Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 17. aprila 1938.
Štev. 16.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2·50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 6 Din., viševsaka reč1·50 Din.
Smrt i vstajenje.
V neskončnoj žalosti, v neskončnoj zapüščenosti jočejo angelje na Kalvariji zavolo smrti Boga — človeka. A že se spüščajo krilati kerubi, bliščeči od svetlih trakov nove zarje, na boži grob, veselo spevajoč : Jezuš je gori stano i ž njim stane gori ves svet: aleluja, aleluja !
Zapüščena stopa grešnica iz sv. Evangelija po nevarnoj poti, mrtva na düši, zatoplena v smrtno žalost; a nebeski glas šepeče milobno : Kristuš je gori stano, idi v miri, pa resan, grešnica, mrtva na düši, se hitro zdigne na poti milosti.
Zemla skoro mrtva, drevje oropano, poti zapüščene, vsa narava je bila drevena pod ledenim plaščom, a zdaj modro nebo se smeje, čisto sunce prižiga vsešerom svetlobo, zrak se puni s toplotov i dišavov, zemla ožive z božim Zveličarom, tak tüdi vsa srca, vse düše stanejo k vüpanji, k veselji i pričaküvanji večnoga sprotoletja.
Düša v dnevaj zdvojenosti se čüti mrtvo; vse, ka je okoli nje, se njoj vidi brezi živlenja; gda pride večer žalostnoga dneva, se pita, kak bo kaj drügi den: a pri vstajenji vere v čistilnoj vodi svete pokore, ki zagotavla lübezen božo, čüti, da njeno živlenje prihaja nazaj, pa se zato veseli.
Smo düševno mrtvi zavolo greha, ali pri smrtnoj posteli naših, ali pod bremenom lagojih jezikov, ali v toliko i toliko drügih nesrečah se nagnemo trüdni od žalosti pa se nam vse vidi hladno, mrtvo, zapüščeno, celo lepota nebes nas ne gene i vidi se nam, kak da bi nam srce napadalo v falačke : a v toj žalosti i groznoj bolečini se zdigavle tolažliva podoba od mrtvih vstaloga Zveličara. Istina je, kak se je negda v vihernoj noči zdigno i pomiro peneče valovje pa rešo ladjo z apoštoli, tak se zdigavle ešče zmerom na morji našega živlenja v našo obrambo. Pri njegovoj prikazni se vse razveseli i vsaka žalost vtihne ob dišavi njegovih svetih ran.
I glejte, z naših oltarov, dnes žalostnih i praznih, skoro jokajočih ob prepevanji žalostnih psalmov, bo vütro, obdanih od dišečih rož, veselo odmevala aleluja, oznanjajoč celomi sveti najlepšo novico: Kristuš je gori stano?
Na proseče lüdstvo se bo spüščala oživlajoča svetloba svete vere, one vere, ki iz smrti vodi v živlenje i v svojoj nepremaglivoj vablivosti puni düše s skrivnostnim ognjom, vzdigajoč jih iz grešnoga blata do višine božega smilenja.
Zbrišimo skuze, stepimo iz srca prah, oslobodimo düšo od zdvojenosti ! Naj preneha strah obvüpajočih düš, naj se razkadi spomin na včinjene grehe ! Bog i njegovi lüblenci nemrejo dugo ostati v grobi: Jezuš je bio v njem tri dni, pa je vstano zmagoslaven ; tak bo ž njim vstanolo človeštvo prerojeno, pa bo šlo ž njim v večno slavo.
On je pa pravo: „Jaz sam vstajenje i živlenje, ki verje v mene, tüdi če je mrtev, bo stano i bo živo na veke“.              R. J.
Smrt P. Lagrangea.
10. marca je vmro v Saint Maximini. v Franciji P. Lagrange dominikanec. P. Lagrange je znani obnoviteo katoličanske biblijske kritike. Pridobo si je dosta zaslüg na cerkvenom i znanstvenom poli. Ustanovo je šolo za biblijski študij v Jeruzalemi i spisao vnogo bibličnih del. Za svoje zaslüge je bio odliküvani s križom Legije časti i redom sv. Leopolda.
Mamika je tužna bila...
Mamika je tužna bila,
Kda je vmirat vidla Sina, Ga tri dni objokavala...
Iz groba ga zazavala... Morje ne je tak globoko, Nebo ne je tak visoko, Kak je njena žalost bila, Kda zgübila svojga Sina, Svojga Sina i Boga Jezuša Predagoga.
A v nedelo kroto rano, Zarjo angeo je predramo : „Veseli se o Marija,
Nebe, zemle ti Kralica,
Ve Jezuš tvoj žive,
Več nikdar ne vmerje,
Ma večno veselje“. Alleluja, Alleluja !
Srčen.
Agnjec Boži, ki moljen je bio, živé, Živé, - več nikdar ne vmerje,
Je radost svoje, - naše Mamike,
Ona pripelaj blodne vse do Istine.
Veselje sv. Marije Magdalene.
Opiše je sv. Düh Bog po sv. Janoši apoštoli i evangelisti etak : „Marija je stala vünej pri grobi i jokala. Kda je jokala, se je prignola v grob i je vidila dva angela v belih oblačilaj, šteriva sta sedela eden pri vzglavji, drügi pri petaj, kde je bilo položeno telo Jezušovo. Pravita njej : „Žena, ka jočeš ?“ Odgovori njima: .Odnesli so mojega Gospoda i ne vem, kam so ga položili*. Kda je to spregovorila, se je obrnola i vidila je Jezuša, pa ne znala, da je Jezuš. Jezuš
njej pravi: „Žena, ka jočeš? Koga iščeš ?“ Misleč, da je gredar, njemi pravi: „Gospod, če si ga ti odneso, povej mi, kam si ga položo, ga bom jaz vzela“. Jezuš njej pravi: „Marija !“ Ona se obrne pa njemi pravi: „Raboni“ to se pravi „Vučiteo“. Jezuš njej pravi : „Ne dotikaj se me, ar nesam ešče šo k svojemi Oči“. Idi pa k mojim bratom i njim pravi: „Idem k svojemi Oči i vašemi Oči, k svojemi Bogi i vašemi Bogi“.      (Janoš 20-11-17.)
Dvojna podpora.
Sprejeli smo sledeči dopis : Maribor, 31. ӀӀӀ. 1938. Častiti g. urednik! S tem plačam naročnino za Vaše vedno mlade i žive „Novine“, ki so mi posebno všeč zaradi vedno ravne i zdrave smeri, ki se je držijo. 
Kovaček, ki je predplačilo naročnine, bodi prispevček k Vašemu zdravju. Z odličnim spoštovanjem dr. Josip Tominšek“.
Gospodi gimnazijskomi ravnateli v pokoji se pač toplo zahvalimo za dvojno podporo, štero je poslao za naš list Novine: za laskavo oceno i penezno podporo.
Urednik.
Pobijanje mešanih zakonov.
„La Croix“ prinaša iz Haga, da so holandski škofje v zvezi z belgijskimi sklenoli, da bodo pobijali sklepanje mešanih zakonov. Dosegamao so najmre holandski katoličani hodili v Belgijo, kde so po trimesečnom prebivanji dobili potrebno dovolenje za mešani zakon ležej, kak doma. Mešani zakon pa je nevaren za katoličane, čeravno zdani svoje vere ne zapüstijo, a postanejo pa mlačni i se ne brigajo za versko živlenje. Tak so tüdi njihova deca zgüblena za Cerkev. Zato se bodo borili proti mešanim zakonom v obema državama.
Vera ruske vesi.
„Komsomolskaja Pravda“, glasilo komunistične omladine v Moskvi javla, da je v vesi Agejevčina v okolici Smolenska neki potüjoči dühovnik krsto 18 dece v starosti od 5 do 15 let. Vsa svečanost, ki se je vršila v navzočnosti roditelov, je obstojala v štenjej sv. Pisma i molitve. Napravila je globoki vtis na vse navzoče. Dopisnik pozivle, naj bole pazijo na potüjoče dühovnike i da se naj tej „neredi* konči odpravijo.
Lüdska fronta v Franciji zgübila vlado.
Blum, francoski minister je mogo odstopiti, novi predsednik vlade je postao Deladier. Socialisti i komunisti so šli v opozicijo. Deladierova vlada je samo predhodna vlada, za njov pride vlada narodnoga zdrüženja. Francozi so se navolili diktiranja z Moskve, kapanja franka, zgübitve prvejšega ugleda francoske politike, zato ščejo konec napraviti komunističnomi rovarenji. Bog daj, da se njim posreči.
Spremembe na
Vogrskom.
Regent Horthy je meo pomirjevalni govor po radi-i, v šterom povdarja, da se Madjarom ne trbe bojati nemške sosede. Povdarja tüdi to, da je Madjarska bila vsikdar trdi oreh za vse, ki so se v njo zaganjali. — Vendar pa pod vplivom sosedne Nemčije se že osnavlajo novi zakoni, šteri omejijo število židovov v raznih slüžbaj. Določeno je tüdi, da bo novi zakon razdelo vsa kmetska posestva, štera so v rokaj bank i delniških drüžb v namene agrarne reforme. Novinarska zbornica pa bo pazila na novine, da se židovstvo izpodrine i da do novine vrejüvane v madjarskom dühi.
Zakaj zmaga Franco v Španiji.
Pomoč mrtvih.
Ruski sovjeti so milijarde i milijarde potrošili za pomoč komunistom v Španiji. Celi svet so prehodili njihovi agenti i zbirali izmed vseh narodov sveta dobrovolce, ki do se borili za zmago boljševizma v katoličanskoj Španiji. Namen komunistov je bio, da sveti pokažejo nemoč, slabost katoličanov i ga tak osvedočijo, da Kristuša ne bilo, da če bi bio, bi premagao svojoj katoličanskoj Cerkvi. Te zaistino peklenski načrt so skovali i ga šteli v popunosti vistinititi. I naj svoj namen dosegnejo, naj posvedočijo sveti, ka Boga nega, ka Kristuša ne bilo, so spoklali namestnike Kristušove i njegove zaročnice, svete redovniške device. Dokeč se kde pokaže dühovnik, tečas se büdi vera v tistoga, šteroga namestnik je dühovnik. v. Kristuša Boga. Dokeč do grešno, blatno zemlo klačile z nevtepenimi nogami Kristušove zaročnice, device, tečas de žarila lübezen do Njega. Zato vkraj s temi ! Zato na smrt dühovnike i redovnice ! Zato spoklati vse tiste, ki verjejo v Boga i se držijo Cerkve, čeravno neso v slüžbi božoj, ar so Zavezniki dühovnikov, Kristušovih namestnikov pa Njemi posvečenih devic. Tak so deset i deset jezeri najbolših španskih vernikov obojega spola, ledičnih i zakonskih spoklali podivjani komunisti samo zato, ar so bili pošteni, verni, smileni, Bogi vdani, ar so lübili bližnjega kak same sebe, Boga pa nad vse. Mislili so komunisti, da če te prepravimo, zgine spomin na Boga, vera v njega se ohladi, lübezen do Njega vgasne.
Preračunali so se. Če bi odprli sv. Pismo, bi včasi v prvoj knigi najšli jasen odgovor, da se motijo i da po toj poti nega zmage, nego samo premagale.
V 1. knigi Mojzešovoj v 4. poglavja 10. vrsti Bog pita Kajina : „Ka si včino? Glas krvi tvojega brata kriči iz zemle k meni gor !“I na to, ar ne dao odgovora, v 11. vrsti njemi Bog da odgovor: „Prekleti boš na zemli, štera je odprla svoja vüsta i z tvoje roke popila krv bratovo“.
Nedužna krv ma glas i to močnoga, ka ne guči, nego kriči. Kriči visoko, v nebo, k Večnoj Nedužnosti, k Bogi. I te jo poslühne. Preklestvo pošle na tistoga, ki jo prelejao. I v Španiji ne kričala samo ednoga človeka nedužna krv. Kričala je neštetih deset i desetjezerih. Kričala je nedužna krv dece, mladine, starišov, starcov i staric, nedužna krv dühovnikov, redovnic, nedužna krv prostih i vučenih, bogatih ne bole kak siromakov.
Pa kričala je poleg človeče krvi še Boža krv iz jezerih i jezerih razmetanih, raztlačenih, oskrunjenih svetih hoštij. Kričala je ta krv iz oskrunjenih svetišč, božih hiš, iz cerkvene oprave, štere se je držala, kričala iz človečih src, štera so jo v sebe vzela, da jo rešijo onečaščenja i zato, ravno zato vmreti morajo. Kričala je krv nedužno spoklanih zdrüžena z Jezušovov krvjov i je le krič predro nebesa. I z nebeskih visin je prišla nenadna, zvünredna moč v malo i mlado četo Alcazara, da se premočnomi sovražniki ne vdala, nego ga
Premagala. Ta Zvünredna boža pomoč krepi deco i starce, da primejo za orožje i se borijo za vero i dom, ta boža pomoč je vodi od zmage do zmage i vodniki zmagovite krščanske vojske so nevidni, proseči, Boga moleči dühovi tistih jezerih spoklanih, šterih nedužno krv so prelejali boži sovražniki. Mrtvi vodijo žive do zmage. Alleluja.
2
NOVINE
17. aprila 1938.
Nedela
vüzemska.
Evangelij (Sv. Marka 16) Tisti čas Maria Magdalena, i Maria Jakobova, i Salome, kupile so začimbo da bi pridoče namazale Jezuša, i kroto rano prvi den Sobote prido k grobi gda bi že zišlo sunce. I zgovarjale so se med sebom: što nam odvala kamer od dver groba ? I nazaj gledajoče vidile so odvalani kamen: ar je bio jako veliki. I notri idoče vu grob, vidile so mladenca sedečega z desne strani, oblečenoga vu belom gvanti, i strašile so se. Šteri njim veli : ne bojte se: Jezuša iščete Nazarenskoga, razpetoga: gori je stano, ne je eti : ovo je mesto, gde so položili njega. Nego idte, povejte Vučenikom njegovim, i Petri, ka pred vami ide v Galileo : tam te ga vidili, liki vam je povedao.
* *
„To je den, ki ga je naredo Gospodi Veselimo i radüjmo se v njem !“ Ta pesem doni dnes po vseh cerkvah. Den veselja, den radosti, den zmagoslavja ! Alleluja !
Kak nagla sprememba!
V	petek smo gledali našega Gospoda na Kalvariji na križi. Tam je viso — pred vsem svetom — razgaljen, za štiri strašne cveke pribit, ves onemogel, v bolečinah zdihavajoč, ves vničen, štrti... Pod križom pa so se norčarili njegovi sovražniki: „No, denok je konec ž njimi Kak podereš cerkev pa jo v treh dnevaj znova postaviš? Drügim je pomagao, sebi nemre pomagati !“
Med zasmehom i režanjom svojih sovražnikov — izdehne... Počasi ga par njegovih prijatelov spravi s križa i nese v grob. Vsi so mislili, da je konec vsega. Vučeniki njegovi so vüpali, da bo odrešo Izrael. A zdaj se vidi, ka ne bo. Zavolo sigurnosti postavijo ešče stražo pred grob i ga zapečatijo. Zapečaten je za zmerom ! Ka v grobi počivle, je mrtvo i se ne prebüdi več do sodnjega dneva...
V	nedelo zajtra.
Strah i groza ! Ka pa je to?... Potres ?... Straža spokaple na zemlo. Kak da bi jo streha vdarila. Gda se počasi predramijo, pogledajo i vidijo: grob je odprti pa prazen . . .
Ka se je zgodilo? Angeo nam pove : vstano je ! Poglejte, da ga več nega !
Tak te vsa peklenska hüdobija ga ne mogla vničiti ! Ne on, nego vsi načrti njegovih sovražnikov so vničeni. Vse naklepe jim je prečrtao. Vstano je i žive. Zmagao je i kralüje. Gda so mislili, da je popunoma premagan, je zmagao. Zdaj obhaja zmago nad vsemi, nad grehom i peklom. Kem vekše je bilo njegovo ponižanje, tem častnejša je zmaga.
Da, Vüzem je svetek zmagoslavja ! Zato takše veselje vsešerom, gde prebivajo krščeniki. Zato Alleluja na vseh krajeh. Vüzem je svetek zmagoslavja ! Zmagoslavja Gospodovoga. Zmagoslavja tüdi vseh njegovih vernih.
Kakše rajsko veselje je moglo prehoditi posebno mater Marijo, gda se njoj je prikazao. Istina, vervala je, ka ne bo za zmerom pokopani. Itak je njeno veselje bilo zdaj nepopisno. Ravnotak veliko je bilo veselje Jezušovih prijatelov.
Isto pot, pot Kalvarije hodi tüdi njegova zaročnica sv. Cerkev, naše düše. To vidimo. Brez dvojbe pa pridejo tüdi za njo i naše düše dnevi zmagoslavja. Ne bojmo se ! Radüjmo se rajši nad njenov i naših düš zmagov. Alleluja !
Skupno pismo
španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji.
Ves svet to ve, da se je Rusija v vladno vojsko vcepila ter se je vrnila v njeno poveljevanje ; kljub temu, da se je ohranil videz Ljudske fronte, je to v bistvo pomenilo vpostavitev komunistične oblasti za prevrat ustaljenega družabnega reda. Kdor presoja zakonitosti narodnega gibanja, ne bo mogel na nasprotni strani pustiti iz Vida, da je vmes stopila „anarhistična milica, ki je ni moči nadzirati“, — to so besede ministra v madridski vladi — katere moč bi bila zmagala nad ljudstvom.
Ker je Bog najgloblji temelj dobro urejene družbe, — tako je bilo pri španskem narodu — je
bila komunistična revolucija, zaveznica vladnih oddelkov, predvsem naperjena proti Bogu. Tako se je zaključila laična zakonodaja iz ustave l. 1931. z uničenjem vsega, kar je božje. Izvzamemo pri tem sleherno osebno sodelovanje tistih, ki se niso borili zavedno v tem znamenju ; samo očrtavamo glavno smer dejstev.
To je razlog, da se je v duši ljudstva vzbudil odpor verskega značaja, primeren nihilističnemu in uničevalnemu delovanju brezbožnikov. In Španija je bila tako razdeljena v dve veliki bojni stranki. Vsaka izmed njiju je bila privlačna za katero izmed obeh globoko ljudskih stremljenj ; in okrog njiju in sodelujoč z njima so se nasprotne sile, ki so razdvajale narod, zgrinjale kot prostovoljne vojaške čete in kot pomožni oddelki v zaledju.
Vojna je potemtakem kakor oboroženo ljudsko glasovanje. Nekrvava borba ob februarskih volitvah 1936, pri katerih je pomanjkanje politične vesti v narodni vladi samolastno naklonilo revolucijonarnim silam zmago, ki je na voliščih niso dosegle, se je zaradi državljansko vojaškega spora spremenila v krvavo borbo naroda, razdeljenega na dve struji : v duhovno stremljenje na strani vstašev, ki se je dvignilo v obrambo reda, družabnega miru, zgodovinske omike, domovine ter v velikem delu za obrambo vere, in to zelo vidno; na drugi strani na materialistično, naj se imenuje marksistično, komunistično ali anarhistično stremljenje, ki je hotelo nadomestiti staro špansko omiko in vse, kar jo vzdržuje, z najnovejšo „omiko“ ruskih sovjetov.
Nadaljnji zapletljaji so značaj te vojne spreminjali samo prigodno : komunistično mednarodnjaštvo je drvelo na špansko ozemlje na pomoč marksistični vojski in marksističnemu ljudstvu ; prav tako je po naravni obrambni zahtevi in iz mednarodnih razlogov prišlo zgodovinski Španiji na pomoč orožje in moštvo iz drugih držav izza meja. (Dalje).
Goristanenje.
Vüzem mladenk.
Z naglimi stopaji ide čas naprej, dnevi se vrstijo eden za drügim. Skoro bodo veselo zaspevali vüzemski zvonovi. Njihov glas bo plavao prek bregov i dolin i naznanjao, da je naš Zveličar od mrtvih vstano. Če poglednemo v naravo — vse je začnolo znova zeieneti, rasti, vstanolo je iz zimskoga spanja k novomi živlenji. Tüdi mi moramo z našim Zveličarom vstanoti i začnoti novo živlenje s Kristušom i Cerkvijov.
Lepa je vüzemska nedela, kda veselo spevamo „Allelujo“. Če ščemo na te den tüdi mi z Jezušom vstanoti, se moramo zato pripraviti. To pa ne s tem, da si küpimo novo obleko, prebelimo naše hiže i si pripravimo blagoslovlene jestvine. O ne ! Düšo svojo moramo pripraviti na vstajenje. Naša dobra mati Cerkev nam je dala zato priliko v skrivnostnom postnom časi.
Minejo fanščekovi dnevi, potihnejo veseli zvoki muzike, pride pepelnična sreda. Začne se poštni čas. Zresnimo se pri obredi pepeljenja, kda nam dühovnik potrosi na čelo pepeo i spregovori reči : „Človek spomni se, da si prah i da se v prah povrneš“. Zamislimo se v trplenje našega Zveličara, pravimo Njemi : „Gospod, da ti olejšam Tvoje moke, se bom te post zatejüvala v govorenji, do drügih bom prijaznejša“. Te post, najmre post jezika je Bogi najlübši. — Pride tiha nedela. Pokrita so razpela v cerkvi v znamenje, da se je Jezuš skrio pred hüdobnim lüstvom; Njegova vöra ešče ne prišla. I nato cvetna nedela, kda nesemo v cerkev zelene vekice. Veseli bi skoro postali, a poslüšale smo zgodovino Jezušovoga trplenja i žalostno nam je postalo srce pri misli, da je ravno tisto lüstvo, ki Njemi je navdüšeno kričalo : „Hosana Sini Davidovomi ! Blagoslovi, ki prihaja v imeni Gospodovom !“, kričalo nekaj dni za tem na Velki petek : „Križaj Ga! Križaj Ga !“
V Velkom tjedni nam stopi Gospodovo trplenje še bole živo pred oči. Velki četrtek, kda je nastavo Presveto Oltarskoga Svestvo, da more lak stalno prebivati med nami i krepčati naše düše na poti na večno živlenje. Velki petek, den križanja, kda je dopunjeno bilo naše odrešenje. Obiščemo mrtvoga Zveličara, zahvalimo ga, da nas je s svojov smrtjov rešo večnoga ognja. Velka Sobota — vršijo se procesije, zvonovi zvonijo, veselo se glasi „Alleluja“. Večer pa zažgemo krese, ki svetijo deleč okoli i nam predstavlajo nebeski sijaj, ki ga bomo dosegnole, če smo se za vstajenje dobro pripravile.
Naša Priprava pa mora biti — dobro opravlena spoved i vredno sv. prečiščavanje. Če to dvoje opravimo, bomo lehko pravile, da smo s Kristušom vstanole k novomi živlenji. Tak bomo postale kak vüzemski kresi, svetle bomo tüdi drügim, ki so zablodile na živlenskoj poti. Pripelale je bomo k vstalomi Zveličari i one bodo ž Njim veselo vstanole.
Takši naj bo naš Vüzem : vstajenje düše, štero damo Kristuši po dobro opravlenoj spovedi za vüzemski dar. I ne spoved i prečiščavanje samo ednok na leto: večkrat Ga moramo sprijeti i ž Njim vstanoti. Tak postanemo vredne, da ž Njim po sodbi vstanemo k večnomi živlenji v nebeskoj slavi.
Kitajci so se ojunačili.
Štirinajset dni so se borili na progi Tiencin-Pukao Japonci z Kitajci, a zmago so odnesli Kitajci, ar so zavzeli z rok Japoncov Tajarčvang i vničili dve japonskivi diviziji. Japonce naglo tirajo Kitajci proti sevri. Kitajci so dobili preci orožja, ki je podprlo njihovo junaštvo, z šterim so prvič premagali sovražnika,
ki je brez vsega zroka napadno njihovo domovino. Japonska vlada je poslala protest v Moskvo, zakaj pošilajo Sovjeti v Kitajsko orožje. I tej so Japonskoj odgovorili, da nemajo boja ne z Japonskov i ne Kitajskov, zato pa naročeno orožje tak smejo pošilati kak drüge države.
Katalonske elektrarne v rokaj Francove vojske.
Boritelje za vero v Španiji z božov pomočjov napredüjejo den za dnevom. Prišli so v bližino morja i v Kataloniji do elektrarn, štere so zavzeli. Od teh elektrarn je dobivala Barcelona rezsvetlavo. Rdeča vlada, štera je pribežala iz Valencije v Barcelono, se zavolo nagloga
j naprejidenja Francove vojske pali seli. Iz Barcelone se seli nazaj v Valencijo, dokeč se popolnoma ne izseli iz Španije. Tri četrtine Španije majo v rokaj boritelje za vero i je vüpanje, da v najkračišem časi dobijo do rok i ostali del.
Ženske prišle na vrsto v Rusiji.
Krvoločni Stalin je dao vmoriti edenajšet žen bivših ministrov. Edne mož je ešče v slüžbi, ovih deset možov pa je že pred tem dao Stalin s sveta spraviti.
Te ženske so prej bile špijonke, protikomunistične, zato so je brez zaslišanja v temnici zaklali. Kde nega vere v Boga, drügo ne moremo pričaküvati.
Kak slabo nas poznate.
„Morebiti je res, da bi pouk s celoletno smernico „Varujmo svoje zdravje“ bil privlačen za otroke starsev nekaterih poklicev v Ljubljani, pri Prekmurcih pa bi učinkoval kvečjemu v sedmem šolskem letu, nikakor pa že v tretjem“.
Tak piše g. Vinko Möderndorfer v svojoj „sodobni šoli“. (Mohorjeva tiskarna 1938).
Čisto po domače povedano je to etak razmeti: ka je za 10 letnoga ništernoga šolarčka v Ljubljani, je samo za 13 letnoga šolara v Slov. Krajini. Za tri leta so prej naši mlajši zaostali v düševnoj rasti.
Bojimo se, ka g. V. Möderndorfer za to trditev nema pod božim suncom nikših dokazov. Zato se dela našoj deci velka krivica. Srce nam glasno pove, ka nemre biti tak. Istina je tüdi, ka nam srce glasno zakriči, če takše trditve čtemo, ali čüjemo: „Gospodje, skoro 20 let živemo pod edno strehov i itak... slabo, jako slabo nas poznate !“
G. Möderndorfer i vsi njegovi prijatelje nam lejko verjejo, da je takša trditev od naše dece brez potrebnih dokazov : žalitev. Ne pravimo, ka je bila postavte na ta žalitev v knigo namenoma, ne, ali tem bole nas boli, ar je prišla od tiste strani, štera se na vse viže hvali, ka je prej za lepše i pravičnejše živlenje.
Stokrat bole pametno bi bilo, če bi namesto žalitve naproso g. pisateo svoje prijatele v Slov. Krajini, naj se potrüdijo i po kakšoj, za vsakoga pametnoga človeka sprejemlivoj metodi, ugotovijo düševno rast našega maloga šolarčka. Takših metod je več i smo osvedočeni, ka so te metode gospodi Möderndorferi ravno tak poznane, kak nam.
Priporačali bi, da bi šolska oblast dala nalog ništernim šolam na Ravenskom, Dolinskom i Goričkom, naj zmerijo inteligentnost naših šolarov po dr. Stevaničovoj skali i tak zberejo dokaze, ka se g. Möderndorfer strašno vkanjüvle. Vučitelje, šteri so meli priliko spoznavati razmere v različnih krajih banovine so najmre toga mišlenja, ka bi pravilno izpelano merjenje inteligentnosti, kak šolana gospoda pravi „testiranje“ mladine pokazalo, ka mamo ravno v Slov. Krajini najvekše število nadarjene dece i najvišiši inteligenčni količnik. (Od vseh strani čüjemo i to od najboljših pedagogov iz Preka, da je naša deca poprek dosta bole nadarjena, po domače povedano, „dobre glave“, kak prečna. To je zadosten „dokaz“ proti trditvi g. Mödendorfera. Vr.)
P. D.
Vsikdar menje lüdi v Rusiji.
Rusija ma 169 milijon lüdi. V desetih letaj je za edno šestino več vmrlo, kak se je narodilo. Na jezero lüdi je lani štiri oseb
več vmrlo, kak se jih je narodilo. Zrok tomi je grozna lakota, štera je milijone pobrala i podržavanje kmetskih posestev, štera malo rodijo, pa še to malo po večini vzeme država za vojsko i komunistične voditele, kmet pa na lastnoj oropanoj zemli more-trdo delati i stradati.
Glasanje v Nemčiji i Austriji.
V nedelo, 10. aprila je nemški narod glasao na dvoje pitanje: 1. Da li ste za zdrüžitev Austrije z Nemčijov? 2. Da li ste za listo, na štere čeli je voditeo Hitler? I nemški narod je z 99·35 5% na oboje pitanje odgovorio z „za“. Bečki kardinal, dr. Innitzer je tüdi glasao „za“. V soboto pred glasanjom je kardinal bio sprejeti pri Hitleri, šteromi je sporočo od svojega obiska pri sv. Oči.
Vüzemski počitek.
17. aprila 1938.
NOVINE
3
Zahteva po samoupravi.
Država malo pomaga našoj banovini.
Dravska banovina pokrivle 6, 4% površine naše države i 8% njenoga prebivalstva, na celokupnoj državnoj dačnoj obremenitvi države pa znaša njeni delež 13 do 14% letno. Nasprotno pa sprejema dravska banovina od države v obliki državnih kreditov, potrošenih na njenom ozemli vnogo menši procent, kak znaša njem prispevek pri državnih kreditaj za ministrstva za zgradbe sploh i pri državnih sredstvaj potrošenij za ceste v dravskoj banovini posebi.
Kak malo se Zaveda naša država svoje dužnosti nasproti dravskoj banovini, se najbole vidi iz kričečega zapostavlanja dravske banovine pri državnij cestaj. Od celoküpnega državnoga cestnoga omrežja v dužini 9.843 km je mela leta 1934, dravska banovina državnij cest 615 km, ka znaša 6,25% celokupne dužine državnij cest. Medtem pa davle dravska banovina državi 13 do 14% dačnih dohodkov, ne znaša njemi delež na državnij cestaj niti teliko, kak znaša njeni delež na površini države. Kak velka je pa ta na drügoj strani potreba cest, je prometno i gospodarsko razviti promet v dravskoj banovini, pa kaže najbole obširno omrežje banovinskij cest v dravskoj banovini. Če najmre država na tom področji ne včini svoje dužnosti nasproti dravskoj banovini, si mora banovina pomagati sama.
Kulturno i gospodarsko stanje prebivalstva dravske banovine zahtevle, da se mora bar obstoječe cestno omrežje dravske banovine vzdržati. Dužnost vseh merodajnih činitelov je občuvati zdajšnje kulturno i gospodarsko stanje naše banovine. Dejstvo, da leži najvekše breme zdržavanja cest v dravskoj banovini na banovinskom proračuni, najbole posvedoči nepravično razrazmerje med državnimi i banovinskimi cestami v dravskoj banovini. Medtem, kda znaša kak sme že prle omenili, delež dravske banovine na celoküpnom omrežji državnih cest 6,25%, je bilo leta 1934. od vseh banovinskih cest v državi v sküpnoj dužini 31.215 km, banovinskih cest v dravskoj banovini 4.000 km, ka pomeni 13,1% vsega omrežja banovinskih cest v državi.
Če vküp zračunamo vse državne i banovinske ceste, dobimo, da se je nahajalo leta 1934. od celoküpnoga omrežja državnih i banovinskih cest v dužini 41.058 km v dravskoj banovini sküpno 4.704 km, ka predstavla 11,5% celoküpne mreže državnih i banovinskih cest v državi.
Zato zahtevlemo, da se izvrši pravilna razpodelitev državnih cest tak, da se odstotek državnih cest v dravskoj banovini zdigne na odstotek, s šterim je vdeležena dravska banovina na dačnoj državnoj obremenitvi, (13 do 14%) ali pa bar na odstotek, s šterim je vdeležena dravska banovina na sküpnoj mreži državnih i banovinskih cest (11,8%).
Nadate ugotavlamo razmerje i zapostavlanje dravske banovine tüdi, ka se tiče prispevka za vzdrževanje državnih cest
Te prispevek je v vsoj državi odrejeni za državne ceste,
povprečno po km, pri tom se ne gleda na stanje dotične državne ceste i na njeno obremenitev v prometi.
Zato se nahajajo državne ceste v dravskoj banovini tüdi v tak slabom stanji. Državne ceste v našoj banovini so dvakrat, trikrat i celo štirikrat bole obremenjene s prometom, kak na priliko v zetskoj banovini. Naša država pa vseedno ne odmerja svojih prispevkov po višini prometa, nego po dužini km. Tak vidimo, da je dravska banovina neprimerno bole prizadeta kak drüge banovine, tak v dužini cest, kak tüdi po teži prometa, ki se vrši na cestaj v našoj banovini.
Spodobne razmere vidimo, če poglednemo, kak so se delili drügi krediti. Posebno kričeče i nevgodne so razmere za dravsko banovino, če se upoštevle njeni delež na vseh materijalnih izdatkaj ministrstva za zgradbe. Iz slüžbene publikacije ministrstva za zgradbe o zagotovlenih tehničnih delaj za leto 1933. je razvidno, da sta bila iz državnij sredstev leta 1934. potrošena za ceste, moste, propüste, zavarovanja i hidrotehnična dela približ-102,000.000 din. Od toga je bilo potrošenij za te vrste državna dela v dravskoj banovini samo 3,2 milijona din, ka predstavla komaj 3% vsej tozadevnij potrošenij državnij sredstev.
Ravno tak je leta 1934. znašala državna podpora za javna dela na cestaj, mostaj, propüstih i pri hidrotehničnih delaj v vsoj državi 13,3 milijona din, v dravskoj banovini pa komaj 0,4 milijona din, ka ne predstavla niti 3% vsote določene za vso državo.
Da je dravska banovina tü jako zapostavlena in da je nesorazmerje med 13—14%, s šterimi je dravska banovina vdeležena na sküpnoj državnoj dačnoj obremenitvi i med 3%, štere vrača dravskoj banovini v deleži ministrstva zgradb, jako kričeče i nepravične, je očivesno. Če primerjamo 3%> ka dobimo s 13%, ka davlemo, se znova ponavla stari princip : 1 dinar za 4 korone.
Ravno tak kričeče nesorazmerje vlada na tom področji pri novij javnij delaj. Iz milijardnoga investicijskoga posojila je bilo določenij za cestna dela, kak je znano, do zdaj sküpno 576 milijonov. Od te vsote odpadne na dravsko banovino 33,5 milijon din, ka predstavla komaj 5,8 celoküpne vsote, ne gledoč nato, da je izvedba cestnij del na področji dravske banovine posebno potrebna, ar predstavla dravska banovina vrata iz Srednje Evrope v notrašnjost naše države i v Primorje i ne gledoč na to, da bo dravska banovina prispevala za amortizacijo i obrestovanje toga posojila tüdi 13—14%, kak znaša njeni delež na sküpnoj državnoj dačnoj obremenitvi.
Gospodje, če ščemo, da bo vsaka edinica pravilno izvršavala svoje naloge, moramo zastaviti vso težo svojih zahtev na to, da tüdi država v istini izvršavle svoje dužnosti, štere ma po zakoni i z pogledom na razmerje davčnih prispevkov, štere prejema iz naše banovine. Prosim gospoda bana, da na merodajnih mestaj zastavi ves svoj vpliv, da to dosegnemo i da bo država
dala dravskoj banovini tisto, ka njoj je po zakoni dužna dati.
Dužnost občin.
Ne bi pa bilo prav, če se obračamo samo na državo, ne bi bilo prav, če bi zahtevali samo od države, da nam da, ka nam je dužna dati. To bi bilo enostransko. Zato mi dovolite, da se obrnem tüdi na drüge samoupravne edinice. Mi ponovno zahtevlemo samoupravo. Ali vsaka samouprava, kak vsaki penez, ma dve strani. Prva stran je Samouprava, drüga stran pa so žrtve. Tüdi naše občine morajo priti do prepričanja, da je samo tisto dugotrajajoče, ka si napravijo z lastnimi močmi, z lastnim naporom i z lastnimi žrtvami. Gospodje, zgrešena je praksa, pravzaprav mišlenje, ki se zadnja leta vdomačilo tüdi pri nas, da župan vala samo telko, kak se njemi posreči, da izposlüje pri banovini podpore. Priznam, da je banovina dužna podpirati občine, njena dužnost pa ne, da bi vse sama včinila. Banovina naj dovolüje svoje prispevke za občinske zadeve samo v najskrajnejšoj potrebi i samo za tista dela i namene, ki so vekšega gospodarskoga pomena. Popravlanje občinskih cest, čiščenje jarkov, zavarüvanje bregov i t d., vse to so pa stvari štere naj občine same izvršijo. Zato se moramo omejiti tüdi v tom pogledi.
Kriva brezposelnost, krivična stran podpor,
Gospodje, je pa še neki drügi pojav, ki je jako splošen i ki izhaja iz prejšnjih let, ki se začno pojavlati že leta 1931. i ki je v zvezi s pitanjom brezposelnosti. Od brezposelnosti i od sklade za podpiranje brezposelnih gučimo že v vseh treh zasedanjaj kak mamo čast sodelüvati v banskom sveti. Kelko znam, se je gospod ban potrüdo, da bi bili naši tozadevni sklepi izvedeni, ali žalibog ne se njemi vse posrečilo tak, kak bi bilo želeti i kak bi bilo potrebno, da bi se brezposelnost pri nas odpravila. Z veseljom smo čüli iz poročila gospoda bana, da pitanje brezposelnosti ne več tak očivesno, ar se gospodarsko živlenje pri nas poživilo i je gospodarska kriza v glavnom premagana. Zahteve brezposelnih po podporaj pa so šče izda neprimerno velke. V tom pogledi vidim vse najslabše. Kvarne posledice brezposelnosti i podpiranja brezposelnih mamo den za dnevom priliko opazüvati na našij cestaj. Ali ne žalostno i nam ne spadne v oči dejstvo, da je na našij cestaj vsikdar več mladih beračov i beračic? To so Posledice nepravilnoga načina podpiranja brezposelnih, kak se je vršilo v začetki nastanka gospodarske stiske. Brezposelni so se privadili na podpore i so osvedočeni, da jih je javnost dužna podpirati, da morejo brez dela dobro živeti. Gospodje, ali ne spadne v oči dejstvo, da deklice v nežnij letaj hodijo po vulicaj, vtegüvlejo roke i ponüvlejo raznovrstno cvetje i s tem beračijo. To je težko pitanje, ki bo koštalo našo banovino ešče ogromne vsote.
Mamo pa ešče drügi pojav Neprestano se vlagajo prošnje za podporo na vse strani, i vsi
prosilci se zazavlejo na brezposelnost, čeravno ne tak velka potreba, kak prosilci v svojij prošnjaj navajajo. To stvar je prav lepo opisao naš pisateo Finžgar, ki je primerjao to beračenje z nalezlivim betegom. Naj vam tü od reči do reči povem njegove reči, ar jaz toga ne bi mogeo tak lepo povedati, kak je to popisao Finžgar. Od vsikdar bole naraščajočega beračenja je napisao te značilne reči:
„Da je to beračenje nalezlieo, je dognana stvar. Ponos v lüdej gine. Kda sam v začetki bojne pozvao kmečke vertinje, da naj napravijo prošnje za podpore, ar so možje na fronti, so se mi čemerno uprle, rekši, naš grünt je ešče nikdar ne proso i tüdi ne bo. I gnes ? Pripelala bi se takša vertinja s parom konjov i v žamati pred mestno hižo iskat podporo, ar njoj je veter spotro par starih lat i loških grüšk. Pride zadovolivo plačanoga uslüžbenca žena prosit, naj njej napravim prošnjo na kneza Pavia, ar njej je podnajemnik odneso par jürjov najemnine. Pravili bodete: to je pretirano — a so v istini dejstva. I šče drügih je brez konca. To samo za dokaz, da se vtaplamo nekam, kde prehenja vsaka kuraža, borba i osebna samozavest tüdi pri tistih, ki neso brezposelni i neso v potrebi. Izgüblamo se v čredo, ki ide slepo prek skale, če njej süneš voditela v prepad“.
Gospodje, jaz sem meo priliko ponovno opazüvati tüdi pri razpravah v našem cestnom odbori za ljubljansko okolico, da brezposelnost ne več tak velka. Lüdje šče vsikdar dobijo delo, če se samo nekelko potrüdijo. Oni pa toga neščejo, nego prirejajo demonstracije i zahtevlejo penezne podpore, rekši ka dela ne dobijo. Mi smo dela razpisali i pozvali brezposelne na delo, pa ne so prišli. Obrnoli so se na gospoda bana za podporo, i gospod ban je dao na razpolago 20.000 din. Brezposelni so pa privihrali na mestni socialni urad i so kričali : Dajte nam tiste peneze, štere nam je dovolo gospod ban.
Krivica podpor za drüštva.
Iz toga vidimo, da se Finžgarove reči vsikdar znova ponavlajo. Povsedi opažamo, da prošnje za podporo preplavlajo
našo banovino. Nastavlajo se razna drüštva, krstijo se z lepimi imeni. Prvo delo novonastavlenoga drüštva je prošnja za podporo na občino i banovino. Gospodje, kde je tü naš ponos? Če smo mi včasi ustanovili drüštvo, smo vse sami plačali i ne smo iskali indri podpore. Gnes se osnove drüštvo samo zavolo toga, da išče podporo. Kde je naš ponos ? Pa to vse ešče ne zadosta. Meni se je sledeče pripetilo: Lansko leto sam čteo v letnom poročili nekšega jako uglednoga drüštva — imena ne bom pravo — te značilen stavek: Naše delo v letošnjem leti se je osredotočilo samo na to, da dobimo brezplačno zemlišče za novo zgradbo. Javno priznavajo, da celo leto ne so delali drügo, kak samo to, da bi dobili brezplačno zemlišče. Gospodje, kde je naš ponos, če tej gospodje neso delali drügo, kak da so probali dobiti brezplačno zemlišče?
Gospodje, Finžgarove reči se ponavlajo v različnij oblikaj. Te reči kažejo, da nemamo nikšega ponosa i zavesti, da moramo tüdi nekaj žrtvüvati, če ščemo kaj napraviti. Vsi tej pojavi so posledica nezdrave konjunkture, ki je vsikdar kričala po podporaj za brezposelne. Gospodje, potrebno je, da se zavedamo teh napak i da stvorimo v sebi isti ponos i isto vrednost kak je bila pri nas pred bojnov, da se stvorijo dobrote, ki so stalne vrednosti.
To je drüga stran penez. Na prvoj strani je zapisana zahteva po samoupravi, na drügoj pa so zapisane žrtve, kak sam že omeno. Zato je potrebno, da delamo vsi s sküpnimi močmi za splošno dobrobit. Zato je tüdi potrebno, da banovina pristopi k likvidaciji del, ki so bila začnjena nesistematično, nego samo zato, da dobijo delo brezposelni i ki nemajo nikše stalne i splošne vrednosti.
Krediti za javna dela naj se trošijo samo za dela, ki so zaistino banovinska, ki so zaistino hasnovita i ki zaistino slüžijo vsoj banovini, vsoj Slovenskoj domovini. Krajevni interesi ne smejo biti merodajni nad interesi celotne banovine. (Iz govora g. dr. Adlešič Jürja, ljubljanskoga župana na zasedanji banovinskoga sveta. G. župan je dragevole dovolo našemi listi, da te njegove lepe, zdrave i potrebne reči objavi. Vr.).
Što sme iti v Nemčijo?
Ministerstvo na podlagi članka „Prekmurci se selijo“, ki je objavlen v „Slovenci“ št. 67 od 23 marca t. l. pita Borzo dela v Soboti za pojasnilo, keliko te članek odgovarja istini. — Podamo izvleček iz članka: „Najmenje četrtina naših lüdi ma doma zadosta dela. Ali zgleda tak, kak da bi to izseljavanje v tüjino bilo nalezlivi beteg. Vse se izseljava : mladina, pravzaprav šče deca od 16 do 17 let, matere, ki nahajo doma malo deco. Doma ostanejo onemogli starci i deca. To je pa velka škoda za naše lüdi, zanemarja se domače delo, deca nema prave vzgoje, dosta zakonov postane nesrečni, deca pozabi na svoje starše. Vnogi idejo v tüjino samo iz lakomnosti po penezaj, drügi zato, da so bole prosti. Posebno dekle se preveč izseljavajo. Največ na-
ših lüdi ide letos v Nemčijo, ar vrednost marke dobro stoji. Ednok so naši lüdje v Nemčiji že slabo obhodili, nešterni so peški prišli domo. Bog zna, kak bo letos“. — Ministerstvo tüdi prosi za sporočilo, če resan odhajajo na sezonsko delo tüdi takši, ki „majo doma vsega zadosta i ponovno opozarja, da so merodajni pogoji za zaposlitev v tüjini: 1. sirmaško stanje, 2. Strokovna sposobnost, 3. nezaposelnost doma, 4. prvenstvo majo drüžine, kde je dosta dece. — Na vsaki naičin pa se mora preprečiti seljenje mladoletne dece i dekeo.
Odstranitev določbe o ločitvi zakona v Španiji.
V Francovoj Španiji so odpravili določbo iz leta 1932., ki dovolüje ločitev zakona.
4
NOVINE
17. aprila 1938.
Glasi iz Slovenske krajine.
Zahvala. Vsem, ki so nam poslali iz tüjine i domačije Vüzemske pozdrave, se prav iz srca zahvalimo. — Uredništvo i uprava Novin.
Navuk za tretjired je na Belo ali Sprevodno Nedelo, aprila 24. v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2.
Nemško-slovenska spoved. Naši izseljenci v Nemčiji so prosili urednika Novin, naj njim poskrbi takšo tiskovino, po šteroj se lejko spovejo pri nemškom duhovniki, ki ne ve slovenski. Njihovoj želi je uredništvo Mar. Lista proti prišlo i to tiskovino dalo objaviti v aprilskom, to je vüzemskom Marijinom Listi. Pošlite ga svojim v Nemčijo, ali vzemite si ga z sebov, ki te sledkar šli. To spoved namenimo v mali zvezek naštampati, ka de vam ležej pri roki. Gda bo gotov, vam že naznanimo.
Turnišče. Z naše fare de romalo v Budapešt na euchari stični kongre 28 naših farnikov. Ž njimi romajo tüdi preč. g. Jerič Ivan, plebanoš i dekan.
Grad. Naš domači bogoslovec, g. Vili Kerec, je sprejeo dva višišiva reda sv. mešniškoga posvečenja. V nedelo, dne 3. aprila je sprejeo prvi višji red ali poddijakonat, na cvetnico, dne 10. aprila pa drügi višji red, ali dijakonat. — Mladomi Leviti čestitamo, da je postao boži izvedenec i mazitjenec. Želemo i molimo pa dragoga Boga, da bi srečno dospeo do Gospodovoga žrtvenika — oltara i tak postao goreči dühovnik i nesprosen borec za Kristušovo kralestvo. Vsi farniki gračke fare pa se že veselimo i vneto pripravlamo naše düše i srce na radosten den naše fare — na novo mešo. Tak tüdi grački, ka ne bo več zadnji...
Črensovci. 250 mladenk je opravilo dühovne vaje, štere so vodili lazarist, g. Bele iz Celja. Lepi navuki so kapali v rodovitno zemlo mladih düš. Sprosi mladenkam stanovitnost žalostna Mati Marija.
Našim naročnikom prek mej države. Iz Francije, Nemčije i drügih krajov prek mej države si hvalevredno naročate naše liste. Tak je prav. Le ostanite v zvezi z Slovenskov krajinov, ve ste njena deca. Te krajine listi so Novine i Marijin List. Če morete, čtite drüge tüdi, naj pa bodo samo pravi krščanski listi. A prvi, po šterih morete segati, so naši domači. — Ne pozabite eto : Kda naročite naše liste, vsikdar zapišite tüdi svoj domači naslov odkod ste, hišno fr številko i zadnjo pošto. Veselilo nas bo, če nam z ednim naznanite tüdi, koga mate doma na domi. Tak bo vez popolnejša.
Za misijonara Kerec-a so darüvali na gostüvanji v Franciji 2. aprila: Bojnec Franc i Barica 80 frankov, Tibaut Martin i Katica 10, Bojnec Ivan i Margita 7, N. N. 3: sküpno 100 frankov. Penez odposlan po čeki Novin na Rakovnik.
Za novo blagoslovje v Maribori so darüvali naši vrli Goričanci V Aulnois sous Laon v Franciji 200 frankov 3. aprila, naj bi naši letošnji novomešniki, ki so 2. aprila postanoli diakoni, „živeli sveto dühovniško živlenje“ i za večno blaženost — püšpeka Andreja Karlina, ki so našemi izseljenskomi dühovniki podelili nižje cerkvene rede, i se obletnica njüve smrti obhaja 5. aprila. — Penez poslan po čeki Novin na knezoškofijski ordinariat v Maribor.
Povrno se je v kat. Cerkev iz protestantske Maček Kalman v Baraton Bugny, Francija. Dobra Mati Marija, daj njemi stanovitnost.
V hišni zakon stopita v Franciji. Apr. 18. na Vüzemski pondelek Prša Izan iz V. Polane pa Feješ Ana iz Filovec. Srce Jezušovo blagoslovi to zvezo.
Plemensko senje v Beltincih. Kr. banska uprava priredi s sodelovanjom Zveze plemensko senje v Beltincih v soboto, dne 23. aprila 1938. Na senje naj se priženejo primerni biki dobroga pokolenja v starosti od 12 do 18 mesecov. Posestniki morajo meti za vsako stvar potni list, rodovniški izvleček i tehtni listek o teži prignane stvari. Vsa živina naj bo ob 7. vüri na sejmišči v Beltincih, da se bo lehko pravočasno začelo s popisovanjom podatkov. Odajalec mora jamčiti zvün za zdravja odane živali tüdi za plemensko sposobnost za mesec dni po odaji. — Nagrada za dogon se bo plačüvala za bike od 12 do 18 mesecev starosti v smisli odloka kr. banske
uprave samo za one plemenjake, šteri se na senji ne odajo i šteri bodo dobro ocenjeni. Nagrada znaša za dogon nad 15 km. Din, 50 i za dogon nad 30 km, Din. 100, za oddaljenost izpod 15 km. se pa ne izplačüje nikša odškodnine. — Na senji bo kr. banska uprava naküpila 7 do 9 bikov za ona rodovniška drüštva, šterim pripada dodelitev novoga bika v spomladanskom termini. Zato se senja morajo vdeležiti od drüštva določeni rejci teh na novo dodeljenih bikov, ki bodo za bike plačali Din, 3 50 za 1 kg. i bodo bike tüdi taki prevzeli. Okoli 25 do 30 bikov pa bodo naküpili sreski kmetijski odbori za poedine občine. Sreski kmetijski odbor v Maribori pa bo nabavo tüdi nekaj plemenskih krav i telic, ki jih naj člani rodovniških organizacij priženejo na senje. Za te se pa po določilih banske uprave ne bo izplačüvala za dogon nikša nagrada. Vse nadalne i podrobnejše informacije od senja se pa dobijo pri selekcijskih drüštvaj, šterim je poslala Zveza tozadevno okrožnico i uradne dneve pri tajništvi Zveze na sreskom načelstvu v Soboti.
Glas od Lovrenčeč Veronike z Melinec v Franciji. Na pritožbo moža, Lovrenčeč Štefana z Melinec, je Rafaelova drüžba dobila od žene iz Pariza odgovor. Prosi se mož, naj se javi pri Rafaelovoj drüžbi v Črensovcih, ka se njemi dostavi odgovor.
Sobota. Tombola 7ujsko prometno olepševalnega društva. Komaj se je zvedelo, da namerava naše Tujsko prometno olepševalno drüštvo prirediti Tombolo v korist olepšave mesta Murska Sobota, vlada povsod veliko zanimanje. Posebno je privlačni
glavni dobitek osebni auto, ki bode nabavlen pri istoj tvrdki, ki je dobavila auto za Tombolo Rdečega križa Maribor. Auto, ki stane 30.000 dinarov, je znamke Opel i je v njem mesto za 4 osebe. — Organizacijo Tombole bodo z Funkcijonari Tujsko prometnoga drüštva z prijaznosti sodelüvati tüdi naši športniki od kluba „Mura“. Zanimanje za to Tombolo, ki bode edna najvekših v vsoj Slov. Krajini, je že dnes tak veliko, da bode vdeležba nadkrilila lansko letno prireditev. Ve pa bodo tüdi letos dobitki vredni prek 50.000 dinarov.
Novi autobus na progi Murska Sobota — Lendava. Poštna uprava je potom licitacije nabavila novi 23 sedežni autobus, ki bode obratovao na progi Murska Sobota — Lendava. Dobava mora biti izvršena v teki 6 tjednov. Ar direkcija pošte v Ljubljani ne mela za nabavo autobusa nikakših sredstev na razpolago, so gg. poslanci Benko
Josip i dr. Klar Franc v ministerstvi pošte intervenirali pa dosegli, da je ministerstvo odobrilo te potrebni kredit. Zahvalüjemo se tem potom našim gospodom poslancom, ki so ves svoj visoki vpliv zastavili za dosego toga za našo Slov. Krajino prepotrebnoga prometnoga sredstva. Voz prispe še te mesec v Mursko Soboto i bode zdajšnji, ki je že prece obrablen, ostao v Soboti kak rezerva. S tem pa bode tüdi zagotovlevo brezhibno obratovanje, ar bodemo meli na razpolago rezervni voz, šteroga smo do zdaj jako pogrešili.
V drüžbo sv. Rafaela za Slov. Krajino so pristopili v Franciji sledeči: Toplak Jožef, Gjörköš Verona, Denša Štefan, Denša Bara, Raj Ana, Raj Bara, Čeh Ivan, Čeh Marija vsi z Nedelice, Jeneš Marija, Vegič Mihal, oba z Odranec, Vučko Marija z Gornje Bistrice, Bokan Agneš z Doličov.
Vüzemski pozdrav iz Nemčije. Želemo Vam vsi vesele vüzemske svetke, posebno vsem našim domačim, rodi, botrini, poznancom, prijatelom i prijatelicam, dühovnim pasterom, domačoj fari, vesi, uredništvi i upravništvi, vsem naročnikom Novin i celoj Slovenskoj krajini. Prosimo Vas, da se nas Spominate, na te vüzemske svetke posebno pri sv. mešaj, štere do se slüžile v našoj lüboj domovini. Ficko August, delo vodja iz Gornji Črnec, i moji delavci: Ficko Janoš, Horvat Jožef, Berden Štefan, Gerenčer Anton, Bence Franc, Oblak Franc, Vlaj Kolman, Potočnik Franc, Kovač Ludvik, Dominko Franc, Varga Karol, Mihalič Jozefa, Marič Štefanija, Nemeih Ilonka, Ficko Kristina, Kosednar Marta, Hauzar Marija, Frok Frančiška, Zver Roza, Haužar Matilda, Gjörköš Barica, Törnar Verona, Horvat Irma. Mi vsi vküper Vam želemo veseli Vüzem.
Odranci. Na veliki tork v noči je püsto düšo po dugom betegüvanji Hajdinjak Anton, kovač i posestnik, bivši narodni poslanec JNS. Naj njemi bo Srce Jezušovo smileno, molimo za njega.
Prosvetno drüštvo v Bogojini se prisrčno zahvaljüje izseljencom Francije iz Evreux-a za poslanih 20 frankov (Din. 26), štere so nam poslali za dom. Nasledüvanja vredno!
Bogojina. Nej ešče dugo, da smo se veselili dobroj voli naši veščarov, gda so pri občnom zbori Urbarijalnoga drüštva sklenoli, da bomo zidali vsi vküper svoj dom. Na tom občnom zbori sta proti tomi bila samo dva veščara. Pa vsakši človek ma prosto volo, če šče za dobro stvar delati eli nej, zato smo se
tüdi nikaj nej čüdivali. Zdaj so pa razni kričači Veški tak zmešali lüdstvo, kelko do mogli plačüvati, hoditi delat, kelkokrat de mogao vsakši iti kaj vozit i tak dale, da se je lüdstvo prestrašilo i se boji, če bo resan to vse. Mi samo telko pravimo, da šatan ma vsešerom svoje mreže nastavlene i tüdi pri nas ma nastavlene svoje korteše. Lüdstvo bo pa samo pomali sprevidlo, da je vse to samo hujskanje ništerni lüdi. Zato Bogojinčarje, ne nasedajte takšim lažem i vsem takšim šatanovim kortešom obrnite hrbet ! Ne zgübite vüpanja ! Delali smo i bomo : Bogi na čast, lüdstvi pa na hasek.
Meškov „Pasijon“ na odri v Našem domi v Črensovcih. Črensovska mladina se je za Vüzem odločila igrati „Kristušovo trplenje i smrt“ od pisatela mrs. Ksavenja Meška. Snov, najvekše svetovne tragedije, štera je bila globoko zajeta iz src igralcov, je na splošno včinkovala na düšo gledalca, šteroga namen je bio, snov igre zajeti kim globše, da potem lejko pojmüje, vživetje igralcov, kak posameznikov, i igralcov i gledalcov, kak celoto občestva, štero pa šče žalibog pogrešamo na našij prireditvaj. Čiravno igralci, dajo vse moči, da bi gledalstvo zajeli v sküpno skladje ž njimi, li pri večini naše topočütne publike šče toga za ednok nej smo dosegnoli. To je novi dokaz, kak slabo pojmüje naše lüdstvo resne stvari. Tu nas čaka novo pole dela, da se nede dober gledalec Zgražao nad mimranjom i larmanjom publike, štera ma pred svojimi očmi najvekšo igro sveta, za düh i vžitek je pa topa i celo z smehom sprevaja moža, šteri se je pod žmečavov našega greha zrüšo v praj. Zgraža se vsaki nad tem, če dečko pa dekla, šteriva sta prišla k prireditvi, nej z gotovim namenom, da vidita kaj resnoga, liki ščeta, naj jiva gledalci občüdüjejo zavolo medsebojne naklonjenosti. Jako je potrebno pred prireditvami poučlivo predavanje, štero naj gledalce pripela na to, da do živo zajemali vse tisto, ka de igralec na odri pokazao. Zdaj pa omenim posamezne osebe igralcov, šterim k njuvomi, na Splošno dobro podanomi nastopi, nikaj ne morem oporekati. Glavna Vloga Kristuša je bila igrana dobro. Njegovo poslanstvo i njegovo bridko trplenje zajeta z globdkoga stališča, je učinkovala na düšo gledalca. Vendar mora dober gledaiec ugotoviti, da gda bi mogeo z svojim trplenjom na križi priti do viška, se je nekam vtopo mirno v svojo usodo. Nje-
Veliki viher je razrüšo mesto Bellevill v Severnoj Ameriki, kde je tüdi 200 lüdi vmoro.
Vika Razlagova :
Materi Slovenske krajine v spomin !
Pesem radostna doni naj slovenski materi, ki nam je življenje dala, v srcih vere luč prižgala !
Mati ! Kako lepo zveni ta čudovita beseda ! Mati ! Saj je v tem imenu izražena vsa ljubezen, vse trpljenje in bridkost !... Vsakemu domu in vsaki družini je mati — svečenica ; za srečo drugih živi, trpi in se žrtvuje od ranega jutra, do pozne noči ! Materino življenje je podoba Žalostne Matere božje, je življenje pod križem, polno žrtev, neprestane odpovedi, trpljenja in mučeništva za druge, — za tiste, ki jim je dala življenje, — za njene otroke !... Oh kako temno je življenje tistih nesrečnih otrok, ki jih ne ožarja topla materina ljubezen, na otrokovi življenski poti, svetla luč, ki sveti v temino njegovih zemskih dni! Ko ugasne milo materino oko, in preneha biti njeno ljubeče srce, takrat šele otrok do dobra spoz-
na, in ve ceniti njeno brezmejno ljubezen in dobroto! Gorje tistim otrokom, ki nevedó ceniti Materine ljubezni; — vsako kesanje pride prepozno, tudi kesanje tistih otrok, — ki jim je bila materina zlata beseda v prazen nič, in niso nikdar upoštevali njenih zlatih naukov !
Kakor vsako leto, se je tudi letos, na praznik Marijinega Oznanjenja, — to je, 25. marca, spomnil ves katoliški svet naših mater, ter proslavil njih delo — žrtve in trpljenje.
Marsikatero ljubeče srce, — je v skromnih vrsticah opevalo veličino materine ljubezni ! — Tisoče in tisoče vernih mater, pa je na ta praznik pohitelo pred Marijin oltar, ter izročalo in priporočalo svoje najdražje, - svoje otroke v varstvo - materi vseh Mater, - Mariji ! Nešteto se jih je krčevito oklepalo Nje, ki je prehodila trnjevo pot Matere-mučenice ! Sleherna zemeljska mati, ki trpi in mora hoditi skozi življenje po bodečem trnju, lahko zaupno vzdihne k Mariji. „0 Mati bolečin i bridkosti, pomagaj mi v moji stiski in trpljenju.“ Pri Mariji najde vsaka tr-
peča Mati — tolažbo! —
Vsaka mati je mučenica. Njeno trpljenje je skrito in pritajeno, ker je prevelika njena ljubezen do otrok in do svoje družine. Njena ljubezen je kakor pomlad, večno lepa, ki nikdar ne usahne ! Mati uči prva svojega otroka — ljubiti Boga, ona vsaja prva, v njegovo nežno dušo, prve mladike, da vzbrste in obrode obilen sad, v poznejšem otrokovem življenju. Mati je prva učiteljica in vzgojiteljica, ona kaže prva, pot k Njemu, ki je večna resnica in življenje ! Srečen, ki ga vzgaja vzorna, verna mati, — nad vse srečen tisti, ki ohrani njene zlate nauke do konca življenja v svojem srcu in se zvesto po njih ravna. Naj omenim resničen doživljaj, s katerim želim proslaviti tudi tebe, mila mati Slovenske krajine. Vzorna, verna mati si, vredna spomina, ljubezni in spoštovanja, ne samo svojih otrok in svojega roda, ampak vsega slovenskega naroda. Saj ti si vzor vsem zemeljskim materam, božji blagoslov počiva na Tebi in spremlja tebe in tvoje otroke skozi živ-
17. aprila 1938.
NOVINE
5
goga mati, Marija, je bila rejsan žalostna mati boža; njena bolečina nam je stavila pred oči, kak velka je žalost materina, kda njoj neverni morijo sina. Marija iz Magdale, spokorjena düša, je svojo vlogo izoblikovala sijajno. Janoš, lüblenec Gospodov, je nikam mirna vdan v usodo, štera je doletela njegovoga vučitela. Peter je pa z svojim nastopom pokazao, da je zmožen biti naslednik v stopajaj Gospodovij. Najbole do izraza je prišla njegova igra v zatajitvi i v obžalüvanji svojega greha. Judašov nastop je do izdajstva bio igran dobro. Pri obvüpi pa je pokazao, da je meo premalo vaj, pri šterij bi pravilno izoblikovao svojo obsedenost i svoj obvüp. Najbole se je odrezao Kajfaš, ta okorna farizejska ošabnost i pokazao, ka vsega je zmožno sovraštvo do bližnjega. Pilatuš, ta mirna i pravična poganska dobričina, je bio pravo nasprotje farizejom i pismoznancom. Njegovo spoznanje nad nedužnim Jezušom se je odigravalo v najlepšem redi, dokeč ga ne strah pred tožbov Judov na casara, zrüšo tak, da je izrekeo sodbo nad nedužnim. Drüge osebe vse so na splošno igrale dobro. V dobro volo igralcov i gledalcov, bodi povedano: samo mirno po začrtanoj poti naprej. Bog živi ! — Beltinčar.
Beltinci. Fantovski odsek v Beltincih priredi na vüzemski pondelek 18. apr. po večernici v Prosvetnoj dvorani igro od Krek Janoša „Tri sestre“ i burko „Laži zdravnik“. Što se šče nasmejati vö iz srca, te si bo gotovo ogledao naše dečke i dekle. Vstopnina močno znižana.
Vmrla je žena g. Ferenčič Joška, uradnika na kr. banskoj upravi v Ljubljani, rojena Cvetko iz Sobote. Odičeno goristanenje naj da pokojnoj odičeni Jezuš. Žalüjočim naše sožalje.
Prosečkaves. Osemdesetletnico starosti obhajajo mati mil. g. misijonara, Kerec Jožefa. K toj priliki so sin misijonar poslali lepo pismo, puno Zahvalne dečinske lübezni svojoj staroj materi iz dalne Kitajske. Iz srca želemo dobroj starici puni blagoslov Srca Jezušovoga za 80 letnico.
Vüzemski pozdrav iz mrzle tüjine v veselo slovensko zemlo pošilajo: Osko Anton, Vidonci iz Francije, Slovenskoj Krajini, gračkoj fari, rojstnoj vesi Vidonci, oči, mamici, sestri, rodi, tovarišam, tovarišicam i uredniki Novin ; Kustec Trezika, Črensovci, iz Francije, uredniki Novin i njim žele, naj
jih vodi Kristuš Krao, ka do ž njim veseli vekomaj, dühovnikom črensovske fare, Marijinim drüžbenicam, ajteki, mami, bratom, setram, vsoj črensovskoj mladini, vsem izseljencom v Franciji i Nemčiji i celoj fari črensovskoj.
Lepote Slov. Krajine Tujskoprometno i olepševalno drüštvo v M. Soboti razpisüje 7 nagrad za najbolše fotografske posnetke iz Slov. krajine. V poštev pridejo slike splošnoga pokrajinskoga značaja, zgodovinske znamenitosti, tujskoprometne točke, narodne noše, posnetki z veselic, sejmov itd. Nagrade so: prva 300 din, drüga 200 din i 5 nagrad po 100 din. Dobro ocenjene a nenagrajene slike odkupi drüštvo po 50 din. Pozitive polubne velikosti trebe predložiti drüštvi najkesnej do 1. oktobra. Odküpleni, odnosno nagrajeni negativi postanejo last drüštva.
Razmišlanje.
Dostakrat človek v živlenji zamüdi pravo priliko, ka bi ništerne reči, štere so za njegovo živlenje jako važne, v red Spravo. Večkrat tüdi predstavniki javnoga živlenja zamüdijo pravo priliko, da bi zadeve, štere so jim zavüpane, v pravom časi i pravilno rešili. Zato je razumlivo, ka se vnogokrat proti takšim lüdem upravičeno vzdigne glas lüdstva, štero jih je v to javno živlenje postavilo. Ešče celo narod dostakrat zamüdi pravo priliko, štera se njemi ponüja i bi potom nje lejko dosegno vnoge dobre stvari !
Nas Slovencov je malo, komaj dober miljon. Zdrav rázum nam pove, ka se té máli narod lejko obdrži samo na té náčin, da je ves té miljon zdrüženi v edno samo miseo, edno samo stremljenje po slobodi narodnoga jezika, po priznanji njegove samobitnosti. Zglednimo se na naše razmere: Sami sebi verjemo, da smo narod, ka mamo nikaj takšega, ka je samo naše : slovenski jezik; znamo, ka smo se na toj zemli že jezero let pa šče več protipostavlali oblastiželnosti dva mogočiva naroda: nemškoga i taljanskoga. Znamo, ka smo v jezeroletnom boji skoron izkrvaveli, dokeč je naša borba nej dosegnola zaželenoga uspeha. Zdaj, gda smo se otresli groznoga pritska, bi človek računao, da z vsov silov, štero smo pokazali v tej jezeri letaj, zaživemo tak, kak se svobodnoga i kulturnoga naroda spodobi ! Dnesden se pa moramo na žalost pitati: kje je polet, kje borbenost slovenske mladine, kje moč i prevdarnost slovenskih možov?
Pa de nikak pravo : Vej pa mamo mladino ! Da, mamo jo. V njo smo stavili vnogo vüpanja. Je celo borbena i močna, pa njena moč se kaže v medsebojnoj borbi, gje se izčrpajo vse moči, tak ka jim za vekše i važnejše borbe nikaj ne ostane ! Mamo tüdi može, šteri so vse hvale vredni. So Slovenci, pa vnogi žalibog samo te, gda so sami, gda se vdajo prijetnomi razmišlanji o slovenskom narodi, o avtonomiji i spodobnom. Kda pa trbej zvüna pokazati ka smo, te se Slovenci radi potegnemo nazaj !
Tüdi naše domače razmere, tü zgoraj kre severne meje, so nej preveč rosnate. Mi tüdi mamo takše, šteri so slovenskomi narodi tüji, če glih slovenski jezik gučijo, mamo tüdi takše, štere Vnogokrat spomina po starih, dobrih predbojskih časaj, gda so bili oni jedini merodajni činitelje v našem javnom živlenji, šteri so slovenstvi nikdar nej bili posebno prijazne !
Mamo tüdi drüge, šteri so pozabili, da jih je rodila slovenska mati, šteri so pozabili moliti očanaš tak, kak so je včile njüve matere i kak ga molijo ešče dnes po našij kmečki hižaj. To so takši, šteri so si bogzna gje nabrali slovenskomi narodi tüjih misli i so že s tem, da so to včinoli, v istom megnjenji, henjali biti Slovenci.
Što se iznevöri svojemi narodi, nema mesta v njem. Šteri se je rodio v prekmurskih vesnicaj, pa je pozabo, što so njemi bili tivariši v mladosti, te ne spada več med naše lüdi ! Takšim naši lüdje ob pravom časi pokažejo pravo pot !
Moje reči naj bi valale v prvom redi našoj inteligenci, i tüdi tistim, ki so samo malo „pošnofali“ v urade i med gospodo, ja že več neščejo poznati svojih prvejših prijatelov. Mislijo, da so le bogzna ka, pa so menši od vsakšega poštenoga kmeta !
Takši naj znajo, ka so nej zato v slüžbi, ka bi izmozgavali lüdi, liki zato, ka lüdem kembole olejšajo težave, štere majo. Naj znajo, ka so oni postavleni zavolo lüdi, nej pa ka bi lüdje bili zavolo njij ! Če ne delajo tak, ne spadajo med nas !
Naša inteligenca, tüdi katoliška, je tak razbita, ka je nindri nikaj nega. Tü vidimo ednoga, tam drügoga, vsakšega za sebe, gda pa prideta vkuper, te se pa vdarita ! Eden si misli od drugoga: „Ka boš ti, ki si telko menši od mene ! Jes, Jes sam ne kaj !“ Pri tom pa navadno vnogi pozablajo, ka jih je naše lüdstvo nej zato poslalo v šole, ka bi se po dokončanom včenjej zvišavali eden nad drügim i iskali kem več dobrot samo za sebe, liki zato, ka bi spunili vüpanje, štero so stavili v nje ! Naši katoličanski lüdje ščejo, da naši inteligenti opüstijo sovražnosti eden do drügoga i da po svojoj zmožnosti rešavajo dano jim nalogo !   
Kda bomo v Vüzemski svetkaj obiskavali naše cerkvi, prosimo Boga, naj nam da moč, ka mo mogli premagati vse težave, štere nam pridejo na pot. Prosimo ga za slovenski narod, naj ga ohrani, ar znamo, da je Njegova vola, ka tej miljon Slovencov tü na toj lepoj zemli živi, ar smo prepričani, ka Bog šče meti Slovence i je šče zato ohraniti ! Prosimo nadale Boga, ka nam da pravih lüdi, šteri bodo vzgajali naše lüdstvo, prosimo Boga, naj zginejo vsa nesoglasja med nami, ka se bomo kak dobri Slovenci, kak eden mož postavili v Njegovo fronto !
Vse preveč smo pozabili na Boga ! Ne bojimo se, ka Bog tüdi nas zapüsti, či ga zapüstimo mi, kak je zapüsto izvoljeno lüdstva, gda se je obrnolo od Njega? — k.
Mussolini je pribodno 83 zlatih medajl domačim tistih, ki so spadnoli v Abesiniji i na Španjolskom.
I 1110|37 - 7
Dražbeni oklic.
Dne 16. maja 1938 ob 9 30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolgavas, vl. št. 164 B 10, 14 b, 15 a ftica parc. št 792a travnik in gozd, 685 B 3, 7b 8 a travnik in gozd, vl. št. 165 B 13, 17 b, 18 a ½/lica parc. št 793 c njiva, vlož. št. 465 B 5, 9 b, l0 a ½ ica parc. št. 793 a vinograd in travnik, sedaj stavbišče s hišo st. 224 z gospodarskim poslopjem in vinogradom. Cenilna vrednost : 8.500 Din, vrednost pritikline: .|· najmanjši ponudek: 6.028 Din, varščina : 850 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobil veri, — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 22. marc. 1938.
Licitacija
gramoza
(razvoz, dobava, sejanje) se bo vršila dne 19. aprila 1938 ob 9. uri.
Pojasnila da pisarna
cestnega odbora
v Murski Soboti
K odaji
šest oralov goric i sadovnjaka, poleg Lendave. Oda se iz proste roke. Pozvedite na upravi Novin v Črensovcih i v tiskarni Balkányijovoj v Dolnjoj Lendavi.
„Posredovalnica za kup in prodajo nepremičnin“. Posrednik
KRČMAR ŠTEFAN v M. SOBOTI. Posreduje najpovoljneje pri prodaji i kupnji posestev ter vseh vrst nepremičnine po vsej državi. Vse Informacije brezplačno.
Proda se
lepa hiša v LJUTOMERU, visoko pritlična, velika pivnica, vrt, sadonosnik. Poizve se pri Drobnik, pekar, Ljutomer
Naznanjam,
da sem prevzel od občine M. Sobota
pogrebni voz
in vse zraven pripadajoče stvari. Prosim cenjeno občinstvo, da se v slučaju potrebe obrne na mene in ne več na občino. — V zalogi imam : Mrtvaške rakve, navadne iz mehkega lesa v vseh barvah od Din 150·-Tvomiške iz mehk. lesa od „350-„	„	„od „700·-
K krstam vedno kovinasti vložki. Vsaka krsta (trüga) zalita z smolo. Umetni venci, lastni vzorci 
od Din 50·-
Žalni traki za vence z napisom od ...___... „ 20·-
Mrtvaški prti navadni (šlari) od ... ... ... „ 40·-Mrtvaški prti svileni (šlari)
od „ 200 -
Vse v vseh barvah
Prvo Prekmursko Pogrebno Podjetje
Domanjko Miroslav
M. SOBOTA, Aleksandrova 23.
Že nekaj rableno
slamoreznico küpim
Ponüdbe na upravo lista
Dečka, staroga 14 let
vzemem proti primernoj odškodnini, k poštenoj drüžini. - Zglasiti se je na upravi lista.
Širite „Novine!“
ijenje, iz roda v rod.
Bilo je Predkratkim. Lepoga nedeljskega popoldne. Tiho, komaj slišno je nekdo potrkal na sobna vrata ! Na moj odziv, je vstopila v sobo, velika močna žena in z njo vred še dve drugi. Vse tri so pobožno pozdravile vse navzoče. Moj pogled se je takoj ustavil na prvi ženi, ki se je neprestano ozirala name. Iskala sem primernih besed, s katerimi bi zamogla nagovoriti prišle žene. Nobene izmed njih nisem poznala, naše snidenje je bilo prvo v življenju. Ob pogledu na ženo, ki je prva vstopila v sobo, se je vzbudil v mojem srcu ljub — spomin, na drago sestro usmiljenko, katere sem spoznala v času mojega zdravljenja v bolnici in katere plemenito in blago srce me je tako osrečevalo. Saj je globoke čutila z menoj moje gorje in mojo — bolečino. Zazdelo se mi je, ko sem zrla v prijazni obraz žene, da vidim zopet po dolgih dveh letih, sestro usmiljenko, — ki mi je bila tako dobra in tako srčno draga. Naenkrat sem vzkliknila vsa srečna „Oh mati
moje drage sestre usmiljenke !“
Ob teh mojih besedah, ki so bile resnične, me je ženica vsa začudena, vprašala : „Kako to, da ste me spoznali ? Prisrčno sem ji podala roko in vsa vesela izrekla besede. „Po Vašem prijaznem obrazu.“
Tisto nedeljsko popoldan sem spoznala plemenito srce in dušo, žene — matere — mučenice, ki je vzgojila v strahu božjem, — trinajst otrok ! Spoznala sem ljubeče srce matere, ki je storila za časno in večno srečo svojih otrok vse, ter je pripravljena še danes žrtvovati tudi svoje življenje za njih večni blagor! Štiri hčere so čč. sestre usmiljenke. Svoje življenje so posvetile Bogu, — v pomoč in tolažbo trpečim, delujejo po raznih bolnicah, — in lajšajo nesrečnim bolnim sirotam, — trpljenje in gorje. O mati, velika je bila tvoja žrtev, ko si darovala Bogu svoje ljubljene hčere, a tvoja Plemenita duša je vedela, da si se svojo žrtvijo dopadla Bogu in našla pri Njem največje priznanje in zasluženje, ki ga ljubijo. V božjih očeh je tvoja žrtev, o mila mati Slovenske krajine, —
dragocen zaklad, — ki si ga poklonila Najvišjemu v dar, — ker si mu darovala svoje najdražje,
—	svoje otroke. O mati Slovenske krajine, — blagrujem te !
Druga žena, ki me je obiskala s svojo hčerko, je bila mati Preč. g. misijonarja. Spremljala je svojega ljubljenega sina na vlak in se mimogrede oglasila pri meni s svojo hčerko. Njen bledi obraz in solze, ki so jih neprestano blestele v temnih očeh, so bile priča njene brezmejne bolečine, katere je bila prepolna vsa njena trpeča duša. Kakor biseri, so se mi zdele te solze,
—	ki jih je rodila bolečina in gorje. — Kakor trnjev venec, ki prebada ubogo materino srce, da krvavi od bolesti in tuge, in v solzah išče tolažbe, — in utehe. Tej ženi, materi mučenici, — je Predkratkim iztrgala iz ljubečega objema, božja vsemogočnost, — ljubljenega moža — trpina. Štiri dolga leta je bil ubogi mož priklenjen na bolniško postelj. Ljubeča žena in otroci, so mu lajšali težko trpljenje s svojo ljubeznijo. — Dobri Bog, v katerega je zaupal vse dni življenja, ga je rešil trpljenja, s katerim
si je pridobil po štiriletnem mučeništvu, — palmo zmage za večno življenje.
Naslanjena ob bolniško postelj, sem ganjena poslušala povest dveh mater — mučenic, — dveh plemenitih duš iz Slovenske krajine, živečih samo za Boga in za svojo družino.
Mati Slovenske krajine, bodi Pozdravljena! Tvoje trpljenje in tvoja Plemenita duša je zapustila večen spomin v mojem srcu. In ko prebiram neštetokrat katoliške liste, kakor „Novine“, „Mar. list“, in „Katoliške misijone“, pohite moje misli tja daleč v tuje poganske dežele, kjer delujejo tvoji sinovi in hčere in učijo vero v Kristusa, ter rešujejo iz večne teme tiste, ki še nepoznajo Boga.
O Mati, verna in vzorna mati Slovenske krajine ! Ti najzasluženejša žena, ti mati mučenica, sprejmite moje vrstice, ki prihajajo iz dna moje duše, želeč ti sreče in blagoslova — ki počiva na tebi in te spremlja iz roda v rod. Bodi tisočkrat pozdravljena in prostavljena, o mila, vzorna, verna mati — Slovenske krajine !
6
NOVINE
17. aprila 1938.
Razgled po katoličanskom sveti.
Pred evharisfičnem slavjeni v Budapesti. Bliža se mednarodni Evharistični kongres v Budapešti. Pripravlalni odbor žele, da bi si eucharistični spominski znak, šteroga že zdaj nosi 700.000 oseb, oskrbeli ne samo vogrski državlani ino inozemski vdeleženci, nego tüdi verniki katoličanskoga sveta i ga ohranili kak pomenliv program, kak značilno geslo. Znak kaže kelih z hoštijov v zvezi z mostom na verigah prek Donave. Kelih z hoštijov je za nas katoličance javna izpoved vere, zednim pa program našega živlenja. Most čez Donavov na verige najstarejši v Europi, je toti znamenje vogrske prestolnice, ar veže dve obali — pa pomeni zednim moč zdrüževalne, krščanske lübezni ino želo, da bi lübezen do bližnjega zavladala vsemi sveti. Vdeležnikom kongresa so vse sosedne države dovolile vekše popüste za vožnjo; na jugoslovanskih državnih železniških progah je za čas od 24. maja do 25. junija dovoljeno 50% popüsta; ednako ugodnost majo inozemci na vogrskih železnicah i parnikaj. — Znani pisateo, univ. profesor v Budapešti dr. Tóth Tihamér, je prav zadnji čas spisao za vogrsko mladino novo knigo v dühi Evharističnoga svetovnoga kongresa z naslovom „Čast, možatost“. Desetjezero izvodov bo podaro pisateo šolskoj mladini. 
Vzpodbüdna priprava na svetovni kongres v proslavo Evharističnomi Krali v Budapešti. Nadvojvoda Jožef Franc je pozvao člane obeh postavodajnih zbornic na Vogrskom na posvet, pa jih je nagovorio, naj se na prišestni Evharistični kongres pripravijo s tridnevnimi dühovnimi vajami. Konference se je vdeležo tüdi kardinal dr. Justinián Serédy. Uspeh je jako lepi. Predpostne dni so mele kotrige obeh zbornic, poslanci postavodajne zbornice i senata tridnevnico, ki jo je vodo preč. g. Révay iz Drüžbe Jezušove. Za sklep je opravo slovesno Sv. mešo kardinal sam. Med svetov daritevjov je pristopilo k sv. prečiščavanji do sto poslancov i senatorov sküpno. Prle, pred darüvanjom je meo še cerkveni govor voditeo dühovnih vaj od pomena sv. meše. K obhajilnomi stoli so najprle stopili nadvojvode Jožef Albrecht ino Jožef Franc; nato so sledili poslanci obeh zbornic. Za sklep je še sprego-
voro kardinal Serédy od Evharističnoga Kristuša, ki je središče človečega živlenja na zemli i na drügom sveti. Nanjega se moramo vsikdar obračati. Kem više je što postavlen, tem več bo Jezuš od njega zahtevao. Kda gučim k postavodajcom vogrskoga naroda, je nadalüvao cerkveni knez, bi rad opomeno na veliko odgovornost, ki teži vaše rame, kajti vi ne ste odgovorni samo za svojo düšo, nego tüdi za svojo drüžino i za drüžino vsega naroda. Zato sem izredno veseo, da so člani vogrske postavodaje sprejeli Kristuša k sebi i se tak pripravili na nelehka dela svojega pozvanja. Samo z zakoni ino postavami, ki so sestavlene v dühi Kristušovom, se more narodi slüžiti i hasniti.
Sküpna zadeva vseh katoličancov. Angleški kardinal Hinsley je v posebnoj spomenici, ki jo ]e poslao angleškoj katoličanskoj zvezi, priporočao britanske romarske vlake k Evharističnomi kongresi v Budapešti. V okrožnici pravi kardinal : Te kongres je križarska bojna molitve za zjedinjenje i mir, kda plüskajo valovi strastnoga vznemirjanja ino splošne razdraženosti. Kongres je sküpno delo ino splošno zvanje, da bi se Bog smilüvao onoga dela človeče drüžbe, ki stoji v borbi proti Bogi. Brezbožni materijalizem ogroža krščansko kulturo, i kak je v preminočnosti katoličanska Vogrska Evropo rešila nasilnih band, ki so jo štele vničiti, tak se tüdi dnes naše dühovne moči zbirajo v Budapešti, okoli Kristuša, našega Krala. Samo te dühovne moči morejo zajeziti naval bojevite brezbožnosti.
Nemška Avstrija. Spremembe v tiski. Katoličanski list „Salzburger Chronik“ je zameno, „Salzburger Zeitung“. Ali vsi oni, ki so meli naročnino za te katoličanski list naprej plačano, so ga odpovedali zdaj, kda se je spremeno v nacionalističnoga. Zato je list pozivle, naj ga obdržijo, ar s tem dajo zaslüžek vnogim delavcom i uradnikom. Višiše oblasti so pa objavile, da predplačitelje ne bodo meli zavolo toga nikših neprilik. Kak da bi ga tej odpovedali zavolo straha, ne pa zavolo kulturne i verske razlike. Tüdi drügi listi se bojijo, da ne bi zgübili predplačitelov zavolo novoga düha. Par primerov katoličanskoga luksenburškoga dnevnika „Luxemburger Wort“, ki so bile poslane
predplačitelom, pa je bilo vrnjenih s pripombov cenzure „verboten“, ka pomeni: prepovedani. Zapreti ali pa odstavleni je bilo v bivšoj Austriji več katoličanskih novinarov, med drügimi urednik Mose i upraviteo Möstl, ki sta bila pri katoličanskoj založbi Styria.
Zadržanje katoličanov v Nemškoj Austriji. Po svojem obiski pri kancleri Hitleri je bečki kardinal-nadškof dr. Innitzer dao katoličanom poziv, v šterom pravi med drügim: „Katoličani naj se zmislijo na reči, da moramo casari dati ka je casarovo, a Bogi, ka je božega. Katoličanski dühovniki i verniki naj podpirajo veliko Hitlerovo nemško državo, ar je njena borba proti komunizmi za moč i jedinstvo Nemčije po božoj voli. Dühovniki naj se politično ne udejstvüjejo, nego naj se posvetijo verskomi poslanstvi. Tüdi krščanske omladinske organizacije naj se pridrüžijo državnim, ar je cerkev vsikdar verna državi. Da bo poslanstvo cerkve poštüvano, zato jamčijo Hitlerove reči.“ Dr. Innitzer nadškof so te poziv razposlali z vüpanjom, ka de narodno-socialistična oblast čuvala pravice Cerkve. A dozdaj se to vüpanje ne spunilo.
Sovjetska Rusija. Katoličanska agencija CP javla, da bo vrhovni svet brezbožnikov poslao iz Rusije 125 brezbožno-komunističnih propagandistov. Poslani bodo v Anglijo, Francijo, USA, Švico i Češkoslovaško. Propagandisti so sprobani i dovršeno gučijo jezik tiste zemle, v štero so poslani. Borili so bodo nesrečniki proti svojemi Bogi, ki je stvoro i odrešo.
Granda la amiko :
Politični govor.
Govor pisan v obliki igrokaza.
Godi se v zdašnjem časi.
Joži 
Osebe:	Franc  Kmetje.
Toni 
I. Dejanje. — 1. Prizor.
Toni: Znaš Franc, dnes si moremo malo pogovoriti pali od politične stvari, ali ne Joži ?
Joži : Dobro, ti Toni znaš dobro govoriti, ti nama razloži vse, ka znaš, že dugo nesmo se razgovarjali, povej nama najprle od senatorski volitev, ti dosta čteš. Jeli Franc ?
Franc : Li povej Joži, midva te bova poslüšala.
Toni : Kak vama je znano, so se v nedelo 6. februara vršile v Ljubljani i po celoj državi senatorske volitve. V našoj banovini se je volo samo eden senator i to g. Dr. Franc Schaubach. Volitve so potekle čislo mirno i je volilo od 474 volilnih upravi-
čencov, 9 poslancov, 40 članov banskoga sveta i 379 županov. Od poslancov so volili Dr. Veble, Dr. Koce, Pevec, Kersnik, Gajšek, Dr, Šemcov, Brenčič i oba našiva g. poslanca Dr. Klar i g. Benko Josip. Volilo je nej 19 poslancev, šteri pripadajo raznim klubom v sküpščini. Člani banskoga sveta so volili vsi. Volilo je ne 37 županov, od teh so se štirje, ki so bili izvoljeni na našoj stranki J. R. Z., zavolo bolezni ne mogli volitev vdeležiti. Onih 37 županov, šteri so se volitev ne vdeležili, so bili izvoljeni na listah „združene opozicije“ „gospodarskih listah“ „listah slovenskoga delovnega lüdstva“ i. t. d. Nieden izmed onih, ki neso volili, ne bio izvoljen na listi JNS ali Dr. Kramerovoj listi, čeravno kak pišejo listi JNS, da oni, ki neso volili, pripadajo omenjenoj stranki, župani iz naše Slovenske krajine so volili vsi. Prav iskreno me veseli, da se je volitev toliko vdeležilo, mislim, da tüdi vaj to veseli.
Joži : Veseli me prav iskreno! Povej pa nama, kak so izpadle volitve po celoj državi.
Toni: Na kraci vama povem. Po celoj državi je bilo Volilni upravičencov: 4145. Vsega sküpaj je volilo : 3856 i dobile so stranke glasov. JRZ. 3198, Dr. Maček 540, Zdrüžena opozicija 80. Praznih 38. Mandatov ma JRZ. 17, Dr. Maček 6, Zdrüžena opozicija 0. Zdaj vidite, kak veliki uspeh je doživela naša stranka pri volitvah.
Franc: Kak pa Tom, ali bodo naskori poslanske volitve?
Toni: To vama lejko povem. Zvedo sam iz dobro povučeniti krogov, da se bodo poslanske volitve vršile še to leto. Volitve že teško čakamo mi i vsi Slovenci, da si bodo izvolili drüge poslance, več starih pa bodo poslali za peč.
Joži : Kak pa misliš od našiva g. narodniva poslanca.
Tone : Od našiva g. narodniva poslanca je ne teško gučati. Dr. Klar je jako prilüblen po celom srezi, nadale je pa ešče v vodstvi naše stranke JRZ. Vsikdar čtem po Novinaj, da se dosta briga za svoj volilni srez, i spravla razne podpore. Zato lejko povem, da. bo on gotovo izvoljen na dale za narodnega poslanca, če bo samo kandirirao, i tüdi jaz ga že zdaj znova priporačam. Od poslanca g. Benka tüdi to lejko vama povem, da je g. narodni poslanec Benko jako socijalen dobrotnik, vsikdar čtem po časopisaj, da darüje razno blago i penez za dobrodelne na-
mene. Znam, še ne dugo je darüvao precejšnji znesek za Prosvetni dom pri sv. Sebeščani. Samo edno je slabo, da g. Benko je bio pri JNS., potem je stopo v našo stranko JRZ, zdaj je tüdi tü izstopo. A glasa zato z nami i kak čüjem nešče več kandidirati. No pa mi mamo drügoga gospoda, da ga lehko izvolimo za narodnoga poslanca, to je povsod poštüvani banski svetnik i odvetnik g. Bajlec Franc. G. Bajlec bi bio po mojem mišlenji dober poslanec, ar pozna dobro naš kmetski stan, ar on sam je sin maloga kmeta.
Franc: Tüdi midva z Jožetom sva za njega i ga prosiva, naj se nadale bori za nas uboge siromaške kmete.
joži : Povej nama Toni, kak kaj naša občina izgleda.
Tone : Naša občina pa prav dobro napredüje, ma dobre voditele, predsednik, podpredsednik i tajnik so točni v vodstvi občinskih poslov. Prosimo pa občino, naj na srezi krepko podpre vse naše zahteve.
Joži : Tak je Toni, prav maš, vse naše potrebe naj se povdarjajo.
Franc: Toni, ešče nama povej od naših Fantovskih odsekov par reči, da znava, kak je kaj.
Toni : Znata, Fantovski odsek jako dobro napredüje po celoj Sloveniji i tüdi po našoj krajini. Ma že dosta kotrig i odsekov. Letos se bodo Vršili v Ljubljani javni nastopi prvič po dugih letaj, ka že vsi teško čakamo, da vidimo našo mladino zbrano tak lepo vküp v katoličanskom drüštvi. Tüdi prosvetno drüštvo vsepovsod jako lepo cvete, kak prinas, tak tüdi indri. Zdaj sam vama že dosta povedo, za dnes naj bo dosta, ob priliki pa pridemo vküp i vama pa razložim kaj drügoga.
Franc: Joži, ti znaš dobro pisati, to ka smo si zgučali, Vidva z Tonijom napišita vküp i pošlita v „Novine“, naj tüdi drügi zvejo, kaj je kaj po domovini.
Toni : Dobro Joži, midva napiševa i pošleva g. Kleklni, jaz mislim, da priobčijo v „Novinaj“. Pridi večer k nam, i tam napiševa.
Joži: Jaz pridem gvüšno i napiševa, tüdi jes prosim g. Kleklina, naj natisnejo v „Novine“, štere mi vsi jako poštüjemo.
Toni: Na konci povejmo : Bog živi JRZ., dr. Korošca, novoga senatora dr. Schaubacha, dr. Klara, Kleklna i naše „Novine“. Bog živi na vnoga leta.
France i Jože: Vse vküp Bog živi na vnoga leta.
Trdosrčni lüdje.
Od mojega sopotnika jo je vzeo, se nasmejao i pravo : „Prosim, prite z menov.“ Znao sam, ka to pomeni, zato sam pravo, ka je on moj sopotnik iz Beograda. Moja vojaška kniga je mela velki vpliv na orožnika, a vseedno ga je odegnao.
V tom časi je prišeo moj vlak i jaz sam mogeo na njega. Večkrat sam iskao v novinaj ime svojega sopotnika, a zabadav. Mislo sam, ka ge žalüje za svoje hüdodelstvo. Dokaz, da je bio v Beogradi, njemi znam nikaj ne pomagao.
Potüvao sam pa v svet. V cerkvi Marije Pomočnice sam se malo stavo. Bio sam pri meši. Zvonček je zvao Jezušove prijatele k nebeskomi stoli. Bilo jih je vnogo. Na ednok sam se srečao z ednim obrazom, šteri se mi je vido poznani. Samo ta razlika je bila, ka se njemi zdaj žario obraz v pravom veselji. Šo je k obhaji. Poleg njega je pa stopao istotak nebeski obraz. Spoznao sam ga; bio je to Jožek, moj sopotnik. Nej se je več tožo : „Nišče me ne lübi !“ Povrno se je v Cerkev med brate. Spoznao je, ka Bog vsakoga lübi. Začno je novo i srečno živlenje.
»Srečen Jožek ka si meo dobro mater, štera te je lübila i ti zato v srce Zapisala strah boži. Si zablodo zavolo trdosrčnih lüdi, a nesi zgübo spomina i hvaležnosti do matere. Lübo si mater čitüdi je mrtva bila, i to te rešilo pogüblenja. Sam Bog je zapovedao : „Lübite, poštüjte svoje starše,“ i obečao je svoj blagoslov za tiste, šteri do tak delali. Ti si bio med temi srečnimi. Zato ti gnes žari tak obraz. Čüo si samo razžaljeno ime svoje matere i si se spokoro. Ka pa bo z stistimi, šteri čüjejo materin glas i ga zametavlejo ? Šli do, kak so že šli jezeri, v svoje pogüblenje.
Šo sam v svet i te misli so me sprevajale. Vido sam več takših dečkov ali malo takših, šteri bi se v Cerkev povrnoli. Zakaj? Zato, ar se mislili, da je Cerkev kriva njüve nesreče, da lüdje ž njimi tak trdno ravnajo. Par reči so čüli proti Cerkvi, i to njimi je za dosta bilo. Sodeč po par krščenikih, šteri so slabo ravnali z siromak, so pozabili ali so pa nej šteli viditi jezero tistih, šteri si potrebno odtrgajo i dajo siromakom. Toga ne vidijo, neščejo viditi, ar v tom bi najšli svojo srečo. Tožo sam se : „Nega vseširom Jožekov, ar nega
tüdi Vseširom mater, štere bi vzgajale deco za Boga, Cerkev i njüvo srečo večno. Ne motijo se modrijaši, ki pravijo, ka celi svet sloni na materaj. Prosimo si krščanskih mater i meli mo krščansko deco. Tistih pa, šteri nemajo iz mlada staršev, nesmimo zavrči, ar so že itak nesrečni i blüzi k krivoj poti. Zadosta je edna, s trdosrčnostjov povedana reč, da se pokvari njegovo bodoče živlenje. Ta reč bi bilo pohüjšanje ednoga, šteroga Jezuš lübi i šteri bi nas zatožo pri večnom sodniki:
»Te je kriv moje hüdobije."
Zato vsigdar i gešti vidimo dete brez staršov, ki je potrebno pomoči, pomorimo njemi, či ne z dejanjom, bar z sladkov rečjov. To bo seme, štero bo v pravom časi obrodilo svoj sad. Dajmo njemi jesti, operimo ga, zakrpajmo ga, posvarimo ga lübeznivo, to je več, kak kupica mrzle vode. Za smilenost nam plača večni plačnik s smilenostjov. Samo tak lejko rešimo nesrečne Jožeke.	— ša.
Tožba naših
tujini : Najtežja dela Ti opravljmo ; dela, ki jih tvoji otroci nočejo ali niti ne morejo; najnižja dela, ki se jih tvoji sinovi in
hčere sramujejo . . . Toliko ti delamo, da nam pogled zamre za svetlo sonce in za hip pozabimo na ljubeče Božje oko; ali pa sploh zanj oslepimo in v tej strašni temi izgovarjamo obupno bogokletje: Ni Ga ! Če bi bil, bi se s križa strgal in nam pomogel. — Ne vidimo čarov tvoje prelestne narave: ne širnih polj in sinjih gozdov, ne neskončnega morja in šumljajočih rek in kanalov. — Še manj razkošnih vil in veličastnih cerkev. — Le trdo vsakdanje delo. —
In ti vendar nimaš odprtega srca za nas, ne lepe besede : barbarski tujci smo ti, ki le redko zaslužijo prijazno besedo in topel pogled. — Ali se potem smeš čuditi, če včasih verjemo lažnim prerokom, ki jim ti na široko odpiraš pot do nas, pa se naša razpokana roka skrči v grozečo pest ?
Če ne bi trdno verjeli, da Nekdo zbira vsako našo solzo, pazno posluša vsak naš vzdihljaj in mu ne uide noben naš proseči pogled. — Če toga ne bi tak trdno verovali, bi že obupali. — Verjemo neomajno, da bo On poveličal tudi naša telesa v neizrazni lepoti, naša telesa, ki jih ti tolikrat tako strahotno skruniš...
Domovini: Tudi ti tako pozabljaš na nas, pa smo vendar vedno poslušali, da si „naša druga mati ?“ S kakim hrepenenjem smo se ponovno ozirali za tabo, ko smo odhajali. — S kako ljubeznijo smo jemali pero v roke in ti trudni pisali v pozni noči: kolikrat nam je pri tem ljubeči spanec nežno in neopazno vzel pero iz trudnih rok.
Ti Poznaš neverjetne številke, ki tako zgovorno in nenehoma pričajo o bogastvu, ki ti je priteklo iz naših žuljavih rok; in ti dan na dan pritaka...
In vendar tako rada pozabljaš na nas in se vzdramiš iz svoje pregrešne zaspanosti le tedaj, ko vprašaš, če ti še lahko pošljemo več denarja.
Kdaj nam boš poslala Zadosti domačih vodnikov, da ne bomo begali za tujimi zvodniki in umirali v duševni in telesni bedi?
Kri naša vpije kakor Kri, ki se pretaka na daritvenih oltarjih, ki se jim tak redko lahko bližamo, da bi se v Krvi tej oprali in okrepčali.
Domovina, ne čakaj predolgo, da naš vedno slabotnejši klic za vedno ne zamré tudi zate...
17. aprila 1938.
NOVINE
7
Kak so narasle ali spadnole Novine i Mar. List
od leta 1937. marca 31. do leta 1938. marca 31.
Naročniki
Več Novin je za komadov
Menje Novin je za komadov
Več Mar. Listov je za komadov
Menje Mar. Listov je za komadov
• Bridgeport	6	5
S. Bethlehem	1	1
Razno v Sev. Amer.	3	3
Chicago ӀӀӀ.	16	16
Canada	2               2         3
Sud Amerika                          1      3	         1         3
Francija	293	134	129	71
Nemčija	93	12	17	1
Razno Inozemstvo	4	2	5	2.
ӀӀ. Na sküpni naslov v Slov. krajini
Župnija Beltinci :
Beltinci	1	1
Bratonci	7
Dokležovje	3	8
Gančani	7	1
Ižakovci	4
Lipovci	4	3
Melinci	4	1
Odranci	3	13
Župnija Bogojina:
Bogojina	20	6
Bükovnica	7
Filovci	8	6
Ivanci	26	13
Strehovci	 6	1
Vučagomila	1
Župnija Cankova:
Cankova	5
Župnija Črensovci:
Črensovci	2	2	3	2
Trnje	12
Žižki	5	6
Sr. Bistrica	4	2
G. Bistrica	4	3	3
D. Bistrica	9	8
Bednja	4	2
Župnija Dobrovnik:
Dobrovnik
Kobilje	19	      1
Župnija D. Lendava:
D. Lendava	8	4
Gaberje
Mostje	2
Župnija Grad (G. Lend.):
Dolič	2	7
Grad	6	10
Kuzma	4	2	2
Kovačevci	1	2
Trdkova	2
Vadarci	2
Vidonci	1	3
Ekspozit. Hotiza:	3
Župnija Markovci :	1	6
Župnija Martjanci:
Martjanci	2	1
Mlajtinci	2	t
Moravci	2	1
Noršinci	1	1
Tešanovci	1
Žnpnija Nedela :
Boreča	1
Martinje	1	1
Šülinci	2
Župnija Sobota :
Sobota
Bakovci	4	15
Borejci
Krog	3	15
Murski Črnci	1	1
Satahovci	4
Žnpnija Polana :
V. Polana	4
M. Polana	4
Župnija sv. Jürij:
Sv. Jürij	3	      1
G. Slaveči
Župnija sv. Jelena:	5
Župa. sv. Sebeščan :
Pečarovci	    1
Prosečkaves	1	8
Šalamenci	1	1
Župnija Tišina :
Tišina
Sodišinci
Gederovci	1	1
Küpšinci	2	4
Tropovci	3
Krajna	1
Rankovci M. Petrovci
Petanci	2	1
Župnija Turnišče:
Turnišče	  2
Gumilica	6	1
Nedelica	5	1
Lipa	
Renkovci	8	5
Brezovica	1	3
Žuonija V. Dolenci:
ӀӀӀ. Na posamezni naslovi v državi
137 121 25 24
Sküpno	776 326 250
Čisti narastek Novin v ednom leti 450 Čisti naraste M. list v ednom leti 200
Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširita.
Sv. Ciril i Metod naj njima sprosila čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
Vijolični pajčolan
je zagrno tüdi podobe svecov v mestnih francoskih cerkvah v soboto 2. aprila, da težko razločiš prilüblene obraze male Trezike, Device Orieanske, plebanoša Vianneya, Antona z Detetom, da samo nešterne omenim. Tüdi sveč zdaj ne gori telko pred njimi kak navadno: bole naj se zatopimo v trpečega Gospoda.
To soboto smo mi obhajali drügo zdavanje Bogojančarov v Franciji. Bojnec Franc in Šabjan Barica sta si oblübila vernost do smrti. Viditi bi jiva mogli kak nedopovedlivo pazlivo sta poslüšala dühovnikove reči v domačem jeziki od svete Drüžine v tüjini, od Tobija i Sare, ki sta se tüdi v tüjini najšla — od posebnih milosti, ki jih dá to svestvo, da se v težavaj, ki gvüšno pridejo, prigne pred Bogom naša „reberijasta“ (uporna) vola (tiha mešna molitev tistoga dneva), a najbole od neizmerne lübezni Bože: „Ali more mati pozabiti na sad utrobe svoje? Pa či bi tüdi mati pozabila, On (Gospod Bog) ne pozabi.“	
Lejko verjete, da smo šli* puni božega Duha od te meše ob pol 12 vüri posebno, gda nas je vünej pozdravilo še sunce, ki je zasijnolo na sredi meše na oltar pa v pisanih rdečih i vijoličnih farbaj skrivnostno zagrinjalo oltar pa mešnika.
To je bilo znova v Atnifontaine, Ferme de Remicourt.
Zadvečera sem se odpelao dale v Aulnois sous Laon. Vrli mužikaš „Toni“ me je že žmetno čakao. S taksijom sva se pelala najprle h g. plebanoši, ki so velki filatelist“ (zbirateo znamk) : mislim, da poslaneva velkiva prijatela, da sem njim oblübo, da njim bom pošilao jugoslovanske
znamke, šterih iz novejšega časa nikaj nemajo.
Či sem v nedelo pred tem bio v »francuskoj Nedelici", te sem bio v nedelo 3. aprila v „francuskih Domajinci“ : či so pa skoron sami Domajinčarje v toj lepoj vesi; ovači je pa tü prav za prav cela Jugoslavija: tüdi nekaj Hrvatov pa lekaj Srbov. Tüdi različne vere so zastopane : evangeličanci i pravoslavni ; tej zadnji so celo šteli, da bi jih spovedao. To nedelo zajtra sva s Tonijom oba postanola jako žalostniva : pá je šo dešč pa takši mrzeo vöter fudao, kak na sredi zime. Ali katoličanci so zato vsi prišli v cerkev, pa, še razmi, dosta Francuzov ! Za fotografiranje smo pa Francuzov nej mogli zgrabiti, še par Slovencov nam je vujšlo; ostali so vsi tisti, ki so tudi sveto spoved opravili, med njimi eden, ki je bio prle evangeličanec.
Sküpnoga obeda smo nej mogli meti, ka so za vsakšega računali 25 frankov, pa smo njim telko nej šteli dati.
Pri večernici smo bili brez Francuzov, te smo pa šče bole kuražno spevali. Vse molitve smo darüvali za naše novomešnike posebno litanije Srca Jezušovoga. Gda je bilo že vse dokončano, pa smo odhajali od cerkve, mi je eden moški pravo, da je nej njegova navada jokati, ali med mojov predgov ga je li nekaj sililo na skuze (pa ne mislite, ka sem njim tak „nemilo“ predgao —). Pogledno sem ga v oči, pa se mi je vidlo, da guči od srca. - Hitro se je trbelo posloviti. Eden evangeličanec me je z motobicikiom odpelao na kolonvor.
Na cvetno nedelo pa ostanem v Parizi : te dni so mi naši izseljenci pisali, da se te den nedo mogli zbrati, ka zdaj tüdi brezverni vertovje idejo v cerkev, te pa naši morajo hiže paziti“.
CAMPLIN, izseljenski duhovnik,
Svatba naših v Franciji. Bojnec Ivan i Seredi Margita, oba z Bogojine, sta se 26. februara oženila v Remoncourt, Aisne. Zdali so jiva g. Camplin Ivan, izseljenski dühovnik. Fino gostüvanje njima je dao slüžiti gospodar, g. Korpel.
Vganke.
Kama stopi kokot, kda na ednoj nogi stoji?         (Nakle).
Zakaj si mlinar vsigdar belo kapo küpi?	(Za peneze).
Na zemli je tratica, na tratici je palica, na palici je bapkica, na bapkiči je šapkica. Ka je to ?	(Mak).
Ka je v mlini ne potrebno pa se itak ne da brez njega mleti?	(Ropot).
Povej mi s tremi črkami trdo vodo.	(Léd).
Kda konj obprvim gori stane?	(Kda ga vkopijo).
Sunčica, brunčica ostane sama doma, pa ona pač lepo merka doma. Ka je to? (Lakat).
Kelko mačečih repov bi trbelo od Rakičana do Sobote?
(Sam oednoga, či bi bio tak dugi).
Iza ide iza ne, nema gobca pa denok vje. Ka je to?    (Krpliva)
Pik pak, na dva konca tak. Ka je to?	(Motovilo).
Kelko žlic jeste v Gláci ?
(Kelko štilov).
Zakaj Zavec nazaj gleda, kda na breg pribeži?
(Zato, ka nema Odzaja oči).
Kakšega kosminja ma Zavec največ?	(Ošpičenoga).
Kelko prelazov je do Graca?
(Kelko od Graca do nas).
Ka v Graci nega?
(Slamene peči).
Kama ide edno leto star zavec ?	(V drügo leto).
Kda je največ lükenj proti nebi?	(V žetvo).
V logi zraste i se na travniki pase, pa se med ženskami tepe. Ka je to?	(Sito).
Potnik je potüvao v Grádec, sebov je meo edno jaboko, šo je prek devetih mostov i je na vsakom mosti ednok vjo pa je vseedno celo jaboko ta prineso. Kak je to mogoče ?
(Na vsakom mosti je ednok vjo,
samo ka ne jaboko).
Ka se pripravi püklavomi drevi?	(Sekera).
Kakšega drevja jeste največ v logi ?	(Okrogloga).
Ka pride brez glasa prek strehe?	(Dim).
Kde se lisica najraj drži ?
(V svojoj koži).
Mamo lagev na dva obroča pa na jezere, jezere dog. Ka je to ?	(Ritonja).
Kda železen vuk po lesenoj grabi tuli ? (Kda korito dubejo).
Na šterej kvatre se ne trbe postiti ?
(Na tiste, kak ž njimi strnišče grablajo).
15 torpednih bombmko angleške 42. zračne jate se pripravla, da sprejme vsaki svoj torpedo. To se je godilo v Rokavskom prelivi na zračnih i pomorskih vajaj.
Zadnje suze.
Vstanolo je sveže sprotoletno jütro. Nebo je čisto i si vomodro. Friški jütrašnji zrak prihaja iz bližnjega ozeleneloga lesa, krepi i osvežüje zapreto i nezračno ves. Nad celov vesnicov leži mir i tišina. Samo farni zvonovje pritrkavajo i vabijo lüdi na Kristušovo vstanenje.
Tam v hiši ob obronki na konci vesi leži Joško na smrtnoj posteli. Medla svetloba dogorevajoče sveče že vmira pred Joškinim slovesom s toga sveta i pred zorjov njegovoga novoga živlenja v večnosti.
Poleg smrtne posteli sedi Joškin brat, dühovnik, blaži bratove zadnje trenutke živlenja i pripravla njegov korak na pot v večnost. Na steni pa vöra vednakomerno spevle svoj tik-tak, tik-tak . . . i premika kazalec proti konci...
Potiho i mirno Vstopim v sobo, da ne zmotim betežnika. Pogledam na njega pa opazim kak me z široko odprtimi očmi gleda i zasledüje vsakši moj gib. Premišlava i gleda me. Diha zdaj hitro i naglo, zdaj palik globoko i pomali. Spoznani njegovo znotrašnjo borbo. Ešče se gible. Vzdigne roke, potem pa je kak brez živlenja spüsti nazaj. Brat duhovnik ga tolaži i miri. Vzeme v roke svoj brevir i moli :
»Gospod, 'Gospod, moja düša je nemirna, ar jo je zajela pravična Srditost, s šterov si se razsrdo na Adama, našoga očo. Ali obvarüj me, Gospod, po Svojem smilenji, od večne smrti. Bole od tvoje kaštige me težijo moji grehi. Tvoje smilenje naj me obkroži. Kratko je naše živlenje i ono se razskadi kak dim na vetri. Kda Ti hočeš, nas vstvarjaš. Zavolo našega praočo preobračamo okoli nas to trdo zemlo. I za kratek čas, jako kratek čas nas püstiš, da si konči z malim sredstvom zaslüžimo Tvojo lübezen. Z naglov hitrostjov nas zamenjavaš v toj suznoj dolini, da nas potem kim prle i bole osrečiš v Svojoj večnosti. Tvoja leta so večna, a mi preminjavamo eden za drügim . . .“
V tom žalostnom trenutki sem vido, da človek ne razmi skrivnosti, štere so skrite v njegovoj düši: one so strašne pri ločitvi od matere zemle. V vedroj svojoj mladosti čutim, da sem navzoč drugomi deli živenske tragedije, dragomi krajšemi deli — prehodi iz senja v istinitost. I prvi deo je telko kračiši, kak dugo je živlenje. Čütim, da preživlavam čase, šteri oznanüjejo zoro novoga, večnoga dneva. Njeni prvi traki osvetlavajo mojo preživeto mladost i jaz spoznavam...
Nekoč sem se trüden i opešan od dečinskoga veseljačenja, zrüšo... Počivao sem. Gda sem prišeo k sebi, sem opazo, da sem živ i na tom sveti, a okoli mene lüdje. Živo sem. Ali strašno je bilo to živlenje ! Mlada i vroča krv je tekla po mojih žilaj; razum je bio pun neizvesnosti, srce izmučeno od straha. Rad bi do dna izpio čašo svoje mladosti. Ali ne sem smeo. Lüdje so mi pravili od Tebe, da morem sebe zatajüvati i iskati Tebe ; mogoče bi Te gde zagledao skoz oblake moje nevednosti. Naglica i živlenja me je zajela z bliskovitov hitrostjov. S tenkov vajatjov svoje vole sem se privezao za ladjico rešenja. Šo sem po tom sveti z mirnov vestjov, z obrnjenim pogledom v daljavo, gde i sem iskao konec . . . v šteroga bi ne vervao brez milošče. Pod vdarcih Tvoje pravičnosti ne sem se niti geno. Ne sem se pritožavao, ar sem se spominao Tvojega spomina: „Vaša moč je v trplenji i vüpanji“.
Kelkokrat sem z vsov silov obračao ladjo, da za trenutek čüjem zapelivi spev nimf. I tožo sem se na tvojo milost, štera me
je v trenutkaj mira varno vodila skoz njihov zapelivi spev . . .
V sobi je bilo tiho. Samo brat dühovnik je nadalüvao molitev za vmirajočega:
»Ar je Gospod pun vsmilenja i on bo rešo Izraela od njegovih grehov."
Betežnik naglo zdigne roke, globoko vzdihavanje je pretrgavalo tišino v sobi. Roke so njemi palik naglo spadnole na prsi. Šteo je nekaj povedati ali ne je mo-
geo. Na to so prišli v sobo še drügi lüdje. Njegov brat dühovnik pa je končavao. molitev :
„Hitro, hitro, Gospod, ne zakašnjüj Svoje vsmilenje, ar pojema njegovo živlenje.“
Nastopo je smrtni boj. Stopo sem tüdi jaz k posteli. Betežnikov pogled je zamerao, obrnjen na križ. V njem je do zadnjega diha odsevalo vüpanje . . . Globoki mir se je razlejo po vmirajočem lici. Živlenje na ove-
nilih vüstaj je vgasnilo, iz njegovih prsih se izvio slednji vzdih :
Verjem v vstajenje mesa i večno živlenje.“ Nato se je kazalec na vöri vstavo i v sobi je nastao tihi, večni mir...
Samo oddaleč so odmevali Vüzemski zvonovi i oznanjali zmago živlenja nad smrtjov. Na lehkih perotih njihovih zvokov se je Joškina očiščena düša vzdignola v večne višave, v naroče svojega vstaloga Zveličara. Toni i Vili.
8
NOVINE
17. aprila 1938.
„HIZICKI DOMAČOJ“
Pisma naših z tüjine
Gregora Jotef i lena roj. Grah, Aulnay iz Bakovec :
Čas živlenja hitro teče, den za dnevom odhiti, i vsak den je bliže dneva, kda bo njuv god slavleni.
S temi rečmi vas pozdravlava č. gospod i se veseliva vašega goda, kak se zdaj vsa narava veseli spomladi. Bog jih živi duga leta i v molitvaj se naj spominajte !	
Vuk Gizela i Kohek Rozina, Nitzahn, Nemčija iz Črensovec i G. Bistrice: Častiti gospod ! Iz hladne tüjine v materinskom jeziki napiševi par vrstic. Za vaš god vam želevi : Bog živi g. urednika, blagoslovi njihovo trüdapuno delo, vnogo uspeha pri vrejüvanji Novin i M. Lista. Sveti Jožef Spomni se vas. Srčen Bog plačaj na rednom pošilanji Novin i M. Lista. Mar. List je edina tolažba i veselje v tüjini, ar je pisan v domačem jeziki, je najbolše orožje proti denešnjemi brezboštvi. Zato ga samo širimo i ves dober tisk. Prosim živlenjepis sv. Terezike Deteta Jezuša ali kaj drügoga primernoga za postni čas. Obe pristopivi k Rafaelovoj drüžbi, članarino morajo plačati najni domači. Spomnite se naj v vašij molitvaj i pri sv. daritvi. Sve pri dobroj drüžini, čeravno evangeličanskoj, svoje verske dužnosti lejko spunjavleve. V naroče matere domovine naj srečno prideve.
Slovenska krajina, mili moj dom, pozabila te nikdar ne bom.
Draškovič Margita, Francija, iz Renkovec: Prav srčno vas pozdravim k vašemi godi. Prosim sv. Jožefa, naj vas čuva ka te mogli dugo skrbeti za nas, ki smo vas potrebni. Z ednim se vam zahvalim na rednom pošilanji naših krščanskih listov. O velečastiti gospod, kak lepi Mar. List nam prihaja v tom leti. Oči so se mi zarosile, kda sam prvič zagledala milo, krasno, v cvetje odeto podobo lübe Matere Marije. Naj bi si Mar. List vendar vsaki naročo, ki količkaj zmore, v njem najde veselje i tolažbo.
Lackovič Terezija t Toplak Anica, Laclas, iz Hotize: Prečastiti g. urednik ! Minjavlejo zimski dnevi i približavle se vesela spomlad. Oh da bi vam mogli podati dobro ütro, pa vse daleč v tüjini. Zato vam s tem pismom razloživi, ka žele najno srce. Želevi vam tisti mir, šteroga svet ne more dati, ki ga je prineseo Gospod Jezuš Kristuš. Bog vas živi vnoga leta, da bi bili zdravi i veseli. Kda se vam pa pretrgne nit živlenja, naj vas vaš krstni patron sv. Jožef i Bl. Dev. Marija pelata pred nebeskoga sodnika i vas zročita Jezuši, da bote ž njim večno slavo vživali. Lepo j vas pozdravivi, zatem rojstno ves Hotizo, vse domače. Lepo se vam zahvalivi na rednom pošilanji naših listov. Naročnino vse poslali, na Višek je na Dom sv. Frančiška.
Denša Ivan, Chicago ӀӀӀ. N. Amerika: J. M. J. Preč. g. Klekl ! To vam pa pošilam 15 dolarov za naročnino za Novine i M. List. Tej so zdaj plačali i zdaj nevem gda pa več dobim. Zato vam pa zdaj to včasi pošilam. Vsi vas srčno pozdravlamo, jaz svojov drüžinov iVuk Helena tüdi. Ona sploj prinas živi, kak vam je že znano. Dosta nam pripovedavle od doma, njoj se je tam bole vidilo. Tam je med domačimi lüdmi i rodbinov živela v svojoj rojstnoj domovini, od štere pravi, da nigdar prle ne znala, če je naš kraj tak lepi kraj sveta. Vidite, dragi č. gospod! Kak bi mi vsi, ki smo zapüstili svojo rojstno domovino že pred leti, tüdi radi vsi šče samo ednok ta prišli i si vse poglednoli i se zvami vsemi zišli, kak i starišami i z bratjov. Ali Amerika je preveč daleč od vas i razmere gdašte ne dopüščajo, da bi se človek gdašte ta odpravo. To je resan jako lepo i nam koristno, da mamo vaše liste, da smo po njih med vami doma, gda je čtemo. Srčna vam hvala zanje i Bog vas živi, da se bote lehko šče nedele za nje skrbeli i ponjih za nas, ki smo tak daleč po sveti raztepeni.
Kouter Marija, Beaurevoir, iz Beltinec: Dober Bog vam plačaj vse vaše trüde, ka se skrbite za nas tü v tüjini.
Matjašec Ana, á Esnes, od Lipe: Falen bodi Jezuš Kristuš! Velečastiti gospod, naš düšni pastir! Vu imeni Jezuša vas najprle pozdravim iz te mrzle tüjine. Toplo se vam zahvalim za vaše delo, kelko se trüdite za nas izseljence. Želem vam vnogo dobroga zdravje i vse, ka vam je potrebno, da bi mogli ešče duga leta pisati i pošilati nam te lepe Slovenske liste, šteri so nam potrebni tak, kak trüdnomi popotniki hladna senca. Dam vam znati gospod, da sem hvala Bogi pri krščanskoj drüžini, idem k meši lejko vsako nedelo, pa od cerkve sem nej deleč. Nedelo za nedelov pišejo Novine od našega g. Caraplina, ali jes pa to čakam, da bi prišli tüdi se v te kraj, da bi lejko opravila slovensko sv. spoved za Vüzem. Pa lejko da Bog, da prido tüdi v Nord, če pa nej, pa bom Šla k francuskomi dühovniki k sv. spovedi. Tak šče enkrat vas g. Vrednik pozdravim i celo faro Türnišče, mojo rojstno ves Lipo, svoje stariše, brate, sestro, vse dekle Marijine drüžbe, g. dekana i g. kaplana v Türnišči.
Tibaut Štefan i Ana, Eklopard Charente, iz Hotize: Preč. g. urednik ! Najprle vas z ženov toplo dava pozdraviti, čiravno Prihaja te pozdrav iz mrzle tüjine. Müva sva hvala Bogi zdraviva, štero zdravje tüdi vam želeva s tem nakanenjom, da bi ešče nadale nam vrejüvali s takšov skrbjov Novine, štere so nam na velko veselje. Vaše Novine, štere vsakši tjeden prinesejo novice iz domačih krajov i ž njimi nama vsigdar zrastejo pred očmi naši lüdje, so prepotrebne. Verjite nama, da nega
v toj tüjini, po šteroj smo vsi tak rastepeni, nega toga kak doma. Čiravno sva nej v slabom mesti, je li siromaški dom pa domača ves vse nekaj bole prijetnoga, kak ta tüjina, štera nam tak skopo reže krüh. Nadale pa vam naznanim, ka k meši hodiva vsako nedelo, ka sva blüzi farne cerkve. Zdaj pa pozdravlava tüdi našega skrbnoga gospodina Berdena, šteri ne pozabijo na svoje ovčice v tüjini. Ino tüdi pozdravlava našega mladoga bogoslovca, šteri se mantra od noči do noči s knigami, da bi kem prle prišeo do svojega Cila. Pozdravlava tüdi vse domače, posebno pa vas g. urednika. Ino želeva vsem vküp vesele Vüzemske svetke.
Za široko obzorje.
Što si nebi seo doli i vživao to toplo sprotolešnje sunce, posebno kak je bilo to zdaj na Cepleno Marijo. Ne je čüda, da sam si tüdi jaz po obedi seo na klopico i je vživao. Nekam otrüjem sam se čüto sam v sebi, pa ne sam šteo tak ta vedriti, vzeo sam si v roke Novine : — ve so zdaj nekše rane, že v petek ; — navadno seli prido do rok v nedelo, — da malo preletim z očmi, kak je kaj po sveti novoga, če je kaj senzacionalnij vesti po širokom sveti pa tüdi po našoj Slov. krajini. Spravo sam se, kak je že to primerno, na prvoj strani na „Naše sence“ — Gračkoga Vilija? — Ka je pa pá on kaj skonbinirao, jako sam bio radoveden. — On včasik malo bole da po grbi vsakomi, ka njemi ide, — čiravno se to vnogim ne vidi. No ka je pa zdaj v tej Našij sencaj. — Lani smo ne meli dosta senc, da je zvekšega oblačno, deževno bilo — mogoče de letos več, če ne pa preveč.
Gda sam tak malo več pregledno, mi je malo ne sapo vzelo. Ve je to delo spodobno mojemi načrti, šteroga že skoron edno leto nosim za članek v Novine, samo ka šče ne prišeo na paper, z glave pa nikomi nišče nemre vö zeti. No pa ne zamerim nikaj Viliji za to, ve je on bole podkovani v tom deli, zato ne šinfara, če me je prepaščo, šče sam njemi lejko zahvalen, da me je rešo te nevole, da mi zdaj ne trbe glave treti.
Ja, premalo mamo širokoga obzorja za sküpno javno delo, premalo se zavedamo za organizatorično stvar. Vsaki išče samo svoje.
Večkrat sam poslüšao, ka so se v javnosti ali domačem kraji gučale same graje.
Obiskao sam že več občnih zborov raznovrstnij zvez, drüštev ali organizacij, na vsej se je šče kelko teklo vidlo, da članstvo šče je. I v tistij par minutaj, gda govorniki navdüšüjejo navzoče, bi se dalo sklepati, da nekaj bo. Gda se pa zrastepejo po svojij domaj, pa nega nikaj. Preveč se pehamo za svojo prednost, valanost. Z toga pride oblastvenost.
Tak nekam so mi misli odplavale po tom širokom obzorji. Zmislo sam si na šereg kovranov, šteri so celo zimo kralüvali nad nami. Kakša povezanost je med njimi. Tam v meji so čivkali vrabli, tüdi oni so bole predrzni, če jij je več vküp. Tam so hodile kokoši tüdi sküpno: „mi pa tak raztrošeno !“ „Hodi k večernicam“ — tak me je zmoto z mojij misli i med štenjom glas dvej sestric. „Lepše se mi vidi tü sedeti kak iti.“ Kak pa pri tema bi bila tista medsebojna sküpnost ? Pri dobičkanostnosti
—	mogoče bi se edna od drüge bole držala, štera bi več dobila. Ideta dva pajdaša: „Odi z nama !“ „Šče je prerano.“ — „Ve tak.— Ka pa pri tema bi kaj bilo? „Gde pri kakšoj vudri bandi, indri ne.“
—	Šle sta šče dvej mimo, ka sta me zmotili v našij sencaj. Preveč smo navezani na sebe, ne na sküpnost. Dekle raj kolovratijc po vulicaj, dečki se raj kučejo, moški si raj spoležijo pod jablani, tistij par vör, štere majo na razpolago po nedelskij popodnevaj i tam odnet kritizerajc položaje, v šterih živemo dnesden mesto, da bi šli v zdrüženo sküpnost i si tam začrtali delo soglasno za tekoči pa bodoči čas.
Starost ne zavüpa mladosti, mladost ne starim. Starejši odrinjavlejo mlade : „Gde ste v bili, gda smo se mi borili v strelnij jarkaj tam v Karpataj, tam v Tirolaj. Mi smo kušali svet“. — pa trplenje pa bi nam te vi ravnali
Mladi se ponašajo : „Ki mo mi s temi starimi, mi smo bole kulturni, mamo več izobrazbe kak ta starinaj. Tak ide to vse naprej, — naprej pa nemi svojij mej.
Zmes pa prido šče sejači kokona med pšenico.
Kmet sejač je sejao seme t svojo zemlo. Zakaj zdaj sejate ? Zato, ka je zdaj tisti „čas“. — Kovač kove železo, gda je zadosta vroče, ar je te pripraven čas. Mi se pa te giblemo i spičimo, gda je zmržnjeno, zdaj pa ne — gda mamo zato čas. Zadosta naj bo mojega modrüvanja. Odpravo sam se k večernicam, ar je zato prišeo že skrajni čas.	Ipsilon.
Službena naznanila
Bolnica v Murski Soboti ni urejena za porodništvo, razen tega je stalno prenapolnjena, zato opozarjamo, da normalnih porodov ne bomo sprejemali. Sprejete bodo samo one porodnice, katerim je potrebna operativna pomoč pri porodu in pa one, ki imajo težke komplikacije.
Zato priporočamo porodnicam, da se še pred porodom obračajo na gg. zdravnike v svojem kraju.	Ravnateljstvo.
ka krona 1.53 din, italijanska lira 2.31 din. Avstrijski šiling bo zamenjan za nemško marko v razmerji poldrüg šilinga za edno marko. V zasebnoj küpčiji so cene penez navadno nekoliko različne od borznih cen.
CENE.
Penez : Vrednost penez na naših borzah. Holand. goldinar 24.19 din, nemška marka 17.56 din, belgijski belga 7.36 din, Švicarski frank 10 din, angleški fünt 217 din, amerikanski dolar 43.46 din, francoski frank 1.32 din, češ-
Živina i kmetijski pridelki : Jünci, biki Ӏ. vrste 6 din, II. vrste 5 50, ӀӀӀ. vrste 5.25 ; telice Ӏ. vrste 6, ӀӀ. vrste 5.50, ӀӀӀ. vrste 5 din; krave Ӏ. vrste 5.25, ӀӀӀ. vrste 4.50, ӀӀӀ. vrste 3.50; telice Ӏ. vrste 7.50 din, U. vrste 6.50; prašiči apeharje 10.25, pršütarje 7 do 8.50 din za 1 kg. žive teže. 7 do 8 tednov stari pujceki od 170 do 200 din za komad.-Goveje meso I. vrste, prednji del 10 din, zadnji del 12 din; goveje meso U. vrste, prednji del 9 din, zadnji del 12 din; goveje meso UL vrste, Prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 14 do 16 din, slanina 20 do 26 din, svinjska mast 19 din, čista med 22—24 din, neoprana vuna 22—26 din, oprana vuna 32—36 din, goveje surove kože 11 do 14 din, teleče surove kože 15 din, svinjske 12 din za 1 kg. - Pšenica 200 din, ječmen 250, žito 250, oves 220, kukorica 140, grah 200, krumpli 100, lucerna 1900, seno 75, slama 50, jaboka Ӏ. vrste 600, ӀӀ. vrste 500, ӀӀӀ. vrste 350, slive sühe Ӏ vrste 1200, ӀӀ. vrste 1100, ӀӀ. vrste 1000 din, pšenična mele 325 do 400 din, kukorčni griz 350 din za 100 kg. — Šunka 20 do 22 din, prekajeno meso Ӏ. vrste 16 do 18 din, ӀӀ. vrste 18 do 20 din, prekajeni parklji 6 din, jezik 16 do 20 din za 1 kg. Birkino meso 8 do 10 din, mlade ovce 14 do 16 din, kozličevina 18 do 20 din za 1 kg. Konjsko meso 4 do 5 din.
Perotnina : Piščanci 14—18 din komad, zaklani 24—25 din 1 kg; kokoš 20 —26 din komad, zaklana 20—22 din 1 kg, kokot 18 do 24, zaklan 20—22 din 1 kg, reca 18—20, zaklana 20—22 din 1 kg, golob 4—5, domači zavec 6-20, pulardi 28 -30, kapüni 30-40, divji zavec 28 din komad. — Ribe (sladkovodne) : karp 16, pečiga 28, smudž 26, ščuka 18, postrv 40, klin 10—12 din 1 kg; žabe bedre 50 par komad.
Briga.
Vse mlado i starejše, štero je količkaj slobodno, potrebno, ali nepotrebno pomoči, šče oditi z domi v tüjino z lakomnostjov po zaslüžki, štera pojedinca jako megleno gleda, da li bo kaj zaslüžo, ali pa nikaj.
Skoron nega doma v državi več dela, za štero bi mogo Človik delavca dobiti i v njem stalen biti, da ne povrže dela, da se tisto delo prav opravi, nego naše domače delo z domom ostane spražnjeno, zapüščeno, nej včinjeno, štero bode na škodo pojedincom i tak celoj državi.
Cilo takši po svojoj parovnosti idejo v tüjino, šteri so doma bogati i pravi hišni gospodari, šteri svojo zemlo v prelogaj püstijo ne obdelano, kak kakšo püstino, na šteroj za več let naprej haske zgübijo.
Najdejo se ešče takše matere, štere svojo deco zarende dajo na Bog zna kakše roke i odidejo v megleno tüjino, od štere si ne mislijo, či bo jih zdrave nazaj püstila v njuvo domovino k svojoj deci, štera v drügi rokaj ne vemo ka dela i kak je.
Kmetovje, ki pa potrebüjejo držino i bi primerno njim plačali, te več ne morejo dobiti, ar doma nišče nešče ostati i delati, ar misli, da v tüjini z lopatami grabijo pejneze i tak brez dela.
Dostim se je zgodilo, da je probao v tüjino, kak Nemčijo, Francijo i bio doma ne stanoviten delavec, šteri je po ednom, ali 2 leti prišao domo od dela oslablen v slabom zdravji i tak ešče brez penez, na svoj dom, pa tak je domovina pa pri tom škodo trpela, da ga bo mogla vračiti i hraniti.
Vse svoje najjakše mlade moči ništerni po nepotrebnom potrošijo tüjincom, šteri znajo pocecati to zadnjo kaplico drüge krvi, samo za svoj obstanek, a za našega oslablenoga, več dela nezmožnoga delavca se pa ne bodo kesnej brigali.
Zato je potrebno, da se pobrigajo naše oblasti, da se ne ispraznijo, i ne zaperajo v našoj krajini domovi, za volo lakomnosti pojedini iseljeni delavcov, šteri lehko komotno doma na svojem živejo i šteri so ešče nej zreli za tüjino i poklačili 20 leto, da bi se že znali čuvati bole od razne pogübelnosti v tüjini, štera ne segreva po materinskom, nego pogübla telovno, jakostno i düševno. — To so misli i brige nej samo kmetov naše krajine, nego je briga cele države. Kmet.
Pošta.
Gönc Marija, Haute Bevoye. Odgovori nam, štero knigo ščeš meti : od sv, Male Terezije ali od velike sv. Terezije. — Cvernjak Jakob, Grad 82. Za sestro Marijo v Francijo sprejeli 50 din naročnine na letos. S tem je Polovica na letos plačana. Lani je tüdi vse plačano, — Hari Jožef, Francija. Sprejeli 36 din naročnine. — Križman Frančiška, Pittsburg. 47 din sprejeli. — Fujs Alojz, Brigor, Nemčija. Lani sprejeli 60 din, hodile lani 7 mesecov, naročnina znašala 42 din, na letos ostalo 18 din. — Lukovnjak Marija, Comnne de Faux. Mi Novine na dobleni naslov pošilamo. Nazaj ne pridejo ; išči je na pošti ali pitaj pri verti. Če si naslov spremenila, nam javi, ali pa pošli svoj stalen i točen naslov. — Kalamar Franca domači. Novine vašega so prišle nazaj. Plačane so, prosimo njegov novi naslov. — Edšidt Štefan, Gederovci. Za Sandta i Juga v Nemčiji sprejeli 60 din naročnine. S tem je na letos vse plačano. — Fujs Adela á Rouxeville. Sprejeli smo 145 din 35 par. Kelko je od toga naročnine i kelko na Dom sv. Frančiška ?
KUPUJEM vložne knjižice od Prekmurskih denarnih zavodov. Bančna Poslovalnica BEZJAK, - MARIBOR, Gosposka ul. 25.
HIŠA Z GRÜNTOM se da z rende za 3 leta na dražbi dne 18. IV. 1938 ob 3 vüri popoldne v V. Polani št. 194. Hiša je primerna za gostilno i trgovino. Glasite se pri Lebar Katarini 
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.