OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU	ENAKOi	PRAVNOST	ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Izvršujemo vsakovrstne			★ Commerical Printing of
tiskovine IT ______	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKI DELAVCE V AMERIKI		All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) SEPTEMBER 13, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 174
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) SEPTEMBER 13, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 174
''OSKPH TOMAŽIČ
bol ° kot dve leti trajajoči ^ ezni je umrl v Mt. Sinai bolniš-g|. ' poznani Joseph Tomažič,
cliH	na 13681 Eu-
jg,	E. Cleveland. Doma
tra ^	Huje, Obrovo na No-
Pr	kjer zapušča brata
v sestro Ivanko Bubnič sorodnikov. V Ameriki se
41 let in je bil član Dort Ribnica št. 12 S.D.Z. in ran	F-O E. Bil je vete-
Pri svetovne vojne. Delal je
arshaw Chemical Co. Го1 z&pušča soprogo Anno, iz Y^^^/^swald, preje Zele, doma tra ^^ra Pod Križ na No-hčeri, Mrs. Anne F'rances Bedeh-p ' vnuke in več sorodnikov. Pop ^ vrši v sredo zjutraj iz in	zavoda Joseph Zele
458 E. 152 St.
CERNILOGAK
zjutraj je nagloma fij. Zadeta od srčne kapi, sha CiernUogar, rojena Gor-1252 53 let, stanujoča na Clevpi	dojena je bila v
Štva in je bila članica dru-Magdalene ?!: 1/«9

•J.
-er podr zveze.
Tukai cob, ■"
St. .25
zapušča soproga Ja-James, hčer Mrs. Flor-, ^ksic, tri vnuke, brata Gorshe in sestre: Mrs. Vap	Mrs. АИсе Носе-
Jean Jernejčič, Pauline ^ас p ^^^8. Josephine Kos-traj	se vrši v torek zju-
Pogfg, uri iz Zakrajškovega ^ida^ zavoda v cerkev sv. li§Xp ^ uri in nato na pokopa-'^alvary.
12
slovo
Ribnica št.
Od Ц ' Prošeni, da se poslovijo ^ člana Joseph Toma-truplo leži na mrt-grei)^'^ v Želetovem po-zavodu na E. 152 St.
4sa
9. septembra ^la(3g	tajništvo federalne
^954 J.	bo koncem leta
več kakor 58,-V pj,- Avtomobilov vseh vrst. ^•70oS^ ^ letom 1953 bo torej

000
motornih vozil več
L Q,v» . . "J-ULUHJ
cestah.
Britanija poskuša s ®Vojih	v Ameriko čim več
Tudi domača ame-д^ц ^°dukcija koles je znat-kolo spričo avtomobila
^^4.234 prodali v Ameriki 1&ивко leto pa že ameriških cestah
^olesarjg^^o kakih 22,000,000
""S;:
društva Nanos št. 264 i • sporoča, da bo tajnik . ^bra ^akely odšel 16. sep-
konvencijo S.N.P.J.
I
ali
Чђоа!.""' Tekom njegove k	^ bo nikogar doma
naslovu, v slučaju
Orkan je zopet razsajal; vzorna obveščevalna služba
BOSTON, 12. septembra—Kraje severovzhodne Amerike je obiskal orkan, ki so ga krstili za Edno, ki pa ni povzročil takega razdejanja, kot prejšnji orkan, ki je bil krščen za Carol. Ta je razsajal nad istimi kraji pred 12 dnevi in povzročil 68 smrtit, kakih 500,000,000 dolarjev pa materialne škode. Škoda Edne naravno še ni ocenjena, smrtnih žrtev pa bo nekaj nad deset.
Iz zaliva Mehiko se javlja, da opazujejo postanek novega orkana, sedaj že šestega v tej sezoni.
Iz voda okrog Japonske pa javljajo, da se bliža Japonski tajfun, ki jo bo zajel ta ponedeljek. Napovedujejo hude dneve.
Na Japonskem so imeli leta 1934 naval tajfuna, ki je zahteval 2,700 življenj.
Novi orkan Edna je bil predmet pozornosti ameriških vremenskih postaj že od prejšnjega torka, ko se je začel pomikati po Atlantiku nekaj sto milj vstran od Floride, njegova bodoča defi-nitivna smer pa ni bila znana.
Vse obalne države so bile opozorjene na nevarnost. Tudi države, ki niso daleč vstran od obale.
Kakih 45,700,000 ljudi v teh krajih, opozorjeni po nevarnosti orkana, se je pripravilo na vse slučaje. Bodisi, da so se izselili, bodisi, da so doma zadostno zavarovali. Gre za zgodovino orkanov, na katere so bili Amerikan-ci še najbolj pripravljeni.
Posledice orkana so bile običajne. Nekaj ladjic potopljenih,
nekaj domov porušenih, kakih 40,000 brezdomcev, prekinjene in pretrgane telefonske in druge obveščevalne vezi. Orkan se pomika v smeri proti novi Fund-landiji, morda proti Kanadi. Njegova silovitost je bila zmanjšana tudi radi tega, ker se je orkan med divjanjem razcepil. Najhujše je bilo prizadeto ozemlje Rhode Island.
Končno število smrtnih žrtev orkana na severovzhodu Amerike je ugotovljeno s številko 20.
Materialna škoda gre naravno v milijone.
Danes zjutraj, v ponedeljek, je tajfun, ki se je včeraj bližal japonski obali, že zajel nekatere kraje južnovzhodne Japonske.
Poročajo, da je našlo nasilno smrt že 21 ljudi. Istočasno napovedujejo, da bo ta tajfun morda najstrašnejši v japonski zgodovini.
z NEMCI Z ROKAVICAMI!
HEIDELBURG, 9. septembra —Ameriške zasedbene čete v Nemčiji imajo tudi svoja vežba-nja. Pri tem so razumljivo prizadeta tudi kmetijska posestva. Za-padnonemška vlada je zahtevala odškodnino in Amerikanci so jo plačali. Za eno leto so dali $1,-300,000.
Volitve v Nemčiji
BONN, Nemčija, 12. septembra—V provinciji Schleswig— Holstein so se vršile danes splošne volitve. Bile so prve volitve v provinciji Zapadne Nemčije, odkar so v Parizu odklonili francosko soudeležbo pri skupni zapad-noevropski obrambi. S tem sklepom francoskega parlamenta je bil zadan mof darec tudi zunanji politiki zapadnonemškega kanclerja Konrada Adenauerja.
Na predvečer volitev se je na volilstvo v Schleswig—Holsteinu obrnil kancler .A/enauer in opozarjal Nemce na to, da se pokažejo zreli, tudi radi zunanjega sveta. Socialni demokratje, ki so v opoziciji, so napadali Adenauer-jevo politiko, ker so proti ponovni oborožitvi Nemčije. Napovedovali so nazadovanje političnih strank, ki so v koaliciji z Ade-naurjem.
Šlo je za 1,500,000 volilnih upravičencev, med katerimi je mnogč političnih beguncev, ki so pribežaV iz vzhodnih krajev bivše Nemčije. Do sedaj je bila na vladi koalicija strank Adenauer-ja s predstavniki omenjenih beguncev. V Bonnu so napeto pričakovali izid volitev.
Nezaposleni jeklarji
David McDonald, predsednik unije jeklarjev CIO je mnenja, da je sedaj med jeklarji člani unije CIO 220,000 popolnoma nezaposlenih, 180,000 pa takih, ki delajo manj kakor 40 ur na teden. V njegovem okraju Allegheny, Pittsburgh, Pa., je 150,000 družin, ki morajo živeti od miloščine. Skoraj tretjina prebivalstva celotnega okraja!
V Detroitu je 25,000,0000 kvadratnih čevljev zazidanega prostora—tovarn, kjer vse delo počiva.
KO SMO STARI—
MLADI
CALAPA, Mehika, 12. septembra—Ga. Virginia Tadeo de Roa je stara 76 let. Njen mož je skoraj za 20 let mlajši od nje. Star je 58 let. Virginia je v 76. letu svoje starosti porodila otroka, ki je tehtal ob rojstvu sedem funtov. Mati z otrokom vred se počutita dobro.
EISENHOWERJA ŠOLA NE BRIGA
%
T ћп	člana, pa se je
1 '^cka %i%ovo hči Mrs. Mary Ч222 ' 40 W. 63 St., WO
WASHINGTON, 12. septembra—Ko je bila v Washingtonu demokratska administracija, je ta sprejela gotov šolski program. Vedela je, da so posamezne Ameriške države v šolskem vprašanju zaostale, da nimajo lastnih sredstev, da bi postavile potrebna šolska poslopja in imenovala dovolj učnih moči, katere bi tudi dostojno plačala. Kongres je sprejel zakon Oil for Education Bill, to je da se petrolej iz jugo-zapadnih obrežnih držav republike da na razpolago ameriški vzgoji. Razumljivo, da dohodki iz tega petroleja.
Eisenhower je ta zakon uničil.
ALI SO RES SAMO SOVJETI VSE ZNAŠLI?
Anglež Clement Attlee, ki je bil v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, je primerjal oba režima. Pri tem je dejal, da je imel v Moskvi občutek, kot da je Sovjetska zveza vse, je iznašla vse, drugi narodi pa za Sovjeti le capljajo. Kitajci da so bolj ponižni, recimo bolj realni.
Navadno beremo, da si Sovjeti lastijo tudi vse iznad be, iznajdbe namreč na industrijskem polju.
Od leta 1750 dalje je bilo mnogo iznajdb. Povprečno vzeto nimamo o njih piti pojma. Oči nam'odprejo številke, ki potrjujejo koliko je teh iznajdb res bilo. Tisti, ki kako stvar iznajde, si lasti pravico, da iznajdbo tudi skorišča. Jo patentira. Ta sistem so uvedli Angleži, posnemali so jih druge države. Danes obstojajo celo mednarodni uradi, ki ščitijo iznaj-ditelja povsod po svetu, da namreč kdo na nepošten način ne skorišča za sebe njegove iznajdbe.
Po poročilih tega mednarodnega urada pa pridemo do zaključka ,da večina iznajdb, na kateri sloni sodobna naša civilizacija, standard življenja, odpade na Združene države. Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo. Tudi večina nagrajencev znamenite ustanove Nobel. Nobel je bil švedski industrijalec, ki je iznašel di-namit. Od leta 1901 dalje se porazdeljujejo Noblove nagrade vrhovom človeškega uma. Te nagrade pa so šle po večini med znanstvenike omenjenih držav.
Koliko iznajdb je bilo v Ameriki? Leta 1790 so tudi . v Ameriki organizirali patentni urad, ki je registriral iznajdbe in ščitil iznajdite-Ija. Od tega leta dalje do konca leta 1952 je ta urad sam registriral 2,803,687 iznajdb. Samo v letu 1952 46,727. Sicer pa: Kako bi si mogli sploh predstavljati današnjo ameriško industrijo in produkcijo brez neprestanih novih iznajdb?
75. rojstni dan
Mrs. Jennie Tekavec iz 386 E. 165 St. je zadnji teden praznovala svoj 75. rojstni dan. Je še vedno čila in zdrava in njeno največje veselje je zasledovati potek baseball iger clevelandskih Indijancev. Da bi dočakala še na mnoga leta, ji želijo sorodniki in prijatelji!
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prošeni so vsi društveni zastopniki, da se gotovo udeleže.
Kakšno pa je pravo stanje ameriškem učnem sistemu?
V	Pennsylvaniji je še vedno 2,200 šol, ki imajo stranišča izven šolskega poslopja!
Ameriške šole rabijo najmanj 300,000 učiteljev, da bi bil pouk na šolah normalen!
V	Washingtonu je na račun republikancev padla sledeča pripomba, kako naj se reši šolsko vprašanje. In to spričo visokega števila šolske mladine. Citirali so izrek angleškega pisatelja Deana Swifta, ki je, ko so se Irci takrat še pod angleškim gospodstvom pritoževali nad pomanjkanjem hrane, tem svetoval, naj začnejo jesti—svoje številne otroke.
um POLITIČNI SESTANEK V DENVERJU; NASPROTSTVA EISENHOWER-KNOWLAND
PRAVOČASNO ZAVAROVANJE
STURGIS, Mich., 12. septembra—K zakoncema Kosloski je prišel favorovalni agent, ki je silil z zavarovalnino pohištva. Zakonca Kosloski sta se vdala prigovarjanju zavarovalnega agenta in podpisala zavarovalno pogodbo. Komaj je bila pogodba podpisana, sta opazila, da se iz zofe nekaj kadi, kmalu nato pa celo, da je zofa v ognju. Zavarovalni agent je sedel na tej zofi in jio nerodnosti s svojo cigareto zo-fo zapalil in zakoncema Kosloski praktično pokazal, da je bilo zavarovanje res na mestu.
Iz volilne borbe
Za republikance v Ohio je bilo značilno, da sta se pobratila republikanski senatorski kandidat, sedaj poslanec George Bender in William Saxbe, ki je pri zadnjih spomladanskih primarnih volitvah šel na svojo roko. Silno ostro je takrat napadel tudi Bender ja. Iz Savlja je Saxbe postal Pavel in se povzpel celo do trditve: Če bi Bender ne bi bil izvoljen, bomo dobili v senatu mrtvilo New Deala. Država Ohio je na razpotju. Naša naloga je jasna. Vsak republikanec in vsak, ki je za Ei-senhowerja, mora glasovati.
Bender je bil seveda s to izjavo zadovoljen in se je skril za Eisenhower jem in dejal:
"Demokratje v kongresu bodo poskušali vse, da onemogočijo napredni program Eisenhower ja, to pa seveda, če dobijo večino. Če bi se razmerje v senatu in spodnji zbornici spremenilo, bi ta koraka pomenil poraz Eisen-howerjevega programa, posebno v zunanji politiki v tisti točki, ko gre za države za železno zaveso."
Adlai Stevenson je nastopil v Pennsylvaniji, kjer se je vprašal:
"Kaj je pravzaprav sedanja republikanska politika ? Ali jo vodi Knowland, ali Dulles, ali Nixon, ali Bela hiša?
"Republikanci so vrgli v svet volilno parolo o miru in prosperi-teti. To so lepe fraze. Toda trdota življenja govori drugače. Samo v Pennsylvaniji je bilo zadnji teden na novo 400,000 delavcev vrženih na cesto."
ALI STE REGISTRIRAN VOLILEC?
Vsak državljan, ki je zanemaril dvoje rednih volitev, če se je preselil, ali £e je od zadnjih volitev postal polnoleten, se mora registrirati, ali pa bo pri važnih jesenskih volitvah brez glasu. Vsi prebivalci Clevelanda in okraja Cuyahoga se lahko vsak dan registrirajo, če se oglasijo v uradu volilnega odbora, ki se nahaja na naslovu 1000 Superior Ave. (v poslopju na vogalu E. 9th St. in Superior Ave.) Zadnji dan registracije za novemberske volitve pa bo 14. september, ko bodo v ta namen odprta vsa volišča v okraju Cuyahoga.
TAJNIK JOHN FOSTER DULLES POROČA O STANJU V AZIJI
DENVER, 12. septembra—Danes se je vršila pri predsedniku Eisenhowerju konferenca Ameriškega varnostnega sveta. Prvo poročilo je podal ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki se je z letalom povrnil iz Toki j a. Tudi za to konferenco je senator Knowland iz Calif orni je povdaril, da je on osebno za to, da Združene države prekinejo vse diplomatstke stike s Sovjetsko zvezo.
Te dni je izšla knjiga, ki jo je*
napisal v Princetonu, N. J.
Izsiljevanje je moda
SOMERVILLE, N. J., 12. septembra—Joseph Frelinghuysen je lastnik Rarirtan Valley Farms, obenem pa se udejstvuje pri krajevni državni upravi. Dobil je poziv od 17 letnega mladeniča, da naj na gotovem mestu položi gotovino $10.00, ker sicer bo ob življenje. Mladostni zločinec je celo v grozilnem pismu naznačil, da zna ubijati! Frelinghuysen, ki izhaja iz senatske družine istega imena, je denar položil, kakor je bil opozorjen v grozilnem pismu, o kraju in o pismu pa hitro obvestil policijo. Policija 25 mož po številu je obkrožila kraj in čakala na zločinca, da ga ujame past. To se je tudi zgodilo. Mladostni zločinec je priznal po aretaciji, da je bilo izšeljevalno pismo njegovo in da se je hotel okoristiti z 10,000 dolarji.
George Kennan, bivši ameriški poslanik v Moskvi. Kennan je moral Moskvo zapustiti, ker je v svojih izjavah opisoval sovjetski režim tako, kot je v resnici. Sovjeti so pozvali vlado v Washingtonu, da Kennana odpokliče, ker v Moskvi ni več zaželjen.
George Kennan dela na univerzi v Princetonu. Dolgo časa je v javnosti molčal. George Kennana smatrajo za tistega, ki je v svojstvu generalnega ravnatelja ameriškega državnega tajništva, ki vodi zunanjo politiko, začrtal pota in smeri ameriški zunanji politiki do Azije in do komunističnega bloka.
George Kennan dokazuje Eisenhowerju in Dullesu, da je politika priprave na vojno s Sovjetsko zvezo in njenim blokom zmotna. Posebno se peča s tisto politiko Dullesa in Eisenhower ja, ki hoče povzročiti upore v tako imenovanih satelitskih državah v vzhodni Evropi, kjer izvršujejo vso oblast Sovjeti s svojim dikatom. Kennan odklanja vsako misel na vojno.
Velike priprave
Pred konferenco samo je imel predsednik Eisenhower posebne razgovore z ravnateljem ameriške tajne policije FBI Edgar-jem Hooverjem in justičnim tajnikom Herbertom Brownellom. Šlo je za ameriške komuniste in njihovo delovanje.
Ko se je povrnil iz Tokija državni tajnik John Foster Dulles, se je takoj javil pri predsedniku Eisenhowerju. Poročal mu je o svojih razgovorih na Filipinih, na Formozi in na Japonskem.
Dnevni red konference same
Priznava se, da je položaj na Daljnem vzhodu iz dneva v dan slabši. Pripravljeni moramo biti na najslabše. Ali gre na kitajski strani res za končen namen, da razlastijo Čiang Kajšeka vsega, kar še ima kitajske zemlje na raznih otokih pod svojo upravo?
Politična kombinacija je bila tale; Na nebu nad japonskimi vodami 44 milj od sibirske obali in sto milj od sovjetske pomorske oblasti v Vladivostoku, je bilo sestreljeno ameriško letalo Neptune. Letalo je bilo na običajnem poletu. Letalo sta sestrelila dva sovjetska letala lovca in ga prisilila, da je padel v morje. Ameriško letalo je imelo deset mpž posadke, en član posadke je pri tem utonil.
Istočasno so začeli kitajski komunisti z napadi na otok Queo-mey, ki leži med Formozo in ki tajsko celino, gospodar nad njim pa je še Čiang Kajšek. Ali je ča sovna zveza med sestrelitvijo letala v Sibiriji in kitajskimi napadi na Queomey samo slučajna, ali pa je popolnoma premišljena?
Kitajski komunisti so najavili, da bodo umaknili iz severne Koreje svojih sedem divizij. Lahko se sklepa, da bodo te divizije na-
mestili sedaj ob kitajski obali, njihova naloga pa da je ta, da izvršijo napad na Formozo. Ameriška letala morajo slediti gibanju kitajskih čet. Ali imajo ruska letala nalogo, da sestrelijo vsako tako ameriško letalo in tako pomagajo Kitajcem?
Neposredno po konferenci ni bilo izdano za javnost kako poročilo s konkretnimi sklepi. V zvezi s položajem okrog Formo-ze pa je jasno, da so sklepali o tem kakšna naj bo ameriška pomoč pri obrambi Formoze ter dalje ali samo Formoze, ali pa tudi ostalih otokov, ki so* še pod oblastjo Čiang Kajšeka.
Zadnje vesti
Mrzlo, oblačno vTeine. Sem in tja dež, najvišja temperatura dneva bo 80 stopinj, najnižja pa 60 stopinj, tako se napoveduje za danes.
Na ameriškem letališču v Novi Fundlandiji je odletelo vojaško transportno letalo, ki je imelo na krovu 15 vojakov. Kmalu po vzletu je padlo na tla. 10 vojakov je bilo ubitih.
Danes se vršijo v državi Maine volitve za governerja. Te volitve bodo pokazale ali je popularnost Eisenhowerja še vedno taka kot je bila leta 1952, ali pa se , bodo volilci odločUi po stvarnih potrebah. Napovedujejo tudi, da bo volilna udeležba slaba, to pa radi drugih skrbi, ki jih imajo prebivalci Maine, radi zadnjega orkana, ki je obiskal tudi te kraje.
Danes iii naslednje dni praznujejo Judje po celi Ameriki 300-letnico, odkar so prišli v to zemljo prvi judovski naseljenci.
Kitajski radi jo je javil, da so Kitajci dali svobodo dvema ameriškimi žurnalistoma in enemu kapitanu. Ti, da so bili že odpeljani iz Kitajske. .Aretirani so bili pred 18 meseci.
Isti radi jo pa tudi javlja, da jei bil obsojen radi špijonaže Ame-rikanec Hugh Redmond, trgovec iii New Yorka. Dobil je dosmrtno ječo. Z njim vred je bilo obsojenih tudi nekaj domačinov Kitajcev, nekateri od njih celo na smrt.
PO KRATKI POROKI— IZGON
Jose Rios Zendegas, star 29 let, dela v jeklarni v Lorainu. Zendegas je prišel v Združene države iz Mehike, ko je prekoračil mejo leta 1951, seveda brez potnega lista, in se nastanil najprvo v Californiji, od tam pa prišel v Ohio. Pred 12 dnevi se je poročil. Sedaj so prišli na sled, da nima pravice bivati v Združenih državah. Dobil je izgonsko povelje. Njegova žena Joyce ima na izbiro: ali gre z možem v Mehiko, ali pa se uda ločenemu zakonskemu življenju in čaka, kaj bo prinesla bodočnost.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
U
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)_________________
For Six Montlis—(Za šest mesecev)______
For Tliree Months—(Za tri mesece) ________,_____
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cieveiand, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187!#.
SIJKVILO LJUm IN PREHRANA
V Rimu v Italiji so končali važno konferenco. Združeni narodi imajo posebni odbor, ki se bavi z gospodarskimi socialnimi vprašanji sveta. Poslali so v Rim posebno komisijo, ki je imela kar 500 članov. Iz 70 držav zemeljske oble so enako prišli odposlanci. Ta konferenca se je bavila z vprašanjem "ljudskega gibanja" na splošno, to je kako se človeštvo množi in umira, kaj je z njejgovim zdravjem, kaj je z njegovo prehrano.
Vsakih 24 ur se človeštvo pomnoži s 70,000 novorojencev. Računa se, da je sedaj dve milijardi in pol ljudi na svetu. V Rimu so ugotovili, da so se splošne razmere zboljšale, to pa radi tega, ker je zdravstvena služba popolnejša, ker medicina napreduje, ker so moderne tehnične iznajdbe ljudi združile in je na primer pomoč lahko hitra in daljave ne štejejo. Svet se s pomočjo tehnike spo-polnjuje, se industrializira, kmetijstvo se modernizira. Spričo vsega tega so strokovnjaki v Rimu postavili trditev, da se bo človeštvo v prihodnjih 25 ali 30 letih pomnožilo kar na štiri milijarde ljudi. Doba 25 ali 30 let je v življenju narodov kratka. Pa v tej dobi taka velikanska pomnoži te v ljudi kar za poldrugo milijardo! Odkod pa živež za vse te človeške mase?
Res je, da se tudi bivše puščave dajo spremeniti v vrtove in žitna polja. Vzgled nam daje judovska d^žaVa Izrael v Palestini. Tudi niso še izčrpana vsa tehnična sredstva. Vendar pa so tudi v Rimu izrazili bojazen, da je pomanjkanje živil večja nevarnost, kakor pa so vse vodikove bombe, sploh atomsko orožje. V Rimu se je nadalje trdilo, da je imel prav Anglež Thomas Robert Mal-thus, ki je že leta 1798 napovedal katastrofo človeštva. Njegova teorija je bila ta, da se človeštvo hitreje množi, kot pa hrana. Pride torej do nekega stanja, ko bodo ljudje že po nujni naravni logiki tega nauka morali biti lačni. Ne samo navadna lakota; nastopilo bo tako pomanjkanje, da bo smrt kosila na levo in na desno.
Vsi kontinenti, vse države na teh kontinentih niso enako preskrbljene, ne z dobrotami, ne s pomanjkanjem. V Rimu so napravili velik zemljevid, ki kaže, kje se dobro živi in kjer ni strahu, da bi do pomanjkanja kaj kmalu prišlo. To so predvsem industrijske države: Združene države severne Amerike, Kanada, Velika Britanija in zapad-na Evropa. Število rojstev in smrti se drži nekako v ravnotežju, ker ljudje računajo tudi s tem kar imajo in gledajo v bodočnost po pameti, kako bodo preživeli ne samo sebe, marveč tudi svoje potomce. Med omenjenimi državami so Združene države, ki so v zadnjih letih zelo pomnožile svoje prebivalstvo, imajo pa dovolj zemlje in naravnih zakladov, da se tudi pomnoženo prebivalstvo lahko preživi.
Temne bodočnosti nimajo pred seboj Sovjetska zveza, njen satelitski blok, kar vse imenujemo Vzhodna Evropa, Japonska v Aziji in Brazilija v Južni Ameriki. Te države se industrijalizirajo, pazijo pa tudi na rojstva. Skušajo doseči z enim ali drugim sredstvom neko ravnotežje.
So pa kraji in države, predvsem kjer prevladuje kmetijstvo, bodisi najbolj primitivno, bodisi že razvito, kjer rojstva mnogo nadkriljujejo smrti. Večinoma gre za kmetijsko zaostale države. Poroke po kakršnjemkoli obredu se opravljajo v zgodnji mladosti. Na nova števila rojstev se ne pazi. Te države so v Aziji Indija in Kitajska, skoraj cela Afrika in cela Južna Amerika razen Brazilije. Sicer se skuša zmanjšati število smrtnih slučajev, paziti p atudi na število rojstev. Toda vse te mere so spričo zaostalosti krajev bolj idealnega, kot pa praktičnega značaja. V Indiji na primer rojstev ne morejo kontrolirati in se napoveduje, da bo ta Indija Nehruja, ki ima sedaj kakih 360 milijonov ljudi, imela leta 1980 že čez 500 milijonov. Kdo jih bo hranil?	L Č.
UREDNIKOVA POSTA
Zanimive slike po seji krožka št. 2 P. S.
CLEVELAND, Ohio — Pri krožku št. 2 Prog. Slovenk bomo imeli priliko videti krasne slike v naravnih barvah. Pot nese iz Cle-velanda v Yellowstone narodni park, kamor je šel poznani Mr. John V. Kaučič, da je posnel te lepe in slikovite kraje. Vidi se naravo tako kot je. Ogromne gore, znani gajzarji, kapniki, vroče blato, reke, medvedi, sneg in še mnogo drugih zanimivosti pokaže ta film.
Film obsega potovanje kakih 5,000 milj. Ceste se vi jejo skozi Colorado, Montano, Missouri, Utah in še nešteto drugih držav. Videli bomo tudi dom bivšega predsednika Harry Truma-na.
Vabimo občinstvo na poset. Kdor želi videti puščavo in krasoto Amerike, naj se pridruži. Slike se bo kazalo v sredo zvečer, 15. septembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., in sicer ob 8.30 uri, to je po seji krožka, ki se prične točno ob 7.30 uri. Vstopnina je prosta.
A. Belle, zapisnikarica.
Tekstilno bifago iz domačih umetnih vlaken
V	prostorih Kemične fakultete v Ljubljani se je te dni začel drugi del posebnega tečaja za strokovnjake nove tovarne "Ju-goviskoze" za proizvodnjo umetnih vlaken, ki jo gradijo v Loz-nici ob Drini. Tečaj obiskuje 24 inžehirjev in 16 tehnikov.
Kakor je pojasnil prof. dr. Fran j o Kočevar; ki vodi tečaje, so'v zadnjem času naredili mnogo uspelih poizkusov za pridobivanje umetnih vlaken. Vlakna v manjših poizkusnih količinah pridobivajo iz bukove in smrekove celuloze, pa tudi iz posebnega plemenitega trsa. Hkrati so v zadnjem času izvedli več začetnih poizkusov v pridobivanju umetnih vlaken iz konoplje. V Novem Sadu so že izdelali več tisoč kilogramov kotonina, ki so ga celo v inozemskih inštitutih priznali za zelo dobrega. Upora-30 kotonina so že preizkusili v tržiški, škofjeloški predilnici kot tudi v predilnici v Litiji.
Hkrati so začeli s poizkusnim pridobivanjem vlaken iz konoplje, z oplemenjevanjem konoplje z bombažem itd. Tudi ta vlakna so že preizkusili tkalci tovarne platnenih izdelkov "In-iuplati" v Jaršah pri Ljubljani.
V	prostorih Kemične fakultete so postavili poseben šolski stroj za pridobivanje umetnih vlaken. Sestavljen je prav tako, kot bo morala biti sestavljena naprava v pravi tovarni za pridobivanje umetnih vlaken. Tam preizkusijo trdnost in skladnost vlaken, preiskujejo najboljše načine pridobivanja vlaken in svetujejo ugotovljene poizkuse primernim tovarnam.
Na svetovnem tržišču je čedalje teže za tekstilne surovine. Pridobivanje osnovnih surovin (volne, bombaža in svile) je že dolgo časa skorajda isto. Potrebe pa so. vedno večje. Zato so tekstilni izdelki relativno dragi. Veliko ljudi na svetu porabi letno manj kot 2 kilograma tekstila. Tudi pri nas, kjer porabimo letno okoli 3 kg tekstila, daleč zaostajamo za evropskim povprečjem, ki se giblje okoli 7 kilogramov.
Zato je pridobivanje umetnih vlaken edini izhod. To zlasti pri nas, ko imamo na razpolago surovine. Strokovnjaki tudi trdijo, da ne bo dolgo, ko bomo lahko nosili obleke iz domačega umetnega vlakna.	K. M.
ZAHODNI TRGOVINI SO POTREBNI VZHODNI TRGI
Prav tiste dni, ko je bila napetost med Združenimi ameriškimi državami in tako imenovanim vzhodnim blokom (Sovjetsko zvezo, Kitajsko in drugimi zavezniki Sovjetske zveze) zaradi pogajanj v Indokini na višku je načelnik organizacije za pomoč tujini (Foreign Arganisation Administration—FOA) Harold E. Stas-sen izjavil, da bodo v avgustu črtali s spiska blaga, katerega izvoz v vzhodne države je prepovedan, 150 artiklov. To blago bodo torej lahko prosto izvažali iz Združenih držav in'drugih zahodnih držav v vzhodne države. Doslej je bil prepovedan izvoz 400 vrst raznega blaga. Prepoved izvoza zadeva torej še 250 vrst blaga, ki jih imajo ZDA za stratež-ko važne. Zdaj bodo lahko prosto izvažali razne kemikalije, manjše ribiške ladje, razne stroje za proizvodnjo potrošnega blaga. Dovoljen je tudi izvoz traktorjev vsaj do določene višine konjskih sil. Te olajšave ne bodo objavljene s posebnim blokom, pač pa bo ameriško ministrstvo objavilo nov spisek dovoljenega oziroma prepovedanega izvoza blaga.
Kanada hoče več izvažati v vzhodne države. Kanadska vlada namerava v kratkem olajšati izvoz blaga v Sovjetsko zvezo in njene zaveniške države. Verjetno bodo olajšali izvoz kovinskih izdelkov in strojev, kemikalij in ladij. Ta ukrep so kanadski indu-strijci pozdravili. V tem pogledu se ejgledišče Kanade približalo angleškemu, ki je bolj popustljivo glede izvoza v Sovjetsko zvezo Lansko leto je izvoz iz Kanade v Sovjetsko zvezo popolnoma zamrl. V prvem polletju 1954 je dosegel zopet 2 milijona 900,000 dolarjev. Do konca letošnjega leta bo dosegel najvišjo raven po vojni.
Višja proizvodnja v sovjetski zvezi. Po poročilu Tassa je industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi v prvem polletju 1954 napredovala za 14% v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Proizvodni načrt je bil dosežen v razmerju 102%. Izvoz se je
povečal skoraj za 1 tretjino. Proizvodnja surovega železa je narasla za 6%, surovega jekla za 9% valjanega jekla tudi 9%, premoga za 8% in petrolej za 10%. Živinski sklad se je povečal za 10%; državne kapitallne proizvodnja potrošnega blaga pa za 21%.
Belgija hoče trgovati s Kitajsko. Belgijski industrijski in trgovinski krogi pripravljajo posebno trgovinsko odposlanstvo, ki bo odpotovalo na Kitajsko, da bi tam nadaljevalo s pogajanji, ki so bila začeta v Bruslju. V Bruselj je namreč prispela posebna kitajska trgovinska delegacija, ki se je pogajala s predstavniki 30 belgijskih podjetij. Med temi razgovori je bilo domenjeno, da bodo belgijske in kitajske banke financirale trgovinske izmenjavo.
Mnenje angleškega predstavnika. V zvezi z razgovori glede pospešitve trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi državami je angleški predstavnik izjavil, da so biil z Ameriko doseženi važni uspehi. Odslej pojde v ZSSR in druge vzhodne države mnogo več blaga kakor doslej. Le glede izvoza ladij se še niso dogovorili.
Za obnovo jugoslovansko-če-skoslovaške trgovine. "Jugo-pres" (Beograd) poroča, da se v kratkem sestanejo predstavniki Zvezne zunanje trgovinske zbornice v Beogradu in Češkoslovaške trgovinske zbornice v Pragi. Proučili bodo vprašanja glede obnovitve trgovinske izmenjave med obema državama na podlagi kompenzacij.
Obnovljen bo promet med Jugoslavija in Romunijo. V Beogradu je bil dosežen sporazum glede obnove železniškega prometa med Jugoslavijo in Romunijo.
Japonska čaka na kupčije z Rusijo. Sedanja trgovinska izmenjava med Japonsko in Sov-jetsvo zvezo doseže vrednost 40 milijonov dolarjev na leto. Japonci bi radi povečali trgovino z Rusijo. Zdaj lahko izvažajo samo ladje do 7000 ton z brzino 12 milj.
TELEVIZIJA PRODIRA V EVROPO
Letošnje poletje se je pričel enoten poskus mednarodne televizije, ko je oSem zahodnoevropskih držav izmenjalo televizijske sporede.
Temu evropskemu televizijskemu sodelovanju, tisk ga je imenoval "evrovizija, so se pridružile TV organizacije v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Švici in Italiji. Države so izmenjale osemnajst programov, med njimi osem nacionalnih—iz vsake sodelujoče dežele enega, in serijo sporedov s svetovnega nogometnega prvenstva v Švici.
Dogovor je bil eden najdrznejših podvigov v zgodovini televizije in morali so premagati številne ovire, posebno tehnične.
Tehnični problemi pri tovrstnem televizijskem sodelovanju so zelo zapleteni. Poleg spl6šnih težav televizijskega oddajanja na dolge razdalje (v mrežo mora biti vključeno nmogo relejnih postaj!), so tu še različni "standard" TV oddaj v posameznih deželah. "Standard" preprosto pomeni število črt na sprejemni-kovem zaslonu; Velika Britanija uporablja 405 črt, Nizozemska in Nemčija 625, Francija 819 črt. To težavo so premagali s posebnimi "spreminjevalci črt na odgovarjajočih točkah na kontinentu.
Določen TV program iz Anglije gledajo na kontinentu po vrsti takole: spored oddaja angleška televizijska radijska mreža preko kanada do Calaisa in nato naprej do Cassela v severni Franciji. Tu prevzame program RFT in ga prenaša do Lilla, kjer se cepi. En signal gre v Pariz, namenjen francoskemu televizijskemu omrežju, drugi pa na sever preko relejnih postaj v
Belgijo in na Nizozemsko. Z Nizozemske gre signal do Cologne, kjer napaja zahodnonemško TV omrežje. Posebna veriga relejnih postaj prenaša na sever, prav do Kopenhagena, iz južne Nemčije pa pride do švicarskih TV predaj nikov in naprej do Milana in Rima s pomočjo relejnih postaj na Jungfraujochu in Monte Generosu. Vključenih je okrog osemdeset relejnih postaj, ki napajajo štirinštirideset predaj nikov.
Vsaka država uporablja nekaj TV opreme, narejene v Veliki Britaniji. Tudi angleški radijski inženirji pomagajo pri celotni oddaji.
Kakšen spored je gledalo tri in četrt milijona televizijskih aparatov v Veliki Britaniji in tisoči gledalcev na kontinentu? Jedro oddaj so bila snemanja na prostem, športni dogodki in različne aktualnosti. Poleg tega so gledalci videli na televizijskem zaslonu še program kresne noči iz Tivolija v Kopenhagenu in znamenite letne konjske dirke skozi ozke ulice italijanskega mesta Siena. Angleški prispevek je obsegal prizore z britanskega atletskega prvenstva v Glas-gowu, parado kraljevskih mornariških prostovoljcev v Londonu, angleško razstavo konj, popularni program "Potujoče oko," ki prikazuje londonsko življenje ponoči itd.
Nedvomno bo letošnja evrovizija" pripomogla k tehničnemu napredku televizije in s tem predvsem k pocenitvi TV opreme in oddaj. Tako ni preveč df-zna napoved, da bo mofda kmalu stal televizijski aparat tudi v preprostih evropskih domovih.
(Po "Gorenjskem glasu")
^ОООООООООООООООООООООООООООООООООО
Janko N. Rogelj
ZADNJA KNJIGA
>ooooooooooooooooo<>oooooooooooooo^^
Zadnja Louis Adamičeva knjiga "The Eagle and the Roots" je bila izdana leta 1952. Za tisk sta jo uredila Mrs. Stella Adamič, pokojnikova vdova, in Mr. Timothy Seldes, urednik pri Double-day and Co., Inc. V New Yorku. V predgovoru oba priznavata, da sta izpustila iz orginalnega rokopisa dolgo poglavje, ki opisuje svetovno stanje, potem poglavje o stari Jugoslaviji, in končno zadnje poglavje, katero je bilo najdeno v sobi, kjer je bil ubit pisatelj.
Poglavje o svetovnem položaju obsega 360 tipkanih listov. Globoka in sodobna študija in filozofsko razčlenjevanje ameriških političnih razmer, v katerih pisatelj izpove svojo umetniško sodbo, ne oziraje se, kaj mislijo drugi o njegovi izpovedi, izpove resnico o Ameriki, ne zamolči iste o Jugoslaviji.
Pisatelj vidi indiistrialno revolucijo, ki bo preobrazila Ameriko v prihajajočih letih. O tem bi morala vedeti tudi Jugoslavija in ves ostali svet.
V to poglavje je Adamič dal vse, kar je imel v sebi kot pisatelj. Slutil je, da je to njegova zadnja prilika, da izpove svetu svoj čisti evangelj in bližajoči konec. Med vrstami je sluteče zapisal; "Oh well, maybe I'll live to finish my book . .
Da, napisal je knjigo, katero jc zaključila—smrt.
Iz njegovih osebnih pisem je razvidno pod kakšnimi težkimi razmerami in okoliščinami je pisal to zadnjo knjigo: Denarno stanje, bolezen, grozilna pisma in besede, sovražni obiski, dejanski napad, nobenega sodelovanja
MED NEMČIJO Ш EGIPTOM
Nedavno je bilo na pogajanjih v Bonnu dodano dopolnilo trgovinski pogodbi med Zahodno Nemčijo in Egiptom. Trgovinski dogovor velja do 31. maja prihodnjega leta. Izmenjava se bo povečala. Egipčani bodo lahko izvažali več bombaža m paradiž nikov, katerih izvoz je doslej zadel na višje nemške carine. Okvir (plafond) zadolžitve je določen na 15 milijonov dolarjev, čeprav so Egipčani zahtevali povišanje. Plačilni sporazum velja do 31. avgusta 1955. Odpove se lahko tri mesece poprej. Ako zadolži tev preseže plafond (swing), se razlika poravna v funtih šterlin-gih, torej ne več v dolarjih. Tako je končana prava pravcata trgo vinska vojna med obema država ma, ki je trajala od aprila. Sredi junija je Egipt kratko prepovedal izvoz blaga v Nemčijo, kmalu nato pa je vlada ta ukrep preklicala.
Napredovanje francoske industrije. Indeks francoske proizvodnje v maju se je dvignil od 156 (v aprilu) na 158; lansko leto v maju je znašal 148, ako vzamemo za podlago 100 v 1. 1938. Proizvodnja francoske industrije se je začela dvigati v začetku tega leta, ko je januarja indeks znašal 148.
No iiuni i-rcr nUdu/s s(i Siruifihi as ii/ien hc Sio()/)s to	« hoy"
SOth ANNIVERSARY BIG BROTHER MOVEMENT
■ШМНПМНПИЕ
in pomoči, življenje v nevarnosti in iskanje založnika za njegovo knjigo.
Skozi vse te zapreke in ovire so je moral prebijati več mesecev. Višek njegove bolesti je ze čutil v mesecu maju 1951, ko je pisal pismo, katerega sem ci-tal v hiši mojega očeta, ko sem bil na obisku v Sloveniji. Pismo se glasi:
Milford, N. J-19. maja 1951
Dragi Janko:
• • rpS
Nimam dosti časa, da oi večkrat pisal. Samo hvala Ti za pogumne besede v Tvojem mu, ki so me našle v stanju, kjer se pričenja že potrtost. Nečlov®' ško sem truden, tudi ne počutim se dobro. Poslal sem nekaj pog^*' vij v Jugoslavijo, da jih po možnosti prestavijo—nič odgovo^-Ne vem, kaj bi naj to pomeni o-Sumničim, da to pomeni, da so možje tam prav tako topogl^vi« kakor so naši "voditelji" tu Ameriki. Govori z Vlado K. imam ogromne probleme poleg utrujenosti; voditelji tam so prav tako otrdeli, kakor "vodi Iji" tukaj, tako se mi vidi. Vse eno. Tvoje pismo dosti pomeni z _ mene. Vlado mi je obljubil, da m bo pisal. Nobenega odgovora-noči sem se počutil, kakor da m vse davi. What is the use!
Zelo, zelo sem truden. ° zdravljen! — Louis.
Po dolgih ovinkih sem
vendft''
izvedel, da rokopis njegovih četnih poglavij ni bil v Ljublja^^ ampak nekje v Beogradu. Tam s ^ prestavljali njegova poslana po glavja. S to prestavo Adamič ^ bil zadovoljen; to mi je ose sam povedal dva pičla mesec pred smrtjo.
Ko je izšla njegova
zadnji
knjiga, so isto pričeli prestav J ti v Sloveniji, čitali smo te F ^ stave'." Sanio nekaj. To je vse • •' Tako je. Časi se spreminjaj ^ Tudi v Ameriki, med nami venci, so padli hudobni Adamiču, o katerem je ski pesnik Oton Zupančič že e 1932 pisal v "Ljubljanskem zv sledeče:
nu
'On se je povspel nad vse,
on
yjii se JC jjuvoiitx	Џ
je najvišje, kar nam je dala imigracija, ta komaj za silo org , ki išče obstanK
sli'
in
mzirna masa,
v novi domovini: kronist in kar naših izseljencev, naš genij. Velik pisatelj sve ne mere, tak, ob kakršnih na novo izmeri svoja vpr
Zupančič je vedel, kaj je ril.—To je priznanje iz ne.

Tudi Amerika mu je znanje. Revija "The Indepen Woman" je zapisala meseca
lija 1938 sledeče:	;kanci
"Na tujem rojeni Ameri so zelo srečni v tem, da Louis Adamič tolmač in Tudi Amerika je srečna v . da si je Adamič izvolil po^. p njen globoko lojalen sin, ki daroval veliko srce, sijajen in tako literarno nadarjeno^^^_ ga je združila s prvo vrsto
riških pisateljev."
zavr-
Dvoje takih priznanj ne žejo pritlikavci. Pismarji rizeji imajo lahko besedo. y jim, če jih hoče narod poslu^^. Toda narod je zdrav, zato o nja njih zavijanja. Pošteni 3 ^ je ljubijo resnico. Adamič svojem življenju iskal in ril za lepoto, pravico, re svobodo in ljubezen vsega s ^
Zato je njegova ^terarna puščina neprecenljive vred ^ Nam ameriškim Slovence ^ dana lepa prilika, da isto « -gi imo ter jo darujemo cit Princeton univerze.	piu
Oddolžimo se Adamiče^ spominu na ameriških tleh, ši novi domovini, kjer sedaj mo. To je naša lastna zadev , ša moralna dolžnost, če ^ jgi^i šteni Slovenci in iskreni ain državljani. Naši zanamci bodo hvaležni.
ENAKOPKAVITOOT
8TRAN S
EVROPA V KLEŠČAH MED VZHODNO CARINSKO ZAVESO?
g]5	protestom švicar-
je predsednik Zdru-p , '^i'žav Eisenhower sprejel
cari	komisije, naj se
v ^ na uvoz švicarskih ur zvi-"^50%. Se Mi dan (27. julija) ton	poslanik v Washing-
•^a f °^°^°čeno protestiral, češ iiač 1 ^ ® tGm zadan silen udarec ^^°^odne trgovine. Do-
dob]
?' je to hkrati tudi udarec °^^iosom med Švico in ameriškimi država-
se poviša carina na
v ^ 50%
ure, ki nimajo več ka-2 ... rubinov carina na ure številom rubinov je ђЦо tako visoka, da je ni (Ji povišati. Odločba tu-Pfek	carine ne smejo
'eta 193q "^^^i^skega količnika iz
80 zadeli Švicarje izmed najobčutljivejših živj ^^hovega gospodarstva, saj f^spodarstva 60,000 švi-Vse~ 'v ^®lavcev, to je desetina rofan X^^^^skega delavstva. Po-cargjjg	da gre 95 % švi-
јјђо , ^^3-rske proizvodnje v tu-ivicar P'^^'istavlja 20% vsega Voz% izvoza; tretjina iz-Vrže 6 ^ Združene države in joftov v300 do 400 mili-(1 ^^icarskih frankov na leto lir)	frank velja okoli 148
Švi
г	tisk prav nič ne štedi
site izrazi na račun ameri-brej^, ki ji očita "skrajno gosport''"®®^" in "najtemnejši sler	'nacionalizem." "Ba-
bo	Zeitung" trdi, da
^'ško	zaupanje v ame-
foča ^°^®tvo, ki drugim pripo-Тђ^1 y^odno izmenjavo blaga, kriti^i^^ ^^%ih zahodnih držav da р ukrep in izraža strah, daljg ^ ameriški industrije! ћ]ц g .^^ojih zahtevah po zvišia-\ na uvoz v Ameriko. Za-^
nimiva je ugotovitev znanega švicarskega lista "Neue Zuercher Zeitung," da bo takšna politika dovedla Evropo v klešče med železno zaveso na Vzhodu in carinsko zaveso na Zahodu.
Nekateri izvedenci sodijo, da v praksi ta ukrep ne bo tako katastrofalen. Dejansko se bo cena švicarskih ur v Ameriki dvignila od 10—15%, ker bodo morali razni prekupčevalci zmanjšati svoj dobiček. Udarec ne bo razmeroma tako hud, ker se je cena ur med vojno zelo dvignila. Delno opravičilo za Eisenhowerjev ukrep so našli v zahtevi ameriških industrijcev fine mehanike po zvišanju carine, da bi ti lahko s povečannjem proizvodnje ur namestili zadostno število ameriških finih mehanikov. Edino tako se lahko ohrani na višini ameriška fina mehanika, ki izdeluje precizijske naprave za ameriško vojsko.
Težko je reči, ali bo zvišanje carin na uvoz švicarskih ur v Ameriko vplivalo na ceno švicarskih ur drugod po svetu, torej tudi v Evropi. Švicarji bodo morali vsekako najti nove trge in tudi popustiti pri ceni, ako ne pojde drugače.
Po vojni je silno narastel izvoz švicarskih ur v Ameriko. Leta 1946 so Švicarji izvozili tja 8,-300,000 ur, lansko leto pa že 12,-300,000. Med tem časom je proizvodnja ur v Ameriki nazadovala, in sicer od 3,200,000 v letu 1951 na 2,400,000 leta 1953.
OČALA SLEDIJO MODI
Anglija izvaža posebne okvirje za očala v stopetdesetih različnih barvah, ki jih lahko nataknemo na navadna očala. Tako si bodo mogle modne dame že za nekaj dinarjev priskrbeti primerno barvo očal, ki bo pristo-jala k najnovejši poletni obleki.
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI PRERANE SMRTI NAŠE PREUUBUENE IN NEPOZABNE MAMICE
%
Rose Yager
JE SVOJE MILE OČI ZATISNILA ZA VEDNO DNE 12. SEPTEMBRA 1944.
Oko nam Tvoje več ne sije,
srce ljubeče več ne bije,
za Te se gorka solza lije a zaman ...
Tebe, draga mama, krije grob hladan.
V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj,
dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj.
Sladko spavaj v tihem grobu,
odšla si tja, odkoder ni vrnitve,
a enkrat sc snidemo na vekomaj.
Žalujoči ostali otroci in vnuki
Ohio, dne 13. septembra 1954.
v SAHARI NAJ ZMAGA ČLOVEK!
Francozi imajo velike težave v čezmorskih deželah, ki živijo v Francoski zvezi. Nedavno so se rešili Indokine, toda Severna Afrika se noče pomiriti. V Maroku so uporniki ubili glavnega urednika nekega lista, ki jih je napadal. Niti Alžir se noče pomiriti. Še bolj so se zaostrili odnosi v Tuniziji, ki so ji zdaj Francozi dali samoupravo.
Na vprašanje, kaj bi se dalo storiti za pomirjen je v Južnem Alžiru, je apostolski vikar Mer-cier iz Ghardale, ki ga imenujejo tudi saharskega škofa, odgovoril: "Vse odvisi od Francozov; vse bo odvisno od tega, kako bodo obravnavali človeško vprašanje. Človek ostane še vedno najbolj dragocen kapital v deželi. Njegovo vrednost je treba zato dvigniti. Rešitev je v tem, da se milijoni ljudi dvignejo iz nečloveškega položaja. Ako ta žgoča in bolestna resničnost ostane samo uradna resnica—abstraktna, brezkrvna, popačena resničnost —potisnjena na odnose brez vsega, kar zadene in vznemirja človeško srce, potem bodo Francozi zgubili veliko priložnost, da pokažejo v Sahari svojo veličino, pa naj se pri tem tehnika in znanost še tako razvijeta."
TBI ZA ŠALO
Dobra kupčija na obroke. Pa-
rižanka se zvečer zadovoljna vrne domov in nagovori moža: "Dragi, si za kupčija! Kupila sem hladilnik za 10,000 frankov na mesec." Toda, koliko mesecev boš plačevala?" je povprašal mož zaskrbljeno. "Neumnost! To sem pa pozabila vprašati."
Cas je zlato, škotskega trgovinskega predstavnika je zasačila na Shetlandskih otokih strahovita nevihta, ki je ni hotelo biti konec. Zato je brzojavil svoji tvrdki v Aberdeenu: "Blokiran od nevihte. Čakam Vaša navodila." Kmalu nato je prejel brzojavni odgovor: "Od včerajšnjega dne Vam teče dopust."
Zlata vreden gost. Pozno ponoči v kavarni, tik pred policijsko uro. Natakar pravi svojemu tovarišu; "Zakaj ne pozoveš tistega tiča tam, naj vendar odide. Že štirikrat si ga zbudil, pa je nato vselej zaspal."—"Kaj hočeš," je odvrnil natakar, "vsakokrat ko ga zbudim, me vpraša po računu in plača."
Društveni koledar
SEPTEMBRA
17.	Sept., petek — Veselica Mal-Fan Club v S.N.D.
?.8. septembra, sobota—Izlet At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
18.	Sept., sobotoa—Veselica društva Carniola Hive št. 493 T.M. v S.N.D.
25.	Sept., sobota—Veselica društva Comrades št. 566 S.N.P.J. VS.N.D.
26.	Sept., nedelja — Koncert kluba litvinskih študentov v S.N.D.
26. septembra, nedelja — Piknik društva Soča, št. 26 S.D.Z. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
26. septembra, nedelja—Vinska trgatev na farmi S.N.P.J.
OKTOBRA
2.	okt., sobota—Veselica društva Svob. Slovenke št. 2. S.D.Z. v S.N.D.
3.	okt., nedelja — Igra Slov. kat. lige v S.N.D.
HARMONIKE NAPRODAJ
Proda se nove vrste harmonike, nemškega izdelka, 80 basov. (Mikuš).
Vpraša se na 16319 Arcade Ave., IV 1-0939
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
pe
CENAHrki ЈШ
VI
DOLOČIT: pokliči*#
ACRDINAtrsONS
•MUwiMVfr;
BBNlwAttW^
VIDITE KAKO BODO VAŠI PRIHRANKI RASTLI
Ali vaši prihranki PREVEČ hitro poidejo? Ali prepočasi rastejo? Potem je čas, da nekaj storite! Poskusite tole:
Vsaki teden, vložite del vašega zaslužka v hranilno vlogo na banki, predno boste KATERIKOLI del potrošili. Redno vlaganje s obrestmi vred pomaga vaši vlogi, da hitro raste.
PRIČNITE HRANITI TAKOJ!
Plačujemo 3% obresti—vloge zavarovane do $10.000.
Odprto od 9.30 zj. do 2.30 pop., ponedelje, torek, četrtek in soboto; sredo 9.30 zj. do 1. pop.; petek 9.30 zj. do 6. zv.
EUCLID SAVINGS ASSOCIATION
22818 LAKE SHORE BLVD.
RE 2-9090
Sea-Pony With Sea-Horse Power

Incredibly small, this agile "sea-pony" is used in log-herding operations by the Ketchikan Pulp Company in waters off Prince, of Wales Island near Mollis, Alaska. It's small enough to be maneuvered ш do inches of water and develops enough power with its new GM 4-51 small-boat Diesel to push bundles of from 25 to 35 large logs. Because the engine burns only Diesel fuel the pilot, confined to extremely close quarters, does not have the worry of explosive tumes collecting, which is always a possible danger with gasoline aboard.
8.	okt., petek—Ples Musical kluba v S.N.D.
9.	okt., sobota—Veselica društva Slov. Sokolice št. 442 S.N.P.J. v S.N.D.
10.	okt., nedelja—Banket in proslavo 30-letnice Slov. nar. doma, St. Clair Ave.
15.	okt., petek—Veselica Cleve. Ambassadors of Sports v S.N.D.
16.	oktobra, sobota—Plesna veselica društva Ribnica št. 12 S.D.Z.
17.	oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
17. okt., nedelja—Proslava 50-letnice S.N.P.J. v Yukon, Pa. —pevski zbor Triglav poda scenični prizor "Črni graben"
22.	okt., petek—Veselica Psca-tors Fishing kluba v S.N.D.
23.	okt., sobota—Veselica društva Carniola Tent št. 1288 T.M. v S.N.D.
24.	okt., nedelja—Koncert zbora Blaue Donau v S.N.D.
24. oktobra, nedelja — Igra dramskega zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
29.	okt., petek—Ples Demokratskega kluba 23. varde v S.N.D.
30.	oktobra, sobota-—Hallowe'en ples društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	okt., sobota—Veselica društva Lunder-Adamič št. 28 S.N.P.J. v S.N.D.
31.	okt., nedelja—Koncert zbora Abraševič v S.N.D.
NOVEMBRA
5. nov., petek—Veselica Rich-man Memorial Post 661 v S.N.D.
VAS MUCI REVMATEZEM?
Mi imamo neka) posebnega prof) roTmaiiimu.
VpraSajte nas.
MANDEL ]>RUG CO.
Lodl Mandri. Ph. G. Ph C 15702 Waterloo Rđ.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
v NAJEM
2 lepi opremljeni sobi
SE ODDA V NAJEM DVEMA MOŠKIMA ALI ŽENSKAMA.
Si lahko tudi kuhata. Na razpolago je tudi garaža. Vpraša se na 18304 ROSECLIFFE RD.
HIŠE NAPRODAJ
SOUTH LAKE SHORE BLVD.— fara sv. Križa
Krasna hiša za eno družino, 8 sob, s sončno sobo; ognjišče za kurjavo na drva, stranišče na 1. nadstropju; 3 spalnice in "tile" kopalnica na drugemu nadstropju; 1 zgotovljena soba na 3. nadstropju; klet pod vso hišo, gor-kota na prisiljen zrak, garaža za 2 avta in dovoz. Krasno splan i rana lota 50 čevljev. Cena $22,500.
KOVAČ REALTY
960 East 186th St.—KE 1-5030
6. nov., sobota—Veselica Dalmatinskega kluba v S.N.D.
12.	nov., petek—Veselica Cleve. Jack & Jill kluba.
18. nov., sobota—Veselica društva Slovenec št. 1 S.D.Z. v S.N.D.
13.	nov., sobota—Veselica društva Nanos št. 264 S.N.P.J. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
14.	nov., nedelja — Predstava Slov. moške zveze v S.N.D.
20.	nov., sobota—Ples društva American Croatian Pioneers št. 661 H.B.Z. v S.N.D.
21.	nov., nedelja—Koncert skupnih pev. zborov cerkve sv. Vida
v S.N.D.
24.	nov., sreda—Ples Carolton kluba v S.N.D.
25.	nov., četrtek — Ples Gay Knights kluba v S.N.D.
27.	nov., sobota—Veselica društva Danica št. 11 S.D.Z. v S.N.D.
28.	nov., nedelja — Banket in proslava 60-letnice Hrvatske bratske zajednice v obeh dvoranah S.N.D.
DECEMBRA
4. dec., sobota—Veselica društva Spartans št. 576 S.N.P.J. v 8.N.D.
5. dec., nedelja — Predstava dram. zbora Ivan Cankar v S.N.D.
11. dec., sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D,
17.	dec., petek — Božičnica Brotherhood R. R. Union Local 1055 v S.N.D.
18.	dec., sobota—Veselica Bon-navets kluba v S.N.D.
19.	dec., nedelja—Božičnica Federacije S.N.P.J. v S.N.D.
19. dec., nedelja—Koncert s prizorom "Slovenski božič" priredi zbor Adria v A.J.C. na Re-cher Ave.
25. dec., sobota—Veselica Jolly Jesters kluba v S.N.D.
31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. nar. doma in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D.
JANUARJA — 1955
1. jan., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v S.N.D.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
NA OBISK V STARI KRAJ!
Jesen je v stari domovini prav prijetna, tudi vožnja po morju ali zraku je v zgodnji jeseni ugodna. Za pot v stari kraj letos je ie čas!
Če ste se odločili za obisk stare domovine drugo leto, se javite čimpreje, da boste dobili prostor na ladji ali letalu v času, ki bo Vam po volji.
Prijatelji in sorodniki težko čakajo na Vašo pomoč! Naročite darilni paket ali pa ga sami sestavite in prinesite k nam!
Se spominjate, kako je bilo, ko še za sol niste imeli? Sorodniki v starem kraju Vam bodo resnično hvaležni, če jim pošljete od časa do časa kak denar!
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE.	HE 1-4148
dobro
Spite
tiocoj
počutite se
IZVRSTNO
jutri
Pijte mleko predno ležete k počitku. Zrtanstvene preizkušnje Izkazujejo, da mleko vas odpočije, privabi spanec hitreje, pomaga, dj-spite trdno skozi celo noč.
Zaspite na zdrav, naturen, varen način. Pijte mleko predno ležete k počitku vsak večer!
FlttlHAflON OF CltlTELAND
1012 Webster Arenue Cleveland 15. Ohio

,'><><>ooo<><> <><><><><><><><><><> <><>o<><><><><><><><><><> <><><><> C><>C>0<>0<><><><><><><><><><><><^/
I
TISKOVINE I
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
•-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESX7LTS IN ADVERTISING
CALL DEaxborn 2-3179
REAL ESTATE
DES PLAINES — 3 bedroom home, large living and dining combined, wall to wall carpeting, full basement, gas heat; IVž car garage. Immediate occupancy. $18,800. For sale by owner.
VAnderbilt 4-1423
WHEATON — 4 room frame house and bath, 3 mi. West of Wheaton. Interior partially finished. $8000.
Phone 1267R, West Chicago, or see it, 647 W. Washington
Good Buy — INCOME PROPERTY 3 story brick, 2-6's and 2-4's, 1-7, 1st floor gas heat. Income $210.00 month. Only $15,000. See to appreciate.
SEeley 3-9896 1414 W. Cullerton
MARKHAM — 3 bedroom ranch home; 170 ft. corner lot; tile bath, kitchen and utility room. Many more improvements.
Harvey 681J2 16133 S. Hamlin Ave.
OPEN HOUSE SUNDAY 1 to 5 P. M. — 3 bedroom home; gas heat; tile kitchen and bath; 2 car garage.
2719 No. 75th Ave., Elmwood Park—or call GLadstone 3-3372
NORTHBROOK, vicinity — Large 4 room brick ranch house with extra large utility room, garage, chicken house on large lot. 100x627. Close to schools, shop. By owner. Low down payment.
Call Northbrook 1794M
9206 S. THROOP—Choice location. Open 1-7 — 6 room bungalow; gas heat, tile bath, now vacant. Near schools, stores, Rock Island and CTA.
Palos Park 1421
WORTH — Lovely large 6 room pressed brick residence. 2 car brick garage. Full basement. Stoker hot water heat. Lot 90x177, fully landscaped. тСоип-try living with city conveniences. 11117 Depot St., 1 block east of Harlem.
Worth 2286R
By Owner — 5 ROOM BRICK HOUSE, 1 extra up. Enclosed porch, 37%xl25 ft. fenced lot. Garage. Open house. $17,300.
5850 Warwick Mulberry 5-4580
BRICK BUILDING — 4 heated rooms in basement plus laundry. 6 heated rooms 1st floor; 2nd floor - 6 rooms stove heat. 2 car garage.
CRawford 7-8892
Vicinity 74th and May — 5 ROOM 1 floor plan house. Utility room, stationary tub; new Rheem hot water heater; cabinet sink; tile kitchen ai\d bathroom floors; good income, 25x25 brick garage. Private owner sacrifices. Only $9,500.
RAdcliffe 3-8025
By Owner — EXTRA LARGE 7 room frame sided residence; gas heat; IVž baths; tile kitchen; enclosed porches; 2 lots. Vicinity Kostner-Dickens. $26,500. — You save agent's commission. By appointment.
_ SPaulding 2-0023
WHEATON — Owner offers large corner property. 7 room brick; steel casements with rollaway screens; ceramic tile in 2 baths and kitchens; new St. Charles kitchen units, stainless steel surface dishwasher; fireplaces, finished room and lavatory in basement; gas heat; rustic summer house; brick garage; good location; lovely trees. $24,500.
WHeaton 8-3128
STISKI TLACAN
Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ
(Nadaljevanje)
Po cesti je v naglem drncu pe-ketal jezdec in se na ves splav kar čez polje podil proti gradiču.
Grofu je postajalo vroče, srce mu je zastajalo, ves se je tresel.
"O, tri sto!" je strmel in drhtel. "Kaj se res že začenja?"
Izza vogala je prišel gospod Semenič; vprašati je hotel, kaj mu je ukreniti z ujetnikom, pa je pomolčal, ko je videl, kako preplašen je sicer hudi in zagovedni grof.
Jezdec je pridirjal, Pelzhofer je skočil s spenjenega konja.
"Kaj je? Kaj?" je grof hlastnil ves trd od strahu, ker je opazil resni, mrki obraz upehanega sla.
"Nesreča, plemeniti gospod grof, velika nesreča!
Grof se je oprijel gospoda Se-meniča, hotel je nekaj reči, pa mu je v grlu hripavo le grgnilo.
A vitez je zadihano in z zamolklim glasom že pravil o strašni nesreči gospe grofinje.
Grof se je od slabote naslanjal ob gospoda Semeniča in boleče grčal sam vase. Močno je ljubil ženo, obile solze so mu drsele v osivelo brado, Semeniče-ve in vitezove tolažbe še poslušal ni dosti.
"žužemperčani, vkup, na konje!" je naposled ukazal, da bi že videl vsaj mrtvo ženo.
Med služabniki je zavrelo, njih krdelce se je brž pripravilo za pot in se nemo postavilo pred gradič.
Z neba so viseli težki trebuhi temnih oblakov, po debelih curkih nagle plohe so se dotikale onemele žejne zemlje.
"Kaj naj storim z ujetnikom ?" je gospod Semenič v skrbi za desetega brata vprašal, ko je tudi grof zajezdil konja.
"Kar hočete," je hripavo odgovoril. "Izpustite ga!" je še rekel in odpeketal.
Gospod Semenič je brž osvobodil desetega brata in ga vprašal:
"Kaj pa je bilo? Grof je ves plah kar pribežal od tebe."
Chicago, Ш.
HEAL ESTATE
FOR SALE by owner — IVz story brick; 6 rooms down, 3VŽ up; income property. Full basement; hot air neat. Reasonable or best offer.
5447 W. 63rd Place Portsmouth 7-0946
WESTMONT ACRES — Shaded 6 room frame; 103x147; gas heat; garage; $14,500.
428 Kenilworth Hinsdale 3409
NORWOOD PARK
Quality home for a large busy family, 5 bedrooms, 3 baths, 2 kitchens, breakfast room, large recreation room with bar, oil hot water heat, 2 car garage. Furnished garden house, bar-b-que, fountain, formal garden, 26 fir trees, tile roof, copper gutters, lot 83x177, fenced in, sprinkling system.
Valued at $66,500.
Offered at $47,500. By Owner.
6235 N. NEWCASTLE ROdney 3-6808
Oglašajte v Enakopravnosti
NORTHBROOK
For sale by owner.
2 bedroom expandable brick ranch, 20x24 brick garage. On 78x130, fully improved and landscaped lot. 25 feet living room, wrought iron roofed patio. Apto-matic washer included.
Will consider selling on contract. Open Sunday 1-6. 1919 PENFOLD PLACE Norlhbrook 1043-J
BUSINESS OPPORTUNITY
PEANUT ROUTE — Good earnings. 180 machines, parts, stands, etc. By owner. Cheap.
SPring 4-4846
GROCERY - MARKET — Well established trade; good corner location. 4 room apartment, living quarters. Only $3,500 and stock. See to appreciate. Best offer.
DIversey 8-3525 until 6 After 6 - Buckingham 1-8877
WANTED TO RENT
WANTED — 3 bedroom house or apartment, unfurnished, on Southwest side, or Southwest or West suburban. Family of 4.
Call Portsmouth 7-5020
"Kje je zdaj ? Nisva se še vsega domenila prav natančno."
"Oh, nesreča, velika nesreča. Ves strt dirja domov, medved, glej, mu je pogubil ženo."
"Te nesreče nisem imel v mislih, neko drugo, tudi prav hudo, sem mu prerokoval," se je deseti brat kakor opravičeval.
"Nekoliko preveč si oplašil— očeta," je gospod Semenič skoraj očital. "Nemara si le pretrdo govoril z njim, ki je že starikav ... In: veš, oče je vendarle oče . . . Pozabil si to."
"Ne jaz, on je pozabil, Bog mu odpusti," se je deseti brat branil gospodovega očitka in tihega, nekega čisto novega občutka, ki ga še ni poznal dosihmal in ki mu ni vedel imena: grof se mu je smilil, Bog ga je udaril vendarle prehudo . . . škoda, prehitro je odšel; naposled je le res, oče je . .. rad bi mu dal dobro . da .. . sinovsko besedo . -..
Gospod Semenič, ki mu je grof razdrl mladostno srečo, je sam zase čutil, da se je danes spet izkazal večno pravični, večno kaznujoči Bog. Grof je že veliko hudega prizadejal svojim tlačanom, pa tudi grofinja — Bog ji ne zapiraj svojih vrat! — ni bila dobra ženska, božja pravica je udarila tudi njo, drugega si človek ne more misliti ob tej nesreči . . .
Podobne misli so spotoma obletavale tudi grofa, po dolgem času se mu je začela oglašati vest.
"O Bog, prizanašaj mi vsaj po-sihmal, saj spoznavam in se ke-sam, da sem grešil toliko," je molil in iskal poti do Boga.
Mehčalo ga je tudi nenadno srečanje s postranskim sinom že zdavnaj pozabljene Lucije; a spomin ga je vodil še do drugega takega sina, Gregorja, ki se, zatajevan in nepriznan, takisto klati bogve kod.
"Oba sta kri iz moje krvi, pa vendar sta, kakor bi jima oče bil topoglav tlačan, morda potepin-ska vedeža, morda zmerom lačna reveža ..."
Inako se mu je storilo, sram ga je postalo.
"Lucijin pa je vendarle — kaj vem? — umetalen vedež, morda kar čarovnik," se je strahoma spominjal sinove prerokbe in mrtve žene Ane. Bilo mu je, da bi tulil in zavijal od bridkosti, pa je molčeč, skoraj vdan prijezdil v prestrašeni, tihi in žalujoči grad.
A preden je šel k mrtvi ženi, je hotel izpolniti sinovo željo.
"Izpustite tistega zankarja iz Malega Gabra!" je ukazal.
Tako je zvedel, kaj je rajnca žena počela s tujim tlačanom in da so mu že po njenem povelju namazali in obvezali rane.
"Takega res ne kaže izpušča-ti," je premislil; "saj bi brž ko brž stekel naravnost v Stično."
Pa res, s stiškim opatom se je tako dosti bol zaradi tegale zankarja. Zdraho bo treba poravnati zlepa, nepotrebna je bila.
A stiski opat Janez se je prav tačas odločil za poc v žužemperk. Razen vsega drugega sta ga tja silila tudi Trlepova prošnja in Marinkin jok.
Med največjo grofovo žalostjo ob mrtvi ženi pa je že prišel v grad Krištof Slivnik, luteranski predikant v žužemperku, prejšnji katoliški duhovnik. Oženjen je bil z mlado tujko in z njo stanoval v Krepovi hiši. Bil je sred-njeleten mož z globokimi, vročimi očmi pod visokim, belim čelom, pa dolg in tenak, sama sla-bota in suhota. O rajniki grofinji so pravili, da je hodila k njegovim govorom bolj zato da bi ga gledala in zapeljevala, kakor zato, da bi ga poslušala in mu verovala. Grad je bil sicer še katoliški, iz same nagajivosti stiškemu samostanu pa je dajal veliko po-tuho luteranom, ki jih je bilo prav v žužemperku že toliko, da so se razen župnijske cerkve polastili tudi še cerkvice svetega Miklavža na Bregu in si ob nji uredili lastno pokopališče.
"Tudi zaradi pogreba sem prišel," je predikant dejal po mnogih tolažljivih besedah. "Plemenita gospa grofinja očitno še ni bila zapustila papeževske vere, sicer je pa, kakor tudi vi sami, verovala v našo vero prave in čiste evangeljske resnice. Tako sodim, da je ne pokopljete med papeže vce, marveč boste naročili določiti prostor nj^ega večnega pokoja na našem pokopališču."
Grof je neprijazno pogledal vsiljivega duhovniškega uskoka in pobesil oči. Res je, veliko po-tuho je dosihmal dajal njemu in njegovemu luteranstvu. A da bi veroval, kar tale zmene kvasi o neki čisti resnici? Kaj še! Duhovnik, ki si prebira vero, sam ni trden, kaj je resnica ... In nihče ni tako prepričan, da je na pravi poti, kakor tisti, ki venomer tava v zmoti . . . Dvignil je oči in dejal:
"Za njen pogreb preskrbim, kakor bi ona preskrbela za mojega, če bi me bil Bog pred njo poklical k sebi."
Predikant je zardel, še nekaj bi bil rad vprašal, a grof mu je obrnil hrbet.
Skrb za pogreb pa se je res oglasila precej.
Hm, med tlačaniji ne more dati groba, grofovska čast ne dovoljuje tega; na luteranskem po-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je, okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeV. določenega dogovora.
Dr. J. V. ZUPMK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENđicott 1-5013 Njegov naslov je vogal Ee»t 6 2nd Street: vhod mamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
rVanhoe 1-9382
kopališču je ne pokoplje, katoličanka je bila še, čeprav že mlačna; a ponižati se tudi noče v Stično, zdraha z belimi menihi ga zavira, da bi jo mogel brez lastnega ponižanja pokopati v njihovi cerkvi.
"V Ljubljano jo prepeljemo," se je naposled odločil, "cerkev ponižnih očetov frančiškovcev ji da grob, tam naj v miru čaka, da pridem za njo."
Seveda je potovanje z mrličem in pogrebci tja v Ljubljano kaj daleč in mučno, a drugače ne pojde. Ne pojde! Sebastijan, grof Turjaški iz žužemperka, se ne poniža pred nikomer, tudi pred Stično ne!
XVI.
Tačas, v soboto pred malo mašo, so prav hude skrbi trle stiš-kega opata Janeza. Bil je domačin, izšolal se je v stiškem samostanu, a gospod, kakor je bil močno izobražen in zgledno pobožen, ni bil mož velike, moške volje. Vedel je to, pomagati si ni mogel. Kadar mu je bilo že prehudo, je po vse dneve premolil. Tudi zdaj je svoje stiske kleče v kapelici polagal pred oltar, pa Bog se ni milostno ozrl nanje, ni mu jih polajšal, še obtežil jih je z dodeljenim spoznanjem, da si jih je s preveliko prizanesljive^ stjo naprtil čisto sam.
žužemperški grof se upira samostanu, noče vrniti tlačana Ka-bliča; luterani šarijo po vseh sosednjih gradovih, begajo že tla-čane, ki jim duše pasejo meniški vikarji, a tuji hudoverniki motijo tudi kar nekatere menihe same. Pater Blaž in pater Tomaž uhajata poslušat krivoverskega bese-duna Krištofa Slivnika, ki mu grof daje vso potuho.
"Saj vem, o Bog, kriv sem, premehak sem, slab, pa vendar zmerom ves tak, kakršnega si me poznal, ko si mi po svoji sveti volji na skrb in odgovornost dal naš stari samostan," se je prav-
dal in milo spominjal prelepih, zadovoljnih let, dokler je na meniški župniji v Šmarju pod Ljubljano še pasel duše in na odpoči-tek sprejemal in gostil meniške tovornike, blago in blaginjo to-voreče med Stično in Ljubljano, Trstom in Reko.
Zdajci se je spomnil, da mu je treba pripraviti pridigo za praznik Matere božje.
O, brezmadežno materinstvo je čudovito, nedoumna skrivnost. Pojem device združiti s pojmom matere, ne da bi devica nehala biti lilija in ne da bi se mati razločevala od drugih mater—to je za verujočega človeka najlepša, najnežnejša misel o čistem in dobrem ... Za katoličana ni pobož-nosti brez češčenja Matere božje. Če te nadloga življenja lomi in iz-podnaša, v Mariji najdeš opore in moči za nadaljnji življenski boj ... Mati božja ne zapusti nikogar, ki ji v varstvo Izroča svojo dušo ... Po njej smo deležni božje milosti, božjega usmiljenja in odpuščanja.
Da, tako bo pridigal in klical k Mariji vse," ki jih hudoverniki slepijo in podijo iz njenega srca.
A potlej pojde v žužemperk in trdo prisuče samolastnega, brezbožnega grofa; opomnika zaradi potuhe luteranom, pa tudi za to, ker v tem času, kakor pravijo, v stiški gospoščini lovi in z lovci, konji in psi mezga po polju.
Vendar se hoče še posvetovati s patri, preden odloči vse na drobno.
V posvetovalnici so patri precej čutili ,da gre za hude stvari. Tisti, ki so bili po rojstvu pleme-niškega rodu, so se razposeli ob desnici, vsi drugi pa ob levici.
"Tlačani veliko trpijo za lakoto," je opat začel, "a sam večni Bog vedi, kaj še bo, saj suša preti s prav slabo letino."
"Vulgus umbrarum — tlačani morajo pač potrpeti, če jih Bog tepe z nadlogo," je pater plemič z desnice pripomnil; na skrbi je imel samostansko žitnico, bal se
je zanjo, pater opat jo prazni za stradajoče tlačane. ondan smo jim razdelili dvajse tovorov ovsa, zmesnega žita i moke."
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA IN evropska OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v bi 321/2 do 33 točk, ki jih je " "
ba odšteti od evropske ' bodisi pri moških ali pri žens
čevljih.	. • da
Na primer: če vam pišejOi
želijo čevlje št. 39, to ška mera 6 in pol, št. 40 je > 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 1 ' št. 44 je 11.
vadD" Tako
ženski čevlji so manjši nego gornje mere. bi na primer: št. 38 bila s • ' št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ^ riško 32, 42 je 34; 44 je 36; 38; 48 je 40 itd., vedno
točk manjše od evropske lo *
Pri moških oblekah pa čenja v Evropi z št.
... o.. Afi le ^
Ameriki 33; 44 je 34; 46 je
48 je 38; 50 je 39; 52
je 43 in 56 je 45. (Se vrti m
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžini P®
ameriški meri: ^ 1 centimeter — 0.3i)ST inca. 1 meter — 3.2088 čevlja
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 s milje oziroma dolžina sprejeta. ])otoni 1 kilometer na vodni p je 0.5369 "nautical" : Enako je pri gačna evropska mera. S . ameriško 12; 40 je 14; 42 J 44 je 18 in 46 je 20.
*	ri-
Moške srajce: št. 35 je^^ џ
ško 13 in pol; 36 je	pol;
in pol; 38 je 15; 39 je 15 m P 40 je 15^4; 41 je 16; 42 je pi^l in 43 je 17.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni In potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je po mučni bolezni in hudem trpljenju umrla naša nadvse ljubljena mama in stara mama ter sestra
1893
C Л '	'	.

1954


ŠTEFANIJA PAULIN
rojena LEBAN
Blagopokojna mama je dne 8. avgusta 1954 podlegla mrtvoudu. vsled katerega je trpela dva meseca. Stara je bila 61 let. Pokoj niča je bila doma iz vasi Zagorje, občina Grgar pri Gorici na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 41 leti.
Pogreb se je vršil dne 11. avgusta iz pogrebnega zavoda Joseph Žele i» sinovi v cerkev sv. Vida in nato po opravljenih cerkvenih pogrebnih obremM in sv. maše zadušnice smo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Tem potom se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetje h krsti pokojne mame v zadnje slovo. Bilo nam je v dokaz, da ste jo ljubili in spoštovali ter v veliko uteho v dneh naše žalosti.	. .
Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir m pokoj njene duše.
Najlepša hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu; vsem, ki so drago mamo prišli pokropit ko je ležala na iMtvaskemu odru; pogrebcem,_ ki so nosili krsio, ter vsem onim, ki so se udeležili njenega pogreba in spremili njeno truplo k večnemu počitku.
Iskrena hvala Rev. Tomcu za molitve ob krsti v pogrebnem zavodu, za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev in za opravljeno sv. mašo zadusnico ter za spremstvo na pokopališče.
Enako najlepša hvala vsem, ki so darovali v gotovini ali v dobrodelne n^ mene, pokojnici v spomin. Hvala lepa pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vso poslugo v dneh naše žalosti kakor tudi za lepo urejen pogreb.
Naso iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi sorodniki, sosedje in. prijatelji, ki so našo mamo obiskovali v nieni bolezni ter ji skušali lajšati njene bolečine, kako tudi za vso pomoč, katero so nam nudili v njeni bolezni in v njeni smrti. Iskrena vam hvala za vse, kar ste nam dobrega storili ter za izraze sozalja na en aii drugi način. Naj Vam povrne Bog stotero!
Predraga mama, stara mama in sestra! žalostna so naša srca, saj smo izgu-bili svoje najdražje—ljubljeno mamo! Hiša je prazna, zaman Te iščejo nase oči, a Ti počivaš kraj svojega življenjskega druga, našega dragega očeta, kateremu si sledila v večnost. Pocivajta v miru v hladnem grobu, spomin na Vaju pa si ohranimo v naših srcih do konca naših dni. ko tudi mi pridemo tja, kjer sta naša draga roditelja.
žalujoči otroci:
LUDWIG in EDWARD, sinova EMMA in OLIVIA, hčeri MARY JANE. sinaha
MARSHA, KAREN, vnukinji	.
v stari dorhovini pa: dva brala. Sest sestra in , več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 13. septembra 1954.