ePravopis 2019

Zbirka: Rastoči slovarji

ISSN 2536-2968

Urednik zbirke: Andrej Perdih

© 2020, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC

Glavni uredniki

Aleksandra Bizjak Končar (ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4054-3758) Helena Dobrovoljc (ORCID: https://orcid.org/0000-0002-3568-8453) Janoš Ježovnik (ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6642-9833) Boris Kern (ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7733-5755) Tina Lengar Verovnik (ORCID: https://orcid.org/0000-0002-8454-6160) Urška Vranjek Ošlak (ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3374-4228) Peter Weiss (ORCID: https://orcid.org/0000-0003-0609-2252) Avtorji slovarskih sestavkov

Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Boris Kern, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss

Priprava gradivske zbirke normativnih zadreg

Aleksandra Bizjak Končar (2013–), Mateja Curk (2013–2014), Manca Černivec (2019), Helena Dobrovoljc (2011–), Uroš Ferrari Stojanović (2019), Polona Gantar (2014–2015), Nataša Jakop (2011–2013), Kaja Jošt (2017), Boris Kern (2017–), Tina Lengar Verovnik (2014–), Urška Vranjek Ošlak (2015–), Tjaša Plut (2018), Ana Smrekar (2017–), Ajda Sokler (2018), Peter Weiss (2018)

Tehnološka podpora

Janoš Ježovnik, Urška Vranjek Ošlak, Andrej Perdih

Slovar se povezuje s slovarsko zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa.

Oblikovanje

Duša Race

Izdajatelj

ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

zanj

Kozma Ahačič

Založnik

ZRC SAZU, Založba ZRC

zanj

Oto Luthar

Glavni urednik založbe

Aleš Pogačnik

Prva e-izdaja (pdf)

https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1599

DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502753

Ljubljana 2020

Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, ter programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID = 304590336

ISBN 978-961-05-0275-3 (pdf)

ePravopis

2019

Spremna besedila

O slovarju

Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici (2008–2011) ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001 zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Helena Dobrovoljc in Nataša Jakop) na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje in jih v obliki tipskega prikaza predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih.

Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine po ustanovitvi standardizacijskega telesa:

» Za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil bi bilo treba upoštevati najširši krog jezikovnih uporabnikov, organizirati vseslovenski znanstveni posvet glede sprememb v standardizaciji in v tem okviru oblikovati delovno telo, ki bi sodelovalo pri izdaji posodobljenih pravopisnih pravil. «

(Dobrovoljc, Jakop 2011: 9)

Na pobudo ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime »Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU«. Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. Ob pravilih nastaja kot njihova gradivska razširitev pravopisni slovar ePravopis.

Osnova za redakcijsko delo pri ePravopisu je zbirka normativnih zadreg, pri kateri sodeluje vsa redakcijska skupina, občasno z zunanjimi sodelavci in študentsko pomočjo. Redakcijsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil.

Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v predhodnih pravilih, pripomb kritikov obstoječega pravopisa, vprašanj v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

<https://svetovalnica.zrc-sazu.si> in različnega gradiva, predvsem korpusnega.

Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi. 1

1 Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. –– Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Specializirani pravopisni priročnik (Predstavitev izhodišč, zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij). Jezikoslovni zapiski, 2008, 14, št. 1, str. 85–101. –– Dobrovoljc, Helena. Spremembe pravopisnih konceptov v elektronski dobi. V: Krakar-Vogel, Boža (ur.). Slavistika v regijah – Nova Gorica, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013, str. 69–75. –– Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra. Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja. V: Jesenšek, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86–109.

V.

Normativna veljava

Status slovarskih sestavkov, predstavljenih na spletišču Fran, je odvisen od potrditve že omenjene Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, tj. standardizacijskega telesa. Zato je ta del spletišča zasnovan dinamično, o čemer priča tudi oznaka »predlog« oziroma »potrjeno« (ob potrditvi PK).

Dokončno normativno veljavnost dobi normativni priročnik ob potrditvi vseh gesel in javnem sprejetju pripadajočih pravopisnih pravil.

Normativna nacela

v

Pri normiranju upoštevamo splošna normativna oziroma kodifikacijska načela (načelo izročila, načelo jezikovne rabe, načelo sistema, načelo jezikovne gospodarnosti) in težnjo knjižnojezikovnega standarda po jezikovni enotnosti.

Gradivsko preobilje nas tudi potiska v kritično presojo jezikovnih izbir uporabnikov in uporabnic jezika, zato je merilo jezikovne rabe, ki naj bi upoštevalo predvsem načelo pogostnosti, treba presojati z vidika jezikovnokulturnih izbir ter žanrske in besedilne specifičnosti hitro spreminjajočega se jezika elektronske dobe.

Obvestilnost slovarja

Obvestilnost slovarskega dela ePravopisa je omejena na probleme izrazne in oblikoslovne (deloma tudi skladenjske) ravnine jezika, pri ugotavljanju katerih se sklicujemo na različne analize uporabnikovih normativnih zadreg, tako tradicionalnih kot tistih, ki jih prinaša jezikovni razvoj in neskladje z aktualno kodifikacijo.

»Pravopisne težave«, oziroma širše, normativne zadrege odkrivamo na različne načine: z ugotavljanjem dvojnične norme v knjižnem jeziku, zlasti na izrazni jezikovni ravni (na primer naglasne: agéncija in agencíja; Afričán in Afričàn; besedotvorne: Abelardev in Abelardov [abelárjev]; akvarelne barvice in akvarel barvice oz. akvarelbarvice; pravopisne: ahilova in Ahilova peta; oblikoslovne Aljoša Aljoše in Aljoša; amper amperja in ampera; ABS ABS-a in ABS; študent im. mn.

študenti/študentje);

s primerjavami stanja v knjižni in pogovorni normi ( Marko Marka in/ali Markota; brucevanje in/ali brucovanje ipd.), ki na drug način odraža bodisi jezikovno neustaljenost bodisi odklone od sistemskih jezikovnih vzorcev;

z iskanjem razlogov za zavračanje kodifikacije ali predlaganih rešitev (pregled vseh pravopisnih polemik, nastalih v obdobju izhajanja slovenskih pravopisov 20. stoletja);2

2 Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004).

VI.

s spremljanjem aktualne normativne problematike, ki jo razkrivajo vprašanja uporabnikov v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Posebna pozornost je namenjena zapisovalnim problemom, ki jih lahko na grobo opredelimo kot težave, povezane z:

razmerjem glas – črka, npr. izgovor črke l v samostalnikih stol in predal ter izglagolskih tvorjenkah, zapisom skupaj ali narazen, npr. visoko usposobljen – visokorasel, rabo velike in male začetnice, npr. prometni babilon – stolp v Babilonu, rabo ločil in posebnih pisnih znamenj, npr. O'Neill, črno-bel, 2001–2010, 10 % in 10-%, 12,4 °C, zapisom prevzetih besed, npr. bypass – bajpas, oblikoslovnimi in besedotvornimi posebnostmi, zlasti težavnimi sklonskimi in besedotvornimi oblikami, npr. pisec: intervju s piscem, piščev vidik; oboa: igra na oboo, trio oboj; Bonn: Bonnčan, bonski; Pengov: s Pengovom, Pengovov.

Zgradba ePravopisa

Pri zasnovi pravopisnega slovarja novejše dobe je bilo treba upoštevati, da je z elektronsko dobo in spletnimi možnostmi objavljanja prišlo tudi do premika v načinih zapisa slovarske informacije: če je bilo v klasičnih knjižnih publikacijah treba skrbeti za krajšanje slovarskih metapodatkov in shematiziranje ponavljajočih se slovarskih elementov, kar je z vidika informativnosti pogosto omejevalno, v elektronskih in spletnih objavah to ni več potrebno. To je razvidno tudi iz pričujoče e-izdaje v formatu

.pdf.

Ker so normativne zadrege povezane tudi s težavami pri razumevanju slovarskega metajezika in ker je tolmačenje normativnih oz. splošnih jeziko(slo)vnih podatkov zaradi nepoznavanja načina posredovanja informacij lahko povsem zgrešeno, smo se pri pripravi spletne različice ePravopisa odločili za več posegov, ki razvidneje prikažejo vse podatke, zlasti pa normativno informacijo.

Odločili smo se za:

ponazoritev rabe posamezne iztočnice z ilustrativnimi zgledi, ki tudi pri simbolih, okrajšavah in lastnih imenih niso več izpuščeni;

neokrajšano navajanje pojasnil o rabi in uvajanje novih pojasnil (npr. brez vejice, del imena, v datumu, v etimologiji, v imenih datotek, v spletnih naslovih, v zvezi okrajšav, z vejico, z vezajem in podobno);

izrecno uvajanje posameznih slovničnih, pa tudi distribucijskih posebnosti, tj. s pojasnili ( navadno nesklonljivo, pri stopnjevanju);

pri oblikoslovno težavnih besedah za neokrajšan prikaz sklanjatvenih posebnosti v naglasno-paradigmatskih vzorcih;

VII.

neokrajšan izpis nepredvidljivih izgovarjav, in sicer tako v rodilniku kot v orodniku; dodajanje za pravopisje pomembnih podatkov o besedotvorni motiviranosti posameznih besed oziroma povezanosti v okviru besedne družine (npr. ničejanstvo < Nietzsche, adamit, adamitka, adamitski < Adam);

izrecna opozorila na povezane iztočnice, ki so sopomenke ( evangeličan, sopomenka protestant) ali nadrejene sopomenke ( luteran, ustrezneje protestant, evangeličan); besedotvorne dvojnice se predstavljajo v okviru ene slovarske iztočnice.

Problemski pristop omogoča po eni strani postopno dodajanje novih redakcij (koncept rastočega slovarja), po drugi strani pa zahteva dinamičen pristop k slovarskemu konceptu, ki se bo z dodajanjem novih informacij, relevantnih za uporabnike, postopoma nadgrajeval.

Makro- in mikrostrukturno širjenje

slovarskih sestavkov

Koncept rastočega slovarja pri ePravopisu ni omejen le na makrostrukturo, kot je mogoče sklepati iz dejstva, da je letno v slovar dodanih več problemskih sklopov, zaradi katerih raste geslovnik slovarja.

Slovarske redakcije se obvestilno širijo tudi mikrostrukturno, predvsem zaradi novih podatkov ob problemskih sklopih, ki jih prinašajo nova pravopisna pravila, nastajajoča ob slovarju oziroma vzporedno z njim.

Slovarski sestavek

Problemski sklop

ángel -a m

Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih,

|nadnaravno bitje|: V srednjem veku so se angeli v

domišljijskih bitij

Evropi pojavljali predvsem kot del zgodb o dobrem in

zlu; v zvezi angel varuh Skoraj vsako kulturno in versko izročilo v judovski, krščanski in islamski tradiciji vsebuje tudi vero v osebnega angela varuha;

modri angel ||nagrada||: Z modrim angelom za najboljši Poimenovanja nagrad, odlikovanj in

evropski film so nagradili nemškega režiserja; živostno častnih nazivov

Za film je prejel modrega angela ||znak zaščite okolja||: Izdelek je dobil znak zaščite okolja »modri angel«

Amêrika1 -e ž zemljepisno ime

Imena celin

|celina|: predkolumbovska Amerika; pismo iz Amerike;

V Ameriki je v navadi, da se podarja šopek dvanajstih

vrtnic; Iz prvotne domovine Evrazije je bil vrabec

prenesen v obe Ameriki in Avstralijo;

VIII.

odkriti Ameriko ||najti nekaj novega||: Obnašal se je, kot da bi odkril Ameriko; ||najti nekaj, kar je že odkrito||: Lastna imena v frazemih

Vodnik nas brez odvečnega odkrivanja Amerike popelje

skozi slovnična pravila;

stric iz Amerike ||bogat človek, donator, sponzor||: Projekt spodbujanja tehnološkega razvoja je treba

podpreti, saj ne moremo računati na strice iz Amerike;

|skrajšano ime Združene države Amerike|; |država|:

Imena držav

Mladi znanstveniki iz pretežno tretjega sveta prihajajo v Ameriko in pomagajo ustvarjati ameriško prevlado na

svetovnem znanstvenem trgu;

Prvine slovarske zgradbe

Zgradba slovarskega sestavka oz. mikrostruktura specializiranega pravopisnega slovarja prinaša: zapis besede, tj. iztočnico;

variantni zapis, tj. zapis morebitne dvojnice;

pregibanje, in sicer rodilniške končnice pri samostalniku, pri preglašenih oblikah tudi orodniške, pregibala za ženski in srednji spol pri pridevniku ter sedanjiško obliko pri glagolu; dvojnice pri pregibanju nakazujejo oznake ali pa so razvidne iz prikazane paradigme; besednovrstno določitev iztočnice;

izgovor iztočnice in po potrebi tudi drugih, neiztočničnih oblik (npr. rodilnik, orodnik) ter citatno naglaševanje pri tujih izrazih in imenih;

pravopisno uvrstitev (npr. v kategorijo lastnih imen ali med kratice, simbole ...); pomensko uvrstitev (pri lastnih imenih identifikacijo, pri občnih imenih po potrebi pomenskorazlikovalno razlago);

med zgledi rabe najdemo tako ponazarjalno gradivo kot tipične besedne zveze, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki:

(1) raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika, preglasa, kategorije živosti ali posebnosti pri pregibanju; (2) oblika primerniške stopnje pri pridevnikih in prislovih; (3) sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimki; (4) raba prostorskega predloga v oz. na in njegovega nasprotnega para iz oz. z pri zemljepisnih imenih; (5) ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov; (6) raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot; (7) skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oziroma simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer s primeri (8) ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavine tvorjenk ali besednih zvez;

IX.

normativna napotila so bodisi v obliki ustreznejše sopomenke bodisi ustreznejšega zapisa; slovar izrecno usmerja s kazalko glej, k podobnim ali povezanim iztočnicam napoti z vodilko primerjaj; med povezanimi iztočnicami navajamo zlasti pridevnike na -ski in -ov/-ev oz. -in ter prebivalska imena; pri besedah, izpeljanih iz lastnih imen, se slovarski sestavek zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi.

Povezava s pravopisnimi pravili

Druga pomembna specifika ePravopisa je povezana z utemeljevalno-aplikativno zasnovo, ki je pri pravopisnih delih v slovenščini in večini primerljivih evropskih jezikov že tradicionalno prisotna.

Upoštevajoč možnosti spletnega medija, smo posamezne problemske sklope slovarja v razdelku

»Pravopisna kategorija« povezali z argumentacijo pravopisne rešitve, ki bo vodilo za snovalce prenovljenih pravopisnih pravil in hkrati informacija o ugotovljenih premikih v jezikovni rabi.

Krajšave

Oznaka

Razvezava oznake

angl.

angleško

cit.

citatno

citn.

citatni naglas

člen.

členek ali členkovna zveza

daj.

dajalnik

fr.

francosko

gl.

glej (kazalka)

glag. dov.

dovršni glagol

glag. dvovid.

dvovidski glagol

glag. nedov.

nedovršni glagol

glav. štev.

glavni števnik

hr.

hrvaško

im.

imenovalnik

it.

italijansko

krat.

kratica

lat.

latinsko

ločil. štev.

ločilni števnik

m

samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola

m dv.

dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola X.

m mn.

množinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola madž.

madžarsko

medm.

medmet ali medmetna zveza

mest.

mestnik

množ. štev.

množilni števnik

nad. i. za

nadomestno ime za

nedol. štev.

nedoločni števnik

nem.

nemško

neurad.

neuradno

okrajš.

okrajšava

or.

orodnik

oseb. i.

osebno ime

pod. za

podomačeno za

preb. i.

prebivalsko ime

prim.

primerjaj (vodilka)

povedk.

povedkovnik

predl.

predlog

prid.

pridevnik

prisl.

prislov ali prislovna zveza

rod.

rodilnik

s

samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola

s dv.

dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola s mn.

množinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola simb.

simbol

skr. i. za

skrajšano ime za

slov.

slovensko

štev.

števnik ali števniška zveza

stvar. i.

stvarno ime

tož.

tožilnik

ur.

uradno

ver. i.

versko ime

vez.

veznik ali vezniška zveza

vrstil. štev.

vrstilni števnik

zaim.

zaimek ali zaimkovna zveza

zem. i.

zemljepisno ime

ž

samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola

ž dv.

dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola ž mn.

množinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola žival. i.

živalsko ime



Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom http://zrcola.zrc-sazu.si ZRCola

http://www.zrc-sazu.si

, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani razvil Peter Weiss.

XI.

SLOVAR

ePravopisa

Opomba:

Status slovarskih sestavkov »predlog« opozarja, da bo slovar ePravopisa normativno veljaven šele po potrditvi pripadajočih pravopisnih pravil.

Vsa gesla (5642 v decembru 2019) se povezujejo z zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa 2019, v kateri so pojasnjena normativna odstopanja glede na SP 2001 ter načela pri gradnji geslovnika in morebitne spremembe slovarskih sestavkov.

á1 á-ja tudi á -- m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|ime črke ali glasu|: zlog z a-jem; označevanje



kratkih a-jev; Napisala je pravljico o malem a-ju;

Abbe -ja [ábe] m; ime bitja, osebno ime

navadno nesklonljivo Hodi v osmi a razred <8. a

|priimek|; |nemški fizik, optik in poslovnež|: odkritje razred>; Zna vse: od a do ž; kot prilastek, v

Ernsta Karla Abbeja; S fizikom Ernstom Karlom

imenovalniku glas a; črka a; Ulili so nov zvon s

Abbejem sta razvila fizikalno formulo, ki ji mora

tonom a; ob številki Lovca je postavil na polje a5;

ustrezati leča, da bi dajala nepopačeno sliko

Gregorčičeva ulica 5a

{B} Abbejev

{O} EDNINA: im. á, rod. á-ja tudi á, daj. á-ju tudi á, tož.

{O} EDNINA: im. Abbe, rod. Abbeja, daj. Abbeju, tož.

á tudi á, mest. pri á-ju tudi pri á, or. z á-jem tudi z á; Abbeja, mest. pri Abbeju, or. z Abbejem; DVOJINA:

DVOJINA: im. á-ja tudi á, rod. á-jev tudi á, daj. á-jema im. Abbeja, rod. Abbejev, daj. Abbejema, tož. Abbeja,

tudi á, tož. á-ja tudi á, mest. pri á-jih tudi pri á, or. z á-

mest. pri Abbejih, or. z Abbejema; MNOŽINA: im.

jema tudi z á; MNOŽINA: im. á-ji tudi á, rod. á-jev tudi Abbeji, rod. Abbejev, daj. Abbejem, tož. Abbeje, mest.

á, daj. á-jem tudi á, tož. á-je tudi á, mest. pri á-jih tudi pri Abbejih, or. z Abbeji

pri á, or. z á-ji tudi z á

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

samostalnik moškega spola





á2 -- ž

Abbejev -a -o [ábejev-] prid.

|ime črke|: Hodi v osmo a <8. a>

Abbejeva odkritja; Abbejevo število ||število, ki

{O} EDNINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z označuje moč disperzije optičnega sredstva||:

á; DVOJINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z Optična stekla imajo Abbejevo število od 20 do 95

á; MNOŽINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z (< Abbe)

á

{O} moški: EDNINA: im. Abbejev, rod. Abbejevega, STATUS: predlog

daj. Abbejevemu, tož. Abbejev (živostno Abbejevega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

mest. pri Abbejevem, or. z Abbejevim; DVOJINA: im.



Abbejeva, rod. Abbejevih, daj. Abbejevima, tož.

á3 -- m; simbol

Abbejeva, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevima;

|ar|: Naprodaj je 10 a kmetijskih zemljišč

MNOŽINA: im. Abbejevi, rod. Abbejevih, daj.

STATUS: predlog

Abbejevim, tož. Abbejeve, mest. pri Abbejevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Abbejevimi



ženski: EDNINA: im. Abbejeva, rod. Abbejeve, daj.

Á1 Á-ja tudi Á -- m

Abbejevi, tož. Abbejevo, mest. pri Abbejevi, or. z

|ime črke|: veliki A; Opismenjevanje začnemo z A-

Abbejevo; DVOJINA: im. Abbejevi, rod. Abbejevih,

jem; navadno nesklonljivo od A do Ž; Krvne skupine

daj. Abbejevima, tož. Abbejevi, mest. pri Abbejevih,

označujemo z A, B in 0; kot prilastek, v imenovalniku

or. z Abbejevima; MNOŽINA: im. Abbejeve, rod.

kategorija A; pomanjkanje vitamina A;

Abbejevih, daj. Abbejevim, tož. Abbejeve, mest. pri

gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in

Abbejevih, or. z Abbejevimi

A++; ob številki format A3; avtocesta A1

srednji: EDNINA: im. Abbejevo, rod. Abbejevega, daj.

{O} EDNINA: im. Á tudi Á, rod. Á-ja tudi Á, daj. Á-ju

Abbejevemu, tož. Abbejevo, mest. pri Abbejevem, or.

tudi Á, tož. Á tudi Á, mest. pri Á-ju tudi pri Á, or. z Á-

z Abbejevim; DVOJINA: im. Abbejevi, rod.

jem tudi z Á; DVOJINA: im. Á-ja tudi Á, rod. Á-jev tudi Abbejevih, daj. Abbejevima, tož. Abbejevi, mest. pri

Á, daj. Á-jema tudi Á, tož. Á-ja tudi Á, mest. pri Á-jih Abbejevih, or. z Abbejevima; MNOŽINA: im.

tudi pri Á, or. z Á-jema tudi z Á; MNOŽINA: im. Á-ji

Abbejeva, rod. Abbejevih, daj. Abbejevim, tož.

tudi Á, rod. Á-jev tudi Á, daj. Á-jem tudi Á, tož. Á-je Abbejeva, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevimi

tudi Á, mest. pri Á-jih tudi pri Á, or. z Á-ji tudi z Á

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki





Á2 -- m; simbol

Abdíja -a in Abdíja -e m; ime bitja, osebno ime

|amper|: 100 A električnega toka

|svetopisemski prerok|: Abdija, kar pomeni božji

STATUS: predlog

hlapec, je pridigal proti zemeljskemu človeku; v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

zvezi prerok Abdija knjiga preroka Abdija/Abdije



{B} Abdijev

Å -- [á]

{O}

m; simbol

EDNINA: im. Abdíja, rod. Abdíja in Abdíje, daj.

|angstrem|: Potrebujete filtre z velikostjo do 1000 Å

Abdíju in Abdíji, tož. Abdíja in Abdíjo, mest. pri

S

Abdíju in pri Abdíji, or. z Abdíjem in z Abdíjo;

TATUS: predlog

DVOJINA: im. Abdíja in Abdíji, rod. Abdíjev in Abdíj,

1

daj. Abdíjema in Abdíjama, tož. Abdíja in Abdíji,

{O} EDNINA: im. Ábel, rod. Ábela, daj. Ábelu, tož.

mest. pri Abdíjih in pri Abdíjah, or. z Abdíjema in z

Ábela, mest. pri Ábelu, or. z Ábelom; DVOJINA: im.

Abdíjama; MNOŽINA: im. Abdíji in Abdíje, rod.

Ábela, rod. Ábelov, daj. Ábeloma, tož. Ábela, mest. pri Abdíjev in Abdíj, daj. Abdíjem in Abdíjam, tož.

Ábelih, or. z Ábeloma; MNOŽINA: im. Ábeli, rod.

Abdíje in Abdíje, mest. pri Abdíjih in pri Abdíjah, or.

Ábelov, daj. Ábelom, tož. Ábele, mest. pri Ábelih, or.

z Abdíji in z Abdíjami

z Ábeli

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

moškega spola





Ábelov -a -o prid.

Abdíjev -a -o prid.

Abelov brat; Abelov dar za matematiko; Abelova

Abdijev sin Kiš

nagrada ||nagrada||: Norveška Akademija znanosti in (< Abdíja)

umetnosti je razglasila imena prejemnikov Abelove

{O} moški: EDNINA: im. Abdíjev, rod. Abdíjevega, nagrade – matematične različice Nobelove nagrade;

daj. Abdíjevemu, tož. Abdíjev (živostno Abdíjevega),

Abelova grupa ||matematična algebrska struktura||: mest. pri Abdíjevem, or. z Abdíjevim; DVOJINA: im.

Vektorji v matematični teoriji tvorijo Abelovo

Abdíjeva, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevima, tož.

grupo za seštevanje

Abdíjeva, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevima;

(< Ábel2)

MNOŽINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Ábelov, rod. Ábelovega, daj.

Abdíjevim, tož. Abdíjeve, mest. pri Abdíjevih, or. z

Ábelovemu, tož. Ábelov (živostno Ábelovega), mest.

Abdíjevimi

pri Ábelovem, or. z Ábelovim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Abdíjeva, rod. Abdíjeve, daj.

Ábelova, rod. Ábelovih, daj. Ábelovima, tož.

Abdíjevi, tož. Abdíjevo, mest. pri Abdíjevi, or. z

Ábelova, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovima;

Abdíjevo; DVOJINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj.

MNOŽINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj. Ábelovim,

Abdíjevima, tož. Abdíjevi, mest. pri Abdíjevih, or. z

tož. Ábelove, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovimi

Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjeve, rod. Abdíjevih,

ženski: EDNINA: im. Ábelova, rod. Ábelove, daj.

daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeve, mest. pri Abdíjevih, or.

Ábelovi, tož. Ábelovo, mest. pri Ábelovi, or. z

z Abdíjevimi

Ábelovo; DVOJINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj.

srednji: EDNINA: im. Abdíjevo, rod. Abdíjevega, daj.

Ábelovima, tož. Ábelovi, mest. pri Ábelovih, or. z

Abdíjevemu, tož. Abdíjevo, mest. pri Abdíjevem, or. z

Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelove, rod. Ábelovih,

Abdíjevim; DVOJINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih,

daj. Ábelovim, tož. Ábelove, mest. pri Ábelovih, or. z

daj. Abdíjevima, tož. Abdíjevi, mest. pri Abdíjevih, or.

Ábelovimi

z Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjeva, rod.

srednji: EDNINA: im. Ábelovo, rod. Ábelovega, daj.

Abdíjevih, daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeva, mest. pri

Ábelovemu, tož. Ábelovo, mest. pri Ábelovem, or. z

Abdíjevih, or. z Abdíjevimi

Ábelovim; DVOJINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj.

STATUS: predlog

Ábelovima, tož. Ábelovi, mest. pri Ábelovi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelova, rod. Ábelovih,



daj. Ábelovim, tož. Ábelova, mest. pri Ábelovih, or. z

Ábel1 -a

Ábelovimi

m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: starozavezna zgodba o

STATUS: predlog

Abelu in Kajnu; Slavolok je okrašen s podobo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Kajna in Abela pri daritvi

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

{B} Abelov

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Ábel, rod. Ábela, daj. Ábelu, tož.



Ábela, mest. pri Ábelu, or. z Ábelom; DVOJINA: im.

abesínec -nca m

Ábela, rod. Ábelov, daj. Ábeloma, tož. Ábela, mest. pri

|naziv za Slovenca v italijansko-abesinski vojni|:

Ábelih, or. z Ábeloma; MNOŽINA: im. Ábeli, rod.

neformalno/pogovorno Vse do konca druge svetovne

Ábelov, daj. Ábelom, tož. Ábele, mest. pri Ábelih, or.

vojne so ga klicali abesinec; prim. Abesínec

z Ábeli

{B} abesinčev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. abesínec, rod. abesínca, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

abesíncu, tož. abesínca, mest. pri abesíncu, or. z



abesíncem; DVOJINA: im. abesínca, rod. abesíncev,

Ábel2 -a m; ime bitja, osebno ime

daj. abesíncema, tož. abesínca, mest. pri abesíncih, or.

|priimek|; |norveški matematik|: Matematično

z abesíncema; MNOŽINA: im. abesínci, rod. abesíncev,

nagrado so poimenovali po norveškem matematiku

daj. abesíncem, tož. abesínce, mest. pri abesíncih, or. z Nielsu Henriku Abelu, rojenem leta 1802

abesínci

{B} Abelov

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

2



abesinski cesar; abesinska vojna ||zgodovinski

Abesínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

dogodek, vojna||: Kot pripadnik italijanske vojske je

vojna Italijanov z Abesinci; prim. abesínec

sodeloval v abesinski vojni v Etiopiji

(< Abesínija)

(< Abesínija)

{B} Abesinčev

{O} moški: EDNINA: im. abesínski, rod. abesínskega,

{O} EDNINA: im. Abesínec, rod. Abesínca, daj.

daj. abesínskemu, tož. abesínski (živostno

Abesíncu, tož. Abesínca, mest. pri Abesíncu, or. z

abesínskega), mest. pri abesínskem, or. z abesínskim;

Abesíncem; DVOJINA: im. Abesínca, rod. Abesíncev,

DVOJINA: im. abesínska, rod. abesínskih, daj.

daj. Abesíncema, tož. Abesínca, mest. pri Abesíncih,

abesínskima, tož. abesínska, mest. pri abesínskih, or. z or. z Abesíncema; MNOŽINA: im. Abesínci, rod.

abesínskima; MNOŽINA: im. abesínski, rod.

Abesíncev, daj. Abesíncem, tož. Abesínce, mest. pri

abesínskih, daj. abesínskim, tož. abesínske, mest. pri

Abesíncih, or. z Abesínci

abesínskih, or. z abesínskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. abesínska, rod. abesínske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

abesínski, tož. abesínsko, mest. pri abesínski, or. z



abesínsko; DVOJINA: im. abesínski, rod. abesínskih,

Abesínija -e ž; zemljepisno ime

daj. abesínskima, tož. abesínski, mest. pri abesínskih,

|staro ime države|: italijanski napad na Abesinijo in

or. z abesínskima; MNOŽINA: im. abesínske, rod.

Libijo

abesínskih, daj. abesínskim, tož. abesínske, mest. pri

Kje? v Abesiniji

abesínskih, or. z abesínskimi

Od kod? iz Abesinije

srednji: EDNINA: im. abesínsko, rod. abesínskega, daj.

Kam? v Abesinijo

abesínskemu, tož. abesínsko, mest. pri abesínskem, or.

{B} Abesinec, Abesinka; Abesinčev, Abesinkin;

z abesínskim; DVOJINA: im. abesínski, rod.

abesinski

abesínskih, daj. abesínskima, tož. abesínski, mest. pri

{O} EDNINA: im. Abesínija, rod. Abesínije, daj.

abesínskih, or. z abesínskima; MNOŽINA: im.

Abesíniji, tož. Abesínijo, mest. pri Abesíniji, or. z

abesínska, rod. abesínskih, daj. abesínskim, tož.

Abesínijo

abesínska, mest. pri abesínskih, or. z abesínskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja



zgodovinskih dogodkov

abesínka -e ž



|mačka|: Videz abesink spominja na podobe iz

abháški -a -o prid.; obširneje glej pri abházijski starega Egipta; prim. Abesínka



{B} abesinkin

Abházijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. abesínka, rod. abesínke, daj.

|pripadnik etnične skupine v Gruziji|: Ker je

abesínki, tož. abesínko, mest. pri abesínki, or. z

Abhazijec, je zaradi stalnega preganjanja pobegnil

abesínko; DVOJINA: im. abesínki, rod. abesínk, daj.

iz Gruzije; odcepitvene težnje Abhazijcev

abesínkama, tož. abesínki, mest. pri abesínkah, or. z

{B} Abhazijčev

abesínkama; MNOŽINA: im. abesínke, rod. abesínk,

{O} EDNINA: im. Abházijec, rod. Abházijca, daj.

daj. abesínkam, tož. abesínke, mest. pri abesínkah, or.

Abházijcu, tož. Abházijca, mest. pri Abházijcu, or. z

z abesínkami

Abházijcem; DVOJINA: im. Abházijca, rod.

STATUS: predlog

Abházijcev, daj. Abházijcema, tož. Abházijca, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

pri Abházijcih, or. z Abházijcema; MNOŽINA: im.



Abházijci, rod. Abházijcev, daj. Abházijcem, tož.

Abesínka -e

Abházijce,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Abházijcih, or. z Abházijci

pesem temnopoltih Abesink; prim. abesínka

STATUS: predlog

(< Abesínija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Abesinkin



{O} EDNINA: im. Abesínka, rod. Abesínke, daj.

Abházijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Abesínki, tož. Abesínko, mest. pri Abesínki, or. z

|pripadnica etnične skupine v Gruziji|: Steinbeck v

Abesínko; DVOJINA: im. Abesínki, rod. Abesínk, daj.

Ruskem dnevniku opisuje potnike z vlaka, ki so od

Abesínkama, tož. Abesínki, mest. pri Abesínkah, or. z

Abhazijk na peronih kupovali sadje

Abesínkama; MNOŽINA: im. Abesínke, rod. Abesínk,

(< Abházijec)

daj. Abesínkam, tož. Abesínke, mest. pri Abesínkah,

{B} Abhazijkin

or. z Abesínkami

{O} EDNINA: im. Abházijka, rod. Abházijke, daj.

STATUS: predlog

Abházijki, tož. Abházijko, mest. pri Abházijki, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Abházijko; DVOJINA: im. Abházijki, rod. Abházijk,



daj. Abházijkama, tož. Abházijki, mest. pri

abesínski -a -o

Abházijkah,

prid.

or. z Abházijkama; MNOŽINA: im.

3

Abházijke, rod. Abházijk, daj. Abházijkam, tož.

{O} EDNINA: im. ábraham, rod. ábrahama, daj.

Abházijke, mest. pri Abházijkah, or. z Abházijkami

ábrahamu, tož. ábrahama, mest. pri ábrahamu, or. z

STATUS: predlog

ábrahamom; DVOJINA: im. ábrahama, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ábrahamov, daj. ábrahamoma, tož. ábrahama, mest. pri



ábrahamih, or. z ábrahamoma; MNOŽINA: im.

abházijski -a -o tudi abháški -a -o prid.

ábrahami, rod. ábrahamov, daj. ábrahamom, tož.

Zaradi abhazijskih separatistov je leta 1990 v

ábrahame, mest. pri ábrahamih, or. z ábrahami

Gruziji izbruhnila državljanska vojna

STATUS: predlog

(< Abházijec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

{O} moški: EDNINA: im. abházijski tudi abháški, rod.



abházijskega tudi abháškega, daj. abházijskemu tudi

Ábraham -a m; ime bitja, osebno ime

abháškemu, tož. abházijski tudi abháški (živostno

|svetopisemska oseba|: svetopisemski očaki Noe,

abházijskega tudi abháškega), mest. pri abházijskem

Abraham in Mojzes; zgodba o Abrahamu in Izaku;

tudi pri abháškem, or. z abházijskim tudi z abháškim;

srečati Abrahama/abrahama ||dočakati petdeset let||: DVOJINA: im. abházijska tudi abháška, rod.

Letos je srečala Abrahama/abrahama; prim.

abházijskih tudi abháških, daj. abházijskima tudi

ábraham

abháškima, tož. abházijska tudi abháška, mest. pri

{B} Abrahamov

abházijskih tudi abháških, or. z abházijskima tudi z

{O} EDNINA: im. Ábraham, rod. Ábrahama, daj.

abháškima; MNOŽINA: im. abházijski tudi abháški,

Ábrahamu, tož. Ábrahama, mest. pri Ábrahamu, or. z

rod. abházijskih tudi abháških, daj. abházijskim tudi

Ábrahamom; DVOJINA: im. Ábrahama, rod.

abháškim, tož. abházijske tudi abháške, mest. pri

Ábrahamov, daj. Ábrahamoma, tož. Ábrahama, mest.

abházijskih tudi abháških, or. z abházijskimi tudi z

pri Ábrahamih, or. z Ábrahamoma; MNOŽINA: im.

abháškimi

Ábrahami, rod. Ábrahamov, daj. Ábrahamom, tož.

ženski: EDNINA: im. abházijska tudi abháška, rod.

Ábrahame, mest. pri Ábrahamih, or. z Ábrahami

abházijske tudi abháške, daj. abházijski tudi abháški,

STATUS: predlog

tož. abházijsko tudi abháško, mest. pri abházijski tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna

pri abháški, or. z abházijsko tudi z abháško;

imena v frazemih

DVOJINA: im. abházijski tudi abháški, rod. abházijskih



tudi abháških, daj. abházijskima tudi abháškima, tož.

Ábrahamov -a -o prid.

abházijski tudi abháški, mest. pri abházijskih tudi pri Abrahamov sin Izak; Abrahamov/abrahamov sin ||Jud; abháških, or. z abházijskima tudi z abháškima;

vsak človek||: »Mi vsi smo Abrahamovi/abrahamovi

MNOŽINA: im. abházijske tudi abháške, rod.

sinovi,« je poudaril govornik; Papež je vse

abházijskih tudi abháških, daj. abházijskim tudi

Abrahamove/abrahamove sinove – jude, kristjane in

abháškim, tož. abházijske tudi abháške, mest. pri

muslimane – pozval k slogi;

abházijskih tudi abháških, or. z abházijskimi tudi z

Abrahamova/abrahamova hči ||Judinja||: V Prešernovi abháškimi

pesmi »Judovsko dekle« beremo o

srednji: EDNINA: im. abházijsko tudi abháško, rod.

Abrahamovi/abrahamovi hčeri;

abházijskega tudi abháškega, daj. abházijskemu tudi

Abrahamovo/abrahamovo naročje ||raj, nebesa||: Revež abháškemu, tož. abházijsko tudi abháško, mest. pri

je umrl in angeli so ga odnesli v

abházijskem tudi pri abháškem, or. z abházijskim tudi

Abrahamovo/abrahamovo naročje;

z abháškim; DVOJINA: im. abházijski tudi abháški,

Abrahamova/abrahamova leta ||starost okoli petdeset rod. abházijskih tudi abháških, daj. abházijskima tudi

let||: Frane je simpatičen Dalmatinec

abháškima, tož. abházijski tudi abháški, mest. pri

Abrahamovih/abrahamovih let

abházijskih tudi abháških, or. z abházijskima tudi z

(< Ábraham)

abháškima; MNOŽINA: im. abházijska tudi abháška,

{O} moški: EDNINA: im. Ábrahamov, rod.

rod. abházijskih tudi abháških, daj. abházijskim tudi

Ábrahamovega, daj. Ábrahamovemu, tož.

abháškim, tož. abházijska tudi abháška, mest. pri

Ábrahamov (živostno Ábrahamovega), mest. pri

abházijskih tudi pri abháških, or. z abházijskimi tudi z Ábrahamovem, or. z Ábrahamovim; DVOJINA: im.

abháškimi

Ábrahamova, rod. Ábrahamovih, daj.

STATUS: predlog

Ábrahamovima, tož. Ábrahamova, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima; MNOŽINA: im.



Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim,

ábraham -a m

tož. Ábrahamove, mest. pri Ábrahamovih, or. z

|praznovanje petdesetletnice|: Zvezdniku so ob

Ábrahamovimi

abrahamu postavili bronasti spomenik; živostno

ženski: EDNINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamove, Septembra bo praznovala abrahama; prim.

daj. Ábrahamovi, tož. Ábrahamovo, mest. pri

Ábraham

Ábrahamovi, or. z Ábrahamovo; DVOJINA: im.

Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima,

4

tož. Ábrahamovi, mest. pri Ábrahamovih, or. z

|pripadnik krščanske ločine|: preganjanje adamitov

Ábrahamovima; MNOŽINA: im. Ábrahamove, rod.

(< Ádam)

Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim, tož. Ábrahamove,

{B} adamitov

mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi

{O} EDNINA: im. adamít, rod. adamíta, daj. adamítu,

srednji: EDNINA: im. Ábrahamovo, rod.

tož. adamíta, mest. pri adamítu, or. z adamítom;

Ábrahamovega, daj. Ábrahamovemu, tož.

DVOJINA: im. adamíta, rod. adamítov, daj. adamítoma,

Ábrahamovo, mest. pri Ábrahamovem, or. z

tož. adamíta, mest. pri adamítih, or. z adamítoma;

Ábrahamovim; DVOJINA: im. Ábrahamovi, rod.

MNOŽINA: im. adamíti, rod. adamítov, daj. adamítom,

Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima, tož. Ábrahamovi,

tož. adamíte, mest. pri adamítih, or. z adamíti

mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Ábrahamovim, tož. Ábrahamova, mest. pri



Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi

adamítka -e ž

STATUS: predlog

|pripadnica krščanske ločine|

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na (< Ádam)

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

{B} adamitkin



{O} EDNINA: im. adamítka, rod. adamítke, daj.

abs. okrajš.

adamítki, tož. adamítko, mest. pri adamítki, or. z

|absolvent; absolventka|: za imenom, z vejico Janez

adamítko; DVOJINA: im. adamítki, rod. adamítk, daj.

Novak, abs.; |absolutni|: abs. alkohol; abs. rekord

adamítkama, tož. adamítki, mest. pri adamítkah, or. z

STATUS: predlog

adamítkama; MNOŽINA: im. adamítke, rod. adamítk,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. adamítkam, tož. adamítke, mest. pri adamítkah, or.



z adamítkami

Ac -- [ácə̀ tudi acə̀ in ácé tudi acé] m; simbol STATUS: predlog

|aktinij|: Simbol za kemijski element aktinij je Ac

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

adamítski -a -o prid.



Zanimalo ga je bistvo adamitskih naukov;

a. Chr. n.

adamitska sekta

okrajš.

|

(< Ádam)

lat. ante Christum (natum): pred Kristusovim

rojstvom|: leta 200 a. Chr. n.;

{O} moški:

gl. pr. Kr., pr. n. št.

EDNINA: im. adamítski, rod.

S

adamítskega, daj. adamítskemu, tož. adamítski

TATUS: predlog

(

P

živostno adamítskega), mest. pri adamítskem, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

adamítskim; DVOJINA: im. adamítska, rod.



adamítskih, daj. adamítskima, tož. adamítska, mest.

A. D. okrajš.

pri adamítskih, or. z adamítskima; MNOŽINA: im.

|lat. anno Domini: v letu

adamítski, rod. adamítskih, daj. adamítskim, tož.

Gospodovem/gospodovem|: Besedilo je datirano z

adamítske, mest. pri adamítskih, or. z adamítskimi

A. D. 1047; prim. Gospódov

ženski: EDNINA: im. adamítska, rod. adamítske, daj.

STATUS: predlog

adamítski, tož. adamítsko, mest. pri adamítski, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

adamítsko; DVOJINA: im. adamítski, rod. adamítskih,



daj. adamítskima, tož. adamítski, mest. pri adamítskih, Ádam -a m; ime bitja, osebno ime

or. z adamítskima; MNOŽINA: im. adamítske, rod.

|moško ime|: doprsni kip Adama Bohoriča;

adamítskih, daj. adamítskim, tož. adamítske, mest. pri

|svetopisemska oseba|: Svetopisemska zgodba o

adamítskih, or. z adamítskimi

Adamu in Evi govori tudi o današnjih ljudeh

srednji: EDNINA: im. adamítsko, rod. adamítskega,

{B} Adamov

daj. adamítskemu, tož. adamítsko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Ádam, rod. Ádama, daj. Ádamu, tož.

adamítskem, or. z adamítskim; DVOJINA: im.

Ádama, mest. pri Ádamu, or. z Ádamom; DVOJINA:

adamítski, rod. adamítskih, daj. adamítskima, tož.

im. Ádama, rod. Ádamov, daj. Ádamoma, tož. Ádama,

adamítski, mest. pri adamítskih, or. z adamítskima;

mest. pri Ádamih, or. z Ádamoma; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. adamítska, rod. adamítskih, daj.

Ádami, rod. Ádamov, daj. Ádamom, tož. Ádame, mest.

adamítskim, tož. adamítska, mest. pri adamítskih, or. z pri Ádamih, or. z Ádami

adamítskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

imena (osebna, moška)





Ádamov -a -o prid.

adamít -a m

5

Adamov greh ni bil manjši od Kajnovega; (< Addison)

Adamov/adamov kostum ||golota||: Salve smeha je

{O} moški: EDNINA: im. Addisonov, rod.

požel tekač, oblečen zgolj v Adamov/adamov

Addisonovega, daj. Addisonovemu, tož. Addisonov

kostum; Adamov/adamov sin ||človek||: Sveto pismo (živostno Addisonovega), mest. pri Addisonovem, or.

pravi, da so se Adamovi/adamovi sinovi in hčere z

z Addisonovim; DVOJINA: im. Addisonova, rod.

delom pokesali za grehe; Adamovo/adamovo jabolko Addisonovih, daj. Addisonovima, tož. Addisonova,

||del telesa||: Konici kazalca in sredinca položite v

mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovima;

vdolbino ob Adamovem/adamovem jabolku ter

MNOŽINA: im. Addisonovi, rod. Addisonovih, daj.

poskušajte otipati utrip; Adamovo/adamovo rebro Addisonovim, tož. Addisonove, mest. pri

||slabšalni izraz za ženske||: Na

Addisonovih, or. z Addisonovimi

Adamovem/adamovem rebru sloni večina

ženski: EDNINA: im. Addisonova, rod. Addisonove, predsodkov o razmerju med spoloma

daj. Addisonovi, tož. Addisonovo, mest. pri

(< Ádam)

Addisonovi, or. z Addisonovo; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Ádamov, rod. Ádamovega,

Addisonovi, rod. Addisonovih, daj. Addisonovima,

daj. Ádamovemu, tož. Ádamov (živostno

tož. Addisonovi, mest. pri Addisonovih, or. z

Ádamovega), mest. pri Ádamovem, or. z Ádamovim;

Addisonovima; MNOŽINA: im. Addisonove, rod.

DVOJINA: im. Ádamova, rod. Ádamovih, daj.

Addisonovih, daj. Addisonovim, tož. Addisonove,

Ádamovima, tož. Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z

mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovimi

Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamovi, rod.

srednji: EDNINA: im. Addisonovo, rod.

Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri

Addisonovega, daj. Addisonovemu, tož. Addisonovo,

Ádamovih, or. z Ádamovimi

mest. pri Addisonovem, or. z Addisonovim; DVOJINA:

ženski: EDNINA: im. Ádamova, rod. Ádamove, daj.

im. Addisonovi, rod. Addisonovih, daj.

Ádamovi, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovi, or. z

Addisonovima, tož. Addisonovi, mest. pri

Ádamovo; DVOJINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih,

Addisonovih, or. z Addisonovima; MNOŽINA: im.

daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri Ádamovih,

Addisonova, rod. Addisonovih, daj. Addisonovim,

or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamove, rod.

tož. Addisonova, mest. pri Addisonovih, or. z

Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri

Addisonovimi

Ádamovih, or. z Ádamovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Ádamovo, rod. Ádamovega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Ádamovemu, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovem, or.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

z Ádamovim; DVOJINA: im. Ádamovi, rod.



Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri

adm. okrajš.

Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im.

|admiral|: adm. flote; pred imenom adm. Brovet

Ádamova, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož.

STATUS: predlog

Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na admirál -a m

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

|vojaški naziv|: V vojski Kraljevine Jugoslavije je



bilo 28 generalov in admiralov slovenskega rodu;

Addison -a [êdison] m; ime bitja, osebno ime

pred imenom admiral Nelson; Zasluge za zmago

|priimek|; |britanski zdravnik in znanstvenik|:

Avstrijcev nad Italijani pripisujejo admiralu

Thomasa Addisona omenjajo kot enega »velikih

Tegetthoffu iz Maribora

mož« v bolnišnici Guy v Londonu

{B} admiralov

{B} Addisonov

{O} EDNINA: im. admirál, rod. admirála, daj.

{O} EDNINA: im. Addison, rod. Addisona, daj.

admirálu, tož. admirála, mest. pri admirálu, or. z

Addisonu, tož. Addisona, mest. pri Addisonu, or. z

admirálom; DVOJINA: im. admirála, rod. admirálov,

Addisonom; DVOJINA: im. Addisona, rod. Addisonov,

daj. admiráloma, tož. admirála, mest. pri admirálih, or.

daj. Addisonoma, tož. Addisona, mest. pri Addisonih,

z admiráloma; MNOŽINA: im. admiráli, rod.

or. z Addisonoma; MNOŽINA: im. Addisoni, rod.

admirálov, daj. admirálom, tož. admirále, mest. pri

Addisonov, daj. Addisonom, tož. Addisone, mest. pri

admirálih, or. z admiráli

Addisonih, or. z Addisoni

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





adv. okrajš.

Addisonov -a -o [êdisonov-] prid.

|adventni|: adv. čas; 4. adv. nedelja; |lat. adverb:

Addisonov oče; Addisonova/addisonova bolezen

prislov| |advokat; advokatinja|: adv. Janez Novak

||bolezen||: Pri bolniku so opazili prve simptome

STATUS: predlog

Addisonove/addisonove bolezni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

6



adventístičnim, tož. adventístične, mest. pri

advènt -ênta m

adventístičnih, or. z adventístičnimi

|obdobje štirih tednov pred božičem|: Pred

srednji: EDNINA: im. adventístično, rod.

začetkom adventa prinesejo luč miru iz Betlehema v

adventístičnega, daj. adventístičnemu, tož.

Avstrijo; Star pregovor pravi: »Ako je prvega dne

adventístično, mest. pri adventístičnem, or. z

adventa mraz, trajal bo ves zimski čas.«; Sveče na

adventístičnim; DVOJINA: im. adventístični, rod.

adventnem vencu predstavljajo štiri nedelje v

adventístičnih, daj. adventístičnima, tož.

adventu; |dogajanje, prireditve|: Zagreb je prejel

adventístični, mest. pri adventístičnih, or. z

nagrado za najboljši advent v Evropi

adventístičnima; MNOŽINA: im. adventístična, rod.

{O} EDNINA: im. advènt, rod. advênta, daj. advêntu,

adventístičnih, daj. adventístičnim, tož. adventístična, tož. advènt, mest. pri advêntu, or. z advêntom;

mest. pri adventístičnih, or. z adventístičnimi

DVOJINA: im. advênta, rod. advêntov, daj. advêntoma,

STATUS: predlog

tož. advênta, mest. pri advêntih, or. z advêntoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. advênti, rod. advêntov, daj. advêntom,



tož. advênte, mest. pri advêntih, or. z advênti

adventístka -e ž

STATUS: predlog

|pripadnica adventizma|: Spoznali smo tri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

adventistke

posebnih datumov, dnevov, mesecev

(< advènt)



{B} adventistkin

adventíst -a m

{O} EDNINA: im. adventístka, rod. adventístke, daj.

|pripadnik adventizma|: Večina adventistov je

adventístki, tož. adventístko, mest. pri adventístki, or.

vegetarijancev, čeprav to ni zapovedano; |pripadnik

z adventístko; DVOJINA: im. adventístki, rod.

Cerkve adventistov sedmega dne|: srečanje

adventístk, daj. adventístkama, tož. adventístki, mest.

adventistov sedmega dne

pri adventístkah, or. z adventístkama; MNOŽINA: im.

(< advènt)

adventístke, rod. adventístk, daj. adventístkam, tož.

{B} adventistov

adventístke, mest. pri adventístkah, or. z

{O} EDNINA: im. adventíst, rod. adventísta, daj.

adventístkami

adventístu, tož. adventísta, mest. pri adventístu, or. z STATUS: predlog

adventístom; DVOJINA: im. adventísta, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

adventístov, daj. adventístoma, tož. adventísta, mest.



pri adventístih, or. z adventístoma; MNOŽINA: im.

adventízem -zma m

adventísti, rod. adventístov, daj. adventístom, tož.

|protestantsko versko gibanje, zlasti v Severni

adventíste, mest. pri adventístih, or. z adventísti

Ameriki|: Začetnik adventizma je bil William

STATUS: predlog

Miller

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

(< advènt)



{O} EDNINA: im. adventízem, rod. adventízma, daj.

adventístičen -čna -o prid.

adventízmu, tož. adventízem, mest. pri adventízmu,

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik adventistični or. z adventízmom; DVOJINA: im. adventízma, rod.

pastor; adventistična cerkev

adventízmov, daj. adventízmoma, tož. adventízma,

(< advènt)

mest. pri adventízmih, or. z adventízmoma;

{O} moški: EDNINA: im. adventístičen, rod.

MNOŽINA: im. adventízmi, rod. adventízmov, daj.

adventístičnega, daj. adventístičnemu, tož.

adventízmom, tož. adventízme, mest. pri

adventístičen (živostno adventístičnega), mest. pri

adventízmih, or. z adventízmi

adventístičnem, or. z adventístičnim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

adventístična, rod. adventístičnih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

adventístičnima, tož. adventístična, mest. pri



adventístičnih, or. z adventístičnima; MNOŽINA: im.

Afár -ja m; ime bitja, prebivalsko ime

adventístični, rod. adventístičnih, daj. adventístičnim,

|pripadnik etnične skupine v Džibutiju in Eritreji|:

tož. adventístične, mest. pri adventístičnih, or. z

Predstavil se je kot Afar iz Danakila; Iz Džibutija

adventístičnimi

poročajo o spopadih med Somalci in Afarji

ženski: EDNINA: im. adventístična, rod. adventístične,

{B} Afarjev

daj. adventístični, tož. adventístično, mest. pri

{O} EDNINA: im. Afár, rod. Afárja, daj. Afárju, tož.

adventístični, or. z adventístično; DVOJINA: im.

Afárja, mest. pri Afárju, or. z Afárjem; DVOJINA: im.

adventístični, rod. adventístičnih, daj.

Afárja, rod. Afárjev, daj. Afárjema, tož. Afárja, mest.

adventístičnima, tož. adventístični, mest. pri

pri Afárjih, or. z Afárjema; MNOŽINA: im. Afárji, rod.

adventístičnih, or. z adventístičnima; MNOŽINA: im.

Afárjev, daj. Afárjem, tož. Afárje, mest. pri Afárjih, or.

adventístične, rod. adventístičnih, daj.

z Afárji

STATUS: predlog

7

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; Afgánistančevo, mest. pri Afgánistančevem, or. z

samostalnik moškega spola

Afgánistančevim; DVOJINA: im. Afgánistančevi, rod.



Afgánistančevih, daj. Afgánistančevima, tož.

Afárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Afgánistančevi, mest. pri Afgánistančevih, or. z

|pripadnica etnične skupine v Džibutiju in Eritreji|:

Afgánistančevima; MNOŽINA: im. Afgánistančeva,

fotografija mlade Afarke

rod. Afgánistančevih, daj. Afgánistančevim, tož.

(< Afár)

Afgánistančeva, mest. pri Afgánistančevih, or. z

{B} Afarkin

Afgánistančevimi

{O} EDNINA: im. Afárka, rod. Afárke, daj. Afárki, tož.

STATUS: predlog

Afárko, mest. pri Afárki, or. z Afárko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Afárki, rod. Afárk, daj. Afárkama, tož. Afárki, mest.



pri Afárkah, or. z Afárkama; MNOŽINA: im. Afárke,

afganistánec -nca m

rod. Afárk, daj. Afárkam, tož. Afárke, mest. pri

|pes|: Zanimam se za rodovniške mladiče ruskih

Afárkah, or. z Afárkami

hrtov, afganistancev in drugih velikih hrtov;

STATUS: predlog

|mamilo|: neformalno/pogovorno Za kilogram nepalca

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ali afganistanca – kot pravijo hašišu iz teh dveh



eksotičnih dežel – odštejejo nekaj tisoč evrov;

Afgánistan -a m; zemljepisno ime

živostno Kupovali so afganistanca za zasoljeno ceno;

|dolgo ime Islamska država Afganistan|; |država|:

prim. Afgánistanec

Najkvalitetnejši lapis prihaja iz Afganistana; vojna

{O} EDNINA: im. afganistánec, rod. afganistánca, daj.

v Afganistanu

afganistáncu, tož. afganistánca, mest. pri

Kje? v Afganistanu

afganistáncu, or. z afganistáncem; DVOJINA: im.

Od kod? iz Afganistana

afganistánca, rod. afganistáncev, daj. afganistáncema,

Kam? v Afganistan

tož. afganistánca, mest. pri afganistáncih, or. z

{B} Afganistanec, Afganistanka; Afganistančev,

afganistáncema; MNOŽINA: im. afganistánci, rod.

Afganistankin; afganistanski

afganistáncev, daj. afganistáncem, tož. afganistánce,

{O} EDNINA: im. Afgánistan, rod. Afgánistana, daj.

mest. pri afganistáncih, or. z afganistánci

Afgánistanu, tož. Afgánistan, mest. pri Afgánistanu,

STATUS: predlog

or. z Afgánistanom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik STATUS: predlog

moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Afgánistanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

Afgánistančev -a -o prid.

Dvakrat je prebral roman Afganistanca Khaleda

Komisija je odobrila Afganistančevo prošnjo za

Hosseinija; Pogovarjal se je z Afganistancem iz

študij

Haldana; prim. afganistánec

(< Afgánistanec)

(< Afgánistan)

{O} moški: EDNINA: im. Afgánistančev, rod.

{B} Afganistančev

Afgánistančevega, daj. Afgánistančevemu, tož.

{O} EDNINA: im. Afgánistanec, rod. Afgánistanca,

Afgánistančev (živostno Afgánistančevega), mest. pri

daj. Afgánistancu, tož. Afgánistanca, mest. pri

Afgánistančevem, or. z Afgánistančevim; DVOJINA:

Afgánistancu, or. z Afgánistancem; DVOJINA: im.

im. Afgánistančeva, rod. Afgánistančevih, daj.

Afgánistanca, rod. Afgánistancev, daj.

Afgánistančevima, tož. Afgánistančeva, mest. pri

Afgánistancema, tož. Afgánistanca, mest. pri

Afgánistančevih, or. z Afgánistančevima; MNOŽINA:

Afgánistancih, or. z Afgánistancema; MNOŽINA: im.

im. Afgánistančevi, rod. Afgánistančevih, daj.

Afgánistanci, rod. Afgánistancev, daj.

Afgánistančevim, tož. Afgánistančeve, mest. pri

Afgánistancem, tož. Afgánistance, mest. pri

Afgánistančevih, or. z Afgánistančevimi

Afgánistancih, or. z Afgánistanci

ženski: EDNINA: im. Afgánistančeva, rod.

STATUS: predlog

Afgánistančeve, daj. Afgánistančevi, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Afgánistančevo, mest. pri Afgánistančevi, or. z

samostalnik moškega spola

Afgánistančevo; DVOJINA: im. Afgánistančevi, rod.



Afgánistančevih, daj. Afgánistančevima, tož.

Afgánistanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Afgánistančevi, mest. pri Afgánistančevih, or. z

Revija National Geographic je januarja leta 1985 na

Afgánistančevima; MNOŽINA: im. Afgánistančeve,

naslovnici objavila sliko zelenooke Afganistanke;

rod. Afgánistančevih, daj. Afgánistančevim, tož.

Znana je kot aktivistka organizacije za pravice

Afgánistančeve, mest. pri Afgánistančevih, or. z

Afganistank

Afgánistančevimi

(< Afgánistan)

srednji: EDNINA: im. Afgánistančevo, rod.

{B} Afganistankin

Afgánistančevega, daj. Afgánistančevemu, tož.

8

{O} EDNINA: im. Afgánistanka, rod. Afgánistanke, daj. áfnama, tož. áfni, mest. pri áfnah, or. z áfnama;

daj. Afgánistanki, tož. Afgánistanko, mest. pri

MNOŽINA: im. áfne, rod. áfen, daj. áfnam, tož. áfne,

Afgánistanki, or. z Afgánistanko; DVOJINA: im.

mest. pri áfnah, or. z áfnami

Afgánistanki, rod. Afgánistank, daj. Afgánistankama,

STATUS: predlog

tož. Afgánistanki, mest. pri Afgánistankah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

Afgánistankama; MNOŽINA: im. Afgánistanke, rod.



Afgánistank, daj. Afgánistankam, tož. Afgánistanke,

afričán -a m

mest. pri Afgánistankah, or. z Afgánistankami

|slon|: Obstajata dve vrsti slonov: azijec je nižji in

STATUS: predlog

lažji od afričana; prim. Afričán

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. afričán, rod. afričána, daj. afričánu,



tož. afričána, mest. pri afričánu, or. z afričánom;

afgánistanski -a -o prid.

DVOJINA: im. afričána, rod. afričánov, daj. afričánoma, afganistanski talibi; V Tutankamonovi maski so

tož. afričána, mest. pri afričánih, or. z afričánoma;

uporabili afganistanski lapis; Vsak dan sprehaja

MNOŽINA: im. afričáni, rod. afričánov, daj. afričánom,

svojega afganistanskega hrta

tož. afričáne, mest. pri afričánih, or. z afričáni

(< Afgánistan)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. afgánistanski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

afgánistanskega, daj. afgánistanskemu, tož.



afgánistanski (živostno afgánistanskega), mest. pri

Afričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

afgánistanskem, or. z afgánistanskim; DVOJINA: im.

podsaharski Afričan; Knjiga opisuje življenje

afgánistanska, rod. afgánistanskih, daj.

Afričanov v Angoli; prim. afričán

afgánistanskima, tož. afgánistanska, mest. pri

(< Áfrika)

afgánistanskih, or. z afgánistanskima; MNOŽINA: im.

{B} Afričanov

afgánistanski, rod. afgánistanskih, daj.

{O} EDNINA: im. Afričán, rod. Afričána, daj.

afgánistanskim, tož. afgánistanske, mest. pri

Afričánu, tož. Afričána, mest. pri Afričánu, or. z

afgánistanskih, or. z afgánistanskimi

Afričánom; DVOJINA: im. Afričána, rod. Afričánov,

ženski: EDNINA: im. afgánistanska, rod.

daj. Afričánoma, tož. Afričána, mest. pri Afričánih, or.

afgánistanske, daj. afgánistanski, tož. afgánistansko,

z Afričánoma; MNOŽINA: im. Afričáni, rod.

mest. pri afgánistanski, or. z afgánistansko; DVOJINA:

Afričánov, daj. Afričánom, tož. Afričáne, mest. pri

im. afgánistanski, rod. afgánistanskih, daj.

Afričánih, or. z Afričáni

afgánistanskima, tož. afgánistanski, mest. pri

STATUS: predlog

afgánistanskih, or. z afgánistanskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

afgánistanske, rod. afgánistanskih, daj.



afgánistanskim, tož. afgánistanske, mest. pri

Afričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

afgánistanskih, or. z afgánistanskimi

Masajske ženske veljajo za ene najlepših Afričank

srednji: EDNINA: im. afgánistansko, rod.

(< Áfrika)

afgánistanskega, daj. afgánistanskemu, tož.

{B} Afričankin

afgánistansko, mest. pri afgánistanskem, or. z

{O} EDNINA: im. Afričánka, rod. Afričánke, daj.

afgánistanskim; DVOJINA: im. afgánistanski, rod.

Afričánki, tož. Afričánko, mest. pri Afričánki, or. z

afgánistanskih, daj. afgánistanskima, tož.

Afričánko; DVOJINA: im. Afričánki, rod. Afričánk, daj.

afgánistanski, mest. pri afgánistanskih, or. z

Afričánkama, tož. Afričánki, mest. pri Afričánkah, or.

afgánistanskima; MNOŽINA: im. afgánistanska, rod.

z Afričánkama; MNOŽINA: im. Afričánke, rod.

afgánistanskih, daj. afgánistanskim, tož.

Afričánk, daj. Afričánkam, tož. Afričánke, mest. pri

afgánistanska, mest. pri afgánistanskih, or. z

Afričánkah, or. z Afričánkami

afgánistanskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Áfrika -e ž; zemljepisno ime

áfna -e ž

|celina|: Največji znani meteorit so našli v Afriki;

|pisno znamenje v IT|: računalniška afna; Kako naj

Spomladi pride v delto Pada na tisoče selivk iz

napišem afno?; Pošljite e-pošto na

Afrike, kjer so prezimile; V podsaharski Afriki 28

info(afna)oglasi.si

odstotkov otrok ne doseže normalne teže;

{PRZ} @ stično v elektronskih naslovih, izgovorjeno afna, dobrodelni koncert za Afriko

pri info@oglasi.si; nabiralnik@hotel-park.si;

Kje? v Afriki

desnostično na družbenih omrežjih pred imenom naslovnika Od kod? iz Afrike

ali nanosnikom @Barbara

{O}

Kam? v Afriko

EDNINA: im. áfna, rod. áfne, daj. áfni, tož. áfno,

{B} Afričan, Afričanka; Afričanov, Afričankin;

mest. pri áfni, or. z áfno; DVOJINA: im. áfni, rod. áfen, afriški

9

{O} EDNINA: im. Áfrika, rod. Áfrike, daj. Áfriki, tož.

{O} moški: EDNINA: im. áfroázijski, rod.

Áfriko, mest. pri Áfriki, or. z Áfriko

áfroázijskega, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijski

STATUS: predlog

(živostno áfroázijskega), mest. pri áfroázijskem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

áfroázijskim; DVOJINA: im. áfroázijska, rod.



áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijska, mest.

áfriški -a -o prid.

pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im.

Znani so pari četrtfinala afriškega pokala narodov v

áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož.

nogometu; delavnica afriških plesov in bobnanja

áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi (< Áfrika)

ženski: EDNINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijske, daj.

{O} moški: EDNINA: im. áfriški, rod. áfriškega, daj.

áfroázijski, tož. áfroázijsko, mest. pri áfroázijski, or. z áfriškemu, tož. áfriški (živostno áfriškega), mest. pri áfroázijsko; DVOJINA: im. áfroázijski, rod.

áfriškem, or. z áfriškim; DVOJINA: im. áfriška, rod.

áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijski, mest.

áfriških, daj. áfriškima, tož. áfriška, mest. pri áfriških, pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im.

or. z áfriškima; MNOŽINA: im. áfriški, rod. áfriških,

áfroázijske, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož.

daj. áfriškim, tož. áfriške, mest. pri áfriških, or. z

áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi áfriškimi

srednji: EDNINA: im. áfroázijsko, rod. áfroázijskega, ženski: EDNINA: im. áfriška, rod. áfriške, daj. áfriški, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijsko, mest. pri

tož. áfriško, mest. pri áfriški, or. z áfriško; DVOJINA: áfroázijskem, or. z áfroázijskim; DVOJINA: im.

im. áfriški, rod. áfriških, daj. áfriškima, tož. áfriški, áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož.

mest. pri áfriških, or. z áfriškima; MNOŽINA: im.

áfroázijski, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; áfriške, rod. áfriških, daj. áfriškim, tož. áfriške, mest.

MNOŽINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijskih, daj.

pri áfriških, or. z áfriškimi

áfroázijskim, tož. áfroázijska, mest. pri áfroázijskih, srednji: EDNINA: im. áfriško, rod. áfriškega, daj.

or. z áfroázijskimi

áfriškemu, tož. áfriško, mest. pri áfriškem, or. z

STATUS: predlog

áfriškim; DVOJINA: im. áfriški, rod. áfriških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke;

áfriškima, tož. áfriški, mest. pri áfriških, or. z

pridevniki; priredne zloženke (vezalne)

áfriškima; MNOŽINA: im. áfriška, rod. áfriških, daj.



áfriškim, tož. áfriška, mest. pri áfriških, or. z

áfro-ázijski -a -o prid.; gl. áfroázijski

áfriškimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Afrodíta -e ž; ime bitja, religijsko ime

Áfroameričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

|grška boginja ljubezni|: lepa kot Afrodita; Ciper

|Američan afriškega rodu|: boj Afroameričanov za

slovi kot otok Afrodite, boginje ljubezni in lepote

enakopravnost; Film govori o Afroameričanu iz

{B} Afroditin

Brooklyna

{O} EDNINA: im. Afrodíta, rod. Afrodíte, daj. Afrodíti,

{B} Afroameričanov

tož. Afrodíto, mest. pri Afrodíti, or. z Afrodíto;

{O} EDNINA: im. Áfroameričán, rod. Áfroameričána,

DVOJINA: im. Afrodíti, rod. Afrodít, daj. Afrodítama,

daj. Áfroameričánu, tož. Áfroameričána, mest. pri

tož. Afrodíti, mest. pri Afrodítah, or. z Afrodítama;

Áfroameričánu, or. z Áfroameričánom; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Afrodíte, rod. Afrodít, daj. Afrodítam,

Áfroameričána, rod. Áfroameričánov, daj.

tož. Afrodíte, mest. pri Afrodítah, or. z Afrodítami

Áfroameričánoma, tož. Áfroameričána, mest. pri

STATUS: predlog

Áfroameričánih, or. z Áfroameričánoma; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

im. Áfroameričáni, rod. Áfroameričánov, daj.

rimska imena

Áfroameričánom, tož. Áfroameričáne, mest. pri



Áfroameričánih, or. z Áfroameričáni

Ag -- [ágə̀ tudi agə̀ in ágé tudi agé] m; simbol STATUS: predlog

|srebro|: Simbol za kemijski element srebro je Ag;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke

|srebrov|: v kemijski formuli srebrov nitrat (AgNO3)



STATUS: predlog

áfro-amêriški -a -o prid.; gl. afroameriški

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Agamémnon -a m; ime bitja, osebno ime



|grška bajeslovna oseba|: kralj Agamemnon; Grki z

áfroázijski -a -o prid.

Agamemnonom na čelu so opustošili Trojo

|afriški in azijski|: afroazijske države; |azijski z

{B} Agamemnonov

afriškimi prvinami|: ljudje afroazijskega rodu

{O} EDNINA: im. Agamémnon, rod. Agamémnona,

(< Áfrika, Ázija)

daj. Agamémnonu, tož. Agamémnona, mest. pri

Agamémnonu, or. z Agamémnonom; DVOJINA: im.

10

Agamémnona, rod. Agamémnonov, daj.



Agamémnonoma, tož. Agamémnona, mest. pri

agnosticízem -zma m

Agamémnonih, or. z Agamémnonoma; MNOŽINA: im.

|nazor o nedostopnosti bistva stvari|: Doslednost v

Agamémnoni, rod. Agamémnonov, daj.

rabi razuma nas pripelje do agnosticizma

Agamémnonom, tož. Agamémnone, mest. pri

{O} EDNINA: im. agnosticízem, rod. agnosticízma,

Agamémnonih, or. z Agamémnoni

daj. agnosticízmu, tož. agnosticízem, mest. pri

STATUS: predlog

agnosticízmu, or. z agnosticízmom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

agnosticízma, rod. agnosticízmov, daj.

rimska imena

agnosticízmoma, tož. agnosticízma, mest. pri



agnosticízmih, or. z agnosticízmoma; MNOŽINA: im.

Agêj -a

agnosticízmi,

m; ime bitja, osebno ime

rod. agnosticízmov, daj.

|svetopisemski prerok|: Prerok Agej naj bi nastopil

agnosticízmom, tož. agnosticízme, mest. pri

leta 520 pr. n. št., torej ob vrnitvi Judov iz

agnosticízmih, or. z agnosticízmi

izgnanstva; v zvezi prerok Agej V času preroka Ageja STATUS: predlog

je bila v deželi lakota

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{B} Agejev



{O} EDNINA: im. Agêj, rod. Agêja, daj. Agêju, tož.

agr. okrajš.

Agêja, mest. pri Agêju, or. z Agêjem; DVOJINA: im.

|agronom; agronomka|: v zvezi okrajšav Janez Novak,

Agêja, rod. Agêjev, daj. Agêjema, tož. Agêja, mest. pri dipl. agr.; |agronomija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, Agêjih, or. z Agêjema; MNOŽINA: im. Agêji, rod.

dipl. inž. agr.; |agronomski|: srednja agr. šola

Agêjev, daj. Agêjem, tož. Agêje, mest. pri Agêjih, or. z STATUS: predlog

Agêji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Ah -- [áhə̀ tudi ahə̀ in áhá tudi ahá] m; simbol rimska imena; samostalnik moškega spola

|amperska ura|: Poraba električne energije znaša 65



Ah dnevno

Agêjev -a -o prid.

STATUS: predlog

Agejev sin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Agêj)



{O} moški: EDNINA: im. Agêjev, rod. Agêjevega, daj.

Ahác -a m; ime bitja, osebno ime

Agêjevemu, tož. Agêjev (živostno Agêjevega), mest.

|moško ime|: Z Mojco in Ahacem je prepotoval

pri Agêjevem, or. z Agêjevim; DVOJINA: im.

Evropo; |vzdevek Dušana Pirjevca, slovenskega

Agêjeva, rod. Agêjevih, daj. Agêjevima, tož.

literarnega teoretika, zgodovinarja|: ob imenu, navadno Agêjeveva, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevima;

za pomišljajem predavanja Dušana Pirjevca – Ahaca

MNOŽINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj. Agêjevim,

{B} Ahačev

tož. Agêjeve, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevimi

{O} EDNINA: im. Ahác, rod. Aháca, daj. Ahácu, tož.

ženski: EDNINA: im. Agêjeva, rod. Agêjeve, daj.

Aháca, mest. pri Ahácu, or. z Ahácem; DVOJINA: im.

Agêjevi, tož. Agêjevo, mest. pri Agêjevi, or. z

Aháca, rod. Ahácev, daj. Ahácema, tož. Aháca, mest.

Agêjevo; DVOJINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj.

pri Ahácih, or. z Ahácema; MNOŽINA: im. Aháci, rod.

Agêjevima, tož. Agêjevi, mest. pri Agêjevih, or. z

Ahácev, daj. Ahácem, tož. Aháce, mest. pri Ahácih, or.

Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjeve, rod. Agêjevih,

z Aháci

daj. Agêjevim, tož. Agêjeve, mest. pri Agêjevih, or. z

STATUS: predlog

Agêjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

srednji: EDNINA: im. Agêjevo, rod. Agêjevega, daj.

(osebna, moška); samostalnik moškega spola

Agêjevemu, tož. Agêjevo, mest. pri Agêjevem, or. z



Agêjevim; DVOJINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj.

Aháčev -a -o prid.

Agêjevima, tož. Agêjevi, mest. pri Agêjevih, or. z

Ahačeva predavanja

Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjeva, rod. Agêjevih,

(< Ahác)

daj. Agêjevim, tož. Agêjeveva, mest. pri Agêjevih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Aháčev, rod. Aháčevega,

z Agêjevimi

daj. Aháčevemu, tož. Aháčev (živostno Aháčevega),

STATUS: predlog

mest. pri Aháčevem, or. z Aháčevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Aháčeva, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož.



Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima;

agl. okrajš.

MNOŽINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj.

|angleško|: v etimologiji miška (iz agl. mouse); prim.

Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z

ang. , angl.

Aháčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Aháčeva, rod. Aháčeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Aháčevi, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevi, or. z

11

Aháčevo; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj.

Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z

Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z

Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílova, rod. Ahílovih, daj.

Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeve, rod. Aháčevih,

Ahílovim, tož. Ahílova, mest. pri Ahílovih, or. z

daj. Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z

Ahílovimi

Aháčevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Aháčevo, rod. Aháčevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Aháčevemu, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevem, or. z

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Aháčevim; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj.



Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z

ahmadíst -a m

Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeva, rod. Aháčevih,

|pripadnik muslimanske verske sekte|: džamija z

daj. Aháčevim, tož. Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z

ločenimi dvoranami za sunite, šiite in ahmadiste

Aháčevimi

{B} ahmadistov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. ahmadíst, rod. ahmadísta, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ahmadístu, tož. ahmadísta, mest. pri ahmadístu, or. z



ahmadístom; DVOJINA: im. ahmadísta, rod.

Ahíl -a m; ime bitja, osebno ime

ahmadístov, daj. ahmadístoma, tož. ahmadísta, mest.

|grška bajeslovna oseba|: boj Ahila in Hektorja;

pri ahmadístih, or. z ahmadístoma; MNOŽINA: im.

paradoks o Ahilu in želvi

ahmadísti, rod. ahmadístov, daj. ahmadístom, tož.

{B} Ahilov

ahmadíste, mest. pri ahmadístih, or. z ahmadísti

{O} EDNINA: im. Ahíl tudi Ahíles, rod. Ahíla, daj.

STATUS: predlog

Ahílu, tož. Ahíla, mest. pri Ahílu, or. z Ahílom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

DVOJINA: im. Ahíla, rod. Ahílov, daj. Ahíloma, tož.



Ahíla, mest. pri Ahílih, or. z Ahíloma; MNOŽINA: im.

ahmadístka -e ž

Ahíli, rod. Ahílov, daj. Ahílom, tož. Ahíle, mest. pri

|pripadnica muslimanske verske sekte|

Ahílih, or. z Ahíli

(< ahmadíst)

STATUS: predlog

{B} ahmadistkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O} EDNINA: im. ahmadístka, rod. ahmadístke, daj.

rimska imena

ahmadístki, tož. ahmadístko, mest. pri ahmadístki, or.



z ahmadístko; DVOJINA: im. ahmadístki, rod.

Ahíles -la m; ime bitja, osebno ime

ahmadístk, daj. ahmadístkama, tož. ahmadístki, mest.

|grška bajeslovna oseba|; gl. Ahíl

pri ahmadístkah, or. z ahmadístkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

ahmadístke, rod. ahmadístk, daj. ahmadístkam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

ahmadístke, mest. pri ahmadístkah, or. z

rimska imena

ahmadístkami



STATUS: predlog

Ahílov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Ahilov ščit; Ahilova/ahilova peta ||šibka točka||: Vsak človek ima svojo Ahilovo/ahilovo peto;

Ajánt -a m; ime bitja, osebno ime

Ahilova/ahilova tetiva ||del telesa||: poškodba

|podomačeno za Ajas|; |grška bajeslovna oseba|:

Ahilove/ahilove tetive

rokoborba med Ajantom in Odisejem

(< Ahíl)

{B} Ajantov

{O} moški: EDNINA: im. Ahílov, rod. Ahílovega, daj.

{O} EDNINA: im. Ajánt tudi Ájas, rod. Ajánta, daj.

Ahílovemu, tož. Ahílov (živostno Ahílovega), mest.

Ajántu, tož. Ajánta, mest. pri Ajántu, or. z Ajántom;

pri Ahílovem, or. z Ahílovim; DVOJINA: im. Ahílova,

DVOJINA: im. Ajánta, rod. Ajántov, daj. Ajántoma, tož.

rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílova, mest. pri

Ajánta, mest. pri Ajántih, or. z Ajántoma; MNOŽINA:

Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílovi,

im. Ajánti, rod. Ajántov, daj. Ajántom, tož. Ajánte,

rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri

mest. pri Ajántih, or. z Ajánti

Ahílovih, or. z Ahílovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Ahílova, rod. Ahílove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Ahílovi, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovi, or. z

rimska imena

Ahílovo; DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj.



Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z

Ájas -a m; ime bitja, osebno ime

Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílove, rod. Ahílovih, daj.

|grška bajeslovna oseba|; gl. Ajánt

Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri Ahílovih, or. z

STATUS: predlog

Ahílovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

srednji: EDNINA: im. Ahílovo, rod. Ahílovega, daj.

rimska imena

Ahílovemu, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovem, or. z



Ahílovim; DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj.

12

Ajmár -a m; ime bitja, prebivalsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|pripadnik etnične skupine v Boliviji|: Spoznali smo



starega Ajmara, šamana, ki slovi kot najboljši

akad. okrajš.

zdravilec v Andih; Južnoameriški Ajmari govorijo

|akademija|: akad. za multimedije; |akademik;

ajmarščino

akademikinja|: v zvezi okrajšav akad. prof. dr. Janez

{B} Ajmarov

Novak; |akademski|: V galeriji Prešernove hiše je

{O} EDNINA: im. Ajmár, rod. Ajmára, daj. Ajmáru, tož.

odprta razstava del akad. slikarja Bonija Čeha

Ajmára, mest. pri Ajmáru, or. z Ajmárom; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Ajmára, rod. Ajmárov, daj. Ajmároma, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ajmára, mest. pri Ajmárih, or. z Ajmároma;



MNOŽINA: im. Ajmári, rod. Ajmárov, daj. Ajmárom,

akadémik -a m

tož. Ajmáre, mest. pri Ajmárih, or. z Ajmári

|akademski naziv|: Peticijo so podprli ugledni

STATUS: predlog

akademiki, znanstveniki in ustvarjalci; pred imenom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Častni doktorat so podelili akademiku profesorju

samostalnik moškega spola

doktorju Janezu Novaku; O Jerneju Kopitarju in



njegovem delu je govoril akademik Jože Toporišič;

Ajmárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

prim. akad.

|pripadnica etnične skupine v Boliviji|: slika mlade

{B} akademikov

Ajmarke z jagnjetom

{O} EDNINA: im. akadémik, rod. akadémika, daj.

(< Ajmár)

akadémiku, tož. akadémika, mest. pri akadémiku, or. z

{B} Ajmarkin

akadémikom; DVOJINA: im. akadémika, rod.

{O} EDNINA: im. Ajmárka, rod. Ajmárke, daj.

akadémikov, daj. akadémikoma, tož. akadémika,

Ajmárki, tož. Ajmárko, mest. pri Ajmárki, or. z

mest. pri akadémikih, or. z akadémikoma; MNOŽINA:

Ajmárko; DVOJINA: im. Ajmárki, rod. Ajmárk, daj.

im. akadémiki, rod. akadémikov, daj. akadémikom,

Ajmárkama, tož. Ajmárki, mest. pri Ajmárkah, or. z

tož. akadémike, mest. pri akadémikih, or. z

Ajmárkama; MNOŽINA: im. Ajmárke, rod. Ajmárk,

akadémiki

daj. Ajmárkam, tož. Ajmárke, mest. pri Ajmárkah, or.

STATUS: predlog

z Ajmárkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

akadémikinja -e ž

samostalnik ženskega spola

|akademski naziv|: V mnogih okoljih tudi



akademikinje lažje objavijo izsledke, če se

ajmárski -a -o prid.

podpišejo z inicialkami ali moškim imenom; pred

ajmarski Indijanci; Govori več ajmarskih jezikov

imenom govor akademikinje Lidije Andoljšek Jeras;

(< Ajmár)

prim. akad.

{O} moški: EDNINA: im. ajmárski, rod. ajmárskega, (< akadémik)

daj. ajmárskemu, tož. ajmárski (živostno ajmárskega),

{B} akademikinjin

mest. pri ajmárskem, or. z ajmárskim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. akadémikinja, rod. akadémikinje,

ajmárska, rod. ajmárskih, daj. ajmárskima, tož.

daj. akadémikinji, tož. akadémikinjo, mest. pri

ajmárska, mest. pri ajmárskih, or. z ajmárskima;

akadémikinji, or. z akadémikinjo; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. ajmárski, rod. ajmárskih, daj.

akadémikinji, rod. akadémikinj, daj.

ajmárskim, tož. ajmárske, mest. pri ajmárskih, or. z

akadémikinjama, tož. akadémikinji, mest. pri

ajmárskimi

akadémikinjah, or. z akadémikinjama; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. ajmárska, rod. ajmárske, daj.

akadémikinje, rod. akadémikinj, daj. akadémikinjam,

ajmárski, tož. ajmársko, mest. pri ajmárski, or. z

tož. akadémikinje, mest. pri akadémikinjah, or. z

ajmársko; DVOJINA: im. ajmárski, rod. ajmárskih, daj.

akadémikinjami

ajmárskima, tož. ajmárski, mest. pri ajmárskih, or. z

STATUS: predlog

ajmárskima; MNOŽINA: im. ajmárske, rod. ajmárskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu daj. ajmárskim, tož. ajmárske, mest. pri ajmárskih, or.



z ajmárskimi

Akvitánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. ajmársko, rod. ajmárskega, daj.

|pripadnik antičnega ljudstva v zahodni Galiji|:

ajmárskemu, tož. ajmársko, mest. pri ajmárskem, or. z

Malahijeve prerokbe o papežu Klemnu/Klemenu V.

ajmárskim; DVOJINA: im. ajmárski, rod. ajmárskih,

pravijo, da je Akvitanec; Galija je bila razdeljena na

daj. ajmárskima, tož. ajmárski, mest. pri ajmárskih, or.

tri predele: enega so poseljevali Belgi, drugega

z ajmárskima; MNOŽINA: im. ajmárska, rod.

Akvitanci, tretjega pa Galci

ajmárskih, daj. ajmárskim, tož. ajmárska, mest. pri

{B} Akvitančev

ajmárskih, or. z ajmárskimi

{O} EDNINA: im. Akvitánec, rod. Akvitánca, daj.

STATUS: predlog

Akvitáncu, tož. Akvitánca, mest. pri Akvitáncu, or. z

13

Akvitáncem; DVOJINA: im. Akvitánca, rod.

|aluminij|: Simbol za kemijski element aluminij je

Akvitáncev, daj. Akvitáncema, tož. Akvitánca, mest.

Al; |aluminijev|: v kemijski formuli aluminijev oksid

pri Akvitáncih, or. z Akvitáncema; MNOŽINA: im.

(Al2O3)

Akvitánci, rod. Akvitáncev, daj. Akvitáncem, tož.

STATUS: predlog

Akvitánce, mest. pri Akvitáncih, or. z Akvitánci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Áladin -a m; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola

|domišljijski lik|: Aladin in čudežna svetilka; Za



glasbo v Disneyjevem filmu o Aladinu je prejel

Akvitánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

nagrado emmy

|pripadnica antičnega ljudstva v zahodni Galiji|:

{B} Aladinov

Kraljica Eleonora je bila med najbolj znanimi

{O} EDNINA: im. Áladin, rod. Áladina, daj. Áladinu,

Akvitankami

tož. Áladina, mest. pri Áladinu, or. z Áladinom;

(< Akvitánec)

DVOJINA: im. Áladina, rod. Áladinov, daj. Áladinoma,

{B} Akvitankin

tož. Áladina, mest. pri Áladinih, or. z Áladinoma;

{O} EDNINA: im. Akvitánka, rod. Akvitánke, daj.

MNOŽINA: im. Áladini, rod. Áladinov, daj. Áladinom,

Akvitánki, tož. Akvitánko, mest. pri Akvitánki, or. z

tož. Áladine, mest. pri Áladinih, or. z Áladini

Akvitánko; DVOJINA: im. Akvitánki, rod. Akvitánk,

STATUS: predlog

daj. Akvitánkama, tož. Akvitánki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Akvitánkah, or. z Akvitánkama; MNOŽINA: im.



Akvitánke, rod. Akvitánk, daj. Akvitánkam, tož.

Álah -a m; ime bitja, religijsko ime

Akvitánke, mest. pri Akvitánkah, or. z Akvitánkami

|muslimanski bog|: V Koranu pripada Alahu 99

STATUS: predlog

vzdevkov, med drugim Vzvišeni, Vsevedni,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Najvišji, Največji, Najplemenitejši; Prisegel je pri

samostalnik ženskega spola

Alahu



{B} Alahov

akvitánski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Álah, rod. Álaha, daj. Álahu, tož.

akvitanski vojvoda; Barka iz Bouliaca bo najbrž

Álaha, mest. pri Álahu, or. z Álahom

razstavljena v akvitanskem muzeju v Bordeauxu

STATUS: predlog

(< Akvitánec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{O} moški: EDNINA: im. akvitánski, rod.



akvitánskega, daj. akvitánskemu, tož. akvitánski

álahov -a -o prid.

(živostno akvitánskega), mest. pri akvitánskem, or. z

alahov biser ||školjka||: Več kot šest kilogramov težak akvitánskim; DVOJINA: im. akvitánska, rod.

alahov biser je vreden skoraj sto milijonov dolarjev;

akvitánskih, daj. akvitánskima, tož. akvitánska, mest.

prim. Álahov

pri akvitánskih, or. z akvitánskima; MNOŽINA: im.

(< Álah)

akvitánski, rod. akvitánskih, daj. akvitánskim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. álahov, rod. álahovega, daj.

akvitánske, mest. pri akvitánskih, or. z akvitánskimi

álahovemu, tož. álahov (živostno álahovega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. akvitánska, rod. akvitánske, daj.

álahovem, or. z álahovim; DVOJINA: im. álahova, rod.

akvitánski, tož. akvitánsko, mest. pri akvitánski, or. z álahovih, daj. álahovima, tož. álahova, mest. pri

akvitánsko; DVOJINA: im. akvitánski, rod.

álahovih, or. z álahovima; MNOŽINA: im. álahovi, rod.

akvitánskih, daj. akvitánskima, tož. akvitánski, mest.

álahovih, daj. álahovim, tož. álahove, mest. pri

pri akvitánskih, or. z akvitánskima; MNOŽINA: im.

álahovih, or. z álahovimi

akvitánske, rod. akvitánskih, daj. akvitánskim, tož.

ženski: EDNINA: im. álahova, rod. álahove, daj.

akvitánske, mest. pri akvitánskih, or. z akvitánskimi

álahovi, tož. álahovo, mest. pri álahovi, or. z álahovo; srednji: EDNINA: im. akvitánsko, rod. akvitánskega, DVOJINA: im. álahovi, rod. álahovih, daj. álahovima,

daj. akvitánskemu, tož. akvitánsko, mest. pri

tož. álahovi, mest. pri álahovih, or. z álahovima;

akvitánskem, or. z akvitánskim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. álahove, rod. álahovih, daj. álahovim,

akvitánski, rod. akvitánskih, daj. akvitánskima, tož.

tož. álahove, mest. pri álahovih, or. z álahovimi

akvitánski, mest. pri akvitánskih, or. z akvitánskima;

srednji: EDNINA: im. álahovo, rod. álahovega, daj.

MNOŽINA: im. akvitánska, rod. akvitánskih, daj.

álahovemu, tož. álahovo, mest. pri álahovem, or. z

akvitánskim, tož. akvitánska, mest. pri akvitánskih, or.

álahovim; DVOJINA: im. álahovi, rod. álahovih, daj.

z akvitánskimi

álahovima, tož. álahovi, mest. pri álahovih, or. z

STATUS: predlog

álahovima; MNOŽINA: im. álahova, rod. álahovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

álahovim, tož. álahova, mest. pri álahovih, or. z



álahovimi

Al -- [álə̀ tudi alə̀ in áèl tudi aèl] m; simbol STATUS: predlog

14

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na rod. Alánk, daj. Alánkam, tož. Alánke, mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ

Alánkah, or. z Alánkami



STATUS: predlog

Álahov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Alahov prerok Mohamed; V Alahovem imenu so

samostalnik ženskega spola

pripravljeni žrtvovati življenje; Alahov/alahov sin



||Arabec; pripadnik muslimanske vere||: Nikoli jih ni

alánski -a -o prid.

imenoval Arabci, vedno le Alahovi/alahovi sinovi;

Leta 477 je umrl vandalski in alanski kralj Geiseric;

prim. álahov

Osetija je dedinja velikega alanskega kraljestva, ki

(< Álah)

je cvetelo med 7. in 13. stoletjem vse do južnega

{O} moški: EDNINA: im. Álahov, rod. Álahovega, daj.

Dona

Álahovemu, tož. Álahov (živostno Álahovega), mest.

(< Alán)

pri Álahovem, or. z Álahovim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. alánski, rod. alánskega, daj.

Álahova, rod. Álahovih, daj. Álahovima, tož.

alánskemu, tož. alánski (živostno alánskega), mest. pri Álahova, mest. pri Álahovih, or. z Álahovima;

alánskem, or. z alánskim; DVOJINA: im. alánska, rod.

MNOŽINA: im. Álahovi, rod. Álahovih, daj. Álahovim,

alánskih, daj. alánskima, tož. alánska, mest. pri

tož. Álahove, mest. pri Álahovih, or. z Álahovimi

alánskih, or. z alánskima; MNOŽINA: im. alánski, rod.

ženski: EDNINA: im. Álahova, rod. Álahove, daj.

alánskih, daj. alánskim, tož. alánske, mest. pri

Álahovi, tož. Álahovo, mest. pri Álahovi, or. z

alánskih, or. z alánskimi

Álahovo; DVOJINA: im. Álahovi, rod. Álahovih, daj.

ženski: EDNINA: im. alánska, rod. alánske, daj.

Álahovima, tož. Álahovi, mest. pri Álahovih, or. z

alánski, tož. alánsko, mest. pri alánski, or. z alánsko; Álahovima; MNOŽINA: im. Álahove, rod. Álahovih,

DVOJINA: im. alánski, rod. alánskih, daj. alánskima,

daj. Álahovim, tož. Álahove, mest. pri Álahovih, or. z

tož. alánski, mest. pri alánskih, or. z alánskima;

Álahovimi

MNOŽINA: im. alánske, rod. alánskih, daj. alánskim,

srednji: EDNINA: im. Álahovo, rod. Álahovega, daj.

tož. alánske, mest. pri alánskih, or. z alánskimi

Álahovemu, tož. Álahovo, mest. pri Álahovem, or. z

srednji: EDNINA: im. alánsko, rod. alánskega, daj.

Álahovim; DVOJINA: im. Álahovi, rod. Álahovih, daj.

alánskemu, tož. alánsko, mest. pri alánskem, or. z

Álahovima, tož. Álahovi, mest. pri Álahovih, or. z

alánskim; DVOJINA: im. alánski, rod. alánskih, daj.

Álahovima; MNOŽINA: im. Álahova, rod. Álahovih,

alánskima, tož. alánski, mest. pri alánskih, or. z

daj. Álahovim, tož. Álahova, mest. pri Álahovih, or. z

alánskima; MNOŽINA: im. alánska, rod. alánskih, daj.

Álahovimi

alánskim, tož. alánska, mest. pri alánskih, or. z

STATUS: predlog

alánskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

STATUS: predlog

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Alán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

al Asád ~ -a m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri

|pripadnik iranskega sarmatskega plemena|: Viri

Asád

navajajo, da med Alani ni bilo sužnjev



{B} Alanov

al Asádov ~ -a ~ -o prid.; obširneje glej pri Asádov

{O} EDNINA: im. Alán, rod. Alána, daj. Alánu, tož.



Alána, mest. pri Alánu, or. z Alánom; DVOJINA: im.

Albánčev -a -o prid.

Alána, rod. Alánov, daj. Alánoma, tož. Alána, mest. pri Albančeva žena je praznovala rojstni dan

Alánih, or. z Alánoma; MNOŽINA: im. Aláni, rod.

(< Albánec)

Alánov, daj. Alánom, tož. Aláne, mest. pri Alánih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Albánčev, rod.

z Aláni

Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčev

STATUS: predlog

(živostno Albánčevega), mest. pri Albánčevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčeva, rod.



Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčeva, mest.

Alánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im.

|pripadnica iranskega sarmatskega plemena|:

Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož.

Arheologi so v ustju Dona odkrili grob Alanke z

Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi

ogledalom

ženski: EDNINA: im. Albánčeva, rod. Albánčeve, daj.

(< Alán)

Albánčevi, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevi, or. z

{B} Alankin

Albánčevo; DVOJINA: im. Albánčevi, rod.

{O} EDNINA: im. Alánka, rod. Alánke, daj. Alánki, tož.

Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčevi, mest.

Alánko, mest. pri Alánki, or. z Alánko; DVOJINA: im.

pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im.

Alánki, rod. Alánk, daj. Alánkama, tož. Alánki, mest.

Albánčeve, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož.

pri Alánkah, or. z Alánkama; MNOŽINA: im. Alánke,

Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi

15

srednji: EDNINA: im. Albánčevo, rod. Albánčevega, Tisoč kosovskih Albank se je udeležilo protesta;

daj. Albánčevemu, tož. Albánčevo, mest. pri

Slovenske odbojkarice so izgubile proti Albankam;

Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im.

prim. albánka

Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož.

(< Albánija)

Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima;

{B} Albankin

MNOŽINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj.

{O} EDNINA: im. Albánka, rod. Albánke, daj. Albánki,

Albánčevim, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or.

tož. Albánko, mest. pri Albánki, or. z Albánko;

z Albánčevimi

DVOJINA: im. Albánki, rod. Albánk, daj. Albánkama,

STATUS: predlog

tož. Albánki, mest. pri Albánkah, or. z Albánkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. Albánke, rod. Albánk, daj. Albánkam,



tož. Albánke, mest. pri Albánkah, or. z Albánkami

Albánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Film pripoveduje o srbskem dekletu in mladem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Albancu; Prijateljica je poročena z Albancem;



voditelj kosovskih Albancev

albánski -a -o prid.

(< Albánija)

albanski konjak; albanska manjšina; Njen mož je

{B} Albančev

albanske narodnosti; albanski lek ||denarna enota||:

{O} EDNINA: im. Albánec, rod. Albánca, daj. Albáncu,

Albanski lek je vreden le še petino toliko, kot je bil

tož. Albánca, mest. pri Albáncu, or. z Albáncem;

v začetku leta

DVOJINA: im. Albánca, rod. Albáncev, daj.

(< Albánija)

Albáncema, tož. Albánca, mest. pri Albáncih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. albánski, rod. albánskega, Albáncema; MNOŽINA: im. Albánci, rod. Albáncev,

daj. albánskemu, tož. albánski (živostno albánskega),

daj. Albáncem, tož. Albánce, mest. pri Albáncih, or. z

mest. pri albánskem, or. z albánskim; DVOJINA: im.

Albánci

albánska, rod. albánskih, daj. albánskima, tož.

STATUS: predlog

albánska, mest. pri albánskih, or. z albánskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. albánski, rod. albánskih, daj.

samostalnik moškega spola

albánskim, tož. albánske, mest. pri albánskih, or. z



albánskimi

Albánija -e

ženski:

ž; zemljepisno ime

EDNINA: im. albánska, rod. albánske, daj.

|

albánski,

dolgo ime Republika Albanija|; |država|: Albanija

tož. albánsko, mest. pri albánski, or. z

oziroma dežela orlov ima nekaj več kot 3,5 milijona

albánsko; DVOJINA: im. albánski, rod. albánskih, daj.

prebivalcev; begunci iz Albanije; Predsednik vlade

albánskima, tož. albánski, mest. pri albánskih, or. z

je bil na obisku v Albaniji

albánskima; MNOŽINA: im. albánske, rod. albánskih,

Kje? v Albaniji

daj. albánskim, tož. albánske, mest. pri albánskih, or. z albánskimi

Od kod? iz Albanije

srednji:

Kam? v Albanijo

EDNINA: im. albánsko, rod. albánskega, daj.

{B} Albanec, Albanka; Albančev, Albankin;

albánskemu, tož. albánsko, mest. pri albánskem, or. z

albanski

albánskim; DVOJINA: im. albánski, rod. albánskih, daj.

{O}

albánskima,

EDNINA: im. Albánija, rod. Albánije, daj.

tož. albánski, mest. pri albánskih, or. z

Albániji,

albánskima;

tož. Albánijo, mest. pri Albániji, or. z

MNOŽINA: im. albánska, rod. albánskih,

Albánijo

daj. albánskim, tož. albánska, mest. pri albánskih, or. z S

albánskimi

TATUS: predlog

P

STATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

albánka -e



ž

|mamilo|:

Albêrti -ja

neformalno/pogovorno Veliko kadilcev

m; ime bitja, osebno ime

kupuje albanko – marihuano, uvoženo iz Albanije;

|priimek|; |italijanski humanist, umetnik, arhitekt,

pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof|: Prvo

prim. Albánka

{O}

italijansko slovnico pripisujejo Leonu

EDNINA: im. albánka, rod. albánke, daj. albánki,

Battisti/Battistu Albertiju; |nemški čebelar|: Panj je

tož. albánko, mest. pri albánki, or. z albánko;

poimenovan po konstruktorju Adolfu Albertiju

DVOJINA: im. albánki, rod. albánk, daj. albánkama, tož.

albánki,

{B} Albertijev

mest. pri albánkah, or. z albánkama;

{O}

MNOŽINA: im. albánke, rod. albánk, daj. albánkam, tož.

EDNINA: im. Albêrti, rod. Albêrtija, daj. Albêrtiju,

albánke, mest. pri albánkah, or. z albánkami

tož. Albêrtija, mest. pri Albêrtiju, or. z Albêrtijem;

S

DVOJINA: im. Albêrtija, rod. Albêrtijev, daj.

TATUS: predlog

Albêrtijema,

P

tož. Albêrtija, mest. pri Albêrtijih, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Albêrtijema; MNOŽINA: im. Albêrtiji, rod. Albêrtijev,



Albánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

16

daj. Albêrtijem, tož. Albêrtije, mest. pri Albêrtijih, or.

Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevim, tož.

z Albêrtiji

Albêrti-Žníderšičeve, mest. pri Albêrti-

STATUS: predlog

Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

ženski: EDNINA: im. Albêrti-Žníderšičeva, rod.

samostalnik moškega spola

Albêrti-Žníderšičeve, daj. Albêrti-Žníderšičevi, tož.



Albêrti-Žníderšičevo, mest. pri Albêrti-Žníderšičevi,

Albêrtijev -a -o prid.

or. z Albêrti-Žníderšičevo; DVOJINA: im. Albêrti-

Albertijevo življenje je opisano v knjigi Življenje

Žníderšičevi, rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-

umetnikov; Slovenec Žnideršič je dopolnil

Žníderšičevima, tož. Albêrti-Žníderšičevi, mest. pri

Albertijevo konstrukcijo listovnega panja;

Albêrti-Žníderšičevih,

Albertijev

or. z Albêrti-Žníderšičevima;

panj ||čebelji panj||: Osnovna izvedba Albertijevega MNOŽINA: im. Albêrti-Žníderšičeve, rod. Albêrti-panja je v ležeči obliki;

Žníderšičevih,

prim. Albêrti-Žníderšičev

daj. Albêrti-Žníderšičevim, tož.

(< Albêrti)

Albêrti-Žníderšičeve, mest. pri Albêrti-

{O} moški:

Žníderšičevih,

EDNINA: im. Albêrtijev, rod.

or. z Albêrti-Žníderšičevimi

Albêrtijevega,

srednji:

daj. Albêrtijevemu, tož. Albêrtijev

EDNINA: im. Albêrti-Žníderšičevo, rod.

(

Albêrti-Žníderšičevega,

živostno Albêrtijevega), mest. pri Albêrtijevem, or. z

daj. Albêrti-

Albêrtijevim;

Žníderšičevemu,

DVOJINA: im. Albêrtijeva, rod.

tož. Albêrti-Žníderšičevo, mest. pri

Albêrtijevih,

Albêrti-Žníderšičevem,

daj. Albêrtijevima, tož. Albêrtijeva,

or. z Albêrti-Žníderšičevim;

mest. pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevima; MNOŽINA:

DVOJINA: im. Albêrti-Žníderšičevi, rod. Albêrti-

Žníderšičevih,

im. Albêrtijevi, rod. Albêrtijevih, daj. Albêrtijevim,

daj. Albêrti-Žníderšičevima, tož.

Albêrti-Žníderšičevi,

tož. Albêrtijeve, mest. pri Albêrtijevih, or. z

mest. pri Albêrti-Žníderšičevih,

Albêrtijevimi

or. z Albêrti-Žníderšičevima; MNOŽINA: im. Albêrti-

ženski:

Žníderšičeva,

EDNINA: im. Albêrtijeva, rod. Albêrtijeve, daj.

rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-

Albêrtijevi,

Žníderšičevim,

tož. Albêrtijevo, mest. pri Albêrtijevi, or.

tož. Albêrti-Žníderšičeva, mest. pri

z Albêrtijevo;

Albêrti-Žníderšičevih,

DVOJINA: im. Albêrtijevi, rod.

or. z Albêrti-Žníderšičevimi

Albêrtijevih, daj. Albêrtijevima, tož. Albêrtijevi, mest.

STATUS: predlog

pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Albêrtijeve, rod. Albêrtijevih, daj. Albêrtijevim, tož.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Albêrtijeve, mest. pri Albêrtijevih, or. z



Albêrtijevimi

albižán -a m

srednji: EDNINA: im. Albêrtijevo, rod. Albêrtijevega,

|pripadnik srednjeveške verske sekte|: križarska

daj. Albêrtijevemu, tož. Albêrtijevo, mest. pri

vojna proti albižanom

Albêrtijevem, or. z Albêrtijevim; DVOJINA: im.

{B} albižanov

Albêrtijevi, rod. Albêrtijevih, daj. Albêrtijevima, tož.

{O} EDNINA: im. albižán, rod. albižána, daj. albižánu,

Albêrtijevi, mest. pri Albêrtijevih, or. z

tož. albižána, mest. pri albižánu, or. z albižánom;

Albêrtijevima; MNOŽINA: im. Albêrtijeva, rod.

DVOJINA: im. albižána, rod. albižánov, daj.

Albêrtijevih, daj. Albêrtijevim, tož. Albêrtijeva, mest.

albižánoma, tož. albižána, mest. pri albižánih, or. z

pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevimi

albižánoma; MNOŽINA: im. albižáni, rod. albižánov,

STATUS: predlog

daj. albižánom, tož. albižáne, mest. pri albižánih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na albižáni

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Albêrti-Žníderšičev -a -o prid.



|Albertijev in Žnideršičev| Alberti-Žnideršičev panj albižánka -e ž

||čebelji panj||: Opazovali so čebelje družine v

|pripadnica srednjeveške verske sekte|

Alberti-Žnideršičevem panju; prim. Albêrtijev,

(< albižán)

Žníderšičev

{B} albižankin

(< Albêrti, Žníderšič)

{O} EDNINA: im. albižánka, rod. albižánke, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Albêrti-Žníderšičev, rod.

albižánki, tož. albižánko, mest. pri albižánki, or. z

Albêrti-Žníderšičevega, daj. Albêrti-

albižánko; DVOJINA: im. albižánki, rod. albižánk, daj.

Žníderšičevemu, tož. Albêrti-Žníderšičev (živostno

albižánkama, tož. albižánki, mest. pri albižánkah, or. z Albêrti-Žníderšičevega), mest. pri Albêrti-albižánkama; MNOŽINA: im. albižánke, rod. albižánk,

Žníderšičevem, or. z Albêrti-Žníderšičevim;

daj. albižánkam, tož. albižánke, mest. pri albižánkah,

DVOJINA: im. Albêrti-Žníderšičeva, rod. Albêrti-

or. z albižánkami

Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevima, tož.

STATUS: predlog

Albêrti-Žníderšičeva, mest. pri Albêrti-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevima;



MNOŽINA: im. Albêrti-Žníderšičevi, rod. Albêrti-

albižánski -a -o prid.

17

albižanski krivoverci; albižanska vojna ||zgodovinski mest. o Aleksándrih, or. z Aleksándroma; MNOŽINA:

dogodek, vojna||: V albižanski vojni (1209–1229) je

im. Aleksándri, rod. Aleksándrov, daj. Aleksándrom,

umrlo več deset tisoč ljudi

tož. Aleksándre, mest. o Aleksándrih, or. z

(< albižán)

Aleksándri

{O} moški: EDNINA: im. albižánski, rod.

STATUS: predlog

albižánskega, daj. albižánskemu, tož. albižánski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

(živostno albižánskega), mest. pri albižánskem, or. z

moška); samostalnik moškega spola

albižánskim; DVOJINA: im. albižánska, rod.



albižánskih, daj. albižánskima, tož. albižánska, mest.

Aleksánder Makedónski -dra -ega m; ime bitja,

pri albižánskih, or. z albižánskima; MNOŽINA: im.

osebno ime

albižánski, rod. albižánskih, daj. albižánskim, tož.

|makedonski kralj|: bitke Aleksandra

albižánske, mest. pri albižánskih, or. z albižánskimi

Makedonskega; Primerjajo ga z Aleksandrom

ženski: EDNINA: im. albižánska, rod. albižánske, daj.

Makedonskim; prim. Aleksánder Véliki

albižánski, tož. albižánsko, mest. pri albižánski, or. z

{O} EDNINA: im. Aleksánder Makedónski, rod.

albižánsko; DVOJINA: im. albižánski, rod. albižánskih,

Aleksándra Makedónskega, daj. Aleksándru

daj. albižánskima, tož. albižánski, mest. pri

Makedónskemu, tož. Aleksándra Makedónskega,

albižánskih, or. z albižánskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Aleksándru Makedónskem, or. z

albižánske, rod. albižánskih, daj. albižánskim, tož.

Aleksándrom Makedónskim

albižánske, mest. pri albižánskih, or. z albižánskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. albižánsko, rod. albižánskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem daj. albižánskemu, tož. albižánsko, mest. pri

imenu

albižánskem, or. z albižánskim; DVOJINA: im.

albižánski,



rod. albižánskih, daj. albižánskima, tož.

albižánski,

Aleksánder Névski -dra -ega m; ime bitja, osebno ime mest. pri albižánskih, or. z albižánskima;

|rus. Aleksandr Nevskij: ruski knez|: katedrala

MNOŽINA: im. albižánska, rod. albižánskih, daj.

albižánskim,

Aleksandra Nevskega v Sofiji; Rusi so pod

tož. albižánska, mest. pri albižánskih, or.

z albižánskimi

Aleksandrom Nevskim premagali nemški viteški

S

red v bitki leta 1242

TATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Aleksánder Névski, rod. Aleksándra

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja

Névskega, daj. Aleksándru Névskemu, tož.

zgodovinskih dogodkov

Aleksándra Névskega, mest. pri Aleksándru



Névskem, or. z Aleksándrom Névskim

aleksánder -dra m

STATUS: predlog

|papagaj|: Doma ima malega aleksandra (Psitaculla

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem krameri), velikega 40 centimetrov; zlati aleksander

imenu

||nagrada filmskim ustvarjalcem||: Na filmskem

festivalu v Solunu je prejel zlatega aleksandra za



življenjsko delo;

Aleksánder Véliki -dra -ega m; ime bitja, osebno ime prim. Aleksánder

{B} aleksandrov

|makedonski kralj|: legenda o Aleksandru Velikem

{O}

in gordijskem vozlu; prim. Aleksánder

EDNINA: im. aleksánder, rod. aleksándra, daj.

aleksándru,

Makedónski

tož. aleksándra, mest. o aleksándru, or. z

aleksándrom;

{O} EDNINA: im. Aleksánder Véliki, rod. Aleksándra

DVOJINA: im. aleksándra, rod.

aleksándrov,

Vélikega, daj. Aleksándru Vélikemu, tož. Aleksándra

daj. aleksándroma, tož. aleksándra, mest.

o aleksándrih,

Vélikega, mest. pri Aleksándru Vélikem, or. z

or. z aleksándroma; MNOŽINA: im.

aleksándri,

Aleksándrom Vélikim

rod. aleksándrov, daj. aleksándrom, tož.

aleksándre,

S

mest. o aleksándrih, or. z aleksándri

TATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

imenu

odlikovanj, častnih nazivov; enakozvočnice





Aleksándrov -a m; ime bitja, osebno ime

Aleksánder -dra

|vzdevek Josipa Murna, slovenskega pesnika|: ob

m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Sveto alianso so ustanovili na pobudo

imenu, navadno za pomišljajem pesmi Josipa Murna –

carja Aleksandra I.; Ruskega pisatelja Aleksandra

Aleksandrova; za izražanje svojine romance

Solženicina so po objavi prvega dela trilogije

Aleksandrova

»Otočje Gulag« izgnali iz Sovjetske zveze

{O} EDNINA: im. Aleksándrov, rod. Aleksándrova,

{O}

daj. Aleksándrovu, tož. Aleksándrova, mest. pri

EDNINA: im. Aleksánder, rod. Aleksándra, daj.

Aleksándru,

Aleksándrovu, or. z Aleksándrovom

tož. Aleksándra, mest. o Aleksándru, or.

z Aleksándrom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Aleksándra, rod.

Aleksándrov, daj. Aleksándroma, tož. Aleksándra,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

18



STATUS: predlog

Alemán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|pripadnik germanskega plemena|: Frankovski kralj



Dagobert je v vojno proti Samovi državi poslal tudi

Alèš -êša in Áleš -a m; ime bitja, osebno ime

vojski Alemanov in Langobardov; bitka z Alemani

|moško ime|: Brez napake je s progo uspelo opraviti

{B} Alemanov

le Alešu; Vesel je bil srečanja z Alešem

{O} EDNINA: im. Alemán, rod. Alemána, daj.

{B} Alešev

Alemánu, tož. Alemána, mest. pri Alemánu, or. z

{O} EDNINA: im. Alèš in Áleš, rod. Alêša in Áleša, daj.

Alemánom; DVOJINA: im. Alemána, rod. Alemánov,

Alêšu in Álešu, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêšu in daj. Alemánoma, tož. Alemána, mest. pri Alemánih,

pri Álešu, or. z Alêšem in z Álešem; DVOJINA: im.

or. z Alemánoma; MNOŽINA: im. Alemáni, rod.

Alêša in Áleša, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšema in

Alemánov, daj. Alemánom, tož. Alemáne, mest. pri

Álešema, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêših in pri

Alemánih, or. z Alemáni

Áleših, or. z Alêšema in z Álešema; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Alêši in Áleši, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšem in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Álešem, tož. Alêše in Áleše, mest. pri Alêših in pri



Áleših, or. z Alêši in z Áleši

Alemánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnica germanskega plemena|: Muzej v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Stuttgartu hrani nakit bogatih Alemank

moška); samostalnik moškega spola

(< Alemán)



{B} Alemankin

Alêšev -a -o in Álešev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Alemánka, rod. Alemánke, daj.

Odprli so peto Aleševo fotografsko razstavo

Alemánki, tož. Alemánko, mest. pri Alemánki, or. z

(< Alèš)

Alemánko; DVOJINA: im. Alemánki, rod. Alemánk,

{O} moški: EDNINA: im. Alêšev in Álešev, rod.

daj. Alemánkama, tož. Alemánki, mest. pri

Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in

Alemánkah, or. z Alemánkama; MNOŽINA: im.

Áleševemu, tož. Alêšev in Álešev (živostno Alêševega

Alemánke, rod. Alemánk, daj. Alemánkam, tož.

in Áleševega), mest. pri Alêševem in pri Áleševem,

Alemánke, mest. pri Alemánkah, or. z Alemánkami

or. z Alêševim in z Áleševim; DVOJINA: im. Alêševa

STATUS: predlog

in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

in Áleševima, tož. Alêševa in Áleševa, mest. pri



Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z

alemánski -a -o prid.

Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševi in Áleševi, rod.

Ogrlica iz jantarnih jagod je bila del značilne noše

Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož.

alemanskih žensk v 6. stoletju

Alêševe in Áleševe, mest. pri Alêševih in pri

(< Alemán)

Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi

{O} moški: EDNINA: im. alemánski, rod.

ženski: EDNINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševe alemánskega, daj. alemánskemu, tož. alemánski

in Áleševe, daj. Alêševi in Áleševi, tož. Alêševo in

(živostno alemánskega), mest. pri alemánskem, or. z

Áleševo, mest. pri Alêševi in pri Áleševi, or. z

alemánskim; DVOJINA: im. alemánska, rod.

Alêševo in z Áleševo; DVOJINA: im. Alêševi in

alemánskih, daj. alemánskima, tož. alemánska, mest.

Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in

pri alemánskih, or. z alemánskima; MNOŽINA: im.

Áleševima, tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih

alemánski, rod. alemánskih, daj. alemánskim, tož.

in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima;

alemánske, mest. pri alemánskih, or. z alemánskimi

MNOŽINA: im. Alêševe in Áleševe, rod. Alêševih in

ženski: EDNINA: im. alemánska, rod. alemánske, daj.

Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševe in

alemánski, tož. alemánsko, mest. pri alemánski, or. z

Áleševe, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z

alemánsko; DVOJINA: im. alemánski, rod. alemánskih,

Alêševimi in z Áleševimi

daj. alemánskima, tož. alemánski, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Alêševo in Áleševo, rod.

alemánskih, or. z alemánskima; MNOŽINA: im.

Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in

alemánske, rod. alemánskih, daj. alemánskim, tož.

Áleševemu, tož. Alêševo in Áleševo, mest. pri

alemánske, mest. pri alemánskih, or. z alemánskimi

Alêševem in pri Áleševem, or. z Alêševim in z

srednji: EDNINA: im. alemánsko, rod. alemánskega, Áleševim; DVOJINA: im. Alêševi in Áleševi, rod.

daj. alemánskemu, tož. alemánsko, mest. pri

Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima,

alemánskem, or. z alemánskim; DVOJINA: im.

tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih in pri

alemánski, rod. alemánskih, daj. alemánskima, tož.

Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA:

alemánski, mest. pri alemánskih, or. z alemánskima;

im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj.

MNOŽINA: im. alemánska, rod. alemánskih, daj.

Alêševim in Áleševim, tož. Alêševa in Áleševa, mest.

alemánskim, tož. alemánska, mest. pri alemánskih, or.

pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z

z alemánskimi

Áleševimi

19

STATUS: predlog

or. z al Haitamovim; DVOJINA: im. al Haitamova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni al Haitamovih, daj. al Haitamovima, tož. al

pridevniki

Haitamova, mest. pri al Haitamovih, or. z al



Haitamovima; MNOŽINA: im. al Haitamovi, rod. al

álfa -e

Haitamovih,

ž

daj. al Haitamovim, tož. al Haitamove,

|grška črka α|: Žarki so razdeljeni po grškem

mest. pri al Haitamovih, or. z al Haitamovimi

abecednem redu alfa, beta, gama; od alfe do omege;

ženski: EDNINA: im. al Haitamova, rod. al

Kot se imenuje alfa;

Haitamove,

kot prilastek, v imenovalniku

daj. al Haitamovi, tož. al Haitamovo,

Kovina seva močne žarke alfa; Mahovi vsebujejo

mest. pri al Haitamovi, or. z al Haitamovo; DVOJINA:

karotena alfa in beta; nesklonljivo v zvezi alfa samec im. al Haitamovi, rod. al Haitamovih, daj. al

Film opisuje odnos med človekom in volčjim alfa

Haitamovima, tož. al Haitamovi, mest. pri al

samcem samcem alfa;

Haitamovih,

nesklonljivo v zvezi alfa delec

or. z al Haitamovima; MNOŽINA: im. al

odkritelj alfa in beta delcev delcev alfa in beta; Haitamove, rod. al Haitamovih, daj. al Haitamovim,

nesklonljivo v zvezi alfa žarek Ali lahko alfa, beta ali tož. al Haitamove, mest. pri al Haitamovih, or. z al

gama žarki prodrejo skozi snov? žarki alfa, beta ali Haitamovimi

gama

srednji: EDNINA: im. al Haitamovo, rod. al

{O}

Haitamovega,

EDNINA: im. álfa, rod. álfe, daj. álfi, tož. álfo, mest.

daj. al Haitamovemu, tož. al

pri álfi,

Haitamovo,

or. z álfo; DVOJINA: im. álfi, rod. álf, daj.

mest. pri al Haitamovem, or. z al

álfama,

Haitamovim;

tož. álfi, mest. pri álfah, or. z álfama;

DVOJINA: im. al Haitamovi, rod. al

Haitamovih,

MNOŽINA: im. álfe, rod. álf, daj. álfam, tož. álfe, mest.

daj. al Haitamovima, tož. al Haitamovi,

pri álfah, or. z álfami

mest. pri al Haitamovih, or. z al Haitamovima;

S

MNOŽINA: im. al Haitamova, rod. al Haitamovih, daj.

TATUS: predlog

al Haitamovim,

P

tož. al Haitamova, mest. pri al

RAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); nesklonljivo v Haitamovih, or. z al Haitamovimi

zvezi

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Alfónz Módri -a -ega m; ime bitja, osebno ime



|šp. Alfonso El Sabio: špansko-nemški kralj|:

Alfonza Modrega poznamo tudi pod imenom

Aljáž1 -a m; ime bitja, osebno ime

Alfonz X. Kastiljski

|moško ime|: sijajni uspehi Aljaža Pegana; dvoboj z

Aljažem; |priimek|

{O}

Jakob Aljaž ||slovenski narodni

EDNINA: im. Alfónz Módri, rod. Alfónza

Módrega,

duhovnik in skladatelj, narodni buditelj||: rojstna

daj. Alfónzu Módremu, tož. Alfónza

Módrega,

hiša Jakoba Aljaža; Z Jakobom Aljažem so

mest. pri Alfónzu Módrem, or. z Alfónzom

Módrim

postavili stolp na vrhu Triglava

{B} Aljažev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Aljáž, rod. Aljáža, daj. Aljážu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Aljáža, mest. pri Aljážu, or. z Aljážem; DVOJINA: im.

imenu

Aljáža, rod. Aljážev, daj. Aljážema, tož. Aljáža, mest.



pri Aljážih, or. z Aljážema; MNOŽINA: im. Aljáži, rod.

al Haitam ∼ -a [al hájtam] m; ime bitja, osebno ime Aljážev, daj. Aljážem, tož. Aljáže, mest. pri Aljážih,

|priimek|; |arabski matematik, fizik in učenjak|: Al

or. z Aljáži

Haitam je v svojih študijah prvi uporabil koncept

STATUS: predlog

camere obscure; iraški učenjak al Haitam; Hasan

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Ibn al Haitam, znan tudi pod latinskim imenom

lastna imena (osebna, moška)

Alhazen, se je rodil v Basri



{B} al Haitamov

Aljaž2 -- ž; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. al Haitam, rod. al Haitama, daj. al

|priimek|: navadno ob ženskem imenu

Haitamu, tož. al Haitama, mest. pri al Haitamu, or. z

{O} EDNINA: im. Aljáž, rod. Aljáž, daj. Aljáž, tož.

al Haitamom

Aljáž, mest. pri Aljáž, or. z Aljáž; DVOJINA: im. Aljáž, STATUS: predlog

rod. Aljáž, daj. Aljáž, tož. Aljáž, mest. pri Aljáž, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

Aljáž; MNOŽINA: im. Aljáž, rod. Aljáž, daj. Aljáž, tož.



Aljáž, mest. pri Aljáž, or. z Aljáž

al Haitamov ~ -a ~ -o [al hájtamov-] prid.

STATUS: predlog

Premalo se zavedamo al Haitamovega vpliva na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

sodobno fiziko; al Haitamovo tolmačenje Evklida



(< al Haitam)

Aljážev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. al Haitamov, rod. al

nadaljevalec Aljaževega dela na Dovjem; iskrice

Haitamovega, daj. al Haitamovemu, tož. al Haitamov

sreče v Aljaževih očeh

(živostno al Haitamovega), mest. pri al Haitamovem,

(< Aljáž1, Aljaž2)

20

{O} moški: EDNINA: im. Aljážev, rod. Aljáževega, Aljóšev -a -o prid.

daj. Aljáževemu, tož. Aljážev (živostno Aljáževega),

Aljošev oče; Začutila sem Aljoševo bližino in

mest. pri Aljáževem, or. z Aljáževim; DVOJINA: im.

žalost, ki se je lotevala tudi njega

Aljáževa, rod. Aljáževih, daj. Aljáževima, tož.

(< Aljóša1)

Aljáževa, mest. pri Aljáževih, or. z Aljáževima;

{O} moški: EDNINA: im. Aljóšev, rod. Aljóševega, MNOŽINA: im. Aljáževi, rod. Aljáževih, daj.

daj. Aljóševemu, tož. Aljóšev (živostno Aljóševega),

Aljáževim, tož. Aljáževe, mest. pri Aljáževih, or. z

mest. pri Aljóševem, or. z Aljóševim; DVOJINA: im.

Aljáževimi

Aljóševa, rod. Aljóševih, daj. Aljóševima, tož.

ženski: EDNINA: im. Aljáževa, rod. Aljáževe, daj.

Aljóševa, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševima;

Aljáževi, tož. Aljáževo, mest. pri Aljáževi, or. z

MNOŽINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj.

Aljáževo; DVOJINA: im. Aljáževi, rod. Aljáževih, daj.

Aljóševim, tož. Aljóševe, mest. pri Aljóševih, or. z

Aljáževima, tož. Aljáževi, mest. pri Aljáževih, or. z

Aljóševimi

Aljáževima; MNOŽINA: im. Aljáževe, rod. Aljáževih,

ženski: EDNINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševe, daj.

daj. Aljáževim, tož. Aljáževe, mest. pri Aljáževih, or. z Aljóševi, tož. Aljóševo, mest. pri Aljóševi, or. z

Aljáževimi

Aljóševo; DVOJINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj.

srednji: EDNINA: im. Aljáževo, rod. Aljáževega, daj.

Aljóševima, tož. Aljóševi, mest. pri Aljóševih, or. z

Aljáževemu, tož. Aljáževo, mest. pri Aljáževem, or. z

Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševe, rod. Aljóševih,

Aljáževim; DVOJINA: im. Aljáževi, rod. Aljáževih, daj.

daj. Aljóševim, tož. Aljóševe, mest. pri Aljóševih, or. z Aljáževima, tož. Aljáževi, mest. pri Aljáževih, or. z

Aljóševimi

Aljáževima; MNOŽINA: im. Aljáževa, rod. Aljáževih,

srednji: EDNINA: im. Aljóševo, rod. Aljóševega, daj.

daj. Aljáževim, tož. Aljáževa, mest. pri Aljáževih, or. z Aljóševemu, tož. Aljóševo, mest. pri Aljóševem, or. z

Aljáževimi

Aljóševim; DVOJINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj.

STATUS: predlog

Aljóševima, tož. Aljóševi, mest. pri Aljóševih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševih,

pridevniki

daj. Aljóševim, tož. Aljóševa, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševimi

Aljóša1 -e in Aljóša -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|moško ime|: Aljošo/Aljoša motijo neutemeljene

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kritike; V Bratih Karamazovih se Ivan postavi proti



Aljoši/Aljošu

Aljóšin -a -o prid.

{B} Aljošev

Aljošin oče; Za nastop sem izbrala delček Aljošine

{O} EDNINA: im. Aljóša, rod. Aljóše in Aljóša, daj.

pripovedi, ki jo je pripovedovala v ožjem krogu

Aljóši in Aljóšu, tož. Aljóšo in Aljóša, mest. pri Aljóši znancev

in pri Aljóšu, or. z Aljóšo in z Aljóšem; DVOJINA: im.

(< Aljóša2)

Aljóši in Aljóša, rod. Aljóš in Aljóšev, daj. Aljóšama

{O} moški: EDNINA: im. Aljóšin, rod. Aljóšinega, daj.

in Aljóšema, tož. Aljóši in Aljóša, mest. pri Aljóšah in Aljóšinemu, tož. Aljóšin (živostno Aljóšinega), mest.

pri Aljóših, or. z Aljóšama in z Aljóšema; MNOŽINA:

pri Aljóšinem, or. z Aljóšinim; DVOJINA: im.

im. Aljóše in Aljóši, rod. Aljóš in Aljóšev, daj.

Aljóšina, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinima, tož.

Aljóšam in Aljóšem, tož. Aljóše in Aljóše, mest. pri

Aljóšina, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinima;

Aljóšah in pri Aljóših, or. z Aljóšami in z Aljóši

MNOŽINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinim,

STATUS: predlog

tož. Aljóšine, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

ženski: EDNINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšine, daj.

moška); samostalnik moškega spola; samostalnik

Aljóšini, tož. Aljóšino, mest. pri Aljóšini, or. z

Aljóšino;

moškega spola

DVOJINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj.



Aljóšinima, tož. Aljóšini, mest. pri Aljóšinih, or. z



Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšine, rod. Aljóšinih,

Aljóša2 -e ž; ime bitja, osebno ime

daj. Aljóšinim, tož. Aljóšine, mest. pri Aljóšinih, or. z Zahvalila se je sestri Aljoši za vso pomoč

Aljóšinimi

{B} Aljošin

srednji: EDNINA: im. Aljóšino, rod. Aljóšinega, daj.

{O} EDNINA: im. Aljóša, rod. Aljóše, daj. Aljóši, tož.

Aljóšinemu, tož. Aljóšino, mest. pri Aljóšinem, or. z

Aljóšo, mest. pri Aljóši, or. z Aljóšo; DVOJINA: im.

Aljóšinim; DVOJINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj.

Aljóši, rod. Aljóš, daj. Aljóšama, tož. Aljóši, mest. pri Aljóšinima, tož. Aljóšini, mest. pri Aljóšinih, or. z

Aljóšah, or. z Aljóšama; MNOŽINA: im. Aljóše, rod.

Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšinih,

Aljóš, daj. Aljóšam, tož. Aljóše, mest. pri Aljóšah, or.

daj. Aljóšinim, tož. Aljóšina, mest. pri Aljóšinih, or. z z Aljóšami

Aljóšinimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženska)





21

Al Kaida ∼ -e [al kájda] ž; stvarno ime alkájdovcev, daj. alkaidovcem tudi alkájdovcem, tož.

|islamska teroristična skupina|: poveljnik Al Kaide

alkaidovce tudi alkájdovce, mest. pri alkaidovcih tudi

{B} Al Kaidin

pri alkájdovcih, or. z alkaidovci tudi z alkájdovci

{O} EDNINA: im. Al Kaida, rod. Al Kaide, daj. Al

STATUS: predlog

Kaidi, tož. Al Kaido, mest. pri Al Kaidi, or. z Al

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Kaido; DVOJINA: im. Al Kaidi, rod. Al Kaid, daj. Al



Kaidama, tož. Al Kaidi, mest. pri Al Kaidah, or. z Al

alkaidovka -e tudi alkájdovka -e [alkájdou̯ka] ž Kaidama; MNOŽINA: im. Al Kaide, rod. Al Kaid, daj.

|pripadnica Al Kaide|

Al Kaidam, tož. Al Kaide, mest. pri Al Kaidah, or. z

(< Al Kaida)

Al Kaidami

{B} alkaidovkin tudi alkajdovkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. alkaidovka tudi alkájdovka, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

alkaidovke tudi alkájdovke, daj. alkaidovki tudi



alkájdovki, tož. alkaidovko tudi alkájdovko, mest. pri

Al Kaidin ∼ -a ∼ -o [al kájdin] prid.

alkaidovki tudi pri alkájdovki, or. z alkaidovko tudi z Al Kaidina taborišča za urjenje v Afganistanu

alkájdovko; DVOJINA: im. alkaidovki tudi alkájdovki,

(< Al Kaida)

rod. alkaidovk tudi alkájdovk, daj. alkaidovkama tudi

{O} moški: EDNINA: im. Al Kaidin, rod. Al

alkájdovkama, tož. alkaidovki tudi alkájdovki, mest.

Kaidinega, daj. Al Kaidinemu, tož. Al Kaidin

pri alkaidovkah tudi pri alkájdovkah, or. z

(živostno Al Kaidinega), mest. pri Al Kaidinem, or. z

alkaidovkama tudi z alkájdovkama; MNOŽINA: im.

Al Kaidinim; DVOJINA: im. Al Kaidina, rod. Al

alkaidovke tudi alkájdovke, rod. alkaidovk tudi

Kaidinih, daj. Al Kaidinima, tož. Al Kaidina, mest. pri alkájdovk, daj. alkaidovkam tudi alkájdovkam, tož.

Al Kaidinih, or. z Al Kaidinima; MNOŽINA: im. Al

alkaidovke tudi alkájdovke, mest. pri alkaidovkah tudi

Kaidini, rod. Al Kaidinih, daj. Al Kaidinim, tož. Al

pri alkájdovkah, or. z alkaidovkami tudi z

Kaidine, mest. pri Al Kaidinih, or. z Al Kaidinimi

alkájdovkami

ženski: EDNINA: im. Al Kaidina, rod. Al Kaidine, daj.

STATUS: predlog

Al Kaidini, tož. Al Kaidino, mest. pri Al Kaidini, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Al Kaidino; DVOJINA: im. Al Kaidini, rod. Al



Kaidinih, daj. Al Kaidinima, tož. Al Kaidini, mest. pri alkaidovski -a -o tudi alkájdovski -a -o

Al Kaidinih, or. z Al Kaidinima; MNOŽINA: im. Al

[alkájdou̯ski] prid.

Kaidine, rod. Al Kaidinih, daj. Al Kaidinim, tož. Al

alkaidovske teroristične akcije

Kaidine, mest. pri Al Kaidinih, or. z Al Kaidinimi

(< Al Kaida)

srednji: EDNINA: im. Al Kaidino, rod. Al Kaidinega,

{O} moški: EDNINA: im. alkaidovski tudi

daj. Al Kaidinemu, tož. Al Kaidino, mest. pri Al

alkájdovski, rod. alkaidovskega tudi alkájdovskega,

Kaidinem, or. z Al Kaidinim; DVOJINA: im. Al

daj. alkaidovskemu tudi alkájdovskemu, tož.

Kaidini, rod. Al Kaidinih, daj. Al Kaidinima, tož. Al

alkaidovski (živostno alkaidovskega tudi alkájdovski

Kaidini, mest. pri Al Kaidinih, or. z Al Kaidinima;

(živostno alkájdovskega), mest. pri alkaidovskem tudi

MNOŽINA: im. Al Kaidina, rod. Al Kaidinih, daj. Al

pri alkájdovskem, or. z alkaidovskim tudi z

Kaidinim, tož. Al Kaidina, mest. pri Al Kaidinih, or. z alkájdovskim; DVOJINA: im. alkaidovska tudi

Al Kaidinimi

alkájdovska, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj.

STATUS: predlog

alkaidovskima tudi alkájdovskima, tož. alkaidovska

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tudi alkájdovska, mest. pri alkaidovskih tudi pri



alkájdovskih, or. z alkaidovskima tudi z

alkaidovec -vca tudi alkájdovec -vca [alkájdovəc]

alkájdovskima; MNOŽINA: im. alkaidovski tudi

m

alkájdovski, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj.

|pripadnik Al Kaide|: zajetje vodilnega alkaidovca

alkaidovskim tudi alkájdovskim, tož. alkaidovske tudi

Osame/Osama bin Ladna; terorizem alkaidovcev

alkájdovske, mest. pri alkaidovskih tudi pri

(< Al Kaida)

alkájdovskih, or. z alkaidovskimi tudi z

{B} alkaidovčev tudi alkajdovčev

alkájdovskimi

{O} EDNINA: im. alkaidovec tudi alkájdovec, rod.

ženski: EDNINA: im. alkaidovska tudi alkájdovska, alkaidovca tudi alkájdovca, daj. alkaidovcu tudi

rod. alkaidovske tudi alkájdovske, daj. alkaidovski

alkájdovcu, tož. alkaidovca tudi alkájdovca, mest. pri

tudi alkájdovski, tož. alkaidovsko tudi alkájdovsko,

alkaidovcu tudi pri alkájdovcu, or. z alkaidovcem tudi

mest. pri alkaidovski tudi pri alkájdovski, or. z

z alkájdovcem; DVOJINA: im. alkaidovca tudi

alkaidovsko tudi z alkájdovsko; DVOJINA: im.

alkájdovca, rod. alkaidovcev tudi alkájdovcev, daj.

alkaidovski tudi alkájdovski, rod. alkaidovskih tudi

alkaidovcema tudi alkájdovcema, tož. alkaidovca tudi

alkájdovskih, daj. alkaidovskima tudi alkájdovskima,

alkájdovca, mest. pri alkaidovcih tudi alkájdovcih, or.

tož. alkaidovski tudi alkájdovski, mest. pri

z alkaidovcema tudi z alkájdovcema; MNOŽINA: im.

alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z

alkaidovci tudi alkájdovci, rod. alkaidovcev tudi

alkaidovskima tudi z alkájdovskima; MNOŽINA: im.

22

alkaidovske tudi alkájdovske, rod. alkaidovskih tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

alkájdovskih, daj. alkaidovskim tudi alkájdovskim,



tož. alkaidovske tudi alkájdovske, mest. pri

alobróški -a -o prid.

alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z

dva alobroška konjenika

alkaidovskimi tudi z alkájdovskimi

(< Alobróg)

srednji: EDNINA: im. alkaidovsko tudi alkájdovsko,

{O} moški: EDNINA: im. alobróški, rod. alobróškega, rod. alkaidovskega tudi alkájdovskega, daj.

daj. alobróškemu, tož. alobróški (živostno

alkaidovskemu tudi alkájdovskemu, tož. alkaidovsko

alobróškega), mest. pri alobróškem, or. z alobróškim;

tudi alkájdovsko, mest. pri alkaidovskem tudi pri

DVOJINA: im. alobróška, rod. alobróških, daj.

alkájdovskem, or. z alkaidovskim tudi z

alobróškima, tož. alobróška, mest. pri alobróških, or. z alkájdovskim; DVOJINA: im. alkaidovski tudi

alobróškima; MNOŽINA: im. alobróški, rod.

alkájdovski, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj.

alobróških, daj. alobróškim, tož. alobróške, mest. pri

alkaidovskima tudi alkájdovskima, tož. alkaidovski

alobróških, or. z alobróškimi

tudi alkájdovski, mest. pri alkaidovskih tudi pri

ženski: EDNINA: im. alobróška, rod. alobróške, daj.

alkájdovskih, or. z alkaidovskima tudi z

alobróški, tož. alobróško, mest. pri alobróški, or. z

alkájdovskima; MNOŽINA: im. alkaidovska tudi

alobróško; DVOJINA: im. alobróški, rod. alobróških,

alkájdovska, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj.

daj. alobróškima, tož. alobróški, mest. pri alobróških, alkaidovskim tudi alkájdovskim, tož. alkaidovska tudi

or. z alobróškima; MNOŽINA: im. alobróške, rod.

alkájdovska, mest. pri alkaidovskih tudi pri

alobróških, daj. alobróškim, tož. alobróške, mest. pri

alkájdovskih, or. z alkaidovskimi tudi z

alobróških, or. z alobróškimi

alkájdovskimi

srednji: EDNINA: im. alobróško, rod. alobróškega, daj.

STATUS: predlog

alobróškemu, tož. alobróško, mest. pri alobróškem, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

z alobróškim; DVOJINA: im. alobróški, rod.



alobróških, daj. alobróškima, tož. alobróški, mest. pri alkájdovec -vca m; obširneje glej pri alkaidovec alobróških, or. z alobróškima; MNOŽINA: im.



alobróška, rod. alobróških, daj. alobróškim, tož.

alkájdovka -e ž; obširneje glej pri alkaidovka alobróška, mest. pri alobróških, or. z alobróškimi



STATUS: predlog

alkájdovski -a -o prid.; obširneje glej pri alkaidovski PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Alobróg -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Alójzij -a m; ime bitja, osebno ime

|pripadnik antičnega keltskega plemena|: Keltske

|moško ime|: Spominska plošča bo posvečena dr.

Alobroge so si leta 121 pr. n. št. pokorili Rimljani

Alojziju Šuštarju; V mestni hiši se bo srečal z

{B} Alobrogov

županom Alojzijem Muhičem

{O} EDNINA: im. Alobróg, rod. Alobróga, daj.

{B} Alojzijev

Alobrógu, tož. Alobróga, mest. pri Alobrógu, or. z

{O} EDNINA: im. Alójzij, rod. Alójzija, daj. Alójziju,

Alobrógom; DVOJINA: im. Alobróga, rod. Alobrógov,

tož. Alójzija, mest. pri Alójziju, or. z Alójzijem;

daj. Alobrógoma, tož. Alobróga, mest. pri Alobrógih,

DVOJINA: im. Alójzija, rod. Alójzijev, daj. Alójzijema, or. z Alobrógoma; MNOŽINA: im. Alobrógi, rod.

tož. Alójzija, mest. pri Alójzijih, or. z Alójzijema;

Alobrógov, daj. Alobrógom, tož. Alobróge, mest. pri

MNOŽINA: im. Alójziji, rod. Alójzijev, daj. Alójzijem,

Alobrógih, or. z Alobrógi

tož. Alójzije, mest. pri Alójzijih, or. z Alójziji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



moška); samostalnik moškega spola

Alobróginja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica antičnega keltskega plemena|: pesem

alójzijev -a -o prid.

Alobroginj

alojzijeva lilija ||rastlina||: Ob hiši je imel lep vrt s (< Alobróg)

krasnimi alojzijevimi lilijami in floksi; prim.

{B} Alobroginjin

Alójzijev

{O} EDNINA: im. Alobróginja, rod. Alobróginje, daj.

(< Alójzij)

Alobróginji, tož. Alobróginjo, mest. pri Alobróginji,

{O} moški: EDNINA: im. alójzijev, rod. alójzijevega, or. z Alobróginjo; DVOJINA: im. Alobróginji, rod.

daj. alójzijevemu, tož. alójzijev (živostno

Alobróginj, daj. Alobróginjama, tož. Alobróginji,

alójzijevega), mest. pri alójzijevem, or. z alójzijevim; mest. pri Alobróginjah, or. z Alobróginjama;

DVOJINA: im. alójzijeva, rod. alójzijevih, daj.

MNOŽINA: im. Alobróginje, rod. Alobróginj, daj.

alójzijevima, tož. alójzijeva, mest. pri alójzijevih, or. z Alobróginjam, tož. Alobróginje, mest. pri

alójzijevima; MNOŽINA: im. alójzijevi, rod.

Alobróginjah, or. z Alobróginjami

alójzijevih, daj. alójzijevim, tož. alójzijeve, mest. pri STATUS: predlog

alójzijevih, or. z alójzijevimi

23

ženski: EDNINA: im. alójzijeva, rod. alójzijeve, daj.

{O} EDNINA: im. Alpína, rod. Alpíne, daj. Alpíni, tož.

alójzijevi, tož. alójzijevo, mest. pri alójzijevi, or. z Alpíno, mest. pri Alpíni, or. z Alpíno; DVOJINA: im.

alójzijevo; DVOJINA: im. alójzijevi, rod. alójzijevih,

Alpíni, rod. Alpín, daj. Alpínama, tož. Alpíni, mest. pri daj. alójzijevima, tož. alójzijevi, mest. pri alójzijevih, Alpínah, or. z Alpínama; MNOŽINA: im. Alpíne, rod.

or. z alójzijevima; MNOŽINA: im. alójzijeve, rod.

Alpín, daj. Alpínam, tož. Alpíne, mest. pri Alpínah, or.

alójzijevih, daj. alójzijevim, tož. alójzijeve, mest. pri z Alpínami

alójzijevih, or. z alójzijevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. alójzijevo, rod. alójzijevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

alójzijevemu, tož. alójzijevo, mest. pri alójzijevem, or.



z alójzijevim; DVOJINA: im. alójzijevi, rod.

Alpínin -a -o prid.

alójzijevih, daj. alójzijevima, tož. alójzijevi, mest. pri zamenjava v vrhu Alpininega vodstva

alójzijevih, or. z alójzijevima; MNOŽINA: im.

(< Alpína)

alójzijeva, rod. alójzijevih, daj. alójzijevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Alpínin, rod. Alpíninega, alójzijeva, mest. pri alójzijevih, or. z alójzijevimi

daj. Alpíninemu, tož. Alpínin (živostno Alpíninega),

STATUS: predlog

mest. pri Alpíninem, or. z Alpíninim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Alpínina, rod. Alpíninih, daj. Alpíninima, tož.

-ov/-ev ali -in v SBZ

Alpíninina, mest. pri Alpíninih, or. z Alpíninima;



MNOŽINA: im. Alpínini, rod. Alpíninih, daj.

Alójzijev -a -o prid.

Alpíninim, tož. Alpínine, mest. pri Alpíninih, or. z

Pri dražbi steklenice Alojzijevega vina so iztržili

Alpíninimi

700 evrov; Največji mariborski trg je obkrožen z

ženski: EDNINA: im. Alpínina, rod. Alpínine, daj.

rotovžem in Alojzijevo cerkvijo; prim. alójzijev

Alpínini, tož. Alpínino, mest. pri Alpínini, or. z

(< Alójzij)

Alpínino; DVOJINA: im. Alpínini, rod. Alpíninih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Alójzijev, rod. Alójzijevega, Alpíninima, tož. Alpínini, mest. pri Alpíninih, or. z

daj. Alójzijevemu, tož. Alójzijev (živostno

Alpíninima; MNOŽINA: im. Alpínine, rod. Alpíninih,

Alójzijevega), mest. pri Alójzijevem, or. z

daj. Alpíninim, tož. Alpínine, mest. pri Alpíninih, or. z Alójzijevim; DVOJINA: im. Alójzijeva, rod.

Alpíninimi

Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož. Alójzijeva, mest.

srednji: EDNINA: im. Alpínino, rod. Alpíninega, daj.

pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima; MNOŽINA: im.

Alpíninemu, tož. Alpínino, mest. pri Alpíninem, or. z

Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož.

Alpíninim; DVOJINA: im. Alpínini, rod. Alpíninih, daj.

Alójzijeve, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi

Alpíninima, tož. Alpínini, mest. pri Alpíninih, or. z

ženski: EDNINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijeve, daj.

Alpíninima; MNOŽINA: im. Alpínina, rod. Alpíninih,

Alójzijevi, tož. Alójzijevo, mest. pri Alójzijevi, or. z daj. Alpíninim, tož. Alpínina, mest. pri Alpíninih, or. z Alójzijevo; DVOJINA: im. Alójzijevi, rod. Alójzijevih,

Alpíninimi

daj. Alójzijevima, tož. Alójzijevi, mest. pri

STATUS: predlog

Alójzijevih, or. z Alójzijevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Alójzijeve, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož.



Alójzijeve, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi

alúmen -mna m

srednji: EDNINA: im. Alójzijevo, rod. Alójzijevega,

|diplomant|: Valvasorjev polbrat je bil alumen

daj. Alójzijevemu, tož. Alójzijevo, mest. pri

jezuitske gimnazije v Ljubljani; Ustanavljanje

Alójzijevem, or. z Alójzijevim; DVOJINA: im.

društev alumnov je v anglosaških deželah stalna

Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož.

praksa

Alójzijevi, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima;

{O} EDNINA: im. alúmen, rod. alúmna, daj. alúmnu,

MNOŽINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijevih, daj.

tož. alúmna, mest. pri alúmnu, or. z alúmnom;

Alójzijevim, tož. Alójzijeva, mest. pri Alójzijevih, or.

DVOJINA: im. alúmna, rod. alúmnov, daj. alúmnoma,

z Alójzijevimi

tož. alúmna, mest. pri alúmnih, or. z alúmnoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. alúmni, rod. alúmnov, daj. alúmnom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. alúmne, mest. pri alúmnih, or. z alúmni



STATUS: predlog

alp. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

|alpski|: alp. smučanje



STATUS: predlog

alzheimer -ja [álchajmer] m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|bolezen|: neformalno/pogovorno Zdravila za



zniževanje holesterola zavirajo tvorbo značilnih

Alpína -e ž; stvarno ime

oblog pri alzheimerju; prim. Alzheimer,

|podjetje|: poslovanje Alpine; |znamka|: kot prilastek, Alzheimerjev

v imenovalniku razprodaja čevljev Alpina

{O} EDNINA: im. alzheimer, rod. alzheimerja, daj.

{B} Alpinin

alzheimerju, tož. alzheimerja, mest. pri alzheimerju,

24

or. z alzheimerjem; DVOJINA: im. alzheimerja, rod.

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevima, tož.

alzheimerjev, daj. alzheimerjema, tož. alzheimerja,

Alzheimerjevi, mest. pri Alzheimerjevih, or. z

mest. pri alzheimerjih, or. z alzheimerjema;

Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjeva, rod.

MNOŽINA: im. alzheimerji, rod. alzheimerjev, daj.

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevim, tož.

alzheimerjem, tož. alzheimerje, mest. pri

Alzheimerjeva, mest. pri Alzheimerjevih, or. z

alzheimerjih, or. z alzheimerji

Alzheimerjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na moškega spola

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki





Alzheimer -ja [álchajmer] m; ime bitja, osebno ime Alžírčev -a -o prid.

|priimek|; |nemški nevrolog in psihiater|: Bolezen so

Sodniki so razveljavili drugi Alžirčev gol

poimenovali po psihiatru Aloisu Alzheimerju; prim.

(< Alžírec)

alzheimer

{O} moški: EDNINA: im. Alžírčev, rod. Alžírčevega,

{B} Alzheimerjev

daj. Alžírčevemu, tož. Alžírčev (živostno

{O} EDNINA: im. Alzheimer, rod. Alzheimerja, daj.

Alžírčevega), mest. pri Alžírčevem, or. z Alžírčevim;

Alzheimerju, tož. Alzheimerja, mest. pri

DVOJINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčevih, daj.

Alzheimerju, or. z Alzheimerjem; DVOJINA: im.

Alžírčevima, tož. Alžírčeva, mest. pri Alžírčevih, or. z Alzheimerja, rod. Alzheimerjev, daj. Alzheimerjema,

Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčevi, rod.

tož. Alzheimerja, mest. pri Alzheimerjih, or. z

Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeve, mest. pri

Alzheimerjema; MNOŽINA: im. Alzheimerji, rod.

Alžírčevih, or. z Alžírčevimi

Alzheimerjev, daj. Alzheimerjem, tož. Alzheimerje,

ženski: EDNINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčeve, daj.

mest. pri Alzheimerjih, or. z Alzheimerji

Alžírčevi, tož. Alžírčevo, mest. pri Alžírčevi, or. z

STATUS: predlog

Alžírčevo; DVOJINA: im. Alžírčevi, rod. Alžírčevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

daj. Alžírčevima, tož. Alžírčevi, mest. pri Alžírčevih, samostalnik moškega spola

or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčeve, rod.



Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeve, mest. pri

Alzheimerjev -a -o [álchajmerjev-]

Alžírčevih,

prid.

or. z Alžírčevimi

Obiskali so Alzheimerjevo rojstno mesto Markbreit;

srednji: EDNINA: im. Alžírčevo, rod. Alžírčevega, daj.

Alžírčevemu,

Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen ||bolezen||: Za tož. Alžírčevo, mest. pri Alžírčevem, or.

trditev, da vino učinkovito pomaga ublažiti

z Alžírčevim; DVOJINA: im. Alžírčevi, rod.

Alzheimerjevo/alzheimerjevo bolezen, ni

Alžírčevih, daj. Alžírčevima, tož. Alžírčevi, mest. pri znanstvenih dokazov

Alžírčevih, or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im.

(< Alzheimer)

Alžírčeva, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož.

{O} moški:

Alžírčeva,

EDNINA: im. Alzheimerjev, rod.

mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevimi

Alzheimerjevega, daj. Alzheimerjevemu, tož.

STATUS: predlog

Alzheimerjev (živostno Alzheimerjevega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Alzheimerjevem, or. z Alzheimerjevim; DVOJINA:



im. Alzheimerjeva, rod. Alzheimerjevih, daj.

Alžírec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

Alzheimerjevima, tož. Alzheimerjeva, mest. pri

Pogovarjali smo se z Alžircem, ki živi v Sloveniji;

Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevima; MNOŽINA:

Če bodo Slovenci boljši od Alžircev, se lahko

im. Alzheimerjevi, rod. Alzheimerjevih, daj.

uvrstijo v drugi krog

Alzheimerjevim, tož. Alzheimerjeve, mest. pri

(< Alžírija)

Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevimi

{B} Alžirčev

ženski: EDNINA: im. Alzheimerjeva, rod.

{O} EDNINA: im. Alžírec, rod. Alžírca, daj. Alžírcu,

Alzheimerjeve, daj. Alzheimerjevi, tož.

tož. Alžírca, mest. pri Alžírcu, or. z Alžírcem;

Alzheimerjevo, mest. pri Alzheimerjevi, or. z

DVOJINA: im. Alžírca, rod. Alžírcev, daj. Alžírcema,

Alzheimerjevo; DVOJINA: im. Alzheimerjevi, rod.

tož. Alžírca, mest. pri Alžírcih, or. z Alžírcema;

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevima, tož.

MNOŽINA: im. Alžírci, rod. Alžírcev, daj. Alžírcem,

Alzheimerjevi, mest. pri Alzheimerjevih, or. z

tož. Alžírce, mest. pri Alžírcih, or. z Alžírci

Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjeve, rod.

STATUS: predlog

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Alzheimerjeve, mest. pri Alzheimerjevih, or. z

samostalnik moškega spola

Alzheimerjevimi



srednji: EDNINA: im. Alzheimerjevo, rod.

Alžírija -e ž; zemljepisno ime

Alzheimerjevega, daj. Alzheimerjevemu, tož.

|dolgo ime Ljudska demokratična republika Alžirija|;

Alzheimerjevo, mest. pri Alzheimerjevem, or. z

|država|: V Alžirijo je odpotoval iz Milana; vojna v

Alzheimerjevim; DVOJINA: im. Alzheimerjevi, rod.

25

Alžiriji; Nogometna reprezentanca Slovenije se bo pomerila z Alžirijo

am. okrajš.

Kje? v Alžiriji

|ameriški|: am. film; am. dolar; |ameriško|; prim.

Od kod? iz Alžirije

amer.

Kam? v Alžirijo

STATUS: predlog

{B} Alžirec, Alžirka; Alžirčev, Alžirkin; alžirski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Alžírija, rod. Alžírije, daj. Alžíriji, tož. Alžírijo, mest. pri Alžíriji, or. z Alžírijo

Ambár -ja m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik antičnega galskega plemena|: Ambarji so

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

obvestili Cezarja, da bodo le težko branili svoja



mesta pred sovražnim napadom; žitne kašče

Alžírka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Ambarjev

Prijateljica je hčerka Maročana in Alžirke;

{B} Ambarjev

Podpiramo zahteve Alžirk po enakosti

{O} EDNINA: im. Ambár, rod. Ambárja, daj. Ambárju,

(< Alžírija)

tož. Ambárja, mest. pri Ambárju, or. z Ambárjem;

{B} Alžirkin

DVOJINA: im. Ambárja, rod. Ambárjev, daj.

{O} EDNINA: im. Alžírka, rod. Alžírke, daj. Alžírki,

Ambárjema, tož. Ambárja, mest. pri Ambárjih, or. z

tož. Alžírko, mest. pri Alžírki, or. z Alžírko; DVOJINA: Ambárjema; MNOŽINA: im. Ambárji, rod. Ambárjev,

im. Alžírki, rod. Alžírk, daj. Alžírkama, tož. Alžírki, daj. Ambárjem, tož. Ambárje, mest. pri Ambárjih, or. z

mest. pri Alžírkah, or. z Alžírkama; MNOŽINA: im.

Ambárji

Alžírke, rod. Alžírk, daj. Alžírkam, tož. Alžírke, mest.

STATUS: predlog

pri Alžírkah, or. z Alžírkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Ambárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica antičnega galskega plemena|: Mladi

alžírski -a -o prid.

Ambarji in Ambarke so prečkali Alpe v času Lucija

alžirska puščava Ain Sefra; Njen zet je musliman

Tarkvinija Priska

alžirskega rodu; Plinska postaja oskrbuje Slovenijo

(< Ambár)

z alžirskim plinom

{B} Ambarkin

(< Alžírija)

{O} EDNINA: im. Ambárka, rod. Ambárke, daj.

{O} moški: EDNINA: im. alžírski, rod. alžírskega, daj.

Ambárki, tož. Ambárko, mest. pri Ambárki, or. z

alžírskemu, tož. alžírski (živostno alžírskega), mest. pri Ambárko; DVOJINA: im. Ambárki, rod. Ambárk, daj.

alžírskem, or. z alžírskim; DVOJINA: im. alžírska, rod.

Ambárkama, tož. Ambárki, mest. pri Ambárkah, or. z

alžírskih, daj. alžírskima, tož. alžírska, mest. pri

Ambárkama; MNOŽINA: im. Ambárke, rod. Ambárk,

alžírskih, or. z alžírskima; MNOŽINA: im. alžírski, rod.

daj. Ambárkam, tož. Ambárke, mest. pri Ambárkah,

alžírskih, daj. alžírskim, tož. alžírske, mest. pri

or. z Ambárkami

alžírskih, or. z alžírskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. alžírska, rod. alžírske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

alžírski, tož. alžírsko, mest. pri alžírski, or. z alžírsko; DVOJINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj. alžírskima, ambárski -a -o prid.

tož. alžírski, mest. pri alžírskih, or. z alžírskima;

ambarski palmov gozd

MNOŽINA: im. alžírske, rod. alžírskih, daj. alžírskim,

(< Ambár)

tož. alžírske, mest. pri alžírskih, or. z alžírskimi

{O} moški: EDNINA: im. ambárski, rod. ambárskega, srednji: EDNINA: im. alžírsko, rod. alžírskega, daj.

daj. ambárskemu, tož. ambárski (živostno

alžírskemu, tož. alžírsko, mest. pri alžírskem, or. z

ambárskega), mest. pri ambárskem, or. z ambárskim;

alžírskim; DVOJINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj.

DVOJINA: im. ambárska, rod. ambárskih, daj.

alžírskima, tož. alžírski, mest. pri alžírskih, or. z

ambárskima, tož. ambárska, mest. pri ambárskih, or. z

alžírskima; MNOŽINA: im. alžírska, rod. alžírskih, daj.

ambárskima; MNOŽINA: im. ambárski, rod.

alžírskim, tož. alžírska, mest. pri alžírskih, or. z

ambárskih, daj. ambárskim, tož. ambárske, mest. pri

alžírskimi

ambárskih, or. z ambárskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. ambárska, rod. ambárske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ambárski, tož. ambársko, mest. pri ambárski, or. z



ambársko; DVOJINA: im. ambárski, rod. ambárskih,

Am -- [ámə̀ tudi amə̀ in áèm tudi aèm] m; simbol daj. ambárskima, tož. ambárski, mest. pri ambárskih,

|americij|: Simbol za kemijski element americij je

or. z ambárskima; MNOŽINA: im. ambárske, rod.

Am

ambárskih, daj. ambárskim, tož. ambárske, mest. pri

STATUS: predlog

ambárskih, or. z ambárskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

26

srednji: EDNINA: im. ambársko, rod. ambárskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

ambárskemu, tož. ambársko, mest. pri ambárskem, or.

odlikovanj, častnih nazivov

z ambárskim; DVOJINA: im. ambárski, rod.



ambárskih, daj. ambárskima, tož. ambárski, mest. pri

Ambróžič -a m; ime bitja, osebno ime

ambárskih, or. z ambárskima; MNOŽINA: im.

|priimek|: Vsi sodelavci zelo cenijo gospoda

ambárska, rod. ambárskih, daj. ambárskim, tož.

Ambrožiča; V pogovoru z Ambrožičem je razkril

ambárska, mest. pri ambárskih, or. z ambárskimi

svoje načrte za prihodnost

STATUS: predlog

{B} Ambrožičev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Ambróžič, rod. Ambróžiča, daj.



Ambróžiču, tož. Ambróžiča, mest. pri Ambróžiču, or.

ambasádor -rja m

z Ambróžičem; DVOJINA: im. Ambróžiča, rod.

|diplomatski predstavnik države v tujini|: Afero je

Ambróžičev, daj. Ambróžičema, tož. Ambróžiča,

sprožila izjava turškega ambasadorja v Avstriji

mest. pri Ambróžičih, or. z Ambróžičema; MNOŽINA:

veleposlanik; v prenesenem pomenu Tržaški pisatelj im. Ambróžiči, rod. Ambróžičev, daj. Ambróžičem,

Boris Pahor je znan kot ambasador slovenske

tož. Ambróžiče, mest. pri Ambróžičih, or. z

besede in kulture v Italiji; ambasador znanosti ||častni Ambróžiči

naziv||: Mnogi slovenski ambasadorji znanosti se

STATUS: predlog

udejstvujejo tudi v gospodarstvu; Unicefov ambasador PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

||častni naziv||: Unicefov ambasador dobre volje

samostalnik moškega spola

Roger Moore je včeraj zgodaj popoldne prispel v



Slovenijo

Ambróžičev -a -o prid.

{B} ambasadorjev

Razpravljali so o Ambrožičevi poeziji

{O} EDNINA: im. ambasádor, rod. ambasádorja, daj.

(< Ambróžič)

ambasádorju, tož. ambasádorja, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Ambróžičev, rod.

ambasádorju, or. z ambasádorjem; DVOJINA: im.

Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož.

ambasádorja, rod. ambasádorjev, daj.

Ambróžičev (živostno Ambróžičevega), mest. pri

ambasádorjema, tož. ambasádorja, mest. pri

Ambróžičevem, or. z Ambróžičevim; DVOJINA: im.

ambasádorjih, or. z ambasádorjema; MNOŽINA: im.

Ambróžičeva, rod. Ambróžičevih, daj.

ambasádorji, rod. ambasádorjev, daj. ambasádorjem,

Ambróžičevima, tož. Ambróžičeva, mest. pri

tož. ambasádorje, mest. pri ambasádorjih, or. z

Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im.

ambasádorji

Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj.

STATUS: predlog

Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi

odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik moškega

ženski: EDNINA: im. Ambróžičeva, rod.

spola

Ambróžičeve, daj. Ambróžičevi, tož. Ambróžičevo,



mest. pri Ambróžičevi, or. z Ambróžičevo; DVOJINA:

ambasádorka -e ž

im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj.

|diplomatska predstavnica države v tujini|: španska

Ambróžičevima, tož. Ambróžičevi, mest. pri

ambasadorka v Sloveniji veleposlanica; v prenesenem Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im.

pomenu Poznajo jo kot ambasadorko slovenske

Ambróžičeve, rod. Ambróžičevih, daj.

atletike; ambasadorka znanosti ||častni naziv||: Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri

Izsledke je predstavila priznana ambasadorka

Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi

znanosti; Unicefova ambasadorka ||častni naziv||: srednji: EDNINA: im. Ambróžičevo, rod.

Častna gostja prireditve je bila Unicefova

Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož.

ambasadorka dobre volje, igralka Vanessa

Ambróžičevo, mest. pri Ambróžičevem, or. z

Redgrave

Ambróžičevim; DVOJINA: im. Ambróžičevi, rod.

(< ambasádor)

Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož.

{B} ambasadorkin

Ambróžičevi, mest. pri Ambróžičevih, or. z

{O} EDNINA: im. ambasádorka, rod. ambasádorke,

Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičeva, rod.

daj. ambasádorki, tož. ambasádorko, mest. pri

Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož.

ambasádorki, or. z ambasádorko; DVOJINA: im.

Ambróžičeva, mest. pri Ambróžičevih, or. z

ambasádorki, rod. ambasádork, daj. ambasádorkama,

Ambróžičevimi

tož. ambasádorki, mest. pri ambasádorkah, or. z

STATUS: predlog

ambasádorkama; MNOŽINA: im. ambasádorke, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ambasádork, daj. ambasádorkam, tož. ambasádorke,



mest. pri ambasádorkah, or. z ambasádorkami

amer. okrajš.

STATUS: predlog

|ameriški|: amer. film; |ameriško|; prim. am.

STATUS: predlog

27

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin; lastna imena v frazemih

Američán -a m; ime bitja, prebivalsko ime



Alergije prizadenejo več kot 50 milijonov

Amêrika2 -e ž; zemljepisno ime

Američanov; V ZDA so se spomnili bojevnika za

|skrajšano ime Združene države Amerike|; |država|:

državljanske pravice temnopoltih Američanov

Mladi znanstveniki iz pretežno tretjega sveta

Martina Luthra Kinga mlajšega

prihajajo v Ameriko in pomagajo ustvarjati

(< Amêrika1, Zdrúžene držáve Amêrike)

ameriško prevlado na svetovnem znanstvenem trgu;

{B} Američanov

prim. Zdrúžene držáve Amêrike

{O} EDNINA: im. Američán, rod. Američána, daj.

Kje? v Ameriki

Američánu, tož. Američána, mest. pri Američánu, or.

Od kod? iz Amerike

z Američánom; DVOJINA: im. Američána, rod.

Kam? v Ameriko

Američánov, daj. Američánoma, tož. Američána,

{B} Američan, Američanka; Američanov,

mest. pri Američánih, or. z Američánoma; MNOŽINA:

Američankin; ameriški

im. Američáni, rod. Američánov, daj. Američánom,

{O} EDNINA: im. Amêrika, rod. Amêrike, daj.

tož. Američáne, mest. pri Američánih, or. z

Amêriki, tož. Amêriko, mest. pri Amêriki, or. z

Američáni

Amêriko

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Američánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

amêriški -a -o prid.

zmaga Američank v odbojki; Film govori o štirih

ameriški Indijanci; zdravilo iz ameriškega slamnika;

temnopoltih Američankah

Predstavniški dom ameriškega kongresa je konec

(< Amêrika1, Zdrúžene držáve Amêrike)

januarja potrdil predlog zakona; ameriški dolar

{B} Američankin

||denarna enota||: Cene surovin so večinoma

{O} EDNINA: im. Američánka, rod. Američánke, daj.

izražene v ameriških dolarjih

Američánki, tož. Američánko, mest. pri Američánki,

(< Amêrika1, Amêrika2, Zdrúžene držáve Amêrike)

or. z Američánko; DVOJINA: im. Američánki, rod.

{O} moški: EDNINA: im. amêriški, rod. amêriškega, Američánk, daj. Američánkama, tož. Američánki,

daj. amêriškemu, tož. amêriški (živostno amêriškega),

mest. pri Američánkah, or. z Američánkama;

mest. pri amêriškem, or. z amêriškim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Američánke, rod. Američánk, daj.

amêriška, rod. amêriških, daj. amêriškima, tož.

Američánkam, tož. Američánke, mest. pri

amêriška, mest. pri amêriških, or. z amêriškima;

Američánkah, or. z Američánkami

MNOŽINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj.

STATUS: predlog

amêriškim, tož. amêriške, mest. pri amêriških, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

amêriškimi



ženski: EDNINA: im. amêriška, rod. amêriške, daj.

Amêrika1 -e ž; zemljepisno ime

amêriški, tož. amêriško, mest. pri amêriški, or. z

|celina|: predkolumbovska Amerika; pismo iz

amêriško; DVOJINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj.

Amerike; V Ameriki je v navadi, da se podarja

amêriškima, tož. amêriški, mest. pri amêriških, or. z

šopek dvanajstih vrtnic; Iz prvotne domovine

amêriškima; MNOŽINA: im. amêriške, rod. amêriških,

Evrazije je bil vrabec prenesen v obe Ameriki in

daj. amêriškim, tož. amêriške, mest. pri amêriških, or.

Avstralijo; odkriti Ameriko ||najti nekaj novega||: z amêriškimi

Obnašal se je, kot da bi odkril Ameriko; ||najti

srednji: EDNINA: im. amêriško, rod. amêriškega, daj.

nekaj, kar je že odkrito||: Vodnik nas brez

amêriškemu, tož. amêriško, mest. pri amêriškem, or. z

odvečnega odkrivanja Amerike popelje skozi

amêriškim; DVOJINA: im. amêriški, rod. amêriških,

slovnična pravila; stric iz Amerike ||bogat človek, daj. amêriškima, tož. amêriški, mest. pri amêriških, or.

donator, sponzor||: Projekt spodbujanja

z amêriškima; MNOŽINA: im. amêriška, rod.

tehnološkega razvoja je treba podpreti, saj ne

amêriških, daj. amêriškim, tož. amêriška, mest. pri

moremo računati na strice iz Amerike; prim. Júžna

amêriških, or. z amêriškimi

Amêrika, Latínska Amêrika, Séverna Amêrika, STATUS: predlog

Srédnja Amêrika

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kje? v Ameriki



Od kod? iz Amerike

Amhárec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

Kam? v Ameriko

|pripadnik etnične skupine v Etiopiji|: Kljub

{O} EDNINA: im. Amêrika, rod. Amêrike, daj.

življenju v Franciji se še vedno počuti kot pravi

Amêriki, tož. Amêriko, mest. pri Amêriki, or. z

Amharec; Semitski jezik naroda Amharcev je

Amêriko

amharščina

STATUS: predlog

{B} Amharčev

28

{O} EDNINA: im. Amhárec, rod. Amhárca, daj.

kot najbolj strogi protestantski ločini se počasi

Amhárcu, tož. Amhárca, mest. pri Amhárcu, or. z

razblinja

Amhárcem; DVOJINA: im. Amhárca, rod. Amhárcev,

{B} amišev

daj. Amhárcema, tož. Amhárca, mest. pri Amhárcih,

{O} EDNINA: im. ámiš, rod. ámiša, daj. ámišu, tož.

or. z Amhárcema; MNOŽINA: im. Amhárci, rod.

ámiša, mest. pri ámišu, or. z ámišem; DVOJINA: im.

Amhárcev, daj. Amhárcem, tož. Amhárce, mest. pri

ámiša, rod. ámišev, daj. ámišema, tož. ámiša, mest. pri Amhárcih, or. z Amhárci

ámiših, or. z ámišema; MNOŽINA: im. ámiši, rod.

STATUS: predlog

ámišev, daj. ámišem, tož. ámiše, mest. pri ámiših, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

ámiši

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Amhárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica etnične skupine v Etiopiji|: ples lepe

ámišinja -e ž

Amaharke iz Adis Abebe

|pripadnica protestantske verske sekte v Združenih

(< Amhárec)

državah Amerike|: Zanimivo je videti amišinje v

{B} Amharkin

značilnih dolgih krilih

{O} EDNINA: im. Amhárka, rod. Amhárke, daj.

(< ámiš)

Amhárki, tož. Amhárko, mest. pri Amhárki, or. z

{B} amišinjin

Amhárko; DVOJINA: im. Amhárki, rod. Amhárk, daj.

{O} EDNINA: im. ámišinja, rod. ámišinje, daj. ámišinji, Amhárkama, tož. Amhárki, mest. pri Amhárkah, or. z

tož. ámišinjo, mest. pri ámišinji, or. z ámišinjo;

Amhárkama; MNOŽINA: im. Amhárke, rod. Amhárk,

DVOJINA: im. ámišinji, rod. ámišinj, daj. ámišinjama,

daj. Amhárkam, tož. Amhárke, mest. pri Amhárkah,

tož. ámišinji, mest. pri ámišinjah, or. z ámišinjama;

or. z Amhárkami

MNOŽINA: im. ámišinje, rod. ámišinj, daj. ámišinjam,

STATUS: predlog

tož. ámišinje, mest. pri ámišinjah, or. z ámišinjami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

amhárski -a -o prid.



Človek brez domovine je kot zemlja brez semena,

ámiški -a -o prid.

pravi amharski pregovor

Nekaj tednov je preživela v amiški skupnosti v

(< Amhárec)

Pensilvaniji

{O} moški: EDNINA: im. amhárski, rod. amhárskega, (< ámiš)

daj. amhárskemu, tož. amhárski (živostno

{O} moški: EDNINA: im. ámiški, rod. ámiškega, daj.

amhárskega), mest. pri amhárskem, or. z amhárskim;

ámiškemu, tož. ámiški (živostno ámiškega), mest. pri

DVOJINA: im. amhárska, rod. amhárskih, daj.

ámiškem, or. z ámiškim; DVOJINA: im. ámiška, rod.

amhárskima, tož. amhárska, mest. pri amhárskih, or. z

ámiških, daj. ámiškima, tož. ámiška, mest. pri

amhárskima; MNOŽINA: im. amhárski, rod.

ámiških, or. z ámiškima; MNOŽINA: im. ámiški, rod.

amhárskih, daj. amhárskim, tož. amhárske, mest. pri

ámiških, daj. ámiškim, tož. ámiške, mest. pri ámiških,

amhárskih, or. z amhárskimi

or. z ámiškimi

ženski: EDNINA: im. amhárska, rod. amhárske, daj.

ženski: EDNINA: im. ámiška, rod. ámiške, daj. ámiški, amhárski, tož. amhársko, mest. pri amhárski, or. z

tož. ámiško, mest. pri ámiški, or. z ámiško; DVOJINA:

amhársko; DVOJINA: im. amhárski, rod. amhárskih,

im. ámiški, rod. ámiških, daj. ámiškima, tož. ámiški,

daj. amhárskima, tož. amhárski, mest. pri amhárskih,

mest. pri ámiških, or. z ámiškima; MNOŽINA: im.

or. z amhárskima; MNOŽINA: im. amhárske, rod.

ámiške, rod. ámiških, daj. ámiškim, tož. ámiške, mest.

amhárskih, daj. amhárskim, tož. amhárske, mest. pri

pri ámiških, or. z ámiškimi

amhárskih, or. z amhárskimi

srednji: EDNINA: im. ámiško, rod. ámiškega, daj.

srednji: EDNINA: im. amhársko, rod. amhárskega, daj.

ámiškemu, tož. ámiško, mest. pri ámiškem, or. z

amhárskemu, tož. amhársko, mest. pri amhárskem, or.

ámiškim; DVOJINA: im. ámiški, rod. ámiških, daj.

z amhárskim; DVOJINA: im. amhárski, rod.

ámiškima, tož. ámiški, mest. pri ámiških, or. z

amhárskih, daj. amhárskima, tož. amhárski, mest. pri

ámiškima; MNOŽINA: im. ámiška, rod. ámiških, daj.

amhárskih, or. z amhárskima; MNOŽINA: im.

ámiškim, tož. ámiška, mest. pri ámiških, or. z

amhárska, rod. amhárskih, daj. amhárskim, tož.

ámiškimi

amhárska, mest. pri amhárskih, or. z amhárskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Ámon -a m; ime bitja, religijsko ime

ámiš -a m

|egipčanski bog stvarstva in rodovitnosti|: Po

|pripadnik protestantske verske sekte v Združenih

vzponu Teb je Amon postal državni bog; kult

državah Amerike|: skupnost amišev; Mit o amiših

Amona

29

{B} Amonov

DVOJINA: im. Amoríta, rod. Amorítov, daj.

{O} EDNINA: im. Ámon, rod. Ámona, daj. Ámonu, tož.

Amorítoma, tož. Amoríta, mest. pri Amorítih, or. z

Ámona, mest. pri Ámonu, or. z Ámonom; DVOJINA:

Amorítoma; MNOŽINA: im. Amoríti, rod. Amorítov,

im. Ámona, rod. Ámonov, daj. Ámonoma, tož.

daj. Amorítom, tož. Amoríte, mest. pri Amorítih, or. z

Ámona, mest. pri Ámonih, or. z Ámonoma;

Amoríti

MNOŽINA: im. Ámoni, rod. Ámonov, daj. Ámonom,

STATUS: predlog

tož. Ámone, mest. pri Ámonih, or. z Ámon

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Amorítinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica semitskega naroda|: nomadsko življenje

Ámon-Rá -a-ja m; ime bitja, religijsko ime

Amoritinj

|egipčanski vrhovni bog|: Egipčani so Amona-Raja

(< Amorít)

častili kot zavetnika faraonov

{B} Amoritinjin

{B} Amon-Rajev

{O} EDNINA: im. Amorítinja, rod. Amorítinje, daj.

{O} EDNINA: im. Ámon-Rá, rod. Ámona-Rája, daj.

Amorítinji, tož. Amorítinjo, mest. pri Amorítinji, or. z Ámonu-Ráju, tož. Ámona-Rája, mest. pri Ámonu-Amorítinjo; DVOJINA: im. Amorítinji, rod. Amorítinj,

Ráju, or. z Ámonom-Rájem

daj. Amorítinjama, tož. Amorítinji, mest. pri

STATUS: predlog

Amorítinjah, or. z Amorítinjama; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Amorítinje, rod. Amorítinj, daj. Amorítinjam, tož.



Amorítinje, mest. pri Amorítinjah, or. z

ámor -ja m

Amorítinjami

|kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja

STATUS: predlog

rimskega boga Amorja|: Na tla ji je padel amor s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pozlačenim lokom; Na stropu je slika boginje,



obkrožene z debelušnimi amorji; prim. Ámor

amorítski -a -o prid.

{B} amorjev

Knjiga govori o vzponu amoritskega kraljestva v

{O} EDNINA: im. ámor, rod. ámorja, daj. ámorju, tož.

Mezopotamiji

ámorja, mest. pri ámorju, or. z ámorjem; DVOJINA: im.

(< Amorít)

ámorja, rod. ámorjev, daj. ámorjema, tož. ámorja,

{O} moški: EDNINA: im. amorítski, rod. amorítskega, mest. pri ámorjih, or. z ámorjema; MNOŽINA: im.

daj. amorítskemu, tož. amorítski (živostno

ámorji, rod. ámorjev, daj. ámorjem, tož. ámorje, mest.

amorítskega), mest. pri amorítskem, or. z amorítskim;

pri ámorjih, or. z ámorji

DVOJINA: im. amorítska, rod. amorítskih, daj.

STATUS: predlog

amorítskima, tož. amorítska, mest. pri amorítskih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik z amorítskima; MNOŽINA: im. amorítski, rod.

moškega spola

amorítskih, daj. amorítskim, tož. amorítske, mest. pri



amorítskih, or. z amorítskimi

Ámor -ja

ženski:

m; ime bitja, religijsko ime

EDNINA: im. amorítska, rod. amorítske, daj.

|rimski bog ljubezni|: motiv spečega Amorja;

amorítski, tož. amorítsko, mest. pri amorítski, or. z

Apulej je združil Psiho z Amorjem;

amorítsko;

prim. ámor

DVOJINA: im. amorítski, rod. amorítskih,

{B} Amorjev

daj. amorítskima, tož. amorítski, mest. pri amorítskih,

{O} EDNINA: im. Ámor, rod. Ámorja, daj. Ámorju, tož.

or. z amorítskima; MNOŽINA: im. amorítske, rod.

Ámorja,

amorítskih,

mest. pri Ámorju, or. z Ámorjem; DVOJINA:

daj. amorítskim, tož. amorítske, mest. pri

amorítskih,

im. Ámorja, rod. Ámorjev, daj. Ámorjema, tož.

or. z amorítskimi

Ámorja,

srednji:

mest. pri Ámorjih, or. z Ámorjema;

EDNINA: im. amorítsko, rod. amorítskega,

MNOŽINA: im. Ámorji, rod. Ámorjev, daj. Ámorjem,

daj. amorítskemu, tož. amorítsko, mest. pri

amorítskem,

tož. Ámorje, mest. pri Ámorjih, or. z Ámorji

or. z amorítskim; DVOJINA: im.

S

amorítski, rod. amorítskih, daj. amorítskima, tož.

TATUS: predlog

amorítski,

P

mest. pri amorítskih, or. z amorítskima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

MNOŽINA: im. amorítska, rod. amorítskih, daj.

rimska imena

amorítskim, tož. amorítska, mest. pri amorítskih, or. z amorítskimi

Amorít -a m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik semitskega naroda|: Po poreklu je bil

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Amorit, sin prvega larškega kralja; Zgodovino

Babilona začenja prihod Amoritov, končuje pa



Ámorjev -a -o

Aleksander Makedonski

prid.

{B} Amoritov

Amorjev kip; Amorjeva/amorjeva puščica

{O}

||zaljubljenost||: Odkar me je zadela

EDNINA: im. Amorít, rod. Amoríta, daj. Amorítu,

Amorjeva/amorjeva puščica, se mi svet zdi lepši

tož. Amoríta, mest. pri Amorítu, or. z Amorítom;

30

(< Ámor)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Ámorjev, rod. Ámorjevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik daj. Ámorjevemu, tož. Ámorjev (živostno

moškega spola

Ámorjevega), mest. pri Ámorjevem, or. z



Ámorjevim; DVOJINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjevih,

Ampère -ra in Ampère -rja [ampêr, rod. ampêra in daj. Ámorjevima, tož. Ámorjeva, mest. pri Ámorjevih,

ampêrja, or. z ampêrom in z ampêrjem] m; ime bitja,

or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjevi, rod.

osebno ime

Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeve, mest. pri

|priimek|; |citatni naglas Ampère|; |francoski fizik in Ámorjevih, or. z Ámorjevimi

matematik|: Po Andréju-Marieju Ampèru/Ampèrju

ženski: EDNINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjeve, daj.

se imenuje osnovna enota električnega toka –

Ámorjevi, tož. Ámorjevo, mest. pri Ámorjevi, or. z

amper; Pri poskusih je tekmoval z

Ámorjevo; DVOJINA: im. Ámorjevi, rod. Ámorjevih,

Ampèrom/Ampèrjem

daj. Ámorjevima, tož. Ámorjevi, mest. pri Ámorjevih,

{B} Ampèrov in Ampèrjev

or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjeve, rod.

{O} EDNINA: im. Ampère, rod. Ampèra in Ampèrja,

Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeve, mest. pri

daj. Ampèru in Ampèrju, tož. Ampèra in Ampèrja,

Ámorjevih, or. z Ámorjevimi

mest. pri Ampèru in pri Ampèrju, or. z Ampèrom in z

srednji: EDNINA: im. Ámorjevo, rod. Ámorjevega,

Ampèrjem

daj. Ámorjevemu, tož. Ámorjevevo, mest. pri

STATUS: predlog

Ámorjevem, or. z Ámorjevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Ámorjevi, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevima, tož.

samostalnik moškega spola

Ámorjevi, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevima;



MNOŽINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjevih, daj.

Ámorjevim,

Ampèrjev -a -o prid.; obširneje glej pri Ampèrov tož. Ámorjeva, mest. pri Ámorjevih, or. z

Ámorjevimi



S

Ampèrov -a -o in Ampèrjev -a -o [ampêrov- in

TATUS: predlog

ampêrjev-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

|citatni naglas Ampèrov, Ampèrjev|:

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Ampèrova/Ampèrjeva odkritja; Ampèrov/Ampèrjev zakon ||fizikalni zakon||: Predstavili so možnosti Ámos -a m; ime bitja, osebno ime

uporabe Ampèrovega/Ampèrjevega zakona

|svetopisemski prerok|: Preroka Amos in Ozej sta

(< Ampère)

pridigala približno v istem času; v zvezi prerok Amos

{O} moški: EDNINA: im. Ampèrov in Ampèrjev, rod.

berilo iz knjige preroka Amosa

Ampèrovega in Ampèrjevega, daj. Ampèrovemu in

{B} Amosov

Ampèrjevemu, tož. Ampèrov in Ampèrjev (živostno

{O} EDNINA: im. Ámos, rod. Ámosa, daj. Ámosu, tož.

Ampèrovega in Ampèrjevega), mest. pri Ampèrovem

Ámosa, mest. pri Ámosu, or. z Ámosom; DVOJINA:

in pri Ampèrjevem, or. z Ampèrovim in z

im. Ámosa, rod. Ámosov, daj. Ámosoma, tož. Ámosa,

Ampèrjevim; DVOJINA: im. Ampèrova in Ampèrjeva,

mest. pri Ámosih, or. z Ámosoma; MNOŽINA: im.

rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj. Ampèrovima in

Ámosi, rod. Ámosov, daj. Ámosom, tož. Ámose, mest.

Ampèrjevima, tož. Ampèrova in Ampèrjeva, mest. pri

pri Ámosih, or. z Ámosi

Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovima in

STATUS: predlog

z Ampèrjevima; MNOŽINA: im. Ampèrovi in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Ampèrjevi, rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj.



Ampèrovim in Ampèrjevim, tož. Ampèrove in

ampêr -a in ampêr -ja m

Ampèrjeve, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih,

|podomačeno za ampere|; |merska enota|: Električni

or. z Ampèrovimi in z Ampèrjevimi

tok merimo v amperih/amperjih; 230

ženski: EDNINA: im. Ampèrova in Ampèrjeva, rod.

amperov/amperjev varilnega toka <230 A>; prim.

Ampèrove in Ampèrjeve, daj. Ampèrovi in

Á2

Ampèrjevi, tož. Ampèrovo in Ampèrjevo, mest. pri

(< Ampère)

Ampèrovi in pri Ampèrjevi, or. z Ampèrovo in z

{O} EDNINA: im. ampêr, rod. ampêra in ampêrja, daj.

Ampèrjevo; DVOJINA: im. Ampèrovi in Ampèrjevi,

ampêru in ampêrju, tož. ampêr in ampêrja, mest. pri

rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj. Ampèrovima in

ampêru in pri ampêrju, or. z ampêrom in z

Ampèrjevima, tož. Ampèrovi in Ampèrjevi, mest. pri

ampêrjem; DVOJINA: im. ampêra in ampêrja, rod.

Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovima in

ampêrov in ampêrjev, daj. ampêroma in ampêrjema,

z Ampèrjevima; MNOŽINA: im. Ampèrove in

tož. ampêra in ampêrja, mest. pri ampêrih in pri

Ampèrjeve, rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj.

ampêrjih, or. z ampêroma in z ampêrjema; MNOŽINA:

Ampèrovim in Ampèrjevim, tož. Ampèrove in

im. ampêri in ampêrji, rod. ampêrov in ampêrjev, daj.

Ampèrjeve, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih,

ampêrom in ampêrjem, tož. ampêre in ampêrje, mest.

or. z Ampèrovimi in z Ampèrjevimi

pri ampêrih in pri ampêrjih, or. z ampêri in z ampêrji

31

srednji: EDNINA: im. Ampèrovo in Ampèrjevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Ampèrovega in Ampèrjevega, daj. Ampèrovemu in

imenu

Ampèrjevemu, tož. Ampèrovo in Ampèrjevo, mest.



pri Ampèrovem in pri Ampèrjevem, or. z

anabaptíst -a m

Ampèrovim in z Ampèrjevim; DVOJINA: im.

|pripadnik anabaptizma|: Nekatere skupnosti

Ampèrovi in Ampèrjevi, rod. Ampèrovih in

anabaptistov so bile militantne; sopomenka

Ampèrjevih, daj. Ampèrovima in Ampèrjevima, tož.

prekrščevalec

Ampèrovi in Ampèrjevi, mest. pri Ampèrovih in pri

{B} anabaptistov

Ampèrjevih, or. z Ampèrovima in z Ampèrjevima;

{O} EDNINA: im. anabaptíst, rod. anabaptísta, daj.

MNOŽINA: im. Ampèrova in Ampèrjeva, rod.

anabaptístu, tož. anabaptísta, mest. pri anabaptístu, or.

Ampèrovih in Ampèrjevih, daj. Ampèrovim in

z anabaptístom; DVOJINA: im. anabaptísta, rod.

Ampèrjevim, tož. Ampèrova in Ampèrjeva, mest. pri

anabaptístov, daj. anabaptístoma, tož. anabaptísta,

Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovimi in z

mest. pri anabaptístih, or. z anabaptístoma; MNOŽINA:

Ampèrjevimi

im. anabaptísti, rod. anabaptístov, daj. anabaptístom,

STATUS: predlog

tož. anabaptíste, mest. pri anabaptístih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na anabaptísti

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; svojilni

STATUS: predlog

pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





ampersand -a [ampêrsênd] m

anabaptístičen -čna -o prid.

|pisno znamenje|: Z ampersandom nakažemo, da se

Postal je očitno anabaptističen, saj je zavrnil

vrednosti združujejo

krščevanje otrok; v stalni besedni zvezi kot vrstni

{PRZ} & nestično, izgovorjeno in Vsak štirideseti pridevnik anabaptistični nauk; pokopališče

Slovenec posluša zasedbo Slon & Sadež

anabaptistične cerkve v Deauvillu; sopomenka

{O} EDNINA: im. ampersand, rod. ampersanda, daj.

prekrščevalski

ampersandu, tož. ampersand, mest. pri ampersandu,

(< anabaptíst)

or. z ampersandom; DVOJINA: im. ampersanda, rod.

{O} moški: EDNINA: im. anabaptístičen, rod.

ampersandov, daj. ampersandoma, tož. ampersanda,

anabaptístičnega, daj. anabaptístičnemu, tož.

mest. pri ampersandih, or. z ampersandoma;

anabaptístičen (živostno anabaptístičnega), mest. pri

MNOŽINA: im. ampersandi, rod. ampersandov, daj.

anabaptístičnem, or. z anabaptístičnim; DVOJINA: im.

ampersandom, tož. ampersande, mest. pri

anabaptístična, rod. anabaptístičnih, daj.

ampersandih, or. z ampersandi

anabaptístičnima, tož. anabaptístična, mest. pri

STATUS: predlog

anabaptístičnih, or. z anabaptístičnima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

anabaptístični, rod. anabaptístičnih, daj.



anabaptístičnim, tož. anabaptístične, mest. pri

Ána -e ž; ime bitja, osebno ime

anabaptístičnih, or. z anabaptístičnimi

|žensko ime|: Ob godovanju vseh An priredijo

ženski: EDNINA: im. anabaptístična, rod.

plesno slovesnost; v zvezi sveta Ana Poročila sta se v anabaptístične, daj. anabaptístični, tož.

romarski cerkvi svete Ane v Tunjicah

anabaptístično, mest. pri anabaptístični, or. z

{B} Anin

anabaptístično; DVOJINA: im. anabaptístični, rod.

{O} EDNINA: im. Ána, rod. Áne, daj. Áni, tož. Áno,

anabaptístičnih, daj. anabaptístičnima, tož.

mest. pri Áni, or. z Áno; DVOJINA: im. Áni, rod. Án,

anabaptístični, mest. pri anabaptístičnih, or. z

daj. Ánama, tož. Áni, mest. pri Ánah, or. z Ánama;

anabaptístičnima; MNOŽINA: im. anabaptístične, rod.

MNOŽINA: im. Áne, rod. Án, daj. Ánam, tož. Áne, mest.

anabaptístičnih, daj. anabaptístičnim, tož.

pri Ánah, or. z Ánami

anabaptístične, mest. pri anabaptístičnih, or. z

STATUS: predlog

anabaptístičnimi

P

srednji: EDNINA: im. anabaptístično, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

anabaptístičnega,

ženska); religijska imena

daj. anabaptístičnemu, tož.



anabaptístično, mest. pri anabaptístičnem, or. z



anabaptístičnim; DVOJINA: im. anabaptístični, rod.

Ána Avstríjska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

anabaptístičnih, daj. anabaptístičnima, tož.

|fr. Anne d'Autriche: francoska kraljica|: monarhija

anabaptístični, mest. pri anabaptístičnih, or. z

kralja Ludvika XIII. in kraljice Ane Avstrijske

anabaptístičnima; MNOŽINA: im. anabaptístična, rod.

{O} EDNINA: im. Ána Avstríjska, rod. Áne

anabaptístičnih, daj. anabaptístičnim, tož.

Avstríjske, daj. Áni Avstríjski, tož. Áno Avstríjsko,

anabaptístična, mest. pri anabaptístičnih, or. z

mest. pri Áni Avstríjski, or. z Áno Avstríjsko

anabaptístičnimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

32



im. Áne Maríje, rod. Án Maríj, daj. Ánam Maríjam,

anabaptístka -e ž

tož. Áne Maríje, mest. pri Ánah Maríjah, or. z Ánami

|pripadnica anabaptizma|: Angleško anabaptistko

Maríjami

Joan Bocher so leta 1550 sežgali kot krivoverko;

STATUS: predlog

sopomenka prekrščevalka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

(< anabaptíst)

ženska)

{B} anabaptistkin



{O} EDNINA: im. anabaptístka, rod. anabaptístke, daj.

Anamaríjin -a -o prid.

anabaptístki, tož. anabaptístko, mest. pri anabaptístki, Babica je Anamarijino mamo rodila pri

or. z anabaptístko; DVOJINA: im. anabaptístki, rod.

enaindvajsetih letih

anabaptístk, daj. anabaptístkama, tož. anabaptístki,

(< Anamaríja)

mest. pri anabaptístkah, or. z anabaptístkama;

{O} moški: EDNINA: im. Anamaríjin, rod.

MNOŽINA: im. anabaptístke, rod. anabaptístk, daj.

Anamaríjinega, daj. Anamaríjinemu, tož. Anamaríjin

anabaptístkam, tož. anabaptístke, mest. pri

(živostno Anamaríjinega), mest. pri Anamaríjinem, or.

anabaptístkah, or. z anabaptístkami

z Anamaríjinim; DVOJINA: im. Anamaríjina, rod.

STATUS: predlog

Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjina,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima;



MNOŽINA: im. Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj.

anabaptízem -zma m

Anamaríjinim, tož. Anamaríjine, mest. pri

|verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih|:

Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi

Nasprotoval je vsaki obliki verskega radikalizma,

ženski: EDNINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjine, kakršen je bil značilen za anabaptizem; sopomenka

daj. Anamaríjini, tož. Anamaríjino, mest. pri

prekrščevalstvo

Anamaríjini, or. z Anamaríjino; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. anabaptízem, rod. anabaptízma, daj.

Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima,

anabaptízmu, tož. anabaptízem, mest. pri

tož. Anamaríjini, mest. pri Anamaríjinih, or. z

anabaptízmu, or. z anabaptízmom; DVOJINA: im.

Anamaríjinima; MNOŽINA: im. Anamaríjine, rod.

anabaptízma, rod. anabaptízmov, daj.

Anamaríjinih, daj. Anamaríjinim, tož. Anamaríjine,

anabaptízmoma, tož. anabaptízma, mest. pri

mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi

anabaptízmih, or. z anabaptízmoma; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Anamaríjino, rod.

anabaptízmi, rod. anabaptízmov, daj. anabaptízmom,

Anamaríjinega, daj. Anamaríjinemu, tož.

tož. anabaptízme, mest. pri anabaptízmih, or. z

Anamaríjino, mest. pri Anamaríjinem, or. z

anabaptízmi

Anamaríjinim; DVOJINA: im. Anamaríjini, rod.

STATUS: predlog

Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjini,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima;



MNOŽINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjinih, daj.

Anamaríja -e ž; ime bitja, osebno ime

Anamaríjinim, tož. Anamaríjina, mest. pri

|žensko ime|: Pogosto pomaga Anamariji pri učenju

Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi

{B} Anamarijin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Anamaríja, rod. Anamaríje, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Anamaríji, tož. Anamaríjo, mest. pri Anamaríji, or. z



Anamaríjo; DVOJINA: im. Anamaríji, rod. Anamaríj,

Ána Peréna -e -e ž; ime bitja, religijsko ime

daj. Anamaríjama, tož. Anamaríji, mest. pri

|rimska boginja zemlje, leta in pomladi, boginja

Anamaríjah, or. z Anamaríjama; MNOŽINA: im.

mati|: praznik Ane Perene; šala o Marsu in Ani

Anamaríje, rod. Anamaríj, daj. Anamaríjam, tož.

Pereni

Anamaríje, mest. pri Anamaríjah, or. z Anamaríjami

{O} EDNINA: im. Ána Peréna, rod. Áne Peréne, daj.

STATUS: predlog

Áni Peréni, tož. Áno Peréno, mest. pri Áni Peréni, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

z Áno Peréno; DVOJINA: im. Áni Peréni, rod. Án

ženska)

Perén, daj. Ánama Perénama, tož. Áni Peréni, mest.



pri Ánah Perénah, or. z Ánama Perénama; MNOŽINA:

Ána Maríja -e -e ž; ime bitja, osebno ime

im. Áne Peréne, rod. Án Perén, daj. Ánam Perénam,

|žensko ime|: Povezovalec programa se je zabaval v

tož. Áne Peréne, mest. pri Ánah Perénah, or. z Ánami

družbi Ane Marije; Čestitamo Ani Mariji iz vrtca v

Perénami

Leskovcu za prisrčen izdelek

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ána Maríja, rod. Áne Maríje, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Áni Maríji, tož. Áno Maríjo, mest. pri Áni Maríji, or.

rimska imena

z Áno Maríjo; DVOJINA: im. Áni Maríji, rod. Án



Maríj, daj. Ánama Maríjama, tož. Áni Maríji, mest.

anarhíst -a m

pri Ánah Maríjah, or. z Ánama Maríjama; MNOŽINA:

33

|privrženec anarhizma|: Sprva mirne demonstracije anarhístkah, or. z anarhístkama; MNOŽINA: im.

so se na pobudo skupine anarhistov sprevrgle v

anarhístke, rod. anarhístk, daj. anarhístkam, tož.

nasilje

anarhístke, mest. pri anarhístkah, or. z anarhístkami

{B} anarhistov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. anarhíst, rod. anarhísta, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

anarhístu, tož. anarhísta, mest. pri anarhístu, or. z



anarhístom; DVOJINA: im. anarhísta, rod. anarhístov,

anarhízem -zma m

daj. anarhístoma, tož. anarhísta, mest. pri anarhístih,

|nazor, ki ne priznava vloge in pomena države|:

or. z anarhístoma; MNOŽINA: im. anarhísti, rod.

Zagovarjal je sintezo med prvinami anarhizma in

anarhístov, daj. anarhístom, tož. anarhíste, mest. pri

marksizma

anarhístih, or. z anarhísti

{O} EDNINA: im. anarhízem, rod. anarhízma, daj.

STATUS: predlog

anarhízmu, tož. anarhízem, mest. pri anarhízmu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

anarhízmom; DVOJINA: im. anarhízma, rod.



anarhízmov, daj. anarhízmoma, tož. anarhízma, mest.

anarhístičen -čna -o prid.

pri anarhízmih, or. z anarhízmoma; MNOŽINA: im.

Protiglobalizacijskim zamislim so naklonjeni bolj

anarhízmi, rod. anarhízmov, daj. anarhízmom, tož.

anarhistični novičarski spletni portali; v stalni besedni anarhízme, mest. pri anarhízmih, or. z anarhízmi

zvezi kot vrstni pridevnik anarhistični terorizem

STATUS: predlog

(< anarhíst)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} moški: EDNINA: im. anarhístičen, rod.



anarhístičnega, daj. anarhístičnemu, tož. anarhístičen

Ándersen -a m; ime bitja, osebno ime

(živostno anarhístičnega), mest. pri anarhístičnem, or.

|priimek|; |danski pravljičar|: pravljice Hansa

z anarhístičnim; DVOJINA: im. anarhístična, rod.

Christiana Andersena; Po Andersenu se imenujejo

anarhístičnih, daj. anarhístičnima, tož. anarhístična,

tudi mednarodne nagrade za otroško literaturo;

mest. pri anarhístičnih, or. z anarhístičnima;

Hrvaško pisateljico Ivano Brlić Mažuranić so zaradi

MNOŽINA: im. anarhístični, rod. anarhístičnih, daj.

čudovitih pripovedk imenovali hrvaški Andersen

anarhístičnim, tož. anarhístične, mest. pri

{B} Andersenov

anarhístičnih, or. z anarhístičnimi

{O} EDNINA: im. Ándersen, rod. Ándersena, daj.

ženski: EDNINA: im. anarhístična, rod. anarhístične, Ándersenu, tož. Ándersena, mest. pri Ándersenu, or. z

daj. anarhístični, tož. anarhístično, mest. pri

Ándersenom; DVOJINA: im. Ándersena, rod.

anarhístični, or. z anarhístično; DVOJINA: im.

Ándersenov, daj. Ándersenoma, tož. Ándersena, mest.

anarhístični, rod. anarhístičnih, daj. anarhístičnima,

pri Ándersenih, or. z Ándersenoma; MNOŽINA: im.

tož. anarhístični, mest. pri anarhístičnih, or. z

Ánderseni, rod. Ándersenov, daj. Ándersenom, tož.

anarhístičnima; MNOŽINA: im. anarhístične, rod.

Ándersene, mest. pri Ándersenih, or. z Ánderseni

anarhístičnih, daj. anarhístičnim, tož. anarhístične,

STATUS: predlog

mest. pri anarhístičnih, or. z anarhístičnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

srednji: EDNINA: im. anarhístično, rod.



anarhístičnega, daj. anarhístičnemu, tož. anarhístično, Ándersenov -a -o prid.

mest. pri anarhístičnem, or. z anarhístičnim; DVOJINA:

Po predlogah Andersenovih pravljic so posneti

im. anarhístični, rod. anarhístičnih, daj.

številni filmi; Andersenova nagrada ||nagrada||: anarhístičnima, tož. anarhístični, mest. pri

Ilustratorka je bila večkrat nominirana za nagrado

anarhístičnih, or. z anarhístičnima; MNOŽINA: im.

Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado

anarhístična, rod. anarhístičnih, daj. anarhístičnim,

(< Ándersen)

tož. anarhístična, mest. pri anarhístičnih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Ándersenov, rod.

anarhístičnimi

Ándersenovega, daj. Ándersenovemu, tož.

STATUS: predlog

Ándersenov (živostno Ándersenovega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ándersenovem, or. z Ándersenovim; DVOJINA: im.



Ándersenova, rod. Ándersenovih, daj.

anarhístka -e ž

Ándersenovima, tož. Ándersenova, mest. pri

|privrženka anarhizma|: Komedija je posvečena

Ándersenovih, or. z Ándersenovima; MNOŽINA: im.

francoski anarhistki iz 19. stoletja; srečanje

Ándersenovi, rod. Ándersenovih, daj. Ándersenovim,

anarhistk in anarhistov

tož. Ándersenove, mest. pri Ándersenovih, or. z

(< anarhíst)

Ándersenovimi

{B} anarhistkin

ženski: EDNINA: im. Ándersenova, rod. Ándersenove,

{O} EDNINA: im. anarhístka, rod. anarhístke, daj.

daj. Ándersenovi, tož. Ándersenovo, mest. pri

anarhístki, tož. anarhístko, mest. pri anarhístki, or. z Ándersenovi, or. z Ándersenovo; DVOJINA: im.

anarhístko; DVOJINA: im. anarhístki, rod. anarhístk,

Ándersenovi, rod. Ándersenovih, daj.

daj. anarhístkama, tož. anarhístki, mest. pri

Ándersenovima, tož. Ándersenovi, mest. pri

34

Ándersenovih, or. z Ándersenovima; MNOŽINA: im.

Andórčevim, tož. Andórčeva, mest. pri Andórčevih,

Ándersenove, rod. Ándersenovih, daj.

or. z Andórčevimi

Ándersenovim, tož. Ándersenove, mest. pri

STATUS: predlog

Ándersenovih, or. z Ándersenovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. Ándersenovo, rod.



Ándersenovega, daj. Ándersenovemu, tož.

Andórec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

Ándersenovo, mest. pri Ándersenovem, or. z

Izgubil je dvoboj z Andorcem; seznam znanih

Ándersenovim; DVOJINA: im. Ándersenovi, rod.

Andorcev; Cesta je za Andorce edino okno v svet,

Ándersenovih, daj. Ándersenovima, tož.

saj nimajo ne železnice ne letališča

Ándersenovi, mest. pri Ándersenovih, or. z

(< Andóra)

Ándersenovima; MNOŽINA: im. Ándersenova, rod.

{B} Andorčev

Ándersenovih, daj. Ándersenovim, tož. Ándersenova,

{O} EDNINA: im. Andórec, rod. Andórca, daj.

mest. pri Ándersenovih, or. z Ándersenovimi

Andórcu, tož. Andórca, mest. pri Andórcu, or. z

STATUS: predlog

Andórcem; DVOJINA: im. Andórca, rod. Andórcev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

daj. Andórcema, tož. Andórca, mest. pri Andórcih, or.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

z Andórcema; MNOŽINA: im. Andórci, rod. Andórcev,

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

daj. Andórcem, tož. Andórce, mest. pri Andórcih, or. z



Andórci

Andóra -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Kneževina Andora|; |država|: Nekoč so

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

bili prebivalci Andore revni hribovski kmetje in

samostalnik moškega spola

kozji pastirji; Valira je največja reka v pirenejski



državici Andori

Andórka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kje? v Andori

Tekmovalka se je v prvem krogu pomerila z

Od kod? iz Andore

Andorko; Življenjska doba Andork je med

Kam? v Andoro

najdaljšimi na svetu

{B} Andorec, Andorka; Andorčev, Andorkin;

(< Andóra)

andorski

{B} Andorkin

{O} EDNINA: im. Andóra, rod. Andóre, daj. Andóri,

{O} EDNINA: im. Andórka, rod. Andórke, daj.

tož. Andóro, mest. pri Andóri, or. z Andóro

Andórki, tož. Andórko, mest. pri Andórki, or. z

STATUS: predlog

Andórko; DVOJINA: im. Andórki, rod. Andórk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Andórkama, tož. Andórki, mest. pri Andórkah, or. z



Andórkama; MNOŽINA: im. Andórke, rod. Andórk,

Andórčev -a -o prid.

daj. Andórkam, tož. Andórke, mest. pri Andórkah, or.

Presenetil ga je Andorčev domači sir

z Andórkami

(< Andórec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Andórčev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Andórčevega, daj. Andórčevemu, tož. Andórčev



(živostno Andórčevega), mest. pri Andórčevem, or. z

andórski -a -o prid.

Andórčevim; DVOJINA: im. Andórčeva, rod.

španske andorske znamke; V starem delu andorske

Andórčevih, daj. Andórčevima, tož. Andórčeva, mest.

prestolnice sta v isti zgradbi andorski parlament in

pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im.

edino sodišče v državi; Turisti uživajo v andorskem

Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož.

ovčjem siru, na katerega so domačini zelo ponosni

Andórčeve, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi

(< Andóra)

ženski: EDNINA: im. Andórčeva, rod. Andórčeve, daj.

{O} moški: EDNINA: im. andórski, rod. andórskega, Andórčevi, tož. Andórčevo, mest. pri Andórčevi, or. z

daj. andórskemu, tož. andórski (živostno andórskega),

Andórčevo; DVOJINA: im. Andórčevi, rod.

mest. pri andórskem, or. z andórskim; DVOJINA: im.

Andórčevih, daj. Andórčevima, tož. Andórčevi, mest.

andórska, rod. andórskih, daj. andórskima, tož.

pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im.

andórska, mest. pri andórskih, or. z andórskima;

Andórčeve, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož.

MNOŽINA: im. andórski, rod. andórskih, daj.

Andórčeve, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi

andórskim, tož. andórske, mest. pri andórskih, or. z

srednji: EDNINA: im. Andórčevo, rod. Andórčevega, andórskimi

daj. Andórčevemu, tož. Andórčevo, mest. pri

ženski: EDNINA: im. andórska, rod. andórske, daj.

Andórčevem, or. z Andórčevim; DVOJINA: im.

andórski, tož. andórsko, mest. pri andórski, or. z

Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevima, tož.

andórsko; DVOJINA: im. andórski, rod. andórskih, daj.

Andórčevi, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevima;

andórskima, tož. andórski, mest. pri andórskih, or. z

MNOŽINA: im. Andórčeva, rod. Andórčevih, daj.

andórskima; MNOŽINA: im. andórske, rod. andórskih,

35

daj. andórskim, tož. andórske, mest. pri andórskih, or.

oseba|: Spis z naslovom »Trpljenje« navaja, da so

z andórskimi

Andreja križali na križu v obliki črke X; v zvezi

srednji: EDNINA: im. andórsko, rod. andórskega, daj.

apostol Andrej Papež Benedikt XVI. je zbrane

andórskemu, tož. andórsko, mest. pri andórskem, or. z

pozval, naj jim bo življenje apostola Andreja za

andórskim; DVOJINA: im. andórski, rod. andórskih,

zgled

daj. andórskima, tož. andórski, mest. pri andórskih, or.

{B} Andrejev

z andórskima; MNOŽINA: im. andórska, rod.

{O} EDNINA: im. Andrêj, rod. Andrêja, daj. Andrêju,

andórskih, daj. andórskim, tož. andórska, mest. pri

tož. Andrêja, mest. pri Andrêju, or. z Andrêjem;

andórskih, or. z andórskimi

DVOJINA: im. Andrêja, rod. Andrêjev, daj. Andrêjema,

STATUS: predlog

tož. Andrêja, mest. pri Andrêjih, or. z Andrêjema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Andrêji, rod. Andrêjev, daj. Andrêjem,



tož. Andrêje, mest. pri Andrêjih, or. z Andrêji

Andráž -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: Šli smo na kavo z Andražem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{B} Andražev

moška); religijska imena; samostalnik moškega

{O} EDNINA: im. Andráž, rod. Andráža, daj. Andrážu,

spola

tož. Andráža, mest. pri Andrážu, or. z Andrážem;



DVOJINA: im. Andráža, rod. Andrážev, daj.

Andrêjev -a -o prid.

Andrážema, tož. Andráža, mest. pri Andrážih, or. z

Andrejev oče se je imenoval Jonas, njegov brat pa

Andrážema; MNOŽINA: im. Andráži, rod. Andrážev,

je bil Simon; Andrejev križ ||prometni znak||:

daj. Andrážem, tož. Andráže, mest. pri Andrážih, or. z

Železniška proga je zavarovana le z Andrejevim

Andráži

križem

STATUS: predlog

(< Andrêj)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} moški: EDNINA: im. Andrêjev, rod. Andrêjevega, moška); samostalnik moškega spola

daj. Andrêjevemu, tož. Andrêjev (živostno



Andrêjevega), mest. pri Andrêjevem, or. z

Andrážev -a -o prid.

Andrêjevim; DVOJINA: im. Andrêjeva, rod.

Bila je pretresena nad Andraževim vedenjem

Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož. Andrêjeva, mest.

(< Andráž)

pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Andrážev, rod.

Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož.

Andráževega, daj. Andráževemu, tož. Andrážev

Andrêjeve, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi

(živostno Andráževega), mest. pri Andráževem, or. z

ženski: EDNINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjeve, daj.

Andráževim; DVOJINA: im. Andráževa, rod.

Andrêjevi, tož. Andrêjevo, mest. pri Andrêjevi, or. z

Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževa, mest.

Andrêjevo; DVOJINA: im. Andrêjevi, rod. Andrêjevih,

pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im.

daj. Andrêjevima, tož. Andrêjevi, mest. pri

Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož.

Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im.

Andráževe, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi

Andrêjeve, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož.

ženski: EDNINA: im. Andráževa, rod. Andráževe, daj.

Andrêjeve, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi

Andráževi, tož. Andráževo, mest. pri Andráževi, or. z

srednji: EDNINA: im. Andrêjevo, rod. Andrêjevega, Andráževo; DVOJINA: im. Andráževi, rod.

daj. Andrêjevemu, tož. Andrêjevo, mest. pri

Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževi, mest.

Andrêjevem, or. z Andrêjevim; DVOJINA: im.

pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im.

Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož.

Andráževe, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož.

Andrêjevi, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima;

Andráževe, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi

MNOŽINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Andráževo, rod. Andráževega, Andrêjevim, tož. Andrêjeva, mest. pri Andrêjevih, or.

daj. Andráževemu, tož. Andráževo, mest. pri

z Andrêjevimi

Andráževem, or. z Andráževim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Andráževi, mest. pri Andráževih, or. z Andráževima;

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

MNOŽINA: im. Andráževa, rod. Andráževih, daj.



Andráževim, tož. Andráževa, mest. pri Andráževih,

Andrêj iz Lóke -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

or. z Andráževimi

|nem. Andreas von Lack: slovenski poznogotski

STATUS: predlog

stavbar|: Opus Andreja iz Loke obsega šest cerkva;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Viri navajajo, da se je v osemdesetih letih 15.



stoletja za mojstrom Andrejem iz Loke izgubila

Andrêj -a m; ime bitja, osebno ime

vsakršna sled

|moško ime|: Nastopil je moški pevski zbor z

zborovodjem Andrejem Kovačem; |svetopisemska

36

{O} EDNINA: im. Andrêj iz Lóke, rod. Andrêja iz Andyji, rod. Andyjev, daj. Andyjem, tož. Andyje,

Lóke, daj. Andrêju iz Lóke, tož. Andrêja iz Lóke,

mest. pri Andyjih, or. z Andyji

mest. pri Andrêju iz Lóke, or. z Andrêjem iz Lóke

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem moška)

imenu





Andyjev -a -o [êndijev-] prid.

Andrêj s Kréte -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

Andyjev brat Paul

|svetnik|: homilija Andreja s Krete; Večer so začeli

(< Andy)

z bizantinskim pesnikom Andrejem s Krete

{O} moški: EDNINA: im. Andyjev, rod. Andyjevega,

{O} EDNINA: im. Andrêj s Kréte, rod. Andrêja s

daj. Andyjevemu, tož. Andyjev (živostno

Kréte, daj. Andrêju s Kréte, tož. Andrêja s Kréte,

Andyjevega), mest. pri Andyjevem, or. z Andyjevim;

mest. pri Andrêju s Kréte, or. z Andrêjem s Kréte

DVOJINA: im. Andyjeva, rod. Andyjevih, daj.

STATUS: predlog

Andyjevima, tož. Andyjeva, mest. pri Andyjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Andyjevima; MNOŽINA: im. Andyjevi, rod.

imenu

Andyjevih, daj. Andyjevim, tož. Andyjeve, mest. pri



Andyjevih, or. z Andyjevimi

Andrómaha -e

ženski:

ž; ime bitja, osebno ime

EDNINA: im. Andyjeva, rod. Andyjeve, daj.

|grška bajeslovna oseba|: Umetnina prikazuje

Andyjevi, tož. Andyjevo, mest. pri Andyjevi, or. z

Hektorjevo slovo od Andromahe

Andyjevo; DVOJINA: im. Andyjevi, rod. Andyjevih,

{B} Andromahin

daj. Andyjevima, tož. Andyjevi, mest. pri Andyjevih,

{O} EDNINA: im. Andrómaha, rod. Andrómahe, daj.

or. z Andyjevima; MNOŽINA: im. Andyjeve, rod.

Andrómahi,

Andyjevih,

tož. Andrómaho, mest. pri Andrómahi,

daj. Andyjevim, tož. Andyjeve, mest. pri

Andyjevih,

or. z Andrómaho; DVOJINA: im. Andrómahi, rod.

or. z Andyjevimi

Andrómah,

srednji:

daj. Andrómahama, tož. Andrómahi, mest.

EDNINA: im. Andyjevo, rod. Andyjevega, daj.

pri Andrómahah,

Andyjevemu,

or. z Andrómahama; MNOŽINA: im.

tož. Andyjevo, mest. pri Andyjevem, or.

Andrómahe,

z Andyjevim;

rod. Andrómah, daj. Andrómaham, tož.

DVOJINA: im. Andyjevi, rod.

Andrómahe,

Andyjevih,

mest. pri Andrómahah, or. z

daj. Andyjevima, tož. Andyjevi, mest. pri

Andrómahami

Andyjevih, or. z Andyjevima; MNOŽINA: im.

S

Andyjeva, rod. Andyjevih, daj. Andyjevim, tož.

TATUS: predlog

Andyjeva,

P

mest. pri Andyjevih, or. z Andyjevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Andrómeda -e ž; ime bitja, osebno ime

|grška bajeslovna oseba|: Ko je Perzej ubil gorgono

Anêj -a m; ime bitja, osebno ime

Meduzo, je rešil Andromedo in se z njo poročil

|moško ime|: Slovo od Aneja jo je zelo prizadelo;

{B} Andromedin

Zapela je skupaj s sinom Anejem

{B} Anejev

{O} EDNINA: im. Andrómeda, rod. Andrómede, daj.

Andrómedi,

{O} EDNINA: im. Anêj, rod. Anêja, daj. Anêju, tož.

tož. Andrómedo, mest. pri Andrómedi,

Anêja, mest. pri Anêju, or. z Anêjem; DVOJINA: im.

or. z Andrómedo; DVOJINA: im. Andrómedi, rod.

Andrómed,

Anêja, rod. Anêjev, daj. Anêjema, tož. Anêja, mest. pri daj. Andrómedama, tož. Andrómedi, mest.

Anêjih,

pri Andrómedah,

or. z Anêjema; MNOŽINA: im. Anêji, rod.

or. z Andrómedama; MNOŽINA: im.

Andrómede,

Anêjev, daj. Anêjem, tož. Anêje, mest. pri Anêjih, or. z rod. Andrómed, daj. Andrómedam, tož.

Andrómede,

Anêji

mest. pri Andrómedah, or. z

Andrómedami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

moška); samostalnik moškega spola

rimska imena





Anêjev -a -o prid.

Po Anejevem rojstvu se je zaposlila

Andy -ja [êndi] m; ime bitja, osebno ime

|angleško moško ime|: Na fotografiji je z Andyjem

(< Anêj)

{B} Andyjev

{O} moški: EDNINA: im. Anêjev, rod. Anêjevega, daj.

Anêjevemu,

{O}

tož. Anêjev (živostno Anêjevega), mest.

EDNINA: im. Andy, rod. Andyja, daj. Andyju, tož.

pri Anêjevem,

Andyja,

or. z Anêjevim; DVOJINA: im.

mest. pri Andyju, or. z Andyjem; DVOJINA:

Anêjeva, rod. Anêjevih, daj. Anêjevima, tož. Anêjeva,

im. Andyja, rod. Andyjev, daj. Andyjema, tož. Andyja,

mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevima; MNOŽINA: im.

mest. pri Andyjih, or. z Andyjema; MNOŽINA: im.

Anêjevi, rod. Anêjevih, daj. Anêjevim, tož. Anêjeve,

mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevimi

37

ženski: EDNINA: im. Anêjeva, rod. Anêjeve, daj.

ángelova, mest. pri ángelovih, or. z ángelovima;

Anêjevi, tož. Anêjevo, mest. pri Anêjevi, or. z

MNOŽINA: im. ángelovi, rod. ángelovih, daj.

Anêjevo; DVOJINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj.

ángelovim, tož. ángelove, mest. pri ángelovih, or. z

Anêjevima, tož. Anêjevi, mest. pri Anêjevih, or. z

ángelovimi

Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjeve, rod. Anêjevih,

ženski: EDNINA: im. ángelova, rod. ángelove, daj.

daj. Anêjevim, tož. Anêjeve, mest. pri Anêjevih, or. z

ángelovi, tož. ángelovo, mest. pri ángelovi, or. z

Anêjevimi

ángelovo; DVOJINA: im. ángelovi, rod. ángelovih, daj.

srednji: EDNINA: im. Anêjevo, rod. Anêjevega, daj.

ángelovima, tož. ángelovi, mest. pri ángelovih, or. z

Anêjevemu, tož. Anêjevo, mest. pri Anêjevem, or. z

ángelovima; MNOŽINA: im. ángelove, rod. ángelovih,

Anêjevim; DVOJINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj.

daj. ángelovim, tož. ángelove, mest. pri ángelovih, or.

Anêjevima, tož. Anêjevi, mest. pri Anêjevih, or. z

z ángelovimi

Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjeva, rod. Anêjevih,

srednji: EDNINA: im. ángelovo, rod. ángelovega, daj.

daj. Anêjevim, tož. Anêjeva, mest. pri Anêjevih, or. z

ángelovemu, tož. ángelovo, mest. pri ángelovem, or. z

Anêjevimi

ángelovim; DVOJINA: im. ángelovi, rod. ángelovih,

STATUS: predlog

daj. ángelovima, tož. ángelovi, mest. pri ángelovih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

z ángelovima; MNOŽINA: im. ángelova, rod.



ángelovih, daj. ángelovim, tož. ángelova, mest. pri

ang. okrajš.

ángelovih, or. z ángelovimi

|angleščina|: Prevajam v ang.; |angleški|: ang. film;

STATUS: predlog

prim. agl. , angl.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

angl. okrajš.



|angleščina|: Prevajam v angl.; |angleški|: angl. film; ángel -a m

prim. agl. , ang.

|nadnaravno bitje|: V srednjem veku so se angeli v

STATUS: predlog

Evropi pojavljali predvsem kot del zgodb o dobrem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

in zlu; v zvezi angel varuh Skoraj vsako kulturno in versko izročilo v judovski, krščanski in islamski

anglikánec -nca m

tradiciji vsebuje tudi vero v osebnega angela

|pripadnik anglikanizma|: Na srečanju so se zbrali

varuha; modri angel ||nagrada||: Z modrim angelom predstavniki katolikov in anglikancev

za najboljši evropski film so nagradili nemškega

{B} anglikančev

režiserja; živostno Za film je prejel modrega angela;

{O} EDNINA: im. anglikánec, rod. anglikánca, daj.

||znak zaščite okolja||: Izdelek je dobil znak zaščite

anglikáncu, tož. anglikánca, mest. pri anglikáncu, or. z okolja »modri angel«; v prenesenem pomenu ||policist||: anglikáncem; DVOJINA: im. anglikánca, rod.

Voznik je doživel nič kaj prijetno srečanje z

anglikáncev, daj. anglikáncema, tož. anglikánca, mest.

ljubljanskimi modrimi angeli

pri anglikáncih, or. z anglikáncema; MNOŽINA: im.

{B} angelov

anglikánci, rod. anglikáncev, daj. anglikáncem, tož.

{O} EDNINA: im. ángel, rod. ángela, daj. ángelu, tož.

anglikánce, mest. pri anglikáncih, or. z anglikánci

ángela, mest. pri ángelu, or. z ángelom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

ángela, rod. ángelov, daj. ángeloma, tož. ángela, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; pri ángelih, or. z ángeloma; MNOŽINA: im. ángeli, rod.

samostalnik moškega spola

ángelov, daj. ángelom, tož. ángele, mest. pri ángelih,



or. z ángeli

anglikanízem -zma m

STATUS: predlog

|protestantsko usmerjena vera v Angliji|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Pomembno vlogo je pri začetkih anglikanizma igral

nadnaravnih, domišljijskih bitij; poimenovanja

angleški kralj Henrik VIII.; sopomenka anglikanstvo nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

{O} EDNINA: im. anglikanízem, rod. anglikanízma,



daj. anglikanízmu, tož. anglikanízem, mest. pri

ángelov -a -o prid.

anglikanízmu, or. z anglikanízmom; DVOJINA: im.

Prestrašila so ga velika angelova krila; angelovo

anglikanízma, rod. anglikanízmov, daj.

češčenje/čaščenje ||zvonjenje zjutraj in zvečer; anglikanízmoma, tož. anglikanízma, mest. pri

molitev||: Papež je med angelovim

anglikanízmih, or. z anglikanízmoma; MNOŽINA: im.

češčenjem/čaščenje spregovoril o ponižnosti

anglikanízmi, rod. anglikanízmov, daj.

(< ángel)

anglikanízmom, tož. anglikanízme, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. ángelov, rod. ángelovega, anglikanízmih, or. z anglikanízmi

daj. ángelovemu, tož. ángelov (živostno ángelovega),

STATUS: predlog

mest. pri ángelovem, or. z ángelovim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

ángelova, rod. ángelovih, daj. ángelovima, tož.



38

anglikánka -e ž

anglikánstvoma; MNOŽINA: im. anglikánstva, rod.

|pripadnica anglikanizma|: Po verskem prepričanju

anglikánstev, daj. anglikánstvom, tož. anglikánstva,

je anglikanka

mest. pri anglikánstvih, or. z anglikánstvi

(< anglikánec)

STATUS: predlog

{B} anglikankin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} EDNINA: im. anglikánka, rod. anglikánke, daj.



anglikánki, tož. anglikánko, mest. pri anglikánki, or. z Ángloameričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

anglikánko; DVOJINA: im. anglikánki, rod. anglikánk,

|prebivalec Angloamerike oz. angleško govoreči

daj. anglikánkama, tož. anglikánki, mest. pri

prebivalec Amerike in Kanade|: Kraljevo ustanovo

anglikánkah, or. z anglikánkama; MNOŽINA: im.

jo ustanovil Angloameričan Thompson, da bi

anglikánke, rod. anglikánk, daj. anglikánkam, tož.

prikazal možnosti uporabe znanosti; Družba v

anglikánke, mest. pri anglikánkah, or. z

Teksasu je razdeljena na Angloameričane in

anglikánkami

Latinoameričane/Latinskoameričane; |pripadnik

STATUS: predlog

zavezniške vojske Angležev in Američanov med 2.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

svetovno vojno|: Ko so začeli Angloameričani



prodirati po italijanskem »škornju« navzgor, je

anglikánski -a -o prid.

Italija kapitulirala

Leta 1615 je bil posvečen v anglikanskega

(< Ángloamêrika)

duhovnika

{B} Angloameričanov

(< anglikánec)

{O} EDNINA: im. Ángloameričán, rod.

{O} moški: EDNINA: im. anglikánski, rod.

Ángloameričána, daj. Ángloameričánu, tož.

anglikánskega, daj. anglikánskemu, tož. anglikánski

Ángloameričána, mest. pri Ángloameričánu, or. z

(živostno anglikánskega), mest. pri anglikánskem, or. z Ángloameričánom; DVOJINA: im. Ángloameričána,

anglikánskim; DVOJINA: im. anglikánska, rod.

rod. Ángloameričánov, daj. Ángloameričánoma, tož.

anglikánskih, daj. anglikánskima, tož. anglikánska,

Ángloameričána, mest. pri Ángloameričánih, or. z

mest. pri anglikánskih, or. z anglikánskima;

Ángloameričánoma; MNOŽINA: im. Ángloameričáni,

MNOŽINA: im. anglikánski, rod. anglikánskih, daj.

rod. Ángloameričánov, daj. Ángloameričánom, tož.

anglikánskim, tož. anglikánske, mest. pri

Ángloameričáne, mest. pri Ángloameričánih, or. z

anglikánskih, or. z anglikánskimi

Ángloameričáni

ženski: EDNINA: im. anglikánska, rod. anglikánske, STATUS: predlog

daj. anglikánski, tož. anglikánsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

anglikánski, or. z anglikánsko; DVOJINA: im.



anglikánski, rod. anglikánskih, daj. anglikánskima,

Ángloameričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime tož. anglikánski, mest. pri anglikánskih, or. z

|prebivalka Angloamerike oz. angleško govoreča

anglikánskima; MNOŽINA: im. anglikánske, rod.

prebivalka Amerike in Kanade|: Bila je prva

anglikánskih, daj. anglikánskim, tož. anglikánske,

Angloameričanka, ki se je udeležila prireditve

mest. pri anglikánskih, or. z anglikánskimi

(< Ángloamêrika)

srednji: EDNINA: im. anglikánsko, rod.

{B} Angloameričankin

anglikánskega, daj. anglikánskemu, tož. anglikánsko,

{O} EDNINA: im. Ángloameričánka, rod.

mest. pri anglikánskem, or. z anglikánskim; DVOJINA:

Ángloameričánke, daj. Ángloameričánki, tož.

im. anglikánski, rod. anglikánskih, daj.

Ángloameričánko, mest. pri Ángloameričánki, or. z

anglikánskima, tož. anglikánski, mest. pri

Ángloameričánko; DVOJINA: im. Ángloameričánki,

anglikánskih, or. z anglikánskima; MNOŽINA: im.

rod. Ángloameričánk, daj. Ángloameričánkama, tož.

anglikánska, rod. anglikánskih, daj. anglikánskim, tož.

Ángloameričánki, mest. pri Ángloameričánkah, or. z

anglikánska, mest. pri anglikánskih, or. z

Ángloameričánkama; MNOŽINA: im.

anglikánskimi

Ángloameričánke, rod. Ángloameričánk, daj.

STATUS: predlog

Ángloameričánkam, tož. Ángloameričánke, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ángloameričánkah, or. z Ángloameričánkami



STATUS: predlog

anglikánstvo -a s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|protestantsko usmerjena vera v Angliji|:



spreobrnitev v anglikanstvo; sopomenka

Ángloamêrika -e ž; zemljepisno ime

anglikanizem

|Združene države Amerike in predeli Kanade, v

{O} EDNINA: im. anglikánstvo, rod. anglikánstva, daj.

katerih se govori angleško|: NATO je osnovalo 12

anglikánstvu, tož. anglikánstvo, mest. pri

držav, dve iz Angloamerike in deset iz Evrope; V

anglikánstvu, or. z anglikánstvom; DVOJINA: im.

Angloameriki je leta 2013 živelo približno 350

anglikánstvi, rod. anglikánstev, daj. anglikánstvoma,

milijonov prebivalcev

tož. anglikánstvi, mest. pri anglikánstvih, or. z

Kje? v Angloameriki

39

Od kod? iz Angloamerike

STATUS: predlog

Kam? v Angloameriko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)

{B} Angloameričan, Angloameričanka;



Angloameričanov, Angloameričankin;

Ánglosás -a m; ime bitja, prebivalsko ime

angloameriški

|pripadnik germanskih plemen|: Anglosas je v boju

{O} EDNINA: im. Ángloamêrika, rod. Ángloamêrike,

premagal Škota; Anglosasi izvirajo iz severne

daj. Ángloamêriki, tož. Ángloamêriko, mest. pri

Nemčije in južne Danske; Na strani Anglosasov so

Ángloamêriki, or. z Ángloamêriko; DVOJINA: im.

se proti Keltom borili tudi Škoti; |nadomestno ime:

Ángloamêriki, rod. Ángloamêrik, daj.

Britanec, Američan, angleško govoreči|: Anglosasi

Ángloamêrikama, tož. Ángloamêriki, mest. pri

pogosto odklanjajo francoske filme

Ángloamêrikah, or. z Ángloamêrikama; MNOŽINA:

{B} Anglosasov

im. Ángloamêrike, rod. Ángloamêrik, daj.

{O} EDNINA: im. Ánglosás, rod. Ánglosása, daj.

Ángloamêrikam, tož. Ángloamêrike, mest. pri

Ánglosásu, tož. Ánglosása, mest. pri Ánglosásu, or. z

Ángloamêrikah, or. z Ángloamêrikami

Ánglosásom; DVOJINA: im. Ánglosása, rod.

STATUS: predlog

Ánglosásov, daj. Ánglosásoma, tož. Ánglosása, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

pri Ánglosásih, or. z Ánglosásoma; MNOŽINA: im.



Ánglosási, rod. Ánglosásov, daj. Ánglosásom, tož.

ángloamêriški -a -o prid.

Ánglosáse, mest. pri Ánglosásih, or. z Ánglosási

|angleški in ameriški|: angloameriško izkrcanje v

STATUS: predlog

Normandiji; |ameriški z angleškimi prvinami|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

angloameriška glasba; angloameriška literatura;



Angloameriška kultura se razlikuje od francoske

Ánglosásinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. ángloamêriški, rod.

|pripadnica germanskih plemen|: Raziskovali so

ángloamêriškega, daj. ángloamêriškemu, tož.

življenje Anglosasinj; |nadomestno ime: Britanka,

ángloamêriški (živostno ángloamêriškega), mest. pri

Američanka, angleško govoreča|: Šlo je za

ángloamêriškem, or. z ángloamêriškim; DVOJINA: im.

privilegirane ženske srednjega razreda, ki so skoraj

ángloamêriška, rod. ángloamêriških, daj.

izključno Anglosasinje

ángloamêriškima, tož. ángloamêriška, mest. pri

(< Ánglosás)

ángloamêriških, or. z ángloamêriškima; MNOŽINA:

{B} Anglosasinjin

im. ángloamêriški, rod. ángloamêriških, daj.

{O} EDNINA: im. Ánglosásinja, rod. Ánglosásinje, daj.

ángloamêriškim, tož. ángloamêriške, mest. pri

Ánglosásinji, tož. Ánglosásinjo, mest. pri

ángloamêriških, or. z ángloamêriškimi

Ánglosásinji, or. z Ánglosásinjo; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. ángloamêriška, rod.

Ánglosásinji, rod. Ánglosásinj, daj. Ánglosásinjama,

ángloamêriške, daj. ángloamêriški, tož.

tož. Ánglosásinji, mest. pri Ánglosásinjah, or. z

ángloamêriško, mest. pri ángloamêriški, or. z

Ánglosásinjama; MNOŽINA: im. Ánglosásinje, rod.

ángloamêriško; DVOJINA: im. ángloamêriški, rod.

Ánglosásinj, daj. Ánglosásinjam, tož. Ánglosásinje,

ángloamêriških, daj. ángloamêriškima, tož.

mest. pri Ánglosásinjah, or. z Ánglosásinjami

ángloamêriški, mest. pri ángloamêriških, or. z

STATUS: predlog

ángloamêriškima; MNOŽINA: im. ángloamêriške, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ángloamêriških, daj. ángloamêriškim, tož.



ángloamêriške, mest. pri ángloamêriških, or. z

ánglosáški -a -o prid.

ángloamêriškimi

|nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče

srednji: EDNINA: im. ángloamêriško, rod.

Američane|: Teorijo analize diskurza je v

ángloamêriškega, daj. ángloamêriškemu, tož.

nadaljevanju dopolnila s spoznanji anglosaških

ángloamêriško, mest. pri ángloamêriškem, or. z

avtorjev; |nanašajoč se na Anglosase|: anglosaška

ángloamêriškim; DVOJINA: im. ángloamêriški, rod.

država; Cesar Hadrijan se je z zidom zagradil pred

ángloamêriških, daj. ángloamêriškima, tož.

napadi anglosaških plemen s severa

ángloamêriški, mest. pri ángloamêriških, or. z

(< Ánglosás)

ángloamêriškima; MNOŽINA: im. ángloamêriška, rod.

{O} moški: EDNINA: im. ánglosáški, rod.

ángloamêriških, daj. ángloamêriškim, tož.

ánglosáškega, daj. ánglosáškemu, tož. ánglosáški

ángloamêriška, mest. pri ángloamêriških, or. z

(živostno ánglosáškega), mest. pri ánglosáškem, or. z

ángloamêriškimi

ánglosáškim; DVOJINA: im. ánglosáška, rod.

STATUS: predlog

ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož. ánglosáška, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke;

pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im.

pridevniki; priredne zloženke (vezalne)

ánglosáški, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškim, tož.



ánglosáške, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi

ánglo-amêriški -a -o prid.; gl. angleško-ameriški, ženski: EDNINA: im. ánglosáška, rod. ánglosáške, daj.

ángloamêriški

ánglosáški, tož. ánglosáško, mest. pri ánglosáški, or. z 40

ánglosáškko; DVOJINA: im. ánglosáški, rod.

MNOŽINA: im. Angólčeva, rod. Angólčevih, daj.

ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož. ánglosáški, mest.

Angólčevim, tož. Angólčeva, mest. pri Angólčevih,

pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im.

or. z Angólčevimi

ánglosáške, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškim, tož.

STATUS: predlog

ánglosáške, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. ánglosáško, rod. ánglosáškega, daj. ánglosáškemu, tož. ánglosáško, mest. pri

Angólec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

ánglosáškem, or. z ánglosáškim; DVOJINA: im.

umetniško delo mladega Angolca; V Angoli živi

ánglosáški, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož.

približno šestnajst milijonov Angolcev

ánglosáški, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškima;

(< Angóla)

MNOŽINA: im. ánglosáška, rod. ánglosáških, daj.

{B} Angolčev

ánglosáškim, tož. ánglosáška, mest. pri ánglosáških,

{O} EDNINA: im. Angólec, rod. Angólca, daj.

or. z ánglosáškimi

Angólcu, tož. Angólca, mest. pri Angólcu, or. z

STATUS: predlog

Angólcem; DVOJINA: im. Angólca, rod. Angólcev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Angólcema, tož. Angólca, mest. pri Angólcih, or. z



Angólcema; MNOŽINA: im. Angólci, rod. Angólcev,

angl.-slov. okrajš.

daj. Angólcem, tož. Angólce, mest. pri Angólcih, or. z

|angleško-slovenski|: angl.-slov. slovar

Angólci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Angóla -e ž; zemljepisno ime



|dolgo ime Republika Angola|; |država|: Organizacija

Angólka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

združenih narodov je v Angolo poslala mirovne

Opazovalca je navdušila podjetnost šarmantne

sile; državljanska vojna v Angoli

Angolke; Čast Angolk je na igrah branila mlada

Kje? v Angoli

atletinja

Od kod? iz Angole

(< Angóla)

Kam? v Angolo

{B} Angolkin

{B} Angolec, Angolka; Angolčev, Angolkin;

{O} EDNINA: im. Angólka, rod. Angólke, daj.

angolski

Angólki, tož. Angólko, mest. pri Angólki, or. z

{O} EDNINA: im. Angóla, rod. Angóle, daj. Angóli,

Angólko; DVOJINA: im. Angólki, rod. Angólk, daj.

tož. Angólo, mest. pri Angóli, or. z Angólo

Angólkama, tož. Angólki, mest. pri Angólkah, or. z

STATUS: predlog

Angólkama; MNOŽINA: im. Angólke, rod. Angólk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Angólkam, tož. Angólke, mest. pri Angólkah, or. z



Angólkami

Angólčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Dolgi Angolčevi lasje so bili spleteni v kitke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Angólec)



{O} moški: EDNINA: im. Angólčev, rod.

angólski -a -o prid.

Angólčevega, daj. Angólčevemu, tož. Angólčev

Poezija angolskih pesnikov je zelo raznolika;

(živostno Angólčevega), mest. pri Angólčevem, or. z

Nabiralci v blatnih naplavinah iščejo angolske

Angólčevim; DVOJINA: im. Angólčeva, rod.

diamante

Angólčevih, daj. Angólčevima, tož. Angólčeva, mest.

(< Angóla)

pri Angólčevih, or. z Angólčevima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. angólski, rod. angólskega, Angólčevi, rod. Angólčevih, daj. Angólčevim, tož.

daj. angólskemu, tož. angólski (živostno angólskega),

Angólčeve, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevimi

mest. pri angólskem, or. z angólskim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Angólčeva, rod. Angólčeve, daj.

angólska, rod. angólskih, daj. angólskima, tož.

Angólčevi, tož. Angólčevo, mest. pri Angólčevi, or. z

angólska, mest. pri angólskih, or. z angólskima;

Angólčevo; DVOJINA: im. Angólčevi, rod.

MNOŽINA: im. angólski, rod. angólskih, daj.

Angólčevih, daj. Angólčevima, tož. Angólčevi, mest.

angólskim, tož. angólske, mest. pri angólskih, or. z

pri Angólčevih, or. z Angólčevima; MNOŽINA: im.

angólskimi

Angólčeve, rod. Angólčevih, daj. Angólčevim, tož.

ženski: EDNINA: im. angólska, rod. angólske, daj.

Angólčeve, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevimi

angólski, tož. angólsko, mest. pri angólski, or. z

srednji: EDNINA: im. Angólčevo, rod. Angólčevega, angólsko; DVOJINA: im. angólski, rod. angólskih, daj.

daj. Angólčevemu, tož. Angólčevo, mest. pri

angólskima, tož. angólski, mest. pri angólskih, or. z

Angólčevem, or. z Angólčevim; DVOJINA: im.

angólskima; MNOŽINA: im. angólske, rod. angólskih,

Angólčevi, rod. Angólčevih, daj. Angólčevima, tož.

daj. angólskim, tož. angólske, mest. pri angólskih, or. z Angólčevi, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevima;

angólskimi

41

srednji: EDNINA: im. angólsko, rod. angólskega, daj.

{O} EDNINA: im. Ánica, rod. Ánice, daj. Ánici, tož.

angólskemu, tož. angólsko, mest. pri angólskem, or. z

Ánico, mest. pri Ánici, or. z Ánico; DVOJINA: im.

angólskim; DVOJINA: im. angólski, rod. angólskih, daj.

Ánici, rod. Ánic, daj. Ánicama, tož. Ánici, mest. pri

angólskima, tož. angólski, mest. pri angólskih, or. z

Ánicah, or. z Ánicama; MNOŽINA: im. Ánice, rod.

angólskima; MNOŽINA: im. angólska, rod. angólskih,

Ánic, daj. Ánicam, tož. Ánice, mest. pri Ánicah, or. z

daj. angólskim, tož. angólska, mest. pri angólskih, or. z Ánicami

angólskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ženska); samostalnik ženskega spola





ángstrem -a tudi ångström -a [ánkstrem] m

Áničin -a -o prid.

|merska enota|: En angstrem je enak desettisočemu

Aničina mama

delu milimetra <1 Å>; Skala spektra je ponavadi

(< Ánica)

izražena v angstremih na milimeter; lijak, globok

{O} moški: EDNINA: im. Áničin, rod. Áničinega, daj.

okoli 20 angstremov <20 Å>; kot prilastek, v

Áničinemu, tož. Áničin (živostno Áničinega), mest. pri

imenovalniku Enota angstrem je poimenovana po

Áničinem, or. z Áničinim; DVOJINA: im. Áničina, rod.

švedskem astronomu in fiziku Andersu Jonasu

Áničinih, daj. Áničinima, tož. Áničina, mest. pri

Ångströmu; prim. Å

Áničinih, or. z Áničinima; MNOŽINA: im. Áničini, rod.

(< Ångström)

Áničinih, daj. Áničinim, tož. Áničine, mest. pri

{O} EDNINA: im. ángstrem in ångström, rod.

Áničinih, or. z Áničinimi

ángstrema in ångströma, daj. ángstremu in

ženski: EDNINA: im. Áničina, rod. Áničine, daj.

ångströmu, tož. ángstrem in ångström, mest. pri

Áničini, tož. Áničino, mest. pri Áničini, or. z Áničino; ángstremu in pri ångströmu, or. z ángstremom in z

DVOJINA: im. Áničini, rod. Áničinih, daj. Áničinima,

ångströmom; DVOJINA: im. ángstrema in ångströma,

tož. Áničini, mest. pri Áničinih, or. z Áničinima;

rod. ángstremov in ångströmov, daj. ángstremoma in

MNOŽINA: im. Áničine, rod. Áničinih, daj. Áničinim,

ångströmoma, tož. ángstrema in ångströma, mest. pri

tož. Áničine, mest. pri Áničinih, or. z Áničinimi

ángstremih in pri ångströmih, or. z ángstremom in z

srednji: EDNINA: im. Áničino, rod. Áničinega, daj.

ångströmom; MNOŽINA: im. ángstremi in ångströmi,

Áničinemu, tož. Áničino, mest. pri Áničinem, or. z

rod. ángstremov in ångströmov, daj. ángstremom in

Áničinim; DVOJINA: im. Áničini, rod. Áničinih, daj.

ångströmom, tož. ángstreme in ångströme, mest. pri

Áničinima, tož. Áničini, mest. pri Áničinih, or. z

ángstremih in pri ångströmih, or. z ángstremi in z

Áničinima; MNOŽINA: im. Áničina, rod. Áničinih, daj.

ångströmi

Áničinim, tož. Áničina, mest. pri Áničinih, or. z

STATUS: predlog

Áničinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik STATUS: predlog

moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





ångström -a m; obširneje glej pri ángstrem

animíst -a m



|pripadnik animizma|: Med animiste prištevajo

Ångström -a [ánkstrem] m; ime bitja, osebno ime

desetino vsega nigerijskega prebivalstva

|priimek|; |švedski astronom in fizik|: Enoto za

{B} animistov

milijardinko metra so poimenovali po Andersu

{O} EDNINA: im. animíst, rod. animísta, daj. animístu,

Jonasu Ångströmu

tož. animísta, mest. pri animístu, or. z animístom;

{B} Ångströmov

DVOJINA: im. animísta, rod. animístov, daj.

{O} EDNINA: im. Ångström, rod. Ångströma, daj.

animístoma, tož. animísta, mest. pri animístih, or. z

Ångströmu, tož. Ångströma, mest. pri Ångströmu, or.

animístoma; MNOŽINA: im. animísti, rod. animístov,

z Ångströmom; DVOJINA: im. Ångströma, rod.

daj. animístom, tož. animíste, mest. pri animístih, or. z Ångströmov, daj. Ångströmoma, tož. Ångströma,

animísti

mest. pri Ångströmih, or. z Ångströmoma; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Ångströmi, rod. Ångströmov, daj. Ångströmom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. Ångströme, mest. pri Ångströmih, or. z



Ångströmi

animístičen -čna -o prid.

STATUS: predlog

Njihova religija je animistična; v stalni besedni zvezi PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

kot vrstni pridevnik animistični obred; Nigerija se deli na muslimanski sever ter krščanski in animistični

Ánica -e ž; ime bitja, osebno ime

jug

|žensko ime|: pesmi Anice Černejeve

(< animíst)

{B} Aničin

{O} moški: EDNINA: im. animístičen, rod.

animístičnega, daj. animístičnemu, tož. animístičen

42

(živostno animístičnega), mest. pri animístičnem, or. z imena Ant; bitka z Anti; Med Dnestrom in

animístičnim; DVOJINA: im. animístična, rod.

Dneprom je nastala plemenska zveza slovanskih

animístičnih, daj. animístičnima, tož. animístična,

Antov

mest. pri animístičnih, or. z animístičnima; MNOŽINA:

{B} Antov

im. animístični, rod. animístičnih, daj. animístičnim,

{O} EDNINA: im. Ánt, rod. Ánta, daj. Ántu, tož. Ánta,

tož. animístične, mest. pri animístičnih, or. z

mest. pri Ántu, or. z Ántom; DVOJINA: im. Ánta, rod.

animístičnimi

Ántov, daj. Ántoma, tož. Ánta, mest. pri Ántih, or. z

ženski: EDNINA: im. animístična, rod. animístične, Ántoma; MNOŽINA: im. Ánti, rod. Ántov, daj. Ántom,

daj. animístični, tož. animístično, mest. pri

tož. Ánte, mest. pri Ántih, or. z Ánti

animístični, or. z animístično; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

animístični, rod. animístičnih, daj. animístičnima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

animístični, mest. pri animístičnih, or. z



animístičnima; MNOŽINA: im. animístične, rod.

antárktičen -čna -o prid.

animístičnih, daj. animístičnim, tož. animístične, mest.

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik taljenje

pri animístičnih, or. z animístičnimi

antarktičnega ledu; antarktična ledena plošča;

srednji: EDNINA: im. animístično, rod. animístičnega, Zapluli so v ledene antarktične vode

daj. animístičnemu, tož. animístično, mest. pri

(< Antárktika)

animístičnem, or. z animístičnim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. antárktičen, rod.

animístični, rod. animístičnih, daj. animístičnima, tož.

antárktičnega, daj. antárktičnemu, tož. antárktičen

animístični, mest. pri animístičnih, or. z

(živostno antárktičnega), mest. pri antárktičnem, or. z animístičnima; MNOŽINA: im. animístična, rod.

antárktičnim; DVOJINA: im. antárktična, rod.

animístičnih, daj. animístičnim, tož. animístična, mest.

antárktičnih, daj. antárktičnima, tož. antárktična, mest.

pri animístičnih, or. z animístičnimi

pri antárktičnih, or. z antárktičnima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

antárktični, rod. antárktičnih, daj. antárktičnim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

antárktične, mest. pri antárktičnih, or. z antárktičnimi ženski: EDNINA: im. antárktična, rod. antárktične, daj.

animístka -e ž

antárktični, tož. antárktično, mest. pri antárktični, or. z

|pripadnica animizma|: Muslimani se ne smejo

antárktično; DVOJINA: im. antárktični, rod.

poročiti z ateistkami ali animistkami

antárktičnih, daj. antárktičnima, tož. antárktični, mest.

(< animíst)

pri antárktičnih, or. z antárktičnima; MNOŽINA: im.

{B} animistkin

antárktične, rod. antárktičnih, daj. antárktičnim, tož.

{O} EDNINA: im. animístka, rod. animístke, daj.

antárktične, mest. pri antárktičnih, or. z antárktičnimi animístki, tož. animístko, mest. pri animístki, or. z

srednji: EDNINA: im. antárktične, rod. antárktičnega, animístko; DVOJINA: im. animístki, rod. animístk, daj.

daj. antárktičnemu, tož. antárktične, mest. pri

animístkama, tož. animístki, mest. pri animístkah, or.

antárktičnem, or. z antárktičnim; DVOJINA: im.

z animístkama; MNOŽINA: im. animístke, rod.

antárktični, rod. antárktičnih, daj. antárktičnima, tož.

animístk, daj. animístkam, tož. animístke, mest. pri

antárktični, mest. pri antárktičnih, or. z

animístkah, or. z animístkami

antárktičnima; MNOŽINA: im. antárktična, rod.

STATUS: predlog

antárktičnih, daj. antárktičnim, tož. antárktična, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

pri antárktičnih, or. z antárktičnimi



STATUS: predlog

animízem -zma m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|verovanje, da je v vseh stvareh duh, duša|: Osnovni



koncept animizma izhaja iz prepričanja o obstoju

Antárktika -e ž; zemljepisno ime

duše zunaj človekovega telesa

|celina; južno polarno območje|: Najbolj nenasiten

{O} EDNINA: im. animízem, rod. animízma, daj.

plenilec na Antarktiki je beli medved; ledenik na

animízmu, tož. animízem, mest. pri animízmu, or. z

Antarktiki; morski tok z Antarktike; Odtajani led z

animízmom; DVOJINA: im. animízma, rod.

Antarktike, Grenlandije in Aljaske je v zadnjih

animízmov, daj. animízmoma, tož. animízma, mest.

petih letih dvignil vodno gladino za pet milimetrov

pri animízmih, or. z animízmoma; MNOŽINA: im.

Kje? na Antarktiki

animízmi, rod. animízmov, daj. animízmom, tož.

Od kod? z Antarktike

animízme, mest. pri animízmih, or. z animízmi

Kam? na Antarktiko

STATUS: predlog

{B} antarktični

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} EDNINA: im. Antárktika, rod. Antárktike, daj.



Antárktiki, tož. Antárktiko, mest. pri Antárktiki, or. z Ánt -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Antárktiko

|pripadnik vzhodnoslovanskega plemena|: Trudili so

STATUS: predlog

se dokazati kavkaški izvor prvobitnih nosilcev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

43



PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Antêj -a m; ime bitja, osebno ime

rimska imena

|podomačeno za Anteus|; |grška bajeslovna oseba|:



Mati Gea je Anteju dala sposobnost, da se mu je

Antígovčev -a -o prid.

vrnila moč, takoj ko se je dotaknil zemlje

Z Antigovčevo ribiško ladjo so pristali na otoku

{B} Antejev

(< Antígovec)

{O} EDNINA: im. Antêj, rod. Antêja, daj. Antêju, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Antígovčev, rod.

Antêja, mest. pri Antêju, or. z Antêjem; DVOJINA: im.

Antígovčevega, daj. Antígovčevemu, tož.

Antêja, rod. Antêjev, daj. Antêjema, tož. Antêja, mest.

Antígovčev (živostno Antígovčevega), mest. pri

pri Antêjih, or. z Antêjema; MNOŽINA: im. Antêji, rod.

Antígovčevem, or. z Antígovčevim; DVOJINA: im.

Antêjev, daj. Antêjem, tož. Antêje, mest. pri Antêjih,

Antígovčeva, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevima,

or. z Antêji

tož. Antígovčeva, mest. pri Antígovčevih, or. z

STATUS: predlog

Antígovčevima; MNOŽINA: im. Antígovčevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Antígovčevih, daj. Antígovčevim, tož. Antígovčeve,

rimska imena; samostalnik moškega spola

mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevimi



ženski: EDNINA: im. Antígovčeva, rod. Antígovčeve, Antêjev -a -o prid.

daj. Antígovčevi, tož. Antígovčevo, mest. pri

Antejeva moč

Antígovčevi, or. z Antígovčevo; DVOJINA: im.

(< Antêj)

Antígovčevi, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevima,

{O} moški: EDNINA: im. Antêjev, rod. Antêjevega, tož. Antígovčevi, mest. pri Antígovčevih, or. z

daj. Antêjevemu, tož. Antêjev (živostno Antêjevega),

Antígovčevima; MNOŽINA: im. Antígovčeve, rod.

mest. pri Antêjevem, or. z Antêjevim; DVOJINA: im.

Antígovčevih, daj. Antígovčevim, tož. Antígovčeve,

Antêjeva, rod. Antêjevih, daj. Antêjevima, tož.

mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevimi

Antêjeva, mest. pri Antêjevih, or. z Antêjevima;

srednji: EDNINA: im. Antígovčevo, rod.

MNOŽINA: im. Antêjevi, rod. Antêjevih, daj.

Antígovčevega, daj. Antígovčevemu, tož.

Antêjevim, tož. Antêjeve, mest. pri Antêjevih, or. z

Antígovčevo, mest. pri Antígovčevem, or. z

Antêjevimi

Antígovčevim; DVOJINA: im. Antígovčevi, rod.

ženski: EDNINA: im. Antêjeva, rod. Antêjeve, daj.

Antígovčevih, daj. Antígovčevima, tož. Antígovčevi,

Antêjevi, tož. Antêjevo, mest. pri Antêjevi, or. z

mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevima;

Antêjevo; DVOJINA: im. Antêjevi, rod. Antêjevih, daj.

MNOŽINA: im. Antígovčeva, rod. Antígovčevih, daj.

Antêjevima, tož. Antêjevi, mest. pri Antêjevih, or. z

Antígovčevim, tož. Antígovčeva, mest. pri

Antêjevima; MNOŽINA: im. Antêjeve, rod. Antêjevih,

Antígovčevih, or. z Antígovčevimi

daj. Antêjevim, tož. Antêjeve, mest. pri Antêjevih, or.

STATUS: predlog

z Antêjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. Antêjevo, rod. Antêjevega, daj.



Antêjevemu, tož. Antêjevo, mest. pri Antêjevem, or. z

Antígovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

Antêjevim; DVOJINA: im. Antêjevi, rod. Antêjevih,

Antigovci so prebivalci otoka Antigva v Karibskem

daj. Antêjevima, tož. Antêjevi, mest. pri Antêjevih, or.

morju

z Antêjevima; MNOŽINA: im. Antêjeva, rod.

(< Antígva, Antígva in Barbúda)

Antêjevih, daj. Antêjevim, tož. Antêjeva, mest. pri

{B} Antigovčev

Antêjevih, or. z Antêjevimi

{O} EDNINA: im. Antígovec, rod. Antígovca, daj.

STATUS: predlog

Antígovcu, tož. Antígovca, mest. pri Antígovcu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Antígovcem; DVOJINA: im. Antígovca, rod.



Antígovcev, daj. Antígovcema, tož. Antígovca, mest.

Antígona -e ž; ime bitja, osebno ime

pri Antígovcih, or. z Antígovcema; MNOŽINA: im.

|grška bajeslovna oseba|: V sporu med Antigono in

Antígovci, rod. Antígovcev, daj. Antígovcem, tož.

Kreontom prepoznamo konflikt med posameznikom

Antígovce, mest. pri Antígovcih, or. z Antígovci

in oblastjo

STATUS: predlog

{B} Antigonin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Antígona, rod. Antígone, daj.

samostalnik moškega spola

Antígoni, tož. Antígono, mest. pri Antígoni, or. z



Antígono; DVOJINA: im. Antígoni, rod. Antígon, daj.

Antígovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Antígonama, tož. Antígoni, mest. pri Antígonah, or. z

V antigovski družbi so Antigovke na čelu svojih

Antígonama; MNOŽINA: im. Antígone, rod. Antígon,

družin

daj. Antígonam, tož. Antígone, mest. pri Antígonah,

(< Antígva, Antígva in Barbúda)

or. z Antígonami

{B} Antigovkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Antígovka, rod. Antígovke, daj.

Antígovki, tož. Antígovko, mest. pri Antígovki, or. z

44

Antígovko; DVOJINA: im. Antígovki, rod. Antígovk, barbúdski, or. z antígovsko-barbúdsko; DVOJINA: im.

daj. Antígovkama, tož. Antígovki, mest. pri

antígovsko-barbúdski, rod. antígovsko-barbúdskih,

Antígovkah, or. z Antígovkama; MNOŽINA: im.

daj. antígovsko-barbúdskima, tož. antígovsko-

Antígovke, rod. Antígovk, daj. Antígovkam, tož.

barbúdski, mest. pri antígovsko-barbúdskih, or. z

Antígovke, mest. pri Antígovkah, or. z Antígovkami

antígovsko-barbúdskima; MNOŽINA: im. antígovsko-

STATUS: predlog

barbúdske, rod. antígovsko-barbúdskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

antígovsko-barbúdskim, tož. antígovsko-barbúdske,



mest. pri antígovsko-barbúdskih, or. z antígovsko-

antígovski -a -o prid.

barbúdskimi

Radijsko igro »Antigovski princ« je napisala Ingrid

srednji: EDNINA: im. antígovsko-barbúdsko, rod.

van Frankenhuyzer

antígovsko-barbúdskega, daj. antígovsko-

(< Antígva)

barbúdskemu, tož. antígovsko-barbúdsko, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. antígovski, rod.

antígovsko-barbúdskem, or. z antígovsko-

antígovskega, daj. antígovskemu, tož. antígovski

barbúdskim; DVOJINA: im. antígovsko-barbúdski, rod.

(živostno antígovskega), mest. pri antígovskem, or. z

antígovsko-barbúdskih, daj. antígovsko-

antígovskim; DVOJINA: im. antígovska, rod.

barbúdskima, tož. antígovsko-barbúdski, mest. pri

antígovskih, daj. antígovskima, tož. antígovska, mest.

antígovsko-barbúdskih, or. z antígovsko-

pri antígovskih, or. z antígovskima; MNOŽINA: im.

barbúdskima; MNOŽINA: im. antígovsko-barbúdska,

antígovski, rod. antígovskih, daj. antígovskim, tož.

rod. antígovsko-barbúdskih, daj. antígovsko-

antígovske, mest. pri antígovskih, or. z antígovskimi

barbúdskim, tož. antígovsko-barbúdska, mest. pri

ženski: EDNINA: im. antígovska, rod. antígovske, daj.

antígovsko-barbúdskih, or. z antígovsko-

antígovski, tož. antígovsko, mest. pri antígovski, or. z barbúdskimi

antígovsko; DVOJINA: im. antígovski, rod.

STATUS: predlog

antígovskih, daj. antígovskima, tož. antígovski, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; priredne

pri antígovskih, or. z antígovskima; MNOŽINA: im.

zloženke

antígovske, rod. antígovskih, daj. antígovskim, tož.



antígovske, mest. pri antígovskih, or. z antígovskimi

Antígva -e ž; zemljepisno ime

srednji: EDNINA: im. antígovsko, rod. antígovskega,

|otok|: V Angliji rojeni potomec staršev z Antigve je

daj. antígovskemu, tož. antígovsko, mest. pri

prevzel turško državljanstvo; Kdor obišče Antigvo,

antígovskem, or. z antígovskim; DVOJINA: im.

se nedvomno odloči za vzpon na vrh Boggy; prim.

antígovski, rod. antígovskih, daj. antígovskima, tož.

Antígva in Barbúda

antígovski, mest. pri antígovskih, or. z antígovskima;

Kje? na Antigvi

MNOŽINA: im. antígovska, rod. antígovskih, daj.

Od kod? z Antigve

antígovskim, tož. antígovska, mest. pri antígovskih,

Kam? na Antigvo

or. z antígovskimi

{B} Antigovec, Antigovka; Antigovčev,

STATUS: predlog

Antigovkin; antigovski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Antígva, rod. Antígve, daj. Antígvi,



tož. Antígvo, mest. na Antígvi, or. z Antígvo

antígovsko-barbúdski -a -o prid.

STATUS: predlog

|antigovski in barbudski|: antigovsko-barbudska

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov

prestolnica Saint John's



(< Antígva in Barbúda)

Antígva in Barbúda -e ∼ -e ž; zemljepisno ime

{O} moški: EDNINA: im. antígovsko-barbúdski, rod.

|dolgo ime Antigva in Barbuda|; |država|: Prebivalci

antígovsko-barbúdskega, daj. antígovsko-

Antigve in Barbude govorijo angleško in kreolsko;

barbúdskemu, tož. antígovsko-barbúdski (živostno

Jamajčana je premagal tekač z/iz Antigve in

antígovsko-barbúdskega), mest. pri antígovsko-

Barbude; predavanje o karibski otoški državi

barbúdskem, or. z antígovsko-barbúdskim; DVOJINA:

Antigva in Barbuda; prim. Antígva, Barbúda

im. antígovsko-barbúdska, rod. antígovsko-

Kje? na Antigvi in Barbudi in v Antigvi in Barbudi barbúdskih, daj. antígovsko-barbúdskima, tož.

Od kod? z Antigve in Barbude in iz Antigve in

antígovsko-barbúdska, mest. pri antígovsko-

Barbude

barbúdskih, or. z antígovsko-barbúdskima;

Kam? na Antigvo in Barbudo in v Antigvo in

MNOŽINA: im. antígovsko-barbúdski, rod. antígovsko-

Barbudo

barbúdskih, daj. antígovsko-barbúdskim, tož.

{B} antigovsko-barbudski

antígovsko-barbúdske, mest. pri antígovsko-

{O} EDNINA: im. Antígva in Barbúda, rod. Antígve in

barbúdskih, or. z antígovsko-barbúdskimi

Barbúde, daj. Antígvi in Barbúdi, tož. Antígvo in

ženski: EDNINA: im. antígovsko-barbúdska, rod.

Barbúdo, mest. pri Antígvi in Barbúdi, or. z Antígvo

antígovsko-barbúdske, daj. antígovsko-barbúdski,

in Barbúdo

tož. antígovsko-barbúdsko, mest. pri antígovsko-

STATUS: predlog

45

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav mest. pri ántisemítskih, or. z ántisemítskima;



MNOŽINA: im. ántisemítski, rod. ántisemítskih, daj.

Ántinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri ántisemítskim, tož. ántisemítske, mest. pri

Ántka

ántisemítskih, or. z ántisemítskimi



ženski: EDNINA: im. ántisemítska, rod. ántisemítske, ántisemít -a m

daj. ántisemítski, tož. ántisemítsko, mest. pri

|privrženec antisemitizma|: zborovanje antisemitov

ántisemítski, or. z ántisemítsko; DVOJINA: im.

{B} antisemitov

ántisemítski, rod. ántisemítskih, daj. ántisemítskima,

{O} EDNINA: im. ántisemít, rod. ántisemíta, daj.

tož. ántisemítski, mest. pri ántisemítskih, or. z

ántisemítu, tož. ántisemíta, mest. pri ántisemítu, or. z ántisemítskima; MNOŽINA: im. ántisemítske, rod.

ántisemítom; DVOJINA: im. ántisemíta, rod.

ántisemítskih, daj. ántisemítskim, tož. ántisemítske,

ántisemítov, daj. ántisemítoma, tož. ántisemíta, mest.

mest. pri ántisemítskih, or. z ántisemítskimi

pri ántisemítih, or. z ántisemítoma; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. ántisemítsko, rod.

ántisemíti, rod. ántisemítov, daj. ántisemítom, tož.

ántisemítskega, daj. ántisemítskemu, tož.

ántisemíte, mest. pri ántisemítih, or. z ántisemíti

ántisemítsko, mest. pri ántisemítskem, or. z

STATUS: predlog

ántisemítskim; DVOJINA: im. ántisemítski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ántisemítskih, daj. ántisemítskima, tož. ántisemítski,



mest. pri ántisemítskih, or. z ántisemítskima;

ántisemítinja -e ž

MNOŽINA: im. ántisemítska, rod. ántisemítskih, daj.

|privrženka antisemitizma|: Njegova žena je bila

ántisemítskim, tož. ántisemítska, mest. pri

goreča antisemitinja

ántisemítskih, or. z ántisemítskimi

(< ántisemít)

STATUS: predlog

{B} antisemitinjin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. ántisemítinja, rod. ántisemítinje, daj.



ántisemítinji, tož. ántisemítinjo, mest. pri

Ántka -e in Ántinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime ántisemítinji, or. z ántisemítinjo; DVOJINA: im.

|pripadnica vzhodnoslovanskega plemena|: življenje

ántisemítinji, rod. ántisemítinj, daj. ántisemítinjama, Antk/Antinj v 6. in 7. stoletju

tož. ántisemítinji, mest. pri ántisemítinjah, or. z

(< Ánt)

ántisemítinjama; MNOŽINA: im. ántisemítinje, rod.

{B} Ántkin in Ántinjin

ántisemítinj, daj. ántisemítinjam, tož. ántisemítinje,

{O} EDNINA: im. Ántka in Ántinja, rod. Ántke in

mest. pri ántisemítinjah, or. z ántisemítinjami

Ántinje, daj. Ántki in Ántinji, tož. Ántko in Ántinjo,

STATUS: predlog

mest. pri Ántki in pri Ántinji, or. z Ántko in z Ántinjo; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

DVOJINA: im. Ántki in Ántinji, rod. Ántk in Ántinj, daj.



Ántkama in Ántinjama, tož. Ántki in Ántinji, mest. pri

ántisemitízem -zma

Ántkah

m

in pri Ántinjah, or. z Ántkama in z

|nazor, gibanje proti Judom, semitom|: V zahodni

Ántinjama; MNOŽINA: im. Ántke in Ántinje, rod. Ántk

Evropi se bojijo naraščajočega antisemitizma

in Ántinj, daj. Ántkam in Ántinjam, tož. Ántke in

{O}

Ántinje,

EDNINA: im. ántisemitízem, rod. ántisemitízma,

mest. pri Ántkah in pri Ántinjah, or. z

Ántkami

daj. ántisemitízmu, tož. ántisemitízem, mest. pri

in z Ántinjami

ántisemitízmu, or. z ántisemitízmom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

ántisemitízma, rod. ántisemitízmov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

ántisemitízmoma, tož. ántisemitízma, mest. pri

samostalnik ženskega spola

ántisemitízmih, or. z ántisemitízmoma; MNOŽINA: im.



ántisemitízmi, rod. ántisemitízmov, daj.

Antón Padovánski -a -ega m; ime bitja, osebno ime ántisemitízmom, tož. ántisemitízme, mest. pri

|svetnik|: oltar svetega Antona Padovanskega;

ántisemitízmih, or. z ántisemitízmi

Antonijev rov se imenuje po svetem Antonu

STATUS: predlog

Padovanskem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} EDNINA: im. Antón Padovánski, rod. Antóna



Padovánskega, daj. Antónu Padovánskemu, tož.

ántisemítski -a -o prid.

Antóna Padovánskega, mest. pri Antónu

Stranka je zaradi antisemitskih izjav izključila dva

Padovánskem, or. z Antónom Padovánskim

vidna člana

STATUS: predlog

(< ántisemít)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{O} moški: EDNINA: im. ántisemítski, rod.

imenu

ántisemítskega, daj. ántisemítskemu, tož. ántisemítski



(živostno ántisemítskega), mest. pri ántisemítskem, or.

Antón Puščávnik -a -a m; ime bitja, osebno ime

z ántisemítskim; DVOJINA: im. ántisemítska, rod.

|svetnik|: Svetega Antona Puščavnika upodabljajo s

ántisemítskih, daj. ántisemítskima, tož. ántisemítska,

prašičkom, zvoncem in palico v obliki črke T

46

{O} EDNINA: im. Antón Puščávnik, rod. Antóna PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Puščávnika, daj. Antónu Puščávniku, tož. Antóna

moška)

Puščávnika, mest. pri Antónu Puščávniku, or. z



Antónom Puščávnikom

Anžétov -a -o prid.

STATUS: predlog

Veselili so se Anžetovega uspeha

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (< Anžè)

imenu

{O} moški: EDNINA: im. Anžétov, rod. Anžétovega, daj. Anžétovemu, tož. Anžétov (živostno Anžétovega),

ántski -a -o prid.

mest. pri Anžétovem, or. z Anžétovim; DVOJINA: im.

antsko pleme

Anžétova, rod. Anžétovih, daj. Anžétovima, tož.

(< Ánt)

Anžétova, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovima;

{O} moški: EDNINA: im. ántski, rod. ántskega, daj.

MNOŽINA: im. Anžétovi, rod. Anžétovih, daj.

ántskemu, tož. ántski (živostno ántskega), mest. pri

Anžétovim, tož. Anžétove, mest. pri Anžétovih, or. z

ántskem, or. z ántskim; DVOJINA: im. ántska, rod.

Anžétovimi

ántskih, daj. ántskima, tož. ántska, mest. pri ántskih, ženski: EDNINA: im. Anžétova, rod. Anžétove, daj.

or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántski, rod. ántskih, daj.

Anžétovi, tož. Anžétovo, mest. pri Anžétovi, or. z

ántskim, tož. ántske, mest. pri ántskih, or. z ántskimi Anžétovo; DVOJINA: im. Anžétovi, rod. Anžétovih,

ženski: EDNINA: im. ántska, rod. ántske, daj. ántski, daj. Anžétovima, tož. Anžétovi, mest. pri Anžétovih,

tož. ántsko, mest. pri ántski, or. z ántsko; DVOJINA: im.

or. z Anžétovima; MNOŽINA: im. Anžétove, rod.

ántski, rod. ántskih, daj. ántskima, tož. ántski, mest. pri Anžétovih, daj. Anžétovim, tož. Anžétove, mest. pri

ántskih, or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántske, rod.

Anžétovih, or. z Anžétovimi

ántskih, daj. ántskim, tož. ántske, mest. pri ántskih, or.

srednji: EDNINA: im. Anžétovo, rod. Anžétovega, daj.

z ántskmi

Anžétovemu, tož. Anžétovo, mest. pri Anžétovem, or.

srednji: EDNINA: im. ántsko, rod. ántskega, daj.

z Anžétovim; DVOJINA: im. Anžétovi, rod.

ántskemu, tož. ántsko, mest. pri ántskem, or. z

Anžétovih, daj. Anžétovima, tož. Anžétovi, mest. pri

ántskim; DVOJINA: im. ántski, rod. ántskih, daj.

Anžétovih, or. z Anžétovima; MNOŽINA: im.

ántskima, tož. ántski, mest. pri ántskih, or. z ántskima; Anžétova, rod. Anžétovih, daj. Anžétovim, tož.

MNOŽINA: im. ántska, rod. ántskih, daj. ántskim, tož.

Anžétova, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovimi

ántska, mest. pri ántskih, or. z ántskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Apáč -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Anzelm Canterburyjski -a -ega [anzélm

|pripadnik severnoameriškega plemena|: V filmu je

kántərbərijski] m; ime bitja, osebno ime

predstavljen spor med Apačem in belcem; Začetniki

|lat. Anselmus Cantaberiensis: cerkveni učitelj|:

reje konj so bili najverjetneje Apači in Komanči

predavanje o Anzelmu Canterburyjskem

{B} Apačev

{O} EDNINA: im. Anzelm Canterburyjski, rod.

{O} EDNINA: im. Apáč, rod. Apáča, daj. Apáču, tož.

Anzelma Canterburyjskega, daj. Anzelmu

Apáča, mest. pri Apáču, or. z Apáčem; DVOJINA: im.

Canterburyjskemu, tož. Anzelma Canterburyjskega,

Apáča, rod. Apáčev, daj. Apáčema, tož. Apáča, mest.

mest. pri Anzelmu Canterburyjskem, or. z Anzelmom

pri Apáčih, or. z Apáčema; MNOŽINA: im. Apáči, rod.

Canterburyjskim

Apáčev, daj. Apáčem, tož. Apáče, mest. pri Apáčih, or.

STATUS: predlog

z Apáči

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog

imenu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Anžè -éta m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Na končnem izletu sem srečala Anžeta

Apáčev -a -o prid.

iz sosednjega mesta; Po dvanajstih urah v zraku sva

Zadela ga je Apačeva bojna sekira

z Anžetom končno prispela v Limo

(< Apáč)

{B} Anžetov

{O} moški: EDNINA: im. Apáčev, rod. Apáčevega,

{O} EDNINA: im. Anžè, rod. Anžéta, daj. Anžétu, tož.

daj. Apáčevemu, tož. Apáčev (živostno Apáčevega),

Anžéta, mest. pri Anžétu, or. z Anžétom; DVOJINA:

mest. pri Apáčevem, or. z Apáčevim; DVOJINA: im.

im. Anžéta, rod. Anžétov, daj. Anžétoma, tož. Anžéta,

Apáčeva, rod. Apáčevih, daj. Apáčevima, tož.

mest. pri Anžétih, or. z Anžétoma; MNOŽINA: im.

Apáčeva, mest. pri Apáčevih, or. z Apáčevima;

Anžéti, rod. Anžétov, daj. Anžétom, tož. Anžéte, mest.

MNOŽINA: im. Apáčevi, rod. Apáčevih, daj.

pri Anžétih, or. z Anžéti

Apáčevim, tož. Apáčeve, mest. pri Apáčevih, or. z

STATUS: predlog

Apáčevimi

47

ženski: EDNINA: im. Apáčeva, rod. Apáčeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Apáčevi, tož. Apáčevo, mest. pri Apáčevi, or. z



Apáčevo; DVOJINA: im. Apáčevi, rod. Apáčevih, daj.

ápgar -ja m

Apáčevima, tož. Apáčevi, mest. pri Apáčevih, or. z

|vprašalnik o novorojenčku, ki ocenjuje videz, srčni

Apáčevima; MNOŽINA: im. Apáčeve, rod. Apáčevih,

utrip, grimase, dejavnost, dihanje|: ocenjevanje

daj. Apáčevim, tož. Apáčeve, mest. pri Apáčevih, or. z

novorojenčkov po apgarju; Ob rojstvu je bil

Apáčevimi

nedonošenček z apgarjem 2; nesklonljivo v zvezi apgar srednji: EDNINA: im. Apáčevo, rod. Apáčevega, daj.

lestvica Ko je novorojenček star eno minuto, ga

Apáčevemu, tož. Apáčevo, mest. pri Apáčevem, or. z

ocenijo z apgar lestvico z apgarjevo lestvico,

Apáčevim; DVOJINA: im. Apáčevi, rod. Apáčevih, daj.

lestvico po apgarju, lestvico po Apgarjevi, lestvico Apáčevima, tož. Apáčevi, mest. pri Apáčevih, or. z

po Virginii Apgar; prim. Ápgar1, Ápgar2

Apáčevima; MNOŽINA: im. Apáčeva, rod. Apáčevih,

{B} apgarjev

daj. Apáčevim, tož. Apáčeva, mest. pri Apáčevih, or. z

{O} EDNINA: im. ápgar, rod. ápgarja, daj. ápgarju, tož.

Apáčevimi

ápgarja, mest. pri ápgarju, or. z ápgarjem; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. ápgarja, rod. ápgarjev, daj. ápgarjema, tož. ápgarja, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri ápgarjih, or. z ápgarjema; MNOŽINA: im.



ápgarji, rod. ápgarjev, daj. ápgarjem, tož. ápgarje,

Apáčinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri ápgarjih, or. z ápgarji

|pripadnica severnoameriškega plemena|: Na oder je

STATUS: predlog

stopila lepa Apačinja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; nesklonljivo (< Apáč)

v zvezi; samostalnik moškega spola

{B} Apačinjin



{O} EDNINA: im. Apáčinja, rod. Apáčinje, daj.

Ápgar1 -ja m; ime bitja, osebno ime

Apáčinji, tož. Apáčinjo, mest. pri Apáčinji, or. z

|priimek|: Z mladim Apgarjem sta rada potovala;

Apáčinjo; DVOJINA: im. Apáčinji, rod. Apáčinj, daj.

prim. ápgar

Apáčinjama, tož. Apáčinji, mest. pri Apáčinjah, or. z

{B} Apgarjev

Apáčinjama; MNOŽINA: im. Apáčinje, rod. Apáčinj,

{O} EDNINA: im. Ápgar, rod. Ápgarja, daj. Ápgarju,

daj. Apáčinjam, tož. Apáčinje, mest. pri Apáčinjah, or.

tož. Ápgarja, mest. pri Ápgarju, or. z Ápgarjem;

z Apáčinjami

DVOJINA: im. Ápgarja, rod. Ápgarjev, daj. Ápgarjema,

STATUS: predlog

tož. Ápgarja, mest. pri Ápgarjih, or. z Ápgarjema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

MNOŽINA: im. Ápgarji, rod. Ápgarjev, daj. Ápgarjem,



tož. Ápgarje, mest. pri Ápgarjih, or. z Ápgarji

apáški -a -o prid.

STATUS: predlog

legendarni apaški poglavar; Čez nekaj let je postal

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pravi apaški bojevnik, prelevil se je v Indijanca in



pozabil na svoje korenine

Ápgar2 -- ž; ime bitja, osebno ime

(< Apáč)

|ameriška anesteziologinja in neonatologinja|:

{O} moški: EDNINA: im. apáški, rod. apáškega, daj.

navadno ob ženskem imenu točkovanje po Virginiji

apáškemu, tož. apáški (živostno apáškega), mest. pri

Apgar; prim. ápgar

apáškem, or. z apáškim; DVOJINA: im. apáška, rod.

{O} EDNINA: im. Ápgar, rod. Ápgar, daj. Ápgar, tož.

apáških, daj. apáškima, tož. apáška, mest. pri apáških, Ápgar, mest. pri Ápgar, or. z Ápgar; DVOJINA: im.

or. z apáškima; MNOŽINA: im. apáški, rod. apáških,

Ápgar, rod. Ápgar, daj. Ápgar, tož. Ápgar, mest. pri

daj. apáškim, tož. apáške, mest. pri apáških, or. z

Ápgar, or. z Ápgar; MNOŽINA: im. Ápgar, rod. Ápgar,

apáškimi

daj. Ápgar, tož. Ápgar, mest. pri Ápgar, or. z Ápgar

ženski: EDNINA: im. apáška, rod. apáške, daj. apáški, STATUS: predlog

tož. apáško, mest. pri apáški, or. z apáško; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

im. apáški, rod. apáških, daj. apáškima, tož. apáški,



mest. pri apáških, or. z apáškima; MNOŽINA: im.

Ápgarjev -a -o prid.

apáške, rod. apáških, daj. apáškim, tož. apáške, mest.

Apgarjeva lestvica ||ocena stanja novorojenčka po pri apáških, or. z apáškimi

rojstvu||: Otrokove vitalne funkcije prvo in peto

srednji: EDNINA: im. apáško, rod. apáškega, daj.

minuto po rojstvu ocenimo z Apgarjevo lestvico

apáškemu, tož. apáško, mest. pri apáškem, or. z

(< Ápgar1, Ápgar2)

apáškim; DVOJINA: im. apáški, rod. apáških, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Ápgarjev, rod. Ápgarjevega, apáškima, tož. apáški, mest. pri apáških, or. z

daj. Ápgarjevemu, tož. Ápgarjev (živostno

apáškima; MNOŽINA: im. apáška, rod. apáških, daj.

Ápgarjevega), mest. pri Ápgarjevem, or. z

apáškim, tož. apáška, mest. pri apáških, or. z

Ápgarjevim; DVOJINA: im. Ápgarjeva, rod.

apáškimi

Ápgarjevih, daj. Ápgarjevima, tož. Ápgarjeva, mest.

STATUS: predlog

pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevima; MNOŽINA: im.

48

Ápgarjevi, rod. Ápgarjevih, daj. Ápgarjevim, tož.

Apollinairjevima; MNOŽINA: im. Apollinairove in

Ápgarjeve, mest. pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevimi

Apollinairjeve, rod. Apollinairovih in

ženski: EDNINA: im. Ápgarjeva, rod. Ápgarjeve, daj.

Apollinairjevih, daj. Apollinairovim in

Ápgarjevi, tož. Ápgarjevo, mest. pri Ápgarjevi, or. z

Apollinairjevim, tož. Apollinairove in

Ápgarjevo; DVOJINA: im. Ápgarjevi, rod. Ápgarjevih,

Apollinairjeve, mest. pri Apollinairovih in pri

daj. Ápgarjevima, tož. Ápgarjevi, mest. pri

Apollinairjevih, or. z Apollinairovimi in z

Ápgarjevih, or. z Ápgarjevima; MNOŽINA: im.

Apollinairjevimi

Ápgarjeve, rod. Ápgarjevih, daj. Ápgarjevim, tož.

srednji: EDNINA: im. Apollinairovo in

Ápgarjeve, mest. pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevimi

Apollinairjevo, rod. Apollinairovega in

srednji: EDNINA: im. Ápgarjevo, rod. Ápgarjevega, Apollinairjevega, daj. Apollinairovemu in

daj. Ápgarjevemu, tož. Ápgarjevo, mest. pri

Apollinairjevemu, tož. Apollinairovo in

Ápgarjevem, or. z Ápgarjevim; DVOJINA: im.

Apollinairjevo, mest. pri Apollinairovem in pri

Ápgarjevi, rod. Ápgarjevih, daj. Ápgarjevima, tož.

Apollinairjevem, or. z Apollinairovim in z

Ápgarjevi, mest. pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevima;

Apollinairjevim; DVOJINA: im. Apollinairovi in

MNOŽINA: im. Ápgarjeva, rod. Ápgarjevih, daj.

Apollinairjevi, rod. Apollinairovih in

Ápgarjevim, tož. Ápgarjeva, mest. pri Ápgarjevih, or.

Apollinairjevih, daj. Apollinairovima in

z Ápgarjevimi

Apollinairjevima, tož. Apollinairovi in

STATUS: predlog

Apollinairjevi, mest. pri Apollinairovih in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Apollinairjevih, or. z Apollinairovima in z

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Apollinairjevima; MNOŽINA: im. Apollinairova in



Apollinairjeva, rod. Apollinairovih in

Apollinairjev -a -o

Apollinairjevih,

prid.; obširneje glej pri

daj. Apollinairovim in

Apollinairov

Apollinairjevim, tož. Apollinairova in



Apollinairjeva, mest. pri Apollinairovih in pri

Apollinairov -a -o

Apollinairjevih,

in Apollinairjev -a -o

or. z Apollinairovimi in z

[apolinêrov-

Apollinairjevimi

in apolinêrjev-] prid.

Apollinairove/Apollinairjeve pesmi

STATUS: predlog

(< Guillaume Apollinaire)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni

{O} moški: EDNINA: im. Apollinairov in

pridevniki

Apollinairjev, rod. Apollinairovega in



Apollinairjevega, daj. Apollinairovemu in

apólon -a m

Apollinairjevemu, tož. Apollinairov in Apollinairjev

|metulj|: Med najlepšimi evropskimi vrstami

(živostno Apollinairovega in Apollinairjevega), mest.

metuljev so apoloni, ki imajo endemično podvrsto –

pri Apollinairovem in pri Apollinairjevem, or. z

slovenskega trnovskega gorskega apolona; prim.

Apollinairovim in z Apollinairjevim; DVOJINA: im.

Apólon

Apollinairova in Apollinairjeva, rod. Apollinairovih

{B} apolonov

in Apollinairjevih, daj. Apollinairovima in

{O} EDNINA: im. apólon, rod. apólona, daj. apólonu,

Apollinairjevima, tož. Apollinairova in

tož. apólona, mest. pri apólonu, or. z apólonom;

Apollinairjeva, mest. pri Apollinairovih in pri

DVOJINA: im. apólona, rod. apólonov, daj. apólonoma,

Apollinairjevih, or. z Apollinairovima in z

tož. apólona, mest. pri apólonih, or. z apólonoma;

Apollinairjevima; MNOŽINA: im. Apollinairovi in

MNOŽINA: im. apóloni, rod. apólonov, daj. apólonom,

Apollinairjevi, rod. Apollinairovih in

tož. apólone, mest. pri apólonih, or. z apóloni

Apollinairjevih, daj. Apollinairovim in

STATUS: predlog

Apollinairjevim, tož. Apollinairove in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Apollinairjeve, mest. pri Apollinairovih in pri



Apollinairjevih, or. z Apollinairovimi in z

Apólon -a m; ime bitja, religijsko ime

Apollinairjevimi

|grški bog svetlobe in sonca|: antična pripovedka o

ženski: EDNINA: im. Apollinairova in Apollinairjeva, Apolonu in Dafne; prim. apólon

rod. Apollinairove in Apollinairjeve, daj.

{B} Apolonov

Apollinairovi in Apollinairjevi, tož. Apollinairovo in

{O} EDNINA: im. Apólon, rod. Apólona, daj. Apólonu,

Apollinairjevo, mest. pri Apollinairovi in pri

tož. Apólona, mest. pri Apólonu, or. z Apólonom;

Apollinairjevi, or. z Apollinairovo in z

DVOJINA: im. Apólona, rod. Apólonov, daj.

Apollinairjevo; DVOJINA: im. Apollinairovi in

Apólonoma, tož. Apólona, mest. pri Apólonih, or. z

Apollinairjevi, rod. Apollinairovih in

Apólonoma; MNOŽINA: im. Apóloni, rod. Apólonov,

Apollinairjevih, daj. Apollinairovima in

daj. Apólonom, tož. Apólone, mest. pri Apólonih, or. z

Apollinairjevima, tož. Apollinairovi in

Apóloni

Apollinairjevi, mest. pri Apollinairovih in pri

STATUS: predlog

Apollinairjevih, or. z Apollinairovima in z

49

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-17. uri; prvi april ||dan potegavščin||: Smeha in šal rimska imena

poln prvi april!



{O} EDNINA: im. apríl, rod. apríla, daj. aprílu, tož.

Apolónij z Ródosa -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime apríl, mest. pri aprílu, or. z aprílom; DVOJINA: im.

|grški pesnik|: z Apolonijem z Rodosa; S

apríla, rod. aprílov, daj. apríloma, tož. apríla, mest. pri Kalimahom je tekmoval njegov učenec Apolonij z

aprílih, or. z apríloma; MNOŽINA: im. apríli, rod.

Rodosa, ki je napisal ep »Argonavtika«

aprílov, daj. aprílom, tož. apríle, mest. pri aprílih, or. z

{O} EDNINA: im. Apolónij z Ródosa, rod. Apolónija z

apríli

Ródosa, daj. Apolóniju z Ródosa, tož. Apolónija z

STATUS: predlog

Ródosa, mest. pri Apolóniju z Ródosa, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Apolónijem z Ródosa

posebnih datumov, dnevov, mesecev

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Ar -- [árə̀ tudi arə̀ in áêr tudi aêr] m; simbol imenu

|argon|: Simbol za kemijski element argon je Ar



STATUS: predlog

apóstol -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|Kristusov učenec|: nauk apostolov; Jezus in



apostoli so od začetka poudarjali pomen nesebične

arab. okrajš.

ljubezni; v zvezi apostol Peter Z apostolom Petrom je

|arabski|: arab. vojskovodja; |arabsko|: Abraham

tesno povezana papeška služba

(arab. Ibrahim); |arabščina|: Poravnavanje

{B} apostolov

odstavkov je v arab. drugačno

{O} EDNINA: im. apóstol, rod. apóstola, daj. apóstolu,

STATUS: predlog

tož. apóstola, mest. pri apóstolu, or. z apóstolom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

DVOJINA: im. apóstola, rod. apóstolov, daj.



apóstoloma, tož. apóstola, mest. pri apóstolih, or. z

arábski -a -o prid.

apóstoloma; MNOŽINA: im. apóstoli, rod. apóstolov,

arabski konj; Predstavil se je kot tajnik arabskega

daj. apóstolom, tož. apóstole, mest. pri apóstolih, or. z šejka; arabska pisava

apóstoli

(< Zdrúženi arábski emiráti, Arabski polotok)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. arábski, rod. arábskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

arábskemu, tož. arábski (živostno arábskega), mest. pri arábskem, or. z arábskim; DVOJINA: im. arábska, rod.

apostróf -a m

arábskih, daj. arábskima, tož. arábska, mest. pri

|ločilo|: Za predlogi so nekdaj zapisovali apostrofe

arábskih, or. z arábskima; MNOŽINA: im. arábski, rod.

{PRZ} ʼ nadomestilo izpuščene črke, števke ali števk Da bʼ

arábskih, daj. arábskim, tož. arábske, mest. pri

nikoli noč ne bʼla!; Po državnozborskih volitvah ʼ96

arábskih, or. z arábskimi

je bil imenovan za okoljskega ministra; prim.

ženski: EDNINA: im. arábska, rod. arábske, daj.

opuščáj

arábski, tož. arábsko, mest. pri arábski, or. z arábsko;

{O} EDNINA: im. apostróf, rod. apostrófa, daj.

DVOJINA: im. arábski, rod. arábskih, daj. arábskima,

apostrófu, tož. apostróf, mest. pri apostrófu, or. z

tož. arábski, mest. pri arábskih, or. z arábskima;

apostrófom; DVOJINA: im. apostrófa, rod. apostrófov,

MNOŽINA: im. arábske, rod. arábskih, daj. arábskim,

daj. apostrófoma, tož. apostrófa, mest. pri apostrófih, tož. arábske, mest. pri arábskih, or. z arábskimi

or. z apostrófoma; MNOŽINA: im. apostrófi, rod.

srednji: EDNINA: im. arábsko, rod. arábskega, daj.

apostrófov, daj. apostrófom, tož. apostrófe, mest. pri

arábskemu, tož. arábsko, mest. pri arábskem, or. z

apostrófih, or. z apostrófi

arábskim; DVOJINA: im. arábski, rod. arábskih, daj.

STATUS: predlog

arábskima, tož. arábski, mest. pri arábskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

arábskima; MNOŽINA: im. arábska, rod. arábskih, daj.



arábskim, tož. arábska, mest. pri arábskih, or. z

apr. okrajš.

arábskimi

|april|: v datumu Rojen je 29. apr. 1934

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





aréna -e ž

apríl -a m

|prostor za nastopanje|: V areni rimskega Koloseja

|mesec v letu|: Razpis so objavili aprila; Zadnjo

smo poslušali operno predstavo; zlata arena

nedeljo v aprilu je društvo organiziralo pohod; pri

||nagrada||: Za glasbo v filmu je v Pulju prejel zlato

navajanju datuma Predavanje bo v sredo, 10. aprila, ob

areno

{O} EDNINA: im. aréna, rod. aréne, daj. aréni, tož.

aréno, mest. pri aréni, or. z aréno; DVOJINA: im. aréni, 50

rod. arén, daj. arénama, tož. aréni, mest. pri arénah, or.

Argentínčevim, tož. Argentínčeve, mest. pri

z arénama; MNOŽINA: im. aréne, rod. arén, daj.

Argentínčevih, or. z Argentínčevimi

arénam, tož. aréne, mest. pri arénah, or. z arénami

srednji: EDNINA: im. Argentínčevo, rod.

STATUS: predlog

Argentínčevega, daj. Argentínčevemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Argentínčevo, mest. pri Argentínčevem, or. z

odlikovanj, častnih nazivov

Argentínčevim; DVOJINA: im. Argentínčevi, rod.



Argentínčevih, daj. Argentínčevima, tož.

Áres -a

Argentínčevi,

m; ime bitja, religijsko ime

mest. pri Argentínčevih, or. z

|grški bog vojne|: ljubezen med Afrodito in Aresom;

Argentínčevima; MNOŽINA: im. Argentínčeva, rod.

Stari Grki so današnji Mars, rdeči planet,

Argentínčevih, daj. Argentínčevim, tož.

poimenovali po bogu vojne Aresu

Argentínčeva, mest. pri Argentínčevih, or. z

{B} Aresov

Argentínčevimi

{O} EDNINA: im. Áres, rod. Áresa, daj. Áresu, tož.

STATUS: predlog

Áresa, mest. pri Áresu, or. z Áresom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Áresa, rod. Áresov, daj. Áresoma, tož. Áresa, mest. pri Áresih, or. z Áresoma; MNOŽINA: im. Áresi, rod.

Argentínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

Áresov, daj. Áresom, tož. Árese, mest. pri Áresih, or. z Pianist je za koncert izbral skladbe znanega

Áresi

Argentinca; Za zmago proti Argentincu je

STATUS: predlog

potreboval dve uri in 44 minut; Veliko mladih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Argentincev je odšlo v Španijo

rimska imena

(< Argentína)

{B} Argentinčev



{O}

Argentína -e

EDNINA: im. Argentínec, rod. Argentínca, daj.

ž; zemljepisno ime

|

Argentíncu, tož. Argentínca, mest. pri Argentíncu, or.

dolgo ime Argentinska republika|; |država|: Na

srečanju s Slovenci iz Argentine smo lahko

z Argentíncem; DVOJINA: im. Argentínca, rod.

Argentíncev,

občudovali njihovo znanje slovenščine; izseljevanje

daj. Argentíncema, tož. Argentínca,

v Argentino; slovenska skupnost v Argentini

mest. pri Argentíncih, or. z Argentíncema; MNOŽINA:

im. Argentínci, rod. Argentíncev, daj. Argentíncem,

Kje? v Argentini

tož. Argentínce, mest. pri Argentíncih, or. z

Od kod? iz Argentine

Argentínci

Kam? v Argentino

{B} Argentinec, Argentinka; Argentinčev,

STATUS: predlog

Argentinkin; argentinski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Argentína, rod. Argentíne, daj.

samostalnik moškega spola

Argentíni, tož. Argentíno, mest. pri Argentíni, or. z



Argentíno

Argentínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Dišava karizmatične Argentinke izraža njen pogled

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

na življenje; Novinarka je pristopila k Argentinki;



Eva Peron je ena najslavnejših Argentink

Argentínčev -a -o

(< Argentína)

prid.

Zakaj Argentinčev odstop ni prinesel sprememb?

{B} Argentinkin

(< Argentínec)

{O} EDNINA: im. Argentínka, rod. Argentínke, daj.

{O} moški:

Argentínki,

EDNINA: im. Argentínčev, rod.

tož. Argentínko, mest. pri Argentínki, or.

Argentínčevega,

z Argentínko;

daj. Argentínčevemu, tož.

DVOJINA: im. Argentínki, rod.

Argentínčev (

Argentínk,

živostno Argentínčevega), mest. pri

daj. Argentínkama, tož. Argentínki, mest.

Argentínčevem,

pri Argentínkah,

or. z Argentínčevim; DVOJINA: im.

or. z Argentínkama; MNOŽINA: im.

Argentínčeva,

Argentínke,

rod. Argentínčevih, daj.

rod. Argentínk, daj. Argentínkam, tož.

Argentínčevima,

Argentínke,

tož. Argentínčeva, mest. pri

mest. pri Argentínkah, or. z

Argentínčevih,

Argentínkami

or. z Argentínčevima; MNOŽINA: im.

Argentínčevi, rod. Argentínčevih, daj.

STATUS: predlog

Argentínčevim, tož. Argentínčeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Argentínčevih, or. z Argentínčevimi



ženski: EDNINA: im. Argentínčeva, rod.

argentínski -a -o prid.

Argentínčeve, daj. Argentínčevi, tož. Argentínčevo,

Film prikazuje argentinske pampe; V zadnjih letih

mest. pri Argentínčevi, or. z Argentínčevo; DVOJINA:

je v Sloveniji vedno več plesalcev argentinskega

im. Argentínčevi, rod. Argentínčevih, daj.

tanga in svinga; Išče argentinsko dogo, gibčnega,

Argentínčevima, tož. Argentínčevi, mest. pri

velikega in hitrega delovnega psa

Argentínčevih, or. z Argentínčevima; MNOŽINA: im.

(< Argentína)

Argentínčeve, rod. Argentínčevih, daj.

51

{O} moški: EDNINA: im. argentínski, rod.

Árharjevim; DVOJINA: im. Árharjeva, rod. Árharjevih,

argentínskega, daj. argentínskemu, tož. argentínski

daj. Árharjevima, tož. Árharjeva, mest. pri Árharjevih, (živostno argentínskega), mest. pri argentínskem, or. z or. z Árharjevima; MNOŽINA: im. Árharjevi, rod.

argentínskim; DVOJINA: im. argentínska, rod.

Árharjevih, daj. Árharjevim, tož. Árharjeve, mest. pri

argentínskih, daj. argentínskima, tož. argentínska,

Árharjevih, or. z Árharjevimi

mest. pri argentínskih, or. z argentínskima; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. Árharjeva, rod. Árharjeve, daj.

im. argentínski, rod. argentínskih, daj. argentínskim,

Árharjevi, tož. Árharjevo, mest. pri Árharjevi, or. z

tož. argentínske, mest. pri argentínskih, or. z

Árharjevo; DVOJINA: im. Árharjevi, rod. Árharjevih,

argentínskimi

daj. Árharjevima, tož. Árharjevi, mest. pri Árharjevih, ženski: EDNINA: im. argentínska, rod. argentínske, or. z Árharjevima; MNOŽINA: im. Árharjeve, rod.

daj. argentínski, tož. argentínsko, mest. pri

Árharjevih, daj. Árharjevim, tož. Árharjeve, mest. pri

argentínski, or. z argentínsko; DVOJINA: im.

Árharjevih, or. z Árharjevimi

argentínski, rod. argentínskih, daj. argentínskima, tož.

srednji: EDNINA: im. Árharjevo, rod. Árharjevega, argentínski, mest. pri argentínskih, or. z

daj. Árharjevemu, tož. Árharjevo, mest. pri

argentínskima; MNOŽINA: im. argentínske, rod.

Árharjevem, or. z Árharjevim; DVOJINA: im.

argentínskih, daj. argentínskim, tož. argentínske, mest.

Árharjevi, rod. Árharjevih, daj. Árharjevima, tož.

pri argentínskih, or. z argentínskimi

Árharjevi, mest. pri Árharjevih, or. z Árharjevima;

srednji: EDNINA: im. argentínsko, rod. argentínskega, MNOŽINA: im. Árharjeva, rod. Árharjevih, daj.

daj. argentínskemu, tož. argentínsko, mest. pri

Árharjevim, tož. Árharjeva, mest. pri Árharjevih, or. z argentínskem, or. z argentínskim; DVOJINA: im.

Árharjevimi

argentínski, rod. argentínskih, daj. argentínskima, tož.

STATUS: predlog

argentínski, mest. pri argentínskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

argentínskima; MNOŽINA: im. argentínska, rod.



argentínskih, daj. argentínskim, tož. argentínska, mest.

Arhimédov -a -o prid.

pri argentínskih, or. z argentínskimi

Odkritje Arhimedovega rokopisa; Šele v 16. stoletju

STATUS: predlog

so Arhimedov dela začeli širiti med ljudi; Arhimedov PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

zakon ||zakon o hidrostatičnem vzgonu||: Po



Arhimedovem zakonu tekočina deluje na potopljeno

arh. okrajš.

telo z vzgonom, ki je enak teži izpodrinjene

|arhitekt; arhitektka|: delo arh. Janeza Novaka; v

tekočine; Arhimedova nagrada ||nagrada||: Podelili so zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. arh.; |arhitektura|: v Arhimedovo nagrado za evropske študente;

zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. inž. arh.;

Arhimedova vijačnica ||krivulja||: Ideja ladijskega

|arhitekturni|: arh. biro

vijaka je temeljila na načelu Arhimedove vijačnice;

STATUS: predlog

Arhimedova/arhimedova točka ||izhodiščna, ključna PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

točka za delovanje, vzvod||: V 19. stoletju je



materni jezik postal Arhimedova/arhimedova točka

Árhar -ja m; ime bitja, osebno ime

emancipacije narodov

|priimek|; |slovenski pesnik, pisatelj in publicist|:

(< Arhimed)

Izšla je knjižica preprostih, a prisrčnih verzov

{O} moški: EDNINA: im. Arhimédov, rod.

Vojana Tihomirja Arharja z naslovom »Tratnice«

Arhimédovega, daj. Arhimédovemu, tož. Arhimédov

{B} Arharjev

(živostno Arhimédovega), mest. pri Arhimédovem, or.

{O} EDNINA: im. Árhar, rod. Árharja, daj. Árharju, tož.

z Arhimédovim; DVOJINA: im. Arhimédova, rod.

Árharja, mest. pri Árharju, or. z Árharjem; DVOJINA:

Arhimédovih, daj. Arhimédovima, tož. Arhimédova,

im. Árharja, rod. Árharjev, daj. Árharjema, tož.

mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovima;

Árharja, mest. pri Árharjih, or. z Árharjema;

MNOŽINA: im. Arhimédovi, rod. Arhimédovih, daj.

MNOŽINA: im. Árharji, rod. Árharjev, daj. Árharjem,

Arhimédovim, tož. Arhimédove, mest. pri

tož. Árharje, mest. pri Árharjih, or. z Árharji

Arhimédovih, or. z Arhimédovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Arhimédova, rod. Arhimédove, P

daj. Arhimédovi, tož. Arhimédovo, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Arhimédovi,

samostalnik moškega spola

or. z Arhimédovo; DVOJINA: im.



Arhimédovi, rod. Arhimédovih, daj. Arhimédovima,



tož. Arhimédovi, mest. pri Arhimédovih, or. z

Árharjev -a -o prid.

Arhimédovima; MNOŽINA: im. Arhimédove, rod.

Med Arharjevimi deli prevladujejo drobne pesniške

Arhimédovih, daj. Arhimédovim, tož. Arhimédove,

slikanice

mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovimi

(< Árhar)

srednji: EDNINA: im. Arhimédovo, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Árharjev, rod. Árharjevega, Arhimédovega, daj. Arhimédovemu, tož.

daj. Árharjevemu, tož. Árharjev (živostno

Arhimédovo, mest. pri Arhimédovem, or. z

Árharjevega), mest. pri Árharjevem, or. z

52

Arhimédovim; DVOJINA: im. Arhimédovi, rod.



Arhimédovih, daj. Arhimédovima, tož. Arhimédovi,

arijánstvo -a s

mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovima;

|verski nauk meniha Arija v 4. stoletju|: boj proti

MNOŽINA: im. Arhimédova, rod. Arhimédovih, daj.

arijanstvu; Landar je bil v času zgodnjega

Arhimédovim, tož. Arhimédova, mest. pri

krščanstva tudi središče arijanstva

Arhimédovih, or. z Arhimédovimi

(< Arij)

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. arijánstvo, rod. arijánstva, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

arijánstvu, tož. arijánstvo, mest. pri arijánstvu, or. z izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

arijánstvom; DVOJINA: im. arijánstvi, rod. arijánstev,

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

daj. arijánstvoma, tož. arijánstvi, mest. pri arijánstvih, or. z arijánstvoma; MNOŽINA: im. arijánstva, rod.

arijánstev,

Ariadna -e [arijádna]

daj. arijánstvom, tož. arijánstva, mest. pri

ž; ime bitja, osebno ime

|grška bajeslovna oseba|: Tizianova slika Bakha in

arijánstvih, or. z arijánstvi

Ariadne

STATUS: predlog

{B} Ariadnin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} EDNINA: im. Ariadna, rod. Ariadne, daj. Ariadni,



tož. Ariadno, mest. pri Ariadni, or. z Ariadno;

árijec -jca m

DVOJINA: im. Ariadni, rod. Ariaden, daj. Ariadnama,

|po nacistični ideologiji pripadnik evropskih belcev|:

tož. Ariadni, mest. pri Ariadnah, or. z Ariadnama;

Nacisti so želeli združiti vse nemško govoreče

MNOŽINA: im. Ariadne, rod. Ariaden, daj. Ariadnam,

arijce v eno državo

tož. Ariadne, mest. pri Ariadnah, or. z Ariadnami

{B} arijčev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. árijec, rod. árijca, daj. árijcu, tož.

P

árijca, mest. pri árijcu, or. z árijcem; DVOJINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

árijca,

rimska imena

rod. árijcev, daj. árijcema, tož. árijca, mest. pri



árijcih, or. z árijcema; MNOŽINA: im. árijci, rod.



árijcev, daj. árijcem, tož. árijce, mest. pri árijcih, or. z Ariadnin -a -o [arijádnin] prid.

árijci

Tezej je Minotavra ubil z Ariadnino pomočjo;

STATUS: predlog

Ariadnina/ariadnina nit ||rešilno sredstvo||: Predajal se je novim in novim knjigam ter iskal

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Ariadnino/ariadnino nit, s pomočjo katere bi prišel

samostalnik moškega spola

iz labirinta negotovosti



(< Ariadna)

Árijec -jca m; prebivalsko ime, ime bitja

{O} moški: EDNINA: im. Ariadnin, rod. Ariadninega,

|pripadnik starega indoevropskega ljudstva|: kultura

daj. Ariadninemu, tož. Ariadnin (živostno

Arijcev; Približno v drugem tisočletju pr. n. št. so

Ariadninega), mest. pri Ariadninem, or. z

Arijci zavzeli Indijo

Ariadninim; DVOJINA: im. Ariadnina, rod. Ariadninih,

{B} Arijčev

daj. Ariadninima, tož. Ariadnina, mest. pri Ariadninih,

{O} EDNINA: im. Árijec, rod. Árijca, daj. Árijcu, tož.

or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnini, rod.

Árijca, mest. pri Árijcu, or. z Árijcem; DVOJINA: im.

Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnine, mest. pri

Árijca, rod. Árijcev, daj. Árijcema, tož. Árijca, mest.

Ariadninih, or. z Ariadninimi

pri Árijcih, or. z Árijcema; MNOŽINA: im. Árijci, rod.

ženski: EDNINA: im. Ariadnina, rod. Ariadnine, daj.

Árijcev, daj. Árijcem, tož. Árijce, mest. pri Árijcih, or.

Ariadnini, tož. Ariadnino, mest. pri Ariadnini, or. z

z Árijci

Ariadnino; DVOJINA: im. Ariadnini, rod. Ariadninih,

STATUS: predlog

daj. Ariadninima, tož. Ariadnini, mest. pri Ariadninih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnine, rod.

samostalnik moškega spola

Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnine, mest. pri



Ariadninih, or. z Ariadninimi

árijka -e ž

srednji: EDNINA: im. Ariadnino, rod. Ariadninega,

|po nacistični ideologiji pripadnica evropskih belcev|: V

daj. Ariadninemu, tož. Ariadnino, mest. pri

filmu igrata vlogi Judinje in arijke v nacističnem

Ariadninem, or. z Ariadninim; DVOJINA: im.

Berlinu

Ariadnini, rod. Ariadninih, daj. Ariadninima, tož.

(< árijec)

Ariadnini, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninima;

{B} arijkin

MNOŽINA: im. Ariadnina, rod. Ariadninih, daj.

{O} EDNINA: im. árijka, rod. árijke, daj. árijki, tož.

Ariadninim, tož. Ariadnina, mest. pri Ariadninih, or. z árijko, mest. pri árijki, or. z árijko; DVOJINA: im.

Ariadninimi

árijki, rod. árijk, daj. árijkama, tož. árijki, mest. pri STATUS: predlog

árijkah, or. z árijkama; MNOŽINA: im. árijke, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

árijk, daj. árijkam, tož. árijke, mest. pri árijkah, or. z izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

árijkami

53

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





árijski -a -o prid.

Árktika -e ž; zemljepisno ime

|nanašajoč se na arijska plemena|: arijska

|del Zemljinega površja; severno polarno območje|:

civilizacija; Pred skoraj štirimi tisočletji so začela

Lansko zimo je preživela med Eskimi na kanadski

arijska plemena prodirati proti jugu; |nanašajoč se

Arktiki; Britanijo je zajel val mrzlega zraka z

na nacistično rasno ideologijo|: arijska rasa; Zaradi

Arktike in povzročil rekordno mrzlo zimo; Zadnji

njegovega, kot so sami govorili, arijskega videza so

potomci mamutov izvirajo z Arktike pred 3000 do

ga hoteli poslati v enoto SS

4000 leti

(< Árijec, árijec)

Kje? na Arktiki

{O} moški: EDNINA: im. árijski, rod. árijskega, daj.

Od kod? z Arktike

árijskemu, tož. árijski (živostno árijskega), mest. pri Kam? na Arktiko

árijskem, or. z árijskim; DVOJINA: im. árijska, rod.

{B} arktični

árijskih, daj. árijskima, tož. árijska, mest. pri árijskih,

{O} EDNINA: im. Árktika, rod. Árktike, daj. Árktiki,

or. z árijskima; MNOŽINA: im. árijski, rod. árijskih, daj.

tož. Árktiko, mest. pri Árktiki, or. z Árktiko

árijskim, tož. árijske, mest. pri árijskih, or. z árijskimi STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. árijska, rod. árijske, daj. árijski, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

tož. árijsko, mest. pri árijski, or. z árijsko; DVOJINA: im. árijski, rod. árijskih, daj. árijskima, tož. árijski, Arménčev -a -o prid.

mest. pri árijskih, or. z árijskima; MNOŽINA: im.

Naslednja Armenčeva poteza ga je priprevljala do

árijske, rod. árijskih, daj. árijskim, tož. árijske, mest.

poraza

pri árijskih, or. z árijskimi

(< Arménec)

srednji: EDNINA: im. árijsko, rod. árijskega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Arménčev, rod.

árijskemu, tož. árijsko, mest. pri árijskem, or. z

Arménčevega, daj. Arménčevemu, tož. Arménčev

árijskim; DVOJINA: im. árijski, rod. árijskih, daj.

(živostno Arménčevega), mest. pri Arménčevem, or. z

árijskima, tož. árijski, mest. pri árijskih, or. z

Arménčevim; DVOJINA: im. Arménčeva, rod.

árijskima; MNOŽINA: im. árijska, rod. árijskih, daj.

Arménčevih, daj. Arménčevima, tož. Arménčeva,

árijskim, tož. árijska, mest. pri árijskih, or. z árijskimi mest. pri Arménčevih, or. z Arménčevima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Arménčevi, rod. Arménčevih, daj. Arménčevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Arménčeve, mest. pri Arménčevih, or. z



Arménčevimi

árktičen -čna -o prid.

ženski: EDNINA: im. Arménčeva, rod. Arménčeve,

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik arktični krog; daj. Arménčevi, tož. Arménčevo, mest. pri

arktična tundra; Severni del Rusije je zajel arktični

Arménčevi, or. z Arménčevo; DVOJINA: im.

mraz

Arménčevi, rod. Arménčevih, daj. Arménčevima, tož.

(< Árktika)

Arménčevi, mest. pri Arménčevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. árktičen, rod. árktičnega, daj.

Arménčevima; MNOŽINA: im. Arménčeve, rod.

árktičnemu, tož. árktičen (živostno árktičnega), mest.

Arménčevih, daj. Arménčevim, tož. Arménčeve, mest.

pri árktičnem, or. z árktičnim; DVOJINA: im. árktična,

pri Arménčevih, or. z Arménčevimi

rod. árktičnih, daj. árktičnima, tož. árktična, mest. pri srednji: EDNINA: im. Arménčevo, rod. Arménčevega, árktičnih, or. z árktičnima; MNOŽINA: im. árktični,

daj. Arménčevemu, tož. Arménčevo, mest. pri

rod. árktičnih, daj. árktičnim, tož. árktične, mest. pri Arménčevem, or. z Arménčevim; DVOJINA: im.

árktičnih, or. z árktičnimi

Arménčevi, rod. Arménčevih, daj. Arménčevima, tož.

ženski: EDNINA: im. árktična, rod. árktične, daj.

Arménčevi, mest. pri Arménčevih, or. z

árktični, tož. árktično, mest. pri árktični, or. z

Arménčevima; MNOŽINA: im. Arménčeva, rod.

árktično; DVOJINA: im. árktični, rod. árktičnih, daj.

Arménčevih, daj. Arménčevim, tož. Arménčeva, mest.

árktičnima, tož. árktični, mest. pri árktičnih, or. z

pri Arménčevih, or. z Arménčevimi

árktičnima; MNOŽINA: im. árktične, rod. árktičnih, daj.

STATUS: predlog

árktičnim, tož. árktične, mest. pri árktičnih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

árktičnimi



srednji: EDNINA: im. árktične, rod. árktičnega, daj.

Arménec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

árktičnemu, tož. árktične, mest. pri árktičnem, or. z

Je sin Armenca in Nemke; Po svetu in v Armeniji

árktičnim; DVOJINA: im. árktični, rod. árktičnih, daj.

živi okoli enajst milijonov Armencev

árktičnima, tož. árktični, mest. pri árktičnih, or. z

(< Arménija)

árktičnima; MNOŽINA: im. árktična, rod. árktičnih, daj.

{B} Armenčev

árktičnim, tož. árktična, mest. pri árktičnih, or. z

{O} EDNINA: im. Arménec, rod. Arménca, daj.

árktičnimi

Arméncu, tož. Arménca, mest. pri Arméncu, or. z

54

Arméncem; DVOJINA: im. Arménca, rod. Arméncev, arménskih, daj. arménskim, tož. arménske, mest. pri

daj. Arméncema, tož. Arménca, mest. pri Arméncih,

arménskih, or. z arménskimi

or. z Arméncema; MNOŽINA: im. Arménci, rod.

srednji: EDNINA: im. arménsko, rod. arménskega, daj.

Arméncev, daj. Arméncem, tož. Arménce, mest. pri

arménskemu, tož. arménsko, mest. pri arménskem, or.

Arméncih, or. z Arménci

z arménskim; DVOJINA: im. arménski, rod.

STATUS: predlog

arménskih, daj. arménskima, tož. arménski, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

arménskih, or. z arménskima; MNOŽINA: im.

samostalnik moškega spola

arménska, rod. arménskih, daj. arménskim, tož.



arménska, mest. pri arménskih, or. z arménskimi

Arménija -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Republika Armenija|; |država|: Igralci so

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

bili utrujeni zaradi potovanja v Armenijo; meja z



Armenijo

Artaud -a [artó, rod. artója, or. z artójem] m; ime Kje? v Armeniji

bitja, osebno ime

Od kod? iz Armenije

|priimek|; |francoski dramatik, pesnik in esejist|:

Kam? v Armenijo

zapiski Antonina Artauda; Srečal se je z Antoninom

{B} Armenec, Armenka; Armenčev, Armenkin;

Artaudom/Artaudem

armenski

{B} Artaudov in Artaudev

{O} EDNINA: im. Arménija, rod. Arménije, daj.

{O} EDNINA: im. Artaud, rod. Artauda, daj. Artaudu,

Arméniji, tož. Arménijo, mest. pri Arméniji, or. z

tož. Artauda, mest. pri Artaudu, or. z Artaudom in z

Arménijo

Artaudem; DVOJINA: im. Artauda, rod. Artaudov in

STATUS: predlog

Artaudev, daj. Artaudoma in Artaudema, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Artauda, mest. pri Artaudih, or. z Artaudoma in z



Artaudema; MNOŽINA: im. Artaudi, rod. Artaudov in

Arménka -e

Artaudev,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Artaudom in Artaudem, tož. Artaude,

Znanec se je poročil z Armenko; Zmaga Armenk je

mest. pri Artaudih, or. z Artaudi

bila pričakovana

STATUS: predlog

(< Arménija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{B} Armenkin



{O} EDNINA: im. Arménka, rod. Arménke, daj.

Artaudev -a -o prid.; obširneje glej pri Artaudov Arménki, tož. Arménko, mest. pri Arménki, or. z



Arménko; DVOJINA: im. Arménki, rod. Arménk, daj.

Artaudov -a -o in Artaudev -a -o [artójev-] prid.

Arménkama, tož. Arménki, mest. pri Arménkah, or. z

Artaudova/Artaudeva proza; Artaudova/Artaudeva Arménkama; MNOŽINA: im. Arménke, rod. Arménk,

nagrada ||nagrada||: Mehičan Juan Villoro je za

daj. Arménkam, tož. Arménke, mest. pri Arménkah,

zbirko novel prejel Artaudovo/Artaudevo nagrado

or. z Arménkami

(< Artaud)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Artaudov in Artaudev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Artaudovega in Artaudevega, daj. Artaudovemu in



Artaudevemu, tož. Artaudov in Artaudev (živostno

arménski -a -o prid.

Artaudovega in Artaudevega), mest. pri Artaudovem

Ansambel sestavljajo virtuozni armenski glasbeniki

in pri Artaudevem, or. z Artaudovim in z

na tradicionalnih glasbilih;

Artaudevim;

armenska pisava ||vrsta

DVOJINA: im. Artaudova in Artaudeva,

pisave||: Nastanek armenske pisave ljudsko izročilo

rod. Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudovima in

postavlja v začetek petega stoletja n. št.

Artaudevima, tož. Artaudova in Artaudeva, mest. pri

(< Arménija)

Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovima in z

{O} moški:

Artaudevima;

EDNINA: im. arménski, rod. arménskega,

MNOŽINA: im. Artaudovi in Artaudevi,

daj. arménskemu, tož. arménski (živostno

rod. Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudovim in

arménskega),

Artaudevim,

mest. pri arménskem, or. z arménskim;

tož. Artaudove in Artaudeve, mest. pri

Artaudovih

DVOJINA: im. arménska, rod. arménskih, daj.

in pri Artaudevih, or. z Artaudovimi in z

arménskima,

Artaudevimi

tož. arménska, mest. pri arménskih, or. z

arménskima;

ženski:

MNOŽINA: im. arménski, rod.

EDNINA: im. Artaudova in Artaudeva, rod.

arménskih,

Artaudove

daj. arménskim, tož. arménske, mest. pri

in Artaudeve, daj. Artaudovi in Artaudevi,

arménskih, or. z arménskimi

tož. Artaudovo in Artaudevo, mest. pri Artaudovi in

ženski:

pri Artaudevi,

EDNINA: im. arménska, rod. arménske, daj.

or. z Artaudovo in z Artaudevo;

arménski, tož. arménsko, mest. pri arménski, or. z

DVOJINA: im. Artaudovi in Artaudevi, rod. Artaudevih

arménsko; DVOJINA: im. arménski, rod. arménskih,

in Artaudovih, daj. Artaudovima in Artaudevima, tož.

Artaudovi

daj. arménskima, tož. arménski, mest. pri arménskih,

in Artaudevi, mest. pri Artaudovih in pri

Artaudevih,

or. z arménskima; MNOŽINA: im. arménske, rod.

or. z Artaudovima in z Artaudevima;

55

MNOŽINA: im. Artaudove in Artaudeve, rod.

im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj.

Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudevim in

artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri

Artaudovim, tož. Artaudove in Artaudeve, mest. pri

artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im.

Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovimi in z

artêriovénske, rod. artêriovénskih, daj.

Artaudevimi

artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Artaudovo in Artaudevo, rod.

artêriovénskih, or. z artêriovénskimi

Artaudovega in Artaudevega, daj. Artaudovemu in

srednji: EDNINA: im. artêriovénsko, rod.

Artaudevemu, tož. Artaudovo in Artaudevo, mest. pri

artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož.

Artaudovem in pri Artaudevem, or. z Artaudovim in

artêriovénsko, mest. pri artêriovénskem, or. z

z Artaudevim; DVOJINA: im. Artaudovi in Artaudevi,

artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénski, rod.

rod. Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudovima in

artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož.

Artaudevima, tož. Artaudovi in Artaudevi, mest. pri

artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z

Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovima in z

artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénska, rod.

Artaudevima; MNOŽINA: im. Artaudova in

artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož.

Artaudeva, rod. Artaudovih in Artaudevih, daj.

artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z

Artaudovim in Artaudevim, tož. Artaudova in

artêriovénskimi

Artaudeva, mest. pri Artaudovih in pri Artaudevih,

STATUS: predlog

or. z Artaudovimi in z Artaudevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Ártur -ja m; ime bitja, osebno ime

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

|podomačeno za Arthur|; |moško ime|: Nazdravili smo

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

malemu Arturju, najnovejšemu članu družine;



|angleški bajeslovni kralj|: Na splošno so

Artémida -e ž; ime bitja, religijsko ime

zgodovinski viri o Arturju nejasni; v zvezi kralj Artur

|grška boginja lova|: tempelj boginje Artemide

Dolgo je veljalo, da je lik kralja Arturja popolnoma

{B} Artemidin

izmišljen

{O} EDNINA: im. Artémida tudi Artémis, rod.

{B} Arturjev

Artémide, daj. Artémidi, tož. Artémido, mest. pri

{O} EDNINA: im. Ártur, rod. Árturja, daj. Árturju, tož.

Artémidi, or. z Artémido; DVOJINA: im. Artémidi, rod.

Árturja, mest. pri Árturju, or. z Árturjem; DVOJINA:

Artémid, daj. Artémidama, tož. Artémidi, mest. pri

im. Árturja, rod. Árturjev, daj. Árturjema, tož. Árturja, Artémidah, or. z Artémidama; MNOŽINA: im.

mest. pri Árturjih, or. z Árturjema; MNOŽINA: im.

Artémide, rod. Artémid, daj. Artémidam, tož.

Árturji, rod. Árturjev, daj. Árturjem, tož. Árturje, mest.

Artémide, mest. pri Artémidah, or. z Artémidami

pri Árturjih, or. z Árturji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

rimska imena





Árturjev -a -o prid.

Artémis -mide

Arturjev prvenec, v katerem se pojavi v vlogi

ž; ime bitja, religijsko ime

|grška boginja lova|;

lažnega predsedniškega kandidata; Camelot,

gl. Artémida

S

Arturjev grad, je bil dolgo vzor evropskim

TATUS: predlog

kraljevskim dvorom; Zgodba o Arturjevem meču

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Ekskaliburju je prispodoba človekove osvoboditve

rimska imena

duha



(< Ártur)

artêriovénski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Árturjev, rod. Árturjevega,

|arterijski in venski|: arteriovenske nepravilnosti

daj. Árturjevemu, tož. Árturjev (živostno Árturjevega),

{O} moški: EDNINA: im. artêriovénski, rod.

mest. pri Árturjevem, or. z Árturjevim; DVOJINA: im.

artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož.

Árturjeva, rod. Árturjevih, daj. Árturjevima, tož.

artêriovénski (živostno artêriovénskega), mest. pri

Árturjeva, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevima;

artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih, daj.

artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj.

Árturjevim, tož. Árturjeve, mest. pri Árturjevih, or. z artêriovénskima, tož. artêriovénska, mest. pri

Árturjevimi

artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Árturjeva, rod. Árturjeve, daj.

artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj.

Árturjevi, tož. Árturjevo, mest. pri Árturjevi, or. z

artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri

Árturjevo; DVOJINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih,

artêriovénskih, or. z artêriovénskimi

daj. Árturjevima, tož. Árturjevi, mest. pri Árturjevih, ženski: EDNINA: im. artêriovénska, rod.

or. z Árturjevima; MNOŽINA: im. Árturjeve, rod.

artêriovénske, daj. artêriovénski, tož. artêriovénsko,

mest. pri artêriovénski, or. z artêriovénsko; DVOJINA:

56

Árturjevih, daj. Árturjevim, tož. Árturjeve, mest. pri ženski: EDNINA: im. Asádova in al Asádova, rod.

Árturjevih, or. z Árturjevimi

Asádove in al Asádove, daj. Asádovi in al Asádovi,

srednji: EDNINA: im. Árturjevo, rod. Árturjevega, daj.

tož. Asádovo in al Asádovo, mest. pri Asádovi in pri

Árturjevemu, tož. Árturjevo, mest. pri Árturjevem, or.

al Asádovi, or. z Asádovo in z al Asádovo; DVOJINA:

z Árturjevim; DVOJINA: im. Árturjevi, rod.

im. Asádovi in al Asádovi, rod. Asádovih in al

Árturjevih, daj. Árturjevima, tož. Árturjevi, mest. pri Asádovih, daj. Asádovima in al Asádovima, tož.

Árturjevih, or. z Árturjevima; MNOŽINA: im.

Asádovi in al Asádovi, mest. pri Asádovih in pri al

Árturjeva, rod. Árturjevih, daj. Árturjevim, tož.

Asádovih, or. z Asádovima in z al Asádovima;

Árturjeva, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevimi

MNOŽINA: im. Asádove in al Asádove, rod. Asádovih

STATUS: predlog

in al Asádovih, daj. Asádovim in al Asádovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni Asádove in al Asádove, mest. pri Asádovih in pri al

pridevniki

Asádovih, or. z Asádovimi in z al Asádovimi



srednji: EDNINA: im. Asádovo in al Asádovo, rod.

As -- [ásə̀

Asádovega

tudi asə̀ in áès tudi aès] m; simbol

in al Asádovega, daj. Asádovemu in al

|arzen|: Simbol za kemijski element arzen je As;

Asádovemu, tož. Asádovo in al Asádovo, mest. pri

|amperska sekunda|: Enota za električni naboj je

Asádovem in pri al Asádovem, or. z Asádovim in z

amperska sekunda (As) ali kulon

al Asádovim; DVOJINA: im. Asádovi in al Asádovi,

S

rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovima in al

TATUS: predlog

Asádovima,

P

tož. Asádovi in al Asádovi, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovima in z al



Asádovima; MNOŽINA: im. Asádova in al Asádova,

Asád -a in al Asád ~ -a m; ime bitja, osebno ime rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovim in al

|priimek|: Asad/Al Asad se je danes ločeno sestal s

Asádovim, tož. Asádova in al Asádova, mest. pri

francoskim zunanjim ministrom; Družina Asad/al

Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovimi in z al

Asad prihaja iz majhne skupnosti alavitov; za

Asádovimi

rojstnim imenom s predimkom V delu opisuje življenje

S

Rifata al Asada v izgnanstvu

TATUS: predlog

{B} Asadov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni in al Asadov

{O} EDNINA: im. Asád in al Asád, rod. Asáda in al

pridevniki

Asáda, daj. Asádu in al Asádu, tož. Asáda in al Asáda,



mest. pri Asádu in pri al Asádu, or. z Asádom in z al

Asámec -mca m; ime bitja, prebivalsko ime

Asádom; DVOJINA: im. Asáda in al Asáda, rod.

|pripadnik etnične skupine v Butanu|: Čeprav je

Asádov in al Asádov, daj. Asádoma in al Asádoma,

Asamec in hindujec, uživa tudi meso;

tož. Asáda in al Asáda, mest. pri Asádih in pri al

Najpomembnejša domača žival Asamcev je slon

Asádih, or. z Asádoma in z al Asádoma; MNOŽINA:

{B} Asamčev

im. Asádi in al Asádi, rod. Asádov in al Asádov, daj.

{O} EDNINA: im. Asámec, rod. Asámca, daj. Asámcu,

Asádom in al Asádom, tož. Asáde in al Asáde, mest.

tož. Asámca, mest. pri Asámcu, or. z Asámcem;

pri Asádih in pri al Asádih, or. z Asádi in z al Asádi

DVOJINA: im. Asámca, rod. Asámcev, daj. Asámcema,

STATUS: predlog

tož. Asámca, mest. pri Asámcih, or. z Asámcema;

P

MNOŽINA: im. Asámci, rod. Asámcev, daj. Asámcem,

RAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

samostalnik moškega spola

tož. Asámce, mest. pri Asámcih, or. z Asámci



STATUS: predlog



Asádov -a -o

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

in al Asádov ~ -a ~ -o prid.

Asadov/al Asadov politični režim

samostalnik moškega spola

(< Asád)



{O} moški: EDNINA: im. Asádov in al Asádov, rod.

Asámka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Asádovega in al Asádovega, daj. Asádovemu in al

|pripadnica etnične skupine v Butanu|: Ankushita

Asádovemu, tož. Asádov in al Asádov (živostno

Bora je prva Asamka z zlato medaljo

Asádovega in al Asádovega), mest. pri Asádovem in

(< Asámec)

pri al Asádovem, or. z Asádovim in z al Asádovim;

{B} Asamkin

DVOJINA: im. Asádova in al Asádova, rod. Asádovih

{O} EDNINA: im. Asámka, rod. Asámke, daj. Asámki,

in al Asádovih, daj. Asádovima in al Asádovima, tož.

tož. Asámko, mest. pri Asámki, or. z Asámko;

Asádova in al Asádova, mest. pri Asádovih in pri al

DVOJINA: im. Asámki, rod. Asámk, daj. Asámkama,

Asádovih, or. z Asádovima in z al Asádovima;

tož. Asámki, mest. pri Asámkah, or. z Asámkama;

MNOŽINA: im. Asádovi in al Asádovi, rod. Asádovih

MNOŽINA: im. Asámke, rod. Asámk, daj. Asámkam,

in al Asádovih, daj. Asádovim in al Asádovim, tož.

tož. Asámke, mest. pri Asámkah, or. z Asámkami

Asádove in al Asádove, mest. pri Asádovih in pri al

STATUS: predlog

Asádovih, or. z Asádovimi in z al Asádovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



57

asámski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. asistênt, rod. asistênta, daj. asistêntu, Kakovost vode ne vpliva na aromo asamskega čaja;

tož. asistênta, mest. pri asistêntu, or. z asistêntom;

Z asamskih ravnic porečja Brahmaputre sva se

DVOJINA: im. asistênta, rod. asistêntov, daj.

začela dvigati v hribovito džunglo

asistêntoma, tož. asistênta, mest. pri asistêntih, or. z (< Asámec)

asistêntoma; MNOŽINA: im. asistênti, rod. asistêntov,

{O} moški: EDNINA: im. asámski, rod. asámskega,

daj. asistêntom, tož. asistênte, mest. pri asistêntih, or. z daj. asámskemu, tož. asámski (živostno asámskega),

asistênti

mest. pri asámskem, or. z asámskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

asámska, rod. asámskih, daj. asámskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu asámska, mest. pri asámskih, or. z asámskima;



MNOŽINA: im. asámski, rod. asámskih, daj. asámskim,

asistêntka -e ž

tož. asámske, mest. pri asámskih, or. z asámskimi

|poklicni naziv; strokovna pomočnica|:

ženski: EDNINA: im. asámska, rod. asámske, daj.

zobozdravstvena asistentka; Pomagajte si z

asámski, tož. asámsko, mest. pri asámski, or. z

virtualno davčno asistentko Vido; |akademski

asámsko; DVOJINA: im. asámski, rod. asámskih, daj.

naziv|: za imenom Jana Novak, asistentka, mlada

asámskima, tož. asámski, mest. pri asámskih, or. z

raziskovalka; pred imenom Z asistentko Jano Novak

asámskima; MNOŽINA: im. asámske, rod. asámskih,

smo izdelali maketo hiše; prim. asist.

daj. asámskim, tož. asámske, mest. pri asámskih, or. z

(< asistênt)

asámskimi

{B} asistentkin

srednji: EDNINA: im. asámsko, rod. asámskega, daj.

{O} EDNINA: im. asistêntka, rod. asistêntke, daj.

asámskemu, tož. asámsko, mest. pri asámskem, or. z

asistêntki, tož. asistêntko, mest. pri asistêntki, or. z asámskim; DVOJINA: im. asámski, rod. asámskih, daj.

asistêntko; DVOJINA: im. asistêntki, rod. asistêntk, daj.

asámskima, tož. asámski, mest. pri asámskih, or. z

asistêntkama, tož. asistêntki, mest. pri asistêntkah, or.

asámskima; MNOŽINA: im. asámska, rod. asámskih,

z asistêntkama; MNOŽINA: im. asistêntke, rod.

daj. asámskim, tož. asámska, mest. pri asámskih, or. z

asistêntk, daj. asistêntkam, tož. asistêntke, mest. pri asámskimi

asistêntkah, or. z asistêntkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu asasín -a m

Ásperger -ja m; ime bitja, osebno ime

|pripadnik šiitske sekte uživalcev hašiša in

|priimek|; |avstrijski zdravnik in znanstvenik|:

atentatorjev|: sekta asasinov; O asasinih je prvi pisal Aspergerjev sindrom je razvojna motnja,

Marko Polo

imenovana po avstrijskem pediatru Hansu

{B} asasinov

Aspergerju

{O} EDNINA: im. asasín, rod. asasína, daj. asasínu, tož.

{B} Aspergerjev

asasína, mest. pri asasínu, or. z asasínom; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Ásperger, rod. Áspergerja, daj.

im. asasína, rod. asasínov, daj. asasínoma, tož. asasína, Áspergerju, tož. Áspergerja, mest. pri Áspergerju, or.

mest. pri asasínih, or. z asasínoma; MNOŽINA: im.

z Áspergerjem; DVOJINA: im. Áspergerja, rod.

asasíni, rod. asasínov, daj. asasínom, tož. asasíne, mest.

Áspergerjev, daj. Áspergerjema, tož. Áspergerja,

pri asasínih, or. z asasíni

mest. pri Áspergerjih, or. z Áspergerjema; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Áspergerji, rod. Áspergerjev, daj. Áspergerjem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. Áspergerje, mest. pri Áspergerjih, or. z



Áspergerji

asist. okrajš.

STATUS: predlog

|asistent; asistentka|: pred imenom asist. Janez Novak; PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

v zvezi okrajšav asist. dr. Janez Novak; za imenom, z



vejico Janez Novak, asist.; dr. Janez Novak, asist.

Áspergerjev -a -o prid.

STATUS: predlog

Aspergerjeve diagnostike so dolgo veljale za

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

kontraverzne; Aspergerjev/aspergerjev sindrom



||bolezen||: Prve znake

asistênt -a m

Aspergerjevega/aspergerjevega sindroma navadno

|poklicni naziv; strokovni pomočnik|: Opravlja delo

opazimo že zelo zgodaj

asistenta evropskega poslanca; |akademski naziv|:

(< Ásperger)

Sofinanciranje je posebej urejeno za mlade

{O} moški: EDNINA: im. Áspergerjev, rod.

raziskovalce in asistente; za imenom vaje pri doktorju

Áspergerjevega, daj. Áspergerjevemu, tož.

Janezu Novaku, asistentu; pred imenom Program je

Áspergerjev (živostno Áspergerjevega), mest. pri

pripravil asistent Janez Novak; prim. asist.

Áspergerjevem, or. z Áspergerjevim; DVOJINA: im.

{B} asistentov

Áspergerjeva, rod. Áspergerjevih, daj.

58

Áspergerjevima, tož. Áspergerjeva, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Astairov, rod. Astairovega, Áspergerjevih, or. z Áspergerjevima; MNOŽINA: im.

daj. Astairovemu, tož. Astairov (živostno

Áspergerjevi, rod. Áspergerjevih, daj.

Astairovega), mest. pri Astairovem, or. z Astairovim;

Áspergerjevim, tož. Áspergerjeve, mest. pri

DVOJINA: im. Astairova, rod. Astairovih, daj.

Áspergerjevih, or. z Áspergerjevimi

Astairovima, tož. Astairova, mest. pri Astairovih, or. z ženski: EDNINA: im. Áspergerjeva, rod.

Astairovima; MNOŽINA: im. Astairovi, rod.

Áspergerjeve, daj. Áspergerjevi, tož. Áspergerjevo,

Astairovih, daj. Astairovim, tož. Astairove, mest. pri

mest. pri Áspergerjevi, or. z Áspergerjevo; DVOJINA:

Astairovih, or. z Astairovimi

im. Áspergerjevi, rod. Áspergerjevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Astairova, rod. Astairove, daj.

Áspergerjevima, tož. Áspergerjevi, mest. pri

Astairovi, tož. Astairovo, mest. pri Astairovi, or. z

Áspergerjevih, or. z Áspergerjevima; MNOŽINA: im.

Astairovo; DVOJINA: im. Astairovi, rod. Astairovih,

Áspergerjeve, rod. Áspergerjevih, daj.

daj. Astairovima, tož. Astairovi, mest. pri Astairovih, Áspergerjevim, tož. Áspergerjeve, mest. pri

or. z Astairovima; MNOŽINA: im. Astairove, rod.

Áspergerjevih, or. z Áspergerjevimi

Astairovih, daj. Astairovim, tož. Astairove, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Áspergerjevo, rod.

Astairovih, or. z Astairovimi

Áspergerjevega, daj. Áspergerjevemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Astairovo, rod. Astairovega, daj.

Áspergerjevo, mest. pri Áspergerjevem, or. z

Astairovemu, tož. Astairovo, mest. pri Astairovem, or.

Áspergerjevim; DVOJINA: im. Áspergerjevi, rod.

z Astairovim; DVOJINA: im. Astairovi, rod.

Áspergerjevih, daj. Áspergerjevima, tož.

Astairovih, daj. Astairovima, tož. Astairovi, mest. pri Áspergerjevi, mest. pri Áspergerjevih, or. z

Astairovih, or. z Astairovima; MNOŽINA: im.

Áspergerjevima; MNOŽINA: im. Áspergerjeva, rod.

Astairova, rod. Astairovih, daj. Astairovim, tož.

Áspergerjevih, daj. Áspergerjevim, tož.

Astairova, mest. pri Astairovih, or. z Astairovimi

Áspergerjeva, mest. pri Áspergerjevih, or. z

STATUS: predlog

Áspergerjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni STATUS: predlog

pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

astr. okrajš.



|astrološki|: astr. znamenje; |astronomski|: astr.

Astaire1 -ra tudi Astaire -rja [astêr, rod. astêra tudi revija

astêrja, or. z astêrom tudi z astêrjem] m; ime bitja,

STATUS: predlog

osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|priimek| Fred Astaire ||umetniško ime Fredericka Austerlitza, ameriškega plesalca in filmskega

Ašánt -a m; ime bitja, prebivalsko ime

igralca||: ples Freda Astaira in Ginger Rogers

|pripadnik etnične skupine v Gani|: V vas so naselili

{B} Astairov

Ašante iz Gane

{O} EDNINA: im. Astaire, rod. Astaira tudi Astairja,

{B} Ašantov

daj. Astairu tudi Astairju, tož. Astaira tudi Astairja,

{O} EDNINA: im. Ašánt, rod. Ašánta, daj. Ašántu, tož.

mest. pri Astairu tudi pri Astairju, or. z Astairom tudi z Ašánta, mest. pri Ašántu, or. z Ašántom; DVOJINA: im.

Astairjem

Ašánta, rod. Ašántov, daj. Ašántoma, tož. Ašánta,

STATUS: predlog

mest. pri Ašántih, or. z Ašántoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Ašánti, rod. Ašántov, daj. Ašántom, tož. Ašánte, mest.

(priimki); samostalnik moškega spola

pri Ašántih, or. z Ašánti



STATUS: predlog

Astaire2 -- [astêr] ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|priimek|: navadno ob ženskem imenu zgodba Adele



Astaire

Ašántka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Astaire, rod. Astaire, daj. Astaire,

|pripadnica etnične skupine v Gani|: Ašantke iz

tož. Astaire, mest. pri Astaire, or. z Astaire

Gane

STATUS: predlog

(< Ašánt)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{B} Ašantkin



{O} EDNINA: im. Ašántka, rod. Ašántke, daj. Ašántki,

Astairjev -a -o prid.; obširneje glej pri Astairov tož. Ašántko, mest. pri Ašántki, or. z Ašántko;



DVOJINA: im. Ašántki, rod. Ašántk, daj. Ašántkama,

Astairov -a -o tudi Astairjev -a -o [astêrov- tudi tož. Ašántki, mest. pri Ašántkah, or. z Ašántkama;

astêrjev-] prid.

MNOŽINA: im. Ašántke, rod. Ašántk, daj. Ašántkam,

Astairov stil

tož. Ašántke, mest. pri Ašántkah, or. z Ašántkami

(< Astaire1)

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

59



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ašántski -a -o prid.



ašantsko kraljestvo; Simbol kače lahko povežemo z

Aškenáz -a m; ime bitja, prebivalsko ime

ašantskim pregovorom, ki pravi, da se črne kobre

|pripadnik srednjeevropskih, vzhodnoevropskih

bojimo, tudi kadar nima slabih namenov

Judov|: Pravi, da je Aškenaz, saj njegova družina

(< Ašánt)

izvira iz Nemčije; Srednjeveško nemško narečje s

{O} moški: EDNINA: im. ašántski, rod. ašántskega, semitskimi prvinami, imenovano jidiš, so govorili

daj. ašántskemu, tož. ašántski (živostno ašántskega),

Aškenazi; Razdelitev med Sefarde in Aškenaze je

mest. pri ašántskem, or. z ašántskim; DVOJINA: im.

eno najpomembnejših socialnih, kulturnih in

ašántska, rod. ašántskih, daj. ašántskima, tož.

političnih ločevanj v izraelski družbi

ašántska, mest. pri ašántskih, or. z ašántskima;

{B} Aškenazov

MNOŽINA: im. ašántski, rod. ašántskih, daj. ašántskim,

{O} EDNINA: im. Aškenáz, rod. Aškenáza, daj.

tož. ašántske, mest. pri ašántskih, or. z ašántskimi

Aškenázu, tož. Aškenáza, mest. pri Aškenázu, or. z

ženski: EDNINA: im. ašántska, rod. ašántske, daj.

Aškenázom; DVOJINA: im. Aškenáza, rod.

ašántski, tož. ašántsko, mest. pri ašántski, or. z

Aškenázov, daj. Aškenázoma, tož. Aškenáza, mest. pri

ašántsko; DVOJINA: im. ašántski, rod. ašántskih, daj.

Aškenázih, or. z Aškenázoma; MNOŽINA: im.

ašántskima, tož. ašántski, mest. pri ašántskih, or. z

Aškenázi, rod. Aškenázov, daj. Aškenázom, tož.

ašántskima; MNOŽINA: im. ašántske, rod. ašántskih,

Aškenáze, mest. pri Aškenázih, or. z Aškenázi

daj. ašántskim, tož. ašántske, mest. pri ašántskih, or. z STATUS: predlog

ašántskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

srednji: EDNINA: im. ašántsko, rod. ašántskega, daj.



ašántskemu, tož. ašántsko, mest. pri ašántskem, or. z

Aškenázinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

ašántskim; DVOJINA: im. ašántski, rod. ašántskih, daj.

|pripadnica judovske etnične skupine|: Igralka

ašántskima, tož. ašántski, mest. pri ašántskih, or. z

Barbra Streisand je Aškenazinja

ašántskima; MNOŽINA: im. ašántska, rod. ašántskih,

(< Aškenáz)

daj. ašántskim, tož. ašántska, mest. pri ašántskih, or. z

{B} Aškenazinjin

ašántskimi

{O} EDNINA: im. Aškenázinja, rod. Aškenázinje, daj.

STATUS: predlog

Aškenázinji, tož. Aškenázinjo, mest. pri Aškenázinji,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. z Aškenázinjo; DVOJINA: im. Aškenázinji, rod.



Aškenázinj, daj. Aškenázinjama, tož. Aškenázinji,

aškenáški -a -o prid.

mest. pri Aškenázinjah, or. z Aškenázinjama;

obisk glavnega aškenaškega rabina Izraela Yona

MNOŽINA: im. Aškenázinje, rod. Aškenázinj, daj.

Metzgerja v Mariboru

Aškenázinjam, tož. Aškenázinje, mest. pri

(< Aškenáz)

Aškenázinjah, or. z Aškenázinjami

{O} moški: EDNINA: im. aškenáški, rod. aškenáškega, STATUS: predlog

daj. aškenáškemu, tož. aškenáški (živostno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

aškenáškega), mest. pri aškenáškem, or. z



aškenáškim; DVOJINA: im. aškenáška, rod.

ášura -e ž

aškenáških, daj. aškenáškima, tož. aškenáška, mest.

|muslimanski praznik|: Med ašuro se šiiti

pri aškenáških, or. z aškenáškima; MNOŽINA: im.

spominjajo smrti vnuka preroka Mohameda

aškenáški, rod. aškenáških, daj. aškenáškim, tož.

{O} EDNINA: im. ášura, rod. ášure, daj. ášuri, tož.

aškenáške, mest. pri aškenáških, or. z aškenáškimi

ášuro, mest. pri ášuri, or. z ášuro; DVOJINA: im. ášuri, ženski: EDNINA: im. aškenáška, rod. aškenáške, daj.

rod. ášur, daj. ášurama, tož. ášuri, mest. pri ášurah, or. z aškenáški, tož. aškenáško, mest. pri aškenáški, or. z

ášurama; MNOŽINA: im. ášure, rod. ášur, daj. ášuram,

aškenáško; DVOJINA: im. aškenáški, rod. aškenáških,

tož. ášure, mest. pri ášurah, or. z ášurami

daj. aškenáškima, tož. aškenáški, mest. pri aškenáških, STATUS: predlog

or. z aškenáškima; MNOŽINA: im. aškenáške, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

aškenáških, daj. aškenáškim, tož. aškenáške, mest. pri

posebnih datumov, dnevov, mesecev

aškenáških, or. z aškenáškimi

srednji:



EDNINA: im. aškenáško, rod. aškenáškega,

At -- [átə̀ tudi atə̀ in áté tudi até] m; simbol daj. aškenáškemu, tož. aškenáško, mest. pri

aškenáškem,

|astat|: Simbol za kemijski element astat je At

or. z aškenáškim; DVOJINA: im.

aškenáški,

S

rod. aškenáških, daj. aškenáškima, tož.

TATUS: predlog

aškenáški, mest. pri aškenáških, or. z aškenáškima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

MNOŽINA: im. aškenáška, rod. aškenáških, daj.



aškenáškim, tož. aškenáška, mest. pri aškenáških, or. z AT -- [átə̀ tudi atə̀ in áté tudi até] m; simbol aškenáškimi

|mednarodna oznaka Austria: Avstrija|

STATUS: predlog

STATUS: predlog

60

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

pri Atkinsonih, or. z Atkinsonoma; MNOŽINA: im.



Atkinsoni, rod. Atkinsonov, daj. Atkinsonom, tož.

.at okrajš.

Atkinsone, mest. pri Atkinsonih, or. z Atkinsoni

|Avstrija|: kot spletna domena Uradna domena za

STATUS: predlog

Avstrijo .at je na voljo brez omejitev; v spletnih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

naslovih, stično www.graz.at



STATUS: predlog

Atkinsonov -a -o [êtkinsonov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Vedno se je strinjal z Atkinsonovimi metodami;



Atkinsonov cikel ||tehnologija za povečanje

ateízem -zma m

motornega izkoristka||: Ko voznik močneje pritisne

|nepriznavanje boga|: širjenje ateizma; razpravljati o

na plin, sistem izključi Atkinsonov cikel

ateizmu

(< Atkinson)

{O} EDNINA: im. ateízem, rod. ateízma, daj. ateízmu,

{O} moški: EDNINA: im. Atkinsonov, rod.

tož. ateízem, mest. pri ateízmu, or. z ateízmom;

Atkinsonovega, daj. Atkinsonovemu, tož.

DVOJINA: im. ateízma, rod. ateízmov, daj. ateízmoma,

Atkinsonov (živostno Atkinsonovega), mest. pri

tož. ateízma, mest. pri ateízmih, or. z ateízmoma;

Atkinsonovem, or. z Atkinsonovim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. ateízmi, rod. ateízmov, daj. ateízmom,

Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima,

tož. ateízme, mest. pri ateízmih, or. z ateízmi

tož. Atkinsonova, mest. pri Atkinsonovih, or. z

STATUS: predlog

Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove,



mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi

Aténa -e

ženski:

ž; ime bitja, religijsko ime

EDNINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonove,

|grška boginja modrosti|: tempelj boginje Atene;

daj. Atkinsonovi, tož. Atkinsonovo, mest. pri

Grki so splošne ženske sposobnosti videli v

Atkinsonovi, or. z Atkinsonovo; DVOJINA: im.

značilnostih Atene

Atkinsonovi, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima,

{B} Atenin

tož. Atkinsonovi, mest. pri Atkinsonovih, or. z

{O}

Atkinsonovima;

EDNINA: im. Aténa, rod. Aténe, daj. Aténi, tož.

MNOŽINA: im. Atkinsonove, rod.

Aténo,

Atkinsonovih,

mest. pri Aténi, or. z Aténo; DVOJINA: im.

daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove,

Aténi, rod. Atén, daj. Aténama, tož. Aténi, mest. pri

mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi

Aténah,

srednji:

or. z Aténama; MNOŽINA: im. Aténe, rod.

EDNINA: im. Atkinsonovo, rod.

Atén,

Atkinsonovega,

daj. Aténam, tož. Aténe, mest. pri Aténah, or. z

daj. Atkinsonovemu, tož.

Aténami

Atkinsonovo, mest. pri Atkinsonovem, or. z

S

Atkinsonovim; DVOJINA: im. Atkinsonovi, rod.

TATUS: predlog

Atkinsonovih,

P

daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonovi,

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima;

rimska imena

MNOŽINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj.



Atkinsonovim, tož. Atkinsonova, mest. pri

Atkins -a [êtkins] m; ime bitja, osebno ime

Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi

|priimek|; |ameriški zdravnik izumitelj|: Delo

STATUS: predlog

Roberta Colemana Atkinsa je navdihnilo mnoge

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na dietetike

{B} Atkinsov

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

{O}



EDNINA: im. Atkins, rod. Atkinsa, daj. Atkinsu,

Atkinsov -a -o [êtkinsov-]

tož. Atkinsa, mest. pri Atkinsu, or. z Atkinsom;

prid.

Po Atkinsovem mnenju vsaka hrana, bogata z

DVOJINA: im. Atkinsa, rod. Atkinsov, daj. Atkinsoma,

ogljikovimi hidrati, sproži škodljiv proces;

tož. Atkinsa, mest. pri Atkinsih, or. z Atkinsoma;

MNOŽINA: im. Atkinsi, rod. Atkinsov, daj. Atkinsom,

Atkinsonova dieta ||beljakovinska dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov||: Ker v Atkinsonovi

tož. Atkinse, mest. pri Atkinsih, or. z Atkinsi

S

dieti ni dovolj prostora za sadje in zelenjavo,

TATUS: predlog

zdravniki svarijo pred povišanim holesterolom ter

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

boleznimi srca in ožilja



(< Atkins)

Atkinson -a [êtkinson] m; ime bitja, osebno ime

{O} moški: EDNINA: im. Atkinsonov, rod.

|priimek|; |britanski izumitelj|: James Atkinson je

Atkinsonovega, daj. Atkinsonovemu, tož.

patentiral Atkinsonov cikel že leta 1882

Atkinsonov (živostno Atkinsonovega), mest. pri

{B} Atkinsonov

Atkinsonovem, or. z Atkinsonovim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Atkinson, rod. Atkinsona, daj.

Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima,

Atkinsonu, tož. Atkinsona, mest. pri Atkinsonu, or. z

tož. Atkinsonova, mest. pri Atkinsonovih, or. z

Atkinsonom; DVOJINA: im. Atkinsona, rod.

Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonovi, rod.

Atkinsonov, daj. Atkinsonoma, tož. Atkinsona, mest.

61

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove, Kje? na Atlantidi

mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi

Od kod? z Atlantide

ženski: EDNINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonove, Kam? na Atlantido

daj. Atkinsonovi, tož. Atkinsonovo, mest. pri

{B} atlantidski

Atkinsonovi, or. z Atkinsonovo; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Atlantída, rod. Atlantíde, daj.

Atkinsonovi, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima,

Atlantídi, tož. Atlantído, mest. pri Atlantídi, or. z

tož. Atkinsonovi, mest. pri Atkinsonovih, or. z

Atlantído

Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonove, rod.

STATUS: predlog

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi



srednji: EDNINA: im. Atkinsonovo, rod.

atlantídski -a -o prid.

Atkinsonovega, daj. Atkinsonovemu, tož.

Verjame, da jo atlantidski prstan varuje pred

Atkinsonovo, mest. pri Atkinsonovem, or. z

negativnimi stvarmi; Platonov opis atlantidske

Atkinsonovim; DVOJINA: im. Atkinsonovi, rod.

civilizacije

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonovi,

(< Atlantída)

mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima;

{O} moški: EDNINA: im. atlantídski, rod.

MNOŽINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj.

atlantídskega, daj. atlantídskemu, tož. atlantídski

Atkinsonovim, tož. Atkinsonova, mest. pri

(živostno atlantídskega), mest. pri atlantídskem, or. z Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi

atlantídskim; DVOJINA: im. atlantídska, rod.

STATUS: predlog

atlantídskih, daj. atlantídskima, tož. atlantídska, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na pri atlantídskih, or. z atlantídskima; MNOŽINA: im.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

atlantídski, rod. atlantídskih, daj. atlantídskim, tož.



atlantídske, mest. pri atlantídskih, or. z atlantídskimi atlánt -a m

ženski: EDNINA: im. atlantídska, rod. atlantídske, daj.

|kip velikana v vlogi stebra|: Rob strehe so v

atlantídski, tož. atlantídsko, mest. pri atlantídski, or. z enakomernih razmikih podpirale figure osmerice

atlantídsko; DVOJINA: im. atlantídski, rod.

plečatih atlantov; prim. Atlánt

atlantídskih, daj. atlantídskima, tož. atlantídski, mest.

{B} atlantov

pri atlantídskih, or. z atlantídskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. atlánt, rod. atlánta, daj. atlántu, tož.

atlantídske, rod. atlantídskih, daj. atlantídskim, tož.

atlánta, mest. pri atlántu, or. z atlántom; DVOJINA: im.

atlantídske, mest. pri atlantídskih, or. z atlantídskimi atlánta, rod. atlántov, daj. atlántoma, tož. atlánta, mest.

srednji: EDNINA: im. atlantídsko, rod. atlantídskega, pri atlántih, or. z atlántoma; MNOŽINA: im. atlánti, rod.

daj. atlantídskemu, tož. atlantídsko, mest. pri

atlántov, daj. atlántom, tož. atlánte, mest. pri atlántih, atlantídskem, or. z atlantídskim; DVOJINA: im.

or. z atlánti

atlantídski, rod. atlantídskih, daj. atlantídskima, tož.

STATUS: predlog

atlantídski, mest. pri atlantídskih, or. z atlantídskima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

MNOŽINA: im. atlantídska, rod. atlantídskih, daj.



atlantídskim, tož. atlantídska, mest. pri atlantídskih, Atlánt -a m; ime bitja, osebno ime

or. z atlantídskimi

|grška bajeslovna oseba|: Atlantida je dobila ime po

STATUS: predlog

velikanu Atlantu; prim. atlánt

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Atlantov



{O} EDNINA: im. Atlánt, rod. Atlánta, daj. Atlántu, tož.

Atrebát -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Atlánta, mest. pri Atlántu, or. z Atlántom; DVOJINA:

|pripadnik antičnega keltskega plemena|: naselitev

im. Atlánta, rod. Atlántov, daj. Atlántoma, tož.

Atrebatov v Britaniji

Atlánta, mest. pri Atlántih, or. z Atlántoma;

{B} Atrebatov

MNOŽINA: im. Atlánti, rod. Atlántov, daj. Atlántom,

{O} EDNINA: im. Atrebát, rod. Atrebáta, daj. Atrebátu,

tož. Atlánte, mest. pri Atlántih, or. z Atlánti

tož. Atrebáta, mest. pri Atrebátu, or. z Atrebátom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Atrebáta, rod. Atrebátov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Atrebátoma, tož. Atrebáta, mest. pri Atrebátih, or. z

rimska imena

Atrebátoma; MNOŽINA: im. Atrebáti, rod. Atrebátov,



daj. Atrebátom, tož. Atrebáte, mest. pri Atrebátih, or. z Atrebáti

Atlantída -e ž; zemljepisno ime

|bajeslovna celina|: potopljena Atlantida; Platon je

STATUS: predlog

okoli leta 370 pred našim štetjem opisoval vzpon in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

padec skrivnostne civilizacije, živeče na Atlantidi;



Med arheološke najdbe, ki jih povezujejo z

Atrebátka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Atlantido, nekateri štejejo podmorsko mesto blizu

|pripadnica antičnega keltskega plemena|: skupina

španske obale

Atrebatov in Atrebatk

62

(< Atrebát)

im. Audrey, rod. Audrey, daj. Audrey, tož. Audrey,

{B} Atrebatkin

mest. pri Audrey, or. z Audrey; MNOŽINA: im. Audrey,

{O} EDNINA: im. Atrebátka, rod. Atrebátke, daj.

rod. Audrey, daj. Audrey, tož. Audrey, mest. pri

Atrebátki, tož. Atrebátko, mest. pri Atrebátki, or. z

Audrey, or. z Audrey

Atrebátko; DVOJINA: im. Atrebátki, rod. Atrebátk, daj.

STATUS: predlog

Atrebátkama, tož. Atrebátki, mest. pri Atrebátkah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

z Atrebátkama; MNOŽINA: im. Atrebátke, rod.

ženska)

Atrebátk, daj. Atrebátkam, tož. Atrebátke, mest. pri



Atrebátkah, or. z Atrebátkami

Audreyjin -a -o [ódrijin] prid.

STATUS: predlog

Audreyjin uspeh

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Audrey)



{O} moški: EDNINA: im. Audreyjin, rod.

atrebátski -a -o prid.

Audreyjinega, daj. Audreyjinemu, tož. Audreyjin

atrebatski kralj

(živostno Audreyjinega), mest. pri Audreyjinem, or. z

(< Atrebát)

Audreyjinim; DVOJINA: im. Audreyjina, rod.

{O} moški: EDNINA: im. atrebátski, rod. atrebátskega, Audreyjinih, daj. Audreyjinima, tož. Audreyjina,

daj. atrebátskemu, tož. atrebátski (živostno

mest. pri Audreyjinih, or. z Audreyjinima; MNOŽINA:

atrebátskega), mest. pri atrebátskem, or. z

im. Audreyjini, rod. Audreyjinih, daj. Audreyjinim,

atrebátskim; DVOJINA: im. atrebátska, rod.

tož. Audreyjine, mest. pri Audreyjinih, or. z

atrebátskih, daj. atrebátskima, tož. atrebátska, mest.

Audreyjinimi

pri atrebátskih, or. z atrebátskima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Audreyjina, rod. Audreyjine, daj.

atrebátski, rod. atrebátskih, daj. atrebátskim, tož.

Audreyjini, tož. Audreyjino, mest. pri Audreyjini, or.

atrebátske, mest. pri atrebátskih, or. z atrebátskimi

z Audreyjino; DVOJINA: im. Audreyjini, rod.

ženski: EDNINA: im. atrebátska, rod. atrebátske, daj.

Audreyjinih, daj. Audreyjinima, tož. Audreyjini, mest.

atrebátski, tož. atrebátsko, mest. pri atrebátski, or. z pri Audreyjinih, or. z Audreyjinima; MNOŽINA: im.

atrebátsko; DVOJINA: im. atrebátski, rod. atrebátskih,

Audreyjine, rod. Audreyjinih, daj. Audreyjinim, tož.

daj. atrebátskima, tož. atrebátski, mest. pri atrebátskih, Audreyjine, mest. pri Audreyjinih, or. z

or. z atrebátskima; MNOŽINA: im. atrebátske, rod.

Audreyjinimi

atrebátskih, daj. atrebátskim, tož. atrebátske, mest. pri srednji: EDNINA: im. Audreyjino, rod. Audreyjinega, atrebátskih, or. z atrebátskimi

daj. Audreyjinemu, tož. Audreyjino, mest. pri

srednji: EDNINA: im. atrebátsko, rod. atrebátskega, Audreyjinem, or. z Audreyjinim; DVOJINA: im.

daj. atrebátskemu, tož. atrebátsko, mest. pri

Audreyjini, rod. Audreyjinih, daj. Audreyjinima, tož.

atrebátskem, or. z atrebátskim; DVOJINA: im.

Audreyjini, mest. pri Audreyjinih, or. z

atrebátski, rod. atrebátskih, daj. atrebátskima, tož.

Audreyjinima; MNOŽINA: im. Audreyjina, rod.

atrebátski, mest. pri atrebátskih, or. z atrebátskima;

Audreyjinih, daj. Audreyjinim, tož. Audreyjina, mest.

MNOŽINA: im. atrebátska, rod. atrebátskih, daj.

pri Audreyjinih, or. z Audreyjinimi

atrebátskim, tož. atrebátska, mest. pri atrebátskih, or. z STATUS: predlog

atrebátskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Austen1 -a [óstin] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |britanski bankir|: portret Henryja

Au -- [áú tudi aú] m; simbol

Austena

|zlato|: Simbol za kemijski element zlato je Au;

{B} Austenov

|zlatov|: v kemijski formuli zlatov oksid (Au2O3)

{O} EDNINA: im. Austen, rod. Austena, daj. Austenu,

STATUS: predlog

tož. Austena, mest. pri Austenu, or. z Austenom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

DVOJINA: im. Austena, rod. Austenov, daj.



Austenoma, tož. Austena, mest. pri Austenih, or. z

AUD -- [áúdə̀ tudi audə̀ in áúdé tudi audé] m; simbol Austenoma; MNOŽINA: im. Austeni, rod. Austenov,

|avstralski dolar|: Zasegli so mu bankovce po 100,

daj. Austenom, tož. Austene, mest. pri Austenih, or. z

50, 20, 10 in 5 AUD

Austeni

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Audrey -- [ódri] ž; ime bitja, osebno ime

Austen2 -- [óstin] ž; ime bitja, osebno ime

|angleško žensko ime|: zajtrk z Audrey

|priimek|: navadno ob ženskem imenu V filmu je

{B} Audreyjin

upodobila Catherine Austen; Jane Austen ||umetniško

{O} EDNINA: im. Audrey, rod. Audrey, daj. Audrey,

ime Jane Steventon, britanske pisateljice||: Poletne

tož. Audrey, mest. pri Audrey, or. z Audrey; DVOJINA:

bralne dneve začenjam z romani Jane Austen

63

{O} EDNINA: im. Austen, rod. Austen, daj. Austen, tož.

avárskem, or. z avárskim; DVOJINA: im. avárska, rod.

Austen, mest. pri Austen, or. z Austen; DVOJINA: im.

avárskih, daj. avárskima, tož. avárska, mest. pri

(Jane) Austen, rod. (Jane) Austen, daj. (Jane) Austen,

avárskih, or. z avárskima; MNOŽINA: im. avárski, rod.

tož. (Jane) Austen, mest. pri (Jane) Austen, or. z

avárskih, daj. avárskim, tož. avárske, mest. pri

Austen; MNOŽINA: im. Austen, rod. Austen, daj.

avárskih, or. z avárskimi

Austen, tož. Austen, mest. pri Austen, or. z Austen

ženski: EDNINA: im. avárska, rod. avárske, daj.

STATUS: predlog

avárski, tož. avársko, mest. pri avárski, or. z avársko; PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

DVOJINA: im. avárski, rod. avárskih, daj. avárskima,

(priimki)

tož. avárski, mest. pri avárskih, or. z avárskima;



MNOŽINA: im. avárske, rod. avárskih, daj. avárskim,

Áva -e ž; ime bitja, osebno ime

tož. avárske, mest. pri avárskih, or. z avárskimi

|žensko ime|: Nastopil je ob ameriški igralki Avi

srednji: EDNINA: im. avársko, rod. avárskega, daj.

Gardner

avárskemu, tož. avársko, mest. pri avárskem, or. z

{B} Avin

avárskim; DVOJINA: im. avárski, rod. avárskih, daj.

{O}

avárskima,

EDNINA: im. Áva, rod. Áve, daj. Ávi, tož. Ávo,

tož. avárski, mest. pri avárskih, or. z

avárskima;

mest. pri Ávi, or. z Ávo; DVOJINA: im. Ávi, rod. Áv,

MNOŽINA: im. avárska, rod. avárskih, daj.

avárskim,

daj. Ávama, tož. Ávi, mest. o Ávah, or. z Ávama;

tož. avárska, mest. pri avárskih, or. z

avárskimi

MNOŽINA: im. Áve, rod. Áv, daj. Ávam, tož. Áve, mest.

o Ávah, or. z Ávami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



ženska)

ávdiovídeo -- -- prid.

|ki se nanaša na zvok in sliko|: avdiovideo sistem;



Avár -a

avdiovideo oprema; prim. ávdiovizuálni

m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik mongolskega nomadskega plemena|:

{O} moški: EDNINA: im. ávdiovídeo, rod.

ávdiovídeo,

Arheologi ugibajo, ali so v grobu ostanki Rimljana,

daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo (živostno

ávdiovídeo),

Slovana, Avara ali Trnovčana; vpadi Avarov; Leta

mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo;

619 je Bizanc sklenil mir z Avari

DVOJINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj.

{B} Avarov

ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or.

z ávdiovídeo;

{O}

MNOŽINA: im. ávdiovídeo, rod.

EDNINA: im. Avár, rod. Avára, daj. Aváru, tož.

Avára,

ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri mest. pri Aváru, or. z Avárom; DVOJINA: im.

Avára,

ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo

rod. Avárov, daj. Avároma, tož. Avára, mest.

pri Avárih,

ženski: EDNINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj.

or. z Avároma; MNOŽINA: im. Avári, rod.

ávdiovídeo,

Avárov,

tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or.

daj. Avárom, tož. Aváre, mest. pri Avárih, or.

z Avári

z ávdiovídeo; DVOJINA: im. ávdiovídeo, rod.

ávdiovídeo,

S

daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri

TATUS: predlog

ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož.



ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo

Avárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo,

|pripadnica mongolskega nomadskega plemena|: Na

daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, sliki mlada Avarka nosi vodo

or. z ávdiovídeo; DVOJINA: im. ávdiovídeo, rod.

(< Avár)

ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri

{B} Avarkin

ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Avárka, rod. Avárke, daj. Avárki,

ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož.

tož. Avárko, mest. pri Avárki, or. z Avárko; DVOJINA:

ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo

im. Avárki, rod. Avárk, daj. Avárkama, tož. Avárki,

STATUS: predlog

mest. pri Avárkah, or. z Avárkama; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Avárke, rod. Avárk, daj. Avárkam, tož. Avárke, mest.



pri Avárkah, or. z Avárkami

ávdiovizuálni -a -o

S

prid.

TATUS: predlog

|ki se nanaša na zvok in sliko|: avdiovizualni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

laboratorij; avdiovizualni pripomočki za učenje;



avdiovizualna kultura

avárski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. ávdiovizuálni, rod.

avarski konjenik; avarska vojna; Franki so konec 8.

ávdiovizuálnega, daj. ávdiovizuálnemu, tož.

stoletja uničili avarsko državo v Panonski nižini

ávdiovizuálni (živostno ávdiovizuálnega), mest. pri

(< Avár)

ávdiovizuálnem, or. z ávdiovizuálnim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. avárski, rod. avárskega, daj.

ávdiovizuálna, rod. ávdiovizuálnih, daj.

avárskemu, tož. avárski (živostno avárskega), mest. pri 64

ávdiovizuálnima, tož. ávdiovizuálna, mest. pri MNOŽINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj.

ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnima; MNOŽINA: im.

Ávgijevim, tož. Ávgijeve, mest. pri Ávgijevih, or. z

ávdiovizuálni, rod. ávdiovizuálnih, daj.

Ávgijevimi

ávdiovizuálnim, tož. ávdiovizuálne, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Ávgijeva, rod. Ávgijeve, daj.

ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnimi

Ávgijevi, tož. Ávgijevo, mest. pri Ávgijevi, or. z

ženski: EDNINA: im. ávdiovizuálna, rod.

Ávgijevo; DVOJINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj.

ávdiovizuálne, daj. ávdiovizuálni, tož. ávdiovizuálno,

Ávgijevima, tož. Ávgijevi, mest. pri Ávgijevih, or. z

mest. pri ávdiovizuálni, or. z ávdiovizuálno;

Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijeve, rod. Ávgijevih,

DVOJINA: im. ávdiovizuálni, rod. ávdiovizuálnih, daj.

daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeve, mest. pri Ávgijevih, or.

ávdiovizuálnima, tož. ávdiovizuálni, mest. pri

z Ávgijevimi

ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Ávgijevo, rod. Ávgijevega, daj.

ávdiovizuálne, rod. ávdiovizuálnih, daj.

Ávgijevemu, tož. Ávgijevo, mest. pri Ávgijevem, or. z

ávdiovizuálnim, tož. ávdiovizuálne, mest. pri

Ávgijevim; DVOJINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih,

ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnimi

daj. Ávgijevima, tož. Ávgijevi, mest. pri Ávgijevih, or.

srednji: EDNINA: im. ávdiovizuálno, rod.

z Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijeva, rod.

ávdiovizuálnega, daj. ávdiovizuálnemu, tož.

Ávgijevih, daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeva, mest. pri

ávdiovizuálno, mest. pri ávdiovizuálnem, or. z

Ávgijevih, or. z Ávgijevimi

ávdiovizuálnim; DVOJINA: im. ávdiovizuálni, rod.

STATUS: predlog

ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

ávdiovizuálni, mest. pri ávdiovizuálnih, or. z

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

ávdiovizuálnima; MNOŽINA: im. ávdiovizuálna, rod.



ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnim, tož.

avgúst -a m

ávdiovizuálna, mest. pri ávdiovizuálnih, or. z

|mesec v letu|: Konzorcij naj bi ustanovili do

ávdiovizuálnimi

sredine avgusta; Festival poteka vsako leto v

STATUS: predlog

avgustu; pri navajanju datuma Koncert bo v petek, 31.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) avgusta, ob 21.00



{O} EDNINA: im. avgúst, rod. avgústa, daj. avgústu,

avg. okrajš.

tož. avgúst, mest. pri avgústu, or. z avgústom;

|avgust|: v datumu V Ljubljani, 15. avg. 2012

DVOJINA: im. avgústa, rod. avgústov, daj. avgústoma,

STATUS: predlog

tož. avgústa, mest. pri avgústih, or. z avgústoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

MNOŽINA: im. avgústi, rod. avgústov, daj. avgústom,



tož. avgúste, mest. pri avgústih, or. z avgústi

Ávgij -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|grška bajeslovna oseba|: Elidski kralj Avgij je imel

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

tristo črnih, dvesto rdečih in dvanajst srebrnobelih

posebnih datumov, dnevov, mesecev

bikov; spor med Heraklejem in Avgijem



{B} Avgijev

Avguštín -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Ávgij, rod. Ávgija, daj. Ávgiju, tož.

|moško ime|: Svetopisemski kanon je bil dokončno

Ávgija, mest. pri Ávgiju, or. z Ávgijem; DVOJINA: im.

opredeljen šele z Avrelijem Avguštinom; v zvezi sveti Ávgija, rod. Ávgijev, daj. Ávgijema, tož. Ávgija, mest.

Avguštin Po študiju je stopil v red svetega

pri Ávgijih, or. z Ávgijema; MNOŽINA: im. Ávgiji,

Avguština

rod. Ávgijev, daj. Ávgijem, tož. Ávgije, mest. pri

{B} Avguštinov

Ávgijih, or. z Ávgiji

{O} EDNINA: im. Avguštín, rod. Avguštína, daj.

STATUS: predlog

Avguštínu, tož. Avguštína, mest. pri Avguštínu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Avguštínom; DVOJINA: im. Avguštína, rod.

rimska imena; samostalnik moškega spola

Avguštínov, daj. Avguštínoma, tož. Avguštína, mest.



pri Avguštínih, or. z Avguštínoma; MNOŽINA: im.

Ávgijev -a -o prid.

Avguštíni, rod. Avguštínov, daj. Avguštínom, tož.

Na Avgijevo zahtevo je Heraklej iz podzemlja

Avguštíne, mest. pri Avguštínih, or. z Avguštíni

privedel Kerberja; Avgijev/avgijev hlev ||nered; STATUS: predlog

neurejen, umazan prostor||: Želel je počistiti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Avgijev/avgijev hlev svoje preteklosti

moška)

(< Ávgij)



{O} moški: EDNINA: im. Ávgijev, rod. Ávgijevega, Avogádro -dra m; ime bitja, osebno ime

daj. Ávgijevemu, tož. Ávgijev (živostno Ávgijevega),

|priimek|; |italijanski kemik in fizik|: Med

mest. pri Ávgijevem, or. z Ávgijevim; DVOJINA: im.

najpomembnejša odkritja Amedea Avogadra spada

Ávgijeva, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevima, tož.

po njem imenovani Avogadrov zakon

Ávgijeva, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevima;

{B} Avogadrov

65

{O} EDNINA: im. Avogádro, rod. Avogádra, daj.

STATUS: predlog

Avogádru, tož. Avogádra, mest. pri Avogádru, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Avogádrom; DVOJINA: im. Avogádra, rod.

rimska imena

Avogádrov, daj. Avogádroma, tož. Avogádra, mest.



pri Avogádrih, or. z Avogádroma; MNOŽINA: im.

Ávsenik -a m; ime bitja, osebno ime

Avogádri, rod. Avogádrov, daj. Avogádrom, tož.

|priimek|; |slovenski glasbeniki|: Iz tria Slavka

Avogádre, mest. pri Avogádrih, or. z Avogádri

Avsenika so kmalu naredili kvartet

STATUS: predlog

{B} Avsenikov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{O} EDNINA: im. Ávsenik, rod. Ávsenika, daj.



Ávseniku, tož. Ávsenika, mest. pri Ávseniku, or. z

Avogádrov -a -o prid.

Ávsenikom; DVOJINA: im. Ávsenika, rod. Ávsenikov,

Njegovo delo je temeljilo na Avogadrovi domnevi;

daj. Ávsenikoma, tož. Ávsenika, mest. pri Ávsenikih,

Avogadrova konstanta ||fizikalna konstanta||: Točna or. z Ávsenikoma; MNOŽINA: im. Ávseniki, rod.

številčna vrednost Avogadrove konstante ni znana;

Ávsenikov, daj. Ávsenikom, tož. Ávsenike, mest. pri

Avogadrovo število ||fizikalna konstanta||: Število Ávsenikih, or. z Ávseniki

molekul v enem molu so poimenovali Avogadrovo

STATUS: predlog

število

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

(< Avogádro)



{O} moški: EDNINA: im. Avogádrov, rod.

Avstrálčev -a -o prid.

Avogádrovega, daj. Avogádrovemu, tož. Avogádrov

Avstralčeve spodbudne besede je izkoristil za

(živostno Avogádrovega), mest. pri Avogádrovem, or.

meditacijo

z Avogádrovim; DVOJINA: im. Avogádrova, rod.

(< Avstrálec)

Avogádrovih, daj. Avogádrovima, tož. Avogádrova,

{O} moški: EDNINA: im. Avstrálčev, rod.

mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovima;

Avstrálčevega, daj. Avstrálčevemu, tož. Avstrálčev

MNOŽINA: im. Avogádrovi, rod. Avogádrovih, daj.

(živostno Avstrálčevega), mest. pri Avstrálčevem, or. z Avogádrovim, tož. Avogádrove, mest. pri

Avstrálčevim; DVOJINA: im. Avstrálčeva, rod.

Avogádrovih, or. z Avogádrovimi

Avstrálčevih, daj. Avstrálčevima, tož. Avstrálčeva,

ženski: EDNINA: im. Avogádrova, rod. Avogádrove, mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevima;

daj. Avogádrovi, tož. Avogádrovo, mest. pri

MNOŽINA: im. Avstrálčevi, rod. Avstrálčevih, daj.

Avogádrovi, or. z Avogádrovo; DVOJINA: im.

Avstrálčevim, tož. Avstrálčeve, mest. pri

Avogádrovi, rod. Avogádrovih, daj. Avogádrovima,

Avstrálčevih, or. z Avstrálčevimi

tož. Avogádrovi, mest. pri Avogádrovih, or. z

ženski: EDNINA: im. Avstrálčeva, rod. Avstrálčeve, Avogádrovima; MNOŽINA: im. Avogádrove, rod.

daj. Avstrálčevi, tož. Avstrálčevo, mest. pri

Avogádrovih, daj. Avogádrovim, tož. Avogádrove,

Avstrálčevi, or. z Avstrálčevo; DVOJINA: im.

mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovimi

Avstrálčevi, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevima,

srednji: EDNINA: im. Avogádrovo, rod.

tož. Avstrálčevi, mest. pri Avstrálčevih, or. z

Avogádrovega, daj. Avogádrovemu, tož.

Avstrálčevima; MNOŽINA: im. Avstrálčeve, rod.

Avogádrovo, mest. pri Avogádrovem, or. z

Avstrálčevih, daj. Avstrálčevim, tož. Avstrálčeve,

Avogádrovim; DVOJINA: im. Avogádrovi, rod.

mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevimi

Avogádrovih, daj. Avogádrovima, tož. Avogádrovi,

srednji: EDNINA: im. Avstrálčevo, rod.

mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovima;

Avstrálčevega, daj. Avstrálčevemu, tož. Avstrálčevo,

MNOŽINA: im. Avogádrova, rod. Avogádrovih, daj.

mest. pri Avstrálčevem, or. z Avstrálčevim; DVOJINA:

Avogádrovim, tož. Avogádrova, mest. pri

im. Avstrálčevi, rod. Avstrálčevih, daj.

Avogádrovih, or. z Avogádrovimi

Avstrálčevima, tož. Avstrálčevi, mest. pri

STATUS: predlog

Avstrálčevih, or. z Avstrálčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Avstrálčeva, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevim, tož.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Avstrálčeva, mest. pri Avstrálčevih, or. z



Avstrálčevimi

Avróra -e ž; ime bitja, religijsko ime

STATUS: predlog

|rimska boginja jutranje zarje|: Zjutraj se sonce v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

spremstvu rimske Avrore dvigne iz morja



{B} Avrorin

Avstrálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Avróra, rod. Avróre, daj. Avróri, tož.

Poročena je z Avstralcem; Gostoljubnost

Avróro, mest. pri Avróri, or. z Avróro; DVOJINA: im.

Avstralcev je mogoče čutiti na vsakem koraku

Avróri, rod. Avrór, daj. Avrórama, tož. Avróri, mest.

(< Avstrálija)

pri Avrórah, or. z Avrórama; MNOŽINA: im. Avróre,

{B} Avstralčev

rod. Avrór, daj. Avróram, tož. Avróre, mest. pri

{O} EDNINA: im. Avstrálec, rod. Avstrálca, daj.

Avrórah, or. z Avrórami

Avstrálcu, tož. Avstrálca, mest. pri Avstrálcu, or. z

66

Avstrálcem; DVOJINA: im. Avstrálca, rod. Avstrálcev, avstrálskih, daj. avstrálskim, tož. avstrálske, mest. pri daj. Avstrálcema, tož. Avstrálca, mest. pri Avstrálcih, avstrálskih, or. z avstrálskimi

or. z Avstrálcema; MNOŽINA: im. Avstrálci, rod.

ženski: EDNINA: im. avstrálska, rod. avstrálske, daj.

Avstrálcev, daj. Avstrálcem, tož. Avstrálce, mest. pri

avstrálski, tož. avstrálsko, mest. pri avstrálski, or. z Avstrálcih, or. z Avstrálci

avstrálsko; DVOJINA: im. avstrálski, rod. avstrálskih,

STATUS: predlog

daj. avstrálskima, tož. avstrálski, mest. pri avstrálskih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. z avstrálskima; MNOŽINA: im. avstrálske, rod.

samostalnik moškega spola

avstrálskih, daj. avstrálskim, tož. avstrálske, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskimi

Avstrálija -e

srednji:

ž; zemljepisno ime

EDNINA: im. avstrálsko, rod. avstrálskega,

|celina|: Ptičje pajke najdemo v Ameriki, Afriki,

daj. avstrálskemu, tož. avstrálsko, mest. pri

Aziji, Avstraliji in celo v Evropi; |

avstrálskem,

dolgo ime

or. z avstrálskim; DVOJINA: im.

Avstralska zveza|; |država|: obisk iz Avstralije;

avstrálski, rod. avstrálskih, daj. avstrálskima, tož.

Športniki so odšli na priprave v Avstralijo; V

avstrálski, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskima;

Avstraliji, deželi tam spodaj, golf igrajo že od 19.

MNOŽINA: im. avstrálska, rod. avstrálskih, daj.

stoletja

avstrálskim, tož. avstrálska, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskimi

Kje? v Avstraliji

Od kod? iz Avstralije

STATUS: predlog

Kam? v Avstralijo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Avstralec, Avstralka; Avstralčev, Avstralkin;



avstralski

Ávstrija -e ž; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Avstrálija, rod. Avstrálije, daj.

|dolgo ime Republika Avstrija|; |država|: slovenska

Avstráliji, tož. Avstrálijo, mest. pri Avstráliji, or. z manjšina v Avstriji; dijaki iz Avstrije; meja med

Avstrálijo

Slovenijo in Avstrijo

STATUS: predlog

Kje? v Avstriji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; imena celin

Od kod? iz Avstrije



Kam? v Avstrijo

Avstrálka -e

{B} Avstrijec, Avstrijka; Avstrijčev, Avstrijkin;

ž; ime bitja, prebivalsko ime

Danski prestolonaslednik se je poročil z Avstralko;

avstrijski

Svetovni rekord Avstralk je vse presenetil

{O} EDNINA: im. Ávstrija, rod. Ávstrije, daj. Ávstriji, (< Avstrálija)

tož. Ávstrijo, mest. pri Ávstriji, or. z Ávstrijo

{B} Avstralkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Avstrálka, rod. Avstrálke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Avstrálki, tož. Avstrálko, mest. pri Avstrálki, or. z



Avstrálko; DVOJINA: im. Avstrálki, rod. Avstrálk, daj.

Avstríjčev -a -o prid.

Avstrálkama, tož. Avstrálki, mest. pri Avstrálkah, or.

Smučal je z Avstrijčevimi smučmi

z Avstrálkama; MNOŽINA: im. Avstrálke, rod.

(< Avstríjec)

Avstrálk, daj. Avstrálkam, tož. Avstrálke, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Avstríjčev, rod.

Avstrálkah, or. z Avstrálkami

Avstríjčevega, daj. Avstríjčevemu, tož. Avstríjčev

STATUS: predlog

(živostno Avstríjčevega), mest. pri Avstríjčevem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Avstríjčevim; DVOJINA: im. Avstríjčeva, rod.



Avstríjčevih, daj. Avstríjčevima, tož. Avstríjčeva,

avstrálski -a -o prid.

mest. pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevima; MNOŽINA:

avstralski kenguru; verovanje avstralskih

im. Avstríjčevi, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevim,

domorodcev; Plovba ob zahodni obali avstralske

tož. Avstríjčeve, mest. pri Avstríjčevih, or. z

celine zahteva izredno trdno plovilo, zanesljivo

Avstríjčevimi

mehaniko in odlične plovne lastnosti;

ženski:

avstralski dolar

EDNINA: im. Avstríjčeva, rod. Avstríjčeve,

||denarna enota||: Zakon o preprečevanju krutosti do

daj. Avstríjčevi, tož. Avstríjčevo, mest. pri

živali določa kazen v višini 28.000 avstralskih

Avstríjčevi, or. z Avstríjčevo; DVOJINA: im.

dolarjev ali dve leti v zaporu

Avstríjčevi, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevima, tož.

(< Avstrálija)

Avstríjčevi, mest. pri Avstríjčevih, or. z

{O} moški:

Avstríjčevima;

EDNINA: im. avstrálski, rod. avstrálskega,

MNOŽINA: im. Avstríjčeve, rod.

Avstríjčevih,

daj. avstrálskemu, tož. avstrálski (živostno

daj. Avstríjčevim, tož. Avstríjčeve, mest.

avstrálskega),

pri Avstríjčevih,

mest. pri avstrálskem, or. z

or. z Avstríjčevimi

avstrálskim;

srednji:

DVOJINA: im. avstrálska, rod. avstrálskih,

EDNINA: im. Avstríjčevo, rod. Avstríjčevega,

daj. avstrálskima, tož. avstrálska, mest. pri avstrálskih, daj. Avstríjčevemu, tož. Avstríjčevo, mest. pri

Avstríjčevem,

or. z avstrálskima; MNOŽINA: im. avstrálski, rod.

or. z Avstríjčevim; DVOJINA: im.

Avstríjčevi, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevima, tož.

67

Avstríjčevi, mest. pri Avstríjčevih, or. z avstríjskih, daj. avstríjskim, tož. avstríjske, mest. pri Avstríjčevima; MNOŽINA: im. Avstríjčeva, rod.

avstríjskih, or. z avstríjskimi

Avstríjčevih, daj. Avstríjčevim, tož. Avstríjčeva, mest.

srednji: EDNINA: im. avstríjsko, rod. avstríjskega, daj.

pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevimi

avstríjskemu, tož. avstríjsko, mest. pri avstríjskem, or.

STATUS: predlog

z avstríjskim; DVOJINA: im. avstríjski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

avstríjskih, daj. avstríjskima, tož. avstríjski, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskima; MNOŽINA: im.

Avstríjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

avstríjska, rod. avstríjskih, daj. avstríjskim, tož.

Poročena je bila z Avstrijcem; Le malo Avstrijcev

avstríjska, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskimi

obvlada jezik koroških Slovencev

STATUS: predlog

(< Ávstrija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Avstrijčev



{O} EDNINA: im. Avstríjec, rod. Avstríjca, daj.

Avstríjsko cesárstvo -ega -a s; zemljepisno ime

Avstríjcu, tož. Avstríjca, mest. pri Avstríjcu, or. z

|podomačeno za Kaisertum Österreich|; |država

Avstríjcem; DVOJINA: im. Avstríjca, rod. Avstríjcev,

Habsburžanov v obdobju 1804–1867|: Južna

daj. Avstríjcema, tož. Avstríjca, mest. pri Avstríjcih, železnica je povezala Dunaj s Trstom,

or. z Avstríjcema; MNOŽINA: im. Avstríjci, rod.

najpomembnejšim pristaniščem Avstrijskega

Avstríjcev, daj. Avstríjcem, tož. Avstríjce, mest. pri

cesarstva

Avstríjcih, or. z Avstríjci

Kje? v Avstrijskem cesarstvu

STATUS: predlog

Od kod? iz Avstrijskega cesarstva

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kam? v Avstrijskem cesarstvu

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Avstríjsko cesárstvo, rod.



Avstríjskega cesárstva, daj. Avstríjskemu cesárstvu,

Avstríjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Avstríjsko cesárstvo, mest. pri Avstríjskem

Po rodu je Avstrijka; V alpskem smučanju se vedno

cesárstvu, or. z Avstríjskim cesárstvom

znova potrjuje prevlada Avstrijk

STATUS: predlog

(< Ávstrija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{B} Avstrijkin



{O} EDNINA: im. Avstríjka, rod. Avstríjke, daj.

ávstroázijski -a -o prid.

Avstríjki, tož. Avstríjko, mest. pri Avstríjki, or. z

|avstralski in azijski|: avstroazijska jezikovna

Avstríjko; DVOJINA: im. Avstríjki, rod. Avstríjk, daj.

družina; avstroazijski jeziki

Avstríjkama, tož. Avstríjki, mest. pri Avstríjkah, or. z

{O} moški: EDNINA: im. ávstroázijski, rod.

Avstríjkama; MNOŽINA: im. Avstríjke, rod. Avstríjk,

ávstroázijskega, daj. ávstroázijskemu, tož.

daj. Avstríjkam, tož. Avstríjke, mest. pri Avstríjkah,

ávstroázijski (živostno ávstroázijskega), mest. pri

or. z Avstríjkami

ávstroázijskem, or. z ávstroázijskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

ávstroázijska, rod. ávstroázijskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ávstroázijskima, tož. ávstroázijska, mest. pri



ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im.

avstríjski -a -o

ávstroázijski,

prid.

rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim,

avstrijski deželni glavar; avstrijske Alpe; slovenska

tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z

manjšina na avstrijskem Koroškem; Novinar je

ávstroázijskimi

obiskal rojake iz avstrijske Štajerske;

ženski:

avstrijski šiling

EDNINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijske,

||nekdanja denarna enota||: tečaji nemške marke,

daj. ávstroázijski, tož. ávstroázijsko, mest. pri

avstrijskega šilinga in italijanske lire

ávstroázijski, or. z ávstroázijsko; DVOJINA: im.

(< Ávstrija)

ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj.

{O} moški:

ávstroázijskima,

EDNINA: im. avstríjski, rod. avstríjskega,

tož. ávstroázijski, mest. pri

ávstroázijskih,

daj. avstríjskemu, tož. avstríjski (živostno

or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im.

avstríjskega),

ávstroázijske,

mest. pri avstríjskem, or. z avstríjskim;

rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim,

DVOJINA: im. avstríjska, rod. avstríjskih, daj.

tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z

avstríjskima,

ávstroázijskimi

tož. avstríjska, mest. pri avstríjskih, or. z

avstríjskima;

srednji:

MNOŽINA: im. avstríjski, rod.

EDNINA: im. ávstroázijsko, rod.

avstríjskih,

ávstroázijskega,

daj. avstríjskim, tož. avstríjske, mest. pri

daj. ávstroázijskemu, tož.

avstríjskih,

ávstroázijsko,

or. z avstríjskimi

mest. pri ávstroázijskem, or. z

ženski:

ávstroázijskim;

EDNINA: im. avstríjska, rod. avstríjske, daj.

DVOJINA: im. ávstroázijski, rod.

avstríjski,

ávstroázijskih,

tož. avstríjsko, mest. pri avstríjski, or. z

daj. ávstroázijskima, tož.

avstríjsko;

ávstroázijski,

DVOJINA: im. avstríjski, rod. avstríjskih,

mest. pri ávstroázijskih, or. z

ávstroázijskima;

daj. avstríjskima, tož. avstríjski, mest. pri avstríjskih, MNOŽINA: im. ávstroázijska, rod.

or. z avstríjskima; MNOŽINA: im. avstríjske, rod.

68

ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijska,

|ki se nanaša na avstrijsko monarhijo in ideje

mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi

marksizma|: v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Kot STATUS: predlog

socialdemokrat je Tuma zagovarjal

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) avstromarksistično rešitev slovenskega



narodnostnega vprašanja; avstromarksistično

ávstrofašíst -a m

gibanje

|privrženec avstrofašizma|: Razglašali so ga za

(< ávstromarksíst)

avstrofašista

{O} moški: EDNINA: im. ávstromarksístičen, rod.

{O} EDNINA: im. ávstrofašíst, rod. ávstrofašísta, daj.

ávstromarksístičnega, daj. ávstromarksístičnemu, tož.

ávstrofašístu, tož. ávstrofašísta, mest. pri

ávstromarksístičen (živostno ávstromarksístičnega),

ávstrofašístu, or. z ávstrofašístom; DVOJINA: im.

mest. pri ávstromarksístičnem, or. z

ávstrofašísta, rod. ávstrofašístov, daj.

ávstromarksístičnim; DVOJINA: im.

ávstrofašístoma, tož. ávstrofašíste, mest. pri

ávstromarksístična, rod. ávstromarksístičnih, daj.

ávstrofašístih, or. z ávstrofašísti; MNOŽINA: im.

ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístična, mest.

ávstrofašísti, rod. ávstrofašístov, daj. ávstrofašístom, pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima;

tož. ávstrofašíste, mest. pri ávstrofašístih, or. z

MNOŽINA: im. ávstromarksístični, rod.

ávstrofašísti

ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož.

STATUS: predlog

ávstromarksístične, mest. pri ávstromarksístičnih, or.

P

z ávstromarksístičnimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

ženski:

podredne zloženke

EDNINA: im. ávstromarksístična, rod.



ávstromarksístične, daj. ávstromarksístični, tož.



ávstromarksístično, mest. pri ávstromarksístični, or. z ávstrofašízem -zma m

ávstromarksístično; DVOJINA: im. ávstromarksístični,

|politično gibanje, avstrijski fašizem|: V letih

rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima,

avstrofašizma se je umaknil iz politike; delavski

tož. ávstromarksístični, mest. pri ávstromarksístičnih, boji proti avstrofašizmu

or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. ávstrofašízem, rod. ávstrofašízma,

ávstromarksístične, rod. ávstromarksístičnih, daj.

daj. ávstrofašízmu, tož. ávstrofašízem, mest. pri

ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístične, mest.

ávstrofašízmu, or. z ávstrofašízmom; DVOJINA: im.

pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi

ávstrofašízma, rod. ávstrofašízmov, daj.

srednji: EDNINA: im. ávstromarksístično, rod.

ávstrofašízmoma, tož. ávstrofašízma, mest. pri

ávstromarksístičnega, daj. ávstromarksístičnemu, tož.

ávstrofašízmih, or. z ávstrofašízmoma; MNOŽINA: im.

ávstromarksístično, mest. pri ávstromarksístičnem,

ávstrofašízmi, rod. ávstrofašízmov, daj.

or. z ávstromarksístičnim; DVOJINA: im.

ávstrofašízmom, tož. ávstrofašízme, mest. pri

ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj.

ávstrofašízmih, or. z ávstrofašízmi

ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístični, mest.

STATUS: predlog

pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;

MNOŽINA: im. ávstromarksístična, rod.

podredne zloženke

ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož.



ávstromarksístična, mest. pri ávstromarksístičnih, or.

ávstromarksíst -a m

z ávstromarksístičnimi

|privrženec avstromarksizma|: Politično so

STATUS: predlog

zgodovinarji Henrika Tumo/Tuma ocenjevali kot

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne); avstromarksista; ideje avstromarksistov

pridevniki

{O} EDNINA: im. ávstromarksíst, rod.



ávstromarksísta, daj. ávstromarksístu, tož.

ávstromarksízem -zma m

ávstromarksísta, mest. pri ávstromarksístu, or. z

|politično gibanje v Avstro-Ogrski, avstrijski

ávstromarksístom; DVOJINA: im. ávstromarksísta, rod.

marksizem|: Cankarjev avstromarksizem; Živel je v

ávstromarksístov, daj. ávstromarksístoma, tož.

dunajskem delavskem predmestju Ottakring,

ávstromarksíste, mest. pri ávstromarksístih, or. z

trdnjavi avstromarksizma

ávstromarksísti; MNOŽINA: im. ávstromarksísti, rod.

{O} EDNINA: im. ávstromarksízem, rod.

ávstromarksístov, daj. ávstromarksístom, tož.

ávstromarksízma, daj. ávstromarksízmu, tož.

ávstromarksíste, mest. pri ávstromarksístih, or. z

ávstromarksízem, mest. pri ávstromarksízmu, or. z

ávstromarksísti

ávstromarksízmom; DVOJINA: im. ávstromarksízma,

STATUS: predlog

rod. ávstromarksízmov, daj. ávstromarksízmoma, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; ávstromarksízma, mest. pri ávstromarksízmih, or. z

podredne zloženke

ávstromarksízmoma; MNOŽINA: im.



ávstromarksízmi, rod. ávstromarksízmov, daj.

ávstromarksístičen -čna -o prid.

69

ávstromarksízmom, tož. ávstromarksízme, mest. pri

|avstrijski in ogrski|: avstro-ogrska cesarica; avstro-

ávstromarksízmih, or. z ávstromarksízmi

ogrska monarhija

STATUS: predlog

(< Ávstro-Ógrska)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;

{O} moški: EDNINA: im. ávstro-ógrski, rod. ávstro-podredne zloženke

ógrskega, daj. ávstro-ógrskemu, tož. ávstro-ógrski



(živostno ávstro-ógrskega), mest. pri ávstro-ógrskem,

avstronézijski -a -o prid.

or. z ávstro-ógrskim; DVOJINA: im. ávstro-ógrska, rod.

|ki se nanaša na jugovzhodno Azijo in Tihi ocen,

ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskima, tož. ávstro-

Pacifik|: avstronezijski jeziki; avstronezijska

ógrska, mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-

ljudstva

ógrskima; MNOŽINA: im. ávstro-ógrski, rod. ávstro-

{O} moški:

ógrskih,

EDNINA: im. avstronézijski, rod.

daj. ávstro-ógrskim, tož. ávstro-ógrske, mest.

avstronézijskega,

pri ávstro-ógrskih,

daj. avstronézijskemu, tož.

or. z ávstro-ógrskimi

avstronézijski (

ženski:

živostno avstronézijskega), mest. pri

EDNINA: im. ávstro-ógrska, rod. ávstro-

avstronézijskem,

ógrske,

or. z avstronézijskim; DVOJINA: im.

daj. ávstro-ógrski, tož. ávstro-ógrsko, mest. pri

avstronézijska,

ávstro-ógrski,

rod. avstronézijskih, daj.

or. z ávstro-ógrsko; DVOJINA: im.

avstronézijskima,

ávstro-ógrski,

tož. avstronézijska, mest. pri

rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-

avstronézijskih,

ógrskima,

or. z avstronézijskima; MNOŽINA: im.

tož. ávstro-ógrski, mest. pri ávstro-ógrskih,

avstronézijski, rod. avstronézijskih, daj.

or. z ávstro-ógrskima; MNOŽINA: im. ávstro-ógrske,

avstronézijskim, tož. avstronézijske, mest. pri

rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskim, tož. ávstro-

avstronézijskih,

ógrske,

or. z avstronézijskimi

mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-

ženski:

ógrskimi

EDNINA: im. avstronézijska, rod.

avstronézijske,

srednji:

daj. avstronézijski, tož.

EDNINA: im. ávstro-ógrsko, rod. ávstro-

avstronézijsko,

ógrskega,

mest. pri avstronézijski, or. z

daj. ávstro-ógrskemu, tož. ávstro-ógrsko,

avstronézijsko; DVOJINA: im. avstronézijski, rod.

mest. pri ávstro-ógrskem, or. z ávstro-ógrskim;

avstronézijskih, daj. avstronézijskima, tož.

DVOJINA: im. ávstro-ógrski, rod. ávstro-ógrskih, daj.

avstronézijski,

ávstro-ógrskima,

mest. pri avstronézijskih, or. z

tož. ávstro-ógrski, mest. pri ávstro-

avstronézijskima;

ógrskih,

MNOŽINA: im. avstronézijske, rod.

or. z ávstro-ógrskima; MNOŽINA: im. ávstro-

avstronézijskih,

ógrska,

daj. avstronézijskim, tož.

rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskim, tož.

avstronézijske,

ávstro-ógrska,

mest. pri avstronézijskih, or. z

mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-

avstronézijskimi

ógrskimi

srednji: EDNINA: im. avstronézijsko, rod.

STATUS: predlog

avstronézijskega, daj. avstronézijskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

avstronézijsko, mest. pri avstronézijskem, or. z



avstronézijskim; DVOJINA: im. avstronézijski, rod.

ávstroslavízem -zma m

avstronézijskih, daj. avstronézijskima, tož.

|politično gibanje, ki predvideva prihodnost

avstronézijski, mest. pri avstronézijskih, or. z

Slovencev, Čehov in Hrvatov v Avstro-Ogrski|:

avstronézijskima; MNOŽINA: im. avstronézijska, rod.

Kopitarjev avstroslavizem; razcep med

avstronézijskih, daj. avstronézijskim, tož.

panslavizmom, ilirizmom in avstroslavizmom

avstronézijska, mest. pri avstronézijskih, or. z

{O} EDNINA: im. ávstroslavízem, rod. ávstroslavízma,

avstronézijskimi

daj. ávstroslavízmu, tož. ávstroslavízem, mest. pri

STATUS: predlog

ávstroslavízmu, or. z ávstroslavízmom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) ávstroslavízma, rod. ávstroslavízmov, daj.



ávstroslavízmoma, tož. ávstroslavízma, mest. pri

Ávstro-Ógrska -e

ávstroslavízmih,

ž; zemljepisno ime

or. z ávstroslavízmoma; MNOŽINA:

|avstrijsko cesarstvo po letu 1867|; |podomačeno za

im. ávstroslavízmi, rod. ávstroslavízmov, daj.

Österreich-Ungarn|: Do razpada Avstro-Ogrske je

ávstroslavízmom, tož. ávstroslavízme, mest. pri

prišlo v letu 1918

ávstroslavízmih, or. z ávstroslavízmi

Kje? v Avstro-Ogrski

STATUS: predlog

Od kod? iz Avstro-Ogrske

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; smeri, Kam? v Avstro-Ogrsko

nazori, gibanja

{O} EDNINA: im. Ávstro-Ógrska, rod. Ávstro-Ógrske,



daj. Ávstro-Ógrski, tož. Ávstro-Ógrsko, mest. pri

Azerbajdžán -a m; zemljepisno ime

Ávstro-Ógrski, or. z Ávstro-Ógrsko

|dolgo ime Republika Azerbajdžan|; |država|:

STATUS: predlog

fotografije iz Azerbajdžana; Predsednik je odletel

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

na uradni obisk v Azerbajdžan in Kazahstan;



konferenca v Azerbajdžanu

ávstro-ógrski -a -o prid.

Kje? v Azerbajdžanu

Od kod? iz Azerbajdžana

70

Kam? v Azerbajdžan

Azerbajdžáncih, or. z Azerbajdžáncema; MNOŽINA:

{B} Azerbajdžanec, Azerbajdžanka;

im. Azerbajdžánci, rod. Azerbajdžáncev, daj.

Azerbajdžančev, Azerbajdžankin; azerbajdžanski

Azerbajdžáncem, tož. Azerbajdžánce, mest. pri

{O} EDNINA: im. Azerbajdžán, rod. Azerbajdžána, daj.

Azerbajdžáncih, or. z Azerbajdžánci

Azerbajdžánu, tož. Azerbajdžán, mest. pri

STATUS: predlog

Azerbajdžánu, or. z Azerbajdžánom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Azerbajdžánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Azerbajdžánčev -a -o prid.

Najboljša je bila pesem Azerbajdžanke iz Bakuja;

Azerbajdžančevo pismo je bilo napisano v latinici

Slovenske odbojkarice so bile na drugi tekmi boljše

(< Azerbajdžánec)

od Azerbajdžank

{O} moški: EDNINA: im. Azerbajdžánčev, rod.

(< Azerbajdžán)

Azerbajdžánčevega, daj. Azerbajdžánčevemu, tož.

{B} Azerbajdžankin

Azerbajdžánčev (živostno Azerbajdžánčevega), mest.

{O} EDNINA: im. Azerbajdžánka, rod. Azerbajdžánke,

pri Azerbajdžánčevem, or. z Azerbajdžánčevim;

daj. Azerbajdžánki, tož. Azerbajdžánko, mest. pri

DVOJINA: im. Azerbajdžánčeva, rod.

Azerbajdžánki, or. z Azerbajdžánko; DVOJINA: im.

Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevima, tož.

Azerbajdžánki, rod. Azerbajdžánk, daj.

Azerbajdžánčeva, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z

Azerbajdžánkama, tož. Azerbajdžánki, mest. pri

Azerbajdžánčevima; MNOŽINA: im. Azerbajdžánčevi,

Azerbajdžánkah, or. z Azerbajdžánkama; MNOŽINA:

rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevim, tož.

im. Azerbajdžánke, rod. Azerbajdžánk, daj.

Azerbajdžánčeve, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z

Azerbajdžánkam, tož. Azerbajdžánke, mest. pri

Azerbajdžánčevimi

Azerbajdžánkah, or. z Azerbajdžánkami

ženski: EDNINA: im. Azerbajdžánčeva, rod.

STATUS: predlog

Azerbajdžánčeve, daj. Azerbajdžánčevi, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Azerbajdžánčevo, mest. pri Azerbajdžánčevi, or. z



Azerbajdžánčevo; DVOJINA: im. Azerbajdžánčevi,

azerbajdžánski -a -o prid.

rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevima, tož.

Gruzija uporablja azerbajdžansko nafto; V

Azerbajdžánčevi, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z

azerbajdžanski prestolnici Baku se srečujeta in

Azerbajdžánčevima; MNOŽINA: im.

prepletata Vzhod in Zahod

Azerbajdžánčeve, rod. Azerbajdžánčevih, daj.

(< Azerbajdžán)

Azerbajdžánčevim, tož. Azerbajdžánčeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. azerbajdžánski, rod.

Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevimi

azerbajdžánskega, daj. azerbajdžánskemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Azerbajdžánčevo, rod.

azerbajdžánski (živostno azerbajdžánskega), mest. pri

Azerbajdžánčevega, daj. Azerbajdžánčevemu, tož.

azerbajdžánskem, or. z azerbajdžánskim; DVOJINA:

Azerbajdžánčevo, mest. pri Azerbajdžánčevem, or. z

im. azerbajdžánska, rod. azerbajdžánskih, daj.

Azerbajdžánčevim; DVOJINA: im. Azerbajdžánčevi,

azerbajdžánskima, tož. azerbajdžánska, mest. pri

rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevima, tož.

azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskima; MNOŽINA:

Azerbajdžánčevi, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z

im. azerbajdžánski, rod. azerbajdžánskih, daj.

Azerbajdžánčevima; MNOŽINA: im.

azerbajdžánskim, tož. azerbajdžánske, mest. pri

Azerbajdžánčeva, rod. Azerbajdžánčevih, daj.

azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskimi

Azerbajdžánčevim, tož. Azerbajdžánčeva, mest. pri

ženski: EDNINA: im. azerbajdžánska, rod.

Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevimi

azerbajdžánske, daj. azerbajdžánski, tož.

STATUS: predlog

azerbajdžánsko, mest. pri azerbajdžánski, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

azerbajdžánsko; DVOJINA: im. azerbajdžánski, rod.



azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskima, tož.

Azerbajdžánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime azerbajdžánski, mest. pri azerbajdžánskih, or. z

V polfinalu se je pomeril z Azerbajdžancem, ki je

azerbajdžánskima; MNOŽINA: im. azerbajdžánske,

bil od Slovenca znova boljši; Med 80 milijoni

rod. azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskim, tož.

prebivalcev Irana je kar 17 odstotkov

azerbajdžánske, mest. pri azerbajdžánskih, or. z

Azerbajdžancev

azerbajdžánskimi

(< Azerbajdžán)

srednji: EDNINA: im. azerbajdžánsko, rod.

{B} Azerbajdžančev

azerbajdžánskega, daj. azerbajdžánskemu, tož.

{O} EDNINA: im. Azerbajdžánec, rod. Azerbajdžánca,

azerbajdžánsko, mest. pri azerbajdžánskem, or. z

daj. Azerbajdžáncu, tož. Azerbajdžánca, mest. pri

azerbajdžánskim; DVOJINA: im. azerbajdžánski, rod.

Azerbajdžáncu, or. z Azerbajdžáncem; DVOJINA: im.

azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskima, tož.

Azerbajdžánca, rod. Azerbajdžáncev, daj.

azerbajdžánski, mest. pri azerbajdžánskih, or. z

Azerbajdžáncema, tož. Azerbajdžánca, mest. pri

azerbajdžánskima; MNOŽINA: im. azerbajdžánska,

71

rod. azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskim, tož.

|avtomobil|: neformalno/pogovorno Beli azijec ima

azerbajdžánska, mest. pri azerbajdžánskih, or. z

vgrajen DVD-RW zapisovalec; |slon|: Samec azijca

azerbajdžánskimi

lahko zraste tri metre v višino; prim. Ázijec

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. ázijec, rod. ázijca, daj. ázijcu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ázijca, mest. pri ázijcu, or. z ázijcem; DVOJINA: im.



ázijca, rod. ázijcev, daj. ázijcema, tož. ázijca, mest. pri Ázi -ov m mn.; ime bitja, religijsko ime

ázijcih, or. z ázijcema; MNOŽINA: im. ázijci, rod.

|nordijski bogovi|: Pošasti in velikani so se spopadli

ázijcev, daj. ázijcem, tož. ázijce, mest. pri ázijcih, or. z z Azi

ázijci

{O} EDNINA: im. Ázi, rod. Ázov, daj. Ázom, tož. Áze,

STATUS: predlog

mest. pri Ázih, or. z Ázi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik STATUS: predlog

moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





Ázijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Ázija -e ž; zemljepisno ime

Povprečen Azijec na leto poje manj kot kilogram

|celina|: Začimbe, ki so jih karavele privažale iz

čokolade; Večina Azijcev je bila nekdaj rumene

Azije, so prinašale milijonske zaslužke; Čeprav je

rase

tarbozaver živel v Aziji, tiranozaver pa v Ameriki,

(< Ázija)

sta si bila zelo podobna

{B} Azijčev

Kje? v Aziji

{O} EDNINA: im. Ázijec, rod. Ázijca, daj. Ázijcu, tož.

Od kod? iz Azije

Ázijca, mest. pri Ázijcu, or. z Ázijcem; DVOJINA: im.

Kam? v Azijo

Ázijca, rod. Ázijcev, daj. Ázijcema, tož. Ázijca, mest.

{B} Azijec, Azijka; Azijčev, Azijkin; azijski

pri Ázijcih, or. z Ázijcema; MNOŽINA: im. Ázijci, rod.

{O} EDNINA: im. Ázija, rod. Ázije, daj. Áziji, tož.

Ázijcev, daj. Ázijcem, tož. Ázijce, mest. pri Ázijcih,

Ázijo, mest. pri Áziji, or. z Ázijo

or. z Ázijci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Ázijčev -a -o prid.



Poslušal je Azijčev govor; prim. ázijec

Ázijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

(< Ázijec)

Prizadevajo si za enakopravnost Azijk in Afričank

{O} moški: EDNINA: im. Ázijčev, rod. Ázijčevega, (< Ázija)

daj. Ázijčevemu, tož. Ázijčev (živostno Ázijčevega),

{B} Azijkin

mest. pri Ázijčevem, or. z Ázijčevim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Ázijka, rod. Ázijke, daj. Ázijki, tož.

Ázijčeva, rod. Ázijčevih, daj. Ázijčevima, tož.

Ázijko, mest. pri Ázijki, or. z Ázijko; DVOJINA: im.

Ázijčeva, mest. pri Ázijčevih, or. z Ázijčevima;

Ázijki, rod. Ázijk, daj. Ázijkama, tož. Ázijki, mest. pri MNOŽINA: im. Ázijčevi, rod. Ázijčevih, daj.

Ázijkah, or. z Ázijkama; MNOŽINA: im. Ázijke, rod.

Ázijčevim, tož. Ázijčeve, mest. pri Ázijčevih, or. z

Ázijk, daj. Ázijkam, tož. Ázijke, mest. pri Ázijkah, or.

Ázijčevimi

z Ázijkami

ženski: EDNINA: im. Ázijčeva, rod. Ázijčeve, daj.

STATUS: predlog

Ázijčevi, tož. Ázijčevo, mest. pri Ázijčevi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Ázijčevo; DVOJINA: im. Ázijčevi, rod. Ázijčevih, daj.



Ázijčevima, tož. Ázijčevi, mest. pri Ázijčevih, or. z

ázijski -a -o prid.

Ázijčevima; MNOŽINA: im. Ázijčeve, rod. Ázijčevih,

ogrožena vrsta azijskih tigrov; Predsednik ZDA je z

daj. Ázijčevim, tož. Ázijčeve, mest. pri Ázijčevih, or. z obiskom Japonske začel azijsko turnejo; Ingver

Ázijčevimi

največ uporabljajo v azijski kuhinji; mali azijski tiger srednji: EDNINA: im. Ázijčevo, rod. Ázijčevega, daj.

||Južna Koreja, Tajvan, Hongkong in Singapur||:

Ázijčevemu, tož. Ázijčevo, mest. pri Ázijčevem, or. z

gospodarska prodornost malih azijskih tigrov

Ázijčevim; DVOJINA: im. Ázijčevi, rod. Ázijčevih, daj.

(< Ázija)

Ázijčevima, tož. Ázijčevi, mest. pri Ázijčevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. ázijski, rod. ázijskega, daj.

Ázijčevima; MNOŽINA: im. Ázijčeva, rod. Ázijčevih,

ázijskemu, tož. ázijski (živostno ázijskega), mest. pri daj. Ázijčevim, tož. Ázijčeva, mest. pri Ázijčevih, or. z ázijskem, or. z ázijskim; DVOJINA: im. ázijska, rod.

Ázijčevimi

ázijskih, daj. ázijskima, tož. ázijska, mest. pri ázijskih, STATUS: predlog

or. z ázijskima; MNOŽINA: im. ázijski, rod. ázijskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. ázijskim, tož. ázijske, mest. pri ázijskih, or. z



ázijskimi

ázijec -jca m

ženski: EDNINA: im. ázijska, rod. ázijske, daj. ázijski, tož. ázijsko, mest. pri ázijski, or. z ázijsko; DVOJINA: 72

im. ázijski, rod. ázijskih, daj. ázijskima, tož. ázijski, mest. pri aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im.

mest. pri ázijskih, or. z ázijskima; MNOŽINA: im.

aztéške, rod. aztéških, daj. aztéškim, tož. aztéške, mest.

ázijske, rod. ázijskih, daj. ázijskim, tož. ázijske, mest.

pri aztéških, or. z aztéškimi

pri ázijskih, or. z ázijskimi

srednji: EDNINA: im. aztéško, rod. aztéškega, daj.

srednji: EDNINA: im. ázijsko, rod. ázijskega, daj.

aztéškemu, tož. aztéško, mest. pri aztéškem, or. z

ázijskemu, tož. ázijsko, mest. pri ázijskem, or. z

aztéškim; DVOJINA: im. aztéški, rod. aztéških, daj.

ázijskim; DVOJINA: im. ázijski, rod. ázijskih, daj.

aztéškima, tož. aztéški, mest. pri aztéških, or. z

ázijskima, tož. ázijski, mest. pri ázijskih, or. z

aztéškima; MNOŽINA: im. aztéška, rod. aztéških, daj.

ázijskima; MNOŽINA: im. ázijska, rod. ázijskih, daj.

aztéškim, tož. aztéška, mest. pri aztéških, or. z

ázijskim, tož. ázijska, mest. pri ázijskih, or. z

aztéškimi

ázijskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





b1 b-ja tudi b -- [bə̀, rod. bə̀ja in bé, rod. bêja] m Azték -a m; ime bitja, prebivalsko ime

|ime črke ali glasu|: mali b; Beseda kebab se piše z

|pripadnik mehiškega indijanskega plemena|: Aztek

b-jem; navadno nesklonljivo Premico označi z b; Maša

Montezuma; zapuščina Aztekov in Majev; Semena

iz šestega b je simpatična punca <6. b>; kot prilastek, kakava so pri Aztekih veljala celo za uradno

v imenovalniku Vstavi črko b; Otroci s pomočjo

plačilno sredstvo

igralnega labirinta utrjujejo pravilni zapis glasov b

{B} Aztekov

in d; Premaknil je kmeta z linije b; Izbiraj med

{O} EDNINA: im. Azték, rod. Aztéka, daj. Aztéku, tož.

odgovori a, b in c; ob številki Napadeni črni kmet je

Aztéka, mest. pri Aztéku, or. z Aztékom; DVOJINA:

stopil na polje b4; Cesta na Roglo 13b; 3a + 5b

im. Aztéka, rod. Aztékov, daj. Aztékoma, tož. Aztéka,

{O} EDNINA: im. b, rod. b-ja tudi b, daj. b-ju tudi b, tož.

mest. pri Aztékih, or. z Aztékoma; MNOŽINA: im.

b, mest. pri b-ju tudi pri b, or. z b-jem tudi z b;

Aztéki, rod. Aztékov, daj. Aztékom, tož. Aztéke, mest.

DVOJINA: im. b-ja tudi b, rod. b-jev tudi b, daj. b-jema pri Aztékih, or. z Aztéki

tudi b, tož. b-ja tudi b, mest. pri b-jih tudi pri b, or. z b-STATUS: predlog

jema tudi z b; MNOŽINA: im. b-ji tudi b, rod. b-jev tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

b, daj. b-jem tudi b, tož. b-je tudi b, mest. pri b-jih tudi pri b, or. z b-ji tudi z b

Aztékinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnica mehiškega indijanskega plemena|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Aztekinje so si svetlile kožo z maskami iz blata



(< Azték)

b2 -- [bə̀ in bé] ž

{B} Aztekijin

|ime črke|: Maša iz šeste b je simpatična punca <6.

{O} EDNINA: im. Aztékinja, rod. Aztékinje, daj.

b>

Aztékinji, tož. Aztékinjo, mest. pri Aztékinji, or. z

{O} EDNINA: im. b, rod. b, daj. b, tož. b, mest. pri b, or.

Aztékinjo; DVOJINA: im. Aztékinji, rod. Aztékinj, daj.

z b; DVOJINA: im. b, rod. b, daj. b, tož. b, mest. pri b, or.

Aztékinjama, tož. Aztékinji, mest. pri Aztékinjah, or.

z b; MNOŽINA: im. b, rod. b, daj. b, tož. b, mest. pri b, or.

z Aztékinjama; MNOŽINA: im. Aztékinje, rod.

z b

Aztékinj, daj. Aztékinjam, tož. Aztékinje, mest. pri

STATUS: predlog

Aztékinjah, or. z Aztékinjami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

B1 B-ja tudi B -- [bə̀, rod. bə̀ja in bé, rod. bêja] m



|ime črke|: veliki pisani B; Brooke in Basso, ki se

aztéški -a -o prid.

skrivata pod dvojnim B-jem, sta kreatorja mlajše

azteški vladar; azteška civilizacija; Ob prihodu

generacije; navadno nesklonljivo Predlagam, da

Špancev je bil azteški imperij na višku moči

narediva korak dlje: pojdiva od B k C; kot prilastek, v (< Azték)

imenovalniku vitamin B; celice B; Ali imate plan B?;

{O} moški: EDNINA: im. aztéški, rod. aztéškega, daj.

ob številki plakat formata B1; odsek hitre ceste 2B v

aztéškemu, tož. aztéški (živostno aztéškega), mest. pri Mariboru

aztéškem, or. z aztéškim; DVOJINA: im. aztéška, rod.

{O} EDNINA: im. B tudi B, rod. B-ja tudi B, daj. B-ju

aztéških, daj. aztéškima, tož. aztéška, mest. pri

tudi B, tož. B tudi B, mest. pri B-ju tudi pri B, or. z B-aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im. aztéški, rod.

jem tudi z B; DVOJINA: im. B-ja tudi B, rod. B-jev tudi aztéških, daj. aztéškim, tož. aztéške, mest. pri

B, daj. B-jema tudi B, tož. B-ja tudi B, mest. pri B-jih aztéških, or. z aztéškimi

tudi pri B, or. z B-jema tudi z B; MNOŽINA: im. B-ji

ženski: EDNINA: im. aztéška, rod. aztéške, daj. aztéški, tudi B, rod. B-jev tudi B, daj. B-jem tudi B, tož. B-je tož. aztéško, mest. pri aztéški, or. z aztéško; DVOJINA: tudi B, mest. pri B-jih tudi pri B, or. z B-ji tudi z B

im. aztéški, rod. aztéških, daj. aztéškima, tož. aztéški, STATUS: predlog

73

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

{B} Babičev



{O} EDNINA: im. Bábič, rod. Bábiča, daj. Bábiču, tož.

B2 -- [bə̀ in bé] m; simbol

(živostno Bábiča), mest. pri Bábiču, or. z Bábičem;

|bajt|: Velikost datoteke je 5 B; |bel|: Pogosteje od

DVOJINA: im. Bábiča, rod. Bábičev, daj. Bábičema, tož.

enote bel (B) se uporablja enota decibel (dB); |bor|:

Bábiča, mest. pri Bábičih, or. z Bábičema; MNOŽINA:

Simbol za kemijski element bor je B; |borov|: v

im. Bábiči, rod. Bábičev, daj. Bábičem, tož. Bábiče,

kemijski formuli borov karbid (B13C2); |bovis|: Za

mest. pri Bábičih, or. z Bábiči

zdravo bivanje mora imeti stanovanje 6500 do 9000

STATUS: predlog

B

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Bábičev -a -o prid.

Ba -- [bə̀á tudi bəá in béá tudi beá] m; simbol

ogled Babičevega mlina

|barij|: Simbol za kemijski element barij je Ba;

(< Bábič)

|barijev|: v kemijski formuli barijev sulfat (BaSO4)

{O} moški: EDNINA: im. Bábičev, rod. Bábičevega, STATUS: predlog

daj. Bábičevemu, tož. Bábičev (živostno Bábičevega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

mest. pri Bábičevem, or. z Bábičevim; DVOJINA: im.



Bábičeva, rod. Bábičevih, daj. Bábičevima, tož.

.ba okrajš.

Bábičeva, mest. pri Bábičevih, or. z Bábičevima;

|Bosna in Hercegovina|: kot spletna domena Kako naj

MNOŽINA: im. Bábičevi, rod. Bábičevih, daj.

registriram domeno .ba?; v spletnih naslovih, stično

Bábičevim, tož. Bábičeve, mest. pri Bábičevih, or. z

www.sarajevo.ba

Bábičevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Bábičeva, rod. Bábičeve, daj.

P

Bábičevi, tož. Bábičevo, mest. pri Bábičevi, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Bábičevo; DVOJINA: im. Bábičevi, rod. Bábičevih, daj.

Baal -a [bál]

Bábičevima, tož. Bábičevi, mest. pri Bábičevih, or. z

m; ime bitja, religijsko ime

|semitski bog plodnosti|: čaščenje Baala; tempelj,

Bábičevima; MNOŽINA: im. Bábičeve, rod. Bábičevih,

posvečen Baalu

daj. Bábičevim, tož. Bábičeve, mest. pri Bábičevih, or.

{B} Baalov

z Bábičevimi

{O}

srednji: EDNINA: im. Bábičevo, rod. Bábičevega, daj.

EDNINA: im. Baal, rod. Baala, daj. Baalu, tož.

Baala,

Bábičevemu, tož. Bábičevo, mest. pri Bábičevem, or.

mest. pri Baalu, or. z Baalom; DVOJINA: im.

z Bábičevim;

Baala,

DVOJINA: im. Bábičevi, rod. Bábičevih,

rod. Baalov, daj. Baaloma, tož. Baala, mest. pri

Baalih,

daj. Bábičevima, tož. Bábičevi, mest. pri Bábičevih,

or. z Baaloma; MNOŽINA: im. Baali, rod.

Baalov,

or. z Bábičevima; MNOŽINA: im. Bábičeva, rod.

daj. Baalom, tož. Baale, mest. pri Baalih, or. z

Bábičevih,

Baali

daj. Bábičevim, tož. Bábičeva, mest. pri

Bábičevih,

S

or. z Bábičevimi

TATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



bába -e



ž

Badjúra -e tudi Badjúra -a m; ime bitja, osebno ime slabšalno |ženska|: Mama si ni nikoli pustila reči

baba;

|priimek|; |slovenski filmski režiser, scenarist in

jaga baba ||žensko bajeslovno bitje z

snemalec|: Maja 1945 je sodeloval z Metodom

nadnaravno močjo||: V pravljicah poznamo tri

različne oblike jage babe;

Badjuro pri snemanju dokumentarca

prim. Péhtra bába

{B} babin

{B} Badjurov

{O}

{O} EDNINA: im. Badjúra, rod. Badjúre tudi Badjúra,

EDNINA: im. bába, rod. bábe, daj. bábi, tož. bábo,

daj. Badjúri tudi Badjúru, tož. Badjúro tudi Badjúra,

mest. pri bábi, or. z bábo; DVOJINA: im. bábi, rod. báb, mest. pri Badjúri tudi pri Badjúru, or. z Badjúro tudi z daj. bábama, tož. bábi, mest. pri bábah, or. z bábama;

Badjúrom; DVOJINA: im. Badjúri tudi Badjúra, rod.

MNOŽINA: im. bábe, rod. báb, daj. bábam, tož. bábe,

Badjúr tudi Badjúrov, daj. Badjúrama tudi

mest. pri bábah, or. z bábami

Badjúroma,

S

tož. Badjúri tudi Badjúra, mest. pri

TATUS: predlog

Badjúrah tudi pri Badjúrih, or. z Badjúrama tudi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Badjúroma; MNOŽINA: im. Badjúre tudi Badjúri, rod.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

Badjúr tudi Badjúrov, daj. Badjúram tudi Badjúrom,



tož. Badjúre, mest. pri Badjúrah tudi pri Badjúrih, or. z Bábič -a m; ime bitja, osebno ime

Badjúrami tudi z Badjúri

|priimek|: Naslov svetovnega prvaka je uspelo

STATUS: predlog

doseči tudi Babiču; V dvoboju se je pomeril z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Žigo/Žigom Babičem

samostalnik moškega spola

74



STATUS: predlog

Badjúrov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Badjurov film; Kinoteka bo priredila retrospektivo

samostalnik moškega spola

letošnjega Badjurovega nagrajenca; Badjurova



nagrada ||nagrada||: Festival slovenskega filma se bo bahájka -e ž

začel s podelitvijo Badjurove nagrade za življenjsko

|pripadnica bahaizma|: Opredelila se je za bahajko

delo na filmskem področju

(< bahájec)

(< Badjúra)

{B} bahajkin

{O} moški: EDNINA: im. Badjúrov, rod. Badjúrovega,

{O} EDNINA: im. bahájka, rod. bahájke, daj. bahájki,

daj. Badjúrovemu, tož. Badjúrov (živostno

tož. bahájko, mest. pri bahájki, or. z bahájko;

Badjúrovega), mest. pri Badjúrovem, or. z

DVOJINA: im. bahájki, rod. bahájk, daj. bahájkama, tož.

Badjúrovim; DVOJINA: im. Badjúrova, rod.

bahájki, mest. pri bahájkah, or. z bahájkama;

Badjúrovih, daj. Badjúrovima, tož. Badjúrova, mest.

MNOŽINA: im. bahájke, rod. bahájk, daj. bahájam, tož.

pri Badjúrovih, or. z Badjúrovima; MNOŽINA: im.

bahájke, mest. pri bahájkah, or. z bahájkami

Badjúrovi, rod. Badjúrovih, daj. Badjúrovim, tož.

STATUS: predlog

Badjúrove, mest. pri Badjúrovih, or. z Badjúrovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ženski: EDNINA: im. Badjúrova, rod. Badjúrove, daj.



Badjúrovi, tož. Badjúrovo, mest. pri Badjúrovi, or. z

bahájski -a -o prid.

Badjúrovo; DVOJINA: im. Badjúrovi, rod. Badjúrovih,

Največje bahajske skupnosti so v Indiji, ZDA, Južni

daj. Badjúrovima, tož. Badjúrovi, mest. pri

Afriki in nekaterih evropskih državah

Badjúrovih, or. z Badjúrovima; MNOŽINA: im.

(< bahájec)

Badjúrove, rod. Badjúrovih, daj. Badjúrovim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. bahájski, rod. bahájskega, Badjúrove, mest. pri Badjúrovih, or. z Badjúrovimi

daj. bahájskemu, tož. bahájski (živostno bahájskega),

srednji: EDNINA: im. Badjúrovo, rod. Badjúrovega, mest. pri bahájskem, or. z bahájskim; DVOJINA: im.

daj. Badjúrovemu, tož. Badjúrovo, mest. pri

bahájska, rod. bahájskih, daj. bahájskima, tož.

Badjúrovem, or. z Badjúrovim; DVOJINA: im.

bahájska, mest. pri bahájskih, or. z bahájskima;

Badjúrovi, rod. Badjúrovih, daj. Badjúrovima, tož.

MNOŽINA: im. bahájski, rod. bahájskih, daj.

Badjúrovi, mest. pri Badjúrovih, or. z Badjúrovima;

bahájskim, tož. bahájske, mest. pri bahájskih, or. z

MNOŽINA: im. Badjúrova, rod. Badjúrovih, daj.

bahájskimi

Badjúrovim, tož. Badjúrova, mest. pri Badjúrovih, or.

ženski: EDNINA: im. bahájska, rod. bahájske, daj.

z Badjúrovimi

bahájski, tož. bahájsko, mest. pri bahájski, or. z

STATUS: predlog

bahájsko; DVOJINA: im. bahájski, rod. bahájskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na bahájskima, tož. bahájski, mest. pri bahájskih, or. z

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

bahájskima; MNOŽINA: im. bahájske, rod. bahájskih,

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

daj. bahájskim, tož. bahájske, mest. pri bahájskih, or. z bahájskimi

báfta -e ž

srednji: EDNINA: im. bahájsko, rod. bahájskega, daj.

|nagrada|: Nominiran je bil za bafto za najboljši

bahájskemu, tož. bahájsko, mest. pri bahájskem, or. z

britanski film; V Londonu so podelili bafte

bahájskim; DVOJINA: im. bahájski, rod. bahájskih, daj.

{O} EDNINA: im. báfta, rod. báfte, daj. báfti, tož. báfto, bahájskima, tož. bahájski, mest. pri bahájskih, or. z

mest. pri báfti, or. z báfto; DVOJINA: im. báfti, rod. báft, bahájskima; MNOŽINA: im. bahájska, rod. bahájskih,

daj. báftama, tož. báfti, mest. pri báftah, or. z báftama; daj. bahájskim, tož. bahájska, mest. pri bahájskih, or. z MNOŽINA: im. báfte, rod. báft, daj. báftam, tož. báfte, bahájskimi

mest. pri báftah, or. z báftami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,



odlikovanj, častnih nazivov

Bahámčev -a -o prid.



V Bahamčevi denarnici so bili le bahamski dolarji

bahájec -jca m

(< Bahámec)

|pripadnik bahaizma|: Na svetu je približno tri

{O} moški: EDNINA: im. Bahámčev, rod.

milijone bahajcev

Bahámčevega, daj. Bahámčevemu, tož. Bahámčev

{B} bahajčev

(živostno Bahámčevega), mest. pri Bahámčevem, or. z

{O} EDNINA: im. bahájec, rod. bahájca, daj. bahájcu,

Bahámčevim; DVOJINA: im. Bahámčeva, rod.

tož. bahájca, mest. pri bahájcu, or. z bahájcem;

Bahámčevih, daj. Bahámčevima, tož. Bahámčeva,

DVOJINA: im. bahájca, rod. bahájcev, daj. bahájcema,

mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevima; MNOŽINA:

tož. bahájca, mest. pri bahájcih, or. z bahájcema;

im. Bahámčevi, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevim,

MNOŽINA: im. bahájci, rod. bahájcev, daj. bahájcem,

tož. Bahámčeve, mest. pri Bahámčevih, or. z

tož. bahájce, mest. pri bahájcih, or. z bahájci

Bahámčevimi

75

ženski: EDNINA: im. Bahámčeva, rod. Bahámčeve,

{O} EDNINA: im. Bahámka, rod. Bahámke, daj.

daj. Bahámčevi, tož. Bahámčevo, mest. pri

Bahámki, tož. Bahámko, mest. pri Bahámki, or. z

Bahámčevi, or. z Bahámčevo; DVOJINA: im.

Bahámko; DVOJINA: im. Bahámki, rod. Bahámk, daj.

Bahámčevi, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevima, tož.

Bahámkama, tož. Bahámki, mest. pri Bahámkah, or. z

Bahámčevi, mest. pri Bahámčevih, or. z

Bahámkama; MNOŽINA: im. Bahámke, rod. Bahámk,

Bahámčevima; MNOŽINA: im. Bahámčeve, rod.

daj. Bahámkam, tož. Bahámke, mest. pri Bahámkah,

Bahámčevih, daj. Bahámčevim, tož. Bahámčeve,

or. z Bahámkami

mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Bahámčevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Bahámčevega, daj. Bahámčevemu, tož. Bahámčevo,



mest. pri Bahámčevem, or. z Bahámčevim; DVOJINA:

bahámski -a -o prid.

im. Bahámčevi, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevima,

bahamski arhipelag; Liberijska ladja je plula pod

tož. Bahámčevi, mest. pri Bahámčevih, or. z

bahamsko zastavo; bahamski dolar ||denarna enota||: Bahámčevima; MNOŽINA: im. Bahámčeva, rod.

Bahamski dolar je trdno vezan na ameriški dolar

Bahámčevih, daj. Bahámčevim, tož. Bahámčeva,

(< Bahámi)

mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevimi

{O} moški: EDNINA: im. bahámski, rod. bahámskega, STATUS: predlog

daj. bahámskemu, tož. bahámski (živostno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

bahámskega), mest. pri bahámskem, or. z



bahámskim; DVOJINA: im. bahámska, rod. bahámskih,

Bahámec -mca m; ime bitja, prebivalsko ime

daj. bahámskima, tož. bahámska, mest. pri bahámskih,

Poslovili smo se od prijaznega Bahamca; Na

or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámski, rod.

karibskem otočju živi okoli štiristo tisoč Bahamcev

bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámske, mest. pri

(< Bahámi)

bahámskih, or. z bahámskimi

{B} Bahamčev

ženski: EDNINA: im. bahámska, rod. bahámske, daj.

{O} EDNINA: im. Bahámec, rod. Bahámca, daj.

bahámski, tož. bahámsko, mest. pri bahámski, or. z

Bahámcu, tož. Bahámca, mest. pri Bahámcu, or. z

bahámsko; DVOJINA: im. bahámski, rod. bahámskih,

Bahámcem; DVOJINA: im. Bahámca, rod. Bahámcev,

daj. bahámskima, tož. bahámski, mest. pri bahámskih,

daj. Bahámcema, tož. Bahámca, mest. pri Bahámcih,

or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámske, rod.

or. z Bahámcema; MNOŽINA: im. Bahámci, rod.

bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámske, mest. pri

Bahámcev, daj. Bahámcem, tož. Bahámce, mest. pri

bahámskih, or. z bahámskimi

Bahámcih, or. z Bahámci

srednji: EDNINA: im. bahámsko, rod. bahámskega,

STATUS: predlog

daj. bahámskemu, tož. bahámsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

bahámskem, or. z bahámskim; DVOJINA: im.

samostalnik moškega spola

bahámski, rod. bahámskih, daj. bahámskima, tož.



bahámski, mest. pri bahámskih, or. z bahámskima;

Bahámi -ov m mn.; zemljepisno ime

MNOŽINA: im. bahámska, rod. bahámskih, daj.

|

bahámskim,

dolgo ime Skupnost Bahami|; |država|: Mesto Nassau

tož. bahámska, mest. pri bahámskih, or. z

je glavno mesto Bahamov; Krištof Kolumb je leta

bahámskimi

1492 priplul na Bahame in mislil, da je dosegel

STATUS: predlog

južno Azijo; počitnice na Bahamih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kje? na Bahamih tudi v Bahamih



Od kod? z Bahamov tudi iz Bahamov

Bahrájn -a m; zemljepisno ime

Kam? na Bahame tudi v Bahame

|dolgo ime Kraljevina Bahrajn|; |država|: Odpotoval je

{B} Bahamec, Bahamka; Bahamčev, Bahamkin;

v Bahrajn; naftno črpališče v Bahrajnu

bahamski

Kje? v Bahrajnu

{O} MNOŽINA: im. Bahámi, rod. Bahámov, daj.

Od kod? iz Bahrajna

Bahámom, tož. Baháme, mest. pri Bahámih, or. z

Kam? v Bahrajn

Bahámi

{B} Bahrajnčan, Bahrajnčanka; Bahrajnčev,

STATUS: predlog

Bahrajnčankin; brahrajnski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Bahrájn, rod. Bahrájna, daj.



Bahrájnu, tož. Bahrájn, mest. pri Bahrájnu, or. z

Bahámka -e

Bahrájnom

ž; ime bitja, prebivalsko ime

Na 100 metrov je v ženski konkurenci slavila

STATUS: predlog

Bahamka; Izpod palm so se zaslišali glasovi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Bahamk



(< Bahámi)

Bahrájnčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Bahamkin

Bahrajčani so svojo prvo dirko Formule 1 dobili

leta 2004

76

(< Bahrájn)

STATUS: predlog

{B} Bahrajnčanov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Bahrájnčan, rod. Bahrájnčana, daj.



Bahrájnčanu, tož. Bahrájnčana, mest. pri

Bahrein -a [bahrájn] m; zemljepisno ime

Bahrájnčanu, or. z Bahrájnčanom; DVOJINA: im.

|drugo ime države|; gl. Bahrájn

Bahrájnčana, rod. Bahrájnčanov, daj.

STATUS: predlog

Bahrájnčanoma, tož. Bahrájnčana, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Bahrájnčanih, or. z Bahrájnčanoma; MNOŽINA: im.



Bahrájnčani, rod. Bahrájnčanov, daj. Bahrájnčanom,

Bájc -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Bahrájnčane, mest. pri Bahrájnčanih, or. z

|priimek|: baletni nastop Miloša Bajca; Z Bajcem je

Bahrájnčani

v ekipi zavladalo bolj sproščeno vzdušje

STATUS: predlog

{B} Bajčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Bájc, rod. Bájca, daj. Bájcu, tož.



Bájca, mest. pri Bájcu, or. z Bájcem; DVOJINA: im.

Bahrájnčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Bájca, rod. Bájcev, daj. Bájcema, tož. Bájca, mest. pri Govorili so z Bahrajnčankama, ki sta orisali položaj

Bájcih, or. z Bájcema; MNOŽINA: im. Bájci, rod.

žensk v svoji domovini

Bájcev, daj. Bájcem, tož. Bájce, mest. pri Bájcih, or. z (< Bahrájn)

Bájci

{B} Bahrajnčankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Bahrájnčanka, rod. Bahrájnčanke,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

daj. Bahrájnčanki, tož. Bahrájnčanko, mest. pri

samostalnik moškega spola

Bahrájnčanki, or. z Bahrájnčanko; DVOJINA: im.



Bahrájnčanki, rod. Bahrájnčank, daj.

Bájčev -a -o prid.

Bahrájnčankama, tož. Bahrájnčanki, mest. pri

Bajčevo znanstveno delo

Bahrájnčankah, or. z Bahrájnčankama; MNOŽINA: im.

(< Bájc, Bájec)

Bahrájnčanke, rod. Bahrájnčank, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Bájčev, rod. Bájčevega, daj.

Bahrájnčankam, tož. Bahrájnčanke, mest. pri

Bájčevemu, tož. Bájčev (živostno Bájčevega), mest. pri

Bahrájnčankah, or. z Bahrájnčankami

Bájčevem, or. z Bájčevim; DVOJINA: im. Bájčeva, rod.

STATUS: predlog

Bájčevih, daj. Bájčevima, tož. Bájčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Bájčevih, or. z Bájčevima; MNOŽINA: im. Bájčevi,



rod. Bájčevih, daj. Bájčevim, tož. Bájčeve, mest. pri

bahrájnski -a -o prid.

Bájčevih, or. z Bájčevimi

bahrajnska prestolnica Manama; bahrajnski kralj

ženski: EDNINA: im. Bájčeva, rod. Bájčeve, daj.

Hamad; bahrajnska puščava

Bájčevi, tož. Bájčevo, mest. pri Bájčevi, or. z

(< Bahrájn)

Bájčevo; DVOJINA: im. Bájčevi, rod. Bájčevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. bahrájnski, rod.

Bájčevima, tož. Bájčevi, mest. pri Bájčevih, or. z

bahrájnskega, daj. bahrájnskemu, tož. bahrájnski

Bájčevima; MNOŽINA: im. Bájčeve, rod. Bájčevih, daj.

(živostno bahrájnskega), mest. pri bahrájnskem, or. z

Bájčevim, tož. Bájčeve, mest. pri Bájčevih, or. z

bahrájnskim; DVOJINA: im. bahrájnska, rod.

Bájčevimi

bahrájnskih, daj. bahrájnskima, tož. bahrájnska, mest.

srednji: EDNINA: im. Bájčevo, rod. Bájčevega, daj.

pri bahrájnskih, or. z bahrájnskima; MNOŽINA: im.

Bájčevemu, tož. Bájčevo, mest. pri Bájčevem, or. z

bahrájnski, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskim, tož.

Bájčevim; DVOJINA: im. Bájčevi, rod. Bájčevih, daj.

bahrájnske, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskimi

Bájčevima, tož. Bájčevi, mest. pri Bájčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. bahrájnska, rod. bahrájnske, daj.

Bájčevima; MNOŽINA: im. Bájčeva, rod. Bájčevih, daj.

bahrájnski, tož. bahrájnsko, mest. pri bahrájnski, or. z Bájčevim, tož. Bájčeva, mest. pri Bájčevih, or. z

bahrájnsko; DVOJINA: im. bahrájnski, rod.

Bájčevimi

bahrájnskih, daj. bahrájnskima, tož. bahrájnski, mest.

STATUS: predlog

pri bahrájnskih, or. z bahrájnskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

bahrájnske, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskim, tož.



bahrájnske, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskimi

Bájec -jca m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. bahrájnsko, rod. bahrájnskega,

|priimek|: slovnica Antona Bajca; Žirija je nagrado

daj. bahrájnskemu, tož. bahrájnsko, mest. pri

podelila mlademu Bajcu

bahrájnskem, or. z bahrájnskim; DVOJINA: im.

{B} Bajčev

bahrájnski, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskima, tož.

{O} EDNINA: im. Bájec, rod. Bájca, daj. Bájcu, tož.

bahrájnski, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskima;

Bájca, mest. pri Bájcu, or. z Bájcem; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. bahrájnska, rod. bahrájnskih, daj.

Bájca, rod. Bájcev, daj. Bájcema, tož. Bájca, mest. pri bahrájnskim, tož. bahrájnska, mest. pri bahrájnskih,

Bájcih, or. z Bájcema; MNOŽINA: im. Bájci, rod.

or. z bahrájnskimi

77

Bájcev, daj. Bájcem, tož. Bájce, mest. pri Bájcih, or. z

|priimek|; |madžarski psihoanalitik|: delo v duhu

Bájci

Michaela Balinta

STATUS: predlog

{B} Balintov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} EDNINA: im. Bálint, rod. Bálinta, daj. Bálintu, tož.

samostalnik moškega spola

Bálinta, mest. pri Bálintu, or. z Bálintom; DVOJINA:



im. Bálinta, rod. Bálintov, daj. Bálintoma, tož. Bálinta, bájram -a m

mest. pri Bálintih, or. z Bálintoma; MNOŽINA: im.

|muslimanski praznik|: praznovati bajram; Verniki

Bálinti, rod. Bálintov, daj. Bálintom, tož. Bálinte, mest.

so si voščili veseli bajram;

pri Bálintih,

kurban bajram

or. z Bálinti

||muslimanski praznik||: Zbrali smo se na

STATUS: predlog

slovesnosti ob kurban bajramu kurbanskem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

bajramu; ramadanski bajram ||muslimanski praznik||: Začenja se tridnevni ramadanski bajram

Bálintov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. bájram, rod. bájrama, daj. bájramu,

Balintova ideja je naletela na posluh ameriških

tož. bájram, mest. pri bájramu, or. z bájramom;

psihoanalitikov; Balintova skupina ||delovna skupina, DVOJINA: im. bájrama, rod. bájramov, daj. bájramoma,

ki raziskuje odnos med zdravnikom in pacientom||:

tož. bájrama, mest. pri bájramih, or. z bájramoma;

Sodelavci v Balintovi skupini poskušajo izboljšati

MNOŽINA: im. bájrami, rod. bájramov, daj. bájramom,

terapevtski odnos in okrepiti medsebojno

tož. bájrame, mest. pri bájramih, or. z bájrami

komunikacijo

STATUS: predlog

(< Bálint)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

{O} moški: EDNINA: im. Bálintov, rod. Bálintovega, posebnih datumov, dnevov, mesecev

daj. Bálintovemu, tož. Bálintov (živostno

Bálintovega),



mest. pri Bálintovem, or. z Bálintovim;

bajroníst -a

DVOJINA: im. Bálintova, rod. Bálintovih, daj.

m; obširneje glej pri byronist



Bálintovima, tož. Bálintova, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovima;

bajronístka -e

MNOŽINA: im. Bálintovi, rod.

ž; obširneje glej pri byronistka

Bálintovih,



daj. Bálintovim, tož. Bálintove, mest. pri

bajronízem -zma

Bálintovih, or. z Bálintovimi

m; obširneje glej pri byronizem



ženski: EDNINA: im. Bálintova, rod. Bálintove, daj.

Bálintovi,

bájronovski -a -o

tož. Bálintovo, mest. pri Bálintovi, or. z

prid.; obširneje glej pri byronovski



Bálintovo; DVOJINA: im. Bálintovi, rod. Bálintovih,

Bákh -a

daj. Bálintovima, tož. Bálintovi, mest. pri Bálintovih, m; ime bitja, religijsko ime

|rimski bog vina|: obredi na čast boga Bakha

or. z Bálintovima; MNOŽINA: im. Bálintove, rod.

Bálintovih,

{B} Bakhov

daj. Bálintovim, tož. Bálintove, mest. pri

{O}

Bálintovih, or. z Bálintovimi

EDNINA: im. Bákh tudi Bákhos tudi Bákhus, rod.

Bákha,

srednji: EDNINA: im. Bálintovo, rod. Bálintovega, daj.

daj. Bákhu, tož. Bákha, mest. pri Bákhu, or. z

Bákhom;

Bálintovemu, tož. Bálintovo, mest. pri Bálintovem, or.

DVOJINA: im. Bákha, rod. Bákhov, daj.

z Bálintovim;

Bákhoma,

DVOJINA: im. Bálintovi, rod.

tož. Bákha, mest. pri Bákhih, or. z

Bákhoma;

Bálintovih, daj. Bálintovima, tož. Bálintovi, mest. pri MNOŽINA: im. Bákhi, rod. Bákhov, daj.

Bákhom,

Bálintovih, or. z Bálintovima; MNOŽINA: im.

tož. Bákhe, mest. pri Bákhih, or. z Bákhi

Bálintova,

S

rod. Bálintovih, daj. Bálintovim, tož.

TATUS: predlog

Bálintova, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Bákhos -ha m; ime bitja, religijsko ime



|rimski bog vina|; gl. Bákh

Bált -a

S

m; ime bitja, prebivalsko ime

TATUS: predlog

|pripadnik plemena, ki je živelo ob Baltskem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

morju|: Staroselski predniki Slovanov in Baltov naj

rimska imena

bi se zlili v Slovane; |nadomestno ime: Litovec,



Latvijec ali/in Estonec|: Državna voditeljica je od

Bákhus -ha m; ime bitja, religijsko ime

Baltov doživela hudo kritiko

|rimski bog vina|; gl. Bákh

{B} Baltov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Bált, rod. Bálta, daj. Báltu, tož. Bálta, PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-mest. pri Báltu, or. z Báltom; DVOJINA: im. Bálta, rod.

rimska imena

Báltov, daj. Báltoma, tož. Bálta, mest. pri Báltih, or. z Báltoma; MNOŽINA: im. Bálti, rod. Báltov, daj.

Bálint -a m; ime bitja, osebno ime

Báltom, tož. Bálte, mest. pri Báltih, or. z Bálti

78

STATUS: predlog

{B} Bambarov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Bambár, rod. Bambára, daj.



Bambáru, tož. Bambára, mest. pri Bambáru, or. z

Báltinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Bambárom; DVOJINA: im. Bambára, rod. Bambárov,

|pripadnica plemena, ki je živelo ob Baltskem

daj. Bambároma, tož. Bambára, mest. pri Bambárih,

morju|: Razstava je prikazala življenje Baltinj;

or. z Bambároma; MNOŽINA: im. Bambári, rod.

|nadomestno ime: Litovka, Latvijka ali/in Estonka|:

Bambárov, daj. Bambárom, tož. Bambáre, mest. pri

Najzanimivejša ženska na krovu je bila bogata

Bambárih, or. z Bambári

Baltinja

STATUS: predlog

(< Bált)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Baltinjin



{O} EDNINA: im. Báltinja, rod. Báltinje, daj. Báltinji, Bambára -- m mn.; prebivalsko ime

tož. Báltinjo, mest. pri Báltinji, or. z Báltinjo;

|narod v zahodni Afriki|: kot prilastek, v imenovalniku V

DVOJINA: im. Báltinji, rod. Báltinj, daj. Báltinjama,

bambarščini govori etnična skupina Bambara, saj je

tož. Báltinji, mest. pri Báltinjah, or. z Báltinjama;

v Maliju lingva franka

MNOŽINA: im. Báltinje, rod. Báltinj, daj. Báltinjam,

(< Bambár)

tož. Báltinje, mest. pri Báltinjah, or. z Báltinjami

{B} Bambar, Bambarka; Bambarčev, Bambarkin;

STATUS: predlog

bambarski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} MNOŽINA: im. Bambára, rod. Bambára, daj.



Bambár, tož. Bambára, mest. pri Bambára, or. z

báltski -a -o prid.

Bambára

srečanje premierov Višegrajske skupine in treh

STATUS: predlog

baltskih držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Bált)



{O} moški: EDNINA: im. báltski, rod. báltskega, daj.

Bambárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

báltskemu, tož. báltski (živostno báltskega), mest. pri

|pripadnica naroda v zahodni Afriki|: Vsaka

báltskem, or. z báltskim; DVOJINA: im. báltska, rod.

Bambarka rodi v povprečju osem otrok

báltskih, daj. báltskima, tož. báltska, mest. pri

{B} Bambarkin

báltskih, or. z báltskima; MNOŽINA: im. báltski, rod.

{O} EDNINA: im. Bambárka, rod. Bambárke, daj.

báltskih, daj. báltskim, tož. báltske, mest. pri báltskih, Bambárki, tož. Bambárko, mest. pri Bambárki, or. z

or. z báltskimi

Bambárko; DVOJINA: im. Bambárki, rod. Bambárk,

ženski: EDNINA: im. báltska, rod. báltske, daj. báltski, daj. Bambárkama, tož. Bambárki, mest. pri

tož. báltsko, mest. pri báltski, or. z báltsko; DVOJINA: Bambárkah, or. z Bambárkama; MNOŽINA: im.

im. báltski, rod. báltskih, daj. báltskima, tož. báltski, Bambárke, rod. Bambárk, daj. Bambárkam, tož.

mest. pri báltskih, or. z báltskima; MNOŽINA: im.

Bambárke, mest. pri Bambárkah, or. z Bambárkami

báltske, rod. báltskih, daj. báltskim, tož. báltske, mest.

STATUS: predlog

pri báltskih, or. z báltskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

srednji: EDNINA: im. báltsko, rod. báltskega, daj.



báltskemu, tož. báltsko, mest. pri báltskem, or. z

bambárski -a -o prid.

báltskim; DVOJINA: im. báltski, rod. báltskih, daj.

album bambarskega bluesa; Na pisalni mizi stojijo

báltskima, tož. báltski, mest. pri báltskih, or. z

bambarska boginja iz Malija in kmerski kipci

báltskima; MNOŽINA: im. báltska, rod. báltskih, daj.

(< Bambár)

báltskim, tož. báltska, mest. pri báltskih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. bambárski, rod.

báltskimi

bambárskega, daj. bambárskemu, tož. bambárski

STATUS: predlog

(živostno bambárskega), mest. pri bambárskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

bambárskim; DVOJINA: im. bambárska, rod.



bambárskih, daj. bambárskima, tož. bambárska, mest.

BAM -- [bám] m; simbol

pri bambárskih, or. z bambárskima; MNOŽINA: im.

|bosansko-hercegovska konvertibilna marka|: V

bambárski, rod. bambárskih, daj. bambárskim, tož.

evre je zamenjal 500 BAM

bambárske, mest. pri bambárskih, or. z bambárskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. bambárska, rod. bambárske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

bambárski, tož. bambársko, mest. pri bambárski, or. z



bambársko; DVOJINA: im. bambárski, rod.

Bambár -a m; ime bitja, prebivalsko ime

bambárskih, daj. bambárskima, tož. bambárski, mest.

|pripadnik naroda v zahodni Afriki|: Mahmud, drugi

pri bambárskih, or. z bambárskima; MNOŽINA: im.

voznik v avtu, je Bambar; Najštevilčnejše malijsko

bambárske, rod. bambárskih, daj. bambárskim, tož.

ljudstvo so Bambari; Število sedem je tudi pri

bambárske, mest. pri bambárskih, or. z bambárskimi

Bambarih število popolnosti

79

srednji: EDNINA: im. bambársko, rod. bambárskega, Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijevi, mest.

daj. bambárskemu, tož. bambársko, mest. pri

pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im.

bambárskem, or. z bambárskim; DVOJINA: im.

Bámbijeve, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož.

bambárski, rod. bambárskih, daj. bambárskima, tož.

Bámbijeve, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi

bambárski, mest. pri bambárskih, or. z bambárskima;

srednji: EDNINA: im. Bámbijevo, rod. Bámbijevega, MNOŽINA: im. bambárska, rod. bambárskih, daj.

daj. Bámbijevemu, tož. Bámbijevo, mest. pri

bambárskim, tož. bambárska, mest. pri bambárskih,

Bámbijevem, or. z Bámbijevim; DVOJINA: im.

or. z bambárskimi

Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož.

STATUS: predlog

Bámbijevi, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijevih, daj.



Bámbijevim, tož. Bámbijeva, mest. pri Bámbijevih,

bámbi -ja m

or. z Bámbijevimi

|majhen srnjak|: V zgodbi poleg bambija nastopata

STATUS: predlog

še jazbečar in veverica; |nagrada|: Igralka je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dobitnica bambija v kategoriji mednarodnega filma;



živostno Lady Gaga je bambija predal modni

Bángladeš -a m; zemljepisno ime

oblikovalec Karl Lagerfeld; prim. Bámbi

|dolgo ime Ljudska republika Bangladeš|; |država|:

{B} bambijev

Večina hindujcev iz Bangladeša je pripadnikov

{O} EDNINA: im. bámbi, rod. bámbija, daj. bámbiju,

manjšinskih veroizpovedi; poplave v Bangladešu;

tož. bámbija, mest. pri bámbiju, or. z bámbijem;

indijska meja z Bangladešem

DVOJINA: im. bámbija, rod. bámbijev, daj. bámbijema,

Kje? v Bangladešu

tož. bámbija, mest. pri bámbijih, or. z bámbijema;

Od kod? iz Bangladeša

MNOŽINA: im. bámbiji, rod. bámbijev, daj. bámbijem,

Kam? v Bangladeš

tož. bámbije, mest. pri bámbijih, or. z bámbiji

{B} Bangladeševec, Bangladeševka;

STATUS: predlog

Bangladeševčev, Bangladeševkin; bangladeški

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

{O} EDNINA: im. Bángladeš, rod. Bángladeša, daj.

odlikovanj, častnih nazivov

Bángladešu, tož. Bángladeš, mest. pri Bángladešu, or.



z Bángladešem

Bámbi -ja m; ime bitja, živalsko ime

STATUS: predlog

|domišljijski lik|: pravljica o srnjačku Bambiju;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

Walt Disney je z Bambijem predstavil enega izmed

moškega spola

najbolj prikupnih pravljičnih likov vseh časov



{B} Bambijev

Bángladeševčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Bámbi, rod. Bámbija, daj. Bámbiju,

Film prikazuje Bangladeševčevo potovanje v

tož. Bámbija, mest. pri Bámbiju, or. z Bámbijem;

Evropo

DVOJINA: im. Bámbija, rod. Bámbijev, daj.

(< Bángladeševec)

Bámbijema, tož. Bámbija, mest. pri Bámbijih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Bángladeševčev, rod.

Bámbijema; MNOŽINA: im. Bámbiji, rod. Bámbijev,

Bángladeševčevega, daj. Bángladeševčevemu, tož.

daj. Bámbijem, tož. Bámbije, mest. pri Bámbijih, or. z

Bángladeševčev (živostno Bángladeševčevega), mest.

Bámbiji

pri Bángladeševčevem, or. z Bángladeševčevim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Bángladeševčeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevima, tož.



Bángladeševčeva, mest. pri Bángladeševčevih, or. z

Bámbijev -a -o prid.

Bángladeševčevima; MNOŽINA: im.

V drugem delu zgodbe o Bambiju gledalec spozna

Bángladeševčevi, rod. Bángladeševčevih, daj.

Bambijevega očeta

Bángladeševčevim, tož. Bángladeševčeve, mest. pri

(< Bámbi)

Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevimi

{O} moški: EDNINA: im. Bámbijev, rod.

ženski: EDNINA: im. Bángladeševčeva, rod.

Bámbijevega, daj. Bámbijevemu, tož. Bámbijev

Bángladeševčeve, daj. Bángladeševčevi, tož.

(živostno Bámbijevega), mest. pri Bámbijevem, or. z

Bángladeševčevo, mest. pri Bángladeševčevi, or. z

Bámbijevim; DVOJINA: im. Bámbijeva, rod.

Bángladeševčevo; DVOJINA: im. Bángladeševčevi,

Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijeva, mest.

rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevima, tož.

pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im.

Bángladeševčevi, mest. pri Bángladeševčevih, or. z

Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož.

Bángladeševčevima; MNOŽINA: im.

Bámbijeve, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi

Bángladeševčeve, rod. Bángladeševčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijeve, daj.

Bángladeševčevim, tož. Bángladeševčeve, mest. pri

Bámbijevi, tož. Bámbijevo, mest. pri Bámbijevi, or. z

Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevimi

Bámbijevo; DVOJINA: im. Bámbijevi, rod.

80

srednji: EDNINA: im. Bángladeševčevo, rod.

MNOŽINA: im. bángladeški, rod. bángladeških, daj.

Bángladeševčevega, daj. Bángladeševčevemu, tož.

bángladeškim, tož. bángladeške, mest. pri

Bángladeševčevo, mest. pri Bángladeševčevem, or. z

bángladeških, or. z bángladeškimi

Bángladeševčevim; DVOJINA: im. Bángladeševčevi,

ženski: EDNINA: im. bángladeška, rod. bángladeške, rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevima, tož.

daj. bángladeški, tož. bángladeško, mest. pri

Bángladeševčevi, mest. pri Bángladeševčevih, or. z

bángladeški, or. z bángladeško; DVOJINA: im.

Bángladeševčevima; MNOŽINA: im.

bángladeški, rod. bángladeških, daj. bángladeškima,

Bángladeševčeva, rod. Bángladeševčevih, daj.

tož. bángladeški, mest. pri bángladeških, or. z

Bángladeševčevim, tož. Bángladeševčeva, mest. pri

bángladeškima; MNOŽINA: im. bángladeške, rod.

Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevimi

bángladeških, daj. bángladeškim, tož. bángladeške,

STATUS: predlog

mest. pri bángladeških, or. z bángladeškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. bángladeško, rod.



bángladeškega, daj. bángladeškemu, tož.

Bángladeševec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime bángladeško, mest. pri bángladeškem, or. z

Ekipa Bangladeševcev je bila v kriketu zelo

bángladeškim; DVOJINA: im. bángladeški, rod.

uspešna

bángladeških, daj. bángladeškima, tož. bángladeški,

(< Bángladeš)

mest. pri bángladeških, or. z bángladeškima;

{B} Bangladeševčev

MNOŽINA: im. bángladeška, rod. bángladeških, daj.

{O} EDNINA: im. Bángladeševec, rod. Bángladeševca,

bángladeškim, tož. bángladeška, mest. pri

daj. Bángladeševcu, tož. Bángladeševca, mest. pri

bángladeških, or. z bángladeškimi

Bángladeševcu, or. z Bángladeševcem; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Bángladeševca, rod. Bángladeševcev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Bángladeševcema, tož. Bángladeševca, mest. pri



Bángladeševcih, or. z Bángladeševcema; MNOŽINA:

Bantú -- m; prebivalsko ime

im. Bángladeševci, rod. Bángladeševcev, daj.

|afriško ljudstvo|: kot prilastek, v imenovalniku

Bángladeševcem, tož. Bángladeševce, mest. pri

življenjske navade ljudstva Bantu

Bángladeševcih, or. z Bángladeševci

{B} Bantujec, Bantujka; Bantujčev, Bantujkin;

STATUS: predlog

bantujski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} MNOŽINA: im. Bantú, rod. Bantú, daj. Bantú, tož.

samostalnik moškega spola

Bantú, mest. pri Bantú, or. z Bantú



STATUS: predlog

Bángladeševka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Za fotografijo mladih Bangladeševk je fotograf



dobil nagrado

Bantújec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

(< Bángladeš)

|pripadnik afriškega ljudstva|: Od 14. stoletja dalje

{B} Bangladeševkin

so se v Namibijo priseljevali Bantujci; V jezikih

{O} EDNINA: im. Bángladeševka, rod.

Bantujcev pomeni izraz »basenji« domač ali

Bángladeševke, daj. Bángladeševki, tož.

domoroden

Bángladeševko, mest. pri Bángladeševki, or. z

(< Bantú)

Bángladeševko; DVOJINA: im. Bángladeševki, rod.

{B} Bantujčev

Bángladeševk, daj. Bángladeševkama, tož.

{O} EDNINA: im. Bantújec, rod. Bantújca, daj.

Bángladeševki, mest. pri Bángladeševkah, or. z

Bantújcu, tož. Bantújca, mest. pri Bantújcu, or. z

Bángladeševkama; MNOŽINA: im. Bángladeševke,

Bantújcem; DVOJINA: im. Bantújca, rod. Bantújcev,

rod. Bángladeševk, daj. Bángladeševkam, tož.

daj. Bantújcema, tož. Bantújca, mest. pri Bantújcih, or.

Bángladeševke, mest. pri Bángladeševkah, or. z

z Bantújcema; MNOŽINA: im. Bantújci, rod.

Bángladeševkami

Bantújcev, daj. Bantújcem, tož. Bantújce, mest. pri

STATUS: predlog

Bantújcih, or. z Bantújci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

bángladeški -a -o prid.

samostalnik moškega spola

bangladeška prestolnica Daka



(< Bángladeš)

Bantújka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. bángladeški, rod.

|pripadnica afriškega ljudstva|: skupina Bantujk

bángladeškega, daj. bángladeškemu, tož. bángladeški

(< Bantú)

(živostno bángladeškega), mest. pri bángladeškem, or.

{B} Bantujkin

z bángladeškim; DVOJINA: im. bángladeška, rod.

{O} EDNINA: im. Bantújka, rod. Bantújke, daj.

bángladeških, daj. bángladeškima, tož. bángladeška,

Bantújki, tož. Bantújko, mest. pri Bantújki, or. z

mest. pri bángladeških, or. z bángladeškima;

Bantújko; DVOJINA: im. Bantújki, rod. Bantújk, daj.

81

Bantújkama, tož. Bantújki, mest. pri Bantújkah, or. z (živostno baptístičnega), mest. pri baptístičnem, or. z Bantújkama; MNOŽINA: im. Bantújke, rod. Bantújk,

baptístičnim; DVOJINA: im. baptístična, rod.

daj. Bantújkam, tož. Bantújke, mest. pri Bantújkah, or.

baptístičnih, daj. baptístičnima, tož. baptístična, mest.

z Bantújkami

pri baptístičnih, or. z baptístičnima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

baptístični, rod. baptístičnih, daj. baptístičnim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

baptístične, mest. pri baptístičnih, or. z baptístičnimi ženski: EDNINA: im. baptístična, rod. baptístične, daj.

bantújski -a -o prid.

baptístični, tož. baptístično, mest. pri baptístični, or. z V etnično pestri Demokratični republiki Kongo je

baptístično; DVOJINA: im. baptístični, rod.

največ prebivalcev bantujskega izvora; V šonskih in

baptístičnih, daj. baptístičnima, tož. baptístični, mest.

vseh bantujskih jezikih glagolski koren nikoli ne

pri baptístičnih, or. z baptístičnima; MNOŽINA: im.

nastopa kot samostojna beseda

baptístične, rod. baptístičnih, daj. baptístičnim, tož.

(< Bantú)

baptístične, mest. pri baptístičnih, or. z baptístičnimi

{O} moški: EDNINA: im. bantújski, rod. bantújskega, srednji: EDNINA: im. baptístično, rod. baptístičnega, daj. bantújskemu, tož. bantújski (živostno

daj. baptístičnemu, tož. baptístično, mest. pri

bantújskega), mest. pri bantújskem, or. z bantújskim;

baptístičnem, or. z baptístičnim; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. bantújska, rod. bantújskih, daj.

baptístični, rod. baptístičnih, daj. baptístičnima, tož.

bantújskima, tož. bantújska, mest. pri bantújskih, or. z baptístični, mest. pri baptístičnih, or. z baptístičnima; bantújskima; MNOŽINA: im. bantújski, rod.

MNOŽINA: im. baptístična, rod. baptístičnih, daj.

bantújskih, daj. bantújskim, tož. bantújske, mest. pri

baptístičnim, tož. baptístična, mest. pri baptístičnih, bantújskih, or. z bantújskimi

or. z baptístičnimi

ženski: EDNINA: im. bantújska, rod. bantújske, daj.

STATUS: predlog

bantújski, tož. bantújsko, mest. pri bantújski, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

bantújsko; DVOJINA: im. bantújski, rod. bantújskih,



daj. bantújskima, tož. bantújski, mest. pri bantújskih, baptístka -e ž

or. z bantújskima; MNOŽINA: im. bantújske, rod.

|pripadnica protestantske verske skupnosti|:

bantújskih, daj. bantújskim, tož. bantújske, mest. pri

potovanje baptistk v Indijo

bantújskih, or. z bantújskimi

(< baptíst)

srednji: EDNINA: im. bantújsko, rod. bantújskega, daj.

{B} baptistkin

bantújskemu, tož. bantújsko, mest. pri bantújskem, or.

{O} EDNINA: im. baptístka, rod. baptístke, daj.

z bantújskim; DVOJINA: im. bantújski, rod.

baptístki, tož. baptístko, mest. pri baptístki, or. z

bantújskih, daj. bantújskima, tož. bantújski, mest. pri baptístko; DVOJINA: im. baptístki, rod. baptístk, daj.

bantújskih, or. z bantújskima; MNOŽINA: im.

baptístkama, tož. baptístki, mest. pri baptístkah, or. z bantújska, rod. bantújskih, daj. bantújskim, tož.

baptístkama; MNOŽINA: im. baptístke, rod. baptístk,

bantújska, mest. pri bantújskih, or. z bantújskimi

daj. baptístkam, tož. baptístke, mest. pri baptístkah, or.

STATUS: predlog

z baptístkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

baptíst -a m



|pripadnik protestantske verske skupnosti|: srečanje

bár -a m

baptistov iz Slovenije in tujine

|merska enota|: Pri globini 200 metrov je tlak

{B} baptistov

narasel že na 21 barov <21 bar>

{O} EDNINA: im. baptíst, rod. baptísta, daj. baptístu,

{O} EDNINA: im. bár, rod. bára, daj. báru, tož. bár, mest.

tož. baptísta, mest. pri baptístu, or. z baptístom;

pri báru, or. z bárom; DVOJINA: im. bára, rod. bárov,

DVOJINA: im. baptísta, rod. baptístov, daj. baptístoma, daj. bároma, tož. bára, mest. pri bárih, or. z bároma;

tož. baptísta, mest. pri baptístih, or. z baptístoma;

MNOŽINA: im. bári, rod. bárov, daj. bárom, tož. báre,

MNOŽINA: im. baptísti, rod. baptístov, daj. baptístom,

mest. pri bárih, or. z bári

tož. baptíste, mest. pri baptístih, or. z baptísti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





Barába -e in Barába -a m; ime bitja, osebno ime

baptístičen -čna -o prid.

|svetopisemska oseba|: Pilat je hotel množici ustreči

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik baptistična in je izpustil razbojnika Barabo/Baraba

cerkev; V Sloveniji obstajata dve baptistični

{B} Barabov

skupnosti

{O} EDNINA: im. Barába, rod. Barábe in Barába, daj.

(< baptíst)

Barábi in Barábu, tož. Barábo in Barába, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. baptístičen, rod.

Barábi in pri Barábu, or. z Barábo in z Barábom;

baptístičnega, daj. baptístičnemu, tož. baptístičen

DVOJINA: im. Barábi in Barába, rod. Baráb in

82

Barábov, daj. Barábama in Baráboma, tož. Barábi in

{B} Barbadošanov

Barába, mest. pri Barábah in pri Barábih, or. z

{O} EDNINA: im. Barbádošan, rod. Barbádošana, daj.

Barábama in z Baráboma; MNOŽINA: im. Barábe in

Barbádošanu, tož. Barbádošana, mest. pri

Barába, rod. Baráb in Barábov, daj. Barábam in

Barbádošanu, or. z Barbádošanom; DVOJINA: im.

Barábom, tož. Barábe in Barábe, mest. pri Barábah in

Barbádošana, rod. Barbádošanov, daj.

pri Barábih, or. z Barábami in z Barábi

Barbádošanoma, tož. Barbádošana, mest. pri

STATUS: predlog

Barbádošanih, or. z Barbádošanoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Barbádošani, rod. Barbádošanov, daj. Barbádošanom,

moškega spola

tož. Barbádošane, mest. pri Barbádošanih, or. z



Barbádošani

Barábov -a -o prid.

STATUS: predlog

Barabove besede

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Barába)



{O} moški: EDNINA: im. Barábov, rod. Barábovega, Barbádošanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Barábovemu, tož. Barábov (živostno Barábovega),

Mlada Barbadošanka si je omislila nov tatu;

mest. pri Barábovem, or. z Barábovim; DVOJINA: im.

Govorila je o položaju Barbadošank

Barábova, rod. Barábovih, daj. Barábovima, tož.

(< Barbádos)

Barábova, mest. pri Barábovih, or. z Barábovima;

{B} Barbadošankin

MNOŽINA: im. Barábovi, rod. Barábovih, daj.

{O} EDNINA: im. Barbádošanka, rod. Barbádošanke,

Barábovim, tož. Barábove, mest. pri Barábovih, or. z

daj. Barbádošanki, tož. Barbádošanko, mest. pri

Barábovimi

Barbádošanki, or. z Barbádošanko; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Barábova, rod. Barábove, daj.

Barbádošanki, rod. Barbádošank, daj.

Barábovi, tož. Barábovo, mest. pri Barábovi, or. z

Barbádošankama, tož. Barbádošanki, mest. pri

Barábovo; DVOJINA: im. Barábovi, rod. Barábovih,

Barbádošankah, or. z Barbádošankama; MNOŽINA:

daj. Barábovima, tož. Barábovi, mest. pri Barábovih,

im. Barbádošanke, rod. Barbádošank, daj.

or. z Barábovima; MNOŽINA: im. Barábove, rod.

Barbádošankam, tož. Barbádošanke, mest. pri

Barábovih, daj. Barábovim, tož. Barábove, mest. pri

Barbádošankah, or. z Barbádošankami

Barábovih, or. z Barábovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Barábovo, rod. Barábovega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Barábovemu, tož. Barábovo, mest. pri Barábovem, or.



z Barábovim; DVOJINA: im. Barábovi, rod.

barbádoški -a -o prid.

Barábovih, daj. Barábovima, tož. Barábovi, mest. pri

Na podelitvi je v živo nastopila barbadoška

Barábovih, or. z Barábovima; MNOŽINA: im.

superzvezdnica Rihanna; barbadoški dolar ||denarna Barábova, rod. Barábovih, daj. Barábovim, tož.

enota||: Večerja za dva vas bo stala okoli 16

Barábova, mest. pri Barábovih, or. z Barábovimi

barbadoških dolarjev

STATUS: predlog

(< Barbádos)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. barbádoški, rod.



barbádoškega, daj. barbádoškemu, tož. barbádoški

Barbádos -a m; zemljepisno ime

(živostno barbádoškega), mest. pri barbádoškem, or. z

|dolgo ime Barbados|; |država|: Grenivke so v začetku

barbádoškim; DVOJINA: im. barbádoška, rod.

19. stoletja z Barbadosa prinesli v Združene države

barbádoških, daj. barbádoškima, tož. barbádoška,

Amerike; Slavna pevka Rihanna se je rodila na

mest. pri barbádoških, or. z barbádoškima; MNOŽINA:

Barbadosu; sporazum z Barbadosom

im. barbádoški, rod. barbádoških, daj. barbádoškim,

Kje? na Barbadosu tudi v Barbadosu

tož. barbádoške, mest. pri barbádoških, or. z

Od kod? z Barbadosa tudi iz Barbadosa

barbádoškimi

Kam? na Barbados tudi v Barbados

ženski: EDNINA: im. barbádoška, rod. barbádoške, daj.

{B} Barbadošan, Barbadošanka; Barbadošanov,

barbádoški, tož. barbádoško, mest. pri barbádoški, or.

Barbadošankin; barbadoški

z barbádoško; DVOJINA: im. barbádoški, rod.

{O} EDNINA: im. Barbádos, rod. Barbádosa, daj.

barbádoških, daj. barbádoškima, tož. barbádoški,

Barbádosu, tož. Barbádos, mest. pri Barbádosu, or. z

mest. pri barbádoških, or. z barbádoškima; MNOŽINA:

Barbádosom

im. barbádoške, rod. barbádoških, daj. barbádoškim,

STATUS: predlog

tož. barbádoške, mest. pri barbádoških, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

barbádoškimi



srednji: EDNINA: im. barbádoško, rod. barbádoškega, Barbádošan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

daj. barbádoškemu, tož. barbádoško, mest. pri

Barbadošani so prebivalci otoške državice v Malih

barbádoškem, or. z barbádoškim; DVOJINA: im.

Antilih

barbádoški, rod. barbádoških, daj. barbádoškima, tož.

(< Barbádos)

barbádoški, mest. pri barbádoških, or. z

83

barbádoškima; MNOŽINA: im. barbádoška, rod.

Barbarossovim; DVOJINA: im. Barbarossovi, rod.

barbádoških, daj. barbádoškim, tož. barbádoška, mest.

Barbarossovih, daj. Barbarossovima, tož.

pri barbádoških, or. z barbádoškimi

Barbarossovi, mest. pri Barbarossovih, or. z

STATUS: predlog

Barbarossovima; MNOŽINA: im. Barbarossova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Barbarossovih, daj. Barbarossovim, tož.



Barbarossova, mest. pri Barbarossovih, or. z

Bárbara Cêljska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

Barbarossovimi

|celjska grofica|: drama o Barbari Celjski; Kelih

STATUS: predlog

Barbare Celjske hranijo v Madžarskem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

nacionalnem muzeju



{O} EDNINA: im. Bárbara Cêljska, rod. Bárbare

Barbúda -e ž; zemljepisno ime

Cêljske, daj. Bárbari Cêljski, tož. Bárbaro Cêljsko,

|otok|: Na medene tedne sva odpotovala na

mest. pri Bárbari Cêljski, or. z Bárbaro Cêljsko

Barbudo; Z Barbude so na Antigvo evakuirali 300

STATUS: predlog

ljudi; prim. Antígva in Barbúda

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Kje? na Barbudi

imenu

Od kod? z Barbude



Kam? na Barbudo

Barbarossa -e

{B} Barbudec, Barbudka; Barbudčev, Barbudkin;

tudi Barbarossa -a [barbarósa] m; ime

barbudski

bitja, osebno ime

|vzdevek Friderika I., nemškega kralja in cesarja|:

{O} EDNINA: im. Barbúda, rod. Barbúde, daj. Barbúdi,

kronanje cesarja Friderika I. Barbarosse; |pravo ime

tož. Barbúdo, mest. na Barbúdi, or. z Barbúdo

Khaired Din: gusarski poveljnik|: Turška mornarica

STATUS: predlog

je pod razvpitim gusarjem Barbarosso plenila obale

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov

Španije, Italije in Grčije



{B} Barbarossov

Barbúdčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Barbarossa, rod. Barbarosse tudi

Presenetila jih je Barbudčeva vrnitev domov

Barbarossa, daj. Barbarossi tudi Barbarossu, tož.

(< Barbúdec)

Barbarosso tudi Barbarossa, mest. pri Barbarossi tudi

{O} moški: EDNINA: im. Barbúdčev, rod.

pri Barbarossu, or. z Barbarosso tudi z Barbarossom

Barbúdčevega, daj. Barbúdčevemu, tož. Barbúdčev

STATUS: predlog

(živostno Barbúdčevega), mest. pri Barbúdčevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

Barbúdčevim; DVOJINA: im. Barbúdčeva, rod.

moškega spola

Barbúdčevih, daj. Barbúdčevima, tož. Barbúdčeva,



mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevima;

Barbarossov -a -o [barbarósov-]

MNOŽINA: im. Barbúdčevi, rod. Barbúdčevih, daj.

prid.

Barbarossova ladja

Barbúdčevim, tož. Barbúdčeve, mest. pri

(< Barbarossa)

Barbúdčevih, or. z Barbúdčevimi

ženski:

{O} moški:

EDNINA: im. Barbúdčeva, rod. Barbúdčeve,

EDNINA: im. Barbarossov, rod.

Barbarossovega,

daj. Barbúdčevi, tož. Barbúdčevo, mest. pri

daj. Barbarossovemu, tož.

Barbarossov (

Barbúdčevi, or. z Barbúdčevo; DVOJINA: im.

živostno Barbarossovega), mest. pri

Barbarossovem,

Barbúdčevi, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevima,

or. z Barbarossovim; DVOJINA: im.

Barbarossova,

tož. Barbúdčevi, mest. pri Barbúdčevih, or. z

rod. Barbarossovih, daj.

Barbarossovima,

Barbúdčevima; MNOŽINA: im. Barbúdčeve, rod.

tož. Barbarossova, mest. pri

Barbarossovih,

Barbúdčevih, daj. Barbúdčevim, tož. Barbúdčeve,

or. z Barbarossovima; MNOŽINA: im.

Barbarossovi,

mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevimi

rod. Barbarossovih, daj.

srednji:

Barbarossovim,

EDNINA: im. Barbúdčevo, rod.

tož. Barbarossove, mest. pri

Barbarossovih,

Barbúdčevega, daj. Barbúdčevemu, tož. Barbúdčevo,

or. z Barbarossovimi

ženski:

mest. pri Barbúdčevem, or. z Barbúdčevim; DVOJINA:

EDNINA: im. Barbarossova, rod.

Barbarossove,

im. Barbúdčevi, rod. Barbúdčevih, daj.

daj. Barbarossovi, tož. Barbarossovo,

Barbúdčevima, tož. Barbúdčevi, mest. pri

mest. pri Barbarossovi, or. z Barbarossovo; DVOJINA:

Barbúdčevih, or. z Barbúdčevima; MNOŽINA: im.

im. Barbarossovi, rod. Barbarossovih, daj.

Barbarossovima,

Barbúdčeva, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevim, tož.

tož. Barbarossovi, mest. pri

Barbúdčeva,

Barbarossovih,

mest. pri Barbúdčevih, or. z

or. z Barbarossovima; MNOŽINA: im.

Barbarossove,

Barbúdčevimi

rod. Barbarossovih, daj.

Barbarossovim,

STATUS: predlog

tož. Barbarossove, mest. pri

Barbarossovih, or. z Barbarossovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. Barbarossovo, rod.



Barbarossovega, daj. Barbarossovemu, tož.

Barbúdec -dca m; ime bitja, prebivalsko ime

Barbarossovo, mest. pri Barbarossovem, or. z

84

Zaradi opustošenja po orkanu je svoj otok zapustila večina Barbudcev

Barilla1 -e in Barilla -a [baríla] m; ime bitja, osebno (< Barbúda, Antígva in Barbúda)

ime

{B} Barbudčev

|priimek|; |italijanski podjetnik|: pekarna Petra

{O} EDNINA: im. Barbúdec, rod. Barbúdca, daj.

Barille/Barilla starejšega

Barbúdcu, tož. Barbúdca, mest. pri Barbúdcu, or. z

{B} Barillov

Barbúdcem; DVOJINA: im. Barbúdca, rod. Barbúdcev,

{O} EDNINA: im. Barilla, rod. Barille in Barilla, daj.

daj. Barbúdcema, tož. Barbúdca, mest. pri Barbúdcih,

Barilli in Barillu, tož. Barillo in Barilla, mest. pri

or. z Barbúdcema; MNOŽINA: im. Barbúdci, rod.

Barilli in pri Barillu, or. z Barillo in z Barillom;

Barbúdcev, daj. Barbúdcem, tož. Barbúdce, mest. pri

DVOJINA: im. Barilli in Barilla, rod. Barill in Barillov, Barbúdcih, or. z Barbúdci

daj. Barillama in Barilloma, tož. Barilli in Barilla,

STATUS: predlog

mest. pri Barillah in pri Barillih, or. z Barillama in z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Barilloma; MNOŽINA: im. Barille in Barilli, rod. Barill samostalnik moškega spola

in Barillov, daj. Barillam in Barillom, tož. Barille in Barille, mest. pri Barillah in pri Barillih, or. z

Barbúdka -e

Barillami

ž; ime bitja, prebivalsko ime

in z Barilli

Ogledali smo si fotografsko razstavo mladih

STATUS: predlog

Barbudk

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

(< Barbúda, Antígva in Barbúda)

samostalnik moškega spola

{B} Barbudkin



{O} EDNINA: im. Barbúdka, rod. Barbúdke, daj.

Barilla2 -e [baríla] ž; stvarno ime

Barbúdki, tož. Barbúdko, mest. pri Barbúdki, or. z

|podjetje|: Klasje bo izdelke prodajalo v sodelovanju

Barbúdko; DVOJINA: im. Barbúdki, rod. Barbúdk, daj.

z Barillo; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku

Barbúdkama, tož. Barbúdki, mest. pri Barbúdkah, or.

ponudba polnozrnatih testenin Barilla

z Barbúdkama; MNOŽINA: im. Barbúdke, rod.

{B} Barillin

Barbúdk, daj. Barbúdkam, tož. Barbúdke, mest. pri

{O} EDNINA: im. Barilla, rod. Barille, daj. Barilli, tož.

Barbúdkah, or. z Barbúdkami

Barillo, mest. pri Barilli, or. z Barillo; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Barilli, rod. Barill, daj. Barillama, tož. Barilli, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Barillah, or. z Barillama; MNOŽINA: im. Barille, rod.



Barill, daj. Barillam, tož. Barille, mest. pri Barillah, or.

barbúdski -a -o prid.

z Barillami

Največje barbudsko mesto je Codrington

STATUS: predlog

(< Barbúda)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

{O} moški: EDNINA: im. barbúdski, rod.



barbúdskega, daj. barbúdskemu, tož. barbúdski

Barillin -a -o [barílin] prid.

(živostno barbúdskega), mest. pri barbúdskem, or. z

Bistvena sestavina, ki je odgovorna za uspeh

barbúdskim; DVOJINA: im. barbúdska, rod.

Barillinih testenin, je pšenica durum

barbúdskih, daj. barbúdskima, tož. barbúdska, mest.

(< Barilla2)

pri barbúdskih, or. z barbúdskima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Barillin, rod. Barillinega, barbúdski, rod. barbúdskih, daj. barbúdskim, tož.

daj. Barillinemu, tož. Barillin (živostno Barillinega), barbúdske, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskimi

mest. pri Barillinem, or. z Barillinim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. barbúdska, rod. barbúdske, daj.

Barillina, rod. Barillinih, daj. Barillinima, tož.

barbúdski, tož. barbúdsko, mest. pri barbúdski, or. z

Barillinina, mest. pri Barillinih, or. z Barillinima;

barbúdsko; DVOJINA: im. barbúdski, rod. barbúdskih,

MNOŽINA: im. Barillini, rod. Barillinih, daj.

daj. barbúdskima, tož. barbúdski, mest. pri

Barillinim, tož. Barilline, mest. pri Barillinih, or. z barbúdskih, or. z barbúdskima; MNOŽINA: im.

Barillinimi

barbúdske, rod. barbúdskih, daj. barbúdskim, tož.

ženski: EDNINA: im. Barillina, rod. Barilline, daj.

barbúdske, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskimi

Barillini, tož. Barillino, mest. pri Barillini, or. z

srednji: EDNINA: im. barbúdsko, rod. barbúdskega, Barillino; DVOJINA: im. Barillini, rod. Barillinih, daj.

daj. barbúdskemu, tož. barbúdsko, mest. pri

Barillinima, tož. Barillini, mest. pri Barillinih, or. z barbúdskem, or. z barbúdskim; DVOJINA: im.

Barillinima; MNOŽINA: im. Barilline, rod. Barillinih,

barbúdski, rod. barbúdskih, daj. barbúdskima, tož.

daj. Barillinim, tož. Barilline, mest. pri Barillinih, or. z barbúdski, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskima;

Barillinimi

MNOŽINA: im. barbúdska, rod. barbúdskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Barillino, rod. Barillinega, daj.

barbúdskim, tož. barbúdska, mest. pri barbúdskih, or.

Barillinemu, tož. Barillino, mest. pri Barillinem, or. z z barbúdskimi

Barillinim; DVOJINA: im. Barillini, rod. Barillinih, daj.

STATUS: predlog

Barillinima, tož. Barillini, mest. pri Barillinih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Barillinima; MNOŽINA: im. Barillina, rod. Barillinih,

85

daj. Barillinim, tož. Barillina, mest. pri Barillinih, or. z barónicama, tož. barónici, mest. pri barónicah, or. z

Barillinimi

barónicama; MNOŽINA: im. barónice, rod. barónic, daj.

STATUS: predlog

barónicam, tož. barónice, mest. pri barónicah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

barónicami



STATUS: predlog

Barillov -a -o [barílov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Barillovi sinovi



(< Barilla1)

baróničin -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Barillov, rod. Barillovega, Žal baroničina podoba ni ohranjena

daj. Barillovemu, tož. Barillov (živostno Barillovega), (< barónica)

mest. pri Barillovem, or. z Barillovim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. baróničin, rod.

Barillova, rod. Barillovih, daj. Barillovima, tož.

baróničinega, daj. baróničinemu, tož. baróničin

Barillova, mest. pri Barillovih, or. z Barillovima;

(živostno baróničinega), mest. pri baróničinem, or. z

MNOŽINA: im. Barillovi, rod. Barillovih, daj.

baróničinim; DVOJINA: im. baróničina, rod.

Barillovim, tož. Barillove, mest. pri Barillovih, or. z baróničinih, daj. baróničinima, tož. baróničina, mest.

Barillovimi

pri baróničinih, or. z baróničinima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Barillova, rod. Barillove, daj.

baróničini, rod. baróničinih, daj. baróničinim, tož.

Barillovi, tož. Barillovo, mest. pri Barillovi, or. z

baróničine, mest. pri baróničinih, or. z baróničinimi

Barillovo; DVOJINA: im. Barillovi, rod. Barillovih, daj.

ženski: EDNINA: im. baróničina, rod. baróničine, daj.

Barillovima, tož. Barillovi, mest. pri Barillovih, or. z baróničini, tož. baróničino, mest. pri baróničini, or. z Barillovima; MNOŽINA: im. Barillove, rod. Barillovih,

baróničino; DVOJINA: im. baróničini, rod. baróničinih,

daj. Barillovim, tož. Barillove, mest. pri Barillovih, or.

daj. baróničinima, tož. baróničini, mest. pri

z Barillovimi

baróničinih, or. z baróničinima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Barillovo, rod. Barillovega, daj.

baróničine, rod. baróničinih, daj. baróničinim, tož.

Barillovemu, tož. Barillovo, mest. pri Barillovem, or.

baróničine, mest. pri baróničinih, or. z baróničinimi

z Barillovim; DVOJINA: im. Barillovi, rod. Barillovih,

srednji: EDNINA: im. baróničino, rod. baróničinega, daj. Barillovima, tož. Barillovi, mest. pri Barillovih, daj. baróničinemu, tož. baróničino, mest. pri

or. z Barillovima; MNOŽINA: im. Barillova, rod.

baróničinem, or. z baróničinim; DVOJINA: im.

Barillovih, daj. Barillovim, tož. Barillova, mest. pri

baróničini, rod. baróničinih, daj. baróničinima, tož.

Barillovih, or. z Barillovimi

baróničini, mest. pri baróničinih, or. z baróničinima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. baróničina, rod. baróničinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

baróničinim, tož. baróničina, mest. pri baróničinih, or.



z baróničinimi

barón -a m

STATUS: predlog

|plemiški naziv|: Rodbina je konec 16. stoletja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dobila naslov cesarskih baronov; pred imenom



razsvetljenski krožek barona Žige/Žiga Zoisa; grad

Barr -a [bár] m; ime bitja, osebno ime

baronov Valvasorjev; v prenesenem pomenu sojenje

|priimek|: Sodeloval je z režiserjem Douglasom

ruskemu naftnemu baronu

Barrom; nesklonljivo za žensko osebo |irska virologinja|:

{B} baronov

Virus so poimenovali po Anthonyju Epsteinu in

{O} EDNINA: im. barón, rod. baróna, daj. barónu, tož.

Yvonne Barr; prim. Epstein-Barrov

baróna, mest. pri barónu, or. z barónom; DVOJINA: im.

{B} Barrov

baróna, rod. barónov, daj. barónoma, tož. baróna, mest.

{O} EDNINA: im. Barr, rod. Barra, daj. Barru, tož.

pri barónih, or. z barónoma; MNOŽINA: im. baróni,

Barra, mest. pri Barru, or. z Barrom; DVOJINA: im.

rod. barónov, daj. barónom, tož. baróne, mest. pri

Barra, rod. Barrov, daj. Barroma, tož. Barra, mest. pri barónih, or. z baróni

Barrih, or. z Barroma; MNOŽINA: im. Barri, rod.

STATUS: predlog

Barrov, daj. Barrom, tož. Barre, mest. pri Barrih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Barri



STATUS: predlog

barónica -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|plemiški naziv|: Za okrasitev dvorane je poskrbelo



šest grofic in baronic; pred imenom grad baronice

Bártol -a m; ime bitja, osebno ime

Codelli

|priimek|; |slovenski pisatelj|: Alamut je

(< barón)

zgodovinski roman Vladimirja Bartola, prvič izdan

{B} baroničin

leta 1938; nesklonljivo za žensko osebo |slovenska

{O} EDNINA: im. barónica, rod. barónice, daj.

pisateljica, prevajalka|: novela Marice Nadlišek

barónici, tož. barónico, mest. pri barónici, or. z

Bartol

barónico; DVOJINA: im. barónici, rod. barónic, daj.

{B} Bartolov

86

{O} EDNINA: im. Bártol, rod. Bártola, daj. Bártolu, tož.

|priimek|; |nemški zdravnik|: bolezen, imenovana po

Bártola, mest. pri Bártolu, or. z Bártolom; DVOJINA:

zdravniku Karlu Basedowu

im. Bártola, rod. Bártolov, daj. Bártoloma, tož.

{B} Basedowov

Bártola, mest. pri Bártolih, or. z Bártoloma;

{O} EDNINA: im. Basedow, rod. Basedowa, daj.

MNOŽINA: im. Bártoli, rod. Bártolov, daj. Bártolom,

Basedowu, tož. Basedowa, mest. pri Basedowu, or. z

tož. Bártole, mest. pri Bártolih, or. z Bártoli

Basedowom; DVOJINA: im. Basedowa, rod.

STATUS: predlog

Basedowov, daj. Basedowoma, tož. Basedowa, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pri Basedowih, or. z Basedowoma; MNOŽINA: im.



Basedowi, rod. Basedowov, daj. Basedowom, tož.

Bártolov -a -o prid.

Basedowe, mest. pri Basedowih, or. z Basedowi

prevod Bartolovega Alamuta; simpozij o

STATUS: predlog

Bartolovem pisanju; Bartolova nagrada ||nagrada||: PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Slavnostni govornik ob podelitvi Bartolovih nagrad



je bil istrski književnik Milan Rakovac

Basedowov -a -o [bázedovov-] prid.

(< Bártol)

Basedowova hči; Basedowova/basedowova bolezen

{O} moški: EDNINA: im. Bártolov, rod. Bártolovega,

||bolezen||: Drugo najpogostejše obolenje ščitnice je

daj. Bártolovemu, tož. Bártolov (živostno

Basedowova/basedowova bolezen; prim.

Bártolovega), mest. pri Bártolovem, or. z Bártolovim;

bázedovka

DVOJINA: im. Bártolova, rod. Bártolovih, daj.

(< Basedow)

Bártolovima, tož. Bártolova, mest. pri Bártolovih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Basedowov, rod.

z Bártolovima; MNOŽINA: im. Bártolovi, rod.

Basedowovega, daj. Basedowovemu, tož.

Bártolovih, daj. Bártolovim, tož. Bártolove, mest. pri

Basedowov (živostno Basedowovega), mest. pri

Bártolovih, or. z Bártolovimi

Basedowovem, or. z Basedowovim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Bártolova, rod. Bártolove, daj.

Basedowova, rod. Basedowovih, daj. Basedowovima,

Bártolovi, tož. Bártolovo, mest. pri Bártolovi, or. z

tož. Basedowova, mest. pri Basedowovih, or. z

Bártolovo; DVOJINA: im. Bártolovi, rod. Bártolovih,

Basedowovima; MNOŽINA: im. Basedowovi, rod.

daj. Bártolovima, tož. Bártolovi, mest. pri Bártolovih, Basedowovih, daj. Basedowovim, tož. Basedowove,

or. z Bártolovima; MNOŽINA: im. Bártolove, rod.

mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovimi

Bártolovih, daj. Bártolovim, tož. Bártolove, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Basedowova, rod. Basedowove, Bártolovih, or. z Bártolovimi

daj. Basedowovi, tož. Basedowovo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Bártolovo, rod. Bártolovega, Basedowovi, or. z Basedowovo; DVOJINA: im.

daj. Bártolovemu, tož. Bártolovo, mest. pri

Basedowovi, rod. Basedowovih, daj. Basedowovima,

Bártolovem, or. z Bártolovim; DVOJINA: im.

tož. Basedowovi, mest. pri Basedowovih, or. z

Bártolovi, rod. Bártolovih, daj. Bártolovima, tož.

Basedowovima; MNOŽINA: im. Basedowove, rod.

Bártolovi, mest. pri Bártolovih, or. z Bártolovima;

Basedowovih, daj. Basedowovim, tož. Basedowove,

MNOŽINA: im. Bártolova, rod. Bártolovih, daj.

mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovimi

Bártolovim, tož. Bártolova, mest. pri Bártolovih, or. z srednji: EDNINA: im. Basedowovo, rod.

Bártolovimi

Basedowovega, daj. Basedowovemu, tož.

STATUS: predlog

Basedowovo, mest. pri Basedowovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Basedowovim; DVOJINA: im. Basedowovi, rod.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Basedowovih, daj. Basedowovima, tož. Basedowovi,

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovima;



MNOŽINA: im. Basedowova, rod. Basedowovih, daj.

Báruh -a

Basedowovim, tož. Basedowova, mest. pri

m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemski prerok|: apokrifni spisi preroka

Basedowovih, or. z Basedowovimi

Baruha

STATUS: predlog

{B} Baruhov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. Báruh, rod. Báruha, daj. Báruhu, tož.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Báruha, mest. pri Báruhu, or. z Báruhom; DVOJINA:



im. Báruha, rod. Báruhov, daj. Báruhoma, tož. Báruha,

Básk -a m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Báruhih, or. z Báruhoma; MNOŽINA: im.

|pripadnik naroda v Španiji in Franciji|: Film

Báruhi, rod. Báruhov, daj. Báruhom, tož. Báruhe, mest.

prikazuje življenje mladega Baska; Španski kralji so

pri Báruhih, or. z Báruhi

pod starim hrastom prisegali, da bodo spoštovali

STATUS: predlog

pravice Baskov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{B} Baskov



{O} EDNINA: im. Básk, rod. Báska, daj. Básku, tož.

Basedow -a [bázedov-]

Báska,

m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Básku, or. z Báskom; DVOJINA: im.

Báska, rod. Báskov, daj. Báskoma, tož. Báska, mest.

87

pri Báskih, or. z Báskoma; MNOŽINA: im. Báski, rod.

jo je privabilo prijateljstvo z jezikoslovcem Janom

Báskov, daj. Báskom, tož. Báske, mest. pri Báskih, or.

Baudouinom de Courtenayjem; prim. de Courtenay,

z Báski

Baudouinov

STATUS: predlog

{B} Baudouinov in de Courtenayjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Baudouin de Courtenay, rod.



Baudouina de Courtenayja, daj. Baudouinu de

Báskinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Courtenayju, tož. Baudouina de Courtenayja, mest.

|pripadnica naroda v Španiji in Franciji|: Ko se

pri Baudouinu de Courtenayu, or. z Baudouinom de

Baskinja poroči, zapusti domačo hišo in se odpove

Courtenayjem

dednostnim pravicam

STATUS: predlog

(< Básk)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

{B} Baskinjin



{O} EDNINA: im. Báskinja, rod. Báskinje, daj.

Baudouinov -a -o [bodu̯ênov-] prid.

Báskinji, tož. Báskinjo, mest. pri Báskinji, or. z

Baudouinov slovar rezijanščine

Báskinjo; DVOJINA: im. Báskinji, rod. Báskinj, daj.

(< Baudouin de Courtenay)

Báskinjama, tož. Báskinji, mest. pri Báskinjah, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Baudouinov, rod.

Báskinjama; MNOŽINA: im. Báskinje, rod. Báskinj,

Baudouinovega, daj. Baudouinovemu, tož.

daj. Báskinjam, tož. Báskinje, mest. pri Báskinjah, or.

Baudouinov (živostno Baudouinovega), mest. pri

z Báskinjami

Baudouinovem, or. z Baudouinovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Baudouinova, rod. Baudouinovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Baudouinovima, tož. Baudouinova, mest. pri



Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im.

báskovski -a -o prid.

Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj.

poslanci baskovskega parlamenta; baskovska

Baudouinovim, tož. Baudouinove, mest. pri

kultura; V baskovskih hišah so živeli ljudje in živali

Baudouinovih, or. z Baudouinovimi

pod isto streho

ženski: EDNINA: im. Baudouinova, rod.

(< Básk)

Baudouinove, daj. Baudouinovi, tož. Baudouinovo,

{O} moški: EDNINA: im. báskovski, rod.

mest. pri Baudouinovi, or. z Baudouinovo; DVOJINA:

báskovskega, daj. báskovskemu, tož. báskovski

im. Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj.

(živostno báskovskega), mest. pri báskovskem, or. z

Baudouinovima, tož. Baudouinovi, mest. pri

báskovskim; DVOJINA: im. báskovska, rod.

Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im.

báskovskih, daj. báskovskima, tož. báskovska, mest.

Baudouinove, rod. Baudouinovih, daj.

pri báskovskih, or. z báskovskima; MNOŽINA: im.

Baudouinovim, tož. Baudouinove, mest. pri

báskovski, rod. báskovskih, daj. báskovskim, tož.

Baudouinovih, or. z Baudouinovimi

báskovske, mest. pri báskovskih, or. z báskovskimi

srednji: EDNINA: im. Baudouinovo, rod.

ženski: EDNINA: im. báskovska, rod. báskovske, daj.

Baudouinovega, daj. Baudouinovemu, tož.

báskovski, tož. báskovsko, mest. pri báskovski, or. z

Baudouinovo, mest. pri Baudouinovem, or. z

báskovsko; DVOJINA: im. báskovski, rod. báskovskih,

Baudouinovim; DVOJINA: im. Baudouinovi, rod.

daj. báskovskima, tož. báskovski, mest. pri

Baudouinovih, daj. Baudouinovima, tož.

báskovskih, or. z báskovskima; MNOŽINA: im.

Baudouinovi, mest. pri Baudouinovih, or. z

báskovske, rod. báskovskih, daj. báskovskim, tož.

Baudouinovima; MNOŽINA: im. Baudouinova, rod.

báskovske, mest. pri báskovskih, or. z báskovskimi

Baudouinovih, daj. Baudouinovim, tož.

srednji: EDNINA: im. báskovsko, rod. báskovskega, Baudouinova, mest. pri Baudouinovih, or. z

daj. báskovskemu, tož. báskovsko, mest. pri

Baudouinovimi

báskovskem, or. z báskovskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

báskovski, rod. báskovskih, daj. báskovskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

báskovski, mest. pri báskovskih, or. z báskovskima;



MNOŽINA: im. báskovska, rod. báskovskih, daj.

Baumannov -a -o [báumanov-] prid.

báskovskim, tož. báskovska, mest. pri báskovskih, or.

Baumannova/bavmanova reneta ||jabolko||: V

z báskovskimi

Levstikovem sadovnjaku so posadili

STATUS: predlog

Baumannovo/bavmanovo reneto, jabolčno vrsto, ki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

izvira iz Belgije; prim. bávmanov



{O} moški: EDNINA: im. Baumannov, rod.

Baudouin de Courtenay -a ~ -ja [bodu̯ên də

Baumannovega, daj. Baumannovemu, tož.

kurtəné, rod. bodu̯êna də kurtənêja] m; ime bitja,

Baumannov (živostno Baumannovega), mest. pri

osebno ime

Baumannovem, or. z Baumannovim; DVOJINA: im.

|priimek|; |poljski jezikoslovec|: razlage Baudouina

Baumannova, rod. Baumannovih, daj.

de Courtenayja o izvoru rezijanščine; V naše kraje

Baumannovima, tož. Baumannova, mest. pri

88

Baumannovih, or. z Baumannovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Baumannovi, rod. Baumannovih, daj. Baumannovim,

-ov/-ev ali -in v SBZ

tož. Baumannove, mest. pri Baumannovih, or. z



Baumannovimi

bázedovka -e ž

ženski: EDNINA: im. Baumannova, rod. Baumannove,

|bolezen|: predavanje o bazedovki; Po zdravljenju

daj. Baumannovi, tož. Baumannovo, mest. pri

bazedovke z radioaktivnim jodom najpogosteje

Baumannovi, or. z Baumannovo; DVOJINA: im.

pride do prešibkega delovanja ščitnice; prim.

Baumannovi, rod. Baumannovih, daj.

Basedow, Basedowov

Baumannovima, tož. Baumannovi, mest. pri

{O} EDNINA: im. bázedovka, rod. bázedovke, daj.

Baumannovih, or. z Baumannovima; MNOŽINA: im.

bázedovki, tož. bázedovko, mest. pri bázedovki, or. z

Baumannove, rod. Baumannovih, daj.

bázedovko; DVOJINA: im. bázedovki, rod. bázedovk,

Baumannovim, tož. Baumannove, mest. pri

daj. bázedovkama, tož. bázedovki, mest. pri

Baumannovih, or. z Baumannovimi

bázedovkah, or. z bázedovkama; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Baumannovo, rod.

bázedovke, rod. bázedovka, daj. bázedovk, tož.

Baumannovega, daj. Baumannovemu, tož.

bázedovke, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkami

Baumannovo, mest. pri Baumannovem, or. z

STATUS: predlog

Baumannovim; DVOJINA: im. Baumannovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen Baumannovih, daj. Baumannovima, tož.



Baumannovi, mest. pri Baumannovih, or. z

bazilísk -a m

Baumannovima; MNOŽINA: im. Baumannova, rod.

|žival|: Med najhitrejše plazilce se uvrščajo

Baumannovih, daj. Baumannovim, tož. Baumannova,

baziliski, ki dosežejo hitrosti do 29 kilometrov na

mest. pri Baumannovih, or. z Baumannovimi

uro; |bajeslovna žival|: V zgodnjesrednjeveški

STATUS: predlog

umetnosti najdemo baziliska upodobljenega kot

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na kačo s perutmi in krempljastimi nogami

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

{B} baziliskov



{O} EDNINA: im. bazilísk, rod. bazilíska, daj.

bávmanov -a -o prid.

bazilísku, tož. bazilíska, mest. pri bazilísku, or. z

Baumannova/bavmanova reneta ||jabolko||: V

bazilískom; DVOJINA: im. bazilíska, rod. bazilískov,

Levstikovem sadovnjaku so posadili

daj. bazilískoma, tož. bazilíska, mest. pri bazilískih, or.

Baumannovo/bavmanovo reneto, jabolčno vrsto, ki

z bazilískoma; MNOŽINA: im. bazilíska, rod.

izvira iz Belgije; prim. Baumannov

bazilískov, daj. bazilískom, tož. bazilíske, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. bávmanov, rod.

bazilískih, or. z bazilíski

bávmanovega, daj. bávmanovemu, tož. bávmanov

STATUS: predlog

(živostno bávmanovega), mest. pri bávmanovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

bávmanovim; DVOJINA: im. bávmanova, rod.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

bávmanovih, daj. bávmanovima, tož. bávmanova,



mest. pri bávmanovih, or. z bávmanovima; MNOŽINA:

Beaufort -a [bofór, rod. bofóra in bofórja, or. z im. bávmanovi, rod. bávmanovih, daj. bávmanovim,

bofórom in z bofórjem] m; ime bitja, osebno ime

tož. bávmanove, mest. pri bávmanovih, or. z

|priimek|; |irski admiral|: Francisa Beauforta so

bávmanovimi

odlikovali s plemiškim nazivom sir

ženski: EDNINA: im. bávmanova, rod. bávmanove,

{B} Beaufortov in Beaufortev

daj. bávmanovi, tož. bávmanovo, mest. pri

{O} EDNINA: im. Beaufort, rod. Beauforta, daj.

bávmanovi, or. z bávmanovo; DVOJINA: im.

Beaufortu, tož. Beauforta, mest. pri Beaufortu, or. z

bávmanovi, rod. bávmanovih, daj. bávmanovima, tož.

Beaufortom in z Beaufortem; DVOJINA: im.

bávmanovi, mest. pri bávmanovih, or. z

Beauforta, rod. Beaufortov in Beaufortev, daj.

bávmanovima; MNOŽINA: im. bávmanove, rod.

Beaufortoma in Beaufortema, tož. Beauforta, mest.

bávmanovih, daj. bávmanovim, tož. bávmanove, mest.

pri Beaufortih, or. z Beaufortoma in z Beaufortema;

pri bávmanovih, or. z bávmanovimi

MNOŽINA: im. Beauforti, rod. Beaufortov in

srednji: EDNINA: im. bávmanovo, rod. bávmanovega, Beaufortev, daj. Beaufortom in Beaufortem, tož.

daj. bávmanovemu, tož. bávmanovo, mest. pri

Beauforte, mest. pri Beaufortih, or. z Beauforti

bávmanovem, or. z bávmanovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

bávmanovi, rod. bávmanovih, daj. bávmanovima, tož.

P

bávmanovi,

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mest. pri bávmanovih, or. z

bávmanovima;



MNOŽINA: im. bávmanova, rod.

bávmanovih,

Beaufortev -a -o prid.; obširneje glej pri Beaufortov daj. bávmanovim, tož. bávmanova, mest.

pri bávmanovih,



or. z bávmanovimi

S

Beaufortov -a -o in Beaufortev -a -o [bofórov- in TATUS: predlog

bofórjev-] prid.

89

Beaufortov/Beaufortev oče je leta 1792 izdelal zemljevid Irske; Beaufortova/Beauforteva lestvica, skala becquerel -a in bekerél -a [bekerél] m

||lestvica za merjenje jakosti vetra||: Z

|merska enota|: Aktivnost enega

Beaufortovo/Beaufortevo lestvico merimo hitrost

becquerela/bekerela predstavlja en razpad na

vetra glede na pojave v naravi, ki jih povzroča

sekundo; v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno (< Beaufort)

Vrednosti so presegale 1000 becquerelov na kubični

{O} moški: EDNINA: im. Beaufortov in Beaufortev, meter zraka <1000 Bq>; prim. Bq

rod. Beaufortovega in Beaufortevega, daj.

(< Becquerel)

Beaufortovemu in Beaufortevemu, tož. Beaufortov in

{O} EDNINA: im. becquerel in bekerél, rod.

Beaufortev (živostno Beaufortovega in

becquerela in bekeréla, daj. becquerelu in bekerélu,

Beaufortevega), mest. pri Beaufortovem in pri

tož. becquerel in bekerél, mest. pri becquerelu in pri

Beaufortevem, or. z Beaufortovim in z

bekerélu, or. z becquerelom in z bekerélom;

Beaufortevim; DVOJINA: im. Beaufortova in

DVOJINA: im. becquerela in bekeréla, rod.

Beauforteva, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

becquerelov in bekerélov, daj. becquereloma in

Beaufortovima in Beaufortevima, tož. Beaufortova in

bekeréloma, tož. becquerela in bekeréla, mest. pri

Beauforteva, mest. pri Beaufortovih in pri

becquerelih in pri bekerélih, or. z becquereloma in z

Beaufortevih, or. z Beaufortovima in z

bekeréloma; MNOŽINA: im. becquereli in bekeréli,

Beaufortevima; MNOŽINA: im. Beaufortovi in

rod. becquerelov in bekerélov, daj. becquerelom in

Beaufortevi, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

bekerélom, tož. becquerele in bekeréle, mest. pri

Beaufortovim in Beaufortevim, tož. Beaufortove in

becquerelih in pri bekerélih, or. z becquereli in z

Beauforteve, mest. pri Beaufortovih in pri

bekeréli

Beaufortevih, or. z Beaufortovimi in z

STATUS: predlog

Beaufortevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

ženski: EDNINA: im. Beaufortova in Beauforteva, rod.



Beaufortove in Beauforteve, daj. Beaufortovi in

Becquerel -a [bekerél] m; ime bitja, osebno ime

Beaufortevi, tož. Beaufortovo in Beaufortevo, mest.

|priimek|; |nemški fizik|: Raziskovalne razmere

pri Beaufortovi in pri Beaufortevi, or. z Beaufortovo

Antoinu Henriju Becquerelu niso bile naklonjene

in z Beaufortevo; DVOJINA: im. Beaufortovi in

{B} Becquerelov

Beaufortevi, rod. Beaufortevih in Beaufortovih, daj.

{O} EDNINA: im. Becquerel, rod. Becquerela, daj.

Beaufortovima in Beaufortevima, tož. Beaufortovi in

Becquerelu, tož. Becquerela, mest. pri Becquerelu, or.

Beaufortevi, mest. pri Beaufortovih in pri

z Becquerelom; DVOJINA: im. Becquerela, rod.

Beaufortevih, or. z Beaufortovima in z

Becquerelov, daj. Becquereloma, tož. Becquerela,

Beaufortevima; MNOŽINA: im. Beaufortove in

mest. pri Becquerelih, or. z Becquereloma; MNOŽINA:

Beauforteve, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

im. Becquereli, rod. Becquerelov, daj. Becquerelom,

Beaufortevim in Beaufortovim, tož. Beaufortove in

tož. Becquerele, mest. pri Becquerelih, or. z

Beauforteve, mest. pri Beaufortovih in pri

Becquereli

Beaufortevih, or. z Beaufortovimi in z

STATUS: predlog

Beaufortevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

srednji: EDNINA: im. Beaufortovo in Beaufortevo, rod. Beaufortovega in Beaufortevega, daj.

Bečuánija -e ž; zemljepisno ime

Beaufortovemu in Beaufortevemu, tož. Beaufortovo

|staro ime države|: Bečuanija je bila nekoč dežela

in Beaufortevo, mest. pri Beaufortovem in pri

levov in suhega vetra; V Bečuaniji britanski zakoni

Beaufortevem, or. z Beaufortovim in z

niso veljali

Beaufortevim; DVOJINA: im. Beaufortovi in

Kje? v Bečuaniji

Beaufortevi, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

Od kod? iz Bečuanije

Beaufortovima in Beaufortevima, tož. Beaufortovi in

Kam? v Bečuanijo

Beaufortevi, mest. pri Beaufortovih in pri

{B} Bečuanec, Bečuanka; Bečuančev, Bečuankin;

Beaufortevih, or. z Beaufortovima in z

bečuanski

Beaufortevima; MNOŽINA: im. Beaufortova in

{O} EDNINA: im. Bečuánija, rod. Bečuánije, daj.

Beauforteva, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

Bečuániji, tož. Bečuánijo, mest. pri Bečuániji, or. z

Beaufortovim in Beaufortevim, tož. Beaufortova in

Bečuánijo

Beauforteva, mest. pri Beaufortovih in pri

STATUS: predlog

Beaufortevih, or. z Beaufortovimi in z

P

Beaufortevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

S



TATUS: predlog

bedák -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

|neumen človek|: Imeli so ga za bedaka;

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; svojilni

|domišljijski lik|: v zvezi bedak Jurček Naj bo

pridevniki

Andersenov bedak Jurček še tako neveden in

90

čudaški, nazadnje od vseh treh bratov prav on pri Bedánčevih, or. z Bedánčevima; MNOŽINA: im.

osvoji kraljično

Bedánčeve, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevim, tož.

{B} bedakov

Bedánčeve, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevimi

{O} EDNINA: im. bedák, rod. bedáka, daj. bedáku, tož.

srednji: EDNINA: im. Bedánčevo, rod. Bedánčevega, bedáka, mest. pri bedáku, or. z bedákom; DVOJINA:

daj. Bedánčevemu, tož. Bedánčevo, mest. pri

im. bedáka, rod. bedákov, daj. bedákoma, tož. bedáka,

Bedánčevem, or. z Bedánčevim; DVOJINA: im.

mest. pri bedákih, or. z bedákoma; MNOŽINA: im.

Bedánčevi, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevima, tož.

bedáki, rod. bedákov, daj. bedákom, tož. bedáke, mest.

Bedánčevi, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevima;

pri bedákih, or. z bedáki

MNOŽINA: im. Bedánčeva, rod. Bedánčevih, daj.

STATUS: predlog

Bedánčevim, tož. Bedánčeva, mest. pri Bedánčevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

or. z Bedánčevimi



STATUS: predlog

bedánčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zgodbe o bedančevih dejanjih so navdihnile



Vandota, da ga je povzdignil v knjižni lik

bedánec -nca m

(< bedánec)

|bajeslovno bitje, divji mož|: Na gorskih pobočjih so

{O} moški: EDNINA: im. bedánčev, rod.

se skrivali bedanci, škopniki, krivopete in gozdni

bedánčevega, daj. bedánčevemu, tož. bedánčev

možje; prim. Bedánec

(živostno bedánčevega), mest. pri bedánčevem, or. z

{B} bedančev

bedánčevim; DVOJINA: im. bedánčeva, rod.

{O} EDNINA: im. bedánec, rod. bedánca, daj. bedáncu,

bedánčevih, daj. bedánčevima, tož. bedánčeva, mest.

tož. bedánca, mest. pri bedáncu, or. z bedáncem;

pri bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. bedánca, rod. bedáncev, daj. bedáncema,

bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož.

tož. bedánca, mest. pri bedáncih, or. z bedáncema;

bedánčeve, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi

MNOŽINA: im. bedánci, rod. bedáncev, daj. bedáncem,

ženski: EDNINA: im. bedánčeva, rod. bedánčeve, daj.

tož. bedánce, mest. pri bedáncih, or. z bedánci

bedánčevi, tož. bedánčevo, mest. pri bedánčevi, or. z

STATUS: predlog

bedánčevo; DVOJINA: im. bedánčevi, rod. bedánčevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

daj. bedánčevima, tož. bedánčevi, mest. pri

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im.

moškega spola

bedánčeve, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož.



bedánčeve, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi

Bedánec -nca m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. bedánčevo, rod. bedánčevega,

|domišljijski lik|: Vsi poznamo zgodbo o tem, kako

daj. bedánčevemu, tož. bedánčevo, mest. pri

je Kekec ugnal Pehto in Bedanca; Otroci so se

bedánčevem, or. z bedánčevim; DVOJINA: im.

srečali z Bedancem in jih je bilo kar malo strah;

bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož.

prim. bedánec

bedánčevi, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevima;

{B} Bedančev

MNOŽINA: im. bedánčeva, rod. bedánčevih, daj.

{O} EDNINA: im. Bedánec, rod. Bedánca, daj.

bedánčevim, tož. bedánčeva, mest. pri bedánčevih, or.

Bedáncu, tož. Bedánca, mest. pri Bedáncu, or. z

z bedánčevimi

Bedáncem; DVOJINA: im. Bedánca, rod. Bedáncev,

STATUS: predlog

daj. Bedáncema, tož. Bedánca, mest. pri Bedáncih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

z Bedáncema; MNOŽINA: im. Bedánci, rod. Bedáncev,



daj. Bedáncem, tož. Bedánce, mest. pri Bedáncih, or. z

Bedánčev -a -o prid.

Bedánci

Kekec in Rožle sta v Bedančevem brlogu našla

STATUS: predlog

zaprtega Brinclja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

(< Bedánec)

samostalnik moškega spola

{O} moški: EDNINA: im. Bedánčev, rod.



Bedánčevega, daj. Bedánčevemu, tož. Bedánčev

Beethoven -vna [betôvən] m; ime bitja, osebno ime (živostno Bedánčevega), mest. pri Bedánčevem, or. z

|priimek|; |nemški skladatelj|: Beethoven je bil

Bedánčevim; DVOJINA: im. Bedánčeva, rod.

nedvomno genij; Festival v Bonnu je posvečen

Bedánčevih, daj. Bedánčevima, tož. Bedánčeva, mest.

skladatelju Beethovnu; za rojstnim imenom s predimkom

pri Bedánčevih, or. z Bedánčevima; MNOŽINA: im.

Podlaga za evropsko himno je Deveta simfonija

Bedánčevi, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevim, tož.

Ludwiga van Beethovna iz leta 1823

Bedánčeve, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevimi

{B} Beethovnov

ženski: EDNINA: im. Bedánčeva, rod. Bedánčeve, daj.

{O} EDNINA: im. Beethoven, rod. Beethovna, daj.

Bedánčevi, tož. Bedánčevo, mest. pri Bedánčevi, or. z

Beethovnu, tož. Beethovna, mest. pri Beethovnu, or. z

Bedánčevo; DVOJINA: im. Bedánčevi, rod.

Beethovnom

Bedánčevih, daj. Bedánčevima, tož. Bedánčevi, mest.

STATUS: predlog

91

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

{O} EDNINA: im. Beláč, rod. Beláča, daj. Beláču, tož.



Beláča, mest. pri Beláču, or. z Beláčem

Beethovnov -a -o [betôu̯nov-] prid.

STATUS: predlog

Beethovnovo ustvarjalnost običajno delimo na tri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

obdobja: zgodnje, srednje in pozno

moškega spola

(< Beethoven)



{O} moški: EDNINA: im. Beethovnov, rod.

Beláčev -a -o prid.

Beethovnovega, daj. Beethovnovemu, tož.

Belačeva kiparska zbirka

Beethovnov (živostno Beethovnovega), mest. pri

(< Beláč)

Beethovnovem, or. z Beethovnovim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Beláčev, rod. Beláčevega, Beethovnova, rod. Beethovnovih, daj.

daj. Beláčevemu, tož. Beláčev (živostno Beláčevega),

Beethovnovima, tož. Beethovnova, mest. pri

mest. pri Beláčevem, or. z Beláčevim; DVOJINA: im.

Beethovnovih, or. z Beethovnovima; MNOŽINA: im.

Beláčeva, rod. Beláčevih, daj. Beláčevima, tož.

Beethovnovi, rod. Beethovnovih, daj. Beethovnovim,

Beláčeva, mest. pri Beláčevih, or. z Beláčevima;

tož. Beethovnove, mest. pri Beethovnovih, or. z

MNOŽINA: im. Beláčevi, rod. Beláčevih, daj.

Beethovnovimi

Beláčevim, tož. Beláčeve, mest. pri Beláčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. Beethovnova, rod. Beethovnove, Beláčevimi

daj. Beethovnovi, tož. Beethovnovo, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Beláčeva, rod. Beláčeve, daj.

Beethovnovi, or. z Beethovnovo; DVOJINA: im.

Beláčevi, tož. Beláčevo, mest. pri Beláčevi, or. z

Beethovnovi, rod. Beethovnovih, daj.

Beláčevo; DVOJINA: im. Beláčevi, rod. Beláčevih, daj.

Beethovnovima, tož. Beethovnovi, mest. pri

Beláčevima, tož. Beláčevi, mest. pri Beláčevih, or. z

Beethovnovih, or. z Beethovnovima; MNOŽINA: im.

Beláčevima; MNOŽINA: im. Beláčeve, rod. Beláčevih,

Beethovnove, rod. Beethovnovih, daj.

daj. Beláčevim, tož. Beláčeve, mest. pri Beláčevih, or.

Beethovnovim, tož. Beethovnove, mest. pri

z Beláčevimi

Beethovnovih, or. z Beethovnovimi

srednji: EDNINA: im. Beláčevo, rod. Beláčevega, daj.

srednji: EDNINA: im. Beethovnovo, rod.

Beláčevemu, tož. Beláčevo, mest. pri Beláčevem, or. z

Beethovnovega, daj. Beethovnovemu, tož.

Beláčevim; DVOJINA: im. Beláčevi, rod. Beláčevih,

Beethovnovo, mest. pri Beethovnovem, or. z

daj. Beláčevima, tož. Beláčevi, mest. pri Beláčevih, or.

Beethovnovim; DVOJINA: im. Beethovnovi, rod.

z Beláčevima; MNOŽINA: im. Beláčeva, rod.

Beethovnovih, daj. Beethovnovima, tož.

Beláčevih, daj. Beláčevim, tož. Beláčeva, mest. pri

Beethovnovi, mest. pri Beethovnovih, or. z

Beláčevih, or. z Beláčevimi

Beethovnovima; MNOŽINA: im. Beethovnova, rod.

STATUS: predlog

Beethovnovih, daj. Beethovnovim, tož. Beethovnova,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Beethovnovih, or. z Beethovnovimi



STATUS: predlog

bélec -lca m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

člov. potomec belcev; Pisal je o odnosih med belci



in črnci; |žival belkaste barve|: Na upodobitvi sv.

bekerél -a m; obširneje glej pri becquerel

Jurij jaha na belcu



{B} belčev

bél -a m

{O} EDNINA: im. bélec, rod. bélca, daj. bélcu, tož.

|merska enota|: hrup nekaj čez 10 belov <10 B>; kot bélca, mest. pri bélcu, or. z bélcem; DVOJINA: im.

prilastek, v imenovalniku Enoto bel so vpeljali inženirji bélca, rod. bélcev, daj. bélcema, tož. bélca, mest. pri Bellovega telefonskega laboratorija; prim. B2

bélcih, or. z bélcema; MNOŽINA: im. bélci, rod. bélcev, (< Bell)

daj. bélcem, tož. bélce, mest. pri bélcih, or. z bélci

{O} EDNINA: im. bél, rod. béla, daj. bélu, tož. bél, mest.

STATUS: predlog

pri bélu, or. z bélom; DVOJINA: im. béla, rod. bélov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; daj. béloma, tož. béla, mest. pri bélih, or. z béloma;

samostalnik moškega spola

MNOŽINA: im. béli, rod. bélov, daj. bélom, tož. béle,



mest. pri bélih, or. z béli

Bélg -a m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik keltskih in germanskih plemen|: Pleme

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Belgov je Cezar v svoji knjigi označil kot



najpogumnejše med Galci

Beláč -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Belgov

|vzdevek Marjana Keršiča, slovenskega kiparja in

{O} EDNINA: im. Bélg, rod. Bélga, daj. Bélgu, tož.

alpinista|: ob imenu, navadno za pomišljajem knjiga

Bélga, mest. pri Bélgu, or. z Bélgom; DVOJINA: im.

Marjana Keršiča – Belača

Bélga, rod. Bélgov, daj. Bélgoma, tož. Bélga, mest. pri

{B} Belačev

Bélgih, or. z Bélgoma; MNOŽINA: im. Bélgi, rod.

92

Bélgov, daj. Bélgom, tož. Bélge, mest. pri Bélgih, or. z

{O} EDNINA: im. bélgijec, rod. bélgijca, daj. bélgijcu, Bélgi

tož. bélgijca, mest. pri bélgijcu, or. z bélgijcem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. bélgijca, rod. bélgijcev, daj. bélgijcema, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

tož. bélgijca, mest. pri bélgijcih, or. z bélgijcema;



MNOŽINA: im. bélgijci, rod. bélgijcev, daj. bélgijcem,

belg. okrajš.

tož. bélgijce, mest. pri bélgijcih, or. z bélgijci

|belgijski|: belg. film

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

moškega spola





Bélgija -e ž; zemljepisno ime

Bélgijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

|dolgo ime Kraljevina Belgija|; |država|: Prijatelj

Veliko Belgijcev prihaja na počitnice v Slovenijo

prihaja iz Belgije; Slovenska reprezentanca je

(< Bélgija)

odpotovala v Belgijo; veleposlanik Republike

{B} Belgijčev

Slovenije v Belgiji

{O} EDNINA: im. Bélgijec, rod. Bélgijca, daj. Bélgijcu, Kje? v Belgiji

tož. Bélgijca, mest. pri Bélgijcu, or. z Bélgijcem;

Od kod? iz Belgije

DVOJINA: im. Bélgijca, rod. Bélgijcev, daj.

Kam? v Belgijo

Bélgijcema, tož. Bélgijca, mest. pri Bélgijcih, or. z

{B} Belgijec, Belgijka; Belgijčev, Belgijkin;

Bélgijcema; MNOŽINA: im. Bélgijci, rod. Bélgijcev,

belgijski

daj. Bélgijcem, tož. Bélgijce, mest. pri Bélgijcih, or. z

{O} EDNINA: im. Bélgija, rod. Bélgije, daj. Bélgiji, tož.

Bélgijci

Bélgijo, mest. pri Bélgiji, or. z Bélgijo

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

samostalnik moškega spola





Bélgijčev -a -o prid.

Bélgijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Odgovorni so preučili Belgijčevo pritožbo zoper

Med uspešnimi športnicami je veliko Belgijk

rezultate dopinškega testa

(< Bélgija)

(< Bélgijec)

{B} Belgijkin

{O} moški: EDNINA: im. Bélgijčev, rod.

{O} EDNINA: im. Bélgijka, rod. Bélgijke, daj. Bélgijki, Bélgijčevega, daj. Bélgijčevemu, tož. Bélgijčev

tož. Bélgijko, mest. pri Bélgijki, or. z Bélgijko;

(živostno Bélgijčevega), mest. pri Bélgijčevem, or. z

DVOJINA: im. Bélgijki, rod. Bélgijk, daj. Bélgijkama,

Bélgijčevim; DVOJINA: im. Bélgijčeva, rod.

tož. Bélgijki, mest. pri Bélgijkah, or. z Bélgijkama;

Bélgijčevih, daj. Bélgijčevima, tož. Bélgijčeva, mest.

MNOŽINA: im. Bélgijke, rod. Bélgijk, daj. Bélgijkam,

pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevima; MNOŽINA: im.

tož. Bélgijke, mest. pri Bélgijkah, or. z Bélgijkami

Bélgijčevi, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevim, tož.

STATUS: predlog

Bélgijčeve, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ženski: EDNINA: im. Bélgijčeva, rod. Bélgijčeve, daj.



Bélgijčevi, tož. Bélgijčevo, mest. pri Bélgijčevi, or. z bélgijski -a -o prid.

Bélgijčevo; DVOJINA: im. Bélgijčevi, rod.

belgijski ovčar; belgijski vaflji; belgijska pivovarna; Bélgijčevih, daj. Bélgijčevima, tož. Bélgijčevi, mest.

Bruselj je belgijska in evropska prestolnica obenem;

pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevima; MNOŽINA: im.

Za policijske naloge se najbolj izkažejo nemški in

Bélgijčeve, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevim, tož.

belgijski ovčarji

Bélgijčeve, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevimi

(< Bélgija)

srednji: EDNINA: im. Bélgijčevo, rod. Bélgijčevega,

{O} moški: EDNINA: im. bélgijski, rod. bélgijskega, daj. Bélgijčevemu, tož. Bélgijčevo, mest. pri

daj. bélgijskemu, tož. bélgijski (živostno bélgijskega), Bélgijčevem, or. z Bélgijčevim; DVOJINA: im.

mest. pri bélgijskem, or. z bélgijskim; DVOJINA: im.

Bélgijčevi, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevima, tož.

bélgijska, rod. bélgijskih, daj. bélgijskima, tož.

Bélgijčevi, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevima;

bélgijska, mest. pri bélgijskih, or. z bélgijskima;

MNOŽINA: im. Bélgijčeva, rod. Bélgijčevih, daj.

MNOŽINA: im. bélgijski, rod. bélgijskih, daj.

Bélgijčevim, tož. Bélgijčeva, mest. pri Bélgijčevih, or.

bélgijskim, tož. bélgijske, mest. pri bélgijskih, or. z z Bélgijčevimi

bélgijskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. bélgijska, rod. bélgijske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

bélgijski, tož. bélgijsko, mest. pri bélgijski, or. z



bélgijsko; DVOJINA: im. bélgijski, rod. bélgijskih, daj.

bélgijec -nca m

bélgijskima, tož. bélgijski, mest. pri bélgijskih, or. z

|govedo|: Prodam bikca belgijca, starega pet

bélgijskima; MNOŽINA: im. bélgijske, rod. bélgijskih,

mesecev; prim. Bélgijec

93

daj. bélgijskim, tož. bélgijske, mest. pri bélgijskih, or.

{B} Belizejčanov

z bélgijskimi

{O} EDNINA: im. Belízejčan, rod. Belízejčana, daj.

srednji: EDNINA: im. bélgijsko, rod. bélgijskega, daj.

Belízejčanu, tož. Belízejčana, mest. pri Belízejčanu,

bélgijskemu, tož. bélgijsko, mest. pri bélgijskem, or. z or. z Belízejčanom; DVOJINA: im. Belízejčana, rod.

bélgijskim; DVOJINA: im. bélgijski, rod. bélgijskih,

Belízejčanov, daj. Belízejčanoma, tož. Belízejčana,

daj. bélgijskima, tož. bélgijski, mest. pri bélgijskih, or.

mest. pri Belízejčanih, or. z Belízejčanoma;

z bélgijskima; MNOŽINA: im. bélgijska, rod.

MNOŽINA: im. Belízejčani, rod. Belízejčanov, daj.

bélgijskih, daj. bélgijskim, tož. bélgijska, mest. pri

Belízejčanom, tož. Belízejčane, mest. pri

bélgijskih, or. z bélgijskimi

Belízejčanih, or. z Belízejčani

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Bélginja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Belízejčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica keltskih in germanskih plemen|:

Fotograf je v objektiv ujel Belizejčanki na tržnici

naselitev Belgov in Belginj v 3. stoletju pr. n. št.

(< Belíze)

(< Bélg)

{B} Belizejčankin

{B} Belginjin

{O} EDNINA: im. Belízejčanka, rod. Belízejčanke, daj.

{O} EDNINA: im. Bélginja, rod. Bélginje, daj. Bélginji, Belízejčanki, tož. Belízejčanko, mest. pri

tož. Bélginjo, mest. pri Bélginji, or. z Bélginjo;

Belízejčanki, or. z Belízejčanko; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Bélginji, rod. Bélginj, daj. Bélginjama,

Belízejčanki, rod. Belízejčank, daj. Belízejčankama,

tož. Bélginji, mest. pri Bélginjah, or. z Bélginjama;

tož. Belízejčanki, mest. pri Belízejčankah, or. z

MNOŽINA: im. Bélginje, rod. Bélginj, daj. Bélginjam,

Belízejčankama; MNOŽINA: im. Belízejčanke, rod.

tož. Bélginje, mest. pri Bélginjah, or. z Bélginjami

Belízejčank, daj. Belízejčankam, tož. Belízejčanke,

STATUS: predlog

mest. pri Belízejčankah, or. z Belízejčankami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Belín -a m; ime bitja, religijsko ime



|noriški bog luči in sonca|: Noriškega boga Belina

belízejski -a -o prid.

so častili na sončnih, svetlih krajih

slike belizejskih umetnikov; Metulji na belizejski

{B} Belinov

farmi imajo živobarvna krilca; belizejski dolar

{O} EDNINA: im. Belín, rod. Belína, daj. Belínu, tož.

||denarna enota||: menjati denar v belizejske dolarje

Belína, mest. pri Belínu, or. z Belínom; DVOJINA: im.

(< Belíze)

Belína, rod. Belínov, daj. Belínoma, tož. Belína, mest.

{O} moški: EDNINA: im. belízejski, rod. belízejskega, pri Belínih, or. z Belínoma; MNOŽINA: im. Belíni, rod.

daj. belízejskemu, tož. belízejski (živostno

Belínov, daj. Belínom, tož. Belíne, mest. pri Belínih,

belízejskega), mest. pri belízejskem, or. z

or. z Belíni

belízejskim; DVOJINA: im. belízejska, rod. belízejskih, STATUS: predlog

daj. belízejskima, tož. belízejska, mest. pri belízejskih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

or. z belízejskima; MNOŽINA: im. belízejski, rod.



belízejskih, daj. belízejskim, tož. belízejske, mest. pri Belíze -ja m; zemljepisno ime

belízejskih, or. z belízejskimi

|dolgo ime Belize|; |država|: Na festivalu so se

ženski: EDNINA: im. belízejska, rod. belízejske, daj.

premierno predstavili glasbeniki iz Belizeja; V

belízejski, tož. belízejsko, mest. pri belízejski, or. z Belizeju si lahko popotnik ogleda drugi največji

belízejsko; DVOJINA: im. belízejski, rod. belízejskih,

morski greben na svetu; meja z Belizejem

daj. belízejskima, tož. belízejski, mest. pri belízejskih, Kje? v Belizeju

or. z belízejskima; MNOŽINA: im. belízejske, rod.

Od kod? iz Belizeja

belízejskih, daj. belízejskim, tož. belízejske, mest. pri Kam? v Belize

belízejskih, or. z belízejskimi

{B} Belizejčan, Belizejčanka; Belizejčanov,

srednji: EDNINA: im. belízejsko, rod. belízejskega, Belizejčankin; belizejski

daj. belízejskemu, tož. belízejsko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Belíze, rod. Belízeja, daj. Belízeju,

belízejskem, or. z belízejskim; DVOJINA: im.

tož. Belíze, mest. pri Belízeju, or. z Belízejem

belízejski, rod. belízejskih, daj. belízejskima, tož.

STATUS: predlog

belízejski, mest. pri belízejskih, or. z belízejskima;

P

MNOŽINA: im. belízejska, rod. belízejskih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



belízejskim, tož. belízejska, mest. pri belízejskih, or. z Belízejčan -a

belízejskimi

m; ime bitja, prebivalsko ime

Večina Belizejčanov poleg angleščine govori tudi

STATUS: predlog

kreolščino

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Belíze)



94

bélka -e ž

belogardístično, mest. pri belogardístični, or. z

|pripadnica rase|: Gre za vprašanje tako belk kot

belogardístično; DVOJINA: im. belogardístični, rod.

črnk

belogardístičnih, daj. belogardístičnima, tož.

(< bélec)

belogardístični, mest. pri belogardístičnih, or. z

{B} belkin

belogardístičnima; MNOŽINA: im. belogardístične,

{O} EDNINA: im. bélka, rod. bélke, daj. bélki, tož.

rod. belogardístičnih, daj. belogardístičnim, tož.

bélko, mest. pri bélki, or. z bélko; DVOJINA: im. bélki, belogardístične, mest. pri belogardístičnih, or. z

rod. bélk, daj. bélkama, tož. bélki, mest. pri bélkah, or.

belogardístičnimi

z bélkama; MNOŽINA: im. bélke, rod. bélk, daj.

srednji: EDNINA: im. belogardístično, rod.

bélkam, tož. bélke, mest. pri bélkah, or. z bélkami

belogardístičnega, daj. belogardístičnemu, tož.

STATUS: predlog

belogardístično, mest. pri belogardístičnem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

belogardístičnim; DVOJINA: im. belogardístični, rod.



belogardístičnih, daj. belogardístičnima, tož.

Bell -a [bél] m; ime bitja, osebno ime

belogardístični, mest. pri belogardístičnih, or. z

|priimek|; |britansko-ameriški izumitelj|: Za

belogardístičnima; MNOŽINA: im. belogardístična,

izumitelja telefona najpogosteje navajamo

rod. belogardístičnih, daj. belogardístičnim, tož.

Alexandra Grahama Bella

belogardístična, mest. pri belogardístičnih, or. z

{B} Bellov

belogardístičnimi

{O} EDNINA: im. Bell, rod. Bella, daj. Bellu, tož. Bella, STATUS: predlog

mest. pri Bellu, or. z Bellom; DVOJINA: im. Bella, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke;

Bellov, daj. Belloma, tož. Bella, mest. pri Bellih, or. z pridevniki

Belloma; MNOŽINA: im. Belli, rod. Bellov, daj.



Bellom, tož. Belle, mest. pri Bellih, or. z Belli

belogardístka -e ž

STATUS: predlog

|privrženka belogardizma|: dnevnik belogardistke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Rože; Obtožili so jih kot belogardistke



(< belogardíst)

belogardíst -a m

{B} belogardistkin

|pripadnik bele garde|: belogardisti in domobranci;

{O} EDNINA: im. belogardístka, rod. belogardístke,

sprava med belogardisti in partizani

daj. belogardístki, tož. belogardístko, mest. pri

{O} EDNINA: im. belogardíst, rod. belogardísta, daj.

belogardístki, or. z belogardístko; DVOJINA: im.

belogardístu, tož. belogardísta, mest. pri belogardístu, belogardístki, rod. belogardístk, daj.

or. z belogardístom; DVOJINA: im. belogardísta, rod.

belogardístkama, tož. belogardístki, mest. pri

belogardístov, daj. belogardístoma, tož. belogardísta,

belogardístkah, or. z belogardístkama; MNOŽINA: im.

mest. pri belogardístih, or. z belogardístoma;

belogardístke, rod. belogardístk, daj. belogardístkam,

MNOŽINA: im. belogardísti, rod. belogardístov, daj.

tož. belogardístke, mest. pri belogardístkah, or. z

belogardístom, tož. belogardíste, mest. pri

belogardístkami

belogardístih, or. z belogardísti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; podredne zloženke

belogardízem -zma m



|politično gibanje bele garde proti revoluciji med

belogardístičen -čna -o prid.

drugo svetovno vojno|: Delo opisuje belogardizem

Stopiče so veljale za belogardističen kraj; v stalni

na Slovenskem; zagovornik belogardizma

besedni zvezi kot vrstni pridevnik belogardistične enote;

{O} EDNINA: im. belogardízem, rod. belogardízma,

belogardistična postojanka

daj. belogardízmu, tož. belogardízem, mest. pri

(< belogardíst)

belogardízmu, or. z belogardízmom; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. belogardístični, rod.

belogardízma, rod. belogardízmov, daj.

belogardístičnega, daj. belogardístičnemu, tož.

belogardízmoma, tož. belogardízma, mest. pri

belogardístični (živostno belogardístičnega), mest. pri belogardízmih, or. z belogardízmoma; MNOŽINA: im.

belogardístičnem, or. z belogardístičnim; DVOJINA:

belogardízmi, rod. belogardízmov, daj.

im. belogardístična, rod. belogardístičnih, daj.

belogardízmom, tož. belogardízme, mest. pri

belogardístičnima, tož. belogardístična, mest. pri

belogardízmih, or. z belogardízmi

belogardístičnih, or. z belogardístičnima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. belogardístični, rod. belogardístičnih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; smeri, belogardístičnim, tož. belogardístične, mest. pri

nazori, gibanja

belogardístičnih, or. z belogardístičnimi



ženski: EDNINA: im. belogardístična, rod.

Belorús -a m; ime bitja, prebivalsko ime

belogardístične, daj. belogardístični, tož.

95

drsalni par Ukrajinke in Belorusa; Ogledali smo si ženski: EDNINA: im. belorúska, rod. belorúske, daj.

posnetek tekme Belorusov z Italijani

belorúski, tož. belorúsko, mest. pri belorúski, or. z

(< Belorúsija)

belorúsko; DVOJINA: im. belorúski, rod. belorúskih,

{B} Belorusov

daj. belorúskima, tož. belorúski, mest. pri belorúskih,

{O} EDNINA: im. Belorús, rod. Belorúsa, daj.

or. z belorúskima; MNOŽINA: im. belorúske, rod.

Belorúsu, tož. Belorúsa, mest. pri Belorúsu, or. z

belorúskih, daj. belorúskim, tož. belorúske, mest. pri

Belorúsom; DVOJINA: im. Belorúsa, rod. Belorúsov,

belorúskih, or. z belorúskimi

daj. Belorúsoma, tož. Belorúsa, mest. pri Belorúsih, or.

srednji: EDNINA: im. belorúsko, rod. belorúskega, daj.

z Belorúsoma; MNOŽINA: im. Belorúsi, rod.

belorúskemu, tož. belorúsko, mest. pri belorúskem, or.

Belorúsov, daj. Belorúsom, tož. Belorúse, mest. pri

z belorúskim; DVOJINA: im. belorúski, rod.

Belorúsih, or. z Belorúsi

belorúskih, daj. belorúskima, tož. belorúski, mest. pri STATUS: predlog

belorúskih, or. z belorúskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

belorúska, rod. belorúskih, daj. belorúskim, tož.



belorúska, mest. pri belorúskih, or. z belorúskimi

Belorúsija -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Republika Belorusija|; |država|: prebivalci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Belorusije; veleposlanik v Belorusiji; odnosi med



Belorusijo in Ukrajino

bélski -a -o prid.

Kje? v Belorusiji

Na jugu Afrike ima belska manjšina v lasti skoraj

Od kod? iz Belorusije

devet desetin obdelovalne površine.

Kam? v Belorusijo

(< bélec)

{B} Belorus, Belorusinja; Belorusov, Belorusinjin;

{O} moški: EDNINA: im. bélski, rod. bélskega, daj.

beloruski

bélskemu, tož. bélskega, mest. pri bélskem, or. z

{O} EDNINA: im. Belorúsija, rod. Belorúsije, daj.

bélskim; DVOJINA: im. bélska, rod. bélskih, daj.

Belorúsiji, tož. Belorúsijo, mest. pri Belorúsiji, or. z bélskima, tož. bélska, mest. pri bélskih, or. z

Belorúsijo

bélskima; MNOŽINA: im. bélski, rod. bélskih, daj.

STATUS: predlog

bélskim, tož. bélske, mest. pri bélskih, or. z bélskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

ženski: EDNINA: im. bélska, rod. bélske, daj. bélski, tož. bélsko, mest. pri bélski, or. z bélsko; DVOJINA: im.

Belorúsinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

bélski, rod. bélskih, daj. bélskima, tož. bélski, mest. pri Njegova žena je po rodu Belorusinja; V Sloveniji

bélskih, or. z bélskima; MNOŽINA: im. bélske, rod.

živi precej Belorusinj, ki so uspešne poslovne

bélskih, daj. bélskim, tož. bélske, mest. pri bélskih, or.

ženske

z bélskimi

(< Belorúsija)

srednji: EDNINA: im. bélsko, rod. bélskega, daj.

{B} Belorusinjin

bélskemu, tož. bélsko, mest. pri bélskem, or. z

{O} EDNINA: im. Belorúsinja, rod. Belorúsinje, daj.

bélskim; DVOJINA: im. bélski, rod. bélskih, daj.

Belorúsinji, tož. Belorúsinjo, mest. pri Belorúsinji, or.

bélskima, tož. bélski, mest. pri bélskih, or. z bélskima; z Belorúsinjo; DVOJINA: im. Belorúsinji, rod.

MNOŽINA: im. bélska, rod. bélskih, daj. bélskim, tož.

Belorúsinj, daj. Belorúsinjama, tož. Belorúsinji, mest.

bélska, mest. pri bélskih, or. z bélskimi

pri Belorúsinjah, or. z Belorúsinjama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Belorúsinje, rod. Belorúsinj, daj. Belorúsinjam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Belorúsinje, mest. pri Belorúsinjah, or. z



Belorúsinjami

bélški -a -o prid.

STATUS: predlog

prebivalci belškega izvora

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Bélg)



{O} moški: EDNINA: im. bélški, rod. bélškega, daj.

belorúski -a -o prid.

bélškemu, tož. bélški (živostno bélškega), mest. pri

beloruski plinovod; uspeh beloruskih atletinj;

bélškem, or. z bélškim; DVOJINA: im. bélška, rod.

Beloruski predsednik je obiskal Beograd

bélških, daj. bélškima, tož. bélška, mest. pri bélških, (< Belorúsija)

or. z bélškima; MNOŽINA: im. bélški, rod. bélških, daj.

{O} moški: EDNINA: im. belorúski, rod. belorúskega, bélškim, tož. bélške, mest. pri bélških, or. z bélškimi daj. belorúskemu, tož. belorúski (živostno

ženski: EDNINA: im. bélška, rod. bélške, daj. bélški, belorúskega), mest. pri belorúskem, or. z belorúskim;

tož. bélško, mest. pri bélški, or. z bélško; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. belorúska, rod. belorúskih, daj.

bélški, rod. bélških, daj. bélškima, tož. bélški, mest. pri belorúskima, tož. belorúska, mest. pri belorúskih, or. z bélških, or. z bélškima; MNOŽINA: im. bélške, rod.

belorúskima; MNOŽINA: im. belorúski, rod.

bélških, daj. bélškim, tož. bélške, mest. pri bélških, or.

belorúskih, daj. belorúskim, tož. belorúske, mest. pri

z bélškimi

belorúskih, or. z belorúskimi

96

srednji: EDNINA: im. bélško, rod. bélškega, daj.

Bengálcev, daj. Bengálcem, tož. Bengálce, mest. pri

bélškemu, tož. bélško, mest. pri bélškem, or. z

Bengálcih, or. z Bengálci

bélškim; DVOJINA: im. bélški, rod. bélških, daj.

STATUS: predlog

bélškima, tož. bélški, mest. pri bélških, or. z bélškima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. bélška, rod. bélških, daj. bélškim, tož.

samostalnik moškega spola

bélška, mest. pri bélških, or. z bélškimi



STATUS: predlog

Bengálka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|pripadnica etnične skupine v Bangladešu|: Večina



hindujskih Bengalk živi v Indiji

Bénč -a m; ime bitja, osebno ime

(< Bengálec)

|vzdevek Janeza Bončina, slovenskega pevca in

{B} Bengalkin

kitarista|: Poleg Benča je nastopil še Magnifico; tudi

{O} EDNINA: im. Bengálka, rod. Bengálke, daj.

ob imenu, navadno za pomišljajem album Janeza

Bengálki, tož. Bengálko, mest. pri Bengálki, or. z

Bončine/Bončina – Benča

Bengálko; DVOJINA: im. Bengálki, rod. Bengálk, daj.

{B} Benčev

Bengálkama, tož. Bengálki, mest. pri Bengálkah, or. z

{O} EDNINA: im. Bénč, rod. Bénča, daj. Bénču, tož.

Bengálkama; MNOŽINA: im. Bengálke, rod. Bengálk,

Bénča, mest. pri Bénču, or. z Bénčem

daj. Bengálkam, tož. Bengálke, mest. pri Bengálkah,

STATUS: predlog

or. z Bengálkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

STATUS: predlog

moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Bénčev -a -o prid.

bengálski -a -o prid.

Benčeva skupina September

Tagore je eden najbolj znanih bengalskih

(< Bénč)

književnikov; V divjini živi še približno sedem

{O} moški: EDNINA: im. Bénčev, rod. Bénčevega, daj.

tisoč bengalskih tigrov

Bénčevemu, tož. Bénčev (živostno Bénčevega), mest.

(< Bengálec)

pri Bénčevem, or. z Bénčevim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. bengálski, rod. bengálskega, Bénčeva, rod. Bénčevih, daj. Bénčevima, tož.

daj. bengálskemu, tož. bengálski (živostno

Bénčeva, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevima;

bengálskega), mest. pri bengálskem, or. z

MNOŽINA: im. Bénčevi, rod. Bénčevih, daj. Bénčevim,

bengálskim; DVOJINA: im. bengálska, rod. bengálskih,

tož. Bénčeve, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevimi

daj. bengálskima, tož. bengálska, mest. pri bengálskih, ženski: EDNINA: im. Bénčeva, rod. Bénčeve, daj.

or. z bengálskima; MNOŽINA: im. bengálski, rod.

Bénčevi, tož. Bénčevo, mest. pri Bénčevi, or. z

bengálskih, daj. bengálskim, tož. bengálske, mest. pri

Bénčevo; DVOJINA: im. Bénčevi, rod. Bénčevih, daj.

bengálskih, or. z bengálskimi

Bénčevima, tož. Bénčevi, mest. pri Bénčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. bengálska, rod. bengálske, daj.

Bénčevima; MNOŽINA: im. Bénčeve, rod. Bénčevih,

bengálski, tož. bengálsko, mest. pri bengálski, or. z

daj. Bénčevim, tož. Bénčeve, mest. pri Bénčevih, or. z

bengálsko; DVOJINA: im. bengálski, rod. bengálskih,

Bénčevimi

daj. bengálskima, tož. bengálski, mest. pri bengálskih, srednji: EDNINA: im. Bénčevo, rod. Bénčevega, daj.

or. z bengálskima; MNOŽINA: im. bengálske, rod.

Bénčevemu, tož. Bénčevo, mest. pri Bénčevem, or. z

bengálskih, daj. bengálskim, tož. bengálske, mest. pri

Bénčevim; DVOJINA: im. Bénčevi, rod. Bénčevih, daj.

bengálskih, or. z bengálskimi

Bénčevima, tož. Bénčevi, mest. pri Bénčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. bengálsko, rod. bengálskega, Bénčevima; MNOŽINA: im. Bénčeva, rod. Bénčevih,

daj. bengálskemu, tož. bengálsko, mest. pri

daj. Bénčevim, tož. Bénčeva, mest. pri Bénčevih, or. z

bengálskem, or. z bengálskim; DVOJINA: im.

Bénčevimi

bengálski, rod. bengálskih, daj. bengálskima, tož.

STATUS: predlog

bengálski, mest. pri bengálskih, or. z bengálskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. bengálska, rod. bengálskih, daj.



bengálskim, tož. bengálska, mest. pri bengálskih, or. z Bengálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

bengálskimi

|pripadnik etnične skupine v Bangladešu|: Vélikega

STATUS: predlog

Bengalca Rabindranatha Tagoreja so nagradili z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Nobelovo nagrado



{B} Bengalčev

Benín -a m; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Bengálec, rod. Bengálca, daj.

|dolgo ime Republika Benin|; |država|: glavno mesto

Bengálcu, tož. Bengálca, mest. pri Bengálcu, or. z

Benina; Če se boste odpravili v Benin, lahko

Bengálcem; DVOJINA: im. Bengálca, rod. Bengálcev,

pričakujete topel sprejem domačinov; Rojen je bil

daj. Bengálcema, tož. Bengálca, mest. pri Bengálcih,

leta 1967 v Beninu

or. z Bengálcema; MNOŽINA: im. Bengálci, rod.

Kje? v Beninu

97

Od kod? iz Benina

srednji: EDNINA: im. benínsko, rod. benínskega, daj.

Kam? v Benin

benínskemu, tož. benínsko, mest. pri benínskem, or. z

{B} Beninčan, Beninčanka; Beninčanov,

benínskim; DVOJINA: im. benínski, rod. benínskih, daj.

Beninčankin; beninski

benínskima, tož. benínski, mest. pri benínskih, or. z

{O} EDNINA: im. Benín, rod. Benína, daj. Benínu, tož.

benínskima; MNOŽINA: im. benínska, rod. benínskih,

Benín, mest. pri Benínu, or. z Benínom

daj. benínskim, tož. benínska, mest. pri benínskih, or. z STATUS: predlog

benínskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Benínčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime



Poročena je z Beninčanom iz ljudstva Joruba;

bénjamin -a m

Skupina Beninčanov je predstavila ples beninskih

|najmlajši v družbi|: živostno Vsi so opazovali

kmetov

benjamina v ekipi; Ni lahko biti benjamin v katerem

(< Benín)

koli moštvu, saj si kot najmlajši zadolžen za hišna

{B} Beninčanov

opravila; |rastlina|: Drobnolistni fikus ali benjamin

{O} EDNINA: im. Benínčan, rod. Benínčana, daj.

(Ficus benjamina) moramo vsako pomlad obrezati,

Benínčanu, tož. Benínčana, mest. pri Benínčanu, or. z

da spodbudimo košato rast; prim. Bénjamin

Benínčanom; DVOJINA: im. Benínčana, rod.

{O} EDNINA: im. bénjamin, rod. bénjamina, daj.

Benínčanov, daj. Benínčanoma, tož. Benínčana, mest.

bénjaminu, tož. bénjamina, mest. pri bénjaminu, or. z

pri Benínčanih, or. z Benínčanoma; MNOŽINA: im.

bénjaminom; DVOJINA: im. bénjamina, rod.

Benínčani, rod. Benínčanov, daj. Benínčanom, tož.

bénjaminov, daj. bénjaminoma, tož. bénjamina, mest.

Benínčane, mest. pri Benínčanih, or. z Benínčani

pri bénjaminih, or. z bénjaminoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

bénjamini, rod. bénjaminov, daj. bénjaminom, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

bénjamine, mest. pri bénjaminih, or. z bénjamini



STATUS: predlog

Benínčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Afriški ritmi Beninčank so navdušili občinstvo



(< Benín)

Bénjamin -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Beninčankin

|moško ime|: klavirski opus Benjamina Ipavca; prim.

{O} EDNINA: im. Benínčanka, rod. Benínčanke, daj.

bénjamin

Benínčanki, tož. Benínčanko, mest. pri Benínčanki,

{B} Benjaminov

or. z Benínčanko; DVOJINA: im. Benínčanki, rod.

{O} EDNINA: im. Bénjamin, rod. Bénjamina, daj.

Benínčank, daj. Benínčankama, tož. Benínčanki, mest.

Bénjaminu, tož. Bénjamina, mest. pri Bénjaminu, or. z

pri Benínčankah, or. z Benínčankama; MNOŽINA: im.

Bénjaminom; DVOJINA: im. Bénjamina, rod.

Benínčanke, rod. Benínčank, daj. Benínčankam, tož.

Bénjaminov, daj. Bénjaminoma, tož. Bénjamina,

Benínčanke, mest. pri Benínčankah, or. z

mest. pri Bénjaminih, or. z Bénjaminoma; MNOŽINA:

Benínčankami

im. Bénjamini, rod. Bénjaminov, daj. Bénjaminom,

STATUS: predlog

tož. Bénjamine, mest. pri Bénjaminih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Bénjamini



STATUS: predlog

benínski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

beninski bron

moška)

(< Benín)



{O} moški: EDNINA: im. benínski, rod. benínskega, Bernárd Máriborski -a -ega m; ime bitja, osebno ime daj. benínskemu, tož. benínski (živostno benínskega),

|slovenski redovnik|: slovar Bernarda Mariborskega

mest. pri benínskem, or. z benínskim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Bernárd Máriborski, rod. Bernárda

benínska, rod. benínskih, daj. benínskima, tož.

Máriborskega, daj. Bernárdu Máriborskemu, tož.

benínska, mest. pri benínskih, or. z benínskima;

Bernárda Máriborskega, mest. pri Bernárdu

MNOŽINA: im. benínski, rod. benínskih, daj.

Máriborskem, or. z Bernárdom Máriborskim

benínskim, tož. benínske, mest. pri benínskih, or. z

STATUS: predlog

benínskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem ženski: EDNINA: im. benínska, rod. benínske, daj.

imenu

benínski, tož. benínsko, mest. pri benínski, or. z



benínsko; DVOJINA: im. benínski, rod. benínskih, daj.

Bernoulli -ja [bernúli] m; ime bitja, osebno ime benínskima, tož. benínski, mest. pri benínskih, or. z

|priimek|; |švicarski matematik in fizik|: Francoska

benínskima; MNOŽINA: im. benínske, rod. benínskih,

akademija znanosti je Danielu Bernoulliju podelila

daj. benínskim, tož. benínske, mest. pri benínskih, or. z prvo nagrado za ladijsko peščeno uro

benínskimi

{B} Bernoullijev

98

{O} EDNINA: im. Bernoulli, rod. Bernoullija, daj.

bêrtov, daj. bêrtoma, tož. bêrta, mest. pri bêrtih, or. z Bernoulliju, tož. Bernoullija, mest. pri Bernoulliju, or.

bêrtoma; MNOŽINA: im. bêrti, rod. bêrtov, daj. bêrtom,

z Bernoullijem; DVOJINA: im. Bernoullija, rod.

tož. bêrte, mest. pri bêrtih, or. z bêrti

Bernoullijev, daj. Bernoullijema, tož. Bernoullija,

STATUS: predlog

mest. pri Bernoullijih, or. z Bernoullijema; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

im. Bernoulliji, rod. Bernoullijev, daj. Bernoullijem,

odlikovanj, častnih nazivov; enakozvočnice

tož. Bernoullije, mest. pri Bernoullijih, or. z



Bernoulliji

Bêrt -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: Na vaji je opazoval igralca Berta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Sotlarja in Majdo Potokar; prim. bêrt



{B} Bertov

Bernoullijev -a -o [bernúlijev-] prid.

{O} EDNINA: im. Bêrt, rod. Bêrta, daj. Bêrtu, tož.

Bernoullijevo odkritje kinetične teorije plinov;

Bêrta, mest. pri Bêrtu, or. z Bêrtom; DVOJINA: im.

Bernoullijeva enačba ||fizikalna enačba, ki pojasnjuje Bêrta, rod. Bêrtov, daj. Bêrtoma, tož. Bêrta, mest. pri zvezo med tlakom in hitrostjo v nestisljivi

Bêrtih, or. z Bêrtoma; MNOŽINA: im. Bêrti, rod.

tekočini||: V delu »Hidromehanika« je Bernoulli

Bêrtov, daj. Bêrtom, tož. Bêrte, mest. pri Bêrtih, or. z izpeljal znamenito Bernoullijevo enačbo

Bêrti

(< Bernoulli)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Bernoullijev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Bernoullijevega, daj. Bernoullijevemu, tož.

moška)

Bernoullijev (živostno Bernoullijevega), mest. pri



Bernoullijevem, or. z Bernoullijevim; DVOJINA: im.

bés -a m

Bernoullijeva, rod. Bernoullijevih, daj.

|nadnaravno bitje, zli duh|: Gore so bile bivališča

Bernoullijevima, tož. Bernoullijeva, mest. pri

zlih duhov, demonov in besov

Bernoullijevih, or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im.

{B} besov

Bernoullijevi, rod. Bernoullijevih, daj.

{O} EDNINA: im. bés, rod. bésa, daj. bésu, tož. bésa,

Bernoullijevim, tož. Bernoullijeve, mest. pri

mest. pri bésu, or. z bésom; DVOJINA: im. bésa, rod.

Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi

bésov, daj. bésoma, tož. bésa, mest. pri bésih, or. z

ženski: EDNINA: im. Bernoullijeva, rod.

bésoma; MNOŽINA: im. bésa, rod. bésov, daj. bésom,

Bernoullijeve, daj. Bernoullijevi, tož. Bernoullijevo,

tož. bése, mest. pri bésih, or. z bési

mest. pri Bernoullijevi, or. z Bernoullijevo; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Bernoullijevi, rod. Bernoullijevih, daj.

P

Bernoullijevima,

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

tož. Bernoullijevi, mest. pri

Bernoullijevih,

nadnaravnih, domišljijskih bitij

or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im.

Bernoullijeve, rod. Bernoullijevih, daj.



Bernoullijevim, tož. Bernoullijeve, mest. pri

Bessemer -ja [bésemer] m; ime bitja, osebno ime

Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi

|priimek|; |britanski metalurg in izumitelj|: jeklarna

srednji:

Henryja Bessemerja; Odločili so se za sodelovanje z

EDNINA: im. Bernoullijevo, rod.

Bernoullijevega, daj. Bernoullijevemu, tož.

Bessemerjem

Bernoullijevo, mest. pri Bernoullijevem, or. z

{B} Bessemerjev

Bernoullijevim;

{O}

DVOJINA: im. Bernoullijevi, rod.

EDNINA: im. Bessemer, rod. Bessemerja, daj.

Bernoullijevih, daj. Bernoullijevima, tož.

Bessemerju, tož. Bessemerja, mest. pri Bessemerju,

Bernoullijevi, mest. pri Bernoullijevih, or. z

or. z Bessemerjem; DVOJINA: im. Bessemerja, rod.

Bernoullijevima;

Bessemerjev,

MNOŽINA: im. Bernoullijeva, rod.

daj. Bessemerjema, tož. Bessemerja,

Bernoullijevih, daj. Bernoullijevim, tož.

mest. pri Bessemerjih, or. z Bessemerjema;

Bernoullijeva, mest. pri Bernoullijevih, or. z

MNOŽINA: im. Bessemerji, rod. Bessemerjev, daj.

Bernoullijevimi

Bessemerjem, tož. Bessemerje, mest. pri

S

Bessemerjih,

TATUS: predlog

or. z Bessemerji

P

STATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

bêrt -a m



|nagrada|: živostno Podelili so mu berta za

Bessemerjev -a -o [bésemerjev-] prid.

življenjsko delo na področju filmske igre; Društvo

proizvodnja Bessemerjevega jekla; Bessemerjev

slovenskih režiserjev ga je nagradilo z bertom; prim.

postopek ||način pridobivanja jekla iz surovega

Bêrt

železa||: Danes le še majhen del jekel izdelujejo po

{O}

Bessemerjevem postopku

EDNINA: im. bêrt, rod. bêrta, daj. bêrtu, tož. bêrta,

mest. pri bêrtu, or. z bêrtom;

(< Bessemer)

DVOJINA: im. bêrta, rod.

99

{O} moški: EDNINA: im. Bessemerjev, rod.

Betetto -a [betéto] m; ime bitja, osebno ime

Bessemerjevega, daj. Bessemerjevemu, tož.

|priimek|; |slovenski pevec, skladatelj in pevski

Bessemerjev (živostno Bessemerjevega), mest. pri

pedagog|: Julij Betteto je bil steber ljubljanskega

Bessemerjevem, or. z Bessemerjevim; DVOJINA: im.

opernega in koncertnega dogajanja

Bessemerjeva, rod. Bessemerjevih, daj.

{B} Betettov

Bessemerjevima, tož. Bessemerjeva, mest. pri

{O} EDNINA: im. Betetto, rod. Betetta, daj. Betettu, tož.

Bessemerjevih, or. z Bessemerjevima; MNOŽINA: im.

Betetta, mest. pri Betettu, or. z Betettom; DVOJINA:

Bessemerjevi, rod. Bessemerjevih, daj.

im. Betetta, rod. Betettov, daj. Betettoma, tož. Betetta, Bessemerjevim, tož. Bessemerjeve, mest. pri

mest. pri Betettih, or. z Betettoma; MNOŽINA: im.

Bessemerjevih, or. z Bessemerjevimi

Betetti, rod. Betettov, daj. Betettom, tož. Betette, mest.

ženski: EDNINA: im. Bessemerjeva, rod.

pri Betettih, or. z Betetti

Bessemerjeve, daj. Bessemerjevi, tož. Bessemerjevo,

STATUS: predlog

mest. pri Bessemerjevi, or. z Bessemerjevo; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

im. Bessemerjevi, rod. Bessemerjevih, daj.



Bessemerjevima, tož. Bessemerjevi, mest. pri

Betettov -a -o [betétov-] prid.

Bessemerjevih, or. z Bessemerjevima; MNOŽINA: im.

O Betettovih odrskih in koncertnih nastopih so

Bessemerjeve, rod. Bessemerjevih, daj.

pisali vsi dunajski dnevniki; Betettova nagrada

Bessemerjevim, tož. Bessemerjeve, mest. pri

||nagrada||: Pianist je prejel Bettetovo nagrado

Bessemerjevih, or. z Bessemerjevimi

Društva slovenskih glasbenikov

srednji: EDNINA: im. Bessemerjevo, rod.

(< Betetto)

Bessemerjevega, daj. Bessemerjevemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Betettov, rod. Betettovega, Bessemerjevo, mest. pri Bessemerjevem, or. z

daj. Betettovemu, tož. Betettov (živostno Betettovega), Bessemerjevim; DVOJINA: im. Bessemerjevi, rod.

mest. pri Betettovem, or. z Betettovim; DVOJINA: im.

Bessemerjevih, daj. Bessemerjevima, tož.

Betettova, rod. Betettovih, daj. Betettovima, tož.

Bessemerjevi, mest. pri Bessemerjevih, or. z

Betettova, mest. pri Betettovih, or. z Betettovima;

Bessemerjevima; MNOŽINA: im. Bessemerjeva, rod.

MNOŽINA: im. Betettovi, rod. Betettovih, daj.

Bessemerjevih, daj. Bessemerjevim, tož.

Betettovim, tož. Betettove, mest. pri Betettovih, or. z Bessemerjeva, mest. pri Bessemerjevih, or. z

Betettovimi

Bessemerjevimi

ženski: EDNINA: im. Betettova, rod. Betettove, daj.

STATUS: predlog

Betettovi, tož. Betettovo, mest. pri Betettovi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Betettovo; DVOJINA: im. Betettovi, rod. Betettovih,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

daj. Betettovima, tož. Betettovi, mest. pri Betettovih, or. z Betettovima; MNOŽINA: im. Betettove, rod.

béta -e ž

Betettovih, daj. Betettovim, tož. Betettove, mest. pri

|grška črka ß|: alfa, beta, gama; Napisal je beto; kot

Betettovih, or. z Betettovimi

prilastek, v imenovalniku Podana sta kota alfa in beta; srednji: EDNINA: im. Betettovo, rod. Betettovega, daj.

Kalcij ob razpadu seva žarke beta; Surov korenček

Betettovemu, tož. Betettovo, mest. pri Betettovem, or.

vsebuje precej karotena beta; nesklonljivo v zvezi beta z Betettovim; DVOJINA: im. Betettovi, rod.

celica Sladkorna bolezen tipa 1 nastane zaradi

Betettovih, daj. Betettovima, tož. Betettovi, mest. pri uničenja beta celic v trebušni slinavki celic beta; Betettovih, or. z Betettovima; MNOŽINA: im.

nesklonljivo v zvezi beta faza Potrebovali so le nekaj Betettova, rod. Betettovih, daj. Betettovim, tož.

mesecev od beta faze do končnega izdelka faze

Betettova, mest. pri Betettovih, or. z Betettovimi

beta; nesklonljivo v zvezi beta različica Program je na STATUS: predlog

voljo v beta različici v različici beta; nesklonljivo v PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na zvezi beta samec Šimpanzi gojijo lovsko kulturo beta

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

samcev samcev beta; nesklonljivo v zvezi beta stanje odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

prehod iz beta v alfa stanje iz stanja beta v stanje alfa; nesklonljivo v zvezi beta žarek ščit pred sevanjem Bethe -ja [béte] m; ime bitja, osebno ime

beta žarkov žarkov beta

|priimek|; |nemško-ameriški fizik|: Raziskave

{O} EDNINA: im. béta, rod. béte, daj. béti, tož. béto,

jedrskih reakcij in presekov so pomagale Hansu

mest. pri béti, or. z béto; DVOJINA: im. béti, rod. bét, Betheju pri razvoju Bohrove teorije; prim. Bethe-daj. bétama, tož. béti, mest. pri bétah, or. z bétama;

Weizsäckerjev

MNOŽINA: im. béte, rod. bét, daj. bétam, tož. béte, mest.

{B} Bethejev

pri bétah, or. z bétami

{O} EDNINA: im. Bethe, rod. Betheja, daj. Betheju, tož.

STATUS: predlog

Betheja, mest. pri Betheju, or. z Bethejem; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); nesklonljivo v im. Betheja, rod. Bethejev, daj. Bethejema, tož.

zvezi

Betheja, mest. pri Bethejih, or. z Bethejema;



100

MNOŽINA: im. Betheji, rod. Bethejev, daj. Bethejem, Bethe-Weizsäckerjeve, mest. pri Bethe-tož. Betheje, mest. pri Bethejih, or. z Betheji

Weizsäckerjevih, or. z Bethe-Weizsäckerjevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Bethe-Weizsäckerjeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Bethe-Weizsäckerjeve, daj. Bethe-Weizsäckerjevi,

samostalnik moškega spola

tož. Bethe-Weizsäckerjevo, mest. pri Bethe-



Weizsäckerjevi, or. z Bethe-Weizsäckerjevo;

Bethejev -a -o [bétejev-] prid.

DVOJINA: im. Bethe-Weizsäckerjevi, rod. Bethe-

Bethejev laboratorij;

Weizsäckerjevih,

Bethejev cikel ||fizikalna

daj. Bethe-Weizsäckerjevima, tož.

reakcija||: Pri reakciji, imenovani Bethejev cikel,

Bethe-Weizsäckerjevi, mest. pri Bethe-

nastajajo žarki gama in nevtrini;

Weizsäckerjevih,

prim. Bethe-

or. z Bethe-Weizsäckerjevima;

Weizsäckerjev

MNOŽINA: im. Bethe-Weizsäckerjeve, rod. Bethe-

(< Bethe)

Weizsäckerjevih, daj. Bethe-Weizsäckerjevim, tož.

{O} moški:

Bethe-Weizsäckerjeve,

EDNINA: im. Bethejev, rod. Bethejevega,

mest. pri Bethe-

Weizsäckerjevih,

daj. Bethejevemu, tož. Bethejev (živostno

or. z Bethe-Weizsäckerjevimi

Bethejevega),

srednji:

mest. pri Bethejevem, or. z

EDNINA: im. Bethe-Weizsäckerjevo, rod.

Bethejevim;

Bethe-Weizsäckerjevega,

DVOJINA: im. Bethejeva, rod. Bethejevih,

daj. Bethe-

Weizsäckerjevemu,

daj. Bethejevima, tož. Bethejeva, mest. pri Bethejevih, tož. Bethe-Weizsäckerjevo, mest.

pri Bethe-Weizsäckerjevem,

or. z Bethejevima; MNOŽINA: im. Bethejevi, rod.

or. z Bethe-

Bethejevih,

Weizsäckerjevim;

daj. Bethejevim, tož. Bethejeve, mest. pri

DVOJINA: im. Bethe-

Bethejevih,

Weizsäckerjevi,

or. z Bethejevimi

rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj.

ženski:

Bethe-Weizsäckerjevima,

EDNINA: im. Bethejeva, rod. Bethejeve, daj.

tož. Bethe-

Bethejevi,

Weizsäckerjevi,

tož. Bethejevo, mest. pri Bethejevi, or. z

mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or.

Bethejevo;

z Bethe-Weizsäckerjevima;

DVOJINA: im. Bethejevi, rod. Bethejevih,

MNOŽINA: im. Bethe-

Weizsäckerjeva,

daj. Bethejevima, tož. Bethejevi, mest. pri Bethejevih, rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj.

Bethe-Weizsäckerjevim,

or. z Bethejevima; MNOŽINA: im. Bethejeve, rod.

tož. Bethe-Weizsäckerjeva,

Bethejevih, daj. Bethejevim, tož. Bethejeve, mest. pri

mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or. z Bethe-

Bethejevih,

Weizsäckerjevimi

or. z Bethejevimi

srednji: EDNINA: im. Bethejevo, rod. Bethejevega, STATUS: predlog

daj. Bethejevemu, tož. Bethejevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Bethejevem, or. z Bethejevim; DVOJINA: im.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Bethejevi, rod. Bethejevih, daj. Bethejevima, tož.



Bethejevi, mest. pri Bethejevih, or. z Bethejevima;

Bévc -a m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Bethejeva, rod. Bethejevih, daj.

|priimek|: Po besedah Janeza Bevca so dosegli cilj;

Bethejevim, tož. Bethejeva, mest. pri Bethejevih, or. z Rad je sodeloval z Janezom Bevcem

Bethejevimi

{B} Bevčev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Bévc, rod. Bévca, daj. Bévcu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Bévca, mest. pri Bévcu, or. z Bévcem; DVOJINA: im.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Bévca, rod. Bévcev, daj. Bévcema, tož. Bévca, mest.



pri Bévcih, or. z Bévcema; MNOŽINA: im. Bévci, rod.

Bethe-Weizsäckerjev -a -o [béte-vajdzékerjev-]

Bévcev, daj. Bévcem, tož. Bévce, mest. pri Bévcih, or.

z Bévci

prid.

|Bethejev in Weizsäckerjev| Bethe-Weizsäckerjev cikel STATUS: predlog

||zaključen krožni potek jedrskih reakcij||: zlivanje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

vodika v helij prek Bethe-Weizsäckerjevega cikla;

samostalnik moškega spola

prim. Bethejev, Weizsäckerjev



(< Bethe, Weizsäcker)

Bévčev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Bethe-Weizsäckerjev, rod.

Bevčevih strokovnih referenc ne pozna

Bethe-Weizsäckerjevega, daj. Bethe-

(< Bévc)

Weizsäckerjevemu, tož. Bethe-Weizsäckerjev

{O} moški: EDNINA: im. Bévčev, rod. Bévčevega, daj.

(živostno Bethe-Weizsäckerjevega), mest. pri Bethe-

Bévčevemu, tož. Bévčev (živostno Bévčevega), mest.

Weizsäckerjevem, or. z Bethe-Weizsäckerjevim;

pri Bévčevem, or. z Bévčevim; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Bethe-Weizsäckerjeva, rod. Bethe-

Bévčeva, rod. Bévčevih, daj. Bévčevima, tož.

Weizsäckerjevih, daj. Bethe-Weizsäckerjevima, tož.

Bévčeva, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevima;

Bethe-Weizsäckerjeva, mest. pri Bethe-

MNOŽINA: im. Bévčevi, rod. Bévčevih, daj. Bévčevim,

Weizsäckerjevih, or. z Bethe-Weizsäckerjevima;

tož. Bévčeve, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevimi

MNOŽINA: im. Bethe-Weizsäckerjevi, rod. Bethe-

ženski: EDNINA: im. Bévčeva, rod. Bévčeve, daj.

Weizsäckerjevih, daj. Bethe-Weizsäckerjevim, tož.

Bévčevi, tož. Bévčevo, mest. pri Bévčevi, or. z

Bévčevo; DVOJINA: im. Bévčevi, rod. Bévčevih, daj.

101

Bévčevima, tož. Bévčevi, mest. pri Bévčevih, or. z Billiejina, mest. pri Billiejinih, or. z Billiejinima;

Bévčevima; MNOŽINA: im. Bévčeve, rod. Bévčevih,

MNOŽINA: im. Billiejini, rod. Billiejinih, daj.

daj. Bévčevim, tož. Bévčeve, mest. pri Bévčevih, or. z

Billiejinim, tož. Billiejine, mest. pri Billiejinih, or. z Bévčevimi

Billiejinimi

srednji: EDNINA: im. Bévčevo, rod. Bévčevega, daj.

ženski: EDNINA: im. Billiejina, rod. Billiejine, daj.

Bévčevemu, tož. Bévčevo, mest. pri Bévčevem, or. z

Billiejini, tož. Billiejino, mest. pri Billiejini, or. z Bévčevim; DVOJINA: im. Bévčevi, rod. Bévčevih, daj.

Billiejino; DVOJINA: im. Billiejini, rod. Billiejinih, daj.

Bévčevima, tož. Bévčevi, mest. pri Bévčevih, or. z

Billiejinima, tož. Billiejini, mest. pri Billiejinih, or. z Bévčevima; MNOŽINA: im. Bévčeva, rod. Bévčevih,

Billiejinima; MNOŽINA: im. Billiejine, rod. Billiejinih, daj. Bévčevim, tož. Bévčeva, mest. pri Bévčevih, or. z

daj. Billiejinim, tož. Billiejine, mest. pri Billiejinih, or.

Bévčevimi

z Billiejinimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Billiejino, rod. Billiejinega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Billiejinemu, tož. Billiejino, mest. pri Billiejinem, or.



z Billiejinim; DVOJINA: im. Billiejini, rod. Billiejinih, Bf -- [bə̀fə̀ tudi bəfə̀ in béèf tudi beèf] m; simbol daj. Billiejinima, tož. Billiejini, mest. pri Billiejinih,

|bofor|: Pihal je veter z močjo 9 Bf

or. z Billiejinima; MNOŽINA: im. Billiejina, rod.

STATUS: predlog

Billiejinih, daj. Billiejinim, tož. Billiejina, mest. pri P

Billiejinih, or. z Billiejinimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



STATUS: predlog

Bh -- [bə̀hə̀ tudi bəhə̀ in béhá tudi behá] m; simbol PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|borij|: Simbol za kemijski element borij je Bh



STATUS: predlog

bínkošten -tna -o prid.

P

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Odraščal je v RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



binkoštni skupnosti; binkoštni ponedeljek ||krščanski Bi -- [bə̀í

praznik||: pridiga na binkoštni ponedeljek; binkoštna tudi bəí in béí tudi beí] m; simbol

|bizmut|: Simbol za kemijski element bizmut je Bi;

nedelja ||krščanski praznik||: V Slovenskih Goricah pastirji na binkoštno nedeljo močno pokajo z biči,

|bizmutov|: v kemijski formuli bizmutov oksid (Bi2O3)

ker tako coprnice nimajo moči nad živino;

S

prim.

TATUS: predlog

ponedéljek, nedélja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< bínkoštnik)



{O} moški: EDNINA: im. bínkošten, rod. bínkoštnega, bibl. okrajš.

daj. bínkoštnemu, tož. bínkošten (živostno

|biblični|: Izpopolnjeval se je na bibl. inštitutu v

bínkoštnega), mest. pri bínkoštnem, or. z bínkoštnim;

Rimu; |bibliografski|: bibl. opombe; |bibliotekar;

DVOJINA: im. bínkoštna, rod. bínkoštnih, daj.

bibliotekarka|: v zvezi okrajšav Jana Novak, univ. dipl.

bínkoštnima, tož. bínkoštna, mest. pri bínkoštnih, or. z bibl.

bínkoštnima; MNOŽINA: im. bínkoštni, rod.

STATUS: predlog

bínkoštnih, daj. bínkoštnim, tož. bínkoštne, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

bínkoštnih, or. z bínkoštnimi



ženski: EDNINA: im. bínkoštna, rod. bínkoštne, daj.

Billie -- [bíli] ž; ime bitja, osebno ime

bínkoštni, tož. bínkoštno, mest. pri bínkoštni, or. z

|angleško žensko ime|: srečanje z Billie

bínkoštno; DVOJINA: im. bínkoštni, rod. bínkoštnih,

{B} Billiejin

daj. bínkoštnima, tož. bínkoštni, mest. pri bínkoštnih,

{O} EDNINA: im. Billie, rod. Billie, daj. Billie, tož.

or. z bínkoštnima; MNOŽINA: im. bínkoštne, rod.

Billie, mest. pri Billie, or. z Billie; DVOJINA: im.

bínkoštnih, daj. bínkoštnim, tož. bínkoštne, mest. pri

Billie, rod. Billie, daj. Billie, tož. Billie, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnimi

Billie, or. z Billie; MNOŽINA: im. Billie, rod. Billie, srednji: EDNINA: im. bínkoštno, rod. bínkoštnega, daj.

daj. Billie, tož. Billie, mest. pri Billie, or. z Billie bínkoštnemu, tož. bínkoštno, mest. pri bínkoštnem, or.

STATUS: predlog

z bínkoštnim; DVOJINA: im. bínkoštni, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

bínkoštnih, daj. bínkoštnima, tož. bínkoštni, mest. pri ženska); samostalnik ženskega spola

bínkoštnih, or. z bínkoštnima; MNOŽINA: im.



bínkoštna, rod. bínkoštnih, daj. bínkoštnim, tož.

Billiejin -a -o [bílijin] prid.

bínkoštna, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnimi

Občudovali so Billiejin način petja

STATUS: predlog

(< Billie)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Billiejin, rod. Billiejinega, daj. Billiejinemu, tož. Billiejin (živostno Billiejinega), bínkošti -i ž mn.

mest. pri Billiejinem, or. z Billiejinim; DVOJINA: im.

|krščanski praznik|: V nedeljo so katoličani in

Billiejina, rod. Billiejinih, daj. Billiejinima, tož.

evangeličani praznovali binkošti

102

{O} MNOŽINA: im. bínkošti, rod. bínkošti, daj.

|biokemik; biokemičarka|: v zvezi okrajšav Janez

bínkoštim, tož. bínkošti, mest. pri bínkoštih, or. z

Novak, univ. dipl. biokem.; |biokemični|: biokem.

bínkoštmi

laboratorij; |biokemija|: v zvezi okrajšav Njen naziv je STATUS: predlog

spec. med. biokem.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

STATUS: predlog

posebnih datumov, dnevov, mesecev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





bínkoštnica1 -e ž

bíokémični -a -o prid.

|pripadnica Binkoštne cerkve|: Učiteljica

|biološki in kemični|: biokemični laboratorij;

binkoštnica ni želela poslušati odlomka iz Harryja

biokemične raziskave živčevja

Potterja

{O} moški: EDNINA: im. bíokémični, rod.

(< bínkoštnik)

bíokémičnega, daj. bíokémičnemu, tož. bíokémični

{B} binkoštničin

(živostno bíokémičnega), mest. pri bíokémičnem, or. z

{O} EDNINA: im. bínkoštnica, rod. bínkoštnice, daj.

bíokémičnim; DVOJINA: im. bíokémična, rod.

bínkoštnici, tož. bínkoštnico, mest. pri bínkoštnici, or.

bíokémičnih, daj. bíokémičnima, tož. bíokémična,

z bínkoštnico; DVOJINA: im. bínkoštnici, rod.

mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnima; MNOŽINA:

bínkoštnic, daj. bínkoštnicama, tož. bínkoštnici, mest.

im. bíokémični, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnim,

pri bínkoštnicah, or. z bínkoštnicama; MNOŽINA: im.

tož. bíokémične, mest. pri bíokémičnih, or. z

bínkoštnice, rod. bínkoštnic, daj. bínkoštnicam, tož.

bíokémičnimi

bínkoštnice, mest. pri bínkoštnicah, or. z

ženski: EDNINA: im. bíokémična, rod. bíokémične, bínkoštnicami

daj. bíokémični, tož. bíokémično, mest. pri

STATUS: predlog

bíokémični, or. z bíokémično; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

bíokémični, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnima, tož.



bíokémični, mest. pri bíokémičnih, or. z

bínkoštnica2 -e

bíokémičnima;

ž

MNOŽINA: im. bíokémične, rod.

|rastlina|: šopek dišečih binkoštnic;

bíokémičnih,

sopomenka

daj. bíokémičnim, tož. bíokémične,

šmarnica

mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnimi

{B} binkoštničin

srednji: EDNINA: im. bíokémično, rod.

{O}

bíokémičnega,

EDNINA: im. bínkoštnica, rod. bínkoštnice, daj.

daj. bíokémičnemu, tož. bíokémično,

bínkoštnici, tož. bínkoštnico, mest. pri bínkoštnici, or.

mest. pri bíokémičnem, or. z bíokémičnim; DVOJINA:

z bínkoštnico; DVOJINA: im. bínkoštnici, rod.

im. bíokémični, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnima,

bínkoštnic, daj. bínkoštnicama, tož. bínkoštnici, mest.

tož. bíokémični, mest. pri bíokémičnih, or. z

pri bínkoštnicah,

bíokémičnima;

or. z bínkoštnicama; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. bíokémična, rod.

bínkoštnice,

bíokémičnih,

rod. bínkoštnic, daj. bínkoštnicam, tož.

daj. bíokémičnim, tož. bíokémična,

bínkoštnice, mest. pri bínkoštnicah, or. z

mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnimi

bínkoštnicami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice





biol. okrajš.

bínkoštnik -a m

|biolog; biologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak,

|pripadnik Binkoštne cerkve|: V teden krščanske

univ. dipl. biol.; |biologija|: v zvezi okrajšav Po

edinosti se bodo v Sloveniji poleg katolikov

izobrazbi je prof. biol.; |biološki|: biol. proces

vključili tudi evangeličani, pravoslavci in

STATUS: predlog

binkoštniki; misijon brazilskih binkoštnikov v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Afriki



{B} binkoštnikov

Bissaučev -a -o [bisáu̯čev-] prid.

{O} EDNINA: im. bínkoštnik, rod. bínkoštnika, daj.

O Bissaučevi družini ni bilo nobenih novic

bínkoštniku, tož. bínkoštnika, mest. pri bínkoštniku,

(< Bissauec)

or. z bínkoštnikom; DVOJINA: im. bínkoštnika, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Bissaučev, rod.

bínkoštnikov, daj. bínkoštnikoma, tož. bínkoštnika,

Bissaučevega, daj. Bissaučevemu, tož. Bissaučev

mest. pri bínkoštnikih, or. z bínkoštnikoma;

(živostno Bissaučevega), mest. pri Bissaučevem, or. z

MNOŽINA: im. bínkoštniki, rod. bínkoštnikov, daj.

Bissaučevim; DVOJINA: im. Bissaučeva, rod.

bínkoštnikom, tož. bínkoštnike, mest. pri

Bissaučevih, daj. Bissaučevima, tož. Bissaučeva,

bínkoštnikih, or. z bínkoštniki

mest. pri Bissaučevih, or. z Bissaučevima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Bissaučevi, rod. Bissaučevih, daj. Bissaučevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. Bissaučeve, mest. pri Bissaučevih, or. z



Bissaučevimi

biokem. okrajš.

103

ženski: EDNINA: im. Bissaučeva, rod. Bissaučeve, daj.

bissavskih, daj. bissavskim, tož. bissavske, mest. pri

Bissaučevi, tož. Bissaučevo, mest. pri Bissaučevi, or.

bissavskih, or. z bissavskimi

z Bissaučevo; DVOJINA: im. Bissaučevi, rod.

ženski: EDNINA: im. bissavska, rod. bissavske, daj.

Bissaučevih, daj. Bissaučevima, tož. Bissaučevi, mest.

bissavski, tož. bissavsko, mest. pri bissavski, or. z

pri Bissaučevih, or. z Bissaučevima; MNOŽINA: im.

bissavsko; DVOJINA: im. bissavski, rod. bissavskih,

Bissaučeve, rod. Bissaučevih, daj. Bissaučevim, tož.

daj. bissavskima, tož. bissavski, mest. pri bissavskih, Bissaučeve, mest. pri Bissaučevih, or. z

or. z bissavskima; MNOŽINA: im. bissavske, rod.

Bissaučevimi

bissavskih, daj. bissavskim, tož. bissavske, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Bissaučevo, rod. Bissaučevega, bissavskih, or. z bissavskimi

daj. Bissaučevemu, tož. Bissaučevo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. bissavsko, rod. bissavskega, daj.

Bissaučevem, or. z Bissaučevim; DVOJINA: im.

bissavskemu, tož. bissavsko, mest. pri bissavskem, or.

Bissaučevi, rod. Bissaučevih, daj. Bissaučevima, tož.

z bissavskim; DVOJINA: im. bissavski, rod.

Bissaučevi, mest. pri Bissaučevih, or. z

bissavskih, daj. bissavskima, tož. bissavski, mest. pri Bissaučevima; MNOŽINA: im. Bissaučeva, rod.

bissavskih, or. z bissavskima; MNOŽINA: im.

Bissaučevih, daj. Bissaučevim, tož. Bissaučeva, mest.

bissavska, rod. bissavskih, daj. bissavskim, tož.

pri Bissaučevih, or. z Bissaučevimi

bissavska, mest. pri bissavskih, or. z bissavskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Bissauec -uca [bisávəc] m; ime bitja, prebivalsko ime bizantínski -a -o prid.

Govorila je jezik Bissaucev

|nanašajoč se na Bizantince ali na Bizanc|:

(< Gvineja Bissau)

bizantinski cesar Justinijan; bizantinski imperij

{B} Bissaučev

(< Bizantínsko cesárstvo)

{O} EDNINA: im. Bissauec, rod. Bissauca, daj.

{O} moški: EDNINA: im. bizantínski, rod.

Bissaucu, tož. Bissauca, mest. pri Bissaucu, or. z

bizantínskega, daj. bizantínskemu, tož. bizantínski

Bissaucem; DVOJINA: im. Bissauca, rod. Bissaucev,

(živostno bizantínskega), mest. pri bizantínskem, or. z daj. Bissaucema, tož. Bissauca, mest. pri Bissaucih, or.

bizantínskim; DVOJINA: im. bizantínska, rod.

z Bissaucema; MNOŽINA: im. Bissauci, rod.

bizantínskih, daj. bizantínskima, tož. bizantínska,

Bissaucev, daj. Bissaucem, tož. Bissauce, mest. pri

mest. pri bizantínskih, or. z bizantínskima; MNOŽINA:

Bissaucih, or. z Bissauci

im. bizantínski, rod. bizantínskih, daj. bizantínskim,

STATUS: predlog

tož. bizantínske, mest. pri bizantínskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

bizantínskimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. bizantínska, rod. bizantínske, daj.



bizantínski, tož. bizantínsko, mest. pri bizantínski, or.

Bissauka -e [bisáu̯ka]

z bizantínsko;

ž; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. bizantínski, rod.

Nastopila je glasbena skupina Bissauk

bizantínskih, daj. bizantínskima, tož. bizantínski,

(< Gvineja Bissau)

mest. pri bizantínskih, or. z bizantínskima; MNOŽINA:

{B} Bissaukin

im. bizantínske, rod. bizantínskih, daj. bizantínskim,

{O} EDNINA: im. Bissauka, rod. Bissauke, daj.

tož. bizantínske, mest. pri bizantínskih, or. z

Bissauki,

bizantínskimi

tož. Bissauko, mest. pri Bissauki, or. z

Bissauko;

srednji:

DVOJINA: im. Bissauki, rod. Bissauk, daj.

EDNINA: im. bizantínsko, rod. bizantínskega,

Bissaukama, tož. Bissauki, mest. pri Bissaukah, or. z

daj. bizantínskemu, tož. bizantínsko, mest. pri

Bissaukama;

bizantínskem,

MNOŽINA: im. Bissauke, rod. Bissauk,

or. z bizantínskim; DVOJINA: im.

bizantínski,

daj. Bissaukam, tož. Bissauke, mest. pri Bissaukah, or.

rod. bizantínskih, daj. bizantínskima, tož.

z Bissaukami

bizantínski, mest. pri bizantínskih, or. z

S

bizantínskima; MNOŽINA: im. bizantínska, rod.

TATUS: predlog

bizantínskih,

P

daj. bizantínskim, tož. bizantínska, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pri bizantínskih, or. z bizantínskimi



S

bissavski -a -o [bisáu̯ski]

TATUS: predlog

prid.

bissavska ribolovna cona

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Gvineja Bissau)



{O} moški:

Bizantínsko cesárstvo -ega -a

EDNINA: im. bissavski, rod. bissavskega,

s; zemljepisno ime

|vzhodni del razpadlega Rimskega cesarstva|:

daj. bissavskemu, tož. bissavski (živostno

bissavskega),

osvojitev Bizantinskega cesarstva

mest. pri bissavskem, or. z bissavskim;

DVOJINA: im. bissavska, rod. bissavskih, daj.

Kje? v Bizantinskem cesarstvu

bissavskima, tož. bissavska, mest. pri bissavskih, or. z Od kod? iz Bizantinskega cesarstva

bissavskima; MNOŽINA: im. bissavski, rod.

Kam? v Bizantinsko cesarstvo

104

{O} EDNINA: im. Bizantínsko cesárstvo, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Blagájev tudi Blagáyev, rod.

Bizantínskega cesárstva, daj. Bizantínskemu

Blagájevega tudi Blagáyevega, daj. Blagájevemu tudi

cesárstvu, tož. Bizantínsko cesárstvo, mest. pri

Blagáyevemu, tož. Blagájev tudi Blagáyev (živostno

Bizantínskem cesárstvu, or. z Bizantínskim

Blagájevega tudi Blagáyevega), mest. pri Blagájevem

cesárstvom

tudi pri Blagáyevem, or. z Blagájevim tudi z

STATUS: predlog

Blagáyevim; DVOJINA: im. Blagájeva tudi Blagáyeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

rod. Blagájevih tudi Blagáyevih, daj. Blagájevima tudi



Blagáyevima, tož. Blagájeva tudi Blagáyeva, mest. pri

Bk -- [bə̀kə̀ tudi bəkə̀ in béká tudi beká] m; simbol Blagájevih tudi pri Blagáyevih, or. z Blagájevima tudi

|berkelij|: Simbol za kemijski element berkelij je

z Blagáyevima; MNOŽINA: im. Blagájevi tudi

Bk

Blagáyevi, rod. Blagájevih tudi Blagáyevih, daj.

STATUS: predlog

Blagájevim tudi Blagáyevim, tož. Blagájeve tudi

P

Blagáyeve, mest. pri Blagájevih tudi pri Blagáyevih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



or. z Blagájevimi tudi z Blagáyevimi

bl.

ženski: EDNINA: im. Blagájeva tudi Blagáyeva, rod.

okrajš.

Blagájeve

|blaženi|:

tudi Blagáyeve, daj. Blagájevi tudi

pred imenom župnija bl. Antona Martina

Slomška

Blagáyevi, tož. Blagájevo tudi Blagáyevo, mest. pri

Blagájevi

S

tudi pri Blagáyevi, or. z Blagájevo tudi z

TATUS: predlog

Blagáyevo; DVOJINA: im. Blagájevi tudi Blagáyevi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rod. Blagájevih tudi Blagáyevih, daj. Blagájevima tudi



Blagáyevima, tož. Blagájevi tudi Blagáyevi, mest. pri

b. l. [bə̀ lə̀] okrajš.

Blagájevih tudi pri Blagáyevih, or. z Blagájevima tudi

|brez letnice|: Če delo nima letnice, zapišite b. l.; pri z Blagáyevima; MNOŽINA: im. Blagájeve tudi

navajanju Kamen in njiva, Pravljica o mraku, b. l.,

Blagáyeve, rod. Blagájevih tudi Blagáyevih, daj.

posthumno

Blagájevim tudi Blagáyevim, tož. Blagájeve tudi

STATUS: predlog

Blagáyeve, mest. pri Blagájevih tudi pri Blagáyevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

or. z Blagájevimi tudi z Blagáyevimi



srednji: EDNINA: im. Blagájevo tudi Blagáyevo, rod.

Blagáj -a tudi Blagáy -a [blagáj] m; ime bitja, osebno Blagájevega tudi Blagáyevega, daj. Blagájevemu tudi

ime

Blagáyevemu, tož. Blagájevo tudi Blagáyevo, mest.

|priimek|; |slovenski botanik in mecen umetnosti|:

pri Blagájevem tudi pri Blagáyevem, or. z

Naravoslovec Henrik Freyer je po grofu Rihardu

Blagájevim tudi z Blagáyevim; DVOJINA: im.

Ursiniju Blagaju poimenoval vrsto domačega

Blagájevi tudi Blagáyevi, rod. Blagájevih tudi

volčina

Blagáyevih, daj. Blagájevima tudi Blagáyevima, tož.

{B} Blagajev tudi Blagayev

Blagájevi tudi Blagáyevi, mest. pri Blagájevih tudi pri

{O} EDNINA: im. Blagáj tudi Blagáy, rod. Blagája tudi

Blagáyevih, or. z Blagájevima tudi z Blagáyevima;

Blagáya, daj. Blagáju tudi Blagáyu, tož. Blagája tudi

MNOŽINA: im. Blagájeva tudi Blagáyeva, rod.

Blagáya, mest. pri Blagáju tudi pri Blagáyu, or. z

Blagájevih tudi Blagáyevih, daj. Blagájevim tudi

Blagájem tudi z Blagáyem; DVOJINA: im. Blagája tudi

Blagáyevim, tož. Blagájeva tudi Blagáyeva, mest. pri

Blagáya, rod. Blagájev tudi Blagáyev, daj. Blagájema

Blagájevih tudi pri Blagáyevih, or. z Blagájevimi tudi

tudi Blagáyema, tož. Blagája tudi Blagáya, mest. pri

z Blagáyevimi

Blagájih tudi pri Blagáyih, or. z Blagájema tudi z

STATUS: predlog

Blagáyema; MNOŽINA: im. Blagáji tudi Blagáyi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Blagájev tudi Blagáyev, daj. Blagájem tudi

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; svojilni

Blagáyem, tož. Blagáje tudi Blagáyem, mest. pri

pridevniki

Blagájih tudi pri Blagáyih, or. z Blagáji tudi z

Blagáyi



Blagáy -a

S

m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri

TATUS: predlog

Blagáj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

Blagayev -a -o prid.; obširneje glej pri Blagájev spola





Bláž -a m; ime bitja, osebno ime

Blagájev -a -o tudi Blagayev -a -o [blagájev-] prid.

|moško ime|: Pred štirinajstimi leti je z bratrancem

V zborniku so zbrani referati simpozija ob

Blažem začel igrati pri vaškem ansamblu

jubilejnem Blagajevem letu; Blagajev/blagajev volčin

{B} Blažev

||rastlina||: razstava o Blagajevem/blagajevem

{O} EDNINA: im. Bláž, rod. Bláža, daj. Blážu, tož.

volčinu (Daphne blagayana)

Bláža, mest. pri Blážu, or. z Blážem; DVOJINA: im.

(< Blagáj)

Bláža, rod. Blážev, daj. Blážema, tož. Bláža, mest. pri 105

Blážih, or. z Blážema; MNOŽINA: im. Bláži, rod.



Blážev, daj. Blážem, tož. Bláže, mest. pri Blážih, or. z blážev -a -o prid.

Bláži

blažev žegen ||neučinkovito sredstvo||: V strnjenih STATUS: predlog

naseljih, kjer se zvok odbija od vseh mogočih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

objektov in zidov, je postavitev protihrupnih ograj

moška); samostalnik moškega spola

blažev žegen; prim. Blážev



(< Bláž)

blážen -a -o

{O} moški:

prid.

EDNINA: im. blážev, rod. bláževega, daj.

|verski naziv|:

bláževemu,

pred imenom kot vrstni pridevnik blaženi

tož. blážev (živostno bláževega), mest. pri

Alojzij Stepinac; Odprli so romarsko pot blaženega

bláževem, or. z bláževim; DVOJINA: im. bláževa, rod.

Antona Martina Slomška;

bláževih,

prim. bl.

daj. bláževima, tož. bláževa, mest. pri

{O} moški:

bláževih,

EDNINA: im. blážen, rod. bláženega, daj.

or. z bláževima; MNOŽINA: im. bláževi, rod.

bláženemu,

bláževih,

tož. (živostno bláženega), mest. pri

daj. bláževim, tož. bláževe, mest. pri

bláženem,

bláževih,

or. z bláženim; DVOJINA: im. blážena, rod.

or. z bláževimi

bláženih,

ženski:

daj. bláženima, tož. blážena, mest. pri

EDNINA: im. bláževa, rod. bláževe, daj.

bláženih,

bláževi,

or. z bláženima; MNOŽINA: im. bláženi, rod.

tož. bláževo, mest. pri bláževi, or. z bláževo;

bláženih, daj. bláženim, tož. blážene, mest. pri

DVOJINA: im. bláževi, rod. bláževih, daj. bláževima,

bláženih, or. z bláženimi

tož. bláževi, mest. pri bláževih, or. z bláževima;

ženski: EDNINA: im. blážena, rod. blážene, daj.

MNOŽINA: im. bláževe, rod. bláževih, daj. bláževim,

bláženi, tož. bláženo, mest. pri bláženi, or. z bláženo; tož. bláževe, mest. pri bláževih, or. z bláževimi

srednji:

DVOJINA: im. bláženi, rod. bláženih, daj. bláženima,

EDNINA: im. bláževo, rod. bláževega, daj.

bláževemu,

tož. bláženi, mest. pri bláženih, or. z bláženima;

tož. bláževo, mest. pri bláževem, or. z

bláževim;

MNOŽINA: im. blážene, rod. bláženih, daj. bláženim,

DVOJINA: im. bláževi, rod. bláževih, daj.

bláževima,

tož. blážene, mest. pri bláženih, or. z bláženimi

tož. bláževi, mest. pri bláževih, or. z

srednji:

bláževima;

EDNINA: im. bláženo, rod. bláženega, daj.

MNOŽINA: im. bláževa, rod. bláževih, daj.

bláženemu,

bláževim,

tož. bláženo, mest. pri bláženem, or. z

tož. bláževa, mest. pri bláževih, or. z

bláženim;

bláževimi

DVOJINA: im. bláženi, rod. bláženih, daj.

bláženima, tož. bláženi, mest. pri bláženih, or. z

STATUS: predlog

bláženima; MNOŽINA: im. blážena, rod. bláženih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na bláženim, tož. blážena, mest. pri bláženih, or. z

-ov/-ev ali -in v SBZ

bláženimi



STATUS: predlog

Blážev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Blaževega rojstva sta se zelo razveselila; prim.



blážev

blážena -e ž

(< Bláž)

|verski naziv|: Papež je za blaženo razglasil poljsko

{O} moški: EDNINA: im. Blážev, rod. Bláževega, daj.

kraljico Jadvigo

Bláževemu, tož. Blážev (živostno Bláževega), mest. pri

{O} EDNINA: im. blážena, rod. blážene, daj. bláženi,

Bláževem, or. z Bláževim; DVOJINA: im. Bláževa, rod.

tož. bláženo, mest. pri bláženi, or. z bláženo; DVOJINA: Bláževih, daj. Bláževima, tož. Bláževa, mest. pri

im. bláženi, rod. bláženih, daj. bláženima, tož. bláženi, Bláževih, or. z Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževi,

mest. pri bláženih, or. z bláženima; MNOŽINA: im.

rod. Bláževih, daj. Bláževim, tož. Bláževe, mest. pri

blážene, rod. bláženih, daj. bláženim, tož. blážene,

Bláževih, or. z Bláževimi

mest. pri bláženih, or. z bláženimi

ženski: EDNINA: im. Bláževa, rod. Bláževe, daj.

STATUS: predlog

Bláževi, tož. Bláževo, mest. pri Bláževi, or. z

P

Bláževo; DVOJINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Bláževima, tož. Bláževi, mest. pri Bláževih, or. z

Bláževima;

bláženi -ega

MNOŽINA: im. Bláževe, rod. Bláževih, daj.

m

|verski naziv|: Z beatifikacijo so ga razglasili za

Bláževim, tož. Bláževe, mest. pri Bláževih, or. z

blaženega

Bláževimi

{O}

srednji: EDNINA: im. Bláževo, rod. Bláževega, daj.

EDNINA: im. bláženi, rod. bláženega, daj.

Bláževemu,

bláženemu,

tož. Bláževo, mest. pri Bláževem, or. z

tož. bláženega, mest. pri bláženem, or. z

bláženim;

Bláževim; DVOJINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj.

DVOJINA: im. blážena, rod. bláženih, daj.

bláženima,

Bláževima, tož. Bláževi, mest. pri Bláževih, or. z

tož. blážena, mest. pri bláženih, or. z

bláženima;

Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževa, rod. Bláževih, daj.

MNOŽINA: im. bláženi, rod. bláženih, daj.

Bláževim,

bláženim,

tož. Bláževa, mest. pri Bláževih, or. z

tož. blážene, mest. pri bláženih, or. z

bláženimi

Bláževimi

S

STATUS: predlog

TATUS: predlog

P

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

RAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu 106



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Blážič -a m; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola

|priimek|: Odgovorili so Blažiču; Objavili so



pogovor s publicistom Blažičem

Bloudkov -a -o [blôu̯tkov-] prid.

{B} Blažičev

Ena največjih smučarskih skakalnic na svetu se

{O} EDNINA: im. Blážič, rod. Blážiča, daj. Blážiču, tož.

imenuje Bloudkova velikanka; Bloudkova nagrada

Blážiča, mest. pri Blážiču, or. z Blážičem; DVOJINA:

||nagrada||: Atletinja Brigita Bukovec je prejela

im. Blážiča, rod. Blážičev, daj. Blážičema, tož.

Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje na

Blážiča, mest. pri Blážičih, or. z Blážičema;

področju športa; Poleg Bloudkovih nagrad, ki so

MNOŽINA: im. Blážiči, rod. Blážičev, daj. Blážičem,

najbolj cenjene, podeljujejo tudi Bloudkove plakete;

tož. Blážiče, mest. pri Blážičih, or. z Blážiči

Bloudkova plaketa ||nagrada||: Odbor lahko letno STATUS: predlog

podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Bloudkovih plaket

samostalnik moškega spola

(< Bloudek)



{O} moški: EDNINA: im. Bloudkov, rod.

Blážičev -a -o prid.

Bloudkovega, daj. Bloudkovemu, tož. Bloudkov

Blažičeva elektrarna

(živostno Bloudkovega), mest. pri Bloudkovem, or. z

(< Blážič)

Bloudkovim; DVOJINA: im. Bloudkova, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Blážičev, rod. Blážičevega, Bloudkovih, daj. Bloudkovima, tož. Bloudkova, mest.

daj. Blážičevemu, tož. Blážičev (živostno

pri Bloudkovih, or. z Bloudkovima; MNOŽINA: im.

Blážičevega), mest. pri Blážičevem, or. z Blážičevim;

Bloudkovi, rod. Bloudkovih, daj. Bloudkovim, tož.

DVOJINA: im. Blážičeva, rod. Blážičevih, daj.

Bloudkove, mest. pri Bloudkovih, or. z Bloudkovimi

Blážičevima, tož. Blážičeva, mest. pri Blážičevih, or.

ženski: EDNINA: im. Bloudkova, rod. Bloudkove, daj.

z Blážičevima; MNOŽINA: im. Blážičevi, rod.

Bloudkovi, tož. Bloudkovo, mest. pri Bloudkovi, or. z

Blážičevih, daj. Blážičevim, tož. Blážičeve, mest. pri

Bloudkovo; DVOJINA: im. Bloudkovi, rod.

Blážičevih, or. z Blážičevimi

Bloudkovih, daj. Bloudkovima, tož. Bloudkovi, mest.

ženski: EDNINA: im. Blážičeva, rod. Blážičeve, daj.

pri Bloudkovih, or. z Bloudkovima; MNOŽINA: im.

Blážičevi, tož. Blážičevo, mest. pri Blážičevi, or. z

Bloudkove, rod. Bloudkovih, daj. Bloudkovim, tož.

Blážičevo; DVOJINA: im. Blážičevi, rod. Blážičevih,

Bloudkove, mest. pri Bloudkovih, or. z Bloudkovimi

daj. Blážičevima, tož. Blážičevi, mest. pri Blážičevih, srednji: EDNINA: im. Bloudkovo, rod. Bloudkovega, or. z Blážičevima; MNOŽINA: im. Blážičeve, rod.

daj. Bloudkovemu, tož. Bloudkovo, mest. pri

Blážičevih, daj. Blážičevim, tož. Blážičeve, mest. pri

Bloudkovem, or. z Bloudkovim; DVOJINA: im.

Blážičevih, or. z Blážičevimi

Bloudkovi, rod. Bloudkovih, daj. Bloudkovima, tož.

srednji: EDNINA: im. Blážičevo, rod. Blážičevega, Bloudkovi, mest. pri Bloudkovih, or. z Bloudkovima;

daj. Blážičevemu, tož. Blážičevo, mest. pri

MNOŽINA: im. Bloudkova, rod. Bloudkovih, daj.

Blážičevem, or. z Blážičevim; DVOJINA: im.

Bloudkovim, tož. Bloudkova, mest. pri Bloudkovih,

Blážičevi, rod. Blážičevih, daj. Blážičevima, tož.

or. z Bloudkovimi

Blážičevi, mest. pri Blážičevih, or. z Blážičevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Blážičeva, rod. Blážičevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Blážičevim, tož. Blážičeva, mest. pri Blážičevih, or. z izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Blážičevimi

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

bòb bôba m



|rastlina|: Za jed uporabimo svež bob; bob leta

Bloudek -dka [blôu̯dek] m; ime bitja, osebno ime

||nagrada||: razglasitev boba leta; Časnik Večer je v

|priimek|; |slovenski letalski konstruktor, športnik,

Mariboru že osmič zapored podelil bob leta

načrtovalec športnih objektov|: Med letoma 1925 in

{O} EDNINA: im. bòb, rod. bôba, daj. bôbu, tož. bôb,

1929 je bil Stanko Bloudek večkratni prvak

mest. pri bôbu, or. z bôbom; DVOJINA: im. bôba, rod.

Jugoslavije v umetnostnem drsanju

bôbov, daj. bôboma, tož. bôba, mest. pri bôbih, or. z

{B} Bloudkov

bôboma; MNOŽINA: im. bôbi, rod. bôbov, daj. bôbom,

{O} EDNINA: im. Bloudek, rod. Bloudka, daj.

tož. bôbe, mest. pri bôbih, or. z bôbi

Bloudku, tož. Bloudka, mest. pri Bloudku, or. z

STATUS: predlog

Bloudkom; DVOJINA: im. Bloudka, rod. Bloudkov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

daj. Bloudkoma, tož. Bloudka, mest. pri Bloudkih, or.

odlikovanj, častnih nazivov

z Bloudkoma; MNOŽINA: im. Bloudki, rod. Bloudkov,



daj. Bloudkom, tož. Bloudke, mest. pri Bloudkih, or. z

Bòb Bôba m; ime bitja, osebno ime

Bloudki

|angleško moško ime|: koncert Boba Dylana

STATUS: predlog

{B} Bobov

107

{O} EDNINA: im. Bòb, rod. Bôba, daj. Bôbu, tož. Bôba, Bocvánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Bôbu, or. z Bôbom; DVOJINA: im. Bôba, rod.

Veliko Bocvancev je zelo navezanih na zemljo

Bôbov, daj. Bôboma, tož. Bôba, mest. pri Bôbih, or. z

(< Bocvána)

Bôboma; MNOŽINA: im. Bôbi, rod. Bôbov, daj.

{B} Bocvančev

Bôbom, tož. Bôbe, mest. pri Bôbih, or. z Bôbi

{O} EDNINA: im. Bocvánec, rod. Bocvánca, daj.

STATUS: predlog

Bocváncu, tož. Bocvánca, mest. pri Bocváncu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Bocváncem; DVOJINA: im. Bocvánca, rod.

moška)

Bocváncev, daj. Bocváncema, tož. Bocvánca, mest.



pri Bocváncih, or. z Bocváncema; MNOŽINA: im.

Bocvána -e

Bocvánci,

ž; zemljepisno ime

rod. Bocváncev, daj. Bocváncem, tož.

|

Bocvánce,

dolgo ime Republika Bocvana|; |država|: Prva

mest. pri Bocváncih, or. z Bocvánci

spremljevalka nove miss sveta je postala

STATUS: predlog

predstavnica Bocvane; Preselila sta se v Bocvano;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

nacionalni park v Bocvani

samostalnik moškega spola

Kje? v Bocvani



Od kod? iz Bocvane

Bocvánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kam? v Bocvano

Študija predstavlja položaj Bocvank v družbi

{B} Bocvanec, Bocvanka; Bocvančev, Bocvankin;

(< Bocvána)

bocvanski

{B} Bocvankin

{O} EDNINA: im. Bocvána, rod. Bocváne, daj.

{O} EDNINA: im. Bocvánka, rod. Bocvánke, daj.

Bocváni, tož. Bocváno, mest. pri Bocváni, or. z

Bocvánki, tož. Bocvánko, mest. pri Bocvánki, or. z

Bocváno

Bocvánko; DVOJINA: im. Bocvánki, rod. Bocvánk, daj.

STATUS: predlog

Bocvánkama, tož. Bocvánki, mest. pri Bocvánkah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

z Bocvánkama; MNOŽINA: im. Bocvánke, rod.



Bocvánk, daj. Bocvánkam, tož. Bocvánke, mest. pri

Bocvánčev -a -o prid.

Bocvánkah, or. z Bocvánkami

Bocvančev boj proti preganjanju Bušmanov je bil

STATUS: predlog

nagrajen

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Bocvánec)



{O} moški: EDNINA: im. Bocvánčev, rod.

bocvánski -a -o prid.

Bocvánčevega, daj. Bocvánčevemu, tož. Bocvánčev

bocvanski ahat; safari v bocvanskem nacionalnem

(živostno Bocvánčevega), mest. pri Bocvánčevem, or.

parku

z Bocvánčevim; DVOJINA: im. Bocvánčeva, rod.

(< Bocvána)

Bocvánčevih, daj. Bocvánčevima, tož. Bocvánčeva,

{O} moški: EDNINA: im. bocvánski, rod.

mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevima;

bocvánskega, daj. bocvánskemu, tož. bocvánski

MNOŽINA: im. Bocvánčevi, rod. Bocvánčevih, daj.

(živostno bocvánskega), mest. pri bocvánskem, or. z

Bocvánčevim, tož. Bocvánčeve, mest. pri

bocvánskim; DVOJINA: im. bocvánska, rod.

Bocvánčevih, or. z Bocvánčevimi

bocvánskih, daj. bocvánskima, tož. bocvánska, mest.

ženski: EDNINA: im. Bocvánčeva, rod. Bocvánčeve, pri bocvánskih, or. z bocvánskima; MNOŽINA: im.

daj. Bocvánčevi, tož. Bocvánčevo, mest. pri

bocvánski, rod. bocvánskih, daj. bocvánskim, tož.

Bocvánčevi, or. z Bocvánčevo; DVOJINA: im.

bocvánske, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskimi

Bocvánčevi, rod. Bocvánčevih, daj. Bocvánčevima,

ženski: EDNINA: im. bocvánska, rod. bocvánske, daj.

tož. Bocvánčevi, mest. pri Bocvánčevih, or. z

bocvánski, tož. bocvánsko, mest. pri bocvánski, or. z

Bocvánčevima; MNOŽINA: im. Bocvánčeve, rod.

bocvánsko; DVOJINA: im. bocvánski, rod. bocvánskih,

Bocvánčevih, daj. Bocvánčevim, tož. Bocvánčeve,

daj. bocvánskima, tož. bocvánski, mest. pri

mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevimi

bocvánskih, or. z bocvánskima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Bocvánčevo, rod.

bocvánske, rod. bocvánskih, daj. bocvánskim, tož.

Bocvánčevega, daj. Bocvánčevemu, tož.

bocvánske, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskimi

Bocvánčevo, mest. pri Bocvánčevem, or. z

srednji: EDNINA: im. bocvánsko, rod. bocvánskega, Bocvánčevim; DVOJINA: im. Bocvánčevi, rod.

daj. bocvánskemu, tož. bocvánsko, mest. pri

Bocvánčevih, daj. Bocvánčevima, tož. Bocvánčevi,

bocvánskem, or. z bocvánskim; DVOJINA: im.

mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevima;

bocvánski, rod. bocvánskih, daj. bocvánskima, tož.

MNOŽINA: im. Bocvánčeva, rod. Bocvánčevih, daj.

bocvánski, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskima;

Bocvánčevim, tož. Bocvánčeva, mest. pri

MNOŽINA: im. bocvánska, rod. bocvánskih, daj.

Bocvánčevih, or. z Bocvánčevimi

bocvánskim, tož. bocvánska, mest. pri bocvánskih, or.

STATUS: predlog

z bocvánskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

108



Bogatájev, daj. Bogatájem, tož. Bogatáje, mest. pri

bofór -a in bofór -ja m

Bogatájih, or. z Bogatáji

|podomačeno za beaufort|; |merska enota|: Veter je

STATUS: predlog

morje razburkal na devet boforov/boforjev <9 Bf>; PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

tornado z močjo dvanajst boforov/boforjev <12

samostalnik moškega spola

Bf>; prim. Bf



(< Beaufort)

Bogatájev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. bofór, rod. bofóra in bofórja, daj.

Bogatajevo predavanje o slovenski kulinariki

bofóru in bofórju, tož. bofór, mest. pri bofóru in pri

(< Bogatáj)

bofórju, or. z bofórom in z bofórjem; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Bogatájev, rod.

bofóra in bofórja, rod. bofórov in bofórjev, daj.

Bogatájevega, daj. Bogatájevemu, tož. Bogatájev

bofóroma in bofórjema, tož. bofóra in bofórja, mest.

(živostno Bogatájevega), mest. pri Bogatájevem, or. z

pri bofórih in pri bofórjih, or. z bofóroma in z

Bogatájevim; DVOJINA: im. Bogatájeva, rod.

bofórjema; MNOŽINA: im. bofóri in bofórji, rod.

Bogatájevih, daj. Bogatájevima, tož. Bogatájeva,

bofórov in bofórjev, daj. bofórom in bofórjem, tož.

mest. pri Bogatájevih, or. z Bogatájevima; MNOŽINA:

bofóre in bofórje, mest. pri bofórih in pri bofórjih, or.

im. Bogatájevi, rod. Bogatájevih, daj. Bogatájevim,

z bofóri in z bofórji

tož. Bogatájeve, mest. pri Bogatájevih, or. z

STATUS: predlog

Bogatájevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; ženski: EDNINA: im. Bogatájeva, rod. Bogatájeve, daj.

merske enote

Bogatájevi, tož. Bogatájevo, mest. pri Bogatájevi, or.



z Bogatájevo; DVOJINA: im. Bogatájevi, rod.

bóg -a m

Bogatájevih, daj. Bogatájevima, tož. Bogatájevi, mest.

|nadnaravno bitje|: Eol, bog vetra, je bil sin

pri Bogatájevih, or. z Bogatájevima; MNOŽINA: im.

Pozejdona in Arne; Pravijo, da si na Cipru v zavetju

Bogatájeve, rod. Bogatájevih, daj. Bogatájevim, tož.

bogov z Olimpa; Najpomembnejša bogova

Bogatájeve, mest. pri Bogatájevih, or. z

Egipčanov sta bila Amon in Hor; prim. Bóg

Bogatájevimi

{B} božji

srednji: EDNINA: im. Bogatájevo, rod. Bogatájevega,

{O} EDNINA: im. bóg, rod. bogá, daj. bógu, tož. bogá,

daj. Bogatájevemu, tož. Bogatájevo, mest. pri

mest. pri bógu, or. z bógom; DVOJINA: im. bogôva in

Bogatájevem, or. z Bogatájevim; DVOJINA: im.

bogá, rod. bogôv, daj. bogôvoma, tož. bogôva in bogá,

Bogatájevi, rod. Bogatájevih, daj. Bogatájevima, tož.

mest. pri bogôvih, or. z bogôvoma in z bógoma;

Bogatájevi, mest. pri Bogatájevih, or. z

MNOŽINA: im. bogôvi, rod. bogôv, daj. bogôvom, tož.

Bogatájevima; MNOŽINA: im. Bogatájeva, rod.

bogôve, mest. pri bogôvih, or. z bogôvi

Bogatájevih, daj. Bogatájevim, tož. Bogatájeva, mest.

STATUS: predlog

pri Bogatájevih, or. z Bogatájevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

STATUS: predlog

nadnaravnih, domišljijskih bitij

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Bóg -a m; ime bitja, religijsko ime

bogínja -e ž

|krščanski bog|: Verjel je v Boga, a ne v čudeže;

|nadnaravno bitje|: boginja ljubezni; Salomon je dal

Poslušali smo svetopisemsko zgodbo o Mojzesu in

zgraditi oltarje za vse bogove in boginje

njegovem srečanju z Bogom na gori Sinaj; prim. Bóg

(< bóg)

Ôče, Bóg Sín

{O} EDNINA: im. bogínja, rod. bogínje, daj. bogínji,

{B} Božji

tož. bogínjo, mest. pri bogínji, or. z bogínjo; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Bóg, rod. Bogá, daj. Bógu, tož. Bogá,

im. bogínji, rod. bogínj, daj. bogínjama, tož. bogínji, mest. pri Bógu, or. z Bógom

mest. pri bogínjah, or. z bogínjama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

bogínje, rod. bogínj, daj. bogínjam, tož. bogínje, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

pri bogínjah, or. z bogínjami



STATUS: predlog

Bogatáj -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

|priimek|: Šele Bogataju je uspelo pomiriti delavce;

nadnaravnih, domišljijskih bitij

O velikonočnih običajih so se pogovarjali z



etnologom Janezom Bogatajem

Bóg Ôče -á -éta m; ime bitja, religijsko ime

{B} Bogatajev

|Bog|: Krščanstvo temelji na nauku o neskočni

{O} EDNINA: im. Bogatáj, rod. Bogatája, daj.

ljubezni Boga Očeta; prim. bóg, Bóg, Bóg Sín Bogatáju, tož. Bogatája, mest. pri Bogatáju, or. z

{O} EDNINA: im. Bóg Ôče, rod. Bogá Očéta, daj.

Bogatájem; DVOJINA: im. Bogatája, rod. Bogatájev,

Bógu Očétu, tož. Bogá Očéta, mest. pri Bógu Očétu,

daj. Bogatájema, tož. Bogatája, mest. pri Bogatájih, or.

or. z Bógom Očétom

z Bogatájema; MNOŽINA: im. Bogatáji, rod.

STATUS: predlog

109

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena bogomílskima; MNOŽINA: im. bogomílska, rod.



bogomílskih, daj. bogomílskim, tož. bogomílska,

bogomíl -a m

mest. pri bogomílskih, or. z bogomílskimi

|pripadnik bogomilstva|: Od 12. do konca 15.

STATUS: predlog

stoletja je bila Bosna in Hercegovina trdnjava

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

bogomilov



{B} bogomilov

bogomílstvo -a s

{O} EDNINA: im. bogomíl, rod. bogomíla, daj.

|srednjeveška verska ločina na Balkanu|: vprašanje

bogomílu, tož. bogomíla, mest. pri bogomílu, or. z

bogomilstva; Na oglejski sinodi leta 1219 so

bogomílom; DVOJINA: im. bogomíla, rod. bogomílov,

razpravljali o bogomilstvu in hudem praznoverju

daj. bogomíloma, tož. bogomíla, mest. pri bogomílih,

med kmečkim prebivalstvom

or. z bogomíloma; MNOŽINA: im. bogomíli, rod.

{O} EDNINA: im. bogomílstvo, rod. bogomílstva, daj.

bogomílov, daj. bogomílom, tož. bogomíle, mest. pri

bogomílstvu, tož. bogomílstvo, mest. pri

bogomílih, or. z bogomíli

bogomílstvu, or. z bogomílstvom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

bogomílstvi, rod. bogomílstev, daj. bogomílstvoma,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. bogomílstvi, mest. pri bogomílstvih, or. z



bogomílstvoma; MNOŽINA: im. bogomílstva, rod.

bogomílka -e ž

bogomílstev, daj. bogomílstvom, tož. bogomílstva,

|pripadnica bogomilstva|: Tudi njegova sestra je bila

mest. pri bogomílstvih, or. z bogomílstvi

znana kot vneta in dejavna bogomilka

STATUS: predlog

(< bogomíl)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{B} bogomilkin



{O} EDNINA: im. bogomílka, rod. bogomílke, daj.

Bógomir -ja m; ime bitja, osebno ime

bogomílki, tož. bogomílko, mest. pri bogomílki, or. z

|moško ime|: Prisluhnili so pogovoru z likovnikom

bogomílko; DVOJINA: im. bogomílki, rod. bogomílk,

Bogomirjem Jakšo/Jakšem iz Gradca

daj. bogomílkama, tož. bogomílki, mest. pri

{B} Bogomirjev

bogomílkah, or. z bogomílkama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Bógomir, rod. Bógomirja, daj.

bogomílke, rod. bogomílk, daj. bogomílkam, tož.

Bógomirju, tož. Bógomirja, mest. pri Bógomirju, or. z

bogomílke, mest. pri bogomílkah, or. z bogomílkami

Bógomirjem; DVOJINA: im. Bógomirja, rod.

STATUS: predlog

Bógomirjev, daj. Bógomirjema, tož. Bógomirja, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

pri Bógomirjih, or. z Bógomirjema; MNOŽINA: im.



Bógomirji, rod. Bógomirjev, daj. Bógomirjem, tož.

bogomílski -a -o prid.

Bógomirje, mest. pri Bógomirjih, or. z Bógomirji

poznavalec bogomilskega nauka; bogomilski stečki,

STATUS: predlog

nagrobniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

(< bogomíl)

moška)

{O} moški: EDNINA: im. bogomílski, rod.



bogomílskega, daj. bogomílskemu, tož. bogomílski

Bógomirjev -a -o prid.

(živostno bogomílskega), mest. pri bogomílskem, or. z

Bogomirjev brat

bogomílskim; DVOJINA: im. bogomílska, rod.

(< Bógomir)

bogomílskih, daj. bogomílskima, tož. bogomílska,

{O} moški: EDNINA: im. Bógomirjev, rod.

mest. pri bogomílskih, or. z bogomílskima; MNOŽINA:

Bógomirjevega, daj. Bógomirjevemu, tož.

im. bogomílski, rod. bogomílskih, daj. bogomílskim,

Bógomirjev (živostno Bógomirjevega), mest. pri

tož. bogomílske, mest. pri bogomílskih, or. z

Bógomirjevem, or. z Bógomirjevim; DVOJINA: im.

bogomílskimi

Bógomirjeva, rod. Bógomirjevih, daj.

ženski: EDNINA: im. bogomílska, rod. bogomílske, Bógomirjevima, tož. Bógomirjeva, mest. pri

daj. bogomílski, tož. bogomílsko, mest. pri

Bógomirjevih, or. z Bógomirjevima; MNOŽINA: im.

bogomílski, or. z bogomílsko; DVOJINA: im.

Bógomirjevi, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevim,

bogomílski, rod. bogomílskih, daj. bogomílskima, tož.

tož. Bógomirjeve, mest. pri Bógomirjevih, or. z

bogomílski, mest. pri bogomílskih, or. z

Bógomirjevimi

bogomílskima; MNOŽINA: im. bogomílske, rod.

ženski: EDNINA: im. Bógomirjeva, rod. Bógomirjeve, bogomílskih, daj. bogomílskim, tož. bogomílske,

daj. Bógomirjevi, tož. Bógomirjevo, mest. pri

mest. pri bogomílskih, or. z bogomílskimi

Bógomirjevi, or. z Bógomirjevo; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. bogomílsko, rod.

Bógomirjevi, rod. Bógomirjevih, daj.

bogomílskega, daj. bogomílskemu, tož. bogomílsko,

Bógomirjevima, tož. Bógomirjevi, mest. pri

mest. pri bogomílskem, or. z bogomílskim; DVOJINA:

Bógomirjevih, or. z Bógomirjevima; MNOŽINA: im.

im. bogomílski, rod. bogomílskih, daj. bogomílskima,

Bógomirjeve, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevim,

tož. bogomílski, mest. pri bogomílskih, or. z

110

tož. Bógomirjeve, mest. pri Bógomirjevih, or. z

|dolgo ime Republika Bolgarija|; |država|: uvoz

Bógomirjevimi

perutnine iz Bolgarije; absolventski izlet v

srednji: EDNINA: im. Bógomirjevo, rod.

Bolgarijo; V Bolgariji so našli antični voz

Bógomirjevega, daj. Bógomirjevemu, tož.

Kje? v Bolgariji

Bógomirjevo, mest. pri Bógomirjevem, or. z

Od kod? iz Bolgarije

Bógomirjevim; DVOJINA: im. Bógomirjevi, rod.

Kam? v Bolgarijo

Bógomirjevih, daj. Bógomirjevima, tož.

{B} Bolgar, Bolgarka; Bolgarov, Bolgarkin;

Bógomirjevi, mest. pri Bógomirjevih, or. z

bolgarski

Bógomirjevima; MNOŽINA: im. Bógomirjeva, rod.

{O} EDNINA: im. Bolgárija, rod. Bolgárije, daj.

Bógomirjevih, daj. Bógomirjevim, tož. Bógomirjeva,

Bolgáriji, tož. Bolgárijo, mest. pri Bolgáriji, or. z

mest. pri Bógomirjevih, or. z Bógomirjevimi

Bolgárijo

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Bóg Sín -á -a m; ime bitja, religijsko ime

Bolgárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|Kristus|: učlovečenje Boga Sina; prim. Bóg, Bóg Klub je ustanovil Slovenec, ki je poročen z

Ôče

Bolgarko; Je ena najbolj znanih Bolgark

{O} EDNINA: im. Bóg Sín, rod. Bogá Sína, daj. Bógu

(< Bolgárija)

Sínu, tož. Bogá Sína, mest. pri Bógu Sínu, or. z

{B} Bolgarkin

Bógom Sínom

{O} EDNINA: im. Bolgárka, rod. Bolgárke, daj.

STATUS: predlog

Bolgárki, tož. Bolgárko, mest. pri Bolgárki, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Bolgárko; DVOJINA: im. Bolgárki, rod. Bolgárk, daj.



Bolgárkama, tož. Bolgárki, mest. pri Bolgárkah, or. z

Bóleslav Hrábri -a -ega m; ime bitja, osebno ime Bolgárkama; MNOŽINA: im. Bolgárke, rod. Bolgárk,

|pol. Bolesław Chrobry: poljski vojvoda in kralj|:

daj. Bolgárkam, tož. Bolgárke, mest. pri Bolgárkah, or.

Boleslava I. Poljskega ali Boleslava Hrabrega je

z Bolgárkami

nasledil sin Meško

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Bóleslav Hrábri, rod. Bóleslava

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Hrábrega, daj. Bóleslavu Hrábremu, tož. Bóleslava



Hrábrega, mest. pri Bóleslavu Hrábrem, or. z

bolgárski -a -o prid.

Bóleslavom Hrábrim

stranka nekdanjega bolgarskega kralja Simeona II.;

STATUS: predlog

grm bolgarskih vrtnic

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (< Bolgárija)

imenu

{O} moški: EDNINA: im. bolgárski, rod. bolgárskega, daj. bolgárskemu, tož. bolgárski (živostno

bolg.

bolgárskega),

okrajš.

mest. pri bolgárskem, or. z bolgárskim;

|bolgarski|: bolg. mesto; |bolgarščina|: napis v bolg.; DVOJINA: im. bolgárska, rod. bolgárskih, daj.

|bolgarsko|: Tekoče govori bolg.

bolgárskima, tož. bolgárska, mest. pri bolgárskih, or. z S

bolgárskima; MNOŽINA: im. bolgárski, rod.

TATUS: predlog

bolgárskih,

P

daj. bolgárskim, tož. bolgárske, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

bolgárskih, or. z bolgárskimi



ženski: EDNINA: im. bolgárska, rod. bolgárske, daj.

Bolgár -a m; ime bitja, prebivalsko ime

bolgárski, tož. bolgársko, mest. pri bolgárski, or. z

Poročena je z Bolgarom

bolgársko; DVOJINA: im. bolgárski, rod. bolgárskih,

(< Bolgárija)

daj. bolgárskima, tož. bolgárski, mest. pri bolgárskih,

{B} Bolgarov

or. z bolgárskima; MNOŽINA: im. bolgárske, rod.

{O} EDNINA: im. Bolgár, rod. Bolgára, daj. Bolgáru,

bolgárskih, daj. bolgárskim, tož. bolgárske, mest. pri

tož. Bolgára, mest. pri Bolgáru, or. z Bolgárom;

bolgárskih, or. z bolgárskimi

DVOJINA: im. Bolgára, rod. Bolgárov, daj. Bolgároma,

srednji: EDNINA: im. bolgársko, rod. bolgárskega, daj.

tož. Bolgára, mest. pri Bolgárih, or. z Bolgároma;

bolgárskemu, tož. bolgársko, mest. pri bolgárskem, or.

MNOŽINA: im. Bolgári, rod. Bolgárov, daj. Bolgárom,

z bolgárskim; DVOJINA: im. bolgárski, rod.

tož. Bolgáre, mest. pri Bolgárih, or. z Bolgári

bolgárskih, daj. bolgárskima, tož. bolgárski, mest. pri STATUS: predlog

bolgárskih, or. z bolgárskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

bolgárska, rod. bolgárskih, daj. bolgárskim, tož.



bolgárska, mest. pri bolgárskih, or. z bolgárskimi

Bolgárija -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



111

Bolívija -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Večnacionalna država Bolivija|; |država|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Dobil je pismo iz Bolivije; Emigriral je v Bolivijo;

samostalnik moškega spola

narodni park v Boliviji



Kje? v Boliviji

Bolívijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Bolivije

Poročil se je z Bolivijko; Skupina Bolivijk je

Kam? v Bolivijo

izvedla odpravo v gore

{B} Bolivijec, Bolivijka; Bolivijčev, Bolivijkin;

(< Bolívija)

bolivijski

{B} Bolivijkin

{O} EDNINA: im. Bolívija, rod. Bolívije, daj. Bolíviji,

{O} EDNINA: im. Bolívijka, rod. Bolívijke, daj.

tož. Bolívijo, mest. pri Bolíviji, or. z Bolívijo

Bolívijki, tož. Bolívijko, mest. pri Bolívijki, or. z

STATUS: predlog

Bolívijko; DVOJINA: im. Bolívijki, rod. Bolívijk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Bolívijkama, tož. Bolívijki, mest. pri Bolívijkah, or. z Bolívijkama; MNOŽINA: im. Bolívijke, rod. Bolívijk,

Bolívijčev -a -o prid.

daj. Bolívijkam, tož. Bolívijke, mest. pri Bolívijkah,

Bolivijčev ples je navdušil občinstvo

or. z Bolívijkami

(< Bolívijec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Bolívijčev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Bolívijčevega, daj. Bolívijčevemu, tož. Bolívijčev



(živostno Bolívijčevega), mest. pri Bolívijčevem, or. z bolívijski -a -o prid.

Bolívijčevim; DVOJINA: im. Bolívijčeva, rod.

bolivijska planota; glasba bolivijskih Indijancev

Bolívijčevih, daj. Bolívijčevima, tož. Bolívijčeva,

(< Bolívija)

mest. pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevima; MNOŽINA:

{O} moški: EDNINA: im. bolívijski, rod. bolívijskega, im. Bolívijčevi, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevim,

daj. bolívijskemu, tož. bolívijski (živostno

tož. Bolívijčeve, mest. pri Bolívijčevih, or. z

bolívijskega), mest. pri bolívijskem, or. z bolívijskim; Bolívijčevimi

DVOJINA: im. bolívijska, rod. bolívijskih, daj.

ženski: EDNINA: im. Bolívijčeva, rod. Bolívijčeve, bolívijskima, tož. bolívijska, mest. pri bolívijskih, or.

daj. Bolívijčevi, tož. Bolívijčevo, mest. pri

z bolívijskima; MNOŽINA: im. bolívijski, rod.

Bolívijčevi, or. z Bolívijčevo; DVOJINA: im.

bolívijskih, daj. bolívijskim, tož. bolívijske, mest. pri Bolívijčevi, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevima, tož.

bolívijskih, or. z bolívijskimi

Bolívijčevi, mest. pri Bolívijčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. bolívijska, rod. bolívijske, daj.

Bolívijčevima; MNOŽINA: im. Bolívijčeve, rod.

bolívijski, tož. bolívijsko, mest. pri bolívijski, or. z Bolívijčevih, daj. Bolívijčevim, tož. Bolívijčeve, mest.

bolívijsko; DVOJINA: im. bolívijski, rod. bolívijskih,

pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevimi

daj. bolívijskima, tož. bolívijski, mest. pri bolívijskih, srednji: EDNINA: im. Bolívijčevo, rod. Bolívijčevega, or. z bolívijskima; MNOŽINA: im. bolívijske, rod.

daj. Bolívijčevemu, tož. Bolívijčevo, mest. pri

bolívijskih, daj. bolívijskim, tož. bolívijske, mest. pri Bolívijčevem, or. z Bolívijčevim; DVOJINA: im.

bolívijskih, or. z bolívijskimi

Bolívijčevi, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevima, tož.

srednji: EDNINA: im. bolívijsko, rod. bolívijskega, Bolívijčevi, mest. pri Bolívijčevih, or. z

daj. bolívijskemu, tož. bolívijsko, mest. pri

Bolívijčevima; MNOŽINA: im. Bolívijčeva, rod.

bolívijskem, or. z bolívijskim; DVOJINA: im.

Bolívijčevih, daj. Bolívijčevim, tož. Bolívijčeva, mest.

bolívijski, rod. bolívijskih, daj. bolívijskima, tož.

pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevimi

bolívijski, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. bolívijska, rod. bolívijskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

bolívijskim, tož. bolívijska, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskimi

Bolívijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

V vezi je z Bolivijcem; Množica Bolivijcev je od

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Združenih narodov zahtevala, naj njihovi državi



vrne odvzeto ozemlje

Boltzmann -a [bólcman] m; ime bitja, osebno ime

(< Bolívija)

|priimek|; |avstrijski fizik in filozof|: dunajski

{B} Bolivijčev

inštitut Ludwiga Boltzmanna; Atomistična teorija

{O} EDNINA: im. Bolívijec, rod. Bolívijca, daj.

se je zmagoslavno vrnila na začetku 20. stoletja z

Bolívijcu, tož. Bolívijca, mest. pri Bolívijcu, or. z

Boltzmannom in Einsteinom

Bolívijcem; DVOJINA: im. Bolívijca, rod. Bolívijcev,

{B} Boltzmannov

daj. Bolívijcema, tož. Bolívijca, mest. pri Bolívijcih,

{O} EDNINA: im. Boltzmann, rod. Boltzmanna, daj.

or. z Bolívijcema; MNOŽINA: im. Bolívijci, rod.

Boltzmannu, tož. Boltzmanna, mest. pri Boltzmannu,

Bolívijcev, daj. Bolívijcem, tož. Bolívijce, mest. pri

or. z Boltzmannom; DVOJINA: im. Boltzmanna, rod.

Bolívijcih, or. z Bolívijci

Boltzmannov, daj. Boltzmannoma, tož. Boltzmanna,

112

mest. pri Boltzmannih, or. z Boltzmannoma; Bonapárteja in Bonapárta, mest. pri Bonapárteju in

MNOŽINA: im. Boltzmanni, rod. Boltzmannov, daj.

pri Bonapártu, or. z Bonapártejem in z Bonapártom;

Boltzmannom, tož. Boltzmanne, mest. pri

DVOJINA: im. Bonapárteja in Bonapárta, rod.

Boltzmannih, or. z Boltzmanni

Bonapártejev in Bonapártov, daj. Bonapártejema in

STATUS: predlog

Bonapártoma, tož. Bonapárteja in Bonapárta, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pri Bonapártejih in pri Bonapártih, or. z



Bonapártejema in z Bonapártoma; MNOŽINA: im.

Boltzmannov -a -o [bólcmanov-] prid.

Bonapárteji in Bonapárti, rod. Bonapártejev in

Med slovenskimi fiziki se je odlikoval

Bonapártov, daj. Bonapártejem in Bonapártom, tož.

Boltzmannov učenec z graške univerze, Fran

Bonapárteje in Bonapárte, mest. pri Bonapártejih in

Čadež; Boltzmannova konstanta ||fizikalna konstanta||: pri Bonapártih, or. z Bonapárteji in z Bonapárti

Zelo pogosta merska enota je kBT0, to je produkt

STATUS: predlog

Boltzmannove konstante in referenčne temperature

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; (< Boltzmann)

lastna imena (priimki)

{O} moški: EDNINA: im. Boltzmannov, rod.



Boltzmannovega, daj. Boltzmannovemu, tož.

Bonapártejev -a -o in Bonapártov -a -o prid.

Boltzmannov (živostno Boltzmannovega), mest. pri

Bonapartejev/Bonapartov vojni pohod v Italijo;

Boltzmannovem, or. z Boltzmannovim; DVOJINA: im.

spomini Bonapartejevega/Bonapartovega zdravnika

Boltzmannova, rod. Boltzmannovih, daj.

(< Bonapárte)

Boltzmannovima, tož. Boltzmannova, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Bonapartejev in

Boltzmannovih, or. z Boltzmannovima; MNOŽINA:

Bonapartov, rod. Bonapartejevega in Bonapartovega,

im. Boltzmannovi, rod. Boltzmannovih, daj.

daj. Bonapartejevemu in Bonapartovemu, tož.

Boltzmannovim, tož. Boltzmannove, mest. pri

Bonapartejev in Bonapartov (živostno

Boltzmannovih, or. z Boltzmannovimi

Bonapartejevega in Bonapartovega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. Boltzmannova, rod.

Bonapartejevem in pri Bonapartovem, or. z

Boltzmannove, daj. Boltzmannovi, tož.

Bonapartejevim in z Bonapartovim; DVOJINA: im.

Boltzmannovo, mest. pri Boltzmannovi, or. z

Bonapartejeva in Bonapartova, rod. Bonapartovih in

Boltzmannovo; DVOJINA: im. Boltzmannovi, rod.

Bonapartejevih, daj. Bonapartejevima in

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovima, tož.

Bonapartovima, tož. Bonapartejeva in Bonapartova,

Boltzmannovi, mest. pri Boltzmannovih, or. z

mest. pri Bonapartejevih in pri Bonapartovih, or. z

Boltzmannovima; MNOŽINA: im. Boltzmannove, rod.

Bonapartejevima in z Bonapartovima; MNOŽINA: im.

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovim, tož.

Bonapartejevi in Bonapartovi, rod. Bonapartejevih in

Boltzmannove, mest. pri Boltzmannovih, or. z

Bonapartovih, daj. Bonapartejevim in Bonapartovim,

Boltzmannovimi

tož. Bonapartejeve in Bonapartove, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Boltzmannovo, rod.

Bonapartejevih in pri Bonapartovih, or. z

Boltzmannovega, daj. Boltzmannovemu, tož.

Bonapartejevimi in z Bonapartovimi

Boltzmannovo, mest. pri Boltzmannovem, or. z

ženski: EDNINA: im. Bonapartejeva in Bonapartova, Boltzmannovim; DVOJINA: im. Boltzmannovi, rod.

rod. Bonapartejeve in Bonapartove, daj.

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovima, tož.

Bonapartejevi in Bonapartovi, tož. Bonapartejevo in

Boltzmannovi, mest. pri Boltzmannovih, or. z

Bonapartovo, mest. pri Bonapartejevi in pri

Boltzmannovima; MNOŽINA: im. Boltzmannova, rod.

Bonapartovi, or. z Bonapartejevo in z Bonapartovo;

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovim, tož.

DVOJINA: im. Bonapartejevi in Bonapartovi, rod.

Boltzmannova, mest. pri Boltzmannovih, or. z

Bonapartovih in Bonapartejevih, daj.

Boltzmannovimi

Bonapartejevima in Bonapartovima, tož.

STATUS: predlog

Bonapartejevi in Bonapartovi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Bonapartejevih in pri Bonapartovih, or. z

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Bonapartejevima in z Bonapartovima; MNOŽINA: im.



Bonapartejeve in Bonapartove, rod. Bonapartejevih

Bonapárte -a in Bonapárte -a m; ime bitja, osebno ime in Bonapartovih, daj. Bonapartovim in

|priimek francoskih cesarjev|: poroka Avstrijke

Bonapartejevim, tož. Bonapartejeve in Bonapartove,

Marije Luize z Napoleonom

mest. pri Bonapartejevih in pri Bonapartovih, or. z

Bonapartejem/Bonapartom; Več kot 200 let po

Bonapartejevimi in z Bonapartovimi

zasedbi Benetk naj bi Bonaparteju/Bonapartu

srednji: EDNINA: im. Bonapartejevo in Bonapartovo, simbolično sodili zaradi tatvin umetnin; prim.

rod. Bonapartejevega in Bonapartovega, daj.

bonapartíst

Bonapartejevemu in Bonapartovemu, tož.

{B} Bonapartejev in Bonapartov

Bonapartejevo in Bonapartovo, mest. pri

{O} EDNINA: im. Bonapárte, rod. Bonapárteja in

Bonapartejevem in pri Bonapartovem, or. z

Bonapárta, daj. Bonapárteju in Bonapártu, tož.

Bonapartejevim in z Bonapartovim; DVOJINA: im.

113

Bonapartejevi in Bonapartovi, rod. Bonapartejevih in bonapartístičnim; DVOJINA: im. bonapartístični, rod.

Bonapartovih, daj. Bonapartejevima in

bonapartístičnih, daj. bonapartístičnima, tož.

Bonapartovima, tož. Bonapartejevi in Bonapartovi,

bonapartístični, mest. pri bonapartístičnih, or. z

mest. pri Bonapartejevih in pri Bonapartovih, or. z

bonapartístičnima; MNOŽINA: im. bonapartístična,

Bonapartejevima in z Bonapartovima; MNOŽINA: im.

rod. bonapartístičnih, daj. bonapartístičnim, tož.

Bonapartejeva in Bonapartova, rod. Bonapartejevih

bonapartístična, mest. pri bonapartístičnih, or. z

in Bonapartovih, daj. Bonapartejevim in

bonapartístičnimi

Bonapartovim, tož. Bonapartejeva in Bonapartova,

STATUS: predlog

mest. pri Bonapartejevih in pri Bonapartovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Bonapartejevimi in z Bonapartovimi



STATUS: predlog

bonapartístka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni

|privrženka bonapartizma|

pridevniki

(< Bonapárte)



{B} bonapartistkin

bonapartíst -a m

{O} EDNINA: im. bonapartístka, rod. bonapartístke,

|privrženec bonapartizma|: sojenje bivšim

daj. bonapartístki, tož. bonapartístko, mest. pri

revolucionarjem in bonapartistom

bonapartístki, or. z bonapartístko; DVOJINA: im.

(< Bonapárte)

bonapartístki, rod. bonapartístk, daj.

{B} bonapartistov

bonapartístkama, tož. bonapartístki, mest. pri

{O} EDNINA: im. bonapartíst, rod. bonapartísta, daj.

bonapartístkah, or. z bonapartístkama; MNOŽINA: im.

bonapartístu, tož. bonapartísta, mest. pri bonapartístu, bonapartístke, rod. bonapartístk, daj. bonapartístkam,

or. z bonapartístom; DVOJINA: im. bonapartísta, rod.

tož. bonapartístke, mest. pri bonapartístkah, or. z

bonapartístov, daj. bonapartístoma, tož. bonapartísta,

bonapartístkami

mest. pri bonapartístih, or. z bonapartístoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. bonapartísti, rod. bonapartístov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

bonapartístom, tož. bonapartíste, mest. pri



bonapartístih, or. z bonapartísti

bonapartízem -zma m

STATUS: predlog

|politično gibanje privržencev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Bonaparteja/Bonaparta|: Najboljši opis



bonapartizma je plebiscitarna diktatura

bonapartístičen -čna -o prid.

(< Bonapárte)

Ena od prostozidarskih lož je bila bonapartistična –

{O} EDNINA: im. bonapartízem, rod. bonapartízma,

ustanovljena pod Francozi; v stalni besedni zvezi kot

daj. bonapartízmu, tož. bonapartízem, mest. pri

vrstni pridevnik bonapartistični režim

bonapartízmu, or. z bonapartízmom; DVOJINA: im.

(< Bonapárte)

bonapartízma, rod. bonapartízmov, daj.

{O} moški: EDNINA: im. bonapartístičen, rod.

bonapartízmoma, tož. bonapartízma, mest. pri

bonapartístičnega, daj. bonapartístičnemu, tož.

bonapartízmih, or. z bonapartízmoma; MNOŽINA: im.

bonapartístičen (živostno bonapartístičnega), mest. pri bonapartízmi, rod. bonapartízmov, daj.

bonapartístičnem, or. z bonapartístičnim; DVOJINA:

bonapartízmom, tož. bonapartízme, mest. pri

im. bonapartístična, rod. bonapartístičnih, daj.

bonapartízmih, or. z bonapartízmi

bonapartístičnima, tož. bonapartístična, mest. pri

STATUS: predlog

bonapartístičnih, or. z bonapartístičnima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

im. bonapartístični, rod. bonapartístičnih, daj.



bonapartístičnim, tož. bonapartístične, mest. pri

Bonapártov -a -o prid.; obširneje glej pri

bonapartístičnih, or. z bonapartístičnimi

Bonapártejev

ženski: EDNINA: im. bonapartístična, rod.



bonapartístične, daj. bonapartístični, tož.

Booker -ja [búker] m; stvarno ime

bonapartístično, mest. pri bonapartístični, or. z

|britansko podjetje|: Podjetje Booker sta ustanovila

bonapartístično; DVOJINA: im. bonapartístični, rod.

George in Richard Booker leta 1835

bonapartístičnih, daj. bonapartístičnima, tož.

{B} Bookerjev

bonapartístični, mest. pri bonapartístičnih, or. z

{O} EDNINA: im. Booker, rod. Bookerja, daj.

bonapartístičnima; MNOŽINA: im. bonapartístične,

Bookerju, tož. Bookerja, mest. pri Bookerju, or. z

rod. bonapartístičnih, daj. bonapartístičnim, tož.

Bookerjem; DVOJINA: im. Bookerja, rod. Bookerjev,

bonapartístične, mest. pri bonapartístičnih, or. z

daj. Bookerjema, tož. Bookerja, mest. pri Bookerjih,

bonapartístičnimi

or. z Bookerjema; MNOŽINA: im. Bookerji, rod.

srednji: EDNINA: im. bonapartístično, rod.

Bookerjev, daj. Bookerjem, tož. Bookerje, mest. pri

bonapartístičnega, daj. bonapartístičnemu, tož.

Bookerjih, or. z Bookerji

bonapartístično, mest. pri bonapartístičnem, or. z

STATUS: predlog

114

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena (< Boole)



{O} moški: EDNINA: im. Boolov, rod. Boolovega, daj.

Bookerjev -a -o [búkerjev-] prid.

Boolovemu, tož. Boolov (živostno Boolovega), mest.

Bookerjev nagrajenec, nagrajenka; Bookerjeva

pri Boolovem, or. z Boolovim; DVOJINA: im.

nagrada ||nagrada||: Bookerjevo nagrado za

Boolova, rod. Boolovih, daj. Boolovima, tož.

leposlovje podeljujejo za najboljši roman v

Boolova, mest. pri Boolovih, or. z Boolovima;

angleškem jeziku od leta 1968

MNOŽINA: im. Boolovi, rod. Boolovih, daj. Boolovim,

{O} moški: EDNINA: im. Bookerjev, rod.

tož. Boolove, mest. pri Boolovih, or. z Boolovimi

Bookerjevega, daj. Bookerjevemu, tož. Bookerjev

ženski: EDNINA: im. Boolova, rod. Boolove, daj.

(živostno Bookerjevega), mest. pri Bookerjevem, or. z

Boolovi, tož. Boolovo, mest. pri Boolovi, or. z

Bookerjevim; DVOJINA: im. Bookerjeva, rod.

Boolovo; DVOJINA: im. Boolovi, rod. Boolovih, daj.

Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož. Bookerjeva,

Boolovima, tož. Boolovi, mest. pri Boolovih, or. z

mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevima; MNOŽINA:

Boolovima; MNOŽINA: im. Boolove, rod. Boolovih,

im. Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevim,

daj. Boolovim, tož. Boolove, mest. pri Boolovih, or. z

tož. Bookerjeve, mest. pri Bookerjevih, or. z

Boolovimi

Bookerjevimi

srednji: EDNINA: im. Boolovo, rod. Boolovega, daj.

ženski: EDNINA: im. Bookerjeva, rod. Bookerjeve, Boolovemu, tož. Boolovo, mest. pri Boolovem, or. z

daj. Bookerjevi, tož. Bookerjevo, mest. pri

Boolovim; DVOJINA: im. Boolovi, rod. Boolovih, daj.

Bookerjevi, or. z Bookerjevo; DVOJINA: im.

Boolovima, tož. Boolovi, mest. pri Boolovih, or. z

Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož.

Boolovima; MNOŽINA: im. Boolova, rod. Boolovih,

Bookerjevi, mest. pri Bookerjevih, or. z

daj. Boolovim, tož. Boolova, mest. pri Boolovih, or. z

Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjeve, rod.

Boolovimi

Bookerjevih, daj. Bookerjevim, tož. Bookerjeve, mest.

STATUS: predlog

pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na srednji: EDNINA: im. Bookerjevo, rod. Bookerjevega,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

daj. Bookerjevemu, tož. Bookerjevo, mest. pri



Bookerjevem, or. z Bookerjevim; DVOJINA: im.

bòr1 bôra m

Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož.

|drevo|: Zunanjost je narejena iz lesa švedskega

Bookerjevi, mest. pri Bookerjevih, or. z

bora; nasad različnih borov; prim. Bòr1

Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjeva, rod.

{O} EDNINA: im. bòr, rod. bôra, daj. bôru, tož. bôra,

Bookerjevih, daj. Bookerjevim, tož. Bookerjeva, mest.

mest. pri bôru, or. z bôrom; DVOJINA: im. bôra, rod.

pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi

bôrov, daj. bôroma, tož. bôra, mest. pri bôrih, or. z

STATUS: predlog

bôroma; MNOŽINA: im. bôri, rod. bôrov, daj. bôrom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na tož. bôre, mest. pri bôrih, or. z bôri

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

STATUS: predlog

odlikovanj, častnih nazivov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice





Boole -la [búl] m; ime bitja, osebno ime

bòr2 bôra m

|priimek|; |britanski matematik|: Po Georgeu Boolu

|kemijski element|: soli bakra in bora; Slive, jagode,

je poimenovana osnovna ideja množic, tj. Boolova

breskve, jabolka in fige vsebujejo bor, ki privlači

algebra

kalcij v kosti; prim. Bòr1

{B} Boolov

{O} EDNINA: im. bòr, rod. bôra, daj. bôru, tož. bôr,

{O} EDNINA: im. Boole, rod. Boola, daj. Boolu, tož.

mest. pri bôru, or. z bôrom

Boola, mest. pri Boolu, or. z Boolom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Boola, rod. Boolov, daj. Booloma, tož. Boola, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Boolih, or. z Booloma; MNOŽINA: im. Booli, rod.



Boolov, daj. Boolom, tož. Boole, mest. pri Boolih, or.

Bòr1 Bôra m; ime bitja, osebno ime

z Booli

|moško ime|: Zagledali so Bora in njegovo skupino;

STATUS: predlog

Z Borom sta že dolgo prijatelja; |priimek| Matej Bor PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

||umetniško ime Vladimirja Pavšiča, slovenskega

samostalnik moškega spola

pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca||:



Gostujejo z dramo Mateja Bora; tudi ob imenu,

Boolov -a -o [búlov-] prid.

navadno za pomišljajem pesniška zbirka Vladimirja

Boolova logika temelji na predstavitvi logičnih

Pavšiča – Mateja Bora

izjav z ničlami in enicami; Boolova algebra

{B} Bôrov

||algebrska struktura||: Prvi digitalni računalnik je

{O} EDNINA: im. Bòr, rod. Bôra, daj. Bôru, tož. Bôra,

deloval po načelu binarne matematike in Boolove

mest. pri Bôru, or. z Bôrom; DVOJINA: im. Bôra, rod.

algebre

Bôrov, daj. Bôroma, tož. Bôra, mest. pri Bôrih, or. z

115

Bôroma; MNOŽINA: im. Bôri, rod. Bôrov, daj. Bôrom, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tož. Bôre, mest. pri Bôrih, or. z Bôri



STATUS: predlog

Bórštnikov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Predavatelj je predstavil 24 let Borštnikovega

(priimki); lastna imena (osebna, moška)

umetniškega delovanja v Zagrebu; Borštnikov prstan



||nagrada||: Za svoj igralski opus je bil nagrajen z

Bòr2 -- ž; ime bitja, osebno ime

Borštnikovim prstanom in Prešernovo nagrado

|priimek|: navadno ob ženskem imenu fotografija Ane

(< Bórštnik)

Bor

{O} moški: EDNINA: im. Bórštnikov, rod.

{O} EDNINA: im. Bòr, rod. Bòr, daj. Bòr, tož. Bòr, mest.

Bórštnikovega, daj. Bórštnikovemu, tož. Bórštnikov

pri Bòr, or. z Bòr; DVOJINA: im. Bòr, rod. Bòr, daj.

(živostno Bórštnikovega), mest. pri Bórštnikovem, or.

Bòr, tož. Bòr, mest. pri Bòr, or. z Bòr; MNOŽINA: im.

z Bórštnikovim; DVOJINA: im. Bórštnikova, rod.

Bòr, rod. Bòr, daj. Bòr, tož. Bòr, mest. pri Bòr, or. z Bórštnikovih, daj. Bórštnikovima, tož. Bórštnikova,

Bòr

mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Bórštnikovi, rod. Bórštnikovih, daj.

P

Bórštnikovim, tož. Bórštnikove, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Bórštnikovih,



or. z Bórštnikovimi

ženski:

Bôrov -a -o

EDNINA: im. Bórštnikova, rod. Bórštnikove,

prid.

Borova rojstnodnevna zabava; Borova pesniška

daj. Bórštnikovi, tož. Bórštnikovo, mest. pri

zbirka

Bórštnikovi, or. z Bórštnikovo; DVOJINA: im.

Bórštnikovi,

(< Bòr

rod. Bórštnikovih, daj. Bórštnikovima,

1)

{O} moški:

tož. Bórštnikovi, mest. pri Bórštnikovih, or. z

EDNINA: im. Bôrov, rod. Bôrovega, daj.

Bôrovemu,

Bórštnikovima; MNOŽINA: im. Bórštnikove, rod.

tož. Bôrov (živostno Bôrovega), mest. pri

Bôrovem,

Bórštnikovih, daj. Bórštnikovim, tož. Bórštnikove,

or. z Bôrovim; DVOJINA: im. Bôrova, rod.

Bôrovih,

mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovimi

daj. Bôrovima, tož. Bôrova, mest. pri

Bôrovih,

srednji: EDNINA: im. Bórštnikovo, rod.

or. z Bôrovima; MNOŽINA: im. Bôrovi, rod.

Bôrovih,

Bórštnikovega, daj. Bórštnikovemu, tož.

daj. Bôrovim, tož. Bôrove, mest. pri

Bôrovih,

Bórštnikovo, mest. pri Bórštnikovem, or. z

or. z Bôrovimi

Bórštnikovim;

ženski:

DVOJINA: im. Bórštnikovi, rod.

EDNINA: im. Bôrova, rod. Bôrove, daj. Bôrovi,

Bórštnikovih, daj. Bórštnikovima, tož. Bórštnikovi,

tož. Bôrovo, mest. pri Bôrovi, or. z Bôrovo; DVOJINA:

mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovima;

im. Bôrovi, rod. Bôrovih, daj. Bôrovima, tož. Bôrovi,

MNOŽINA: im. Bórštnikova, rod. Bórštnikovih, daj.

mest. pri Bôrovih, or. z Bôrovima; MNOŽINA: im.

Bórštnikovim,

Bôrove,

tož. Bórštnikova, mest. pri

rod. Bôrovih, daj. Bôrovim, tož. Bôrove, mest.

pri Bôrovih,

Bórštnikovih, or. z Bórštnikovimi

or. z Bôrovimi

srednji:

STATUS: predlog

EDNINA: im. Bôrovo, rod. Bôrovega, daj.

Bôrovemu, tož. Bôrovo, mest. pri Bôrovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Bôrovim; DVOJINA: im. Bôrovi, rod. Bôrovih, daj.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Bôrovima, tož. Bôrovi, mest. pri Bôrovih, or. z

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Bôrovima; MNOŽINA: im. Bôrova, rod. Bôrovih, daj.



Bôrovim, tož. Bôrova, mest. pri Bôrovih, or. z

Bosánčev -a -o tudi Bósenčev -a -o prid.

Bôrovimi

Prikimaval je Bosančevemu opisu dogodka

STATUS: predlog

(< Bosánec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Bosánčev tudi Bósenčev,



rod. Bosánčevega tudi Bósenčevega, daj.

Bórštnik -a m; ime bitja, osebno ime

Bosánčevemu tudi Bósenčevemu, tož. Bosánčev tudi

|priimek|; |slovenski igralec, režiser in pedagog|:

Bósenčev (živostno Bosánčevega tudi Bósenčevega),

dramska igra Ignacija Borštnika; Po Ignaciju

mest. pri Bosánčevem tudi pri Bósenčevem, or. z

Borštniku se imenuje osrednji slovenski gledališki

Bosánčevim tudi z Bósenčevim; DVOJINA: im.

festival – Borštnikovo srečanje

Bosánčeva tudi Bósenčeva, rod. Bosánčevih tudi

{B} Borštnikov

Bósenčevih, daj. Bosánčevima tudi Bósenčevima, tož.

{O} EDNINA: im. Bórštnik, rod. Bórštnika, daj.

Bosánčeva tudi Bósenčeva, mest. pri Bosánčevih tudi

Bórštniku, tož. Bórštnika, mest. pri Bórštniku, or. z

pri Bósenčevih, or. z Bosánčevima tudi z

Bórštnikom; DVOJINA: im. Bórštnika, rod.

Bósenčevima; MNOŽINA: im. Bosánčevi tudi

Bórštnikov, daj. Bórštnikoma, tož. Bórštnika, mest.

Bósenčevi, rod. Bosánčevih tudi Bósenčevih, daj.

pri Bórštnikih, or. z Bórštnikoma; MNOŽINA: im.

Bosánčevim tudi Bósenčevim, tož. Bosánčeve tudi

Bórštniki, rod. Bórštnikov, daj. Bórštnikom, tož.

Bósenčeve, mest. pri Bosánčevih tudi pri Bósenčevih,

Bórštnike, mest. pri Bórštnikih, or. z Bórštniki

or. z Bosánčevimi tudi z Bósenčevimi

STATUS: predlog

116

ženski: EDNINA: im. Bosánčeva tudi Bósenčeva, rod.

(< Bósna, Bósna in Hercegovína)

Bosánčeve tudi Bósenčeve, daj. Bosánčevi tudi

{B} Bosankin tudi Bosenkin

Bósenčevi, tož. Bosánčevo tudi Bósenčevo, mest. pri

{O} EDNINA: im. Bosánka tudi Bósenka, rod. Bosánke

Bosánčevi tudi pri Bósenčevi, or. z Bosánčevo tudi z

tudi Bósenke, daj. Bosánki tudi Bósenki, tož. Bosánko

Bósenčevo; DVOJINA: im. Bosánčevi tudi Bósenčevi,

tudi Bósenko, mest. pri Bosánki tudi pri Bósenki, or. z rod. Bosánčevih tudi Bósenčevih, daj. Bosánčevima

Bosánko tudi z Bósenko; DVOJINA: im. Bosánki tudi

tudi Bósenčevima, tož. Bosánčevi tudi Bósenčevi,

Bósenki, rod. Bosánk tudi Bósenk, daj. Bosánkama

mest. pri Bosánčevih tudi pri Bósenčevih, or. z

tudi Bósenkama, tož. Bosánki tudi Bósenki, mest. pri

Bosánčevima tudi z Bósenčevima; MNOŽINA: im.

Bosánkah tudi pri Bósenkah, or. z Bosánkama tudi z

Bosánčeve tudi Bósenčeve, rod. Bosánčevih tudi

Bósenkama; MNOŽINA: im. Bosánke tudi Bósenke,

Bósenčevih, daj. Bosánčevim tudi Bósenčevim, tož.

rod. Bosánk tudi Bósenk, daj. Bosánkam tudi

Bosánčeve tudi Bósenčeve, mest. pri Bosánčevih tudi

Bósenkam, tož. Bosánke tudi Bósenke, mest. pri

pri Bósenčevih, or. z Bosánčevimi tudi z

Bosánkah tudi pri Bósenkah, or. z Bosánkami tudi z

Bósenčevimi

Bósenkami

srednji: EDNINA: im. Bosánčevo tudi Bósenčevo, rod.

STATUS: predlog

Bosánčevega tudi Bósenčevega, daj. Bosánčevemu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tudi Bósenčevemu, tož. Bosánčevo tudi Bósenčevo,

samostalnik ženskega spola

mest. pri Bosánčevem tudi pri Bósenčevem, or. z



Bosánčevim tudi z Bósenčevim; DVOJINA: im.

bosánski -a -o tudi bósenski -a -o prid.

Bosánčevi tudi Bósenčevi, rod. Bosánčevih tudi

bosanski Hrvati in Srbi

Bósenčevih, daj. Bosánčevima tudi Bósenčevima, tož.

(< Bósna)

Bosánčevi tudi Bósenčevi, mest. pri Bosánčevih tudi

{O} moški: EDNINA: im. bosánski tudi bósenski, rod.

pri Bósenčevih, or. z Bosánčevima tudi z

bosánskega tudi bósenskega, daj. bosánskemu tudi

Bósenčevima; MNOŽINA: im. Bosánčeva tudi

bósenskemu, tož. bosánski tudi bósenski (živostno

Bósenčeva, rod. Bosánčevih tudi Bósenčevih, daj.

bosánskega tudi bósenskega), mest. pri bosánskem

Bosánčevim tudi Bósenčevim, tož. Bosánčeva tudi

tudi pri bósenskem, or. z bosánskim tudi z

Bósenčeva, mest. pri Bosánčevih tudi pri Bósenčevih,

bósenskim; DVOJINA: im. bosánska tudi bósenska, rod.

or. z Bosánčevimi tudi z Bósenčevimi

bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskima tudi

STATUS: predlog

bósenskima, tož. bosánska tudi bósenska, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni bosánskih tudi bósenskih, or. z bosánskima tudi z

pridevniki

bósenskima; MNOŽINA: im. bosánski tudi bósenski,



rod. bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskim tudi

Bosánec -nca tudi Bósenc -nca m; ime bitja, prebivalsko bósenskim, tož. bosánske tudi bósenske, mest. pri

ime

bosánskih tudi bósenskih, or. z bosánskimi tudi z

Še vedno hranim nekaj fotografij Bosancev, s

bósenskimi

katerimi sem služil vojaški rok; Iz Pulja se je

ženski: EDNINA: im. bosánska tudi bósenska, rod.

preselila v Ljubljano in se poročila z Bosancem

bosánske tudi bósenske, daj. bosánski tudi bósenski,

(< Bósna, Bósna in Hercegovína)

tož. bosánsko tudi bósensko, mest. pri bosánski tudi pri

{B} Bosančev tudi Bosenčev

bósenski, or. z bosánsko tudi z bósensko; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Bosánec tudi Bósenc, rod. Bosánca

im. bosánski tudi bósenski, rod. bosánskih tudi

tudi Bósenca, daj. Bosáncu tudi Bósencu, tož. Bosánca

bósenskih, daj. bosánskima tudi bósenskima, tož.

tudi Bósenca, mest. pri Bosáncu tudi pri Bósencu, or. z bosánski tudi bósenski, mest. pri bosánskih tudi pri

Bosáncem tudi z Bósencem; DVOJINA: im. Bosánca

bósenskih, or. z bosánskima tudi z bósenskima;

tudi Bósenca, rod. Bosáncev tudi Bósencev, daj.

MNOŽINA: im. bosánske tudi bósenske, rod. bosánskih

Bosáncema tudi Bósencema, tož. Bosánca tudi

tudi bósenskih, daj. bosánskim tudi bósenskim, tož.

Bósenca, mest. pri Bosáncih tudi pri Bósencih, or. z

bosánske tudi bósenske, mest. pri bosánskih tudi

Bosáncema tudi z Bósencema; MNOŽINA: im.

bósenskih, or. z bosánskimi tudi z bósenskimi

Bosánci tudi Bósenci, rod. Bosáncev tudi Bósencev,

srednji: EDNINA: im. bosánsko tudi bósensko, rod.

daj. Bosáncem tudi Bósencem, tož. Bosánce tudi

bosánskega tudi bósenskega, daj. bosánskemu tudi

Bósence, mest. pri Bosáncih tudi pri Bósencih, or. z

bósenskemu, tož. bosánsko tudi bósensko, mest. pri

Bosánci tudi z Bósenci

bosánskem tudi pri bósenskem, or. z bosánskim tudi z

STATUS: predlog

bósenskim; DVOJINA: im. bosánski tudi bósenski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskima tudi

samostalnik moškega spola

bósenskima, tož. bosánski tudi bósenski, mest. pri



bosánskih tudi bósenskih, or. z bosánskima tudi z

Bosánka -e

bósenskima;

tudi Bósenka -e ž; ime bitja, prebivalsko

MNOŽINA: im. bosánska tudi bósenska,

ime

rod. bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskim tudi

Je Bosanka iz Bihača

bósenskim, tož. bosánska tudi bósenska, mest. pri

117

bosánskih tudi pri bósenskih, or. z bosánskimi tudi z bosánsko-hercegôvskimi tudi z bósensko-bósenskimi

hercegôvskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. bosánsko-hercegôvsko tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

bósensko-hercegôvsko, rod. bosánsko-



hercegôvskega tudi bósensko-hercegôvskega, daj.

bosánsko-hercegôvski -a -o tudi bósensko-

bosánsko-hercegôvskemu tudi bósensko-

hercegôvski -a -o prid.

hercegôvskemu, tož. bosánsko-hercegôvsko tudi

|bosanski in hercegovski|: bosansko-hercegovska

bósensko-hercegôvsko, mest. pri bosánsko-

književnost

hercegôvskem tudi pri bósensko-hercegôvskem, or. z

(< Bósna in Hercegovína)

bosánsko-hercegôvskim tudi z bósensko-

{O} moški: EDNINA: im. bosánsko-hercegôvski tudi hercegôvskim; DVOJINA: im. bosánsko-hercegôvski

bósensko-hercegôvski, rod. bosánsko-hercegôvskega

tudi bósensko-hercegôvski, rod. bosánsko-

tudi bósensko-hercegôvskega, daj. bosánsko-

hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih, daj.

hercegôvskemu tudi bósensko-hercegôvskemu, tož.

bosánsko-hercegôvskima tudi bósensko-

bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski

hercegôvskima, tož. bosánsko-hercegôvski tudi

(živostno bosánsko-hercegôvskega tudi bósensko-

bósensko-hercegôvski, mest. pri bosánsko-

hercegôvskega), mest. pri bosánsko-hercegôvskem

hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z

tudi pri bósensko-hercegôvskem, or. z bosánsko-

bosánsko-hercegôvskima tudi z bósensko-

hercegôvskim tudi z bósensko-hercegôvskim;

hercegôvskima; MNOŽINA: im. bosánsko-

DVOJINA: im. bosánsko-hercegôvska tudi bósensko-

hercegôvska tudi bósensko-hercegôvska, rod.

hercegôvska, rod. bosánsko-hercegôvskih tudi

bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih,

bósensko-hercegôvskih, daj. bosánsko-

daj. bosánsko-hercegôvskim tudi bósensko-

hercegôvskima tudi bósensko-hercegôvskima, tož.

hercegôvskim, tož. bosánsko-hercegôvska tudi

bosánsko-hercegôvska tudi bósensko-hercegôvska,

bósensko-hercegôvska, mest. pri bosánsko-

mest. pri bosánsko-hercegôvskih tudi pri bósensko-

hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z

hercegôvskih, or. z bosánsko-hercegôvskima tudi z

bosánsko-hercegôvskimi tudi z bósensko-

bósensko-hercegôvskima; MNOŽINA: im. bosánsko-

hercegôvskimi

hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, rod.

STATUS: predlog

bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; priredne

daj. bosánsko-hercegôvskim tudi bósensko-

zloženke

hercegôvskim, tož. bosánsko-hercegôvske tudi



bósensko-hercegôvske, mest. pri bosánsko-

Bósenc -nca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z

pri Bosánec

bosánsko-hercegôvskimi tudi z bósensko-



hercegôvskimi

Bósenčev -a -o prid.; obširneje glej pri Bosánčev ženski: EDNINA: im. bosánsko-hercegôvska tudi



bósensko-hercegôvska, rod. bosánsko-hercegôvske

Bósenka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri tudi bósensko-hercegôvske, daj. bosánsko-Bosánka

hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, tož.



bosánsko-hercegôvsko tudi bósensko-hercegôvsko,

bósenski -a -o prid.; obširneje glej pri bosánski mest. pri bosánsko-hercegôvski tudi pri bósensko-hercegôvski, or. z bosánsko-hercegôvsko tudi z

bósensko-hercegôvski -a -o prid.; obširneje glej pri bósensko-hercegôvsko; DVOJINA: im. bosánsko-bosánsko-hercegôvski

hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, rod.



bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih,

Bósna -e ž; zemljepisno ime

daj. bosánsko-hercegôvskima tudi bósensko-

|pokrajina|: Režiser je iskal igralko iz Bosne; Sličice hercegôvskima, tož. bosánsko-hercegôvski tudi

Saccovega stripa »Goražde« nas popeljejo v pravo

bósensko-hercegôvski, mest. pri bosánsko-

vojno v vzhodni Bosni med letoma 1992 in 1995; in

hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z

mirna Bosna ||konec, končano je||: Če se vlada ne bosánsko-hercegôvskima tudi z bósensko-strinja s poslanci, naj preprosto odstopi in mirna

hercegôvskima; MNOŽINA: im. bosánsko-

Bosna!; prim. Bósna in Hercegovína

hercegôvske tudi bósensko-hercegôvske, rod.

Kje? v Bosni

bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih,

Od kod? iz Bosne

daj. bosánsko-hercegôvskim tudi bósensko-

Kam? v Bosno

hercegôvskim, tož. bosánsko-hercegôvske tudi

{B} Bosanec tudi Bosenc, Bosanka tudi Bosenka;

bósensko-hercegôvske, mest. pri bosánsko-

Bosančev tudi Bosenčev, Bosankin tudi Bosenkin;

hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z

bosanski tudi bosenski

118

{O} EDNINA: im. Bósna, rod. Bósne, daj. Bósni, tož.



Bósno, mest. v Bósni, or. z Bósno

bótijski -a -o prid.

STATUS: predlog

Pozimi so številne botijske vasi odrezane od sveta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin; lastna

(< Bótijec)

imena v frazemih

{O} moški: EDNINA: im. bótijski, rod. bótijskega, daj.



bótijskemu, tož. bótijski (živostno bótijskega), mest.

Bósna in Hercegovína -e ~ -e

pri bótijskem,

ž; zemljepisno ime

or. z bótijskim; DVOJINA: im. bótijska,

|dolgo ime Bosna in Hercegovina|; |država|: Evropski

rod. bótijskih, daj. bótijskima, tož. bótijska, mest. pri poslanci so podprli odpravo vizumov za državljane

bótijskih, or. z bótijskima; MNOŽINA: im. bótijski, rod.

Bosne in Hercegovine; Uvršča se med vodilne

bótijskih, daj. bótijskim, tož. bótijske, mest. pri

proizvajalce perutnine v Bosni in Hercegovini;

bótijskih,

prim.

or. z bótijskimi

Bósna, Hercegovína

ženski: EDNINA: im. bótijska, rod. bótijske, daj.

bótijski,

Kje? v Bosni in Hercegovini

tož. bótijsko, mest. pri bótijski, or. z bótijsko;

Od kod? iz Bosne in Hercegovine

DVOJINA: im. bótijski, rod. bótijskih, daj. bótijskima, Kam? v Bosno in Hercegovino

tož. bótijski, mest. pri bótijskih, or. z bótijskima;

{B} bosansko-hercegovski tudi bosensko-

MNOŽINA: im. bótijske, rod. bótijskih, daj. bótijskim,

hercegovski

tož. bótijske, mest. pri bótijskih, or. z bótijskimi

{O}

srednji:

EDNINA: im. Bósna in Hercegovína, rod. Bósne

EDNINA: im. bótijsko, rod. bótijskega, daj.

in Hercegovíne,

bótijskemu,

daj. Bósni in Hercegovíni, tož.

tož. bótijsko, mest. pri bótijskem, or. z

Bósno in Hercegovíno,

bótijskim;

mest. pri Bósni in

DVOJINA: im. bótijski, rod. bótijskih, daj.

Hercegovíni,

bótijskima,

or. z Bósno in Hercegovíno

tož. bótijski, mest. pri bótijskih, or. z

S

bótijskima; MNOŽINA: im. bótijska, rod. bótijskih, daj.

TATUS: predlog

bótijskim,

P

tož. bótijska, mest. pri bótijskih, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

bótijskimi



STATUS: predlog

bot. okrajš.

|botanični|: bot. vrt; |botanika|: katedra za bot.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

S



TATUS: predlog

Bowie1 -ja [bôvi]

P

m; ime bitja, osebno ime

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|priimek| David Bowie ||umetniško ime Davida



Roberta Jonesa, angleškega pevca in skladatelja||:

Bótijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

duet z Davidom Bowiejem

|pripadnik etnične skupine v Butanu|: Botijci živijo

{B} Bowiejev

v predelih, ki so na nadmorski višini nad 4000

{O} EDNINA: im. Bowie, rod. Bowieja, daj. Bowieju,

metrov

tož. Bowieja, mest. pri Bowieju, or. z Bowiejem;

{B} Botijčev

DVOJINA: im. Bowieja, rod. Bowiejev, daj.

{O} EDNINA: im. Bótijec, rod. Bótijca, daj. Bótijcu,

Bowiejema, tož. Bowieja, mest. pri Bowiejih, or. z

tož. Bótijca, mest. pri Bótijcu, or. z Bótijcem;

Bowiejema; MNOŽINA: im. Bowieji, rod. Bowiejev,

DVOJINA: im. Bótijca, rod. Bótijcev, daj. Bótijcema,

daj. Bowiejem, tož. Bowieje, mest. pri Bowiejih, or. z

tož. Bótijca, mest. pri Bótijcih, or. z Bótijcema;

Bowieji

MNOŽINA: im. Bótijci, rod. Bótijcev, daj. Bótijcem,

STATUS: predlog

tož. Bótijce, mest. pri Bótijcih, or. z Bótijci

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

TATUS: predlog

P

(priimki); samostalnik moškega spola

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Bowie2 -- [bôvi] ž; ime bitja, osebno ime



|priimek|: navadno ob ženskem imenu fotografija Sare

Bótijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Bowie

|pripadnica etnične skupine v Butanu|: slika Botijke

{O} EDNINA: im. Bowie, rod. Bowie, daj. Bowie, tož.

(< Bótijec)

Bowie, mest. pri Bowie, or. z Bowie; DVOJINA: im.

{B} Botijkin

Bowie, rod. Bowie, daj. Bowie, tož. Bowie, mest. pri

{O} EDNINA: im. Bótijka, rod. Bótijke, daj. Bótijki,

Bowie, or. z Bowie; MNOŽINA: im. Bowie, rod.

tož. Bótijko, mest. pri Bótijki, or. z Bótijko; DVOJINA: Bowie, daj. Bowie, tož. Bowie, mest. pri Bowie, or. z

im. Bótijki, rod. Bótijk, daj. Bótijkama, tož. Bótijki, Bowie

mest. pri Bótijkah, or. z Bótijkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Bótijke, rod. Bótijk, daj. Bótijkam, tož. Bótijke, mest.

pri Bótijkah,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

or. z Bótijkami

S



TATUS: predlog

Bowiejev -a -o [bôvijev-]

P

prid.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Bowiejev glasbeni album Hours

samostalnik ženskega spola

(< Bowie1)

119

{O} moški: EDNINA: im. Bowiejev, rod.

(< Boyle, Mariotte)

Bowiejevega, daj. Bowiejevemu, tož. Bowiejev

{O} moški: EDNINA: im. Boyle-Mariottov, rod.

(živostno Bowiejevega), mest. pri Bowiejevem, or. z

Boyle-Mariottovega, daj. Boyle-Mariottovemu, tož.

Bowiejevim; DVOJINA: im. Bowiejeva, rod.

Boyle-Mariottov (živostno Boyle-Mariottovega),

Bowiejevih, daj. Bowiejevima, tož. Bowiejeva, mest.

mest. pri Boyle-Mariottovem, or. z Boyle-

pri Bowiejevih, or. z Bowiejevima; MNOŽINA: im.

Mariottovim; DVOJINA: im. Boyle-Mariottova, rod.

Bowiejevi, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevim, tož.

Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož.

Bowiejeve, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevimi

Boyle-Mariottova, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z

ženski: EDNINA: im. Bowiejeva, rod. Bowiejeve, daj.

Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-

Bowiejevi, tož. Bowiejevo, mest. pri Bowiejevi, or. z

Mariottovi, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-

Bowiejevo; DVOJINA: im. Bowiejevi, rod.

Mariottovim, tož. Boyle-Mariottove, mest. pri Boyle-

Bowiejevih, daj. Bowiejevima, tož. Bowiejevi, mest.

Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi

pri Bowiejevih, or. z Bowiejevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Boyle-Mariottova, rod. Boyle-Bowiejeve, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevim, tož.

Mariottove, daj. Boyle-Mariottovi, tož. Boyle-

Bowiejeve, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevimi

Mariottovo, mest. pri Boyle-Mariottovi, or. z Boyle-

srednji: EDNINA: im. Bowiejevo, rod. Bowiejevega, Mariottovo; DVOJINA: im. Boyle-Mariottovi, rod.

daj. Bowiejevemu, tož. Bowiejevo, mest. pri

Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož.

Bowiejevem, or. z Bowiejevim; DVOJINA: im.

Boyle-Mariottovi, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z

Bowiejevi, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevima, tož.

Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-

Bowiejevi, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevima;

Mariottove, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-

MNOŽINA: im. Bowiejeva, rod. Bowiejevih, daj.

Mariottovim, tož. Boyle-Mariottove, mest. pri Boyle-

Bowiejevim, tož. Bowiejeva, mest. pri Bowiejevih, or.

Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi

z Bowiejevimi

srednji: EDNINA: im. Boyle-Mariottovo, rod. Boyle-STATUS: predlog

Mariottovega, daj. Boyle-Mariottovemu, tož. Boyle-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Mariottovo, mest. pri Boyle-Mariottovem, or. z



Boyle-Mariottovim; DVOJINA: im. Boyle-Mariottovi,

Boy George -a -a [bôj džórdž-] m; ime bitja, osebno rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož.

ime

Boyle-Mariottovi, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z

|umetniško ime Georgea Alana O'Dowda,

Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-

britanskega glasbenika|: koncert Boya Georgea

Mariottova, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-

{O} EDNINA: im. Boy George, rod. Boya Georgea,

Mariottovim, tož. Boyle-Mariottova, mest. pri Boyle-

daj. Boyu Georgeu, tož. Boya Georgea, mest. pri

Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi

Boyu Georgeu, or. z Boyem Georgeem in z Boyem

STATUS: predlog

Georgeom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi





Boylov -a -o [bôjlov-] prid.

Boyle -la [bôjl] m; ime bitja, osebno ime

Boylovo delo »Skeptični kemik« spada med

|priimek|; |britanski naravoslovec, teolog in

temeljna dela na področju kemije; Boylov zakon

izumitelj irskega rodu|: Francoz Mariotte je 15 let

||plinski zakon||: Zakon narave se v Veliki Britaniji

za Robertom Boylom odkril plinski zakon, ki se

in Ameriki imenuje Boylov zakon, v Franciji

imenuje po obeh raziskovalcih

Mariottov, povsod drugod pa Boyle-Mariottov; prim.

{B} Boylov

Boyle-Mariottov

{O} EDNINA: im. Boyle, rod. Boyla, daj. Boylu, tož.

(< Boyle)

Boyla, mest. pri Boylu, or. z Boylom; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Boylov, rod. Boylovega, daj.

Boyla, rod. Boylov, daj. Boyloma, tož. Boyla, mest. pri Boylovemu, tož. Boylov (živostno Boylovega), mest.

Boylih, or. z Boyloma; MNOŽINA: im. Boyli, rod.

pri Boylovem, or. z Boylovim; DVOJINA: im.

Boylov, daj. Boylom, tož. Boyle, mest. pri Boylih, or.

Boylova, rod. Boylovih, daj. Boylovima, tož.

z Boyli

Boylova, mest. pri Boylovih, or. z Boylovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Boylovi, rod. Boylovih, daj. Boylovim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

tož. Boylove, mest. pri Boylovih, or. z Boylovimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. Boylova, rod. Boylove, daj.



Boylovi, tož. Boylovo, mest. pri Boylovi, or. z

Boyle-Mariottov -a -o [bôjl-marijótov-]

Boylovo; DVOJINA: im. Boylovi, rod. Boylovih, daj.

prid.

Boylovima,

|Boylov in Mariottov|

tož. Boylovi, mest. pri Boylovih, or. z

Boyle-Mariottov zakon ||plinski

zakon||: Po Boyle-Mariottovem zakonu se pljuča pri

Boylovima; MNOŽINA: im. Boylove, rod. Boylovih,

globinskem potapljanju skrčijo na enajstino svojega

daj. Boylovim, tož. Boylove, mest. pri Boylovih, or. z

siceršnjega volumna;

Boylovimi

prim. Mariottov, Boylov

120

srednji: EDNINA: im. Boylovo, rod. Boylovega, daj.

Bôžičev -a -o prid.

Boylovemu, tož. Boylovo, mest. pri Boylovem, or. z

Božičev roman

Boylovim; DVOJINA: im. Boylovi, rod. Boylovih, daj.

(< Bôžič)

Boylovima, tož. Boylovi, mest. pri Boylovih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Bôžičev, rod. Bôžičevega, Boylovima; MNOŽINA: im. Boylova, rod. Boylovih,

daj. Bôžičevemu, tož. Bôžičev (živostno Bôžičevega),

daj. Boylovim, tož. Boylova, mest. pri Boylovih, or. z

mest. pri Bôžičevem, or. z Bôžičevim; DVOJINA: im.

Boylovimi

Bôžičeva, rod. Bôžičevih, daj. Bôžičevima, tož.

STATUS: predlog

Bôžičeva, mest. pri Bôžičevih, or. z Bôžičevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na MNOŽINA: im. Bôžičevi, rod. Bôžičevih, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Bôžičevim, tož. Bôžičeve, mest. pri Bôžičevih, or. z



Bôžičevimi

bôžič -íča

ženski:

m

EDNINA: im. Bôžičeva, rod. Bôžičeve, daj.

|krščanski praznik, 25. december|; |pravoslavni

Bôžičevi, tož. Bôžičevo, mest. pri Bôžičevi, or. z

praznik, 7. januar|: praznovati božič; pravoslavni

Bôžičevo; DVOJINA: im. Bôžičevi, rod. Bôžičevih, daj.

božič; Zaželel je miren in blagoslovljen božič

Bôžičevima, tož. Bôžičevi, mest. pri Bôžičevih, or. z

{O}

Bôžičevima;

EDNINA: im. bôžič, rod. božíča, daj. božíču, tož.

MNOŽINA: im. Bôžičeve, rod. Bôžičevih,

bôžič, mest. pri božíču, or. z božíčem; DVOJINA: im.

daj. Bôžičevim, tož. Bôžičeve, mest. pri Bôžičevih, or.

božíča,

z Bôžičevimi

rod. božíčev, daj. božíčema, tož. božíča, mest.

pri božíčih,

srednji:

or. z božíčema; MNOŽINA: im. božíči, rod.

EDNINA: im. Bôžičevo, rod. Bôžičevega, daj.

božíčev,

Bôžičevemu,

daj. božíčem, tož. božíče, mest. pri božíčih,

tož. Bôžičevo, mest. pri Bôžičevem, or.

z Bôžičevim;

or. z božíči

DVOJINA: im. Bôžičevi, rod. Bôžičevih,

S

daj. Bôžičevima, tož. Bôžičevi, mest. pri Bôžičevih,

TATUS: predlog

P

or. z Bôžičevima; MNOŽINA: im. Bôžičeva, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Bôžičevih, daj. Bôžičevim, tož. Bôžičeva, mest. pri

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Bôžičevih, or. z Bôžičevimi



STATUS: predlog

Bôžič -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|priimek|: Plavalcu Božiču je uspelo preplavati

morsko ožino; Z Božičem je preplezal Messnerjevo



smer

Božíčkov -a -o prid.

Sanjal je, da sliši Božičkove sani

{B} Božičev

{O}

(< Božíček)

EDNINA: im. Bôžič, rod. Bôžiča, daj. Bôžiču, tož.

Bôžiča,

{O} moški: EDNINA: im. Božíčkov, rod.

mest. pri Bôžiču, or. z Bôžičem; DVOJINA: im.

Bôžiča,

Božíčkovega, daj. Božíčkovemu, tož. Božíčkov

rod. Bôžičev, daj. Bôžičema, tož. Bôžiča,

(živostno Božíčkovega), mest. pri Božíčkovem, or. z

mest. pri Bôžičih, or. z Bôžičema; MNOŽINA: im.

Bôžiči,

Božíčkovim; DVOJINA: im. Božíčkova, rod.

rod. Bôžičev, daj. Bôžičem, tož. Bôžiče, mest.

pri Bôžičih,

Božíčkovih, daj. Božíčkovima, tož. Božíčkova, mest.

or. z Bôžiči

pri Božíčkovih,

S

or. z Božíčkovima; MNOŽINA: im.

TATUS: predlog

Božíčkovi, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Božíčkove, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. Božíčkova, rod. Božíčkove, daj.



Božíčkovi, tož. Božíčkovo, mest. pri Božíčkovi, or. z

Božíček -čka m; ime bitja, osebno ime

Božíčkovo; DVOJINA: im. Božíčkovi, rod.

|domišljijski lik|: Otroci so v šoli pisali o božiču in Božíčkovih, daj. Božíčkovima, tož. Božíčkovi, mest.

Božičku; Skozi dimnik vstopajo v hišo vsi dobri

pri Božíčkovih, or. z Božíčkovima; MNOŽINA: im.

decembrski možje: sveti Miklavž, dedek/Dedek

Božíčkove, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovim, tož.

Mraz in Božiček

Božíčkove, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovimi

{B} Božičkov

srednji: EDNINA: im. Božíčkovo, rod. Božíčkovega,

{O} EDNINA: im. Božíček, rod. Božíčka, daj. Božíčku,

daj. Božíčkovemu, tož. Božíčkovo, mest. pri

tož. Božíčka, mest. pri Božíčku, or. z Božíčkom;

Božíčkovem, or. z Božíčkovim; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Božíčka, rod. Božíčkov, daj.

Božíčkovi, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovima, tož.

Božíčkoma, tož. Božíčka, mest. pri Božíčkih, or. z

Božíčkovi, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovima;

Božíčkoma; MNOŽINA: im. Božíčki, rod. Božíčkov,

MNOŽINA: im. Božíčkova, rod. Božíčkovih, daj.

daj. Božíčkom, tož. Božíčke, mest. pri Božíčkih, or. z

Božíčkovim, tož. Božíčkova, mest. pri Božíčkovih, or.

Božíčki

z Božíčkovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

samostalnik moškega spola





bôžji -a -o prid.

121

deset božjih zapovedi; božja pot; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Božji Rešitev je v

Bq -- [bə̀kvə̀ tudi bəkvə̀ in békú tudi bekú] m; simbol božjih/Božjih rokah; Drugi vatikanski koncil uči, da

|bekerel/becquerel|: 7000 Bq; Bq/m3 Naravna

božja/Božja previdnost nikomur ne odreka pomoči;

koncentracija radona v okolju je do 200 Bq/m3

prim. Bôžji

STATUS: predlog

(< bóg)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} moški: EDNINA: im. bôžji, rod. bôžjega, daj.



bôžjemu, tož. bôžji (živostno bôžjega), mest. pri

Br -- [bə̀rə̀ tudi bərə̀ in béêr tudi beêr] m; simbol bôžjem, or. z bôžjim; DVOJINA: im. bôžja, rod. bôžjih,

|brom|: Simbol za kemijski element brom je Br;

daj. bôžjima, tož. bôžja, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima;

|bromov|: v kemijski formuli bromov klorid (BrCl)

MNOŽINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož.

STATUS: predlog

bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

ženski: EDNINA: im. bôžja, rod. bôžje, daj. bôžji, tož.



bôžjo, mest. pri bôžji, or. z bôžjo; DVOJINA: im. bôžji, Bráhma -e in Bráhma -a m; ime bitja, religijsko ime rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžji, mest. pri bôžjih, or.

|hinduistični bog|: V hinduistični triadi je Brahma

z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžje, rod. bôžjih, daj.

stvarnik vesolja

bôžjim, tož. bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi

{B} Brahmov

srednji: EDNINA: im. bôžje, rod. bôžjega, daj.

{O} EDNINA: im. Bráhma, rod. Bráhme in Bráhma,

bôžjemu, tož. bôžje, mest. pri bôžjem, or. z bôžjim;

daj. Bráhmi in Bráhmu, tož. Bráhmo in Bráhma, mest.

DVOJINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož.

pri Bráhmi in pri Bráhmu, or. z Bráhmo in z

bôžji, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im.

Bráhmom; DVOJINA: im. Bráhma in Bráhmi, rod.

bôžja, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžja, mest. pri

Bráhmaov in Bráhm, daj. Bráhmoma in Bráhmama,

bôžjih, or. z bôžjimi

tož. Bráhma in Bráhmi, mest. pri Bráhmaih in pri

STATUS: predlog

Bráhmah, or. z Bráhmoma in z Bráhmama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Bráhmi in Bráhme, rod. Bráhmov in



Bráhm, daj. Bráhmom in Bráhmam, tož. Bráhme in

Bôžji -a -e prid.

Bráhme, mest. pri Bráhmih in pri Bráhmah, or. z

Verniki se priporočajo Božji Materi za zdravje; Z

Bráhmi in z Bráhmami

rojstvom Božjega Sina se je začelo novo štetje časa;

STATUS: predlog

prim. bôžji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik (< Bóg)

moškega spola

{O} moški: EDNINA: im. Bôžji, rod. Bôžjega, daj.



Bôžjemu, tož. Bôžji (živostno Bôžjega), mest. pri

Bráhmov -a -o prid.

Bôžjem, or. z Bôžjim; DVOJINA: im. Bôžja, rod.

V Indiji je divja gos Brahmova jezdna žival

Bôžjih, daj. Bôžjima, tož. Bôžja, mest. pri Bôžjih, or. z (< Bráhma)

Bôžjima; MNOŽINA: im. Bôžji, rod. Bôžjih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Bráhmov, rod. Bráhmovega, Bôžjim, tož. Bôžje, mest. pri Bôžjih, or. z Bôžjimi

daj. Bráhmovemu, tož. Bráhmov (živostno

ženski: EDNINA: im. Bôžja, rod. Bôžje, daj. Bôžji, tož.

Bráhmovega), mest. pri Bráhmovem, or. z

Bôžjo, mest. pri Bôžji, or. z Bôžjo; DVOJINA: im.

Bráhmovim; DVOJINA: im. Bráhmova, rod.

Bôžji, rod. Bôžjih, daj. Bôžjima, tož. Bôžji, mest. pri Bráhmovih, daj. Bráhmovima, tož. Bráhmova, mest.

Bôžjih, or. z Bôžjima; MNOŽINA: im. Bôžje, rod.

pri Bráhmovih, or. z Bráhmovima; MNOŽINA: im.

Bôžjih, daj. Bôžjim, tož. Bôžje, mest. pri Bôžjih, or. z Bráhmovi, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovim, tož.

Bôžjimi

Bráhmove, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovimi

srednji: EDNINA: im. Bôžje, rod. Bôžjega, daj.

ženski: EDNINA: im. Bráhmova, rod. Bráhmove, daj.

Bôžjemu, tož. Bôžje, mest. pri Bôžjem, or. z Bôžjim;

Bráhmovi, tož. Bráhmovo, mest. pri Bráhmovi, or. z

DVOJINA: im. Bôžji, rod. Bôžjih, daj. Bôžjima, tož.

Bráhmovo; DVOJINA: im. Bráhmovi, rod. Bráhmovih,

Bôžji, mest. pri Bôžjih, or. z Bôžjima; MNOŽINA: im.

daj. Bráhmovima, tož. Bráhmovi, mest. pri

Bôžji, rod. Bôžjih, daj. Bôžjim, tož. Bôžje, mest. pri

Bráhmovih, or. z Bráhmovima; MNOŽINA: im.

Bôžjih, or. z Bôžjimi

Bráhmove, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovim, tož.

STATUS: predlog

Bráhmove, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

srednji: EDNINA: im. Bráhmovo, rod. Bráhmovega,



daj. Bráhmovemu, tož. Bráhmovo, mest. pri

b. p. [bə̀ pə̀ in bé pé] okrajš.

Bráhmovem, or. z Bráhmovim; DVOJINA: im.

|brez posebnosti|: na zdravniških izvidih Na kontroli je Bráhmovi, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovima, tož.

bilo koleno klinično b. p.; Rentgenski posnetek

Bráhmovi, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovima;

komolčnega sklepa je b. p.

MNOŽINA: im. Bráhmova, rod. Bráhmovih, daj.

STATUS: predlog

Bráhmovim, tož. Bráhmova, mest. pri Bráhmovih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

z Bráhmovimi

122

STATUS: predlog

Braillove, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Braillevimi in z Braillovimi



srednji: EDNINA: im. Braillevo in Braillovo, rod.

Braille -la [bráj, rod. brája, or. z brájem] m; ime bitja, Braillevega in Braillovega, daj. Braillevemu in

osebno ime

Braillovemu, tož. Braillevo in Braillovo, mest. pri

|priimek|; |francoski izumitelj pisave za slepe|:

Braillevem in pri Braillovem, or. z Braillevim in z

Fotografsko razstavo je posvetil Louisu Braillu

Braillovim; DVOJINA: im. Braillevi in Braillovi, rod.

{B} Braillov in Braillev

Braillevih in Braillovih, daj. Braillevima in

{O} EDNINA: im. Braille, rod. Brailla, daj. Braillu, tož.

Braillovima, tož. Braillevi in Braillovi, mest. pri

Brailla, mest. pri Braillu, or. z Braillom in z Braillem; Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevima in z

DVOJINA: im. Brailla, rod. Braillov, daj. Brailloma in

Braillovima; MNOŽINA: im. Brailleva in Braillova,

Braillema, tož. Brailla, mest. pri Braillih, or. z

rod. Braillevih in Braillovih, daj. Braillevim in

Brailloma in z Braillema; MNOŽINA: im. Brailli, rod.

Braillovim, tož. Brailleva in Braillova, mest. pri

Braillov in Braillev, daj. Braillom in Braillem, tož.

Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevimi in z

Braille, mest. pri Braillih, or. z Brailli

Braillovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; svojilni

spola

pridevniki





Braillev -a -o prid.; obširneje glej pri Braillov brájev -a -o prid.



Braillova/Brailleva/brajeva pisava ||pisava za slepe||: Braillov -a -o in Braillev -a -o [brájev-] prid.

Sistem Braillove/Brailleve/brajeve pisave temelji na

Leta 1827 je izšla Braillova/Brailleva knjiga z

različnih razporeditvah pik;

naslovom »Način zapisovanja besed, glasbe in

Braillova/Brailleva/brajeva vrstica ||pripomoček za preprostih pesmi«; Braillova/Brailleva/brajeva pisava elektronsko uporabo pisave za slepe||:

||pisava za slepe||: Sistem

Braillova/Brailleva/brajeva vrstica deluje na

Braillove/Brailleve/brajeve pisave temelji na

računalniku skupaj z bralnikom zaslona; prim.

različnih razporeditvah pik;

Braillov

Braillova/Brailleva/brajeva vrstica ||pripomoček za

{O} moški: EDNINA: im. brájev, rod. brájevega, daj.

elektronsko uporabo pisave za slepe||:

brájevemu, tož. brájev (živostno brájevega), mest. pri

Braillova/Brailleva/brajeva vrstica deluje na

brájevem, or. z brájevim; DVOJINA: im. brájeva, rod.

računalniku skupaj z bralnikom zaslona; prim.

brájevih, daj. brájevima, tož. brájeva, mest. pri

brájev1

brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im. brájevi, rod.

(< Braille)

brájevih, daj. brájevim, tož. brájeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Braillev in Braillov, rod.

brájevih, or. z brájevimi

Braillevega in Braillovega, daj. Braillevemu in

ženski: EDNINA: im. brájeva, rod. brájeve, daj. brájevi, Braillovemu, tož. Braillev in Braillov (živostno

tož. brájevo, mest. pri brájevi, or. z brájevo; DVOJINA: Braillevega in Braillovega), mest. pri Braillevem in

im. brájevi, rod. brájevih, daj. brájevima, tož. brájevi, pri Braillovem, or. z Braillevim in z Braillovim;

mest. pri brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Brailleva in Braillova, rod. Braillevih in brájeve, rod. brájevih, daj. brájevim, tož. brájeve, mest.

Braillovih, daj. Braillevima in Braillovima, tož.

pri brájevih, or. z brájevimi

Brailleva in Braillova, mest. pri Braillevih in pri

srednji: EDNINA: im. brájevo, rod. brájevega, daj.

Braillovih, or. z Braillevima in z Braillovima;

brájevemu, tož. brájevo, mest. pri brájevem, or. z

MNOŽINA: im. Braillevi in Braillovi, rod. Braillevih in brájevim; DVOJINA: im. brájevi, rod. brájevih, daj.

Braillovih, daj. Braillevim in Braillovim, tož.

brájevima, tož. brájevi, mest. pri brájevih, or. z

Brailleve in Braillove, mest. pri Braillevih in pri

brájevima; MNOŽINA: im. brájeva, rod. brájevih, daj.

Braillovih, or. z Braillevimi in z Braillovimi

brájevim, tož. brájeva, mest. pri brájevih, or. z

ženski: EDNINA: im. Brailleva in Braillova, rod.

brájevimi

Brailleve in Braillove, daj. Braillevi in Braillovi, tož.

STATUS: predlog

Braillevo in Braillovo, mest. pri Braillevi in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Braillovi, or. z Braillevo in z Braillovo; DVOJINA: im.

-ov/-ev ali -in v SBZ

Braillevi in Braillovi, rod. Braillevih in Braillovih,



daj. Braillevima in Braillovima, tož. Braillevi in

brájica -e ž

Braillovi, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z

|pisava za slepe|: učenje brajice; Za tisk v brajici

Braillevima in z Braillovima; MNOŽINA: im.

porabimo kar tri tone posebnega brajevega papirja

Brailleve in Braillove, rod. Braillevih in Braillovih,

na leto; prim. Braille, Braillov

daj. Braillevim in Braillovim, tož. Brailleve in

123

{O} EDNINA: im. brájica, rod. brájice, daj. brájici, tož.



brájico, mest. pri brájici, or. z brájico; DVOJINA: im.

Brazílčev -a -o prid.

brájici, rod. brájic, daj. brájicama, tož. brájici, mest. pri Trener kluba se še ni odločil, kakšna bo Brazilčeva

brájicah, or. z brájicama; MNOŽINA: im. brájice, rod.

vloga v igri

brájica, daj. brájic, tož. brájice, mest. pri brájicah, or. z (< Brazílec)

brájicami

{O} moški: EDNINA: im. Brazílčev, rod.

STATUS: predlog

Brazílčevega, daj. Brazílčevemu, tož. Brazílčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen (živostno Brazílčevega), mest. pri Brazílčevem, or. z



Brazílčevim; DVOJINA: im. Brazílčeva, rod.

brájlica -e ž

Brazílčevih, daj. Brazílčevima, tož. Brazílčeva, mest.

|pisava za slepe|; gl. brájica

pri Brazílčevih, or. z Brazílčevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Brazílčevi, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevim, tož.

P

Brazílčeve, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen ženski: EDNINA: im. Brazílčeva, rod. Brazílčeve, daj.

Braun -a [bráu̯n]

Brazílčevi, tož. Brazílčevo, mest. pri Brazílčevi, or. z m; ime bitja, osebno ime

Brazílčevo;

|priimek|; |nemški fizik|: Marconi je bil s Karlom

DVOJINA: im. Brazílčevi, rod.

Ferdinandom Braunom za svoje dosežke nagrajen z

Brazílčevih, daj. Brazílčevima, tož. Brazílčevi, mest.

Nobelovo nagrado za fiziko

pri Brazílčevih, or. z Brazílčevima; MNOŽINA: im.

{B} Braunov

Brazílčeve, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevim, tož.

Brazílčeve,

{O}

mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevimi

EDNINA: im. Braun, rod. Brauna, daj. Braunu, tož.

Brauna,

srednji: EDNINA: im. Brazílčevo, rod. Brazílčevega, mest. pri Braunu, or. z Braunom; DVOJINA:

daj. Brazílčevemu, tož. Brazílčevo, mest. pri

im. Brauna, rod. Braunov, daj. Braunoma, tož. Brauna,

Brazílčevem, or. z Brazílčevim; DVOJINA: im.

mest. pri Braunih, or. z Braunoma; MNOŽINA: im.

Brazílčevi,

Brauni,

rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevima, tož.

rod. Braunov, daj. Braunom, tož. Braune, mest.

pri Braunih,

Brazílčevi, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevima;

or. z Brauni

S

MNOŽINA: im. Brazílčeva, rod. Brazílčevih, daj.

TATUS: predlog

Brazílčevim, tož. Brazílčeva, mest. pri Brazílčevih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

z Brazílčevimi



STATUS: predlog

Braunov -a [bráu̯nov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Braunov izum; Braunova elektronka ||katodna cev||: Rus Rosing je prvi uporabil Braunovo elektronko za



reprodukcijo slik že leta 1907

Brazílec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

(< Braun)

V ringu se je pomeril z Brazilcem; Pravijo, da so

potomci Brazilcev

{O} moški: EDNINA: im. Braunov, rod. Braunovega, (< Brazílija)

daj. Braunovemu, tož. Braunov (živostno

Braunovega),

{B} Brazilčev

mest. pri Braunovem, or. z Braunovim;

{O} EDNINA: im. Brazílec, rod. Brazílca, daj. Brazílcu, DVOJINA: im. Braunova, rod. Braunovih, daj.

Braunovima,

tož. Brazílca, mest. pri Brazílcu, or. z Brazílcem;

tož. Braunova, mest. pri Braunovih, or. z

Braunovima;

DVOJINA: im. Brazílca, rod. Brazílcev, daj.

MNOŽINA: im. Braunovi, rod.

Braunovih,

Brazílcema, tož. Brazílca, mest. pri Brazílcih, or. z

daj. Braunovim, tož. Braunove, mest. pri

Braunovih,

Brazílcema; MNOŽINA: im. Brazílci, rod. Brazílcev,

or. z Braunovimi

ženski:

daj. Brazílcem, tož. Brazílce, mest. pri Brazílcih, or. z EDNINA: im. Braunova, rod. Braunove, daj.

Braunovi,

Brazílci

tož. Braunovo, mest. pri Braunovi, or. z

Braunovo;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Braunovi, rod. Braunovih,

daj. Braunovima, tož. Braunovi, mest. pri Braunovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. z Braunovima; MNOŽINA: im. Braunove, rod.

samostalnik moškega spola

Braunovih, daj. Braunovim, tož. Braunove, mest. pri



Braunovih, or. z Braunovimi

Brazílija -e ž; zemljepisno ime

srednji: EDNINA: im. Braunovo, rod. Braunovega, daj.

|dolgo ime Federativna republika Brazilija|; |država|:

Braunovemu, tož. Braunovo, mest. pri Braunovem, or.

Dobili smo obisk iz Brazilije; Papež je prispel na

z Braunovim; DVOJINA: im. Braunovi, rod.

svoj prvi uradni obisk v Brazilijo; V Braziliji so

Braunovih, daj. Braunovima, tož. Braunovi, mest. pri

lepe plaže

Braunovih, or. z Braunovima; MNOŽINA: im.

Kje? v Braziliji

Braunova, rod. Braunovih, daj. Braunovim, tož.

Od kod? iz Brazilije

Braunova, mest. pri Braunovih, or. z Braunovimi

Kam? v Brazilijo

STATUS: predlog

{B} Brazilec, Brazilka; Brazilčev, Brazilkin;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na brazilski

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

124

{O} EDNINA: im. Brazílija, rod. Brazílije, daj.



Brazíliji, tož. Brazílijo, mest. pri Brazíliji, or. z

Brdávs -a m; ime bitja, osebno ime

Brazílijo

|domišljijski lik|: Levstikov Martin Krpan je v

STATUS: predlog

zgodbi premagal Brdavsa; srečanje z velikanom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Brdavsom



{B} Brdavsov

Brazílka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Brdávs, rod. Brdávsa, daj. Brdávsu,

Z Brazilko je imel prisrčno hčerko; Veliko

tož. Brdávsa, mest. pri Brdávsu, or. z Brdávsom;

zaposlenih Brazilk ima gospodinjsko pomočnico

DVOJINA: im. Brdávsa, rod. Brdávsov, daj.

(< Brazílija)

Brdávsoma, tož. Brdávsa, mest. pri Brdávsih, or. z

{B} Brazilkin

Brdávsoma; MNOŽINA: im. Brdávsi, rod. Brdávsov,

{O} EDNINA: im. Brazílka, rod. Brazílke, daj. Brazílki, daj. Brdávsom, tož. Brdávse, mest. pri Brdávsih, or. z

tož. Brazílko, mest. pri Brazílki, or. z Brazílko;

Brdávsi

DVOJINA: im. Brazílki, rod. Brazílk, daj. Brazílkama,

STATUS: predlog

tož. Brazílki, mest. pri Brazílkah, or. z Brazílkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

MNOŽINA: im. Brazílke, rod. Brazílk, daj. Brazílkam,



tož. Brazílke, mest. pri Brazílkah, or. z Brazílkami

Brégar -ja m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: spominski pohod Draga Bregarja; Igrala

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

je v mešanih dvojicah z Bregarjem



{B} Bregarjev

brazílke brazílk ž mn.

{O} EDNINA: im. Brégar, rod. Brégarja, daj. Brégarju,

|spodnje perilo|: čipkaste brazilke; Kupila je

tož. Brégarja, mest. pri Brégarju, or. z Brégarjem;

komplet dvojih barvnih brazilk; prim. Brazílka

DVOJINA: im. Brégarja, rod. Brégarjev, daj.

{O} MNOŽINA: im. brazílke, rod. brazílk, daj.

Brégarjema, tož. Brégarja, mest. pri Brégarjih, or. z

brazílkam, tož. brazílke, mest. pri brazílkah, or. z

Brégarjema; MNOŽINA: im. Brégarji, rod. Brégarjev,

brazílkami

daj. Brégarjem, tož. Brégarje, mest. pri Brégarjih, or. z STATUS: predlog

Brégarji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

brazílski -a -o prid.



brazilski pragozd; brazilska samba; V Braziliji tudi

Brégarjev -a -o prid.

mladi poslušajo brazilsko glasbo in so nanjo

Bregarjevo podjetje

ponosni

(< Brégar)

(< Brazílija)

{O} moški: EDNINA: im. Brégarjev, rod.

{O} moški: EDNINA: im. brazílski, rod. brazílskega, Brégarjevega, daj. Brégarjevemu, tož. Brégarjev

daj. brazílskemu, tož. brazílski (živostno brazílskega), (živostno Brégarjevega), mest. pri Brégarjevem, or. z

mest. pri brazílskem, or. z brazílskim; DVOJINA: im.

Brégarjevim; DVOJINA: im. Brégarjeva, rod.

brazílska, rod. brazílskih, daj. brazílskima, tož.

Brégarjevih, daj. Brégarjevima, tož. Brégarjeva, mest.

brazílska, mest. pri brazílskih, or. z brazílskima;

pri Brégarjevih, or. z Brégarjevima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. brazílski, rod. brazílskih, daj.

Brégarjevi, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevim, tož.

brazílskim, tož. brazílske, mest. pri brazílskih, or. z Brégarjeve, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevimi

brazílskimi

ženski: EDNINA: im. Brégarjeva, rod. Brégarjeve, daj.

ženski: EDNINA: im. brazílska, rod. brazílske, daj.

Brégarjevi, tož. Brégarjevo, mest. pri Brégarjevi, or. z brazílski, tož. brazílsko, mest. pri brazílski, or. z

Brégarjevo; DVOJINA: im. Brégarjevi, rod.

brazílsko; DVOJINA: im. brazílski, rod. brazílskih, daj.

Brégarjevih, daj. Brégarjevima, tož. Brégarjevi, mest.

brazílskima, tož. brazílski, mest. pri brazílskih, or. z pri Brégarjevih, or. z Brégarjevima; MNOŽINA: im.

brazílskima; MNOŽINA: im. brazílske, rod. brazílskih,

Brégarjeve, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevim, tož.

daj. brazílskim, tož. brazílske, mest. pri brazílskih, or.

Brégarjeve, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevimi

z brazílskimi

srednji: EDNINA: im. Brégarjevo, rod. Brégarjevega, srednji: EDNINA: im. brazílsko, rod. brazílskega, daj.

daj. Brégarjevemu, tož. Brégarjevo, mest. pri

brazílskemu, tož. brazílsko, mest. pri brazílskem, or. z Brégarjevem, or. z Brégarjevim; DVOJINA: im.

brazílskim; DVOJINA: im. brazílski, rod. brazílskih,

Brégarjevi, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevima, tož.

daj. brazílskima, tož. brazílski, mest. pri brazílskih, or.

Brégarjevi, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevima;

z brazílskima; MNOŽINA: im. brazílska, rod.

MNOŽINA: im. Brégarjeva, rod. Brégarjevih, daj.

brazílskih, daj. brazílskim, tož. brazílska, mest. pri

Brégarjevim, tož. Brégarjeva, mest. pri Brégarjevih,

brazílskih, or. z brazílskimi

or. z Brégarjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

125



tož. brexitski in brexitovski, mest. pri brexitskih in pri brexitovec -vca [bréksitovəc] m

brexitovskih, or. z brexitskima in z brexitovskima;

|zagovornik izstopa Združenega kraljestva iz

MNOŽINA: im. brexitske in brexitovske, rod.

Evropske unije|: politična zmaga brexitovcev

brexitskih in brexitovskih, daj. brexitskim in

(< brexit)

brexitovskim, tož. brexitske in brexitovske, mest. pri

{B} brexitovčev

brexitskih in pri brexitovskih, or. z brexitskimi in z

{O} EDNINA: im. brexitovec, rod. brexitovca, daj.

brexitovskimi

brexitovcu, tož. brexitovca, mest. pri brexitovcu, or. z srednji: EDNINA: im. brexitsko in brexitovsko, rod.

brexitovcem; DVOJINA: im. brexitovca, rod.

brexitskega in brexitovskega, daj. brexitskemu in

brexitovcev, daj. brexitovcema, tož. brexitovca, mest.

brexitovskemu, tož. brexitsko in brexitovsko, mest.

pri brexitovcih, or. z brexitovcema; MNOŽINA: im.

pri brexitskem in pri brexitovskem, or. z brexitskim

brexitovci, rod. brexitovcev, daj. brexitovcem, tož.

in z brexitovskim; DVOJINA: im. brexitski in

brexitovce, mest. pri brexitovcih, or. z brexitovci

brexitovski, rod. brexitskih in brexitovskih, daj.

STATUS: predlog

brexitskima in brexitovskima, tož. brexitski in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

brexitovski, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih,



or. z brexitskima in z brexitovskima; MNOŽINA: im.

brexitovka -e [bréksitou̯ka] ž

brexitska in brexitovska, rod. brexitskih in

|zagovornica izstopa Združenega kraljestva iz

brexitovskih, daj. brexitskim in brexitovskim, tož.

Evropske unije|

brexitska in brexitovska, mest. pri brexitskih in pri

(< brexit)

brexitovskih, or. z brexitskimi in z brexitovskimi

{B} brexitovkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. brexitovka, rod. brexitovke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

brexitovki, tož. brexitovko, mest. pri brexitovki, or. z brexitovko; DVOJINA: im. brexitovki, rod. brexitovk,

Brezmádežna -e ž; ime bitja, religijsko ime

daj. brexitovkama, tož. brexitovki, mest. pri

|nadomestno ime: Kristusova mati|: V letu 1871 je

brexitovkah, or. z brexitovkama; MNOŽINA: im.

bila zgrajena lurška bazilika v čast Brezmadežni; za

brexitovke, rod. brexitovk, daj. brexitovkam, tož.

izražanje svojine praznik Brezmadežne

brexitovke, mest. pri brexitovkah, or. z brexitovkami

{O} EDNINA: im. Brezmádežna, rod. Brezmádežne,

STATUS: predlog

daj. Brezmádežni, tož. Brezmádežno, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Brezmádežni, or. z Brezmádežno



STATUS: predlog

brexitovski -a -o prid.; obširneje glej pri brexitski PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





brexitski -a -o tudi brexitovski -a -o [bréksitski in Briggs -a [bríks] m; ime bitja, osebno ime

bréksitou̯ski] prid.

|priimek|; |britanski matematik|: Tabele Henryja

podpis brexitskega sporazuma; Po brexitskem

Briggsa so prvič natisnili leta 1631

referendumu je nastopilo obdobje negotovosti

{B} Briggsov

(< brexit)

{O} EDNINA: im. Briggs, rod. Briggsa, daj. Briggsu,

{O} moški: EDNINA: im. brexitski in brexitovski, rod.

tož. Briggsa, mest. pri Briggsu, or. z Briggsom;

brexitskega in brexitovskega, daj. brexitskemu in

DVOJINA: im. Briggsa, rod. Briggsov, daj. Briggsoma,

brexitovskemu, tož. brexitski in brexitovski (živostno

tož. Briggsa, mest. pri Briggsih, or. z Briggsoma;

brexitskega in brexitovskega), mest. pri brexitskem in

MNOŽINA: im. Briggsi, rod. Briggsov, daj. Briggsom,

pri brexitovskem, or. z brexitskim in z brexitovskim;

tož. Briggse, mest. pri Briggsih, or. z Briggsi

DVOJINA: im. brexitska in brexitovska, rod. brexitskih

STATUS: predlog

in brexitovskih, daj. brexitskima in brexitovskima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tož. brexitska in brexitovska, mest. pri brexitskih in



pri brexitovskih, or. z brexitskima in z

Briggsov -a [bríksov-] prid.

brexitovskima; MNOŽINA: im. brexitski in

Briggsova matematična pot; Briggsov logaritem

brexitovski, rod. brexitskih in brexitovskih, daj.

||logaritem z osnovo 10||: Znamenito posmrtno

brexitskim in brexitovskim, tož. brexitske in

izdajo Briggsovih logaritmov so izdali na

brexitovske, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih,

Nizozemskem

or. z brexitskimi in z brexitovskimi

(< Briggs)

ženski: EDNINA: im. brexitska in brexitovska, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Briggsov, rod. Briggsovega, brexitske in brexitovske, daj. brexitski in brexitovski, daj. Briggsovemu, tož. Briggsov (živostno

tož. brexitsko in brexitovsko, mest. pri brexitski in pri Briggsovega), mest. pri Briggsovem, or. z

brexitovski, or. z brexitsko in z brexitovsko;

Briggsovim; DVOJINA: im. Briggsova, rod.

DVOJINA: im. brexitski in brexitovski, rod. brexitskih

Briggsovih, daj. Briggsovima, tož. Briggsova, mest.

in brexitovskih, daj. brexitskima in brexitovskima,

pri Briggsovih, or. z Briggsovima; MNOŽINA: im.

126

Briggsovi, rod. Briggsovih, daj. Briggsovim, tož.

Británčevi, mest. pri Británčevih, or. z Británčevima;

Briggsove, mest. pri Briggsovih, or. z Briggsovimi

MNOŽINA: im. Británčeva, rod. Británčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Briggsova, rod. Briggsove, daj.

Británčevim, tož. Británčeva, mest. pri Británčevih,

Briggsovi, tož. Briggsovo, mest. pri Briggsovi, or. z

or. z Británčevimi

Briggsovo; DVOJINA: im. Briggsovi, rod. Briggsovih,

STATUS: predlog

daj. Briggsovima, tož. Briggsovi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Briggsovih, or. z Briggsovima; MNOŽINA: im.



Briggsove, rod. Briggsovih, daj. Briggsovim, tož.

Británec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

Briggsove, mest. pri Briggsovih, or. z Briggsovimi

Dva odstotka prebivalcev v Hongkongu je

srednji: EDNINA: im. Briggsovo, rod. Briggsovega, Britancev

daj. Briggsovemu, tož. Briggsovo, mest. pri

(< Vélika Británija, Zdrúženo kraljéstvo)

Briggsovem, or. z Briggsovim; DVOJINA: im.

{B} Britančev

Briggsovi, rod. Briggsovih, daj. Briggsovima, tož.

{O} EDNINA: im. Británec, rod. Británca, daj.

Briggsovi, mest. pri Briggsovih, or. z Briggsovima;

Británcu, tož. Británca, mest. pri Británcu, or. z

MNOŽINA: im. Briggsova, rod. Briggsovih, daj.

Británcem; DVOJINA: im. Británca, rod. Británcev, daj.

Briggsovim, tož. Briggsova, mest. pri Briggsovih, or.

Británcema, tož. Británca, mest. pri Británcih, or. z

z Briggsovimi

Británcema; MNOŽINA: im. Británci, rod. Británcev,

STATUS: predlog

daj. Británcem, tož. Británce, mest. pri Británcih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Británci

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Brigíta Švédska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola

|svetnica|: Štirideset deklic je zapelo ob 700-letnici



svete Brigite Švedske, zavetnice Evrope

Británka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Brigíta Švédska, rod. Brigíte

Mama je bila Britanka, oče Američan; Oblasti želijo

Švédske, daj. Brigíti Švédski, tož. Brigíto Švédsko,

k športu pritegniti vse več Britank

mest. pri Brigíti Švédski, or. z Brigíto Švédsko

(< Vélika Británija, Zdrúženo kraljéstvo)

STATUS: predlog

{B} Britankin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{O} EDNINA: im. Británka, rod. Británke, daj.

imenu

Británki, tož. Británko, mest. pri Británki, or. z



Británko; DVOJINA: im. Británki, rod. Británk, daj.

brit. okrajš.

Británkama, tož. Británki, mest. pri Británkah, or. z

|britanski|: 40 brit. funtov; brit. film

Británkama; MNOŽINA: im. Británke, rod. Británk, daj.

STATUS: predlog

Británkam, tož. Británke, mest. pri Británkah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Británkami



STATUS: predlog

Británčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Prevzel je vlogo Britančenega odvetnika



(< Británec)

británski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Británčev, rod.

Svet so obkrožile fotografije britanskega premierja

Británčevega, daj. Británčevemu, tož. Británčev

s hčerko; Po britanski nekdanji kraljici so

(živostno Británčevega), mest. pri Británčevem, or. z

poimenovali Viktorijin fjord na severni obali

Británčevim; DVOJINA: im. Británčeva, rod.

Grenlandije; britanski funt ||denarna enota||:

Británčevih, daj. Británčevima, tož. Británčeva, mest.

Odškodnina znaša osem milijonov britanskih

pri Británčevih, or. z Británčevima; MNOŽINA: im.

funtov; prim. brit.

Británčevi, rod. Británčevih, daj. Británčevim, tož.

(< Vélika Británija, Zdrúženo kraljéstvo)

Británčeve, mest. pri Británčevih, or. z Británčevimi

{O} moški: EDNINA: im. británski, rod. británskega, ženski: EDNINA: im. Británčeva, rod. Británčeve, daj.

daj. británskemu, tož. británski (živostno británskega), Británčevi, tož. Británčevo, mest. pri Británčevi, or. z mest. pri británskem, or. z británskim; DVOJINA: im.

Británčevo; DVOJINA: im. Británčevi, rod.

británska, rod. británskih, daj. británskima, tož.

Británčevih, daj. Británčevima, tož. Británčevi, mest.

británska, mest. pri británskih, or. z británskima;

pri Británčevih, or. z Británčevima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. británski, rod. británskih, daj.

Británčeve, rod. Británčevih, daj. Británčevim, tož.

británskim, tož. británske, mest. pri británskih, or. z Británčeve, mest. pri Británčevih, or. z Británčevimi

británskimi

srednji: EDNINA: im. Británčevo, rod. Británčevega, ženski: EDNINA: im. británska, rod. británske, daj.

daj. Británčevemu, tož. Británčevo, mest. pri

británski, tož. británsko, mest. pri británski, or. z

Británčevem, or. z Británčevim; DVOJINA: im.

británsko; DVOJINA: im. británski, rod. británskih, daj.

Británčevi, rod. Británčevih, daj. Británčevima, tož.

británskima, tož. británski, mest. pri británskih, or. z 127

británskima; MNOŽINA: im. británske, rod. británskih, STATUS: predlog

daj. británskim, tož. británske, mest. pri británskih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

z británskimi

samostalnik moškega spola

srednji: EDNINA: im. británsko, rod. británskega, daj.



británskemu, tož. británsko, mest. pri británskem, or. z broš. okrajš.

británskim; DVOJINA: im. británski, rod. británskih,

|broširani|: Cena monografije je 40 evrov, broš. 25

daj. británskima, tož. británski, mest. pri británskih, or.

evrov; |brošura|

z británskima; MNOŽINA: im. británska, rod.

STATUS: predlog

británskih, daj. británskim, tož. británska, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

británskih, or. z británskimi



STATUS: predlog

BRT -- [bə̀rə̀tə̀ tudi bərətə̀ in bèèrté tudi beerté] m; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

simbol



|nekdaj brutoregistrska tona|: Titanik je imel ob

Británski Hondúras -ega -a m; zemljepisno ime

dokončanju prostornino 46.329 BRT

|staro ime države|: Preimenovanje Britanskega

STATUS: predlog

Hondurasa v Belize se je zgodilo šele leta 1981

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Kje? v Britanskem Hondurasu



Od kod? iz Britanskega Hondurasa

Bruce -a [brús] m; ime bitja, osebno ime

Kam? v Britanski Honduras

|angleško moško ime|: koncert Brucea Springsteena

{B} Britanskohondurašan, Britanskohondurašanka;

{B} Bruceov

Britanskohondurašanov, Britanskohondurašankin;

{O} EDNINA: im. Bruce, rod. Brucea, daj. Bruceu, tož.

britanskohonduraški

Brucea, mest. pri Bruceu, or. z Bruceom; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Británski Hondúras, rod.

im. Brucea, rod. Bruceov, daj. Bruceoma, tož. Brucea,

Británskega Hondúrasa, daj. Británskemu

mest. pri Bruceih, or. z Bruceoma; MNOŽINA: im.

Hondúrasu, tož. Británski Hondúras, mest. pri

Brucei, rod. Bruceov, daj. Bruceom, tož. Brucee, mest.

Británskem Hondúrasu, or. z Británskim

pri Bruceih, or. z Brucei

Hondúrasom

S

S

TATUS: predlog

TATUS: predlog

P

P

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

moška); samostalnik moškega spola



Brkónja Čeljústnik -e -a



tudi Brkónja Čeljústnik -a

-a

Bruceov -a -o [brúsov-] prid.

m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Andreja Nahtigala, ki v zgodbi o

Bruceov pevski nastop

Brkonji Čeljustniku nastopa kot pripovedovalec in

(< Bruce)

glavni junak, je očaral Brkonjev čut za pravičnost;

{O} moški: EDNINA: im. Bruceov, rod. Bruceovega, Bogomir Magajna je napisal pravljico z Brkonjo

daj. Bruceovemu, tož. Bruceov (živostno Bruceovega),

Čeljustnikom v glavni vlogi

mest. pri Bruceovem, or. z Bruceovim; DVOJINA: im.

{O}

Bruceova, rod. Bruceovih, daj. Bruceovima, tož.

EDNINA: im. Brkónja Čeljústnik, rod. Brkónje

Čeljústnika

Bruceova, mest. pri Bruceovih, or. z Bruceovima;

tudi Brkónja Čeljústnika, daj. Brkónji

Čeljústniku

MNOŽINA: im. Bruceovi, rod. Bruceovih, daj.

tudi Brkónju Čeljústniku, tož. Brkónjo

Čeljústnika

Bruceovim, tož. Bruceove, mest. pri Bruceovih, or. z

tudi Brkónja Čeljústnika, mest. pri

Brkónji Čeljústniku

Bruceovimi

tudi pri Brkónju Čeljústniku, or.

z Brkónjo Čeljústnikom

ženski: EDNINA: im. Bruceova, rod. Bruceove, daj.

tudi z Brkónjem

Čeljústnikom;

Bruceovi, tož. Bruceovo, mest. pri Bruceovi, or. z

DVOJINA: im. Brkónji Čeljústnika tudi

Brkónja Čeljústnika,

Bruceovo; DVOJINA: im. Bruceovi, rod. Bruceovih,

rod. Brkónj Čeljústnikov tudi

Brkónjev Čeljústnikov,

daj. Bruceovima, tož. Bruceovi, mest. pri Bruceovih,

daj. Brkónjama

Čeljústnikoma

or. z Bruceovima; MNOŽINA: im. Bruceove, rod.

tudi Brkónjema Čeljústnikoma, tož.

Brkónji Čeljústnika

Bruceovih, daj. Bruceovim, tož. Bruceove, mest. pri

tudi Brkónja Čeljústnika, mest.

pri Brkónjah Čeljústnikih

Bruceovih, or. z Bruceovimi

tudi pri Brkónjih

Čeljústnikih,

srednji: EDNINA: im. Bruceovo, rod. Bruceovega, daj.

or. z Brkónjama Čeljústnikoma tudi z

Brkónjema Čeljústnikoma;

Bruceovemu, tož. Bruceovo, mest. pri Bruceovem, or.

MNOŽINA: im. Brkónje

Čeljústniki

z Bruceovim; DVOJINA: im. Bruceovi, rod.

tudi Brkónji Čeljústniki, rod. Brkónj

Čeljústnikov

Bruceovih, daj. Bruceovima, tož. Bruceovi, mest. pri

tudi Brkónjev Čeljústnikov, daj.

Brkónjam Čeljústnikom

Bruceovih, or. z Bruceovima; MNOŽINA: im.

tudi Brkónjem

Čeljústnikom,

Bruceova, rod. Bruceovih, daj. Bruceovim, tož.

tož. Brkónje Čeljústnike, mest. pri

Brkónjah Čeljústnikih

Bruceova, mest. pri Bruceovih, or. z Bruceovimi

tudi pri Brkónjih Čeljústnikih,

S

or. z Brkónjami Čeljústniki tudi z Brkonjimi

TATUS: predlog

Čeljústniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

128



Brunêjcev, daj. Brunêjcem, tož. Brunêjce, mest. pri

Brunêj -a m; zemljepisno ime

Brunêjcih, or. z Brunêjci

|dolgo ime Država Brunej|; |država|: sultan iz

STATUS: predlog

Bruneja; Poleti se bosta odpravila v Brunej; V

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Bruneju so slavili poroko stoletja; pomorska meja z

samostalnik moškega spola

Brunejem



Kje? v Bruneju

Brunêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Bruneja

Pogovor je potekal na temo položaja Brunejk

Kam? v Brunej

(< Brunêj)

{B} Brunejec, Brunejka; Brunejčev, Brunejkin;

{B} Brunejkin

brunejski

{O} EDNINA: im. Brunêjka, rod. Brunêjke, daj.

{O} EDNINA: im. Brunêj, rod. Brunêja, daj. Brunêju,

Brunêjki, tož. Brunêjko, mest. pri Brunêjki, or. z

tož. Brunêj, mest. pri Brunêju, or. z Brunêjem

Brunêjko; DVOJINA: im. Brunêjki, rod. Brunêjk, daj.

STATUS: predlog

Brunêjkama, tož. Brunêjki, mest. pri Brunêjkah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

Brunêjkama; MNOŽINA: im. Brunêjke, rod. Brunêjk,

moškega spola

daj. Brunêjkam, tož. Brunêjke, mest. pri Brunêjkah, or.



z Brunêjkami

Brunêjčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Brunejčeva žena je Kitajka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Brunêjec)



{O} moški: EDNINA: im. Brunêjčev, rod.

brunêjski -a -o prid.

Brunêjčevega, daj. Brunêjčevemu, tož. Brunêjčev

brunejski sultan; replika stare brunejske ladje iz 16.

(živostno Brunêjčevega), mest. pri Brunêjčevem, or. z

stoletja; brunejski dolar ||denarna enota||: menjati Brunêjčevim; DVOJINA: im. Brunêjčeva, rod.

denar v brunejske dolarje

Brunêjčevih, daj. Brunêjčevima, tož. Brunêjčeva,

(< Brunêj)

mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevima; MNOŽINA:

{O} moški: EDNINA: im. brunêjski, rod. brunêjskega, im. Brunêjčevi, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevim,

daj. brunêjskemu, tož. brunêjski (živostno

tož. Brunêjčeve, mest. pri Brunêjčevih, or. z

brunêjskega), mest. pri brunêjskem, or. z brunêjskim;

Brunêjčevimi

DVOJINA: im. brunêjska, rod. brunêjskih, daj.

ženski: EDNINA: im. Brunêjčeva, rod. Brunêjčeve, daj.

brunêjskima, tož. brunêjska, mest. pri brunêjskih, or. z Brunêjčevi, tož. Brunêjčevo, mest. pri Brunêjčevi, or.

brunêjskima; MNOŽINA: im. brunêjski, rod.

z Brunêjčevo; DVOJINA: im. Brunêjčevi, rod.

brunêjskih, daj. brunêjskim, tož. brunêjske, mest. pri

Brunêjčevih, daj. Brunêjčevima, tož. Brunêjčevi,

brunêjskih, or. z brunêjskimi

mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevima; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. brunêjska, rod. brunêjske, daj.

im. Brunêjčeve, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevim,

brunêjski, tož. brunêjsko, mest. pri brunêjski, or. z

tož. Brunêjčeve, mest. pri Brunêjčevih, or. z

brunêjsko; DVOJINA: im. brunêjski, rod. brunêjskih,

Brunêjčevimi

daj. brunêjskima, tož. brunêjski, mest. pri brunêjskih, srednji: EDNINA: im. Brunêjčevo, rod. Brunêjčevega, or. z brunêjskima; MNOŽINA: im. brunêjske, rod.

daj. Brunêjčevemu, tož. Brunêjčevo, mest. pri

brunêjskih, daj. brunêjskim, tož. brunêjske, mest. pri

Brunêjčevem, or. z Brunêjčevim; DVOJINA: im.

brunêjskih, or. z brunêjskimi

Brunêjčevi, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevima, tož.

srednji: EDNINA: im. brunêjsko, rod. brunêjskega, daj.

Brunêjčevi, mest. pri Brunêjčevih, or. z

brunêjskemu, tož. brunêjsko, mest. pri brunêjskem, or.

Brunêjčevima; MNOŽINA: im. Brunêjčeva, rod.

z brunêjskim; DVOJINA: im. brunêjski, rod.

Brunêjčevih, daj. Brunêjčevim, tož. Brunêjčeva, mest.

brunêjskih, daj. brunêjskima, tož. brunêjski, mest. pri pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevimi

brunêjskih, or. z brunêjskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

brunêjska, rod. brunêjskih, daj. brunêjskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

brunêjska, mest. pri brunêjskih, or. z brunêjskimi



STATUS: predlog

Brunêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Večina Brunejcev je muslimanov



(< Brunêj)

Büchner -ja [bíhner] m; ime bitja, osebno ime

{B} Brunejčev

|priimek|; |nemški književnik, naravoslovec in

{O} EDNINA: im. Brunêjec, rod. Brunêjca, daj.

revolucionar|: Igralci so uprizorili najbolj znano

Brunêjcu, tož. Brunêjca, mest. pri Brunêjcu, or. z

dramo Georga Büchnerja

Brunêjcem; DVOJINA: im. Brunêjca, rod. Brunêjcev,

{B} Büchnerjev

daj. Brunêjcema, tož. Brunêjca, mest. pri Brunêjcih,

{O} EDNINA: im. Büchner, rod. Büchnerja, daj.

or. z Brunêjcema; MNOŽINA: im. Brunêjci, rod.

Büchnerju, tož. Büchnerja, mest. pri Büchnerju, or. z

Büchnerjem; DVOJINA: im. Büchnerja, rod.

129

Büchnerjev, daj. Büchnerjema, tož. Büchnerja, mest.



pri Büchnerjih, or. z Büchnerjema; MNOŽINA: im.

budíst -a m

Büchnerji, rod. Büchnerjev, daj. Büchnerjem, tož.

|pripadnik budizma|: plesi in obredne pesmi

Büchnerje, mest. pri Büchnerjih, or. z Büchnerji

tibetanskih budistov; Pri budistih je v navadi, da

STATUS: predlog

ženin izplača denarno doto nevestini mami;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

zen/zenovski budist ||pripadnik zen/zenovskega

samostalnik moškega spola

budizma||: pesništvo v zen/zenovskem budizmu



(< Búda)

Büchnerjev -a -o [bíhnerjev-]

{B} budistov

prid.

Büchnerjeva drama; Velja za uglednega nemškega

{O} EDNINA: im. budíst, rod. budísta, daj. budístu, tož.

pesnika in Büchnerjevega nagrajenca;

budísta,

Büchnerjeva

mest. pri budístu, or. z budístom; DVOJINA:

nagrada ||nagrada||: Za svojo prozo je prejel

im. budísta, rod. budístov, daj. budístoma, tož. budísta, Büchnerjevo nagrado, najprestižnejše literarno

mest. pri budístih, or. z budístoma; MNOŽINA: im.

priznanje v nemško govorečem prostoru

budísti, rod. budístov, daj. budístom, tož. budíste, mest.

(< Büchner)

pri budístih, or. z budísti

{O} moški: EDNINA: im. Büchnerjev, rod.

STATUS: predlog

Büchnerjevega, daj. Büchnerjevemu, tož. Büchnerjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

(živostno Büchnerjevega), mest. pri Büchnerjevem, or.



z Büchnerjevim; DVOJINA: im. Büchnerjeva, rod.

budístičen -čna -o prid.

Büchnerjevih, daj. Büchnerjevima, tož. Büchnerjeva,

Po skromnosti ni nič vzhodnjaško budističen; v stalni

mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevima;

besedni zvezi kot vrstni pridevnik budistični menih;

MNOŽINA: im. Büchnerjevi, rod. Büchnerjevih, daj.

budistični tempelj; Arhitekturne posebnosti

Büchnerjevim, tož. Büchnerjeve, mest. pri

templjev kažejo na to, kako predani so Tajci

Büchnerjevih, or. z Büchnerjevimi

budistični veri

ženski: EDNINA: im. Büchnerjeva, rod. Büchnerjeve, (< Búda)

daj. Büchnerjevi, tož. Büchnerjevo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. budístičen, rod.

Büchnerjevi, or. z Büchnerjevo; DVOJINA: im.

budístičnega, daj. budístičnemu, tož. budístičen

Büchnerjevi, rod. Büchnerjevih, daj. Büchnerjevima,

(živostno budístičnega), mest. pri budístičnem, or. z

tož. Büchnerjevi, mest. pri Büchnerjevih, or. z

budístičnim; DVOJINA: im. budístična, rod.

Büchnerjevima; MNOŽINA: im. Büchnerjeve, rod.

budístičnih, daj. budístičnima, tož. budístična, mest.

Büchnerjevih, daj. Büchnerjevim, tož. Büchnerjeve,

pri budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im.

mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevimi

budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnim, tož.

srednji: EDNINA: im. Büchnerjevo, rod.

budístične, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi

Büchnerjevega, daj. Büchnerjevemu, tož.

ženski: EDNINA: im. budístična, rod. budístične, daj.

Büchnerjevo, mest. pri Büchnerjevem, or. z

budístični, tož. budístično, mest. pri budístični, or. z Büchnerjevim; DVOJINA: im. Büchnerjevi, rod.

budístično; DVOJINA: im. budístični, rod. budístičnih,

Büchnerjevih, daj. Büchnerjevima, tož. Büchnerjevi,

daj. budístičnima, tož. budístični, mest. pri

mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevima;

budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Büchnerjeva, rod. Büchnerjevih, daj.

budístične, rod. budístičnih, daj. budístičnim, tož.

Büchnerjevim, tož. Büchnerjeva, mest. pri

budístične, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi

Büchnerjevih, or. z Büchnerjevimi

srednji: EDNINA: im. budístično, rod. budístičnega, STATUS: predlog

daj. budístičnemu, tož. budístično, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na budístičnem, or. z budístičnim; DVOJINA: im.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki;

budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnima, tož.

budístični,

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

mest. pri budístičnih, or. z budístičnima;



MNOŽINA: im. budístična, rod. budístičnih, daj.



budístičnim, tož. budístična, mest. pri budístičnih, or.

Búda -e tudi Búda -a m; ime bitja, religijsko ime z budístičnimi

|utemeljitelj budizma|: Najstarejši budistični spisi

S

zatrjujejo, da je bil Buda povsem predan

TATUS: predlog

demokratskim vzorom; kip Bude/Buda; Sidhartha je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

še eno ime princa Gavtame, ki je postal Buda



{B} Budov

budístka -e ž

{O}

|pripadnica budizma|: Postala je tibetanska budistka;

EDNINA: im. Búda, rod. Búde tudi Búda, daj. Búdi

tudi Búdu, tož. Búdo tudi Búda, mest. pri Búdi tudi pri zen/zenovska budistka ||pripadnica zen/zenovskega Búdu,

budizma||: Že dvajset let je zen/zenovska budistka

or. z Búdo tudi z Búdom

S

(< Búda)

TATUS: predlog

{B} budistkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik moškega spola

130

{O} EDNINA: im. budístka, rod. budístke, daj. budístki,

{O} moški: EDNINA: im. Búkovčev, rod.

tož. budístko, mest. pri budístki, or. z budístko;

Búkovčevega, daj. Búkovčevemu, tož. Búkovčev

DVOJINA: im. budístki, rod. budístk, daj. budístkama,

(živostno Búkovčevega), mest. pri Búkovčevem, or. z

tož. budístki, mest. pri budístkah, or. z budístkama;

Búkovčevim; DVOJINA: im. Búkovčeva, rod.

MNOŽINA: im. budístke, rod. budístk, daj. budístkam,

Búkovčevih, daj. Búkovčevima, tož. Búkovčeva,

tož. budístke, mest. pri budístkah, or. z budístkami

mest. pri Búkovčevih, or. z Búkovčevima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Búkovčevi, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. Búkovčeve, mest. pri Búkovčevih, or. z



Búkovčevimi

budízem -zma m

ženski: EDNINA: im. Búkovčeva, rod. Búkovčeve, daj.

|vera, ki jo je osnoval Buda|: nauk budizma; Ko se

Búkovčevi, tož. Búkovčevo, mest. pri Búkovčevi, or.

spreobrneš v budizem, ti lama da ime; zen/zenovski

z Búkovčevo; DVOJINA: im. Búkovčevi, rod.

budizem ||japonska različica budizma||: Iz alkoholika Búkovčevih, daj. Búkovčevima, tož. Búkovčevi, mest.

se je prelevil v zen/zenovskega budista

pri Búkovčevih, or. z Búkovčevima; MNOŽINA: im.

(< Búda)

Búkovčeve, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevim, tož.

{O} EDNINA: im. budízem, rod. budízma, daj.

Búkovčeve, mest. pri Búkovčevih, or. z

budízmu, tož. budízem, mest. pri budízmu, or. z

Búkovčevimi

budízmom; DVOJINA: im. budízma, rod. budízmov,

srednji: EDNINA: im. Búkovčevo, rod. Búkovčevega, daj. budízmoma, tož. budízma, mest. pri budízmih, or.

daj. Búkovčevemu, tož. Búkovčevo, mest. pri

z budízmoma; MNOŽINA: im. budízmi, rod.

Búkovčevem, or. z Búkovčevim; DVOJINA: im.

budízmov, daj. budízmom, tož. budízme, mest. pri

Búkovčevi, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevima, tož.

budízmih, or. z budízmi

Búkovčevi, mest. pri Búkovčevih, or. z

STATUS: predlog

Búkovčevima; MNOŽINA: im. Búkovčeva, rod.

P

Búkovčevih, daj. Búkovčevim, tož. Búkovčeva, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja



pri Búkovčevih, or. z Búkovčevimi

Búdov -a -o

STATUS: predlog

prid.

velikanski Budov kip; Bistvo Budovega nauka je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednja pot: kultiviraj svoj um, izogibaj se zla in



delaj dobro; Šrilančani verujejo, da je v indijskem

Búkovec -vca m; ime bitja, osebno ime

templju ohranjen pravi Budov zob

|priimek|: Po zmagovitem golu Janija Bukovca so

(< Búda)

začeli prepevati; Z Bukovcem in Ajdičem je

{O} moški: EDNINA: im. Búdov, rod. Búdovega, daj.

prehodil bogato glasbeno pot; nesklonljivo za žensko

Búdovemu, tož. Búdov (živostno Búdovega), mest. pri

osebo |slovenska športnica|: olimpijska medalja

Búdovem, or. z Búdovim; DVOJINA: im. Búdova, rod.

Brigite Bukovec

Búdovih, daj. Búdovima, tož. Búdova, mest. pri

{B} Bukovčev

Búdovih, or. z Búdovima; MNOŽINA: im. Búdovi, rod.

{O} EDNINA: im. Búkovec, rod. Búkovca, daj.

Búdovih, daj. Búdovim, tož. Búdove, mest. pri

Búkovcu, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcu, or. z

Búdovih, or. z Búdovimi

Búkovcem; DVOJINA: im. Búkovca, rod. Búkovcev,

ženski: EDNINA: im. Búdova, rod. Búdove, daj.

daj. Búkovcema, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcih, or.

Búdovi, tož. Búdovo, mest. pri Búdovi, or. z Búdovo;

z Búkovcema; MNOŽINA: im. Búkovci, rod.

DVOJINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj. Búdovima,

Búkovcev, daj. Búkovcem, tož. Búkovce, mest. pri

tož. Búdovi, mest. pri Búdovih, or. z Búdovima;

Búkovcih, or. z Búkovci

MNOŽINA: im. Búdove, rod. Búdovih, daj. Búdovim,

STATUS: predlog

tož. Búdove, mest. pri Búdovih, or. z Búdovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

srednji: EDNINA: im. Búdovo, rod. Búdovega, daj.

samostalnik moškega spola

Búdovemu, tož. Búdovo, mest. pri Búdovem, or. z



Búdovim; DVOJINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj.

Búr -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Búdovima, tož. Búdovi, mest. pri Búdovih, or. z

|potomec kolonistov v Južni Afriki|: Vsak Bur, ki si

Búdovima; MNOŽINA: im. Búdova, rod. Búdovih, daj.

ni ustvaril družine in imel kupa otrok, je veljal za

Búdovim, tož. Búdova, mest. pri Búdovih, or. z

čudaka; Odkritje nahajališč zlata in diamantov je

Búdovimi

poslabšalo odnose med Buri in Britanci

STATUS: predlog

{B} Burov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Búr, rod. Búra, daj. Búru, tož. Búra,



mest. pri Búru, or. z Búrom; DVOJINA: im. Búra, rod.

Búkovčev -a -o prid.

Búrov, daj. Búroma, tož. Búra, mest. pri Búrih, or. z

Z Bukovčevim odnosom do gostov so bili vedno

Búroma; MNOŽINA: im. Búri, rod. Búrov, daj. Búrom,

zadovoljni

tož. Búre, mest. pri Búrih, or. z Búri

(< Búkovec)

STATUS: predlog

131

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; Burkinafáščevim; DVOJINA: im. Burkínčeva tudi

samostalnik moškega spola

Burkinafáščeva, rod. Burkínčevih tudi



Burkinafáščevih, daj. Burkínčevima tudi

Búrinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Burkinafáščevima, tož. Burkínčeva tudi

|potomka kolonistov v Južni Afriki|: Ovdovela

Burkinafáščeva, mest. pri Burkínčevih tudi pri

Burinja no dobila nove službe, zato je morala

Burkinafáščevih, or. z Burkínčevima tudi z

prodati hišo

Burkinafáščevima; MNOŽINA: im. Burkínčevi tudi

(< Búr)

Burkinafáščevi, rod. Burkínčevih tudi

{B} Burinjin

Burkinafáščevih, daj. Burkínčevim tudi

{O} EDNINA: im. Búrinja, rod. Búrinje, daj. Búrinji,

Burkinafáščevim, tož. Burkínčeve tudi

tož. Búrinjo, mest. pri Búrinji, or. z Búrinjo; DVOJINA: Burkinafáščeve, mest. pri Burkínčevih tudi pri

im. Búrinji, rod. Búrinj, daj. Búrinjama, tož. Búrinji, Burkinafáščevih, or. z Burkínčevimi tudi z

mest. pri Búrinjah, or. z Búrinjama; MNOŽINA: im.

Burkinafáščevimi

Búrinje, rod. Búrinj, daj. Búrinjam, tož. Búrinje, mest.

ženski: EDNINA: im. Burkínčeva tudi Burkinafáščeva, pri Búrinjah, or. z Búrinjami

rod. Burkínčeve tudi Burkinafáščeve, daj. Burkínčevi

STATUS: predlog

tudi Burkinafáščevi, tož. Burkínčevo tudi

P

Burkinafáščevo, mest. pri Burkínčevi tudi pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Burkinafáščevi,

samostalnik ženskega spola

or. z Burkínčevo tudi z



Burkinafáščevo; DVOJINA: im. Burkínčevi tudi



Burkinafáščevi, rod. Burkínčevih tudi

Burkinafásec -sca m; ime bitja, prebivalsko ime; Burkinafáščevih, daj. Burkínčevima tudi

obširneje glej pri Burkínec

Burkinafáščevima, tož. Burkínčevi tudi



Burkinafáščevi, mest. pri Burkínčevih tudi pri

Burkinafáska -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje Burkinafáščevih, or. z Burkínčevima tudi z

glej pri Burkínka

Burkinafáščevima; MNOŽINA: im. Burkínčeve tudi



Burkinafáščeve, rod. Burkínčevih tudi

Burkína Fáso -e ∼ ž; zemljepisno ime

Burkinafáščevih, daj. Burkínčevim tudi

|dolgo ime Burkina Faso|; |država|: koncert

Burkinafáščevim, tož. Burkínčeve tudi

glasbenika iz Burkine Faso; potovanje v Burkino

Burkinafáščeve, mest. pri Burkínčevih tudi pri

Faso; V Burkini Faso ne poznajo pojma

Burkinafáščevih, or. z Burkínčevimi tudi z

šoloobveznosti

Burkinafáščevimi

Kje? v Burkini Faso

srednji: EDNINA: im. Burkínčevo tudi

Od kod? iz Burkine Faso

Burkinafáščevo, rod. Burkínčevega tudi

Kam? v Burkino Faso

Burkinafáščevega, daj. Burkínčevemu tudi

{B} Burkinec tudi Burkinafasec, Burkinka tudi

Burkinafáščevemu, tož. Burkínčevo tudi

Burkinafaska; Burkinčev tudi Burkinafaščev,

Burkinafáščevo, mest. pri Burkínčevem tudi pri

Burkinkin tudi Burkinafaskin; burkinski tudi

Burkinafáščevem, or. z Burkínčevim tudi z

burkinafaški

Burkinafáščevim; DVOJINA: im. Burkínčevi tudi

{O} EDNINA: im. Burkína Fáso, rod. Burkíne Fáso,

Burkinafáščevi, rod. Burkínčevih tudi

daj. Burkíni Fáso, tož. Burkíno Fáso, mest. pri Burkíni Burkinafáščevih, daj. Burkínčevima tudi

Fáso, or. z Burkíno Fáso

Burkinafáščevima, tož. Burkínčevi tudi

STATUS: predlog

Burkinafáščevi, mest. pri Burkínčevih tudi pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Burkinafáščevih, or. z Burkínčevima tudi z



Burkinafáščevima; MNOŽINA: im. Burkínčeva tudi

Burkinafáščev -a -o prid.; obširneje glej pri Burkínčev Burkinafáščeva, rod. Burkínčevih tudi



Burkinafáščevih, daj. Burkínčevim tudi

burkinafáški -a -o prid.; obširneje glej pri burkínski Burkinafáščevim, tož. Burkínčeva tudi



Burkinafáščeva, mest. pri Burkínčevih tudi pri

Burkínčev -a -o tudi Burkinafáščev -a -o prid.

Burkinafáščevih, or. z Burkínčevimi tudi z

V reportaži je najbolj zanimiva Burkinčeva

Burkinafáščevimi

pripoved

STATUS: predlog

(< Burkínec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Burkínčev tudi



Burkinafáščev, rod. Burkínčevega tudi

Burkínec -nca tudi Burkinafásec -sca m; ime bitja, Burkinafáščevega, daj. Burkínčevemu tudi

prebivalsko ime

Burkinafáščevemu, tož. Burkínčev tudi

V svojem romanu piše o ljubezni med Slovenko in

Burkinafáščev (živostno Burkínčevega tudi

Burkincem; Kar štirje milijoni Burkincev živijo

Burkinafáščevega), mest. pri Burkínčevem tudi pri

v/na Slonokoščeni obali

Burkinafáščevem, or. z Burkínčevim tudi z

132

(< Burkína Fáso)

burkinafáška, mest. pri burkínskih tudi pri

{B} Burkinčev tudi Burkinafaščev

burkinafáških, or. z burkínskima tudi z

{O} EDNINA: im. Burkínec tudi Burkinafásec, rod.

burkinafáškima; MNOŽINA: im. burkínski tudi

Burkínca tudi Burkinafásca, daj. Burkíncu tudi

burkinafáški, rod. burkínskih tudi burkinafáških, daj.

Burkinafáscu, tož. Burkínca tudi Burkinafásca, mest.

burkínskim tudi burkinafáškim, tož. burkínske tudi

pri Burkíncu tudi pri Burkinafáscu, or. z Burkíncem

burkinafáške, mest. pri burkínskih tudi pri

tudi z Burkinafáscem; DVOJINA: im. Burkínca tudi

burkinafáških, or. z burkínskimi tudi z

Burkinafásca, rod. Burkíncev tudi Burkinafáscev, daj.

burkinafáškimi

Burkíncema tudi Burkinafáscema, tož. Burkínca tudi

ženski: EDNINA: im. burkínska tudi burkinafáška, rod.

Burkinafásca, mest. pri Burkíncih tudi pri

burkínske tudi burkinafáške, daj. burkínski tudi

Burkinafáscih, or. z Burkíncema tudi z

burkinafáški, tož. burkínsko tudi burkinafáško, mest.

Burkinafáscema; MNOŽINA: im. Burkínci tudi

pri burkínski tudi pri burkinafáški, or. z burkínsko

Burkinafásci, rod. Burkíncev tudi Burkinafáscev, daj.

tudi z burkinafáško; DVOJINA: im. burkínski tudi

Burkíncem tudi Burkinafáscem, tož. Burkínce tudi

burkinafáški, rod. burkínskih tudi burkinafáških, daj.

Burkinafásce, mest. pri Burkíncih tudi pri

burkínskima tudi burkinafáškima, tož. burkínski tudi

Burkinafáscih, or. z Burkínci tudi z Burkinafásci

burkinafáški, mest. pri burkínskih tudi pri

STATUS: predlog

burkinafáških, or. z burkínskima tudi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

burkinafáškima; MNOŽINA: im. burkínske tudi

samostalnik moškega spola

burkinafáške, rod. burkínskih tudi burkinafáških, daj.



burkínskim tudi burkinafáškim, tož. burkínske tudi

Burkínka -e

burkinafáške,

tudi Burkinafáska -e ž; ime bitja,

mest. pri burkínskih tudi pri

burkinafáških,

prebivalsko ime

or. z burkínskimi tudi z

Na potovanju je spoznala Burkinko, s katero sta

burkinafáškimi

postali dobri prijateljici

srednji: EDNINA: im. burkínsko tudi burkinafáško, (< Burkína Fáso)

rod. burkínskega tudi burkinafáškega, daj.

{B} Burkinkin

burkínskemu tudi burkinafáškemu, tož. burkínsko tudi

{O}

burkinafáško,

EDNINA: im. Burkínka tudi Burkinafáska, rod.

mest. pri burkínskem tudi pri

Burkínke

burkinafáškem,

tudi Burkinafáske, daj. Burkínki tudi

or. z burkínskim tudi z

Burkinafáski,

burkinafáškim;

tož. Burkínko tudi Burkinafásko, mest.

DVOJINA: im. burkínski tudi

pri Burkínki

burkinafáški,

tudi pri Burkinafáski, or. z Burkínko tudi

rod. burkínskih tudi burkinafáških, daj.

z Burkinafásko;

burkínskima

DVOJINA: im. Burkínki tudi

tudi burkinafáškima, tož. burkínski tudi

Burkinafáski,

burkinafáški,

rod. Burkínk tudi Burkinafásk, daj.

mest. pri burkínskih tudi pri

Burkínkama

burkinafáških,

tudi Burkinafáskama, tož. Burkínki tudi

or. z burkínskima tudi z

Burkinafáski,

burkinafáškima;

mest. pri Burkínkah tudi pri

MNOŽINA: im. burkínska tudi

Burkinafáskah,

burkinafáška,

or. z Burkínkama tudi z

rod. burkínskih tudi burkinafáških, daj.

Burkinafáskama;

burkínskim

MNOŽINA: im. Burkínke tudi

tudi burkinafáškim, tož. burkínska tudi

Burkinafáske,

burkinafáška,

rod. Burkínk tudi Burkinafásk, daj.

mest. pri burkínskih tudi pri

Burkínkam

burkinafáških,

tudi Burkinafáskam, tož. Burkínke tudi

or. z burkínskimi tudi z

Burkinafáske,

burkinafáškimi

mest. pri Burkínkah tudi pri

Burkinafáskah, or. z Burkínkami tudi z

STATUS: predlog

Burkinafáskami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Búrma -e ž; zemljepisno ime

samostalnik ženskega spola

|staro ime države|: Rodila se je v britanski Burmi;



Burmo naseljuje kar 135 etničnih manjšin

burkínski -a -o

Kje? v Burmi

tudi burkinafáški -a -o prid.

Glavni čar burkinskega juga so tamkajšnji

Od kod? iz Burme

prebivalci

Kam? v Burmo

(< Burkína Fáso)

{B} Burmanec, Burmanka; Burmančev,

Burmankin; burmanski

{O} moški: EDNINA: im. burkínski tudi burkinafáški,

{O} EDNINA: im. Búrma, rod. Búrme, daj. Búrmi, tož.

rod. burkínskega tudi burkinafáškega, daj.

burkínskemu

Búrmo, mest. pri Búrmi, or. z Búrmo

tudi burkinafáškemu, tož. burkínski tudi

burkinafáški (

STATUS: predlog

živostno burkínskega tudi

burkinafáškega), mest. pri burkínskem tudi pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

burkinafáškem, or. z burkínskim tudi z



burkinafáškim; DVOJINA: im. burkínska tudi

Burmánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

burkinafáška, rod. burkínskih tudi burkinafáških, daj.

Okoli 85 odstotkov Burmancev je budistov

burkínskima tudi burkinafáškima, tož. burkínska tudi

(< Búrma)

133

{B} Burmančev

burmánske, rod. burmánskih, daj. burmánskim, tož.

{O} EDNINA: im. Burmánec, rod. Burmánca, daj.

burmánske, mest. pri burmánskih, or. z burmánskimi

Burmáncu, tož. Burmánca, mest. pri Burmáncu, or. z

srednji: EDNINA: im. burmánsko, rod. burmánskega, Burmáncem; DVOJINA: im. Burmánca, rod.

daj. burmánskemu, tož. burmánsko, mest. pri

Burmáncev, daj. Burmáncema, tož. Burmánca, mest.

burmánskem, or. z burmánskim; DVOJINA: im.

pri Burmáncih, or. z Burmáncema; MNOŽINA: im.

burmánski, rod. burmánskih, daj. burmánskima, tož.

Burmánci, rod. Burmáncev, daj. Burmáncem, tož.

burmánski, mest. pri burmánskih, or. z burmánskima;

Burmánce, mest. pri Burmáncih, or. z Burmánci

MNOŽINA: im. burmánska, rod. burmánskih, daj.

STATUS: predlog

burmánskim, tož. burmánska, mest. pri burmánskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

or. z burmánskimi



STATUS: predlog

burmánka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|mačka|: Oči pasme evropska burmanka morajo biti



zlate barve; načrtno križanje burmank in siamk;

búrski -a -o prid.

prim. Burmánka

Znani burski general Louis Botha je postal prvi

{O} EDNINA: im. burmánka, rod. burmánke, daj.

ministrski predsednik

burmánki, tož. burmánko, mest. pri burmánki, or. z

(< Búr)

burmánko; DVOJINA: im. burmánki, rod. burmánk, daj.

{O} moški: EDNINA: im. búrski, rod. búrskega, daj.

burmánkama, tož. burmánki, mest. pri burmánkah, or.

búrskemu, tož. búrski (živostno búrskega), mest. pri

z burmánkama; MNOŽINA: im. burmánke, rod.

búrskem, or. z búrskim; DVOJINA: im. búrska, rod.

burmánk, daj. burmánkam, tož. burmánke, mest. pri

búrskih, daj. búrskima, tož. búrska, mest. pri búrskih, burmánkah, or. z burmánkami

or. z búrskima; MNOŽINA: im. búrski, rod. búrskih, daj.

STATUS: predlog

búrskim, tož. búrske, mest. pri búrskih, or. z búrskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

ženski: EDNINA: im. búrska, rod. búrske, daj. búrski, tož. búrsko, mest. pri búrski, or. z búrsko; DVOJINA:

Burmánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

im. búrski, rod. búrskih, daj. búrskima, tož. búrski,

Zaradi turizma oblasti Burmankam plemena Kajan

mest. pri búrskih, or. z búrskima; MNOŽINA: im.

ne dovolijo izselitve; prim. burmánka

búrske, rod. búrskih, daj. búrskim, tož. búrske, mest.

(< Búrma)

pri búrskih, or. z búrskimi

{B} Burmankin

srednji: EDNINA: im. búrsko, rod. búrskega, daj.

{O} EDNINA: im. Burmánka, rod. Burmánke, daj.

búrskemu, tož. búrsko, mest. pri búrskem, or. z

Burmánki, tož. Burmánko, mest. pri Burmánki, or. z

búrskim; DVOJINA: im. búrski, rod. búrskih, daj.

Burmánko; DVOJINA: im. Burmánki, rod. Burmánk,

búrskima, tož. búrski, mest. pri búrskih, or. z

daj. Burmánkama, tož. Burmánki, mest. pri

búrskima; MNOŽINA: im. búrska, rod. búrskih, daj.

Burmánkah, or. z Burmánkama; MNOŽINA: im.

búrskim, tož. búrska, mest. pri búrskih, or. z búrskimi Burmánke, rod. Burmánk, daj. Burmánkam, tož.

STATUS: predlog

Burmánke, mest. pri Burmánkah, or. z Burmánkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Burúndi -ja m; zemljepisno ime



|dolgo ime Republika Burundi|; |država|: Imam

burmánski -a -o prid.

prijatelja iz Burundija; Odpravlja se na misijonski

burmanski pragozd; Za ladijske palube pogosto

tabor v Burundi; begunsko taborišče v Burundiju

uporabijo burmanski tik

Kje? v Burundiju

(< Búrma)

Od kod? iz Burundija

{O} moški: EDNINA: im. burmánski, rod.

Kam? v Burundi

burmánskega, daj. burmánskemu, tož. burmánski

{B} Burundijec, Burundijka; Burundijčev,

(živostno burmánskega), mest. pri burmánskem, or. z

Burundijkin; burundijski tudi burundski

burmánskim; DVOJINA: im. burmánska, rod.

{O} EDNINA: im. Burúndi, rod. Burúndija, daj.

burmánskih, daj. burmánskima, tož. burmánska, mest.

Burúndiju, tož. Burúndi, mest. pri Burúndiju, or. z

pri burmánskih, or. z burmánskima; MNOŽINA: im.

Burúndijem

burmánski, rod. burmánskih, daj. burmánskim, tož.

STATUS: predlog

burmánske, mest. pri burmánskih, or. z burmánskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

ženski: EDNINA: im. burmánska, rod. burmánske, daj.

moškega spola

burmánski, tož. burmánsko, mest. pri burmánski, or. z



burmánsko; DVOJINA: im. burmánski, rod.

Burúndijčev -a -o prid.

burmánskih, daj. burmánskima, tož. burmánski, mest.

Fotografija prikazuje Burundijčevo družino

pri burmánskih, or. z burmánskima; MNOŽINA: im.

(< Burúndijec)

134

{O} moški: EDNINA: im. Burúndijčev, rod.

Burúndijke, rod. Burúndijk, daj. Burúndijkam, tož.

Burúndijčevega, daj. Burúndijčevemu, tož.

Burúndijke, mest. pri Burúndijkah, or. z

Burúndijčev (živostno Burúndijčevega), mest. pri

Burúndijkami

Burúndijčevem, or. z Burúndijčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Burúndijčeva, rod. Burúndijčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Burúndijčevima, tož. Burúndijčeva, mest. pri



Burúndijčevih, or. z Burúndijčevima; MNOŽINA: im.

burúndijski -a -o tudi burúndski -a -o prid.

Burúndijčevi, rod. Burúndijčevih, daj.

burundijska državljanska vojna; predstavniki

Burúndijčevim, tož. Burúndijčeve, mest. pri

burundijske vlade; burundijski frank ||denarna

Burúndijčevih, or. z Burúndijčevimi

enota||: Kilogram mesa prodajajo za 1500 do 2000

ženski: EDNINA: im. Burúndijčeva, rod.

burundijskih frankov

Burúndijčeve, daj. Burúndijčevi, tož. Burúndijčevo,

(< Burúndi)

mest. pri Burúndijčevi, or. z Burúndijčevo; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. burúndijski tudi burúndski, im. Burúndijčevi, rod. Burúndijčevih, daj.

rod. burúndijskega tudi burúndskega, daj.

Burúndijčevima, tož. Burúndijčevi, mest. pri

burúndijskemu tudi burúndskemu, tož. burúndijski

Burúndijčevih, or. z Burúndijčevima; MNOŽINA: im.

tudi burúndski (živostno burúndijskega tudi

Burúndijčeve, rod. Burúndijčevih, daj.

burúndskega), mest. pri burúndijskem tudi pri

Burúndijčevim, tož. Burúndijčeve, mest. pri

burúndskem, or. z burúndijskim tudi z burúndskim;

Burúndijčevih, or. z Burúndijčevimi

DVOJINA: im. burúndijska tudi burúndska, rod.

srednji: EDNINA: im. Burúndijčevo, rod.

burúndijskih tudi burúndskih, daj. burúndijskima tudi

Burúndijčevega, daj. Burúndijčevemu, tož.

burúndskima, tož. burúndijska tudi burúndska, mest.

Burúndijčevo, mest. pri Burúndijčevem, or. z

pri burúndijskih tudi burúndskih, or. z burúndijskima

Burúndijčevim; DVOJINA: im. Burúndijčevi, rod.

tudi burúndskima; MNOŽINA: im. burúndijski tudi

Burúndijčevih, daj. Burúndijčevima, tož.

burúndski, rod. burúndijskih tudi burúndskih, daj.

Burúndijčevi, mest. pri Burúndijčevih, or. z

burúndijskim tudi burúndskim, tož. burúndijske tudi

Burúndijčevima; MNOŽINA: im. Burúndijčeva, rod.

burúndske, mest. pri burúndijskih tudi burúndskih, or.

Burúndijčevih, daj. Burúndijčevim, tož.

z burúndijskimi tudi burúndskimi

Burúndijčeva, mest. pri Burúndijčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. burúndijska tudi burúndska, rod.

Burúndijčevimi

burúndijske tudi burúndske, daj. burúndijski tudi

STATUS: predlog

burúndski, tož. burúndijsko tudi burúndsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

burúndijski tudi pri burúndski, or. z burúndijsko tudi



z burúndsko; DVOJINA: im. burúndijski tudi

Burúndijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

burúndski, rod. burúndijskih tudi burúndskih, daj.

Spoznali smo družino Burundijcev

burúndijskima tudi burúndskima, tož. burúndijski tudi

(< Burúndi)

burúndski, mest. pri burúndijskih tudi pri burúndskih,

{B} Burundijčev

or. z burúndijskima tudi z burúndskima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Burúndijec, rod. Burúndijca, daj.

im. burúndijske tudi burúndske, rod. burúndijskih tudi

Burúndijcu, tož. Burúndijca, mest. pri Burúndijcu, or.

burúndskih, daj. burúndijskim tudi burúndskim, tož.

z Burúndijcem; DVOJINA: im. Burúndijca, rod.

burúndijske tudi burúndske, mest. pri burúndijskih

Burúndijcev, daj. Burúndijcema, tož. Burúndijca,

tudi burúndskih, or. z burúndijskimi tudi

mest. pri Burúndijcih, or. z Burúndijcema; MNOŽINA:

burúndskimi

im. Burúndijci, rod. Burúndijcev, daj. Burúndijcem,

srednji: EDNINA: im. burúndijsko tudi burúndsko, tož. Burúndijce, mest. pri Burúndijcih, or. z

rod. burúndijskega tudi burúndskega, daj.

Burúndijci

burúndijskemu tudi burúndskemu, tož. burúndijsko

STATUS: predlog

tudi burúndsko, mest. pri burúndijskem tudi pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

burúndskem, or. z burúndijskim tudi z burúndskim;

samostalnik moškega spola

DVOJINA: im. burúndijski tudi burúndski, rod.



burúndijskih tudi burúndskih, daj. burúndijskima tudi

Burúndijka -e

burúndskima,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. burúndijski tudi burúndski, mest.

V Burundiju je zaposlenih kar 92 odstotkov

pri burúndijskih tudi burúndskih, or. z burúndijskima

Burundijk

tudi z burúndskima; MNOŽINA: im. burúndijska tudi

(< Burúndi)

burúndska, rod. burúndijskih tudi burúndskih, daj.

{B} Burundijkin

burúndijskim tudi burúndskim, tož. burúndijska tudi

{O}

burúndska,

EDNINA: im. Burúndijka, rod. Burúndijke, daj.

mest. pri burúndijskih tudi pri

Burúndijki,

burúndskih,

tož. Burúndijko, mest. pri Burúndijki, or.

or. z burúndijskimi tudi z burúndskimi

z Burúndijko; DVOJINA: im. Burúndijki, rod.

STATUS: predlog

Burúndijk, daj. Burúndijkama, tož. Burúndijki, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

pri Burúndijkah, or. z Burúndijkama; MNOŽINA: im.



135

burúndski -a -o prid.; obširneje glej pri burúndijski srednji: EDNINA: im. búšmansko, rod. búšmanskega, daj. búšmanskemu, tož. búšmansko, mest. pri

Búšman -a m; ime bitja, prebivalsko ime

búšmanskem, or. z búšmanskim; DVOJINA: im.

|pripadnik ljudstva na jugu Afrike|: V južnih

búšmanski, rod. búšmanskih, daj. búšmanskima, tož.

predelih Afrike v razkropljenih skupinah najdemo

búšmanski, mest. pri búšmanskih, or. z

ljudstvo, ki je genetično podobno Bušmanom; prim.

búšmanskima; MNOŽINA: im. búšmanska, rod.

Grmíčar

búšmanskih, daj. búšmanskim, tož. búšmanska, mest.

{B} Bušmanov

pri búšmanskih, or. z búšmanskimi

{O} EDNINA: im. Búšman, rod. Búšmana, daj.

STATUS: predlog

Búšmanu, tož. Búšmana, mest. pri Búšmanu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Búšmanom; DVOJINA: im. Búšmana, rod. Búšmanov,



daj. Búšmanoma, tož. Búšmana, mest. pri Búšmanih,

Bután -a m; zemljepisno ime

or. z Búšmanoma; MNOŽINA: im. Búšmani, rod.

|dolgo ime Kraljevina Butan|; |država|: Dobil sem

Búšmanov, daj. Búšmanom, tož. Búšmane, mest. pri

razglednico iz Butana; Popotnik je prišel v Butan;

Búšmanih, or. z Búšmani

volitve v Butanu

STATUS: predlog

Kje? v Butanu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Od kod? iz Butana

samostalnik moškega spola

Kam? v Butan



{B} Butanec, Butanka; Butančev, Butankin;

Búšmanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

butanski

|pripadnica afriškega ljudstva|: Starejša Bušmanka

{O} EDNINA: im. Bután, rod. Butána, daj. Butánu, tož.

je izkopala zajeten okrogel gomolj, iz suhih trav

Bután, mest. pri Butánu, or. z Butánom

spretno naredila strgalo in v nekaj sekundah

STATUS: predlog

nastrgala za pest drobirja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Búšman)



{B} Bušmankin

Butánčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Búšmanka, rod. Búšmanke, daj.

Film prikazuje poroko Butančeve hčere z

Búšmanki, tož. Búšmanko, mest. pri Búšmanki, or. z

Nepalcem

Búšmanko; DVOJINA: im. Búšmanki, rod. Búšmank,

(< Butánec)

daj. Búšmankama, tož. Búšmanki, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Butánčev, rod.

Búšmankah, or. z Búšmankama; MNOŽINA: im.

Butánčevega, daj. Butánčevemu, tož. Butánčev

Búšmanke, rod. Búšmank, daj. Búšmankam, tož.

(živostno Butánčevega), mest. pri Butánčevem, or. z

Búšmanke, mest. pri Búšmankah, or. z Búšmankami

Butánčevim; DVOJINA: im. Butánčeva, rod.

STATUS: predlog

Butánčevih, daj. Butánčevima, tož. Butánčeva, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

pri Butánčevih, or. z Butánčevima; MNOŽINA: im.

samostalnik ženskega spola

Butánčevi, rod. Butánčevih, daj. Butánčevim, tož.



Butánčeve, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevimi

búšmanski -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Butánčeva, rod. Butánčeve, daj.

Zgodba govori o dveh pogumnih najstnikih in

Butánčevi, tož. Butánčevo, mest. pri Butánčevi, or. z

bušmanskem vodniku, ki je njun spremljevalec v

Butánčevo; DVOJINA: im. Butánčevi, rod. Butánčevih,

nevarni afriški divjini; pripadnice bušmanskih

daj. Butánčevima, tož. Butánčevi, mest. pri

plemen iz Kalaharija

Butánčevih, or. z Butánčevima; MNOŽINA: im.

(< Búšman)

Butánčeve, rod. Butánčevih, daj. Butánčevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. búšmanski, rod.

Butánčeve, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevimi

búšmanskega, daj. búšmanskemu, tož. búšmanski

srednji: EDNINA: im. Butánčevo, rod. Butánčevega, (živostno búšmanskega), mest. pri búšmanskem, or. z

daj. Butánčevemu, tož. Butánčevo, mest. pri

búšmanskim; DVOJINA: im. búšmanska, rod.

Butánčevem, or. z Butánčevim; DVOJINA: im.

búšmanskih, daj. búšmanskima, tož. búšmanska, mest.

Butánčevi, rod. Butánčevih, daj. Butánčevima, tož.

pri búšmanskih, or. z búšmanskima; MNOŽINA: im.

Butánčevi, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevima;

búšmanski, rod. búšmanskih, daj. búšmanskim, tož.

MNOŽINA: im. Butánčeva, rod. Butánčevih, daj.

búšmanske, mest. pri búšmanskih, or. z búšmanskimi

Butánčevim, tož. Butánčeva, mest. pri Butánčevih, or.

ženski: EDNINA: im. búšmanska, rod. búšmanske, daj.

z Butánčevimi

búšmanski, tož. búšmansko, mest. pri búšmanski, or. z

STATUS: predlog

búšmansko; DVOJINA: im. búšmanski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

búšmanskih, daj. búšmanskima, tož. búšmanski, mest.



pri búšmanskih, or. z búšmanskima; MNOŽINA: im.

Butánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

búšmanske, rod. búšmanskih, daj. búšmanskim, tož.

Prebrala sem zanimiv intervju z Butancem; Ob

búšmanske, mest. pri búšmanskih, or. z búšmanskimi

vhodih v vasi, na križiščih in gorskih prelezih

136

Butanci postavljajo drogove z molilnimi

|moško osebno ime|: uspeh športnika Byrona

zastavicami

Dafoeja; |priimek|; |angleški pesnik|: ponatis pesmi

(< Bután)

lorda Byrona; Georgea Noela Gordona Byrona so

{B} Butančev

po smrti razglasili za grškega narodnega junaka

{O} EDNINA: im. Butánec, rod. Butánca, daj. Butáncu,

Byronovih pesmi; v prenesenem pomenu Brez Byrona

tož. Butánca, mest. pri Butáncu, or. z Butáncem;

v žepu ni šel nikamor; prim. byronist

DVOJINA: im. Butánca, rod. Butáncev, daj. Butáncema,

{B} Byronov

tož. Butánca, mest. pri Butáncih, or. z Butáncema;

{O} EDNINA: im. Byron, rod. Byrona, daj. Byronu, tož.

MNOŽINA: im. Butánci, rod. Butáncev, daj. Butáncem,

Byrona, mest. pri Byronu, or. z Byronom; DVOJINA:

tož. Butánce, mest. pri Butáncih, or. z Butánci

im. Byrona, rod. Byronov, daj. Byronoma, tož.

STATUS: predlog

Byrona, mest. pri Byronih, or. z Byronoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. Byroni, rod. Byronov, daj. Byronom,

samostalnik moškega spola

tož. Byrone, mest. pri Byronih, or. z Byroni



STATUS: predlog

Butánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Na novoustanovljeni univerzi se šolajo številne



mlade Butanke

byronist -a tudi bajroníst -a [bajroníst] m

(< Bután)

|predstavnik byronizma|: ruski byronisti; svetobolje

{B} Butankin

byronistov

{O} EDNINA: im. Butánka, rod. Butánke, daj. Butánki,

(< Byron)

tož. Butánko, mest. pri Butánki, or. z Butánko;

{B} byronistov

DVOJINA: im. Butánki, rod. Butánk, daj. Butánkama,

{O} EDNINA: im. byronist tudi bajroníst, rod.

tož. Butánki, mest. pri Butánkah, or. z Butánkama;

byronista tudi bajronísta, daj. byronistu tudi

MNOŽINA: im. Butánke, rod. Butánk, daj. Butánkam,

bajronístu, tož. byronista tudi bajronísta, mest. pri

tož. Butánke, mest. pri Butánkah, or. z Butánkami

byronistu tudi pri bajronístu, or. z byronistom tudi z

STATUS: predlog

bajronístom; DVOJINA: im. byronista tudi bajronísta,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rod. byronistov tudi bajronístov, daj. byronistoma tudi bajronístoma, tož. byronista tudi bajronísta, mest. pri butánski -a -o

byronistih

prid.

tudi pri bajronístih, or. z byronistoma tudi

butanski lama; Pojem nacionalne sreče je leta 1972

z bajronístoma; MNOŽINA: im. byronisti tudi

oblikoval prejšnji butanski kralj

bajronísti, rod. byronistov tudi bajronístov, daj.

(< Bután)

byronistom tudi bajronístom, tož. byroniste tudi

{O} moški:

bajroníste,

EDNINA: im. butánski, rod. butánskega,

mest. pri byronistih tudi pri bajronístih, or.

z byronisti

daj. butánskemu, tož. butánski (živostno butánskega),

tudi z bajronísti

mest. pri butánskem, or. z butánskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

butánska, rod. butánskih, daj. butánskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; butánska, mest. pri butánskih, or. z butánskima;

samostalnik moškega spola

MNOŽINA: im. butánski, rod. butánskih, daj.



butánskim, tož. butánske, mest. pri butánskih, or. z

byronistka -e tudi bajronístka -e [bajronístka] ž butánskimi

|predstavnica byronizma|

ženski: EDNINA: im. butánska, rod. butánske, daj.

(< Byron)

butánski, tož. butánsko, mest. pri butánski, or. z

{B} byronistkin tudi bajronistkin

butánsko; DVOJINA: im. butánski, rod. butánskih, daj.

{O} EDNINA: im. byronistka tudi bajronístka, rod.

butánskima, tož. butánski, mest. pri butánskih, or. z

byronistke tudi bajronístke, daj. byronistki tudi

butánskima; MNOŽINA: im. butánske, rod. butánskih,

bajronístki, tož. byronistko tudi bajronístko, mest. pri daj. butánskim, tož. butánske, mest. pri butánskih, or. z byronistki tudi pri bajronístki, or. z byronistko tudi z butánskimi

bajronístko; DVOJINA: im. byronistki tudi bajronístki,

srednji: EDNINA: im. butánsko, rod. butánskega, daj.

rod. byronistk tudi bajronístk, daj. byronistkama tudi

butánskemu, tož. butánsko, mest. pri butánskem, or. z

bajronístkama, tož. byronistki tudi bajronístki, mest.

butánskim; DVOJINA: im. butánski, rod. butánskih, daj.

pri byronistkah tudi pri bajronístkah, or. z

butánskima, tož. butánski, mest. pri butánskih, or. z

byronistkama tudi z bajronístkama; MNOŽINA: im.

butánskima; MNOŽINA: im. butánska, rod. butánskih,

byronistke tudi bajronístke, rod. byronistk tudi

daj. butánskim, tož. butánska, mest. pri butánskih, or. z bajronístk, daj. byronistkam tudi bajronístkam, tož.

butánskimi

byronistke tudi bajronístke, mest. pri byronistkah tudi STATUS: predlog

pri bajronístkah, or. z byronistkami tudi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

bajronístkami



STATUS: predlog

Byron -a [bájron] m; ime bitja, osebno ime

137

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; bájronovskima; MNOŽINA: im. byronovske tudi

samostalnik ženskega spola

bájronovske, rod. byronovskih tudi bájronovskih, daj.



byronovskim tudi bájronovskim, tož. byronovske tudi

byronizem -zma tudi bajronízem -zma [bajronízem]

bájronovske, mest. pri byronovskih tudi pri

m

bájronovskih, or. z byronovskimi tudi z

|romantična literarna smer, ki v slogu in naziranju

bájronovskimi

sledi pesniku Byronu|: ruski byronizem; Preučeval

srednji: EDNINA: im. byronovsko tudi bájronovsko, je prvine byronizma pri Heineju

rod. byronovskega tudi bájronovskega, daj.

(< Byron)

byronovskemu tudi bájronovskemu, tož. byronovsko

{O} EDNINA: im. byronizem tudi bajronízem, rod.

tudi bájronovsko, mest. pri byronovskem tudi pri

byronizma tudi bajronízma, daj. byronizmu tudi

bájronovskem, or. z byronovskim tudi z

bajronízmu, tož. byronizem tudi bajronízem, mest. pri

bájronovskim; DVOJINA: im. byronovski tudi

byronizmu tudi pri bajronízmu, or. z byronizmom

bájronovski, rod. byronovskih tudi bájronovskih, daj.

tudi z bajronízmom; DVOJINA: im. byronizma tudi

byronovskima tudi bájronovskima, tož. byronovski

bajronízma, rod. byronizmov tudi bajronízmov, daj.

tudi bájronovski, mest. pri byronovskih tudi pri

byronizmoma tudi bajronízmoma, tož. byronizma tudi

bájronovskih, or. z byronovskima tudi z

bajronízma, mest. pri byronizmih tudi pri

bájronovskima; MNOŽINA: im. byronovska tudi

bajronízmih, or. z byronizmoma tudi z

bájronovska, rod. byronovskih tudi bájronovskih, daj.

bajronízmoma; MNOŽINA: im. byronizmi tudi

byronovskim tudi bájronovskim, tož. byronovska tudi

bajronízmi, rod. byronizmov tudi bajronízmov, daj.

bájronovska, mest. pri byronovskih tudi pri

byronizmom tudi bajronízmom, tož. byronizme tudi

bájronovskih, or. z byronovskimi tudi z

bajronízme, mest. pri byronizmih tudi pri

bájronovskimi

bajronízmih, or. z byronizmi tudi z bajronízmi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;



samostalnik moškega spola

c1 c-ja tudi c -- [cə̀, rod. cə̀ja in cé, rod. cêja] m



|ime črke ali glasu|: mali pisani c; Beseda se

byronovski -a -o

izgovarja s c-jem; Namesto č-jev je pisal kar c-je;

tudi bájronovski -a -o

[bájronou̯ski] prid.

navadno nesklonljivo Priimek Pircz pišejo s c ali cz;

Kot byronovski upornik je zaljubljen v idejo in sam

Dijaki tretjega c so presenetili vse profesorje <3.

vase; prototip byronovskega junaka

c>; kot prilastek, v imenovalniku Zaigraj ton c; ob številki (< Byron)

Vipavska cesta 4c

{O} moški:

{O}

EDNINA: im. byronovski tudi

EDNINA: im. c tudi c, rod. c-ja tudi c, daj. c-ju tudi

bájronovski,

c,

rod. byronovskega tudi bájronovskega,

tož. c tudi c, mest. pri c-ju tudi pri c, or. s c-jem tudi s c;

daj. byronovskemu tudi bájronovskemu, tož.

DVOJINA: im. c-ja tudi c, rod. c-jev tudi c, daj. c-jema byronovski tudi bájronovski (živostno byronovskega

tudi c, tož. c-ja tudi c, mest. pri c-jih tudi pri c, or. s c-jema

tudi bájronovskega), mest. pri byronovskem tudi pri

tudi s c; MNOŽINA: im. c-ji tudi c, rod. c-jev tudi c,

bájronovskem, or. z byronovskim tudi z

daj. c-jem tudi c, tož. c-je tudi c, mest. pri c-jih tudi pri bájronovskim;

c,

DVOJINA: im. byronovska tudi

or. s c-ji tudi s c

bájronovska, rod. byronovskih tudi bájronovskih, daj.

STATUS: predlog

byronovskima tudi bájronovskima, tož. byronovska

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

tudi bájronovska, mest. pri byronovskih tudi pri



bájronovskih, or. z byronovskima tudi z

c2 -- [cə̀ in cé] ž

bájronovskima; MNOŽINA: im. byronovski tudi

|ime črke|: Dijaki tretje c so presenetili vse

bájronovski, rod. byronovskih tudi bájronovskih, daj.

profesorje <3. c>

byronovskim tudi bájronovskim, tož. byronovske tudi

{O} EDNINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s bájronovske, mest. pri byronovskih tudi pri

c; DVOJINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s bájronovskih, or. z byronovskimi tudi z

c; MNOŽINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s bájronovskimi

c

ženski: EDNINA: im. byronovska tudi bájronovska, STATUS: predlog

rod. byronovske tudi bájronovske, daj. byronovski tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

bájronovski, tož. byronovsko tudi bájronovsko, mest.



pri byronovski tudi pri bájronovski, or. z byronovsko

C1 C-ja tudi C -- [cə̀, rod. cə̀ja in cé, rod. cêja] m tudi z bájronovsko; DVOJINA: im. byronovski tudi

|ime črke|: tehnologija visokih C-jev; navadno

bájronovski, rod. byronovskih tudi bájronovskih, daj.

nesklonljivo S svojim visokim C je navdušila

byronovskima tudi bájronovskima, tož. byronovski

občinstvo; kot prilastek, v imenovalniku Zbolela je za

tudi bájronovski, mest. pri byronovskih tudi pri

hepatitisom C; ob številki vinogradniška cona C1;

bájronovskih, or. z byronovskima tudi z

138

Zvon je uglašen na ton C2; Velikost njenega STATUS: predlog

modrčka je 80C

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

{O} EDNINA: im. C tudi C, rod. C-ja tudi C, daj. C-ju



tudi C, tož. C tudi C, mest. pri C-ju tudi pri C, or. s C-CAD -- [kád-] m; simbol

jem tudi s C; DVOJINA: im. C-ja tudi C, rod. C-jev tudi

|kanadski dolar|: V letu 2012 bodo porabili 12,5

C, daj. C-jema tudi C, tož. C-ja tudi C, mest. pri C-jih milijarde CAD

tudi pri C, or. s C-jema tudi s C; MNOŽINA: im. C-ji

STATUS: predlog

tudi C, rod. C-jev tudi C, daj. C-jem tudi C, tož. C-je PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tudi C, mest. pri C-jih tudi pri C, or. s C-ji tudi s C



STATUS: predlog

cal -- [kál] m; simbol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|kalorija|: Pri uri teka porabiš približno 600 cal



STATUS: predlog

C2 -- [cə̀ in cé] m; simbol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|Celzij|: Ponoči bo temperatura padla na –5 °C;



|kulon|: Po Coulombu imenujemo enoto za naboj: 1

Calderón de la Barca -a ~ ~ -e tudi Calderón de la kulon (coulomb) = 1 C = 1 As; |ogljik|: Simbol za

Barca -a ~ ~ -a [kalderón de la bárka] m; ime bitja,

kemijski element ogljik je C; |ogljikov|: v kemijski

osebno ime

formuli ogljikov dioksid (CO2)

|priimek|; |citatni naglas Calderón de la Barca|;

STATUS: predlog

|španski dramatik|: Calderón de la Barca je napisal

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

180 iger; citat iz drame Calderóna de la



Barca/Barce; Pedro Calderón de la Barca velja za

C3 -- [cə̀ in cé] m; simbol

največjega španskega baročnega dramatika

|rimska števka|: Vrednost rimske števke C je 100

{B} Calderónov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Calderón de la Barca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Calderóna de la Barce tudi Calderóna de la Barca,



daj. Calderónu de la Barci tudi Calderónu de la

c. okrajš.

Barcu, tož. Calderóna de la Barco tudi Calderóna de

|cesta|: Živi na Rimski c. 20

la Barca, mest. pri Calderónu de la Barci tudi pri

STATUS: predlog

Calderónu de la Barcu, or. s Calderónom de la Barco

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tudi s Calderónom de la Barcom



STATUS: predlog

Ca -- [cə̀á tudi cəá in céá tudi ceá] m; simbol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

|kalcij|: Simbol za kemijski element kalcij je Ca;

samostalnik moškega spola

|kalcijev|: v kemijski formuli Žgano apno ali kalcijev



oksid (CaO) nastane pri segrevanju apnenca

Calderónov -a -o [kalderónov-] prid.

STATUS: predlog

|citatni naglas Calderónov|: Odigrala je vlogo Estrelle PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

v Calderonovi drami »Življenje je sen«



(< Calderón de la Barca)

ca. [cə̀à tudi cəà in céà tudi ceà] okrajš.

{O} moški: EDNINA: im. Calderónov, rod.

|lat. circa: približno; okoli|: Zadeneš lahko ca. 35

Calderónovega, daj. Calderónovemu, tož.

milijonov evrov; prim. cca; gl. ok., pribl.

Calderónov (živostno Calderónovega), mest. pri

STATUS: predlog

Calderónovem, or. s Calderónovim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Calderónova, rod. Calderónovih, daj. Calderónovima,



tož. Calderónova, mest. pri Calderónovih, or. s

Cacharel -a [kašarél]

Calderónovima;

m; stvarno ime

MNOŽINA: im. Calderónovi, rod.

|podjetje|: Pri Cacharelu so manekenki ponudili

Calderónovih, daj. Calderónovim, tož. Calderónove,

večmilijonsko pogodbo; |znamka| kot prilastek, v

mest. pri Calderónovih, or. s Calderónovimi

ženski:

imenovalniku V novem parfumu Cacharel se skriva

EDNINA: im. Calderónova, rod. Calderónove,

napoj z blago noto bršljana in mandarine

daj. Calderónovi, tož. Calderónovo, mest. pri

{B} Cacharelov

Calderónovi, or. s Calderónovo; DVOJINA: im.

{O}

Calderónovi,

EDNINA: im. Cacharel, rod. Cacharela, daj.

rod. Calderónovih, daj. Calderónovima,

Cacharelu, tož. Cacharela, mest. pri Cacharelu, or. s

tož. Calderónovi, mest. pri Calderónovih, or. s

Cacharelom;

Calderónovima;

DVOJINA: im. Cacharela, rod.

MNOŽINA: im. Calderónove, rod.

Cacharelov,

Calderónovih,

daj. Cachareloma, tož. Cacharela, mest.

daj. Calderónovim, tož. Calderónove,

pri Cacharelih, or. s Cachareloma; MNOŽINA: im.

mest. pri Calderónovih, or. s Calderónovimi

Cachareli,

srednji:

rod. Cacharelov, daj. Cacharelom, tož.

EDNINA: im. Calderónovo, rod.

Cacharele,

Calderónovega,

mest. pri Cacharelih, or. s Cachareli

daj. Calderónovemu, tož.

Calderónovo, mest. pri Calderónovem, or. s

139

Calderónovim; DVOJINA: im. Calderónovi, rod.

mest. pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevima; MNOŽINA:

Calderónovih, daj. Calderónovima, tož. Calderónovi,

im. Cánkarjevi, rod. Cánkarjevih, daj. Cánkarjevim,

mest. pri Calderónovih, or. s Calderónovima;

tož. Cánkarjeve, mest. pri Cánkarjevih, or. s

MNOŽINA: im. Calderónova, rod. Calderónovih, daj.

Cánkarjevimi

Calderónovim, tož. Calderónova, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Cánkarjeva, rod. Cánkarjeve, daj.

Calderónovih, or. s Calderónovimi

Cánkarjevi, tož. Cánkarjevo, mest. pri Cánkarjevi, or.

STATUS: predlog

s Cánkarjevo; DVOJINA: im. Cánkarjevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Cánkarjevih, daj. Cánkarjevima, tož. Cánkarjevi,



mest. pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevima; MNOŽINA:

camino -a m; obširneje glej pri kamíno

im. Cánkarjeve, rod. Cánkarjevih, daj. Cánkarjevim,



tož. Cánkarjeve, mest. pri Cánkarjevih, or. s

Camino -a [kamíno] m; zemljepisno ime

Cánkarjevimi

|romarska pot|; |skrajšano ime El Camino de Santiago|:

srednji: EDNINA: im. Cánkarjevo, rod. Cánkarjevega, Od leta 1985 je Camino pod Unescovo zaščito; Na

daj. Cánkarjevemu, tož. Cánkarjevo, mest. pri

Camino se je prvič podala sama; Pošilja pozdrave s

Cánkarjevem, or. s Cánkarjevim; DVOJINA: im.

Camina

Cánkarjevi, rod. Cánkarjevih, daj. Cánkarjevima, tož.

Kje? na Caminu

Cánkarjevi, mest. pri Cánkarjevih, or. s

Od kod? s Camina

Cánkarjevima; MNOŽINA: im. Cánkarjeva, rod.

Kam? na Camino

Cánkarjevih, daj. Cánkarjevim, tož. Cánkarjeva, mest.

{B} Caminov

pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevimi

{O} EDNINA: im. Camino, rod. Camina, daj. Caminu,

STATUS: predlog

tož. Camino, mest. pri Caminu, or. s Caminom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena poti, smeri, prog;

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

pravopisne zanimivosti





Cánkarjev dóm -ega -a m; stvarno ime

candela -a ž; obširneje glej pri kandéla

|ustanova|: koncert v Cankarjevem domu



{O} EDNINA: im. Cánkarjev dóm, rod. Cánkarjevega

Cánkar -ja m; ime bitja, osebno ime

dóma, daj. Cánkarjevemu dómu, tož. Cánkarjev dóm,

|priimek|; |slovenski pisatelj in dramatik|: rojstna

mest. pri Cánkarjevem dómu, or. s Cánkarjevim

hiša Ivana Cankarja; Dopisoval si je s Cankarjem; v

dómom

prenesenem pomenu Skodelica kave je projekt štirih

STATUS: predlog

študentov, ki že leto dni potujejo po Sloveniji in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

berejo Cankarja Cankarjeva dela |slovenski pisatelj,



umetnostni zgodovinar, duhovnik|: roman Izidorja

Canossa -e [kanósa] ž; zemljepisno ime

Cankarja

|italijansko mesto|: Marija Magdalena iz Canosse; H

{B} Cankarjev

Gregorju VII. je v Canosso romal tudi Henrik

{O} EDNINA: im. Cánkar, rod. Cánkarja, daj.

Nemški in si izprosil odvezo; iti v Canosso, pot v

Cánkarju, tož. Cánkarja, mest. pri Cánkarju, or. s

Canosso ||priznati podrejenost, ponižati se||: Vrnitev Cánkarjem; DVOJINA: im. Cánkarja, rod. Cánkarjev,

v opozicijo je mogoča samo kot pot v Canosso;

daj. Cánkarjema, tož. Cánkarja, mest. pri Cánkarjih,

prim. Kanósa

or. s Cánkarjema; MNOŽINA: im. Cánkarji, rod.

Kje? v Canossi

Cánkarjev, daj. Cánkarjem, tož. Cánkarje, mest. pri

Od kod? iz Canosse

Cánkarjih, or. s Cánkarji

Kam? v Canosso

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Canossa, rod. Canosse, daj. Canossi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

tož. Canosso, mest. v Canossi, or. s Canosso

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena mest; lastna imena v Cánkarjev -a -o prid.

frazemih

Cankarjeva literarna zapuščina; Proslavo so začeli s



Cankarjevo mislijo; Cankarjevo priznanje ||nagrada||: cár -ja m

Znani so dobitniki zlatega Cankarjevega priznanja

|vladarski naziv|: Leta 1867 so se ZDA z ruskim

(< Cánkar)

carjem dogovorile za nakup celotne Aljaske; Sankt

{O} moški: EDNINA: im. Cánkarjev, rod.

Peterburg je znan kot mesto carjev, generalov in

Cánkarjevega, daj. Cánkarjevemu, tož. Cánkarjev

Puškina; pred imenom Čezsibirsko železnico so začeli

(živostno Cánkarjevega), mest. pri Cánkarjevem, or. s

graditi v času carja Nikolaja Aleksandroviča

Cánkarjevim; DVOJINA: im. Cánkarjeva, rod.

Romanova; v prenesenem pomenu Bil je pravi car

Cánkarjevih, daj. Cánkarjevima, tož. Cánkarjeva,

{B} carjev

140

{O} EDNINA: im. cár, rod. cárja, daj. cárju, tož. cárja, cárjevih, daj. cárjevima, tož. cárjeva, mest. pri

mest. pri cárju, or. s cárjem; DVOJINA: im. cárja, rod.

cárjevih, or. s cárjevima; MNOŽINA: im. cárjevi, rod.

cárjev, daj. cárjema, tož. cárja, mest. pri cárjih, or. s cárjevih, daj. cárjevim, tož. cárjeve, mest. pri cárjevih, cárjema; MNOŽINA: im. cárji, rod. cárjev, daj. cárjem,

or. s cárjevimi

tož. cárje, mest. pri cárjih, or. s cárji

ženski: EDNINA: im. cárjeva, rod. cárjeve, daj. cárjevi, STATUS: predlog

tož. cárjevo, mest. pri cárjevi, or. s cárjevo; DVOJINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu im. cárjevi, rod. cárjevih, daj. cárjevima, tož. cárjevi, mest. pri cárjevih, or. s cárjevima; MNOŽINA: im.

caríca -e ž

cárjeve, rod. cárjevih, daj. cárjevim, tož. cárjeve, mest.

|vladarski naziv|: Kot nepomembna nemška

pri cárjevih, or. s cárjevimi

princesa je postala ena največjih ruskih caric; pred

srednji: EDNINA: im. cárjevo, rod. cárjevega, daj.

imenom Bolšoj balet in opero je leta 1776 ustanovila

cárjevemu, tož. cárjevo, mest. pri cárjevem, or. s

carica Katarina Velika; v prenesenem pomenu Na

cárjevim; DVOJINA: im. cárjevi, rod. cárjevih, daj.

prestolu igralske carice sedi zaradi igralske zrelosti

cárjevima, tož. cárjevi, mest. pri cárjevih, or. s

(< cár)

cárjevima; MNOŽINA: im. cárjeva, rod. cárjevih, daj.

{B} caričin

cárjevim, tož. cárjeva, mest. pri cárjevih, or. s

{O} EDNINA: im. caríca, rod. caríce, daj. caríci, tož.

cárjevimi

caríco, mest. pri caríci, or. s caríco; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

caríci, rod. caríc, daj. carícama, tož. caríci, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

carícah, or. s carícama; MNOŽINA: im. caríce, rod.



caríc, daj. carícam, tož. caríce, mest. pri carícah, or. s Carlo -a [kárlo] m; ime bitja, osebno ime

carícami

|moško ime|: Prebrali smo Ostržka, delo pisatelja

STATUS: predlog

Carla Collodija

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu

{B} Carlov



{O} EDNINA: im. Carlo, rod. Carla, daj. Carlu, tož.

caríčin -a -o prid.

Carla, mest. pri Carlu, or. s Carlom; DVOJINA: im.

Princesa Nataša je bila carjeva in caričina

Carla, rod. Carlov, daj. Carloma, tož. Carla, mest. pri ljubljenka

Carlih, or. s Carloma; MNOŽINA: im. Carli, rod.

(< caríca)

Carlov, daj. Carlom, tož. Carle, mest. pri Carlih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. caríčin, rod. caríčinega, daj.

Carli

caríčinemu, tož. caríčin (živostno caríčinega), mest. pri STATUS: predlog

caríčinem, or. s caríčinim; DVOJINA: im. caríčina, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

caríčinih, daj. caríčinima, tož. caríčina, mest. pri

moška)

caríčinih, or. s caríčinima; MNOŽINA: im. caríčini, rod.



caríčinih, daj. caríčinim, tož. caríčine, mest. pri

Carniolus -a [karnijólus] m; ime bitja, osebno ime caríčinih, or. s caríčinimi

|vzdevek Jakoba Handla Gallusa, slovenskega

ženski: EDNINA: im. caríčina, rod. caríčine, daj.

skladatelja|: koncert ob 450-letnici rojstva Jakoba

caríčini, tož. caríčino, mest. pri caríčini, or. s caríčino; Handla Gallusa Carniolusa

DVOJINA: im. caríčini, rod. caríčinih, daj. caríčinima,

{B} Carniolusov

tož. caríčini, mest. pri caríčinih, or. s caríčinima;

{O} EDNINA: im. Carniolus, rod. Carniolusa, daj.

MNOŽINA: im. caríčine, rod. caríčinih, daj. caríčinim,

Carniolusu, tož. Carniolusa, mest. pri Carniolusu, or. s tož. caríčine, mest. pri caríčinih, or. s caríčinimi

Carniolusom

srednji: EDNINA: im. caríčino, rod. caríčinega, daj.

STATUS: predlog

caríčinemu, tož. caríčino, mest. pri caríčinem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

caríčinim; DVOJINA: im. caríčini, rod. caríčinih, daj.



caríčinima, tož. caríčini, mest. pri caríčinih, or. s

Cassini1 -ja [kasíni] m; ime bitja, osebno ime

caríčinima; MNOŽINA: im. caríčina, rod. caríčinih, daj.

|priimek|; |italijansko-francoski matematik in

caríčinim, tož. caríčina, mest. pri caríčinih, or. s

astronom|: Po obeh Cassinijih, očetu Giovanniju

caríčinimi

Domenicu in sinu Jacquesu, so poimenovali krater

STATUS: predlog

Cassini na Luni; |francoski astronom|: Jacquesa

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Cassinija so pri sedemnajstih letih predlagali za



člana Francoske kraljeve akademije znanosti

cárjev -a -o prid.

{B} Cassinijev

carjeva hči

{O} EDNINA: im. Cassini, rod. Cassinija, daj.

(< cár)

Cassiniju, tož. Cassinija, mest. pri Cassiniju, or. s

{O} moški: EDNINA: im. cárjev, rod. cárjevega, daj.

Cassinijem; DVOJINA: im. Cassinija, rod. Cassinijev,

cárjevemu, tož. cárjev (živostno cárjevega), mest. pri

daj. Cassinijema, tož. Cassinija, mest. pri Cassinijih, cárjevem, or. s cárjevim; DVOJINA: im. cárjeva, rod.

or. s Cassinijema; MNOŽINA: im. Cassiniji, rod.

141

Cassinijev, daj. Cassinijem, tož. Cassinije, mest. pri

|žensko ime|: film s Catherine Zeta Jones; časopis s

Cassinijih, or. s Cassiniji

Catherine Denevue na naslovnici

STATUS: predlog

{B} Catherinin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} EDNINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj.

samostalnik moškega spola

Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s



Catherine; DVOJINA: im. Catherine, rod. Catherine,

Cassini2 -ja [kasíni] m; stvarno ime

daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s

|vesoljsko plovilo|: Na krovu Cassinija je več kot 30

Catherine; MNOŽINA: im. Catherine, rod. Catherine,

kilogramov plutonija

daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s

{B} Cassinijev

Catherine

{O} EDNINA: im. Cassini, rod. Cassinija, daj.

STATUS: predlog

Cassiniju, tož. Cassinija, mest. pri Cassiniju, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Cassinijem; DVOJINA: im. Cassinija, rod. Cassinijev,

ženska); samostalnik ženskega spola

daj. Cassinijema, tož. Cassinija, mest. pri Cassinijih, or. s Cassinijema; MNOŽINA: im. Cassiniji, rod.

cca [cə̀cə̀à tudi cəcəà] okrajš.

Cassinijev, daj. Cassinijem, tož. Cassinije, mest. pri

|lat. circa: približno; okoli|: Hiša je stara cca 150 let; Cassinijih, or. s Cassiniji

prim. ca. ; gl. ok., pribl.

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

moškega spola





ccm -- [cə̀cə̀mə̀ tudi cəcəmə̀ tudi cécéèm tudi ceceèm]

Cassinijev -a -o [kasínijev-] prid.

m; simbol

Lani je Cassinijev radar na Titanu odkril več deset

|kubični centimeter|: Prostornina škatle je 492 ccm;

jezer; Cassinijeva ločnica ||vrzel v sistemu Saturnovih prim. cm3

obročev||: Vzrok za nastanek Cassinijeve ločnice je

STATUS: predlog

luna Mimas

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Cassini1)



{O} moški: EDNINA: im. Cassinijev, rod.

cd -- [cə̀də̀ tudi cədə̀ in cédé tudi cedé] m; simbol Cassinijevega, daj. Cassinijevemu, tož. Cassinijev

|kandela/candela|: 100-vatna žarnica s 120 cd; cd/m2

(živostno Cassinijevega), mest. pri Cassinijevem, or. s Zaslon ima svetlost 350 cd/m2

Cassinijevim; DVOJINA: im. Cassinijeva, rod.

STATUS: predlog

Cassinijevih, daj. Cassinijevima, tož. Cassinijeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

mest. pri Cassinijevih, or. s Cassinijevima; MNOŽINA:



im. Cassinijevi, rod. Cassinijevih, daj. Cassinijevim,

Cd -- [cə̀də̀ tudi cədə̀ in cédé tudi cedé] m; simbol tož. Cassinijeve, mest. pri Cassinijevih, or. s

|kadmij|: Simbol za kemijski element kadmij je Cd;

Cassinijevimi

|kadmijev|: v kemijski formuli kadmijev oksid (CdO)

ženski: EDNINA: im. Cassinijeva, rod. Cassinijeve, STATUS: predlog

daj. Cassinijevi, tož. Cassinijevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Cassinijevi, or. s Cassinijevo; DVOJINA: im.



Cassinijevi, rod. Cassinijevih, daj. Cassinijevima, tož.

Ce -- [cə̀é tudi cəé in céé tudi ceé] m; simbol

Cassinijevi, mest. pri Cassinijevih, or. s

|cerij|: Simbol za kemijski element cerij je Ce;

Cassinijevima; MNOŽINA: im. Cassinijeve, rod.

|cerijev|: v kemijski formuli cerijev oksid (CeO)

Cassinijevih, daj. Cassinijevim, tož. Cassinijeve, mest.

S

pri Cassinijevih,

TATUS: predlog

or. s Cassinijevimi

srednji:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

EDNINA: im. Cassinijevo, rod. Cassinijevega,

daj. Cassinijevemu, tož. Cassinijevo, mest. pri



Cassinijevem, or. s Cassinijevim;

CE -- [cə̀é

DVOJINA: im.

tudi cəé] m; simbol

Cassinijevi, rod. Cassinijevih, daj. Cassinijevima, tož.

|Celje|: Ustavili so vozilo z registrsko oznako CE

Cassinijevi, mest. pri Cassinijevih, or. s

40-6E

Cassinijevima; MNOŽINA: im. Cassinijeva, rod.

STATUS: predlog

Cassinijevih, daj. Cassinijevim, tož. Cassinijeva, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

pri Cassinijevih, or. s Cassinijevimi



STATUS: predlog

Cecílija -e ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

|žensko ime|: Z ženo Cecilijo imata štiri hčerke; v

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

zvezi sveta Cecilija Nad kornim delom cerkve je



podoba svete Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe

Catherine -- [

{B} Cecilijin

angl. kêtrin, fr. katrín] ž; ime bitja,

osebno ime

142

{O} EDNINA: im. Cecílija, rod. Cecílije, daj. Cecíliji, Ob Cecilijanki so pripravili tudi otroško Malo

tož. Cecílijo, mest. pri Cecíliji, or. s Cecílijo;

cecilijanko; prim. cecilijánka1

DVOJINA: im. Cecíliji, rod. Cecílij, daj. Cecílijama, tož.

(< cecilijánec)

Cecíliji, mest. pri Cecílijah, or. s Cecílijama;

{B} Cecilijankin

MNOŽINA: im. Cecílije, rod. Cecílij, daj. Cecílijam, tož.

{O} EDNINA: im. Cecilijánka, rod. Cecilijánke, daj.

Cecílije, mest. pri Cecílijah, or. s Cecílijami

Cecilijánki, tož. Cecilijánko, mest. pri Cecilijánki, or.

STATUS: predlog

s Cecilijánko; DVOJINA: im. Cecilijánki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Cecilijánk, daj. Cecilijánkama, tož. Cecilijánki, mest.

ženska)

pri Cecilijánkah, or. s Cecilijánkama; MNOŽINA: im.



Cecilijánke, rod. Cecilijánk, daj. Cecilijánkam, tož.

cecilijánec -nca

Cecilijánke,

m

mest. pri Cecilijánkah, or. s

|privrženec cecilijanstva|: Že dolgo je vnet

Cecilijánkami

cecilijanec; letno srečanje cecilijancev

STATUS: predlog

(< Cecílija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

{B} cecilijančev



{O} EDNINA: im. cecilijánec, rod. cecilijánca, daj.

cecilijánski -a -o prid.

cecilijáncu, tož. cecilijánca, mest. pri cecilijáncu, or. s Bil je med ustanovitelji cecilijanskega društva in

cecilijáncem; DVOJINA: im. cecilijánca, rod.

reformator cerkvenega petja

cecilijáncev, daj. cecilijáncema, tož. cecilijánca, mest.

(< Cecílija)

pri cecilijáncih, or. s cecilijáncema; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. cecilijánski, rod.

cecilijánci, rod. cecilijáncev, daj. cecilijáncem, tož.

cecilijánskega, daj. cecilijánskemu, tož. cecilijánski

cecilijánce, mest. pri cecilijáncih, or. s cecilijánci

(živostno cecilijánskega), mest. pri cecilijánskem, or. s STATUS: predlog

cecilijánskim; DVOJINA: im. cecilijánska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

cecilijánskih, daj. cecilijánskima, tož. cecilijánska,



mest. pri cecilijánskih, or. s cecilijánskima;

cecilijánka1 -e ž

MNOŽINA: im. cecilijánski, rod. cecilijánskih, daj.

|privrženka cecilijanstva|;

cecilijánskim,

prim. Cecilijánka

tož. cecilijánske, mest. pri

(< Cecílija)

cecilijánskih, or. s cecilijánskimi

{B} cecilijankin

ženski: EDNINA: im. cecilijánska, rod. cecilijánske,

{O} EDNINA: im. cecilijánka, rod. cecilijánke, daj.

daj. cecilijánski, tož. cecilijánsko, mest. pri

cecilijánki,

cecilijánski,

tož. cecilijánko, mest. pri cecilijánki, or. s

or. s cecilijánsko; DVOJINA: im.

cecilijánko;

cecilijánski,

DVOJINA: im. cecilijánki, rod. cecilijánk,

rod. cecilijánskih, daj. cecilijánskima,

daj. cecilijánkama, tož. cecilijánki, mest. pri

tož. cecilijánski, mest. pri cecilijánskih, or. s

cecilijánkah,

cecilijánskima;

or. s cecilijánkama; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. cecilijánske, rod.

cecilijánke,

cecilijánskih,

rod. cecilijánk, daj. cecilijánkam, tož.

daj. cecilijánskim, tož. cecilijánske,

cecilijánke, mest. pri cecilijánkah, or. s cecilijánkami mest. pri cecilijánskih, or. s cecilijánskimi

S

srednji: EDNINA: im. cecilijánsko, rod.

TATUS: predlog

cecilijánskega,

P

daj. cecilijánskemu, tož. cecilijánsko,

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mest. pri cecilijánskem, or. s cecilijánskim; DVOJINA:



im. cecilijánski, rod. cecilijánskih, daj. cecilijánskima, cecilijánka2 -e ž

tož. cecilijánski, mest. pri cecilijánskih, or. s

|družabno srečanje cerkvenih pevcev|: Po pevski

cecilijánskima; MNOŽINA: im. cecilijánska, rod.

vaji so se pevke in pevci zbrali na ceciljanki; prim.

cecilijánskih, daj. cecilijánskim, tož. cecilijánska,

Cecilijánka

mest. pri cecilijánskih, or. s cecilijánskimi

{B} cecilijankin

S

{O}

TATUS: predlog

EDNINA: im. cecilijánka, rod. cecilijánke, daj.

cecilijánki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. cecilijánko, mest. pri cecilijánki, or. s

cecilijánko;



DVOJINA: im. cecilijánki, rod. cecilijánk,

cecilijánstvo -a

daj. cecilijánkama, tož. cecilijánki, mest. pri

s

cecilijánkah,

|cerkveno pevsko gibanje|: Doktoriral je s temo

or. s cecilijánkama; MNOŽINA: im.

cecilijánke,

cecilijanstva na Dunaju

rod. cecilijánk, daj. cecilijánkam, tož.

cecilijánke,

{O}

mest. pri cecilijánkah, or. s cecilijánkami

EDNINA: im. cecilijánstvo, rod. cecilijánstva, daj.

S

cecilijánstvu, tož. cecilijánstvo, mest. pri

TATUS: predlog

cecilijánstvu,

P

or. s cecilijánstvom; DVOJINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

cecilijánstvi, rod. cecilijánstev, daj. cecilijánstvoma, tož. cecilijánstvi, mest. pri cecilijánstvih, or. s

Cecilijánka -e ž; stvarno ime

cecilijánstvoma; MNOŽINA: im. cecilijánstva, rod.

|revija cerkvenih pevskih zborov v organizaciji

cecilijánstev, daj. cecilijánstvom, tož. cecilijánstva, Zveze katoliške prosvete iz Gorice|: Na Cecilijanki,

mest. pri cecilijánstvih, or. s cecilijánstvi

zborovski reviji, nastopijo vsi zbori z Goriškega;

143

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

enakozvočnice





Cêjlon -a m; zemljepisno ime

Célzij1 -a m; ime bitja, osebno ime

|staro ime države|: Kavčukovec so prinesli na

|priimek|; |podomačeno za Celsius|; |švedski

Cejlon v 19. stoletju iz Južne Amerike; Cimet izvira

astronom|: temperaturna lestvica Andersa Celzija

s Cejlona

{B} Celzijev

Kje? na Cejlonu

{O} EDNINA: im. Célzij, rod. Célzija, daj. Célziju, tož.

Od kod? s Cejlona

Célzija, mest. pri Célziju, or. s Célzijem; DVOJINA: im.

Kam? na Cejlon

Célzija, rod. Célzijev, daj. Célzijema, tož. Célzija,

{B} Cejlonec, Cejlonka; Cejlončev, Cejlonkin;

mest. pri Célzijih, or. s Célzijema; MNOŽINA: im.

cejlonski

Célziji, rod. Célzijev, daj. Célzijem, tož. Célzije, mest.

{O} EDNINA: im. Cêjlon, rod. Cêjlona, daj. Cêjlonu,

pri Célzijih, or. s Célziji

tož. Cêjlon, mest. pri Cêjlonu, or. s Cêjlonom

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

samostalnik moškega spola; prevzete besede in



besedne zveze

cêjlonski -a -o prid.



Pravi cimet je cejlonski cimet s Šrilanke

Célzij2 -a m

(< Cêjlon)

|Celzijeva temperaturna lestvica|: v zvezi stopinja

{O} moški: EDNINA: im. cêjlonski, rod. cêjlonskega, Celzija Stopinjo Celzija označujemo z oznako °C; daj. cêjlonskemu, tož. cêjlonski (živostno

deset stopinj Celzija <10 °C>; minus tri stopinje cêjlonskega), mest. pri cêjlonskem, or. s cêjlonskim;

Celzija <–3 °C>; prim. C2, célzij

DVOJINA: im. cêjlonska, rod. cêjlonskih, daj.

{O} EDNINA: im. Célzij, rod. Célzija, daj. Célziju, tož.

cêjlonskima, tož. cêjlonska, mest. pri cêjlonskih, or. s Célzij, mest. pri Célziju, or. s Célzijem; DVOJINA: im.

cêjlonskima; MNOŽINA: im. cêjlonski, rod. cêjlonskih,

Célzija, rod. Célzijev, daj. Célzijema, tož. Célzija,

daj. cêjlonskim, tož. cêjlonske, mest. pri cêjlonskih, or.

mest. pri Célzijih, or. s Célzijema; MNOŽINA: im.

s cêjlonskimi

Célziji, rod. Célzijev, daj. Célzijem, tož. Célzije, mest.

ženski: EDNINA: im. cêjlonska, rod. cêjlonske, daj.

pri Célzijih, or. s Célziji

cêjlonski, tož. cêjlonsko, mest. pri cêjlonski, or. s

STATUS: predlog

cêjlonsko; DVOJINA: im. cêjlonski, rod. cêjlonskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; daj. cêjlonskima, tož. cêjlonski, mest. pri cêjlonskih, merske enote

or. s cêjlonskima; MNOŽINA: im. cêjlonske, rod.



cêjlonskih, daj. cêjlonskim, tož. cêjlonske, mest. pri

Célzijev -a -o prid.

cêjlonskih, or. s cêjlonskimi

Celzijeva zbirka opazovanj polarnega sija; Celzijeva srednji: EDNINA: im. cêjlonsko, rod. cêjlonskega, daj.

stopinja ||enota za merjenje temperature||:

cêjlonskemu, tož. cêjlonsko, mest. pri cêjlonskem, or.

Temperatura ozračja se je dvignila za 3 do 5

s cêjlonskim; DVOJINA: im. cêjlonski, rod. cêjlonskih,

Celzijevih stopinj; Celzijeva lestvica ||lestvica za daj. cêjlonskima, tož. cêjlonski, mest. pri cêjlonskih, merjenje temperature||: Na Celzijevi lestvici ustreza

or. s cêjlonskima; MNOŽINA: im. cêjlonska, rod.

0 °C tališču ledu, 100 °C pa vrelišču vode

cêjlonskih, daj. cêjlonskim, tož. cêjlonska, mest. pri

(< Célzij1)

cêjlonskih, or. s cêjlonskimi

{O} moški: EDNINA: im. Célzijev, rod. Célzijevega, STATUS: predlog

daj. Célzijevemu, tož. Célzijev (živostno Célzijevega), PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mest. pri Célzijevem, or. s Célzijevim; DVOJINA: im.



Célzijeva, rod. Célzijevih, daj. Célzijevima, tož.

célzij -a m

Célzijeva, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevima;

|merska enota|: Namerili so rekordnih 40 celzijev

MNOŽINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, daj.

<40 °C>; Pretvorba med celziji in kelvini temelji na Célzijevim, tož. Célzijeve, mest. pri Célzijevih, or. s seštevanju; prim. C2

Célzijevimi

(< Célzij1)

ženski: EDNINA: im. Célzijeva, rod. Célzijeve, daj.

{O} EDNINA: im. célzij, rod. célzija, daj. célziju, tož.

Célzijevi, tož. Célzijevo, mest. pri Célzijevi, or. s

célzij, mest. pri célziju, or. s célzijem; DVOJINA: im.

Célzijevo; DVOJINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih,

célzija, rod. célzijev, daj. célzijema, tož. célzija, mest.

daj. Célzijevima, tož. Célzijevi, mest. pri Célzijevih, pri célzijih, or. s célzijema; MNOŽINA: im. célziji, rod.

or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijeve, rod.

célzijev, daj. célzijem, tož. célzije, mest. pri célzijih, Célzijevih, daj. Célzijevim, tož. Célzijeve, mest. pri

or. s célziji

Célzijevih, or. s Célzijevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Célzijevo, rod. Célzijevega, daj.

Célzijevemu, tož. Célzijevo, mest. pri Célzijevem, or.

144

s Célzijevim; DVOJINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, Cêrber -ja m; ime bitja, živalsko ime; obširneje glej pri daj. Célzijevima, tož. Célzijevi, mest. pri Célzijevih, Kêrber

or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijeva, rod.



Célzijevih, daj. Célzijevim, tož. Célzijeva, mest. pri

Cêrberjev -a -o prid.; obširneje glej pri Kêrberjev Célzijevih, or. s Célzijevimi



STATUS: predlog

cêrebrospinálni -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na cerebrospinalna tekočina

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. cerêbrospinálni, rod.



cerêbrospinálnega, daj. cerêbrospinálnemu, tož.

Centrálnoáfriška repúblika -e -e

cerêbrospinálni (

ž; zemljepisno ime

živostno cerêbrospinálnega), mest.

|drugo ime države|;

pri cerêbrospinálnem,

gl. Srédnjeáfriška repúblika

or. s cerêbrospinálnim;

S

DVOJINA: im. cerêbrospinálna, rod. cerêbrospinálnih,

TATUS: predlog

P

daj. cerêbrospinálnima, tož. cerêbrospinálna, mest. pri RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnima; MNOŽINA:



im. cerêbrospinálni, rod. cerêbrospinálnih, daj.

Cêrar -ja m; ime bitja, osebno ime

cerêbrospinálnim, tož. cerêbrospinálne, mest. pri

|priimek|: Od zlate medalje Mira Cerarja je minilo

cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnimi

skoraj 50 let; S Cerarjem je bil vedno pripravljen

ženski: EDNINA: im. cerêbrospinálna, rod.

sodelovati

cerêbrospinálne, daj. cerêbrospinálni, tož.

{B} Cerarjev

cerêbrospinálno, mest. pri cerêbrospinálni, or. s

{O} EDNINA: im. Cêrar, rod. Cêrarja, daj. Cêrarju, tož.

cerêbrospinálno; DVOJINA: im. cerêbrospinálni, rod.

Cêrarja, mest. pri Cêrarju, or. s Cêrarjem; DVOJINA:

cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnima, tož.

im. Cêrarja, rod. Cêrarjev, daj. Cêrarjema, tož. Cêrarja, cerêbrospinálni, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s

mest. pri Cêrarjih, or. s Cêrarjema; MNOŽINA: im.

cerêbrospinálnima; MNOŽINA: im. cerêbrospinálne,

Cêrarji, rod. Cêrarjev, daj. Cêrarjem, tož. Cêrarje,

rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnim, tož.

mest. pri Cêrarjih, or. s Cêrarji

cerêbrospinálne, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s

STATUS: predlog

cerêbrospinálnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

srednji: EDNINA: im. cerêbrospinálno, rod.

samostalnik moškega spola

cerêbrospinálnega, daj. cerêbrospinálnemu, tož.



cerêbrospinálno, mest. pri cerêbrospinálnem, or. s

Cêrarjev -a -o prid.

cerêbrospinálnim; DVOJINA: im. cerêbrospinálni, rod.

Seznanjen je s Cerarjevim predlogom

cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnima, tož.

(< Cêrar)

cerêbrospinálni, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Cêrarjev, rod. Cêrarjevega, cerêbrospinálnima; MNOŽINA: im. cerêbrospinálna,

daj. Cêrarjevemu, tož. Cêrarjev (živostno

rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnim, tož.

Cêrarjevega), mest. pri Cêrarjevem, or. s Cêrarjevim;

cerêbrospinálna, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s

DVOJINA: im. Cêrarjeva, rod. Cêrarjevih, daj.

cerêbrospinálnimi

Cêrarjevima, tož. Cêrarjeva, mest. pri Cêrarjevih, or. s STATUS: predlog

Cêrarjevima; MNOŽINA: im. Cêrarjevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Cêrarjevih, daj. Cêrarjevim, tož. Cêrarjeve, mest. pri



Cêrarjevih, or. s Cêrarjevimi

Cêrera -e ž; ime bitja, religijsko ime

ženski: EDNINA: im. Cêrarjeva, rod. Cêrarjeve, daj.

|rimska boginja rodovitnosti|: častiti Cerero

Cêrarjevi, tož. Cêrarjevo, mest. pri Cêrarjevi, or. s

{B} Cererin

Cêrarjevo; DVOJINA: im. Cêrarjevi, rod. Cêrarjevih,

{O} EDNINA: im. Cêrera tudi Cêres, rod. Cêrere, daj.

daj. Cêrarjevima, tož. Cêrarjevi, mest. pri Cêrarjevih, Cêreri, tož. Cêrero, mest. pri Cêreri, or. s Cêrero;

or. s Cêrarjevima; MNOŽINA: im. Cêrarjeve, rod.

DVOJINA: im. Cêreri, rod. Cêrer, daj. Cêrerama, tož.

Cêrarjevih, daj. Cêrarjevim, tož. Cêrarjeve, mest. pri

Cêreri, mest. pri Cêrerah, or. s Cêreraama; MNOŽINA:

Cêrarjevih, or. s Cêrarjevimi

im. Cêrere, rod. Cêrer, daj. Cêreram, tož. Cêrere, mest.

srednji: EDNINA: im. Cêrarjevo, rod. Cêrarjevega, daj.

pri Cêreraah, or. s Cêrerami

Cêrarjevemu, tož. Cêrarjevo, mest. pri Cêrarjevem, or.

STATUS: predlog

s Cêrarjevim; DVOJINA: im. Cêrarjevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Cêrarjevih, daj. Cêrarjevima, tož. Cêrarjevi, mest. pri Cêrarjevih,

rimska imena

or. s Cêrarjevima; MNOŽINA: im.

Cêrarjeva,



rod. Cêrarjevih, daj. Cêrarjevim, tož.

Cêrarjeva,

Cêres -rere

mest. pri Cêrarjevih, or. s Cêrarjevimi

ž; ime bitja, religijsko ime

S

|rimska boginja rodovitnosti|; gl. Cêrera

TATUS: predlog

P

STATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

rimska imena

145



Cervantesova, mest. pri Cervantesovih, or. s

cerkv.slov. okrajš.

Cervantesovimi

|cerkvenoslovanski|: cerkv.slov. jezik

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,



odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

Cervantes -a [servántes] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |španski pisatelj|: biografska nadaljevanka

cêsar cesárja m

o Cervantesu; za rojstnim imenom s predimkom

|vladarski naziv|: V dvorcu so gostili dva avstrijska

življenjepis in delo Miguela de Cervantesa

cesarja; pred imenom Antika se je končala z

Saavedre

odstavitvijo zadnjega rimskega cesarja Romula

{B} Cervantesov

Avgusta; v prenesenem pomenu V svoji družini je bil

{O} EDNINA: im. Cervantes, rod. Cervantesa, daj.

pravi cesar

Cervantesu, tož. Cervantesa, mest. pri Cervantesu, or.

{B} cesarjev

s Cervantesom; DVOJINA: im. Cervantesa, rod.

{O} EDNINA: im. cêsar, rod. cesárja, daj. cesárju, tož.

Cervantesov, daj. Cervantesoma, tož. Cervantesa,

cesárja, mest. pri cesárju, or. s cesárjem; DVOJINA: im.

mest. pri Cervantesih, or. s Cervantesoma; MNOŽINA:

cesárja, rod. cesárjev, daj. cesárjema, tož. cesárja,

im. Cervantesi, rod. Cervantesov, daj. Cervantesom,

mest. pri cesárjih, or. s cesárjema; MNOŽINA: im.

tož. Cervantese, mest. pri Cervantesih, or. s

cesárji, rod. cesárjev, daj. cesárjem, tož. cesárje, mest.

Cervantesi

pri cesárjih, or. s cesárji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Cervantesov -a -o [servántesov-] prid.

cesaríca -e ž

Izhodišče baleta je Cervantesov Don Kihot;

|vladarski naziv|: Japonska je imela v svoji več kot

Cervantesova nagrada ||nagrada||: Že večkrat je bil poltretje tisočletje dolgi zgodovini že osem cesaric;

nominiran za Cervantesovo nagrado, ki velja za

pred imenom film o avstro-ogrski cesarici Sissi

književno Nobelovo nagrado v špansko govorečem

(< cêsar)

svetu

{B} cesaričin

(< Cervantes)

{O} EDNINA: im. cesaríca, rod. cesaríce, daj. cesaríci,

{O} moški: EDNINA: im. Cervantesov, rod.

tož. cesaríco, mest. pri cesaríci, or. s cesaríco;

Cervantesovega, daj. Cervantesovemu, tož.

DVOJINA: im. cesaríci, rod. cesaríc, daj. cesarícama,

Cervantesov (živostno Cervantesovega), mest. pri

tož. cesaríci, mest. pri cesarícah, or. s cesarícama;

Cervantesovem, or. s Cervantesovim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. cesaríce, rod. cesaríc, daj. cesarícam,

Cervantesova, rod. Cervantesovih, daj.

tož. cesaríce, mest. pri cesarícah, or. s cesarícami

Cervantesovima, tož. Cervantesova, mest. pri

STATUS: predlog

Cervantesovih, or. s Cervantesovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Cervantesovi, rod. Cervantesovih, daj.



Cervantesovim, tož. Cervantesove, mest. pri

cesaríčin -a -o prid.

Cervantesovih, or. s Cervantesovimi

Na cenzuro Marije Terezije je opozarjal predvsem

ženski: EDNINA: im. Cervantesova, rod.

cesaričin sin in bodoči vladar Jožef II.

Cervantesove, daj. Cervantesovi, tož. Cervantesovo,

(< cesaríca)

mest. pri Cervantesovi, or. s Cervantesovo; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. cesaríčin, rod. cesaríčinega, im. Cervantesovi, rod. Cervantesovih, daj.

daj. cesaríčinemu, tož. cesaríčin (živostno

Cervantesovima, tož. Cervantesovi, mest. pri

cesaríčinega), mest. pri cesaríčinem, or. s

Cervantesovih, or. s Cervantesovima; MNOŽINA: im.

cesaríčinim; DVOJINA: im. cesaríčina, rod. cesaríčinih, Cervantesove, rod. Cervantesovih, daj.

daj. cesaríčinima, tož. cesaríčina, mest. pri cesaríčinih, Cervantesovim, tož. Cervantesove, mest. pri

or. s cesaríčinima; MNOŽINA: im. cesaríčini, rod.

Cervantesovih, or. s Cervantesovimi

cesaríčinih, daj. cesaríčinim, tož. cesaríčine, mest. pri srednji: EDNINA: im. Cervantesovo, rod.

cesaríčinih, or. s cesaríčinimi

Cervantesovega, daj. Cervantesovemu, tož.

ženski: EDNINA: im. cesaríčina, rod. cesaríčine, daj.

Cervantesovo, mest. pri Cervantesovem, or. s

cesaríčini, tož. cesaríčino, mest. pri cesaríčini, or. s Cervantesovim; DVOJINA: im. Cervantesovi, rod.

cesaríčino; DVOJINA: im. cesaríčini, rod. cesaríčinih,

Cervantesovih, daj. Cervantesovima, tož.

daj. cesaríčinima, tož. cesaríčini, mest. pri cesaríčinih, Cervantesovi, mest. pri Cervantesovih, or. s

or. s cesaríčinima; MNOŽINA: im. cesaríčine, rod.

Cervantesovima; MNOŽINA: im. Cervantesova, rod.

cesaríčinih, daj. cesaríčinim, tož. cesaríčine, mest. pri Cervantesovih, daj. Cervantesovim, tož.

cesaríčinih, or. s cesaríčinimi

146

srednji: EDNINA: im. cesaríčino, rod. cesaríčinega, sovpada z začetkom cesarstva, s Cezarjem in

daj. cesaríčinemu, tož. cesaríčino, mest. pri

Avgustom; prim. cézar

cesaríčinem, or. s cesaríčinim; DVOJINA: im.

{B} Cezarjev

cesaríčini, rod. cesaríčinih, daj. cesaríčinima, tož.

{O} EDNINA: im. Cézar, rod. Cézarja, daj. Cézarju, tož.

cesaríčini, mest. pri cesaríčinih, or. s cesaríčinima;

Cézarja, mest. pri Cézarju, or. s Cézarjem; DVOJINA:

MNOŽINA: im. cesaríčina, rod. cesaríčinih, daj.

im. Cézarja, rod. Cézarjev, daj. Cézarjema, tož.

cesaríčinim, tož. cesaríčina, mest. pri cesaríčinih, or. s Cézarja, mest. pri Cézarjih, or. s Cézarjema;

cesaríčinimi

MNOŽINA: im. Cézarji, rod. Cézarjev, daj. Cézarjem,

STATUS: predlog

tož. Cézarje, mest. pri Cézarjih, or. s Cézarji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

cesárjev -a -o prid.

moška); samostalnik moškega spola

pravljici o cesarjevih oblačilih



(< cêsar)

Cézarjev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. cesárjev, rod. cesárjevega, Živel in delal je v duhu Cezarjevega izreka »Prišel,

daj. cesárjevemu, tož. cesárjev (živostno cesárjevega), videl, zmagal!«; Koprivo naj bi v Britanijo prinesli

mest. pri cesárjevem, or. s cesárjevim; DVOJINA: im.

Cezarjevi vojaki

cesárjeva, rod. cesárjevih, daj. cesárjevima, tož.

(< Cézar)

cesárjeva, mest. pri cesárjevih, or. s cesárjevima;

{O} moški: EDNINA: im. Cézarjev, rod. Cézarjevega, MNOŽINA: im. cesárjevi, rod. cesárjevih, daj.

daj. Cézarjevemu, tož. Cézarjev (živostno

cesárjevim, tož. cesárjeve, mest. pri cesárjevih, or. s Cézarjevega), mest. pri Cézarjevem, or. s

cesárjevimi

Cézarjevim; DVOJINA: im. Cézarjeva, rod. Cézarjevih,

ženski: EDNINA: im. cesárjeva, rod. cesárjeve, daj.

daj. Cézarjevima, tož. Cézarjeva, mest. pri Cézarjevih, cesárjevi, tož. cesárjevo, mest. pri cesárjevi, or. s

or. s Cézarjevima; MNOŽINA: im. Cézarjevi, rod.

cesárjevo; DVOJINA: im. cesárjevi, rod. cesárjevih, daj.

Cézarjevih, daj. Cézarjevim, tož. Cézarjeve, mest. pri

cesárjevima, tož. cesárjevi, mest. pri cesárjevih, or. s Cézarjevih, or. s Cézarjevimi

cesárjevima; MNOŽINA: im. cesárjeve, rod. cesárjevih,

ženski: EDNINA: im. Cézarjeva, rod. Cézarjeve, daj.

daj. cesárjevim, tož. cesárjeve, mest. pri cesárjevih, or.

Cézarjevi, tož. Cézarjevo, mest. pri Cézarjevi, or. s

s cesárjevimi

Cézarjevo; DVOJINA: im. Cézarjevi, rod. Cézarjevih,

srednji: EDNINA: im. cesárjevo, rod. cesárjevega, daj.

daj. Cézarjevima, tož. Cézarjevi, mest. pri Cézarjevih, cesárjevemu, tož. cesárjevo, mest. pri cesárjevem, or.

or. s Cézarjevima; MNOŽINA: im. Cézarjeve, rod.

s cesárjevim; DVOJINA: im. cesárjevi, rod. cesárjevih,

Cézarjevih, daj. Cézarjevim, tož. Cézarjeve, mest. pri

daj. cesárjevima, tož. cesárjevi, mest. pri cesárjevih, Cézarjevih, or. s Cézarjevimi

or. s cesárjevima; MNOŽINA: im. cesárjeva, rod.

srednji: EDNINA: im. Cézarjevo, rod. Cézarjevega, cesárjevih, daj. cesárjevim, tož. cesárjeva, mest. pri

daj. Cézarjevemu, tož. Cézarjevo, mest. pri

cesárjevih, or. s cesárjevimi

Cézarjevem, or. s Cézarjevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Cézarjevi, rod. Cézarjevih, daj. Cézarjevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Cézarjevi, mest. pri Cézarjevih, or. s Cézarjevima;



MNOŽINA: im. Cézarjeva, rod. Cézarjevih, daj.

cézar -ja m

Cézarjevim, tož. Cézarjeva, mest. pri Cézarjevih, or. s

|naslov, naziv|: Obiskovalec stopi v virtualni Rim iz

Cézarjevimi

časov cezarjev; |nagrada|: Julie Depardieu je žirija

STATUS: predlog

ovenčala z dvema cezarjema; živostno Prejela je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

cezarja za najboljšo igralko; prim. Cézar



{B} cezarjev

Cf -- [cə̀fə̀ tudi cəfə̀ in céèf tudi ceèf] m; simbol

{O} EDNINA: im. cézar, rod. cézarja, daj. cézarju, tož.

|kalifornij|: Simbol za kemijski element kalifornij je

cézarja, mest. pri cézarju, or. s cézarjem; DVOJINA: im.

Cf

cézarja, rod. cézarjev, daj. cézarjema, tož. cézarja,

STATUS: predlog

mest. pri cézarjih, or. s cézarjema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

cézarji, rod. cézarjev, daj. cézarjem, tož. cézarje, mest.



pri cézarjih, or. s cézarji

cf. okrajš.

STATUS: predlog

|lat. confer: primerjaj|; gl. prim.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

STATUS: predlog

odlikovanj, častnih nazivov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Cézar -ja m; ime bitja, osebno ime

cg -- [cə̀gə̀ tudi cəgə̀ in cégé tudi cegé] m; simbol

|moško ime|: Prvi rimski cesar je bil Gaj Julij Cezar

|centigram|: tehtnica z občutljivostjo do 5 cg

Oktavijan; Za pravo rimsko dobo štejemo čas, ki

STATUS: predlog

147

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Chanelov parfum



(< Chanel1)

CH -- [cə̀hə̀ tudi cəhə̀ in céhá tudi cehá] m; simbol

{O} moški: EDNINA: im. Chanelov, rod.

|mednarodna oznaka Confoederatio Helvetica: Švica|

Chanelovega, daj. Chanelovemu, tož. Chanelov

STATUS: predlog

(živostno Chanelovega), mest. pri Chanelovem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Chanelovim; DVOJINA: im. Chanelova, rod.



Chanelovih, daj. Chanelovima, tož. Chanelova, mest.

Ch.

pri Chanelovih,

okrajš.

or. s Chanelovima; MNOŽINA: im.

|Charles|: Pristali so na letališču Ch. De Gaulla

Chanelovi, rod. Chanelovih, daj. Chanelovim, tož.

S

Chanelove, mest. pri Chanelovih, or. s Chanelovimi

TATUS: predlog

ženski:

P

EDNINA: im. Chanelova, rod. Chanelove, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Chanelovi, tož. Chanelovo, mest. pri Chanelovi, or. s



Chanelovo; DVOJINA: im. Chanelovi, rod.

Chanel1 -a [šanél] m; ime bitja, osebno ime

Chanelovih, daj. Chanelovima, tož. Chanelovi, mest.

|priimek|: misijonarsko delo Petra Chanela

pri Chanelovih, or. s Chanelovima; MNOŽINA: im.

{B} Chanelov

Chanelove, rod. Chanelovih, daj. Chanelovim, tož.

{O} EDNINA: im. Chanel, rod. Chanela, daj. Chanelu,

Chanelove, mest. pri Chanelovih, or. s Chanelovimi

tož. Chanela, mest. pri Chanelu, or. s Chanelom;

srednji: EDNINA: im. Chanelovo, rod. Chanelovega, DVOJINA: im. Chanela, rod. Chanelov, daj.

daj. Chanelovemu, tož. Chanelovo, mest. pri

Chaneloma, tož. Chanela, mest. pri Chanelih, or. s

Chanelovem, or. s Chanelovim; DVOJINA: im.

Chaneloma; MNOŽINA: im. Chaneli, rod. Chanelov,

Chanelovi, rod. Chanelovih, daj. Chanelovima, tož.

daj. Chanelom, tož. Chanele, mest. pri Chanelih, or. s

Chanelovi, mest. pri Chanelovih, or. s Chanelovima;

Chaneli

MNOŽINA: im. Chanelova, rod. Chanelovih, daj.

STATUS: predlog

Chanelovim, tož. Chanelova, mest. pri Chanelovih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

s Chanelovimi



STATUS: predlog

Chanel2 -- [šanél] ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|priimek|: navadno ob ženskem imenu ; Coco Chanel



||umetniško ime Gabrielle Bonheur, francoske

Chávez -a [čáves] m; ime bitja, osebno ime

modne oblikovalke||: Leta 1930 se je s Coco Chanel

|priimek|; |citatni naglas Chávez|; |venezuelski politik|: rodila športna moda

zavezniki Huga Cháveza; Mediji so poročali o

{O} EDNINA: im. Chanel, rod. Chanel, daj. Chanel, tož.

srečanju Castra s Chávezom; prim. chavist

Chanel, mest. pri Chanel, or. s Chanel; DVOJINA: im.

{B} Chavezov

Chanel, rod. Chanel, daj. Chanel, tož. Chanel, mest. pri

{O} EDNINA: im. Chavez, rod. Chaveza, daj. Chavezu,

Chanel, or. s Chanel; MNOŽINA: im. Chanel, rod.

tož. Chaveza, mest. pri Chavezu, or. s Chavezom;

Chanel, daj. Chanel, tož. Chanel, mest. pri Chanel, or.

DVOJINA: im. Chaveza, rod. Chavezov, daj.

s Chanel

Chavezoma, tož. Chaveza, mest. pri Chavezih, or. s

STATUS: predlog

Chavezoma; MNOŽINA: im. Chavezi, rod. Chavezov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

daj. Chavezom, tož. Chaveze, mest. pri Chavezih, or. s

(priimki)

Chavezi



STATUS: predlog

Chanel3 -a [šanél] m; stvarno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|podjetje|: Pri Chanelu so za svoje ambasadorke



uporabili igralke; |znamka|: kot prilastek, v

Chávezov -a -o [čávezov-] prid.

imenovalniku Z dišavo Chanel št. 5 se je dišavila

Chavezova bolivarska revolucija

Marilyn Monroe

(< Chávez)

{B} Chanelov

{O} moški: EDNINA: im. Chavezov, rod.

{O} EDNINA: im. Chanel, rod. Chanela, daj. Chanelu,

Chavezovega, daj. Chavezovemu, tož. Chavezov

tož. Chanela, mest. pri Chanelu, or. s Chanelom;

(živostno Chavezovega), mest. pri Chavezovem, or. s

DVOJINA: im. Chanela, rod. Chanelov, daj.

Chavezovim; DVOJINA: im. Chavezova, rod.

Chaneloma, tož. Chanela, mest. pri Chanelih, or. s

Chavezovih, daj. Chavezovima, tož. Chavezova, mest.

Chaneloma; MNOŽINA: im. Chaneli, rod. Chanelov,

pri Chavezovih, or. s Chavezovima; MNOŽINA: im.

daj. Chanelom, tož. Chanele, mest. pri Chanelih, or. s

Chavezovi, rod. Chavezovih, daj. Chavezovim, tož.

Chaneli

Chavezove, mest. pri Chavezovih, or. s Chavezovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Chavezova, rod. Chavezove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Chavezovi, tož. Chavezovo, mest. pri Chavezovi, or. s



Chavezovo; DVOJINA: im. Chavezovi, rod.

Chanelov -a -o [šanélov-] prid.

Chavezovih, daj. Chavezovima, tož. Chavezovi, mest.

148

pri Chavezovih, or. s Chavezovima; MNOŽINA: im.

chavističnih, daj. chavističnim, tož. chavistična, mest.

Chavezove, rod. Chavezovih, daj. Chavezovim, tož.

pri chavističnih, or. s chavističnimi

Chavezove, mest. pri Chavezovih, or. s Chavezovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Chavezovo, rod. Chavezovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daj. Chavezovemu, tož. Chavezovo, mest. pri



Chavezovem, or. s Chavezovim; DVOJINA: im.

chavistka -e [čavístka] ž

Chavezovi, rod. Chavezovih, daj. Chavezovima, tož.

|privrženka chavizma|: Kot chavistka je kritična do

Chavezovi, mest. pri Chavezovih, or. s Chavezovima;

Madurove vlade

MNOŽINA: im. Chavezova, rod. Chavezovih, daj.

(< Chávez)

Chavezovim, tož. Chavezova, mest. pri Chavezovih,

{B} chavistkin

or. s Chavezovimi

{O} EDNINA: im. chavistka, rod. chavistke, daj.

STATUS: predlog

chavistki, tož. chavistko, mest. pri chavistki, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

chavistko; DVOJINA: im. chavistki, rod. chavistk, daj.



chavistkama, tož. chavistki, mest. pri chavistkah, or. s chavist -a [čavíst] m

chavistkama; MNOŽINA: im. chavistke, rod. chavistk,

|privrženec chavizma|: vlada chavista Madura;

daj. chavistkam, tož. chavistke, mest. pri chavistkah,

Venezuela je razdeljena na chaviste in njihove

or. s chavistkami

nasprotnike

STATUS: predlog

(< Chávez)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{B} chavistov



{O} EDNINA: im. chavist, rod. chavista, daj. chavistu,

chavizem -zma [čavízəm] m

tož. chavista, mest. pri chavistu, or. s chavistom;

|Chavezova različica socializma|: Po dveh

DVOJINA: im. chavista, rod. chavistov, daj.

desetletjih chavizma je država bankrotirala

chavistoma, tož. chavista, mest. pri chavistih, or. s

{O} EDNINA: im. chavizem, rod. chavizma, daj.

chavistoma; MNOŽINA: im. chavisti, rod. chavistov,

chavizmu, tož. chavizem, mest. pri chavizmu, or. s

daj. chavistom, tož. chaviste, mest. pri chavistih, or. s chavizmom; DVOJINA: im. chavizma, rod. chavizmov,

chavisti

daj. chavizmoma, tož. chavizma, mest. pri chavizmih,

STATUS: predlog

or. s chavizmoma; MNOŽINA: im. chavizmi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

chavizmov, daj. chavizmom, tož. chavizme, mest. pri



chavizmih, or. s chavizmi

chavističen -čna -o [čavístičən] prid.

STATUS: predlog

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Opozicija je PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

postala nevarna nasprotnica chavističnega režima v



Caracasu

Che -ja [čé, rod. čêja] m; ime bitja, osebno ime (< Chávez)

|vzdevek Ernesta Guevare, argentinskega

{O} moški: EDNINA: im. chavističen, rod.

revolucionarja|: Za Cheja še niso slišali; tudi ob

chavističnega, daj. chavističnemu, tož. chavističen

imenu, navadno pred priimkom Fotografija Ernesta

(živostno chavističnega), mest. pri chavističnem, or. s Cheja Guevare/Guevara z bareto je danes simbol

chavističnim; DVOJINA: im. chavistična, rod.

romantičnega upornika

chavističnih, daj. chavističnima, tož. chavistična,

{B} Chejev

mest. pri chavističnih, or. s chavističnima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Che, rod. Cheja, daj. Cheju, tož.

im. chavistični, rod. chavističnih, daj. chavističnim,

Cheja, mest. pri Cheju, or. s Chejem; DVOJINA: im.

tož. chavistične, mest. pri chavističnih, or. s

Cheja, rod. Chejev, daj. Chejema, tož. Cheja, mest. pri chavističnimi

Chejih, or. s Chejema; MNOŽINA: im. Cheji, rod.

ženski: EDNINA: im. chavistična, rod. chavistične, daj.

Chejev, daj. Chejem, tož. Cheje, mest. pri Chejih, or. s chavistični, tož. chavistično, mest. pri chavistični, or.

Cheji

s chavistično; DVOJINA: im. chavistični, rod.

STATUS: predlog

chavističnih, daj. chavističnima, tož. chavistični, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

pri chavističnih, or. s chavističnima; MNOŽINA: im.

moškega spola

chavistične, rod. chavističnih, daj. chavističnim, tož.



chavistične, mest. pri chavističnih, or. s

Chejev -a -o [čêjev-] prid.

chavističnimi

predstavitev Chejevih dnevnikov

srednji: EDNINA: im. chavistično, rod. chavističnega, (< Che)

daj. chavističnemu, tož. chavistično, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Chejev, rod. Chejevega, daj.

chavističnem, or. s chavističnim; DVOJINA: im.

Chejevemu, tož. Chejev (živostno Chejevega), mest.

chavistični, rod. chavističnih, daj. chavističnima, tož.

pri Chejevem, or. s Chejevim; DVOJINA: im. Chejeva,

chavistični, mest. pri chavističnih, or. s

rod. Chejevih, daj. Chejevima, tož. Chejeva, mest. pri

chavističnima; MNOŽINA: im. chavistična, rod.

Chejevih, or. s Chejevima; MNOŽINA: im. Chejevi,

149

rod. Chejevih, daj. Chejevim, tož. Chejeve, mest. pri Cigánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Chejevih, or. s Chejevimi

|pripadnica etnične skupine|, ustrezneje Rominja,

ženski: EDNINA: im. Chejeva, rod. Chejeve, daj.

Romka: zgodba o lepi in radoživi Ciganki Rominji, Chejevi, tož. Chejevo, mest. pri Chejevi, or. s

Romki

Chejevo; DVOJINA: im. Chejevi, rod. Chejevih, daj.

(< Cigán)

Chejevima, tož. Chejevi, mest. pri Chejevih, or. s

{B} Cigankin

Chejevima; MNOŽINA: im. Chejeve, rod. Chejevih,

{O} EDNINA: im. Cigánka, rod. Cigánke, daj. Cigánki,

daj. Chejevim, tož. Chejeve, mest. pri Chejevih, or. s

tož. Cigánko, mest. pri Cigánki, or. s Cigánko;

Chejevimi

DVOJINA: im. Cigánki, rod. Cigánk, daj. Cigánkama,

srednji: EDNINA: im. Chejevo, rod. Chejevega, daj.

tož. Cigánki, mest. pri Cigánkah, or. s Cigánkama;

Chejevemu, tož. Chejevo, mest. pri Chejevem, or. s

MNOŽINA: im. Cigánke, rod. Cigánk, daj. Cigánkam,

Chejevim; DVOJINA: im. Chejevi, rod. Chejevih, daj.

tož. Cigánke, mest. pri Cigánkah, or. s Cigánkami

Chejevima, tož. Chejevi, mest. pri Chejevih, or. s

STATUS: predlog

Chejevima; MNOŽINA: im. Chejeva, rod. Chejevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno daj. Chejevim, tož. Chejeva, mest. pri Chejevih, or. s

občutljiva imena/poimenovanja

Chejevimi



STATUS: predlog

cigánski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

zvoki ciganske glasbe romske; Zgodba se dogaja v ciganskem zaselku v Panonski nižini romskem;

Cher -- [šêr] ž; ime bitja, osebno ime

ciganski golaž ||jed||: Skuhali bodo pravi ciganski

|umetniško ime Cherylin Sarkisian LaPierre,

golaž

ameriške pevke in filmske igralke|: Sonny Bono je

(< Cigán)

v šestdesetih letih zaslovel v pevskem duetu s Cher

{O} moški: EDNINA: im. cigánski, rod. cigánskega,

{B} Cherin

daj. cigánskemu, tož. cigánskega, mest. pri cigánskem,

{O} EDNINA: im. Cher, rod. Cher, daj. Cher, tož. Cher,

or. s cigánskim; DVOJINA: im. cigánska, rod.

mest. pri Cher, or. s Cher

cigánskih, daj. cigánskima, tož. cigánska, mest. pri

STATUS: predlog

cigánskih, or. s cigánskima; MNOŽINA: im. cigánski,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

rod. cigánskih, daj. cigánskim, tož. cigánske, mest. pri (osebna, ženska)

cigánskih, or. s cigánskimi



ženski: EDNINA: im. cigánska, rod. cigánske, daj.

CHF -- [cə̀hə̀fə̀ tudi cəhəfə̀ in céháèf tudi cehaèf] m; cigánski, tož. cigánsko, mest. pri cigánski, or. s

simbol

cigánsko; DVOJINA: im. cigánski, rod. cigánskih, daj.

|švicarski frank|: 400 CHF

cigánskima, tož. cigánski, mest. pri cigánskih, or. s

STATUS: predlog

cigánskima; MNOŽINA: im. cigánske, rod. cigánskih,

P

daj. cigánskim, tož. cigánske, mest. pri cigánskih, or. z RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

cigánskimi



Ci -- [cí

srednji: EDNINA: im. cigánsko, rod. cigánskega, daj.

in cəí] m; simbol

|curie|: Radioaktivnost v izmeri več kot 70.000 Ci

cigánskemu, tož. cigánsko, mest. pri cigánskem, or. s

cigánskim;

S

DVOJINA: im. cigánski, rod. cigánskih, daj.

TATUS: predlog

cigánskima, tož. cigánski, mest. pri cigánskih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

cigánskima; MNOŽINA: im. cigánska, rod. cigánskih,



daj. cigánskim, tož. cigánska, mest. pri cigánskih, or. s Cigán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

cigánskimi

|pripadnik etnične skupine|, ustrezneje Rom: kulturna STATUS: predlog

dediščina andaluzijskih ciganov Romov; Veščine

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

prerokovanja se je naučila pri potujočem ciganu

Romu

občutljiva imena/poimenovanja

{B} Ciganov



{O}

Cimabue -ja [čimabúe]

EDNINA: im. Cigán, rod. Cigán, daj. Cigánu, tož.

m; ime bitja, osebno ime

Cigána,

|umetniško ime Cennia di Pepa, italijanskega

mest. pri Cigánu, or. s Cigánom; DVOJINA:

slikarja in freskanta|: Dela Cimabueja, Giotta,

im. Cigána, rod. Cigánov, daj. Cigánoma, tož. Cigána,

Simona Martinija, Pietra Lorenzettija in drugih

mest. pri Cigánih, or. s Cigánoma; MNOŽINA: im.

Cigáni,

zgodnjerenesančnih mojstrov temeljijo na izvirnih

rod. Cigánov, daj. Cigánom, tož. Cigáne, mest.

pri Cigánih,

literarnih predlogah

or. s Cigáni

S

{B} Cimabuejev

TATUS: predlog

{O}

P

EDNINA: im. Cimabue, rod. Cimabueja, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno Cimabueju, tož. Cimabueja, mest. pri Cimabueju, or. s

občutljiva imena/poimenovanja

Cimabuejem



STATUS: predlog

150

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik



moškega spola

Cimabuejev -a -o [čimabúejev-] prid.



Pri poslikavi zgornje bazilike v Assisiju se je med

Cíprčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Cimabuejevimi učenci najbolj izkazal Giotto

Igra mladega Ciprčana je bila odlična; Našli so

(< Cimabue)

rešitev, ki je bila v interesu Ciprčanov, tako grških

{O} moški: EDNINA: im. Cimabuejev, rod.

kot turških

Cimabuejevega, daj. Cimabuejevemu, tož.

(< Cíper)

Cimabuejev (živostno Cimabuejevega), mest. pri

{B} Ciprčanov

Cimabuejevem, or. s Cimabuejevim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Cíprčan, rod. Cíprčana, daj.

Cimabuejeva, rod. Cimabuejevih, daj.

Cíprčanu, tož. Cíprčana, mest. pri Cíprčanu, or. s

Cimabuejevima, tož. Cimabuejeva, mest. pri

Cíprčanom; DVOJINA: im. Cíprčana, rod. Cíprčanov,

Cimabuejevih, or. s Cimabuejevima; MNOŽINA: im.

daj. Cíprčanoma, tož. Cíprčana, mest. pri Cíprčanih,

Cimabuejevi, rod. Cimabuejevih, daj. Cimabuejevim,

or. s Cíprčanoma; MNOŽINA: im. Cíprčani, rod.

tož. Cimabuejeve, mest. pri Cimabuejevih, or. s

Cíprčanov, daj. Cíprčanom, tož. Cíprčane, mest. pri

Cimabuejevimi

Cíprčanih, or. s Cíprčani

ženski: EDNINA: im. Cimabuejeva, rod. Cimabuejeve, STATUS: predlog

daj. Cimabuejevi, tož. Cimabuejevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Cimabuejevi, or. s Cimabuejevo; DVOJINA: im.



Cimabuejevi, rod. Cimabuejevih, daj.

Cíprčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Cimabuejevima, tož. Cimabuejevi, mest. pri

Iz prvega zakona s Ciprčanko ima sina; Slovenske

Cimabuejevih, or. s Cimabuejevima; MNOŽINA: im.

igralke so bile boljše od Ciprčank

Cimabuejeve, rod. Cimabuejevih, daj.

(< Cíper)

Cimabuejevim, tož. Cimabuejeve, mest. pri

{B} Ciprčankin

Cimabuejevih, or. s Cimabuejevimi

{O} EDNINA: im. Cíprčanka, rod. Cíprčanke, daj.

srednji: EDNINA: im. Cimabuejevo, rod.

Cíprčanki, tož. Cíprčanko, mest. pri Cíprčanki, or. s

Cimabuejevega, daj. Cimabuejevemu, tož.

Cíprčanko; DVOJINA: im. Cíprčanki, rod. Cíprčank,

Cimabuejevo, mest. pri Cimabuejevem, or. s

daj. Cíprčankama, tož. Cíprčanki, mest. pri

Cimabuejevim; DVOJINA: im. Cimabuejevi, rod.

Cíprčankah, or. s Cíprčankama; MNOŽINA: im.

Cimabuejevih, daj. Cimabuejevima, tož.

Cíprčanke, rod. Cíprčank, daj. Cíprčankam, tož.

Cimabuejevi, mest. pri Cimabuejevih, or. s

Cíprčanke, mest. pri Cíprčankah, or. s Cíprčankami

Cimabuejevima; MNOŽINA: im. Cimabuejeva, rod.

STATUS: predlog

Cimabuejevih, daj. Cimabuejevim, tož. Cimabuejeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri Cimabuejevih, or. s Cimabuejevimi



STATUS: predlog

cíprski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ciprski funt; ciprski Grki; ciprski Turki; ciprsko



vprašanje

cioníst -a m; obširneje glej pri sioníst

(< Cíper)



{O} moški: EDNINA: im. cíprski, rod. cíprskega, daj.

cionístičen -čna -o prid.; obširneje glej pri sionístičen cíprskemu, tož. cíprski (živostno cíprskega), mest. pri cíprskem, or. s cíprskim; DVOJINA: im. cíprska, rod.

cionístka -e ž; obširneje glej pri sionístka

cíprskih, daj. cíprskima, tož. cíprska, mest. pri



cíprskih, or. s cíprskima; MNOŽINA: im. cíprski, rod.

cionízem -a m; obširneje glej pri sionízem

cíprskih, daj. cíprskim, tož. cíprske, mest. pri cíprskih, or. s cíprskimi

Cíper -pra m; zemljepisno ime

ženski: EDNINA: im. cíprska, rod. cíprske, daj. cíprski,

|dolgo ime Republika Ciper|; |država|: Organizirali

tož. cíprsko, mest. pri cíprski, or. s cíprsko; DVOJINA: bodo pogajanja o ponovni združitvi Cipra;

im. cíprski, rod. cíprskih, daj. cíprskima, tož. cíprski, Vremenska napoved za Ciper ni obetavna; mirovna

mest. pri cíprskih, or. s cíprskima; MNOŽINA: im.

misija ZN na Cipru

cíprske, rod. cíprskih, daj. cíprskim, tož. cíprske, mest.

Kje? na Cipru tudi v Cipru

pri cíprskih, or. s cíprskimi

Od kod? s Cipra tudi iz Cipra

srednji: EDNINA: im. cíprsko, rod. cíprskega, daj.

Kam? na Ciper tudi v Ciper

cíprskemu, tož. cíprsko, mest. pri cíprskem, or. s

{B} Ciprčan, Ciprčanka; Ciprčanov, Ciprčankin;

cíprskim; DVOJINA: im. cíprski, rod. cíprskih, daj.

ciprski

cíprskima, tož. cíprski, mest. pri cíprskih, or. s

{O} EDNINA: im. Cíper, rod. Cípra, daj. Cípru, tož.

cíprskima; MNOŽINA: im. cíprska, rod. cíprskih, daj.

Cíper, mest. pri Cípru, or. s Cíprom

cíprskim, tož. cíprska, mest. pri cíprskih, or. s

STATUS: predlog

cíprskimi

151

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

cL -- tudi cl -- [cə̀lə̀ tudi cələ̀ in céèl tudi ceèl] m; simbol

cirílmetódijski -a -o prid.

|centiliter|: Za en kozarec koktajla zmešajte 4 kocke

|ki se nanaša na Cirila in Metoda|: cirilmetodijski

ledu, 4 cL tekile in pol žličke sirupa; |centilitrski|: z duhovniki; Razvijal je cirilmetodijsko idejo o

vezajem, del pridevniške zloženke 5-cL žlica za omake

krščanski vesoljnosti

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. cirílmetódijski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

cirílmetódijskega, daj. cirílmetódijskemu, tož.



cirílmetódijski (živostno cirílmetódijskega), mest. pri Cl -- [cə̀lə̀ tudi cələ̀ in céèl tudi ceèl] m; simbol cirílmetódijskem, or. s cirílmetódijskim; DVOJINA:

|klor|: Simbol za kemijski element klor je Cl;

im. cirílmetódijska, rod. cirílmetódijskih, daj.

|klorov|: v kemijski formuli klorov monoksid (ClO)

cirílmetódijskima, tož. cirílmetódijska, mest. pri

STATUS: predlog

cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

im. cirílmetódijski, rod. cirílmetódijskih, daj.



cirílmetódijskim, tož. cirílmetódijske, mest. pri

cm -- [cə̀mə̀ tudi cəmə̀ in céèm tudi ceèm] m; simbol cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskimi

|centimeter|: ponev s premerom 18 cm; Potrebujem

ženski: EDNINA: im. cirílmetódijska, rod.

škatlo za registratorje velikosti 38 × 27 × 10 cm;

cirílmetódijske, daj. cirílmetódijski, tož.

|centimetrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 15-cm cirílmetódijsko, mest. pri cirílmetódijski, or. s

zaslon

cirílmetódijsko; DVOJINA: im. cirílmetódijski, rod.

STATUS: predlog

cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

cirílmetódijski, mest. pri cirílmetódijskih, or. s



cirílmetódijskima; MNOŽINA: im. cirílmetódijske, rod.

Cm -- [cə̀mə̀ tudi cəmə̀ in céèm tudi ceèm] m; simbol cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskim, tož.

|kirij|: Simbol za kemijski element kirij je Cm

cirílmetódijske, mest. pri cirílmetódijskih, or. s

STATUS: predlog

cirílmetódijskimi

P

srednji:

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

EDNINA: im. cirílmetódijsko, rod.

cirílmetódijskega,



daj. cirílmetódijskemu, tož.

cirílmetódijsko,

cm2 -- [cə̀mə̀ tudi cəmə̀ in céèm tudi ceèm na kvadrát, mest. pri cirílmetódijskem, or. s

cirílmetódijskim;

na drúgo] m; simbol

DVOJINA: im. cirílmetódijski, rod.

cirílmetódijskih,

|kvadratni centimeter|: Površina čmrljevih kril znaša

daj. cirílmetódijskima, tož.

cirílmetódijski,

0,7 cm2; Vrtna cev za zalivanje ima dotok s

mest. pri cirílmetódijskih, or. s

cirílmetódijskima;

presekom 4 cm2; N/cm2 Natezna trdnost materiala je MNOŽINA: im. cirílmetódijska, rod.

cirílmetódijskih,

300 N/cm2

daj. cirílmetódijskim, tož.

cirílmetódijska,

S

mest. pri cirílmetódijskih, or. s

TATUS: predlog

cirílmetódijskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



P

cm3 -- [cə̀mə̀

RAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) tudi cəmə̀ in céèm tudi ceèm na kúb, na



trétjo] m; simbol

cit.

|kubični centimeter|: Prostornina lobanje pri moških

okrajš.

|citat|: V pesmi »Jutranje oči« pravi (cit.): tako

znaša povprečno 1450 cm3; pomnilniška kartica s

svetel je dan / tik pred soncem ...; |citirani|: Pravic prostornino 0,60 cm3; g/cm3 Gostota žvepla je 2,1

iz cit. zakona bo lahko deležno le 28,5 odstotka

g/cm3

izgnancev

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Cn -- [cə̀nə̀ tudi cənə̀ in céèn tudi ceèn] m; simbol civ.

|kopernicij|: Simbol za kemijski element kopernicij

okrajš.

|civilni|: civ. zakonik

je Cn

S

STATUS: predlog

TATUS: predlog

P

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





c.-kr.

Co -- [cə̀ó tudi cəó in céó tudi ceó] m; simbol

okrajš.

|cesarsko-kraljevi; cesarsko-kraljevski|: Bil je

|kobalt|: Simbol za kemijski element kobalt je Co;

profesor na c.-kr. gimnaziji v Mariboru

|kobaltov|: v kemijski formuli kobaltov (III) oksid

S

(Co

TATUS: predlog

2O3)

S

P

TATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

152

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} moški: EDNINA: im. Cockerjev, rod.



Cockerjevega, daj. Cockerjevemu, tož. Cockerjev

Co. okrajš.

(živostno Cockerjevega), mest. pri Cockerjevem, or. s

|angl. company: družbeniki, partnerji|: družba

Cockerjevim; DVOJINA: im. Cockerjeva, rod.

Tiffany & Co.

Cockerjevih, daj. Cockerjevima, tož. Cockerjeva,

STATUS: predlog

mest. pri Cockerjevih, or. s Cockerjevima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

im. Cockerjevi, rod. Cockerjevih, daj. Cockerjevim,



tož. Cockerjeve, mest. pri Cockerjevih, or. s

Cochrane -a [kôkrejn]

Cockerjevimi

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |ameriški ekonomist|: učbenik Johna

ženski: EDNINA: im. Cockerjeva, rod. Cockerjeve, daj.

Howlanda Cochrana; mera po J. H. Cochranu in M.

Cockerjevi, tož. Cockerjevo, mest. pri Cockerjevi, or.

Piazzesi

s Cockerjevo; DVOJINA: im. Cockerjevi, rod.

{B} Cochranov

Cockerjevih, daj. Cockerjevima, tož. Cockerjevi,

{O} EDNINA: im. Cochrane, rod. Cochrana, daj.

mest. pri Cockerjevih, or. s Cockerjevima; MNOŽINA:

Cochranu, tož. Cochrana, mest. pri Cochranu, or. s

im. Cockerjeve, rod. Cockerjevih, daj. Cockerjevim,

Cochranom; DVOJINA: im. Cochrana, rod. Cochranov,

tož. Cockerjeve, mest. pri Cockerjevih, or. s

Cockerjevimi

daj. Cochranoma, tož. Cochrana, mest. pri Cochranih,

srednji:

or. s Cochranoma; MNOŽINA: im. Cochrani, rod.

EDNINA: im. Cockerjevo, rod. Cockerjevega,

Cochranov, daj. Cochranom, tož. Cochrane, mest. pri

daj. Cockerjevemu, tož. Cockerjevo, mest. pri

Cochranih,

Cockerjevem,

or. s Cochrani

or. s Cockerjevim; DVOJINA: im.

S

Cockerjevi, rod. Cockerjevih, daj. Cockerjevima, tož.

TATUS: predlog

Cockerjevi,

P

mest. pri Cockerjevih, or. s

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Cockerjevima; MNOŽINA: im. Cockerjeva, rod.

samostalnik moškega spola

Cockerjevih, daj. Cockerjevim, tož. Cockerjeva, mest.



pri Cockerjevih, or. s Cockerjevimi

Cocker1 -ja [kôker] m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: Pred hišo je ustavil avto Neila Cockerja;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Joe Cocker ||umetniško ime Johna Roberta Cockerja, angleškega pevca||: Nedavno sem poslušal koncert



Joeja Cockerja

Coco -- [kokó] ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Živi v predmestju z ženo Coco in

{B} Cockerjev

{O}

dvema otrokoma; Coco Chanel ||umetniško ime

EDNINA: im. Cocker, rod. Cockerja, daj.

Cockerju,

Gabrielle Bonheur, francoske modne oblikovalke||:

tož. Cockerja, mest. pri Cockerju, or. s

Cockerjem;

Leta 1930 se je s Coco Chanel rodila športna moda

DVOJINA: im. Cockerja, rod. Cockerjev,

{B} Cocojin

daj. Cockerjema, tož. Cockerja, mest. pri Cockerjih,

{O} EDNINA: im. Coco, rod. Coco, daj. Coco, tož.

or. s Cockerjema; MNOŽINA: im. Cockerji, rod.

Cockerjev,

Coco, mest. pri Coco, or. s Coco; DVOJINA: im. Coco,

daj. Cockerjem, tož. Cockerje, mest. pri

Cockerjih,

rod. Coco, daj. Coco, tož. Coco, mest. pri Coco, or. s

or. s Cockerji

Coco;

S

MNOŽINA: im. Coco, rod. Coco, daj. Coco, tož.

TATUS: predlog

Coco, mest. pri Coco, or. s Coco

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

STATUS: predlog

(priimki); samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



ženska)

Cocker2 -- [kôker] ž; ime bitja, osebno ime

|priimek|:



navadno ob ženskem imenu Voščil je Judith in

Aniti Cocker lahko noč ter se poslovil

Cocojin -a -o [kokójin] prid.

{O}

Cocojin slog oblačenja

EDNINA: im. Cocker, rod. Cocker, daj. Cocker,

(< Coco)

tož. Cocker, mest. pri Cocker, or. s Cocker; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. Cocojin, rod. Cocojinega, im. Cocker, rod. Cocker, daj. Cocker, tož. Cocker,

daj. Cocojinemu, tož. Cocojin (živostno Cocojinega),

mest. pri Cocker, or. s Cocker; MNOŽINA: im. Cocker,

mest. pri Cocojinem, or. s Cocojinim; DVOJINA: im.

rod. Cocker, daj. Cocker, tož. Cocker, mest. pri

Cocojina,

Cocker,

rod. Cocojinih, daj. Cocojinima, tož.

or. s Cocker

Cocojina,

S

mest. pri Cocojinih, or. s Cocojinima;

TATUS: predlog

MNOŽINA: im. Cocojini, rod. Cocojinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Cocojinim, tož. Cocojine, mest. pri Cocojinih, or. s



Cocojinimi

Cockerjev -a -o [kôkerjev-] prid.

ženski: EDNINA: im. Cocojina, rod. Cocojine, daj.

Cockerjev glasbeni album

Cocojini, tož. Cocojino, mest. pri Cocojini, or. s

(< Cocker1)

Cocojino; DVOJINA: im. Cocojini, rod. Cocojinih, daj.

Cocojinima, tož. Cocojini, mest. pri Cocojinih, or. s

153

Cocojinima; MNOŽINA: im. Cocojine, rod. Cocojinih, Collodijevih, daj. Collodijevim, tož. Collodijeva,

daj. Cocojinim, tož. Cocojine, mest. pri Cocojinih, or.

mest. pri Collodijevih, or. s Collodijevimi

s Cocojinimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Cocojino, rod. Cocojinega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Cocojinemu, tož. Cocojino, mest. pri Cocojinem, or. s



Cocojinim; DVOJINA: im. Cocojini, rod. Cocojinih,

Cooper -ja [kúper] m; ime bitja, osebno ime

daj. Cocojinima, tož. Cocojini, mest. pri Cocojinih, or.

|priimek|; |ameriški zdravnik|: Delo Kennetha

s Cocojinima; MNOŽINA: im. Cocojina, rod.

Cooperja je bilo usmerjeno v preprečevanje bolezni

Cocojinih, daj. Cocojinim, tož. Cocojina, mest. pri

kardiovaskularnega sistema

Cocojinih, or. s Cocojinimi

{B} Copperjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Cooper, rod. Cooperja, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Cooperju, tož. Cooperja, mest. pri Cooperju, or. s



Cooperjem; DVOJINA: im. Cooperja, rod. Cooperjev,

Collodi -ja [kolódi] m; ime bitja, osebno ime

daj. Cooperjema, tož. Cooperja, mest. pri Cooperjih,

|priimek| Carlo Collodi ||umetniško ime Carla

or. s Cooperjema; MNOŽINA: im. Cooperji, rod.

Lorenzinija, italijanskega mladinskega pisatelja in

Cooperjev, daj. Cooperjem, tož. Cooperje, mest. pri

novinarja||: Zgodba Carla Collodija govori o

Cooperjih, or. s Cooperji

Ostržku, lesenem možicu, ki si želi postati pravi

STATUS: predlog

deček

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{B} Collodijev



{O} EDNINA: im. Collodi, rod. Collodija, daj.

Cooperjev -a -o [kúperjev-] prid.

Collodiju, tož. Collodija, mest. pri Collodiju, or. s

Cooperjeva knjiga; Cooperjev test ||preizkus fizičnih Collodijem; DVOJINA: im. Collodija, rod. Collodijev,

sposobnosti z 12-minutnim tekom||: Pripravljam se

daj. Collodijema, tož. Collodija, mest. pri Collodijih, za Cooperjev test, pri katerem moram 2400 metrov

or. s Collodijema; MNOŽINA: im. Collodiji, rod.

preteči v desetih minutah

Collodijev, daj. Collodijem, tož. Collodije, mest. pri

(< Cooper)

Collodijih, or. s Collodiji

{O} moški: EDNINA: im. Cooperjev, rod.

STATUS: predlog

Cooperjevega, daj. Cooperjevemu, tož. Cooperjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

(živostno Cooperjevega), mest. pri Cooperjevem, or. s

(priimki)

Cooperjevim; DVOJINA: im. Cooperjeva, rod.



Cooperjevih, daj. Cooperjevima, tož. Cooperjeva,

Collodijev -a -o [kolódijev-] prid.

mest. pri Cooperjevih, or. s Cooperjevima; MNOŽINA:

dramska priredba Collodijevega Ostržka

im. Cooperjevi, rod. Cooperjevih, daj. Cooperjevim,

(< Collodi)

tož. Cooperjeve, mest. pri Cooperjevih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Collodijev, rod.

Cooperjevimi

Collodijevega, daj. Collodijevemu, tož. Collodijev

ženski: EDNINA: im. Cooperjeva, rod. Cooperjeve, (živostno Collodijevega), mest. pri Collodijevem, or. s daj. Cooperjevi, tož. Cooperjevo, mest. pri

Collodijevim; DVOJINA: im. Collodijeva, rod.

Cooperjevi, or. s Cooperjevo; DVOJINA: im.

Collodijevih, daj. Collodijevima, tož. Collodijeva,

Cooperjevi, rod. Cooperjevih, daj. Cooperjevima, tož.

mest. pri Collodijevih, or. s Collodijevima; MNOŽINA:

Cooperjevi, mest. pri Cooperjevih, or. s

im. Collodijevi, rod. Collodijevih, daj. Collodijevim,

Cooperjevima; MNOŽINA: im. Cooperjeve, rod.

tož. Collodijeve, mest. pri Collodijevih, or. s

Cooperjevih, daj. Cooperjevim, tož. Cooperjeve, mest.

Collodijevimi

pri Cooperjevih, or. s Cooperjevimi

ženski: EDNINA: im. Collodijeva, rod. Collodijeve, srednji: EDNINA: im. Cooperjevo, rod. Cooperjevega, daj. Collodijevi, tož. Collodijevo, mest. pri

daj. Cooperjevemu, tož. Cooperjevo, mest. pri

Collodijevi, or. s Collodijevo; DVOJINA: im.

Cooperjevem, or. s Cooperjevim; DVOJINA: im.

Collodijevi, rod. Collodijevih, daj. Collodijevima, tož.

Cooperjevi, rod. Cooperjevih, daj. Cooperjevima, tož.

Collodijevi, mest. pri Collodijevih, or. s

Cooperjevi, mest. pri Cooperjevih, or. s

Collodijevima; MNOŽINA: im. Collodijeve, rod.

Cooperjevima; MNOŽINA: im. Cooperjeva, rod.

Collodijevih, daj. Collodijevim, tož. Collodijeve,

Cooperjevih, daj. Cooperjevim, tož. Cooperjeva, mest.

mest. pri Collodijevih, or. s Collodijevimi

pri Cooperjevih, or. s Cooperjevimi

srednji: EDNINA: im. Collodijevo, rod.

STATUS: predlog

Collodijevega, daj. Collodijevemu, tož. Collodijevo,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na mest. pri Collodijevem, or. s Collodijevim; DVOJINA:

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

im. Collodijevi, rod. Collodijevih, daj. Collodijevima, tož. Collodijevi, mest. pri Collodijevih, or. s

Copátarica -e ž; ime bitja, osebno ime

Collodijevima; MNOŽINA: im. Collodijeva, rod.

|domišljijski lik|: v zvezi muca Copatarica Najlepšo sliko muce Copatarice bodo nagradili

154

{B} Copataričin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola;

{O} EDNINA: im. Copátarica, rod. Copátarice, daj.

jedro SBZ

Copátarici, tož. Copátarico, mest. pri Copátarici, or. s Copátarico; DVOJINA: im. Copátarici, rod. Copátaric,

cóprničin -a -o prid.

daj. Copátaricama, tož. Copátarici, mest. pri

Coprničin urok je hitro popustil

Copátaricah, or. s Copátaricama; MNOŽINA: im.

(< cóprnica)

Copátarice, rod. Copátaric, daj. Copátaricam, tož.

{O} moški: EDNINA: im. cóprničin, rod.

Copátarice, mest. pri Copátaricah, or. s Copátaricami

cóprničinega, daj. cóprničinemu, tož. cóprničin

STATUS: predlog

(živostno cóprničinega), mest. pri cóprničinem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

cóprničinim; DVOJINA: im. cóprničina, rod.



cóprničinih, daj. cóprničinima, tož. cóprničina, mest.

Copátaričin -a -o prid.

pri cóprničinih, or. s cóprničinima; MNOŽINA: im.

Ob koncu predstave so si ogledali Copataričino

cóprničini, rod. cóprničinih, daj. cóprničinim, tož.

hišico

cóprničine, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinimi

(< Copátarica)

ženski: EDNINA: im. cóprničina, rod. cóprničine, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Copátaričin, rod.

cóprničini, tož. cóprničino, mest. pri cóprničini, or. s Copátaričinega, daj. Copátaričinemu, tož.

cóprničino; DVOJINA: im. cóprničini, rod. cóprničinih,

Copátaričin (živostno Copátaričinega), mest. pri

daj. cóprničinima, tož. cóprničini, mest. pri

Copátaričinem, or. s Copátaričinim; DVOJINA: im.

cóprničinih, or. s cóprničinima; MNOŽINA: im.

Copátaričina, rod. Copátaričinih, daj. Copátaričinima,

cóprničine, rod. cóprničinih, daj. cóprničinim, tož.

tož. Copátaričina, mest. pri Copátaričinih, or. s

cóprničine, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinimi

Copátaričinima; MNOŽINA: im. Copátaričini, rod.

srednji: EDNINA: im. cóprničino, rod. cóprničinega, Copátaričinih, daj. Copátaričinim, tož. Copátaričine,

daj. cóprničinemu, tož. cóprničino, mest. pri

mest. pri Copátaričinih, or. s Copátaričinimi

cóprničinem, or. s cóprničinim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Copátaričina, rod. Copátaričine, cóprničini, rod. cóprničinih, daj. cóprničinima, tož.

daj. Copátaričini, tož. Copátaričino, mest. pri

cóprničini, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinima;

Copátaričini, or. s Copátaričino; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. cóprničina, rod. cóprničinih, daj.

Copátaričini, rod. Copátaričinih, daj. Copátaričinima,

cóprničinim, tož. cóprničina, mest. pri cóprničinih, or.

tož. Copátaričini, mest. pri Copátaričinih, or. s

s cóprničinimi

Copátaričinima; MNOŽINA: im. Copátaričine, rod.

STATUS: predlog

Copátaričinih, daj. Copátaričinim, tož. Copátaričine,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Copátaričinih, or. s Copátaričinimi



srednji: EDNINA: im. Copátaričino, rod.

corr. [kòr] okrajš.

Copátaričinega, daj. Copátaričinemu, tož.

|lat. correxit: popravil|: corr. Novak

Copátaričino, mest. pri Copátaričinem, or. s

STATUS: predlog

Copátaričinim; DVOJINA: im. Copátaričini, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Copátaričinih, daj. Copátaričinima, tož. Copátaričini,



mest. pri Copátaričinih, or. s Copátaričinima;

cos -- [kós] m; simbol

MNOŽINA: im. Copátaričina, rod. Copátaričinih, daj.

|kosinus|: Kosinus kota x označujemo z oznako cos

Copátaričinim, tož. Copátaričina, mest. pri

x

Copátaričinih, or. s Copátaričinimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





cosec -- [kósèk] m; simbol

cóprnica -e ž

|kosekans|: Izračunaj kotni funkciji sekans (sec) in

|bajeslovno bitje, čarovnica|: Legenda iz Cerknice

kosekans (cosec)

pripoveduje, da Slivnica ni bila vedno zbirališče

STATUS: predlog

coprnic; |domišljijski lik|: v zvezi coprnica Zofka Iz P

knjige je pokukal krompirjasti nos coprnice Zofke

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{B} coprničin



{O}

cotg -- [kótə̀gə̀ tudi kotəgə̀] m; simbol

EDNINA: im. cóprnica, rod. cóprnice, daj.

cóprnici,

|kotangens|: Enačba cotg x = a ima neskončno

tož. cóprnico, mest. pri cóprnici, or. s

cóprnico;

mnogo realnih rešitev; prim. ctg

DVOJINA: im. cóprnici, rod. cóprnic, daj.

cóprnicama,

S

tož. cóprnici, mest. pri cóprnicah, or. s

TATUS: predlog

cóprnicama; MNOŽINA: im. cóprnice, rod. cóprnic, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

cóprnicam, tož. cóprnice, mest. pri cóprnicah, or. s



cóprnicami

coulomb -a in kulón -a [kulón] m

STATUS: predlog

155

|merska enota|: Osnovni enoti elektrine, enemu tož. Coulombovi, mest. pri Coulombovih, or. s

coulombu/kulonu, ustreza ena ampersekunda; v

Coulombovima; MNOŽINA: im. Coulombove, rod.

strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Uporabili

Coulombovih, daj. Coulombovim, tož. Coulombove,

smo kondenzator z dvema coulomboma shranjenega

mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovimi

naboja <2 C>; prim. C2

srednji: EDNINA: im. Coulombovo, rod.

(< Coulomb)

Coulombovega, daj. Coulombovemu, tož.

{O} EDNINA: im. coulomb in kulón, rod. coulomba in

Coulombovo, mest. pri Coulombovem, or. s

kulóna, daj. coulombu in kulónu, tož. coulomb in

Coulombovim; DVOJINA: im. Coulombovi, rod.

kulón, mest. pri coulombu in pri kulónu, or. s

Coulombovih, daj. Coulombovima, tož. Coulombovi,

coulombom in s kulónom; DVOJINA: im. coulomba in

mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovima;

kulóna, rod. coulombov in kulónov, daj. coulomboma

MNOŽINA: im. Coulombova, rod. Coulombovih, daj.

in kulónoma, tož. coulomba in kulóna, mest. pri

Coulombovim, tož. Coulombova, mest. pri

coulombih in pri kulónih, or. s coulomboma in s

Coulombovih, or. s Coulombovimi

kulónoma; MNOŽINA: im. coulombi in kulóni, rod.

STATUS: predlog

coulombov in kulónov, daj. coulombom in kulónom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na tož. coulombe in kulóne, mest. pri coulombih in pri

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

kulónih, or. s coulombi in s kulóni



STATUS: predlog

Cr -- [cə̀rə̀ tudi cərə̀ in céêr tudi ceêr] m; simbol PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

|krom|: Simbol za kemijski element krom je Cr;

enote; samostalnik moškega spola

|kromov|: v kemijski formuli kromov oksid (CrO3)



STATUS: predlog

Coulomb -a [kulón] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|priimek|; |francoski fizik|: Po Charlesu Augustinu



de Coulombu imenujemo izpeljano mersko enoto za

Crawford1 -a [króford-] m; ime bitja, osebno ime električni naboj; Torzijsko tehtnico je že pred

|priimek|: predstava pop pevca Billyja Crawforda

Coulombom izumil Michell

{B} Crawfordov

{B} Coulombov

{O} EDNINA: im. Crawford, rod. Crawforda, daj.

{O} EDNINA: im. Coulomb, rod. Coulomba, daj.

Crawfordu, tož. Crawforda, mest. pri Crawfordu, or. s

Coulombu, tož. Coulomba, mest. pri Coulombu, or. s

Crawfordom; DVOJINA: im. Crawforda, rod.

Coulombom; DVOJINA: im. Coulomba, rod.

Crawfordov, daj. Crawfordoma, tož. Crawforda, mest.

Coulombov, daj. Coulomboma, tož. Coulomba, mest.

pri Crawfordih, or. s Crawfordoma; MNOŽINA: im.

pri Coulombih, or. s Coulomboma; MNOŽINA: im.

Crawfordi, rod. Crawfordov, daj. Crawfordom, tož.

Coulombi, rod. Coulombov, daj. Coulombom, tož.

Crawforde, mest. pri Crawfordih, or. s Crawfordi

Coulombe, mest. pri Coulombih, or. s Coulombi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Crawford2 -- [króford-] ž; ime bitja, osebno ime Coulombov -a -o [kulónov-] prid.

|priimek|: navadno ob ženskem imenu ; Joan Crawford

Coulombovo in Rankinovo teorijo o stabilnosti

||umetniško ime Lucille Fay le Sueur, ameriške

temeljev zgradb so pozneje še izpopolnili;

filmske igralke||: Spor med Joan Crawford in Bette

Coulombov zakon ||fizikalni zakon||: Silo med

Davies je eden najslavnejših v hollywoodski

točkastima nabojema opišemo s Coulombovim

zgodovini

zakonom

{O} EDNINA: im. Crawford, rod. Crawford, daj.

(< Coulomb)

Crawford, tož. Crawford, mest. pri Crawford, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Coulombov, rod.

Crawford; DVOJINA: im. Crawford, rod. Crawford,

Coulombovega, daj. Coulombovemu, tož.

daj. Crawford, tož. Crawford, mest. pri Crawford, or. s Coulombov (živostno Coulombovega), mest. pri

Crawford; MNOŽINA: im. Crawford, rod. Crawford,

Coulombovem, or. s Coulombovim; DVOJINA: im.

daj. Crawford, tož. Crawford, mest. pri Crawford, or. s Coulombova, rod. Coulombovih, daj.

Crawford

Coulombovima, tož. Coulombova, mest. pri

STATUS: predlog

Coulombovih, or. s Coulombovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Coulombovi, rod. Coulombovih, daj. Coulombovim,

(priimki)

tož. Coulombove, mest. pri Coulombovih, or. s



Coulombovimi

Creutzfeldt -a [krôjcfeld-] m; ime bitja, osebno ime ženski: EDNINA: im. Coulombova, rod. Coulombove,

|priimek|; |nemški nevrolog|: Bolezen je prvi opisal

daj. Coulombovi, tož. Coulombovo, mest. pri

Hans Gerhard Creutzfeldt leta 1920

Coulombovi, or. s Coulombovo; DVOJINA: im.

{B} Creutzfeldtov

Coulombovi, rod. Coulombovih, daj. Coulombovima,

156

{O} EDNINA: im. Creutzfeldt, rod. Creutzfeldta, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Creutzfeldtu, tož. Creutzfeldta, mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ

Creutzfeldtu, or. s Creutzfeldtom; DVOJINA: im.



Creutzfeldta, rod. Creutzfeldtov, daj. Creutzfeldtoma,

Crohn -a [krón] m; ime bitja, osebno ime

tož. Creutzfeldta, mest. pri Creutzfeldtih, or. s

|priimek|; |ameriški zdravnik|: Crohnovo/crohnovo

Creutzfeldtoma; MNOŽINA: im. Creutzfeldti, rod.

bolezen so opisovali že posamezniki pred Burillom

Creutzfeldtov, daj. Creutzfeldtom, tož. Creutzfeldte,

Bernardom Crohnom

mest. pri Creutzfeldtih, or. s Creutzfeldti

{B} Crohnov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Crohn, rod. Crohna, daj. Crohnu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Crohna, mest. pri Crohnu, or. s Crohnom; DVOJINA:



im. Crohna, rod. Crohnov, daj. Crohnoma, tož.

Creutzfeldt-Jakobov -a -o [krôjcfelt-jákobov-]

Crohna, mest. pri Crohnih, or. s Crohnoma;

prid.

MNOŽINA: im. Crohni, rod. Crohnov, daj. Crohnom,

|Creutzfeldtov in Jakobov| Creutzfeldt-

tož. Crohne, mest. pri Crohnih, or. s Crohni

Jakobova/creutzfeldt-jakobova bolezen ||bolezen||: BSE

STATUS: predlog

pri govedu ima istega povzročitelja kot različica

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Creutzfeld-Jakobove/creutzfeld-jakobove bolezni



pri ljudeh

Crohnov -a o [krónov-] prid.

(< Creutzfeldt, Jákob)

Crohnova bibilografija obsega več kot sto izvirnih

{O} moški: EDNINA: im. Creutzfeldt-Jakobov, rod.

znanstvenih člankov; Crohnova/crohnova bolezen Creutzfeldt-Jakobovega, daj. Creutzfeldt-

||bolezen||: Z izrazom Crohnova/crohnova bolezen

Jakobovemu, tož. Creutzfeldt-Jakobov (živostno

označujemo motnje v črevesju, ki nastanejo zaradi

Creutzfeldt-Jakobovega), mest. pri Creutzfeldt-

kroničnega vnetja

Jakobovem, or. s Creutzfeldt-Jakobovim; DVOJINA:

(< Crohn)

im. Creutzfeldt-Jakobova, rod. Creutzfeldt-

{O} moški: EDNINA: im. Crohnov, rod. Crohnovega, Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovima, tož.

daj. Crohnovemu, tož. Crohnov (živostno

Creutzfeldt-Jakobova, mest. pri Creutzfeldt-

Crohnovega), mest. pri Crohnovem, or. s Crohnovim;

Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovima; MNOŽINA:

DVOJINA: im. Crohnova, rod. Crohnovih, daj.

im. Creutzfeldt-Jakobovi, rod. Creutzfeldt-Jakobovih,

Crohnovima, tož. Crohnova, mest. pri Crohnovih, or.

daj. Creutzfeldt-Jakobovim, tož. Creutzfeldt-

s Crohnovima; MNOŽINA: im. Crohnovi, rod.

Jakobove, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s

Crohnovih, daj. Crohnovim, tož. Crohnove, mest. pri

Creutzfeldt-Jakobovimi

Crohnovih, or. s Crohnovimi

ženski: EDNINA: im. Creutzfeldt-Jakobova, rod.

ženski: EDNINA: im. Crohnova, rod. Crohnove, daj.

Creutzfeldt-Jakobove, daj. Creutzfeldt-Jakobovi, tož.

Crohnovi, tož. Crohnovo, mest. pri Crohnovi, or. s

Creutzfeldt-Jakobovo, mest. pri Creutzfeldt-

Crohnovo; DVOJINA: im. Crohnovi, rod. Crohnovih,

Jakobovi, or. s Creutzfeldt-Jakobovo; DVOJINA: im.

daj. Crohnovima, tož. Crohnovi, mest. pri Crohnovih,

Creutzfeldt-Jakobovi, rod. Creutzfeldt-Jakobovih,

or. s Crohnovima; MNOŽINA: im. Crohnove, rod.

daj. Creutzfeldt-Jakobovima, tož. Creutzfeldt-

Crohnovih, daj. Crohnovim, tož. Crohnove, mest. pri

Jakobovi, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s

Crohnovih, or. s Crohnovimi

Creutzfeldt-Jakobovima; MNOŽINA: im. Creutzfeldt-

srednji: EDNINA: im. Crohnovo, rod. Crohnovega,

Jakobove, rod. Creutzfeldt-Jakobovih, daj.

daj. Crohnovemu, tož. Crohnovo, mest. pri

Creutzfeldt-Jakobovim, tož. Creutzfeldt-Jakobove,

Crohnovem, or. s Crohnovim; DVOJINA: im.

mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s Creutzfeldt-

Crohnovi, rod. Crohnovih, daj. Crohnovima, tož.

Jakobovimi

Crohnovi, mest. pri Crohnovih, or. s Crohnovima;

srednji: EDNINA: im. Creutzfeldt-Jakobovo, rod.

MNOŽINA: im. Crohnova, rod. Crohnovih, daj.

Creutzfeldt-Jakobovega, daj. Creutzfeldt-

Crohnovim, tož. Crohnova, mest. pri Crohnovih, or. s

Jakobovemu, tož. Creutzfeldt-Jakobovo, mest. pri

Crohnovimi

Creutzfeldt-Jakobovem, or. s Creutzfeldt-

STATUS: predlog

Jakobovim; DVOJINA: im. Creutzfeldt-Jakobovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Creutzfeldt-Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovima,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

tož. Creutzfeldt-Jakobovi, mest. pri Creutzfeldt-



Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovima; MNOŽINA:

Cs -- [cə̀sə̀ tudi cəsə̀ in céès tudi ceès] m; simbol im. Creutzfeldt-Jakobova, rod. Creutzfeldt-

|cezij|: Simbol za kemijski element cezij je Cs;

Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovim, tož.

|cezijev|: v kemijski formuli cezijev klorid CsCl

Creutzfeldt-Jakobova, mest. pri Creutzfeldt-

S

Jakobovih,

TATUS: predlog

or. s Creutzfeldt-Jakobovimi

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

TATUS: predlog



csl. okrajš.

157

|cerkvenoslovansko|: v etimologiji; prim. cerkv.slov.

{O} EDNINA: im. Curie, rod. Curie, daj. Curie, tož.

STATUS: predlog

Curie, mest. pri Curie, or. s Curie; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Curie, rod. Curie, daj. Curie, tož. Curie, mest. pri



Curie, or. s Curie; MNOŽINA: im. Curie, rod. Curie, daj.

ctg -- [cə̀tə̀gə̀ tudi cətəgə̀] m; simbol

Curie, tož. Curie, mest. pri Curie, or. s Curie

|kotangens|: ctg x; prim. cotg

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Curtis1 -a [kə̀rtis] m; ime bitja, osebno ime

Cu -- [cə̀ú tudi cəú in céú tudi ceú] m; simbol

|priimek|: filmska zgodba o Ianu Curtisu; Tony

|baker|: Simbol za kemijski element baker je Cu;

Curtis ||umetniško ime Bernarda Schwartza,

|bakrov|: v kemijski formuli bakrov (I) hidroksid

ameriškega filmskega igralca||: Slavna hči Tonyja

(CuOH)

Curtisa še ne namerava končati svoje filmske

STATUS: predlog

kariere

P

{B} Curtisov

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



{O} EDNINA: im. Curtis, rod. Curtisa, daj. Curtisu, tož.

curie -ja

Curtisa, mest. pri Curtisu, or. s Curtisom; DVOJINA:

in kirí -ja [kirí] m

|merska enota|: Na stotine milijonov curiejev/kirijev

im. Curtisa, rod. Curtisov, daj. Curtisoma, tož. Curtisa, radioaktivnega materiala je imelo ob nesreči prosto

mest. pri Curtisih, or. s Curtisoma; MNOŽINA: im.

pot v ozračje;

Curtisi, rod. Curtisov, daj. Curtisom, tož. Curtise, mest.

v strokovnih besedilih največkrat

pri Curtisih, or. s Curtisi

nepodomačeno Radioaktivnost odvrženih odpadkov je

presegala 40.000 curiejev <40.000 Ci>;

STATUS: predlog

prim. Ci

(< Curie1)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

{O} EDNINA: im. curie in kirí, rod. curieja in kiríja, daj.

(priimki)

curieju in kiríju, tož. curie in kirí, mest. pri curieju in pri kiríju, or. s curiejem in s kiríjem; DVOJINA: im.

Curtis2 -- [kə̀rtis] ž; ime bitja, osebno ime

curieja in kiríja, rod. curiejev in kiríjev, daj. curiejema

|priimek|; |ameriška igralka|: navadno ob ženskem imenu in kiríjema, tož. curieja in kiríja, mest. pri curiejih in komedija z Jamie Lee Curtis

pri kiríjih, or. s curiejema in s kiríjema; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Curtis, rod. Curtis, daj. Curtis, tož.

curieji in kiríji, rod. curiejev in kiríjev, daj. curiejem Curtis, mest. pri Curtis, or. s Curtis; DVOJINA: im.

in kiríjem, tož. curieje in kiríje, mest. pri curiejih in pri Curtis, rod. Curtis, daj. Curtis, tož. Curtis, mest. pri kiríjih, or. s curieji in s kiríji

Curtis, or. s Curtis; MNOŽINA: im. Curtis, rod. Curtis, STATUS: predlog

daj. Curtis, tož. Curtis, mest. pri Curtis, or. s Curtis PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

STATUS: predlog

enakozvočnice; samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Curie1 -ja [kirí] m; ime bitja, osebno ime

Cván -a m; ime bitja, prebivalsko ime

|priimek|: Znanstvenica je z možem Pierrom

|pripadnik etnične skupine v Bocvani|; |podomačeno

Curiejem odkrila radioaktivna elementa polonij in

za Tswana|: Skupina Cvanov je razdeljena na osem

radij

plemen

{B} Curiejev

{B} Cvanov

{O} EDNINA: im. Curie, rod. Curieja, daj. Curieju, tož.

{O} EDNINA: im. Cván, rod. Cvána, daj. Cvánu, tož.

Curieja, mest. pri Curieju, or. s Curiejem; DVOJINA:

Cvána, mest. pri Cvánu, or. s Cvánom; DVOJINA: im.

im. Curieja, rod. Curiejev, daj. Curiejema, tož. Curieja, Cvána, rod. Cvánov, daj. Cvánoma, tož. Cvána, mest.

mest. pri Curiejih, or. s Curiejema; MNOŽINA: im.

pri Cvánih, or. s Cvánoma; MNOŽINA: im. Cváni, rod.

Curieji, rod. Curiejev, daj. Curiejem, tož. Curieje,

Cvánov, daj. Cvánom, tož. Cváne, mest. pri Cvánih,

mest. pri Curiejih, or. s Curieji

or. s Cváni

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

samostalnik moškega spola





Cvánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Curie2 -- [kirí]

|pripadnica etnične skupine v Bocvani|: Na

ž; ime bitja, osebno ime

|francosko-poljska fizičarka in kemičarka|:

posnetku sta mladi Cvanki, ki pojeta in pripravljata

navadno

pivo za moške

ob ženskem imenu Po Nobelovi nagrajenki Marie

Skłodowski Curie so poimenovali enoto za

(< Cván)

radioaktivnost

{B} Cvankin

{O} EDNINA: im. Cvánka, rod. Cvánke, daj. Cvánki,

tož. Cvánko, mest. pri Cvánki, or. s Cvánko; DVOJINA:

158

im. Cvánki, rod. Cvánk, daj. Cvánkama, tož. Cvánki, MNOŽINA: im. Cvétkovi, rod. Cvétkovih, daj.

mest. pri Cvánkah, or. s Cvánkama; MNOŽINA: im.

Cvétkovim, tož. Cvétkove, mest. pri Cvétkovih, or. s

Cvánke, rod. Cvánk, daj. Cvánkam, tož. Cvánke, mest.

Cvétkovimi

pri Cvánkah, or. s Cvánkami

ženski: EDNINA: im. Cvétkova, rod. Cvétkove, daj.

STATUS: predlog

Cvétkovi, tož. Cvétkovo, mest. pri Cvétkovi, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Cvétkovo; DVOJINA: im. Cvétkovi, rod. Cvétkovih,

samostalnik ženskega spola

daj. Cvétkovima, tož. Cvétkovi, mest. pri Cvétkovih,



or. s Cvétkovima; MNOŽINA: im. Cvétkove, rod.

cvánski -a -o

Cvétkovih,

prid.

daj. Cvétkovim, tož. Cvétkove, mest. pri

cvanski jezik

Cvétkovih, or. s Cvétkovimi

(< Cván)

srednji: EDNINA: im. Cvétkovo, rod. Cvétkovega, daj.

{O} moški:

Cvétkovemu,

EDNINA: im. cvánski, rod. cvánskega, daj.

tož. Cvétkovo, mest. pri Cvétkovem, or.

cvánskemu,

s Cvétkovim;

tož. cvánski (živostno cvánskega), mest.

DVOJINA: im. Cvétkovi, rod. Cvétkovih,

pri cvánskem, or. s cvánskim; DVOJINA: im. cvánska,

daj. Cvétkovima, tož. Cvétkovi, mest. pri Cvétkovih,

rod. cvánskih, daj. cvánskima, tož. cvánska, mest. pri

or. s Cvétkovima; MNOŽINA: im. Cvétkova, rod.

cvánskih,

Cvétkovih,

or. s cvánskima; MNOŽINA: im. cvánski,

daj. Cvétkovim, tož. Cvétkova, mest. pri

Cvétkovih,

rod. cvánskih, daj. cvánskim, tož. cvánske, mest. pri

or. s Cvétkovimi

cvánskih, or. s cvánskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. cvánska, rod. cvánske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

cvánski, tož. cvánsko, mest. pri cvánski, or. s



cvánsko; DVOJINA: im. cvánski, rod. cvánskih, daj.

Cvíngli -a m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri cvánskima, tož. cvánski, mest. pri cvánskih, or. s

Zwingli

cvánskima; MNOŽINA: im. cvánske, rod. cvánskih, daj.



cvánskim, tož. cvánske, mest. pri cvánskih, or. s

cvinglijánec -nca m

cvánskimi

|pripadnik cvinglijanstva|: Trubarju ni uspelo

srednji: EDNINA: im. cvánsko, rod. cvánskega, daj.

združiti luterancev in cvinglijancev

cvánskemu, tož. cvánsko, mest. pri cvánskem, or. s

(< Zwingli)

cvánskim; DVOJINA: im. cvánski, rod. cvánskih, daj.

{B} cvinglijančev

cvánskima, tož. cvánski, mest. pri cvánskih, or. s

{O} EDNINA: im. cvinglijánec, rod. cvinglijánca, daj.

cvánskima; MNOŽINA: im. cvánska, rod. cvánskih, daj.

cvinglijáncu, tož. cvinglijánca, mest. pri cvinglijáncu, cvánskim, tož. cvánska, mest. pri cvánskih, or. s

or. s cvinglijáncem; DVOJINA: im. cvinglijánca, rod.

cvánskimi

cvinglijáncev, daj. cvinglijáncema, tož. cvinglijánca,

STATUS: predlog

mest. pri cvinglijáncih, or. s cvinglijáncema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. cvinglijánci, rod. cvinglijáncev, daj.



cvinglijáncem, tož. cvinglijánce, mest. pri

Cvétko -a

cvinglijáncih,

m; ime bitja, osebno ime

or. s cvinglijánci

|moško ime|: Ob štirih se dobimo pri Cvetku;

STATUS: predlog

|priimek|: Objavili so korespondenco med Cvetkom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; in Konjovićem

samostalnik moškega spola

{B} Cvetkov



{O} EDNINA: im. Cvétko, rod. Cvétka, daj. Cvétku, tož.

cvinglijánka -e ž

Cvétka, mest. pri Cvétku, or. s Cvétkom; DVOJINA:

|pripadnica cvinglijanstva|

im. Cvétka, rod. Cvétkov, daj. Cvétkoma, tož. Cvétka,

(< Zwingli)

mest. pri Cvétkih, or. s Cvétkoma; MNOŽINA: im.

{B} cvinglijankin

Cvétki, rod. Cvétkov, daj. Cvétkom, tož. Cvétke, mest.

{O} EDNINA: im. cvinglijánka, rod. cvinglijánke, daj.

pri Cvétkih, or. s Cvétki

cvinglijánki, tož. cvinglijánko, mest. pri cvinglijánki, STATUS: predlog

or. s cvinglijánko; DVOJINA: im. cvinglijánki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

cvinglijánk, daj. cvinglijánkama, tož. cvinglijánki,

samostalnik moškega spola

mest. pri cvinglijánkah, or. s cvinglijánkama;



MNOŽINA: im. cvinglijánke, rod. cvinglijánk, daj.

Cvétkov -a -o

cvinglijánkam,

prid.

tož. cvinglijánke, mest. pri

Cvetkova razprava

cvinglijánkah, or. s cvinglijánkami

(< Cvétko)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Cvétkov, rod. Cvétkovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

daj. Cvétkovemu, tož. Cvétkov (živostno Cvétkovega),



mest. pri Cvétkovem, or. s Cvétkovim; DVOJINA: im.

cvinglijánski -a -o prid.

Cvétkova, rod. Cvétkovih, daj. Cvétkovima, tož.

Očitali so mu cvinglijanske nazore

Cvétkova, mest. pri Cvétkovih, or. s Cvétkovima;

(< Zwingli)

159

{O} moški: EDNINA: im. cvinglijánski, rod.

|češka krona|: Večerja v pivnici z vrčkom piva jih je

cvinglijánskega, daj. cvinglijánskemu, tož.

stala 450 CZK

cvinglijánski (živostno cvinglijánskega), mest. pri

STATUS: predlog

cvinglijánskem, or. s cvinglijánskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

cvinglijánska, rod. cvinglijánskih, daj.



cvinglijánskima, tož. cvinglijánska, mest. pri

č1 č-ja tudi č -- [čə̀, rod. čə̀ja in čé, rod. čêja] m cvinglijánskih, or. s cvinglijánskima; MNOŽINA: im.

|ime črke ali glasu|: mali č; zapis s č-jem; V

cvinglijánski, rod. cvinglijánskih, daj.

elektronskih naslovih imena zapisujemo brez č-jev;

cvinglijánskim, tož. cvinglijánske, mest. pri

navadno nesklonljivo dijaki tretjega č <3. č>; Pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskimi

imenih na -ica se c premenjuje s č; kot prilastek, v

ženski: EDNINA: im. cvinglijánska, rod.

imenovalniku šumnik č; točka č; ob številki Kalinova

cvinglijánske, daj. cvinglijánski, tož. cvinglijánsko,

ulica 5č

mest. pri cvinglijánski, or. s cvinglijánsko; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. č tudi č, rod. č-ja tudi č, daj. č-ju tudi im. cvinglijánski, rod. cvinglijánskih, daj.

č, tož. č tudi č, mest. pri č-ju tudi pri č, or. s č-jem tudi s cvinglijánskima, tož. cvinglijánski, mest. pri

č; DVOJINA: im. č-ja tudi č, rod. č-jev tudi č, daj. č-jema cvinglijánskih, or. s cvinglijánskima; MNOŽINA: im.

tudi č, tož. č-ja tudi č, mest. pri č-jih tudi pri č, or. s č-

cvinglijánske, rod. cvinglijánskih, daj.

jema tudi s č; MNOŽINA: im. č-ji tudi č, rod. č-jev tudi č, cvinglijánskim, tož. cvinglijánske, mest. pri

daj. č-jem tudi č, tož. č-je tudi č, mest. pri č-jih tudi pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskimi

č, or. s č-ji tudi s č

srednji: EDNINA: im. cvinglijánsko, rod.

STATUS: predlog

cvinglijánskega, daj. cvinglijánskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

cvinglijánsko, mest. pri cvinglijánskem, or. s



cvinglijánskim; DVOJINA: im. cvinglijánski, rod.

č2 -- [čə̀ in čé] ž

cvinglijánskih, daj. cvinglijánskima, tož.

|ime črke|: dijaki tretje č <3. č>

cvinglijánski, mest. pri cvinglijánskih, or. s

{O} EDNINA: im. č, rod. č, daj. č, tož. č, mest. pri č, or. s cvinglijánskima; MNOŽINA: im. cvinglijánska, rod.

č; DVOJINA: im. č, rod. č, daj. č, tož. č, mest. pri č, or. s cvinglijánskih, daj. cvinglijánskim, tož.

č; MNOŽINA: im. č, rod. č, daj. č, tož. č, mest. pri č, or. s cvinglijánska, mest. pri cvinglijánskih, or. s

č

cvinglijánskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Č Č-ja tudi Č -- [čə̀, rod. čə̀ja in čé, rod. čêja] m cvinglijánstvo -a s

|ime črke|: veliki Č; beseda s Č-jem; navadno

|smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove

nesklonljivo Ni ločil med C, Č in Ć; kot prilastek, v

navzočnosti v evharistiji|: Trubar je moral skrivati

imenovalniku črka Č; ob številki črpališče Č1

svoje cvinglijanstvo

{O} EDNINA: im. Č tudi Č, rod. Č-ja tudi Č, daj. Č-ju

{O} EDNINA: im. cvinglijánstvo, rod. cvinglijánstva,

tudi Č, tož. Č tudi Č, mest. pri Č-ju tudi pri Č, or. s Č-

daj. cvinglijánstvu, tož. cvinglijánstvo, mest. pri

jem tudi s Č; DVOJINA: im. Č-ja tudi Č, rod. Č-jev tudi cvinglijánstvu, or. s cvinglijánstvom; DVOJINA: im.

Č, daj. Č-jema tudi Č, tož. Č-ja tudi Č, mest. pri Č-jih cvinglijánstvi, rod. cvinglijánstev, daj.

tudi pri Č, or. s Č-jema tudi s Č; MNOŽINA: im. Č-ji

cvinglijánstvoma, tož. cvinglijánstvi, mest. pri

tudi Č, rod. Č-jev tudi Č, daj. Č-jem tudi Č, tož. Č-je cvinglijánstvih, or. s cvinglijánstvoma; MNOŽINA: im.

tudi Č, mest. pri Č-jih tudi pri Č, or. s Č-ji tudi s Č

cvinglijánstva, rod. cvinglijánstev, daj.

STATUS: predlog

cvinglijánstvom, tož. cvinglijánstva, mest. pri

P

cvinglijánstvih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

or. s cvinglijánstvi

S



TATUS: predlog

Čád -a m; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

|dolgo ime Republika Čad|; |država|: pismo iz Čada;



Vojaki bodo odpotovali na mirovno misijo v Čad;

.cz okrajš.

spopadi v Čadu

|Češka|: kot spletna domena Češki republiki je bila

Kje? v Čadu

dodeljena domena .cz; v spletnih naslovih, stično

Od kod? iz Čada

www.karlovyvary.cz

Kam? v Čad

STATUS: predlog

{B} Čadovec, Čadovka; Čadovčev, Čadovkin;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

čadski



{O} EDNINA: im. Čád, rod. Čáda, daj. Čádu, tož. Čád,

CZK -- [cə̀zə̀kə̀ tudi cəzəkə̀ in cézéká tudi cezeká] m; mest. pri Čádu, or. s Čádom

simbol

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

160



Čádovko; DVOJINA: im. Čádovki, rod. Čádovk, daj.

Čádovčev -a -o prid.

Čádovkama, tož. Čádovki, mest. pri Čádovkah, or. s

Vsi Čadovčevi otroci so poročeni

Čádovkama; MNOŽINA: im. Čádovke, rod. Čádovk,

(< Čádovec)

daj. Čádovkam, tož. Čádovke, mest. pri Čádovkah, or.

{O} moški: EDNINA: im. Čádovčevčev, rod.

s Čádovkami

Čádovčevčevega, daj. Čádovčevčevemu, tož.

STATUS: predlog

Čádovčevčev (živostno Čádovčevčevega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Čádovčevčevem, or. z Čádovčevčevim; DVOJINA: im.



Čádovčevčeva, rod. Čádovčevčevih, daj.

čádski -a -o prid.

Čádovčevčevima, tož. Čádovčevčeva, mest. pri

čadski jeziki; čadski uporniki; čadska meja s

Čádovčevčevih, or. z Čádovčevčevima; MNOŽINA:

Sudanom

im. Čádovčevčevi, rod. Čádovčevčevih, daj.

(< Čád)

Čádovčevčevim, tož. Čádovčevčeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. čádski, rod. čádskega, daj.

Čádovčevčevih, or. z Čádovčevčevimi

čádskemu, tož. čádski (živostno čádskega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. Čádovčevčeva, rod.

čádskem, or. s čádskim; DVOJINA: im. čádska, rod.

Čádovčevčeve, daj. Čádovčevčevi, tož.

čádskih, daj. čádskima, tož. čádska, mest. pri čádskih, Čádovčevčevo, mest. pri Čádovčevčevi, or. z

or. s čádskima; MNOŽINA: im. čádski, rod. čádskih, daj.

Čádovčevčevo; DVOJINA: im. Čádovčevčevi, rod.

čádskim, tož. čádske, mest. pri čádskih, or. s

Čádovčevčevih, daj. Čádovčevčevima, tož.

čádskimi

Čádovčevčevi, mest. pri Čádovčevčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. čádska, rod. čádske, daj. čádski, Čádovčevčevima; MNOŽINA: im. Čádovčevčeve, rod.

tož. čádsko, mest. pri čádski, or. s čádsko; DVOJINA:

Čádovčevčevih, daj. Čádovčevčevim, tož.

im. čádski, rod. čádskih, daj. čádskima, tož. čádski,

Čádovčevčeve, mest. pri Čádovčevčevih, or. z

mest. pri čádskih, or. s čádskima; MNOŽINA: im.

Čádovčevčevimi

čádske, rod. čádskih, daj. čádskim, tož. čádske, mest.

srednji: EDNINA: im. Čádovčevčevo, rod.

pri čádskih, or. s čádskimi

Čádovčevčevega, daj. Čádovčevčevemu, tož.

srednji: EDNINA: im. čádsko, rod. čádskega, daj.

Čádovčevčevo, mest. pri Čádovčevčevem, or. z

čádskemu, tož. čádsko, mest. pri čádskem, or. s

Čádovčevčevim; DVOJINA: im. Čádovčevčevi, rod.

čádskim; DVOJINA: im. čádski, rod. čádskih, daj.

Čádovčevčevih, daj. Čádovčevčevima, tož.

čádskima, tož. čádski, mest. pri čádskih, or. s

Čádovčevčevi, mest. pri Čádovčevčevih, or. z

čádskima; MNOŽINA: im. čádska, rod. čádskih, daj.

Čádovčevčevima; MNOŽINA: im. Čádovčevčeva, rod.

čádskim, tož. čádska, mest. pri čádskih, or. s

Čádovčevčevih, daj. Čádovčevčevim, tož.

čádskimi

Čádovčevčeva, mest. pri Čádovčevčevih, or. z

STATUS: predlog

Čádovčevčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

čákavec -vca m



|govorec čakavščine|: Leta 1497 je notar Johannes z

Čádovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

Vegle, čakavec z otoka Krka, prevedel latinske

Večina Čadovcev je muslimanov

zapise v slovenščino; Prvi hrvaški kralji so bili

(< Čád)

čakavci

{B} Čadovčev

{B} čakavčev

{O} EDNINA: im. Čádovec, rod. Čádovca, daj.

{O} EDNINA: im. čákavec, rod. čákavca, daj. čákavcu,

Čádovcu, tož. Čádovca, mest. pri Čádovcu, or. s

tož. čákavca, mest. pri čákavcu, or. s čákavcem;

Čádovcem; DVOJINA: im. Čádovca, rod. Čádovcev,

DVOJINA: im. čákavca, rod. čákavcev, daj. čákavcema,

daj. Čádovcema, tož. Čádovca, mest. pri Čádovcih, or.

tož. čákavca, mest. pri čákavcih, or. s čákavcema;

s Čádovcema; MNOŽINA: im. Čádovci, rod.

MNOŽINA: im. čákavci, rod. čákavcev, daj. čákavcem,

Čádovcev, daj. Čádovcem, tož. Čádovce, mest. pri

tož. čákavce, mest. pri čákavcih, or. s čákavci

Čádovcih, or. s Čádovci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

samostalnik moškega spola

samostalnik moškega spola





čákavka -e ž

Čádovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|govorka čakavščine|: Čeprav je čakavka, govori

Tretjina Čadovk živi v poligamnih zakonih

tudi knjižno hrvaščino

(< Čád)

(< čákavec)

{B} Čadovkin

{B} čakavkin

{O} EDNINA: im. Čádovka, rod. Čádovke, daj.

{O} EDNINA: im. čákavka, rod. čákavke, daj. čákavki,

Čádovki, tož. Čádovko, mest. pri Čádovki, or. s

tož. čákavko, mest. pri čákavki, or. s čákavko;

161

DVOJINA: im. čákavki, rod. čákavk, daj. čákavkama,

{O} moški: EDNINA: im. čarôvničin, rod.

tož. čákavki, mest. pri čákavkah, or. s čákavkama;

čarôvničinega, daj. čarôvničinemu, tož. čarôvničin

MNOŽINA: im. čákavke, rod. čákavk, daj. čákavkam,

(živostno čarôvničinega), mest. pri čarôvničinem, or. s tož. čákavke, mest. pri čákavkah, or. s čákavkami

čarôvničinim; DVOJINA: im. čarôvničina, rod.

STATUS: predlog

čarôvničinih, daj. čarôvničinima, tož. čarôvničina,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mest. pri čarôvničinih, or. s čarôvničinima; MNOŽINA:



im. čarôvničini, rod. čarôvničinih, daj. čarôvničinim,

čákavski -a -o prid.

tož. čarôvničine, mest. pri čarôvničinih, or. s

čakavski Hrvati; Danes čakavski govor govori

čarôvničinimi

približno dvanajst odstotkov Hrvatov

ženski: EDNINA: im. čarôvničina, rod. čarôvničine, (< čákavec)

daj. čarôvničini, tož. čarôvničino, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. čákavski, rod. čákavskega, čarôvničini, or. s čarôvničino; DVOJINA: im.

daj. čákavskemu, tož. čákavski (živostno čákavskega),

čarôvničini, rod. čarôvničinih, daj. čarôvničinima, tož.

mest. pri čákavskem, or. s čákavskim; DVOJINA: im.

čarôvničini, mest. pri čarôvničinih, or. s

čákavska, rod. čákavskih, daj. čákavskima, tož.

čarôvničinima; MNOŽINA: im. čarôvničine, rod.

čákavska, mest. pri čákavskih, or. s čákavskima;

čarôvničinih, daj. čarôvničinim, tož. čarôvničine,

MNOŽINA: im. čákavski, rod. čákavskih, daj.

mest. pri čarôvničinih, or. s čarôvničinimi

čákavskim, tož. čákavske, mest. pri čákavskih, or. s

srednji: EDNINA: im. čarôvničino, rod.

čákavskimi

čarôvničinega, daj. čarôvničinemu, tož. čarôvničino,

ženski: EDNINA: im. čákavska, rod. čákavske, daj.

mest. pri čarôvničinem, or. s čarôvničinim; DVOJINA:

čákavski, tož. čákavsko, mest. pri čákavski, or. s

im. čarôvničini, rod. čarôvničinih, daj. čarôvničinima, čákavsko; DVOJINA: im. čákavski, rod. čákavskih, daj.

tož. čarôvničini, mest. pri čarôvničinih, or. s

čákavskima, tož. čákavski, mest. pri čákavskih, or. s

čarôvničinima; MNOŽINA: im. čarôvničina, rod.

čákavskima; MNOŽINA: im. čákavske, rod. čákavskih,

čarôvničinih, daj. čarôvničinim, tož. čarôvničina,

daj. čákavskim, tož. čákavske, mest. pri čákavskih, or.

mest. pri čarôvničinih, or. s čarôvničinimi

s čákavskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. čákavsko, rod. čákavskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

čákavskemu, tož. čákavsko, mest. pri čákavskem, or. s



čákavskim; DVOJINA: im. čákavski, rod. čákavskih,

čáša -e ž

daj. čákavskima, tož. čákavski, mest. pri čákavskih, or.

|kozarec|: Pijačo so servirali v kristalnih čašah;

s čákavskima; MNOŽINA: im. čákavska, rod.

Zaradi izida Cankarjeve »Erotike« in Župančičeve

čákavskih, daj. čákavskim, tož. čákavska, mest. pri

»Čaše opojnosti« štejemo leto 1899 za začetek

čákavskih, or. s čákavskimi

slovenske moderne; čaša nesmrtnosti ||nagrada||: STATUS: predlog

Pesmi nominirancev za čašo nesmrtnosti bodo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

predstavili z branji v umetniškem programu



{O} EDNINA: im. čáša, rod. čáše, daj. čáši, tož. čášo,

čarôvnica -e ž

mest. pri čáši, or. s čášo; DVOJINA: im. čáši, rod. čáš,

|bajeslovno bitje, ženska, ki čara|: Zgodba

daj. čášama, tož. čáši, mest. pri čášah, or. s čášama;

pripoveduje o bitki med zlobno čarovnico in dobrim

MNOŽINA: im. čáše, rod. čáš, daj. čášam, tož. čáše, mest.

čarodejem Merlinom; |domišljijski lik|: v zvezi

pri čášah, or. s čášami

čarovnica Čirimbara Prinesi mi jagode z vrta

STATUS: predlog

čarovnice Čirimbare

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

{B} čarovničin

odlikovanj, častnih nazivov

{O} EDNINA: im. čarôvnica, rod. čarôvnice, daj.



čarôvnici, tož. čarôvnico, mest. pri čarôvnici, or. s

čátež -a m

čarôvnico; DVOJINA: im. čarôvnici, rod. čarôvnic, daj.

|bajeslovno bitje, pol človek pol kozel|: Groza ga je

čarôvnicama, tož. čarôvnici, mest. pri čarôvnicah, or.

prevzela ob divjem rajanju vragov, čarovnic,

s čarôvnicama; MNOŽINA: im. čarôvnice, rod.

čatežev in malikov

čarôvnic, daj. čarôvnicam, tož. čarôvnice, mest. pri

{B} čatežev

čarôvnicah, or. s čarôvnicami

{O} EDNINA: im. čátež, rod. čáteža, daj. čátežu, tož.

STATUS: predlog

čáteža, mest. pri čátežu, or. s čátežem; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

čáteža, rod. čátežev, daj. čátežema, tož. čáteža, mest.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; jedro SBZ

pri čátežih, or. s čátežema; MNOŽINA: im. čáteži, rod.



čátežev, daj. čátežem, tož. čáteže, mest. pri čátežih, or.

čarôvničin -a -o prid.

s čáteži

Poslikane vaške hiše so kot čarovničina hiša iz

STATUS: predlog

pravljice o Janku in Metki

(< čarôvnica)

162

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

čebéličin -a -o prid.

moškega spola

Oblekla si je čebeličin kostum



(< čebélica)

čátežev -a -o

{O} moški:

prid.

EDNINA: im. čebéličin, rod. čebéličinega,

Pastirja je premotila čateževa obljuba in je

daj. čebéličinemu, tož. čebéličin (živostno

kosmateža izpustil

čebéličinega), mest. pri čebéličinem, or. s

(< čátež)

čebéličinim; DVOJINA: im. čebéličina, rod.

{O} moški:

čebéličinih,

EDNINA: im. čátežev, rod. čáteževega, daj.

daj. čebéličinima, tož. čebéličina, mest.

čáteževemu,

pri čebéličinih,

tož. čátežev (živostno čáteževega), mest.

or. s čebéličinima; MNOŽINA: im.

pri čáteževem,

čebéličini,

or. s čáteževim; DVOJINA: im.

rod. čebéličinih, daj. čebéličinim, tož.

čáteževa,

čebéličine,

rod. čáteževih, daj. čáteževima, tož.

mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinimi

čáteževa,

ženski:

mest. pri čáteževih, or. s čáteževima;

EDNINA: im. čebéličina, rod. čebéličine, daj.

čebéličini,

MNOŽINA: im. čáteževi, rod. čáteževih, daj. čáteževim,

tož. čebéličino, mest. pri čebéličini, or. s

čebéličino;

tož. čáteževe, mest. pri čáteževih, or. s čáteževimi

DVOJINA: im. čebéličini, rod. čebéličinih,

ženski: EDNINA: im. čáteževa, rod. čáteževe, daj.

daj. čebéličinima, tož. čebéličini, mest. pri čebéličinih, čáteževi, tož. čáteževo, mest. pri čáteževi, or. s

or. s čebéličinima; MNOŽINA: im. čebéličine, rod.

čáteževo;

čebéličinih,

DVOJINA: im. čáteževi, rod. čáteževih, daj.

daj. čebéličinim, tož. čebéličine, mest. pri

čáteževima,

čebéličinih,

tož. čáteževi, mest. pri čáteževih, or. s

or. s čebéličinimi

čáteževima;

srednji:

MNOŽINA: im. čáteževe, rod. čáteževih,

EDNINA: im. čebéličino, rod. čebéličinega,

daj. čáteževim, tož. čáteževe, mest. pri čáteževih, or. s daj. čebéličinemu, tož. čebéličino, mest. pri

čáteževimi

čebéličinem, or. s čebéličinim; DVOJINA: im.

srednji:

čebéličini,

EDNINA: im. čáteževo, rod. čáteževega, daj.

rod. čebéličinih, daj. čebéličinima, tož.

čáteževemu,

čebéličini,

tož. čáteževo, mest. pri čáteževem, or. s

mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinima;

čáteževim; DVOJINA: im. čáteževi, rod. čáteževih, daj.

MNOŽINA: im. čebéličina, rod. čebéličinih, daj.

čáteževim,

čebéličinim,

tož. čáteževi, mest. pri čáteževih, or. s

tož. čebéličina, mest. pri čebéličinih, or. s

čáteževima;

čebéličinimi

MNOŽINA: im. čáteževa, rod. čáteževih,

daj. čáteževim, tož. čáteževa, mest. pri čáteževih, or. s STATUS: predlog

čáteževimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Čéh1 -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Prebrala je intervju s Slavkom Čehom

č.-b.

{B} Čehov

okrajš.

|črno-bel|: č.-b. slika

{O} EDNINA: im. Čéh, rod. Čéha, daj. Čéhu, tož. Čéha,

S

mest. pri Čéhu, or. s Čéhom; DVOJINA: im. Čéha, rod.

TATUS: predlog

Čéhov,

P

daj. Čéhoma, tož. Čéha, mest. pri Čéhih, or. s

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Čéhoma; MNOŽINA: im. Čéhi, rod. Čéhov, daj.



Čéhom, tož. Čéha, mest. pri Čéhih, or. s Čéhi

čeb. okrajš.

STATUS: predlog

|čebelarski|: čeb. društvo; |čebelji|: čeb. družina

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Čéh2 -a m; ime bitja, prebivalsko ime



Predavala je o zgodovini Čehov

čebélica -e ž

(< Čéška)

|manjšalno čebela|: Šola je bila videti kot čebelnjak z

{B} Čehov

marljivimi čebelicami; |domišljijski lik|: v zvezi

{O} EDNINA: im. Čéh, rod. Čéha, daj. Čéhu, tož. Čéha,

čebelica Maja Pogrešam tiste stare čase, ko smo se mest. pri Čéhu, or. s Čéhom; DVOJINA: im. Čéha, rod.

smejali prigodam čebelice Maje

Čéhov, daj. Čéhoma, tož. Čéha, mest. pri Čéhih, or. s

{B} čebeličin

Čéhoma; MNOŽINA: im. Čéhi, rod. Čéhov, daj.

{O} EDNINA: im. čebélica, rod. čebélice, daj. čebélici, Čéhom, tož. Čéhe, mest. pri Čéhih, or. s Čéhi

tož. čebélico, mest. pri čebélici, or. s čebélico;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. čebélici, rod. čebélic, daj. čebélicama,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

tož. čebélici, mest. pri čebélicah, or. s čebélicama;



MNOŽINA: im. čebélice, rod. čebélic, daj. čebélicam,

Čéhinja -e

tož. čebélice, mest. pri čebélicah, or. s čebélicami

ž; ime bitja, prebivalsko ime

S

Igra v paru s Čehinjo; Na plaži se je pojavila

TATUS: predlog

skupina Čehinj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

(< Čéška)

ženskega spola

{B} Čehinjin

163

{O} EDNINA: im. Čéhinja, rod. Čéhinje, daj. Čéhinji,

{O} moški: EDNINA: im. čerkéški, rod. čerkéškega, tož. Čéhinjo, mest. pri Čéhinji, or. s Čéhinjo;

daj. čerkéškemu, tož. čerkéški (živostno čerkéškega),

DVOJINA: im. Čéhinji, rod. Čéhinj, daj. Čéhinjama, tož.

mest. pri čerkéškem, or. s čerkéškim; DVOJINA: im.

Čéhinji, mest. pri Čéhinjah, or. s Čéhinjama;

čerkéška, rod. čerkéških, daj. čerkéškima, tož.

MNOŽINA: im. Čéhinje, rod. Čéhinj, daj. Čéhinjam, tož.

čerkéška, mest. pri čerkéških, or. s čerkéškima;

Čéhinje, mest. pri Čéhinjah, or. s Čéhinjami

MNOŽINA: im. čerkéški, rod. čerkéških, daj.

STATUS: predlog

čerkéškim, tož. čerkéške, mest. pri čerkéških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

čerkéškimi



ženski: EDNINA: im. čerkéška, rod. čerkéške, daj.

Čéhoslovák -a m; ime bitja, prebivalsko ime

čerkéški, tož. čerkéško, mest. pri čerkéški, or. s

Med udeleženci iz šestih držav so prevladovali

čerkéško; DVOJINA: im. čerkéški, rod. čerkéških, daj.

Čehoslovaki

čerkéškima, tož. čerkéški, mest. pri čerkéških, or. s

(< Čéškoslováška)

čerkéškima; MNOŽINA: im. čerkéške, rod. čerkéških,

{B} Čehoslovakov

daj. čerkéškim, tož. čerkéške, mest. pri čerkéških, or. s

{O} EDNINA: im. Čéhoslovák, rod. Čéhoslováka, daj.

čerkéškimi

Čéhoslováku, tož. Čéhoslováka, mest. pri

srednji: EDNINA: im. čerkéško, rod. čerkéškega, daj.

Čéhoslováku, or. s Čéhoslovákom; DVOJINA: im.

čerkéškemu, tož. čerkéško, mest. pri čerkéškem, or. s

Čéhoslováka, rod. Čéhoslovákov, daj.

čerkéškim; DVOJINA: im. čerkéški, rod. čerkéških, daj.

Čéhoslovákoma, tož. Čéhoslováka, mest. pri

čerkéškima, tož. čerkéški, mest. pri čerkéških, or. s

Čéhoslovákih, or. s Čéhoslovákoma; MNOŽINA: im.

čerkéškima; MNOŽINA: im. čerkéška, rod. čerkéških,

Čéhoslováki, rod. Čéhoslovákov, daj. Čéhoslovákom,

daj. čerkéškim, tož. čerkéška, mest. pri čerkéških, or. s tož. Čéhoslováke, mest. pri Čéhoslovákih, or. s

čerkéškimi

Čéhoslováki

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Čerkéz -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Čéhoslovákinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik kavkaškega ljudstva|: Danes Čerkezi

Na atletskem pokalu je Čehoslovakinja postavila

živijo po vsem svetu; Izselitev Čerkezov in drugih

izjemen svetovni rekord v teku na 800 metrov

kavkaških narodov je mogoče opredeliti kot

(< Čéškoslováška)

genocid

{B} Čehoslovakinjin

{B} Čerkezov

{O} EDNINA: im. Čéhoslovákinja, rod.

{O} EDNINA: im. Čerkéz, rod. Čerkéza, daj. Čerkézu,

Čéhoslovákinje, daj. Čéhoslovákinji, tož.

tož. Čerkéza, mest. pri Čerkézu, or. s Čerkézom;

Čéhoslovákinjo, mest. pri Čéhoslovákinji, or. s

DVOJINA: im. Čerkéza, rod. Čerkézov, daj.

Čéhoslovákinjo; DVOJINA: im. Čéhoslovákinji, rod.

Čerkézoma, tož. Čerkéza, mest. pri Čerkézih, or. s

Čéhoslovákinj, daj. Čéhoslovákinjama, tož.

Čerkézoma; MNOŽINA: im. Čerkézi, rod. Čerkézov,

Čéhoslovákinji, mest. pri Čéhoslovákinjah, or. s

daj. Čerkézom, tož. Čerkéze, mest. pri Čerkézih, or. s

Čéhoslovákinjama; MNOŽINA: im. Čéhoslovákinje,

Čerkézi

rod. Čéhoslovákinj, daj. Čéhoslovákinjam, tož.

STATUS: predlog

Čéhoslovákinje, mest. pri Čéhoslovákinjah, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Čéhoslovákinjami

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Čerkézinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica kavkaškega ljudstva|: Leva Nikolajeviča

Čéhoslováška -e ž; zemljepisno ime

Tolstoja so očarale lepe in ponosne Čerkezinje

|drugo ime države|; gl. Čéškoslováška

(< Čerkéz)

STATUS: predlog

{B} Čerkezinjin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Čerkézinja, rod. Čerkézinje, daj.



Čerkézinji, tož. Čerkézinjo, mest. pri Čerkézinji, or. s čéhoslováški -a -o

Čerkézinjo;

prid.; obširneje glej pri

DVOJINA: im. Čerkézinji, rod. Čerkézinj,

čéškoslováški

daj. Čerkézinjama, tož. Čerkézinji, mest. pri



Čerkézinjah, or. s Čerkézinjama; MNOŽINA: im.

čerkéški -a -o

Čerkézinje,

prid.

rod. Čerkézinj, daj. Čerkézinjam, tož.

slika čerkeške izvidniške skupine; Letoviško mesto

Čerkézinje, mest. pri Čerkézinjah, or. s Čerkézinjami

Soči je dal na temeljih stare čerkeške prestolnice

STATUS: predlog

postaviti Stalin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

(< Čerkéz)

samostalnik moškega spola



164

Černè -éta m; ime bitja, osebno ime

|pripadnik severnoameriškega indijanskega

|priimek|: Knjižnico so poimenovali po Dušanu

plemena|: Najpomembnejše indijanske politične

Černetu; Primerjajo ga s Černetom

enote na jugovzhodu so bili Čerokijci/Čeroki v

{B} Černetov

današnji Alabami, Georgiji, Severni Karolini in

{O} EDNINA: im. Černè, rod. Černéta, daj. Černétu,

Tennesseeju; Za Čerokijce/Čeroke so značilne

tož. Černéta, mest. pri Černétu, or. s Černétom;

maske, izdelane iz buč

DVOJINA: im. Černéta, rod. Černétov, daj. Černétoma,

(< Čeróki1)

tož. Černéta, mest. pri Černétih, or. s Černétoma;

{B} Čerokijčev in Čerokijev

MNOŽINA: im. Černéti, rod. Černétov, daj. Černétom,

{O} EDNINA: im. Čerókijec in Čeróki, rod. Čerókijca

tož. Černéte, mest. pri Černétih, or. s Černéti

in Čerókija, daj. Čerókijcu in Čerókiju, tož. Čerókijca STATUS: predlog

in Čerókija, mest. pri Čerókijcu in pri Čerókiju, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Čerókijcem in s Čerókijem; DVOJINA: im. Čerókijca



in Čerókija, rod. Čerókijcev in Čerókijev, daj.

Černétov -a -o prid.

Čerókijcema in Čerókijema, tož. Čerókijca in

Černetova hiša je ena redkih starih stavb v vasi

Čerókija, mest. pri Čerókijcih in pri Čerókijih, or. s

(< Černè)

Čerókijcema in s Čerókijema; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Černétov, rod. Černétovega, Čerókijci in Čerókiji, rod. Čerókijcev in Čerókijev,

daj. Černétovemu, tož. Černétov (živostno

daj. Čerókijcem in Čerókijem, tož. Čerókijce in

Černétovega), mest. pri Černétovem, or. s

Čerókije, mest. pri Čerókijcih in pri Čerókijih, or. s

Černétovim; DVOJINA: im. Černétova, rod.

Čerókijci in s Čerókiji

Černétovih, daj. Černétovima, tož. Černétova, mest.

STATUS: predlog

pri Černétovih, or. s Černétovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Černétovi, rod. Černétovih, daj. Černétovim, tož.

samostalnik moškega spola

Černétove, mest. pri Černétovih, or. s Černétovimi



ženski: EDNINA: im. Černétova, rod. Černétove, daj.

čerókijski -a -o prid.

Černétovi, tož. Černétovo, mest. pri Černétovi, or. s

čerokijska zemlja

Černétovo; DVOJINA: im. Černétovi, rod. Černétovih,

(< Čeróki1)

daj. Černétovima, tož. Černétovi, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. čerókijski, rod.

Černétovih, or. s Černétovima; MNOŽINA: im.

čerókijskega, daj. čerókijskemu, tož. čerókijski

Černétove, rod. Černétovih, daj. Černétovim, tož.

(živostno čerókijskega), mest. pri čerókijskem, or. s

Černétove, mest. pri Černétovih, or. s Černétovimi

čerókijskim; DVOJINA: im. čerókijska, rod.

srednji: EDNINA: im. Černétovo, rod. Černétovega, čerókijskih, daj. čerókijskima, tož. čerókijska, mest.

daj. Černétovemu, tož. Černétovo, mest. pri

pri čerókijskih, or. s čerókijskima; MNOŽINA: im.

Černétovem, or. s Černétovim; DVOJINA: im.

čerókijski, rod. čerókijskih, daj. čerókijskim, tož.

Černétovi, rod. Černétovih, daj. Černétovima, tož.

čerókijske, mest. pri čerókijskih, or. s čerókijskimi

Černétovi, mest. pri Černétovih, or. s Černétovima;

ženski: EDNINA: im. čerókijska, rod. čerókijske, daj.

MNOŽINA: im. Černétova, rod. Černétovih, daj.

čerókijski, tož. čerókijsko, mest. pri čerókijski, or. s Černétovim, tož. Černétova, mest. pri Černétovih, or.

čerókijsko; DVOJINA: im. čerókijski, rod. čerókijskih,

s Černétovimi

daj. čerókijskima, tož. čerókijski, mest. pri

STATUS: predlog

čerókijskih, or. s čerókijskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

čerókijske, rod. čerókijskih, daj. čerókijskim, tož.



čerókijske, mest. pri čerókijskih, or. s čerókijskimi

Čeróki1 -- m; prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. čerókijsko, rod. čerókijskega,

|podomačeno za Cherokee|; |severnoameriško

daj. čerókijskemu, tož. čerókijsko, mest. pri

indijansko pleme|: kot prilastek, v imenovalniku deček iz čerókijskem, or. s čerókijskim; DVOJINA: im.

plemena Čeroki

čerókijski, rod. čerókijskih, daj. čerókijskima, tož.

{B} Čerokijec in Čeroki, Čerokinja; Čerokijev,

čerókijski, mest. pri čerókijskih, or. s čerókijskima;

Čerokijkin; čerokijski

MNOŽINA: im. čerókijska, rod. čerókijskih, daj.

{O} EDNINA: im. Čeróki, rod. Čerókija, daj. Čerókiju,

čerókijskim, tož. čerókijska, mest. pri čerókijskih, or.

tož. Čerókija, mest. pri Čerókiju, or. s Čerókijem

s čerókijskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Čeróki2 -ja m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri Čerókinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Čerókijec

|pripadnica severnoameriškega indijanskega



plemena|: slika Čerokinje

Čerókijec -jca in Čeróki -ja m; ime bitja, prebivalsko (< Čeróki1)

ime

{B} Čerokinjin

165

{O} EDNINA: im. Čerókinja, rod. Čerókinje, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Čerókinji, tož. Čerókinjo, mest. pri Čerókinji, or. s



Čerókinjo; DVOJINA: im. Čerókinji, rod. Čerókinj, daj.

Čéško -ega s; zemljepisno ime

Čerókinjama, tož. Čerókinji, mest. pri Čerókinjah, or.

|drugo ime države|: Njegov stari oče je prišel s

s Čerókinjama; MNOŽINA: im. Čerókinje, rod.

Češkega iz Češke; Slovenska rokometna

Čerókinj, daj. Čerókinjam, tož. Čerókinje, mest. pri

reprezentanca je odpotovala na Češko; Pet let je

Čerókinjah, or. s Čerókinjami

živel na Češkem; prim. Čéška

STATUS: predlog

Kje? na Češkem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Od kod? s Češkega iz Češke

samostalnik ženskega spola

Kam? na Češko



{B} Čeh, Čehinja; Čehov, Čehinjin; češki

češ. okrajš.

{O} EDNINA: im. Čéško, rod. Čéškega, daj. Čéškemu,

|češčina|: Krs v češ. pomeni nizko drevo; |češki|:

tož. Čéško, mest. pri Čéškem, or. s Čéškim

Jeseni 1453 je bil kronan za češ. kralja; |češko|: češ.

STATUS: predlog

cirkev (cerkev)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Čéškoslováška -e ž; zemljepisno ime



|nekdanja država|: Slovenija je iz/s Češkoslovaške

Čéška -e ž; zemljepisno ime

uvažala avtomobile in druga vozila; Pogosto je

|dolgo ime Češka republika|; |država|: Lep pozdrav

potoval v Češkoslovaško na Češkoslovaško; Kot

iz/s Češke!; Nemški predsednik je odpotoval v

pionir je bil eden izmed boljših smučarjev v

Češko na Češko; Tudi letos je bilo v Češki veliko nekdanji Češkoslovaški na Češkoslovaškem; prim.

tujih naložb na Češkem; prim. Čéško

Čéška, Slováška, Čéškoslováško

Kje? v Češki na Češkem

Kje? v Češkoslovaški na Češkoslovaškem

Od kod? iz Češke in s Češke

Od kod? iz Češkoslovaške in s Češkoslovaške

Kam? v Češko na Češko

Kam? v Češkoslovaško na Češkoslovaško

{B} Čeh, Čehinja; Čehov, Čehinjin; češki

{B} Čehoslovak, Čehoslovakinja; Čehoslovakov,

{O} EDNINA: im. Čéška, rod. Čéške, daj. Čéški, tož.

Čehoslovakinjin; češkoslovaški tudi čehoslovaški

Čéško, mest. pri Čéški, or. s Čéško

{O} EDNINA: im. Čéškoslováška, rod. Čéškoslováške,

STATUS: predlog

daj. Čéškoslováški, tož. Čéškoslováško, mest. pri

P

Čéškoslováški, or. s Čéškoslováško

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



STATUS: predlog

čéški -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

češki jezik; češki gradovi; češka zbrojevka; češko



pivo; češka krona ||denarna enota||: Z začetkom

čéškoslováški -a -o tudi čéhoslováški -a -o prid.

letošnjega leta je češka krona vnovič izgubila precej

Listino 77 je podpisalo 242 češkoslovaških

vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem; češka

oporečnikov

zbrojevka ||pištola||: Zaplenili so mu češko zbrojevko (< Čéškoslováška)

kalibra 6, 35 mm

{O} moški: EDNINA: im. čéškoslováški tudi

(< Čéška)

čéhoslováški, rod. čéškoslováškega tudi

{O} moški: EDNINA: im. čéški, rod. čéškega, daj.

čéhoslováškega, daj. čéškoslováškemu tudi

čéškemu, tož. čéški (živostno čéškega), mest. pri

čéhoslováškemu, tož. čéškoslováški tudi

čéškem, or. s čéškim; DVOJINA: im. čéška, rod. čéških,

čéhoslováški (živostno čéškoslováškega tudi

daj. čéškima, tož. čéška, mest. pri čéških, or. s

čéhoslováškega), mest. pri čéškoslováškem tudi pri

čéškima; MNOŽINA: im. čéški, rod. čéških, daj.

čéhoslováškem, or. s čéškoslováškim tudi s

čéškim, tož. čéške, mest. pri čéških, or. s čéškimi

čéhoslováškim; DVOJINA: im. čéškoslováška tudi

ženski: EDNINA: im. čéška, rod. čéške, daj. čéški, tož.

čéhoslováška, rod. čéškoslováških tudi

čéško, mest. pri čéški, or. s čéško; DVOJINA: im. čéški, čéhoslováških, daj. čéškoslováškima tudi

rod. čéških, daj. čéškima, tož. čéški, mest. pri čéških, čéhoslováškima, tož. čéškoslováška tudi

or. s čéškima; MNOŽINA: im. čéške, rod. čéških, daj.

čéhoslováška, mest. pri čéškoslováških tudi

čéškim, tož. čéške, mest. pri čéških, or. s čéškimi

čéhoslováških, or. s čéškoslováškima tudi s

srednji: EDNINA: im. čéško, rod. čéškega, daj.

čéhoslováškima; MNOŽINA: im. čéškoslováški tudi

čéškemu, tož. čéško, mest. pri čéškem, or. s čéškim;

čéhoslováški, rod. čéškoslováških tudi čéhoslováških,

DVOJINA: im. čéški, rod. čéških, daj. čéškima, tož.

daj. čéškoslováškim tudi čéhoslováškim, tož.

čéški, mest. pri čéških, or. s čéškima; MNOŽINA: im.

čéškoslováške tudi čéhoslováške, mest. pri

čéška, rod. čéških, daj. čéškim, tož. čéška, mest. pri

čéškoslováških tudi čéhoslováških, or. s

čéških, or. s čéškimi

čéškoslováškimi tudi s čéhoslováškimi

STATUS: predlog

166

ženski: EDNINA: im. čéškoslováška tudi

|četrtek|: Odprto: od pon. do čet. od 8.00 do 17.00;

čéhoslováška, rod. čéškoslováške tudi čéhoslováške,

Predstava bo v čet., 3. apr., ob 19. uri

daj. čéškoslováški tudi čéhoslováški, tož.

STATUS: predlog

čéškoslováško tudi čéhoslováško, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

čéškoslováški tudi pri čéhoslováški, or. s



čéškoslováško tudi s čéhoslováško; DVOJINA: im.

čétnica -e ž

čéškoslováški tudi čéhoslováški, rod. čéškoslováških

|pripadnica četniške vojske med drugo svetovno

tudi čéhoslováških, daj. čéškoslováškima tudi

vojno, ki si prizadeva za ohranitev monarhije|

čéhoslováškima, tož. čéškoslováški tudi

|privrženka srbskega nacionalističnega gibanja|:

čéhoslováški, mest. pri čéškoslováških tudi pri

Zmerjali so jo s četnico

čéhoslováških, or. s čéškoslováškima tudi s

(< čétnik)

čéhoslováškima; MNOŽINA: im. čéškoslováške tudi

{B} četničin

čéhoslováške, rod. čéškoslováških tudi

{O} EDNINA: im. čétnica, rod. čétnice, daj. čétnici, tož.

čéhoslováških, daj. čéškoslováškim tudi

čétnico, mest. pri čétnici, or. s čétnico; DVOJINA: im.

čéhoslováškim, tož. čéškoslováške tudi

čétnici, rod. čétnic, daj. čétnicama, tož. čétnici, mest.

čéhoslováške, mest. pri čéškoslováških tudi

pri čétnicah, or. s čétnicama; MNOŽINA: im. čétnice,

čéhoslováških, or. s čéškoslováškimi tudi s

rod. čétnic, daj. čétnicam, tož. čétnice, mest. pri

čéhoslováškimi

čétnicah, or. s čétnicami

srednji: EDNINA: im. čéškoslováško tudi

STATUS: predlog

čéhoslováško, rod. čéškoslováškega tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

čéhoslováškega, daj. čéškoslováškemu tudi



čéhoslováškemu, tož. čéškoslováško tudi

čétnik -a m

čéhoslováško, mest. pri čéškoslováškem tudi pri

|pripadnik četniške vojske med drugo svetovno

čéhoslováškem, or. s čéškoslováškim tudi s

vojno, ki si prizadeva za ohranitev monarhije|:

čéhoslováškim; DVOJINA: im. čéškoslováški tudi

jugoslovanski kraljevi četniki; Več kot 700

čéhoslováški, rod. čéškoslováških tudi čéhoslováških,

slovenskih četnikov so umaknili v Italijo;

daj. čéškoslováškima tudi čéhoslováškima, tož.

|privrženec srbskega nacionalističnega gibanja|:

čéškoslováški tudi čéhoslováški, mest. pri

dejanja Arkanovih četnikov

čéškoslováških tudi čéhoslováških, or. s

{B} četnikov

čéškoslováškima tudi s čéhoslováškima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. čétnik, rod. čétnika, daj. čétniku, tož.

im. čéškoslováška tudi čéhoslováška, rod.

čétnika, mest. pri čétniku, or. s čétnikom; DVOJINA:

čéškoslováških tudi čéhoslováških, daj.

im. čétnika, rod. čétnikov, daj. čétnikoma, tož. čétnika, čéškoslováškim tudi čéhoslováškim, tož.

mest. pri čétnikih, or. s čétnikoma; MNOŽINA: im.

čéškoslováška tudi čéhoslováška, mest. pri

čétniki, rod. čétnikov, daj. čétnikom, tož. čétnike, mest.

čéškoslováških tudi pri čéhoslováških, or. s

pri čétnikih, or. s čétniki

čéškoslováškimi tudi s čéhoslováškimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke;



pridevniki

čétniški -a -o prid.



zastava četniškega gibanja; Ameriška revija Time je

Čéškoslováško -ega s; zemljepisno ime

leta 1942 četniškega vojvodo/vojvoda Draža

|drugo ime nekdanje države|: Otroštvo je preživela

Mihailovića izbrala za človeka leta

na Češkoslovaškem; Po dvanajstih letih se je

(< čétnik)

preselila s Češkoslovaškega; prim. Čéškoslováška

{O} moški: EDNINA: im. čétniški, rod. čétniškega, daj.

Kje? na Češkoslovaškem

čétniškemu, tož. čétniški (živostno čétniškega), mest.

Od kod? s Češkoslovaškega

pri čétniškem, or. s čétniškim; DVOJINA: im. čétniška,

Kam? na Češkoslovaško

rod. čétniških, daj. čétniškima, tož. čétniška, mest. pri

{B} Čehoslovak, Čehoslovakinja; Čehoslovakov,

čétniških, or. s čétniškima; MNOŽINA: im. čétniški,

Čehoslovakinjin; češkoslovaški tudi čehoslovaški

rod. čétniških, daj. čétniškim, tož. čétniške, mest. pri

{O} EDNINA: im. Čéškoslováško, rod.

čétniških, or. s čétniškimi

Čéškoslováškega, daj. Čéškoslováškemu, tož.

ženski: EDNINA: im. čétniška, rod. čétniške, daj.

Čéškoslováško, mest. pri Čéškoslováškem, or. s

čétniški, tož. čétniško, mest. pri čétniški, or. s

Čéškoslováškim

čétniško; DVOJINA: im. čétniški, rod. čétniških, daj.

STATUS: predlog

čétniškima, tož. čétniški, mest. pri čétniških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

čétniškima; MNOŽINA: im. čétniške, rod. čétniških,



daj. čétniškim, tož. čétniške, mest. pri čétniških, or. s čet. okrajš.

čétniškimi

167

srednji: EDNINA: im. čétniško, rod. čétniškega, daj.

{B} Čilenec, Čilenka; Čilenčev, Čilenkin; čilski tudi

čétniškemu, tož. čétniško, mest. pri čétniškem, or. s

čilenski

čétniškim; DVOJINA: im. čétniški, rod. čétniških, daj.

{O} EDNINA: im. Číle, rod. Číla, daj. Čílu, tož. Číle,

čétniškima, tož. čétniški, mest. pri čétniških, or. s

mest. pri Čílu, or. s Čílom

čétniškima; MNOŽINA: im. čétniška, rod. čétniških,

STATUS: predlog

daj. čétniškim, tož. čétniška, mest. pri čétniških, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

čétniškimi



STATUS: predlog

Čilénčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Čilenčev gol v finalu je moštvo ponesel do zmage



(< Čilénec)

četŕtek -tka m

{O} moški: EDNINA: im. Čilénčev, rod. Čilénčevega,

|dan v tednu|: Ustavni sodniki so o zahtevi

daj. Čilénčevemu, tož. Čilénčev (živostno

razpravljali v četrtek; Oddaja je na sporedu ob

Čilénčevega), mest. pri Čilénčevem, or. s

četrtkih; pri navajanju datuma Odprtje razstave bo v

Čilénčevim; DVOJINA: im. Čilénčeva, rod. Čilénčevih,

četrtek, 20. marca, ob 19. uri; veliki četrtek

daj. Čilénčevima, tož. Čilénčeva, mest. pri Čilénčevih,

||krščanski praznik||: Na veliki četrtek se verniki

or. s Čilénčevima; MNOŽINA: im. Čilénčevi, rod.

spominjajo Kristusove zadnje večerje

Čilénčevih, daj. Čilénčevim, tož. Čilénčeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. četŕtek, rod. četŕtka, daj. četŕtku, tož.

Čilénčevih, or. s Čilénčevimi

četŕtek, mest. pri četŕtku, or. s četŕtkom; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Čilénčeva, rod. Čilénčeve, daj.

četŕtka, rod. četŕtkov, daj. četŕtkoma, tož. četŕtka, mest.

Čilénčevi, tož. Čilénčevo, mest. pri Čilénčevi, or. s

pri četŕtkih, or. s četŕtkoma; MNOŽINA: im. četŕtki,

Čilénčevo; DVOJINA: im. Čilénčevi, rod. Čilénčevih,

rod. četŕtkov, daj. četŕtkom, tož. četŕtke, mest. pri

daj. Čilénčevima, tož. Čilénčevi, mest. pri Čilénčevih, četŕtkih, or. s četŕtki

or. s Čilénčevima; MNOŽINA: im. Čilénčeve, rod.

STATUS: predlog

Čilénčevih, daj. Čilénčevim, tož. Čilénčeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Čilénčevih, or. s Čilénčevimi

posebnih datumov, dnevov, mesecev

srednji: EDNINA: im. Čilénčevo, rod. Čilénčevega, daj. Čilénčevemu, tož. Čilénčevo, mest. pri

ČG -- [čə̀gə̀

Čilénčevem,

tudi čəgə̀ in čégé tudi čegé] m; simbol

or. s Čilénčevim; DVOJINA: im.

|Črna gora|: Prvenstvo vaterpola organizirajo letos v

Čilénčevi, rod. Čilénčevih, daj. Čilénčevima, tož.

Kotorju (ČG);

Čilénčevi,

prim. ME

mest. pri Čilénčevih, or. s Čilénčevima;

S

MNOŽINA: im. Čilénčeva, rod. Čilénčevih, daj.

TATUS: predlog

Čilénčevim,

P

tož. Čilénčeva, mest. pri Čilénčevih, or. s

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Čilénčevimi



STATUS: predlog

čikungúnja -e ž

|

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

podomačeno za chikungunya|; |virus|: okužba s

čikungunjo; Komarja, ki prenaša virus



čikungunja/čikungunje, imamo tudi v Sloveniji;

Čilénec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

|mrzlica zaradi okužbe s čikungunjo|: izbruh

Na koncertu me je navdušil nastop šarmantnega

čikungunje

Čilenca; Volilno pravico ima osem milijonov

{B} čikungunjin

Čilencev

{O}

(< Číle)

EDNINA: im. čikungúnja, rod. čikungúnje, daj.

čikungúnji,

{B} Čilenčev

tož. čikungúnjo, mest. pri čikungúnji, or. s

čikungúnjo;

{O}

DVOJINA: im. čikungúnji, rod. čikungúnj,

EDNINA: im. Čilénec, rod. Čilénca, daj. Čiléncu,

daj. čikungúnjama, tož. čikungúnji, mest. pri

tož. Čilénca, mest. pri Čiléncu, or. s Čiléncem;

čikungúnjah, or. s čikungúnjama; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Čilénca, rod. Čiléncev, daj. Čiléncema,

čikungúnje, rod. čikungúnj, daj. čikungúnjam, tož.

tož. Čilénca, mest. pri Čiléncih, or. s Čiléncema;

čikungúnje, mest. pri čikungúnjah, or. s

MNOŽINA: im. Čilénci, rod. Čiléncev, daj. Čiléncem,

čikungúnjami

tož. Čilénce, mest. pri Čiléncih, or. s Čilénci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Číle -a m; zemljepisno ime



|dolgo ime Republika Čile|; |država|: vino iz Čila; Pot Čilénka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

ga je zanesla v Čile; izbruh vulkana v Čilu

Triintrideset Čilenk je s stavko opozorilo na

Kje? v Čilu

problematiko zaposlovanja

Od kod? iz Čila

(< Číle)

Kam? v Čile

{B} Čilenkin

168

{O} EDNINA: im. Čilénka, rod. Čilénke, daj. Čilénki,

{O} EDNINA: im. Čírimbára, rod. Čírimbáre, daj.

tož. Čilénko, mest. pri Čilénki, or. s Čilénko;

Čírimbári, tož. Čírimbáro, mest. pri Čírimbári, or. s

DVOJINA: im. Čilénki, rod. Čilénk, daj. Čilénkama, tož.

Čírimbáro; DVOJINA: im. Čírimbári, rod. Čírimbár,

Čilénki, mest. pri Čilénkah, or. s Čilénkama;

daj. Čírimbárama, tož. Čírimbári, mest. pri

MNOŽINA: im. Čilénke, rod. Čilénk, daj. Čilénkam, tož.

Čírimbárah, or. s Čírimbárama; MNOŽINA: im.

Čilénke, mest. pri Čilénkah, or. s Čilénkami

Čírimbáre, rod. Čírimbár, daj. Čírimbáram, tož.

STATUS: predlog

Čírimbáre, mest. pri Čírimbárah, or. s Čírimbárami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

čilénski -a -o prid.; obširneje glej pri čílski čl. okrajš.

čílski -a -o tudi čilénski -a -o prid.

|člen|: 28. čl. Zakona o preprečevanju korupcije; 19.

čilski rudnik; čilski rudarji; čilska puščava

in 20. čl. uredbe

Atacama; čilsko vino; čilski soliter ||kalijev nitrat, STATUS: predlog

ruda||: nahajališča čilskega solitra

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

(< Číle)



{O} moški: EDNINA: im. čílski tudi čilénski, rod.

člén -a m

čílskega tudi čilénskega, daj. čílskemu tudi

|pisno znamenje|: Sklicuje se na 90.a člen zakona o

čilénskemu, tož. čílski tudi čilénski (živostno čílskega lokalni samoupravi; Člen 5 v ustavi nalaga državi

tudi čilénskega), mest. pri čílskem tudi pri čilénskem, skrb za ohranjanje kulturne dediščine

or. s čílskim tudi s čilénskim; DVOJINA: im. čílska tudi

{PRZ} § nestično za označevanje členov v pravilih, zakonih, čilénska, rod. čílskih tudi čilénskih, daj. čílskima tudi uradnih dokumentih Zakon o avtorski pravici z dne 31.

čilénskima, tož. čílska tudi čilénska, mest. pri čílskih maja 1790, § 1; prim. paragráf

tudi čilénskih, or. s čílskima tudi čilénskima;

{O} EDNINA: im. člén, rod. čléna, daj. člénu, tož. člén, MNOŽINA: im. čílski tudi čilénski, rod. čílskih tudi

mest. pri člénu, or. s člénom; DVOJINA: im. čléna, rod.

čilénskih, daj. čílskim tudi čilénskim, tož. čílske tudi člénov, daj. člénoma, tož. čléna, mest. pri člénih, or. s čilénske, mest. pri čílskih tudi čilénskih, or. s čílskimi člénoma; MNOŽINA: im. čléni, rod. člénov, daj.

tudi čilénskimi

člénom, tož. čléne, mest. pri člénih, or. s čléni

ženski: EDNINA: im. čílska tudi čilénska, rod. čílske STATUS: predlog

tudi čilénske, daj. čílski tudi čilénski, tož. čílsko tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

čilénsko, mest. pri čílski tudi pri čilénski, or. s čílsko tudi s čilénsko; DVOJINA: im. čílski tudi čilénski, rod.

člen. okrajš.

čílskih tudi čilénskih, daj. čílskima tudi čilénskima,

|členek|: V slovarju ima členek oznako člen.

tož. čílski tudi čilénski, mest. pri čílskih tudi pri

STATUS: predlog

čilénskih, or. s čílskima tudi s čilénskima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

im. čílske tudi čilénske, rod. čílskih tudi čilénskih, daj.

čílskim



tudi čilénskim, tož. čílske tudi čilénske, mest.

pri čílskih

člov. okrajš.

tudi čilénskih, or. s čílskimi tudi

čilénskimi

|človekov|: deklaracija o člov. pravicah; |človeški|:

srednji:

člov. telo

EDNINA: im. čílsko tudi čilénsko, rod.

čílskega

S

tudi čilénskega, daj. čílskemu tudi

TATUS: predlog

čilénskemu, tož. čílsko tudi čilénsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

čílskem tudi pri čilénskem, or. s čílskim tudi s



čilénskim; DVOJINA: im. čílski tudi čilénski, rod.

Čòp Čôpa m; ime bitja, osebno ime

čílskih tudi čilénskih, daj. čílskima tudi čilénskima,

|priimek|; |slovenski izobraženec, literarni

tož. čílski tudi čilénski, mest. pri čílskih tudi čilénskih, zgodovinar in jezikoslovec|: Matija Čop je bil z

or. s čílskima tudi s čilénskima; MNOŽINA: im. čílska

znanjem 19 jezikov najbolj izobražen Slovenec prve

tudi čilénska, rod. čílskih tudi čilénskih, daj. čílskim polovice 19. stoletja

tudi čilénskim, tož. čílska tudi čilénska, mest. pri

{B} Čopov

čílskih tudi pri čilénskih, or. s čílskimi tudi s

{O} EDNINA: im. Čòp, rod. Čôpa, daj. Čôpu, tož. Čôpa,

čilénskimi

mest. pri Čôpu, or. s Čôpom; DVOJINA: im. Čôpa, rod.

STATUS: predlog

Čôpov, daj. Čôpoma, tož. Čôpa, mest. pri Čôpih, or. s

P

Čôpoma;

RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Čôpi, rod. Čôpov, daj.



Čôpom, tož. Čôpe, mest. pri Čôpih, or. s Čôpi

Čírimbára -e

S

ž; ime bitja, osebno ime

TATUS: predlog

|domišljijski lik|: v zvezi čarovnica Čirimbara Prinesi PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mi jagode z vrta čarovnice Čirimbare



{B} Čirimbarin

Čôpov -a -o prid.

169

objava Čopovih pisem Kopitarju; Čopova diploma čŕncev, daj. čŕncem, tož. čŕnce, mest. pri čŕncih, or. s

||nagrada||: Po Matiji/Matiju Čopu, prvem

čŕnci

slovenskem bibliotekarju, je imenovano najvišje

STATUS: predlog

priznanje na področju bibliotekarstva: Čopova

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

diploma; Čopovo priznanje ||nagrada||: Čopovo



priznanje lahko posameznik ali organizacija prejme

čŕnka -e ž

večkrat

|pripadnica rase|: položaj črnk v družbi; Bila je prva

(< Čòp)

črnka, ki je leta 1959 doživela uprizoritev svoje

{O} moški: EDNINA: im. Čôpov, rod. Čôpovega, daj.

drame na Broadwayu

Čôpovemu, tož. Čôpov (živostno Čôpovega), mest. pri

(< čŕnec)

Čôpovem, or. s Čôpovim; DVOJINA: im. Čôpova, rod.

{B} črnkin

Čôpovih, daj. Čôpovima, tož. Čôpova, mest. pri

{O} EDNINA: im. čŕnka, rod. čŕnke, daj. čŕnki, tož.

Čôpovih, or. s Čôpovima; MNOŽINA: im. Čôpovi, rod.

čŕnko, mest. pri čŕnki, or. s čŕnko; DVOJINA: im. čŕnki, Čôpovih, daj. Čôpovim, tož. Čôpove, mest. pri

rod. čŕnk, daj. čŕnkama, tož. čŕnki, mest. pri čŕnkah, or.

Čôpovih, or. s Čôpovimi

s čŕnkama; MNOŽINA: im. čŕnke, rod. čŕnk, daj.

ženski: EDNINA: im. Čôpova, rod. Čôpove, daj.

čŕnkam, tož. čŕnke, mest. pri čŕnkah, or. s čŕnkami

Čôpovi, tož. Čôpovo, mest. pri Čôpovi, or. s Čôpovo;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Čôpovi, rod. Čôpovih, daj. Čôpovima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. Čôpovi, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovima;



MNOŽINA: im. Čôpove, rod. Čôpovih, daj. Čôpovim,

Črnogórčev -a -o prid.

tož. Čôpove, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovimi

Črnogorčev način igre je vse presenetil

srednji: EDNINA: im. Čôpovo, rod. Čôpovega, daj.

(< Črnogórec)

Čôpovemu, tož. Čôpovo, mest. pri Čôpovem, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Črnogórčev, rod.

Čôpovim; DVOJINA: im. Čôpovi, rod. Čôpovih, daj.

Črnogórčevega, daj. Črnogórčevemu, tož.

Čôpovima, tož. Čôpovi, mest. pri Čôpovih, or. s

Črnogórčev (živostno Črnogórčevega), mest. pri

Čôpovima; MNOŽINA: im. Čôpova, rod. Čôpovih, daj.

Črnogórčevem, or. s Črnogórčevim; DVOJINA: im.

Čôpovim, tož. Čôpova, mest. pri Čôpovih, or. s

Črnogórčeva, rod. Črnogórčevih, daj.

Čôpovimi

Črnogórčevima, tož. Črnogórčeva, mest. pri

STATUS: predlog

Črnogórčevih, or. s Črnogórčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Črnogórčevi, rod. Črnogórčevih, daj. Črnogórčevim,

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

tož. Črnogórčeve, mest. pri Črnogórčevih, or. s

odlikovanj, častnih nazivov

Črnogórčevimi



ženski: EDNINA: im. Črnogórčeva, rod. Črnogórčeve, Čŕna gôra -e -e ž; zemljepisno ime

daj. Črnogórčevi, tož. Črnogórčevo, mest. pri

|dolgo ime Črna gora|; |država|: V Piranu letuje

Črnogórčevi, or. s Črnogórčevo; DVOJINA: im.

skupina otrok iz Črne gore; Med turistično sezono

Črnogórčevi, rod. Črnogórčevih, daj. Črnogórčevima,

lahko odpotujemo v Črno goro z osebno izkaznico;

tož. Črnogórčevi, mest. pri Črnogórčevih, or. s

Slovenija je odprla prvo tuje veleposlaništvo v Črni

Črnogórčevima; MNOŽINA: im. Črnogórčeve, rod.

gori

Črnogórčevih, daj. Črnogórčevim, tož. Črnogórčeve,

Kje? v Črni gori

mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevimi

Od kod? iz Črne gore

srednji: EDNINA: im. Črnogórčevo, rod.

Kam? v Črno goro

Črnogórčevega, daj. Črnogórčevemu, tož.

{B} Črnogorec, Črnogorka; Črnogorčev,

Črnogórčevo, mest. pri Črnogórčevem, or. s

Črnogorkin; črnogorski

Črnogórčevim; DVOJINA: im. Črnogórčevi, rod.

{O} EDNINA: im. Čŕna gôra, rod. Čŕne gôre, daj. Čŕni

Črnogórčevih, daj. Črnogórčevima, tož. Črnogórčevi,

gôri, tož. Čŕno gôro, mest. pri Čŕni gôri, or. s Čŕno

mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevima;

gôro

MNOŽINA: im. Črnogórčeva, rod. Črnogórčevih, daj.

STATUS: predlog

Črnogórčevim, tož. Črnogórčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Črnogórčevih, or. s Črnogórčevimi



STATUS: predlog

čŕnec -nca m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|pripadnik rase|: Pisal je o položaju črncev v ZDA



{B} črnčev

Črnogórec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. čŕnec, rod. čŕnca, daj. čŕncu, tož.

narodnostna skupnost Črnogorcev; V finalu se je

čŕnca, mest. pri čŕncu, or. s čŕncem; DVOJINA: im.

pomeril s Črnogorcem

čŕnca, rod. čŕncev, daj. čŕncema, tož. čŕnca, mest. pri (< Čŕna gôra)

čŕncih, or. s čŕncema; MNOŽINA: im. čŕnci, rod.

{B} Črnogorčev

170

{O} EDNINA: im. Črnogórec, rod. Črnogórca, daj.

(< čŕnec)

Črnogórcu, tož. Črnogórca, mest. pri Črnogórcu, or. s

{O} moški: EDNINA: im. čŕnski, rod. čŕnskega, daj.

Črnogórcem; DVOJINA: im. Črnogórca, rod.

čŕnskemu, tož. čŕnskega, mest. pri čŕnskem, or. s

Črnogórcev, daj. Črnogórcema, tož. Črnogórca, mest.

čŕnskim; DVOJINA: im. čŕnska, rod. čŕnskih, daj.

pri Črnogórcih, or. s Črnogórcema; MNOŽINA: im.

čŕnskima, tož. čŕnska, mest. pri čŕnskih, or. s

Črnogórci, rod. Črnogórcev, daj. Črnogórcem, tož.

čŕnskima; MNOŽINA: im. čŕnski, rod. čŕnskih, daj.

Črnogórce, mest. pri Črnogórcih, or. s Črnogórci

čŕnskim, tož. čŕnske, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskimi STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. čŕnska, rod. čŕnske, daj. čŕnski, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tož. čŕnsko, mest. pri čŕnski, or. s čŕnsko; DVOJINA: im.

samostalnik moškega spola

čŕnski, rod. čŕnskih, daj. čŕnskima, tož. čŕnski, mest.



pri čŕnskih, or. s čŕnskima; MNOŽINA: im. čŕnske, rod.

Črnogórka -e

čŕnskih,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. čŕnskim, tož. čŕnske, mest. pri čŕnskih, or.

Tekma se je razpletla z zmago Črnogork

s čŕnskimi

(< Čŕna gôra)

srednji: EDNINA: im. čŕnsko, rod. čŕnskega, daj.

{B} Črnogorkin

čŕnskemu, tož. čŕnsko, mest. pri čŕnskem, or. s

{O}

čŕnskim;

EDNINA: im. Črnogórka, rod. Črnogórke, daj.

DVOJINA: im. čŕnski, rod. čŕnskih, daj.

Črnogórki,

čŕnskima,

tož. Črnogórko, mest. pri Črnogórki, or. s

tož. čŕnski, mest. pri čŕnskih, or. s

Črnogórko;

čŕnskima;

DVOJINA: im. Črnogórki, rod. Črnogórk,

MNOŽINA: im. čŕnska, rod. čŕnskih, daj.

čŕnskim,

daj. Črnogórkama, tož. Črnogórki, mest. pri

tož. čŕnska, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskimi

Črnogórkah, or. s Črnogórkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Črnogórke, rod. Črnogórk, daj. Črnogórkam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Črnogórke, mest. pri Črnogórkah, or. s Črnogórkami



STATUS: predlog

čúk -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|žival|: skovikanje čukov; prim. Čúk



{O} EDNINA: im. čúk, rod. čúka, daj. čúku, tož. čúka,

črnogórski -a -o prid.

mest. pri čúku, or. s čúkom; DVOJINA: im. čúka, rod.

črnogorski otok Lastavica; črnogorski turizem

čúkov, daj. čúkoma, tož. čúka, mest. pri čúkih, or. s

(< Čŕna gôra)

čúkoma; MNOŽINA: im. čúki, rod. čúkov, daj. čúkom,

{O} moški: EDNINA: im. črnogórski, rod.

tož. čúke, mest. pri čúkih, or. s čúki

črnogórskega, daj. črnogórskemu, tož. črnogórski

STATUS: predlog

(živostno črnogórskega), mest. pri črnogórskem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

črnogórskim; DVOJINA: im. črnogórska, rod.



črnogórskih, daj. črnogórskima, tož. črnogórska, mest.

Čúk -a m; ime bitja, osebno ime

pri črnogórskih, or. s črnogórskima; MNOŽINA: im.

|priimek|; |slovenski igralec|: Prva vloga igralca

črnogórski, rod. črnogórskih, daj. črnogórskim, tož.

Janeza Čuka je bila vloga Sandija v slovenskem

črnogórske, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskimi

celovečernem filmu Vesna; prim. Čúki

ženski: EDNINA: im. črnogórska, rod. črnogórske, daj.

{B} Čukov

črnogórski, tož. črnogórsko, mest. pri črnogórski, or. s

{O} EDNINA: im. Čúk, rod. Čúka, daj. Čúku, tož. Čúka,

črnogórsko; DVOJINA: im. črnogórski, rod.

mest. pri Čúku, or. s Čúkom; DVOJINA: im. Čúka, rod.

črnogórskih, daj. črnogórskima, tož. črnogórski, mest.

Čúkov, daj. Čúkoma, tož. Čúka, mest. pri Čúkih, or. s

pri črnogórskih, or. s črnogórskima; MNOŽINA: im.

Čúkoma; MNOŽINA: im. Čúki, rod. Čúkov, daj.

črnogórske, rod. črnogórskih, daj. črnogórskim, tož.

Čúkom, tož. Čúke, mest. pri Čúkih, or. s Čúki

črnogórske, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. črnogórsko, rod. črnogórskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. črnogórskemu, tož. črnogórsko, mest. pri



črnogórskem, or. s črnogórskim; DVOJINA: im.

Čúki -ov m mn.; stvarno ime

črnogórski, rod. črnogórskih, daj. črnogórskima, tož.

|glasbena skupina|: bivši član Čukov; večer s Čuki

črnogórski, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskima;

{O} MNOŽINA: im. Čúki, rod. Čúkov, daj. Čúkom, tož.

MNOŽINA: im. črnogórska, rod. črnogórskih, daj.

Čúki, mest. pri Čúkih, or. s Čúki

črnogórskim, tož. črnogórska, mest. pri črnogórskih,

STATUS: predlog

or. s črnogórskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; podredne

čútnodomišljíjski -a -o prid.

zloženke

|ki se nanaša na čutno domišljijo|: čutnodomišljijska



predstava

čŕnski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. čútnodomišljíjski, rod.

koncert črnskih gospelov; črnska populacija;

čútnodomišljíjskega, daj. čútnodomišljíjskemu, tož.

Poslušala je črnsko duhovno glasbo

čútnodomišljíjski (živostno čútnodomišljíjskega),

171

mest. pri čútnodomišljíjskem, or. s

tudi Ć, rod. Ć-jev tudi Ć, daj. Ć-jem tudi Ć, tož. Ć-je čútnodomišljíjskim; DVOJINA: im. čútnodomišljíjska,

tudi Ć, mest. pri Ć-jih tudi pri Ć, or. s Ć-ji tudi s Ć

rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskima, tož.

STATUS: predlog

čútnodomišljíjska, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

čútnodomišljíjskima; MNOŽINA: im.



čútnodomišljíjski, rod. čútnodomišljíjskih, daj.

d1 d-ja tudi d -- [də̀, rod. də̀ja in dé, rod. dêja] m čútnodomišljíjskim, tož. čútnodomišljíjske, mest. pri

|ime črke ali glasu|: mali d; Ima težave z zapisom d-

čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskimi

ja in b-ja; Naša angleščina med d-jem in t-jem

ženski: EDNINA: im. čútnodomišljíjska, rod.

skoraj ne razlikuje; navadno nesklonljivo Dislektiki

čútnodomišljíjske, daj. čútnodomišljíjski, tož.

pogosto zamenjujejo b z d; učenec iz tretjega d <3.

čútnodomišljíjsko, mest. pri čútnodomišljíjski, or. s

d>; kot prilastek, v imenovalniku premica d; ob številki čútnodomišljíjsko; DVOJINA: im. čútnodomišljíjski,

Premakni damo na d3; Stanuje v Smledniku 3d

rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskima, tož.

{O} EDNINA: im. d tudi d, rod. d-ja tudi d, daj. d-ju tudi čútnodomišljíjski, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s

d, tož. d tudi d, mest. pri d-ju tudi pri d, or. z d-jem tudi čútnodomišljíjskima; MNOŽINA: im.

z d; DVOJINA: im. d-ja tudi d, rod. d-jev tudi d, daj. d-

čútnodomišljíjske, rod. čútnodomišljíjskih, daj.

jema tudi d, tož. d-ja tudi d, mest. pri d-jih tudi pri d, or.

čútnodomišljíjskim, tož. čútnodomišljíjske, mest. pri

z d-jema tudi z d; MNOŽINA: im. d-ji tudi d, rod. d-jev čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskimi

tudi d, daj. d-jem tudi d, tož. d-je tudi d, mest. pri d-jih srednji: EDNINA: im. čútnodomišljíjsko, rod.

tudi z d, or. z d-ji tudi z d

čútnodomišljíjskega, daj. čútnodomišljíjskemu, tož.

STATUS: predlog

čútnodomišljíjsko, mest. pri čútnodomišljíjskem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

čútnodomišljíjskim; DVOJINA: im. čútnodomišljíjski,



rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskima, tož.

d2 -- [də̀ in dé] ž

čútnodomišljíjski, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s

|ime črke|: učenec iz tretje d <3. d>

čútnodomišljíjskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. d, rod. d, daj. d, tož. d, mest. pri d, or.

čútnodomišljíjska, rod. čútnodomišljíjskih, daj.

z d; DVOJINA: im. d, rod. d, daj. d, tož. d, mest. pri d, or.

čútnodomišljíjskim, tož. čútnodomišljíjska, mest. pri

z d; MNOŽINA: im. d, rod. d, daj. d, tož. d, mest. pri d, or.

čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskimi

z d

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

pravopisne zanimivosti





D1 D-ja tudi D -- [də̀, rod. də̀ja in dé, rod. dêja] m ć ć-ja tudi ć -- [mêhki čə̀, rod. mêhkega čə̀ja in čé, rod.

|ime črke|: Vozi jaguarja z velikim D-jem; navadno

mêhkega čêja] m

nesklonljivo Najdražji so diamanti z barvo od D do F;

|ime tuje črke|: Končni ć v priimku je zamenjala s č;

kot prilastek, v imenovalniku tekma skupine D; Bliža se Priimek je zapisan s ć-jem; navadno nesklonljivo Ali

dan D; Zmagali so vaterpolisti generacije D (rojene

pišeš Milič s ć?; kot prilastek, v imenovalniku črka ć

v letih 1960–66); modrček s košarico D; ob številki

{O} EDNINA: im. ć tudi ć, rod. ć-ja tudi ć, daj. ć-ju tudi plinsko olje D2; vitamin D3; tehnologija 3D

ć, tož. ć tudi ć, mest. pri ć-ju tudi pri ć, or. s ć-jem tudi s

{O} EDNINA: im. D tudi D, rod. D-ja tudi D, daj. D-ju

ć; DVOJINA: im. ć-ja tudi ć, rod. ć-jev tudi ć, daj. ć-jema tudi D, tož. D tudi D, mest. pri D-ju tudi pri D, or. z D-tudi ć, tož. ć-ja tudi ć, mest. pri ć-jih tudi pri ć, or. s ć-

jem tudi z D; DVOJINA: im. D-ja tudi D, rod. D-jev tudi jema tudi s ć; MNOŽINA: im. ć-ji tudi ć, rod. ć-jev tudi ć, D, daj. D-jema tudi D, tož. D-ja tudi D, mest. pri D-jih daj. ć-jem tudi ć, tož. ć-je tudi ć, mest. pri ć-jih tudi pri tudi pri D, or. z D-jema tudi z D; MNOŽINA: im. D-ji

ć, or. s ć-ji tudi s ć

tudi D, rod. D-jev tudi D, daj. D-jem tudi D, tož. D-je STATUS: predlog

tudi D, mest. pri D-jih tudi z D, or. z D-ji tudi z D

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Ć Ć-ja tudi Ć -- [mêhki čə̀, rod. mêhkega čə̀ja in čé, rod. mêhkega čêja] m

D2 -- [də̀ in dé] m; simbol

|ime tuje črke|: veliki Ć; Priimek Ćosić se zapisuje s

|devterij|: Težki vodik (2H) ali devterij (D) je izotop Ć-jem; navadno nesklonljivo Zamenjal je Č s Ć; kot

vodika

prilastek, v imenovalniku črka Ć

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ć tudi Ć, rod. Ć-ja tudi Ć, daj. Ć-ju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tudi Ć, tož. Ć tudi Ć, mest. pri Ć-ju tudi pri Ć, or. s Ć-



jem tudi s Ć; DVOJINA: im. Ć-ja tudi Ć, rod. Ć-jev tudi D3 -- [də̀ in dé] m; simbol

Ć, daj. Ć-jema tudi Ć, tož. Ć-ja tudi Ć, mest. pri Ć-jih

|rimska števka|: Vrednost rimske števke D je 500

tudi pri Ć, or. s Ć-jema tudi s Ć; MNOŽINA: im. Ć-ji

STATUS: predlog

172

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

D'Annunzieve, mest. pri D'Annunziovih in pri



D'Annunzievih, or. z D'Annunziovimi in z

D'Annunziev -a -o prid.; obširneje glej pri

D'Annunzievimi

D'Annunziov

srednji: EDNINA: im. D'Annunziovo in



D'Annunzievo, rod. D'Annunziovega in

D'Annunzio -a [danúncijo, rod. danúncija, or. z

D'Annunzievega, daj. D'Annunziovemu in

danúncijem] m; ime bitja, osebno ime

D'Annunzievemu, tož. D'Annunziovo in

|priimek|; |italijanski pesnik in politik|: Reko je

D'Annunzievo, mest. pri D'Annunziovem in pri

septembra 1919 zasedel D'Annunzio z legionarji;

D'Annunzievem, or. z D'Annunziovim in z

Načrtujejo televizijsko serijo o življenju

D'Annunzievim; DVOJINA: im. D'Annunziovi in

italijanskega pesnika Gabriela D'Annunzia

D'Annunzievi, rod. D'Annunziovih in

{B} D'Annunziov in D'Annunziev

D'Annunzievih, daj. D'Annunziovima in

{O} EDNINA: im. D'Annunzio, rod. D'Annunzia, daj.

D'Annunzievima, tož. D'Annunziovi in

D'Annunziu, tož. D'Annunzia, mest. pri D'Annunziu,

D'Annunzievi, mest. pri D'Annunziovih in pri

or. z D'Annunziom in z D'Annunziem

D'Annunzievih, or. z D'Annunziovima in z

STATUS: predlog

D'Annunzievima; MNOŽINA: im. D'Annunziova in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

D'Annunzieva, rod. D'Annunziovih in

samostalnik moškega spola

D'Annunzievih, daj. D'Annunziovim in



D'Annunzievim, tož. D'Annunziova in

D'Annunzieva,

D'Annunziov -a -o

mest. pri D'Annunziovih in pri

in D'Annunziev -a -o

[danúncijev-]

D'Annunzievih, or. z D'Annunziovimi in z

prid.

D'Annunziova/D'Annunzieva poezija; odmevnost

D'Annunzievimi

D'Annunziovih/D'Annunzievih del

STATUS: predlog

(< D'Annunzio)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni

{O} moški: EDNINA: im. D'Annunziov in

pridevniki

D'Annunziev, rod. D'Annunziovega in



D'Annunzievega, daj. D'Annunziovemu in

d'Estaingov -a -o [destênov-] prid.

D'Annunzievemu, tož. D'Annunziov in D'Annunziev

Za Francijo je bil d'Estaingov predlog evropske

(živostno D'Annunziovega in D'Annunzievega), mest.

ustave najbolj sprejemljiv

pri D'Annunziovem in pri D'Annunzievem, or. z

(< Giscard d'Estaing)

D'Annunziovim in z D'Annunzievim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. d'Estaingov, rod.

D'Annunziova in D'Annunzieva, rod. D'Annunziovih

d'Estaingovega, daj. d'Estaingovemu, tož.

in D'Annunzievih, daj. D'Annunziovima in

d'Estaingov (živostno d'Estaingovega), mest. pri

D'Annunzievima, tož. D'Annunziova in

d'Estaingovem, or. z d'Estaingovim; DVOJINA: im.

D'Annunzieva, mest. pri D'Annunziovih in pri

d'Estaingova, rod. d'Estaingovih, daj.

D'Annunzievih, or. z D'Annunziovima in z

d'Estaingovima, tož. d'Estaingova, mest. pri

D'Annunzievima; MNOŽINA: im. D'Annunziovi in

d'Estaingovih, or. z d'Estaingovima; MNOŽINA: im.

D'Annunzievi, rod. D'Annunziovih in

d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim,

D'Annunzievih, daj. D'Annunziovim in

tož. d'Estaingove, mest. pri d'Estaingovih, or. z

D'Annunzievim, tož. D'Annunziove in

d'Estaingovimi

D'Annunzieve, mest. pri D'Annunziovih in pri

ženski: EDNINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingove, D'Annunzievih, or. z D'Annunziovimi in z

daj. d'Estaingovi, tož. d'Estaingovo, mest. pri

D'Annunzievimi

d'Estaingovi, or. z d'Estaingovo; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. D'Annunziova in

d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima,

D'Annunzieva, rod. D'Annunziove in D'Annunzieve,

tož. d'Estaingovi, mest. pri d'Estaingovih, or. z

daj. D'Annunziovi in D'Annunzievi, tož.

d'Estaingovima; MNOŽINA: im. d'Estaingove, rod.

D'Annunziovo in D'Annunzievo, mest. pri

d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim, tož. d'Estaingove,

D'Annunziovi in pri D'Annunzievi, or. z

mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi

D'Annunziovo in z D'Annunzievo; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. d'Estaingovo, rod.

D'Annunziovi in D'Annunzievi, rod. D'Annunziovih

d'Estaingovega, daj. d'Estaingovemu, tož.

in D'Annunzievih, daj. D'Annunziovima in

d'Estaingovo, mest. pri d'Estaingovem, or. z

D'Annunzievima, tož. D'Annunziovi in

d'Estaingovim; DVOJINA: im. d'Estaingovi, rod.

D'Annunzievi, mest. pri D'Annunziovih in pri

d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima, tož. d'Estaingovi,

D'Annunzievih, or. z D'Annunziovima in z

mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovima;

D'Annunzievima; MNOŽINA: im. D'Annunziove in

MNOŽINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingovih, daj.

D'Annunzieve, rod. D'Annunziovih in

d'Estaingovim, tož. d'Estaingova, mest. pri

D'Annunzievih, daj. D'Annunziovim in

d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi

D'Annunzievim, tož. D'Annunziove in

STATUS: predlog

173

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Dáčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

d'Indy -ja [dendí] m; ime bitja, osebno ime

|pripadnica plemena iz Trakije|: frizure Dačank na

|priimek|; |Vincent d'Indy; francoski skladatelj|:

reliefih Trajanovega stebra

D'Indy se je rodil v Parizu; Repertoar jim danes

(< Dáčan)

bogatijo Mozart, Beethoven, Brahms, d'Indy,

{B} Dačankin

Ramovš in drugi; Študiral je v Parizu pri Vincentu

{O} EDNINA: im. Dáčanka, rod. Dáčanke, daj.

d'Indyju

Dáčanki, tož. Dáčanko, mest. pri Dáčanki, or. z

{B} d'Indyjev

Dáčanko; DVOJINA: im. Dáčanki, rod. Dáčank, daj.

{O} EDNINA: im. d'Indy, rod. d'Indyja, daj. d'Indyju,

Dáčankama, tož. Dáčanki, mest. pri Dáčankah, or. z

tož. d'Indyja, mest. pri d'Indyju, or. z d'Indyjem

Dáčankama; MNOŽINA: im. Dáčanke, rod. Dáčank,

STATUS: predlog

daj. Dáčankam, tož. Dáčanke, mest. pri Dáčankah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

z Dáčankami

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

d'Indyjev -a -o [dendíjev-] prid.



D'Indyjeva estetika temelji na klasični polifoniji;

dáčanski -a -o prid.

d'Indyjeva sonata v treh stavkih

civilizacija dačanske kraljevine; Trajan se je

(< d'Indy)

vojskoval v dveh dačanskih vojnah

{O} moški: EDNINA: im. d'Indyjev, rod. d'Indyjevega, (< Dáčan)

daj. d'Indyjevemu, tož. d'Indyjev (živostno

{O} moški: EDNINA: im. dáčanski, rod. dáčanskega, d'Indyjevega), mest. pri d'Indyjevem, or. z

daj. dáčanskemu, tož. dáčanski (živostno dáčanskega),

d'Indyjevim; DVOJINA: im. d'Indyjeva, rod.

mest. pri dáčanskem, or. z dáčanskim; DVOJINA: im.

d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož. d'Indyjeva, mest.

dáčanska, rod. dáčanskih, daj. dáčanskima, tož.

pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im.

dáčanska, mest. pri dáčanskih, or. z dáčanskima;

d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevim, tož.

MNOŽINA: im. dáčanski, rod. dáčanskih, daj.

d'Indyjeve, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi

dáčanskim, tož. dáčanske, mest. pri dáčanskih, or. z

ženski: EDNINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjeve, daj.

dáčanskimi

d'Indyjevi, tož. d'Indyjevo, mest. pri d'Indyjevi, or. z ženski: EDNINA: im. dáčanska, rod. dáčanske, daj.

d'Indyjevo; DVOJINA: im. d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih,

dáčanski, tož. dáčansko, mest. pri dáčanski, or. z

daj. d'Indyjevima, tož. d'Indyjevi, mest. pri

dáčansko; DVOJINA: im. dáčanski, rod. dáčanskih, daj.

d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im.

dáčanskima, tož. dáčanski, mest. pri dáčanskih, or. z

d'Indyjeve, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevim, tož.

dáčanskima; MNOŽINA: im. dáčanske, rod. dáčanskih,

d'Indyjeve, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi

daj. dáčanskim, tož. dáčanske, mest. pri dáčanskih, or.

srednji: EDNINA: im. d'Indyjevo, rod. d'Indyjevega, z dáčanskimi

daj. d'Indyjevemu, tož. d'Indyjevo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. dáčansko, rod. dáčanskega, daj.

d'Indyjevem, or. z d'Indyjevim; DVOJINA: im.

dáčanskemu, tož. dáčansko, mest. pri dáčanskem, or. z

d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož.

dáčanskim; DVOJINA: im. dáčanski, rod. dáčanskih,

d'Indyjevi, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima;

daj. dáčanskima, tož. dáčanski, mest. pri dáčanskih, or.

MNOŽINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjevih, daj.

z dáčanskima; MNOŽINA: im. dáčanska, rod.

d'Indyjevim, tož. d'Indyjeva, mest. pri d'Indyjevih, or.

dáčanskih, daj. dáčanskim, tož. dáčanska, mest. pri

z d'Indyjevimi

dáčanskih, or. z dáčanskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Dáčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Dáfna -e ž; ime bitja, osebno ime

|pripadnik plemena iz Trakije|: Trajanov steber v

|podomačeno za Dafne|; |grška bajeslovna oseba|:

Rimu je posvečen priključitvi dežele Dačanov

upodobitev Apolona in nimfe Dafne

rimskemu imperiju

{B} Dafnin

{B} Dačanov

{O} EDNINA: im. Dáfna tudi Dáfne, rod. Dáfne, daj.

{O} EDNINA: im. Dáčan, rod. Dáčana, daj. Dáčanu, tož.

Dáfni, tož. Dáfno, mest. pri Dáfni, or. z Dáfno;

Dáčana, mest. pri Dáčanu, or. z Dáčanom; DVOJINA:

DVOJINA: im. Dáfni, rod. Dáfen, daj. Dáfnama, tož.

im. Dáčana, rod. Dáčanov, daj. Dáčanoma, tož.

Dáfni, mest. pri Dáfnah, or. z Dáfnama; MNOŽINA: im.

Dáčana, mest. pri Dáčanih, or. z Dáčanoma;

Dáfne, rod. Dáfen, daj. Dáfnam, tož. Dáfne, mest. pri

MNOŽINA: im. Dáčani, rod. Dáčanov, daj. Dáčanom,

Dáfnah, or. z Dáfnami

tož. Dáčane, mest. pri Dáčanih, or. z Dáčani

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

samostalnik ženskega spola

174



|dekagram|: Naribaj 10 dag čokolade; Zrezek tehta

Dáfne -- ž; ime bitja, osebno ime

od 16 do 18 dag <16–18 dag> |dekagramski|: z

|žensko ime|: Z Dafne sva se sešli v mestu; prim.

vezajem, del pridevniške zloženke 5-dag čokoladna

Dáfna

ploščica

{B} Dafnin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Dáfne, rod. Dáfne, daj. Dáfne, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Dáfne, mest. pri Dáfne, or. z Dáfne; DVOJINA: im.



Dáfne, rod. Dáfne, daj. Dáfne, tož. Dáfne, mest. pri

Dahomêj -a m; zemljepisno ime

Dáfne, or. z Dáfne; MNOŽINA: im. Dáfne, rod. Dáfne,

|staro ime države|: Dahomeju je pred francoskim

daj. Dáfne, tož. Dáfne, mest. pri Dáfne, or. z Dáfne

vdorom vladal kralj Behanzin; prim. Benín

STATUS: predlog

Kje? v Dahomeju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Od kod? iz Dahomeja

ženska)

Kam? v Dahomej



{B} Dahomejec, Dahomejka; Dahomejčev,

Dáfnin -a -o prid.

Dahomejkin; dahomejski

Renesančno sliko Dafnine preobrazbe v lovor je

{O} EDNINA: im. Dahomêj, rod. Dahomêja, daj.

upodobil italijanski umetnik Antonio Benci

Dahomêju, tož. Dahomêj, mest. pri Dahomêju, or. z

(< Dáfna, Dáfne)

Dahomêjem

{O} moški: EDNINA: im. Dáfnin, rod. Dáfninega, daj.

STATUS: predlog

Dáfninemu, tož. Dáfnin (živostno Dáfninega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Dáfninem, or. z Dáfninim; DVOJINA: im. Dáfnina, rod.



Dáfninih, daj. Dáfninima, tož. Dáfnina, mest. pri

dahomêjski -a -o prid.

Dáfninih, or. z Dáfninima; MNOŽINA: im. Dáfnini,

dahomejski svečeniki; simboli dahomejskih kraljev

rod. Dáfninih, daj. Dáfninim, tož. Dáfnine, mest. pri

(< Dahomêj)

Dáfninih, or. z Dáfninimi

{O} moški: EDNINA: im. dahomêjski, rod.

ženski: EDNINA: im. Dáfnina, rod. Dáfnine, daj.

dahomêjskega, daj. dahomêjskemu, tož. dahomêjski

Dáfnini, tož. Dáfnino, mest. pri Dáfnini, or. z

(živostno dahomêjskega), mest. pri dahomêjskem, or. z

Dáfnino; DVOJINA: im. Dáfnini, rod. Dáfninih, daj.

dahomêjskim; DVOJINA: im. dahomêjska, rod.

Dáfninima, tož. Dáfnini, mest. pri Dáfninih, or. z

dahomêjskih, daj. dahomêjskima, tož. dahomêjska,

Dáfninima; MNOŽINA: im. Dáfnine, rod. Dáfninih, daj.

mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskima;

Dáfninim, tož. Dáfnine, mest. pri Dáfninih, or. z

MNOŽINA: im. dahomêjski, rod. dahomêjskih, daj.

Dáfninimi

dahomêjskim, tož. dahomêjske, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Dáfnino, rod. Dáfninega, daj.

dahomêjskih, or. z dahomêjskimi

Dáfninemu, tož. Dáfnino, mest. pri Dáfninem, or. z

ženski: EDNINA: im. dahomêjska, rod. dahomêjske, Dáfninim; DVOJINA: im. Dáfnini, rod. Dáfninih, daj.

daj. dahomêjski, tož. dahomêjsko, mest. pri

Dáfninima, tož. Dáfnini, mest. pri Dáfninih, or. z

dahomêjski, or. z dahomêjsko; DVOJINA: im.

Dáfninima; MNOŽINA: im. Dáfnina, rod. Dáfninih, daj.

dahomêjski, rod. dahomêjskih, daj. dahomêjskima,

Dáfninim, tož. Dáfnina, mest. pri Dáfninih, or. z

tož. dahomêjski, mest. pri dahomêjskih, or. z

Dáfninimi

dahomêjskima; MNOŽINA: im. dahomêjske, rod.

STATUS: predlog

dahomêjskih, daj. dahomêjskim, tož. dahomêjske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskimi



srednji: EDNINA: im. dahomêjsko, rod.

Dáfnis -a m; ime bitja, osebno ime

dahomêjskega, daj. dahomêjskemu, tož. dahomêjsko,

|podomačeno za Daphnis|; |grška bajeslovna oseba|:

mest. pri dahomêjskem, or. z dahomêjskim; DVOJINA:

Roman pripoveduje o mitološkem junaku Dafnisu

im. dahomêjski, rod. dahomêjskih, daj.

in njegovi neizmerni ljubezni do prelepe Hloe

dahomêjskima, tož. dahomêjski, mest. pri

{B} Dafnisov

dahomêjskih, or. z dahomêjskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Dáfnis, rod. Dáfnisa, daj. Dáfnisu,

dahomêjska, rod. dahomêjskih, daj. dahomêjskim, tož.

tož. Dáfnisa, mest. pri Dáfnisu, or. z Dáfnisom;

dahomêjska, mest. pri dahomêjskih, or. z

DVOJINA: im. Dáfnisa, rod. Dáfnisov, daj. Dáfnisoma,

dahomêjskimi

tož. Dáfnisa, mest. pri Dáfnisih, or. z Dáfnisoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Dáfnisi, rod. Dáfnisov, daj. Dáfnisom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Dáfnise, mest. pri Dáfnisih, or. z Dáfnisi



STATUS: predlog

Dájnko -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

|priimek|; |slovenski slovničar in čebelar|: pisava

rimska imena

Petra Dajnka



{B} Dajnkov

dág -- m; simbol

175

{O} EDNINA: im. Dájnko, rod. Dájnka, daj. Dájnku,

{B} Dalmatinec, Dalmatinka; Dalmatinčev,

tož. Dájnka, mest. pri Dájnku, or. z Dájnkom;

Dalmatinčin; dalmatinski

DVOJINA: im. Dájnka, rod. Dájnkov, daj. Dájnkoma,

{O} EDNINA: im. Dalmácija, rod. Dalmácije, daj.

tož. Dájnka, mest. pri Dájnkih, or. z Dájnkoma;

Dalmáciji, tož. Dalmácijo, mest. pri Dalmáciji, or. z

MNOŽINA: im. Dájnki, rod. Dájnkov, daj. Dájnkom,

Dalmácijo

tož. Dájnke, mest. pri Dájnkih, or. z Dájnki

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; lastna imena (priimki)

dalmatínec -nca m



|pes|: V pasemskem standardu za dalmatince ni

Dájnkov -a -o prid.

napisano, koliko črnih pik morajo imeti; |vino|:

Dajnkova pisava se je imenovala dajnčica

Pravi dalmatinec je doma le v Dalmaciji in še tam le

(< Dájnko)

na prav posebnih mestih; živostno Najraje pije

{O} moški: EDNINA: im. Dájnkov, rod. Dájnkovega, dalmatinca

daj. Dájnkovemu, tož. Dájnkov (živostno

{O} EDNINA: im. dalmatínec, rod. dalmatínca, daj.

Dájnkovega), mest. pri Dájnkovem, or. z Dájnkovim;

dalmatíncu, tož. dalmatínca, mest. pri dalmatíncu, or.

DVOJINA: im. Dájnkova, rod. Dájnkovih, daj.

z dalmatíncem; DVOJINA: im. dalmatínca, rod.

Dájnkovima, tož. Dájnkova, mest. pri Dájnkovih, or. z

dalmatíncev, daj. dalmatíncema, tož. dalmatínca,

Dájnkovima; MNOŽINA: im. Dájnkovi, rod.

mest. pri dalmatíncih, or. z dalmatíncema; MNOŽINA:

Dájnkovih, daj. Dájnkovim, tož. Dájnkove, mest. pri

im. dalmatínci, rod. dalmatíncev, daj. dalmatíncem,

Dájnkovih, or. z Dájnkovimi

tož. dalmatínce, mest. pri dalmatíncih, or. z

ženski: EDNINA: im. Dájnkova, rod. Dájnkove, daj.

dalmatínci

Dájnkovi, tož. Dájnkovo, mest. pri Dájnkovi, or. z

STATUS: predlog

Dájnkovo; DVOJINA: im. Dájnkovi, rod. Dájnkovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik daj. Dájnkovima, tož. Dájnkovi, mest. pri Dájnkovih,

moškega spola

or. z Dájnkovima; MNOŽINA: im. Dájnkove, rod.



Dájnkovih, daj. Dájnkovim, tož. Dájnkove, mest. pri

Dámir -ja m; ime bitja, osebno ime

Dájnkovih, or. z Dájnkovimi

|moško ime|: Damirju čestitamo za uspešno

srednji: EDNINA: im. Dájnkovo, rod. Dájnkovega, daj.

opravljeno maturo; Z možem Damirjem že izbirava

Dájnkovemu, tož. Dájnkovo, mest. pri Dájnkovem, or.

ime za sina

z Dájnkovim; DVOJINA: im. Dájnkovi, rod.

{B} Damirjev

Dájnkovih, daj. Dájnkovima, tož. Dájnkovi, mest. pri

{O} EDNINA: im. Dámir, rod. Dámirja, daj. Dámirju,

Dájnkovih, or. z Dájnkovima; MNOŽINA: im.

tož. Dámirja, mest. pri Dámirju, or. z Dámirjem;

Dájnkova, rod. Dájnkovih, daj. Dájnkovim, tož.

DVOJINA: im. Dámirja, rod. Dámirjev, daj. Dámirjema,

Dájnkova, mest. pri Dájnkovih, or. z Dájnkovimi

tož. Dámirja, mest. pri Dámirjih, or. z Dámirjema;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Dámirji, rod. Dámirjev, daj. Dámirjem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. Dámirje, mest. pri Dámirjih, or. z Dámirji



STATUS: predlog

Dalíla -e ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

|svetopisemska oseba|: Nevarna zapeljivka Dalila je

moška)

Samsonu odrezala lase; zgodba o Samsonu in



Dalili

Dámirjev -a -o prid.

{B} Dalilin

Damirjev prihod

{O} EDNINA: im. Dalíla, rod. Dalíle, daj. Dalíli, tož.

(< Dámir)

Dalílo, mest. pri Dalíli, or. z Dalílo; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Dámirjev, rod.

Dalíli, rod. Dalíl, daj. Dalílama, tož. Dalíli, mest. pri Dámirjevega, daj. Dámirjevemu, tož. Dámirjev

Dalílah, or. z Dalílama; MNOŽINA: im. Dalíle, rod.

(živostno Dámirjevega), mest. pri Dámirjevem, or. z

Dalíl, daj. Dalílam, tož. Dalíle, mest. pri Dalílah, or. z Dámirjevim; DVOJINA: im. Dámirjeva, rod.

Dalílami

Dámirjevih, daj. Dámirjevima, tož. Dámirjeva, mest.

STATUS: predlog

pri Dámirjevih, or. z Dámirjevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Dámirjevi, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevim, tož.



Dámirjeve, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevimi

Dalmácija -e ž; zemljepisno ime

ženski: EDNINA: im. Dámirjeva, rod. Dámirjeve, daj.

|hrvaška obmorska pokrajina|: severna, srednja in

Dámirjevi, tož. Dámirjevo, mest. pri Dámirjevi, or. z

južna Dalmacija

Dámirjevo; DVOJINA: im. Dámirjevi, rod. Dámirjevih,

Kje? v Dalmaciji

daj. Dámirjevima, tož. Dámirjevi, mest. pri

Od kod? iz Dalmacije

Dámirjevih, or. z Dámirjevima; MNOŽINA: im.

Kam? v Dalmacijo

176

Dámirjeve, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevim, tož.

tož. Dámoklejeve in Damoklêjeve, mest. pri

Dámirjeve, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevimi

Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z

srednji: EDNINA: im. Dámirjevo, rod. Dámirjevega, Dámoklejevimi in z Damoklêjevimi

daj. Dámirjevemu, tož. Dámirjevo, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Dámoklejeva in Damoklêjeva,

Dámirjevem, or. z Dámirjevim; DVOJINA: im.

rod. Dámoklejeve in Damoklêjeve, daj. Dámoklejevi

Dámirjevi, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevima, tož.

in Damoklêjevi, tož. Dámoklejevo in Damoklêjevo,

Dámirjevi, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevima;

mest. pri Dámoklejevi in pri Damoklêjevi, or. z

MNOŽINA: im. Dámirjeva, rod. Dámirjevih, daj.

Dámoklejevo in z Damoklêjevo; DVOJINA: im.

Dámirjevim, tož. Dámirjeva, mest. pri Dámirjevih, or.

Dámoklejevi in Damoklêjevi, rod. Dámoklejevih in

z Dámirjevimi

Damoklêjevih, daj. Dámoklejevima in

STATUS: predlog

Damoklêjevima, tož. Dámoklejevi in Damoklêjevi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z



Dámoklejevima in z Damoklêjevima; MNOŽINA: im.

Dámoklej -a in Damoklêj -a m; ime bitja, osebno ime Dámoklejeve in Damoklêjeve, rod. Dámoklejevih in

|podomačeno za Damokles|; |grška bajeslovna oseba|:

Damoklêjevih, daj. Dámoklejevim in Damoklêjevim,

Meč povezujejo v mitologiji z Damoklejem,

tož. Dámoklejeve in Damoklêjeve, mest. pri

dvorjanom sirakuškega vladarja, ki je slednjemu

Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z

zavidal moč

Dámoklejevimi in z Damoklêjevimi

{B} Damoklejev

srednji: EDNINA: im. Dámoklejevo in Damoklêjevo,

{O} EDNINA: im. Dámoklej in Damoklêj tudi

rod. Dámoklejevega in Damoklêjevega, daj.

Dámokles, rod. Dámokleja in Damoklêja, daj.

Dámoklejevemu in Damoklêjevemu, tož.

Dámokleju in Damoklêju, tož. Dámokleja in

Dámoklejevo in Damoklêjevo, mest. pri

Damoklêja, mest. pri Dámokleju in pri Damoklêju,

Dámoklejevem in pri Damoklêjevem, or. z

or. z Dámoklejem in z Damoklêjem; DVOJINA: im.

Dámoklejevim in z Damoklêjevim; DVOJINA: im.

Dámokleja in Damoklêja, rod. Dámoklejev in

Dámoklejevi in Damoklêjevi, rod. Dámoklejevih in

Damoklêjev, daj. Dámoklejema in Damoklêjema, tož.

Damoklêjevih, daj. Dámoklejevima in

Dámokleja in Damoklêja, mest. pri Dámoklejih in pri

Damoklêjevima, tož. Dámoklejevi in Damoklêjevi,

Damoklêjih, or. z Dámoklejema in z Damoklêj;

mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z

MNOŽINA: im. Dámokleji in Damoklêji, rod.

Dámoklejevima in z Damoklêjevima; MNOŽINA: im.

Dámoklejev in Damoklêjev, daj. Dámoklejem in

Dámoklejeva in Damoklêjeva, rod. Dámoklejevih in

Damoklêjem, tož. Dámokleje in Damoklêje, mest. pri

Damoklêjevih, daj. Dámoklejevim in Damoklêjevim,

Dámoklejih in pri Damoklêjih, or. z Dámokleji in z

tož. Dámoklejeva in Damoklêjeva, mest. pri

Damoklêji

Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z

STATUS: predlog

Dámoklejevimi in z Damoklêjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;



izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Dámoklejev -a -o in Damoklêjev -a -o prid.



Da bi pokazal na krhkost svojega položaja, je vladar

Dámokles -la m; ime bitja, osebno ime

nad Damoklejevo glavo obesil meč;

|grška bajeslovna oseba|; gl. Dámoklej

Damoklejev/damoklejev meč ||nenehno preteča STATUS: predlog

nevarnost||: Nad njim kot Damoklejev/damoklejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

meč visijo številne tožbe

rimska imena

(< Dámoklej)



{O} moški: EDNINA: im. Dámoklejev in

dán dnéva in dán dné m

Damoklêjev, rod. Dámoklejevega in Damoklêjevega,

God ima na dan svetega Bonifacija; praznovanje

daj. Dámoklejevemu in Damoklêjevemu, tož.

rojstnega dneva/dne; Paket bomo dostavili v dveh

Dámoklejev in Damoklêjev (živostno Dámoklejevega

dnevih/dneh; v imenih prireditev, posebnih dnevov

in Damoklêjevega), mest. pri Dámoklejevem in pri

organizacijski odbor Škrabčevih dnevov; Vstop je

Damoklêjevem, or. z Dámoklejevim in z

prost vsako prvo nedeljo v mesecu in ob dnevih

Damoklêjevim; DVOJINA: im. Dámoklejeva in

odprtih vrat; pri navajanju datuma dopis z dne 10. maja Damoklêjeva, rod. Dámoklejevih in Damoklêjevih,

2017; Ljubljana, 26. maj 2018 / Ljubljana, 26. maja

daj. Dámoklejevima in Damoklêjevima, tož.

2018; Ljubljana, dne 26. maja 2018; materinski dan

Dámoklejeva in Damoklêjeva, mest. pri

||praznik, 25. marec||: Za materinski dan je

Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z

presenetil mamo z rožami; zahvalni dan ||ameriški Dámoklejevima in z Damoklêjevima; MNOŽINA: im.

praznik||: V ZDA danes slavijo zahvalni dan;

Dámoklejevi in Damoklêjevi, rod. Dámoklejevih in

mednarodni dan maternega jezika ||praznik, 21.

Damoklêjevih, daj. Dámoklejevim in Damoklêjevim,

februar||: Ob mednarodnem dnevu maternega jezika

177

so priredili literarni večer; svetovni dan boja proti STATUS: predlog

aidsu ||praznik, 1. december||: Ob svetovnem dnevu PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

boja proti aidsu so spodbujali k testiranju; svetovni ženska)

dan Downovega/downowega sindroma ||praznik, 21.



marec||: Razstavo so pripravili ob svetovnem dnevu

Danaida -e [danajída] ž; ime bitja, osebno ime

Downovega/downovega sindroma; dan državnosti

|grška bajeslovna oseba|: Po smrti so bile Danaide v

||praznik, 25. junij||: Proslava ob dnevu državnosti

Hadu kaznovane tako, da so morale polniti vrče, ki

bo potekala v znamenju povezovanja; dan

puščajo

reformacije ||praznik, 31. oktober||: Osrednja

{B} Danaidin

prireditev ob dnevu reformacije je bila na predvečer

{O} EDNINA: im. Danaida, rod. Danaide, daj. Danaidi,

praznika; dan samostojnosti in enotnosti ||praznik, 26.

tož. Danaido, mest. pri Danaidi, or. z Danaido;

december||: Udeležili smo se proslave ob dnevu

DVOJINA: im. Danaidi, rod. Danaid, daj. Danaidama,

samostojnosti in enotnosti; dan spomina na mrtve

tož. Danaidi, mest. pri Danaidah, or. z Danaidama;

||praznik, 1. november; vsi sveti||: Pred

MNOŽINA: im. Danaide, rod. Danaid, daj. Danaidam,

dnevom/dnem spomina na mrtve pripravljajo precej

tož. Danaide, mest. pri Danaidah, or. z Danaidami

komemoracij; dan upora proti okupatorju ||praznik, STATUS: predlog

27. april||: Priredili so slovestnost ob dnevu upora

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

proti okupatorju; dan vrnitve Primorske k matični

rimska imena

domovini ||praznik, 25. september||: V Tatrah v

Brkinih bo državna proslava ob dnevu vrnitve



Primorske k matični domovini;

Danája -e ž; ime bitja, osebno ime

dan žena ||praznik, 8.

marec||: Ob dnevu žena so želeli opozoriti na

|podomačeno za Danáe|; |grška bajeslovna oseba|:

problematiko neenakopravosti;

Danajo je oče zaprl v stolp, ker mu je bilo

dan Primoža Trubarja

||praznik, 8. junij||: Ministrstvo za kulturo čestita ob prerokovano, da ga bo njen otrok ubil

dnevu Primoža Trubarja;

{B} Danajin

dan Rudolfa Maistra

||praznik, 23. november||: Ob dnevu Rudolfa

{O} EDNINA: im. Danája tudi Danáe, rod. Danáje, daj.

Maistra so pred spomenik položili venec;

Danáji, tož. Danájo, mest. pri Danáji, or. z Danájo;

dan svetega

DVOJINA: im. Danáji, rod. Danáj, daj. Danájama, tož.

Patrika ||irski praznik, 17. marec||: Na dan svetega Patrika je veselo na različnih koncih sveta;

Danáji, mest. pri Danájah, or. z Danájama; MNOŽINA:

dan

im. Danáje, rod. Danáj, daj. Danájam, tož. Danáje,

Zemlje ||praznik, 22. april||: Ob dnevu Zemlje smo se udeležili čistilne akcije

mest. pri Danájah, or. z Danájami

{O}

STATUS: predlog

EDNINA: im. dán, rod. dnéva in dné, daj. dnévu,

tož. dán, mest. o dnévu, or. z dnévom in z dném;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

DVOJINA: im. dnéva, rod. dnéva in dní, daj. dnévoma,

samostalnik ženskega spola

tož. dnéva in dní, mest. o dnévih in o dnéh, or. z



dnévoma in z dnéma; MNOŽINA: im. dnévi, rod.

Danájin -a -o prid.

dnévov in dní, daj. dnévom in dném, tož. dnéve in dní,

Zaradi prerokbe, da ga bo ubil sin njegove hčere, je

mest. o dnévih in o dnéh, or. z dnévi in z dnémi

Danajin oče, Danajo in Perzeja zaprl v sod

STATUS: predlog

(< Danája, Danáe)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

{O} moški: EDNINA: im. Danájin, rod. Danájinega, posebnih datumov, dnevov, mesecev; samostalnik

daj. Danájinemu, tož. Danájin (živostno Danájinega),

moškega spola

mest. pri Danájinem, or. z Danájinim;



DVOJINA: im.

Danájina, rod. Danájinih, daj. Danájinima, tož.



Danájina, mest. pri Danájinih, or. z Danájinima;

Danáe -- ž; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Danájini, rod. Danájinih, daj.

|grška bajeslovna oseba|; gl. Danája

Danájinim, tož. Danájine, mest. pri Danájinih, or. z

STATUS: predlog

Danájinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

ženski: EDNINA: im. Danájina, rod. Danájine, daj.

rimska imena

Danájini, tož. Danájino, mest. pri Danájini, or. z



Danájino; DVOJINA: im. Danájini, rod. Danájinih, daj.

Danáe -- ž; ime bitja, osebno ime

Danájinima, tož. Danájini, mest. pri Danájinih, or. z

|žensko ime|: Objavili so zgodbo o deklici Danae;

Danájinima; MNOŽINA: im. Danájine, rod. Danájinih,

prim. Danája

daj. Danájinim, tož. Danájine, mest. pri Danájinih, or.

{B} Danaejin

z Danájinimi

{O} EDNINA: im. Danáe, rod. Danáe, daj. Danáe, tož.

srednji: EDNINA: im. Danájino, rod. Danájinega, daj.

Danáe, mest. pri Danáe, or. z Danáe; DVOJINA: im.

Danájinemu, tož. Danájino, mest. pri Danájinem, or. z

Danáe, rod. Danáe, daj. Danáe, tož. Danáe, mest. pri

Danájinim; DVOJINA: im. Danájini, rod. Danájinih,

Danáe, or. z Danáe; MNOŽINA: im. Danáe, rod. Danáe,

daj. Danájinima, tož. Danájini, mest. pri Danájinih, or.

daj. Danáe, tož. Danáe, mest. pri Danáe, or. z Danáe

z Danájinima; MNOŽINA: im. Danájina, rod.

178

Danájinih, daj. Danájinim, tož. Danájina, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Danájinih, or. z Danájinimi

ženska); samostalnik ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Dáničin -a -o prid.



Praznovali smo Daničin rojstni dan

Dánčev -a -o prid.

(< Dánica)

Novi Dančev film bo nared do festivala v Cannesu

{O} moški: EDNINA: im. Dáničin, rod. Dáničinega, (< Dánec)

daj. Dáničinemu, tož. Dáničin (živostno Dáničinega),

{O} moški: EDNINA: im. Dánčev, rod. Dánčevega,

mest. pri Dáničinem, or. z Dáničinim; DVOJINA: im.

daj. Dánčevemu, tož. Dánčev (živostno Dánčevega),

Dáničina, rod. Dáničinih, daj. Dáničinima, tož.

mest. pri Dánčevem, or. z Dánčevim; DVOJINA: im.

Dáničina, mest. pri Dáničinih, or. z Dáničinima;

Dánčeva, rod. Dánčevih, daj. Dánčevima, tož.

MNOŽINA: im. Dáničini, rod. Dáničinih, daj.

Dánčeva, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevima;

Dáničinim, tož. Dáničine, mest. pri Dáničinih, or. z

MNOŽINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj.

Dáničinimi

Dánčevim, tož. Dánčeve, mest. pri Dánčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. Dáničina, rod. Dáničine, daj.

Dánčevimi

Dáničini, tož. Dáničino, mest. pri Dáničini, or. z

ženski: EDNINA: im. Dánčeva, rod. Dánčeve, daj.

Dáničino; DVOJINA: im. Dáničini, rod. Dáničinih, daj.

Dánčevi, tož. Dánčevo, mest. pri Dánčevi, or. z

Dáničinima, tož. Dáničini, mest. pri Dáničinih, or. z

Dánčevo; DVOJINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj.

Dáničinima; MNOŽINA: im. Dáničine, rod. Dáničinih,

Dánčevima, tož. Dánčevi, mest. pri Dánčevih, or. z

daj. Dáničinim, tož. Dáničine, mest. pri Dáničinih, or.

Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčeve, rod. Dánčevih,

z Dáničinimi

daj. Dánčevim, tož. Dánčeve, mest. pri Dánčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. Dáničino, rod. Dáničinega, daj.

Dánčevimi

Dáničinemu, tož. Dáničino, mest. pri Dáničinem, or. z

srednji: EDNINA: im. Dánčevo, rod. Dánčevega, daj.

Dáničinim; DVOJINA: im. Dáničini, rod. Dáničinih,

Dánčevemu, tož. Dánčevo, mest. pri Dánčevem, or. z

daj. Dáničinima, tož. Dáničini, mest. pri Dáničinih, or.

Dánčevim; DVOJINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj.

z Dáničinima; MNOŽINA: im. Dáničina, rod.

Dánčevima, tož. Dánčevi, mest. pri Dánčevih, or. z

Dáničinih, daj. Dáničinim, tož. Dáničina, mest. pri

Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčeva, rod. Dánčevih,

Dáničinih, or. z Dáničinimi

daj. Dánčevim, tož. Dánčeva, mest. pri Dánčevih, or. z

STATUS: predlog

Dánčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Danílo -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: intervju z Danilom Lokarjem

Dánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Danilov

Danes se bo pomeril z najboljšim Dancem za tretje

{O} EDNINA: im. Danílo, rod. Daníla, daj. Danílu, tož.

mesto; Dancev je 5,5 milijona

Daníla, mest. pri Danílu, or. z Danílom; DVOJINA: im.

(< Dánska)

Daníla, rod. Danílov, daj. Daníloma, tož. Daníla, mest.

{B} Dančev

pri Danílih, or. z Daníloma; MNOŽINA: im. Daníli, rod.

{O} EDNINA: im. Dánec, rod. Dánca, daj. Dáncu, tož.

Danílov, daj. Danílom, tož. Daníle, mest. pri Danílih,

Dánca, mest. pri Dáncu, or. z Dáncem; DVOJINA: im.

or. z Daníli

Dánca, rod. Dáncev, daj. Dáncema, tož. Dánca, mest.

STATUS: predlog

pri Dáncih, or. z Dáncema; MNOŽINA: im. Dánci, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Dáncev, daj. Dáncem, tož. Dánce, mest. pri Dáncih, or.

moška); samostalnik moškega spola

z Dánci



STATUS: predlog

Danílo Galícijski -a -ega m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|galicijsko-volinijski knez|: V 13. stol. je mongolska

samostalnik moškega spola

vojska porazila Danila Galicijskega, ustanovitelja



Lvova

Dánica -e ž; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Danílo Galícijski, rod. Daníla

|žensko ime|: Sedel je nasproti gospe Danice

Galícijskega, daj. Danílu Galícijskemu, tož. Daníla

{B} Daničin

Galícijskega, mest. pri Danílu Galícijskem, or. z

{O} EDNINA: im. Dánica, rod. Dánice, daj. Dánici, tož.

Danílom Galícijskim

Dánico, mest. pri Dánici, or. z Dánico; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Dánici, rod. Dánic, daj. Dánicama, tož. Dánici, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem pri Dánicah, or. z Dánicama; MNOŽINA: im. Dánice,

imenu

rod. Dánic, daj. Dánicam, tož. Dánice, mest. pri



Dánicah, or. z Dánicami

Danílov -a -o prid.

STATUS: predlog

Kljub Danilovim navodilom sva se izgubila

179

(< Danílo)

iz/z Danske; nekaj gnilega je v deželi Danski ||kjer je

{O} moški: EDNINA: im. Danílov, rod. Danílovega, nekaj zelo narobe||: »Nekaj gnilega je v deželi

daj. Danílovemu, tož. Danílov (živostno Danílovega),

Danski« je pogosto uporabljeni Hamletov citat za

mest. pri Danílovem, or. z Danílovim; DVOJINA: im.

označitev skorumpirane, propadajoče družbe; prim.

Danílova, rod. Danílovih, daj. Danílovima, tož.

Dánsko

Danílova, mest. pri Danílovih, or. z Danílovima;

Kje? v Danski na Danskem

MNOŽINA: im. Danílovi, rod. Danílovih, daj.

Od kod? iz Danske in z Danske

Danílovim, tož. Danílove, mest. pri Danílovih, or. z

Kam? v Dansko na Dansko

Danílovimi

{B} Danec, Danka; Dančev, Dankin; danski

ženski: EDNINA: im. Danílova, rod. Danílove, daj.

{O} EDNINA: im. Dánska, rod. Dánske, daj. Dánski,

Danílovi, tož. Danílovo, mest. pri Danílovi, or. z

tož. Dánsko, mest. pri Dánski, or. z Dánsko

Danílovo; DVOJINA: im. Danílovi, rod. Danílovih, daj.

STATUS: predlog

Danílovima, tož. Danílovi, mest. pri Danílovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; lastna imena v Danílovima; MNOŽINA: im. Danílove, rod. Danílovih,

frazemih

daj. Danílovim, tož. Danílove, mest. pri Danílovih, or.



z Danílovimi

dánski -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. Danílovo, rod. Danílovega, daj.

danski pravljičar Hans Christian Andersen; danska

Danílovemu, tož. Danílovo, mest. pri Danílovem, or. z

kraljica Margareta II.; danska krona ||denarna enota||: Danílovim; DVOJINA: im. Danílovi, rod. Danílovih,

Danska krona je naslednja valuta v vrsti čakajočih

daj. Danílovima, tož. Danílovi, mest. pri Danílovih, or.

na devalvacijo

z Danílovima; MNOŽINA: im. Danílova, rod.

(< Dánska)

Danílovih, daj. Danílovim, tož. Danílova, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. dánski, rod. dánskega, daj.

Danílovih, or. z Danílovimi

dánskemu, tož. dánski (živostno dánskega), mest. pri

STATUS: predlog

dánskem, or. z dánskim; DVOJINA: im. dánska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dánskih, daj. dánskima, tož. dánska, mest. pri dánskih, or. z dánskima; MNOŽINA: im. dánski, rod. dánskih,

dánka -e ž

daj. dánskim, tož. dánske, mest. pri dánskih, or. z

|del debelega črevesa|: V Sloveniji je leta 2002 za

dánskimi

rakom debelega črevesa in danke zbolelo več kot

ženski: EDNINA: im. dánska, rod. dánske, daj. dánski, 1100 ljudi; prim. Dánka

tož. dánsko, mest. pri dánski, or. z dánsko; DVOJINA:

{B} dankin

im. dánski, rod. dánskih, daj. dánskima, tož. dánski,

{O} EDNINA: im. dánka, rod. dánke, daj. dánki, tož.

mest. pri dánskih, or. z dánskima; MNOŽINA: im.

dánko, mest. pri dánki, or. z dánko; DVOJINA: im.

dánske, rod. dánskih, daj. dánskim, tož. dánske, mest.

dánki, rod. dánk, daj. dánkama, tož. dánki, mest. pri

pri dánskih, or. z dánskimi

dánkah, or. z dánkama; MNOŽINA: im. dánke, rod.

srednji: EDNINA: im. dánsko, rod. dánskega, daj.

dánk, daj. dánkam, tož. dánke, mest. pri dánkah, or. z

dánskemu, tož. dánsko, mest. pri dánskem, or. z

dánkami

dánskim; DVOJINA: im. dánski, rod. dánskih, daj.

STATUS: predlog

dánskima, tož. dánski, mest. pri dánskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

dánskima; MNOŽINA: im. dánska, rod. dánskih, daj.



dánskim, tož. dánska, mest. pri dánskih, or. z

Dánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

dánskimi

Opravili so raziskavo življenjskega sloga Dancev in

STATUS: predlog

Dank; Sosed je že desetletje poročen z Danko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Dánska)



{B} Dankin

Dánsko -ega s; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Dánka, rod. Dánke, daj. Dánki, tož.

|drugo ime države|: Del skupine se je v nedeljo vrnil

Dánko, mest. pri Dánki, or. z Dánko; DVOJINA: im.

z Danskega iz Danske; Na Dansko je poletela tudi Dánki, rod. Dánk, daj. Dánkama, tož. Dánki, mest. pri

slovenska predstavnica; Išče službo na Danskem;

Dánkah, or. z Dánkama; MNOŽINA: im. Dánke, rod.

prim. Dánska

Dánk, daj. Dánkam, tož. Dánke, mest. pri Dánkah, or.

Kje? na Danskem

z Dánkami

Od kod? z Danskega iz Danske

STATUS: predlog

Kam? na Dansko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Danec, Danka; Dančev, Dankin; danski



{O} EDNINA: im. Dánsko, rod. Dánskega, daj.

Dánska -e ž; zemljepisno ime

Dánskemu, tož. Dánsko, mest. pri Dánskem, or. z

|dolgo ime Kraljevina Danska|; |država|: veleposlanik

Dánskim

v Danski na Danskem; Leta 1940 so nemške čete

STATUS: predlog

vdrle v Dansko na Dansko; Znana igralka prihaja PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

180



daórskima; MNOŽINA: im. daórska, rod. daórskih, daj.

daoíst -a m; obširneje glej pri taoíst

daórskim, tož. daórska, mest. pri daórskih, or. z



daórskimi

daoístičen -čna -o prid.; obširneje glej pri taoístičen STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daoístka -e ž; obširneje glej pri taoístka





darviníst -a m

daoízem -zma m; obširneje glej pri taoízem

|privrženec darvinizma|: socialni darvinisti; Večina



darvinistov se strinja, da je vsak izid evolucije

Daórs -a m; ime bitja, prebivalsko ime

enako verjeten kakor vsi drugi

|pripadnik ilirskega plemena|: Daorsi so od leta 300

(< Darwin)

do leta 50 pr. n. št. naseljevali dolino reke Neretve

{B} darvinistov

{B} Daorsov

{O} EDNINA: im. darviníst, rod. darvinísta, daj.

{O} EDNINA: im. Daórs, rod. Daórsa, daj. Daórsu, tož.

darvinístu, tož. darvinísta, mest. pri darvinístu, or. z Daórsa, mest. pri Daórsu, or. z Daórsom; DVOJINA:

darvinístom; DVOJINA: im. darvinísta, rod.

im. Daórsa, rod. Daórsov, daj. Daórsoma, tož. Daórsa,

darvinístov, daj. darvinístoma, tož. darvinísta, mest.

mest. pri Daórsih, or. z Daórsoma; MNOŽINA: im.

pri darvinístih, or. z darvinístoma; MNOŽINA: im.

Daórsi, rod. Daórsov, daj. Daórsom, tož. Daórse, mest.

darvinísti, rod. darvinístov, daj. darvinístom, tož.

pri Daórsih, or. z Daórsi

darviníste, mest. pri darvinístih, or. z darvinísti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





Daórsinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

darvinístičen -čna -o prid.

|pripadnica ilirskega plemena|: naselitev Daorsov in

Njegov pogled na svet je vse bolj darvinističen; v

Daorsinj v dolini reke Neretve

stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik darvinistični (< Daórs)

evolucionizem; Po darvinistični teoriji naj bi bila

{B} Daorsinjin

naravna selekcija usmerjena le k lastnostim, ki nam

{O} EDNINA: im. Daórsinja, rod. Daórsinje, daj.

pomagajo preživeti

Daórsinji, tož. Daórsinjo, mest. pri Daórsinji, or. z

(< Darwin)

Daórsinjo; DVOJINA: im. Daórsinji, rod. Daórsinj, daj.

{O} moški: EDNINA: im. darvinístičen, rod.

Daórsinjama, tož. Daórsinji, mest. pri Daórsinjah, or.

darvinístičnega, daj. darvinístičnemu, tož.

z Daórsinjama; MNOŽINA: im. Daórsinje, rod.

darvinístičen (živostno darvinístičnega), mest. pri

Daórsinj, daj. Daórsinjam, tož. Daórsinje, mest. pri

darvinístičnem, or. z darvinístičnim; DVOJINA: im.

Daórsinjah, or. z Daórsinjami

darvinístična, rod. darvinístičnih, daj.

STATUS: predlog

darvinístičnima, tož. darvinístična, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

darvinístičnih, or. z darvinístičnima; MNOŽINA: im.

samostalnik ženskega spola

darvinístični, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnim, tož. darvinístične, mest. pri darvinístičnih, or. z

daórski -a -o prid.

darvinístičnimi

daorska kovnica denarja

ženski: EDNINA: im. darvinístična, rod. darvinístične, (< Daórs)

daj. darvinístični, tož. darvinístično, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. daórski, rod. daórskega, daj.

darvinístični, or. z darvinístično; DVOJINA: im.

daórskemu, tož. daórski (živostno daórskega), mest. pri darvinístični, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnima, daórskem, or. z daórskim; DVOJINA: im. daórska, rod.

tož. darvinístični, mest. pri darvinístičnih, or. z

daórskih, daj. daórskima, tož. daórska, mest. pri

darvinístičnima; MNOŽINA: im. darvinístične, rod.

daórskih, or. z daórskima; MNOŽINA: im. daórski, rod.

darvinístičnih, daj. darvinístičnim, tož. darvinístične, daórskih, daj. daórskim, tož. daórske, mest. pri

mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnimi

daórskih, or. z daórskimi

srednji: EDNINA: im. darvinístično, rod.

ženski: EDNINA: im. daórska, rod. daórske, daj.

darvinístičnega, daj. darvinístičnemu, tož.

daórski, tož. daórsko, mest. pri daórski, or. z daórsko; darvinístično, mest. pri darvinístičnem, or. z

DVOJINA: im. daórski, rod. daórskih, daj. daórskima,

darvinístičnim; DVOJINA: im. darvinístični, rod.

tož. daórski, mest. pri daórskih, or. z daórskima;

darvinístičnih, daj. darvinístičnima, tož. darvinístični, MNOŽINA: im. daórske, rod. daórskih, daj. daórskim,

mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnima;

tož. daórske, mest. pri daórskih, or. z daórskimi

MNOŽINA: im. darvinístična, rod. darvinístičnih, daj.

srednji: EDNINA: im. daórsko, rod. daórskega, daj.

darvinístičnim, tož. darvinístična, mest. pri

daórskemu, tož. daórsko, mest. pri daórskem, or. z

darvinístičnih, or. z darvinístičnimi

daórskim; DVOJINA: im. daórski, rod. daórskih, daj.

STATUS: predlog

daórskima, tož. daórski, mest. pri daórskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

181



pri Darwinovih, or. z Darwinovima; MNOŽINA: im.

darvinístka -e ž

Darwinovi, rod. Darwinovih, daj. Darwinovim, tož.

|privrženka darvinizma|: Očitali so ji, da je

Darwinove, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovimi

darvinistka, ker je zavračala cepljenje

ženski: EDNINA: im. Darwinova, rod. Darwinove, daj.

(< Darwin)

Darwinovi, tož. Darwinovo, mest. pri Darwinovi, or. z

{B} darvinistkin

Darwinovo; DVOJINA: im. Darwinovi, rod.

{O} EDNINA: im. darvinístka, rod. darvinístke, daj.

Darwinovih, daj. Darwinovima, tož. Darwinovi, mest.

darvinístki, tož. darvinístko, mest. pri darvinístki, or. z pri Darwinovih, or. z Darwinovima; MNOŽINA: im.

darvinístko; DVOJINA: im. darvinístki, rod. darvinístk, Darwinove, rod. Darwinovih, daj. Darwinovim, tož.

daj. darvinístkama, tož. darvinístki, mest. pri

Darwinove, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovimi

darvinístkah, or. z darvinístkama; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Darwinovo, rod. Darwinovega, darvinístke, rod. darvinístk, daj. darvinístkam, tož.

daj. Darwinovemu, tož. Darwinovo, mest. pri

darvinístke, mest. pri darvinístkah, or. z

Darwinovem, or. z Darwinovim; DVOJINA: im.

darvinístkami

Darwinovi, rod. Darwinovih, daj. Darwinovima, tož.

STATUS: predlog

Darwinovi, mest. pri Darwinovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Darwinovima; MNOŽINA: im. Darwinova, rod.



Darwinovih, daj. Darwinovim, tož. Darwinova, mest.

darvinízem -zma m

pri Darwinovih, or. z Darwinovimi

|Darwinov razvojni nauk|: Danes poznamo več vrst

STATUS: predlog

darvinizma, predvsem pa družbenega in biološkega;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Za neoliberalizem pravijo, da je sodobna različica



socialnega darvinizma

Dávid -a m; ime bitja, osebno ime

(< Darwin)

|moško ime|: Ime mu je David in je po rodu Jud;

{O} EDNINA: im. darvinízem, rod. darvinízma, daj.

pesem Davida Bowieja; |svetopisemska oseba|: boj

darvinízmu, tož. darvinízem, mest. pri darvinízmu, or.

Davida proti Goljatu

z darvinízmom; DVOJINA: im. darvinízma, rod.

{B} Davidov

darvinízmov, daj. darvinízmoma, tož. darvinízma,

{O} EDNINA: im. Dávid, rod. Dávida, daj. Dávidu, tož.

mest. pri darvinízmih, or. z darvinízmoma; MNOŽINA:

Dávida, mest. pri Dávidu, or. z Dávidom; DVOJINA:

im. darvinízmi, rod. darvinízmov, daj. darvinízmom,

im. Dávida, rod. Dávidov, daj. Dávidoma, tož. Dávida,

tož. darvinízme, mest. pri darvinízmih, or. z

mest. pri Dávidih, or. z Dávidoma; MNOŽINA: im.

darvinízmi

Dávidi, rod. Dávidov, daj. Dávidom, tož. Dávide, mest.

STATUS: predlog

pri Dávidih, or. z Dávidi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Darwin -a [dárvin] m; ime bitja, osebno ime

moška); religijska imena

|priimek|; |britanski naravoslovec|: teorija Charlesa



Darwina o nastanku vrst; Na Darwina in njegov

Dávidov -a -o prid.

razvojni nauk so najbolj vplivali otoki v

svetopisemska prispodoba Davidovega prestola;

Galapaškem otočju; prim. darviníst

Davidova zvezda ||simbol judaizma||: Merkava ali

{B} Darwinov

Davidova zvezda v judovskem duhovnem izročilu

{O} EDNINA: im. Darwin, rod. Darwina, daj. Darwinu,

simbolizira harmonijo vesoljskega in zemeljskega

tož. Darwina, mest. pri Darwinu, or. z Darwinom;

(< Dávid)

DVOJINA: im. Darwina, rod. Darwinov, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Dávidov, rod. Dávidovega, Darwinoma, tož. Darwina, mest. pri Darwinih, or. z

daj. Dávidovemu, tož. Dávidov (živostno

Darwinoma; MNOŽINA: im. Darwini, rod. Darwinov,

Dávidovega), mest. pri Dávidovem, or. z Dávidovim;

daj. Darwinom, tož. Darwine, mest. pri Darwinih, or. z

DVOJINA: im. Dávidova, rod. Dávidovih, daj.

Darwini

Dávidovima, tož. Dávidova, mest. pri Dávidovih, or. z

STATUS: predlog

Dávidovima; MNOŽINA: im. Dávidovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Dávidovih, daj. Dávidovim, tož. Dávidove, mest. pri



Dávidovih, or. z Dávidovimi

Darwinov -a -o [dárvinov-] prid.

ženski: EDNINA: im. Dávidova, rod. Dávidove, daj.

Darwinov evolucijski nauk

Dávidovi, tož. Dávidovo, mest. pri Dávidovi, or. z

(< Darwin)

Dávidovo; DVOJINA: im. Dávidovi, rod. Dávidovih,

{O} moški: EDNINA: im. Darwinov, rod.

daj. Dávidovima, tož. Dávidovi, mest. pri Dávidovih,

Darwinovega, daj. Darwinovemu, tož. Darwinov

or. z Dávidovima; MNOŽINA: im. Dávidove, rod.

(živostno Darwinovega), mest. pri Darwinovem, or. z

Dávidovih, daj. Dávidovim, tož. Dávidove, mest. pri

Darwinovim; DVOJINA: im. Darwinova, rod.

Dávidovih, or. z Dávidovimi

Darwinovih, daj. Darwinovima, tož. Darwinova, mest.

182

srednji: EDNINA: im. Dávidovo, rod. Dávidovega, daj.



Dávidovemu, tož. Dávidovo, mest. pri Dávidovem, or.

Dávis -a [dêjvis] m; ime bitja, osebno ime

z Dávidovim; DVOJINA: im. Dávidovi, rod.

|priimek|: Američan Dwight Davis je izdelal model

Dávidovih, daj. Dávidovima, tož. Dávidovi, mest. pri

teniškega tekmovanja; Z Milesom Davisom je igral

Dávidovih, or. z Dávidovima; MNOŽINA: im.

na dveh njegovih albumih

Dávidova, rod. Dávidovih, daj. Dávidovim, tož.

{B} Davisov

Dávidova, mest. pri Dávidovih, or. z Dávidovimi

{O} EDNINA: im. Davis, rod. Davisa, daj. Davisu, tož.

STATUS: predlog

Davisa, mest. pri Davisu, or. z Davisom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Davisa, rod. Davisov, daj. Davisoma, tož. Davisa,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

mest. pri Davisih, or. z Davisoma; MNOŽINA: im.



Davisi, rod. Davisov, daj. Davisom, tož. Davise, mest.

da Vinci ∼ -ja [da vínči]

pri Davisih, or. z Davisi

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, STATUS: predlog

inženir, kipar in slikar|: Da Vinci je bil za tisti čas PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

nedvomno najbolj učen mož na številnih področjih;



Sliko Mona Liza naj bi da Vinci ustvaril v Firencah;

Davisov -a -o [dêjvisov-] prid.

Berem knjigo o Leonardu da Vinciju

Davisova precizna režija se dosledno izogne

{B} da Vincijev

vsakršni ganljivosti; Tekmovanje je dobilo zdajšnje

{O} EDNINA: im. da Vinci, rod. da Vincija, daj. da

ime po Davisovi smrti leta 1945; Davisov pokal

Vinciju, tož. da Vincija, mest. pri da Vinciju, or. z da

||nagrada||: Avstralski teniški igralci so v prvem

Vincijem

polfinalnem dvoboju tekmovanja za Davisov pokal

STATUS: predlog

premagali Brazilijo; prim. Davisov pokal

P

(< Dávis)

RAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

samostalnik moškega spola

{O} moški:



EDNINA: im. Davisov, rod. Davisovega,

daj. Davisovemu, tož. Davisov (živostno Davisovega),



mest. pri Davisovem, or. z Davisovim; DVOJINA: im.

da Vincijev ∼ -a ∼ -o [da vínčijev-] prid.

Davisova, rod. Davisovih, daj. Davisovima, tož.

Da Vincijeva skrivnostna ženska je bila Lisa

Davisova, mest. pri Davisovih, or. z Davisovima;

Gherardini; izvedenec za da Vincijev umetniški

MNOŽINA: im. Davisovi, rod. Davisovih, daj.

opus

Davisovim, tož. Davisove, mest. pri Davisovih, or. z

(< da Vinci)

Davisovimi

{O} moški: EDNINA: im. da Vincijev, rod. da

ženski: EDNINA: im. Davisova, rod. Davisove, daj.

Vincijevega, daj. da Vincijevemu, tož. da Vincijev

Davisovi, tož. Davisovo, mest. pri Davisovi, or. z

(živostno da Vincijevega), mest. pri da Vincijevem, or.

Davisovo; DVOJINA: im. Davisovi, rod. Davisovih,

z da Vincijevim; DVOJINA: im. da Vincijeva, rod. da

daj. Davisovima, tož. Davisovi, mest. pri Davisovih,

Vincijevih, daj. da Vincijevima, tož. da Vincijeva,

or. z Davisovima; MNOŽINA: im. Davisove, rod.

mest. pri da Vincijevih, or. z da Vincijevima;

Davisovih, daj. Davisovim, tož. Davisove, mest. pri

MNOŽINA: im. da Vincijevi, rod. da Vincijevih, daj. da

Davisovih, or. z Davisovimi

Vincijevim, tož. da Vincijeve, mest. pri da

srednji: EDNINA: im. Davisovo, rod. Davisovega, daj.

Vincijevih, or. z da Vincijevimi

Davisovemu, tož. Davisovo, mest. pri Davisovem, or.

ženski: EDNINA: im. da Vincijeva, rod. da Vincijeve, z Davisovim; DVOJINA: im. Davisovi, rod. Davisovih,

daj. da Vincijevi, tož. da Vincijevo, mest. pri da

daj. Davisovima, tož. Davisovi, mest. pri Davisovih,

Vincijevi, or. z da Vincijevo; DVOJINA: im. da

or. z Davisovima; MNOŽINA: im. Davisova, rod.

Vincijevi, rod. da Vincijevih, daj. da Vincijevima, tož.

Davisovih, daj. Davisovim, tož. Davisova, mest. pri

da Vincijevi, mest. pri da Vincijevih, or. z da

Davisovih, or. z Davisovimi

Vincijevima; MNOŽINA: im. da Vincijeve, rod. da

STATUS: predlog

Vincijevih, daj. da Vincijevim, tož. da Vincijeve,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

mest. pri da Vincijevih, or. z da Vincijevimi

srednji: EDNINA: im. da Vincijevo, rod. da

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Vincijevega, daj. da Vincijevemu, tož. da Vincijevo,

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

mest. pri da Vincijevem, or. z da Vincijevim;



DVOJINA: im. da Vincijevi, rod. da Vincijevih, daj. da

Davisov pokal -ega -a [dêjvisov- pokál] m; stvarno Vincijevima, tož. da Vincijevi, mest. pri da

ime

Vincijevih, or. z da Vincijevima; MNOŽINA: im. da

|podomačeno za Davis cup|; |teniško tekmovanje|:

Vincijeva, rod. da Vincijevih, daj. da Vincijevim, tož.

finale Davisovega pokala

da Vincijeva, mest. pri da Vincijevih, or. z da

{O} EDNINA: im. Davisov pokal, rod. Davisovega

Vincijevimi

pokala, daj. Davisovemu pokalu, tož. Davisov pokal,

STATUS: predlog

mest. pri Davisovem pokalu, or. z Davisovim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pokalom

183

STATUS: predlog

|priimek| Doris Day ||umetniško ime Doris

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Kappelhoff, ameriške filmske igralke in pevke||:



filmi z Doris Day in Rockom Hudsonom

Dávor -ja m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Day, rod. Day, daj. Day, tož. Day,

|moško ime|: Na recepciji sva se srečali z Davorjem

mest. pri Day, or. z Day; DVOJINA: im. Day, rod. Day,

{B} Davorjev

daj. Day, tož. Day, mest. pri Day, or. z Day; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Dávor, rod. Dávorja, daj. Dávorju,

im. Day, rod. Day, daj. Day, tož. Day, mest. pri Day, or.

tož. Dávorja, mest. pri Dávorju, or. z Dávorjem;

z Day

DVOJINA: im. Dávorja, rod. Dávorjev, daj. Dávorjema,

STATUS: predlog

tož. Dávorja, mest. pri Dávorjih, or. z Dávorjema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

MNOŽINA: im. Dávorji, rod. Dávorjev, daj. Dávorjem,

psevdonimi

tož. Dávorje, mest. pri Dávorjih, or. z Dávorji



STATUS: predlog

Dayev -a -o [dêjev-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Dayevo pismo Vošnjaku

moška)

(< Day1)



{O} moški: EDNINA: im. Dayev, rod. Dayevega, daj.

Dávorjev -a -o prid.

Dayevemu, tož. Dayev (živostno Dayevega), mest. pri

Pričakala sta nas Davorjeva dedek in babica

Dayevem, or. z Dayevim; DVOJINA: im. Dayeva, rod.

(< Dávor)

Dayevih, daj. Dayevima, tož. Dayeva, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Dávorjev, rod. Dávorjevega, Dayevih, or. z Dayevima; MNOŽINA: im. Dayevi, rod.

daj. Dávorjevemu, tož. Dávorjev (živostno

Dayevih, daj. Dayevim, tož. Dayeve, mest. pri

Dávorjevega), mest. pri Dávorjevem, or. z

Dayevih, or. z Dayevimi

Dávorjevim; DVOJINA: im. Dávorjeva, rod.

ženski: EDNINA: im. Dayeva, rod. Dayeve, daj.

Dávorjevih, daj. Dávorjevima, tož. Dávorjeva, mest.

Dayevi, tož. Dayevo, mest. pri Dayevi, or. z Dayevo;

pri Dávorjevih, or. z Dávorjevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Dayevi, rod. Dayevih, daj. Dayevima,

Dávorjevi, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevim, tož.

tož. Dayevi, mest. pri Dayevih, or. z Dayevima;

Dávorjeve, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevimi

MNOŽINA: im. Dayeve, rod. Dayevih, daj. Dayevim,

ženski: EDNINA: im. Dávorjeva, rod. Dávorjeve, daj.

tož. Dayeve, mest. pri Dayevih, or. z Dayevimi

Dávorjevi, tož. Dávorjevo, mest. pri Dávorjevi, or. z

srednji: EDNINA: im. Dayevo, rod. Dayevega, daj.

Dávorjevo; DVOJINA: im. Dávorjevi, rod. Dávorjevih,

Dayevemu, tož. Dayevo, mest. pri Dayevem, or. z

daj. Dávorjevima, tož. Dávorjevi, mest. pri

Dayevim; DVOJINA: im. Dayevi, rod. Dayevih, daj.

Dávorjevih, or. z Dávorjevima; MNOŽINA: im.

Dayevima, tož. Dayevi, mest. pri Dayevih, or. z

Dávorjeve, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevim, tož.

Dayevima; MNOŽINA: im. Dayeva, rod. Dayevih, daj.

Dávorjeve, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevimi

Dayevim, tož. Dayeva, mest. pri Dayevih, or. z

srednji: EDNINA: im. Dávorjevo, rod. Dávorjevega, Dayevimi

daj. Dávorjevemu, tož. Dávorjevo, mest. pri

STATUS: predlog

Dávorjevem, or. z Dávorjevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Dávorjevi, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevima, tož.



Dávorjevi, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevima;

Daytonski sporazum -ega -a [dêjtonski sporazúm]

MNOŽINA: im. Dávorjeva, rod. Dávorjevih, daj.

m; stvarno ime

Dávorjevim, tož. Dávorjeva, mest. pri Dávorjevih, or.

|mednarodni sporazum|: S podpisom Daytonskega

z Dávorjevimi

sporazuma se je končala vojna v Bosni in

STATUS: predlog

Hercegovini

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Daytonski sporazum, rod.



Daytonskega sporazuma, daj. Daytonskemu

Day1 -a [dêj] m; ime bitja, osebno ime

sporazumu, tož. Daytonski sporazum, mest. pri

|priimek|: intervju Robina Daya z Margaret

Daytonskem sporazumu, or. z Daytonskim

Thatcher

sporazumom

{B} Dayev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Day, rod. Daya, daj. Dayu, tož. Daya,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

mest. pri Dayu, or. z Dayem; DVOJINA: im. Daya, rod.



Dayev, daj. Dayema, tož. Daya, mest. pri Dayih, or. z

Dážbóg -a m; ime bitja, religijsko ime

Dayema; MNOŽINA: im. Dayi, rod. Dayev, daj.

|slovanski bog sonca|: Ruski knezi so se imeli za

Dayem, tož. Daye, mest. pri Dayih, or. z Dayi

potomce Dažboga

STATUS: predlog

{B} Dažbogov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{O} EDNINA: im. Dážbóg, rod. Dážbogá, daj.



Dážbógu, tož. Dážbogá, mest. pri Dážbógu, or. z

Day2 - [dêj] ž; ime bitja, osebno ime

Dážbógom

184

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. De Amicisov, rod. De

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Amicisovega, daj. De Amicisovemu, tož. De



Amicisov (živostno De Amicisovega), mest. pri De

dB -- [də̀bə̀ tudi dəbə̀ in débé tudi debé] m; simbol Amicisovem, or. z De Amicisovim; DVOJINA: im. De

|decibel|: Najboljšo zvočno izolacijo (tj. 55 dB) ima

Amicisova, rod. De Amicisovih, daj. De

koprena iz volnenih vlaken

Amicisovima, tož. De Amicisova, mest. pri De

STATUS: predlog

Amicisovih, or. z De Amicisovima; MNOŽINA: im.

P

De Amicisovi, rod. De Amicisovih, daj. De

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Amicisovim,



tož. De Amicisove, mest. pri De

Db -- [də̀bə̀

Amicisovih, or. z De Amicisovimi

tudi dəbə̀ in débé tudi debé] m; simbol

|dubnij|: Simbol za kemijski element dubnij je Db

ženski: EDNINA: im. De Amicisova, rod. De

Amicisove,

S

daj. De Amicisovi, tož. De Amicisovo,

TATUS: predlog

mest. pri De Amicisovi, or. z De Amicisovo;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

DVOJINA: im. De Amicisovi, rod. De Amicisovih, daj.



De Amicisovima, tož. De Amicisovi, mest. pri De

dcl -- m; simbol; obširneje glej pri dL

Amicisovih, or. z De Amicisovima; MNOŽINA: im.



De Amicisove, rod. De Amicisovih, daj. De

d. d. [dé dé in də̀ də̀] okrajš.

Amicisovim, tož. De Amicisove, mest. pri De

|delniška družba|: za imenom, z vejico Helios, d. d.; za Amicisovih, or. z De Amicisovimi

imenom tudi stično Helios, d.d.; prim. dedé

srednji: EDNINA: im. De Amicisovo, rod. De

STATUS: predlog

Amicisovega, daj. De Amicisovemu, tož. De

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave; okrajšave

Amicisovo, mest. pri De Amicisovem, or. z De



Amicisovim; DVOJINA: im. De Amicisovi, rod. De

ddr. [də̀də̀rə̀ tudi dədərə̀] okrajš.

Amicisovih, daj. De Amicisovima, tož. De

|dvojni doktor; dvojna doktorica|: pred imenom

Amicisovi, mest. pri De Amicisovih, or. z De

Predavanje bo moderiral ddr. Janez Novak; prim.

Amicisovima; MNOŽINA: im. De Amicisova, rod. De

dr.

Amicisovih, daj. De Amicisovim, tož. De Amicisova,

STATUS: predlog

mest. pri De Amicisovih, or. z De Amicisovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

DE -- [də̀é tudi dəé in déé tudi deé] m; simbol



|mednarodna oznaka Deutschland: Nemčija|

dec. okrajš.

STATUS: predlog

|december|: v datumu Na Dunaju, 15. dec. 1905

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

.de okrajš.



|Nemčija|: kot spletna domena Registriral je domeno

decêmber -bra m

.de; v spletnih naslovih, stično www.google.de

|mesec v letu|: Dovoljenje so pridobili decembra;

STATUS: predlog

Razstavo so pripravili v decembru; pri navajanju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

datuma Predavanje je bilo v soboto, 15. decembra,



ob 10. uri; veseli december ||decembrske prireditve||: De Amicis ~ -a [de amíčis] m; ime bitja, osebno ime Začel se je veseli december

|priimek|; |italijanski pisatelj|: Italijanski pisatelj De

{O} EDNINA: im. decêmber, rod. decêmbra, daj.

Amicis je zaslovel z romani, povestmi in novelami

decêmbru, tož. decêmber, mest. pri decêmbru, or. z

iz vojaškega, meščanskega in kmečkega življenja;

decêmbrom; DVOJINA: im. decêmbra, rod.

Ilustriral je knjižne izdaje pisatelja Edmonda De

decêmbrov, daj. decêmbroma, tož. decêmbra, mest. pri

Amicisa

decêmbrih, or. z decêmbroma; MNOŽINA: im.

{B} De Amicisov

decêmbri, rod. decêmbrov, daj. decêmbrom, tož.

{O} EDNINA: im. De Amicis, rod. De Amicisa, daj. De

decêmbre, mest. pri decêmbrih, or. z decêmbri

Amicisu, tož. De Amicisa, mest. pri De Amicisu, or. z

STATUS: predlog

De Amicisom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

STATUS: predlog

posebnih datumov, dnevov, mesecev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki





décibél -a m

De Amicisov ~ -a ~ -o [de amíčisov-] prid.

|merska enota|: Pri pogovoru nastaja hrup približno

De Amicisov mladinski roman »Srce«

60 decibelov <60 dB>; prim. dB

(< De Amicis)

(< Bell)

185

{O} EDNINA: im. décibél, rod. décibéla, daj. décibélu, Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjeva,

tož. décibél, mest. pri décibélu, or. z décibélom;

rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož.

DVOJINA: im. décibéla, rod. décibélov, daj.

de Courtenayjeva, mest. pri de Courtenayjevih, or. z

décibéloma, tož. décibéla, mest. pri décibélih, or. z

de Courtenayjevimi

décibéloma; MNOŽINA: im. décibéli, rod. décibélov,

STATUS: predlog

daj. décibélom, tož. décibéle, mest. pri décibélih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

décibéli



STATUS: predlog

Dédal -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

|podomačeno za Dedalos|; |grška bajeslovna oseba|:



legenda o Dedalu in Ikarju

de Courtenay ~ -ja [də kurtəné, rod. də kurtənêja]

{B} Dedalov

m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Dédal, rod. Dédala, daj. Dédalu, tož.

|priimek|; |poljski jezikoslovec|: De Courtenay je

Dédala, mest. pri Dédalu, or. z Dédalom; DVOJINA:

pisal kritike Cankarjevih del že komaj leto po

im. Dédala, rod. Dédalov, daj. Dédaloma, tož. Dédala,

njihovem izidu; Izhodišča Jana Baudouina de

mest. pri Dédalih, or. z Dédaloma; MNOŽINA: im.

Courtenayja so oblikovala izhodišča leningrajske,

Dédali, rod. Dédalov, daj. Dédalom, tož. Dédale, mest.

moskovske in praške šole fonologije; prim.

pri Dédalih, or. z Dédali

Baudouin de Courtenay

STATUS: predlog

{B} de Courtenayjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O} EDNINA: im. de Courtenay, rod. de Courtenayja,

rimska imena

daj. de Courtenayju, tož. de Courtenayja, mest. pri de



Courtenayju, or. z de Courtenayjem

dedé -êja m

STATUS: predlog

|delniška družba|: Podjetje ima statut dedeja; Sestal

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

se je z direktorji večjih dedejev; Med invalidskimi



podjetji je manj kot 3,5 odstotka dedejev, preostalo

de Courtenayjev ~ -a ~ -o [də kurtənêjev-] prid.

pa so deooji

De Courtenayjeva zapuščina se nahaja v arhivih

(< d. d.)

Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu;

{O} EDNINA: im. dedé, rod. dedêja, daj. dedêju, tož.

Razmišljanja o uporabni lingvistiki sodijo v de

dedé, mest. pri dedêju, or. z dedêjem; DVOJINA: im.

Courtenayjevo zadnje ustvarjalno obdobje

dedêja, rod. dedêjev, daj. dedêjema, tož. dedêja, mest.

(< Baudouin de Courtenay)

pri dedêjih, or. z dedêjema; MNOŽINA: im. dedêji, rod.

{O} moški: EDNINA: im. de Courtenayjev, rod. de

dedêjev, daj. dedêjem, tož. dedêje, mest. pri dedêjih,

Courtenayjevega, daj. de Courtenayjevemu, tož. de

or. z dedêji

Courtenayjev (živostno de Courtenayjevega), mest. pri

STATUS: predlog

de Courtenayjevem, or. z de Courtenayjevim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave DVOJINA: im. de Courtenayjeva, rod. de



Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevima, tož. de

dédek -dka m

Courtenayjeva, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de

|stari oče, ded|: Šestletna Tjaša je na razstavo prišla Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjevi,

z dedkom; stari običaji naših dedkov in babic;

rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož.

|bajeslovna oseba|: v zvezi dedek/Dedek Mraz Otroci si de Courtenayjeve, mest. pri de Courtenayjevih, or. z

bodo gotovo z vznemirjenjem ogledali ljubljanski

de Courtenayjevimi

sprevod dedka/Dedka Mraza; večer z

ženski: EDNINA: im. de Courtenayjeva, rod. de

dedkom/Dedkom Mrazom

Courtenayjeve, daj. de Courtenayjevi, tož. de

{O} EDNINA: im. dédek, rod. dédka, daj. dédku, tož.

Courtenayjevo, mest. pri de Courtenayjevi, or. z de

dédka, mest. pri dédku, or. z dédkom; DVOJINA: im.

Courtenayjevo; DVOJINA: im. de Courtenayjevi, rod.

dédka, rod. dédkov, daj. dédkom, tož. dédka, mest. pri

de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevima, tož. de

dédkih, or. z dédkoma; MNOŽINA: im. dédki, rod.

Courtenayjevi, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de

dédkov, daj. dédkom, tož. dédke, mest. pri dédkih, or.

Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjeve,

z dédki

rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož.

STATUS: predlog

de Courtenayjeve, mest. pri de Courtenayjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; de Courtenayjevimi

mitološka imena

srednji: EDNINA: im. de Courtenayjevo, rod. de

Courtenayjevega,



daj. de Courtenayjevemu, tož. de

Courtenayjevo,

de Gaulle ~ -lla [də gól] m; ime bitja, osebno ime mest. pri de Courtenayjevem, or. z de

Courtenayjevim;

|priimek|; |francoski general in državnik|: De Gaulle

DVOJINA: im. de Courtenayjevi, rod.

de Courtenayjevih,

je bil na čelu Francije dvakrat; sprejem pri generalu

daj. de Courtenayjevima, tož. de

Courtenayjevi,

de Gaullu; Francozi so ji podelili medaljo Charlesa

mest. pri de Courtenayjevih, or. z de

de Gaulla

186

{B} de Gaullov

{O} EDNINA: im. dekán, rod. dekána, daj. dekánu, tož.

{O} EDNINA: im. de Gaulle, rod. de Gaulla, daj. de

dekána, mest. pri dekánu, or. z dekánom; DVOJINA:

Gaullu, tož. de Gaulla, mest. pri de Gaullu, or. z de

im. dekána, rod. dekánov, daj. dekánoma, tož. dekána,

Gaullom

mest. pri dekánih, or. z dekánoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

dekáni, rod. dekánov, daj. dekánom, tož. dekáne, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

pri dekánih, or. z dekáni

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu de Gaullov ~ -a ~ -o [də gólov-] prid.



De Gaullova ideja je temeljila na skupnosti

dekánica -e ž; obširneje glej pri dekánja

sodelovanja; tesen de Gaullov sodelavec



(< de Gaulle)

dekáničin -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. de Gaullov, rod. de

Na sodišču so povzeli dekaničin odgovor

Gaullovega, daj. de Gaullovemu, tož. de Gaullov

(< dekanica)

(živostno de Gaullovega), mest. pri de Gaullovem, or.

{O} moški: EDNINA: im. dekáničin, rod.

z de Gaullovim; DVOJINA: im. de Gaullova, rod. de

dekáničinega, daj. dekáničinemu, tož. dekáničin

Gaullovih, daj. de Gaullovima, tož. de Gaullova, mest.

(živostno dekáničinega), mest. pri dekáničinem, or. z

pri de Gaullovih, or. z de Gaullovima; MNOŽINA: im.

dekáničinim; DVOJINA: im. dekáničina, rod.

de Gaullovi, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovim,

dekáničinih, daj. dekáničinima, tož. dekáničina, mest.

tož. de Gaullove, mest. pri de Gaullovih, or. z de

pri dekáničinih, or. z dekáničinima; MNOŽINA: im.

Gaullovimi

dekáničini, rod. dekáničinih, daj. dekáničinim, tož.

ženski: EDNINA: im. de Gaullova, rod. de Gaullove, dekáničine, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinimi

daj. de Gaullovi, tož. de Gaullovo, mest. pri de

ženski: EDNINA: im. dekáničina, rod. dekáničine, daj.

Gaullovi, or. z de Gaullovo; DVOJINA: im. de

dekáničini, tož. dekáničino, mest. pri dekáničini, or. z Gaullovi, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovima, tož.

dekáničino; DVOJINA: im. dekáničini, rod.

de Gaullovi, mest. pri de Gaullovih, or. z de

dekáničinih, daj. dekáničinima, tož. dekáničini, mest.

Gaullovima; MNOŽINA: im. de Gaullove, rod. de

pri dekáničinih, or. z dekáničinima; MNOŽINA: im.

Gaullovih, daj. de Gaullovim, tož. de Gaullove, mest.

dekáničine, rod. dekáničinih, daj. dekáničinim, tož.

pri de Gaullovih, or. z de Gaullovimi

dekáničine, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinimi

srednji: EDNINA: im. de Gaullovo, rod. de

srednji: EDNINA: im. dekáničino, rod. dekáničinega, Gaullovega, daj. de Gaullovemu, tož. de Gaullovo,

daj. dekáničinemu, tož. dekáničino, mest. pri

mest. pri de Gaullovem, or. z de Gaullovim;

dekáničinem, or. z dekáničinim; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. de Gaullovi, rod. de Gaullovih, daj. de

dekáničini, rod. dekáničinih, daj. dekáničinima, tož.

Gaullovima, tož. de Gaullovi, mest. pri de Gaullovih,

dekáničini, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinima;

or. z de Gaullovima; MNOŽINA: im. de Gaullova, rod.

MNOŽINA: im. dekáničina, rod. dekáničinih, daj.

de Gaullovih, daj. de Gaullovim, tož. de Gaullova,

dekáničinim, tož. dekáničina, mest. pri dekáničinih,

mest. pri de Gaullovih, or. z de Gaullovimi

or. z dekáničinimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





degolíst -a m; obširneje glej pri golíst

dekánja -e in dekánica -e tudi dekánka -e ž



|položajni naziv; vodja fakultete|: Ladjo je krstila

degolístičen -čna -o prid.; obširneje glej pri golístičen dekanja/dekanica fakultete za pomorstvo; pred



imenom odstop dekanje/dekanice doktorice Jane

degolistka -e ž; obširneje glej pri golístka

Novak



(< dekán)

degolízem -zma m; obširneje glej pri golízem

{B} dekanjin in dekaničin tudi dekankin



{O} EDNINA: im. dekánja in dekánica tudi dekánka,

dekán -a m

rod. dekánje in dekánice tudi dekánke, daj. dekánji in

|položajni naziv; vodja fakultete|: srečanje dekana

dekánici tudi dekánki, tož. dekánjo in dekánico tudi

fakultete in rektorja univerze; kolegij dekanov; pred

dekánko, mest. pri dekánji in pri dekánici tudi pri

imenom govor dekana doktorja Janeza Novaka;

dekánki, or. z dekánjo in z dekánico tudi z dekánko;

|položajni naziv; vodja dekanije|: Več let je bil

DVOJINA: im. dekánji in dekánici tudi dekánki, rod.

župnik in dekan; pred imenom Slovesnosti, ki jo je

dekánj in dekánic tudi dekánk, daj. dekánjama in

vodil dekan Janez Novak, je prisostvovalo 3000

dekánicama tudi dekánkama, tož. dekánji in dekánici

ljudi

tudi dekánki, mest. pri dekánjah in pri dekánicah tudi

{B} dekanov

pri dekánkah, or. z dekánjama in z dekánicama tudi z

dekánkama; MNOŽINA: im. dekánje in dekánice tudi

187

dekánke, rod. dekánj in dekánic tudi dekánk, daj.

dékličinim, tož. dékličine, mest. pri dékličinih, or. z dekánjam in dekánicam tudi dekánkam, tož. dekánje

dékličinimi

in dekánice tudi dekánke, mest. pri dekánjah in pri

ženski: EDNINA: im. dékličina, rod. dékličine, daj.

dekánicah tudi pri dekánkah, or. z dekánjami in z

dékličini, tož. dékličino, mest. pri dékličini, or. z

dekánicami tudi z dekánkami

dékličino; DVOJINA: im. dékličini, rod. dékličinih, daj.

STATUS: predlog

dékličinima, tož. dékličini, mest. pri dékličinih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; dékličinima; MNOŽINA: im. dékličine, rod. dékličinih,

samostalnik ženskega spola

daj. dékličinim, tož. dékličine, mest. pri dékličinih, or.



z dékličinimi

dekánka1 -e

srednji:

ž

EDNINA: im. dékličino, rod. dékličinega, daj.

|vrsta hruške|: hruška zimska dekanka;

dékličinemu,

prim.

tož. dékličino, mest. pri dékličinem, or. z

dekánja

dékličinim; DVOJINA: im. dékličini, rod. dékličinih,

{B} dekánkin

daj. dékličinima, tož. dékličini, mest. pri dékličinih, or.

{O}

z dékličinima;

EDNINA: im. dekánka, rod. dekánke, daj. dekánki,

MNOŽINA: im. dékličina, rod.

dékličinih,

tož. dekánko, mest. pri dekánki, or. z dekánko;

daj. dékličinim, tož. dékličina, mest. pri

dékličinih,

DVOJINA: im. dekánki, rod. dekánk, daj. dekánkama,

or. z dékličinimi

tož. dekánki, mest. pri dekánkah, or. z dekánkama;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. dekánke, rod. dekánk, daj. dekánkam,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. dekánke, mest. pri dekánkah, or. z dekánkami



STATUS: predlog

del. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

|delovni|: del. čas; del. razmerje; |deležnik; deležje|: V slovarju so deležniki označeni z del.; |delavski|:

dekánka2 -e

del. gibanje

ž; obširneje glej pri dekánja



STATUS: predlog

déklica -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|manjšalno dekle|: Roman opisuje usodo devetletne



deklice z Aljaske; Tekmovalo je 67 deklic in 78

de la Véga ~ ~ -e in de la Véga ~ ~ -a m; ime bitja, dečkov; |domišljijski lik|: v zvezi deklica Delfina V

osebno ime

knjigi sta dve pripovedi: o srebrni rački ter o deklici

|priimek|: De la Vega se nenehno bori proti krivici

Delfini in lisici Zvitorepki; ajdovska deklica

in zatiranju; družina de la Vege/Vega; Diego de la

||bajeslovno bitje, deklica velike rasti||: Znano je

Vega je sin bogataša in živi v Los Angelesu

bilo, da je ajdovska deklica sedela na vrhu Ajdne in

{B} de la Vegov

namakala noge v Savi; morska deklica ||bajeslovno

{O} EDNINA: im. de la Véga, rod. de la Vége in de la

bitje, podobno ženski z ribjim repom||: Francoska

Véga, daj. de la Végi in de la Végu, tož. de la Végo in potapljača sta pripovedovala, da sta v globini kakih

de la Véga, mest. pri de la Végi in pri de la Végu, or.

25 metrov naletela na jato morskih deklic

z de la Végo in z de la Végom; DVOJINA: im. de la

{B} dekličin

Végi in de la Véga, rod. de la Vég in de la Végov, daj.

{O} EDNINA: im. déklica, rod. déklice, daj. déklici, tož.

de la Végama in de la Végoma, tož. de la Végi in de

déklico, mest. pri déklici, or. z déklico; DVOJINA: im.

la Véga, mest. pri de la Végah in pri de la Végih, or. z déklici, rod. déklic, daj. déklicama, tož. déklici, mest.

de la Végama in z de la Végoma; MNOŽINA: im. de la

pri déklicah, or. z déklicama; MNOŽINA: im. déklice,

Vége in de la Végi, rod. de la Vég in de la Végov, daj.

rod. déklic, daj. déklicam, tož. déklice, mest. pri

de la Végam in de la Végom, tož. de la Vége in de la

déklicah, or. z déklicami

Vége, mest. pri de la Végah in pri de la Végih, or. z

STATUS: predlog

de la Végami in z de la Végi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

STATUS: predlog

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

ženskega spola; jedro SBZ

samostalnik moškega spola





dékličin -a -o prid.

de la Végov ~ ~ -a ~ ~ -o prid.

dekličini starši

V španski nacionalni knjižnici so našli 400 let staro

(< déklica)

de la Vegovo delo

{O} moški: EDNINA: im. dékličin, rod. dékličinega, (< de la Véga)

daj. dékličinemu, tož. dékličin (živostno dékličinega),

{O} moški: EDNINA: im. de la Végov, rod. de la

mest. pri dékličinem, or. z dékličinim; DVOJINA: im.

Végovega, daj. de la Végovemu, tož. de la Végov

dékličina, rod. dékličinih, daj. dékličinima, tož.

(živostno de la Végovega), mest. pri de la Végovem,

dékličina, mest. pri dékličinih, or. z dékličinima;

or. z de la Végovim; DVOJINA: im. de la Végova, rod.

MNOŽINA: im. dékličini, rod. dékličinih, daj.

de la Végovih, daj. de la Végovima, tož. de la

Végova, mest. pri de la Végovih, or. z de la

188

Végovima; MNOŽINA: im. de la Végovi, rod. de la MNOŽINA: im. déla, rod. dél, daj. délom, tož. déla, mest.

Végovih, daj. de la Végovim, tož. de la Végove, mest.

pri délih, or. z déli

pri de la Végovih, or. z de la Végovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. de la Végova, rod. de la Végove, PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

daj. de la Végovi, tož. de la Végovo, mest. pri de la

posebnih datumov, dnevov, mesecev;

Végovi, or. z de la Végovo; DVOJINA: im. de la

enakozvočnice

Végovi, rod. de la Végovih, daj. de la Végovima, tož.



de la Végovi, mest. pri de la Végovih, or. z de la

Délo -a m; stvarno ime

Végovima; MNOŽINA: im. de la Végove, rod. de la

|slovensko podjetje|: Časopisna hiša Delo je že

Végovih, daj. de la Végovim, tož. de la Végove, mest.

tretje leto modijski pokrovitelj festivala; |slovenski

pri de la Végovih, or. z de la Végovimi

časopis|: kulturna rubrika Dela

srednji: EDNINA: im. de la Végovo, rod. de la

{B} Delov

Végovega, daj. de la Végovemu, tož. de la Végovo,

{O} EDNINA: im. Délo, rod. Déla, daj. Délu, tož. Délo,

mest. pri de la Végovem, or. z de la Végovim;

mest. pri Délu, or. z Délom

DVOJINA: im. de la Végovi, rod. de la Végovih, daj. de

STATUS: predlog

la Végovima, tož. de la Végovi, mest. pri de la

P

Végovih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

or. z de la Végovima; MNOŽINA: im. de la

Végova,



rod. de la Végovih, daj. de la Végovim, tož.

de la Végova,

délta -e ž

mest. pri de la Végovih, or. z de la

Végovimi

|grška črka δ|: Zamenjaj alfo z delto; nesklonljivo v

S

zvezi delta alkoholik Prisegel je, da ne bo nikoli pil, TATUS: predlog

ker je bil njegov oče delta alkoholik alkoholik delta PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. délta, rod. délte, daj. délti, tož. délto, mest. pri délti, or. z délto; DVOJINA: im. délti, rod. délt, Delfína -e ž; ime bitja, osebno ime

daj. déltama, tož. délti, mest. pri déltah, or. z déltama;

|domišljijski lik|: v zvezi deklica Delfina Lik deklice MNOŽINA: im. délte, rod. délt, daj. déltam, tož. délte, Delfine je ustvarila Kristina Brenk

mest. pri déltah, or. z déltami

{B} Delfinin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Delfína, rod. Delfíne, daj. Delfíni,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); nesklonljivo v tož. Delfíno, mest. pri Delfíni, or. z Delfíno; DVOJINA: zvezi

im. Delfíni, rod. Delfín, daj. Delfínama, tož. Delfíni, mest. pri Delfínah, or. z Delfínama;



MNOŽINA: im.

Delfíne, rod. Delfín, daj. Delfínam, tož. Delfíne, mest.

Démetra -e ž; ime bitja, religijsko ime

pri Delfínah, or. z Delfínami

|grška boginja rodovitnosti|: svečenica boginje

S

Demetre; mit o Demetri

TATUS: predlog

P

{B} Demetrin

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

{O} EDNINA: im. Démetra, rod. Démetre, daj.



Démetri, tož. Démetro, mest. pri Démetri, or. z

deljáj -a m

Démetro; DVOJINA: im. Démetri, rod. Démeter, daj.

|ločilo <->|: Na koncu vrstice zapišemo deljaj, vezaj Démetrama, tož. Démetri, mest. pri Démetrah, or. z

pa prenesemo na začetek naslednje vrstice; Vezaj

Démetrama; MNOŽINA: im. Démetre, rod. Démeter,

smo zamenjali z deljajem

daj. Démetram, tož. Démetre, mest. pri Démetrah, or. z

{O} EDNINA: im. deljáj, rod. deljája, daj. deljáju, tož.

Démetrami

deljáj, mest. pri deljáju, or. z deljájem; DVOJINA: im.

S

deljája,

TATUS: predlog

rod. deljájev, daj. deljájema, tož. deljája, mest.

pri deljájih,

P

or. z deljájema;

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

MNOŽINA: im. deljáji, rod.

deljájev, daj. deljájem, tož. deljáje, mest. pri deljájih, rimska imena

or. z deljáji



STATUS: predlog

Demétrij s Hvára -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime P

|ilirski kralj|: Rimljani so vojno z Demetrijem s

RAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



Hvara začeli zaradi piratstva

délo -a

{O} EDNINA: im. Demétrij s Hvára, rod. Demétrija s

s

prostovoljno delo; terensko delo; Opravil je

Hvára, daj. Demétriju s Hvára, tož. Demétrija s

pionirsko delo na področju glasbene vzgoje;

Hvára, mest. pri Demétriju s Hvára, or. z Demétrijem

praznik

s Hvára

dela ||praznik, 1. in 2. maj||: S kresovi so obeležili praznik dela;

S

prim. Délo

TATUS: predlog

{O} EDNINA: im. délo, rod. déla, daj. délu, tož. délo,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem mest. pri délu, or. z délom; DVOJINA: im. déli, rod. dél, imenu

daj. déloma, tož. déli, mest. pri délih, or. z déloma;



Demétrij Solúnski -a -ega m; ime bitja, osebno ime 189

|svetnik|: Demetriju Solunskemu je samo v Grčiji ženski: EDNINA: im. demokrátska, rod. demokrátske, posvečenih več kot dvesto cerkva

daj. demokrátski, tož. demokrátsko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Demétrij Solúnski, rod. Demétrija

demokrátski, or. z demokrátsko; DVOJINA: im.

Solúnskega, daj. Demétriju Solúnskemu, tož.

demokrátski, rod. demokrátskih, daj. demokrátskima,

Demétrija Solúnskega, mest. pri Demétriju

tož. demokrátski, mest. pri demokrátskih, or. z

Solúnskem, or. z Demétrijem Solúnskim

demokrátskima; MNOŽINA: im. demokrátske, rod.

STATUS: predlog

demokrátskih, daj. demokrátskim, tož. demokrátske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem mest. pri demokrátskih, or. z demokrátskimi

imenu

srednji: EDNINA: im. demokrátsko, rod.



demokrátskega, daj. demokrátskemu, tož.

demokrát -a

demokrátsko,

m

mest. pri demokrátskem, or. z

|član, podpornik demokratske stranke|: krščanski,

demokrátskim; DVOJINA: im. demokrátski, rod.

liberalni, socialni demokrati; Ima močne zaveznike

demokrátskih, daj. demokrátskima, tož. demokrátski,

med vladajočimi demokrati; |demokratičen človek|:

mest. pri demokrátskih, or. z demokrátskima;

Razglaša se za demokrata, deluje pa kot prevarant

MNOŽINA: im. demokrátska, rod. demokrátskih, daj.

{B} demokratov

demokrátskim, tož. demokrátska, mest. pri

{O}

demokrátskih,

EDNINA: im. demokrát, rod. demokráta, daj.

or. z demokrátskimi

demokrátu, tož. demokráta, mest. pri demokrátu, or. z

STATUS: predlog

demokrátom; DVOJINA: im. demokráta, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

demokrátov, daj. demokrátoma, tož. demokráta, mest.



pri demokrátih, or. z demokrátoma; MNOŽINA: im.

demón -a in démon -a m

demokráti, rod. demokrátov, daj. demokrátom, tož.

|nadnaravno bitje|: Najbolj znana slovenska pustna

demokráte, mest. pri demokrátih, or. z demokráti

maska je kurent, ki prinaša rodovitnost in izganja

STATUS: predlog

zimske demone

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{B} demonov



{O} EDNINA: im. demón in démon, rod. demóna in

demokrátka -e

démona,

ž

daj. demónu in démonu, tož. demóna in

|članica, podpornica demokratske stranke|:

démona, mest. pri demónu in pri démonu, or. z

krščanska, liberalna, socialna demokratka; Je ena

demónom in z démonom; DVOJINA: im. demóna in

vidnejših demokratk; |demokratična ženska|: Po

démona, rod. demónov in démonov, daj. demónoma

prepričanju je demokratka

in démonoma, tož. demóna in démona, mest. pri

(< demokrát)

demónih in pri démonih, or. z demónoma in z

{B} demokratkin

démonoma; MNOŽINA: im. demóni in démoni, rod.

{O}

demónov

EDNINA: im. demokrátka, rod. demokrátke, daj.

in démonov, daj. demónom in démonom,

demokrátki, tož. demokrátko, mest. pri demokrátki,

tož. demóne in démone, mest. pri demónih in pri

démonih,

or. z demokrátko; DVOJINA: im. demokrátki, rod.

or. z demóni in z démoni

demokrátk, daj. demokrátkama, tož. demokrátki, mest.

STATUS: predlog

pri demokrátkah, or. z demokrátkama; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

demokrátke, rod. demokrátk, daj. demokrátkam, tož.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

demokrátke, mest. pri demokrátkah, or. z

moškega spola

demokrátkami



STATUS: predlog

Démos -a m; stvarno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|Demokratična opozicija Slovenije, koalicija strank|:



Stranka je začela sodelovati z Demosom; kot

demokrátski -a -o prid.

prilastek, v imenovalniku zmaga koalicije Demos

demokratski kandidat; demokratska senatorka; Vodi

(< DÉMOS)

po številu demokratskih volivcev

{B} Demosov

(< demokrát)

{O} EDNINA: im. Démos, rod. Démosa, daj. Démosu,

{O} moški: EDNINA: im. demokrátski, rod.

tož. Démos, mest. pri Démosu, or. z Démosom;

demokrátskega, daj. demokrátskemu, tož.

DVOJINA: im. Démosa, rod. Démosov, daj.

demokrátski (živostno demokrátskega), mest. pri

Démosoma, tož. Démosa, mest. pri Démosih, or. z

demokrátskem, or. z demokrátskim; DVOJINA: im.

Démosoma; MNOŽINA: im. Démosi, rod. Démosov,

demokrátska, rod. demokrátskih, daj. demokrátskima,

daj. Démosom, tož. Démose, mest. pri Démosih, or. z

tož. demokrátska, mest. pri demokrátskih, or. z

Démosi

demokrátskima; MNOŽINA: im. demokrátski, rod.

STATUS: predlog

demokrátskih, daj. demokrátskim, tož. demokrátske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

mest. pri demokrátskih, or. z demokrátskimi



DÉMOS DÉMOS-a tudi DÉMOS -- m; kratica

190

|Demokratična opozicija Slovenije|: Ustni dogovor

{O} EDNINA: im. démosovec, rod. démosovca, daj.

o ustanovitvi DEMOS-a je bil sklenjen novembra

démosovcu, tož. démosovca, mest. pri démosovcu, or.

1989; kot prilastek, v imenovalniku člani koalicije

z démosovcem; DVOJINA: im. démosovca, rod.

DEMOS; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku démosovcev, daj. démosovcema, tož. démosovca,

volilni štab DEMOS-a/DEMOS; prim. Démos

mest. pri démosovcih, or. z démosovcema; MNOŽINA:

{B} DEMOS-ov

im. démosovci, rod. démosovcev, daj. démosovcem,

{O} EDNINA: im. DÉMOS, rod. DÉMOS-a tudi

tož. démosovce, mest. pri démosovcih, or. z

DÉMOS, daj. DÉMOS-u tudi DÉMOS, tož. DÉMOS,

démosovci

mest. pri DÉMOS-u tudi pri DÉMOS, or. z DÉMOS-

STATUS: predlog

om tudi z DÉMOS; DVOJINA: im. DÉMOS-a tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

DÉMOS, rod. DÉMOS-ov tudi DÉMOS, daj.



DÉMOS-oma tudi DÉMOS, tož. DÉMOS-a tudi

démosovka -e [démosou̯ka] ž

DÉMOS, mest. pri DÉMOS-ih tudi pri DÉMOS, or. z

|članica, podpornica koalicije Demos|: Bila je ena

DÉMOS-oma tudi z DÉMOS; MNOŽINA: im.

od prvih demosovk

DÉMOS-i tudi DÉMOS, rod. DÉMOS-ov tudi

(< Démos)

DÉMOS, daj. DÉMOS-om tudi DÉMOS, tož.

{B} demosovkin

DÉMOS-e tudi DÉMOS, mest. pri DÉMOS-ih tudi pri

{O} EDNINA: im. démosovka, rod. démosovke, daj.

DÉMOS, or. z DÉMOS-i tudi z DÉMOS

démosovki, tož. démosovko, mest. pri démosovki, or.

STATUS: predlog

z démosovko; DVOJINA: im. démosovki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik

démosovk, daj. démosovkama, tož. démosovki, mest.

moškega spola

pri démosovkah, or. z démosovkama; MNOŽINA: im.



démosovke, rod. démosovk, daj. démosovkam, tož.

Démosov -a -o prid.

démosovke, mest. pri démosovkah, or. z

Bil je minister v Demosovi vladi

démosovkami

(< Démos)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Démosov, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Démosovega, daj. Démosovemu, tož. Démosov



(živostno Démosovega), mest. pri Démosovem, or. z

démosovski -a -o [démosou̯ski] prid.

Démosovim; DVOJINA: im. Démosova, rod.

demosovska vlada; Že od demosovskih časov je

Démosovih, daj. Démosovima, tož. Démosova, mest.

aktivni raziskovalec povojnih pobojev

pri Démosovih, or. z Démosovima; MNOŽINA: im.

(< Démos)

Démosovi, rod. Démosovih, daj. Démosovim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. démosovski, rod.

Démosove, mest. pri Démosovih, or. z Démosovimi

démosovskega, daj. démosovskemu, tož. démosovski

ženski: EDNINA: im. Démosova, rod. Démosove, daj.

(živostno démosovskega), mest. pri démosovskem, or.

Démosovi, tož. Démosovo, mest. pri Démosovi, or. z

z démosovskim; DVOJINA: im. démosovska, rod.

Démosovo; DVOJINA: im. Démosovi, rod.

démosovskih, daj. démosovskima, tož. démosovska,

Démosovih, daj. Démosovima, tož. Démosovi, mest.

mest. pri démosovskih, or. z démosovskima;

pri Démosovih, or. z Démosovima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. démosovski, rod. démosovskih, daj.

Démosove, rod. Démosovih, daj. Démosovim, tož.

démosovskim, tož. démosovske, mest. pri

Démosove, mest. pri Démosovih, or. z Démosovimi

démosovskih, or. z démosovskimi

srednji: EDNINA: im. Démosovo, rod. Démosovega,

ženski: EDNINA: im. démosovska, rod. démosovske, daj. Démosovemu, tož. Démosovo, mest. pri

daj. démosovski, tož. démosovsko, mest. pri

Démosovem, or. z Démosovim; DVOJINA: im.

démosovski, or. z démosovsko; DVOJINA: im.

Démosovi, rod. Démosovih, daj. Démosovima, tož.

démosovski, rod. démosovskih, daj. démosovskima,

Démosovi, mest. pri Démosovih, or. z Démosovima;

tož. démosovski, mest. pri démosovskih, or. z

MNOŽINA: im. Démosova, rod. Démosovih, daj.

démosovskima; MNOŽINA: im. démosovske, rod.

Démosovim, tož. Démosova, mest. pri Démosovih, or.

démosovskih, daj. démosovskim, tož. démosovske,

z Démosovimi

mest. pri démosovskih, or. z démosovskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. démosovsko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

démosovskega, daj. démosovskemu, tož.



démosovsko, mest. pri démosovskem, or. z

démosovec -vca m

démosovskim; DVOJINA: im. démosovski, rod.

|član, podpornik koalicije Demos|: Bil je med

démosovskih, daj. démosovskima, tož. démosovski,

zbranimi govorniki na zboru občinskih

mest. pri démosovskih, or. z démosovskima;

demosovcev

MNOŽINA: im. démosovska, rod. démosovskih, daj.

(< Démos)

démosovskim, tož. démosovska, mest. pri

{B} demosovčev

démosovskih, or. z démosovskimi

STATUS: predlog

191

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Deneuvov, daj. Deneuvom, tož. Deneuve, mest. pri



Deneuvih, or. z Deneuvi

Démšar -ja m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: Imenovanja Demšarja za ministra niso

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

komentirali; večer z Demšarjem

samostalnik moškega spola

{B} Demšarjev



{O} EDNINA: im. Démšar, rod. Démšarja, daj.

Deneuve2 -- [dənév-] ž; ime bitja, osebno ime

Démšarju, tož. Démšarja, mest. pri Démšarju, or. z

|priimek| Catherine Deneuve ||umetniško ime

Démšarjem; DVOJINA: im. Démšarja, rod. Démšarjev,

Catherine Dorléac, francoske filmske igralke||:

daj. Démšarjema, tož. Démšarja, mest. pri Démšarjih,

Veljalo je, da se lepota uteleša v videzu in glasu

or. z Démšarjema; MNOŽINA: im. Démšarji, rod.

Catherine Deneuve

Démšarjev, daj. Démšarjem, tož. Démšarje, mest. pri

{O} EDNINA: im. Deneuve, rod. Deneuve, daj.

Démšarjih, or. z Démšarji

Deneuve, tož. Deneuve, mest. pri Deneuve, or. z

STATUS: predlog

Deneuve; DVOJINA: im. Deneuve, rod. Deneuve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Deneuve, tož. Deneuve, mest. pri Deneuve, or. z



Deneuve; MNOŽINA: im. Deneuve, rod. Deneuve, daj.

Démšarjev -a -o prid.

Deneuve, tož. Deneuve, mest. pri Deneuve, or. z

Na Demšarjeva godala igrajo številni študenti in

Deneuve

poklicni glasbeniki

STATUS: predlog

(< Démšar)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} moški: EDNINA: im. Démšarjev, rod.

psevdonimi

Démšarjevega, daj. Démšarjevemu, tož. Démšarjev



(živostno Démšarjevega), mest. pri Démšarjevem, or. z

Deneuvov -a -o [dənévov-] prid.

Démšarjevim; DVOJINA: im. Démšarjeva, rod.



Démšarjevih, daj. Démšarjevima, tož. Démšarjeva,

(< Deneuve1)

mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevima;

{O} moški: EDNINA: im. Deneuvov, rod.

MNOŽINA: im. Démšarjevi, rod. Démšarjevih, daj.

Deneuvovega, daj. Deneuvovemu, tož. Deneuvov

Démšarjevim, tož. Démšarjeve, mest. pri

(živostno Deneuvovega), mest. pri Deneuvovem, or. z

Démšarjevih, or. z Démšarjevimi

Deneuvovim; DVOJINA: im. Deneuvova, rod.

ženski: EDNINA: im. Démšarjeva, rod. Démšarjeve, Deneuvovih, daj. Deneuvovima, tož. Deneuvova,

daj. Démšarjevi, tož. Démšarjevo, mest. pri

mest. pri Deneuvovih, or. z Deneuvovima; MNOŽINA:

Démšarjevi, or. z Démšarjevo; DVOJINA: im.

im. Deneuvovi, rod. Deneuvovih, daj. Deneuvovim,

Démšarjevi, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevima,

tož. Deneuvove, mest. pri Deneuvovih, or. z

tož. Démšarjevi, mest. pri Démšarjevih, or. z

Deneuvovimi

Démšarjevima; MNOŽINA: im. Démšarjeve, rod.

ženski: EDNINA: im. Deneuvova, rod. Deneuvove, daj.

Démšarjevih, daj. Démšarjevim, tož. Démšarjeve,

Deneuvovi, tož. Deneuvovo, mest. pri Deneuvovi, or.

mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevimi

z Deneuvovo; DVOJINA: im. Deneuvovi, rod.

srednji: EDNINA: im. Démšarjevo, rod.

Deneuvovih, daj. Deneuvovima, tož. Deneuvovi,

Démšarjevega, daj. Démšarjevemu, tož. Démšarjevo,

mest. pri Deneuvovih, or. z Deneuvovima; MNOŽINA:

mest. pri Démšarjevem, or. z Démšarjevim; DVOJINA:

im. Deneuvove, rod. Deneuvovih, daj. Deneuvovim,

im. Démšarjevi, rod. Démšarjevih, daj.

tož. Deneuvove, mest. pri Deneuvovih, or. z

Démšarjevima, tož. Démšarjevi, mest. pri

Deneuvovimi

Démšarjevih, or. z Démšarjevima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Deneuvovo, rod. Deneuvovega, Démšarjeva, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevim, tož.

daj. Deneuvovemu, tož. Deneuvovo, mest. pri

Démšarjeva, mest. pri Démšarjevih, or. z

Deneuvovem, or. z Deneuvovim; DVOJINA: im.

Démšarjevimi

Deneuvovi, rod. Deneuvovih, daj. Deneuvovima, tož.

STATUS: predlog

Deneuvovi, mest. pri Deneuvovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Deneuvovima; MNOŽINA: im. Deneuvova, rod.



Deneuvovih, daj. Deneuvovim, tož. Deneuvova, mest.

Deneuve1 -ea [dənév-] m; ime bitja, osebno ime

pri Deneuvovih, or. z Deneuvovimi

|priimek|

STATUS: predlog

{B} Deneuvov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Deneuve, rod. Deneuva, daj.



Deneuvu, tož. Deneuva, mest. pri Deneuvu, or. z

dénga -e ž

Deneuvom; DVOJINA: im. Deneuva, rod. Deneuvov,

|virus|: Po podatkih Svetovne zdravstvene

daj. Deneuvoma, tož. Deneuva, mest. pri Deneuvih, or.

organizacije se z dengo vsako leto okuži okoli sto

z Deneuvoma; MNOŽINA: im. Deneuvi, rod.

milijonov ljudi; Okužil se je z virusom

denga/denge; |mrzlica zaradi okužbe z dengo|:

192

Zaradi denge so najbolj ogroženi v Braziliji, De Pálma, mest. pri De Pálmi in pri De Pálmu, or. z

Indoneziji in Jugovzhodni Aziji

De Pálmo in z De Pálmom; DVOJINA: im. De Pálmi in

{B} dengin

De Pálma, rod. De Pálm in De Pálmov, daj. De

{O} EDNINA: im. dénga, rod. dénge, daj. déngi, tož.

Pálmama in De Pálmoma, tož. De Pálmi in De

déngo, mest. pri déngi, or. z déngo; DVOJINA: im.

Pálma, mest. pri De Pálmah in pri De Pálmih, or. z

déngi, rod. déng, daj. déngama, tož. déngi, mest. pri

De Pálmama in z De Pálmoma; MNOŽINA: im. De

déngah, or. z déngama; MNOŽINA: im. dénge, rod.

Pálme in De Pálmi, rod. De Pálm in De Pálmov, daj.

déng, daj. déngam, tož. dénge, mest. pri déngah, or. z

De Pálmam in De Pálmom, tož. De Pálme in De

déngami

Pálme, mest. pri De Pálmah in pri De Pálmih, or. z

STATUS: predlog

De Pálmami in z De Pálmi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

deoó -ja m

samostalnik moškega spola

|družba z omejeno odgovornostjo|: računalniški



deoo; lastnica deooja; Podpisal je pogodbo z

de Pálmov ~ -a ~ -o prid.

neznanim deoojem; Motijo ga tuja imena različnih

De Palmova odločitev ne preseneča; Pripovedoval

deoojev

je o de Palmovih trenerskih metodah

(< d. o. o.)

(< de Pálma)

{O} EDNINA: im. deoó, rod. deoója, daj. deoóju, tož.

{O} moški: EDNINA: im. de Pálmov, rod. de

deoó, mest. pri deoóju, or. z deoójem; DVOJINA: im.

Pálmovega, daj. de Pálmovemu, tož. de Pálmov

deoója, rod. deoójev, daj. deoójema, tož. deoója, mest.

(živostno de Pálmovega), mest. pri de Pálmovem, or. z

pri deoójih, or. z deoójema; MNOŽINA: im. deoóji, rod.

de Pálmovim; DVOJINA: im. de Pálmova, rod. de

deoójev, daj. deoójem, tož. deoóje, mest. pri deoójih,

Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmova, mest.

or. z deoóji

pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave de Pálmove, mest. pri de Pálmovih, or. z de



Pálmovimi

de Pálma ~ -e in de Pálma ~ -a m; ime bitja, osebno ženski: EDNINA: im. de Pálmova, rod. de Pálmove, ime

daj. de Pálmovi, tož. de Pálmovo, mest. pri de

|priimek|: De Palma je direktor smučarskega centra

Pálmovi, or. z de Pálmovo; DVOJINA: im. de Pálmovi,

v italijanski Modeni; Mark sodeluje z nekdanjim

rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmovi,

Borisovim trenerjem de Palmo/Palmom; V stranski

mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima;

vlogi nastopa španska igralka Rossy de Palma

MNOŽINA: im. de Pálmove, rod. de Pálmovih, daj. de

{B} de Palmov

Pálmovim, tož. de Pálmove, mest. pri de Pálmovih,

{O} EDNINA: im. de Pálma, rod. de Pálme in de

or. z de Pálmovimi

Pálma, daj. de Pálmi in de Pálmu, tož. de Pálmo in de

srednji: EDNINA: im. de Pálmovo, rod. de

Pálma, mest. pri de Pálmi in pri de Pálmu, or. z de

Pálmovega, daj. de Pálmovemu, tož. de Pálmovo,

Pálmo in z de Pálmom; DVOJINA: im. de Pálmi in de

mest. pri de Pálmovem, or. z de Pálmovim; DVOJINA:

Pálma, rod. de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmama in

im. de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima,

de Pálmoma, tož. de Pálmi in de Pálma, mest. pri de

tož. de Pálmovi, mest. pri de Pálmovih, or. z de

Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmama in z de

Pálmovima; MNOŽINA: im. de Pálmova, rod. de

Pálmoma; MNOŽINA: im. de Pálme in de Pálmi, rod.

Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož. de Pálmova, mest.

de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmam in de

pri de Pálmovih, or. z de Pálmovimi

Pálmom, tož. de Pálme in de Pálme, mest. pri de

STATUS: predlog

Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmami in z de

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Pálmi



STATUS: predlog

De Pálmov ~ -a ~ -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

De Palmov »Brazgotinec«; dokumentarni film o De

samostalnik moškega spola

Palmovem snemanju



(< De Pálma)

De Pálma ~ -e in De Pálma ~ -a m; ime bitja, osebno

{O} moški: EDNINA: im. De Pálmov, rod. De

ime

Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož. De Pálmov

|priimek|: Pri prenovi je sodeloval italijanski

(živostno De Pálmovega), mest. pri De Pálmovem, or.

arhitekt De Palma; filmska noč z Brianom De

z De Pálmovim; DVOJINA: im. De Pálmova, rod. De

Palmo/Palmom

Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmova, mest.

{B} De Palmov

pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. De Pálma, rod. De Pálme in De

De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim,

Pálma, daj. De Pálmi in De Pálmu, tož. De Pálmo in

193

tož. De Pálmove, mest. pri De Pálmovih, or. z De Derridajevih, daj. Derridajevim, tož. Derridajeve,

Pálmovimi

mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevimi

ženski: EDNINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmove, srednji: EDNINA: im. Derridajevo, rod.

daj. De Pálmovi, tož. De Pálmovo, mest. pri De

Derridajevega, daj. Derridajevemu, tož. Derridajevo,

Pálmovi, or. z De Pálmovo; DVOJINA: im. De

mest. pri Derridajevem, or. z Derridajevim; DVOJINA:

Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož.

im. Derridajevi, rod. Derridajevih, daj. Derridajevima, De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih, or. z De

tož. Derridajevi, mest. pri Derridajevih, or. z

Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmove, rod. De

Derridajevima; MNOŽINA: im. Derridajeva, rod.

Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmove, mest.

Derridajevih, daj. Derridajevim, tož. Derridajeva,

pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi

mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevimi

srednji: EDNINA: im. De Pálmovo, rod. De

STATUS: predlog

Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož. De Pálmovo,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri De Pálmovem, or. z De Pálmovim;



DVOJINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De

derridajevec -vca [deridájevəc] m

Pálmovima, tož. De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih,

|privrženec Derridajeve filozofske smeri|: Danes

or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmova, rod.

obstajajo različne filozofske struje: od

De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmova,

derridajevcev, lacanovcev do

mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi

heideggerjancev/hajdegerjancev in analitičnih

STATUS: predlog

filozofov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Derrida)



{B} derridajevčev

Derrida -e [deridá, rod. deridája] m; ime bitja, osebno

{O} EDNINA: im. derridajevec, rod. derridajevca, daj.

ime

derridajevcu, tož. derridajevca, mest. pri

|priimek|; |francoski filozof|: Leta 1967 je bil v

derridajevcu, or. z derridajevcem; DVOJINA: im.

Problemih objavljen prvi prevod Jacquesa Derridaja

derridajevca, rod. derridajevcev, daj. derridajevcema,

v slovenščino; prim. derridajevec

tož. derridajevca, mest. pri derridajevcih, or. z

{B} Derridajev

derridajevcema; MNOŽINA: im. derridajevci, rod.

{O} EDNINA: im. Derrida, rod. Derridaja, daj.

derridajevcev, daj. derridajevcem, tož. derridajevce,

Derridaju, tož. Derridaja, mest. pri Derridaju, or. z

mest. pri derridajevcih, or. z derridajevci

Derridajem; DVOJINA: im. Derridaja, rod. Derridajev,

STATUS: predlog

daj. Derridajema, tož. Derridaja, mest. pri Derridajih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

or. z Derridajema; MNOŽINA: im. Derridaji, rod.



Derridajev, daj. Derridajem, tož. Derridaje, mest. pri

derridajevka -e [deridájeu̯ka] ž

Derridajih, or. z Derridaji

|privrženka Derridajeve filozofske smeri|

STATUS: predlog

(< Derrida)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{B} derridajevkin



{O} EDNINA: im. derridajevka, rod. derridajevke, daj.

Derridajev -a -o [deridájev-] prid.

derridajevki, tož. derridajevko, mest. pri derridajevki, Derridajeva teza o razpršenosti pisave; Prevedel je

or. z derridajevko; DVOJINA: im. derridajevki, rod.

Derridajevo razpravo o vprašanju duha pri

derridajevk, daj. derridajevkama, tož. derridajevki,

Heideggerju/Heideggru

mest. pri derridajevkah, or. z derridajevkama;

(< Derrida)

MNOŽINA: im. derridajevke, rod. derridajevk, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Derridajev, rod.

derridajevkam, tož. derridajevke, mest. pri

Derridajevega, daj. Derridajevemu, tož. Derridajev

derridajevkah, or. z derridajevkami

(živostno Derridajevega), mest. pri Derridajevem, or. z STATUS: predlog

Derridajevim; DVOJINA: im. Derridajeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Derridajevih, daj. Derridajevima, tož. Derridajeva,



mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevima;

derridajevski -a -o [deridájeu̯ski] prid.

MNOŽINA: im. Derridajevi, rod. Derridajevih, daj.

derridajevska filozofija

Derridajevim, tož. Derridajeve, mest. pri

(< Derrida)

Derridajevih, or. z Derridajevimi

{O} moški: EDNINA: im. derridajevski, rod.

ženski: EDNINA: im. Derridajeva, rod. Derridajeve, derridajevskega, daj. derridajevskemu, tož.

daj. Derridajevi, tož. Derridajevo, mest. pri

derridajevski (živostno derridajevskega), mest. pri

Derridajevi, or. z Derridajevo; DVOJINA: im.

derridajevskem, or. z derridajevskim; DVOJINA: im.

Derridajevi, rod. Derridajevih, daj. Derridajevima,

derridajevska, rod. derridajevskih, daj.

tož. Derridajevi, mest. pri Derridajevih, or. z

derridajevskima, tož. derridajevska, mest. pri

Derridajevima; MNOŽINA: im. Derridajeve, rod.

derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im.

derridajevski, rod. derridajevskih, daj.

194

derridajevskim, tož. derridajevske, mest. pri STATUS: predlog

derridajevskih, or. z derridajevskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

ženski: EDNINA: im. derridajevska, rod.

odlikovanj, častnih nazivov; nazivi in naslovi ob

derridajevske, daj. derridajevski, tož. derridajevsko,

imenu

mest. pri derridajevski, or. z derridajevsko; DVOJINA:



im. derridajevski, rod. derridajevskih, daj.

desníčar -ja m

derridajevskima, tož. derridajevski, mest. pri

|kdor večinoma uporablja desno roko|: Peresa z

derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im.

desno prirezano konico so primerna za desničarje;

derridajevske, rod. derridajevskih, daj.

|pripadnik politične desnice|: Bili so žrtev napadov

derridajevskim, tož. derridajevske, mest. pri

skrajnih desničarjev in nestrpnežev

derridajevskih, or. z derridajevskimi

{B} desničarjev

srednji: EDNINA: im. derridajevsko, rod.

{O} EDNINA: im. desníčar, rod. desníčarja, daj.

derridajevskega, daj. derridajevskemu, tož.

desníčarju, tož. desníčarja, mest. pri desníčarju, or. z derridajevsko, mest. pri derridajevskem, or. z

desníčarjem; DVOJINA: im. desníčarja, rod.

derridajevskim; DVOJINA: im. derridajevski, rod.

desníčarjev, daj. desníčarjema, tož. desníčarja, mest.

derridajevskih, daj. derridajevskima, tož.

pri desníčarjih, or. z desníčarjema; MNOŽINA: im.

derridajevski, mest. pri derridajevskih, or. z

desníčarji, rod. desníčarjev, daj. desníčarjem, tož.

derridajevskima; MNOŽINA: im. derridajevska, rod.

desníčarje, mest. pri desníčarjih, or. z desníčarji

derridajevskih, daj. derridajevskim, tož.

STATUS: predlog

derridajevska, mest. pri derridajevskih, or. z

P

derridajevskimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

S



TATUS: predlog

desníčarka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|ženska, ki prednostno uporablja desno roko|: Pri



tenisu so levoroke igralke zahtevnejše nasprotnice;

desétnica -e ž

|pripadnica politične desnice|: Mati je desničarka,

|vojaški naziv|: Kot desetnica je poveljevala štirim

oče pa prepričan levičar

vojakom; pred imenom Vodstvo službenega psa so

(< desníčar)

prepustili desetnici Janji Novak; |deseta hči|: Motiv

{B} desničarkin

desetnice je ohranjen v ljudskem izročilu Slovanov,

{O} EDNINA: im. desníčarka, rod. desníčarke, daj.

Baltov in Ircev; |nagrada|: Društvo slovenskih

desníčarki, tož. desníčarko, mest. pri desníčarki, or. z pisateljev je podelilo desetnico za najboljše otroško

desníčarko; DVOJINA: im. desníčarki, rod. desníčark,

ali mladinsko delo

daj. desníčarkama, tož. desníčarki, mest. pri

{B} desetničin

desníčarkah, or. z desníčarkama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. desétnica, rod. desétnice, daj.

desníčarke, rod. desníčark, daj. desníčarkam, tož.

desétnici, tož. desétnico, mest. pri desétnici, or. z

desníčarke, mest. pri desníčarkah, or. z desníčarkami

desétnico; DVOJINA: im. desétnici, rod. desétnic, daj.

STATUS: predlog

desétnicama, tož. desétnici, mest. pri desétnicah, or. z P

desétnicama;

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

MNOŽINA: im. desétnice, rod. desétnic,



daj. desétnicam, tož. desétnice, mest. pri desétnicah,

desníčarski -a -o prid.

or. z desétnicami

S

desničarska vlada

TATUS: predlog

(< desníčar)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

{O} moški: EDNINA: im. desníčarski, rod.

odlikovanj, častnih nazivov; nazivi in naslovi ob

desníčarskega, daj. desníčarskemu, tož. desníčarski

imenu

(živostno desníčarskega), mest. pri desníčarskem, or. z desníčarskim; DVOJINA: im. desníčarska, rod.

desétnik -a m

desníčarskih, daj. desníčarskima, tož. desníčarska,

|vojaški naziv|: V čin desetnika so povišali štiri

mest. pri desníčarskih, or. z desníčarskima; MNOŽINA:

poddesetnike; pred imenom Vojašnico so si ogledali

im. desníčarski, rod. desníčarskih, daj. desníčarskim,

pod vodstvom desetnika Janeza Novaka; |deseti sin|:

tož. desníčarske, mest. pri desníčarskih, or. z

Na Gorenjskem desetnika imenujejo rojenjak

desníčarskimi

{B} desetnikov

ženski: EDNINA: im. desníčarska, rod. desníčarske,

{O} EDNINA: im. desétnik, rod. desétnika, daj.

daj. desníčarski, tož. desníčarsko, mest. pri

desétniku, tož. desétnika, mest. pri desétniku, or. z

desníčarski, or. z desníčarsko; DVOJINA: im.

desétnikom; DVOJINA: im. desétnika, rod. desétnikov,

desníčarski, rod. desníčarskih, daj. desníčarskima, tož.

daj. desétnikoma, tož. desétnika, mest. pri desétnikih, desníčarski, mest. pri desníčarskih, or. z

or. z desétnikoma; MNOŽINA: im. desétniki, rod.

desníčarskima; MNOŽINA: im. desníčarske, rod.

desétnikov, daj. desétnikom, tož. desétnike, mest. pri

desníčarskih, daj. desníčarskim, tož. desníčarske,

desétnikih, or. z desétniki

mest. pri desníčarskih, or. z desníčarskimi

195

srednji: EDNINA: im. desníčarsko, rod.

(< de Souza)

desníčarskega, daj. desníčarskemu, tož. desníčarsko,

{O} moški: EDNINA: im. de Souzov, rod. de

mest. pri desníčarskem, or. z desníčarskim; DVOJINA:

Souzovega, daj. de Souzovemu, tož. de Souzov

im. desníčarski, rod. desníčarskih, daj. desníčarskima, (živostno de Souzovega), mest. pri de Souzovem, or. z

tož. desníčarski, mest. pri desníčarskih, or. z

de Souzovim; DVOJINA: im. de Souzova, rod. de

desníčarskima; MNOŽINA: im. desníčarska, rod.

Souzovih, daj. de Souzovima, tož. de Souzova, mest.

desníčarskih, daj. desníčarskim, tož. desníčarska,

pri de Souzovih, or. z de Souzovima; MNOŽINA: im.

mest. pri desníčarskih, or. z desníčarskimi

de Souzovi, rod. de Souzovih, daj. de Souzovim, tož.

STATUS: predlog

de Souzove, mest. pri de Souzovih, or. z de

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Souzovimi



ženski: EDNINA: im. de Souzova, rod. de Souzove, de Souza ~ -e in de Souza ~ -a [de sôu̯za] m; ime daj. de Souzovi, tož. de Souzovo, mest. pri de

bitja, osebno ime

Souzovi, or. z de Souzovo; DVOJINA: im. de Souzovi,

|priimek|: De Souza na vprašanja o svoji vpletenosti

rod. de Souzovih, daj. de Souzovima, tož. de Souzovi,

v škandal ne želi odgovarjati; Poročevalca de

mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovima; MNOŽINA:

Souzo/de Souza so nagradili za dolgoletno delo;

im. de Souzove, rod. de Souzovih, daj. de Souzovim,

argentinski modni oblikovalec Victor de Souza

tož. de Souzove, mest. pri de Souzovih, or. z de

{B} de Souzov

Souzovimi

{O} EDNINA: im. de Souza, rod. de Souze in de

srednji: EDNINA: im. de Souzovo, rod. de Souzovega, Souza, daj. de Souzi in de Souzu, tož. de Souzo in de

daj. de Souzovemu, tož. de Souzovo, mest. pri de

Souza, mest. pri de Souzi in pri de Souzu, or. z de

Souzovem, or. z de Souzovim; DVOJINA: im. de

Souzo in z de Souzom; DVOJINA: im. de Souzi in de

Souzovi, rod. de Souzovih, daj. de Souzovima, tož. de

Souza, rod. de Souz in de Souzov, daj. de Souzama in

Souzovi, mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovima;

de Souzoma, tož. de Souzi in de Souza, mest. pri de

MNOŽINA: im. de Souzova, rod. de Souzovih, daj. de

Souzah in pri de Souzih, or. z de Souzama in z de

Souzovim, tož. de Souzova, mest. pri de Souzovih, or.

Souzoma; MNOŽINA: im. de Souze in de Souzi, rod.

z de Souzovimi

de Souz in de Souzov, daj. de Souzam in de Souzom,

STATUS: predlog

tož. de Souze in de Souze, mest. pri de Souzah in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

de Souzih, or. z de Souzami in z de Souzi



STATUS: predlog

De Souzov ~ -a ~ -o [de sôu̯zov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

Hugenin, De Souzov študent, je razširil mentorjevo

samostalnik moškega spola

teorijo



(< De Souza)

De Souza ~ -e

{O} moški:

in De Souza ~ -a [de sôu̯za] m; ime

EDNINA: im. De Souzov, rod. De

Souzovega,

bitja, osebno ime

daj. De Souzovemu, tož. De Souzov

|priimek|: De Souzi/Souzu je uspelo žogo z glavo

(živostno De Souzovega), mest. pri De Souzovem, or.

odbiti v gol; S scenarijem se ukvarja Steven De

z De Souzovim; DVOJINA: im. De Souzova, rod. De

Souza

Souzovih, daj. De Souzovima, tož. De Souzova, mest.

{B} De Souzov

pri De Souzovih, or. z De Souzovima; MNOŽINA: im.

{O}

De Souzovi,

EDNINA: im. De Souza, rod. De Souze in De

rod. De Souzovih, daj. De Souzovim,

Souza, daj. De Souzi in De Souzu, tož. De Souzo in

tož. De Souzove, mest. pri De Souzovih, or. z De

De Souza,

Souzovimi

mest. pri De Souzi in pri De Souzu, or. z

De Souzo

ženski:

in z De Souzom; DVOJINA: im. De Souzi in

EDNINA: im. De Souzova, rod. De Souzove,

De Souza, rod. De Souz in De Souzov, daj. De

daj. De Souzovi, tož. De Souzovo, mest. pri De

Souzama

Souzovi,

in De Souzoma, tož. De Souzi in De Souza,

or. z De Souzovo; DVOJINA: im. De

Souzovi,

mest. pri De Souzah in pri De Souzih, or. z De

rod. De Souzovih, daj. De Souzovima, tož.

Souzama

De Souzovi,

in z De Souzoma; MNOŽINA: im. De Souze

mest. pri De Souzovih, or. z De

Souzovima;

in De Souzi, rod. De Souz in De Souzov, daj. De

MNOŽINA: im. De Souzove, rod. De

Souzam

Souzovih,

in De Souzom, tož. De Souze in De Souze,

daj. De Souzovim, tož. De Souzove, mest.

pri De Souzovih,

mest. pri De Souzah in pri De Souzih, or. z De

or. z De Souzovimi

Souzami

srednji:

in z De Souzi

EDNINA: im. De Souzovo, rod. De

S

Souzovega, daj. De Souzovemu, tož. De Souzovo,

TATUS: predlog

P

mest. pri De Souzovem, or. z De Souzovim;

RAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

DVOJINA: im. De Souzovi, rod. De Souzovih, daj. De

samostalnik moškega spola

Souzovima, tož. De Souzovi, mest. pri De Souzovih,



or. z De Souzovima; MNOŽINA: im. De Souzova, rod.

de Souzov ~ -a ~ -o [de sôu̯zov-] prid.

De Souzovih, daj. De Souzovim, tož. De Souzova,

De Souzova obramba je zelo inteligentna; revija de

mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovimi

Souzovih kreacij

196

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. désusovec, rod. désusovca, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

désusovcu, tož. désusovca, mest. pri désusovcu, or. z



désusovcem; DVOJINA: im. désusovca, rod.

Désus -a m; stvarno ime

désusovcev, daj. désusovcema, tož. désusovca, mest.

|Demokratična stranka upokojencev Slovenije;

pri désusovcih, or. z désusovcema; MNOŽINA: im.

politična stranka|: koalicija z Desusom

désusovci, rod. désusovcev, daj. désusovcem, tož.

(< DéSUS1, DeSUS2)

désusovce, mest. pri désusovcih, or. z désusovci

{B} Desusov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Désus, rod. Désusa, daj. Désusu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Désus, mest. pri Désusu, or. z Désusom; DVOJINA: im.



Désusa, rod. Désusov, daj. Désusoma, tož. Désusa,

désusovka -e [désusou̯ka] ž

mest. pri Désusih, or. z Désusoma; MNOŽINA: im.

|članica, podpornica stranke Desus|: V razpravi o

Désusi, rod. Désusov, daj. Désusom, tož. Désuse, mest.

načinu sodelovanja so se oglašale tudi desusovke in

pri Désusih, or. z Désusi

desusovci

STATUS: predlog

(< Désus)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

{B} desusovkin



{O} EDNINA: im. désusovka, rod. désusovke, daj.

DéSUS1 DéSUS-a tudi DéSUS -- m; kratica

désusovki, tož. désusovko, mest. pri désusovki, or. z

|Demokratična stranka upokojencev Slovenije|:

désusovko; DVOJINA: im. désusovki, rod. désusovk,

koalicija z DeSUS-om; kot prilastek, v imenovalniku

daj. désusovkama, tož. désusovki, mest. pri

Kandidiral je na listi stranke DeSUS; za izražanje

désusovkah, or. z désusovkama; MNOŽINA: im.

svojine, kot prilastek, v rodilniku Ustanovili so

désusovke, rod. désusovk, daj. désusovkam, tož.

pokrajinski odbor DeSUS-a/DeSUS za Dolenjsko;

désusovke, mest. pri désusovkah, or. z désusovkami

prim. Désus

STATUS: predlog

{B} DeSUS-ov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{O} EDNINA: im. DéSUS, rod. DéSUS-a tudi DéSUS,



daj. DéSUS-u tudi DéSUS, tož. DéSUS, mest. pri

désusovski -a -o prid.

DéSUS-u tudi pri DéSUS, or. z DéSUS-om tudi z

desusovski minister

DéSUS; DVOJINA: im. DéSUS-a tudi DéSUS, rod.

(< Désus)

DéSUS-ov tudi DéSUS, daj. DéSUS-oma tudi

{O} moški: EDNINA: im. désusovski, rod.

DéSUS, tož. DéSUS-a tudi DéSUS, mest. pri DéSUS-

désusovskega, daj. désusovskemu, tož. désusovski

ih tudi pri DéSUS, or. z DéSUS-oma tudi z DéSUS;

(živostno désusovskega), mest. pri désusovskem, or. z

MNOŽINA: im. DéSUS-i tudi DéSUS, rod. DéSUS-ov

désusovskim; DVOJINA: im. désusovska, rod.

tudi DéSUS, daj. DéSUS-om tudi DéSUS, tož.

désusovskih, daj. désusovskima, tož. désusovska,

DéSUS-e tudi DéSUS, mest. pri DéSUS-ih tudi pri

mest. pri désusovskih, or. z désusovskima; MNOŽINA:

DéSUS, or. z DéSUS-i tudi z DéSUS

im. désusovski, rod. désusovskih, daj. désusovskim,

STATUS: predlog

tož. désusovske, mest. pri désusovskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik

désusovskimi

moškega spola

ženski: EDNINA: im. désusovska, rod. désusovske, daj.



désusovski, tož. désusovsko, mest. pri désusovski, or.

DeSUS2 --

z désusovsko;

ž; kratica

DVOJINA: im. désusovski, rod.

|Demokratična stranka upokojencev Slovenije|:

désusovskih, daj. désusovskima, tož. désusovski,

predsednik ljubljanske DeSUS; prim. Désus

mest. pri désusovskih, or. z désusovskima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. DéSUS, rod. DéSUS, daj. DéSUS,

im. désusovske, rod. désusovskih, daj. désusovskim,

tož. DéSUS, mest. pri DéSUS, or. z DéSUS; DVOJINA:

tož. désusovske, mest. pri désusovskih, or. z

désusovskimi

im. DéSUS, rod. DéSUS, daj. DéSUS, tož. DéSUS,

srednji:

mest. pri DéSUS, or. z DéSUS; MNOŽINA: im. DéSUS,

EDNINA: im. désusovsko, rod. désusovskega,

rod. DéSUS, daj. DéSUS, tož. DéSUS, mest. pri

daj. désusovskemu, tož. désusovsko, mest. pri

DéSUS,

désusovskem,

or. z DéSUS

or. z désusovskim; DVOJINA: im.

S

désusovski, rod. désusovskih, daj. désusovskima, tož.

TATUS: predlog

désusovski,

P

mest. pri désusovskih, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

désusovskima; MNOŽINA: im. désusovska, rod.



désusovskih, daj. désusovskim, tož. désusovska, mest.

désusovec -vca m

pri désusovskih, or. z désusovskimi

|član, podpornik stranke Desus|: S premierko so se

S

pogovarjali o kadrovskih željah desusovcev

TATUS: predlog

(< Désus)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} desusovčev



Didí -ja m; ime bitja, osebno ime

197

|vzdevek Valdirja Pereire, brazilskega nogometaša|: PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-Desetko na hrbtu so nosili številni zvezdniki, med

rimska imena

katerimi velja omeniti Brazilca Peleja in Didija,



Francoza Platinija in Italijana Di Stefana; tudi ob

Didónin -a -o prid.

imenu, navadno za pomišljajem prvi gol Valdirja

Didonino mesto se je imenovalo Kartagina

Pereire/Pereira – Didija

(< Didóna)

{B} Didijev

{O} moški: EDNINA: im. Didónin, rod. Didóninega,

{O} EDNINA: im. Didí, rod. Didíja, daj. Didíju, tož.

daj. Didóninemu, tož. Didónin (živostno Didóninega),

Didíja, mest. pri Didíju, or. z Didíjem

mest. pri Didóninem, or. z Didóninim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Didónina, rod. Didóninih, daj. Didóninima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Didónina, mest. pri Didóninih, or. z Didóninima;



MNOŽINA: im. Didónini, rod. Didóninih, daj.

Didíjev -a -o prid.

Didóninim, tož. Didónine, mest. pri Didóninih, or. z

Didijev dres s številko 10

Didóninimi

(< Didí)

ženski: EDNINA: im. Didónina, rod. Didónine, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Didíjev, rod. Didíjevega, daj.

Didónini, tož. Didónino, mest. pri Didónini, or. z

Didíjevemu, tož. Didíjev (živostno Didíjevega), mest.

Didónino; DVOJINA: im. Didónini, rod. Didóninih, daj.

pri Didíjevem, or. z Didíjevim; DVOJINA: im.

Didóninima, tož. Didónini, mest. pri Didóninih, or. z

Didíjeva, rod. Didíjevih, daj. Didíjevima, tož.

Didóninima; MNOŽINA: im. Didónine, rod. Didóninih,

Didíjeva, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevima;

daj. Didóninim, tož. Didónine, mest. pri Didóninih, or.

MNOŽINA: im. Didíjevi, rod. Didíjevih, daj. Didíjevim,

z Didóninimi

tož. Didíjeve, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevimi

srednji: EDNINA: im. Didónino, rod. Didóninega, daj.

ženski: EDNINA: im. Didíjeva, rod. Didíjeve, daj.

Didóninemu, tož. Didónino, mest. pri Didóninem, or.

Didíjevi, tož. Didíjevo, mest. pri Didíjevi, or. z

z Didóninim; DVOJINA: im. Didónini, rod. Didóninih,

Didíjevo; DVOJINA: im. Didíjevi, rod. Didíjevih, daj.

daj. Didóninima, tož. Didónini, mest. pri Didóninih,

Didíjevima, tož. Didíjevi, mest. pri Didíjevih, or. z

or. z Didóninima; MNOŽINA: im. Didónina, rod.

Didíjevima; MNOŽINA: im. Didíjeve, rod. Didíjevih,

Didóninih, daj. Didóninim, tož. Didónina, mest. pri

daj. Didíjevim, tož. Didíjeve, mest. pri Didíjevih, or. z Didóninih, or. z Didóninimi

Didíjevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Didíjevo, rod. Didíjevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Didíjevemu, tož. Didíjevo, mest. pri Didíjevem, or. z



Didíjevim; DVOJINA: im. Didíjevi, rod. Didíjevih, daj.

Diesel1 -sla [dízəl] m; ime bitja, osebno ime

Didíjevima, tož. Didíjevi, mest. pri Didíjevih, or. z

|priimek|; |nemški inženir|: patent Rudolfa Diesla;

Didíjevima; MNOŽINA: im. Didíjeva, rod. Didíjevih,

Sedemdeset let za Dieslom so odkrili, kako

daj. Didíjevim, tož. Didíjeva, mest. pri Didíjevih, or. z rastlinskemu olju zmanjšati viskoznost

Didíjevimi

{B} Dieslov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Diesel, rod. Diesla, daj. Dieslu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Diesla, mest. pri Dieslu, or. z Dieslom; DVOJINA: im.



Diesla, rod. Dieslov, daj. Diesloma, tož. Diesla, mest.

Dído Didóne ž; ime bitja, osebno ime

pri Dieslih, or. z Diesloma; MNOŽINA: im. Diesli, rod.

|grška bajeslovna oseba|; gl. Didóna

Dieslov, daj. Dieslom, tož. Diesle, mest. pri Dieslih,

STATUS: predlog

or. z Diesli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Didóna -e ž; ime bitja, osebno ime

Diesel2 -sla [dízəl] m; stvarno ime

|grška bajeslovna oseba|: Po rimski mitologiji je

|podjetje|: Dela kot oblikovalec pri Dieslu;

Enej zatočišče poiskal pri kraljici Didoni v

|znamka|: kot prilastek, v imenovalniku novi oglas

Kartagini

italijanskega proizvajalca kavbojk Diesel

{B} Didonin

{B} Dieslov

{O} EDNINA: im. Didóna tudi Dído, rod. Didóne, daj.

{O} EDNINA: im. Diesel, rod. Diesla, daj. Dieslu, tož.

Didóni, tož. Didóno, mest. pri Didóni, or. z Didóno;

Diesla, mest. pri Dieslu, or. z Dieslom; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Didóni, rod. Didón, daj. Didónama, tož.

Diesla, rod. Dieslov, daj. Diesloma, tož. Diesla, mest.

Didóni, mest. pri Didónah, or. z Didónama;

pri Dieslih, or. z Diesloma; MNOŽINA: im. Diesli, rod.

MNOŽINA: im. Didóne, rod. Didón, daj. Didónam, tož.

Dieslov, daj. Dieslom, tož. Diesle, mest. pri Dieslih,

Didóne, mest. pri Didónah, or. z Didónami

or. z Diesli

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

198



DVOJINA: im. Dietrich, rod. Dietrich, daj. Dietrich, tož.

Dieslov -a -o [dízlov-] prid.

Dietrich, mest. pri Dietrich, or. z Dietrich; MNOŽINA:

Posebej zanimiva je Dieslova ura s spremenljivim

im. Dietrich, rod. Dietrich, daj. Dietrich, tož. Dietrich, lamelnim zaslonom; Dieslov/dizlov motor ||motor z mest. pri Dietrich, or. z Dietrich

notranjim izgorevanjem||: Z industrijsko revolucijo

STATUS: predlog

19. stoletja sta elektrika in Dieslov/dizlov motor

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

človeštvu korenito spremenili življenje; prim. dízlov, psevdonimi

dízel



(< Diesel1)

Díka -e ž; ime bitja, religijsko ime

{O} moški: EDNINA: im. Dieslov, rod. Dieslovega,

|podomačeno za Dike|; |grška boginja pravice|: Dika je

daj. Dieslovemu, tož. Dieslov (živostno Dieslovega),

Zevsu zatožila tiste, ki so se pregrešili zoper zakon

mest. pri Dieslovem, or. z Dieslovim; DVOJINA: im.

{B} Dikin

Dieslova, rod. Dieslovih, daj. Dieslovima, tož.

{O} EDNINA: im. Díka tudi Díke, rod. Díke, daj. Díki,

Dieslova, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovima;

tož. Díko, mest. pri Díki, or. z Díko; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj.

Díki, rod. Dík, daj. Díkama, tož. Díki, mest. pri Díkah, Dieslovim, tož. Dieslove, mest. pri Dieslovih, or. z

or. z Díkama; MNOŽINA: im. Díke, rod. Dík, daj.

Dieslovimi

Díkam, tož. Díke, mest. pri Díkah, or. z Díkami

ženski: EDNINA: im. Dieslova, rod. Dieslove, daj.

STATUS: predlog

Dieslovi, tož. Dieslovo, mest. pri Dieslovi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Dieslovo; DVOJINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj.

ženskega spola

Dieslovima, tož. Dieslovi, mest. pri Dieslovih, or. z

Dieslovima;



MNOŽINA: im. Dieslove, rod. Dieslovih,

Díke -- ž; ime bitja, osebno ime

daj. Dieslovim, tož. Dieslove, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi

|žensko ime|: Novoletno slavje smo letos pripravili

srednji:

pri Dike; prim. Díka

EDNINA: im. Dieslovo, rod. Dieslovega, daj.

Dieslovemu,

{B} Dikin

tož. Dieslovo, mest. pri Dieslovem, or. z

Dieslovim;

{O} EDNINA: im. Díke, rod. Díke, daj. Díke, tož. Díke,

DVOJINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj.

Dieslovima,

mest. pri Díke, or. z Díke; DVOJINA: im. Díke, rod.

tož. Dieslovi, mest. pri Dieslovih, or. z

Dieslovima;

Díke, daj. Díke, tož. Díke, mest. pri Díke, or. z Díke; MNOŽINA: im. Dieslova, rod. Dieslovih,

MNOŽINA: im. Díke, rod. Díke, daj. Díke, tož. Díke,

daj. Dieslovim, tož. Dieslova, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi

mest. pri Díke, or. z Díke

S

STATUS: predlog

TATUS: predlog

P

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

RAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

ženska)





Dietrich

Díkin -a -o prid.

1 -a [dítrih] m; ime bitja, osebno ime

|nemško moško ime|: Prejel je darilo Hansa-

Dikina mati Temida je bila boginja božje pravice

Dietricha Genscherja, nemškega zunanjega

(< Díka, Díke)

ministra; |priimek|: plavalni rekord Johannesa

{O} moški: EDNINA: im. Díkin, rod. Díkinega, daj.

Dietricha na 50 metrov delfin

Díkinemu, tož. Díkin (živostno Díkinega), mest. pri

{B} Dietrichov

Díkinem, or. z Díkinim; DVOJINA: im. Díkina, rod.

{O}

Díkinih, daj. Díkinima, tož. Díkina, mest. pri Díkinih, EDNINA: im. Dietrich, rod. Dietricha, daj.

Dietrichu,

or. z Díkinima; MNOŽINA: im. Díkini, rod. Díkinih,

tož. Dietricha, mest. pri Dietrichu, or. z

Dietrichom;

daj. Díkinim, tož. Díkine, mest. pri Díkinih, or. z

DVOJINA: im. Dietricha, rod. Dietrichov,

Díkinimi

daj. Dietrichoma, tož. Dietricha, mest. pri Dietrichih, ženski: EDNINA: im. Díkina, rod. Díkine, daj. Díkini, or. z Dietrichoma; MNOŽINA: im. Dietrichi, rod.

Dietrichov,

tož. Díkino, mest. pri Díkini, or. z Díkino; DVOJINA:

daj. Dietrichom, tož. Dietriche, mest. pri

Dietrichih,

im. Díkini, rod. Díkinih, daj. Díkinima, tož. Díkini,

or. z Dietrichi

S

mest. pri Díkinih, or. z Díkinima; MNOŽINA: im.

TATUS: predlog

Díkine, rod. Díkinih, daj. Díkinim, tož. Díkine, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pri Díkinih, or. z Díkinimi



srednji: EDNINA: im. Díkino, rod. Díkinega, daj.

Dietrich2 -- [dítrih] ž; ime bitja, osebno ime

Díkinemu, tož. Díkino, mest. pri Díkinem, or. z

|priimek| Marlene Dietrich ||umetniško ime Marie Díkinim; DVOJINA: im. Díkini, rod. Díkinih, daj.

Magdalene von Losch, nemške filmske igralke in

Díkinima, tož. Díkini, mest. pri Díkinih, or. z

pevke||: Portret igralke Marlene Dietrich je bil

Díkinima; MNOŽINA: im. Díkina, rod. Díkinih, daj.

prodan za 19.200 dolarjev

Díkinim, tož. Díkina, mest. pri Díkinih, or. z

{O} EDNINA: im. Dietrich, rod. Dietrich, daj. Dietrich, Díkinimi

tož. Dietrich, mest. pri Dietrich, or. z Dietrich;

STATUS: predlog

199

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} DVOJINA: im. Dioskúrja, rod. Dioskúrjev, daj.



Dioskúrjema, tož. Dioskúrja, mest. pri Dioskúrjih, or.

dim. okrajš.

z Dioskúrjema

|dimenzija|: vzmetnica dim. 140 × 200 cm

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rimska imena; samostalnik moškega spola





Dioníz -a m; ime bitja, religijsko ime

dioskúrjev -a -o prid.

|grški bog rodovitnosti|: O začetkih in širjenju kulta

Presenetila ga je dioskurjeva navezanost na

Dioniza pričajo različni kipi in poslikave umetnin

prijatelja

{B} Dionizov

(< dioskúr)

{O} EDNINA: im. Dioníz, rod. Dioníza, daj. Dionízu,

{O} moški: EDNINA: im. dioskúrjev, rod.

tož. Dioníza, mest. pri Dionízu, or. z Dionízom;

dioskúrjevega, daj. dioskúrjevemu, tož. dioskúrjev

DVOJINA: im. Dioníza, rod. Dionízov, daj. Dionízoma,

(živostno dioskúrjevega), mest. pri dioskúrjevem, or. z tož. Dioníza, mest. pri Dionízih, or. z Dionízoma;

dioskúrjevim; DVOJINA: im. dioskúrjeva, rod.

MNOŽINA: im. Dionízi, rod. Dionízov, daj. Dionízom,

dioskúrjevih, daj. dioskúrjevima, tož. dioskúrjeva,

tož. Dioníze, mest. pri Dionízih, or. z Dionízi

mest. pri dioskúrjevih, or. z dioskúrjevima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. dioskúrjevi, rod. dioskúrjevih, daj. dioskúrjevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

tož. dioskúrjeve, mest. pri dioskúrjevih, or. z

rimska imena

dioskúrjevimi



ženski: EDNINA: im. dioskúrjeva, rod. dioskúrjeve, Dionízij Paríški -a -ega m; ime bitja, osebno ime daj. dioskúrjevi, tož. dioskúrjevo, mest. pri

|svetnik|: Dionizija Pariškega, prvega pariškega

dioskúrjevi, or. z dioskúrjevo; DVOJINA: im.

škofa in zavetnika Francije, so pokopali v cerkvi

dioskúrjevi, rod. dioskúrjevih, daj. dioskúrjevima, tož.

benediktinske opatije St. Denis

dioskúrjevi, mest. pri dioskúrjevih, or. z

{O}

dioskúrjevima;

EDNINA: im. Dionízij Paríški, rod. Dionízija

MNOŽINA: im. dioskúrjeve, rod.

Paríškega,

dioskúrjevih,

daj. Dioníziju Paríškemu, tož. Dionízija

daj. dioskúrjevim, tož. dioskúrjeve,

Paríškega, mest. pri Dioníziju Paríškem, or. z

mest. pri dioskúrjevih, or. z dioskúrjevimi

Dionízijem Paríškim

srednji: EDNINA: im. dioskúrjevo, rod.

S

dioskúrjevega, daj. dioskúrjevemu, tož. dioskúrjevo,

TATUS: predlog

P

mest. pri dioskúrjevem, or. z dioskúrjevim; DVOJINA:

RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem im. dioskúrjevi, rod. dioskúrjevih, daj. dioskúrjevim,

imenu

tož. dioskúrjevi, mest. pri dioskúrjevih, or. z



dioskúrjevima; MNOŽINA: im. dioskúrjeva, rod.

dioskúr -ja m

dioskúrjevih, daj. dioskúrjevim, tož. dioskúrjeva,

|neločljivi tovariš|: navadno v dvojini Razstava

mest. pri dioskúrjevih, or. z dioskúrjevimi

prikazuje umetniški dialog med bratoma

STATUS: predlog

dioskurjema Giorgiom in Andreom Saviniom; prim.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Dioskurja

{B} dioskurjev



{O}

dipl. okrajš.

EDNINA: im. dioskúr, rod. dioskúrja, daj.

dioskúrju,

|diplomirani|: Po osnovni izobrazbi je dipl.

tož. dioskúrja, mest. pri dioskúrju, or. z

farmacevt

dioskúrjem; DVOJINA: im. dioskúrja, rod. dioskúrjev,

STATUS: predlog

daj. dioskúrjema, tož. dioskúrja, mest. pri dioskúrjih, or. z dioskúrjema; MNOŽINA: im. dioskúrji, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

dioskúrjev, daj. dioskúrjem, tož. dioskúrje, mest. pri



dioskúrjih, or. z dioskúrji

dipl. ekon. okrajš.

STATUS: predlog

|podomačeno za dipl. oec.| |diplomirani ekonomist;

P

diplomirana ekonomistka|: za imenom, z vejico Janez

RAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; Novak, dipl. ekon.;

poimenovanja mitoloških, nadnaravnih,

v zvezi okrajšav Janez Novak,

univ. dipl. ekon.

domišljijskih bitij

STATUS: predlog



P

Dioskurja -jev

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

m dv.; ime bitja, osebno ime

|božanska dvojčka iz grške mitologije|: Helenina



brata, Dioskurja Kastor in Poluks, sta se rodila v

dipl. ing. okrajš.

|diplomirani inženir; diplomirana inženirka|;

Šparti;

gl. dipl.

prim. dioskúr

inž.

STATUS: predlog

200

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave im. dízlovi, rod. dízlovih, daj. dízlovima, tož. dízlovi, mest. pri dízlovih, or. z dízlovima; MNOŽINA: im.

dipl. inž. okrajš.

dízlove, rod. dízlovih, daj. dízlovim, tož. dízlove, mest.

|podomačeno za dipl. ing.| |diplomirani inženir;

pri dízlovih, or. z dízlovimi

diplomirana inženirka|: za imenom, z vejico Janez

srednji: EDNINA: im. dízlovo, rod. dízlovega, daj.

Novak, dipl. inž. (stroke); v zvezi okrajšav Janez

dízlovemu, tož. dízlovo, mest. pri dízlovem, or. z

Novak, univ. dipl. inž.

dízlovim; DVOJINA: im. dízlovi, rod. dízlovih, daj.

STATUS: predlog

dízlovima, tož. dízlovi, mest. pri dízlovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

dízlovima; MNOŽINA: im. dízlova, rod. dízlovih, daj.



dízlovim, tož. dízlova, mest. pri dízlovih, or. z

dipl. oec.

dízlovimi

okrajš.

|diplomirani ekonomist; diplomirana ekonomistka|;

STATUS: predlog

gl. dipl. ekon.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





DKK -- [də̀kə̀kə̀ tudi dəkəkə̀ in dékáká tudi dekaká]

diplomac. okrajš.

m; simbol

|diplomacija|: Jana Novak, mag. diplomac.

|danska krona|: Karta stane 21 DKK, kar znaša 2,8

STATUS: predlog

EUR

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

dízel -zla m



|gorivo|: podražitev dizla in kurilnega olja; |vozilo,

dL -- tudi dl -- tudi dcl -- [də̀lə̀ tudi dələ̀ in déèl tudi ki ga poganja dizel|: Za dizle je znano, da

deèl tudi də̀cə̀lə̀ tudi dəcələ̀ in décéèl tudi deceèl] m; onesnažujejo precej manj kot bencinarji; nesklonljivo

simbol

v zvezi dizel gorivo Pocenitev dizel goriva in

|deciliter|: Brokoli zalijemo z 1,5 dL jušne osnove;

kurilnega olja bo vplivala na zmanjšanje inflacije za

Daj pet kapljic grenčice v 1 dL mlačne vode;

0,1 odstotka dizelskega goriva; nesklonljivo v zvezi

|decilitrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 2,5-dL

dizel motor Pri vozilih z dizel motorjem je

kozarec

priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter

STATUS: predlog

za gorivo z dizelskim motorjem; nesklonljivo v zvezi PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

dizel generator V elektrarno so namestili prenosne dizel generatorje za pogon črpalk dizelske

dm -- [də̀mə̀ tudi dəmə̀ in déèm tudi deèm] m; simbol generatorje; prim. Diesel1

|decimeter|: kocka s stranico 1 dm; |decimetrski|: z

{O} EDNINA: im. dízel, rod. dízla, daj. dízlu, tož. dízla, vezajem, del pridevniške zloženke 3-dm kolut

mest. pri dízlu, or. z dízlom; DVOJINA: im. dízla, rod.

STATUS: predlog

dízlov, daj. dízloma, tož. dízla, mest. pri dízlih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

dízloma; MNOŽINA: im. dízli, rod. dízlov, daj. dízlom,



tož. dízle, mest. pri dízlih, or. z dízli

dm2 -- [də̀mə̀ tudi dəmə̀ in déèm tudi deèm na

STATUS: predlog

kvadrát, na drúgo] m; simbol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; nesklonljivo

|kvadratni decimeter|: Obseg fotosinteze se izraža v

v zvezi

miligramih CO2 na 1 dm2 listne površine v uri; rov s



presekom 1 dm2; g/dm2 Krilna obremenitev naj bo

dízlov -a -o prid.

največ 50 g/dm2

Dieslov/dizlov motor ||motor z notranjim

STATUS: predlog

izgorevanjem||: Z industrijsko revolucijo 19. stoletja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

sta elektrika in Dieslov/dizlov motor človeštvu



korenito spremenila življenje; prim. Dieslov

dm3 -- [də̀mə̀ tudi dəmə̀ in déèm tudi deèm na kúb, na (< Diesel1)

trétjo] m; simbol

{O} moški: EDNINA: im. dízlov, rod. dízlovega, daj.

|kubični decimeter|: V kabriolet z odprto streho

dízlovemu, tož. dízlov (živostno dízlovega), mest. pri

boste lahko spravili za 211 dm3 prtljage; kg/dm3

dízlovem, or. z dízlovim; DVOJINA: im. dízlova, rod.

Kamnine imajo gostoto od 2 do 5 kg/dm3

dízlovih, daj. dízlovima, tož. dízlova, mest. pri

STATUS: predlog

dízlovih, or. z dízlovima; MNOŽINA: im. dízlovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

dízlovih, daj. dízlovim, tož. dízlove, mest. pri



dízlovih, or. z dízlovimi

Dnévnik -a m; stvarno ime

ženski: EDNINA: im. dízlova, rod. dízlove, daj. dízlovi, tož. dízlovo, mest. pri dízlovi, or. z dízlovo; DVOJINA: 201

|slovenski časopis|: Iz Dnevnika, takrat daj. docêntkam, tož. docêntke, mest. pri docêntkah, or.

Ljubljanskega dnevnika, je odšel pisat za Večer

z docêntkami

{B} Dnevnikov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Dnévnik, rod. Dnévnika, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Dnévniku, tož. Dnévnik, mest. pri Dnévniku, or. z



Dnévnikom

.docx [píka dôcíks tudi píka dôkíks] okrajš.

STATUS: predlog

kot datotečna končnica Program podpira tudi datoteke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

.doc in .docx; v imenih datotek, stično Ime datoteke:



»Vprašanje.docx«

d. n. o. [dé èn ó in də̀ nə̀ ó] okrajš.

STATUS: predlog

|družba z neomejeno odgovornostjo|: Ustanovitev d.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

n. o. je treba vpisati v sodni register; za imenom, z



vejico Mojster, d. n. o.; za imenom tudi stično Mojster, dóktor -ja m

d.n.o.

|poklicni naziv; zdravnik|: Za pregled pri doktorju

STATUS: predlog

se naročite po telefonu; pred imenom Pregledal ga je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

internist doktor Novak; kot nagovor Gospod doktor,



svetujte mi, kaj naj delam, da bom dočakal sto let;

doc. okrajš.

|akademski naziv|: promocija novih doktorjev in

|docent; docentka|: pred imenom doc. Janez Novak; v

doktoric znanosti; V Evropi je akademski naziv

zvezi okrajšav doc. dr. Janez Novak; za imenom, z vejico doktor znanosti pogosto častne narave; Postal je

dr. Janez Novak, doc.

častni doktor univerz v Oxfordu in Cambridgeu;

STATUS: predlog

pred imenom govor dekana doktorja Janeza Novaka; v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

prenesenem pomenu Imenovali so ga za doktorja



humorja in satire; |nekdaj poklicni naziv; odvetnik|:

.doc [píka dôc tudi píka dôk] okrajš.

pred imenom poezije doktorja Franceta Prešerna;

kot datotečna končnica format.doc; v imenih datotek, stično dvojni doktor ||oseba z dvema doktoratoma

Besedilo je shranjeno v dokumentu »Znaki.doc«

znanosti||: Prisotne je pozdravil dvojni doktor Janez

STATUS: predlog

Novak; doktor Fig ||vzdevek Franceta Prešerna,

P

slovenskega pesnika||: Otroci so ga klicali doktor

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Fig; prim. ddr. , dr.

docênt -a

{B} doktorjev

m

|akademski naziv|: Zavzemal se je za boljše plače

{O} EDNINA: im. dóktor, rod. dóktorja, daj. dóktorju,

docentov in docentk;

tož. dóktorja, mest. pri dóktorju, or. z dóktorjem;

pred imenom Diplomsko nalogo

je izdelal pod mentorstvom docenta doktorja Janeza

DVOJINA: im. dóktorja, rod. dóktorjev, daj.

Novaka;

dóktorjema, tož. dóktorja, mest. pri dóktorjih, or. z

prim. doc.

{B} docentov

dóktorjema; MNOŽINA: im. dóktorji, rod. dóktorjev,

{O}

daj. dóktorjem, tož. dóktorje, mest. pri dóktorjih, or. z EDNINA: im. docênt, rod. docênta, daj. docêntu,

dóktorji

tož. docênta, mest. pri docêntu, or. z docêntom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. docênta, rod. docêntov, daj. docêntoma,

tož. docênta, mest. pri docêntih, or. z docêntoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; MNOŽINA: im. docênti, rod. docêntov, daj. docêntom,

psevdonimi

tož. docênte, mest. pri docêntih, or. z docênti



STATUS: predlog

dóktorica -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu

|poklicni naziv; zdravnica|: Odločila se je za



terapijo pri znani doktorici, specialistki za

docêntka -e

homeopatijo;

ž

pred imenom zasebna ordinacija

|akademski naziv|: Aprila 1966 je bila habilitirana

doktorice Jane Novak; kot nagovor Ste že končali,

za docentko pediatrije; Skoraj polovica docentk in

gospa doktorica?; |akademski naziv|: Študij se

asistentk se je srečala z neenakimi možnostmi in

zaključi z izdelavo in zagovorom doktorske

predsodki;

disertacije ter pridobitvijo naziva doktorica oz.

pred imenom intervju s primarijko

docentko doktorico Jano Novak;

doktor znanosti;

prim. doc.

pred imenom V imenu kolektiva se je

(< docênt)

zahvalil doktorici Jani Novak za dolgoletno

{B} docentkin

vodenje; dvojna doktorica ||oseba z dvema

{O}

doktoratoma znanosti||: Moderatorka pogovora je

EDNINA: im. docêntka, rod. docêntke, daj.

docêntki,

dvojna doktorica Jana Novak;

tož. docêntko, mest. pri docêntki, or. z

prim. dr. , ddr.

docêntko;

(< dóktor)

DVOJINA: im. docêntki, rod. docêntk, daj.

docêntkama,

{B} doktoričin

tož. docêntki, mest. pri docêntkah, or. z

docêntkama; MNOŽINA: im. docêntke, rod. docêntk,

202

{O} EDNINA: im. dóktorica, rod. dóktorice, daj.

dóktorjeve, rod. dóktorjevih, daj. dóktorjevim, tož.

dóktorici, tož. dóktorico, mest. pri dóktorici, or. z

dóktorjeve, mest. pri dóktorjevih, or. z dóktorjevimi

dóktorico; DVOJINA: im. dóktorici, rod. dóktoric, daj.

srednji: EDNINA: im. dóktorjevo, rod. dóktorjevega, dóktoricama, tož. dóktorici, mest. pri dóktoricah, or. z daj. dóktorjevemu, tož. dóktorjevo, mest. pri

dóktoricama; MNOŽINA: im. dóktorice, rod. dóktoric,

dóktorjevem, or. z dóktorjevim; DVOJINA: im.

daj. dóktoricam, tož. dóktorice, mest. pri dóktoricah,

dóktorjevi, rod. dóktorjevih, daj. dóktorjevima, tož.

or. z dóktoricami

dóktorjevi, mest. pri dóktorjevih, or. z dóktorjevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. dóktorjeva, rod. dóktorjevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu dóktorjevim, tož. dóktorjeva, mest. pri dóktorjevih, or.



z dóktorjevimi

dóktoričin -a -o prid.

STATUS: predlog

doktoričini pacienti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< dóktorica)



{O} moški: EDNINA: im. dóktoričin, rod.

dol. okrajš.

dóktoričinega, daj. dóktoričinemu, tož. dóktoričin

|dolenjski|: dol. narečje

(živostno dóktoričinega), mest. pri dóktoričinem, or. z STATUS: predlog

dóktoričinim; DVOJINA: im. dóktoričina, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

dóktoričinih, daj. dóktoričinima, tož. dóktoričina,



mest. pri dóktoričinih, or. z dóktoričinima; MNOŽINA:

Dol. okrajš.

im. dóktoričini, rod. dóktoričinih, daj. dóktoričinim,

|Dolenji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Dol.

tož. dóktoričine, mest. pri dóktoričinih, or. z

Trebuša; Dol. vas; |Dolenjski|: prvi del večbesednih

dóktoričinimi

zemljepisnih imen Dol. Toplice; prvi del večbesednih

ženski: EDNINA: im. dóktoričina, rod. dóktoričine, daj.

stvarnih imen Dol. list; |Dolnji|: prvi del večbesednih dóktoričini, tož. dóktoričino, mest. pri dóktoričini, or.

zemljepisnih imen Dol. Senik

z dóktoričino; DVOJINA: im. dóktoričini, rod.

STATUS: predlog

dóktoričinih, daj. dóktoričinima, tož. dóktoričini,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mest. pri dóktoričinih, or. z dóktoričinima; MNOŽINA:



im. dóktoričine, rod. dóktoričinih, daj. dóktoričinim,

dólar -ja m

tož. dóktoričine, mest. pri dóktoričinih, or. z

|denarna enota|; |pisno znamenje|: nagradni sklad v

dóktoričinimi

višini 2,1 milijona dolarjev; V projekt je vložila

srednji: EDNINA: im. dóktoričino, rod. dóktoričinega, približno 300 milijonov dolarjev; v zvezi avstralski daj. dóktoričinemu, tož. dóktoričino, mest. pri

dolar S prodajo olimpijskih spominskih kovancev so dóktoričinem, or. z dóktoričinim; DVOJINA: im.

zaslužili že več milijonov avstralskih dolarjev; v

dóktoričini, rod. dóktoričinih, daj. dóktoričinima, tož.

zvezi ameriški dolar Tečaja ameriškega dolarja sta dóktoričini, mest. pri dóktoričinih, or. z

minuli teden ponovno narasla; v zvezi kanadski dolar dóktoričinima; MNOŽINA: im. dóktoričina, rod.

Vrednost kanadskega dolarja v primerjavi z

dóktoričinih, daj. dóktoričinim, tož. dóktoričina, mest.

ameriškim narašča

pri dóktoričinih, or. z dóktoričinimi

{PRZ} $ nestično za številko Evro je dosegel vrednost STATUS: predlog

1,31 $; prim. AUD, CAD, USD

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. dólar, rod. dólarja, daj. dólarju, tož.



dólar, mest. pri dólarju, or. z dólarjem; DVOJINA: im.

dóktorjev -a -o prid.

dólarja, rod. dólarjev, daj. dólarjema, tož. dólarja,

doktorjeva terapija

mest. pri dólarjih, or. z dólarjema; MNOŽINA: im.

(< dóktor)

dólarji, rod. dólarjev, daj. dólarjem, tož. dólarje, mest.

{O} moški: EDNINA: im. dóktorjev, rod.

pri dólarjih, or. z dólarji

dóktorjevega, daj. dóktorjevemu, tož. dóktorjev

STATUS: predlog

(živostno dóktorjevega), mest. pri dóktorjevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

dóktorjevim; DVOJINA: im. dóktorjeva, rod.



dóktorjevih, daj. dóktorjevima, tož. dóktorjeva, mest.

dol. č. okrajš.

pri dóktorjevih, or. z dóktorjevima; MNOŽINA: im.

|določen čas|: zaposlitev za dol. č.

dóktorjevi, rod. dóktorjevih, daj. dóktorjevim, tož.

STATUS: predlog

dóktorjeve, mest. pri dóktorjevih, or. z dóktorjevimi

P

ženski:

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

EDNINA: im. dóktorjeva, rod. dóktorjeve, daj.

dóktorjevi,



tož. dóktorjevo, mest. pri dóktorjevi, or. z

dóktorjevo;

Dolénc -a m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. dóktorjevi, rod.

dóktorjevih,

|priimek|: Obiskoval je Osnovno šolo Ivana

daj. dóktorjevima, tož. dóktorjevi, mest.

pri dóktorjevih,

Dolenca; Uvrstil se je tik za Dolencem

or. z dóktorjevima; MNOŽINA: im.

{B} Dolenčev

203

{O} EDNINA: im. Dolénc, rod. Dolénca, daj. Doléncu, Zabavali smo se ob Dolgouščkovem nastopu na

tož. Dolénca, mest. pri Doléncu, or. z Doléncem;

velikem platnu

DVOJINA: im. Dolénca, rod. Doléncev, daj.

(< Dolgoúček)

Doléncema, tož. Dolénca, mest. pri Doléncih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Dolgoúščkov, rod.

Doléncema; MNOŽINA: im. Dolénci, rod. Doléncev,

Dolgoúščkovega, daj. Dolgoúščkovemu, tož.

daj. Doléncem, tož. Dolénce, mest. pri Doléncih, or. z

Dolgoúščkov (živostno Dolgoúščkovega), mest. pri

Dolénci

Dolgoúščkovem, or. z Dolgoúščkovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Dolgoúščkova, rod. Dolgoúščkovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Dolgoúščkovima, tož. Dolgoúščkova, mest. pri

samostalnik moškega spola

Dolgoúščkovih, or. z Dolgoúščkovima; MNOŽINA:



im. Dolgoúščkovi, rod. Dolgoúščkovih, daj.

Dolénčev -a -o

Dolgoúščkovim,

prid.

tož. Dolgoúščkove, mest. pri

Nastalo je več tisoč Dolenčevih umetniških slik

Dolgoúščkovih, or. z Dolgoúščkovimi

(< Dolénc)

ženski: EDNINA: im. Dolgoúščkova, rod.

{O} moški:

Dolgoúščkove,

EDNINA: im. Dolénčev, rod.

daj. Dolgoúščkovi, tož.

Dolénčevega,

Dolgoúščkovo,

daj. Dolénčevemu, tož. Dolénčev

mest. pri Dolgoúščkovi, or. z

(

Dolgoúščkovo;

živostno Dolénčevega), mest. pri Dolénčevem, or. z

DVOJINA: im. Dolgoúščkovi, rod.

Dolénčevim;

Dolgoúščkovih,

DVOJINA: im. Dolénčeva, rod.

daj. Dolgoúščkovima, tož.

Dolénčevih,

Dolgoúščkovi,

daj. Dolénčevima, tož. Dolénčeva, mest.

mest. pri Dolgoúščkovih, or. z

pri Dolénčevih,

Dolgoúščkovima;

or. z Dolénčevima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Dolgoúščkove, rod.

Dolénčevi,

Dolgoúščkovih,

rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevim, tož.

daj. Dolgoúščkovim, tož.

Dolénčeve,

Dolgoúščkove,

mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevimi

mest. pri Dolgoúščkovih, or. z

ženski:

Dolgoúščkovimi

EDNINA: im. Dolénčeva, rod. Dolénčeve, daj.

Dolénčevi,

srednji:

tož. Dolénčevo, mest. pri Dolénčevi, or. z

EDNINA: im. Dolgoúščkovo, rod.

Dolénčevo;

Dolgoúščkovega,

DVOJINA: im. Dolénčevi, rod.

daj. Dolgoúščkovemu, tož.

Dolénčevih,

Dolgoúščkovo,

daj. Dolénčevima, tož. Dolénčevi, mest.

mest. pri Dolgoúščkovem, or. z

pri Dolénčevih,

Dolgoúščkovim;

or. z Dolénčevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Dolgoúščkovi, rod.

Dolénčeve,

Dolgoúščkovih,

rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevim, tož.

daj. Dolgoúščkovima, tož.

Dolénčeve,

Dolgoúščkovi,

mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevimi

mest. pri Dolgoúščkovih, or. z

srednji:

Dolgoúščkovima;

EDNINA: im. Dolénčevo, rod. Dolénčevega,

MNOŽINA: im. Dolgoúščkova, rod.

Dolgoúščkovih,

daj. Dolénčevemu, tož. Dolénčevo, mest. pri

daj. Dolgoúščkovim, tož.

Dolénčevem,

Dolgoúščkova,

or. z Dolénčevim; DVOJINA: im.

mest. pri Dolgoúščkovih, or. z

Dolénčevi,

Dolgoúščkovimi

rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevima, tož.

Dolénčevi, mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Dolénčeva, rod. Dolénčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Dolénčevim, tož. Dolénčeva, mest. pri Dolénčevih, or.



z Dolénčevimi

Dolínar -ja m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: retrospektiva del Lojzeta Dolinarja; Po

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pogovoru z dr. Dolinarjem se je odločil za študij



prava

Dolgoúček -čka

{B} Dolinarjev

m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|:

{O}

v zvezi zajček Dolgoušček Učenci so

EDNINA: im. Dolínar, rod. Dolínarja, daj.

se predstavili s pravljico o zajčku Dolgouščku

Dolínarju, tož. Dolínarja, mest. pri Dolínarju, or. z

{B} Dolgouščkov

Dolínarjem; DVOJINA: im. Dolínarja, rod. Dolínarjev,

{O} EDNINA: im. Dolgoúšček, rod. Dolgoúščka, daj.

daj. Dolínarjema, tož. Dolínarja, mest. pri Dolínarjih, Dolgoúščku, tož. Dolgoúščka, mest. pri Dolgoúščku,

or. z Dolínarjema; MNOŽINA: im. Dolínarji, rod.

Dolínarjev,

or. z Dolgoúščkom; DVOJINA: im. Dolgoúščka, rod.

daj. Dolínarjem, tož. Dolínarje, mest. pri

Dolgoúščkov,

Dolínarjih,

daj. Dolgoúščkoma, tož. Dolgoúščka,

or. z Dolínarji

mest. pri Dolgoúščkih, or. z Dolgoúščkoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Dolgoúščki, rod. Dolgoúščkov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Dolgoúščkom, tož. Dolgoúščke, mest. pri



Dolgoúščkih, or. z Dolgoúščki

Dolínarjev -a -o prid.

STATUS: predlog

Dolinarjeva kiparska dela

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

(< Dolínar)

samostalnik moškega spola

{O} moški: EDNINA: im. Dolínarjev, rod.

Dolínarjevega,



daj. Dolínarjevemu, tož. Dolínarjev

Dolgoúščkov -a -o

(živostno Dolínarjevega), mest. pri Dolínarjevem, or. z prid.

Dolínarjevim; DVOJINA: im. Dolínarjeva, rod.

204

Dolínarjevih, daj. Dolínarjevima, tož. Dolínarjeva,

|žensko ime|: Z očetom je v Mehiko prišla tudi

mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevima;

modrooka Dominika

MNOŽINA: im. Dolínarjevi, rod. Dolínarjevih, daj.

{B} Dominikin

Dolínarjevim, tož. Dolínarjeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. Domínika, rod. Domínike, daj.

Dolínarjevih, or. z Dolínarjevimi

Domíniki, tož. Domíniko, mest. pri Domíniki, or. z

ženski: EDNINA: im. Dolínarjeva, rod. Dolínarjeve, Domíniko; DVOJINA: im. Domíniki, rod. Domínik, daj.

daj. Dolínarjevi, tož. Dolínarjevo, mest. pri

Domínikama, tož. Domíniki, mest. pri Domínikah, or.

Dolínarjevi, or. z Dolínarjevo; DVOJINA: im.

z Domínikama; MNOŽINA: im. Domínike, rod.

Dolínarjevi, rod. Dolínarjevih, daj. Dolínarjevima,

Domínik, daj. Domínikam, tož. Domínike, mest. pri

tož. Dolínarjevi, mest. pri Dolínarjevih, or. z

Domínikah, or. z Domínikami

Dolínarjevima; MNOŽINA: im. Dolínarjeve, rod.

STATUS: predlog

Dolínarjevih, daj. Dolínarjevim, tož. Dolínarjeve,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevimi

ženska)

srednji: EDNINA: im. Dolínarjevo, rod.



Dolínarjevega, daj. Dolínarjevemu, tož. Dolínarjevo,

Domínika2 -e ž; zemljepisno ime

mest. pri Dolínarjevem, or. z Dolínarjevim; DVOJINA:

|dolgo ime Skupnost Dominika|; |država|: apostolska

im. Dolínarjevi, rod. Dolínarjevih, daj. Dolínarjevima, nunciatura v Dominiki; ribiči iz Dominike; Številni

tož. Dolínarjevi, mest. pri Dolínarjevih, or. z

tujci se večkrat vrnejo v Dominiko

Dolínarjevima; MNOŽINA: im. Dolínarjeva, rod.

Kje? na Dominiki tudi v Dominiki

Dolínarjevih, daj. Dolínarjevim, tož. Dolínarjeva,

Od kod? z Dominike tudi iz Dominike

mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevimi

Kam? na Dominiko tudi v Dominiko

STATUS: predlog

{B} Dominičan, Dominičanka; Dominičanov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Dominičankin; dominiški



{O} EDNINA: im. Domínika, rod. Domínike, daj.

Domíničan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Domíniki, tož. Domíniko, mest. pri Domíniki, or. z

Na turnirju v pokru je igral z Dominičanom; Večina

Domíniko

Dominičanov je katolikov

STATUS: predlog

(< Domínika2)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{B} Dominičanov



{O} EDNINA: im. Domíničan, rod. Domíničana, daj.

Dominikánčev -a -o prid.

Domíničanu, tož. Domíničana, mest. pri Domíničanu,

Dominikančev odvetnik

or. z Domíničanom; DVOJINA: im. Domíničana, rod.

(< Dominikánec)

Domíničanov, daj. Domíničanoma, tož. Domíničana,

{O} moški: EDNINA: im. Dominikánčev, rod.

mest. pri Domíničanih, or. z Domíničanoma;

Dominikánčevega, daj. Dominikánčevemu, tož.

MNOŽINA: im. Domíničani, rod. Domíničanov, daj.

Dominikánčev (živostno Dominikánčevega), mest. pri

Domíničanom, tož. Domíničane, mest. pri

Dominikánčevem, or. z Dominikánčevim; DVOJINA:

Domíničanih, or. z Domíničani

im. Dominikánčeva, rod. Dominikánčevih, daj.

STATUS: predlog

Dominikánčevima, tož. Dominikánčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Dominikánčevih, or. z Dominikánčevima; MNOŽINA:



im. Dominikánčevi, rod. Dominikánčevih, daj.

Domíničanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Dominikánčevim, tož. Dominikánčeve, mest. pri

Zmaga Dominičank je bila pričakovana; Poročen je

Dominikánčevih, or. z Dominikánčevimi

z Dominičanko

ženski: EDNINA: im. Dominikánčeva, rod.

(< Domínika2)

Dominikánčeve, daj. Dominikánčevi, tož.

{B} Dominičankin

Dominikánčevo, mest. pri Dominikánčevi, or. z

{O} EDNINA: im. Domíničanka, rod. Domíničanke,

Dominikánčevo; DVOJINA: im. Dominikánčevi, rod.

daj. Domíničanki, tož. Domíničanko, mest. pri

Dominikánčevih, daj. Dominikánčevima, tož.

Domíničanki, or. z Domíničanko; DVOJINA: im.

Dominikánčevi, mest. pri Dominikánčevih, or. z

Domíničanki, rod. Domíničank, daj.

Dominikánčevima; MNOŽINA: im. Dominikánčeve,

Domíničankama, tož. Domíničanki, mest. pri

rod. Dominikánčevih, daj. Dominikánčevim, tož.

Domíničankah, or. z Domíničankama; MNOŽINA: im.

Dominikánčeve, mest. pri Dominikánčevih, or. z

Domíničanke, rod. Domíničank, daj. Domíničankam,

Dominikánčevimi

tož. Domíničanke, mest. pri Domíničankah, or. z

srednji: EDNINA: im. Dominikánčevo, rod.

Domíničankami

Dominikánčevega, daj. Dominikánčevemu, tož.

STATUS: predlog

Dominikánčevo, mest. pri Dominikánčevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Dominikánčevim; DVOJINA: im. Dominikánčevi, rod.



Dominikánčevih, daj. Dominikánčevima, tož.

Domínika1 -e ž; ime bitja, osebno ime

Dominikánčevi, mest. pri Dominikánčevih, or. z

205

Dominikánčevima; MNOŽINA: im. Dominikánčeva, dominikánk, daj. dominikánkam, tož. dominikánke,

rod. Dominikánčevih, daj. Dominikánčevim, tož.

mest. pri dominikánkah, or. z dominikánkami

Dominikánčeva, mest. pri Dominikánčevih, or. z

STATUS: predlog

Dominikánčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; pripadniki in STATUS: predlog

pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Dominikánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

dominikánec -nca m

Med kandidatkami za naslov najstarejše Zemljanke

|redovnik dominikanskega reda|: španski menih

je tudi Dominikanka; prim. dominikánka

dominikanec; ptujski dominikanci; Meniški red

(< Dominikánska repúblika)

dominikancev je ustanovil španski kanonik

{B} Dominikankin

Dominik iz Caleruege; prim. Dominikánec

{O} EDNINA: im. Dominikánka, rod. Dominikánke,

(< Dominikanec, Dominik)

daj. Dominikánki, tož. Dominikánko, mest. pri

{O} EDNINA: im. dominikánec, rod. dominikánca, daj.

Dominikánki, or. z Dominikánko; DVOJINA: im.

dominikáncu, tož. dominikánca, mest. pri

Dominikánki, rod. Dominikánk, daj.

dominikáncu, or. z dominikáncem; DVOJINA: im.

Dominikánkama, tož. Dominikánki, mest. pri

dominikánca, rod. dominikáncev, daj.

Dominikánkah, or. z Dominikánkama; MNOŽINA: im.

dominikáncema, tož. dominikánca, mest. pri

Dominikánke, rod. Dominikánk, daj. Dominikánkam,

dominikáncih, or. z dominikáncema; MNOŽINA: im.

tož. Dominikánke, mest. pri Dominikánkah, or. z

dominikánci, rod. dominikáncev, daj. dominikáncem,

Dominikánkami

tož. dominikánce, mest. pri dominikáncih, or. z

STATUS: predlog

dominikánci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; pripadniki in Dominikánska repúblika -e -e ž; zemljepisno ime

pripadnice; samostalnik moškega spola

|dolgo ime Dominikanska republika|; |država|: Jantar



iz Dominikanske republike je poleg baltiškega

Dominikánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

najbolj prepoznaven na svetu; Številni odhajajo na

Potresni torek, 12. januar 2010, bo še dolgo ostal v

delo v Dominikansko republiko; Dopust smo

spominu Dominikancev in Haitijcev; prim.

preživeli v Dominikanski republiki, ki ji pravijo

dominikánec

tudi Dominikana

(< Dominikánska repúblika)

Kje? v Dominikanski republiki

{B} Dominikančev

Od kod? iz Dominikanske republike

{O} EDNINA: im. Dominikánec, rod. Dominikánca,

Kam? v Dominikansko republiko

daj. Dominikáncu, tož. Dominikánca, mest. pri

{B} Dominikanec, Dominikanka; Dominikančev,

Dominikáncu, or. z Dominikáncem; DVOJINA: im.

Dominikankin; dominikanski

Dominikánca, rod. Dominikáncev, daj.

{O} EDNINA: im. Dominikánska repúblika, rod.

Dominikáncema, tož. Dominikánca, mest. pri

Dominikánske repúblike, daj. Dominikánski

Dominikáncih, or. z Dominikáncema; MNOŽINA: im.

repúbliki, tož. Dominikánsko repúbliko, mest. pri

Dominikánci, rod. Dominikáncev, daj.

Dominikánski repúbliki, or. z Dominikánsko

Dominikáncem, tož. Dominikánce, mest. pri

repúbliko

Dominikáncih, or. z Dominikánci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

dominikánski1 -a -o prid.



dominikanski samostan

dominikánka -e ž

(< dominikánec)

|redovnica dominikanskega reda|: samostan

{O} moški: EDNINA: im. dominikánski, rod.

dominikank; Jaslice so pod vodstvom sester

dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož.

dominikank postavili otroci; prim. Dominikánka

dominikánski (živostno dominikánskega), mest. pri

(< Dominikanka, Dominik)

dominikánskem, or. z dominikánskim; DVOJINA: im.

{B} dominikankin

dominikánska, rod. dominikánskih, daj.

{O} EDNINA: im. dominikánka, rod. dominikánke, daj.

dominikánskima, tož. dominikánska, mest. pri

dominikánki, tož. dominikánko, mest. pri

dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im.

dominikánki, or. z dominikánko; DVOJINA: im.

dominikánski, rod. dominikánskih, daj.

dominikánki, rod. dominikánk, daj. dominikánkama,

dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri

tož. dominikánki, mest. pri dominikánkah, or. z

dominikánskih, or. z dominikánskimi

dominikánkama; MNOŽINA: im. dominikánke, rod.

ženski: EDNINA: im. dominikánska, rod.

dominikánske, daj. dominikánski, tož. dominikánsko,

206

mest. pri dominikánski, or. z dominikánsko;

{B} Dominiquov

DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj.

{O} EDNINA: im. Dominique, rod. Dominiqua, daj.

dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri

Dominiquu, tož. Dominiqua, mest. pri Dominiquu, or.

dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im.

z Dominiquom; DVOJINA: im. Dominiqua, rod.

dominikánske, rod. dominikánskih, daj.

Dominiquov, daj. Dominiquoma, tož. Dominiqua,

dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri

mest. pri Dominiquih, or. z Dominiquoma; MNOŽINA:

dominikánskih, or. z dominikánskimi

im. Dominiqui, rod. Dominiquov, daj. Dominiquom,

srednji: EDNINA: im. dominikánsko, rod.

tož. Dominique, mest. pri Dominiquih, or. z

dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož.

Dominiqui

dominikánsko, mest. pri dominikánskem, or. z

STATUS: predlog

dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

dominikánskih, daj. dominikánskima, tož.

moška); pravopisne zanimivosti; samostalnik

dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z

moškega spola

dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánska, rod.



dominikánskih, daj. dominikánskim, tož.

Dominique2 -- [dominík] ž; ime bitja, osebno ime dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z

|žensko ime|: Tina Maze je skupaj z Dominique

dominikánskimi

Gisin postala olimpijska prvakinja

STATUS: predlog

{B} Dominiquin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Dominique, rod. Dominique, daj.



Dominique, tož. Dominique, mest. pri Dominique, or.

dominikánski2 -a -o prid.

z Dominique

dominikanski predsednik

STATUS: predlog

(< Dominikánska repúblika)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} moški: EDNINA: im. dominikánski, rod.

ženska); samostalnik moškega spola; pravopisne

dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož.

zanimivosti

dominikánski (živostno dominikánskega), mest. pri

dominikánskem,



or. z dominikánskim; DVOJINA: im.

dominikánska,

Domíniška zvéza -e -e ž; zemljepisno ime

rod. dominikánskih, daj.

dominikánskima,

|staro ime države|: potovanje v Dominiško zvezo

tož. dominikánska, mest. pri

dominikánskih,

Kje? v Dominiški zvezi

or. z dominikánskima; MNOŽINA: im.

dominikánski,

Od kod? iz Dominiške zveze

rod. dominikánskih, daj.

dominikánskim,

Kam? v Dominiško zvezo

tož. dominikánske, mest. pri

dominikánskih,

{O} EDNINA: im. Domíniška zvéza, rod. Domíniške

or. z dominikánskimi

ženski:

zvéze, daj. Domíniški zvézi, tož. Domíniško zvézo,

EDNINA: im. dominikánska, rod.

dominikánske,

mest. pri Domíniški zvézi, or. z Domíniško zvézo

daj. dominikánski, tož. dominikánsko,

S

mest. pri dominikánski, or. z dominikánsko;

TATUS: predlog

DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri



dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im.

domíniški -a -o prid.

dominikánske, rod. dominikánskih, daj.

dominiške banane

dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri

(< Domínika2, Domíniška zvéza)

dominikánskih, or. z dominikánskimi

{O} moški: EDNINA: im. domíniški, rod.

srednji: EDNINA: im. dominikánsko, rod.

domíniškega, daj. domíniškemu, tož. domíniški

dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož.

(živostno domíniškega), mest. pri domíniškem, or. z

dominikánsko, mest. pri dominikánskem, or. z

domíniškim; DVOJINA: im. domíniška, rod.

dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánski, rod.

domíniških, daj. domíniškima, tož. domíniška, mest.

dominikánskih, daj. dominikánskima, tož.

pri domíniških, or. z domíniškima; MNOŽINA: im.

dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z

domíniški, rod. domíniških, daj. domíniškim, tož.

dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánska, rod.

domíniške, mest. pri domíniških, or. z domíniškimi

dominikánskih, daj. dominikánskim, tož.

ženski: EDNINA: im. domíniška, rod. domíniške, daj.

dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z

domíniški, tož. domíniško, mest. pri domíniški, or. z

dominikánskimi

domíniško; DVOJINA: im. domíniški, rod. domíniških,

STATUS: predlog

daj. domíniškima, tož. domíniški, mest. pri

P

domíniških,

RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. z domíniškima; MNOŽINA: im.



domíniške, rod. domíniških, daj. domíniškim, tož.

Dominique

domíniške,

1 -a [dominík]

mest. pri domíniških, or. z domíniškimi

m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Z Dominiquom pijeta kavo v kavarni

srednji: EDNINA: im. domíniško, rod. domíniškega, muzeja

daj. domíniškemu, tož. domíniško, mest. pri

domíniškem, or. z domíniškim; DVOJINA: im.

207

domíniški, rod. domíniških, daj. domíniškima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem domíniški, mest. pri domíniških, or. z domíniškima;

imenu

MNOŽINA: im. domíniška, rod. domíniških, daj.



domíniškim, tož. domíniška, mest. pri domíniških, or.

d. o. o. [dé ó ó in də̀ ó ó] okrajš.

z domíniškimi

|družba z omejeno odgovornostjo|: za imenom, z vejico

STATUS: predlog

Zaposlen je v podjetju Petka, d. o. o.; za imenom tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

stično Petka, d.o.o.; prim. deoó



STATUS: predlog

Donatello -a [donatélo] m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave; okrajšave

|umetniško ime Donata di Niccolòja Betta Bardija,



italijanskega kiparja|: knjiga o Donatellu

Doppler -ja [dópler] m; ime bitja, osebno ime

{B} Donatellov

|priimek|; |avstrijski matematik in fizik|: Dopplerjev

{O} EDNINA: im. Donatello, rod. Donatella, daj.

pojav so poimenovali po Christianu Andreasu

Donatellu, tož. Donatella, mest. pri Donatellu, or. z

Dopplerju

Donatellom

{B} Dopplerjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Doppler, rod. Dopplerja, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Dopplerju, tož. Dopplerja, mest. pri Dopplerju, or. z



Dopplerjem; DVOJINA: im. Dopplerja, rod.

Donatellov -a -o [donatélov-] prid.

Dopplerjev, daj. Dopplerjema, tož. Dopplerja, mest.

Donatellovi kipi

pri Dopplerjih, or. z Dopplerjema; MNOŽINA: im.

(< Donatello)

Dopplerji, rod. Dopplerjev, daj. Dopplerjem, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Donatellov, rod.

Dopplerje, mest. pri Dopplerjih, or. z Dopplerji

Donatellovega, daj. Donatellovemu, tož. Donatellov

STATUS: predlog

(živostno Donatellovega), mest. pri Donatellovem, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

z Donatellovim; DVOJINA: im. Donatellova, rod.

samostalnik moškega spola

Donatellovih, daj. Donatellovima, tož. Donatellova,



mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovima;

Dopplerjev -a -o [dóplerjev-] prid.

MNOŽINA: im. Donatellovi, rod. Donatellovih, daj.

Nizkofrekvenčna Dopplerjeva merjenja imajo lahko

Donatellovim, tož. Donatellove, mest. pri

mnogo napak; Dopplerjev pojav ||fizikalni pojav||: Donatellovih, or. z Donatellovimi

Premik vesoljskih teles v Galaksiji pojasnjujemo z

ženski: EDNINA: im. Donatellova, rod. Donatellove, Dopplerjevim pojavom; Dopplerjev ultrazvok

daj. Donatellovi, tož. Donatellovo, mest. pri

||diagnostična naprava||: slikanje vratnih žil z

Donatellovi, or. z Donatellovo; DVOJINA: im.

Dopplerjevim ultrazvokom

Donatellovi, rod. Donatellovih, daj. Donatellovima,

(< Doppler)

tož. Donatellovi, mest. pri Donatellovih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Dopplerjev, rod.

Donatellovima; MNOŽINA: im. Donatellove, rod.

Dopplerjevega, daj. Dopplerjevemu, tož. Dopplerjev

Donatellovih, daj. Donatellovim, tož. Donatellove,

(živostno Dopplerjevega), mest. pri Dopplerjevem, or.

mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovimi

z Dopplerjevim; DVOJINA: im. Dopplerjeva, rod.

srednji: EDNINA: im. Donatellovo, rod.

Dopplerjevih, daj. Dopplerjevima, tož. Dopplerjeva,

Donatellovega, daj. Donatellovemu, tož.

mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevima;

Donatellovo, mest. pri Donatellovem, or. z

MNOŽINA: im. Dopplerjevi, rod. Dopplerjevih, daj.

Donatellovim; DVOJINA: im. Donatellovi, rod.

Dopplerjevim, tož. Dopplerjeve, mest. pri

Donatellovih, daj. Donatellovima, tož. Donatellovi,

Dopplerjevih, or. z Dopplerjevimi

mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovima;

ženski: EDNINA: im. Dopplerjeva, rod. Dopplerjeve, MNOŽINA: im. Donatellova, rod. Donatellovih, daj.

daj. Dopplerjevi, tož. Dopplerjevo, mest. pri

Donatellovim, tož. Donatellova, mest. pri

Dopplerjevi, or. z Dopplerjevo; DVOJINA: im.

Donatellovih, or. z Donatellovimi

Dopplerjevi, rod. Dopplerjevih, daj. Dopplerjevima,

STATUS: predlog

tož. Dopplerjevi, mest. pri Dopplerjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Dopplerjevima; MNOŽINA: im. Dopplerjeve, rod.



Dopplerjevih, daj. Dopplerjevim, tož. Dopplerjeve,

Donát Zádrski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevimi

|lat. Donatus Iadertinus: svetnik, škof|: cerkev sv.

srednji: EDNINA: im. Dopplerjevo, rod.

Donata Zadrskega

Dopplerjevega, daj. Dopplerjevemu, tož.

{O} EDNINA: im. Donát Zádrski, rod. Donáta

Dopplerjevo, mest. pri Dopplerjevem, or. z

Zádrskega, daj. Donátu Zádrskemu, tož. Donáta

Dopplerjevim; DVOJINA: im. Dopplerjevi, rod.

Zádrskega, mest. pri Donátu Zádrskem, or. z

Dopplerjevih, daj. Dopplerjevima, tož. Dopplerjevi,

Donátom Zádrskim

mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Dopplerjeva, rod. Dopplerjevih, daj.

208

Dopplerjevim, tož. Dopplerjeva, mest. pri Dos Passosov ~ -a ~ -o [dos pásosov-] prid.

Dopplerjevih, or. z Dopplerjevimi

Začel sem s kratkimi zgodbami pod Dos

STATUS: predlog

Passosovim vplivom, toda razvoj slovenske proze

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na ni šel v smer njegovega realizma

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

(< Dos Passos)



{O} moški: EDNINA: im. Dos Passosov, rod. Dos

Dóris --

Passosovega,

ž; ime bitja, osebno ime

daj. Dos Passosovemu, tož. Dos

|žensko ime|: duet z Doris

Passosov (živostno Dos Passosovega), mest. pri Dos

{B} Dorisin

Passosovem, or. z Dos Passosovim; DVOJINA: im.

{O}

Dos Passosova,

EDNINA: im. Dóris, rod. Dóris, daj. Dóris, tož.

rod. Dos Passosovih, daj. Dos

Dóris,

Passosovima,

mest. pri Dóris, or. z Dóris; DVOJINA: im.

tož. Dos Passosova, mest. pri Dos

Dóris,

Passosovih,

rod. Dóris, daj. Dóris, tož. Dóris, mest. pri

or. z Dos Passosovima; MNOŽINA: im.

Dóris,

Dos Passosovi,

or. z Dóris; MNOŽINA: im. Dóris, rod. Dóris,

rod. Dos Passosovih, daj. Dos

Passosovim,

daj. Dóris, tož. Dóris, mest. pri Dóris, or. z Dóris

tož. Dos Passosove, mest. pri Dos

S

Passosovih, or. z Dos Passosovimi

TATUS: predlog

ženski:

P

EDNINA: im. Dos Passosova, rod. Dos

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Passosove, daj. Dos Passosovi, tož. Dos Passosovo,

ženska)

mest. pri Dos Passosovi, or. z Dos Passosovo;



DVOJINA: im. Dos Passosovi, rod. Dos Passosovih,

Dórisin -a -o [dórisin] prid.

daj. Dos Passosovima, tož. Dos Passosovi, mest. pri

Dorisin nastop

Dos Passosovih, or. z Dos Passosovima; MNOŽINA:

(< Dóris)

im. Dos Passosove, rod. Dos Passosovih, daj. Dos

{O} moški: EDNINA: im. Dórisin, rod. Dórisinega, daj.

Passosovim, tož. Dos Passosove, mest. pri Dos

Dórisinemu, tož. Dórisin (živostno Dórisinega), mest.

Passosovih, or. z Dos Passosovimi

pri Dórisinem, or. z Dórisinim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Dos Passosovo, rod. Dos

Dórisina, rod. Dórisinih, daj. Dórisinima, tož.

Passosovega, daj. Dos Passosovemu, tož. Dos

Dórisina, mest. pri Dórisinih, or. z Dórisinima;

Passosovo, mest. pri Dos Passosovem, or. z Dos

MNOŽINA: im. Dórisini, rod. Dórisinih, daj. Dórisinim,

Passosovim; DVOJINA: im. Dos Passosovi, rod. Dos

tož. Dórisine, mest. pri Dórisinih, or. z Dórisinimi

Passosovih, daj. Dos Passosovima, tož. Dos

ženski: EDNINA: im. Dórisina, rod. Dórisine, daj.

Passosovi, mest. pri Dos Passosovih, or. z Dos

Dórisini, tož. Dórisino, mest. pri Dórisini, or. z

Passosovima; MNOŽINA: im. Dos Passosova, rod. Dos

Dórisino; DVOJINA: im. Dórisini, rod. Dórisinih, daj.

Passosovih, daj. Dos Passosovim, tož. Dos

Dórisinima, tož. Dórisini, mest. pri Dórisinih, or. z

Passosova, mest. pri Dos Passosovih, or. z Dos

Dórisinima; MNOŽINA: im. Dórisine, rod. Dórisinih,

Passosovimi

daj. Dórisinim, tož. Dórisine, mest. pri Dórisinih, or. z STATUS: predlog

Dórisinimi

P

srednji:

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

EDNINA: im. Dórisino, rod. Dórisinega, daj.

Dórisinemu,



tož. Dórisino, mest. pri Dórisinem, or. z

dos Sántos ~ -a

Dórisinim;

m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Dórisini, rod. Dórisinih, daj.

Dórisinima,

|priimek|: Dos Santos je sin rudarja, rojen v

tož. Dórisini, mest. pri Dórisinih, or. z

Dórisinima;

barakarskem delu mesta; Podpisali so pogodbo z

MNOŽINA: im. Dórisina, rod. Dórisinih,

Brazilcem dos Santosom; Besedilo je leta 1944

daj. Dórisinim, tož. Dórisina, mest. pri Dórisinih, or. z zapisala Lúcia dos Santos

Dórisinimi

{B} dos Santosov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. dos Sántos, rod. dos Sántosa, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dos Sántosu, tož. dos Sántosa, mest. pri dos Sántosu,



or. z dos Sántosom; DVOJINA: im. dos Sántosa, rod.

Dos Passos ~ -a [dos pásos] m; ime bitja, osebno ime dos Sántosov, daj. dos Sántosoma, tož. dos Sántosa,

|priimek|; |ameriški pisatelj|: Leta 1957 je Dos

mest. pri dos Sántosih, or. z dos Sántosoma;

Passos prejel zlato medaljo za leposlovje Ameriške

MNOŽINA: im. dos Sántosi, rod. dos Sántosov, daj. dos

akademije za umetnost in književnost; John Dos

Sántosom, tož. dos Sántose, mest. pri dos Sántosih,

Passos velja za enega najboljših ameriških

or. z dos Sántosi

romanopiscev prejšnjega stoletja

STATUS: predlog

{B} dos Passosov

P

{O}

RAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

EDNINA: im. Dos Passos, rod. Dos Passosa, daj.

Dos Passosu,



tož. Dos Passosa, mest. pri Dos

Passosu,

dos Sántosov ~ -a ~ -o prid.

or. z Dos Passosom

Dos Santosovi prijatelji igrajo v brazilski

STATUS: predlog

odbojkarski reprezentanci; dos Santosov zastopnik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

(< dos Sántos)



209

{O} moški: EDNINA: im. dos Sántosov, rod. dos im. Douglas, rod. Douglas, daj. Douglas, tož. Douglas,

Sántosovega, daj. dos Sántosovemu, tož. dos

mest. pri Douglas, or. z Douglas

Sántosov (živostno dos Sántosovega), mest. pri dos

STATUS: predlog

Sántosovem, or. z dos Sántosovim; DVOJINA: im. dos

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Sántosova, rod. dos Sántosovih, daj. dos



Sántosovima, tož. dos Sántosova, mest. pri dos

dov. gl. okrajš.

Sántosovih, or. z dos Sántosovima; MNOŽINA: im.

|dovršni glagol|

dos Sántosovi, rod. dos Sántosovih, daj. dos

STATUS: predlog

Sántosovim, tož. dos Sántosove, mest. pri dos

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Sántosovih, or. z dos Sántosovimi



ženski: EDNINA: im. dos Sántosova, rod. dos

Down -a [dáu̯n] m; ime bitja, osebno ime

Sántosove, daj. dos Sántosovi, tož. dos Sántosovo,

|priimek|; |britanski zdravnik|: Downov sindrom je

mest. pri dos Sántosovi, or. z dos Sántosovo;

dobil ime po zdravniku Johnu Langdonu Downu

DVOJINA: im. dos Sántosovi, rod. dos Sántosovih, daj.

{B} Downov

dos Sántosovima, tož. dos Sántosovi, mest. pri dos

{O} EDNINA: im. Down, rod. Downa, daj. Downu, tož.

Sántosovih, or. z dos Sántosovima; MNOŽINA: im.

Downa, mest. pri Downu, or. z Downom; DVOJINA:

dos Sántosove, rod. dos Sántosovih, daj. dos

im. Downa, rod. Downov, daj. Downoma, tož. Downa,

Sántosovim, tož. dos Sántosove, mest. pri dos

mest. pri Downih, or. z Downoma; MNOŽINA: im.

Sántosovih, or. z dos Sántosovimi

Downi, rod. Downov, daj. Downom, tož. Downe, mest.

srednji: EDNINA: im. dos Sántosovo, rod. dos

pri Downih, or. z Downi

Sántosovega, daj. dos Sántosovemu, tož. dos

STATUS: predlog

Sántosovo, mest. pri dos Sántosovem, or. z dos

P

Sántosovim;

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

DVOJINA: im. dos Sántosovi, rod. dos

Sántosovih,



daj. dos Sántosovima, tož. dos Sántosovi,

Downov -a -o [dáu̯nov-] prid.

mest. pri dos Sántosovih, or. z dos Sántosovima;

Downov opis bolezni; Downov/downov sindrom

MNOŽINA: im. dos Sántosova, rod. dos Sántosovih,

||kromosomska motnja||: otrok z

daj. dos Sántosovim, tož. dos Sántosova, mest. pri dos

Sántosovih,

Downovim/downovim sindromom

or. z dos Sántosovimi

S

(< Down)

TATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Downov, rod. Downovega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Downovemu, tož. Downov (živostno



Downovega), mest. pri Downovem, or. z Downovim;

Douglas1 -a [dáglas] m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Downova, rod. Downovih, daj.

|moško ime|: Nanj je zelo vplivala knjiga Douglasa

Downovima, tož. Downova, mest. pri Downovih, or. z

Couplanda; |priimek|: Skladbo je pevec napisal v

Downovima; MNOŽINA: im. Downovi, rod.

sodelovanju z Johnnyjem Douglasom; Kirk Douglas

Downovih, daj. Downovim, tož. Downove, mest. pri

||umetniško ime Issurja Danielovicha Demskyja,

Downovih, or. z Downovimi

ameriškega filmskega in gledališkega igralca||: Sin

ženski: EDNINA: im. Downova, rod. Downove, daj.

legendarnega filmskega igralca Kirka Douglasa je

Downovi, tož. Downovo, mest. pri Downovi, or. z

prav tako igralec

Downovo; DVOJINA: im. Downovi, rod. Downovih,

{B} Douglasov

daj. Downovima, tož. Downovi, mest. pri Downovih,

{O} EDNINA: im. Douglas, rod. Douglasa, daj.

or. z Downovima; MNOŽINA: im. Downove, rod.

Douglasu, tož. Douglasa, mest. pri Douglasu, or. z

Downovih, daj. Downovim, tož. Downove, mest. pri

Douglasom; DVOJINA: im. Douglasa, rod. Douglasov,

Downovih, or. z Downovimi

daj. Douglasoma, tož. Douglasa, mest. pri Douglasih,

srednji: EDNINA: im. Downovo, rod. Downovega, daj.

or. z Douglasoma; MNOŽINA: im. Douglasi, rod.

Downovemu, tož. Downovo, mest. pri Downovem, or.

Douglasov, daj. Douglasom, tož. Douglase, mest. pri

z Downovim; DVOJINA: im. Downovi, rod.

Douglasih, or. z Douglasi

Downovih, daj. Downovima, tož. Downovi, mest. pri

STATUS: predlog

Downovih, or. z Downovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Downova, rod. Downovih, daj. Downovim, tož.

(priimki)

Downova, mest. pri Downovih, or. z Downovimi



STATUS: predlog

Douglas2 -- [dáglas] ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

|priimek| navadno ob ženskem imenu Skupina je na

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

turneji spremljala Carol Douglas



{O} EDNINA: im. Douglas, rod. Douglas, daj. Douglas,

dr. okrajš.

tož. Douglas, mest. pri Douglas, or. z Douglas;

|doktor; doktorica|: pred imenom film o življenju dr.

DVOJINA: im. Douglas, rod. Douglas, daj. Douglas, tož.

Janeza Novaka; prim. ddr.

Douglas, mest. pri Douglas, or. z Douglas; MNOŽINA:

STATUS: predlog

210

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|drama|: Na sporedu bo film »Diplomiranec«, am.



dram.; |dramaturg; dramaturginja|: univ. dipl. dram.;

Drabósnjak -a m; ime bitja, osebno ime

|dramski|: dram. igralka

|vzdevek Andreja Šusterja, bukovnika, pesnika in

STATUS: predlog

ljudskega dramatika|: ljudske igre Drabosnjaka in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

drugih koroških bukovnikov; tudi ob imenu, navadno za



pomišljajem Kostanje so rojstni kraj Andreja Šusterja

Dravíd -a m; ime bitja, prebivalsko ime

– Drabosnjaka

|pripadnik etnične skupine v južni in jugovzhodni

{B} Drabosnjakov

Aziji|: Prvotni prebivalci Indije so bili Dravidi, ki so

{O} EDNINA: im. Drabósnjak, rod. Drabósnjaka, daj.

se na področje današnje Indije naselili bronasti že

Drabósnjaku, tož. Drabósnjaka, mest. pri

okoli leta 2500 pr. n. š.

Drabósnjaku, or. z Drabósnjakom

{B} Dravidov; dravidski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Dravíd, rod. Dravída, daj. Dravídu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

tož. Dravída, mest. pri Dravídu, or. z Dravídom;



DVOJINA: im. Dravída, rod. Dravídov, daj. Dravídoma,

Drágica -e ž; ime bitja, osebno ime

tož. Dravída, mest. pri Dravídih, or. z Dravídoma;

|žensko ime|: Dragici služba veliko pomeni

MNOŽINA: im. Dravídi, rod. Dravídov, daj. Dravídom,

{B} Dragičin

tož. Dravíde, mest. pri Dravídih, or. z Dravídi

{O} EDNINA: im. Drágica, rod. Drágice, daj. Drágici,

STATUS: predlog

tož. Drágico, mest. pri Drágici, or. z Drágico;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

DVOJINA: im. Drágici, rod. Drágic, daj. Drágicama,



tož. Drágici, mest. pri Drágicah, or. z Drágicama;

Dravídka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. Drágice, rod. Drágic, daj. Drágicam,

|pripadnica etnične skupine v južni in jugovzhodni

tož. Drágice, mest. pri Drágicah, or. z Drágicami

Aziji|: bronasti kip Dravidke

STATUS: predlog

(< Dravíd)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{B} Dravidkin

ženska); samostalnik ženskega spola

{O} EDNINA: im. Dravídka, rod. Dravídke, daj.



Dravídki, tož. Dravídko, mest. pri Dravídki, or. z

Drágičin -a -o prid.

Dravídko; DVOJINA: im. Dravídki, rod. Dravídk, daj.

Dragičin pralni stroj je pravi starodobnik

Dravídkama, tož. Dravídki, mest. pri Dravídkah, or. z

(< Drágica)

Dravídkama; MNOŽINA: im. Dravídke, rod. Dravídk,

{O} moški: EDNINA: im. Drágičin, rod. Drágičinega, daj. Dravídkam, tož. Dravídke, mest. pri Dravídkah,

daj. Drágičinemu, tož. Drágičin (živostno

or. z Dravídkami

Drágičinega), mest. pri Drágičinem, or. z Drágičinim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Drágičina, rod. Drágičinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Drágičinima, tož. Drágičina, mest. pri Drágičinih, or.



z Drágičinima; MNOŽINA: im. Drágičini, rod.

dravídski -a -o prid.

Drágičinih, daj. Drágičinim, tož. Drágičine, mest. pri

Največji dravidski jeziki so kanareški,

Drágičinih, or. z Drágičinimi

malajalamski, tamilski in teluški; Svetišče Rathas je

ženski: EDNINA: im. Drágičina, rod. Drágičine, daj.

vzorec za vse kasnejše dravidske templje

Drágičini, tož. Drágičino, mest. pri Drágičini, or. z

(< Dravíd)

Drágičino; DVOJINA: im. Drágičini, rod. Drágičinih,

{O} moški: EDNINA: im. dravídski, rod. dravídskega, daj. Drágičinima, tož. Drágičini, mest. pri Drágičinih, daj. dravídskemu, tož. dravídski (živostno

or. z Drágičinima; MNOŽINA: im. Drágičine, rod.

dravídskega), mest. pri dravídskem, or. z dravídskim;

Drágičinih, daj. Drágičinim, tož. Drágičine, mest. pri

DVOJINA: im. dravídska, rod. dravídskih, daj.

Drágičinih, or. z Drágičinimi

dravídskima, tož. dravídska, mest. pri dravídskih, or. z srednji: EDNINA: im. Drágičino, rod. Drágičinega, dravídskima; MNOŽINA: im. dravídski, rod.

daj. Drágičinemu, tož. Drágičino, mest. pri

dravídskih, daj. dravídskim, tož. dravídske, mest. pri

Drágičinem, or. z Drágičinim; DVOJINA: im.

dravídskih, or. z dravídskimi

Drágičini, rod. Drágičinih, daj. Drágičinima, tož.

ženski: EDNINA: im. dravídska, rod. dravídske, daj.

Drágičini, mest. pri Drágičinih, or. z Drágičinima;

dravídski, tož. dravídsko, mest. pri dravídski, or. z

MNOŽINA: im. Drágičina, rod. Drágičinih, daj.

dravídsko; DVOJINA: im. dravídski, rod. dravídskih,

Drágičinim, tož. Drágičina, mest. pri Drágičinih, or. z daj. dravídskima, tož. dravídski, mest. pri dravídskih, Drágičinimi

or. z dravídskima; MNOŽINA: im. dravídske, rod.

STATUS: predlog

dravídskih, daj. dravídskim, tož. dravídske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dravídskih, or. z dravídskimi



srednji: EDNINA: im. dravídsko, rod. dravídskega, daj.

dram. okrajš.

dravídskemu, tož. dravídsko, mest. pri dravídskem, or.

211

z dravídskim; DVOJINA: im. dravídski, rod.

driad, daj. driadam, tož. driade, mest. pri driadah, or. z dravídskih, daj. dravídskima, tož. dravídski, mest. pri driadami

dravídskih, or. z dravídskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

dravídska, rod. dravídskih, daj. dravídskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

dravídska, mest. pri dravídskih, or. z dravídskimi

nadnaravnih, domišljijskih bitij

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

dr. med. okrajš.



|doktor medicine; doktorica medicine|: za imenom, z

Drávska banovína -e -e ž; zemljepisno ime

vejico mag. Janez Novak, dr. med.

|upravna enota Kraljevine Jugoslavije na delu

STATUS: predlog

ozemlja današnje Slovenije (1929–1941)|: Bela

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

krajina sprva ni bila priključena Dravski banovini



Kje? v Dravski banovini

dr. sc. okrajš.

Od kod? iz Dravske banovine

|lat. doctor scientiae: doktor znanosti; doktorica

Kam? v Dravski banovini

znanosti|: pred imenom dr. sc. Janez Novak, dr. med.;

{O} EDNINA: im. Drávska banovína, rod. Drávske

prim. dr. sci.

banovíne, daj. Drávski banovíni, tož. Drávsko

STATUS: predlog

banovíno, mest. pri Drávski banovíni, or. z Drávsko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

banovíno



STATUS: predlog

dr. sci. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin

|lat. doctor scientiae: doktor znanosti; doktorica



znanosti|: pred imenom dr. sci. Janez Novak, dr. med.;

dr. dent. med. okrajš.

prim. dr. sc.

|doktor dentalne medicine; doktorica dentalne

STATUS: predlog

medicine|: za imenom, z vejico Janez Novak, dr. dent.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

med.; prim. dr. stom.



STATUS: predlog

dr. stom. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|doktor stomatologije; doktorica stomatologije|:



Jana Novak, dr. stom.; prim. dr. dent. med.

Drêjček -čka m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: Prebral je zgodbo o Drejčku in treh

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Marsovčkih



{O} EDNINA: im. Drêjček, rod. Drêjčka, daj. Drêjčku,

dr. vet. med. okrajš.

tož. Drêjčka, mest. pri Drêjčku, or. z Drêjčkom;

|doktor veterinarske medicine; doktorica

DVOJINA: im. Drêjčka, rod. Drêjčkov, daj. Drêjčkoma,

veterinarske medicine|: za imenom, z vejico Janez

tož. Drêjčka, mest. pri Drêjčkih, or. z Drêjčkoma;

Novak, dr. vet. med.

MNOŽINA: im. Drêjčki, rod. Drêjčkov, daj. Drêjčkom,

STATUS: predlog

tož. Drêjčke, mest. pri Drêjčkih, or. z Drêjčki

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

TATUS: predlog

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

drž. okrajš.

moška); samostalnik moškega spola

|državni|: drž. sekretar; drž. prvenstvo



STATUS: predlog

dr. h. c. okrajš.

P

|

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

lat. doctor honoris causa: častni doktor; častna

doktorica|:



pred imenom dr. h. c. Janez Novak

S

Ds -- [də̀sə̀ tudi dəsə̀ in déès tudi deès] m; simbol TATUS: predlog

|darmštatij|: Simbol za kemijski element darmštatij

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

je Ds



STATUS: predlog

driada -e [drijáda] ž

P

|grško bajeslovno bitje, gozdna nimfa|: Po grški

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

legendi se je Orfej poročil z driado Evridiko; Stekel



je mimo driad, ki so ga zasledovale

Dúmbo -a m; ime bitja, živalsko ime

{B} driadin

|domišljijski lik|: Dumbo je bil eden prvih likov v

{O}

barvnem risanem filmu; Zgodbo o slončku Dumbu,

EDNINA: im. driada, rod. driade, daj. driadi, tož.

driado,

ki je bila osnova za animirani film, je napisala

mest. pri driadi, or. z driado; DVOJINA: im.

driadi,

Helen Aberson

rod. driad, daj. driadama, tož. driadi, mest. pri

driadah,

{B} Dumbov

or. z driadama; MNOŽINA: im. driade, rod.

212

{O} EDNINA: im. Dúmbo, rod. Dúmba, daj. Dúmbu, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z

tož. Dúmba, mest. pri Dúmbu, or. z Dúmbom;

dúrmólovskimi

DVOJINA: im. Dúmba, rod. Dúmbov, daj. Dúmboma,

srednji: EDNINA: im. dúrmólovsko, rod.

tož. Dúmba, mest. pri Dúmbih, or. z Dúmboma;

dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož.

MNOŽINA: im. Dúmbi, rod. Dúmbov, daj. Dúmbom,

dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovskem, or. z

tož. Dúmbe, mest. pri Dúmbih, or. z Dúmbi

dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod.

STATUS: predlog

dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z



dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovska, rod.

Dúmbov -a -o prid.

dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovska,

V risanki otroci najprej opazijo Dumbova velika

mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi

ušesa

STATUS: predlog

(< Dúmbo)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)

{O} moški: EDNINA: im. Dúmbov, rod. Dúmbovega,



daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbov (živostno

dúr-mólovski -a -o prid.; gl. dúrmólovski,

Dúmbovega), mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim;

durovsko-molovski

DVOJINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj.

STATUS: predlog

Dúmbovima, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbovi, rod.



Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri

dúša -e ž

Dúmbovih, or. z Dúmbovimi

|duhovna stran človeka|: človeška duša; globina

ženski: EDNINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbove, daj.

duše; V njem je ostalo nekaj otroške duše; |človek|:

Dúmbovi, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovi, or. z

dobra duša; romantična duša; Našla je svojo

Dúmbovo; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih,

sorodno dušo; (vseh) vernih duš dan ||krščanski

daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih,

praznik, 2. november||: Zanje je bila darovana sv.

or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbove, rod.

maša na vernih duš dan

Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri

{O} EDNINA: im. dúša, rod. dúše, daj. dúši, tož. dúšo,

Dúmbovih, or. z Dúmbovimi

mest. pri dúši, or. z dúšo; DVOJINA: im. dúši, rod. dúš, srednji: EDNINA: im. Dúmbovo, rod. Dúmbovega,

daj. dúšama, tož. dúši, mest. pri dúšah, or. z dúšama;

daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbovo, mest. pri

MNOŽINA: im. dúše, rod. dúš, daj. dúšam, tož. dúše,

Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im.

mest. pri dúšah, or. z dúšami

Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož.

STATUS: predlog

Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

MNOŽINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Dúmbovim, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z



Dúmbovimi

Dúšan Sílni -a -ega m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|srbski kralj in car|: Dušana Silnega so leta 1346

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

okronali za carja Srbov in Grkov



{O} EDNINA: im. Dúšan Sílni, rod. Dúšana Sílnega,

dúrmólovski -a -o prid.

daj. Dúšanu Sílnemu, tož. Dúšana Sílnega, mest. pri

|durovski in molovski|: durmolovska tonalnost

Dúšanu Sílnem, or. z Dúšanom Sílnim

{O} moški: EDNINA: im. dúrmólovski, rod.

STATUS: predlog

dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem dúrmólovski (živostno dúrmólovskega), mest. pri

imenu

dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im.

dúrmólovska,



rod. dúrmólovskih, daj.

dúrmólovskima,

dv. okrajš.

tož. dúrmólovska, mest. pri

dúrmólovskih,

|dvojina|: sklanjatev v dv.; |dvojinski|: dv.

or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im.

dúrmólovski,

samostalnik

rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim,

S

tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z

TATUS: predlog

dúrmólovskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ženski: EDNINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovske, daj. dúrmólovski, tož. dúrmólovsko, mest. pri

dvópíčje -a s

dúrmólovski, or. z dúrmólovsko; DVOJINA: im.

|ločilo|: Pri poimenovanju mape ne morete uporabiti

dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj.

dvopičij; Programer posamezne 16-bitne besede

dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri

loči z dvopičji

dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im.

{PRZ} : levostično pred naštevalnim nizom Pastirji dúrmólovske, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim,

izdelujejo različne dobrote: maslo, mohant in sladek

213

sir; levostično pred pojasnjevalnim delom povedi Zakon je STATUS: predlog

nedvoumen: prijaviti je treba vse; levostično pred

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

dobesednim navedkom v premem govoru Učenci so

(osebna, moška); lastna imena (priimki)

vprašali: »Zakaj je nebo ponoči črno?«; nestično,



izgovorjeno proti Merilo 1 : 200.000; nestično kot Dylan2 -- [dílan] ž; ime bitja, osebno ime

matematično znamenje, izgovorjeno deljeno z/s 300 : 150 =

|priimek|: navadno ob ženskem imenu pesmi za Saro

2; nestično pri bibliotekarskem navajanju, sicer levostično Dylan

Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika.

{O} EDNINA: im. Dylan, rod. Dylan, daj. Dylan, tož.

Ljubljana : Cankarjeva založba, 1992.; stično pri

Dylan, mest. pri Dylan, or. z Dylan; DVOJINA: im.

zapisu časa za ločevanje ur in minut Na uri je pisalo

Dylan, rod. Dylan, daj. Dylan, tož. Dylan, mest. pri

12:30; stično pri športnih rezultatih za ločevanje minut in Dylan, or. z Dylan; MNOŽINA: im. Dylan, rod. Dylan,

sekund Maraton je pretekel v času 2;01:39; stično v

daj. Dylan, tož. Dylan, mest. pri Dylan, or. z Dylan

naslovih spletnih strani https://e-uprava.gov.si

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. dvópíčje, rod. dvópíčja, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

dvópíčju, tož. dvópíčje, mest. pri dvópíčju, or. z



dvópíčjem; DVOJINA: im. dvópíčji, rod. dvópíčij, daj.

dzéta -e ž

dvópíčjema, tož. dvópíčji, mest. pri dvópíčjih, or. z

|grška črka ζ|; gl. zéta

dvópíčjema; MNOŽINA: im. dvópíčja, rod. dvópíčij,

STATUS: predlog

daj. dvópíčjem, tož. dvópíčja, mest. pri dvópíčjih, or. z dvópíčji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

S



TATUS: predlog

P

džainíst -a m

RAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

|pripadnik džainizma|: Pri džainistih je prepovedana



vsaka dejavnost, ki bi lahko poškodovala živa bitja

dvostan. okrajš.

{B} džainistov

|dvostanovanjski|: dvostan. hiša

{O} EDNINA: im. džainíst, rod. džainísta, daj.

STATUS: predlog

džainístu, tož. džainísta, mest. pri džainístu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

džainístom; DVOJINA: im. džainísta, rod. džainístov,



daj. džainístoma, tož. džainísta, mest. pri džainístih, or.

d. v. z. okrajš.

z džainístoma; MNOŽINA: im. džainísti, rod.

|družba za vzajemna zavarovanja|: za imenom, z vejico

džainístov, daj. džainístom, tož. džainíste, mest. pri

Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih

džainístih, or. z džainísti

Vzajemne, d. v. z.; za imenom tudi stično Vsa

STATUS: predlog

zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Vzajemne, d.v.z.



STATUS: predlog

džainístičen -čna -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik džainistični tempelj; V džainistični filozofiji imata duh in

Dy -- [də̀í tudi dəí in déí tudi deí in də̀ ípsilon in dé materija neodvisen in večen obstoj; džainistična

ípsilon] m; simbol

vera

|disprozij|: Simbol za kemijski element disprozij je

(< džainíst)

Dy

{O} moški: EDNINA: im. džainístičen, rod.

STATUS: predlog

džainístičnega, daj. džainístičnemu, tož. džainístičen

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(živostno džainístičnega), mest. pri džainístičnem, or. z džainístičnim; DVOJINA: im. džainístična, rod.

Dylan1 -a [dílan] m; ime bitja, osebno ime

džainístičnih, daj. džainístičnima, tož. džainístična,

|moško ime|: Recitirali so pesmi valižanskega

mest. pri džainístičnih, or. z džainístičnima;

pesniškega boema Dylana Thomasa; |priimek|:

MNOŽINA: im. džainístični, rod. džainístičnih, daj.

Pevca so spremljali člani skupine z Jakobom

džainístičnim, tož. džainístične, mest. pri

Dylanom na čelu; Bob Dylan ||umetniško ime

džainístičnih, or. z džainístičnimi

Roberta Allena Zimmermana, ameriškega

ženski: EDNINA: im. džainístična, rod. džainístične, glasbenika||: biografija Boba Dylana

daj. džainístični, tož. džainístično, mest. pri

{B} Dylanov

džainístični, or. z džainístično; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Dylan, rod. Dylana, daj. Dylanu, tož.

džainístični, rod. džainístičnih, daj. džainístičnima,

Dylana, mest. pri Dylanu, or. z Dylanom; DVOJINA:

tož. džainístični, mest. pri džainístičnih, or. z

im. Dylana, rod. Dylanov, daj. Dylanoma, tož. Dylana,

džainístičnima; MNOŽINA: im. džainístične, rod.

mest. pri Dylanih, or. z Dylanoma; MNOŽINA: im.

džainístičnih, daj. džainístičnim, tož. džainístične,

Dylani, rod. Dylanov, daj. Dylanom, tož. Dylane, mest.

mest. pri džainístičnih, or. z džainístičnimi

pri Dylanih, or. z Dylani

214

srednji: EDNINA: im. džainístično, rod.

(< Džibúti)

džainístičnega, daj. džainístičnemu, tož. džainístično,

{B} Džibutčankin

mest. pri džainístičnem, or. z džainístičnim; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Džibútčanka, rod. Džibútčanke, daj.

im. džainístični, rod. džainístičnih, daj.

Džibútčanki, tož. Džibútčanko, mest. pri Džibútčanki,

džainístičnima, tož. džainístični, mest. pri

or. z Džibútčanko; DVOJINA: im. Džibútčanki, rod.

džainístičnih, or. z džainístičnima; MNOŽINA: im.

Džibútčank, daj. Džibútčankama, tož. Džibútčanki,

džainístična, rod. džainístičnih, daj. džainístičnim, tož.

mest. pri Džibútčankah, or. z Džibútčankama;

džainístična, mest. pri džainístičnih, or. z

MNOŽINA: im. Džibútčanke, rod. Džibútčank, daj.

džainístičnimi

Džibútčankam, tož. Džibútčanke, mest. pri

STATUS: predlog

Džibútčankah, or. z Džibútčankami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

džainístka -e ž



|pripadnica džainizma|: Kot džainistka se je

Džibúti -ja m; zemljepisno ime

prehranjevala strogo vegetarijansko

|dolgo ime Republika Džibuti|; |država|: V avtu sta

(< džainíst)

sedeli dekleti iz Džibutija; vojaško oporišče v

{B} džainistkin

Džibutiju

{O} EDNINA: im. džainístka, rod. džainístke, daj.

Kje? v Džibutiju

džainístki, tož. džainístko, mest. pri džainístki, or. z Od kod? iz Džibutija

džainístko; DVOJINA: im. džainístki, rod. džainístk,

Kam? v Džibuti

daj. džainístkama, tož. džainístki, mest. pri

{B} Džibutčan, Džibutčanka; Džibutičanov,

džainístkah, or. z džainístkama; MNOŽINA: im.

Džibutičankin; džibutski tudi džibutijski

džainístke, rod. džainístk, daj. džainístkam, tož.

{O} EDNINA: im. Džibúti, rod. Džibútija, daj.

džainístke, mest. pri džainístkah, or. z džainístkami

Džibútiju, tož. Džibúti, mest. pri Džibútiju, or. z

STATUS: predlog

Džibútijem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

džainízem -zma m

moškega spola

|indijska vera, ki temelji na nenasilju|: vpliv



džainizma; Trije milijoni Indijcev pripadajo

džibútijski -a -o prid.; obširneje glej pri džibútski džainizmu



{O} EDNINA: im. džainízem, rod. džainízma, daj.

džibútski -a -o tudi džibútijski -a -o prid.

džainízmu, tož. džainízem, mest. pri džainízmu, or. z

upirati se džibutskemu predsedniku; džibutski frank

džainízmom; DVOJINA: im. džainízma, rod.

||denarna enota||: Objavljeni menjalni tečaji za

džainízmov, daj. džainízmoma, tož. džainízma, mest.

džibutski frank so informativne narave

pri džainízmih, or. z džainízmoma; MNOŽINA: im.

(< Džibúti)

džainízmi, rod. džainízmov, daj. džainízmom, tož.

{O} moški: EDNINA: im. džibútski tudi džibútijski, džainízme, mest. pri džainízmih, or. z džainízmi

rod. džibútskega tudi džibútijskega, daj. džibútskemu

STATUS: predlog

tudi džibútijskemu, tož. džibútski tudi džibútijski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

(živostno džibútskega tudi džibútijskega), mest. pri



džibútskem tudi pri džibútijskem, or. z džibútskim

Džibútčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

tudi z džibútijskim; DVOJINA: im. džibútska tudi

Pogovarjal se je z Džibutčanom

džibútijska, rod. džibútskih tudi džibútijskih, daj.

(< Džibúti)

džibútskima tudi džibútijskima, tož. džibútska tudi

{B} Džibutčanov

džibútijska, mest. pri džibútskih tudi džibútijskih, or.

{O} EDNINA: im. Džibútčan, rod. Džibútčana, daj.

z džibútskima tudi z džibútijskima; MNOŽINA: im.

Džibútčanu, tož. Džibútčana, mest. pri Džibútčanu, or.

džibútski tudi džibútijski, rod. džibútskih tudi

z Džibútčanom; DVOJINA: im. Džibútčana, rod.

džibútijskih, daj. džibútskim tudi džibútijskim, tož.

Džibútčanov, daj. Džibútčanoma, tož. Džibútčana,

džibútske tudi džibútijske, mest. pri džibútskih tudi

mest. pri Džibútčanih, or. z Džibútčanoma; MNOŽINA:

džibútijskih, or. z džibútskimi tudi z džibútijskimi

im. Džibútčani, rod. Džibútčanov, daj. Džibútčanom,

ženski: EDNINA: im. džibútska tudi džibútijska, rod.

tož. Džibútčane, mest. pri Džibútčanih, or. z

džibútske tudi džibútijske, daj. džibútski tudi

Džibútčani

džibútijski, tož. džibútsko tudi džibútijsko, mest. pri STATUS: predlog

džibútski tudi pri džibútijski, or. z džibútsko tudi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

džibútijsko; DVOJINA: im. džibútski tudi džibútijski,



rod. džibútskih tudi džibútijskih, daj. džibútskima tudi Džibútčanka -e

džibútijskima,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. džibútski tudi džibútijski, mest. pri

Plesal je z Džibutčanko

džibútskih tudi pri džibútijskih, or. z džibútskima tudi 215

z džibútijskima; MNOŽINA: im. džibútske tudi

|ime tuje črke|: Ali pidžama napišeš z đ-jem?;

džibútijske, rod. džibútskih tudi džibútijskih, daj.

navadno nesklonljivo Srbi razlikujejo med dž in đ; kot

džibútskim tudi džibútijskim, tož. džibútske tudi

prilastek, v imenovalniku črka đ

džibútijske, mest. pri džibútskih tudi džibútijskih, or.

{O} EDNINA: im. đ tudi đ, rod. đ-ja tudi đ, daj. đ-ju tudi z džibútskimi tudi z džibútijskimi

đ, tož. đ tudi đ, mest. pri đ-ju tudi pri đ, or. z đ-jem tudi srednji: EDNINA: im. džibútsko tudi džibútijsko, rod.

z đ; DVOJINA: im. đ-ja tudi đ, rod. đ-jev tudi đ, daj. đ-

džibútskega tudi džibútijskega, daj. džibútskemu tudi

jema tudi đ, tož. đ-ja tudi đ, mest. pri đ-jih tudi pri đ, or.

džibútijskemu, tož. džibútsko tudi džibútijsko, mest.

z đ-jema tudi z đ; MNOŽINA: im. đ-ji tudi đ, rod. đ-jev pri džibútskem tudi pri džibútijskem, or. z

tudi đ, daj. đ-jem tudi đ, tož. đ-je tudi đ, mest. pri đ-jih džibútskim tudi z džibútijskim; DVOJINA: im.

tudi pri đ, or. z đ-ji tudi z đ

džibútski tudi džibútijski, rod. džibútskih tudi

STATUS: predlog

džibútijskih, daj. džibútskima tudi džibútijskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

džibútski tudi džibútijski, mest. pri džibútskih tudi



džibútijskih, or. z džibútskima tudi z džibútijskima;

Đ Đ-ja tudi Đ -- [mêhki džə̀, rod. mêhkega džə̀ja in MNOŽINA: im. džibútska tudi džibútijska, rod.

mêhki džé, rod. mêhkega džêja] m

džibútskih tudi džibútijskih, daj. džibútskim tudi

|ime tuje črke|: Đakovo zapisujem z Đ-jem; kot

džibútijskim, tož. džibútska tudi džibútijska, mest. pri prilastek, v imenovalniku črka Đ

džibútskih tudi pri džibútijskih, or. z džibútskimi tudi

{O} EDNINA: im. Đ tudi Đ, rod. Đ-ja tudi Đ, daj. Đ-ju

z džibútijskimi

tudi Đ, tož. Đ tudi Đ, mest. pri Đ-ju tudi pri Đ, or. z Đ-

STATUS: predlog

jem tudi z Đ; DVOJINA: im. Đ-ja tudi Đ, rod. Đ-jev tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Đ, daj. Đ-jema tudi Đ, tož. Đ-ja tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-jema tudi z Đ; MNOŽINA: im. Đ-ji

džihadíst -a m

tudi Đ, rod. Đ-jev tudi Đ, daj. Đ-jem tudi Đ, tož. Đ-je

|musliman v sveti vojni|: napad sunitskih

tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-ji tudi z Đ

džihadistov; V Siriji se je pridružil džihadistom

STATUS: predlog

(< džihad)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

{B} džihadistov



{O} EDNINA: im. džihadíst, rod. džihadísta, daj.

Đuro -a [džúro] m; ime bitja, osebno ime

džihadístu, tož. džihadísta, mest. pri džihadístu, or. z

|vzdevek Branka Đurića, bosanskega igralca in

džihadístom; DVOJINA: im. džihadísta, rod.

režiserja|: Z Đurom sva se spoznala v Teatru

džihadístov, daj. džihadístoma, tož. džihadísta, mest.

paradižnik; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem

pri džihadístih, or. z džihadístoma; MNOŽINA: im.

humoristična oddaja Branka Đurića – Đura

džihadísti, rod. džihadístov, daj. džihadístom, tož.

{B} Đurov

džihadíste, mest. pri džihadístih, or. z džihadísti

{O} EDNINA: im. Đuro, rod. Đura, daj. Đuru, tož. Đura,

STATUS: predlog

mest. pri Đuru, or. z Đurom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

džihadístka -e ž



|muslimanka v sveti vojni|: taborišče za urjenje

Đurov -a -o [džúrov-] prid.

džihadistk

Đurov film

(< džihadíst)

(< Đuro)

{B} džihadistkin

{O} moški: EDNINA: im. Đurov, rod. Đurovega, daj.

{O} EDNINA: im. džihadístka, rod. džihadístke, daj.

Đurovemu, tož. Đurov (živostno Đurovega), mest. pri

džihadístki, tož. džihadístko, mest. pri džihadístki, or.

Đurovem, or. z Đurovim; DVOJINA: im. Đurova, rod.

z džihadístko; DVOJINA: im. džihadístki, rod.

Đurovih, daj. Đurovima, tož. Đurova, mest. pri

džihadístk, daj. džihadístkama, tož. džihadístki, mest.

Đurovih, or. z Đurovima; MNOŽINA: im. Đurovi, rod.

pri džihadístkah, or. z džihadístkama; MNOŽINA: im.

Đurovih, daj. Đurovim, tož. Đurove, mest. pri

džihadístke, rod. džihadístk, daj. džihadístkam, tož.

Đurovih, or. z Đurovimi

džihadístke, mest. pri džihadístkah, or. z

ženski: EDNINA: im. Đurova, rod. Đurove, daj.

džihadístkami

Đurovi, tož. Đurovo, mest. pri Đurovi, or. z Đurovo;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Đurovi, rod. Đurovih, daj. Đurovima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. Đurovi, mest. pri Đurovih, or. z Đurovima;



MNOŽINA: im. Đurove, rod. Đurovih, daj. Đurovim,

džúl -a m; obširneje glej pri joule

tož. Đurove, mest. pri Đurovih, or. z Đurovimi



srednji: EDNINA: im. Đurovo, rod. Đurovega, daj.

đ đ-ja tudi đ -- [mêhki džə̀, rod. mêhkega džə̀ja in Đurovemu, tož. Đurovo, mest. pri Đurovem, or. z

mêhki džé, rod. mêhkega džêja] m

Đurovim; DVOJINA: im. Đurovi, rod. Đurovih, daj.

Đurovima, tož. Đurovi, mest. pri Đurovih, or. z

216

Đurovima; MNOŽINA: im. Đurova, rod. Đurovih, daj.

|virus, imenovan po reki Ebola v Zairu|: okužba z

Đurovim, tož. Đurova, mest. pri Đurovih, or. z

ebolo; V Ugandi se je oktobra letos z virusom

Đurovimi

ebola/ebole spet okužilo 160 ljudi; |mrzlica zaradi

STATUS: predlog

okužbe z ebolo|: V vzhodnem Kongu naj bi ebolo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dobila kolonija goril



{B} ebolin

é1 ê-ja tudi é -- m

{O} EDNINA: im. ébola, rod. ébole, daj. éboli, tož.

|ime črke ali glasu|: Črke e nisem prebral z glasom

ébolo, mest. pri éboli, or. z ébolo; DVOJINA: im. éboli, e; Oglaša se s samoglasniki, ki so podobni i-ju in erod. ébol, daj. ébolama, tož. éboli, mest. pri ébolah, or.

ju; Je nad širokim e-jem kakšna črtica?; Gimnazijci

z ébolama; MNOŽINA: im. ébole, rod. ébol, daj.

iz prvega e so pripravili literarni večer <1. e>; ébolam, tož. ébole, mest. pri ébolah, or. z ébolami

navadno nesklonljivo V govoru nosni e zamenjaj z

STATUS: predlog

navadnim e; kot prilastek, v imenovalniku Zaigraj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

znižani ton e; Glej komentar k točki e tega člena;



Trdnjavo je postavil na linijo e; ob številki

Eburón -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Industrijska cesta 2e

|pripadnik antičnega keltskega plemena|: O

{O} EDNINA: im. é tudi é, rod. ê-ja tudi é, daj. ê-ju tudi poselitvenem prostoru Eburonov ob prvem stiku z

é, tož. é tudi é, mest. pri ê-ju tudi pri é, or. z ê-jem tudi z Rimljani je poročal tudi Julij Cezar

é; DVOJINA: im. ê-ja tudi é, rod. ê-jev tudi é, daj. ê-jema

{B} Eburonov

tudi é, tož. ê-ja tudi é, mest. pri ê-jih tudi pri é, or. z ê-

{O} EDNINA: im. Eburón, rod. Eburóna, daj. Eburónu,

jema tudi z é; MNOŽINA: im. ê-ji tudi é, rod. ê-jev tudi tož. Eburóna, mest. pri Eburónu, or. z Eburónom;

é, daj. ê-jem tudi é, tož. ê-je tudi é, mest. pri ê-jih tudi DVOJINA: im. Eburóna, rod. Eburónov, daj.

pri é, or. z ê-ji tudi z é

Eburónoma, tož. Eburóna, mest. pri Eburónih, or. z

STATUS: predlog

Eburónoma; MNOŽINA: im. Eburóni, rod. Eburónov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

daj. Eburónom, tož. Eburóne, mest. pri Eburónih, or. z



Eburóni

é2 -- ž

STATUS: predlog

|ime črke|: Gimnazijci iz prve e so pripravili

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

literarni večer <1. e>



{O} EDNINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z Eburónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

é; DVOJINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z

|pripadnica antičnega keltskega plemena|: izginotje

é; MNOŽINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z Eburonov in Eburonk

é

(< Eburón)

STATUS: predlog

{B} Eburonkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

{O} EDNINA: im. Eburónka, rod. Eburónke, daj.



Eburónki, tož. Eburónko, mest. pri Eburónki, or. z

É1 Ê-ja tudi É -- m

Eburónko; DVOJINA: im. Eburónki, rod. Eburónk, daj.

|ime črke|: Napiši veliki E z ostrivcem; vpliv

Eburónkama, tož. Eburónki, mest. pri Eburónkah, or.

pesticidov in E-jev na zdravje otrok; navadno

z Eburónkama; MNOŽINA: im. Eburónke, rod.

nesklonljivo Ime se začenja z E; kot prilastek, v

Eburónk, daj. Eburónkam, tož. Eburónke, mest. pri

imenovalniku vitamin E; ob številki barvilo z oznako

Eburónkah, or. z Eburónkami

E102; evropska cesta E75

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. É tudi É, rod. Ê-ja tudi É, daj. Ê-ju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tudi É, tož. É tudi É, mest. pri Ê-ju tudi pri É, or. z Ê-

samostalnik ženskega spola

jem tudi z É; DVOJINA: im. Ê-ja tudi É, rod. Ê-jev tudi É, daj. Ê-jema tudi É, tož. Ê-ja tudi É, mest. pri Ê-jih eburónski -a -o prid.

tudi pri É, or. z Ê-jema tudi z É; MNOŽINA: im. Ê-ji tudi Po opustošenju eburonskega ozemlja je Cezar

É, rod. Ê-jev tudi É, daj. Ê-jem tudi É, tož. Ê-je tudi É, sklical galsko skupščino

mest. pri Ê-jih tudi pri É, or. z Ê-ji tudi z É

(< Eburón)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. eburónski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

eburónskega, daj. eburónskemu, tož. eburónski



(živostno eburónskega), mest. pri eburónskem, or. z

É2 -- m; simbol

eburónskim; DVOJINA: im. eburónska, rod.

|mednarodna oznaka east: jug|; gl. V3

eburónskih, daj. eburónskima, tož. eburónska, mest.

STATUS: predlog

pri eburónskih, or. z eburónskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

eburónski, rod. eburónskih, daj. eburónskim, tož.



eburónske, mest. pri eburónskih, or. z eburónskimi

ébola -e ž

217

ženski: EDNINA: im. eburónska, rod. eburónske, daj.

Édisonovih, daj. Édisonovima, tož. Édisonova, mest.

eburónski, tož. eburónsko, mest. pri eburónski, or. z

pri Édisonovih, or. z Édisonovima; MNOŽINA: im.

eburónsko; DVOJINA: im. eburónski, rod. eburónskih,

Édisonovi, rod. Édisonovih, daj. Édisonovim, tož.

daj. eburónskima, tož. eburónski, mest. pri

Édisonove, mest. pri Édisonovih, or. z Édisonovimi

eburónskih, or. z eburónskima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Édisonova, rod. Édisonove, daj.

eburónske, rod. eburónskih, daj. eburónskim, tož.

Édisonovi, tož. Édisonovo, mest. pri Édisonovi, or. z

eburónske, mest. pri eburónskih, or. z eburónskimi

Édisonovo; DVOJINA: im. Édisonovi, rod. Édisonovih,

srednji: EDNINA: im. eburónsko, rod. eburónskega, daj. Édisonovima, tož. Édisonovi, mest. pri

daj. eburónskemu, tož. eburónsko, mest. pri

Édisonovih, or. z Édisonovima; MNOŽINA: im.

eburónskem, or. z eburónskim; DVOJINA: im.

Édisonove, rod. Édisonovih, daj. Édisonovim, tož.

eburónski, rod. eburónskih, daj. eburónskima, tož.

Édisonove, mest. pri Édisonovih, or. z Édisonovimi

eburónski, mest. pri eburónskih, or. z eburónskima;

srednji: EDNINA: im. Édisonovo, rod. Édisonovega, MNOŽINA: im. eburónska, rod. eburónskih, daj.

daj. Édisonovemu, tož. Édisonovo, mest. pri

eburónskim, tož. eburónska, mest. pri eburónskih, or.

Édisonovem, or. z Édisonovim; DVOJINA: im.

z eburónskimi

Édisonovi, rod. Édisonovih, daj. Édisonovima, tož.

STATUS: predlog

Édisonovi, mest. pri Édisonovih, or. z Édisonovima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Édisonova, rod. Édisonovih, daj.



Édisonovim, tož. Édisonova, mest. pri Édisonovih, or.

ed.1 okrajš.

z Édisonovimi

|ednina|: končnica za 1. os. ed.; |edninski|: ed.

STATUS: predlog

samostalnik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Edith -- [angl. ídit, fr. edít] ž; ime bitja, osebno ime ed.2 okrajš.

|žensko ime|: Poročil se je z Edith

|angl. editor: urednik; urednica| |angl. edited: uredil,

{B} Edithin

uredila|; gl. ur.

{O} EDNINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož.

STATUS: predlog

Edith, mest. pri Edith, or. z Edith; DVOJINA: im. Edith, PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rod. Edith, daj. Edith, tož. Edith, mest. pri Edith, or. z Edith; MNOŽINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož.

Édison -a m; ime bitja, osebno ime

Edith, mest. pri Edith, or. z Edith

|priimek|; |ameriški izumitelj|: V ZDA je Nikola

STATUS: predlog

Tesla sprva sodeloval s slavnim Thomasom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Alvo/Alvom Edisonom, vendar so se njune poti

ženska)

razšle



{B} Edisonov

Edithin -a -o [angl. íditin, fr. edítin] prid.

{O} EDNINA: im. Édison, rod. Édisona, daj. Édisonu,

Edithina pesem

tož. Édisona, mest. pri Édisonu, or. z Édisonom;

(< Edith)

DVOJINA: im. Édisona, rod. Édisonov, daj. Édisonoma,

{O} moški: EDNINA: im. Edithin, rod. Edithinega, daj.

tož. Édisona, mest. pri Édisonih, or. z Édisonoma;

Edithinemu, tož. Edithin (živostno Edithinega), mest.

MNOŽINA: im. Édisoni, rod. Édisonov, daj. Édisonom,

pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im.

tož. Édisone, mest. pri Édisonih, or. z Édisoni

Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož.

STATUS: predlog

Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

MNOŽINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinim,



tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi

Édisonov -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Edithina, rod. Edithine, daj.

Najbolj znana Edisonova patenta sta fonograf in

Edithini, tož. Edithino, mest. pri Edithini, or. z

žarnica; Edisonova žarnica ||žarnica z žarilno nitko||: Edithino; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj.

V Edisonovi žarnici je uporabljena naoljena

Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z

bombažna nit v vakuumu; Edisonov efekt ||termična Edithinima; MNOŽINA: im. Edithine, rod. Edithinih,

emisija||: Pri poskusih z žarnico je Edison ugotovil,

daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z da razžarjena telesa oddajajo modrikasto svetlobo,

Edithinimi

kar so poimenovali Edisonov efekt

srednji: EDNINA: im. Edithino, rod. Edithinega, daj.

(< Édison)

Edithinemu, tož. Edithino, mest. pri Edithinem, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Édisonov, rod.

Edithinim; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj.

Édisonovega, daj. Édisonovemu, tož. Édisonov

Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z

(živostno Édisonovega), mest. pri Édisonovem, or. z

Edithinima; MNOŽINA: im. Edithina, rod. Edithinih,

Édisonovim; DVOJINA: im. Édisonova, rod.

218

daj. Edithinim, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z

{O} EDNINA: im. Efialt, rod. Efialta, daj. Efialtu, tož.

Edithinimi

Efialta, mest. pri Efialtu, or. z Efialtom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Efialta, rod. Efialtov, daj. Efialtoma, tož. Efialta, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri Efialtih, or. z Efialtoma; MNOŽINA: im. Efialti, rod.



Efialtov, daj. Efialtom, tož. Efialte, mest. pri Efialtih, Édvard Čŕni prínc -a -ega -a m; ime bitja, osebno ime or. z Efialti

|angl. Edward Black Prince: valižanski princ in

STATUS: predlog

vojvoda|: Sin Edvarda Črnega princa je postal kralj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Rihard II.

rimska imena

{O} EDNINA: im. Édvard Čŕni prínc, rod. Édvarda



Čŕnega prínca, daj. Édvardu Čŕnemu príncu, tož.

Egêj -a m; ime bitja, osebno ime

Édvarda Čŕnega prínca, mest. pri Édvardu Čŕnem

|grška bajeslovna oseba|: Egejsko morje je

príncu, or. z Édvardom Čŕnim príncem

poimenovano po starogrškem kralju Egeju

STATUS: predlog

{B} Egejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{O} EDNINA: im. Egêj, rod. Egêja, daj. Egêju, tož.

imenu

Egêja, mest. pri Egêju, or. z Egêjem; DVOJINA: im.



Egêja, rod. Egêjev, daj. Egêjema, tož. Egêja, mest. pri Édvard Spoznaválec -a -lca [spoznaváləc, rod.

Egêjih, or. z Egêjema; MNOŽINA: im. Egêji, rod.

spoznaváu̯ca in spoznaválca] m; ime bitja, osebno ime

Egêjev, daj. Egêjem, tož. Egêje, mest. pri Egêjih, or. z

|angl. Edward the Confessor: angleški kralj|:

Egêji

Edvarda Spoznavalca so leta 1611 razglasili za

STATUS: predlog

svetnika

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O} EDNINA: im. Édvard Spoznaválec, rod. Édvarda

rimska imena; samostalnik moškega spola

Spoznaválca, daj. Édvardu Spoznaválcu, tož.



Édvarda Spoznaválca, mest. pri Édvardu

Egêjev -a -o prid.

Spoznaválcu, or. z Édvardom Spoznaválcem

Tezej je z Egejevim mečem ubil Minotavra in

STATUS: predlog

pobegnil iz labirinta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (< Egêj)

imenu

{O} moški: EDNINA: im. Egêjev, rod. Egêjevega, daj.



Egêjevemu, tož. Egêjev (živostno Egêjevega), mest. pri

Édvard Trétji -a -ega m; ime bitja, osebno ime

Egêjevem, or. z Egêjevim; DVOJINA: im. Egêjeva, rod.

|angleški kralj|: V času kraljevanja Edvarda

Egêjevih, daj. Egêjevima, tož. Egêjeva, mest. pri

Tretjega/III. je bil za zaščitnika Anglije proglašen

Egêjevih, or. z Egêjevima; MNOŽINA: im. Egêjevi,

sv. Jurij

rod. Egêjevih, daj. Egêjevim, tož. Egêjeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. Édvard Trétji, rod. Édvarda

Egêjevih, or. z Egêjevimi

Trétjega, daj. Édvardu Trétjemu, tož. Édvarda

ženski: EDNINA: im. Egêjeva, rod. Egêjeve, daj.

Trétjega, mest. pri Édvardu Trétjem, or. z Édvardom

Egêjevi, tož. Egêjevo, mest. pri Egêjevi, or. z

Trétjim

Egêjevo; DVOJINA: im. Egêjevi, rod. Egêjevih, daj.

STATUS: predlog

Egêjevima, tož. Egêjevi, mest. pri Egêjevih, or. z

P

Egêjevima; MNOŽINA: im. Egêjeve, rod. Egêjevih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Egêjevim,

imenu

tož. Egêjeve, mest. pri Egêjevih, or. z



Egêjevimi



srednji: EDNINA: im. Egêjevo, rod. Egêjevega, daj.

EÉ -- [éé tudi eé] m; simbol

Egêjevemu, tož. Egêjevo, mest. pri Egêjevem, or. z

|mednarodna oznaka Eesti: Estonija|

Egêjevim; DVOJINA: im. Egêjevi, rod. Egêjevih, daj.

STATUS: predlog

Egêjevima, tož. Egêjevi, mest. pri Egêjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Egêjevima; MNOŽINA: im. Egêjeva, rod. Egêjevih, daj.



Egêjevim, tož. Egêjeva, mest. pri Egêjevih, or. z

ef. okrajš.

Egêjevimi

|efendi|: za imenom, brez vejice Kasim ef. Dobrača

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





egipč. okrajš.

Efialt -a [efijált] m; ime bitja, osebno ime

|egipčanski|: egipč. boginja; prim. egipt.

|grška bajeslovna oseba|: Izdaja Grka Efialta je

STATUS: predlog

odločila bitko pri Termopilah

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} Efialtov



Egipčán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

219

V skupini A so proti Egipčanom iztržili le remi; egíptovskih, daj. egíptovskima, tož. egíptovska, mest.

stari Egipčani ||prebivalci||: Pitagora je v matematiko pri egíptovskih, or. z egíptovskima; MNOŽINA: im.

in geometrijo prenesel znanje starih Egipčanov

egíptovski, rod. egíptovskih, daj. egíptovskim, tož.

(< Egípt)

egíptovske, mest. pri egíptovskih, or. z egíptovskimi

{B} Egipčanov; egipčanski

ženski: EDNINA: im. egíptovska, rod. egíptovske, daj.

{O} EDNINA: im. Egipčán, rod. Egipčána, daj.

egíptovski, tož. egíptovsko, mest. pri egíptovski, or. z Egipčánu, tož. Egipčána, mest. pri Egipčánu, or. z

egíptovsko; DVOJINA: im. egíptovski, rod.

Egipčánom; DVOJINA: im. Egipčána, rod. Egipčánov,

egíptovskih, daj. egíptovskima, tož. egíptovski, mest.

daj. Egipčánoma, tož. Egipčána, mest. pri Egipčánih,

pri egíptovskih, or. z egíptovskima; MNOŽINA: im.

or. z Egipčánoma; MNOŽINA: im. Egipčáni, rod.

egíptovske, rod. egíptovskih, daj. egíptovskim, tož.

Egipčánov, daj. Egipčánom, tož. Egipčáne, mest. pri

egíptovske, mest. pri egíptovskih, or. z egíptovskimi

Egipčánih, or. z Egipčáni

srednji: EDNINA: im. egíptovsko, rod. egíptovskega, STATUS: predlog

daj. egíptovskemu, tož. egíptovsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

egíptovskem, or. z egíptovskim; DVOJINA: im.



egíptovski, rod. egíptovskih, daj. egíptovskima, tož.

Egipčánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

egíptovski, mest. pri egíptovskih, or. z egíptovskima;

Seminarja se je udeležilo veliko Egipčank

MNOŽINA: im. egíptovska, rod. egíptovskih, daj.

(< Egípt)

egíptovskim, tož. egíptovska, mest. pri egíptovskih,

{B} Egipčankin

or. z egíptovskimi

{O} EDNINA: im. Egipčánka, rod. Egipčánke, daj.

STATUS: predlog

Egipčánki, tož. Egipčánko, mest. pri Egipčánki, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Egipčánko; DVOJINA: im. Egipčánki, rod. Egipčánk,



daj. Egipčánkama, tož. Egipčánki, mest. pri

Einspieler -ja [ájnšpiler] m; ime bitja, osebno ime Egipčánkah, or. z Egipčánkama; MNOŽINA: im.

|priimek|; |slovenski politik in publicist|: Andreja

Egipčánke, rod. Egipčánk, daj. Egipčánkam, tož.

Einspielerja so povezovali z ilirstvom in

Egipčánke, mest. pri Egipčánkah, or. z Egipčánkami

federalizmom

STATUS: predlog

{B} Einspielerjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Einspieler, rod. Einspielerja, daj.



Einspielerju, tož. Einspielerja, mest. pri Einspielerju, Egípt -a m; zemljepisno ime

or. z Einspielerjem; DVOJINA: im. Einspielerja, rod.

|dolgo ime Arabska republika Egipt|; |država|: Najbolj

Einspielerjev, daj. Einspielerjema, tož. Einspielerja,

znane so mumije iz Egipta, zibelke civilizacije,

mest. pri Einspielerjih, or. z Einspielerjema;

najdemo pa jih tudi v Južni Ameriki; arheološko

MNOŽINA: im. Einspielerji, rod. Einspielerjev, daj.

najdišče v Egiptu

Einspielerjem, tož. Einspielerje, mest. pri

Kje? v Egiptu

Einspielerjih, or. z Einspielerji

Od kod? iz Egipta

STATUS: predlog

Kam? v Egipt

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{B} Egipčan, Egipčanka; Egipčanov, Egipčankin;

samostalnik moškega spola

egiptovski



{O} EDNINA: im. Egípt, rod. Egípta, daj. Egíptu, tož.

Einspielerjev -a -o [ájnšpilerjev-] prid.

Egípt, mest. pri Egíptu, or. z Egíptom

Einspielerjev nagrajenec; Einspielerjeva nagrada

STATUS: predlog

||nagrada||: Koroška slovenska skupnost podeljuje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Einspielerjevo nagrado zaslužnim Avstrijkam in



Avstrijcem

egipt. okrajš.

(< Einspieler)

|egiptovski|: egipt. politik; prim. egipč.

{O} moški: EDNINA: im. Einspielerjev, rod.

STATUS: predlog

Einspielerjevega, daj. Einspielerjevemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Einspielerjev (živostno Einspielerjevega), mest. pri



Einspielerjevem, or. z Einspielerjevim; DVOJINA: im.

egíptovski -a -o

Einspielerjeva,

prid.

rod. Einspielerjevih, daj.

egiptovski jaspis; Uslužbenci libijskega konzulata v

Einspielerjevima, tož. Einspielerjeva, mest. pri

egiptovski Aleksandriji so se pridružili

Einspielerjevih, or. z Einspielerjevima; MNOŽINA: im.

protestnikom

Einspielerjevi, rod. Einspielerjevih, daj.

(< Egípt)

Einspielerjevim, tož. Einspielerjeve, mest. pri

{O} moški:

Einspielerjevih,

EDNINA: im. egíptovski, rod.

or. z Einspielerjevimi

egíptovskega,

ženski:

daj. egíptovskemu, tož. egíptovski

EDNINA: im. Einspielerjeva, rod.

(

Einspielerjeve,

živostno egíptovskega), mest. pri egíptovskem, or. z

daj. Einspielerjevi, tož.

egíptovskim;

Einspielerjevo,

DVOJINA: im. egíptovska, rod.

mest. pri Einspielerjevi, or. z

220

Einspielerjevo; DVOJINA: im. Einspielerjevi, rod.

Einsteinovi, or. z Einsteinovo; DVOJINA: im.

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevima, tož.

Einsteinovi, rod. Einsteinovih, daj. Einsteinovima,

Einspielerjevi, mest. pri Einspielerjevih, or. z

tož. Einsteinovi, mest. pri Einsteinovih, or. z

Einspielerjevima; MNOŽINA: im. Einspielerjeve, rod.

Einsteinovima; MNOŽINA: im. Einsteinove, rod.

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevim, tož.

Einsteinovih, daj. Einsteinovim, tož. Einsteinove,

Einspielerjeve, mest. pri Einspielerjevih, or. z

mest. pri Einsteinovih, or. z Einsteinovimi

Einspielerjevimi

srednji: EDNINA: im. Einsteinovo, rod.

srednji: EDNINA: im. Einspielerjevo, rod.

Einsteinovega, daj. Einsteinovemu, tož. Einsteinovo,

Einspielerjevega, daj. Einspielerjevemu, tož.

mest. pri Einsteinovem, or. z Einsteinovim; DVOJINA:

Einspielerjevo, mest. pri Einspielerjevem, or. z

im. Einsteinovi, rod. Einsteinovih, daj. Einsteinovima, Einspielerjevim; DVOJINA: im. Einspielerjevi, rod.

tož. Einsteinovi, mest. pri Einsteinovih, or. z

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevima, tož.

Einsteinovima; MNOŽINA: im. Einsteinova, rod.

Einspielerjevi, mest. pri Einspielerjevih, or. z

Einsteinovih, daj. Einsteinovim, tož. Einsteinova,

Einspielerjevima; MNOŽINA: im. Einspielerjeva, rod.

mest. pri Einsteinovih, or. z Einsteinovimi

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevim, tož.

STATUS: predlog

Einspielerjeva, mest. pri Einspielerjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Einspielerjevimi

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na ékavec -vca m

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

|govorec ekavščine|: Nekateri ekavci, učenci Vuka

odlikovanj, častnih nazivov

Karadžića, so pisali tudi v ijekavščini



{B} ekavčev

Einstein -a [ájnštajn] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. ékavec, rod. ékavca, daj. ékavcu, tož.

|priimek|; |nemški fizik in matematik|: Albert

ékavca, mest. pri ékavcu, or. z ékavcem; DVOJINA: im.

Einstein je leta 1921 dobil Nobelovo nagrado za

ékavca, rod. ékavcev, daj. ékavcema, tož. ékavca,

fiziko; Stephena Hawkinga primerjajo z Albertom

mest. pri ékavcih, or. z ékavcema; MNOŽINA: im.

Einsteinom; Pravijo, da v vsakem človeku tiči mali

ékavci, rod. ékavcev, daj. ékavcem, tož. ékavce, mest.

Einstein; v prenesenem pomenu Prihajajo novi

pri ékavcih, or. z ékavci

Einsteini/einsteini genialni ljudje

STATUS: predlog

{B} Einsteinov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

{O} EDNINA: im. Einstein, rod. Einsteina, daj.

samostalnik moškega spola

Einsteinu, tož. Einsteina, mest. pri Einsteinu, or. z



Einsteinom; DVOJINA: im. Einsteina, rod. Einsteinov,

ékavka -e ž

daj. Einsteinoma, tož. Einsteina, mest. pri Einsteinih,

|govorka ekavščine|

or. z Einsteinoma; MNOŽINA: im. Einsteini, rod.

(< ékavec)

Einsteinov, daj. Einsteinom, tož. Einsteine, mest. pri

{B} ekavkin

Einsteinih, or. z Einsteini

{O} EDNINA: im. ékavka, rod. ékavke, daj. ékavki, tož.

STATUS: predlog

ékavko, mest. pri ékavki, or. z ékavko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ékavki, rod. ékavk, daj. ékavkama, tož. ékavki, mest.



pri ékavkah, or. z ékavkama; MNOŽINA: im. ékavke,

Einsteinov -a -o [ájnštajnov-] prid.

rod. ékavk, daj. ékavkam, tož. ékavke, mest. pri

Drugi Einsteinov sklep je bil, da je masa oblika

ékavkah, or. z ékavkami

energije; Einsteinova teorija relativnosti ||fizikalna STATUS: predlog

teorija gravitacije||: Približno štiridest let po

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Einsteinovi teoriji relativnosti smo dobili atomsko



bombo

ékavski -a -o prid.

(< Einstein)

Pogosto meša ekavske in ijekavske prvine govora

{O} moški: EDNINA: im. Einsteinov, rod.

(< ékavec)

Einsteinovega, daj. Einsteinovemu, tož. Einsteinov

{O} moški: EDNINA: im. ékavski, rod. ékavskega, daj.

(živostno Einsteinovega), mest. pri Einsteinovem, or. z ékavskemu, tož. ékavski (živostno ékavskega), mest.

Einsteinovim; DVOJINA: im. Einsteinova, rod.

pri ékavskem, or. z ékavskim; DVOJINA: im. ékavska,

Einsteinovih, daj. Einsteinovima, tož. Einsteinova,

rod. ékavskih, daj. ékavskima, tož. ékavska, mest. pri

mest. pri Einsteinovih, or. z Einsteinovima;

ékavskih, or. z ékavskima; MNOŽINA: im. ékavski,

MNOŽINA: im. Einsteinovi, rod. Einsteinovih, daj.

rod. ékavskih, daj. ékavskim, tož. ékavske, mest. pri

Einsteinovim, tož. Einsteinove, mest. pri

ékavskih, or. z ékavskimi

Einsteinovih, or. z Einsteinovimi

ženski: EDNINA: im. ékavska, rod. ékavske, daj.

ženski: EDNINA: im. Einsteinova, rod. Einsteinove, ékavski, tož. ékavsko, mest. pri ékavski, or. z

daj. Einsteinovi, tož. Einsteinovo, mest. pri

ékavsko; DVOJINA: im. ékavski, rod. ékavskih, daj.

221

ékavskima, tož. ékavski, mest. pri ékavskih, or. z STATUS: predlog

ékavskima; MNOŽINA: im. ékavske, rod. ékavskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ékavskim, tož. ékavske, mest. pri ékavskih, or. z



ékavskimi

ékopráznik -a m

srednji: EDNINA: im. ékavsko, rod. ékavskega, daj.

|ekološki praznik|: tradicionalni ekopraznik; Med

ékavskemu, tož. ékavsko, mest. pri ékavskem, or. z

ekopraznikom bo priložnost za izmenjavo izkušenj

ékavskim; DVOJINA: im. ékavski, rod. ékavskih, daj.

o pridelavi ekološko neoporečne hrane

ékavskima, tož. ékavski, mest. pri ékavskih, or. z

{O} EDNINA: im. ékopráznik, rod. ékopráznika, daj.

ékavskima; MNOŽINA: im. ékavska, rod. ékavskih, daj.

ékoprázniku, tož. ékopráznik, mest. pri ékoprázniku,

ékavskim, tož. ékavska, mest. pri ékavskih, or. z

or. z ékopráznikom; DVOJINA: im. ékopráznika, rod.

ékavskimi

ékopráznikov, daj. ékopráznikoma, tož. ékopráznika,

STATUS: predlog

mest. pri ékopráznikih, or. z ékopráznikoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. ékoprázniki, rod. ékopráznikov, daj.



ékopráznikom, tož. ékopráznike, mest. pri

ékofeminízem -zma m

ékopráznikih, or. z ékoprázniki

|gibanje, ki združuje ekologijo in feminizem|:

STATUS: predlog

zgodovina ekofeminizma

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola;

{O} EDNINA: im. ékofeminízem, rod. ékofeminízma,

priredne zloženke (vezalne)

daj. ékofeminízmu, tož. ékofeminízem, mest. pri



ékofeminízmu, or. z ékofeminízmom; DVOJINA: im.

ekscelénca -e tudi Ekscelénca -e ž

ékofeminízma, rod. ékofeminízmov, daj.

|protokolarni naziv za visoke (državne)

ékofeminízmoma, tož. ékofeminízma, mest. pri

predstavnike, predvsem veleposlanika,

ékofeminízmih, or. z ékofeminízmoma; MNOŽINA:

veleposlanico|: Zahteval je, da ga uslužbenci

im. ékofeminízmi, rod. ékofeminízmov, daj.

naslavljajo z ekscelenca ali vsaj gospod

ékofeminízmom, tož. ékofeminízme, mest. pri

veleposlanik; Spoznal je kralje, cesarje, maharadže,

ékofeminízmih, or. z ékofeminízmi

bogate industrijalce, ekscelence in kontese ter druge

STATUS: predlog

vplivne ljudi svojega časa; s svojilnim zaimkom, pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti;

izražanju v odsotnosti osebe O španskih prazničnih

samostalnik moškega spola; priredne zloženke

navadah so se pogovarjali z njeno/Njeno ekscelenco

(vezalne)

gospo Carmen Fontes Muñoz, špansko



ambasadorko v Sloveniji; s svojilnim zaimkom, pri

ekol. okrajš.

izražanju v prisotnosti osebe Prejmite, vaša/Vaša

|ekolog; ekologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak,

ekscelenca, zagotovila mojega najglobljega

univ. dipl. ekol.; |ekologija|: v zvezi okrajšav Janez

spoštovanja

Novak, dipl. inž. ekol.; |ekološki|: ekol. pridelava; v

{B} ekscelenčin

zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. ekol. kmet.

{O} EDNINA: im. ekscelénca, rod. ekscelénce, daj.

STATUS: predlog

ekscelénci, tož. ekscelénco, mest. pri ekscelénci, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ekscelénco; DVOJINA: im. ekscelénci, rod. ekscelénc,



daj. eksceléncama, tož. ekscelénci, mest. pri

ekologízem -zma

eksceléncah,

m

or. z eksceléncama; MNOŽINA: im.

|politično ekološko gibanje|: ideološka ločitev

ekscelénce, rod. ekscelénc, daj. eksceléncam, tož.

ekologizma in okoljevarstva

ekscelénce, mest. pri eksceléncah, or. z eksceléncami

{O} EDNINA: im. ekologízem, rod. ekologízma, daj.

STATUS: predlog

ekologízmu, tož. ekologízem, mest. pri ekologízmu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; or. z ekologízmom; DVOJINA: im. ekologízma, rod.

samostalnik ženskega spola

ekologízmov, daj. ekologízmoma, tož. ekologízma,



mest. pri ekologízmih, or. z ekologízmoma;

ekscelénčin -a -o prid.

MNOŽINA: im. ekologízmi, rod. ekologízmov, daj.

Spremljali so ekscelenčin prihod

ekologízmom, tož. ekologízme, mest. pri

(< ekscelénca)

ekologízmih, or. z ekologízmi

{O} moški: EDNINA: im. ekscelénčin, rod.

STATUS: predlog

ekscelénčinega, daj. ekscelénčinemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

ekscelénčin (živostno ekscelénčinega), mest. pri



ekscelénčinem, or. z ekscelénčinim; DVOJINA: im.

ekon. okrajš.

ekscelénčina, rod. ekscelénčinih, daj. ekscelénčinima,

|ekonomija|: v zvezi okrajšav Jana Novak, spec. posl.

tož. ekscelénčina, mest. pri ekscelénčinih, or. z

ekon.; |ekonomist; ekonomistka|: v zvezi okrajšav

ekscelénčinima; MNOŽINA: im. ekscelénčini, rod.

Janez Novak, dipl. ekon.; |ekonomski|: ekon. tehnik;

ekscelénčinih, daj. ekscelénčinim, tož. ekscelénčine,

ekon. fakulteta

mest. pri ekscelénčinih, or. z ekscelénčinimi

222

ženski: EDNINA: im. ekscelénčina, rod. ekscelénčine, ženski: EDNINA: im. ekspresionístična, rod.

daj. ekscelénčini, tož. ekscelénčino, mest. pri

ekspresionístične, daj. ekspresionístični, tož.

ekscelénčini, or. z ekscelénčino; DVOJINA: im.

ekspresionístično, mest. pri ekspresionístični, or. z

ekscelénčini, rod. ekscelénčinih, daj. ekscelénčinima,

ekspresionístično; DVOJINA: im. ekspresionístični,

tož. ekscelénčini, mest. pri ekscelénčinih, or. z

rod. ekspresionístičnih, daj. ekspresionístičnima, tož.

ekscelénčinima; MNOŽINA: im. ekscelénčine, rod.

ekspresionístični, mest. pri ekspresionístičnih, or. z

ekscelénčinih, daj. ekscelénčinim, tož. ekscelénčine,

ekspresionístičnima; MNOŽINA: im.

mest. pri ekscelénčinih, or. z ekscelénčinimi

ekspresionístične, rod. ekspresionístičnih, daj.

srednji: EDNINA: im. ekscelénčino, rod.

ekspresionístičnim, tož. ekspresionístične, mest. pri

ekscelénčinega, daj. ekscelénčinemu, tož.

ekspresionístičnih, or. z ekspresionístičnimi

ekscelénčino, mest. pri ekscelénčinem, or. z

srednji: EDNINA: im. ekspresionístično, rod.

ekscelénčinim; DVOJINA: im. ekscelénčini, rod.

ekspresionístičnega, daj. ekspresionístičnemu, tož.

ekscelénčinih, daj. ekscelénčinima, tož. ekscelénčini,

ekspresionístično, mest. pri ekspresionístičnem, or. z

mest. pri ekscelénčinih, or. z ekscelénčinima;

ekspresionístičnim; DVOJINA: im. ekspresionístični,

MNOŽINA: im. ekscelénčina, rod. ekscelénčinih, daj.

rod. ekspresionístičnih, daj. ekspresionístičnima, tož.

ekscelénčinim, tož. ekscelénčina, mest. pri

ekspresionístični, mest. pri ekspresionístičnih, or. z

ekscelénčinih, or. z ekscelénčinimi

ekspresionístičnima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

ekspresionístična, rod. ekspresionístičnih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ekspresionístičnim, tož. ekspresionístična, mest. pri



ekspresionístičnih, or. z ekspresionístičnimi

ekspresioníst -a m

STATUS: predlog

|predstavnik ekspresionizma|: Ekspresionist slika,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

kar vidi, impresionist, kar čuti; Slikar je nemiren in



občutljiv ekspresionist, ki mu je narava vselej

ekspresionístka -e ž

učiteljica

|predstavnica ekspresionizma|: Občudovali so

{B} ekspresionistov

izdelek kitajske zvočne ekspresionistke

{O} EDNINA: im. ekspresioníst, rod. ekspresionísta,

(< ekspresioníst)

daj. ekspresionístu, tož. ekspresionísta, mest. pri

{B} ekspresionistkin

ekspresionístu, or. z ekspresionístom; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. ekspresionístka, rod.

ekspresionísta, rod. ekspresionístov, daj.

ekspresionístke, daj. ekspresionístki, tož.

ekspresionístoma, tož. ekspresionísta, mest. pri

ekspresionístko, mest. pri ekspresionístki, or. z

ekspresionístih, or. z ekspresionístoma; MNOŽINA:

ekspresionístko; DVOJINA: im. ekspresionístki, rod.

im. ekspresionísti, rod. ekspresionístov, daj.

ekspresionístk, daj. ekspresionístkama, tož.

ekspresionístom, tož. ekspresioníste, mest. pri

ekspresionístki, mest. pri ekspresionístkah, or. z

ekspresionístih, or. z ekspresionísti

ekspresionístkama; MNOŽINA: im. ekspresionístke,

STATUS: predlog

rod. ekspresionístk, daj. ekspresionístkam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ekspresionístke, mest. pri ekspresionístkah, or. z



ekspresionístkami

ekspresionístičen -čna -o prid.

STATUS: predlog

Njegove slike so prav zaradi barv ekspresionistične;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

arhitektura z izrazitimi ekspresionističnimi



potezami; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik

ekspresionízem -zma m

Predstava temelji na ekspresionistični drami

|umetnostna smer|: razmah slovenskega

pisatelja Krleže; Osnovne lastnosti

ekspresionizma po prvi svetovni vojni

ekspresionističnega slikarstva so čiste barve

{O} EDNINA: im. ekspresionízem, rod.

(< ekspresioníst)

ekspresionízma, daj. ekspresionízmu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. ekspresionístičen, rod.

ekspresionízem, mest. pri ekspresionízmu, or. z

ekspresionístičnega, daj. ekspresionístičnemu, tož.

ekspresionízmom; DVOJINA: im. ekspresionízma, rod.

ekspresionístičen (živostno ekspresionístičnega),

ekspresionízmov, daj. ekspresionízmoma, tož.

mest. pri ekspresionístičnem, or. z

ekspresionízma, mest. pri ekspresionízmih, or. z

ekspresionístičnim; DVOJINA: im. ekspresionístična,

ekspresionízmoma; MNOŽINA: im. ekspresionízmi,

rod. ekspresionístičnih, daj. ekspresionístičnima, tož.

rod. ekspresionízmov, daj. ekspresionízmom, tož.

ekspresionístična, mest. pri ekspresionístičnih, or. z

ekspresionízme, mest. pri ekspresionízmih, or. z

ekspresionístičnima; MNOŽINA: im. ekspresionístični,

ekspresionízmi

rod. ekspresionístičnih, daj. ekspresionístičnim, tož.

STATUS: predlog

ekspresionístične, mest. pri ekspresionístičnih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

ekspresionístičnimi



Ekvadór -ja m; zemljepisno ime

223

|dolgo ime Republika Ekvador|; |država|: banane iz Ekvadórcem; DVOJINA: im. Ekvadórca, rod.

Ekvadorja; Najvišji vulkan na svetu leži v

Ekvadórcev, daj. Ekvadórcema, tož. Ekvadórca, mest.

Ekvadorju; Nazadnje so ga opazili v planinah na

pri Ekvadórcih, or. z Ekvadórcema; MNOŽINA: im.

meji med Ekvadorjem in Kolumbijo

Ekvadórci, rod. Ekvadórcev, daj. Ekvadórcem, tož.

Kje? v Ekvadorju

Ekvadórce, mest. pri Ekvadórcih, or. z Ekvadórci

Od kod? iz Ekvadorja

STATUS: predlog

Kam? v Ekvador

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{B} Ekvadorec, Ekvadorka; Ekvadorčev,

samostalnik moškega spola

Ekvadorkin; ekvadorski



{O} EDNINA: im. Ekvadór, rod. Ekvadórja, daj.

ekvadórka -e ž

Ekvadórju, tož. Ekvadór, mest. pri Ekvadórju, or. z

|vrtnica|: neformalno/pogovorno V šopku je 20

Ekvadórjem

vrhunskih žametno rdečih ekvadork; prim.

STATUS: predlog

Ekvadórka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

{O} EDNINA: im. ekvadórka, rod. ekvadórke, daj.

moškega spola

ekvadórki, tož. ekvadórko, mest. pri ekvadórki, or. z



ekvadórko; DVOJINA: im. ekvadórki, rod. ekvadórk,

Ekvadórčev -a -o prid.

daj. ekvadórkama, tož. ekvadórki, mest. pri

Navdušila nas je Ekvadorčeva tekaška zmaga

ekvadórkah, or. z ekvadórkama; MNOŽINA: im.

(< Ekvadórec)

ekvadórke, rod. ekvadórk, daj. ekvadórkam, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Ekvadórčev, rod.

ekvadórke, mest. pri ekvadórkah, or. z ekvadórkami

Ekvadórčevega, daj. Ekvadórčevemu, tož.

STATUS: predlog

Ekvadórčev (živostno Ekvadórčevega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Ekvadórčevem, or. z Ekvadórčevim; DVOJINA: im.



Ekvadórčeva, rod. Ekvadórčevih, daj.

Ekvadórka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Ekvadórčevima, tož. Ekvadórčeva, mest. pri

Ekvadorka je drugouvrščeno Kenijko prehitela

Ekvadórčevih, or. z Ekvadórčevima; MNOŽINA: im.

skoraj za minuto; prim. ekvadórka

Ekvadórčevi, rod. Ekvadórčevih, daj. Ekvadórčevim,

(< Ekvadór)

tož. Ekvadórčeve, mest. pri Ekvadórčevih, or. z

{B} Ekvadorkin

Ekvadórčevimi

{O} EDNINA: im. Ekvadórka, rod. Ekvadórke, daj.

ženski: EDNINA: im. Ekvadórčeva, rod. Ekvadórčeve, Ekvadórki, tož. Ekvadórko, mest. pri Ekvadórki, or. z

daj. Ekvadórčevi, tož. Ekvadórčevo, mest. pri

Ekvadórko; DVOJINA: im. Ekvadórki, rod. Ekvadórk,

Ekvadórčevi, or. z Ekvadórčevo; DVOJINA: im.

daj. Ekvadórkama, tož. Ekvadórki, mest. pri

Ekvadórčevi, rod. Ekvadórčevih, daj.

Ekvadórkah, or. z Ekvadórkama; MNOŽINA: im.

Ekvadórčevima, tož. Ekvadórčevi, mest. pri

Ekvadórke, rod. Ekvadórk, daj. Ekvadórkam, tož.

Ekvadórčevih, or. z Ekvadórčevima; MNOŽINA: im.

Ekvadórke, mest. pri Ekvadórkah, or. z Ekvadórkami

Ekvadórčeve, rod. Ekvadórčevih, daj. Ekvadórčevim,

STATUS: predlog

tož. Ekvadórčeve, mest. pri Ekvadórčevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Ekvadórčevimi



srednji: EDNINA: im. Ekvadórčevo, rod.

ekvadórski -a -o prid.

Ekvadórčevega, daj. Ekvadórčevemu, tož.

ekvadorski pragozd; Lindt je odjemalec

Ekvadórčevo, mest. pri Ekvadórčevem, or. z

ekvadorskega kakava; Letalo je poletelo iz

Ekvadórčevim; DVOJINA: im. Ekvadórčevi, rod.

ekvadorske prestolnice Quito

Ekvadórčevih, daj. Ekvadórčevima, tož.

(< Ekvadór)

Ekvadórčevi, mest. pri Ekvadórčevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. ekvadórski, rod.

Ekvadórčevima; MNOŽINA: im. Ekvadórčeva, rod.

ekvadórskega, daj. ekvadórskemu, tož. ekvadórski

Ekvadórčevih, daj. Ekvadórčevim, tož. Ekvadórčeva,

(živostno ekvadórskega), mest. pri ekvadórskem, or. z

mest. pri Ekvadórčevih, or. z Ekvadórčevimi

ekvadórskim; DVOJINA: im. ekvadórska, rod.

STATUS: predlog

ekvadórskih, daj. ekvadórskima, tož. ekvadórska,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri ekvadórskih, or. z ekvadórskima; MNOŽINA:



im. ekvadórski, rod. ekvadórskih, daj. ekvadórskim,

Ekvadórec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

tož. ekvadórske, mest. pri ekvadórskih, or. z

Večina Ekvadorcev živi v andski pokrajini La

ekvadórskimi

Sierra; V kvalifikacijah za nogometno prvenstvo so

ženski: EDNINA: im. ekvadórska, rod. ekvadórske, daj.

blesteli Ekvadorci

ekvadórski, tož. ekvadórsko, mest. pri ekvadórski, or.

(< Ekvadór)

z ekvadórsko; DVOJINA: im. ekvadórski, rod.

{B} Ekvadorčev

ekvadórskih, daj. ekvadórskima, tož. ekvadórski,

{O} EDNINA: im. Ekvadórec, rod. Ekvadórca, daj.

mest. pri ekvadórskih, or. z ekvadórskima; MNOŽINA:

Ekvadórcu, tož. Ekvadórca, mest. pri Ekvadórcu, or. z

im. ekvadórske, rod. ekvadórskih, daj. ekvadórskim,

224

tož. ekvadórske, mest. pri ekvadórskih, or. z Ekvatoriálnogvinêjčeve, mest. pri

ekvadórskimi

Ekvatoriálnogvinêjčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. ekvadórsko, rod. ekvadórskega, Ekvatoriálnogvinêjčevimi

daj. ekvadórskemu, tož. ekvadórsko, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Ekvatoriálnogvinêjčeva, rod.

ekvadórskem, or. z ekvadórskim; DVOJINA: im.

Ekvatoriálnogvinêjčeve, daj.

ekvadórski, rod. ekvadórskih, daj. ekvadórskima, tož.

Ekvatoriálnogvinêjčevi, tož.

ekvadórski, mest. pri ekvadórskih, or. z

Ekvatoriálnogvinêjčevo, mest. pri

ekvadórskima; MNOŽINA: im. ekvadórska, rod.

Ekvatoriálnogvinêjčevi, or. z

ekvadórskih, daj. ekvadórskim, tož. ekvadórska, mest.

Ekvatoriálnogvinêjčevo; DVOJINA: im.

pri ekvadórskih, or. z ekvadórskimi

Ekvatoriálnogvinêjčevi, rod.

STATUS: predlog

Ekvatoriálnogvinêjčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ekvatoriálnogvinêjčevima, tož.



Ekvatoriálnogvinêjčevi, mest. pri

Ekvatoriálna Gvinêja -e -e ž; zemljepisno ime

Ekvatoriálnogvinêjčevih, or. z

|dolgo ime Republika Ekvatorialna Gvineja|; |država|:

Ekvatoriálnogvinêjčevima; MNOŽINA: im.

Ekvatorialna Gvineja je ena najmanjših afriških

Ekvatoriálnogvinêjčeve, rod.

držav; Kakav uvažajo iz Ekvatorialne Gvineje;

Ekvatoriálnogvinêjčevih, daj.

plantaže kakavovcev v Ekvatorialni Gvineji

Ekvatoriálnogvinêjčevim, tož.

Kje? v Ekvatorialni Gvineji

Ekvatoriálnogvinêjčeve, mest. pri

Od kod? iz Ekvatorialne Gvineje

Ekvatoriálnogvinêjčevih, or. z

Kam? v Ekvatorialno Gvinejo

Ekvatoriálnogvinêjčevimi

{B} Ekvatorialnogvinejec tudi Ekvatorialni

srednji: EDNINA: im. Ekvatoriálnogvinêjčevo, rod.

Gvinejec, Ekvatorialnogvinejka tudi Ekvatorialna

Ekvatoriálnogvinêjčevega, daj.

Gvinejka; Ekvatorialnogvinejčev,

Ekvatoriálnogvinêjčevemu, tož.

Ekvatorialnogvinejkin; ekvatorialnogvinejski

Ekvatoriálnogvinêjčevo, mest. pri

{O} EDNINA: im. Ekvatoriálna Gvinêja, rod.

Ekvatoriálnogvinêjčevem, or. z

Ekvatoriálne Gvinêje, daj. Ekvatoriálni Gvinêji, tož.

Ekvatoriálnogvinêjčevim; DVOJINA: im.

Ekvatoriálno Gvinêjo, mest. pri Ekvatoriálni Gvinêji,

Ekvatoriálnogvinêjčevi, rod.

or. z Ekvatoriálno Gvinêjo

Ekvatoriálnogvinêjčevih, daj.

STATUS: predlog

Ekvatoriálnogvinêjčevima, tož.

P

Ekvatoriálnogvinêjčevi, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Ekvatoriálnogvinêjčevih,



or. z

Ekvatoriálna Gvinêjka -e -e

Ekvatoriálnogvinêjčevima; MNOŽINA: im.

ž; ime bitja, prebivalsko

Ekvatoriálnogvinêjčeva, rod.

ime; obširneje glej pri Ekvatoriálnogvinêjka

Ekvatoriálnogvinêjčevih,



daj.

Ekvatoriálnogvinêjčevim,

Ekvatoriálni Gvinêjec -ega -jca

tož.

m; ime bitja,

Ekvatoriálnogvinêjčeva, mest. pri

prebivalsko ime; obširneje glej pri Ekvatoriálnogvinêjec Ekvatoriálnogvinêjčevih, or. z

Ekvatoriálnogvinêjčevimi

Ekvatoriálnogvinêjčev -a -o prid.

Ekvatorialnogvinejčev prvi jezik je portugalska

STATUS: predlog

kreolščina

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Ekvatoriálnogvinêjec)



{O} moški: EDNINA: im. Ekvatoriálnogvinêjčev, rod.

Ekvatoriálnogvinêjec -jca tudi Ekvatoriálni

Ekvatoriálnogvinêjčevega, daj.

Gvinêjec -ega -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Ekvatoriálnogvinêjčevemu, tož.

Največ Ekvatorialnogvinejcev govori špansko in

Ekvatoriálnogvinêjčev (živostno

francosko

Ekvatoriálnogvinêjčevega), mest. pri

(< Ekvatoriálna Gvinêja)

Ekvatoriálnogvinêjčevem, or. z

{B} Ekvatorialnogvinejčev

Ekvatoriálnogvinêjčevim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Ekvatoriálnogvinêjec tudi

Ekvatoriálnogvinêjčeva, rod.

Ekvatoriálni Gvinêjec, rod. Ekvatoriálnogvinêjca tudi

Ekvatoriálnogvinêjčevih, daj.

Ekvatoriálnega Gvinêjca, daj. Ekvatoriálnogvinêjcu

Ekvatoriálnogvinêjčevima, tož.

tudi Ekvatoriálnemu Gvinêjcu, tož.

Ekvatoriálnogvinêjčeva, mest. pri

Ekvatoriálnogvinêjca tudi Ekvatoriálnega Gvinêjca,

Ekvatoriálnogvinêjčevih, or. z

mest. pri Ekvatoriálnogvinêjcu tudi pri

Ekvatoriálnogvinêjčevima; MNOŽINA: im.

Ekvatoriálnem Gvinêjcu, or. z

Ekvatoriálnogvinêjčevi, rod.

Ekvatoriálnogvinêjcem tudi z Ekvatoriálnim

Ekvatoriálnogvinêjčevih, daj.

Gvinêjcem; DVOJINA: im. Ekvatoriálnogvinêjca tudi

Ekvatoriálnogvinêjčevim, tož.

Ekvatoriálna Gvinêjca, rod. Ekvatoriálnogvinêjcev

225

tudi Ekvatoriálnih Gvinêjcev, daj.

{O} moški: EDNINA: im. ekvatoriálnogvinêjski, rod.

Ekvatoriálnogvinêjcema tudi Ekvatoriálnima

ekvatoriálnogvinêjskega, daj.

Gvinêjcema, tož. Ekvatoriálnogvinêjca tudi

ekvatoriálnogvinêjskemu, tož. ekvatoriálnogvinêjski

Ekvatoriálna Gvinêjca, mest. pri

(živostno ekvatoriálnogvinêjskega), mest. pri

Ekvatoriálnogvinêjcih tudi pri Ekvatoriálnih

ekvatoriálnogvinêjskem, or. z

Gvinêjcih, or. z Ekvatoriálnogvinêjcema tudi z

ekvatoriálnogvinêjskim; DVOJINA: im.

Ekvatoriálnima Gvinêjcema; MNOŽINA: im.

ekvatoriálnogvinêjska, rod. ekvatoriálnogvinêjskih,

Ekvatoriálnogvinêjci tudi Ekvatoriálni Gvinêjci, rod.

daj. ekvatoriálnogvinêjskima, tož.

Ekvatoriálnogvinêjcev tudi Ekvatoriálnih Gvinêjcev,

ekvatoriálnogvinêjska, mest. pri

daj. Ekvatoriálnogvinêjcem tudi Ekvatoriálnim

ekvatoriálnogvinêjskih, or. z

Gvinêjcem, tož. Ekvatoriálnogvinêjce tudi

ekvatoriálnogvinêjskima; MNOŽINA: im.

Ekvatoriálne Gvinêjce, mest. pri

ekvatoriálnogvinêjski, rod. ekvatoriálnogvinêjskih,

Ekvatoriálnogvinêjcih tudi pri Ekvatoriálnih

daj. ekvatoriálnogvinêjskim, tož.

Gvinêjcih, or. z Ekvatoriálnogvinêjci tudi z

ekvatoriálnogvinêjske, mest. pri

Ekvatoriálnimi Gvinêjci

ekvatoriálnogvinêjskih, or. z

STATUS: predlog

ekvatoriálnogvinêjskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

ženski: EDNINA: im. ekvatoriálnogvinêjska, rod.

samostalnik moškega spola

ekvatoriálnogvinêjske, daj. ekvatoriálnogvinêjski,



tož. ekvatoriálnogvinêjsko, mest. pri

Ekvatoriálnogvinêjka -e

ekvatoriálnogvinêjski,

tudi Ekvatoriálna

or. z ekvatoriálnogvinêjsko;

Gvinêjka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. ekvatoriálnogvinêjski, rod.

Zmaga Ekvatorialnogvinejk proti Avstralkam je bila

ekvatoriálnogvinêjskih, daj.

nepričakovana

ekvatoriálnogvinêjskima, tož. ekvatoriálnogvinêjski,

(< Ekvatoriálna Gvinêja)

mest. pri ekvatoriálnogvinêjskih, or. z

{B} Ekvatorialnogvinejkin

ekvatoriálnogvinêjskima; MNOŽINA: im.

{O}

ekvatoriálnogvinêjske,

EDNINA: im. Ekvatoriálnogvinêjka tudi

rod. ekvatoriálnogvinêjskih,

Ekvatoriálna Gvinêjka, rod. Ekvatoriálnogvinêjke

daj. ekvatoriálnogvinêjskim, tož.

ekvatoriálnogvinêjske,

tudi Ekvatoriálne Gvinêjke, daj. Ekvatoriálnogvinêjki

mest. pri

ekvatoriálnogvinêjskih,

tudi Ekvatoriálni Gvinêjki, tož. Ekvatoriálnogvinêjko

or. z

ekvatoriálnogvinêjskimi

tudi Ekvatoriálno Gvinêjko, mest. pri

Ekvatoriálnogvinêjki

srednji:

tudi pri Ekvatoriálni Gvinêjki,

EDNINA: im. ekvatoriálnogvinêjsko, rod.

ekvatoriálnogvinêjskega,

or. z Ekvatoriálnogvinêjko tudi z Ekvatoriálno

daj.

Gvinêjko;

ekvatoriálnogvinêjskemu,

DVOJINA: im. Ekvatoriálnogvinêjki tudi

tož.

Ekvatoriálni Gvinêjki,

ekvatoriálnogvinêjsko,

rod. Ekvatoriálnogvinêjk tudi

mest. pri

Ekvatoriálnih Gvinêjk,

ekvatoriálnogvinêjskem,

daj. Ekvatoriálnogvinêjkama

or. z

ekvatoriálnogvinêjskim;

tudi Ekvatoriálnima Gvinêjkama, tož.

DVOJINA: im.

Ekvatoriálnogvinêjki

ekvatoriálnogvinêjski,

tudi Ekvatoriálni Gvinêjki,

rod. ekvatoriálnogvinêjskih,

mest. pri Ekvatoriálnogvinêjkah tudi pri

daj. ekvatoriálnogvinêjskima, tož.

Ekvatoriálnih Gvinêjkah,

ekvatoriálnogvinêjski,

or. z

mest. pri

Ekvatoriálnogvinêjkama

ekvatoriálnogvinêjskih,

tudi z Ekvatoriálnima

or. z

Gvinêjkama;

ekvatoriálnogvinêjskima;

MNOŽINA: im. Ekvatoriálnogvinêjke

MNOŽINA: im.

ekvatoriálnogvinêjska,

tudi Ekvatoriálne Gvinêjke, rod. Ekvatoriálnogvinêjk

rod. ekvatoriálnogvinêjskih,

tudi Ekvatoriálnih Gvinêjk, daj.

daj. ekvatoriálnogvinêjskim, tož.

Ekvatoriálnogvinêjkam

ekvatoriálnogvinêjska,

tudi Ekvatoriálnim

mest. pri

Gvinêjkam,

ekvatoriálnogvinêjskih,

tož. Ekvatoriálnogvinêjke tudi

or. z

Ekvatoriálne Gvinêjke,

ekvatoriálnogvinêjskimi

mest. pri

Ekvatoriálnogvinêjkah tudi pri Ekvatoriálnih

STATUS: predlog

Gvinêjkah, or. z Ekvatoriálnogvinêjkami tudi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ekvatoriálnimi Gvinêjkami



STATUS: predlog

el. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|električni|: el. oprema; montaža el. sklopov;

samostalnik ženskega spola

|elektrotehnika|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl.



inž. el.; prim. elektr.

ekvatoriálnogvinêjski -a -o

STATUS: predlog

prid.

ekvatorialnogvinejska delegacija;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ekvatorialnogvinejski plavalec je uprizoril



nepozabno olimpijsko predstavo

eldeêsovec -vca tudi LDS-ovec -vca [eldeêsovəc, or.

(< Ekvatoriálna Gvinêja)

z eldeêsou̯cem] m

226

|član, podpornik stranke LDS|: Veljal je za enega eldeêsovskih tudi LDS-ovskih, or. z eldeêsovskima

vidnejših eldeesovcev

tudi LDS-ovskima; MNOŽINA: im. eldeêsovski tudi

(< LDS1, LDS2)

LDS-ovski, rod. eldeêsovskih tudi LDS-ovskih, daj.

{B} eldeesovčev

eldeêsovskim tudi LDS-ovskim, tož. eldeêsovske tudi

{O} EDNINA: im. eldeêsovec tudi LDS-ovec, rod.

LDS-ovske, mest. pri eldeêsovskih tudi LDS-ovskih,

eldeêsovca tudi LDS-ovca, daj. eldeêsovcu tudi LDS-

or. z eldeêsovskimi tudi LDS-ovskimi

ovcu, tož. eldeêsovca tudi LDS-ovca, mest. pri

ženski: EDNINA: im. eldeêsovska tudi LDS-ovska,

eldeêsovcu tudi pri LDS-ovcu, or. z eldeêsovcem tudi

rod. eldeêsovske tudi LDS-ovske, daj. eldeêsovski tudi

z LDS-ovcem; DVOJINA: im. eldeêsovca tudi LDS-

LDS-ovski, tož. eldeêsovsko tudi LDS-ovsko, mest.

ovca, rod. eldeêsovcev tudi LDS-ovcev, daj.

pri eldeêsovski tudi LDS-ovski, or. z eldeêsovsko tudi

eldeêsovcema tudi LDS-ovcema, tož. eldeêsovca tudi

LDS-ovsko; DVOJINA: im. eldeêsovski tudi LDS-

LDS-ovca, mest. pri eldeêsovcih tudi pri LDS-ovcih,

ovski, rod. eldeêsovskih tudi LDS-ovskih, daj.

or. z eldeêsovcema tudi z LDS-ovcema; MNOŽINA:

eldeêsovskima tudi LDS-ovskima, tož. eldeêsovski

im. eldeêsovci tudi LDS-ovci, rod. eldeêsovcev tudi

tudi LDS-ovski, mest. pri eldeêsovskih tudi LDS-

LDS-ovcev, daj. eldeêsovcem tudi LDS-ovcem, tož.

ovskih, or. z eldeêsovskima tudi LDS-ovskima;

eldeêsovce tudi LDS-ovce, mest. pri eldeêsovcih tudi

MNOŽINA: im. eldeêsovske tudi LDS-ovske, rod.

pri LDS-ovcih, or. z eldeêsovci tudi z LDS-ovci

eldeêsovskih tudi LDS-ovskih, daj. eldeêsovskim tudi

STATUS: predlog

LDS-ovskim, tož. eldeêsovske tudi LDS-ovske, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; pri eldeêsovskih tudi LDS-ovskih, or. z

samostalnik moškega spola

eldeêsovskimi tudi LDS-ovskimi



srednji: EDNINA: im. eldeêsovsko tudi LDS-ovsko, eldeêsovka -e tudi LDS-ovka -e [eldeêsou̯ka] ž

rod. eldeêsovskega tudi LDS-ovskega, daj.

|članica, podpornica stranke LDS|: Dogodek je

eldeêsovskemu tudi LDS-ovskemu, tož. eldeêsovsko

potekal v organizaciji eldeesovk

tudi LDS-ovsko, mest. pri eldeêsovskem tudi LDS-

(< LDS1, LDS2)

ovskem, or. z eldeêsovskim tudi LDS-ovskim;

{B} eldeêsovkin

DVOJINA: im. eldeêsovski tudi LDS-ovski, rod.

{O}

eldeêsovskih

EDNINA: im. eldeêsovka tudi LDS-ovka, rod.

tudi LDS-ovskih, daj. eldeêsovskima

eldeêsovke tudi LDS-ovke, daj. eldeêsovki tudi LDS-

tudi LDS-ovskima, tož. eldeêsovski tudi LDS-ovski,

ovki, tož. eldeêsovko tudi LDS-ovko, mest. pri

mest. pri eldeêsovskih tudi pri LDS-ovskih, or. z

eldeêsovki

eldeêsovskima

tudi pri LDS-ovki, or. z eldeêsovko tudi z

tudi z LDS-ovskima; MNOŽINA: im.

LDS-ovko;

eldeêsovska

DVOJINA: im. eldeêsovki tudi LDS-ovki,

tudi LDS-ovska, rod. eldeêsovskih tudi

LDS-ovskih,

rod. eldeêsovk tudi LDS-ovk, daj. eldeêsovkama tudi

daj. eldeêsovskim tudi LDS-ovskim, tož.

LDS-ovkama,

eldeêsovska

tož. eldeêsovki tudi LDS-ovki, mest.

tudi LDS-ovska, mest. pri eldeêsovskih

pri eldeêsovkah tudi pri LDS-ovkah, or. z

tudi pri LDS-ovskih, or. z eldeêsovskimi tudi z LDS-

eldeêsovkama

ovskimi

tudi z LDS-ovkama; MNOŽINA: im.

eldeêsovke tudi LDS-ovke, rod. eldeêsovk tudi LDS-

STATUS: predlog

ovk, daj. eldeêsovkam tudi LDS-ovkam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

eldeêsovke tudi LDS-ovke, mest. pri eldeêsovkah tudi



pri LDS-ovkah, or. z eldeêsovkami tudi z LDS-

elektr. okrajš.

ovkami

|elektrika|: Stavba ima napeljano elektr. in vodo;

STATUS: predlog

|električni|: elektr. priključek; oskrba z elektr.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; energijo; |elektrotehnika|: srednja šola za elektr. in

samostalnik ženskega spola

računalništvo; v zvezi okrajšav Janez Novak, univ.



dipl. inž. elektr.; prim. el.

eldeêsovski -a -o

STATUS: predlog

tudi LDS-ovski -a -o [eldeêsou̯ski]

prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

eldeesovska vlada; interpelacija proti



eldeesovskemu ministru za okolje in prostor

Eléktra -e ž; ime bitja, osebno ime

(< LDS1, LDS2)

|grška mitološka oseba|: V predstavi o Elektri je

{O} moški: EDNINA: im. eldeêsovski tudi LDS-ovski, mogoče razmišljati o vrednotah družbe

rod. eldeêsovskega tudi LDS-ovskega, daj.

{B} Elektrin

eldeêsovskemu tudi LDS-ovskemu, tož. eldeêsovski

{O} EDNINA: im. Eléktra, rod. Eléktre, daj. Eléktri, tož.

tudi LDS-ovski (živostno eldeêsovskega tudi LDS-

Eléktro, mest. pri Eléktri, or. z Eléktro; DVOJINA: im.

ovskega), mest. pri eldeêsovskem tudi LDS-ovskem,

Eléktri, rod. Eléktr, daj. Eléktrama, tož. Eléktri, mest.

or. z eldeêsovskim tudi LDS-ovskim; DVOJINA: im.

pri Eléktrah, or. z Eléktrama; MNOŽINA: im. Eléktre,

eldeêsovska tudi LDS-ovska, rod. eldeêsovskih tudi

rod. Eléktr, daj. Eléktram, tož. Eléktre, mest. pri

LDS-ovskih, daj. eldeêsovskima tudi LDS-ovskima,

Eléktrah, or. z Eléktrami

tož. eldeêsovska tudi LDS-ovska, mest. pri

STATUS: predlog

227

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; priimki s

Eléktrin -a -o prid.

predimki

Elektrin brat; Elektrin/elektrin kompleks ||hčerina erotična navezanost na očeta in sovraštvo do

El Grecov ~ -a ~ -o [el grékov-] prid.

matere||: Prebrali so grško legendo o očetovi

El Grecov avtoportret

ljubezni do hčere, od koder izvira Elektrin/elektrin

(< El Greco)

kompleks

{O} moški: EDNINA: im. El Grecov, rod. El

(< Eléktra)

Grecovega, daj. El Grecovemu, tož. El Grecov

{O} moški: EDNINA: im. Eléktrin, rod. Eléktrinega, (živostno El Grecovega), mest. pri El Grecovem, or. z

daj. Eléktrinemu, tož. Eléktrin (živostno Eléktrinega), El Grecovim; DVOJINA: im. El Grecova, rod. El

mest. pri Eléktrinem, or. z Eléktrinim; DVOJINA: im.

Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecova, mest.

Eléktrina, rod. Eléktrinih, daj. Eléktrinima, tož.

pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im.

Eléktrina, mest. pri Eléktrinih, or. z Eléktrinima;

El Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož.

MNOŽINA: im. Eléktrini, rod. Eléktrinih, daj.

El Grecove, mest. pri El Grecovih, or. z El

Eléktrinim, tož. Eléktrine, mest. pri Eléktrinih, or. z Grecovimi

Eléktrinimi

ženski: EDNINA: im. El Grecova, rod. El Grecove, daj.

ženski: EDNINA: im. Eléktrina, rod. Eléktrine, daj.

El Grecovi, tož. El Grecovo, mest. pri El Grecovi, or.

Eléktrini, tož. Eléktrino, mest. pri Eléktrini, or. z

z El Grecovo; DVOJINA: im. El Grecovi, rod. El

Eléktrino; DVOJINA: im. Eléktrini, rod. Eléktrinih, daj.

Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecovi, mest.

Eléktrinima, tož. Eléktrini, mest. pri Eléktrinih, or. z pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im.

Eléktrinima; MNOŽINA: im. Eléktrine, rod. Eléktrinih,

El Grecove, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož.

daj. Eléktrinim, tož. Eléktrine, mest. pri Eléktrinih, or.

El Grecove, mest. pri El Grecovih, or. z El

z Eléktrinimi

Grecovimi

srednji: EDNINA: im. Eléktrino, rod. Eléktrinega, daj.

srednji: EDNINA: im. El Grecovo, rod. El Grecovega, Eléktrinemu, tož. Eléktrino, mest. pri Eléktrinem, or. z daj. El Grecovemu, tož. El Grecovo, mest. pri El

Eléktrinim; DVOJINA: im. Eléktrini, rod. Eléktrinih,

Grecovem, or. z El Grecovim; DVOJINA: im. El

daj. Eléktrinima, tož. Eléktrini, mest. pri Eléktrinih, or.

Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El

z Eléktrinima; MNOŽINA: im. Eléktrina, rod.

Grecovi, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovima;

Eléktrinih, daj. Eléktrinim, tož. Eléktrina, mest. pri

MNOŽINA: im. El Grecova, rod. El Grecovih, daj. El

Eléktrinih, or. z Eléktrinimi

Grecovim, tož. El Grecova, mest. pri El Grecovih, or.

STATUS: predlog

z El Grecovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

STATUS: predlog

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Eleonóra Akvitánska -e -e ž; ime bitja, osebno ime Elíja -a in Elíja -e m; ime bitja, osebno ime

|fr. Eléonore d'Aquitaine: francoska in angleška

|svetopisemski prerok|: Jezus sam je Janeza

kraljica|: Rihard Levjesrčni je bil sin Henrika II. in

Krstnika označil za drugega Elija/Elijo; Po legendi

Eleonore Akvitanske

naj bi šel Elija nekje blizu Jeriha z ognjenim vozom

{O} EDNINA: im. Eleonóra Akvitánska, rod. Eleonóre

v nebo; v zvezi prerok Elija Povzpeli so se na goro Akvitánske, daj. Eleonóri Akvitánski, tož. Eleonóro

Karmel nad mestom Haifa, kjer je živel prerok

Akvitánsko, mest. pri Eleonóri Akvitánski, or. z

Elija; iti kot Elija ||iti, peljati zelo hitro||: Triatlonec Eleonóro Akvitánsko

se je pohvalil, da gre njegovo kolo kot Elija

STATUS: predlog

{B} Elijev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{O} EDNINA: im. Elíja, rod. Elíja in Elíje, daj. Elíju in imenu

Elíji, tož. Elíja in Elíjo, mest. pri Elíju in pri Elíji, or. z Elíjem in z Elíjo; DVOJINA: im. Elíja in Elíji, rod.

El Greco ~ -a [el gréko] m; ime bitja, osebno ime Elíjev in Elíj, daj. Elíjema in Elíjama, tož. Elíja in

|vzdevek Domenikosa Theotokopoulosa, španskega

Elíji, mest. pri Elíjih in pri Elíjah, or. z Elíjema in z slikarja grškega rodu|: Svoj avtoportret je El Greco

Elíjama; MNOŽINA: im. Elíji in Elíje, rod. Elíjev in

naslovil »Slika nekega starega moža«; tudi ob imenu,

Elíj, daj. Elíjem in Elíjam, tož. Elíje in Elíje, mest. pri navadno za pomišljajem Zbirateljeva zbirka vsebuje

Elíjih in pri Elíjah, or. z Elíji in z Elíjami

mojstrovine španskega slikarja Domenikosa

STATUS: predlog

Theotokopoulosa – El Greca

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

{B} El Grecov

rimska imena; samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. El Greco, rod. El Greca, daj. El



Grecu, tož. El Greca, mest. pri El Grecu, or. z El

Elíjev -a -o prid.

Grecom

228

Elijeve prerokbe so usmerjene proti politeizmu;

{O} EDNINA: im. Elizabéta Ógrska, rod. Elizabéte

Elijev/elijev ogenj ||naravni pojav, drobno iskrenje v Ógrske, daj. Elizabéti Ógrski, tož. Elizabéto Ógrsko,

zraku||: V nevihtah se bliska, bliski preskakujejo z

mest. pri Elizabéti Ógrski, or. z Elizabéto Ógrsko

oblaka na oblak in z oblaka na zemljo ter

STATUS: predlog

povzročajo Elijev/elijev ogenj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (< Elíja)

imenu

{O} moški: EDNINA: im. Elíjev, rod. Elíjevega, daj.



Elíjevemu, tož. Elíjev (živostno Elíjevega), mest. pri

Elizêj1 -a m; ime bitja, osebno ime

Elíjevem, or. z Elíjevim; DVOJINA: im. Elíjeva, rod.

|svetopisemski prerok|: Elija je vpeljal Elizeja v

Elíjevih, daj. Elíjevima, tož. Elíjeva, mest. pri

delo preroka; v zvezi prerok Elizej 14. junija je god Elíjevih, or. z Elíjevima; MNOŽINA: im. Elíjevi, rod.

preroka Elizeja

Elíjevih, daj. Elíjevim, tož. Elíjeve, mest. pri Elíjevih,

{B} Elizejev

or. z Elíjevimi

{O} EDNINA: im. Elizêj, rod. Elizêja, daj. Elizêju, tož.

ženski: EDNINA: im. Elíjeva, rod. Elíjeve, daj. Elíjevi, Elizêja, mest. pri Elizêju, or. z Elizêjem; DVOJINA: im.

tož. Elíjevo, mest. pri Elíjevi, or. z Elíjevo; DVOJINA: Elizêja, rod. Elizêjev, daj. Elizêjema, tož. Elizêja,

im. Elíjevi, rod. Elíjevih, daj. Elíjevima, tož. Elíjevi, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêjema; MNOŽINA: im.

mest. pri Elíjevih, or. z Elíjevima; MNOŽINA: im.

Elizêji, rod. Elizêjev, daj. Elizêjem, tož. Elizêje, mest.

Elíjeve, rod. Elíjevih, daj. Elíjevim, tož. Elíjeve, mest.

pri Elizêjih, or. z Elizêji

pri Elíjevih, or. z Elíjevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Elíjevo, rod. Elíjevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Elíjevemu, tož. Elíjevo, mest. pri Elíjevem, or. z

moškega spola

Elíjevim; DVOJINA: im. Elíjevi, rod. Elíjevih, daj.

Elíjevima,



tož. Elíjevi, mest. pri Elíjevih, or. z

Elíjevima;

Elizêj2 -a m; stvarno ime

MNOŽINA: im. Elíjeva, rod. Elíjevih, daj.

Elíjevim,

|francoska predsedniška palača|: Predsedniki držav

tož. Elíjeva, mest. pri Elíjevih, or. z

Elíjevimi

članic evrske skupine se bodo srečali v Elizeju

S

{O} EDNINA: im. Elizêj, rod. Elizêja, daj. Elizêju, tož.

TATUS: predlog

Elizêja, mest. pri Elizêju, or. z Elizêjem; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Elizêja, rod. Elizêjev, daj. Elizêjema, tož. Elizêja,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

mest. pri Elizêjih, or. z Elizêjema; MNOŽINA: im.



Elizêji, rod. Elizêjev, daj. Elizêjem, tož. Elizêje, mest.

Elizabéta Bavárska -e -e ž; ime bitja, osebno ime pri Elizêjih, or. z Elizêji

|avstro-ogrska cesarica|: muzej Elizabete Bavarske;

STATUS: predlog

Umetnik je na slikah upodobil Elizabeto Bavarsko,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik znano kot Sissi

moškega spola

{O} EDNINA: im. Elizabéta Bavárska, rod. Elizabéte

Bavárske,



daj. Elizabéti Bavárski, tož. Elizabéto

Bavársko,

eminénca -e tudi Eminénca -e ž

mest. pri Elizabéti Bavárski, or. z

Elizabéto Bavársko

|protokolarni naziv za kardinale|: Leta 1630 je veliki

S

mojster dobil dostojanstvo in naslov kardinala v

TATUS: predlog

Katoliški cerkvi – eminenca; s svojilnim zaimkom, pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem izražanju v odsotnosti osebe Obred je vodila

imenu

njegova/Njegova eminenca kardinal Paul Joseph



Jean Poupard; s svojilnim zaimkom, pri izražanju v

Elizabéta Drúga -e -e ž; ime bitja, osebno ime

prisotnosti osebe V časopisu so objavili javno pismo,

|britanska kraljica|: George Bush se je ob obisku v

naslovljeno na »vašo/Vašo eminenco, zelo

Londonu najbolj veselil srečanja z Elizabeto

spoštovanega gospoda kardinala«; v prenesenem

Drugo/II.

pomenu Poleg študentov se je predavanja udeležilo

{O} EDNINA: im. Elizabéta Drúga, rod. Elizabéte

precej profesorskih eminenc; siva eminenca ||ugledna Drúge, daj. Elizabéti Drúgi, tož. Elizabéto Drúgo,

ali vplivna osebnost brez formalnega položaja, ki

mest. pri Elizabéti Drúgi, or. z Elizabéto Drúgo

deluje v ozadju||: Bill Gates, ustanovitelj in siva

STATUS: predlog

eminenca Microsofta, ni nikoli nadziral podrejenih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem na delovnem mestu

imenu

{B} eminenčin



{O} EDNINA: im. eminénca, rod. eminénce, daj.

Elizabéta Ógrska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

eminénci, tož. eminénco, mest. pri eminénci, or. z

|svetnica|: župnijska cerkev sv. Elizabete Ogrske na

eminénco; DVOJINA: im. eminénci, rod. eminénc, daj.

Ljubnem; Elizabeta Ogrska je zavetnica katoliške

eminéncama, tož. eminénci, mest. pri eminéncah, or. z

dobrodelne organizacije Karitas

eminéncama; MNOŽINA: im. eminénce, rod. eminénc,

229

daj. eminéncam, tož. eminénce, mest. pri eminéncah,

{O} EDNINA: im. Emirátčanka, rod. Emirátčanke, daj.

or. z eminéncami

Emirátčanki, tož. Emirátčanko, mest. pri Emirátčanki,

STATUS: predlog

or. z Emirátčanko; DVOJINA: im. Emirátčanki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; Emirátčank, daj. Emirátčankama, tož. Emirátčanki,

samostalnik ženskega spola

mest. pri Emirátčankah, or. z Emirátčankama;



MNOŽINA: im. Emirátčanke, rod. Emirátčank, daj.

eminénčin -a -o

Emirátčankam,

prid.

tož. Emirátčanke, mest. pri

Z eminenčinim nastopom se je slovesnost

Emirátčankah, or. z Emirátčankami

zaključila

STATUS: predlog

(< eminénca)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} moški: EDNINA: im. eminénčin, rod.



eminénčinega, daj. eminénčinemu, tož. eminénčin

Emiráti -ov m mn.; zemljepisno ime

(živostno eminénčinega), mest. pri eminénčinem, or. z

|skrajšano ime države|: počitnice v Emiratih; Šele

eminénčinim; DVOJINA: im. eminénčina, rod.

sinoči je pripotovala iz Emiratov; prim. Zdrúženi

eminénčinih, daj. eminénčinima, tož. eminénčina,

arábski emiráti

mest. pri eminénčinih, or. z eminénčinima; MNOŽINA:

Kje? v Emiratih

im. eminénčini, rod. eminénčinih, daj. eminénčinim,

Od kod? iz Emiratov

tož. eminénčine, mest. pri eminénčinih, or. z

Kam? v Emirate

eminénčinimi

{B} Emiratčan, Emiratčanka; Emiratčanov,

ženski: EDNINA: im. eminénčina, rod. eminénčine, Emiratčankin; emiratski

daj. eminénčini, tož. eminénčino, mest. pri

{O} EDNINA: im. Emiráti, rod. Emirátov, daj.

eminénčini, or. z eminénčino; DVOJINA: im.

Emirátom, tož. Emiráte, mest. pri Emirátih, or. z

eminénčini, rod. eminénčinih, daj. eminénčinima, tož.

Emiráti

eminénčini, mest. pri eminénčinih, or. z

STATUS: predlog

eminénčinima; MNOŽINA: im. eminénčine, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

eminénčinih, daj. eminénčinim, tož. eminénčine, mest.



pri eminénčinih, or. z eminénčinimi

emirátski -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. eminénčino, rod. eminénčinega, emiratski šejk; Njen mož je pilot pri emiratski

daj. eminénčinemu, tož. eminénčino, mest. pri

letalski družbi

eminénčinem, or. z eminénčinim; DVOJINA: im.

(< Zdrúženi arábski emiráti)

eminénčini, rod. eminénčinih, daj. eminénčinima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. emirátski, rod. emirátskega, eminénčini, mest. pri eminénčinih, or. z

daj. emirátskemu, tož. emirátski (živostno

eminénčinima; MNOŽINA: im. eminénčina, rod.

emirátskega), mest. pri emirátskem, or. z emirátskim;

eminénčinih, daj. eminénčinim, tož. eminénčina, mest.

DVOJINA: im. emirátska, rod. emirátskih, daj.

pri eminénčinih, or. z eminénčinimi

emirátskima, tož. emirátska, mest. pri emirátskih, or. z STATUS: predlog

emirátskima; MNOŽINA: im. emirátski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

emirátskih, daj. emirátskim, tož. emirátske, mest. pri



emirátskih, or. z emirátskimi

Emirátčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

ženski: EDNINA: im. emirátska, rod. emirátske, daj.

Vse več Emiratčanov se izobražuje v tujini

emirátski, tož. emirátsko, mest. pri emirátski, or. z

(< Zdrúženi arábski emiráti)

emirátsko; DVOJINA: im. emirátski, rod. emirátskih,

{B} Emiratčanov

daj. emirátskima, tož. emirátski, mest. pri emirátskih,

{O} EDNINA: im. Emirátčan, rod. Emirátčana, daj.

or. z emirátskima; MNOŽINA: im. emirátske, rod.

Emirátčanu, tož. Emirátčana, mest. pri Emirátčanu, or.

emirátskih, daj. emirátskim, tož. emirátske, mest. pri

z Emirátčanom; DVOJINA: im. Emirátčana, rod.

emirátskih, or. z emirátskimi

Emirátčanov, daj. Emirátčanoma, tož. Emirátčana,

srednji: EDNINA: im. emirátsko, rod. emirátskega, daj.

mest. pri Emirátčanih, or. z Emirátčanoma; MNOŽINA:

emirátskemu, tož. emirátsko, mest. pri emirátskem, or.

im. Emirátčani, rod. Emirátčanov, daj. Emirátčanom,

z emirátskim; DVOJINA: im. emirátski, rod.

tož. Emirátčane, mest. pri Emirátčanih, or. z

emirátskih, daj. emirátskima, tož. emirátski, mest. pri Emirátčani

emirátskih, or. z emirátskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

emirátska, rod. emirátskih, daj. emirátskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

emirátska, mest. pri emirátskih, or. z emirátskimi



STATUS: predlog

Emirátčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Veliko Emiratčank nosi dolgo črno tuniko abajo



(< Zdrúženi arábski emiráti)

emmy -ja [émi] m

{B} Emiratčankin

230

|nagrada|: živostno Za vlogo v nadaljevanki je osvojil

|matematično znamenje|: Vse formule v Excelu se

emmyja; Kot voditeljica podelitve emmyjev se je

začnejo z enačajem

res izkazala; prim. Emmy

{PRZ} = nestično v matematičnih formulah, izgovorjeno je

{B} emmyjev

Ali je račun 6 × 6 = 36 pravilen?

{O} EDNINA: im. emmy, rod. emmyja, daj. emmyju,

{O} EDNINA: im. enačáj, rod. enačája, daj. enačáju, tož.

tož. emmyja, mest. pri emmyju, or. z emmyjem;

enačáj, mest. pri enačáju, or. z enačájem; DVOJINA:

DVOJINA: im. emmyja, rod. emmyjev, daj. emmyjema,

im. enačája, rod. enačájev, daj. enačájema, tož.

tož. emmyja, mest. pri emmyjih, or. z emmyjema;

enačája, mest. pri enačájih, or. z enačájema;

MNOŽINA: im. emmyji, rod. emmyjev, daj. emmyjem,

MNOŽINA: im. enačáji, rod. enačájev, daj. enačájem,

tož. emmyje, mest. pri emmyjih, or. z emmyji

tož. enačáje, mest. pri enačájih, or. z enačáji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

odlikovanj, častnih nazivov





Enêj -a m; ime bitja, osebno ime

Emmy -- [émi] ž; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Z možem in sinom Enejem stanujejo v

|žensko ime|: Z Emmy sta vsako leto organizirali

Piranu; |grška bajeslovna oseba|: V Eneidi je Vergil

srečanje sorodnikov; prim. emmy

Didono združil s trojanskim junakom Enejem

{B} Emmyjin

{B} Enejev

{O} EDNINA: im. Emmy, rod. Emmy, daj. Emmy, tož.

{O} EDNINA: im. Enêj, rod. Enêja, daj. Enêju, tož.

Emmy, mest. pri Emmy, or. z Emmy; DVOJINA: im.

Enêja, mest. pri Enêju, or. z Enêjem; DVOJINA: im.

Emmy, rod. Emmy, daj. Emmy, tož. Emmy, mest. pri

Enêja, rod. Enêjev, daj. Enêjema, tož. Enêja, mest. pri Emmy, or. z Emmy; MNOŽINA: im. Emmy, rod.

Enêjih, or. z Enêjema; MNOŽINA: im. Enêji, rod.

Emmy, daj. Emmy, tož. Emmy, mest. pri Emmy, or. z

Enêjev, daj. Enêjem, tož. Enêje, mest. pri Enêjih, or. z Emmy

Enêji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

ženska)

samostalnik moškega spola; grško-rimska imena





Emmyjin -a -o [émijin] prid.

Enêjev -a -o prid.

Emmyjina mama je bila znana matematičarka

Prvih šest spevov Eneide je podobnih Homerjevi

(< Emmy)

Odiseji, ker opevajo Enejeve vožnje po morju

{O} moški: EDNINA: im. Emmyjin, rod. Emmyjinega, (< Enêj)

daj. Emmyjinemu, tož. Emmyjin (živostno

{O} moški: EDNINA: im. Enêjev, rod. Enêjevega, daj.

Emmyjinega), mest. pri Emmyjinem, or. z

Enêjevemu, tož. Enêjev (živostno Enêjevega), mest. pri

Emmyjinim; DVOJINA: im. Emmyjina, rod.

Enêjevem, or. z Enêjevim; DVOJINA: im. Enêjeva, rod.

Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož. Emmyjina, mest.

Enêjevih, daj. Enêjevima, tož. Enêjeva, mest. pri

pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im.

Enêjevih, or. z Enêjevima; MNOŽINA: im. Enêjevi,

Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinim, tož.

rod. Enêjevih, daj. Enêjevim, tož. Enêjeve, mest. pri

Emmyjine, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinimi

Enêjevih, or. z Enêjevimi

ženski: EDNINA: im. Emmyjina, rod. Emmyjine, daj.

ženski: EDNINA: im. Enêjeva, rod. Enêjeve, daj.

Emmyjini, tož. Emmyjino, mest. pri Emmyjini, or. z

Enêjevi, tož. Enêjevo, mest. pri Enêjevi, or. z

Emmyjino; DVOJINA: im. Emmyjini, rod. Emmyjinih,

Enêjevo; DVOJINA: im. Enêjevi, rod. Enêjevih, daj.

daj. Emmyjinima, tož. Emmyjini, mest. pri

Enêjevima, tož. Enêjevi, mest. pri Enêjevih, or. z

Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im.

Enêjevima; MNOŽINA: im. Enêjeve, rod. Enêjevih, daj.

Emmyjine, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinim, tož.

Enêjevim, tož. Enêjeve, mest. pri Enêjevih, or. z

Emmyjine, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinimi

Enêjevimi

srednji: EDNINA: im. Emmyjino, rod. Emmyjinega,

srednji: EDNINA: im. Enêjevo, rod. Enêjevega, daj.

daj. Emmyjinemu, tož. Emmyjino, mest. pri

Enêjevemu, tož. Enêjevo, mest. pri Enêjevem, or. z

Emmyjinem, or. z Emmyjinim; DVOJINA: im.

Enêjevim; DVOJINA: im. Enêjevi, rod. Enêjevih, daj.

Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož.

Enêjevima, tož. Enêjevi, mest. pri Enêjevih, or. z

Emmyjini, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima;

Enêjevima; MNOŽINA: im. Enêjeva, rod. Enêjevih, daj.

MNOŽINA: im. Emmyjina, rod. Emmyjinih, daj.

Enêjevim, tož. Enêjeva, mest. pri Enêjevih, or. z

Emmyjinim, tož. Emmyjina, mest. pri Emmyjinih, or.

Enêjevimi

z Emmyjinimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





enoróg -a m

enačáj -a m

231

|bajeslovna žival, samorog|: Podoba device z PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na enorogom izhaja iz srednjeveške literature

-ov/-ev ali -in v SBZ

{B} enorogov



{O} EDNINA: im. enoróg, rod. enoróga, daj. enorógu,

epikurêjstvo -a s

tož. enoróga, mest. pri enorógu, or. z enorógom;

|filozofski nauk filozofa Epikurja|: Temeljni motivi

DVOJINA: im. enoróga, rod. enorógov, daj. enorógoma,

epikurejstva in krščanstva se povsem razlikujejo; V

tož. enoróga, mest. pri enorógih, or. z enorógoma;

skladu z epikurejstvom morajo biti užitki duhovni

MNOŽINA: im. enoróga, rod. enorógov, daj. enorógom,

in fizični

tož. enoróge, mest. pri enorógih, or. z enorógi

{O} EDNINA: im. epikurêjstvo, rod. epikurêjstva, daj.

STATUS: predlog

epikurêjstvu, tož. epikurêjstvo, mest. pri epikurêjstvu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

or. z epikurêjstvom; DVOJINA: im. epikurêjstvi, rod.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

epikurêjstev, daj. epikurêjstvoma, tož. epikurêjstvi,



mest. pri epikurêjstvih, or. z epikurêjstvoma;

enostan. okrajš.

MNOŽINA: im. epikurêjstva, rod. epikurêjstev, daj.

|enostanovanjski|: enostan. hiša

epikurêjstvom, tož. epikurêjstva, mest. pri

STATUS: predlog

epikurêjstvih, or. z epikurêjstvi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Éol -a m; ime bitja, religijsko ime



|grški bog vetrov|: antično svetišče Eola in Aretuse;

épsilon -a m

Pri sobotni regati jim Eol ni bil naklonjen

|grška črka <ε>|: narobe obrnjeni epsilon; Z

{B} Eolov

epsilonom in delto preizkušamo konvergentnost

{O} EDNINA: im. Éol, rod. Éola, daj. Éolu, tož. Éola,

zaporedja; kot prilastek, v imenovalniku kovanec s črko mest. pri Éolu, or. z Éolom; DVOJINA: im. Éola, rod.

epsilon

Éolov, daj. Éoloma, tož. Éola, mest. pri Éolih, or. z

{O} EDNINA: im. épsilon, rod. épsilona, daj. épsilonu,

Éoloma; MNOŽINA: im. Éoli, rod. Éolov, daj. Éolom,

tož. épsilon, mest. pri épsilonu, or. z épsilonom;

tož. Éole, mest. pri Éolih, or. z Éoli

DVOJINA: im. épsilona, rod. épsilonov, daj.

STATUS: predlog

épsilonoma, tož. épsilona, mest. pri épsilonih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

épsilonoma; MNOŽINA: im. épsiloni, rod. épsilonov,

rimska imena

daj. épsilonom, tož. épsilone, mest. pri épsilonih, or. z épsiloni

Éolov -a -o

STATUS: predlog

prid.

Eolov sin; Eolova/eolova harfa ||glasbilo||: Življenje je PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

posvetil odkrivanju čarobnih zvokov Eolove/eolove



harfe

Epstein -a [épstajn] m; ime bitja, osebno ime

(< Éol)

|priimek|; |britanski patolog|: Virus je dobil ime po

{O} moški: EDNINA: im. Éolov, rod. Éolovega, daj.

Michaelu Anthonyju Epsteinu; prim. Epsteinov,

Éolovemu, tož. Éolov (živostno Éolovega), mest. pri

Epstein-Barrov

Éolovem, or. z Éolovim; DVOJINA: im. Éolova, rod.

{B} Epsteinov

Éolovih, daj. Éolovima, tož. Éolova, mest. pri

{O} EDNINA: im. Epstein, rod. Epsteina, daj. Epsteinu,

Éolovih, or. z Éolovima; MNOŽINA: im. Éolovi, rod.

tož. Epsteina, mest. pri Epsteinu, or. z Epsteinom;

Éolovih, daj. Éolovim, tož. Éolove, mest. pri Éolovih,

DVOJINA: im. Epsteina, rod. Epsteinov, daj.

or. z Éolovimi

Epsteinoma, tož. Epsteina, mest. pri Epsteinih, or. z

ženski: EDNINA: im. Éolova, rod. Éolove, daj. Éolovi, Epsteinoma; MNOŽINA: im. Epsteini, rod. Epsteinov,

tož. Éolovo, mest. pri Éolovi, or. z Éolovo; DVOJINA:

daj. Epsteinom, tož. Epsteine, mest. pri Epsteinih, or. z im. Éolovi, rod. Éolovih, daj. Éolovima, tož. Éolovi,

Epsteini

mest. pri Éolovih, or. z Éolovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Éolove, rod. Éolovih, daj. Éolovim, tož. Éolove, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pri Éolovih, or. z Éolovimi



srednji: EDNINA: im. Éolovo, rod. Éolovega, daj.

Epstein-Barrov -a -o [épstajn-bárov-] prid.

Éolovemu, tož. Éolovo, mest. pri Éolovem, or. z

|imenovan po Epsteinu in Y. Barr| Epstein-

Éolovim; DVOJINA: im. Éolovi, rod. Éolovih, daj.

Barrov/epstein-barrov virus ||bolezen||: Okužba z Éolovima, tož. Éolovi, mest. pri Éolovih, or. z

Epstein-Barrovim/epstein-barrovim virusom

Éolovima; MNOŽINA: im. Éolova, rod. Éolovih, daj.

zagotavlja pridobljeno imunost; prim. Epsteinov

Éolovim, tož. Éolova, mest. pri Éolovih, or. z

(< Epstein, Barr)

Éolovimi

{O} moški: EDNINA: im. Epstein-Barrov, rod.

STATUS: predlog

Epstein-Barrovega, daj. Epstein-Barrovemu, tož.

Epstein-Barrov (živostno Epstein-Barrovega), mest.

232

pri Epstein-Barrovem, or. z Epstein-Barrovim; STATUS: predlog

DVOJINA: im. Epstein-Barrova, rod. Epstein-Barrovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Epstein-Barrovima, tož. Epstein-Barrova, mest.



pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovima;

Erátin -a -o prid.

MNOŽINA: im. Epstein-Barrovi, rod. Epstein-

Ob Eratin kip so namesto lire postavili citre

Barrovih, daj. Epstein-Barrovim, tož. Epstein-

(< Eráto)

Barrove, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-

{O} moški: EDNINA: im. Erátin, rod. Erátinega, daj.

Barrovimi

Erátinemu, tož. Erátin (živostno Erátinega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. Epstein-Barrova, rod. Epstein-Erátinem, or. z Erátinim; DVOJINA: im. Erátina, rod.

Barrove, daj. Epstein-Barrovi, tož. Epstein-Barrovo,

Erátinih, daj. Erátinima, tož. Erátina, mest. pri

mest. pri Epstein-Barrovi, or. z Epstein-Barrovo;

Erátinih, or. z Erátinima; MNOŽINA: im. Erátini, rod.

DVOJINA: im. Epstein-Barrovi, rod. Epstein-Barrovih,

Erátinih, daj. Erátinim, tož. Erátine, mest. pri Erátinih, daj. Epstein-Barrovima, tož. Epstein-Barrovi, mest.

or. z Erátinimi

pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovima;

ženski: EDNINA: im. Erátina, rod. Erátine, daj. Erátini, MNOŽINA: im. Epstein-Barrove, rod. Epstein-tož. Erátino, mest. pri Erátini, or. z Erátino; DVOJINA: Barrovih, daj. Epstein-Barrovim, tož. Epstein-im. Erátini, rod. Erátinih, daj. Erátinima, tož. Erátini, Barrove, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-mest. pri Erátinih, or. z Erátinima; MNOŽINA: im.

Barrovimi

Erátine, rod. Erátinih, daj. Erátinim, tož. Erátine, mest.

srednji: EDNINA: im. Epstein-Barrovo, rod. Epstein-pri Erátinih, or. z Erátinimi

Barrovega, daj. Epstein-Barrovemu, tož. Epstein-

srednji: EDNINA: im. Erátino, rod. Erátinega, daj.

Barrovo, mest. pri Epstein-Barrovem, or. z Epstein-

Erátinemu, tož. Erátino, mest. pri Erátinem, or. z

Barrovim; DVOJINA: im. Epstein-Barrovi, rod.

Erátinim; DVOJINA: im. Erátini, rod. Erátinih, daj.

Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovima, tož.

Erátinima, tož. Erátini, mest. pri Erátinih, or. z

Epstein-Barrovi, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z

Erátinima; MNOŽINA: im. Erátina, rod. Erátinih, daj.

Epstein-Barrovima; MNOŽINA: im. Epstein-Barrova,

Erátinim, tož. Erátina, mest. pri Erátinih, or. z

rod. Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovim, tož.

Erátinimi

Epstein-Barrova, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z

STATUS: predlog

Epstein-Barrovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Eráto -- ž; ime bitja, osebno ime

-ov/-ev ali -in v SBZ

|grško bajeslovno bitje, grška muza|: Muza Erato,



upodobljena na Prešernovem spomeniku v

Epsteinov -a -o [épstajnov-] prid.

Ljubljani, je zavetnica igranja na liro in

Epsteinovo odkritje; prim. Epstein-Barrov

ljubezenskega pesništva

(< Epstein)

{B} Eratin

{O} moški: EDNINA: im. Epsteinov, rod.

{O} EDNINA: im. Eráto, rod. Eráto, daj. Eráto, tož.

Epsteinovega, daj. Epsteinovemu, tož. Epsteinov

Eráto, mest. pri Eráto, or. z Eráto; DVOJINA: im. Eráto, (živostno Epsteinovega), mest. pri Epsteinovem, or. z

rod. Eráto, daj. Eráto, tož. Eráto, mest. pri Eráto, or. z Epsteinovim; DVOJINA: im. Epsteinova, rod.

Eráto; MNOŽINA: im. Eráto, rod. Eráto, daj. Eráto, tož.

Epsteinovih, daj. Epsteinovima, tož. Epsteinova, mest.

Eráto, mest. pri Eráto, or. z Eráto

pri Epsteinovih, or. z Epsteinovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Epsteinovi, rod. Epsteinovih, daj. Epsteinovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Epsteinove, mest. pri Epsteinovih, or. z Epsteinovimi

rimska imena

ženski: EDNINA: im. Epsteinova, rod. Epsteinove, daj.



Epsteinovi, tož. Epsteinovo, mest. pri Epsteinovi, or. z Eratósten -a m; ime bitja, osebno ime

Epsteinovo; DVOJINA: im. Epsteinovi, rod.

|starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in

Epsteinovih, daj. Epsteinovima, tož. Epsteinovi, mest.

atlet|: Eratostenu pripisujejo izdelavo zemljevida

pri Epsteinovih, or. z Epsteinovima; MNOŽINA: im.

tedaj znanega sveta od Britanskega otočja do

Epsteinove, rod. Epsteinovih, daj. Epsteinovim, tož.

Cejlona

Epsteinove, mest. pri Epsteinovih, or. z Epsteinovimi

{B} Eratostenov

srednji: EDNINA: im. Epsteinovo, rod. Epsteinovega,

{O} EDNINA: im. Eratósten tudi Eratóstenes, rod.

daj. Epsteinovemu, tož. Epsteinovo, mest. pri

Eratóstena, daj. Eratóstenu, tož. Eratóstena, mest. pri Epsteinovem, or. z Epsteinovim; DVOJINA: im.

Eratóstenu, or. z Eratóstenom; DVOJINA: im.

Epsteinovi, rod. Epsteinovih, daj. Epsteinovima, tož.

Eratóstena, rod. Eratóstenov, daj. Eratóstenoma, tož.

Epsteinovi, mest. pri Epsteinovih, or. z

Eratóstena, mest. pri Eratóstenih, or. z Eratóstenoma;

Epsteinovima; MNOŽINA: im. Epsteinova, rod.

MNOŽINA: im. Eratósteni, rod. Eratóstenov, daj.

Epsteinovih, daj. Epsteinovim, tož. Epsteinova, mest.

Eratóstenom, tož. Eratóstene, mest. pri Eratóstenih,

pri Epsteinovih, or. z Epsteinovimi

or. z Eratósteni

233

STATUS: predlog

Erázma Predjámskega, mest. pri Erázmu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Predjámskem, or. z Erázmom Predjámskim

moška); grško-rimska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Eratóstenov -a -o prid.

imenu

Eratostenova meritev premera Zemlje; Eratostenovo



sito ||metoda oz. algoritem za določanje praštevil||: Erazem Rotterdamski -zma -ega [erázəm

Iz Eratostenovega sita je razvidno, da je edino sodo

róterdamski] m; ime bitja, osebno ime

praštevilo dve

|lat. Erasmus Desiderius Roterodamus: nizozemski

(< Eratósten)

humanist|: humanizem Erazma Rotterdamskega;

{O} moški: EDNINA: im. Eratóstenov, rod.

Thomas More je svoje delo »Utopia« posvetil

Eratóstenovega, daj. Eratóstenovemu, tož.

Erazmu Rotterdamskemu

Eratóstenov (živostno Eratóstenovega), mest. pri

{O} EDNINA: im. Erazem Rotterdamski, rod. Erazma

Eratóstenovem, or. z Eratóstenovim; DVOJINA: im.

Rotterdamskega, daj. Erazmu Rotterdamskemu, tož.

Eratóstenova, rod. Eratóstenovih, daj.

Erazma Rotterdamskega, mest. pri Erazmu

Eratóstenovima, tož. Eratóstenova, mest. pri

Rotterdamskem, or. z Erazmom Rotterdamskim

Eratóstenovih, or. z Eratóstenovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Eratóstenovi, rod. Eratóstenovih, daj. Eratóstenovim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem tož. Eratóstenove, mest. pri Eratóstenovih, or. z

imenu

Eratóstenovimi



ženski: EDNINA: im. Eratóstenova, rod. Eratóstenove, Eric -a [êrik] m; ime bitja, osebno ime

daj. Eratóstenovi, tož. Eratóstenovo, mest. pri

|angleško moško ime|: zgodovinar Eric Hobsbawm;

Eratóstenovi, or. z Eratóstenovo; DVOJINA: im.

Z Ericom sta se spoznala pred štiridesetimi leti

Eratóstenovi, rod. Eratóstenovih, daj.

{B} Ericov

Eratóstenovima, tož. Eratóstenovi, mest. pri

{O} EDNINA: im. Eric, rod. Erica, daj. Ericu, tož. Erica, Eratóstenovih, or. z Eratóstenovima; MNOŽINA: im.

mest. pri Ericu, or. z Ericom; DVOJINA: im. Erica, rod.

Eratóstenove, rod. Eratóstenovih, daj. Eratóstenovim,

Ericov, daj. Ericoma, tož. Erica, mest. pri Ericih, or. z tož. Eratóstenove, mest. pri Eratóstenovih, or. z

Ericoma; MNOŽINA: im. Erici, rod. Ericov, daj.

Eratóstenovimi

Ericom, tož. Erice, mest. pri Ericih, or. z Erici

srednji: EDNINA: im. Eratóstenovo, rod.

STATUS: predlog

Eratóstenovega, daj. Eratóstenovemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Eratóstenovo, mest. pri Eratóstenovem, or. z

moška)

Eratóstenovim; DVOJINA: im. Eratóstenovi, rod.

Eratóstenovih,



daj. Eratóstenovima, tož.

Eratóstenovi,

Erída -e ž; ime bitja, religijsko ime

mest. pri Eratóstenovih, or. z

Eratóstenovima;

|grška boginja prepira|: Na svatbo boginje Eride

MNOŽINA: im. Eratóstenova, rod.

Eratóstenovih,

niso povabili

daj. Eratóstenovim, tož. Eratóstenova,

{B} Eridin

mest. pri Eratóstenovih, or. z Eratóstenovimi

S

{O} EDNINA: im. Erída tudi Êris, rod. Eríde, daj. Erídi, TATUS: predlog

tož. Erído, mest. pri Erídi, or. z Erído; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Erídi, rod. Eríd, daj. Erídama, tož. Erídi, mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ

Erídah, or. z Erídama; MNOŽINA: im. Eríde, rod. Eríd,



daj. Erídam, tož. Eríde, mest. pri Erídah, or. z Erídami Erázem Jámski -zma -ega m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|kranjski vitez|; gl. Erázem Predjámski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

{O} EDNINA: im. Erázem Jámski, rod. Erázma

rimska imena

Jámskega, daj. Erázmu Jámskemu, tož. Erázma

Jámskega,



mest. pri Erázmu Jámskem, or. z

Erázmom Jámskim

Êridin -a -o prid.

S

Boginja Ate velja za Zevsovo in Eridino hčer;

TATUS: predlog

Eridino/eridino jabolko ||kar je vzrok spora, nesloge; PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem jabolko spora, razdora||: Tako je v sredo parlamenta

imenu

padlo Eridino/eridino jabolko, ob katerem so se



razplamteli interesi, ki so cepili stranko v dve

Erázem Predjámski -zma -ega m; ime bitja, osebno sovražni si frakciji

ime

(< Erída)

|kranjski vitez|: grb Erazma Predjamskega; Viteški

{O} moški: EDNINA: im. Êridin, rod. Êridinega, daj.

turnir nosi ime po Erazmu Predjamskem

Êridinemu, tož. Êridin (živostno Êridinega), mest. pri

{O} EDNINA: im. Erázem Predjámski, rod. Erázma

Êridinem, or. z Êridinim; DVOJINA: im. Êridina, rod.

Predjámskega, daj. Erázmu Predjámskemu, tož.

234

Êridinih, daj. Êridinima, tož. Êridina, mest. pri STATUS: predlog

Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im. Êridini, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Êridinih, daj. Êridinim, tož. Êridine, mest. pri



Êridinih, or. z Êridinimi

Eritrêjčev -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Êridina, rod. Êridine, daj. Êridini, Maraton se je končal z Eritrejčevim tekaškim

tož. Êridino, mest. pri Êridini, or. z Êridino; DVOJINA: rekordom

im. Êridini, rod. Êridinih, daj. Êridinima, tož. Êridini, (< Eritrêjec)

mest. pri Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Eritrêjčev, rod.

Êridine, rod. Êridinih, daj. Êridinim, tož. Êridine, mest.

Eritrêjčevega, daj. Eritrêjčevemu, tož. Eritrêjčev

pri Êridinih, or. z Êridinimi

(živostno Eritrêjčevega), mest. pri Eritrêjčevem, or. z srednji: EDNINA: im. Êridino, rod. Êridinega, daj.

Eritrêjčevim; DVOJINA: im. Eritrêjčeva, rod.

Êridinemu, tož. Êridino, mest. pri Êridinem, or. z

Eritrêjčevih, daj. Eritrêjčevima, tož. Eritrêjčeva, mest.

Êridinim; DVOJINA: im. Êridini, rod. Êridinih, daj.

pri Eritrêjčevih, or. z Eritrêjčevima; MNOŽINA: im.

Êridinima, tož. Êridini, mest. pri Êridinih, or. z

Eritrêjčevi, rod. Eritrêjčevih, daj. Eritrêjčevim, tož.

Êridinima; MNOŽINA: im. Êridina, rod. Êridinih, daj.

Eritrêjčeve, mest. pri Eritrêjčevih, or. z Eritrêjčevimi Êridinim, tož. Êridina, mest. pri Êridinih, or. z

ženski: EDNINA: im. Eritrêjčeva, rod. Eritrêjčeve, daj.

Êridinimi

Eritrêjčevi, tož. Eritrêjčevo, mest. pri Eritrêjčevi, or. z STATUS: predlog

Eritrêjčevo; DVOJINA: im. Eritrêjčevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Eritrêjčevih, daj. Eritrêjčevima, tož. Eritrêjčevi, mest.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

pri Eritrêjčevih, or. z Eritrêjčevima; MNOŽINA: im.



Eritrêjčeve, rod. Eritrêjčevih, daj. Eritrêjčevim, tož.

Êrik Rdéči -a -ega m; ime bitja, osebno ime

Eritrêjčeve, mest. pri Eritrêjčevih, or. z Eritrêjčevimi

|vzdevek Erika Thorvaldssona, norveškega

srednji: EDNINA: im. Eritrêjčevo, rod. Eritrêjčevega, vikinškega pomorščaka|: Ladje, ki so plule pod

daj. Eritrêjčevemu, tož. Eritrêjčevo, mest. pri

poveljstvom Erika Rdečega, so potonile s posadko

Eritrêjčevem, or. z Eritrêjčevim; DVOJINA: im.

in tovorom vred

Eritrêjčevi, rod. Eritrêjčevih, daj. Eritrêjčevima, tož.

{O} EDNINA: im. Êrik Rdéči, rod. Êrika Rdéčega, daj.

Eritrêjčevi, mest. pri Eritrêjčevih, or. z Eritrêjčevima; Êriku Rdéčemu, tož. Êrika Rdéčega, mest. pri Êriku

MNOŽINA: im. Eritrêjčeva, rod. Eritrêjčevih, daj.

Rdéčem, or. z Êrikom Rdéčim

Eritrêjčevim, tož. Eritrêjčeva, mest. pri Eritrêjčevih, STATUS: predlog

or. z Eritrêjčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Erínije -ij ž mn.; ime bitja, religijsko ime



|grške boginje maščevanja|: Iz kapelj Uranove krvi

Eritrêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

so se rodile Erinije, boginje maščevanja; skupina

Vedno več Eritrejcev se ukvarja z gorskim tekom

dvanajstih Erinij

(< Eritrêja)

{O} MNOŽINA: im. Erínije, rod. Erínij, daj. Erínijam,

{B} Eritrejčev

tož. Erínije, mest. pri Erínijah, or. z Erínijami

{O} EDNINA: im. Eritrêjec, rod. Eritrêjca, daj.

STATUS: predlog

Eritrêjcu, tož. Eritrêjca, mest. pri Eritrêjcu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Eritrêjcem; DVOJINA: im. Eritrêjca, rod. Eritrêjcev,



daj. Eritrêjcema, tož. Eritrêjca, mest. pri Eritrêjcih, or.

Êris Êride

z Eritrêjcema;

ž; ime bitja, religijsko ime

MNOŽINA: im. Eritrêjci, rod. Eritrêjcev,

|grška boginja prepirljivosti|; gl. Erída

daj. Eritrêjcem, tož. Eritrêjce, mest. pri Eritrêjcih, or. z S

Eritrêjci

TATUS: predlog

P

STATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

rimska imena

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Eritrêja -e



ž; zemljepisno ime

|

Eritrêjka -e

dolgo ime Država Eritreja|; |država|: Eritreja je bila

ž; ime bitja, prebivalsko ime

italijanska kolonija; pribežniki iz Eritreje; ognjenik

Maraton je osvojila Eritrejka

Dubbi v Eritreji

(< Eritrêja)

{B} Eritrejkin

Kje? v Eritreji

{O}

Od kod? iz Eritreje

EDNINA: im. Eritrêjka, rod. Eritrêjke, daj.

Eritrêjki,

Kam? v Eritrejo

tož. Eritrêjko, mest. pri Eritrêjki, or. z

{B} Eritrejec, Eritrejka; Eritrejčev, Eritrejkin;

Eritrêjko; DVOJINA: im. Eritrêjki, rod. Eritrêjk, daj.

eritrejski

Eritrêjkama, tož. Eritrêjki, mest. pri Eritrêjkah, or. z

{O}

Eritrêjkama;

EDNINA: im. Eritrêja, rod. Eritrêje, daj. Eritrêji,

MNOŽINA: im. Eritrêjke, rod. Eritrêjk,

tož. Eritrêjo, mest. pri Eritrêji, or. z Eritrêjo

235

daj. Eritrêjkam, tož. Eritrêjke, mest. pri Eritrêjkah, or.

Erjávčevim, tož. Erjávčeva, mest. pri Erjávčevih, or. z z Eritrêjkami

Erjávčevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





eritrêjski -a -o prid.

Erjávec -vca m; ime bitja, osebno ime

eritrejski kruh; eritrejska neodvisnost

|priimek|: Mesto učitelja je ponudil Erjavcu; V

(< Eritrêja)

ponedeljek so se krajani sestali z županom

{O} moški: EDNINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskega, Erjavcem

daj. eritrêjskemu, tož. eritrêjski (živostno eritrêjskega),

{B} Erjavčev

mest. pri eritrêjskem, or. z eritrêjskim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Erjávec, rod. Erjávca, daj. Erjávcu,

eritrêjska, rod. eritrêjskih, daj. eritrêjskima, tož.

tož. Erjávca, mest. pri Erjávcu, or. z Erjávcem;

eritrêjska, mest. pri eritrêjskih, or. z eritrêjskima;

DVOJINA: im. Erjávca, rod. Erjávcev, daj. Erjávcema,

MNOŽINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskih, daj.

tož. Erjávca, mest. pri Erjávcih, or. z Erjávcema;

eritrêjskim, tož. eritrêjske, mest. pri eritrêjskih, or. z MNOŽINA: im. Erjávci, rod. Erjávcev, daj. Erjávcem,

eritrêjskimi

tož. Erjávce, mest. pri Erjávcih, or. z Erjávci

ženski: EDNINA: im. eritrêjska, rod. eritrêjske, daj.

STATUS: predlog

eritrêjski, tož. eritrêjsko, mest. pri eritrêjski, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

eritrêjsko; DVOJINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskih, daj.

samostalnik moškega spola

eritrêjskima, tož. eritrêjski, mest. pri eritrêjskih, or. z eritrêjskima; MNOŽINA: im. eritrêjske, rod. eritrêjskih, Êrnest Želézni -a -ega m; ime bitja, osebno ime

daj. eritrêjskim, tož. eritrêjske, mest. pri eritrêjskih, or.

|nem. Ernest der Eiserne: koroški in štajerski

z eritrêjskimi

vojvoda|: Ernesta Železnega so leta 1414 zadnjega

srednji: EDNINA: im. eritrêjsko, rod. eritrêjskega, daj.

ustoličili na Gosposvetskem polju

eritrêjskemu, tož. eritrêjsko, mest. pri eritrêjskem, or.

{O} EDNINA: im. Êrnest Želézni, rod. Êrnesta

z eritrêjskim; DVOJINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskih, Želéznega, daj. Êrnestu Želéznemu, tož. Êrnesta

daj. eritrêjskima, tož. eritrêjski, mest. pri eritrêjskih, Želéznega, mest. pri Êrnestu Želéznem, or. z

or. z eritrêjskima; MNOŽINA: im. eritrêjska, rod.

Êrnestom Želéznim

eritrêjskih, daj. eritrêjskim, tož. eritrêjska, mest. pri STATUS: predlog

eritrêjskih, or. z eritrêjskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog

imenu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





êros -a m

Erjávčev -a -o prid.

|ljubezen|: Pozival je, naj ljudje gradijo odnose na

Erjavčeva knjiga o živalih

erosu; pedagoški eros; Njegov prevajalski eros sega

(< Erjávec)

k velikemu angleškemu klasiku Miltonu; prim. Êros

{O} moški: EDNINA: im. Erjávčev, rod. Erjávčevega,

{O} EDNINA: im. êros, rod. êrosa, daj. êrosu, tož. êrosa, daj. Erjávčevemu, tož. Erjávčev (živostno

mest. pri êrosu, or. z êrosom; DVOJINA: im. êrosa, rod.

Erjávčevega), mest. pri Erjávčevem, or. z

êrosov, daj. êrosoma, tož. êrosa, mest. pri êrosih, or. z Erjávčevim; DVOJINA: im. Erjávčeva, rod. Erjávčevih,

êrosoma; MNOŽINA: im. êrosi, rod. êrosov, daj.

daj. Erjávčevima, tož. Erjávčeva, mest. pri Erjávčevih, êrosom, tož. êrose, mest. pri êrosih, or. z êrosi

or. z Erjávčevima; MNOŽINA: im. Erjávčevi, rod.

STATUS: predlog

Erjávčevih, daj. Erjávčevim, tož. Erjávčeve, mest. pri

P

Erjávčevih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

or. z Erjávčevimi

ženski:



EDNINA: im. Erjávčeva, rod. Erjávčeve, daj.

Erjávčevi,

Êros -a m; ime bitja, religijsko ime

tož. Erjávčevo, mest. pri Erjávčevi, or. z

Erjávčevo;

|grški bog ljubezni|: spremljevalci boga Erosa; Jok v

DVOJINA: im. Erjávčevi, rod. Erjávčevih,

skladbi spominja na podivjanega Tanatosa – boga

daj. Erjávčevima, tož. Erjávčevi, mest. pri Erjávčevih, smrti, ki se je sprl z Erosom, bogom ljubezni; prim.

or. z Erjávčevima; MNOŽINA: im. Erjávčeve, rod.

Erjávčevih,

êros

daj. Erjávčevim, tož. Erjávčeve, mest. pri

Erjávčevih,

{B} Erosov

or. z Erjávčevimi

srednji:

{O} EDNINA: im. Êros, rod. Êrosa, daj. Êrosu, tož.

EDNINA: im. Erjávčevo, rod. Erjávčevega,

Êrosa, mest. pri Êrosu, or. z Êrosom; DVOJINA: im.

daj. Erjávčevemu, tož. Erjávčevo, mest. pri

Erjávčevem,

Êrosa, rod. Êrosov, daj. Êrosoma, tož. Êrosa, mest. pri or. z Erjávčevim; DVOJINA: im.

Erjávčevi,

Êrosih, or. z Êrosoma; MNOŽINA: im. Êrosi, rod.

rod. Erjávčevih, daj. Erjávčevima, tož.

Erjávčevi,

Êrosov, daj. Êrosom, tož. Êrose, mest. pri Êrosih, or. z mest. pri Erjávčevih, or. z Erjávčevima;

Êrosi

MNOŽINA: im. Erjávčeva, rod. Erjávčevih, daj.

STATUS: predlog

236

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; rimska imena

samostalnik ženskega spola





erot. okrajš.

esdeêsovski -a -o tudi SDS-ovski -a -o

|erotični|: erot. film

[ezdeêsou̯ski] prid.

STATUS: predlog

Odločitev je razburila lokalne esdeesovske

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

funkcionarje



(< SDS1, SDS3)

Es -- [ésə̀ tudi esə̀ in éès tudi eès] m; simbol

{O} moški: EDNINA: im. esdeêsovski tudi SDS-ovski,

|ajnštajnij/einsteinij|: Kemijski znak za

rod. esdeêsovskega tudi SDS-ovskega, daj.

ajnštajnij//einsteinij je Es

esdeêsovskemu tudi SDS-ovskemu, tož. esdeêsovski

STATUS: predlog

tudi SDS-ovski (živostno esdeêsovskega tudi SDS-

P

ovskega), mest. pri esdeêsovskem tudi pri SDS-

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



ovskem, or. z esdeêsovskim tudi z SDS-ovskim;

esdeêsovec -vca

DVOJINA: im. esdeêsovska tudi SDS-ovska, rod.

tudi SDS-ovec -vca [ezdeêsovəc, or.

z ezdeêsou̯cem]

esdeêsovskih tudi SDS-ovskih, daj. esdeêsovskima

m

|član, podpornik stranke SDS|: predlog

tudi SDS-ovskima, tož. esdeêsovska tudi SDS-ovska,

esdeesovcev

mest. pri esdeêsovskih tudi pri SDS-ovskih, or. z

esdeêsovskima

(< SDS

tudi z SDS-ovskima; MNOŽINA: im.

1, SDS3)

{B} esdeesovčev

esdeêsovski tudi SDS-ovski, rod. esdeêsovskih tudi

{O}

SDS-ovskih, daj. esdeêsovskim tudi SDS-ovskim, tož.

EDNINA: im. esdeêsovec tudi SDS-ovec, rod.

esdeêsovske

esdeêsovca

tudi SDS-ovske, mest. pri esdeêsovskih

tudi SDS-ovca, daj. esdeêsovcu tudi SDS-

ovcu,

tudi pri SDS-ovskih, or. z esdeêsovskimi tudi z SDS-

tož. esdeêsovca tudi SDS-ovca, mest. pri

esdeêsovcu

ovskimi

tudi pri SDS-ovcu, or. z esdeêsovcem tudi

z SDS-ovcem;

ženski: EDNINA: im. esdeêsovska tudi SDS-ovska,

DVOJINA: im. esdeêsovca tudi SDS-

ovca,

rod. esdeêsovske tudi SDS-ovske, daj. esdeêsovski

rod. esdeêsovcev tudi SDS-ovcev, daj.

esdeêsovcema

tudi SDS-ovski, tož. esdeêsovsko tudi SDS-ovsko,

tudi SDS-ovcema, tož. esdeêsovca tudi

SDS-ovca,

mest. pri esdeêsovski tudi pri SDS-ovski, or. z

mest. pri esdeêsovcih tudi pri SDS-ovcih,

esdeêsovsko tudi z SDS-ovsko; DVOJINA: im.

or. z esdeêsovcema tudi z SDS-ovcema; MNOŽINA:

esdeêsovski tudi SDS-ovski, rod. esdeêsovskih tudi

im. esdeêsovci tudi SDS-ovci, rod. esdeêsovcev tudi

SDS-ovcev,

SDS-ovskih, daj. esdeêsovskima tudi SDS-ovskima,

daj. esdeêsovcem tudi SDS-ovcem, tož.

esdeêsovce

tož. esdeêsovski tudi SDS-ovski, mest. pri

tudi SDS-ovce, mest. pri esdeêsovcih tudi

pri SDS-ovcih,

esdeêsovskih tudi pri SDS-ovskih, or. z

or. z esdeêsovci tudi z SDS-ovci

esdeêsovskima

S

tudi z SDS-ovskima; MNOŽINA: im.

TATUS: predlog

esdeêsovske tudi SDS-ovske, rod. esdeêsovskih tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; SDS-ovskih, daj. esdeêsovskim tudi SDS-ovskim, tož.

samostalnik moškega spola

esdeêsovske tudi SDS-ovske, mest. pri esdeêsovskih



tudi pri SDS-ovskih, or. z esdeêsovskimi tudi z SDS-

esdeêsovka -e tudi SDS-ovka -e [ezdeêsou̯ka] ž

ovskimi

|članica, podpornica stranke SDS|: Veljala je za

srednji: EDNINA: im. esdeêsovsko tudi SDS-ovsko, odmevno esdeesovko

rod. esdeêsovskega tudi SDS-ovskega, daj.

(< SDS1, SDS3)

esdeêsovskemu tudi SDS-ovskemu, tož. esdeêsovsko

{B} esdeesovkin

tudi SDS-ovsko, mest. pri esdeêsovskem tudi pri

{O} EDNINA: im. esdeêsovka tudi SDS-ovka, rod.

SDS-ovskem, or. z esdeêsovskim tudi z SDS-

esdeêsovke tudi SDS-ovke, daj. esdeêsovki tudi SDS-

ovskim; DVOJINA: im. esdeêsovski tudi SDS-ovski,

ovki, tož. esdeêsovko tudi SDS-ovko, mest. pri

rod. esdeêsovskih tudi SDS-ovskih, daj.

esdeêsovki tudi pri SDS-ovki, or. z esdeêsovko tudi z

esdeêsovskima tudi SDS-ovskima, tož. esdeêsovski

SDS-ovko; DVOJINA: im. esdeêsovki tudi SDS-ovki,

tudi SDS-ovski, mest. pri esdeêsovskih tudi pri SDS-

rod. esdeêsovk tudi SDS-ovk, daj. esdeêsovkama tudi

ovskih, or. z esdeêsovskima tudi z SDS-ovskima;

SDS-ovkama, tož. esdeêsovki tudi SDS-ovki, mest.

MNOŽINA: im. esdeêsovska tudi SDS-ovska, rod.

pri esdeêsovkah tudi pri SDS-ovkah, or. z

esdeêsovskih tudi SDS-ovskih, daj. esdeêsovskim tudi

esdeêsovkama tudi z SDS-ovkama; MNOŽINA: im.

SDS-ovskim, tož. esdeêsovska tudi SDS-ovska, mest.

esdeêsovke tudi SDS-ovke, rod. esdeêsovk tudi SDS-

pri esdeêsovskih tudi pri SDS-ovskih, or. z

ovk, daj. esdeêsovkam tudi SDS-ovkam, tož.

esdeêsovskimi tudi z SDS-ovskimi

esdeêsovke tudi SDS-ovke, mest. pri esdeêsovkah tudi

STATUS: predlog

pri SDS-ovkah, or. z esdeêsovkami tudi z SDS-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

ovkami



STATUS: predlog

237

esdêjevec -vca tudi SD-jevec -vca [ezdêjevəc, or. z rod. esdêjevskih tudi SD-jevskih, daj. esdêjevskim tudi ezdêjeu̯cem] m

SD-jevskim, tož. esdêjevske tudi SD-jevske, mest. pri

|član, podpornik stranke SD|: shod esdejevcev

esdêjevskih tudi pri SD-jevskih, or. z esdêjevskimi

(< SD1, SD2)

tudi z SD-jevskimi

{B} esdejevčev

ženski: EDNINA: im. esdêjevska tudi SD-jevska, rod.

{O} EDNINA: im. esdêjevec tudi SD-jevec, rod.

esdêjevske tudi SD-jevske, daj. esdêjevski tudi SD-

esdêjevca tudi SD-jevca, daj. esdêjevcu tudi SD-

jevski, tož. esdêjevsko tudi SD-jevsko, mest. pri

jevcu, tož. esdêjevca tudi SD-jevca, mest. pri

esdêjevski tudi pri SD-jevski, or. z esdêjevsko tudi z

esdêjevcu tudi pri SD-jevcu, or. z esdêjevcem tudi z

SD-jevsko; DVOJINA: im. esdêjevski tudi SD-jevski,

SD-jevcem; DVOJINA: im. esdêjevca tudi SD-jevca,

rod. esdêjevskih tudi SD-jevskih, daj. esdêjevskima

rod. esdêjevcev tudi SD-jevcev, daj. esdêjevcema tudi

tudi SD-jevskima, tož. esdêjevski tudi SD-jevski, mest.

SD-jevcema, tož. esdêjevca tudi SD-jevca, mest. pri

pri esdêjevskih tudi pri SD-jevskih, or. z

esdêjevcih tudi pri SD-jevcih, or. z esdêjevcema tudi

esdêjevskima tudi z SD-jevskima; MNOŽINA: im.

z SD-jevcema; MNOŽINA: im. esdêjevci tudi SD-

esdêjevske tudi SD-jevske, rod. esdêjevskih tudi SD-

jevci, rod. esdêjevcev tudi SD-jevcev, daj.

jevskih, daj. esdêjevskim tudi SD-jevskim, tož.

esdêjevcem tudi SD-jevcem, tož. esdêjevce tudi SD-

esdêjevske tudi SD-jevske, mest. pri esdêjevskih tudi

jevce, mest. pri esdêjevcih tudi pri SD-jevcih, or. z

pri SD-jevskih, or. z esdêjevskimi tudi z SD-

esdêjevci tudi z SD-jevci

jevskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. esdêjevsko tudi SD-jevsko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; esdêjevskega tudi SD-jevskega, daj. esdêjevskemu

samostalnik moškega spola

tudi SD-jevskemu, tož. esdêjevsko tudi SD-jevsko,



mest. pri esdêjevskem tudi pri SD-jevskem, or. z

esdêjevka -e

esdêjevskim

tudi SD-jevka -e [ezdêjeu̯ka] ž

tudi z SD-jevskim; DVOJINA: im.

|članica, podpornica stranke SD|: Je ena vidnejših

esdêjevski tudi SD-jevski, rod. esdêjevskih tudi SD-

esdejevk in tudi evropska poslanka

jevskih, daj. esdêjevskima tudi SD-jevskima, tož.

(< SD1, SD2)

esdêjevski tudi SD-jevski, mest. pri esdêjevskih tudi

{B} esdejevkin

pri SD-jevskih, or. z esdêjevskima tudi z SD-

{O}

jevskima;

EDNINA: im. esdêjevka tudi SD-jevka, rod.

MNOŽINA: im. esdêjevska tudi SD-jevska,

esdêjevke tudi SD-jevke, daj. esdêjevki tudi SD-jevki,

rod. esdêjevskih tudi SD-jevskih, daj. esdêjevskim tudi SD-jevskim,

tož. esdêjevko tudi SD-jevko, mest. pri esdêjevki tudi

tož. esdêjevska tudi SD-jevska, mest. pri

pri SD-jevki,

esdêjevskih

or. z esdêjevko tudi z SD-jevko;

tudi pri SD-jevskih, or. z esdêjevskimi

DVOJINA: im. esdêjevki tudi SD-jevki, rod. esdêjevk

tudi z SD-jevskimi

tudi SD-jevk, daj. esdêjevkama tudi SD-jevkama, tož.

STATUS: predlog

esdêjevki tudi SD-jevki, mest. pri esdêjevkah tudi pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

SD-jevkah, or. z esdêjevkama tudi z SD-jevkama;



MNOŽINA: im. esdêjevke tudi SD-jevke, rod. esdêjevk

eselêsovec -vca tudi SLS-ovec -vca [eselêsovəc, or. z tudi SD-jevk, daj. esdêjevkam tudi SD-jevkam, tož.

eselêsou̯cem] m

esdêjevke tudi SD-jevke, mest. pri esdêjevkah tudi pri

|član, podpornik stranke SLS|: srečanje eselesovcev

SD-jevkah, or. z esdêjevkami tudi z SD-jevkami

(< SLS1, SLS2)

STATUS: predlog

{B} eselêsovčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

{O} EDNINA: im. eselêsovec tudi SLS-ovec, rod.

samostalnik ženskega spola

eselêsovca tudi SLS-ovca, daj. eselêsovcu tudi SLS-



ovcu, tož. eselêsovca tudi SLS-ovca, mest. pri

esdêjevski -a -o

eselêsovcu tudi pri SLS-ovcu, or. z eselêsovcem tudi

tudi SD-jevski -a -o [ezdêjeu̯ski]

z SLS-ovcem; DVOJINA: im. eselêsovca tudi SLS-

prid.

ovca,

odstop esdejevskih svetnikov

rod. eselêsovcev tudi SLS-ovcev, daj.

(< SD

eselêsovcema tudi SLS-ovcema, tož. eselêsovca tudi

1, SD2)

{O} moški:

SLS-ovca, mest. pri eselêsovcih tudi pri SLS-ovcih,

EDNINA: im. esdêjevski tudi SD-jevski,

or. z eselêsovcema tudi z SLS-ovcema; MNOŽINA: im.

rod. esdêjevskega tudi SD-jevskega, daj.

eselêsovci

esdêjevskemu

tudi SLS-ovci, rod. eselêsovcev tudi SLS-

tudi SD-jevskemu, tož. esdêjevski tudi

SD-jevski (

ovcev, daj. eselêsovcem tudi SLS-ovcem, tož.

živostno esdêjevskega tudi SD-jevskega),

eselêsovce tudi SLS-ovce, mest. pri eselêsovcih tudi

mest. pri esdêjevskem tudi pri SD-jevskem, or. z

esdêjevskim

pri SLS-ovcih, or. z eselêsovci tudi z SLS-ovci

tudi z SD-jevskim; DVOJINA: im.

esdêjevska

STATUS: predlog

tudi SD-jevska, rod. esdêjevskih tudi SD-

jevskih, daj. esdêjevskima tudi SD-jevskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; esdêjevska tudi SD-jevska, mest. pri esdêjevskih tudi

samostalnik moškega spola

pri SD-jevskih, or. z esdêjevskima tudi z SD-



jevskima; MNOŽINA: im. esdêjevski tudi SD-jevski,

eselêsovka -e tudi SLS-ovka -e [eselêsou̯ka] ž

238

|članica, podpornica stranke SLS|: Dogodka se je tudi SLS-ovsko, mest. pri eselêsovskem tudi pri SLS-udeležilo mnogo znanih eselesovk in eselesovcev

ovskemu, or. z eselêsovskim tudi z SLS-ovskim;

(< SLS1, SLS2)

DVOJINA: im. eselêsovski tudi SLS-ovski, rod.

{B} eselesovkin

eselêsovskih tudi SLS-ovskih, daj. eselêsovskima tudi

{O} EDNINA: im. eselêsovka tudi SLS-ovka, rod.

SLS-ovskima, tož. eselêsovski tudi SLS-ovski, mest.

eselêsovke tudi SLS-ovke, daj. eselêsovki tudi SLS-

pri eselêsovskih tudi pri SLS-ovskih, or. z

ovki, tož. eselêsovko tudi SLS-ovko, mest. pri

eselêsovskima tudi z SLS-ovskima; MNOŽINA: im.

eselêsovki tudi pri SLS-ovki, or. z eselêsovko tudi z

eselêsovska tudi SLS-ovska, rod. eselêsovskih tudi

SLS-ovko; DVOJINA: im. eselêsovki tudi SLS-ovki,

SLS-ovskih, daj. eselêsovskim tudi SLS-ovskim, tož.

rod. eselêsovk tudi SLS-ovk, daj. eselêsovkama tudi

eselêsovska tudi SLS-ovska, mest. pri eselêsovskih

SLS-ovkama, tož. eselêsovki tudi SLS-ovki, mest. pri

tudi pri SLS-ovskih, or. z eselêsovskimi tudi z SLS-

eselêsovkah tudi pri SLS-ovkah, or. z eselêsovkama

ovskimi

tudi z SLS-ovkama; MNOŽINA: im. eselêsovke tudi

STATUS: predlog

SLS-ovke, rod. eselêsovk tudi SLS-ovk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

eselêsovkam tudi SLS-ovkam, tož. eselêsovke tudi



SLS-ovke, mest. pri eselêsovkah tudi pri SLS-ovkah,

esemcêjevec -vca tudi SMC-jevec -vca

or. z eselêsovkami tudi z SLS-ovkami

[esemcêjevəc, druga oblika tudi səməcə̀jevəc, or. z

STATUS: predlog

esemcêjeu̯cem, druga oblika tudi s səməcə̀jeu̯cem] m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

|član, podpornik stranke SMC|: kandidatura vidnega

samostalnik ženskega spola

esemcejevca



(< SMC1, SMC2)

eselêsovski -a -o tudi SLS-ovski -a -o [eselêsou̯ski]

{B} esemcejevčev

prid.

{O} EDNINA: im. esemcêjevec tudi SMC-jevec, rod.

glasovanje eselesovskih poslancev in poslank

esemcêjevca tudi SMC-jevca, daj. esemcêjevcu tudi

(< SLS1, SLS2)

SMC-jevcu, tož. esemcêjevca tudi SMC-jevca, mest.

{O} moški: EDNINA: im. eselêsovski tudi SLS-ovski, pri esemcêjevcu tudi pri SMC-jevcu, or. z

rod. eselêsovskega tudi SLS-ovskega, daj.

esemcêjevcem tudi z SMC-jevcem; DVOJINA: im.

eselêsovskemu tudi SLS-ovskemu, tož. eselêsovski

esemcêjevca tudi SMC-jevca, rod. esemcêjevcev tudi

tudi SLS-ovski (živostno eselêsovskega tudi SLS-

SMC-jevcev, daj. esemcêjevcema tudi SMC-

ovskega), mest. pri eselêsovskem tudi pri SLS-

jevcema, tož. esemcêjevca tudi SMC-jevca, mest. pri

ovskem, or. z eselêsovskim tudi z SLS-ovskim;

esemcêjevcih tudi pri SMC-jevcih, or. z

DVOJINA: im. eselêsovska tudi SLS-ovska, rod.

esemcêjevcema tudi z SMC-jevcema; MNOŽINA: im.

eselêsovskih tudi SLS-ovskih, daj. eselêsovskima tudi

esemcêjevci tudi SMC-jevci, rod. esemcêjevcev tudi

SLS-ovskima, tož. eselêsovska tudi SLS-ovska, mest.

SMC-jevcev, daj. esemcêjevcem tudi SMC-jevcem,

pri eselêsovskih tudi SLS-ovskih, or. z

tož. esemcêjevce tudi SMC-jevce, mest. pri

eselêsovskima tudi z SLS-ovskima; MNOŽINA: im.

esemcêjevcih tudi pri SMC-jevcih, or. z esemcêjevci

eselêsovski tudi SLS-ovski, rod. eselêsovskih tudi

tudi z SMC-jevci

SLS-ovskih, daj. eselêsovskim tudi SLS-ovskim, tož.

STATUS: predlog

eselêsovske tudi SLS-ovske, mest. pri eselêsovskih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tudi pri SLS-ovskih, or. z eselêsovskimi tudi z SLS-samostalnik moškega spola

ovskimi



ženski: EDNINA: im. eselêsovska tudi SLS-ovska, rod.

esemcêjevka -e tudi SMC-jevka -e [esemcêjeu̯ka,

eselêsovske tudi SLS-ovske, daj. eselêsovski tudi

druga oblika tudi səməcə̀jeu̯ka] ž

SLS-ovski, tož. eselêsovsko tudi SLS-ovsko, mest. pri

|članica, podpornica stranke SMC|: Predsednik

eselêsovski tudi SLS-ovski, or. z eselêsovsko tudi z

vlade je deležen stalne podpore esemcejevk in

SLS-ovsko; DVOJINA: im. eselêsovski tudi SLS-

esemcejevcev

ovski, rod. eselêsovskih tudi SLS-ovskih, daj.

(< SMC1, SMC2)

eselêsovskima tudi SLS-ovskima, tož. eselêsovski

{B} esemcejevkin

tudi SLS-ovski, mest. pri eselêsovskih tudi pri SLS-

{O} EDNINA: im. esemcêjevka tudi SMC-jevka, rod.

ovskih, or. z eselêsovskima tudi z SLS-ovskima;

esemcêjevke tudi SMC-jevke, daj. esemcêjevki tudi

MNOŽINA: im. eselêsovske tudi SLS-ovske, rod.

SMC-jevki, tož. esemcêjevko tudi SMC-jevko, mest.

eselêsovskih tudi SLS-ovskih, daj. eselêsovskim tudi

pri esemcêjevki tudi pri SMC-jevki, or. z

SLS-ovskim, tož. eselêsovske tudi SLS-ovske, mest.

esemcêjevko tudi z SMC-jevko; DVOJINA: im.

pri eselêsovskih tudi pri SLS-ovskih, or. z

esemcêjevki tudi SMC-jevki, rod. esemcêjevk tudi

eselêsovskimi tudi z SLS-ovskimi

SMC-jevk, daj. esemcêjevkama tudi SMC-jevkama,

srednji: EDNINA: im. eselêsovsko tudi SLS-ovsko, tož. esemcêjevki tudi SMC-jevki, mest. pri

rod. eselêsovskega tudi SLS-ovskega, daj.

esemcêjevkah tudi pri SMC-jevkah, or. z

eselêsovskemu tudi SLS-ovskemu, tož. eselêsovsko

esemcêjevkama tudi z SMC-jevkama; MNOŽINA: im.

239

esemcêjevke tudi SMC-jevke, rod. esemcêjevk tudi tudi SMC-jevskih, daj. esemcêjevskim tudi SMC-SMC-jevk, daj. esemcêjevkam tudi SMC-jevkam, tož.

jevskim, tož. esemcêjevska tudi SMC-jevska, mest.

esemcêjevke tudi SMC-jevke, mest. pri

pri esemcêjevskih tudi pri SMC-jevskih, or. z

esemcêjevkah tudi pri SMC-jevkah, or. z

esemcêjevskimi tudi z SMC-jevskimi

esemcêjevkami tudi z SMC-jevkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik ženskega spola

esén -a m



|pripadnik judovske ločine|: bogoslužje esenov; V

esemcêjevski -a -o tudi SMC-jevski -a -o

iskanju samega sebe se je zatekel med esene

[esemcêjeu̯ski, druga oblika tudi səməcə̀jeu̯ski] prid.

{B} esenov

esemcejevska politika

{O} EDNINA: im. esén, rod. eséna, daj. esénu, tož.

(< SMC1, SMC2)

eséna, mest. pri esénu, or. z esénom; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. esemcêjevski tudi SMC-

eséna, rod. esénov, daj. esénoma, tož. eséna, mest. pri jevski, rod. esemcêjevskega tudi SMC-jevskega, daj.

esénih, or. z esénoma; MNOŽINA: im. eséni, rod.

esemcêjevskemu tudi SMC-jevskemu, tož.

esénov, daj. esénom, tož. eséne, mest. pri esénih, or. z esemcêjevski tudi SMC-jevski (živostno

eséni

esemcêjevskega tudi SMC-jevskega), mest. pri

STATUS: predlog

esemcêjevskem tudi pri SMC-jevskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

esemcêjevskim tudi z SMC-jevskim; DVOJINA: im.



esemcêjevska tudi SMC-jevska, rod. esemcêjevskih

esénka -e ž

tudi SMC-jevskih, daj. esemcêjevskima tudi SMC-

|pripadnica judovske ločine|

jevskima, tož. esemcêjevska tudi SMC-jevska, mest.

(< esén)

pri esemcêjevskih tudi pri SMC-jevskih, or. z

{B} esenkin

esemcêjevskima tudi z SMC-jevskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. esénka, rod. esénke, daj. esénki, tož.

esemcêjevski tudi SMC-jevski, rod. esemcêjevskih

esénko, mest. pri esénki, or. z esénko; DVOJINA: im.

tudi SMC-jevskih, daj. esemcêjevskim tudi SMC-

esénki, rod. esénk, daj. esénkama, tož. esénki, mest. pri jevskim, tož. esemcêjevske tudi SMC-jevske, mest.

esénkah, or. z esénkama; MNOŽINA: im. esénke, rod.

pri esemcêjevskih tudi pri SMC-jevskih, or. z

esénk, daj. esénkam, tož. esénke, mest. pri esénkah, or.

esemcêjevskimi tudi z SMC-jevskimi

z esénkami

ženski: EDNINA: im. esemcêjevska tudi SMC-jevska, STATUS: predlog

rod. esemcêjevske tudi SMC-jevske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

esemcêjevski tudi SMC-jevski, tož. esemcêjevsko



tudi SMC-jevsko, mest. pri esemcêjevski tudi pri

esénski -a -o prid.

SMC-jevski, or. z esemcêjevsko tudi z SMC-jevsko;

esenska skupnost; Odločil se je zapustiti esensko

DVOJINA: im. esemcêjevski tudi SMC-jevski, rod.

druščino

esemcêjevskih tudi SMC-jevskih, daj.

(< esén)

esemcêjevskima tudi SMC-jevskima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. esénski, rod. esénskega, daj.

esemcêjevski tudi SMC-jevski, mest. pri

esénskemu, tož. esénski (živostno esénskega), mest. pri esemcêjevskih tudi pri SMC-jevskih, or. z

esénskem, or. z esénskim; DVOJINA: im. esénska, rod.

esemcêjevskima tudi z SMC-jevskima; MNOŽINA: im.

esénskih, daj. esénskima, tož. esénska, mest. pri

esemcêjevske tudi SMC-jevske, rod. esemcêjevskih

esénskih, or. z esénskima; MNOŽINA: im. esénski, rod.

tudi SMC-jevskih, daj. esemcêjevskim tudi SMC-

esénskih, daj. esénskim, tož. esénske, mest. pri

jevskim, tož. esemcêjevske tudi SMC-jevske, mest.

esénskih, or. z esénskimi

pri esemcêjevskih tudi pri SMC-jevskih, or. z

ženski: EDNINA: im. esénska, rod. esénske, daj.

esemcêjevskimi tudi z SMC-jevskimi

esénski, tož. esénsko, mest. pri esénski, or. z esénsko; srednji: EDNINA: im. esemcêjevsko tudi SMC-DVOJINA: im. esénski, rod. esénskih, daj. esénskima,

jevsko, rod. esemcêjevskega tudi SMC-jevskega, daj.

tož. esénski, mest. pri esénskih, or. z esénskima;

esemcêjevskemu tudi SMC-jevskemu, tož.

MNOŽINA: im. esénske, rod. esénskih, daj. esénskim,

esemcêjevsko tudi SMC-jevsko, mest. pri

tož. esénske, mest. pri esénskih, or. z esénskimi

esemcêjevskem tudi pri SMC-jevskem, or. z

srednji: EDNINA: im. esénsko, rod. esénskega, daj.

esemcêjevskim tudi z SMC-jevskim; DVOJINA: im.

esénskemu, tož. esénsko, mest. pri esénskem, or. z

esemcêjevski tudi SMC-jevski, rod. esemcêjevskih

esénskim; DVOJINA: im. esénski, rod. esénskih, daj.

tudi SMC-jevskih, daj. esemcêjevskima tudi SMC-

esénskima, tož. esénski, mest. pri esénskih, or. z

jevskima, tož. esemcêjevski tudi SMC-jevski, mest.

esénskima; MNOŽINA: im. esénska, rod. esénskih, daj.

pri esemcêjevskih tudi pri SMC-jevskih, or. z

esénskim, tož. esénska, mest. pri esénskih, or. z

esemcêjevskima tudi z SMC-jevskima; MNOŽINA: im.

esénskimi

esemcêjevska tudi SMC-jevska, rod. esemcêjevskih

STATUS: predlog

240

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskima tudi



s SS-ovskima; MNOŽINA: im. esêsovski tudi SS-

esêsovec -vca tudi SS-ovec SS-ovca [esêsovəc, rod.

ovski, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj.

esêsou̯ca, or. z esêsou̯cem] m

esêsovskim tudi SS-ovskim, tož. esêsovske tudi SS-

|pripadnik SS-a|: sojenje esesovcu iz Auschwitza;

ovske, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z

Dva esesovca sta jo odvedla v tržaško Rižarno;

esêsovskimi tudi s SS-ovskimi

Odkrili so zbirko pisem voditelja esesovcev

ženski: EDNINA: im. esêsovska tudi SS-ovska, rod.

Heinricha Himmlerja

esêsovske tudi SS-ovske, daj. esêsovski tudi SS-

(< SS1, SS2)

ovski, tož. esêsovsko tudi SS-ovsko, mest. pri

{B} esesovčev tudi SS-ovčev

esêsovski tudi pri SS-ovski, or. z esêsovsko tudi s SS-

{O} EDNINA: im. esêsovec tudi SS-ovec, rod. esêsovca

ovsko; DVOJINA: im. esêsovski tudi SS-ovski, rod.

tudi SS-ovca, daj. esêsovcu tudi SS-ovcu, tož.

esêsovskih tudi SS-ovskih, daj. esêsovskima tudi SS-

esêsovca tudi SS-ovca, mest. pri esêsovcu tudi pri SS-

ovskima, tož. esêsovski tudi SS-ovski, mest. pri

ovcu, or. z esêsovcem tudi s SS-ovcem; DVOJINA: im.

esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskima tudi

esêsovca tudi SS-ovca, rod. esêsovcev tudi SS-ovcev,

s SS-ovskima; MNOŽINA: im. esêsovske tudi SS-

daj. esêsovcema tudi SS-ovcema, tož. esêsovca tudi

ovske, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj.

SS-ovca, mest. pri esêsovcih tudi pri SS-ovcih, or. z

esêsovskim tudi SS-ovskim, tož. esêsovske tudi SS-

esêsovcema tudi s SS-ovcema; MNOŽINA: im.

ovske, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z

esêsovci tudi SS-ovci, rod. esêsovcev tudi SS-ovcev,

esêsovskimi tudi s SS-ovskimi

daj. esêsovcem tudi SS-ovcem, tož. esêsovce tudi SS-

srednji: EDNINA: im. esêsovsko tudi SS-ovsko, rod.

ovce, mest. pri esêsovcih tudi pri SS-ovcih, or. z

esêsovskega tudi SS-ovskega, daj. esêsovskemu tudi

esêsovci tudi s SS-ovci

SS-ovskemu, tož. esêsovsko tudi SS-ovsko, mest. pri

STATUS: predlog

esêsovskem tudi pri SS-ovskemu, or. z esêsovskim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tudi s SS-ovskim; DVOJINA: im. esêsovski tudi SS-samostalnik moškega spola

ovski, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj.



esêsovskima tudi SS-ovskima, tož. esêsovski tudi SS-

esêsovka -e

ovski, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z

tudi SS-ovka SS-ovke [esêsou̯ka] ž

esêsovskima

|pripadnica SS-a|: paznica esesovka; Doslej je bilo

tudi s SS-ovskima; MNOŽINA: im.

obsojenih samo 200 esesovk iz Auschwitza

esêsovska tudi SS-ovska, rod. esêsovskih tudi SS-

(< SS

ovskih, daj. esêsovskim tudi SS-ovskim, tož.

1, SS2)

{B} esesovkin

esêsovska tudi SS-ovska, mest. pri esêsovskih tudi pri

tudi SS-ovkin

SS-ovskih,

{O}

or. z esêsovskimi tudi s SS-ovskimi

EDNINA: im. esêsovka tudi SS-ovka, rod.

esêsovke

STATUS: predlog

tudi SS-ovke, daj. esêsovki tudi SS-ovki, tož.

esêsovko tudi SS-ovko, mest. pri esêsovki tudi pri SS-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

ovki, or. z esêsovko tudi s SS-ovko; DVOJINA: im.



esêsovki tudi SS-ovki, rod. esêsovk tudi SS-ovk, daj.

Eskím -a m; ime bitja, prebivalsko ime

esêsovkama tudi SS-ovkama, tož. esêsovki tudi SS-

|pripadnik mongolidnega ljudstva|, ustrezneje Inuit: ovki, mest. pri esêsovkah tudi pri SS-ovkah, or. s

načrt za pomoč Eskimom Inuitom; Domnevajo, da

esêsovkama tudi z SS-ovkama; MNOŽINA: im.

so se Eskimi naselili na Aljaski pred 6000 leti

esêsovke tudi SS-ovke, rod. esêsovk tudi SS-ovk, daj.

Inuiti

esêsovkam tudi SS-ovkam, tož. esêsovke tudi SS-

{B} Eskimov

ovke, mest. pri esêsovkah tudi pri SS-ovkah, or. z

{O} EDNINA: im. Eskím, rod. Eskíma, daj. Eskímu, tož.

esêsovkami tudi s SS-ovkami

Eskíma, mest. pri Eskímu, or. z Eskímom; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Eskíma, rod. Eskímov, daj. Eskímoma, tož.

P

Eskíma, mest. pri Eskímih, or. z Eskímoma;

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

samostalnik ženskega spola

MNOŽINA: im. Eskími, rod. Eskímov, daj. Eskímom,



tož. Eskíme, mest. pri Eskímih, or. z Eskími



S

esêsovski -a -o

TATUS: predlog

tudi SS-ovski -a -o [esêsou̯ski] prid.

esesovski bataljon kraških lovcev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno (< SS1, SS2)

občutljiva imena/poimenovanja

{O} moški: EDNINA: im. esêsovski tudi SS-ovski, rod.



esêsovskega tudi SS-ovskega, daj. esêsovskemu tudi

Eskímka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

SS-ovskemu, tož. esêsovski tudi SS-ovski (živostno

|pripadnica mongolidnega ljudstva|, ustrezneje

esêsovskega tudi SS-ovskega), mest. pri esêsovskem

Inuitka: Kose tjulnjeve kože, ki se uporablja za tudi pri SS-ovskem, or. z esêsovskim tudi s SS-podplate škornjev, Eskimke najprej prežvečijo, da

ovskim; DVOJINA: im. esêsovska tudi SS-ovska, rod.

postanejo voljni Inuitke

esêsovskih tudi SS-ovskih, daj. esêsovskima tudi SS-

(< Eskím)

ovskima, tož. esêsovska tudi SS-ovska, mest. pri

{B} Eskimkin

241

{O} EDNINA: im. Eskímka, rod. Eskímke, daj.

eston. okrajš.

Eskímki, tož. Eskímko, mest. pri Eskímki, or. z

|estonski|: eston. film; |estonščina|: knjiga v est.

Eskímko; DVOJINA: im. Eskímki, rod. Eskímk, daj.

STATUS: predlog

Eskímkama, tož. Eskímki, mest. pri Eskímkah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Eskímkama; MNOŽINA: im. Eskímke, rod. Eskímk,



daj. Eskímkam, tož. Eskímke, mest. pri Eskímkah, or.

Estónčev -a -o prid.

z Eskímkami

Športni direktor ni komentiral Estončevega odhoda

STATUS: predlog

(< Estónec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno

{O} moški: EDNINA: im. Estónčev, rod. Estónčevega, občutljiva imena/poimenovanja

daj. Estónčevemu, tož. Estónčev (živostno



Estónčevega), mest. pri Estónčevem, or. z

eskímski -a -o prid.

Estónčevim; DVOJINA: im. Estónčeva, rod.

razvoj eskimskega naroda na Grenlandiji

Estónčevih, daj. Estónčevima, tož. Estónčeva, mest.

inuitskega; eskimska ribiška oprema inuitska; Stare pri Estónčevih, or. z Estónčevima; MNOŽINA: im.

eskimske jope so bile obrobljene s svilnatim

Estónčevi, rod. Estónčevih, daj. Estónčevim, tož.

rosomahovim krznom, zato sapa ni zamrznila

Estónčeve, mest. pri Estónčevih, or. z Estónčevimi

inuitske

ženski: EDNINA: im. Estónčeva, rod. Estónčeve, daj.

(< Eskím)

Estónčevi, tož. Estónčevo, mest. pri Estónčevi, or. z

{O} moški: EDNINA: im. eskímski, rod. eskímskega, Estónčevo; DVOJINA: im. Estónčevi, rod. Estónčevih,

daj. eskímskemu, tož. eskímski (živostno eskímskega),

daj. Estónčevima, tož. Estónčevi, mest. pri

mest. pri eskímskem, or. z eskímskim; DVOJINA: im.

Estónčevih, or. z Estónčevima; MNOŽINA: im.

eskímska, rod. eskímskih, daj. eskímskima, tož.

Estónčeve, rod. Estónčevih, daj. Estónčevim, tož.

eskímska, mest. pri eskímskih, or. z eskímskima;

Estónčeve, mest. pri Estónčevih, or. z Estónčevimi

MNOŽINA: im. eskímski, rod. eskímskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Estónčevo, rod. Estónčevega, eskímskim, tož. eskímske, mest. pri eskímskih, or. z

daj. Estónčevemu, tož. Estónčevo, mest. pri

eskímskimi

Estónčevem, or. z Estónčevim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. eskímska, rod. eskímske, daj.

Estónčevi, rod. Estónčevih, daj. Estónčevima, tož.

eskímski, tož. eskímsko, mest. pri eskímski, or. z

Estónčevi, mest. pri Estónčevih, or. z Estónčevima;

eskímsko; DVOJINA: im. eskímski, rod. eskímskih, daj.

MNOŽINA: im. Estónčeva, rod. Estónčevih, daj.

eskímskima, tož. eskímski, mest. pri eskímskih, or. z

Estónčevim, tož. Estónčeva, mest. pri Estónčevih, or.

eskímskima; MNOŽINA: im. eskímske, rod. eskímskih,

z Estónčevimi

daj. eskímskim, tož. eskímske, mest. pri eskímskih, or.

STATUS: predlog

z eskímskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. eskímsko, rod. eskímskega, daj.



eskímskemu, tož. eskímsko, mest. pri eskímskem, or.

Estónec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

z eskímskim; DVOJINA: im. eskímski, rod. eskímskih,

Za prvo mesto se je boril z najboljšim Estoncem;

daj. eskímskima, tož. eskímski, mest. pri eskímskih,

Večina Estoncev je ateistov

or. z eskímskima; MNOŽINA: im. eskímska, rod.

(< Estónija)

eskímskih, daj. eskímskim, tož. eskímska, mest. pri

{B} Estončev

eskímskih, or. z eskímskimi

{O} EDNINA: im. Estónec, rod. Estónca, daj. Estóncu,

STATUS: predlog

tož. Estónca, mest. pri Estóncu, or. z Estóncem;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

DVOJINA: im. Estónca, rod. Estóncev, daj. Estóncema,

občutljiva imena/poimenovanja

tož. Estónca, mest. pri Estóncih, or. z Estóncema;



MNOŽINA: im. Estónci, rod. Estóncev, daj. Estóncem,

espé -êja m

tož. Estónce, mest. pri Estóncih, or. z Estónci

|samostojni podjetnik|: popoldanski espe; Kakšna je

STATUS: predlog

prednost deooja pred espejem?; Radi bi oblikovali

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

svojo mrežo espejev

samostalnik moškega spola

(< s. p.)



{O} EDNINA: im. espé, rod. espêja, daj. espêju, tož.

Estónija -e ž; zemljepisno ime

espé, mest. pri espêju, or. z espêjem; DVOJINA: im.

|dolgo ime Republika Estonija|; |država|: folklorna

espêja, rod. espêjev, daj. espêjema, tož. espêja, mest.

skupina iz Estonije; tekmovanje za pokal Estonije;

pri espêjih, or. z espêjema; MNOŽINA: im. espêji, rod.

Z ribolovom se v Estoniji ukvarja dvajset tisoč

espêjev, daj. espêjem, tož. espêje, mest. pri espêjih, or.

ljudi

z espêji

Kje? v Estoniji

STATUS: predlog

Od kod? iz Estonije

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave Kam? v Estonijo



242

{B} Estonec, Estonka; Estončev, Estonkin; PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); enakozvočnice estonski



{O} EDNINA: im. Estónija, rod. Estónije, daj. Estóniji, Éta -e ž; stvarno ime

tož. Estónijo, mest. pri Estóniji, or. z Estónijo

|baskovska paravojaška teroristična organizacija|:

STATUS: predlog

demonstriranje Špancev proti Eti; terorizem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

baskovske Ete; kot prilastek, v imenovalniku Tarče



napadov organizacije Eta so bile večinoma

Estónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

institucije španske vlade; za izražanje svojine, kot

Naša ženska ekipa se bo za uvod pomerila z

prilastek, v rodilniku zaprti pripadniki Ete; prim. ÉTA Estonkami; Poleg spomenika sta sedeli mladi

(< ÉTA)

Estonki

{B} Etin

(< Estónija)

{O} EDNINA: im. Éta, rod. Éte, daj. Éti, tož. Éto, mest.

{B} Estonkin

pri Éti, or. z Éto; DVOJINA: im. Éti, rod. Ét, daj. Étama,

{O} EDNINA: im. Estónka, rod. Estónke, daj. Estónki,

tož. Éti, mest. pri Étah, or. z Étama; MNOŽINA: im. Éte, tož. Estónko, mest. pri Estónki, or. z Estónko;

rod. Ét, daj. Étam, tož. Éte, mest. pri Étah, or. z Étami DVOJINA: im. Estónki, rod. Estónk, daj. Estónkama,

STATUS: predlog

tož. Estónki, mest. pri Estónkah, or. z Estónkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

MNOŽINA: im. Estónke, rod. Estónk, daj. Estónkam,



tož. Estónke, mest. pri Estónkah, or. z Estónkami

ÉTA ÉTE ž; kratica

STATUS: predlog

|bask. Euskadi Ta Askatasuna|; |Baskovska

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

domovina in svoboda|: Za ETO najbolj značilen



način napada je bil podtikanje bomb; kot prilastek, v

estónski -a -o prid.

imenovalniku član baskovske teroristične organizacije

estonski predsednik; estonska prestolnica Talin

ETA; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku

(< Estónija)

oporišča ETE; prim. Éta

{O} moški: EDNINA: im. estónski, rod. estónskega,

{B} ETIN

daj. estónskemu, tož. estónski (živostno estónskega),

{O} EDNINA: im. ÉTA, rod. ÉTE, daj. ÉTI, tož. ÉTO,

mest. pri estónskem, or. z estónskim; DVOJINA: im.

mest. pri ÉTI, or. z ÉTO; DVOJINA: im. ÉTI, rod. ÉT,

estónska, rod. estónskih, daj. estónskima, tož.

daj. ÉTAMA, tož. ÉTI, mest. pri ÉTAH, or. z

estónska, mest. pri estónskih, or. z estónskima;

ÉTAMA; MNOŽINA: im. ÉTE, rod. ÉT, daj. ÉTAM,

MNOŽINA: im. estónski, rod. estónskih, daj. estónskim,

tož. ÉTE, mest. pri ÉTAH, or. z ÉTAMI

tož. estónske, mest. pri estónskih, or. z estónskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. estónska, rod. estónske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

estónski, tož. estónsko, mest. pri estónski, or. z



estónsko; DVOJINA: im. estónski, rod. estónskih, daj.

etc. okrajš.

estónskima, tož. estónski, mest. pri estónskih, or. z

|lat. et cetera: in tako dalje|: na koncu naštevanja, brez estónskima; MNOŽINA: im. estónske, rod. estónskih,

vejice Vzrok za obolenje so neugodne delovne

daj. estónskim, tož. estónske, mest. pri estónskih, or. z razmere (vremenski vplivi, klima, prepih etc.); gl.

estónskimi

ipd., itd., itn.

srednji: EDNINA: im. estónsko, rod. estónskega, daj.

STATUS: predlog

estónskemu, tož. estónsko, mest. pri estónskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

estónskim; DVOJINA: im. estónski, rod. estónskih, daj.



estónskima, tož. estónski, mest. pri estónskih, or. z

etim. okrajš.

estónskima; MNOŽINA: im. estónska, rod. estónskih,

|etimologija|: etim. besede raca; |etimološki|:

daj. estónskim, tož. estónska, mest. pri estónskih, or. z slovenski etim. slovar

estónskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Étin -a -o prid.

éta -e ž

predstavniki Etinih političnih organizacij; žrtve

|grška črka η|: Branje ete kot i imenujemo itacizem;

Etinega terorizma

V astronomiji z eto označujejo sedmo zvezdo v

(< ÉTA)

ozvezdju; kot prilastek, v imenovalniku črka eta

{O} moški: EDNINA: im. Étin, rod. Étinega, daj.

{O} EDNINA: im. éta, rod. éte, daj. éti, tož. éto, mest. pri Étinemu, tož. Étin (živostno Étinega), mest. pri

éti, or. z éto; DVOJINA: im. éti, rod. ét, daj. étama, tož.

Étinem, or. z Étinim; DVOJINA: im. Étina, rod. Étinih,

éti, mest. pri étah, or. z étama; MNOŽINA: im. éte, rod.

daj. Étinima, tož. Étina, mest. pri Étinih, or. z Étinima; ét, daj. étam, tož. éte, mest. pri étah, or. z étami

MNOŽINA: im. Étini, rod. Étinih, daj. Étinim, tož. Étine, STATUS: predlog

mest. pri Étinih, or. z Étinimi

243

ženski: EDNINA: im. Étina, rod. Étine, daj. Étini, tož.

Etiópčevima, tož. Etiópijčevi in Etiópčevi, mest. pri

Étino, mest. pri Étini, or. z Étino; DVOJINA: im. Étini, Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevima in

rod. Étinih, daj. Étinima, tož. Étini, mest. pri Étinih, or.

z Etiópčevima; MNOŽINA: im. Etiópijčeve in

z Étinima; MNOŽINA: im. Étine, rod. Étinih, daj.

Etiópčeve, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj.

Étinim, tož. Étine, mest. pri Étinih, or. z Étinimi

Etiópijčevim in Etiópčevim, tož. Etiópijčeve in

srednji: EDNINA: im. Étino, rod. Étinega, daj.

Etiópčeve, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih,

Étinemu, tož. Étino, mest. pri Étinem, or. z Étinim;

or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi

DVOJINA: im. Étini, rod. Étinih, daj. Étinima, tož. Étini, srednji: EDNINA: im. Etiópijčevo in Etiópčevo, rod.

mest. pri Étinih, or. z Étinima; MNOŽINA: im. Étina,

Etiópijčevega in Etiópčevega, daj. Etiópijčevemu in

rod. Étinih, daj. Étinim, tož. Étina, mest. pri Étinih, or.

Etiópčevemu, tož. Etiópijčevo in Etiópčevo, mest. pri

z Étinimi

Etiópijčevem in pri Etiópčevem, or. z Etiópijčevim

STATUS: predlog

in z Etiópčevim; DVOJINA: im. Etiópijčevi in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Etiópčevi, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj.



Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčevi in

Etiópčev -a -o prid.; obširneje glej pri Etiópijčev Etiópčevi, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or.



z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im.

Etiópec -pca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej Etiópijčeva in Etiópčeva, rod. Etiópijčevih in

pri Etiópijec

Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož.



Etiópijčeva in Etiópčeva, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópija -e ž; zemljepisno ime

Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi

|dolgo ime Zvezna demokratična republika Etiopija|;

STATUS: predlog

|država|: Kava izvira iz današnje Etiopije; suša v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Etiopiji; vojna med Etiopijo in Eritrejo



Kje? v Etiopiji

Etiópijec -jca in Etiópec -pca m; ime bitja, prebivalsko Od kod? iz Etiopije

ime

Kam? v Etiopijo

Za zmago se je pomeril z Etiopijcem/Etiopcem;

{B} Etiopijec in Etiopec, Etiopijka in Etiopka;

Leto so zaznamovali številni tekaški uspehi

Etiopijčev in Etiopčev, Etiopijkin in Etiopkin;

Etiopijcev/Etiopcev

etiopijski in etiopski

(< Etiópija)

{O} EDNINA: im. Etiópija, rod. Etiópije, daj. Etiópiji,

{B} Etiopijčev in Etiopčev

tož. Etiópijo, mest. pri Etiópiji, or. z Etiópijo

{O} EDNINA: im. Etiópijec in Etiópec, rod. Etiópijca

STATUS: predlog

in Etiópca, daj. Etiópijcu in Etiópcu, tož. Etiópijca in PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Etiópca, mest. pri Etiópijcu in pri Etiópcu, or. z



Etiópijcem in z Etiópcem; DVOJINA: im. Etiópijca in

Etiópijčev -a -o in Etiópčev -a -o prid.

Etiópca, rod. Etiópijcev in Etiópcev, daj. Etiópijcema

To je bil Etiopijčev/Etiopčev prvi naslov

in Etiópcema, tož. Etiópijca in Etiópca, mest. pri

svetovnega prvaka v članski kategoriji

Etiópijcih in pri Etiópcih, or. z Etiópijcema in z

(< Etiópijec)

Etiópcema; MNOŽINA: im. Etiópijci in Etiópci, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Etiópijčev in Etiópčev, rod.

Etiópijcev in Etiópcev, daj. Etiópijcem in Etiópcem,

Etiópijčevega in Etiópčevega, daj. Etiópijčevemu in

tož. Etiópijce in Etiópce, mest. pri Etiópijcih in pri

Etiópčevemu, tož. Etiópijčev in Etiópčev (živostno

Etiópcih, or. z Etiópijci in z Etiópci

Etiópijčevega in Etiópčevega), mest. pri

STATUS: predlog

Etiópijčevem in pri Etiópčevem, or. z Etiópijčevim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

in z Etiópčevim; DVOJINA: im. Etiópijčeva in

samostalnik moškega spola

Etiópčeva, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj.



Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčeva in

Etiópijka -e in Etiópka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Etiópčeva, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih,

Knjiga govori zgodbo o treh Etiopijkah/Etiopkah;

or. z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im.

Med prvo osmerico je bilo pet Etiopijk/Etiopk in tri

Etiópijčevi in Etiópčevi, rod. Etiópijčevih in

Kenijke

Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož.

(< Etiópija)

Etiópijčeve in Etiópčeve, mest. pri Etiópijčevih in pri

{B} Etiopijkin in Etiopkin

Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi

{O} EDNINA: im. Etiópijka in Etiópka, rod. Etiópijke

ženski: EDNINA: im. Etiópijčeva in Etiópčeva, rod.

in Etiópke, daj. Etiópijki in Etiópki, tož. Etiópijko in Etiópijčeve in Etiópčeve, daj. Etiópijčevi in

Etiópko, mest. pri Etiópijki in pri Etiópki, or. z

Etiópčevi, tož. Etiópijčevo in Etiópčevo, mest. pri

Etiópijko in z Etiópko; DVOJINA: im. Etiópijki in

Etiópijčevi in pri Etiópčevi, or. z Etiópijčevo in z

Etiópki, rod. Etiópijk in Etiópk, daj. Etiópijkama in

Etiópčevo; DVOJINA: im. Etiópijčevi in Etiópčevi,

Etiópkama, tož. Etiópijki in Etiópki, mest. pri

rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevima in

Etiópijkah in pri Etiópkah, or. z Etiópijkama in z

244

Etiópkama; MNOŽINA: im. Etiópijke in Etiópke, rod.



Etiópijk in Etiópk, daj. Etiópijkam in Etiópkam, tož.

etiópski -a -o prid.; obširneje glej pri etiópijski Etiópijke in Etiópke, mest. pri Etiópijkah in pri



Etiópkah, or. z Etiópijkami in z Etiópkami

etn. okrajš.

STATUS: predlog

|etnolog; etnologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

dipl. etn.; |etnologija|: študij etn.; |etnološki|: etn.

samostalnik ženskega spola

dediščina; |etnografski|: etn. oddelek muzeja



STATUS: predlog

etiópijski -a -o in etiópski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

etiopijski/etiopski atlet; Leta 1974 je vojaška



uporniška skupina Derg odstavila

étovec -vca m

etiopijskega/etiopskega cesarja Haileja Selassieja I.;

|pripadnik Ete|: odcepitvene težnje etovcev

Izbruh stekline občutno zmanjšal število etiopskih

(< Éta)

volkov; etiopski bir ||denarna enota||: Koliko evrov je

{B} etovčev

sto etiopskih birov?

{O} EDNINA: im. étovec, rod. étovca, daj. étovcu, tož.

(< Etiópija)

étovca, mest. pri étovcu, or. z étovcem; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. etiópijski in etiópski, rod.

étovca, rod. étovcev, daj. étovcema, tož. étovca, mest.

etiópijskega in etiópskega, daj. etiópijskemu in

pri étovcih, or. z étovcema; MNOŽINA: im. étovci, rod.

etiópskemu, tož. etiópijski in etiópski (živostno

étovcev, daj. étovcem, tož. étovce, mest. pri étovcih,

etiópijskega in etiópskega), mest. pri etiópijskem in

or. z étovci

pri etiópskem, or. z etiópijskim in z etiópskim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. etiópijska in etiópska, rod. etiópijskih in PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

etiópskih, daj. etiópijskima in etiópskima, tož.



etiópijska in etiópska, mest. pri etiópijskih in

étovka -e ž

etiópskih, or. z etiópijskima in z etiópskima;

|pripadnica Ete|

MNOŽINA: im. etiópijski in etiópski, rod. etiópijskih in (< Éta)

etiópskih, daj. etiópijskim in etiópskim, tož.

{B} etovkin

etiópijske in etiópske, mest. pri etiópijskih in

{O} EDNINA: im. étovka, rod. étovke, daj. étovki, tož.

etiópskih, or. z etiópijskimi in z etiópskimi

étovko, mest. pri étovki, or. z étovko; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. etiópijska in etiópska, rod.

étovki, rod. étovk, daj. étovkama, tož. étovki, mest. pri etiópijske in etiópske, daj. etiópijski in etiópski, tož.

étovkah, or. z étovkama; MNOŽINA: im. étovke, rod.

etiópijsko in etiópsko, mest. pri etiópijski in pri

étovk, daj. étovkam, tož. étovke, mest. pri étovkah, or.

etiópski, or. z etiópijsko in z etiópsko; DVOJINA: im.

z étovkami

etiópijski in etiópski, rod. etiópijskih in etiópskih, daj.

STATUS: predlog

etiópijskima in etiópskima, tož. etiópijski in etiópski, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mest. pri etiópijskih in pri etiópskih, or. z



etiópijskima in z etiópskima; MNOŽINA: im.

Eú -- [éú tudi eú] m; simbol

etiópijske in etiópske, rod. etiópijskih in etiópskih,

|evropij|: Simbol za kemijski element evropij je Eu

daj. etiópijskim in etiópskim, tož. etiópijske in

STATUS: predlog

etiópske, mest. pri etiópijskih in etiópskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

etiópijskimi in z etiópskimi



srednji: EDNINA: im. etiópijsko in etiópsko, rod.

.eu okrajš.

etiópijskega in etiópskega, daj. etiópijskemu in

|Evropa|: kot spletna domena registracija domene .eu; v etiópskemu, tož. etiópijsko in etiópsko, mest. pri

spletnih naslovih, stično www.jezik.eu

etiópijskem in pri etiópskem, or. z etiópijskim in z

S

etiópskim;

TATUS: predlog

DVOJINA: im. etiópijski in etiópski, rod.

etiópijskih

P

in etiópskih, daj. etiópijskima in

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

etiópskima, tož. etiópijski in etiópski, mest. pri



etiópijskih in etiópskih, or. z etiópijskima in z

EUR -- [éúrə̀ tudi eurə̀] m; simbol

etiópskima;

|evro|: delnice v vrednosti 34.387,50 EUR;

MNOŽINA: im. etiópijska in etiópska, rod.

EUR/m2

etiópijskih in etiópskih, daj. etiópijskim in etiópskim, Zemljišče prodajo po ceni 120 EUR/m2

tož. etiópijska in etiópska, mest. pri etiópijskih in pri STATUS: predlog

etiópskih, or. z etiópijskimi in z etiópskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

eV -- [évə̀ tudi evə̀ in évé tudi evé] m; simbol



|elektronvolt|: Opazujejo valovanja z energijo 7,1

Etiópka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri eV

Etiópijka

STATUS: predlog

245

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

evangeličánkam, tož. evangeličánke, mest. pri



evangeličánkah, or. z evangeličánkami

ev. okrajš.

STATUS: predlog

|eventualno|: Zdravnik se je odločil za terapijo in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ev. slikanje možganov; |evropski|: ev. prvenstvo



STATUS: predlog

evangeličánski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

evangeličanski duhovnik; evangeličanska



duhovnica; evangeličansko bogoslužje; Na

Ev. okrajš.

Slovaškem se je papež skupaj z evangeličanskim

|Evangelist|: portretna plastika Janeza Ev. Kreka

škofom ustavil ob spomeniku mučenikom;

STATUS: predlog

sopomenka protestantski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

(< evangeličán)



{O} moški: EDNINA: im. evangeličánski, rod.

Éva -e

evangeličánskega,

ž; ime bitja, osebno ime

daj. evangeličánskemu, tož.

|žensko ime|: trinajstletna Eva; |svetopisemska

evangeličánski (živostno evangeličánskega), mest. pri

oseba|: svetopisemska zgodba o Adamu in Evi

evangeličánskem, or. z evangeličánskim; DVOJINA:

{B} Evin

im. evangeličánska, rod. evangeličánskih, daj.

{O}

evangeličánskima,

EDNINA: im. Éva, rod. Éve, daj. Évi, tož. Évo, mest.

tož. evangeličánska, mest. pri

pri Évi,

evangeličánskih,

or. z Évo; DVOJINA: im. Évi, rod. Év, daj.

or. z evangeličánskima; MNOŽINA:

Évama, tož. Évi, mest. pri Évah, or. z Évama;

im. evangeličánski, rod. evangeličánskih, daj.

evangeličánskim,

MNOŽINA: im. Éve, rod. Év, daj. Évam, tož. Éve, mest.

tož. evangeličánske, mest. pri

pri Évah,

evangeličánskih,

or. z Évami

or. z evangeličánskimi

S

ženski: EDNINA: im. evangeličánska, rod.

TATUS: predlog

evangeličánske,

P

daj. evangeličánski, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

evangeličánsko, mest. pri evangeličánski, or. z

ženska); religijska imena

evangeličánsko; DVOJINA: im. evangeličánski, rod.



evangeličánskih, daj. evangeličánskima, tož.

evangeličán -a m

evangeličánski, mest. pri evangeličánskih, or. z

|pripadnik evangeličanske vere|: srečanje slovenskih

evangeličánskima; MNOŽINA: im. evangeličánske,

evangeličanov; Baron Viljem Herberstein je podaril

rod. evangeličánskih, daj. evangeličánskim, tož.

dvorec Betnava evangeličanom leta 1587; sopomenka

evangeličánske, mest. pri evangeličánskih, or. z

protestant

evangeličánskimi

{B} evangeličanov

srednji: EDNINA: im. evangeličánsko, rod.

{O} EDNINA: im. evangeličán, rod. evangeličána, daj.

evangeličánskega, daj. evangeličánskemu, tož.

evangeličánu, tož. evangeličána, mest. pri

evangeličánsko, mest. pri evangeličánskem, or. z

evangeličánu, or. z evangeličánom; DVOJINA: im.

evangeličánskim; DVOJINA: im. evangeličánski, rod.

evangeličána, rod. evangeličánov, daj.

evangeličánskih, daj. evangeličánskima, tož.

evangeličánoma, tož. evangeličána, mest. pri

evangeličánski, mest. pri evangeličánskih, or. z

evangeličánih, or. z evangeličánoma; MNOŽINA: im.

evangeličánskima; MNOŽINA: im. evangeličánska,

evangeličáni, rod. evangeličánov, daj.

rod. evangeličánskih, daj. evangeličánskim, tož.

evangeličánom, tož. evangeličáne, mest. pri

evangeličánska, mest. pri evangeličánskih, or. z

evangeličánih, or. z evangeličáni

evangeličánskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





evangeličánka -e ž

evangelíst -a m

|pripadnica evangeličanske vere|: Evropska

|pisec evangelijev|: O tem svetopisemskem dogodku

evangeličanska zveza je skupnost evropskih

poročajo vsi štirje evangelisti; v zvezi evangelist Janez evangeličanov in evangeličank; sopomenka

Po pričevanju evangelista Janeza je mrtvega Lazarja

protestantka

Jezus ubudil k življenju

(< evangeličán)

{B} evangelistov

{B} evangeličankin

{O} EDNINA: im. evangelíst, rod. evangelísta, daj.

{O} EDNINA: im. evangeličánka, rod. evangeličánke,

evangelístu, tož. evangelísta, mest. pri evangelístu, or.

daj. evangeličánki, tož. evangeličánko, mest. pri

z evangelístom; DVOJINA: im. evangelísta, rod.

evangeličánki, or. z evangeličánko; DVOJINA: im.

evangelístov, daj. evangelístoma, tož. evangelísta,

evangeličánki, rod. evangeličánk, daj.

mest. pri evangelístih, or. z evangelístoma; MNOŽINA:

evangeličánkama, tož. evangeličánki, mest. pri

im. evangelísti, rod. evangelístov, daj. evangelístom,

evangeličánkah, or. z evangeličánkama; MNOŽINA:

im. evangeličánke, rod. evangeličánk, daj.

246

tož. evangelíste, mest. pri evangelístih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

evangelísti



STATUS: predlog

Evrázijčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

Evrazijčeva domovina sta celini Evropa in Azija



(< Evrázijec)

Évin -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Evrázijčev, rod.

Evin greh; Evin/evin kostum ||golota||: slike v Evrázijčevega, daj. Evrázijčevemu, tož. Evrázijčev

Evinem/evinem kostumu; Evina/evina hči ||ženska||: (živostno Evrázijčevega), mest. pri Evrázijčevem, or. z Tudi ona je Evina/evina hči, je navadna ženska z

Evrázijčevim; DVOJINA: im. Evrázijčeva, rod.

vsemi slabostmi

Evrázijčevih, daj. Evrázijčevima, tož. Evrázijčeva,

(< Éva)

mest. pri Evrázijčevih, or. z Evrázijčevima;

{O} moški: EDNINA: im. Évin, rod. Évinega, daj.

MNOŽINA: im. Evrázijčevi, rod. Evrázijčevih, daj.

Évinemu, tož. Évin (živostno Évinega), mest. pri

Evrázijčevim, tož. Evrázijčeve, mest. pri

Évinem, or. z Évinim; DVOJINA: im. Évina, rod.

Evrázijčevih, or. z Evrázijčevimi

Évinih, daj. Évinima, tož. Évina, mest. pri Évinih, or. z ženski: EDNINA: im. Evrázijčeva, rod. Evrázijčeve, Évinima; MNOŽINA: im. Évini, rod. Évinih, daj.

daj. Evrázijčevi, tož. Evrázijčevo, mest. pri

Évinim, tož. Évine, mest. pri Évinih, or. z Évinimi

Evrázijčevi, or. z Evrázijčevo; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Évina, rod. Évine, daj. Évini, tož.

Evrázijčevi, rod. Evrázijčevih, daj. Evrázijčevima,

Évino, mest. pri Évini, or. z Évino; DVOJINA: im.

tož. Evrázijčevi, mest. pri Evrázijčevih, or. z

Évini, rod. Évinih, daj. Évinima, tož. Évini, mest. pri Evrázijčevima; MNOŽINA: im. Evrázijčeve, rod.

Évinih, or. z Évinima; MNOŽINA: im. Évine, rod.

Evrázijčevih, daj. Evrázijčevim, tož. Evrázijčeve,

Évinih, daj. Évinim, tož. Évine, mest. pri Évinih, or. z mest. pri Evrázijčevih, or. z Evrázijčevimi

Évinimi

srednji: EDNINA: im. Evrázijčevo, rod.

srednji: EDNINA: im. Évino, rod. Évinega, daj.

Evrázijčevega, daj. Evrázijčevemu, tož. Evrázijčevo,

Évinemu, tož. Évino, mest. pri Évinem, or. z Évinim;

mest. pri Evrázijčevem, or. z Evrázijčevim; DVOJINA:

DVOJINA: im. Évini, rod. Évinih, daj. Évinima, tož.

im. Evrázijčevi, rod. Evrázijčevih, daj. Evrázijčevima, Évini, mest. pri Évinih, or. z Évinima; MNOŽINA: im.

tož. Evrázijčevi, mest. pri Evrázijčevih, or. z

Évina, rod. Évinih, daj. Évinim, tož. Évina, mest. pri

Evrázijčevima; MNOŽINA: im. Evrázijčeva, rod.

Évinih, or. z Évinimi

Evrázijčevih, daj. Evrázijčevim, tož. Evrázijčeva,

STATUS: predlog

mest. pri Evrázijčevih, or. z Evrázijčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

STATUS: predlog

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Evmeníde -íd ž mn.; ime bitja, religijsko ime

evrázijec -jca m

|grške boginje maščevanja|: Grške boginje

|pes|: Evrazijec je bil vzrejen s križanjem samojeda,

maščevanja Erinije so včasih imenovali Evmenide,

čovčova in nemškega špica; Kljub slabi vremenski

kar pomeni milostne

napovedi se je zbralo kar 19 lastnikov evrazijcev

{O} MNOŽINA: im. Evmeníde, rod. Evmeníd, daj.

naše psarne; prim. Evrázijec

Evmenídam, tož. Evmeníde, mest. pri Evmenídah, or.

{O} EDNINA: im. evrázijec, rod. evrázijca, daj.

z Evmenídami

evrázijcu, tož. evrázijca, mest. pri evrázijcu, or. z

STATUS: predlog

evrázijcem; DVOJINA: im. evrázijca, rod. evrázijcev,

P

daj. evrázijcema, tož. evrázijca, mest. pri evrázijcih, RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena



or. z evrázijcema; MNOŽINA: im. evrázijci, rod.

Evrázija -e

evrázijcev, daj. evrázijcem, tož. evrázijce, mest. pri

ž; zemljepisno ime

|celina|; |Evropa in Azija|: Iz genetskih študij je

evrázijcih, or. z evrázijci

razvidno, da je imela Evrazija že pred 13.000 leti

STATUS: predlog

boljše izhodišče za gojenje žitaric kot druge celine;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; Mamenčozaver je največja žival, ki je kadar koli

enakozvočnice

živela v Evraziji; Motovilec izvira iz Evrazije in ga



v Evropi še vedno najdemo samoniklega

Evrázijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Kje? v Evraziji

Po Goldsteinovem genetskem modelu

Od kod? iz Evrazije

Etiopijci/Etiopci in severni Afričani spadajo k

Kam? v Evrazijo

Evrazijcem; prim. evrázijec

{B} Evrazijec, Evrazijka; Evrazijčev, Evrazijkin;

(< Evrázija)

evrazijski

{B} Evrazijčev

{O} EDNINA: im. Evrázija, rod. Evrázije, daj. Evráziji,

{O} EDNINA: im. Evrázijec, rod. Evrázijca, daj.

tož. Evrázijo, mest. pri Evráziji, or. z Evrázijo

Evrázijcu, tož. Evrázijca, mest. pri Evrázijcu, or. z

STATUS: predlog

Evrázijcem; DVOJINA: im. Evrázijca, rod. Evrázijcev,

247

daj. Evrázijcema, tož. Evrázijca, mest. pri Evrázijcih,

{B} Evridikin

or. z Evrázijcema; MNOŽINA: im. Evrázijci, rod.

{O} EDNINA: im. Evrídika, rod. Evrídike, daj.

Evrázijcev, daj. Evrázijcem, tož. Evrázijce, mest. pri

Evrídiki, tož. Evrídiko, mest. pri Evrídiki, or. z

Evrázijcih, or. z Evrázijci

Evrídiko; DVOJINA: im. Evrídiki, rod. Evrídik, daj.

STATUS: predlog

Evrídikama, tož. Evrídiki, mest. pri Evrídikah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Evrídikama; MNOŽINA: im. Evrídike, rod. Evrídik, daj.

samostalnik moškega spola

Evrídikam, tož. Evrídike, mest. pri Evrídikah, or. z



Evrídikami

Evrázijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Njegova mama je portugalska Evrazijka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

(< Evrázija)

rimska imena

{B} Evrazijkin



{O} EDNINA: im. Evrázijka, rod. Evrázijke, daj.

évro -a m

Evrázijki, tož. Evrázijko, mest. pri Evrázijki, or. z

|denarna enota|; |pisno znamenje|: Cene so v evrih;

Evrázijko; DVOJINA: im. Evrázijki, rod. Evrázijk, daj.

Pridobili so projekt v višini 2,1 milijona evrov

Evrázijkama, tož. Evrázijki, mest. pri Evrázijkah, or. z

{PRZ} € nestično za številko Za vožnjo je plačal 50 €; Evrázijkama; MNOŽINA: im. Evrázijke, rod. Evrázijk,

prim. EUR

daj. Evrázijkam, tož. Evrázijke, mest. pri Evrázijkah,

{O} EDNINA: im. évro, rod. évra, daj. évru, tož. évro,

or. z Evrázijkami

mest. pri évru, or. z évrom; DVOJINA: im. évra, rod.

STATUS: predlog

évrov, daj. évroma, tož. évra, mest. pri évrih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

évroma; MNOŽINA: im. évri, rod. évrov, daj. évrom,



tož. évre, mest. pri évrih, or. z évri

evrázijski -a -o prid.

STATUS: predlog

Rusija je največja evrazijska država; Zaradi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

napetosti med indijsko in evrazijsko ploščo



nastajajo potresna žarišča tudi globlje v notranjosti

évroáfriški -a -o prid.

Azije; Samci evrazijske vidre dosežejo 1,2 metra

|evropski in afriški|: turnir evroafriške skupine

dolžine, samice deset centimetrov manj

Davisovega pokala; evroafriška turneja

(< Evrázija)

{O} moški: EDNINA: im. évroáfriški, rod.

{O} moški: EDNINA: im. evrázijski, rod. evrázijskega, évroáfriškega, daj. évroáfriškemu, tož. évroáfriški

daj. evrázijskemu, tož. evrázijski (živostno

(živostno évroáfriškega), mest. pri évroáfriškem, or. z evrázijskega), mest. pri evrázijskem, or. z

évroáfriškim; DVOJINA: im. évroáfriška, rod.

evrázijskim; DVOJINA: im. evrázijska, rod.

évroáfriških, daj. évroáfriškima, tož. évroáfriška,

evrázijskih, daj. evrázijskima, tož. evrázijska, mest.

mest. pri évroáfriških, or. z évroáfriškima; MNOŽINA:

pri evrázijskih, or. z evrázijskima; MNOŽINA: im.

im. évroáfriški, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškim,

evrázijski, rod. evrázijskih, daj. evrázijskim, tož.

tož. évroáfriške, mest. pri évroáfriških, or. z

evrázijske, mest. pri evrázijskih, or. z evrázijskimi

évroáfriškimi

ženski: EDNINA: im. evrázijska, rod. evrázijske, daj.

ženski: EDNINA: im. évroáfriška, rod. évroáfriške, daj.

evrázijski, tož. evrázijsko, mest. pri evrázijski, or. z évroáfriški, tož. évroáfriško, mest. pri évroáfriški, or.

evrázijsko; DVOJINA: im. evrázijski, rod. evrázijskih,

z évroáfriško; DVOJINA: im. évroáfriški, rod.

daj. evrázijskima, tož. evrázijski, mest. pri evrázijskih, évroáfriških, daj. évroáfriškima, tož. évroáfriški, mest.

or. z evrázijskima; MNOŽINA: im. evrázijske, rod.

pri évroáfriških, or. z évroáfriškima; MNOŽINA: im.

evrázijskih, daj. evrázijskim, tož. evrázijske, mest. pri évroáfriške, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškim, tož.

evrázijskih, or. z evrázijskimi

évroáfriške, mest. pri évroáfriških, or. z

srednji: EDNINA: im. evrázijsko, rod. evrázijskega, évroáfriškimi

daj. evrázijskemu, tož. evrázijsko, mest. pri

srednji: EDNINA: im. évroáfriško, rod. évroáfriškega, evrázijskem, or. z evrázijskim; DVOJINA: im.

daj. évroáfriškemu, tož. évroáfriško, mest. pri

evrázijski, rod. evrázijskih, daj. evrázijskima, tož.

évroáfriškem, or. z évroáfriškim; DVOJINA: im.

evrázijski, mest. pri evrázijskih, or. z evrázijskima;

évroáfriški, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškima, tož.

MNOŽINA: im. evrázijska, rod. evrázijskih, daj.

évroáfriški, mest. pri évroáfriških, or. z

evrázijskim, tož. evrázijska, mest. pri evrázijskih, or. z évroáfriškima; MNOŽINA: im. évroáfriška, rod.

evrázijskimi

évroáfriških, daj. évroáfriškim, tož. évroáfriška, mest.

STATUS: predlog

pri évroáfriških, or. z évroáfriškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Evrídika -e ž; ime bitja, osebno ime



|grška bajeslovna oseba|: zgodba o Orfeju in nimfi

évro-áfriški -a -o prid.; gl. évroáfriški

Evridiki

STATUS: predlog

248

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktični, rod.



évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktični,

évroamêriški -a -o prid.

mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima;

|evropski in ameriški|: evroameriška civilizacija

MNOŽINA: im. évroárktična, rod. évroárktičnih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. évroamêriški, rod.

évroárktičnim, tož. évroárktična, mest. pri

évroamêriškega, daj. évroamêriškemu, tož.

évroárktičnih, or. z évroárktičnimi

évroamêriški (živostno évroamêriškega), mest. pri

STATUS: predlog

évroamêriškem, or. z évroamêriškim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne); évroamêriška, rod. évroamêriških, daj.

pravopisne zanimivosti

évroamêriškima, tož. évroamêriška, mest. pri



évroamêriških, or. z évroamêriškima; MNOŽINA: im.

évroatlántski -a -o prid.

évroamêriški, rod. évroamêriških, daj.

|evropski in atlantski|: evroatlantske povezave;

évroamêriškim, tož. évroamêriške, mest. pri

države evroatlantske regije

évroamêriških, or. z évroamêriškimi

{O} moški: EDNINA: im. évroatlántski, rod.

ženski: EDNINA: im. évroamêriška, rod.

évroatlántskega, daj. évroatlántskemu, tož.

évroamêriške, daj. évroamêriški, tož. évroamêriško,

évroatlántski (živostno évroatlántskega), mest. pri

mest. pri évroamêriški, or. z évroamêriško; DVOJINA:

évroatlántskem, or. z évroatlántskim; DVOJINA: im.

im. évroamêriški, rod. évroamêriških, daj.

évroatlántska, rod. évroatlántskih, daj.

évroamêriškima, tož. évroamêriški, mest. pri

évroatlántskima, tož. évroatlántska, mest. pri

évroamêriških, or. z évroamêriškima; MNOŽINA: im.

évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im.

évroamêriške, rod. évroamêriških, daj.

évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj.

évroamêriškim, tož. évroamêriške, mest. pri

évroatlántskim, tož. évroatlántske, mest. pri

évroamêriških, or. z évroamêriškimi

évroatlántskih, or. z évroatlántskimi

srednji: EDNINA: im. évroamêriško, rod.

ženski: EDNINA: im. évroatlántska, rod.

évroamêriškega, daj. évroamêriškemu, tož.

évroatlántske, daj. évroatlántski, tož. évroatlántsko,

évroamêriško, mest. pri évroamêriškem, or. z

mest. pri évroatlántski, or. z évroatlántsko; DVOJINA:

évroamêriškim; DVOJINA: im. évroamêriški, rod.

im. évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj.

évroamêriških, daj. évroamêriškima, tož.

évroatlántskima, tož. évroatlántski, mest. pri

évroamêriški, mest. pri évroamêriških, or. z

évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im.

évroamêriškima; MNOŽINA: im. évroamêriška, rod.

évroatlántske, rod. évroatlántskih, daj.

évroamêriških, daj. évroamêriškim, tož.

évroatlántskim, tož. évroatlántske, mest. pri

évroamêriška, mest. pri évroamêriških, or. z

évroatlántskih, or. z évroatlántskimi

évroamêriškimi

srednji: EDNINA: im. évroatlántsko, rod.

STATUS: predlog

évroatlántskega, daj. évroatlántskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) évroatlántsko, mest. pri évroatlántskem, or. z



évroatlántskim; DVOJINA: im. évroatlántski, rod.

évroárktični -a -o prid.

évroatlántskih, daj. évroatlántskima, tož.

|evropski in arktični|: evroarktična regija

évroatlántski, mest. pri évroatlántskih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. évroárktični, rod.

évroatlántskima; MNOŽINA: im. évroatlántska, rod.

évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož. évroárktični

évroatlántskih, daj. évroatlántskim, tož.

(živostno évroárktičnega), mest. pri évroárktičnem, or.

évroatlántska, mest. pri évroatlántskih, or. z

z évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktična, rod.

évroatlántskimi

évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktična,

STATUS: predlog

mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) MNOŽINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj.



évroárktičnim, tož. évroárktične, mest. pri

évro-atlántski -a -o prid.; gl. évroatlántski évroárktičnih, or. z évroárktičnimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. évroárktična, rod. évroárktične, PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) daj. évroárktični, tož. évroárktično, mest. pri



évroárktični, or. z évroárktično; DVOJINA: im.

Evrópa1 -e ž; ime bitja, osebno ime

évroárktični, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnima,

|grška bajeslovna oseba|: Evropejci smo potomci

tož. évroárktični, mest. pri évroárktičnih, or. z

Zevsa in feničanske princese Evrope

évroárktičnima; MNOŽINA: im. évroárktične, rod.

{B} Evropin

évroárktičnih, daj. évroárktičnim, tož. évroárktične,

{O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož.

mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi

Evrópo, mest. pri Evrópi, or. z Evrópo; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. évroárktično, rod.

Evrópi, rod. Evróp, daj. Evrópama, tož. Evrópi, mest.

évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož.

pri Evrópah, or. z Evrópama; MNOŽINA: im. Evrópe,

évroárktično, mest. pri évroárktičnem, or. z

249

rod. Evróp, daj. Evrópam, tož. Evrópe, mest. pri Evropêjčevim, tož. Evropêjčeva, mest. pri

Evrópah, or. z Evrópami

Evropêjčevih, or. z Evropêjčevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

rimska imena





Evropêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Evrópa2 -e ž; zemljepisno ime

Raziskave kažejo, da Britanci delajo dlje kot

|celina|: celinska Evropa; severna Evropa; trg

povprečen Evropejec; Nekateri mislijo, da bi se

jugovzhodne Evrope; Po visoki gozdnatosti je

morali vzhodni Evropejci, tudi politično bolj

Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi

povezati; Novo deželo so zahodni Evropejci odkrili

Kje? v Evropi

v 16. stoletju, ko so iskali severovzhodni prehod

Od kod? iz Evrope

(< Evrópa2)

Kam? v Evropo

{B} Evropejčev

{B} Evropejec, Evropejka; Evropejčev, Evropejkin;

{O} EDNINA: im. Evropêjec, rod. Evropêjca, daj.

evropski

Evropêjcu, tož. Evropêjca, mest. pri Evropêjcu, or. z

{O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož.

Evropêjcem; DVOJINA: im. Evropêjca, rod.

Evrópo, mest. pri Evrópi, or. z Evrópo

Evropêjcev, daj. Evropêjcema, tož. Evropêjca, mest.

STATUS: predlog

pri Evropêjcih, or. z Evropêjcema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

Evropêjci, rod. Evropêjcev, daj. Evropêjcem, tož.



Evropêjce, mest. pri Evropêjcih, or. z Evropêjci

Evrópa3 -e ž; stvarno ime

STATUS: predlog

|nadomestno ime: Evropska unija|: oblikovanje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

združene Evrope; Uradna Evropa se zavzema za

samostalnik moškega spola

socialno varnost s pogodbami o zaposlitvi



{O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož.

Evropêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Evrópo, mest. pri Evrópi, or. z Evrópo

Opravila je raziskavo o mednarodnih karierah

STATUS: predlog

Evropejk; Na 100 metrov delfin je bila šesta med

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Evropejkami



(< Evrópa2)

Evropêjčev -a -o prid.

{B} Evropejkin

V razpravi spremljamo spreminjanje Evropejčevega

{O} EDNINA: im. Evropêjka, rod. Evropêjke, daj.

odnosa do umetnosti

Evropêjki, tož. Evropêjko, mest. pri Evropêjki, or. z

(< Evropêjec)

Evropêjko; DVOJINA: im. Evropêjki, rod. Evropêjk,

{O} moški: EDNINA: im. Evropêjčev, rod.

daj. Evropêjkama, tož. Evropêjki, mest. pri

Evropêjčevega, daj. Evropêjčevemu, tož. Evropêjčev

Evropêjkah, or. z Evropêjkama; MNOŽINA: im.

(živostno Evropêjčevega), mest. pri Evropêjčevem, or.

Evropêjke, rod. Evropêjk, daj. Evropêjkam, tož.

z Evropêjčevim; DVOJINA: im. Evropêjčeva, rod.

Evropêjke, mest. pri Evropêjkah, or. z Evropêjkami

Evropêjčevih, daj. Evropêjčevima, tož. Evropêjčeva,

STATUS: predlog

mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

MNOŽINA: im. Evropêjčevi, rod. Evropêjčevih, daj.



Evropêjčevim, tož. Evropêjčeve, mest. pri

Evrópin -a -o prid.

Evropêjčevih, or. z Evropêjčevimi

Evropin brat je ustanovil Tebe; Evropin neuspeh v

ženski: EDNINA: im. Evropêjčeva, rod. Evropêjčeve, zadevi Grčija; Tudi pod Evropinim površjem lahko

daj. Evropêjčevi, tož. Evropêjčevo, mest. pri

pričakujemo življenje

Evropêjčevi, or. z Evropêjčevo; DVOJINA: im.

(< Evrópa1)

Evropêjčevi, rod. Evropêjčevih, daj. Evropêjčevima,

{O} moški: EDNINA: im. Evrópin, rod. Evrópinega, tož. Evropêjčevi, mest. pri Evropêjčevih, or. z

daj. Evrópinemu, tož. Evrópin (živostno Evrópinega),

Evropêjčevima; MNOŽINA: im. Evropêjčeve, rod.

mest. pri Evrópinem, or. z Evrópinim; DVOJINA: im.

Evropêjčevih, daj. Evropêjčevim, tož. Evropêjčeve,

Evrópina, rod. Evrópinih, daj. Evrópinima, tož.

mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevimi

Evrópina, mest. pri Evrópinih, or. z Evrópinima;

srednji: EDNINA: im. Evropêjčevo, rod.

MNOŽINA: im. Evrópini, rod. Evrópinih, daj.

Evropêjčevega, daj. Evropêjčevemu, tož.

Evrópinim, tož. Evrópine, mest. pri Evrópinih, or. z

Evropêjčevo, mest. pri Evropêjčevem, or. z

Evrópinimi

Evropêjčevim; DVOJINA: im. Evropêjčevi, rod.

ženski: EDNINA: im. Evrópina, rod. Evrópine, daj.

Evropêjčevih, daj. Evropêjčevima, tož. Evropêjčevi,

Evrópini, tož. Evrópino, mest. pri Evrópini, or. z

mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevima;

Evrópino; DVOJINA: im. Evrópini, rod. Evrópinih, daj.

MNOŽINA: im. Evropêjčeva, rod. Evropêjčevih, daj.

Evrópinima, tož. Evrópini, mest. pri Evrópinih, or. z

Evrópinima; MNOŽINA: im. Evrópine, rod. Evrópinih,

250

daj. Evrópinim, tož. Evrópine, mest. pri Evrópinih, or.

évrosképtičarke, mest. pri évrosképtičarkah, or. z

z Evrópinimi

évrosképtičarkami

srednji: EDNINA: im. Evrópino, rod. Evrópinega, daj.

STATUS: predlog

Evrópinemu, tož. Evrópino, mest. pri Evrópinem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Evrópinim; DVOJINA: im. Evrópini, rod. Evrópinih,



daj. Evrópinima, tož. Evrópini, mest. pri Evrópinih, or.

évrosképtičen -čna -o prid.

z Evrópinima; MNOŽINA: im. Evrópina, rod.

Izraža vedno bolj evroskeptična stališča; poslanka

Evrópinih, daj. Evrópinim, tož. Evrópina, mest. pri

iz vrst zmerno evroskeptičnih Evropskih

Evrópinih, or. z Evrópinimi

reformistov in konservativcev; v stalni besedni zvezi kot STATUS: predlog

vrstni pridevnik evroskeptični torijec; skupina

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

evroskeptičnih poslancev



(< évrosképtik)

evrópski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. évrosképtičen, rod.

evropski prvak; teden evropskega filma; Slovenija

évrosképtičnega, daj. évrosképtičnemu, tož.

je ratificirala evropsko konvencijo o zaščiti

évrosképtični (živostno évrosképtičnega), mest. pri

manjšin; V kolonialnem obdobju si je afriško celino

évrosképtičnem, or. z évrosképtičnim; DVOJINA: im.

razdelilo sedem evropskih držav; evropski poslanci

évrosképtična, rod. évrosképtičnih, daj.

in poslanke; nastop na evropskem prvenstvu

évrosképtičnima, tož. évrosképtična, mest. pri

(< Evrópa2, Evrópa4)

évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. evrópski, rod. evrópskega, évrosképtični, rod. évrosképtičnih, daj.

daj. evrópskemu, tož. evrópski (živostno evrópskega),

évrosképtičnim, tož. évrosképtične, mest. pri

mest. pri evrópskem, or. z evrópskim; DVOJINA: im.

évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi

evrópska, rod. evrópskih, daj. evrópskima, tož.

ženski: EDNINA: im. évrosképtična, rod.

evrópska, mest. pri evrópskih, or. z evrópskima;

évrosképtične, daj. évrosképtični, tož. évrosképtično,

MNOŽINA: im. evrópski, rod. evrópskih, daj.

mest. pri évrosképtični, or. z évrosképtično; DVOJINA:

evrópskim, tož. evrópske, mest. pri evrópskih, or. z

im. évrosképtični, rod. évrosképtičnih, daj.

evrópskimi

évrosképtičnima, tož. évrosképtični, mest. pri

ženski: EDNINA: im. evrópska, rod. evrópske, daj.

évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im.

evrópski, tož. evrópsko, mest. pri evrópski, or. z

évrosképtične, rod. évrosképtičnih, daj.

evrópsko; DVOJINA: im. evrópski, rod. evrópskih, daj.

évrosképtičnim, tož. évrosképtične, mest. pri

evrópskima, tož. evrópski, mest. pri evrópskih, or. z

évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi

evrópskima; MNOŽINA: im. evrópske, rod. evrópskih,

srednji: EDNINA: im. évrosképtično, rod.

daj. evrópskim, tož. evrópske, mest. pri evrópskih, or.

évrosképtičnega, daj. évrosképtičnemu, tož.

z evrópskimi

évrosképtično, mest. pri évrosképtičnem, or. z

srednji: EDNINA: im. evrópsko, rod. evrópskega, daj.

évrosképtičnim; DVOJINA: im. évrosképtični, rod.

evrópskemu, tož. evrópsko, mest. pri evrópskem, or. z

évrosképtičnih, daj. évrosképtičnima, tož.

evrópskim; DVOJINA: im. evrópski, rod. evrópskih,

évrosképtični, mest. pri évrosképtičnih, or. z

daj. evrópskima, tož. evrópski, mest. pri evrópskih, or.

évrosképtičnima; MNOŽINA: im. évrosképtična, rod.

z evrópskima; MNOŽINA: im. evrópska, rod.

évrosképtičnih, daj. évrosképtičnim, tož.

evrópskih, daj. evrópskim, tož. evrópska, mest. pri

évrosképtična, mest. pri évrosképtičnih, or. z

evrópskih, or. z evrópskimi

évrosképtičnimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





évrosképtičarka -e ž

évrosképtik -a m

|ženska, ki dvomi o smotrnosti povezovanja v

|kdor dvomi o smotrnosti povezovanja v okviru

okviru Evropske unije|: Je ena najbolj znanih

Evropske unije|: Zagrizenim evroskeptikom na

danskih evroskeptičark

volitvah napovedujejo deset odstotkov glasov

(< évrosképtik)

{B} evroskeptikov

{B} evroskeptičarkin

{O} EDNINA: im. évrosképtik, rod. évrosképtika, daj.

{O} EDNINA: im. évrosképtičarka, rod.

évrosképtiku, tož. évrosképtika, mest. pri

évrosképtičarke, daj. évrosképtičarki, tož.

évrosképtiku, or. z évrosképtikom; DVOJINA: im.

évrosképtičarko, mest. pri évrosképtičarki, or. z

évrosképtika, rod. évrosképtikov, daj.

évrosképtičarko; DVOJINA: im. évrosképtičarki, rod.

évrosképtikoma, tož. évrosképtika, mest. pri

évrosképtičark, daj. évrosképtičarkama, tož.

évrosképtikih, or. z évrosképtikoma; MNOŽINA: im.

évrosképtičarki, mest. pri évrosképtičarkah, or. z

évrosképtiki, rod. évrosképtikov, daj. évrosképtikom,

évrosképtičarkama; MNOŽINA: im. évrosképtičarke,

tož. évrosképtike, mest. pri évrosképtikih, or. z

rod. évrosképtičark, daj. évrosképtičarkam, tož.

évrosképtiki

251

STATUS: predlog

Evstáhijev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Evstahijev praznik; Evstahijeva/evstahijeva cev



||ušesna troblja||: Da bi se tlaki lahko izenačevali,

évrosredozémski -a -o prid.

mora biti Evstahijeva/evstahijeva cev, ki povezuje

|evropski in sredozemski|: ustanovitev

srednje uho in žrelo, odprta; Evstahijeva/evstahijeva evrosredozemske univerze

tuba ||ušesna troblja||: Evstahijevo/evstahijevo tubo

{O} moški: EDNINA: im. évrosredozémski, rod.

so poimenovali po italjanskem anatomu Bartolomeu

évrosredozémskega, daj. évrosredozémskemu, tož.

Eustachiju

évrosredozémski (živostno évrosredozémskega), mest.

(< Evstáhij)

pri évrosredozémskem, or. z évrosredozémskim;

{O} moški: EDNINA: im. Evstáhijev, rod.

DVOJINA: im. évrosredozémska, rod.

Evstáhijevega, daj. Evstáhijevemu, tož. Evstáhijev

évrosredozémskih, daj. évrosredozémskima, tož.

(živostno Evstáhijevega), mest. pri Evstáhijevem, or. z évrosredozémska, mest. pri évrosredozémskih, or. z

Evstáhijevim; DVOJINA: im. Evstáhijeva, rod.

évrosredozémskima; MNOŽINA: im.

Evstáhijevih, daj. Evstáhijevima, tož. Evstáhijeva,

évrosredozémski, rod. évrosredozémskih, daj.

mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevima; MNOŽINA:

évrosredozémskim, tož. évrosredozémske, mest. pri

im. Evstáhijevi, rod. Evstáhijevih, daj. Evstáhijevim,

évrosredozémskih, or. z évrosredozémskimi

tož. Evstáhijeve, mest. pri Evstáhijevih, or. z

ženski: EDNINA: im. évrosredozémska, rod.

Evstáhijevimi

évrosredozémske, daj. évrosredozémski, tož.

ženski: EDNINA: im. Evstáhijeva, rod. Evstáhijeve, évrosredozémsko, mest. pri évrosredozémski, or. z

daj. Evstáhijevi, tož. Evstáhijevo, mest. pri

évrosredozémsko; DVOJINA: im. évrosredozémski,

Evstáhijevi, or. z Evstáhijevo; DVOJINA: im.

rod. évrosredozémskih, daj. évrosredozémskima, tož.

Evstáhijevi, rod. Evstáhijevih, daj. Evstáhijevima, tož.

évrosredozémski, mest. pri évrosredozémskih, or. z

Evstáhijevi, mest. pri Evstáhijevih, or. z

évrosredozémskima; MNOŽINA: im.

Evstáhijevima; MNOŽINA: im. Evstáhijeve, rod.

évrosredozémske, rod. évrosredozémskih, daj.

Evstáhijevih, daj. Evstáhijevim, tož. Evstáhijeve,

évrosredozémskim, tož. évrosredozémske, mest. pri

mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevimi

évrosredozémskih, or. z évrosredozémskimi

srednji: EDNINA: im. Evstáhijevo, rod.

srednji: EDNINA: im. évrosredozémsko, rod.

Evstáhijevega, daj. Evstáhijevemu, tož. Evstáhijevo,

évrosredozémskega, daj. évrosredozémskemu, tož.

mest. pri Evstáhijevem, or. z Evstáhijevim; DVOJINA:

évrosredozémsko, mest. pri évrosredozémskem, or. z

im. Evstáhijevi, rod. Evstáhijevih, daj. Evstáhijevima, évrosredozémskim; DVOJINA: im. évrosredozémski,

tož. Evstáhijevi, mest. pri Evstáhijevih, or. z

rod. évrosredozémskih, daj. évrosredozémskima, tož.

Evstáhijevima; MNOŽINA: im. Evstáhijeva, rod.

évrosredozémski, mest. pri évrosredozémskih, or. z

Evstáhijevih, daj. Evstáhijevim, tož. Evstáhijeva,

évrosredozémskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevimi

évrosredozémska, rod. évrosredozémskih, daj.

STATUS: predlog

évrosredozémskim, tož. évrosredozémska, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

évrosredozémskih, or. z évrosredozémskimi

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) ev. št. okrajš.



|evidenčna številka|: jama pod Babjim zobom (ev.

évro-sredozémski -a -o prid.; gl. évrosredozémski št. 0105)

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Evstáhij -a m; ime bitja, osebno ime

Evzébij iz Cezarêje -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: samostan svetega Evstahija

|grški učenjak|: z Evzebijem iz Cezareje;

{B} Evstahijev

zgodovinski spisi Evzebija iz Cezareje

{O} EDNINA: im. Evstáhij, rod. Evstáhija, daj.

{O} EDNINA: im. Evzébij iz Cezarêje, rod. Evzébija iz

Evstáhiju, tož. Evstáhija, mest. pri Evstáhiju, or. z

Cezarêje, daj. Evzébiju iz Cezarêje, tož. Evzébija iz

Evstáhijem; DVOJINA: im. Evstáhija, rod. Evstáhijev,

Cezarêje, mest. pri Evzébiju iz Cezarêje, or. z

daj. Evstáhijema, tož. Evstáhija, mest. pri Evstáhijih, Evzébijem iz Cezarêje

or. z Evstáhijema; MNOŽINA: im. Evstáhiji, rod.

STATUS: predlog

Evstáhijev, daj. Evstáhijem, tož. Evstáhije, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Evstáhijih, or. z Evstáhiji

imenu

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

.exe [ékse tudi píka ékse] okrajš.

moška); samostalnik moškega spola

kot datotečna končnica format .exe; v imenih datotek,



stično Prenesi datoteko »Win.exe«

252

STATUS: predlog

F1 F-ja in F F-a tudi F -- [fə̀, rod. fə̀ja, or. s fə̀jem in PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

èf, rod. êfa, or. z êfom] m



|ime črke|: veliki F; Všeč mi je Facebookova ikona

Ezekiel -a [ezékijel] m; ime bitja, osebno ime

s F-jem/z F-om; navadno nesklonljivo Šolanje v Etonu

|svetopisemski prerok|: Jahve je ukazal Ezekielu,

je razdeljeno na bloke od F do B, od katerih vsak

naj vzame oster meč in si z njim obrije lase in

traja leto dni; kot prilastek, v imenovalniku tipka F;

brado; v zvezi prerok Ezekiel besede preroka Ezekiela Virusa F in G sodelujeta pri klinični sliki virusnega

{B} Ezekielov

hepatitisa; ob številki tipka F2; Poslovil se je od

{O} EDNINA: im. Ezekiel, rod. Ezekiela, daj. Ezekielu,

tekmovanj F1

tož. Ezekiela, mest. pri Ezekielu, or. z Ezekielom;

{O} EDNINA: im. F in F tudi F, rod. F-ja in F-a tudi F, DVOJINA: im. Ezekiela, rod. Ezekielov, daj.

daj. F-ju in F-u tudi F, tož. F in F tudi F, mest. pri F-ju in Ezekieloma, tož. Ezekiela, mest. pri Ezekielih, or. z

pri F-u tudi pri F, or. s F-jem in z F-om tudi s F in z F; Ezekieloma; MNOŽINA: im. Ezekieli, rod. Ezekielov,

DVOJINA: im. F-ja in F tudi F, rod. F-jev in F-ov tudi F, daj. Ezekielom, tož. Ezekiele, mest. pri Ezekielih, or. z daj. F-jema in F-oma tudi F, tož. F-ja in F-a tudi F,

Ezekieli

mest. pri F-jih in pri F-ih tudi pri F, or. s F-jema in z STATUS: predlog

F-oma tudi s F in z F; MNOŽINA: im. F-ji in F-i tudi F, P

rod. F-jev in F-ov tudi F, daj. F-jem in F-om tudi F, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

F-je

rimska imena

in F-e tudi F, mest. pri F-jih in pri F-ih tudi pri F,



or. s F-ji in z F-i tudi s F in z F



STATUS: predlog

f1 f-ja in f f-a tudi f -- [fə̀, rod. fə̀ja, or. s fə̀jem in èf, PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

rod. êfa, or. z êfom] m

|ime črke ali glasu|: mali f; Ali izgovoriš besedo



dauphin s f-jem/z f-om?;

F2 -- [fə̀

navadno nesklonljivo učenec

in èf] m; simbol

iz prvega f <1. f>;

|farad|: Kondenzator ima kapaciteto 0,5 F; |fluor|:

kot prilastek, v imenovalniku

odstavek f; ton f;

Simbol za kemijski element fluor je F; |fluorid|:

ob številki umik kralja na f1;

v

stanovanje ob Aškerčevi cesti 5f

kemijski formuli kalcijev fluorid (CaF2); |Fahrenheit|:

{O}

Led se stopi pri 32 °F

EDNINA: im. f in f tudi f, rod. f-ja in f-a tudi f, daj.

f-ju in f-u tudi f, tož. f in f tudi f, mest. pri f-ju in pri f-u STATUS: predlog

tudi pri f, or. s f-jem in z f-om tudi s f in z f; DVOJINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

im. f-ja in f tudi f, rod. f-jev in f-ov tudi f, daj. f-jema in f-oma tudi f, tož. f-ja in f-a tudi f, mest. pri f-jih in pri f. okrajš.

f-ih tudi pri f, or. s f-jema in z f-oma tudi s f in z f;

|lat. femininum: ženski spol|: mati (f.); gl. ž.

MNOŽINA: im. f-ji in f-i tudi f, rod. f-jev in f-ov tudi f, STATUS: predlog

daj. f-jem in f-om tudi f, tož. f-je in f-e tudi f, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

f-jih in pri f-ih tudi pri f, or. s f-ji in z f-i tudi s f in z f STATUS: predlog

fábula -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|zgodba|: Na kratko je povzel fabulo; |nagrada|:



Njegova zbirka kratkih zgodb je bila nagrajena s

f2 -- [fə̀ in èf] m; simbol

fabulo

|ženski spol|; prim. ž2

{O} EDNINA: im. fábula, rod. fábule, daj. fábuli, tož.

STATUS: predlog

fábulo, mest. pri fábuli, or. s fábulo; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

fábuli, rod. fábul, daj. fábulama, tož. fábuli, mest. pri fábulah, or. s fábulama; MNOŽINA: im. fábule, rod.

f3 -- [fə̀

fábul,

in èf] ž

daj. fábulam, tož. fábule, mest. pri fábulah, or. s

|ime črke|: učenec iz prve f <1. f>

fábulami

{O} EDNINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or. s f STATUS: predlog

in z f; DVOJINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

s f in z f; MNOŽINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, odlikovanj, častnih nazivov

or. s f in z f



STATUS: predlog

Fáetont -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|grška bajeslovna oseba|: Helijeve hčere Heliade so



se od žalosti ob smrti svojega brata Faetonta

f4 [fə̀ in èf] prisl.; simbol

spremenile v trepetlike

|oznaka na notah forte: glasno|

{B} Faetontov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Fáetont, rod. Fáetonta, daj. Fáetontu,

P

tož. Fáetonta, mest. pri Fáetontu, or. s Fáetontom;

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



DVOJINA: im. Fáetonta, rod. Fáetontov, daj.

Fáetontoma, tož. Fáetonta, mest. pri Fáetontih, or. s

253

Fáetontoma; MNOŽINA: im. Fáetonti, rod. Fáetontov, Fahrenheitova lestvica ||lestvica za merjenje

daj. Fáetontom, tož. Fáetonte, mest. pri Fáetontih, or. s temperature||: Danes je Fahrenheitova lestvica

Fáetonti

določena z dogovorom, da tališču ledu ustreza 32

STATUS: predlog

°F in vrelišču vode 212 °F

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

(< Fahrenheit1)

rimska imena

{O} moški: EDNINA: im. Fahrenheitov, rod.



Fahrenheitovega, daj. Fahrenheitovemu, tož.

fahrenheit -a [fárənhajt]

Fahrenheitov (

m

živostno Fahrenheitovega), mest. pri

|merska enota|: Razmerje med fahrenheiti in celziji

Fahrenheitovem, or. s Fahrenheitovim; DVOJINA: im.

ni premo sorazmerno; Ledišču vode ustreza 32

Fahrenheitova, rod. Fahrenheitovih, daj.

fahrenheitov <32 °F>;

Fahrenheitovima,

prim. F2

tož. Fahrenheitova, mest. pri

(< Fahrenheit2)

Fahrenheitovih, or. s Fahrenheitovima; MNOŽINA: im.

{O}

Fahrenheitovi,

EDNINA: im. fahrenheit, rod. fahrenheita, daj.

rod. Fahrenheitovih, daj.

fahrenheitu,

Fahrenheitovim,

tož. fahrenheit, mest. pri fahrenheitu, or. s

tož. Fahrenheitove, mest. pri

fahrenheitom;

Fahrenheitovih,

DVOJINA: im. fahrenheita, rod.

or. s Fahrenheitovimi

fahrenheitov,

ženski:

daj. fahrenheitoma, tož. fahrenheita,

EDNINA: im. Fahrenheitova, rod.

Fahrenheitove,

mest. pri fahrenheitih, or. s fahrenheitoma; MNOŽINA:

daj. Fahrenheitovi, tož.

Fahrenheitovo,

im. fahrenheiti, rod. fahrenheitov, daj. fahrenheitom,

mest. pri Fahrenheitovi, or. s

Fahrenheitovo;

tož. fahrenheite, mest. pri fahrenheitih, or. s

DVOJINA: im. Fahrenheitovi, rod.

fahrenheiti

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovima, tož.

S

Fahrenheitovi, mest. pri Fahrenheitovih, or. s

TATUS: predlog

Fahrenheitovima;

P

MNOŽINA: im. Fahrenheitove, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovim, tož.

enakozvočnice

Fahrenheitove, mest. pri Fahrenheitovih, or. s



Fahrenheitovimi

Fahrenheit1 -a [fárənhajt] m; ime bitja, osebno ime srednji: EDNINA: im. Fahrenheitovo, rod.

|priimek|; |poljsko-nemški fizik|: Lestvica je

Fahrenheitovega, daj. Fahrenheitovemu, tož.

poimenovana po Danielu Gabrielu Fahrenheitu

Fahrenheitovo, mest. pri Fahrenheitovem, or. s

{B} Fahrenheitov

Fahrenheitovim; DVOJINA: im. Fahrenheitovi, rod.

{O} EDNINA: im. Fahrenheit, rod. Fahrenheita, daj.

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovima, tož.

Fahrenheitu, tož. Fahrenheita, mest. pri Fahrenheitu,

Fahrenheitovi, mest. pri Fahrenheitovih, or. s

or. s Fahrenheitom; DVOJINA: im. Fahrenheita, rod.

Fahrenheitovima; MNOŽINA: im. Fahrenheitova, rod.

Fahrenheitov, daj. Fahrenheitoma, tož. Fahrenheita,

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovim, tož.

mest. pri Fahrenheitih, or. s Fahrenheitoma;

Fahrenheitova, mest. pri Fahrenheitovih, or. s

MNOŽINA: im. Fahrenheiti, rod. Fahrenheitov, daj.

Fahrenheitovimi

Fahrenheitom, tož. Fahrenheite, mest. pri

STATUS: predlog

Fahrenheitih, or. s Fahrenheiti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Fajdíga -e tudi Fajdíga -a m; ime bitja, osebno ime Fahrenheit2 -a [fárənhajt] m

|priimek|: Fajdigi je vrnil izkaznico; Dobro je

|Fahrenheitova temperaturna lestvica <°F>| v zvezi sodeloval s kmetijskim inženirjem Fajdigo

stopinja Fahrenheita Stopinjo Fahrenheita

{B} Fajdigov

označujemo z oznako °F; Iz Celzija v Fahrenheita

{O} EDNINA: im. Fajdíga, rod. Fajdíge tudi Fajdíga,

preračunavamo tako, da temperaturo v °C

daj. Fajdígi tudi Fajdígu, tož. Fajdígo tudi Fajdíga,

pomnožimo z 9, delimo s 5 in prištejemo 32;

mest. pri Fajdígi tudi pri Fajdígu, or. s Fajdígo tudi s Temperatura je 123 stopinj Fahrenheita v senci

Fajdígom; DVOJINA: im. Fajdígi tudi Fajdíga, rod.

<123 °F>; prim. F2, fahrenheit

Fajdíg tudi Fajdígov, daj. Fajdígama tudi Fajdígoma,

{O} EDNINA: im. Fahrenheit, rod. Fahrenheita, daj.

tož. Fajdígi tudi Fajdíga, mest. pri Fajdígah tudi pri

Fahrenheitu, tož. Fahrenheita, mest. pri Fahrenheitu,

Fajdígih, or. s Fajdígama tudi s Fajdígoma;

or. s Fahrenheitom

MNOŽINA: im. Fajdíge tudi Fajdígi, rod. Fajdíg tudi

STATUS: predlog

Fajdígov, daj. Fajdígam tudi Fajdígom, tož. Fajdíge

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

tudi Fajdíge, mest. pri Fajdígah tudi pri Fajdígih, or. s Fajdígami tudi s Fajdígi

Fahrenheitov -a -o [fárənhajtov-] prid.

STATUS: predlog

Po Fahrenheitovi smrti so odkrili v njegovih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

meritvah napako; Fahrenheitova stopinja ||enota za samostalnik moškega spola

merjenje temperature||: Razmerje med Celzijevimi

in Fahrenheitovimi stopinjami je 5 proti 9;



254

Fajdígov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. fálungông tudi fálungóng, rod.

Podrli so nekdanjo Fajdigovo hišo

fálungônga tudi fálungónga, daj. fálungôngu tudi

(< Fajdíga)

fálungóngu, tož. fálungông tudi fálungóng, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Fajdígov, rod. Fajdígovega, fálungôngu tudi pri fálungóngu, or. s fálungôngom

daj. Fajdígovemu, tož. Fajdígov (živostno

tudi s fálungóngom; DVOJINA: im. fálungônga tudi

Fajdígovega), mest. pri Fajdígovem, or. s

fálungónga, rod. fálungôngov tudi fálungóngov, daj.

Fajdígovim; DVOJINA: im. Fajdígova, rod. Fajdígovih,

fálungôngoma tudi fálungóngoma, tož. fálungônga

daj. Fajdígovima, tož. Fajdígova, mest. pri Fajdígovih, tudi fálungónga, mest. pri fálungôngih tudi pri

or. s Fajdígovima; MNOŽINA: im. Fajdígovi, rod.

fálungóngih, or. s fálungôngoma tudi s

Fajdígovih, daj. Fajdígovim, tož. Fajdígove, mest. pri

fálungóngoma; MNOŽINA: im. fálungôngi tudi

Fajdígovih, or. s Fajdígovimi

fálungóngi, rod. fálungôngov tudi fálungóngov, daj.

ženski: EDNINA: im. Fajdígova, rod. Fajdígove, daj.

fálungôngom tudi fálungóngom, tož. fálungônge tudi

Fajdígovi, tož. Fajdígovo, mest. pri Fajdígovi, or. s

fálungónge, mest. pri fálungôngih tudi pri

Fajdígovo; DVOJINA: im. Fajdígovi, rod. Fajdígovih,

fálungóngih, or. s fálungôngi tudi s fálungóngi

daj. Fajdígovima, tož. Fajdígovi, mest. pri Fajdígovih, STATUS: predlog

or. s Fajdígovima; MNOŽINA: im. Fajdígove, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;

Fajdígovih, daj. Fajdígovim, tož. Fajdígove, mest. pri

prevzeta občna poimenovanja

Fajdígovih, or. s Fajdígovimi



srednji: EDNINA: im. Fajdígovo, rod. Fajdígovega, fálungôngovec -vca tudi fálungóngovec -vca m

daj. Fajdígovemu, tož. Fajdígovo, mest. pri

|pripadnik gibanja falungong|: protesti

Fajdígovem, or. s Fajdígovim; DVOJINA: im.

falungongoncev

Fajdígovi, rod. Fajdígovih, daj. Fajdígovima, tož.

(< fálungông)

Fajdígovi, mest. pri Fajdígovih, or. s Fajdígovima;

{B} falungongovčev

MNOŽINA: im. Fajdígova, rod. Fajdígovih, daj.

{O} EDNINA: im. fálungôngovec tudi fálungóngovec,

Fajdígovim, tož. Fajdígova, mest. pri Fajdígovih, or. s rod. fálungôngovca tudi fálungóngovca, daj.

Fajdígovimi

fálungôngovcu tudi fálungóngovcu, tož.

STATUS: predlog

fálungôngovca tudi fálungóngovca, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

fálungôngovcu tudi pri fálungóngovcu, or. s



fálungôngovcem tudi s fálungóngovcem; DVOJINA:

fak. okrajš.

im. fálungôngovca tudi fálungóngovca, rod.

|fakulteta|: študent fak. za šport; |fakultetni|: fak.

fálungôngovcev tudi fálungóngovcev, daj.

izobrazba

fálungôngovcema tudi fálungóngovcema, tož.

STATUS: predlog

fálungôngovca tudi fálungóngovca, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

fálungôngovcih tudi pri fálungóngovcih, or. s



fálungôngovcema tudi s fálungóngovcema;

faks okrajš.

MNOŽINA: im. fálungôngovci tudi fálungóngovci, rod.

|telefaks|: tel./faks: 01 755 76 55

fálungôngovcev tudi fálungóngovcev, daj.

STATUS: predlog

fálungôngovcem tudi fálungóngovcem, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

fálungôngovce tudi fálungóngovce, mest. pri



fálungôngovcih tudi pri fálungóngovcih, or. s

falangízem -zma

fálungôngovci

m

tudi s fálungóngovci

|avtokratska politična ideologija v Španiji|: Francov

STATUS: predlog

falangizem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{O} EDNINA: im. falangízem, rod. falangízma, daj.



falangízmu, tož. falangízem, mest. pri falangízmu, or.

fálungôngovka -e tudi fálungóngovka -e ž

s falangízmom; DVOJINA: im. falangízma, rod.

|pripadnica gibanja falungong|

falangízmov, daj. falangízmoma, tož. falangízma,

(< fálungông)

mest. pri falangízmih, or. s falangízmoma; MNOŽINA:

{B} falungongovkin

im. falangízmi, rod. falangízmov, daj. falangízmom,

{O} EDNINA: im. fálungôngovka tudi fálungóngovka,

tož. falangízme, mest. pri falangízmih, or. s

rod. fálungôngovke tudi fálungóngovke, daj.

falangízmi

fálungôngovki tudi fálungóngovki, tož.

STATUS: predlog

fálungôngovko tudi fálungóngovko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

fálungôngovki tudi pri fálungóngovki, or. s



fálungôngovko tudi s fálungóngovko; DVOJINA: im.

fálungông -a

fálungôngovki

tudi fálungónga -a m

tudi fálungóngovki, rod.

|budistično gibanje na Kitajskem|: obtožbe proti

fálungôngovk tudi fálungóngovk, daj.

članom falungonga v Hong Kongu

fálungôngovkama tudi fálungóngovkama, tož.

fálungôngovki tudi fálungóngovki, mest. pri

255

fálungôngovkah tudi pri fálungóngovkah, or. s srednji: EDNINA: im. fálungôngovsko tudi

fálungôngovkama tudi s fálungóngovkama;

fálungóngovsko, rod. fálungôngovskega tudi

MNOŽINA: im. fálungôngovke tudi fálungóngovke,

fálungóngovskega, daj. fálungôngovskemu tudi

rod. fálungôngovk tudi fálungóngovk, daj.

fálungóngovskemu, tož. fálungôngovsko tudi

fálungôngovkam tudi fálungóngovkam, tož.

fálungóngovsko, mest. pri fálungôngovskem tudi pri

fálungôngovke tudi fálungóngovke, mest. pri

fálungóngovskem, or. s fálungôngovskim tudi s

fálungôngovkah tudi pri fálungóngovkah, or. s

fálungóngovskim; DVOJINA: im. fálungôngovski tudi

fálungôngovkami tudi s fálungóngovkami

fálungóngovski, rod. fálungôngovskih tudi

STATUS: predlog

fálungóngovskih, daj. fálungôngovskima tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

fálungóngovskima, tož. fálungôngovski tudi



fálungóngovski, mest. pri fálungôngovskih tudi pri

fálungóngovska fálungóngovsko -a -o prid.;

fálungóngovskih, or. s fálungôngovskima tudi s

obširneje glej pri fálungôngovski

fálungóngovskima; MNOŽINA: im. fálungôngovska



tudi fálungóngovska, rod. fálungôngovskih tudi

fálungôngovski -a -o tudi fálungóngovska

fálungóngovskih, daj. fálungôngovskim tudi

fálungóngovsko -a -o prid.

fálungóngovskim, tož. fálungôngovska tudi

ustanovitev falungongovskega izobraževalnega

fálungóngovska, mest. pri fálungôngovskih tudi pri

centra

fálungóngovskih, or. s fálungôngovskimi tudi s

(< fálungông)

fálungóngovskimi

{O} moški: EDNINA: im. fálungôngovski tudi

STATUS: predlog

fálungóngovski, rod. fálungôngovskega tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

fálungóngovskega, daj. fálungôngovskemu tudi



fálungóngovskemu, tož. fálungôngovski tudi

farád -a m

fálungóngovski (živostno fálungôngovskega tudi

|merska enota|: Kapacitivnost je sposobnost

fálungóngovskega), mest. pri fálungôngovskem tudi

shranjevanja naboja in se meri v faradih; Če

pri fálungóngovskem, or. s fálungôngovskim tudi s

kondenzator shrani naboj 1 kulon pri napetosti 2

fálungóngovskim; DVOJINA: im. fálungôngovska tudi

volta, je njegova kapaciteta 0,5 farada <0,5 F>; prim.

fálungóngovska, rod. fálungôngovskih tudi

F2

fálungóngovskih, daj. fálungôngovskima tudi

(< Faraday)

fálungóngovskima, tož. fálungôngovska tudi

{O} EDNINA: im. farád, rod. faráda, daj. farádu, tož.

fálungóngovska, mest. pri fálungôngovskih tudi pri

farád, mest. pri farádu, or. s farádom; DVOJINA: im.

fálungóngovskih, or. s fálungôngovskima tudi s

faráda, rod. farádov, daj. farádoma, tož. faráda, mest.

fálungóngovskima; MNOŽINA: im. fálungôngovski

pri farádih, or. s farádoma; MNOŽINA: im. farádi, rod.

tudi fálungóngovski, rod. fálungôngovskih tudi

farádov, daj. farádom, tož. faráde, mest. pri farádih, or.

fálungóngovskih, daj. fálungôngovskim tudi

s farádi

fálungóngovskim, tož. fálungôngovske tudi

STATUS: predlog

fálungóngovske, mest. pri fálungôngovskih tudi pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

fálungóngovskih, or. s fálungôngovskimi tudi s



fálungóngovskimi

Faraday -a [fáradej] m; ime bitja, osebno ime

ženski: EDNINA: im. fálungôngovska tudi

|priimek|; |britanski fizik in kemik|: Enota farad je

fálungóngovska, rod. fálungôngovske tudi

imenovana po angleškem fiziku Michaelu

fálungóngovske, daj. fálungôngovski tudi

Faradayu; Sodobno znanstveno priznanje

fálungóngovski, tož. fálungôngovsko tudi

koloidnega zlata se je začelo šele z Michaelom

fálungóngovsko, mest. pri fálungôngovski tudi pri

Faradayem

fálungóngovski, or. s fálungôngovsko tudi s

{B} Faradayev

fálungóngovsko; DVOJINA: im. fálungôngovski tudi

{O} EDNINA: im. Faraday, rod. Faradaya, daj.

fálungóngovski, rod. fálungôngovskih tudi

Faradayu, tož. Faradaya, mest. pri Faradayu, or. s

fálungóngovskih, daj. fálungôngovskima tudi

Faradayem; DVOJINA: im. Faradaya, rod. Faradayev,

fálungóngovskima, tož. fálungôngovski tudi

daj. Faradayema, tož. Faradaya, mest. pri Faradayih,

fálungóngovski, mest. pri fálungôngovskih tudi pri

or. s Faradayema; MNOŽINA: im. Faradayi, rod.

fálungóngovskih, or. s fálungôngovskima tudi s

Faradayev, daj. Faradayem, tož. Faradaye, mest. pri

fálungóngovskima; MNOŽINA: im. fálungôngovske

Faradayih, or. s Faradayi

tudi fálungóngovske, rod. fálungôngovskih tudi

STATUS: predlog

fálungóngovskih, daj. fálungôngovskim tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

fálungóngovskim, tož. fálungôngovske tudi

samostalnik moškega spola

fálungóngovske, mest. pri fálungôngovskih tudi pri



fálungóngovskih, or. s fálungôngovskimi tudi s

Faradayev -a -o [fáradejev-] prid.

fálungóngovskimi

256

Eno najslavnejših Faradayevih odkritij je povezano daj. Farónikam, tož. Farónike, mest. pri Farónikah, or.

z indukcijo; Faradayev pojav ||magnetooptični

s Farónikami

pojav||: Faradayev pojav vpliva na radijske valove,

STATUS: predlog

ki prečkajo ionosfero; Faradayev zakon ||fizikalni PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

indukcijski zakon||: Faradayev paradoks nakazuje,



da Faradayev zakon očitno ni splošno uporaben;

fasc. okrajš.

Faradayeva kletka ||prostor, v katerem smo varni pred

|fascikel|: Podatek se nahaja v fasc. 922/1

udarom strele||: Skoraj vse hiše so Faradayeve

STATUS: predlog

kletke, saj so zgrajene iz armiranega betona

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

(< Faraday)



{O} moški: EDNINA: im. Faradayev, rod.

Fassbinder -ja [fázbínder] m; ime bitja, osebno ime Faradayevega, daj. Faradayevemu, tož. Faradayev

|priimek|; |nemški režiser, scenarist in igralec|: film (živostno Faradayevega), mest. pri Faradayevem, or. s

Rainerja Wernerja Fassbinderja; Za Fassbinderja je

Faradayevim; DVOJINA: im. Faradayeva, rod.

film predstavljal način, kako z ljudmi vzpostaviti

Faradayevih, daj. Faradayevima, tož. Faradayeva,

razmerje, ki je sicer nemogoče

mest. pri Faradayevih, or. s Faradayevima; MNOŽINA:

{B} Fassbinderjev

im. Faradayevi, rod. Faradayevih, daj. Faradayevim,

{O} EDNINA: im. Fassbinder, rod. Fassbinderja, daj.

tož. Faradayeve, mest. pri Faradayevih, or. s

Fassbinderju, tož. Fassbinderja, mest. pri

Faradayevimi

Fassbinderju, or. s Fassbinderjem; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Faradayeva, rod. Faradayeve, Fassbinderja, rod. Fassbinderjev, daj.

daj. Faradayevi, tož. Faradayevo, mest. pri

Fassbinderjema, tož. Fassbinderja, mest. pri

Faradayevi, or. s Faradayevo; DVOJINA: im.

Fassbinderjih, or. s Fassbinderjema; MNOŽINA: im.

Faradayevi, rod. Faradayevih, daj. Faradayevima, tož.

Fassbinderji, rod. Fassbinderjev, daj. Fassbinderjem,

Faradayevi, mest. pri Faradayevih, or. s

tož. Fassbinderje, mest. pri Fassbinderjih, or. s

Faradayevima; MNOŽINA: im. Faradayeve, rod.

Fassbinderji

Faradayevih, daj. Faradayevim, tož. Faradayeve, mest.

STATUS: predlog

pri Faradayevih, or. s Faradayevimi

P

srednji:

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

EDNINA: im. Faradayevo, rod. Faradayevega,

samostalnik moškega spola

daj. Faradayevemu, tož. Faradayevo, mest. pri

Faradayevem, or. s Faradayevim;



DVOJINA: im.

Faradayevi, rod. Faradayevih, daj. Faradayevima, tož.

Fassbinderjev -a -o [fázbínderjev-] prid.

Faradayevi, mest. pri Faradayevih, or. s

Fassbinderjevo filmsko delo; Fassbinderjeva nagrada

Faradayevima;

||nagrada||: Za Fassbinderjevo nagrado je žirija letos

MNOŽINA: im. Faradayeva, rod.

Faradayevih, daj. Faradayevim, tož. Faradayeva, mest.

izbrala madžarski film

pri Faradayevih, or. s Faradayevimi

(< Fassbinder)

S

{O} moški:

TATUS: predlog

EDNINA: im. Fassbinderjev, rod.

P

Fassbinderjevega, daj. Fassbinderjevemu, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Fassbinderjev (živostno Fassbinderjevega), mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Fassbinderjevem, or. s Fassbinderjevim; DVOJINA:



im. Fassbinderjeva, rod. Fassbinderjevih, daj.

farm. okrajš.

Fassbinderjevima, tož. Fassbinderjeva, mest. pri

|farmacevt; farmacevtka|: v zvezi okrajšav Janez

Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevima; MNOŽINA:

Novak, dipl. farm.; |farmacevtski|: farm. slovar;

im. Fassbinderjevi, rod. Fassbinderjevih, daj.

|farmacija|

Fassbinderjevim, tož. Fassbinderjeve, mest. pri

STATUS: predlog

Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ženski: EDNINA: im. Fassbinderjeva, rod.



Fassbinderjeve, daj. Fassbinderjevi, tož.

Farónika -e ž; ime bitja, živalsko ime

Fassbinderjevo, mest. pri Fassbinderjevi, or. s

|slovensko bajeslovno bitje|: Na pročeljih

Fassbinderjevo; DVOJINA: im. Fassbinderjevi, rod.

slovenskih cerkva pogosto srečamo motiva

Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevima, tož.

mitoloških pralikov: svetega Krištofa in Faronike; v

Fassbinderjevi, mest. pri Fassbinderjevih, or. s

zvezi riba Faronika Pripovedka govori o ribi Faroniki, Fassbinderjevima; MNOŽINA: im. Fassbinderjeve, rod.

ki nosi na svojem hrbtu svet

Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevim, tož.

{B} Faronikin

Fassbinderjeve, mest. pri Fassbinderjevih, or. s

{O} EDNINA: im. Farónika, rod. Farónike, daj.

Fassbinderjevimi

Faróniki, tož. Faróniko, mest. pri Faróniki, or. s

srednji: EDNINA: im. Fassbinderjevo, rod.

Faróniko; DVOJINA: im. Faróniki, rod. Farónik, daj.

Fassbinderjevega, daj. Fassbinderjevemu, tož.

Farónikama, tož. Faróniki, mest. pri Farónikah, or. s

Fassbinderjevo, mest. pri Fassbinderjevem, or. s

Farónikama; MNOŽINA: im. Farónike, rod. Farónik,

Fassbinderjevim; DVOJINA: im. Fassbinderjevi, rod.

257

Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevima, tož.

{O} EDNINA: im. fašístka, rod. fašístke, daj. fašístki, Fassbinderjevi, mest. pri Fassbinderjevih, or. s

tož. fašístko, mest. pri fašístki, or. s fašístko; DVOJINA: Fassbinderjevima; MNOŽINA: im. Fassbinderjeva, rod.

im. fašístki, rod. fašístk, daj. fašístkama, tož. fašístki, Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevim, tož.

mest. pri fašístkah, or. s fašístkama; MNOŽINA: im.

Fassbinderjeva, mest. pri Fassbinderjevih, or. s

fašístke, rod. fašístk, daj. fašístkam, tož. fašístke, mest.

Fassbinderjevimi

pri fašístkah, or. s fašístkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki





fašízem -zma m

fašíst -a m

|politična ureditev, ki temelji na diktaturi in

|privrženec fašizma|: Označili so ga za fašista;

nestrpnosti|: italijanski, nemški fašizem; Blizu

napad tržaških fašistov

Podbrda je v času fašizma tekla rapalska meja med

{B} fašistov

Italijo in Jugoslavijo

{O} EDNINA: im. fašíst, rod. fašísta, daj. fašístu, tož.

{O} EDNINA: im. fašízem, rod. fašízma, daj. fašízmu,

fašísta, mest. pri fašístu, or. s fašístom; DVOJINA: im.

tož. fašízem, mest. pri fašízmu, or. s fašízmom;

fašísta, rod. fašístov, daj. fašístoma, tož. fašísta, mest.

DVOJINA: im. fašízma, rod. fašízmov, daj. fašízmoma,

pri fašístih, or. s fašístoma; MNOŽINA: im. fašísti, rod.

tož. fašízma, mest. pri fašízmih, or. s fašízmoma;

fašístov, daj. fašístom, tož. fašíste, mest. pri fašístih, MNOŽINA: im. fašízmi, rod. fašízmov, daj. fašízmom,

or. s fašísti

tož. fašízme, mest. pri fašízmih, or. s fašízmi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja





fašístičen -čna -o prid.

Fátah -a m; stvarno ime

fašističen državni aparat; v stalni besedni zvezi kot vrstni

|palestinska vojaška in politična organizacija|: Šest

pridevnik italijanski fašistični diktator Mussolini;

let po ustanovitvi Fataha je nastala Palestinska

fašistična Italija; fašistično taborišče Gonars

osvobodilna organizacija; spopadi med Hamasom

(< fašíst)

in Fatahom

{O} moški: EDNINA: im. fašístičen, rod. fašístičnega,

{B} Fatahov

daj. fašístičnemu, tož. fašístičen (živostno

{O} EDNINA: im. Fátah, rod. Fátaha, daj. Fátahu, tož.

fašístičnega), mest. pri fašístičnem, or. s fašístičnim; Fátah, mest. pri Fátahu, or. s Fátahom; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. fašístična, rod. fašístičnih, daj.

Fátaha, rod. Fátahov, daj. Fátahoma, tož. Fátaha, mest.

fašístičnima, tož. fašístična, mest. pri fašístičnih, or. s pri Fátahih, or. s Fátahoma; MNOŽINA: im. Fátahi, rod.

fašístičnima; MNOŽINA: im. fašístični, rod. fašístičnih, Fátahov, daj. Fátahom, tož. Fátahe, mest. pri Fátahih,

daj. fašístičnim, tož. fašístične, mest. pri fašístičnih, or.

or. s Fátahi

s fašístičnimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. fašístična, rod. fašístične, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

fašístični, tož. fašístično, mest. pri fašístični, or. s fašístično; DVOJINA: im. fašístični, rod. fašístičnih,

fátahovec -vca m

daj. fašístičnima, tož. fašístični, mest. pri fašístičnih,

|pripadnik Fataha|: akcija fatahovcev v Gazi

or. s fašístičnima; MNOŽINA: im. fašístične, rod.

(< Fátah)

fašístičnih, daj. fašístičnim, tož. fašístične, mest. pri

{B} fatahovčev

fašístičnih, or. s fašístičnimi

{O} EDNINA: im. fátahovec, rod. fátahovca, daj.

srednji: EDNINA: im. fašístično, rod. fašístičnega, daj.

fátahovcu, tož. fátahovca, mest. pri fátahovcu, or. s

fašístičnemu, tož. fašístično, mest. pri fašístičnem, or.

fátahovcem; DVOJINA: im. fátahovca, rod. fátahovcev,

s fašístičnim; DVOJINA: im. fašístični, rod. fašístičnih, daj. fátahovcema, tož. fátahovca, mest. pri fátahovcih, daj. fašístičnima, tož. fašístični, mest. pri fašístičnih, or. s fátahovcema; MNOŽINA: im. fátahovci, rod.

or. s fašístičnima; MNOŽINA: im. fašístična, rod.

fátahovcev, daj. fátahovcem, tož. fátahovce, mest. pri

fašístičnih, daj. fašístičnim, tož. fašístična, mest. pri fátahovcih, or. s fátahovci

fašístičnih, or. s fašístičnimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





fátahovka -e ž

fašístka -e ž

|pripadnica Fataha|

|privrženka fašizma|: Kot zagreta fašistka je iz

(< Fátah)

gumbov naredila Dučejev portret

{B} fatahovkin

(< fašíst)

{O} EDNINA: im. fátahovka, rod. fátahovke, daj.

{B} fašistkin

fátahovki, tož. fátahovko, mest. pri fátahovki, or. s

258

fátahovko; DVOJINA: im. fátahovki, rod. fátahovk, daj.

{O} EDNINA: im. fatalístka, rod. fatalístke, daj.

fátahovkama, tož. fátahovki, mest. pri fátahovkah, or.

fatalístki, tož. fatalístko, mest. pri fatalístki, or. s s fátahovkama; MNOŽINA: im. fátahovke, rod.

fatalístko; DVOJINA: im. fatalístki, rod. fatalístk, daj.

fátahovk, daj. fátahovkam, tož. fátahovke, mest. pri

fatalístkama, tož. fatalístki, mest. pri fatalístkah, or. s fátahovkah, or. s fátahovkami

fatalístkama; MNOŽINA: im. fatalístke, rod. fatalístk,

STATUS: predlog

daj. fatalístkam, tož. fatalístke, mest. pri fatalístkah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

s fatalístkami



STATUS: predlog

fatalíst -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|privrženec fatalizma|: Zaigral je melanholičnega



fatalista; Nekdaj so fataliste imenovali usodovci

fatalízem -zma m

{B} fatalistov

|prepričanje o neizbežnosti usode|: Njegovo glasbo

{O} EDNINA: im. fatalíst, rod. fatalísta, daj. fatalístu, preveva fatalizem; Zaradi naravne nesreče so

tož. fatalísta, mest. pri fatalístu, or. s fatalístom;

podlegli občutkom fatalizma in pesimizma

DVOJINA: im. fatalísta, rod. fatalístov, daj. fatalístoma,

{O} EDNINA: im. fatalízem, rod. fatalízma, daj.

tož. fatalísta, mest. pri fatalístih, or. s fatalístoma; fatalízmu, tož. fatalízem, mest. pri fatalízmu, or. s

MNOŽINA: im. fatalísti, rod. fatalístov, daj. fatalístom, fatalízmom; DVOJINA: im. fatalízma, rod. fatalízmov,

tož. fatalíste, mest. pri fatalístih, or. s fatalísti

daj. fatalízmoma, tož. fatalízma, mest. pri fatalízmih, STATUS: predlog

or. s fatalízmoma; MNOŽINA: im. fatalízmi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

fatalízmov, daj. fatalízmom, tož. fatalízme, mest. pri



fatalízmih, or. s fatalízmi

fatalístičen -čna -o prid.

STATUS: predlog

Pravijo, da je bil Humboldtov odnos do znanosti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

zelo fatalističen; Njegove pesmi so polne



fatalistične mrakobnosti

fatálka -e ž

(< fatalíst)

|usodna ženska|: V filmu je igrala vlogo fatalke;

{O} moški: EDNINA: im. fatalístičen, rod.

fatalka (leta) ||naziv||: Med kandidatkami za fatalko fatalístičnega, daj. fatalístičnemu, tož. fatalístičen

leta najdemo tudi dve manekenki

(živostno fatalístičnega), mest. pri fatalístičnem, or. s

{B} fatalkin

fatalístičnim; DVOJINA: im. fatalístična, rod.

{O} EDNINA: im. fatálka, rod. fatálke, daj. fatálki, tož.

fatalístičnih, daj. fatalístičnima, tož. fatalístična, mest.

fatálko, mest. pri fatálki, or. s fatálko; DVOJINA: im.

pri fatalístičnih, or. s fatalístičnima; MNOŽINA: im.

fatálki, rod. fatálk, daj. fatálkama, tož. fatálki, mest. pri fatalístični, rod. fatalístičnih, daj. fatalístičnim, tož.

fatálkah, or. s fatálkama; MNOŽINA: im. fatálke, rod.

fatalístične, mest. pri fatalístičnih, or. s fatalístičnimi fatálk, daj. fatálkam, tož. fatálke, mest. pri fatálkah, or.

ženski: EDNINA: im. fatalístična, rod. fatalístične, daj.

s fatálkami

fatalístični, tož. fatalístično, mest. pri fatalístični, or. s STATUS: predlog

fatalístično; DVOJINA: im. fatalístični, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

fatalístičnih, daj. fatalístičnima, tož. fatalístični, mest.

odlikovanj, častnih nazivov

pri fatalístičnih, or. s fatalístičnima; MNOŽINA: im.



fatalístične, rod. fatalístičnih, daj. fatalístičnim, tož.

fávn -a m

fatalístične, mest. pri fatalístičnih, or. s fatalístičnimi

|bajeslovno bitje, gozdni demon|: Uprizorili so

srednji: EDNINA: im. fatalístično, rod. fatalístičnega, zgodbo o favnu, ki poželjivo zasleduje nimfe; rogati

daj. fatalístičnemu, tož. fatalístično, mest. pri

favni; |pohotnež|: Staremu favnu je speljal zalo

fatalístičnem, or. s fatalístičnim; DVOJINA: im.

mlado damo

fatalístični, rod. fatalístičnih, daj. fatalístičnima, tož.

{B} favnov

fatalístični, mest. pri fatalístičnih, or. s fatalístičnima;

{O} EDNINA: im. fávn, rod. fávna, daj. fávnu, tož.

MNOŽINA: im. fatalístična, rod. fatalístičnih, daj.

fávna, mest. pri fávnu, or. s fávnom; DVOJINA: im.

fatalístičnim, tož. fatalístična, mest. pri fatalístičnih, fávna, rod. fávnov, daj. fávnoma, tož. fávna, mest. pri or. s fatalístičnimi

fávnih, or. s fávnoma; MNOŽINA: im. fávni, rod.

STATUS: predlog

fávnov, daj. fávnom, tož. fávne, mest. pri fávnih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

fávni



STATUS: predlog

fatalístka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

|privrženka fatalizma|: Kot prepričana fatalistka

nadnaravnih, domišljijskih bitij

verjame, da nima vpliva na življenje



(< fatalíst)

Fávn -a m; ime bitja, religijsko ime

{B} fatalistkin

|rimski bog plodnosti|: V muzeju hranijo bronasto

glavo Favna

259

{B} Favnov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} EDNINA: im. Fávn in Fávnus, rod. Fávna, daj.



Fávnu, tož. Fávna, mest. pri Fávnu, or. s Fávnom;

feb. okrajš.

DVOJINA: im. Fávna, rod. Fávnov, daj. Fávnoma, tož.

|februar|: v datumu V Kranju, 18. feb. 2013; prim.

Fávna, mest. pri Fávnih, or. s Fávnoma; MNOŽINA: im.

febr.

Fávni, rod. Fávnov, daj. Fávnom, tož. Fávne, mest. pri

STATUS: predlog

Fávnih, or. s Fávni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

febr. okrajš.

rimska imena

|februar|: v datumu V Ljubljani, 29. feb. 2012; prim.



feb.

fávna -e ž

STATUS: predlog

|živalstvo|: ptičja favna; arheološka analiza

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

sedimentov in favne; Zaradi hidroelektrarne so



nastale številne spremembe na flori in favni ob jezu;

fébruar -ja m

prim. Fávna

|mesec v letu|: Tečaj bodo pripravili februarja;

{B} favnin

Pohod so organizirali zadnjo nedeljo v februarju; pri

{O} EDNINA: im. fávna, rod. fávne, daj. fávni, tož.

navajanju datuma Čistilna akcija bo v soboto, 24.

fávno, mest. pri fávni, or. s fávno; DVOJINA: im. fávni, februarja, ob 10. uri

rod. fávn, daj. fávnama, tož. fávni, mest. pri fávnah, or.

{O} EDNINA: im. fébruar, rod. fébruarja, daj.

s fávnama; MNOŽINA: im. fávne, rod. fávn, daj.

fébruarju, tož. fébruar, mest. pri fébruarju, or. s

fávnam, tož. fávne, mest. pri fávnah, or. s fávnami

fébruarjem; DVOJINA: im. fébruarja, rod. fébruarjev,

STATUS: predlog

daj. fébruarjema, tož. fébruarja, mest. pri fébruarjih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

or. s fébruarjema; MNOŽINA: im. fébruarji, rod.



fébruarjev, daj. fébruarjem, tož. fébruarje, mest. pri

Fávna -e ž; ime bitja, religijsko ime

fébruarjih, or. s fébruarji

|rimska boginja polja in gozda|: skulptura Favne

STATUS: predlog

{B} Favnin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

{O} EDNINA: im. Fávna, rod. Fávne, daj. Fávni, tož.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Fávno, mest. pri Fávni, or. s Fávno; DVOJINA: im.



Fávni, rod. Fávn, daj. Fávnama, tož. Fávni, mest. pri

Fédra -e ž; ime bitja, osebno ime

Fávnah, or. s Fávnama; MNOŽINA: im. Fávne, rod.

|grška bajeslovna oseba|: Tragedija o Fedri govori o

Fávn, daj. Fávnam, tož. Fávne, mest. pri Fávnah, or. s

ljubezni do pastorka

Fávnami

{B} Fedrin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Fédra, rod. Fédre, daj. Fédri, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Fédro, mest. pri Fédri, or. s Fédro; DVOJINA: im.



Fédri, rod. Féder, daj. Fédrama, tož. Fédri, mest. pri

Fávnus -na ž; ime bitja, religijsko ime

Fédrah, or. s Fédrama; MNOŽINA: im. Fédre, rod.

|rimski bog plodnosti|; gl. Fávn

Féder, daj. Fédram, tož. Fédre, mest. pri Fédrah, or. s STATUS: predlog

Fédrami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

fax okrajš.



|telefax; telefaks|; gl. faks

Fehling -a [féling-] m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |nemški kemik|: Od leta 1859 je bil

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Fehling član Bavarske akademije znanosti; za



rojstnim imenom s predimkom odkritje Hermanna von

fco. okrajš.

Fehlinga

|franko|: Navedene cene so neto fco.

{B} Fehlingov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Fehling, rod. Fehlinga, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Fehlingu, tož. Fehlinga, mest. pri Fehlingu, or. s



Fehlingom; DVOJINA: im. Fehlinga, rod. Fehlingov,

Fe -- [fə̀é tudi fəé in èfé tudi efé] m; simbol

daj. Fehlingoma, tož. Fehlinga, mest. pri Fehlingih, or.

|železo|: Simbol za kemijski element železo je Fe;

s Fehlingoma; MNOŽINA: im. Fehlingi, rod.

|železov|:

Fehlingov,

v kemijski formuli železov sulfat (FeSO

daj. Fehlingom, tož. Fehlinge, mest. pri

4)

S

Fehlingih, or. s Fehlingi

TATUS: predlog

260

STATUS: predlog

|bajeslovna žival, ptič|: Vstal je iz pepela kot (ptič) PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

feniks; S feniksom je povezan mit o nastanku

priimki s predimki

Egipta



{B} feniksov

Fehlingov -a -o [félingov-]

{O}

prid.

EDNINA: im. féniks, rod. féniksa, daj. féniksu, tož.

Fehlingovo zgodnje delo vključuje raziskave

féniksa, mest. pri féniksu, or. s féniksom; DVOJINA:

jantarne kisline; Fehlingov reagent ||kemijska snov, im. féniksa, rod. féniksov, daj. féniksoma, tož. féniksa, reagent||: S Fehlingovim reagentom dokazujemo

mest. pri féniksih, or. s féniksoma; MNOŽINA: im.

prisotnost aldoze in ketoze; Fehlingov reagent se

féniksa, rod. féniksov, daj. féniksom, tož. fénikse,

pripravlja z mešanjem dveh raztopin, ki ju

mest. pri féniksih, or. s féniksi

imenujemo Fehlingova raztopina A in Fehlingova

STATUS: predlog

raztopina B; Fehlingov test ||kemijski preizkus||: PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Mravljinčna kislina daje pri Fehlingovem testu

nadnaravnih, domišljijskih bitij

pozitiven rezultat



(< Fehling)

Fêrdinand Romúnski -a -ega m; ime bitja, osebno

{O} moški: EDNINA: im. Fehlingov, rod.

ime

Fehlingovega, daj. Fehlingovemu, tož. Fehlingov

|romunski kralj|: Leta 1922 je bil Ferdinand

(živostno Fehlingovega), mest. pri Fehlingovem, or. s

Romunski okronan za kralja Velike Romunije

Fehlingovim; DVOJINA: im. Fehlingova, rod.

{O} EDNINA: im. Fêrdinand Romúnski, rod.

Fehlingovih, daj. Fehlingovima, tož. Fehlingova,

Fêrdinanda Romúnskega, daj. Fêrdinandu

mest. pri Fehlingovih, or. s Fehlingovima; MNOŽINA:

Romúnskemu, tož. Fêrdinanda Romúnskega, mest.

im. Fehlingovi, rod. Fehlingovih, daj. Fehlingovim,

pri Fêrdinandu Romúnskem, or. s Fêrdinandom

tož. Fehlingove, mest. pri Fehlingovih, or. s

Romúnskim

Fehlingovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Fehlingova, rod. Fehlingove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Fehlingovi, tož. Fehlingovo, mest. pri Fehlingovi, or.

imenu

s Fehlingovo; DVOJINA: im. Fehlingovi, rod.



Fehlingovih, daj. Fehlingovima, tož. Fehlingovi, mest.

fetišízem -zma m

pri Fehlingovih, or. s Fehlingovima; MNOŽINA: im.

|vera v fetiše in njihovo čaščenje|: Religija grških

Fehlingove, rod. Fehlingovih, daj. Fehlingovim, tož.

prednikov kaže močne vplive fetišizma in

Fehlingove, mest. pri Fehlingovih, or. s

animizma

Fehlingovimi

{O} EDNINA: im. fetišízem, rod. fetišízma, daj.

srednji: EDNINA: im. Fehlingovo, rod. Fehlingovega, fetišízmu, tož. fetišízem, mest. pri fetišízmu, or. s

daj. Fehlingovemu, tož. Fehlingovo, mest. pri

fetišízmom; DVOJINA: im. fetišízma, rod. fetišízmov,

Fehlingovem, or. s Fehlingovim; DVOJINA: im.

daj. fetišízmoma, tož. fetišízma, mest. pri fetišízmih, Fehlingovi, rod. Fehlingovih, daj. Fehlingovima, tož.

or. s fetišízmoma; MNOŽINA: im. fetišízmi, rod.

Fehlingovi, mest. pri Fehlingovih, or. s

fetišízmov, daj. fetišízmom, tož. fetišízme, mest. pri

Fehlingovima; MNOŽINA: im. Fehlingova, rod.

fetišízmih, or. s fetišízmi

Fehlingovih, daj. Fehlingovim, tož. Fehlingova, mest.

STATUS: predlog

pri Fehlingovih, or. s Fehlingovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Feuerbach -a [fôjerbah] m; ime bitja, osebno ime

-ov/-ev ali -in v SBZ

|priimek|; |nemški filozof|: naturalistični humanizem



Ludwiga Feuerbacha; Marxova tretja teza o

femme fatale -- [fám fatál] ž

Feuerbachu pravi, da mora vzgojitelj sam biti

|usodna ženska|: Postala je prava femme fatale;

vzgojen; prim. feuerbachovec

|naziv|: izbor femme fatale; Razglasili so slovensko

{B} Feuerbachov

femme fatale

{O} EDNINA: im. Feuerbach, rod. Feuerbacha, daj.

{O} EDNINA: im. femme fatale, rod. femme fatale, daj.

Feuerbachu, tož. Feuerbacha, mest. pri Feuerbachu,

femme fatale, tož. femme fatale, mest. pri femme

or. s Feuerbachom; DVOJINA: im. Feuerbacha, rod.

fatale, or. s femme fatale

Feuerbachov, daj. Feuerbachoma, tož. Feuerbacha,

STATUS: predlog

mest. pri Feuerbachih, or. s Feuerbachoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

MNOŽINA: im. Feuerbachi, rod. Feuerbachov, daj.

odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik ženskega

Feuerbachom, tož. Feuerbache, mest. pri

spola

Feuerbachih, or. s Feuerbachi



STATUS: predlog

féniks -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



261

Feuerbachov -a -o [fôjerbahov-] prid.

{O} EDNINA: im. feuerbachovka, rod. feuerbachovke,

Feuerbachov ateizem

daj. feuerbachovki, tož. feuerbachovko, mest. pri

(< Feuerbach)

feuerbachovki, or. s feuerbachovko; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Feuerbachov, rod.

feuerbachovki, rod. feuerbachovk, daj.

Feuerbachovega, daj. Feuerbachovemu, tož.

feuerbachovkama, tož. feuerbachovki, mest. pri

Feuerbachov (živostno Feuerbachovega), mest. pri

feuerbachovkah, or. s feuerbachovkama; MNOŽINA:

Feuerbachovem, or. s Feuerbachovim; DVOJINA: im.

im. feuerbachovke, rod. feuerbachovk, daj.

Feuerbachova, rod. Feuerbachovih, daj.

feuerbachovkam, tož. feuerbachovke, mest. pri

Feuerbachovima, tož. Feuerbachova, mest. pri

feuerbachovkah, or. s feuerbachovkami

Feuerbachovih, or. s Feuerbachovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Feuerbachovi, rod. Feuerbachovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Feuerbachovim, tož. Feuerbachove, mest. pri



Feuerbachovih, or. s Feuerbachovimi

feuerbachovski -a -o [fôjerbahou̯ski] prid.

ženski: EDNINA: im. Feuerbachova, rod.

feuerbachovska razlaga vere

Feuerbachove, daj. Feuerbachovi, tož. Feuerbachovo,

(< Feuerbach)

mest. pri Feuerbachovi, or. s Feuerbachovo; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. feuerbachovski, rod.

im. Feuerbachovi, rod. Feuerbachovih, daj.

feuerbachovskega, daj. feuerbachovskemu, tož.

Feuerbachovima, tož. Feuerbachovi, mest. pri

feuerbachovski (živostno feuerbachovskega), mest. pri

Feuerbachovih, or. s Feuerbachovima; MNOŽINA: im.

feuerbachovskem, or. s feuerbachovskim; DVOJINA:

Feuerbachove, rod. Feuerbachovih, daj.

im. feuerbachovska, rod. feuerbachovskih, daj.

Feuerbachovim, tož. Feuerbachove, mest. pri

feuerbachovskima, tož. feuerbachovska, mest. pri

Feuerbachovih, or. s Feuerbachovimi

feuerbachovskih, or. s feuerbachovskima; MNOŽINA:

srednji: EDNINA: im. Feuerbachovo, rod.

im. feuerbachovski, rod. feuerbachovskih, daj.

Feuerbachovega, daj. Feuerbachovemu, tož.

feuerbachovskim, tož. feuerbachovske, mest. pri

Feuerbachovo, mest. pri Feuerbachovem, or. s

feuerbachovskih, or. s feuerbachovskimi

Feuerbachovim; DVOJINA: im. Feuerbachovi, rod.

ženski: EDNINA: im. feuerbachovska, rod.

Feuerbachovih, daj. Feuerbachovima, tož.

feuerbachovske, daj. feuerbachovski, tož.

Feuerbachovi, mest. pri Feuerbachovih, or. s

feuerbachovsko, mest. pri feuerbachovski, or. s

Feuerbachovima; MNOŽINA: im. Feuerbachova, rod.

feuerbachovsko; DVOJINA: im. feuerbachovski, rod.

Feuerbachovih, daj. Feuerbachovim, tož.

feuerbachovskih, daj. feuerbachovskima, tož.

Feuerbachova, mest. pri Feuerbachovih, or. s

feuerbachovski, mest. pri feuerbachovskih, or. s

Feuerbachovimi

feuerbachovskima; MNOŽINA: im. feuerbachovske,

STATUS: predlog

rod. feuerbachovskih, daj. feuerbachovskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

feuerbachovske, mest. pri feuerbachovskih, or. s



feuerbachovskimi

feuerbachovec -vca [fôjerbahovəc] m

srednji: EDNINA: im. feuerbachovsko, rod.

|privrženec Feuerbachove filozofske smeri|: Pri

feuerbachovskega, daj. feuerbachovskemu, tož.

Marxu srečamo tudi misli iz obdobja, ko je bil

feuerbachovsko, mest. pri feuerbachovskem, or. s

heglovec in feuerbachovec

feuerbachovskim; DVOJINA: im. feuerbachovski, rod.

(< Feuerbach)

feuerbachovskih, daj. feuerbachovskima, tož.

{B} feuerbachovčev

feuerbachovski, mest. pri feuerbachovskih, or. s

{O} EDNINA: im. feuerbachovec, rod. feuerbachovca,

feuerbachovskima; MNOŽINA: im. feuerbachovska,

daj. feuerbachovcu, tož. feuerbachovca, mest. pri

rod. feuerbachovskih, daj. feuerbachovskim, tož.

feuerbachovcu, or. s feuerbachovcem; DVOJINA: im.

feuerbachovska, mest. pri feuerbachovskih, or. s

feuerbachovca, rod. feuerbachovcev, daj.

feuerbachovskimi

feuerbachovcema, tož. feuerbachovca, mest. pri

STATUS: predlog

feuerbachovcih, or. s feuerbachovcema; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

im. feuerbachovci, rod. feuerbachovcev, daj.



feuerbachovcem, tož. feuerbachovce, mest. pri

ff -- [fə̀fə̀ tudi fəfə̀ in èfèf tudi efèf] prisl.; simbol feuerbachovcih, or. s feuerbachovci

|oznaka na notah fortissimo: zelo glasno|

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





feuerbachovka -e [fôjerbahou̯ka] ž

fí -ja m

|privrženka Feuerbachove filozofske smeri|

|grška črka φ|: Premer označi s fijem; kot prilastek, v (< Feuerbach)

imenovalniku črka fi

{B} feuerbachovkin

{O} EDNINA: im. fí, rod. fíja, daj. fíju, tož. fí, mest. pri fíju, or. s fíjem; DVOJINA: im. fíja, rod. fíjev, daj.

262

fíjema, tož. fíji, mest. pri fíjih, or. s fíjema; MNOŽINA: Fibonaccijevih, daj. Fibonaccijevima, tož.

im. fíji, rod. fíjev, daj. fíjem, tož. fíje, mest. pri fíjih, or.

Fibonaccijevi, mest. pri Fibonaccijevih, or. s

s fíji

Fibonaccijevima; MNOŽINA: im. Fibonaccijeva, rod.

STATUS: predlog

Fibonaccijevih, daj. Fibonaccijevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

Fibonaccijeva, mest. pri Fibonaccijevih, or. s



Fibonaccijevimi

Fibonacci -ja [fibonáči] m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|priimek|; |italijanski matematik|: Dela Leonarda

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Pisana Fibonaccija iz razvedrilne matematike so

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

postala klasični umski izzivi zgodnjega 13. stoletja;



Viri navajajo, da si je Friderik II. redno dopisoval z

Fídži -ja m; zemljepisno ime

Leonardom Fibonaccijem

|dolgo ime Republika Fidžijski otoki|; |država|: Ob

{B} Fibonaccijev

vračanju s Fidžija sta obiskala še Samoo; Polovica

{O} EDNINA: im. Fibonacci, rod. Fibonaccija, daj.

prebivalcev na Fidžiju je Indijcev

Fibonacciju, tož. Fibonaccija, mest. pri Fibonacciju,

Kje? na Fidžiju

or. s Fibonaccijem; DVOJINA: im. Fibonaccija, rod.

Od kod? s Fidžija

Fibonaccijev, daj. Fibonaccijema, tož. Fibonaccija,

Kam? na Fidži

mest. pri Fibonaccijih, or. s Fibonaccijema;

{B} Fidžijec, Fidžijka; Fidžijčev, Fidžijkin;

MNOŽINA: im. Fibonacciji, rod. Fibonaccijev, daj.

fidžijski

Fibonaccijem, tož. Fibonaccije, mest. pri

{O} EDNINA: im. Fídži, rod. Fídžija, daj. Fídžiju, tož.

Fibonaccijih, or. s Fibonacciji

Fídži, mest. pri Fídžiju, or. s Fídžijem

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

samostalnik moškega spola

moškega spola





Fibonaccijev -a -o [fibonáčijev-] prid.

Fídžijčev -a -o prid.

Fibonaccijeva uganka z zajci; Fibonaccijevo število

Roman opisuje Fidžijčev strah pred naraščanjem

||število v Fibonaccijevem zaporedju||:

voda

Fibonaccijeva števila je uporabil Dan Brown v svoji

(< Fídžijec)

knjigi »Da Vincijeva šifra«; Fibonaccijevo zaporedje

{O} moški: EDNINA: im. Fídžijčev, rod. Fídžijčevega,

||matematično zaporedje, pri katerem je naslednji

daj. Fídžijčevemu, tož. Fídžijčev (živostno

člen vsota zadnjih dveh členov||: Muzikologi so

Fídžijčevega), mest. pri Fídžijčevem, or. s

Fibonaccijevo zaporedje in zlati rez odkrili pri

Fídžijčevim; DVOJINA: im. Fídžijčeva, rod.

Debussyju, Bartóku in Satieju

Fídžijčevih, daj. Fídžijčevima, tož. Fídžijčeva, mest.

(< Fibonacci)

pri Fídžijčevih, or. s Fídžijčevima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Fibonaccijev, rod.

Fídžijčevi, rod. Fídžijčevih, daj. Fídžijčevim, tož.

Fibonaccijevega, daj. Fibonaccijevemu, tož.

Fídžijčeve, mest. pri Fídžijčevih, or. s Fídžijčevimi

Fibonaccijev (živostno Fibonaccijevega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. Fídžijčeva, rod. Fídžijčeve, daj.

Fibonaccijevem, or. s Fibonaccijevim; DVOJINA: im.

Fídžijčevi, tož. Fídžijčevo, mest. pri Fídžijčevi, or. s Fibonaccijeva, rod. Fibonaccijevih, daj.

Fídžijčevo; DVOJINA: im. Fídžijčevi, rod. Fídžijčevih,

Fibonaccijevima, tož. Fibonaccijeva, mest. pri

daj. Fídžijčevima, tož. Fídžijčevi, mest. pri

Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevima; MNOŽINA: im.

Fídžijčevih, or. s Fídžijčevima; MNOŽINA: im.

Fibonaccijevi, rod. Fibonaccijevih, daj.

Fídžijčeve, rod. Fídžijčevih, daj. Fídžijčevim, tož.

Fibonaccijevim, tož. Fibonaccijeve, mest. pri

Fídžijčeve, mest. pri Fídžijčevih, or. s Fídžijčevimi

Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevimi

srednji: EDNINA: im. Fídžijčevo, rod. Fídžijčevega, ženski: EDNINA: im. Fibonaccijeva, rod.

daj. Fídžijčevemu, tož. Fídžijčevo, mest. pri

Fibonaccijeve, daj. Fibonaccijevi, tož. Fibonaccijevo,

Fídžijčevem, or. s Fídžijčevim; DVOJINA: im.

mest. pri Fibonaccijevi, or. s Fibonaccijevo; DVOJINA:

Fídžijčevi, rod. Fídžijčevih, daj. Fídžijčevima, tož.

im. Fibonaccijevi, rod. Fibonaccijevih, daj.

Fídžijčevi, mest. pri Fídžijčevih, or. s Fídžijčevima;

Fibonaccijevima, tož. Fibonaccijevi, mest. pri

MNOŽINA: im. Fídžijčeva, rod. Fídžijčevih, daj.

Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevima; MNOŽINA: im.

Fídžijčevim, tož. Fídžijčeva, mest. pri Fídžijčevih, or.

Fibonaccijeve, rod. Fibonaccijevih, daj.

s Fídžijčevimi

Fibonaccijevim, tož. Fibonaccijeve, mest. pri

STATUS: predlog

Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. Fibonaccijevo, rod.



Fibonaccijevega, daj. Fibonaccijevemu, tož.

Fídžijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Fibonaccijevo, mest. pri Fibonaccijevem, or. s

S pridelavo sladkornega trsa so se ukvarjali

Fibonaccijevim; DVOJINA: im. Fibonaccijevi, rod.

predvsem Fidžijci indijskega rodu; Prvi

263

protestantski misijonarji so spreobrnili Fidžijce v

|figurativno|: Evin kostum, fig. golota

kristjane

STATUS: predlog

(< Fídži)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} Fidžijčev



{O} EDNINA: im. Fídžijec, rod. Fídžijca, daj. Fídžijcu, Fílip -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Fídžijca, mest. pri Fídžijcu, or. s Fídžijcem;

|moško ime|: nemški plemiči iz družine princa

DVOJINA: im. Fídžijca, rod. Fídžijcev, daj. Fídžijcema, Filipa; |svetopisemska oseba|: Po izročilu je bil Filip tož. Fídžijca, mest. pri Fídžijcih, or. s Fídžijcema;

križan, zato na upodobitvah v roki vedno drži križ; v

MNOŽINA: im. Fídžijci, rod. Fídžijcev, daj. Fídžijcem,

zvezi apostol Filip Apostol Filip goduje 3. maja tož. Fídžijce, mest. pri Fídžijcih, or. s Fídžijci

{B} Filipov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Fílip, rod. Fílipa, daj. Fílipu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Fílipa, mest. pri Fílipu, or. s Fílipom; DVOJINA: im.

samostalnik moškega spola

Fílipa, rod. Fílipov, daj. Fílipoma, tož. Fílipa, mest. pri Fílipih, or. s Fílipoma; MNOŽINA: im. Fílipi, rod.

Fídžijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Fílipov, daj. Fílipom, tož. Fílipe, mest. pri Fílipih, or. s Ustavila mi je prijazna Fidžijka, ki me je zapeljala

Fílipi

vse do prestolnice

STATUS: predlog

(< Fídži)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{B} Fidžijkin

moška); religijska imena

{O} EDNINA: im. Fídžijka, rod. Fídžijke, daj. Fídžijki, tož. Fídžijko, mest. pri Fídžijki, or. s Fídžijko;

Filip Hessenski -a -ega [fílip hésənski] m; ime bitja, DVOJINA: im. Fídžijki, rod. Fídžijk, daj. Fídžijkama,

osebno ime

tož. Fídžijki, mest. pri Fídžijkah, or. s Fídžijkama;

|nemški grof|: Filipu Hessenskemu so dali vzdevek

MNOŽINA: im. Fídžijke, rod. Fídžijk, daj. Fídžijkam,

Velikodušni

tož. Fídžijke, mest. pri Fídžijkah, or. s Fídžijkami

{O} EDNINA: im. Filip Hessenski, rod. Filipa

STATUS: predlog

Hessenskega, daj. Filipu Hessenskemu, tož. Filipa

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Hessenskega, mest. pri Filipu Hessenskem, or. s



Filipom Hessenskim

fídžijski -a -o prid.

STATUS: predlog

fotografija fidžijskega otoka; Po stari ustavi bi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem moralo biti v parlamentu enako število fidžijskih

imenu

staroselcev in pripadnikov indijske manjšine



(< Fídži)

Filípič -a m; ime bitja, osebno ime

{O} moški: EDNINA: im. fídžijski, rod. fídžijskega,

|priimek|: Glazerjevo nagrado so podelili Francetu

daj. fídžijskemu, tož. fídžijski (živostno fídžijskega), Filipiču; S Filipičem sta pridobila sredstva za novi

mest. pri fídžijskem, or. s fídžijskim; DVOJINA: im.

projekt

fídžijska, rod. fídžijskih, daj. fídžijskima, tož.

{B} Filipičev

fídžijska, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskima;

{O} EDNINA: im. Filípič, rod. Filípiča, daj. Filípiču,

MNOŽINA: im. fídžijski, rod. fídžijskih, daj. fídžijskim, tož. Filípiča, mest. pri Filípiču, or. s Filípičem;

tož. fídžijske, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskimi DVOJINA: im. Filípiča, rod. Filípičev, daj. Filípičema, ženski: EDNINA: im. fídžijska, rod. fídžijske, daj.

tož. Filípiča, mest. pri Filípičih, or. s Filípičema;

fídžijski, tož. fídžijsko, mest. pri fídžijski, or. s

MNOŽINA: im. Filípiči, rod. Filípičev, daj. Filípičem,

fídžijsko; DVOJINA: im. fídžijski, rod. fídžijskih, daj.

tož. Filípiče, mest. pri Filípičih, or. s Filípiči

fídžijskima, tož. fídžijski, mest. pri fídžijskih, or. s STATUS: predlog

fídžijskima; MNOŽINA: im. fídžijske, rod. fídžijskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

daj. fídžijskim, tož. fídžijske, mest. pri fídžijskih, or. s samostalnik moškega spola

fídžijskimi

srednji:



EDNINA: im. fídžijsko, rod. fídžijskega, daj.

fídžijskemu,

Filípičev -a -o prid.

tož. fídžijsko, mest. pri fídžijskem, or. s

fídžijskim;

Sodeluje s Filipičevim sinom

DVOJINA: im. fídžijski, rod. fídžijskih, daj.

fídžijskima,

(< Filípič)

tož. fídžijski, mest. pri fídžijskih, or. s

fídžijskima;

{O} moški: EDNINA: im. Filípičev, rod. Filípičevega, MNOŽINA: im. fídžijska, rod. fídžijskih,

daj. Filípičevemu, tož. Filípičev (živostno

daj. fídžijskim, tož. fídžijska, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskimi

Filípičevega), mest. pri Filípičevem, or. s

S

Filípičevim; DVOJINA: im. Filípičeva, rod. Filípičevih, TATUS: predlog

daj. Filípičevima, tož. Filípičeva, mest. pri Filípičevih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. s Filípičevima; MNOŽINA: im. Filípičevi, rod.



fig. okrajš.

264

Filípičevih, daj. Filípičevim, tož. Filípičeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. Filipínec, rod. Filipínca, daj.

Filípičevih, or. s Filípičevimi

Filipíncu, tož. Filipínca, mest. pri Filipíncu, or. s

ženski: EDNINA: im. Filípičeva, rod. Filípičeve, daj.

Filipíncem; DVOJINA: im. Filipínca, rod. Filipíncev,

Filípičevi, tož. Filípičevo, mest. pri Filípičevi, or. s daj. Filipíncema, tož. Filipínca, mest. pri Filipíncih, or.

Filípičevo; DVOJINA: im. Filípičevi, rod. Filípičevih,

s Filipíncema; MNOŽINA: im. Filipínci, rod.

daj. Filípičevima, tož. Filípičevi, mest. pri Filípičevih, Filipíncev, daj. Filipíncem, tož. Filipínce, mest. pri

or. s Filípičevima; MNOŽINA: im. Filípičeve, rod.

Filipíncih, or. s Filipínci

Filípičevih, daj. Filípičevim, tož. Filípičeve, mest. pri STATUS: predlog

Filípičevih, or. s Filípičevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

srednji: EDNINA: im. Filípičevo, rod. Filípičevega, samostalnik moškega spola

daj. Filípičevemu, tož. Filípičevo, mest. pri



Filípičevem, or. s Filípičevim; DVOJINA: im.

Filipíni -ov m mn.; zemljepisno ime

Filípičevi, rod. Filípičevih, daj. Filípičevima, tož.

|dolgo ime Republika Filipini|; |država|: V Kopru

Filípičevi, mest. pri Filípičevih, or. s Filípičevima;

prirejajo koncert pevskega zbora s Filipinov;

MNOŽINA: im. Filípičeva, rod. Filípičevih, daj.

Osrednji del Filipinov je stresel potres; Z družino

Filípičevim, tož. Filípičeva, mest. pri Filípičevih, or. s živi na Filipinih

Filípičevimi

Kje? na Filipinih

STATUS: predlog

Od kod? s Filipinov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kam? na Filipine



{B} Filipinec, Filipinka; Filipinčev, Filipinkin;

Filipínčev -a -o prid.

filipinski

Bili so navdušeni nad Filipinčevo hišo ob obali

{O} MNOŽINA: im. Filipíni, rod. Filipínov, daj.

(< Filipínec)

Filipínom, tož. Filipíne, mest. pri Filipínih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Filipínčev, rod.

Filipíni

Filipínčevega, daj. Filipínčevemu, tož. Filipínčev

STATUS: predlog

(živostno Filipínčevega), mest. pri Filipínčevem, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Filipínčevim; DVOJINA: im. Filipínčeva, rod.



Filipínčevih, daj. Filipínčevima, tož. Filipínčeva,

Filipínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Filipínčevih, or. s Filipínčevima; MNOŽINA:

Rojena je v Stuttgartu mami Filipinki in očetu

im. Filipínčevi, rod. Filipínčevih, daj. Filipínčevim,

Nemcu; V Sloveniji živi približno dvajset Filipink

tož. Filipínčeve, mest. pri Filipínčevih, or. s

(< Filipíni)

Filipínčevimi

{B} Filipinkin

ženski: EDNINA: im. Filipínčeva, rod. Filipínčeve, daj.

{O} EDNINA: im. Filipínka, rod. Filipínke, daj.

Filipínčevi, tož. Filipínčevo, mest. pri Filipínčevi, or.

Filipínki, tož. Filipínko, mest. pri Filipínki, or. s

s Filipínčevo; DVOJINA: im. Filipínčevi, rod.

Filipínko; DVOJINA: im. Filipínki, rod. Filipínk, daj.

Filipínčevih, daj. Filipínčevima, tož. Filipínčevi, mest.

Filipínkama, tož. Filipínki, mest. pri Filipínkah, or. s pri Filipínčevih, or. s Filipínčevima; MNOŽINA: im.

Filipínkama; MNOŽINA: im. Filipínke, rod. Filipínk,

Filipínčeve, rod. Filipínčevih, daj. Filipínčevim, tož.

daj. Filipínkam, tož. Filipínke, mest. pri Filipínkah, or.

Filipínčeve, mest. pri Filipínčevih, or. s

s Filipínkami

Filipínčevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Filipínčevo, rod. Filipínčevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Filipínčevemu, tož. Filipínčevo, mest. pri



Filipínčevem, or. s Filipínčevim; DVOJINA: im.

filipínski -a -o prid.

Filipínčevi, rod. Filipínčevih, daj. Filipínčevima, tož.

filipinski ognjenik; potres na filipinskem otoku

Filipínčevi, mest. pri Filipínčevih, or. s

Luzon; filipinski peso ||denarna enota||: Ocenjena Filipínčevima; MNOŽINA: im. Filipínčeva, rod.

vrednost delnice znaša 16,3 filipinskega pesa

Filipínčevih, daj. Filipínčevim, tož. Filipínčeva, mest.

(< Filipíni)

pri Filipínčevih, or. s Filipínčevimi

{O} moški: EDNINA: im. filipínski, rod. filipínskega, STATUS: predlog

daj. filipínskemu, tož. filipínski (živostno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

filipínskega), mest. pri filipínskem, or. s filipínskim; DVOJINA: im. filipínska, rod. filipínskih, daj.

Filipínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

filipínskima, tož. filipínska, mest. pri filipínskih, or. s Tujci lahko kupijo filipinski otok, če so poročeni s

filipínskima; MNOŽINA: im. filipínski, rod. filipínskih, Filipincem ali Filipinko; Nekaj deset tisoč

daj. filipínskim, tož. filipínske, mest. pri filipínskih, or.

Filipincev je sodelovalo na protestnih pohodih

s filipínskimi

(< Filipíni)

ženski: EDNINA: im. filipínska, rod. filipínske, daj.

{B} Filipínčev

filipínski, tož. filipínsko, mest. pri filipínski, or. s filipínsko; DVOJINA: im. filipínski, rod. filipínskih,

265

daj. filipínskima, tož. filipínski, mest. pri filipínskih,

|filološki|: filol. vede

or. s filipínskima; MNOŽINA: im. filipínske, rod.

STATUS: predlog

filipínskih, daj. filipínskim, tož. filipínske, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

filipínskih, or. s filipínskimi



srednji: EDNINA: im. filipínsko, rod. filipínskega, daj.

Filoméla -e ž; ime bitja, osebno ime

filipínskemu, tož. filipínsko, mest. pri filipínskem, or.

|grška bajeslovna oseba|: Legenda pravi, da so

s filipínskim; DVOJINA: im. filipínski, rod. filipínskih, bogovi Prokno spremenili v lastovko, Filomelo pa v

daj. filipínskima, tož. filipínski, mest. pri filipínskih, slavčka

or. s filipínskima; MNOŽINA: im. filipínska, rod.

{B} Filomelin

filipínskih, daj. filipínskim, tož. filipínska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Filoméla, rod. Filoméle, daj.

filipínskih, or. s filipínskimi

Filoméli, tož. Filomélo, mest. pri Filoméli, or. s

STATUS: predlog

Filomélo; DVOJINA: im. Filoméli, rod. Filomél, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Filomélama, tož. Filoméli, mest. pri Filomélah, or. s



Filomélama; MNOŽINA: im. Filoméle, rod. Filomél,

Fílip Lépi -a -ega m; ime bitja, osebno ime

daj. Filomélam, tož. Filoméle, mest. pri Filomélah, or.

|šp. Felipe el Hermoso: kastiljski kralj|: Poroka

s Filomélami

Filipa I. Lepega in Ivane Blazne je povezala

STATUS: predlog

dinastijo Habsburžanov in Špancev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O} EDNINA: im. Fílip Lépi, rod. Fílipa Lépega, daj.

rimska imena

Fílipu Lépemu, tož. Fílipa Lépega, mest. pri Fílipu



Lépem, or. s Fílipom Lépim

filoz. okrajš.

STATUS: predlog

|filozofija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, mag. filoz.; PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

|filozofski|: fil. fakulteta; |filozof; filozofinja|: v zvezi imenu

okrajšav Janez Novak, dipl. filoz.



STATUS: predlog

Fílip Švábski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|nem. Philipp von Schwaben: nemški cesar|:



kronanje Filipa Švabskega

Fínčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Fílip Švábski, rod. Fílipa

Finčeva želja po vrnitvi v karavano Formule 1 je

Švábskega, daj. Fílipu Švábskemu, tož. Fílipa

bila velika

Švábskega, mest. pri Fílipu Švábskem, or. s Fílipom

(< Fínec)

Švábskim

{O} moški: EDNINA: im. Fínčev, rod. Fínčevega, daj.

STATUS: predlog

Fínčevemu, tož. Fínčev (živostno Fínčevega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Fínčevem, or. s Fínčevim; DVOJINA: im. Fínčeva, rod.

imenu

Fínčevih, daj. Fínčevima, tož. Fínčeva, mest. pri



Fínčevih, or. s Fínčevima; MNOŽINA: im. Fínčevi, rod.

film. okrajš.

Fínčevih, daj. Fínčevim, tož. Fínčeve, mest. pri

|filmski|: film. platno

Fínčevih, or. s Fínčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Fínčeva, rod. Fínčeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Fínčevi, tož. Fínčevo, mest. pri Fínčevi, or. s Fínčevo; DVOJINA: im. Fínčevi, rod. Fínčevih, daj. Fínčevima,

Filoktét -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Fínčevi, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevima;

|grška bajeslovna oseba|: V Sofoklejevi tragediji o

MNOŽINA: im. Fínčeve, rod. Fínčevih, daj. Fínčevim,

Filoktetu je kaznovana človeška samovolja

tož. Fínčeve, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevimi

{B} Filoktetov

srednji: EDNINA: im. Fínčevo, rod. Fínčevega, daj.

{O}

Fínčevemu,

EDNINA: im. Filoktét, rod. Filoktéta, daj.

tož. Fínčevo, mest. pri Fínčevem, or. s

Filoktétu,

Fínčevim;

tož. Filoktéta, mest. pri Filoktétu, or. s

DVOJINA: im. Fínčevi, rod. Fínčevih, daj.

Filoktétom;

Fínčevima,

DVOJINA: im. Filoktéta, rod. Filoktétov,

tož. Fínčevi, mest. pri Fínčevih, or. s

Fínčevima;

daj. Filoktétoma, tož. Filoktéta, mest. pri Filoktétih, or.

MNOŽINA: im. Fínčeva, rod. Fínčevih, daj.

s Filoktétoma;

Fínčevim,

MNOŽINA: im. Filoktéti, rod.

tož. Fínčeva, mest. pri Fínčevih, or. s

Filoktétov,

Fínčevimi

daj. Filoktétom, tož. Filoktéte, mest. pri

Filoktétih, or. s Filoktéti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

Fínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime



Po drugi svetovni vojni so Finci pospešili

filol.

posodabljanje lesnopredelovalne industrije; V

okrajš.

266

Ljubljani narašča število skandinavskih turistov, fínski, rod. fínskih, daj. fínskima, tož. fínski, mest. pri predvsem Fincev

fínskih, or. s fínskima; MNOŽINA: im. fínske, rod.

(< Fínska)

fínskih, daj. fínskim, tož. fínske, mest. pri fínskih, or. s

{B} Finčev

fínskimi

{O} EDNINA: im. Fínec, rod. Fínca, daj. Fíncu, tož.

srednji: EDNINA: im. fínsko, rod. fínskega, daj.

Fínca, mest. pri Fíncu, or. s Fíncem; DVOJINA: im.

fínskemu, tož. fínsko, mest. pri fínskem, or. s fínskim; Fínca, rod. Fíncev, daj. Fíncema, tož. Fínca, mest. pri DVOJINA: im. fínski, rod. fínskih, daj. fínskima, tož.

Fíncih, or. s Fíncema; MNOŽINA: im. Fínci, rod.

fínski, mest. pri fínskih, or. s fínskima; MNOŽINA: im.

Fíncev, daj. Fíncem, tož. Fínce, mest. pri Fíncih, or. s fínska, rod. fínskih, daj. fínskim, tož. fínska, mest. pri Fínci

fínskih, or. s fínskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

samostalnik moškega spola





Fínsko -ega s; zemljepisno ime

Fínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|drugo ime države|: S Finskega si je dal pripeljati

V Evropi so leta 1906 kot prve dobile volilno

leseno hišo iz Finske; Na Finskem je hokej najbolj pravico Finke; Na prvi tekmi na snegu so se

priljubljen šport; prim. Fínska

Slovenke pomerile z najboljšimi Finkami

Kje? na Finskem

(< Fínska)

Od kod? s Finskega iz Finske

{B} Finkin

Kam? na Finsko

{O} EDNINA: im. Fínka, rod. Fínke, daj. Fínki, tož.

{B} Finec, Finka; Finčev, Finkin; finski

Fínko, mest. pri Fínki, or. s Fínko; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Fínsko, rod. Fínskega, daj.

Fínki, rod. Fínk, daj. Fínkama, tož. Fínki, mest. pri

Fínskemu, tož. Fínsko, mest. pri Fínskem, or. s

Fínkah, or. s Fínkama; MNOŽINA: im. Fínke, rod. Fínk,

Fínskim

daj. Fínkam, tož. Fínke, mest. pri Fínkah, or. s

STATUS: predlog

Fínkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

fiz. okrajš.



|fizični|: fiz. oseba; |fizik; fizičarka|: v zvezi okrajšav Fínska -e ž; zemljepisno ime

Janez Novak, dipl. fiz.; |fizika|: oddelek za fiz.; v

|dolgo ime Republika Finska|; |država|: V raziskavi

zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. fiz.; Janez

bo sodelovalo 50.000 prostovoljcev iz/s Finske; V

Novak, prof. mat. in fiz.; |fizikalni|: izvajanje fiz.

Finsko je prišel spoznat vse užitke prave finske

merjenj

savne na Finsko; Nekaj ledenih hotelov imajo v

STATUS: predlog

Finski in na Laponskem na Finskem; prim. Fínsko PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Kje? v Finski na Finskem



Od kod? iz Finske in s Finske

fiziol. okrajš.

Kam? v Finsko na Finsko

|fiziologija|: fiziol. govornih organov; |fiziološki|:

{B} Finec, Finka; Finčev, Finkin; finski

fiziol. raztopina

{O} EDNINA: im. Fínska, rod. Fínske, daj. Fínski, tož.

STATUS: predlog

Fínsko, mest. pri Fínski, or. s Fínsko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

fiziot. okrajš.



|fizioterapevt; fizioterapevtka|: v zvezi okrajšav Janez fínski -a -o prid.

Novak, dipl. fiziot.; |fizioterapevtski|: fiziot.

Najbolj znan finski ep Kalevala je preveden v 45

delavnice; |fizioterapija|

jezikov; V poletnih počitnicah uživa ob enem od

STATUS: predlog

številnih finskih jezer; finska savna ||vrsta savne||: PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Zgradili so bazen, turško in več finskih saven



(< Fínska)

flájšmanov -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. fínski, rod. fínskega, daj.

Fleischmannov/flajšmanov rebrinec ||rastlina||: Med fínskemu, tož. fínski (živostno fínskega), mest. pri

izumrle rastline spada tudi

fínskem, or. s fínskim; DVOJINA: im. fínska, rod.

Fleischmannov/flajšmanov rebrinec, ki je bil v prvi

fínskih, daj. fínskima, tož. fínska, mest. pri fínskih, or.

polovici 19. stoletja najden na Ljubljanskem gradu;

s fínskima; MNOŽINA: im. fínski, rod. fínskih, daj.

Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče ||rastlina||: Za fínskim, tož. fínske, mest. pri fínskih, or. s fínskimi liste Fleischmannovega/flajšmanovega grabljišča je

ženski: EDNINA: im. fínska, rod. fínske, daj. fínski, tož.

značilno, da so nekoliko usnjati in bleščeči; prim.

fínsko, mest. pri fínski, or. s fínsko; DVOJINA: im.

Fleischmannov

267

{O} moški: EDNINA: im. flájšmanov, rod.

Fleischmannov/flajšmanov rebrinec, ki je bil v prvi

flájšmanovega, daj. flájšmanovemu, tož. flájšmanov

polovici 19. stoletja najden na Ljubljanskem gradu

(živostno flájšmanovega), mest. pri flájšmanovem, or.

(< Fleischmann)

s flájšmanovim; DVOJINA: im. flájšmanova, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Fleischmannov, rod.

flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanova,

Fleischmannovega, daj. Fleischmannovemu, tož.

mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima;

Fleischmannov (živostno Fleischmannovega), mest.

MNOŽINA: im. flájšmanovi, rod. flájšmanovih, daj.

pri Fleischmannovem, or. s Fleischmannovim;

flájšmanovim, tož. flájšmanove, mest. pri

DVOJINA: im. Fleischmannova, rod. Fleischmannovih,

flájšmanovih, or. s flájšmanovimi

daj. Fleischmannovima, tož. Fleischmannova, mest.

ženski: EDNINA: im. flájšmanova, rod. flájšmanove, pri Fleischmannovih, or. s Fleischmannovima;

daj. flájšmanovi, tož. flájšmanovo, mest. pri

MNOŽINA: im. Fleischmannovi, rod.

flájšmanovi, or. s flájšmanovo; DVOJINA: im.

Fleischmannovih, daj. Fleischmannovim, tož.

flájšmanovi, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovima,

Fleischmannove, mest. pri Fleischmannovih, or. s

tož. flájšmanovi, mest. pri flájšmanovih, or. s

Fleischmannovimi

flájšmanovima; MNOŽINA: im. flájšmanove, rod.

ženski: EDNINA: im. Fleischmannova, rod.

flájšmanovih, daj. flájšmanovim, tož. flájšmanove,

Fleischmannove, daj. Fleischmannovi, tož.

mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovimi

Fleischmannovo, mest. pri Fleischmannovi, or. s

srednji: EDNINA: im. flájšmanovo, rod.

Fleischmannovo; DVOJINA: im. Fleischmannovi, rod.

flájšmanovega, daj. flájšmanovemu, tož.

Fleischmannovih, daj. Fleischmannovima, tož.

flájšmanovo, mest. pri flájšmanovem, or. s

Fleischmannovi, mest. pri Fleischmannovih, or. s

flájšmanovim; DVOJINA: im. flájšmanovi, rod.

Fleischmannovima; MNOŽINA: im. Fleischmannove,

flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanovi,

rod. Fleischmannovih, daj. Fleischmannovim, tož.

mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima;

Fleischmannove, mest. pri Fleischmannovih, or. s

MNOŽINA: im. flájšmanova, rod. flájšmanovih, daj.

Fleischmannovimi

flájšmanovim, tož. flájšmanova, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Fleischmannovo, rod.

flájšmanovih, or. s flájšmanovimi

Fleischmannovega, daj. Fleischmannovemu, tož.

STATUS: predlog

Fleischmannovo, mest. pri Fleischmannovem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Fleischmannovim; DVOJINA: im. Fleischmannovi,

-ov/-ev ali -in v SBZ

rod. Fleischmannovih, daj. Fleischmannovima, tož.



Fleischmannovi, mest. pri Fleischmannovih, or. s

Fleischmann -a [flájšman]

Fleischmannovima;

m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Fleischmannova,

|priimek|; |slovenski botanik in vrtnar|: V prvi

rod. Fleischmannovih, daj. Fleischmannovim, tož.

polovici 19. stoletja je Andrej Fleischmann na

Fleischmannova, mest. pri Fleischmannovih, or. s

travnatih pobočjih ljubljanskega Gradu našel novo

Fleischmannovimi

vrsto rebrinca in ga posadil v botanični vrt

STATUS: predlog

{B} Fleischmannov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. Fleischmann, rod. Fleischmanna,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

daj. Fleischmannu, tož. Fleischmanna, mest. pri



Fleischmannu, or. s Fleischmannom; DVOJINA: im.

flóra -e ž

Fleischmanna, rod. Fleischmannov, daj.

|rastlinstvo|: Preučujejo posebnosti slovenske flore

Fleischmannoma, tož. Fleischmanna, mest. pri

in favne; |bakterije|: obnova naravne črevesne flore;

Fleischmannih, or. s Fleischmannoma; MNOŽINA: im.

prim. Flóra1

Fleischmanni, rod. Fleischmannov, daj.

{O} EDNINA: im. flóra, rod. flóre, daj. flóri, tož. flóro, Fleischmannom, tož. Fleischmanne, mest. pri

mest. pri flóri, or. s flóro; DVOJINA: im. flóri, rod. flór, Fleischmannih, or. s Fleischmanni

daj. flórama, tož. flóri, mest. pri flórah, or. s flórama; STATUS: predlog

MNOŽINA: im. flóre, rod. flór, daj. flóram, tož. flóre, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mest. pri flórah, or. s flórami



STATUS: predlog

Fleischmannov -a -o [flájšmanov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Glavno Fleischmannovo delo je »Pregled kranjske



flore« (Übersicht der Flora Krain's), napisano v

Flóra1 -e ž; ime bitja, osebno ime

nemškem jeziku; Fleischmannovo/flajšmanovo

|žensko ime|: Igram se z enajstletno Floro in

grabljišče ||rastlina||: Za liste

petletnim Enejem

Fleischmannovega/flajšmanovega grabljišča je

{B} Florin

značilno, da so nekoliko usnjati in bleščeči;

{O} EDNINA: im. Flóra, rod. Flóre, daj. Flóri, tož.

Fleischmannov/flajšmanov rebrinec ||rastlina||: Med Flóro, mest. pri Flóri, or. s Flóro; DVOJINA: im. Flóri, izumrle rastline spada tudi

rod. Flór, daj. Flórama, tož. Flóri, mest. pri Flórah, or. s 268

Flórama; MNOŽINA: im. Flóre, rod. Flór, daj. Flóram, Formóza -e ž; zemljepisno ime

tož. Flóre, mest. pri Flórah, or. s Flórami

|staro ime države|: Japonski bombniki so nad

STATUS: predlog

Filipine poleteli s Formoze; kot prilastek, v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

imenovalniku ali ujemalno z jedrom razglednice z otoka

ženska)

Formoza/Formoze



Kje? na Formozi

Flóra2 -e ž; ime bitja, religijsko ime

Od kod? s Formoze

|rimska boginja cvetja|: festival rimske boginje

Kam? na Formozo

Flore

{B} Formožan, Formožanka; Formožanov,

{B} Florin

Formožankin; formoški

{O}

{O}

EDNINA: im. Flóra, rod. Flóre, daj. Flóri, tož.

EDNINA: im. Formóza, rod. Formóze, daj.

Flóro,

Formózi,

mest. pri Flóri, or. s Flóro; DVOJINA: im. Flóri,

tož. Formózo, mest. pri Formózi, or. s

Formózo

rod. Flór, daj. Flórama, tož. Flóri, mest. pri Flórah, or. s Flórama; MNOŽINA: im. Flóre, rod. Flór, daj. Flóram,

STATUS: predlog

tož. Flóre, mest. pri Flórah, or. s Flórami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Fortúna -e ž; ime bitja, religijsko ime

ženskega spola

|rimska boginja sreče|: Boginjo Fortuno upodabljajo

stoječo na krogli



Fm -- [fə̀mə̀

{B} Fortunin

tudi fəmə̀ in èfèm tudi efèm] m; simbol

|fermij|: Simbol za kemijski element fermij je Fm

{O} EDNINA: im. Fortúna, rod. Fortúne, daj. Fortúni,

S

tož. Fortúno, mest. pri Fortúni, or. s Fortúno;

TATUS: predlog

DVOJINA: im. Fortúni, rod. Fortún, daj. Fortúnama, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Fortúni, mest. pri Fortúnah, or. s Fortúnama;



MNOŽINA: im. Fortúne, rod. Fortún, daj. Fortúnam, tož.

fol. okrajš.

Fortúne, mest. pri Fortúnah, or. s Fortúnami

|lat. folio: list|: Gradivo je dostopno na fol. 64

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rimska imena





formóški -a -o prid.

fot. okrajš.

formoška jezikovna skupina

|fotografija|: fot. 9

(< Formóza)

S

{O} moški:

TATUS: predlog

EDNINA: im. formóški, rod. formóškega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. formóškemu, tož. formóški (živostno

formóškega),



mest. pri formóškem, or. s formóškim;

Fr -- [fə̀rə̀

DVOJINA: im. formóška, rod. formóških, daj.

tudi fərə̀ in èfêr tudi efêr] m; simbol

formóškima,

|francij|: Simbol za kemijski element francij je Fr

tož. formóška, mest. pri formóških, or. s

formóškima; MNOŽINA: im. formóški, rod. formóških,

STATUS: predlog

daj. formóškim, tož. formóške, mest. pri formóških, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

s formóškimi



ženski: EDNINA: im. formóška, rod. formóške, daj.

fr. okrajš.

formóški, tož. formóško, mest. pri formóški, or. s

|francoščina|: prevajanje v fr.; |francoski|: fr. film; formóško; DVOJINA: im. formóški, rod. formóških,

prim. fra. , franc. , frc.

daj. formóškima, tož. formóški, mest. pri formóških,

STATUS: predlog

or. s formóškima; MNOŽINA: im. formóške, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

formóških, daj. formóškim, tož. formóške, mest. pri



formóških, or. s formóškimi

.fr okrajš.

srednji: EDNINA: im. formóško, rod. formóškega, daj.

|Francija|: kot spletna domena Rad bi registriral

formóškemu, tož. formóško, mest. pri formóškem, or.

domeno .fr; v spletnih naslovih, stično www.france.fr

s formóškim; DVOJINA: im. formóški, rod. formóških,

STATUS: predlog

daj. formóškima, tož. formóški, mest. pri formóških,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

or. s formóškima; MNOŽINA: im. formóška, rod.



formóških, daj. formóškim, tož. formóška, mest. pri

fra. okrajš.

formóških, or. s formóškimi

|francoščina|: prevajanje v fra.; |francoski|: fra. film; STATUS: predlog

prim. fr. , franc. , frc.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

269



Fráncijevem, or. s Fráncijevim; DVOJINA: im.

franc. okrajš.

Fráncijevi, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevima, tož.

|francoščina|: v zvezi okrajšav Janez Novak, prof.

Fráncijevi, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevima;

franc. in angl.; |francoski|: franc. film; franc.

MNOŽINA: im. Fráncijeva, rod. Fráncijevih, daj.

oddaja; prim. fr. , fra. , frc.

Fráncijevim, tož. Fráncijeva, mest. pri Fráncijevih, or.

STATUS: predlog

s Fráncijevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Fránci -ja m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Zahvalili so se Franciju, ki je pripravil

francóski -a -o prid.

okusno jed; S Francijem je poročena šest let

francoski jezik; francoski predsednik; Hitchcock je

{B} Francijev

leta 1954 z ekipo odpotoval snemat na francosko

{O} EDNINA: im. Fránci, rod. Fráncija, daj. Fránciju,

riviero; francoski frank ||nekdanja denarna enota||: tož. Fráncija, mest. pri Fránciju, or. s Fráncijem;

Zmagovalec bo prejel 2, 2 milijona francoskih

DVOJINA: im. Fráncija, rod. Fráncijev, daj. Fráncijema, frankov; francoska revolucija ||zgodovinski dogodek||: tož. Fráncija, mest. pri Fráncijih, or. s Fráncijema;

Navduševal se je nad idejami francoske revolucije;

MNOŽINA: im. Fránciji, rod. Fráncijev, daj. Fráncijem,

francoska solata ||hrana||: Sestavina francoske solate tož. Fráncije, mest. pri Fráncijih, or. s Fránciji

je vedno majoneza; francoska štruca ||hrana||: K siru STATUS: predlog

se prilega francoska štruca

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

(< Fráncija)

moška)

{O} moški: EDNINA: im. francóski, rod. francóskega, daj. francóskemu, tož. francóski (živostno

Fráncija -e

francóskega),

ž; zemljepisno ime

mest. pri francóskem, or. s francóskim;

|dolgo ime Francoska republika|; |država|: Pernod je

DVOJINA: im. francóska, rod. francóskih, daj.

liker, narejen na osnovi janeža in drugih dišavnic, ki

francóskima, tož. francóska, mest. pri francóskih, or. s izvira iz Francije; Letos se bomo na počitnice

francóskima; MNOŽINA: im. francóski, rod.

odpravili v južno Francijo; Svobodo tiska so v

francóskih, daj. francóskim, tož. francóske, mest. pri

Franciji uvedli leta 1868

francóskih, or. s francóskimi

ženski:

Kje? v Franciji

EDNINA: im. francóska, rod. francóske, daj.

francóski,

Od kod? iz Francije

tož. francósko, mest. pri francóski, or. s

francósko;

Kam? v Francijo

DVOJINA: im. francóski, rod. francóskih,

{B} Francoz, Francozinja; Francozov, Francozinjin;

daj. francóskima, tož. francóski, mest. pri francóskih, francoski

or. s francóskima; MNOŽINA: im. francóske, rod.

{O}

francóskih,

EDNINA: im. Fráncija, rod. Fráncije, daj. Fránciji,

daj. francóskim, tož. francóske, mest. pri

francóskih,

tož. Fráncijo, mest. pri Fránciji, or. s Fráncijo

or. s francóskimi

S

srednji: EDNINA: im. francósko, rod. francóskega, daj.

TATUS: predlog

francóskemu,

P

tož. francósko, mest. pri francóskem, or.

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

s francóskim; DVOJINA: im. francóski, rod.



francóskih, daj. francóskima, tož. francóski, mest. pri Fráncijev -a -o prid.

francóskih, or. s francóskima; MNOŽINA: im.

Praznovali so Francijev rojstni dan

francóska, rod. francóskih, daj. francóskim, tož.

(< Fránci)

francóska, mest. pri francóskih, or. s francóskimi

{O} moški: EDNINA: im. Fráncijev, rod.

STATUS: predlog

Fráncijevega, daj. Fráncijevemu, tož. Fráncijev

(

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja

živostno Fráncijevega), mest. pri Fráncijevem, or. s

Fráncijevim; DVOJINA: im. Fráncijeva, rod.

zgodovinskih dogodkov

Fráncijevih, daj. Fráncijevima, tož. Fráncijeva, mest.



pri Fráncijevih, or. s Fráncijevima; MNOŽINA: im.

francóz -a m

Fráncijevi, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevim, tož.

|orodje|: živostno Zalučal je francoza čez delavnico;

Fráncijeve, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevimi

S francozom je zlomil cilindrični vložek na vratih;

ženski: EDNINA: im. Fráncijeva, rod. Fráncijeve, daj.

|avtomobil francoske proizvodnje|:

Fráncijevi, tož. Fráncijevo, mest. pri Fráncijevi, or. s neformalno/pogovorno Čeprav sta oba francoza, sta si

Fráncijevo; DVOJINA: im. Fráncijevi, rod. Fráncijevih,

Kangoo in Berlingo precej različna; |vino iz

daj. Fráncijevima, tož. Fráncijevi, mest. pri

Francije|: neformalno/pogovorno Postregli so z

Fráncijevih, or. s Fráncijevima; MNOŽINA: im.

žametno črnino in rdečim francozom; prim.

Fráncijeve, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevim, tož.

Francóz

Fráncijeve, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevimi

{O} EDNINA: im. francóz, rod. francóza, daj. francózu,

srednji: EDNINA: im. Fráncijevo, rod. Fráncijevega, tož. francóza, mest. pri francózu, or. s francózom;

daj. Fráncijevemu, tož. Fráncijevo, mest. pri

DVOJINA: im. francóza, rod. francózov, daj.

270

francózoma, tož. francóza, mest. pri francózih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

francózoma; MNOŽINA: im. francózi, rod. francózov,

moška)

daj. francózom, tož. francóze, mest. pri francózih, or. s francózi

Frančíšek Asíški -ška -ega m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|it. Francesco d'Asissi: svetnik|: bazilika svetega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Frančiška Asiškega; Izšel je že četrti življenjepis o



svetem Frančišku Asiškem, tokrat v obliki romana

Francóz -a m; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Frančíšek Asíški, rod. Frančíška

Roman opisuje življenje mladega Francoza;

Asíškega, daj. Frančíšku Asíškemu, tož. Frančíška

Sedemdeset odstotkov Francozov še vedno kosi

Asíškega, mest. pri Frančíšku Asíškem, or. s

doma; delati se, narediti se Francoza ||ignoranca, Frančíškom Asíškim

sprenevedanje ob izraženem ali storjenem||: Vodilni

STATUS: predlog

še kar vztrajajo pri svojem, delajo se Francoze in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem ignorirajo nepodporo zaposlenih; prim. francóz

imenu

(< Fráncija)



{B} Francozov

Frančíškov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Francóz, rod. Francóza, daj.

Frančiškova strast sta nogomet in tango; Frančiškov

Francózu, tož. Francóza, mest. pri Francózu, or. s

brat ||frančiškan||: Poslanstvo Frančiškovih bratov je Francózom; DVOJINA: im. Francóza, rod. Francózov,

prinašati mir; Frančiškova družina ||frančiškani, daj. Francózoma, tož. Francóza, mest. pri Francózih,

kapucini in kapucinke, minoriti, klarise in

or. s Francózoma; MNOŽINA: im. Francózi, rod.

tretjerednice||: Redovna pravila za Frančiškovo

Francózov, daj. Francózom, tož. Francóze, mest. pri

družino je sestavil Frančišek Asiški

Francózih, or. s Francózi

(< Frančíšek)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Frančíškov, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna Frančíškovega, daj. Frančíškovemu, tož. Frančíškov

imena v frazemih

(živostno Frančíškovega), mest. pri Frančíškovem, or.



s Frančíškovim; DVOJINA: im. Frančíškova, rod.

Francózinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Frančíškovih, daj. Frančíškovima, tož. Frančíškova,

V finalu so igrale Slovakinje in Francozinje; Na

mest. pri Frančíškovih, or. s Frančíškovima;

otvoritveni razstavi se je predstavilo deset

MNOŽINA: im. Frančíškovi, rod. Frančíškovih, daj.

Francozinj

Frančíškovim, tož. Frančíškove, mest. pri

(< Fráncija)

Frančíškovih, or. s Frančíškovimi

{B} Francozinjin

ženski: EDNINA: im. Frančíškova, rod. Frančíškove,

{O} EDNINA: im. Francózinja, rod. Francózinje, daj.

daj. Frančíškovi, tož. Frančíškovo, mest. pri

Francózinji, tož. Francózinjo, mest. pri Francózinji,

Frančíškovi, or. s Frančíškovo; DVOJINA: im.

or. s Francózinjo; DVOJINA: im. Francózinji, rod.

Frančíškovi, rod. Frančíškovih, daj. Frančíškovima,

Francózinj, daj. Francózinjama, tož. Francózinji, mest.

tož. Frančíškovi, mest. pri Frančíškovih, or. s

pri Francózinjah, or. s Francózinjama; MNOŽINA: im.

Frančíškovima; MNOŽINA: im. Frančíškove, rod.

Francózinje, rod. Francózinj, daj. Francózinjam, tož.

Frančíškovih, daj. Frančíškovim, tož. Frančíškove,

Francózinje, mest. pri Francózinjah, or. s

mest. pri Frančíškovih, or. s Frančíškovimi

Francózinjami

srednji: EDNINA: im. Frančíškovo, rod.

STATUS: predlog

Frančíškovega, daj. Frančíškovemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Frančíškovo, mest. pri Frančíškovem, or. s



Frančíškovim; DVOJINA: im. Frančíškovi, rod.

Frančíšek -ška m; ime bitja, osebno ime

Frančíškovih, daj. Frančíškovima, tož. Frančíškovi,

|moško ime|: razstava del Frančiška Smerduja; |ime

mest. pri Frančíškovih, or. s Frančíškovima;

papeža|: srečanje Obame s Frančiškom; v zvezi papež

MNOŽINA: im. Frančíškova, rod. Frančíškovih, daj.

Frančišek obisk pri papežu Frančišku

Frančíškovim, tož. Frančíškova, mest. pri

{B} Frančiškov

Frančíškovih, or. s Frančíškovimi

{O} EDNINA: im. Frančíšek, rod. Frančíška, daj.

STATUS: predlog

Frančíšku, tož. Frančíška, mest. pri Frančíšku, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Frančíškom; DVOJINA: im. Frančíška, rod.



Frančíškov, daj. Frančíškoma, tož. Frančíška, mest.

Fránjev -a -o prid.

pri Frančíških, or. s Frančíškoma; MNOŽINA: im.

Bila je v družbi s Franjevim bratom

Frančíški, rod. Frančíškov, daj. Frančíškom, tož.

(< Fránjo)

Frančíške, mest. pri Frančíških, or. s Frančíški

{O} moški: EDNINA: im. Fránjev, rod. Fránjevega, STATUS: predlog

daj. Fránjevemu, tož. Fránjev (živostno Fránjevega),

mest. pri Fránjevem, or. s Fránjevim; DVOJINA: im.

271

Fránjeva, rod. Fránjevih, daj. Fránjevima, tož.

{O} EDNINA: im. fránkinja, rod. fránkinje, daj.

Fránjeva, mest. pri Fránjevih, or. s Fránjevima;

fránkinji, tož. fránkinjo, mest. pri fránkinji, or. s

MNOŽINA: im. Fránjevi, rod. Fránjevih, daj.

fránkinjo; DVOJINA: im. fránkinji, rod. fránkinj, daj.

Fránjevim, tož. Fránjeve, mest. pri Fránjevih, or. s

fránkinjama, tož. fránkinji, mest. pri fránkinjah, or. s Fránjevimi

fránkinjama; MNOŽINA: im. fránkinje, rod. fránkinj,

ženski: EDNINA: im. Fránjeva, rod. Fránjeve, daj.

daj. fránkinjam, tož. fránkinje, mest. pri fránkinjah, or.

Fránjevi, tož. Fránjevo, mest. pri Fránjevi, or. s

s fránkinjami

Fránjevo; DVOJINA: im. Fránjevi, rod. Fránjevih, daj.

STATUS: predlog

Fránjevima, tož. Fránjevi, mest. pri Fránjevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Fránjevima; MNOŽINA: im. Fránjeve, rod. Fránjevih,



daj. Fránjevim, tož. Fránjeve, mest. pri Fránjevih, or. s Fránkinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Fránjevimi

|pripadnica germanskega plemena|: Mati papeža

srednji: EDNINA: im. Fránjevo, rod. Fránjevega, daj.

Benedikta VI. je bila Frankinja

Fránjevemu, tož. Fránjevo, mest. pri Fránjevem, or. s

(< Fránk)

Fránjevim; DVOJINA: im. Fránjevi, rod. Fránjevih, daj.

{B} Frankinjin

Fránjevima, tož. Fránjevi, mest. pri Fránjevih, or. s

{O} EDNINA: im. Fránkinja, rod. Fránkinje, daj.

Fránjevima; MNOŽINA: im. Fránjeva, rod. Fránjevih,

Fránkinji, tož. Fránkinjo, mest. pri Fránkinji, or. s

daj. Fránjevim, tož. Fránjeva, mest. pri Fránjevih, or. s Fránkinjo; DVOJINA: im. Fránkinji, rod. Fránkinj, daj.

Fránjevimi

Fránkinjma, tož. Fránkinji, mest. pri Fránkinjah, or. s STATUS: predlog

Fránkinjama; MNOŽINA: im. Fránkinje, rod. Fránkinj,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Fránkinjam, tož. Fránkinje, mest. pri Fránkinjah,



or. s Fránkinjami

Fránjo -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: V kulturnem domu bo na ogled

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

kiparska razstava Franja Funklja; S Franjem se



pogosto vidiva

fránkovski -a -o prid.

{B} Franjev

Frankovski kralj Karel Veliki ni znal pisati, kljub

{O} EDNINA: im. Fránjo, rod. Fránja, daj. Fránju, tož.

temu pa je znal tekoče brati; Med križarji je bilo

Fránja, mest. pri Fránju, or. s Fránjem; DVOJINA: im.

veliko pripadnikov frankovskega plemstva

Fránja, rod. Fránjov, daj. Fránjema, tož. Fránja, mest.

(< Fránk)

pri Fránjih, or. s Fránjema; MNOŽINA: im. Fránji, rod.

{O} moški: EDNINA: im. fránkovski, rod.

Fránjev, daj. Fránjem, tož. Fránje, mest. pri Fránjih, or.

fránkovskega, daj. fránkovskemu, tož. fránkovski

s Fránji

(živostno fránkovskega), mest. pri fránkovskem, or. s

STATUS: predlog

fránkovskim; DVOJINA: im. fránkovska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

fránkovskih, daj. fránkovskima, tož. fránkovska, mest.

moška); samostalnik moškega spola

pri fránkovskih, or. s fránkovskima; MNOŽINA: im.



fránkovski, rod. fránkovskih, daj. fránkovskim, tož.

Fránk -a m; ime bitja, prebivalsko ime

fránkovske, mest. pri fránkovskih, or. s fránkovskimi

|pripadnik germanskega plemena|: Franka Karla

ženski: EDNINA: im. fránkovska, rod. fránkovske, daj.

Velikega so imenovali tudi oče Evrope; Leta 592 se

fránkovski, tož. fránkovsko, mest. pri fránkovski, or. s je bizantinski cesar povezal s Franki proti Avarom

fránkovsko; DVOJINA: im. fránkovski, rod.

{B} Frankov

fránkovskih, daj. fránkovskima, tož. fránkovski, mest.

{O} EDNINA: im. Fránk, rod. Fránka, daj. Fránku, tož.

pri fránkovskih, or. s fránkovskima; MNOŽINA: im.

Fránka, mest. pri Fránku, or. s Fránkom; DVOJINA: im.

fránkovske, rod. fránkovskih, daj. fránkovskim, tož.

Fránka, rod. Fránkov, daj. Fránkoma, tož. Fránka,

fránkovske, mest. pri fránkovskih, or. s fránkovskimi

mest. pri Fránkih, or. s Fránkoma; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. fránkovsko, rod. fránkovskega, Fránki, rod. Fránkov, daj. Fránkom, tož. Fránke, mest.

daj. fránkovskemu, tož. fránkovsko, mest. pri

pri Fránkih, or. s Fránki

fránkovskem, or. s fránkovskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

fránkovski, rod. fránkovskih, daj. fránkovskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

fránkovski, mest. pri fránkovskih, or. s fránkovskima;



MNOŽINA: im. fránkovska, rod. fránkovskih, daj.

fránkinja -e

fránkovskim,

ž

tož. fránkovska, mest. pri fránkovskih,

(modra) frankinja ||vino||: Modro frankinjo

or. s fránkovskimi

postrežemo pri temperaturi 16 do 18 °C k

STATUS: predlog

suhomesnatim jedem in divjačini; ||trta||: V

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Sloveniji je modra frankinja najbolj razširjena na



Dolenjskem, Bizeljskem in v Beli krajini; prim.

frc. okrajš.

Fránkinja

272

|francosko|: v etimologiji bankir (iz frc. banquier); s Freudovim; DVOJINA: im. Freudovi, rod. Freudovih,

prim. fr. , fra. , franc.

daj. Freudovima, tož. Freudovi, mest. pri Freudovih,

STATUS: predlog

or. s Freudovima; MNOŽINA: im. Freudova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Freudovih, daj. Freudovim, tož. Freudova, mest. pri



Freudovih, or. s Freudovimi

Fred -a [fréd-] m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|angleško moško ime|: Videla je vse glasbene filme

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

s Fredom Astairom



{B} Fredov

freudovec -vca [frôjdovəc] m

{O} EDNINA: im. Fred, rod. Freda, daj. Fredu, tož.

|privrženec Freudove teorije|: Bil je deležen zlasti

Freda, mest. pri Fredu, or. s Fredom; DVOJINA: im.

kritik freudovcev

Freda, rod. Fredov, daj. Fredoma, tož. Freda, mest. pri (< Freud)

Fredih, or. s Fredoma; MNOŽINA: im. Fredi, rod.

{B} freudovčev

Fredov, daj. Fredom, tož. Frede, mest. pri Fredih, or. s

{O} EDNINA: im. freudovec, rod. freudovca, daj.

Fredi

freudovcu, tož. freudovca, mest. pri freudovcu, or. s

STATUS: predlog

freudovcem; DVOJINA: im. freudovca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

freudovcev, daj. freudovcema, tož. freudovca, mest.

moška)

pri freudovcih, or. s freudovcema; MNOŽINA: im.



freudovci, rod. freudovcev, daj. freudovcem, tož.

Freud -a [frôjd-]

freudovce,

m; ime bitja, osebno ime

mest. pri freudovcih, or. s freudovci

|priimek; avstrijski nevrolog in psiholog|: Družina

STATUS: predlog

Sigmunda Freuda je leta 1938 emigrirala v London;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Po Freudu ima vsak moški tri ključne ženske v

samostalnik moškega spola

življenju; |britanski umetnik|: razstava del Luciana



Freuda; prim. freudovec

freudovka -e [frôjdou̯ka] ž

{B} Freudov

|privrženka Freudove teorije|: Za terapevtko si je

{O} EDNINA: im. Freud, rod. Freuda, daj. Freudu, tož.

izbral znano freudovko

Freuda, mest. pri Freudu, or. s Freudom; DVOJINA: im.

(< Freud)

Freuda, rod. Freudov, daj. Freudoma, tož. Freuda,

{B} freudovkin

mest. pri Freudih, or. s Freudoma; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. freudovka, rod. freudovke, daj.

Freudi, rod. Freudov, daj. Freudom, tož. Freude, mest.

freudovki, tož. freudovko, mest. pri freudovki, or. s

pri Freudih, or. s Freudi

freudovko; DVOJINA: im. freudovki, rod. freudovk,

STATUS: predlog

daj. freudovkama, tož. freudovki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

freudovkah, or. s freudovkama; MNOŽINA: im.



freudovke, rod. freudovk, daj. freudovkam, tož.

Freudov -a -o [frôjdov-] prid.

freudovke, mest. pri freudovkah, or. s freudovkami

Freudov koncept primarnega narcizma; V muzeju si

STATUS: predlog

je mogoče ogledati znameniti Freudov kavč, na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

katerem so med psihoanalitičnimi seansami ležali



njegovi varovanci

freudovski -a -o [frôjdou̯ski] prid.

(< Freud)

freudovska psihoanaliza

{O} moški: EDNINA: im. Freudov, rod. Freudovega, (< Freud)

daj. Freudovemu, tož. Freudov (živostno Freudovega),

{O} moški: EDNINA: im. freudovski, rod.

mest. pri Freudovem, or. s Freudovim; DVOJINA: im.

freudovskega, daj. freudovskemu, tož. freudovski

Freudova, rod. Freudovih, daj. Freudovima, tož.

(živostno freudovskega), mest. pri freudovskem, or. s

Freudova, mest. pri Freudovih, or. s Freudovima;

freudovskim; DVOJINA: im. freudovska, rod.

MNOŽINA: im. Freudovi, rod. Freudovih, daj.

freudovskih, daj. freudovskima, tož. freudovska, mest.

Freudovim, tož. Freudove, mest. pri Freudovih, or. s

pri freudovskih, or. s freudovskima; MNOŽINA: im.

Freudovimi

freudovski, rod. freudovskih, daj. freudovskim, tož.

ženski: EDNINA: im. Freudova, rod. Freudove, daj.

freudovske, mest. pri freudovskih, or. s freudovskimi

Freudovi, tož. Freudovo, mest. pri Freudovi, or. s

ženski: EDNINA: im. freudovska, rod. freudovske, daj.

Freudovo; DVOJINA: im. Freudovi, rod. Freudovih,

freudovski, tož. freudovsko, mest. pri freudovski, or. s daj. Freudovima, tož. Freudovi, mest. pri Freudovih,

freudovsko; DVOJINA: im. freudovski, rod.

or. s Freudovima; MNOŽINA: im. Freudove, rod.

freudovskih, daj. freudovskima, tož. freudovski, mest.

Freudovih, daj. Freudovim, tož. Freudove, mest. pri

pri freudovskih, or. s freudovskima; MNOŽINA: im.

Freudovih, or. s Freudovimi

freudovske, rod. freudovskih, daj. freudovskim, tož.

srednji: EDNINA: im. Freudovo, rod. Freudovega, daj.

freudovske, mest. pri freudovskih, or. s freudovskimi

Freudovemu, tož. Freudovo, mest. pri Freudovem, or.

273

srednji: EDNINA: im. freudovsko, rod. freudovskega,

{B} Frigijec, Frigijka; Frigijčev, Frigijkin; frigijski daj. freudovskemu, tož. freudovsko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Frígija, rod. Frígije, daj. Frígiji, tož.

freudovskem, or. s freudovskim; DVOJINA: im.

Frígijo, mest. pri Frígiji, or. s Frígijo

freudovski, rod. freudovskih, daj. freudovskima, tož.

STATUS: predlog

freudovski, mest. pri freudovskih, or. s freudovskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin

MNOŽINA: im. freudovska, rod. freudovskih, daj.



freudovskim, tož. freudovska, mest. pri freudovskih,

Fulán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

or. s freudovskimi

|pripadnik etnične skupine v Gvineji|: Pri Fulanih

STATUS: predlog

ima netopir posebno vlogo v nekaterih iniciacijskih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

izročilih



{B} Fulanov

Fríderik Cêljski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Fulán, rod. Fulána, daj. Fulánu, tož.

|celjski grof|: ljubezen Friderika Celjskega in

Fulána, mest. pri Fulánu, or. s Fulánom; DVOJINA: im.

Veronike Deseniške; Grad Fridrihštajn se imenuje

Fulána, rod. Fulánov, daj. Fulánoma, tož. Fulána, mest.

po graditelju Frideriku Celjskem

pri Fulánih, or. s Fulánoma; MNOŽINA: im. Fuláni,

{O} EDNINA: im. Fríderik Cêljski, rod. Fríderika

rod. Fulánov, daj. Fulánom, tož. Fuláne, mest. pri

Cêljskega, daj. Fríderiku Cêljskemu, tož. Fríderika

Fulánih, or. s Fuláni

Cêljskega, mest. pri Fríderiku Cêljskem, or. s

STATUS: predlog

Fríderikom Cêljskim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu

fulánka -e ž



|jed|: Belokranjci so za božič radi pripravljali

Fríderik Rdečebrádec -a -dca m; ime bitja, osebno fulanko ali kruhovo klobaso; prim. Fulánka

ime

{B} fulankin

|nem. Friderik Barbarossa: nemški kralj|: Pod

{O} EDNINA: im. fulánka, rod. fulánke, daj. fulánki,

Friderikom I. Rdečebradcem je bil zlat orel na

tož. fulánko, mest. pri fulánki, or. s fulánko; DVOJINA: črnem polju cesarski znak; prim. Barbarossa

im. fulánki, rod. fulánk, daj. fulánkama, tož. fulánki,

{O} EDNINA: im. Fríderik Rdečebrádec, rod.

mest. pri fulánkah, or. s fulánkama; MNOŽINA: im.

Fríderika Rdečebrádca, daj. Fríderiku Rdečebrádcu,

fulánke, rod. fulánk, daj. fulánkam, tož. fulánke, mest.

tož. Fríderika Rdečebrádca, mest. pri Fríderiku

pri fulánkah, or. s fulánkami

Rdečebrádcu, or. s Fríderikom Rdečebrádcem

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu

Fulánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica etnične skupine v Gvineji|: Lasje Fulank

Fríderik S práznim žêpom -a ~ ~ ~ m; ime bitja,

so spleteni v pet dolgih kit

osebno ime

(< Fulán)

|nem. Friedrich mit der leeren Tasche: avstrijski

{B} Fulankin

vojvoda|: Nasprotniki so Friderika Tirolskega

{O} EDNINA: im. Fulánka, rod. Fulánke, daj. Fulánki,

poimenovali Friderik S praznim žepom

tož. Fulánko, mest. pri Fulánki, or. s Fulánko;

{O} EDNINA: im. Fríderik S práznim žêpom, rod.

DVOJINA: im. Fulánki, rod. Fulánk, daj. Fulánkama,

Fríderika S práznim žêpom, daj. Fríderiku S práznim

tož. Fulánki, mest. pri Fulánkah, or. s Fulánkama;

žêpom, tož. Fríderika S práznim žêpom, mest. pri

MNOŽINA: im. Fulánke, rod. Fulánk, daj. Fulánkam,

Fríderiku S práznim žêpom, or. s Fríderikom S

tož. Fulánke, mest. pri Fulánkah, or. s Fulánkami

práznim žêpom

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem samostalnik ženskega spola

imenu





fulánski -a -o prid.

Frígija -e ž; zemljepisno ime

fulanski jezik; Pravljica, ki po obliki spominja na

|antična maloazijska pokrajina|: V Frigiji je

pesem, v sebi skriva fulansko uspavanko

Aleksander Veliki presekal gordijski vozel; marmor

(< Fulán)

iz Frigije

{O} moški: EDNINA: im. fulánski, rod. fulánskega, Kje? v Frigiji

daj. fulánskemu, tož. fulánski (živostno fulánskega),

Od kod? iz Frigije

mest. pri fulánskem, or. s fulánskim; DVOJINA: im.

Kam? v Frigiji

fulánska, rod. fulánskih, daj. fulánskima, tož.

fulánska, mest. pri fulánskih, or. s fulánskima;

274

MNOŽINA: im. fulánski, rod. fulánskih, daj. fulánskim, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tož. fulánske, mest. pri fulánskih, or. s fulánskimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. fulánska, rod. fulánske, daj.



fulánski, tož. fulánsko, mest. pri fulánski, or. s

Furlánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

fulánsko; DVOJINA: im. fulánski, rod. fulánskih, daj.

|pripadnica romaniziranih balkanskih staroselcev|:

fulánskima, tož. fulánski, mest. pri fulánskih, or. s

Alojz Gradnik se je rodil v Medani v Goriških brdih

fulánskima; MNOŽINA: im. fulánske, rod. fulánskih,

3. avgusta 1882 očetu Slovencu in materi Furlanki

daj. fulánskim, tož. fulánske, mest. pri fulánskih, or. s (< Furlán)

fulánskimi

{B} Furlankin

srednji: EDNINA: im. fulánsko, rod. fulánskega, daj.

{O} EDNINA: im. Furlánka, rod. Furlánke, daj.

fulánskemu, tož. fulánsko, mest. pri fulánskem, or. s

Furlánki, tož. Furlánko, mest. pri Furlánki, or. s

fulánskim; DVOJINA: im. fulánski, rod. fulánskih, daj.

Furlánko; DVOJINA: im. Furlánki, rod. Furlánk, daj.

fulánskima, tož. fulánski, mest. pri fulánskih, or. s

Furlánkama, tož. Furlánki, mest. pri Furlánkah, or. s

fulánskima; MNOŽINA: im. fulánska, rod. fulánskih,

Furlánkama; MNOŽINA: im. Furlánke, rod. Furlánk,

daj. fulánskim, tož. fulánska, mest. pri fulánskih, or. s daj. Furlánkam, tož. Furlánke, mest. pri Furlánkah, or.

fulánskimi

s Furlánkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik ženskega spola

fúnt -a m



|denarna enota|; |pisno znamenje|: Začel je bil kot

furlánski -a -o prid.

mornarski vajenec s funtom na mesec; posojilo v

furlanski jezik; srečanje furlanskih pesnikov;

funtih; v zvezi funt šterling Denarna enota na

Prisluhnite dvornim pevcem in popijte kozarec

Severnem Irskem je funt šterling; v zvezi ciprski funt furlanskega vina; Furlanska čebela je razširjena v

Dokončna tečaja ciprskega funta in malteške lire

Furlaniji in ob slov.-ital. meji; V 16. stoletju se je

bodo določili finančni ministri; v zvezi irski funt

uporabljala furlanska sulica

Glavni vzrok za devalvacijo irskega funta je

(< Furlán)

predvsem struktura izvoza Irske

{O} moški: EDNINA: im. furlánski, rod. furlánskega,

{PRZ} £ nestično za številko Za sliko je iztržila 1000

daj. furlánskemu, tož. furlánski (živostno furlánskega),

£; prim. GBP

mest. pri furlánskem, or. s furlánskim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. fúnt, rod. fúnta, daj. fúntu, tož. fúnt, furlánska, rod. furlánskih, daj. furlánskima, tož.

mest. pri fúntu, or. s fúntom; DVOJINA: im. fúnta, rod.

furlánska, mest. pri furlánskih, or. s furlánskima;

fúntov, daj. fúntoma, tož. fúnta, mest. pri fúntih, or. s MNOŽINA: im. furlánski, rod. furlánskih, daj.

fúntoma; MNOŽINA: im. fúnti, rod. fúntov, daj.

furlánskim, tož. furlánske, mest. pri furlánskih, or. s fúntom, tož. fúnte, mest. pri fúntih, or. s fúnti

furlánskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. furlánska, rod. furlánske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

furlánski, tož. furlánsko, mest. pri furlánski, or. s



furlánsko; DVOJINA: im. furlánski, rod. furlánskih, daj.

Fúrije -ij ž mn.; ime bitja, religijsko ime

furlánskima, tož. furlánski, mest. pri furlánskih, or. s

|rimske boginje maščevanja|: Furije upodabljajo s

furlánskima; MNOŽINA: im. furlánske, rod. furlánskih,

kačami namesto las

daj. furlánskim, tož. furlánske, mest. pri furlánskih, or.

{O} MNOŽINA: im. Fúrije, rod. Fúrij, daj. Fúrijam, tož.

s furlánskimi

Fúrije, mest. pri Fúrijah, or. s Fúrijami

srednji: EDNINA: im. furlánsko, rod. furlánskega, daj.

STATUS: predlog

furlánskemu, tož. furlánsko, mest. pri furlánskem, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

s furlánskim; DVOJINA: im. furlánski, rod. furlánskih,

rimska imena

daj. furlánskima, tož. furlánski, mest. pri furlánskih, or. s furlánskima; MNOŽINA: im. furlánska, rod.

Furlán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

furlánskih, daj. furlánskim, tož. furlánska, mest. pri

|pripadnik romaniziranih balkanskih staroselcev|:

furlánskih, or. s furlánskimi

versko stičišče Slovencev in Furlanov

STATUS: predlog

{B} Furlanov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Furlán, rod. Furlána, daj. Furlánu,



tož. Furlána, mest. pri Furlánu, or. s Furlánom;

g1 g-ja tudi g -- [gə̀, rod. gə̀ja in gé, rod. gêja] m DVOJINA: im. Furlána, rod. Furlánov, daj. Furlánoma,

|ime črke ali glasu|: mali g; Zapišite enozložno

tož. Furlána, mest. pri Furlánih, or. s Furlánoma;

besedo, ki se začne z g-jem; dva g-ja; navadno

MNOŽINA: im. Furláni, rod. Furlánov, daj. Furlánom,

nesklonljivo učenec iz drugega g <2. g>; kot prilastek, v tož. Furláne, mest. pri Furlánih, or. s Furláni

imenovalniku glas g; ton g; ob številki polje g7

STATUS: predlog

275

{O} EDNINA: im. g tudi g, rod. g-ja tudi g, daj. g-ju tudi g, tož. g tudi g, mest. pri g-ju tudi pri g, or. z g-jem tudi Ga -- [gə̀á tudi gəá in géá tudi geá] m; simbol

z g; DVOJINA: im. g-ja tudi g, rod. g-jev tudi g, daj. g-

|galij|: Simbol za kemijski element galij je Ga

jema tudi g, tož. g-ja tudi g, mest. pri g-jih tudi pri g, or.

STATUS: predlog

z g-jema tudi z g; MNOŽINA: im. g-ji tudi g, rod. g-jev PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tudi g, daj. g-jem tudi g, tož. g-je tudi g, mest. pri g-jih tudi pri g, or. z g-ji tudi z g

ga. okrajš.

STATUS: predlog

|gospa|: Poklicala ga je ga. ravnateljica; pred imenom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

ga. Jana Novak; |rod., daj. in mest. gospe|: pred imenom Na sestanku ni bilo ge. Novak; |tož. in or. gospo|: pred g2 -- [gə̀ in gé] m; simbol

imenom Povabili smo tudi go. Jano Novak

|gram|: Potrebujemo 750 dag moke in 60 g kvasa ter

STATUS: predlog

ščepec soli; |gramski|: z vezajem, del pridevniške

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

zloženke 150-g lonček; g/cm3 Gostota kozjega mleka se giblje med 1,026 in 1,042 g/cm3; g/dm2 Krilna Gabón -a m; zemljepisno ime

obremenitev: 50 g/dm2

|dolgo ime Gabonska republika|; |država|: Povabili so

STATUS: predlog

ameriškega veleposlanika iz Gabona; Po študiju se

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

je odpravil v Gabon; V Gabonu so opazovali



življenje goril

g3 -- [gə̀ in gé] ž

Kje? v Gabonu

|ime črke|: Hodi v tretji g <3. g>

Od kod? iz Gabona

{O} EDNINA: im. g, rod. g, daj. g, tož. g, mest. pri g, or.

Kam? v Gabon

z g; DVOJINA: im. g, rod. g, daj. g, tož. g, mest. pri g, or.

{B} Gabonec, Gabonka; Gabončev, Gabonkin;

z g; MNOŽINA: im. g, rod. g, daj. g, tož. g, mest. pri g, or.

gabonski

z g

{O} EDNINA: im. Gabón, rod. Gabóna, daj. Gabónu,

STATUS: predlog

tož. Gabón, mest. pri Gabónu, or. z Gabónom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

G1 G-ja tudi G -- [gə̀, rod. gə̀ja in gé, rod. gêja] m



|ime črke|: veliki G; Zapestnica je okrašena z

Gabónčev -a -o prid.

Guccijevimi dvojnimi G-ji; Pisanih velikih G-jev ne

O Gabončevi domovini smo veliko slišali

napiše prav lepo; navadno nesklonljivo Najprej bodo

(< Gabónec)

obravnavali tiste od A do F, potem tiste od G do N;

{O} moški: EDNINA: im. Gabónčev, rod.

kot prilastek, v imenovalniku točka G; ob številki srečanje Gabónčevega, daj. Gabónčevemu, tož. Gabónčev

skupine G8; državna cesta G1

(živostno Gabónčevega), mest. pri Gabónčevem, or. z

{O} EDNINA: im. G tudi G, rod. G-ja tudi G, daj. G-ju

Gabónčevim; DVOJINA: im. Gabónčeva, rod.

tudi G, tož. G tudi G, mest. pri G-ju tudi pri G, or. z G-Gabónčevih, daj. Gabónčevima, tož. Gabónčeva,

jem tudi z G; DVOJINA: im. G-ja tudi G, rod. G-jev tudi mest. pri Gabónčevih, or. z Gabónčevima; MNOŽINA:

G, daj. G-jema tudi G, tož. G-ja tudi G, mest. pri G-jih im. Gabónčevi, rod. Gabónčevih, daj. Gabónčevim,

tudi pri G, or. z G-jema tudi z G; MNOŽINA: im. G-ji

tož. Gabónčeve, mest. pri Gabónčevih, or. z

tudi G, rod. G-jev tudi G, daj. G-jem tudi G, tož. G-je Gabónčevimi

tudi G, mest. pri G-jih tudi pri G, or. z G-ji tudi z G

ženski: EDNINA: im. Gabónčeva, rod. Gabónčeve, daj.

STATUS: predlog

Gabónčevi, tož. Gabónčevo, mest. pri Gabónčevi, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

z Gabónčevo; DVOJINA: im. Gabónčevi, rod.



Gabónčevih, daj. Gabónčevima, tož. Gabónčevi, mest.

G2 -- [gə̀ in gé] m; simbol

pri Gabónčevih, or. z Gabónčevima; MNOŽINA: im.

|gauss|: Gostota elektromagnetnega polja je 6000 G

Gabónčeve, rod. Gabónčevih, daj. Gabónčevim, tož.

STATUS: predlog

Gabónčeve, mest. pri Gabónčevih, or. z

P

Gabónčevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



srednji: EDNINA: im. Gabónčevo, rod. Gabónčevega, g.

daj. Gabónčevemu, tož. Gabónčevo, mest. pri

okrajš.

|gospod|: Spoštovani g. župan!;

Gabónčevem, or. z Gabónčevim; DVOJINA: im.

pred imenom ali pred

Gabónčevi, rod. Gabónčevih, daj. Gabónčevima, tož.

poklicem Za predsednika so imenovali g. Novaka; Z

g. doktorjem se strinjam, da potrebujemo strokovno

Gabónčevi, mest. pri Gabónčevih, or. z

Gabónčevima;

oceno pravnega besedila

MNOŽINA: im. Gabónčeva, rod.

Gabónčevih,

S

daj. Gabónčevim, tož. Gabónčeva, mest.

TATUS: predlog

pri Gabónčevih, or. z Gabónčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog

276

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki gabónskih, daj. gabónskim, tož. gabónska, mest. pri



gabónskih, or. z gabónskimi

Gabónec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Na afriškem nogometnem prvenstvu so se Gabonci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

dobro odrezali



(< Gabón)

Gábrijel -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Gabončev

|moško ime|: delo slikarja Gabrijela Stupice; v zvezi

{O} EDNINA: im. Gabónec, rod. Gabónca, daj.

nadangel Gabrijel bronasti kip nadangela Gabrijela; Gabóncu, tož. Gabónca, mest. pri Gabóncu, or. z

Po islamskem izročilu je nadangel Gabrijel

Gabóncem; DVOJINA: im. Gabónca, rod. Gabóncev,

(imenovan tudi Džibril) pred približno 1400 leti

daj. Gabóncema, tož. Gabónca, mest. pri Gabóncih, or.

med ramadanom preroku Mohamedu razodel 114

z Gabóncema; MNOŽINA: im. Gabónci, rod.

sur Korana

Gabóncev, daj. Gabóncem, tož. Gabónce, mest. pri

{B} Gabrijelov

Gabóncih, or. z Gabónci

{O} EDNINA: im. Gábrijel, rod. Gábrijela, daj.

STATUS: predlog

Gábrijelu, tož. Gábrijela, mest. pri Gábrijelu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Gábrijelom; DVOJINA: im. Gábrijela, rod. Gábrijelov,

samostalnik moškega spola

daj. Gábrijeloma, tož. Gábrijela, mest. pri Gábrijelih, or. z Gábrijeloma; MNOŽINA: im. Gábrijeli, rod.

Gabónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Gábrijelov, daj. Gábrijelom, tož. Gábrijele, mest. pri

Prijateljeva mama je Gabonka

Gábrijelih, or. z Gábrijeli

(< Gabón)

STATUS: predlog

{B} Gabonkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} EDNINA: im. Gabónka, rod. Gabónke, daj.

moška); religijska imena

Gabónki, tož. Gabónko, mest. pri Gabónki, or. z



Gabónko; DVOJINA: im. Gabónki, rod. Gabónk, daj.

Gája1 -e ž; ime bitja, osebno ime

Gabónkama, tož. Gabónki, mest. pri Gabónkah, or. z

|žensko ime|: petletna Gaja

Gabónkama; MNOŽINA: im. Gabónke, rod. Gabónk,

{B} Gajin

daj. Gabónkam, tož. Gabónke, mest. pri Gabónkah, or.

{O} EDNINA: im. Gája, rod. Gáje, daj. Gáji, tož. Gájo,

z Gabónkami

mest. pri Gáji, or. z Gájo; DVOJINA: im. Gáji, rod. Gáj, STATUS: predlog

daj. Gájama, tož. Gáji, mest. pri Gájah, or. z Gájama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

MNOŽINA: im. Gáje, rod. Gáj, daj. Gájam, tož. Gáje,



mest. pri Gájah, or. z Gájami

gabónski -a -o prid.

STATUS: predlog

gabonski narodni park; Schweitzer je prvo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

bolnišnico ustanovil v gabonskem pragozdu; Med

ženska)

razstavljenimi kačami je najbolj strupen gabonski



gad

Gaja2 -e ž; ime bitja, religijsko ime

(< Gabón)

|podomačeno za Gea|; |grška boginja zemlje|: V

{O} moški: EDNINA: im. gabónski, rod. gabónskega, predstavi nastopa lik boginje Gaje, ki simbolizira

daj. gabónskemu, tož. gabónski (živostno

Zemljo

gabónskega), mest. pri gabónskem, or. z gabónskim;

{B} Gajin

DVOJINA: im. gabónska, rod. gabónskih, daj.

{O} EDNINA: im. Gája, rod. Gáje, daj. Gáji, tož. Gájo,

gabónskima, tož. gabónska, mest. pri gabónskih, or. z

mest. pri Gáji, or. z Gájo; DVOJINA: im. Gáji, rod. Gáj, gabónskima; MNOŽINA: im. gabónski, rod. gabónskih,

daj. Gájama, tož. Gáji, mest. pri Gájah, or. z Gájama;

daj. gabónskim, tož. gabónske, mest. pri gabónskih, or.

MNOŽINA: im. Gáje, rod. Gáj, daj. Gájam, tož. Gáje,

z gabónskimi

mest. pri Gájah, or. z Gájami

ženski: EDNINA: im. gabónska, rod. gabónske, daj.

STATUS: predlog

gabónski, tož. gabónsko, mest. pri gabónski, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik gabónsko; DVOJINA: im. gabónski, rod. gabónskih,

ženskega spola

daj. gabónskima, tož. gabónski, mest. pri gabónskih,



or. z gabónskima; MNOŽINA: im. gabónske, rod.

Gájšek -ška m; ime bitja, osebno ime

gabónskih, daj. gabónskim, tož. gabónske, mest. pri

|priimek|: Poje pri Ansamblu Simona Gajška;

gabónskih, or. z gabónskimi

Poročila se je s trgovcem Gajškom

srednji: EDNINA: im. gabónsko, rod. gabónskega, daj.

{B} Gajškov

gabónskemu, tož. gabónsko, mest. pri gabónskem, or.

{O} EDNINA: im. Gájšek, rod. Gájška, daj. Gájšku, tož.

z gabónskim; DVOJINA: im. gabónski, rod. gabónskih,

Gájška, mest. pri Gájšku, or. z Gájškom; DVOJINA: im.

daj. gabónskima, tož. gabónski, mest. pri gabónskih,

Gájška, rod. Gájškov, daj. Gájškoma, tož. Gájška,

or. z gabónskima; MNOŽINA: im. gabónska, rod.

277

mest. pri Gájških, or. z Gájškoma; MNOŽINA: im.

Gálcev, daj. Gálcem, tož. Gálce, mest. pri Gálcih, or. z Gájški, rod. Gájškov, daj. Gájškom, tož. Gájške, mest.

Gálci

pri Gájških, or. z Gájški

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

samostalnik moškega spola

samostalnik moškega spola





Galilêj -a m; ime bitja, osebno ime

Gájškov -a -o prid.

|priimek|; |podomačeno za Galilei|; |italijanski fizik, Gajškova zbirka pesmi

matematik, astronom|: Leta 1592 je Galileo Galilej

(< Gájšek)

postal profesor matematike na Univerzi v Padovi;

{O} moški: EDNINA: im. Gájškov, rod. Gájškovega, Milton se je na potovanju po Italiji srečal z

daj. Gájškovemu, tož. Gájškov (živostno Gájškovega),

Galileom Galilejem

mest. pri Gájškovem, or. z Gájškovim; DVOJINA: im.

{B} Galilejev

Gájškova, rod. Gájškovih, daj. Gájškovima, tož.

{O} EDNINA: im. Galilêj, rod. Galilêja, daj. Galilêju,

Gájškova, mest. pri Gájškovih, or. z Gájškovima;

tož. Galilêja, mest. pri Galilêju, or. z Galilêjem;

MNOŽINA: im. Gájškovi, rod. Gájškovih, daj.

DVOJINA: im. Galilêja, rod. Galilêjev, daj. Galilêjema, Gájškovim, tož. Gájškove, mest. pri Gájškovih, or. z

tož. Galilêja, mest. pri Galilêjih, or. z Galilêjema;

Gájškovimi

MNOŽINA: im. Galilêji, rod. Galilêjev, daj. Galilêjem,

ženski: EDNINA: im. Gájškova, rod. Gájškove, daj.

tož. Galilêje, mest. pri Galilêjih, or. z Galilêji

Gájškovi, tož. Gájškovo, mest. pri Gájškovi, or. z

STATUS: predlog

Gájškovo; DVOJINA: im. Gájškovi, rod. Gájškovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

daj. Gájškovima, tož. Gájškovi, mest. pri Gájškovih,

samostalnik moškega spola

or. z Gájškovima; MNOŽINA: im. Gájškove, rod.



Gájškovih, daj. Gájškovim, tož. Gájškove, mest. pri

Galilêjev -a -o prid.

Gájškovih, or. z Gájškovimi

V Evropi je vse do Galilejevih časov veljalo

srednji: EDNINA: im. Gájškovo, rod. Gájškovega, daj.

prepričanje, da je Sonce popolno nebesno telo brez

Gájškovemu, tož. Gájškovo, mest. pri Gájškovem, or.

madežev; Galilejevi sateliti ||Jupitrove lune Jo, z Gájškovim; DVOJINA: im. Gájškovi, rod. Gájškovih,

Evropa, Animed in Kalisto||: Mrki štirih velikih

daj. Gájškovima, tož. Gájškovi, mest. pri Gájškovih,

Galilejevih satelitov v Jupitrovi senci se ponavljajo

or. z Gájškovima; MNOŽINA: im. Gájškova, rod.

v rednih časovnih presledkih; Galilejev zakon

Gájškovih, daj. Gájškovim, tož. Gájškova, mest. pri

||fizikalni zakon||: Njegov prvi padec je potekal v

Gájškovih, or. z Gájškovimi

skladu z Galilejevim zakonom

STATUS: predlog

(< Galilêj)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Galilêjev, rod. Galilêjevega, daj. Galilêjevemu, tož. Galilêjev (živostno

Galatêja -e ž; ime bitja, osebno ime

Galilêjevega), mest. pri Galilêjevem, or. z

|grška bajeslovna oseba|: kip nimfe Galateje

Galilêjevim; DVOJINA: im. Galilêjeva, rod.

{B} Galatejin

Galilêjevih, daj. Galilêjevima, tož. Galilêjeva, mest.

{O} EDNINA: im. Galatêja, rod. Galatêje, daj. Galatêji, pri Galilêjevih, or. z Galilêjevima; MNOŽINA: im.

tož. Galatêjo, mest. pri Galatêji, or. z Galatêjo;

Galilêjevi, rod. Galilêjevih, daj. Galilêjevim, tož.

DVOJINA: im. Galatêji, rod. Galatêj, daj. Galatêjama,

Galilêjeve, mest. pri Galilêjevih, or. z Galilêjevimi

tož. Galatêji, mest. pri Galatêjah, or. z Galatêjama;

ženski: EDNINA: im. Galilêjeva, rod. Galilêjeve, daj.

MNOŽINA: im. Galatêje, rod. Galatêj, daj. Galatêjam,

Galilêjevi, tož. Galilêjevo, mest. pri Galilêjevi, or. z tož. Galatêje, mest. pri Galatêjah, or. z Galatêjami

Galilêjevo; DVOJINA: im. Galilêjevi, rod. Galilêjevih,

STATUS: predlog

daj. Galilêjevima, tož. Galilêjevi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Galilêjevih, or. z Galilêjevima; MNOŽINA: im.

rimska imena

Galilêjeve, rod. Galilêjevih, daj. Galilêjevim, tož.



Galilêjeve, mest. pri Galilêjevih, or. z Galilêjevimi

Gálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. Galilêjevo, rod. Galilêjevega,

|pripadnik antičnega keltskega ljudstva|: Zgodba o

daj. Galilêjevemu, tož. Galilêjevo, mest. pri

Galcu Asteriksu in njegovih prijateljih je na mah

Galilêjevem, or. z Galilêjevim; DVOJINA: im.

osvojila svet

Galilêjevi, rod. Galilêjevih, daj. Galilêjevima, tož.

{B} Galčev

Galilêjevi, mest. pri Galilêjevih, or. z Galilêjevima;

{O} EDNINA: im. Gálec, rod. Gálca, daj. Gálcu, tož.

MNOŽINA: im. Galilêjeva, rod. Galilêjevih, daj.

Gálca, mest. pri Gálcu, or. z Gálcem; DVOJINA: im.

Galilêjevim, tož. Galilêjeva, mest. pri Galilêjevih, or.

Gálca, rod. Gálcev, daj. Gálcema, tož. Gálca, mest. pri z Galilêjevimi

Gálcih, or. z Gálcema; MNOŽINA: im. Gálci, rod.

STATUS: predlog

278

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. gáma, rod. gáme, daj. gámi, tož.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

gámo, mest. pri gámi, or. z gámo; DVOJINA: im. gámi,



rod. gám, daj. gámama, tož. gámi, mest. pri gámah, or.

Gálka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

z gámama; MNOŽINA: im. gáme, rod. gám, daj.

|pripadnica antičnega keltskega ljudstva|: Oblačila

gámam, tož. gáme, mest. pri gámah, or. z gámami

Galk so bile preproste obleke ali krila in bluze

STATUS: predlog

(< Gálec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); nesklonljivo v

{B} Galkin

zvezi

{O} EDNINA: im. Gálka, rod. Gálke, daj. Gálki, tož.



Gálko, mest. pri Gálki, or. z Gálko; DVOJINA: im.

Gámbija -e ž; zemljepisno ime

Gálki, rod. Gálk, daj. Gálkama, tož. Gálki, mest. pri

|dolgo ime Republika Gambija|; |država|: Jedli smo

Gálkah, or. z Gálkama; MNOŽINA: im. Gálke, rod.

arašide iz Gambije; Odšla je na počitnice v

Gálk, daj. Gálkam, tož. Gálke, mest. pri Gálkah, or. z

Gambijo; V Gambiji govorijo kar deset različnih

Gálkami

jezikov

STATUS: predlog

Kje? v Gambiji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Od kod? iz Gambije

samostalnik ženskega spola

Kam? v Gambijo



{B} Gambijec, Gambijka; Gambijčev, Gambijkin;

gálski -a -o prid.

gambijski

galski jezik; galske vojne; Med predmeti, ki so jih

{O} EDNINA: im. Gámbija, rod. Gámbije, daj.

našli v starodavnem galskem svetišču Tintignac v

Gámbiji, tož. Gámbijo, mest. pri Gámbiji, or. z

francoski občini Naves v pokrajini Corrèze, je pet

Gámbijo

galskih bojnih trobent

STATUS: predlog

(< Gálec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} moški: EDNINA: im. gálski, rod. gálskega, daj.



gálskemu, tož. gálski (živostno gálskega), mest. pri

Gámbijčev -a -o prid.

gálskem, or. z gálskim; DVOJINA: im. gálska, rod.

Gambijčeva zmaga je bila pričakovana

gálskih, daj. gálskima, tož. gálska, mest. pri gálskih, (< Gámbijec)

or. z gálskima; MNOŽINA: im. gálski, rod. gálskih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Gámbijčev, rod.

gálskim, tož. gálske, mest. pri gálskih, or. z gálskimi Gámbijčevega, daj. Gámbijčevemu, tož. Gámbijčev

ženski: EDNINA: im. gálska, rod. gálske, daj. gálski, (živostno Gámbijčevega), mest. pri Gámbijčevem, or.

tož. gálsko, mest. pri gálski, or. z gálsko; DVOJINA: im.

z Gámbijčevim; DVOJINA: im. Gámbijčeva, rod.

gálski, rod. gálskih, daj. gálskima, tož. gálski, mest. pri Gámbijčevih, daj. Gámbijčevima, tož. Gámbijčeva,

gálskih, or. z gálskima; MNOŽINA: im. gálske, rod.

mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima;

gálskih, daj. gálskim, tož. gálske, mest. pri gálskih, or.

MNOŽINA: im. Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj.

z gálskimi

Gámbijčevim, tož. Gámbijčeve, mest. pri

srednji: EDNINA: im. gálsko, rod. gálskega, daj.

Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi

gálskemu, tož. gálsko, mest. pri gálskem, or. z

ženski: EDNINA: im. Gámbijčeva, rod. Gámbijčeve, gálskim; DVOJINA: im. gálski, rod. gálskih, daj.

daj. Gámbijčevi, tož. Gámbijčevo, mest. pri

gálskima, tož. gálski, mest. pri gálskih, or. z gálskima; Gámbijčevi, or. z Gámbijčevo; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. gálska, rod. gálskih, daj. gálskim, tož.

Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevima,

gálska, mest. pri gálskih, or. z gálskimi

tož. Gámbijčevi, mest. pri Gámbijčevih, or. z

STATUS: predlog

Gámbijčevima; MNOŽINA: im. Gámbijčeve, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Gámbijčevih, daj. Gámbijčevim, tož. Gámbijčeve,



mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi

gáma -e ž

srednji: EDNINA: im. Gámbijčevo, rod.

|grška črka γ|: Simbol ga je spominjal na gamo; kot

Gámbijčevega, daj. Gámbijčevemu, tož. Gámbijčevo,

prilastek, v imenovalniku Tipe označujejo z grškimi

mest. pri Gámbijčevem, or. z Gámbijčevim; DVOJINA:

črkami alfa, beta, gama; Namestili so satelit, ki

im. Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj.

zaznava sevanje žarkov gama; nesklonljivo v zvezi

Gámbijčevima, tož. Gámbijčevi, mest. pri

gama kamera Za odkrivanje tumorjev uporablja

Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima; MNOŽINA: im.

gama kamero z dvojno glavo kamero gama;

Gámbijčeva, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevim,

nesklonljivo v zvezi gama zdravljenje Gama zdravljenje tož. Gámbijčeva, mest. pri Gámbijčevih, or. z

predstavlja preboj na področju osebnih sprememb

Gámbijčevimi

zdravljenje gama; nesklonljivo v zvezi gama žarek STATUS: predlog

Gama žarki prodirajo skozi embalažo in živilo ter

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri tem uničijo mikrobe žarki gama



Gámbijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

279

Zaljubila se je v Gambijca; Največje presenečenje STATUS: predlog

svetovnega prvenstva v nogometu so bili Gambijci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Gámbija)



{B} Gambijčev

Gána -e ž; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Gámbijec, rod. Gámbijca, daj.

|dolgo ime Republika Gana|; |država|: Zlato so

Gámbijcu, tož. Gámbijca, mest. pri Gámbijcu, or. z

pripeljali iz Gane; Leta 1957 so v Gani uvedli

Gámbijcem; DVOJINA: im. Gámbijca, rod. Gámbijcev,

parlamentarno demokracijo

daj. Gámbijcema, tož. Gámbijca, mest. pri Gámbijcih,

Kje? v Gani

or. z Gámbijcema; MNOŽINA: im. Gámbijci, rod.

Od kod? iz Gane

Gámbijcev, daj. Gámbijcem, tož. Gámbijce, mest. pri

Kam? v Gano

Gámbijcih, or. z Gámbijci

{B} Ganec, Ganka; Gančev, Gankin; ganski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Gána, rod. Gáne, daj. Gáni, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Gáno, mest. pri Gáni, or. z Gáno

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Gámbijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Za novo glavno tožilko sodišča je zaprisegla

Gánčev -a -o prid.

sposobna Gambijka

Sodniki so Gančev gol razveljavili

(< Gámbija)

(< Gánec)

{B} Gambijkin

{O} moški: EDNINA: im. Gánčev, rod. Gánčevega,

{O} EDNINA: im. Gámbijka, rod. Gámbijke, daj.

daj. Gánčevemu, tož. Gánčev (živostno Gánčevega),

Gámbijki, tož. Gámbijko, mest. pri Gámbijki, or. z

mest. pri Gánčevem, or. z Gánčevim; DVOJINA: im.

Gámbijko; DVOJINA: im. Gámbijki, rod. Gámbijk, daj.

Gánčeva, rod. Gánčevih, daj. Gánčevima, tož.

Gámbijkama, tož. Gámbijki, mest. pri Gámbijkah, or.

Gánčeva, mest. pri Gánčevih, or. z Gánčevima;

z Gámbijkama; MNOŽINA: im. Gámbijke, rod.

MNOŽINA: im. Gánčevi, rod. Gánčevih, daj.

Gámbijk, daj. Gámbijkam, tož. Gámbijke, mest. pri

Gánčevim, tož. Gánčeve, mest. pri Gánčevih, or. z

Gámbijkah, or. z Gámbijkami

Gánčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Gánčeva, rod. Gánčeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Gánčevi, tož. Gánčevo, mest. pri Gánčevi, or. z



Gánčevo; DVOJINA: im. Gánčevi, rod. Gánčevih, daj.

gámbijski -a -o prid.

Gánčevima, tož. Gánčevi, mest. pri Gánčevih, or. z

aretacije v vasi blizu gambijske prestolnice;

Gánčevima; MNOŽINA: im. Gánčeve, rod. Gánčevih,

Mozambiški trenerji so za iskanje min izšolali že

daj. Gánčevim, tož. Gánčeve, mest. pri Gánčevih, or. z

več kot sto gambijskih podgan

Gánčevimi

(< Gámbija)

srednji: EDNINA: im. Gánčevo, rod. Gánčevega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. gámbijski, rod.

Gánčevemu, tož. Gánčevo, mest. pri Gánčevem, or. z

gámbijskega, daj. gámbijskemu, tož. gámbijski

Gánčevim; DVOJINA: im. Gánčevi, rod. Gánčevih, daj.

(živostno gámbijskega), mest. pri gámbijskem, or. z

Gánčevima, tož. Gánčevi, mest. pri Gánčevih, or. z

gámbijskim; DVOJINA: im. gámbijska, rod.

Gánčevima; MNOŽINA: im. Gánčeva, rod. Gánčevih,

gámbijskih, daj. gámbijskima, tož. gámbijska, mest.

daj. Gánčevim, tož. Gánčeva, mest. pri Gánčevih, or. z

pri gámbijskih, or. z gámbijskima; MNOŽINA: im.

Gánčevimi

gámbijski, rod. gámbijskih, daj. gámbijskim, tož.

STATUS: predlog

gámbijske, mest. pri gámbijskih, or. z gámbijskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. gámbijska, rod. gámbijske, daj.



gámbijski, tož. gámbijsko, mest. pri gámbijski, or. z

Gándalf -a m; ime bitja, osebno ime

gámbijsko; DVOJINA: im. gámbijski, rod. gámbijskih,

|domišljijski lik|: Tolkienovo zgodbo s svojo

daj. gámbijskima, tož. gámbijski, mest. pri

modrostjo vodi mogočni čarovnik Gandalf Sivi

gámbijskih, or. z gámbijskima; MNOŽINA: im.

{B} Gandalfov

gámbijske, rod. gámbijskih, daj. gámbijskim, tož.

{O} EDNINA: im. Gándalf, rod. Gándalfa, daj.

gámbijske, mest. pri gámbijskih, or. z gámbijskimi

Gándalfu, tož. Gándalfa, mest. pri Gándalfu, or. z

srednji: EDNINA: im. gámbijsko, rod. gámbijskega, Gándalfom; DVOJINA: im. Gándalfa, rod. Gándalfov,

daj. gámbijskemu, tož. gámbijsko, mest. pri

daj. Gándalfoma, tož. Gándalfa, mest. pri Gándalfih,

gámbijskem, or. z gámbijskim; DVOJINA: im.

or. z Gándalfoma; MNOŽINA: im. Gándalfi, rod.

gámbijski, rod. gámbijskih, daj. gámbijskima, tož.

Gándalfov, daj. Gándalfom, tož. Gándalfe, mest. pri

gámbijski, mest. pri gámbijskih, or. z gámbijskima;

Gándalfih, or. z Gándalfi

MNOŽINA: im. gámbijska, rod. gámbijskih, daj.

STATUS: predlog

gámbijskim, tož. gámbijska, mest. pri gámbijskih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

z gámbijskimi



280

Gánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime z Ganéševim; DVOJINA: im. Ganéševi, rod.

Varnostni svet Združenih narodov je leta 1997 za

Ganéševih, daj. Ganéševima, tož. Ganéševi, mest. pri

novega generalnega sekretarja izbral Ganca Kofija

Ganéševih, or. z Ganéševima; MNOŽINA: im.

Anana; Veliko Gancev je študiralo v bivši

Ganéševa, rod. Ganéševih, daj. Ganéševim, tož.

Jugoslaviji

Ganéševa, mest. pri Ganéševih, or. z Ganéševimi

(< Gána)

STATUS: predlog

{B} Gančev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Gánec, rod. Gánca, daj. Gáncu, tož.



Gánca, mest. pri Gáncu, or. z Gáncem; DVOJINA: im.

Ganiméd -a m; ime bitja, osebno ime

Gánca, rod. Gáncev, daj. Gáncema, tož. Gánca, mest.

|podomačeno za Ganimedes|; |grška bajeslovna oseba|:

pri Gáncih, or. z Gáncema; MNOŽINA: im. Gánci, rod.

Po dolgem iskanju Pigmalion najde Galatejo v

Gáncev, daj. Gáncem, tož. Gánce, mest. pri Gáncih, or.

objemu svojega služabnika Ganimeda

z Gánci

{B} Ganimedov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ganiméd tudi Ganimédes, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Ganiméda, daj. Ganimédu, tož. Ganiméda, mest. pri

samostalnik moškega spola

Ganimédu, or. z Ganimédom; DVOJINA: im.



Ganiméda, rod. Ganimédov, daj. Ganimédoma, tož.

Ganéša -e in Ganéša -a m; ime bitja, religijsko ime Ganiméda, mest. pri Ganimédih, or. z Ganimédoma;

|brahmanski bog piscev in trgovcev|: Podgane v

MNOŽINA: im. Ganimédi, rod. Ganimédov, daj.

Radžastanu malikujejo kot jezdne živali boga

Ganimédom, tož. Ganiméde, mest. pri Ganimédih, or.

Ganeše/Ganeša; Med kipi Ganeše/Ganeša stoji

z Ganimédi

plešoči bog Šiva; Največji festival v Bombaju je

STATUS: predlog

posvečen Ganeši/Ganešu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{B} Ganešev

rimska imena

{O} EDNINA: im. Ganéša, rod. Ganéše in Ganéša, daj.



Ganéši in Ganéšu, tož. Ganéšo in Ganéša, mest. pri

Ganimédes -da m; ime bitja, osebno ime

Ganéši in pri Ganéšu, or. z Ganéšo in z Ganéšem;

|grška bajeslovna oseba|; gl. Ganiméd

DVOJINA: im. Ganéši in Ganéša, rod. Ganéš in

STATUS: predlog

Ganéšev, daj. Ganéšama in Ganéšema, tož. Ganéši in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Ganéša, mest. pri Ganéšah in pri Ganéših, or. z

rimska imena

Ganéšama in z Ganéšema; MNOŽINA: im. Ganéše in



Ganéši, rod. Ganéš in Ganéšev, daj. Ganéšam in

Gánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Ganéšem, tož. Ganéše in Ganéše, mest. pri Ganéšah in

Poslušali smo branje znane afriške pisateljice,

pri Ganéših, or. z Ganéšami in z Ganéši

Ganke Ame Ata Aidoo

STATUS: predlog

(< Gána)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik

{B} Gankin

moškega spola

{O} EDNINA: im. Gánka, rod. Gánke, daj. Gánki, tož.



Gánko, mest. pri Gánki, or. z Gánko; DVOJINA: im.

Ganéšev -a -o prid.

Gánki, rod. Gánk, daj. Gánkama, tož. Gánki, mest. pri

Ganeševa slonja maska

Gánkah, or. z Gánkama; MNOŽINA: im. Gánke, rod.

(< Ganéša)

Gánk, daj. Gánkam, tož. Gánke, mest. pri Gánkah, or.

{O} moški: EDNINA: im. Ganéšev, rod. Ganéševega, z Gánkami

daj. Ganéševemu, tož. Ganéšev (živostno

STATUS: predlog

Ganéševega), mest. pri Ganéševem, or. z Ganéševim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

DVOJINA: im. Ganéševa, rod. Ganéševih, daj.



Ganéševima, tož. Ganéševa, mest. pri Ganéševih, or. z

gánski -a -o prid.

Ganéševima; MNOŽINA: im. Ganéševi, rod.

Tradicionalna ganska glasba jih je popolnoma

Ganéševih, daj. Ganéševim, tož. Ganéševe, mest. pri

prevzela; Nadarjeni ganski nogometaši navdušujejo

Ganéševih, or. z Ganéševimi

na igrišču

ženski: EDNINA: im. Ganéševa, rod. Ganéševe, daj.

(< Gána)

Ganéševi, tož. Ganéševo, mest. pri Ganéševi, or. z

{O} moški: EDNINA: im. gánski, rod. gánskega, daj.

Ganéševo; DVOJINA: im. Ganéševi, rod. Ganéševih,

gánskemu, tož. gánski (živostno gánskega), mest. pri

daj. Ganéševima, tož. Ganéševi, mest. pri Ganéševih,

gánskem, or. z gánskim; DVOJINA: im. gánska, rod.

or. z Ganéševima; MNOŽINA: im. Ganéševe, rod.

gánskih, daj. gánskima, tož. gánska, mest. pri gánskih, Ganéševih, daj. Ganéševim, tož. Ganéševe, mest. pri

or. z gánskima; MNOŽINA: im. gánski, rod. gánskih,

Ganéševih, or. z Ganéševimi

daj. gánskim, tož. gánske, mest. pri gánskih, or. z

srednji: EDNINA: im. Ganéševo, rod. Ganéševega, daj.

gánskimi

Ganéševemu, tož. Ganéševo, mest. pri Ganéševem, or.

281

ženski: EDNINA: im. gánska, rod. gánske, daj. gánski, Gárbovima; MNOŽINA: im. Gárbove, rod. Gárbovih,

tož. gánsko, mest. pri gánski, or. z gánsko; DVOJINA:

daj. Gárbovim, tož. Gárbove, mest. pri Gárbovih, or. z

im. gánski, rod. gánskih, daj. gánskima, tož. gánski,

Gárbovimi

mest. pri gánskih, or. z gánskima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Gárbovo, rod. Gárbovega, daj.

gánske, rod. gánskih, daj. gánskim, tož. gánske, mest.

Gárbovemu, tož. Gárbovo, mest. pri Gárbovem, or. z

pri gánskih, or. z gánskimi

Gárbovim; DVOJINA: im. Gárbovi, rod. Gárbovih, daj.

srednji: EDNINA: im. gánsko, rod. gánskega, daj.

Gárbovima, tož. Gárbovi, mest. pri Gárbovih, or. z

gánskemu, tož. gánsko, mest. pri gánskem, or. z

Gárbovima; MNOŽINA: im. Gárbova, rod. Gárbovih,

gánskim; DVOJINA: im. gánski, rod. gánskih, daj.

daj. Gárbovim, tož. Gárbova, mest. pri Gárbovih, or. z

gánskima, tož. gánski, mest. pri gánskih, or. z

Gárbovimi

gánskima; MNOŽINA: im. gánska, rod. gánskih, daj.

STATUS: predlog

gánskim, tož. gánska, mest. pri gánskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

gánskimi



STATUS: predlog

Gárdner1 -ja m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|priimek|: razprava ameriškega psihologa Gardnerja



{B} Gardnerjev

Gárbo1 -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Gárdner, rod. Gárdnerja, daj.

|priimek|: Raziskovala je delo norveškega novinarja

Gárdnerju, tož. Gárdnerja, mest. pri Gárdnerju, or. z

in politika Gunnarja Garba

Gárdnerjem; DVOJINA: im. Gárdnerja, rod.

{B} Gárbov

Gárdnerjev, daj. Gárdnerjema, tož. Gárdnerja, mest.

{O} EDNINA: im. Gárbo, rod. Gárba, daj. Gárbu, tož.

pri Gárdnerjih, or. z Gárdnerjema; MNOŽINA: im.

Gárba, mest. pri Gárbu, or. z Gárbom; DVOJINA: im.

Gárdnerji, rod. Gárdnerjev, daj. Gárdnerjem, tož.

Gárba, rod. Gárbov, daj. Gárboma, tož. Gárba, mest.

Gárdnerje, mest. pri Gárdnerjih, or. z Gárdnerji

pri Gárbih, or. z Gárboma; MNOŽINA: im. Gárbi, rod.

STATUS: predlog

Gárbov, daj. Gárbom, tož. Gárbe, mest. pri Gárbih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

z Gárbi



STATUS: predlog

Gardner2 -- ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Članek govori o



igralki Raquel Gardner; Ava Gardner ||umetniško

Gárbo2 -- ž; ime bitja, osebno ime

ime Lucy Johnson, ameriške filmske igralke||: film

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Zasedba je

z Avo Gardner

sodelovala tudi s plesalko Alessio Garbo; Greta

{O} EDNINA: im. Gárdner, rod. Gárdner, daj. Gárdner,

Garbo ||umetniško ime Grete Lovise Gustafsson,

tož. Gárdner, mest. pri Gárdner, or. z Gárdner;

švedske filmske igralke||: V ponedeljek bo na

DVOJINA: im. Gárdner, rod. Gárdner, daj. Gárdner, tož.

sporedu film z Greto Garbo v glavni vlogi

Gárdner, mest. pri Gárdner, or. z Gárdner; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Gárbo, rod. Gárbo, daj. Gárbo, tož.

im. Gárdner, rod. Gárdner, daj. Gárdner, tož. Gárdner,

Gárbo, mest. pri Gárbo, or. z Gárbo; DVOJINA: im.

mest. pri Gárdner, or. z Gárdner

Gárbo, rod. Gárbo, daj. Gárbo, tož. Gárbo, mest. pri

STATUS: predlog

Gárbo, or. z Gárbo; MNOŽINA: im. Gárbo, rod. Gárbo,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. Gárbo, tož. Gárbo, mest. pri Gárbo, or. z Gárbo



STATUS: predlog

Gárdnerjev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Leta 1983 je izšla Gardnerjeva knjiga o tazsežnostih

psevdonimi

uma; Gardnerjev/gardnerjev sindrom ||bolezen||: Zdravljenje Gardnerjevega/gardnerjevega sindroma

Gárbov -a -o prid.

je kirurško

Predstavili so Garbovo domoljubno delo

(< Gárdner1)

(< Gárbo1)

{O} moški: EDNINA: im. Gárdnerjev, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Gárbov, rod. Gárbovega, daj.

Gárdnerjevega, daj. Gárdnerjevemu, tož. Gárdnerjev

Gárbovemu, tož. Gárbov (živostno Gárbovega), mest.

(živostno Gárdnerjevega), mest. pri Gárdnerjevem, or.

pri Gárbovem, or. z Gárbovim; DVOJINA: im.

z Gárdnerjevim; DVOJINA: im. Gárdnerjeva, rod.

Gárbova, rod. Gárbovih, daj. Gárbovima, tož.

Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevima, tož. Gárdnerjeva,

Gárbova, mest. pri Gárbovih, or. z Gárbovima;

mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevima;

MNOŽINA: im. Gárbovi, rod. Gárbovih, daj. Gárbovim,

MNOŽINA: im. Gárdnerjevi, rod. Gárdnerjevih, daj.

tož. Gárbove, mest. pri Gárbovih, or. z Gárbovimi

Gárdnerjevim, tož. Gárdnerjeve, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Gárbova, rod. Gárbove, daj.

Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevimi

Gárbovi, tož. Gárbovo, mest. pri Gárbovi, or. z

ženski: EDNINA: im. Gárdnerjeva, rod. Gárdnerjeve, Gárbovo; DVOJINA: im. Gárbovi, rod. Gárbovih, daj.

daj. Gárdnerjevi, tož. Gárdnerjevo, mest. pri

Gárbovima, tož. Gárbovi, mest. pri Gárbovih, or. z

Gárdnerjevi, or. z Gárdnerjevo; DVOJINA: im.

282

Gárdnerjevi, rod. Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevima, gasílčevim, tož. gasílčeve, mest. pri gasílčevih, or. z tož. Gárdnerjevi, mest. pri Gárdnerjevih, or. z

gasílčevimi

Gárdnerjevima; MNOŽINA: im. Gárdnerjeve, rod.

ženski: EDNINA: im. gasílčeva, rod. gasílčeve, daj.

Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevim, tož. Gárdnerjeve,

gasílčevi, tož. gasílčevo, mest. pri gasílčevi, or. z

mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevimi

gasílčevo; DVOJINA: im. gasílčevi, rod. gasílčevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Gárdnerjevo, rod.

gasílčevima, tož. gasílčevi, mest. pri gasílčevih, or. z Gárdnerjevega, daj. Gárdnerjevemu, tož.

gasílčevima; MNOŽINA: im. gasílčeve, rod. gasílčevih,

Gárdnerjevo, mest. pri Gárdnerjevem, or. z

daj. gasílčevim, tož. gasílčeve, mest. pri gasílčevih, or.

Gárdnerjevim; DVOJINA: im. Gárdnerjevi, rod.

z gasílčevimi

Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevima, tož. Gárdnerjevi,

srednji: EDNINA: im. gasílčevo, rod. gasílčevega, daj.

mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevima;

gasílčevemu, tož. gasílčevo, mest. pri gasílčevem, or.

MNOŽINA: im. Gárdnerjeva, rod. Gárdnerjevih, daj.

z gasílčevim; DVOJINA: im. gasílčevi, rod. gasílčevih,

Gárdnerjevim, tož. Gárdnerjeva, mest. pri

daj. gasílčevima, tož. gasílčevi, mest. pri gasílčevih, Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevimi

or. z gasílčevima; MNOŽINA: im. gasílčeva, rod.

STATUS: predlog

gasílčevih, daj. gasílčevim, tož. gasílčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

gasílčevih, or. z gasílčevimi

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Gárland1 -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Pri filmu je sodeloval s scenaristom

gasílec -lca m

Alexom Garlandom

|poklic|: srečanje gasilcev veteranov; dan slovenskih

{B} Garlandov

gasilcev; Pri črpanju vode z zalitih območij

{O} EDNINA: im. Gárland, rod. Gárlanda, daj.

ljubljanskim gasilcem pomaga še 200 gasilcev iz

Gárlandu, tož. Gárlanda, mest. pri Gárlandu, or. z

drugih krajev; |domišljijski lik|: v zvezi gasilec Samo Gárlandom; DVOJINA: im. Gárlanda, rod. Gárlandov,

Telebajski in gasilec Samo so del otroštva današnjih

daj. Gárlandoma, tož. Gárlanda, mest. pri Gárlandih,

malčkov

or. z Gárlandoma; MNOŽINA: im. Gárlandi, rod.

{B} gasilčev

Gárlandov, daj. Gárlandom, tož. Gárlande, mest. pri

{O} EDNINA: im. gasílec, rod. gasílca, daj. gasílcu, tož.

Gárlandih, or. z Gárlandi

gasílca, mest. pri gasílcu, or. z gasílcem; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

gasílca, rod. gasílcev, daj. gasílcema, tož. gasílca,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mest. pri gasílcih, or. z gasílcema; MNOŽINA: im.



gasílci, rod. gasílcev, daj. gasílcem, tož. gasílce, mest.

Gárland2 --

pri gasílcih,

ž; ime bitja, osebno ime

or. z gasílci

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Igralsko nagrado

STATUS: predlog

so podeliti Alison Garland; Judy Garland ||umetniško PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

ime Frances Gumm, ameriške filmske igralke,

moškega spola

pevke in plesalke||: Po znameniti ameriški pravljici



je bil posnet film z Judy Garland v nosilni vlogi

Gasset -a [gasét] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Gárland, rod. Gárland, daj. Gárland,

|priimek|; |španski filozof, esejist in literarni kritik|: tož. Gárland, mest. pri Gárland, or. z Gárland;

Gasset je zavrnil predloge za spremembe; za rojstnim

DVOJINA: im. Gárland, rod. Gárland, daj. Gárland, tož.

imenom s predimkom Dela Joséja Ortege/Ortega y

Gárland, mest. pri Gárland, or. z Gárland; MNOŽINA:

Gasseta so prevedena v mnogo jezikov; prim.

im. Gárland, rod. Gárland, daj. Gárland, tož. Gárland,

Ortega y Gasset

mest. pri Gárland, or. z Gárland

{B} Gassetov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Gasset, rod. Gasseta, daj. Gassetu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

tož. Gasseta, mest. pri Gassetu, or. z Gassetom

psevdonimi

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

gasílčev -a -o prid.



Plameni so zajeli gasilčev osebni avto

Gassetov -a -o [gasétov-] prid.

(< gasílec)

Če želite razumeti elitizem, preberite Gassetov

{O} moški: EDNINA: im. gasílčev, rod. gasílčevega,

»Upor množic«; Liberalizem Gassetovega kova se

daj. gasílčevemu, tož. gasílčev (živostno gasílčevega), noče omadeževati z materialnim priviligijem

mest. pri gasílčevem, or. z gasílčevim; DVOJINA: im.

(< Gasset)

gasílčeva, rod. gasílčevih, daj. gasílčevima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Gassetov, rod. Gassetovega, gasílčeva, mest. pri gasílčevih, or. z gasílčevima;

daj. Gassetovemu, tož. Gassetov (živostno

MNOŽINA: im. gasílčevi, rod. gasílčevih, daj.

Gassetovega), mest. pri Gassetovem, or. z

Gassetovim; DVOJINA: im. Gassetova, rod.

283

Gassetovih, daj. Gassetovima, tož. Gassetova, mest.

srednji: EDNINA: im. Gášperjevo, rod. Gášperjevega, pri Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im.

daj. Gášperjevemu, tož. Gášperjevo, mest. pri

Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož.

Gášperjevem, or. z Gášperjevim; DVOJINA: im.

Gassetove, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi

Gášperjevi, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevima, tož.

ženski: EDNINA: im. Gassetova, rod. Gassetove, daj.

Gášperjevi, mest. pri Gášperjevih, or. z

Gassetovi, tož. Gassetovo, mest. pri Gassetovi, or. z

Gášperjevima; MNOŽINA: im. Gášperjeva, rod.

Gassetovo; DVOJINA: im. Gassetovi, rod. Gassetovih,

Gášperjevih, daj. Gášperjevim, tož. Gášperjeva, mest.

daj. Gassetovima, tož. Gassetovi, mest. pri

pri Gášperjevih, or. z Gášperjevimi

Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Gassetove, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Gassetove, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi



srednji: EDNINA: im. Gassetovo, rod. Gassetovega, Gátnik -a m; ime bitja, osebno ime

daj. Gassetovemu, tož. Gassetovo, mest. pri

|priimek|: razstava ilustracij Kostje/Kostja Gatnika;

Gassetovem, or. z Gassetovim; DVOJINA: im.

|domišljijski lik|: v zvezi kapitan Gatnik Otroci so ob Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovima, tož.

branju spoznavali kapitana Gatnika

Gassetovi, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovima;

{B} Gatnikov

MNOŽINA: im. Gassetova, rod. Gassetovih, daj.

{O} EDNINA: im. Gátnik, rod. Gátnika, daj. Gátniku,

Gassetovim, tož. Gassetova, mest. pri Gassetovih, or.

tož. Gátnika, mest. pri Gátniku, or. z Gátnikom;

z Gassetovimi

DVOJINA: im. Gátnika, rod. Gátnikov, daj. Gátnikoma,

STATUS: predlog

tož. Gátnika, mest. pri Gátnikih, or. z Gátnikoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. Gátniki, rod. Gátnikov, daj. Gátnikom,



tož. Gátnike, mest. pri Gátnikih, or. z Gátniki

Gášper -ja m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: Gašperju so ukradli novo kolo; Najraje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

se igra z Gašperjem

domišljijska imena

{B} Gašperjev



{O} EDNINA: im. Gášper, rod. Gášperja, daj. Gášperju,

gáus -a m; obširneje glej pri gauss

tož. Gášperja, mest. pri Gášperju, or. z Gášperjem;



DVOJINA: im. Gášperja, rod. Gášperjev, daj.

gauss -a in gáus -a [gáu̯s] m

Gášperjema, tož. Gášperja, mest. pri Gášperjih, or. z

|merska enota|: Stari gauss/gaus za gostoto

Gášperjema; MNOŽINA: im. Gášperji, rod. Gášperjev,

magnetnega polja je nadomestila enota tesla; 100

daj. Gášperjem, tož. Gášperje, mest. pri Gášperjih, or.

tisoč nekdanjim gaussom/gausom danes ustreza

z Gášperji

deset tesel/teslov; v strokovnih besedilih največkrat

STATUS: predlog

nepodomačeno Gostota magnetnega polja je znašala

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

12.400 gaussov <12.400 G>; prim. G2

moška); samostalnik moškega spola

(< Gauss)



{O} EDNINA: im. gauss in gáus, rod. gaussa in gáusa,

Gášperjev -a -o prid.

daj. gaussu in gáusu, tož. gauss in gáus, mest. pri

Po Gašperjevih zagotovilih bomo z balonom pristali

gaussu in pri gáusu, or. z gaussom in z gáusom;

na obrobju Ljubljane

DVOJINA: im. gaussa in gáusa, rod. gaussov in gáusov,

(< Gášper)

daj. gaussoma in gáusoma, tož. gaussa in gáusa, mest.

{O} moški: EDNINA: im. Gášperjev, rod.

pri gaussih in pri gáusih, or. z gaussoma in z

Gášperjevega, daj. Gášperjevemu, tož. Gášperjev

gáusoma; MNOŽINA: im. gaussi in gáusi, rod. gaussov

(živostno Gášperjevega), mest. pri Gášperjevem, or. z

in gáusov, daj. gaussom in gáusom, tož. gausse in

Gášperjevim; DVOJINA: im. Gášperjeva, rod.

gáuse, mest. pri gaussih in pri gáusih, or. z gaussi in z Gášperjevih, daj. Gášperjevima, tož. Gášperjeva,

gáusi

mest. pri Gášperjevih, or. z Gášperjevima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Gášperjevi, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

tož. Gášperjeve, mest. pri Gášperjevih, or. z

enakozvočnice; samostalnik moškega spola

Gášperjevimi



ženski: EDNINA: im. Gášperjeva, rod. Gášperjeve, daj.

Gauss -a [gáu̯s] m; ime bitja, osebno ime

Gášperjevi, tož. Gášperjevo, mest. pri Gášperjevi, or.

|priimek|; |nemški matematik, astronom in fizik|:

z Gášperjevo; DVOJINA: im. Gášperjevi, rod.

Nadarjenost matematičnega genija Carla Friedricha

Gášperjevih, daj. Gášperjevima, tož. Gášperjevi, mest.

Gaussa se je pokazala že v mladih letih; Sodeloval

pri Gášperjevih, or. z Gášperjevima; MNOŽINA: im.

je z Gaussom na področju proučevanja magnetnih

Gášperjeve, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevim, tož.

pojavov

Gášperjeve, mest. pri Gášperjevih, or. z

{B} Gaussov

Gášperjevimi

284

{O} EDNINA: im. Gauss, rod. Gaussa, daj. Gaussu, tož.

podpovprečno in ena četrtina nadpovprečno

Gaussa, mest. pri Gaussu, or. z Gaussom; DVOJINA:

inteligentna; Gaussov sistem enot ||metrični sistem im. Gaussa, rod. Gaussov, daj. Gaussoma, tož. Gaussa,

enot za količine, ki opisujejo elektromagnetizem||:

mest. pri Gaussih, or. z Gaussoma; MNOŽINA: im.

Največja razlika med Gaussovim in mednarodnim

Gaussi, rod. Gaussov, daj. Gaussom, tož. Gausse, mest.

sistemom enot je v definiciji naboja

pri Gaussih, or. z Gaussi

(< Gauss)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Gaussov, rod. Gaussovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. Gaussovemu, tož. Gaussov (živostno



Gaussovega), mest. pri Gaussovem, or. z Gaussovim;

Gauss-Krügerjev -a -o [gáu̯s-krígerjev-] prid.

DVOJINA: im. Gaussova, rod. Gaussovih, daj.

|Gaussov in Krügerjev| Gauss-Krügerjev koordinatni

Gaussovima, tož. Gaussova, mest. pri Gaussovih, or. z

sistem ||matematično orodje za zapis točk s

Gaussovima; MNOŽINA: im. Gaussovi, rod.

koordinatami||: Parametri Gauss-Krügerjevega

Gaussovih, daj. Gaussovim, tož. Gaussove, mest. pri

koordinatnega sistema se kar najbolje prilegajo

Gaussovih, or. z Gaussovimi

območju nekdanje Jugoslavije; prim. Gaussov,

ženski: EDNINA: im. Gaussova, rod. Gaussove, daj.

Krügerjev

Gaussovi, tož. Gaussovo, mest. pri Gaussovi, or. z

(< Gauss, Krüger)

Gaussovo; DVOJINA: im. Gaussovi, rod. Gaussovih,

{O} moški: EDNINA: im. Gauss-Krügerjev, rod.

daj. Gaussovima, tož. Gaussovi, mest. pri Gaussovih,

Gauss-Krügerjevega, daj. Gauss-Krügerjevemu, tož.

or. z Gaussovima; MNOŽINA: im. Gaussove, rod.

Gauss-Krügerjev (živostno Gauss-Krügerjevega),

Gaussovih, daj. Gaussovim, tož. Gaussove, mest. pri

mest. pri Gauss-Krügerjevem, or. z Gauss-

Gaussovih, or. z Gaussovimi

Krügerjevim; DVOJINA: im. Gauss-Krügerjeva, rod.

srednji: EDNINA: im. Gaussovo, rod. Gaussovega, daj.

Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevima, tož.

Gaussovemu, tož. Gaussovo, mest. pri Gaussovem, or.

Gauss-Krügerjeva, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z

z Gaussovim; DVOJINA: im. Gaussovi, rod.

Gauss-Krügerjevima; MNOŽINA: im. Gauss-

Gaussovih, daj. Gaussovima, tož. Gaussovi, mest. pri

Krügerjevi, rod. Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-

Gaussovih, or. z Gaussovima; MNOŽINA: im.

Krügerjevim, tož. Gauss-Krügerjeve, mest. pri Gauss-

Gaussova, rod. Gaussovih, daj. Gaussovim, tož.

Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevimi

Gaussova, mest. pri Gaussovih, or. z Gaussovimi

ženski: EDNINA: im. Gauss-Krügerjeva, rod. Gauss-STATUS: predlog

Krügerjeve, daj. Gauss-Krügerjevi, tož. Gauss-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Krügerjevo, mest. pri Gauss-Krügerjevi, or. z Gauss-

-ov/-ev ali -in v SBZ

Krügerjevo; DVOJINA: im. Gauss-Krügerjevi, rod.



Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevima, tož.

Gay-Lussac -a [gé-lisák] m; ime bitja, osebno ime Gauss-Krügerjevi, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z

|priimek|; |francoski fizik in kemik|: Gay-Lussac

Gauss-Krügerjevima; MNOŽINA: im. Gauss-

skupaj z Davyjem velja za odkritelja bora

Krügerjeve, rod. Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-

{B} Gay-Lussacov

Krügerjevim, tož. Gauss-Krügerjeve, mest. pri Gauss-

{O} EDNINA: im. Gay-Lussac, rod. Gay-Lussaca, daj.

Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevimi

Gay-Lussacu, tož. Gay-Lussaca, mest. pri Gay-

srednji: EDNINA: im. Gauss-Krügerjevo, rod. Gauss-Lussacu, or. z Gay-Lussacom; DVOJINA: im. Gay-

Krügerjevega, daj. Gauss-Krügerjevemu, tož. Gauss-

Lussaca, rod. Gay-Lussacov, daj. Gay-Lussacoma,

Krügerjevo, mest. pri Gauss-Krügerjevem, or. z

tož. Gay-Lussaca, mest. pri Gay-Lussacih, or. z Gay-

Gauss-Krügerjevim; DVOJINA: im. Gauss-

Lussacoma; MNOŽINA: im. Gay-Lussaci, rod. Gay-

Krügerjevi, rod. Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-

Lussacov, daj. Gay-Lussacom, tož. Gay-Lussace,

Krügerjevima, tož. Gauss-Krügerjevi, mest. pri

mest. pri Gay-Lussacih, or. z Gay-Lussaci

Gauss-Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Gauss-Krügerjeva, rod. Gauss-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevim, tož. Gauss-



Krügerjeva, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z

Gay-Lussacov -a -o [gé-lisákov-] prid.

Gauss-Krügerjevimi

Gay-Lussacov zakon ||fizikalni zakon||: Raziskoval je STATUS: predlog

vedenje plinov in odkril Gay-Lussacov zakon

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na (< Gay-Lussac)

-ov/-ev ali -in v SBZ

{O} moški: EDNINA: im. Gay-Lussacov, rod. Gay-



Lussacovega, daj. Gay-Lussacovemu, tož. Gay-

Gaussov -a -o [gáu̯sov-] prid.

Lussacov (živostno Gay-Lussacovega), mest. pri Gay-

Gaussovo nadarjenost je vojvoda Ferdinand

Lussacovem, or. z Gay-Lussacovim; DVOJINA: im.

nagradil s štipendijo; Gaussova krivulja ||krivulja Gay-Lussacova, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-normalne razporeditve||: Po Gaussovi krivulji je

Lussacovima, tož. Gay-Lussacova, mest. pri Gay-

približno polovica ljudi povprečno, ena četrtina

Lussacovih, or. z Gay-Lussacovima; MNOŽINA: im.

285

Gay-Lussacovi, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-GBP -- [gə̀bə̀pə̀ tudi gəbəpə̀ in gébépé tudi gebepé]

Lussacovim, tož. Gay-Lussacove, mest. pri Gay-

m; simbol

Lussacovih, or. z Gay-Lussacovimi

|britanski funt|: Tedenska vozovnica podzemne

ženski: EDNINA: im. Gay-Lussacova, rod. Gay-

železnice stane približno 24 GBP

Lussacove, daj. Gay-Lussacovi, tož. Gay-Lussacovo,

STATUS: predlog

mest. pri Gay-Lussacovi, or. z Gay-Lussacovo;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

DVOJINA: im. Gay-Lussacovi, rod. Gay-Lussacovih,



daj. Gay-Lussacovima, tož. Gay-Lussacovi, mest. pri

Gd -- [gə̀də̀ tudi gədə̀ in gédé tudi gedé] m; simbol Gay-Lussacovih, or. z Gay-Lussacovima; MNOŽINA:

|gadolinij|: Simbol za kemijski element gadolinij je

im. Gay-Lussacove, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-

Gd

Lussacovim, tož. Gay-Lussacove, mest. pri Gay-

STATUS: predlog

Lussacovih, or. z Gay-Lussacovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

srednji: EDNINA: im. Gay-Lussacovo, rod. Gay-



Lussacovega, daj. Gay-Lussacovemu, tož. Gay-

gdč. okrajš.

Lussacovo, mest. pri Gay-Lussacovem, or. z Gay-

|gospodična|: pred imenom Moja učiteljica je bila gdč.

Lussacovim; DVOJINA: im. Gay-Lussacovi, rod. Gay-

Novak

Lussacovih, daj. Gay-Lussacovima, tož. Gay-

STATUS: predlog

Lussacovi, mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-

P

Lussacovima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

MNOŽINA: im. Gay-Lussacova, rod.

Gay-Lussacovih,



daj. Gay-Lussacovim, tož. Gay-

Lussacova,

Ge -- [gə̀é tudi gəé in géé tudi geé] m; simbol

mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-

Lussacovimi

|germanij|: Simbol za kemijski element germanij je

S

Ge

TATUS: predlog

S

P

TATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na P

-ov/-ev ali -in v SBZ

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





ge. okrajš.; gl. ga.

gazéla -e ž

S

|žival|: Trop gazel se pase v afriški pustinji;

TATUS: predlog

|pesemska oblika|: Mojster gazele je bil perzijski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pesnik Hafis; |nagrada|: Kar sedem družb se je



potegovalo za zlato, srebrno in bronasto gazelo;

Gea1 -e [gêja] ž; ime bitja, religijsko ime

Podjetje je postalo letošnja gazela dolenjsko-

|grška boginja zemlje|: V Delfih je bilo svetišče

posavske regije

boginje Gee in boga morja Pozejdona

{B} gazelin

{B} Gein in Gejin

{O}

{O}

EDNINA: im. gazéla, rod. gazéle, daj. gazéli, tož.

EDNINA: im. Gea, rod. Gee, daj. Gei, tož. Geo,

gazélo, mest. pri gazéli, or. z gazélo; DVOJINA: im.

mest. pri Gei, or. z Geo; DVOJINA: im. Gei, rod. Gej,

gazéli, rod. gazél, daj. gazélama, tož. gazéli, mest. pri daj. Geama, tož. Gei, mest. pri Geah, or. z Geama;

gazélah, or. z gazélama; MNOŽINA: im. gazéle, rod.

MNOŽINA: im. Gee, rod. Gej, daj. Geam, tož. Gee, mest.

gazél, daj. gazélam, tož. gazéle, mest. pri gazélah, or. z pri Geah, or. z Geami

gazélami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

rimska imena

odlikovanj, častnih nazivov





Gea2 -e [gêja] ž; stvarno ime

Gb -- [gə̀bə̀ tudi gəbə̀ in gébé tudi gebé] m; simbol

|slovenska revija|: uredništvo Gee; V Gei objavljajo

|gigasod|: S prvimi 300 vrtinami zunaj ZDA so našli

priznani strokovnjaki

14 Gb nafte; |gigabit| Gb/s Vodilo zmore prenašati

{B} Gein

podatke s hitrostjo 6,4 Gb/s na sekundo

{O} EDNINA: im. Gea, rod. Gee, daj. Gei, tož. Geo,

STATUS: predlog

mest. pri Gei, or. z Geo; DVOJINA: im. Gei, rod. Gej,

P

daj. Geama, tož. Gei, mest. pri Geah, or. z Geama;

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

MNOŽINA: im. Gee, rod. Gej, daj. Geam, tož. Gee, mest.



pri Geah, or. z Geami

GB -- [gə̀bə̀ tudi gəbə̀ in gébé tudi gebé] m; simbol S

|gigabajt|: Na trdem disku je prostora za 6 GB

TATUS: predlog

podatkov; Zmogljivost ključka USB je 32 GB;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

|mednarodna oznaka Great Britain: Velika Britanija|



S

Geiger -ja [gájger]

TATUS: predlog

m; ime bitja, osebno ime

P

|priimek|; |nemški fizik|: Oče Hansa Geigerja je bil

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli; simboli

profesor indologije



286

{B} Geigerjev

Geiger-Müllerjeva, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or.

{O} EDNINA: im. Geiger, rod. Geigerja, daj. Geigerju,

z Geiger-Müllerjevima; MNOŽINA: im. Geiger-

tož. Geigerja, mest. pri Geigerju, or. z Geigerjem;

Müllerjevi, rod. Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-

DVOJINA: im. Geigerja, rod. Geigerjev, daj.

Müllerjevim, tož. Geiger-Müllerjeve, mest. pri

Geigerjema, tož. Geigerja, mest. pri Geigerjih, or. z

Geiger-Müllerjevih, or. z Geiger-Müllerjevimi

Geigerjema; MNOŽINA: im. Geigerji, rod. Geigerjev,

ženski: EDNINA: im. Geiger-Müllerjeva, rod. Geiger-daj. Geigerjem, tož. Geigerje, mest. pri Geigerjih, or. z Müllerjeve, daj. Geiger-Müllerjevi, tož. Geiger-Geigerji

Müllerjevo, mest. pri Geiger-Müllerjevi, or. z Geiger-

STATUS: predlog

Müllerjevo; DVOJINA: im. Geiger-Müllerjevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevima, tož.

samostalnik moškega spola

Geiger-Müllerjevi, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or. z



Geiger-Müllerjevima; MNOŽINA: im. Geiger-

Geigerjev -a -o [gájgerjev-]

Müllerjeve,

prid.

rod. Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-

Geigerjeva zapuščina;

Müllerjevim,

Geigerjev števec ||števec za

tož. Geiger-Müllerjeve, mest. pri

merjenje stopnje ionizirajočega sevanja v okolju||:

Geiger-Müllerjevih, or. z Geiger-Müllerjevimi

Na poti iz Krškega proti Ljubljani je z Geigerjevim

srednji: EDNINA: im. Geiger-Müllerjevo, rod.

števcem zaznal v okolju skoraj podvojeno vrednost

Geiger-Müllerjevega, daj. Geiger-Müllerjevemu, tož.

radioaktivnosti

Geiger-Müllerjevo, mest. pri Geiger-Müllerjevem,

(< Geiger)

or. z Geiger-Müllerjevim; DVOJINA: im. Geiger-

{O} moški:

Müllerjevi,

EDNINA: im. Geigerjev, rod.

rod. Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-

Geigerjevega,

Müllerjevima,

daj. Geigerjevemu, tož. Geigerjev

tož. Geiger-Müllerjevi, mest. pri

(

Geiger-Müllerjevih,

živostno Geigerjevega), mest. pri Geigerjevem, or. z

or. z Geiger-Müllerjevima;

Geigerjevim; DVOJINA: im. Geigerjeva, rod.

MNOŽINA: im. Geiger-Müllerjeva, rod. Geiger-

Geigerjevih,

Müllerjevih,

daj. Geigerjevima, tož. Geigerjeva, mest.

daj. Geiger-Müllerjevim, tož. Geiger-

pri Geigerjevih,

Müllerjeva,

or. z Geigerjevima; MNOŽINA: im.

mest. pri Geiger-Müllerjevih, or. z

Geigerjevi,

Geiger-Müllerjevimi

rod. Geigerjevih, daj. Geigerjevim, tož.

Geigerjeve, mest. pri Geigerjevih, or. z Geigerjevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Geigerjeva, rod. Geigerjeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Geigerjevi, tož. Geigerjevo, mest. pri Geigerjevi, or. z

-ov/-ev ali -in v SBZ

Geigerjevo; DVOJINA: im. Geigerjevi, rod.



Geigerjevih, daj. Geigerjevima, tož. Geigerjevi, mest.

gen. okrajš.

pri Geigerjevih, or. z Geigerjevima; MNOŽINA: im.

|general; generalica|: pred imenom gen. Janez Novak;

Geigerjeve, rod. Geigerjevih, daj. Geigerjevim, tož.

Stanuje v Ulici gen. Levičnika št. 5; |generalni|:

Geigerjeve, mest. pri Geigerjevih, or. z Geigerjevimi

gen. direktor; gen. konzul

srednji: EDNINA: im. Geigerjevo, rod. Geigerjevega, STATUS: predlog

daj. Geigerjevemu, tož. Geigerjevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Geigerjevem, or. z Geigerjevim; DVOJINA: im.



Geigerjevi, rod. Geigerjevih, daj. Geigerjevima, tož.

generál -a m

Geigerjevi, mest. pri Geigerjevih, or. z Geigerjevima;

|vojaški naziv|: Povišali so ga v brigadnega

MNOŽINA: im. Geigerjeva, rod. Geigerjevih, daj.

generala; pred imenom spomenik generalu Rudolfu

Geigerjevim, tož. Geigerjeva, mest. pri Geigerjevih,

Maistru; prim. gen.

or. z Geigerjevimi

{B} generalov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. generál, rod. generála, daj. generálu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na tož. generála, mest. pri generálu, or. z generálom;

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

DVOJINA: im. generála, rod. generálov, daj.



generáloma, tož. generála, mest. pri generálih, or. z

Geiger-Müllerjev -a -o [gájger-mílerjev-] prid.

generáloma; MNOŽINA: im. generáli, rod. generálov,

|Geigerjev in Müllerjev| Geiger-Müllerjev števec

daj. generálom, tož. generále, mest. pri generálih, or. z

||naprava, ki zaznava ionizirajoče sevanje||:

generáli

Ionizirajoče sevanje odkrivamo z Geiger-

STATUS: predlog

Müllerjevim števcem; prim. Geigerjev, Müllerjev PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu (< Geiger, Müller)



{O} moški: EDNINA: im. Geiger-Müllerjev, rod.

generálica -e ž; obširneje glej pri generálinja Geiger-Müllerjevega, daj. Geiger-Müllerjevemu, tož.



Geiger-Müllerjev (živostno Geiger-Müllerjevega),

generáličin -a -o prid.

mest. pri Geiger-Müllerjevem, or. z Geiger-

generaličin ukaz

Müllerjevim; DVOJINA: im. Geiger-Müllerjeva, rod.

(< generalica)

Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevima, tož.

287

{O} moški: EDNINA: im. generáličin, rod.

generálka1 -e ž

generáličinega, daj. generáličinemu, tož. generáličin

|najpomembnejša in zadnja vaja pred premiero|:

(živostno generáličinega), mest. pri generáličinem, or.

Tekma bo pravzaprav generalka pred začetkom

z generáličinim; DVOJINA: im. generáličina, rod.

prvenstva; V Drami se nocoj pripravljajo na

generáličinih, daj. generáličinima, tož. generáličina,

generalko; |generalno čiščenje|: Sobotno generalko

mest. pri generáličinih, or. z generáličinima;

stanovanja so izpustili; prim. generálinja

MNOŽINA: im. generáličini, rod. generáličinih, daj.

{B} generalkin

generáličinim, tož. generáličine, mest. pri

{O} EDNINA: im. generálka, rod. generálke, daj.

generáličinih, or. z generáličinimi

generálki, tož. generálko, mest. pri generálki, or. z

ženski: EDNINA: im. generáličina, rod. generáličine, generálko; DVOJINA: im. generálki, rod. generálk, daj.

daj. generáličini, tož. generáličino, mest. pri

generálkama, tož. generálki, mest. pri generálkah, or.

generáličini, or. z generáličino; DVOJINA: im.

z generálkama; MNOŽINA: im. generálke, rod.

generáličini, rod. generáličinih, daj. generáličinima,

generálk, daj. generálkam, tož. generálke, mest. pri

tož. generáličini, mest. pri generáličinih, or. z

generálkah, or. z generálkami

generáličinima; MNOŽINA: im. generáličine, rod.

STATUS: predlog

generáličinih, daj. generáličinim, tož. generáličine,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

mest. pri generáličinih, or. z generáličinimi



srednji: EDNINA: im. generáličino, rod.

generálka2 -e ž; obširneje glej pri generálinja generáličinega, daj. generáličinemu, tož.



generáličino, mest. pri generáličinem, or. z

generálmajór -ja m

generáličinim; DVOJINA: im. generáličini, rod.

|vojaški naziv|: V čin generalmajorja je bil povišan

generáličinih, daj. generáličinima, tož. generáličini,

maja 2010; pred imenom V primopredaji je dolžnosti

mest. pri generáličinih, or. z generáličinima;

predal generalmajorju Janezu Novaku; prim.

MNOŽINA: im. generáličina, rod. generáličinih, daj.

gen.maj.

generáličinim, tož. generáličina, mest. pri

{B} generalmajorjev

generáličinih, or. z generáličinimi

{O} EDNINA: im. generálmajór, rod. generálmajórja,

STATUS: predlog

daj. generálmajórju, tož. generálmajórja, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

generálmajórju, or. z generálmajórjem; DVOJINA: im.



generálmajórja, rod. generálmajórjev, daj.

generálinja -e in generálka -e tudi generálica -e ž generálmajórjema, tož. generálmajórja, mest. pri

|nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v

generálmajórjih, or. z generálmajórjema; MNOŽINA:

letalstvu|: Zasluge gredo generalinji/generalki; pred

im. generálmajórji, rod. generálmajórjev, daj.

imenom odpoklic generalinje/generalke U. Govekar

generálmajórjem, tož. generálmajórje, mest. pri

(< generál)

generálmajórjih, or. z generálmajórji

{B} generalinjin in generalkin tudi generaličin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. generálinja in generálka tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu generálica, rod. generálinje in generálke tudi



generálice, daj. generálinji in generálki tudi

generálmajórka -e ž

generálici, tož. generálinjo in generálko tudi

|vojaški naziv|: Čin civilne generalmajorke se

generálico, mest. pri generálinji in pri generálki tudi razlikuje od vojaškega; pred imenom Prva ženska na

pri generálici, or. z generálinjo in z generálko tudi z čelu mirovnih sil je norveška generalmajorka

generálico; DVOJINA: im. generálinji in generálki tudi

Kristina Lund; prim. gen.maj.

generálici, rod. generálinj in generálk tudi generálic, (< generálmajór)

daj. generálinjama in generálkama tudi generálicama,

{B} generalmajorkin

tož. generálinji in generálki tudi generálici, mest. pri

{O} EDNINA: im. generálmajórka, rod.

generálinjah in pri generálkah tudi pri generálicah,

generálmajórke, daj. generálmajórki, tož.

or. z generálinjama in z generálkama tudi z

generálmajórko, mest. pri generálmajórki, or. z

generálicama; MNOŽINA: im. generálinje in generálke

generálmajórko; DVOJINA: im. generálmajórki, rod.

tudi generálice, rod. generálinj in generálk tudi

generálmajórk, daj. generálmajórkama, tož.

generálic, daj. generálinjam in generálkam tudi

generálmajórki, mest. pri generálmajórkah, or. z

generálicam, tož. generálinje in generálke tudi

generálmajórkama; MNOŽINA: im. generálmajórke,

generálice, mest. pri generálinjah in pri generálkah

rod. generálmajórk, daj. generálmajórkam, tož.

tudi pri generálicah, or. z generálinjami in z

generálmajórke, mest. pri generálmajórkah, or. z

generálkami tudi z generálicami

generálmajórkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu samostalnik ženskega spola





generálpolkôvnica -e ž

288

|vojaški naziv|: V Slovenski vojski trenutno nimamo generálpolkôvničina, mest. pri generálpolkôvničinih,

nobene generalpolkovnice; pred imenom Na vratih je

or. z generálpolkôvničinimi

že videl napis generalpolkovnica Lidija Novak;

STATUS: predlog

prim. gen.polk.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< generálpolkôvnik)



{B} generalpolkovničin

generálpolkôvnik -a m

{O} EDNINA: im. generálpolkôvnica, rod.

|vojaški naziv|: Pakistanski čin generala je

generálpolkôvnice, daj. generálpolkôvnici, tož.

primerljiv s činom slovenskega generalpolkovnika;

generálpolkôvnico, mest. pri generálpolkôvnici, or. z

pred imenom 22. junija leta 1940 sta nemški

generálpolkôvnico; DVOJINA: im. generálpolkôvnici,

generalpolkovnik Keitel in francoski general

rod. generálpolkôvnic, daj. generálpolkôvnicama, tož.

Huntzinger podpisala pogodbo o premirju med

generálpolkôvnici, mest. pri generálpolkôvnicah, or.

Nemčijo in Francijo; prim. gen.polk.

z generálpolkôvnicama; MNOŽINA: im.

{B} generalpolkovnikov

generálpolkôvnice, rod. generálpolkôvnic, daj.

{O} EDNINA: im. generálpolkôvnik, rod.

generálpolkôvnicam, tož. generálpolkôvnice, mest.

generálpolkôvnika, daj. generálpolkôvniku, tož.

pri generálpolkôvnicah, or. z generálpolkôvnicami

generálpolkôvnika, mest. pri generálpolkôvniku, or. z

STATUS: predlog

generálpolkôvnikom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu generálpolkôvnika, rod. generálpolkôvnikov, daj.



generálpolkôvnikoma, tož. generálpolkôvnika, mest.

generálpolkôvničin -a -o prid.

pri generálpolkôvnikih, or. z generálpolkôvnikoma;

Vojaki so spremljali generalpolkovničin govor

MNOŽINA: im. generálpolkôvniki, rod.

(< generálpolkôvnica)

generálpolkôvnikov, daj. generálpolkôvnikom, tož.

{O} moški: EDNINA: im. generálpolkôvničin, rod.

generálpolkôvnike, mest. pri generálpolkôvnikih, or.

generálpolkôvničinega, daj. generálpolkôvničinemu,

z generálpolkôvniki

tož. generálpolkôvničin (živostno

STATUS: predlog

generálpolkôvničinega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu generálpolkôvničinem, or. z generálpolkôvničinim;



DVOJINA: im. generálpolkôvničina, rod.

gen.maj. okrajš.

generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinima,

|generalmajor; generalmajorka|: pred imenom

tož. generálpolkôvničina, mest. pri

Komandant brigade je gen.maj. Janez Novak

generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. generálpolkôvničini, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinim, tož.



generálpolkôvničine, mest. pri generálpolkôvničinih,

gen.polk. okrajš.

or. z generálpolkôvničinimi

|generalpolkovnik; generalpolkovnica|: pred imenom

ženski: EDNINA: im. generálpolkôvničina, rod.

gen.polk. Janez Novak

generálpolkôvničine, daj. generálpolkôvničini, tož.

STATUS: predlog

generálpolkôvničino, mest. pri generálpolkôvničini,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

or. z generálpolkôvničino; DVOJINA: im.

generálpolkôvničini,



rod. generálpolkôvničinih, daj.

generálpolkôvničinima,

gen.ppolk. okrajš.

tož. generálpolkôvničini,

|generalpodpolkovnik; generalpodpolkovnica|: pred

mest. pri generálpolkôvničinih, or. z

generálpolkôvničinima;

imenom gen.ppolk. Janez Novak

MNOŽINA: im.

generálpolkôvničine,

S

rod. generálpolkôvničinih, daj.

TATUS: predlog

generálpolkôvničinim, tož. generálpolkôvničine,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mest. pri generálpolkôvničinih, or. z



generálpolkôvničinimi

geod. okrajš.

srednji: EDNINA: im. generálpolkôvničino, rod.

|geodet; geodetinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak,

generálpolkôvničinega, daj. generálpolkôvničinemu,

dipl. geod.; |geodetski|: geod. uprava; |geodezija|: v

tož. generálpolkôvničino, mest. pri

zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. geod.

generálpolkôvničinem, or. z generálpolkôvničinim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. generálpolkôvničini, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinima,



tož. generálpolkôvničini, mest. pri

geol. okrajš.

generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinima;

|geolog; geologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak,

MNOŽINA: im. generálpolkôvničina, rod.

dipl. geol.; |geologija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinim, tož.

dipl. inž. geol.; |geološki|: geol. zbornik; državni

geol. zavod

289

STATUS: predlog

Georgeovih, daj. Georgeevima in Georgeovima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Georgeevi in Georgeovi, mest. pri Georgeevih in pri



Georgeovih, or. z Georgeevima in z Georgeovima;

George -gea [angl. džórdž-, fr. žórž-] m; ime bitja, MNOŽINA: im. Georgeeva in Georgeova, rod.

osebno ime

Georgeevih in Georgeovih, daj. Georgeevim in

|moško ime|: glasbena dela Georgea Friedericha

Georgeovim, tož. Georgeeva in Georgeova, mest. pri

Händla; film z Georgeem/Georgeom Clooneyjem

Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevimi in

{B} Georgeev in Georgeov

z Georgeovimi

{O} EDNINA: im. George, rod. Georgea, daj. Georgeu,

STATUS: predlog

tož. Georgea, mest. pri Georgeu, or. z Georgeem in z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni Georgeom; DVOJINA: im. Georgea, rod. Georgeev in

pridevniki

Georgeov, daj. Georgeema in Georgeoma, tož.



Georgea, mest. pri Georgeih, or. z Georgeema in z

Georgeov -a -o prid.; obširneje glej pri Georgeev Georgeoma; MNOŽINA: im. Georgei, rod. Georgeev in



Georgeov, daj. Georgeem in Georgeom, tož.

Gêrbčev -a -o prid.

Georgee, mest. pri Georgeih, or. z Georgei

Na univerzi v Padovi je Gerbčev portret uvrščen

STATUS: predlog

med štirideset pomembnih zdravnikov; Gerbčevo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

priznanje ||nagrada||: Vabljeni na podelitev

moška); samostalnik moškega spola

Gerbčevih priznanj



(< Gêrbec)

Georgeev -a -o in Georgeov -a -o [angl. džórdžev-,

{O} moški: EDNINA: im. Gêrbčev, rod. Gêrbčevega, fr. žóržev-] prid.

daj. Gêrbčevemu, tož. Gêrbčev (živostno Gêrbčevega),

koncert v Georgeev/Georgeov spomin;

mest. pri Gêrbčevem, or. z Gêrbčevim; DVOJINA: im.

Georgeevo/Georgeovo pismo

Gêrbčeva, rod. Gêrbčevih, daj. Gêrbčevima, tož.

(< George)

Gêrbčeva, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevima;

{O} moški: EDNINA: im. Georgeev in Georgeov, rod.

MNOŽINA: im. Gêrbčevi, rod. Gêrbčevih, daj.

Georgeevega in Georgeovega, daj. Georgeevemu in

Gêrbčevim, tož. Gêrbčeve, mest. pri Gêrbčevih, or. z

Georgeovemu, tož. Georgeev in Georgeov (živostno

Gêrbčevimi

Georgeevega in Georgeovega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. Gêrbčeva, rod. Gêrbčeve, daj.

Georgeevem in pri Georgeovem, or. z Georgeevim in

Gêrbčevi, tož. Gêrbčevo, mest. pri Gêrbčevi, or. z

z Georgeovim; DVOJINA: im. Georgeeva in

Gêrbčevo; DVOJINA: im. Gêrbčevi, rod. Gêrbčevih,

Georgeova, rod. Georgeevih in Georgeovih, daj.

daj. Gêrbčevima, tož. Gêrbčevi, mest. pri Gêrbčevih,

Georgeevima in Georgeovima, tož. Georgeeva in

or. z Gêrbčevima; MNOŽINA: im. Gêrbčeve, rod.

Georgeova, mest. pri Georgeevih in pri Georgeovih,

Gêrbčevih, daj. Gêrbčevim, tož. Gêrbčeve, mest. pri

or. z Georgeevima in z Georgeovima; MNOŽINA: im.

Gêrbčevih, or. z Gêrbčevimi

Georgeevi in Georgeovi, rod. Georgeevih in

srednji: EDNINA: im. Gêrbčevo, rod. Gêrbčevega, daj.

Georgeovih, daj. Georgeevim in Georgeovim, tož.

Gêrbčevemu, tož. Gêrbčevo, mest. pri Gêrbčevem, or.

Georgeeve in Georgeove, mest. pri Georgeevih in pri

z Gêrbčevim; DVOJINA: im. Gêrbčevi, rod.

Georgeovih, or. z Georgeevimi in z Georgeovimi

Gêrbčevih, daj. Gêrbčevima, tož. Gêrbčevi, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Georgeeva in Georgeova, rod.

Gêrbčevih, or. z Gêrbčevima; MNOŽINA: im.

Georgeeve in Georgeove, daj. Georgeevi in

Gêrbčeva, rod. Gêrbčevih, daj. Gêrbčevim, tož.

Georgeovi, tož. Georgeevo in Georgeovo, mest. pri

Gêrbčeva, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevimi

Georgeevi in pri Georgeovi, or. z Georgeevo in z

STATUS: predlog

Georgeovo; DVOJINA: im. Georgeevi in Georgeovi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

rod. Georgeevih in Georgeovih, daj. Georgeevima in

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov;

Georgeovima, tož. Georgeevi in Georgeovi, mest. pri

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevima in



z Georgeovima; MNOŽINA: im. Georgeeve in

Gêrbec -bca m; ime bitja, osebno ime

Georgeove, rod. Georgeevih in Georgeovih, daj.

|priimek|; |slovenski zdravnik|: Simpozij so posvetili

Georgeevim in Georgeovim, tož. Georgeeve in

zdravniku Marku Gerbcu; Marka Gerbca, ki je leta

Georgeove, mest. pri Georgeevih in pri Georgeovih,

1717 izdal prvi opis srčne blokade z vrtoglavico in

or. z Georgeevimi in z Georgeovimi

epileptičnimi napadi, so navajali znameniti

srednji: EDNINA: im. Georgeevo in Georgeovo, rod.

zdravniki 18. stoletja

Georgeevega in Georgeovega, daj. Georgeevemu in

{B} Gerbčev

Georgeovemu, tož. Georgeevo in Georgeovo, mest.

{O} EDNINA: im. Gêrbec, rod. Gêrbca, daj. Gêrbcu,

pri Georgeevem in pri Georgeovem, or. z

tož. Gêrbca, mest. pri Gêrbcu, or. z Gêrbcem;

Georgeevim in z Georgeovim; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Gêrbca, rod. Gêrbcev, daj. Gêrbcema,

Georgeevi in Georgeovi, rod. Georgeevih in

tož. Gêrbca, mest. pri Gêrbcih, or. z Gêrbcema;

290

MNOŽINA: im. Gêrbci, rod. Gêrbcev, daj. Gêrbcem, Gêrbičevi, rod. Gêrbičevih, daj. Gêrbičevima, tož.

tož. Gêrbce, mest. pri Gêrbcih, or. z Gêrbci

Gêrbičevi, mest. pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Gêrbičeva, rod. Gêrbičevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Gêrbičevim, tož. Gêrbičeva, mest. pri Gêrbičevih, or.

samostalnik moškega spola

z Gêrbičevimi



STATUS: predlog

Gêrbic -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

|priimek|; |slovenski glasbenik|: Leta 1840 se je

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

rodil skladatelj Fran Gerbic, ki je napisal prvo

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

slovensko romantično simfonijo



{B} Gerbičev

germ. okrajš.

{O} EDNINA: im. Gêrbic, rod. Gêrbica, daj. Gêrbicu,

|germanski|: germ. jezik; |germanistika|

tož. Gêrbica, mest. pri Gêrbicu, or. z Gêrbicem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Gêrbica, rod. Gêrbicev, daj. Gêrbicema,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. Gêrbica, mest. pri Gêrbicih, or. z Gêrbicema;



MNOŽINA: im. Gêrbici, rod. Gêrbicov, daj. Gêrbicem,

Germán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Gêrbice, mest. pri Gêrbicih, or. z Gêrbici

|pripadnik indoevropske skupine ljudstev|: V Evropi

STATUS: predlog

obstajajo tri skupine ljudstev: Germani, Romani in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Slovani; Pri starih Germanih je bila zlata rozga

samostalnik moškega spola

cenjena kot najpomembnejše zelišče za celjenje ran



{B} Germanov

Gêrbič -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Germán, rod. Germána, daj.

|priimek|: Podatke o Gerbiču je mogoče najti v

Germánu, tož. Germána, mest. pri Germánu, or. z

slovenski Wikipediji

Germánom; DVOJINA: im. Germána, rod. Germánov,

{B} Gerbičev

daj. Germánoma, tož. Germána, mest. pri Germánih,

{O} EDNINA: im. Gêrbič, rod. Gêrbiča, daj. Gêrbiču,

or. z Germánoma; MNOŽINA: im. Germáni, rod.

tož. Gêrbiča, mest. pri Gêrbiču, or. z Gêrbičem;

Germánov, daj. Germánom, tož. Germáne, mest. pri

DVOJINA: im. Gêrbiča, rod. Gêrbičev, daj. Gêrbičema,

Germánih, or. z Germáni

tož. Gêrbiča, mest. pri Gêrbičih, or. z Gêrbičema;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Gêrbiči, rod. Gêrbičev, daj. Gêrbičem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tož. Gêrbiče, mest. pri Gêrbičih, or. z Gêrbiči

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Germánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

samostalnik moškega spola

|pripadnica indoevropske skupine ljudstev|:



Germanke so nosile broške iz zlatega filigrana in

Gêrbičev -a -o prid.

emajla

Gerbičev večer; Gerbičeva nagrada ||nagrada||:

(< Germán)

Podelitev Gerbičevih nagrad in priznanj bo v petek

{B} Germankin

ob 16. uri v kulturnem domu v Cerknici

{O} EDNINA: im. Germánka, rod. Germánke, daj.

(< Gêrbic, Gêrbič)

Germánki, tož. Germánko, mest. pri Germánki, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Gêrbičev, rod. Gêrbičevega, Germánko; DVOJINA: im. Germánki, rod. Germánk,

daj. Gêrbičevemu, tož. Gêrbičev (živostno

daj. Germánkama, tož. Germánki, mest. pri

Gêrbičevega), mest. pri Gêrbičevem, or. z

Germánkah, or. z Germánkama; MNOŽINA: im.

Gêrbičevim; DVOJINA: im. Gêrbičeva, rod.

Germánke, rod. Germánk, daj. Germánkam, tož.

Gêrbičevih, daj. Gêrbičevima, tož. Gêrbičeva, mest.

Germánke, mest. pri Germánkah, or. z Germánkami

pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Gêrbičevi, rod. Gêrbičevih, daj. Gêrbičevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Gêrbičeve, mest. pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevimi

samostalnik ženskega spola

ženski: EDNINA: im. Gêrbičeva, rod. Gêrbičeve, daj.



Gêrbičevi, tož. Gêrbičevo, mest. pri Gêrbičevi, or. z

germánski -a -o prid.

Gêrbičevo; DVOJINA: im. Gêrbičevi, rod. Gêrbičevih,

germanski jezik; germanski mit o čistosti rase;

daj. Gêrbičevima, tož. Gêrbičevi, mest. pri

Drevo je zelo pomemben del germanske mitologije

Gêrbičevih, or. z Gêrbičevima; MNOŽINA: im.

(< Germán)

Gêrbičeve, rod. Gêrbičevih, daj. Gêrbičevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. germánski, rod.

Gêrbičeve, mest. pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevimi

germánskega, daj. germánskemu, tož. germánski

srednji: EDNINA: im. Gêrbičevo, rod. Gêrbičevega, (živostno germánskega), mest. pri germánskem, or. z

daj. Gêrbičevemu, tož. Gêrbičevo, mest. pri

germánskim; DVOJINA: im. germánska, rod.

Gêrbičevem, or. z Gêrbičevim; DVOJINA: im.

291

germánskih, daj. germánskima, tož. germánska, mest.

Gestápovi, rod. Gestápovih, daj. Gestápovima, tož.

pri germánskih, or. z germánskima; MNOŽINA: im.

Gestápovi, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovima;

germánski, rod. germánskih, daj. germánskim, tož.

MNOŽINA: im. Gestápova, rod. Gestápovih, daj.

germánske, mest. pri germánskih, or. z germánskimi

Gestápovim, tož. Gestápova, mest. pri Gestápovih, or.

ženski: EDNINA: im. germánska, rod. germánske, daj.

z Gestápovimi

germánski, tož. germánsko, mest. pri germánski, or. z

STATUS: predlog

germánsko; DVOJINA: im. germánski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

germánskih, daj. germánskima, tož. germánski, mest.



pri germánskih, or. z germánskima; MNOŽINA: im.

gestápovec -vca m

germánske, rod. germánskih, daj. germánskim, tož.

|pripadnik Gestapa|: sojenje zloglasnemu

germánske, mest. pri germánskih, or. z germánskimi

gestapovcu; pričevanje zaprtih gestapovcev

srednji: EDNINA: im. germánsko, rod. germánskega, (< Gestápo)

daj. germánskemu, tož. germánsko, mest. pri

{B} gestapovčev

germánskem, or. z germánskim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. gestápovec, rod. gestápovca, daj.

germánski, rod. germánskih, daj. germánskima, tož.

gestápovcu, tož. gestápovca, mest. pri gestápovcu, or.

germánski, mest. pri germánskih, or. z germánskima;

z gestápovcem; DVOJINA: im. gestápovca, rod.

MNOŽINA: im. germánska, rod. germánskih, daj.

gestápovcev, daj. gestápovcema, tož. gestápovca,

germánskim, tož. germánska, mest. pri germánskih,

mest. pri gestápovcih, or. z gestápovcema; MNOŽINA:

or. z germánskimi

im. gestápovci, rod. gestápovcev, daj. gestápovcem,

STATUS: predlog

tož. gestápovce, mest. pri gestápovcih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

gestápovci



STATUS: predlog

Gestápo -a m; stvarno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|državna policija v nacistični Nemčiji|: agenti



Gestapa; Neposredno je bil odgovoren samo

gestápovka -e ž

vodji/vodju Gestapa Heinrichu Müllerju; Z družino

|pripadnica Gestapa|: Razglasili so jo za gestapovko

se je skrival pred Gestapom

in vohunko

{B} Gestapov

(< Gestápo)

{O} EDNINA: im. Gestápo, rod. Gestápa, daj. Gestápu,

{B} gestapovkin

tož. Gestápa, mest. pri Gestápu, or. z Gestápom;

{O} EDNINA: im. gestápovka, rod. gestápovke, daj.

DVOJINA: im. Gestápa, rod. Gestápov, daj. Gestápoma,

gestápovki, tož. gestápovko, mest. pri gestápovki, or.

tož. Gestápa, mest. pri Gestápih, or. z Gestápoma;

z gestápovko; DVOJINA: im. gestápovki, rod.

MNOŽINA: im. Gestápi, rod. Gestápov, daj. Gestápom,

gestápovk, daj. gestápovkama, tož. gestápovki, mest.

tož. Gestápe, mest. pri Gestápih, or. z Gestápi

pri gestápovkah, or. z gestápovkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

gestápovke, rod. gestápovk, daj. gestápovkam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

gestápovke, mest. pri gestápovkah, or. z



gestápovkami

Gestápov -a -o prid.

STATUS: predlog

Pred vrati je stal Gestapov mercedes

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

(< Gestápo)



{O} moški: EDNINA: im. Gestápov, rod.

gestápovski -a -o prid.

Gestápovega, daj. Gestápovemu, tož. Gestápov

gestapovski zapori v Kranju

(živostno Gestápovega), mest. pri Gestápovem, or. z

(< Gestápo)

Gestápovim; DVOJINA: im. Gestápova, rod.

{O} moški: EDNINA: im. gestápovski, rod.

Gestápovih, daj. Gestápovima, tož. Gestápova, mest.

gestápovskega, daj. gestápovskemu, tož. gestápovski

pri Gestápovih, or. z Gestápovima; MNOŽINA: im.

(živostno gestápovskega), mest. pri gestápovskem, or.

Gestápovi, rod. Gestápovih, daj. Gestápovim, tož.

z gestápovskim; DVOJINA: im. gestápovska, rod.

Gestápove, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovimi

gestápovskih, daj. gestápovskima, tož. gestápovska,

ženski: EDNINA: im. Gestápova, rod. Gestápove, daj.

mest. pri gestápovskih, or. z gestápovskima;

Gestápovi, tož. Gestápovo, mest. pri Gestápovi, or. z

MNOŽINA: im. gestápovski, rod. gestápovskih, daj.

Gestápovo; DVOJINA: im. Gestápovi, rod. Gestápovih,

gestápovskim, tož. gestápovske, mest. pri

daj. Gestápovima, tož. Gestápovi, mest. pri

gestápovskih, or. z gestápovskimi

Gestápovih, or. z Gestápovima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. gestápovska, rod. gestápovske, Gestápove, rod. Gestápovih, daj. Gestápovim, tož.

daj. gestápovski, tož. gestápovsko, mest. pri

Gestápove, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovimi

gestápovski, or. z gestápovsko; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Gestápovo, rod. Gestápovega, gestápovski, rod. gestápovskih, daj. gestápovskima,

daj. Gestápovemu, tož. Gestápovo, mest. pri

tož. gestápovski, mest. pri gestápovskih, or. z

Gestápovem, or. z Gestápovim; DVOJINA: im.

gestápovskima; MNOŽINA: im. gestápovske, rod.

292

gestápovskih, daj. gestápovskim, tož. gestápovske, PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mest. pri gestápovskih, or. z gestápovskimi



srednji: EDNINA: im. gestápovsko, rod.

Giscard d'Estaing -a -a [žiskár destên, rod. žiskárja gestápovskega, daj. gestápovskemu, tož.

destêna in žiskára destêna] m; ime bitja, osebno ime

gestápovsko, mest. pri gestápovskem, or. z

|priimek|; |francoski politik|: Giscard d'Estaing je

gestápovskim; DVOJINA: im. gestápovski, rod.

zavrnil predloge za spremembe; Oče evropske

gestápovskih, daj. gestápovskima, tož. gestápovski,

ustave Giscard d'Estaing je še vedno optimističen;

mest. pri gestápovskih, or. z gestápovskima;

Predsedniku Valéryju Giscardu d'Estaingu so

MNOŽINA: im. gestápovska, rod. gestápovskih, daj.

poslali pismo

gestápovskim, tož. gestápovska, mest. pri

{B} d'Estaingov

gestápovskih, or. z gestápovskimi

{O} EDNINA: im. Giscard d'Estaing, rod. Giscarda

STATUS: predlog

d'Estainga, daj. Giscardu d'Estaingu, tož. Giscarda

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

d'Estainga, mest. pri Giscardu d'Estaingu, or. z



Giscardom d'Estaingom

.gif okrajš.

STATUS: predlog

kot datotečna končnica format .gif; v imenih datotek, stično PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

datoteka z imenom »kolokvij.gif«



STATUS: predlog

Givenchy1 -ja [živanší] m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|priimek|; |francoski modni oblikovalec|: V prejšnjih



letih sem si prizadeval, da bi dosegel spravo in več

gigánt -a m

sodelovanja med Givenchyjem in Larochem

|velik človek|: Bil je velik temnolas možakar, pravi

{B} Givenchyjev

gigant, doma iz Brežic; |veliko podjetje|: Litostroj

{O} EDNINA: im. Givenchy, rod. Givenchyja, daj.

se je razvil v enega največjih gigantov

Givenchyju, tož. Givenchy, mest. pri Givenchyju, or.

socialističnega gospodarstva; Računalniški gigant

z Givenchyjem; DVOJINA: im. Givenchyja, rod.

Dell je za najzahtevnejše računalničarje pripravil

Givenchyjev, daj. Givenchyjema, tož. Givenchyja,

prenosnik, odporen na poškodbe; prim. Gigánt

mest. pri Givenchyjih, or. z Givenchyjema;

{B} gigantov

MNOŽINA: im. Givenchyji, rod. Givenchyjev, daj.

{O} EDNINA: im. gigánt, rod. gigánta, daj. gigántu, tož.

Givenchyjem, tož. Givenchyje, mest. pri

gigánta (živostno gigant), mest. pri gigántu, or. z

Givenchyjih, or. z Givenchyji

gigántom; DVOJINA: im. gigánta, rod. gigántov, daj.

STATUS: predlog

gigántoma, tož. gigánta, mest. pri gigántih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

gigántoma; MNOŽINA: im. gigánta, rod. gigántov, daj.

samostalnik moškega spola

gigántom, tož. gigánte, mest. pri gigántih, or. z



gigánti

Givenchy2 -ja [živanší] m; stvarno ime

STATUS: predlog

|podjetje|: Nekaj časa je bil oblikovalec pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Givenchyju, dokler ni leta 1997 presedlal h



Christianu Diorju; |znamka|: kot prilastek, v

Gigánt -a m; ime bitja, osebno ime

imenovalniku ustvarjalec dišave Givenchy

|grško bajeslovno bitje, pripadnik storokih

{B} Givenchyjev

velikanov|: V Giganta Enkelada je Zevs treščil s

{O} EDNINA: im. Givenchy, rod. Givenchyja, daj.

strelo in nanj vrgel Sicilijo; spopad Gigantov; prim.

Givenchyju, tož. Givenchy, mest. pri Givenchyju, or.

gigánt

z Givenchyjem; DVOJINA: im. Givenchyja, rod.

{B} Gigantov

Givenchyjev, daj. Givenchyjema, tož. Givenchyja,

{O} EDNINA: im. Gigánt, rod. Gigánta, daj. Gigántu,

mest. pri Givenchyjih, or. z Givenchyjema;

tož. Gigánta, mest. pri Gigántu, or. z Gigántom;

MNOŽINA: im. Givenchyji, rod. Givenchyjev, daj.

DVOJINA: im. Gigánta, rod. Gigántov, daj. Gigántoma,

Givenchyjem, tož. Givenchyje, mest. pri

tož. Gigánta, mest. pri Gigántih, or. z Gigántoma;

Givenchyjih, or. z Givenchyji

MNOŽINA: im. Gigánti, rod. Gigántov, daj. Gigántom,

STATUS: predlog

tož. Gigánte, mest. pri Gigántih, or. z Gigánti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik STATUS: predlog

moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

gl. okrajš.



|glej|: gl. zapisnik v prilogi; gl. Uradni list EU

gimn. okrajš.

11/98

|gimnazija|: gimn. Jesenice; gimn. in kemijska šola

STATUS: predlog

Ruše; |gimnazijski|: gimn. maturant

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog

293



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na glag. okrajš.

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

|glagol|: fazni glag.; |glagolski|: glag. vez

odlikovanj, častnih nazivov

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

gled. okrajš.



|gledališče|: lutkovno gled.; |gledališki|: Ukvarja se

glasb. okrajš.

z gled. režijo; gled. skupina

|glasbeni|: glasb. pedagog; |glasbenik; glasbenica|: v

STATUS: predlog

zvezi okrajšav Janez Novak, mag. akad. glasb.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

glóbus -a m



|krogla, ki ponazarja zemljo|: Na svoji mizi je imel

Glázer -ja m; ime bitja, osebno ime

osvetljen globus; mali, veliki kristalni globus

|priimek|; |slovenski pesnik, literarni zgodovinar,

||nagrada||: Zmagovalki je izročil mali kristalni

knjižničar in urednik|: Z Jankom Glazerjem so v

globus za skupno slalomsko zmago; Kot

slovensko poezijo prišle impresije s Pohorja

zmagovalec svetovnega pokala v skokih je na koncu

{B} Glazerjev

sezone prejel veliki kristalni globus; zlati globus

{O} EDNINA: im. Glázer, rod. Glázerja, daj. Glázerju,

||nagrada||: Film je prejel zlati globus za najboljšega tož. Glázerja, mest. pri Glázerju, or. z Glázerjem;

igralca

DVOJINA: im. Glázerja, rod. Glázerjev, daj.

{O} EDNINA: im. glóbus, rod. glóbusa, daj. glóbusu,

Glázerjema, tož. Glázerja, mest. pri Glázerjih, or. z

tož. glóbus, mest. pri glóbusu, or. z glóbusom;

Glázerjema; MNOŽINA: im. Glázerji, rod. Glázerjev,

DVOJINA: im. glóbusa, rod. glóbusov, daj. glóbusoma,

daj. Glázerjem, tož. Glázerje, mest. pri Glázerjih, or. z tož. glóbusa, mest. pri glóbusih, or. z glóbusoma;

Glázerji

MNOŽINA: im. glóbusi, rod. glóbusov, daj. glóbusom,

STATUS: predlog

tož. glóbuse, mest. pri glóbusih, or. z glóbusi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,



odlikovanj, častnih nazivov

Glázerjev -a -o prid.



Glazarjev nagrajenec, nagrajenka; Glazerjeva nagrada GO -- [gə̀ó tudi gəó] m; simbol

||nagrada||: Prejel je Glazerjevo nagrado za odrski

|Nova Gorica|: Na avtu sta bili tablici s številko GO

opus, ustvarjen v štirih desetletjih delovanja v

92-50C

Drami SNG Maribor

STATUS: predlog

(< Glázerjev)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} moški: EDNINA: im. Glázerjev, rod.



Glázerjevega, daj. Glázerjevemu, tož. Glázerjev

go. okrajš.; gl. ga.

(živostno Glázerjevega), mest. pri Glázerjevem, or. z

STATUS: predlog

Glázerjevim; DVOJINA: im. Glázerjeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Glázerjevih, daj. Glázerjevima, tož. Glázerjeva, mest.



pri Glázerjevih, or. z Glázerjevima; MNOŽINA: im.

Gódčev -a -o prid.

Glázerjevi, rod. Glázerjevih, daj. Glázerjevim, tož.

V Godčevi hiši v Bohinjski Bistrici je na ogled

Glázerjeve, mest. pri Glázerjevih, or. z Glázerjevimi

muzejska zbirka

ženski: EDNINA: im. Glázerjeva, rod. Glázerjeve, daj.

(< Gódec)

Glázerjevi, tož. Glázerjevo, mest. pri Glázerjevi, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Gódčev, rod. Gódčevega,

Glázerjevo; DVOJINA: im. Glázerjevi, rod.

daj. Gódčevemu, tož. Gódčev (živostno Gódčevega),

Glázerjevih, daj. Glázerjevima, tož. Glázerjevi, mest.

mest. pri Gódčevem, or. z Gódčevim; DVOJINA: im.

pri Glázerjevih, or. z Glázerjevima; MNOŽINA: im.

Gódčeva, rod. Gódčevih, daj. Gódčevima, tož.

Glázerjeve, rod. Glázerjevih, daj. Glázerjevim, tož.

Gódčeva, mest. pri Gódčevih, or. z Gódčevima;

Glázerjeve, mest. pri Glázerjevih, or. z Glázerjevimi

MNOŽINA: im. Gódčevi, rod. Gódčevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Glázerjevo, rod. Glázerjevega, Gódčevim, tož. Gódčeve, mest. pri Gódčevih, or. z

daj. Glázerjevemu, tož. Glázerjevo, mest. pri

Gódčevimi

Glázerjevem, or. z Glázerjevim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Gódčeva, rod. Gódčeve, daj.

Glázerjevi, rod. Glázerjevih, daj. Glázerjevima, tož.

Gódčevi, tož. Gódčevo, mest. pri Gódčevi, or. z

Glázerjevi, mest. pri Glázerjevih, or. z Glázerjevima;

Gódčevo; DVOJINA: im. Gódčevi, rod. Gódčevih, daj.

MNOŽINA: im. Glázerjeva, rod. Glázerjevih, daj.

Gódčevima, tož. Gódčevi, mest. pri Gódčevih, or. z

Glázerjevim, tož. Glázerjeva, mest. pri Glázerjevih,

Gódčevima; MNOŽINA: im. Gódčeve, rod. Gódčevih,

or. z Glázerjevimi

STATUS: predlog

294

daj. Gódčevim, tož. Gódčeve, mest. pri Gódčevih, or. z im. Goethejevi, rod. Goethejevih, daj. Goethejevim,

Gódčevimi

tož. Goethejeve, mest. pri Goethejevih, or. z

srednji: EDNINA: im. Gódčevo, rod. Gódčevega, daj.

Goethejevimi

Gódčevemu, tož. Gódčevo, mest. pri Gódčevem, or. z

ženski: EDNINA: im. Goethejeva, rod. Goethejeve, daj.

Gódčevim; DVOJINA: im. Gódčevi, rod. Gódčevih, daj.

Goethejevi, tož. Goethejevo, mest. pri Goethejevi, or.

Gódčevima, tož. Gódčevi, mest. pri Gódčevih, or. z

z Goethejevo; DVOJINA: im. Goethejevi, rod.

Gódčevima; MNOŽINA: im. Gódčeva, rod. Gódčevih,

Goethejevih, daj. Goethejevima, tož. Goethejevi,

daj. Gódčevim, tož. Gódčeva, mest. pri Gódčevih, or. z

mest. pri Goethejevih, or. z Goethejevima; MNOŽINA:

Gódčevimi

im. Goethejeve, rod. Goethejevih, daj. Goethejevim,

STATUS: predlog

tož. Goethejeve, mest. pri Goethejevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Goethejevimi



srednji: EDNINA: im. Goethejevo, rod. Goethejevega, Gódec -dca m; ime bitja, osebno ime

daj. Goethejevemu, tož. Goethejevo, mest. pri

|priimek|: V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski

Goethejevem, or. z Goethejevim; DVOJINA: im.

Bistrici so odprli posebno razstavo; Z Godcem nista

Goethejevi, rod. Goethejevih, daj. Goethejevima, tož.

imela enakih stališč; nesklonljivo za žensko osebo

Goethejevi, mest. pri Goethejevih, or. z

|slovenska pevka|: koncert z Alenko Godec

Goethejevima; MNOŽINA: im. Goethejeva, rod.

{B} Godčev

Goethejevih, daj. Goethejevim, tož. Goethejeva, mest.

{O} EDNINA: im. Gódec, rod. Gódca, daj. Gódcu, tož.

pri Goethejevih, or. z Goethejevimi

Gódca, mest. pri Gódcu, or. z Gódcem; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Gódca, rod. Gódcev, daj. Gódcema, tož. Gódca, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na pri Gódcih, or. z Gódcema; MNOŽINA: im. Gódci, rod.

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

Gódcev, daj. Gódcem, tož. Gódce, mest. pri Gódcih,

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

or. z Gódci



STATUS: predlog

Gójc -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

|vzdevek Gojmirja Lešnjaka, slovenskega igralca|: S

samostalnik moškega spola

ploskanjem so na oder privabili komedijanta Gojca;



tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Svojo najnovejšo

Goethe -ja [géte] m; ime bitja, osebno ime

predstavo je odigral z Gojmirjem Lešnjakom –

|priimek|; |nemški pesnik, dramatik, naravoslovec in

Gojcem

politik|: Prevajal je Homerja, Goetheja, Schillerja in

{B} Gojčev

Byrona; za rojstnim imenom s predimkom Avgusta je

{O} EDNINA: im. Gójc, rod. Gójca, daj. Gójcu, tož.

minilo 250 let od rojstva Johanna Wolfganga von

Gójca, mest. pri Gójcu, or. z Gójcem

Goetheja

STATUS: predlog

{B} Goethejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

{O} EDNINA: im. Goethe, rod. Goetheja, daj.

moškega spola

Goetheju, tož. Goetheja, mest. pri Goetheju, or. z



Goethejem; DVOJINA: im. Goetheja, rod. Goethejev,

Gójčev -a -o prid.

daj. Goethejema, tož. Goetheja, mest. pri Goethejih,

Gojčeva režija

or. z Goethejema; MNOŽINA: im. Goetheji, rod.

(< Gójc)

Goethejev, daj. Goethejem, tož. Goetheje, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Gójčev, rod. Gójčevega, daj.

Goethejih, or. z Goetheji

Gójčevemu, tož. Gójčev (živostno Gójčevega), mest.

STATUS: predlog

pri Gójčevem, or. z Gójčevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Gójčeva, rod. Gójčevih, daj. Gójčevima, tož. Gójčeva,

priimki s predimki; samostalnik moškega spola

mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevima; MNOŽINA: im.



Gójčevi, rod. Gójčevih, daj. Gójčevim, tož. Gójčeve,

Goethejev -a -o [gétejev-] prid.

mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevimi

Mavrična slika na nebu ga je spomnila na verz v

ženski: EDNINA: im. Gójčeva, rod. Gójčeve, daj.

Goethejevem Faustu; Goethejeva nagrada ||nagrada||: Gójčevi, tož. Gójčevo, mest. pri Gójčevi, or. z

Med znamenitimi dobitniki Goethejeve nagrade, ki

Gójčevo; DVOJINA: im. Gójčevi, rod. Gójčevih, daj.

jo podeljuje mesto Frankfurt, je Sigmund Freud

Gójčevima, tož. Gójčevi, mest. pri Gójčevih, or. z

(< Goethe)

Gójčevima; MNOŽINA: im. Gójčeve, rod. Gójčevih,

{O} moški: EDNINA: im. Goethejev, rod.

daj. Gójčevim, tož. Gójčeve, mest. pri Gójčevih, or. z

Goethejevega, daj. Goethejevemu, tož. Goethejev

Gójčevimi

(živostno Goethejevega), mest. pri Goethejevem, or. z

srednji: EDNINA: im. Gójčevo, rod. Gójčevega, daj.

Goethejevim; DVOJINA: im. Goethejeva, rod.

Gójčevemu, tož. Gójčevo, mest. pri Gójčevem, or. z

Goethejevih, daj. Goethejevima, tož. Goethejeva,

Gójčevim; DVOJINA: im. Gójčevi, rod. Gójčevih, daj.

mest. pri Goethejevih, or. z Goethejevima; MNOŽINA:

Gójčevima, tož. Gójčevi, mest. pri Gójčevih, or. z

295

Gójčevima; MNOŽINA: im. Gójčeva, rod. Gójčevih,

{O} EDNINA: im. Goldwyn, rod. Goldwyn, daj.

daj. Gójčevim, tož. Gójčeva, mest. pri Gójčevih, or. z

Goldwyn, tož. Goldwyn, mest. pri Goldwyn, or. z

Gójčevimi

Goldwyn; DVOJINA: im. Goldwyn, rod. Goldwyn, daj.

STATUS: predlog

Goldwyn, tož. Goldwyn, mest. pri Goldwyn, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Goldwyn; MNOŽINA: im. Goldwyn, rod. Goldwyn, daj.



Goldwyn, tož. Goldwyn, mest. pri Goldwyn, or. z

Góldberg1 -a m; ime bitja, osebno ime

Goldwyn

|priimek|: film igralca in režiserja Adama

STATUS: predlog

Goldberga

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{B} Goldbergov



{O} EDNINA: im. Góldberg, rod. Góldberga, daj.

Golgi -ja [góldži] m; ime bitja, osebno ime

Góldbergu, tož. Góldberga, mest. pri Góldbergu, or. z

|priimek|; |italijanski histolog|: Camillo Golgi je prvi Góldbergom; DVOJINA: im. Góldberga, rod.

opazil zanimive drobne izrastke živčnih celic;

Góldbergov, daj. Góldbergoma, tož. Góldberga, mest.

Današnje znanje o zgradbi živčnega sistema temelji

pri Góldbergih, or. z Góldbergoma; MNOŽINA: im.

na delu in raziskavah Golgija in Španca Ramona y

Góldbergi, rod. Góldbergov, daj. Góldbergom, tož.

Cajala

Góldberge, mest. pri Góldbergih, or. z Góldbergi

{B} Golgijev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Golgi, rod. Golgija, daj. Golgiju, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Golgija, mest. pri Golgiju, or. z Golgijem; DVOJINA:



im. Golgija, rod. Golgijev, daj. Golgijema, tož.

Góldberg2 -- ž; ime bitja, osebno ime

Golgija, mest. pri Golgijih, or. z Golgijema;

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Ogledale smo si

MNOŽINA: im. Golgiji, rod. Golgijev, daj. Golgijem,

sliko Suzanne Goldberg; Whoopi Goldberg

tož. Golgije, mest. pri Golgijih, or. z Golgiji

||umetniško ime Caryn Johnson, ameriške filmske

STATUS: predlog

igralke||: Nastop Whoopi Goldberg je navdušil

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} EDNINA: im. Góldberg, rod. Góldberg, daj.

samostalnik moškega spola

Góldberg, tož. Góldberg, mest. pri Góldberg, or. z



Góldberg; DVOJINA: im. Góldberg, rod. Góldberg, daj.

Golgijev -a -o [góldžijev-] prid.

Góldberg, tož. Góldberg, mest. pri Góldberg, or. z

Golgijeva zdravniška kariera; Golgijev aparat

Góldberg; MNOŽINA: im. Góldberg, rod. Góldberg,

||struktura v evkariontski celici||: Od Golgijevega

daj. Góldberg, tož. Góldberg, mest. pri Góldberg, or. z aparata se ves čas odcepljajo mehurčki, ki jim

Góldberg

pravimo tudi vezikli

STATUS: predlog

(< Golgi)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} moški: EDNINA: im. Golgijev, rod. Golgijevega, psevdonimi

daj. Golgijevemu, tož. Golgijev (živostno



Golgijevega), mest. pri Golgijevem, or. z Golgijevim;

Goldwyn1 -a [góldvin] m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Golgijeva, rod. Golgijevih, daj.

|priimek|: komedija s Tonyjem Goldwynom v

Golgijevima, tož. Golgijeva, mest. pri Golgijevih, or.

glavni vlogi; Samuel Goldwyn ||umetniško ime

z Golgijevima; MNOŽINA: im. Golgijevi, rod.

Samuela Goldfisha, ameriškega filmskega

Golgijevih, daj. Golgijevim, tož. Golgijeve, mest. pri

producenta||: Gledališče Samuela Goldfisha se je

Golgijevih, or. z Golgijevimi

preimenovalo v Gledališče Samuela Goldwyna

ženski: EDNINA: im. Golgijeva, rod. Golgijeve, daj.

{B} Goldwynov

Golgijevi, tož. Golgijevo, mest. pri Golgijevi, or. z

{O} EDNINA: im. Goldwyn, rod. Goldwyna, daj.

Golgijevo; DVOJINA: im. Golgijevi, rod. Golgijevih,

Goldwynu, tož. Goldwyna, mest. pri Goldwynu, or. z

daj. Golgijevima, tož. Golgijevi, mest. pri Golgijevih, Goldwynom; DVOJINA: im. Goldwyna, rod.

or. z Golgijevima; MNOŽINA: im. Golgijeve, rod.

Goldwynov, daj. Goldwynoma, tož. Goldwyna, mest.

Golgijevih, daj. Golgijevim, tož. Golgijeve, mest. pri

pri Goldwynih, or. z Goldwynoma; MNOŽINA: im.

Golgijevih, or. z Golgijevimi

Goldwyni, rod. Goldwynov, daj. Goldwynom, tož.

srednji: EDNINA: im. Golgijevo, rod. Golgijevega, Goldwyne, mest. pri Goldwynih, or. z Goldwyni

daj. Golgijevemu, tož. Golgijevo, mest. pri

STATUS: predlog

Golgijevem, or. z Golgijevim; DVOJINA: im.

P

Golgijevi, rod. Golgijevih, daj. Golgijevima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Golgijevi,

(priimki)

mest. pri Golgijevih, or. z Golgijevima;



MNOŽINA: im. Golgijeva, rod. Golgijevih, daj.



Golgijevim, tož. Golgijeva, mest. pri Golgijevih, or. z Goldwyn2 -- [góldvin] ž; ime bitja, osebno ime

Golgijevimi

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Poročil se je z

STATUS: predlog

balerino Beryl Goldwyn

296

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na srednji: EDNINA: im. golístično tudi degolístično, rod.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

golístičnega tudi degolístičnega, daj. golístičnemu



tudi degolístičnemu, tož. golístično tudi degolístično, golíst -a tudi degolíst -a m

mest. pri golístičnem tudi pri degolístičnem, or. z

|privrženec golizma|: Kot golisti so globoko

golístičnim tudi z degolístičnim; DVOJINA: im.

zavezani načelu lastne nacionalne suverenosti; |član

golístični tudi degolístični, rod. golístičnih tudi

golistične stranke|: poslanka golistov

degolístičnih, daj. golístičnima tudi degolístičnima,

(< de Gaulle)

tož. golístični tudi degolístični, mest. pri golístičnih

{B} golistov tudi degolistov

tudi degolístičnih, or. z golístičnima tudi z

{O} EDNINA: im. golíst tudi degolíst, rod. golísta tudi degolístičnima; MNOŽINA: im. golístična tudi

degolísta, daj. golístu tudi degolístu, tož. golísta tudi degolístična, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj.

degolísta, mest. pri golístu tudi pri degolístu, or. z

golístičnim tudi degolístičnim, tož. golístična tudi

golístom tudi z degolístom; DVOJINA: im. golísta tudi

degolístična, mest. pri golístičnih tudi pri

degolísta, rod. golístov tudi degolístov, daj. golístoma degolístičnih, or. z golístičnimi tudi z degolístičnimi tudi degolístoma, tož. golísta tudi degolísta, mest. pri STATUS: predlog

golístih tudi pri degolístih, or. z golístoma tudi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; samostalnik

degolístoma; MNOŽINA: im. golísti tudi degolísti, rod.

moškega spola

golístov tudi degolístov, daj. golístom tudi



degolístom, tož. golíste tudi degolíste, mest. pri

golístka -e tudi degolistka -e ž

golístih tudi pri degolístih, or. z golísti tudi z

|privrženka golizma|

degolísti

(< de Gaulle)

STATUS: predlog

{B} golistkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

{O} EDNINA: im. golístka tudi degolístka, rod. golístke samostalnik moškega spola

tudi degolístke, daj. golístki tudi degolístki, tož.



golístko tudi degolístko, mest. pri golístki tudi pri

golístičen -čna -o tudi degolístičen -čna -o prid.

degolístki, or. z golístko tudi z degolístko; DVOJINA:

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik golistična

im. golístki tudi degolístki, rod. golístk tudi degolístk, politika; preiskava o korupciji v golistični stranki

daj. golístkama tudi degolístkama, tož. golístki tudi

(< de Gaulle)

degolístki, mest. pri golístkah tudi pri degolístkah, or.

{O} moški: EDNINA: im. golístičen tudi degolístičen, z golístkama tudi z degolístkama; MNOŽINA: im.

rod. golístičnega tudi degolístičnega, daj.

golístke tudi degolístke, rod. golístk tudi degolístk,

golístičnemu tudi degolístičnemu, tož. golístičen tudi

daj. golístkam tudi degolístkam, tož. golístke tudi

degolístičen (živostno golístičnega tudi

degolístke, mest. pri golístkah tudi pri degolístkah, or.

degolístičnega), mest. pri golístičnem tudi pri

z golístkami tudi z degolístkami

degolístičnem, or. z golístičnim tudi z degolístičnim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. golístična tudi degolístična, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; golístičnih tudi degolístičnih, daj. golístičnima tudi

samostalnik ženskega spola

degolístičnima, tož. golístična tudi degolístična, mest.



pri golístičnih tudi degolístičnih, or. z golístičnima

golízem -zma tudi degolízem -zma m

tudi z degolístičnima; MNOŽINA: im. golístični tudi

|francosko politično gibanje, ki vzdržuje moč

degolístični, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj.

državnih ustanov, imenovano po Charlesu de

golístičnim tudi degolístičnim, tož. golístične tudi

Gaullu|: obdobje golizma; Kot privrženec golizma

degolístične, mest. pri golístičnih tudi degolístičnih, je zagovornik velike vloge države pri skrbi za

or. z golístičnimi tudi z degolístičnimi

socialne težave ljudi

ženski: EDNINA: im. golístična tudi degolístična, rod.

(< de Gaulle)

golístične tudi degolístične, daj. golístični tudi

{O} EDNINA: im. golízem tudi degolízem, rod.

degolístični, tož. golístično tudi degolístično, mest. pri golízma tudi degolízma, daj. golízmu tudi degolízmu,

golístični tudi pri degolístični, or. z golístično tudi z tož. golízem tudi degolízem, mest. pri golízmu tudi pri degolístično; DVOJINA: im. golístični tudi

degolízmu, or. z golízmom tudi z degolízmom;

degolístični, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj.

DVOJINA: im. golízma tudi degolízma, rod. golízmov

golístičnima tudi degolístičnima, tož. golístični tudi

tudi degolízmov, daj. golízmoma tudi degolízmoma,

degolístični, mest. pri golístičnih tudi pri

tož. golízma tudi degolízma, mest. pri golízmih tudi pri degolístičnih, or. z golístičnima tudi z

degolízmih, or. z golízmoma tudi z degolízmoma;

degolístičnima; MNOŽINA: im. golístične tudi

MNOŽINA: im. golízmi tudi degolízmi, rod. golízmov

degolístične, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj.

tudi degolízmov, daj. golízmom tudi degolízmom, tož.

golístičnim tudi degolístičnim, tož. golístične tudi

golízme tudi degolízme, mest. pri golízmih tudi pri

degolístične, mest. pri golístičnih tudi degolístičnih, degolízmih, or. z golízmi tudi z degolízmi

or. z golístičnimi tudi z degolístičnimi

STATUS: predlog

297

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja; Goncourtov -a -o in Goncourtev -a -o [gonkúrov- in samostalnik moškega spola

gonkúrjev-] prid.



Prebral sem izvrsten roman

góljat -a m

Goncourtovega/Goncourtevega nagrajenca;

|velik človek, naprava, avto ali objekt|: Nova

Goncourtova/Goncourteva nagrada |podomačeno za Prix Navara je pravi goljat, saj v dolžino meri kar 5,22

Goncourt| ||nagrada||: Prvo

metra; Govorili so o supertankerjih, ti goljati so

Goncourtovo/Goncourtevo nagrado so podelili 21.

zgrajeni z enim samim namenom; prim. Góljat

decembra 1903

{B} goljatov

(< Goncourt)

{O} EDNINA: im. góljat, rod. góljata, daj. góljatu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Goncourtov in Goncourtev, góljata, mest. pri góljatu, or. z góljatom; DVOJINA: im.

rod. Goncourtovega in Goncourtevega, daj.

góljata, rod. góljatov, daj. góljatoma, tož. góljata, mest.

Goncourtovemu in Goncourtevemu, tož. Goncourtov

pri góljatih, or. z góljatoma; MNOŽINA: im. góljati,

in Goncourtev (živostno Goncourtovega in

rod. góljatov, daj. góljatom, tož. góljate, mest. pri

Goncourtevega), mest. pri Goncourtovem in pri

góljatih, or. z góljati

Goncourtevem, or. z Goncourtovim in z

STATUS: predlog

Goncourtevim; DVOJINA: im. Goncourtova in

P

Goncourteva, rod. Goncourtovih in Goncourtevih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice



daj. Goncourtovima in Goncourtevima, tož.

Góljat -a

Goncourtova in Goncourteva, mest. pri Goncourtovih

m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: svetopisemski boj drobnega

in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovima in z

Davida z orjakom Goljatom;

Goncourtevima; MNOŽINA: im. Goncourtovi in

boj Davida in Goljata

||boj, spopad dveh neenakovrednih nasprotnikov||:

Goncourtevi, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj.

Vojno so označili kot boj Davida in Goljata;

Goncourtovim in Goncourtevim, tož. Goncourtove in

prim.

Goncourteve,

góljat

mest. pri Goncourtovih in pri

{B} Goljatov

Goncourtevih, or. z Goncourtovimi in z

{O}

Goncourtevimi

EDNINA: im. Góljat, rod. Góljata, daj. Góljatu, tož.

Góljata,

ženski: EDNINA: im. Goncourtova in Goncourteva,

mest. pri Góljatu, or. z Góljatom; DVOJINA:

rod. Goncourtove in Goncourteve, daj. Goncourtovi in

im. Góljata, rod. Góljatov, daj. Góljatoma, tož.

Góljata,

Goncourtevi, tož. Goncourtovo in Goncourtevo, mest.

mest. pri Góljatih, or. z Góljatoma;

pri Goncourtovi in pri Goncourtevi, or. z

MNOŽINA: im. Góljati, rod. Góljatov, daj. Góljatom,

Goncourtovo in z Goncourtevo; DVOJINA: im.

tož. Góljate, mest. pri Góljatih, or. z Góljati

Goncourtovi

S

in Goncourtevi, rod. Goncourtevih in

TATUS: predlog

Goncourtovih, daj. Goncourtovima in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna

Goncourtevima, tož. Goncourtovi in Goncourtevi,

imena v frazemih

mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z



Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im.

Goncourt -a [gonkúr, rod. gonkúra in gonkúrja, or. z Goncourtove in Goncourteve, rod. Goncourtovih in

gonkúrom in z gonkúrjem] m; ime bitja, osebno ime

Goncourtevih, daj. Goncourtevim in Goncourtovim,

|priimek|; |francoski pisatelj, literarni kritik,

tož. Goncourtove in Goncourteve, mest. pri

umetnostni kritik in založnik|: Po bratovi smrti je

Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z

Edmont Goncourt ustanovil literarno akademijo

Goncourtovimi in z Goncourtevimi

{B} Goncourtov in Goncourtev

srednji: EDNINA: im. Goncourtovo in Goncourtevo,

{O} EDNINA: im. Goncourt, rod. Goncourta, daj.

rod. Goncourtovega in Goncourtevega, daj.

Goncourtu, tož. Goncourta, mest. pri Goncourtu, or. z

Goncourtovemu in Goncourtevemu, tož.

Goncourtom in z Goncourtem; DVOJINA: im.

Goncourtovo in Goncourtevo, mest. pri

Goncourta, rod. Goncourtov in Goncourtev, daj. z

Goncourtovem in pri Goncourtevem, or. z

Goncourtoma in z Goncourtema, tož. Goncourta,

Goncourtovim in z Goncourtevim; DVOJINA: im.

mest. pri Goncourtih, or. z Goncourtoma in z

Goncourtovi in Goncourtevi, rod. Goncourtovih in

Goncourtema; MNOŽINA: im. Goncourti, rod.

Goncourtevih, daj. Goncourtovima in

Goncourtov in Goncourtev, daj. Goncourtom in

Goncourtevima, tož. Goncourtovi in Goncourtevi,

Goncourtem, tož. Goncourte, mest. pri Goncourtih, or.

mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z

z Goncourti

Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Goncourtova in Goncourteva, rod. Goncourtovih in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Goncourtevih, daj. Goncourtovim in Goncourtevim,

samostalnik moškega spola

tož. Goncourtova in Goncourteva, mest. pri



Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z

Goncourtev -a -o prid.; obširneje glej pri Goncourtov Goncourtovimi in z Goncourtevimi



STATUS: predlog

298

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. gông tudi góng, rod. gônga tudi

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

gónga, daj. gôngu tudi góngu, tož. gông tudi góng,

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

mest. pri gôngu tudi pri góngu, or. z gôngom tudi z



góngom; DVOJINA: im. gônga tudi gónga, rod. gôngov

Gondvána -e ž; zemljepisno ime

tudi góngov, daj. gôngoma tudi góngoma, tož. gônga

|zgodovinska velecelina, pracelina|: Tapirji so živeli

tudi gónga, mest. pri gôngih, or. z gôngoma;

že na Gondvani; Od Gondvane se je pred okrog 160

MNOŽINA: im. gôngi tudi góngi, rod. gôngov tudi

milijoni let najprej odcepila Afrika

góngov, daj. gôngom tudi góngom, tož. gônge tudi

gónge,

Kje? na Gondvani

mest. pri gôngih tudi pri góngih, or. z gôngi

Od kod? z Gondvane

tudi z góngi

Kam? na Gondvano

STATUS: predlog

{B} gondvanski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

{O} EDNINA: im. Gondvána, rod. Gondváne, daj.

odlikovanj, častnih nazivov; poimenovanja nagrad,

Gondváni, tož. Gondváno, mest. pri Gondváni, or. z

odlikovanj, častnih nazivov

Gondváno



STATUS: predlog

fálungóngovec2 -vca m; obširneje glej pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

fálungôngovec





gondvánski -a -o prid.

gor. okrajš.

Prvotni sesalci so prodrli do vseh gondvanskih celin

|gorenjski|: gor. narečje

razen Avstralije; Ptice so gondvanskega porekla

STATUS: predlog

(< Gondvána)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški: EDNINA: im. gondvánski, rod.



gondvánskega, daj. gondvánskemu, tož. gondvánski

Gor. okrajš.

(živostno gondvánskega), mest. pri gondvánskem, or. z

|Gorenji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Gor.

gondvánskim; DVOJINA: im. gondvánska, rod.

Gomila; Gor. vas; |Gorenjska|: del večbesednih

gondvánskih, daj. gondvánskima, tož. gondvánska,

zemljepisnih imen Cerklje na Gor.; |Gornji|: prvi del

mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskima;

večbesednih zemljepisnih imen Gor. Grad; Gor. Petrovci

MNOŽINA: im. gondvánski, rod. gondvánskih, daj.

STATUS: predlog

gondvánskim, tož. gondvánske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

gondvánskih, or. z gondvánskimi



ženski: EDNINA: im. gondvánska, rod. gondvánske, Gorénc -a m; ime bitja, osebno ime

daj. gondvánski, tož. gondvánsko, mest. pri

|priimek|: Ogledali so si vinograde Petra Gorenca;

gondvánski, or. z gondvánsko; DVOJINA: im.

intervju z Gorencem

gondvánski, rod. gondvánskih, daj. gondvánskima,

{B} Gorenčev

tož. gondvánski, mest. pri gondvánskih, or. z

{O} EDNINA: im. Gorénc, rod. Gorénca, daj. Goréncu,

gondvánskima; MNOŽINA: im. gondvánske, rod.

tož. Gorénca, mest. pri Goréncu, or. z Goréncem;

gondvánskih, daj. gondvánskim, tož. gondvánske,

DVOJINA: im. Gorénca, rod. Goréncev, daj.

mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskimi

Goréncema, tož. Gorénca, mest. pri Goréncih, or. z

srednji: EDNINA: im. gondvánsko, rod.

Goréncema; MNOŽINA: im. Gorénci, rod. Goréncev,

gondvánskega, daj. gondvánskemu, tož. gondvánsko,

daj. Goréncem, tož. Gorénce, mest. pri Goréncih, or. z

mest. pri gondvánskem, or. z gondvánskim; DVOJINA:

Gorénci

im. gondvánski, rod. gondvánskih, daj.

STATUS: predlog

gondvánskima, tož. gondvánski, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

gondvánskih, or. z gondvánskima; MNOŽINA: im.

samostalnik moškega spola

gondvánska, rod. gondvánskih, daj. gondvánskim, tož.

gondvánska,



mest. pri gondvánskih, or. z

gondvánskimi

Gorénčev -a -o prid.

S

Več let že sodeluje z Gorenčevim trenerjem

TATUS: predlog

(< Gorénc)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Gorénčev, rod.



Gorénčevega, daj. Gorénčevemu, tož. Gorénčev

gông1 -a tudi góng -a m

(živostno Gorénčevega), mest. pri Gorénčevem, or. z

|glasbilo, plošča za udarjanje|: glasbena delavnica z

Gorénčevim; DVOJINA: im. Gorénčeva, rod.

gongom; |nagrada|: V ljubljanski Festivalni dvorani

Gorénčevih, daj. Gorénčevima, tož. Gorénčeva, mest.

so podelili gonge popularnosti; Prejel je gong

pri Gorénčevih, or. z Gorénčevima; MNOŽINA: im.

ustvarjalnosti

Gorénčevi, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevim, tož.

{B} gongov

Gorénčeve, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevimi

299

ženski: EDNINA: im. Gorénčeva, rod. Gorénčeve, daj.

Gorjúpoma; MNOŽINA: im. Gorjúpi, rod. Gorjúpov,

Gorénčevi, tož. Gorénčevo, mest. pri Gorénčevi, or. z

daj. Gorjúpom, tož. Gorjúpe, mest. pri Gorjúpih, or. z

Gorénčevo; DVOJINA: im. Gorénčevi, rod.

Gorjúpi

Gorénčevih, daj. Gorénčevima, tož. Gorénčevi, mest.

STATUS: predlog

pri Gorénčevih, or. z Gorénčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Gorénčeve, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevim, tož.



Gorénčeve, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevimi

Gorjúpov -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. Gorénčevo, rod. Gorénčevega, Gorjupova galerija

daj. Gorénčevemu, tož. Gorénčevo, mest. pri

(< Gorjúp)

Gorénčevem, or. z Gorénčevim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Gorjúpov, rod.

Gorénčevi, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevima, tož.

Gorjúpovega, daj. Gorjúpovemu, tož. Gorjúpov

Gorénčevi, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevima;

(živostno Gorjúpovega), mest. pri Gorjúpovem, or. z

MNOŽINA: im. Gorénčeva, rod. Gorénčevih, daj.

Gorjúpovim; DVOJINA: im. Gorjúpova, rod.

Gorénčevim, tož. Gorénčeva, mest. pri Gorénčevih,

Gorjúpovih, daj. Gorjúpovima, tož. Gorjúpova, mest.

or. z Gorénčevimi

pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Gorjúpovi, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Gorjúpove, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovimi



ženski: EDNINA: im. Gorjúpova, rod. Gorjúpove, daj.

gorgóna -e ž

Gorjúpovi, tož. Gorjúpovo, mest. pri Gorjúpovi, or. z

|grško bajeslovno bitje, pošast s kačami namesto

Gorjúpovo; DVOJINA: im. Gorjúpovi, rod.

las|: Perzej je gorgoni Meduzi, temu čudnemu

Gorjúpovih, daj. Gorjúpovima, tož. Gorjúpovi, mest.

luskastemu stvoru s kačami namesto las, ročno

pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovima; MNOŽINA: im.

odrezal glavo

Gorjúpove, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovim, tož.

{B} gorgonin

Gorjúpove, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovimi

{O} EDNINA: im. gorgóna, rod. gorgóne, daj. gorgóni,

srednji: EDNINA: im. Gorjúpovo, rod. Gorjúpovega, tož. gorgóno, mest. pri gorgóni, or. z gorgóno;

daj. Gorjúpovemu, tož. Gorjúpovo, mest. pri

DVOJINA: im. gorgóni, rod. gorgón, daj. gorgónama,

Gorjúpovem, or. z Gorjúpovim; DVOJINA: im.

tož. gorgóni, mest. pri gorgónah, or. z gorgónama;

Gorjúpovi, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovima, tož.

MNOŽINA: im. gorgóne, rod. gorgón, daj. gorgónam,

Gorjúpovi, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovima;

tož. gorgóne, mest. pri gorgónah, or. z gorgónami

MNOŽINA: im. Gorjúpova, rod. Gorjúpovih, daj.

STATUS: predlog

Gorjúpovim, tož. Gorjúpova, mest. pri Gorjúpovih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

z Gorjúpovimi

nadnaravnih, domišljijskih bitij

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Gorján -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: izjava trenerja Gorjana; |slovensko

Górki -ega m; ime bitja, osebno ime

bajeslovno bitje|: v zvezi velikan Gorjan Otrokom je

|priimek| Maksim Gorki ||umetniško ime Alekseja

predstavil glasbeno pravljico o velikanu Gorjanu

Maksimoviča Peškova, ruskega pripovednika,

{B} Gorjanov

dramatika in publicista||: drama Maksima Gorkega

{O} EDNINA: im. Gorján, rod. Gorjána, daj. Gorjánu,

{O} EDNINA: im. Górki, rod. Górkega, daj. Górkemu,

tož. Gorjána, mest. pri Gorjánu, or. z Gorjánom;

tož. Górkega, mest. pri Górkem, or. z Górkim

DVOJINA: im. Gorjána, rod. Gorjánov, daj. Gorjánoma,

STATUS: predlog

tož. Gorjána, mest. pri Gorjánih, or. z Gorjánoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

MNOŽINA: im. Gorjáni, rod. Gorjánov, daj. Gorjánom,

(priimki)

tož. Gorjáne, mest. pri Gorjánih, or. z Gorjáni



STATUS: predlog

Górkijev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; lastna

Med najbolj znana Gorkijeva dela prištevamo

imena (priimki)

roman Mati



(< Górki)

Gorjúp -a m; ime bitja, osebno ime

{O} moški: EDNINA: im. Górkijev, rod. Górkijevega,

|priimek|: Nastopili so brez poškodovanega

daj. Górkijevemu, tož. Górkijev (živostno

Gorjupa; Z Gorjupom se dogovarjajo o ureditvi

Górkijevega), mest. pri Górkijevem, or. z

okolice šole

Górkijevim; DVOJINA: im. Górkijeva, rod. Górkijevih,

{B} Gorjupov

daj. Górkijevima, tož. Górkijeva, mest. pri Górkijevih,

{O} EDNINA: im. Gorjúp, rod. Gorjúpa, daj. Gorjúpu,

or. z Górkijevima; MNOŽINA: im. Górkijevi, rod.

tož. Gorjúpa, mest. pri Gorjúpu, or. z Gorjúpom;

Górkijevih, daj. Górkijevim, tož. Górkijeve, mest. pri

DVOJINA: im. Gorjúpa, rod. Gorjúpov, daj.

Górkijevih, or. z Górkijevimi

Gorjúpoma, tož. Gorjúpa, mest. pri Gorjúpih, or. z

300

ženski: EDNINA: im. Górkijeva, rod. Górkijeve, daj.

gospêjinim, tož. gospêjine, mest. pri gospêjinih, or. z Górkijevi, tož. Górkijevo, mest. pri Górkijevi, or. z

gospêjinimi

Górkijevo; DVOJINA: im. Górkijevi, rod. Górkijevih,

ženski: EDNINA: im. gospêjina, rod. gospêjine, daj.

daj. Górkijevima, tož. Górkijevi, mest. pri Górkijevih, gospêjini, tož. gospêjino, mest. pri gospêjini, or. z

or. z Górkijevima; MNOŽINA: im. Górkijeve, rod.

gospêjino; DVOJINA: im. gospêjini, rod. gospêjinih,

Górkijevih, daj. Górkijevim, tož. Górkijeve, mest. pri

daj. gospêjinima, tož. gospêjini, mest. pri gospêjinih, Górkijevih, or. z Górkijevimi

or. z gospêjinima; MNOŽINA: im. gospêjine, rod.

srednji: EDNINA: im. Górkijevo, rod. Górkijevega, gospêjinih, daj. gospêjinim, tož. gospêjine, mest. pri

daj. Górkijevemu, tož. Górkijevo, mest. pri

gospêjinih, or. z gospêjinimi

Górkijevem, or. z Górkijevim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. gospêjino, rod. gospêjinega, daj.

Górkijevi, rod. Górkijevih, daj. Górkijevima, tož.

gospêjinemu, tož. gospêjino, mest. pri gospêjinem, or.

Górkijeva, mest. pri Górkijevih, or. z Górkijevima;

z gospêjinim; DVOJINA: im. gospêjini, rod.

MNOŽINA: im. Górkijeva, rod. Górkijevih, daj.

gospêjinih, daj. gospêjinima, tož. gospêjini, mest. pri Górkijevim, tož. Górkijeva, mest. pri Górkijevih, or. z gospêjinih, or. z gospêjinima; MNOŽINA: im.

Górkijevimi

gospêjina, rod. gospêjinih, daj. gospêjinim, tož.

STATUS: predlog

gospêjina, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

gospá -é ž



|naziv za odraslo žensko|: Pripeljal je dve elegantni

gospód -a m

gospe; V kavarni se krog starejših gospa srečuje

|naziv za odraslega moškega|: Pri mizi je sedel

večkrat na teden; kot nagovor Spoštovana gospa,

sivolasi gospod; Gospe so dobile liker, gospodje

prosim, pomirite se; pred imenom ali pred navedbo

enako merico slivovke; kot nagovor Spoštovani

poklica Se spomniš gospe Barbare?; izjava gospe

gospod, zahvaljujem se vam/Vam za prijazne

županje; prim. Gospá, ga. , ge. , go.

besede, ki ste jih izrekli; pred imenom ali pred navedbo

{B} gospejin

poklica Atkinson je gospoda Beana opisal kot otroka,

{O} EDNINA: im. gospá, rod. gospé, daj. gospé, tož.

ujetega v telesu odraslega moškega; Zakonca sta si

gospó, mest. pri gospé, or. z gospó; DVOJINA: im.

pred gospodom župnikom obljubila zvestobo in

gospé, rod. gospá, daj. gospéma, tož. gospé, mest. pri

ljubezen; prim. g.

gospéh, or. z gospéma; MNOŽINA: im. gospé, rod.

{B} gospodov

gospá, daj. gospém, tož. gospé, mest. pri gospéh, or. z

{O} EDNINA: im. gospód, rod. gospóda, daj. gospódu,

gospémi

tož. gospóda, mest. pri gospódu, or. z gospódom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. gospóda, rod. gospódov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu gospódoma, tož. gospóda, mest. pri gospódih, or. z



gospódoma; MNOŽINA: im. gospódje tudi gospódi,

Gospá -e ž; ime bitja, religijsko ime

rod. gospódov, daj. gospódom, tož. gospóde, mest. pri

|nadomestno ime: Kristusova mati|: fatimska Gospa;

gospódih, or. z gospódi

cerkev z glavnim kipom lurške Gospe; prim. gospá

STATUS: predlog

{B} Gospejin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola;

{O} EDNINA: im. Gospá, rod. Gospé, daj. Gospé, tož.

nazivi in naslovi ob imenu

Gospó, mest. pri Gospé, or. z Gospó; DVOJINA: im.



Gospé, rod. Gospá, daj. Gospéma, tož. Gospé, mest. pri

Gospód -a m; ime bitja, religijsko ime

Gospéh, or. z Gospéma; MNOŽINA: im. Gospé, rod.

|nadomestno ime: Bog|: Zapel je: »Hvalite

Gospá, daj. Gospém, tož. Gospé, mest. pri Gospéh, or.

Gospoda, ker je dober«; Priklonil se je pred

z Gospémi

Gospodom; zaspati v Gospodu ||umreti||: V 74. letu je STATUS: predlog

zaspal v Gospodu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{B} Gospodov



{O} EDNINA: im. Gospód, rod. Gospóda, daj.

gospêjin -a -o prid.

Gospódu, tož. Gospóda, mest. pri Gospódu, or. z

Obiskali smo gospejino sobo v Friderikovem

Gospódom

stolpu

STATUS: predlog

(< gospá)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna

{O} moški: EDNINA: im. gospêjin, rod. gospêjinega, imena v frazemih

daj. gospêjinemu, tož. gospêjin (živostno gospêjinega), mest. pri gospêjinem, or. z gospêjinim; DVOJINA: im.

gospodíčna -e ž

gospêjina, rod. gospêjinih, daj. gospêjinima, tož.

|nekdaj naziv za (mlado) neporočeno žensko|:

gospêjina, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinima;

Zanimalo ga je, kdo je ta gospodična; Portret

MNOŽINA: im. gospêjini, rod. gospêjinih, daj.

gospodične, ki sede bere, je ustvaril francoski slikar

301

in grafik Toulouse-Lautrec; kot nagovor Tako, drage Gospodovem vinogradu ga je škof leta 1960

gospodične, zdaj imate vse, kar ste želele; pred

odlikoval z imenovanjem za duhovnega svetnika;

imenom ali pred navedbo poklica Krhka pojava

delavec v Gospodovem vinogradu ||duhovnik||: Na

gospodične Marple je v ostrem nasprotju z njenimi

Slovenskem je praznik svetega Petra in Pavla dan,

umskimi sposobnostmi; Učence je pozdravila

ko Cerkev dobi nove delavce v Gospodovem

gospodična učiteljica; prim. gdč.

vinogradu; Gospodov dan ||nedelja||: V Celju je čutiti

{B} gospodičnin

še zadnji delovni vrvež pred nedeljo, starodavnim

{O} EDNINA: im. gospodíčna, rod. gospodíčne, daj.

krščanskim Gospodovim dnevom/dnem; Gospodovo

gospodíčni, tož. gospodíčno, mest. pri gospodíčni, or.

razglašenje ||krščanski praznik, 6. januar; praznik z gospodíčno; DVOJINA: im. gospodíčni, rod.

Svetih treh kraljev||: Katoličani praznujejo praznik

gospodíčen, daj. gospodíčnama, tož. gospodíčni, mest.

Gospodovega razglašenja, ki se v zahodni tradiciji

pri gospodíčnah, or. z gospodíčnama; MNOŽINA: im.

imenuje tudi praznik Svetih treh kraljev; leto

gospodíčne, rod. gospodíčen, daj. gospodíčnam, tož.

Gospodovo ||leto||: Na cerkvi je vklesan napis:

gospodíčne, mest. pri gospodíčnah, or. z

»Obnovljeno v letu Gospodovem 1925«; prim. A.

gospodíčnami

D.

STATUS: predlog

(< Gospód)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu

{O} moški: EDNINA: im. Gospódov, rod.



Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódov

gospodíčnin -a -o prid.

(živostno Gospódovega), mest. pri Gospódovem, or. z

Zagledal se je v gospodičnine oči

Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódova, rod.

(< gospodíčna)

Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódova,

{O} moški: EDNINA: im. gospodíčnin, rod.

mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA:

gospodíčninega, daj. gospodíčninemu, tož.

im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim,

gospodíčnin (živostno gospodíčninega), mest. pri

tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z

gospodíčninem, or. z gospodíčninim; DVOJINA: im.

Gospódovimi

gospodíčnina, rod. gospodíčninih, daj.

ženski: EDNINA: im. Gospódova, rod. Gospódove, daj.

gospodíčninima, tož. gospodíčnina, mest. pri

Gospódovi, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovi, or.

gospodíčninih, or. z gospodíčninima; MNOŽINA: im.

z Gospódovo; DVOJINA: im. Gospódovi, rod.

gospodíčnini, rod. gospodíčninih, daj.

Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódovi,

gospodíčninim, tož. gospodíčnine, mest. pri

mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA:

gospodíčninih, or. z gospodíčninimi

im. Gospódove, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim,

ženski: EDNINA: im. gospodíčnina, rod.

tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z

gospodíčnine, daj. gospodíčnini, tož. gospodíčnino,

Gospódovimi

mest. pri gospodíčnini, or. z gospodíčnino; DVOJINA:

srednji: EDNINA: im. Gospódovo, rod. Gospódovega, im. gospodíčnini, rod. gospodíčninih, daj.

daj. Gospódovemu, tož. Gospódovo, mest. pri

gospodíčninima, tož. gospodíčnini, mest. pri

Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im.

gospodíčninih, or. z gospodíčninima; MNOŽINA: im.

Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož.

gospodíčnine, rod. gospodíčninih, daj.

Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z

gospodíčninim, tož. gospodíčnine, mest. pri

Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódova, rod.

gospodíčninih, or. z gospodíčninimi

Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódova, mest.

srednji: EDNINA: im. gospodíčnino, rod.

pri Gospódovih, or. z Gospódovimi

gospodíčninega, daj. gospodíčninemu, tož.

STATUS: predlog

gospodíčnino, mest. pri gospodíčninem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na gospodíčninim; DVOJINA: im. gospodíčnini, rod.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; lastna

gospodíčninih, daj. gospodíčninima, tož.

imena v frazemih

gospodíčnini, mest. pri gospodíčninih, or. z



gospodíčninima; MNOŽINA: im. gospodíčnina, rod.

Gót -a m; ime bitja, prebivalsko ime

gospodíčninih, daj. gospodíčninim, tož.

|pripadnik germanskega plemena|: Maksimin

gospodíčnina, mest. pri gospodíčninih, or. z

Tračan je bil prvi rimski cesar, ki se je rodil

gospodíčninimi

barbarskim staršem, očetu Gotu in materi Alanki;

STATUS: predlog

Leta 378 je vzhodnorimska vojska doživela hud

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

poraz proti Gotom; vojna z Goti



{B} Gotov

Gospódov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Gót, rod. Góta, daj. Gótu, tož. Góta,

|Božji|: Pismo Hebrejcem našteje nekaj pravičnih,

mest. pri Gótu, or. z Gótom; DVOJINA: im. Góta, rod.

ki so v veri pričakovali Gospodov prihod: Abraham

Gótov, daj. Gótoma, tož. Góta, mest. pri Gótih, or. z

in Sara, Izak in Jakob; Gospodov vinograd ||Katoliška Gótoma; MNOŽINA: im. Góti, rod. Gótov, daj. Gótom,

cerkev||: Za vzorno in goreče delovanje v

tož. Góte, mest. pri Gótih, or. z Góti

302

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-



rimska imena

Gótinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica germanskega plemena|: Germanski

grád -a m

modni vpliv se kaže v okrasni zaponki, značilni za

|merska enota za merjenje alkohola|: To žganje ima

nošo Gotinj

kakih trideset gradov maligan |merska enota za

(< Gót)

merjenje kotov|: Smeri in smerni koti so izpisani v

{B} Gotinjin

gradih

{O} EDNINA: im. Gótinja, rod. Gótinje, daj. Gótinji,

{O} EDNINA: im. grád, rod. gráda, daj. grádu, tož. grád, tož. Gótinjo, mest. pri Gótinji, or. z Gótinjo; DVOJINA: mest. pri grádu, or. z grádom; DVOJINA: im. gráda, rod.

im. Gótinji, rod. Gótinj, daj. Gótinjama, tož. Gótinji, grádov, daj. grádoma, tož. gráda, mest. pri grádih, or. z mest. pri Gótinjah, or. z Gótinjama; MNOŽINA: im.

grádoma; MNOŽINA: im. grádi, rod. grádov, daj.

Gótinje, rod. Gótinj, daj. Gótinjam, tož. Gótinje, mest.

grádom, tož. gráde, mest. pri grádih, or. z grádi

pri Gótinjah, or. z Gótinjami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





grad. okrajš.

gótski -a -o prid.

|gradbeni|: grad. material; stavba v 3. grad. fazi

|nanašajoč se na gotiko|: gotski slog; gotska cerkev

STATUS: predlog

na Ptujski Gori; Stavbo krasijo bogata gotska okna;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|nanašajoč se na Gote|: gotski jezik; vdor Hunov na



gotsko ozemlje; |nanašajoč se subkulturo gotov|: V

gradb. okrajš.

Nemčiji je potekal eden največjih gotskih festivalov

|gradbenik; gradbenica|: v zvezi okrajšav Janez Novak,

na svetu; gotski slog oblačenja

dipl. gradb.; |gradbeništvo|: v zvezi okrajšav Jana

(< Got, gotika)

Novak, dipl. inž. gradb.

{O} moški: EDNINA: im. gótski, rod. gótskega, daj.

STATUS: predlog

gótskemu, tož. gótski (živostno gótskega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

gótskem, or. z gótskim; DVOJINA: im. gótska, rod.



gótskih, daj. gótskima, tož. gótska, mest. pri gótskih, gráham -a m

or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótski, rod. gótskih, daj.

|kruh|: Beli kruh nadomestite z rženim ali

gótskim, tož. gótske, mest. pri gótskih, or. z gótskimi grahamom; nesklonljivo v zvezi graham kruh Zmesi ženski: EDNINA: im. gótska, rod. gótske, daj. gótski, dodajte skodelico drobtin iz graham kruha

tož. gótsko, mest. pri gótski, or. z gótsko; DVOJINA: im.

grahamovega kruha; polnozrnatega kruha; gótski, rod. gótskih, daj. gótskima, tož. gótski, mest.

nesklonljivo v zvezi graham testenine Namesto belih pri gótskih, or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótske, rod.

postavite na mizo raje graham testenine grahamove

gótskih, daj. gótskim, tož. gótske, mest. pri gótskih, or.

testenine; polnozrnate testenine; prim. Gráham z gótskimi

{O} EDNINA: im. gráham, rod. gráhama, daj. gráhamu,

srednji: EDNINA: im. gótsko, rod. gótskega, daj.

tož. gráhama, mest. pri gráhamu, or. z gráhamom;

gótskemu, tož. gótsko, mest. pri gótskem, or. z

DVOJINA: im. gráhama, rod. gráhamov, daj.

gótskim; DVOJINA: im. gótski, rod. gótskih, daj.

gráhamoma, tož. gráhama, mest. pri gráhamih, or. z

gótskima, tož. gótski, mest. pri gótskih, or. z

gráhamoma; MNOŽINA: im. gráhami, rod. gráhamov,

gótskima; MNOŽINA: im. gótska, rod. gótskih, daj.

daj. gráhamom, tož. gráhame, mest. pri gráhamih, or. z

gótskim, tož. gótska, mest. pri gótskih, or. z gótskimi gráhami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; nesklonljivo v zvezi

gr. okrajš.

|grščina|: prevajanje v gr.; |grški|: gr. drama; |grško|: Anemona je ime dobila po vetru (gr. anems)

Gráham -a m; ime bitja, osebno ime

S

|priimek|; |ameriški dietetik|: Pri iskanju zdrave

TATUS: predlog

hrane je šel po poti Sylvestra Grahama, ki je leta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

1829 izumil krekerje in polnozrnati kruh



{B} Grahamov

Grácije -ij ž mn.; ime bitja, religijsko ime

{O} EDNINA: im. Gráham, rod. Gráhama, daj.

|rimske boginje lepote in miline|: Nedaleč je rimski

Gráhamu, tož. Gráhama, mest. pri Gráhamu, or. z

mozaik, ki prikazuje tri Gracije

Gráhamom; DVOJINA: im. Gráhama, rod. Gráhamov,

{O} MNOŽINA: im. Grácije, rod. Grácij, daj. Grácijam,

daj. Gráhamoma, tož. Gráhama, mest. pri Gráhamih,

tož. Grácije, mest. pri Grácijah, or. z Grácijami

303

or. z Gráhamoma; MNOŽINA: im. Gráhami, rod.

srednji: EDNINA: im. Gráhamovo, rod.

Gráhamov, daj. Gráhamom, tož. Gráhame, mest. pri

Gráhamovega, daj. Gráhamovemu, tož. Gráhamovo,

Gráhamih, or. z Gráhami

mest. pri Gráhamovem, or. z Gráhamovim; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Gráhamovi, rod. Gráhamovih, daj. Gráhamovima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tož. Gráhamovi, mest. pri Gráhamovih, or. z



Gráhamovima; MNOŽINA: im. Gráhamova, rod.

gráhamov -a -o prid.

Gráhamovih, daj. Gráhamovim, tož. Gráhamova,

grahamov/Grahamov kruh ||polnozrnati kruh||: Na mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovimi

tanko si je namazala smetano s posnetega mleka na

STATUS: predlog

skorjo grahamovega/Grahamovega kruha

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Gráham)



{O} moški: EDNINA: im. gráhamov, rod.

grammy -ja [grêmi] m

gráhamovega, daj. gráhamovemu, tož. gráhamov

|nagrada|: Pevec ima za sabo osem nominacij za

(živostno gráhamovega), mest. pri gráhamovem, or. z

nagrado grammy; živostno Sredi 60. let je kot prva

gráhamovim; DVOJINA: im. gráhamova, rod.

črnska pevka prejela grammyja; Nagrajen je z

gráhamovih, daj. gráhamovima, tož. gráhamova, mest.

grammyjem za življenjske dosežke

pri gráhamovih, or. z gráhamovima; MNOŽINA: im.

{B} grammyjev

gráhamovi, rod. gráhamovih, daj. gráhamovim, tož.

{O} EDNINA: im. grammy, rod. grammyja, daj.

gráhamove, mest. pri gráhamovih, or. z gráhamovimi

grammyju, tož. grammyja, mest. o grammyju, or. z

ženski: EDNINA: im. gráhamova, rod. gráhamove, daj.

grammyjem; DVOJINA: im. grammyja, rod.

gráhamovi, tož. gráhamovo, mest. pri gráhamovi, or. z

grammyjev, daj. grammyjema, tož. grammyja, mest. o

gráhamovo; DVOJINA: im. gráhamovi, rod.

grammyjih, or. z grammyjema; MNOŽINA: im.

gráhamovih, daj. gráhamovima, tož. gráhamovi, mest.

grammyji, rod. grammyjev, daj. grammyjem, tož.

pri gráhamovih, or. z gráhamovima; MNOŽINA: im.

grammyje, mest. o grammyjih, or. z grammyji

gráhamove, rod. gráhamovih, daj. gráhamovim, tož.

STATUS: predlog

gráhamove, mest. pri gráhamovih, or. z gráhamovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

srednji: EDNINA: im. gráhamovo, rod. gráhamovega, odlikovanj, častnih nazivov

daj. gráhamovemu, tož. gráhamovo, mest. pri



gráhamovem, or. z gráhamovim; DVOJINA: im.

Granger1 -ja [grêjndžer] m; ime bitja, osebno ime gráhamovi, rod. gráhamovih, daj. gráhamovima, tož.

|priimek|: Ukradel je žogo Dannyju Grangerju in

gráhamovi, mest. pri gráhamovih, or. z

podal v napad; Steward Granger ||umetniško ime

gráhamovima; MNOŽINA: im. gráhamova, rod.

Jamesa Lablancha Stewarta, angleškega filmskega

gráhamovih, daj. gráhamovim, tož. gráhamova, mest.

in gledališkega igralca||: S Stewartom Grangerjem

pri gráhamovih, or. z gráhamovimi

je zaigrala v dveh filmih

STATUS: predlog

{B} Grangerjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. Granger, rod. Grangerja, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ

Grangerju, tož. Grangerja, mest. pri Grangerju, or. z



Grangerjem; DVOJINA: im. Grangerja, rod.

Gráhamov -a -o prid.

Grangerjev, daj. Grangerjema, tož. Grangerja, mest.

Grahamovi recepti; prim. gráhamov

pri Grangerjih, or. z Grangerjema; MNOŽINA: im.

(< Gráham)

Grangerji, rod. Grangerjev, daj. Grangerjem, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Gráhamov, rod.

Grangerje, mest. pri Grangerjih, or. z Grangerji

Gráhamovega, daj. Gráhamovemu, tož. Gráhamov

STATUS: predlog

(živostno Gráhamovega), mest. pri Gráhamovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Gráhamovim; DVOJINA: im. Gráhamova, rod.

(priimki); samostalnik moškega spola

Gráhamovih, daj. Gráhamovima, tož. Gráhamova,



mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovima; MNOŽINA:

Granger2 -- [grêjndžer] ž; ime bitja, osebno ime im. Gráhamovi, rod. Gráhamovih, daj. Gráhamovim,

|priimek| navadno ob ženskem imenu Srečno je poročen

tož. Gráhamove, mest. pri Gráhamovih, or. z

z Mariso Granger

Gráhamovimi

{O} EDNINA: im. Granger, rod. Granger, daj. Granger,

ženski: EDNINA: im. Gráhamova, rod. Gráhamove,

tož. Granger, mest. pri Granger, or. z Granger;

daj. Gráhamovi, tož. Gráhamovo, mest. pri

DVOJINA: im. Granger, rod. Granger, daj. Granger, tož.

Gráhamovi, or. z Gráhamovo; DVOJINA: im.

Granger, mest. pri Granger, or. z Granger; MNOŽINA:

Gráhamovi, rod. Gráhamovih, daj. Gráhamovima, tož.

im. Granger, rod. Granger, daj. Granger, tož. Granger,

Gráhamovi, mest. pri Gráhamovih, or. z

mest. pri Granger, or. z Granger

Gráhamovima; MNOŽINA: im. Gráhamove, rod.

STATUS: predlog

Gráhamovih, daj. Gráhamovim, tož. Gráhamove,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovimi



304

Grangerjev -a -o [grêjndžerjev-] prid.

Grayev, daj. Grayem, tož. Graye, mest. pri Grayih, or.

V Grangerjevi zbirki nagrad najdemo 24 canskih

z Grayi

levov; Grangerjev test vzročnosti ||statistična tehnika||: STATUS: predlog

Osnovna predpostavka Grangerjevega testa

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

vzročnosti je, da je informacija pomembna za

samostalnik moškega spola

napoved obravnavnih spremenljivk



(< Granger1)

Gŕčija -e ž; zemljepisno ime

{O} moški: EDNINA: im. Grangerjev, rod.

|dolgo ime Helenska republika|; |država|: antična

Grangerjevega, daj. Grangerjevemu, tož. Grangerjev

Grčija; Oljko so v 7. stoletju prinesli iz Grčije v

(živostno Grangerjevega), mest. pri Grangerjevem, or.

Italijo; Najvišja gora v Grčiji je Olimp

z Grangerjevim; DVOJINA: im. Grangerjeva, rod.

Kje? v Grčiji

Grangerjevih, daj. Grangerjevima, tož. Grangerjeva,

Od kod? iz Grčije

mest. pri Grangerjevih, or. z Grangerjevima;

Kam? v Grčijo

MNOŽINA: im. Grangerjevi, rod. Grangerjevih, daj.

{B} Grk, Grkinja; Grkov, Grkinjin; grški

Grangerjevim, tož. Grangerjeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. Gŕčija, rod. Gŕčije, daj. Gŕčiji, tož.

Grangerjevih, or. z Grangerjevimi

Gŕčijo, mest. pri Gŕčiji, or. z Gŕčijo

ženski: EDNINA: im. Grangerjeva, rod. Grangerjeve, STATUS: predlog

daj. Grangerjevi, tož. Grangerjevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Grangerjevi, or. z Grangerjevo; DVOJINA: im.



Grangerjevi, rod. Grangerjevih, daj. Grangerjevima,

Gŕdi ráček -ega -čka m; ime bitja, živalsko ime

tož. Grangerjevi, mest. pri Grangerjevih, or. z

|domišljijski lik|: animirana različica priljubljene

Grangerjevima; MNOŽINA: im. Grangerjeve, rod.

Andersenove pravljice o Grdem račku; Vsakdo se je

Grangerjevih, daj. Grangerjevim, tož. Grangerjeve,

že kdaj poistovetil z Grdim račkom

mest. pri Grangerjevih, or. z Grangerjevimi

{O} EDNINA: im. Gŕdi ráček, rod. Gŕdega ráčka, daj.

srednji: EDNINA: im. Grangerjevo, rod.

Gŕdemu ráčku, tož. Gŕdega ráčka, mest. pri Gŕdem

Grangerjevega, daj. Grangerjevemu, tož.

ráčku, or. z Gŕdim ráčkom; DVOJINA: im. Gŕda ráčka,

Grangerjevo, mest. pri Grangerjevem, or. z

rod. Gŕdih ráčkov, daj. Gŕdima ráčkoma, tož. Gŕda

Grangerjevim; DVOJINA: im. Grangerjevi, rod.

ráčka, mest. pri Gŕdih ráčkih, or. z Gŕdima ráčkoma;

Grangerjevih, daj. Grangerjevima, tož. Grangerjevi,

MNOŽINA: im. Gŕdi ráčki, rod. Gŕdih ráčkov, daj.

mest. pri Grangerjevih, or. z Grangerjevima;

Gŕdim ráčkom, tož. Gŕde ráčke, mest. pri Gŕdih

MNOŽINA: im. Grangerjeva, rod. Grangerjevih, daj.

ráčkih, or. z Gŕdimi ráčki

Grangerjevim, tož. Grangerjeva, mest. pri

S

Grangerjevih,

TATUS: predlog

or. z Grangerjevimi

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

TATUS: predlog

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Grêga -e in Grêga -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Gregi/Gregu je pomagal spuščati

gray -a [grêj] m

zmaja; Priredili so zabavo s čarovnikom

|merska enota|: Ob grayih se rabi tudi stokrat

Grego/Gregom; V ulici živijo kar tri Grege/trije

manjša enota rad; Preventivni odmerki navadno

Gregi

znašajo od 45 do 60 grayev <45–60 Gy>; prim. Gy

{B} Gregov

(< Gray)

{O} EDNINA: im. Grêga, rod. Grêge in Grêga, daj.

{O} EDNINA: im. gray, rod. graya, daj. grayu, tož. gray, Grêgi in Grêgu, tož. Grêgo in Grêga, mest. pri Grêgi

mest. pri grayu, or. z grayem; DVOJINA: im. graya, rod.

in pri Grêgu, or. z Grêgo in z Grêgom; DVOJINA: im.

grayev, daj. grayema, tož. graya, mest. pri grayih, or. z Grêgi in Grêga, rod. Grêg in Grêgov, daj. Grêgama in

grayema; MNOŽINA: im. grayi, rod. grayev, daj.

Grêgoma, tož. Grêgi in Grêga, mest. pri Grêgah in pri

grayem, tož. graye, mest. pri grayih, or. z grayi

Grêgih, or. z Grêgama in z Grêgoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Grêge in Grêgi, rod. Grêg in Grêgov, daj. Grêgam in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Grêgom, tož. Grêge in Grêge, mest. pri Grêgah in pri



Grêgih, or. z Grêgami in z Grêgi

Gray -ja [grêj] m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |angleški fizik|: Predavatelj se z Louisom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Haroldom Grayem ni strinjal; |ameriški pedagog|:

moška); samostalnik moškega spola

teorija Willama S. Graya

{B} Grayev



{O}

Grêgor -ja m; ime bitja, osebno ime

EDNINA: im. Gray, rod. Graya, daj. Grayu, tož.

Graya,

|moško ime|: papež Gregor I. Veliki; minister

mest. pri Grayu, or. z Grayem; DVOJINA: im.

Graya,

Gregor; Tenis igra z Gregorjem

rod. Grayev, daj. Grayema, tož. Graya, mest.

pri Grayih,

{B} Gregorjev

or. z Grayema; MNOŽINA: im. Grayi, rod.

305

{O} EDNINA: im. Grêgor, rod. Grêgorja, daj. Grêgorju, Grégoričevima; MNOŽINA: im. Grégoričeve, rod.

tož. Grêgorja, mest. pri Grêgorju, or. z Grêgorjem;

Grégoričevih, daj. Grégoričevim, tož. Grégoričeve,

DVOJINA: im. Grêgorja, rod. Grêgorjev, daj.

mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevimi

Grêgorjema, tož. Grêgorja, mest. pri Grêgorjih, or. z

srednji: EDNINA: im. Grégoričevo, rod.

Grêgorjema; MNOŽINA: im. Grêgorji, rod. Grêgorjev,

Grégoričevega, daj. Grégoričevemu, tož.

daj. Grêgorjem, tož. Grêgorje, mest. pri Grêgorjih, or.

Grégoričevo, mest. pri Grégoričevem, or. z

z Grêgorji

Grégoričevim; DVOJINA: im. Grégoričevi, rod.

STATUS: predlog

Grégoričevih, daj. Grégoričevima, tož. Grégoričevi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevima;

moška)

MNOŽINA: im. Grégoričeva, rod. Grégoričevih, daj.



Grégoričevim, tož. Grégoričeva, mest. pri

Gregórčič -a

Grégoričevih,

m; ime bitja, osebno ime

or. z Grégoričevimi

|priimek|; |slovenski pesnik|: Aljaž je uglasbil precej STATUS: predlog

pesmi Simona Gregorčiča

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Gregorčičev



{O} EDNINA: im. Gregórčič, rod. Gregórčiča, daj.

Gregôrij iz Níse -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime Gregórčiču, tož. Gregórčiča, mest. pri Gregórčiču, or.

|lat. Gregorius Nyssenus: cerkveni učitelj|: z

z Gregórčičem; DVOJINA: im. Gregórčiča, rod.

Gregorijem iz Nise; Ohranjenih je precej pridig

Gregórčičev, daj. Gregórčičema, tož. Gregórčiča,

svetega Gregorija iz Nise

mest. pri Gregórčičih, or. z Gregórčičema; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Gregôrij iz Níse, rod. Gregôrija iz

im. Gregórčiči, rod. Gregórčičev, daj. Gregórčičem,

Níse, daj. Gregôriju iz Níse, tož. Gregôrija iz Níse,

tož. Gregórčiče, mest. pri Gregórčičih, or. z

mest. pri Gregôriju iz Níse, or. z Gregôrijem iz Níse

Gregórčiči

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

imenu

samostalnik moškega spola





Grêgorjev -a -o prid.

Grégorič -a m; ime bitja, osebno ime

Gregorjev god

|priimek|: Z Gregoričem sta se odlično ujela

(< Grêgor)

{B} Gregoričev

{O} moški: EDNINA: im. Grêgorjev, rod.

{O} EDNINA: im. Grégorič, rod. Grégoriča, daj.

Grêgorjevega, daj. Grêgorjevemu, tož. Grêgorjev

Grégoriču, tož. Grégoriča, mest. pri Grégoriču, or. z

(živostno Grêgorjevega), mest. pri Grêgorjevem, or. z

Grégoričem; DVOJINA: im. Grégoriča, rod.

Grêgorjevim; DVOJINA: im. Grêgorjeva, rod.

Grégoričev, daj. Grégoričema, tož. Grégoriča, mest.

Grêgorjevih, daj. Grêgorjevima, tož. Grêgorjeva,

pri Grégoričih, or. z Grégoričema; MNOŽINA: im.

mest. pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevima; MNOŽINA:

Grégoriči, rod. Grégoričev, daj. Grégoričem, tož.

im. Grêgorjevi, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevim,

Grégoriče, mest. pri Grégoričih, or. z Grégoriči

tož. Grêgorjeve, mest. pri Grêgorjevih, or. z

STATUS: predlog

Grêgorjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

ženski: EDNINA: im. Grêgorjeva, rod. Grêgorjeve, daj.

samostalnik moškega spola

Grêgorjevi, tož. Grêgorjevo, mest. pri Grêgorjevi, or.



z Grêgorjevo; DVOJINA: im. Grêgorjevi, rod.

Grêgorjevih,

Grégoričev -a -o

daj. Grêgorjevima, tož. Grêgorjevi, mest.

prid.

Delal je v Gregoričevi fotografski temnici

pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevima; MNOŽINA: im.

(< Grégorič)

Grêgorjeve, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevim, tož.

{O} moški:

Grêgorjeve, mest. pri Grêgorjevih, or. z

EDNINA: im. Grégoričev, rod.

Grêgorjevimi

Grégoričevega, daj. Grégoričevemu, tož. Grégoričev

(

srednji: EDNINA: im. Grêgorjevo, rod. Grêgorjevega, živostno Grégoričevega), mest. pri Grégoričevem, or.

z Grégoričevim;

daj. Grêgorjevemu, tož. Grêgorjevo, mest. pri

DVOJINA: im. Grégoričeva, rod.

Grégoričevih,

Grêgorjevem, or. z Grêgorjevim; DVOJINA: im.

daj. Grégoričevima, tož. Grégoričeva,

Grêgorjevi, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevima, tož.

mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevima;

Grêgorjevi, mest. pri Grêgorjevih, or. z

MNOŽINA: im. Grégoričevi, rod. Grégoričevih, daj.

Grégoričevim,

Grêgorjevima; MNOŽINA: im. Grêgorjeva, rod.

tož. Grégoričeve, mest. pri

Grêgorjevih,

Grégoričevih,

daj. Grêgorjevim, tož. Grêgorjeva, mest.

or. z Grégoričevimi

pri Grêgorjevih,

ženski:

or. z Grêgorjevimi

EDNINA: im. Grégoričeva, rod. Grégoričeve,

STATUS: predlog

daj. Grégoričevi, tož. Grégoričevo, mest. pri

Grégoričevi, or. z Grégoričevo; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Grégoričevi, rod. Grégoričevih, daj. Grégoričevima,



tož. Grégoričevi, mest. pri Grégoričevih, or. z

gregôrjevo -ega s

306

|praznik, 12. marec|: Na gregorjevo, slovenski Med tekači je bil najhitrejši Grenadčan Bralon

praznik zaljubljenih, je potekal dobrodelni ples; Na

Taplin

predvečer gregorjevega so po Gradaščici spustili

(< Grenáda)

plovila z lučkami

{B} Grenadčanov

{O} EDNINA: im. gregôrjevo, rod. gregôrjevega, daj.

{O} EDNINA: im. Grenádčan, rod. Grenádčana, daj.

gregôrjevemu, tož. gregôrjevo, mest. pri

Grenádčanu, tož. Grenádčana, mest. pri Grenádčanu,

gregôrjevem, or. z gregôrjevim; DVOJINA: im.

or. z Grenádčanom; DVOJINA: im. Grenádčana, rod.

gregôrjevi, rod. gregôrjevih, daj. gregôrjevima, tož.

Grenádčanov, daj. Grenádčanama, tož. Grenádčana,

gregôrjevi, mest. pri gregôrjevih, or. z gregôrjevima;

mest. pri Grenádčanih, or. z Grenádčanoma;

MNOŽINA: im. gregôrjeva, rod. gregôrjevih, daj.

MNOŽINA: im. Grenádčani, rod. Grenádčanov, daj.

gregôrjevim, tož. gregôrjeva, mest. pri gregôrjevih, or.

Grenádčanom, tož. Grenádčane, mest. pri

z gregôrjevimi

Grenádčanih, or. z Grenádčani

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

posebnih datumov, dnevov, mesecev





Grenádčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Grêgov -a -o prid.

V svojih delih opisuje življenje Grenadčank

Poročno potovanje sta prilagodila Gregovemu

(< Grenáda)

študiju

{B} Grenadčankin

(< Grêga)

{O} EDNINA: im. Grenádčanka, rod. Grenádčanke,

{O} moški: EDNINA: im. Grêgov, rod. Grêgovega, daj.

daj. Grenádčanki, tož. Grenádčanko, mest. pri

Grêgovemu, tož. Grêgov (živostno Grêgovega), mest.

Grenádčanki, or. z Grenádčanko; DVOJINA: im.

pri Grêgovem, or. z Grêgovim; DVOJINA: im.

Grenádčanki, rod. Grenádčank, daj. Grenádčankama,

Grêgova, rod. Grêgovih, daj. Grêgovima, tož.

tož. Grenádčanki, mest. pri Grenádčankah, or. z

Grêgova, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovima;

Grenádčankama; MNOŽINA: im. Grenádčanke, rod.

MNOŽINA: im. Grêgovi, rod. Grêgovih, daj. Grêgovim,

Grenádčank, daj. Grenádčankam, tož. Grenádčanke,

tož. Grêgove, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovimi

mest. pri Grenádčankah, or. z Grenádčankami

ženski: EDNINA: im. Grêgova, rod. Grêgove, daj.

STATUS: predlog

Grêgovi, tož. Grêgovo, mest. pri Grêgovi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Grêgovo; DVOJINA: im. Grêgovi, rod. Grêgovih, daj.



Grêgovima, tož. Grêgovi, mest. pri Grêgovih, or. z

grenádski -a -o prid.

Grêgovima; MNOŽINA: im. Grêgove, rod. Grêgovih,

pesnica grenadskega in gvajanskega rodu

daj. Grêgovim, tož. Grêgove, mest. pri Grêgovih, or. z

(< Grenáda)

Grêgovimi

{O} moški: EDNINA: im. grenádski, rod. grenádskega, srednji: EDNINA: im. Grêgovo, rod. Grêgovega, daj.

daj. grenádskemu, tož. grenádski (živostno

Grêgovemu, tož. Grêgovo, mest. pri Grêgovem, or. z

grenádskega), mest. pri grenádskem, or. z

Grêgovim; DVOJINA: im. Grêgovi, rod. Grêgovih, daj.

grenádskim; DVOJINA: im. grenádska, rod.

Grêgovima, tož. Grêgovi, mest. pri Grêgovih, or. z

grenádskih, daj. grenádskima, tož. grenádska, mest.

Grêgovima; MNOŽINA: im. Grêgova, rod. Grêgovih,

pri grenádskih, or. z grenádskima; MNOŽINA: im.

daj. Grêgovim, tož. Grêgova, mest. pri Grêgovih, or. z

grenádski, rod. grenádskih, daj. grenádskim, tož.

Grêgovimi

grenádske, mest. pri grenádskih, or. z grenádskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. grenádska, rod. grenádske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

grenádski, tož. grenádsko, mest. pri grenádski, or. z



grenádsko; DVOJINA: im. grenádski, rod. grenádskih,

Grenáda -e ž; zemljepisno ime

daj. grenádskima, tož. grenádski, mest. pri grenádskih,

|dolgo ime Grenada|; |država|: Žafran je prinesla z

or. z grenádskima; MNOŽINA: im. grenádske, rod.

Grenade; potapljaško srečanje na Grenadi

grenádskih, daj. grenádskim, tož. grenádske, mest. pri

Kje? na Grenadi tudi v Grenadi

grenádskih, or. z grenádskimi

Od kod? z Grenade tudi iz Grenade

srednji: EDNINA: im. grenádsko, rod. grenádskega, Kam? na Grenado tudi v Grenado

daj. grenádskemu, tož. grenádsko, mest. pri

{B} Grenadčan, Grenadčanka; Grenadčanov,

grenádskem, or. z grenádskim; DVOJINA: im.

Grenadčankin; grenadski

grenádski, rod. grenádskih, daj. grenádskima, tož.

{O} EDNINA: im. Grenáda, rod. Grenáde, daj. Grenádi,

grenádski, mest. pri grenádskih, or. z grenádskima;

tož. Grenádo, mest. pri Grenádi, or. z Grenádo

MNOŽINA: im. grenádska, rod. grenádskih, daj.

STATUS: predlog

grenádskim, tož. grenádska, mest. pri grenádskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

grenádskimi



STATUS: predlog

Grenádčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

307



gŕkokatoličán -a m; obširneje glej pri gŕkokatólik Gréta -e ž; ime bitja, osebno ime



|žensko ime|: Pobotal se je z Greto in se znova

gŕkokatóličanka -e tudi gŕkokatólikinja -e ž

preselil k njej

|pripadnica katoličanov vzhodnega obreda|:

{B} Gretin

Anastasija je po svoji materi Ukrajinka in

{O} EDNINA: im. Gréta, rod. Gréte, daj. Gréti, tož.

grkokatoličanka

Gréto, mest. pri Gréti, or. z Gréto; DVOJINA: im. Gréti, (< gŕkokatólik)

rod. Grét, daj. Grétama, tož. Gréti, mest. pri Grétah, or.

{B} grkokatoličanka tudi grkokatolikinjin

z Grétama; MNOŽINA: im. Gréte, rod. Grét, daj.

{O} EDNINA: im. gŕkokatoličánka in gŕkokatólikinja,

Grétam, tož. Gréte, mest. pri Grétah, or. z Grétami

rod. gŕkokatoličánke in gŕkokatólikinje, daj.

STATUS: predlog

gŕkokatoličánki in gŕkokatólikinji, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

gŕkokatoličánko in gŕkokatólikinjo, mest. pri

ženska)

gŕkokatoličánki in pri gŕkokatólikinji, or. z



gŕkokatoličánko in z gŕkokatólikinjo; DVOJINA: im.

Gŕgur Nínski -ja -ega

gŕkokatoličánki

m; ime bitja, osebno ime

in gŕkokatólikinji, rod.

|hrvaški škof|: Kralj Tomislav se je z Grgurjem

gŕkokatoličánk in gŕkokatólikinj, daj.

Ninskim zavzemal za uporabo hrvaškega jezika pri

gŕkokatoličánkama in gŕkokatólikinjama, tož.

bogoslužju; Meštrovićev kip Grgurja Ninskega stoji

gŕkokatoličánki in gŕkokatólikinji, mest. pri

v Splitu

gŕkokatoličánkah in pri gŕkokatólikinjah, or. z

{O}

gŕkokatoličánkama

EDNINA: im. Gŕgur Nínski, rod. Gŕgurja

in z gŕkokatólikinjama;

Nínskega, daj. Gŕgurju Nínskem, tož. Gŕgurja

MNOŽINA: im. gŕkokatoličánke in gŕkokatólikinje,

Nínskega, mest. pri Gŕgurju Nínskem, or. z Gŕgurjem

rod. gŕkokatoličánk in gŕkokatólikinj, daj.

Nínskim

gŕkokatoličánkam in gŕkokatólikinjam, tož.

S

gŕkokatoličánke in gŕkokatólikinje, mest. pri

TATUS: predlog

gŕkokatoličánkah

P

in pri gŕkokatólikinjah, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem gŕkokatoličánkami in z gŕkokatólikinjami

imenu

STATUS: predlog



P

Gŕk -a

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

m; ime bitja, prebivalsko ime

Na uvodni tekmi evropskega prvenstva v nogometu



gŕkokatólik -a

so slavili Grki; V Nikoziji so se srečali predstavniki

tudi gŕkokatoličán -a m

ciprskih Grkov in Turkov;

|pripadnik katoličanov vzhodnega obreda|: V

stari Grki ||prebivalci||:

Geometrijska veda je bila pri starih Grkih ena

Metliki je okoli 340 grkokatolikov

najvišje cenjenih znanosti

{B} grkokatolikov

{O}

(< Gŕčija)

EDNINA: im. gŕkokatólik tudi gŕkokatoličán, rod.

{B} Grkov

gŕkokatólika tudi gŕkokatoličána, daj. gŕkokatóliku

{O}

tudi gŕkokatoličánu, tož. gŕkokatólika tudi

EDNINA: im. Gŕk, rod. Gŕka, daj. Gŕku, tož. Gŕka,

gŕkokatoličána, mest. pri gŕkokatóliku tudi pri

mest. pri Gŕku, or. z Gŕkom; DVOJINA: im. Gŕka, rod.

gŕkokatoličánu,

Gŕkov,

or. z gŕkokatólikom tudi z

daj. Gŕkoma, tož. Gŕka, mest. pri Gŕkih, or. z

Gŕkoma;

gŕkokatoličánom; DVOJINA: im. gŕkokatólika tudi

MNOŽINA: im. Gŕki, rod. Gŕkov, daj. Gŕkom,

gŕkokatoličána, rod. gŕkokatólikov tudi

tož. Gŕke, mest. pri Gŕkih, or. z Gŕki

gŕkokatoličánov,

S

daj. gŕkokatólikoma tudi

TATUS: predlog

gŕkokatoličánoma, tož. gŕkokatólika tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

gŕkokatoličána, mest. pri gŕkokatólikih tudi pri



gŕkokatoličánih, or. z gŕkokatólikoma tudi z

Gŕkinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

gŕkokatoličánoma; MNOŽINA: im. gŕkokatóliki tudi

Zaljubil se je v Grkinjo in ostal v Grčiji; Maria

gŕkokatoličáni, rod. gŕkokatólikov tudi

Callas je ena najslavnejših Grkinj zadnjih dveh

gŕkokatoličánov, daj. gŕkokatólikom tudi

stoletij

gŕkokatoličánom, tož. gŕkokatólike tudi

(< Gŕčija)

gŕkokatoličáne, mest. pri gŕkokatólikih tudi pri

{B} Grkinjin

gŕkokatoličánih, or. z gŕkokatóliki tudi z

{O} EDNINA: im. Gŕkinja, rod. Gŕkinje, daj. Gŕkinji,

gŕkokatoličáni

tož. Gŕkinjo, mest. pri Gŕkinji, or. z Gŕkinjo; DVOJINA: STATUS: predlog

im. Gŕkinji, rod. Gŕkinj, daj. Gŕkinjama, tož. Gŕkinji, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mest. pri Gŕkinjah, or. z Gŕkinjama; MNOŽINA: im.

Gŕkinje,



rod. Gŕkinj, daj. Gŕkinjam, tož. Gŕkinje, mest.

pri Gŕkinjah,

gŕkokatólikinja -e ž; obširneje glej pri

or. z Gŕkinjami

gŕkokatóličanka

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

gŕkokatóliški -a -o prid.



308

grkokatoliški duhovnik; V metliški občini je edina Grmíčarko; DVOJINA: im. Grmíčarki, rod. Grmíčark,

župnija grkokatoliških vernikov v državi

daj. Grmíčarkama, tož. Grmíčarki, mest. pri

(< gŕkokatólik)

Grmíčarkah, or. z Grmíčarkama; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. gŕkokatóliški, rod.

Grmíčarke, rod. Grmíčark, daj. Grmíčarkam, tož.

gŕkokatóliškega, daj. gŕkokatóliškemu, tož.

Grmíčarke, mest. pri Grmíčarkah, or. z Grmíčarkami

gŕkokatóliški (živostno gŕkokatóliškega), mest. pri

STATUS: predlog

gŕkokatóliškem, or. z gŕkokatóliškim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

gŕkokatóliška, rod. gŕkokatóliških, daj.

samostalnik ženskega spola

gŕkokatóliškima, tož. gŕkokatóliška, mest. pri



gŕkokatóliških, or. z gŕkokatóliškima; MNOŽINA: im.

grmíčarski -a -o prid.

gŕkokatóliški, rod. gŕkokatóliških, daj.

V hišo so nastanili grmičarske otroke

gŕkokatóliškim, tož. gŕkokatóliške, mest. pri

(< Grmíčar)

gŕkokatóliških, or. z gŕkokatóliškimi

{O} moški: EDNINA: im. grmíčarski, rod.

ženski: EDNINA: im. gŕkokatóliška, rod.

grmíčarskega, daj. grmíčarskemu, tož. grmíčarski

gŕkokatóliške, daj. gŕkokatóliški, tož. gŕkokatóliško,

(živostno grmíčarskega), mest. pri grmíčarskem, or. z

mest. pri gŕkokatóliški, or. z gŕkokatóliško; DVOJINA:

grmíčarskim; DVOJINA: im. grmíčarska, rod.

im. gŕkokatóliški, rod. gŕkokatóliških, daj.

grmíčarskih, daj. grmíčarskima, tož. grmíčarska, mest.

gŕkokatóliškima, tož. gŕkokatóliški, mest. pri

pri grmíčarskih, or. z grmíčarskima; MNOŽINA: im.

gŕkokatóliških, or. z gŕkokatóliškima; MNOŽINA: im.

grmíčarski, rod. grmíčarskih, daj. grmíčarskim, tož.

gŕkokatóliške, rod. gŕkokatóliških, daj.

grmíčarske, mest. pri grmíčarskih, or. z grmíčarskimi

gŕkokatóliškim, tož. gŕkokatóliške, mest. pri

ženski: EDNINA: im. grmíčarska, rod. grmíčarske, daj.

gŕkokatóliških, or. z gŕkokatóliškimi

grmíčarski, tož. grmíčarsko, mest. pri grmíčarski, or. z srednji: EDNINA: im. gŕkokatóliško, rod.

grmíčarsko; DVOJINA: im. grmíčarski, rod.

gŕkokatóliškega, daj. gŕkokatóliškemu, tož.

grmíčarskih, daj. grmíčarskima, tož. grmíčarski, mest.

gŕkokatóliško, mest. pri gŕkokatóliškem, or. z

pri grmíčarskih, or. z grmíčarskima; MNOŽINA: im.

gŕkokatóliškim; DVOJINA: im. gŕkokatóliški, rod.

grmíčarske, rod. grmíčarskih, daj. grmíčarskim, tož.

gŕkokatóliških, daj. gŕkokatóliškima, tož.

grmíčarske, mest. pri grmíčarskih, or. z grmíčarskimi

gŕkokatóliški, mest. pri gŕkokatóliških, or. z

srednji: EDNINA: im. grmíčarsko, rod. grmíčarskega, gŕkokatóliškima; MNOŽINA: im. gŕkokatóliška, rod.

daj. grmíčarskemu, tož. grmíčarsko, mest. pri

gŕkokatóliških, daj. gŕkokatóliškim, tož.

grmíčarskem, or. z grmíčarskim; DVOJINA: im.

gŕkokatóliška, mest. pri gŕkokatóliških, or. z

grmíčarski, rod. grmíčarskih, daj. grmíčarskima, tož.

gŕkokatóliškimi

grmíčarski, mest. pri grmíčarskih, or. z

STATUS: predlog

grmíčarskima; MNOŽINA: im. grmíčarska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

grmíčarskih, daj. grmíčarskim, tož. grmíčarska, mest.



pri grmíčarskih, or. z grmíčarskimi

Grmíčar -rja m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|nadomestno ime: Bušman|: Na ozemlju sedanje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Namibije so večinski prebivalci bantujski črnci,



drugi po številu so Grmičarji

grôf -a m

{B} Grmičarjev

|plemiški naziv|: Grb s panterjem se pojavi na

{O} EDNINA: im. Grmíčar, rod. Grmíčarja, daj.

pečatih mejnega grofa in koroškega vojvode; lovski

Grmíčarju, tož. Grmíčarja, mest. pri Grmíčarju, or. z

dvor celjskih grofov; pred imenom Leta 1418 so

Grmíčarjem; DVOJINA: im. Grmíčarja, rod.

grofje/grofi Celjski dobili celotno dediščino izumrle

Grmíčarjev, daj. Grmíčarjema, tož. Grmíčarja, mest.

rodbine ortenburških grofov; škof Karl grof

pri Grmíčarjih, or. z Grmíčarjema; MNOŽINA: im.

Herberstein

Grmíčarji, rod. Grmíčarjev, daj. Grmíčarjem, tož.

{B} grofov

Grmíčarje, mest. pri Grmíčarjih, or. z Grmíčarji

{O} EDNINA: im. grôf, rod. grôfa, daj. grôfu, tož. grôfa, STATUS: predlog

mest. pri grôfu, or. z grôfom; DVOJINA: im. grôfa, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

grôfov, daj. grôfoma, tož. grôfa, mest. pri grôfih, or. z samostalnik moškega spola

grôfoma; MNOŽINA: im. grôfje in grôfi, rod. grôfov,



daj. grôfom, tož. grôfe, mest. pri grôfih, or. z grôfi

Grmíčarka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|nadomestno ime: Bušmanka|: Mlada Grmičarka je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu nabirala zelišča



(< Grmíčar)

grofíca -e ž

{B} Grmičarkin

|plemiški naziv|: Privoščil si je razvajanje v stilu

{O} EDNINA: im. Grmíčarka, rod. Grmíčarke, daj.

grofov in grofic; pred imenom grofica Veronika

Grmíčarki, tož. Grmíčarko, mest. pri Grmíčarki, or. z

309

Deseniška; V zakonu z grofico Ano Rosino mitologiji; grška abeceda ||pisava||: napis v grški Grafenweger se je Valvasorju rodilo devet otrok

abecedi; grška solata ||hrana||: recept za grško solato (< grôf)

(< Gŕčija)

{B} grofičin

{O} moški: EDNINA: im. gŕški, rod. gŕškega, daj.

{O} EDNINA: im. grofíca, rod. grofíce, daj. grofíci, tož.

gŕškemu, tož. gŕški (živostno gŕškega), mest. pri

grofíco, mest. pri grofíci, or. z grofíco; DVOJINA: im.

gŕškem, or. z gŕškim; DVOJINA: im. gŕška, rod. gŕških,

grofíci, rod. grofíc, daj. grofícama, tož. grofíci, mest.

daj. gŕškima, tož. gŕška, mest. pri gŕških, or. z gŕškima; pri grofícah, or. z grofícama; MNOŽINA: im. grofíce,

MNOŽINA: im. gŕški, rod. gŕških, daj. gŕškim, tož.

rod. grofíc, daj. grofícam, tož. grofíce, mest. pri

gŕške, mest. pri gŕških, or. z gŕškimi

grofícah, or. z grofícami

ženski: EDNINA: im. gŕška, rod. gŕške, daj. gŕški, tož.

STATUS: predlog

gŕško, mest. pri gŕški, or. z gŕško; DVOJINA: im. gŕški, PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu rod. gŕških, daj. gŕškima, tož. gŕški, mest. pri gŕških, or.



z gŕškima; MNOŽINA: im. gŕške, rod. gŕških, daj.

grofíčin -a -o prid.

gŕškim, tož. gŕške, mest. pri gŕških, or. z gŕškimi

Zakonca sta se odpeljala na grofičin grad Grm na

srednji: EDNINA: im. gŕško, rod. gŕškega, daj.

Dolenjskem

gŕškemu, tož. gŕško, mest. pri gŕškem, or. z gŕškim;

(< grofíca)

DVOJINA: im. gŕški, rod. gŕških, daj. gŕškima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. grofíčin, rod. grofíčinega, gŕški, mest. pri gŕških, or. z gŕškima; MNOŽINA: im.

daj. grofíčinemu, tož. grofíčin (živostno grofíčinega), gŕška, rod. gŕških, daj. gŕškim, tož. gŕška, mest. pri

mest. pri grofíčinem, or. z grofíčinim; DVOJINA: im.

gŕških, or. z gŕškimi

grofíčina, rod. grofíčinih, daj. grofíčinima, tož.

STATUS: predlog

grofíčina, mest. pri grofíčinih, or. z grofíčinima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. grofíčini, rod. grofíčinih, daj.



grofíčinim, tož. grofíčine, mest. pri grofíčinih, or. z Grúm -a m; ime bitja, osebno ime

grofíčinimi

|priimek|; |slovenski dramatik|: razstava ob

ženski: EDNINA: im. grofíčina, rod. grofíčine, daj.

stoletnici rojstva Slavka Gruma

grofíčini, tož. grofíčino, mest. pri grofíčini, or. z

{B} Grumov

grofíčino; DVOJINA: im. grofíčini, rod. grofíčinih, daj.

{O} EDNINA: im. Grúm, rod. Grúma, daj. Grúmu, tož.

grofíčinima, tož. grofíčini, mest. pri grofíčinih, or. z Grúma, mest. pri Grúmu, or. z Grúmom; DVOJINA: im.

grofíčinima; MNOŽINA: im. grofíčine, rod. grofíčinih,

Grúma, rod. Grúmov, daj. Grúmoma, tož. Grúma,

daj. grofíčinim, tož. grofíčine, mest. pri grofíčinih, or.

mest. pri Grúmih, or. z Grúmoma; MNOŽINA: im.

z grofíčinimi

Grúmi, rod. Grúmov, daj. Grúmom, tož. Grúme, mest.

srednji: EDNINA: im. grofíčino, rod. grofíčinega, daj.

pri Grúmih, or. z Grúmi

grofíčinemu, tož. grofíčino, mest. pri grofíčinem, or. z STATUS: predlog

grofíčinim; DVOJINA: im. grofíčini, rod. grofíčinih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. grofíčinima, tož. grofíčini, mest. pri grofíčinih, or.



z grofíčinima; MNOŽINA: im. grofíčina, rod.

Grúmov -a -o prid.

grofíčinih, daj. grofíčinim, tož. grofíčina, mest. pri

Grumova zbrana dela; Grumova nagrada ||nagrada||: grofíčinih, or. z grofíčinimi

Nominirana je bila za Grumovo nagrado za

STATUS: predlog

najboljše slovensko dramsko besedilo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Grúm)



{O} moški: EDNINA: im. Grúmov, rod. Grúmovega,

Gromôvnik -a m; ime bitja, religijsko ime

daj. Grúmovemu, tož. Grúmov (živostno Grúmovega),

|nadomestno ime: bog groma in strele, Zevs, Perun,

mest. pri Grúmovem, or. z Grúmovim; DVOJINA: im.

Jupiter|: Svoje mesto v svetišču je našel tudi Perun

Grúmova, rod. Grúmovih, daj. Grúmovima, tož.

ali Gromovnik, bog strele in groma

Grúmova, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovima;

{B} Gromovnikov

MNOŽINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, daj.

{O} EDNINA: im. Gromôvnik, rod. Gromôvnika, daj.

Grúmovim, tož. Grúmove, mest. pri Grúmovih, or. z

Gromôvniku, tož. Gromôvnika, mest. pri

Grúmovimi

Gromôvniku, or. z Gromôvnikom

ženski: EDNINA: im. Grúmova, rod. Grúmove, daj.

STATUS: predlog

Grúmovi, tož. Grúmovo, mest. pri Grúmovi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Grúmovo; DVOJINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih,



daj. Grúmovima, tož. Grúmovi, mest. pri Grúmovih,

gŕški -a -o prid.

or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmove, rod.

grška boginja; ideje prvih grških filozofov; Kreta je

Grúmovih, daj. Grúmovim, tož. Grúmove, mest. pri

največji grški otok in peti največji otok v

Grúmovih, or. z Grúmovimi

Sredozemskem morju; Richard Strauss je rad iskal

srednji: EDNINA: im. Grúmovo, rod. Grúmovega, daj.

tematiko za svoje opere na orientu in v grški

Grúmovemu, tož. Grúmovo, mest. pri Grúmovem, or.

310

z Grúmovim; DVOJINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, Gruzínčevemu, tož. Grúzijčevo in Gruzínčevo, mest.

daj. Grúmovima, tož. Grúmovi, mest. pri Grúmovih,

pri Grúzijčevem in pri Gruzínčevem, or. z

or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmova, rod.

Grúzijčevim in z Gruzínčevim; DVOJINA: im.

Grúmovih, daj. Grúmovim, tož. Grúmova, mest. pri

Grúzijčevi in Gruzínčevi, rod. Grúzijčevih in

Grúmovih, or. z Grúmovimi

Gruzínčevih, daj. Grúzijčevima in Gruzínčevima, tož.

STATUS: predlog

Grúzijčevi in Gruzínčevi, mest. pri Grúzijčevih in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Gruzínčevih, or. z Grúzijčevima in z Gruzínčevima;

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

MNOŽINA: im. Grúzijčeva in Gruzínčeva, rod.

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj. Grúzijčevim in



Gruzínčevim, tož. Grúzijčeva in Gruzínčeva, mest. pri

Grúzija -e

Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevimi in

ž; zemljepisno ime

z Gruzínčevimi

|dolgo ime Gruzija|; |država|: Nega vina v amforah

izvira iz Gruzije; Rodil se je v Gruziji

STATUS: predlog

Kje? v Gruziji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Od kod? iz Gruzije



Kam? v Gruzijo

Grúzijec -jca in Gruzínec -nca m; ime bitja,

{B} Gruzijec in Gruzinec, Gruzijka in Gruzinka;

prebivalsko ime

Gruzijčev in Gruzinčev, Gruzijkin in Gruzinkin;

Ekipo so okrepili z mladim Gruzijcem/Gruzincem;

gruzijski in gruzinski

Je eden najbogatejših Gruzijcev/Gruzincev, ki je

{O} EDNINA: im. Grúzija, rod. Grúzije, daj. Grúziji,

obogatel s pridelavo in prodajo vin

tož. Grúzijo, mest. pri Grúziji, or. z Grúzijo

(< Grúzija)

STATUS: predlog

{B} Gruzijčev in Gruzinčev

P

{O} EDNINA: im. Grúzijec in Gruzínec, rod. Grúzijca

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



in Gruzínca, daj. Grúzijcu in Gruzíncu, tož. Grúzijca

Grúzijčev -a -o

in Gruzínca, mest. pri Grúzijcu in pri Gruzíncu, or. z

in Gruzínčev -a -o prid.

Grúzijcem

Neurje je uničilo Gruzijčevo/Gruzinčevo trto

in z Gruzíncem; DVOJINA: im. Grúzijca in

Gruzínca,

(< Grúzijec)

rod. Grúzijcev in Gruzíncev, daj.

{O} moški:

Grúzijcema in Gruzíncema, tož. Grúzijca in

EDNINA: im. Grúzijčev in Gruzínčev, rod.

Grúzijčevega

Gruzínca, mest. pri Grúzijcih in pri Gruzíncih, or. z

in Gruzínčevega, daj. Grúzijčevemu in

Grúzijcema

Gruzínčevemu,

in z Gruzíncema; MNOŽINA: im. Grúzijci

tož. Grúzijčev in Gruzínčev (živostno

Grúzijčevega

in Gruzínci, rod. Grúzijcev in Gruzíncev, daj.

in Gruzínčevega), mest. pri

Grúzijčevem

Grúzijcem in Gruzíncem, tož. Grúzijce in Gruzínce,

in pri Gruzínčevem, or. z Grúzijčevim

mest. pri Grúzijcih in pri Gruzíncih, or. z Grúzijci in z in z Gruzínčevim; DVOJINA: im. Grúzijčeva in

Gruzínci

Gruzínčeva, rod. Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj.

Grúzijčevima

STATUS: predlog

in Gruzínčevima, tož. Grúzijčeva in

Gruzínčeva, mest. pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. z Grúzijčevima in z Gruzínčevima; MNOŽINA: im.

samostalnik moškega spola

Grúzijčevi in Gruzínčevi, rod. Grúzijčevih in



Gruzínčevih, daj. Grúzijčevim in Gruzínčevim, tož.

Grúzijka -e in Gruzínka -e ž; ime bitja, prebivalsko Grúzijčeve in Gruzínčeve, mest. pri Grúzijčevih in

ime

pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevimi in z

Belorusinje so bile v igri precej boljše od

Gruzínčevimi

Gruzijk/Gruzink; Vlogo Julije so ponudili mladi

ženski: EDNINA: im. Grúzijčeva in Gruzínčeva, rod.

Gruzijki/Gruzinki

Grúzijčeve in Gruzínčeve, daj. Grúzijčevi in

(< Grúzija)

Gruzínčevi, tož. Grúzijčevo in Gruzínčevo, mest. pri

{B} Gruzijkin in Gruzinkin

Grúzijčevi in pri Gruzínčevi, or. z Grúzijčevo in z

{O} EDNINA: im. Grúzijka in Gruzínka, rod. Grúzijke

Gruzínčevo; DVOJINA: im. Grúzijčevi in Gruzínčevi,

in Gruzínke, daj. Grúzijki in Gruzínki, tož. Grúzijko

rod. Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj. Grúzijčevima in

in Gruzínko, mest. pri Grúzijki in pri Gruzínki, or. z

Gruzínčevima, tož. Grúzijčevi in Gruzínčevi, mest.

Grúzijko in z Gruzínko; DVOJINA: im. Grúzijki in

pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z

Gruzínki, rod. Grúzijk in Gruzínk, daj. Grúzijkama in

Grúzijčevima in z Gruzínčevima; MNOŽINA: im.

Gruzínkama, tož. Grúzijki in Gruzínki, mest. pri

Grúzijčeve in Gruzínčeve, rod. Grúzijčevih in

Grúzijkah in pri Gruzínkah, or. z Grúzijkama in z

Gruzínčevih, daj. Grúzijčevim in Gruzínčevim, tož.

Gruzínkama; MNOŽINA: im. Grúzijke in Gruzínke,

Grúzijčeve in Gruzínčeve, mest. pri Grúzijčevih in

rod. Grúzijk in Gruzínk, daj. Grúzijkam in

pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevimi in z

Gruzínkam, tož. Grúzijke in Gruzínke, mest. pri

Gruzínčevimi

Grúzijkah in pri Gruzínkah, or. z Grúzijkami in z

srednji: EDNINA: im. Grúzijčevo in Gruzínčevo, rod.

Gruzínkami

Grúzijčevega in Gruzínčevega, daj. Grúzijčevemu in

STATUS: predlog

311

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; Guevara1 -e in Guevara -a [gevára] m; ime bitja, samostalnik ženskega spola

osebno ime



|priimek|: Kuba je z Ernestom Chejem

grúzijski -a in gruzínski -a -o prid.

Guevaro/Guevarom na čelu dokončno začela stopati

gruzijska/gruzinska kuhinja; gruzijski/gruzinski čaj;

po svoji poti

Vino je zorelo v stari gruzijski/gruzinski amfori

{B} Guevarov

(< Grúzija)

{O} EDNINA: im. Guevara in Guevara, rod. Guevare in

{O} moški: EDNINA: im. grúzijski in gruzínski, rod.

Guevara, daj. Guevari in Guevaru, tož. Guevaro in

grúzijskega in gruzínskega, daj. grúzijskemu in

Guevara, mest. pri Guevari in pri Guevaru, or. z

gruzínskemu, tož. grúzijski in gruzínski (živostno

Guevaro in z Guevarom; DVOJINA: im. Guevari in

grúzijskega in gruzínskega), mest. pri grúzijskem in

Guevara, rod. Guevar in Guevarov, daj. Guevarama in

pri gruzínskem, or. z grúzijskim in z gruzínskim;

Guevaroma, tož. Guevari in Guevara, mest. pri

DVOJINA: im. grúzijska in gruzínska, rod. grúzijskih in Guevarah in pri Guevarih, or. z Guevarama in z

gruzínskih, daj. grúzijskima in gruzínskima, tož.

Guevaroma; MNOŽINA: im. Guevare in Guevari, rod.

grúzijska in gruzínska, mest. pri grúzijskih in

Guevar in Guevarov, daj. Guevaram in Guevarom,

gruzínskih, or. z grúzijskima in z gruzínskima;

tož. Guevare in Guevare, mest. pri Guevarah in pri

MNOŽINA: im. grúzijski in gruzínski, rod. grúzijskih in Guevarih, or. z Guevarami in z Guevari

gruzínskih, daj. grúzijskim in gruzínskim, tož.

STATUS: predlog

grúzijske in gruzínske, mest. pri grúzijskih in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

gruzínskih, or. z grúzijskimi in z gruzínskimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. grúzijska in gruzínska, rod.



grúzijske in gruzínske, daj. grúzijski in gruzínski, tož.

Guevara2 -- [gevára] ž; ime bitja, osebno ime

grúzijsko in gruzínsko, mest. pri grúzijski in pri

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Z najboljšim

gruzínski, or. z grúzijsko in z gruzínsko; DVOJINA:

izidom Ane Gabriele Guevara se je končal Grand

im. grúzijski in gruzínski, rod. grúzijskih in

Prix v Londonu

gruzínskih, daj. grúzijskima in gruzínskima, tož.

{O} EDNINA: im. Guevara, rod. Guevare, daj. Guevari,

grúzijski in gruzínski, mest. pri grúzijskih in pri

tož. Guevaro, mest. pri Guevari, or. z Guevaro;

gruzínskih, or. z grúzijskima in z gruzínskima;

DVOJINA: im. Guevari, rod. Guevar, daj. Guevarama,

MNOŽINA: im. grúzijske in gruzínske, rod. grúzijskih

tož. Guevari, mest. pri Guevarah, or. z Guevarama;

in gruzínskih, daj. grúzijskim in gruzínskim, tož.

MNOŽINA: im. Guevare, rod. Guevar, daj. Guevaram,

grúzijske in gruzínske, mest. pri grúzijskih in

tož. Guevare, mest. pri Guevarah, or. z Guevarami

gruzínskih, or. z grúzijskimi in z gruzínskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. grúzijsko in gruzínsko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

grúzijskega in gruzínskega, daj. grúzijskemu in



gruzínskemu, tož. grúzijsko in gruzínsko, mest. pri

Guevarov -a -o [gevárov-] prid.

grúzijskem in pri gruzínskem, or. z grúzijskim in z

Guevarova slika; Pritegnilo jih je Guevarovo

gruzínskim; DVOJINA: im. grúzijski in gruzínski, rod.

prizadevanje za razvoj »novega socialističnega

grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskima in

človeka«

gruzínskima, tož. grúzijski in gruzínski, mest. pri

(< Guevara1)

grúzijskih in gruzínskih, or. z grúzijskima in z

{O} moški: EDNINA: im. Guevarov, rod.

gruzínskima; MNOŽINA: im. grúzijska in gruzínska,

Guevarovega, daj. Guevarovemu, tož. Guevarov

rod. grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskim in

(živostno Guevarovega), mest. pri Guevarovem, or. z

gruzínskim, tož. grúzijska in gruzínska, mest. pri

Guevarovim; DVOJINA: im. Guevarova, rod.

grúzijskih in pri gruzínskih, or. z grúzijskimi in z

Guevarovih, daj. Guevarovima, tož. Guevarova, mest.

gruzínskimi

pri Guevarovih, or. z Guevarovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Guevarovi, rod. Guevarovih, daj. Guevarovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Guevarove, mest. pri Guevarovih, or. z Guevarovimi



ženski: EDNINA: im. Guevarova, rod. Guevarove, daj.

Gruzínčev -a -o prid.; obširneje glej pri Grúzijčev Guevarovi, tož. Guevarovo, mest. pri Guevarovi, or. z



Guevarovo; DVOJINA: im. Guevarovi, rod.

Gruzínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje Guevarovih, daj. Guevarovima, tož. Guevarovi, mest.

glej pri Grúzijec

pri Guevarovih, or. z Guevarovima; MNOŽINA: im.



Guevarove, rod. Guevarovih, daj. Guevarovim, tož.

Gruzínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej Guevarove, mest. pri Guevarovih, or. z Guevarovimi

pri Grúzijka

srednji: EDNINA: im. Guevarovo, rod. Guevarovega, daj. Guevarovemu, tož. Guevarovo, mest. pri

gruzínski -a -o prid.; obširneje glej pri grúzijski Guevarovem, or. z Guevarovim; DVOJINA: im.



Guevarovi, rod. Guevarovih, daj. Guevarovima, tož.

312

Guevarovi, mest. pri Guevarovih, or. z Guevarovima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. Guevarova, rod. Guevarovih, daj.

samostalnik ženskega spola

Guevarovim, tož. Guevarova, mest. pri Guevarovih,



or. z Guevarovimi

gurúnški -a -o prid.

STATUS: predlog

Gurunške deklice z nepalskega vzhoda so plesale

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

bose



(< Gurúng)

Guillaume Apollinaire -ma -ra in Guillaume

{O} moški: EDNINA: im. gurúnški, rod. gurúnškega, Apollinaire -ma -rja [gijóm apolinêr, rod. gijóma

daj. gurúnškemu, tož. gurúnški (živostno gurúnškega),

apolinêra in gijóma apolinêrja, or. z gijómom

mest. pri gurúnškem, or. z gurúnškim; DVOJINA: im.

apolinêrom in z gijómom apolinêrjem] m; ime bitja,

gurúnška, rod. gurúnških, daj. gurúnškima, tož.

osebno ime

gurúnška, mest. pri gurúnških, or. z gurúnškima;

|umetniško ime Wilhelma Apollinara iz

MNOŽINA: im. gurúnški, rod. gurúnških, daj.

Kostrowitzkyja, francoskega pesnika|: Ustvarjalci

gurúnškim, tož. gurúnške, mest. pri gurúnških, or. z

so s predstavo Guillauma Apollinaira/Apollinairja

gurúnškimi

presenetili občinstvo; prim. Apollinairov

ženski: EDNINA: im. gurúnška, rod. gurúnške, daj.

{B} Apollinairov in Apollinairjev

gurúnški, tož. gurúnško, mest. pri gurúnški, or. z

{O} EDNINA: im. Guillaume Apollinaire, rod.

gurúnško; DVOJINA: im. gurúnški, rod. gurúnških, daj.

Guillauma Apollinaira in Guillauma Apollinairja,

gurúnškima, tož. gurúnški, mest. pri gurúnških, or. z

daj. Guillaumu Apollinairu in Guillaumu

gurúnškima; MNOŽINA: im. gurúnške, rod. gurúnških,

Apollinairju, tož. Guillauma Apollinaira in

daj. gurúnškim, tož. gurúnške, mest. pri gurúnških, or.

Guillauma Apollinairja, mest. pri Guillaumu

z gurúnškimi

Apollinairu in pri Guillaumu Apollinairju, or. z

srednji: EDNINA: im. gurúnško, rod. gurúnškega, daj.

Guillaumom Apollinairom in z Guillaumom

gurúnškemu, tož. gurúnško, mest. pri gurúnškem, or. z

Apollinairjem

gurúnškim; DVOJINA: im. gurúnški, rod. gurúnških,

STATUS: predlog

daj. gurúnškima, tož. gurúnški, mest. pri gurúnških, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

z gurúnškima; MNOŽINA: im. gurúnška, rod.

moškega spola

gurúnških, daj. gurúnškim, tož. gurúnška, mest. pri



gurúnških, or. z gurúnškimi

Gurúng -a m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik etnične skupine v Butanu|: Gurungi so

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

pospravljali riž in proso



{B} Gurungov

Gvajána -e ž; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Gurúng, rod. Gurúnga, daj.

|dolgo ime Kooperativna republika Gvajana|; |država|:

Gurúngu, tož. Gurúnga, mest. pri Gurúngu, or. z

Zaradi številnih rek je Gvajana poznana kot dežela

Gurúngom; DVOJINA: im. Gurúnga, rod. Gurúngov,

mnogih voda; diamanti iz Gvajane; Angleščina je v

daj. Gurúngoma, tož. Gurúnga, mest. pri Gurúngih, or.

Gvajani edini uradni jezik

z Gurúngoma; MNOŽINA: im. Gurúngi, rod.

Kje? v Gvajani

Gurúngov, daj. Gurúngom, tož. Gurúnge, mest. pri

Od kod? iz Gvajane

Gurúngih, or. z Gurúngi

Kam? v Gvajano

STATUS: predlog

{B} Gvajanec, Gvajanka; Gvajančev, Gvajankin;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

gvajanski

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Gvajána, rod. Gvajáne, daj. Gvajáni,



tož. Gvajáno, mest. pri Gvajáni, or. z Gvajáno

Gurúnginja -e

STATUS: predlog

ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica etnične skupine v Butanu|: Na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

fotografiji vidimo Gurunginjo



(< Gurúng)

Gvajánčev -a -o prid.

{B} Gurunginjkin

Gvajančeva izvolitev bo prinesla spremembe

{O} EDNINA: im. Gurúnginja, rod. Gurúnginje, daj.

(< Gvajánec)

Gurúnginji, tož. Gurúnginjo, mest. pri Gurúnginji, or.

{O} moški: EDNINA: im. Gvajánčev, rod.

z Gurúnginjo; DVOJINA: im. Gurúnginji, rod.

Gvajánčevega, daj. Gvajánčevemu, tož. Gvajánčev

Gurúnginj, daj. Gurúnginjama, tož. Gurúnginji, mest.

(živostno Gvajánčevega), mest. pri Gvajánčevem, or. z

pri Gurúnginjah, or. z Gurúnginjama; MNOŽINA: im.

Gvajánčevim; DVOJINA: im. Gvajánčeva, rod.

Gurúnginje, rod. Gurúnginj, daj. Gurúnginjam, tož.

Gvajánčevih, daj. Gvajánčevima, tož. Gvajánčeva,

Gurúnginje, mest. pri Gurúnginjah, or. z

mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevima;

Gurúnginjami

MNOŽINA: im. Gvajánčevi, rod. Gvajánčevih, daj.

STATUS: predlog

313

Gvajánčevim, tož. Gvajánčeve, mest. pri gvajánskega), mest. pri gvajánskem, or. z

Gvajánčevih, or. z Gvajánčevimi

gvajánskim; DVOJINA: im. gvajánska, rod. gvajánskih,

ženski: EDNINA: im. Gvajánčeva, rod. Gvajánčeve, daj. gvajánskima, tož. gvajánska, mest. pri gvajánskih, daj. Gvajánčevi, tož. Gvajánčevo, mest. pri

or. z gvajánskima; MNOŽINA: im. gvajánski, rod.

Gvajánčevi, or. z Gvajánčevo; DVOJINA: im.

gvajánskih, daj. gvajánskim, tož. gvajánske, mest. pri

Gvajánčevi, rod. Gvajánčevih, daj. Gvajánčevima,

gvajánskih, or. z gvajánskimi

tož. Gvajánčevi, mest. pri Gvajánčevih, or. z

ženski: EDNINA: im. gvajánska, rod. gvajánske, daj.

Gvajánčevima; MNOŽINA: im. Gvajánčeve, rod.

gvajánski, tož. gvajánsko, mest. pri gvajánski, or. z

Gvajánčevih, daj. Gvajánčevim, tož. Gvajánčeve,

gvajánsko; DVOJINA: im. gvajánski, rod. gvajánskih,

mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevimi

daj. gvajánskima, tož. gvajánski, mest. pri gvajánskih, srednji: EDNINA: im. Gvajánčevo, rod.

or. z gvajánskima; MNOŽINA: im. gvajánske, rod.

Gvajánčevega, daj. Gvajánčevemu, tož. Gvajánčevo,

gvajánskih, daj. gvajánskim, tož. gvajánske, mest. pri

mest. pri Gvajánčevem, or. z Gvajánčevim; DVOJINA:

gvajánskih, or. z gvajánskimi

im. Gvajánčevi, rod. Gvajánčevih, daj. Gvajánčevima,

srednji: EDNINA: im. gvajánsko, rod. gvajánskega, tož. Gvajánčevi, mest. pri Gvajánčevih, or. z

daj. gvajánskemu, tož. gvajánsko, mest. pri

Gvajánčevima; MNOŽINA: im. Gvajánčeva, rod.

gvajánskem, or. z gvajánskim; DVOJINA: im.

Gvajánčevih, daj. Gvajánčevim, tož. Gvajánčeva,

gvajánski, rod. gvajánskih, daj. gvajánskima, tož.

mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevimi

gvajánski, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. gvajánska, rod. gvajánskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

gvajánskim, tož. gvajánska, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskimi

Gvajánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Gvajanci se večinoma preživljajo s kmetijstvom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ribolovom in predelavo naravnih bogastev



(< Gvajána)

Gvatemála -e ž; zemljepisno ime

{B} Gvajančev

|dolgo ime Republika Gvatemala|; |država|:

{O} EDNINA: im. Gvajánec, rod. Gvajánca, daj.

Londonski trgovci uvažajo brokoli iz Gvatemale; V

Gvajáncu, tož. Gvajánca, mest. pri Gvajáncu, or. z

Gvatemali je izbruhnil ognjenik Fuego

Gvajáncem; DVOJINA: im. Gvajánca, rod. Gvajáncev,

Kje? v Gvatemali

daj. Gvajáncema, tož. Gvajánca, mest. pri Gvajáncih,

Od kod? iz Gvatemale

or. z Gvajáncema; MNOŽINA: im. Gvajánci, rod.

Kam? v Gvatemalo

Gvajáncev, daj. Gvajáncem, tož. Gvajánce, mest. pri

{B} Gvatemalec, Gvatemalka; Gvatemalčev,

Gvajáncih, or. z Gvajánci

Gvatemalkin; gvatemalski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Gvatemála, rod. Gvatemále, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Gvatemáli, tož. Gvatemálo, mest. pri Gvatemáli, or. z

samostalnik moškega spola

Gvatemálo



STATUS: predlog

Gvajánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Je sin Angleža in Gvajanke



(< Gvajána)

Gvatemálčev -a -o prid.

{B} Gvajankin

Občinstvo je nagradilo Gvatemalčev nastop

{O} EDNINA: im. Gvajánka, rod. Gvajánke, daj.

(< Gvatemálec)

Gvajánki, tož. Gvajánko, mest. pri Gvajánki, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Gvatemálčev, rod.

Gvajánko; DVOJINA: im. Gvajánki, rod. Gvajánk, daj.

Gvatemálčevega, daj. Gvatemálčevemu, tož.

Gvajánkama, tož. Gvajánki, mest. pri Gvajánkah, or. z

Gvatemálčev (živostno Gvatemálčevega), mest. pri

Gvajánkama; MNOŽINA: im. Gvajánke, rod. Gvajánk,

Gvatemálčevem, or. z Gvatemálčevim; DVOJINA: im.

daj. Gvajánkam, tož. Gvajánke, mest. pri Gvajánkah,

Gvatemálčeva, rod. Gvatemálčevih, daj.

or. z Gvajánkami

Gvatemálčevima, tož. Gvatemálčeva, mest. pri

STATUS: predlog

Gvatemálčevih, or. z Gvatemálčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Gvatemálčevi, rod. Gvatemálčevih, daj.



Gvatemálčevim, tož. Gvatemálčeve, mest. pri

gvajánski -a -o

Gvatemálčevih,

prid.

or. z Gvatemálčevimi

gvajanski pragozd; Pokazal nama je nekaj zrnc

ženski: EDNINA: im. Gvatemálčeva, rod.

naravnega zlata, ki ga je dobil v pesku gvajanskih

Gvatemálčeve, daj. Gvatemálčevi, tož.

rek

Gvatemálčevo, mest. pri Gvatemálčevi, or. z

(< Gvajána)

Gvatemálčevo; DVOJINA: im. Gvatemálčevi, rod.

{O} moški:

Gvatemálčevih,

EDNINA: im. gvajánski, rod. gvajánskega,

daj. Gvatemálčevima, tož.

Gvatemálčevi,

daj. gvajánskemu, tož. gvajánski (živostno

mest. pri Gvatemálčevih, or. z

314

Gvatemálčevima; MNOŽINA: im. Gvatemálčeve, rod.

gvatemálskih, daj. gvatemálskima, tož. gvatemálska,

Gvatemálčevih, daj. Gvatemálčevim, tož.

mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskima;

Gvatemálčeve, mest. pri Gvatemálčevih, or. z

MNOŽINA: im. gvatemálski, rod. gvatemálskih, daj.

Gvatemálčevimi

gvatemálskim, tož. gvatemálske, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Gvatemálčevo, rod.

gvatemálskih, or. z gvatemálskimi

Gvatemálčevega, daj. Gvatemálčevemu, tož.

ženski: EDNINA: im. gvatemálska, rod. gvatemálske, Gvatemálčevo, mest. pri Gvatemálčevem, or. z

daj. gvatemálski, tož. gvatemálsko, mest. pri

Gvatemálčevim; DVOJINA: im. Gvatemálčevi, rod.

gvatemálski, or. z gvatemálsko; DVOJINA: im.

Gvatemálčevih, daj. Gvatemálčevima, tož.

gvatemálski, rod. gvatemálskih, daj. gvatemálskima,

Gvatemálčevi, mest. pri Gvatemálčevih, or. z

tož. gvatemálski, mest. pri gvatemálskih, or. z

Gvatemálčevima; MNOŽINA: im. Gvatemálčeva, rod.

gvatemálskima; MNOŽINA: im. gvatemálske, rod.

Gvatemálčevih, daj. Gvatemálčevim, tož.

gvatemálskih, daj. gvatemálskim, tož. gvatemálske,

Gvatemálčeva, mest. pri Gvatemálčevih, or. z

mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskimi

Gvatemálčevimi

srednji: EDNINA: im. gvatemálsko, rod.

STATUS: predlog

gvatemálskega, daj. gvatemálskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

gvatemálsko, mest. pri gvatemálskem, or. z



gvatemálskim; DVOJINA: im. gvatemálski, rod.

Gvatemálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

gvatemálskih, daj. gvatemálskima, tož. gvatemálski,

Velik del Gvatemalcev ima majevske korenine

mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskima;

(< Gvatemála)

MNOŽINA: im. gvatemálska, rod. gvatemálskih, daj.

{B} Gvatemalčev

gvatemálskim, tož. gvatemálska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Gvatemálec, rod. Gvatemálca, daj.

gvatemálskih, or. z gvatemálskimi

Gvatemálcu, tož. Gvatemálca, mest. pri Gvatemálcu,

STATUS: predlog

or. z Gvatemálcem; DVOJINA: im. Gvatemálca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Gvatemálcev, daj. Gvatemálcema, tož. Gvatemálca,



mest. pri Gvatemálcih, or. z Gvatemálcema;

Gvido iz Arezza -a ~ ~ [gvído iz aréca] m; ime bitja, MNOŽINA: im. Gvatemálci, rod. Gvatemálcev, daj.

osebno ime

Gvatemálcem, tož. Gvatemálce, mest. pri

|it. Guido d'Arezzo: italijanski glasbenik|: Gvida iz

Gvatemálcih, or. z Gvatemálci

Arezza predstavljajo kot izumitelja notnega zapisa

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Gvido iz Arezza, rod. Gvida iz

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Arezza, daj. Gvidu iz Arezza, tož. Gvida iz Arezza,

samostalnik moškega spola

mest. pri Gvidu iz Arezza, or. z Gvidom iz Arezza



STATUS: predlog

Gvatemálka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Občinstvo je navdušil performans Gvatemalke

imenu

Regine José Galindoa



(< Gvatemála)

Gvinêja -e ž; zemljepisno ime

{B} Gvatemalkin

|dolgo ime Republika Gvineja|; |država|: priseljenec iz

{O} EDNINA: im. Gvatemálka, rod. Gvatemálke, daj.

Gvineje; Kamnita kladiva, ki so jih našli v Gvineji,

Gvatemálki, tož. Gvatemálko, mest. pri Gvatemálki,

so izdelali šimpanzi

or. z Gvatemálko; DVOJINA: im. Gvatemálki, rod.

Kje? v Gvineji

Gvatemálk, daj. Gvatemálkama, tož. Gvatemálki,

Od kod? iz Gvineje

mest. pri Gvatemálkah, or. z Gvatemálkama;

Kam? v Gvinejo

MNOŽINA: im. Gvatemálke, rod. Gvatemálk, daj.

{B} Gvinejec, Gvinejka; Gvinejčev, Gvinejkin;

Gvatemálkam, tož. Gvatemálke, mest. pri

gvinejski

Gvatemálkah, or. z Gvatemálkami

{O} EDNINA: im. Gvinêja, rod. Gvinêje, daj. Gvinêji,

STATUS: predlog

tož. Gvinêjo, mest. pri Gvinêji, or. z Gvinêjo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

gvatemálski -a -o prid.



gvatemalski Indijanci; gvatemalski pisatelj Miguel

Gvinêja Bisáo -e ∼ ž; zemljepisno ime

Angel Asturias; Popotniki so sončni vzhod pričakali

|drugo ime države|; gl. Gvineja Bissau

na enem izmed gvatemalskih vulkanov

STATUS: predlog

(< Gvatemála)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} moški: EDNINA: im. gvatemálski, rod.



gvatemálskega, daj. gvatemálskemu, tož. gvatemálski

Gvineja Bissau -e ∼ [gvinêja bisáu̯] ž; zemljepisno (živostno gvatemálskega), mest. pri gvatemálskem, or.

ime

z gvatemálskim; DVOJINA: im. gvatemálska, rod.

315

|dolgo ime Republika Gvineja Bissau|; |država|: STATUS: predlog

sprejem gostov iz Gvineje Bissau; Svoj mednarodni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

prvenec je posnel v Gvineji Bissau

samostalnik moškega spola

Kje? v Gvineji Bissau



Od kod? iz Gvineje Bissau

gvinêjka -e ž

Kam? v Gvinejo Bissau

|rastlina, vrsta vodenke|: V korito je nasadila

{B} Bissauec, Bissauka; Bissaučev, Bissaukin;

gvinejke in navadne vodenke; prim. Gvinêjka

bissavski

{O} EDNINA: im. gvinêjka, rod. gvinêjke, daj.

{O} EDNINA: im. Gvineja Bissau, rod. Gvineje

gvinêjki, tož. gvinêjko, mest. pri gvinêjki, or. z

Bissau, daj. Gvineji Bissau, tož. Gvinejo Bissau, mest.

gvinêjko; DVOJINA: im. gvinêjki, rod. gvinêjk, daj.

pri Gvineji Bissau, or. z Gvinejo Bissau

gvinêjkama, tož. gvinêjki, mest. pri gvinêjkah, or. z

STATUS: predlog

gvinêjkama; MNOŽINA: im. gvinêjke, rod. gvinêjk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

gvinêjkam, tož. gvinêjke, mest. pri gvinêjkah, or. z



gvinêjkami

Gvinêjčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Moštvu je Gvinejčev zadetek prinesel zmago

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

(< Gvinêjec)



{O} moški: EDNINA: im. Gvinêjčev, rod.

Gvinêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Gvinêjčevega, daj. Gvinêjčevemu, tož. Gvinêjčev

V odboru sta Tanzanijec in Gvinejka

(živostno Gvinêjčevega), mest. pri Gvinêjčevem, or. z

(< Gvinêja)

Gvinêjčevim; DVOJINA: im. Gvinêjčeva, rod.

{B} Gvinejkin

Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevima, tož. Gvinêjčeva,

{O} EDNINA: im. Gvinêjka, rod. Gvinêjke, daj.

mest. pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevima; MNOŽINA:

Gvinêjki, tož. Gvinêjko, mest. pri Gvinêjki, or. z

im. Gvinêjčevi, rod. Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevim,

Gvinêjko; DVOJINA: im. Gvinêjki, rod. Gvinêjk, daj.

tož. Gvinêjčeve, mest. pri Gvinêjčevih, or. z

Gvinêjkama, tož. Gvinêjki, mest. pri Gvinêjkah, or. z

Gvinêjčevimi

Gvinêjkama; MNOŽINA: im. Gvinêjke, rod. Gvinêjk,

ženski: EDNINA: im. Gvinêjčeva, rod. Gvinêjčeve, daj.

daj. Gvinêjkam, tož. Gvinêjke, mest. pri Gvinêjkah, or.

Gvinêjčevi, tož. Gvinêjčevo, mest. pri Gvinêjčevi, or.

z Gvinêjkami

z Gvinêjčevo; DVOJINA: im. Gvinêjčevi, rod.

STATUS: predlog

Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevima, tož. Gvinêjčevi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevima; MNOŽINA:



im. Gvinêjčeve, rod. Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevim,

gvinêjski -a -o prid.

tož. Gvinêjčeve, mest. pri Gvinêjčevih, or. z

častniki gvinejske vojske; avtoritarna vladavina

Gvinêjčevimi

prvega gvinejskega predsednika; Medicinska stroka

srednji: EDNINA: im. Gvinêjčevo, rod. Gvinêjčevega, sporoča, da bo gvinejski črv kmalu izkoreninjen;

daj. Gvinêjčevemu, tož. Gvinêjčevo, mest. pri

gvinejski frank ||denarna enota||: graf gibanja

Gvinêjčevem, or. z Gvinêjčevim; DVOJINA: im.

gvinejskega franka

Gvinêjčevi, rod. Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevima, tož.

(< Gvinêja)

Gvinêjčevi, mest. pri Gvinêjčevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. gvinêjski, rod. gvinêjskega, Gvinêjčevima; MNOŽINA: im. Gvinêjčeva, rod.

daj. gvinêjskemu, tož. gvinêjski (živostno

Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevim, tož. Gvinêjčeva, mest.

gvinêjskega), mest. pri gvinêjskem, or. z gvinêjskim;

pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevimi

DVOJINA: im. gvinêjska, rod. gvinêjskih, daj.

STATUS: predlog

gvinêjskima, tož. gvinêjska, mest. pri gvinêjskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

gvinêjskima; MNOŽINA: im. gvinêjski, rod.



gvinêjskih, daj. gvinêjskim, tož. gvinêjske, mest. pri

Gvinêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

gvinêjskih, or. z gvinêjskimi

Že v prvem polčasu so bili Gvinejci najmanj

ženski: EDNINA: im. gvinêjska, rod. gvinêjske, daj.

dvakrat zelo blizu novemu zadetku; Uradni jezik

gvinêjski, tož. gvinêjsko, mest. pri gvinêjski, or. z

Gvinejcev je francoščina

gvinêjsko; DVOJINA: im. gvinêjski, rod. gvinêjskih,

(< Gvinêja)

daj. gvinêjskima, tož. gvinêjski, mest. pri gvinêjskih,

{B} Gvinejčev

or. z gvinêjskima; MNOŽINA: im. gvinêjske, rod.

{O} EDNINA: im. Gvinêjec, rod. Gvinêjca, daj.

gvinêjskih, daj. gvinêjskim, tož. gvinêjske, mest. pri

Gvinêjcu, tož. Gvinêjca, mest. pri Gvinêjcu, or. z

gvinêjskih, or. z gvinêjskimi

Gvinêjcem; DVOJINA: im. Gvinêjca, rod. Gvinêjcev,

srednji: EDNINA: im. gvinêjsko, rod. gvinêjskega, daj.

daj. Gvinêjcema, tož. Gvinêjca, mest. pri Gvinêjcih,

gvinêjskemu, tož. gvinêjsko, mest. pri gvinêjskem, or.

or. z Gvinêjcema; MNOŽINA: im. Gvinêjci, rod.

z gvinêjskim; DVOJINA: im. gvinêjski, rod.

Gvinêjcev, daj. Gvinêjcem, tož. Gvinêjce, mest. pri

gvinêjskih, daj. gvinêjskima, tož. gvinêjski, mest. pri Gvinêjcih, or. z Gvinêjci

gvinêjskih, or. z gvinêjskima; MNOŽINA: im.

316

gvinêjska, rod. gvinêjskih, daj. gvinêjskim, tož.

H2 -- [hə̀ in há] m; simbol

gvinêjska, mest. pri gvinêjskih, or. z gvinêjskimi

|vodik|: Simbol za kemijski element vodik je H;

STATUS: predlog

|vodikov|: v kemijski formuli vodikov oksid (H2O)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Gy -- [gə̀í tudi gəí in géí tudi geí in gə̀ ípsilon in gé ípsilon] m; simbol

H3 -- [hə̀ in há] m; simbol

|gray|: Simbol za enoto grej

|henry|: Zaključen električni krog ima induktivnost

STATUS: predlog

1 H

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

h1 h-ja tudi h -- [hə̀, rod. hə̀ja in há, rod. hája] m



|ime črke ali glasu|: mali h; Metelko je uvedel dva

há -- [hə̀á tudi həá in háá tudi haá] m; simbol

različna h-ja; Ime izgovarja z zelo poudarjenim h-

|hektar|: Območje je veliko 413 ha; kg/ha Lupinarje jem; navadno nesklonljivo Sin je dijak prvega h <1. h>; (leska, oreh, kostanj) gnojimo z dušikom: 140

kot prilastek, v imenovalniku črka h; kmet na liniji h; ob kg/ha

številki Na polju h8 mu grozi mat

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. h tudi h, rod. h-ja tudi h, daj. h-ju tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

h, tož. h tudi h, mest. pri h-ju tudi pri h, or. s h-jem tudi s h; DVOJINA: im. h-ja tudi h, rod. h-jev tudi h, daj. h-Ha -- [hə̀á tudi həá in háá tudi haá] m; simbol

jema tudi h, tož. h-ja tudi h, mest. pri h-jih tudi pri h, or.

|hanij|: Simbol za kemijski element hanij je Ha

s h-jema tudi s h; MNOŽINA: im. h-ji tudi h, rod. h-jev STATUS: predlog

tudi h, daj. h-jem tudi h, tož. h-je tudi h, mest. pri h-jih PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tudi pri h, or. s h-ji tudi s h



STATUS: predlog

Habakúk -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|svetopisemski prerok|: Habakuk je Izraelce svaril,



naj bodo zvesti Bogu; v zvezi prerok Habakuk Prerok h2 -- [hə̀ in há] m; simbol

Habakuk je napovedal uničenje Zemlje

|ura|: Pridem ob 12h; kg/h Poraba kurilnega olja je

{B} Habakukov

1,91 kg/h; km/h Vozil je s hitrostjo 200 km/h

{O} EDNINA: im. Habakúk, rod. Habakúka, daj.

STATUS: predlog

Habakúku, tož. Habakúka, mest. pri Habakúku, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Habakúkom; DVOJINA: im. Habakúka, rod.



Habakúkov, daj. Habakúkoma, tož. Habakúka, mest.

h3 -- [hə̀ in há] ž

pri Habakúkih, or. s Habakúkoma; MNOŽINA: im.

|ime črke|: učenec iz tretje h <3. h>

Habakúki, rod. Habakúkov, daj. Habakúkom, tož.

{O} EDNINA: im. h, rod. h, daj. h, tož. h, mest. pri h, or. s Habakúke, mest. pri Habakúkih, or. s Habakúki

h; DVOJINA: im. h, rod. h, daj. h, tož. h, mest. pri h, or. s STATUS: predlog

h; MNOŽINA: im. h, rod. h, daj. h, tož. h, mest. pri h, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

h



STATUS: predlog

Háfner -ja m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|priimek|: trojezična izdaja pesmi Fabjana Hafnerja;



S Hafnerjem sta se dogovorila za najem zemljišča

H1 H-ja tudi H -- [hə̀, rod. hə̀ja in há, rod. hája] m

{B} Hafnerjev

|ime črke|: veliki H; Napisal je dva enaka H-ja;

{O} EDNINA: im. Háfner, rod. Háfnerja, daj. Háfnerju,

navadno nesklonljivo Drugi zvezek slovarja obsega

tož. Háfnerja, mest. pri Háfnerju, or. s Háfnerjem;

besede od H do M; kot prilastek, v imenovalniku črka H; DVOJINA: im. Háfnerja, rod. Háfnerjev, daj.

ob številki hitra cesta H1; halogenska žarnica H4

Háfnerjema, tož. Háfnerja, mest. pri Háfnerjih, or. s

{O} EDNINA: im. H tudi H, rod. H-ja tudi H, daj. H-ju

Háfnerjema; MNOŽINA: im. Háfnerji, rod. Háfnerjev,

tudi H, tož. H tudi H, mest. pri H-ju tudi pri H, or. s H-daj. Háfnerjem, tož. Háfnerje, mest. pri Háfnerjih, or. s jem tudi s H; DVOJINA: im. H-ja tudi H, rod. H-jev tudi Háfnerji

H, daj. H-jema tudi H, tož. H-ja tudi H, mest. pri H-jih STATUS: predlog

tudi pri H, or. s H-jema tudi s H; MNOŽINA: im. H-ji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

tudi H, rod. H-jev tudi H, daj. H-jem tudi H, tož. H-je samostalnik moškega spola

tudi H, mest. pri H-jih tudi pri H, or. s H-ji tudi s H



STATUS: predlog

Háfnerjev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Hafnerjeva pivovarna



(< Háfner)

317

{O} moški: EDNINA: im. Háfnerjev, rod.

srednji: EDNINA: im. Hailejevo, rod. Hailejevega, daj.

Háfnerjevega, daj. Háfnerjevemu, tož. Háfnerjev

Hailejevemu, tož. Hailejevo, mest. pri Hailejevem, or.

(živostno Háfnerjevega), mest. pri Háfnerjevem, or. s

s Hailejevim; DVOJINA: im. Hailejevi, rod. Hailejevih,

Háfnerjevim; DVOJINA: im. Háfnerjeva, rod.

daj. Hailejevima, tož. Hailejevi, mest. pri Hailejevih, Háfnerjevih, daj. Háfnerjevima, tož. Háfnerjeva, mest.

or. s Hailejevima; MNOŽINA: im. Hailejeva, rod.

pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevima; MNOŽINA: im.

Hailejevih, daj. Hailejevim, tož. Hailejeva, mest. pri

Háfnerjevi, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevim, tož.

Hailejevih, or. s Hailejevimi

Háfnerjeve, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Háfnerjeva, rod. Háfnerjeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Háfnerjevi, tož. Háfnerjevo, mest. pri Háfnerjevi, or. s Háfnerjevo; DVOJINA: im. Háfnerjevi, rod.

Haíti -ja m; zemljepisno ime

Háfnerjevih, daj. Háfnerjevima, tož. Háfnerjevi, mest.

|dolgo ime Republika Haiti|; |država|: Prejela je pismo pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevima; MNOŽINA: im.

s Haitija; potres na Haitiju

Háfnerjeve, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevim, tož.

Kje? na Haitiju tudi v Haitiju

Háfnerjeve, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevimi

Od kod? s Haitija tudi iz Haitija

srednji: EDNINA: im. Háfnerjevo, rod. Háfnerjevega, Kam? na Haiti tudi v Haiti

daj. Háfnerjevemu, tož. Háfnerjevo, mest. pri

{B} Haitijec, Haitijka; Haitijčev, Haitijkin; haitijski Háfnerjevem, or. s Háfnerjevim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Haíti, rod. Haítija, daj. Haítiju, tož.

Háfnerjevi, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevima, tož.

Haíti, mest. pri Haítiju, or. s Haítijem

Háfnerjevi, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Háfnerjeva, rod. Háfnerjevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Háfnerjevim, tož. Háfnerjeva, mest. pri Háfnerjevih,



or. s Háfnerjevimi

Haítijčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Haitijčev materni jezik je kreolščina

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Haítijec)



{O} moški: EDNINA: im. Haítijčev, rod. Haítijčevega, Haile -ja [hájle] m; ime bitja, osebno ime

daj. Haítijčevemu, tož. Haítijčev (živostno

|etiopsko moško ime|: Spremljali smo tek maratonca

Haítijčevega), mest. pri Haítijčevem, or. s

Haileja Gebrselassieja

Haítijčevim; DVOJINA: im. Haítijčeva, rod.

{B} Hailejev

Haítijčevih, daj. Haítijčevima, tož. Haítijčeva, mest.

{O} EDNINA: im. Haile, rod. Haileja, daj. Haileju, tož.

pri Haítijčevih, or. s Haítijčevima; MNOŽINA: im.

Haileja, mest. pri Haileju, or. s Hailejem; DVOJINA:

Haítijčevi, rod. Haítijčevih, daj. Haítijčevim, tož.

im. Haileja, rod. Hailejev, daj. Hailejema, tož. Haileja, Haítijčeve, mest. pri Haítijčevih, or. s Haítijčevimi

mest. pri Hailejih, or. s Hailejema; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Haítijčeva, rod. Haítijčeve, daj.

Haileji, rod. Hailejev, daj. Hailejem, tož. Haileje, mest.

Haítijčevi, tož. Haítijčevo, mest. pri Haítijčevi, or. s pri Hailejih, or. s Haileji

Haítijčevo; DVOJINA: im. Haítijčevi, rod. Haítijčevih,

STATUS: predlog

daj. Haítijčevima, tož. Haítijčevi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Haítijčevih, or. s Haítijčevima; MNOŽINA: im.

moška)

Haítijčeve, rod. Haítijčevih, daj. Haítijčevim, tož.



Haítijčeve, mest. pri Haítijčevih, or. s Haítijčevimi

Hailejev -a -o [hájlejev-] prid.

srednji: EDNINA: im. Haítijčevo, rod. Haítijčevega, Hailejev brat živi na Nizozemskem

daj. Haítijčevemu, tož. Haítijčevo, mest. pri

(< Haile)

Haítijčevem, or. s Haítijčevim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Hailejev, rod. Hailejevega, Haítijčevi, rod. Haítijčevih, daj. Haítijčevima, tož.

daj. Hailejevemu, tož. Hailejev (živostno Hailejevega), Haítijčevi, mest. pri Haítijčevih, or. s Haítijčevima;

mest. pri Hailejevem, or. s Hailejevim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Haítijčeva, rod. Haítijčevih, daj.

Hailejeva, rod. Hailejevih, daj. Hailejevima, tož.

Haítijčevim, tož. Haítijčeva, mest. pri Haítijčevih, or.

Hailejeva, mest. pri Hailejevih, or. s Hailejevima;

s Haítijčevimi

MNOŽINA: im. Hailejevi, rod. Hailejevih, daj.

STATUS: predlog

Hailejevim, tož. Hailejeve, mest. pri Hailejevih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Hailejevimi



ženski: EDNINA: im. Hailejeva, rod. Hailejeve, daj.

Haítijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Hailejevi, tož. Hailejevo, mest. pri Hailejevi, or. s

V vsakdanjem govoru Haitijci uporabljajo tako

Hailejevo; DVOJINA: im. Hailejevi, rod. Hailejevih,

kreolščino kot tudi francoščino; Na Floridi živi več

daj. Hailejevima, tož. Hailejevi, mest. pri Hailejevih, kot 250.000 Haitijcev

or. s Hailejevima; MNOŽINA: im. Hailejeve, rod.

(< Haíti)

Hailejevih, daj. Hailejevim, tož. Hailejeve, mest. pri

{B} Haitijčev

Hailejevih, or. s Hailejevimi

318

{O} EDNINA: im. Haítijec, rod. Haítijca, daj. Haítijcu, tož. Haítijca, mest. pri Haítijcu, or. s Haítijcem;

hajdegerjánstvo -a m; obširneje glej pri

DVOJINA: im. Haítijca, rod. Haítijcev, daj. Haítijcema, heideggerjanstvo

tož. Haítijca, mest. pri Haítijcih, or. s Haítijcema;



MNOŽINA: im. Haítijci, rod. Haítijcev, daj. Haítijcem,

Halley -ja [hêli in héli] m; ime bitja, osebno ime tož. Haítijce, mest. pri Haítijcih, or. s Haítijci

|priimek|; |britanski znanstvenik|: Lastno gibanje

STATUS: predlog

zvezd je odkril šele Edmond Halley leta 1718; V

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

starejših letih je sodeloval s Halleyjem, ki je

samostalnik moškega spola

obiskoval celo kranjske dežele



{B} Halleyjev

Haítijka -e

{O}

ž; ime bitja, prebivalsko ime

EDNINA: im. Halley, rod. Halleyja, daj. Halleyju,

Nastop Haitijke na tekmovanju v judu je bil

tož. Halleyja, mest. pri Halleyju, or. s Halleyjem;

odličen

DVOJINA: im. Halleyja, rod. Halleyjev, daj.

(< Haíti)

Halleyjema, tož. Halleyja, mest. pri Halleyjih, or. s

{B} Haitijkin

Halleyjema; MNOŽINA: im. Halleyji, rod. Halleyjev,

{O} EDNINA: im. Haítijka, rod. Haítijke, daj. Haítijki, daj. Halleyjem, tož. Halleyje, mest. pri Halleyjih, or. s Halleyji

tož. Haítijko, mest. pri Haítijki, or. s Haítijko;

DVOJINA: im. Haítijki, rod. Haítijk, daj. Haítijkama,

STATUS: predlog

tož. Haítijki, mest. pri Haítijkah, or. s Haítijkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

MNOŽINA: im. Haítijke, rod. Haítijk, daj. Haítijkam,

samostalnik moškega spola

tož. Haítijke, mest. pri Haítijkah, or. s Haítijkami



STATUS: predlog

Halleyjev -a -o [hêlijev- in hélijev-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Halleyjeva zamisel in Jolyjev račun sta pokazala, da



ima Zemlja fizično zgodovino, ki je starejša od

haítijski -a -o prid.

človeške; Halleyjev komet ||komet||: Slikarja Giotta je haitijska civilna zaščita; Američan haitijskega rodu

pri upodabljanju betlehemske zvezde navdihnil

(< Haíti)

prikaz Halleyjevega kometa iz leta 1301

{O} moški: EDNINA: im. haítijski, rod. haítijskega, (< Halley)

daj. haítijskemu, tož. haítijski (živostno haítijskega),

{O} moški: EDNINA: im. Halleyjev, rod.

mest. pri haítijskem, or. s haítijskim; DVOJINA: im.

Halleyjevega, daj. Halleyjevemu, tož. Halleyjev

haítijska, rod. haítijskih, daj. haítijskima, tož.

(živostno Halleyjevega), mest. pri Halleyjevem, or. s

haítijska, mest. pri haítijskih, or. s haítijskima;

Halleyjevim; DVOJINA: im. Halleyjeva, rod.

MNOŽINA: im. haítijski, rod. haítijskih, daj. haítijskim, Halleyjevih, daj. Halleyjevima, tož. Halleyjeva, mest.

tož. haítijske, mest. pri haítijskih, or. s haítijskimi pri Halleyjevih, or. s Halleyjevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. haítijska, rod. haítijske, daj.

Halleyjevi, rod. Halleyjevih, daj. Halleyjevim, tož.

haítijski, tož. haítijsko, mest. pri haítijski, or. s

Halleyjeve, mest. pri Halleyjevih, or. s Halleyjevimi

haítijsko; DVOJINA: im. haítijski, rod. haítijskih, daj.

ženski: EDNINA: im. Halleyjeva, rod. Halleyjeve, daj.

haítijskima, tož. haítijski, mest. pri haítijskih, or. s Halleyjevi, tož. Halleyjevo, mest. pri Halleyjevi, or. s haítijskima; MNOŽINA: im. haítijske, rod. haítijskih,

Halleyjevo; DVOJINA: im. Halleyjevi, rod.

daj. haítijskim, tož. haítijske, mest. pri haítijskih, or. s Halleyjevih, daj. Halleyjevima, tož. Halleyjevi, mest.

haítijskimi

pri Halleyjevih, or. s Halleyjevima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. haítijsko, rod. haítijskega, daj.

Halleyjeve, rod. Halleyjevih, daj. Halleyjevim, tož.

haítijskemu, tož. haítijsko, mest. pri haítijskem, or. s Halleyjeve, mest. pri Halleyjevih, or. s Halleyjevimi

haítijskim; DVOJINA: im. haítijski, rod. haítijskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Halleyjevo, rod. Halleyjevega, haítijskima, tož. haítijski, mest. pri haítijskih, or. s daj. Halleyjevemu, tož. Halleyjevo, mest. pri

haítijskima; MNOŽINA: im. haítijska, rod. haítijskih,

Halleyjevem, or. s Halleyjevim; DVOJINA: im.

daj. haítijskim, tož. haítijska, mest. pri haítijskih, or. s Halleyjevi, rod. Halleyjevih, daj. Halleyjevima, tož.

haítijskimi

Halleyjevi, mest. pri Halleyjevih, or. s Halleyjevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Halleyjeva, rod. Halleyjevih, daj.

P

Halleyjevim, tož. Halleyjeva, mest. pri Halleyjevih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



or. s Halleyjevimi

hajdegerjánec -nca

STATUS: predlog

m; obširneje glej pri

heideggerjanec

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

hajdegerjánka -e ž; obširneje glej pri heideggerjanka Hamás -a m; stvarno ime

hajdegerjánski -a -o prid.; obširneje glej pri

heideggerjanski

319

|palestinska vojaška in politična organizacija|: Iranu hamásovski, rod. hamásovskih, daj. hamásovskima,

očitajo financiranje Hamasa in Hezbolaha;

tož. hamásovski, mest. pri hamásovskih, or. s

sporazum s Hamasom

hamásovskima; MNOŽINA: im. hamásovske, rod.

{B} Hamasov

hamásovskih, daj. hamásovskim, tož. hamásovske,

{O} EDNINA: im. Hamás, rod. Hamása, daj. Hamásu,

mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskimi

tož. Hamás, mest. pri Hamásu, or. s Hamásom;

srednji: EDNINA: im. hamásovsko, rod.

DVOJINA: im. Hamása, rod. Hamásov, daj. Hamásoma,

hamásovskega, daj. hamásovskemu, tož.

tož. Hamása, mest. pri Hamásih, or. s Hamásoma;

hamásovsko, mest. pri hamásovskem, or. s

MNOŽINA: im. Hamási, rod. Hamásov, daj. Hamásom,

hamásovskim; DVOJINA: im. hamásovski, rod.

tož. Hamáse, mest. pri Hamásih, or. s Hamási

hamásovskih, daj. hamásovskima, tož. hamásovski,

STATUS: predlog

mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

MNOŽINA: im. hamásovska, rod. hamásovskih, daj.



hamásovskim, tož. hamásovska, mest. pri

hamásovec -vca m

hamásovskih, or. s hamásovskimi

|pripadnik Hamasa|: napad hamasovcev

STATUS: predlog

(< Hamás)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} hamasovčev



{O} EDNINA: im. hamásovec, rod. hamásovca, daj.

hamít -a m

hamásovcu, tož. hamásovca, mest. pri hamásovcu, or.

|pripadnik severnoafriške jezikovne skupine|: Tretji

s hamásovcem; DVOJINA: im. hamásovca, rod.

od Svetih treh kraljev, Boltežar, naj bi predstavljal

hamásovcev, daj. hamásovcema, tož. hamásovca,

hamite; Po svetopisemskem izročilu naj bi bil

mest. pri hamásovcih, or. s hamásovcema; MNOŽINA:

prednik hamitov Ham, Noetov sin

im. hamásovci, rod. hamásovcev, daj. hamásovcem,

{B} hamitov

tož. hamásovce, mest. pri hamásovcih, or. s

{O} EDNINA: im. hamít, rod. hamíta, daj. hamítu, tož.

hamásovci

hamíta, mest. pri hamítu, or. s hamítom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

hamíta, rod. hamítov, daj. hamítoma, tož. hamíta, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

pri hamítih, or. s hamítoma; MNOŽINA: im. hamíti,



rod. hamítov, daj. hamítom, tož. hamíte, mest. pri

hamásovka -e ž

hamítih, or. s hamíti

|pripadnica Hamasa|

STATUS: predlog

(< Hamás)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{B} hamasovkin



{O} EDNINA: im. hamásovka, rod. hamásovke, daj.

hamítka -e ž

hamásovki, tož. hamásovko, mest. pri hamásovki, or.

|pripadnica severnoafriške jezikovne skupine|

s hamásovko; DVOJINA: im. hamásovki, rod.

(< hamít)

hamásovk, daj. hamásovkama, tož. hamásovki, mest.

{B} hamitkin

pri hamásovkah, or. s hamásovkama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. hamítka, rod. hamítke, daj. hamítki,

hamásovke, rod. hamásovk, daj. hamásovkam, tož.

tož. hamítko, mest. pri hamítki, or. s hamítko;

hamásovke, mest. pri hamásovkah, or. s

DVOJINA: im. hamítki, rod. hamítk, daj. hamítkama,

hamásovkami

tož. hamítki, mest. pri hamítkah, or. s hamítkama;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. hamítke, rod. hamítk, daj. hamítkam,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. hamítke, mest. pri hamítkah, or. s hamítkami



STATUS: predlog

hamásovski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

hamasovski bojevniki



(< Hamás)

hamítski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. hamásovski, rod.

hamitski jezik; življenje nomadskih hamitskih

hamásovskega, daj. hamásovskemu, tož. hamásovski

Bejev; Proučujejo škodljive vplive hamitske

(živostno hamásovskega), mest. pri hamásovskem, or.

hipoteze za rasizem v Ruandi

s hamásovskim; DVOJINA: im. hamásovska, rod.

(< hamít)

hamásovskih, daj. hamásovskima, tož. hamásovska,

{O} moški: EDNINA: im. hamítski, rod. hamítskega, mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskima;

daj. hamítskemu, tož. hamítski (živostno hamítskega),

MNOŽINA: im. hamásovski, rod. hamásovskih, daj.

mest. pri hamítskem, or. s hamítskim; DVOJINA: im.

hamásovskim, tož. hamásovske, mest. pri

hamítska, rod. hamítskih, daj. hamítskima, tož.

hamásovskih, or. s hamásovskimi

hamítska, mest. pri hamítskih, or. s hamítskima;

ženski: EDNINA: im. hamásovska, rod. hamásovske, MNOŽINA: im. hamítski, rod. hamítskih, daj.

daj. hamásovski, tož. hamásovsko, mest. pri

hamítskim, tož. hamítske, mest. pri hamítskih, or. s

hamásovski, or. s hamásovsko; DVOJINA: im.

hamítskimi

320

ženski: EDNINA: im. hamítska, rod. hamítske, daj.

hárekríšnovci tudi kríšnovcih, rod. hárekríšnovcev

hamítski, tož. hamítsko, mest. pri hamítski, or. s

tudi kríšnovcev, daj. hárekríšnovcem tudi

hamítsko; DVOJINA: im. hamítski, rod. hamítskih, daj.

kríšnovcem, tož. hárekríšnovce tudi kríšnovce, mest.

hamítskima, tož. hamítski, mest. pri hamítskih, or. s

pri hárekríšnovcih tudi pri kríšnovcih, or. s

hamítskima; MNOŽINA: im. hamítske, rod. hamítskih,

hárekríšnovci tudi s kríšnovci

daj. hamítskim, tož. hamítske, mest. pri hamítskih, or.

STATUS: predlog

s hamítskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; srednji: EDNINA: im. hamítsko, rod. hamítskega, daj.

samostalnik moškega spola

hamítskemu, tož. hamítsko, mest. pri hamítskem, or. s



hamítskim; DVOJINA: im. hamítski, rod. hamítskih,

hárekríšnovka -e tudi kríšnovka -e ž

daj. hamítskima, tož. hamítski, mest. pri hamítskih, or.

|pripadnica hindujske verske ločine|: Ni bila

s hamítskima; MNOŽINA: im. hamítska, rod.

jehovka, mormonka ali harekrišnovka

hamítskih, daj. hamítskim, tož. hamítska, mest. pri

(< Kríšna)

hamítskih, or. s hamítskimi

{B} harekrišnovkin tudi krišnovkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. hárekríšnovka tudi kríšnovka, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

hárekríšnovke tudi kríšnovke, daj. hárekríšnovki tudi



kríšnovki, tož. hárekríšnovko tudi kríšnovko, mest. pri hánuka -e ž

hárekríšnovki tudi pri kríšnovki, or. s hárekríšnovko

|judovski praznik|: Udeležil se je praznovanja

tudi s kríšnovko; DVOJINA: im. hárekríšnovki tudi

hanuke; Na hanuko prižgejo osem sveč

kríšnovki, rod. hárekríšnovk tudi kríšnovk, daj.

{O} EDNINA: im. hánuka, rod. hánuke, daj. hánuki, tož.

hárekríšnovkama tudi kríšnovkama, tož.

hánuko, mest. pri hánuki, or. s hánuko; DVOJINA: im.

hárekríšnovki tudi kríšnovki, mest. pri

hánuki, rod. hánuk, daj. hánukama, tož. hánuki, mest.

hárekríšnovkah tudi pri kríšnovkah, or. s

pri hánukah, or. s hánukama; MNOŽINA: im. hánuke,

hárekríšnovkama tudi s kríšnovkama; MNOŽINA: im.

rod. hánuk, daj. hánukam, tož. hánuke, mest. pri

hárekríšnovke tudi kríšnovke, rod. hárekríšnovk tudi

hánukah, or. s hánukami

kríšnovk, daj. hárekríšnovkam tudi kríšnovkam, tož.

STATUS: predlog

hárekríšnovke tudi kríšnovke, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

hárekríšnovkah tudi pri kríšnovkah, or. s

posebnih datumov, dnevov, mesecev

hárekríšnovkami tudi s kríšnovkami



STATUS: predlog

Hárald Modrozóbi -a -ega m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

|dan. Harald Blastand: danski kralj|: Ugotovili so, da

samostalnik ženskega spola

je bila vikinška utrdba zgrajena v času vladavine



Haralda Modrozobega

hárekríšnovski -a -o tudi kríšnovski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Hárald Modrozóbi, rod. Háralda

V mladosti je igral bobne v harekrišnovski skupini

Modrozóbega, daj. Háraldu Modrozóbemu, tož.

(< Kríšna)

Háralda Modrozóbega, mest. pri Háraldu

{O} moški: EDNINA: im. hárekríšnovski tudi

Modrozóbem, or. s Háraldom Modrozóbim

kríšnovski, rod. hárekríšnovskega tudi kríšnovskega,

STATUS: predlog

daj. hárekríšnovskemu tudi kríšnovskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem hárekríšnovski tudi kríšnovski (živostno

imenu

hárekríšnovskega tudi kríšnovskega), mest. pri



hárekríšnovskem tudi pri kríšnovskem, or. s

hárekríšnovec -vca tudi kríšnovec -vca m

hárekríšnovskim tudi s kríšnovskim; DVOJINA: im.

|pripadnik hindujske verske ločine|: koncert

hárekríšnovska tudi kríšnovska, rod. hárekríšnovskih

harekrišnovcev; Ne živi več življenja

tudi kríšnovskih, daj. hárekríšnovskima tudi

harekrišnovca

kríšnovskima, tož. hárekríšnovska tudi kríšnovska,

(< Kríšna)

mest. pri hárekríšnovskih tudi pri kríšnovskih, or. s

{B} harekrišnovčev tudi krišnovčev

hárekríšnovskima tudi s kríšnovskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. hárekríšnovec tudi kríšnovec, rod.

hárekríšnovski tudi kríšnovski, rod. hárekríšnovskih

hárekríšnovca tudi kríšnovca, daj. hárekríšnovcu tudi

tudi kríšnovskih, daj. hárekríšnovskim tudi

kríšnovcu, tož. hárekríšnovca tudi kríšnovca, mest. pri kríšnovskim, tož. hárekríšnovske tudi kríšnovske,

hárekríšnovcu tudi pri kríšnovcu, or. s

mest. pri hárekríšnovskih tudi pri kríšnovskih, or. s

hárekríšnovcem tudi s kríšnovcem; DVOJINA: im.

hárekríšnovskimi tudi s kríšnovskimi

hárekríšnovca tudi kríšnovca, rod. hárekríšnovcev

ženski: EDNINA: im. hárekríšnovska tudi kríšnovska, tudi kríšnovcev, daj. hárekríšnovcema tudi

rod. hárekríšnovske tudi kríšnovske, daj.

kríšnovcema, tož. hárekríšnovca tudi kríšnovca, mest.

hárekríšnovski tudi kríšnovski, tož. hárekríšnovsko

pri hárekríšnovcih tudi pri kríšnovcih, or. s

tudi kríšnovsko, mest. pri hárekríšnovski tudi pri

hárekríšnovcema tudi s kríšnovcema; MNOŽINA: im.

kríšnovski, or. s hárekríšnovsko tudi s kríšnovsko;

321

DVOJINA: im. hárekríšnovski tudi kríšnovski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

hárekríšnovskih tudi kríšnovskih, daj.

rimska imena

hárekríšnovskima tudi kríšnovskima, tož.



hárekríšnovski tudi kríšnovski, mest. pri

hárpija -e in harpíja -e ž

hárekríšnovskih tudi pri kríšnovskih, or. s

|bajeslovno bitje, ptica z žensko glavo|: Sirene in

hárekríšnovskima tudi s kríšnovskima; MNOŽINA: im.

harpije lahko najdemo izklesane na antičnih

hárekríšnovske tudi kríšnovske, rod. hárekríšnovskih

nagrobnikih

tudi kríšnovskih, daj. hárekríšnovskim tudi

{B} harpijin

kríšnovskim, tož. hárekríšnovske tudi kríšnovske,

{O} EDNINA: im. hárpija in harpíja, rod. hárpije in

mest. pri hárekríšnovskih tudi pri kríšnovskih, or. s

harpíje, daj. hárpiji in harpíji, tož. hárpijo in harpíjo, hárekríšnovskimi tudi s kríšnovskimi

mest. pri hárpiji in pri harpíji, or. s hárpijo in s

srednji: EDNINA: im. hárekríšnovsko tudi kríšnovsko, harpíjo; DVOJINA: im. hárpiji in harpíji, rod. hárpij in rod. hárekríšnovskega tudi kríšnovskega, daj.

harpíj, daj. hárpijama in harpíjama, tož. hárpiji in

hárekríšnovskemu tudi kríšnovskemu, tož.

harpíji, mest. pri hárpijah in pri harpíjah, or. s

hárekríšnovsko tudi kríšnovsko, mest. pri

hárpijama in s harpíjama; MNOŽINA: im. hárpije in

hárekríšnovskem tudi pri kríšnovskem, or. s

harpíje, rod. hárpij in harpíj, daj. hárpijam in

hárekríšnovskim tudi s kríšnovskim; DVOJINA: im.

harpíjam, tož. hárpije in harpíje, mest. pri hárpijah in hárekríšnovski tudi kríšnovski, rod. hárekríšnovskih

pri harpíjah, or. s hárpijami in s harpíjami

tudi kríšnovskih, daj. hárekríšnovskima tudi

STATUS: predlog

kríšnovskima, tož. hárekríšnovski tudi kríšnovski,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

mest. pri hárekríšnovskih tudi pri kríšnovskih, or. s

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

hárekríšnovskima tudi s kríšnovskima; MNOŽINA: im.

ženskega spola

hárekríšnovska tudi kríšnovska, rod. hárekríšnovskih



tudi kríšnovskih, daj. hárekríšnovskim tudi

kríšnovskim,

Harry -ja [hêri] m; ime bitja, osebno ime

tož. hárekríšnovska tudi kríšnovska,

|angleško moško ime|: Harryju sta povedala resnico;

mest. pri hárekríšnovskih tudi pri kríšnovskih, or. s

hárekríšnovskimi

Živi z očetom Harryjem

tudi s kríšnovskimi

S

{B} Harryjev

TATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Harry, rod. Harryja, daj. Harryju, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

Harryja, mest. pri Harryju, or. s Harryjem; DVOJINA:



im. Harryja, rod. Harryjev, daj. Harryjema, tož.

Haríte -ít ž mn.; ime bitja, religijsko ime

Harryja, mest. pri Harryjih, or. s Harryjema;

|grške boginje lepote in miline|: Gracije ali Harite so MNOŽINA: im. Harryji, rod. Harryjev, daj. Harryjem,

največkrat upodobljene pri plesu ali vsaj v lahnem

tož. Harryje, mest. pri Harryjih, or. s Harryji

plesnem koraku

STATUS: predlog

{O} MNOŽINA: im. Haríte, rod. Harít, daj. Harítam, tož.

P

Haríte,

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

mest. pri Harítah, or. s Harítami

S

moška)

TATUS: predlog

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Harryjev -a -o [hêrijev-] prid.

rimska imena

Hermiona je Harryjeva dobra prijateljica



(< Harry)

harm. okrajš.

{O} moški: EDNINA: im. Harryjev, rod. Harryjevega,

|harmoniziral|: Gor čez jezero, koroška narodna,

daj. Harryjevemu, tož. Harryjev (živostno

harm. Matej Hubad

Harryjevega), mest. pri Harryjevem, or. s

STATUS: predlog

Harryjevim; DVOJINA: im. Harryjeva, rod. Harryjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. Harryjevima, tož. Harryjeva, mest. pri Harryjevih, or. s Harryjevima; MNOŽINA: im. Harryjevi, rod.

Háron -a m; ime bitja, osebno ime

Harryjevih, daj. Harryjevim, tož. Harryjeve, mest. pri

|grška bajeslovna oseba|: legenda o Haronu,

Harryjevih, or. s Harryjevimi

brodniku, ki je prevažal mrtvece v podzemlje

ženski: EDNINA: im. Harryjeva, rod. Harryjeve, daj.

{B} Haronov

Harryjevi, tož. Harryjevo, mest. pri Harryjevi, or. s

{O} EDNINA: im. Háron, rod. Hárona, daj. Háronu, tož.

Harryjevo; DVOJINA: im. Harryjevi, rod. Harryjevih,

Hárona, mest. pri Háronu, or. s Háronom; DVOJINA:

daj. Harryjevima, tož. Harryjevi, mest. pri Harryjevih, im. Hárona, rod. Háronov, daj. Háronoma, tož.

or. s Harryjevima; MNOŽINA: im. Harryjeve, rod.

Hárona, mest. pri Háronih, or. s Háronoma;

Harryjevih, daj. Harryjevim, tož. Harryjeve, mest. pri

MNOŽINA: im. Hároni, rod. Háronov, daj. Háronom,

Harryjevih, or. s Harryjevimi

tož. Hárone, mest. pri Háronih, or. s Hároni

srednji: EDNINA: im. Harryjevo, rod. Harryjevega, STATUS: predlog

daj. Harryjevemu, tož. Harryjevo, mest. pri

Harryjevem, or. s Harryjevim; DVOJINA: im.

322

Harryjevi, rod. Harryjevih, daj. Harryjevima, tož.

hávškim; DVOJINA: im. hávški, rod. hávških, daj.

Harryjevi, mest. pri Harryjevih, or. s Harryjevima;

hávškima, tož. hávški, mest. pri hávških, or. s

MNOŽINA: im. Harryjeva, rod. Harryjevih, daj.

hávškima; MNOŽINA: im. hávška, rod. hávških, daj.

Harryjevim, tož. Harryjeva, mest. pri Harryjevih, or. s hávškim, tož. hávška, mest. pri hávških, or. s

Harryjevimi

hávškimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Hávs -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Hayworth -a [hêjvort] m; ime bitja, osebno ime

|pripadnik etnične skupine v Nigeriji|: Pri oblačilih

|priimek|: pogajanja z nepremičninskim agentom

Havsov, zlasti pri moških, prevladujejo vezenine

Hayworthom

{B} Havsov

{B} Hayworthov

{O} EDNINA: im. Hávs, rod. Hávsa, daj. Hávsu, tož.

{O} EDNINA: im. Hayworth, rod. Haywortha, daj.

Hávsa, mest. pri Hávsu, or. s Hávsom; DVOJINA: im.

Hayworthu, tož. Haywortha, mest. pri Hayworthu, or.

Hávsa, rod. Hávsov, daj. Hávsoma, tož. Hávsa, mest.

s Hayworthom; DVOJINA: im. Haywortha, rod.

pri Hávsih, or. s Hávsoma; MNOŽINA: im. Hávsi, rod.

Hayworthov, daj. Hayworthoma, tož. Haywortha,

Hávsov, daj. Hávsom, tož. Hávse, mest. pri Hávsih, or.

mest. pri Hayworthih, or. s Hayworthoma; MNOŽINA:

s Hávsi

im. Hayworthi, rod. Hayworthov, daj. Hayworthom,

STATUS: predlog

tož. Hayworthe, mest. pri Hayworthih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Hayworthi

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Hávsinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

(priimki)

|pripadnica etnične skupine v Nigeriji|: Prijazna



Havsinja mi je ponudila kavo

Hazár -a tudi Hazár -ja m; ime bitja, prebivalsko ime (< Hávs)

|pripadnik etnične skupine v Afganistanu|: Ime

{B} Havsinjin

Hazarov izvira iz perzijske besede hazar, ki pomeni

{O} EDNINA: im. Hávsinja, rod. Hávsinje, daj.

tisoč

Hávsinji, tož. Hávsinjo, mest. pri Hávsinji, or. s

(< Hazára)

Hávsinjo; DVOJINA: im. Hávsinji, rod. Hávsinj, daj.

{B} Hazarov

Hávsinjama, tož. Hávsinji, mest. pri Hávsinjah, or. s

{O} EDNINA: im. Hazár, rod. Hazára, daj. Hazáru, tož.

Hávsinjama; MNOŽINA: im. Hávsinje, rod. Hávsinj,

Hazára, mest. pri Hazáru, or. s Hazárom; DVOJINA:

daj. Hávsinjam, tož. Hávsinje, mest. pri Hávsinjah, or.

im. Hazára, rod. Hazárov, daj. Hazároma, tož. Hazára,

s Hávsinjami

mest. pri Hazárih, or. s Hazároma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Hazári, rod. Hazárov, daj. Hazárom, tož. Hazáre, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

pri Hazárih, or. s Hazári

samostalnik ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

hávški -a -o prid.

samostalnik moškega spola

Tradicionalna trgovska dejavnost Havsov je



prispevala k širjenju havškega jezika kot lingve

Hazára -a ž; prebivalsko ime

franke po večini Zahodne Afrike

|etnična skupina v Afganistanu|: kot prilastek, v

(< Hávs)

imenovalniku Podpredsednik je postal kandidat iz

{O} moški: EDNINA: im. hávški, rod. hávškega, daj.

etnične skupine Hazara

hávškemu, tož. hávški (živostno hávškega), mest. pri

{B} Hazar, Hazara; Hazarčev, Hazarkin; hazarski

hávškem, or. s hávškim; DVOJINA: im. hávška, rod.

{O} EDNINA: im. Hazára, rod. Hazára, daj. Hazára, tož.

hávških, daj. hávškima, tož. hávška, mest. pri hávških, Hazára, mest. pri Hazára, or. s Hazára

or. s hávškima; MNOŽINA: im. hávški, rod. hávških,

STATUS: predlog

daj. hávškim, tož. hávške, mest. pri hávških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

hávškimi



ženski: EDNINA: im. hávška, rod. hávške, daj. hávški, Hazárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. hávško, mest. pri hávški, or. s hávško; DVOJINA:

|pripadnica etnične skupine v Afganistanu|: Žena

im. hávški, rod. hávških, daj. hávškima, tož. hávški,

Leona III. Izavrijca je bila Hazarka

mest. pri hávških, or. s hávškima; MNOŽINA: im.

(< Hazára)

hávške, rod. hávških, daj. hávškim, tož. hávške, mest.

{B} Hazarkin

pri hávških, or. s hávškimi

{O} EDNINA: im. Hazárka, rod. Hazárke, daj. Hazárki,

srednji: EDNINA: im. hávško, rod. hávškega, daj.

tož. Hazárko, mest. pri Hazárki, or. s Hazárko;

hávškemu, tož. hávško, mest. pri hávškem, or. s

DVOJINA: im. Hazárki, rod. Hazárk, daj. Hazárkama,

323

tož. Hazárki, mest. pri Hazárkah, or. s Hazárkama; MNOŽINA: im. Hazárke, rod. Hazárk, daj. Hazárkam,

Hefájst -a m; ime bitja, religijsko ime

tož. Hazárke, mest. pri Hazárkah, or. s Hazárkami

|grški bog ognja|: mit o Hefajstu

STATUS: predlog

{B} Hefajstov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Hefájst in Hefájstos, rod. Hefájsta,

samostalnik ženskega spola

daj. Hefájstu, tož. Hefájsta, mest. pri Hefájstu, or. s Hefájstom; DVOJINA: im. Hefájsta, rod. Hefájstov, daj.

hazárski -a -o

Hefájstoma,

prid.

tož. Hefájsta, mest. pri Hefájstih, or. s

hazarski jezik

Hefájstoma; MNOŽINA: im. Hefájsti, rod. Hefájstov,

(< Hazára)

daj. Hefájstom, tož. Hefájste, mest. pri Hefájstih, or. s

{O} moški:

Hefájsti

EDNINA: im. hazárski, rod. hazárskega,

daj. hazárskemu, tož. hazárski (živostno hazárskega),

STATUS: predlog

mest. pri hazárskem, or. s hazárskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

hazárska, rod. hazárskih, daj. hazárskima, tož.

rimska imena

hazárska, mest. pri hazárskih, or. s hazárskima;



MNOŽINA: im. hazárski, rod. hazárskih, daj.

Hefájstos -ta m; ime bitja, religijsko ime

hazárskim, tož. hazárske, mest. pri hazárskih, or. s

|grški bog ognja|; gl. Hefájst

hazárskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. hazárska, rod. hazárske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

hazárski, tož. hazársko, mest. pri hazárski, or. s

rimska imena

hazársko; DVOJINA: im. hazárski, rod. hazárskih, daj.



hazárskima, tož. hazárski, mest. pri hazárskih, or. s

Hégel -gla m; ime bitja, osebno ime

hazárskima; MNOŽINA: im. hazárske, rod. hazárskih,

|priimek|; |nemški filozof|: filozofska teorija

daj. hazárskim, tož. hazárske, mest. pri hazárskih, or. s Fridericha Hegla; Po Heglu velja Heraklit za

hazárskimi

tistega, ki je prvi razglasil naravo za neskončno,

srednji: EDNINA: im. hazársko, rod. hazárskega, daj.

proces pa za njeno bistvo

hazárskemu, tož. hazársko, mest. pri hazárskem, or. s

{B} Heglov

hazárskim; DVOJINA: im. hazárski, rod. hazárskih, daj.

{O} EDNINA: im. Hégel, rod. Hégla, daj. Héglu, tož.

hazárskima, tož. hazárski, mest. pri hazárskih, or. s

Hégla, mest. pri Héglu, or. s Héglom; DVOJINA: im.

hazárskima; MNOŽINA: im. hazárska, rod. hazárskih,

Hégla, rod. Héglov, daj. Hégloma, tož. Hégla, mest. pri daj. hazárskim, tož. hazárska, mest. pri hazárskih, or. s Héglih, or. s Hégloma; MNOŽINA: im. Hégli, rod.

hazárskimi

Héglov, daj. Héglom, tož. Hégle, mest. pri Héglih, or.

STATUS: predlog

s Hégli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Hb -- [hə̀bə̀ tudi həbə̀ in hábé tudi habé] m; simbol



|hemoglobin|: Zaradi pomanjkanja železa ima

hegeljánec -nca m

premalo hemoglobina (Hb)

|privrženec Heglovega nauka|: Med najbolj znanimi

STATUS: predlog

hegeljanci je Italijan Benedetto Croce

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Hégel)



{B} hegeljančev

h. c. okrajš.

{O} EDNINA: im. hegeljánec, rod. hegeljánca, daj.

|hišna centrala|: Telefon: 07/31-55-065 (h. c.)

hegeljáncu, tož. hegeljánca, mest. pri hegeljáncu, or. s STATUS: predlog

hegeljáncem; DVOJINA: im. hegeljánca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

hegeljáncev, daj. hegeljáncema, tož. hegeljánca, mest.



pri hegeljáncih, or. s hegeljáncema; MNOŽINA: im.

He -- [hə̀é tudi həé in háé tudi haé] m; simbol

hegeljánci, rod. hegeljáncev, daj. hegeljáncem, tož.

|helij|: Simbol za kemijski element helij je He

hegeljánce, mest. pri hegeljáncih, or. s hegeljánci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





hebr. okrajš.

hegeljánka -e ž

|hebrejski|: iz hebr. glagola; |hebrejsko|: Del Stare

|privrženka Heglovega nauka|: knjiga filozofinje

zaveze so Zakoni (hebr. Tora); |hebrejščina|: Shem

hegeljanke

v hebr. pomeni ime

(< Hégel)

STATUS: predlog

{B} hegeljankin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. hegeljánka, rod. hegeljánke, daj.

hegeljánki, tož. hegeljánko, mest. pri hegeljánki, or. s 324

hegeljánko; DVOJINA: im. hegeljánki, rod. hegeljánk, ženski: EDNINA: im. héglovska tudi hegeljánska, rod.

daj. hegeljánkama, tož. hegeljánki, mest. pri

héglovske tudi hegeljánske, daj. héglovski tudi

hegeljánkah, or. s hegeljánkama; MNOŽINA: im.

hegeljánski, tož. héglovsko tudi hegeljánsko, mest. pri hegeljánke, rod. hegeljánk, daj. hegeljánkam, tož.

héglovski tudi pri hegeljánski, or. s héglovsko tudi s

hegeljánke, mest. pri hegeljánkah, or. s hegeljánkami

hegeljánsko; DVOJINA: im. héglovski tudi

STATUS: predlog

hegeljánski, rod. héglovskih tudi hegeljánskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

héglovskima tudi hegeljánskima, tož. héglovski tudi



hegeljánski, mest. pri héglovskih tudi pri

hegeljánski -a -o prid.; obširneje glej pri héglovski hegeljánskih, or. s héglovskima tudi s hegeljánskima;



MNOŽINA: im. héglovske tudi hegeljánske, rod.

Héglov -a -o prid.

héglovskih tudi hegeljánskih, daj. héglovskim tudi

Ena najbolj nenavadnih Heglovih definicij se glasi,

hegeljánskim, tož. héglovske tudi hegeljánske, mest.

da je točka premica

pri héglovskih tudi hegeljánskih, or. s héglovskimi

(< Hégel)

tudi hegeljánskimi

{O} moški: EDNINA: im. Héglov, rod. Héglovega, daj.

srednji: EDNINA: im. héglovsko tudi hegeljánsko, rod.

Héglovemu, tož. Héglov (živostno Héglovega), mest.

héglovskega tudi hegeljánskega, daj. héglovskemu

pri Héglovem, or. s Héglovim; DVOJINA: im.

tudi hegeljánskemu, tož. héglovsko tudi hegeljánsko,

Héglova, rod. Héglovih, daj. Héglovima, tož.

mest. pri héglovskem tudi pri hegeljánskem, or. s

Héglova, mest. pri Héglovih, or. s Héglovima;

héglovskim tudi s hegeljánskim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Héglovi, rod. Héglovih, daj. Héglovim,

héglovski tudi hegeljánski, rod. héglovskih tudi

tož. Héglove, mest. pri Héglovih, or. s Héglovimi

hegeljánskih, daj. héglovskima tudi hegeljánskima,

ženski: EDNINA: im. Héglova, rod. Héglove, daj.

tož. héglovski tudi hegeljánski, mest. pri héglovskih

Héglovi, tož. Héglovo, mest. pri Héglovi, or. s

tudi hegeljánskih, or. s héglovskima tudi s

Héglovo; DVOJINA: im. Héglovi, rod. Héglovih, daj.

hegeljánskima; MNOŽINA: im. héglovska tudi

Héglovima, tož. Héglovi, mest. pri Héglovih, or. s

hegeljánska, rod. héglovskih tudi hegeljánskih, daj.

Héglovima; MNOŽINA: im. Héglove, rod. Héglovih,

héglovskim tudi hegeljánskim, tož. héglovska tudi

daj. Héglovim, tož. Héglove, mest. pri Héglovih, or. s

hegeljánska, mest. pri héglovskih tudi pri

Héglovimi

hegeljánskih, or. s héglovskimi tudi s hegeljánskimi

srednji: EDNINA: im. Héglovo, rod. Héglovega, daj.

STATUS: predlog

Héglovemu, tož. Héglovo, mest. pri Héglovem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

Héglovim; DVOJINA: im. Héglovi, rod. Héglovih, daj.



Héglovima, tož. Héglovi, mest. pri Héglovih, or. s

Heidegger -ja in Heidegger -gra [hájdeger, rod.

Héglovima; MNOŽINA: im. Héglova, rod. Héglovih,

hájdegerja in hájdegra, or. s hájdegerjem in s

daj. Héglovim, tož. Héglova, mest. pri Héglovih, or. s

hájdegrom] m; ime bitja, osebno ime

Héglovimi

|priimek|; |nemški filozof|: Verjetno najslavnejše

STATUS: predlog

delo Martina Heideggerja/Heideggra je knjiga »Bit

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

in čas«



{B} Heideggerjev in Heideggrov

héglovski -a -o tudi hegeljánski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Heidegger, rod. Heideggerja in

heglovska filofozija; mednarodno heglovsko

Heideggra, daj. Heideggerju in Heideggru, tož.

združenje Aufhebung

Heideggerja in Heideggra, mest. pri Heideggerju in

(< Hégel)

pri Heideggru, or. s Heideggerjem in Heideggrom;

{O} moški: EDNINA: im. héglovski tudi hegeljánski, DVOJINA: im. Heideggerja in Heideggra, rod.

rod. héglovskega tudi hegeljánskega, daj.

Heideggerjev in Heideggrov, daj. Heideggerjema in

héglovskemu tudi hegeljánskemu, tož. héglovski tudi

Heideggroma, tož. Heideggerja in Heideggra, mest.

hegeljánski (živostno héglovskega tudi

pri Heideggerjih in pri Heideggrih, or. s

hegeljánskega), mest. pri héglovskem tudi pri

Heideggerjema in s Heideggroma; MNOŽINA: im.

hegeljánskem, or. s héglovskim tudi s hegeljánskim;

Heideggerji in Heideggri, rod. Heideggerjev in

DVOJINA: im. héglovska tudi hegeljánska, rod.

Heideggrov, daj. Heideggerjem in Heideggrom, tož.

héglovskih tudi hegeljánskih, daj. héglovskima tudi

Heideggerje in Heideggre, mest. pri Heideggerjih in

hegeljánskima, tož. héglovska tudi hegeljánska, mest.

pri Heideggrih, or. s Heideggerji in s Heideggri

pri héglovskih tudi hegeljánskih, or. s héglovskima

STATUS: predlog

tudi hegeljánskima; MNOŽINA: im. héglovski tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

hegeljánski, rod. héglovskih tudi hegeljánskih, daj.

samostalnik moškega spola

héglovskim tudi hegeljánskim, tož. héglovske tudi



hegeljánske, mest. pri héglovskih tudi hegeljánskih,

heideggerjanec -nca tudi hajdegerjánec -nca

or. s héglovskimi tudi hegeljánskimi

[hajdegerjánec] m

325

|privrženec Heideggerjevega/Heideggrovega nauka|:

{O} moški: EDNINA: im. heideggerjanski tudi

Iz heideggerjancev so se prelevili v nacionaliste

hajdegerjánski, rod. heideggerjanskega tudi

(< Heidegger)

hajdegerjánskega, daj. heideggerjanskemu tudi

{B} heideggerjančev

hajdegerjánskemu, tož. heideggerjanski (živostno

{O} EDNINA: im. heideggerjanec tudi hajdegerjánec,

heideggerjanskega tudi hajdegerjánski (živostno

rod. heideggerjanca tudi hajdegerjánca, daj.

hajdegerjánskega), mest. pri heideggerjanskem tudi

heideggerjancu tudi hajdegerjáncu, tož.

pri hajdegerjánskem, or. s heideggerjanskim tudi s

heideggerjanca tudi hajdegerjánca, mest. pri

hajdegerjánskim; DVOJINA: im. heideggerjanska tudi

heideggerjancu tudi pri hajdegerjáncu, or. s

hajdegerjánska, rod. heideggerjanskih tudi

heideggerjancem tudi s hajdegerjáncem; DVOJINA:

hajdegerjánskih, daj. heideggerjanskima tudi

im. heideggerjanca tudi hajdegerjánca, rod.

hajdegerjánskima, tož. heideggerjanska tudi

heideggerjancev tudi hajdegerjáncev, daj.

hajdegerjánska, mest. pri heideggerjanskih tudi pri

heideggerjancema tudi hajdegerjáncema, tož.

hajdegerjánskih, or. s heideggerjanskima tudi s

heideggerjanca tudi hajdegerjánca, mest. pri

hajdegerjánskima; MNOŽINA: im. heideggerjanski

heideggerjancih tudi hajdegerjáncih, or. s

tudi hajdegerjánski, rod. heideggerjanskih tudi

heideggerjancema tudi s hajdegerjáncema;

hajdegerjánskih, daj. heideggerjanskim tudi

MNOŽINA: im. heideggerjanci tudi hajdegerjánci, rod.

hajdegerjánskim, tož. heideggerjanske tudi

heideggerjancev tudi hajdegerjáncev, daj.

hajdegerjánske, mest. pri heideggerjanskih tudi pri

heideggerjancem tudi hajdegerjáncem, tož.

hajdegerjánskih, or. s heideggerjanskimi tudi s

heideggerjance tudi hajdegerjánce, mest. pri

hajdegerjánskimi

heideggerjancih tudi pri hajdegerjáncih, or. s

ženski: EDNINA: im. heideggerjanska tudi

heideggerjanci tudi s hajdegerjánci

hajdegerjánska, rod. heideggerjanske tudi

STATUS: predlog

hajdegerjánske, daj. heideggerjanski tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; hajdegerjánski, tož. heideggerjansko tudi

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

hajdegerjánsko, mest. pri heideggerjanski tudi pri

spola

hajdegerjánski, or. s heideggerjansko tudi s



hajdegerjánsko; DVOJINA: im. heideggerjanski tudi

hajdegerjánski,

heideggerjanka -e

rod. heideggerjanskih tudi

tudi hajdegerjánka -e

[hajdegerjánka]

hajdegerjánskih, daj. heideggerjanskima tudi

ž

|pripadnica Heideggerjevega/Heideggrovega nauka|:

hajdegerjánskima, tož. heideggerjanski tudi

Najprej je bila marksistka, nato pa heideggerjanka

hajdegerjánski, mest. pri heideggerjanskih tudi pri

hajdegerjánskih,

(< Heidegger)

or. s heideggerjanskima tudi s

{B} heideggerjankin

hajdegerjánskima; MNOŽINA: im. heideggerjanske

{O}

tudi hajdegerjánske, rod. heideggerjanskih tudi

EDNINA: im. heideggerjanka tudi hajdegerjánka,

hajdegerjánskih, daj. heideggerjanskim tudi

rod. heideggerjanke tudi hajdegerjánke, daj.

hajdegerjánskim,

heideggerjanki

tož. heideggerjanske tudi

tudi hajdegerjánki, tož.

heideggerjanko

hajdegerjánske, mest. pri heideggerjanskih tudi pri

tudi hajdegerjánko, mest. pri

heideggerjanki

hajdegerjánskih, or. s heideggerjanskimi tudi s

tudi pri hajdegerjánki, or. s

hajdegerjánskimi

heideggerjanko tudi s hajdegerjánko; DVOJINA: im.

srednji:

heideggerjanki

EDNINA: im. heideggerjansko tudi

tudi hajdegerjánki, rod. heideggerjank

hajdegerjánsko, rod. heideggerjanskega tudi

tudi hajdegerjánk, daj. heideggerjankama tudi

hajdegerjánkama,

hajdegerjánskega, daj. heideggerjanskemu tudi

tož. heideggerjanki tudi

hajdegerjánskemu,

hajdegerjánki,

tož. heideggerjansko tudi

mest. pri heideggerjankah tudi pri

hajdegerjánkah,

hajdegerjánsko, mest. pri heideggerjanskem tudi pri

or. s heideggerjankama tudi s

hajdegerjánkama;

hajdegerjánskem, or. s heideggerjanskim tudi s

MNOŽINA: im. heideggerjanke tudi

hajdegerjánke,

hajdegerjánskim; DVOJINA: im. heideggerjanski tudi

rod. heideggerjank tudi hajdegerjánk,

hajdegerjánski, rod. heideggerjanskih tudi

daj. heideggerjankam tudi hajdegerjánkam, tož.

heideggerjanke

hajdegerjánskih, daj. heideggerjanskima tudi

tudi hajdegerjánke, mest. pri

heideggerjankah

hajdegerjánskima, tož. heideggerjanski tudi

tudi pri hajdegerjánkah, or. s

heideggerjankami

hajdegerjánski, mest. pri heideggerjanskih tudi pri

tudi s hajdegerjánkami

hajdegerjánskih,

S

or. s heideggerjanskima tudi s

TATUS: predlog

hajdegerjánskima; MNOŽINA: im. heideggerjanska

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tudi hajdegerjánska, rod. heideggerjanskih tudi

samostalnik ženskega spola

hajdegerjánskih, daj. heideggerjanskim tudi



hajdegerjánskim, tož. heideggerjanska tudi

heideggerjanski -a -o tudi hajdegerjánski -a -o

hajdegerjánska, mest. pri heideggerjanskih tudi pri

[hajdegerjánski] prid.

hajdegerjánskih, or. s heideggerjanskimi tudi s

Delo je napisano v heideggerjanskem slogu

hajdegerjánskimi

(< Heidegger)

326

STATUS: predlog

Heideggerjevih in Heideggrovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

Heideggerjevima in Heideggrovima, tož.



Heideggerjevi in Heideggrovi, mest. pri

heideggerjanstvo -a tudi hajdegerjánstvo -a

Heideggerjevih in pri Heideggrovih, or. s

[hajdegerjánstvo] m

Heideggerjevima in s Heideggrovima; MNOŽINA: im.

|Heideggerjev/Heideggrov filozofski nauk|: Zaradi

Heideggerjeve in Heideggrove, rod. Heideggerjevih

heideggerjanstva je veljal za političnega odpadnika

in Heideggrovih, daj. Heideggerjevim in

(< Heidegger)

Heideggrovim, tož. Heideggerjeve in Heideggrove,

{O} EDNINA: im. heideggerjanstvo tudi

mest. pri Heideggerjevih in pri Heideggrovih, or. s

hajdegerjánstvo, rod. heideggerjanstva tudi

Heideggerjevimi in s Heideggrovimi

hajdegerjánstva, daj. heideggerjanstvu tudi

srednji: EDNINA: im. Heideggerjevo in Heideggrovo, hajdegerjánstvu, tož. heideggerjanstvo tudi

rod. Heideggerjevega in Heideggrovega, daj.

hajdegerjánstvo, mest. pri heideggerjanstvu tudi pri

Heideggerjevemu in Heideggrovemu, tož.

hajdegerjánstvu, or. s heideggerjanstvom tudi s

Heideggerjevo in Heideggrovo, mest. pri

hajdegerjánstvom; DVOJINA: im. heideggerjanstvi

Heideggerjevem in pri Heideggrovem, or. s

tudi hajdegerjánstvi, rod. heideggerjanstev tudi

Heideggerjevim in s Heideggrovim; DVOJINA: im.

hajdegerjánstev, daj. heideggerjanstvoma tudi

Heideggerjevi in Heideggrovi, rod. Heideggerjevih in

hajdegerjánstvoma, tož. heideggerjanstvi tudi

Heideggrovih, daj. Heideggerjevima in

hajdegerjánstvi, mest. pri heideggerjanstvih tudi pri

Heideggrovima, tož. Heideggerjevi in Heideggrovi,

hajdegerjánstvih, or. s heideggerjanstvoma tudi s

mest. pri Heideggerjevih in pri Heideggrovih, or. s

hajdegerjánstvoma; MNOŽINA: im. heideggerjanstva

Heideggerjevima in s Heideggrovima; MNOŽINA: im.

tudi hajdegerjánstva, rod. heideggerjanstev tudi

Heideggerjeva in Heideggrova, rod. Heideggerjevih

hajdegerjánstev, daj. heideggerjanstvom tudi

in Heideggrovih, daj. Heideggerjevim in

hajdegerjánstvom, tož. heideggerjanstva tudi

Heideggrovim, tož. Heideggerjeva in Heideggrova,

hajdegerjánstva, mest. pri heideggerjanstvih tudi pri

mest. pri Heideggerjevih in pri Heideggrovih, or. s

hajdegerjánstvih, or. s heideggerjanstvi tudi s

Heideggerjevimi in s Heideggrovimi

hajdegerjánstvi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;

pridevniki

samostalnik moškega spola





Heideggrov -a -o prid.; obširneje glej pri Heideggerjev Heideggerjev -a -o in Heideggrov -a -o



[hájdegerjev- in hájdegrov-] prid.

Héktor -ja m; ime bitja, osebno ime

Heideggerjeva/Heideggrova filozofija

|grška bajeslovna oseba|: dvoboj med Ahilom in

(< Heidegger)

Hektorjem

{O} moški: EDNINA: im. Heideggerjev in

{B} Hektorjev

Heideggrov, rod. Heideggerjevega in

{O} EDNINA: im. Héktor, rod. Héktorja, daj. Héktorju,

Heideggrovega, daj. Heideggerjevemu in

tož. Héktorja, mest. pri Héktorju, or. s Héktorjem;

Heideggrovemu, tož. Heideggerjev in Heideggrov

DVOJINA: im. Héktorja, rod. Héktorjev, daj.

(živostno Heideggerjevega in Heideggrovega), mest.

Héktorjema, tož. Héktorja, mest. pri Héktorjih, or. s

pri Heideggerjevem in pri Heideggrovem, or. s

Héktorjema; MNOŽINA: im. Héktorji, rod. Héktorjev,

Heideggerjevim in s Heideggrovim; DVOJINA: im.

daj. Héktorjem, tož. Héktorje, mest. pri Héktorjih, or. s Heideggerjeva in Heideggrova, rod. Heideggerjevih

Héktorji

in Heideggrovih, daj. Heideggerjevima in

STATUS: predlog

Heideggrovima, tož. Heideggerjeva in Heideggrova,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

mest. pri Heideggerjevih in pri Heideggrovih, or. s

samostalnik moškega spola; grško-rimska imena

Heideggerjevima in s Heideggrovima; MNOŽINA: im.



Heideggerjevi in Heideggrovi, rod. Heideggerjevih in

Héktorjev -a -o prid.

Heideggrovih, daj. Heideggerjevim in

Med čustveno najpretresljivejšimi prizori v pesnitvi

Heideggrovim, tož. Heideggerjeve in Heideggrove,

je Hektorjevo slovo od žene Andromahe

mest. pri Heideggerjevih in pri Heideggrovih, or. s

(< Héktor)

Heideggerjevimi in s Heideggrovimi

{O} moški: EDNINA: im. Héktorjev, rod.

ženski: EDNINA: im. Heideggerjeva in Heideggrova, Héktorjevega, daj. Héktorjevemu, tož. Héktorjev

rod. Heideggerjeve in Heideggrove, daj.

(živostno Héktorjevega), mest. pri Héktorjevem, or. s

Heideggerjevi in Heideggrovi, tož. Heideggerjevo in

Héktorjevim; DVOJINA: im. Héktorjeva, rod.

Heideggrovo, mest. pri Heideggerjevi in pri

Héktorjevih, daj. Héktorjevima, tož. Héktorjeva, mest.

Heideggrovi, or. s Heideggerjevo in s Heideggrovo;

pri Héktorjevih, or. s Héktorjevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Heideggerjevi in Heideggrovi, rod.

327

Héktorjevi, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevim, tož.

ženski: EDNINA: im. Hélijeva, rod. Hélijeve, daj.

Héktorjeve, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevimi

Hélijevi, tož. Hélijevo, mest. pri Hélijevi, or. s

ženski: EDNINA: im. Héktorjeva, rod. Héktorjeve, daj.

Hélijevo; DVOJINA: im. Hélijevi, rod. Hélijevih, daj.

Héktorjevi, tož. Héktorjevo, mest. pri Héktorjevi, or. s Hélijevima, tož. Hélijevi, mest. pri Hélijevih, or. s

Héktorjevo; DVOJINA: im. Héktorjevi, rod.

Hélijevima; MNOŽINA: im. Hélijeve, rod. Hélijevih,

Héktorjevih, daj. Héktorjevima, tož. Héktorjevi, mest.

daj. Hélijevim, tož. Hélijeve, mest. pri Hélijevih, or. s pri Héktorjevih, or. s Héktorjevima; MNOŽINA: im.

Hélijevimi

Héktorjeve, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevim, tož.

srednji: EDNINA: im. Hélijevo, rod. Hélijevega, daj.

Héktorjeve, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevimi

Hélijevemu, tož. Hélijevo, mest. pri Hélijevem, or. s

srednji: EDNINA: im. Héktorjevo, rod. Héktorjevega, Hélijevim; DVOJINA: im. Hélijevi, rod. Hélijevih, daj.

daj. Héktorjevemu, tož. Héktorjevo, mest. pri

Hélijevima, tož. Hélijevi, mest. pri Hélijevih, or. s

Héktorjevem, or. s Héktorjevim; DVOJINA: im.

Hélijevima; MNOŽINA: im. Hélijeva, rod. Hélijevih,

Héktorjevi, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevima, tož.

daj. Hélijevim, tož. Hélijeva, mest. pri Hélijevih, or. s Héktorjevi, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevima;

Hélijevimi

MNOŽINA: im. Héktorjeva, rod. Héktorjevih, daj.

STATUS: predlog

Héktorjevim, tož. Héktorjeva, mest. pri Héktorjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

or. s Héktorjevimi



STATUS: predlog

Hélios -ija m; ime bitja, religijsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|grški bog sonca|; gl. Hélij



STATUS: predlog

Hekúba -e ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

|grška bajeslovna oseba|: Tradicija, ki Hekubo

rimska imena

povezuje z Dimasom in Frigijo, je opisana v Ilijadi



{B} Hekubin

Helvét -ov m; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Hekúba, rod. Hekúbe, daj. Hekúbi,

|pripadnik antičnega keltskega plemena|: Glavni

tož. Hekúbo, mest. pri Hekúbi, or. s Hekúbo;

junak Plinijeve knjige je Helvet z imenom Helico;

DVOJINA: im. Hekúbi, rod. Hekúb, daj. Hekúbama, tož.

Artio je bila boginja lova in gozda pri

Hekúbi, mest. pri Hekúbah, or. s Hekúbama;

severovzhodnih Galcih in pri Helvetih; spopadi s

MNOŽINA: im. Hekúbe, rod. Hekúb, daj. Hekúbam, tož.

Helveti

Hekúbe, mest. pri Hekúbah, or. s Hekúbami

{B} Helvetov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Helvét, rod. Helvéta, daj. Helvétu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

tož. Helvéta, mest. pri Helvétu, or. s Helvétom;

rimska imena

DVOJINA: im. Helvéta, rod. Helvétov, daj. Helvétoma,



tož. Helvéta, mest. pri Helvétih, or. s Helvétoma;

Hélij -a m; ime bitja, religijsko ime

MNOŽINA: im. Helvéti, rod. Helvétov, daj. Helvétom,

|grški bog sonca|: Na vrhu svetilnika je stal kip

tož. Helvéte, mest. pri Helvétih, or. s Helvéti

Helija, grškega boga sonca

STATUS: predlog

{B} Helijev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Hélij tudi Hélios, rod. Hélija, daj.



Héliju, tož. Hélija, mest. pri Héliju, or. s Hélijem;

Helvétinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. Hélija, rod. Hélijev, daj. Hélijema, tož.

|pripadnica antičnega keltskega plemena|

Hélija, mest. pri Hélijih, or. s Hélijema; MNOŽINA: im.

(< Helvét)

Héliji, rod. Hélijev, daj. Hélijem, tož. Hélije, mest. pri

{B} Helvetinjin

Hélijih, or. s Héliji

{O} EDNINA: im. Helvétinja, rod. Helvétinje, daj.

STATUS: predlog

Helvétinji, tož. Helvétinjo, mest. pri Helvétinji, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-Helvétinjo; DVOJINA: im. Helvétinji, rod. Helvétinj,

rimska imena; samostalnik moškega spola

daj. Helvétinjama, tož. Helvétinji, mest. pri



Helvétinjah, or. s Helvétinjama; MNOŽINA: im.

Hélijev -a -o prid.

Helvétinje, rod. Helvétinj, daj. Helvétinjam, tož.

pet Helijevih hčera

Helvétinje, mest. pri Helvétinjah, or. s Helvétinjami

(< Hélij)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Hélijev, rod. Hélijevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Hélijevemu, tož. Hélijev (živostno Hélijevega), mest.

samostalnik ženskega spola

pri Hélijevem, or. s Hélijevim; DVOJINA: im.



Hélijeva, rod. Hélijevih, daj. Hélijevima, tož.

helvétski -a -o prid.

Hélijeva, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevima;

Od štirih helvetskih plemen ali pagov Cezar omenja

MNOŽINA: im. Hélijevi, rod. Hélijevih, daj. Hélijevim,

samo Verbigeve in Tigurine; Cezarjev spopad s

tož. Hélijeve, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevimi

helvetsko vojsko

328

(< Helvét)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{O} moški: EDNINA: im. helvétski, rod. helvétskega, imenu

daj. helvétskemu, tož. helvétski (živostno



helvétskega), mest. pri helvétskem, or. s helvétskim;

henry -a in hénri -a m

DVOJINA: im. helvétska, rod. helvétskih, daj.

|merska enota|: Vrednost enega henryja/henrija je

helvétskima, tož. helvétska, mest. pri helvétskih, or. s enaka zmnožku ohma in sekunde; v strokovnih

helvétskima; MNOŽINA: im. helvétski, rod. helvétskih,

besedilih največkrat nepodomačeno rezultat, natančnejši daj. helvétskim, tož. helvétske, mest. pri helvétskih, or.

od 1,7 henryja <1,7 H>; prim. H3

s helvétskimi

(< Henry)

ženski: EDNINA: im. helvétska, rod. helvétske, daj.

{O} EDNINA: im. henry in hénri, rod. henryja in

helvétski, tož. helvétsko, mest. pri helvétski, or. s

hénrija, daj. henryju in hénriju, tož. henry in hénri,

helvétsko; DVOJINA: im. helvétski, rod. helvétskih,

mest. pri henryju in pri hénriju, or. s henryjem in s

daj. helvétskima, tož. helvétski, mest. pri helvétskih, hénrijem; DVOJINA: im. henryja in hénrija, rod.

or. s helvétskima; MNOŽINA: im. helvétske, rod.

henryjev in hénrijev, daj. henryjema in hénrijema, tož.

helvétskih, daj. helvétskim, tož. helvétske, mest. pri

henryja in hénrija, mest. pri henryih in pri hénrijih, or.

helvétskih, or. s helvétskimi

s henryjema in s hénrijema; MNOŽINA: im. henryiji in

srednji: EDNINA: im. helvétsko, rod. helvétskega, daj.

hénriji, rod. henryjev in hénrijev, daj. henryjem in

helvétskemu, tož. helvétsko, mest. pri helvétskem, or.

hénrijem, tož. henryje in hénrije, mest. pri henryjih in s helvétskim; DVOJINA: im. helvétski, rod. helvétskih,

pri hénrijih, or. s henryji in s hénriji

daj. helvétskima, tož. helvétski, mest. pri helvétskih, STATUS: predlog

or. s helvétskima; MNOŽINA: im. helvétska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

helvétskih, daj. helvétskim, tož. helvétska, mest. pri

enakozvočnice; samostalnik moškega spola

helvétskih, or. s helvétskimi



STATUS: predlog

Henry -ja [hénri] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|priimek|; |ameriški fizik|: Gauss in Weber naj bi



prvi uporabni telegraf postavila že pred

Héma Kŕška -e -e ž; ime bitja, osebno ime

Američanom Josephom Henryjem

|svetnica|: grad Heme Krške; Na Pilštanju je bila

{B} Henryjev

rojena slovenska svetnica Hema Krška

{O} EDNINA: im. Henry, rod. Henryja, daj. Henryju,

{O} EDNINA: im. Héma Kŕška, rod. Héme Kŕške, daj.

tož. Henryja, mest. pri Henryju, or. s Henryjem;

Hémi Kŕški, tož. Hémo Kŕško, mest. pri Hémi Kŕški,

DVOJINA: im. Henryja, rod. Henryjev, daj. Henryjema,

or. s Hémo Kŕško

tož. Henryja, mest. pri Henryjih, or. s Henryjema;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Henryji, rod. Henryjev, daj. Henryjem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem tož. Henryje, mest. pri Henryjih, or. s Henryji

imenu

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

hénri -a m; obširneje glej pri henry

samostalnik moškega spola





Hénrik Drúgi -a -ega m; ime bitja, osebno ime

hepburn -a [hêbərn] m

|angleški kralj|: Grad Chenonceau je prišel v posest

|način prečrkovanja japonske pisave|: Japonske

kralja Henrika Drugega/II.

besede, ki so zapisane v latinici, so zapisane po

{O} EDNINA: im. Hénrik Drúgi, rod. Hénrika

hepburnu; tudi živostno Navadil se je uporabljati

Drúgega, daj. Hénriku Drúgemu, tož. Hénrika

hepburn/hepburna; prim. Hepburn1

Drúgega, mest. pri Hénriku Drúgem, or. s Hénrikom

{O} EDNINA: im. hepburn, rod. hepburna, daj.

Drúgim

hepburnu, tož. hepburn (živostno hepburna), mest. pri

STATUS: predlog

hepburnu, or. s hepburnom; DVOJINA: im. hepburna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem rod. hepburnov, daj. hepburnoma, tož. hepburna, mest.

imenu

pri hepburnih, or. s hepburnoma; MNOŽINA: im.



hepburni, rod. hepburnov, daj. hepburnom, tož.

Hénrik Ôsmi -a -ega m; ime bitja, osebno ime

hepburne, mest. pri hepburnih, or. s hepburni

|angleški kralj|: Od časa Henrika Osmega/VIII. v

STATUS: predlog

Angliji niso imeli katoliškega predstavnika; S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Henrikom Osmim/VIII. se je utrdila kraljeva oblast



{O} EDNINA: im. Hénrik Ôsmi, rod. Hénrika Ôsmega,

Hepburn1 -a [hêbərn] m; ime bitja, osebno ime

daj. Hénriku Ôsmemu, tož. Hénrika Ôsmega, mest. pri

|priimek|: zmaga kolesarja Hepburna; |ameriški

Hénriku Ôsmem, or. s Hénrikom Ôsmim

zdravnik, jezikoslovec in misijonar|: Po

STATUS: predlog

jezikoslovcu Jamesu Curtisu Hepburnu so

329

poimenovali sistem japonskega prečrkovanja; prim.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

hepburn

rimska imena; samostalnik moškega spola

{B} Hepburnov



{O} EDNINA: im. Hepburn, rod. Hepburna, daj.

Heraklêjev -a -o prid.

Hepburnu, tož. Hepburna, mest. pri Hepburnu, or. s

Heraklejeva junaštva; Heraklejeva stebra ||Gibraltar Hepburnom; DVOJINA: im. Hepburna, rod.

in severni del Afrike||: Grški filozof Platon je pisal

Hepburnov, daj. Hepburnoma, tož. Hepburna, mest.

o deželi z one strani Heraklejevih stebrov; prim.

pri Hepburnih, or. s Hepburnoma; MNOŽINA: im.

Hêrkulov

Hepburni, rod. Hepburnov, daj. Hepburnom, tož.

(< Heraklêj)

Hepburne, mest. pri Hepburnih, or. s Hepburni

{O} moški: EDNINA: im. Heraklêjev, rod.

STATUS: predlog

Heraklêjevega, daj. Heraklêjevemu, tož. Heraklêjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

(živostno Heraklêjevega), mest. pri Heraklêjevem, or.



s Heraklêjevim; DVOJINA: im. Heraklêjeva, rod.

Hepburn2 -- [hêbərn] ž; ime bitja, osebno ime

Heraklêjevih, daj. Heraklêjevima, tož. Heraklêjeva,

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Ameriški filmski

mest. pri Heraklêjevih, or. s Heraklêjevima;

inštitut je igralko Katharine Hepburn proglasil za

MNOŽINA: im. Heraklêjevi, rod. Heraklêjevih, daj.

najboljšo žensko zvezdo vseh časov; Audrey

Heraklêjevim, tož. Heraklêjeve, mest. pri

Hepburn ||umetniško ime Edde van Heemstra

Heraklêjevih, or. s Heraklêjevimi

Hepburn-Ruston, ameriške filmske igralke||: film z

ženski: EDNINA: im. Heraklêjeva, rod. Heraklêjeve, Audrey Hepburn

daj. Heraklêjevi, tož. Heraklêjevo, mest. pri

{O} EDNINA: im. Hepburn, rod. Hepburn, daj.

Heraklêjevi, or. s Heraklêjevo; DVOJINA: im.

Hepburn, tož. Hepburn, mest. pri Hepburn, or. s

Heraklêjevi, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevima,

Hepburn; DVOJINA: im. Hepburn, rod. Hepburn, daj.

tož. Heraklêjevi, mest. pri Heraklêjevih, or. s

Hepburn, tož. Hepburn, mest. pri Hepburn, or. s

Heraklêjevima; MNOŽINA: im. Heraklêjeve, rod.

Hepburn; MNOŽINA: im. Hepburn, rod. Hepburn, daj.

Heraklêjevih, daj. Heraklêjevim, tož. Heraklêjeve,

Hepburn, tož. Hepburn, mest. pri Hepburn, or. s

mest. pri Heraklêjevih, or. s Heraklêjevimi

Hepburn

srednji: EDNINA: im. Heraklêjevo, rod.

STATUS: predlog

Heraklêjevega, daj. Heraklêjevemu, tož. Heraklêjevo,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

mest. pri Heraklêjevem, or. s Heraklêjevim; DVOJINA:

(priimki)

im. Heraklêjevi, rod. Heraklêjevih, daj.



Heraklêjevima, tož. Heraklêjevi, mest. pri

Hêra -e

Heraklêjevih,

ž; ime bitja, religijsko ime

or. s Heraklêjevima; MNOŽINA: im.

|grška boginja|: Boginje Hera, Afrodita in Atena so

Heraklêjeva, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevim,

se sporekle, kateri pripada zlato jabolko

tož. Heraklêjeva, mest. pri Heraklêjevih, or. s

{B} Herin

Heraklêjevimi

{O} EDNINA: im. Hêra, rod. Hêre, daj. Hêri, tož. Hêro,

STATUS: predlog

mest. pri Hêri, or. s Hêro; DVOJINA: im. Hêri, rod. Hêr, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

daj. Hêrama, tož. Hêri, mest. pri Hêraah, or. s Hêrama; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

MNOŽINA: im. Hêre, rod. Hêr, daj. Hêram, tož. Hêre,



mest. pri Hêrah, or. s Hêrami

Hêrakles -la m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|grška bajeslovna oseba|; gl. Heraklêj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

Heraklêj -a m; ime bitja, osebno ime



|grška bajeslovna oseba|: V rimski mitologiji so

hêrc -a m; obširneje glej pri hertz

Herakleja imenovali Herkul; Stari Grki so topol



povezovali z junakom Heraklejem

Hercegôvčev -a -o prid.

{B} Heraklejev

Poslušali so Hercegovčev nastop

{O} EDNINA: im. Heraklêj tudi Hêrakles, rod.

(< Hercegôvec)

Heraklêja, daj. Heraklêju, tož. Heraklêja, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Hercegôvčev, rod.

Heraklêju, or. s Heraklêjem; DVOJINA: im. Heraklêja,

Hercegôvčevega, daj. Hercegôvčevemu, tož.

rod. Heraklêjev, daj. Heraklêjema, tož. Heraklêja,

Hercegôvčev (živostno Hercegôvčevega), mest. pri

mest. pri Heraklêjih, or. s Heraklêjema; MNOŽINA: im.

Hercegôvčevem, or. s Hercegôvčevim; DVOJINA: im.

Heraklêji, rod. Heraklêjev, daj. Heraklêjem, tož.

Hercegôvčeva, rod. Hercegôvčevih, daj.

Heraklêje, mest. pri Heraklêjih, or. s Heraklêji

Hercegôvčevima, tož. Hercegôvčeva, mest. pri

STATUS: predlog

Hercegôvčevih, or. s Hercegôvčevima; MNOŽINA: im.

Hercegôvčevi, rod. Hercegôvčevih, daj.

330

Hercegôvčevim, tož. Hercegôvčeve, mest. pri Po materi je bila Madžarka, po očetu pa

Hercegôvčevih, or. s Hercegôvčevimi

Hercegovka

ženski: EDNINA: im. Hercegôvčeva, rod.

(< Hercegovína, Bósna in Hercegovína)

Hercegôvčeve, daj. Hercegôvčevi, tož.

{B} Hercegovkin

Hercegôvčevo, mest. pri Hercegôvčevi, or. s

{O} EDNINA: im. Hercegôvka, rod. Hercegôvke, daj.

Hercegôvčevo; DVOJINA: im. Hercegôvčevi, rod.

Hercegôvki, tož. Hercegôvko, mest. pri Hercegôvki,

Hercegôvčevih, daj. Hercegôvčevima, tož.

or. s Hercegôvko; DVOJINA: im. Hercegôvki, rod.

Hercegôvčevi, mest. pri Hercegôvčevih, or. s

Hercegôvk, daj. Hercegôvkama, tož. Hercegôvki,

Hercegôvčevima; MNOŽINA: im. Hercegôvčeve, rod.

mest. pri Hercegôvkah, or. s Hercegôvkama;

Hercegôvčevih, daj. Hercegôvčevim, tož.

MNOŽINA: im. Hercegôvke, rod. Hercegôvk, daj.

Hercegôvčeve, mest. pri Hercegôvčevih, or. s

Hercegôvkam, tož. Hercegôvke, mest. pri

Hercegôvčevimi

Hercegôvkah, or. s Hercegôvkami

srednji: EDNINA: im. Hercegôvčevo, rod.

STATUS: predlog

Hercegôvčevega, daj. Hercegôvčevemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Hercegôvčevo, mest. pri Hercegôvčevem, or. s



Hercegôvčevim; DVOJINA: im. Hercegôvčevi, rod.

hercegôvski -a -o prid.

Hercegôvčevih, daj. Hercegôvčevima, tož.

hercegovska ganga; hercegovski Hrvati

Hercegôvčevi, mest. pri Hercegôvčevih, or. s

(< Hercegovína)

Hercegôvčevima; MNOŽINA: im. Hercegôvčeva, rod.

{O} moški: EDNINA: im. hercegôvski, rod.

Hercegôvčevih, daj. Hercegôvčevim, tož.

hercegôvskega, daj. hercegôvskemu, tož. hercegôvski

Hercegôvčeva, mest. pri Hercegôvčevih, or. s

(živostno hercegôvskega), mest. pri hercegôvskem, or.

Hercegôvčevimi

s hercegôvskim; DVOJINA: im. hercegôvska, rod.

STATUS: predlog

hercegôvskih, daj. hercegôvskima, tož. hercegôvska,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskima;



MNOŽINA: im. hercegôvski, rod. hercegôvskih, daj.

Hercegôvec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

hercegôvskim, tož. hercegôvske, mest. pri

Hercegovcem je čestital za odlično igro

hercegôvskih, or. s hercegôvskimi

(< Hercegovína, Bósna in Hercegovína)

ženski: EDNINA: im. hercegôvska, rod. hercegôvske,

{B} Hercegovčev

daj. hercegôvski, tož. hercegôvsko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Hercegôvec, rod. Hercegôvca, daj.

hercegôvski, or. s hercegôvsko; DVOJINA: im.

Hercegôvcu, tož. Hercegôvca, mest. pri Hercegôvcu,

hercegôvski, rod. hercegôvskih, daj. hercegôvskima,

or. s Hercegôvcem; DVOJINA: im. Hercegôvca, rod.

tož. hercegôvski, mest. pri hercegôvskih, or. s

Hercegôvcev, daj. Hercegôvcema, tož. Hercegôvca,

hercegôvskima; MNOŽINA: im. hercegôvske, rod.

mest. pri Hercegôvcih, or. s Hercegôvcema;

hercegôvskih, daj. hercegôvskim, tož. hercegôvske,

MNOŽINA: im. Hercegôvci, rod. Hercegôvcev, daj.

mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskimi

Hercegôvcem, tož. Hercegôvce, mest. pri

srednji: EDNINA: im. hercegôvsko, rod.

Hercegôvcih, or. s Hercegôvci

hercegôvskega, daj. hercegôvskemu, tož.

STATUS: predlog

hercegôvsko, mest. pri hercegôvskem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

hercegôvskim; DVOJINA: im. hercegôvski, rod.

samostalnik moškega spola

hercegôvskih, daj. hercegôvskima, tož. hercegôvski,



mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskima;

Hercegovína -e ž; zemljepisno ime

MNOŽINA: im. hercegôvska, rod. hercegôvskih, daj.

|pokrajina|: Blagaj je zgodovinsko in turistično

hercegôvskim, tož. hercegôvska, mest. pri

mesto v srcu Hercegovine;

hercegôvskih,

prim. Bósna in

or. s hercegôvskimi

Hercegovína

STATUS: predlog

Kje? v Hercegovini

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Od kod? iz Hercegovine



Kam? v Hercegovino

Hêrin -a -o prid.

{B} Hercegovec, Hercegovka; Hercegovčev,

Vlogo Herinega ljubimca Leandra je odigral zelo

Hercegovkin; hercegovski

doživeto

{O} EDNINA: im. Hercegovína, rod. Hercegovíne, daj.

(< Hêro, Hêra)

Hercegovíni, tož. Hercegovíno, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Hêrin, rod. Hêrinega, daj.

Hercegovíni, or. s Hercegovíno

Hêrinemu, tož. Hêrin (živostno Hêrinega), mest. pri

STATUS: predlog

Hêrinem, or. s Hêrinim; DVOJINA: im. Hêrina, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin

Hêrinih, daj. Hêrinima, tož. Hêrina, mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinima; MNOŽINA: im. Hêrini, rod. Hêrinih, daj.

Hercegôvka -e

Hêrinim,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Hêrine, mest. pri Hêrinih, or. s

Hêrinimi

331

ženski: EDNINA: im. Hêrina, rod. Hêrine, daj. Hêrini, Hêrkulovih, or. s Hêrkulovima; MNOŽINA: im.

tož. Hêrino, mest. pri Hêrini, or. s Hêrino; DVOJINA:

Hêrkulove, rod. Hêrkulovih, daj. Hêrkulovim, tož.

im. Hêrini, rod. Hêrinih, daj. Hêrinima, tož. Hêrini,

Hêrkulove, mest. pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovimi

mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Hêrkulovo, rod. Hêrkulovega, Hêrine, rod. Hêrinih, daj. Hêrinim, tož. Hêrine, mest.

daj. Hêrkulovemu, tož. Hêrkulovo, mest. pri

pri Hêrinih, or. s Hêrinimi

Hêrkulovem, or. s Hêrkulovim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Hêrino, rod. Hêrinega, daj.

Hêrkulovi, rod. Hêrkulovih, daj. Hêrkulovima, tož.

Hêrinemu, tož. Hêrino, mest. pri Hêrinem, or. s

Hêrkulovi, mest. pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovima;

Hêrinim; DVOJINA: im. Hêrini, rod. Hêrinih, daj.

MNOŽINA: im. Hêrkulova, rod. Hêrkulovih, daj.

Hêrinima, tož. Hêrini, mest. pri Hêrinih, or. s

Hêrkulovim, tož. Hêrkulova, mest. pri Hêrkulovih, or.

Hêrinima; MNOŽINA: im. Hêrina, rod. Hêrinih, daj.

s Hêrkulovimi

Hêrinim, tož. Hêrina, mest. pri Hêrinih, or. s

STATUS: predlog

Hêrinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

STATUS: predlog

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





hermafrodít -a m

Hêrkul -a m; ime bitja, osebno ime

|bitje z moškimi in ženskimi organi|: Pravih

|podomačeno za Herkules|; |grška bajeslovna oseba|:

hermafroditov ne srečujemo pogosto, saj se starši

Basrelief prikazuje rokovanje Antioha z Apolonom,

odločijo za spremembo v en ali drugi spol

Zevsom in Herkulom

dvospolnik; prim. Hermafrodít

{B} Herkulov

{B} hermafroditov

{O} EDNINA: im. Hêrkul in Hêrkules, rod. Hêrkula,

{O} EDNINA: im. hermafrodít, rod. hermafrodíta, daj.

daj. Hêrkulu, tož. Hêrkula, mest. pri Hêrkulu, or. s

hermafrodítu, tož. hermafrodíta, mest. pri

Hêrkulom; DVOJINA: im. Hêrkula, rod. Hêrkulov, daj.

hermafrodítu, or. s hermafrodítom; DVOJINA: im.

Hêrkuloma, tož. Hêrkula, mest. pri Hêrkulih, or. s

hermafrodíta, rod. hermafrodítov, daj.

Hêrkuloma; MNOŽINA: im. Hêrkuli, rod. Hêrkulov,

hermafrodítoma, tož. hermafrodíta, mest. pri

daj. Hêrkulom, tož. Hêrkule, mest. pri Hêrkulih, or. s

hermafrodítih, or. s hermafrodítoma; MNOŽINA: im.

Hêrkuli

hermafrodíti, rod. hermafrodítov, daj. hermafrodítom,

STATUS: predlog

tož. hermafrodíte, mest. pri hermafrodítih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

hermafrodíti

rimska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Hêrkules -la m; ime bitja, osebno ime



|grška bajeslovna oseba|; gl. Hêrkul

Hermafrodít -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|grška bajeslovna oseba|: Sina Afrodite in Hermesa

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

so poimenovali Hermafrodit; prim. hermafrodít

rimska imena

{B} Hermafroditov



{O} EDNINA: im. Hermafrodít, rod. Hermafrodíta, daj.

Hêrkulov -a -o

Hermafrodítu,

prid.

tož. Hermafrodíta, mest. pri

V Zevsovem templju so bili na stranskih stenah

Hermafrodítu, or. s Hermafrodítom; DVOJINA: im.

čudoviti reliefi, ki so prikazovali vseh dvanajst

Hermafrodíta, rod. Hermafrodítov, daj.

Herkulovih nalog;

Hermafrodítoma,

Herkulova stebra ||Gibraltar in

tož. Hermafrodíta, mest. pri

severni del Afrike||: Želel si je videti Herkulova

Hermafrodítih, or. s Hermafrodítoma; MNOŽINA: im.

stebra, prehod med dvema morjema;

Hermafrodíti,

prim.

rod. Hermafrodítov, daj.

Heraklêjev

Hermafrodítom, tož. Hermafrodíte, mest. pri

(< Hêrkul)

Hermafrodítih, or. s Hermafrodíti

{O} moški: EDNINA: im. Hêrkulov, rod.

STATUS: predlog

Hêrkulovega, daj. Hêrkulovemu, tož. Hêrkulov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

(živostno Hêrkulovega), mest. pri Hêrkulovem, or. s

rimska imena

Hêrkulovim; DVOJINA: im. Hêrkulova, rod.



Hêrkulovih, daj. Hêrkulovima, tož. Hêrkulova, mest.

Hêrman Cêljski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovima; MNOŽINA: im.

|celjski grof|: dvor Hermana Celjskega; Bamberški

Hêrkulovi, rod. Hêrkulovih, daj. Hêrkulovim, tož.

škof je s Hermanom Celjskim zamenjal grad in

Hêrkulove, mest. pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovimi

mitnico za nekaj posesti na Koroškem

ženski: EDNINA: im. Hêrkulova, rod. Hêrkulove, daj.

{O} EDNINA: im. Hêrman Cêljski, rod. Hêrmana

Hêrkulovi, tož. Hêrkulovo, mest. pri Hêrkulovi, or. s

Cêljskega, daj. Hêrmanu Cêljskemu, tož. Hêrmana

Hêrkulovo; DVOJINA: im. Hêrkulovi, rod. Hêrkulovih,

Cêljskega, mest. pri Hêrmanu Cêljskem, or. s

daj. Hêrkulovima, tož. Hêrkulovi, mest. pri

Hêrmanom Cêljskim

332

STATUS: predlog

Herostrát -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

|grška bajeslovna oseba|: Edini podatek, ki ga je

imenu

ohranila zgodovina o Herostratu, je zažig



Artemidinega templja

Hêrman iz Karíntije -a ~ ~

{B} Herostratov

m; ime bitja, osebno ime

|

{O}

lat. Hermannus de Carinthia: slovenski učenjak|:

EDNINA: im. Herostrát tudi Herostrátos, rod.

Prevajalca korana iz 12. stoletja Slovenci

Herostráta, daj. Herostrátu, tož. Herostráta, mest. pri imenujemo Herman iz Karintije, Hrvatje pa Herman

Herostrátu, or. s Herostrátom; DVOJINA: im.

Dalmata;

Herostráta,

prim. Hêrman Koróški

rod. Herostrátov, daj. Herostrátoma, tož.

{O}

Herostráta,

EDNINA: im. Hêrman iz Karíntije, rod. Hêrmana

mest. pri Herostrátih, or. s Herostrátoma;

iz Karíntije, daj. Hêrmanu iz Karíntije, tož. Hêrmana

MNOŽINA: im. Herostráti, rod. Herostrátov, daj.

iz Karíntije,

Herostrátom,

mest. pri Hêrmanu iz Karíntije, or. s

tož. Herostráte, mest. pri Herostrátih, or.

Hêrmanom iz Karíntije

s Herostráti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-imenu

rimska imena





Hêrman Koróški -a -ega

Herostrátos -ta

m; ime bitja, osebno ime

m; ime bitja, osebno ime

|

|grška bajeslovna oseba|;

lat. Hermanus de Carinthia: slovenski učenjak|:

gl. Herostrát

Herman Koroški je uporabljal pečat s panterjem;

STATUS: predlog

prim. Hêrman iz Karíntije

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O} EDNINA: im. Hêrman Koróški, rod. Hêrmana

rimska imena

Koróškega, daj. Hêrmanu Koróškemu, tož. Hêrmana



Koróškega, mest. pri Hêrmanu Koróškem, or. s

Herschel -schla [hêršəl] m; ime bitja, osebno ime Hêrmanom Koróškim

|priimek|; |nemško-angleški astronom|: John

STATUS: predlog

Frederick Herschel je bil prvi, ki je meril navidezno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem svetilnost zvezd

imenu

{B} Herschlov



{O} EDNINA: im. Herschel, rod. Herschla, daj.

Hêrmes -a

Herschlu,

m; ime bitja, religijsko ime

tož. Herschla, mest. pri Herschlu, or. s

|glasnik grških bogov|: S pomočjo boga Hermesa je

Herschlom; DVOJINA: im. Herschla, rod. Herschlov,

Odisej ukrotil čarovnico Kirko

daj. Herschloma, tož. Herschla, mest. pri Herschlih, or.

{B} Hermesov

s Herschloma; MNOŽINA: im. Herschli, rod.

{O}

Herschlov,

EDNINA: im. Hêrmes, rod. Hêrmesa, daj.

daj. Herschlom, tož. Herschle, mest. pri

Hêrmesu,

Herschlih,

tož. Hêrmesa, mest. pri Hêrmesu, or. s

or. s Herschli

Hêrmesom; DVOJINA: im. Hêrmesa, rod. Hêrmesov,

STATUS: predlog

daj. Hêrmesoma, tož. Hêrmesa, mest. pri Hêrmesih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

s Hêrmesoma; MNOŽINA: im. Hêrmesi, rod.



Hêrmesov, daj. Hêrmesom, tož. Hêrmese, mest. pri

Herschlov -a -o [hêršlov-] prid.

Hêrmesih, or. s Hêrmesi

Herschlovo odkritje Urana je podvojilo velikost do

STATUS: predlog

tedaj znanega osončja; Herschlov vremenski ključ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

||napovedovanje vremena po Luninih menah||: Po

rimska imena

Herschlovem vremenskem ključu nastopi poletna



polovica leta po 15. aprilu

Hêro --

(< Herschel)

ž; ime bitja, osebno ime

{O} moški:

|grško bajeslovna oseba|: Dramski prizor med

EDNINA: im. Herschlov, rod.

materjo in Hero

Herschlovega, daj. Herschlovemu, tož. Herschlov

{B} Herin

(živostno Herschlovega), mest. pri Herschlovem, or. s

{O}

Herschlovim; DVOJINA: im. Herschlova, rod.

EDNINA: im. Hêro, rod. Hêro, daj. Hêro, tož. Hêro,

Herschlovih, daj. Herschlovima, tož. Herschlova,

mest. pri Hêro, or. s Hêro; DVOJINA: im. Hêro, rod.

Hêro,

mest. pri Herschlovih, or. s Herschlovima; MNOŽINA:

daj. Hêro, tož. Hêro, mest. pri Hêro, or. s Hêro;

im. Herschlovi, rod. Herschlovih, daj. Herschlovim,

MNOŽINA: im. Hêro, rod. Hêro, daj. Hêro, tož. Hêro,

tož. Herschlove, mest. pri Herschlovih, or. s

mest. pri Hêro, or. s Hêro

Herschlovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Herschlova, rod. Herschlove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Herschlovi, tož. Herschlovo, mest. pri Herschlovi, or.

rimska imena

s Herschlovo; DVOJINA: im. Herschlovi, rod.



Herschlovih, daj. Herschlovima, tož. Herschlovi,

333

mest. pri Herschlovih, or. s Herschlovima; MNOŽINA:

{O} MNOŽINA: im. Hesperíde, rod. Hesperíd, daj.

im. Herschlove, rod. Herschlovih, daj. Herschlovim,

Hesperídam, tož. Hesperíde, mest. pri Hesperídah, or.

tož. Herschlove, mest. pri Herschlovih, or. s

s Hesperídami

Herschlovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Herschlovo, rod. Herschlovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

daj. Herschlovemu, tož. Herschlovo, mest. pri



Herschlovem, or. s Herschlovim; DVOJINA: im.

Hetít -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Herschlovi, rod. Herschlovih, daj. Herschlovima, tož.

|pripadnik indoevropskega ljudstva|: Orel je pri

Herschlovi, mest. pri Herschlovih, or. s

Hetitih pomenil vrhovnega sončnega boga; Ramzes

Herschlovima; MNOŽINA: im. Herschlova, rod.

II. se je s Hetiti iz Male Azije vojskoval za ozemlja,

Herschlovih, daj. Herschlovim, tož. Herschlova, mest.

ki so ležala med obema državama

pri Herschlovih, or. s Herschlovimi

{B} Hetitov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Hetít, rod. Hetíta, daj. Hetítu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Hetíta, mest. pri Hetítu, or. s Hetítom; DVOJINA: im.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Hetíta, rod. Hetítov, daj. Hetítoma, tož. Hetíta, mest.



pri Hetítih, or. s Hetítoma; MNOŽINA: im. Hetíti, rod.

hertz -a in hêrc -a [hêrc, rod. hêrca, or. s hêrcem] m Hetítov, daj. Hetítom, tož. Hetíte, mest. pri Hetítih, or.

|merska enota|: Tonska višina se meri v

s Hetíti

hertzih/hercih in je odvisna od tresenja glasilk; v

STATUS: predlog

strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Vir oddaja PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

monokromatsko sevanje s frekvenco 540–1012

samostalnik moškega spola

hertzev/hertzov <540–1012 Hz>; prim. Hz



(< Hertz)

Hetítinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej

{O} EDNINA: im. hertz in hêrc, rod. hertza in hêrca,

pri Hetítka

daj. hertzu in hêrcu, tož. hertz in hêrc, mest. pri hertzu in pri hêrcu, or. s hertzem in s hertzom in s hêrcem;

Hetítka -e in Hetítinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime DVOJINA: im. hertza in hêrca, rod. hertzev in hertzov

|pripadnica indoevropskega ljudstva|: Salomonova

in hêrcev, daj. hertzema in hertzoma in hêrcema, tož.

mati je bila Hetitka/Hetitinja

hertza in hêrca, mest. pri hertzih in pri hêrcih, or. s (< Hetít)

hertzema in s hertzoma in s hêrcema; MNOŽINA: im.

{B} Hetitkin in Hetitinjin

hertzi in hêrci, rod. hertzev in hertzov in hêrcev, daj.

{O} EDNINA: im. Hetítka in Hetítinja, rod. Hetítke in

hertzem in hertzom in hêrcem, tož. hertze in hêrce,

Hetítinje, daj. Hetítki in Hetítinji, tož. Hetítko in

mest. pri hertzih in pri hêrcih, or. s hertzi in s hêrci Hetítinjo, mest. pri Hetítki in pri Hetítinji, or. s

STATUS: predlog

Hetítko in s Hetítinjo; DVOJINA: im. Hetítki in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik Hetítinji, rod. Hetítk in Hetítinj, daj. Hetítkama in

moškega spola

Hetítinjama, tož. Hetítki in Hetítinji, mest. pri



Hetítkah in pri Hetítinjah, or. s Hetítkama in s

Hertz -a [hêrc, rod. hêrca, or. s hêrcem] m; ime bitja, Hetítinjama; MNOŽINA: im. Hetítke in Hetítinje, rod.

osebno ime

Hetítk in Hetítinj, daj. Hetítkam in Hetítinjam, tož.

|priimek|: Merska enota za frekvenco je

Hetítke in Hetítinje, mest. pri Hetítkah in pri

poimenovana po nemškem fiziku Heinrichu

Hetítinjah, or. s Hetítkami in s Hetítinjami

Rudolfu Hertzu

STATUS: predlog

{B} Hertzev in Hertzov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Hertz, rod. Hertza, daj. Hertzu, tož.

samostalnik ženskega spola

Hertza, mest. pri Hertzu, or. s Hertzem in s Hertzom;



DVOJINA: im. Hertza, rod. Hertzev in Hertzov, daj.

hetítski -a -o prid.

Hertzema in Hertzoma, tož. Hertza, mest. pri Hertzih,

hetitski kralj; hetitska civilizacija; Do propada

or. s Hertzema in s Hertzoma; MNOŽINA: im. Hertzi,

hetitskega kraljestva je prišlo okoli leta 1200 pr. n.

rod. Hertzev in Hertzov, daj. Hertzem in Hertzom, tož.

š.

Hertze, mest. pri Hertzih, or. s Hertzi

(< Hetít)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. hetítski, rod. hetítskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

hetítskemu, tož. hetítski (živostno hetítskega), mest. pri samostalnik moškega spola

hetítskem, or. s hetítskim; DVOJINA: im. hetítska, rod.



hetítskih, daj. hetítskima, tož. hetítska, mest. pri

Hesperíde -íd ž mn.; ime bitja, osebno ime

hetítskih, or. s hetítskima; MNOŽINA: im. hetítski, rod.

|grška bajeslovna bitja, nimfe|: Limonovec je rastel

hetítskih, daj. hetítskim, tož. hetítske, mest. pri

v skrivnem vrtu nimf Hesperid, ki so čuvale sadeže,

hetítskih, or. s hetítskimi

namenjene le bogovom

334

ženski: EDNINA: im. hetítska, rod. hetítske, daj.

{B} Higgsov

hetítski, tož. hetítsko, mest. pri hetítski, or. s hetítsko;

{O} EDNINA: im. Higgs, rod. Higgsa, daj. Higgsu, tož.

DVOJINA: im. hetítski, rod. hetítskih, daj. hetítskima, Higgsa, mest. pri Higgsu, or. s Higgsom; DVOJINA:

tož. hetítski, mest. pri hetítskih, or. s hetítskima;

im. Higgsa, rod. Higgsov, daj. Higgsoma, tož. Higgsa,

MNOŽINA: im. hetítske, rod. hetítskih, daj. hetítskim,

mest. pri Higgsih, or. s Higgsoma; MNOŽINA: im.

tož. hetítske, mest. pri hetítskih, or. s hetítskimi

Higgsi, rod. Higgsov, daj. Higgsom, tož. Higgse, mest.

srednji: EDNINA: im. hetítsko, rod. hetítskega, daj.

pri Higgsih, or. s Higgsi

hetítskemu, tož. hetítsko, mest. pri hetítskem, or. s

STATUS: predlog

hetítskim; DVOJINA: im. hetítski, rod. hetítskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

hetítskima, tož. hetítski, mest. pri hetítskih, or. s



hetítskima; MNOŽINA: im. hetítska, rod. hetítskih, daj.

Higgsov -a -o [híksov-] prid.

hetítskim, tož. hetítska, mest. pri hetítskih, or. s

Po Higgsovi hipotezi obstaja v praznem prostoru

hetítskimi

Higgsovo polje; Higgsov bozon ||osnovni delec||: STATUS: predlog

Obstoj Higgsovega bozona je dokončno potrdil

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Veliki hadronski trkalnik v raziskovalnem središču



CERN

Hf -- [hə̀fə̀ tudi həfə̀ in háèf tudi haèf] m; simbol (< Higgs)

|hafnij|: Simbol za kemijski element hafnij je Hf

{O} moški: EDNINA: im. Higgsov, rod. Higgsovega, STATUS: predlog

daj. Higgsovemu, tož. Higgsov (živostno Higgsovega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

mest. pri Higgsovem, or. s Higgsovim; DVOJINA: im.



Higgsova, rod. Higgsovih, daj. Higgsovima, tož.

Hg -- [hə̀gə̀ tudi həgə̀ in hágé tudi hagé] m; simbol Higgsova, mest. pri Higgsovih, or. s Higgsovima;

|živo srebro|: Simbol za kemijski element živo

MNOŽINA: im. Higgsovi, rod. Higgsovih, daj.

srebro je Hg; |živosrebrov|: v kemijski formuli

Higgsovim, tož. Higgsove, mest. pri Higgsovih, or. s

Živosrebrov fulminat Hg(CNO)

Higgsovimi

2 je eksploziv,

občutljiv na trenje

ženski: EDNINA: im. Higgsova, rod. Higgsove, daj.

STATUS: predlog

Higgsovi, tož. Higgsovo, mest. pri Higgsovi, or. s

P

Higgsovo; DVOJINA: im. Higgsovi, rod. Higgsovih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



daj. Higgsovima, tož. Higgsovi, mest. pri Higgsovih,

hí -ja

or. s Higgsovima; MNOŽINA: im. Higgsove, rod.

m

|grška črka χ|: napisati hi;

Higgsovih, daj. Higgsovim, tož. Higgsove, mest. pri

kot prilastek, v imenovalniku

črka hi

Higgsovih, or. s Higgsovimi

{O}

srednji: EDNINA: im. Higgsovo, rod. Higgsovega, daj.

EDNINA: im. hí, rod. híja, daj. híju, tož. hí, mest. pri Higgsovemu,

híju,

tož. Higgsovo, mest. pri Higgsovem, or.

or. s híjem; DVOJINA: im. híja, rod. híjev, daj.

híjema,

s Higgsovim; DVOJINA: im. Higgsovi, rod. Higgsovih,

tož. híji, mest. pri híjih, or. s híjema;

daj. Higgsovima, tož. Higgsovi, mest. pri Higgsovih,

MNOŽINA: im. híji, rod. híjev, daj. híjem, tož. híje, mest.

pri híjih,

or. s Higgsovima; MNOŽINA: im. Higgsova, rod.

or. s híji

Higgsovih,

S

daj. Higgsovim, tož. Higgsova, mest. pri

TATUS: predlog

Higgsovih, or. s Higgsovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Hídra -e ž; ime bitja, živalsko ime

|grško bajeslovno bitje, pošast|: Herkul je svoje

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

puščice pomočil v strupeno kri vodne kače Hidre



{B} Hidrin

Higiêja -e ž; ime bitja, religijsko ime

{O}

|grška boginja zdravja|: častiti Higiejo

EDNINA: im. Hídra, rod. Hídre, daj. Hídri, tož.

Hídro,

{B} Higiejin

mest. pri Hídri, or. s Hídro; DVOJINA: im.

Hídri,

{O}

rod. Híder, daj. Hídrama, tož. Hídri, mest. pri

EDNINA: im. Higiêja, rod. Higiêje, daj. Higiêji,

Hídrah, or. s Hídrama; MNOŽINA: im. Hídre, rod.

tož. Higiêjo, mest. pri Higiêji, or. s Higiêjo; DVOJINA: Híder, daj. Hídram, tož. Hídre, mest. pri Hídrah, or. s im. Higiêji, rod. Higiêj, daj. Higiêjama, tož. Higiêji, Hídrami

mest. pri Higiêjah, or. s Higiêjama; MNOŽINA: im.

S

Higiêje, rod. Higiêj, daj. Higiêjam, tož. Higiêje, mest.

TATUS: predlog

pri Higiêjah,

P

or. s Higiêjami

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Higgs -a [híks]

rimska imena

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |škotski fizik|: Petru Waru Higgsu so leta



2013 podelili Nobelovo nagrado za fiziko

himêra -e ž

335

|bitje s celicami različnih živali ali človeka|: Na hinduísta, rod. hindújcev in hinduístov, daj.

univerzi v Nevadi so ustvarili prvo himero: v sebi

hindújcema in hinduístoma, tož. hindújca in

ima polovico ovčjih in polovico človeških notranjih

hinduísta, mest. pri hindújcih in pri hinduístih, or. s organov; prim. Himêra

hindújcema in s hinduístoma; MNOŽINA: im. hindújci

{B} himerin

in hinduísti, rod. hindújcev in hinduístov, daj.

{O} EDNINA: im. himêra, rod. himêre, daj. himêri, tož.

hindújcem in hinduístom, tož. hindújce in hinduíste,

himêro, mest. pri himêri, or. s himêro; DVOJINA: im.

mest. pri hindújcih in pri hinduístih, or. s hindújci in s himêri, rod. himêr, daj. himêrama, tož. himêri, mest.

hinduísti

pri himêrah, or. s himêrama; MNOŽINA: im. himêre,

STATUS: predlog

rod. himêr, daj. himêram, tož. himêre, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; himêrah, or. s himêrami

samostalnik ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

hindújka -e in hinduístka -e ž



|pripadnica hinduizma|: Igralka je sporočila, da je

Himêra -e ž; ime bitja, živalsko ime

hindujka/hinduistka

|grško bajeslovno bitje, pošast|: Stari Grki so

(< hindújec)

Himero upodabljali kot pošast: spredaj lev, na sredi

{B} hindujkin in hinduistkin

koza, zadaj kača; prim. himêra

{O} EDNINA: im. hindújka in hinduístka, rod.

{B} Himerin

hindújke in hinduístke, daj. hindújki in hinduístki, tož.

{O} EDNINA: im. Himêra, rod. Himêre, daj. Himêri,

hindújko in hinduístko, mest. pri hindújki in pri

tož. Himêro, mest. pri Himêri, or. s Himêro; DVOJINA:

hinduístki, or. s hindújko in s hinduístko; DVOJINA:

im. Himêri, rod. Himêr, daj. Hímerama, tož. Himêri,

im. hindújki in hinduístki, rod. hindújk in hinduístk,

mest. pri Hímerah, or. s Hímerama; MNOŽINA: im.

daj. hindújkama in hinduístkama, tož. hindújki in

Himêre, rod. Himêr, daj. Hímeram, tož. Himêre, mest.

hinduístki, mest. pri hindújkah in pri hinduístkah, or.

pri Hímerah, or. s Hímerami

s hindújkama in s hinduístkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

hindújke in hinduístke, rod. hindújk in hinduístk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

hindújkam in hinduístkam, tož. hindújke in

rimska imena

hinduístke, mest. pri hindújkah in pri hinduístkah, or.



s hindújkami in s hinduístkami

hinduíst -a m; obširneje glej pri hindújec

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; hinduístičen -čna -o prid.; obširneje glej pri híndujski samostalnik ženskega spola





hinduístka -e ž; obširneje glej pri hindújka

híndujski -a -o in hinduístičen -čna -o prid.



Nepal je uradno hinduističen/hindujski, a je

hinduízem -zma m

hinduizem in budizem tu težko ločiti; v stalni besedni

|indijska vera|: Ena od posebnosti hinduizma je

zvezi kot vrstni pridevnik hindujski/hinduistični romar; zakon reinkarnacije

Večina templjev je posvečena pomembnim

{O} EDNINA: im. hinduízem, rod. hinduízma, daj.

hindujskim/hinduističnim bogovom

hinduízmu, tož. hinduízem, mest. pri hinduízmu, or. s

(< hindújec)

hinduízmom; DVOJINA: im. hinduízma, rod.

{O} moški: EDNINA: im. hindújski in hinduístičen, hinduízmov, daj. hinduízmoma, tož. hinduízma, mest.

rod. hindújskega in hinduístičnega, daj. hindújskemu

pri hinduízmih, or. s hinduízmoma; MNOŽINA: im.

in hinduístičnemu, tož. hindújski (živostno

hinduízmi, rod. hinduízmov, daj. hinduízmom, tož.

hindújskega in hinduístičen (živostno hinduístičnega),

hinduízme, mest. pri hinduízmih, or. s hinduízmi

mest. pri hindújskem in pri hinduístičnem, or. s

STATUS: predlog

hindújskim in s hinduístičnim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

hindújska in hinduístična, rod. hindújskih in



hinduístičnih, daj. hindújskima in hinduístičnima, tož.

hindújec -jca in hinduíst -a m

hindújska in hinduístična, mest. pri hindújskih in pri

|pripadnik hinduizma|: spopadi med

hinduístičnih, or. s hindújskima in s hinduístičnima;

hindujci/hinduisti in muslimani; Množica

MNOŽINA: im. hindújski in hinduístični, rod.

hindujcev/hinduistov se je udeležila verskega

hindújskih in hinduístičnih, daj. hindújskim in

kopanja v reki Ganges

hinduístičnim, tož. hindújske in hinduístične, mest. pri

{B} hindujčev in hinduistov

hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskimi in s

{O} EDNINA: im. hindújec in hinduíst, rod. hindújca in

hinduístičnimi

hinduísta, daj. hindújcu in hinduístu, tož. hindújca in ženski: EDNINA: im. hindújska in hinduístična, rod.

hinduísta, mest. pri hindújcu in pri hinduístu, or. s

hindújske in hinduístične, daj. hindújski in

hindújcem in s hinduístom; DVOJINA: im. hindújca in

hinduístični, tož. hindújsko in hinduístično, mest. pri 336

hindújski in pri hinduístični, or. s hindújsko in s PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

hinduístično; DVOJINA: im. hindújski in hinduístični,

grško-rimska imena

rod. hindújskih in hinduístičnih, daj. hindújskima in



hinduístičnima, tož. hindújski in hinduístični, mest.

Hipókrates -ta m; ime bitja, osebno ime

pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskima

|priimek|; |grška bajeslovna oseba|; gl. Hipókrat

in s hinduístičnima; MNOŽINA: im. hindújske in

STATUS: predlog

hinduístične, rod. hindújskih in hinduístične, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

hindújskim in hinduístičnim, tož. hindújske in

grško-rimska imena

hinduístične, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskimi in s hinduístičnimi

Hipókratov -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. hindújsko in hinduístično, rod.

V zdravniški prisegi je zajeta Hipokratova etika;

hindújskega in hinduístičnega, daj. hindújskemu in

Hipokratova prisega ||zdravniška prisega||: Zdravnik hinduístičnemu, tož. hindújsko in hinduístično, mest.

se s Hipokratovo prisego zaobljubi, da bo zdravil

pri hindújskem in pri hinduístičnem, or. s hindújskim

ljudi po svojih najboljših močeh

in s hinduístičnim; DVOJINA: im. hindújski in

(< Hipókrat)

hinduístični, rod. hindújskih in hinduístičnih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Hipókratov, rod.

hindújskima in hinduístičnima, tož. hindújski in

Hipókratovega, daj. Hipókratovemu, tož. Hipókratov

hinduístični, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, (živostno Hipókratovega), mest. pri Hipókratovem, or.

or. s hindújskima in s hinduístičnima; MNOŽINA: im.

s Hipókratovim; DVOJINA: im. Hipókratova, rod.

hindújska in hinduístična, rod. hindújskih in

Hipókratovih, daj. Hipókratovima, tož. Hipókratova,

hinduístičnih, daj. hindújskim in hinduístičnim, tož.

mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovima;

hindújska in hinduístična, mest. pri hindújskih in pri

MNOŽINA: im. Hipókratovi, rod. Hipókratovih, daj.

hinduístičnih, or. s hindújskimi in s hinduístičnimi

Hipókratovim, tož. Hipókratove, mest. pri

STATUS: predlog

Hipókratovih, or. s Hipókratovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

ženski: EDNINA: im. Hipókratova, rod. Hipókratove, daj. Hipókratovi, tož. Hipókratovo, mest. pri

hipogríf -a m

Hipókratovi, or. s Hipókratovo; DVOJINA: im.

|bajeslovna žival, konj s ptičjo glavo in perutmi|:

Hipókratovi, rod. Hipókratovih, daj. Hipókratovima,

Harry se je v času šolanja na Bradavičarki naučil

tož. Hipókratovi, mest. pri Hipókratovih, or. s

ravnati s kentavri, zmaji, baziliski in hipogrifi

Hipókratovima; MNOŽINA: im. Hipókratove, rod.

{B} hipogrifov

Hipókratovih, daj. Hipókratovim, tož. Hipókratove,

{O} EDNINA: im. hipogríf, rod. hipogrífa, daj.

mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovimi

hipogrífu, tož. hipogrífa, mest. pri hipogrífu, or. s

srednji: EDNINA: im. Hipókratovo, rod.

hipogrífom; DVOJINA: im. hipogrífa, rod. hipogrífov,

Hipókratovega, daj. Hipókratovemu, tož.

daj. hipogrífoma, tož. hipogrífa, mest. pri hipogrífih, Hipókratovo, mest. pri Hipókratovem, or. s

or. s hipogrífoma; MNOŽINA: im. hipogrífi, rod.

Hipókratovim; DVOJINA: im. Hipókratovi, rod.

hipogrífov, daj. hipogrífom, tož. hipogrífe, mest. pri

Hipókratovih, daj. Hipókratovima, tož. Hipókratovi,

hipogrífih, or. s hipogrífi

mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Hipókratova, rod. Hipókratovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Hipókratovim, tož. Hipókratova, mest. pri

nadnaravnih, domišljijskih bitij

Hipókratovih, or. s Hipókratovimi



STATUS: predlog

Hipókrat -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

|priimek|; |grški antični zdravnik|: Za zdravnika

-ov/-ev ali -in v SBZ

Hipokrata s Kosa, utemeljitelja nove medicine, je



bil v središču zanimanja človek; Današnji zdravniki

Hipolít Novoméški -a -ega m; ime bitja, osebno ime prisežejo pred Hipokratom

|slovenski jezikoslovec|: slovar kapucina Hipolita

{B} Hipokratov

Novomeškega

{O} EDNINA: im. Hipókrat tudi Hipókrates, rod.

{O} EDNINA: im. Hipolít Novoméški, rod. Hipolíta

Hipókrata, daj. Hipókratu, tož. Hipókrata, mest. pri

Novoméškega, daj. Hipolítu Novoméškemu, tož.

Hipókratu, or. s Hipókratom; DVOJINA: im.

Hipolíta Novoméškega, mest. pri Hipolítu

Hipókrata, rod. Hipókratov, daj. Hipókratoma, tož.

Novoméškem, or. s Hipolítom Novoméškim

Hipókrata, mest. pri Hipókratih, or. s Hipókratoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Hipókrati, rod. Hipókratov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Hipókratom, tož. Hipókrate, mest. pri Hipókratih, or. s imenu

Hipókrati

S



TATUS: predlog

Hítler -ja m; ime bitja, osebno ime

337

|priimek|; |nemški nacistični politik|: vzpon Adolfa V stavbo je vstopil s hitlerjanskim pozdravom; mož

Hitlerja; V njegovi retoriki so se kazale podobnosti

s hitlerjanskimi brčicami; spopad med Sovjetsko

s Hitlerjem

zvezo in hitlerjansko Nemčijo

{B} Hitlerjev

(< Hítler)

{O} EDNINA: im. Hítler, rod. Hítlerja, daj. Hítlerju, tož.

{O} moški: EDNINA: im. hitlerjánski tudi hítlerjevski, Hítlerja, mest. pri Hítlerju, or. s Hítlerjem; DVOJINA: rod. hitlerjánskega tudi hítlerjevskega, daj.

im. Hítlerja, rod. Hítlerjev, daj. Hítlerjema, tož.

hitlerjánskemu tudi hítlerjevskemu, tož. hitlerjánski

Hítlerja, mest. pri Hítlerjih, or. s Hítlerjema;

(živostno hitlerjánskega tudi hítlerjevski (živostno

MNOŽINA: im. Hítlerji, rod. Hítlerjev, daj. Hítlerjem,

hítlerjevskega), mest. pri hitlerjánskem tudi pri

tož. Hítlerje, mest. pri Hítlerjih, or. s Hítlerji

hítlerjevskem, or. s hitlerjánskim tudi s hítlerjevskim; STATUS: predlog

DVOJINA: im. hitlerjánska tudi hítlerjevska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

hitlerjánskih tudi hítlerjevskih, daj. hitlerjánskima



tudi hítlerjevskima, tož. hitlerjánska tudi hítlerjevska, hitlerjánec -nca tudi hítlerjevec -vca m

mest. pri hitlerjánskih tudi pri hítlerjevskih, or. s

|privrženec Hitlerja|: Zmerjali so ga s hitlerjancem

hitlerjánskima tudi s hítlerjevskima; MNOŽINA: im.

(< Hítler)

hitlerjánski tudi hítlerjevski, rod. hitlerjánskih tudi

{B} hitlerjančev tudi hitlerjevčev

hítlerjevskih, daj. hitlerjánskim tudi hítlerjevskim,

{O} EDNINA: im. hitlerjánec tudi hítlerjevec, rod.

tož. hitlerjánske tudi hítlerjevske, mest. pri

hitlerjánca tudi hítlerjevca, daj. hitlerjáncu tudi

hitlerjánskih tudi pri hítlerjevskih, or. s hitlerjánskimi hítlerjevcu, tož. hitlerjánca tudi hítlerjevca, mest. pri tudi s hítlerjevskimi

hitlerjáncu tudi pri hítlerjevcu, or. s hitlerjáncem tudi ženski: EDNINA: im. hitlerjánska tudi hítlerjevska, s hítlerjevcem; DVOJINA: im. hitlerjánca tudi

rod. hitlerjánske tudi hítlerjevske, daj. hitlerjánski tudi hítlerjevca, rod. hitlerjáncev tudi hítlerjevcev, daj.

hítlerjevski, tož. hitlerjánsko tudi hítlerjevsko, mest.

hitlerjáncema tudi hítlerjevcema, tož. hitlerjánca tudi pri hitlerjánski tudi pri hítlerjevski, or. s hitlerjánsko hítlerjevca, mest. pri hitlerjáncih tudi pri hítlerjevcih, tudi s hítlerjevsko; DVOJINA: im. hitlerjánski tudi

or. s hitlerjáncema tudi s hítlerjevcema; MNOŽINA: im.

hítlerjevski, rod. hitlerjánskih tudi hítlerjevskih, daj.

hitlerjánci tudi hítlerjevci, rod. hitlerjáncev tudi

hitlerjánskima tudi hítlerjevskima, tož. hitlerjánski

hítlerjevcev, daj. hitlerjáncem tudi hítlerjevcem, tož.

tudi hítlerjevski, mest. pri hitlerjánskih tudi pri

hitlerjánce tudi hítlerjevce, mest. pri hitlerjáncih tudi hítlerjevskih, or. s hitlerjánskima tudi s

pri hítlerjevcih, or. s hitlerjánci tudi s hítlerjevci

hítlerjevskima; MNOŽINA: im. hitlerjánske tudi

STATUS: predlog

hítlerjevske, rod. hitlerjánskih tudi hítlerjevske, daj.

P

hitlerjánskim tudi hítlerjevskim, tož. hitlerjánske tudi RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

hítlerjevske,

samostalnik moškega spola

mest. pri hitlerjánskih tudi pri



hítlerjevskih, or. s hitlerjánskimi tudi s



hítlerjevskimi

hitlerjánka -e tudi hítlerjevka -e ž

srednji: EDNINA: im. hitlerjánsko tudi hítlerjevsko,

|privrženka Hitlerja|

rod. hitlerjánskega tudi hítlerjevskega, daj.

(< Hítler)

hitlerjánskemu tudi hítlerjevskemu, tož. hitlerjánsko

{B} hitlerjankin tudi hitlerjevkin

tudi hítlerjevsko, mest. pri hitlerjánskem tudi pri

{O} EDNINA: im. hitlerjánka tudi hítlerjevka, rod.

hítlerjevskem, or. s hitlerjánskim tudi s hítlerjevskim; hitlerjánke tudi hítlerjevke, daj. hitlerjánki tudi

DVOJINA: im. hitlerjánski tudi hítlerjevski, rod.

hítlerjevki, tož. hitlerjánko tudi hítlerjevko, mest. pri hitlerjánskih tudi hítlerjevskih, daj. hitlerjánskima

hitlerjánki tudi pri hítlerjevki, or. s hitlerjánko tudi s tudi hítlerjevskima, tož. hitlerjánski tudi hítlerjevski, hítlerjevko; DVOJINA: im. hitlerjánki tudi hítlerjevki, mest. pri hitlerjánskih tudi pri hítlerjevskih, or. s

rod. hitlerjánk tudi hítlerjevk, daj. hitlerjánkama tudi hitlerjánskima tudi s hítlerjevskima; MNOŽINA: im.

hítlerjevkama, tož. hitlerjánki tudi hítlerjevki, mest.

hitlerjánska tudi hítlerjevska, rod. hitlerjánskih tudi pri hitlerjánkah tudi pri hítlerjevkah, or. s

hítlerjevskih, daj. hitlerjánskim tudi hítlerjevskim,

hitlerjánkama tudi s hítlerjevkama; MNOŽINA: im.

tož. hitlerjánska tudi hítlerjevska, mest. pri

hitlerjánke tudi hítlerjevke, rod. hitlerjánk tudi

hitlerjánskih tudi pri hítlerjevskih, or. s hitlerjánskimi hítlerjevk, daj. hitlerjánkam tudi hítlerjevkam, tož.

tudi s hítlerjevskimi

hitlerjánke tudi hítlerjevke, mest. pri hitlerjánkah tudi STATUS: predlog

pri hítlerjevkah, or. s hitlerjánkami tudi s

hítlerjevkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

S



TATUS: predlog

Hítlerjev -a -o

P

prid.

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

padec Hitlerjevega režima

samostalnik ženskega spola

(< Hítler)



{O} moški: EDNINA: im. Hítlerjev, rod. Hítlerjevega, hitlerjánski -a -o tudi hítlerjevski -a -o prid.

daj. Hítlerjevemu, tož. Hítlerjev (živostno

338

Hítlerjevega), mest. pri Hítlerjevem, or. s tož. Hitomárovi, mest. pri Hitomárovih, or. s

Hítlerjevim; DVOJINA: im. Hítlerjeva, rod. Hítlerjevih, Hitomárovima; MNOŽINA: im. Hitomárove, rod.

daj. Hítlerjevima, tož. Hítlerjeva, mest. pri Hítlerjevih, Hitomárovih, daj. Hitomárovim, tož. Hitomárove,

or. s Hítlerjevima; MNOŽINA: im. Hítlerjevi, rod.

mest. pri Hitomárovih, or. s Hitomárovimi

Hítlerjevih, daj. Hítlerjevim, tož. Hítlerjeve, mest. pri srednji: EDNINA: im. Hitomárovo, rod.

Hítlerjevih, or. s Hítlerjevimi

Hitomárovega, daj. Hitomárovemu, tož. Hitomárovo,

ženski: EDNINA: im. Hítlerjeva, rod. Hítlerjeve, daj.

mest. pri Hitomárovem, or. s Hitomárovim; DVOJINA:

Hítlerjevi, tož. Hítlerjevo, mest. pri Hítlerjevi, or. s im. Hitomárovi, rod. Hitomárovih, daj.

Hítlerjevo; DVOJINA: im. Hítlerjevi, rod. Hítlerjevih,

Hitomárovima, tož. Hitomárovi, mest. pri

daj. Hítlerjevima, tož. Hítlerjevi, mest. pri Hítlerjevih, Hitomárovih, or. s Hitomárovima; MNOŽINA: im.

or. s Hítlerjevima; MNOŽINA: im. Hítlerjeve, rod.

Hitomárova, rod. Hitomárovih, daj. Hitomárovim, tož.

Hítlerjevih, daj. Hítlerjevim, tož. Hítlerjeve, mest. pri Hitomárova, mest. pri Hitomárovih, or. s

Hítlerjevih, or. s Hítlerjevimi

Hitomárovimi

srednji: EDNINA: im. Hítlerjevo, rod. Hítlerjevega, STATUS: predlog

daj. Hítlerjevemu, tož. Hítlerjevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Hítlerjevem, or. s Hítlerjevim; DVOJINA: im.



Hítlerjevi, rod. Hítlerjevih, daj. Hítlerjevima, tož.

hL -- tudi hl -- [hə̀lə̀ tudi hələ̀ in háèl tudi haèl] m; Hítlerjevi, mest. pri Hítlerjevih, or. s Hítlerjevima;

simbol

MNOŽINA: im. Hítlerjeva, rod. Hítlerjevih, daj.

|hektoliter|: 33 hL vina; |hektolitrski|: z vezajem 220-Hítlerjevim, tož. Hítlerjeva, mest. pri Hítlerjevih, or. s hL vodohram

Hítlerjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Hláček -čka m; ime bitja, osebno ime

hítlerjevec -vca m; obširneje glej pri hitlerjánec

|domišljijski lik|: v zvezi krojaček Hlaček Otroci so prisluhnili zgodbi o krojačku Hlačku

hítlerjevka -e ž; obširneje glej pri hitlerjánka

{B} Hlačkov



{O} EDNINA: im. Hláček, rod. Hláčka, daj. Hláčku, tož.

hítlerjevski -a -o prid.; obširneje glej pri hitlerjánski Hláčka, mest. pri Hláčku, or. s Hláčkom; DVOJINA:



im. Hláčka, rod. Hláčkov, daj. Hláčkoma, tož. Hláčka,

Hitomáro -a m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Hláčkih, or. s Hláčkoma; MNOŽINA: im.

|priimek|; |japonski pesnik|: Hitomaro je bil

Hláčki, rod. Hláčkov, daj. Hláčkom, tož. Hláčke, mest.

vsestransko nadarjen in najvplivnejši mož v

pri Hláčkih, or. s Hláčki

literaturi svojega časa; za rojstnim imenom s predimkom STATUS: predlog

Objavili so kratki pesmi Kakinomota no Hitomara

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

{B} Hitomarov

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Hitomáro, rod. Hitomára, daj.



Hitomáru, tož. Hitomára, mest. pri Hitomáru, or. s

Hláčkov -a -o prid.

Hitomárom

Hlačkovi čevlji

STATUS: predlog

(< Hláček)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

{O} moški: EDNINA: im. Hláčkov, rod. Hláčkovega, daj. Hláčkovemu, tož. Hláčkov (živostno Hláčkovega),

Hitomárov -a -o prid.

mest. pri Hláčkovem, or. s Hláčkovim; DVOJINA: im.

Hitomarova lirika

Hláčkova, rod. Hláčkovih, daj. Hláčkovima, tož.

(< Hitomáro)

Hláčkova, mest. pri Hláčkovih, or. s Hláčkovima;

{O} moški: EDNINA: im. Hitomárov, rod.

MNOŽINA: im. Hláčkovi, rod. Hláčkovih, daj.

Hitomárovega, daj. Hitomárovemu, tož. Hitomárov

Hláčkovim, tož. Hláčkove, mest. pri Hláčkovih, or. s

(živostno Hitomárovega), mest. pri Hitomárovem, or. s

Hláčkovimi

Hitomárovim; DVOJINA: im. Hitomárova, rod.

ženski: EDNINA: im. Hláčkova, rod. Hláčkove, daj.

Hitomárovih, daj. Hitomárovima, tož. Hitomárova,

Hláčkovi, tož. Hláčkovo, mest. pri Hláčkovi, or. s

mest. pri Hitomárovih, or. s Hitomárovima;

Hláčkovo; DVOJINA: im. Hláčkovi, rod. Hláčkovih,

MNOŽINA: im. Hitomárovi, rod. Hitomárovih, daj.

daj. Hláčkovima, tož. Hláčkovi, mest. pri Hláčkovih,

Hitomárovim, tož. Hitomárove, mest. pri

or. s Hláčkovima; MNOŽINA: im. Hláčkove, rod.

Hitomárovih, or. s Hitomárovimi

Hláčkovih, daj. Hláčkovim, tož. Hláčkove, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Hitomárova, rod. Hitomárove, Hláčkovih, or. s Hláčkovimi

daj. Hitomárovi, tož. Hitomárovo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Hláčkovo, rod. Hláčkovega, daj.

Hitomárovi, or. s Hitomárovo; DVOJINA: im.

Hláčkovemu, tož. Hláčkovo, mest. pri Hláčkovem, or.

Hitomárovi, rod. Hitomárovih, daj. Hitomárovima,

s Hláčkovim; DVOJINA: im. Hláčkovi, rod. Hláčkovih,

339

daj. Hláčkovima, tož. Hláčkovi, mest. pri Hláčkovih,

{O} EDNINA: im. hóbit, rod. hóbita, daj. hóbitu, tož.

or. s Hláčkovima; MNOŽINA: im. Hláčkova, rod.

hóbita, mest. pri hóbitu, or. s hóbitom; DVOJINA: im.

Hláčkovih, daj. Hláčkovim, tož. Hláčkova, mest. pri

hóbita, rod. hóbitov, daj. hóbitoma, tož. hóbita, mest.

Hláčkovih, or. s Hláčkovimi

pri hóbitih, or. s hóbitoma; MNOŽINA: im. hóbiti, rod.

STATUS: predlog

hóbitov, daj. hóbitom, tož. hóbite, mest. pri hóbitih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

s hóbiti



STATUS: predlog

Hlápič -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

|domišljijski lik|: v zvezi vajenec Hlapič Otroci so se nadnaravnih, domišljijskih bitij

seznanili z vajencem Hlapičem



{B} Hlapičev

hóbitka -e ž

{O} EDNINA: im. Hlápič, rod. Hlápiča, daj. Hlápiču,

|bajeslovno bitje|: Oboževalka filma je bila oblečena

tož. Hlápiča, mest. pri Hlápiču, or. s Hlápičem;

v hobitko

DVOJINA: im. Hlápiča, rod. Hlápičev, daj. Hlápičema,

(< hóbit)

tož. Hlápiča, mest. pri Hlápičih, or. s Hlápičema;

{B} hobitkin

MNOŽINA: im. Hlápiči, rod. Hlápičev, daj. Hlápičem,

{O} EDNINA: im. hóbitka, rod. hóbitke, daj. hóbitki,

tož. Hlápiče, mest. pri Hlápičih, or. s Hlápiči

tož. hóbitko, mest. pri hóbitki, or. s hóbitko; DVOJINA: STATUS: predlog

im. hóbitki, rod. hóbitk, daj. hóbitkama, tož. hóbitki, PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

mest. pri hóbitkah, or. s hóbitkama; MNOŽINA: im.



hóbitke, rod. hóbitk, daj. hóbitkam, tož. hóbitke, mest.

Hlápičev -a -o prid.

pri hóbitkah, or. s hóbitkami

Hlapičeve dogodivščine

STATUS: predlog

(< Hlápič)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

{O} moški: EDNINA: im. Hlápičev, rod. Hlápičevega, nadnaravnih, domišljijskih bitij

daj. Hlápičevemu, tož. Hlápičev (živostno



Hlápičevega), mest. pri Hlápičevem, or. s

Hočévar -ja m; ime bitja, osebno ime

Hlápičevim; DVOJINA: im. Hlápičeva, rod.

|priimek|: film Miha/Mihe Hočevarja; Zahtevali so

Hlápičevih, daj. Hlápičevima, tož. Hlápičeva, mest.

pogovor z generalom Hočevarjem

pri Hlápičevih, or. s Hlápičevima; MNOŽINA: im.

{B} Hočevarjev

Hlápičevi, rod. Hlápičevih, daj. Hlápičevim, tož.

{O} EDNINA: im. Hočévar, rod. Hočévarja, daj.

Hlápičeve, mest. pri Hlápičevih, or. s Hlápičevimi

Hočévarju, tož. Hočévarja, mest. pri Hočévarju, or. s

ženski: EDNINA: im. Hlápičeva, rod. Hlápičeve, daj.

Hočévarjem; DVOJINA: im. Hočévarja, rod.

Hlápičevi, tož. Hlápičevo, mest. pri Hlápičevi, or. s

Hočévarjev, daj. Hočévarjema, tož. Hočévarja, mest.

Hlápičevo; DVOJINA: im. Hlápičevi, rod. Hlápičevih,

pri Hočévarjih, or. s Hočévarjema; MNOŽINA: im.

daj. Hlápičevima, tož. Hlápičevi, mest. pri Hlápičevih, Hočévarji, rod. Hočévarjev, daj. Hočévarjem, tož.

or. s Hlápičevima; MNOŽINA: im. Hlápičeve, rod.

Hočévarje, mest. pri Hočévarjih, or. s Hočévarji

Hlápičevih, daj. Hlápičevim, tož. Hlápičeve, mest. pri

STATUS: predlog

Hlápičevih, or. s Hlápičevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

srednji: EDNINA: im. Hlápičevo, rod. Hlápičevega, daj. Hlápičevemu, tož. Hlápičevo, mest. pri

Hočévarjev -a -o prid.

Hlápičevem, or. s Hlápičevim; DVOJINA: im.

junaki Hočevarjevega filma

Hlápičevi, rod. Hlápičevih, daj. Hlápičevima, tož.

(< Hočévar)

Hlápičevi, mest. pri Hlápičevih, or. s Hlápičevima;

{O} moški: EDNINA: im. Hočévarjev, rod.

MNOŽINA: im. Hlápičeva, rod. Hlápičevih, daj.

Hočévarjevega, daj. Hočévarjevemu, tož. Hočévarjev

Hlápičevim, tož. Hlápičeva, mest. pri Hlápičevih, or. s (živostno Hočévarjevega), mest. pri Hočévarjevem, or.

Hlápičevimi

s Hočévarjevim; DVOJINA: im. Hočévarjeva, rod.

STATUS: predlog

Hočévarjevih, daj. Hočévarjevima, tož. Hočévarjeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevima;



MNOŽINA: im. Hočévarjevi, rod. Hočévarjevih, daj.

Ho -- [hə̀ó tudi həó in háó tudi haó] m; simbol

Hočévarjevim, tož. Hočévarjeve, mest. pri

|holmij|: Simbol za kemijski element holmij je Ho

Hočévarjevih, or. s Hočévarjevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Hočévarjeva, rod. Hočévarjeve, PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

daj. Hočévarjevi, tož. Hočévarjevo, mest. pri



Hočévarjevi, or. s Hočévarjevo; DVOJINA: im.

hóbit -a m

Hočévarjevi, rod. Hočévarjevih, daj. Hočévarjevima,

|bajeslovno bitje, mali človek|: Pred Tolkienom so

tož. Hočévarjevi, mest. pri Hočévarjevih, or. s

bili hobiti znani v britanski bajeslovni dediščini

Hočévarjevima; MNOŽINA: im. Hočévarjeve, rod.

{B} hobitov

340

Hočévarjevih, daj. Hočévarjevim, tož. Hočévarjeve,

|priimek|: Pogovor z Janezom Hoferjem lahko

mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevimi

poslušate prek spleta

srednji: EDNINA: im. Hočévarjevo, rod.

{B} Hoferjev

Hočévarjevega, daj. Hočévarjevemu, tož.

{O} EDNINA: im. Hófer, rod. Hóferja, daj. Hóferju, tož.

Hočévarjevo, mest. pri Hočévarjevem, or. s

Hóferja, mest. pri Hóferju, or. s Hóferjem; DVOJINA:

Hočévarjevim; DVOJINA: im. Hočévarjevi, rod.

im. Hóferja, rod. Hóferjev, daj. Hóferjema, tož.

Hočévarjevih, daj. Hočévarjevima, tož. Hočévarjevi,

Hóferja, mest. pri Hóferjih, or. s Hóferjema;

mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevima;

MNOŽINA: im. Hóferji, rod. Hóferjev, daj. Hóferjem,

MNOŽINA: im. Hočévarjeva, rod. Hočévarjevih, daj.

tož. Hóferje, mest. pri Hóferjih, or. s Hóferji

Hočévarjevim, tož. Hočévarjeva, mest. pri

STATUS: predlog

Hočévarjevih, or. s Hočévarjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Hófer2 -ja m; stvarno ime

Hodžić -a [hódžič] m; ime bitja, osebno ime

|trgovsko podjetje|: Kupuje pri Hoferju; krožišče

|priimek|: nastop atleta Hodžića; Igral je s

pred Hoferjem; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku

Hodžićem in Kovačem

V trgovini Hofer imajo danes dan popustov

{B} Hodžićev

{B} Hoferjev

{O} EDNINA: im. Hodžić, rod. Hodžića, daj. Hodžiću,

{O} EDNINA: im. Hófer, rod. Hóferja, daj. Hóferju, tož.

tož. Hodžića, mest. pri Hodžiću, or. s Hodžićem;

Hófer, mest. pri Hóferju, or. s Hóferjem; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Hodžića, rod. Hodžićev, daj.

Hóferja, rod. Hóferjev, daj. Hóferjema, tož. Hóferja,

Hodžićema, tož. Hodžića, mest. pri Hodžićih, or. s

mest. pri Hóferjih, or. s Hóferjema; MNOŽINA: im.

Hodžićema; MNOŽINA: im. Hodžići, rod. Hodžićev,

Hóferji, rod. Hóferjev, daj. Hóferjem, tož. Hóferje,

daj. Hodžićem, tož. Hodžiće, mest. pri Hodžićih, or. s

mest. pri Hóferjih, or. s Hóferji

Hodžići

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

zanimivosti; samostalnik moškega spola





Hodžićev -a -o [hódžičev-] prid.

holándec -dca m

razstava Hodžićevih slik

leteči holandec ||razred pri jadranju||: Kupili so (< Hodžić)

jadrnico za tekmovanje v letečem holandcu; kot

{O} moški: EDNINA: im. Hodžićev, rod.

prilastek, v imenovalniku regata v razredu leteči

Hodžićevega, daj. Hodžićevemu, tož. Hodžićev

holandec; prim. Holándec

(živostno Hodžićevega), mest. pri Hodžićevem, or. s

{B} holandčev

Hodžićevim; DVOJINA: im. Hodžićeva, rod.

{O} EDNINA: im. holándec, rod. holándca, daj.

Hodžićevih, daj. Hodžićevima, tož. Hodžićeva, mest.

holándcu, tož. holándca, mest. pri holándcu, or. s

pri Hodžićevih, or. s Hodžićevima; MNOŽINA: im.

holándcem; DVOJINA: im. holándca, rod. holándcev,

Hodžićevi, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevim, tož.

daj. holándcema, tož. holándca, mest. pri holándcih,

Hodžićeve, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevimi

or. s holándcema; MNOŽINA: im. holándci, rod.

ženski: EDNINA: im. Hodžićeva, rod. Hodžićeve, daj.

holándcev, daj. holándcem, tož. holándce, mest. pri

Hodžićevi, tož. Hodžićevo, mest. pri Hodžićevi, or. s

holándcih, or. s holándci

Hodžićevo; DVOJINA: im. Hodžićevi, rod.

STATUS: predlog

Hodžićevih, daj. Hodžićevima, tož. Hodžićevi, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik pri Hodžićevih, or. s Hodžićevima; MNOŽINA: im.

moškega spola

Hodžićeve, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevim, tož.



Hodžićeve, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevimi

Holándec -dca m; ime bitja, prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. Hodžićevo, rod. Hodžićevega, kip Holandca Adriana de Vriesa; Vztrajnim

daj. Hodžićevemu, tož. Hodžićevo, mest. pri

Holandcem je uspelo vzgojiti celo modre tulipane;

Hodžićevem, or. s Hodžićevim; DVOJINA: im.

prim. holándec

Hodžićevi, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevima, tož.

(< Holándija)

Hodžićevi, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevima;

{B} Holandčev

MNOŽINA: im. Hodžićeva, rod. Hodžićevih, daj.

{O} EDNINA: im. Holándec, rod. Holándca, daj.

Hodžićevim, tož. Hodžićeva, mest. pri Hodžićevih, or.

Holándcu, tož. Holándca, mest. pri Holándcu, or. s

s Hodžićevimi

Holándcem; DVOJINA: im. Holándca, rod. Holándcev,

STATUS: predlog

daj. Holándcema, tož. Holándca, mest. pri Holándcih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

or. s Holándcema; MNOŽINA: im. Holándci, rod.



Holándcev, daj. Holándcem, tož. Holándce, mest. pri

Hófer1 -ja m; ime bitja, osebno ime

Holándcih, or. s Holándci

341

STATUS: predlog

holándski, mest. pri holándskih, or. s holándskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. holándska, rod. holándskih, daj.

samostalnik moškega spola

holándskim, tož. holándska, mest. pri holándskih, or. s holándskimi

Holándija -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|staro ime države|: portret Viljema VI., grofa

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Holandije; Redovna veja karmeličank je nastala leta



1452 v Holandiji; Severna in Južna Holandija sta le

hóli -ija m

dve izmed dvanajstih nizozemskih provinc

|indijski praznik|: Značilnost holija je obmetavanje z

Kje? v Holandiji

barvami in oblivanje z obarvano vodo

Od kod? iz Holandije

{O} EDNINA: im. hóli, rod. hólija, daj. hóliju, tož. hóli, Kam? v Holandijo

mest. pri hóliju, or. s hólijem; DVOJINA: im. hólija, rod.

{B} Holandec, Holandka; Holandčev, Holandkin;

hólijev, daj. hólijema, tož. hólija, mest. pri hólijih, or. s holandski

hólijema; MNOŽINA: im. hóliji, rod. hólijev, daj.

{O} EDNINA: im. Holándija, rod. Holándije, daj.

hólijem, tož. hólije, mest. pri hólijih, or. s hóliji

Holándiji, tož. Holándijo, mest. pri Holándiji, or. s

STATUS: predlog

Holándijo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

STATUS: predlog

posebnih datumov, dnevov, mesecev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Holiday1 -a [hôlidej] m; ime bitja, osebno ime

Holándka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|priimek|: film o prevarantu Docu Holidayu

Obiskuje tečaj nizozemščine pod vodstvom mlade

{B} Holidayev

Holandke

{O} EDNINA: im. Holiday, rod. Holidaya, daj.

(< Holándija)

Holidayu, tož. Holidaya, mest. pri Holidayu, or. s

{B} Holandkin

Holidayem; DVOJINA: im. Holidaya, rod. Holidayev,

{O} EDNINA: im. Holándka, rod. Holándke, daj.

daj. Holidayema, tož. Holidaya, mest. pri Holidayih,

Holándki, tož. Holándko, mest. pri Holándki, or. s

or. s Holidayema; MNOŽINA: im. Holidayi, rod.

Holándko; DVOJINA: im. Holándki, rod. Holándk, daj.

Holidayev, daj. Holidayem, tož. Holidaye, mest. pri

Holándkama, tož. Holándki, mest. pri Holándkah, or.

Holidayih, or. s Holidayi

s Holándkama; MNOŽINA: im. Holándke, rod.

STATUS: predlog

Holándk, daj. Holándkam, tož. Holándke, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Holándkah, or. s Holándkami



STATUS: predlog

Holiday2 -- [hôlidej] ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|priimek| Billie Holiday ||umetniško ime Eleanore Fagan, ameriške pevke||: Mlado pevko pogosto

holándski -a -o prid.

primerjajo z Billie Holiday

tihožitje po vzoru holandskih mojstrov iz 17.

{O} EDNINA: im. Holiday, rod. Holiday, daj. Holiday,

stoletja; beluši v holandski omaki

tož. Holiday, mest. pri Holiday, or. s Holiday;

(< Holándija)

DVOJINA: im. Holiday, rod. Holiday, daj. Holiday, tož.

{O} moški: EDNINA: im. holándski, rod.

Holiday, mest. pri Holiday, or. s Holiday; MNOŽINA:

holándskega, daj. holándskemu, tož. holándski

im. Holiday, rod. Holiday, daj. Holiday, tož. Holiday,

(živostno holándskega), mest. pri holándskem, or. s

mest. pri Holiday, or. s Holiday

holándskim; DVOJINA: im. holándska, rod.

STATUS: predlog

holándskih, daj. holándskima, tož. holándska, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

pri holándskih, or. s holándskima; MNOŽINA: im.

psevdonimi

holándski, rod. holándskih, daj. holándskim, tož.



holándske, mest. pri holándskih, or. s holándskimi

Holidayev -a -o [hôlidejev-] prid.

ženski: EDNINA: im. holándska, rod. holándske, daj.

Holidayevo prijateljstvo z Wyattom Earpom

holándski, tož. holándsko, mest. pri holándski, or. s

(< Holiday1)

holándsko; DVOJINA: im. holándski, rod. holándskih,

{O} moški: EDNINA: im. Holidayev, rod.

daj. holándskima, tož. holándski, mest. pri holándskih, Holidayevega, daj. Holidayevemu, tož. Holidayev

or. s holándskima; MNOŽINA: im. holándske, rod.

(živostno Holidayevega), mest. pri Holidayevem, or. s

holándskih, daj. holándskim, tož. holándske, mest. pri

Holidayevim; DVOJINA: im. Holidayeva, rod.

holándskih, or. s holándskimi

Holidayevih, daj. Holidayevima, tož. Holidayeva,

srednji: EDNINA: im. holándsko, rod. holándskega, mest. pri Holidayevih, or. s Holidayevima; MNOŽINA:

daj. holándskemu, tož. holándsko, mest. pri

im. Holidayevi, rod. Holidayevih, daj. Holidayevim,

holándskem, or. s holándskim; DVOJINA: im.

tož. Holidayeve, mest. pri Holidayevih, or. s

holándski, rod. holándskih, daj. holándskima, tož.

Holidayevimi

342

ženski: EDNINA: im. Holidayeva, rod. Holidayeve, Homeinijevim, tož. Homeinijeva, mest. pri

daj. Holidayevi, tož. Holidayevo, mest. pri

Homeinijevih, or. s Homeinijevimi

Holidayevi, or. s Holidayevo; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Holidayevi, rod. Holidayevih, daj. Holidayevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Holidayevi, mest. pri Holidayevih, or. s



Holidayevima; MNOŽINA: im. Holidayeve, rod.

hon. okrajš.

Holidayevih, daj. Holidayevim, tož. Holidayeve, mest.

|honorarni|: hon. sodelavec

pri Holidayevih, or. s Holidayevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Holidayevo, rod. Holidayevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. Holidayevemu, tož. Holidayevo, mest. pri



Holidayevem, or. s Holidayevim; DVOJINA: im.

Hónda1 -e in Hónda -a m; ime bitja, osebno ime

Holidayevi, rod. Holidayevih, daj. Holidayevima, tož.

|priimek|; |japonski inženir|: Ustanovitelj Honde,

Holidayevi, mest. pri Holidayevih, or. s

Soichiro Honda, je bil strojni inženir, predan

Holidayevima; MNOŽINA: im. Holidayeva, rod.

avtomobilskemu in motociklističnemu dirkanju;

Holidayevih, daj. Holidayevim, tož. Holidayeva, mest.

podjetje Soichira Honde/Honda

pri Holidayevih, or. s Holidayevimi

{B} Hondov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Hónda, rod. Hónde in Hónda, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Hóndi in Hóndu, tož. Hóndo in Hónda, mest. pri



Hóndi in pri Hóndu, or. s Hóndo in s Hóndom;

Homeini -ja [homejíni] m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Hóndi in Hónda, rod. Hónd in Hóndov,

|vzdevek Ruholaha Musavija, iranskega šiitskega

daj. Hóndama in Hóndoma, tož. Hóndi in Hónda, mest.

verskega voditelja|: Največjo mošejo v Esfahanu so

pri Hóndah in pri Hóndih, or. s Hóndama in s

poimenovali po Homeiniju

Hóndoma; MNOŽINA: im. Hónde in Hóndi, rod. Hónd

{B} Homeinijev

in Hóndov, daj. Hóndam in Hóndom, tož. Hónde in

{O} EDNINA: im. Homeini, rod. Homeinija, daj.

Hónde, mest. pri Hóndah in pri Hóndih, or. s

Homeiniju, tož. Homeinija, mest. pri Homeiniju, or. s

Hóndami in s Hóndi

Homeinijem

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

samostalnik moškega spola





Homeinijev -a -o [homejínijev-] prid.

Hónda2 -e ž; stvarno ime

Homeinijeva islamska revolucija

|podjetje|: Pri Hondi so vedno znali presenetiti

(< Homeini)

kupce; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku V

{O} moški: EDNINA: im. Homeinijev, rod.

devetem krogu je voznik motorja Honda storil

Homeinijevega, daj. Homeinijevemu, tož.

napako, zapeljal na pesek in se na stezo vrnil ravno

Homeinijev (živostno Homeinijevega), mest. pri

na enajstem mestu

Homeinijevem, or. s Homeinijevim; DVOJINA: im.

{B} Hondin

Homeinijeva, rod. Homeinijevih, daj.

{O} EDNINA: im. Hónda, rod. Hónde, daj. Hóndi, tož.

Homeinijevima, tož. Homeinijeva, mest. pri

Hóndo, mest. pri Hóndi, or. s Hóndo; DVOJINA: im.

Homeinijevih, or. s Homeinijevima; MNOŽINA: im.

Hóndi, rod. Hónd, daj. Hóndama, tož. Hóndi, mest. pri

Homeinijevi, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevim,

Hóndah, or. s Hóndama; MNOŽINA: im. Hónde, rod.

tož. Homeinijeve, mest. pri Homeinijevih, or. s

Hónd, daj. Hóndam, tož. Hónde, mest. pri Hóndah, or.

Homeinijevimi

s Hóndami

ženski: EDNINA: im. Homeinijeva, rod. Homeinijeve, STATUS: predlog

daj. Homeinijevi, tož. Homeinijevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Homeinijevi, or. s Homeinijevo; DVOJINA: im.



Homeinijevi, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevima,

Hóndin -a -o prid.

tož. Homeinijevi, mest. pri Homeinijevih, or. s

Hondini avtomobili

Homeinijevima; MNOŽINA: im. Homeinijeve, rod.

(< Hónda2)

Homeinijevih, daj. Homeinijevim, tož. Homeinijeve,

{O} moški: EDNINA: im. Hóndin, rod. Hóndinega, daj.

mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevimi

Hóndinemu, tož. Hóndin (živostno Hóndinega), mest.

srednji: EDNINA: im. Homeinijevo, rod.

pri Hóndinem, or. s Hóndinim; DVOJINA: im.

Homeinijevega, daj. Homeinijevemu, tož.

Hóndina, rod. Hóndinih, daj. Hóndinima, tož.

Homeinijevo, mest. pri Homeinijevem, or. s

Hóndina, mest. pri Hóndinih, or. s Hóndinima;

Homeinijevim; DVOJINA: im. Homeinijevi, rod.

MNOŽINA: im. Hóndini, rod. Hóndinih, daj. Hóndinim,

Homeinijevih, daj. Homeinijevima, tož. Homeinijevi,

tož. Hóndine, mest. pri Hóndinih, or. s Hóndinimi

mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevima;

ženski: EDNINA: im. Hóndina, rod. Hóndine, daj.

MNOŽINA: im. Homeinijeva, rod. Homeinijevih, daj.

Hóndini, tož. Hóndino, mest. pri Hóndini, or. s

343

Hóndino; DVOJINA: im. Hóndini, rod. Hóndinih, daj.

Hondurašán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Hóndinima, tož. Hóndini, mest. pri Hóndinih, or. s

Po očetu je Salvadorčan, po materi pa Hondurašan

Hóndinima; MNOŽINA: im. Hóndine, rod. Hóndinih,

(< Hondúras)

daj. Hóndinim, tož. Hóndine, mest. pri Hóndinih, or. s

{B} Hondurašanov

Hóndinimi

{O} EDNINA: im. Hondurašán, rod. Hondurašána, daj.

srednji: EDNINA: im. Hóndino, rod. Hóndinega, daj.

Hondurašánu, tož. Hondurašána, mest. pri

Hóndinemu, tož. Hóndino, mest. pri Hóndinem, or. s

Hondurašánu, or. s Hondurašánom; DVOJINA: im.

Hóndinim; DVOJINA: im. Hóndini, rod. Hóndinih, daj.

Hondurašána, rod. Hondurašánov, daj.

Hóndinima, tož. Hóndini, mest. pri Hóndinih, or. s

Hondurašánoma, tož. Hondurašána, mest. pri

Hóndinima; MNOŽINA: im. Hóndina, rod. Hóndinih,

Hondurašánih, or. s Hondurašánoma; MNOŽINA: im.

daj. Hóndinim, tož. Hóndina, mest. pri Hóndinih, or. s

Hondurašáni, rod. Hondurašánov, daj.

Hóndinimi

Hondurašánom, tož. Hondurašáne, mest. pri

STATUS: predlog

Hondurašánih, or. s Hondurašáni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Hóndov -a -o prid.



Hondovo delo v mehanični delavnici

Hondurašánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

(< Hónda1)

Turiste so usmerjali Portoričani in Hondurašanka

{O} moški: EDNINA: im. Hóndov, rod. Hóndovega,

(< Hondúras)

daj. Hóndovemu, tož. Hóndov (živostno Hóndovega),

{B} Hondurašankin

mest. pri Hóndovem, or. s Hóndovim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Hondurašánka, rod. Hondurašánke,

Hóndova, rod. Hóndovih, daj. Hóndovima, tož.

daj. Hondurašánki, tož. Hondurašánko, mest. pri

Hóndova, mest. pri Hóndovih, or. s Hóndovima;

Hondurašánki, or. s Hondurašánko; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Hóndovi, rod. Hóndovih, daj.

Hondurašánki, rod. Hondurašánk, daj.

Hóndovim, tož. Hóndove, mest. pri Hóndovih, or. s

Hondurašánkama, tož. Hondurašánki, mest. pri

Hóndovimi

Hondurašánkah, or. s Hondurašánkama; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. Hóndova, rod. Hóndove, daj.

im. Hondurašánke, rod. Hondurašánk, daj.

Hóndovi, tož. Hóndovo, mest. pri Hóndovi, or. s

Hondurašánkam, tož. Hondurašánke, mest. pri

Hóndovo; DVOJINA: im. Hóndovi, rod. Hóndovih, daj.

Hondurašánkah, or. s Hondurašánkami

Hóndovima, tož. Hóndovi, mest. pri Hóndovih, or. s

STATUS: predlog

Hóndovima; MNOŽINA: im. Hóndove, rod. Hóndovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Hóndovim, tož. Hóndove, mest. pri Hóndovih, or.



s Hóndovimi

hondúraški -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. Hóndovo, rod. Hóndovega, daj.

Iz države so se začeli umikati prvi honduraški

Hóndovemu, tož. Hóndovo, mest. pri Hóndovem, or. s

vojaki; honduraške banane; honduraška lempira

Hóndovim; DVOJINA: im. Hóndovi, rod. Hóndovih,

||denarna enota||: tečaj honduraške lempire

daj. Hóndovima, tož. Hóndovi, mest. pri Hóndovih, or.

(< Hondúras)

s Hóndovima; MNOŽINA: im. Hóndova, rod.

{O} moški: EDNINA: im. hondúraški, rod.

Hóndovih, daj. Hóndovim, tož. Hóndova, mest. pri

hondúraškega, daj. hondúraškemu, tož. hondúraški

Hóndovih, or. s Hóndovimi

(živostno hondúraškega), mest. pri hondúraškem, or. s

STATUS: predlog

hondúraškim; DVOJINA: im. hondúraška, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

hondúraških, daj. hondúraškima, tož. hondúraška,



mest. pri hondúraških, or. s hondúraškima; MNOŽINA:

Hondúras -a m; zemljepisno ime

im. hondúraški, rod. hondúraških, daj. hondúraškim,

|dolgo ime Republika Honduras|; |država|:

tož. hondúraške, mest. pri hondúraških, or. s

reprezentanca Hondurasa; arheološko najdišče v

hondúraškimi

Hondurasu

ženski: EDNINA: im. hondúraška, rod. hondúraške, Kje? v Hondurasu

daj. hondúraški, tož. hondúraško, mest. pri

Od kod? iz Hondurasa

hondúraški, or. s hondúraško; DVOJINA: im.

Kam? v Honduras

hondúraški, rod. hondúraških, daj. hondúraškima, tož.

{B} Hondurašan, Hondurašanka; Hondurašanov,

hondúraški, mest. pri hondúraških, or. s

Hondurašankin; honduraški

hondúraškima; MNOŽINA: im. hondúraške, rod.

{O} EDNINA: im. Hondúras, rod. Hondúrasa, daj.

hondúraških, daj. hondúraškim, tož. hondúraške, mest.

Hondúrasu, tož. Hondúras, mest. pri Hondúrasu, or. s

pri hondúraških, or. s hondúraškimi

Hondúrasom

srednji: EDNINA: im. hondúraško, rod. hondúraškega, STATUS: predlog

daj. hondúraškemu, tož. hondúraško, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

hondúraškem, or. s hondúraškim; DVOJINA: im.



hondúraški, rod. hondúraških, daj. hondúraškima, tož.

344

hondúraški, mest. pri hondúraških, or. s s Hookovima; MNOŽINA: im. Hookova, rod.

hondúraškima; MNOŽINA: im. hondúraška, rod.

Hookovih, daj. Hookovim, tož. Hookova, mest. pri

hondúraških, daj. hondúraškim, tož. hondúraška, mest.

Hookovih, or. s Hookovimi

pri hondúraških, or. s hondúraškimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki





Hood -a [húd-] m; ime bitja, osebno ime

Hór -a m; ime bitja, religijsko ime

|priimek|: film režiserja Gavina Hooda; prim. Robin

|egipčanski bog|: Egipčanski bog Hor je sin Ozirisa

Hood

in Izide

{B} Hoodov

{B} Horov

{O} EDNINA: im. Hood, rod. Hooda, daj. Hoodu, tož.

{O} EDNINA: im. Hór tudi Hórus, rod. Hóra, daj. Hóru,

Hooda, mest. pri Hoodu, or. s Hoodom; DVOJINA: im.

tož. Hóra, mest. pri Hóru, or. s Hórom; DVOJINA: im.

Hooda, rod. Hoodov, daj. Hoodoma, tož. Hooda, mest.

Hóra, rod. Hórov, daj. Hóroma, tož. Hóra, mest. pri

pri Hoodih, or. s Hoodoma; MNOŽINA: im. Hoodi, rod.

Hórih, or. s Hóroma; MNOŽINA: im. Hóri, rod. Hórov,

Hoodov, daj. Hoodom, tož. Hoode, mest. pri Hoodih,

daj. Hórom, tož. Hóre, mest. pri Hórih, or. s Hóri

or. s Hoodi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Hórus -ra m; ime bitja, religijsko ime

Hooke -ka [húk] m; ime bitja, osebno ime

|egipčanski bog|; gl. Hór

|priimek|; |britanski fizik in zdravnik|: Odkritje prve STATUS: predlog

dvojne zvezde pripisujejo Robertu Hooku

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{B} Hookov



{O} EDNINA: im. Hooke, rod. Hooka, daj. Hooku, tož.

hPa -- [hə̀pə̀á tudi həpəá in hápéá tudi hapeá] m; Hooka, mest. pri Hooku, or. s Hookom; DVOJINA: im.

simbol

Hooka, rod. Hookov, daj. Hookoma, tož. Hooka, mest.

|hidropaskal|: Vrednost zračnega tlaka v hPa je

pri Hookih, or. s Hookoma; MNOŽINA: im. Hooki, rod.

reducirana na morski nivo

Hookov, daj. Hookom, tož. Hooke, mest. pri Hookih,

STATUS: predlog

or. s Hooki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

HR -- [hə̀rə̀ tudi hərə̀ in háêr tudi haêr] m; simbol samostalnik moškega spola

|mednarodna oznaka Hrvatska: Hrvaška|



STATUS: predlog

Hookov -a -o [húkov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Newton ni priznal Hookovih prispevkov k znanosti;



Hookov zakon ||fizikalni zakon||: Hookov zakon

.hr okrajš.

podaja raztezek ali skrček prožnega telesa

|Hrvaška|: kot spletna domena .hr je vrhnja domenska

(< Hooke)

končnica sosednje Hrvaške; v spletnih naslovih, stično

{O} moški: EDNINA: im. Hookov, rod. Hookovega,

www.hazu.hr

daj. Hookovemu, tož. Hookov (živostno Hookovega),

STATUS: predlog

mest. pri Hookovem, or. s Hookovim; DVOJINA: im.

P

Hookova,

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rod. Hookovih, daj. Hookovima, tož.

Hookova,



mest. pri Hookovih, or. s Hookovima;

Hríbar -ja m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Hookovi, rod. Hookovih, daj.

Hookovim,

|priimek|: Od župana Hribarja so zahtevali umik

tož. Hookove, mest. pri Hookovih, or. s

Hookovimi

Prešernove muze; intervju s Sašem Hribarjem

ženski:

{B} Hribarjev

EDNINA: im. Hookova, rod. Hookove, daj.

Hookovi,

{O} EDNINA: im. Hríbar, rod. Hríbarja, daj. Hríbarju,

tož. Hookovo, mest. pri Hookovi, or. s

Hookovo;

tož. Hríbarja, mest. pri Hríbarju, or. s Hríbarjem;

DVOJINA: im. Hookovi, rod. Hookovih, daj.

Hookovima,

DVOJINA: im. Hríbarja, rod. Hríbarjev, daj.

tož. Hookovi, mest. pri Hookovih, or. s

Hookovima;

Hríbarjema, tož. Hríbarja, mest. pri Hríbarjih, or. s

MNOŽINA: im. Hookove, rod. Hookovih,

Hríbarjema; MNOŽINA: im. Hríbarji, rod. Hríbarjev,

daj. Hookovim, tož. Hookove, mest. pri Hookovih, or.

s Hookovimi

daj. Hríbarjem, tož. Hríbarje, mest. pri Hríbarjih, or. s srednji:

Hríbarji

EDNINA: im. Hookovo, rod. Hookovega, daj.

Hookovemu,

S

tož. Hookovo, mest. pri Hookovem, or. s

TATUS: predlog

Hookovim; DVOJINA: im. Hookovi, rod. Hookovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. Hookovima, tož. Hookovi, mest. pri Hookovih, or.



345

Hríbarjev -a -o prid.

hrvaška obala; hrvaški sabor ||parlament||: prenos Že maja bo tekmoval s Hribarjevimi fanti

zasedanja hrvaškega sabora; hrvaška kuna ||denarna (< Hríbar)

enota||: Hrvaška kuna je na slovenskem

{O} moški: EDNINA: im. Hríbarjev, rod.

menjalniškem trgu najbolj iskano blago

Hríbarjevega, daj. Hríbarjevemu, tož. Hríbarjev

(< Hrváška)

(živostno Hríbarjevega), mest. pri Hríbarjevem, or. s

{O} moški: EDNINA: im. hrváški, rod. hrváškega, daj.

Hríbarjevim; DVOJINA: im. Hríbarjeva, rod.

hrváškemu, tož. hrváški (živostno hrváškega), mest. pri Hríbarjevih, daj. Hríbarjevima, tož. Hríbarjeva, mest.

hrváškem, or. s hrváškim; DVOJINA: im. hrváška, rod.

pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevima; MNOŽINA: im.

hrváških, daj. hrváškima, tož. hrváška, mest. pri

Hríbarjevi, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevim, tož.

hrváških, or. s hrváškima; MNOŽINA: im. hrváški, rod.

Hríbarjeve, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevimi

hrváških, daj. hrváškim, tož. hrváške, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Hríbarjeva, rod. Hríbarjeve, daj.

hrváških, or. s hrváškimi

Hríbarjevi, tož. Hríbarjevo, mest. pri Hríbarjevi, or. s ženski: EDNINA: im. hrváška, rod. hrváške, daj.

Hríbarjevo; DVOJINA: im. Hríbarjevi, rod.

hrváški, tož. hrváško, mest. pri hrváški, or. s hrváško; Hríbarjevih, daj. Hríbarjevima, tož. Hríbarjevi, mest.

DVOJINA: im. hrváški, rod. hrváških, daj. hrváškima,

pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevima; MNOŽINA: im.

tož. hrváški, mest. pri hrváških, or. s hrváškima;

Hríbarjeve, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevim, tož.

MNOŽINA: im. hrváške, rod. hrváških, daj. hrváškim,

Hríbarjeve, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevimi

tož. hrváške, mest. pri hrváških, or. s hrváškimi

srednji: EDNINA: im. Hríbarjevo, rod. Hríbarjevega, srednji: EDNINA: im. hrváško, rod. hrváškega, daj.

daj. Hríbarjevemu, tož. Hríbarjevo, mest. pri

hrváškemu, tož. hrváško, mest. pri hrváškem, or. s

Hríbarjevem, or. s Hríbarjevim; DVOJINA: im.

hrváškim; DVOJINA: im. hrváški, rod. hrváških, daj.

Hríbarjevi, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevima, tož.

hrváškima, tož. hrváški, mest. pri hrváških, or. s

Hríbarjevi, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevima;

hrváškima; MNOŽINA: im. hrváška, rod. hrváških, daj.

MNOŽINA: im. Hríbarjeva, rod. Hríbarjevih, daj.

hrváškim, tož. hrváška, mest. pri hrváških, or. s

Hríbarjevim, tož. Hríbarjeva, mest. pri Hríbarjevih, or.

hrváškimi

s Hríbarjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Hrváško -ega s; zemljepisno ime

HRK -- [hə̀rə̀kə̀ tudi hərəkə̀ in háêrká tudi haerká] m;

|drugo ime države|: Doma je s Hrvaškega iz

simbol

Hrvaške; Na Hrvaškem, v Slavoniji in Vojvodini so

|hrvaška kuna|: Cena tedenskega parkiranja na

imeli v 19. stoletju ogrsko zakonodajo; prim.

letališču je približno 470 HRK

Hrváška

STATUS: predlog

Kje? na Hrvaškem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Od kod? s Hrvaškega iz Hrvaške



Kam? na Hrvaško

hrv. okrajš.

{B} Hrvat, Hrvatica; Hrvatov, Hrvatičin; hrvaški

|hrvaščina|: Predavanje bo v hrv.; |hrvaški|: hrv.

{O} EDNINA: im. Hrváško, rod. Hrváškega, daj.

film; |hrvaško|: Pišem in govorim hrv.

Hrváškemu, tož. Hrváško, mest. pri Hrváškem, or. s

STATUS: predlog

Hrváškim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Hrváška -e ž; zemljepisno ime



|dolgo ime Republika Hrvaška|; |država|: Domov smo

Hrvát -áta m; ime bitja, prebivalsko ime

prinesli spominke iz/s Hrvaške; Na počitnice grem

Opatija je za Hrvate stara dama hrvaškega turizma;

v Hrvaško na Hrvaško; Izkopavanja v Hrvaški so

Gre za velik uspeh Hrvatov na svetovnem

razkrila fosilne ostanke neandertalcev na Hrvaškem; nogometnem prvenstvu

prim. Hrváško

(< Hrváška)

Kje? v Hrvaški na Hrvaškem

{B} Hrvatov

Od kod? iz Hrvaške in s Hrvaške

{O} EDNINA: im. Hrvát, rod. Hrváta, daj. Hrvátu, tož.

Kam? v Hrvaško na Hrvaško

Hrváta, mest. pri Hrvátu, or. s Hrvátom; DVOJINA: im.

{B} Hrvat, Hrvatica; Hrvatov, Hrvatičin; hrvaški

Hrváta, rod. Hrvátov, daj. Hrvátoma, tož. Hrváta, mest.

{O} EDNINA: im. Hrváška, rod. Hrváške, daj. Hrváški,

pri Hrvátih, or. s Hrvátoma; MNOŽINA: im. Hrváti,

tož. Hrváško, mest. pri Hrváški, or. s Hrváško

rod. Hrvátov, daj. Hrvátom, tož. Hrváte, mest. pri

STATUS: predlog

Hrvátih, or. s Hrváti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

hrváški -a -o prid.



346

Hrvatíca -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Tednik jo je uvrstil med pet najpomembnejših

Hubblov -a -o [háblov-] prid.

Hrvatic vseh časov; Poročen je s Hrvatico

Hubblovo astronomsko delo se lahko primerja s

(< Hrváška)

Herschlovim in Galilejevim; Hubblov zakon

{B} Hrvatičin

||fizikalni zakon||: S pomočjo Hubblovega zakona so

{O} EDNINA: im. Hrvatíca, rod. Hrvatíce, daj.

astronomi lahko izračunali oddaljenost galaksije

Hrvatíci, tož. Hrvatíco, mest. pri Hrvatíci, or. s

(< Hubble)

Hrvatíco; DVOJINA: im. Hrvatíci, rod. Hrvatíc, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Hubblov, rod. Hubblovega, Hrvatícama, tož. Hrvatíci, mest. pri Hrvatícah, or. s

daj. Hubblovemu, tož. Hubblov (živostno

Hrvatícama; MNOŽINA: im. Hrvatíce, rod. Hrvatíc, daj.

Hubblovega), mest. pri Hubblovem, or. s Hubblovim;

Hrvatícam, tož. Hrvatíce, mest. pri Hrvatícah, or. s

DVOJINA: im. Hubblova, rod. Hubblovih, daj.

Hrvatícami

Hubblovima, tož. Hubblova, mest. pri Hubblovih, or.

STATUS: predlog

s Hubblovima; MNOŽINA: im. Hubblovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Hubblovih, daj. Hubblovim, tož. Hubblove, mest. pri



Hubblovih, or. s Hubblovimi

Hs -- [hə̀sə̀ tudi həsə̀ in háès tudi haès] m; simbol ženski: EDNINA: im. Hubblova, rod. Hubblove, daj.

|hasij|: Simbol za kemijski element hasij je DHs

Hubblovi, tož. Hubblovo, mest. pri Hubblovi, or. s

STATUS: predlog

Hubblovo; DVOJINA: im. Hubblovi, rod. Hubblovih,

P

daj. Hubblovima, tož. Hubblovi, mest. pri Hubblovih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



or. s Hubblovima; MNOŽINA: im. Hubblove, rod.

h. št.

Hubblovih, daj. Hubblovim, tož. Hubblove, mest. pri

okrajš.

|hišna številka|: Dostava: h. št. od 71 do 93

Hubblovih, or. s Hubblovimi

srednji:

S

EDNINA: im. Hubblovo, rod. Hubblovega,

TATUS: predlog

daj. Hubblovemu, tož. Hubblovo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Hubblovem, or. s Hubblovim; DVOJINA: im.



Hubblovi, rod. Hubblovih, daj. Hubblovima, tož.

.html okrajš.

Hubblovi, mest. pri Hubblovih, or. s Hubblovima;

kot datotečna končnica Pošlji mi datoteko v formatu

MNOŽINA: im. Hubblova, rod. Hubblovih, daj.

.html; v imenih datotek, stično statistika.html

Hubblovim, tož. Hubblova, mest. pri Hubblovih, or. s

STATUS: predlog

Hubblovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na HU -- [hə̀ú tudi həú in háú tudi haú] m; simbol

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

|mednarodna oznaka Hungary: Madžarska|



STATUS: predlog

hudíč -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|nadnaravno bitje|: upreti se skušnjavam hudiča;



Rman so v srednjem veku povezovali s hudičem

.hu okrajš.

{B} hudičev

|Madžarska|: kot spletna domena Za registracijo

{O} EDNINA: im. hudíč, rod. hudíča, daj. hudíču, tož.

domene .hu izpolnjuje vse pogoje; v spletnih naslovih,

hudíča, mest. pri hudíču, or. s hudíčem; DVOJINA: im.

stično www.posta.hu

hudíča, rod. hudíčev, daj. hudíčema, tož. hudíča, mest.

STATUS: predlog

pri hudíčih, or. s hudíčema; MNOŽINA: im. hudíči, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

hudíčev, daj. hudíčem, tož. hudíče, mest. pri hudíčih,



or. s hudíči

Hubble -la [hábəl] m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |ameriški astronom, pravnik in častnik|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Pomembno odkritje Edwina Powella Hubbla je

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

povezano z oddaljenostjo in hitrostjo galaksij

moškega spola

{B} Hubblov



{O} EDNINA: im. Hubble, rod. Hubbla, daj. Hubblu,

Hudíč -a m; ime bitja, religijsko ime

tož. Hubbla, mest. pri Hubblu, or. s Hubblom;

|nadnaravno bitje, ki pooseblja zlo|: Bog in Hudič;

DVOJINA: im. Hubbla, rod. Hubblov, daj. Hubbloma,

Postavil se je med Hudiča in Boga

tož. Hubbla, mest. pri Hubblih, or. s Hubbloma;

{B} Hudičev

MNOŽINA: im. Hubbli, rod. Hubblov, daj. Hubblom,

{O} EDNINA: im. Hudíč, rod. Hudíča, daj. Hudíču, tož.

tož. Hubble, mest. pri Hubblih, or. s Hubbli

Hudíča, mest. pri Hudíču, or. s Hudíčem; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Hudíča, rod. Hudíčev, daj. Hudíčema, tož. Hudíča,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

mest. pri Hudíčih, or. s Hudíčema; MNOŽINA: im.

samostalnik moškega spola

347

Hudíči, rod. Hudíčev, daj. Hudíčem, tož. Hudíče, mest.

Hudíčevih, daj. Hudíčevim, tož. Hudíčeve, mest. pri

pri Hudíčih, or. s Hudíči

Hudíčevih, or. s Hudíčevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

moškega spola





Hudobín Potepín -a -a m; ime bitja, osebno ime

hudíčev -a -o prid.

|domišljijski lik|: Pravljica Frana Saleškega

hudičeva dela

Finžgarja govori o hudičku Hudobinu Potepinu, ki

(< hudíč)

mora Luciferju prinesti človeške duše

{O} moški: EDNINA: im. hudíčev, rod. hudíčevega,

{O} EDNINA: im. Hudobín Potepín, rod. Hudobína

daj. hudíčevemu, tož. hudíčev (živostno hudíčevega),

Potepína, daj. Hudobínu Potepínu, tož. Hudobína

mest. pri hudíčevem, or. s hudíčevim; DVOJINA: im.

Potepína, mest. pri Hudobínu Potepínu, or. s

hudíčeva, rod. hudíčevih, daj. hudíčevima, tož.

Hudobínom Potepínom; DVOJINA: im. Hudobína

hudíčeva, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevima;

Potepína, rod. Hudobínov Potepínov, daj.

MNOŽINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj.

Hudobínoma Potepínoma, tož. Hudobína Potepína,

hudíčevim, tož. hudíčeve, mest. pri hudíčevih, or. s

mest. pri Hudobínih Potepínih, or. s Hudobínoma

hudíčevimi

Potepínoma; MNOŽINA: im. Hudobíni Potepíni, rod.

ženski: EDNINA: im. hudíčeva, rod. hudíčeve, daj.

Hudobínov Potepínov, daj. Hudobínom Potepínom,

hudíčevi, tož. hudíčevo, mest. pri hudíčevi, or. s

tož. Hudobíne Potepíne, mest. pri Hudobínih

hudíčevo; DVOJINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj.

Potepínih, or. s Hudobíni Potepíni

hudíčevima, tož. hudíčevi, mest. pri hudíčevih, or. s

STATUS: predlog

hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčeve, rod. hudíčevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

daj. hudíčevim, tož. hudíčeve, mest. pri hudíčevih, or.



s hudíčevimi

HUF -- [hə̀úfə̀ tudi həufə̀ in háúèf tudi hauèf] m; srednji: EDNINA: im. hudíčevo, rod. hudíčevega, daj.

simbol

hudíčevemu, tož. hudíčevo, mest. pri hudíčevem, or. s

|madžarski forint|: Za vožnjo brez vinjete plačaš od

hudíčevim; DVOJINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih,





14.875 HUF dalje


daj. hudíčevima, tož. hudíčevi, mest. pri hudíčevih, or.

STATUS: predlog

s hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

hudíčevih, daj. hudíčevim, tož. hudíčeva, mest. pri



hudíčevih, or. s hudíčevimi

Húmar -ja m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: vzpon Tomaža Humarja; večer z gostom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Iztokom Humarjem



{B} Humarjev

Hudíčev -a -e prid.

{O} EDNINA: im. Húmar, rod. Húmarja, daj. Húmarju,

Hudičevo kraljestvo

tož. Húmarja, mest. pri Húmarju, or. s Húmarjem;

(< Hudíč)

DVOJINA: im. Húmarja, rod. Húmarjev, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Hudíčev, rod. Hudíčevega, Húmarjema, tož. Húmarja, mest. pri Húmarjih, or. s

daj. Hudíčevemu, tož. Hudíčev (živostno Hudíčevega),

Húmarjema; MNOŽINA: im. Húmarji, rod. Húmarjev,

mest. pri Hudíčevem, or. s Hudíčevim; DVOJINA: im.

daj. Húmarjem, tož. Húmarje, mest. pri Húmarjih, or. s

Hudíčeva, rod. Hudíčevih, daj. Hudíčevima, tož.

Húmarji

Hudíčeva, mest. pri Hudíčevih, or. s Hudíčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Hudíčeva, rod. Hudíčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Hudíčevim, tož. Hudíčeve, mest. pri Hudíčevih, or. s



Hudíčevimi

Húmarjev -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Hudíčeva, rod. Hudíčeve, daj.

O znamenitem Humarjevem vzponu na Daulagiri so

Hudíčevi, tož. Hudíčevo, mest. pri Hudíčevi, or. s

pisali vsi mediji

Hudíčevo; DVOJINA: im. Hudíčevi, rod. Hudíčevih,

(< Húmar)

daj. Hudíčevima, tož. Hudíčevi, mest. pri Hudíčevih,

{O} moški: EDNINA: im. Húmarjev, rod.

or. s Hudíčevima; MNOŽINA: im. Hudíčeve, rod.

Húmarjevega, daj. Húmarjevemu, tož. Húmarjev

Hudíčevih, daj. Hudíčevim, tož. Hudíčeve, mest. pri

(živostno Húmarjevega), mest. pri Húmarjevem, or. s

Hudíčevih, or. s Hudíčevimi

Húmarjevim; DVOJINA: im. Húmarjeva, rod.

srednji: EDNINA: im. Hudíčeve, rod. Hudíčevega, daj.

Húmarjevih, daj. Húmarjevima, tož. Húmarjeva, mest.

Hudíčevemu, tož. Hudíčeve, mest. pri Hudíčevem, or.

pri Húmarjevih, or. s Húmarjevima; MNOŽINA: im.

s Hudíčevim; DVOJINA: im. Hudíčevi, rod. Hudíčevih,

Húmarjevi, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevim, tož.

daj. Hudíčevima, tož. Hudíčevi, mest. pri Hudíčevih,

Húmarjeve, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevimi

or. s Hudíčevima; MNOŽINA: im. Hudíčevi, rod.

ženski: EDNINA: im. Húmarjeva, rod. Húmarjeve, daj.

Húmarjevi, tož. Húmarjevo, mest. pri Húmarjevi, or. s

348

Húmarjevo; DVOJINA: im. Húmarjevi, rod.

Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im.

Húmarjevih, daj. Húmarjevima, tož. Húmarjevi, mest.

Humboldtove, rod. Humboldtovih, daj.

pri Húmarjevih, or. s Húmarjevima; MNOŽINA: im.

Humboldtovim, tož. Humboldtove, mest. pri

Húmarjeve, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevim, tož.

Humboldtovih, or. s Humboldtovimi

Húmarjeve, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevimi

srednji: EDNINA: im. Humboldtovo, rod.

srednji: EDNINA: im. Húmarjevo, rod. Húmarjevega, Humboldtovega, daj. Humboldtovemu, tož.

daj. Húmarjevemu, tož. Húmarjevo, mest. pri

Humboldtovo, mest. pri Humboldtovem, or. s

Húmarjevem, or. s Húmarjevim; DVOJINA: im.

Humboldtovim; DVOJINA: im. Humboldtovi, rod.

Húmarjevi, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevima, tož.

Humboldtovih, daj. Humboldtovima, tož.

Húmarjevi, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevima;

Humboldtovi, mest. pri Humboldtovih, or. s

MNOŽINA: im. Húmarjeva, rod. Húmarjevih, daj.

Humboldtovima; MNOŽINA: im. Humboldtova, rod.

Húmarjevim, tož. Húmarjeva, mest. pri Húmarjevih,

Humboldtovih, daj. Humboldtovim, tož.

or. s Húmarjevimi

Humboldtova, mest. pri Humboldtovih, or. s

STATUS: predlog

Humboldtovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Humboldt -a [húmbolt] m; ime bitja, osebno ime

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

|priimek|; |nemška brata znanstvenika|: V umetnosti



se po Humboldtu združuje predmet z umetniško

Hurón -a m; ime bitja, prebivalsko ime

domišljijo; za rojstnim imenom s predimkom nagrada

|pripadnik severnoameriškega indijanskega

Alexandra von Humboldta za raziskovalno delo;

plemena|: Pleme Huronov naj bi živelo v rodovitni

Med uglednimi Kopitarjevimi dopisovalci je bil tudi

pokrajini okoli Velikih jezer blizu današnje meje

Wilhelm von Humboldt

med Kanado in ZDA

{B} Humboldtov

{B} Huronov

{O} EDNINA: im. Humboldt, rod. Humboldta, daj.

{O} EDNINA: im. Hurón, rod. Huróna, daj. Hurónu, tož.

Humboldtu, tož. Humboldta, mest. pri Humboldtu, or.

Huróna, mest. pri Hurónu, or. s Hurónom; DVOJINA:

s Humboldtom; DVOJINA: im. Humboldta, rod.

im. Huróna, rod. Hurónov, daj. Hurónoma, tož.

Humboldtov, daj. Humboldtoma, tož. Humboldta,

Huróna, mest. pri Hurónih, or. s Hurónoma;

mest. pri Humboldtih, or. s Humboldtoma; MNOŽINA:

MNOŽINA: im. Huróni, rod. Hurónov, daj. Hurónom,

im. Humboldti, rod. Humboldtov, daj. Humboldtom,

tož. Huróne, mest. pri Hurónih, or. s Huróni

tož. Humboldte, mest. pri Humboldtih, or. s

STATUS: predlog

Humboldti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

hurónski -a -o prid.



Legenda huronskih Indijancev pripoveduje, da je v

Humboldtov -a -o [húmboltov-] prid.

davnini Veliki duh poslal žensko, ki naj bi rešila

vpliv Humboldtovega individualnega

človeštvo

subjektivizma; Humboldtov/humboldtov pingvin

(< Hurón)

||žival||: V Peruju danes živi kakih 4000

{O} moški: EDNINA: im. hurónski, rod. hurónskega, Humboldtovih/humboldtovih pingvinov;

daj. hurónskemu, tož. hurónski (živostno hurónskega),

Humboldtov tok ||morski tok||: Ob zahodni

mest. pri hurónskem, or. s hurónskim; DVOJINA: im.

južnoameriški obali teče hladni Humboldtov tok

hurónska, rod. hurónskih, daj. hurónskima, tož.

(< Humboldt)

hurónska, mest. pri hurónskih, or. s hurónskima;

{O} moški: EDNINA: im. Humboldtov, rod.

MNOŽINA: im. hurónski, rod. hurónskih, daj.

Humboldtovega, daj. Humboldtovemu, tož.

hurónskim, tož. hurónske, mest. pri hurónskih, or. s

Humboldtov (živostno Humboldtovega), mest. pri

hurónskimi

Humboldtovem, or. s Humboldtovim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. hurónska, rod. hurónske, daj.

Humboldtova, rod. Humboldtovih, daj.

hurónski, tož. hurónsko, mest. pri hurónski, or. s

Humboldtovima, tož. Humboldtova, mest. pri

hurónsko; DVOJINA: im. hurónski, rod. hurónskih, daj.

Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im.

hurónskima, tož. hurónski, mest. pri hurónskih, or. s

Humboldtovi, rod. Humboldtovih, daj.

hurónskima; MNOŽINA: im. hurónske, rod. hurónskih,

Humboldtovim, tož. Humboldtove, mest. pri

daj. hurónskim, tož. hurónske, mest. pri hurónskih, or.

Humboldtovih, or. s Humboldtovimi

s hurónskimi

ženski: EDNINA: im. Humboldtova, rod.

srednji: EDNINA: im. hurónsko, rod. hurónskega, daj.

Humboldtove, daj. Humboldtovi, tož. Humboldtovo,

hurónskemu, tož. hurónsko, mest. pri hurónskem, or. s

mest. pri Humboldtovi, or. s Humboldtovo; DVOJINA:

hurónskim; DVOJINA: im. hurónski, rod. hurónskih,

im. Humboldtovi, rod. Humboldtovih, daj.

daj. hurónskima, tož. hurónski, mest. pri hurónskih, or.

Humboldtovima, tož. Humboldtovi, mest. pri

s hurónskima; MNOŽINA: im. hurónska, rod.

349

hurónskih, daj. hurónskim, tož. hurónska, mest. pri hutújskima, tož. hutújski, mest. pri hutújskih, or. s

hurónskih, or. s hurónskimi

hutújskima; MNOŽINA: im. hutújske, rod. hutújskih,

STATUS: predlog

daj. hutújskim, tož. hutújske, mest. pri hutújskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

hutújskimi



srednji: EDNINA: im. hutújsko, rod. hutújskega, daj.

Hutú -- m; ime bitja, prebivalsko ime

hutújskemu, tož. hutújsko, mest. pri hutújskem, or. s

|etnična skupina iz Ruande, Burundija in Ugande|:

hutújskim; DVOJINA: im. hutújski, rod. hutújskih, daj.

kot prilastek, v imenovalniku konflikt med ljudstvi Hutu hutújskima, tož. hutújski, mest. pri hutújskih, or. s

in Tutsi

hutújskima; MNOŽINA: im. hutújska, rod. hutújskih,

{B} Hutujec, Hutujka; Hutujčev, Hutujkin; hutujski

daj. hutújskim, tož. hutújska, mest. pri hutújskih, or. s

{O} EDNINA: im. Hutú, rod. Hutú, daj. Hutú, tož. Hutú,

hutújskimi

mest. pri Hutú, or. s Hutú

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Hz -- [hə̀zə̀ tudi həzə̀ in házé tudi hazé] m; simbol Hutújec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

|herc/hertz|: napetost s frekvenco 400 Hz

|pripadnik etnične skupine v Burundiju|: Večina

STATUS: predlog

prebivalcev v državi je Hutujcev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Hutú)



{B} Hutujčev

í í-ja tudi í -- m

{O} EDNINA: im. Hutújec, rod. Hutújca, daj. Hutújcu,

|ime črke ali glasu|: mali i; Ime Damjan zapiši brez

tož. Hutújca, mest. pri Hutújcu, or. s Hutújcem;

i-ja; V beloruščini so vsi soglasniki pred i-jem

DVOJINA: im. Hutújca, rod. Hutújcev, daj. Hutújcema,

mehki; navadno nesklonljivo pika na i; kot prilastek, v tož. Hutújca, mest. pri Hutújcih, or. s Hutújcema;

imenovalniku samoglasnik i; ob številki procesor i5;

MNOŽINA: im. Hutújci, rod. Hutújcev, daj. Hutújcem,

model i8

tož. Hutújce, mest. pri Hutújcih, or. s Hutújci

{O} EDNINA: im. í tudi í, rod. í-ja tudi í, daj. í-ju tudi í, STATUS: predlog

tož. í tudi í, mest. pri í-ju tudi pri í, or. z í-jem tudi z í; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

DVOJINA: im. í-ja tudi í, rod. í-jev tudi í, daj. í-jema tudi samostalnik moškega spola

í, tož. í-ja tudi í, mest. pri í-jih tudi pri í, or. z í-jema tudi z í; MNOŽINA: im. í-ji tudi í, rod. í-jev tudi í, daj. í-

Hutújka -e

jem

ž; ime bitja, prebivalsko ime

tudi í, tož. í-je tudi í, mest. pri í-jih tudi pri í, or. z í-

|pripadnica etnične skupine v Burundiju|: Po rodu je

ji tudi z í

Hutujka

STATUS: predlog

(< Hutú)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

{B} Hutujkin



{O} EDNINA: im. Hutújka, rod. Hutújke, daj. Hutújki,

Í1 Í-ja tudi Í -- m

tož. Hutújko, mest. pri Hutújki, or. s Hutújko;

|ime črke|: veliki I; Njegovo ime ima pet črk in se

DVOJINA: im. Hutújki, rod. Hutújk, daj. Hutújkama,

začenja z I-jem; navadno nesklonljivo Ali je pregledal

tož. Hutújki, mest. pri Hutújkah, or. s Hutújkama;

vpise od I do J?; kot prilastek, v imenovalniku črka I; ob MNOŽINA: im. Hutújke, rod. Hutújk, daj. Hutújkam,

številki linijski tok I2

tož. Hutújke, mest. pri Hutújkah, or. s Hutújkami

{O} EDNINA: im. Í tudi Í, rod. Í-ja tudi Í, daj. Í-ju tudi Í, STATUS: predlog

tož. Í tudi Í, mest. pri Í-ju tudi pri Í, or. z Í-jem tudi z Í; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

DVOJINA: im. Í-ja tudi Í, rod. Í-jev tudi Í, daj. Í-jema tudi samostalnik ženskega spola

Í, tož. Í-ja tudi Í, mest. pri Í-jih tudi pri Í, or. z Í-jema tudi z Í; MNOŽINA: im. Í-ji tudi Í, rod. Í-jev tudi Í, daj. Í-

hutújski -a -o

jem tudi Í, tož. Í-je tudi Í, mest. pri Í-jih tudi pri Í, or. z prid.

Í-ji

Deček na sliki je hutujskega rodu

tudi z Í

(< Hutú)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. hutújski, rod. hutújskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

daj. hutújskemu, tož. hutújski (živostno hutújskega),



mest. pri hutújskem, or. s hutújskim; DVOJINA: im.

Í2 -- m; simbol

hutújska, rod. hutújskih, daj. hutújskima, tož.

|električni tok| |svetilnost|

hutújska, mest. pri hutújskih, or. s hutújskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. hutújski, rod. hutújskih, daj. hutújskim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tož. hutújske, mest. pri hutújskih, or. s hutújskimi



ženski: EDNINA: im. hutújska, rod. hutújske, daj.

Í3 -- m; simbol

hutújski, tož. hutújsko, mest. pri hutújski, or. s

|rimska števka|: Vrednost rimske števke I je 1

hutújsko; DVOJINA: im. hutújski, rod. hutújskih, daj.

350

STATUS: predlog

pri Ígnacih, or. z Ígnacema; MNOŽINA: im. Ígnaci, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Ígnacev, daj. Ígnacem, tož. Ígnace, mest. pri Ígnacih,



or. z Ígnaci

ibid. okrajš.

STATUS: predlog

|lat. ibidem: prav tam|: pri navajanju Destruktivno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

voljo Badiou poimenuje nihilizem (ibid.: 27)

moška); samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ignácij Antiohíjski -a -ega m; ime bitja, osebno ime



|svetnik|: 17. oktobra je praznik škofa in mučenca

ide. okrajš.

Ignacija Antiohijskega

|indoevropski|: ide. jeziki; |indoevropsko|

{O} EDNINA: im. Ignácij Antiohíjski, rod. Ignácija

STATUS: predlog

Antiohíjskega, daj. Ignáciju Antiohíjskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ignácija Antiohíjskega, mest. pri Ignáciju



Antiohíjskem, or. z Ignácijem Antiohíjskim

idr. okrajš.

STATUS: predlog

|in drugi|: pri navajanju Življenjepis povzemam po

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Slovenskem biografskem leksikonu (Munda idr.

imenu

2012); |in drugo|: pri navajanju Nekatere užitne



rastline so lahko strupene zaradi naravnih

Ignácij Lojólski -a -ega m; ime bitja, osebno ime pesticidov, npr. ananas, banane, brokoli, cvetača

|lat. Ignatius Loyola: svetnik|: duhovne vaje po

idr.

Ignaciju Lojolskem; Faber je skupaj z Ignacijem

STATUS: predlog

Lojolskim ustanovil Družbo Jezusovo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Ignácij Lojólski, rod. Ignácija



Lojólskega, daj. Ignáciju Lojólskemu, tož. Ignácija

i. e. okrajš.

Lojólskega, mest. pri Ignáciju Lojólskem, or. z

|lat. id est: to je; to se pravi|: z vejico Namen mojega Ignácijem Lojólskim

pisma je bil jasno zapisan v zadnjem odstavku, i. e.

STATUS: predlog

kdo sme zahtevati od občana, da pokaže osebno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem izkaznico; gl. tj.

imenu

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ignacij Loyolski -a -ega [ignácij lojólski] m; ime bitja, osebno ime

Ifigénija -e ž; ime bitja, osebno ime

|lat. Ignatius Loyola: svetnik|; gl. Ignácij Lojólski

|žensko ime|: Nasmejali smo se šalam

STATUS: predlog

psihoterapevtke Ifigenije; |grška bajeslovna oseba|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Grški kralj Agamemnon je svojo hčer Ifigenijo

imenu

žrtvoval za to, da bi si njegov brat Menelaj lahko



spet pridobil lepo Heleno

Ígnačev -a -o prid.

{B} Ifigenijin

Godilo ji je Ignačevo dvorjenje

{O} EDNINA: im. Ifigénija, rod. Ifigénije, daj. Ifigéniji, (< Ígnac)

tož. Ifigénijo, mest. pri Ifigéniji, or. z Ifigénijo;

{O} moški: EDNINA: im. Ígnačev, rod. Ígnačevega, DVOJINA: im. Ifigéniji, rod. Ifigénij, daj. Ifigénijama, daj. Ígnačevemu, tož. Ígnačev (živostno Ígnačevega),

tož. Ifigéniji, mest. pri Ifigénijah, or. z Ifigénijama; mest. pri Ígnačevem, or. z Ígnačevim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Ifigénije, rod. Ifigénij, daj. Ifigénijam, Ígnačeva, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevima, tož.

tož. Ifigénije, mest. pri Ifigénijah, or. z Ifigénijami Ígnačeva, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; lastna

Ígnačevim, tož. Ígnačeve, mest. pri Ígnačevih, or. z

imena (osebna, ženska); grško-rimska imena

Ígnačevimi



ženski: EDNINA: im. Ígnačeva, rod. Ígnačeve, daj.

Ígnac -a m; ime bitja, osebno ime

Ígnačevi, tož. Ígnačevo, mest. pri Ígnačevi, or. z

|moško ime|: Grad so prodali grofu Ignacu

Ígnačevo; DVOJINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj.

Auerspergu; Varnostnika so skupaj z Ignacem H.

Ígnačevima, tož. Ígnačevi, mest. pri Ígnačevih, or. z

oropali pred trgovinskim centrom

Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačeve, rod. Ígnačevih,

{B} Ignačev

daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeve, mest. pri Ígnačevih, or.

{O} EDNINA: im. Ígnac, rod. Ígnaca, daj. Ígnacu, tož.

z Ígnačevimi

Ígnaca, mest. pri Ígnacu, or. z Ígnacem; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Ígnačevo, rod. Ígnačevega, daj.

Ígnaca, rod. Ígnacev, daj. Ígnacema, tož. Ígnaca, mest.

Ígnačevemu, tož. Ígnačevo, mest. pri Ígnačevem, or. z

351

Ígnačevim; DVOJINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, ijékavcema; MNOŽINA: im. ijékavci, rod. ijékavcev,

daj. Ígnačevima, tož. Ígnačevi, mest. pri Ígnačevih, or.

daj. ijékavcem, tož. ijékavce, mest. pri ijékavcih, or. z z Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačeva, rod.

ijékavci

Ígnačevih, daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeva, mest. pri

STATUS: predlog

Ígnačevih, or. z Ígnačevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





ijékavka -e ž

Ígor -ja m; ime bitja, osebno ime

|govorka ijekavščine|

|moško ime|: Z nekaj besedami je opisal predstavo

(< ijékavec)

plesov Igorja Stravinskega; Pred dvema letoma se je

{B} ijekavkin

spoprijateljil z Igorjem

{O} EDNINA: im. ijékavka, rod. ijékavke, daj. ijékavki,

{B} Igorjev

tož. ijékavko, mest. pri ijékavki, or. z ijékavko;

{O} EDNINA: im. Ígor, rod. Ígorja, daj. Ígorju, tož.

DVOJINA: im. ijékavki, rod. ijékavk, daj. ijékavkama,

Ígorja, mest. pri Ígorju, or. z Ígorjem; DVOJINA: im.

tož. ijékavki, mest. pri ijékavkah, or. z ijékavkama;

Ígorja, rod. Ígorjev, daj. Ígorjema, tož. Ígorja, mest. pri MNOŽINA: im. ijékavke, rod. ijékavk, daj. ijékavkam,

Ígorjih, or. z Ígorjema; MNOŽINA: im. Ígorji, rod.

tož. ijékavke, mest. pri ijékavkah, or. z ijékavkami

Ígorjev, daj. Ígorjem, tož. Ígorje, mest. pri Ígorjih, or. z STATUS: predlog

Ígorji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

ijékavski -a -o prid.

moška)

Pravopisna pravila za pisanje ijekavskih oblik



(< ijékavec)

Ígorjev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. ijékavski, rod. ijékavskega, Z Igorjevo mamo in očetom imamo spoštljive

daj. ijékavskemu, tož. ijékavski (živostno

odnose

ijékavskega), mest. pri ijékavskem, or. z ijékavskim;

(< Ígor)

DVOJINA: im. ijékavska, rod. ijékavskih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Ígorjev, rod. Ígorjevega, daj.

ijékavskima, tož. ijékavska, mest. pri ijékavskih, or. z Ígorjevemu, tož. Ígorjev (živostno Ígorjevega), mest.

ijékavskima; MNOŽINA: im. ijékavski, rod. ijékavskih,

pri Ígorjevem, or. z Ígorjevim; DVOJINA: im.

daj. ijékavskim, tož. ijékavske, mest. pri ijékavskih, or.

Ígorjeva, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevima, tož. Ígorjeva, z ijékavskimi

mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. ijékavska, rod. ijékavske, daj.

Ígorjevi, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevim, tož. Ígorjeve, ijékavski, tož. ijékavsko, mest. pri ijékavski, or. z

mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevimi

ijékavsko; DVOJINA: im. ijékavski, rod. ijékavskih,

ženski: EDNINA: im. Ígorjeva, rod. Ígorjeve, daj.

daj. ijékavskima, tož. ijékavski, mest. pri ijékavskih, Ígorjevi, tož. Ígorjevo, mest. pri Ígorjevi, or. z

or. z ijékavskima; MNOŽINA: im. ijékavske, rod.

Ígorjevo; DVOJINA: im. Ígorjevi, rod. Ígorjevih, daj.

ijékavskih, daj. ijékavskim, tož. ijékavske, mest. pri

Ígorjevima, tož. Ígorjevi, mest. pri Ígorjevih, or. z

ijékavskih, or. z ijékavskimi

Ígorjevima; MNOŽINA: im. Ígorjeve, rod. Ígorjevih,

srednji: EDNINA: im. ijékavsko, rod. ijékavskega, daj.

daj. Ígorjevim, tož. Ígorjeve, mest. pri Ígorjevih, or. z ijékavskemu, tož. ijékavsko, mest. pri ijékavskem, or.

Ígorjevimi

z ijékavskim; DVOJINA: im. ijékavski, rod. ijékavskih,

srednji: EDNINA: im. Ígorjevo, rod. Ígorjevega, daj.

daj. ijékavskima, tož. ijékavski, mest. pri ijékavskih, Ígorjevemu, tož. Ígorjevo, mest. pri Ígorjevem, or. z

or. z ijékavskima; MNOŽINA: im. ijékavska, rod.

Ígorjevim; DVOJINA: im. Ígorjevi, rod. Ígorjevih, daj.

ijékavskih, daj. ijékavskim, tož. ijékavska, mest. pri

Ígorjevima, tož. Ígorjevi, mest. pri Ígorjevih, or. z

ijékavskih, or. z ijékavskimi

Ígorjevima; MNOŽINA: im. Ígorjeva, rod. Ígorjevih,

STATUS: predlog

daj. Ígorjevim, tož. Ígorjeva, mest. pri Ígorjevih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ígorjevimi



STATUS: predlog

Íkar -ja m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|podomačeno za Ikaros|; |grška bajeslovna oseba|: Kot



pravi legenda, je graditelj Dedal izdelal par kril, s

ijékavec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

katerimi bi lahko s sinom Ikarjem poletela

|govorec ijekavščine|: govor ijekavcev

{B} Ikarjev

{B} ijekavčev

{O} EDNINA: im. Íkar tudi Íkaros, rod. Íkarja, daj.

{O} EDNINA: im. ijékavec, rod. ijékavca, daj. ijékavcu, Íkarju, tož. Íkarja, mest. pri Íkarju, or. z Íkarjem;

tož. ijékavca, mest. pri ijékavcu, or. z ijékavcem;

DVOJINA: im. Íkarja, rod. Íkarjev, daj. Íkarjema, tož.

DVOJINA: im. ijékavca, rod. ijékavcev, daj.

Íkarja, mest. pri Íkarjih, or. z Íkarjema; MNOŽINA: im.

ijékavcema, tož. ijékavca, mest. pri ijékavcih, or. z

352

Íkarji, rod. Íkarjev, daj. Íkarjem, tož. Íkarje, mest. pri

{O} EDNINA: im. íkavka, rod. íkavke, daj. íkavki, tož.

Íkarjih, or. z Íkarji

íkavko, mest. pri íkavki, or. z íkavko; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

íkavki, rod. íkavk, daj. íkavkama, tož. íkavki, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

íkavkah, or. z íkavkama; MNOŽINA: im. íkavke, rod.

rimska imena; samostalnik moškega spola

íkavk, daj. íkavkam, tož. íkavke, mest. pri íkavkah, or.



z íkavkami

Íkarjev -a -o prid.

STATUS: predlog

Obsedla ga je davna Ikarjeva želja po letenju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

(< Íkar)



{O} moški: EDNINA: im. Íkarjev, rod. Íkarjevega, daj.

íkavski -a -o prid.

Íkarjevemu, tož. Íkarjev (živostno Íkarjevega), mest.

govorci kajkavskih ikavskih govorov

pri Íkarjevem, or. z Íkarjevim; DVOJINA: im. Íkarjeva,

(< íkavec)

rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevima, tož. Íkarjeva, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. íkavski, rod. íkavskega, daj.

Íkarjevih, or. z Íkarjevima; MNOŽINA: im. Íkarjevi,

íkavskemu, tož. íkavski (živostno íkavskega), mest. pri rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevim, tož. Íkarjeve, mest. pri íkavskem, or. z íkavskim; DVOJINA: im. íkavska, rod.

Íkarjevih, or. z Íkarjevimi

íkavskih, daj. íkavskima, tož. íkavska, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Íkarjeva, rod. Íkarjeve, daj.

íkavskih, or. z íkavskima; MNOŽINA: im. íkavski, rod.

Íkarjevi, tož. Íkarjevo, mest. pri Íkarjevi, or. z

íkavskih, daj. íkavskim, tož. íkavske, mest. pri

Íkarjevo; DVOJINA: im. Íkarjevi, rod. Íkarjevih, daj.

íkavskih, or. z íkavskimi

Íkarjevima, tož. Íkarjevi, mest. pri Íkarjevih, or. z

ženski: EDNINA: im. íkavska, rod. íkavske, daj.

Íkarjevima; MNOŽINA: im. Íkarjeve, rod. Íkarjevih,

íkavski, tož. íkavsko, mest. pri íkavski, or. z íkavsko; daj. Íkarjevim, tož. Íkarjeve, mest. pri Íkarjevih, or. z DVOJINA: im. íkavski, rod. íkavskih, daj. íkavskima,

Íkarjevimi

tož. íkavski, mest. pri íkavskih, or. z íkavskima;

srednji: EDNINA: im. Íkarjevo, rod. Íkarjevega, daj.

MNOŽINA: im. íkavske, rod. íkavskih, daj. íkavskim,

Íkarjevemu, tož. Íkarjevo, mest. pri Íkarjevem, or. z

tož. íkavske, mest. pri íkavskih, or. z íkavskimi

Íkarjevim; DVOJINA: im. Íkarjevi, rod. Íkarjevih, daj.

srednji: EDNINA: im. íkavsko, rod. íkavskega, daj.

Íkarjevima, tož. Íkarjevi, mest. pri Íkarjevih, or. z

íkavskemu, tož. íkavsko, mest. pri íkavskem, or. z

Íkarjevima; MNOŽINA: im. Íkarjeva, rod. Íkarjevih,

íkavskim; DVOJINA: im. íkavski, rod. íkavskih, daj.

daj. Íkarjevim, tož. Íkarjeva, mest. pri Íkarjevih, or. z íkavskima, tož. íkavski, mest. pri íkavskih, or. z

Íkarjevimi

íkavskima; MNOŽINA: im. íkavska, rod. íkavskih, daj.

STATUS: predlog

íkavskim, tož. íkavska, mest. pri íkavskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

íkavskimi



STATUS: predlog

Íkaros -rja m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|grška bajeslovna oseba|; gl. Íkar



STATUS: predlog

ikonoklázem -zma m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

|nasprotovanje čaščenju nabožnih, svetih podob|:

rimska imena

obsodba ikonoklazma



{O} EDNINA: im. ikonoklázem, rod. ikonoklázma, daj.

íkavec -vca

ikonoklázmu, tož. ikonoklázem, mest. pri

m; ime bitja, prebivalsko ime

ikonoklázmu,

|govorec ikavščine|: Vprašali smo jih, ali so ikavci

or. z ikonoklázmom; DVOJINA: im.

{B} ikavčev

ikonoklázma, rod. ikonoklázmov, daj.

{O}

ikonoklázmoma, tož. ikonoklázma, mest. pri

EDNINA: im. íkavec, rod. íkavca, daj. íkavcu, tož.

ikonoklázmih,

íkavca,

or. z ikonoklázmoma; MNOŽINA: im.

mest. pri íkavcu, or. z íkavcem; DVOJINA: im.

ikonoklázmi,

íkavca,

rod. ikonoklázmov, daj. ikonoklázmom,

rod. íkavcev, daj. íkavcema, tož. íkavca, mest.

pri íkavcih,

tož. ikonoklázme, mest. pri ikonoklázmih, or. z

or. z íkavcema; MNOŽINA: im. íkavci, rod.

íkavcev,

ikonoklázmi

daj. íkavcem, tož. íkavce, mest. pri íkavcih,

STATUS: predlog

or. z íkavci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

íks -a

samostalnik moškega spola

m



|tuja črka x|: Iksov in ipsilonov slovenska abeceda



ne pozna; kot prilastek, v imenovalniku črka iks

íkavka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. íks, rod. íksa, daj. íksu, tož. íks, mest.

|govorka ikavščine|

pri íksu, or. z íksom; DVOJINA: im. íksa, rod. íksov,

(< íkavec)

daj. íksoma, tož. íksa, mest. pri íksih, or. z íksoma;

{B} ikavkin

MNOŽINA: im. íksi, rod. íksov, daj. íksom, tož. íkse,

mest. pri íksih, or. z íksi

353

STATUS: predlog

Ilír -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola;

|pripadnik indoevropske etnične skupine na

črke (grške)

Balkanu|: V antični dobi so na ozemlju današnje



Albanije živeli Iliri; Arheološka odkritja potrjujejo

Ilić -a [ílič]

poznejšo navzočnost Ilirov in Keltov

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: Doktorat je opravil pod mentorstvom dr.

{B} Ilirov

Ilića; Na novinarskem večeru se bo voditelj

{O} EDNINA: im. Ilír, rod. Ilíra, daj. Ilíru, tož. Ilíra, pogovarjal z Velimirjem Ilićem – urednikom

mest. pri Ilíru, or. z Ilírom; DVOJINA: im. Ilíra, rod.

beograjske Politike

Ilírov, daj. Ilíroma, tož. Ilíra, mest. pri Ilírih, or. z

{B} Ilićev

Ilíroma; MNOŽINA: im. Ilíri, rod. Ilírov, daj. Ilírom, tož.

{O}

Ilíre,

EDNINA: im. Ilić, rod. Ilića, daj. Iliću, tož. Ilića,

mest. pri Ilírih, or. z Ilíri

mest. pri Iliću, or. z Ilićem; DVOJINA: im. Ilića, rod.

STATUS: predlog

Ilićev, daj. Ilićema, tož. Ilića, mest. pri Ilićih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Ilićema; MNOŽINA: im. Ilići, rod. Ilićev, daj. Ilićem,

samostalnik moškega spola

tož. Iliće, mest. pri Ilićih, or. z Ilići



STATUS: predlog

ilírec -rca m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|privrženec ilirizma|: Med najbolj vnetimi ilirci je



bil Stanko Vraz; Slovenci so od ilircev sprejeli le

Ilićev -a -o [íličev-] prid.

črkopis gajico

Glavno orodje Ilićevega umetniškega ustvarjanja je

(< Ilír)

grafitni svinčnik

{B} ilirčev

(< Ilić)

{O} EDNINA: im. ilírec, rod. ilírca, daj. ilírcu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Ilićev, rod. Ilićevega, daj.

ilírca, mest. pri ilírcu, or. z ilírcem; DVOJINA: im.

Ilićevemu, tož. Ilićev (živostno Ilićevega), mest. pri

ilírca, rod. ilírcev, daj. ilírcema, tož. ilírca, mest. pri Ilićevem, or. z Ilićevim; DVOJINA: im. Ilićeva, rod.

ilírcih, or. z ilírcema; MNOŽINA: im. ilírci, rod. ilírcev, Ilićevih, daj. Ilićevima, tož. Ilićeva, mest. pri Ilićevih, daj. ilírcem, tož. ilírce, mest. pri ilírcih, or. z ilírci or. z Ilićevima; MNOŽINA: im. Ilićevi, rod. Ilićevih,

STATUS: predlog

daj. Ilićevim, tož. Ilićeve, mest. pri Ilićevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Ilićevimi



ženski: EDNINA: im. Ilićeva, rod. Ilićeve, daj. Ilićevi, ilirízem -zma m

tož. Ilićevo, mest. pri Ilićevi, or. z Ilićevo; DVOJINA:

|kulturno-politično in narodnostno gibanje za

im. Ilićevi, rod. Ilićevih, daj. Ilićevima, tož. Ilićevi, združitev južnih Slovanov|: Hrvata Ljudevita Gaja

mest. pri Ilićevih, or. z Ilićevima; MNOŽINA: im.

imenujejo pobudnika ilirizma

Ilićeve, rod. Ilićevih, daj. Ilićevim, tož. Ilićeve, mest.

{O} EDNINA: im. ilirízem, rod. ilirízma, daj. ilirízmu, pri Ilićevih, or. z Ilićevimi

tož. ilirízem, mest. pri ilirízmu, or. z ilirízmom;

srednji: EDNINA: im. Ilićevo, rod. Ilićevega, daj.

DVOJINA: im. ilirízma, rod. ilirízmov, daj. ilirízmoma, Ilićevemu, tož. Ilićevo, mest. pri Ilićevem, or. z

tož. ilirízma, mest. pri ilirízmih, or. z ilirízmoma;

Ilićevim; DVOJINA: im. Ilićevi, rod. Ilićevih, daj.

MNOŽINA: im. ilirízmi, rod. ilirízmov, daj. ilirízmom,

Ilićevima, tož. Ilićevi, mest. pri Ilićevih, or. z

tož. ilirízme, mest. pri ilirízmih, or. z ilirízmi

Ilićevima; MNOŽINA: im. Ilićeva, rod. Ilićevih, daj.

STATUS: predlog

Ilićevim, tož. Ilićeva, mest. pri Ilićevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Ilićevimi



STATUS: predlog

ilírka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|privrženka ilirizma|; prim. Ilírka



(< Ilír)

ílinden -a m

{B} ilirkin

|makedonski praznik, 2. avgust|: Spomnili so se

{O} EDNINA: im. ilírka, rod. ilírke, daj. ilírki, tož.

obletnice ilindena

ilírko, mest. pri ilírki, or. z ilírko; DVOJINA: im. ilírki,

{O} EDNINA: im. ílinden, rod. ílindena, daj. ílindenu,

rod. ilírk, daj. ilírkama, tož. ilírki, mest. pri ilírkah, or. z tož. ílinden, mest. pri ílindenu, or. z ílindenom;

ilírkama; MNOŽINA: im. ilírke, rod. ilírk, daj. ilírkam, DVOJINA: im. ílindena, rod. ílindenov, daj. ílindenoma, tož. ilírke, mest. pri ilírkah, or. z ilírkami

tož. ílindena, mest. pri ílindenih, or. z ílindenoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. ílindeni, rod. ílindenov, daj. ílindenom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. ílindene, mest. pri ílindenih, or. z ílindeni



STATUS: predlog

Ilírka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

|pripadnica indoevropske etnične skupine na

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Balkanu|: Vladar je bil poročen z Ilirko



(< Ilír)

354

{B} Ilirkin

{O} EDNINA: im. impresioníst, rod. impresionísta, daj.

{O} EDNINA: im. Ilírka, rod. Ilírke, daj. Ilírki, tož.

impresionístu, tož. impresionísta, mest. pri

Ilírko, mest. pri Ilírki, or. z Ilírko; DVOJINA: im. Ilírki, impresionístu, or. z impresionístom; DVOJINA: im.

rod. Ilírk, daj. Ilírkama, tož. Ilírki, mest. pri Ilírkah, or.

impresionísta, rod. impresionístov, daj.

z Ilírkama; MNOŽINA: im. Ilírke, rod. Ilírk, daj.

impresionístoma, tož. impresionísta, mest. pri

Ilírkam, tož. Ilírke, mest. pri Ilírkah, or. z Ilírkami impresionístih, or. z impresionístoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

impresionísti, rod. impresionístov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

impresionístom, tož. impresioníste, mest. pri

samostalnik ženskega spola

impresionístih, or. z impresionísti



STATUS: predlog

Ilírske provínce -ih -ínc ž mn.; zemljepisno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|slovenske in hrvaške dežele pod francosko oblastjo



(1809–1814)|; |podomačeno za Provinces illyriennes|:

impresionístičen -čna -o prid.

Glavno mesto Ilirskih provinc je bila Ljubljana

Ton njegovega pisanja je hkrati umirjen in

Kje? v Ilirskih provincah

intenziven, impresionističen in nadzorovan; v stalni

Od kod? iz Ilirskih provinc

besedni zvezi kot vrstni pridevnik slika francoskega

Kam? v Ilirske province

impresionističnega slikarja Clauda Moneta;

{B} Ilir, Ilirka; Ilirčev, Ilirkin; ilirski

Župančičeve impresionistične pesmi

{O} MNOŽINA: im. Ilírske provínce, rod. Ilírskih

(< impresioníst)

provínc, daj. Ilírskim províncam, tož. Ilírske

{O} moški: EDNINA: im. impresionístičen, rod.

provínce, mest. pri Ilírskih províncah, or. z Ilírskimi impresionístičnega, daj. impresionístičnemu, tož.

províncami

impresionístičen (živostno impresionístičnega), mest.

STATUS: predlog

pri impresionístičnem, or. z impresionístičnim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

DVOJINA: im. impresionístična, rod.



impresionístičnih, daj. impresionístičnima, tož.

ilírski -a -o

impresionístična,

prid.

mest. pri impresionístičnih, or. z

ilirska suha travišča; Mnoga jadranska mesteca je

impresionístičnima; MNOŽINA: im. impresionístični,

zaznamovala bogata zgodovina ilirskih plemen;

rod. impresionístičnih, daj. impresionístičnim, tož.

impresionístične,

ilirsko gibanje ||kulturno-politično gibanje južnih mest. pri impresionístičnih, or. z

Slovanov||: Navdušenje nad slovanstvom se je

impresionístičnimi

stopnjevalo v 18. stoletju in doseglo vrh v času

ženski: EDNINA: im. impresionístična, rod.

ilirskega gibanja

impresionístične, daj. impresionístični, tož.

(< Ilír)

impresionístično, mest. pri impresionístični, or. z

{O} moški:

impresionístično;

EDNINA: im. ilírski, rod. ilírskega, daj.

DVOJINA: im. impresionístični, rod.

ilírskemu,

impresionístičnih,

tož. ilírski (živostno ilírskega), mest. pri

daj. impresionístičnima, tož.

ilírskem,

impresionístični,

or. z ilírskim; DVOJINA: im. ilírska, rod.

mest. pri impresionístičnih, or. z

ilírskih,

impresionístičnima;

daj. ilírskima, tož. ilírska, mest. pri ilírskih, or.

MNOŽINA: im. impresionístične,

z ilírskima; MNOŽINA: im. ilírski, rod. ilírskih, daj.

rod. impresionístičnih, daj. impresionístičnim, tož.

ilírskim,

impresionístične,

tož. ilírske, mest. pri ilírskih, or. z ilírskimi

mest. pri impresionístičnih, or. z

ženski:

impresionístičnimi

EDNINA: im. ilírska, rod. ilírske, daj. ilírski,

srednji:

tož. ilírsko, mest. pri ilírski, or. z ilírsko; DVOJINA: im.

EDNINA: im. impresionístično, rod.

ilírski,

impresionístičnega,

rod. ilírskih, daj. ilírskima, tož. ilírski, mest. pri

daj. impresionístičnemu, tož.

ilírskih,

impresionístično,

or. z ilírskima; MNOŽINA: im. ilírske, rod.

mest. pri impresionístičnem, or. z

ilírskih,

impresionístičnim;

daj. ilírskim, tož. ilírske, mest. pri ilírskih, or.

DVOJINA: im. impresionístični,

z ilírskimi

rod. impresionístičnih, daj. impresionístičnima, tož.

srednji:

impresionístični,

EDNINA: im. ilírsko, rod. ilírskega, daj.

mest. pri impresionístičnih, or. z

ilírskemu,

impresionístičnima;

tož. ilírsko, mest. pri ilírskem, or. z

MNOŽINA: im. impresionístična,

ilírskim; DVOJINA: im. ilírski, rod. ilírskih, daj.

rod. impresionístičnih, daj. impresionístičnim, tož.

ilírskima,

impresionístična,

tož. ilírski, mest. pri ilírskih, or. z ilírskima;

mest. pri impresionístičnih, or. z

impresionístičnimi

MNOŽINA: im. ilírska, rod. ilírskih, daj. ilírskim, tož.

ilírska, mest. pri ilírskih, or. z ilírskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





impresionístka -e ž

impresioníst -a

|predstavnica impresionizma|: Slikarka Berthe

m

|predstavnik impresionizma|: V Narodni galeriji so

Morisot je bila ena izmed prvih francoskih

odprli razstavo o slovenskih impresionistih

impresionistk

{B} impresionistov

(< impresioníst)

355

{B} impresionistkin

{O} EDNINA: im. Indijánec, rod. Indijánca, daj.

{O} EDNINA: im. impresionístka, rod. impresionístke,

Indijáncu, tož. Indijánca, mest. pri Indijáncu, or. z

daj. impresionístki, tož. impresionístko, mest. pri

Indijáncem; DVOJINA: im. Indijánca, rod. Indijáncev,

impresionístki, or. z impresionístko; DVOJINA: im.

daj. Indijáncema, tož. Indijánca, mest. pri Indijáncih, impresionístki, rod. impresionístk, daj.

or. z Indijáncema; MNOŽINA: im. Indijánci, rod.

impresionístkama, tož. impresionístki, mest. pri

Indijáncev, daj. Indijáncem, tož. Indijánce, mest. pri

impresionístkah, or. z impresionístkama; MNOŽINA:

Indijáncih, or. z Indijánci

im. impresionístke, rod. impresionístk, daj.

STATUS: predlog

impresionístkam, tož. impresionístke, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

impresionístkah, or. z impresionístkami

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Indijánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica prvotnih prebivalcev Amerike|:

impresionízem -zma m

Tradicionalni klobuki in nabrana krila Indijank so

|umetnostna smer|: Razstava omogoča srečanje z

bili lepo izdelani; Poročil se je z Indijanko

deli mojstrov slovenskega impresionizma: Jakopiča,

(< Indijánec)

Jame, Groharja in Sternena

{B} Indijankin

{O} EDNINA: im. impresionízem, rod. impresionízma,

{O} EDNINA: im. Indijánka, rod. Indijánke, daj.

daj. impresionízmu, tož. impresionízem, mest. pri

Indijánki, tož. Indijánko, mest. pri Indijánki, or. z

impresionízmu, or. z impresionízmom; DVOJINA: im.

Indijánko; DVOJINA: im. Indijánki, rod. Indijánk, daj.

impresionízma, rod. impresionízmov, daj.

Indijánkama, tož. Indijánki, mest. pri Indijánkah, or. z impresionízmoma, tož. impresionízma, mest. pri

Indijánkama; MNOŽINA: im. Indijánke, rod. Indijánk,

impresionízmih, or. z impresionízmoma; MNOŽINA:

daj. Indijánkam, tož. Indijánke, mest. pri Indijánkah,

im. impresionízmi, rod. impresionízmov, daj.

or. z Indijánkami

impresionízmom, tož. impresionízme, mest. pri

STATUS: predlog

impresionízmih, or. z impresionízmi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja





indijánski -a -o prid.

In -- [ínə̀ tudi inə̀ in íèn tudi ièn] m; simbol indijanski poglavar; Njeni predniki prihajajo iz

|indij|: Simbol za kemijski element indij je In

indijanskega plemena Irokezov

STATUS: predlog

(< Indijánec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} moški: EDNINA: im. indijánski, rod.



indijánskega, daj. indijánskemu, tož. indijánski

ind. okrajš.

(živostno indijánskega), mest. pri indijánskem, or. z

|industrijski|: ind. cona

indijánskim; DVOJINA: im. indijánska, rod.

STATUS: predlog

indijánskih, daj. indijánskima, tož. indijánska, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pri indijánskih, or. z indijánskima; MNOŽINA: im.



indijánski, rod. indijánskih, daj. indijánskim, tož.

Índija -e ž; zemljepisno ime

indijánske, mest. pri indijánskih, or. z indijánskimi

|dolgo ime Republika Indija|; |država|: začimbe iz

ženski: EDNINA: im. indijánska, rod. indijánske, daj.

Indije; Grk Pitagora je potoval v Indijo z željo, da

indijánski, tož. indijánsko, mest. pri indijánski, or. z bi videl Budo; S čatnijem v Indiji začinijo jedi

indijánsko; DVOJINA: im. indijánski, rod. indijánskih,

Kje? v Indiji

daj. indijánskima, tož. indijánski, mest. pri

Od kod? iz Indije

indijánskih, or. z indijánskima; MNOŽINA: im.

Kam? v Indijo

indijánske, rod. indijánskih, daj. indijánskim, tož.

{B} Indijec, Indijka; Indijčev, Indijkin; indijski

indijánske, mest. pri indijánskih, or. z indijánskimi

{O} EDNINA: im. Índija, rod. Índije, daj. Índiji, tož.

srednji: EDNINA: im. indijánsko, rod. indijánskega, Índijo, mest. pri Índiji, or. z Índijo

daj. indijánskemu, tož. indijánsko, mest. pri

STATUS: predlog

indijánskem, or. z indijánskim; DVOJINA: im.

P

indijánski, rod. indijánskih, daj. indijánskima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



indijánski, mest. pri indijánskih, or. z indijánskima;

Indijánec -nca

MNOŽINA: im. indijánska, rod. indijánskih, daj.

m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik prvotnih prebivalcev Amerike|: mehiški

indijánskim, tož. indijánska, mest. pri indijánskih, or.

z indijánskimi

Indijanec; severnoameriški Indijanci; Še vedno je

veliko pravic Indijancev kršenih

STATUS: predlog

{B} Indijančev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



356

Índijčev -a -o prid.

indijska podcelina; indijska zvezna država Utar

Gledalci so z aplavzom pozdravili Indijčev šahovski

Pradeš; Konec avgusta se je iz indijske Himalaje

uspeh

vrnila alpinistična odprava; indijska rupija ||denarna (< Índijec)

enota||: Vlada zatrjuje, da je šlo na milijone

{O} moški: EDNINA: im. Índijčev, rod. Índijčevega, indijskih rupij v različne programe za izboljšanje

daj. Índijčevemu, tož. Índijčev (živostno Índijčevega), razmer prvotnih prebivalcev

mest. pri Índijčevem, or. z Índijčevim; DVOJINA: im.

(< Índija)

Índijčeva, rod. Índijčevih, daj. Índijčevima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. índijski, rod. índijskega, daj.

Índijčeva, mest. pri Índijčevih, or. z Índijčevima;

índijskemu, tož. índijski (živostno índijskega), mest.

MNOŽINA: im. Índijčevi, rod. Índijčevih, daj.

pri índijskem, or. z índijskim; DVOJINA: im. índijska,

Índijčevim, tož. Índijčeve, mest. pri Índijčevih, or. z rod. índijskih, daj. índijskima, tož. índijska, mest. pri Índijčevimi

índijskih, or. z índijskima; MNOŽINA: im. índijski, rod.

ženski: EDNINA: im. Índijčeva, rod. Índijčeve, daj.

índijskih, daj. índijskim, tož. índijske, mest. pri

Índijčevi, tož. Índijčevo, mest. pri Índijčevi, or. z

índijskih, or. z índijskimi

Índijčevo; DVOJINA: im. Índijčevi, rod. Índijčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. índijska, rod. índijske, daj.

Índijčevima, tož. Índijčevi, mest. pri Índijčevih, or. z índijski, tož. índijsko, mest. pri índijski, or. z índijsko; Índijčevima; MNOŽINA: im. Índijčeve, rod. Índijčevih,

DVOJINA: im. índijski, rod. índijskih, daj. índijskima, daj. Índijčevim, tož. Índijčeve, mest. pri Índijčevih, or.

tož. índijski, mest. pri índijskih, or. z índijskima;

z Índijčevimi

MNOŽINA: im. índijske, rod. índijskih, daj. índijskim,

srednji: EDNINA: im. Índijčevo, rod. Índijčevega, daj.

tož. índijske, mest. pri índijskih, or. z índijskimi

Índijčevemu, tož. Índijčevo, mest. pri Índijčevem, or.

srednji: EDNINA: im. índijsko, rod. índijskega, daj.

z Índijčevim; DVOJINA: im. Índijčevi, rod. Índijčevih,

índijskemu, tož. índijsko, mest. pri índijskem, or. z

daj. Índijčevima, tož. Índijčevi, mest. pri Índijčevih, índijskim; DVOJINA: im. índijski, rod. índijskih, daj.

or. z Índijčevima; MNOŽINA: im. Índijčeva, rod.

índijskima, tož. índijski, mest. pri índijskih, or. z

Índijčevih, daj. Índijčevim, tož. Índijčeva, mest. pri

índijskima; MNOŽINA: im. índijska, rod. índijskih, daj.

Índijčevih, or. z Índijčevimi

índijskim, tož. índijska, mest. pri índijskih, or. z

STATUS: predlog

índijskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Índijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime



Ganges imajo Indijci za sveto reko

índoevropêjec -jca m

(< Índija)

|pripadnik indoevropske jezikovne skupine|: Po

{B} Indijčev

indoevropski teoriji bi morali biti indoevropejci

{O} EDNINA: im. Índijec, rod. Índijca, daj. Índijcu, tož.

potomci govorcev sanskrta

Índijca, mest. pri Índijcu, or. z Índijcem; DVOJINA: im.

{B} indoevropejčev

Índijca, rod. Índijcev, daj. Índijcema, tož. Índijca,

{O} EDNINA: im. índoevropêjec, rod. índoevropêjca,

mest. pri Índijcih, or. z Índijcema; MNOŽINA: im.

daj. índoevropêjcu, tož. índoevropêjca, mest. pri

Índijci, rod. Índijcev, daj. Índijcem, tož. Índijce, mest.

índoevropêjcu, or. z índoevropêjcem; DVOJINA: im.

pri Índijcih, or. z Índijci

índoevropêjca, rod. índoevropêjcev, daj.

STATUS: predlog

índoevropêjcema, tož. índoevropêjca, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

índoevropêjcih, or. z índoevropêjcema; MNOŽINA:

samostalnik moškega spola

im. índoevropêjci, rod. índoevropêjcev, daj.



índoevropêjcem, tož. índoevropêjce, mest. pri

Índijka -e

índoevropêjcih,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

or. z índoevropêjci

Nakit je obvezni del vsakodnevne oprave vseh

STATUS: predlog

Indijk

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; (< Índija)

samostalnik moškega spola

{B} Indijkin



{O} EDNINA: im. Índijka, rod. Índijke, daj. Índijki, tož.

índoevropêjka -e ž

Índijko, mest. pri Índijki, or. z Índijko; DVOJINA: im.

|pripadnica indoevropske jezikovne skupine|

Índijki, rod. Índijk, daj. Índijkama, tož. Índijki, mest.

(< índoevropêjec)

pri Índijkah, or. z Índijkama; MNOŽINA: im. Índijke,

{B} índoevropêjkin

rod. Índijk, daj. Índijkam, tož. Índijke, mest. pri

{O} EDNINA: im. índoevropêjka, rod. índoevropêjke,

Índijkah, or. z Índijkami

daj. índoevropêjki, tož. índoevropêjko, mest. pri

STATUS: predlog

índoevropêjki, or. z índoevropêjko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

índoevropêjki, rod. índoevropêjk, daj.



índoevropêjkama, tož. índoevropêjki, mest. pri

índijski -a -o prid.

índoevropêjkah, or. z índoevropêjkama; MNOŽINA:

357

im. índoevropêjke, rod. índoevropêjk, daj.

Indonezijčevo vodenje nogometnega kluba je

índoevropêjkam, tož. índoevropêjke, mest. pri

prineslo spremembe

índoevropêjkah, or. z índoevropêjkami

(< Indonézijec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Indonézijčev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Indonézijčevega, daj. Indonézijčevemu, tož.



Indonézijčev (živostno Indonézijčevega), mest. pri

índoevrópski -a -o prid.

Indonézijčevem, or. z Indonézijčevim; DVOJINA: im.

indoevropska jezikovna skupina

Indonézijčeva, rod. Indonézijčevih, daj.

(< índoevropêjec)

Indonézijčevima, tož. Indonézijčeva, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. índoevrópski, rod.

Indonézijčevih, or. z Indonézijčevima; MNOŽINA: im.

índoevrópskega, daj. índoevrópskemu, tož.

Indonézijčevi, rod. Indonézijčevih, daj.

índoevrópski (živostno índoevrópskega), mest. pri

Indonézijčevim, tož. Indonézijčeve, mest. pri

índoevrópskem, or. z índoevrópskim; DVOJINA: im.

Indonézijčevih, or. z Indonézijčevimi

índoevrópska, rod. índoevrópskih, daj.

ženski: EDNINA: im. Indonézijčeva, rod.

índoevrópskima, tož. índoevrópska, mest. pri

Indonézijčeve, daj. Indonézijčevi, tož. Indonézijčevo,

índoevrópskih, or. z índoevrópskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Indonézijčevi, or. z Indonézijčevo;

índoevrópski, rod. índoevrópskih, daj.

DVOJINA: im. Indonézijčevi, rod. Indonézijčevih, daj.

índoevrópskim, tož. índoevrópske, mest. pri

Indonézijčevima, tož. Indonézijčevi, mest. pri

índoevrópskih, or. z índoevrópskimi

Indonézijčevih, or. z Indonézijčevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. índoevrópska, rod.

Indonézijčeve, rod. Indonézijčevih, daj.

índoevrópske, daj. índoevrópski, tož. índoevrópsko,

Indonézijčevim, tož. Indonézijčeve, mest. pri

mest. pri índoevrópski, or. z índoevrópsko; DVOJINA:

Indonézijčevih, or. z Indonézijčevimi

im. índoevrópski, rod. índoevrópskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Indonézijčevo, rod.

índoevrópskima, tož. índoevrópski, mest. pri

Indonézijčevega, daj. Indonézijčevemu, tož.

índoevrópskih, or. z índoevrópskima; MNOŽINA: im.

Indonézijčevo, mest. pri Indonézijčevem, or. z

índoevrópske, rod. índoevrópskih, daj.

Indonézijčevim; DVOJINA: im. Indonézijčevi, rod.

índoevrópskim, tož. índoevrópske, mest. pri

Indonézijčevih, daj. Indonézijčevima, tož.

índoevrópskih, or. z índoevrópskimi

Indonézijčevi, mest. pri Indonézijčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. índoevrópsko, rod.

Indonézijčevima; MNOŽINA: im. Indonézijčeva, rod.

índoevrópskega, daj. índoevrópskemu, tož.

Indonézijčevih, daj. Indonézijčevim, tož.

índoevrópsko, mest. pri índoevrópskem, or. z

Indonézijčeva, mest. pri Indonézijčevih, or. z

índoevrópskim; DVOJINA: im. índoevrópski, rod.

Indonézijčevimi

índoevrópskih, daj. índoevrópskima, tož.

STATUS: predlog

índoevrópski, mest. pri índoevrópskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

índoevrópskima; MNOŽINA: im. índoevrópska, rod.



índoevrópskih, daj. índoevrópskim, tož.

Indonézijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

índoevrópska, mest. pri índoevrópskih, or. z

Na Javi živi več kot polovica vseh Indonezijcev

índoevrópskimi

(< Indonézija)

STATUS: predlog

{B} Indonezijčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Indonézijec, rod. Indonézijca, daj.



Indonézijcu, tož. Indonézijca, mest. pri Indonézijcu,

Indonézija -e ž; zemljepisno ime

or. z Indonézijcem; DVOJINA: im. Indonézijca, rod.

|dolgo ime Republika Indonezija|; |država|: Iz

Indonézijcev, daj. Indonézijcema, tož. Indonézijca,

Indonezije poročajo o cunamiju; Kozji boji so v

mest. pri Indonézijcih, or. z Indonézijcema;

Indoneziji priljubljena oblika zabave

MNOŽINA: im. Indonézijci, rod. Indonézijcev, daj.

Kje? v Indoneziji

Indonézijcem, tož. Indonézijce, mest. pri

Od kod? iz Indonezije

Indonézijcih, or. z Indonézijci

Kam? v Indonezijo

STATUS: predlog

{B} Indonezijec, Indonezijka; Indonezijčev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Indonezijkin; indonezijski

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Indonézija, rod. Indonézije, daj.



Indonéziji, tož. Indonézijo, mest. pri Indonéziji, or. z Indonézijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Indonézijo

Azijsko različico Nobelove nagrade je dobila 29-

STATUS: predlog

letna Indonezijka Ditah Indah Sari

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Indonézija)



{B} Indonezijkin

Indonézijčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Indonézijka, rod. Indonézijke, daj.

Indonézijki, tož. Indonézijko, mest. pri Indonézijki,

358

or. z Indonézijko; DVOJINA: im. Indonézijki, rod.

STATUS: predlog

Indonézijk, daj. Indonézijkama, tož. Indonézijki, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

pri Indonézijkah, or. z Indonézijkama; MNOŽINA: im.

ženska)

Indonézijke, rod. Indonézijk, daj. Indonézijkam, tož.



Indonézijke, mest. pri Indonézijkah, or. z

Ínesin -a -o prid.

Indonézijkami

Vse odločitve so poslej v Inesinih rokah

STATUS: predlog

(< Ínes)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} moški: EDNINA: im. Ínesin, rod. Ínesinega, daj.



Ínesinemu, tož. Ínesin (živostno Ínesinega), mest. pri

indonézijski -a -o prid.

Ínesinem, or. z Ínesinim; DVOJINA: im. Ínesina, rod.

indonezijska prestolnica; cene premoga v

Ínesinih, daj. Ínesinima, tož. Ínesina, mest. pri

indonezijskem premogovniku; Na otokih

Ínesinih, or. z Ínesinima; MNOŽINA: im. Ínesini, rod.

indonezijskega arhipelaga živi peti najštevilčnejši

Ínesinih, daj. Ínesinim, tož. Ínesine, mest. pri Ínesinih, narod na svetu

or. z Ínesinimi

(< Indonézija)

ženski: EDNINA: im. Ínesina, rod. Ínesine, daj. Ínesini,

{O} moški: EDNINA: im. indonézijski, rod.

tož. Ínesino, mest. pri Ínesini, or. z Ínesino; DVOJINA: indonézijskega, daj. indonézijskemu, tož.

im. Ínesini, rod. Ínesinih, daj. Ínesinima, tož. Ínesini, indonézijski (živostno indonézijskega), mest. pri

mest. pri Ínesinih, or. z Ínesinima; MNOŽINA: im.

indonézijskem, or. z indonézijskim; DVOJINA: im.

Ínesine, rod. Ínesinih, daj. Ínesinim, tož. Ínesine, mest.

indonézijska, rod. indonézijskih, daj. indonézijskima,

pri Ínesinih, or. z Ínesinimi

tož. indonézijska, mest. pri indonézijskih, or. z

srednji: EDNINA: im. Ínesino, rod. Ínesinega, daj.

indonézijskima; MNOŽINA: im. indonézijski, rod.

Ínesinemu, tož. Ínesino, mest. pri Ínesinem, or. z

indonézijskih, daj. indonézijskim, tož. indonézijske,

Ínesinim; DVOJINA: im. Ínesini, rod. Ínesinih, daj.

mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskimi

Ínesinima, tož. Ínesini, mest. pri Ínesinih, or. z

ženski: EDNINA: im. indonézijska, rod. indonézijske, Ínesinima; MNOŽINA: im. Ínesina, rod. Ínesinih, daj.

daj. indonézijski, tož. indonézijsko, mest. pri

Ínesinim, tož. Ínesina, mest. pri Ínesinih, or. z

indonézijski, or. z indonézijsko; DVOJINA: im.

Ínesinimi

indonézijski, rod. indonézijskih, daj. indonézijskima,

STATUS: predlog

tož. indonézijski, mest. pri indonézijskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

indonézijskima; MNOŽINA: im. indonézijske, rod.



indonézijskih, daj. indonézijskim, tož. indonézijske,

ing. okrajš.

mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskimi

|inženir; inženirka|; gl. inž.

srednji: EDNINA: im. indonézijsko, rod.

STATUS: predlog

indonézijskega, daj. indonézijskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

indonézijsko, mest. pri indonézijskem, or. z



indonézijskim; DVOJINA: im. indonézijski, rod.

Ínk -a m; ime bitja, prebivalsko ime

indonézijskih, daj. indonézijskima, tož. indonézijski,

|pripadnik indijanskega plemena|: Kraljestvo Inkov

mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskima;

se je razprostiralo na območju od današnje

MNOŽINA: im. indonézijska, rod. indonézijskih, daj.

Kolumbije do osrednjega dela Čila

indonézijskim, tož. indonézijska, mest. pri

{B} Inkov

indonézijskih, or. z indonézijskimi

{O} EDNINA: im. Ínk, rod. Ínka, daj. Ínku, tož. Ínka,

STATUS: predlog

mest. pri Ínku, or. z Ínkom; DVOJINA: im. Ínka, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ínkov, daj. Ínkoma, tož. Ínka, mest. pri Ínkih, or. z



Ínkoma; MNOŽINA: im. Ínki, rod. Ínkov, daj. Ínkom,

in dr. okrajš.

tož. Ínke, mest. pri Ínkih, or. z Ínki

|in drugi|: pri navajanju Raziskava je zajela populacijo STATUS: predlog

v starosti 10 in 14 let (Novak in dr. 2007)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ínkinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica indijanskega plemena|: Že Inkinje in

Ínes -- ž; ime bitja, osebno ime

Aztekinje so se zavedale hranilne vrednosti

|žensko ime|: Kaj so Ines povedali sokrajani?

avokada

{B} Inesin

(< Ínk)

{O} EDNINA: im. Ínes, rod. Ínes, daj. Ínes, tož. Ínes,

{B} Inkinjin

mest. pri Ínes, or. z Ínes; DVOJINA: im. Ínes, rod. Ínes,

{O} EDNINA: im. Ínkinja, rod. Ínkinje, daj. Ínkinji, tož.

daj. Ínes, tož. Ínes, mest. pri Ínes, or. z Ínes; MNOŽINA: Ínkinjo, mest. pri Ínkinji, or. z Ínkinjo; DVOJINA: im.

im. Ínes, rod. Ínes, daj. Ínes, tož. Ínes, mest. pri Ínes, or.

Ínkinji, rod. Ínkinj, daj. Ínkinjama, tož. Ínkinji, mest.

z Ínes

pri Ínkinjah, or. z Ínkinjama; MNOŽINA: im. Ínkinje,

359

rod. Ínkinj, daj. Ínkinjam, tož. Ínkinje, mest. pri

{O} EDNINA: im. Inuítka, rod. Inuítke, daj. Inuítki, tož.

Ínkinjah, or. z Ínkinjami

Inuítko, mest. pri Inuítki, or. z Inuítko; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Inuítki, rod. Inuítk, daj. Inuítkama, tož. Inuítki, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pri Inuítkah, or. z Inuítkama; MNOŽINA: im. Inuítke,



rod. Inuítk, daj. Inuítkam, tož. Inuítke, mest. pri

ínkovski -a -o prid.

Inuítkah, or. z Inuítkami

Na ozemlju današnje Kolumbije, Ekvadorja, Peruja,

STATUS: predlog

Bolivije ter velikega dela Čila in Argentine se je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

raztezal inkovski imperij; inkovsko mesto Machu



Picchu

inuítski -a -o prid.

(< Ínk)

Film je posnet v inuitskem jeziku po starodavni

{O} moški: EDNINA: im. ínkovski, rod. ínkovskega, inuitski legendi; inuitska kultura; inuitska skupnost

daj. ínkovskemu, tož. ínkovski (živostno ínkovskega),

(< Inuít)

mest. pri ínkovskem, or. z ínkovskim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. inuítski, rod. inuítskega, daj.

ínkovska, rod. ínkovskih, daj. ínkovskima, tož.

inuítskemu, tož. inuítski (živostno inuítskega), mest.

ínkovska, mest. pri ínkovskih, or. z ínkovskima;

pri inuítskem, or. z inuítskim; DVOJINA: im. inuítska,

MNOŽINA: im. ínkovski, rod. ínkovskih, daj.

rod. inuítskih, daj. inuítskima, tož. inuítska, mest. pri ínkovskim, tož. ínkovske, mest. pri ínkovskih, or. z

inuítskih, or. z inuítskima; MNOŽINA: im. inuítski, rod.

ínkovskimi

inuítskih, daj. inuítskim, tož. inuítske, mest. pri

ženski: EDNINA: im. ínkovska, rod. ínkovske, daj.

inuítskih, or. z inuítskimi

ínkovski, tož. ínkovsko, mest. pri ínkovski, or. z

ženski: EDNINA: im. inuítska, rod. inuítske, daj.

ínkovsko; DVOJINA: im. ínkovski, rod. ínkovskih, daj.

inuítski, tož. inuítsko, mest. pri inuítski, or. z inuítsko; ínkovskima, tož. ínkovski, mest. pri ínkovskih, or. z

DVOJINA: im. inuítski, rod. inuítskih, daj. inuítskima, ínkovskima; MNOŽINA: im. ínkovske, rod. ínkovskih,

tož. inuítski, mest. pri inuítskih, or. z inuítskima;

daj. ínkovskim, tož. ínkovske, mest. pri ínkovskih, or.

MNOŽINA: im. inuítske, rod. inuítskih, daj. inuítskim,

z ínkovskimi

tož. inuítske, mest. pri inuítskih, or. z inuítskimi

srednji: EDNINA: im. ínkovsko, rod. ínkovskega, daj.

srednji: EDNINA: im. inuítsko, rod. inuítskega, daj.

ínkovskemu, tož. ínkovsko, mest. pri ínkovskem, or. z

inuítskemu, tož. inuítsko, mest. pri inuítskem, or. z

ínkovskim; DVOJINA: im. ínkovski, rod. ínkovskih,

inuítskim; DVOJINA: im. inuítski, rod. inuítskih, daj.

daj. ínkovskima, tož. ínkovski, mest. pri ínkovskih, or.

inuítskima, tož. inuítski, mest. pri inuítskih, or. z

z ínkovskima; MNOŽINA: im. ínkovska, rod.

inuítskima; MNOŽINA: im. inuítska, rod. inuítskih, daj.

ínkovskih, daj. ínkovskim, tož. ínkovska, mest. pri

inuítskim, tož. inuítska, mest. pri inuítskih, or. z

ínkovskih, or. z ínkovskimi

inuítskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Inuít -a m; ime bitja, prebivalsko ime

inv. št. okrajš.

|pripadnik mongolidnega ljudstva|: grenlandski

|inventarna številka|: muzejski eksponat z inv. št.

Inuiti; Inuiti ne poznajo družbene hierarhije, v

73

skupnostih živijo enakovredni; Po zahodni in

STATUS: predlog

severni Aljaski je poseljenih okoli 40.000 Inuitov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} Inuitov



{O} EDNINA: im. Inuít, rod. Inuíta, daj. Inuítu, tož.

inž. okrajš.

Inuíta, mest. pri Inuítu, or. z Inuítom; DVOJINA: im.

|inženir; inženirka|: pred imenom inž. Janez Novak

Inuíta, rod. Inuítov, daj. Inuítoma, tož. Inuíta, mest. pri STATUS: predlog

Inuítih, or. z Inuítoma; MNOŽINA: im. Inuíti, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Inuítov, daj. Inuítom, tož. Inuíte, mest. pri Inuítih, or. z Inuíti

inženír -ja m

STATUS: predlog

|poklicni naziv|: Zaposliti nameravajo novega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

prodajnega inženirja za območje osrednje in



zahodne Slovenije; pred imenom Za drugega pionirja

Inuítka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

letalstva na Slovenskem velja inženir Stanko

|pripadnica mongolidnega ljudstva|: Med kandidati

Bloudek; prim. inž.

za Nobelovo nagrado za mir je bila tudi Inuitka iz

{B} inženirjev

Kanade

{O} EDNINA: im. inženír, rod. inženírja, daj. inženírju, (< Inuít)

tož. inženírja, mest. pri inženírju, or. z inženírjem;

{B} Inuitkin

DVOJINA: im. inženírja, rod. inženírjev, daj.

inženírjema, tož. inženírja, mest. pri inženírjih, or. z 360

inženírjema; MNOŽINA: im. inženírji, rod. inženírjev, ipd. okrajš.

daj. inženírjem, tož. inženírje, mest. pri inženírjih, or. z

|in podobno|: na koncu naštevanja, brez vejice Koši,

inženírji

posode za peko kruha, manjše košare ipd. povsod

STATUS: predlog

prav pridejo; prim. itd. , itn.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

inženírjev -a -o prid.



Žal inženirjevih zamisli niso uresničili

ípsilon -a m

(< inženír)

|tuja črka y| V besedilu je polno iksov, ipsilonov in

{O} moški: EDNINA: im. inženírjev, rod.

tujih dvoglasnikov; kot prilastek, v imenovalniku črka

inženírjevega, daj. inženírjevemu, tož. inženírjev

ipsilon; |grška črka υ|

(živostno inženírjevega), mest. pri inženírjevem, or. z

{O} EDNINA: im. ípsilon, rod. ípsilona, daj. ípsilonu,

inženírjevim; DVOJINA: im. inženírjeva, rod.

tož. ípsilon, mest. pri ípsilonu, or. z ípsilonom;

inženírjevih, daj. inženírjevima, tož. inženírjeva, mest.

DVOJINA: im. ípsilona, rod. ípsilonov, daj. ípsilonoma, pri inženírjevih, or. z inženírjevima; MNOŽINA: im.

tož. ípsilona, mest. pri ípsilonih, or. z ípsilonoma;

inženírjevi, rod. inženírjevih, daj. inženírjevim, tož.

MNOŽINA: im. ípsiloni, rod. ípsilonov, daj. ípsilonom,

inženírjeve, mest. pri inženírjevih, or. z inženírjevimi tož. ípsilone, mest. pri ípsilonih, or. z ípsiloni

ženski: EDNINA: im. inženírjeva, rod. inženírjeve, daj.

STATUS: predlog

inženírjevi, tož. inženírjevo, mest. pri inženírjevi, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; inženírjevo; DVOJINA: im. inženírjevi, rod.

črke (grške)

inženírjevih, daj. inženírjevima, tož. inženírjevi, mest.



pri inženírjevih, or. z inženírjevima; MNOŽINA: im.

Ir -- [írə̀ tudi irə̀ in íêr tudi iêr] m; simbol inženírjeve, rod. inženírjevih, daj. inženírjevim, tož.

|iridij|: Simbol za kemijski element iridij je Ir

inženírjeve, mest. pri inženírjevih, or. z inženírjevimi STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. inženírjevo, rod. inženírjevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

daj. inženírjevemu, tož. inženírjevo, mest. pri



inženírjevem, or. z inženírjevim; DVOJINA: im.

Íra -e ž; stvarno ime

inženírjevi, rod. inženírjevih, daj. inženírjevima, tož.

|Irska republikanska armada; vojaška in politična

inženírjevi, mest. pri inženírjevih, or. z

organizacija Severnih Ircev|: Ustanovitev Ire sega v

inženírjevima; MNOŽINA: im. inženírjeva, rod.

leto 1919; kot prilastek, v imenovalniku razorožitev

inženírjevih, daj. inženírjevim, tož. inženírjeva, mest.

organizacije Ira; za izražanje svojine, kot prilastek, v pri inženírjevih, or. z inženírjevimi

rodilniku Churchillovo ime je bilo na spisku

STATUS: predlog

atentatorjev Ire; prim. ÍRA

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< ÍRA)



{B} Irin

inženírka -e ž

{O} EDNINA: im. Íra, rod. Íre, daj. Íri, tož. Íro, mest. pri

|poklicni naziv|: Tečaj je vodila univerzitetna

Íri, or. z Íro; DVOJINA: im. Íri, rod. Ír, daj. Írama, tož.

diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in

Íri, mest. pri Írah, or. z Írama; MNOŽINA: im. Íre, rod.

oblačil; Zakaj je odstotek inženirk v razvojnih timih

Ír, daj. Íram, tož. Íre, mest. pri Írah, or. z Írami

tako nizek?; pred imenom Z inženirko zootehnike

STATUS: predlog

Jano Novak so spoznavali domače živali; prim. inž.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

(< inženírka)



{B} inženirkin

ÍRA ÍRE ž; kratica

{O} EDNINA: im. inženírka, rod. inženírke, daj.

|angl. Irish Republican Army|; |Irska republikanska

inženírki, tož. inženírko, mest. pri inženírki, or. z

armada|: Napadi IRE so bili usmerjeni na vojaške in

inženírko; DVOJINA: im. inženírki, rod. inženírk, daj.

politične cilje; kot prilastek, v imenovalniku član

inženírkama, tož. inženírki, mest. pri inženírkah, or. z teroristične organizacije IRA; za izražanje svojine, kot inženírkama; MNOŽINA: im. inženírke, rod. inženírk,

prilastek, v rodilniku politično krilo IRE; prim. Íra daj. inženírkam, tož. inženírke, mest. pri inženírkah,

{B} IRIN

or. z inženírkami

{O} EDNINA: im. ÍRA, rod. ÍRE, daj. ÍRI, tož. ÍRO,

STATUS: predlog

mest. pri ÍRI, or. z ÍRO; DVOJINA: im. ÍRI, rod. ÍR, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu ÍRAMA, tož. ÍRI, mest. pri ÍRAH, or. z ÍRAMA;



MNOŽINA: im. ÍRE, rod. ÍR, daj. ÍRAM, tož. ÍRE, mest.

Ió -- [íó tudi ió] m; simbol

pri ÍRAH, or. z ÍRAMI

|ionij|: Ionij (Io) je radioaktivni izotop torija

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





361

Iračán -a m; ime bitja, prebivalsko ime (< Iránec)

Na konferenci se je zbralo okoli šestdeset uglednih

{O} moški: EDNINA: im. Iránčev, rod. Iránčevega, daj.

Iračanov

Iránčevemu, tož. Iránčev (živostno Iránčevega), mest.

(< Irák)

pri Iránčevem, or. z Iránčevim; DVOJINA: im.

{B} Iračanov

Iránčeva, rod. Iránčevih, daj. Iránčevima, tož.

{O} EDNINA: im. Iračán, rod. Iračána, daj. Iračánu, tož.

Iránčeva, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevima;

Iračána, mest. pri Iračánu, or. z Iračánom; DVOJINA:

MNOŽINA: im. Iránčevi, rod. Iránčevih, daj. Iránčevim,

im. Iračána, rod. Iračánov, daj. Iračánoma, tož.

tož. Iránčeve, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevimi

Iračána, mest. pri Iračánih, or. z Iračánoma;

ženski: EDNINA: im. Iránčeva, rod. Iránčeve, daj.

MNOŽINA: im. Iračáni, rod. Iračánov, daj. Iračánom,

Iránčevi, tož. Iránčevo, mest. pri Iránčevi, or. z

tož. Iračáne, mest. pri Iračánih, or. z Iračáni

Iránčevo; DVOJINA: im. Iránčevi, rod. Iránčevih, daj.

STATUS: predlog

Iránčevima, tož. Iránčevi, mest. pri Iránčevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Iránčevima; MNOŽINA: im. Iránčeve, rod. Iránčevih,



daj. Iránčevim, tož. Iránčeve, mest. pri Iránčevih, or. z Iračánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Iránčevimi

Najbolj občudovana arhitektka na svetu je bila po

srednji: EDNINA: im. Iránčevo, rod. Iránčevega, daj.

rodu Iračanka

Iránčevemu, tož. Iránčevo, mest. pri Iránčevem, or. z

(< Irák)

Iránčevim; DVOJINA: im. Iránčevi, rod. Iránčevih, daj.

{B} Iračankin

Iránčevima, tož. Iránčevi, mest. pri Iránčevih, or. z

{O} EDNINA: im. Iračánka, rod. Iračánke, daj.

Iránčevima; MNOŽINA: im. Iránčeva, rod. Iránčevih,

Iračánki, tož. Iračánko, mest. pri Iračánki, or. z

daj. Iránčevim, tož. Iránčeva, mest. pri Iránčevih, or. z Iračánko; DVOJINA: im. Iračánki, rod. Iračánk, daj.

Iránčevimi

Iračánkama, tož. Iračánki, mest. pri Iračánkah, or. z

STATUS: predlog

Iračánkama; MNOŽINA: im. Iračánke, rod. Iračánk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Iračánkam, tož. Iračánke, mest. pri Iračánkah, or. z



Iračánkami

Iránec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Glasbo za film je ustvaril Iranec Peyman

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Yazdanian; Vrhunec večera je pripadel Irancem, ki



so že dokazali, da so nogometna nacija

Irák -a m; zemljepisno ime

(< Irán)

|dolgo ime Republika Irak|; |država|: nafta iz Iraka;

{B} Irančev

Oddaja kaže iranske romarje na poti v Karbalo,

{O} EDNINA: im. Iránec, rod. Iránca, daj. Iráncu, tož.

sveti kraj šiitov v Iraku

Iránca, mest. pri Iráncu, or. z Iráncem; DVOJINA: im.

Kje? v Iraku

Iránca, rod. Iráncev, daj. Iráncema, tož. Iránca, mest.

Od kod? iz Iraka

pri Iráncih, or. z Iráncema; MNOŽINA: im. Iránci, rod.

Kam? v Irak

Iráncev, daj. Iráncem, tož. Iránce, mest. pri Iráncih, or.

{B} Iračan, Iračanka; Iračanov, Iračankin; iraški

z Iránci

{O} EDNINA: im. Irák, rod. Iráka, daj. Iráku, tož. Irák, STATUS: predlog

mest. pri Iráku, or. z Irákom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Iránka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Irán -a m; zemljepisno ime

Marjam Mirzahani je leta 2014 kot prva ženska in

|dolgo ime Islamska republika Iran|; |država|: Do leta

prva Iranka prejela Fieldsovo medaljo; Oddaja se

1935 je bil Iran znan kot Perzija; diplomatski

osredotoča na stališča Irank o situaciji v družbi

predstavnik iz Irana; Leta 1979 se je začela

(< Irán)

revolucija v Iranu

{B} Irankin

Kje? v Iranu

{O} EDNINA: im. Iránka, rod. Iránke, daj. Iránki, tož.

Od kod? iz Irana

Iránko, mest. pri Iránki, or. z Iránko; DVOJINA: im.

Kam? v Iran

Iránki, rod. Iránk, daj. Iránkama, tož. Iránki, mest. pri

{B} Iranec, Iranka; Irančev, Irankin; iranski

Iránkah, or. z Iránkama; MNOŽINA: im. Iránke, rod.

{O} EDNINA: im. Irán, rod. Irána, daj. Iránu, tož. Irán, Iránk, daj. Iránkam, tož. Iránke, mest. pri Iránkah, or. z mest. pri Iránu, or. z Iránom

Iránkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Iránčev -a -o prid.

iránski -a -o prid.

Irančev film je prejel številne nagrade

362

Po zrušitvi iranskega šaha je bil na čelu Irana verski Írčevem, or. z Írčevim; DVOJINA: im. Írčeva, rod.

voditelj Homeini; iranska kinematografija;

Írčevih, daj. Írčevima, tož. Írčeva, mest. pri Írčevih, or.

Homeinijeva iranska revolucija

z Írčevima; MNOŽINA: im. Írčevi, rod. Írčevih, daj.

(< Irán)

Írčevim, tož. Írčeve, mest. pri Írčevih, or. z Írčevimi

{O} moški: EDNINA: im. iránski, rod. iránskega, daj.

ženski: EDNINA: im. Írčeva, rod. Írčeve, daj. Írčevi, iránskemu, tož. iránski (živostno iránskega), mest. pri tož. Írčevo, mest. pri Írčevi, or. z Írčevo; DVOJINA: im.

iránskem, or. z iránskim; DVOJINA: im. iránska, rod.

Írčevi, rod. Írčevih, daj. Írčevima, tož. Írčevi, mest. pri iránskih, daj. iránskima, tož. iránska, mest. pri

Írčevih, or. z Írčevima; MNOŽINA: im. Írčeve, rod.

iránskih, or. z iránskima; MNOŽINA: im. iránski, rod.

Írčevih, daj. Írčevim, tož. Írčeve, mest. pri Írčevih, or.

iránskih, daj. iránskim, tož. iránske, mest. pri iránskih, z Írčevimi

or. z iránskimi

srednji: EDNINA: im. Írčevo, rod. Írčevega, daj.

ženski: EDNINA: im. iránska, rod. iránske, daj. iránski, Írčevemu, tož. Írčevo, mest. pri Írčevem, or. z

tož. iránsko, mest. pri iránski, or. z iránsko; DVOJINA: Írčevim; DVOJINA: im. Írčevi, rod. Írčevih, daj.

im. iránski, rod. iránskih, daj. iránskima, tož. iránski, Írčevima, tož. Írčevi, mest. pri Írčevih, or. z Írčevima; mest. pri iránskih, or. z iránskima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Írčeva, rod. Írčevih, daj. Írčevim, tož.

iránske, rod. iránskih, daj. iránskim, tož. iránske, mest.

Írčeva, mest. pri Írčevih, or. z Írčevimi

pri iránskih, or. z iránskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. iránsko, rod. iránskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

iránskemu, tož. iránsko, mest. pri iránskem, or. z



iránskim; DVOJINA: im. iránski, rod. iránskih, daj.

Írec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

iránskima, tož. iránski, mest. pri iránskih, or. z

O tradicionalnih plesih svoje dežele nam je Irec

iránskima; MNOŽINA: im. iránska, rod. iránskih, daj.

veliko povedal

iránskim, tož. iránska, mest. pri iránskih, or. z

(< Írska)

iránskimi

{B} Irčev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Írec, rod. Írca, daj. Írcu, tož. Írca,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mest. pri Írcu, or. z Írcem; DVOJINA: im. Írca, rod.



Írcev, daj. Írcema, tož. Írca, mest. pri Írcih, or. z

iráški -a -o prid.

Írcema; MNOŽINA: im. Írci, rod. Írcev, daj. Írcem, tož.

iraški Kurdi; iraški naftni vrelci; iraška vojna

Írce, mest. pri Írcih, or. z Írci

||dogodek||: posledice iraške vojne

STATUS: predlog

(< Irák)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} moški: EDNINA: im. iráški, rod. iráškega, daj.

samostalnik moškega spola

iráškemu, tož. iráški (živostno iráškega), mest. pri



iráškem, or. z iráškim; DVOJINA: im. iráška, rod.

Iréna Aténska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

iráških, daj. iráškima, tož. iráška, mest. pri iráških, or.

|bizantinska cesarica|: Največji dosežek Irene

z iráškima; MNOŽINA: im. iráški, rod. iráških, daj.

Atenske je bila obnovitev pravoslavnega čaščenja

iráškim, tož. iráške, mest. pri iráških, or. z iráškimi ikon

ženski: EDNINA: im. iráška, rod. iráške, daj. iráški, tož.

{O} EDNINA: im. Iréna Aténska, rod. Iréne Aténske,

iráško, mest. pri iráški, or. z iráško; DVOJINA: im.

daj. Iréni Aténski, tož. Iréno Aténsko, mest. pri Iréni iráški, rod. iráških, daj. iráškima, tož. iráški, mest. pri Aténski, or. z Iréno Aténsko

iráških, or. z iráškima; MNOŽINA: im. iráške, rod.

STATUS: predlog

iráških, daj. iráškim, tož. iráške, mest. pri iráških, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem iráškimi

imenu

srednji: EDNINA: im. iráško, rod. iráškega, daj.

iráškemu,



tož. iráško, mest. pri iráškem, or. z iráškim;

Írin -a -o prid.

DVOJINA: im. iráški, rod. iráških, daj. iráškima, tož.

iráški,

Stranka Sinn Fein je bila Irino politično krilo

mest. pri iráških, or. z iráškima; MNOŽINA: im.

iráška,

(< Íra, ÍRA)

rod. iráških, daj. iráškim, tož. iráška, mest. pri

iráških,

{O} moški: EDNINA: im. Írin, rod. Írinega, daj.

or. z iráškimi

S

Írinemu, tož. Írin (živostno Írinega), mest. pri Írinem, TATUS: predlog

or. z Írinim; DVOJINA: im. Írina, rod. Írinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Írinima, tož. Írina, mest. pri Írinih, or. z Írinima;



MNOŽINA: im. Írini, rod. Írinih, daj. Írinim, tož. Írine, Írčev -a -o prid.

mest. pri Írinih, or. z Írinimi

Kot Irčeva spremljevalna skupina je nastopila tudi

ženski: EDNINA: im. Írina, rod. Írine, daj. Írini, tož.

iranska zasedba

Írino, mest. pri Írini, or. z Írino; DVOJINA: im. Írini, (< Írec)

rod. Írinih, daj. Írinima, tož. Írini, mest. pri Írinih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Írčev, rod. Írčevega, daj.

Írinima; MNOŽINA: im. Írine, rod. Írinih, daj. Írinim,

Írčevemu, tož. Írčev (živostno Írčevega), mest. pri

tož. Írine, mest. pri Írinih, or. z Írinimi

363

srednji: EDNINA: im. Írino, rod. Írinega, daj. Írinemu, irokéški -a -o prid.

tož. Írino, mest. pri Írinem, or. z Írinim; DVOJINA: im.

Mohoščina je irokeški jezik, ki ga govorijo na

Írini, rod. Írinih, daj. Írinima, tož. Írini, mest. pri Írinih, severovzhodu Združenih držav Amerike; irokeški

or. z Írinima; MNOŽINA: im. Írina, rod. Írinih, daj.

poglavar

Írinim, tož. Írina, mest. pri Írinih, or. z Írinimi

(< Irokéz)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. irokéški, rod. irokéškega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. irokéškemu, tož. irokéški (živostno irokéškega),



mest. pri irokéškem, or. z irokéškim; DVOJINA: im.

Íris -- ž; ime bitja, osebno ime

irokéška, rod. irokéških, daj. irokéškima, tož.

|žensko ime|: Stanovanje je dala v najem Iris in

irokéška, mest. pri irokéških, or. z irokéškima;

njeni sestri

MNOŽINA: im. irokéški, rod. irokéških, daj. irokéškim,

{B} Irisin

tož. irokéške, mest. pri irokéških, or. z irokéškimi

{O} EDNINA: im. Íris, rod. Íris, daj. Íris, tož. Íris, mest.

ženski: EDNINA: im. irokéška, rod. irokéške, daj.

pri Íris, or. z Íris; DVOJINA: im. Íris, rod. Íris, daj. Íris, irokéški, tož. irokéško, mest. pri irokéški, or. z

tož. Íris, mest. pri Íris, or. z Íris; MNOŽINA: im. Íris, rod.

irokéško; DVOJINA: im. irokéški, rod. irokéških, daj.

Íris, daj. Íris, tož. Íris, mest. pri Íris, or. z Íris

irokéškima, tož. irokéški, mest. pri irokéških, or. z

STATUS: predlog

irokéškima; MNOŽINA: im. irokéške, rod. irokéških,

P

daj. irokéškim, tož. irokéške, mest. pri irokéških, or. z RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

irokéškimi

ženska)

srednji: EDNINA: im. irokéško, rod. irokéškega, daj.



irokéškemu, tož. irokéško, mest. pri irokéškem, or. z

Írisin -a -o prid.

irokéškim; DVOJINA: im. irokéški, rod. irokéških, daj.

Poskušal je uloviti Irisin pogled

irokéškima, tož. irokéški, mest. pri irokéških, or. z

(< Íris)

irokéškima; MNOŽINA: im. irokéška, rod. irokéških,

{O} moški: EDNINA: im. Írisin, rod. Írisinega, daj.

daj. irokéškim, tož. irokéška, mest. pri irokéških, or. z Írisinemu, tož. Írisin (živostno Írisinega), mest. pri

irokéškimi

Írisinem, or. z Írisinim; DVOJINA: im. Írisina, rod.

S

Írisinih,

TATUS: predlog

daj. Írisinima, tož. Írisina, mest. pri Írisinih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. z Írisinima; MNOŽINA: im. Írisini, rod. Írisinih, daj.

Írisinim,



tož. Írisine, mest. pri Írisinih, or. z Írisinimi

ženski:

Irokéz -a

EDNINA: im. Írisina, rod. Írisine, daj. Írisini,

m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik severnoameriškega indijanskega

tož. Írisino, mest. pri Írisini, or. z Írisino; DVOJINA: im.

Írisini,

plemena|: Začela je proučevati kulturo Irokezov; Pri

rod. Írisinih, daj. Írisinima, tož. Írisini, mest. pri

Írisinih,

Irokezih vsi otroci obravnavajo sestre svojih mater

or. z Írisinima; MNOŽINA: im. Írisine, rod.

Írisinih,

kot svoje matere

daj. Írisinim, tož. Írisine, mest. pri Írisinih, or.

z Írisinimi

{B} Irokezov

srednji:

{O}

EDNINA: im. Írisino, rod. Írisinega, daj.

EDNINA: im. Irokéz, rod. Irokéza, daj. Irokézu, tož.

Írisinemu,

Irokéza,

tož. Írisino, mest. pri Írisinem, or. z

mest. pri Irokézu, or. z Irokézom; DVOJINA:

Írisinim; DVOJINA: im. Írisini, rod. Írisinih, daj.

im. Irokéza, rod. Irokézov, daj. Irokézoma, tož.

Írisinima,

Irokéza,

tož. Írisini, mest. pri Írisinih, or. z Írisinima;

mest. pri Irokézih, or. z Irokézoma;

MNOŽINA: im. Írisina, rod. Írisinih, daj. Írisinim, tož.

MNOŽINA: im. Irokézi, rod. Irokézov, daj. Irokézom,

Írisina, mest. pri Írisinih, or. z Írisinimi

tož. Irokéze, mest. pri Irokézih, or. z Irokézi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Írka -e

Irokézinja -e

ž; ime bitja, prebivalsko ime

ž; ime bitja, prebivalsko ime

Po rodu je bila malo Irke, malo Italijanke, malo

|pripadnica severnoameriškega indijanskega

Francozinje; Pogovor je stekel zaradi izredne

plemena|: Žena najbolj znanega kanadskega

odprtosti in komunikativnosti Irk

Indijanca je po rodu Irokezinja

(< Írska)

(< Irokéz)

{B} Irkin

{B} Irokezinjin

{O}

{O}

EDNINA: im. Írka, rod. Írke, daj. Írki, tož. Írko,

EDNINA: im. Irokézinja, rod. Irokézinje, daj.

Irokézinji,

mest. pri Írki, or. z Írko; DVOJINA: im. Írki, rod. Írk, daj.

tož. Irokézinjo, mest. pri Irokézinji, or. z

Írkama,

Irokézinjo;

tož. Írki, mest. pri Írkah, or. z Írkama;

DVOJINA: im. Irokézinji, rod. Irokézinj,

MNOŽINA: im. Írke, rod. Írk, daj. Írkam, tož. Írke, mest.

daj. Irokézinjama, tož. Irokézinji, mest. pri

pri Írkah,

Irokézinjah,

or. z Írkami

or. z Irokézinjama; MNOŽINA: im.

S

Irokézinje, rod. Irokézinj, daj. Irokézinjam, tož.

TATUS: predlog

Irokézinje,

P

mest. pri Irokézinjah, or. z Irokézinjami

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



364

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena irska vlada; britanski pisatelj irskega rodu James



Joyce; V Evropi je irski seter predvsem hišni pes;

írovec -vca m

Večina irskih viskijev je trikrat destilirana; irski funt

|pripadnik Ire|: razoroževanje irovcev

||denarna enota||: Devalvacija grške drahme in

(< Íra)

irskega funta je presenetila devizne trge

{B} irovčev

(< Írska)

{O} EDNINA: im. írovec, rod. írovca, daj. írovcu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. írski, rod. írskega, daj.

írovca, mest. pri írovcu, or. z írovcem; DVOJINA: im.

írskemu, tož. írski (živostno írskega), mest. pri írskem, írovca, rod. írovcev, daj. írovcema, tož. írovca, mest.

or. z írskim; DVOJINA: im. írska, rod. írskih, daj.

pri írovcih, or. z írovcema; MNOŽINA: im. írovci, rod.

írskima, tož. írska, mest. pri írskih, or. z írskima;

írovcev, daj. írovcem, tož. írovce, mest. pri írovcih, or.

MNOŽINA: im. írski, rod. írskih, daj. írskim, tož. írske, z írovci

mest. pri írskih, or. z írskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. írska, rod. írske, daj. írski, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

írsko, mest. pri írski, or. z írsko; DVOJINA: im. írski, rod. írskih, daj. írskima, tož. írski, mest. pri írskih, or. z írovski -a -o

írskima;

prid.

MNOŽINA: im. írske, rod. írskih, daj. írskim,

uresničevanje irovskih zahtev

tož. írske, mest. pri írskih, or. z írskimi

(< Íra)

srednji: EDNINA: im. írsko, rod. írskega, daj. írskemu,

{O} moški: EDNINA: im. írovski, rod. írovskega, daj.

tož. írsko, mest. pri írskem, or. z írskim; DVOJINA: im.

írovskemu,

írski,

tož. írovski (živostno írovskega), mest. pri

rod. írskih, daj. írskima, tož. írski, mest. pri

írovskem,

írskih,

or. z írovskim; DVOJINA: im. írovska, rod.

or. z írskima; MNOŽINA: im. írska, rod. írskih,

írovskih, daj. írovskima, tož. írovska, mest. pri

daj. írskim, tož. írska, mest. pri írskih, or. z írskimi írovskih, or. z írovskima; MNOŽINA: im. írovski, rod.

STATUS: predlog

írovskih, daj. írovskim, tož. írovske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

írovskih, or. z írovskimi



ženski: EDNINA: im. írovska, rod. írovske, daj. írovski, Írsko -ega s; zemljepisno ime

tož. írovsko, mest. pri írovski, or. z írovsko; DVOJINA:

|drugo ime države|: Včeraj se je vrnil z Irskega iz im. írovski, rod. írovskih, daj. írovskima, tož. írovski, Irske; Najmanjša cerkev na Irskem meri približno mest. pri írovskih, or. z írovskima; MNOŽINA: im.

dva krat tri metre; prim. Írska

írovske, rod. írovskih, daj. írovskim, tož. írovske, mest.

Kje? na Irskem

pri írovskih, or. z írovskimi

Od kod? z Irskega iz Irske

srednji: EDNINA: im. írovsko, rod. írovskega, daj.

Kam? na Irsko

írovskemu, tož. írovsko, mest. pri írovskem, or. z

{B} Irec, Irka; Irčev, Irkin; irski

írovskim; DVOJINA: im. írovski, rod. írovskih, daj.

{O} EDNINA: im. Írsko, rod. Írskega, daj. Írskemu, tož.

írovskima, tož. írovski, mest. pri írovskih, or. z

Írsko, mest. pri Írskem, or. z Írskim

írovskima; MNOŽINA: im. írovska, rod. írovskih, daj.

STATUS: predlog

írovskim, tož. írovska, mest. pri írovskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

írovskimi



STATUS: predlog

íslam -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|vera, ki jo je osnoval Mohamed|: Arabija kot



zibelka islama; Mostar predstavlja zanimiv stik

Írska -e ž; zemljepisno ime

islama in krščanstva; Tudi v islamu verujejo v

|dolgo ime Irska|; |država|: Številni obiskovalci Irske, nadangela Gabrijela; sopomenka islamizem

smaragdnega otoka, brskajo po arhivih in skušajo

{B} islamski

izslediti svoje prednike; Obiskali smo razstavo

{O} EDNINA: im. íslam, rod. íslama, daj. íslamu, tož.

fotografij z motivi iz/z Irske; Prijateljica se je

íslam, mest. pri íslamu, or. z íslamom; DVOJINA: im.

preselila v Irsko na Irsko; Angleži so se množično íslama, rod. íslamov, daj. íslamoma, tož. íslama, mest.

naseljevali v Irski na Irskem; prim. Írsko

pri íslamih, or. z íslamoma; MNOŽINA: im. íslami, rod.

Kje? v Irski na Irskem

íslamov, daj. íslamom, tož. íslame, mest. pri íslamih,

Od kod? iz Irske in z Irske

or. z íslami

Kam? v Irsko na Irsko

STATUS: predlog

{B} Irec, Irka; Irčev, Irkin; irski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} EDNINA: im. Írska, rod. Írske, daj. Írski, tož. Írsko, mest. pri Írski, or. z Írsko

islamíst -a m

STATUS: predlog

|pripadnik islamizma|: Tisoče islamistov se je zbralo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

v sprevodu; Ohranil je stike s pregnanima



islamistoma

írski -a -o prid.

(< íslam)

365

{B} islamistov

islamístke, rod. islamístk, daj. islamístkam, tož.

{O} EDNINA: im. islamíst, rod. islamísta, daj.

islamístke, mest. pri islamístkah, or. z islamístkami

islamístu, tož. islamísta, mest. pri islamístu, or. z

STATUS: predlog

islamístom; DVOJINA: im. islamísta, rod. islamístov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

daj. islamístoma, tož. islamísta, mest. pri islamístih, or.



z islamístoma; MNOŽINA: im. islamísti, rod.

islamízem -zma m

islamístov, daj. islamístom, tož. islamíste, mest. pri

|vera, ki jo je osnoval Mohamed|: Na Balkanu

islamístih, or. z islamísti

prevladuje bosanski islam; razlika med šiitskim in

STATUS: predlog

sunitskim islamom; sopomenka islam |gibanje pod PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

vplivom islama|: Oblastem še ni uspelo dobiti boja



proti skrajnemu islamizmu

islamístičen -čna -o prid.

(< íslam)

Režim je postajal vedno bolj represiven in

{O} EDNINA: im. islamízem, rod. islamízma, daj.

islamističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik islamízmu, tož. islamízem, mest. pri islamízmu, or. z

islamistični upor; Skrivni red asasinov je

islamízmom; DVOJINA: im. islamízma, rod.

islamistična sekta znotraj šiitskega islama

islamízmov, daj. islamízmoma, tož. islamízma, mest.

(< íslam)

pri islamízmih, or. z islamízmoma; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. islamístičen, rod.

islamízmi, rod. islamízmov, daj. islamízmom, tož.

islamístičnega, daj. islamístičnemu, tož. islamístičen

islamízme, mest. pri islamízmih, or. z islamízmi

(živostno islamístičnega), mest. pri islamístičnem, or. z STATUS: predlog

islamístičnim; DVOJINA: im. islamístična, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

islamístičnih, daj. islamístičnima, tož. islamístična,



mest. pri islamístičnih, or. z islamístičnima;

íslamski -a -o prid.

MNOŽINA: im. islamístični, rod. islamístičnih, daj.

|nanašajoč se na islam|: pravice islamske skupnosti;

islamístičnim, tož. islamístične, mest. pri

vrzel med islamskima odporniškima gibanjema

islamístičnih, or. z islamístičnimi

{O} moški: EDNINA: im. íslamski, rod. íslamskega, ženski: EDNINA: im. islamístična, rod. islamístične, daj. íslamskemu, tož. íslamski (živostno íslamskega),

daj. islamístični, tož. islamístično, mest. pri

mest. pri íslamskem, or. z íslamskim; DVOJINA: im.

islamístični, or. z islamístično; DVOJINA: im.

íslamska, rod. íslamskih, daj. íslamskima, tož.

islamístični, rod. islamístičnih, daj. islamístičnima,

íslamska, mest. pri íslamskih, or. z íslamskima;

tož. islamístični, mest. pri islamístičnih, or. z

MNOŽINA: im. íslamski, rod. íslamskih, daj.

islamístičnima; MNOŽINA: im. islamístične, rod.

íslamskim, tož. íslamske, mest. pri íslamskih, or. z

islamístičnih, daj. islamístičnim, tož. islamístične,

íslamskimi

mest. pri islamístičnih, or. z islamístičnimi

ženski: EDNINA: im. íslamska, rod. íslamske, daj.

srednji: EDNINA: im. islamístično, rod.

íslamski, tož. íslamsko, mest. pri íslamski, or. z

islamístičnega, daj. islamístičnemu, tož. islamístično, íslamsko; DVOJINA: im. íslamski, rod. íslamskih, daj.

mest. pri islamístičnem, or. z islamístičnim; DVOJINA:

íslamskima, tož. íslamski, mest. pri íslamskih, or. z

im. islamístični, rod. islamístičnih, daj.

íslamskima; MNOŽINA: im. íslamske, rod. íslamskih,

islamístičnima, tož. islamístični, mest. pri

daj. íslamskim, tož. íslamske, mest. pri íslamskih, or. z islamístičnih, or. z islamístičnima; MNOŽINA: im.

íslamskimi

islamístična, rod. islamístičnih, daj. islamístičnim, tož.

srednji: EDNINA: im. íslamsko, rod. íslamskega, daj.

islamístična, mest. pri islamístičnih, or. z

íslamskemu, tož. íslamsko, mest. pri íslamskem, or. z

islamístičnimi

íslamskim; DVOJINA: im. íslamski, rod. íslamskih, daj.

STATUS: predlog

íslamskima, tož. íslamski, mest. pri íslamskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

íslamskima; MNOŽINA: im. íslamska, rod. íslamskih,



daj. íslamskim, tož. íslamska, mest. pri íslamskih, or. z islamístka -e ž

íslamskimi

|pripadnica islamizma|: protest islamistk v

STATUS: predlog

Carigradu; odsvit sobivanja z islamistkama v delih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mlade avtorice



(< íslam)

Islándčev -a -o prid.

{B} islamistkin

Nad Islandčevo turistično predstavitvijo so bili

{O} EDNINA: im. islamístka, rod. islamístke, daj.

obiskovalci navdušeni

islamístki, tož. islamístko, mest. pri islamístki, or. z (< Islándec)

islamístko; DVOJINA: im. islamístki, rod. islamístk,

{O} moški: EDNINA: im. Islándčev, rod.

daj. islamístkama, tož. islamístki, mest. pri

Islándčevega, daj. Islándčevemu, tož. Islándčev

islamístkah, or. z islamístkama; MNOŽINA: im.

(živostno Islándčevega), mest. pri Islándčevem, or. z

Islándčevim; DVOJINA: im. Islándčeva, rod.

366

Islándčevih, daj. Islándčevima, tož. Islándčeva, mest.

Od kod? z Islandije tudi iz Islandije

pri Islándčevih, or. z Islándčevima; MNOŽINA: im.

Kam? na Islandijo tudi v Islandijo

Islándčevi, rod. Islándčevih, daj. Islándčevim, tož.

{B} Islandec, Islandka; Islandčev, Islandkin;

Islándčeve, mest. pri Islándčevih, or. z Islándčevimi

islandski

ženski: EDNINA: im. Islándčeva, rod. Islándčeve, daj.

{O} EDNINA: im. Islándija, rod. Islándije, daj.

Islándčevi, tož. Islándčevo, mest. pri Islándčevi, or. z Islándiji, tož. Islándijo, mest. pri Islándiji, or. z

Islándčevo; DVOJINA: im. Islándčevi, rod.

Islándijo

Islándčevih, daj. Islándčevima, tož. Islándčevi, mest.

STATUS: predlog

pri Islándčevih, or. z Islándčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Islándčeve, rod. Islándčevih, daj. Islándčevim, tož.



Islándčeve, mest. pri Islándčevih, or. z Islándčevimi

Islándka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. Islándčevo, rod. Islándčevega, Z ženo, Islandko Hlin, živita na Danskem in imata

daj. Islándčevemu, tož. Islándčevo, mest. pri

štiri otroke

Islándčevem, or. z Islándčevim; DVOJINA: im.

(< Islándija)

Islándčevi, rod. Islándčevih, daj. Islándčevima, tož.

{B} Islandkin

Islándčevi, mest. pri Islándčevih, or. z Islándčevima;

{O} EDNINA: im. Islándka, rod. Islándke, daj. Islándki, MNOŽINA: im. Islándčeva, rod. Islándčevih, daj.

tož. Islándko, mest. pri Islándki, or. z Islándko;

Islándčevim, tož. Islándčeva, mest. pri Islándčevih, or.

DVOJINA: im. Islándki, rod. Islándk, daj. Islándkama,

z Islándčevimi

tož. Islándki, mest. pri Islándkah, or. z Islándkama;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Islándke, rod. Islándk, daj. Islándkam,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. Islándke, mest. pri Islándkah, or. z Islándkami



STATUS: predlog

islándec -dca m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|konj|: V jahanju na progah, dolgih več tisoč



kilometrov, so se najbolje odrezali mule, arabci in

islándski -a -o prid.

islandci; prim. Islándec

Zaradi oblaka pepela iz islandskega ognjenika so

{O} EDNINA: im. islándec, rod. islándca, daj. islándcu, pristojne službe zaprle več španskih letališč;

tož. islándca, mest. pri islándcu, or. z islándcem;

Zdravilna učinkovina v islandskem lišaju

DVOJINA: im. islándca, rod. islándcev, daj. islándcema, dobrodejno vpliva na prebavila; V Sloveniji imamo

tož. islándca, mest. pri islándcih, or. z islándcema;

500 islandskih konj; obveznice islandskih bank

MNOŽINA: im. islándci, rod. islándcev, daj. islándcem,

(< Islándija)

tož. islándce, mest. pri islándcih, or. z islándci

{O} moški: EDNINA: im. islándski, rod. islándskega, STATUS: predlog

daj. islándskemu, tož. islándski (živostno islándskega), PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; mest. pri islándskem, or. z islándskim; DVOJINA: im.

enakozvočnice

islándska, rod. islándskih, daj. islándskima, tož.



islándska, mest. pri islándskih, or. z islándskima;

Islándec -dca m; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. islándski, rod. islándskih, daj.

Večino elektrike Islandci dobijo iz geotermalnih

islándskim, tož. islándske, mest. pri islándskih, or. z elektrarn; prim. islándec

islándskimi

(< Islándija)

ženski: EDNINA: im. islándska, rod. islándske, daj.

{B} Islandčev

islándski, tož. islándsko, mest. pri islándski, or. z

{O} EDNINA: im. Islándec, rod. Islándca, daj. Islándcu, islándsko; DVOJINA: im. islándski, rod. islándskih, daj.

tož. Islándca, mest. pri Islándcu, or. z Islándcem;

islándskima, tož. islándski, mest. pri islándskih, or. z DVOJINA: im. Islándca, rod. Islándcev, daj.

islándskima; MNOŽINA: im. islándske, rod. islándskih,

Islándcema, tož. Islándca, mest. pri Islándcih, or. z

daj. islándskim, tož. islándske, mest. pri islándskih, or.

Islándcema; MNOŽINA: im. Islándci, rod. Islándcev,

z islándskimi

daj. Islándcem, tož. Islándce, mest. pri Islándcih, or. z srednji: EDNINA: im. islándsko, rod. islándskega, daj.

Islándci

islándskemu, tož. islándsko, mest. pri islándskem, or.

STATUS: predlog

z islándskim; DVOJINA: im. islándski, rod. islándskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

daj. islándskima, tož. islándski, mest. pri islándskih, samostalnik moškega spola

or. z islándskima; MNOŽINA: im. islándska, rod.

islándskih,



daj. islándskim, tož. islándska, mest. pri

Islándija -e

islándskih, or. z islándskimi

ž; zemljepisno ime

|

STATUS: predlog

dolgo ime Republika Islandija|; |država|: Zaradi

oblaka vulkanskega prahu z Islandije so zaprli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

letališče v Lizboni; Gejzirji so ena izmed številnih



geoloških znamenitosti na Islandiji

IT -- [ítə̀ tudi itə̀ in íté tudi ité] m; simbol Kje? na Islandiji tudi v Islandiji

|mednarodna oznaka Italy: Italija|

367

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Italijánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Nemka je bila za stotinko sekunde hitrejša od

it. okrajš.

Italijanke; Film govori o treh mladih Italijankah

|italijanščina|: Piše v it.; |italijanski|: it. film;

pred drugo svetovno vojno

|italijansko|: rdeče (it. rosso) vino

(< Itálija)

STATUS: predlog

{B} Italijankin

P

{O} EDNINA: im. Italijánka, rod. Italijánke, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Italijánki,



tož. Italijánko, mest. pri Italijánki, or. z

.it

Italijánko; DVOJINA: im. Italijáni, rod. Italijánk, daj.

okrajš.

|Italija|:

Italijánkama, tož. Italijánki, mest. pri Italijánkah, or. z kot spletna domena Končnica .it je na voljo za

Italijánkama;

registracijo vsem rezidentom Evropske unije;

MNOŽINA: im. Italijánke, rod. Italijánk,

v

daj. Italijánkam, tož. Italijánke, mest. pri Italijánkah, spletnih naslovih, stično www.comune.roma.it

S

or. z Italijánkami

TATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Íta -e



ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Izdelke je razvijal skupaj z Ito

italijánski -a -o prid.

izjava italijanskega ministra; pripadnica italijanske

Wegman

{B} Itin

manjšine; Omaka pesto je priljubljena poslastica

{O}

italijanske kuhinje; italijanska lira ||denarna enota||: EDNINA: im. Íta, rod. Íte, daj. Íti, tož. Íto, mest. pri tečaj italijanske lire

Íti, or. z Íto; DVOJINA: im. Íti, rod. Ít, daj. Ítama, tož. Íti, (< Itálija)

mest. pri Ítah, or. z Ítama; MNOŽINA: im. Íte, rod. Ít, daj.

Ítam,

{O} moški: EDNINA: im. italijánski, rod.

tož. Íte, mest. pri Ítah, or. z Ítami

italijánskega,

S

daj. italijánskemu, tož. italijánski

TATUS: predlog

(živostno italijánskega), mest. pri italijánskem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

italijánskim; DVOJINA: im. italijánska, rod.

ženska)

italijánskih, daj. italijánskima, tož. italijánska, mest.



pri italijánskih, or. z italijánskima; MNOŽINA: im.

Itálija -e ž; zemljepisno ime

italijánski, rod. italijánskih, daj. italijánskim, tož.

|dolgo ime Republika Italija|; |država|: Kadulja izvira italijánske, mest. pri italijánskih, or. z italijánskimi iz Italije, Sirije, južne Francije in Švice; V obdobju

ženski: EDNINA: im. italijánska, rod. italijánske, daj.

renesanse sta v Italiji vzporedno obstajala

italijánski, tož. italijánsko, mest. pri italijánski, or. z idealistični humanizem in neusmiljen boj za moč in

italijánsko; DVOJINA: im. italijánski, rod. italijánskih, oblast

daj. italijánskima, tož. italijánski, mest. pri

Kje? v Italiji

italijánskih, or. z italijánskima; MNOŽINA: im.

Od kod? iz Italije

italijánske, rod. italijánskih, daj. italijánskim, tož.

Kam? v Italijo

italijánske, mest. pri italijánskih, or. z italijánskimi

{B} Italijan, Italijanka; Italijanov, Italijankin;

srednji: EDNINA: im. italijánsko, rod. italijánskega, italijanski

daj. italijánskemu, tož. italijánsko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Itálija, rod. Itálije, daj. Itáliji, tož.

italijánskem, or. z italijánskim; DVOJINA: im.

Itálijo, mest. pri Itáliji, or. z Itálijo

italijánski, rod. italijánskih, daj. italijánskima, tož.

STATUS: predlog

italijánski, mest. pri italijánskih, or. z italijánskima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

MNOŽINA: im. italijánska, rod. italijánskih, daj.



italijánskim, tož. italijánska, mest. pri italijánskih, or.

Italiján -a m; ime bitja, prebivalsko ime

z italijánskimi

Med turisti je bilo največ Italijanov in Nemcev

STATUS: predlog

(< Itálija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Italijanov



{O} EDNINA: im. Italiján, rod. Italijána, daj. Italijánu, itáloamêriški -a -o prid.

tož. Italijána, mest. pri Italijánu, or. z Italijánom;

|ameriški z italijanskimi prvinami|: italoameriški

DVOJINA: im. Italijána, rod. Italijánov, daj.

pisatelj; italoameriško poreklo

Italijánoma, tož. Italijána, mest. pri Italijánih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. itáloamêriški, rod.

Italijánoma; MNOŽINA: im. Italijáni, rod. Italijánov,

itáloamêriškega, daj. itáloamêriškemu, tož.

daj. Italijánom, tož. Italijáne, mest. pri Italijánih, or. z itáloamêriški (živostno itáloamêriškega), mest. pri

Italijáni

itáloamêriškem, or. z itáloamêriškim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

itáloamêriška, rod. itáloamêriških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

itáloamêriškima, tož. itáloamêriška, mest. pri

368

itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im.

|šp. Juana la Loca: kastiljska in aragonska kraljica|:

itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj.

V pariškem muzeju so pripravili razstavo flamskih

itáloamêriškim, tož. itáloamêriške, mest. pri

tapiserij Ivane Blazne

itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi

{O} EDNINA: im. Ivána Blázna, rod. Iváne Blázne, daj.

ženski: EDNINA: im. itáloamêriška, rod.

Iváni Blázni, tož. Iváno Blázno, mest. pri Iváni

itáloamêriške, daj. itáloamêriški, tož. itáloamêriško,

Blázni, or. z Iváno Blázno

mest. pri itáloamêriški, or. z itáloamêriško; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem itáloamêriškima, tož. itáloamêriški, mest. pri

imenu

itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im.



itáloamêriške, rod. itáloamêriških, daj.

Ivána Orleánska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

itáloamêriškim, tož. itáloamêriške, mest. pri

|fr. Jeanne d'Arc: francoska narodna junakinja;

itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi

svetnica|: Leta 1920 je papež Benedikt XV. Ivano

srednji: EDNINA: im. itáloamêriško, rod.

Orleansko posvetil v svetnico

itáloamêriškega, daj. itáloamêriškemu, tož.

{O} EDNINA: im. Ivána Orleánska, rod. Iváne

itáloamêriško, mest. pri itáloamêriškem, or. z

Orleánske, daj. Iváni Orleánski, tož. Iváno

itáloamêriškim; DVOJINA: im. itáloamêriški, rod.

Orleánsko, mest. pri Iváni Orleánski, or. z Iváno

itáloamêriških, daj. itáloamêriškima, tož.

Orleánsko

itáloamêriški, mest. pri itáloamêriških, or. z

STATUS: predlog

itáloamêriškima; MNOŽINA: im. itáloamêriška, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem itáloamêriških, daj. itáloamêriškim, tož.

imenu

itáloamêriška, mest. pri itáloamêriških, or. z

itáloamêriškimi



S

Ivána Pápežinja -e -e ž; ime bitja, osebno ime

TATUS: predlog

|lat. Johannes Anglicus|: Legende o Ivani Papežinji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; priredne zgodovinarji niso potrdili

zloženke (vezalne)

{O} EDNINA: im. Ivána Pápežinja, rod. Iváne



Pápežinje, daj. Iváni Pápežinji, tož. Iváno Pápežinjo,

itálo-amêriški -a -o prid.; gl. itáloamêriški mest. pri Iváni Pápežinji, or. z Iváno Pápežinjo

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu

Íta Rína -e -e m; ime bitja, osebno ime



|umetniško ime Ide Kravanja, slovenske filmske

Ívan Brez dežêle -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime igralke|: rojstna hiša Ite Rine v Divači; film z Ito

|angl. John Lackland: angleški kralj|: Med

Rino

odsotnostjo Riharda Levjesrčnega je Angliji vladal

{O} EDNINA: im. Íta Rína, rod. Íte Ríne, daj. Íti Ríni, Ivan Brez dežele

tož. Íto Ríno, mest. pri Íti Ríni, or. z Íto Ríno

{O} EDNINA: im. Ívan Brez dežêle, rod. Ívana Brez

STATUS: predlog

dežêle, daj. Ívanu Brez dežêle, tož. Ívana Brez

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

dežêle, mest. pri Ívanu Brez dežêle, or. z Ívanom

(osebna, ženska)

Brez dežêle



STATUS: predlog

itd. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

|in tako dalje|: na koncu naštevanja, brez vejice

imenu

Nesprejemljivo je, da mlade medicinske sestre,



zdravniki, pravniki itd. ne morejo dobiti službe;

Ivánčič -a m; ime bitja, osebno ime

prim. ipd. , itn.

|priimek|: Ivančiča so srečali vsak večer ob reki;

STATUS: predlog

intervju z Ivančičem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} Ivančičev



{O} EDNINA: im. Ivánčič, rod. Ivánčiča, daj. Ivánčiču,

itn. okrajš.

tož. Ivánčiča, mest. pri Ivánčiču, or. z Ivánčičem;

|in tako naprej|: na koncu naštevanja, brez vejice Lovci so DVOJINA: im. Ivánčiča, rod. Ivánčičev, daj.

spomladi čistili zimska krmišča, raznašali sol,

Ivánčičema, tož. Ivánčiča, mest. pri Ivánčičih, or. z

opazovali in šteli divjad itn.; prim. ipd. , itd.

Ivánčičema; MNOŽINA: im. Ivánčiči, rod. Ivánčičev,

STATUS: predlog

daj. Ivánčičem, tož. Ivánčiče, mest. pri Ivánčičih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ivánčiči



STATUS: predlog

Ivána Blázna -e -e ž; ime bitja, osebno ime

369

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); Ívovih, daj. Ívovim, tož. Ívove, mest. pri Ívovih, or. z samostalnik moškega spola

Ívovimi



srednji: EDNINA: im. Ívovo, rod. Ívovega, daj.

Ivánčičev -a -o prid.

Ívovemu, tož. Ívovo, mest. pri Ívovem, or. z Ívovim;

Ivančičeva skladba

DVOJINA: im. Ívovi, rod. Ívovih, daj. Ívovima, tož.

(< Ivánčič)

Ívovi, mest. pri Ívovih, or. z Ívovima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Ivánčičev, rod.

Ívova, rod. Ívovih, daj. Ívovim, tož. Ívova, mest. pri

Ivánčičevega, daj. Ivánčičevemu, tož. Ivánčičev

Ívovih, or. z Ívovimi

(živostno Ivánčičevega), mest. pri Ivánčičevem, or. z

STATUS: predlog

Ivánčičevim; DVOJINA: im. Ivánčičeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Ivánčičevih, daj. Ivánčičevima, tož. Ivánčičeva, mest.



pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevima; MNOŽINA: im.

Izabéla Francóska -e -e ž; ime bitja, osebno ime Ivánčičevi, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevim, tož.

|angl. Isabella of France: angleška kraljica|: Angleški Ivánčičeve, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevimi

regent je vladal s pomočjo kraljice matere Izabele

ženski: EDNINA: im. Ivánčičeva, rod. Ivánčičeve, daj.

Francoske

Ivánčičevi, tož. Ivánčičevo, mest. pri Ivánčičevi, or. z

{O} EDNINA: im. Izabéla Francóska, rod. Izabéle

Ivánčičevo; DVOJINA: im. Ivánčičevi, rod.

Francóske, daj. Izabéli Francóski, tož. Izabélo

Ivánčičevih, daj. Ivánčičevima, tož. Ivánčičevi, mest.

Francósko, mest. pri Izabéli Francóski, or. z Izabélo

pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevima; MNOŽINA: im.

Francósko

Ivánčičeve, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevim, tož.

STATUS: predlog

Ivánčičeve, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem srednji: EDNINA: im. Ivánčičevo, rod. Ivánčičevega, imenu

daj. Ivánčičevemu, tož. Ivánčičevo, mest. pri



Ivánčičevem, or. z Ivánčičevim; DVOJINA: im.

Izabéla Portugálska -e -e ž; ime bitja, osebno ime Ivánčičevi, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevima, tož.

|svetnica|: Tizianov portret Izabele Portugalske

Ivánčičevi, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevima;

{O} EDNINA: im. Izabéla Portugálska, rod. Izabéle

MNOŽINA: im. Ivánčičeva, rod. Ivánčičevih, daj.

Portugálske, daj. Izabéli Portugálski, tož. Izabélo

Ivánčičevim, tož. Ivánčičeva, mest. pri Ivánčičevih,

Portugálsko, mest. pri Izabéli Portugálski, or. z

or. z Ivánčičevimi

Izabélo Portugálsko

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu

Ívo -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Pripravljena je bila odpustiti Ivu; Z

Izaíja -a in Izaíja -e m; ime bitja, osebno ime

bratom Ivom tekmuje v bobu dvosedu

|svetopisemski prerok|: znamenita slika Marije z

{B} Ivov

Jezusom, Izaijem/Izaijo in Janezom Krstnikom; v

{O} EDNINA: im. Ívo, rod. Íva, daj. Ívu, tož. Íva, mest.

zvezi prerok Izaija berilo iz knjige preroka

pri Ívu, or. z Ívom; DVOJINA: im. Íva, rod. Ívov, daj.

Izaija/Izaije

Ívoma, tož. Íva, mest. pri Ívih, or. z Ívoma; MNOŽINA:

{B} Izaijev

im. Ívi, rod. Ívov, daj. Ívom, tož. Íve, mest. pri Ívih, or.

{O} EDNINA: im. Izaíja, rod. Izaíja in Izaíje, daj. Izaíju z Ívi

in Izaíji, tož. Izaíja in Izaíjo, mest. pri Izaíju in pri STATUS: predlog

Izaíji, or. z Izaíjem in z Izaíjo; DVOJINA: im. Izaíja in PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Izaíji, rod. Izaíjev in Izaíj, daj. Izaíjema in Izaíjama, moška); samostalnik moškega spola

tož. Izaíja in Izaíji, mest. pri Izaíjih in pri Izaíjah, or. z Izaíjema in z Izaíjama; MNOŽINA: im. Izaíji in Izaíje,

Ívov -a -o prid.

rod. Izaíjev in Izaíj, daj. Izaíjem in Izaíjam, tož. Izaíje Spregovoril je o Ivovi tekmovalni poti

in Izaíje, mest. pri Izaíjih in pri Izaíjah, or. z Izaíji in z (< Ívo)

Izaíjami

{O} moški: EDNINA: im. Ívov, rod. Ívovega, daj.

STATUS: predlog

Ívovemu, tož. Ívov (živostno Ívovega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Ívovem, or. z Ívovim; DVOJINA: im. Ívova, rod.

moškega spola

Ívovih, daj. Ívovima, tož. Ívova, mest. pri Ívovih, or. z Ívovima; MNOŽINA: im. Ívovi, rod. Ívovih, daj.

Izaíjev -a -o prid.

Ívovim, tož. Ívove, mest. pri Ívovih, or. z Ívovimi

znameniti fragment iz Izaijeve prerokbe

ženski: EDNINA: im. Ívova, rod. Ívove, daj. Ívovi, tož.

(< Izaíja)

Ívovo, mest. pri Ívovi, or. z Ívovo; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Izaíjev, rod. Izaíjevega, daj.

Ívovi, rod. Ívovih, daj. Ívovima, tož. Ívovi, mest. pri Izaíjevemu, tož. Izaíjev (živostno Izaíjevega), mest. pri Ívovih, or. z Ívovima; MNOŽINA: im. Ívove, rod.

370

Izaíjevem, or. z Izaíjevim; DVOJINA: im. Izaíjeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Izaíjevih, daj. Izaíjevima, tož. Izaíjeva, mest. pri

moška)

Izaíjevih, or. z Izaíjevima; MNOŽINA: im. Izaíjevi, rod.



Izaíjevih, daj. Izaíjevim, tož. Izaíjeve, mest. pri

Ízidorjev -a -o prid.

Izaíjevih, or. z Izaíjevimi

Roman se konča z Izidorjevim odhodom v vojsko

ženski: EDNINA: im. Izaíjeva, rod. Izaíjeve, daj.

(< Ízidor)

Izaíjevi, tož. Izaíjevo, mest. pri Izaíjevi, or. z Izaíjevo;

{O} moški: EDNINA: im. Ízidorjev, rod. Ízidorjevega, DVOJINA: im. Izaíjevi, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevima, daj. Ízidorjevemu, tož. Ízidorjev (živostno

tož. Izaíjevi, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevima;

Ízidorjevega), mest. pri Ízidorjevem, or. z

MNOŽINA: im. Izaíjeve, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevim,

Ízidorjevim; DVOJINA: im. Ízidorjeva, rod.

tož. Izaíjeve, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevimi

Ízidorjevih, daj. Ízidorjevima, tož. Ízidorjeva, mest.

srednji: EDNINA: im. Izaíjevo, rod. Izaíjevega, daj.

pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevima; MNOŽINA: im.

Izaíjevemu, tož. Izaíjevo, mest. pri Izaíjevem, or. z

Ízidorjevi, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevim, tož.

Izaíjevim; DVOJINA: im. Izaíjevi, rod. Izaíjevih, daj.

Ízidorjeve, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevimi

Izaíjevima, tož. Izaíjevi, mest. pri Izaíjevih, or. z

ženski: EDNINA: im. Ízidorjeva, rod. Ízidorjeve, daj.

Izaíjevima; MNOŽINA: im. Izaíjeva, rod. Izaíjevih, daj.

Ízidorjevi, tož. Ízidorjevo, mest. pri Ízidorjevi, or. z Izaíjevim, tož. Izaíjeva, mest. pri Izaíjevih, or. z

Ízidorjevo; DVOJINA: im. Ízidorjevi, rod. Ízidorjevih,

Izaíjevimi

daj. Ízidorjevima, tož. Ízidorjevi, mest. pri Ízidorjevih, STATUS: predlog

or. z Ízidorjevima; MNOŽINA: im. Ízidorjeve, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Ízidorjevih, daj. Ízidorjevim, tož. Ízidorjeve, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevimi

izd. okrajš.

srednji: EDNINA: im. Ízidorjevo, rod. Ízidorjevega,

|izdaja|: izd. iz leta 2001; |izdal|: izd. Slovenska

daj. Ízidorjevemu, tož. Ízidorjevo, mest. pri

akademija znanosti in umetnosti

Ízidorjevem, or. z Ízidorjevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Ízidorjevi, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ízidorjevi, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevima;



MNOŽINA: im. Ízidorjeva, rod. Ízidorjevih, daj.

izg. okrajš.

Ízidorjevim, tož. Ízidorjeva, mest. pri Ízidorjevih, or. z

|izgovor|: Assisi (izg. asízi)

Ízidorjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Ízida -e ž; ime bitja, religijsko ime

Ízmael -a m; ime bitja, osebno ime

|egipčanska boginja|: Kult boginje Izide je bil pri

|prerok|: Izmael je odšel proti Arabiji

Rimljanih izjemno popularen

{B} Izmaelov

{B} Izidin

{O} EDNINA: im. Ízmael, rod. Ízmaela, daj. Ízmaelu,

{O} EDNINA: im. Ízida, rod. Ízide, daj. Ízidi, tož. Ízido, tož. Ízmaela, mest. pri Ízmaelu, or. z Ízmaelom;

mest. pri Ízidi, or. z Ízido; DVOJINA: im. Ízidi, rod. Ízid, DVOJINA: im. Ízmaela, rod. Ízmaelov, daj. Ízmaeloma,

daj. Ízidama, tož. Ízid, mest. pri Ízidah, or. z Ízidama; tož. Ízmaela, mest. pri Ízmaelih, or. z Ízmaeloma;

MNOŽINA: im. Ízide, rod. Ízid, daj. Ízidam, tož. Ízide, MNOŽINA: im. Ízmaeli, rod. Ízmaelov, daj. Ízmaelom,

mest. pri Ízidah, or. z Ízidami

tož. Ízmaele, mest. pri Ízmaelih, or. z Ízmaeli

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





Ízidor -ja m; ime bitja, osebno ime

Ízrael -a m; zemljepisno ime

|moško ime|: Ključ domačije je izročil gospodarju

|dolgo ime Država Izrael|; |država|: Ob zidu molijo

Izidorju; Poroko sta z Izidorjem skrbno načrtovala

Judje iz Izraela in tudi obiskovalci; romanje v

več mesecev

Izrael; Med vohunjenjem v Izraelu so ga prijeli

{B} Izidorjev

pripadniki Mosada

{O} EDNINA: im. Ízidor, rod. Ízidorja, daj. Ízidorju,

Kje? v Izraelu

tož. Ízidorja, mest. pri Ízidorju, or. z Ízidorjem;

Od kod? iz Izraela

DVOJINA: im. Ízidorja, rod. Ízidorjev, daj. Ízidorjema, Kam? v Izrael

tož. Ízidorja, mest. pri Ízidorjih, or. z Ízidorjema;

{B} Izraelec, Izraelka; Izraelčev, Izraelkin;

MNOŽINA: im. Ízidorji, rod. Ízidorjev, daj. Ízidorjem,

izraelski

tož. Ízidorje, mest. pri Ízidorjih, or. z Ízidorji

{O} EDNINA: im. Ízrael, rod. Ízraela, daj. Ízraelu, tož.

STATUS: predlog

Ízrael, mest. pri Ízraelu, or. z Ízraelom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

371



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Izraélčev -a -o prid.



Na matematičnem tekmovanju nihče ni mogel

izraélski -a -o prid.

preseči Izraelčevega znanja

izraelski sporazum; izraelske vojske; Pozornost

(< Izraélec)

izraelskega pisatelja Grossmana je pritegnila usoda

{O} moški: EDNINA: im. Izraélčev, rod. Izraélčevega, prekmurskih Judov

daj. Izraélčevemu, tož. Izraélčev (živostno

(< Ízrael)

Izraélčevega), mest. pri Izraélčevem, or. z

{O} moški: EDNINA: im. izraélski, rod. izraélskega, Izraélčevim; DVOJINA: im. Izraélčeva, rod.

daj. izraélskemu, tož. izraélski (živostno izraélskega), Izraélčevih, daj. Izraélčevima, tož. Izraélčeva, mest.

mest. pri izraélskem, or. z izraélskim; DVOJINA: im.

pri Izraélčevih, or. z Izraélčevima; MNOŽINA: im.

izraélska, rod. izraélskih, daj. izraélskima, tož.

Izraélčevi, rod. Izraélčevih, daj. Izraélčevim, tož.

izraélska, mest. pri izraélskih, or. z izraélskima;

Izraélčeve, mest. pri Izraélčevih, or. z Izraélčevimi

MNOŽINA: im. izraélski, rod. izraélskih, daj.

ženski: EDNINA: im. Izraélčeva, rod. Izraélčeve, daj.

izraélskim, tož. izraélske, mest. pri izraélskih, or. z Izraélčevi, tož. Izraélčevo, mest. pri Izraélčevi, or. z izraélskimi

Izraélčevo; DVOJINA: im. Izraélčevi, rod. Izraélčevih,

ženski: EDNINA: im. izraélska, rod. izraélske, daj.

daj. Izraélčevima, tož. Izraélčevi, mest. pri

izraélski, tož. izraélsko, mest. pri izraélski, or. z

Izraélčevih, or. z Izraélčevima; MNOŽINA: im.

izraélsko; DVOJINA: im. izraélski, rod. izraélskih, daj.

Izraélčeve, rod. Izraélčevih, daj. Izraélčevim, tož.

izraélskima, tož. izraélski, mest. pri izraélskih, or. z Izraélčeve, mest. pri Izraélčevih, or. z Izraélčevimi

izraélskima; MNOŽINA: im. izraélske, rod. izraélskih,

srednji: EDNINA: im. Izraélčevo, rod. Izraélčevega, daj. izraélskim, tož. izraélske, mest. pri izraélskih, or. z daj. Izraélčevemu, tož. Izraélčevo, mest. pri

izraélskimi

Izraélčevem, or. z Izraélčevim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. izraélsko, rod. izraélskega, daj.

Izraélčevi, rod. Izraélčevih, daj. Izraélčevima, tož.

izraélskemu, tož. izraélsko, mest. pri izraélskem, or. z Izraélčevi, mest. pri Izraélčevih, or. z Izraélčevima;

izraélskim; DVOJINA: im. izraélski, rod. izraélskih, daj.

MNOŽINA: im. Izraélčeva, rod. Izraélčevih, daj.

izraélskima, tož. izraélski, mest. pri izraélskih, or. z Izraélčevim, tož. Izraélčeva, mest. pri Izraélčevih, or.

izraélskima; MNOŽINA: im. izraélska, rod. izraélskih,

z Izraélčevimi

daj. izraélskim, tož. izraélska, mest. pri izraélskih, or. z STATUS: predlog

izraélskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Izraélec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime



Izraelcem je prinesla tretjo zmago na glasbenem

izr. prof. okrajš.

festivalu

|izredni profesor; izredna profesorica|: pred imenom

(< Ízrael)

izr. prof. Janez Novak; v zvezi okrajšav izr. prof. dr.

{B} Izraelčev

Janez Novak; za imenom, z vejico Janez Novak, izr.

{O} EDNINA: im. Izraélec, rod. Izraélca, daj. Izraélcu, prof.; dr. Janez Novak, izr. prof.

tož. Izraélca, mest. pri Izraélcu, or. z Izraélcem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Izraélca, rod. Izraélcev, daj. Izraélcema, PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. Izraélca, mest. pri Izraélcih, or. z Izraélcema;



MNOŽINA: im. Izraélci, rod. Izraélcev, daj. Izraélcem,

izv. okrajš.

tož. Izraélce, mest. pri Izraélcih, or. z Izraélci

|izvod|: Natisnili so 2000 izv. slovarja

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

samostalnik moškega spola





j j-ja tudi j -- [jə̀, rod. jə̀ja in jé, rod. jêja] m Izraélka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|ime črke ali glasu|: mali j; Besedo pacient piši brez

V lendavski sinagogi je bil koncert dveh Izraelk,

j-ja; beseda s tremi j-ji; navadno nesklonljivo Pri

pianistke in sopranistke

sklanjanju imena Aci podaljšujemo osnovo z j; kot

(< Ízrael)

prilastek, v imenovalniku črka j; ob številki slika 3j

{B} Izraelkin

{O} EDNINA: im. j tudi j, rod. j-ja tudi j, daj. j-ju tudi j,

{O} EDNINA: im. Izraélka, rod. Izraélke, daj. Izraélki, tož. j tudi j, mest. pri j-ju tudi pri j, or. z j-jem tudi z j; tož. Izraélko, mest. pri Izraélki, or. z Izraélko;

DVOJINA: im. j-ja tudi j, rod. j-jev tudi j, daj. j-jema tudi DVOJINA: im. Izraélki, rod. Izraélk, daj. Izraélkama,

j, tož. j-ja tudi j, mest. pri j-jih tudi pri j, or. z j-jema tož. Izraélki, mest. pri Izraélkah, or. z Izraélkama;

tudi z j; MNOŽINA: im. j-ji tudi j, rod. j-jev tudi j, daj. j-MNOŽINA: im. Izraélke, rod. Izraélk, daj. Izraélkam,

jem tudi j, tož. j-je tudi j, mest. pri j-jih tudi pri j, or. z j-tož. Izraélke, mest. pri Izraélkah, or. z Izraélkami

ji tudi z j

STATUS: predlog

STATUS: predlog

372

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





J1 J-ja tudi J -- [jə̀, rod. jə̀ja in jé, rod. jêja] m Jáhvejev -a -o prid.

|ime črke|: veliki J; Med J-jem in M-jem sta še L in

slediti Jahvejevemu služabniku; Leta 586 pr. n. št.

K; trije J-ji; navadno nesklonljivo To je jed z velikim je babilonski kralj razdejal Jahvejev tempelj v

J!; kot prilastek, v imenovalniku Črko J vedno obrne v

Jeruzalemu

nasprotno smer; ob številki Jezik obvlada na ravni

(< Jáhve)

maternega jezika oz. J1

{O} moški: EDNINA: im. Jáhvejev, rod. Jáhvejevega,

{O} EDNINA: im. J tudi J, rod. J-ja tudi J, daj. J-ju tudi J, daj. Jáhvejevemu, tož. Jáhvejev (živostno

tož. J tudi J, mest. pri J-ju tudi pri J, or. z J-jem tudi z J; Jáhvejevega), mest. pri Jáhvejevem, or. z Jáhvejevim;

DVOJINA: im. J-ja tudi J, rod. J-jev tudi J, daj. J-jema DVOJINA: im. Jáhvejeva, rod. Jáhvejevih, daj.

tudi J, tož. J-ja tudi J, mest. pri J-jih tudi pri J, or. z J-Jáhvejevima, tož. Jáhvejeva, mest. pri Jáhvejevih, or.

jema tudi z J; MNOŽINA: im. J-ji tudi J, rod. J-jev tudi J, z Jáhvejevima; MNOŽINA: im. Jáhvejevi, rod.

daj. J-jem tudi J, tož. J-je tudi J, mest. pri J-jih tudi pri J, Jáhvejevih, daj. Jáhvejevim, tož. Jáhvejeve, mest. pri

or. z J-ji tudi z J

Jáhvejevih, or. z Jáhvejevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Jáhvejeva, rod. Jáhvejeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Jáhvejevi, tož. Jáhvejevo, mest. pri Jáhvejevi, or. z



Jáhvejevo; DVOJINA: im. Jáhvejevi, rod. Jáhvejevih,

J2 -- [jə̀ in jé] m; simbol

daj. Jáhvejevima, tož. Jáhvejevi, mest. pri Jáhvejevih,

|džul/joule|: Kdaj opravi sila 1 N delo 1 J?; |jod|:

or. z Jáhvejevima; MNOŽINA: im. Jáhvejeve, rod.

Simbol za kemijski element jod je J; |jodov|: v

Jáhvejevih, daj. Jáhvejevim, tož. Jáhvejeve, mest. pri

kemijski formuli jodov klorid (JCl)

Jáhvejevih, or. z Jáhvejevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Jáhvejevo, rod. Jáhvejevega, P

daj. Jáhvejevemu, tož. Jáhvejevo, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli; simboli

Jáhvejevem,



or. z Jáhvejevim; DVOJINA: im.

J

Jáhvejevi, rod. Jáhvejevih, daj. Jáhvejevima, tož.

3 -- [jə̀ in jé] m; simbol

|jug|: Smer vetra: J; |južni|: Preplezal je smer v J

Jáhvejevi, mest. pri Jáhvejevih, or. z Jáhvejevima;

steni;

MNOŽINA: im. Jáhvejeva, rod. Jáhvejevih, daj.

prim. JV, JZ

Jáhvejevim,

S

tož. Jáhvejeva, mest. pri Jáhvejevih, or. z

TATUS: predlog

Jáhvejevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

J. okrajš.

|Južni|:



prvi del večbesednih zemljepisnih imen J. Koreja;

Jáka -e in Jáka -a m; ime bitja, osebno ime

prim. Juž.

K Jaki/Jaku se odpravi po nasvete; Poroko med

STATUS: predlog

Barbaro in Jako/Jakom so praznovali na Dobrni;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|domišljijski lik|: v zvezi racman Jaka Kupil mu je majico z racmanom Jako/Jakom

Jágnje Bôžje -ta -ga s; ime bitja, religijsko ime

{B} Jakov

|nadomestno ime: Kristus|: Janez Krstnik je

{O} EDNINA: im. Jáka, rod. Jáke in Jáka, daj. Jáki in

prepoznal Kristusa in ga pozdravil z besedami

Jáku, tož. Jáko in Jáka, mest. pri Jáki in pri Jáku, or. z

»Glejte, Jagnje Božje!«

Jáko in z Jákom; DVOJINA: im. Jáki in Jáka, rod. Ják in

{O} EDNINA: im. Jágnje Bôžje, rod. Jágnjeta Bôžjega,

Jákov, daj. Jákama in Jákoma, tož. Jáki in Jáka, mest.

daj. Jágnjetu Bôžjemu, tož. Jágnje Bôžje, mest. pri

pri Jákah in pri Jákih, or. z Jákama in z Jákoma;

Jágnjetu Bôžjem, or. z Jágnjetom Bôžjim

MNOŽINA: im. Jáke in Jáki, rod. Ják in Jákov, daj.

STATUS: predlog

Jákam in Jákom, tož. Jáke, mest. pri Jákah in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Jákih, or. z Jákami in z Jáki



STATUS: predlog

Jáhve -ja m; ime bitja, religijsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

|izraelski bog|: Jahve je prisluhnil stiskam

moška); domišljijska imena; samostalnik moškega

judovskega ljudstva v egipčanskem suženjstvu;

spola

zaveza med Jahvejem in ljudstvom; V 16. stoletju je



zaradi napačne izgovarjave iz imena Jahve nastal

Jehova

Jáka Rácman -e -a in Jáka Rácman -a -a m; ime

{B} Jahvejev

bitja, živalsko ime

{O}

|domišljijski lik|: Pak, Žak in Mak so nečaki

EDNINA: im. Jáhve, rod. Jáhveja, daj. Jáhveju, tož.

Jake/Jaka Racmana; V šoli otroci najraje barvajo

Jáhveja, mest. pri Jáhveju, or. z Jáhvejem

podobe z Jako/Jakom Racmanom

STATUS: predlog

373

{O} EDNINA: im. Jáka Rácman, rod. Jáke Rácmana in Jáka Rácmana, daj. Jáki Rácmanu in Jáku Rácmanu,

Jákob -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Jáko Rácmana in Jáka Rácmana, mest. pri Jáki

|moško ime|: avtorski večer zborovske glasbe

Rácmanu in pri Jáku Rácmanu, or. z Jáko

skladatelja Jakoba Ježa; Na Irskem praznujejo

Rácmanom in z Jákom Rácmanom; DVOJINA: im.

obletnico zmage protestantskega princa Viljema

Jáki Rácman in Jáka Rácman, rod. Ják Rácman in

Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II.;

Jákov Rácman, daj. Jákama Rácmanoma in Jákoma

|svetopisemska oseba|: Svetopisemskega Jakoba

Rácmanoma, tož. Jáki Rácmana in Jáka Rácmana,

pogosto upodabljajo kot romarja; v zvezi apostol

mest. pri Jákah Rácmanih in pri Jákih Rácmanih, or. z

Jakob grob apostola Jakoba; prim. jákobov

Jákama Rácmanoma in z Jákoma Rácmanoma;

{B} Jakobov

MNOŽINA: im. Jáke Rácman in Jáki Rácman, rod. Ják

{O} EDNINA: im. Jákob, rod. Jákoba, daj. Jákobu, tož.

Rácmanov in Jákov Rácmanov, daj. Jákam

Jákoba, mest. pri Jákobu, or. z Jákobom; DVOJINA: im.

Rácmanom in Jákom Rácmanom, tož. Jáke Rácman,

Jákoba, rod. Jákobov, daj. Jákoboma, tož. Jákoba,

mest. pri Jákah Rácmanih in pri Jákih Rácmanih, or. z

mest. pri Jákobih, or. z Jákoboma; MNOŽINA: im.

Jákami Rácmani in z Jáki Rácmani

Jákobi, rod. Jákobov, daj. Jákobom, tož. Jákobe, mest.

STATUS: predlog

pri Jákobih, or. z Jákobi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



moška); religijska imena

Jáki -ja m; ime bitja, osebno ime



|umetniško ime Jožeta Horvata, slovenskega slikarja

jákobov -a -o prid.

in grafika|: Tone Svetina je s ponosom govoril o

jakobova pokrovača ||školjka||: Najraje si privoščim svojem prijateljstvu s slikarjem Jakijem; tudi ob

gratinirane jakobove pokrovače; prim. Jákobov

imenu, navadno za pomišljajem razstava likovnih del

(< Jákob)

akademskega slikarja Jožeta Horvata – Jakija

{O} moški: EDNINA: im. jákobov, rod. jákobovega,

{B} Jakijev

daj. jákobovemu, tož. jákobov (živostno jákobovega),

{O} EDNINA: im. Jáki, rod. Jákija, daj. Jákiju, tož.

mest. pri jákobovem, or. z jákobovim; DVOJINA: im.

Jákija, mest. pri Jákiju, or. z Jákijem

jákobova, rod. jákobovih, daj. jákobovima, tož.

STATUS: predlog

jákobova, mest. pri jákobovih, or. z jákobovima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

MNOŽINA: im. jákobovi, rod. jákobovih, daj.



jákobovim, tož. jákobove, mest. pri jákobovih, or. z

Jákijev -a -o prid.

jákobovimi

Razstava Jakijevih del bo na ogled do sredine

ženski: EDNINA: im. jákobova, rod. jákobove, daj.

novembra

jákobovi, tož. jákobovo, mest. pri jákobovi, or. z

(< Jáki)

jákobovo; DVOJINA: im. jákobovi, rod. jákobovih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Jákijev, rod. Jákijevega, daj.

jákobovima, tož. jákobovi, mest. pri jákobovih, or. z

Jákijevemu, tož. Jákijev (živostno Jákijevega), mest.

jákobovima; MNOŽINA: im. jákobove, rod. jákobovih,

pri Jákijevem, or. z Jákijevim; DVOJINA: im. Jákijeva,

daj. jákobovim, tož. jákobove, mest. pri jákobovih, or.

rod. Jákijevih, daj. Jákijevima, tož. Jákijeva, mest. pri z jákobovimi

Jákijevih, or. z Jákijevima; MNOŽINA: im. Jákijevi,

srednji: EDNINA: im. jákobovo, rod. jákobovega, daj.

rod. Jákijevih, daj. Jákijevim, tož. Jákijeve, mest. pri jákobovemu, tož. jákobovo, mest. pri jákobovem, or. z

Jákijevih, or. z Jákijevimi

jákobovim; DVOJINA: im. jákobovi, rod. jákobovih,

ženski: EDNINA: im. Jákijeva, rod. Jákijeve, daj.

daj. jákobovima, tož. jákobovi, mest. pri jákobovih, or.

Jákijevi, tož. Jákijevo, mest. pri Jákijevi, or. z

z jákobovima; MNOŽINA: im. jákobova, rod.

Jákijevo; DVOJINA: im. Jákijevi, rod. Jákijevih, daj.

jákobovih, daj. jákobovim, tož. jákobova, mest. pri

Jákijevima, tož. Jákijevi, mest. pri Jákijevih, or. z

jákobovih, or. z jákobovimi

Jákijevima; MNOŽINA: im. Jákijeve, rod. Jákijevih,

STATUS: predlog

daj. Jákijevim, tož. Jákijeve, mest. pri Jákijevih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Jákijevimi

-ov/-ev ali -in v SBZ

srednji: EDNINA: im. Jákijevo, rod. Jákijevega, daj.



Jákijevemu, tož. Jákijevo, mest. pri Jákijevem, or. z

Jákobov -a -o prid.

Jákijevim; DVOJINA: im. Jákijevi, rod. Jákijevih, daj.

Na steni v kuhinji je več Jakobovih risb; Jakobov

Jákijevima, tož. Jákijevi, mest. pri Jákijevih, or. z

vodnjak v Nabiusu je sveto mesto tako za jude kot

Jákijevima; MNOŽINA: im. Jákijeva, rod. Jákijevih,

za kristjane in muslimane; Jakobova lestev ||staro ime daj. Jákijevim, tož. Jákijeva, mest. pri Jákijevih, or. z za Rimsko cesto||: V srednjem veku so Rimsko

Jákijevimi

cesto poimenovali Jakobova lestev

STATUS: predlog

(< Jákob)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

374

{O} moški: EDNINA: im. Jákobov, rod. Jákobovega, Jakopičeve nagrade, najvišje slovenske nagrade za

daj. Jákobovemu, tož. Jákobov (živostno Jákobovega),

likovno umetnost

mest. pri Jákobovem, or. z Jákobovim; DVOJINA: im.

(< Jákopič)

Jákobova, rod. Jákobovih, daj. Jákobovima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Jákopičev, rod.

Jákobova, mest. pri Jákobovih, or. z Jákobovima;

Jákopičevega, daj. Jákopičevemu, tož. Jákopičev

MNOŽINA: im. Jákobovi, rod. Jákobovih, daj.

(živostno Jákopičevega), mest. pri Jákopičevem, or. z

Jákobovim, tož. Jákobove, mest. pri Jákobovih, or. z

Jákopičevim; DVOJINA: im. Jákopičeva, rod.

Jákobovimi

Jákopičevih, daj. Jákopičevima, tož. Jákopičeva, mest.

ženski: EDNINA: im. Jákobova, rod. Jákobove, daj.

pri Jákopičevih, or. z Jákopičevima; MNOŽINA: im.

Jákobovi, tož. Jákobovo, mest. pri Jákobovi, or. z

Jákopičevi, rod. Jákopičevih, daj. Jákopičevim, tož.

Jákobovo; DVOJINA: im. Jákobovi, rod. Jákobovih,

Jákopičeve, mest. pri Jákopičevih, or. z Jákopičevimi

daj. Jákobovima, tož. Jákobovi, mest. pri Jákobovih,

ženski: EDNINA: im. Jákopičeva, rod. Jákopičeve, daj.

or. z Jákobovima; MNOŽINA: im. Jákobove, rod.

Jákopičevi, tož. Jákopičevo, mest. pri Jákopičevi, or. z Jákobovih, daj. Jákobovim, tož. Jákobove, mest. pri

Jákopičevo; DVOJINA: im. Jákopičevi, rod.

Jákobovih, or. z Jákobovimi

Jákopičevih, daj. Jákopičevima, tož. Jákopičevi, mest.

srednji: EDNINA: im. Jákobovo, rod. Jákobovega, daj.

pri Jákopičevih, or. z Jákopičevima; MNOŽINA: im.

Jákobovemu, tož. Jákobovo, mest. pri Jákobovem, or.

Jákopičeve, rod. Jákopičevih, daj. Jákopičevim, tož.

z Jákobovim; DVOJINA: im. Jákobovi, rod. Jákobovih,

Jákopičeve, mest. pri Jákopičevih, or. z Jákopičevimi

daj. Jákobovima, tož. Jákobovi, mest. pri Jákobovih,

srednji: EDNINA: im. Jákopičevo, rod. Jákopičevega, or. z Jákobovima; MNOŽINA: im. Jákobova, rod.

daj. Jákopičevemu, tož. Jákopičevo, mest. pri

Jákobovih, daj. Jákobovim, tož. Jákobova, mest. pri

Jákopičevem, or. z Jákopičevim; DVOJINA: im.

Jákobovih, or. z Jákobovimi

Jákopičevi, rod. Jákopičevih, daj. Jákopičevima, tož.

STATUS: predlog

Jákopičevi, mest. pri Jákopičevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Jákopičevima; MNOŽINA: im. Jákopičeva, rod.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Jákopičevih, daj. Jákopičevim, tož. Jákopičeva, mest.



pri Jákopičevih, or. z Jákopičevimi

Jákob Pŕvi -a -ega m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|škotski kralj|: Jakob Prvi/I. je trdil, da so najbolj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na častne igre tiste na konjskem hrbtu

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

{O} EDNINA: im. Jákob Pŕvi, rod. Jákoba Pŕvega, daj.

odlikovanj, častnih nazivov

Jákobu Pŕvemu, tož. Jákoba Pŕvega, mest. pri Jákobu



Pŕvem, or. z Jákobom Pŕvim

Jákov -a -o prid.

STATUS: predlog

Prisluhnil je Jakovi zgodbi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (< Jáka)

imenu

{O} moški: EDNINA: im. Jákov, rod. Jákovega, daj.



Jákovemu, tož. Jákov (živostno Jákovega), mest. pri

Jákopič -a m; ime bitja, osebno ime

Jákovem, or. z Jákovim; DVOJINA: im. Jákova, rod.

|priimek|; |slovenski slikar|: Glavni protagonisti

Jákovih, daj. Jákovima, tož. Jákova, mest. pri Jákovih, likovne umetnosti na prelomu stoletja so bili

or. z Jákovima; MNOŽINA: im. Jákovi, rod. Jákovih,

impresionisti z Rihardom Jakopičem (1869–1943)

daj. Jákovim, tož. Jákove, mest. pri Jákovih, or. z

na čelu; v prenesenem pomenu V galeriji imamo

Jákovimi

Jakopiča in Spacala ter zanimivo skulpturo

ženski: EDNINA: im. Jákova, rod. Jákove, daj. Jákovi, Počivavška Jakopičeva in Spacalova dela

tož. Jákovo, mest. pri Jákovi, or. z Jákovo; DVOJINA:

{B} Jakopičev

im. Jákovi, rod. Jákovih, daj. Jákovima, tož. Jákovi,

{O} EDNINA: im. Jákopič, rod. Jákopiča, daj.

mest. pri Jákovih, or. z Jákovima; MNOŽINA: im.

Jákopiču, tož. Jákopiča, mest. pri Jákopiču, or. z

Jákove, rod. Jákovih, daj. Jákovim, tož. Jákove, mest.

Jákopičem; DVOJINA: im. Jákopiča, rod. Jákopičev,

pri Jákovih, or. z Jákovimi

daj. Jákopičema, tož. Jákopiča, mest. pri Jákopičih, or.

srednji: EDNINA: im. Jákovo, rod. Jákovega, daj.

z Jákopičema; MNOŽINA: im. Jákopiči, rod.

Jákovemu, tož. Jákovo, mest. pri Jákovem, or. z

Jákopičev, daj. Jákopičem, tož. Jákopiče, mest. pri

Jákovim; DVOJINA: im. Jákovi, rod. Jákovih, daj.

Jákopičih, or. z Jákopiči

Jákovima, tož. Jákovi, mest. pri Jákovih, or. z

STATUS: predlog

Jákovima; MNOŽINA: im. Jákova, rod. Jákovih, daj.

P

Jákovim, tož. Jákova, mest. pri Jákovih, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Jákovimi

Jákopičev -a -o

STATUS: predlog

prid.

Jakopičeva zapuščina; Jakopičeva slika »Študija

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

sonca« je zdaj v stalni postavitvi Narodne galerije;



Jakopičeva nagrada ||nagrada||: Je dobitnik

Jamájčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

375

Olimpijski prvak je postal Jamajčan Usain Bolt jamájškim, tož. jamájške, mest. pri jamájških, or. z

(< Jamájka)

jamájškimi

{B} Jamajčanov

ženski: EDNINA: im. jamájška, rod. jamájške, daj.

{O} EDNINA: im. Jamájčan, rod. Jamájčana, daj.

jamájški, tož. jamájško, mest. pri jamájški, or. z

Jamájčanu, tož. Jamájčana, mest. pri Jamájčanu, or. z

jamájško; DVOJINA: im. jamájški, rod. jamájških, daj.

Jamájčanom; DVOJINA: im. Jamájčana, rod.

jamájškima, tož. jamájški, mest. pri jamájških, or. z

Jamájčanov, daj. Jamájčanoma, tož. Jamájčana, mest.

jamájškima; MNOŽINA: im. jamájške, rod. jamájških,

pri Jamájčanih, or. z Jamájčanoma; MNOŽINA: im.

daj. jamájškim, tož. jamájške, mest. pri jamájških, or. z Jamájčani, rod. Jamájčanov, daj. Jamájčanom, tož.

jamájškimi

Jamájčane, mest. pri Jamájčanih, or. z Jamájčani

srednji: EDNINA: im. jamájško, rod. jamájškega, daj.

STATUS: predlog

jamájškemu, tož. jamájško, mest. pri jamájškem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

jamájškim; DVOJINA: im. jamájški, rod. jamájških, daj.



jamájškima, tož. jamájški, mest. pri jamájških, or. z

Jamájčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

jamájškima; MNOŽINA: im. jamájška, rod. jamájških,

V teku na 100 metrov je zmagala Jamajčanka

daj. jamájškim, tož. jamájška, mest. pri jamájških, or. z Merlene Ottey; Ženski šprint je bil v znamenju

jamájškimi

Jamajčank

STATUS: predlog

(< Jamájka)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Jamajčankin



{O} EDNINA: im. Jamájčanka, rod. Jamájčanke, daj.

jan. okrajš.

Jamájčanki, tož. Jamájčanko, mest. pri Jamájčanki, or.

|januar|: v datumu Srečanje jubilantov bo v četrtek, 9.

z Jamájčanko; DVOJINA: im. Jamájčanki, rod.

jan. 2014, v Ljubljani; V Kranju, 8. jan. 2014

Jamájčank, daj. Jamájčankama, tož. Jamájčanki, mest.

STATUS: predlog

pri Jamájčankah, or. z Jamájčankama; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Jamájčanke, rod. Jamájčank, daj. Jamájčankam, tož.



Jamájčanke, mest. pri Jamájčankah, or. z

Jána -e ž; ime bitja, osebno ime

Jamájčankami

|žensko ime|: Z Jano sta nekaj let živela v

STATUS: predlog

stanovanju v Postojni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Janin



{O} EDNINA: im. Jána, rod. Jáne, daj. Jáni, tož. Jáno,

Jamájka -e ž; zemljepisno ime

mest. pri Jáni, or. z Jáno; DVOJINA: im. Jáni, rod. Ján,

|dolgo ime Jamajka|; |država|: Jamajka, rojstna država

daj. Jánama, tož. Jáni, mest. pri Jánah, or. z Jánama;

Boba Marleyja, je imenovana tudi dežela reggaeja;

MNOŽINA: im. Jáne, rod. Ján, daj. Jánam, tož. Jáne,

sladkorni trs z Jamajke; Na Jamajki je opravil enega

mest. pri Jánah, or. z Jánami

daljših potopov

STATUS: predlog

Kje? na Jamajki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Od kod? z Jamajke

ženska)

Kam? na Jamajko



{B} Jamajčan, Jamajčanka; Jamajčanov,

Jánček Jéžek -čka -žka m; ime bitja, živalsko ime Jamajčankin; jamajški

|domišljijski lik|: Grof, ki se je izgubil v gozdu, je

{O} EDNINA: im. Jamájka, rod. Jamájke, daj. Jamájki,

srečal Jančka Ježka; Lutkovno gledališče Maribor

tož. Jamájko, mest. pri Jamájki, or. z Jamájko

pogosto gostuje s predstavo o Jančku Ježku

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Jánček Jéžek, rod. Jánčka Jéžka, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Jánčku Jéžku, tož. Jánčka Jéžka, mest. pri Jánčku



Jéžku, or. z Jánčkom Jéžkom

jamájški -a -o prid.

STATUS: predlog

Veselo je poplesaval v v ritmu jamajške glasbe;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Mednarodna atletska zveza je uradno potrdila



svetovna rekorda jamajškega sprinterja Usaina

Jane -- [džêjn] ž; ime bitja, osebno ime

Bolta; jamajški reggae ||glasbena zvrst||: festival

|angleško žensko ime|: Govorili smo o Jane

jamajškega reggaeja

{B} Janin

(< Jamájka)

{O} EDNINA: im. Jane, rod. Jane, daj. Jane, tož. Jane,

{O} moški: EDNINA: im. jamájški, rod. jamájškega, mest. pri Jane, or. z Jane; DVOJINA: im. Jane, rod. Jane, daj. jamájškemu, tož. jamájški (živostno jamájškega),

daj. Jane, tož. Jane, mest. pri Jane, or. z Jane;

mest. pri jamájškem, or. z jamájškim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Jane, rod. Jane, daj. Jane, tož. Jane, mest.

jamájška, rod. jamájških, daj. jamájškima, tož.

pri Jane, or. z Jane

jamájška, mest. pri jamájških, or. z jamájškima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. jamájški, rod. jamájških, daj.

376

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

|slovenski pridigar|: pridige Janeza Svetokriškega;

ženska)

Književnost v ožjem pomenu besede se je začela



šele z Janezom Svetokriškim konec 17. stoletja

Jánez -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Jánez Svetokríški, rod. Jáneza

|moško ime|: rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah;

Svetokríškega, daj. Jánezu Svetokríškemu, tož.

Srečanje z Janezom jo je vrglo iz tira;

Jáneza Svetokríškega, mest. pri Jánezu

|svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po

Svetokríškem, or. z Jánezom Svetokríškim

Janezu; V evangelijih je Janez zelo pogosto ob

STATUS: predlog

Jezusu v odločilnih trenutkih; v zvezi apostol Janez PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Okrožnica se začenja z besedami apostola Janeza; v

imenu

zvezi evangelist Janez Drugo berilo je vzeto iz



»Razodetja« evangelista Janeza

Jánežič -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Janezov

|priimek|: baročni oltar rezbarja Janežiča; Einspieler

{O} EDNINA: im. Jánez, rod. Jáneza, daj. Jánezu, tož.

je leta 1851 skupaj s Slomškom in Antonom

Jáneza, mest. pri Jánezu, or. z Jánezom; DVOJINA: im.

Janežičem ustanovil Mohorjevo družbo

Jáneza, rod. Jánezov, daj. Jánezoma, tož. Jáneza, mest.

{B} Janežičev

pri Jánezih, or. z Jánezoma; MNOŽINA: im. Jánezi, rod.

{O} EDNINA: im. Jánežič, rod. Jánežiča, daj. Jánežiču,

Jánezov, daj. Jánezom, tož. Jáneze, mest. pri Jánezih,

tož. Jánežiča, mest. pri Jánežiču, or. z Jánežičem;

or. z Jánezi

DVOJINA: im. Jánežiča, rod. Jánežičev, daj.

STATUS: predlog

Jánežičema, tož. Jánežiča, mest. pri Jánežičih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Jánežičema; MNOŽINA: im. Jánežiči, rod. Jánežičev,

moška); religijska imena

daj. Jánežičem, tož. Jánežiče, mest. pri Jánežičih, or. z Jánežiči

Jánez Krstník -a -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|svetopisemska oseba|: upodobitev Janeza Krstnika;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

V likovni umetnosti Janez Krstnik največkrat

samostalnik moškega spola

nastopa v prizoru Jezusovega krsta v reki Jordan



{O} EDNINA: im. Jánez Krstník, rod. Jáneza Krstníka,

Jánežičev -a -o prid.

daj. Jánezu Krstníku, tož. Jáneza Krstníka, mest. pri

Janežičeva slovnica

Jánezu Krstníku, or. z Jánezom Krstníkom

(< Jánežič)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Jánežičev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Jánežičevega, daj. Jánežičevemu, tož. Jánežičev



(živostno Jánežičevega), mest. pri Jánežičevem, or. z

Jánez Ljubljánski -a -ega m; ime bitja, osebno ime Jánežičevim; DVOJINA: im. Jánežičeva, rod.

|lat. Johannes de Laybaco: slovenski slikar|:

Jánežičevih, daj. Jánežičevima, tož. Jánežičeva, mest.

slikarstvo Janeza Ljubljanskega; Freske so zaradi

pri Jánežičevih, or. z Jánežičevima; MNOŽINA: im.

stilnih značilnosti pripisali Janezu Ljubljanskemu

Jánežičevi, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevim, tož.

{O} EDNINA: im. Jánez Ljubljánski, rod. Jáneza

Jánežičeve, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevimi

Ljubljánskega, daj. Jánezu Ljubljánskemu, tož.

ženski: EDNINA: im. Jánežičeva, rod. Jánežičeve, daj.

Jáneza Ljubljánskega, mest. pri Jánezu

Jánežičevi, tož. Jánežičevo, mest. pri Jánežičevi, or. z Ljubljánskem, or. z Jánezom Ljubljánskim

Jánežičevo; DVOJINA: im. Jánežičevi, rod.

STATUS: predlog

Jánežičevih, daj. Jánežičevima, tož. Jánežičevi, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem pri Jánežičevih, or. z Jánežičevima; MNOŽINA: im.

imenu

Jánežičeve, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevim, tož.



Jánežičeve, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevimi

Jánez od Kríža -a ~ ~

srednji: EDNINA: im. Jánežičevo, rod. Jánežičevega, m; ime bitja, osebno ime

|

daj. Jánežičevemu, tož. Jánežičevo, mest. pri

šp. Juan de la Cruz: svetnik|: pesmi svetega Janeza

od Križa

Jánežičevem, or. z Jánežičevim; DVOJINA: im.

{O}

Jánežičevi, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevima, tož.

EDNINA: im. Jánez od Kríža, rod. Jáneza od

Kríža,

Jánežičevi, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevima;

daj. Jánezu od Kríža, tož. Jáneza od Kríža,

MNOŽINA: im. Jánežičeva, rod. Jánežičevih, daj.

mest. pri Jánezu od Kríža, or. z Jánezom od Kríža

Jánežičevim,

S

tož. Jánežičeva, mest. pri Jánežičevih,

TATUS: predlog

or. z Jánežičevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog

imenu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Jánez Svetokríški -a -a m; ime bitja, osebno ime Jáni -ja m; ime bitja, osebno ime

377

|moško ime|: Začetni žreb je bil naklonjen Janiju; srednji: EDNINA: im. Janino, rod. Janinega, daj.

Izdelek je nastal v sodelovanju z oblikovalcem

Janinemu, tož. Janino, mest. pri Janinem, or. z

Janijem Kovačem

Janinim; DVOJINA: im. Janini, rod. Janinih, daj.

{B} Janijev

Janinima, tož. Janini, mest. pri Janinih, or. z Janinima;

{O} EDNINA: im. Jáni, rod. Jánija, daj. Jániju, tož.

MNOŽINA: im. Janina, rod. Janinih, daj. Janinim, tož.

Jánija, mest. pri Jániju, or. z Jánijem; DVOJINA: im.

Janina, mest. pri Janinih, or. z Janinimi

Jánija, rod. Jánijev, daj. Jánijema, tož. Jánija, mest. pri STATUS: predlog

Jánijih, or. z Jánijema; MNOŽINA: im. Jániji, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Jánijev, daj. Jánijem, tož. Jánije, mest. pri Jánijih, or. z Jániji

Jánko -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: V sinu Janku ima naslednika, ki bo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

vodil kmetijo; Na fotografiji je z desetletnim sinom

moška)

Jankom



{B} Jankov

Jánijev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Jánko, rod. Jánka, daj. Jánku, tož.

O Janijevi končni zmagi ne dvomi

Jánka, mest. pri Jánku, or. z Jánkom; DVOJINA: im.

(< Jáni)

Jánka, rod. Jánkov, daj. Jánkoma, tož. Jánka, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Jánijev, rod. Jánijevega, daj.

Jánkih, or. z Jánkoma; MNOŽINA: im. Jánki, rod.

Jánijevemu, tož. Jánijev (živostno Jánijevega), mest.

Jánkov, daj. Jánkom, tož. Jánke, mest. pri Jánkih, or. z pri Jánijevem, or. z Jánijevim; DVOJINA: im. Jánijeva,

Jánki

rod. Jánijevih, daj. Jánijevima, tož. Jánijeva, mest. pri STATUS: predlog

Jánijevih, or. z Jánijevima; MNOŽINA: im. Jánijevi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

rod. Jánijevih, daj. Jánijevim, tož. Jánijeve, mest. pri moška); samostalnik moškega spola

Jánijevih, or. z Jánijevimi



ženski: EDNINA: im. Jánijeva, rod. Jánijeve, daj.

Jánkov -a -o prid.

Jánijevi, tož. Jánijevo, mest. pri Jánijevi, or. z

Jankov brat

Jánijevo; DVOJINA: im. Jánijevi, rod. Jánijevih, daj.

(< Jánko)

Jánijevima, tož. Jánijevi, mest. pri Jánijevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Jánkov, rod. Jánkovega, daj.

Jánijevima; MNOŽINA: im. Jánijeve, rod. Jánijevih,

Jánkovemu, tož. Jánkov (živostno Jánkovega), mest.

daj. Jánijevim, tož. Jánijeve, mest. pri Jánijevih, or. z pri Jánkovem, or. z Jánkovim; DVOJINA: im. Jánkova,

Jánijevimi

rod. Jánkovih, daj. Jánkovima, tož. Jánkova, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Jánijevo, rod. Jánijevega, daj.

Jánkovih, or. z Jánkovima; MNOŽINA: im. Jánkovi,

Jánijevemu, tož. Jánijevo, mest. pri Jánijevem, or. z

rod. Jánkovih, daj. Jánkovim, tož. Jánkove, mest. pri

Jánijevim; DVOJINA: im. Jánijevi, rod. Jánijevih, daj.

Jánkovih, or. z Jánkovimi

Jánijevima, tož. Jánijevi, mest. pri Jánijevih, or. z

ženski: EDNINA: im. Jánkova, rod. Jánkove, daj.

Jánijevima; MNOŽINA: im. Jánijeva, rod. Jánijevih,

Jánkovi, tož. Jánkovo, mest. pri Jánkovi, or. z

daj. Jánijevim, tož. Jánijeva, mest. pri Jánijevih, or. z Jánkovo; DVOJINA: im. Jánkovi, rod. Jánkovih, daj.

Jánijevimi

Jánkovima, tož. Jánkovi, mest. pri Jánkovih, or. z

STATUS: predlog

Jánkovima; MNOŽINA: im. Jánkove, rod. Jánkovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Jánkovim, tož. Jánkove, mest. pri Jánkovih, or. z



Jánkovimi

Janin -a -o [jánin, angl. džêjnin] prid.

srednji: EDNINA: im. Jánkovo, rod. Jánkovega, daj.

Helena je Janin stavek razumela kot novo

Jánkovemu, tož. Jánkovo, mest. pri Jánkovem, or. z

spodbudo

Jánkovim; DVOJINA: im. Jánkovi, rod. Jánkovih, daj.

(< Jána, Jane)

Jánkovima, tož. Jánkovi, mest. pri Jánkovih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Janin, rod. Janinega, daj.

Jánkovima; MNOŽINA: im. Jánkova, rod. Jánkovih,

Janinemu, tož. Janin (živostno Janinega), mest. pri

daj. Jánkovim, tož. Jánkova, mest. pri Jánkovih, or. z

Janinem, or. z Janinim; DVOJINA: im. Janina, rod.

Jánkovimi

Janinih, daj. Janinima, tož. Janina, mest. pri Janinih, STATUS: predlog

or. z Janinima; MNOŽINA: im. Janini, rod. Janinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Janinim, tož. Janine, mest. pri Janinih, or. z Janinimi ženski: EDNINA: im. Janina, rod. Janine, daj. Janini, Jánsen -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Janino, mest. pri Janini, or. z Janino; DVOJINA: im.

|priimek|; |belgijski škof in teolog|: Janzenizem so

Janini, rod. Janinih, daj. Janinima, tož. Janini, mest. pri poimenovali po Corneliusu Jansenu, škofu iz Iepra

Janinih, or. z Janinima; MNOŽINA: im. Janine, rod.

{B} Jansenov

Janinih, daj. Janinim, tož. Janine, mest. pri Janinih, or.

{O} EDNINA: im. Jánsen, rod. Jánsena, daj. Jánsenu,

z Janinimi

tož. Jánsena, mest. pri Jánsenu, or. z Jánsenom;

DVOJINA: im. Jánsena, rod. Jánsenov, daj. Jánsenoma,

378

tož. Jánsena, mest. pri Jánsenih, or. z Jánsenoma; Jánusov, daj. Jánusom, tož. Jánuse, mest. pri Jánusih,

MNOŽINA: im. Jánseni, rod. Jánsenov, daj. Jánsenom,

or. z Jánusi

tož. Jánsene, mest. pri Jánsenih, or. z Jánseni

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

rimska imena





Jánsenov -a -o prid.

janzeníst -a m

Jansenovo teološko delo

|privrženec janzenizma|: Ušeničnikova razprava o

(< Jánsen)

slovenskih janzenistih

{O} moški: EDNINA: im. Jánsenov, rod. Jánsenovega, (< Jánsen)

daj. Jánsenovemu, tož. Jánsenov (živostno

{B} janzenistov

Jánsenovega), mest. pri Jánsenovem, or. z

{O} EDNINA: im. janzeníst, rod. janzenísta, daj.

Jánsenovim; DVOJINA: im. Jánsenova, rod.

janzenístu, tož. janzenísta, mest. pri janzenístu, or. z Jánsenovih, daj. Jánsenovima, tož. Jánsenova, mest.

janzenístom; DVOJINA: im. janzenísta, rod.

pri Jánsenovih, or. z Jánsenovima; MNOŽINA: im.

janzenístov, daj. janzenístoma, tož. janzenísta, mest.

Jánsenovi, rod. Jánsenovih, daj. Jánsenovim, tož.

pri janzenístih, or. z janzenístoma; MNOŽINA: im.

Jánsenove, mest. pri Jánsenovih, or. z Jánsenovimi

janzenísti, rod. janzenístov, daj. janzenístom, tož.

ženski: EDNINA: im. Jánsenova, rod. Jánsenove, daj.

janzeníste, mest. pri janzenístih, or. z janzenísti

Jánsenovi, tož. Jánsenovo, mest. pri Jánsenovi, or. z

STATUS: predlog

Jánsenovo; DVOJINA: im. Jánsenovi, rod. Jánsenovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

daj. Jánsenovima, tož. Jánsenovi, mest. pri



Jánsenovih, or. z Jánsenovima; MNOŽINA: im.

janzenístičen -čna -o prid.

Jánsenove, rod. Jánsenovih, daj. Jánsenovim, tož.

Razmere v gimnaziji opisuje kot precej

Jánsenove, mest. pri Jánsenovih, or. z Jánsenovimi

janzenistične in špartanske; v stalni besedni zvezi kot srednji: EDNINA: im. Jánsenovo, rod. Jánsenovega, vrstni pridevnik janzenistični krožek

daj. Jánsenovemu, tož. Jánsenovo, mest. pri

(< Jánsen)

Jánsenovem, or. z Jánsenovim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. janzenístičen, rod.

Jánsenovi, rod. Jánsenovih, daj. Jánsenovima, tož.

janzenístičnega, daj. janzenístičnemu, tož.

Jánsenovi, mest. pri Jánsenovih, or. z Jánsenovima;

janzenístičen (živostno janzenístičnega), mest. pri

MNOŽINA: im. Jánsenova, rod. Jánsenovih, daj.

janzenístičnem, or. z janzenístičnim; DVOJINA: im.

Jánsenovim, tož. Jánsenova, mest. pri Jánsenovih, or.

janzenístična, rod. janzenístičnih, daj.

z Jánsenovimi

janzenístičnima, tož. janzenístična, mest. pri

STATUS: predlog

janzenístičnih, or. z janzenístičnima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

janzenístični, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnim, tož. janzenístične, mest. pri janzenístičnih, or. z

jánuar -ja m

janzenístičnimi

|mesec v letu|: Cikel predavanj se začne januarja;

ženski: EDNINA: im. janzenístična, rod. janzenístične, Rojstni dan praznuje v januarju; pri navajanju datuma

daj. janzenístični, tož. janzenístično, mest. pri

Nova številka revije izide v ponedeljek, 3. januarja

janzenístični, or. z janzenístično; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. jánuar, rod. jánuarja, daj. jánuarju,

janzenístični, rod. janzenístičnih, daj.

tož. jánuar, mest. pri jánuarju, or. z jánuarjem;

janzenístičnima, tož. janzenístični, mest. pri

DVOJINA: im. jánuarja, rod. jánuarjev, daj. jánuarjema, janzenístičnih, or. z janzenístičnima; MNOŽINA: im.

tož. jánuarja, mest. pri jánuarjih, or. z jánuarjema;

janzenístične, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnim, MNOŽINA: im. jánuarji, rod. jánuarjev, daj. jánuarjem,

tož. janzenístične, mest. pri janzenístičnih, or. z

tož. jánuarje, mest. pri jánuarjih, or. z jánuarji

janzenístičnimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. janzenístično, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

janzenístičnega, daj. janzenístičnemu, tož.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

janzenístično, mest. pri janzenístičnem, or. z



janzenístičnim; DVOJINA: im. janzenístični, rod.

Jánus -a m; ime bitja, religijsko ime

janzenístičnih, daj. janzenístičnima, tož.

|rimski bog jam in prehodov|: Mesec januar je dobil

janzenístični, mest. pri janzenístičnih, or. z

ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat

janzenístičnima; MNOŽINA: im. janzenístična, rod.

{B} Janusov

janzenístičnih, daj. janzenístičnim, tož. janzenístična,

{O} EDNINA: im. Jánus, rod. Jánusa, daj. Jánusu, tož.

mest. pri janzenístičnih, or. z janzenístičnimi

Jánusa, mest. pri Jánusu, or. z Jánusom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Jánusa, rod. Jánusov, daj. Jánusoma, tož. Jánusa, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

pri Jánusih, or. z Jánusoma; MNOŽINA: im. Jánusi, rod.



janzenístka -e ž

379

|privrženka janzenizma|

MNOŽINA: im. Japónčeva, rod. Japónčevih, daj.

(< Jánsen)

Japónčevim, tož. Japónčeva, mest. pri Japónčevih, or.

{B} janzenistkin

z Japónčevimi

{O} EDNINA: im. janzenístka, rod. janzenístke, daj.

STATUS: predlog

janzenístki, tož. janzenístko, mest. pri janzenístki, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

z janzenístko; DVOJINA: im. janzenístki, rod.



janzenístk, daj. janzenístkama, tož. janzenístki, mest.

japónec -nca m

pri janzenístkah, or. z janzenístkama; MNOŽINA: im.

|avtomobil japonske proizvodnje|:

janzenístke, rod. janzenístk, daj. janzenístkam, tož.

neformalno/pogovorno, živostno Že dve leti vozim

janzenístke, mest. pri janzenístkah, or. z

japonca; prim. Japónec

janzenístkami

{O} EDNINA: im. japónec, rod. japónca, daj. japóncu,

STATUS: predlog

tož. japónca, mest. pri japóncu, or. z japóncem;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

DVOJINA: im. japónca, rod. japóncev, daj. japóncema,



tož. japónca, mest. pri japóncih, or. z japóncema;

janzenízem -zma m

MNOŽINA: im. japónci, rod. japóncev, daj. japóncem,

|reformistično katoliško gibanje v 17. in 18. stoletju, tož. japónce, mest. pri japóncih, or. z japónci

imenovano po škofu Jansenu|: obdobje janzenizma

STATUS: predlog

(< Jánsen)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik

{O} EDNINA: im. janzenízem, rod. janzenízma, daj.

moškega spola

janzenízmu, tož. janzenízem, mest. pri janzenízmu, or.



z janzenízmom; DVOJINA: im. janzenízma, rod.

Japónec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

janzenízmov, daj. janzenízmoma, tož. janzenízma,

Ena desetina Japoncev živi v Tokiu; Stavnice

mest. pri janzenízmih, or. z janzenízmoma; MNOŽINA:

največ možnosti za zmago dajejo Japoncem; prim.

im. janzenízmi, rod. janzenízmov, daj. janzenízmom,

japónec

tož. janzenízme, mest. pri janzenízmih, or. z

(< Japónska)

janzenízmi

{B} Japončev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Japónec, rod. Japónca, daj. Japóncu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

tož. Japónca, mest. pri Japóncu, or. z Japóncem;



DVOJINA: im. Japónca, rod. Japóncev, daj. Japóncema,

jap. okrajš.

tož. Japónca, mest. pri Japóncih, or. z Japóncema;

|japonščina|: risani film v jap.; |japonski|: jap. film; MNOŽINA: im. Japónci, rod. Japóncev, daj. Japóncem,

|japonsko|: jajce (jap. tamago)

tož. Japónce, mest. pri Japóncih, or. z Japónci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Japónčev -a -o prid.



S potovanja smo prinesli Japončev domači sake

Japónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

(< Japónec)

Za najbolj popularno umetnico leta so razglasili

{O} moški: EDNINA: im. Japónčev, rod. Japónčevega, Japonko Yayoi Kusama; Povprečna življenjska

daj. Japónčevemu, tož. Japónčev (živostno

doba Japonk je 86,44 leta

Japónčevega), mest. pri Japónčevem, or. z

(< Japónska)

Japónčevim; DVOJINA: im. Japónčeva, rod.

{B} Japonkin

Japónčevih, daj. Japónčevima, tož. Japónčeva, mest.

{O} EDNINA: im. Japónka, rod. Japónke, daj. Japónki,

pri Japónčevih, or. z Japónčevima; MNOŽINA: im.

tož. Japónko, mest. pri Japónki, or. z Japónko;

Japónčevi, rod. Japónčevih, daj. Japónčevim, tož.

DVOJINA: im. Japónki, rod. Japónk, daj. Japónkama,

Japónčeve, mest. pri Japónčevih, or. z Japónčevimi

tož. Japónki, mest. pri Japónkah, or. z Japónkama;

ženski: EDNINA: im. Japónčeva, rod. Japónčeve, daj.

MNOŽINA: im. Japónke, rod. Japónk, daj. Japónkam,

Japónčevi, tož. Japónčevo, mest. pri Japónčevi, or. z

tož. Japónke, mest. pri Japónkah, or. z Japónkami

Japónčevo; DVOJINA: im. Japónčevi, rod. Japónčevih,

STATUS: predlog

daj. Japónčevima, tož. Japónčevi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Japónčevih, or. z Japónčevima; MNOŽINA: im.



Japónčeve, rod. Japónčevih, daj. Japónčevim, tož.

japónke japónk ž mn.

Japónčeve, mest. pri Japónčevih, or. z Japónčevimi

|preprosti natikači|: par japonk; Obula je bele

srednji: EDNINA: im. Japónčevo, rod. Japónčevega, japonke s kitajskim vzorcem na blagu in podplatom

daj. Japónčevemu, tož. Japónčevo, mest. pri

iz mehkega trstičja; prim. Japónka

Japónčevem, or. z Japónčevim; DVOJINA: im.

{O} MNOŽINA: im. japónke, rod. japónk, daj.

Japónčevi, rod. Japónčevih, daj. Japónčevima, tož.

japónkam, tož. japónke, mest. pri japónkah, or. z

Japónčevi, mest. pri Japónčevih, or. z Japónčevima;

japónkami

380

STATUS: predlog

Kam? na Japonsko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

{B} Japonec, Japonka; Japončev, Japonkin;



japonski

Japónska -e ž; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Japónsko, rod. Japónskega, daj.

|dolgo ime Japonska|; |država|: gejša iz/z Japonske,

Japónskemu, tož. Japónsko, mest. pri Japónskem, or. z

dežele vzhajajočega sonca; potovanje v Japonsko

Japónskim

na Japonsko; Sestra je bila na počitnicah v Japonski STATUS: predlog

na Japonskem; prim. Japónsko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Kje? v Japonski na Japonskem



Od kod? iz Japonske in z Japonske

Járc -a m; ime bitja, osebno ime

Kam? v Japonsko na Japonsko

|priimek|: zbrana dela Mirana Jarca; Božidar Jakac

{B} Japonec, Japonka; Japončev, Japonkin;

si je z Jarcem dopisoval vse do smrti

japonski

{B} Jarčev

{O} EDNINA: im. Japónska, rod. Japónske, daj.

{O} EDNINA: im. Járc, rod. Járca, daj. Járcu, tož. Járca, Japónski, tož. Japónsko, mest. pri Japónski, or. z

mest. pri Járcu, or. z Járcem; DVOJINA: im. Járca, rod.

Japónsko

Járcev, daj. Járcema, tož. Járca, mest. pri Járcih, or. z STATUS: predlog

Járcema; MNOŽINA: im. Járci, rod. Járcev, daj. Járcem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

tož. Járce, mest. pri Járcih, or. z Járci



STATUS: predlog

japónski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

japonski otok Okinava; japonski proizvajalci

samostalnik moškega spola

avtomobilov; Sloviti japonski biseri so na trgu



desetkrat dražji kakor proizvodi školjk v kitajskih

Járčev -a -o prid.

vodah; japonski jen ||denarna enota||: razmerje med V Jarčevi vili je v avgustu leta 1908 prenočil sam

ameriškim dolarjem in japonskim jenom

nadvojvoda Franc Ferdinand

(< Japónska)

(< Járc)

{O} moški: EDNINA: im. japónski, rod. japónskega,

{O} moški: EDNINA: im. Járčev, rod. Járčevega, daj.

daj. japónskemu, tož. japónski (živostno japónskega),

Járčevemu, tož. Járčev (živostno Járčevega), mest. pri

mest. pri japónskem, or. z japónskim; DVOJINA: im.

Járčevem, or. z Járčevim; DVOJINA: im. Járčeva, rod.

japónska, rod. japónskih, daj. japónskima, tož.

Járčevih, daj. Járčevima, tož. Járčeva, mest. pri

japónska, mest. pri japónskih, or. z japónskima;

Járčevih, or. z Járčevima; MNOŽINA: im. Járčevi, rod.

MNOŽINA: im. japónski, rod. japónskih, daj.

Járčevih, daj. Járčevim, tož. Járčeve, mest. pri

japónskim, tož. japónske, mest. pri japónskih, or. z

Járčevih, or. z Járčevimi

japónskimi

ženski: EDNINA: im. Járčeva, rod. Járčeve, daj.

ženski: EDNINA: im. japónska, rod. japónske, daj.

Járčevi, tož. Járčevo, mest. pri Járčevi, or. z Járčevo; japónski, tož. japónsko, mest. pri japónski, or. z

DVOJINA: im. Járčevi, rod. Járčevih, daj. Járčevima,

japónsko; DVOJINA: im. japónski, rod. japónskih, daj.

tož. Járčevi, mest. pri Járčevih, or. z Járčevima;

japónskima, tož. japónski, mest. pri japónskih, or. z

MNOŽINA: im. Járčeve, rod. Járčevih, daj. Járčevim,

japónskima; MNOŽINA: im. japónske, rod. japónskih,

tož. Járčeve, mest. pri Járčevih, or. z Járčevimi

daj. japónskim, tož. japónske, mest. pri japónskih, or. z srednji: EDNINA: im. Járčevo, rod. Járčevega, daj.

japónskimi

Járčevemu, tož. Járčevo, mest. pri Járčevem, or. z

srednji: EDNINA: im. japónsko, rod. japónskega, daj.

Járčevim; DVOJINA: im. Járčevi, rod. Járčevih, daj.

japónskemu, tož. japónsko, mest. pri japónskem, or. z

Járčevima, tož. Járčevi, mest. pri Járčevih, or. z

japónskim; DVOJINA: im. japónski, rod. japónskih, daj.

Járčevima; MNOŽINA: im. Járčeva, rod. Járčevih, daj.

japónskima, tož. japónski, mest. pri japónskih, or. z

Járčevim, tož. Járčeva, mest. pri Járčevih, or. z

japónskima; MNOŽINA: im. japónska, rod. japónskih,

Járčevimi

daj. japónskim, tož. japónska, mest. pri japónskih, or. z STATUS: predlog

japónskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Jázbec -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Šatulja je ročno delo mojstrov Jazbeca in

Japónsko -ega s; zemljepisno ime

Novšaka; srečanje z županom Jazbecem

|drugo ime države|: Po radiu spremljam olimpijske

{B} Jazbečev

vesti z Japonskega iz Japonske; Namenjeni sta na

{O} EDNINA: im. Jázbec, rod. Jázbeca, daj. Jázbecu,

Japonsko in v Južno Korejo; Razstavljal je na

tož. Jázbeca, mest. pri Jázbecu, or. z Jázbecem;

Japonskem; prim. Japónska

DVOJINA: im. Jázbeca, rod. Jázbecev, daj. Jázbecema,

Kje? na Japonskem

tož. Jázbeca, mest. pri Jázbecih, or. z Jázbecema;

Od kod? z Japonskega iz Japonske

381

MNOŽINA: im. Jázbeci, rod. Jázbecev, daj. Jázbecem, jazídinjam, tož. jazídinje, mest. pri jazídinjah, or. z tož. Jázbece, mest. pri Jázbecih, or. z Jázbeci

jazídinjami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

samostalnik moškega spola





jazídski -a -o prid.

Jázbečev -a -o prid.

jazidski Kurdi; jazidska skupnost v Iraku; Nagrado

Postregli so z Jazbečevo črno penino

Vaclava Havla so podelili jazidski aktivistki

(< Jázbec)

(< jazíd)

{O} moški: EDNINA: im. Jázbečev, rod. Jázbečevega,

{O} moški: EDNINA: im. jazídski, rod. jazídskega, daj.

daj. Jázbečevemu, tož. Jázbečev (živostno

jazídskemu, tož. jazídski (živostno jazídskega), mest.

Jázbečevega), mest. pri Jázbečevem, or. z

pri jazídskem, or. z jazídskim; DVOJINA: im. jazídska,

Jázbečevim; DVOJINA: im. Jázbečeva, rod.

rod. jazídskih, daj. jazídskima, tož. jazídska, mest. pri Jázbečevih, daj. Jázbečevima, tož. Jázbečeva, mest.

jazídskih, or. z jazídskima; MNOŽINA: im. jazídski,

pri Jázbečevih, or. z Jázbečevima; MNOŽINA: im.

rod. jazídskih, daj. jazídskim, tož. jazídske, mest. pri Jázbečevi, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevim, tož.

jazídskih, or. z jazídskimi

Jázbečeve, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevimi

ženski: EDNINA: im. jazídska, rod. jazídske, daj.

ženski: EDNINA: im. Jázbečeva, rod. Jázbečeve, daj.

jazídski, tož. jazídsko, mest. pri jazídski, or. z

Jázbečevi, tož. Jázbečevo, mest. pri Jázbečevi, or. z

jazídsko; DVOJINA: im. jazídski, rod. jazídskih, daj.

Jázbečevo; DVOJINA: im. Jázbečevi, rod. Jázbečevih,

jazídskima, tož. jazídski, mest. pri jazídskih, or. z

daj. Jázbečevima, tož. Jázbečevi, mest. pri Jázbečevih, jazídskima; MNOŽINA: im. jazídske, rod. jazídskih,

or. z Jázbečevima; MNOŽINA: im. Jázbečeve, rod.

daj. jazídskim, tož. jazídske, mest. pri jazídskih, or. z Jázbečevih, daj. Jázbečevim, tož. Jázbečeve, mest. pri

jazídskimi

Jázbečevih, or. z Jázbečevimi

srednji: EDNINA: im. jazídsko, rod. jazídskega, daj.

srednji: EDNINA: im. Jázbečevo, rod. Jázbečevega, jazídskemu, tož. jazídsko, mest. pri jazídskem, or. z

daj. Jázbečevemu, tož. Jázbečevo, mest. pri

jazídskim; DVOJINA: im. jazídski, rod. jazídskih, daj.

Jázbečevem, or. z Jázbečevim; DVOJINA: im.

jazídskima, tož. jazídski, mest. pri jazídskih, or. z

Jázbečevi, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevima, tož.

jazídskima; MNOŽINA: im. jazídska, rod. jazídskih,

Jázbečevi, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevima;

daj. jazídskim, tož. jazídska, mest. pri jazídskih, or. z MNOŽINA: im. Jázbečeva, rod. Jázbečevih, daj.

jazídskimi

Jázbečevim, tož. Jázbečeva, mest. pri Jázbečevih, or. z STATUS: predlog

Jázbečevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Jazíg -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik sarmatskega plemena|: Jazigi so se

jazíd -a m

morali v 1. stoletju umakniti proti zahodu v

|pripadnik kurdske verske skupine|: pobeg jazida; V

vzhodno Panonsko nižino; V številnih težkih bitkah

gorovju Sindžar zahodno od Mosula živijo jazidi

je premagal Markomane in Jazige

{B} jazidov

{B} Jazigov

{O} EDNINA: im. jazíd, rod. jazída, daj. jazídu, tož.

{O} EDNINA: im. Jazíg, rod. Jazíga, daj. Jazígu, tož.

jazída, mest. pri jazídu, or. z jazídom; DVOJINA: im.

Jazígna, mest. pri Jazígu, or. z Jazígom; DVOJINA: im.

jazída, rod. jazídov, daj. jazídoma, tož. jazída, mest. pri Jazíga, rod. Jazígov, daj. Jazígoma, tož. Jazíga, mest.

jazídih, or. z jazídoma; MNOŽINA: im. jazídi, rod.

pri Jazígih, or. z Jazígoma; MNOŽINA: im. Jazígi, rod.

jazídov, daj. jazídom, tož. jazíde, mest. pri jazídih, or.

Jazígov, daj. Jazígom, tož. Jazíge, mest. pri Jazígih, or.

z jazídi

z Jazígi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





jazídinja -e ž

Jazíginja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica kurdske verske skupine|: Zgodbe

|pripadnica sarmatskega plemena|: Nakit Jaziginj je

jazidinj so nas pretresle

bil okrašen z biseri in poldragimi kamni

(< jazíd)

(< Jazíg)

{B} jazídinjin

{B} Jaziginjin

{O} EDNINA: im. jazídinja, rod. jazídinje, daj.

{O} EDNINA: im. Jazíginja, rod. Jazíginje, daj.

jazídinji, tož. jazídinjo, mest. pri jazídinji, or. z

Jazíginji, tož. Jazíginjo, mest. pri Jazíginji, or. z

jazídinjo; DVOJINA: im. jazídinji, rod. jazídinj, daj.

Jazíginjo; DVOJINA: im. Jazíginji, rod. Jazíginj, daj.

jazídinjam, tož. jazídinji, mest. pri jazídinjah, or. z Jazíginjama, tož. Jazíginji, mest. pri Jazíginjah, or. z jazídinjama; MNOŽINA: im. jazídinje, rod. jazídinj, daj.

Jazíginjama; MNOŽINA: im. Jazíginje, rod. Jazíginj,

382

daj. Jazíginjam, tož. Jazíginje, mest. pri Jazíginjah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

z Jazíginjami

moška)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Jean2 -- [džín] ž; ime bitja, osebno ime



|angleško žensko ime|: Spoprijateljili sta se z Jean

jazíški -a -o prid.

{B} Jeanin

Med narečja starih iranskih jezikov je sodil tudi

{O} EDNINA: im. Jean, rod. Jean, daj. Jean, tož. Jean,

jaziški jezik

mest. pri Jean, or. z Jean; DVOJINA: im. Jean, rod. Jean, (< Jazíg)

daj. Jean, tož. Jean, mest. pri Jean, or. z Jean;

{O} moški: EDNINA: im. jazíški, rod. jazíškega, daj.

MNOŽINA: im. Jean, rod. Jean, daj. Jean, tož. Jean, mest.

jazíškemu, tož. jazíški (živostno jazíškega), mest. pri pri Jean, or. z Jean

jazíškem, or. z jazíškim; DVOJINA: im. jazíška, rod.

STATUS: predlog

jazíških, daj. jazíškima, tož. jazíška, mest. pri jazíških, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

or. z jazíškima; MNOŽINA: im. jazíški, rod. jazíških,

ženska)

daj. jazíškim, tož. jazíške, mest. pri jazíških, or. z



jazíškimi

Jeanin -a -o [džínin] prid.

ženski: EDNINA: im. jazíška, rod. jazíške, daj. jazíški, Živeli sva v hiši Jeaninih staršev

tož. jazíško, mest. pri jazíški, or. z jazíško; DVOJINA: (< Jean2)

im. jazíški, rod. jazíških, daj. jazíškima, tož. jazíški,

{O} moški: EDNINA: im. Jeanin, rod. Jeaninega, daj.

mest. pri jazíških, or. z jazíškima; MNOŽINA: im.

Jeaninemu, tož. Jeanin (živostno Jeaninega), mest. pri

jazíške, rod. jazíških, daj. jazíškim, tož. jazíške, mest.

Jeaninem, or. z Jeaninim; DVOJINA: im. Jeanina, rod.

pri jazíških, or. z jazíškimi

Jeaninih, daj. Jeaninima, tož. Jeanina, mest. pri

srednji: EDNINA: im. jazíško, rod. jazíškega, daj.

Jeaninih, or. z Jeaninima; MNOŽINA: im. Jeanini, rod.

jazíškemu, tož. jazíško, mest. pri jazíškem, or. z

Jeaninih, daj. Jeaninim, tož. Jeanine, mest. pri

jazíškim; DVOJINA: im. jazíški, rod. jazíških, daj.

Jeaninih, or. z Jeaninimi

jazíškima, tož. jazíški, mest. pri jazíških, or. z

ženski: EDNINA: im. Jeanina, rod. Jeanine, daj.

jazíškima; MNOŽINA: im. jazíška, rod. jazíških, daj.

Jeanini, tož. Jeanino, mest. pri Jeanini, or. z Jeanino; jazíškim, tož. jazíška, mest. pri jazíških, or. z

DVOJINA: im. Jeanini, rod. Jeaninih, daj. Jeaninima,

jazíškimi

tož. Jeanini, mest. pri Jeaninih, or. z Jeaninima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Jeanine, rod. Jeaninih, daj. Jeaninim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Jeanine, mest. pri Jeaninih, or. z Jeaninimi



srednji: EDNINA: im. Jeanino, rod. Jeaninega, daj.

Jázon -a m; ime bitja, osebno ime

Jeaninemu, tož. Jeanino, mest. pri Jeaninem, or. z

|grška bajeslovna oseba|: zgodba o Jazonu in

Jeaninim; DVOJINA: im. Jeanini, rod. Jeaninih, daj.

argonavtih; Argonavti naj bi na čelu z Jazonom iz

Jeaninima, tož. Jeanini, mest. pri Jeaninih, or. z

Črnega morja pripluli tudi po Ljubljanici

Jeaninima; MNOŽINA: im. Jeanina, rod. Jeaninih, daj.

{B} Jazonov

Jeaninim, tož. Jeanina, mest. pri Jeaninih, or. z

{O} EDNINA: im. Jázon, rod. Jázona, daj. Jázonu, tož.

Jeaninimi

Jázona, mest. pri Jázonu, or. z Jázonom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Jázona, rod. Jázonov, daj. Jázonoma, tož. Jázona, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri Jázonih, or. z Jázonoma; MNOŽINA: im. Jázoni,



rod. Jázonov, daj. Jázonom, tož. Jázone, mest. pri

Jeanov -a -o [žánov-] prid.

Jázonih, or. z Jázoni

Spoznal je Jeanovo mamo

STATUS: predlog

(< Jean1)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O} moški: EDNINA: im. Jeanov, rod. Jeanovega, daj.

rimska imena

Jeanovemu, tož. Jeanov (živostno Jeanovega), mest. pri



Jeanovem, or. z Jeanovim; DVOJINA: im. Jeanova, rod.

Jean1 -a [žán] m; ime bitja, osebno ime

Jeanovih, daj. Jeanovima, tož. Jeanova, mest. pri

|francosko moško ime|: Skupaj z bratom dvojčkom

Jeanovih, or. z Jeanovima; MNOŽINA: im. Jeanovi,

Jeanom je raziskoval stratosfero

rod. Jeanovih, daj. Jeanovim, tož. Jeanove, mest. pri

{B} Jeanov

Jeanovih, or. z Jeanovimi

{O} EDNINA: im. Jean, rod. Jeana, daj. Jeanu, tož.

ženski: EDNINA: im. Jeanova, rod. Jeanove, daj.

Jeana, mest. pri Jeanu, or. z Jeanom; DVOJINA: im.

Jeanovi, tož. Jeanovo, mest. pri Jeanovi, or. z

Jeana, rod. Jeanov, daj. Jeanoma, tož. Jeana, mest. pri Jeanovo; DVOJINA: im. Jeanovi, rod. Jeanovih, daj.

Jeanih, or. z Jeanoma; MNOŽINA: im. Jeani, rod.

Jeanovima, tož. Jeanovi, mest. pri Jeanovih, or. z

Jeanov, daj. Jeanom, tož. Jeane, mest. pri Jeanih, or. z Jeanovima; MNOŽINA: im. Jeanove, rod. Jeanovih, daj.

Jeani

Jeanovim, tož. Jeanove, mest. pri Jeanovih, or. z

STATUS: predlog

Jeanovimi

383

srednji: EDNINA: im. Jeanovo, rod. Jeanovega, daj.

{B} Jehovov

Jeanovemu, tož. Jeanovo, mest. pri Jeanovem, or. z

{O} EDNINA: im. Jehôva, rod. Jehôve in Jehôva, daj.

Jeanovim; DVOJINA: im. Jeanovi, rod. Jeanovih, daj.

Jehôvi in Jehôvu, tož. Jehôvo in Jehôva, mest. pri

Jeanovima, tož. Jeanovi, mest. pri Jeanovih, or. z

Jehôvi in pri Jehôvu, or. z Jehôvo in z Jehôvom

Jeanovima; MNOŽINA: im. Jeanova, rod. Jeanovih, daj.

STATUS: predlog

Jeanovim, tož. Jeanova, mest. pri Jeanovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Jeanovimi

moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

jéhovec -vca m



|pripadnik Jehovovih prič|: Spominjam se jehovcev,

jédi -ja m

ko so hodili od vrat do vrat

|domišljijska oseba, član reda oz. skupine, ki

(< Jehôva)

ohranja mir in red v galaksiji|: mojster jedi; Film

{B} jehovčev

prikazuje spopad med jediji in temno stranjo

{O} EDNINA: im. jéhovec, rod. jéhovca, daj. jéhovcu,

{B} jedijev

tož. jéhovca, mest. pri jéhovcu, or. z jéhovcem;

{O} EDNINA: im. jédi, rod. jédija, daj. jédiju, tož.

DVOJINA: im. jéhovca, rod. jéhovcev, daj. jéhovcema,

jédija, mest. pri jédiju, or. z jédijem; DVOJINA: im.

tož. jéhovca, mest. pri jéhovcih, or. z jéhovcema;

jédija, rod. jédijev, daj. jédijema, tož. jédija, mest. pri MNOŽINA: im. jéhovci, rod. jéhovcev, daj. jéhovcem,

jédijih, or. z jédijema; MNOŽINA: im. jédiji, rod.

tož. jéhovce, mest. pri jéhovcih, or. z jéhovci

jédijev, daj. jédijem, tož. jédije, mest. pri jédijih, or. z STATUS: predlog

jédiji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,



nadnaravnih, domišljijskih bitij; pravopisne

jéhovka -e ž

zanimivosti; samostalnik moškega spola

|pripadnik Jehovovih prič|: spomini stare jehovke



(< Jehôva)

jédijev -a -o prid.

{B} jehovkin

jedijev meč

{O} EDNINA: im. jéhovka, rod. jéhovke, daj. jéhovki,

(< jédi)

tož. jéhovko, mest. pri jéhovki, or. z jéhovko;

{O} moški: EDNINA: im. jédijev, rod. jédijevega, daj.

DVOJINA: im. jéhovki, rod. jéhovk, daj. jéhovkama,

jédijevemu, tož. jédijev (živostno jédijevega), mest. pri tož. jéhovki, mest. pri jéhovkah, or. z jéhovkama;

jédijevem, or. z jédijevim; DVOJINA: im. jédijeva, rod.

MNOŽINA: im. jéhovke, rod. jéhovk, daj. jéhovkam,

jédijevih, daj. jédijevima, tož. jédijeva, mest. pri

tož. jéhovke, mest. pri jéhovkah, or. z jéhovkami

jédijevih, or. z jédijevima; MNOŽINA: im. jédijevi, rod.

STATUS: predlog

jédijevih, daj. jédijevim, tož. jédijeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

jédijevih, or. z jédijevimi



ženski: EDNINA: im. jédijeva, rod. jédijeve, daj.

Jehôvov -a -o prid.

jédijevi, tož. jédijevo, mest. pri jédijevi, or. z jédijevo; Živi po Jehovovih zapovedih

DVOJINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj. jédijevima, (< Jehôva)

tož. jédijevi, mest. pri jédijevih, or. z jédijevima;

{O} moški: EDNINA: im. Jehôvov, rod. Jehôvova, daj.

MNOŽINA: im. jédijeve, rod. jédijevih, daj. jédijevim,

Jehôvovemu, tož. Jehôvov (živostno Jehôvovega),

tož. jédijeve, mest. pri jédijevih, or. z jédijevimi

mest. pri Jehôvovem, or. z Jehôvovim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. jédijevo, rod. jédijevega, daj.

Jehôvova, rod. Jehôvovih, daj. Jehôvovima, tož.

jédijevemu, tož. jédijevo, mest. pri jédijevem, or. z

Jehôvova, mest. pri Jehôvovih, or. z Jehôvovima;

jédijevim; DVOJINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj.

MNOŽINA: im. Jehôvovi, rod. Jehôvovih, daj.

jédijevima, tož. jédijevi, mest. pri jédijevih, or. z

Jehôvovim, tož. Jehôvove, mest. pri Jehôvovih, or. z

jédijevima; MNOŽINA: im. jédijeva, rod. jédijevih, daj.

Jehôvovimi

jédijevim, tož. jédijeva, mest. pri jédijevih, or. z

ženski: EDNINA: im. Jehôvova, rod. Jehôvove, daj.

jédijevimi

Jehôvovi, tož. Jehôvovo, mest. pri Jehôvovi, or. z

STATUS: predlog

Jehôvovo; DVOJINA: im. Jehôvovi, rod. Jehôvovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

daj. Jehôvovima, tož. Jehôvovi, mest. pri Jehôvovih,

pravopisne zanimivosti

or. z Jehôvovima; MNOŽINA: im. Jehôvove, rod.



Jehôvovih, daj. Jehôvovim, tož. Jehôvove, mest. pri

Jehôva -e in Jehôva -a m; ime bitja, religijsko ime Jehôvovih, or. z Jehôvovimi

|izraelski bog|: Ime Elijahu je mogoče prevesti z

srednji: EDNINA: im. Jehôvovo, rod. Jehôvovega, daj.

»moj Gospod je Jehova«; Shod končajo s pesmijo iz

Jehôvovemu, tož. Jehôvovo, mest. pri Jehôvovem, or.

pesmarice »Pojmo hvalnice Jehovi/Jehovu«; prim.

z Jehôvovim; DVOJINA: im. Jehôvovi, rod. Jehôvovih,

Jáhve

daj. Jehôvovima, tož. Jehôvovi, mest. pri Jehôvovih,

384

or. z Jehôvovima; MNOŽINA: im. Jehôvova, rod.



Jehôvovih, daj. Jehôvovim, tož. Jehôvova, mest. pri

Jémenčev -a -o prid.

Jehôvovih, or. z Jehôvovimi

Spoznali smo Jemenčevo gostoljubno družino

STATUS: predlog

(< Jémenec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Jémenčev, rod.



Jémenčevega, daj. Jémenčevemu, tož. Jémenčev

Jehôvove príče -ih príč ž mn.; stvarno ime

(živostno Jémenčevega), mest. pri Jémenčevem, or. z

|verska organizacija in skupnost|: Verovanje

Jémenčevim; DVOJINA: im. Jémenčeva, rod.

Jehovovih prič temelji na Bibliji; Pripada

Jémenčevih, daj. Jémenčevima, tož. Jémenčeva, mest.

Jehovovim pričam

pri Jémenčevih, or. z Jémenčevima; MNOŽINA: im.

(< Jehôva)

Jémenčevi, rod. Jémenčevih, daj. Jémenčevim, tož.

{O} EDNINA: im. Jehôvove príče, rod. Jehôvovih príč,

Jémenčeve, mest. pri Jémenčevih, or. z Jémenčevimi

daj. Jehôvovim príčam, tož. Jehôvove príče, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Jémenčeva, rod. Jémenčeve, daj.

Jehôvovih príčah, or. z Jehôvovimi príčami

Jémenčevi, tož. Jémenčevo, mest. pri Jémenčevi, or. z

STATUS: predlog

Jémenčevo; DVOJINA: im. Jémenčevi, rod.

P

Jémenčevih, daj. Jémenčevima, tož. Jémenčevi, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena



pri Jémenčevih, or. z Jémenčevima; MNOŽINA: im.

jéhovski -a -o

Jémenčeve, rod. Jémenčevih, daj. Jémenčevim, tož.

prid.

predstavniki jehovske verske skupnosti

Jémenčeve, mest. pri Jémenčevih, or. z Jémenčevimi

srednji:

(< jéhovec)

EDNINA: im. Jémenčevo, rod. Jémenčevega,

{O} moški:

daj. Jémenčevemu, tož. Jémenčevo, mest. pri

EDNINA: im. jéhovski, rod. jéhovskega,

Jémenčevem, or. z Jémenčevim; DVOJINA: im.

daj. jéhovskemu, tož. jéhovski (živostno jéhovskega),

Jémenčevi, rod. Jémenčevih, daj. Jémenčevima, tož.

mest. pri jéhovskem, or. z jéhovskim; DVOJINA: im.

Jémenčevi,

jéhovska,

mest. pri Jémenčevih, or. z Jémenčevima;

rod. jéhovskih, daj. jéhovskima, tož.

jéhovska,

MNOŽINA: im. Jémenčeva, rod. Jémenčevih, daj.

mest. pri jéhovskih, or. z jéhovskima;

Jémenčevim, tož. Jémenčeva, mest. pri Jémenčevih,

MNOŽINA: im. jéhovski, rod. jéhovskih, daj.

jéhovskim,

or. z Jémenčevimi

tož. jéhovske, mest. pri jéhovskih, or. z

jéhovskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. jéhovska, rod. jéhovske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

jéhovski, tož. jéhovsko, mest. pri jéhovski, or. z



jéhovsko; DVOJINA: im. jéhovski, rod. jéhovskih, daj.

Jémenec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

jéhovskima, tož. jéhovski, mest. pri jéhovskih, or. z

Nekatera pobočja gorovja so Jemenci v preteklih

jéhovskima; MNOŽINA: im. jéhovske, rod. jéhovskih,

stoletjih vse do vrhov spremenili v terase, ki jih

daj. jéhovskim, tož. jéhovske, mest. pri jéhovskih, or. z namakajo

jéhovskimi

(< Jémen)

srednji: EDNINA: im. jéhovsko, rod. jéhovskega, daj.

{B} Jemenčev

jéhovskemu, tož. jéhovsko, mest. pri jéhovskem, or. z

{O} EDNINA: im. Jémenec, rod. Jémenca, daj.

jéhovskim; DVOJINA: im. jéhovski, rod. jéhovskih, daj.

Jémencu, tož. Jémenca, mest. pri Jémencu, or. z

jéhovskima, tož. jéhovski, mest. pri jéhovskih, or. z

Jémencem; DVOJINA: im. Jémenca, rod. Jémencev,

jéhovskima; MNOŽINA: im. jéhovska, rod. jéhovskih,

daj. Jémencema, tož. Jémenca, mest. pri Jémencih, or.

daj. jéhovskim, tož. jéhovska, mest. pri jéhovskih, or. z z Jémencema; MNOŽINA: im. Jémenci, rod. Jémencev,

jéhovskimi

daj. Jémencem, tož. Jémence, mest. pri Jémencih, or. z

STATUS: predlog

Jémenci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Jémen -mna m; zemljepisno ime

samostalnik moškega spola

|dolgo ime Republika Jemen|; |država|: Letalo je na



poti iz Jemna v ZDA; tektonski jarek v Jemnu

Jémenka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kje? v Jemnu

Poročil se je s hčerjo Angleža in Jemenke

Od kod? iz Jemna

(< Jémen)

Kam? v Jemen

{B} Jemenkin

{B} Jemenec, Jemenka; Jemenčev, Jemenkin;

{O} EDNINA: im. Jémenka, rod. Jémenke, daj.

jemenski

Jémenki, tož. Jémenko, mest. pri Jémenki, or. z

{O} EDNINA: im. Jémen, rod. Jémna, daj. Jémnu, tož.

Jémenko; DVOJINA: im. Jémenki, rod. Jémenk, daj.

Jémen, mest. pri Jémnu, or. z Jémnom

Jémenkama, tož. Jémenki, mest. pri Jémenkah, or. z

STATUS: predlog

Jémenkama; MNOŽINA: im. Jémenke, rod. Jémenk,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

daj. Jémenkam, tož. Jémenke, mest. pri Jémenkah, or.

moškega spola

z Jémenkami

385

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Jénkov, rod. Jénkovega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Jénkovemu, tož. Jénkov (živostno Jénkovega), mest.



pri Jénkovem, or. z Jénkovim; DVOJINA: im. Jénkova,

jémenski -a -o prid.

rod. Jénkovih, daj. Jénkovima, tož. Jénkova, mest. pri

jemenska puščava; habitat jemenskega kameleona;

Jénkovih, or. z Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkovi,

Bolnišnica v jemenskem mestu Jaar je prenatrpana;

rod. Jénkovih, daj. Jénkovim, tož. Jénkove, mest. pri

Tisoče protestnikov je včeraj preplavilo ulice

Jénkovih, or. z Jénkovimi

jemenske prestolnice; jemenski rial ||denarna enota||: ženski: EDNINA: im. Jénkova, rod. Jénkove, daj.

graf gibanja jemenskega riala

Jénkovi, tož. Jénkovo, mest. pri Jénkovi, or. z

(< Jémen)

Jénkovo; DVOJINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. jémenski, rod. jémenskega, Jénkovima, tož. Jénkovi, mest. pri Jénkovih, or. z

daj. jémenskemu, tož. jémenski (živostno

Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkove, rod. Jénkovih,

jémenskega), mest. pri jémenskem, or. z jémenskim;

daj. Jénkovim, tož. Jénkove, mest. pri Jénkovih, or. z

DVOJINA: im. jémenska, rod. jémenskih, daj.

Jénkovimi

jémenskima, tož. jémenska, mest. pri jémenskih, or. z

srednji: EDNINA: im. Jénkovo, rod. Jénkovega, daj.

jémenskima; MNOŽINA: im. jémenski, rod. jémenskih,

Jénkovemu, tož. Jénkovo, mest. pri Jénkovem, or. z

daj. jémenskim, tož. jémenske, mest. pri jémenskih, or.

Jénkovim; DVOJINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj.

z jémenskimi

Jénkovima, tož. Jénkovi, mest. pri Jénkovih, or. z

ženski: EDNINA: im. jémenska, rod. jémenske, daj.

Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkova, rod. Jénkovih,

jémenski, tož. jémensko, mest. pri jémenski, or. z

daj. Jénkovim, tož. Jénkova, mest. pri Jénkovih, or. z

jémensko; DVOJINA: im. jémenski, rod. jémenskih,

Jénkovimi

daj. jémenskima, tož. jémenski, mest. pri jémenskih,

STATUS: predlog

or. z jémenskima; MNOŽINA: im. jémenske, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na jémenskih, daj. jémenskim, tož. jémenske, mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki;

jémenskih, or. z jémenskimi

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

srednji: EDNINA: im. jémensko, rod. jémenskega, daj.



jémenskemu, tož. jémensko, mest. pri jémenskem, or.

Jeremíja -a in Jeremíja -e m; ime bitja, osebno ime z jémenskim; DVOJINA: im. jémenski, rod. jémenskih,

|moško ime|: Z Jeremijem/Jeremijo se je rad družil;

daj. jémenskima, tož. jémenski, mest. pri jémenskih,

|svetopisemski prerok|: Jeremiju/Jeremiji se je

or. z jémenskima; MNOŽINA: im. jémenska, rod.

zdelo, da je premlad za preroka; v zvezi prerok

jémenskih, daj. jémenskim, tož. jémenska, mest. pri

Jeremija žalostinke preroka Jeremija/Jeremije

jémenskih, or. z jémenskimi

{B} Jeremijev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Jeremíja, rod. Jeremíja in Jeremíje,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daj. Jeremíju in Jeremíji, tož. Jeremíja in Jeremíjo,



mest. pri Jeremíju in pri Jeremíji, or. z Jeremíjem in z Jénko -a m; ime bitja, osebno ime

Jeremíjo; DVOJINA: im. Jeremíja in Jeremíji, rod.

|priimek|: zbirka pesmi Simona Jenka; Srečevali so

Jeremíjev in Jeremíj, daj. Jeremíjema in Jeremíjama,

se s Simonom Jenkom, ki je bil pri Kuraltovih

tož. Jeremíja in Jeremíji, mest. pri Jeremíjih in pri

domači učitelj; v prenesenem pomenu Jenka smo brali

Jeremíjah, or. z Jeremíjema in z Jeremíjama;

že v zgodnjih letih Jenkova dela

MNOŽINA: im. Jeremíji in Jeremíje, rod. Jeremíjev in

{B} Jenkov

Jeremíj, daj. Jeremíjem in Jeremíjam, tož. Jeremíje in

{O} EDNINA: im. Jénko, rod. Jénka, daj. Jénku, tož.

Jeremíje, mest. pri Jeremíjih in pri Jeremíjah, or. z

Jénka, mest. pri Jénku, or. z Jénkom; DVOJINA: im.

Jeremíji in z Jeremíjami

Jénka, rod. Jénkov, daj. Jénkoma, tož. Jénka, mest. pri STATUS: predlog

Jénkih, or. z Jénkoma; MNOŽINA: im. Jénki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Jénkov, daj. Jénkom, tož. Jénke, mest. pri Jénkih, or. z moška); religijska imena; samostalnik moškega

Jénki

spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; Jeremíjev -a -o prid.

lastna imena (priimki)

Jeremijeva knjiga



(< Jeremíja)

Jénkov -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Jeremíjev, rod.

Jenkova pesem; Jenkov nagrajenec, nagrajenka;

Jeremíjevega, daj. Jeremíjevemu, tož. Jeremíjev

Jenkova nagrada ||nagrada||: V Društvu slovenskih (živostno Jeremíjevega), mest. pri Jeremíjevem, or. z

pisateljev so podelili Jenkovo nagrado za najboljšo

Jeremíjevim; DVOJINA: im. Jeremíjeva, rod.

pesniško zbirko preteklih dveh let

Jeremíjevih, daj. Jeremíjevima, tož. Jeremíjeva, mest.

(< Jénko)

pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevima; MNOŽINA: im.

386

Jeremíjevi, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevim, tož.

rod. Jêričevih, daj. Jêričevim, tož. Jêričeve, mest. pri Jeremíjeve, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevimi

Jêričevih, or. z Jêričevimi

ženski: EDNINA: im. Jeremíjeva, rod. Jeremíjeve, daj.

ženski: EDNINA: im. Jêričeva, rod. Jêričeve, daj.

Jeremíjevi, tož. Jeremíjevo, mest. pri Jeremíjevi, or. z Jêričevi, tož. Jêričevo, mest. pri Jêričevi, or. z

Jeremíjevo; DVOJINA: im. Jeremíjevi, rod.

Jêričevo; DVOJINA: im. Jêričevi, rod. Jêričevih, daj.

Jeremíjevih, daj. Jeremíjevima, tož. Jeremíjevi, mest.

Jêričevima, tož. Jêričevi, mest. pri Jêričevih, or. z

pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevima; MNOŽINA: im.

Jêričevima; MNOŽINA: im. Jêričeve, rod. Jêričevih,

Jeremíjeve, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevim, tož.

daj. Jêričevim, tož. Jêričeve, mest. pri Jêričevih, or. z Jeremíjeve, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevimi

Jêričevimi

srednji: EDNINA: im. Jeremíjevo, rod. Jeremíjevega, srednji: EDNINA: im. Jêričevo, rod. Jêričevega, daj.

daj. Jeremíjevemu, tož. Jeremíjevo, mest. pri

Jêričevemu, tož. Jêričevo, mest. pri Jêričevem, or. z

Jeremíjevem, or. z Jeremíjevim; DVOJINA: im.

Jêričevim; DVOJINA: im. Jêričevi, rod. Jêričevih, daj.

Jeremíjevi, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevima, tož.

Jêričevima, tož. Jêričevi, mest. pri Jêričevih, or. z

Jeremíjevi, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevima;

Jêričevima; MNOŽINA: im. Jêričeva, rod. Jêričevih,

MNOŽINA: im. Jeremíjeva, rod. Jeremíjevih, daj.

daj. Jêričevim, tož. Jêričeva, mest. pri Jêričevih, or. z Jeremíjevim, tož. Jeremíjeva, mest. pri Jeremíjevih,

Jêričevimi

or. z Jeremíjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Jéričin -a -o prid.

Jérica -e ž; ime bitja, osebno ime

Všeč mi je Jeričino petje

|žensko ime|: Z Jerico sta se redno videvali;

(< Jérica)

|domišljijski lik|: v zvezi sirota Jerica V pravljici je

{O} moški: EDNINA: im. Jéričin, rod. Jéričinega, daj.

sirota Jerica dobila zlobno mačeho

Jéričinemu, tož. Jéričin (živostno Jéričinega), mest. pri

{B} Jeričin

Jéričinem, or. z Jéričinim; DVOJINA: im. Jéričina, rod.

{O} EDNINA: im. Jérica, rod. Jérice, daj. Jérici, tož.

Jéričinih, daj. Jéričinima, tož. Jéričina, mest. pri

Jérico, mest. pri Jérici, or. z Jérico; DVOJINA: im.

Jéričinih, or. z Jéričinima; MNOŽINA: im. Jéričini, rod.

Jérici, rod. Jéric, daj. Jéricama, tož. Jérici, mest. pri Jéričinih, daj. Jéričinim, tož. Jéričine, mest. pri

Jéricah, or. z Jéricama; MNOŽINA: im. Jérice, rod.

Jéričinih, or. z Jéričinimi

Jéric, daj. Jéricam, tož. Jérice, mest. pri Jéricah, or. z ženski: EDNINA: im. Jéričina, rod. Jéričine, daj.

Jéricami

Jéričini, tož. Jéričino, mest. pri Jéričini, or. z Jéričino; STATUS: predlog

DVOJINA: im. Jéričini, rod. Jéričinih, daj. Jéričinima, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

tož. Jéričini, mest. pri Jéričinih, or. z Jéričinima;

ženska); domišljijska imena

MNOŽINA: im. Jéričine, rod. Jéričinih, daj. Jéričinim,



tož. Jéričine, mest. pri Jéričinih, or. z Jéričinimi

Jêrič -a

srednji:

m; ime bitja, osebno ime

EDNINA: im. Jéričino, rod. Jéričinega, daj.

|priimek|: odprtje razstave akademskega slikarja

Jéričinemu, tož. Jéričino, mest. pri Jéričinem, or. z

Rada Jeriča; Z Jeričem sva se udeležila odprtja

Jéričinim; DVOJINA: im. Jéričini, rod. Jéričinih, daj.

razstave

Jéričinima, tož. Jéričini, mest. pri Jéričinih, or. z

{B} Jeričev

Jéričinima; MNOŽINA: im. Jéričina, rod. Jéričinih, daj.

{O}

Jéričinim,

EDNINA: im. Jêrič, rod. Jêriča, daj. Jêriču, tož.

tož. Jéričina, mest. pri Jéričinih, or. z

Jêriča,

Jéričinimi

mest. pri Jêriču, or. z Jêričem; DVOJINA: im.

Jêriča, rod. Jêričev, daj. Jêričema, tož. Jêriča, mest. pri STATUS: predlog

Jêričih, or. z Jêričema; MNOŽINA: im. Jêriči, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Jêričev, daj. Jêričem, tož. Jêriče, mest. pri Jêričih, or. z Jêriči

Jêrnej -êja in Jernêj -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|moško ime|: zbirka Jerneja Kopitarja; Kdaj bo na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

sporedu predstava z Jernejem Šugmanom in

samostalnik moškega spola

celjskimi igralci?; |svetopisemska oseba|: V Svetem



pismo se je Jezus po vstajenju pokazal Jerneju; v

Jêričev -a -o

zvezi apostol Jernej praznik apostola Jerneja

prid.

{B} Jernejev

Jeričeva odločitev jih ni potolažila

(< Jêrič)

{O} EDNINA: im. Jêrnej in Jernêj, rod. Jernêja, daj.

{O} moški:

Jernêju, tož. Jernêja, mest. pri Jernêju, or. z Jernêjem; EDNINA: im. Jêričev, rod. Jêričevega, daj.

Jêričevemu,

DVOJINA: im. Jernêja, rod. Jernêjev, daj. Jernêjema,

tož. Jêričev (živostno Jêričevega), mest.

pri Jêričevem,

tož. Jernêja, mest. pri Jernêjih, or. z Jernêjema;

or. z Jêričevim; DVOJINA: im. Jêričeva,

MNOŽINA: im. Jernêji, rod. Jernêjev, daj. Jernêjem, tož.

rod. Jêričevih, daj. Jêričevima, tož. Jêričeva, mest. pri Jêričevih,

Jernêje, mest. pri Jernêjih, or. z Jernêji

or. z Jêričevima; MNOŽINA: im. Jêričevi,

387

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

jez. okrajš.

moška); religijska imena; samostalnik moškega

|jezik|: v zvezi okrajšav Janez Novak, prof. slov. jez.; spola

|jezikovni|: jez. skupnost



STATUS: predlog

Jernêjev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Kaj se skriva za Jernejevim nasmejanim obrazom?



(< Jêrnej)

jezikosl. okrajš.

{O} moški: EDNINA: im. Jernêjev, rod. Jernêjevega,

|jezikoslovec; jezikoslovka|: v zvezi okrajšav Janez

daj. Jernêjevemu, tož. Jernêjev (živostno Jernêjevega), Novak, univ. dipl. prim. jezikosl.; |jezikoslovje|:

mest. pri Jernêjevem, or. z Jernêjevim; DVOJINA: im.

uporabno jezikosl.

Jernêjeva, rod. Jernêjevih, daj. Jernêjevima, tož.

STATUS: predlog

Jernêjeva, mest. pri Jernêjevih, or. z Jernêjevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

MNOŽINA: im. Jernêjevi, rod. Jernêjevih, daj.



Jernêjevim, tož. Jernêjeve, mest. pri Jernêjevih, or. z Jézus -a m; ime bitja, religijsko ime

Jernêjevimi

|Kristus|: Jezus je hodil po vsej Galileji

ženski: EDNINA: im. Jernêjeva, rod. Jernêjeve, daj.

{B} Jezusov

Jernêjevi, tož. Jernêjevo, mest. pri Jernêjevi, or. z

{O} EDNINA: im. Jézus, rod. Jézusa, daj. Jézusu, tož.

Jernêjevo; DVOJINA: im. Jernêjevi, rod. Jernêjevih,

Jézusa, mest. pri Jézusu, or. z Jézusom

daj. Jernêjevima, tož. Jernêjevi, mest. pri Jernêjevih, STATUS: predlog

or. z Jernêjevima; MNOŽINA: im. Jernêjeve, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Jernêjevih, daj. Jernêjevim, tož. Jernêjeve, mest. pri



Jernêjevih, or. z Jernêjevimi

Jézus iz Názareta -a ~ ~ m; ime bitja, religijsko ime srednji: EDNINA: im. Jernêjevo, rod. Jernêjevega, daj.

|Kristus|: Kristusa so sodobniki imenovali Jezus iz

Jernêjevemu, tož. Jernêjevo, mest. pri Jernêjevem, or.

Nazareta; Film prikazuje zadnjih dvanajst ur

z Jernêjevim; DVOJINA: im. Jernêjevi, rod. Jernêjevih,

življenja Jezusa iz Nazareta; prim. Jézus

daj. Jernêjevima, tož. Jernêjevi, mest. pri Jernêjevih, Nazaréčan

or. z Jernêjevima; MNOŽINA: im. Jernêjeva, rod.

{O} EDNINA: im. Jézus iz Názareta, rod. Jézusa iz

Jernêjevih, daj. Jernêjevim, tož. Jernêjeva, mest. pri

Názareta, daj. Jézusu iz Názareta, tož. Jézusa iz

Jernêjevih, or. z Jernêjevimi

Názareta, mest. pri Jézusu iz Názareta, or. z Jézusom

STATUS: predlog

iz Názareta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem jernêjevo -ega s

imenu; religijska imena

|praznik, 24. avgust|: prireditev ob jernejevem;



Največ ljudi se v vasi zbere na jernejevo

Jézus Krístus -a -a m; ime bitja, religijsko ime

{O} EDNINA: im. jernêjevo, rod. jernêjevega, daj.

|Kristus|: rojstvo Jezusa Kristusa

jernêjevemu, tož. jernêjevo, mest. pri jernêjevem, or. z

{O} EDNINA: im. Jézus Krístus, rod. Jézusa Krístusa,

jernêjevim; DVOJINA: im. jernêjevi, rod. jernêjevih,

daj. Jézusu Krístusu, tož. Jézusa Krístusa, mest. pri

daj. jernêjevima, tož. jernêjevi, mest. pri jernêjevih, or.

Jézusu Krístusu, or. z Jézusom Krístusom

z jernêjevima; MNOŽINA: im. jernêjeva, rod.

STATUS: predlog

jernêjevih, daj. jernêjevim, tož. jernêjeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

jernêjevih, or. z jernêjevimi



STATUS: predlog

Jézus Nazaréčan -a -a m; ime bitja, religijsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

|Kristus|: Na križu je bilo zapisano: »Jezus

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Nazarečan, judovski kralj«; prim. Jézus iz Názareta



{O} EDNINA: im. Jézus Nazaréčan, rod. Jézusa

Jêrnej iz Lóke -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

Nazaréčana, daj. Jézusu Nazaréčanu, tož. Jézusa

|slovenski gotski slikar|: Klementovo ime omenjajo

Nazaréčana, mest. pri Jézusu Nazaréčanu, or. z

navadno v zvezi z loškima umetniškima rojakoma –

Jézusom Nazaréčanom

Andrejem in Jernejem iz Loke

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Jêrnej iz Lóke, rod. Jernêja iz Lóke,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem daj. Jernêju iz Lóke, tož. Jernêja iz Lóke, mest. pri

imenu; religijska imena

Jernêju iz Lóke, or. z Jernêjem iz Lóke



STATUS: predlog

Jéžek -žka m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

|vzdevek Franeta Milčinskega, slovenskega

imenu

humorista, pesnika, igralca in režiserja|: Pojasnil je

388

razliko med Ježkom, Weillom in Brechtom; tudi ob STATUS: predlog

imenu, navadno za pomišljajem zgodba o Zvezdici

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Zaspanki izpod peresa Franeta Milčinskega – Ježka;

ženska)

nagrada Franeta Milčinskega – Ježka ||nagrada||: Nagrado Franeta Milčinskega – Ježka RTV

Joe -ja [džó tudi džôu̯, rod. džója] m; ime bitja, osebno Slovenija od leta 1989 podeljuje za posebne

ime

dosežke na področju žlahtnega humorja in satire

|angleško moško ime|: Z nastopom Joeja

{B} Ježkov

McCarthyja se je začel makartizem v ZDA;

{O} EDNINA: im. Jéžek, rod. Jéžka, daj. Jéžku, tož.

pogovor z Joejem Satrianijem

Jéžka, mest. pri Jéžku, or. z Jéžkom; DVOJINA: im.

{B} Joejev

Jéžka, rod. Jéžkov, daj. Jéžkoma, tož. Jéžka, mest. pri

{O} EDNINA: im. Joe, rod. Joeja, daj. Joeju, tož. Joeja, Jéžkih, or. z Jéžkoma; MNOŽINA: im. Jéžki, rod.

mest. pri Joeju, or. z Joejem; DVOJINA: im. Joeja, rod.

Jéžkov, daj. Jéžkom, tož. Jéžke, mest. pri Jéžkih, or. z Joejev, daj. Joejema, tož. Joeja, mest. pri Joejih, or. z Jéžki

Joejema; MNOŽINA: im. Joeji, rod. Joejev, daj. Joejem,

STATUS: predlog

tož. Joeje, mest. pri Joejih, or. z Joeji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

STATUS: predlog

moškega spola; poimenovanja nagrad, odlikovanj,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

častnih nazivov

moška)





Jéžkov -a -o prid.

Joejev -a -o [džójev-] prid.

Ježkov nagrajenec; Nagrado Franeta Milčinskega –

Bila je Joejeva simpatija iz študijskih let

Ježka podelujejo tistim humoristom, ki ohranjajo

(< Joe)

Ježkovega duha

{O} moški: EDNINA: im. Joejev, rod. Joejevega, daj.

(< Jéžek)

Joejevemu, tož. Joejev (živostno Joejevega), mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Jéžkov, rod. Jéžkovega, daj.

Joejevem, or. z Joejevim; DVOJINA: im. Joejeva, rod.

Jéžkovemu, tož. Jéžkov (živostno Jéžkovega), mest. pri

Joejevih, daj. Joejevima, tož. Joejeva, mest. pri

Jéžkovem, or. z Jéžkovim; DVOJINA: im. Jéžkova, rod.

Joejevih, or. z Joejevima; MNOŽINA: im. Joejevi, rod.

Jéžkovih, daj. Jéžkovima, tož. Jéžkova, mest. pri

Joejevih, daj. Joejevim, tož. Joejeve, mest. pri

Jéžkovih, or. z Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkovi,

Joejevih, or. z Joejevimi

rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovim, tož. Jéžkove, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Joejeva, rod. Joejeve, daj.

Jéžkovih, or. z Jéžkovimi

Joejevi, tož. Joejevo, mest. pri Joejevi, or. z Joejevo; ženski: EDNINA: im. Jéžkova, rod. Jéžkove, daj.

DVOJINA: im. Joejevi, rod. Joejevih, daj. Joejevima,

Jéžkovi, tož. Jéžkovo, mest. pri Jéžkovi, or. z

tož. Joejevi, mest. pri Joejevih, or. z Joejevima;

Jéžkovo; DVOJINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj.

MNOŽINA: im. Joejeve, rod. Joejevih, daj. Joejevim,

Jéžkovima, tož. Jéžkovi, mest. pri Jéžkovih, or. z

tož. Joejeve, mest. pri Joejevih, or. z Joejevimi

Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkove, rod. Jéžkovih, daj.

srednji: EDNINA: im. Joejevo, rod. Joejevega, daj.

Jéžkovim, tož. Jéžkove, mest. pri Jéžkovih, or. z

Joejevemu, tož. Joejevo, mest. pri Joejevem, or. z

Jéžkovimi

Joejevim; DVOJINA: im. Joejevi, rod. Joejevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Jéžkovo, rod. Jéžkovega, daj.

Joejevima, tož. Joejevi, mest. pri Joejevih, or. z

Jéžkovemu, tož. Jéžkovo, mest. pri Jéžkovem, or. z

Joejevima; MNOŽINA: im. Joejeva, rod. Joejevih, daj.

Jéžkovim; DVOJINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj.

Joejevim, tož. Joejeva, mest. pri Joejevih, or. z

Jéžkovima, tož. Jéžkovi, mest. pri Jéžkovih, or. z

Joejevimi

Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkova, rod. Jéžkovih, daj.

STATUS: predlog

Jéžkovim, tož. Jéžkova, mest. pri Jéžkovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Jéžkovimi



STATUS: predlog

Joél -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|svetopisemski prerok|: beseda Gospodova,



govorjena Joelu, Petuelovemu sinu; v zvezi prerok

Joan -- [džôu̯n] ž; ime bitja, osebno ime

Joel Prerok Joel v prerokbi o mesijanskih časih

|angleško žensko ime|: Producenti filma so

omenja studenec žive vode

kontaktirali igralko Joan Collins; Ljubezensko

{B} Joelov

razmerje z Joan ni njeno prvo

{O} EDNINA: im. Joél, rod. Joéla, daj. Joélu, tož. Joéla,

{B} Joanin

mest. pri Joélu, or. z Joélom; DVOJINA: im. Joéla, rod.

{O} EDNINA: im. Joan, rod. Joan, daj. Joan, tož. Joan,

Joélov, daj. Joéloma, tož. Joéla, mest. pri Joélih, or. z mest. pri Joan, or. z Joan; DVOJINA: im. Joan, rod.

Joéloma; MNOŽINA: im. Joéli, rod. Joélov, daj.

Joan, daj. Joan, tož. Joan, mest. pri Joan, or. z Joan; Joélom, tož. Joéle, mest. pri Joélih, or. z Joéli

MNOŽINA: im. Joan, rod. Joan, daj. Joan, tož. Joan,

STATUS: predlog

mest. pri Joan, or. z Joan

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

389



{O} EDNINA: im. Jones, rod. Jonesa, daj. Jonesu, tož.

John -a [džón in džôn] m; ime bitja, osebno ime

Jonesa, mest. pri Jonesu, or. z Jonesom; DVOJINA: im.

|angleško moško ime|: Filmski projekt z Johnom

Jonesa, rod. Jonesov, daj. Jonesoma, tož. Jonesa, mest.

Malkovichem v glavni vlogi je bil posnet na

pri Jonesih, or. z Jonesoma; MNOŽINA: im. Jonesi, rod.

Dunaju; Yoko Ono je darovala vrt v parku v spomin

Jonesov, daj. Jonesom, tož. Jonese, mest. pri Jonesih,

na Johna Lennona

or. z Jonesi

{B} Johnov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. John, rod. Johna, daj. Johnu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Johna, mest. pri Johnu, or. z Johnom; DVOJINA: im.

(priimki)

Johna, rod. Johnov, daj. Johnoma, tož. Johna, mest. pri Johnih, or. z Johnoma; MNOŽINA: im. Johni, rod.

Jones2 -- [džóns tudi džôu̯ns] ž; ime bitja, osebno ime Johnov, daj. Johnom, tož. Johne, mest. pri Johnih, or. z

|priimek| navadno ob ženskem imenu Ogledali smo si

Johni

dokumentarec o Grace Jones

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Jones, rod. Jones, daj. Jones, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Jones, mest. pri Jones, or. z Jones; DVOJINA: im.

moška)

Jones, rod. Jones, daj. Jones, tož. Jones, mest. pri



Jones, or. z Jones; MNOŽINA: im. Jones, rod. Jones,

Jokásta -e ž; ime bitja, osebno ime

daj. Jones, tož. Jones, mest. pri Jones, or. z Jones

|grška bajeslovna oseba|: Ojdip je v grški mitologiji

STATUS: predlog

sin tebanskega kralja Laja in njegove žene Jokaste

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{B} Jokastin



{O} EDNINA: im. Jokásta, rod. Jokáste, daj. Jokásti,

Jónov -a -o prid.

tož. Jokásto, mest. pri Jokásti, or. z Jokásto; DVOJINA: Jonova zgodba

im. Jokásti, rod. Jokást, daj. Jokástama, tož. Jokásti, (< Jóna)

mest. pri Jokástah, or. z Jokástama; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Jónov, rod. Jónovega, daj.

Jokáste, rod. Jokást, daj. Jokástam, tož. Jokáste, mest.

Jónovemu, tož. Jónov (živostno Jónovega), mest. pri

pri Jokástah, or. z Jokástami

Jónovem, or. z Jónovim; DVOJINA: im. Jónova, rod.

STATUS: predlog

Jónovih, daj. Jónovima, tož. Jónova, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Jónovih, or. z Jónovima; MNOŽINA: im. Jónovi, rod.

rimska imena

Jónovih, daj. Jónovim, tož. Jónove, mest. pri Jónovih,



or. z Jónovimi

Jóna -a in Jóna -e m; ime bitja, osebno ime

ženski: EDNINA: im. Jónova, rod. Jónove, daj. Jónovi,

|moško ime|: Ime Jona v hebrejščini pomeni golob;

tož. Jónovo, mest. pri Jónovi, or. z Jónovo; DVOJINA:

|svetopisemski prerok|: usoda biblijskega Jona/Jone;

im. Jónovi, rod. Jónovih, daj. Jónovima, tož. Jónovi,

Talni mozaik v oglejski baziliki upodablja zgodbo o

mest. pri Jónovih, or. z Jónovima; MNOŽINA: im.

Jonu/Joni; v zvezi prerok Jona svetopisemska zgodba Jónove, rod. Jónovih, daj. Jónovim, tož. Jónove, mest.

o preroku Jonu/Joni

pri Jónovih, or. z Jónovimi

{B} Jonov

srednji: EDNINA: im. Jónovo, rod. Jónovega, daj.

{O} EDNINA: im. Jóna, rod. Jóna in Jóne, daj. Jónu in

Jónovemu, tož. Jónovo, mest. pri Jónovem, or. z

Jóni, tož. Jóna in Jóno, mest. pri Jónu in pri Jóni, or. z Jónovim; DVOJINA: im. Jónovi, rod. Jónovih, daj.

Jónom in z Jóno; DVOJINA: im. Jóna in Jóni, rod.

Jónovima, tož. Jónovi, mest. pri Jónovih, or. z

Jónov in Jón, daj. Jónoma in Jónama, tož. Jóna in

Jónovima; MNOŽINA: im. Jónova, rod. Jónovih, daj.

Jóni, mest. pri Jónih in pri Jónah, or. z Jónoma in z

Jónovim, tož. Jónova, mest. pri Jónovih, or. z

Jónama; MNOŽINA: im. Jóni in Jóne, rod. Jónov in Jón,

Jónovimi

daj. Jónom in Jónam, tož. Jóne in Jóne, mest. pri Jónih STATUS: predlog

in pri Jónah, or. z Jóni in z Jónami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Jordánčev -a -o prid.

moška); religijska imena; samostalnik moškega

Mediji budno spremljajo Jordančevo nogometno

spola

kariero



(< Jordánec)

Jones1 -a [džóns

{O} moški:

tudi džôu̯ns] m; ime bitja, osebno ime

EDNINA: im. Jordánčev, rod.

|priimek|: Drama je bila posneta je po romanu

Jordánčevega, daj. Jordánčevemu, tož. Jordánčev

Jamesa Jonesa;

(

Tom Jones ||umetniško ime Thomasa

živostno Jordánčevega), mest. pri Jordánčevem, or. z

Johna Woodwarda, angleškega pop pevca||: Dilajla

Jordánčevim; DVOJINA: im. Jordánčeva, rod.

je le ena od uspešnic Toma Jonesa

Jordánčevih, daj. Jordánčevima, tož. Jordánčeva,

{B} Jonesov

mest. pri Jordánčevih, or. z Jordánčevima; MNOŽINA:

im. Jordánčevi, rod. Jordánčevih, daj. Jordánčevim,

390

tož. Jordánčeve, mest. pri Jordánčevih, or. z (< Jordánija)

Jordánčevimi

{B} Jordankin

ženski: EDNINA: im. Jordánčeva, rod. Jordánčeve, daj.

{O} EDNINA: im. Jordánka, rod. Jordánke, daj.

Jordánčevi, tož. Jordánčevo, mest. pri Jordánčevi, or.

Jordánki, tož. Jordánko, mest. pri Jordánki, or. z

z Jordánčevo; DVOJINA: im. Jordánčevi, rod.

Jordánko; DVOJINA: im. Jordánki, rod. Jordánk, daj.

Jordánčevih, daj. Jordánčevima, tož. Jordánčevi, mest.

Jordánkama, tož. Jordánki, mest. pri Jordánkah, or. z

pri Jordánčevih, or. z Jordánčevima; MNOŽINA: im.

Jordánkama; MNOŽINA: im. Jordánke, rod. Jordánk,

Jordánčeve, rod. Jordánčevih, daj. Jordánčevim, tož.

daj. Jordánkam, tož. Jordánke, mest. pri Jordánkah, or.

Jordánčeve, mest. pri Jordánčevih, or. z

z Jordánkami

Jordánčevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Jordánčevo, rod. Jordánčevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Jordánčevemu, tož. Jordánčevo, mest. pri



Jordánčevem, or. z Jordánčevim; DVOJINA: im.

jordánski -a -o tudi jordánijski -a -o prid.

Jordánčevi, rod. Jordánčevih, daj. Jordánčevima, tož.

jordanska kraljica; jordanska puščava Kuseir Amra;

Jordánčevi, mest. pri Jordánčevih, or. z

Po pristanku v jordanski prestolnici Aman nas je

Jordánčevima; MNOŽINA: im. Jordánčeva, rod.

pot vodila proti severu v starorimsko mesto Jerash

Jordánčevih, daj. Jordánčevim, tož. Jordánčeva, mest.

(< Jordánija)

pri Jordánčevih, or. z Jordánčevimi

{O} moški: EDNINA: im. jordánski tudi jordánijski, STATUS: predlog

rod. jordánskega tudi jordánijskega, daj. jordánskemu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tudi jordánijskemu, tož. jordánski tudi jordánijski



(živostno jordánskega tudi jordánijskega), mest. pri

Jordánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

jordánskem tudi pri jordánijskem, or. z jordánskim

Pri pripravi slaščic so Jordanci pravi mojstri

tudi z jordánijskim; DVOJINA: im. jordánska tudi

(< Jordánija)

jordánijska, rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj.

{B} Jordančev

jordánskima tudi jordánijskima, tož. jordánska tudi

{O} EDNINA: im. Jordánec, rod. Jordánca, daj.

jordánijska, mest. pri jordánskih tudi jordánijskih, or.

Jordáncu, tož. Jordánca, mest. pri Jordáncu, or. z

z jordánskima tudi jordánijskima; MNOŽINA: im.

Jordáncem; DVOJINA: im. Jordánca, rod. Jordáncev,

jordánski tudi jordánijski, rod. jordánskih tudi

daj. Jordáncema, tož. Jordánca, mest. pri Jordáncih, or.

jordánijskih, daj. jordánskim tudi jordánijskim, tož.

z Jordáncema; MNOŽINA: im. Jordánci, rod.

jordánske tudi jordánijske, mest. pri jordánskih tudi

Jordáncev, daj. Jordáncem, tož. Jordánce, mest. pri

jordánijskih, or. z jordánskimi tudi jordánijskimi

Jordáncih, or. z Jordánci

ženski: EDNINA: im. jordánska tudi jordánijska, rod.

STATUS: predlog

jordánske tudi jordánijske, daj. jordánski tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

jordánijski, tož. jordánsko tudi jordánijsko, mest. pri samostalnik moškega spola

jordánski tudi pri jordánijski, or. z jordánsko tudi z



jordánijsko; DVOJINA: im. jordánski tudi jordánijski,

Jordánija -e ž; zemljepisno ime

rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj. jordánskima tudi

|

jordánijskima,

dolgo ime Hašemitska kraljevina Jordanija|; |država|:

tož. jordánski tudi jordánijski, mest. pri

Govoril je predstavnik palestinske skupnosti iz

jordánskih tudi pri jordánijskih, or. z jordánskima tudi Jordanije; Petra je eno najbolj obiskanih mest v

z jordánijskima; MNOŽINA: im. jordánske tudi

Jordaniji

jordánijske, rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj.

jordánskim

Kje? v Jordaniji

tudi jordánijskim, tož. jordánske tudi

jordánijske,

Od kod? iz Jordanije

mest. pri jordánskih tudi jordánijskih, or.

z jordánskimi

Kam? v Jordanijo

tudi jordánijskimi

{B} Jordanec, Jordanka; Jordančev, Jordankin;

srednji: EDNINA: im. jordánsko tudi jordánijsko, rod.

jordanski

jordánskega

tudi jordanijski

tudi jordánijskega, daj. jordánskemu tudi

{O}

jordánijskemu,

EDNINA: im. Jordánija, rod. Jordánije, daj.

tož. jordánsko tudi jordánijsko, mest.

Jordániji,

pri jordánskem

tož. Jordánijo, mest. pri Jordániji, or. z

tudi pri jordánijskem, or. z

Jordánijo

jordánskim tudi z jordánijskim; DVOJINA: im.

S

jordánski tudi jordánijski, rod. jordánskih tudi

TATUS: predlog

jordánijskih,

P

daj. jordánskima tudi jordánijskima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

jordánski tudi jordánijski, mest. pri jordánskih tudi



jordánijskih, or. z jordánskima tudi z jordánijskima;

jordánijski -a -o prid.; obširneje glej pri jordánski MNOŽINA: im. jordánska tudi jordánijska, rod.



jordánskih tudi jordánijskih, daj. jordánskim tudi

Jordánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

jordánijskim, tož. jordánska tudi jordánijska, mest. pri Po očetu je Jordanka, po mami Avstrijka; Spretne

jordánskih tudi pri jordánijskih, or. z jordánskimi tudi Jordanke v naravnem parku v Azraqu barvajo

z jordánijskimi

nojeva jajca

391

STATUS: predlog

jorúbska, rod. jorúbskih, daj. jorúbskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

jorúbska, mest. pri jorúbskih, or. z jorúbskima;



MNOŽINA: im. jorúbski, rod. jorúbskih, daj. jorúbskim,

Jorúb -a m; ime bitja, prebivalsko ime

tož. jorúbske, mest. pri jorúbskih, or. z jorúbskimi

|pripadnik etnične skupine v Beninu|: nigerijski

ženski: EDNINA: im. jorúbska, rod. jorúbske, daj.

Jorubi; Na delavnici so predstavili afriško kulturo

jorúbski, tož. jorúbsko, mest. pri jorúbski, or. z

Jorubov

jorúbsko; DVOJINA: im. jorúbski, rod. jorúbskih, daj.

(< Jorúba)

jorúbskima, tož. jorúbski, mest. pri jorúbskih, or. z

{B} Jorubov

jorúbskima; MNOŽINA: im. jorúbske, rod. jorúbskih,

{O} EDNINA: im. Jorúb, rod. Jorúba, daj. Jorúbu, tož.

daj. jorúbskim, tož. jorúbske, mest. pri jorúbskih, or. z Jorúba, mest. pri Jorúbu, or. z Jorúbom; DVOJINA: im.

jorúbskimi

Jorúba, rod. Jorúbov, daj. Jorúboma, tož. Jorúba, mest.

srednji: EDNINA: im. jorúbsko, rod. jorúbskega, daj.

pri Jorúbih, or. z Jorúboma; MNOŽINA: im. Jorúbi, rod.

jorúbskemu, tož. jorúbsko, mest. pri jorúbskem, or. z

Jorúbov, daj. Jorúbom, tož. Jorúbe, mest. pri Jorúbih,

jorúbskim; DVOJINA: im. jorúbski, rod. jorúbskih, daj.

or. z Jorúbi

jorúbskima, tož. jorúbski, mest. pri jorúbskih, or. z

STATUS: predlog

jorúbskima; MNOŽINA: im. jorúbska, rod. jorúbskih,

P

daj. jorúbskim, tož. jorúbska, mest. pri jorúbskih, or. z RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



jorúbskimi

jorúba -e

STATUS: predlog

ž

|jezik pripadnikov etnične skupine v Beninu|: kot

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

prilastek, v imenovalniku Doma govorijo v jeziku



joruba; prim. Jorúba

Jóško -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. jorúba, rod. jorúba, daj. jorúba, tož.

|moško ime|: V pripeki sva z bratom Joškom sedela

jorúba, mest. pri jorúba, or. z jorúba

v senci

STATUS: predlog

{B} Joškov

P

{O} EDNINA: im. Jóško, rod. Jóška, daj. Jóšku, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; jezik

Jóška,



mest. pri Jóšku, or. z Jóškom; DVOJINA: im.

Jorúba -a

Jóška, rod. Jóškov, daj. Jóškoma, tož. Jóška, mest. pri ž; prebivalsko ime

|etnična skupina v Beninu|:

Jóških, or. z Jóškoma; MNOŽINA: im. Jóški, rod.

kot prilastek, v imenovalniku

Jóškov,

Vudu v jeziku afriškega plemena Joruba pomeni

daj. Jóškom, tož. Jóške, mest. pri Jóških, or. z

duha

Jóški

{B} Jorub, Jorubka; Jorubčev, Jorubkin; jorubski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Jorúba, rod. Jorúba, daj. Jorúba, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Jorúba, mest. pri Jorúba, or. z Jorúba

moška); samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Jóškov -a -o prid.



nastop Joškove bande

Jorúbka -e

(< Jóško)

ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica etnične skupine v Beninu|: Jorubkam se

{O} moški: EDNINA: im. Jóškov, rod. Jóškovega, daj.

je zdelo imenitno, če so imele dolge nohte

Jóškovemu, tož. Jóškov (živostno Jóškovega), mest.

(< Jorúba)

pri Jóškovem, or. z Jóškovim; DVOJINA: im. Jóškova,

{B} Jorubkin

rod. Jóškovih, daj. Jóškovima, tož. Jóškova, mest. pri

{O}

Jóškovih,

EDNINA: im. Jorúbka, rod. Jorúbke, daj. Jorúbki,

or. z Jóškovima; MNOŽINA: im. Jóškovi,

tož. Jorúbko, mest. pri Jorúbki, or. z Jorúbko;

rod. Jóškovih, daj. Jóškovim, tož. Jóškove, mest. pri

Jóškovih,

DVOJINA: im. Jorúbki, rod. Jorúbk, daj. Jorúbkama,

or. z Jóškovimi

ženski:

tož. Jorúbki, mest. pri Jorúbkah, or. z Jorúbkama;

EDNINA: im. Jóškova, rod. Jóškove, daj.

Jóškovi,

MNOŽINA: im. Jorúbke, rod. Jorúbk, daj. Jorúbkam,

tož. Jóškovo, mest. pri Jóškovi, or. z

Jóškovo;

tož. Jorúbke, mest. pri Jorúbkah, or. z Jorúbkami

DVOJINA: im. Jóškovi, rod. Jóškovih, daj.

S

Jóškovima, tož. Jóškovi, mest. pri Jóškovih, or. z

TATUS: predlog

Jóškovima;

P

MNOŽINA: im. Jóškove, rod. Jóškovih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Jóškovim, tož. Jóškove, mest. pri Jóškovih, or. z



Jóškovimi

jorúbski -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. Jóškovo, rod. Jóškovega, daj.

Dahomejski vladarji in jorubski poglavarji so

Jóškovemu, tož. Jóškovo, mest. pri Jóškovem, or. z

poskusili pridelovati palmovo olje v nasadih

Jóškovim; DVOJINA: im. Jóškovi, rod. Jóškovih, daj.

(< Jorúba)

Jóškovima, tož. Jóškovi, mest. pri Jóškovih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. jorúbski, rod. jorúbskega, Jóškovima; MNOŽINA: im. Jóškova, rod. Jóškovih, daj.

daj. jorúbskemu, tož. jorúbski (živostno jorúbskega),

mest. pri jorúbskem, or. z jorúbskim; DVOJINA: im.

392

Jóškovim, tož. Jóškova, mest. pri Jóškovih, or. z (< Joule)

Jóškovimi

{O} moški: EDNINA: im. Joulov, rod. Joulovega, daj.

STATUS: predlog

Joulovemu, tož. Joulov (živostno Joulovega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Joulovem, or. z Joulovim; DVOJINA: im. Joulova, rod.



Joulovih, daj. Joulovima, tož. Joulova, mest. pri

jóta -e ž

Joulovih, or. z Joulovima; MNOŽINA: im. Joulovi, rod.

|grška črka ι|: Utež je bila označena z joto; kot

Joulovih, daj. Joulovim, tož. Joulove, mest. pri

prilastek, v imenovalniku črka jota

Joulovih, or. z Joulovimi

{O} EDNINA: im. jóta, rod. jóte, daj. jóti, tož. jóto, mest.

ženski: EDNINA: im. Joulova, rod. Joulove, daj.

pri jóti, or. z jóto; DVOJINA: im. jóti, rod. jót, daj.

Joulovi, tož. Joulovo, mest. pri Joulovi, or. z Joulovo; jótama, tož. jóti, mest. pri jótah, or. z jótama;

DVOJINA: im. Joulovi, rod. Joulovih, daj. Joulovima,

MNOŽINA: im. jóte, rod. jót, daj. jótam, tož. jóte, mest.

tož. Joulovi, mest. pri Joulovih, or. z Joulovima;

pri jótah, or. z jótami

MNOŽINA: im. Joulove, rod. Joulovih, daj. Joulovim,

STATUS: predlog

tož. Joulove, mest. pri Joulovih, or. z Joulovimi

P

srednji: EDNINA: im. Joulovo, rod. Joulovega, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

Joulovemu,



tož. Joulovo, mest. pri Joulovem, or. z

joule -a

Joulovim; DVOJINA: im. Joulovi, rod. Joulovih, daj.

in džúl -a [džúl] m

|merska enota|: Eni kilokaloriji ustreza približno

Joulovima, tož. Joulovi, mest. pri Joulovih, or. z

4200 joulov/džulov <4200 J>; Gobe imajo v

Joulovima; MNOŽINA: im. Joulova, rod. Joulovih, daj.

Joulovim,

prehrambni vrednosti komaj 45 kalorij ali 180

tož. Joulova, mest. pri Joulovih, or. z

joulov/džulov <180 J>;

Joulovimi

v strokovnih besedilih največkrat

STATUS: predlog

nepodomačeno Zračna puška lahko sproži izstrelek s

tako močjo, da ima ta ob izstrelitvi več kot 16,27

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na joula kinetične energije <16,27 J>; prim. J2

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

(< Joule)



{O} EDNINA: im. joule in džúl, rod. joula in džúla, daj.

Jovanović -a [jovánovič] m; ime bitja, osebno ime joulu in džúlu, tož. joul in džúl, mest. pri joulu in pri

|priimek|: predstava v režiji Dušana Jovanovića;

džúlu, or. z joulom in z džúlom; DVOJINA: im. joula in

Strinjam se z Jovanovićem

džúla, rod. joulov in džúlov, daj. jouloma in džúloma,

{B} Jovanovićev

tož. joula in džúla, mest. pri joulih in pri džúlih, or. z

{O} EDNINA: im. Jovanović, rod. Jovanovića, daj.

jouloma in z džúloma; MNOŽINA: im. jouli in džúli,

Jovanoviću, tož. Jovanovića, mest. pri Jovanoviću, or.

rod. joulov in džúlov, daj. joulom in džúlom, tož. joule z Jovanovićem; DVOJINA: im. Jovanovića, rod.

in džúle, mest. pri joulih in pri džúlih, or. z jouli in z Jovanovićev, daj. Jovanovićema, tož. Jovanovića,

džúli

mest. pri Jovanovićih, or. z Jovanovićema; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Jovanovići, rod. Jovanovićev, daj. Jovanovićem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

tož. Jovanoviće, mest. pri Jovanovićih, or. z

enote; samostalnik moškega spola

Jovanovići



STATUS: predlog

Joule -la [džúl] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|priimek|; |britanski fizik|: Enota za delo (džul ali



joule) se imenuje po Jamesu Prescottu Joulu

Jovanovićev -a -o [jovánovičev-] prid.

{B} Joulov

Jovanovićeva dramatizacija Bartolovega Alamuta

{O} EDNINA: im. Joule, rod. Joula, daj. Joulu, tož.

(< Jovanović)

Joula, mest. pri Joulu, or. z Joulom; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Jovanovićev, rod.

Joula, rod. Joulov, daj. Jouloma, tož. Joula, mest. pri Jovanovićevega, daj. Jovanovićevemu, tož. (živostno

Joulih, or. z Jouloma; MNOŽINA: im. Jouli, rod.

Jovanovićev (živostno Jovanovićevega), mest. pri

Joulov, daj. Joulom, tož. Joule, mest. pri Joulih, or. z Jovanovićevem, or. z Jovanovićevim; DVOJINA: im.

Jouli

Jovanovićeva, rod. Jovanovićevih, daj.

STATUS: predlog

Jovanovićevima, tož. Jovanovićeva, mest. pri

P

Jovanovićevih, or. z Jovanovićevima; MNOŽINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Jovanovićevi,

samostalnik moškega spola

rod. Jovanovićevih, daj.



Jovanovićevim, tož. Jovanovićeve, mest. pri



Jovanovićevih, or. z Jovanovićevimi

Joulov -a -o [džúlov-] prid.

ženski: EDNINA: im. Jovanovićeva, rod.

Pomembno Joulovo odkritje je zakon o ohranitvi

Jovanovićeve, daj. Jovanovićevi, tož. Jovanovićevo,

energije; Joulov zakon ||fizikalni zakon||: Ugotovitev, mest. pri Jovanovićevi, or. z Jovanovićevo; DVOJINA:

da ob podvojenem električnem toku pretvornik

im. Jovanovićevi, rod. Jovanovićevih, daj.

odda v danem času štirikrat več toplote, imenujemo

Jovanovićevima, tož. Jovanovićevi, mest. pri

Joulov zakon

393

Jovanovićevih, or. z Jovanovićevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Jovanovićeve, rod. Jovanovićevih, daj.

imenu; religijska imena

Jovanovićevim, tož. Jovanovićeve, mest. pri



Jovanovićevih, or. z Jovanovićevimi

jóžefov -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. Jovanovićevo, rod.

jožefov plašč ||rastlina||: Kroton imenujemo tudi Jovanovićevega, daj. Jovanovićevemu, tož.

jožefov plašč; jožefova brada ||rastlina||: Rastlino Jovanovićevo, mest. pri Jovanovićevem, or. z

strašnico starejši ljudje poznajo pod imenoma božja

Jovanovićevim; DVOJINA: im. Jovanovićevi, rod.

ali jožefova brada; prim. Jóžefov

Jovanovićevih, daj. Jovanovićevima, tož.

(< Jóžef)

Jovanovićevi, mest. pri Jovanovićevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. jóžefov, rod. jóžefovega, daj.

Jovanovićevima; MNOŽINA: im. Jovanovićeva, rod.

jóžefovemu, tož. jóžefov (živostno jóžefovega), mest.

Jovanovićevih, daj. Jovanovićevim, tož.

pri jóžefovem, or. z jóžefovim; DVOJINA: im.

Jovanovićeva, mest. pri Jovanovićevih, or. z

jóžefova, rod. jóžefovih, daj. jóžefovima, tož.

Jovanovićevimi

jóžefova, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. jóžefovi, rod. jóžefovih, daj. jóžefovim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. jóžefove, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovimi



ženski: EDNINA: im. jóžefova, rod. jóžefove, daj.

Jóže -ta m; ime bitja, osebno ime

jóžefovi, tož. jóžefovo, mest. pri jóžefovi, or. z

|moško ime|: Večina sosedov je Jožeta opisovala

jóžefovo; DVOJINA: im. jóžefovi, rod. jóžefovih, daj.

kot pridnega človeka; Z Jožetom sta bila sošolca na

jóžefovima, tož. jóžefovi, mest. pri jóžefovih, or. z

gimnaziji v Mariboru

jóžefovima; MNOŽINA: im. jóžefove, rod. jóžefovih,

{B} Jožetov

daj. jóžefovim, tož. jóžefove, mest. pri jóžefovih, or. z

{O} EDNINA: im. Jóže, rod. Jóžeta, daj. Jóžetu, tož.

jóžefovimi

Jóžeta, mest. pri Jóžetu, or. z Jóžetom; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. jóžefovo, rod. jóžefovega, daj.

Jóžeta, rod. Jóžetov, daj. Jóžetom, tož. Jóžeta, mest. pri jóžefovemu, tož. jóžefovo, mest. pri jóžefovem, or. z

Jóžetih, or. z Jóžetoma; MNOŽINA: im. Jóžeti, rod.

jóžefovim; DVOJINA: im. jóžefovi, rod. jóžefovih, daj.

Jóžetov, daj. Jóžetom, tož. Jóžete, mest. pri Jóžetih, or.

jóžefovima, tož. jóžefovi, mest. pri jóžefovih, or. z

z Jóžeti

jóžefovima; MNOŽINA: im. jóžefova, rod. jóžefovih,

STATUS: predlog

daj. jóžefovim, tož. jóžefova, mest. pri jóžefovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

jóžefovimi

moška)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Jóžef -a m; ime bitja, osebno ime

-ov/-ev ali -in v SBZ

|moško ime|: Z gospodom Jožefom se je sprehodil



do morja; |svetopisemska oseba|: Marija in Jožef;

Jóžefov -a -o prid.

god svetega/sv. Jožefa; Jožef II. /Drugi ||avstrijski Jožefov god; Napisano je bilo: »Jezus, Jožefov sin«

cesar||: reforme Jožefa II./Drugega

(< Jóžef)

{B} Jožefov

{O} moški: EDNINA: im. Jóžefov, rod. Jóžefovega,

{O} EDNINA: im. Jóžef, rod. Jóžefa, daj. Jóžefu, tož.

daj. Jóžefovemu, tož. Jóžefov (živostno Jóžefovega),

Jóžefa, mest. pri Jóžefu, or. z Jóžefom; DVOJINA: im.

mest. pri Jóžefovem, or. z Jóžefovim; DVOJINA: im.

Jóžefa, rod. Jóžefov, daj. Jóžefoma, tož. Jóžefa, mest.

Jóžefova, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovima, tož.

pri Jóžefih, or. z Jóžefoma; MNOŽINA: im. Jóžefi, rod.

Jóžefova, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovima;

Jóžefov, daj. Jóžefom, tož. Jóžefe, mest. pri Jóžefih,

MNOŽINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj.

or. z Jóžefi

Jóžefovim, tož. Jóžefove, mest. pri Jóžefovih, or. z

STATUS: predlog

Jóžefovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

ženski: EDNINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefove, daj.

moška); lastna imena (osebna, moška); religijska

Jóžefovi, tož. Jóžefovo, mest. pri Jóžefovi, or. z

imena

Jóžefovo; DVOJINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj.



Jóžefovima, tož. Jóžefovi, mest. pri Jóžefovih, or. z

Jóžefovima;

Jóžef iz Arimatêje -a ~ ~

MNOŽINA: im. Jóžefove, rod. Jóžefovih,

m; ime bitja, osebno ime

|Kristusov učenec|: Z Jožefom iz Arimateje je

daj. Jóžefovim, tož. Jóžefove, mest. pri Jóžefovih, or. z povezana legenda o svetem gralu

Jóžefovimi

srednji:

{O}

EDNINA: im. Jóžefovo, rod. Jóžefovega, daj.

EDNINA: im. Jóžef iz Arimatêje, rod. Jóžefa iz

Jóžefovemu,

Arimatêje,

tož. Jóžefovo, mest. pri Jóžefovem, or. z

daj. Jóžefu iz Arimatêje, tož. Jóžefa iz

Arimatêje,

Jóžefovim; DVOJINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj.

mest. pri Jóžefu iz Arimatêje, or. z

Jóžefom iz Arimatêje

Jóžefovima, tož. Jóžefovi, mest. pri Jóžefovih, or. z

Jóžefovima;

S

MNOŽINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefovih,

TATUS: predlog

394

daj. Jóžefovim, tož. Jóžefova, mest. pri Jóžefovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Jóžefovimi

ženska); samostalnik ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Jóžičin -a -o prid.



zvezek Jožičinih vegetarijanskih receptov

jóžefovo -ega s

(< Jóžica)

|praznik, 19. marec|: Na jožefovo bodo pripravili že

{O} moški: EDNINA: im. Jóžičin, rod. Jóžičinega, daj.

tradicionalni sejem

Jóžičinemu, tož. Jóžičin (živostno Jóžičinega), mest.

{O} EDNINA: im. jóžefovo, rod. jóžefovega, daj.

pri Jóžičinem, or. z Jóžičinim; DVOJINA: im. Jóžičina,

jóžefovemu, tož. jóžefovo, mest. pri jóžefovem, or. z

rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinima, tož. Jóžičina, mest. pri jóžefovim; DVOJINA: im. jóžefovi, rod. jóžefovih, daj.

Jóžičinih, or. z Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičini,

jóžefovima, tož. jóžefovi, mest. pri jóžefovih, or. z

rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinim, tož. Jóžičine, mest. pri jóžefovima; MNOŽINA: im. jóžefova, rod. jóžefovih,

Jóžičinih, or. z Jóžičinimi

daj. jóžefovim, tož. jóžefova, mest. pri jóžefovih, or. z ženski: EDNINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičine, daj.

jóžefovimi

Jóžičini, tož. Jóžičino, mest. pri Jóžičini, or. z

STATUS: predlog

Jóžičino; DVOJINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Jóžičinima, tož. Jóžičini, mest. pri Jóžičinih, or. z

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičine, rod. Jóžičinih,



daj. Jóžičinim, tož. Jóžičine, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžetov -a -o

Jóžičinimi

prid.

Ni popustil Jožetovemu izsiljevanju

srednji: EDNINA: im. Jóžičino, rod. Jóžičinega, daj.

(< Jóže)

Jóžičinemu, tož. Jóžičino, mest. pri Jóžičinem, or. z

{O} moški:

Jóžičinim;

EDNINA: im. Jóžetov, rod. Jóžetovega,

DVOJINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj.

Jóžičinima,

daj. Jóžetovemu, tož. Jóžetov (živostno Jóžetovega),

tož. Jóžičini, mest. pri Jóžičinih, or. z

Jóžičinima;

mest. pri Jóžetovem, or. z Jóžetovim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičinih,

Jóžetova, rod. Jóžetovih, daj. Jóžetovima, tož.

daj. Jóžičinim, tož. Jóžičina, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžetova,

Jóžičinimi

mest. pri Jóžetovih, or. z Jóžetovima;

MNOŽINA: im. Jóžetovi, rod. Jóžetovih, daj.

STATUS: predlog

Jóžetovim, tož. Jóžetove, mest. pri Jóžetovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Jóžetovimi



ženski: EDNINA: im. Jóžetova, rod. Jóžetove, daj.

.jpg okrajš.

Jóžetovi, tož. Jóžetovo, mest. pri Jóžetovi, or. z

kot datotečna končnica Slike ni mogel objaviti na

Jóžetovo; DVOJINA: im. Jóžetovi, rod. Jóžetovih, daj.

spletu, ker niso v formatu .jpg; v imenih datotek, stično Jóžetovima, tož. Jóžetovi, mest. pri Jóžetovih, or. z

Bližnji posnetek najdeš v datoteki »Stol.jpg«

Jóžetovima; MNOŽINA: im. Jóžetove, rod. Jóžetovih,

STATUS: predlog

daj. Jóžetovim, tož. Jóžetove, mest. pri Jóžetovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Jóžetovimi



srednji: EDNINA: im. Jóžetovo, rod. Jóžetovega, daj.

JPY -- [jə̀pə̀í tudi jəpəí in jépéí tudi jepeí in jə̀pə̀

Jóžetovemu, tož. Jóžetovo, mest. pri Jóžetovem, or. z

ípsilon in jépé ípsilon] m; simbol

Jóžetovim; DVOJINA: im. Jóžetovi, rod. Jóžetovih, daj.

|japonski jen|: Zjutraj se je jen dalo kupiti po tečaju Jóžetovima, tož. Jóžetovi, mest. pri Jóžetovih, or. z

105,89 USD/JPY

Jóžetovima; MNOŽINA: im. Jóžetova, rod. Jóžetovih,

STATUS: predlog

daj. Jóžetovim, tož. Jóžetova, mest. pri Jóžetovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Jóžetovimi



STATUS: predlog

jr. in Jr. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|angl. junior: mlajši|: za imenom film z Robertom



Downeyjem jr.; gl. ml.

Jóžica -e ž; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|žensko ime|: Vrtec je poimenovan po Jožici

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Flander



{B} Jožičin

jsl. okrajš.

{O} EDNINA: im. Jóžica, rod. Jóžice, daj. Jóžici, tož.

|jugoslovanski|: jsl. ustavni sistem; prim. jug.

Jóžico, mest. pri Jóžici, or. z Jóžico; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Jóžici, rod. Jóžic, daj. Jóžicama, tož. Jóžici, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Jóžicah, or. z Jóžicama; MNOŽINA: im. Jóžice, rod.



Jóžic, daj. Jóžicam, tož. Jóžice, mest. pri Jóžicah, or. z júd -a m

Jóžicami

STATUS: predlog

395

|pripadnik judovske vere|: ortodoksni jud;

|izdajalski človek|: Nekdanjega ljubljenca so zaradi

Muslimani in judje/judi imajo lunino leto, kristjani

odhoda v tujino razglasili za največjega judeža; V

pa sončno; prim. Júd

velikih mednarodnih podjetjih so ukrepi proti

{B} judov

judežem, zaposlenim, ki delajo na svojo roko, nekaj

{O} EDNINA: im. júd, rod. júda, daj. júdu, tož. júda,

običajnega; prim. Júdež

mest. pri júdu, or. z júdom; DVOJINA: im. júda, rod.

{B} judežev

júdov, daj. júdoma, tož. júda, mest. pri júdih, or. z

{O} EDNINA: im. júdež, rod. júdeža, daj. júdežu, tož.

júdoma; MNOŽINA: im. júdje in júdi, rod. júdov, daj.

júdeža, mest. pri júdežu, or. z júdežem; DVOJINA: im.

júdom, tož. júde, mest. pri júdih, or. z júdi

júdeža, rod. júdežev, daj. júdežema, tož. júdeža, mest.

STATUS: predlog

pri júdežih, or. z júdežema; MNOŽINA: im. júdeži, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; júdežev, daj. júdežem, tož. júdeže, mest. pri júdežih,

družbeno občutljiva imena/poimenovanja

or. z júdeži



STATUS: predlog

Júd -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik

|pripadnik judovskega naroda|: sefardski Jud; V

moškega spola

času holokavsta je rešil več tisoč madžarskih Judov;



prim. júd

Júdež -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Judov

|svetopisemska oseba|: Vojaki, ki so prišli z

{O} EDNINA: im. Júd, rod. Júda, daj. Júdu, tož. Júda,

Judežem, so prijeli Kristusa; prim. júdež, Júda, mest. pri Júdu, or. z Júdom; DVOJINA: im. Júda, rod.

Júda Iškarijót

Júdov, daj. Júdoma, tož. Júda, mest. pri Júdih, or. z

{B} Judežev

Júdoma; MNOŽINA: im. Júdje in Júdi, rod. Júdov, daj.

{O} EDNINA: im. Júdež, rod. Júdeža, daj. Júdežu, tož.

Júdom, tož. Júde, mest. pri Júdih, or. z Júdi

Júdeža, mest. pri Júdežu, or. z Júdežem; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Júdeža, rod. Júdežev, daj. Júdežema, tož. Júdeža, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pri Júdežih, or. z Júdežema; MNOŽINA: im. Júdeži,



rod. Júdežev, daj. Júdežem, tož. Júdeže, mest. pri

Júda -a in Júda -e m; ime bitja, osebno ime

Júdežih, or. z Júdeži

|svetopisemska oseba|: Da Vinci je osnovo za obraz

STATUS: predlog

izdajalca Juda/Jude našel na ulici; v zvezi apostol Juda PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna

potomec apostola Juda/Jude; prim. Júda Iškarijót

imena (osebna, moška)

{B} Judov



{O} EDNINA: im. Júda, rod. Júda in Júde, daj. Júdu in

júdežev -a -o prid.

Júdi, tož. Júda in Júdo, mest. pri Júdu in pri Júdi, or. z judeževo drevo ||rastlina||: Jadikovec ali judeževo Júdom in z Júdo; DVOJINA: im. Júda in Júdi, rod.

drevo je do šest metrov visok grm; prim. Júdežev

Júdov in Júd, daj. Júdoma in Júdama, tož. Júda in

(< Júdež)

Júdi, mest. pri Júdih in pri Júdah, or. z Júdoma in z

{O} moški: EDNINA: im. júdežev, rod. júdeževega, Júdama; MNOŽINA: im. Júdi in Júde, rod. Júdov in Júd,

daj. júdeževemu, tož. júdežev (živostno júdeževega),

daj. Júdom in Júdam, tož. Júde in Júde, mest. pri Júdih mest. pri júdeževem, or. z júdeževim; DVOJINA: im.

in pri Júdah, or. z Júdi in z Júdami

júdeževa, rod. júdeževih, daj. júdeževima, tož.

STATUS: predlog

júdeževa, mest. pri júdeževih, or. z júdeževima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik MNOŽINA: im. júdeževi, rod. júdeževih, daj.

moškega spola

júdeževim, tož. júdeževe, mest. pri júdeževih, or. z



júdeževimi

Júda Iškarijót -a -a in Júda Iškarijót -e -a m; ime ženski: EDNINA: im. júdeževa, rod. júdeževe, daj.

bitja, osebno ime

júdeževi, tož. júdeževo, mest. pri júdeževi, or. z

|svetopisemska oseba|: izdajstvo Juda/Jude

júdeževo; DVOJINA: im. júdeževi, rod. júdeževih, daj.

Iškarjota

júdeževima, tož. júdeževi, mest. pri júdeževih, or. z

{O} EDNINA: im. Júda Iškarijót, rod. Júda Iškarijóta in júdeževima; MNOŽINA: im. júdeževe, rod. júdeževih,

Júde Iškarijóta, daj. Júdu Iškarijótu in Júdi Iškarijótu, daj. júdeževim, tož. júdeževe, mest. pri júdeževih, or. z tož. Júda Iškarijóta in Júdo Iškarijóta, mest. pri Júdu júdeževimi

Iškarijótu in pri Júdi Iškarijótu, or. z Júdom

srednji: EDNINA: im. júdeževo, rod. júdeževega, daj.

Iškarijótom in z Júdo Iškarijótom

júdeževemu, tož. júdeževo, mest. pri júdeževem, or. z

STATUS: predlog

júdeževim; DVOJINA: im. júdeževi, rod. júdeževih, daj.

P

júdeževim, tož. júdeževi, mest. pri júdeževih, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik júdeževima;

moškega spola

MNOŽINA: im. júdeževa, rod. júdeževih,



daj. júdeževim, tož. júdeževa, mest. pri júdeževih, or. z júdeževimi

júdež -a m

STATUS: predlog

396

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na pri Júdinjah, or. z Júdinjama; MNOŽINA: im. Júdinje,

-ov/-ev ali -in v SBZ

rod. Júdinj, daj. Júdinjam, tož. Júdinje, mest. pri



Júdinjah, or. z Júdinjami

Júdežev -a -o prid.

STATUS: predlog

Judeževo izdajstvo; Judežev/judežev poljub

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

||hinavsko, neiskreno dejanje||: Poražene male

samostalnik ženskega spola

stranke se bojijo Judeževega/judeževega poljuba



verjetnega mandatarja; prim. júdežev

júdovski -a -o prid.

(< Júdež)

|nanašajoč se na Jude|: Njegovo ime priča o

{O} moški: EDNINA: im. Júdežev, rod. Júdeževega, njegovem judovskem poreklu; |nanašajoč se na

daj. Júdeževemu, tož. Júdežev (živostno Júdeževega),

jude|: judovski koledar; V Vevčah so leta 1910

mest. pri Júdeževem, or. z Júdeževim; DVOJINA: im.

našteli le šest ljudi judovske vere; Eno izmed

Júdeževa, rod. Júdeževih, daj. Júdeževima, tož.

znamenitosti kraja je dobro ohranjeno judovsko

Júdeževa, mest. pri Júdeževih, or. z Júdeževima;

pokopališče

MNOŽINA: im. Júdeževi, rod. Júdeževih, daj.

(< júd, Júd)

Júdeževim, tož. Júdeževe, mest. pri Júdeževih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. júdovski, rod. júdovskega, Júdeževimi

daj. júdovskemu, tož. júdovski (živostno júdovskega),

ženski: EDNINA: im. Júdeževa, rod. Júdeževe, daj.

mest. pri júdovskem, or. z júdovskim; DVOJINA: im.

Júdeževi, tož. Júdeževo, mest. pri Júdeževi, or. z

júdovska, rod. júdovskih, daj. júdovskima, tož.

Júdeževo; DVOJINA: im. Júdeževi, rod. Júdeževih, daj.

júdovska, mest. pri júdovskih, or. z júdovskima;

Júdeževima, tož. Júdeževi, mest. pri Júdeževih, or. z

MNOŽINA: im. júdovski, rod. júdovskih, daj.

Júdeževima; MNOŽINA: im. Júdeževe, rod. Júdeževih,

júdovskim, tož. júdovske, mest. pri júdovskih, or. z

daj. Júdeževim, tož. Júdeževe, mest. pri Júdeževih, or.

júdovskimi

z Júdeževimi

ženski: EDNINA: im. júdovska, rod. júdovske, daj.

srednji: EDNINA: im. Júdeževo, rod. Júdeževega, daj.

júdovski, tož. júdovsko, mest. pri júdovski, or. z

Júdeževemu, tož. Júdeževo, mest. pri Júdeževem, or. z

júdovsko; DVOJINA: im. júdovski, rod. júdovskih, daj.

Júdeževim; DVOJINA: im. Júdeževi, rod. Júdeževih,

júdovskima, tož. júdovski, mest. pri júdovskih, or. z

daj. Júdeževim, tož. Júdeževi, mest. pri Júdeževih, or.

júdovskima; MNOŽINA: im. júdovske, rod. júdovskih,

z Júdeževima; MNOŽINA: im. Júdeževa, rod.

daj. júdovskim, tož. júdovske, mest. pri júdovskih, or.

Júdeževih, daj. Júdeževim, tož. Júdeževa, mest. pri

z júdovskimi

Júdeževih, or. z Júdeževimi

srednji: EDNINA: im. júdovsko, rod. júdovskega, daj.

STATUS: predlog

júdovskemu, tož. júdovsko, mest. pri júdovskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na júdovskim; DVOJINA: im. júdovski, rod. júdovskih,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

daj. júdovskima, tož. júdovski, mest. pri júdovskih, or.



z júdovskima; MNOŽINA: im. júdovska, rod.

júdinja -e ž

júdovskih, daj. júdovskim, tož. júdovska, mest. pri

|pripadnica judovske vere|: V skupini so bile tako

júdovskih, or. z júdovskimi

judinje, muslimanke kot katoličanke; prim. Júdinja

STATUS: predlog

(< júd)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

{B} judinjin

občutljiva imena/poimenovanja

{O} EDNINA: im. júdinja, rod. júdinje, daj. júdinji, tož.



júdinjo, mest. pri júdinji, or. z júdinjo; DVOJINA: im.

Judy -- [džúdi] ž; ime bitja, osebno ime

júdinji, rod. júdinj, daj. júdinjama, tož. júdinji, mest.

|angleško žensko ime|: O Judy je vselej govorila kot

pri júdinjah, or. z júdinjama; MNOŽINA: im. júdinje,

o svoji najboljši prijateljici

rod. júdinj, daj. júdinjam, tož. júdinje, mest. pri

{B} Judyjin

júdinjah, or. z júdinjami

{O} EDNINA: im. Judy, rod. Judy, daj. Judy, tož. Judy,

STATUS: predlog

mest. pri Judy, or. z Judy; DVOJINA: im. Judy, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Judy, daj. Judy, tož. Judy, mest. pri Judy, or. z Judy; družbeno občutljiva imena/poimenovanja

MNOŽINA: im. Judy, rod. Judy, daj. Judy, tož. Judy,



mest. pri Judy, or. z Judy

Júdinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnica judovskega naroda|: Na razstavi smo si

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

lahko ogledali oljne portrete znanih Judinj in Judov

ženska)

(< Júd)



{B} Judinjin

Judyjin -a -o [džúdijin] prid.

{O} EDNINA: im. Júdinja, rod. Júdinje, daj. Júdinji, tož.

Zaslišali smo Judyjin glas

Júdinjo, mest. pri Júdinji, or. z Júdinjo; DVOJINA: im.

(< Judy)

Júdinji, rod. Júdinj, daj. Júdinjama, tož. Júdinji, mest.

397

{O} moški: EDNINA: im. Judyjin, rod. Judyjinega, daj.

|mesec v letu|: Z gradnjo hiše so začeli julija;

Judyjinemu, tož. Judyjin (živostno Judyjinega), mest.

Srečanje je potekalo v juliju; pri navajanju datuma

pri Judyjinem, or. z Judyjinim; DVOJINA: im.

Odprtje festivala bo v soboto, 7. julija, ob 21. uri

Judyjina, rod. Judyjinih, daj. Judyjinima, tož.

{O} EDNINA: im. júlij, rod. júlija, daj. júliju, tož. júlij, Judyjina, mest. pri Judyjinih, or. z Judyjinima;

mest. pri júliju, or. z júlijem; DVOJINA: im. júlija, rod.

MNOŽINA: im. Judyjini, rod. Judyjinih, daj. Judyjinim,

júlijev, daj. júlijema, tož. júlija, mest. pri júlijih, or. z tož. Judyjine, mest. pri Judyjinih, or. z Judyjinimi

júlijema; MNOŽINA: im. júliji, rod. júlijev, daj. júlijem, ženski: EDNINA: im. Judyjina, rod. Judyjine, daj.

tož. júlije, mest. pri júlijih, or. z júliji

Judyjini, tož. Judyjino, mest. pri Judyjini, or. z

STATUS: predlog

Judyjino; DVOJINA: im. Judyjini, rod. Judyjinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Judyjinima, tož. Judyjini, mest. pri Judyjinih, or. z

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Judyjinima; MNOŽINA: im. Judyjine, rod. Judyjinih,



daj. Judyjinim, tož. Judyjine, mest. pri Judyjinih, or. z jun. okrajš.

Judyjinimi

|junij|: v datumu V Ljubljani, 12. jun. 2014

srednji: EDNINA: im. Judyjino, rod. Judyjinega, daj.

STATUS: predlog

Judyjinemu, tož. Judyjino, mest. pri Judyjinem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Judyjinim; DVOJINA: im. Judyjini, rod. Judyjinih, daj.



Judyjinima, tož. Judyjini, mest. pri Judyjinih, or. z

Júng -a m; ime bitja, osebno ime

Judyjinima; MNOŽINA: im. Judyjina, rod. Judyjinih,

|priimek|; |švicarski psiholog|: Junga štejemo med

daj. Judyjinim, tož. Judyjina, mest. pri Judyjinih, or. z začetnike analitske psihologije; Sovpadanje

Judyjinimi

okoliščin s človekovimi potrebami se po Carlu

STATUS: predlog

Gustavu Jungu imenuje sinhronost; prim. júngovec

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Jungov



{O} EDNINA: im. Júng, rod. Júnga, daj. Júngu, tož.

jug. okrajš.

Júnga, mest. pri Júngu, or. z Júngom; DVOJINA: im.

|jugoslovanski|: Bil je član nekdanje jug. vlade; prim.

Júnga, rod. Júngov, daj. Júngoma, tož. Júnga, mest. pri jsl.

Júngih, or. z Júngoma; MNOŽINA: im. Júngi, rod.

STATUS: predlog

Júngov, daj. Júngom, tož. Júnge, mest. pri Júngih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Júngi



STATUS: predlog

Jugoslávija -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|dolgo ime Kraljevina Jugoslavija|; |dolgo ime



Demokratična federativna Jugoslavija|; |dolgo ime

Júngov -a -o prid.

Federativna ljudska republika Jugoslavija|; |dolgo ime

Jungova teorija psiholoških tipov

Socialistična federativna republika Jugoslavija|;

(< Júng)

|dolgo ime Zvezna republika Jugoslavija|; |države

{O} moški: EDNINA: im. Júngov, rod. Júngovega, daj.

južnoslovanskih narodov na ozemlju

Júngovemu, tož. Júngov (živostno Júngovega), mest.

severozahodnega Balkana (1918–2003)|: razpad

pri Júngovem, or. z Júngovim; DVOJINA: im.

Jugoslavije

Júngova, rod. Júngovih, daj. Júngovima, tož. Júngova,

Kje? v Jugoslaviji

mest. pri Júngovih, or. z Júngovima; MNOŽINA: im.

Od kod? iz Jugoslavije

Júngovi, rod. Júngovih, daj. Júngovim, tož. Júngove,

Kam? v Jugoslavijo

mest. pri Júngovih, or. z Júngovimi

{B} Jugoslovan, Jugoslovanka; Jugoslovančev,

ženski: EDNINA: im. Júngova, rod. Júngove, daj.

Jugoslovankin; jugoslovanski

Júngovi, tož. Júngovo, mest. pri Júngovi, or. z

{O} EDNINA: im. Jugoslávija, rod. Jugoslávije, daj.

Júngovo; DVOJINA: im. Júngovi, rod. Júngovih, daj.

Jugosláviji, tož. Jugoslávijo, mest. pri Jugosláviji, or.

Júngovima, tož. Júngovi, mest. pri Júngovih, or. z

z Jugoslávijo

Júngovima; MNOŽINA: im. Júngove, rod. Júngovih,

STATUS: predlog

daj. Júngovim, tož. Júngove, mest. pri Júngovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Júngovimi



srednji: EDNINA: im. Júngovo, rod. Júngovega, daj.

jul. okrajš.

Júngovemu, tož. Júngovo, mest. pri Júngovem, or. z

|julij|: v datumu Sestanek bo v četrtek, 5. jul., ob 13.

Júngovim; DVOJINA: im. Júngovi, rod. Júngovih, daj.

uri

Júngovima, tož. Júngovi, mest. pri Júngovih, or. z

STATUS: predlog

Júngovima; MNOŽINA: im. Júngova, rod. Júngovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. Júngovim, tož. Júngova, mest. pri Júngovih, or. z



Júngovimi

júlij -a m

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

398



STATUS: predlog

júngovec -vca m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|privrženec Jungovega nauka|: Pomoč je poiskal pri



psihiatru jungovcu

júnij -a m

(< Júng)

|mesec v letu|: Bienale sodobne umetnosti se je

{B} jungovčev

začel junija; Inflacija v juniju je bila 0,5-odstotna;

{O} EDNINA: im. júngovec, rod. júngovca, daj.

pri navajanju datuma Konferenca bo potekala v četrtek

júngovcu, tož. júngovca, mest. pri júngovcu, or. z

in petek, 1. in 2. junija, na Bledu

júngovcem; DVOJINA: im. júngovca, rod. júngovcev,

{O} EDNINA: im. júnij, rod. júnija, daj. júniju, tož.

daj. júngovcema, tož. júngovca, mest. pri júngovcih,

júnij, mest. pri júniju, or. z júnijem; DVOJINA: im.

or. z júngovcema; MNOŽINA: im. júngovci, rod.

júnija, rod. júnijev, daj. júnijema, tož. júnija, mest. pri júngovcev, daj. júngovcem, tož. júngovce, mest. pri

júnijih, or. z júnijema; MNOŽINA: im. júniji, rod.

júngovcih, or. z júngovci

júnijev, daj. júnijem, tož. júnije, mest. pri júnijih, or. z STATUS: predlog

júniji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

júngovka -e ž

posebnih datumov, dnevov, mesecev

|privrženka Jungovega nauka|: O arhetipu divje



ženske in volkulje je bral pri priznani jungovki

Júno -- ž; ime bitja, osebno ime

(< Júng)

|žensko ime|: Na poti domov smo se oglasili še pri

{B} jungovkin

Juno

{O} EDNINA: im. júngovka, rod. júngovke, daj.

{B} Junonin

júngovki, tož. júngovko, mest. pri júngovki, or. z

{O} EDNINA: im. Júno, rod. Júno, daj. Júno, tož. Júno,

júngovko; DVOJINA: im. júngovki, rod. júngovk, daj.

mest. pri Júno, or. z Júno; DVOJINA: im. Júno, rod.

júngovkama, tož. júngovki, mest. pri júngovkah, or. z

Júno, daj. Júno, tož. Júno, mest. pri Júno, or. z Júno; júngovkama; MNOŽINA: im. júngovke, rod. júngovk,

MNOŽINA: im. Júno, rod. Júno, daj. Júno, tož. Júno,

daj. júngovkam, tož. júngovke, mest. pri júngovkah,

mest. pri Júno, or. z Júno

or. z júngovkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ženska)





júngovski -a -o prid.

Junóna -e ž; ime bitja, religijsko ime

jungovska analiza; Že več let deluje kot jungovski

|rimska boginja|: Trojancem nenaklonjena boginja

psihoanalitik

Junona; Veseli Jupiter, ki je imel težave z

(< Júng)

ljubosumno ženo Junono, je pogosto iskal uteho pri

{O} moški: EDNINA: im. júngovski, rod.

Zemljankah

júngovskega, daj. júngovskemu, tož. júngovski

{B} Junonin

(živostno júngovskega), mest. pri júngovskem, or. z

{O} EDNINA: im. Junóna tudi Júno, rod. Junóne, daj.

júngovskim; DVOJINA: im. júngovska, rod.

Junóni, tož. Junóno, mest. pri Junóni, or. z Junóno;

júngovskih, daj. júngovskima, tož. júngovska, mest.

DVOJINA: im. Junóni, rod. Junón, daj. Junónoma, tož.

pri júngovskih, or. z júngovskima; MNOŽINA: im.

Junóni, mest. pri Junónah, or. z Junónama; MNOŽINA:

júngovski, rod. júngovskih, daj. júngovskim, tož.

im. Junóne, rod. Junón, daj. Junónam, tož. Junóne,

júngovske, mest. pri júngovskih, or. z júngovskimi

mest. pri Junónah, or. z Junónami

ženski: EDNINA: im. júngovska, rod. júngovske, daj.

STATUS: predlog

júngovski, tož. júngovsko, mest. pri júngovski, or. z

P

júngovsko;

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

DVOJINA: im. júngovski, rod. júngovskih,

rimska imena

daj. júngovskima, tož. júngovski, mest. pri

júngovskih, or. z júngovskima;



MNOŽINA: im.

júngovske, rod. júngovskih, daj. júngovskim, tož.

Júpiter -tra m; ime bitja, religijsko ime

júngovske, mest. pri júngovskih, or. z júngovskimi

|rimski bog svetlobe in neba|: V Celju najdeni oltar

srednji:

je posvečen vrhovnemu bogu Jupitru ter boginjama

EDNINA: im. júngovsko, rod. júngovskega,

daj. júngovskemu, tož. júngovsko, mest. pri

Celeji in Noreji

júngovskem, or. z júngovskim;

{B} Jupitrov

DVOJINA: im.

júngovski, rod. júngovskih, daj. júngovskima, tož.

{O} EDNINA: im. Júpiter, rod. Júpitra, daj. Júpitru, tož.

júngovski, mest. pri júngovskih, or. z júngovskima;

Júpitra, mest. pri Júpitru, or. z Júpitrom; DVOJINA: im.

Júpitra,

MNOŽINA: im. júngovska, rod. júngovskih, daj.

rod. Júpitrov, daj. Júpitroma, tož. Júpitra, mest.

júngovskim, tož. júngovska, mest. pri júngovskih, or.

pri Júpitrih, or. z Júpitroma; MNOŽINA: im. Júpitri,

z júngovskimi

399

rod. Júpitrov, daj. Júpitrom, tož. Júpitre, mest. pri Júrčičevih, daj. Júrčičevim, tož. Júrčičeve, mest. pri

Júpitrih, or. z Júpitri

Júrčičevih, or. z Júrčičevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Júrčičevo, rod. Júrčičevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Júrčičevemu, tož. Júrčičevo, mest. pri Júrčičevem, or.

rimska imena; samostalnik moškega spola

z Júrčičevim; DVOJINA: im. Júrčičevi, rod. Júrčičevih,



daj. Júrčičevima, tož. Júrčičevi, mest. pri Júrčičevih, Júrček -čka m; ime bitja, osebno ime

or. z Júrčičevima; MNOŽINA: im. Júrčičeva, rod.

|moško ime|: Rad se pogovori z Jurčkom;

Júrčičevih, daj. Júrčičevim, tož. Júrčičeva, mest. pri

|domišljijski lik|:

Júrčičevih,

v zvezi bedak Jurček Učenci so se

or. z Júrčičevimi

predstavili s pravljico o bedaku Jurčku

STATUS: predlog

{B} Jurčkov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

{O} EDNINA: im. Júrček, rod. Júrčka, daj. Júrčku, tož.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Júrčka, mest. pri Júrčku, or. z Júrčkom; DVOJINA: im.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Júrčka, rod. Júrčkov, daj. Júrčkoma, tož. Júrčka, mest.



pri Júrčkih, or. z Júrčkoma; MNOŽINA: im. Júrčki, rod.

Júrčkov -a -o prid.

Júrčkov, daj. Júrčkom, tož. Júrčke, mest. pri Júrčkih,

Opisal je Jurčkov delovni dan

or. z Júrčki

(< Júrček)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Júrčkov, rod. Júrčkovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

daj. Júrčkovemu, tož. Júrčkov (živostno Júrčkovega),

moška); samostalnik moškega spola; domišljijska

mest. pri Júrčkovem, or. z Júrčkovim; DVOJINA: im.

imena

Júrčkova, rod. Júrčkovih, daj. Júrčkovima, tož.



Júrčkova, mest. pri Júrčkovih, or. z Júrčkovima;

Júrčič -a m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Júrčkovi, rod. Júrčkovih, daj.

|priimek|; |slovenski pisatelj|: Muljava je znana tudi

Júrčkovim, tož. Júrčkove, mest. pri Júrčkovih, or. z

po tam rojenem pisatelju Josipu Jurčiču;

Júrčkovimi

Obravnavala je Kersnikovo ustvarjalno sodelovanje

ženski: EDNINA: im. Júrčkova, rod. Júrčkove, daj.

z Josipom Jurčičem;

Júrčkovi,

v prenesenem pomenu V mladosti

tož. Júrčkovo, mest. pri Júrčkovi, or. z

je namesto pravljic raje brala Jurčiča Jurčičeva dela

Júrčkovo; DVOJINA: im. Júrčkovi, rod. Júrčkovih, daj.

{B} Jurčičev

Júrčkovima, tož. Júrčkovi, mest. pri Júrčkovih, or. z

{O}

Júrčkovima;

EDNINA: im. Júrčič, rod. Júrčiča, daj. Júrčiču, tož.

MNOŽINA: im. Júrčkove, rod. Júrčkovih,

Júrčiča, mest. pri Júrčiču, or. z Júrčičem; DVOJINA:

daj. Júrčkovim, tož. Júrčkove, mest. pri Júrčkovih, or.

z Júrčkovimi

im. Júrčiča, rod. Júrčičev, daj. Júrčičema, tož. Júrčiča, srednji:

mest. pri Júrčičih, or. z Júrčičema; MNOŽINA: im.

EDNINA: im. Júrčkovo, rod. Júrčkovega, daj.

Júrčiči,

Júrčkovemu,

rod. Júrčičev, daj. Júrčičem, tož. Júrčiče, mest.

tož. Júrčkovo, mest. pri Júrčkovem, or. z

pri Júrčičih,

Júrčkovim;

or. z Júrčiči

DVOJINA: im. Júrčkovi, rod. Júrčkovih,

S

daj. Júrčkovima, tož. Júrčkovi, mest. pri Júrčkovih, or.

TATUS: predlog

z Júrčkovima;

P

MNOŽINA: im. Júrčkova, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Júrčkovih, daj. Júrčkovim, tož. Júrčkova, mest. pri

samostalnik moškega spola

Júrčkovih, or. z Júrčkovimi



STATUS: predlog

Júrčičev -a -o prid.

P

Jurčičeva domačija; Jurčičeva povest;

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Jurčičeva



nagrada ||nagrada||: Jurčičevo nagrado je prejel kot Júre -ta

priznanje novinarstvu, ki deluje izven matične

m; ime bitja, osebno ime

domovine

|moško ime|: Jureta popolnoma podpiram; Za

(< Júrčič)

Juretom je naporna poletna sezona

{O} moški:

{B} Juretov

EDNINA: im. Júrčičev, rod. Júrčičevega,

{O} EDNINA: im. Júre, rod. Júreta, daj. Júretu, tož.

daj. Júrčičevemu, tož. Júrčičev (živostno Júrčičevega), Júreta, mest. pri Júretu, or. z Júretom; DVOJINA: im.

mest. pri Júrčičevem, or. z Júrčičevim; DVOJINA: im.

Júrčičeva,

Júreta, rod. Júretov, daj. Júretom, tož. Júreta, mest. pri rod. Júrčičevih, daj. Júrčičevima, tož.

Júrčičeva,

Júretih, or. z Júretoma; MNOŽINA: im. Júreti, rod.

mest. pri Júrčičevih, or. z Júrčičevima;

Júretov, daj. Júretom, tož. Júrete, mest. pri Júretih, or.

MNOŽINA: im. Júrčičevi, rod. Júrčičevih, daj.

Júrčičevim,

z Júreti

tož. Júrčičeve, mest. pri Júrčičevih, or. z

Júrčičevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Júrčičeva, rod. Júrčičeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Júrčičevi, tož. Júrčičevo, mest. pri Júrčičevi, or. z

moška)

Júrčičevo; DVOJINA: im. Júrčičevi, rod. Júrčičevih,



daj. Júrčičevima, tož. Júrčičevi, mest. pri Júrčičevih, Júretov -a -o prid.

or. z Júrčičevima; MNOŽINA: im. Júrčičeve, rod.

400

Po Juretovih namigih je napisal prvo verzijo Júrijevih, daj. Júrijevim, tož. Júrijeve, mest. pri

scenarija

Júrijevih, or. z Júrijevimi

(< Júre)

ženski: EDNINA: im. Júrijeva, rod. Júrijeve, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Júretov, rod. Júretovega, daj.

Júrijevi, tož. Júrijevo, mest. pri Júrijevi, or. z Júrijevo; Júretovemu, tož. Júretov (živostno Júretovega), mest.

DVOJINA: im. Júrijevi, rod. Júrijevih, daj. Júrijevima, pri Júretovem, or. z Júretovim; DVOJINA: im.

tož. Júrijevi, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevima;

Júretova, rod. Júretovih, daj. Júretovima, tož.

MNOŽINA: im. Júrijeve, rod. Júrijevih, daj. Júrijevim,

Júretova, mest. pri Júretovih, or. z Júretovima;

tož. Júrijeve, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevimi

MNOŽINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj. Júretovim,

srednji: EDNINA: im. Júrijevo, rod. Júrijevega, daj.

tož. Júretove, mest. pri Júretovih, or. z Júretovimi

Júrijevemu, tož. Júrijevo, mest. pri Júrijevem, or. z

ženski: EDNINA: im. Júretova, rod. Júretove, daj.

Júrijevim; DVOJINA: im. Júrijevi, rod. Júrijevih, daj.

Júretovi, tož. Júretovo, mest. pri Júretovi, or. z

Júrijevima, tož. Júrijevi, mest. pri Júrijevih, or. z

Júretovo; DVOJINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj.

Júrijevima; MNOŽINA: im. Júrijeva, rod. Júrijevih, daj.

Júretovima, tož. Júretovi, mest. pri Júretovih, or. z

Júrijevim, tož. Júrijeva, mest. pri Júrijevih, or. z

Júretovima; MNOŽINA: im. Júretove, rod. Júretovih,

Júrijevimi

daj. Júretovim, tož. Júretove, mest. pri Júretovih, or. z STATUS: predlog

Júretovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

srednji: EDNINA: im. Júretovo, rod. Júretovega, daj.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Júretovemu, tož. Júretovo, mest. pri Júretovem, or. z

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Júretovim; DVOJINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj.



Júretovima, tož. Júretovi, mest. pri Júretovih, or. z

Júrij iz Bréžic -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

Júretovima; MNOŽINA: im. Júretova, rod. Júretovih,

|lat. Georgius de Sclavonia: slovenski teolog|:

daj. Júretovim, tož. Júretova, mest. pri Júretovih, or. z Šolanje Jurija iz Brežic je potekalo na Dunaju in v

Júretovimi

Parizu

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Júrij iz Bréžic, rod. Júrija iz Bréžic, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Júriju iz Bréžic, tož. Júrija iz Bréžic, mest. pri Júriju iz Bréžic, or. z Júrijem iz Bréžic

Júrij -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: Albert Fredrick Arthur George, bodoči

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem kralj Jurij VI., se je rodil 14. 12. 1895; Zbrali so se imenu

Juriju v spomin; srečanje s sinom Jurijem;



|slovenska bajeslovna oseba|: v zvezi zeleni/Zeleni

Júri Múri -ja -ja m; ime bitja, osebno ime

Jurij jurjevanje z zelenim/Zelenim Jurijem; Vzhodni

|domišljijski lik|: Slon se je razjezil na Jurija Murija, Slovani so zelenega/Zelenega Jurija poimenovali

ker je užalil krokodila; Najmlajši so v domišljiji z

Jarilo, mladenič

Jurijem Murijem potovali po Afriki

{B} Jurijev

{O} EDNINA: im. Júri Múri, rod. Júrija Múrija, daj.

{O} EDNINA: im. Júrij, rod. Júrija, daj. Júriju, tož.

Júriju Múriju, tož. Júrija Múrija, mest. pri Júriju

Júrija, mest. pri Júriju, or. z Júrijem; DVOJINA: im.

Múriju, or. z Júrijem Múrijem; DVOJINA: im. Júrija

Júrija, rod. Júrijev, daj. Júrijema, tož. Júrija, mest. pri Múrija, rod. Júrijev Múrijev, daj. Júrijema Múrijema,

Júrijih, or. z Júrijema; MNOŽINA: im. Júriji, rod.

tož. Júrija Múrija, mest. pri Júrijih Múrijih, or. z

Júrijev, daj. Júrijem, tož. Júrije, mest. pri Júrijih, or. z Júrijema Múrijema; MNOŽINA: im. Júriji Múriji, rod.

Júriji

Júrijev Múrijev, daj. Júrijem Múrijem, tož. Júrije

STATUS: predlog

Múrije, mest. pri Júrijih Múrijih, or. z Júriji Múriji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); samostalnik moškega spola; mitološka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

imena





júrjevo -ega s

Júrijev -a -o prid.

|praznik, 24. april|: Na jurjevo bodo na trgu

Boris je bližnji Jurijev prijatelj; Jurijev križ

prikazali obred zelenega Jurija

|podomačeno za George Cross| ||nagrada||: Muzej v

{O} EDNINA: im. júrjevo, rod. júrjevega, daj.

Valletti razstavlja tudi Jurijev križ, ki ga je Malta

júrjevemu, tož. júrjevo, mest. pri júrjevem, or. z

prejela za svoje herojstvo v 2. svetovni vojni.

júrjevim; DVOJINA: im. júrjevi, rod. júrjevih, daj.

(< Júrij)

júrjevima, tož. júrjevi, mest. pri júrjevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Júrijev, rod. Júrijevega, daj.

júrjevima; MNOŽINA: im. júrjeva, rod. júrjevih, daj.

Júrijevemu, tož. Júrijev (živostno Júrijevega), mest. pri júrjevim, tož. júrjeva, mest. pri júrjevih, or. z

Júrijevem, or. z Júrijevim; DVOJINA: im. Júrijeva, rod.

júrjevimi

Júrijevih, daj. Júrijevima, tož. Júrijeva, mest. pri

STATUS: predlog

Júrijevih, or. z Júrijevima; MNOŽINA: im. Júrijevi, rod.

401

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

{O} EDNINA: im. Júžna Korêja, rod. Júžne Korêje, daj.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Júžni Korêji, tož. Júžno Korêjo, mest. pri Júžni



Korêji, or. z Júžno Korêjo

juž. okrajš.

STATUS: predlog

|južni|: ljubljanska juž. obvoznica

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Júžna Korêjka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri Júžnokorêjka

Juž. okrajš.



|Južni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Juž.

Júžna Rodézija -e -e ž; zemljepisno ime

Amerika; prim. J.

|staro ime države|: Leta 1923 je v britanski koloniji

STATUS: predlog

Južni Rodeziji živelo kar 35.000 belcev

P

Kje? v Južni Rodeziji

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Od kod? iz Južne Rodezije

Júžna Áfrika -e -e

Kam? v Južno Rodezijo

ž; zemljepisno ime

|

{B} južnorodezijski

dolgo ime Republika Južna Afrika|; |država|: mango

iz Južne Afrike; V Južni Afriki imajo kar enajst

{O} EDNINA: im. Júžna Rodézija, rod. Júžne

uradnih jezikov

Rodézije, daj. Júžni Rodéziji, tož. Júžno Rodézijo,

mest. pri Júžni Rodéziji, or. z Júžno Rodézijo

Kje? v Južni Afriki

STATUS: predlog

Od kod? iz Južne Afrike

Kam? v Južno Afriko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{B} Južnoafričan, Južnoafričanka; Južnoafričanov,



Južnoafričankin; južnoafriški

Júžna Sudánka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime;

{O} EDNINA: im. Júžna Áfrika, rod. Júžne Áfrike, daj.

obširneje glej pri Júžnosudánka

Júžni Áfriki, tož. Júžno Áfriko, mest. pri Júžni Áfriki, or. z Júžno Áfriko

Júžni Korêjec -ega -jca m; ime bitja, prebivalsko ime; STATUS: predlog

obširneje glej pri Júžnokorêjec

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Júžni Sudán -ega -a



m; zemljepisno ime

Júžna Amêrika -e -e

|dolgo ime Republika Južni Sudan|; |država|: nafta iz

ž; zemljepisno ime

|južni del ameriške celine|: Reke v Južni Ameriki so

Južnega Sudana; ljudstvo Nuba v Južnem Sudanu

rjavkasto rumene do rjave; Prvi prebivalci

Kje? v Južnem Sudanu

Polinezije so pripluli tja na splavih iz Južne

Od kod? iz Južnega Sudana

Amerike; O življenju naših prednikov izvemo

Kam? v Južni Sudan

veliko pri proučevanju načina življenja kultur v

{B} Južnosudanec tudi Južni Sudanec,

pragozdovih Južne Amerike in tropske Afrike

Južnosudanka tudi Južna Sudanka; Južnosudančev,

Južnosudankin; južnosudanski

Kje? v Južni Ameriki

{O} EDNINA: im. Júžni Sudán, rod. Júžnega Sudána,

Od kod? iz Južne Amerike

daj. Júžnemu Sudánu, tož. Júžni Sudán, mest. pri

Kam? v Južno Ameriko

{B} Južnoameričan, Južnoameričanka;

Júžnem Sudánu, or. z Júžnim Sudánom

Južnoameričanov, Južnoameričankin;

STATUS: predlog

južnoameriški

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Júžna Amêrika, rod. Júžne



Amêrike, daj. Júžni Amêriki, tož. Júžno Amêriko,

Júžni Sudánec -ega -nca m; ime bitja, prebivalsko ime; mest. pri Júžni Amêriki, or. z Júžno Amêriko

obširneje glej pri Júžnosudánec

STATUS: predlog



P

Júžnoafričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin



Južnoafričani so izvrstni pridelovalci vina; Rooibos

Júžna Korêja -e -e

je nacionalna pijača Južnoafričanov

ž; zemljepisno ime

|

(< Júžna Áfrika)

dolgo ime Republika Koreja|; |država|: riž iz Južne

{B} Južnoafričanov

Koreje; potovanje v Južno Korejo, deželo jutranjega

miru; smučanje v Južni Koreji

{O} EDNINA: im. Júžnoafričán, rod. Júžnoafričána,

daj. Júžnoafričánu, tož. Júžnoafričána, mest. pri

Kje? v Južni Koreji

Júžnoafričánu, or. z Júžnoafričánom; DVOJINA: im.

Od kod? iz Južne Koreje

Júžnoafričána, rod. Júžnoafričánov, daj.

Kam? v Južno Korejo

{B} Južnokorejec

Júžnoafričánoma, tož. Júžnoafričána, mest. pri

tudi Južni Korejec, Južnokorejka

Júžnoafričánih, or. z Júžnoafričánoma; MNOŽINA: im.

tudi Južna Korejka; Južnokorejčev, Južnokorejkin;

južnokorejski

Júžnoafričáni, rod. Júžnoafričánov, daj.

402

Júžnoafričánom, tož. Júžnoafričáne, mest. pri srednji: EDNINA: im. júžnoáfriško, rod.

Júžnoafričánih, or. z Júžnoafričáni

júžnoáfriškega, daj. júžnoáfriškemu, tož.

STATUS: predlog

júžnoáfriško, mest. pri júžnoáfriškem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

júžnoáfriškim; DVOJINA: im. júžnoáfriški, rod.



júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškima, tož. júžnoáfriški,

Júžnoafričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškima;

Od leta 1913 si ženske organizirano prizadevajo za

MNOŽINA: im. júžnoáfriška, rod. júžnoáfriških, daj.

izboljšanje položaja temnopoltih Južnoafričank

júžnoáfriškim, tož. júžnoáfriška, mest. pri

(< Júžna Áfrika)

júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškimi

{B} Južnoafričankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Júžnoafričánka, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Júžnoafričánke, daj. Júžnoafričánki, tož.



Júžnoafričánko, mest. pri Júžnoafričánki, or. z

Júžnoameričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Júžnoafričánko; DVOJINA: im. Júžnoafričánki, rod.

Papež je Južnoameričan; Ogledali smo si ples

Júžnoafričánk, daj. Júžnoafričánkama, tož.

temperamentnih Južnoameričanov

Júžnoafričánki, mest. pri Júžnoafričánkah, or. z

(< Júžna Amêrika)

Júžnoafričánkama; MNOŽINA: im. Júžnoafričánke,

{B} Južnoameričanov

rod. Júžnoafričánk, daj. Júžnoafričánkam, tož.

{O} EDNINA: im. Júžnoameričán, rod.

Júžnoafričánke, mest. pri Júžnoafričánkah, or. z

Júžnoameričána, daj. Júžnoameričánu, tož.

Júžnoafričánkami

Júžnoameričána, mest. pri Júžnoameričánu, or. z

STATUS: predlog

Júžnoameričánom; DVOJINA: im. Júžnoameričána,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rod. Júžnoameričánov, daj. Júžnoameričánoma, tož.



Júžnoameričána, mest. pri Júžnoameričánih, or. z

Júžnoáfriška repúblika -e -e ž; zemljepisno ime

Júžnoameričánoma; MNOŽINA: im. Júžnoameričáni,

|staro ime države|: rudniki platine v Južnoafriški

rod. Júžnoameričánov, daj. Júžnoameričánom, tož.

republiki; prim. Júžna Áfrika

Júžnoameričáne, mest. pri Júžnoameričánih, or. z

Kje? v Južnoafriški republiki

Júžnoameričáni

Od kod? iz Južnoafriške republike

STATUS: predlog

Kam? v Južnoafriško republiko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Júžnoáfriška repúblika, rod.



Júžnoáfriške repúblike, daj. Júžnoáfriški repúbliki,

Júžnoameričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime tož. Júžnoáfriško repúbliko, mest. pri Júžnoáfriški

Južnoameričanke imajo v svetu imidž

repúbliki, or. z Júžnoáfriško repúbliko

temperamentnih žensk; Je ena najbogatejših

STATUS: predlog

Južnoameričank

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Júžna Amêrika)



{B} Južnoameričankin

júžnoáfriški -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Júžnoameričánka, rod.

južnoafriški apartheid; V južnoafriškem rudniku

Júžnoameričánke, daj. Júžnoameričánki, tož.

Cullinan so izkopali enega največjih diamantov na

Júžnoameričánko, mest. pri Júžnoameričánki, or. z

svetu

Júžnoameričánko; DVOJINA: im. Júžnoameričánki,

(< Júžna Áfrika)

rod. Júžnoameričánk, daj. Júžnoameričánkama, tož.

{O} moški: EDNINA: im. júžnoáfriški, rod.

Júžnoameričánki, mest. pri Júžnoameričánkah, or. z

júžnoáfriškega, daj. júžnoáfriškemu, tož. júžnoáfriški

Júžnoameričánkama; MNOŽINA: im.

(živostno júžnoáfriškega), mest. pri júžnoáfriškem, or.

Júžnoameričánke, rod. Júžnoameričánk, daj.

z júžnoáfriškim; DVOJINA: im. júžnoáfriška, rod.

Júžnoameričánkam, tož. Júžnoameričánke, mest. pri

júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškima, tož. júžnoáfriška,

Júžnoameričánkah, or. z Júžnoameričánkami

mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. júžnoáfriški, rod. júžnoáfriških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

júžnoáfriškim, tož. júžnoáfriške, mest. pri



júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškimi

júžnoamêriški -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. júžnoáfriška, rod. júžnoáfriške, zmagovalec južnoameriškega pokala; Peru velja za

daj. júžnoáfriški, tož. júžnoáfriško, mest. pri

eno varnejših držav južnoameriške celine; Kot

júžnoáfriški, or. z júžnoáfriško; DVOJINA: im.

gostje so prišli v Vancouver tudi predstavniki

júžnoáfriški, rod. júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškima,

južnoameriških Indijancev

tož. júžnoáfriški, mest. pri júžnoáfriških, or. z

(< Júžna Amêrika)

júžnoáfriškima; MNOŽINA: im. júžnoáfriške, rod.

{O} moški: EDNINA: im. júžnoamêriški, rod.

júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškim, tož. júžnoáfriške,

júžnoamêriškega, daj. júžnoamêriškemu, tož.

mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškimi

júžnoamêriški (živostno júžnoamêriškega), mest. pri

403

júžnoamêriškem, or. z júžnoamêriškim; DVOJINA: im.

Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevima, tož.

júžnoamêriška, rod. júžnoamêriških, daj.

Júžnokorêjčevi, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z

júžnoamêriškima, tož. júžnoamêriška, mest. pri

Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčeva,

júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškima; MNOŽINA:

rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevim, tož.

im. júžnoamêriški, rod. júžnoamêriških, daj.

Júžnokorêjčeva, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z

júžnoamêriškim, tož. júžnoamêriške, mest. pri

Júžnokorêjčevimi

júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. júžnoamêriška, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

júžnoamêriške, daj. júžnoamêriški, tož.



júžnoamêriško, mest. pri júžnoamêriški, or. z

Júžnokorêjec -jca tudi Júžni Korêjec -ega -jca m; júžnoamêriško; DVOJINA: im. júžnoamêriški, rod.

ime bitja, prebivalsko ime

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškima, tož.

Uradna pisava Južnokorejcev je hangul

júžnoamêriški, mest. pri júžnoamêriških, or. z

(< Júžna Korêja)

júžnoamêriškima; MNOŽINA: im. júžnoamêriške, rod.

{B} Južnokorejčev

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškim, tož.

{O} EDNINA: im. Júžnokorêjec tudi Júžni Korêjec,

júžnoamêriške, mest. pri júžnoamêriških, or. z

rod. Júžnokorêjca tudi Júžnega Korêjca, daj.

júžnoamêriškimi

Júžnokorêjcu tudi Júžnemu Korêjcu, tož.

srednji: EDNINA: im. júžnoamêriško, rod.

Júžnokorêjca tudi Júžnega Korêjca, mest. pri

júžnoamêriškega, daj. júžnoamêriškemu, tož.

Júžnokorêjcu tudi pri Júžnem Korêjcu, or. z

júžnoamêriško, mest. pri júžnoamêriškem, or. z

Júžnokorêjcem tudi z Júžnim Korêjcem; DVOJINA:

júžnoamêriškim; DVOJINA: im. júžnoamêriški, rod.

im. Júžnokorêjca tudi Júžna Korêjca, rod.

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškima, tož.

Júžnokorêjcev tudi Júžnih Korêjcev, daj.

júžnoamêriški, mest. pri júžnoamêriških, or. z

Júžnokorêjcema tudi Júžnima Korêjcema, tož.

júžnoamêriškima; MNOŽINA: im. júžnoamêriška, rod.

Júžnokorêjca tudi Júžna Korêjca, mest. pri

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškim, tož.

Júžnokorêjcih tudi pri Júžnih Korêjcih, or. z

júžnoamêriška, mest. pri júžnoamêriških, or. z

Júžnokorêjcema tudi z Júžnima Korêjcema;

júžnoamêriškimi

MNOŽINA: im. Júžnokorêjci tudi Júžni Korêjci, rod.

STATUS: predlog

Júžnokorêjcev tudi Júžnih Korêjcev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Júžnokorêjcem tudi Júžnim Korêjcem, tož.



Júžnokorêjce tudi Júžne Korêjce, mest. pri

Júžnokorêjčev -a -o prid.

Júžnokorêjcih tudi pri Júžnih Korêjcih, or. z

O Južnokorejčevih športnih dosežkih se je še dolgo

Júžnokorêjci tudi z Júžnimi Korêjci

govorilo

STATUS: predlog

(< Júžnokorêjec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} moški: EDNINA: im. Júžnokorêjčev, rod.

samostalnik moškega spola

Júžnokorêjčevega, daj. Júžnokorêjčevemu, tož.



Júžnokorêjčev (živostno Júžnokorêjčevega), mest. pri

Júžnokorêjka -e tudi Júžna Korêjka -e -e ž; ime bitja, Júžnokorêjčevem, or. z Júžnokorêjčevim; DVOJINA:

prebivalsko ime

im. Júžnokorêjčeva, rod. Júžnokorêjčevih, daj.

V polfinalu ženskega rokometnega turnirja bodo

Júžnokorêjčevima, tož. Júžnokorêjčeva, mest. pri

igrale Južnokorejke in Danke ter Madžarke in

Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevima; MNOŽINA:

Norvežanke

im. Júžnokorêjčevi, rod. Júžnokorêjčevih, daj.

(< Júžna Korêja)

Júžnokorêjčevim, tož. Júžnokorêjčeve, mest. pri

{B} Južnokorejkin

Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevimi

{O} EDNINA: im. Júžnokorêjka tudi Júžna Korêjka,

ženski: EDNINA: im. Júžnokorêjčeva, rod.

rod. Júžnokorêjke tudi Júžne Korêjke, daj.

Júžnokorêjčeve, daj. Júžnokorêjčevi, tož.

Júžnokorêjki tudi Júžni Korêjki, tož. Júžnokorêjko

Júžnokorêjčevo, mest. pri Júžnokorêjčevi, or. z

tudi Júžno Korêjko, mest. pri Júžnokorêjki tudi pri

Júžnokorêjčevo; DVOJINA: im. Júžnokorêjčevi, rod.

Júžni Korêjki, or. z Júžnokorêjko tudi z Júžno

Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevima, tož.

Korêjko; DVOJINA: im. Júžnokorêjki tudi Júžni

Júžnokorêjčevi, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z

Korêjki, rod. Júžnokorêjk tudi Júžnih Korêjk, daj.

Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčeve,

Júžnokorêjkama tudi Júžnima Korêjkama, tož.

rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevim, tož.

Júžnokorêjki tudi Júžni Korêjki, mest. pri

Júžnokorêjčeve, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z

Júžnokorêjkah tudi pri Júžnih Korêjkah, or. z

Júžnokorêjčevimi

Júžnokorêjkama tudi z Júžnima Korêjkama;

srednji: EDNINA: im. Júžnokorêjčevo, rod.

MNOŽINA: im. Júžnokorêjke tudi Júžne Korêjke, rod.

Júžnokorêjčevega, daj. Júžnokorêjčevemu, tož.

Júžnokorêjk tudi Júžnih Korêjk, daj. Júžnokorêjkam

Júžnokorêjčevo, mest. pri Júžnokorêjčevem, or. z

tudi Júžnim Korêjkam, tož. Júžnokorêjke tudi Júžne

Júžnokorêjčevim; DVOJINA: im. Júžnokorêjčevi, rod.

Korêjke, mest. pri Júžnokorêjkah tudi pri Júžnih

404

Korêjkah, or. z Júžnokorêjkami tudi z Júžnimi júžnorodézijsko, mest. pri júžnorodézijski, or. z

Korêjkami

júžnorodézijsko; DVOJINA: im. júžnorodézijski, rod.

STATUS: predlog

júžnorodézijskih, daj. júžnorodézijskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

júžnorodézijski, mest. pri júžnorodézijskih, or. z

samostalnik ženskega spola

júžnorodézijskima; MNOŽINA: im. júžnorodézijske,



rod. júžnorodézijskih, daj. júžnorodézijskim, tož.

júžnokorêjski -a -o

júžnorodézijske,

prid.

mest. pri júžnorodézijskih, or. z

južnokorejski otok; južnokorejski avtomobili

júžnorodézijskimi

(< Júžna Korêja)

srednji: EDNINA: im. júžnorodézijsko, rod.

{O} moški:

júžnorodézijskega,

EDNINA: im. júžnokorêjski, rod.

daj. júžnorodézijskemu, tož.

júžnokorêjskega,

júžnorodézijsko,

daj. júžnokorêjskemu, tož.

mest. pri júžnorodézijskem, or. z

júžnokorêjski (

júžnorodézijskim;

živostno júžnokorêjskega), mest. pri

DVOJINA: im. júžnorodézijski, rod.

júžnokorêjskem,

júžnorodézijskih,

or. z júžnokorêjskim; DVOJINA: im.

daj. júžnorodézijskima, tož.

júžnokorêjska,

júžnorodézijski,

rod. júžnokorêjskih, daj.

mest. pri júžnorodézijskih, or. z

júžnokorêjskima,

júžnorodézijskima;

tož. júžnokorêjska, mest. pri

MNOŽINA: im. júžnorodézijska,

júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskima; MNOŽINA: im.

rod. júžnorodézijskih, daj. júžnorodézijskim, tož.

júžnokorêjski,

júžnorodézijska,

rod. júžnokorêjskih, daj.

mest. pri júžnorodézijskih, or. z

júžnokorêjskim,

júžnorodézijskimi

tož. júžnokorêjske, mest. pri

júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. júžnokorêjska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

júžnokorêjske, daj. júžnokorêjski, tož. júžnokorêjsko,



mest. pri júžnokorêjski, or. z júžnokorêjsko;

Júžnosudánčev -a -o prid.

DVOJINA: im. júžnokorêjski, rod. júžnokorêjskih, daj.

Južnosudančeva zgodba je navdihnila mnoge

júžnokorêjskima, tož. júžnokorêjski, mest. pri

(< Júžnosudánec)

júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Júžnosudánčev, rod.

júžnokorêjske, rod. júžnokorêjskih, daj.

Júžnosudánčevega, daj. Júžnosudánčevemu, tož.

júžnokorêjskim, tož. júžnokorêjske, mest. pri

Júžnosudánčev (živostno Júžnosudánčevega), mest.

júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskimi

pri Júžnosudánčevem, or. z Júžnosudánčevim;

srednji: EDNINA: im. júžnokorêjsko, rod.

DVOJINA: im. Júžnosudánčeva, rod. Júžnosudánčevih,

júžnokorêjskega, daj. júžnokorêjskemu, tož.

daj. Júžnosudánčevima, tož. Júžnosudánčeva, mest.

júžnokorêjsko, mest. pri júžnokorêjskem, or. z

pri Júžnosudánčevih, or. z Júžnosudánčevima;

júžnokorêjskim; DVOJINA: im. júžnokorêjski, rod.

MNOŽINA: im. Júžnosudánčevi, rod. Júžnosudánčevih,

júžnokorêjskih, daj. júžnokorêjskima, tož.

daj. Júžnosudánčevim, tož. Júžnosudánčeve, mest. pri

júžnokorêjski, mest. pri júžnokorêjskih, or. z

Júžnosudánčevih, or. z Júžnosudánčevimi

júžnokorêjskima; MNOŽINA: im. júžnokorêjska, rod.

ženski: EDNINA: im. Júžnosudánčeva, rod.

júžnokorêjskih, daj. júžnokorêjskim, tož.

Júžnosudánčeve, daj. Júžnosudánčevi, tož.

júžnokorêjska, mest. pri júžnokorêjskih, or. z

Júžnosudánčevo, mest. pri Júžnosudánčevi, or. z

júžnokorêjskimi

Júžnosudánčevo; DVOJINA: im. Júžnosudánčevi, rod.

STATUS: predlog

Júžnosudánčevih, daj. Júžnosudánčevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Júžnosudánčevi, mest. pri Júžnosudánčevih, or. z



Júžnosudánčevima; MNOŽINA: im. Júžnosudánčeve,

júžnorodézijski -a -o prid.

rod. Júžnosudánčevih, daj. Júžnosudánčevim, tož.

Za južnorodezijsko neodvisnost so se dogovorili na

Júžnosudánčeve, mest. pri Júžnosudánčevih, or. z

londonski konferenci leta 1980; Joshua Nkomo

Júžnosudánčevimi

velja za najbolj znanega južnorodezijskega politika

srednji: EDNINA: im. Júžnosudánčevo, rod.

(< Júžna Rodézija)

Júžnosudánčevega, daj. Júžnosudánčevemu, tož.

{O} moški:

Júžnosudánčevo,

EDNINA: im. júžnorodézijski, rod.

mest. pri Júžnosudánčevem, or. z

júžnorodézijskega,

Júžnosudánčevim;

daj. júžnorodézijskemu, tož.

DVOJINA: im. Júžnosudánčevi,

júžnorodézijski (živostno júžnorodézijskega), mest.

rod. Júžnosudánčevih, daj. Júžnosudánčevima, tož.

pri júžnorodézijskem,

Júžnosudánčevi,

or. z júžnorodézijskim;

mest. pri Júžnosudánčevih, or. z

Júžnosudánčevima;

DVOJINA: im. júžnorodézijska, rod. júžnorodézijskih,

MNOŽINA: im. Júžnosudánčeva,

daj. júžnorodézijskima, tož. júžnorodézijska, mest. pri rod. Júžnosudánčevih, daj. Júžnosudánčevim, tož.

júžnorodézijskih, or. z júžnorodézijskima;

Júžnosudánčeva,

MNOŽINA:

mest. pri Júžnosudánčevih, or. z

Júžnosudánčevimi

im. júžnorodézijski, rod. júžnorodézijskih, daj.

júžnorodézijskim, tož. júžnorodézijske, mest. pri

STATUS: predlog

júžnorodézijskih, or. z júžnorodézijskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. júžnorodézijska, rod.



júžnorodézijske, daj. júžnorodézijski, tož.

405

Júžnosudánec -nca tudi Júžni Sudánec -ega -nca m;

{O} moški: EDNINA: im. júžnosudánski, rod.

ime bitja, prebivalsko ime

júžnosudánskega, daj. júžnosudánskemu, tož.

Na referendum o odcepitvi so Južnosudanci čakali

júžnosudánski (živostno júžnosudánskega), mest. pri

dobrih pet let

júžnosudánskem, or. z júžnosudánskim; DVOJINA:

(< Júžni Sudán)

im. júžnosudánska, rod. júžnosudánskih, daj.

{B} Južnosudančev

júžnosudánskima, tož. júžnosudánska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Júžnosudánec tudi Júžni Sudánec,

júžnosudánskih, or. z júžnosudánskima; MNOŽINA:

rod. Júžnosudánca tudi Júžnega Sudánca, daj.

im. júžnosudánski, rod. júžnosudánskih, daj.

Júžnosudáncu tudi Júžnemu Sudáncu, tož.

júžnosudánskim, tož. júžnosudánske, mest. pri

Júžnosudánca tudi Júžnega Sudánca, mest. pri

júžnosudánskih, or. z júžnosudánskimi

Júžnosudáncu tudi pri Júžnem Sudáncu, or. z

ženski: EDNINA: im. júžnosudánska, rod.

Júžnosudáncem tudi z Júžnim Sudáncem; DVOJINA:

júžnosudánske, daj. júžnosudánski, tož.

im. Júžnosudánca tudi Júžna Sudánca, rod.

júžnosudánsko, mest. pri júžnosudánski, or. z

Júžnosudáncev tudi Júžnih Sudáncev, daj.

júžnosudánsko; DVOJINA: im. júžnosudánski, rod.

Júžnosudáncema tudi Júžnima Sudáncema, tož.

júžnosudánskih, daj. júžnosudánskima, tož.

Júžnosudánca tudi Júžna Sudánca, mest. pri

júžnosudánski, mest. pri júžnosudánskih, or. z

Júžnosudáncih tudi pri Júžnih Sudáncih, or. z

júžnosudánskima; MNOŽINA: im. júžnosudánske, rod.

Júžnosudáncema tudi z Júžnima Sudáncema;

júžnosudánskih, daj. júžnosudánskim, tož.

MNOŽINA: im. Júžnosudánci tudi Júžni Sudánci, rod.

júžnosudánske, mest. pri júžnosudánskih, or. z

Júžnosudáncev tudi Júžnih Sudáncev, daj.

júžnosudánskimi

Júžnosudáncem tudi Júžnim Sudáncem, tož.

srednji: EDNINA: im. júžnosudánsko, rod.

Júžnosudánce tudi Júžne Sudánce, mest. pri

júžnosudánskega, daj. júžnosudánskemu, tož.

Júžnosudáncih tudi pri Júžnih Sudáncih, or. z

júžnosudánsko, mest. pri júžnosudánskem, or. z

Júžnosudánci tudi z Júžnimi Sudánci

júžnosudánskim; DVOJINA: im. júžnosudánski, rod.

STATUS: predlog

júžnosudánskih, daj. júžnosudánskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

júžnosudánski, mest. pri júžnosudánskih, or. z

samostalnik moškega spola

júžnosudánskima; MNOŽINA: im. júžnosudánska, rod.



júžnosudánskih, daj. júžnosudánskim, tož.

Júžnosudánka -e

júžnosudánska,

tudi Júžna Sudánka -e -e ž; ime

mest. pri júžnosudánskih, or. z

júžnosudánskimi

bitja, prebivalsko ime

Po rodu je Južnosudanka

STATUS: predlog

(< Júžni Sudán)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Južnosudankin



{O} EDNINA: im. Júžnosudánka tudi Júžna Sudánka,

JV -- [jə̀və̀ tudi jəvə̀] m; simbol

rod. Júžnosudánke tudi Júžne Sudánke, daj.

|jugovzhod|: Na JV Azije je veliko otokov in otočij;

Júžnosudánki tudi Júžni Sudánki, tož. Júžnosudánko

|jugovzhodni|: Razmere v JV Evropi niso obetavne;

tudi Júžno Sudánko, mest. pri Júžnosudánki tudi pri

prim. J3, JZ

Júžni Sudánki, or. z Júžnosudánko tudi z Júžno

STATUS: predlog

Sudánko; DVOJINA: im. Júžnosudánki tudi Júžni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Sudánki, rod. Júžnosudánk tudi Júžnih Sudánk, daj.



Júžnosudánkama tudi Júžnima Sudánkama, tož.

jv. okrajš.

Júžnosudánki tudi Júžni Sudánki, mest. pri

|jugovzhodni|: jv. alpsko področje; prim. JV

Júžnosudánkah tudi pri Júžnih Sudánkah, or. z

STATUS: predlog

Júžnosudánkama tudi z Júžnima Sudánkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

MNOŽINA: im. Júžnosudánke tudi Júžne Sudánke, rod.



Júžnosudánk tudi Júžnih Sudánk, daj.

JZ -- [jə̀zə̀ tudi jəzə̀] m; simbol

Júžnosudánkam tudi Júžnim Sudánkam, tož.

|jugozahod|: Letala pristajajo iz smeri JZ;

Júžnosudánke tudi Júžne Sudánke, mest. pri

|jugozahodni|: Preplezal je JZ steno Everesta; prim.

Júžnosudánkah tudi pri Júžnih Sudánkah, or. z

J3, JV

Júžnosudánkami tudi z Júžnimi Sudánkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik ženskega spola

jz. okrajš.



|jugozahodni|: jz. grški otoki; prim. JZ

júžnosudánski -a -o prid.

STATUS: predlog

južnosudanska prestolnica Džuba

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

(< Júžni Sudán)



k k-ja tudi k -- [kə̀, rod. kə̀ja in ká, rod. kája] m 406

|ime črke ali glasu|: mali k; Ni vedela, ali naj besedo

|pripadnik kabalizma, kabale|: srečanja kabalistov;

kamp zapiše s k-jem ali c-jem; Osnovna novinarska

Med obiskom si je ogledala nekaj svetih krajev, ki

vprašanja poznamo pod imenom pet k-jev (kdo, kaj,

jih častijo kabalisti

kje, kdaj, kako); kot prilastek, v imenovalniku črka k; ob

{B} kabalistov

številki slika 3k

{O} EDNINA: im. kabalíst, rod. kabalísta, daj.

{O} EDNINA: im. k tudi k, rod. k-ja tudi k, daj. k-ju tudi kabalístu, tož. kabalísta, mest. pri kabalístu, or. s

k, tož. k tudi k, mest. pri k-ju tudi pri k, or. s k-jem tudi kabalístom; DVOJINA: im. kabalísta, rod. kabalístov,

s k; DVOJINA: im. k-ja tudi k, rod. k-jev tudi k, daj. kdaj. kabalístoma, tož. kabalísta, mest. pri kabalístih, or.

jema tudi k, tož. k-ja tudi k, mest. pri k-jih tudi pri k, or.

s kabalístoma; MNOŽINA: im. kabalísti, rod.

s k-jema tudi s k; MNOŽINA: im. k-ji tudi k, rod. k-jev kabalístov, daj. kabalístom, tož. kabalíste, mest. pri

tudi k, daj. k-jem tudi k, tož. k-je tudi k, mest. pri k-jih kabalístih, or. s kabalísti

tudi pri k, or. s k-ji tudi s k

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)





kabalístičen -čna -o prid.

K1 K-ja tudi K -- [kə̀, rod. kə̀ja in ká, rod. kája] m Njegova razlaga Svetega pisma je kabalistična; v

|ime črke|: veliki K; Njegovi pisani K-ji so

stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik kabalistični

nečitljivi; navadno nesklonljivo Izpit opravljajo

obred; Nosila je ogrlico s kabalističnim obeskom;

študentje od K do P; kot prilastek, v imenovalniku črka Stene so bile prekrite s praporji, polnimi

K; ob številki vitamin K3; odprava na K2

kabalističnih znamenj

{O} EDNINA: im. K tudi K, rod. K-ja tudi K, daj. K-ju

(< kabalíst)

tudi K, tož. K tudi K, mest. pri K-ju tudi pri K, or. s K-

{O} moški: EDNINA: im. kabalístični, rod.

jem tudi s K; DVOJINA: im. K-ja tudi K, rod. K-jev tudi kabalístičnega, daj. kabalístičnemu, tož. kabalístični

K, daj. K-jema tudi K, tož. K-ja tudi K, mest. pri K-jih (živostno kabalístičnega), mest. pri kabalístičnem, or. s tudi pri K, or. s K-jema tudi s K; MNOŽINA: im. K-ji

kabalístičnim; DVOJINA: im. kabalístična, rod.

tudi K, rod. K-jev tudi K, daj. K-jem tudi K, tož. K-je kabalístičnih, daj. kabalístičnima, tož. kabalístična,

tudi K, mest. pri K-jih tudi pri K, or. s K-ji tudi s K

mest. pri kabalístičnih, or. s kabalístičnima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. kabalístični, rod. kabalístičnih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

kabalístičnim, tož. kabalístične, mest. pri



kabalístičnih, or. s kabalístičnimi

K2 -- [ká in kə̀] m; simbol

ženski: EDNINA: im. kabalístična, rod. kabalístične,

|kalij|: Simbol za kemijski element kalij je K;

daj. kabalístični, tož. kabalístično, mest. pri

|kalijev|: v kemijski formuli kalijevo rastlinsko hranilo kabalístični, or. s kabalístično; DVOJINA: im.

(K

kabalístični, rod. kabalístičnih, daj. kabalístičnima,

2O); |kelvin|: Temperatura na priporočeni barvni

lestvici svetil dosega do 6500 K

tož. kabalístični, mest. pri kabalístičnih, or. s

STATUS: predlog

kabalístičnima; MNOŽINA: im. kabalístične, rod.

P

kabalístičnih, daj. kabalístičnim, tož. kabalístične,

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli; simboli



mest. pri kabalístičnih, or. s kabalístičnimi

kA -- [kə̀á

srednji: EDNINA: im. kabalístično, rod.

tudi kəá in káá tudi kaá] m; simbol

|kiloamper|: Varovalko lahko uporabite na mestih,

kabalístičnega, daj. kabalístičnemu, tož. kabalístično, kjer kratkostični tok ne preseže 120 kA

mest. pri kabalístičnem, or. s kabalístičnim; DVOJINA:

S

im. kabalístični, rod. kabalístičnih, daj.

TATUS: predlog

kabalístičnima, tož. kabalístični, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kabalístičnih, or. s kabalístičnima; MNOŽINA: im.



kabalístična, rod. kabalístičnih, daj. kabalístičnim, tož.

kabála -e ž

kabalístična, mest. pri kabalístičnih, or. s

|mistični judovski filozofski in verski nauk|:

kabalístičnimi

skrivnosti kabale; iskanje duhovnosti v jogi in

STATUS: predlog

judovski kabali; sopomenka kabalizem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. kabála, rod. kabále, daj. kabáli, tož.

kabálo,



mest. pri kabáli, or. s kabálo; DVOJINA: im.

kabáli,

kabalístka -e ž

rod. kabál, daj. kabálama, tož. kabáli, mest. pri

|pripadnica kabalizma, kabale|: glasba znane

kabálah, or. s kabálama; MNOŽINA: im. kabále, rod.

kabál,

zvezdniške kabalistke

daj. kabálam, tož. kabále, mest. pri kabálah, or.

s kabálami

(< kabalíst)

{B} kabalistkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. kabalístka, rod. kabalístke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

kabalístki, tož. kabalístko, mest. pri kabalístki, or. s kabalístko; DVOJINA: im. kabalístki, rod. kabalístk,

kabalíst -a m

407

daj. kabalístkama, tož. kabalístki, mest. pri kájkavskim; DVOJINA: im. kájkavska, rod. kájkavskih,

kabalístkah, or. s kabalístkama; MNOŽINA: im.

daj. kájkavskima, tož. kájkavska, mest. pri kájkavskih, kabalístke, rod. kabalístk, daj. kabalístkam, tož.

or. s kájkavskima; MNOŽINA: im. kájkavski, rod.

kabalístke, mest. pri kabalístkah, or. s kabalístkami

kájkavskih, daj. kájkavskim, tož. kájkavske, mest. pri

STATUS: predlog

kájkavskih, or. s kájkavskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ženski: EDNINA: im. kájkavska, rod. kájkavske, daj.



kájkavski, tož. kájkavsko, mest. pri kájkavski, or. s

kabalízem -zma m

kájkavsko; DVOJINA: im. kájkavski, rod. kájkavskih,

|mistični judovski filozofski in verski nauk|:

daj. kájkavskima, tož. kájkavski, mest. pri kájkavskih, judovski kabalizem; povezave med kabalizmom in

or. s kájkavskima; MNOŽINA: im. kájkavske, rod.

astrologijo; sopomenka kabala

kájkavskih, daj. kájkavskim, tož. kájkavske, mest. pri

{O} EDNINA: im. kabalízem, rod. kabalízma, daj.

kájkavskih, or. s kájkavskimi

kabalízmu, tož. kabalízem, mest. pri kabalízmu, or. s

srednji: EDNINA: im. kájkavsko, rod. kájkavskega, kabalízmom; DVOJINA: im. kabalízma, rod.

daj. kájkavskemu, tož. kájkavsko, mest. pri

kabalízmov, daj. kabalízmoma, tož. kabalízma, mest.

kájkavskem, or. s kájkavskim; DVOJINA: im.

pri kabalízmih, or. s kabalízmoma; MNOŽINA: im.

kájkavski, rod. kájkavskih, daj. kájkavskima, tož.

kabalízmi, rod. kabalízmov, daj. kabalízmom, tož.

kájkavski, mest. pri kájkavskih, or. s kájkavskima;

kabalízme, mest. pri kabalízmih, or. s kabalízmi

MNOŽINA: im. kájkavska, rod. kájkavskih, daj.

STATUS: predlog

kájkavskim, tož. kájkavska, mest. pri kájkavskih, or. s P

kájkavskimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja



STATUS: predlog

kájkavec -vca m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|govorec kajkavščine|: Ukvarja se z govorom



kajkavcev v Varaždinu

Kájn -a m; ime bitja, osebno ime

{B} kajkavčev

|svetopisemska oseba|: brata Kajn in Abel;

{O} EDNINA: im. kájkavec, rod. kájkavca, daj.

starozavezna zgodba o Kajnu in Abelu

kájkavcu, tož. kájkavca, mest. pri kájkavcu, or. s

{B} Kajnov

kájkavcem; DVOJINA: im. kájkavca, rod. kájkavcev,

{O} EDNINA: im. Kájn, rod. Kájna, daj. Kájnu, tož.

daj. kájkavcema, tož. kájkavca, mest. pri kájkavcih, or.

Kájna, mest. pri Kájnu, or. s Kájnom; DVOJINA: im.

s kájkavcema; MNOŽINA: im. kájkavci, rod.

Kájna, rod. Kájnov, daj. Kájnoma, tož. Kájna, mest. pri kájkavcev, daj. kájkavcem, tož. kájkavce, mest. pri

Kájnih, or. s Kájnoma; MNOŽINA: im. Kájni, rod.

kájkavcih, or. s kájkavci

Kájnov, daj. Kájnom, tož. Kájne, mest. pri Kájnih, or.

STATUS: predlog

s Kájni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





kájkavka -e

Kajúh -a

ž

m; ime bitja, osebno ime

|govorka kajkavščine|: Njegova mama je kajkavka

|umetniško ime Karla Destovnika, slovenskega

(< kájkavec)

pesnika|: Radijska oddaja je bila posvečena pesniku

{B} kajkavkin

Kajuhu; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem pesništvo

{O}

Karla Destovnika – Kajuha

EDNINA: im. kájkavka, rod. kájkavke, daj.

kájkavki,

{B} Kajuhov

tož. kájkavko, mest. pri kájkavki, or. s

kájkavko;

{O}

DVOJINA: im. kájkavki, rod. kájkavk, daj.

EDNINA: im. Kajúh, rod. Kajúha, daj. Kajúhu, tož.

kájkavkama,

Kajúha,

tož. kájkavki, mest. pri kájkavkah, or. s

mest. pri Kajúhu, or. s Kajúhom

kájkavkama; MNOŽINA: im. kájkavke, rod. kájkavk,

STATUS: predlog

daj. kájkavkam, tož. kájkavke, mest. pri kájkavkah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

s kájkavkami



STATUS: predlog

kal. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|kaliber|: topovska granata kal. 100 mm



STATUS: predlog

kájkavski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

kajkavski govor; Ime Hrvat so nekdaj uporabljali le



na kajkavskem območju s središčem v Zagrebu;

Kalígula -e tudi Kalígula -a m; ime bitja, osebno ime Kajkavsko besedišče precej sovpada s slovenskim

|vzdevek Gaja Cezarja Germanika, rimskega

(< kájkavec)

cesarja|: vladavina cesarja Kaligule

{O} moški: EDNINA: im. kájkavski, rod. kájkavskega,

{B} Kaligulov

daj. kájkavskemu, tož. kájkavski (živostno

{O} EDNINA: im. Kalígula, rod. Kalígule tudi

kájkavskega), mest. pri kájkavskem, or. s

Kalígula, daj. Kalíguli tudi Kalígulu, tož. Kalígulo tudi 408

Kalígula, mest. pri Kalíguli tudi pri Kalígulu, or. s Kalimêrom; DVOJINA: im. Kalimêra, rod. Kalimêrov,

Kalígulo tudi s Kalígulom

daj. Kalimêroma, tož. Kalimêra, mest. pri Kalimêrih,

STATUS: predlog

or. s Kalimêroma; MNOŽINA: im. Kalimêri, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

Kalimêrov, daj. Kalimêrom, tož. Kalimêre, mest. pri

moškega spola

Kalimêrih, or. s Kalimêri



STATUS: predlog

Kalígulov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Kaligulove vizije



(< Kalígula)

Kalimêrov -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Kalígulov, rod.

Vsi so bili vajeni Kalimerovega pritoževanja

Kalígulovega, daj. Kalígulovemu, tož. Kalígulov

(< Kalimêro)

(živostno Kalígulovega), mest. pri Kalígulovem, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Kalimêrov, rod.

Kalígulovim; DVOJINA: im. Kalígulova, rod.

Kalimêrovega, daj. Kalimêrovemu, tož. Kalimêrov

Kalígulovih, daj. Kalígulovima, tož. Kalígulova, mest.

(živostno Kalimêrovega), mest. pri Kalimêrovem, or. s

pri Kalígulovih, or. s Kalígulovima; MNOŽINA: im.

Kalimêrovim; DVOJINA: im. Kalimêrova, rod.

Kalígulovi, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovim, tož.

Kalimêrovih, daj. Kalimêrovima, tož. Kalimêrova,

Kalígulove, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovimi

mest. pri Kalimêrovih, or. s Kalimêrovima;

ženski: EDNINA: im. Kalígulova, rod. Kalígulove, daj.

MNOŽINA: im. Kalimêrovi, rod. Kalimêrovih, daj.

Kalígulovi, tož. Kalígulovo, mest. pri Kalígulovi, or. s Kalimêrovim, tož. Kalimêrove, mest. pri

Kalígulovo; DVOJINA: im. Kalígulovi, rod.

Kalimêrovih, or. s Kalimêrovimi

Kalígulovih, daj. Kalígulovima, tož. Kalígulovi, mest.

ženski: EDNINA: im. Kalimêrova, rod. Kalimêrove, pri Kalígulovih, or. s Kalígulovima; MNOŽINA: im.

daj. Kalimêrovi, tož. Kalimêrovo, mest. pri

Kalígulove, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovim, tož.

Kalimêrovi, or. s Kalimêrovo; DVOJINA: im.

Kalígulove, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovimi

Kalimêrovi, rod. Kalimêrovih, daj. Kalimêrovima,

srednji: EDNINA: im. Kalígulovo, rod. Kalígulovega, tož. Kalimêrovi, mest. pri Kalimêrovih, or. s

daj. Kalígulovemu, tož. Kalígulovo, mest. pri

Kalimêrovima; MNOŽINA: im. Kalimêrove, rod.

Kalígulovem, or. s Kalígulovim; DVOJINA: im.

Kalimêrovih, daj. Kalimêrovim, tož. Kalimêrove,

Kalígulovi, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovima, tož.

mest. pri Kalimêrovih, or. s Kalimêrovimi

Kalígulovi, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovima;

srednji: EDNINA: im. Kalimêrovo, rod.

MNOŽINA: im. Kalígulova, rod. Kalígulovih, daj.

Kalimêrovega, daj. Kalimêrovemu, tož. Kalimêrovo,

Kalígulovim, tož. Kalígulova, mest. pri Kalígulovih,

mest. pri Kalimêrovem, or. s Kalimêrovim; DVOJINA:

or. s Kalígulovimi

im. Kalimêrovi, rod. Kalimêrovih, daj. Kalimêrovima,

STATUS: predlog

tož. Kalimêrovi, mest. pri Kalimêrovih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kalimêrovima; MNOŽINA: im. Kalimêrova, rod.



Kalimêrovih, daj. Kalimêrovim, tož. Kalimêrova,

kalimêro -a m

mest. pri Kalimêrovih, or. s Kalimêrovimi

|kdor se nenehno pritožuje nad krivico|: Postavil se

STATUS: predlog

je v držo užaljenega kalimera, ki ga vsi ovirajo; »Ne

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

bodi kalimero!«; prim. Kalimêro



{B} kalimerov

Kalípsin -a -o prid.

{O} EDNINA: im. kalimêro, rod. kalimêra, daj.

Ko so vsi Odisejevi prijatelji umrli v neurju, so ga

kalimêru, tož. kalimêra, mest. pri kalimêru, or. s

valovi naplavili na Kalipsin otok

kalimêrom; DVOJINA: im. kalimêra, rod. kalimêrov,

(< Kalípso)

daj. kalimêroma, tož. kalimêra, mest. pri kalimêrih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Kalípsin, rod. Kalípsinega, s kalimêroma; MNOŽINA: im. kalimêri, rod.

daj. Kalípsinemu, tož. Kalípsin (živostno Kalípsinega), kalimêrov, daj. kalimêrom, tož. kalimêre, mest. pri

mest. pri Kalípsinem, or. s Kalípsinim; DVOJINA: im.

kalimêrih, or. s kalimêri

Kalípsina, rod. Kalípsinih, daj. Kalípsinima, tož.

STATUS: predlog

Kalípsina, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalípsinima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

MNOŽINA: im. Kalípsini, rod. Kalípsinih, daj.



Kalípsinim, tož. Kalípsine, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalimêro -a

Kalípsinimi

m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Italijanski črni piščanček

ženski: EDNINA: im. Kalípsina, rod. Kalípsine, daj.

Kalimero je v 70. letih osvojil srca slovenskih

Kalípsini, tož. Kalípsino, mest. pri Kalípsini, or. s

otrok; Držal se je kot Kalimero; V stilu Kalimera bi

Kalípsino; DVOJINA: im. Kalípsini, rod. Kalípsinih,

lahko rekli: »To je krivica!«; prim. kalimêro

daj. Kalípsinima, tož. Kalípsini, mest. pri Kalípsinih,

{B} kalimerov

or. s Kalípsinima; MNOŽINA: im. Kalípsine, rod.

{O}

Kalípsinih,

EDNINA: im. Kalimêro, rod. Kalimêra, daj.

daj. Kalípsinim, tož. Kalípsine, mest. pri

Kalimêru,

Kalípsinih,

tož. Kalimêra, mest. pri Kalimêru, or. s

or. s Kalípsinimi

409

srednji: EDNINA: im. Kalípsino, rod. Kalípsinega, daj.

(< Kambódža)

Kalípsinemu, tož. Kalípsino, mest. pri Kalípsinem, or.

{B} Kambodžanov

s Kalípsinim; DVOJINA: im. Kalípsini, rod. Kalípsinih,

{O} EDNINA: im. Kambodžán, rod. Kambodžána, daj.

daj. Kalípsinima, tož. Kalípsini, mest. pri Kalípsinih, Kambodžánu, tož. Kambodžána, mest. pri

or. s Kalípsinima; MNOŽINA: im. Kalípsina, rod.

Kambodžánu, or. s Kambodžánom; DVOJINA: im.

Kalípsinih, daj. Kalípsinim, tož. Kalípsina, mest. pri

Kambodžána, rod. Kambodžánov, daj.

Kalípsinih, or. s Kalípsinimi

Kambodžánoma, tož. Kambodžána, mest. pri

STATUS: predlog

Kambodžánih, or. s Kambodžánoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kambodžáni, rod. Kambodžánov, daj.



Kambodžánom, tož. Kambodžáne, mest. pri

Kalípso -- ž; ime bitja, osebno ime

Kambodžánih, or. s Kambodžáni

|grško bajeslovno bitje, nimfa|: V grški mitologiji je

STATUS: predlog

bila Kalipso morska nimfa; kot prilastek, v imenovalniku PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Odisej naj bi celih osem let preživel pri nimfi



Kalipso na otoku Mljetu

Kambodžánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Kalipsin

Film prikaže zgodbo pogumne Kambodžanke

{O} EDNINA: im. Kalípso, rod. Kalípso, daj. Kalípso,

(< Kambódža)

tož. Kalípso, mest. pri Kalípso, or. s Kalípso;

{B} Kambodžankin

DVOJINA: im. Kalípso, rod. Kalípso, daj. Kalípso, tož.

{O} EDNINA: im. Kambodžánka, rod. Kambodžánke,

Kalípso, mest. pri Kalípso, or. s Kalípso; MNOŽINA:

daj. Kambodžánki, tož. Kambodžánko, mest. pri

im. Kalípso, rod. Kalípso, daj. Kalípso, tož. Kalípso,

Kambodžánki, or. s Kambodžánko; DVOJINA: im.

mest. pri Kalípso, or. s Kalípso

Kambodžánki, rod. Kambodžánk, daj.

STATUS: predlog

Kambodžánkama, tož. Kambodžánki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Kambodžánkah, or. s Kambodžánkama; MNOŽINA:

rimska imena

im. Kambodžánke, rod. Kambodžánk, daj.



Kambodžánkam, tož. Kambodžánke, mest. pri

kaloríja -e

Kambodžánkah,

ž

or. s Kambodžánkami

|merska enota|: Aplikacija poleg trajanja telesne

STATUS: predlog

dejavnosti zaznamuje tudi pot in porabljene

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

kalorije; Rezina polnomastnega sira vsebuje



približno 80 tisoč kalorij <80.000 cal>

kambóški -a -o prid.

{O} EDNINA: im. kaloríja, rod. kaloríje, daj. kaloríji, kamboški kralj; obiskovalci kamboške prestolnice;

tož. kaloríjo, mest. pri kaloríji, or. s kaloríjo; DVOJINA: Nekdaj veliko mesto Angkor v kamboški džungli

im. kaloríji, rod. kaloríj, daj. kaloríjama, tož. kaloríji, danes slovi po templjih

mest. pri kaloríjah, or. s kaloríjama; MNOŽINA: im.

(< Kambódža)

kaloríje, rod. kaloríj, daj. kaloríjam, tož. kaloríje, mest.

{O} moški: EDNINA: im. kambóški, rod.

pri kaloríjah, or. s kaloríjami

kambóškega, daj. kambóškemu, tož. kambóški

STATUS: predlog

(živostno kambóškega), mest. pri kambóškem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

kambóškim; DVOJINA: im. kambóška, rod.



kambóških, daj. kambóškima, tož. kambóška, mest.

Kambódža -e

pri kambóških,

ž; zemljepisno ime

or. s kambóškima; MNOŽINA: im.

|

kambóški,

dolgo ime Kraljevina Kambodža|; |država|:

rod. kambóških, daj. kambóškim, tož.

Zvezdnika sta posvojila dečka iz Kambodže; Iz

kambóške, mest. pri kambóških, or. s kambóškimi

Vietnama bi morala odpotovati še v Kambodžo;

ženski: EDNINA: im. kambóška, rod. kambóške, daj.

svetišče Angkor Vat v Kambodži

kambóški, tož. kambóško, mest. pri kambóški, or. s

kambóško;

Kje? v Kambodži

DVOJINA: im. kambóški, rod. kambóških,

Od kod? iz Kambodže

daj. kambóškima, tož. kambóški, mest. pri kambóških,

Kam? v Kambodžo

or. s kambóškima; MNOŽINA: im. kambóške, rod.

{B} Kambodžan, Kambodžanka; Kambodžanov,

kambóških, daj. kambóškim, tož. kambóške, mest. pri

Kambodžankin; kamboški

kambóških, or. s kambóškimi

{O}

srednji:

EDNINA: im. Kambódža, rod. Kambódže, daj.

EDNINA: im. kambóško, rod. kambóškega,

Kambódži, tož. Kambódžo, mest. pri Kambódži, or. s

daj. kambóškemu, tož. kambóško, mest. pri

Kambódžo

kambóškem, or. s kambóškim; DVOJINA: im.

S

kambóški, rod. kambóških, daj. kambóškima, tož.

TATUS: predlog

kambóški,

P

mest. pri kambóških, or. s kambóškima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

MNOŽINA: im. kambóška, rod. kambóških, daj.



kambóškim, tož. kambóška, mest. pri kambóških, or. s

Kambodžán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

kambóškimi

Večina Kambodžanov se preživlja s kmetijstvom

410

STATUS: predlog

(< Kámerun)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Kamerunčev



{O} EDNINA: im. Kámerunec, rod. Kámerunca, daj.

Kámerun -a m; zemljepisno ime

Kámeruncu, tož. Kámerunca, mest. pri Kámeruncu,

|dolgo ime Republika Kamerun|; |država|: Moj

or. s Kámeruncem; DVOJINA: im. Kámerunca, rod.

sostanovalec prihaja iz Kameruna; Decembra se je

Kámeruncev, daj. Kámeruncema, tož. Kámerunca,

odpravil v Kamerun; ognjeniško jezero v

mest. pri Kámeruncih, or. s Kámeruncema; MNOŽINA:

Kamerunu

im. Kámerunci, rod. Kámeruncev, daj. Kámeruncem,

Kje? v Kamerunu

tož. Kámerunce, mest. pri Kámeruncih, or. s

Od kod? iz Kameruna

Kámerunci

Kam? v Kamerunu

STATUS: predlog

{B} Kamerunec, Kamerunka; Kamerunčev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kamerunkin; kamerunski

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Kámerun, rod. Kámeruna, daj.



Kámerunu, tož. Kámerun, mest. pri Kámerunu, or. s

Kámerunka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kámerunom

Osemindvajsetletna Kamerunka je leta 2004 postala

STATUS: predlog

prva kamerunska atletska olimpijska zmagovalka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Kámerun)



{B} Kamerunkin

Kámerunčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Kámerunka, rod. Kámerunke, daj.

Katalonski klub ne skriva, da si želi

Kámerunki, tož. Kámerunko, mest. pri Kámerunki, or.

Kamerunčevega odhoda v Anglijo

s Kámerunko; DVOJINA: im. Kámerunki, rod.

(< Kámerunec)

Kámerunk, daj. Kámerunkama, tož. Kámerunki, mest.

{O} moški: EDNINA: im. Kámerunčev, rod.

pri Kámerunkah, or. s Kámerunkama; MNOŽINA: im.

Kámerunčevega, daj. Kámerunčevemu, tož.

Kámerunke, rod. Kámerunk, daj. Kámerunkam, tož.

Kámerunčev (živostno Kámerunčevega), mest. pri

Kámerunke, mest. pri Kámerunkah, or. s

Kámerunčevem, or. s Kámerunčevim; DVOJINA: im.

Kámerunkami

Kámerunčeva, rod. Kámerunčevih, daj.

STATUS: predlog

Kámerunčevima, tož. Kámerunčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kámerunčevih, or. s Kámerunčevima; MNOŽINA: im.



Kámerunčevi, rod. Kámerunčevih, daj.

kámerunski -a -o prid.

Kámerunčevim, tož. Kámerunčeve, mest. pri

kamerunski nogometaš; V kamerunskem deževnem

Kámerunčevih, or. s Kámerunčevimi

gozdu ljudje pripovedujejo o zmaju, ki živi v

ženski: EDNINA: im. Kámerunčeva, rod.

močvirjih in jezerih v porečju reke Kongo; V bližini

Kámerunčeve, daj. Kámerunčevi, tož. Kámerunčevo,

kamerunskega jezera Nyos se je zgodila na prvi

mest. pri Kámerunčevi, or. s Kámerunčevo; DVOJINA:

pogled nerazložljiva nesreča

im. Kámerunčevi, rod. Kámerunčevih, daj.

(< Kámerun)

Kámerunčevima, tož. Kámerunčevi, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. kámerunski, rod.

Kámerunčevih, or. s Kámerunčevima; MNOŽINA: im.

kámerunskega, daj. kámerunskemu, tož. kámerunski

Kámerunčeve, rod. Kámerunčevih, daj.

(živostno kámerunskega), mest. pri kámerunskem, or.

Kámerunčevim, tož. Kámerunčeve, mest. pri

s kámerunskim; DVOJINA: im. kámerunska, rod.

Kámerunčevih, or. s Kámerunčevimi

kámerunskih, daj. kámerunskima, tož. kámerunska,

srednji: EDNINA: im. Kámerunčevo, rod.

mest. pri kámerunskih, or. s kámerunskima;

Kámerunčevega, daj. Kámerunčevemu, tož.

MNOŽINA: im. kámerunski, rod. kámerunskih, daj.

Kámerunčevo, mest. pri Kámerunčevem, or. s

kámerunskim, tož. kámerunske, mest. pri

Kámerunčevim; DVOJINA: im. Kámerunčevi, rod.

kámerunskih, or. s kámerunskimi

Kámerunčevih, daj. Kámerunčevima, tož.

ženski: EDNINA: im. kámerunska, rod. kámerunske, Kámerunčevi, mest. pri Kámerunčevih, or. s

daj. kámerunski, tož. kámerunsko, mest. pri

Kámerunčevima; MNOŽINA: im. Kámerunčeva, rod.

kámerunski, or. s kámerunsko; DVOJINA: im.

Kámerunčevih, daj. Kámerunčevim, tož.

kámerunski, rod. kámerunskih, daj. kámerunskima,

Kámerunčeva, mest. pri Kámerunčevih, or. s

tož. kámerunski, mest. pri kámerunskih, or. s

Kámerunčevimi

kámerunskima; MNOŽINA: im. kámerunske, rod.

STATUS: predlog

kámerunskih, daj. kámerunskim, tož. kámerunske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri kámerunskih, or. s kámerunskimi



srednji: EDNINA: im. kámerunsko, rod.

Kámerunec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

kámerunskega, daj. kámerunskemu, tož. kámerunsko,

Veselju Kameruncev po zmagi v polfinalu ni bilo

mest. pri kámerunskem, or. s kámerunskim; DVOJINA:

konca

im. kámerunski, rod. kámerunskih, daj.

411

kámerunskima, tož. kámerunski, mest. pri tož. kampúčijski, mest. pri kampúčijskih, or. s

kámerunskih, or. s kámerunskima; MNOŽINA: im.

kampúčijskima; MNOŽINA: im. kampúčijske, rod.

kámerunska, rod. kámerunskih, daj. kámerunskim,

kampúčijskih, daj. kampúčijskim, tož. kampúčijske,

tož. kámerunska, mest. pri kámerunskih, or. s

mest. pri kampúčijskih, or. s kampúčijskimi

kámerunskimi

srednji: EDNINA: im. kampúčijsko, rod.

STATUS: predlog

kampúčijskega, daj. kampúčijskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

kampúčijsko, mest. pri kampúčijskem, or. s



kampúčijskim; DVOJINA: im. kampúčijski, rod.

kamíno -a in camino -a [kamíno] m

kampúčijskih, daj. kampúčijskima, tož. kampúčijski,

|romarska pot|: Prehodil je slovenski in španski

mest. pri kampúčijskih, or. s kampúčijskima;

kamino/camino; prim. Camino

MNOŽINA: im. kampúčijska, rod. kampúčijskih, daj.

{B} kaminov in caminov

kampúčijskim, tož. kampúčijska, mest. pri

{O} EDNINA: im. kamíno in camino, rod. kamína in

kampúčijskih, or. s kampúčijskimi

camina, daj. kamínu in caminu, tož. kamíno in

STATUS: predlog

camino, mest. pri kamínu in pri caminu, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

kamínom in s caminom; DVOJINA: im. kamína in



camina, rod. kamínov in caminov, daj. kamínoma in

Kánada -e ž; zemljepisno ime

caminoma, tož. kamína in camina, mest. pri kamínih

|dolgo ime Kanada|; |država|: Zmagali so gostje iz

in pri caminih, or. s kamínoma in s caminoma;

Kanade; Njena družina se je izselila v Kanado;

MNOŽINA: im. kamíni in camini, rod. kamínov in

Glasilo redno poroča o Slovencih v Kanadi

caminov, daj. kamínom in caminom, tož. kamíne in

Kje? v Kanadi

camine, mest. pri kamínih in pri caminih, or. s kamíni

Od kod? iz Kanade

in s camini

Kam? v Kanado

STATUS: predlog

{B} Kanadčan, Kanadčanka; Kanadčanov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; pravopisne Kanadčankin; kanadski

zanimivosti; samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Kánada, rod. Kánade, daj. Kánadi,



tož. Kánado, mest. pri Kánadi, or. s Kánado

Kampúčija -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|staro ime države|: obisk templja Angkor Vat v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Kampučiji



Kje? v Kampučiji

Kánadčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Kampučije

V Ontariu je na tisoče Kanadčanov slovenskega

Kam? v Kampučijo

rodu; Slovenec je v četrtfinalu izpadel v dvoboju s

{B} Kampučijec, Kampučijka; Kampučijčev,

Kanadčanom Andersonom

Kampučijkin; kampučijski

(< Kánada)

{O} EDNINA: im. Kampúčija, rod. Kampúčije, daj.

{B} Kanadčanov

Kampúčiji, tož. Kampučijó, mest. pri Kampúčiji, or. s

{O} EDNINA: im. Kánadčan, rod. Kánadčana, daj.

Kampúčijo

Kánadčanu, tož. Kánadčana, mest. pri Kánadčanu, or.

STATUS: predlog

s Kánadčanom; DVOJINA: im. Kánadčana, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Kánadčanov, daj. Kánadčanoma, tož. Kánadčana,



mest. pri Kánadčanih, or. s Kánadčanoma; MNOŽINA:

kampúčijski -a -o prid.

im. Kánadčani, rod. Kánadčanov, daj. Kánadčanom,

kampučijska džungla; S kampučijsko revolucijo so

tož. Kánadčane, mest. pri Kánadčanih, or. s

bile ukinjene vse etnične manjšine v državi

Kánadčani

(< Kampúčija)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. kampúčijski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

kampúčijskega, daj. kampúčijskemu, tož.



kampúčijski (živostno kampúčijskega), mest. pri

Kánadčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

kampúčijskem, or. s kampúčijskim; DVOJINA: im.

Nova knjiga Kanadčanke Naomi Klein je prava

kampúčijska, rod. kampúčijskih, daj. kampúčijskima,

uspešnica; Pevka Avril Lavigne je ena od

tož. kampúčijska, mest. pri kampúčijskih, or. s

navplivnejših Kanadčank v Hollywoodu

kampúčijskima; MNOŽINA: im. kampúčijski, rod.

(< Kánada)

kampúčijskih, daj. kampúčijskim, tož. kampúčijske,

{B} Kanadčankin

mest. pri kampúčijskih, or. s kampúčijskimi

{O} EDNINA: im. Kánadčanka, rod. Kánadčanke, daj.

ženski: EDNINA: im. kampúčijska, rod. kampúčijske, Kánadčanki, tož. Kánadčanko, mest. pri Kánadčanki,

daj. kampúčijski, tož. kampúčijsko, mest. pri

or. s Kánadčanko; DVOJINA: im. Kánadčanki, rod.

kampúčijski, or. s kampúčijsko; DVOJINA: im.

Kánadčank, daj. Kánadčankama, tož. Kánadčanki,

kampúčijski, rod. kampúčijskih, daj. kampúčijskima,

mest. pri Kánadčankah, or. s Kánadčankama;

412

MNOŽINA: im. Kánadčanke, rod. Kánadčank, daj.

Kanósa -e ž; zemljepisno ime

Kánadčankam, tož. Kánadčanke, mest. pri

|italijansko mesto|: Henrik je moral v Kanosi leta

Kánadčankah, or. s Kánadčankami

1077 prositi milosti; iti v Kanoso, pot v Kanoso

STATUS: predlog

||priznati podrejenost, ponižati se||: Naši diplomaciji PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ni treba iti v Kanoso ali romati v Lurd; prim.



Canossa

kánadski -a -o prid.

Kje? v Kanosi

kanadska provinca; odstranitev kanadskih gosi iz

Od kod? iz Kanosa

okolice letališč; Odraščala je v kanadski divjini;

Kam? v Kanoso

Park bodo polnile krošnje kanadske čuge; kanadski

{B} Kanosin

dolar ||denarna enota||: Vrednost kanadskega dolarja

{O} EDNINA: im. Kanósa, rod. Kanóse, daj. Kanósi,

v primerjavi z ameriškim narašča

tož. Kanóso, mest. v Kanósi, or. s Kanóso

(< Kánada)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. kánadski, rod. kánadskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena mest; lastna imena v daj. kánadskemu, tož. kánadski (živostno kánadskega),

frazemih

mest. pri kánadskem, or. s kánadskim; DVOJINA: im.



kánadska, rod. kánadskih, daj. kánadskima, tož.

Kánt -a m; ime bitja, osebno ime

kánadska, mest. pri kánadskih, or. s kánadskima;

|priimek|; |nemški filozof|: poziv Immanuela Kanta

MNOŽINA: im. kánadski, rod. kánadskih, daj.

k večnemu miru; prim. kántovec

kánadskim, tož. kánadske, mest. pri kánadskih, or. s

{B} Kantov

kánadskimi

{O} EDNINA: im. Kánt, rod. Kánta, daj. Kántu, tož.

ženski: EDNINA: im. kánadska, rod. kánadske, daj.

Kánta, mest. pri Kántu, or. s Kántom; DVOJINA: im.

kánadski, tož. kánadsko, mest. pri kánadski, or. s

Kánta, rod. Kántov, daj. Kántoma, tož. Kánta, mest. pri kánadsko; DVOJINA: im. kánadski, rod. kánadskih, daj.

Kántih, or. s Kántoma; MNOŽINA: im. Kánti, rod.

kánadskima, tož. kánadski, mest. pri kánadskih, or. s

Kántov, daj. Kántom, tož. Kánte, mest. pri Kántih, or.

kánadskima; MNOŽINA: im. kánadske, rod. kánadskih,

s Kánti

daj. kánadskim, tož. kánadske, mest. pri kánadskih, or.

STATUS: predlog

s kánadskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

srednji: EDNINA: im. kánadsko, rod. kánadskega, daj.



kánadskemu, tož. kánadsko, mest. pri kánadskem, or.

Kántov -a -o prid.

s kánadskim; DVOJINA: im. kánadski, rod. kánadskih,

»Kritika praktičnega uma« predstavlja temelj

daj. kánadskima, tož. kánadski, mest. pri kánadskih,

Kantove etične drže

or. s kánadskima; MNOŽINA: im. kánadska, rod.

(< Kánt)

kánadskih, daj. kánadskim, tož. kánadska, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Kántov, rod. Kántovega, daj.

kánadskih, or. s kánadskimi

Kántovemu, tož. Kántov (živostno Kántovega), mest.

STATUS: predlog

pri Kántovem, or. s Kántovim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kántova, rod. Kántovih, daj. Kántovima, tož.



Kántova, mest. pri Kántovih, or. s Kántovima;

kandéla -e in candela -a [kandéla] ž

MNOŽINA: im. Kántovi, rod. Kántovih, daj. Kántovim,

|merska enota|: žarnice, označene s 16

tož. Kántove, mest. pri Kántovih, or. s Kántovimi

kandelami/candelami <16 cd>; v strokovnih besedilih ženski: EDNINA: im. Kántova, rod. Kántove, daj.

tudi nepodomačeno halogenska svetilka s svetilnostjo

Kántovi, tož. Kántovo, mest. pri Kántovi, or. s

2500 candel <2500 cd>

Kántovo; DVOJINA: im. Kántovi, rod. Kántovih, daj.

{O} EDNINA: im. kandéla in candela, rod. kandéle in

Kántovima, tož. Kántovi, mest. pri Kántovih, or. s

candele, daj. kandéli in candeli, tož. kandélo in

Kántovima; MNOŽINA: im. Kántove, rod. Kántovih,

candelo, mest. pri kandéli in pri candeli, or. s kandélo daj. Kántovim, tož. Kántove, mest. pri Kántovih, or. s

in s candelo; DVOJINA: im. kandéli in candeli, rod.

Kántovimi

kandél in candel, daj. kandélama in candelama, tož.

srednji: EDNINA: im. Kántovo, rod. Kántovega, daj.

kandéli in candeli, mest. pri kandélah in pri candeli,

Kántovemu, tož. Kántovo, mest. pri Kántovem, or. s

or. s kandélama in s candelama; MNOŽINA: im.

Kántovim; DVOJINA: im. Kántovi, rod. Kántovih, daj.

kandéle in candele, rod. kandél in candel, daj.

Kántovima, tož. Kántovi, mest. pri Kántovih, or. s

kandélam in candelam, tož. kandéle in candele, mest.

Kántovima; MNOŽINA: im. Kántova, rod. Kántovih,

pri kandélah in pri candelah, or. s kandélami in s

daj. Kántovim, tož. Kántova, mest. pri Kántovih, or. s

candelami

Kántovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženskega spola





kántovec -vca m

413

|privrženec Kantovega nauka|: »Evropejci so kápa -e ž

kantovci, Američani heglovci,« pravi filozof

|grška črka κ|: V astronomiji s kapo označimo

(< Kánt)

deseto zvezdo v ozvezdju; kot prilastek, v imenovalniku

{B} kantovčev

črka kapa

{O} EDNINA: im. kántovec, rod. kántovca, daj.

{O} EDNINA: im. kápa, rod. kápe, daj. kápi, tož. kápo,

kántovcu, tož. kántovca, mest. pri kántovcu, or. s

mest. pri kápi, or. s kápo; DVOJINA: im. kápi, rod. káp, kántovcem; DVOJINA: im. kántovca, rod. kántovcev,

daj. kápama, tož. kápi, mest. pri kápah, or. s kápama;

daj. kántovcema, tož. kántovca, mest. pri kántovcih,

MNOŽINA: im. kápe, rod. káp, daj. kápam, tož. kápe,

or. s kántovcema; MNOŽINA: im. kántovci, rod.

mest. pri kápah, or. s kápami

kántovcev, daj. kántovcem, tož. kántovce, mest. pri

STATUS: predlog

kántovcih, or. s kántovci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

kapétan -a m



|položajni naziv; vodja športne ekipe|: kapetan

kántovka -e ž

nemške nogometne reprezentance; Novak je vlogo

|privrženka Kantovega nauka|: Veljala je za prvo

kapetana sprejel z velikim zadovoljstvom

kantovko na Slovenskem

{B} kapetanov

(< Kánt)

{O} EDNINA: im. kapétan, rod. kapétana, daj.

{B} kantovkin

kapétanu, tož. kapétana, mest. pri kapétanu, or. s

{O} EDNINA: im. kántovka, rod. kántovke, daj.

kapétanom; DVOJINA: im. kapétana, rod. kapétanov,

kántovki, tož. kántovko, mest. pri kántovki, or. s

daj. kapétanoma, tož. kapétana, mest. pri kapétanih, or.

kántovko; DVOJINA: im. kántovki, rod. kántovk, daj.

s kapétanoma; MNOŽINA: im. kapétani, rod.

kántovkama, tož. kántovki, mest. pri kántovkah, or. s

kapétanov, daj. kapétanom, tož. kapétane, mest. pri

kántovkama; MNOŽINA: im. kántovke, rod. kántovk,

kapétanih, or. s kapétani

daj. kántovkam, tož. kántovke, mest. pri kántovkah, or.

STATUS: predlog

s kántovkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

kapétanka -e ž



|položajni naziv; vodja športne ekipe|: kapetanka

kántovski -a -o prid.

mariborske ekipe; Igralke so za novo kapetanko

kantovska morala

izbrale Janjo Novak

(< Kánt)

(< kapétan)

{O} moški: EDNINA: im. kántovski, rod.

{B} kapetankin

kántovskega, daj. kántovskemu, tož. kántovski

{O} EDNINA: im. kapétanka, rod. kapétanke, daj.

(živostno kántovskega), mest. pri kántovskem, or. s

kapétanki, tož. kapétanko, mest. pri kapétanki, or. s

kántovskim; DVOJINA: im. kántovska, rod.

kapétanko; DVOJINA: im. kapétanki, rod. kapétank,

kántovskih, daj. kántovskima, tož. kántovska, mest.

daj. kapétankama, tož. kapétanki, mest. pri

pri kántovskih, or. s kántovskima; MNOŽINA: im.

kapétankah, or. s kapétankama; MNOŽINA: im.

kántovski, rod. kántovskih, daj. kántovskim, tož.

kapétanke, rod. kapétank, daj. kapétankam, tož.

kántovske, mest. pri kántovskih, or. s kántovskimi

kapétanke, mest. pri kapétankah, or. s kapétankami

ženski: EDNINA: im. kántovska, rod. kántovske, daj.

STATUS: predlog

kántovski, tož. kántovsko, mest. pri kántovski, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu kántovsko; DVOJINA: im. kántovski, rod. kántovskih,



daj. kántovskima, tož. kántovski, mest. pri kántovskih, kapitán -a m

or. s kántovskima; MNOŽINA: im. kántovske, rod.

|poklicni naziv; poveljnik ladje|: Do upokojitve je

kántovskih, daj. kántovskim, tož. kántovske, mest. pri

deloval kot kapitan ribiške ladje; pred imenom Do

kántovskih, or. s kántovskimi

konca 18. stoletja je kapitan Cook raziskal južni

srednji: EDNINA: im. kántovsko, rod. kántovskega, Tihi ocean; |vojaški naziv|: Pomočnik kapitana

daj. kántovskemu, tož. kántovsko, mest. pri

korvete je poročnik korvete; |domišljijski lik|: v zvezi kántovskem, or. s kántovskim; DVOJINA: im.

kapitan Gatnik Prva izmed sedmih knjig nosi naslov kántovski, rod. kántovskih, daj. kántovskima, tož.

»Prigode kapitana Gatnika«; |domišljijski lik|: v

kántovski, mest. pri kántovskih, or. s kántovskima;

zvezi kapitan Kljuka gusarsko pokrivalo kapitana MNOŽINA: im. kántovska, rod. kántovskih, daj.

Kljuke

kántovskim, tož. kántovska, mest. pri kántovskih, or. s

{O} EDNINA: im. kapitán, rod. kapitána, daj. kapitánu,

kántovskimi

tož. kapitána, mest. pri kapitánu, or. s kapitánom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. kapitána, rod. kapitánov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

kapitánoma, tož. kapitána, mest. pri kapitánih, or. s



kapitánoma; MNOŽINA: im. kapitáni, rod. kapitánov,

414

daj. kapitánom, tož. kapitáne, mest. pri kapitánih, or. s Káplanove, rod. Káplanovih, daj. Káplanovim, tož.

kapitáni

Káplanove, mest. pri Káplanovih, or. s Káplanovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Káplanovo, rod. Káplanovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; daj. Káplanovemu, tož. Káplanovo, mest. pri

jedro SBZ

Káplanovem, or. s Káplanovim; DVOJINA: im.



Káplanovi, rod. Káplanovih, daj. Káplanovima, tož.

kapitánka -e

Káplanovi,

ž

mest. pri Káplanovih, or. s Káplanovima;

|poklicni naziv; poveljnica ladje|: Bila je kapitanka

MNOŽINA: im. Káplanova, rod. Káplanovih, daj.

edine ženske posadke na regati;

Káplanovim,

pred imenom Posadka

tož. Káplanova, mest. pri Káplanovih,

je štela osem ljudi, in to s kapitanko Karen Walden

or. s Káplanovimi

vred; |vojaški naziv|: Obtožen je napada na

STATUS: predlog

kapitanko mornarice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na (< kapitán)

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

{B} kapitanov



{O} EDNINA: im. kapitánka, rod. kapitánke, daj.

Kápvêrdski otóki -ih -ov m mn.; zemljepisno ime

kapitánki, tož. kapitánko, mest. pri kapitánki, or. s

|drugo ime države|; gl. Zelenoŕtski otóki

kapitánko; DVOJINA: im. kapitánki, rod. kapitánk, daj.

Kje? na Kapverdskih otokih

kapitánkama, tož. kapitánki, mest. pri kapitánkah, or.

Od kod? s Kapverdskih otokov

s kapitánkama; MNOŽINA: im. kapitánke, rod.

Kam? na Kapverdske otoke

kapitánk, daj. kapitánkam, tož. kapitánke, mest. pri

{O} EDNINA: im. Kápvêrdski otóki, rod. Kápvêrdskih

kapitánkah, or. s kapitánkami

otókov, daj. Kápvêrdskim otókom, tož. Kápvêrdske

STATUS: predlog

otóke, mest. pri Kápvêrdskih otókih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Kápvêrdskimi otóki



STATUS: predlog

Káplan -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

|priimek|; |avstrijski izumitelj|: Mürzzuschlag je



rojstno mesto inženirja in izumitelja Viktorja

karát -a m

Kaplana

|merska enota|: V zlitinah 24 karatov ustreza

{B} Kaplanov

čistemu zlatu <24 ct>

{O} EDNINA: im. Káplan, rod. Káplana, daj. Káplanu,

{O} EDNINA: im. karát, rod. karáta, daj. karátu, tož.

tož. Káplana, mest. pri Káplanu, or. s Káplanom;

karát, mest. pri karátu, or. s karátom; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Káplana, rod. Káplanov, daj.

karáta, rod. karátov, daj. karátoma, tož. karáta, mest.

Káplanoma, tož. Káplana, mest. pri Káplanih, or. s

pri karátih, or. s karátoma; MNOŽINA: im. karáti, rod.

Káplanoma; MNOŽINA: im. Káplani, rod. Káplanov,

karátov, daj. karátom, tož. karáte, mest. pri karátih, or.

daj. Káplanom, tož. Káplane, mest. pri Káplanih, or. s

s karáti

Káplani

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Kárel Četŕti -rla -ega m; ime bitja, osebno ime

Káplanov -a -o prid.

|češki kralj|: Praga je postala velemesto v času

Kaplanovo življenje; Kaplanova turbina ||vodna

vladavine Karla Četrtega/V.

turbina za velike količine vode||: Elektrarna bo

{O} EDNINA: im. Kárel Četŕti, rod. Kárla Četŕtega,

opremljena z vertikalnimi Kaplanovimi turbinami

daj. Kárlu Četŕtemu, tož. Kárla Četŕtega, mest. pri

(< Káplan)

Kárlu Četŕtem, or. s Kárlom Četŕtim

{O} moški: EDNINA: im. Káplanov, rod.

STATUS: predlog

Káplanovega, daj. Káplanovemu, tož. Káplanov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (živostno Káplanovega), mest. pri Káplanovem, or. s

imenu

Káplanovim; DVOJINA: im. Káplanova, rod.



Káplanovih, daj. Káplanovima, tož. Káplanova, mest.

Kárel Pléšasti -rla -ega m; ime bitja, osebno ime pri Káplanovih, or. s Káplanovima; MNOŽINA: im.

|fr. Charles la Chauve: frankovski kralj|: S pogodbo

Káplanovi, rod. Káplanovih, daj. Káplanovim, tož.

v Mersnu sta Ludvik Nemški in Karel Plešasti

Káplanove, mest. pri Káplanovih, or. s Káplanovimi

razdelila Lotaringijo in določila mejo med

ženski: EDNINA: im. Káplanova, rod. Káplanove, daj.

današnjima Nemčijo in Francijo

Káplanovi, tož. Káplanovo, mest. pri Káplanovi, or. s

{O} EDNINA: im. Kárel Pléšasti, rod. Kárla

Káplanovo; DVOJINA: im. Káplanovi, rod.

Pléšastega, daj. Kárlu Pléšastemu, tož. Kárla

Káplanovih, daj. Káplanovima, tož. Káplanovi, mest.

Pléšastega, mest. pri Kárlu Pléšastem, or. s Kárlom

pri Káplanovih, or. s Káplanovima; MNOŽINA: im.

Pléšastim

415

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Kárinina, rod. Kárinine, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Kárinini, tož. Kárinino, mest. pri Kárinini, or. s

imenu

Kárinino; DVOJINA: im. Kárinini, rod. Kárininih, daj.



Kárininima, tož. Kárinini, mest. pri Kárininih, or. s

Kárel Véliki -rla -ega

Kárininima;

m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Kárinine, rod. Kárininih,

|lat. Carolus Magnus: frankovski kralj|: vladavina

daj. Kárininim, tož. Kárinine, mest. pri Kárininih, or. s Karla Velikega; S kronanjem Karla Velikega leta

Kárininimi

800 je bila znova dosežena evropska enotnost

srednji: EDNINA: im. Kárinino, rod. Kárininega, daj.

{O}

Kárininemu,

EDNINA: im. Kárel Véliki, rod. Kárla Vélikega,

tož. Kárinino, mest. pri Kárininem, or. s

Kárininim;

daj. Kárlu Vélikemu, tož. Kárla Vélikega, mest. pri

DVOJINA: im. Kárinini, rod. Kárininih, daj.

Kárlu Vélikem,

Kárininima,

or. s Kárlom Vélikim

tož. Kárinini, mest. pri Kárininih, or. s

S

Kárininima; MNOŽINA: im. Kárinina, rod. Kárininih,

TATUS: predlog

P

daj. Kárininim, tož. Kárinina, mest. pri Kárininih, or. s RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Kárininimi

imenu

STATUS: predlog



P

Karíbda -e

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ž; ime bitja, živalsko ime

|grško bajeslovno bitje, morska pošast|: V ožini sta



na pomorščake prežali pošasti Scila in Karibda;

káritas1 -a m

med

|dobrodelna organizacija|: Vsa oblačila so darovali

Scilo in Karibdo ||med dvema nevarnostma,

skrajnostma||: Usmerjanje političnega dogajanja

karitasu; Dela kot prostovoljka pri karitasu

pogosto spominja na krmarjenje med Scilo in

{O} EDNINA: im. káritas, rod. káritasa, daj. káritasu,

Karibdo

tož. káritas, mest. pri káritasu, or. s káritasom;

{B} Karibdin

DVOJINA: im. káritasa, rod. káritasov, daj. káritasoma,

{O}

tož. káritasa, mest. pri káritasih, or. s káritasoma;

EDNINA: im. Karíbda, rod. Karíbde, daj. Karíbdi,

MNOŽINA: im. káritasi, rod. káritasov, daj. káritasom,

tož. Karíbdo, mest. pri Karíbdi, or. s Karíbdo;

tož. káritase, mest. pri káritasih, or. s káritasi

DVOJINA: im. Karíbdi, rod. Karíbd, daj. Karíbdama,

STATUS: predlog

tož. Karíbdi, mest. pri Karíbdah, or. s Karíbdama;

MNOŽINA: im. Karíbde, rod. Karíbd, daj. Karíbdam,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

tož. Karíbde, mest. pri Karíbdah, or. s Karíbdami



STATUS: predlog

káritas2 -- ž

P

|dobrodelna organizacija|: tajnik škofijske karitas; v

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

rimska imena; lastna imena v frazemih

imenu materinski dom Škofijske karitas Murska



Sobota



{O} EDNINA: im. káritas, rod. káritas, daj. káritas, tož.

Kárin -- ž; ime bitja, osebno ime

káritas, mest. pri káritas, or. s káritas; DVOJINA: im.

|žensko ime|: Po pouku se grem učit h Karin

káritas, rod. káritas, daj. káritas, tož. káritas, mest. pri

{B} Karinin

káritas, or. s káritas; MNOŽINA: im. káritas, rod.

{O} EDNINA: im. Kárin, rod. Kárin, daj. Kárin, tož.

káritas, daj. káritas, tož. káritas, mest. pri káritas, or. s Kárin, mest. pri Kárin, or. s Kárin; DVOJINA: im.

káritas

Kárin, rod. Kárin, daj. Kárin, tož. Kárin, mest. pri

S

Kárin,

TATUS: predlog

or. s Kárin; MNOŽINA: im. Kárin, rod. Kárin,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

daj. Kárin, tož. Kárin, mest. pri Kárin, or. s Kárin

S



TATUS: predlog

Kármen --

P

ž; ime bitja, osebno ime

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

|žensko ime|: Na dopust je odšel, ne da bi povedal

ženska)

Karmen



{B} Karmenin

Kárinin -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Kármen, rod. Kármen, daj. Kármen,

Bergmanov dokumentarni film Karinin obraz

tož. Kármen, mest. pri Kármen, or. s Kármen;

(< Kárin)

DVOJINA: im. Kármen, rod. Kármen, daj. Kármen, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Kárinin, rod. Kárininega, Kármen, mest. pri Kármen, or. s Kármen; MNOŽINA:

daj. Kárininemu, tož. Kárinin (živostno Kárininega),

im. Kármen, rod. Kármen, daj. Kármen, tož. Kármen,

mest. pri Kárininem, or. s Kárininim; DVOJINA: im.

mest. pri Kármen, or. s Kármen

Kárinina, rod. Kárininih, daj. Kárininima, tož.

STATUS: predlog

Kárinina, mest. pri Kárininih, or. s Kárininima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

MNOŽINA: im. Kárinini, rod. Kárininih, daj.

Kárininim,

ženska)

tož. Kárinine, mest. pri Kárininih, or. s

Kárininimi



Kármenin -a -o prid.

Upoštevati morajo predvsem Karmenine želje

416

(< Kármen)

Kasándrinih, daj. Kasándrinim, tož. Kasándrina, mest.

{O} moški: EDNINA: im. Kármenin, rod.

pri Kasándrinih, or. s Kasándrinimi

Kármeninega, daj. Kármeninemu, tož. Kármenin

STATUS: predlog

(živostno Kármeninega), mest. pri Kármeninem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Kármeninim; DVOJINA: im. Kármenina, rod.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Kármeninih, daj. Kármeninima, tož. Kármenina, mest.



pri Kármeninih, or. s Kármeninima; MNOŽINA: im.

Kastélic -a m; ime bitja, osebno ime

Kármenini, rod. Kármeninih, daj. Kármeninim, tož.

|priimek|: prebira zgodbe Braneta Kastelica; S

Kármenine, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninimi

Kastelicem smo se pogovarjali med kvalifikacijami

ženski: EDNINA: im. Kármenina, rod. Kármenine, daj.

{B} Kasteličev

Kármenini, tož. Kármenino, mest. pri Kármenini, or. s

{O} EDNINA: im. Kastélic, rod. Kastélica, daj.

Kármenino; DVOJINA: im. Kármenini, rod.

Kastélicu, tož. Kastélica, mest. pri Kastélicu, or. s

Kármeninih, daj. Kármeninima, tož. Kármenini, mest.

Kastélicem; DVOJINA: im. Kastélica, rod. Kastélicev,

pri Kármeninih, or. s Kármeninima; MNOŽINA: im.

daj. Kastélicema, tož. Kastélica, mest. pri Kastélicih, Kármenine, rod. Kármeninih, daj. Kármeninim, tož.

or. s Kastélicema; MNOŽINA: im. Kastélici, rod.

Kármenine, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninimi

Kastélicev, daj. Kastélicem, tož. Kastélice, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Kármenino, rod. Kármeninega, Kastélicih, or. s Kastélici

daj. Kármeninemu, tož. Kármenino, mest. pri

STATUS: predlog

Kármeninem, or. s Kármeninim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kármenini, rod. Kármeninih, daj. Kármeninima, tož.

samostalnik moškega spola

Kármenini, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninima;



MNOŽINA: im. Kármenina, rod. Kármeninih, daj.

Kármeninim,

Kastéličev -a -o prid.

tož. Kármenina, mest. pri Kármeninih,

Iz Kasteličeve delavnice prihajajo tudi številni

or. s Kármeninimi

S

vitraži

TATUS: predlog

(< Kastélic)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Kastéličev, rod.



Kastéličevega, daj. Kastéličevemu, tož. (živostno

Kasándrin -a -o prid.

Kastéličev (živostno Kastéličevega), mest. pri

Trojanci so bili kljub Kasandrinim opozorilom

Kastéličevem, or. s Kastéličevim; DVOJINA: im.

poraženi; Kasandrin/kasandrin sindrom, kompleks

Kastéličeva, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevima,

||slutnja prihajajoče nesreče in bojazen, da tega

tož. Kastéličeva, mest. pri Kastéličevih, or. s

nihče ne verjame||: Vsi intelektualci pomalem trpijo

Kastéličevima; MNOŽINA: im. Kastéličevi, rod.

za Kasandrinim/kasandrinim kompleksom

Kastéličevih, daj. Kastéličevim, tož. Kastéličeve,

(< Kasandra)

mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevimi

{O} moški: EDNINA: im. Kasándrin, rod.

ženski: EDNINA: im. Kastéličeva, rod. Kastéličeve, Kasándrinega, daj. Kasándrinemu, tož. Kasándrin

daj. Kastéličevi, tož. Kastéličevo, mest. pri

(živostno Kasándrinega), mest. pri Kasándrinem, or. s

Kastéličevi, or. s Kastéličevo; DVOJINA: im.

Kasándrinim; DVOJINA: im. Kasándrina, rod.

Kastéličevi, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevima, tož.

Kasándrinih, daj. Kasándrinima, tož. Kasándrina,

Kastéličevi, mest. pri Kastéličevih, or. s

mest. pri Kasándrinih, or. s Kasándrinima; MNOŽINA:

Kastéličevima; MNOŽINA: im. Kastéličeve, rod.

im. Kasándrini, rod. Kasándrinih, daj. Kasándrinim,

Kastéličevih, daj. Kastéličevim, tož. Kastéličeve,

tož. Kasándrine, mest. pri Kasándrinih, or. s

mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevimi

Kasándrinimi

srednji: EDNINA: im. Kastéličevo, rod.

ženski: EDNINA: im. Kasándrina, rod. Kasándrine, daj.

Kastéličevega, daj. Kastéličevemu, tož. Kastéličevo,

Kasándrini, tož. Kasándrino, mest. pri Kasándrini, or.

mest. pri Kastéličevem, or. s Kastéličevim; DVOJINA:

s Kasándrino; DVOJINA: im. Kasándrini, rod.

im. Kastéličevi, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevima, Kasándrinih, daj. Kasándrinima, tož. Kasándrini,

tož. Kastéličevi, mest. pri Kastéličevih, or. s

mest. pri Kasándrinih, or. s Kasándrinima; MNOŽINA:

Kastéličevima; MNOŽINA: im. Kastéličeva, rod.

im. Kasándrine, rod. Kasándrinih, daj. Kasándrinim,

Kastéličevih, daj. Kastéličevim, tož. Kastéličeva,

tož. Kasándrine, mest. pri Kasándrinih, or. s

mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevimi

Kasándrinimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Kasándrino, rod. Kasándrinega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Kasándrinemu, tož. Kasándrino, mest. pri

Kasándrinem,



or. s Kasándrinim; DVOJINA: im.

Kasándrini,

Kástor -ja m; ime bitja, osebno ime

rod. Kasándrinih, daj. Kasándrinima, tož.

Kasándrini,

|grška bajeslovna oseba|: Leonardo da Vinci je

mest. pri Kasándrinih, or. s

Kasándrinima;

rojstvo Kastorja in Poluksa ter Helene in

MNOŽINA: im. Kasándrina, rod.

Klitamnestre upodobil kot izvalitev iz jajc

{B} Kastorjev

417

{O} EDNINA: im. Kástor, rod. Kástorja, daj. Kástorju,

|pripadnica zahodnoslovanskega ljudstva na

tož. Kástorja, mest. pri Kástorju, or. s Kástorjem;

Poljskem|: Njegov oče je bil Nemec, mati pa

DVOJINA: im. Kástorja, rod. Kástorjev, daj.

Kašubka

Kástorjema, tož. Kástorja, mest. pri Kástorjih, or. s

(< Kašúb)

Kástorjema; MNOŽINA: im. Kástorji, rod. Kástorjev,

{B} Kašubkin

daj. Kástorjem, tož. Kástorje, mest. pri Kástorjih, or. s

{O} EDNINA: im. Kašúbka, rod. Kašúbke, daj.

Kástorji

Kašúbki, tož. Kašúbko, mest. pri Kašúbki, or. s

STATUS: predlog

Kašúbko; DVOJINA: im. Kašúbki, rod. Kašúbk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

Kašúbkama, tož. Kašúbki, mest. pri Kašúbkah, or. s

samostalnik moškega spola; grško-rimska imena

Kašúbkama; MNOŽINA: im. Kašúbke, rod. Kašúbk,



daj. Kašúbkam, tož. Kašúbke, mest. pri Kašúbkah, or.

Kástorjev -a -o

s Kašúbkami

prid.

V času cesarstva je bil Kastorjev tempelj fiskalno

STATUS: predlog

skladišče in urad verifikatorja uteži

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

(< Kástor)

samostalnik ženskega spola

{O} moški: EDNINA: im. Kástorjev, rod.



Kástorjevega, daj. Kástorjevemu, tož. Kástorjev

kašúbski -a -o prid.

(živostno Kástorjevega), mest. pri Kástorjevem, or. s

kašubski jezik; Obiskovalci festivala so občudovali

Kástorjevim; DVOJINA: im. Kástorjeva, rod.

šarm kašubske folklore

Kástorjevih, daj. Kástorjevima, tož. Kástorjeva, mest.

(< Kašúb)

pri Kástorjevih, or. s Kástorjevima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. kašúbski, rod. kašúbskega, Kástorjevi, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevim, tož.

daj. kašúbskemu, tož. kašúbski (živostno kašúbskega),

Kástorjeve, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevimi

mest. pri kašúbskem, or. s kašúbskim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Kástorjeva, rod. Kástorjeve, daj.

kašúbska, rod. kašúbskih, daj. kašúbskima, tož.

Kástorjevi, tož. Kástorjevo, mest. pri Kástorjevi, or. s kašúbska, mest. pri kašúbskih, or. s kašúbskima;

Kástorjevo; DVOJINA: im. Kástorjevi, rod.

MNOŽINA: im. kašúbski, rod. kašúbskih, daj.

Kástorjevih, daj. Kástorjevima, tož. Kástorjevi, mest.

kašúbskim, tož. kašúbske, mest. pri kašúbskih, or. s

pri Kástorjevih, or. s Kástorjevima; MNOŽINA: im.

kašúbskimi

Kástorjeve, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevim, tož.

ženski: EDNINA: im. kašúbska, rod. kašúbske, daj.

Kástorjeve, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevimi

kašúbski, tož. kašúbsko, mest. pri kašúbski, or. s

srednji: EDNINA: im. Kástorjevo, rod. Kástorjevega, kašúbsko; DVOJINA: im. kašúbski, rod. kašúbskih, daj.

daj. Kástorjevemu, tož. Kástorjevo, mest. pri

kašúbskima, tož. kašúbski, mest. pri kašúbskih, or. s

Kástorjevem, or. s Kástorjevim; DVOJINA: im.

kašúbskima; MNOŽINA: im. kašúbske, rod. kašúbskih,

Kástorjevi, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevima, tož.

daj. kašúbskim, tož. kašúbske, mest. pri kašúbskih, or.

Kástorjevi, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevima;

s kašúbskimi

MNOŽINA: im. Kástorjeva, rod. Kástorjevih, daj.

srednji: EDNINA: im. kašúbsko, rod. kašúbskega, daj.

Kástorjevim, tož. Kástorjeva, mest. pri Kástorjevih,

kašúbskemu, tož. kašúbsko, mest. pri kašúbskem, or. s

or. s Kástorjevimi

kašúbskim; DVOJINA: im. kašúbski, rod. kašúbskih,

STATUS: predlog

daj. kašúbskima, tož. kašúbski, mest. pri kašúbskih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

s kašúbskima; MNOŽINA: im. kašúbska, rod.



kašúbskih, daj. kašúbskim, tož. kašúbska, mest. pri

Kašúb -a m; ime bitja, prebivalsko ime

kašúbskih, or. s kašúbskimi

|pripadnik zahodnoslovanskega ljudstva na

STATUS: predlog

Poljskem|: Kašubi lepo negujejo lastno kulturno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

izročilo in jezik; Nekdanji premier izhaja iz družine



Kašubov

kát -- m; simbol

{B} Kašubov

|katal|: Odločili so se za izmerjeno vrednost 60 kat

{O} EDNINA: im. Kašúb, rod. Kašúba, daj. Kašúbu, tož.

STATUS: predlog

Kašúba, mest. pri Kašúbu, or. s Kašúbom; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

im. Kašúba, rod. Kašúbov, daj. Kašúboma, tož.



Kašúba, mest. pri Kašúbih, or. s Kašúboma;

kat. okrajš.

MNOŽINA: im. Kašúbi, rod. Kašúbov, daj. Kašúbom,

|kategorija|: Ima vozniški izpit za kat. B, C, E in D

tož. Kašúbe, mest. pri Kašúbih, or. s Kašúbi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

katál -a m



|merska enota|: Vrednost je bila odčitana pri sedmih

Kašúbka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

katalih <7 kat>

418

{O} EDNINA: im. katál, rod. katála, daj. katálu, tož.

katalónskih, daj. katalónskima, tož. katalónski, mest.

katál, mest. pri katálu, or. s katálom; DVOJINA: im.

pri katalónskih, or. s katalónskima; MNOŽINA: im.

katála, rod. katálov, daj. katáloma, tož. katála, mest. pri katalónske, rod. katalónskih, daj. katalónskim, tož.

katálih, or. s katáloma; MNOŽINA: im. katáli, rod.

katalónske, mest. pri katalónskih, or. s katalónskimi

katálov, daj. katálom, tož. katále, mest. pri katálih, or.

srednji: EDNINA: im. katalónsko, rod. katalónskega, s katáli

daj. katalónskemu, tož. katalónsko, mest. pri

STATUS: predlog

katalónskem, or. s katalónskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

katalónski, rod. katalónskih, daj. katalónskima, tož.



katalónski, mest. pri katalónskih, or. s katalónskima;

Katalónec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. katalónska, rod. katalónskih, daj.

|pripadnik naroda v Španiji in Franciji|: Na tekmi so

katalónskim, tož. katalónska, mest. pri katalónskih, or.

slavili Katalonci; Unesco je svetovni dan knjige

s katalónskimi

sprejel na pobudo Kataloncev

STATUS: predlog

{B} Katalončev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Katalónec, rod. Katalónca, daj.



Katalóncu, tož. Katalónca, mest. pri Katalóncu, or. s

Kátar -ja m; zemljepisno ime

Katalóncem; DVOJINA: im. Katalónca, rod.

|dolgo ime Država Katar|; |država|: diplomat iz

Katalóncev, daj. Katalóncema, tož. Katalónca, mest.

Katarja; Nedavno se je iz Irana preselil v Katar;

pri Katalóncih, or. s Katalóncema; MNOŽINA: im.

Dirka v Katarju se ne bi mogla bolje končati

Katalónci, rod. Katalóncev, daj. Katalóncem, tož.

Kje? v Katarju

Katalónce, mest. pri Katalóncih, or. s Katalónci

Od kod? iz Katarja

STATUS: predlog

Kam? v Katar

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{B} Katarec, Katarka; Katarčev, Katarkin; katarski

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Kátar, rod. Kátarja, daj. Kátarju, tož.



Kátar, mest. pri Kátarju, or. s Kátarjem

Katalónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnica naroda v Španiji in Franciji|: Pred

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

parlamentom v Barceloni se je zbralo več tisoč

moškega spola

Katalonk in Kataloncev



(< Katalónec)

Kátarčev -a -o prid.

{B} Katalonkin

Zmagal je Katarčev moštveni sotekmovalec

{O} EDNINA: im. Katalónka, rod. Katalónke, daj.

(< Kátarec)

Katalónki, tož. Katalónko, mest. pri Katalónki, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Kátarčev, rod. Kátarčevega, Katalónko; DVOJINA: im. Katalónki, rod. Katalónk,

daj. Kátarčevemu, tož. Kátarčev (živostno

daj. Katalónkama, tož. Katalónki, mest. pri

Kátarčevega), mest. pri Kátarčevem, or. s

Katalónkah, or. s Katalónkama; MNOŽINA: im.

Kátarčevim; DVOJINA: im. Kátarčeva, rod.

Katalónke, rod. Katalónk, daj. Katalónkam, tož.

Kátarčevih, daj. Kátarčevima, tož. Kátarčeva, mest.

Katalónke, mest. pri Katalónkah, or. s Katalónkami

pri Kátarčevih, or. s Kátarčevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Kátarčevi, rod. Kátarčevih, daj. Kátarčevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kátarčeve, mest. pri Kátarčevih, or. s Kátarčevimi

samostalnik ženskega spola

ženski: EDNINA: im. Kátarčeva, rod. Kátarčeve, daj.



Kátarčevi, tož. Kátarčevo, mest. pri Kátarčevi, or. s

katalónski -a -o

Kátarčevo;

prid.

DVOJINA: im. Kátarčevi, rod. Kátarčevih,

katalonska književnost; katalonska prestolnica; Na

daj. Kátarčevima, tož. Kátarčevi, mest. pri Kátarčevih, dogodku je nastopila tudi slovita katalonska

or. s Kátarčevima; MNOŽINA: im. Kátarčeve, rod.

umetnica

Kátarčevih, daj. Kátarčevim, tož. Kátarčeve, mest. pri

(< Katalónec)

Kátarčevih, or. s Kátarčevimi

{O} moški:

srednji:

EDNINA: im. katalónski, rod.

EDNINA: im. Kátarčevo, rod. Kátarčevega,

katalónskega, daj. katalónskemu, tož. katalónski

daj. Kátarčevemu, tož. Kátarčevo, mest. pri

(

Kátarčevem,

živostno katalónskega), mest. pri katalónskem, or. s

or. s Kátarčevim; DVOJINA: im.

katalónskim;

Kátarčevi,

DVOJINA: im. katalónska, rod.

rod. Kátarčevih, daj. Kátarčevima, tož.

katalónskih,

Kátarčevi,

daj. katalónskima, tož. katalónska, mest.

mest. pri Kátarčevih, or. s Kátarčevima;

pri katalónskih, or. s katalónskima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Kátarčeva, rod. Kátarčevih, daj.

katalónski,

Kátarčevim,

rod. katalónskih, daj. katalónskim, tož.

tož. Kátarčeva, mest. pri Kátarčevih, or. s

katalónske,

Kátarčevimi

mest. pri katalónskih, or. s katalónskimi

ženski: EDNINA: im. katalónska, rod. katalónske, daj.

STATUS: predlog

katalónski, tož. katalónsko, mest. pri katalónski, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

katalónsko; DVOJINA: im. katalónski, rod.



419

Kátarec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime (< Kátar)

Več držav je podprlo kandidaturo Katarcev za

{B} Katarkin

organizacijo svetovnega prvenstva; Letalsko družbo

{O} EDNINA: im. Kátarka, rod. Kátarke, daj. Kátarki,

so želeli prodati Katarcem

tož. Kátarko, mest. pri Kátarki, or. s Kátarko;

(< Kátar)

DVOJINA: im. Kátarki, rod. Kátark, daj. Kátarkama,

{B} Katarčev

tož. Kátarki, mest. pri Kátarkah, or. s Kátarkama;

{O} EDNINA: im. Kátarec, rod. Kátarca, daj. Kátarcu,

MNOŽINA: im. Kátarke, rod. Kátark, daj. Kátarkam,

tož. Kátarca, mest. pri Kátarcu, or. s Kátarcem;

tož. Kátarke, mest. pri Kátarkah, or. s Kátarkami

DVOJINA: im. Kátarca, rod. Kátarcev, daj. Kátarcema,

STATUS: predlog

tož. Kátarca, mest. pri Kátarcih, or. s Kátarcema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

MNOŽINA: im. Kátarci, rod. Kátarcev, daj. Kátarcem,



tož. Kátarce, mest. pri Kátarcih, or. s Kátarci

kátarski -a -o prid.

STATUS: predlog

katarski šejk; katarska televizija Al Jazeera; obisk

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

katarskega emirja v Sloveniji

samostalnik moškega spola

(< Kátar)



{O} moški: EDNINA: im. kátarski, rod. kátarskega, Katarína Aragónska -e -e ž; ime bitja, osebno ime daj. kátarskemu, tož. kátarski (živostno kátarskega),

|angl. Catherin of Aragon: angleška kraljica|: Povod

mest. pri kátarskem, or. s kátarskim; DVOJINA: im.

za cerkveni preobrat v Angliji je bila ločitev

kátarska, rod. kátarskih, daj. kátarskima, tož. kátarska, Henrika VIII. od Katarine Aragonske

mest. pri kátarskih, or. s kátarskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Katarína Aragónska, rod. Kataríne

kátarski, rod. kátarskih, daj. kátarskim, tož. kátarske, Aragónske, daj. Kataríni Aragónski, tož. Kataríno

mest. pri kátarskih, or. s kátarskimi

Aragónsko, mest. pri Kataríni Aragónski, or. s

ženski: EDNINA: im. kátarska, rod. kátarske, daj.

Kataríno Aragónsko

kátarski, tož. kátarsko, mest. pri kátarski, or. s

STATUS: predlog

kátarsko; DVOJINA: im. kátarski, rod. kátarskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem kátarskima, tož. kátarski, mest. pri kátarskih, or. s

imenu

kátarskima; MNOŽINA: im. kátarske, rod. kátarskih,



daj. kátarskim, tož. kátarske, mest. pri kátarskih, or. s Katarína Vélika -e -e

kátarskimi

ž; ime bitja, osebno ime

srednji:

|

EDNINA: im. kátarsko, rod. kátarskega, daj.

rus. Jekaterina Velikaja: ruska carica|: V palači

Katarine Velike je svetovno znana jantarjeva soba

kátarskemu, tož. kátarsko, mest. pri kátarskem, or. s

{O}

kátarskim; DVOJINA: im. kátarski, rod. kátarskih, daj.

EDNINA: im. Katarína Vélika, rod. Kataríne

Vélike,

kátarskima, tož. kátarski, mest. pri kátarskih, or. s

daj. Kataríni Véliki, tož. Kataríno Véliko,

kátarskima; MNOŽINA: im. kátarska, rod. kátarskih,

mest. pri Kataríni Véliki, or. s Kataríno Véliko

S

daj. kátarskim, tož. kátarska, mest. pri kátarskih, or. s TATUS: predlog

kátarskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog

imenu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





katarínino -ega s

katoličán -a in katólik -a m

|praznik, 25. november|: Na katarinino je v vasi

|pripadnik katoliške vere|: srečanje slovenskih in

tradicionalno žegnanje; Katarinin sejem na Ptuju se

hrvaških katoličanov/katolikov; Karel IX. je vladal

odvija na katarinino, ko goduje sv. Katarina

v času velikih verskih spopadov med

Aleksandrijska

katoličani/katoliki; V slovenščini je priporočljiveje

{O} EDNINA: im. katarínino, rod. kataríninega, daj.

pisati katoličan kakor katolik

kataríninemu, tož. katarínino, mest. pri kataríninem,

{B} katoličanov in katolikov

or. s kataríninim; DVOJINA: im. katarínini, rod.

{O} EDNINA: im. katoličán in katólik, rod. katoličána

kataríninih, daj. kataríninima, tož. katarínini, mest. pri in katólika, daj. katoličánu in katóliku, tož. katoličána kataríninih, or. s kataríninima; MNOŽINA: im.

in katólika, mest. pri katoličánu in pri katóliku, or. s katarínina, rod. kataríninih, daj. kataríninim, tož.

katoličánom in s katólikom; DVOJINA: im. katoličána

katarínina, mest. pri kataríninih, or. s kataríninimi

in katólika, rod. katoličánov in katólikov, daj.

STATUS: predlog

katoličánoma in katólikoma, tož. katoličána in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

katólika, mest. pri katoličánih in pri katólikih, or. s posebnih datumov, dnevov, mesecev

katoličánoma in s katólikoma; MNOŽINA: im.



katoličáni in katóliki, rod. katoličánov in katólikov,

Kátarka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. katoličánom in katólikom, tož. katoličáne in

Na košarkarskem prvenstvu so bile Katarke

katólike, mest. pri katoličánih in pri katólikih, or. s uspešne

katoličáni in s katóliki

420

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola

katólištvo -a s



|krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega

katoličánka -e in katólikinja -e ž

poglavarja|: predstavnik katolištva; Irska je

|pripadnica katoliške vere|: Pred smrtjo je postala

zaznamovana s katolištvom, saj je krščenih več kot

katoličanka/katolikinja; zakon med protestantom in

95 odstotkov prebivalcev; |nazor, ideologija, ki

katoličanko/katolikinjo

temelji na katoliški veri|: duh katolištva v literarnem (< katoličán)

delu

{B} katoličankin in katolikinjin

{O} EDNINA: im. katólištvo, rod. katólištva, daj.

{O} EDNINA: im. katoličánka in katólikinja, rod.

katólištvu, tož. katólištvo, mest. pri katólištvu, or. s katoličánke in katólikinje, daj. katoličánki in

katólištvom; DVOJINA: im. katólištvi, rod. katólištev,

katólikinji, tož. katoličánko in katólikinjo, mest. pri daj. katólištvoma, tož. katólištvi, mest. pri katólištvih, katoličánki in pri katólikinji, or. s katoličánko in s

or. z katólištvoma; MNOŽINA: im. katólištva, rod.

katólikinjo; DVOJINA: im. katoličánki in katólikinji,

katólištev, daj. katólištvom, tož. katólištva, mest. pri rod. katoličánk in katólikinj, daj. katoličánkama in

katólištvih, or. s katólištvi

katólikinjama, tož. katoličánki in katólikinji, mest. pri STATUS: predlog

katoličánkah in pri katólikinjah, or. s katoličánkama

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

in s katólikinjama; MNOŽINA: im. katoličánke in



katólikinje, rod. katoličánk in katólikinj, daj.

Kaučič -a [káu̯čič] m; ime bitja, osebno ime

katoličánkam in katólikinjam, tož. katoličánke in

|priimek|: bobnarski nastop Zlatka Kaučiča; Leta

katólikinje, mest. pri katoličánkah in pri katólikinjah, 1935 se je poročila z Jurijem Kaučičem

or. s katoličánkami in s katólikinjami

{B} Kaučičev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Kaučič, rod. Kaučiča, daj. Kaučiču,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tož. Kaučiča, mest. pri Kaučiču, or. s Kaučičem;

samostalnik ženskega spola

DVOJINA: im. Kaučiča, rod. Kaučičev, daj. Kaučičema,



tož. Kaučiča, mest. pri Kaučičih, or. s Kaučičema;

katólik -a m; obširneje glej pri katoličán

MNOŽINA: im. Kaučiči, rod. Kaučičev, daj. Kaučičem,



tož. Kaučiče, mest. pri Kaučičih, or. s Kaučiči

katólikinja -e ž; obširneje glej pri katoličánka STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

katóliški -a -o prid.

samostalnik moškega spola

katoliški duhovnik; katoliški tisk; Na Portugalskem



je 96 odstotkov prebivalcev katoliške vere

Kaučičev -a -o [káu̯čičev-] prid.

(< katoličán)

Kaučičevi predniki so veliko vinsko klet na svoji

{O} moški: EDNINA: im. katóliški, rod. katóliškega, domačiji zgradili že pred dvesto petdesetimi leti

daj. katóliškemu, tož. katóliški (živostno katóliškega), (< Kaučič)

mest. pri katóliškem, or. s katóliškim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Kaučičev, rod.

katóliška, rod. katóliških, daj. katóliškima, tož.

Kaučičevega, daj. Kaučičevemu, tož. (živostno

katóliška, mest. pri katóliških, or. s katóliškima;

Kaučičev (živostno Kaučičevega), mest. pri

MNOŽINA: im. katóliški, rod. katóliških, daj.

Kaučičevem, or. s Kaučičevim; DVOJINA: im.

katóliškim, tož. katóliške, mest. pri katóliških, or. s Kaučičeva, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevima, tož.

katóliškimi

Kaučičeva, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevima;

ženski: EDNINA: im. katóliška, rod. katóliške, daj.

MNOŽINA: im. Kaučičevi, rod. Kaučičevih, daj.

katóliški, tož. katóliško, mest. pri katóliški, or. s

Kaučičevim, tož. Kaučičeve, mest. pri Kaučičevih, or.

katóliško; DVOJINA: im. katóliški, rod. katóliških, daj.

s Kaučičevimi

katóliškima, tož. katóliški, mest. pri katóliških, or. s ženski: EDNINA: im. Kaučičeva, rod. Kaučičeve, daj.

katóliškima; MNOŽINA: im. katóliške, rod. katóliških,

Kaučičevi, tož. Kaučičevo, mest. pri Kaučičevi, or. s

daj. katóliškim, tož. katóliške, mest. pri katóliških, or.

Kaučičevo; DVOJINA: im. Kaučičevi, rod. Kaučičevih,

s katóliškimi

daj. Kaučičevima, tož. Kaučičevi, mest. pri

srednji: EDNINA: im. katóliško, rod. katóliškega, daj.

Kaučičevih, or. s Kaučičevima; MNOŽINA: im.

katóliškemu, tož. katóliško, mest. pri katóliškem, or. s Kaučičeve, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevim, tož.

katóliškim; DVOJINA: im. katóliški, rod. katóliških,

Kaučičeve, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevimi

daj. katóliškima, tož. katóliški, mest. pri katóliških, or.

srednji: EDNINA: im. Kaučičevo, rod. Kaučičevega, s katóliškima; MNOŽINA: im. katóliška, rod.

daj. Kaučičevemu, tož. Kaučičevo, mest. pri

katóliških, daj. katóliškim, tož. katóliška, mest. pri

Kaučičevem, or. s Kaučičevim; DVOJINA: im.

katóliških, or. s katóliškimi

Kaučičevi, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevima, tož.

STATUS: predlog

Kaučičevi, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevima;

421

MNOŽINA: im. Kaučičeva, rod. Kaučičevih, daj.

im. Kazáha, rod. Kazáhov, daj. Kazáhoma, tož.

Kaučičevim, tož. Kaučičeva, mest. pri Kaučičevih, or.

Kazáha, mest. pri Kazáhih, or. s Kazáhoma;

s Kaučičevimi

MNOŽINA: im. Kazáhi, rod. Kazáhov, daj. Kazáhom,

STATUS: predlog

tož. Kazáhe, mest. pri Kazáhih, or. s Kazáhi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kávčič -a m; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola

|priimek|: plakat za razstavo Franca Kavčiča; V



Strunjanu se je sestal s Kavčičem

Kazáhinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Kavčičev

|pripadnica ljudstva v srednji Aziji|: Starejšo

{O} EDNINA: im. Kávčič, rod. Kávčiča, daj. Kávčiču,

Kazahinjo sem vprašala za pot

tož. Kávčiča, mest. pri Kávčiču, or. s Kávčičem;

(< Kazáh)

DVOJINA: im. Kávčiča, rod. Kávčičev, daj. Kávčičema,

{B} Kazahinjin

tož. Kávčiča, mest. pri Kávčičih, or. s Kávčičema;

{O} EDNINA: im. Kazáhinja, rod. Kazáhinje, daj.

MNOŽINA: im. Kávčiči, rod. Kávčičev, daj. Kávčičem,

Kazáhinji, tož. Kazáhinjo, mest. pri Kazáhinji, or. s

tož. Kávčiče, mest. pri Kávčičih, or. s Kávčiči

Kazáhinjo; DVOJINA: im. Kazáhinji, rod. Kazáhinj,

STATUS: predlog

daj. Kazáhinjama, tož. Kazáhinji, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kazáhinjah, or. s Kazáhinjama; MNOŽINA: im.

samostalnik moškega spola

Kazáhinje, rod. Kazáhinj, daj. Kazáhinjam, tož.



Kazáhinje, mest. pri Kazáhinjah, or. s Kazáhinjami

Kávčičev -a -o prid.

STATUS: predlog

Spraševala sta me, ali bi bil pripravljen sodelovati

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

pri drugi knjigi Kavčičevih spominov

samostalnik ženskega spola

(< Kávčič)



{O} moški: EDNINA: im. Kávčičev, rod.

Kázahstan -a m; zemljepisno ime

Kávčičevega, daj. Kávčičevemu, tož. (živostno

|dolgo ime Republika Kazahstan|; |država|: nafta iz

Kávčičev (živostno Kávčičevega), mest. pri

Kazahstana; Soseda je pred štirinajstimi dnevi

Kávčičevem, or. s Kávčičevim; DVOJINA: im.

odpotovala v Kazahstan; stepna področja v

Kávčičeva, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevima, tož.

Kazahstanu

Kávčičeva, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevima;

Kje? v Kazahstanu

MNOŽINA: im. Kávčičevi, rod. Kávčičevih, daj.

Od kod? iz Kazahstana

Kávčičevim, tož. Kávčičeve, mest. pri Kávčičevih, or.

Kam? v Kazahstan

s Kávčičevimi

{B} Kazahstanec, Kazahstanka; Kazahstančev,

ženski: EDNINA: im. Kávčičeva, rod. Kávčičeve, daj.

Kazahstankin; kazahstanski

Kávčičevi, tož. Kávčičevo, mest. pri Kávčičevi, or. s

{O} EDNINA: im. Kázahstan, rod. Kázahstana, daj.

Kávčičevo; DVOJINA: im. Kávčičevi, rod. Kávčičevih,

Kázahstanu, tož. Kázahstan, mest. pri Kázahstanu, or.

daj. Kávčičevima, tož. Kávčičevi, mest. pri

s Kázahstanom

Kávčičevih, or. s Kávčičevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Kávčičeve, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Kávčičeve, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevimi



srednji: EDNINA: im. Kávčičevo, rod. Kávčičevega, Kázahstančev -a -o prid.

daj. Kávčičevemu, tož. Kávčičevo, mest. pri

Kazahstančev trener je bil z njegovim nastopom

Kávčičevem, or. s Kávčičevim; DVOJINA: im.

zelo zadovoljen

Kávčičevi, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevima, tož.

(< Kázahstanec)

Kávčičevi, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevima;

{O} moški: EDNINA: im. Kázahstančev, rod.

MNOŽINA: im. Kávčičeva, rod. Kávčičevih, daj.

Kázahstančevega, daj. Kázahstančevemu, tož.

Kávčičevim, tož. Kávčičeva, mest. pri Kávčičevih, or.

Kázahstančev (živostno Kázahstančevega), mest. pri

s Kávčičevimi

Kázahstančevem, or. s Kázahstančevim; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Kázahstančeva, rod. Kázahstančevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kázahstančevima, tož. Kázahstančeva, mest. pri



Kázahstančevih, or. s Kázahstančevima; MNOŽINA:

Kazáh -a m; ime bitja, prebivalsko ime

im. Kázahstančevi, rod. Kázahstančevih, daj.

|pripadnik ljudstva v srednji Aziji|: Zgodovinsko

Kázahstančevim, tož. Kázahstančeve, mest. pri

gledano, so Kazahi ljudstvo turško-mongolskega

Kázahstančevih, or. s Kázahstančevimi

izvora

ženski: EDNINA: im. Kázahstančeva, rod.

{B} Kazahov

Kázahstančeve, daj. Kázahstančevi, tož.

{O} EDNINA: im. Kazáh, rod. Kazáha, daj. Kazáhu, tož.

Kázahstančevo, mest. pri Kázahstančevi, or. s

Kazáha, mest. pri Kazáhu, or. s Kazáhom; DVOJINA:

Kázahstančevo; DVOJINA: im. Kázahstančevi, rod.

422

Kázahstančevih, daj. Kázahstančevima, tož.

obisk kazahstanskega predsednika; kazahstanska

Kázahstančevi, mest. pri Kázahstančevih, or. s

kolesarska ekipa; Vzleteli bodo iz Bajkonurja v

Kázahstančevima; MNOŽINA: im. Kázahstančeve, rod.

kazahstanski stepi

Kázahstančevih, daj. Kázahstančevim, tož.

(< Kázahstan)

Kázahstančeve, mest. pri Kázahstančevih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. kázahstanski, rod.

Kázahstančevimi

kázahstanskega, daj. kázahstanskemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Kázahstančevo, rod.

kázahstanski (živostno kázahstanskega), mest. pri

Kázahstančevega, daj. Kázahstančevemu, tož.

kázahstanskem, or. s kázahstanskim; DVOJINA: im.

Kázahstančevo, mest. pri Kázahstančevem, or. s

kázahstanska, rod. kázahstanskih, daj.

Kázahstančevim; DVOJINA: im. Kázahstančevi, rod.

kázahstanskima, tož. kázahstanska, mest. pri

Kázahstančevih, daj. Kázahstančevima, tož.

kázahstanskih, or. s kázahstanskima; MNOŽINA: im.

Kázahstančevi, mest. pri Kázahstančevih, or. s

kázahstanski, rod. kázahstanskih, daj. kázahstanskim,

Kázahstančevima; MNOŽINA: im. Kázahstančeva, rod.

tož. kázahstanske, mest. pri kázahstanskih, or. s

Kázahstančevih, daj. Kázahstančevim, tož.

kázahstanskimi

Kázahstančeva, mest. pri Kázahstančevih, or. s

ženski: EDNINA: im. kázahstanska, rod. kázahstanske, Kázahstančevimi

daj. kázahstanski, tož. kázahstansko, mest. pri

STATUS: predlog

kázahstanski, or. s kázahstansko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kázahstanski, rod. kázahstanskih, daj.



kázahstanskima, tož. kázahstanski, mest. pri

Kázahstanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

kázahstanskih, or. s kázahstanskima; MNOŽINA: im.

Z zadetkom na tekmi proti Kazahstancem so naše

kázahstanske, rod. kázahstanskih, daj.

moštvo popeljali v naslednji krog; Podjetje je

kázahstanskim, tož. kázahstanske, mest. pri

podpisalo 61 milijonov evrov vreden posel s

kázahstanskih, or. s kázahstanskimi

Kazahstanci

srednji: EDNINA: im. kázahstansko, rod.

(< Kázahstan)

kázahstanskega, daj. kázahstanskemu, tož.

{B} Kazahstančev

kázahstansko, mest. pri kázahstanskem, or. s

{O} EDNINA: im. Kázahstanec, rod. Kázahstanca, daj.

kázahstanskim; DVOJINA: im. kázahstanski, rod.

Kázahstancu, tož. Kázahstanca, mest. pri

kázahstanskih, daj. kázahstanskima, tož.

Kázahstancu, or. s Kázahstancem; DVOJINA: im.

kázahstanski, mest. pri kázahstanskih, or. s

Kázahstanca, rod. Kázahstancev, daj.

kázahstanskima; MNOŽINA: im. kázahstanska, rod.

Kázahstancema, tož. Kázahstanca, mest. pri

kázahstanskih, daj. kázahstanskim, tož. kázahstanska,

Kázahstancih, or. s Kázahstancema; MNOŽINA: im.

mest. pri kázahstanskih, or. s kázahstanskimi

Kázahstanci, rod. Kázahstancev, daj. Kázahstancem,

STATUS: predlog

tož. Kázahstance, mest. pri Kázahstancih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kázahstanci



STATUS: predlog

kazáški -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

kazaška preproga; Trio predstavlja zanimivo

samostalnik moškega spola

povezavo tolkal, kontrabasa in kazaške vokalistke



(< Kazáh)

Kázahstanka -e

{O} moški:

ž; ime bitja, prebivalsko ime

EDNINA: im. kazáški, rod. kazáškega, daj.

Na grand slam turnirju v Wimbledonu se je v prvem

kazáškemu, tož. kazáški (živostno kazáškega), mest.

krogu pomerila s Kazahstanko Jaroslavo Švedovo

pri kazáškem, or. s kazáškim; DVOJINA: im. kazáška,

(< Kázahstan)

rod. kazáških, daj. kazáškima, tož. kazáška, mest. pri

{B} Kazahstankin

kazáških, or. s kazáškima; MNOŽINA: im. kazáški, rod.

{O}

kazáških,

EDNINA: im. Kázahstanka, rod. Kázahstanke, daj.

daj. kazáškim, tož. kazáške, mest. pri

Kázahstanki,

kazáških,

tož. Kázahstanko, mest. pri

or. s kazáškimi

Kázahstanki,

ženski:

or. s Kázahstanko; DVOJINA: im.

EDNINA: im. kazáška, rod. kazáške, daj.

Kázahstanki,

kazáški,

rod. Kázahstank, daj. Kázahstankama,

tož. kazáško, mest. pri kazáški, or. s kazáško;

tož. Kázahstanki, mest. pri Kázahstankah, or. s

DVOJINA: im. kazáški, rod. kazáških, daj. kazáškima,

Kázahstankama; MNOŽINA: im. Kázahstanke, rod.

tož. kazáški, mest. pri kazáških, or. s kazáškima;

Kázahstank, daj. Kázahstankam, tož. Kázahstanke,

MNOŽINA: im. kazáške, rod. kazáških, daj. kazáškim,

mest. pri Kázahstankah, or. s Kázahstankami

tož. kazáške, mest. pri kazáških, or. s kazáškimi

S

srednji:

TATUS: predlog

EDNINA: im. kazáško, rod. kazáškega, daj.

kazáškemu,

P

tož. kazáško, mest. pri kazáškem, or. s

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

kazáškim; DVOJINA: im. kazáški, rod. kazáških, daj.



kazáškima, tož. kazáški, mest. pri kazáških, or. s

kázahstanski -a -o prid.

kazáškima; MNOŽINA: im. kazáška, rod. kazáških, daj.

423

kazáškim, tož. kazáška, mest. pri kazáških, or. s tož. Kéčujki, mest. pri Kéčujkah, or. s Kéčujkama;

kazáškimi

MNOŽINA: im. Kéčujke, rod. Kéčujk, daj. Kéčujkam,

STATUS: predlog

tož. Kéčujke, mest. pri Kéčujkah, or. s Kéčujkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

kb -- [kə̀bə̀ tudi kəbə̀ in kábé tudi kabé] m; simbol samostalnik ženskega spola

|kilobit|: Na pomnilniškem vezju lahko shranimo 34



kb; kb/s Hitrost prenosa podatkov je 64 kb/s; prim.

kéčujski -a -o prid.

KB

kečujska kultura; Doma govorijo v kečujskem

STATUS: predlog

jeziku

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Kéčua)



{O} moški: EDNINA: im. kéčujski, rod. kéčujskega, KB -- [kə̀bə̀ tudi kəbə̀ in kábé tudi kabé] m; simbol daj. kéčujskemu, tož. kéčujski (živostno kéčujskega),

|kilobajt|: Namestitvena datoteka je velika 583 KB;

mest. pri kéčujskem, or. s kéčujskim; DVOJINA: im.

prim. kb

kéčujska, rod. kéčujskih, daj. kéčujskima, tož.

STATUS: predlog

kéčujska, mest. pri kéčujskih, or. s kéčujskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

MNOŽINA: im. kéčujski, rod. kéčujskih, daj.



kéčujskim, tož. kéčujske, mest. pri kéčujskih, or. s

kcal -- [kə̀kál

kéčujskimi

tudi kəkál in kákál tudi kakál] m; simbol

|kilokalorija|: Kozarec sveže stisnjenega

ženski: EDNINA: im. kéčujska, rod. kéčujske, daj.

pomarančnega soka ima 300 kcal

kéčujski, tož. kéčujsko, mest. pri kéčujski, or. s

S

kéčujsko; DVOJINA: im. kéčujski, rod. kéčujskih, daj.

TATUS: predlog

kéčujskima,

P

tož. kéčujski, mest. pri kéčujskih, or. s

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kéčujskima; MNOŽINA: im. kéčujske, rod. kéčujskih,



daj. kéčujskim, tož. kéčujske, mest. pri kéčujskih, or. s Kéčua -a ž; prebivalsko ime

kéčujskimi

|južnoameriško pleme|: kot prilastek, v imenovalniku

srednji: EDNINA: im. kéčujsko, rod. kéčujskega, daj.

deklica iz plemena Kečua

kéčujskemu, tož. kéčujsko, mest. pri kéčujskem, or. s

{B} Kečujec, Kečujka; Kečujčev, Kečujkin;

kéčujskim; DVOJINA: im. kéčujski, rod. kéčujskih, daj.

kečujski

kéčujskima, tož. kéčujski, mest. pri kéčujskih, or. s

{O} EDNINA: im. Kéčua, rod. Kéčua, daj. Kéčua, tož.

kéčujskima; MNOŽINA: im. kéčujska, rod. kéčujskih,

Kéčua, mest. pri Kéčua, or. s Kéčua

daj. kéčujskim, tož. kéčujska, mest. pri kéčujskih, or. s STATUS: predlog

kéčujskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kéčujec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik indijanskega ljudstva|: Kečujci so

Kégel -a m; ime bitja, osebno ime

potomci Inkov

|priimek|; |ameriški ginekolog|: Arnold Kegel je bil

(< Kéčua)

ameriški ginekolog, ki je prvi prepričal strokovno

{B} Kečujčev

javnost in ženske, da mišice medeničnega dna

{O} EDNINA: im. Kéčujec, rod. Kéčujca, daj. Kéčujcu,

zaslužijo več pozornosti

tož. Kéčujca, mest. pri Kéčujcu, or. s Kéčujcem;

{B} Keglov

DVOJINA: im. Kéčujca, rod. Kéčujcev, daj. Kéčujcema,

{O} EDNINA: im. Kégel, rod. Kégla, daj. Kéglu, tož.

tož. Kéčujca, mest. pri Kéčujcih, or. s Kéčujcema;

Kégla, mest. pri Kéglu, or. s Kéglom; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Kéčujci, rod. Kéčujcev, daj. Kéčujcem,

Kégla, rod. Kéglov, daj. Kégloma, tož. Kégla, mest. pri tož. Kéčujce, mest. pri Kéčujcih, or. s Kéčujci

Kéglih, or. s Kégloma; MNOŽINA: im. Kégli, rod.

STATUS: predlog

Kéglov, daj. Kéglom, tož. Kégle, mest. pri Kéglih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

s Kégli

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Kéčujka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica indijanskega ljudstva|: Na sliki vidimo

Kéglov -a -o prid.

Kečujko z otrokom

Keglovo življenje; Keglove vaje ||vaje za krepitev (< Kéčua)

mišic medeničnega dna||: Najstarejši način

{B} Kečujkin

zdravljenja stresne inkontinence so Keglove vaje

{O} EDNINA: im. Kéčujka, rod. Kéčujke, daj. Kéčujki,

(< Kégel)

tož. Kéčujko, mest. pri Kéčujki, or. s Kéčujko;

{O} moški: EDNINA: im. Kéglov, rod. Kéglovega, daj.

DVOJINA: im. Kéčujki, rod. Kéčujk, daj. Kéčujkama,

Kéglovemu, tož. Kéglov (živostno Kéglovega), mest.

424

pri Kéglovem, or. s Kéglovim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Kékčevi dnévi, rod. Kékčevih

Kéglova, rod. Kéglovih, daj. Kéglovima, tož.

dnévov, daj. Kékčevim dnévom, tož. Kékčeve dnéve,

Kéglova, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovima;

mest. pri Kékčevih dnévih, or. s Kékčevimi dnévi

MNOŽINA: im. Kéglovi, rod. Kéglovih, daj. Kéglovim,

STATUS: predlog

tož. Kéglove, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

ženski: EDNINA: im. Kéglova, rod. Kéglove, daj.



Kéglovi, tož. Kéglovo, mest. pri Kéglovi, or. s

Kékec -kca m; ime bitja, osebno ime

Kéglovo; DVOJINA: im. Kéglovi, rod. Kéglovih, daj.

|domišljijski lik|: Mladi še vedno radi berejo zgodbe

Kéglovima, tož. Kéglovi, mest. pri Kéglovih, or. s

o Kekcu; S Kekcem sta šla na planino tudi Mojca in

Kéglovima; MNOŽINA: im. Kéglove, rod. Kéglovih,

Rožle

daj. Kéglovim, tož. Kéglove, mest. pri Kéglovih, or. s

{B} Kekčev

Kéglovimi

{O} EDNINA: im. Kékec, rod. Kékca, daj. Kékcu, tož.

srednji: EDNINA: im. Kéglovo, rod. Kéglovega, daj.

Kékca, mest. pri Kékcu, or. s Kékcem; DVOJINA: im.

Kéglovemu, tož. Kéglovo, mest. pri Kéglovem, or. s

Kékca, rod. Kékcev, daj. Kékcema, tož. Kékca, mest.

Kéglovim; DVOJINA: im. Kéglovi, rod. Kéglovih, daj.

pri Kékcih, or. s Kékcema; MNOŽINA: im. Kékci, rod.

Kéglovima, tož. Kéglovi, mest. pri Kéglovih, or. s

Kékcev, daj. Kékcem, tož. Kékce, mest. pri Kékcih, or.

Kéglovima; MNOŽINA: im. Kéglova, rod. Kéglovih,

s Kékci

daj. Kéglovim, tož. Kéglova, mest. pri Kéglovih, or. s

STATUS: predlog

Kéglovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

kélvin -a m



|merska enota|: V mednarodnem sestavu enot se za

Kékčev -a -o prid.

temperaturo rabijo kelvini, a je dovoljeno rabiti tudi

V Kekčevi deželi smo srečali številne otroke; Boris

stopinje Celzija; Klasični fotografski filmi se

Ivanovski je v filmu »Kekčeve ukane« igral

razlikujejo po temperaturi bele barve, ki podnevi

prestrašenega gorenjskega dečka Rožleta

znaša približno 6000 kelvinov <6000 K>; prim. K2

(< Kékec)

(< Kélvin)

{O} moški: EDNINA: im. Kékčev, rod. Kékčevega,

{O} EDNINA: im. kélvin, rod. kélvina, daj. kélvinu, tož.

daj. Kékčevemu, tož. Kékčev (živostno Kékčevega),

kélvin, mest. pri kélvinu, or. s kélvinom; DVOJINA: im.

mest. pri Kékčevem, or. s Kékčevim; DVOJINA: im.

kélvina, rod. kélvinov, daj. kélvinoma, tož. kélvina,

Kékčeva, rod. Kékčevih, daj. Kékčevima, tož.

mest. pri kélvinih, or. s kélvinoma; MNOŽINA: im.

Kékčeva, mest. pri Kékčevih, or. s Kékčevima;

kélvini, rod. kélvinov, daj. kélvinom, tož. kélvine,

MNOŽINA: im. Kékčevi, rod. Kékčevih, daj.

mest. pri kélvinih, or. s kélvini

Kékčevim, tož. Kékčeve, mest. pri Kékčevih, or. s

STATUS: predlog

Kékčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

ženski: EDNINA: im. Kékčeva, rod. Kékčeve, daj.

enote

Kékčevi, tož. Kékčevo, mest. pri Kékčevi, or. s



Kékčevo; DVOJINA: im. Kékčevi, rod. Kékčevih, daj.

Kélvin -a m; ime bitja, osebno ime

Kékčevima, tož. Kékčevi, mest. pri Kékčevih, or. s

|priimek|; |škotski matematik in fizik|: William

Kékčevima; MNOŽINA: im. Kékčeve, rod. Kékčevih,

Thomson je za svoje zasluge leta 1892 dobil naziv

daj. Kékčevim, tož. Kékčeve, mest. pri Kékčevih, or. s

baron Kelvin Larški; prim. K2, kélvin

Kékčevimi

{B} Kelvinov

srednji: EDNINA: im. Kékčevo, rod. Kékčevega, daj.

{O} EDNINA: im. Kélvin, rod. Kélvina, daj. Kélvinu,

Kékčevemu, tož. Kékčevo, mest. pri Kékčevem, or. s

tož. Kélvina, mest. pri Kélvinu, or. s Kélvinom;

Kékčevim; DVOJINA: im. Kékčevi, rod. Kékčevih, daj.

DVOJINA: im. Kélvina, rod. Kélvinov, daj. Kélvinoma,

Kékčevima, tož. Kékčevi, mest. pri Kékčevih, or. s

tož. Kélvina, mest. pri Kélvinih, or. s Kélvinoma;

Kékčevima; MNOŽINA: im. Kékčeva, rod. Kékčevih,

MNOŽINA: im. Kélvini, rod. Kélvinov, daj. Kélvinom,

daj. Kékčevim, tož. Kékčeva, mest. pri Kékčevih, or. s

tož. Kélvine, mest. pri Kélvinih, or. s Kélvini

Kékčevimi

S

S

TATUS: predlog

TATUS: predlog

P

P

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Kélvinov -a -o prid.

Kékčevi dnévi -ih -ov m mn.; stvarno ime

Kelvinove trditve; Kelvinova lestvica ||lestvica za

|prireditev|: Med šolskimi počitnicami pripravljajo

merjenje temperature||: No Kelvinovi lestvici nič

Kekčeve dneve, namenjene zabavi in ustvarjanju; za

stopinj pomeni absolutno ničlo

vrstilnim števnikom z veliko začetnico V Kranjski Gori se (< Kélvin)

lahko udeležite 4. Kekčevih dnevov

425

{O} moški: EDNINA: im. Kélvinov, rod. Kélvinovega, Kénijčevi, rod. Kénijčevih, daj. Kénijčevim, tož.

daj. Kélvinovemu, tož. Kélvinov (živostno

Kénijčeve, mest. pri Kénijčevih, or. s Kénijčevimi

Kélvinovega), mest. pri Kélvinovem, or. s

ženski: EDNINA: im. Kénijčeva, rod. Kénijčeve, daj.

Kélvinovim; DVOJINA: im. Kélvinova, rod.

Kénijčevi, tož. Kénijčevo, mest. pri Kénijčevi, or. s

Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož. Kélvinova, mest.

Kénijčevo; DVOJINA: im. Kénijčevi, rod. Kénijčevih,

pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im.

daj. Kénijčevima, tož. Kénijčevi, mest. pri Kénijčevih, Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovim, tož.

or. s Kénijčevima; MNOŽINA: im. Kénijčeve, rod.

Kélvinove, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovimi

Kénijčevih, daj. Kénijčevim, tož. Kénijčeve, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Kélvinova, rod. Kélvinove, daj.

Kénijčevih, or. s Kénijčevimi

Kélvinovi, tož. Kélvinovo, mest. pri Kélvinovi, or. s

srednji: EDNINA: im. Kénijčevo, rod. Kénijčevega, Kélvinovo; DVOJINA: im. Kélvinovi, rod. Kélvinovih,

daj. Kénijčevemu, tož. Kénijčevo, mest. pri

daj. Kélvinovima, tož. Kélvinovi, mest. pri

Kénijčevem, or. s Kénijčevim; DVOJINA: im.

Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im.

Kénijčevi, rod. Kénijčevih, daj. Kénijčevima, tož.

Kélvinove, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovim, tož.

Kénijčevi, mest. pri Kénijčevih, or. s Kénijčevima;

Kélvinove, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovimi

MNOŽINA: im. Kénijčeva, rod. Kénijčevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Kélvinovo, rod. Kélvinovega, Kénijčevim, tož. Kénijčeva, mest. pri Kénijčevih, or. s daj. Kélvinovemu, tož. Kélvinovo, mest. pri

Kénijčevimi

Kélvinovem, or. s Kélvinovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kélvinovi, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima;



MNOŽINA: im. Kélvinova, rod. Kélvinovih, daj.

Kénijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Kélvinovim, tož. Kélvinova, mest. pri Kélvinovih, or.

Nekdanji ameriški predsednik je sin Kenijca in

s Kélvinovimi

Američanke evropskih korenin; Na potovanju je

STATUS: predlog

spoznala Nemko, poročeno s Kenijcem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na (< Kénija)

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

{B} Kenijčev



{O} EDNINA: im. Kénijec, rod. Kénijca, daj. Kénijcu,

kem. okrajš.

tož. Kénijca, mest. pri Kénijcu, or. s Kénijcem;

|kemični|: kem. čistilnica; |kemija|: v zvezi okrajšav

DVOJINA: im. Kénijca, rod. Kénijcev, daj. Kénijcema,

Janez Novak, dipl. inž. kem.; |kemijski|: kem.

tož. Kénijca, mest. pri Kénijcih, or. s Kénijcema;

tehnik; kem. tehnologija; |kemik; kemičarka|: v zvezi

MNOŽINA: im. Kénijci, rod. Kénijcev, daj. Kénijcem,

okrajšav Janez Novak, univ. dipl. kem.

tož. Kénijce, mest. pri Kénijcih, or. s Kénijci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Kénija -e ž; zemljepisno ime



|dolgo ime Republika Kenija|; |država|: ameriško

Kénijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

veleposlaništvo v Keniji; povabilo na potovanje v

Tekma se je končala z dvojno zmago Kenijk

Kenijo; Najboljši tekači prihajajo iz Kenije

(< Kénija)

Kje? v Keniji

{B} Kenijkin

Od kod? iz Kenije

{O} EDNINA: im. Kénijka, rod. Kénijke, daj. Kénijki,

Kam? v Kenijo

tož. Kénijko, mest. pri Kénijki, or. s Kénijko;

{B} Kenijec, Kenijka; Kenijčev, Kenijkin; kenijski

DVOJINA: im. Kénijki, rod. Kénijk, daj. Kénijkama,

{O} EDNINA: im. Kénija, rod. Kénije, daj. Kéniji, tož.

tož. Kénijki, mest. pri Kénijkah, or. s Kénijkama;

Kénijo, mest. pri Kéniji, or. s Kénijo

MNOŽINA: im. Kénijke, rod. Kénijk, daj. Kénijkam,

STATUS: predlog

tož. Kénijke, mest. pri Kénijkah, or. s Kénijkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kénijčev -a -o prid.



Občudovali so Kenijčevo telesno pripravljenost

kénijski -a -o prid.

(< Kénijec)

Na južni kenijski obali smo se nastanili v čudovitem

{O} moški: EDNINA: im. Kénijčev, rod. Kénijčevega, letovišču; Kenijski tekači so tarnali predvsem nad

daj. Kénijčevemu, tož. Kénijčev (živostno

mrazom, saj raje tekmujejo v vročini; kenijski šiling Kénijčevega), mest. pri Kénijčevem, or. s

||denarna enota||: Agencija odsvetuje menjavo

Kénijčevim; DVOJINA: im. Kénijčeva, rod.

kenijskih šilingov na plaži

Kénijčevih, daj. Kénijčevima, tož. Kénijčeva, mest.

(< Kénija)

pri Kénijčevih, or. s Kénijčevima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. kénijski, rod. kénijskega, daj. kénijskemu, tož. kénijski (živostno kénijskega),

426

mest. pri kénijskem, or. s kénijskim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. kentávrovo, rod. kentávrovega, kénijska, rod. kénijskih, daj. kénijskima, tož. kénijska, daj. kentávrovemu, tož. kentávrovo, mest. pri

mest. pri kénijskih, or. s kénijskima; MNOŽINA: im.

kentávrovem, or. s kentávrovim; DVOJINA: im.

kénijski, rod. kénijskih, daj. kénijskim, tož. kénijske, kentávrovi, rod. kentávrovih, daj. kentávrovima, tož.

mest. pri kénijskih, or. s kénijskimi

kentávrovi, mest. pri kentávrovih, or. s kentávrovima;

ženski: EDNINA: im. kénijska, rod. kénijske, daj.

MNOŽINA: im. kentávrova, rod. kentávrovih, daj.

kénijski, tož. kénijsko, mest. pri kénijski, or. s

kentávrovim, tož. kentávrova, mest. pri kentávrovih,

kénijsko; DVOJINA: im. kénijski, rod. kénijskih, daj.

or. s kentávrovimi

kénijskima, tož. kénijski, mest. pri kénijskih, or. s

STATUS: predlog

kénijskima; MNOŽINA: im. kénijske, rod. kénijskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. kénijskim, tož. kénijske, mest. pri kénijskih, or. s kénijskimi

Képler -ja m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. kénijsko, rod. kénijskega, daj.

|priimek|; |nemški astronom|: Johannes Kepler je

kénijskemu, tož. kénijsko, mest. pri kénijskem, or. s

dokazal, da planeti krožijo okoli Sonca po eliptičnih

kénijskim; DVOJINA: im. kénijski, rod. kénijskih, daj.

in ne krožnih orbitah

kénijskima, tož. kénijski, mest. pri kénijskih, or. s

{B} Keplerjev

kénijskima; MNOŽINA: im. kénijska, rod. kénijskih,

{O} EDNINA: im. Képler, rod. Képlerja, daj. Képlerju,

daj. kénijskim, tož. kénijska, mest. pri kénijskih, or. s tož. Képlerja, mest. pri Képlerju, or. s Képlerjem;

kénijskimi

DVOJINA: im. Képlerja, rod. Képlerjev, daj.

STATUS: predlog

Képlerjema, tož. Képlerja, mest. pri Képlerjih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Képlerjema; MNOŽINA: im. Képlerji, rod. Képlerjev,



daj. Képlerjem, tož. Képlerje, mest. pri Képlerjih, or. s kentáver -vra m

Képlerji

|bajeslovno bitje, od pasu navzdol konj|: kip

STATUS: predlog

kentavra; Boticellijeva upodobitev Atene, ki kroti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

kentavra

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

{B} kentavrov

spola

{O} EDNINA: im. kentáver, rod. kentávra, daj.



kentávru, tož. kentávra, mest. pri kentávru, or. s

Képlerjev -a -o prid.

kentávrom; DVOJINA: im. kentávra, rod. kentávrov,

rokopis nedokončane Keplerjeve knjige »Contra

daj. kentávroma, tož. kentávra, mest. pri kentávrih, or.

Ursum«; Keplerjevi zakoni ||zakoni o gibanju

s kentávroma; MNOŽINA: im. kentávri, rod. kentávrov,

planetov okrog Sonca||: V luči Newtonovih odkritij

daj. kentávrom, tož. kentávre, mest. pri kentávrih, or. s je postalo jasno, da Keplerjevi zakoni ne veljajo le

kentávri

za planete, temveč za vse, kar kroži okoli Sonca

STATUS: predlog

(< Képler)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

{O} moški: EDNINA: im. Képlerjev, rod.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

Képlerjevega, daj. Képlerjevemu, tož. Képlerjev

moškega spola

(živostno Képlerjevega), mest. pri Képlerjevem, or. s



Képlerjevim; DVOJINA: im. Képlerjeva, rod.

kentávrov -a -o prid.

Képlerjevih, daj. Képlerjevima, tož. Képlerjeva, mest.

Grško ime plavice bi lahko prevedli kot velika

pri Képlerjevih, or. s Képlerjevima; MNOŽINA: im.

kentavrova roža

Képlerjevi, rod. Képlerjevih, daj. Képlerjevim, tož.

(< kentáver)

Képlerjeve, mest. pri Képlerjevih, or. s Képlerjevimi

{O} moški: EDNINA: im. kentávrov, rod.

ženski: EDNINA: im. Képlerjeva, rod. Képlerjeve, daj.

kentávrovega, daj. kentávrovemu, tož. kentávrov

Képlerjevi, tož. Képlerjevo, mest. pri Képlerjevi, or. s (živostno kentávrovega), mest. pri kentávrovem, or. s

Képlerjevo; DVOJINA: im. Képlerjevi, rod.

kentávrovim; DVOJINA: im. kentávrova, rod.

Képlerjevih, daj. Képlerjevima, tož. Képlerjevi, mest.

kentávrovih, daj. kentávrovima, tož. kentávrova, mest.

pri Képlerjevih, or. s Képlerjevima; MNOŽINA: im.

pri kentávrovih, or. s kentávrovima; MNOŽINA: im.

Képlerjeve, rod. Képlerjevih, daj. Képlerjevim, tož.

kentávrovi, rod. kentávrovih, daj. kentávrovim, tož.

Képlerjeve, mest. pri Képlerjevih, or. s Képlerjevimi

kentávrove, mest. pri kentávrovih, or. s kentávrovimi

srednji: EDNINA: im. Képlerjevo, rod. Képlerjevega, ženski: EDNINA: im. kentávrova, rod. kentávrove, daj.

daj. Képlerjevemu, tož. Képlerjevo, mest. pri

kentávrovi, tož. kentávrovo, mest. pri kentávrovi, or. s Képlerjevem, or. s Képlerjevim; DVOJINA: im.

kentávrovo; DVOJINA: im. kentávrovi, rod.

Képlerjevi, rod. Képlerjevih, daj. Képlerjevima, tož.

kentávrovih, daj. kentávrovima, tož. kentávrovi, mest.

Képlerjevi, mest. pri Képlerjevih, or. s Képlerjevima;

pri kentávrovih, or. s kentávrovima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Képlerjeva, rod. Képlerjevih, daj.

kentávrove, rod. kentávrovih, daj. kentávrovim, tož.

Képlerjevim, tož. Képlerjeva, mest. pri Képlerjevih,

kentávrove, mest. pri kentávrovih, or. s kentávrovimi

or. s Képlerjevimi

427

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Kêrberjevo tudi Cêrberjevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Kêrberjevega tudi Cêrberjevega, daj. Kêrberjevemu

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

tudi Cêrberjevemu, tož. Kêrberjevo tudi Cêrberjevo,



mest. pri Kêrberjevem tudi pri Cêrberjevem, or. s

Kêrber -ja

Kêrberjevim

tudi Cêrber -ja m; ime bitja, živalsko ime

tudi s Cêrberjevim; DVOJINA: im.

|grška bajeslovna žival|: Heraklej ni vedel, kaj naj

Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, rod. Kêrberjevih tudi

stori s Kerberjem, zato ga je odpeljal nazaj v Tartar

Cêrberjevih, daj. Kêrberjevima tudi Cêrberjevima,

in ga vrnil Hadu

tož. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, mest. pri Kêrberjevih

{B} Kerberjev tudi Cerberjev

tudi pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevima tudi s

{O}

Cêrberjevima;

EDNINA: im. Kêrber tudi Cêrber, rod. Kêrberja

MNOŽINA: im. Kêrberjeva tudi

Cêrberjeva,

tudi Cêrberja, daj. Kêrberju tudi Cêrberju, tož.

rod. Kêrberjevih tudi Cêrberjevih, daj.

Kêrberja

Kêrberjevim

tudi Cêrberja, mest. pri Kêrberju tudi pri

tudi Cêrberjevim, tož. Kêrberjeva tudi

Cêrberju,

Cêrberjeva,

or. s Kêrberjem tudi s Cêrberjem; DVOJINA:

mest. pri Kêrberjevih tudi pri

Cêrberkevih,

im. Kêrberja tudi Cêrberja, rod. Kêrberjev tudi

or. s Kêrberjevimi tudi s Cêrberjevimi

Cêrberjev, daj. Kêrberjema tudi Cêrberjema, tož.

STATUS: predlog

Kêrberja tudi Cêrberja, mest. pri Kêrberjih tudi pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni Cêrberjih, or. s Kêrberjema tudi s Cêrberji;

pridevniki

MNOŽINA: im. Kêrberji tudi Cêrberji, rod. Kêrberjev



tudi Cêrberjev, daj. Kêrberjem tudi Cêrberjem, tož.

kêrub -a in kerubín -a m

Kêrberje tudi Cêrberje, mest. pri Kêrberjih tudi pri

|nadnaravno bitje, angel drugega reda|: Njen nežni

Cêrberjih, or. s Kêrberji tudi s Cêrberji

profil se mu je zdel kot podoba Botticellijevega

STATUS: predlog

keruba/kerubina; Starozavezne kerube/kerubine so

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

upodabljali kot bitja, podobna grifonom

rimska imena; živalska imena

{B} kerubov in kerubinov



{O} EDNINA: im. kêrub in kerubín, rod. kêruba in

Kêrberjev -a -o

kerubína,

tudi Cêrberjev -a -o prid.

daj. kêrubu in kerubínu, tož. kêruba in

Antični pisci so opisovali Kerberjev demonski

kerubína, mest. pri kêrubu in pri kerubínu, or. s

značaj; Kerberjeva naloga je bila varovanje Hada

kêrubom in s kerubínom; DVOJINA: im. kêruba in

(< Kêrber)

kerubína, rod. kêrubov in kerubínov, daj. kêruboma in

{O} moški:

kerubínoma,

EDNINA: im. Kêrberjev tudi Cêrberjev,

tož. kêruba in kerubína, mest. pri

rod. Kêrberjevega tudi Cêrberjevega, daj.

kêrubih in pri kerubínih, or. s kêruboma in s

Kêrberjevemu

kerubínoma;

tudi Cêrberjevemu, tož. Kêrberjev tudi

MNOŽINA: im. kêrubi in kerubíni, rod.

Cêrberjev (

kêrubov

živostno Kêrberjevega tudi Cêrberjevega),

in kerubínov, daj. kêrubom in kerubínom,

mest. pri Kêrberjevem tudi pri Cêrberjevem, or. s

tož. kêrube in kerubíne, mest. pri kêrubih in pri

Kêrberjevim

kerubínih,

tudi s Cêrberjevim; DVOJINA: im.

or. s kêrubi in s kerubíni

Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, rod. Kêrberjevih tudi

STATUS: predlog

Cêrberjevih, daj. Kêrberjevima tudi Cêrberjevima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

tož. Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, mest. pri Kêrberjevih

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

tudi pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevima tudi s

moškega spola

Cêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjevi tudi



Cêrberjevi, rod. Kêrberjevih tudi Cêrverjevih, daj.

kerubín -a m; obširneje glej pri kêrub

Kêrberjevim tudi Cêrberjevim, tož. Kêrberjeve tudi



Cêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih tudi pri

Keynes -a [kêjns] m; ime bitja, osebno ime

Cêrberjevih, or. s Kêrberjevimi tudi s Cêrberjevimi

|priimek|; |britanski ekonomist|: teorija ekonomista

ženski: EDNINA: im. Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, rod.

Johna Maynarda Keynesa; polemika med Hayekom

Kêrberjeve tudi Cêrberjeve, daj. Kêrberjevi tudi

in Keynesom; prim. keynesijanec

Cêrberjevi, tož. Kêrberjevo tudi Cêrberjevo, mest. pri

{B} Keynesov

Kêrberjevi tudi pri Cêrberjevi, or. s Kêrberjevo tudi s

{O} EDNINA: im. Keynes, rod. Keynesa, daj. Keynesu,

Cêrberjevo; DVOJINA: im. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi,

tož. Keynesa, mest. pri Keynesu, or. s Keynesom;

rod. Kêrberjevih tudi Cêrberjevih, daj. Kêrberjevima

DVOJINA: im. Keynesa, rod. Keynesov, daj.

tudi Cêrberjevima, tož. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi,

Keynesoma, tož. Keynesa, mest. pri Keynesih, or. s

mest. pri Kêrberjevih tudi pri Cêrberjevih, or. s

Keynesoma; MNOŽINA: im. Keynesi, rod. Keynesov,

Kêrberjevima tudi s Cêrberjevima; MNOŽINA: im.

daj. Keynesom, tož. Keynese, mest. pri Keynesih, or. s

Kêrberjeve tudi Cêrberjeve, rod. Kêrberjevih tudi

Keynesi

Cêrberjevih, daj. Kêrberjevim tudi Cêrberjevim, tož.

STATUS: predlog

Kêrberjeve tudi Cêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevimi tudi s



Cêrberjevimi

keynesijanec -nca [kejnesijánec] m

428

|privrženec keynesijanstva|: Prišteva sem med keynesijansko, mest. pri keynesijanskem, or. s

izrazite keynesijance; Kritiki neoliberalizma

keynesijanskim; DVOJINA: im. keynesijanski, rod.

prihajajo predvsem iz vrst keynesijancev, ki

keynesijanskih, daj. keynesijanskima, tož.

zagovarjajo poseganje države v dobro ljudstva

keynesijanski, mest. pri keynesijanskih, or. s

(< Keynes)

keynesijanskima; MNOŽINA: im. keynesijanska, rod.

{B} keynesijančev

keynesijanskih, daj. keynesijanskim, tož.

{O} EDNINA: im. keynesijanec, rod. keynesijanca, daj.

keynesijanska, mest. pri keynesijanskih, or. s

keynesijancu, tož. keynesijanca, mest. pri

keynesijanskimi

keynesijancu, or. s keynesijancem; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

keynesijanca, rod. keynesijancev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

keynesijancema, tož. keynesijanca, mest. pri



keynesijancih, or. s keynesijancema; MNOŽINA: im.

keynesijanstvo -a [kejnesijánstvo] s

keynesijanci, rod. keynesijancev, daj. keynesijancem,

|Keynesova ekonomska teorija|: Skandinavski

tož. keynesijance, mest. pri keynesijancih, or. s

model države blaginje temelji na keynesijanstvu

keynesijanci

(< Keynes)

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. keynesijanstvo, rod. keynesijanstva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

daj. keynesijanstvu, tož. keynesijanstvo, mest. pri



keynesijanstvu, or. s keynesijanstvom; DVOJINA: im.

keynesijanka -e [kejnesijánka] ž

keynesijanstvi, rod. keynesijanstev, daj.

|privrženka keynesijanstva|: Med ministri v vladi sta

keynesijanstvoma, tož. keynesijanstvi, mest. pri

tudi maoist in keynesijanka

keynesijanstvih, or. s keynesijanstvoma; MNOŽINA:

(< Keynes)

im. keynesijanstva, rod. keynesijanstev, daj.

{B} keynesijankin

keynesijanstvom, tož. keynesijanstva, mest. pri

{O} EDNINA: im. keynesijanka, rod. keynesijanke, daj.

keynesijanstvih, or. s keynesijanstvi

keynesijanki, tož. keynesijanko, mest. pri

STATUS: predlog

keynesijanki, or. s keynesijanko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

keynesijanki, rod. keynesijank, daj. keynesijankama,



tož. keynesijanki, mest. pri keynesijankah, or. s

Kfór -ja m

keynesijankama; MNOŽINA: im. keynesijanke, rod.

|mednarodna mirovna enota|: posredovanje Kforja

keynesijank, daj. keynesijankam, tož. keynesijanke,

proti demonstrantom; Na Kosovu narašča napetost

mest. pri keynesijankah, or. s keynesijankami

med Kforjem in Albanci; prim. KFÓR

STATUS: predlog

{B} Kforjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{O} EDNINA: im. Kfór, rod. Kfórja, daj. Kfórju, tož.



Kfór, mest. pri Kfórju, or. s Kfórjem; DVOJINA: im.

keynesijanski -a -o [kejnesijánski] prid.

Kfórja, rod. Kfórjev, daj. Kfórjema, tož. Kfórja, mest.

keynesijanska denarna politika

pri Kfórjih, or. s Kfórjema; MNOŽINA: im. Kfórji, rod.

(< Keynes)

Kfórjev, daj. Kfórjem, tož. Kfórje, mest. pri Kfórjih,

{O} moški: EDNINA: im. keynesijanski, rod.

or. s Kfórji

keynesijanskega, daj. keynesijanskemu, tož.

STATUS: predlog

keynesijanski (živostno keynesijanskega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

keynesijanskem, or. s keynesijanskim; DVOJINA: im.



keynesijanska, rod. keynesijanskih, daj.

KFÓR KFÓR-ja tudi KFÓR -- m; kratica

keynesijanskima, tož. keynesijanska, mest. pri

|angl. Kosovo Force|; |Kosovska sila|: KFOR je v

keynesijanskih, or. s keynesijanskima; MNOŽINA: im.

mesto poslal dodatne enote in helikopter; V

keynesijanski, rod. keynesijanskih, daj.

sodelovanju s policijo Kosova in KFOR-jem skrbi

keynesijanskim, tož. keynesijanske, mest. pri

za varnost prebivalcev; kot prilastek, v imenovalniku

keynesijanskih, or. s keynesijanskimi

pripadniki mirovnih sil KFOR; za izražanje svojine, kot ženski: EDNINA: im. keynesijanska, rod.

prilastek, v rodilniku pripadniki KFOR-ja/KFOR;

keynesijanske, daj. keynesijanski, tož. keynesijansko,

poveljstvo KFOR-ja/KFOR; prim. Kfór

mest. pri keynesijanski, or. s keynesijansko; DVOJINA:

{B} KFOR-jev

im. keynesijanski, rod. keynesijanskih, daj.

{O} EDNINA: im. KFÓR, rod. KFÓR-ja tudi KFÓR,

keynesijanskima, tož. keynesijanski, mest. pri

daj. KFÓR-ju tudi KFÓR, tož. KFÓR, mest. pri

keynesijanskih, or. s keynesijanskima; MNOŽINA: im.

KFÓR-ju tudi pri KFÓR, or. s KFÓR-jem tudi s

keynesijanske, rod. keynesijanskih, daj.

KFÓR; DVOJINA: im. KFÓR-ja tudi KFÓR, rod.

keynesijanskim, tož. keynesijanske, mest. pri

KFÓR-jev tudi KFÓR, daj. KFÓR-jema tudi KFÓR,

keynesijanskih, or. s keynesijanskimi

tož. KFÓR-ja tudi KFÓR, mest. pri KFÓR-jih tudi pri

srednji: EDNINA: im. keynesijansko, rod.

KFÓR, or. s KFÓR-jema tudi s KFÓR; MNOŽINA: im.

keynesijanskega, daj. keynesijanskemu, tož.

KFÓR-ji tudi KFÓR, rod. KFÓR-jev tudi KFÓR, daj.

429

KFÓR-jem tudi KFÓR, tož. KFÓR-je tudi KFÓR, kfórjevkama, tož. kfórjevki, mest. pri kfórjevkah, or. s mest. pri KFÓR-jih tudi pri KFÓR, or. s KFÓR-ji tudi

kfórjevkama; MNOŽINA: im. kfórjevke, rod. kfórjevk,

s KFÓR

daj. kfórjevkam, tož. kfórjevke, mest. pri kfórjevkah,

STATUS: predlog

or. s kfórjevkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik

STATUS: predlog

moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





Kfórjev -a -o prid.

kg -- [kə̀gə̀ tudi kəgə̀ in kágé tudi kagé] m; simbol V Kforjevi misiji je sodelovalo več kot 90.000

|kilogram|: Prodamo 250 kg težkega prašiča; Za

vojakov

kilogram rozin potrebujemo od 1,75 do 2,25 kg

(< Kfór, KFÓR)

svežih grozdnih jagod <1,75–2,25 kg>;

{O} moški: EDNINA: im. Kfórjev, rod. Kfórjevega,

|kilogramski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 50-kg daj. Kfórjevemu, tož. Kfórjev (živostno Kfórjevega),

utež; kg/h Količina pare: 1,7 kg/h; kg/ha Posejali so mest. pri Kfórjevem, or. s Kfórjevim; DVOJINA: im.

do 22 kg/ha semena; kg/dm3 Prostorninska masa

Kfórjeva, rod. Kfórjevih, daj. Kfórjevima, tož.

cevi je približno 1 kg/dm3; kg/m3 Povprečna gostota Kfórjeva, mest. pri Kfórjevih, or. s Kfórjevima;

Zemljine snovi je 5500 kg/m3

MNOŽINA: im. Kfórjevi, rod. Kfórjevih, daj.

STATUS: predlog

Kfórjevim, tož. Kfórjeve, mest. pri Kfórjevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Kfórjevimi



ženski: EDNINA: im. Kfórjeva, rod. Kfórjeve, daj.

k. g. okrajš.

Kfórjevi, tož. Kfórjevo, mest. pri Kfórjevi, or. s

|kot gost; kot gostja|: za imenom, z vejico V glavni

Kfórjevo; DVOJINA: im. Kfórjevi, rod. Kfórjevih, daj.

vlogi nastopa Jana Novak, k. g.

Kfórjevima, tož. Kfórjevi, mest. pri Kfórjevih, or. s

STATUS: predlog

Kfórjevima; MNOŽINA: im. Kfórjeve, rod. Kfórjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. Kfórjevim, tož. Kfórjeve, mest. pri Kfórjevih, or. s Kfórjevimi

kHz -- [kə̀hə̀zə̀ tudi kəhəzə̀ in káházé tudi kahazé] m; srednji: EDNINA: im. Kfórjevo, rod. Kfórjevega, daj.

simbol

Kfórjevemu, tož. Kfórjevo, mest. pri Kfórjevem, or. s

|kilohertz/kiloherc|: Ljudje lahko slišimo zvoke s

Kfórjevim; DVOJINA: im. Kfórjevi, rod. Kfórjevih, daj.

frekvencami do okoli 20 kHz

Kfórjevima, tož. Kfórjevi, mest. pri Kfórjevih, or. s

STATUS: predlog

Kfórjevima; MNOŽINA: im. Kfórjeva, rod. Kfórjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

daj. Kfórjevim, tož. Kfórjeva, mest. pri Kfórjevih, or. s Kfórjevimi

kiklóp -a m

STATUS: predlog

|velik človek|: Resničnostne oddaje prikazujejo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

resničnost, ki je nenormalna – pritlikavce ali



kiklope, serijske morilce in diktatorje; prim. Kiklóp kfórjevec -vca m

{B} kiklopov

|pripadnik Kforja|: skupina ruskih kforjevcev; S

{O} EDNINA: im. kiklóp, rod. kiklópa, daj. kiklópu, tož.

kforjevci se odlično razume

kiklópa, mest. pri kiklópu, or. s kiklópom; DVOJINA:

(< Kfór, KFÓR)

im. kiklópa, rod. kiklópov, daj. kiklópoma, tož.

{B} kforjevčev

kiklópa, mest. pri kiklópih, or. s kiklópoma;

{O} EDNINA: im. kfórjevec, rod. kfórjevca, daj.

MNOŽINA: im. kiklópi, rod. kiklópov, daj. kiklópom,

kfórjevcu, tož. kfórjevca, mest. pri kfórjevcu, or. s

tož. kiklópe, mest. pri kiklópih, or. s kiklópi

kfórjevcem; DVOJINA: im. kfórjevca, rod. kfórjevcev,

STATUS: predlog

daj. kfórjevcema, tož. kfórjevca, mest. pri kfórjevcih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

or. s kfórjevcema; MNOŽINA: im. kfórjevci, rod.



kfórjevcev, daj. kfórjevcem, tož. kfórjevce, mest. pri

Kiklóp -a m; ime bitja, osebno ime

kfórjevcih, or. s kfórjevci

|ime grškega bajeslovnega bitja, enookega

STATUS: predlog

velikana|: Titani, Kiklopi in Hekatonhejri – Storoki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

so bili otroci Gaje in Urana, staršev vseh grških



bogov; Odisej je iztaknil oko Kiklopu Polifemu

kfórjevka -e ž

{B} Kiklopov

|pripadnica Kforja|

{O} EDNINA: im. Kiklóp, rod. Kiklópa, daj. Kiklópu,

(< Kfór, KFÓR)

tož. Kiklópa, mest. pri Kiklópu, or. s Kiklópom;

{B} kforjevkin

DVOJINA: im. Kiklópa, rod. Kiklópov, daj. Kiklópoma,

{O} EDNINA: im. kfórjevka, rod. kfórjevke, daj.

tož. Kiklópa, mest. pri Kiklópih, or. s Kiklópoma;

kfórjevki, tož. kfórjevko, mest. pri kfórjevki, or. s

MNOŽINA: im. Kiklópi, rod. Kiklópov, daj. Kiklópom,

kfórjevko; DVOJINA: im. kfórjevki, rod. kfórjevk, daj.

tož. Kiklópe, mest. pri Kiklópih, or. s Kiklópi

430

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

kilográm -a m



|merska enota|: izražanje mase v kilogramih;

Kikújec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Dvigalo sprejme obremenitev do 300 kilogramov

|pripadnik etnične skupine v Keniji|: V Keniji je

<300 kg>

približno 22 % prebivalcev Kikujcev

{O} EDNINA: im. kilográm, rod. kilográma, daj.

{B} Kikujčev

kilográmu, tož. kilográm, mest. pri kilográmu, or. s

{O} EDNINA: im. Kikújec, rod. Kikújca, daj. Kikújcu,

kilográmom; DVOJINA: im. kilográma, rod.

tož. Kikújca, mest. pri Kikújcu, or. s Kikújcem;

kilográmov, daj. kilográmoma, tož. kilográma, mest.

DVOJINA: im. Kikújca, rod. Kikújcev, daj. Kikújcema,

pri kilográmih, or. s kilográmoma; MNOŽINA: im.

tož. Kikújca, mest. pri Kikújcih, or. s Kikújcema;

kilográmi, rod. kilográmov, daj. kilográmom, tož.

MNOŽINA: im. Kikújci, rod. Kikújcev, daj. Kikújcem,

kilográme, mest. pri kilográmih, or. s kilográmi

tož. Kikújce, mest. pri Kikújcih, or. s Kikújci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

kílohêrc -a m; obširneje glej pri kilohertz





Kikújka -e

kilohertz -a

ž; ime bitja, prebivalsko ime

in kílohêrc -a [kílohêrc, rod. kílohêrca,

|pripadnica etnične skupine v Keniji|: Na voliščih so

or. kílohêrcem] m

bili v glavnem Kikujci in Kikujke

|merska enota|: Netopirjev klic smo zaznali na

(< Kikújec)

frekvenci 40 kilohertzev/kilohercev; v strokovnih

{B} Kikujkin

besedilih največkrat nepodomačeno Prišlo je do napake s

{O}

102 kilohertzema/kilohertzoma presežka <102

EDNINA: im. Kikújka, rod. Kikújke, daj. Kikújki,

kHz>;

tož. Kikújko, mest. pri Kikújki, or. s Kikújko;

prim. kHz

(< Hertz)

DVOJINA: im. Kikújki, rod. Kikújk, daj. Kikújkama,

{O}

tož. Kikújki, mest. pri Kikújkah, or. s Kikújkama;

EDNINA: im. kilohertz in kílohêrc, rod. kilohertza

MNOŽINA: im. Kikújke, rod. Kikújk, daj. Kikújkam,

in kílohêrca, daj. kilohertzu in kílohêrcu, tož.

kilohertz

tož. Kikújke, mest. pri Kikújkah, or. s Kikújkami

in kílohêrc, mest. pri kilohertzu in pri

S

kílohêrcu, or. s kilohertzem in s kilohertzom in s

TATUS: predlog

kílohêrcem;

P

DVOJINA: im. kilohertza in kílohêrca, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

kilohertzev in kilohertzov in kílohêrcev, daj.

samostalnik ženskega spola

kilohertzema in kilohertzoma in kílohêrcema, tož.



kilohertza in kílohêrca, mest. pri kilohertzih in pri

kikújski -a -o prid.

kílohêrcih, or. s kilohertzema in s kilohertzoma in s

Je pripadnik kikujskega ljudstva

kílohêrcema; MNOŽINA: im. kilohertzi in kílohêrci,

(< Kikújec)

rod. kilohertzev in kilohertzov in kílohêrcev, daj.

{O} moški: EDNINA: im. kikújski, rod. kikújskega, kilohertzem in kilohertzom in kílohêrcem, tož.

daj. kikújskemu, tož. kikújski (živostno kikújskega),

kilohertze in kílohêrce, mest. pri kilohertzih in pri

mest. pri kikújskem, or. s kikújskim; DVOJINA: im.

kílohêrcih, or. s kilohertzi in s kílohêrci

kikújska, rod. kikújskih, daj. kikújskima, tož.

STATUS: predlog

kikújska, mest. pri kikújskih, or. s kikújskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik MNOŽINA: im. kikújski, rod. kikújskih, daj. kikújskim,

moškega spola

tož. kikújske, mest. pri kikújskih, or. s kikújskimi

ženski:



EDNINA: im. kikújska, rod. kikújske, daj.

kikújski,

kílovólt -a

tož. kikújsko, mest. pri kikújski, or. s

m

kikújsko;

|merska enota|: vrednost prebojev v kilovoltih;

DVOJINA: im. kikújski, rod. kikújskih, daj.

kikújskima,

Visokonapetostna so omrežja z napetostjo od 110

tož. kikújski, mest. pri kikújskih, or. s

kikújskima;

do 420 kilovoltov <110–420 kV>;

MNOŽINA: im. kikújske, rod. kikújskih,

prim. kV

(< Vólta)

daj. kikújskim, tož. kikújske, mest. pri kikújskih, or. s kikújskimi

{O} EDNINA: im. kílovólt, rod. kílovólta, daj.

srednji:

kílovóltu,

EDNINA: im. kikújsko, rod. kikújskega, daj.

tož. kílovóltom, mest. pri kílovóltu, or. s

kikújskemu,

kílovóltom;

tož. kikújsko, mest. pri kikújskem, or. s

DVOJINA: im. kílovólta, rod. kílovóltov,

kikújskim; DVOJINA: im. kikújski, rod. kikújskih, daj.

daj. kílovóltoma, tož. kílovólta, mest. pri kílovóltih, or.

kikújskima,

s kílovóltoma;

tož. kikújski, mest. pri kikújskih, or. s

MNOŽINA: im. kílovólti, rod.

kikújskima;

kílovóltov,

MNOŽINA: im. kikújska, rod. kikújskih,

daj. kílovóltom, tož. kílovólte, mest. pri

kílovóltih,

daj. kikújskim, tož. kikújska, mest. pri kikújskih, or. s or. s kílovólti

kikújskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

431



{O} EDNINA: im. Kirgízija, rod. Kirgízije, daj.

kirgíški -a -o prid.

Kirgíziji, tož. Kirgízijo, mest. pri Kirgíziji, or. s

kirgiška prestolnica Biškek; Začasna kirgiška vlada

Kirgízijo

bo izvedla referendum o spremembi ustave;

STATUS: predlog

Francija je napovedala, da bo za pomoč kirgiškim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

beguncem donirala 100.000 evrov



(< Kirgízija)

Kirgízijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. kirgíški, rod. kirgíškega, daj.

Poslušali smo starejšo Kirgizijko, ki nam e

kirgíškemu, tož. kirgíški (živostno kirgíškega), mest.

povedala o zgodovini nomadstva

pri kirgíškem, or. s kirgíškim; DVOJINA: im. kirgíška,

(< Kirgízija)

rod. kirgíških, daj. kirgíškima, tož. kirgíška, mest. pri

{B} Kirgizijkin

kirgíških, or. s kirgíškima; MNOŽINA: im. kirgíški,

{O} EDNINA: im. Kirgízijka, rod. Kirgízijke, daj.

rod. kirgíških, daj. kirgíškim, tož. kirgíške, mest. pri Kirgízijki, tož. Kirgízijko, mest. pri Kirgízijki, or. s kirgíških, or. s kirgíškimi

Kirgízijko; DVOJINA: im. Kirgízijki, rod. Kirgízijk,

ženski: EDNINA: im. kirgíška, rod. kirgíške, daj.

daj. Kirgízijkama, tož. Kirgízijki, mest. pri

kirgíški, tož. kirgíško, mest. pri kirgíški, or. s

Kirgízijkah, or. s Kirgízijkama; MNOŽINA: im.

kirgíško; DVOJINA: im. kirgíški, rod. kirgíških, daj.

Kirgízijke, rod. Kirgízijk, daj. Kirgízijkam, tož.

kirgíškima, tož. kirgíški, mest. pri kirgíških, or. s

Kirgízijke, mest. pri Kirgízijkah, or. s Kirgízijkami

kirgíškima; MNOŽINA: im. kirgíške, rod. kirgíških, daj.

STATUS: predlog

kirgíškim, tož. kirgíške, mest. pri kirgíških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

kirgíškimi



srednji: EDNINA: im. kirgíško, rod. kirgíškega, daj.

Kirgízistan -a m; zemljepisno ime

kirgíškemu, tož. kirgíško, mest. pri kirgíškem, or. s

|dolgo ime Kirgiška republika|; |država|: les iz

kirgíškim; DVOJINA: im. kirgíški, rod. kirgíških, daj.

Kirgizistana; let iz Dubaja v Kirgizistan; volitve v

kirgíškima, tož. kirgíški, mest. pri kirgíških, or. s

Kirgizistanu

kirgíškima; MNOŽINA: im. kirgíška, rod. kirgíških, daj.

Kje? v Kirgizistanu

kirgíškim, tož. kirgíška, mest. pri kirgíških, or. s

Od kod? iz Kirgizistana

kirgíškimi

Kam? v Kirgizistan

STATUS: predlog

{B} Kirgizistanec, Kirgizistanka; Kirgizistančev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kirgizistankin; kirgizistanski



{O} EDNINA: im. Kirgízistan, rod. Kirgízistana, daj.

Kirgíz -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Kirgízistanu, tož. Kirgízistan, mest. pri Kirgízistanu, Kirgizi so znani kot odprti in širokosrčni ljudje; Na

or. s Kirgízistanom

referendumu je 70 odstotkov Kirgizov podprlo

STATUS: predlog

spremembo ustave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Kirgízija)



{B} Kirgizov

Kirgízistančev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Kirgíz, rod. Kirgíza, daj. Kirgízu, tož.

Kirgizistančeva kmetija leži ob slanem jezeru

Kirgíza, mest. pri Kirgízu, or. s Kirgízom; DVOJINA:

(< Kirgízistanec)

im. Kirgíza, rod. Kirgízov, daj. Kirgízoma, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Kirgízistančev, rod.

Kirgíza, mest. pri Kirgízih, or. s Kirgízoma;

Kirgízistančevega, daj. Kirgízistančevemu, tož.

MNOŽINA: im. Kirgízi, rod. Kirgízov, daj. Kirgízom,

Kirgízistančev (živostno Kirgízistančevega), mest. pri

tož. Kirgíze, mest. pri Kirgízih, or. s Kirgízi

Kirgízistančevem, or. s Kirgízistančevim; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Kirgízistančeva, rod. Kirgízistančevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kirgízistančevima, tož. Kirgízistančeva, mest. pri



Kirgízistančevih, or. s Kirgízistančevima; MNOŽINA:

Kirgízija -e ž; zemljepisno ime

im. Kirgízistančevi, rod. Kirgízistančevih, daj.

|drugo ime države|: vrnitev iz Kirgizije; alpinistična

Kirgízistančevim, tož. Kirgízistančeve, mest. pri

odprava v Kirgizijo; Na parlamentarnih volitvah v

Kirgízistančevih, or. s Kirgízistančevimi

Kirgiziji je največ glasov dobila tamkajšnja

ženski: EDNINA: im. Kirgízistančeva, rod.

komunistična stranka; prim. Kirgízistan

Kirgízistančeve, daj. Kirgízistančevi, tož.

Kje? v Kirgiziji

Kirgízistančevo, mest. pri Kirgízistančevi, or. s

Od kod? iz Kirgizije

Kirgízistančevo; DVOJINA: im. Kirgízistančevi, rod.

Kam? v Kirgizijo

Kirgízistančevih, daj. Kirgízistančevima, tož.

{B} Kirgiz, Kirgizijka; Kirgizov, Kirgizijkin;

Kirgízistančevi, mest. pri Kirgízistančevih, or. s

kirgiški

Kirgízistančevima; MNOŽINA: im. Kirgízistančeve,

rod. Kirgízistančevih, daj. Kirgízistančevim, tož.

432

Kirgízistančeve, mest. pri Kirgízistančevih, or. s kirgízistanska, rod. kirgízistanskih, daj.

Kirgízistančevimi

kirgízistanskima, tož. kirgízistanska, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Kirgízistančevo, rod.

kirgízistanskih, or. s kirgízistanskima; MNOŽINA: im.

Kirgízistančevega, daj. Kirgízistančevemu, tož.

kirgízistanski, rod. kirgízistanskih, daj.

Kirgízistančevo, mest. pri Kirgízistančevem, or. s

kirgízistanskim, tož. kirgízistanske, mest. pri

Kirgízistančevim; DVOJINA: im. Kirgízistančevi, rod.

kirgízistanskih, or. s kirgízistanskimi

Kirgízistančevih, daj. Kirgízistančevima, tož.

ženski: EDNINA: im. kirgízistanska, rod.

Kirgízistančevi, mest. pri Kirgízistančevih, or. s

kirgízistanske, daj. kirgízistanski, tož. kirgízistansko, Kirgízistančevima; MNOŽINA: im. Kirgízistančeva,

mest. pri kirgízistanski, or. s kirgízistansko; DVOJINA: rod. Kirgízistančevih, daj. Kirgízistančevim, tož.

im. kirgízistanski, rod. kirgízistanskih, daj.

Kirgízistančeva, mest. pri Kirgízistančevih, or. s

kirgízistanskima, tož. kirgízistanski, mest. pri

Kirgízistančevimi

kirgízistanskih, or. s kirgízistanskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

kirgízistanske, rod. kirgízistanskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kirgízistanskim, tož. kirgízistanske, mest. pri



kirgízistanskih, or. s kirgízistanskimi

Kirgízistanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime srednji: EDNINA: im. kirgízistansko, rod.

V rodovitni dolini Fergan živi polovica vseh

kirgízistanskega, daj. kirgízistanskemu, tož.

Kirgizistancev

kirgízistansko, mest. pri kirgízistanskem, or. s

(< Kirgízistan)

kirgízistanskim; DVOJINA: im. kirgízistanski, rod.

{B} Kirgizistančev

kirgízistanskih, daj. kirgízistanskima, tož.

{O} EDNINA: im. Kirgizistánec, rod. Kirgizistánca,

kirgízistanski, mest. pri kirgízistanskih, or. s

daj. Kirgizistáncu, tož. Kirgizistánca, mest. pri

kirgízistanskima; MNOŽINA: im. kirgízistanska, rod.

Kirgizistáncu, or. s Kirgizistáncem; DVOJINA: im.

kirgízistanskih, daj. kirgízistanskim, tož.

Kirgizistánca, rod. Kirgizistáncev, daj.

kirgízistanska, mest. pri kirgízistanskih, or. s

Kirgizistáncema, tož. Kirgizistánca, mest. pri

kirgízistanskimi

Kirgizistáncih, or. s Kirgizistáncema; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Kirgizistánci, rod. Kirgizistáncev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kirgizistáncem, tož. Kirgizistánce, mest. pri



Kirgizistáncih, or. s Kirgizistánci

kirí -ja m; obširneje glej pri curie

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kiribáti -ov m mn.; zemljepisno ime

samostalnik moškega spola

|dolgo ime Republika Kiribati|; |država|: Ribiča s



Kiribatov sta pristala na obali Samoe; Na Kiribate

Kirgízistanka -e

potujejo tisti, ki so radi nekaj posebnega; Prvi bodo

ž; ime bitja, prebivalsko ime

Na poti smo srečali prijetno družbo Kirgizistank

do novega leta odštevali na Kiribatih

(< Kirgízistan)

Kje? na Kiribatih

{B} Kirgizistankin

Od kod? s Kiribatov

{O} EDNINA: im. Kirgízistanka, rod. Kirgízistanke,

Kam? na Kiribate

{B} Kiribatijec, Kiribatijka; Kiribatijčev,

daj. Kirgízistanki, tož. Kirgízistanko, mest. pri

Kirgízistanki,

Kiribatijkin; kiribatski

or. s Kirgízistanko; DVOJINA: im.

tudi kiribatijski

Kirgízistanki,

{O}

rod. Kirgízistank, daj.

MNOŽINA: im. Kiribáti, rod. Kiribátov, daj.

Kirgízistankama,

Kiribátom,

tož. Kirgízistanki, mest. pri

tož. Kiribáte, mest. pri Kiribátih, or. s

Kirgízistankah,

Kiribáti

or. s Kirgízistankama; MNOŽINA: im.

Kirgízistanke, rod. Kirgízistank, daj. Kirgízistankam,

STATUS: predlog

tož. Kirgízistanke, mest. pri Kirgízistankah, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Kirgízistankami



STATUS: predlog

Kiribátijčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Obiskali so Kiribatijčev nasad kokosovih palm



(< Kiribátijec)

kirgízistanski -a -o

{O} moški:

prid.

EDNINA: im. Kiribátijčev, rod.

kirgizistanska kinematografija; Začasna

Kiribátijčevega, daj. Kiribátijčevemu, tož.

kirgizistanska premierka bo v soboto prisegla kot

Kiribátijčev (živostno Kiribátijčevega), mest. pri

nova kirgizistanska predsednica

Kiribátijčevem, or. s Kiribátijčevim; DVOJINA: im.

(< Kirgízistan)

Kiribátijčeva, rod. Kiribátijčevih, daj.

{O} moški:

Kiribátijčevima,

EDNINA: im. kirgízistanski, rod.

tož. Kiribátijčeva, mest. pri

kirgízistanskega,

Kiribátijčevih,

daj. kirgízistanskemu, tož.

or. s Kiribátijčevima; MNOŽINA: im.

kirgízistanski (

Kiribátijčevi,

živostno kirgízistanskega), mest. pri

rod. Kiribátijčevih, daj. Kiribátijčevim,

kirgízistanskem, or. s kirgízistanskim; DVOJINA: im.

433

tož. Kiribátijčeve, mest. pri Kiribátijčevih, or. s bi kiribatski arhipelag, na katerem živi okrog

Kiribátijčevimi





80.000 ljudi, povsem izginil pod vodo


ženski: EDNINA: im. Kiribátijčeva, rod. Kiribátijčeve, (< Kiribáti)

daj. Kiribátijčevi, tož. Kiribátijčevo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. kiribátski tudi kiribátijski, Kiribátijčevi, or. s Kiribátijčevo; DVOJINA: im.

rod. kiribátskega tudi kiribátijskega, daj. kiribátskemu Kiribátijčevi, rod. Kiribátijčevih, daj.

tudi kiribátijskemu, tož. kiribátski tudi kiribátijski

Kiribátijčevima, tož. Kiribátijčevi, mest. pri

(živostno kiribátskega tudi kiribátijskega), mest. pri

Kiribátijčevih, or. s Kiribátijčevima; MNOŽINA: im.

kiribátskem tudi pri kiribátijskem, or. s kiribátskim

Kiribátijčeve, rod. Kiribátijčevih, daj. Kiribátijčevim, tudi s kiribátijskim; DVOJINA: im. kiribátska tudi

tož. Kiribátijčeve, mest. pri Kiribátijčevih, or. s

kiribátijska, rod. kiribátskih tudi kiribátijskih, daj.

Kiribátijčevimi

kiribátskima tudi kiribátijskima, tož. kiribátska tudi

srednji: EDNINA: im. Kiribátijčevo, rod.

kiribátijska, mest. pri kiribátskih tudi pri kiribátijskih, Kiribátijčevega, daj. Kiribátijčevemu, tož.

or. s kiribátskima tudi s kiribátijskima; MNOŽINA: im.

Kiribátijčevo, mest. pri Kiribátijčevem, or. s

kiribátski tudi kiribátijski, rod. kiribátskih tudi

Kiribátijčevim; DVOJINA: im. Kiribátijčevi, rod.

kiribátijskih, daj. kiribátskim tudi kiribátijskim, tož.

Kiribátijčevih, daj. Kiribátijčevima, tož.

kiribátske tudi kiribátijske, mest. pri kiribátskih tudi Kiribátijčevi, mest. pri Kiribátijčevih, or. s

pri kiribátijskih, or. s kiribátskimi tudi s

Kiribátijčevima; MNOŽINA: im. Kiribátijčeva, rod.

kiribátijskimi

Kiribátijčevih, daj. Kiribátijčevim, tož. Kiribátijčeva, ženski: EDNINA: im. kiribátska tudi kiribátijska, rod.

mest. pri Kiribátijčevih, or. s Kiribátijčevimi

kiribátske tudi kiribátijske, daj. kiribátski tudi

STATUS: predlog

kiribátijski, tož. kiribátsko tudi kiribátijsko, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kiribátski tudi pri kiribátijski, or. s kiribátsko tudi s kiribátijsko; DVOJINA: im. kiribátski tudi kiribátijski, Kiribátijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

rod. kiribátskih tudi kiribátijskih, daj. kiribátskima tudi Kiribatijci govorijo večinoma mikronezijsko

kiribátijskima, tož. kiribátski tudi kiribátijski, mest.

(< Kiribáti)

pri kiribátskih tudi pri kiribátijskih, or. s kiribátskima

{B} Kiribatijčev

tudi s kiribátijskima; MNOŽINA: im. kiribátske tudi

{O} EDNINA: im. Kiribátijec, rod. Kiribátijca, daj.

kiribátijske, rod. kiribátskih tudi kiribátijskih, daj.

Kiribátijcu, tož. Kiribátijca, mest. pri Kiribátijcu, or. s kiribátskim tudi kiribátijskim, tož. kiribátske tudi

Kiribátijcem; DVOJINA: im. Kiribátijca, rod.

kiribátijske, mest. pri kiribátskih tudi pri kiribátijskih, Kiribátijcev, daj. Kiribátijcema, tož. Kiribátijca, mest.

or. s kiribátskimi tudi s kiribátijskimi

pri Kiribátijcih, or. s Kiribátijcema; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. kiribátsko tudi kiribátijsko, rod.

Kiribátijci, rod. Kiribátijcev, daj. Kiribátijcem, tož.

kiribátskega tudi kiribátijskega, daj. kiribátskemu tudi Kiribátijce, mest. pri Kiribátijcih, or. s Kiribátijci

kiribátijskemu, tož. kiribátsko tudi kiribátijsko, mest.

STATUS: predlog

pri kiribátskem tudi pri kiribátijskem, or. s

P

kiribátskim tudi s kiribátijskim; DVOJINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

kiribátski

samostalnik moškega spola

tudi kiribátijski, rod. kiribátskih tudi



kiribátijskih, daj. kiribátskima tudi kiribátijskima, tož.



kiribátski tudi kiribátijski, mest. pri kiribátskih tudi pri Kiribátijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

kiribátijskih, or. s kiribátskima tudi s kiribátijskima; Ogledali so si plesno predstavo Kiribatijk

MNOŽINA: im. kiribátska tudi kiribátijska, rod.

(< Kiribáti)

kiribátskih tudi kiribátijskih, daj. kiribátskim tudi

{B} Kiribatijkin

kiribátijskim, tož. kiribátska tudi kiribátijska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Kiribátijka, rod. Kiribátijke, daj.

kiribátskih tudi pri kiribátijskih, or. s kiribátskimi tudi Kiribátijki, tož. Kiribátijko, mest. pri Kiribátijki, or. s s kiribátijskimi

Kiribátijko; DVOJINA: im. Kiribátijki, rod. Kiribátijk, STATUS: predlog

daj. Kiribátijkama, tož. Kiribátijki, mest. pri

Kiribátijkah,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. s Kiribátijkama; MNOŽINA: im.

Kiribátijke,



rod. Kiribátijk, daj. Kiribátijkam, tož.

Kiribátijke,

Kirk -a [kə̀rk]

mest. pri Kiribátijkah, or. s Kiribátijkami

m; ime bitja, osebno ime

S

|angleško moško ime|: Želi se družiti s Kirkom

TATUS: predlog

{B} Kirkov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Kirk, rod. Kirka, daj. Kirku, tož.



Kirka, mest. pri Kirku, or. s Kirkom; DVOJINA: im.

kiribátijski -a -o prid.; obširneje glej pri kiribátski Kirka, rod. Kirkov, daj. Kirkoma, tož. Kirka, mest. pri Kirkih, or. s Kirkoma; MNOŽINA: im. Kirki, rod.

kiribátski -a -o tudi kiribátijski -a -o prid.

Kirkov, daj. Kirkom, tož. Kirke, mest. pri Kirkih, or. s predstavniki kiribatske vlade; Če bi morje zaradi

Kirki

topljenja ledu na Arktiki in Antarktiki še naraščalo,

STATUS: predlog

434

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, kirkázijskih, daj. kirkázijskima, tož. kirkázijska, mest.

moška)

pri kirkázijskih, or. s kirkázijskima; MNOŽINA: im.



kirkázijski, rod. kirkázijskih, daj. kirkázijskim, tož.

Kírka -e ž; ime bitja, osebno ime

kirkázijske, mest. pri kirkázijskih, or. s kirkázijskimi

|grška bajeslovna oseba|: Odisej je na svoji poti

ženski: EDNINA: im. kirkázijska, rod. kirkázijske, daj.

proti rodni Itaki nekaj časa preživel s čarovnico

kirkázijski, tož. kirkázijsko, mest. pri kirkázijski, or. s Kirko

kirkázijsko; DVOJINA: im. kirkázijski, rod.

{B} Kirkin

kirkázijskih, daj. kirkázijskima, tož. kirkázijski, mest.

{O} EDNINA: im. Kírka, rod. Kírke, daj. Kírki, tož.

pri kirkázijskih, or. s kirkázijskima; MNOŽINA: im.

Kírko, mest. pri Kírki, or. s Kírko; DVOJINA: im.

kirkázijske, rod. kirkázijskih, daj. kirkázijskim, tož.

Kírki, rod. Kírk, daj. Kírkama, tož. Kírki, mest. pri

kirkázijske, mest. pri kirkázijskih, or. s kirkázijskimi Kírkah, or. s Kírkama; MNOŽINA: im. Kírke, rod. Kírk,

srednji: EDNINA: im. kirkázijsko, rod. kirkázijskega, daj. Kírkam, tož. Kírke, mest. pri Kírkah, or. s

daj. kirkázijskemu, tož. kirkázijsko, mest. pri

Kírkami

kirkázijskem, or. s kirkázijskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

kirkázijski, rod. kirkázijskih, daj. kirkázijskima, tož.

P

kirkázijski, mest. pri kirkázijskih, or. s kirkázijskima; RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-rimska imena

MNOŽINA: im. kirkázijska, rod. kirkázijskih, daj.



kirkázijskim, tož. kirkázijska, mest. pri kirkázijskih, or. s kirkázijskimi

Kirkázijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik etnične skupine v Jordaniji|: Na

fotografiji vidimo Kirkazijca v noši

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Kirkazijčev



{O}

kit.

EDNINA: im. Kirkázijec, rod. Kirkázijca, daj.

okrajš.

Kirkázijcu,

|kitajski|: kit. armada; |kitajsko|: jin (iz. kit. yin); tož. Kirkázijca, mest. pri Kirkázijcu, or. s

Kirkázijcem;

|kitajščina| |kitarski|: Nastop kit. dua spremljata dve DVOJINA: im. Kirkázijca, rod.

Kirkázijcev,

plesalki

daj. Kirkázijcema, tož. Kirkázijca, mest.

pri Kirkázijcih, or. s Kirkázijcema; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Kirkázijci, rod. Kirkázijcev, daj. Kirkázijcem, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Kirkázijce, mest. pri Kirkázijcih, or. s Kirkázijci



STATUS: predlog

Kitájčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

V finalu je bila Kitajčeva premoč očitna

samostalnik moškega spola

(< Kitájec)

{O} moški:



EDNINA: im. Kitájčev, rod. Kitájčevega,

Kirkázijka -e

daj. Kitájčevemu, tož. Kitájčev (živostno Kitájčevega), ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica etnične skupine v Jordaniji|: Na tisoče

mest. pri Kitájčevem, or. s Kitájčevim; DVOJINA: im.

Kirkazijk in Kirkazijcev je bilo prisiljenih oditi v

Kitájčeva, rod. Kitájčevih, daj. Kitájčevima, tož.

Kitájčeva,

Otomanski imperij

mest. pri Kitájčevih, or. s Kitájčevima;

(< Kirkázijec)

MNOŽINA: im. Kitájčevi, rod. Kitájčevih, daj.

{B} Kirkazijkin

Kitájčevim, tož. Kitájčeve, mest. pri Kitájčevih, or. s

{O}

Kitájčevimi

EDNINA: im. Krikázijka, rod. Krikázijke, daj.

ženski:

Krikázijki,

EDNINA: im. Kitájčeva, rod. Kitájčeve, daj.

tož. Krikázijko, mest. pri Krikázijki, or. s

Krikázijko;

Kitájčevi, tož. Kitájčevo, mest. pri Kitájčevi, or. s

DVOJINA: im. Krikázijki, rod. Krikázijk,

Kitájčevo; DVOJINA: im. Kitájčevi, rod. Kitájčevih,

daj. Krikázijkama, tož. Krikázijki, mest. pri

Krikázijkah,

daj. Kitájčevima, tož. Kitájčevi, mest. pri Kitájčevih, or. s Krikázijkama; MNOŽINA: im.

Krikázijke,

or. s Kitájčevima; MNOŽINA: im. Kitájčeve, rod.

rod. Krikázijk, daj. Krikázijkam, tož.

Krikázijke,

Kitájčevih, daj. Kitájčevim, tož. Kitájčeve, mest. pri

mest. pri Krikázijkah, or. s Krikázijkami

Kitájčevih,

S

or. s Kitájčevimi

TATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Kitájčevo, rod. Kitájčevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kitájčevemu, tož. Kitájčevo, mest. pri Kitájčevem, or.

samostalnik ženskega spola

s Kitájčevim; DVOJINA: im. Kitájčevi, rod. Kitájčevih,



daj. Kitájčevima, tož. Kitájčevi, mest. pri Kitájčevih, kirkázijski -a -o prid.

or. s Kitájčevima; MNOŽINA: im. Kitájčeva, rod.

Je pripadnik muslimanske kirkazijske manjšine

Kitájčevih, daj. Kitájčevim, tož. Kitájčeva, mest. pri

(< Kirkázijec)

Kitájčevih, or. s Kitájčevimi

{O} moški: EDNINA: im. kirkázijski, rod.

STATUS: predlog

kirkázijskega, daj. kirkázijskemu, tož. kirkázijski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(živostno kirkázijskega), mest. pri kirkázijskem, or. s kirkázijskim; DVOJINA: im. kirkázijska, rod.

Kitájec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

435

Ko je študirala v Londonu, se je zaročila s ženski: EDNINA: im. kitájska, rod. kitájske, daj.

Kitajcem; Muzej Karla Marxa letno obišče 10.000

kitájski, tož. kitájsko, mest. pri kitájski, or. s kitájsko; Kitajcev

DVOJINA: im. kitájski, rod. kitájskih, daj. kitájskima, (< Kitájska)

tož. kitájski, mest. pri kitájskih, or. s kitájskima;

{B} Kitajčev

MNOŽINA: im. kitájske, rod. kitájskih, daj. kitájskim,

{O} EDNINA: im. Kitájec, rod. Kitájca, daj. Kitájcu,

tož. kitájske, mest. pri kitájskih, or. s kitájskimi

tož. Kitájca, mest. pri Kitájcu, or. s Kitájcem;

srednji: EDNINA: im. kitájsko, rod. kitájskega, daj.

DVOJINA: im. Kitájca, rod. Kitájcev, daj. Kitájcema,

kitájskemu, tož. kitájsko, mest. pri kitájskem, or. s

tož. Kitájca, mest. pri Kitájcih, or. s Kitájcema;

kitájskim; DVOJINA: im. kitájski, rod. kitájskih, daj.

MNOŽINA: im. Kitájci, rod. Kitájcev, daj. Kitájcem,

kitájskima, tož. kitájski, mest. pri kitájskih, or. s

tož. Kitájce, mest. pri Kitájcih, or. s Kitájci

kitájskima; MNOŽINA: im. kitájska, rod. kitájskih, daj.

STATUS: predlog

kitájskim, tož. kitájska, mest. pri kitájskih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

kitájskimi

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kitájka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Med svetovnimi milijarderkami je največ Kitajk

Kitájsko -ega s; zemljepisno ime

(< Kitájska)

|drugo ime države|: Bonsaj izhaja s Kitajskega iz

{B} Kitajkin

Kitajske; Svetovna proizvodnja se seli na Kitajsko;

{O} EDNINA: im. Kitájka, rod. Kitájke, daj. Kitájki,

Cene nepremičnin na Kitajskem rastejo; prim.

tož. Kitájko, mest. pri Kitájki, or. s Kitájko; DVOJINA: Kitájska

im. Kitájki, rod. Kitájk, daj. Kitájkama, tož. Kitájki, Kje? na Kitajskem

mest. pri Kitájkah, or. s Kitájkama; MNOŽINA: im.

Od kod? s Kitajskega iz Kitajske

Kitájke, rod. Kitájk, daj. Kitájkam, tož. Kitájke, mest.

Kam? na Kitajsko

pri Kitájkah, or. s Kitájkami

{B} Kitajec, Kitajka; Kitajčev, Kitajkin; kitajski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Kitájsko, rod. Kitájskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kitájskemu, tož. Kitájsko, mest. pri Kitájskem, or. s



Kitájskim

Kitájska -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Ljudska republika Kitajska|; |država|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Krizantema izvira iz/s Kitajske in Japonske;



Tovarna je del proizvodnje preselila v Kitajsko na

Kjôv -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Kitajsko; obisk v Kitajski na Kitajskem; prim.

|pripadnik severnoameriškega indijanskega

Kitájsko

plemena|: V Oklahomi živi približno 12.000

Kje? v Kitajski na Kitajskem

Kjovov

Od kod? iz Kitajske in s Kitajske

{B} Kjovov

Kam? v Kitajsko na Kitajsko

{O} EDNINA: im. Kjôv, rod. Kjôva, daj. Kjôvu, tož.

{B} Kitajec, Kitajka; Kitajčev, Kitajkin; kitajski

Kjôva, mest. pri Kjôvu, or. s Kjôvom; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Kitájska, rod. Kitájske, daj. Kitájski, Kjôva, rod. Kjôvov, daj. Kjôvoma, tož. Kjôva, mest.

tož. Kitájsko, mest. pri Kitájski, or. s Kitájsko

pri Kjôvih, or. s Kjôvoma; MNOŽINA: im. Kjôvi, rod.

STATUS: predlog

Kjôvov, daj. Kjôvom, tož. Kjôve, mest. pri Kjôvih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

s Kjôvi



STATUS: predlog

kitájski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

kitajska četrt; kitajska restavracija; Kmerska pisava



je podobna kitajskim pismenkam; V kitajski

Kjôvinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

provinci Jiangxi so narasle vode prebile nasipe na

|pripadnica severnoameriškega indijanskega

reki Fu; Akupunktura je ena od prvin tradicionalne

plemena|: Bluze Kjovinj so okrašene z zobmi losov

kitajske medicine; kitajski juan ||denarna enota||: (< Kjôv)

devalvacija kitajskega juana

{B} Kjovinjin

(< Kitájska)

{O} EDNINA: im. Kjôvinja, rod. Kjôvinje, daj.

{O} moški: EDNINA: im. kitájski, rod. kitájskega, daj.

Kjôvinji, tož. Kjôvinjo, mest. pri Kjôvinji, or. s

kitájskemu, tož. kitájski (živostno kitájskega), mest. pri Kjôvinjo; DVOJINA: im. Kjôvinji, rod. Kjôvinj, daj.

kitájskem, or. s kitájskim; DVOJINA: im. kitájska, rod.

Kjôvinjama, tož. Kjôvinji, mest. pri Kjôvinjah, or. s

kitájskih, daj. kitájskima, tož. kitájska, mest. pri

Kjôvinjama; MNOŽINA: im. Kjôvinje, rod. Kjôvinj,

kitájskih, or. s kitájskima; MNOŽINA: im. kitájski, rod.

daj. Kjôvinjam, tož. Kjôvinje, mest. pri Kjôvinjah, or.

kitájskih, daj. kitájskim, tož. kitájske, mest. pri

s Kjôvinjami

kitájskih, or. s kitájskimi

STATUS: predlog

436

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena zločincev||: Usoda balkanskih klavcev je v rokah



haaškega sodišča

kjôvski -a -o prid.

{B} klavčev

kjovska zgodovina

{O} EDNINA: im. klávec, rod. klávca, daj. klávcu, tož.

(< Kjôv)

klávca, mest. pri klávcu, or. s klávcem; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. kjôvski, rod. kjôvskega, daj.

klávca, rod. klávcev, daj. klávcema, tož. klávca, mest.

kjôvskemu, tož. kjôvski (živostno kjôvskega), mest. pri pri klávcih, or. s klávcema; MNOŽINA: im. klávci, rod.

kjôvskem, or. s kjôvskim; DVOJINA: im. kjôvska, rod.

klávcev, daj. klávcem, tož. klávce, mest. pri klávcih,

kjôvskih, daj. kjôvskima, tož. kjôvska, mest. pri

or. s klávci

kjôvskih, or. s kjôvskima; MNOŽINA: im. kjôvski, rod.

STATUS: predlog

kjôvskih, daj. kjôvskim, tož. kjôvske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

kjôvskih, or. s kjôvskimi

moškega spola

ženski: EDNINA: im. kjôvska, rod. kjôvske, daj.



kjôvski, tož. kjôvsko, mest. pri kjôvski, or. s kjôvsko; Klêmen -mna in Klêmen -éna m; ime bitja, osebno ime DVOJINA: im. kjôvski, rod. kjôvskih, daj. kjôvskima,

|moško ime|: Napisal je članek o glasbeniku

tož. kjôvski, mest. pri kjôvskih, or. s kjôvskima;

Klemnu/Klemenu

MNOŽINA: im. kjôvske, rod. kjôvskih, daj. kjôvskim,

{B} Klemnov in Klemenov

tož. kjôvske, mest. pri kjôvskih, or. s kjôvskimi

{O} EDNINA: im. Klêmen, rod. Klêmna in Kleména,

srednji: EDNINA: im. kjôvsko, rod. kjôvskega, daj.

daj. Klêmnu in Kleménu, tož. Klêmna in Kleména,

kjôvskemu, tož. kjôvsko, mest. pri kjôvskem, or. s

mest. pri Klêmnu in pri Kleménu, or. s Klêmnom in s

kjôvskim; DVOJINA: im. kjôvski, rod. kjôvskih, daj.

Kleménom; DVOJINA: im. Klêmna in Kleména, rod.

kjôvskima, tož. kjôvski, mest. pri kjôvskih, or. s

Klêmnov in Kleménov, daj. Klêmnoma in

kjôvskima; MNOŽINA: im. kjôvska, rod. kjôvskih, daj.

Kleménoma, tož. Klêmna in Kleména, mest. pri

kjôvskim, tož. kjôvska, mest. pri kjôvskih, or. s

Klêmnih in pri Kleménih, or. s Klêmnoma in s

kjóvskimi

Kleménoma; MNOŽINA: im. Klêmni in Kleméni, rod.

STATUS: predlog

Klêmnov in Kleménov, daj. Klêmnom in Kleménom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Klêmne in Kleméne, mest. pri Klêmnih in pri



Kleménih, or. s Klêmni in s Kleméni

KK -- [kə̀kə̀ tudi kəkə̀] m; simbol

STATUS: predlog

|Krško|: Registrska tablica ima oznako KK A9-579

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Kleménčič -a m; ime bitja, osebno ime

kkal -- [kə̀kál tudi kəkál in kákál tudi kakál] m;

|priimek|: Vila je last Jožeta Klemenčiča; Veslal je

simbol

skupaj s Klemenčičem

|kilokalorija|: Kilogram jagod navadno vsebuje

{B} Klemenčičev

okoli 240 kkal

{O} EDNINA: im. Kleménčič, rod. Kleménčiča, daj.

STATUS: predlog

Kleménčiču, tož. Kleménčiča, mest. pri Kleménčiču,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

or. s Kleménčičem; DVOJINA: im. Kleménčiča, rod.



Kleménčičev, daj. Kleménčičema, tož. Kleménčiča,

Klára Asíška -e -e ž; ime bitja, osebno ime

mest. pri Kleménčičih, or. s Kleménčičema;

|svetnica|: spisi Klare Asiške; Klara Asiška je

MNOŽINA: im. Kleménčiči, rod. Kleménčičev, daj.

pokopana v baziliki svete Klare v Assisiju

Kleménčičem, tož. Kleménčiče, mest. pri

{O} EDNINA: im. Klára Asíška, rod. Kláre Asíške, daj.

Kleménčičih, or. s Kleménčiči

Klári Asíški, tož. Kláro Asíško, mest. pri Klári

STATUS: predlog

Asíški, or. s Kláro Asíško

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu

Kleménčičev -a -o prid.



Nihče ni želel komentirati Klemenčičeve izjave

klávec -vca m

(< Kleménčič)

|človek, ki se ukvarja s klanjem|: Po kolinah najprej

{O} moški: EDNINA: im. Kleménčičev, rod.

postrežejo klavcu; lyonski klavec ||vzdevek Klausa Kleménčičevega, daj. Kleménčičevemu, tož. (živostno

Barbieja, nacističnega vojnega zločinca||:

Kleménčičev (živostno Kleménčičevega), mest. pri

Zloglasnega lyonskega klavca so izsledili v Boliviji;

Kleménčičevem, or. s Kleménčičevim; DVOJINA: im.

balkanski klavec ||vzdevek Ratka Mladića, Slobodana Kleménčičeva, rod. Kleménčičevih, daj.

Miloševića in Radovana Karadžića, srbskih vojnih

Kleménčičevima, tož. Kleménčičeva, mest. pri

Kleménčičevih, or. s Kleménčičevima; MNOŽINA: im.

437

Kleménčičevi, rod. Kleménčičevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Klêmnovo in Kleménovo, rod.

Kleménčičevim, tož. Kleménčičeve, mest. pri

Klêmnovega in Kleménovega, daj. Klêmnovemu in

Kleménčičevih, or. s Kleménčičevimi

Kleménovemu, tož. Klêmnovo in Kleménovo, mest.

ženski: EDNINA: im. Kleménčičeva, rod.

pri Klêmnovem in pri Kleménovem, or. s

Kleménčičeve, daj. Kleménčičevi, tož.

Klêmnovim in s Kleménovim; DVOJINA: im.

Kleménčičevo, mest. pri Kleménčičevi, or. s

Klêmnovi in Kleménovi, rod. Klêmnovih in

Kleménčičevo; DVOJINA: im. Kleménčičevi, rod.

Kleménovih, daj. Klêmnovima in Kleménovima, tož.

Kleménčičevih, daj. Kleménčičevima, tož.

Klêmnovi in Kleménovi, mest. pri Klêmnovih in pri

Kleménčičevi, mest. pri Kleménčičevih, or. s

Kleménovih, or. s Klêmnovima in s Kleménovima;

Kleménčičevima; MNOŽINA: im. Kleménčičeve, rod.

MNOŽINA: im. Klêmnova in Kleménova, rod.

Kleménčičevih, daj. Kleménčičevim, tož.

Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovim in

Kleménčičeve, mest. pri Kleménčičevih, or. s

Kleménovim, tož. Klêmnova in Kleménova, mest. pri

Kleménčičevimi

Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovimi in s

srednji: EDNINA: im. Kleménčičevo, rod.

Kleménovimi

Kleménčičevega, daj. Kleménčičevemu, tož.

STATUS: predlog

Kleménčičevo, mest. pri Kleménčičevem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni Kleménčičevim; DVOJINA: im. Kleménčičevi, rod.

pridevniki

Kleménčičevih, daj. Kleménčičevima, tož.



Kleménčičevi, mest. pri Kleménčičevih, or. s

klicáj -a m

Kleménčičevima; MNOŽINA: im. Kleménčičeva, rod.

|ločilo|: Pismo tiskovnega predstavnika se končuje s

Kleménčičevih, daj. Kleménčičevim, tož.

klicajem; Trije klicaji in krepki tisk so zbudili mojo

Kleménčičeva, mest. pri Kleménčičevih, or. s

radovednost

Kleménčičevimi

{PRZ} ! levostično na koncu povedi, ki zaznamuje ukaz, STATUS: predlog

željo, čustva Ojoj, že pet minut do sedmih je!; v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

besedilu (v oklepaju) za izražanje dvoma, začudenja ipd.



Jupiter naj bi imel približno sto (!) satelitov, večjih Kleménov -a -o prid.; obširneje glej pri Klêmnov od enega kilometra; v besedilu (v oklepaju) z vprašanjem za izražanje dvoma, začudenja ipd. Pred kratkim so ga

Klêmnov -a -o in Kleménov -a -o prid.

kaznovali, ker je z enim kolesom parkiral na rumeni

Vsak dan prebere Klemnov/Klemenov blog

črti (?!)

(< Klêmen)

{O} EDNINA: im. klicáj, rod. klicája, daj. klicáju, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Klêmnov in Kleménov, rod.

klicáj, mest. pri klicáju, or. s klicájem; DVOJINA: im.

Klêmnovega in Kleménovega, daj. Klêmnovemu in

klicája, rod. klicájev, daj. klicájema, tož. klicája, mest.

Kleménovemu, tož. Klêmnov in Kleménov (živostno

pri klicájih, or. s klicájema; MNOŽINA: im. klicáji, rod.

Klêmnovega in Kleménovega), mest. pri Klêmnovem

klicájev, daj. klicájem, tož. klicáje, mest. pri klicájih, in pri Kleménovem, or. s Klêmnovim in s

or. s klicáji

Kleménovim; DVOJINA: im. Klêmnova in

STATUS: predlog

Kleménova, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

Klêmnovima in Kleménovima, tož. Klêmnova in



Kleménova, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih,

Klíment Óhridski -a -ega m; ime bitja, osebno ime or. s Klêmnovima in s Kleménovima; MNOŽINA: im.

|cerkveni učitelj|: skopska knjižnica sv. Klimenta

Klêmnovi in Kleménovi, rod. Klêmnovih in

Ohridskega; O Klimentu Ohridskem vemo, da je

Kleménovih, daj. Klêmnovim in Kleménovim, tož.

sezidal samostan, cerkev in šolo

Klêmnove in Kleménove, mest. pri Klêmnovih in pri

{O} EDNINA: im. Klíment Óhridski, rod. Klímenta

Kleménovih, or. s Klêmnovimi in s Kleménovimi

Óhridskega, daj. Klímentu Óhridskemu, tož.

ženski: EDNINA: im. Klêmnova in Kleménova, rod.

Klímenta Óhridskega, mest. pri Klímentu

Klêmnove in Kleménove, daj. Klêmnovi in

Óhridskem, or. s Klímentom Óhridskim

Kleménovi, tož. Klêmnovo in Kleménovo, mest. pri

STATUS: predlog

Klêmnovi in pri Kleménovi, or. s Klêmnovo in s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Kleménovo; DVOJINA: im. Klêmnovi in Kleménovi,

imenu

rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovima in



Kleménovima, tož. Klêmnovi in Kleménovi, mest. pri

klíngonec -nca m

Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovima in s

|pripadnik izmišljene rase|: Jezik klingoncev je

Kleménovima; MNOŽINA: im. Klêmnove in

postal izredno priljubljen med oboževalci Zvezdnih

Kleménove, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj.

stez

Klêmnovim in Kleménovim, tož. Klêmnove in

{B} klingončev

Kleménove, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih,

{O} EDNINA: im. klíngonec, rod. klíngonca, daj.

or. s Klêmnovimi in s Kleménovimi

klíngoncu, tož. klíngonca, mest. pri klíngoncu, or. s

438

klíngoncem; DVOJINA: im. klíngonca, rod.



klíngoncev, daj. klíngoncema, tož. klíngonca, mest.

Kljúkov -a -o prid.

pri klíngoncih, or. s klíngoncema; MNOŽINA: im.

Kljukova ladja

klíngonci, rod. klíngoncev, daj. klíngoncem, tož.

(< Kljúka)

klíngonce, mest. pri klíngoncih, or. s klíngonci

{O} moški: EDNINA: im. Kljúkov, rod. Kljúkovega, STATUS: predlog

daj. Kljúkovemu, tož. Kljúkov (živostno Kljúkovega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

mest. pri Kljúkovem, or. s Kljúkovim; DVOJINA: im.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

Kljúkova, rod. Kljúkovih, daj. Kljúkovima, tož.



Kljúkova, mest. pri Kljúkovih, or. s Kljúkovima;

klíngonka -e ž

MNOŽINA: im. Kljúkovi, rod. Kljúkovih, daj.

|pripadnica rase|: Na videz klingonke se ni ozirala

Kljúkovim, tož. Kljúkove, mest. pri Kljúkovih, or. s

(< klíngonec)

Kljúkovimi

{B} klingonkin

ženski: EDNINA: im. Kljúkova, rod. Kljúkove, daj.

{O}

Kljúkovi,

EDNINA: im. klíngonka, rod. klíngonke, daj.

tož. Kljúkovo, mest. pri Kljúkovi, or. s

klíngonki,

Kljúkovo;

tož. klíngonko, mest. pri klíngonki, or. s

DVOJINA: im. Kljúkovi, rod. Kljúkovih, daj.

klíngonko;

Kljúkovima,

DVOJINA: im. klíngonki, rod. klíngonk, daj.

tož. Kljúkovi, mest. pri Kljúkovih, or. s

klíngonkama,

Kljúkovima;

tož. klíngonki, mest. pri klíngonkah, or.

MNOŽINA: im. Kljúkove, rod. Kljúkovih,

s klíngonkama; MNOŽINA: im. klíngonke, rod.

daj. Kljúkovim, tož. Kljúkove, mest. pri Kljúkovih, or.

klíngonk,

s Kljúkovimi

daj. klíngonkam, tož. klíngonke, mest. pri

klíngonkah,

srednji:

or. s klíngonkami

EDNINA: im. Kljúkovo, rod. Kljúkovega, daj.

S

Kljúkovemu, tož. Kljúkovo, mest. pri Kljúkovem, or.

TATUS: predlog

s Kljúkovim;

P

DVOJINA: im. Kljúkovi, rod. Kljúkovih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

daj. Kljúkovima, tož. Kljúkovi, mest. pri Kljúkovih,

nadnaravnih, domišljijskih bitij

or. s Kljúkovima; MNOŽINA: im. Kljúkova, rod.



Kljúkovih, daj. Kljúkovim, tož. Kljúkova, mest. pri

kljúčnik -a m

Kljúkovih, or. s Kljúkovimi

|pisno znamenje v IT|: S ključnikom je označenih

STATUS: predlog

vse več tvitov

P

{PRZ} #

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

desnostično ob ključni besedi na družbenih



omrežjih Svoje fotografije pošljite prek Instagrama s

km -- [kə̀mə̀

ključnikom #podnebnapot;

tudi kəmə̀ in káèm tudi kaèm] m; simbol

prim. lójtra

{O}

|kilometer|: Olimpijska bakla bo 10 dni potovala po

EDNINA: im. kljúčnik, rod. kljúčnika, daj.

kljúčniku,

207 grških mestih in vaseh (2550 km); |kilometrski|:

tož. kljúčnik, mest. pri kljúčniku, or. s

kljúčnikom;

z vezajem, del pridevniške zloženke 8-km tek; km/h Veter DVOJINA: im. kljúčnika, rod. kljúčnikov,

je dosegel hitrost 120 km/h

daj. kljúčnikoma, tož. kljúčnika, mest. pri kljúčnikih, STATUS: predlog

or. s kljúčnikoma; MNOŽINA: im. kljúčniki, rod.

kljúčnikov, daj. kljúčnikom, tož. kljúčnike, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kljúčnikih, or. s kljúčniki



STATUS: predlog

KM -- [kə̀mə̀ tudi kəmə̀ in káèm tudi kaèm] m; simbol P

|konjska moč|: Enota konjska moč (1 KM) označuje

RAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



moč, s katero dvignemo breme z maso 75 kg v eni

sekundi en meter visoko

Kljúka -e tudi Kljúka -a m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|:

STATUS: predlog

v zvezi kapitan Kljuka Upodobili so

Petra Pana v boju s kapitanom Kljuko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{B} Kljukov



{O} EDNINA: im. Kljúka, rod. Kljúke tudi Kljúka, daj.

km2 -- [kə̀mə̀ tudi kəmə̀ in káèm tudi kaèm na

Kljúki tudi Kljúku, tož. Kljúko tudi Kljúka, mest. pri

kvadrát, na drúgo] m; simbol

Kljúki tudi pri Kljúku, or. s Kljúko tudi s Kljúkom;

|kvadratni kilometer|: Kune živijo na ozemljih,

DVOJINA: im. Kljúki tudi Kljúka, rod. Kljúk tudi

velikih 5 do 10 km2, kjer imajo več skrivališč <5–10

Kljúkov, daj. Kljúkama tudi Kljúkoma, tož. Kljúki

km2>

tudi Kljúka, mest. pri Kljúkah tudi pri Kljúkih, or. s

STATUS: predlog

Kljúkama tudi s Kljúkoma; MNOŽINA: im. Kljúke tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Kljúki, rod. Kljúk tudi Kljúkov, daj. Kljúkam tudi



Kljúkom, tož. Kljúke, mest. pri Kljúkah tudi pri

Kmêr -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Kljúkih, or. s Kljúkami tudi s Kljúki

|pripadnik kamboškega ljudstva|: Maloštevilni

STATUS: predlog

Kmeri so se upirali napadalcem; Rdeči Kmerimed

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; letoma 1951 in 1999 ||radikalna stranka v Kambodži ali

domišljijska imena

njeni pripadniki||: Kamboški premier je bil nakonjen

splošnemu procesu proti Rdečim Kmerom

439

{B} Kmerov

{B} Knafelčev

{O} EDNINA: im. Kmêr, rod. Kmêra, daj. Kmêru, tož.

{O} EDNINA: im. Knáfelc, rod. Knáfelca, daj.

Kmêra, mest. pri Kmêru, or. s Kmêrom; DVOJINA: im.

Knáfelcu, tož. Knáfelca, mest. pri Knáfelcu, or. s

Kmêra, rod. Kmêrov, daj. Kmêroma, tož. Kmêra, mest.

Knáfelcem; DVOJINA: im. Knáfelca, rod. Knáfelcev,

pri Kmêrih, or. s Kmêroma; MNOŽINA: im. Kmêri,

daj. Knáfelcema, tož. Knáfelca, mest. pri Knáfelcih,

rod. Kmêrov, daj. Kmêrom, tož. Kmêre, mest. pri

or. s Knáfelcema; MNOŽINA: im. Knáfelci, rod.

Kmêrih, or. s Kmêri

Knáfelcev, daj. Knáfelcem, tož. Knáfelce, mest. pri

STATUS: predlog

Knáfelcih, or. s Knáfelci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Kmêrka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Knáfelčev -a -o prid.

|pripadnica kamboškega ljudstva|: Na plaži smo

Knafelčevo službovanje v Trstu; Knafelčeva

srečali prijazne Kmerke

markacija ||slovenska oznaka za planinsko pot||: S

(< Kmêr)

Knafelčevo markacijo so najprej označili pot na

{B} Kmerkin

Triglav

{O} EDNINA: im. Kmêrka, rod. Kmêrke, daj. Kmêrki,

(< Knáfelc)

tož. Kmêrko, mest. pri Kmêrki, or. s Kmêrko;

{O} moški: EDNINA: im. Knáfelčev, rod.

DVOJINA: im. Kmêrki, rod. Kmêrk, daj. Kmêrkama,

Knáfelčevega, daj. Knáfelčevemu, tož. Knáfelčev

tož. Kmêrki, mest. pri Kmêrkah, or. s Kmêrkama;

(živostno Knáfelčevega), mest. pri Knáfelčevem, or. s

MNOŽINA: im. Kmêrke, rod. Kmêrk, daj. Kmêrkam,

Knáfelčevim; DVOJINA: im. Knáfelčeva, rod.

tož. Kmêrke, mest. pri Kmêrkah, or. s Kmêrkami

Knáfelčevih, daj. Knáfelčevima, tož. Knáfelčeva,

STATUS: predlog

mest. pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

im. Knáfelčevi, rod. Knáfelčevih, daj. Knáfelčevim,

samostalnik ženskega spola

tož. Knáfelčeve, mest. pri Knáfelčevih, or. s

Knáfelčevimi



ženski:

kmêrski -a -o

EDNINA: im. Knáfelčeva, rod. Knáfelčeve, daj.

prid.

kmerski jezik; kmerska kultura; Svetišče predstavlja

Knáfelčevi, tož. Knáfelčevo, mest. pri Knáfelčevi, or.

največji dosežek kmerske arhitekture

s Knáfelčevo; DVOJINA: im. Knáfelčevi, rod.

Knáfelčevih,

(< Kmêr)

daj. Knáfelčevima, tož. Knáfelčevi,

{O} moški:

mest. pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevima; MNOŽINA:

EDNINA: im. kmêrski, rod. kmêrskega,

im. Knáfelčeve, rod. Knáfelčevih, daj. Knáfelčevim,

daj. kmêrskemu, tož. kmêrski (živostno kmêrskega),

tož. Knáfelčeve, mest. pri Knáfelčevih, or. s

mest. pri kmêrskem, or. s kmêrskim; DVOJINA: im.

Knáfelčevimi

kmêrska, rod. kmêrskih, daj. kmêrskima, tož.

kmêrska,

srednji: EDNINA: im. Knáfelčevo, rod. Knáfelčevega, mest. pri kmêrskih, or. s kmêrskima;

daj. Knáfelčevemu, tož. Knáfelčevo, mest. pri

MNOŽINA: im. kmêrski, rod. kmêrskih, daj. kmêrskim,

Knáfelčevem, or. s Knáfelčevim; DVOJINA: im.

tož. kmêrske, mest. pri kmêrskih, or. s kmêrskimi

Knáfelčevi,

ženski:

rod. Knáfelčevih, daj. Knáfelčevima, tož.

EDNINA: im. kmêrska, rod. kmêrske, daj.

kmêrski,

Knáfelčevi, mest. pri Knáfelčevih, or. s

tož. kmêrsko, mest. pri kmêrski, or. s

kmêrsko;

Knáfelčevima; MNOŽINA: im. Knáfelčeva, rod.

DVOJINA: im. kmêrski, rod. kmêrskih, daj.

kmêrskima,

Knáfelčevih, daj. Knáfelčevim, tož. Knáfelčeva, mest.

tož. kmêrski, mest. pri kmêrskih, or. s

pri Knáfelčevih,

kmêrskima;

or. s Knáfelčevimi

MNOŽINA: im. kmêrske, rod. kmêrskih,

STATUS: predlog

daj. kmêrskim, tož. kmêrske, mest. pri kmêrskih, or. s

kmêrskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na srednji: EDNINA: im. kmêrsko, rod. kmêrskega, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

kmêrskemu, tož. kmêrsko, mest. pri kmêrskem, or. s



kmêrskim; DVOJINA: im. kmêrski, rod. kmêrskih, daj.

knájpanje -a s

kmêrskima, tož. kmêrski, mest. pri kmêrskih, or. s

|Kneippovo zdravljenje|: bazen za knajpanje; Zakaj

kmêrskima; MNOŽINA: im. kmêrska, rod. kmêrskih,

ne bi poskusili s knajpanjem? Menjavanje tople in

daj. kmêrskim, tož. kmêrska, mest. pri kmêrskih, or. s

mrzle vode spodbuja krvni pretok ter utrjuje krvne

kmêrskimi

žile

STATUS: predlog

(< Kneipp)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. knájpanje, rod. knájpanja, daj.



knájpanju, tož. knájpanje, mest. pri knájpanju, or. s

Knáfelc -a

knájpanjem;

m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. knájpanji, rod. knájpanj,

|priimek|; |slovenski kartograf in planinec|: Alojz

daj. knájpanjema, tož. knájpanji, mest. pri knájpanjih, Knafelc je narisal vrsto grebenskih kart, med

or. s knájpanjema; MNOŽINA: im. knájpanja, rod.

drugim Julijcev in Kamniških Alp

440

knájpanj, daj. knájpanjem, tož. knájpanja, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Knausov, rod. Knausovega, knájpanjih, or. s knájpanji

daj. Knausovemu, tož. Knausov (živostno

STATUS: predlog

Knausovega), mest. pri Knausovem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen Knausovim; DVOJINA: im. Knausova, rod. Knausovih,



daj. Knausovima, tož. Knausova, mest. pri Knausovih,

knájpov -a -o prid.

or. s Knausovima; MNOŽINA: im. Knausovi, rod.

Kneippovo/knajpovo zdravljenje ||zdravljenje z vodo||: Knausovih, daj. Knausovim, tož. Knausove, mest. pri

Znamenito Kneippovo/knajpovo zdravljenje temelji

Knausovih, or. s Knausovimi

na vodi; Kneippova/knajpova kopel ||izmenična ženski: EDNINA: im. Knausova, rod. Knausove, daj.

hladno-vroča kopel za noge||: Kneippova/knajpova

Knausovi, tož. Knausovo, mest. pri Knausovi, or. s

kopel je dobra za vene; prim. Kneippov

Knausovo; DVOJINA: im. Knausovi, rod. Knausovih,

(< Kneipp)

daj. Knausovima, tož. Knausovi, mest. pri Knausovih,

{O} moški: EDNINA: im. knájpov, rod. knájpovega, or. s Knausovima; MNOŽINA: im. Knausove, rod.

daj. knájpovemu, tož. knájpov (živostno knájpovega),

Knausovih, daj. Knausovim, tož. Knausove, mest. pri

mest. pri knájpovem, or. s knájpovim; DVOJINA: im.

Knausovih, or. s Knausovimi

knájpova, rod. knájpovih, daj. knájpovima, tož.

srednji: EDNINA: im. Knausovo, rod. Knausovega,

knájpova, mest. pri knájpovih, or. s knájpovima;

daj. Knausovemu, tož. Knausovo, mest. pri

MNOŽINA: im. knájpovi, rod. knájpovih, daj.

Knausovem, or. s Knausovim; DVOJINA: im.

knájpovim, tož. knájpove, mest. pri knájpovih, or. s

Knausovi, rod. Knausovih, daj. Knausovima, tož.

knájpovimi

Knausovi, mest. pri Knausovih, or. s Knausovima;

ženski: EDNINA: im. knájpova, rod. knájpove, daj.

MNOŽINA: im. Knausova, rod. Knausovih, daj.

knájpovi, tož. knájpovo, mest. pri knájpovi, or. s

Knausovim, tož. Knausova, mest. pri Knausovih, or. s

knájpovo; DVOJINA: im. knájpovi, rod. knájpovih, daj.

Knausovimi

knájpovima, tož. knájpovi, mest. pri knájpovih, or. s

STATUS: predlog

knájpovima; MNOŽINA: im. knájpove, rod. knájpovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. knájpovim, tož. knájpove, mest. pri knájpovih, or.



s knájpovimi

knéginja -e ž

srednji: EDNINA: im. knájpovo, rod. knájpovega, daj.

|plemiški naziv|: Med gosti mondenega zdravilišča

knájpovemu, tož. knájpovo, mest. pri knájpovem, or. s

se je zvrstilo 15 knezov in kneginj iz

knájpovim; DVOJINA: im. knájpovi, rod. knájpovih,

najimenitnejših srednjeevropskih rodbin; pred

daj. knájpovima, tož. knájpovi, mest. pri knájpovih, or.

imenom Emine romarske poti so imenovane po

s knájpovima; MNOŽINA: im. knájpova, rod.

kneginji Emi, ki naj bi bila rojena na Pilštanju;

knájpovih, daj. knájpovim, tož. knájpova, mest. pri

diamantni prstan kneginje Grace Kelly

knájpovih, or. s knájpovimi

(< knéz)

STATUS: predlog

{B} kneginjin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. knéginja, rod. knéginje, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ

knéginji, tož. knéginjo, mest. pri knéginji, or. s



knéginjo; DVOJINA: im. knéginji, rod. knéginj, daj.

Knaus -a [knáu̯s]

knéginjama,

m; ime bitja, osebno ime

tož. knéginji, mest. pri knéginjah, or. s

|priimek|; |avstrijski ginekolog|: V 30. letih

knéginjama; MNOŽINA: im. knéginje, rod. knéginj, daj.

prejšnjega stoletja sta ginekologa Hermann Knaus

knéginjam, tož. knéginje, mest. pri knéginjah, or. s

in Kiusako Ogino ugotovila, da pride do ovulacije

knéginjami

približno 14 dni pred menstruacijo; prim. Ogino-

STATUS: predlog

Knausov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu

{B} Knausov



{O} EDNINA: im. Knaus, rod. Knausa, daj. Knausu, tož.

Kneipp -a [knájp] m; ime bitja, osebno ime

Knausa, mest. pri Knausu, or. s Knausom; DVOJINA:

|priimek|; |nemški duhovnik in zdravilec|: Nemško

im. Knausa, rod. Knausov, daj. Knausoma, tož.

podjetje Kneipp nosi ime svojega ustanovitelja,

Knausa, mest. pri Knausih, or. s Knausoma;

duhovnika Sebastiana Kneippa

MNOŽINA: im. Knausi, rod. Knausov, daj. Knausom,

{B} Kneippov

tož. Knause, mest. pri Knausih, or. s Knausi

{O} EDNINA: im. Kneipp, rod. Kneippa, daj. Kneippu,

STATUS: predlog

tož. Kneippa, mest. pri Kneippu, or. s Kneippom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

DVOJINA: im. Kneippa, rod. Kneippov, daj.



Kneippoma, tož. Kneippa, mest. pri Kneippih, or. s

Knausov -a -o [knáu̯sov-]

Kneippoma;

prid.

MNOŽINA: im. Kneippi, rod. Kneippov,

Knausovo predavanje v Leipzigu leta 1929; prim.

daj. Kneippom, tož. Kneippe, mest. pri Kneippih, or. s

Ogino-Knausov

Kneippi

(< Knaus)

STATUS: predlog

441

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Kneippov -a -o [knájpov-] prid.



Metode telesnega utrjevanja in zdravljenja so se v

k. o. okrajš.

stoletju po Kneippovi smrti znatno izpopolnile;

|angl. knock out: nokavt|: Slavil je s k. o. v 15. rundi; Kneippovo/knajpovo zdravljenje ||zdravljenje z vodo||:

|katastrska občina|: parcela na območju k. o. Črni

Znamenito Kneippovo/knajpovo zdravljenje temelji

Vrh

na vodi; Kneippova/knajpova kopel ||izmenična STATUS: predlog

hladno-vroča kopel za noge||: Kneippova/knajpova

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

kopel je dobra za vene; prim. knájpov



(< Kneipp)

Kobílca -- in Kobílca -e ž; ime bitja, osebno ime

{O} moški: EDNINA: im. Kneippov, rod.

|priimek|; |slovenska slikarka|: pisma Ivane

Kneippovega, daj. Kneippovemu, tož. Kneippov

Kobilca/Kobilce

(živostno Kneippovega), mest. pri Kneippovem, or. s

{B} Kobilčin

Kneippovim; DVOJINA: im. Kneippova, rod.

{O} EDNINA: im. Kobílca, rod. Kobílca in Kobílce,

Kneippovih, daj. Kneippovima, tož. Kneippova, mest.

daj. Kobílca in Kobílci, tož. Kobílca in Kobílco, mest.

pri Kneippovih, or. s Kneippovima; MNOŽINA: im.

pri Kobílca in pri Kobílci, or. s Kobílca in s Kobílco; Kneippovi, rod. Kneippovih, daj. Kneippovim, tož.

DVOJINA: im. Kobílca in Kobílci, rod. Kobílca in

Kneippove, mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovimi

Kobílc, daj. Kobílca in Kobílcama, tož. Kobílca in

ženski: EDNINA: im. Kneippova, rod. Kneippove, daj.

Kobílci, mest. pri Kobílca in pri Kobílcah, or. s

Kneippovi, tož. Kneippovo, mest. pri Kneippovi, or. s

Kobílca in s Kobílcama; MNOŽINA: im. Kobílca in

Kneippov; DVOJINA: im. Kneippovi, rod. Kneippovih,

Kobílce, rod. Kobílca in Kobílc, daj. Kobílca in

daj. Kneippovima, tož. Kneippovi, mest. pri

Kobílcam, tož. Kobílca in Kobílce, mest. pri Kobílca

Kneippovih, or. s Kneippovima; MNOŽINA: im.

in pri Kobílcah, or. s Kobílca in s Kobílcami

Kneippove, rod. Kneippovih, daj. Kneippovim, tož.

STATUS: predlog

Kneippove, mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola; srednji: EDNINA: im. Kneippovo, rod. Kneippovega, lastna imena (priimki); samostalnik ženskega spola

daj. Kneippovemu, tož. Kneippovo, mest. pri

Kneippovem,



or. s Kneippovim; DVOJINA: im.

Kneippovi,

Kobílčin -a -o prid.

rod. Kneippovih, daj. Kneippovima, tož.

Kneippovi,

Precej podatkov izvemo iz dnevnikov Kobilčine

mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovima;

slikarske kolegice iz Münchna

MNOŽINA: im. Kneippova, rod. Kneippovih, daj.

Kneippovim,

(< Kobílca)

tož. Kneippova, mest. pri Kneippovih,

{O} moški: EDNINA: im. Kobílčin, rod. Kobílčinega, or. s Kneippovimi

S

daj. Kobílčinemu, tož. Kobílčin (živostno

TATUS: predlog

Kobílčinega), mest. pri Kobílčinem, or. s Kobílčinim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na DVOJINA: im. Kobílčina, rod. Kobílčinih, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Kobílčinima, tož. Kobílčina, mest. pri Kobílčinih, or.



s Kobílčinima; MNOŽINA: im. Kobílčini, rod.

knéz -a m

Kobílčinih, daj. Kobílčinim, tož. Kobílčine, mest. pri

|plemiški naziv|: ustoličevanje karantanskih knezov;

Kobílčinih, or. s Kobílčinimi

pred imenom V letih 700–800 so Karantaniji vladali

ženski: EDNINA: im. Kobílčina, rod. Kobílčine, daj.

knezi Borut, Gorazd in Hotimir; Avstrijski knez

Kobílčini, tož. Kobílčino, mest. pri Kobílčini, or. s

Metternich je bil eden najvplivnejših državnikov v

Kobílčino; DVOJINA: im. Kobílčini, rod. Kobílčinih,





19. stoletju


daj. Kobílčinima, tož. Kobílčini, mest. pri Kobílčinih,

{B} knezov

or. s Kobílčinima; MNOŽINA: im. Kobílčine, rod.

{O} EDNINA: im. knéz, rod. knéza, daj. knézu, tož.

Kobílčinih, daj. Kobílčinim, tož. Kobílčine, mest. pri

knéza, mest. pri knézu, or. s knézom; DVOJINA: im.

Kobílčinih, or. s Kobílčinimi

knéza, rod. knézov, daj. knézoma, tož. knéza, mest. pri srednji: EDNINA: im. Kobílčino, rod. Kobílčinega, knézih, or. s knézoma; MNOŽINA: im. knézi, rod.

daj. Kobílčinemu, tož. Kobílčino, mest. pri

knézov, daj. knézom, tož. knéze, mest. pri knézih, or. s Kobílčinem, or. s Kobílčinim; DVOJINA: im.

knézi

Kobílčini, rod. Kobílčinih, daj. Kobílčinima, tož.

STATUS: predlog

Kobílčini, mest. pri Kobílčinih, or. s Kobílčinima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu MNOŽINA: im. Kobílčina, rod. Kobílčinih, daj.



Kobílčinim, tož. Kobílčina, mest. pri Kobílčinih, or. s knjiž. okrajš.

Kobílčinimi

|knjižno|: Beseda ima oznako knjiž.; |knjižni|: knjiž.

STATUS: predlog

jezik; |književnost|: v zvezi okrajšav Jana Novak, prof.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

angl. jez. in knjiž.



442

Kocjánčič -a m; ime bitja, osebno ime Kóčev -a -o in Kóčov -a -o prid.

|priimek|: Učil se je v mizarski delavnici pri

Kočevo/Kočovo prizadevanje

Kocjančiču; Sestal se je s Kocjančičem in njegovo

(< Kóčo)

ženo

{O} moški: EDNINA: im. Kóčev in Kóčov, rod.

{B} Kocjančičev

Kóčevega in Kóčovega, daj. Kóčevemu in

{O} EDNINA: im. Kocjánčič, rod. Kocjánčiča, daj.

Kóčovemu, tož. Kóčev in Kóčov (živostno Kóčevega

Kocjánčiču, tož. Kocjánčiča, mest. pri Kocjánčiču, or.

in Kóčovega), mest. pri Kóčevem in pri Kóčovem, or.

s Kocjánčičem; DVOJINA: im. Kocjánčiča, rod.

s Kóčevim in s Kóčovim; DVOJINA: im. Kóčeva in

Kocjánčičev, daj. Kocjánčičema, tož. Kocjánčiča,

Kóčova, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevima in

mest. pri Kocjánčičih, or. s Kocjánčičema; MNOŽINA:

Kóčovima, tož. Kóčeva in Kóčova, mest. pri Kóčevih

im. Kocjánčiči, rod. Kocjánčičev, daj. Kocjánčičem,

in pri Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima;

tož. Kocjánčiče, mest. pri Kocjánčičih, or. s

MNOŽINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod. Kóčevih in

Kocjánčiči

Kóčovih, daj. Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeve in

STATUS: predlog

Kóčove, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kóčevimi in s Kóčovimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčeve in Kóčove, daj. Kóčevi in Kóčovi, tož. Kóčevo in

Kocjánčičev -a -o

Kóčovo,

prid.

mest. pri Kóčevi in pri Kóčovi, or. s Kóčevo

Kocjančičev nagrajenec, nagrajenka; Kocjančičeva

in s Kóčovo; DVOJINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod.

Kóčevih

nagrada ||nagrada||: V gledališču Tartini so podelili in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima,

letošnjo Kocjančičevo nagrado za posebne dosežke

tož. Kóčevi in Kóčovi, mest. pri Kóčevih in pri

pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne

Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA:

dediščine Istre

im. Kóčeve in Kóčove, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj.

(< Kocjánčič)

Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeve in Kóčove, mest.

{O} moški:

pri Kóčevih

EDNINA: im. Kocjánčičev, rod.

in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s

Kocjánčičevega,

Kóčovimi

daj. Kocjánčičevemu, tož. (živostno

Kocjánčičev (

srednji:

živostno Kocjánčičevega), mest. pri

EDNINA: im. Kóčevo in Kóčovo, rod.

Kocjánčičevem,

Kóčevega

or. s Kocjánčičevim; DVOJINA: im.

in Kóčovega, daj. Kóčevemu in

Kocjánčičeva,

Kóčovemu,

rod. Kocjánčičevih, daj.

tož. Kóčevo in Kóčovo, mest. pri

Kocjánčičevima,

Kóčevem

tož. Kocjánčičeva, mest. pri

in pri Kóčovem, or. s Kóčevim in s

Kocjánčičevih,

Kóčovim;

or. s Kocjánčičevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod.

Kocjánčičevi,

Kóčevih

rod. Kocjánčičevih, daj.

in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima,

Kocjánčičevim, tož. Kocjánčičeve, mest. pri

tož. Kóčevi in Kóčovi, mest. pri Kóčevih in pri

Kocjánčičevih,

Kóčovih,

or. s Kocjánčičevimi

or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. Kocjánčičeva, rod.

im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj.

Kocjánčičeve,

Kóčevim

daj. Kocjánčičevi, tož. Kocjánčičevo,

in Kóčovim, tož. Kóčeva in Kóčova, mest.

pri Kóčevih

mest. pri Kocjánčičevi, or. s Kocjánčičevo; DVOJINA:

in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s

Kóčovimi

im. Kocjánčičevi, rod. Kocjánčičevih, daj.

Kocjánčičevima, tož. Kocjánčičevi, mest. pri

STATUS: predlog

Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni Kocjánčičeve, rod. Kocjánčičevih, daj.

pridevniki

Kocjánčičevim, tož. Kocjánčičeve, mest. pri



Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevimi

Kočévar -ja m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. Kocjánčičevo, rod.

|priimek|: povesti pisatelja Ferda Kočevarja; Na

Kocjánčičevega, daj. Kocjánčičevemu, tož.

fotografiji je otroški pevski zbor z

Kocjánčičevo, mest. pri Kocjánčičevem, or. s

zborovodjem/zborovodjo Darkom Kočevarjem

Kocjánčičevim; DVOJINA: im. Kocjánčičevi, rod.

{B} Kočevarjev

Kocjánčičevih, daj. Kocjánčičevima, tož.

{O} EDNINA: im. Kočévar, rod. Kočévarja, daj.

Kocjánčičevi, mest. pri Kocjánčičevih, or. s

Kočévarju, tož. Kočévarja, mest. pri Kočévarju, or. s

Kocjánčičevima; MNOŽINA: im. Kocjánčičeva, rod.

Kočévarjem; DVOJINA: im. Kočévarja, rod.

Kocjánčičevih, daj. Kocjánčičevim, tož.

Kočévarjev, daj. Kočévarjema, tož. Kočévarja, mest.

Kocjánčičeva, mest. pri Kocjánčičevih, or. s

pri Kočévarjih, or. s Kočévarjema; MNOŽINA: im.

Kocjánčičevimi

Kočévarji, rod. Kočévarjev, daj. Kočévarjem, tož.

STATUS: predlog

Kočévarje, mest. pri Kočévarjih, or. s Kočévarji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

STATUS: predlog

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov





Kočévarjev -a -o prid.

443

Razstava je pokazala nova arheološka odkritja s MNOŽINA: im. Kódriči, rod. Kódričev, daj. Kódričem,

Kočevarjevega vrta na Vrhniki

tož. Kódriče, mest. pri Kódričih, or. s Kódriči

(< Kočévar)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Kočévarjev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kočévarjevega, daj. Kočévarjevemu, tož. (živostno

samostalnik moškega spola

Kočévarjev (živostno Kočévarjevega), mest. pri



Kočévarjevem, or. s Kočévarjevim; DVOJINA: im.

Kódričev -a -o prid.

Kočévarjeva, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevima,

Iz Kodričevega mlina v Dolu so moko vozili z

tož. Kočévarjeva, mest. pri Kočévarjevih, or. s

vozom in konjsko vprego

Kočévarjevima; MNOŽINA: im. Kočévarjevi, rod.

(< Kódrič)

Kočévarjevih, daj. Kočévarjevim, tož. Kočévarjeve,

{O} moški: EDNINA: im. Kódričev, rod. Kódričevega, mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevimi

daj. Kódričevemu, tož. (živostno Kódričev (živostno

ženski: EDNINA: im. Kočévarjeva, rod. Kočévarjeve, Kódričevega), mest. pri Kódričevem, or. s

daj. Kočévarjevi, tož. Kočévarjevo, mest. pri

Kódričevim; DVOJINA: im. Kódričeva, rod.

Kočévarjevi, or. s Kočévarjevo; DVOJINA: im.

Kódričevih, daj. Kódričevima, tož. Kódričeva, mest.

Kočévarjevi, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevima,

pri Kódričevih, or. s Kódričevima; MNOŽINA: im.

tož. Kočévarjevi, mest. pri Kočévarjevih, or. s

Kódričevi, rod. Kódričevih, daj. Kódričevim, tož.

Kočévarjevima; MNOŽINA: im. Kočévarjeve, rod.

Kódričeve, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevimi

Kočévarjevih, daj. Kočévarjevim, tož. Kočévarjeve,

ženski: EDNINA: im. Kódričeva, rod. Kódričeve, daj.

mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevimi

Kódričevi, tož. Kódričevo, mest. pri Kódričevi, or. s

srednji: EDNINA: im. Kočévarjevo, rod.

Kódričevo; DVOJINA: im. Kódričevi, rod. Kódričevih,

Kočévarjevega, daj. Kočévarjevemu, tož.

daj. Kódričevima, tož. Kódričevi, mest. pri

Kočévarjevo, mest. pri Kočévarjevem, or. s

Kódričevih, or. s Kódričevima; MNOŽINA: im.

Kočévarjevim; DVOJINA: im. Kočévarjevi, rod.

Kódričeve, rod. Kódričevih, daj. Kódričevim, tož.

Kočévarjevih, daj. Kočévarjevima, tož. Kočévarjevi,

Kódričeve, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevimi

mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevima;

srednji: EDNINA: im. Kódričevo, rod. Kódričevega, MNOŽINA: im. Kočévarjeva, rod. Kočévarjevih, daj.

daj. Kódričevemu, tož. Kódričevo, mest. pri

Kočévarjevim, tož. Kočévarjeva, mest. pri

Kódričevem, or. s Kódričevim; DVOJINA: im.

Kočévarjevih, or. s Kočévarjevimi

Kódričevi, rod. Kódričevih, daj. Kódričevima, tož.

STATUS: predlog

Kódričevi, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. Kódričeva, rod. Kódričevih, daj.



Kódričevim, tož. Kódričeva, mest. pri Kódričevih, or.

Kóčo -a m; ime bitja, osebno ime

s Kódričevimi

|makedonsko moško ime|: Sestal se je s

STATUS: predlog

Kočem/Kočom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Kočev tudi Kočov



{O} EDNINA: im. Kóčo, rod. Kóča, daj. Kóču, tož.

Kókalj -a m; ime bitja, osebno ime

Kóča, mest. pri Kóču, or. s Kóčem tudi s Kóčom;

|priimek|: plezalna šola Andreja Kokalja; srečanje s

DVOJINA: im. Kóča, rod. Kóčev tudi Kóčov, daj.

poslancem Kokaljem

Kóčema tudi Kóčoma, tož. Kóča, mest. pri Kóčih, or. s

{B} Kokaljev

Kóčema tudi s Kóčoma; MNOŽINA: im. Kóči, rod.

{O} EDNINA: im. Kókalj, rod. Kókalja, daj. Kókalju,

Kóčev tudi Kóčov, daj. Kóčem tudi Kóčom, tož. Kóče,

tož. Kókalja, mest. pri Kókalju, or. s Kókaljem;

mest. pri Kóčih, or. s Kóči

DVOJINA: im. Kókalja, rod. Kókaljev, daj. Kókaljema,

STATUS: predlog

tož. Kókalja, mest. pri Kókaljih, or. s Kókaljema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

MNOŽINA: im. Kókalji, rod. Kókaljev, daj. Kókaljem,

moška)

tož. Kókalje, mest. pri Kókaljih, or. s Kókalji



STATUS: predlog

Kóčov -a -o prid.; obširneje glej pri Kóčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

Kódrič -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Grumovo nagrado so podelili Zdenku

Kókaljev -a -o prid.

Kodriču; S Kodričem ureja spletno stran društva

Za pomoč je zaprosil Kokaljevega namestnika

{B} Kodričev

(< Kókalj)

{O} EDNINA: im. Kódrič, rod. Kódriča, daj. Kódriču,

{O} moški: EDNINA: im. Kókaljev, rod. Kókaljevega, tož. Kódriča, mest. pri Kódriču, or. s Kódričem;

daj. Kókaljevemu, tož. Kókaljev (živostno

DVOJINA: im. Kódriča, rod. Kódričev, daj. Kódričema,

Kókaljevega), mest. pri Kókaljevem, or. s

tož. Kódriča, mest. pri Kódričih, or. s Kódričema;

Kókaljevim; DVOJINA: im. Kókaljeva, rod.

Kókaljevih, daj. Kókaljevima, tož. Kókaljeva, mest.

444

pri Kókaljevih, or. s Kókaljevima; MNOŽINA: im.

s Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijeva, rod.

Kókaljevi, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevim, tož.

Kôkijevih, daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeva, mest. pri

Kókaljeve, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevimi

Kôkijevih, or. s Kôkijevimi

ženski: EDNINA: im. Kókaljeva, rod. Kókaljeve, daj.

STATUS: predlog

Kókaljevi, tož. Kókaljevo, mest. pri Kókaljevi, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kókaljevo; DVOJINA: im. Kókaljevi, rod. Kókaljevih,



daj. Kókaljevima, tož. Kókaljevi, mest. pri

Kolár -ja m; ime bitja, osebno ime

Kókaljevih, or. s Kókaljevima; MNOŽINA: im.

|priimek|: predstavitev romana pisatelja Kolarja;

Kókaljeve, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevim, tož.

Posvet s trenerjem Kolarjem

Kókaljeve, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevimi

{B} Kolarjev

srednji: EDNINA: im. Kókaljevo, rod. Kókaljevega,

{O} EDNINA: im. Kolár, rod. Kolárja, daj. Kolárju, tož.

daj. Kókaljevemu, tož. Kókaljevo, mest. pri

Kolárja, mest. pri Kolárju, or. s Kolárjem; DVOJINA:

Kókaljevem, or. s Kókaljevim; DVOJINA: im.

im. Kolárja, rod. Kolárjev, daj. Kolárjema, tož.

Kókaljevi, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevima, tož.

Kolárja, mest. pri Kolárjih, or. s Kolárjema;

Kókaljevi, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevima;

MNOŽINA: im. Kolárji, rod. Kolárjev, daj. Kolárjem,

MNOŽINA: im. Kókaljeva, rod. Kókaljevih, daj.

tož. Kolárje, mest. pri Kolárjih, or. s Kolárji

Kókaljevim, tož. Kókaljeva, mest. pri Kókaljevih, or.

STATUS: predlog

s Kókaljevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kólarič -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Namesto Kolariča igra trobento Novak;

Kôki -ja m; ime bitja, živalsko ime

Poročila se je s Kolaričem

|ime živali|: Titov kakadu Koki je preživel svojega

{B} Kolaričev

lastnika; V pravljici se miška pogovarja s petelinom

{O} EDNINA: im. Kólarič, rod. Kólariča, daj. Kólariču,

Kokijem

tož. Kólariča, mest. pri Kólariču, or. s Kólaričem;

{B} Kokijev

DVOJINA: im. Kólariča, rod. Kólaričev, daj.

{O} EDNINA: im. Kôki, rod. Kôkija, daj. Kôkiju, tož.

Kólaričema, tož. Kólariča, mest. pri Kólaričih, or. s

Kôkija, mest. pri Kôkiju, or. s Kôkijem; DVOJINA: im.

Kólaričema; MNOŽINA: im. Kólariči, rod. Kólaričev,

Kôkija, rod. Kôkijev, daj. Kôkijema, tož. Kôkija, mest.

daj. Kólaričem, tož. Kólariče, mest. pri Kólaričih, or. s pri Kôkijih, or. s Kôkijema; MNOŽINA: im. Kôkiji,

Kólariči

rod. Kôkijev, daj. Kôkijem, tož. Kôkije, mest. pri

STATUS: predlog

Kôkijih, or. s Kôkiji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena





Kólaričev -a -o prid.

Kôkijev -a -o prid.

Grozdje so trgali v Kolaričevem vinogradu na

Po sobi je frčalo Kokijevo perje, otroci pa so

Vinskem Vrhu

vreščali

(< Kólarič)

(< Kôki)

{O} moški: EDNINA: im. Kólaričev, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Kôkijev, rod. Kôkijevega, Kólaričevega, daj. Kólaričevemu, tož. (živostno

daj. Kôkijevemu, tož. Kôkijev (živostno Kôkijevega),

Kólaričev (živostno Kólaričevega), mest. pri

mest. pri Kôkijevem, or. s Kôkijevim; DVOJINA: im.

Kólaričevem, or. s Kólaričevim; DVOJINA: im.

Kôkijeva, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevima, tož.

Kólaričeva, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevima, tož.

Kôkijeva, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevima;

Kólaričeva, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevima;

MNOŽINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj.

MNOŽINA: im. Kólaričevi, rod. Kólaričevih, daj.

Kôkijevim, tož. Kôkijeve, mest. pri Kôkijevih, or. s

Kólaričevim, tož. Kólaričeve, mest. pri Kólaričevih,

Kôkijevimi

or. s Kólaričevimi

ženski: EDNINA: im. Kôkijeva, rod. Kôkijeve, daj.

ženski: EDNINA: im. Kólaričeva, rod. Kólaričeve, daj.

Kôkijevi, tož. Kôkijevo, mest. pri Kôkijevi, or. s

Kólaričevi, tož. Kólaričevo, mest. pri Kólaričevi, or. s Kôkijevo; DVOJINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj.

Kólaričevo; DVOJINA: im. Kólaričevi, rod.

Kôkijevima, tož. Kôkijevi, mest. pri Kôkijevih, or. s

Kólaričevih, daj. Kólaričevima, tož. Kólaričevi, mest.

Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijeve, rod. Kôkijevih,

pri Kólaričevih, or. s Kólaričevima; MNOŽINA: im.

daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeve, mest. pri Kôkijevih, or.

Kólaričeve, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevim, tož.

s Kôkijevimi

Kólaričeve, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevimi

srednji: EDNINA: im. Kôkijevo, rod. Kôkijevega, daj.

srednji: EDNINA: im. Kólaričevo, rod. Kólaričevega, Kôkijevemu, tož. Kôkijevo, mest. pri Kôkijevem, or. s

daj. Kólaričevemu, tož. Kólaričevo, mest. pri

Kôkijevim; DVOJINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih,

Kólaričevem, or. s Kólaričevim; DVOJINA: im.

daj. Kôkijevima, tož. Kôkijevi, mest. pri Kôkijevih, or.

Kólaričevi, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevima, tož.

445

Kólaričevi, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevima; (živostno Kolénčevega), mest. pri Kolénčevem, or. s

MNOŽINA: im. Kólaričeva, rod. Kólaričevih, daj.

Kolénčevim; DVOJINA: im. Kolénčeva, rod.

Kólaričevim, tož. Kólaričeva, mest. pri Kólaričevih,

Kolénčevih, daj. Kolénčevima, tož. Kolénčeva, mest.

or. s Kólaričevimi

pri Kolénčevih, or. s Kolénčevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Kolénčevi, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kolénčeve, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevimi



ženski: EDNINA: im. Kolénčeva, rod. Kolénčeve, daj.

Kolárjev -a -o prid.

Kolénčevi, tož. Kolénčevo, mest. pri Kolénčevi, or. s

Akumulacijsko jezero je predvideno na Kolarjevem

Kolénčevo; DVOJINA: im. Kolénčevi, rod.

vrhu

Kolénčevih, daj. Kolénčevima, tož. Kolénčevi, mest.

(< Kolár)

pri Kolénčevih, or. s Kolénčevima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Kolárjev, rod. Kolárjevega, Kolénčeve, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevim, tož.

daj. Kolárjevemu, tož. (živostno Kolárjev (živostno

Kolénčeve, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevimi

Kolárjevega), mest. pri Kolárjevem, or. s Kolárjevim;

srednji: EDNINA: im. Kolénčevo, rod. Kolénčevega, DVOJINA: im. Kolárjeva, rod. Kolárjevih, daj.

daj. Kolénčevemu, tož. Kolénčevo, mest. pri

Kolárjevima, tož. Kolárjeva, mest. pri Kolárjevih, or.

Kolénčevem, or. s Kolénčevim; DVOJINA: im.

s Kolárjevima; MNOŽINA: im. Kolárjevi, rod.

Kolénčevi, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevima, tož.

Kolárjevih, daj. Kolárjevim, tož. Kolárjeve, mest. pri

Kolénčevi, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevima;

Kolárjevih, or. s Kolárjevimi

MNOŽINA: im. Kolénčeva, rod. Kolénčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Kolárjeva, rod. Kolárjeve, daj.

Kolénčevim, tož. Kolénčeva, mest. pri Kolénčevih, or.

Kolárjevi, tož. Kolárjevo, mest. pri Kolárjevi, or. s

s Kolénčevimi

Kolárjevo; DVOJINA: im. Kolárjevi, rod. Kolárjevih,

STATUS: predlog

daj. Kolárjevima, tož. Kolárjevi, mest. pri Kolárjevih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

or. s Kolárjevima; MNOŽINA: im. Kolárjeve, rod.



Kolárjevih, daj. Kolárjevim, tož. Kolárjeve, mest. pri

Kolúmb -a m; ime bitja, osebno ime

Kolárjevih, or. s Kolárjevimi

|priimek|; |odkritelj Amerike|: Za Krištofa Kolumba

srednji: EDNINA: im. Kolárjevo, rod. Kolárjevega, vemo, da je umrl 20. maja 1506 v Valladolidu, ne

daj. Kolárjevemu, tož. Kolárjevo, mest. pri

vemo pa natanko, kje se je rodil

Kolárjevem, or. s Kolárjevim; DVOJINA: im.

{B} Kolumbov

Kolárjevi, rod. Kolárjevih, daj. Kolárjevima, tož.

{O} EDNINA: im. Kolúmb, rod. Kolúmba, daj.

Kolárjevi, mest. pri Kolárjevih, or. s Kolárjevima;

Kolúmbu, tož. Kolúmba, mest. pri Kolúmbu, or. s

MNOŽINA: im. Kolárjeva, rod. Kolárjevih, daj.

Kolúmbom; DVOJINA: im. Kolúmba, rod. Kolúmbov,

Kolárjevim, tož. Kolárjeva, mest. pri Kolárjevih, or. s daj. Kolúmboma, tož. Kolúmba, mest. pri Kolúmbih,

Kolárjevimi

or. s Kolúmboma; MNOŽINA: im. Kolúmbi, rod.

STATUS: predlog

Kolúmbov, daj. Kolúmbom, tož. Kolúmbe, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kolúmbih, or. s Kolúmbi



STATUS: predlog

Kolénc -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|priimek|: pesniška zbirka Janeza Kolenca; S



Kolencem sta bila sošolca

Kolúmbija -e ž; zemljepisno ime

{B} Kolenčev

|dolgo ime Republika Kolumbija|; |država|: uvoz

{O} EDNINA: im. Kolénc, rod. Kolénca, daj. Koléncu,

črnega premoga iz Kolumbije; Po letu dni so se

tož. Kolénca, mest. pri Koléncu, or. s Koléncem;

vrnili v Kolumbijo; svetovno prvenstvo v

DVOJINA: im. Kolénca, rod. Koléncev, daj.

Kolumbiji

Koléncema, tož. Kolénca, mest. pri Koléncih, or. s

Kje? v Kolumbiji

Koléncema; MNOŽINA: im. Kolénci, rod. Koléncev,

Od kod? iz Kolumbije

daj. Koléncem, tož. Kolénce, mest. pri Koléncih, or. s

Kam? v Kolumbijo

Kolénci

{B} Kolumbijec, Kolumbijka; Kolumbijčev,

STATUS: predlog

Kolumbijkin; kolumbijski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} EDNINA: im. Kolúmbija, rod. Kolúmbije, daj.

samostalnik moškega spola

Kolúmbiji, tož. Kolúmbijo, mest. pri Kolúmbiji, or. s



Kolúmbijo

Kolénčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Pred Kolenčevo gostilno (sedaj Turist) je lastnik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

leta 1801 dal postaviti kapelico



(< Kolénc)

Kolúmbijčev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Kolénčev, rod.

V 30. krogu se je pokadilo iz Kolumbijčevega

Kolénčevega, daj. Kolénčevemu, tož. Kolénčev

avtomobila

446

(< Kolúmbijec)

{O} EDNINA: im. Kolúmbijka, rod. Kolúmbijke, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Kolúmbijčev, rod.

Kolúmbijki, tož. Kolúmbijko, mest. pri Kolúmbijki,

Kolúmbijčevega, daj. Kolúmbijčevemu, tož.

or. s Kolúmbijko; DVOJINA: im. Kolúmbijki, rod.

Kolúmbijčev (živostno Kolúmbijčevega), mest. pri

Kolúmbijk, daj. Kolúmbijkama, tož. Kolúmbijki,

Kolúmbijčevem, or. s Kolúmbijčevim; DVOJINA: im.

mest. pri Kolúmbijkah, or. s Kolúmbijkama;

Kolúmbijčeva, rod. Kolúmbijčevih, daj.

MNOŽINA: im. Kolúmbijke, rod. Kolúmbijk, daj.

Kolúmbijčevima, tož. Kolúmbijčeva, mest. pri

Kolúmbijkam, tož. Kolúmbijke, mest. pri

Kolúmbijčevih, or. s Kolúmbijčevima; MNOŽINA: im.

Kolúmbijkah, or. s Kolúmbijkami

Kolúmbijčevi, rod. Kolúmbijčevih, daj.

STATUS: predlog

Kolúmbijčevim, tož. Kolúmbijčeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kolúmbijčevih, or. s Kolúmbijčevimi



ženski: EDNINA: im. Kolúmbijčeva, rod.

kolúmbijski -a -o prid.

Kolúmbijčeve, daj. Kolúmbijčevi, tož.

kolumbijska pevka Shakira; pripadnik kolumbijske

Kolúmbijčevo, mest. pri Kolúmbijčevi, or. s

gverile; Poznavalci danes najbolj cenijo

Kolúmbijčevo; DVOJINA: im. Kolúmbijčevi, rod.

kolumbijsko kavo

Kolúmbijčevih, daj. Kolúmbijčevima, tož.

(< Kolúmbija)

Kolúmbijčevi, mest. pri Kolúmbijčevih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. kolúmbijski, rod.

Kolúmbijčevima; MNOŽINA: im. Kolúmbijčeve, rod.

kolúmbijskega, daj. kolúmbijskemu, tož. kolúmbijski

Kolúmbijčevih, daj. Kolúmbijčevim, tož.

(živostno kolúmbijskega), mest. pri kolúmbijskem, or.

Kolúmbijčeve, mest. pri Kolúmbijčevih, or. s

s kolúmbijskim; DVOJINA: im. kolúmbijska, rod.

Kolúmbijčevimi

kolúmbijskih, daj. kolúmbijskima, tož. kolúmbijska,

srednji: EDNINA: im. Kolúmbijčevo, rod.

mest. pri kolúmbijskih, or. s kolúmbijskima;

Kolúmbijčevega, daj. Kolúmbijčevemu, tož.

MNOŽINA: im. kolúmbijski, rod. kolúmbijskih, daj.

Kolúmbijčevo, mest. pri Kolúmbijčevem, or. s

kolúmbijskim, tož. kolúmbijske, mest. pri

Kolúmbijčevim; DVOJINA: im. Kolúmbijčevi, rod.

kolúmbijskih, or. s kolúmbijskimi

Kolúmbijčevih, daj. Kolúmbijčevima, tož.

ženski: EDNINA: im. kolúmbijska, rod. kolúmbijske, Kolúmbijčevi, mest. pri Kolúmbijčevih, or. s

daj. kolúmbijski, tož. kolúmbijsko, mest. pri

Kolúmbijčevima; MNOŽINA: im. Kolúmbijčeva, rod.

kolúmbijski, or. s kolúmbijsko; DVOJINA: im.

Kolúmbijčevih, daj. Kolúmbijčevim, tož.

kolúmbijski, rod. kolúmbijskih, daj. kolúmbijskima,

Kolúmbijčeva, mest. pri Kolúmbijčevih, or. s

tož. kolúmbijski, mest. pri kolúmbijskih, or. s

Kolúmbijčevimi

kolúmbijskima; MNOŽINA: im. kolúmbijske, rod.

STATUS: predlog

kolúmbijskih, daj. kolúmbijskim, tož. kolúmbijske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri kolúmbijskih, or. s kolúmbijskimi



srednji: EDNINA: im. kolúmbijsko, rod.

Kolúmbijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

kolúmbijskega, daj. kolúmbijskemu, tož.

Spoznali smo Kolumbijca, ki v Slovenijo uvaža

kolúmbijsko, mest. pri kolúmbijskem, or. s

dišečo kolumbijsko kavo

kolúmbijskim; DVOJINA: im. kolúmbijski, rod.

(< Kolúmbija)

kolúmbijskih, daj. kolúmbijskima, tož. kolúmbijski,

{B} Kolumbijčev

mest. pri kolúmbijskih, or. s kolúmbijskima;

{O} EDNINA: im. Kolúmbijec, rod. Kolúmbijca, daj.

MNOŽINA: im. kolúmbijska, rod. kolúmbijskih, daj.

Kolúmbijcu, tož. Kolúmbijca, mest. pri Kolúmbijcu,

kolúmbijskim, tož. kolúmbijska, mest. pri

or. s Kolúmbijcem; DVOJINA: im. Kolúmbijca, rod.

kolúmbijskih, or. s kolúmbijskimi

Kolúmbijcev, daj. Kolúmbijcema, tož. Kolúmbijca,

STATUS: predlog

mest. pri Kolúmbijcih, or. s Kolúmbijcema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Kolúmbijci, rod. Kolúmbijcev, daj.



Kolúmbijcem, tož. Kolúmbijce, mest. pri

Kolúmbov -a -o prid.

Kolúmbijcih, or. s Kolúmbijci

Kolumbovo odkritje Amerike; Kolumbovo/kolumbovo STATUS: predlog

jajce ||preprosta in domiselna rešitev na videz

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

nerešljivega problema||: Finančni problem

samostalnik moškega spola

distribucije je rešila preprosta ideja – odkrili so



Kolumbovo/kolumbovo jajce, časopise so namestili

Kolúmbijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

na podzemno železnico

Pevka Shakira je po rodu Kolumbijka; Bili smo na

(< Kolúmb)

potopisnem predavanju treh Kolumbijk o njihovem

{O} moški: EDNINA: im. Kolúmbov, rod.

potovanju okoli sveta

Kolúmbovega, daj. Kolúmbovemu, tož. Kolúmbov

(< Kolúmbija)

(živostno Kolúmbovega), mest. pri Kolúmbovem, or. s

{B} Kolumbijkin

Kolúmbovim; DVOJINA: im. Kolúmbova, rod.

Kolúmbovih, daj. Kolúmbovima, tož. Kolúmbova,

447

mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovima; (< Kománč)

MNOŽINA: im. Kolúmbovi, rod. Kolúmbovih, daj.

{B} Komančinjin

Kolúmbovim, tož. Kolúmbove, mest. pri

{O} EDNINA: im. Kománčinja, rod. Kománčinje, daj.

Kolúmbovih, or. s Kolúmbovimi

Kománčinji, tož. Kománčinjo, mest. pri Kománčinji,

ženski: EDNINA: im. Kolúmbova, rod. Kolúmbove,

or. s Kománčinjo; DVOJINA: im. Kománčinji, rod.

daj. Kolúmbovi, tož. Kolúmbovo, mest. pri

Kománčinj, daj. Kománčinjama, tož. Kománčinji,

Kolúmbovi, or. s Kolúmbovo; DVOJINA: im.

mest. pri Kománčinjah, or. s Kománčinjama;

Kolúmbovi, rod. Kolúmbovih, daj. Kolúmbovima,

MNOŽINA: im. Kománčinje, rod. Kománčinj, daj.

tož. Kolúmbovi, mest. pri Kolúmbovih, or. s

Kománčinjam, tož. Kománčinje, mest. pri

Kolúmbovima; MNOŽINA: im. Kolúmbove, rod.

Kománčinjah, or. s Kománčinjami

Kolúmbovih, daj. Kolúmbovim, tož. Kolúmbove,

STATUS: predlog

mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

srednji: EDNINA: im. Kolúmbovo, rod.



Kolúmbovega, daj. Kolúmbovemu, tož. Kolúmbovo,

kománški -a -o prid.

mest. pri Kolúmbovem, or. s Kolúmbovim; DVOJINA:

komanški jezik; Bil je zadnji veliki komanški

im. Kolúmbovi, rod. Kolúmbovih, daj. Kolúmbovima,

poglavar

tož. Kolúmbovi, mest. pri Kolúmbovih, or. s

(< Kománč)

Kolúmbovima; MNOŽINA: im. Kolúmbova, rod.

{O} moški: EDNINA: im. kománški, rod.

Kolúmbovih, daj. Kolúmbovim, tož. Kolúmbova,

kománškega, daj. kománškemu, tož. kománški

mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovimi

(živostno kománškega), mest. pri kománškem, or. s

STATUS: predlog

kománškim; DVOJINA: im. kománška, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na kománških, daj. kománškima, tož. kománška, mest.

-ov/-ev ali -in v SBZ

pri kománških, or. s kománškima; MNOŽINA: im.



kománški, rod. kománških, daj. kománškim, tož.

kolút -a m

kománške, mest. pri kománških, or. s kománškimi

|ploščat okrogel predmet|: Trak so navili na kolut;

ženski: EDNINA: im. kománška, rod. kománške, daj.

Prednji zavorni koluti merijo 385 milimetrov; zlati

kománški, tož. kománško, mest. pri kománški, or. s

kolut ||nagrada||: Film po izboru občinstva bodo kománško; DVOJINA: im. kománški, rod. kománških,

nagradili z zlatim kolutom

daj. kománškima, tož. kománški, mest. pri kománških,

{O} EDNINA: im. kolút, rod. kolúta, daj. kolútu, tož.

or. s kománškima; MNOŽINA: im. kománške, rod.

kolút, mest. pri kolútu, or. s kolútom; DVOJINA: im.

kománških, daj. kománškim, tož. kománške, mest. pri

kolúta, rod. kolútov, daj. kolútoma, tož. kolúta, mest.

kománških, or. s kománškimi

pri kolútih, or. s kolútoma; MNOŽINA: im. kolúti, rod.

srednji: EDNINA: im. kománško, rod. kománškega,

kolútov, daj. kolútom, tož. kolúte, mest. pri kolútih, or.

daj. kománškemu, tož. kománško, mest. pri

s kolúti

kománškem, or. s kománškim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

kománški, rod. kománških, daj. kománškima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

kománški, mest. pri kománških, or. s kománškima;

odlikovanj, častnih nazivov

MNOŽINA: im. kománška, rod. kománških, daj.



kománškim, tož. kománška, mest. pri kománških, or. s

Kománč -a

kománškimi

m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik severnoameriškega indijanskega

STATUS: predlog

plemena|: Da bi Komanči izboljšali upeh pri lovu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

so si pomagali s konji



{B} Komančev

komedijánt -a m

{O} EDNINA: im. Kománč, rod. Kománča, daj.

|igralec, komik|: Začel je nastopati kot komedijant;

Kománču, tož. Kománča, mest. pri Kománču, or. s

žlahtni komedijant ||častni naziv||: Dramskega

Kománčem; DVOJINA: im. Kománča, rod. Kománčev,

umetnika je strokovna žirija na Dnevih komedije v

daj. Kománčema, tož. Kománča, mest. pri Kománčih,

Celju razglasila za letošnjega žlahtnega

or. s Kománčema; MNOŽINA: im. Kománči, rod.

komedijanta

Kománčev, daj. Kománčem, tož. Kománče, mest. pri

{B} komedijantov

Kománčih, or. s Kománči

{O} EDNINA: im. komedijánt, rod. komedijánta, daj.

STATUS: predlog

komedijántu, tož. komedijánta, mest. pri

P

komedijántu, or. s komedijántom; DVOJINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

komedijánta,

samostalnik moškega spola

rod. komedijántov, daj. komedijántoma,



tož. komedijánta, mest. pri komedijántih, or. s



komedijántoma; MNOŽINA: im. komedijánti in

Kománčinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

komedijántje, rod. komedijántov, daj. komedijántom,

|pripadnica severnoameriškega indijanskega

plemena|: V bližini hiše je stalo nekaj Komančinj

448

tož. komedijánte, mest. pri komedijántih, or. s komedijánti

Komóri -ov m mn.; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Zveza Komori|; |država|: S Komorov je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

priletela z vladnim letalom; Kot najstnica je z

odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik moškega

materjo potovala na Komore; Lemurji živijo na

spola

Madagaskarju in na Komorih



Kje? na Komorih

komedijántka -e

Od kod? s Komorov

ž

|igralka, komičarka|: V zabavnem filmu sta združili

Kam? na Komore

moči odlični komedijantki;

{B} Komorčan, Komorčanka; Komorčanov,

žlahtna komedijantka

||častni naziv||: Na 10. Dnevih komedije v Celju so

Komorčankin; komorski

{O}

jo že drugič razglasili za žlahtno komedijantko

MNOŽINA: im. Komóri, rod. Komórov, daj.

(< komedijánt)

Komórom, tož. Komóre, mest. pri Komórih, or. s

{B} komedijantkin

Komóri

{O}

STATUS: predlog

EDNINA: im. komedijántka, rod. komedijántke,

daj. komedijántki, tož. komedijántko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

komedijántki, or. s komedijántko; DVOJINA: im.



komedijántki, rod. komedijántk, daj.

komórski -a -o prid.

komedijántkama, tož. komedijántki, mest. pri

komorski arhipelag

komedijántkah, or. s komedijántkama; MNOŽINA: im.

(< Komóri)

komedijántke, rod. komedijántk, daj. komedijántkam,

{O} moški: EDNINA: im. komórski, rod. komórskega, tož. komedijántke, mest. pri komedijántkah, or. s

daj. komórskemu, tož. komórski (živostno

komedijántkami

komórskega), mest. pri komórskem, or. s komórskim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. komórska, rod. komórskih, daj.

P

komórskima, tož. komórska, mest. pri komórskih, or.

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

s komórskima;

odlikovanj, častnih nazivov

MNOŽINA: im. komórski, rod.



komórskih, daj. komórskim, tož. komórske, mest. pri



komórskih, or. s komórskimi

Komórčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

ženski: EDNINA: im. komórska, rod. komórske, daj.

Komorčani so mojstri reggae glasbe

komórski, tož. komórsko, mest. pri komórski, or. s

(< Komóri)

komórsko; DVOJINA: im. komórski, rod. komórskih,

{B} Komorčanov

daj. komórskima, tož. komórski, mest. pri komórskih,

{O} EDNINA: im. Komórčan, rod. Komórčana, daj.

or. s komórskima; MNOŽINA: im. komórske, rod.

Komórčanu, tož. Komórčana, mest. pri Komórčanu,

komórskih, daj. komórskim, tož. komórske, mest. pri

or. s Komórčanom; DVOJINA: im. Komórčana, rod.

komórskih, or. s komórskimi

Komórčanov, daj. Komórčanoma, tož. Komórčana,

srednji: EDNINA: im. komórsko, rod. komórskega,

mest. pri Komórčanih, or. s Komórčanoma;

daj. komórskemu, tož. komórsko, mest. pri

MNOŽINA: im. Komórčani, rod. Komórčanov, daj.

komórskem, or. s komórskim; DVOJINA: im.

Komórčanom, tož. Komórčane, mest. pri

komórski, rod. komórskih, daj. komórskima, tož.

Komórčanih, or. s Komórčani

komórski, mest. pri komórskih, or. s komórskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. komórska, rod. komórskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

komórskim, tož. komórska, mest. pri komórskih, or. s



komórskimi

Komórčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Večino pesmi na albumu je zapela Komorčanka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zainaba



(< Komóri)

komuníst -a m

{B} Komorčankin

|privrženec komunizma|: Na začetku 20. stoletja je

{O} EDNINA: im. Komórčanka, rod. Komórčanke, daj.

prišlo do ločitve komunistov in socialnih

Komórčanki, tož. Komórčanko, mest. pri

demokratov; |član komunistične stranke|: politika

Komórčanki, or. s Komórčanko; DVOJINA: im.

slovenskih komunistov

Komórčanki, rod. Komórčank, daj. Komórčankama,

{B} komunistov

tož. Komórčanki, mest. pri Komórčankah, or. s

{O} EDNINA: im. komuníst, rod. komunísta, daj.

Komórčankama; MNOŽINA: im. Komórčanke, rod.

komunístu, tož. komunísta, mest. pri komunístu, or. s

Komórčank, daj. Komórčankam, tož. Komórčanke,

komunístom; DVOJINA: im. komunísta, rod.

mest. pri Komórčankah, or. s Komórčankami

komunístov, daj. komunístoma, tož. komunísta, mest.

STATUS: predlog

pri komunístih, or. s komunístoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

449

komunísti, rod. komunístov, daj. komunístom, tož.

komunístke, mest. pri komunístkah, or. s

komuníste, mest. pri komunístih, or. s komunísti

komunístkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





komunístičen -čna -o prid.

komunízem -zma m

Kitajci so narod, ki zna biti hkrati kapitalističen in

|družbena ureditev z družbenim lastništvom in

komunističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik delitvijo dobrin po potrebah|: Dolgoročni motiv

komunistični režim; komunistična Jugoslavija;

oktobrske revolucije je bil nastanek komunizma;

komunistična stranka; V Ukrajino je komunistično

|nazor, ki si prizadeva za komunizem|: Vodilo

revolucijo prinesla ruska Rdeča armada

komunizma je enakost vseh ljudi

(< komuníst)

{O} EDNINA: im. komunízem, rod. komunízma, daj.

{O} moški: EDNINA: im. komunístičen, rod.

komunízmu, tož. komunízem, mest. pri komunízmu,

komunístičnega, daj. komunístičnemu, tož.

or. s komunízmom; DVOJINA: im. komunízma, rod.

komunístičen (živostno komunístičnega), mest. pri

komunízmov, daj. komunízmoma, tož. komunízma,

komunístičnem, or. s komunístičnim; DVOJINA: im.

mest. pri komunízmih, or. s komunízmoma;

komunístična, rod. komunístičnih, daj.

MNOŽINA: im. komunízmi, rod. komunízmov, daj.

komunístičnima, tož. komunístična, mest. pri

komunízmom, tož. komunízme, mest. pri

komunístičnih, or. s komunístičnima; MNOŽINA: im.

komunízmih, or. s komunízmi

komunístični, rod. komunístičnih, daj.

STATUS: predlog

komunístičnim, tož. komunístične, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

komunístičnih, or. s komunístičnimi



ženski: EDNINA: im. komunístična, rod.

konfucijánstvo -a s

komunístične, daj. komunístični, tož. komunístično,

|sistem vrednot tradicionalne Kitajske, imenovan po

mest. pri komunístični, or. s komunístično; DVOJINA:

filozofu Konfuciju|: Vietnamci so prvo univerzo po

im. komunístični, rod. komunístičnih, daj.

načelih konfucijanstva ustanovili že konec 11.

komunístičnima, tož. komunístični, mest. pri

stoletja

komunístičnih, or. s komunístičnima; MNOŽINA: im.

(< Konfucij)

komunístične, rod. komunístičnih, daj.

{O} EDNINA: im. konfucijánstvo, rod. konfucijánstva,

komunístičnim, tož. komunístične, mest. pri

daj. konfucijánstvu, tož. konfucijánstvo, mest. pri

komunístičnih, or. s komunístičnimi

konfucijánstvu, or. s konfucijánstvom; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. komunístično, rod.

konfucijánstvi, rod. konfucijánstev, daj.

komunístičnega, daj. komunístičnemu, tož.

konfucijánstvoma, tož. konfucijánstvi, mest. pri

komunístično, mest. pri komunístičnem, or. s

konfucijánstvih, or. s konfucijánstvoma; MNOŽINA:

komunístičnim; DVOJINA: im. komunístični, rod.

im. konfucijánstva, rod. konfucijánstev, daj.

komunístičnih, daj. komunístičnima, tož.

konfucijánstvom, tož. konfucijánstva, mest. pri

komunístični, mest. pri komunístičnih, or. s

konfucijánstvih, or. s konfucijánstvi

komunístičnima; MNOŽINA: im. komunístična, rod.

STATUS: predlog

komunístičnih, daj. komunístičnim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

komunístična, mest. pri komunístičnih, or. s



komunístičnimi

Konfúcijev -a -o prid.

STATUS: predlog

Medtem ko je budizem usmerjen k mistično-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

iracionalnemu, je Konfucijev nauk popolnoma



praktičen in racionalen; obisk Konfucijevega

komunístka -e ž

templja; Konfucijeva nagrada za mir ||nagrada||: Leta

|privrženka komunizma|: Uvrščali so jo med

2014 je Konfucijevo nagrado za mir prejel Fidel

komunistke, čeprav nikoli ni bila članica partije;

Castro

Angela Vode je ena prvih slovenskih komunistk;

(< Konfucij)

|pripadnica, članica komunistične stranke|: volilni

{O} moški: EDNINA: im. Konfúcijev, rod.

uspeh italijanske komunistke

Konfúcijevega, daj. Konfúcijevemu, tož. Konfúcijev

(< komuníst)

(živostno Konfúcijevega), mest. pri Konfúcijevem, or.

{B} komunistkin

s Konfúcijevim; DVOJINA: im. Konfúcijeva, rod.

{O} EDNINA: im. komunístka, rod. komunístke, daj.

Konfúcijevih, daj. Konfúcijevima, tož. Konfúcijeva,

komunístki, tož. komunístko, mest. pri komunístki, or.

mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima;

s komunístko; DVOJINA: im. komunístki, rod.

MNOŽINA: im. Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj.

komunístk, daj. komunístkama, tož. komunístki, mest.

Konfúcijevim, tož. Konfúcijeve, mest. pri

pri komunístkah, or. s komunístkama; MNOŽINA: im.

Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi

komunístke, rod. komunístk, daj. komunístkam, tož.

450

ženski: EDNINA: im. Konfúcijeva, rod. Konfúcijeve, konfucionístično; DVOJINA: im. konfucionístični, rod.

daj. Konfúcijevi, tož. Konfúcijevo, mest. pri

konfucionístičnih, daj. konfucionístičnima, tož.

Konfúcijevi, or. s Konfúcijevo; DVOJINA: im.

konfucionístični, mest. pri konfucionístičnih, or. s

Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevima,

konfucionístičnima; MNOŽINA: im. konfucionístične,

tož. Konfúcijevi, mest. pri Konfúcijevih, or. s

rod. konfucionístičnih, daj. konfucionístičnim, tož.

Konfúcijevima; MNOŽINA: im. Konfúcijeve, rod.

konfucionístične, mest. pri konfucionístičnih, or. s

Konfúcijevih, daj. Konfúcijevim, tož. Konfúcijeve,

konfucionístičnimi

mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi

srednji: EDNINA: im. konfucionístično, rod.

srednji: EDNINA: im. Konfúcijevo, rod.

konfucionístičnega, daj. konfucionístičnemu, tož.

Konfúcijevega, daj. Konfúcijevemu, tož.

konfucionístično, mest. pri konfucionístičnem, or. s

Konfúcijevo, mest. pri Konfúcijevem, or. s

konfucionístičnim; DVOJINA: im. konfucionístični,

Konfúcijevim; DVOJINA: im. Konfúcijevi, rod.

rod. konfucionístičnih, daj. konfucionístičnima, tož.

Konfúcijevih, daj. Konfúcijevima, tož. Konfúcijevi,

konfucionístični, mest. pri konfucionístičnih, or. s

mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima;

konfucionístičnima; MNOŽINA: im. konfucionístična,

MNOŽINA: im. Konfúcijeva, rod. Konfúcijevih, daj.

rod. konfucionístičnih, daj. konfucionístičnim, tož.

Konfúcijevim, tož. Konfúcijeva, mest. pri

konfucionístična, mest. pri konfucionístičnih, or. s

Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi

konfucionístičnimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ





konfucionístka -e ž

konfucioníst -a m

|pripadnica konfucijanstva|: Moja babica je bila

|pripadnik konfucijanstva|: V Koreji je največ

vdana konfucionistka

budistov, sledijo jim konfucionisti; obredi

(< Konfucij)

konfucionistov

{B} konfucionistkin

(< Konfucij)

{O} EDNINA: im. konfucionístka, rod. konfucionístke,

{B} konfucionistov

daj. konfucionístki, tož. konfucionístko, mest. pri

{O} EDNINA: im. konfucioníst, rod. konfucionísta, daj.

konfucionístki, or. s konfucionístko; DVOJINA: im.

konfucionístu, tož. konfucionísta, mest. pri

konfucionístki, rod. konfucionístk, daj.

konfucionístu, or. s konfucionístom; DVOJINA: im.

konfucionístkama, tož. konfucionístki, mest. pri

konfucionísta, rod. konfucionístov, daj.

konfucionístkah, or. s konfucionístkama; MNOŽINA:

konfucionístoma, tož. konfucionísta, mest. pri

im. konfucionístke, rod. konfucionístk, daj.

konfucionístih, or. s konfucionístoma; MNOŽINA: im.

konfucionístkam, tož. konfucionístke, mest. pri

konfucionísti, rod. konfucionístov, daj.

konfucionístkah, or. s konfucionístkami

konfucionístom, tož. konfucioníste, mest. pri

STATUS: predlog

konfucionístih, or. s konfucionísti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Kóngo -a m; zemljepisno ime



|staro ime države|: Povabili so pevca angolskega

konfucionístičen -čna -o prid.

rodu, doma iz Konga

Dejal je, da je Kitajska konfucionistična; v stalni

Kje? v Kongu

besedni zvezi kot vrstni pridevnik konfucionistični

Od kod? iz Konga

tempelj

Kam? v Kongo

(< Konfucij)

{B} Kongovec, Kongovka; Kongovčev,

{O} moški: EDNINA: im. konfucionístičen, rod.

Kongovkin; kongovski

konfucionístičnega, daj. konfucionístičnemu, tož.

{O} EDNINA: im. Kóngo, rod. Kónga, daj. Kóngu, tož.

konfucionístičen (živostno konfucionístičnega), mest.

Kóngo, mest. pri Kóngu, or. s Kóngom

pri konfucionístičnem, or. s konfucionístičnim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. konfucionístična, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

konfucionístičnih, daj. konfucionístičnima, tož.



konfucionístična, mest. pri konfucionístičnih, or. s

Kóngovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

konfucionístičnima; MNOŽINA: im. konfucionístični,

V Gomi so našli zatočišče številni Kongovci

rod. konfucionístičnih, daj. konfucionístičnim, tož.

(< Kóngo)

konfucionístične, mest. pri konfucionístičnih, or. s

{B} Kongovčev

konfucionístičnimi

{O} EDNINA: im. Kóngovec, rod. Kóngovca, daj.

ženski: EDNINA: im. konfucionístična, rod.

Kóngovcu, tož. Kóngovca, mest. pri Kóngovcu, or. s

konfucionístične, daj. konfucionístični, tož.

Kóngovcem; DVOJINA: im. Kóngovca, rod.

konfucionístično, mest. pri konfucionístični, or. s

Kóngovcev, daj. Kóngovcema, tož. Kóngovca, mest.

451

pri Kóngovcih, or. s Kóngovcema; MNOŽINA: im.

{B} Kopernikov

Kóngovci, rod. Kóngovcev, daj. Kóngovcem, tož.

{O} EDNINA: im. Kopêrnik, rod. Kopêrnika, daj.

Kóngovce, mest. pri Kóngovcih, or. s Kóngovci

Kopêrniku, tož. Kopêrnika, mest. pri Kopêrniku, or. s

STATUS: predlog

Kopêrnikom; DVOJINA: im. Kopêrnika, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kopêrnikov, daj. Kopêrnikoma, tož. Kopêrnika, mest.

samostalnik moškega spola

pri Kopêrnikih, or. s Kopêrnikoma; MNOŽINA: im.



Kopêrniki, rod. Kopêrnikov, daj. Kopêrnikom, tož.

Kóngovka -e

Kopêrnike,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Kopêrnikih, or. s Kopêrniki

Borca za pravice Kongovk so nagradili z nagrado

STATUS: predlog

Saharova

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

(< Kóngo)



{B} Kongovkin

Kopêrnikov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Kóngovka, rod. Kóngovke, daj.

Kopernikov heliocentrizem; Kopernikovo odkritje;

Kóngovki, tož. Kóngovko, mest. pri Kóngovki, or. s

Kopernikov nauk ||heliocentrična teorija||: zagovornik Kóngovko; DVOJINA: im. Kóngovki, rod. Kóngovk,

Kopernikovega nauka; Kopernikova teorija

daj. Kóngovkama, tož. Kóngovki, mest. pri

||heliocentrična teorija||: Galileo je prvi poiskal

Kóngovkah, or. s Kóngovkama; MNOŽINA: im.

znanstvene dokaze za Kopernikovo teorijo

Kóngovke, rod. Kóngovk, daj. Kóngovkam, tož.

(< Kopêrnik)

Kóngovke, mest. pri Kóngovkah, or. s Kóngovkami

{O} moški: EDNINA: im. Kopêrnikov, rod.

STATUS: predlog

Kopêrnikovega, daj. Kopêrnikovemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kopêrnikov (živostno Kopêrnikovega), mest. pri



Kopêrnikovem, or. s Kopêrnikovim; DVOJINA: im.

kóngovski -a -o

Kopêrnikova,

prid.

rod. Kopêrnikovih, daj.

kongovsko kraljestvo; kongovski Tutsiji; Znan je

Kopêrnikovima, tož. Kopêrnikova, mest. pri

kot zvezdnik kongovske rumbe

Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovima; MNOŽINA: im.

(< Kóngo)

Kopêrnikovi, rod. Kopêrnikovih, daj. Kopêrnikovim,

{O} moški: EDNINA: im. kóngovski, rod.

tož. Kopêrnikove, mest. pri Kopêrnikovih, or. s

kóngovskega,

Kopêrnikovimi

daj. kóngovskemu, tož. kóngovski

(

ženski:

živostno kóngovskega), mest. pri kóngovskem, or. s

EDNINA: im. Kopêrnikova, rod. Kopêrnikove,

kóngovskim; DVOJINA: im. kóngovska, rod.

daj. Kopêrnikovi, tož. Kopêrnikovo, mest. pri

kóngovskih,

Kopêrnikovi,

daj. kóngovskima, tož. kóngovska, mest.

or. s Kopêrnikovo; DVOJINA: im.

pri kóngovskih,

Kopêrnikovi,

or. s kóngovskima; MNOŽINA: im.

rod. Kopêrnikovih, daj.

kóngovski,

Kopêrnikovima,

rod. kóngovskih, daj. kóngovskim, tož.

tož. Kopêrnikovi, mest. pri

kóngovske,

Kopêrnikovih,

mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskimi

or. s Kopêrnikovima; MNOŽINA: im.

ženski:

Kopêrnikove,

EDNINA: im. kóngovska, rod. kóngovske, daj.

rod. Kopêrnikovih, daj. Kopêrnikovim,

kóngovski, tož. kóngovsko, mest. pri kóngovski, or. s

tož. Kopêrnikove, mest. pri Kopêrnikovih, or. s

kóngovsko;

Kopêrnikovimi

DVOJINA: im. kóngovski, rod.

kóngovskih,

srednji:

daj. kóngovskima, tož. kóngovski, mest.

EDNINA: im. Kopêrnikovo, rod.

pri kóngovskih,

Kopêrnikovega,

or. s kóngovskima; MNOŽINA: im.

daj. Kopêrnikovemu, tož.

kóngovske,

Kopêrnikovo,

rod. kóngovskih, daj. kóngovskim, tož.

mest. pri Kopêrnikovem, or. s

kóngovske,

Kopêrnikovim;

mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskimi

DVOJINA: im. Kopêrnikovi, rod.

srednji:

Kopêrnikovih,

EDNINA: im. kóngovsko, rod. kóngovskega,

daj. Kopêrnikovima, tož.

Kopêrnikovi,

daj. kóngovskemu, tož. kóngovsko, mest. pri

mest. pri Kopêrnikovih, or. s

kóngovskem,

Kopêrnikovima;

or. s kóngovskim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Kopêrnikova, rod.

kóngovski,

Kopêrnikovih,

rod. kóngovskih, daj. kóngovskima, tož.

daj. Kopêrnikovim, tož. Kopêrnikova,

kóngovski, mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskima;

mest. pri Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovimi

MNOŽINA: im. kóngovska, rod. kóngovskih, daj.

STATUS: predlog

kóngovskim, tož. kóngovska, mest. pri kóngovskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na or. s kóngovskimi

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

kópt -a m



|pripadnik krščanske vere v Egiptu|: Živi med

Kopêrnik -a m; ime bitja, osebno ime

muslimani in kopti; prim. Kópt

|priimek|; |poljski astronom in zdravnik|: Nikolaj

{B} koptov

Kopernik je svoje znanstvene spise pisal v

{O} EDNINA: im. kópt, rod. kópta, daj. kóptu, tož.

latinščini; Kopernik je s svojim delom močno

kópta, mest. pri kóptu, or. s kóptom; DVOJINA: im.

vplival na vso znanost in spremenil človekov

kópta, rod. kóptov, daj. kóptoma, tož. kópta, mest. pri pogled na svet

kóptih, or. s kóptoma; MNOŽINA: im. kópti, rod.

452

kóptov, daj. kóptom, tož. kópte, mest. pri kóptih, or. s kóptskih, or. s kóptskima; MNOŽINA: im. kóptski, rod.

kópti

kóptskih, daj. kóptskim, tož. kóptske, mest. pri

STATUS: predlog

kóptskih, or. s kóptskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ženski: EDNINA: im. kóptska, rod. kóptske, daj.



kóptski, tož. kóptsko, mest. pri kóptski, or. s kóptsko; Kópt -a m; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. kóptski, rod. kóptskih, daj. kóptskima,

|pripadnik ljudstva v Egiptu|: V Egiptu prebiva

tož. kóptski, mest. pri kóptskih, or. s kóptskima;

devet milijonov pravoslavnih in skoraj 200 tisoč

MNOŽINA: im. kóptske, rod. kóptskih, daj. kóptskim,

katoliških Koptov

tož. kóptske, mest. pri kóptskih, or. s kóptskimi

{B} Koptov

srednji: EDNINA: im. kóptsko, rod. kóptskega, daj.

{O} EDNINA: im. Kópt, rod. Kópta, daj. Kóptu, tož.

kóptskemu, tož. kóptsko, mest. pri kóptskem, or. s

Kópta, mest. pri Kóptu, or. s Kóptom; DVOJINA: im.

kóptskim; DVOJINA: im. kóptski, rod. kóptskih, daj.

Kópta, rod. Kóptov, daj. Kóptoma, tož. Kópta, mest.

kóptskima, tož. kóptski, mest. pri kóptskih, or. s

pri Kóptih, or. s Kóptoma; MNOŽINA: im. Kópti, rod.

kóptskima; MNOŽINA: im. kóptska, rod. kóptskih, daj.

Kóptov, daj. Kóptom, tož. Kópte, mest. pri Kóptih, or.

kóptskim, tož. kóptska, mest. pri kóptskih, or. s

s Kópti

kóptskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





kóptinja -e ž

kor. okrajš.

|pripadnica krščanske vere v Egiptu|: Iz njenega

|koroški|: kor. napevi

imena ni razvidno, ali je koptinja ali muslimanka;

STATUS: predlog

prim. Kóptinja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

(< kópt)



{B} koptinjin

Kor. okrajš.

{O} EDNINA: im. kóptinja, rod. kóptinje, daj. kóptinji,

|Koroška|: del večbesednih zemljepisnih imen Ravne na

tož. kóptinjo, mest. pri kóptinji, or. s kóptinjo;

Kor.

DVOJINA: im. kóptinji, rod. kóptinj, daj. kóptinjama,

STATUS: predlog

tož. kóptinji, mest. pri kóptinjah, or. s kóptinjama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

MNOŽINA: im. kóptinje, rod. kóptinj, daj. kóptinjam,



tož. kóptinje, mest. pri kóptinjah, or. s kóptinjami

Korać -a [kórač] m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |srbski košarkar|: Radivoj Korać Žućko je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

legenda jugoslovanske in evropske košarke



{B} Koraćev

Kóptinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Korać, rod. Koraća, daj. Koraću, tož.

|pripadnica ljudstva v Egiptu|: Poročil se je s

Koraća, mest. pri Koraću, or. s Koraćem; DVOJINA:

Koptinjo

im. Koraća, rod. Koraćev, daj. Koraćema, tož. Koraća,

(< Kópt)

mest. pri Koraćih, or. s Koraćema; MNOŽINA: im.

{B} Koptinjin

Koraći, rod. Koraćev, daj. Koraćem, tož. Koraće, mest.

{O} EDNINA: im. Kóptinja, rod. Kóptinje, daj.

pri Koraćih, or. s Koraći

Kóptinji, tož. Kóptinjo, mest. pri Kóptinji, or. s

STATUS: predlog

Kóptinjo; DVOJINA: im. Kóptinji, rod. Kóptinj, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kóptinjama, tož. Kóptinji, mest. pri Kóptinjah, or. s

samostalnik moškega spola

Kóptinjama; MNOŽINA: im. Kóptinje, rod. Kóptinj,



daj. Kóptinjam, tož. Kóptinje, mest. pri Kóptinjah, or.

Koraćev -a -o [kóračev-] prid.

s Kóptinjami

Koraćev rekord je 99 košev na eni sami mednarodni

STATUS: predlog

tekmi; Koraćev pokal ||nagrada||: Začelo se je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tekmovanje za Koraćev pokal

samostalnik ženskega spola

(< Korać)



{O} moški: EDNINA: im. Koraćev, rod. Koraćevega, kóptski -a -o prid.

daj. Koraćevemu, tož. Koraćev (živostno Koraćevega),

|nanašajoč se na Kopte|: koptski jezik; |nanašajoč se

mest. pri Koraćevem, or. s Koraćevim; DVOJINA: im.

na kopte|: koptski kristjani; koptska cerkev/Cerkev

Koraćeva, rod. Koraćevih, daj. Koraćevima, tož.

(< Kópt, kópt)

Koraćeva, mest. pri Koraćevih, or. s Koraćevima;

{O} moški: EDNINA: im. kóptski, rod. kóptskega, daj.

MNOŽINA: im. Koraćevi, rod. Koraćevih, daj.

kóptskemu, tož. kóptski (živostno kóptskega), mest. pri Koraćevim, tož. Koraćeve, mest. pri Koraćevih, or. s

kóptskem, or. s kóptskim; DVOJINA: im. kóptska, rod.

Koraćevimi

kóptskih, daj. kóptskima, tož. kóptska, mest. pri

453

ženski: EDNINA: im. Koraćeva, rod. Koraćeve, daj.

Koróščeva, rod. Koróščevih, daj. Koróščevima, tož.

Koraćevi, tož. Koraćevo, mest. pri Koraćevi, or. s

Koróščeva, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevima;

Koraćevo; DVOJINA: im. Koraćevi, rod. Koraćevih,

MNOŽINA: im. Koróščevi, rod. Koróščevih, daj.

daj. Koraćevima, tož. Koraćevi, mest. pri Koraćevih,

Koróščevim, tož. Koróščeve, mest. pri Koróščevih, or.

or. s Koraćevima; MNOŽINA: im. Koraćeve, rod.

s Koróščevimi

Koraćevih, daj. Koraćevim, tož. Koraćeve, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Koróščeva, rod. Koróščeve, daj.

Koraćevih, or. s Koraćevimi

Koróščevi, tož. Koróščevo, mest. pri Koróščevi, or. s

srednji: EDNINA: im. Koraćevo, rod. Koraćevega, daj.

Koróščevo; DVOJINA: im. Koróščevi, rod.

Koraćevemu, tož. Koraćevo, mest. pri Koraćevem, or.

Koróščevih, daj. Koróščevima, tož. Koróščevi, mest.

s Koraćevim; DVOJINA: im. Koraćevi, rod. Koraćevih,

pri Koróščevih, or. s Koróščevima; MNOŽINA: im.

daj. Koraćevima, tož. Koraćevi, mest. pri Koraćevih,

Koróščeve, rod. Koróščevih, daj. Koróščevim, tož.

or. s Koraćevima; MNOŽINA: im. Koraćeva, rod.

Koróščeve, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevimi

Koraćevih, daj. Koraćevim, tož. Koraćeva, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Koróščevo, rod. Koróščevega, Koraćevih, or. s Koraćevimi

daj. Koróščevemu, tož. Koróščevo, mest. pri

STATUS: predlog

Koróščevem, or. s Koróščevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Koróščevi, rod. Koróščevih, daj. Koróščevima, tož.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Koróščevi, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevima;

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

MNOŽINA: im. Koróščeva, rod. Koróščevih, daj.



Koróščevim, tož. Koróščeva, mest. pri Koróščevih, or.

s Koróščevimi

korêjec -jca m

|avtomobil južnokorejske proizvodnje|:

STATUS: predlog

neformalno/pogovorno S korejcem sem prevozil pol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

sveta; |elektronska naprava južnokorejskega



proizvajalca|: živostno Gre za korejca v obliki

Koróšec -šca m; ime bitja, osebno ime

pametnega telefona; prim. Júžnokorêjec,

|priimek|: Šolo so poimenovali po Ivanu Korošcu;

Sévernokorêjec

Strinjam se s Korošcem

{O} EDNINA: im. korêjec, rod. korêjca, daj. korêjcu,

{B} Koroščev

tož. korêjca, mest. pri korêjcu, or. s korêjcem;

{O} EDNINA: im. Koróšec, rod. Koróšca, daj. Koróšcu,

DVOJINA: im. korêjca, rod. korêjcev, daj. korêjcema,

tož. Koróšca, mest. pri Koróšcu, or. s Koróšcem;

tož. korêjca, mest. pri korêjcih, or. s korêjcema;

DVOJINA: im. Koróšca, rod. Koróšcev, daj.

MNOŽINA: im. korêjci, rod. korêjcev, daj. korêjcem,

Koróšcema, tož. Koróšca, mest. pri Koróšcih, or. s

tož. korêjce, mest. pri korêjcih, or. s korêjci

Koróšcema; MNOŽINA: im. Koróšci, rod. Koróšcev,

STATUS: predlog

daj. Koróšcem, tož. Koróšce, mest. pri Koróšcih, or. s

P

Koróšci

RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik moškega spola

S



TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

korén -a m

samostalnik moškega spola

|matematično znamenje|: Zapis v korenu lahko



nadomestimo z eksponentom; Kubični koren ima

Koséski -ega m; ime bitja, osebno ime

korenski eksponent 3

|umetniško ime Jovana Vesela, slovenskega pesnika

{PRZ} √ desnostično ob številu √36 = 6

in prevajalca|: dialog med Koseskim in Bleiweisom;

{O} EDNINA: im. korén, rod. koréna, daj. korénu, tož.

tudi ob imenu, navadno za pomišljajem pesmi Jovana

korén, mest. pri korénu, or. s korénom; DVOJINA: im.

Vesela – Koseskega; za izražanje svojine prevodi

koréna, rod. korénov, daj. korénoma, tož. koréna, mest.

Koseskega

pri korénih, or. s korénoma; MNOŽINA: im. koréni,

{O} EDNINA: im. Koséski, rod. Koséskega, daj.

rod. korénov, daj. korénom, tož. koréne, mest. pri

Koséskemu, tož. Koséskega, mest. pri Koséskem, or. s

korénih, or. s koréni

Koséskim

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi





Koróščev -a -o prid.

Kósi -ja m; ime bitja, osebno ime

Avtor je knjigo naslovil s Koroščevimi slavnimi

|priimek|: Preiskava zoper Kosija še ni končana;

besedami »Pel bom, dokler bom živel«

Organiziral je sestanek s Kosijem

(< Koróšec)

{B} Kosijev

{O} moški: EDNINA: im. Koróščev, rod.

{O} EDNINA: im. Kósi, rod. Kósija, daj. Kósiju, tož.

Koróščevega, daj. Koróščevemu, tož. (živostno

Kósija, mest. pri Kósiju, or. s Kósijem; DVOJINA: im.

Koróščev (živostno Koróščevega), mest. pri

Kósija, rod. Kósijev, daj. Kósijema, tož. Kósija, mest.

Koróščevem, or. s Koróščevim; DVOJINA: im.

pri Kósijih, or. s Kósijema; MNOŽINA: im. Kósiji, rod.

454

Kósijev, daj. Kósijem, tož. Kósije, mest. pri Kósijih, Kosobrínov, daj. Kosobrínoma, tož. Kosobrína, mest.

or. s Kósiji

pri Kosobrínih, or. s Kosobrínoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Kosobríni, rod. Kosobrínov, daj. Kosobrínom, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Kosobríne, mest. pri Kosobrínih, or. s Kosobríni



STATUS: predlog

Kósijev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Kosijeva hiša priča o pomenu, ki so ga v različnih



obdobjih lahko imele dvocelične hiše

Kósovčev -a -o prid.

(< Kósi)

Kosovčeva domovina ima štiri velika jezera

{O} moški: EDNINA: im. Kósijev, rod. Kósijevega, (< Kósovec)

daj. Kósijevemu, tož. Kósijev (živostno Kósijevega),

{O} moški: EDNINA: im. Kósovčev, rod.

mest. pri Kósijevem, or. s Kósijevim; DVOJINA: im.

Kósovčevega, daj. Kósovčevemu, tož. Kósovčev

Kósijeva, rod. Kósijevih, daj. Kósijevima, tož.

(živostno Kósovčevega), mest. pri Kósovčevem, or. s

Kósijeva, mest. pri Kósijevih, or. s Kósijevima;

Kósovčevim; DVOJINA: im. Kósovčeva, rod.

MNOŽINA: im. Kósijevi, rod. Kósijevih, daj.

Kósovčevih, daj. Kósovčevima, tož. Kósovčeva, mest.

Kósijevim, tož. Kósijeve, mest. pri Kósijevih, or. s

pri Kósovčevih, or. s Kósovčevima; MNOŽINA: im.

Kósijevimi

Kósovčevi, rod. Kósovčevih, daj. Kósovčevim, tož.

ženski: EDNINA: im. Kósijeva, rod. Kósijeve, daj.

Kósovčeve, mest. pri Kósovčevih, or. s Kósovčevimi

Kósijevi, tož. Kósijevo, mest. pri Kósijevi, or. s

ženski: EDNINA: im. Kósovčeva, rod. Kósovčeve, daj.

Kósijevo; DVOJINA: im. Kósijevi, rod. Kósijevih, daj.

Kósovčevi, tož. Kósovčevo, mest. pri Kósovčevi, or. s

Kósijevima, tož. Kósijevi, mest. pri Kósijevih, or. s

Kósovčevo; DVOJINA: im. Kósovčevi, rod.

Kósijevima; MNOŽINA: im. Kósijeve, rod. Kósijevih,

Kósovčevih, daj. Kósovčevima, tož. Kósovčevi, mest.

daj. Kósijevim, tož. Kósijeve, mest. pri Kósijevih, or. s pri Kósovčevih, or. s Kósovčevima; MNOŽINA: im.

Kósijevimi

Kósovčeve, rod. Kósovčevih, daj. Kósovčevim, tož.

srednji: EDNINA: im. Kósijevo, rod. Kósijevega, daj.

Kósovčeve, mest. pri Kósovčevih, or. s Kósovčevimi

Kósijevemu, tož. Kósijevo, mest. pri Kósijevem, or. s

srednji: EDNINA: im. Kósovčevo, rod. Kósovčevega, Kósijevim; DVOJINA: im. Kósijevi, rod. Kósijevih, daj.

daj. Kósovčevemu, tož. Kósovčevo, mest. pri

Kósijevima, tož. Kósijevi, mest. pri Kósijevih, or. s

Kósovčevem, or. s Kósovčevim; DVOJINA: im.

Kósijevima; MNOŽINA: im. Kósijeva, rod. Kósijevih,

Kósovčevi, rod. Kósovčevih, daj. Kósovčevima, tož.

daj. Kósijevim, tož. Kósijeva, mest. pri Kósijevih, or. s Kósovčevi, mest. pri Kósovčevih, or. s Kósovčevima;

Kósijevimi

MNOŽINA: im. Kósovčeva, rod. Kósovčevih, daj.

STATUS: predlog

Kósovčevim, tož. Kósovčeva, mest. pri Kósovčevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

or. s Kósovčevimi



STATUS: predlog

kosobrín -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|nagrada|: živostno Društvo slovenskih režiserjev je



podelilo že drugega kosobrina, nagrado za

Kósovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

dragocene filmske sodelavce; prim. Kosobrín

Kar šestdeset odstotkov Kosovcev je mlajših od

{B} kosobrinov

trideset let

{O} EDNINA: im. kosobrín, rod. kosobrína, daj.

(< Kósovo)

kosobrínu, tož. kosobrína, mest. pri kosobrínu, or. s

{B} Kosovčev

kosobrínom; DVOJINA: im. kosobrína, rod.

{O} EDNINA: im. Kósovec, rod. Kósovca, daj.

kosobrínov, daj. kosobrínoma, tož. kosobrína, mest.

Kósovcu, tož. Kósovca, mest. pri Kósovcu, or. s

pri kosobrínih, or. s kosobrínoma; MNOŽINA: im.

Kósovcem; DVOJINA: im. Kósovca, rod. Kósovcev,

kosobríni, rod. kosobrínov, daj. kosobrínom, tož.

daj. Kósovcema, tož. Kósovca, mest. pri Kósovcih, or.

kosobríne, mest. pri kosobrínih, or. s kosobríni

s Kósovcema; MNOŽINA: im. Kósovci, rod.

STATUS: predlog

Kósovcev, daj. Kósovcem, tož. Kósovce, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Kósovcih, or. s Kósovci

odlikovanj, častnih nazivov; enakozvočnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kosobrín -a m; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola

|domišljijski lik|: Fran Milčinski – Ježek je v



Galetovem filmu »Kekec« igral nepozabnega

Kósovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kosobrina; prim. kosobrín

Zaljubil se je v 24-letno Kosovko

{B} Kosobrinov

(< Kósovo)

{O} EDNINA: im. Kosobrín, rod. Kosobrína, daj.

{B} Kosovkin

Kosobrínu, tož. Kosobrína, mest. pri Kosobrínu, or. s

{O} EDNINA: im. Kósovka, rod. Kósovke, daj.

Kosobrínom; DVOJINA: im. Kosobrína, rod.

Kósovki, tož. Kósovko, mest. pri Kósovki, or. s

455

Kósovko; DVOJINA: im. Kósovki, rod. Kósovk, daj.

{B} Kostaričanov

Kósovkama, tož. Kósovki, mest. pri Kósovkah, or. s

{O} EDNINA: im. Kostaríčan, rod. Kostaríčana, daj.

Kósovkama; MNOŽINA: im. Kósovke, rod. Kósovk,

Kostaríčanu, tož. Kostaríčana, mest. pri Kostaríčanu,

daj. Kósovkam, tož. Kósovke, mest. pri Kósovkah, or.

or. s Kostaríčanom; DVOJINA: im. Kostaríčana, rod.

s Kósovkami

Kostaríčanov, daj. Kostaríčanoma, tož. Kostaríčana,

STATUS: predlog

mest. pri Kostaríčanih, or. s Kostaríčanoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

MNOŽINA: im. Kostaríčani, rod. Kostaríčanov, daj.



Kostaríčanom, tož. Kostaríčane, mest. pri

Kósovo -a s; zemljepisno ime

Kostaríčanih, or. s Kostaríčani

|dolgo ime Republika Kosovo|; |država|: Številne

STATUS: predlog

države so sprejele begunce s Kosova; Znanec je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

odpotoval na Kosovo; misija ZN na Kosovu



Kje? na Kosovu tudi v Kosovu

Kostaríčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? s Kosova tudi iz Kosova

V Sloveniji je bila na obisku Kostaričanka,

Kam? na Kosovo tudi v Kosovo

strokovnjakinja za pravico do pitne vode

{B} Kosovec, Kosovka; Kosovčev, Kosovkin;

(< Kostaríka)

kosovski

{B} Kostaričankin

{O} EDNINA: im. Kósovo, rod. Kósova, daj. Kósovu,

{O} EDNINA: im. Kostaríčanka, rod. Kostaríčanke,

tož. Kósovo, mest. pri Kósovu, or. s Kósovom

daj. Kostaríčanki, tož. Kostaríčanko, mest. pri

STATUS: predlog

Kostaríčanki, or. s Kostaríčanko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Kostaríčanki, rod. Kostaríčank, daj. Kostaríčankama,



tož. Kostaríčanki, mest. pri Kostaríčankah, or. s

kósovski -a -o prid.

Kostaríčankama; MNOŽINA: im. Kostaríčanke, rod.

kosovski Albanci; kosovski Srbi; Obtožnico so

Kostaríčank, daj. Kostaríčankam, tož. Kostaríčanke,

izdali maja 1999, med kosovsko vojno; kosovska

mest. pri Kostaríčankah, or. s Kostaríčankami

bitka ||zgodovinski dogodek||: poraz Srbov v

STATUS: predlog

kosovski bitik 1389

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Kósovo)



{O} moški: EDNINA: im. kósovski, rod. kósovskega, Kostaríka -e ž; zemljepisno ime

daj. kósovskemu, tož. kósovski (živostno kósovskega),

|dolgo ime Republika Kostarika|; |država|: banane iz

mest. pri kósovskem, or. s kósovskim; DVOJINA: im.

Kostarike; Kot enajstletni deček se je preselil v

kósovska, rod. kósovskih, daj. kósovskima, tož.

Kostariko; Poročila sta se na plaži v Kostariki

kósovska, mest. pri kósovskih, or. s kósovskima;

Kje? v Kostariki

MNOŽINA: im. kósovski, rod. kósovskih, daj.

Od kod? iz Kostarike

kósovskim, tož. kósovske, mest. pri kósovskih, or. s

Kam? v Kostariko

kósovskimi

{B} Kostaričan, Kostaričanka; Kostaričanov,

ženski: EDNINA: im. kósovska, rod. kósovske, daj.

Kostaričankin; kostariški

kósovski, tož. kósovsko, mest. pri kósovski, or. s

{O} EDNINA: im. Kostaríka, rod. Kostaríke, daj.

kósovsko; DVOJINA: im. kósovski, rod. kósovskih, daj.

Kostaríki, tož. Kostaríko, mest. pri Kostaríki, or. s

kósovskima, tož. kósovski, mest. pri kósovskih, or. s

Kostaríko

kósovskima; MNOŽINA: im. kósovske, rod. kósovskih,

STATUS: predlog

daj. kósovskim, tož. kósovske, mest. pri kósovskih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

s kósovskimi



srednji: EDNINA: im. kósovsko, rod. kósovskega, daj.

kostaríški -a -o prid.

kósovskemu, tož. kósovsko, mest. pri kósovskem, or.

kostariške obala; Najaktivnejši kostariški vulkan je

s kósovskim; DVOJINA: im. kósovski, rod. kósovskih,

s številnimi okoliškimi toplicami omogočil

daj. kósovskima, tož. kósovski, mest. pri kósovskih,

turistični razvoj te odročne pokrajine; Kostariške

or. s kósovskima; MNOŽINA: im. kósovska, rod.

čeladnice poleti zalivamo s šibko raztopino gnojila;

kósovskih, daj. kósovskim, tož. kósovska, mest. pri

kostariški kolon ||denarna enota||: Objavljeni menjalni kósovskih, or. s kósovskimi

tečaji za kostariški kolon so informativne narave

STATUS: predlog

(< Kostaríka)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja

{O} moški: EDNINA: im. kostaríški, rod.

zgodovinskih dogodkov

kostaríškega, daj. kostaríškemu, tož. kostaríški



(živostno kostaríškega), mest. pri kostaríškem, or. s

Kostaríčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

kostaríškim; DVOJINA: im. kostaríška, rod.

Kar 85 odstotkov Kostaričanov je zadovoljnih z

kostaríških, daj. kostaríškima, tož. kostaríška, mest.

razmerami v svoji državi

pri kostaríških, or. s kostaríškima; MNOŽINA: im.

(< Kostaríka)

456

kostaríški, rod. kostaríških, daj. kostaríškim, tož.

Košírjeva, rod. Košírjevih, daj. Košírjevim, tož.

kostaríške, mest. pri kostaríških, or. s kostaríškimi

Košírjeva, mest. pri Košírjevih, or. s Košírjevimi

ženski: EDNINA: im. kostaríška, rod. kostaríške, daj.

STATUS: predlog

kostaríški, tož. kostaríško, mest. pri kostaríški, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kostaríško; DVOJINA: im. kostaríški, rod. kostaríških,



daj. kostaríškima, tož. kostaríški, mest. pri kostaríških, kov. okrajš.

or. s kostaríškima; MNOŽINA: im. kostaríške, rod.

|kovinski|: avto kov. rdeče barve

kostaríških, daj. kostaríškim, tož. kostaríške, mest. pri STATUS: predlog

kostaríških, or. s kostaríškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

srednji: EDNINA: im. kostaríško, rod. kostaríškega, daj. kostaríškemu, tož. kostaríško, mest. pri

Kováč -a in Kôvač -a m; ime bitja, osebno ime

kostaríškem, or. s kostaríškim; DVOJINA: im.

|priimek|: Vratarja Kovača so izključili; Soglašali so

kostaríški, rod. kostaríških, daj. kostaríškima, tož.

z dr. Kovačem

kostaríški, mest. pri kostaríških, or. s kostaríškima;

{B} Kovačev

MNOŽINA: im. kostaríška, rod. kostaríških, daj.

{O} EDNINA: im. Kováč in Kôvač, rod. Kováča in

kostaríškim, tož. kostaríška, mest. pri kostaríških, or. s Kôvača, daj. Kováču in Kôvaču, tož. Kováča in

kostaríškimi

Kôvača, mest. pri Kováču in pri Kôvaču, or. s

STATUS: predlog

Kováčem in s Kôvačem; DVOJINA: im. Kováča in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kôvača, rod. Kováčev in Kôvačev, daj. Kováčema in



Kôvačema, tož. Kováča in Kôvača, mest. pri Kováčih

Košír -ja m; ime bitja, osebno ime

in pri Kôvačih, or. s Kováčema in s Kôvačema;

|priimek|: predavanja profesorja Koširja; pogovor s

MNOŽINA: im. Kováči in Kôvači, rod. Kováčev in

Koširjem

Kôvačev, daj. Kováčem in Kôvačem, tož. Kováče in

{B} Koširjev

Kôvače, mest. pri Kováčih in pri Kôvačih, or. s

{O} EDNINA: im. Košír, rod. Košírja, daj. Košírju, tož.

Kováči in s Kôvači

Košírja, mest. pri Košírju, or. s Košírjem; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Košírja, rod. Košírjev, daj. Košírjema, tož. Košírja, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

mest. pri Košírjih, or. s Košírjema; MNOŽINA: im.

samostalnik moškega spola

Košírji, rod. Košírjev, daj. Košírjem, tož. Košírje,



mest. pri Košírjih, or. s Košírji

Kováčev -a -o in Kôvačev -a -o prid.

STATUS: predlog

S Kovačevim kombijem je odpeljal do desnega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

brega Save



(< Kováč)

Košírjev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Kováčev in Kôvačev, rod.

Koširjev sadovnjak je zanimiv, ker je v njem zasadil

Kováčevega in Kôvačevega, daj. Kováčevemu in

trinajst različnih sort sliv

Kôvačevemu, tož. Kováčev in Kôvačev (živostno

(< Košír)

Kováčevega in Kôvačevega), mest. pri Kováčevem in

{O} moški: EDNINA: im. Košírjev, rod. Košírjevega, pri Kôvačevem, or. s Kováčevim in s Kôvačevim;

daj. Košírjevemu, tož. Košírjev (živostno

DVOJINA: im. Kováčeva in Kôvačeva, rod. Kováčevih

Košírjevega), mest. pri Košírjevem, or. s Košírjevim;

in Kôvačevih, daj. Kováčevima in Kôvačevima, tož.

DVOJINA: im. Košírjeva, rod. Košírjevih, daj.

Kováčeva in Kôvačeva, mest. pri Kováčevih in pri

Košírjevima, tož. Košírjeva, mest. pri Košírjevih, or. s Kôvačevih, or. s Kováčevima in s Kôvačevima;

Košírjevima; MNOŽINA: im. Košírjevi, rod.

MNOŽINA: im. Kováčevi in Kôvačevi, rod. Kováčevih

Košírjevih, daj. Košírjevim, tož. Košírjeve, mest. pri

in Kôvačevih, daj. Kováčevim in Kôvačevim, tož.

Košírjevih, or. s Košírjevimi

Kováčeve in Kôvačeve, mest. pri Kováčevih in pri

ženski: EDNINA: im. Košírjeva, rod. Košírjeve, daj.

Kôvačevih, or. s Kováčevimi in s Kôvačevimi

Košírjevi, tož. Košírjevo, mest. pri Košírjevi, or. s

ženski: EDNINA: im. Kováčeva in Kôvačeva, rod.

Košírjevo; DVOJINA: im. Košírjevi, rod. Košírjevih,

Kováčeve in Kôvačeve, daj. Kováčevi in Kôvačevi,

daj. Košírjevima, tož. Košírjevi, mest. pri Košírjevih, tož. Kováčevo in Kôvačevo, mest. pri Kováčevi in pri

or. s Košírjevima; MNOŽINA: im. Košírjeve, rod.

Kôvačevi, or. s Kováčevo in Kôvačevo; DVOJINA: im.

Košírjevih, daj. Košírjevim, tož. Košírjeve, mest. pri

Kováčevi in Kôvačevi, rod. Kováčevih in Kôvačevih,

Košírjevih, or. s Košírjevimi

daj. Kováčevima in Kôvačevima, tož. Kováčevi in

srednji: EDNINA: im. Košírjevo, rod. Košírjevega, daj.

Kôvačevi, mest. pri Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s

Košírjevemu, tož. Košírjevo, mest. pri Košírjevem, or.

Kováčevima in s Kôvačevima; MNOŽINA: im.

s Košírjevim; DVOJINA: im. Košírjevi, rod.

Kováčeve in Kôvačeve, rod. Kováčevih in

Košírjevih, daj. Košírjevima, tož. Košírjevi, mest. pri Kôvačevih, daj. Kováčevim in Kôvačevim, tož.

Košírjevih, or. s Košírjevima; MNOŽINA: im.

Kováčeve in Kôvačeve, mest. pri Kováčevih in pri

Kôvačevih, or. s Kováčevimi in s Kôvačevimi

457

srednji: EDNINA: im. Kováčevo in Kôvačevo, rod.

srednji: EDNINA: im. Kovačevićevo, rod.

Kováčevega in Kôvačevega, daj. Kováčevemu in

Kovačevićevega, daj. Kovačevićevemu, tož.

Kôvačevemu, tož. Kováčevo in Kôvačevo, mest. pri

Kovačevićevo, mest. pri Kovačevićevem, or. s

Kováčevem in pri Kôvačevem, or. s Kováčevim in s

Kovačevićevim; DVOJINA: im. Kovačevićevi, rod.

Kôvačevim; DVOJINA: im. Kováčevi in Kôvačevi,

Kovačevićevih, daj. Kovačevićevima, tož.

rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevima in

Kovačevićevi, mest. pri Kovačevićevih, or. s

Kôvačevima, tož. Kováčevi in Kôvačevi, mest. pri

Kovačevićevima; MNOŽINA: im. Kovačevićeva, rod.

Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevima in s

Kovačevićevih, daj. Kovačevićevim, tož.

Kôvačevima; MNOŽINA: im. Kováčeva in Kôvačeva,

Kovačevićeva, mest. pri Kovačevićevih, or. s

rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevim in

Kovačevićevimi

Kôvačevim, tož. Kováčeva in Kôvačeva, mest. pri

STATUS: predlog

Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevimi in s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kôvačevimi



STATUS: predlog

Kôvačič -a in Kováčič -a m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni

|priimek|: roman Lojzeta Kovačiča; S Kovačičem

pridevniki

sodeluje že vrsto let



{B} Kovačičev

Kovačević -a [kováčevič] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Kôvačič in Kováčič, rod. Kôvačiča

|priimek|: komedija Dušana Kovačevića;

in Kováčiča, daj. Kôvačiču in Kováčiču, tož.

Zadovoljen je bil z igralcem Kovačevićem

Kôvačiča in Kováčiča, mest. pri Kôvačiču in pri

{B} Kovačevićev

Kováčiču, or. s Kôvačičem in s Kováčičem;

{O} EDNINA: im. Kovačević, rod. Kovačevića, daj.

DVOJINA: im. Kôvačiča in Kováčiča, rod. Kôvačičev

Kovačeviću, tož. Kovačevića, mest. pri Kovačeviću,

in Kováčičev, daj. Kôvačičema in Kováčičema, tož.

or. s Kovačevićem; DVOJINA: im. Kovačevića, rod.

Kôvačiča in Kováčiča, mest. pri Kôvačičih in pri

Kovačevićev, daj. Kovačevićema, tož. Kovačevića,

Kováčičih, or. s Kôvačičema in s Kováčičema;

mest. pri Kovačevićih, or. s Kovačevićema;

MNOŽINA: im. Kôvačiči in Kováčiči, rod. Kôvačičev

MNOŽINA: im. Kovačevići, rod. Kovačevićev, daj.

in Kováčičev, daj. Kôvačičem in Kováčičem, tož.

Kovačevićem, tož. Kovačeviće, mest. pri

Kôvačiče in Kováčiče, mest. pri Kôvačičih in pri

Kovačevićih, or. s Kovačevići

Kováčičih, or. s Kôvačiči in s Kováčiči

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

Kovačevićev -a -o [kováčevičev-] prid.



Prava poslastica za ljubitelje gledališča bo

Kôvačičev -a -o in Kováčičev -a -o prid.

Kovačevićev Balkanski špijon v režiji Branka

Kovačičev roman

Đurića

(< Kôvačič)

(< Kovačević)

{O} moški: EDNINA: im. Kôvačičev in Kováčičev,

{O} moški: EDNINA: im. Kovačevićev, rod.

rod. Kôvačičevega in Kováčičevega, daj.

Kovačevićevega, daj. Kovačevićevemu, tož.

Kôvačičevemu in Kováčičevemu, tož. Kôvačičev in

Kovačevićev (živostno Kovačevićevega), mest. pri

Kováčičev (živostno Kôvačičevega in

Kovačevićevem, or. s Kovačevićevim; DVOJINA: im.

Kováčičevega), mest. pri Kôvačičevem in pri

Kovačevićeva, rod. Kovačevićevih, daj.

Kováčičevem, or. s Kôvačičevim in s Kováčičevim;

Kovačevićevima, tož. Kovačevićeva, mest. pri

DVOJINA: im. Kôvačičeva in Kováčičeva, rod.

Kovačevićevih, or. s Kovačevićevima; MNOŽINA: im.

Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevima in

Kovačevićevi, rod. Kovačevićevih, daj.

Kováčičevima, tož. Kôvačičeva in Kováčičeva, mest.

Kovačevićevim, tož. Kovačevićeve, mest. pri

pri Kôvačičevih in pri Kováčičevih, or. s

Kovačevićevih, or. s Kovačevićevimi

Kôvačičevima in s Kováčičevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Kovačevićeva, rod.

Kôvačičevi in Kováčičevi, rod. Kôvačičevih in

Kovačevićeve, daj. Kovačevićevi, tož.

Kováčičevih, daj. Kôvačičevim in Kováčičevim, tož.

Kovačevićevo, mest. pri Kovačevićevi, or. s

Kôvačičeve in Kováčičeve, mest. pri Kôvačičevih in

Kovačevićevo; DVOJINA: im. Kovačevićevi, rod.

pri Kováčičevih, or. s Kôvačičevimi in s

Kovačevićevih, daj. Kovačevićevima, tož.

Kováčičevimi

Kovačevićevi, mest. pri Kovačevićevih, or. s

ženski: EDNINA: im. Kôvačičeva in Kováčičeva, rod.

Kovačevićevima; MNOŽINA: im. Kovačevićeve, rod.

Kôvačičeve in Kováčičeve, daj. Kôvačičevi in

Kovačevićevih, daj. Kovačevićevim, tož.

Kováčičevi, tož. Kôvačičevo in Kováčičevo, mest. pri

Kovačevićeve, mest. pri Kovačevićevih, or. s

Kôvačičevi in pri Kováčičevi, or. s Kôvačičevo in s

Kovačevićevimi

Kováčičevo; DVOJINA: im. Kôvačičevi in

Kováčičevi, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj.

458

Kôvačičevima in Kováčičevima, tož. Kôvačičevi in Kozínovih, daj. Kozínovim, tož. Kozínove, mest. pri

Kováčičevi, mest. pri Kôvačičevih in pri

Kozínovih, or. s Kozínovimi

Kováčičevih, or. s Kôvačičevima in s Kováčičevima;

ženski: EDNINA: im. Kozínova, rod. Kozínove, daj.

MNOŽINA: im. Kôvačičeve in Kováčičeve, rod.

Kozínovi, tož. Kozínovo, mest. pri Kozínovi, or. s

Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevim in

Kozínovo; DVOJINA: im. Kozínovi, rod. Kozínovih,

Kováčičevim, tož. Kôvačičeve in Kováčičeve, mest.

daj. Kozínovima, tož. Kozínovi, mest. pri Kozínovih,

pri Kôvačičevih in pri Kováčičevih, or. s

or. s Kozínovima; MNOŽINA: im. Kozínove, rod.

Kôvačičevimi in s Kováčičevimi

Kozínovih, daj. Kozínovim, tož. Kozínove, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Kôvačičevo in Kováčičevo, rod.

Kozínovih, or. s Kozínovimi

Kôvačičevega in Kováčičevega, daj. Kôvačičevemu

srednji: EDNINA: im. Kozínovo, rod. Kozínovega, daj.

in Kováčičevemu, tož. Kôvačičevo in Kováčičevo,

Kozínovemu, tož. Kozínovo, mest. pri Kozínovem, or.

mest. pri Kôvačičevem in pri Kováčičevem, or. s

s Kozínovim; DVOJINA: im. Kozínovi, rod.

Kôvačičevim in s Kováčičevim; DVOJINA: im.

Kozínovih, daj. Kozínovima, tož. Kozínovi, mest. pri

Kôvačičevi in Kováčičevi, rod. Kôvačičevih in

Kozínovih, or. s Kozínovima; MNOŽINA: im.

Kováčičevih, daj. Kôvačičevima in Kováčičevima,

Kozínova, rod. Kozínovih, daj. Kozínovim, tož.

tož. Kôvačičevi in Kováčičevi, mest. pri Kôvačičevih

Kozínova, mest. pri Kozínovih, or. s Kozínovimi

in pri Kováčičevih, or. s Kôvačičevima in s

STATUS: predlog

Kováčičevima; MNOŽINA: im. Kôvačičeva in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Kováčičeva, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Kôvačičevim in Kováčičevim, tož. Kôvačičeva in

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Kováčičeva, mest. pri Kôvačičevih in pri



Kováčičevih, or. s Kôvačičevimi in s Kováčičevimi

Kožélj -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: Fotografirat so se šli h Koželju; Sam se je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni znašel pred vratarjem Koželjem

pridevniki

{B} Koželjev



{O} EDNINA: im. Kožélj, rod. Kožélja, daj. Kožélju,

Kozína -e tudi Kozína -a m; ime bitja, osebno ime tož. Kožélja, mest. pri Kožélju, or. s Kožéljem;

|priimek|; |slovenski skladatelj|: Ob novomeškem

DVOJINA: im. Kožélja, rod. Kožéljev, daj. Kožéljema,

občinskem prazniku so obeležili obletnico rojstva

tož. Kožélja, mest. pri Kožéljih, or. s Kožéljema;

skladatelja Marjana Kozine

MNOŽINA: im. Kožélji, rod. Kožéljev, daj. Kožéljem,

{B} Kozinov

tož. Kožélje, mest. pri Kožéljih, or. s Kožélji

{O} EDNINA: im. Kozína, rod. Kozíne tudi Kozína, daj.

STATUS: predlog

Kozíni tudi Kozínu, tož. Kozíno tudi Kozína, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kozíni tudi pri Kozínu, or. s Kozíno tudi s Kozínom;

samostalnik moškega spola

DVOJINA: im. Kozíni tudi Kozína, rod. Kozín tudi



Kozínov, daj. Kozínama tudi Kozínoma, tož. Kozíni

Kožéljev -a -o prid.

tudi Kozína, mest. pri Kozínah tudi pri Kozínih, or. s

Obnovili so Koželjevo pot v Kamniški Bistrici

Kozínama tudi s Kozínoma; MNOŽINA: im. Kozíne

(< Kožélj)

tudi Kozíni, rod. Kozín tudi Kozínov, daj. Kozínam

{O} moški: EDNINA: im. Kóželjev, rod. Kóželjevega, tudi Kozínom, tož. Kozíne, mest. pri Kozínah tudi pri

daj. Kóželjevemu, tož. Kóželjev (živostno

Kozínih, or. s Kozínami tudi s Kozíni

Kóželjevega), mest. pri Kóželjevem, or. s

STATUS: predlog

Kóželjevim; DVOJINA: im. Kóželjeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kóželjevih, daj. Kóželjevima, tož. Kóželjeva, mest.

samostalnik moškega spola

pri Kóželjevih, or. s Kóželjevima; MNOŽINA: im.



Kóželjevi, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevim, tož.

Kozínov -a -o prid.

Kóželjeve, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevimi

Kozinova opereta; Mezzosopranistkin glas se je

ženski: EDNINA: im. Kóželjeva, rod. Kóželjeve, daj.

odlično ujel s Kozinovo glasbo; Kozinova nagrada

Kóželjevi, tož. Kóželjevo, mest. pri Kóželjevi, or. s

||nagrada||: Društvo slovenskih skladateljev je

Kóželjevo; DVOJINA: im. Kóželjevi, rod. Kóželjevih,

skladatelju podelilo Kozinovo nagrado za

daj. Kóželjevima, tož. Kóželjevi, mest. pri Kóželjevih, zaokrožen simfonični opus

or. s Kóželjevima; MNOŽINA: im. Kóželjeve, rod.

(< Kozína)

Kóželjevih, daj. Kóželjevim, tož. Kóželjeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Kozínov, rod. Kozínovega, Kóželjevih, or. s Kóželjevimi

daj. Kozínovemu, tož. Kozínov (živostno

srednji: EDNINA: im. Kóželjevo, rod. Kóželjevega, Kozínovega), mest. pri Kozínovem, or. s Kozínovim;

daj. Kóželjevemu, tož. Kóželjevo, mest. pri

DVOJINA: im. Kozínova, rod. Kozínovih, daj.

Kóželjevem, or. s Kóželjevim; DVOJINA: im.

Kozínovima, tož. Kozínova, mest. pri Kozínovih, or. s

Kóželjevi, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevima, tož.

Kozínovima; MNOŽINA: im. Kozínovi, rod.

Kóželjevi, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevima;

459

MNOŽINA: im. Kóželjeva, rod. Kóželjevih, daj.

daj. Krájnčevima, tož. Krájnčevi, mest. pri

Kóželjevim, tož. Kóželjeva, mest. pri Kóželjevih, or. s Krájnčevih, or. s Krájnčevima; MNOŽINA: im.

Kóželjevimi

Krájnčeve, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevim, tož.

STATUS: predlog

Krájnčeve, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. Krájnčevo, rod. Krájnčevega, daj. Krájnčevemu, tož. Krájnčevo, mest. pri

kp -- [kə̀pə̀ tudi kəpə̀ in kápé tudi kapé] m; simbol Krájnčevem, or. s Krájnčevim; DVOJINA: im.

|kilopond|: Sila 1 kp je enaka sili teže telesa z maso

Krájnčevi, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevima, tož.

1 kg

Krájnčevi, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Krájnčeva, rod. Krájnčevih, daj.

P

Krájnčevim, tož. Krájnčeva, mest. pri Krájnčevih, or.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

s Krájnčevimi



KP -- [kə̀pə̀

STATUS: predlog

tudi kəpə̀] m; simbol

|Koper|: Ob cesti je stal s tablico, na kateri je pisalo PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

KP



STATUS: predlog

králj -a m

P

|vladarski naziv|: Vijolična barva je bila nekdaj

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



povezana s kralji oziroma vladarji; pred imenom

Baročna plesna oblika se je razvila na dvoru

Kr -- [kə̀rə̀ tudi kərə̀ in káêr tudi kaêr] m; simbol

|kripton|: Simbol za kemijski element kripton je Kr

sončnega kralja Ludvika XIV. in se razširila po stari

celini;

S

kralj cvička ||častni naziv||: Praznovali so v

TATUS: predlog

zidanici letošnjega kralja cvička; prim. Svéti tríje PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

králji



{B} kraljev

KR -- [kə̀rə̀ tudi kərə̀] m; simbol

{O} EDNINA: im. králj, rod. králja, daj. králju, tož.

|Kranj|: Na registracijskem območju Kranja so

králja, mest. pri králju, or. s králjem; DVOJINA: im.

avtomobili označeni s KR

králja, rod. králjev, daj. králjema, tož. králja, mest. pri STATUS: predlog

králjih, or. s králjema; MNOŽINA: im. králji, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

králjev, daj. králjem, tož. králje, mest. pri králjih, or. s králji

Krájnc -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: prevod Mateja Krajnca; S Krajncem se ne

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; videvata več

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov;

{B} Krajnčev

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Krájnc, rod. Krájnca, daj. Krájncu,



tož. Krájnca, mest. pri Krájncu, or. s Krájncem;

Králj -a m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Krájnca, rod. Krájncev, daj. Krájncema,

|priimek|: freske Toneta Kralja; S Kraljem, Pilonom

tož. Krájnca, mest. pri Krájncih, or. s Krájncema;

in Jakcem se je razvil slovenski ekspresionizem

MNOŽINA: im. Krájnci, rod. Krájncev, daj. Krájncem,

{B} Kraljev

tož. Krájnce, mest. pri Krájncih, or. s Krájnci

{O}

S

EDNINA: im. Králj, rod. Králja, daj. Králju, tož.

TATUS: predlog

Králja, mest. pri Králju, or. s Králjem; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Králja, rod. Králjev, daj. Králjema, tož. Králja, mest.

samostalnik moškega spola

pri Králjih, or. s Králjema; MNOŽINA: im. Králji, rod.



Králjev, daj. Králjem, tož. Králje, mest. pri Králjih, or.

Krájnčev -a -o prid.

s Králji

Delo priča o Krajnčevem mojstrstvu

STATUS: predlog

(< Krájnc)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} moški: EDNINA: im. Krájnčev, rod. Krájnčevega, samostalnik moškega spola

daj. Krájnčevemu, tož. Krájnčev (živostno

Krájnčevega),



mest. pri Krájnčevem, or. s

Krájnčevim;

králjev -a -o prid.

DVOJINA: im. Krájnčeva, rod.

Prestol je zasedel kraljev prvi sin; menjava straže

Krájnčevih, daj. Krájnčevima, tož. Krájnčeva, mest.

pri Krájnčevih,

pred kraljevo palačo

or. s Krájnčevima; MNOŽINA: im.

Krájnčevi,

(< králj)

rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevim, tož.

Krájnčeve,

{O} moški: EDNINA: im. králjev, rod. králjevega, daj.

mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevimi

králjevemu,

ženski:

tož. králjev (živostno králjevega), mest. pri

EDNINA: im. Krájnčeva, rod. Krájnčeve, daj.

Krájnčevi,

králjevem, or. s králjevim; DVOJINA: im. králjeva, rod.

tož. Krájnčevo, mest. pri Krájnčevi, or. s

Krájnčevo;

králjevih, daj. králjevima, tož. králjeva, mest. pri

DVOJINA: im. Krájnčevi, rod. Krájnčevih,

králjevih, or. s králjevima; MNOŽINA: im. králjevi,

460

rod. králjevih, daj. králjevim, tož. králjeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. kraljíca, rod. kraljíce, daj. kraljíci, králjevih, or. s králjevimi

tož. kraljíco, mest. pri kraljíci, or. s kraljíco; DVOJINA: ženski: EDNINA: im. králjeva, rod. králjeve, daj.

im. kraljíci, rod. kraljíc, daj. kraljícama, tož. kraljíci, králjevi, tož. králjevo, mest. pri králjevi, or. s

mest. pri kraljícah, or. s kraljícama; MNOŽINA: im.

králjevo; DVOJINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj.

kraljíce, rod. kraljíc, daj. kraljícam, tož. kraljíce, mest.

králjevima, tož. králjevi, mest. pri králjevih, or. s

pri kraljícah, or. s kraljícami

králjevima; MNOŽINA: im. králjeve, rod. králjevih, daj.

STATUS: predlog

králjevim, tož. králjeve, mest. pri králjevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

králjevimi

odlikovanj, častnih nazivov; nazivi in naslovi ob

srednji: EDNINA: im. králjevo, rod. králjevega, daj.

imenu

králjevemu, tož. králjevo, mest. pri králjevem, or. s



králjevim; DVOJINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj.

kraljíčin -a -o prid.

králjevima, tož. králjevi, mest. pri králjevih, or. s

V Londonu so s tradicionalno vojaško parado

králjevima; MNOŽINA: im. králjeva, rod. králjevih, daj.

obeležili kraljičin rojstni dan

králjevim, tož. králjeva, mest. pri králjevih, or. s

(< kraljíca)

králjevimi

{O} moški: EDNINA: im. kraljíčin, rod. kraljíčinega, STATUS: predlog

daj. kraljíčinemu, tož. kraljíčin (živostno kraljíčinega), PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri kraljíčinem, or. s kraljíčinim; DVOJINA: im.



kraljíčina, rod. kraljíčinih, daj. kraljíčinima, tož.

Králjev -a -o prid.

kraljíčina, mest. pri kraljíčinih, or. s kraljíčinima;

Pripravili so izdajo Martina Krpana s Kraljevimi

MNOŽINA: im. kraljíčini, rod. kraljíčinih, daj.

ilustracijami

kraljíčinim, tož. kraljíčine, mest. pri kraljíčinih, or. s (< Králj)

kraljíčinimi

{O} moški: EDNINA: im. Králjev, rod. Králjevega, daj.

ženski: EDNINA: im. kraljíčina, rod. kraljíčine, daj.

Králjevemu, tož. Králjev (živostno Králjevega), mest.

kraljíčini, tož. kraljíčino, mest. pri kraljíčini, or. s pri Králjevem, or. s Králjevim; DVOJINA: im.

kraljíčino; DVOJINA: im. kraljíčini, rod. kraljíčinih,

Králjeva, rod. Králjevih, daj. Králjevima, tož.

daj. kraljíčinima, tož. kraljíčini, mest. pri kraljíčinih, Králjeva, mest. pri Králjevih, or. s Králjevima;

or. s kraljíčinima; MNOŽINA: im. kraljíčine, rod.

MNOŽINA: im. Králjevi, rod. Králjevih, daj. Králjevim,

kraljíčinih, daj. kraljíčinim, tož. kraljíčine, mest. pri tož. Králjeve, mest. pri Králjevih, or. s Králjevimi

kraljíčinih, or. s kraljíčinimi

ženski: EDNINA: im. Králjeva, rod. Králjeve, daj.

srednji: EDNINA: im. kraljíčino, rod. kraljíčinega, daj.

Králjevi, tož. Králjevo, mest. pri Králjevi, or. s

kraljíčinemu, tož. kraljíčino, mest. pri kraljíčinem, or.

Králjevo; DVOJINA: im. Králjevi, rod. Králjevih, daj.

s kraljíčinim; DVOJINA: im. kraljíčini, rod. kraljíčinih, Králjevima, tož. Králjevi, mest. pri Králjevih, or. s

daj. kraljíčinima, tož. kraljíčini, mest. pri kraljíčinih, Králjevima; MNOŽINA: im. Králjeve, rod. Králjevih,

or. s kraljíčinima; MNOŽINA: im. kraljíčina, rod.

daj. Králjevim, tož. Králjeve, mest. pri Králjevih, or. s kraljíčinih, daj. kraljíčinim, tož. kraljíčina, mest. pri Králjevimi

kraljíčinih, or. s kraljíčinimi

srednji: EDNINA: im. Králjevo, rod. Králjevega, daj.

STATUS: predlog

Králjevemu, tož. Králjevo, mest. pri Králjevem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Králjevim; DVOJINA: im. Králjevi, rod. Králjevih, daj.



Králjevima, tož. Králjevi, mest. pri Králjevih, or. s

Krámar -ja m; ime bitja, osebno ime

Králjevima; MNOŽINA: im. Králjeva, rod. Králjevih,

|priimek|: Vsi mediji poročajo o odstavitvi

daj. Králjevim, tož. Králjeva, mest. pri Králjevih, or. s Kramarja; pogodba s Kramarjem

Králjevimi

{B} Kramarjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Krámar, rod. Krámarja, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Krámarju, tož. Krámarja, mest. pri Krámarju, or. s



Krámarjem; DVOJINA: im. Krámarja, rod. Krámarjev,

kraljíca -e ž

daj. Krámarjema, tož. Krámarja, mest. pri Krámarjih,

|vladarski naziv|: V kapeli je bilo kronanih pet

or. s Krámarjema; MNOŽINA: im. Krámarji, rod.

kraljic; pred imenom govor britanske kraljice

Krámarjev, daj. Krámarjem, tož. Krámarje, mest. pri

Elizabete II./Druge; vinska kraljica ||častni naziv||: Krámarjih, or. s Krámarji

poslanstvo vinske kraljice; kraljica terana, cvička

STATUS: predlog

||častni naziv||: Pripravili bodo pokušnjo najboljših

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

šentjernejskih vin in okronali kraljico cvička;



Slavnostno so proslavili 30-letnico izbora kraljic

Krámarjev -a -o prid.

terana; prim. Snéžna kraljíca

Peljali so me po Kramarjevi smeri na vrh Storžiča

(< králj)

(< Krámar)

{B} kraljičin

461

{O} moški: EDNINA: im. Krámarjev, rod.

ženski: EDNINA: im. Krámbergerjeva, rod.

Krámarjevega, daj. Krámarjevemu, tož. Krámarjev

Krámbergerjeve, daj. Krámbergerjevi, tož.

(živostno Krámarjevega), mest. pri Krámarjevem, or. s

Krámbergerjevo, mest. pri Krámbergerjevi, or. s

Krámarjevim; DVOJINA: im. Krámarjeva, rod.

Krámbergerjevo; DVOJINA: im. Krámbergerjevi, rod.

Krámarjevih, daj. Krámarjevima, tož. Krámarjeva,

Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevima, tož.

mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevima;

Krámbergerjevi, mest. pri Krámbergerjevih, or. s

MNOŽINA: im. Krámarjevi, rod. Krámarjevih, daj.

Krámbergerjevima; MNOŽINA: im. Krámbergerjeve,

Krámarjevim, tož. Krámarjeve, mest. pri

rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevim, tož.

Krámarjevih, or. s Krámarjevimi

Krámbergerjeve, mest. pri Krámbergerjevih, or. s

ženski: EDNINA: im. Krámarjeva, rod. Krámarjeve, Krámbergerjevimi

daj. Krámarjevi, tož. Krámarjevo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Krámbergerjevo, rod.

Krámarjevi, or. s Krámarjevo; DVOJINA: im.

Krámbergerjevega, daj. Krámbergerjevemu, tož.

Krámarjevi, rod. Krámarjevih, daj. Krámarjevima,

Krámbergerjevo, mest. pri Krámbergerjevem, or. s

tož. Krámarjevi, mest. pri Krámarjevih, or. s

Krámbergerjevim; DVOJINA: im. Krámbergerjevi,

Krámarjevima; MNOŽINA: im. Krámarjeve, rod.

rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevima, tož.

Krámarjevih, daj. Krámarjevim, tož. Krámarjeve,

Krámbergerjevi, mest. pri Krámbergerjevih, or. s

mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevimi

Krámbergerjevima; MNOŽINA: im. Krámbergerjeva,

srednji: EDNINA: im. Krámarjevo, rod.

rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevim, tož.

Krámarjevega, daj. Krámarjevemu, tož. Krámarjevo,

Krámbergerjeva, mest. pri Krámbergerjevih, or. s

mest. pri Krámarjevem, or. s Krámarjevim; DVOJINA:

Krámbergerjevimi

im. Krámarjevi, rod. Krámarjevih, daj. Krámarjevima,

STATUS: predlog

tož. Krámarjevi, mest. pri Krámarjevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Krámarjevima; MNOŽINA: im. Krámarjeva, rod.



Krámarjevih, daj. Krámarjevim, tož. Krámarjeva,

Kránjc -a m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevimi

|priimek|: odgovor gospodu Kranjcu; S Kranjcem

STATUS: predlog

sta sklenila pogodbo o dobavi vodomerov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Kranjčev



{O} EDNINA: im. Kránjc, rod. Kránjca, daj. Kránjcu,

Krámberger -ja m; ime bitja, osebno ime

tož. Kránjca, mest. pri Kránjcu, or. s Kránjcem;

|priimek|: dobrodelnost Ivana Krambergerja; Kaj se

DVOJINA: im. Kránjca, rod. Kránjcev, daj. Kránjcema,

dogaja s Krambergerjem?

tož. Kránjca, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjcema;

{B} Krambergerjev

MNOŽINA: im. Kránjci, rod. Kránjcev, daj. Kránjcem,

{O} EDNINA: im. Krámberger, rod. Krámbergerja, daj.

tož. Kránjce, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjci

Krámbergerju, tož. Krámbergerja, mest. pri

STATUS: predlog

Krámbergerju, or. s Krámbergerjem; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Krámbergerja, rod. Krámbergerjev, daj.

samostalnik moškega spola

Krámbergerjema, tož. Krámbergerja, mest. pri



Krámbergerjih, or. s Krámbergerjema; MNOŽINA: im.

Kránjčev -a -o prid.

Krámbergerji, rod. Krámbergerjev, daj.

Kranjčeve sestre so nastopile na srečanju Družina

Krámbergerjem, tož. Krámbergerje, mest. pri

poje v Vuhredu

Krámbergerjih, or. s Krámbergerji

(< Kránjc, Kránjec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Kránjčev, rod. Kránjčevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

daj. Kránjčevemu, tož. Kránjčev (živostno

samostalnik moškega spola

Kránjčevega), mest. pri Kránjčevem, or. s



Kránjčevim; DVOJINA: im. Kránjčeva, rod.

Krámbergerjev -a -o prid.

Kránjčevih, daj. Kránjčevima, tož. Kránjčeva, mest.

Krambergerjev sklad za pomoč otrokom

pri Kránjčevih, or. s Kránjčevima; MNOŽINA: im.

(< Krámberger)

Kránjčevi, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Krámbergerjev, rod.

Kránjčeve, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevimi

Krámbergerjevega, daj. Krámbergerjevemu, tož.

ženski: EDNINA: im. Kránjčeva, rod. Kránjčeve, daj.

Krámbergerjev (živostno Krámbergerjevega), mest.

Kránjčevi, tož. Kránjčevo, mest. pri Kránjčevi, or. s

pri Krámbergerjevem, or. s Krámbergerjevim;

Kránjčevo; DVOJINA: im. Kránjčevi, rod. Kránjčevih,

DVOJINA: im. Krámbergerjeva, rod. Krámbergerjevih,

daj. Kránjčevima, tož. Kránjčevi, mest. pri

daj. Krámbergerjevima, tož. Krámbergerjeva, mest.

Kránjčevih, or. s Kránjčevima; MNOŽINA: im.

pri Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevima;

Kránjčeve, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevim, tož.

MNOŽINA: im. Krámbergerjevi, rod. Krámbergerjevih,

Kránjčeve, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevimi

daj. Krámbergerjevim, tož. Krámbergerjeve, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Kránjčevo, rod. Kránjčevega, Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevimi

daj. Kránjčevemu, tož. Kránjčevo, mest. pri

462

Kránjčevem, or. s Kránjčevim; DVOJINA: im.

Krékov, daj. Krékom, tož. Kréke, mest. pri Krékih, or.

Kránjčevi, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevima, tož.

s Kréki

Kránjčevi, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Kránjčeva, rod. Kránjčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Kránjčevim, tož. Kránjčeva, mest. pri Kránjčevih, or.



s Kránjčevimi

krékovec -vca m

STATUS: predlog

|privrženec kulturnih in političnih nazorov Janeza

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Evangelista Kreka|: Imel se je za krekovca;



Samoupravni socializem na Slovenskem se je hranil

Kránjec -jca m; ime bitja, osebno ime

tudi iz duha krekovcev

|priimek|: življenje in delo Miška Kranjca; S

(< Krék)

Kranjcem so se na sejem pripeljali še štirje

{B} krekovčev

Slovenci

{O} EDNINA: im. krékovec, rod. krékovca, daj.

{B} Kranjčev

krékovcu, tož. krékovca, mest. pri krékovcu, or. s

{O} EDNINA: im. Kránjec, rod. Kránjca, daj. Kránjcu,

krékovcem; DVOJINA: im. krékovca, rod. krékovcev,

tož. Kránjca, mest. pri Kránjcu, or. s Kránjcem;

daj. krékovcema, tož. krékovca, mest. pri krékovcih,

DVOJINA: im. Kránjca, rod. Kránjcev, daj. Kránjcema,

or. s krékovcema; MNOŽINA: im. krékovci, rod.

tož. Kránjca, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjcema;

krékovcev, daj. krékovcem, tož. krékovce, mest. pri

MNOŽINA: im. Kránjci, rod. Kránjcev, daj. Kránjcem,

krékovcih, or. s krékovci

tož. Kránjce, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

krékovka -e ž



|privrženka kulturnih in političnih nazorov Janeza

krát1 -a m

Evangelista Kreka|

|matematično znamenje|: Množenje označimo s

(< Krék)

kratom

{B} krekovkin

{O} EDNINA: im. krát, rod. kráta, daj. krátu, tož. krát,

{O} EDNINA: im. krékovka, rod. krékovke, daj.

mest. pri krátu, or. s krátom; DVOJINA: im. kráta, rod.

krékovki, tož. krékovko, mest. pri krékovki, or. s

krátov, daj. krátoma, tož. kráta, mest. pri krátih, or. s krékovko; DVOJINA: im. krékovki, rod. krékovk, daj.

krátoma; MNOŽINA: im. kráti, rod. krátov, daj. krátom,

krékovkama, tož. krékovki, mest. pri krékovkah, or. s

tož. kráte, mest. pri krátih, or. s kráti

krékovkama; MNOŽINA: im. krékovke, rod. krékovk,

STATUS: predlog

daj. krékovkam, tož. krékovke, mest. pri krékovkah,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

or. s krékovkami



STATUS: predlog

krát2 povdk.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|izraža množenje|: Ploščad je merila štiri krat tri



metre

krékovski -a -o prid.

{PRZ} × /· nestično v matematičnih formulah za krekovska ideologija

označevanje množenja 2 × 3 = 6

(< Krék)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. krékovski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

krékovskega, daj. krékovskemu, tož. krékovski



(živostno krékovskega), mest. pri krékovskem, or. s

krat.

krékovskim;

okrajš.

DVOJINA: im. krékovska, rod.

|kratica|

krékovskih, daj. krékovskima, tož. krékovska, mest.

S

pri krékovskih, or. s krékovskima; MNOŽINA: im.

TATUS: predlog

krékovski,

P

rod. krékovskih, daj. krékovskim, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

krékovske, mest. pri krékovskih, or. s krékovskimi



ženski: EDNINA: im. krékovska, rod. krékovske, daj.

Krék -a m; ime bitja, osebno ime

krékovski, tož. krékovsko, mest. pri krékovski, or. s

|priimek|; |slovenski teolog in publicist|: razprava o

krékovsko; DVOJINA: im. krékovski, rod. krékovskih,

Janezu Evangelistu Kreku; |slovenski skladatelj|:

daj. krékovskima, tož. krékovski, mest. pri

belokranjske pesmi mojstra Uroša Kreka

krékovskih, or. s krékovskima; MNOŽINA: im.

{B} Krekov

krékovske, rod. krékovskih, daj. krékovskim, tož.

{O} EDNINA: im. Krék, rod. Kréka, daj. Kréku, tož.

krékovske, mest. pri krékovskih, or. s krékovskimi

Kréka, mest. pri Kréku, or. s Krékom; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. krékovsko, rod. krékovskega, Kréka, rod. Krékov, daj. Krékoma, tož. Kréka, mest.

daj. krékovskemu, tož. krékovsko, mest. pri

pri Krékih, or. s Krékoma; MNOŽINA: im. Kréki, rod.

krékovskem, or. s krékovskim; DVOJINA: im.

463

krékovski, rod. krékovskih, daj. krékovskima, tož.

kreólska, rod. kreólskih, daj. kreólskima, tož.

krékovski, mest. pri krékovskih, or. s krékovskima;

kreólska, mest. pri kreólskih, or. s kreólskima;

MNOŽINA: im. krékovska, rod. krékovskih, daj.

MNOŽINA: im. kreólski, rod. kreólskih, daj. kreólskim,

krékovskim, tož. krékovska, mest. pri krékovskih, or.

tož. kreólske, mest. pri kreólskih, or. s kreólskimi

s krékovskimi

ženski: EDNINA: im. kreólska, rod. kreólske, daj.

STATUS: predlog

kreólski, tož. kreólsko, mest. pri kreólski, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

kreólsko; DVOJINA: im. kreólski, rod. kreólskih, daj.



kreólskima, tož. kreólski, mest. pri kreólskih, or. s

kreól -a tudi kreólec -lca m

kreólskima; MNOŽINA: im. kreólske, rod. kreólskih,

|potomec evropskih priseljencev, zlasti Špancev, v

daj. kreólskim, tož. kreólske, mest. pri kreólskih, or. s Latinski Ameriki|: Prebivalci Belizeja so večinoma

kreólskimi

kreoli/kreolci; |govorec kreolščine|: Podobnosti med

srednji: EDNINA: im. kreólsko, rod. kreólskega, daj.

vsemi kreoli/kreolci povezujejo z univerzalno

kreólskemu, tož. kreólsko, mest. pri kreólskem, or. s

slovnico

kreólskim; DVOJINA: im. kreólski, rod. kreólskih, daj.

{B} kreolov tudi kreolčev

kreólskima, tož. kreólski, mest. pri kreólskih, or. s

{O} EDNINA: im. kreól tudi kreólec, rod. kreóla tudi

kreólskima; MNOŽINA: im. kreólska, rod. kreólskih,

kreólca, daj. kreólu tudi kreólcu, tož. kreóla tudi

daj. kreólskim, tož. kreólska, mest. pri kreólskih, or. s kreólca, mest. pri kreólu tudi pri kreólcu, or. s

kreólskimi

kreólom tudi s kreólcem; DVOJINA: im. kreóla tudi

STATUS: predlog

kreólca, rod. kreólov tudi kreólcev, daj. kreóloma tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

kreólcema, tož. kreóla tudi kreólca, mest. pri kreólih



tudi pri kreólcih, or. s kreóloma tudi s kreólcema;

Kréon -ta m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. kreóli tudi kreólci, rod. kreólov tudi

|grška bajeslovna oseba|; gl. Kréont

kreólcev, daj. kreólom tudi kreólcem, tož. kreóle tudi

STATUS: predlog

kreólce, mest. pri kreólih tudi pri kreólcih, or. s kreóli PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-tudi s kreólci

rimska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Kréont -a m; ime bitja, osebno ime

pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega

|podomačeno za Kreon|; |grška bajeslovna oseba|:

spola

Antigona je kljub prepovedi kralja Kreonta želela



pokopati bratovo truplo

kreólec -lca m; obširneje glej pri kreól

{B} Kreontov



{O} EDNINA: im. Kréont tudi Kréon, rod. Kréonta, daj.

kreólka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kréontu, tož. Kréonta, mest. pri Kréontu, or. s

|potomka evropskih priseljencev, zlasti Špancev, v

Kréontom; DVOJINA: im. Kréonta, rod. Kréontov, daj.

Latinski Ameriki|: Srečali smo skupino rjavolasih

Kréontoma, tož. Kréonta, mest. pri Kréontih, or. s

kreolk; |govorka kreolščine|: Po rodu je francoska

Kréontoma; MNOŽINA: im. Kréonti, rod. Kréontov,

kreolka, kar se odraža v njeni govorici

daj. Kréontom, tož. Kréonte, mest. pri Kréontih, or. s

(< kreól)

Kréonti

{B} kreolkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. kreólka, rod. kreólke, daj. kreólki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

tož. kreólko, mest. pri kreólki, or. s kreólko; DVOJINA: rimska imena

im. kreólki, rod. kreólk, daj. kreólkama, tož. kreólki, mest. pri kreólkah, or. s kreólkama; MNOŽINA: im.

krésnik -a tudi kresník -a m

kreólke, rod. kreólk, daj. kreólkam, tož. kreólke, mest.

|slovensko bajeslovno bitje|: V slovenskih bajkah

pri kreólkah, or. s kreólkami

nastopajo bitja s posebno močjo, kot so npr.

STATUS: predlog

volkodlaki, kresniki, vedomci, more in desetniki;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

|nagrada|: živostno Za svoj prvi roman je prejel

pripadniki in pripadnice

kresnika; prim. Kresník



{B} kresnikov

kreólski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. krésnik tudi kresník, rod. krésnika

Kreolski jezik ima lastno slovnico in je naravni

tudi kresníka, daj. krésniku tudi kresníku, tož. krésnika človeški jezik; Severozahodni del Argentine

tudi kresníka, mest. pri krésniku tudi pri kresníku, or. s zaznamuje vpliv zlasti kreolske kulture

krésnikom tudi s kresníkom; DVOJINA: im. krésnika

(< kreól)

tudi kresníka, rod. krésnikov tudi kresníkov, daj.

{O} moški: EDNINA: im. kreólski, rod. kreólskega, krésnikoma tudi kresníkoma, tož. krésnika tudi

daj. kreólskemu, tož. kreólski (živostno kreólskega),

kresníka, mest. pri krésnikih tudi pri kresníkih, or. s mest. pri kreólskem, or. s kreólskim; DVOJINA: im.

krésnikoma tudi s kresníkoma; MNOŽINA: im.

464

krésniki tudi kresníki, rod. krésnikov tudi kresníkov, kristjánk, daj. kristjánkam, tož. kristjánke, mest. pri daj. krésnikom tudi kresníkom, tož. krésnike tudi

kristjánkah, or. s kristjánkami

kresníke, mest. pri krésnikih tudi pri kresníkih, or. s STATUS: predlog

krésniki tudi s kresníki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

kristjánski -a -o prid.; gl. krščánski

nadnaravnih, domišljijskih bitij; poimenovanja

STATUS: predlog

nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

moškega spola





Krístus -a m; ime bitja, religijsko ime

Kresník -a in Krésnik -a m; ime bitja, religijsko ime

|učlovečeni Bog|: trpljenje Kristusa na križu; vera v

|slovensko božanstvo|: vurberški Kresnik;

vstalega Kristusa

Prispodoba Kresnika naj bi bil jesenski beli konj;

{B} Kristusov

prim. krésnik

{O} EDNINA: im. Krístus, rod. Krístusa, daj. Krístusu,

{B} Kresnikov

tož. Krístusa, mest. pri Krístusu, or. s Krístusom

{O} EDNINA: im. Kresník in Krésnik, rod. Kresníka in

STATUS: predlog

Krésnika, daj. Kresníku in Krésniku, tož. Kresníka in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Krésnika, mest. pri Kresníku in pri Krésniku, or. s



Kresníkom in s Krésnikom; DVOJINA: im. Kresníka in

krístusov -a -o prid.

Krésnika, rod. Kresníkov in Krésnikov, daj.

kristusov trn ||rastlina||: Mnoge rastline iz skupine Kresníkoma in Krésnikoma, tož. Kresníka in

mlečkovk gojimo kot lončnice, na primer kristusov

Krésnika, mest. pri Kresníkih in pri Krésnikih, or. s

trn; Kristusova/kristusova leta ||starost triintrideset Kresníkoma in s Krésnikoma; MNOŽINA: im.

let||: Naš najboljši smučar je tudi v

Kresníki in Krésniki, rod. Kresníkov in Krésnikov,

Kristusovih/kristusovih letih še vedno poln elana;

daj. Kresníkom in Krésnikom, tož. Kresníke in

prim. Krístusov

Krésnike, mest. pri Kresníkih in pri Krésnikih, or. s

(< Krístus)

Kresníki in s Krésniki

{O} moški: EDNINA: im. krístusov, rod. krístusovega, STATUS: predlog

daj. krístusovemu, tož. krístusov (živostno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik krístusovega), mest. pri krístusovem, or. s

moškega spola

krístusovim; DVOJINA: im. krístusova, rod.



krístusovih, daj. krístusovima, tož. krístusova, mest.

kristján -a m

pri krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im.

|pripadnik krščanske vere|: koptski kristjani;

krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovim, tož.

molitev za edinost kristjanov; Simbol ribe so prvi

krístusove, mest. pri krístusovih, or. s krístusovimi

kristjani uporabljali za svoj skrivni znak

ženski: EDNINA: im. krístusova, rod. krístusove, daj.

{B} kristjanov

krístusovi, tož. krístusovo, mest. pri krístusovi, or. s

{O} EDNINA: im. kristján, rod. kristjána, daj. kristjánu, krístusovo; DVOJINA: im. krístusovi, rod. krístusovih,

tož. kristjána, mest. pri kristjánu, or. s kristjánom;

daj. krístusovima, tož. krístusovi, mest. pri

DVOJINA: im. kristjána, rod. kristjánov, daj.

krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im.

kristjánoma, tož. kristjána, mest. pri kristjánih, or. s krístusove, rod. krístusovih, daj. krístusovim, tož.

kristjánoma; MNOŽINA: im. kristjáni, rod. kristjánov,

krístusove, mest. pri krístusovih, or. s krístusovimi

daj. kristjánom, tož. kristjáne, mest. pri kristjánih, or. s srednji: EDNINA: im. krístusovo, rod. krístusovega, kristjáni

daj. krístusovemu, tož. krístusovo, mest. pri

STATUS: predlog

krístusovem, or. s krístusovim; DVOJINA: im.

P

krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



krístusovi, mest. pri krístusovih, or. s krístusovima;

kristjánka -e

MNOŽINA: im. krístusova, rod. krístusovih, daj.

ž

|pripadnica krščanske vere|: postati kristjanka; Na

krístusovim, tož. krístusova, mest. pri krístusovih, or.

tisoče kristjank v zahodni Evropi je poročenih z

s krístusovimi

muslimani

STATUS: predlog

(< kristján)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{B} kristjankin

-ov/-ev ali -in v SBZ

{O} EDNINA: im. kristjánka, rod. kristjánke, daj.



kristjánki, tož. kristjánko, mest. pri kristjánki, or. s Krístusov -a -o prid.

kristjánko; DVOJINA: im. kristjánki, rod. kristjánk, daj.

Kristusov nauk; evangelijsko poročilo o

kristjánkama, tož. kristjánki, mest. pri kristjánkah, or.

Kristusovem trpljenju; Kristusova/kristusova leta s kristjánkama; MNOŽINA: im. kristjánke, rod.

||starost triintrideset let||: Naš najboljši smučar je

465

tudi v Kristusovih/kristusovih letih še vedno poln daj. Kríšnovim, tož. Kríšnove, mest. pri Kríšnovih, or.

elana; prim. krístusov

s Kríšnovimi

(< Krístus)

srednji: EDNINA: im. Kríšnovo, rod. Kríšnovega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Krístusov, rod.

Kríšnovemu, tož. Kríšnovo, mest. pri Kríšnovem, or. s

Krístusovega, daj. Krístusovemu, tož. Krístusov

Kríšnovim; DVOJINA: im. Kríšnovi, rod. Kríšnovih,

(živostno Krístusovega), mest. pri Krístusovem, or. s

daj. Kríšnovima, tož. Kríšnovi, mest. pri Kríšnovih, or.

Krístusovim; DVOJINA: im. Krístusova, rod.

s Kríšnovima; MNOŽINA: im. Kríšnova, rod.

Krístusovih, daj. Krístusovima, tož. Krístusova, mest.

Kríšnovih, daj. Kríšnovim, tož. Kríšnova, mest. pri

pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im.

Kríšnovih, or. s Kríšnovimi

Krístusovi, rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož.

STATUS: predlog

Krístusove, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. Krístusova, rod. Krístusove, daj.



Krístusovi, tož. Krístusovo, mest. pri Krístusovi, or. s kríšnovec -vca m; obširneje glej pri hárekríšnovec Krístusovo; DVOJINA: im. Krístusovi, rod.



Krístusovih, daj. Krístusovima, tož. Krístusovi, mest.

kríšnovka -e ž; obširneje glej pri hárekríšnovka pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im.



Krístusove, rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož.

kríšnovski -a -o prid.; obširneje glej pri

Krístusove, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi

hárekríšnovski

srednji: EDNINA: im. Krístusovo, rod. Krístusovega, daj. Krístusovemu, tož. Krístusovo, mest. pri

Krívčev -a -o prid.

Krístusovem, or. s Krístusovim; DVOJINA: im.

Po Krivčevih navedbah telovadni odmor koristi

Krístusovi, rod. Krístusovih, daj. Krístusovima, tož.

vsem delavcem

Krístusovi, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovima;

(< Krívec)

MNOŽINA: im. Krístusova, rod. Krístusovih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Krívčev, rod. Krívčevega, Krístusovim, tož. Krístusova, mest. pri Krístusovih,

daj. Krívčevemu, tož. Krívčev (živostno Krívčevega),

or. s Krístusovimi

mest. pri Krívčevem, or. s Krívčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Krívčeva, rod. Krívčevih, daj. Krívčevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Krívčeva, mest. pri Krívčevih, or. s Krívčevima;

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

MNOŽINA: im. Krívčevi, rod. Krívčevih, daj.



Krívčevim, tož. Krívčeve, mest. pri Krívčevih, or. s

Kríšna -e in Kríšna -a m; ime bitja, religijsko ime Krívčevimi

|hinduistični bog|: Častilci Krišne/Krišna se

ženski: EDNINA: im. Krívčeva, rod. Krívčeve, daj.

izogibajo vseh stvari, ki bi jih omamile

Krívčevi, tož. Krívčevo, mest. pri Krívčevi, or. s

{B} Krišnov

Krívčevo; DVOJINA: im. Krívčevi, rod. Krívčevih, daj.

{O} EDNINA: im. Kríšna, rod. Kríšne in Kríšna, daj.

Krívčevima, tož. Krívčevi, mest. pri Krívčevih, or. s

Kríšni in Kríšnu, tož. Kríšno in Kríšna, mest. pri

Krívčevima; MNOŽINA: im. Krívčeve, rod. Krívčevih,

Kríšni in pri Kríšnu, or. s Kríšno in s Kríšnom

daj. Krívčevim, tož. Krívčeve, mest. pri Krívčevih, or.

STATUS: predlog

s Krívčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik srednji: EDNINA: im. Krívčevo, rod. Krívčevega, daj.

moškega spola

Krívčevemu, tož. Krívčevo, mest. pri Krívčevem, or. s



Krívčevim; DVOJINA: im. Krívčevi, rod. Krívčevih,

Kríšnov -a -o

daj. Krívčevima, tož. Krívčevi, mest. pri Krívčevih, or.

prid.

V dodatku k spevu Harivamša je izčrpno opisano

s Krívčevima; MNOŽINA: im. Krívčeva, rod.

Krišnovo rojstvo

Krívčevih, daj. Krívčevim, tož. Krívčeva, mest. pri

(< Kríšna)

Krívčevih, or. s Krívčevimi

{O} moški:

STATUS: predlog

EDNINA: im. Kríšnov, rod. Kríšnovega,

daj. Kríšnovemu, tož. Kríšnov (živostno Kríšnovega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Kríšnovem, or. s Kríšnovim; DVOJINA: im.



Kríšnova, rod. Kríšnovih, daj. Kríšnovima, tož.

Krívec -vca m; ime bitja, osebno ime

Kríšnova, mest. pri Kríšnovih, or. s Kríšnovima;

|priimek|: Novinec je precej boljši igralec od

MNOŽINA: im. Kríšnovi, rod. Kríšnovih, daj.

Krivca; S Krivcem se je pošalil eden od novinarjev

Kríšnovim, tož. Kríšnove, mest. pri Kríšnovih, or. s

{B} Krivčev

Kríšnovimi

{O} EDNINA: im. Krívec, rod. Krívca, daj. Krívcu, tož.

ženski: EDNINA: im. Kríšnova, rod. Kríšnove, daj.

Krívca, mest. pri Krívcu, or. s Krívcem; DVOJINA: im.

Kríšnovi, tož. Kríšnovo, mest. pri Kríšnovi, or. s

Krívca, rod. Krívcev, daj. Krívcema, tož. Krívca, mest.

Kríšnovo; DVOJINA: im. Kríšnovi, rod. Kríšnovih, daj.

pri Krívcih, or. s Krívcema; MNOŽINA: im. Krívci,

Kríšnovima, tož. Kríšnovi, mest. pri Kríšnovih, or. s

rod. Krívcev, daj. Krívcem, tož. Krívce, mest. pri

Kríšnovima; MNOŽINA: im. Kríšnove, rod. Kríšnovih,

Krívcih, or. s Krívci

466

STATUS: predlog

krivopêti in krivopéti, rod. krivopêt in krivopét, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

krivopêtama in krivopétama, tož. krivopêti in

samostalnik moškega spola

krivopéti, mest. pri krivopêtah in pri krivopétah, or. s krivopêtama in s krivopétama; MNOŽINA: im.

Krívic -a

krivopête

m; ime bitja, osebno ime

in krivopéte, rod. krivopêt in krivopét, daj.

|priimek|: Med pevskimi talenti sta zmagala brata

krivopêtam in krivopétam, tož. krivopête in

Adam s skladbo avtorja Krivica; S Krivicem o vseh

krivopéte, mest. pri krivopêtah in pri krivopétah, or. s aktualnih vprašanjih nimam povsem enakega

krivopêtami in s krivopétami

mnenja

STATUS: predlog

{B} Krivičev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

{O} EDNINA: im. Krívic, rod. Krívica, daj. Krívicu, tož.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

Krívica, mest. pri Krívicu, or. s Krívicem; DVOJINA:

ženskega spola

im. Krívica, rod. Krívicev, daj. Krívicema, tož.



Krívica, mest. pri Krívicih, or. s Krívicema;

krojáček -čka m

MNOŽINA: im. Krívici, rod. Krívicev, daj. Krívicem,

|manjšalno krojač|: V spominu mi je ostala pravljica o

tož. Krívice, mest. pri Krívicih, or. s Krívici

pogumnem krojačku, ki je pokončal kar sedem muh

STATUS: predlog

na en mah; |domišljijski lik|: v zvezi krojaček Hlaček PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

V knjižnici bodo otroci lahko prisluhnili zgodbi

samostalnik moškega spola

Leopolda Suhadolčana o krojačku Hlačku



{B} krojačkov

Krívičev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. krojáček, rod. krojáčka, daj.

O Krivičevem predlogu niso razpravljali

krojáčku, tož. krojáčka, mest. pri krojáčku, or. s

(< Krívic)

krojáčkom; DVOJINA: im. krojáčka, rod. krojáčkov,

{O} moški: EDNINA: im. Krívičev, rod. Krívičevega, daj. krojáčkoma, tož. krojáčka, mest. pri krojáčkih, or.

daj. Krívičevemu, tož. Krívičev (živostno

s krojáčkoma; MNOŽINA: im. krojáčki, rod. krojáčkov,

Krívičevega), mest. pri Krívičevem, or. s Krívičevim;

daj. krojáčkom, tož. krojáčke, mest. pri krojáčkih, or. s DVOJINA: im. Krívičeva, rod. Krívičevih, daj.

krojáčki

Krívičevima, tož. Krívičeva, mest. pri Krívičevih, or.

STATUS: predlog

s Krívičevima; MNOŽINA: im. Krívičevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; Krívičevih, daj. Krívičevim, tož. Krívičeve, mest. pri

jedro SBZ

Krívičevih, or. s Krívičevimi



ženski: EDNINA: im. Krívičeva, rod. Krívičeve, daj.

krojáčkov -a -o prid.

Krívičevi, tož. Krívičevo, mest. pri Krívičevi, or. s

Pred vrati krojačkove delavnice je stal čarovnik

Krívičevo; DVOJINA: im. Krívičevi, rod. Krívičevih,

Fičifik

daj. Krívičevima, tož. Krívičevi, mest. pri Krívičevih, (< krojáček)

or. s Krívičevima; MNOŽINA: im. Krívičeve, rod.

{O} moški: EDNINA: im. krojáčkov, rod.

Krívičevih, daj. Krívičevim, tož. Krívičeve, mest. pri

krojáčkovega, daj. krojáčkovemu, tož. krojáčkov

Krívičevih, or. s Krívičevimi

(živostno krojáčkovega), mest. pri krojáčkovem, or. s

srednji: EDNINA: im. Krívičevo, rod. Krívičevega, krojáčkovim; DVOJINA: im. krojáčkova, rod.

daj. Krívičevemu, tož. Krívičevo, mest. pri

krojáčkovih, daj. krojáčkovima, tož. krojáčkova, mest.

Krívičevem, or. s Krívičevim; DVOJINA: im.

pri krojáčkovih, or. s krojáčkovima; MNOŽINA: im.

Krívičevi, rod. Krívičevih, daj. Krívičevima, tož.

krojáčkovi, rod. krojáčkovih, daj. krojáčkovim, tož.

Krívičevi, mest. pri Krívičevih, or. s Krívičevima;

krojáčkove, mest. pri krojáčkovih, or. s krojáčkovimi

MNOŽINA: im. Krívičeva, rod. Krívičevih, daj.

ženski: EDNINA: im. krojáčkova, rod. krojáčkove, daj.

Krívičevim, tož. Krívičeva, mest. pri Krívičevih, or. s krojáčkovi, tož. krojáčkovo, mest. pri krojáčkovi, or. s Krívičevimi

krojáčkovo; DVOJINA: im. krojáčkovi, rod.

STATUS: predlog

krojáčkovih, daj. krojáčkovima, tož. krojáčkovi, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri krojáčkovih, or. s krojáčkovima; MNOŽINA: im.



krojáčkove, rod. krojáčkovih, daj. krojáčkovim, tož.

krivopêta -e in krivopéta -e ž

krojáčkove, mest. pri krojáčkovih, or. s krojáčkovimi

|slovenska bajeslovna oseba, hudobna ženska|:

srednji: EDNINA: im. krojáčkovo, rod. krojáčkovega, Telesna lastnost krivopet so nazaj obrnjena stopala;

daj. krojáčkovemu, tož. krojáčkovo, mest. pri

Ljudje so s krivopetami strašili otroke

krojáčkovem, or. s krojáčkovim; DVOJINA: im.

{B} krivopetin

krojáčkovi, rod. krojáčkovih, daj. krojáčkovima, tož.

{O} EDNINA: im. krivopêta in krivopéta, rod.

krojáčkovi, mest. pri krojáčkovih, or. s krojáčkovima;

krivopête in krivopéte, daj. krivopêti in krivopéti, tož.

MNOŽINA: im. krojáčkova, rod. krojáčkovih, daj.

krivopêto in krivopéto, mest. pri krivopêti in pri

krojáčkovim, tož. krojáčkova, mest. pri krojáčkovih,

krivopéti, or. s krivopêto in s krivopéto; DVOJINA: im.

or. s krojáčkovimi

467

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Krüger, rod. Krügerja, daj. Krügerju,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. Krügerja, mest. pri Krügerju, or. s Krügerjem;



DVOJINA: im. Krügerja, rod. Krügerjev, daj.

krščánski -a -o prid.

Krügerjema, tož. Krügerja, mest. pri Krügerjih, or. s

|nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo|: Glavna

Krügerjema; MNOŽINA: im. Krügerji, rod. Krügerjev,

krščanska praznika sta božič in velika noč; V

daj. Krügerjem, tož. Krügerje, mest. pri Krügerjih, or.

avstrijskem glavnem mestu se je zbralo 80.000

s Krügerji

mladih z vseh celin in vseh krščanskih ver; Po

STATUS: predlog

razcepu krščanske cerkve/Cerkve je vzhodna

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

poimenovana pravoslavna, zahodna pa katoliška

samostalnik moškega spola

{O} moški: EDNINA: im. krščánski, rod. krščánskega, daj. krščánskemu, tož. krščánski (živostno

Krügerjev -a -o [krígerjev-] prid.

krščánskega), mest. pri krščánskem, or. s krščánskim;

Krügerjevo strokovno delovanje je povezano z

DVOJINA: im. krščánska, rod. krščánskih, daj.

industrijsko fiziko; prim. Gauss-Krügerjev

krščánskima, tož. krščánska, mest. pri krščánskih, or.

(< Krüger)

s krščánskima; MNOŽINA: im. krščánski, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Krügerjev, rod.

krščánskih, daj. krščánskim, tož. krščánske, mest. pri

Krügerjevega, daj. Krügerjevemu, tož. Krügerjev

krščánskih, or. s krščánskimi

(živostno Krügerjevega), mest. pri Krügerjevem, or. s

ženski: EDNINA: im. krščánska, rod. krščánske, daj.

Krügerjevim; DVOJINA: im. Krügerjeva, rod.

krščánski, tož. krščánsko, mest. pri krščánski, or. s

Krügerjevih, daj. Krügerjevima, tož. Krügerjeva,

krščánsko; DVOJINA: im. krščánski, rod. krščánskih,

mest. pri Krügerjevih, or. s Krügerjevima; MNOŽINA:

daj. krščánskima, tož. krščánski, mest. pri krščánskih, im. Krügerjevi, rod. Krügerjevih, daj. Krügerjevim,

or. s krščánskima; MNOŽINA: im. krščánske, rod.

tož. Krügerjeve, mest. pri Krügerjevih, or. s

krščánskih, daj. krščánskim, tož. krščánske, mest. pri

Krügerjevimi

krščánskih, or. s krščánskimi

ženski: EDNINA: im. Krügerjeva, rod. Krügerjeve, daj.

srednji: EDNINA: im. krščánsko, rod. krščánskega, Krügerjevi, tož. Krügerjevo, mest. pri Krügerjevi, or.

daj. krščánskemu, tož. krščánsko, mest. pri

s Krügerjevo; DVOJINA: im. Krügerjevi, rod.

krščánskem, or. s krščánskim; DVOJINA: im.

Krügerjevih, daj. Krügerjevima, tož. Krügerjevi, mest.

krščánski, rod. krščánskih, daj. krščánskima, tož.

pri Krügerjevih, or. s Krügerjevima; MNOŽINA: im.

krščánski, mest. pri krščánskih, or. s krščánskima;

Krügerjeve, rod. Krügerjevih, daj. Krügerjevim, tož.

MNOŽINA: im. krščánska, rod. krščánskih, daj.

Krügerjeve, mest. pri Krügerjevih, or. s

krščánskim, tož. krščánska, mest. pri krščánskih, or. s Krügerjevimi

krščánskimi

srednji: EDNINA: im. Krügerjevo, rod. Krügerjevega, STATUS: predlog

daj. Krügerjevemu, tož. Krügerjevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Krügerjevem, or. s Krügerjevim; DVOJINA: im.



Krügerjevi, rod. Krügerjevih, daj. Krügerjevima, tož.

krščánstvo -a s

Krügerjevi, mest. pri Krügerjevih, or. s

|vera, ki priznava Kristusa za boga|: zgodovina

Krügerjevima; MNOŽINA: im. Krügerjeva, rod.

krščanstva; sprejeti krščanstvo; Zvonovi so postali

Krügerjevih, daj. Krügerjevim, tož. Krügerjeva, mest.

simbol krščanstva ob koncu 5. stoletja

pri Krügerjevih, or. s Krügerjevimi

(< Krístus)

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. krščánstvo, rod. krščánstva, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

krščánstvu, tož. krščánstvo, mest. pri krščánstvu, or. s krščánstvom; DVOJINA: im. krščánstvi, rod.

Ksenofónt Éfeški -a -ega m; ime bitja, osebno ime krščánstev, daj. krščánstvoma, tož. krščánstvi, mest.

|grški romanopisec|: Efeške zgodbe Ksenofonta

pri krščánstvih, or. s krščánstvoma; MNOŽINA: im.

Efeškega so bile napisane v 2. stoletju

krščánstva, rod. krščánstev, daj. krščánstvom, tož.

{O} EDNINA: im. Ksenofónt Éfeški, rod. Ksenofónta

krščánstva, mest. pri krščánstvih, or. s krščánstvi

Éfeškega, daj. Ksenofóntu Éfeškemu, tož.

STATUS: predlog

Ksenofónta Éfeškega, mest. pri Ksenofóntu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Éfeškem, or. s Ksenofóntom Éfeškim



STATUS: predlog

Krüger -ja [kríger] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

|priimek|; |nemški matematik in geodet|: Delo

imenu

Johanna Heinricha Louisa Krügerja je vodilo do



vzpostavitve Gauss-Krügerjevega koordinatnega

ksí -ja m

sistema

|grška črka ξ|: Vrednost 60 označimo s ksijem; kot

{B} Krügerjev

prilastek, v imenovalniku črka ksi

468

{O} EDNINA: im. ksí, rod. ksíja, daj. ksíju, tož. ksí, mest. pri ksíju, or. s ksíjem; DVOJINA: im. ksíja, rod.

Kubánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

ksíjev, daj. ksíjema, tož. ksíja, mest. pri ksíjih, or. s Na delavnici s Kubancem Leonelom boste spoznali

ksíjema; MNOŽINA: im. ksíji, rod. ksíjev, daj. ksíjem,

njegovo rodno deželo; Kubancev je približno 11

tož. ksíje, mest. pri ksíjih, or. s ksíji

milijonov

STATUS: predlog

(< Kúba)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

{B} Kubančev



{O} EDNINA: im. Kubánec, rod. Kubánca, daj.

kub. okrajš.

Kubáncu, tož. Kubánca, mest. pri Kubáncu, or. s

|kubični|: Vetrolom je porušil prek 22 tisoč kub.

Kubáncem; DVOJINA: im. Kubánca, rod. Kubáncev,

metrov iglavcev; prim. m3

daj. Kubáncema, tož. Kubánca, mest. pri Kubáncih, or.

STATUS: predlog

s Kubáncema; MNOŽINA: im. Kubánci, rod.

P

Kubáncev, daj. Kubáncem, tož. Kubánce, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Kubáncih, or. s Kubánci

Kúba -e

STATUS: predlog

ž; zemljepisno ime

|dolgo ime Republika Kuba|; |država|: Prijateljica mi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

je pisala s Kube; Po študiju v ZDA se je vrnil na

samostalnik moškega spola

Kubo; oporišče Guantanamo na Kubi



Kje? na Kubi tudi v Kubi

kubánka -e ž

Od kod? s Kube tudi iz Kube

|cigara|: neformalno/pogovorno Znan je kot ljubitelj

Kam? na Kubo tudi v Kubo

kubank; prim. Kubánka

{B} Kubanec, Kubanka; Kubančev, Kubankin;

{O} EDNINA: im. kubánka, rod. kubánke, daj. kubánki,

kubanski

tož. kubánko, mest. pri kubánki, or. s kubánko;

{O} EDNINA: im. Kúba, rod. Kúbe, daj. Kúbi, tož.

DVOJINA: im. kubánki, rod. kubánk, daj. kubánkama,

Kúbo, mest. pri Kúbi, or. s Kúbo

tož. kubánki, mest. pri kubánkah, or. s kubánkama;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. kubánke, rod. kubánk, daj. kubánkam,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

tož. kubánke, mest. pri kubánkah, or. s kubánkami



STATUS: predlog

Kubánčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Mediji so se trudili pritegniti Kubančevo pozornost



(< Kubánec)

Kubánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. Kubánčev, rod.

Bila je ena prvih Kubank z diplomo iz kemičnega

Kubánčevega, daj. Kubánčevemu, tož. Kubánčev

inženiringa

(živostno Kubánčevega), mest. pri Kubánčevem, or. s

(< Kúba)

Kubánčevim; DVOJINA: im. Kubánčeva, rod.

{B} Kubankin

Kubánčevih, daj. Kubánčevima, tož. Kubánčeva,

{O} EDNINA: im. Kubánka, rod. Kubánke, daj.

mest. pri Kubánčevih, or. s Kubánčevima; MNOŽINA:

Kubánki, tož. Kubánko, mest. pri Kubánki, or. s

im. Kubánčevi, rod. Kubánčevih, daj. Kubánčevim,

Kubánko; DVOJINA: im. Kubánki, rod. Kubánk, daj.

tož. Kubánčeve, mest. pri Kubánčevih, or. s

Kubánkama, tož. Kubánki, mest. pri Kubánkah, or. s

Kubánčevimi

Kubánkama; MNOŽINA: im. Kubánke, rod. Kubánk,

ženski: EDNINA: im. Kubánčeva, rod. Kubánčeve, daj.

daj. Kubánkam, tož. Kubánke, mest. pri Kubánkah, or.

Kubánčevi, tož. Kubánčevo, mest. pri Kubánčevi, or.

s Kubánkami

s Kubánčevo; DVOJINA: im. Kubánčevi, rod.

STATUS: predlog

Kubánčevih, daj. Kubánčevima, tož. Kubánčevi, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pri Kubánčevih, or. s Kubánčevima; MNOŽINA: im.



Kubánčeve, rod. Kubánčevih, daj. Kubánčevim, tož.

kubánski -a -o prid.

Kubánčeve, mest. pri Kubánčevih, or. s

začetni tečaj kubanske salse; ogled tovarne

Kubánčevimi

znamenitih kubanskih cigar; Kubanski predsednik

srednji: EDNINA: im. Kubánčevo, rod. Kubánčevega, Fidel Castro se je z manjšo skupino kubanskih

daj. Kubánčevemu, tož. Kubánčevo, mest. pri

revolucionarjev izkrcal na Kubi

Kubánčevem, or. s Kubánčevim; DVOJINA: im.

(< Kúba)

Kubánčevi, rod. Kubánčevih, daj. Kubánčevima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. kubánski, rod. kubánskega, Kubánčevi, mest. pri Kubánčevih, or. s

daj. kubánskemu, tož. kubánski (živostno

Kubánčevima; MNOŽINA: im. Kubánčeva, rod.

kubánskega), mest. pri kubánskem, or. s kubánskim;

Kubánčevih, daj. Kubánčevim, tož. Kubánčeva, mest.

DVOJINA: im. kubánska, rod. kubánskih, daj.

pri Kubánčevih, or. s Kubánčevimi

kubánskima, tož. kubánska, mest. pri kubánskih, or. s

STATUS: predlog

kubánskima; MNOŽINA: im. kubánski, rod. kubánskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

469

daj. kubánskim, tož. kubánske, mest. pri kubánskih, or.

Kúharjevim, tož. Kúharjeva, mest. pri Kúharjevih, or.

s kubánskimi

s Kúharjevimi

ženski: EDNINA: im. kubánska, rod. kubánske, daj.

STATUS: predlog

kubánski, tož. kubánsko, mest. pri kubánski, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kubánsko; DVOJINA: im. kubánski, rod. kubánskih,



daj. kubánskima, tož. kubánski, mest. pri kubánskih,

Kúkluksklán -a m; stvarno ime

or. s kubánskima; MNOŽINA: im. kubánske, rod.

|podomačeno za Ku Klux Klan|; |tajna rasistična

kubánskih, daj. kubánskim, tož. kubánske, mest. pri

organizacija|: Leta 1870 so delovanje Kukluksklana

kubánskih, or. s kubánskimi

prepovedali; Med simboli Kukluksklana je tudi

srednji: EDNINA: im. kubánsko, rod. kubánskega, daj.

ognjeni križ

kubánskemu, tož. kubánsko, mest. pri kubánskem, or.

{B} Kukluksklanov

s kubánskim; DVOJINA: im. kubánski, rod. kubánskih,

{O} EDNINA: im. Kúkluksklán, rod. Kúkluksklána,

daj. kubánskima, tož. kubánski, mest. pri kubánskih,

daj. Kúkluksklánu, tož. Kúkluksklána, mest. pri

or. s kubánskima; MNOŽINA: im. kubánska, rod.

Kúkluksklánu, or. s Kúkluksklánom; DVOJINA: im.

kubánskih, daj. kubánskim, tož. kubánska, mest. pri

Kúkluksklána, rod. Kúkluksklánov, daj.

kubánskih, or. s kubánskimi

Kúkluksklánoma, tož. Kúkluksklána, mest. pri

STATUS: predlog

Kúkluksklánih, or. s Kúkluksklánoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kúklukskláni, rod. Kúkluksklánov, daj.



Kúkluksklánom, tož. Kúklukskláne, mest. pri

Kúhar -ja m; ime bitja, osebno ime

Kúkluksklánih, or. s Kúklukskláni

|priimek|: besedilo Petra Kuharja; S Kuharjem

STATUS: predlog

komisija ni imela lahkega dela

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

{B} Kuharjev



{O} EDNINA: im. Kúhar, rod. Kúharja, daj. Kúharju,

kukluksklánovec -vca m

tož. Kúharja, mest. pri Kúharju, or. s Kúharjem;

|pripadnik Ku Klux klana|: Ustrašil se je z belimi

DVOJINA: im. Kúharja, rod. Kúharjev, daj. Kúharjema,

kapucami pokritih kukluksklanovcev

tož. Kúharja, mest. pri Kúharjih, or. s Kúharjema;

(< Kúkluksklán)

MNOŽINA: im. Kúharji, rod. Kúharjev, daj. Kúharjem,

{B} kukluksklanovčev

tož. Kúharje, mest. pri Kúharjih, or. s Kúharji

{O} EDNINA: im. kukluksklánovec, rod.

STATUS: predlog

kukluksklánovca, daj. kukluksklánovcu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

kukluksklánovca, mest. pri kukluksklánovcu, or. s

samostalnik moškega spola

kukluksklánovcem; DVOJINA: im. kukluksklánovca,



rod. kukluksklánovcev, daj. kukluksklánovcema, tož.

Kúharjev -a -o prid.

kukluksklánovca, mest. pri kukluksklánovcih, or. s

Kuharjev gaber v Zaborštu je najdebelejši znani

kukluksklánovcema; MNOŽINA: im. kukluksklánovci,

navadni gaber v Sloveniji

rod. kukluksklánovcev, daj. kukluksklánovcem, tož.

(< Kúhar)

kukluksklánovce, mest. pri kukluksklánovcih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Kúharjev, rod. Kúharjevega, kukluksklánovci

daj. Kúharjevemu, tož. Kúharjev (živostno

STATUS: predlog

Kúharjevega), mest. pri Kúharjevem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Kúharjevim; DVOJINA: im. Kúharjeva, rod.



Kúharjevih, daj. Kúharjevima, tož. Kúharjeva, mest.

kukluksklánovka -e ž

pri Kúharjevih, or. s Kúharjevima; MNOŽINA: im.

|pripadnica Ku Klux Klana|

Kúharjevi, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevim, tož.

(< Kúkluksklán)

Kúharjeve, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevimi

{B} kukluksklanovkin

ženski: EDNINA: im. Kúharjeva, rod. Kúharjeve, daj.

{O} EDNINA: im. kukluksklánovka, rod.

Kúharjevi, tož. Kúharjevo, mest. pri Kúharjevi, or. s

kukluksklánovke, daj. kukluksklánovki, tož.

Kúharjevo; DVOJINA: im. Kúharjevi, rod. Kúharjevih,

kukluksklánovko, mest. pri kukluksklánovki, or. s

daj. Kúharjevima, tož. Kúharjevi, mest. pri

kukluksklánovko; DVOJINA: im. kukluksklánovki,

Kúharjevih, or. s Kúharjevima; MNOŽINA: im.

rod. kukluksklánovk, daj. kukluksklánovkama, tož.

Kúharjeve, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevim, tož.

kukluksklánovki, mest. pri kukluksklánovkah, or. s

Kúharjeve, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevimi

kukluksklánovkama; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Kúharjevo, rod. Kúharjevega, kukluksklánovke, rod. kukluksklánovk, daj.

daj. Kúharjevemu, tož. Kúharjevo, mest. pri

kukluksklánovkam, tož. kukluksklánovke, mest. pri

Kúharjevem, or. s Kúharjevim; DVOJINA: im.

kukluksklánovkah, or. s kukluksklánovkami

Kúharjevi, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevima, tož.

STATUS: predlog

Kúharjevi, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

MNOŽINA: im. Kúharjeva, rod. Kúharjevih, daj.



470

kulón -a m; obširneje glej pri coulomb MNOŽINA: im. Kupídi, rod. Kupídov, daj. Kupídom,



tož. Kupíde, mest. pri Kupídih, or. s Kupídi

kult. okrajš.

STATUS: predlog

|kulturni|: kult. dejavnost

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





kúpoprodája -e ž

Kúmer -mra m; ime bitja, osebno ime

|nakup in prodaja|: pogodba o kupoprodaji

|priimek|: otvoritev razstave akademskega slikarja

stavbnega zemljišča

Jožeta Kumra; S Kumrom sta ustanovila teniški

{O} EDNINA: im. kúpoprodája, rod. kúpoprodáje, daj.

klub

kúpoprodáji, tož. kúpoprodájo, mest. pri kúpoprodáji,

{B} Kumrov

or. s kúpoprodájo; DVOJINA: im. kúpoprodáji, rod.

{O} EDNINA: im. Kúmer, rod. Kúmra, daj. Kúmru, tož.

kúpoprodáj, daj. kúpoprodájama, tož. kúpoprodáji,

Kúmra, mest. pri Kúmru, or. s Kúmrom; DVOJINA: im.

mest. pri kúpoprodájah, or. s kúpoprodájama;

Kúmra, rod. Kúmrov, daj. Kúmroma, tož. Kúmra,

MNOŽINA: im. kúpoprodáje, rod. kúpoprodáj, daj.

mest. pri Kúmrih, or. s Kúmroma; MNOŽINA: im.

kúpoprodájam, tož. kúpoprodáje, mest. pri

Kúmri, rod. Kúmrov, daj. Kúmrom, tož. Kúmre, mest.

kúpoprodájah, or. s kúpoprodájami

pri Kúmrih, or. s Kúmri

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

kúpoprodájni -a -o prid.



|nakupni in prodajni|: kupoprodajni posel;

Kúmrov -a -o prid.

kupoprodajna pogodba

Slika je nastajala po Kumrovi ideji

{O} moški: EDNINA: im. kúpoprodájni, rod.

(< Kúmer)

kúpoprodájnega, daj. kúpoprodájnemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Kúmrov, rod. Kúmrovega,

kúpoprodájni (živostno kúpoprodájnega), mest. pri

daj. Kúmrovemu, tož. Kúmrov (živostno Kúmrovega),

kúpoprodájnem, or. s kúpoprodájnim; DVOJINA: im.

mest. pri Kúmrovem, or. s Kúmrovim; DVOJINA: im.

kúpoprodájna, rod. kúpoprodájnih, daj.

Kúmrova, rod. Kúmrovih, daj. Kúmrovima, tož.

kúpoprodájnima, tož. kúpoprodájna, mest. pri

Kúmrova, mest. pri Kúmrovih, or. s Kúmrovima;

kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Kúmrovi, rod. Kúmrovih, daj.

kúpoprodájni, rod. kúpoprodájnih, daj.

Kúmrovim, tož. Kúmrove, mest. pri Kúmrovih, or. s

kúpoprodájnim, tož. kúpoprodájne, mest. pri

Kúmrovimi

kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnimi

ženski: EDNINA: im. Kúmrova, rod. Kúmrove, daj.

ženski: EDNINA: im. kúpoprodájna, rod.

Kúmrovi, tož. Kúmrovo, mest. pri Kúmrovi, or. s

kúpoprodájne, daj. kúpoprodájni, tož. kúpoprodájno,

Kúmrovo; DVOJINA: im. Kúmrovi, rod. Kúmrovih,

mest. pri kúpoprodájni, or. s kúpoprodájno; DVOJINA:

daj. Kúmrovima, tož. Kúmrovi, mest. pri Kúmrovih,

im. kúpoprodájni, rod. kúpoprodájnih, daj.

or. s Kúmrovima; MNOŽINA: im. Kúmrove, rod.

kúpoprodájnima, tož. kúpoprodájni, mest. pri

Kúmrovih, daj. Kúmrovim, tož. Kúmrove, mest. pri

kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnima; MNOŽINA: im.

Kúmrovih, or. s Kúmrovimi

kúpoprodájne, rod. kúpoprodájnih, daj.

srednji: EDNINA: im. Kúmrovo, rod. Kúmrovega, daj.

kúpoprodájnim, tož. kúpoprodájne, mest. pri

Kúmrovemu, tož. Kúmrovo, mest. pri Kúmrovem, or.

kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnimi

s Kúmrovim; DVOJINA: im. Kúmrovi, rod. Kúmrovih,

srednji: EDNINA: im. kúpoprodájno, rod.

daj. Kúmrovima, tož. Kúmrovi, mest. pri Kúmrovih,

kúpoprodájnega, daj. kúpoprodájnemu, tož.

or. s Kúmrovima; MNOŽINA: im. Kúmrova, rod.

kúpoprodájno, mest. pri kúpoprodájnem, or. s

Kúmrovih, daj. Kúmrovim, tož. Kúmrova, mest. pri

kúpoprodájnim; DVOJINA: im. kúpoprodájni, rod.

Kúmrovih, or. s Kúmrovimi

kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnima, tož.

STATUS: predlog

kúpoprodájni, mest. pri kúpoprodájnih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kúpoprodájnima; MNOŽINA: im. kúpoprodájna, rod.



kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnim, tož.

Kupído -a m; ime bitja, religijsko ime

kúpoprodájna, mest. pri kúpoprodájnih, or. s

|rimski bog ljubezni|: zgodba o Veneri in Kupidu

kúpoprodájnimi

{B} Kupidov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Kupído, rod. Kupída, daj. Kupídu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) tož. Kupída, mest. pri Kupídu, or. s Kupídom;



DVOJINA: im. Kupída, rod. Kupídov, daj. Kupídoma,

kúpo-prodájni -a -o prid.; gl. kúpoprodájni

tož. Kupída, mest. pri Kupídih, or. s Kupídoma;

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) 471



kúrdskim, tož. kúrdska, mest. pri kúrdskih, or. s

Kúrd -a m; ime bitja, prebivalsko ime

kúrdskimi

|pripadnik muslimanskega ljudstva v Turčiji, Iraku,

STATUS: predlog

Iranu in Siriji|: Približno 25 milijonov Kurdov je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

morda največji narod na svetu brez države; Njena



vnukinja se je poročila s Kurdom

kúrent -a m

{B} Kurdov

|pustna maska s Ptuja|: Na pepelnično sredo bodo

{O} EDNINA: im. Kúrd, rod. Kúrda, daj. Kúrdu, tož.

kurenta pokopali in priredili veselo sedmino;

Kúrda, mest. pri Kúrdu, or. s Kúrdom; DVOJINA: im.

skupina ptujskih kurentov; prim. Kúrent

Kúrda, rod. Kúrdov, daj. Kúrdoma, tož. Kúrda, mest.

{B} kurentov

pri Kúrdih, or. s Kúrdoma; MNOŽINA: im. Kúrdi, rod.

{O} EDNINA: im. kúrent, rod. kúrenta, daj. kúrentu, tož.

Kúrdov, daj. Kúrdom, tož. Kúrde, mest. pri Kúrdih, or.

kúrenta, mest. pri kúrentu, or. s kúrentom; DVOJINA:

s Kúrdi

im. kúrenta, rod. kúrentov, daj. kúrentoma, tož.

STATUS: predlog

kúrenta, mest. pri kúrentih, or. s kúrentoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. kúrenti, rod. kúrentov, daj. kúrentom,

samostalnik moškega spola

tož. kúrente, mest. pri kúrentih, or. s kúrenti



STATUS: predlog

Kúrdinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

|pripadnica muslimanskega ljudstva v Turčiji, Iraku,



Iranu in Siriji|: Kurdinje so ob mednarodnem

Kúrent -a m; ime bitja, osebno ime

prazniku žensk v Carigradu pripravile protestne

|bitje v slovenski mitologiji|: Arheološke raziskave

demonstracije

so odkrile povezavo med Kurentom in antičnim

(< Kúrd)

kultom Kibele

{B} Kurdinjin

{B} Kurentov

{O} EDNINA: im. Kúrdinja, rod. Kúrdinje, daj.

{O} EDNINA: im. Kúrent, rod. Kúrenta, daj. Kúrentu,

Kúrdinji, tož. Kúrdinjo, mest. pri Kúrdinji, or. s

tož. Kúrenta, mest. pri Kúrentu, or. s Kúrentom;

Kúrdinjo; DVOJINA: im. Kúrdinji, rod. Kúrdinj, daj.

DVOJINA: im. Kúrenta, rod. Kúrentov, daj. Kúrentoma,

Kúrdinjama, tož. Kúrdinji, mest. pri Kúrdinjah, or. s

tož. Kúrenta, mest. pri Kúrentih, or. s Kúrentoma;

Kúrdinjama; MNOŽINA: im. Kúrdinje, rod. Kúrdinj,

MNOŽINA: im. Kúrenti, rod. Kúrentov, daj. Kúrentom,

daj. Kúrdinjam, tož. Kúrdinje, mest. pri Kúrdinjah, or.

tož. Kúrente, mest. pri Kúrentih, or. s Kúrenti

s Kúrdinjami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik ženskega spola

Kúvajt -a m; zemljepisno ime



|dolgo ime Država Kuvajt|; |država|: umik iz Kuvajta;

kúrdski -a -o prid.

Pevka je odpotovala v Kuvajt; Obisk v Kuvajtu je

kurdska manjšina; kurdska narodnost; Njena mama

sklenil s srečanjem z gospodarstveniki

je kurdskega porekla

Kje? v Kuvajtu

(< Kúrd)

Od kod? iz Kuvajta

{O} moški: EDNINA: im. kúrdski, rod. kúrdskega, daj.

Kam? v Kuvajt

kúrdskemu, tož. kúrdski (živostno kúrdskega), mest.

{B} Kuvajtčan, Kuvajtčanka; Kuvajtčanov,

pri kúrdskem, or. s kúrdskim; DVOJINA: im. kúrdska,

Kuvajtčankin; kuvajtski

rod. kúrdskih, daj. kúrdskima, tož. kúrdska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Kúvajt, rod. Kúvajta, daj. Kúvajtu,

kúrdskih, or. s kúrdskima; MNOŽINA: im. kúrdski, rod.

tož. Kúvajt, mest. pri Kúvajtu, or. s Kúvajtom

kúrdskih, daj. kúrdskim, tož. kúrdske, mest. pri

STATUS: predlog

kúrdskih, or. s kúrdskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

ženski: EDNINA: im. kúrdska, rod. kúrdske, daj.



kúrdski, tož. kúrdsko, mest. pri kúrdski, or. s kúrdsko; Kúvajtčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. kúrdski, rod. kúrdskih, daj. kúrdskima,

V finalu se bo pomeril s Kuvajtčanom

tož. kúrdski, mest. pri kúrdskih, or. s kúrdskima;

(< Kúvajt)

MNOŽINA: im. kúrdske, rod. kúrdskih, daj. kúrdskim,

{B} Kuvajtčanov

tož. kúrdske, mest. pri kúrdskih, or. s kúrdskimi

{O} EDNINA: im. Kúvajtčan, rod. Kúvajtčana, daj.

srednji: EDNINA: im. kúrdsko, rod. kúrdskega, daj.

Kúvajtčanu, tož. Kúvajtčana, mest. pri Kúvajtčanu, or.

kúrdskemu, tož. kúrdsko, mest. pri kúrdskem, or. s

s Kúvajtčanom; DVOJINA: im. Kúvajtčana, rod.

kúrdskim; DVOJINA: im. kúrdski, rod. kúrdskih, daj.

Kúvajtčanov, daj. Kúvajtčanoma, tož. Kúvajtčana,

kúrdskima, tož. kúrdski, mest. pri kúrdskih, or. s

mest. pri Kúvajtčanih, or. s Kúvajtčanoma; MNOŽINA:

kúrdskima; MNOŽINA: im. kúrdska, rod. kúrdskih, daj.

im. Kúvajtčani, rod. Kúvajtčanov, daj. Kúvajtčanom,

472

tož. Kúvajtčane, mest. pri Kúvajtčanih, or. s

{O} EDNINA: im. Kúzma, rod. Kúzme tudi Kúzma, daj.

Kúvajtčani

Kúzmi tudi Kúzmu, tož. Kúzmo tudi Kúzma, mest. pri

STATUS: predlog

Kúzmi tudi pri Kúzmu, or. s Kúzmo tudi s Kúzmom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

DVOJINA: im. Kúzmi tudi Kúzma, rod. Kúzem tudi



Kúzmov, daj. Kúzmama tudi Kúzmoma, tož. Kúzmi

Kúvajtčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tudi Kúzma, mest. pri Kúzmah tudi pri Kúzmih, or. s

Kuvajtčanke so volilno pravico dobile leta 2005

Kúzmama tudi s Kúzmoma; MNOŽINA: im. Kúzme

(< Kúvajt)

tudi Kúzmi, rod. Kúzem tudi Kúzmov, daj. Kúzmam

{B} Kuvajtčankin

tudi Kúzmom, tož. Kúzme, mest. pri Kúzmah tudi pri

{O} EDNINA: im. Kúvajtčanka, rod. Kúvajtčanke, daj.

Kúzmih, or. s Kúzmami tudi s Kúzmi

Kúvajtčanki, tož. Kúvajtčanko, mest. pri Kúvajtčanki,

STATUS: predlog

or. s Kúvajtčanko; DVOJINA: im. Kúvajtčanki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; Kúvajtčank, daj. Kúvajtčankama, tož. Kúvajtčanki,

domišljijska imena; lastna imena (osebna, moška)

mest. pri Kúvajtčankah, or. s Kúvajtčankama;



MNOŽINA: im. Kúvajtčanke, rod. Kúvajtčank, daj.

Kúzmov -a -o prid.

Kúvajtčankam, tož. Kúvajtčanke, mest. pri

Preberi si zgodbo o Kuzmovih škratovščinah

Kúvajtčankah, or. s Kúvajtčankami

(< Kúzma)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Kúzmov, rod. Kúzmovega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Kúzmovemu, tož. Kúzmov (živostno



Kúzmovega), mest. pri Kúzmovem, or. s Kúzmovim;

kúvajtski -a -o prid.

DVOJINA: im. Kúzmova, rod. Kúzmovih, daj.

Vojna za kuvajtsko nafto je bila zlahka dobljena; V

Kúzmovima, tož. Kúzmova, mest. pri Kúzmovih, or. s

kuvajtski puščavi so ameriški vojaki preizkušali

Kúzmovima; MNOŽINA: im. Kúzmovi, rod.

oblačila za zaščito pred kemičnim orožjem;

Kúzmovih, daj. Kúzmovim, tož. Kúzmove, mest. pri

kuvajtski dinar ||denarna enota||: Po skoraj enoletnih Kúzmovih, or. s Kúzmovimi

prizadevanjih mu je uspelo najti nekaj svetovnih

ženski: EDNINA: im. Kúzmova, rod. Kúzmove, daj.

poslovnežev, ki so odkupili kuvajtske dinarje

Kúzmovi, tož. Kúzmovo, mest. pri Kúzmovi, or. s

(< Kúvajt)

Kúzmovo; DVOJINA: im. Kúzmovi, rod. Kúzmovih,

{O} moški: EDNINA: im. kúvajtski, rod. kúvajtskega, daj. Kúzmovima, tož. Kúzmovi, mest. pri Kúzmovih,

daj. kúvajtskemu, tož. kúvajtski (živostno

or. s Kúzmovima; MNOŽINA: im. Kúzmove, rod.

kúvajtskega), mest. pri kúvajtskem, or. s kúvajtskim;

Kúzmovih, daj. Kúzmovim, tož. Kúzmove, mest. pri

DVOJINA: im. kúvajtska, rod. kúvajtskih, daj.

Kúzmovih, or. s Kúzmovimi

kúvajtskima, tož. kúvajtska, mest. pri kúvajtskih, or. s srednji: EDNINA: im. Kúzmovo, rod. Kúzmovega, daj.

kúvajtskima; MNOŽINA: im. kúvajtski, rod.

Kúzmovemu, tož. Kúzmovo, mest. pri Kúzmovem, or.

kúvajtskih, daj. kúvajtskim, tož. kúvajtske, mest. pri

s Kúzmovim; DVOJINA: im. Kúzmovi, rod.

kúvajtskih, or. s kúvajtskimi

Kúzmovih, daj. Kúzmovima, tož. Kúzmovi, mest. pri

ženski: EDNINA: im. kúvajtska, rod. kúvajtske, daj.

Kúzmovih, or. s Kúzmovima; MNOŽINA: im.

kúvajtski, tož. kúvajtsko, mest. pri kúvajtski, or. s

Kúzmova, rod. Kúzmovih, daj. Kúzmovim, tož.

kúvajtsko; DVOJINA: im. kúvajtski, rod. kúvajtskih,

Kúzmova, mest. pri Kúzmovih, or. s Kúzmovimi

daj. kúvajtskima, tož. kúvajtski, mest. pri kúvajtskih, STATUS: predlog

or. s kúvajtskima; MNOŽINA: im. kúvajtske, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

kúvajtskih, daj. kúvajtskim, tož. kúvajtske, mest. pri



kúvajtskih, or. s kúvajtskimi

kV -- [kə̀və̀ tudi kəvə̀ in kávé tudi kavé] m; simbol srednji: EDNINA: im. kúvajtsko, rod. kúvajtskega, daj.

|kilovolt|: Zmogljivost povezave je 110 kV;

kúvajtskemu, tož. kúvajtsko, mest. pri kúvajtskem, or.

|kilovoltni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 400-kV

s kúvajtskim; DVOJINA: im. kúvajtski, rod. kúvajtskih,

daljnovod

daj. kúvajtskima, tož. kúvajtski, mest. pri kúvajtskih, STATUS: predlog

or. s kúvajtskima; MNOŽINA: im. kúvajtska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kúvajtskih, daj. kúvajtskim, tož. kúvajtska, mest. pri



kúvajtskih, or. s kúvajtskimi

kv. okrajš.

STATUS: predlog

|kvadratni|: telovadnica s 150 kv. metri; prim. m2

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Kúzma -e tudi Kúzma -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Premagal je Kuzmo in se uvrstil v

kVA -- [kə̀və̀á tudi kəvəá in kávéá tudi kaveá] m; finale; |domišljijski lik|: v zvezi škrat Kuzma norčije simbol

škrata Kuzme

{B} Kuzmov

473

|kilovoltamper|: Transformatorska postaja (630

srednji: EDNINA: im. kvékersko, rod. kvékerskega, kVA) povzroča sevalne obremenitve že na razdalji

daj. kvékerskemu, tož. kvékersko, mest. pri

5 metrov

kvékerskem, or. s kvékerskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

kvékerski, rod. kvékerskih, daj. kvékerskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kvékerski, mest. pri kvékerskih, or. s kvékerskima;



MNOŽINA: im. kvékerska, rod. kvékerskih, daj.

kvéker -ja m

kvékerskim, tož. kvékerska, mest. pri kvékerskih, or. s

|pripadnik protestantske verske ločine|: skupnost

kvékerskimi

kvekerjev; Leta 1947 so kvekerjem podelili tudi

STATUS: predlog

Nobelovo nagrado za mir; Nekateri kvekerje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

imenujejo tudi trepetavci



{B} kvekerjev

kvévri -ja m

{O} EDNINA: im. kvéker, rod. kvékerja, daj. kvékerju,

|sod za vino|: vino iz kvevrija; Prodajajo

tož. kvékerja, mest. pri kvékerju, or. s kvékerjem;

pripomočke iz češnjevega lubja za čiščenje

DVOJINA: im. kvékerja, rod. kvékerjev, daj.

kvevrijev

kvékerjema, tož. kvékerja, mest. pri kvékerjih, or. s

{O} EDNINA: im. kvévri, rod. kvévrija, daj. kvévriju,

kvékerjema; MNOŽINA: im. kvékerji, rod. kvékerjev,

tož. kvévri, mest. pri kvévriju, or. s kvévrijem;

daj. kvékerjem, tož. kvékerje, mest. pri kvékerjih, or. s DVOJINA: im. kvévrija, rod. kvévrijev, daj. kvévrijem,

kvékerji

tož. kvévrija, mest. pri kvévrijih, or. s kvévrijema;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. kvévriji, rod. kvévrijev, daj. kvévrijem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tož. kvévrije, mest. pri kvévrijih, or. s kvévriji

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

kvékerica -e ž



|pripadnica protestantske verske ločine|: Mož je bil

kW -- [kə̀və̀ tudi kəvə̀ in kávé tudi kavé in kə̀ dvójni katolik, žena pa pobožna kvekerica

və̀ in ká dvójni vé] m; simbol

(< kvéker)

|kilovat|: Motor doseže največjo moč 77 kW pri

{B} kvekeričin

3800 vrt./min; |kilovatni|: z vezajem, del pridevniške

{O} EDNINA: im. kvékerica, rod. kvékerice, daj.

zloženke letalo s 25-kW motorjem

kvékerici, tož. kvékerico, mest. pri kvékerici, or. s

STATUS: predlog

kvékerico; DVOJINA: im. kvékerici, rod. kvékeric, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kvékericama, tož. kvékerici, mest. pri kvékericah, or.



s kvékericama; MNOŽINA: im. kvékerice, rod.

kWh -- [kə̀və̀hə̀ tudi kəvəhə̀ in kávéhá tudi kavehá in kvékeric, daj. kvékericam, tož. kvékerice, mest. pri

kə̀ dvójni və̀ hə̀ in ká dvójni vé há] m; simbol

kvékericah, or. s kvékericami

|kilovatna ura|: Značilni gospodinjski odjemalec je

STATUS: predlog

definiran z letno porabo 3500 kWh; Štiričlanska

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

družina letno porabi povprečno 3000 do 4000 kWh



elektrike

kvékerski -a -o prid.

STATUS: predlog

kvekerska skupnost; kvekerska šola; Odraščala je v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kvekerskem okolju



(< kvéker)

l1 l-ja tudi l l-a tudi l -- [lə̀, rod. lə̀ja, or. z lə̀jem in èl,

{O} moški: EDNINA: im. kvékerski, rod. kvékerskega, rod. êla, or. z êlom] m

daj. kvékerskemu, tož. kvékerskega, mest. pri

|ime črke ali glasu|: trdi l; Izgovor l-ja/l-a mu dela

kvékerskem, or. s kvékerskim; DVOJINA: im.

težave; navadno nesklonljivo Kaj na skici si označil z l, kvékerska, rod. kvékerskih, daj. kvékerskima, tož.

m in k?; kot prilastek, v imenovalniku glas l; ob številki kvékerska, mest. pri kvékerskih, or. s kvékerskima;

dolžina kraka l2

MNOŽINA: im. kvékerski, rod. kvékerskih, daj.

{O} EDNINA: im. l in l tudi l, rod. l-ja in l-a tudi l, daj. l-kvékerskim, tož. kvékerske, mest. pri kvékerskih, or. s ju in l-u tudi l, tož. l in l tudi l, mest. pri l-ju in pri l-u kvékerskimi

tudi pri l, or. z l-jem in z l-om tudi z l; DVOJINA: im. l-

ženski: EDNINA: im. kvékerska, rod. kvékerske, daj.

ja in l tudi l, rod. l-jev in l-ov tudi l, daj. l-jema in l-oma kvékerski, tož. kvékersko, mest. pri kvékerski, or. s

tudi l, tož. l-ja in l-a tudi l, mest. pri l-jih in pri l-ih tudi kvékersko; DVOJINA: im. kvékerski, rod. kvékerskih,

pri l, or. z l-jema in z l-oma tudi z l; MNOŽINA: im. l-ji daj. kvékerskima, tož. kvékerski, mest. pri kvékerskih, in l-i tudi l, rod. l-jev in l-ov tudi l, daj. l-jem in l-om or. s kvékerskima; MNOŽINA: im. kvékerske, rod.

tudi l, tož. l-je in l-e tudi l, mest. pri l-jih in pri l-ih tudi kvékerskih, daj. kvékerskim, tož. kvékerske, mest. pri

pri l, or. z l-ji in z l-i tudi z l

kvékerskih, or. s kvékerskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

474



|član, podpornik laburistične stranke|: britanski,

l2 -- [lə̀ in èl] m; simbol

izraelski laburisti; vodja laburistov; Napovedal je

|dolžina|: dolžina (l) = 130 km

zmago laburistov na avrstralskih volitvah

STATUS: predlog

{B} laburistov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli; simboli

{O} EDNINA: im. laburíst, rod. laburísta, daj. laburístu, tož. laburísta, mest. pri laburístu, or. z laburístom;

l3 m; simbol; obširneje glej pri L3

DVOJINA: im. laburísta, rod. laburístov, daj.



laburístoma, tož. laburísta, mest. pri laburístih, or. z L1 L-ja tudi L L-a tudi L -- [lə̀, rod. lə̀ja, or. z lə̀jem in laburístoma; MNOŽINA: im. laburísti, rod. laburístov,

èl, rod. êla, or. z êlom] m

daj. laburístom, tož. laburíste, mest. pri laburístih, or. z

|ime črke|: veliki L; Z L-jem/L-om se dogaja nekaj

laburísti

nenavadnega; navadno nesklonljivo V Grčiji se hoteli

STATUS: predlog

delijo na kategorije od L (luksuz) do E (najnižji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

standard); kot prilastek, v imenovalniku stavba v obliki črke L; velikost L; ob številki dvorana L1; vretence

laburístičen -čna -o prid.

L1; Lagrangeeva točka L2

London je bil od nekdaj bolj laburističen; v stalni

{O} EDNINA: im. L in L tudi L, rod. L-ja in L-a tudi L, besedni zvezi kot vrstni pridevnik laburistični poslanec, daj. L-ju in L-u tudi L, tož. L in L tudi L, mest. pri L-ju premier; laburistična vlada; Prisegla je avstralska

in pri L-u tudi pri L, or. z L-jem in z L-om tudi z L;

laburistična premierka

DVOJINA: im. L-ja in L tudi L, rod. L-jev in L-ov tudi

(< laburíst)

L, daj. L-jema in L-oma tudi L, tož. L-ja in L-a tudi L,

{O} moški: EDNINA: im. laburístičen, rod.

mest. pri L-jih in pri L-ih tudi pri L, or. z L-jema in z laburístičnega, daj. laburístičnemu, tož. laburístičen

L-oma tudi z L; MNOŽINA: im. L-ji in L-i tudi L, rod.

(živostno laburístičnega), mest. pri laburístičnem, or. z L-jev in L-ov tudi L, daj. L-jem in L-om tudi L, tož. L-laburístičnim; DVOJINA: im. laburístična, rod.

je in L-e tudi L, mest. pri L-jih in pri L-ih tudi pri L, or.

laburístičnih, daj. laburístičnima, tož. laburístična,

z L-ji in z L-i tudi z L

mest. pri laburístičnih, or. z laburístičnima; MNOŽINA: STATUS: predlog

im. laburístični, rod. laburístičnih, daj. laburístičnim, PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

tož. laburístične, mest. pri laburístičnih, or. z



laburístičnimi

L2 -- [èl in lə̀] m; simbol

ženski: EDNINA: im. laburístična, rod. laburístične,

|rimska števka|: Vrednost rimske števke L je 50

daj. laburístični, tož. laburístično, mest. pri

STATUS: predlog

laburístični, or. z laburístično; DVOJINA: im.

P

laburístični, rod. laburístičnih, daj. laburístičnima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

laburístični,



mest. pri laburístičnih, or. z

L

laburístičnima; MNOŽINA: im. laburístične, rod.

3 -- tudi l [lə̀ in èl] m; simbol

|liter|: steklenice s prostornino 1,5 L; Zaradi

laburístičnih, daj. laburístičnim, tož. laburístične,

ločevanja med številko 1 in simbolom za liter je

mest. pri laburístičnih, or. z laburístičnimi

srednji:

slednje priporočljiveje pisati z velikim L; |litrski|:

EDNINA: im. laburístično, rod.

z

laburístičnega, daj. laburístičnemu, tož. laburístično, vezajem, del pridevniške zloženke 50-L zalogovnik za

gorivo

mest. pri laburístičnem, or. z laburístičnim; DVOJINA:

S

im. laburístični, rod. laburístičnih, daj. laburístičnima, TATUS: predlog

tož. laburístični, mest. pri laburístičnih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli; simboli

laburístičnima; MNOŽINA: im. laburístična, rod.



laburístičnih, daj. laburístičnim, tož. laburístična,

l. okrajš.

mest. pri laburístičnih, or. z laburístičnimi

|leto|: Film so posneli l. 1998; V l. 1996–1998 je

STATUS: predlog

živel na Gorenjskem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

laburístka -e ž



|članica, podpornica laburistične stranke|: V

La -- [lə̀á tudi ləá in èlá tudi elá] m; simbol

parlament je bilo izvoljeno rekordno število

|lantan|: Simbol za kemijski element lantan je La;

laburistk

|lantanov|: v kemijski formuli lantanov fluorid (LaF3)

(< laburíst)

STATUS: predlog

{B} laburistkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} EDNINA: im. laburístka, rod. laburístke, daj.



laburístki, tož. laburístko, mest. pri laburístki, or. z laburíst -a m

laburístko; DVOJINA: im. laburístki, rod. laburístk, daj.

laburístkama, tož. laburístki, mest. pri laburístkah, or.

475

z laburístkama; MNOŽINA: im. laburístke, rod.

srednji: EDNINA: im. ladyjino, rod. ladyjinega, daj.

laburístk, daj. laburístkam, tož. laburístke, mest. pri ladyjinemu, tož. ladyjino, mest. pri ladyjinem, or. z

laburístkah, or. z laburístkami

ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj.

STATUS: predlog

ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj.



ladyjinim, tož. ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z

Ládon -a m; ime bitja, živalsko ime

ladyjinimi

|grško bajeslovno bitje, pošast|: Antični avtorji so

STATUS: predlog

Ladona, zmaja, ki čuva zlata jabolka Hesperid,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

velikokrat opisovali kot kačo



{B} Ladonov

Laêrt -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Ládon, rod. Ládona, daj. Ládonu, tož.

|podomačeno za Laertes|; |grška bajeslovna oseba|:

Ládona, mest. pri Ládonu, or. z Ládonom; DVOJINA:

Avtolik je bil oče Odisejeve mame Antikleje, ki se

im. Ládona, rod. Ládonov, daj. Ládonoma, tož.

je poročila s kraljem Laertom z Itake

Ládona, mest. pri Ládonih, or. z Ládonoma;

{B} Laertov

MNOŽINA: im. Ládoni, rod. Ládonov, daj. Ládonom,

{O} EDNINA: im. Laêrt tudi Laêrtes, rod. Laêrta, daj.

tož. Ládone, mest. pri Ládonih, or. z Ládoni

Laêrtu, tož. Laêrta, mest. pri Laêrtu, or. z Laêrtom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Laêrta, rod. Laêrtov, daj. Laêrtoma, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Laêrta, mest. pri Laêrtih, or. z Laêrtoma; MNOŽINA:

rimska imena

im. Laêrti, rod. Laêrtov, daj. Laêrtom, tož. Laêrte, mest.



pri Laêrtih, or. z Laêrti

lady -- [lêjdi] ž

STATUS: predlog

|v angleškem okolju plemiški naziv|: Stara lady je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

svojim šestim pravnukom zapisala vse svoje

rimska imena

premoženje; pred imenom poroka princa Charlesa z



lady Diano Spencer; železna lady ||vzdevek Margaret Laêrtes -ta m; ime bitja, osebno ime

Thatcher, angleške političarke||: Neoliberalne

|grška bajeslovna oseba|; gl. Laêrt

reforme, ki jih je izpeljala Velika Britanija pod

STATUS: predlog

vodstvom železne lady, so bile pogubne za

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

tamkajšnje javno šolstvo

rimska imena

{B} ladyjin



{O} EDNINA: im. lady, rod. lady, daj. lady, tož. lady,

La Fayette ∼ -tta [la fajêt] m; ime bitja, osebno ime mest. pri lady, or. z lady; DVOJINA: im. lady, rod. lady,

|priimek|: Grad je bil tristo let lastnina La Fayetta;

daj. lady, tož. lady, mest. pri lady, or. z lady; MNOŽINA: priznanje La Fayettu

im. lady, rod. lady, daj. lady, tož. lady, mest. pri lady,

{B} La Fayettov

or. z lady

{O} EDNINA: im. La Fayette, rod. La Fayetta, daj. La

STATUS: predlog

Fayettu, tož. La Fayetta, mest. pri La Fayettu, or. z La PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; Fayettom; DVOJINA: im. La Fayetta, rod. La Fayettov,

psevdonimi

daj. La Fayettoma, tož. La Fayetta, mest. pri La



Fayettih, or. z La Fayettoma; MNOŽINA: im. La

ladyjin -a -o [lêjdijin] prid.

Fayetti, rod. La Fayettov, daj. La Fayettom, tož. La

Vsi so občudovali ladyjin klobuk

Fayette, mest. pri La Fayettih, or. z La Fayetti

(< lady)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. ladyjin, rod. ladyjinega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

ladyjinemu, tož. ladyjin (živostno ladyjinega), mest.

samostalnik moškega spola

pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjina,



rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjina, mest. pri La Fayettov ~ -a ~ -o [la fajêtov-] prid.

ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjini,

La Fayettovo sodelovanje v ameriški vojni za

rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri neodvisnost

ladyjinih, or. z ladyjinimi

(< La Fayette)

ženski: EDNINA: im. ladyjina, rod. ladyjine, daj.

{O} moški: EDNINA: im. La Fayettov, rod. La

ladyjini, tož. ladyjino, mest. pri ladyjini, or. z

Fayettovega, daj. La Fayettovemu, tož. La Fayettov

ladyjino; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj.

(živostno La Fayettovega), mest. pri La Fayettovem,

ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z

or. z La Fayettovim; DVOJINA: im. La Fayettova, rod.

ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjine, rod. ladyjinih, daj.

La Fayettovih, daj. La Fayettovima, tož. La

ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z

Fayettova, mest. pri La Fayettovih, or. z La

ladyjinimi

Fayettovima; MNOŽINA: im. La Fayettovi, rod. La

476

Fayettovih, daj. La Fayettovim, tož. La Fayettove, Fontainovim, tož. La Fontainove, mest. pri La

mest. pri La Fayettovih, or. z La Fayettovimi

Fontainovih, or. z La Fontainovimi

ženski: EDNINA: im. La Fayettova, rod. La Fayettove, srednji: EDNINA: im. La Fontainovo, rod. La

daj. La Fayettovi, tož. La Fayettovo, mest. pri La

Fontainovega, daj. La Fontainovemu, tož. La

Fayettovi, or. z La Fayettovo; DVOJINA: im. La

Fontainovo, mest. pri La Fontainovem, or. z La

Fayettovi, rod. La Fayettovih, daj. La Fayettovima,

Fontainovim; DVOJINA: im. La Fontainovi, rod. La

tož. La Fayettovi, mest. pri La Fayettovih, or. z La

Fontainovih, daj. La Fontainovima, tož. La

Fayettovima; MNOŽINA: im. La Fayettove, rod. La

Fontainovi, mest. pri La Fontainovih, or. z La

Fayettovih, daj. La Fayettovim, tož. La Fayettove,

Fontainovima; MNOŽINA: im. La Fontainova, rod. La

mest. pri La Fayettovih, or. z La Fayettovimi

Fontainovih, daj. La Fontainovim, tož. La

srednji: EDNINA: im. La Fayettovo, rod. La

Fontainova, mest. pri La Fontainovih, or. z La

Fayettovega, daj. La Fayettovemu, tož. La Fayettovo,

Fontainovimi

mest. pri La Fayettovem, or. z La Fayettovim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. La Fayettovi, rod. La Fayettovih, daj. La

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Fayettovima, tož. La Fayettovi, mest. pri La



Fayettovih, or. z La Fayettovima; MNOŽINA: im. La

láktoôvovegetarijánec -nca m

Fayettova, rod. La Fayettovih, daj. La Fayettovim,

|kdor je hrano rastlinskega in mlečnega izvora ter

tož. La Fayettova, mest. pri La Fayettovih, or. z La

jajca|: Razdelitev v vegetarijanske prehranjevalne

Fayettovimi

tipe kaže, da je skupina laktoovovegetarijancev

STATUS: predlog

največja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. láktoôvovegetarijánec, rod.



láktoôvovegetarijánca, daj. láktoôvovegetarijáncu,

La Fontaine ~ -na [la fontên] m; ime bitja, osebno ime tož. láktoôvovegetarijánca, mest. pri

|priimek|; |francoski pesnik|: V novejši zgodovini so

láktoôvovegetarijáncu, or. z

bili znani basnopisci La Fontaine, Lessing in

láktoôvovegetarijáncem; DVOJINA: im.

Krilov; za rojstnim imenom s predimkom V basnih Jeana

láktoôvovegetarijánca, rod. láktoôvovegetarijáncev,

de La Fontaina nastopajo živali s čudaškimi

daj. láktoôvovegetarijáncema, tož.

lastnostmi

láktoôvovegetarijánca, mest. pri

{B} La Fontainov

láktoôvovegetarijáncih, or. z

{O} EDNINA: im. La Fontaine, rod. La Fontaina, daj.

láktoôvovegetarijáncema; MNOŽINA: im.

La Fontainu, tož. La Fontaina, mest. pri La Fontainu,

láktoôvovegetarijánci, rod. láktoôvovegetarijáncev,

or. z La Fontainom

daj. láktoôvovegetarijáncem, tož.

STATUS: predlog

láktoôvovegetarijánce, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

láktoôvovegetarijáncih, or. z láktoôvovegetarijánci

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne); La Fontainov ~ -a ~ -o [la fontênov-] prid.

samostalnik moškega spola

V »Basnih« odseva La Fontainov pesimistični



svetovni nazor o neizprosnem boju za obstanek

láktoôvovegetarijánski -a -o prid.

(< La Fontaine)

|ki se nanaša na jedi mlečnega in rastlinskega izvora

{O} moški: EDNINA: im. La Fontainov, rod. La

ter jajca|: laktoovovegetarijanska prehrana

Fontainovega, daj. La Fontainovemu, tož. La

{O} moški: EDNINA: im. láktoôvovegetarijánski, rod.

Fontainov (živostno La Fontainovega), mest. pri La

láktoôvovegetarijánskega, daj.

Fontainovem, or. z La Fontainovim; DVOJINA: im. La

láktoôvovegetarijánskemu, tož.

Fontainova, rod. La Fontainovih, daj. La

láktoôvovegetarijánski (živostno

Fontainovima, tož. La Fontainova, mest. pri La

láktoôvovegetarijánskega), mest. pri

Fontainovih, or. z La Fontainovima; MNOŽINA: im.

láktoôvovegetarijánskem, or. z

La Fontainovi, rod. La Fontainovih, daj. La

láktoôvovegetarijánskim; DVOJINA: im.

Fontainovim, tož. La Fontainove, mest. pri La

láktoôvovegetarijánska, rod.

Fontainovih, or. z La Fontainovimi

láktoôvovegetarijánskih, daj.

ženski: EDNINA: im. La Fontainova, rod. La

láktoôvovegetarijánskima, tož.

Fontainove, daj. La Fontainovi, tož. La Fontainovo,

láktoôvovegetarijánska, mest. pri

mest. pri La Fontainovi, or. z La Fontainovo;

láktoôvovegetarijánskih, or. z

DVOJINA: im. La Fontainovi, rod. La Fontainovih, daj.

láktoôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im.

La Fontainovima, tož. La Fontainovi, mest. pri La

láktoôvovegetarijánski, rod.

Fontainovih, or. z La Fontainovima; MNOŽINA: im.

láktoôvovegetarijánskih, daj.

La Fontainove, rod. La Fontainovih, daj. La

láktoôvovegetarijánskim, tož.

láktoôvovegetarijánske, mest. pri

477

láktoôvovegetarijánskih, or. z

z láktovegetarijánsko; DVOJINA: im.

láktoôvovegetarijánskimi

láktovegetarijánski, rod. láktovegetarijánskih, daj.

ženski: EDNINA: im. láktoôvovegetarijánska, rod.

láktovegetarijánskima, tož. láktovegetarijánski, mest.

láktoôvovegetarijánske, daj. láktoôvovegetarijánski,

pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskima;

tož. láktoôvovegetarijánsko, mest. pri

MNOŽINA: im. láktovegetarijánske, rod.

láktoôvovegetarijánski, or. z

láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskim, tož.

láktoôvovegetarijánsko; DVOJINA: im.

láktovegetarijánske, mest. pri láktovegetarijánskih,

láktoôvovegetarijánski, rod.

or. z láktovegetarijánskimi

láktoôvovegetarijánskih, daj.

srednji: EDNINA: im. láktovegetarijánsko, rod.

láktoôvovegetarijánskima, tož.

láktovegetarijánskega, daj. láktovegetarijánskemu,

láktoôvovegetarijánski, mest. pri

tož. láktovegetarijánsko, mest. pri

láktoôvovegetarijánskih, or. z

láktovegetarijánskem, or. z láktovegetarijánskim;

láktoôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. láktovegetarijánski, rod.

láktoôvovegetarijánske, rod.

láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskima, tož.

láktoôvovegetarijánskih, daj.

láktovegetarijánski, mest. pri láktovegetarijánskih,

láktoôvovegetarijánskim, tož.

or. z láktovegetarijánskima; MNOŽINA: im.

láktoôvovegetarijánske, mest. pri

láktovegetarijánska, rod. láktovegetarijánskih, daj.

láktoôvovegetarijánskih, or. z

láktovegetarijánskim, tož. láktovegetarijánska, mest.

láktoôvovegetarijánskimi

pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskimi

srednji: EDNINA: im. láktoôvovegetarijánsko, rod.

STATUS: predlog

láktoôvovegetarijánskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) láktoôvovegetarijánskemu, tož.



láktoôvovegetarijánsko, mest. pri

lámbda -e ž

láktoôvovegetarijánskem, or. z

|grška črka λ|: Wilksova lambda; stavba v obliki

láktoôvovegetarijánskim; DVOJINA: im.

lambde; kot prilastek, v imenovalniku črka lambda;

láktoôvovegetarijánski, rod.

nesklonljivo v zvezi lambda tipalo Dovod zraka v láktoôvovegetarijánskih, daj.

sekundarno gorišče uravnava lambda tipalo tipalo

láktoôvovegetarijánskima, tož.

lambda

láktoôvovegetarijánski, mest. pri

{O} EDNINA: im. lámbda, rod. lámbde, daj. lámbdi,

láktoôvovegetarijánskih, or. z

tož. lámbdo, mest. pri lámbdi, or. z lámbdo; DVOJINA:

láktoôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im.

im. lámbdi, rod. lámbd, daj. lámbdama, tož. lámbdi,

láktoôvovegetarijánska, rod.

mest. pri lámbdah, or. z lámbdama; MNOŽINA: im.

láktoôvovegetarijánskih, daj.

lámbde, rod. lámbd, daj. lámbdam, tož. lámbde, mest.

láktoôvovegetarijánskim, tož.

pri lámbdah, or. z lámbdami

láktoôvovegetarijánska, mest. pri

STATUS: predlog

láktoôvovegetarijánskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); nesklonljivo v láktoôvovegetarijánskimi

zvezi

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Langobárd -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik germanskega plemena|: mit o

láktovegetarijánski -a -o prid.

Langobardu, ki je premagal zmaja; Italijo so zasedli

|ki se nanaša na jedi mlečnega in rastlinskega

Goti in za njimi Langobardi; zgodovina

izvora|: laktovegetarijanska prehrana

Langobardov

{O} moški: EDNINA: im. láktovegetarijánski, rod.

{B} Langobardov

láktovegetarijánskega, daj. láktovegetarijánskemu,

{O} EDNINA: im. Langobárd, rod. Langobárda, daj.

tož. láktovegetarijánski (živostno

Langobárdu, tož. Langobárda, mest. pri Langobárdu,

láktovegetarijánskega), mest. pri

or. z Langobárdom; DVOJINA: im. Langobárda, rod.

láktovegetarijánskem, or. z láktovegetarijánskim;

Langobárdov, daj. Langobárdoma, tož. Langobárda,

DVOJINA: im. láktovegetarijánska, rod.

mest. pri Langobárdih, or. z Langobárdoma;

láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskima, tož.

MNOŽINA: im. Langobárdi, rod. Langobárdov, daj.

láktovegetarijánska, mest. pri láktovegetarijánskih,

Langobárdom, tož. Langobárde, mest. pri

or. z láktovegetarijánskima; MNOŽINA: im.

Langobárdih, or. z Langobárdi

láktovegetarijánski, rod. láktovegetarijánskih, daj.

STATUS: predlog

láktovegetarijánskim, tož. láktovegetarijánske, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskimi



ženski: EDNINA: im. láktovegetarijánska, rod.

Langobárdinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime;

láktovegetarijánske, daj. láktovegetarijánski, tož.

obširneje glej pri Langobárdka

láktovegetarijánsko, mest. pri láktovegetarijánski, or.



478

Langobárdka -e in Langobárdinja -e ž; ime bitja, langobárdska, mest. pri langobárdskih, or. z

prebivalsko ime

langobárdskimi

|pripadnica gremanskega plemena|:

STATUS: predlog

Langobardka/Langobardinja se je poročila s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

frankovskim kraljem



(< Langobárd)

Laokoón -ta m; ime bitja, osebno ime

{B} Langobardkin in Langobardinjin

|grška bajeslovna oseba|; gl. Laokoónt

{O} EDNINA: im. Langobárdka in Langobárdinja, rod.

STATUS: predlog

Langobárdke in Langobárdinje, daj. Langobárdki in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Langobárdinji, tož. Langobárdko in Langobárdinjo,

rimska imena

mest. pri Langobárdki in pri Langobárdinji, or. z



Langobárdko in z Langobárdinjo; DVOJINA: im.

Laokoónt -a m; ime bitja, osebno ime

Langobárdki in Langobárdinji, rod. Langobárdk in

|podomačeno za Laokoon|; |grška bajeslovna oseba|:

Langobárdinj, daj. Langobárdkama in

Smrt trojanskega svečenika Laokoonta je opisal

Langobárdinjama, tož. Langobárdki in

Vergil v Eneidi

Langobárdinji, mest. pri Langobárdkah in pri

{B} Laokoontov

Langobárdinjah, or. z Langobárdkama in z

{O} EDNINA: im. Laokoónt tudi Laokoón, rod.

Langobárdinjama; MNOŽINA: im. Langobárdke in

Laokoónta, daj. Laokoóntu, tož. Laokoónta, mest. pri

Langobárdinje, rod. Langobárdk in Langobárdinj, daj.

Laokoóntu, or. z Laokoóntom; DVOJINA: im.

Langobárdkam in Langobárdinjam, tož.

Laokoónta, rod. Laokoóntov, daj. Laokoóntoma, tož.

Langobárdke in Langobárdinje, mest. pri

Laokoónta, mest. pri Laokoóntih, or. z Laokoóntoma;

Langobárdkah in pri Langobárdinjah, or. z

MNOŽINA: im. Laokoónti, rod. Laokoóntov, daj.

Langobárdkami in z Langobárdinjami

Laokoóntom, tož. Laokoónte, mest. pri Laokoóntih,

STATUS: predlog

or. z Laokoónti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

langobárdski -a -o prid.



langobardski kralj; V Čedadu si lahko ogledate

Láos -a m; zemljepisno ime

langobardski tempelj iz 7. stoletja

|dolgo ime Laoška ljudska demokratična republika|;

(< Langobárd)

|država|: Na programu je reportaža iz Laosa; Na

{O} moški: EDNINA: im. langobárdski, rod.

počitnice se je odpravil v Laos; Znanstveniki so na

langobárdskega, daj. langobárdskemu, tož.

tržnici v Laosu leta 1996 odkrili nenavadno vrsto

langobárdski (živostno langobárdskega), mest. pri

sesalca

langobárdskem, or. z langobárdskim; DVOJINA: im.

Kje? v Laosu

langobárdska, rod. langobárdskih, daj.

Od kod? iz Laosa

langobárdskima, tož. langobárdska, mest. pri

Kam? v Laos

langobárdskih, or. z langobárdskima; MNOŽINA: im.

{B} Laožan tudi Laošan, Laožanka tudi Laošanka;

langobárdski, rod. langobárdskih, daj.

Laožanov tudi Laošanov, Laožankin tudi Laošankin;

langobárdskim, tož. langobárdske, mest. pri

laoški

langobárdskih, or. z langobárdskimi

{O} EDNINA: im. Láos, rod. Láosa, daj. Láosu, tož.

ženski: EDNINA: im. langobárdska, rod.

Láos, mest. pri Láosu, or. z Láosom

langobárdske, daj. langobárdski, tož. langobárdsko,

STATUS: predlog

mest. pri langobárdski, or. z langobárdsko; DVOJINA:

P

im. langobárdski, rod. langobárdskih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

langobárdskima, tož. langobárdski, mest. pri



langobárdskih, or. z langobárdskima;

Laošán -a

MNOŽINA: im.

m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri

langobárdske, rod. langobárdskih, daj.

Laožán

langobárdskim, tož. langobárdske, mest. pri



langobárdskih, or. z langobárdskimi

Laošánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej srednji: EDNINA: im. langobárdsko, rod.

pri Laožánka

langobárdskega, daj. langobárdskemu, tož.



langobárdsko, mest. pri langobárdskem, or. z

láoški -a -o prid.

langobárdskim;

laoški tempelj; Laoška pisava izvira iz indijske

DVOJINA: im. langobárdski, rod.

langobárdskih, daj. langobárdskima, tož.

brahmijske pisave

langobárdski, mest. pri langobárdskih, or. z

(< Láos)

langobárdskima;

{O} moški:

MNOŽINA: im. langobárdska, rod.

EDNINA: im. láoški, rod. láoškega, daj.

langobárdskih, daj. langobárdskim, tož.

láoškemu, tož. láoški (živostno láoškega), mest. pri

láoškem, or. z láoškim; DVOJINA: im. láoška, rod.

479

láoških, daj. láoškima, tož. láoška, mest. pri láoških, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. z láoškima; MNOŽINA: im. láoški, rod. láoških, daj.

samostalnik ženskega spola

láoškim, tož. láoške, mest. pri láoških, or. z láoškimi ženski: EDNINA: im. láoška, rod. láoške, daj. láoški, Lapónec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

tož. láoško, mest. pri láoški, or. z láoško; DVOJINA: im.

|pripadnik ugrofinskega domorodnega ljudstva v

láoški, rod. láoških, daj. láoškima, tož. láoški, mest. pri Skandinaviji|, ustrezneje Samijec: Karasjok je

láoških, or. z láoškima; MNOŽINA: im. láoške, rod.

središče Laponcev, ki poseljujejo severni del

láoških, daj. láoškim, tož. láoške, mest. pri láoških, or.

Skandinavije Samijcev; Izdali so knjigo, ki je

z láoškimi

posvečena Laponcem Samijcem

srednji: EDNINA: im. láoško, rod. láoškega, daj.

{B} Lapončev

láoškemu, tož. láoško, mest. pri láoškem, or. z

{O} EDNINA: im. Lapónec, rod. Lapónca, daj.

láoškim; DVOJINA: im. láoški, rod. láoških, daj.

Lapóncu, tož. Lapónca, mest. pri Lapóncu, or. z

láoškima, tož. láoški, mest. pri láoških, or. z láoškima; Lapóncem; DVOJINA: im. Lapónca, rod. Lapóncev,

MNOŽINA: im. láoška, rod. láoških, daj. láoškim, tož.

daj. Lapóncema, tož. Lapónca, mest. pri Lapóncih, or.

láoška, mest. pri láoških, or. z láoškimi

z Lapóncema; MNOŽINA: im. Lapónci, rod. Lapóncev,

STATUS: predlog

daj. Lapóncem, tož. Lapónce, mest. pri Lapóncih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Lapónci



STATUS: predlog

Laožán -a tudi Laošán -a m; ime bitja, prebivalsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Lao lao je ena izmed najbolj priljubljenih pijač

samostalnik moškega spola; družbeno občutljiva

Laožanov

imena/poimenovanja

(< Láos)



{B} Laožanov tudi Laošanov

Lapónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Laožán tudi Laošán, rod. Laožána

|pripadnica ugrofinskega domorodnega ljudstva v

tudi Laošána, daj. Laožánu tudi Laošánu, tož. Laožána

Skandinaviji|, ustrezneje Samijka: intervju s

tudi Laošána, mest. pri Laožánu tudi pri Laošánu, or. z triinštiridesetletno Laponko Samijko

Laožánom tudi z Laošánom; DVOJINA: im. Laožána

(< Lapónec)

tudi Laošána, rod. Laožánov tudi Laošánov, daj.

{B} Laponkin

Laožánoma tudi Laošánoma, tož. Laožána tudi

{O} EDNINA: im. Lapónka, rod. Lapónke, daj.

Laošána, mest. pri Laožánih tudi pri Laošánih, or. z

Lapónki, tož. Lapónko, mest. pri Lapónki, or. z

Laožánoma tudi z Laošánoma; MNOŽINA: im.

Lapónko; DVOJINA: im. Lapónki, rod. Lapónk, daj.

Laožáni tudi Laošáni, rod. Laožánov tudi Laošánov,

Lapónkama, tož. Lapónki, mest. pri Lapónkah, or. z

daj. Laožánom tudi Laošánom, tož. Laožáne tudi

Lapónkama; MNOŽINA: im. Lapónke, rod. Lapónk,

Laošáne, mest. pri Laožánih tudi pri Laošánih, or. z

daj. Lapónkam, tož. Lapónke, mest. pri Lapónkah, or.

Laožáni tudi z Laošáni

z Lapónkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno samostalnik moškega spola

občutljiva imena/poimenovanja





Laožánka -e tudi Laošánka -e ž; ime bitja, prebivalsko lapónski -a -o prid.

ime

laponska noša samijska; laponska pokrajina

Lastnik restavracije je Britanec, ki je poročen z

samijska; Boben je v laponski kulturi pomemben

Laožanko

element samijski

(< Láos)

(< Lapónec)

{B} Laožankin tudi Laošankin

{O} moški: EDNINA: im. lapónski, rod. lapónskega,

{O} EDNINA: im. Laožánka tudi Laošánka, rod.

daj. lapónskemu, tož. lapónski (živostno lapónskega),

Laožánke tudi Laošánke, daj. Laožánki tudi Laošánki,

mest. pri lapónskem, or. z lapónskim; DVOJINA: im.

tož. Laožánko tudi Laošánko, mest. pri Laožánki tudi

lapónska, rod. lapónskih, daj. lapónskima, tož.

pri Laošánki, or. z Laožánko tudi z Laošánko;

lapónska, mest. pri lapónskih, or. z lapónskima;

DVOJINA: im. Laožánki tudi Laošánki, rod. Laožánk

MNOŽINA: im. lapónski, rod. lapónskih, daj.

tudi Laošánk, daj. Laožánkama tudi Laošánkama, tož.

lapónskim, tož. lapónske, mest. pri lapónskih, or. z

Laožánki tudi Laošánki, mest. pri Laožánkah tudi pri

lapónskimi

Laošánkah, or. z Laožánkama tudi z Laošánkama;

ženski: EDNINA: im. lapónska, rod. lapónske, daj.

MNOŽINA: im. Laožánke tudi Laošánke, rod. Laožánk

lapónski, tož. lapónsko, mest. pri lapónski, or. z

tudi Laošánk, daj. Laožánkam tudi Laošánkam, tož.

lapónsko; DVOJINA: im. lapónski, rod. lapónskih, daj.

Laožánke tudi Laošánke, mest. pri Laožánkah tudi pri

lapónskima, tož. lapónski, mest. pri lapónskih, or. z

Laošánkah, or. z Laožánkami tudi z Laošánkami

lapónskima; MNOŽINA: im. lapónske, rod. lapónskih,

STATUS: predlog

480

daj. lapónskim, tož. lapónske, mest. pri lapónskih, or. z Latínoameričánih in pri Latínskoameričánih, or. z

lapónskimi

Latínoameričáni in z Latínskoameričáni

srednji: EDNINA: im. lapónsko, rod. lapónskega, daj.

STATUS: predlog

lapónskemu, tož. lapónsko, mest. pri lapónskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

lapónskim; DVOJINA: im. lapónski, rod. lapónskih, daj.

samostalnik moškega spola

lapónskima, tož. lapónski, mest. pri lapónskih, or. z



lapónskima; MNOŽINA: im. lapónska, rod. lapónskih,

Latínoameričánka -e in Latínskoameričánka -e ž;

daj. lapónskim, tož. lapónska, mest. pri lapónskih, or. z ime bitja, prebivalsko ime

lapónskimi

V devetdesetih letih je postala prva ženska in

STATUS: predlog

Latinoameričanka/Latinskoameričanka na tako

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

visokem položaju

občutljiva imena/poimenovanja

(< Latínska Amêrika)



{B} Latinoameričankin

lár -a m

{O} EDNINA: im. Latínoameričánka in

|rimski hišni bog|: V rimski mitologiji so lari veljali Latínskoameričánka, rod. Latínoameričánke in

za varuhe ognjišča; Lalarij je poimenovanje za

Latínskoameričánke, daj. Latínoameričánki in

oltar, posvečen larom

Latínskoameričánki, tož. Latínoameričánko in

{B} larov

Latínskoameričánko, mest. pri Latínoameričánki in

{O} EDNINA: im. lár, rod. lára, daj. láru, tož. lára, mest.

pri Latínskoameričánki, or. z Latínoameričánko in z

pri láru, or. z lárom; DVOJINA: im. lára, rod. lárov, daj.

Latínskoameričánko; DVOJINA: im. Latínoameričánki

lároma, tož. lára, mest. pri lárih, or. z lároma;

in Latínskoameričánki, rod. Latínoameričánk in

MNOŽINA: im. lári, rod. lárov, daj. lárom, tož. láre, mest.

Latínskoameričánk, daj. Latínoameričánkama in

pri lárih, or. z lári

Latínskoameričánkama, tož. Latínoameričánki in

STATUS: predlog

Latínskoameričánki, mest. pri Latínoameričánkah in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

pri Latínskoameričánkah, or. z Latínoameričánkama

nadnaravnih, domišljijskih bitij

in z Latínskoameričánkama; MNOŽINA: im.



Latínoameričánke in Latínskoameričánke, rod.

lat.

Latínoameričánk

okrajš.

in Latínskoameričánk, daj.

|latinski|: Izraz antika izhaja iz lat. antiquus;

Latínoameričánkam in Latínskoameričánkam, tož.

|latinsko|: jajce (lat. ovum); |latinščina|: besedilo v Latínoameričánke in Latínskoameričánke, mest. pri

lat.

Latínoameričánkah in pri Latínskoameričánkah, or. z

S

Latínoameričánkami in z Latínskoameričánkami

TATUS: predlog

P

STATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Latínoameričán -a in Latínskoameričán -a m; ime

samostalnik ženskega spola

bitja, prebivalsko ime



Hip-hop se je začel med mladimi Afroameričani in

latínoamêriški -a -o in latínskoamêriški -a -o prid.

Latinoameričani/Latinskoameričani

latinoameriški/latinskoameriški plesi; Jorge Luis

(< Latínska Amêrika)

Borges velja za največjega mojstra kratke zgodbe v

{B} Latinoameričanov

latinoameriški/latinskoameriški književnosti 20.

{O} EDNINA: im. Latínoameričán in

stoletja

Latínskoameričán, rod. Latínoameričána in

(< Latínska Amêrika)

Latínskoameričána, daj. Latínoameričánu in

{O} moški: EDNINA: im. latínoamêriški in

Latínskoameričánu, tož. Latínoameričána in

latínskoamêriški, rod. latínoamêriškega in

Latínskoameričána, mest. pri Latínoameričánu in pri

latínskoamêriškega, daj. latínoamêriškemu in

Latínskoameričánu, or. z Latínoameričánom in z

latínskoamêriškemu, tož. latínoamêriški in

Latínskoameričánom; DVOJINA: im. Latínoameričána

latínskoamêriški (živostno latínoamêriškega in

in Latínskoameričána, rod. Latínoameričánov in

latínskoamêriškega), mest. pri latínoamêriškem in pri

Latínskoameričánov, daj. Latínoameričánoma in

latínskoamêriškem, or. z latínoamêriškim in z

Latínskoameričánoma, tož. Latínoameričána in

latínskoamêriškim; DVOJINA: im. latínoamêriška in

Latínskoameričána, mest. pri Latínoameričánih in pri

latínskoamêriška, rod. latínoamêriških in

Latínskoameričánih, or. z Latínoameričánoma in z

latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in

Latínskoameričánoma; MNOŽINA: im.

latínskoamêriškima, tož. latínoamêriška in

Latínoameričáni in Latínskoameričáni, rod.

latínskoamêriška, mest. pri latínoamêriških in pri

Latínoameričánov in Latínskoameričánov, daj.

latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z

Latínoameričánom in Latínskoameričánom, tož.

latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriški in

Latínoameričáne in Latínskoameričáne, mest. pri

latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in

latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in

481

latínskoamêriškim, tož. latínoamêriške in Latinoameričankin in Latinskoameričankin;

latínskoamêriške, mest. pri latínoamêriških in pri

latinoameriški in latinskoameriški

latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z

{O} EDNINA: im. Latínska Amêrika, rod. Latínske

latínskoamêriškimi

Amêrike, daj. Latínski Amêriki, tož. Latínsko

ženski: EDNINA: im. latínoamêriška in

Amêriko, mest. pri Latínski Amêriki, or. z Latínsko

latínskoamêriška, rod. latínoamêriške in

Amêriko

latínskoamêriške, daj. latínoamêriški in

STATUS: predlog

latínskoamêriški, tož. latínoamêriško in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

latínskoamêriško, mest. pri latínoamêriški in pri



latínskoamêriški, or. z latínoamêriško in z

Latínskoameričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime; latínskoamêriško; DVOJINA: im. latínoamêriški in

obširneje glej pri Latínoameričán

latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in



latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in

Latínskoameričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; latínskoamêriškima, tož. latínoamêriški in

obširneje glej pri Latínoameričánka

latínskoamêriški, mest. pri latínoamêriških in pri



latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z

latínskoamêriški -a -o prid.; obširneje glej pri latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriške in

latínoamêriški

latínskoamêriške, rod. latínoamêriških in



latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in

latv. okrajš.

latínskoamêriškim, tož. latínoamêriške in

|latvijski|: latv. jezik; |latvijščina| |latvijsko|

latínskoamêriške, mest. pri latínoamêriških in pri

STATUS: predlog

latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

latínskoamêriškimi



srednji: EDNINA: im. latínoamêriško in

Látvija -e ž; zemljepisno ime

latínskoamêriško, rod. latínoamêriškega in

|dolgo ime Republika Latvija|; |država|: Festivala se

latínskoamêriškega, daj. latínoamêriškemu in

je udeležilo osem zborov iz Latvije; Na Švedskem

latínskoamêriškemu, tož. latínoamêriško in

ni bil uspešen, zato se je vrnil v Latvijo; Finale

latínskoamêriško, mest. pri latínoamêriškem in pri

evropskega prvenstva bo letos v Latviji

latínskoamêriškem, or. z latínoamêriškim in z

Kje? v Latviji

latínskoamêriškim; DVOJINA: im. latínoamêriški in

Od kod? iz Latvije

latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in

Kam? v Latvijo

latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in

{B} Latvijec, Latvijka; Latvijčev, Latvijkin;

latínskoamêriškima, tož. latínoamêriški in

latvijski

latínskoamêriški, mest. pri latínoamêriških in

{O} EDNINA: im. Látvija, rod. Látvije, daj. Látviji, tož.

latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z

Látvijo, mest. pri Látviji, or. z Látvijo

latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriška in

STATUS: predlog

latínskoamêriška, rod. latínoamêriških in

P

latínskoamêriških,

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

daj. latínoamêriškim in

latínskoamêriškim,



tož. latínoamêriška in

latínskoamêriška,

Látvijčev -a -o prid.

mest. pri latínoamêriških in pri

latínskoamêriških,

Latvijčeva restavracija leži ob reki

or. z latínoamêriškimi in z

latínskoamêriškimi

(< Látvijec)

S

{O} moški: EDNINA: im. Látvijčev, rod.

TATUS: predlog

Látvijčevega, daj. Látvijčevemu, tož. Látvijčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke;

(živostno Látvijčevega), mest. pri Látvijčevem, or. z

pridevniki; pridevniki

Látvijčevim; DVOJINA: im. Látvijčeva, rod.



Látvijčevih, daj. Látvijčevima, tož. Látvijčeva, mest.

Latínska Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime

pri Látvijčevih, or. z Látvijčevima; MNOŽINA: im.

|Južna in Srednja Amerika|: španske posesti v

Látvijčevi, rod. Látvijčevih, daj. Látvijčevim, tož.

Latinski Ameriki; glasba iz Latinske Amerike;

Látvijčeve, mest. pri Látvijčevih, or. z Látvijčevimi

Bolivarjev načrt združitve držav Latinske Amerike

ženski: EDNINA: im. Látvijčeva, rod. Látvijčeve, daj.

je propadel zaradi odpora starih kolonialnih sil

Látvijčevi, tož. Látvijčevo, mest. pri Látvijčevi, or. z Kje? v Latinski Ameriki

Látvijčevo; DVOJINA: im. Látvijčevi, rod. Látvijčevih,

Od kod? iz Latinske Amerike

daj. Látvijčevima, tož. Látvijčevi, mest. pri

Kam? v Latinsko Ameriko

Látvijčevih, or. z Látvijčevima; MNOŽINA: im.

{B} Latinoameričan in Latinskoameričan tudi

Látvijčeve, rod. Látvijčevih, daj. Látvijčevim, tož.

Latinski Američan, Latinoameričanka in

Látvijčeve, mest. pri Látvijčevih, or. z Látvijčevimi

Latinskoameričanka tudi Latinska Američanka;

srednji: EDNINA: im. Látvijčevo, rod. Látvijčevega, Latinoameričanov in Latinskoameričanov,

daj. Látvijčevemu, tož. Látvijčevo, mest. pri

482

Látvijčevem, or. z Látvijčevim; DVOJINA: im.

látvijskim; DVOJINA: im. látvijski, rod. látvijskih, daj.

Látvijčevi, rod. Látvijčevih, daj. Látvijčevima, tož.

látvijskima, tož. látvijski, mest. pri látvijskih, or. z Látvijčevi, mest. pri Látvijčevih, or. z Látvijčevima;

látvijskima; MNOŽINA: im. látvijska, rod. látvijskih,

MNOŽINA: im. Látvijčeva, rod. Látvijčevih, daj.

daj. látvijskim, tož. látvijska, mest. pri látvijskih, or. z Látvijčevim, tož. Látvijčeva, mest. pri Látvijčevih, or.

látvijskimi

z Látvijčevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Lauren1 -a [lóren] m; ime bitja, osebno ime

Látvijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

|priimek| Ralph Lauren ||umetniško ime Ralpha

Približno tretjina Latvijcev živi v Rigi

Lipschitza, ameriškega modnega oblikovalca||:

(< Látvija)

Kupila si je obleko Ralpha Laurena

{B} Latvijčev

{B} Laurenov

{O} EDNINA: im. Látvijec, rod. Látvijca, daj. Látvijcu,

{O} EDNINA: im. Lauren, rod. Laurena, daj. Laurenu,

tož. Látvijca, mest. pri Látvijcu, or. z Látvijcem;

tož. Laurena, mest. pri Laurenu, or. z Laurenom;

DVOJINA: im. Látvijca, rod. Látvijcev, daj. Látvijcema, DVOJINA: im. Laurena, rod. Laurenov, daj.

tož. Látvijca, mest. pri Látvijcih, or. z Látvijcema;

Laurenoma, tož. Laurena, mest. pri Laurenih, or. z

MNOŽINA: im. Látvijci, rod. Látvijcev, daj. Látvijcem,

Laurenoma; MNOŽINA: im. Laureni, rod. Laurenov,

tož. Látvijce, mest. pri Látvijcih, or. z Látvijci

daj. Laurenom, tož. Laurene, mest. pri Laurenih, or. z

STATUS: predlog

Laureni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena



(priimki)

Látvijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Ljubljančankam spet ni uspelo premagati Latvijk

Lauren2 -- [lóren] ž; ime bitja, osebno ime

(< Látvija)

|žensko ime|: Pohvalila je svojo igralsko kolegico

{B} Latvijkin

Lauren Graham; |priimek| navadno ob ženskem imenu

{O} EDNINA: im. Látvijka, rod. Látvijke, daj. Látvijki, Lik je igrala Joy Lauren

tož. Látvijko, mest. pri Látvijki, or. z Látvijko;

{O} EDNINA: im. Lauren, rod. Lauren, daj. Lauren, tož.

DVOJINA: im. Látvijki, rod. Látvijk, daj. Látvijkama,

Lauren, mest. pri Lauren, or. z Lauren; DVOJINA: im.

tož. Látvijki, mest. pri Látvijkah, or. z Látvijkama;

Lauren, rod. Lauren, daj. Lauren, tož. Lauren, mest. pri MNOŽINA: im. Látvijke, rod. Látvijk, daj. Látvijkam,

Lauren, or. z Lauren; MNOŽINA: im. Lauren, rod.

tož. Látvijke, mest. pri Látvijkah, or. z Látvijkami

Lauren, daj. Lauren, tož. Lauren, mest. pri Lauren, or.

STATUS: predlog

z Lauren

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

látvijski -a -o prid.

ženska); lastna imena (priimki)

latvijska prestolnica Riga; znanje latvijskega jezika;



Nekateri analitiki opozarjajo, da je devalvacija

Lavrázija -e ž; zemljepisno ime

valute edina rešitev, ki vodi k okrevanju latvijskega

|zgodovinska velecelina, pracelina|: K Lavraziji

gospodarstva

prištevamo večino območij, ki so danes na

(< Látvija)

severnem delu poloble; V mezozoiku je med

{O} moški: EDNINA: im. látvijski, rod. látvijskega, Lavrazijo in Gondvano nastalo morje; Severna

daj. látvijskemu, tož. látvijski (živostno látvijskega), Amerika in Evrazija sta tvorili severno velecelino,

mest. pri látvijskem, or. z látvijskim; DVOJINA: im.

Lavrazijo

látvijska, rod. látvijskih, daj. látvijskima, tož.

Kje? na Lavraziji

látvijska, mest. pri látvijskih, or. z látvijskima;

Od kod? z Lavrazije

MNOŽINA: im. látvijski, rod. látvijskih, daj. látvijskim, Kam? na Lavrazijo

tož. látvijske, mest. pri látvijskih, or. z látvijskimi

{B} lavrazijski

ženski: EDNINA: im. látvijska, rod. látvijske, daj.

{O} EDNINA: im. Lavrázija, rod. Lavrázije, daj.

látvijski, tož. látvijsko, mest. pri látvijski, or. z

Lavráziji, tož. Lavrázijo, mest. pri Lavráziji, or. z

látvijsko; DVOJINA: im. látvijski, rod. látvijskih, daj.

Lavrázijo

látvijskima, tož. látvijski, mest. pri látvijskih, or. z STATUS: predlog

látvijskima; MNOŽINA: im. látvijske, rod. látvijskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

daj. látvijskim, tož. látvijske, mest. pri látvijskih, or. z látvijskimi

lavrázijski -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. látvijsko, rod. látvijskega, daj.

lavrazijska celina

látvijskemu, tož. látvijsko, mest. pri látvijskem, or. z (< Lavrázija)

483

{O} moški: EDNINA: im. lavrázijski, rod.

Lávričevih, daj. Lávričevim, tož. Lávričeve, mest. pri

lavrázijskega, daj. lavrázijskemu, tož. lavrázijski

Lávričevih, or. z Lávričevimi

(živostno lavrázijskega), mest. pri lavrázijskem, or. z srednji: EDNINA: im. Lávričevo, rod. Lávričevega, lavrázijskim; DVOJINA: im. lavrázijska, rod.

daj. Lávričevemu, tož. Lávričevo, mest. pri

lavrázijskih, daj. lavrázijskima, tož. lavrázijska, mest.

Lávričevem, or. z Lávričevim; DVOJINA: im.

pri lavrázijskih, or. z lavrázijskima; MNOŽINA: im.

Lávričevi, rod. Lávričevih, daj. Lávričevima, tož.

lavrázijski, rod. lavrázijskih, daj. lavrázijskim, tož.

Lávričevi, mest. pri Lávričevih, or. z Lávričevima;

lavrázijske, mest. pri lavrázijskih, or. z lavrázijskimi MNOŽINA: im. Lávričeva, rod. Lávričevih, daj.

ženski: EDNINA: im. lavrázijska, rod. lavrázijske, daj.

Lávričevim, tož. Lávričeva, mest. pri Lávričevih, or. z lavrázijski, tož. lavrázijsko, mest. pri lavrázijski, or. z Lávričevimi

lavrázijsko; DVOJINA: im. lavrázijski, rod.

STATUS: predlog

lavrázijskih, daj. lavrázijskima, tož. lavrázijski, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri lavrázijskih, or. z lavrázijskima; MNOŽINA: im.



lavrázijske, rod. lavrázijskih, daj. lavrázijskim, tož.

Lawrence Arabski -a -ega [lórens arábski] m; ime lavrázijske, mest. pri lavrázijskih, or. z lavrázijskimi bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. lavrázijsko, rod. lavrázijskega,

|vzdevek Thomasa Edwarda Lawrencea, angleškega

daj. lavrázijskemu, tož. lavrázijsko, mest. pri

raziskovalca, vojaka in pripovednika|: Lawrenceu

lavrázijskem, or. z lavrázijskim; DVOJINA: im.

Arabskemu naj bi mrk pomagal, da je s peščico mož

lavrázijski, rod. lavrázijskih, daj. lavrázijskima, tož.

osvojil Kabo

lavrázijski, mest. pri lavrázijskih, or. z lavrázijskima;

{O} EDNINA: im. Lawrence Arabski, rod. Lawrencea

MNOŽINA: im. lavrázijska, rod. lavrázijskih, daj.

Arabskega, daj. Lawrenceu Arabskemu, tož.

lavrázijskim, tož. lavrázijska, mest. pri lavrázijskih, Lawrencea Arabskega, mest. pri Lawrenceu

or. z lavrázijskimi

Arabskem, or. z Lawrenceom Arabskim

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; stalni pridevek ob osebnem imenu

Lávrič -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Film nastaja po stripu Tomaža Lavriča;

Lázar -ja m; ime bitja, osebno ime

intervju z umetnikom Lavričem

|priimek|: Več informacij dobite pri vodniku

{B} Lavričev

Lazarju; S trenerjem Lazarjem sta načrtovala vadbo

{O} EDNINA: im. Lávrič, rod. Lávriča, daj. Lávriču,

za otroke

tož. Lávriča, mest. pri Lávriču, or. z Lávričem;

{B} Lazarjev

DVOJINA: im. Lávriča, rod. Lávričev, daj. Lávričema,

{O} EDNINA: im. Lázar, rod. Lázarja, daj. Lázarju, tož.

tož. Lávriča, mest. pri Lávričih, or. z Lávričema;

Lázarja, mest. pri Lázarju, or. z Lázarjem; DVOJINA:

MNOŽINA: im. Lávriči, rod. Lávričev, daj. Lávričem,

im. Lázarja, rod. Lázarjev, daj. Lázarjema, tož.

tož. Lávriče, mest. pri Lávričih, or. z Lávriči

Lázarja, mest. pri Lázarjih, or. z Lázarjema;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Lázarji, rod. Lázarjev, daj. Lázarjem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

tož. Lázarje, mest. pri Lázarjih, or. z Lázarji

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Lávričev -a -o prid.



Posebno mesto v Lavričevem opusu ima stripovski

Lázarjev -a -o prid.

album

Zagrebški kvartet saksofonov je v New Yorku

(< Lávrič)

predstavil Lazarjev »Koncert za kvartet saksofonov

{O} moški: EDNINA: im. Lávričev, rod. Lávričevega, št. 1«

daj. Lávričevemu, tož. Lávričev (živostno

(< Lázar)

Lávričevega), mest. pri Lávričevem, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Lázarjev, rod. Lázarjevega, Lávričevim; DVOJINA: im. Lávričeva, rod. Lávričevih,

daj. Lázarjevemu, tož. Lázarjev (živostno

daj. Lávričevima, tož. Lávričeva, mest. pri Lávričevih, Lázarjevega), mest. pri Lázarjevem, or. z Lázarjevim;

or. z Lávričevima; MNOŽINA: im. Lávričevi, rod.

DVOJINA: im. Lázarjeva, rod. Lázarjevih, daj.

Lávričevih, daj. Lávričevim, tož. Lávričeve, mest. pri

Lázarjevima, tož. Lázarjeva, mest. pri Lázarjevih, or.

Lávričevih, or. z Lávričevimi

z Lázarjevima; MNOŽINA: im. Lázarjevi, rod.

ženski: EDNINA: im. Lávričeva, rod. Lávričeve, daj.

Lázarjevih, daj. Lázarjevim, tož. Lázarjeve, mest. pri

Lávričevi, tož. Lávričevo, mest. pri Lávričevi, or. z

Lázarjevih, or. z Lázarjevimi

Lávričevo; DVOJINA: im. Lávričevi, rod. Lávričevih,

ženski: EDNINA: im. Lázarjeva, rod. Lázarjeve, daj.

daj. Lávričevima, tož. Lávričevi, mest. pri Lávričevih, Lázarjevi, tož. Lázarjevo, mest. pri Lázarjevi, or. z

or. z Lávričevima; MNOŽINA: im. Lávričeve, rod.

Lázarjevo; DVOJINA: im. Lázarjevi, rod. Lázarjevih,

daj. Lázarjevima, tož. Lázarjevi, mest. pri Lázarjevih, 484

or. z Lázarjevima; MNOŽINA: im. Lázarjeve, rod.

Leama, tož. Lei, mest. pri Leah, or. z Leama;

Lázarjevih, daj. Lázarjevim, tož. Lázarjeve, mest. pri

MNOŽINA: im. Lee, rod. Lej, daj. Leam, tož. Lee, mest.

Lázarjevih, or. z Lázarjevimi

pri Leah, or. z Leami

srednji: EDNINA: im. Lázarjevo, rod. Lázarjevega, STATUS: predlog

daj. Lázarjevemu, tož. Lázarjevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Lázarjevem, or. z Lázarjevim; DVOJINA: im.

ženska)

Lázarjevi, rod. Lázarjevih, daj. Lázarjevima, tož.



Lázarjevi, mest. pri Lázarjevih, or. z Lázarjevima;

Lear -a [lír] m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Lázarjeva, rod. Lázarjevih, daj.

|angleški bajeslovni kralj|: tragedija o kralju Learu

Lázarjevim, tož. Lázarjeva, mest. pri Lázarjevih, or. z

{B} Learov

Lázarjevimi

{O} EDNINA: im. Lear, rod. Leara, daj. Learu, tož.

STATUS: predlog

Leara, mest. pri Learu, or. z Learom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Leara, rod. Learov, daj. Learoma, tož. Leara, mest. pri Learih, or. z Learoma; MNOŽINA: im. Leari, rod.

LDS1 LDS-a tudi LDS -- [èldéès tudi eldeès, rod.

Learov, daj. Learom, tož. Leare, mest. pri Learih, or. z èldéèsa tudi eldeèsa] m; kratica

Leari

|Liberalna demokracija Slovenije|: koalicijska

STATUS: predlog

pogodba med LDS-om in DeSUS-om; kot prilastek, v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

imenovalniku predsednica stranke LDS; za izražanje



svojine, kot prilastek, v rodilniku občinski odbor LDS-

Lébar -ja m; ime bitja, osebno ime

a/LDS

|priimek|: Za koordinatorja so imenovali Lebarja; V

{B} LDS-ov

drugi vožnji je bil najhitrejši Jelen pred Sitarjem in

{O} EDNINA: im. LDS, rod. LDS-a tudi LDS, daj.

Lebarjem

LDS-u tudi LDS, tož. LDS, mest. pri LDS-u tudi pri

{B} Lebarjev

LDS, or. z LDS-om tudi z LDS; DVOJINA: im. LDS-a

{O} EDNINA: im. Lébar, rod. Lébarja, daj. Lébarju, tož.

tudi LDS, rod. LDS-ov tudi LDS, daj. LDS-oma tudi

Lébarja, mest. pri Lébarju, or. z Lébarjem; DVOJINA:

LDS, tož. LDS-a tudi LDS, mest. pri LDS-ih tudi pri

im. Lébarja, rod. Lébarjev, daj. Lébarjema, tož.

LDS, or. z LDS-oma tudi z LDS; MNOŽINA: im. LDS-

Lébarja, mest. pri Lébarjih, or. z Lébarjema;

i tudi LDS, rod. LDS-ov tudi LDS, daj. LDS-om tudi

MNOŽINA: im. Lébarji, rod. Lébarjev, daj. Lébarjem,

LDS, tož. LDS-e tudi LDS, mest. pri LDS-ih tudi pri

tož. Lébarje, mest. pri Lébarjih, or. z Lébarji

LDS, or. z LDS-i tudi z LDS

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice





Lébarjev -a -o prid.

LDS2 -- [èldéès tudi eldeès] ž; kratica

S hodnika se je umaknila v Lebarjevo prostorno

|Liberalna demokracija Slovenije|: poslanec vladne

pisarno

LDS

(< Lébar)

{O} EDNINA: im. LDS, rod. LDS, daj. LDS, tož. LDS,

{O} moški: EDNINA: im. Lébarjev, rod. Lébarjevega, mest. pri LDS, or. z LDS; DVOJINA: im. LDS, rod.

daj. Lébarjevemu, tož. Lébarjev (živostno

LDS, daj. LDS, tož. LDS, mest. pri LDS, or. z LDS;

Lébarjevega), mest. pri Lébarjevem, or. z

MNOŽINA: im. LDS, rod. LDS, daj. LDS, tož. LDS,

Lébarjevim; DVOJINA: im. Lébarjeva, rod. Lébarjevih,

mest. pri LDS, or. z LDS

daj. Lébarjevima, tož. Lébarjeva, mest. pri Lébarjevih, STATUS: predlog

or. z Lébarjevima; MNOŽINA: im. Lébarjevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

Lébarjevih, daj. Lébarjevim, tož. Lébarjeve, mest. pri



Lébarjevih, or. z Lébarjevimi

LDS-ovec -vca m; obširneje glej pri eldeêsovec ženski: EDNINA: im. Lébarjeva, rod. Lébarjeve, daj.



Lébarjevi, tož. Lébarjevo, mest. pri Lébarjevi, or. z

LDS-ovka -e ž; obširneje glej pri eldeêsovka

Lébarjevo; DVOJINA: im. Lébarjevi, rod. Lébarjevih,



daj. Lébarjevima, tož. Lébarjevi, mest. pri Lébarjevih, LDS-ovski -a -o prid.; obširneje glej pri eldeêsovski or. z Lébarjevima; MNOŽINA: im. Lébarjeve, rod.



Lébarjevih, daj. Lébarjevim, tož. Lébarjeve, mest. pri

Lea -e [lêja] ž; ime bitja, osebno ime

Lébarjevih, or. z Lébarjevimi

|žensko ime|: Ime ji je Lea, ne Leja; Postala sta

srednji: EDNINA: im. Lébarjevo, rod. Lébarjevega, starša male Lee; V koroški statistični regiji živi 153

daj. Lébarjevemu, tož. Lébarjevo, mest. pri

Lej

Lébarjevem, or. z Lébarjevim; DVOJINA: im.

{B} Lein in Lejin

Lébarjevi, rod. Lébarjevih, daj. Lébarjevima, tož.

{O} EDNINA: im. Lea, rod. Lee, daj. Lei, tož. Leo, mest.

Lébarjevi, mest. pri Lébarjevih, or. z Lébarjevima;

pri Lei, or. z Leo; DVOJINA: im. Lei, rod. Lej, daj.

MNOŽINA: im. Lébarjeva, rod. Lébarjevih, daj.

485

Lébarjevim, tož. Lébarjeva, mest. pri Lébarjevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Leejev, rod. Leejevega, daj.

Lébarjevimi

Leejevemu, tož. Leejev (živostno Leejevega), mest. pri

STATUS: predlog

Leejevem, or. z Leejevim; DVOJINA: im. Leejeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Leejevih, daj. Leejevima, tož. Leejeva, mest. pri



Leejevih, or. z Leejevima; MNOŽINA: im. Leejevi, rod.

Léda -e ž; ime bitja, osebno ime

Leejevih, daj. Leejevim, tož. Leejeve, mest. pri

|grška bajeslovna oseba|: Zevs je Ledo zapeljal v

Leejevih, or. z Leejevimi

obliki laboda

ženski: EDNINA: im. Leejeva, rod. Leejeve, daj.

{B} Ledin

Leejevi, tož. Leejevo, mest. pri Leejevi, or. z Leejevo;

{O} EDNINA: im. Léda, rod. Léde, daj. Lédi, tož. Lédo,

DVOJINA: im. Leejevi, rod. Leejevih, daj. Leejevima,

mest. pri Lédi, or. z Lédo; DVOJINA: im. Lédi, rod. Léd, tož. Leejevi, mest. pri Leejevih, or. z Leejevima;

daj. Lédama, tož. Lédi, mest. pri Lédah, or. z Lédama;

MNOŽINA: im. Leejeve, rod. Leejevih, daj. Leejevim,

MNOŽINA: im. Léde, rod. Léd, daj. Lédam, tož. Léde,

tož. Leejeve, mest. pri Leejevih, or. z Leejevimi

mest. pri Lédah, or. z Lédami

srednji: EDNINA: im. Leejevo, rod. Leejevega, daj.

STATUS: predlog

Leejevemu, tož. Leejevo, mest. pri Leejevem, or. z

P

Leejevim; DVOJINA: im. Leejevi, rod. Leejevih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Leejevima,

rimska imena

tož. Leejevi, mest. pri Leejevih, or. z



Leejevima; MNOŽINA: im. Leejeva, rod. Leejevih, daj.



Leejevim, tož. Leejeva, mest. pri Leejevih, or. z

Lee1 -ja [lí] m; ime bitja, osebno ime

Leejevimi

|moško ime|: Leeja sem spoznal po končani

STATUS: predlog

akademiji; Vodilni položaj je moral prepustiti

angleškemu golfistu Leeju Westwoodu; |priimek|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni Christopherju Leeju je kraljica podelila častni

pridevniki

viteški naziv britanskega imperija; Bruce Lee



||umetniško ime Leeja Juna Fana, ameriškega

Leejin -a -o [líjin] prid.

filmskega igralca kitajskega rodu||: film z Bruceom

V Leejinem albumu najdemo fotografske študije

Leejem

njenih prijateljev

{B} Leejev

(< Lee2)

{O} EDNINA: im. Lee, rod. Leeja, daj. Leeju, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Leejin, rod. Leejinega, daj.

Leeja, mest. pri Leeju, or. z Leejem; DVOJINA: im.

Leejinemu, tož. Leejin (živostno Leejinega), mest. pri

Leeja, rod. Leejev, daj. Leejema, tož. Leeja, mest. pri Leejinem, or. z Leejinim; DVOJINA: im. Leejina, rod.

Leejih, or. z Leejema; MNOŽINA: im. Leeji, rod.

Leejinih, daj. Leejinima, tož. Leejina, mest. pri

Leejev, daj. Leejem, tož. Leeje, mest. pri Leejih, or. z Leejinih, or. z Leejinima; MNOŽINA: im. Leejini, rod.

Leeji

Leejinih, daj. Leejinim, tož. Leejine, mest. pri

STATUS: predlog

Leejinih, or. z Leejinimi

P

ženski: EDNINA: im. Leejina, rod. Leejine, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Leejini,

moška); psevdonimi; lastna imena (priimki)

tož. Leejino, mest. pri Leejini, or. z Leejino;



DVOJINA: im. Leejini, rod. Leejinih, daj. Leejinima,



tož. Leejini, mest. pri Leejinih, or. z Leejinima;

Lee2 -- [lí] ž; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Leejine, rod. Leejinih, daj. Leejinim,

|žensko ime|: Ogledali smo si film z Lee

tož. Leejine, mest. pri Leejinih, or. z Leejinimi

Meriwether v glavni vlogi; |priimek|: navadno ob

srednji: EDNINA: im. Leejino, rod. Leejinega, daj.

ženskem imenu V drugem krogu teniškega prvenstva

Leejinemu, tož. Leejino, mest. pri Leejinem, or. z

bo njena nasprotnica Janet Lee iz Tajvana

Leejinim; DVOJINA: im. Leejini, rod. Leejinih, daj.

{B} Leejin

Leejinima, tož. Leejini, mest. pri Leejinih, or. z

{O} EDNINA: im. Lee, rod. Lee, daj. Lee, tož. Lee, mest.

Leejinima; MNOŽINA: im. Leejina, rod. Leejinih, daj.

pri Lee, or. z Lee; DVOJINA: im. Lee, rod. Lee, daj.

Leejinim, tož. Leejina, mest. pri Leejinih, or. z

Lee, tož. Lee, mest. pri Lee, or. z Lee; MNOŽINA: im.

Leejinimi

Lee, rod. Lee, daj. Lee, tož. Lee, mest. pri Lee, or. z STATUS: predlog

Lee

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Lein -a -o [lêjin] prid.

ženska); lastna imena (priimki)

Lein rojstni dan so praznovali v gorski koči



(< Lea)

Leejev -a -o [líjev-] prid.

{O} moški: EDNINA: im. Lein, rod. Leinega, daj.

Leejev film je bil posnet po resnični zgodbi

Leinemu, tož. Lein (živostno Leinega), mest. pri

(< Lee1)

Leinem, or. z Leinim; DVOJINA: im. Leina, rod.

Leinih, daj. Leinima, tož. Leina, mest. pri Leinih, or. z 486

Leinima; MNOŽINA: im. Leini, rod. Leinih, daj.

pomišljajem Srečal se je z Vladimirjem Iljičem

Leinim, tož. Leine, mest. pri Leinih, or. z Leinimi

Uljanovom – Leninom

ženski: EDNINA: im. Leina, rod. Leine, daj. Leini, tož.

{B} Leninov

Leino, mest. pri Leini, or. z Leino; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Lénin, rod. Lénina, daj. Léninu, tož.

Leini, rod. Leinih, daj. Leinima, tož. Leini, mest. pri Lénina, mest. pri Léninu, or. z Léninom

Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im. Leine, rod.

STATUS: predlog

Leinih, daj. Leinim, tož. Leine, mest. pri Leinih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Leinimi



srednji: EDNINA: im. Leino, rod. Leinega, daj.

Léskovar -ja m; ime bitja, osebno ime

Leinemu, tož. Leino, mest. pri Leinem, or. z Leinim;

|priimek|: Na Leskovarja je napravil zelo dober vtis;

DVOJINA: im. Leini, rod. Leinih, daj. Leinima, tož.

oddaja z Leskovarjem

Leini, mest. pri Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im.

{B} Leskovarjev

Leina, rod. Leinih, daj. Leinim, tož. Leina, mest. pri

{O} EDNINA: im. Léskovar, rod. Léskovarja, daj.

Leinih, or. z Leinimi

Léskovarju, tož. Léskovarja, mest. pri Léskovarju, or.

STATUS: predlog

z Léskovarjem; DVOJINA: im. Léskovarja, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Léskovarjev, daj. Léskovarjema, tož. Léskovarja,



mest. pri Léskovarjih, or. z Léskovarjema; MNOŽINA:

Lêja -e ž; ime bitja, osebno ime

im. Léskovarji, rod. Léskovarjev, daj. Léskovarjem,

|žensko ime|: Leji se je obraz razlezel v nasmeh

tož. Léskovarje, mest. pri Léskovarjih, or. z

{B} Lejin

Léskovarji

{O} EDNINA: im. Lêja, rod. Lêje, daj. Lêji, tož. Lêjo,

STATUS: predlog

mest. pri Lêji, or. z Lêjo; DVOJINA: im. Lêji, rod. Lêj, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. Lêjama, tož. Lêji, mest. pri Lêjah, or. z Lêjama;



MNOŽINA: im. Lêje, rod. Lêj, daj. Lêjam, tož. Lêje,

Léskovarjev -a -o prid.

mest. pri Lêjah, or. z Lêjami

Zagovor diplome bo v Leskovarjevi sobi

STATUS: predlog

(< Léskovar)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} moški: EDNINA: im. Léskovarjev, rod.

ženska)

Léskovarjevega, daj. Léskovarjevemu, tož.



Léskovarjev (živostno Léskovarjevega), mest. pri

Lêjin -a -o prid.

Léskovarjevem, or. z Léskovarjevim; DVOJINA: im.

Lejin rdeči avto

Léskovarjeva, rod. Léskovarjevih, daj.

(< Lea, Lêja)

Léskovarjevima, tož. Léskovarjeva, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Lêjin, rod. Lêjinega, daj.

Léskovarjevih, or. z Léskovarjevima; MNOŽINA: im.

Lêjinemu, tož. Lêjin (živostno Lêjinega), mest. pri

Léskovarjevi, rod. Léskovarjevih, daj.

Lêjinem, or. z Lêjinim; DVOJINA: im. Lêjina, rod.

Léskovarjevim, tož. Léskovarjeve, mest. pri

Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjina, mest. pri Lêjinih, Léskovarjevih, or. z Léskovarjevimi

or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj.

ženski: EDNINA: im. Léskovarjeva, rod.

Lêjinim, tož. Lêjine, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi Léskovarjeve, daj. Léskovarjevi, tož. Léskovarjevo,

ženski: EDNINA: im. Lêjina, rod. Lêjine, daj. Lêjini, mest. pri Léskovarjevi, or. z Léskovarjevo; DVOJINA:

tož. Lêjino, mest. pri Lêjini, or. z Lêjino; DVOJINA: im.

im. Léskovarjevi, rod. Léskovarjevih, daj.

Lêjini, rod. Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjini, mest. pri Léskovarjevima, tož. Léskovarjevi, mest. pri

Lêjinih, or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjine, rod.

Léskovarjevih, or. z Léskovarjevima; MNOŽINA: im.

Lêjinih, daj. Lêjinim, tož. Lêjine, mest. pri Lêjinih, or.

Léskovarjeve, rod. Léskovarjevih, daj.

z Lêjinimi

Léskovarjevim, tož. Léskovarjeve, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Lêjino, rod. Lêjinega, daj.

Léskovarjevih, or. z Léskovarjevimi

Lêjinemu, tož. Lêjino, mest. pri Lêjinem, or. z

srednji: EDNINA: im. Léskovarjevo, rod.

Lêjinim; DVOJINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj.

Léskovarjevega, daj. Léskovarjevemu, tož.

Lêjinima, tož. Lêjini, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinima; Léskovarjevo, mest. pri Léskovarjevem, or. z

MNOŽINA: im. Lêjina, rod. Lêjinih, daj. Lêjinim, tož.

Léskovarjevim; DVOJINA: im. Léskovarjevi, rod.

Lêjina, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi

Léskovarjevih, daj. Léskovarjevima, tož.

STATUS: predlog

Léskovarjevi, mest. pri Léskovarjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Léskovarjevima; MNOŽINA: im. Léskovarjeva, rod.



Léskovarjevih, daj. Léskovarjevim, tož.

Lénin -a

Léskovarjeva,

m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Léskovarjevih, or. z

|vzdevek Vladimirja Iljiča Uljanova, ruskega

Léskovarjevimi

politika in utemeljitelja ideologije komunizma|:

STATUS: predlog

nesoglasje z Leninom; tudi ob imenu, navadno za

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



487

Lesótčev -a -o prid.

|dolgo ime Kraljevina Lesoto|; |država|: Na maratonu

Lesotčev jezik sesoto spada med južne bantujske

je zmagal tekač iz Lesota; Večina evropskih

jezike

popotnikov v Lesoto prispe z letališč v

(< Lesótec)

Johannesburgu in Capetownu; Princ Harry je v

{O} moški: EDNINA: im. Lesótčev, rod. Lesótčevega, Lesotu, imenovanem tudi kraljestvo na nebu, delal

daj. Lesótčevemu, tož. Lesótčev (živostno

kot prostovoljec

Lesótčevega), mest. pri Lesótčevem, or. z

Kje? v Lesotu

Lesótčevim; DVOJINA: im. Lesótčeva, rod.

Od kod? iz Lesota

Lesótčevih, daj. Lesótčevima, tož. Lesótčeva, mest.

Kam? v Lesoto

pri Lesótčevih, or. z Lesótčevima; MNOŽINA: im.

{B} Lesotec, Lesotka; Lesotčev, Lesotkin; lesotski

Lesótčevi, rod. Lesótčevih, daj. Lesótčevim, tož.

{O} EDNINA: im. Lesóto, rod. Lesóta, daj. Lesótu, tož.

Lesótčeve, mest. pri Lesótčevih, or. z Lesótčevimi

Lesóto, mest. pri Lesótu, or. z Lesótom

ženski: EDNINA: im. Lesótčeva, rod. Lesótčeve, daj.

STATUS: predlog

Lesótčevi, tož. Lesótčevo, mest. pri Lesótčevi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Lesótčevo; DVOJINA: im. Lesótčevi, rod. Lesótčevih,



daj. Lesótčevima, tož. Lesótčevi, mest. pri Lesótčevih, lesótski -a -o prid.

or. z Lesótčevima; MNOŽINA: im. Lesótčeve, rod.

lesotski kralj; Gorski konji in poniji ter v odeje

Lesótčevih, daj. Lesótčevim, tož. Lesótčeve, mest. pri

zaviti vodniki trgovskih karavan so običajen prizor

Lesótčevih, or. z Lesótčevimi

na lesotskih gorskih stezah; Temperature v lesotskih

srednji: EDNINA: im. Lesótčevo, rod. Lesótčevega, gorah lahko pozimi padejo celo do minus 20 stopinj

daj. Lesótčevemu, tož. Lesótčevo, mest. pri

Celzija

Lesótčevem, or. z Lesótčevim; DVOJINA: im.

(< Lesóto)

Lesótčevi, rod. Lesótčevih, daj. Lesótčevima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. lesótski, rod. lesótskega, daj.

Lesótčevi, mest. pri Lesótčevih, or. z Lesótčevima;

lesótskemu, tož. lesótski (živostno lesótskega), mest.

MNOŽINA: im. Lesótčeva, rod. Lesótčevih, daj.

pri lesótskem, or. z lesótskim; DVOJINA: im. lesótska,

Lesótčevim, tož. Lesótčeva, mest. pri Lesótčevih, or. z rod. lesótskih, daj. lesótskima, tož. lesótska, mest. pri Lesótčevimi

lesótskih, or. z lesótskima; MNOŽINA: im. lesótski,

STATUS: predlog

rod. lesótskih, daj. lesótskim, tož. lesótske, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

lesótskih, or. z lesótskimi



ženski: EDNINA: im. lesótska, rod. lesótske, daj.

Lesótec -tca m; ime bitja, prebivalsko ime

lesótski, tož. lesótsko, mest. pri lesótski, or. z

Denarna valuta Lesotcev se imenuje loti

lesótsko; DVOJINA: im. lesótski, rod. lesótskih, daj.

(< Lesóto)

lesótskima, tož. lesótski, mest. pri lesótskih, or. z

{B} Lesotčev

lesótskima; MNOŽINA: im. lesótske, rod. lesótskih, daj.

{O} EDNINA: im. Lesótec, rod. Lesótca, daj. Lesótcu,

lesótskim, tož. lesótske, mest. pri lesótskih, or. z

tož. Lesótca, mest. pri Lesótcu, or. z Lesótcem;

lesótskimi

DVOJINA: im. Lesótca, rod. Lesótcev, daj. Lesótcema,

srednji: EDNINA: im. lesótsko, rod. lesótskega, daj.

tož. Lesótca, mest. pri Lesótcih, or. z Lesótcema;

lesótskemu, tož. lesótsko, mest. pri lesótskem, or. z

MNOŽINA: im. Lesótci, rod. Lesótcev, daj. Lesótcem,

lesótskim; DVOJINA: im. lesótski, rod. lesótskih, daj.

tož. Lesótce, mest. pri Lesótcih, or. z Lesótci

lesótskima, tož. lesótski, mest. pri lesótskih, or. z

STATUS: predlog

lesótskima; MNOŽINA: im. lesótska, rod. lesótskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

lesótskim, tož. lesótska, mest. pri lesótskih, or. z

samostalnik moškega spola

lesótskimi



STATUS: predlog

Lesótka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Na predavanju je govorila o položaju Lesotk



(< Lesóto)

let. okrajš.

{B} Lesotkin

|letnik|: Članek je bil objavljen v Delu (let. 24); avto

{O} EDNINA: im. Lesótka, rod. Lesótke, daj. Lesótki,

let. 1990

tož. Lesótko, mest. pri Lesótki, or. z Lesótko;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Lesótki, rod. Lesótk, daj. Lesótkama,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. Lesótki, mest. pri Lesótkah, or. z Lesótkama;



MNOŽINA: im. Lesótke, rod. Lesótk, daj. Lesótkam,

léto -a s

tož. Lesótke, mest. pri Lesótkah, or. z Lesótkami

Leta 2006 je posnela zadnji film; Hotel so odprli v

STATUS: predlog

letu 2010; pri navajanju datuma Premiera je bila na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

sporedu v četrtek, 1. februarja 2018, ob 19. uri; novo leto ||praznik, 1. in 2. januar||: Letos so dočakali Lesóto -a m; zemljepisno ime

novo leto kar na prostem

488

{O} EDNINA: im. léto, rod. léta, daj. létu, tož. léto, mest.

levíčarka -e ž

pri létu, or. z létom; DVOJINA: im. léti, rod. lét, daj.

|ženska, ki prednostno uporablja levo roko|: teniški

létoma, tož. léti, mest. pri létih, or. z létoma;

dvoboj dveh levičark; |pripadnica politične levice|:

MNOŽINA: im. léta, rod. lét, daj. létom, tož. léta, mest.

Bila je prepričana levičarka

pri létih, or. z léti

(< levíčar)

STATUS: predlog

{B} levičarkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

{O} EDNINA: im. levíčarka, rod. levíčarke, daj.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

levíčarki, tož. levíčarko, mest. pri levíčarki, or. z



levíčarko; DVOJINA: im. levíčarki, rod. levíčark, daj.

lèv lêva

levíčarkama,

m

tož. levíčarki, mest. pri levíčarkah, or. z

|žival|: Beneško trgovsko ladjevje je plulo pod

levíčarkama; MNOŽINA: im. levíčarke, rod. levíčark,

simboličnim grbom, levom evangelista Marka; Levi

daj. levíčarkam, tož. levíčarke, mest. pri levíčarkah, or.

živijo v skupinah; Prišel je kot lev, odšel je kot

z levíčarkami

ovca; zlati, srebrni lev ||nagrada||: Na beneškem STATUS: predlog

festivalu je prejel leva za najboljši scenarij; Na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

arhitekturnem bienalu v Benetkah so podelili



zlatega leva za življenjske dosežke

levíčarski -a -o prid.

{B} levov

Čile je dobil prvega levičarskega predsednika po

{O} EDNINA: im. lèv, rod. lêva, daj. lêvu, tož. lêva,

letu 1973

mest. pri lêvu, or. z lêvom; DVOJINA: im. lêva, rod.

(< levíčar)

lêvov, daj. lêvoma, tož. lêva, mest. pri lêvih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. levíčarski, rod. levíčarskega, lêvoma; MNOŽINA: im. lêvi, rod. lêvov, daj. lêvom, tož.

daj. levíčarskemu, tož. levíčarski (živostno

lêve, mest. pri lêvih, or. z lêvi

levíčarskega), mest. pri levíčarskem, or. z

STATUS: predlog

levíčarskim; DVOJINA: im. levíčarska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

levíčarskih, daj. levíčarskima, tož. levíčarska, mest.

odlikovanj, častnih nazivov

pri levíčarskih, or. z levíčarskima; MNOŽINA: im.

levíčarski,



rod. levíčarskih, daj. levíčarskim, tož.

Leviatan -a [levijatán]

levíčarske, mest. pri levíčarskih, or. z levíčarskimi

m; ime bitja, živalsko ime

|svetopisemska morska pošat|: V Svetem pismu

ženski: EDNINA: im. levíčarska, rod. levíčarske, daj.

levíčarski,

omenjajo Leviatana kot veliko in močno pošast v

tož. levíčarsko, mest. pri levíčarski, or. z

podobi krokodila, kita ali delfina

levíčarsko; DVOJINA: im. levíčarski, rod. levíčarskih,

{B} Leviatanov

daj. levíčarskima, tož. levíčarski, mest. pri levíčarskih,

{O}

or. z levíčarskima; MNOŽINA: im. levíčarske, rod.

EDNINA: im. Leviatan, rod. Leviatana, daj.

levíčarskih,

Leviatanu,

daj. levíčarskim, tož. levíčarske, mest. pri

tož. Leviatana, mest. pri Leviatanu, or. z

Leviatanom;

levíčarskih, or. z levíčarskimi

DVOJINA: im. Leviatana, rod.

Leviatanov,

srednji: EDNINA: im. levíčarsko, rod. levíčarskega, daj. Leviatanoma, tož. Leviatana, mest.

pri Leviatanih,

daj. levíčarskemu, tož. levíčarsko, mest. pri

or. z Leviatanoma; MNOŽINA: im.

levíčarskem,

Leviatani,

or. z levíčarskim; DVOJINA: im.

rod. Leviatanov, daj. Leviatanom, tož.

Leviatane,

levíčarski, rod. levíčarskih, daj. levíčarskima, tož.

mest. pri Leviatanih, or. z Leviatani

levíčarski,

S

mest. pri levíčarskih, or. z levíčarskima;

TATUS: predlog

MNOŽINA: im. levíčarska, rod. levíčarskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

levíčarskim, tož. levíčarska, mest. pri levíčarskih, or. z levíčarskimi

levíčar -ja m

STATUS: predlog

|kdor večinoma uporablja levo roko|: Kako vemo,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

da je otrok levičar?; |pripadnik politične levice|:

Večina levičarjev danes hoče le kapitalizem s



človeškim obrazom

Lévstik -a m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |slovenski književnik|: V šestdesetih letih

{B} levičarjev

19. stoletja je nosilec novih teženj postala mlada

{O} EDNINA: im. levíčar, rod. levíčarja, daj. levíčarju, slovenska inteligenca s Franom Levstikom na čelu;

tož. levíčarja, mest. pri levíčarju, or. z levíčarjem;

v prenesenem pomenu Za obvezno šolsko berilo je

DVOJINA: im. levíčarja, rod. levíčarjev, daj.

prebiral Levstika Levstikova dela

levíčarjema, tož. levíčarja, mest. pri levíčarjih, or. z levíčarjema;

{B} Levstikov

MNOŽINA: im. levíčarji, rod. levíčarjev,

{O} EDNINA: im. Lévstik, rod. Lévstika, daj. Lévstiku,

daj. levíčarjem, tož. levíčarje, mest. pri levíčarjih, or. z levíčarji

tož. Lévstika, mest. pri Lévstiku, or. z Lévstikom;

S

DVOJINA: im. Lévstika, rod. Lévstikov, daj.

TATUS: predlog

Lévstikoma, tož. Lévstika, mest. pri Lévstikih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Lévstikoma; MNOŽINA: im. Lévstiki, rod. Lévstikov,



489

daj. Lévstikom, tož. Lévstike, mest. pri Lévstikih, or. z

{O} EDNINA: im. Líbanon, rod. Líbanona, daj.

Lévstiki

Líbanonu, tož. Líbanon, mest. pri Líbanonu, or. z

STATUS: predlog

Líbanonom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Lévstikov -a -o prid.



Levstikova povest; Levstikova pesniška pot se je

Líbanončev -a -o prid.

začela že v gimnaziji; Levstikova nagrada ||nagrada||: Libanončeva zmaga je bila pričakovana

Je dobitnica Levstikove nagrade za izvirno

(< Líbanonec)

leposlovno delo

{O} moški: EDNINA: im. Líbanončev, rod.

(< Lévstik)

Líbanončevega, daj. Líbanončevemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Lévstikov, rod.

Líbanončev (živostno Líbanončevega), mest. pri

Lévstikovega, daj. Lévstikovemu, tož. Lévstikov

Líbanončevem, or. z Líbanončevim; DVOJINA: im.

(živostno Lévstikovega), mest. pri Lévstikovem, or. z

Líbanončeva, rod. Líbanončevih, daj.

Lévstikovim; DVOJINA: im. Lévstikova, rod.

Líbanončevima, tož. Líbanončeva, mest. pri

Lévstikovih, daj. Lévstikovima, tož. Lévstikova, mest.

Líbanončevih, or. z Líbanončevima; MNOŽINA: im.

pri Lévstikovih, or. z Lévstikovima; MNOŽINA: im.

Líbanončevi, rod. Líbanončevih, daj. Líbanončevim,

Lévstikovi, rod. Lévstikovih, daj. Lévstikovim, tož.

tož. Líbanončeve, mest. pri Líbanončevih, or. z

Lévstikove, mest. pri Lévstikovih, or. z Lévstikovimi

Líbanončevimi

ženski: EDNINA: im. Lévstikova, rod. Lévstikove, daj.

ženski: EDNINA: im. Líbanončeva, rod. Líbanončeve, Lévstikovi, tož. Lévstikovo, mest. pri Lévstikovi, or. z daj. Líbanončevi, tož. Líbanončevo, mest. pri

Lévstikovo; DVOJINA: im. Lévstikovi, rod.

Líbanončevi, or. z Líbanončevo; DVOJINA: im.

Lévstikovih, daj. Lévstikovima, tož. Lévstikovi, mest.

Líbanončevi, rod. Líbanončevih, daj. Líbanončevima,

pri Lévstikovih, or. z Lévstikovima; MNOŽINA: im.

tož. Líbanončevi, mest. pri Líbanončevih, or. z

Lévstikove, rod. Lévstikovih, daj. Lévstikovim, tož.

Líbanončevima; MNOŽINA: im. Líbanončeve, rod.

Lévstikove, mest. pri Lévstikovih, or. z Lévstikovimi

Líbanončevih, daj. Líbanončevim, tož. Líbanončeve,

srednji: EDNINA: im. Lévstikovo, rod. Lévstikovega, mest. pri Líbanončevih, or. z Líbanončevimi

daj. Lévstikovemu, tož. Lévstikovo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Líbanončevo, rod.

Lévstikovem, or. z Lévstikovim; DVOJINA: im.

Líbanončevega, daj. Líbanončevemu, tož.

Lévstikovi, rod. Lévstikovih, daj. Lévstikovima, tož.

Líbanončevo, mest. pri Líbanončevem, or. z

Lévstikovi, mest. pri Lévstikovih, or. z

Líbanončevim; DVOJINA: im. Líbanončevi, rod.

Lévstikovima; MNOŽINA: im. Lévstikova, rod.

Líbanončevih, daj. Líbanončevima, tož. Líbanončevi,

Lévstikovih, daj. Lévstikovim, tož. Lévstikova, mest.

mest. pri Líbanončevih, or. z Líbanončevima;

pri Lévstikovih, or. z Lévstikovimi

MNOŽINA: im. Líbanončeva, rod. Líbanončevih, daj.

STATUS: predlog

Líbanončevim, tož. Líbanončeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Líbanončevih, or. z Líbanončevimi

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

STATUS: predlog

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Li -- [lə̀í tudi ləí in èlí tudi elí] m; simbol

Líbanonec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

|litij|: Simbol za kemijski element litij je Li; |litijev|: Predniki Libanoncev so bili Feničani; Prvi dan nas

v kemijski formuli Litijev oksid (Li

je obiskala gostja, ki živi v Bejrutu in je poročena z

2O) uporabljajo za

izdelavo keramike

Libanoncem

STATUS: predlog

(< Líbanon)

P

{B} Libanončev

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



{O} EDNINA: im. Líbanonec, rod. Líbanonca, daj.

Líbanon -a

Líbanoncu, tož. Líbanonca, mest. pri Líbanoncu, or. z

m; zemljepisno ime

Líbanoncem;

|

DVOJINA: im. Líbanonca, rod.

dolgo ime Libanonska republika|; |država|: cedrovina

Líbanoncev,

iz Libanona; Trg s papirusom se je iz Egipta preselil

daj. Líbanoncema, tož. Líbanonca, mest.

v Libanon; Obrambna ministrica je obiskala

pri Líbanoncih, or. z Líbanoncema; MNOŽINA: im.

slovenske vojake na misiji v Libanonu

Líbanonci, rod. Líbanoncev, daj. Líbanoncem, tož.

Líbanonce, mest. pri Líbanoncih, or. z Líbanonci

Kje? v Libanonu

STATUS: predlog

Od kod? iz Libanona

Kam? v Libanon

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{B} Libanonec, Libanonka; Libanončev,

samostalnik moškega spola

Libanonkin; libanonski



Líbanonka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

490

Na Berlinalu je šel srebrni lev v roke Libanonke daj. liberálcem, tož. liberálce, mest. pri liberálcih, or. z Rande Chahal Sabbag

liberálci

(< Líbanon)

STATUS: predlog

{B} Libanonkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{O} EDNINA: im. Líbanonka, rod. Líbanonke, daj.



Líbanonki, tož. Líbanonko, mest. pri Líbanonki, or. z

liberálen -lna -o prid.

Líbanonko; DVOJINA: im. Líbanonki, rod. Líbanonk,

|ki se nanaša na liberalizem|: Socialno je liberalen,

daj. Líbanonkama, tož. Líbanonki, mest. pri

finančno pa konzervativen; v stalni besedni zvezi kot

Líbanonkah, or. z Líbanonkama; MNOŽINA: im.

vrstni pridevnik Namestnik premiera je liberalni

Líbanonke, rod. Líbanonk, daj. Líbanonkam, tož.

demokrat; lista liberalnih strank; |ki dopušča

Líbanonke, mest. pri Líbanonkah, or. z Líbanonkami

drugačno mnenje|: Vedno več zahodnih držav se

STATUS: predlog

odloča za bolj liberalen pristop do konoplje strpen; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

popustljiv



(< liberálec)

líbanonski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. liberálen, rod. liberálnega, odlomek iz dela libanonskega pesnika Kalila

daj. liberálnemu, tož. liberálen (živostno liberálnega), Gibrama; Na milijone dolarjev je bilo že vloženih v

mest. pri liberálnem, or. z liberálnim; DVOJINA: im.

obnovo starega dela libanonskega pristaniškega

liberálna, rod. liberálnih, daj. liberálnima, tož.

mesta Saide; Naravna rastišča libanonske cedre so v

liberálna, mest. pri liberálnih, or. z liberálnima;

Siriji, na Taurusu in na jugovzhodu Turčije

MNOŽINA: im. liberálni, rod. liberálnih, daj.

(< Líbanon)

liberálnim, tož. liberálne, mest. pri liberálnih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. líbanonski, rod.

liberálnimi

líbanonskega, daj. líbanonskemu, tož. líbanonski

ženski: EDNINA: im. liberálna, rod. liberálne, daj.

(živostno líbanonskega), mest. pri líbanonskem, or. z

liberálni, tož. liberálno, mest. pri liberálni, or. z

líbanonskim; DVOJINA: im. líbanonska, rod.

liberálno; DVOJINA: im. liberálni, rod. liberálnih, daj.

líbanonskih, daj. líbanonskima, tož. líbanonska, mest.

liberálnima, tož. liberálni, mest. pri liberálnih, or. z pri líbanonskih, or. z líbanonskima; MNOŽINA: im.

liberálnima; MNOŽINA: im. liberálne, rod. liberálnih,

líbanonski, rod. líbanonskih, daj. líbanonskim, tož.

daj. liberálnim, tož. liberálne, mest. pri liberálnih, or. z líbanonske, mest. pri líbanonskih, or. z líbanonskimi

liberálnimi

ženski: EDNINA: im. líbanonska, rod. líbanonske, daj.

srednji: EDNINA: im. liberálno, rod. liberálnega, daj.

líbanonski, tož. líbanonsko, mest. pri líbanonski, or. z liberálnemu, tož. liberálno, mest. pri liberálnem, or. z líbanonsko; DVOJINA: im. líbanonski, rod.

liberálnim; DVOJINA: im. liberálni, rod. liberálnih, daj.

líbanonskih, daj. líbanonskima, tož. líbanonski, mest.

liberálnima, tož. liberálni, mest. pri liberálnih, or. z pri líbanonskih, or. z líbanonskima; MNOŽINA: im.

liberálnima; MNOŽINA: im. liberálna, rod. liberálnih,

líbanonske, rod. líbanonskih, daj. líbanonskim, tož.

daj. liberálnim, tož. liberálna, mest. pri liberálnih, or. z líbanonske, mest. pri líbanonskih, or. z líbanonskimi

liberálnimi

srednji: EDNINA: im. líbanonsko, rod. líbanonskega, STATUS: predlog

daj. líbanonskemu, tož. líbanonsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

líbanonskem, or. z líbanonskim; DVOJINA: im.



líbanonski, rod. líbanonskih, daj. líbanonskima, tož.

liberalízem -zma m

líbanonski, mest. pri líbanonskih, or. z líbanonskima;

|nazor, ki si prizadeva za gospodarsko svobodo|:

MNOŽINA: im. líbanonska, rod. líbanonskih, daj.

Voltaire je bil zagovornik liberalizma, razuma,

líbanonskim, tož. líbanonska, mest. pri líbanonskih,

strpnosti in svobode; v zvezi ekonomski liberalizem

or. z líbanonskimi

Kardelj je kombiniral komunizem z ekonomskim

STATUS: predlog

liberalizmom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. liberalízem, rod. liberalízma, daj.



liberalízmu, tož. liberalízem, mest. pri liberalízmu, or.

liberálec -lca m

z liberalízmom; DVOJINA: im. liberalízma, rod.

|privrženec liberalizma|: Kljub plemiškemu rodu je

liberalízmov, daj. liberalízmoma, tož. liberalízma,

bil prepričan liberalec; |član liberalne stranke|:

mest. pri liberalízmih, or. z liberalízmoma; MNOŽINA:

Postal je kandidat evropskih liberalcev za

im. liberalízmi, rod. liberalízmov, daj. liberalízmom,

predsednika Evropske komisije

tož. liberalízme, mest. pri liberalízmih, or. z

{B} liberalčev

liberalízmi

{O} EDNINA: im. liberálec, rod. liberálca, daj.

STATUS: predlog

liberálcu, tož. liberálca, mest. pri liberálcu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

liberálcem; DVOJINA: im. liberálca, rod. liberálcev,



daj. liberálcema, tož. liberálca, mest. pri liberálcih, or.

liberálka -e ž

z liberálcema; MNOŽINA: im. liberálci, rod. liberálcev, 491

|privrženka liberalizma|: Franja Tavčar velja za eno Libêrijčevih, daj. Libêrijčevim, tož. Libêrijčeva, mest.

najbolj prepričanih slovenskih liberalk; |pripadnica,

pri Libêrijčevih, or. z Libêrijčevimi

članica liberalne stranke|: Poslanci so glasovali o

STATUS: predlog

poročilu nizozemske liberalke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< liberálec)



{B} liberalkin

Libêrijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. liberálka, rod. liberálke, daj.

V glavnem mestu Morovia živi skoraj tretjina

liberálki, tož. liberálko, mest. pri liberálki, or. z

Liberijcev

liberálko; DVOJINA: im. liberálki, rod. liberálk, daj.

(< Libêrija)

liberálkama, tož. liberálki, mest. pri liberálkah, or. z

{B} Liberijčev

liberálkama; MNOŽINA: im. liberálke, rod. liberálk,

{O} EDNINA: im. Libêrijec, rod. Libêrijca, daj.

daj. liberálkam, tož. liberálke, mest. pri liberálkah, or.

Libêrijcu, tož. Libêrijca, mest. pri Libêrijcu, or. z

z liberálkami

Libêrijcem; DVOJINA: im. Libêrijca, rod. Libêrijcev,

STATUS: predlog

daj. Libêrijcema, tož. Libêrijca, mest. pri Libêrijcih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

or. z Libêrijcema; MNOŽINA: im. Libêrijci, rod.



Libêrijcev, daj. Libêrijcem, tož. Libêrijce, mest. pri

Libêrija -e ž; zemljepisno ime

Libêrijcih, or. z Libêrijci

|dolgo ime Republika Liberija|; |država|: Razmere v

STATUS: predlog

Liberiji se počasi izboljšujejo; Pevka se je po

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

krajšem bivanju na Barbadosu preselila v Liberijo;

samostalnik moškega spola

Izvoz diamantov iz Liberije se je povečal



Kje? v Liberiji

Libêrijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Liberije

Prva afriška predsednica države je postala Liberijka

Kam? v Liberijo

Ellen Johnson Sirleaf

{B} Liberijec, Liberijka; Liberijčev, Liberijkin;

(< Libêrija)

liberijski

{B} Liberijkin

{O} EDNINA: im. Libêrija, rod. Libêrije, daj. Libêriji,

{O} EDNINA: im. Libêrijka, rod. Libêrijke, daj.

tož. Libêrijo, mest. pri Libêriji, or. z Libêrijo

Libêrijki, tož. Libêrijko, mest. pri Libêrijki, or. z

STATUS: predlog

Libêrijko; DVOJINA: im. Libêrijki, rod. Libêrijk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Libêrijkama, tož. Libêrijki, mest. pri Libêrijkah, or. z Libêrijkama; MNOŽINA: im. Libêrijke, rod. Libêrijk,

Libêrijčev -a -o prid.

daj. Libêrijkam, tož. Libêrijke, mest. pri Libêrijkah, or.

Liberijčevi sorodniki živijo v Monrovii

z Libêrijkami

(< Libêrijec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Libêrijčev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Libêrijčevega, daj. Libêrijčevemu, tož. Libêrijčev



(živostno Libêrijčevega), mest. pri Libêrijčevem, or. z libêrijski -a -o prid.

Libêrijčevim; DVOJINA: im. Libêrijčeva, rod.

napadi upornikov na liberijsko glavno mesto;

Libêrijčevih, daj. Libêrijčevima, tož. Libêrijčeva,

Ameriški mediji so v zgodbo z liberijskimi diamanti

mest. pri Libêrijčevih, or. z Libêrijčevima; MNOŽINA:

vpletli tudi Slovenca; Iz liberijskega kakavovca

im. Libêrijčevi, rod. Libêrijčevih, daj. Libêrijčevim,

pridelujejo manj pomembne vrste kave bolj

tož. Libêrijčeve, mest. pri Libêrijčevih, or. z

grenkega okusa

Libêrijčevimi

(< Libêrija)

ženski: EDNINA: im. Libêrijčeva, rod. Libêrijčeve, daj.

{O} moški: EDNINA: im. libêrijski, rod. libêrijskega, Libêrijčevi, tož. Libêrijčevo, mest. pri Libêrijčevi, or.

daj. libêrijskemu, tož. libêrijski (živostno libêrijskega), z Libêrijčevo; DVOJINA: im. Libêrijčevi, rod.

mest. pri libêrijskem, or. z libêrijskim; DVOJINA: im.

Libêrijčevih, daj. Libêrijčevima, tož. Libêrijčevi,

libêrijska, rod. libêrijskih, daj. libêrijskima, tož.

mest. pri Libêrijčevih, or. z Libêrijčevima; MNOŽINA:

libêrijska, mest. pri libêrijskih, or. z libêrijskima;

im. Libêrijčeve, rod. Libêrijčevih, daj. Libêrijčevim,

MNOŽINA: im. libêrijski, rod. libêrijskih, daj.

tož. Libêrijčeve, mest. pri Libêrijčevih, or. z

libêrijskim, tož. libêrijske, mest. pri libêrijskih, or. z Libêrijčevimi

libêrijskimi

srednji: EDNINA: im. Libêrijčevo, rod. Libêrijčevega, ženski: EDNINA: im. libêrijska, rod. libêrijske, daj.

daj. Libêrijčevemu, tož. Libêrijčevo, mest. pri

libêrijski, tož. libêrijsko, mest. pri libêrijski, or. z Libêrijčevem, or. z Libêrijčevim; DVOJINA: im.

libêrijsko; DVOJINA: im. libêrijski, rod. libêrijskih, daj.

Libêrijčevi, rod. Libêrijčevih, daj. Libêrijčevima, tož.

libêrijskima, tož. libêrijski, mest. pri libêrijskih, or. z Libêrijčevi, mest. pri Libêrijčevih, or. z

libêrijskima; MNOŽINA: im. libêrijske, rod. libêrijskih, Libêrijčevima; MNOŽINA: im. Libêrijčeva, rod.

daj. libêrijskim, tož. libêrijske, mest. pri libêrijskih, or.

z libêrijskimi

492

srednji: EDNINA: im. libêrijsko, rod. libêrijskega, daj.

{O} EDNINA: im. Líbijec, rod. Líbijca, daj. Líbijcu, tož.

libêrijskemu, tož. libêrijsko, mest. pri libêrijskem, or.

Líbijca, mest. pri Líbijcu, or. z Líbijcem; DVOJINA:

z libêrijskim; DVOJINA: im. libêrijski, rod. libêrijskih, im. Líbijca, rod. Líbijcev, daj. Líbijcema, tož. Líbijca, daj. libêrijskima, tož. libêrijski, mest. pri libêrijskih, mest. pri Líbijcih, or. z Líbijcema; MNOŽINA: im.

or. z libêrijskima; MNOŽINA: im. libêrijska, rod.

Líbijci, rod. Líbijcev, daj. Líbijcem, tož. Líbijce, mest.

libêrijskih, daj. libêrijskim, tož. libêrijska, mest. pri pri Líbijcih, or. z Líbijci

libêrijskih, or. z libêrijskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

samostalnik moškega spola





Líbija -e ž; zemljepisno ime

Líbijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|dolgo ime Država Libija|; |država|: izvoz nafte iz

V parlament je bilo izvoljenih 30 Libijk

Libije; Premier je odpotoval v Libijo; Družbi za

(< Líbija)

gradbene posle v Libiji še ni uspelo pridobiti

{B} Libijkin

bančne garancije

{O} EDNINA: im. Líbijka, rod. Líbijke, daj. Líbijki, tož.

Kje? v Libiji

Líbijko, mest. pri Líbijki, or. z Líbijko; DVOJINA: im.

Od kod? iz Libije

Líbijki, rod. Líbijk, daj. Líbijkama, tož. Líbijki, mest.

Kam? v Libijo

pri Líbijkah, or. z Líbijkama; MNOŽINA: im. Líbijke,

{B} Libijec, Libijka; Libijčev, Libijkin; libijski

rod. Líbijk, daj. Líbijkam, tož. Líbijke, mest. pri

{O} EDNINA: im. Líbija, rod. Líbije, daj. Líbiji, tož.

Líbijkah, or. z Líbijkami

Líbijo, mest. pri Líbiji, or. z Líbijo

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





líbijski -a -o prid.

Líbijčev -a -o prid.

libijski uporniki; Pravijo, da ima libijska nafta

Libijčev glas je bil umirjen in samozavesten

najmanj žvepla; V Tripoliju so imeli pripadniki

(< Líbijec)

različnih libijskih plemen tiskovno konferenco;

{O} moški: EDNINA: im. Líbijčev, rod. Líbijčevega, libijski dinar ||denarna enota||: Britanci so zaplenili daj. Líbijčevemu, tož. Líbijčev (živostno Líbijčevega), milijone libijskih dinarjev

mest. pri Líbijčevem, or. z Líbijčevim; DVOJINA: im.

(< Líbija)

Líbijčeva, rod. Líbijčevih, daj. Líbijčevima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. líbijski, rod. líbijskega, daj.

Líbijčeva, mest. pri Líbijčevih, or. z Líbijčevima;

líbijskemu, tož. líbijski (živostno líbijskega), mest. pri MNOŽINA: im. Líbijčevi, rod. Líbijčevih, daj.

líbijskem, or. z líbijskim; DVOJINA: im. líbijska, rod.

Líbijčevim, tož. Líbijčeve, mest. pri Líbijčevih, or. z líbijskih, daj. líbijskima, tož. líbijska, mest. pri

Líbijčevimi

líbijskih, or. z líbijskima; MNOŽINA: im. líbijski, rod.

ženski: EDNINA: im. Líbijčeva, rod. Líbijčeve, daj.

líbijskih, daj. líbijskim, tož. líbijske, mest. pri

Líbijčevi, tož. Líbijčevo, mest. pri Líbijčevi, or. z

líbijskih, or. z líbijskimi

Líbijčevo; DVOJINA: im. Líbijčevi, rod. Líbijčevih,

ženski: EDNINA: im. líbijska, rod. líbijske, daj. líbijski, daj. Líbijčevima, tož. Líbijčevi, mest. pri Líbijčevih, tož. líbijsko, mest. pri líbijski, or. z líbijsko; DVOJINA: or. z Líbijčevima; MNOŽINA: im. Líbijčeve, rod.

im. líbijski, rod. líbijskih, daj. líbijskima, tož. líbijski, Líbijčevih, daj. Líbijčevim, tož. Líbijčeve, mest. pri

mest. pri líbijskih, or. z líbijskima; MNOŽINA: im.

Líbijčevih, or. z Líbijčevimi

líbijske, rod. líbijskih, daj. líbijskim, tož. líbijske, mest.

srednji: EDNINA: im. Líbijčevo, rod. Líbijčevega, daj.

pri líbijskih, or. z líbijskimi

Líbijčevemu, tož. Líbijčevo, mest. pri Líbijčevem, or.

srednji: EDNINA: im. líbijsko, rod. líbijskega, daj.

z Líbijčevim; DVOJINA: im. Líbijčevi, rod. Líbijčevih,

líbijskemu, tož. líbijsko, mest. pri líbijskem, or. z

daj. Líbijčevima, tož. Líbijčevi, mest. pri Líbijčevih, líbijskim; DVOJINA: im. líbijski, rod. líbijskih, daj.

or. z Líbijčevima; MNOŽINA: im. Líbijčeva, rod.

líbijskima, tož. líbijski, mest. pri líbijskih, or. z

Líbijčevih, daj. Líbijčevim, tož. Líbijčeva, mest. pri

líbijskima; MNOŽINA: im. líbijska, rod. líbijskih, daj.

Líbijčevih, or. z Líbijčevimi

líbijskim, tož. líbijska, mest. pri líbijskih, or. z

STATUS: predlog

líbijskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Líbijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime



V glavnem mestu Libije Tripoliju živi tretjina vseh

Líhtenštajn -a m; zemljepisno ime

Libijcev

|dolgo ime Kneževina Lihtenštajn|; |država|: Opisal je

(< Líbija)

svojo izkušnjo iz Lihtenštajna; Zaradi nakazil v

{B} Libijčev

Lihtenštajn naj bi direktorico preiskoval tudi Durs;

493

V Nemčiji je izbruhnila davčna afera s skrivnimi Líhtenštajnca, rod. Líhtenštajncev, daj.

računi v Lihtenštajnu

Líhtenštajncema, tož. Líhtenštajnca, mest. pri

Kje? v Lihtenštajnu

Líhtenštajncih, or. z Líhtenštajncema; MNOŽINA: im.

Od kod? iz Lihtenštajna

Líhtenštajnci, rod. Líhtenštajncev, daj.

Kam? v Lihtenštajn

Líhtenštajncem, tož. Líhtenštajnce, mest. pri

{B} Lihtenštajnec, Lihtenštajnka; Lihtenštajnčev,

Líhtenštajncih, or. z Líhtenštajnci

Lihtenštajnkin; lihtenštajnski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Líhtenštajn, rod. Líhtenštajna, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Líhtenštajnu, tož. Líhtenštajn, mest. pri Líhtenštajnu, samostalnik moškega spola

or. z Líhtenštajnom



STATUS: predlog

Líhtenštajnka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Zadnje v Evropi so volilno pravico dobile



Lihtenštajnke

Líhtenštajnčev -a -o prid.

(< Líhtenštajn)

Lihtenštajnčev avtomobil je bil registriran v

{B} Lihtenštajnkin

Vaduzu

{O} EDNINA: im. Líhtenštajnka, rod. Líhtenštajnke,

(< Líhtenštajnec)

daj. Líhtenštajnki, tož. Líhtenštajnko, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Líhtenštajnčev, rod.

Líhtenštajnki, or. z Líhtenštajnko; DVOJINA: im.

Líhtenštajnčevega, daj. Líhtenštajnčevemu, tož.

Líhtenštajnki, rod. Líhtenštajnk, daj.

Líhtenštajnčev (živostno Líhtenštajnčevega), mest. pri

Líhtenštajnkama, tož. Líhtenštajnki, mest. pri

Líhtenštajnčevem, or. z Líhtenštajnčevim; DVOJINA:

Líhtenštajnkah, or. z Líhtenštajnkama; MNOŽINA: im.

im. Líhtenštajnčeva, rod. Líhtenštajnčevih, daj.

Líhtenštajnke, rod. Líhtenštajnk, daj. Líhtenštajnkam,

Líhtenštajnčevima, tož. Líhtenštajnčeva, mest. pri

tož. Líhtenštajnke, mest. pri Líhtenštajnkah, or. z

Líhtenštajnčevih, or. z Líhtenštajnčevima; MNOŽINA:

Líhtenštajnkami

im. Líhtenštajnčevi, rod. Líhtenštajnčevih, daj.

STATUS: predlog

Líhtenštajnčevim, tož. Líhtenštajnčeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Líhtenštajnčevih, or. z Líhtenštajnčevimi



ženski: EDNINA: im. Líhtenštajnčeva, rod.

líhtenštajnski -a -o prid.

Líhtenštajnčeve, daj. Líhtenštajnčevi, tož.

Z lihtenštajnskim princem se je zaljubljeno

Líhtenštajnčevo, mest. pri Líhtenštajnčevi, or. z

sprehajala po Rimu; Lihtenštajnske znamke, ki so

Líhtenštajnčevo; DVOJINA: im. Líhtenštajnčevi, rod.

izhajale od leta 1967, so imele neomejeno

Líhtenštajnčevih, daj. Líhtenštajnčevima, tož.

veljavnost

Líhtenštajnčevi, mest. pri Líhtenštajnčevih, or. z

(< Líhtenštajn)

Líhtenštajnčevima; MNOŽINA: im. Líhtenštajnčeve,

{O} moški: EDNINA: im. líhtenštajnski, rod.

rod. Líhtenštajnčevih, daj. Líhtenštajnčevim, tož.

líhtenštajnskega, daj. líhtenštajnskemu, tož.

Líhtenštajnčeve, mest. pri Líhtenštajnčevih, or. z

líhtenštajnski (živostno líhtenštajnskega), mest. pri

Líhtenštajnčevimi

líhtenštajnskem, or. z líhtenštajnskim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Líhtenštajnčevo, rod.

líhtenštajnska, rod. líhtenštajnskih, daj.

Líhtenštajnčevega, daj. Líhtenštajnčevemu, tož.

líhtenštajnskima, tož. líhtenštajnska, mest. pri

Líhtenštajnčevo, mest. pri Líhtenštajnčevem, or. z

líhtenštajnskih, or. z líhtenštajnskima; MNOŽINA: im.

Líhtenštajnčevim; DVOJINA: im. Líhtenštajnčevi, rod.

líhtenštajnski, rod. líhtenštajnskih, daj.

Líhtenštajnčevih, daj. Líhtenštajnčevima, tož.

líhtenštajnskim, tož. líhtenštajnske, mest. pri

Líhtenštajnčevi, mest. pri Líhtenštajnčevih, or. z

líhtenštajnskih, or. z líhtenštajnskimi

Líhtenštajnčevima; MNOŽINA: im. Líhtenštajnčeva,

ženski: EDNINA: im. líhtenštajnska, rod.

rod. Líhtenštajnčevih, daj. Líhtenštajnčevim, tož.

líhtenštajnske, daj. líhtenštajnski, tož. líhtenštajnsko, Líhtenštajnčeva, mest. pri Líhtenštajnčevih, or. z

mest. pri líhtenštajnski, or. z líhtenštajnsko; DVOJINA: Líhtenštajnčevimi

im. líhtenštajnski, rod. líhtenštajnskih, daj.

STATUS: predlog

líhtenštajnskima, tož. líhtenštajnski, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

líhtenštajnskih, or. z líhtenštajnskima; MNOŽINA: im.



líhtenštajnske, rod. líhtenštajnskih, daj.

Líhtenštajnec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime líhtenštajnskim, tož. líhtenštajnske, mest. pri

Lihtenštajnsko državljanstvo je zelo težko dobiti, če

líhtenštajnskih, or. z líhtenštajnskimi

tvoji starši niso Lihtenštajnci

srednji: EDNINA: im. líhtenštajnsko, rod.

(< Líhtenštajn)

líhtenštajnskega, daj. líhtenštajnskemu, tož.

{B} Lihtenštajnčev

líhtenštajnsko, mest. pri líhtenštajnskem, or. z

{O} EDNINA: im. Líhtenštajnec, rod. Líhtenštajnca,

líhtenštajnskim; DVOJINA: im. líhtenštajnski, rod.

daj. Líhtenštajncu, tož. Líhtenštajnca, mest. pri

líhtenštajnskih, daj. líhtenštajnskima, tož.

Líhtenštajncu, or. z Líhtenštajncem; DVOJINA: im.

líhtenštajnski, mest. pri líhtenštajnskih, or. z

494

líhtenštajnskima; MNOŽINA: im. líhtenštajnska, rod.

{O} EDNINA: im. lionízem, rod. lionízma, daj.

líhtenštajnskih, daj. líhtenštajnskim, tož.

lionízmu, tož. lionízem, mest. pri lionízmu, or. z

líhtenštajnska, mest. pri líhtenštajnskih, or. z

lionízmom; DVOJINA: im. lionízma, rod. lionízmov,

líhtenštajnskimi

daj. lionízmoma, tož. lionízma, mest. pri lionízmih, or.

STATUS: predlog

z lionízmoma; MNOŽINA: im. lionízmi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

lionízmov, daj. lionízmom, tož. lionízme, mest. pri



lionízmih, or. z lionízmi

lik. okrajš.

STATUS: predlog

|likovni|: lik. oblikovalec; v zvezi okrajšav Janez

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Novak, prof. lik. ped.



STATUS: predlog

lisíca -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|žival|: lov na lisico; Ovce in koze se s steklino



najpogosteje okužijo od steklih lisic in bolnih

Líkar -ja m; ime bitja, osebno ime

potepuških psov; |naprava|: v množini Policisti so ga

|priimek|: Recitirali so verze Gradnika, Likarja,

z lisicami na rokah odpeljali iz stavbe; |domišljijski

Kosovela in Paljka; pogovor z Likarjem

lik|: v zvezi lisica Zvitorepka Otrokom je bil najbolj

{B} Likarjev

všeč prizor z lisico Zvitorepko in mačkom

{O} EDNINA: im. Líkar, rod. Líkarja, daj. Líkarju, tož.

Brljavom; zlata lisica ||nagrada||: Tekmovalko, ki bi Líkarja, mest. pri Líkarju, or. z Líkarjem; DVOJINA:

osvojila zlato lisico dvakrat zapored, čaka še

im. Líkarja, rod. Líkarjev, daj. Líkarjema, tož. Líkarja, diamantna lisica

mest. pri Líkarjih, or. z Líkarjema; MNOŽINA: im.

{B} lisičin

Líkarji, rod. Líkarjev, daj. Líkarjem, tož. Líkarje, mest.

{O} EDNINA: im. lisíca, rod. lisíce, daj. lisíci, tož.

pri Líkarjih, or. z Líkarji

lisíco, mest. pri lisíci, or. z lisíco; DVOJINA: im. lisíci, STATUS: predlog

rod. lisíc, daj. lisícama, tož. lisíci, mest. pri lisícah, or. z P

lisícama; MNOŽINA: im. lisíce, rod. lisíc, daj. lisícam, RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



tož. lisíce, mest. pri lisícah, or. z lisícami

Líkarjev -a -o

STATUS: predlog

prid.

Na Likarjevo mesto so imenovali njegovo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; poimenovanja

namestnico

nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik

(< Líkar)

ženskega spola

{O} moški: EDNINA: im. Líkarjev, rod. Líkarjevega, daj. Líkarjevemu, tož. Líkarjev (živostno Líkarjevega), lisíčin -a -o prid.

mest. pri Líkarjevem, or. z Líkarjevim; DVOJINA: im.

Voluhar je končal v lisičinih krempljih

Líkarjeva, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevima, tož.

(< lisíca)

Líkarjeva, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevima;

{O} moški: EDNINA: im. lisíčin, rod. lisíčinega, daj.

MNOŽINA: im. Líkarjevi, rod. Líkarjevih, daj.

lisíčinemu, tož. lisíčin (živostno lisíčinega), mest. pri Líkarjevim, tož. Líkarjeve, mest. pri Líkarjevih, or. z lisíčinem, or. z lisíčinim; DVOJINA: im. lisíčina, rod.

Líkarjevimi

lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčina, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Líkarjeva, rod. Líkarjeve, daj.

lisíčinih, or. z lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčini, rod.

Líkarjevi, tož. Líkarjevo, mest. pri Líkarjevi, or. z

lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčine, mest. pri lisíčinih, Líkarjevo; DVOJINA: im. Líkarjevi, rod. Líkarjevih,

or. z lisíčinimi

daj. Líkarjevima, tož. Líkarjevi, mest. pri Líkarjevih, ženski: EDNINA: im. lisíčina, rod. lisíčine, daj. lisíčini, or. z Líkarjevima; MNOŽINA: im. Líkarjeve, rod.

tož. lisíčino, mest. pri lisíčini, or. z lisíčino; DVOJINA: Líkarjevih, daj. Líkarjevim, tož. Líkarjeve, mest. pri

im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčini, Líkarjevih, or. z Líkarjevimi

mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Líkarjevo, rod. Líkarjevega, daj.

lisíčine, rod. lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčine, mest.

Líkarjevemu, tož. Líkarjevo, mest. pri Líkarjevem, or.

pri lisíčinih, or. z lisíčinimi

z Líkarjevim; DVOJINA: im. Líkarjevi, rod.

srednji: EDNINA: im. lisíčino, rod. lisíčinega, daj.

Líkarjevih, daj. Líkarjevima, tož. Líkarjevi, mest. pri lisíčinemu, tož. lisíčino, mest. pri lisíčinem, or. z

Líkarjevih, or. z Líkarjevima; MNOŽINA: im.

lisíčinim; DVOJINA: im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj.

Líkarjeva, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevim, tož.

lisíčinima, tož. lisíčini, mest. pri lisíčinih, or. z

Líkarjeva, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevimi

lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčina, rod. lisíčinih, daj.

STATUS: predlog

lisíčinim, tož. lisíčina, mest. pri lisíčinih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

lisíčinimi



STATUS: predlog

lionízem -zma m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|gibanje humanitarne organizacije Lions klub|: Na





12. april praznujemo svetovni dan lionizma


Líska -e ž; ime bitja, živalsko ime

495

|ime živali|: Liska je telila kar na travniku ob STATUS: predlog

domačiji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} Liskin



{O} EDNINA: im. Líska, rod. Líske, daj. Líski, tož.

Lítovčev -a -o tudi Litvánčev -a -o prid.

Lísko, mest. pri Líski, or. z Lísko; DVOJINA: im. Líski, Trenerjev komentar je bil poln presežnikov na račun

rod. Lísk, daj. Lískama, tož. Líski, mest. pri Lískah, or.

Litovčeve igre

z Lískama; MNOŽINA: im. Líske, rod. Lísk, daj.

(< Lítovec)

Lískam, tož. Líske, mest. pri Lískah, or. z Lískami

{O} moški: EDNINA: im. Lítovčev tudi Litvánčev,

STATUS: predlog

rod. Lítovčevega tudi Litvánčevega, daj. Lítovčevemu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena

tudi Litvánčevemu, tož. Lítovčev tudi Litvánčev



(živostno Lítovčevega tudi Litvánčevega), mest. pri

Lískin -a -o prid.

Lítovčevem tudi pri Litvánčevem, or. z Lítovčevim

Sedel sem na pručko k Liskinim nogam in z

tudi z Litvánčevim; DVOJINA: im. Lítovčeva tudi

bedroma oklenil posodo

Litvánčeva, rod. Lítovčevih tudi Litvánčevih, daj.

(< Líska)

Lítovčevima tudi Litvánčevima, tož. Lítovčeva tudi

{O} moški: EDNINA: im. Lískin, rod. Lískinega, daj.

Litvánčeva, mest. pri Lítovčevih tudi pri Litvánčevih,

Lískinemu, tož. Lískin (živostno Lískinega), mest. pri

or. z Lítovčevima tudi z Litvánčevima; MNOŽINA: im.

Lískinem, or. z Lískinim; DVOJINA: im. Lískina, rod.

Lítovčevi tudi Litvánčevi, rod. Lítovčevih tudi

Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískina, mest. pri

Litvánčevih, daj. Lítovčevim tudi Litvánčevim, tož.

Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískini, rod.

Lítovčeve tudi Litvánčeve, mest. pri Lítovčevih tudi

Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískine, mest. pri

pri Litvánčevih, or. z Lítovčevimi tudi z

Lískinih, or. z Lískinimi

Litvánčevimi

ženski: EDNINA: im. Lískina, rod. Lískine, daj.

ženski: EDNINA: im. Lítovčeva tudi Litvánčeva, rod.

Lískini, tož. Lískino, mest. pri Lískini, or. z Lískino; Lítovčeve tudi Litvánčeve, daj. Lítovčevi tudi

DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinima,

Litvánčevi, tož. Lítovčevo tudi Litvánčevo, mest. pri

tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima;

Lítovčevi tudi pri Litvánčevi, or. z Lítovčevo tudi z

MNOŽINA: im. Lískine, rod. Lískinih, daj. Lískinim,

Litvánčevo; DVOJINA: im. Lítovčevi tudi Litvánčevi,

tož. Lískine, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi

rod. Lítovčevih tudi Litvánčevih, daj. Lítovčevima tudi srednji: EDNINA: im. Lískino, rod. Lískinega, daj.

Litvánčevima, tož. Lítovčevi tudi Litvánčevi, mest. pri Lískinemu, tož. Lískino, mest. pri Lískinem, or. z

Lítovčevih tudi pri Litvánčevih, or. z Lítovčevima

Lískinim; DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj.

tudi z Litvánčevima; MNOŽINA: im. Lítovčeve tudi

Lískinima, tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z

Litvánčeve, rod. Lítovčevih tudi Litvánčevih, daj.

Lískinima; MNOŽINA: im. Lískina, rod. Lískinih, daj.

Lítovčevim tudi Litvánčevim, tož. Lítovčeve tudi

Lískinim, tož. Lískina, mest. pri Lískinih, or. z

Litvánčeve, mest. pri Lítovčevih tudi pri Litvánčevih,

Lískinimi

or. z Lítovčevimi tudi z Litvánčevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Lítovčevo tudi Litvánčevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Lítovčevega tudi Litvánčevega, daj. Lítovčevemu tudi



Litvánčevemu, tož. Lítovčevo tudi Litvánčevo, mest.

lit. okrajš.

pri Lítovčevem tudi pri Litvánčevem, or. z

|literarni|: lit. kritik; |literatura|

Lítovčevim tudi z Litvánčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Lítovčevi tudi Litvánčevi, rod. Lítovčevih tudi

P

Litvánčevih, daj. Lítovčevima tudi Litvánčevima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Lítovčevi tudi Litvánčevi, mest. pri Lítovčevih tudi

líter -tra

pri Litvánčevih, or. z Lítovčevima tudi z

m

|merska enota|: Prostornina litra ustreza tisti pri

Litvánčevima; MNOŽINA: im. Lítovčeva tudi

Litvánčeva,

kubičnem decimetru; Ne točite količin, manjših od

rod. Lítovčevih tudi Litvánčevih, daj.

5 litrov <5 l/L>

Lítovčevim tudi Litvánčevim, tož. Lítovčeva tudi

{O}

Litvánčeva, mest. pri Lítovčevih tudi pri Litvánčevih,

EDNINA: im. líter, rod. lítra, daj. lítru, tož. líter,

or. z Lítovčevimi tudi z Litvánčevimi

mest. pri lítru, or. z lítrom; DVOJINA: im. lítra, rod.

lítrov,

STATUS: predlog

daj. lítroma, tož. lítra, mest. pri lítrih, or. z

lítroma; MNOŽINA: im. lítri, rod. lítrov, daj. lítrom, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

lítre, mest. pri lítrih, or. z lítri



STATUS: predlog

Lítovec -vca tudi Litvánec -nca m; ime bitja,

P

prebivalsko ime

RAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik

Dve tretjini Litovcev sta bili naklonjeni članstvu v

moškega spola

Evropski uniji



(< Lítva)

litov. okrajš.

{B} Litovčev tudi Litvančev

|litovski|: litov. film; |litovščina| |litovsko|

496

{O} EDNINA: im. Lítovec tudi Litvánec, rod. Lítovca lítovski tudi litvánski, rod. lítovskih tudi litvánskih, tudi Litvánca, daj. Lítovcu tudi Litváncu, tož. Lítovca daj. lítovskima tudi litvánskima, tož. lítovski tudi

tudi Litvánca, mest. pri Lítovcu tudi pri Litváncu, or. z litvánski, mest. pri lítovskih tudi pri litvánskih, or. z Lítovcem tudi z Litváncem; DVOJINA: im. Lítovca tudi

lítovskima tudi s litvánskima; MNOŽINA: im. lítovske

Litvánca, rod. Lítovcev tudi Litváncev, daj.

tudi litvánske, rod. lítovskih tudi litvánskih, daj.

Lítovcema tudi Litváncema, tož. Lítovca tudi

lítovskim tudi litvánskim, tož. lítovske tudi litvánske, Litvánca, mest. pri Lítovcih tudi pri Litváncih, or. z

mest. pri lítovskih tudi pri litvánskih, or. z lítovskimi Lítovcema tudi z Litváncema; MNOŽINA: im. Lítovci

tudi z litvánskimi

tudi Litvánci, rod. Lítovcev tudi Litváncev, daj.

srednji: EDNINA: im. lítovsko tudi litvánsko, rod.

Lítovcem tudi Litváncem, tož. Lítovce tudi Litvánce,

lítovskega tudi litvánskega, daj. lítovskemu tudi

mest. pri Lítovcih tudi pri Litváncih, or. z Lítovci tudi litvánskemu, tož. lítovsko tudi litvánsko, mest. pri

z Litvánci

lítovskem tudi pri litvánskem, or. z lítovskim tudi z

STATUS: predlog

litvánskim; DVOJINA: im. lítovski tudi litvánski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

lítovskih tudi litvánskih, daj. lítovskima tudi

samostalnik moškega spola

litvánskima, tož. lítovski tudi litvánski, mest. pri



lítovskih tudi pri litvánskih, or. z lítovskima tudi z

Lítovka -e

litvánskima;

tudi Litvánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. lítovska tudi litvánska,

Prvenstvo se je začelo brez Litovk

rod. lítovskih tudi litvánskih, daj. lítovskim tudi

(< Lítva)

litvánskim, tož. lítovska tudi litvánska, mest. pri

{B} Litovkin

lítovskih

tudi Litvankin

tudi pri litvánskih, or. z lítovskimi tudi z

{O}

litvánskimi

EDNINA: im. Lítovka tudi Litvánka, rod. Lítovke

tudi Litvánke, daj. Lítovki tudi Litvánki, tož. Lítovko STATUS: predlog

tudi Litvánko, mest. pri Lítovki tudi pri Litvánki, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Lítovko tudi z Litvánko; DVOJINA: im. Lítovki tudi



Litvánki, rod. Lítovk tudi Litvánk, daj. Lítovkama tudi Lítva -e ž; zemljepisno ime

Litvánkama, tož. Lítovki tudi Litvánki, mest. pri

|dolgo ime Litva|; |država|: Prišlo je nekaj

Lítovkah tudi pri Litvánkah, or. z Lítovkama tudi z

duhovnikov iz Litve in Poljske; Hokejska

Litvánkama; MNOŽINA: im. Lítovke tudi Litvánke,

reprezentanca je odpotovala v Litvo; Prvi dan

rod. Lítovk tudi Litvánk, daj. Lítovkam tudi

gostovanja v Litvi so se avtorji srečali s študenti

Litvánkam, tož. Lítovke tudi Litvánke, mest. pri

slovenistike

Lítovkah tudi pri Litvánkah, or. z Lítovkami tudi z

Kje? v Litvi

Litvánkami

Od kod? iz Litve

STATUS: predlog

Kam? v Litvo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{B} Litovec tudi Litvanec, Litovka tudi Litvanka;

samostalnik ženskega spola

Litovčev tudi Litvančev, Litovkin tudi Litvankin;



litovski tudi litvanski

lítovski -a -o

{O} EDNINA: im. Lítva, rod. Lítve, daj. Lítvi, tož.

tudi litvánski -a -o prid.

Lítvo,

litovsko glavno mesto Vilna; Nekateri litovski

mest. pri Lítvi, or. z Lítvo

košarkarji še petnajst minut po tekmi niso prišli do

STATUS: predlog

besede

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Lítva)



{O} moški: EDNINA: im. lítovski tudi litvánski, rod.

Litvánčev -a -o prid.; obširneje glej pri Lítovčev lítovskega tudi litvánskega, daj. lítovskemu tudi



litvánskemu, tož. lítovski tudi litvánski (živostno

Litvánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej lítovskega tudi litvánskega), mest. pri lítovskem tudi

pri Lítovec

pri litvánskem, or. z lítovskim tudi z litvánskim;



DVOJINA: im. lítovska tudi litvánska, rod. lítovskih tudi Litvánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej litvánskih, daj. lítovskima tudi litvánskima, tož.

pri Lítovka

lítovska tudi litvánska, mest. pri lítovskih tudi pri



litvánskih, or. z lítovskima tudi z litvánskima;

litvánski -a -o prid.; obširneje glej pri lítovski MNOŽINA: im. lítovski tudi litvánski, rod. lítovskih tudi litvánskih, daj. lítovskim tudi litvánskim, tož. lítovske lit.zg. okrajš.

tudi litvánske, mest. pri lítovskih tudi pri litvánskih,

|literarnozgodovinski|: lit.zg. razprava

or. z lítovskimi tudi z litvánskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. lítovska tudi litvánska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

lítovske tudi litvánske, daj. lítovski tudi litvánski, tož.



lítovsko tudi litvánsko, mest. pri lítovski tudi pri

lit. zg. okrajš.

litvánski, or. z lítovsko tudi z litvánsko; DVOJINA: im.

|literarna zgodovina|: slovenska lit. zg.

497

STATUS: predlog

|hrvaški knez|: upor Ljudevita Posavskega; Karniolo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

so Franki po neuspešnem uporu kneza Ljudevita



Posavskega spremenili v mejno grofijo

LJ -- [lə̀jə̀ tudi ləjə̀] m; simbol

{O} EDNINA: im. Ljúdevit Posávski, rod. Ljúdevita

|Ljubljana|: Vozilo ima tablice LJ K1-14A

Posávskega, daj. Ljúdevitu Posávskemu, tož.

STATUS: predlog

Ljúdevita Posávskega, mest. pri Ljúdevitu

P

Posávskem, or. z Ljúdevitom Posávskim

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



STATUS: predlog

Lj. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

|Ljubljana|: Lj. Črnuče

imenu

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

lm -- [lə̀mə̀ tudi ləmə̀ in èlèm tudi elèm] m; simbol



|lumen|: Ksenonske žarnice zmorejo 3000 lm

Ljúbica -e ž; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|žensko ime|: Knjigo je posvetil ženi Ljubici

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{B} Ljubičin



{O} EDNINA: im. Ljúbica, rod. Ljúbice, daj. Ljúbici,

ln -- [lə̀nə̀ tudi lənə̀ in èlèn tudi elèn] m; simbol tož. Ljúbico, mest. pri Ljúbici, or. z Ljúbico; DVOJINA:

|naravni logaritem|: ln(x); prim. lóg

im. Ljúbici, rod. Ljúbic, daj. Ljúbicama, tož. Ljúbici, STATUS: predlog

mest. pri Ljúbicah, or. z Ljúbicama; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Ljúbice, rod. Ljúbic, daj. Ljúbicam, tož. Ljúbice, mest.



pri Ljúbicah, or. z Ljúbicami

lóg -- m; simbol

STATUS: predlog

|logaritem|: Zapišite zvezo med funkcijama ln x in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

log x ter jo utemeljite

ženska); samostalnik ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Ljúbičin -a -o prid.



Pohvalil je dobro Ljubičino hrano

Lógar -ja m; ime bitja, osebno ime

(< Ljúbica)

|priimek|: Moški pevski zbor je nastopil pod

{O} moški: EDNINA: im. Ljúbičin, rod. Ljúbičinega, vodstvom Matije/Matije Logarja; Uvrščen je bil

daj. Ljúbičinemu, tož. Ljúbičin (živostno Ljúbičinega), pred Juretom Logarjem

mest. pri Ljúbičinem, or. z Ljúbičinim; DVOJINA: im.

{B} Logarjev

Ljúbičina, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinima, tož.

{O} EDNINA: im. Lógar, rod. Lógarja, daj. Lógarju,

Ljúbičina, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinima;

tož. Lógarja, mest. pri Lógarju, or. z Lógarjem;

MNOŽINA: im. Ljúbičini, rod. Ljúbičinih, daj.

DVOJINA: im. Lógarja, rod. Lógarjev, daj. Lógarjema,

Ljúbičinim, tož. Ljúbičine, mest. pri Ljúbičinih, or. z tož. Lógarja, mest. pri Lógarjih, or. z Lógarjema;

Ljúbičinimi

MNOŽINA: im. Lógarji, rod. Lógarjev, daj. Lógarjem,

ženski: EDNINA: im. Ljúbičina, rod. Ljúbičine, daj.

tož. Lógarje, mest. pri Lógarjih, or. z Lógarji

Ljúbičini, tož. Ljúbičino, mest. pri Ljúbičini, or. z

STATUS: predlog

Ljúbičino; DVOJINA: im. Ljúbičini, rod. Ljúbičinih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. Ljúbičinima, tož. Ljúbičini, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinima; MNOŽINA: im. Ljúbičine, rod.

Lógarjev -a -o prid.

Ljúbičinih, daj. Ljúbičinim, tož. Ljúbičine, mest. pri

Logarjevo dialektološko delo

Ljúbičinih, or. z Ljúbičinimi

(< Lógar)

srednji: EDNINA: im. Ljúbičino, rod. Ljúbičinega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Lógarjev, rod. Lógarjevega, Ljúbičinemu, tož. Ljúbičino, mest. pri Ljúbičinem, or.

daj. Lógarjevemu, tož. Lógarjev (živostno

z Ljúbičinim; DVOJINA: im. Ljúbičini, rod.

Lógarjevega), mest. pri Lógarjevem, or. z

Ljúbičinih, daj. Ljúbičinima, tož. Ljúbičini, mest. pri Lógarjevim; DVOJINA: im. Lógarjeva, rod.

Ljúbičinih, or. z Ljúbičinima; MNOŽINA: im.

Lógarjevih, daj. Lógarjevima, tož. Lógarjeva, mest.

Ljúbičina, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinim, tož.

pri Lógarjevih, or. z Lógarjevima; MNOŽINA: im.

Ljúbičina, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinimi

Lógarjevi, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevim, tož.

STATUS: predlog

Lógarjeve, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. Lógarjeva, rod. Lógarjeve, daj.



Lógarjevi, tož. Lógarjevo, mest. pri Lógarjevi, or. z

Ljúdevit Posávski -a -ega m; ime bitja, osebno ime Lógarjevo; DVOJINA: im. Lógarjevi, rod. Lógarjevih,

daj. Lógarjevima, tož. Lógarjevi, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevima; MNOŽINA: im. Lógarjeve, rod.

498

Lógarjevih, daj. Lógarjevim, tož. Lógarjeve, mest. pri Lôvrov -a -o prid.

Lógarjevih, or. z Lógarjevimi

Na ogled je eno lepših Lovrovih pisem Josipini

srednji: EDNINA: im. Lógarjevo, rod. Lógarjevega, (< Lôvro)

daj. Lógarjevemu, tož. Lógarjevo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Lôvrov, rod. Lôvrovega, daj.

Lógarjevem, or. z Lógarjevim; DVOJINA: im.

Lôvrovemu, tož. Lôvrov (živostno Lôvrovega), mest.

Lógarjevi, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevima, tož.

pri Lôvrovem, or. z Lôvrovim; DVOJINA: im.

Lógarjevi, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevima;

Lôvrova, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovima, tož.

MNOŽINA: im. Lógarjeva, rod. Lógarjevih, daj.

Lôvrova, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovima;

Lógarjevim, tož. Lógarjeva, mest. pri Lógarjevih, or. z MNOŽINA: im. Lôvrovi, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovim,

Lógarjevimi

tož. Lôvrove, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Lôvrova, rod. Lôvrove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Lôvrovi, tož. Lôvrovo, mest. pri Lôvrovi, or. z



Lôvrovo; DVOJINA: im. Lôvrovi, rod. Lôvrovih, daj.

lójtra -e ž

Lôvrovima, tož. Lôvrovi, mest. pri Lôvrovih, or. z

|pisno znamenje v IT|: Na Twitterju lahko hitro

Lôvrovima; MNOŽINA: im. Lôvrove, rod. Lôvrovih,

zberete vse tvite, označene z isto lojtro

daj. Lôvrovim, tož. Lôvrove, mest. pri Lôvrovih, or. z

{PRZ} # desnostično ob ključni besedi na družbenih Lôvrovimi

omrežjih Kdaj vejica stoji in kdaj ne? #slovenščina

srednji: EDNINA: im. Lôvrovo, rod. Lôvrovega, daj.

#pravopis #vejica; prim. kljúčnik

Lôvrovemu, tož. Lôvrovo, mest. pri Lôvrovem, or. z

{O} EDNINA: im. lójtra, rod. lójtre, daj. lójtri, tož.

Lôvrovim; DVOJINA: im. Lôvrovi, rod. Lôvrovih, daj.

lójtro, mest. pri lójtri, or. z lójtro; DVOJINA: im. lójtri, Lôvrovima, tož. Lôvrovi, mest. pri Lôvrovih, or. z

rod. lójter, daj. lójtrama, tož. lójtri, mest. pri lójtrah, or.

Lôvrovima; MNOŽINA: im. Lôvrova, rod. Lôvrovih,

z lójtrama; MNOŽINA: im. lójtre, rod. lójter, daj.

daj. Lôvrovim, tož. Lôvrova, mest. pri Lôvrovih, or. z

lójtram, tož. lójtre, mest. pri lójtrah, or. z lójtrami Lôvrovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





lokomotíva -e ž

Lr -- [lə̀rə̀ tudi lərə̀ in èlêr tudi elêr] m; simbol

|vozilo|: električna lokomotiva; češka lokomotiva

|lavrencij|: Simbol Lw za lavrencij so zamenjali z

||vzdevek Emila Zatopka, češkega športnika||:

Lr

Življenje Emila Zatopka, imenovanega češka

STATUS: predlog

lokomotiva, je opisala v romanu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} EDNINA: im. lokomotíva, rod. lokomotíve, daj.



lokomotívi, tož. lokomotívo, mest. pri lokomotívi, or.

l.r. okrajš.

z lokomotívo; DVOJINA: im. lokomotívi, rod.

|lastnoročno|: nekdaj, za imenom, z vejico Janez Novak, lokomotív, daj. lokomotívama, tož. lokomotívi, mest.

l.r.

pri lokomotívah, or. z lokomotívama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

lokomotíve, rod. lokomotív, daj. lokomotívam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

lokomotíve, mest. pri lokomotívah, or. z



lokomotívami

Lu -- [lə̀ú tudi ləú in èlú tudi elú] m; simbol

STATUS: predlog

|lutecij|: Simbol za kemijski element lutecij je Lu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

STATUS: predlog

ženskega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Lôvro -a m; ime bitja, osebno ime

Lúcifer -a m; ime bitja, religijsko ime

Recitirala je pesem Lovra Tomana; Med Lovrom in

|vodja upornih angelov|: Lucifer je bil pahnjen iz

neznancem je prišlo do prepira in prerivanja

nebes v pekel

{B} Lovrov

{B} Luciferjev

{O} EDNINA: im. Lôvro, rod. Lôvra, daj. Lôvru, tož.

{O} EDNINA: im. Lúcifer, rod. Lúciferja, daj.

Lôvra, mest. pri Lôvru, or. z Lôvrom; DVOJINA: im.

Lúciferju, tož. Lúciferja, mest. pri Lúciferju, or. z

Lôvra, rod. Lôvrov, daj. Lôvroma, tož. Lôvra, mest. pri Lúciferjem; DVOJINA: im. Lúciferja, rod. Lúciferjev,

Lôvrih, or. z Lôvroma; MNOŽINA: im. Lôvri, rod.

daj. Lúciferjema, tož. Lúciferja, mest. pri Lúciferjih, Lôvrov, daj. Lôvrom, tož. Lôvre, mest. pri Lôvrih, or.

or. z Lúciferjema; MNOŽINA: im. Lúciferji, rod.

z Lôvri

Lúciferjev, daj. Lúciferjem, tož. Lúciferje, mest. pri

STATUS: predlog

Lúciferjih, or. z Lúciferji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); samostalnik moškega spola



499

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik ženski: EDNINA: im. Lucíjina, rod. Lucíjine, daj.

moškega spola

Lucíjini, tož. Lucíjino, mest. pri Lucíjini, or. z



Lucíjino; DVOJINA: im. Lucíjini, rod. Lucíjinih, daj.

Lúciferjev -a -e prid.

Lucíjinima, tož. Lucíjini, mest. pri Lucíjinih, or. z

biblični opis Luciferjevega greha

Lucíjinima; MNOŽINA: im. Lucíjine, rod. Lucíjinih,

(< Lúcifer)

daj. Lucíjinim, tož. Lucíjine, mest. pri Lucíjinih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Lúciferjev, rod.

Lucíjinimi

Lúciferjevega, daj. Lúciferjevemu, tož. Lúciferjev

srednji: EDNINA: im. Lucíjino, rod. Lucíjinega, daj.

(živostno Lúciferjevega), mest. pri Lúciferjevem, or. z Lucíjinemu, tož. Lucíjino, mest. pri Lucíjinem, or. z

Lúciferjevim; DVOJINA: im. Lúciferjeva, rod.

Lucíjinim; DVOJINA: im. Lucíjini, rod. Lucíjinih, daj.

Lúciferjevih, daj. Lúciferjevima, tož. Lúciferjeva,

Lucíjinima, tož. Lucíjini, mest. pri Lucíjinih, or. z

mest. pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevima; MNOŽINA:

Lucíjinima; MNOŽINA: im. Lucíjina, rod. Lucíjinih,

im. Lúciferjevi, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevim,

daj. Lucíjinim, tož. Lucíjina, mest. pri Lucíjinih, or. z tož. Lúciferjeve, mest. pri Lúciferjevih, or. z

Lucíjinimi

Lúciferjevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Lúciferjeva, rod. Lúciferjeve, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Lúciferjevi, tož. Lúciferjevo, mest. pri



Lúciferjevi, or. z Lúciferjevo; DVOJINA: im.

Lúčka Régrat -e -- ž; ime bitja, osebno ime

Lúciferjevi, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevima, tož.

|domišljijski lik|: Strniševa poetična pravljica

Lúciferjevi, mest. pri Lúciferjevih, or. z

pripoveduje o Lučki Regrat, ki zapusti svoj travnik

Lúciferjevima; MNOŽINA: im. Lúciferjeve, rod.

in se poda v mesto

Lúciferjevih, daj. Lúciferjevim, tož. Lúciferjeve, mest.

{O} EDNINA: im. Lúčka Régrat, rod. Lúčke Régrat,

pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevimi

daj. Lúčki Régrat, tož. Lúčko Régrat, mest. pri Lúčki

srednji: EDNINA: im. Lúciferjevo, rod. Lúciferjevega, Régrat, or. z Lúčko Régrat; DVOJINA: im. Lúčki

daj. Lúciferjevemu, tož. Lúciferjevo, mest. pri

Régrat, rod. Lúčk Régrat, daj. Lúčkama Régrat, tož.

Lúciferjevem, or. z Lúciferjevim; DVOJINA: im.

Lúčki Régrat, mest. pri Lúčkah Régrat, or. z

Lúciferjevi, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevima, tož.

Lúčkama Régrat; MNOŽINA: im. Lúčke Régrat, rod.

Lúciferjevi, mest. pri Lúciferjevih, or. z

Lúčk Régrat, daj. Lúčkam Régrat, tož. Lúčke Régrat,

Lúciferjevima; MNOŽINA: im. Lúciferjeva, rod.

mest. pri Lúčkah Régrat, or. z Lúčkami Régrat

Lúciferjevih, daj. Lúciferjevim, tož. Lúciferjeva, mest.

STATUS: predlog

pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Lúdolf -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |nizozemski matematik|: Ludolf van

Lucíja -e ž; ime bitja, osebno ime

Ceulen je v oporoki zahteval, naj mu na nagrobni

|žensko ime|: godovni praznik vseh Lucij

kamen vklešejo vseh 35 decimalk števila pi

{B} Lucijin

{B} Ludolfov

{O} EDNINA: im. Lucíja, rod. Lucíje, daj. Lucíji, tož.

{O} EDNINA: im. Lúdolf, rod. Lúdolfa, daj. Lúdolfu,

Lucíjo, mest. pri Lucíji, or. z Lucíjo; DVOJINA: im.

tož. Lúdolfa, mest. pri Lúdolfu, or. z Lúdolfom;

Lucíji, rod. Lucíj, daj. Lucíjama, tož. Lucíji, mest. pri DVOJINA: im. Lúdolfa, rod. Lúdolfov, daj. Lúdolfoma,

Lucíjah, or. z Lucíjama; MNOŽINA: im. Lucíje, rod.

tož. Lúdolfa, mest. pri Lúdolfih, or. z Lúdolfoma;

Lucíj, daj. Lucíjam, tož. Lucíje, mest. pri Lucíjah, or. z MNOŽINA: im. Lúdolfi, rod. Lúdolfov, daj. Lúdolfom,

Lucíjami

tož. Lúdolfe, mest. pri Lúdolfih, or. z Lúdolfi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ženska)





Lúdolfov -a -o prid.

Lucíjin -a -o prid.

Ludolfovo življenje; Ludolfovo število ||število, ki Že Lucijin oče je bil uspešen dirkač

izraža razmerje med obsegom in premerom kroga;

(< Lucíja)

pi||: Pi ali Ludolfovo število je matematična

{O} moški: EDNINA: im. Lucíjin, rod. Lucíjinega, daj.

konstanta, ki je enaka razmerju med obsegom kroga

Lucíjinemu, tož. Lucíjin (živostno Lucíjinega), mest.

in njegovim premerom

pri Lucíjinem, or. z Lucíjinim; DVOJINA: im.

(< Lúdolf)

Lucíjina, rod. Lucíjinih, daj. Lucíjinima, tož. Lucíjina,

{O} moški: EDNINA: im. Lúdolfov, rod. Lúdolfovega, mest. pri Lucíjinih, or. z Lucíjinima; MNOŽINA: im.

daj. Lúdolfovemu, tož. Lúdolfov (živostno

Lucíjini, rod. Lucíjinih, daj. Lucíjinim, tož. Lucíjine, Lúdolfovega), mest. pri Lúdolfovem, or. z

mest. pri Lucíjinih, or. z Lucíjinimi

Lúdolfovim; DVOJINA: im. Lúdolfova, rod.

Lúdolfovih, daj. Lúdolfovima, tož. Lúdolfova, mest.

500

pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovima; MNOŽINA: im.

Lúkov, daj. Lúkam in Lúkom, tož. Lúke in Lúke, mest.

Lúdolfovi, rod. Lúdolfovih, daj. Lúdolfovim, tož.

pri Lúkah in pri Lúkih, or. z Lúkami in z Lúki

Lúdolfove, mest. pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Lúdolfova, rod. Lúdolfove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Lúdolfovi, tož. Lúdolfovo, mest. pri Lúdolfovi, or. z

moška); samostalnik moškega spola; religijska

Lúdolfovo; DVOJINA: im. Lúdolfovi, rod. Lúdolfovih,

imena

daj. Lúdolfovima, tož. Lúdolfovi, mest. pri



Lúdolfovih, or. z Lúdolfovima; MNOŽINA: im.

Lúkov -a -o prid.

Lúdolfove, rod. Lúdolfovih, daj. Lúdolfovim, tož.

Zbranim se je pridružil Lukov oče; Lukov

Lúdolfove, mest. pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovimi

evangelij

srednji: EDNINA: im. Lúdolfovo, rod. Lúdolfovega, (< Lúka)

daj. Lúdolfovemu, tož. Lúdolfovo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Lúkov, rod. Lúkovega, daj.

Lúdolfovem, or. z Lúdolfovim; DVOJINA: im.

Lúkovemu, tož. Lúkov (živostno Lúkovega), mest. pri

Lúdolfovi, rod. Lúdolfovih, daj. Lúdolfovima, tož.

Lúkovem, or. z Lúkovim; DVOJINA: im. Lúkova, rod.

Lúdolfovi, mest. pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovima;

Lúkovih, daj. Lúkovima, tož. Lúkova, mest. pri

MNOŽINA: im. Lúdolfova, rod. Lúdolfovih, daj.

Lúkovih, or. z Lúkovima; MNOŽINA: im. Lúkovi, rod.

Lúdolfovim, tož. Lúdolfova, mest. pri Lúdolfovih, or.

Lúkovih, daj. Lúkovim, tož. Lúkove, mest. pri

z Lúdolfovimi

Lúkovih, or. z Lúkovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Lúkova, rod. Lúkove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Lúkovi, tož. Lúkovo, mest. pri Lúkovi, or. z Lúkovo;

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

DVOJINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj. Lúkovima,



tož. Lúkovi, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovima;

Lúdvik Pobóžni -a -ega m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Lúkove, rod. Lúkovih, daj. Lúkovim,

|nem. Ludwig der Fromme: frankovski kralj|:

tož. Lúkove, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovimi

Ludvika Pobožnega poznamo tudi pod imenoma

srednji: EDNINA: im. Lúkovo, rod. Lúkovega, daj.

Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni

Lúkovemu, tož. Lúkovo, mest. pri Lúkovem, or. z

{O} EDNINA: im. Lúdvik Pobóžni, rod. Lúdvika

Lúkovim; DVOJINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj.

Pobóžnega, daj. Lúdviku Pobóžnemu, tož. Lúdvika

Lúkovima, tož. Lúkovi, mest. pri Lúkovih, or. z

Pobóžnega, mest. pri Lúdviku Pobóžnem, or. z

Lúkovima; MNOŽINA: im. Lúkova, rod. Lúkovih, daj.

Lúdvikom Pobóžnim

Lúkovim, tož. Lúkova, mest. pri Lúkovih, or. z

STATUS: predlog

Lúkovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog

imenu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Lúdvik Štírinajsti -a -ega m; ime bitja, osebno ime lúks -a in lux -a [lúks] m

|francoski kralj|: Iščem naslanjač v slogu Ludvika

|merska enota|: Svetilne cevi z močjo nekaj tisoč

Štirinajstega/XIV.

luksov/luxov; Tem lončnicam zadošča že kakih

{O} EDNINA: im. Lúdvik Štírinajsti, rod. Lúdvika

šeststo luksov/luxov <600 lx>; v strokovnih besedilih Štírinajstega, daj. Lúdviku Štírinajstemu, tož.

največkrat nepodomačeno Za izvedbo poskusa

Lúdvika Štírinajstega, mest. pri Lúdviku

potrebujemo nebo z najmanj 3000 luxi <3000 lx>;

Štírinajstem, or. z Lúdvikom Štírinajstim

prim. lx

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. lux in lúks, rod. luxa in lúksa, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem luxu in lúksu, tož. lux in lúks, mest. pri luxu in pri

imenu

lúksu, or. z luxom in z lúksom; DVOJINA: im. luxa in



lúksa, rod. luxov in lúksov, daj. luxoma in lúksoma,

Lúka -e in Lúka -a m; ime bitja, osebno ime

tož. luxa in lúksa, mest. pri luxih in pri lúksih, or. z

|moško ime|: Z Zvonkom in Luko/Lukom raje ne

luxoma in z lúksoma; MNOŽINA: im. luxi in lúksi, rod.

igra šaha; |svetopisemska oseba|: odlomek iz

luxov in lúksov, daj. luxom in lúksom, tož. luxe in

evangelija po Luki/Luku;

lúkse,

v zvezi evangelist Luka god

mest. pri luxih in pri lúksih, or. z luxi in z lúksi

evangelista Luke/Luka

STATUS: predlog

{B} Lukov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik

{O} EDNINA: im. Lúka, rod. Lúke in Lúka, daj. Lúki in

moškega spola

Lúku, tož. Lúko in Lúka, mest. pri Lúki in pri Lúku,



or. z Lúko in z Lúkom; DVOJINA: im. Lúki in Lúka,

Lúksemburg -a m; zemljepisno ime

rod. Lúk in Lúkov, daj. Lúkama in Lúkoma, tož. Lúki

|dolgo ime Veliko vojvodstvo Luksemburg|; |država|:

in Lúka, mest. pri Lúkah in pri Lúkih, or. z Lúkama in

S podjetjem iz Luksemburga sodelujemo že od leta

z Lúkoma; MNOŽINA: im. Lúke in Lúki, rod. Lúk in

1998; Lani so študente peljali na ekskurzijo v

501

Luksemburg in Bruselj; evropsko sodišče v Luksemburžána, mest. pri Luksemburžánu, or. z

Luksemburgu

Luksemburžánom; DVOJINA: im. Luksemburžána,

Kje? v Luksemburgu

rod. Luksemburžánov, daj. Luksemburžánoma, tož.

Od kod? iz Luksemburga

Luksemburžána, mest. pri Luksemburžánih, or. z

Kam? v Luksemburg

Luksemburžánoma; MNOŽINA: im. Luksemburžáni,

{B} Luksemburžan, Luksemburžanka;

rod. Luksemburžánov, daj. Luksemburžánom, tož.

Luksemburžanov, Luksemburžankin; luksemburški

Luksemburžáne, mest. pri Luksemburžánih, or. z

{O} EDNINA: im. Lúksemburg, rod. Lúksemburga,

Luksemburžáni

daj. Lúksemburgu, tož. Lúksemburg, mest. pri

STATUS: predlog

Lúksemburgu, or. z Lúksemburgom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Luksemburžánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Pričakovali smo gladko zmago Luksemburžank

lúksemburški -a -o prid.

(< Lúksemburg)

predsednik luksemburške vlade; Tatovi so slike

{B} Luksemburžankin

shranili v neki luksemburški banki; luksemburški

{O} EDNINA: im. Luksemburžánka, rod.

frank ||nekdanja denarna enota||: znamka nominalne Luksemburžánke, daj. Luksemburžánki, tož.

vrednosti 100 luksemburških frankov

Luksemburžánko, mest. pri Luksemburžánki, or. z

(< Lúksemburg)

Luksemburžánko; DVOJINA: im. Luksemburžánki,

{O} moški: EDNINA: im. lúksemburški, rod.

rod. Luksemburžánk, daj. Luksemburžánkama, tož.

lúksemburškega, daj. lúksemburškemu, tož.

Luksemburžánki, mest. pri Luksemburžánkah, or. z

lúksemburški (živostno lúksemburškega), mest. pri

Luksemburžánkama; MNOŽINA: im.

lúksemburškem, or. z lúksemburškim; DVOJINA: im.

Luksemburžánke, rod. Luksemburžánk, daj.

lúksemburška, rod. lúksemburških, daj.

Luksemburžánkam, tož. Luksemburžánke, mest. pri

lúksemburškima, tož. lúksemburška, mest. pri

Luksemburžánkah, or. z Luksemburžánkami

lúksemburških, or. z lúksemburškima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

lúksemburški, rod. lúksemburških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

lúksemburškim, tož. lúksemburške, mest. pri



lúksemburških, or. z lúksemburškimi

lúmen -mna m

ženski: EDNINA: im. lúksemburška, rod.

|merska enota|: Z lumni izražamo jakost

lúksemburške, daj. lúksemburški, tož. lúksemburško,

svetlobnega toka; Na splošno velja, da ima 60-vatna

mest. pri lúksemburški, or. z lúksemburško; DVOJINA:

žarnica približno 600 lumnov <600 lm>; prim. lm im. lúksemburški, rod. lúksemburških, daj.

{O} EDNINA: im. lúmen, rod. lúmna, daj. lúmnu, tož.

lúksemburškima, tož. lúksemburški, mest. pri

lúmen, mest. pri lúmnu, or. z lúmnom; DVOJINA: im.

lúksemburških, or. z lúksemburškima; MNOŽINA: im.

lúmna, rod. lúmnov, daj. lúmnoma, tož. lúmna, mest.

lúksemburške, rod. lúksemburških, daj.

pri lúmnih, or. z lúmnoma; MNOŽINA: im. lúmni, rod.

lúksemburškim, tož. lúksemburške, mest. pri

lúmnov, daj. lúmnom, tož. lúmne, mest. pri lúmnih, or.

lúksemburških, or. z lúksemburškimi

z lúmni

srednji: EDNINA: im. lúksemburško, rod.

STATUS: predlog

lúksemburškega, daj. lúksemburškemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

lúksemburško, mest. pri lúksemburškem, or. z



lúksemburškim; DVOJINA: im. lúksemburški, rod.

Lupínica -e ž; ime bitja, osebno ime

lúksemburških, daj. lúksemburškima, tož.

|domišljijski lik|: Plavolaso deklico Lupinico je

lúksemburški, mest. pri lúksemburških, or. z

lahko odpihnil že rahel vetrič; Hčerki je prebrala

lúksemburškima; MNOŽINA: im. lúksemburška, rod.

zgodbo o Lupinici, ki jo je napisala Vera Albreht

lúksemburških, daj. lúksemburškim, tož.

{B} Lupiničin

lúksemburška, mest. pri lúksemburških, or. z

{O} EDNINA: im. Lupínica, rod. Lupínice, daj.

lúksemburškimi

Lupínici, tož. Lupínico, mest. pri Lupínici, or. z

STATUS: predlog

Lupínico; DVOJINA: im. Lupínici, rod. Lupínic, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Lupínicama, tož. Lupínici, mest. pri Lupínicah, or. z



Lupínicama; MNOŽINA: im. Lupínice, rod. Lupínic,

Luksemburžán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Lupínicam, tož. Lupínice, mest. pri Lupínicah, or.

Cesarska rodbina Luksemburžanov je izumrla leta

z Lupínicami

1437

STATUS: predlog

(< Lúksemburg)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

{B} Luksemburžanov

samostalnik ženskega spola

{O} EDNINA: im. Luksemburžán, rod.



Luksemburžána, daj. Luksemburžánu, tož.

Lupíničin -a -o prid.

502

Za Lupiničino vrnitev domov so poskrbele lastovke luteránka -e ž

(< Lupínica)

|star. pripadnica luteranstva|: nemška luteranka

{O} moški: EDNINA: im. Lupíničin, rod.

protestantka; evangeličanka

Lupíničinega, daj. Lupíničinemu, tož. Lupíničin

(< Luther)

(živostno Lupíničinega), mest. pri Lupíničinem, or. z

{B} luterankin

Lupíničinim; DVOJINA: im. Lupíničina, rod.

{O} EDNINA: im. luteránka, rod. luteránke, daj.

Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničina, mest.

luteránki, tož. luteránko, mest. pri luteránki, or. z

pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im.

luteránko; DVOJINA: im. luteránki, rod. luteránk, daj.

Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož.

luteránkama, tož. luteránki, mest. pri luteránkah, or. z Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi

luteránkama; MNOŽINA: im. luteránke, rod. luteránk,

ženski: EDNINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničine, daj.

daj. luteránkam, tož. luteránke, mest. pri luteránkah,

Lupíničini, tož. Lupíničino, mest. pri Lupíničini, or. z or. z luteránkami

Lupíničino; DVOJINA: im. Lupíničini, rod.

STATUS: predlog

Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničini, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im.

samostalnik ženskega spola

Lupíničine, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož.



Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi

luteránski -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. Lupíničino, rod. Lupíničinega, luteranska reformacija; luteranska vera

daj. Lupíničinemu, tož. Lupíničino, mest. pri

protestantska; evangeličanska

Lupíničinem, or. z Lupíničinim; DVOJINA: im.

(< Luther)

Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. luteránski, rod.

Lupíničini, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima;

luteránskega, daj. luteránskemu, tož. luteránskega,

MNOŽINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničinih, daj.

mest. pri luteránskem, or. z luteránskim; DVOJINA: im.

Lupíničinim, tož. Lupíničina, mest. pri Lupíničinih,

luteránska, rod. luteránskih, daj. luteránskima, tož.

or. z Lupíničinimi

luteránska, mest. pri luteránskih, or. z luteránskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. luteránski, rod. luteránskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

luteránskim, tož. luteránske, mest. pri luteránskih, or.



z luteránskimi

Lúter -tra m; ime bitja, osebno ime

ženski: EDNINA: im. luteránska, rod. luteránske, daj.

|priimek|; |nemški verski reformator|; gl. Luther

luteránski, tož. luteránsko, mest. pri luteránski, or. z STATUS: predlog

luteránsko; DVOJINA: im. luteránski, rod. luteránskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. luteránskima, tož. luteránski, mest. pri



luteránskih, or. z luteránskima; MNOŽINA: im.

luterán -a tudi lúteranec -nca m

luteránske, rod. luteránskih, daj. luteránskim, tož.

|star. pripadnik luteranstva|: prekmurski luterani; Na

luteránske, mest. pri luteránskih, or. z luteránskimi

svetu je okoli 800 milijonov protestantov, od tega

srednji: EDNINA: im. luteránsko, rod. luteránskega, okoli 60 milijonov luteranov protestanti;

daj. luteránskemu, tož. luteránsko, mest. pri

evangeličani

luteránskem, or. z luteránskim; DVOJINA: im.

(< Luther)

luteránski, rod. luteránskih, daj. luteránskima, tož.

{B} luteranov tudi luterančev

luteránski, mest. pri luteránskih, or. z luteránskima;

{O} EDNINA: im. luterán tudi luteránec, rod. luterána

MNOŽINA: im. luteránska, rod. luteránskih, daj.

tudi luteránca, daj. luteránu tudi luteráncu, tož.

luteránskim, tož. luteránska, mest. pri luteránskih, or.

luterána tudi luteránca, mest. pri luteránu tudi pri

z luteránskimi

luteráncu, or. z luteránom tudi z luteráncem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. luterána tudi luteránca, rod. luteránov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tudi luteráncev, daj. luteránoma tudi luteráncema, tož.



luterána tudi luteránca, mest. pri luteránih tudi pri

luteránstvo -a s

luteráncih, or. z luteránoma tudi z luteráncema;

|krščansko reformacijsko gibanje Martina Luthra|:

MNOŽINA: im. luteráni tudi luteránci, rod. luteránov

širjenje in zatiranje luteranstva na Kranjskem

tudi luteráncev, daj. luteránom tudi luteráncem, tož.

(< Luther)

luteráne tudi luteránce, mest. pri luteránih tudi pri

{O} EDNINA: im. luteránstvo, rod. luteránstva, daj.

luteráncih, or. z luteráni tudi z luteránci

luteránstvu, tož. luteránstvo, mest. pri luteránstvu, or.

STATUS: predlog

z luteránstvom; DVOJINA: im. luteránstvi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; luteránstev, daj. luteránstvoma, tož. luteránstvi, mest.

samostalnik moškega spola

pri luteránstvih, or. z luteránstvoma; MNOŽINA: im.



luteránstva, rod. luteránstev, daj. luteránstvom, tož.

lúteranec -nca m; obširneje glej pri luterán

luteránstva, mest. pri luteránstvih, or. z luteránstvi



STATUS: predlog

503

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Luther -thra [lútər, rod. lútra] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |ameriški aktivist in pridigar|: govor

lúžiškosŕbski -a -o prid.

Martina Luthra Kinga; |nemški verski reformator|:

lužiškosrbski jezik; lužiškosrbska manjšina; Na

kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Luter Za simpoziju sta predstavila lužiškosrbskega pisatelja

martinovo se evangeličani spominjajo krsta

Jurija Kocha

reformatorja Martina Luthra/Lutra; prim. luterán

(< Lúžiški Sŕb)

{B} Luthrov

{O} moški: EDNINA: im. lúžiškosŕbski, rod.

{O} EDNINA: im. Luther, rod. Luthra, daj. Luthru, tož.

lúžiškosŕbskega, daj. lúžiškosŕbskemu, tož.

Luthra, mest. pri Luthru, or. z Luthrom; DVOJINA: im.

lúžiškosŕbski (živostno lúžiškosŕbskega), mest. pri

Luthra, rod. Luthrov, daj. Luthroma, tož. Luthra, mest.

lúžiškosŕbskem, or. z lúžiškosŕbskim; DVOJINA: im.

pri Luthrih, or. z Luthroma; MNOŽINA: im. Luthri, rod.

lúžiškosŕbska, rod. lúžiškosŕbskih, daj.

Luthrov, daj. Luthrom, tož. Luthre, mest. pri Luthrih,

lúžiškosŕbskima, tož. lúžiškosŕbska, mest. pri

or. z Luthri

lúžiškosŕbskih, or. z lúžiškosŕbskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

lúžiškosŕbski, rod. lúžiškosŕbskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

lúžiškosŕbskim, tož. lúžiškosŕbske, mest. pri

samostalnik moškega spola

lúžiškosŕbskih, or. z lúžiškosŕbskimi



ženski: EDNINA: im. lúžiškosŕbska, rod.

lux -a m; obširneje glej pri lúks

lúžiškosŕbske, daj. lúžiškosŕbski, tož. lúžiškosŕbsko,



mest. pri lúžiškosŕbski, or. z lúžiškosŕbsko; DVOJINA:

Lúžiška Sŕbkinja -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime im. lúžiškosŕbski, rod. lúžiškosŕbskih, daj.

|pripadnica slovanskega naroda v Lužici|: Za agende

lúžiškosŕbskima, tož. lúžiškosŕbski, mest. pri

slovanskih manjšin bo pod okrijem inštitucije

lúžiškosŕbskih, or. z lúžiškosŕbskima; MNOŽINA: im.

skrbela Lužiška Srbkinja

lúžiškosŕbske, rod. lúžiškosŕbskih, daj.

(< Lúžiški Sŕb)

lúžiškosŕbskim, tož. lúžiškosŕbske, mest. pri

{B} Lužiškosrbkinjin

lúžiškosŕbskih, or. z lúžiškosŕbskimi

{O} EDNINA: im. Lúžiška Sŕbkinja, rod. Lúžiške

srednji: EDNINA: im. lúžiškosŕbsko, rod.

Sŕbkinje, daj. Lúžiški Sŕbkinji, tož. Lúžiško Sŕbkinjo, lúžiškosŕbskega, daj. lúžiškosŕbskemu, tož.

mest. pri Lúžiški Sŕbkinji, or. z Lúžiško Sŕbkinjo;

lúžiškosŕbsko, mest. pri lúžiškosŕbskem, or. z

DVOJINA: im. Lúžiški Sŕbkinji, rod. Lúžiških Sŕbkinj,

lúžiškosŕbskim; DVOJINA: im. lúžiškosŕbski, rod.

daj. Lúžiškima Sŕbkinjama, tož. Lúžiški Sŕbkinji,

lúžiškosŕbskih, daj. lúžiškosŕbskima, tož.

mest. pri Lúžiških Sŕbkinjah, or. z Lúžiškima

lúžiškosŕbski, mest. pri lúžiškosŕbskih, or. z

Sŕbkinjama; MNOŽINA: im. Lúžiške Sŕbkinje, rod.

lúžiškosŕbskima; MNOŽINA: im. lúžiškosŕbska, rod.

Lúžiških Sŕbkinj, daj. Lúžiškim Sŕbkinjam, tož.

lúžiškosŕbskih, daj. lúžiškosŕbskim, tož.

Lúžiške Sŕbkinje, mest. pri Lúžiških Sŕbkinjah, or. z

lúžiškosŕbska, mest. pri lúžiškosŕbskih, or. z

Lúžiškimi Sŕbkinjami

lúžiškosŕbskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

samostalnik ženskega spola





Lw -- [lə̀və̀ tudi ləvə̀ in èlvé tudi elvé in lə̀ dvójni və̀

Lúžiški Sŕb -ega -a m; ime bitja, prebivalsko ime in èl dvójni vé] m; simbol

|pripadnik slovanskega naroda na področju Lužice|:

|lavrencij|; gl. Lr

Nemško mesto Bautzen (lužiškosrbsko Budyšin) je

STATUS: predlog

središče Lužiških Srbov; Zakon iz leta 1948 je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Lužiškim Srbom jamčil zastopstvo v vseh javnih



organih

lx -- [lə̀íks in èlíks tudi elíks] m; simbol

{B} Lužiškosrbov

|luks|: V učilnicah je ponekod le 30–40 lx dnevne

{O} EDNINA: im. Lúžiški Sŕb, rod. Lúžiškega Sŕba,

svetlobe

daj. Lúžiškemu Sŕbu, tož. Lúžiškega Sŕba, mest. pri

STATUS: predlog

Lúžiškem Sŕbu, or. z Lúžiškim Sŕbom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Lúžiška Sŕba, rod. Lúžiških Sŕbov, daj. Lúžiškima



Sŕboma, tož. Lúžiška Sŕba, mest. pri Lúžiških Sŕbih,

m1 m-ja tudi m m-a tudi m -- [mə̀, rod. mə̀ja, or. z or. z Lúžiškima Sŕboma; MNOŽINA: im. Lúžiški Sŕbi,

mə̀jem in èm, rod. êma, or. z êmom] m

rod. Lúžiških Sŕbov, daj. Lúžiškim Sŕbom, tož.

|ime črke ali glasu|: mali m; Njegovi m-ji/m-i so

Lúžiške Sŕbe, mest. pri Lúžiških Sŕbih, or. z

zveneli kot b-ji; navadno nesklonljivo Ali besedo

Lúžiškimi Sŕbi

bombon pišemo z m ali n?; kot prilastek, v imenovalniku STATUS: predlog

504

glas m; ob številki Površina kril naj bo S1 in masa

|mednarodna oznaka medium: srednji|: Okvir kolesa v

m1

velikosti M tehta 770 gramov; |mah/mach|: Leti s

{O} EDNINA: im. m in m tudi m, rod. m-ja in m-a tudi

hitrostjo 2 M

m, daj. m-ju in m-u tudi m, tož. m in m tudi m, mest. pri STATUS: predlog

m-ju in pri m-u tudi pri m, or. z m-jem in z m-om tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

z m; DVOJINA: im. m-ja in m tudi m, rod. m-jev in m-



ov tudi m, daj. m-jema in m-oma tudi m, tož. m-ja in

m. okrajš.

m-a tudi m, mest. pri m-jih in pri m-ih tudi pri m, or. z

|mesec|: poskusno delo 3 m.; |moški|: m. slalom; |lat.

m-jema in z m-oma tudi z m; MNOŽINA: im. m-ji in m-

masculinum: moški spol|: bivol (m.)

i tudi m, rod. m-jev in m-ov tudi m, daj. m-jem in m-

STATUS: predlog

om tudi m, tož. m-je in m-e tudi m, mest. pri m-jih in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pri m-ih tudi pri m, or. z m-ji in z m-i tudi z m



STATUS: predlog

m2 -- [mə̀ in èm na kvadrát, na drúgo] m; simbol PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|kvadratni meter|: Na trgu so položili 4200 m2



asfalta; Otroška soba meri 15,8 m2; cd/m2 Svetlost m2 -- [mə̀ in èm] m; simbol

zaslona je 235 cd/m2; EUR/m2 Izhodiščna cena

|meter|: Tek na 200 m; Promet prek 1156 m

zemljišča je 3,00 EUR/m2; kg/m2 Indeks telesne teže visokega prelaza Predel je prekinjen; |metrski|: z

(ITT) merimo v kg/m2; N/m2 1 N/m2 = 1 Pa

vezajem, del pridevniške zloženke Plavalci so začeli

STATUS: predlog

priprave za evropsko prvenstvo v 25-m bazenu;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|masa|: Maso (m) snovi določimo s tehtanjem;



|moški spol|: V slovarju je samostalnik tun označen

m3 -- [mə̀ in èm na kúb, na trétjo] m; simbol

z m; m/s Telo ima hitrost 1 m/s, če v času 1 s

|kubični meter|: Žled je poškodoval 25.000 m3 lesa;

prepotuje razdaljo 1 m; V/m Jakost električnega

Bq/m2 Radona so izmerili 30 Bq/m3; m3/s Pretok reke polja merimo v voltih na meter (V/m)

znaša 205 m3/s; kg/m3 Gostota Zemlje je 5513

STATUS: predlog

kg/m3

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

M1 M-ja tudi M M-a tudi M -- [mə̀, rod. mə̀ja, or. z mə̀jem in èm, rod. êma, or. z êmom] m

mA -- [mə̀á tudi məá in èmá tudi emá] m; simbol

|ime črke|: veliki M; Zaročenca sta se zaobljubila s

|miliamper|: Tranzistor porabi le 1 mA električnega

prstani z vgraviranim M-jem/M-om; navadno

toka

nesklonljivo Izpisal je vsa imena od M do Ž; kot

STATUS: predlog

prilastek, v imenovalniku črka M; velikost M; ob številki P

Motor je na ogrodje pritrjen s tremi vijaki M8;

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Izpolnite obrazec M4; avtocesta M7



{O}

MacDowell -lla [məgdávəl, rod. məgdáu̯la] m; ime EDNINA: im. M in M tudi M, rod. M-ja in M-a tudi

M,

bitja, osebno ime

daj. M-ju in M-u tudi M, tož. M in M tudi M, mest.

pri M-ju

|priimek|: Igrali so prvo izvedbo koncerta

in pri M-u tudi pri M, or. z M-jem in z M-

om

ameriškega skladatelja MacDowlla; nesklonljivo za

tudi z M; DVOJINA: im. M-ja in M tudi M, rod. M-

jev

žensko osebo |ameriška igralka|: S priljubljeno Andie

in M-ov tudi M, daj. M-jema in M-oma tudi M, tož.

M-ja

MacDowell je zaigral v dveh filmih

in M-a tudi M, mest. pri M-jih in pri M-ih tudi

pri M,

{B} MacDowllov

or. z M-jema in z M-oma tudi z M; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. MacDowll, rod. MacDowlla, daj.

im. M-ji in M-i tudi M, rod. M-jev in M-ov tudi M, daj.

M-jem

MacDowllu, tož. MacDowlla, mest. pri MacDowllu,

in M-om tudi M, tož. M-je in M-e tudi M, mest.

pri M-jih

or. z MacDowllom; DVOJINA: im. MacDowlla, rod.

in pri M-ih tudi pri M, or. z M-ji in z M-i

MacDowllov, daj. MacDowlloma, tož. MacDowlla,

tudi z M

S

mest. pri MacDowllih, or. z MacDowlloma;

TATUS: predlog

MNOŽINA: im. MacDowlli, rod. MacDowllov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

MacDowllom, tož. MacDowlle, mest. pri



MacDowllih, or. z MacDowlli

M2 -- [mə̀ in èm] m; simbol

STATUS: predlog

|rimska števka|: Vrednost rimske števke M je 1000

P

S

RAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

MacDowllov -a -o [məgdáu̯lov-] prid.



Američani so jeseni 1944 na Balkan poslali

M3 -- [mə̀ in èm] m; simbol

MacDowllovo misijo

(< MacDowell)

505

{O} moški: EDNINA: im. MacDowllov, rod.

{B} Machov

MacDowllovega, daj. MacDowllovemu, tož.

{O} EDNINA: im. Mach, rod. Macha, daj. Machu, tož.

MacDowllov (živostno MacDowllovega), mest. pri

Macha, mest. pri Machu, or. z Machom; DVOJINA: im.

MacDowllovem, or. z MacDowllovim; DVOJINA: im.

Macha, rod. Machov, daj. Machoma, tož. Macha, mest.

MacDowllova, rod. MacDowllovih, daj.

pri Machih, or. z Machoma; MNOŽINA: im. Machi,

MacDowllovima, tož. MacDowllova, mest. pri

rod. Machov, daj. Machom, tož. Mache, mest. pri

MacDowllovih, or. z MacDowllovima; MNOŽINA: im.

Machih, or. z Machi

MacDowllovi, rod. MacDowllovih, daj.

STATUS: predlog

MacDowllovim, tož. MacDowllove, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

MacDowllovih, or. z MacDowllovimi



ženski: EDNINA: im. MacDowllova, rod.

Machiavelli -ja [makjavéli] m; ime bitja, osebno ime MacDowllove, daj. MacDowllovi, tož.

|priimek|; |italijanski politik in teoretik države|:

MacDowllovo, mest. pri MacDowllovi, or. z

Politični boj, v katerem sredstva za dosego cilja

MacDowllovo; DVOJINA: im. MacDowllovi, rod.

niso pomembna, so poimenovali po Niccoloju

MacDowllovih, daj. MacDowllovima, tož.

Machiavelliju

MacDowllovi, mest. pri MacDowllovih, or. z

{B} Machiavellijev

MacDowllovima; MNOŽINA: im. MacDowllove, rod.

{O} EDNINA: im. Machiavelli, rod. Machiavellija, daj.

MacDowllovih, daj. MacDowllovim, tož.

Machiavelliju, tož. Machiavellija, mest. pri

MacDowllove, mest. pri MacDowllovih, or. z

Machiavelliju, or. z Machiavellijem; DVOJINA: im.

MacDowllovimi

Machiavellija, rod. Machiavellijev, daj.

srednji: EDNINA: im. MacDowllovo, rod.

Machiavellijema, tož. Machiavellija, mest. pri

MacDowllovega, daj. MacDowllovemu, tož.

Machiavellijih, or. z Machiavellijema; MNOŽINA: im.

MacDowllovo, mest. pri MacDowllovem, or. z

Machiavelliji, rod. Machiavellijev, daj.

MacDowllovim; DVOJINA: im. MacDowllovi, rod.

Machiavellijem, tož. Machiavellije, mest. pri

MacDowllovih, daj. MacDowllovima, tož.

Machiavellijih, or. z Machiavelliji

MacDowllovi, mest. pri MacDowllovih, or. z

STATUS: predlog

MacDowllovima; MNOŽINA: im. MacDowllova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

MacDowllovih, daj. MacDowllovim, tož.



MacDowllova, mest. pri MacDowllovih, or. z

Machiavellijev -a -o [makjavélijev-] prid.

MacDowllovimi

Machiavellijev opis uspešnega vladarja

STATUS: predlog

(< Machiavelli)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Machiavellijev, rod.



Machiavellijevega, daj. Machiavellijevemu, tož.

mach -a in máh -a [máh] m

Machiavellijev (živostno Machiavellijevega), mest.

|merska enota|: Hitrost dva macha/maha pomeni

pri Machiavellijevem, or. z Machiavellijevim;

dvakratno zvočno hitrost; v strokovnih besedilih

DVOJINA: im. Machiavellijeva, rod. Machiavellijevih,

največkrat nepodomačeno Letalo se je pri treh machih

daj. Machiavellijevima, tož. Machiavellijeva, mest. pri segrelo na približno 300 stopinj <2 M>; prim. M3

Machiavellijevih, or. z Machiavellijevima;

(< Mach)

MNOŽINA: im. Machiavellijevi, rod. Machiavellijevih,

{O} EDNINA: im. mach in máh, rod. macha in máha,

daj. Machiavellijevim, tož. Machiavellijeve, mest. pri

daj. machu in máhu, tož. mach in máh, mest. pri machu

Machiavellijevih, or. z Machiavellijevimi

in pri máhu, or. z machom in z máhom; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Machiavellijeva, rod.

macha in máha, rod. machov in máhov, daj. machoma

Machiavellijeve, daj. Machiavellijevi, tož.

in máhoma, tož. macha in máha, mest. pri machih in

Machiavellijevo, mest. pri Machiavellijevi, or. z

pri máhih, or. z machoma in z máhoma; MNOŽINA:

Machiavellijevo; DVOJINA: im. Machiavellijevi, rod.

im. machi in máhi, rod. machov in máhov, daj.

Machiavellijevih, daj. Machiavellijevima, tož.

machom in máhom, tož. mache in máhe, mest. pri

Machiavellijevi, mest. pri Machiavellijevih, or. z

machih in pri máhih, or. z machi in z máhi

Machiavellijevima; MNOŽINA: im. Machiavellijeve,

STATUS: predlog

rod. Machiavellijevih, daj. Machiavellijevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

Machiavellijeve, mest. pri Machiavellijevih, or. z

enote; samostalnik moškega spola

Machiavellijevimi



srednji: EDNINA: im. Machiavellijevo, rod.

Mach -a [máh] m; ime bitja, osebno ime

Machiavellijevega, daj. Machiavellijevemu, tož.

|priimek|; |avstrijski fizik in filozof|: Machovo

Machiavellijevo, mest. pri Machiavellijevem, or. z

steblo je ime dobilo po Ernstu Machu; medalja

Machiavellijevim; DVOJINA: im. Machiavellijevi, rod.

Ernsta Macha ||nagrada Akademije znanosti Češke

Machiavellijevih, daj. Machiavellijevima, tož.

republike||: Medalje Ernsta Macha se podeljujejo za

Machiavellijevi, mest. pri Machiavellijevih, or. z

dosežke na področju fizike

Machiavellijevima; MNOŽINA: im. Machiavellijeva,

506

rod. Machiavellijevih, daj. Machiavellijevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

Machiavellijeva, mest. pri Machiavellijevih, or. z

moškega spola

Machiavellijevimi



STATUS: predlog

máčkov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Laboratorijski pregled mačkove dlake je pokazal, da



ima mikrosporijo

Machov -a -o [máhov-] prid.

(< máček)

Machova družina je imela posestvo na Dolenjskem;

{O} moški: EDNINA: im. máčkov, rod. máčkovega,

Machovo število ||število, ki pove, kolikokrat je hitrost daj. máčkovemu, tož. máčkov (živostno máčkovega),

telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih

mest. pri máčkovem, or. z máčkovim; DVOJINA: im.

okoliščinah||: Hitrost letal, ki letijo hitreje od zvoka, máčkova, rod. máčkovih, daj. máčkovima, tož.

označujemo z Machovim številom; Machova medalja

máčkova, mest. pri máčkovih, or. z máčkovima;

||nagrada Akademije znanosti Češke republike||: z

MNOŽINA: im. máčkovi, rod. máčkovih, daj.

Machovo medaljo nagrajeni znanstvenik

máčkovim, tož. máčkove, mest. pri máčkovih, or. z

(< Mach)

máčkovimi

{O} moški: EDNINA: im. Machov, rod. Machovega,

ženski: EDNINA: im. máčkova, rod. máčkove, daj.

daj. Machovemu, tož. Machov (živostno Machovega),

máčkovi, tož. máčkovo, mest. pri máčkovi, or. z

mest. pri Machovem, or. z Machovim; DVOJINA: im.

máčkovo; DVOJINA: im. máčkovi, rod. máčkovih, daj.

Machova, rod. Machovih, daj. Machovima, tož.

máčkovima, tož. máčkovi, mest. pri máčkovih, or. z

Machova, mest. pri Machovih, or. z Machovima;

máčkovima; MNOŽINA: im. máčkove, rod. máčkovih,

MNOŽINA: im. Machovi, rod. Machovih, daj.

daj. máčkovim, tož. máčkove, mest. pri máčkovih, or.

Machovim, tož. Machove, mest. pri Machovih, or. z

z máčkovimi

Machovimi

srednji: EDNINA: im. máčkovo, rod. máčkovega, daj.

ženski: EDNINA: im. Machova, rod. Machove, daj.

máčkovemu, tož. máčkovo, mest. pri máčkovem, or. z

Machovi, tož. Machovo, mest. pri Machovi, or. z

máčkovim; DVOJINA: im. máčkovi, rod. máčkovih,

Machovo; DVOJINA: im. Machovi, rod. Machovih, daj.

daj. máčkovima, tož. máčkovi, mest. pri máčkovih, or.

Machovima, tož. Machovi, mest. pri Machovih, or. z

z máčkovima; MNOŽINA: im. máčkova, rod.

Machovima; MNOŽINA: im. Machove, rod. Machovih,

máčkovih, daj. máčkovim, tož. máčkova, mest. pri

daj. Machovim, tož. Machove, mest. pri Machovih, or.

máčkovih, or. z máčkovimi

z Machovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Machovo, rod. Machovega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Machovemu, tož. Machovo, mest. pri Machovem, or.



z Machovim; DVOJINA: im. Machovi, rod. Machovih,

Madagáskar -ja m; zemljepisno ime

daj. Machovima, tož. Machovi, mest. pri Machovih,

|dolgo ime Republika Madagaskar|; |država|: lemurji z

or. z Machovima; MNOŽINA: im. Machova, rod.

Madagaskarja; humanitarna odprava na

Machovih, daj. Machovim, tož. Machova, mest. pri

Madagaskar; Zbrani denar so namenili za

Machovih, or. z Machovimi

misijonarje na Madagaskarju

STATUS: predlog

Kje? na Madagaskar

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Od kod? z Madagaskarja

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Kam? na Madagaskar



{B} Madagaskarec, Madagaskarka; Madagaskarčev,

máček -čka m

Madagaskarkin; madagaskarski

|žival|: Pri njenih nogah je ležal črn maček in

{O} EDNINA: im. Madagáskar, rod. Madagáskarja, daj.

predel; Izbrala si je lepega tigrastega mačka;

Madagáskarju, tož. Madagáskar, mest. pri

|domišljijski lik|: v zvezi maček Muri Bolne otroke v Madagáskarju, or. z Madagáskarjem

Pediatrični kliniki je ob tednu slovenske slikanice

STATUS: predlog

obiskal maček Muri; |slabo počutje, občutek

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

krivde|: Zbudil se je s hudim moralnim mačkom in

moškega spola

glavobolom



{B} mačkov

Madagáskarčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. máček, rod. máčka, daj. máčku, tož.

Na Madagaskarčevo vprašanje ni nihče znal

máčka, mest. pri máčku, or. z máčkom; DVOJINA: im.

odgovoriti

máčka, rod. máčkov, daj. máčkoma, tož. máčka, mest.

(< Madagáskarec)

pri máčkih, or. z máčkoma; MNOŽINA: im. máčki, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Madagáskarčev, rod.

máčkov, daj. máčkom, tož. máčke, mest. pri máčkih,

Madagáskarčevega, daj. Madagáskarčevemu, tož.

or. z máčki

Madagáskarčev (živostno Madagáskarčevega), mest.

STATUS: predlog

pri Madagáskarčevem, or. z Madagáskarčevim;

DVOJINA: im. Madagáskarčeva, rod.

507

Madagáskarčevih, daj. Madagáskarčevima, tož.

im. Madagáskarke, rod. Madagáskark, daj.

Madagáskarčeva, mest. pri Madagáskarčevih, or. z

Madagáskarkam, tož. Madagáskarke, mest. pri

Madagáskarčevima; MNOŽINA: im. Madagáskarčevi,

Madagáskarkah, or. z Madagáskarkami

rod. Madagáskarčevih, daj. Madagáskarčevim, tož.

STATUS: predlog

Madagáskarčeve, mest. pri Madagáskarčevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Madagáskarčevimi



ženski: EDNINA: im. Madagáskarčeva, rod.

madagáskarski -a -o prid.

Madagáskarčeve, daj. Madagáskarčevi, tož.

madagaskarski pregovor; zgodbe madagaskarskega

Madagáskarčevo, mest. pri Madagáskarčevi, or. z

misionarja; Izjemna biotska raznovrstnost je na

Madagáskarčevo; DVOJINA: im. Madagáskarčevi, rod.

seznam kulturne dediščine uvrstila madagaskarski

Madagáskarčevih, daj. Madagáskarčevima, tož.

deževni pragozd Atsinanana; Večina vaniljevih

Madagáskarčevi, mest. pri Madagáskarčevih, or. z

strokov, ki jih lahko kupimo v naših trgovinah,

Madagáskarčevima; MNOŽINA: im. Madagáskarčeve,

prihaja z velikih madagaskarskih plantaž;

rod. Madagáskarčevih, daj. Madagáskarčevim, tož.

Razstavljene so bile živali kakor madagaskarski

Madagáskarčeve, mest. pri Madagáskarčevih, or. z

mungo in netopir ter madaskarska sikajoči ščurek in

Madagáskarčevimi

podgana

srednji: EDNINA: im. Madagáskarčevo, rod.

(< Madagáskar)

Madagáskarčevega, daj. Madagáskarčevemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. madagáskarski, rod.

Madagáskarčevo, mest. pri Madagáskarčevem, or. z

madagáskarskega, daj. madagáskarskemu, tož.

Madagáskarčevim; DVOJINA: im. Madagáskarčevi,

madagáskarski (živostno madagáskarskega), mest. pri

rod. Madagáskarčevih, daj. Madagáskarčevima, tož.

madagáskarskem, or. z madagáskarskim; DVOJINA:

Madagáskarčevi, mest. pri Madagáskarčevih, or. z

im. madagáskarska, rod. madagáskarskih, daj.

Madagáskarčevima; MNOŽINA: im. Madagáskarčeva,

madagáskarskima, tož. madagáskarska, mest. pri

rod. Madagáskarčevih, daj. Madagáskarčevim, tož.

madagáskarskih, or. z madagáskarskima; MNOŽINA:

Madagáskarčeva, mest. pri Madagáskarčevih, or. z

im. madagáskarski, rod. madagáskarskih, daj.

Madagáskarčevimi

madagáskarskim, tož. madagáskarske, mest. pri

STATUS: predlog

madagáskarskih, or. z madagáskarskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. madagáskarska, rod.



madagáskarske, daj. madagáskarski, tož.

Madagáskarec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

madagáskarsko, mest. pri madagáskarski, or. z

S skupino Madagaskarcev smo se povzpeli na

madagáskarsko; DVOJINA: im. madagáskarski, rod.

najvišji vrh Maromokotro

madagáskarskih, daj. madagáskarskima, tož.

(< Madagáskar)

madagáskarski, mest. pri madagáskarskih, or. z

{B} Madagaskarčev

madagáskarskima; MNOŽINA: im. madagáskarske,

{O} EDNINA: im. Madagáskarec, rod. Madagáskarca,

rod. madagáskarskih, daj. madagáskarskim, tož.

daj. Madagáskarcu, tož. Madagáskarca, mest. pri

madagáskarske, mest. pri madagáskarskih, or. z

Madagáskarcu, or. z Madagáskarcem; DVOJINA: im.

madagáskarskimi

Madagáskarca, rod. Madagáskarcev, daj.

srednji: EDNINA: im. madagáskarsko, rod.

Madagáskarcema, tož. Madagáskarca, mest. pri

madagáskarskega, daj. madagáskarskemu, tož.

Madagáskarcih, or. z Madagáskarcema; MNOŽINA:

madagáskarsko, mest. pri madagáskarskem, or. z

im. Madagáskarci, rod. Madagáskarcev, daj.

madagáskarskim; DVOJINA: im. madagáskarski, rod.

Madagáskarcem, tož. Madagáskarce, mest. pri

madagáskarskih, daj. madagáskarskima, tož.

Madagáskarcih, or. z Madagáskarci

madagáskarski, mest. pri madagáskarskih, or. z

STATUS: predlog

madagáskarskima; MNOŽINA: im. madagáskarska,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

rod. madagáskarskih, daj. madagáskarskim, tož.

samostalnik moškega spola

madagáskarska, mest. pri madagáskarskih, or. z



madagáskarskimi

Madagáskarka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Med vožnjo smo videli več skupin Madagaskark na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

poljih



(< Madagáskar)

Madame de La Fayette -- ~ ~ ~ [madám də la

{B} Madagaskarkin

fajêt] ž; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Madagáskarka, rod. Madagáskarke,

|umetniško ime Marie-Madeleine Pioche de

daj. Madagáskarki, tož. Madagáskarko, mest. pri

Lavergne La Fayette, francoske pisateljice|: Glavno

Madagáskarki, or. z Madagáskarko; DVOJINA: im.

delo francoske književnice Madame de La Fayette

Madagáskarki, rod. Madagáskark, daj.

je roman »Kneginja Klevska«

Madagáskarkama, tož. Madagáskarki, mest. pri

{O} EDNINA: im. Madame de La Fayette, rod.

Madagáskarkah, or. z Madagáskarkama; MNOŽINA:

Madame de La Fayette, daj. Madame de La Fayette,

508

tož. Madame de La Fayette, mest. pri Madame de La PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Fayette, or. z Madame de La Fayette



STATUS: predlog

Madžárska -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

|dolgo ime Madžarska|; |država|: Madžarska ali dežela



Hunov ima dolgo tradicijo vinarstva; Na odprtem

Madóna -e ž; ime bitja, religijsko ime

odru so se v sedmih dneh predstavili številni gostje

|nadomestno ime: Kristusova mati|: Na ogled je

iz/z Madžarske, Škotske in Rusije; Državljani

Rafaelova Madona v zelenem; Evropejci imajo

nekaterih držav EU lahko v Madžarsko vstopajo

drugačen odnos do črnih Madon kakor do belih

samo z osebnimi izkaznicami na Madžarsko;

{B} Madonin

Zaposleni delajo v hčerinskih podjetjih v

{O} EDNINA: im. Madóna, rod. Madóne, daj. Madóni,

Madžarski, Češki, Nemčiji in ZDA na Madžarskem; tož. Madóno, mest. pri Madónu, or. z Madóno;

prim. Madžársko

DVOJINA: im. Madóni, rod. Madón, daj. Madónama,

Kje? v Madžarski na Madžarskem

tož. Madóni, mest. pri Madónah, or. z Madónama;

Od kod? iz Madžarske in z Madžarske

MNOŽINA: im. Madóne, rod. Madón, daj. Madónam,

Kam? v Madžarsko na Madžarsko

tož. Madóne, mest. pri Madónah, or. z Madónami

{B} Madžar, Madžarka; Madžarov, Madžarkin;

STATUS: predlog

madžarski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{O} EDNINA: im. Madžárska, rod. Madžárske, daj.



Madžárski, tož. Madžársko, mest. pri Madžárski, or. z

Madonna -e [madôna

Madžársko

in madóna] ž; ime bitja, osebno

ime

STATUS: predlog

|umetniško ime Madonne Louise Veronice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Ciccione, ameriške pevke|: Pot do uspeha za



Madonno ni bila lahka

madžárski -a -o prid.

{B} Madonnin

V času vladanja madžarskega kralja Matije/Matija

{O} EDNINA: im. Madonna, rod. Madonne, daj.

Korvina so Slovenci trpeli razne nadloge;

Madonni, tož. Madonno, mest. pri Madonni, or. z

Predsednik je dejal, da sta del kulturne

Madonno

komunikacije med državama tudi madžarska

STATUS: predlog

manjšina v Sloveniji in slovenska manjšina na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Madžarskem; madžarski forint ||nekdanja denarna



enota||: neugodno gibanje madžarskega forinta

Madžár -a

(< Madžárska)

m; ime bitja, prebivalsko ime

Na teku na 400 in 800 m so gledalci videli novo

{O} moški: EDNINA: im. madžárski, rod.

dvojno zmago Madžarov

madžárskega, daj. madžárskemu, tož. madžárski

(< Madžárska)

(živostno madžárskega), mest. pri madžárskem, or. z

{B} Madžarov

madžárskim; DVOJINA: im. madžárska, rod.

{O}

madžárskih,

EDNINA: im. Madžár, rod. Madžára, daj.

daj. madžárskima, tož. madžárska, mest.

Madžáru,

pri madžárskih,

tož. Madžára, mest. pri Madžáru, or. z

or. z madžárskima; MNOŽINA: im.

Madžárom;

madžárski,

DVOJINA: im. Madžára, rod. Madžárov,

rod. madžárskih, daj. madžárskim, tož.

madžárske,

daj. Madžároma, tož. Madžára, mest. pri Madžárih, or.

mest. pri madžárskih, or. z madžárskimi

z Madžároma;

ženski:

MNOŽINA: im. Madžári, rod.

EDNINA: im. madžárska, rod. madžárske, daj.

Madžárov,

madžárski,

daj. Madžárom, tož. Madžáre, mest. pri

tož. madžársko, mest. pri madžárski, or. z

Madžárih,

madžársko;

or. z Madžári

DVOJINA: im. madžárski, rod.

S

madžárskih, daj. madžárskima, tož. madžárski, mest.

TATUS: predlog

pri madžárskih,

P

or. z madžárskima; MNOŽINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

madžárske, rod. madžárskih, daj. madžárskim, tož.



madžárske, mest. pri madžárskih, or. z madžárskimi

Madžárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. madžársko, rod. madžárskega, Vse več Madžark ustanavlja lastna podjetja

daj. madžárskemu, tož. madžársko, mest. pri

(< Madžárska)

madžárskem, or. z madžárskim; DVOJINA: im.

{B} Madžarkin

madžárski, rod. madžárskih, daj. madžárskima, tož.

{O} EDNINA: im. Madžárka, rod. Madžárke, daj.

madžárski, mest. pri madžárskih, or. z madžárskima;

Madžárki, tož. Madžárko, mest. pri Madžárki, or. z

MNOŽINA: im. madžárska, rod. madžárskih, daj.

Madžárko; DVOJINA: im. Madžárki, rod. Madžárk, daj.

madžárskim, tož. madžárska, mest. pri madžárskih, or.

Madžárkama, tož. Madžárki, mest. pri Madžárkah, or.

z madžárskimi

z Madžárkama; MNOŽINA: im. Madžárke, rod.

STATUS: predlog

Madžárk, daj. Madžárkam, tož. Madžárke, mest. pri

Madžárkah,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. z Madžárkami

S



TATUS: predlog

509

Madžársko -ega s; zemljepisno ime Magirusovo življenje; Magirusova lestev ||velika

|drugo ime države|: V slovenske mlekarne dnevno

raztegljiva lestev, sestavni del gasilskega

pride vse manj mleka z Madžarskega iz Madžarske; avtomobila||: Danes so gasilcem svečano predali v

Mladi reprezentanti so odpotovali na Madžarsko;

uporabo novo Magirusovo lestev

Zunanji minister je sprejel predstavnika Slovencev

(< Mágirus)

na Madžarskem; prim. Madžárska

{O} moški: EDNINA: im. Mágirusov, rod.

Kje? na Madžarskem

Mágirusovega, daj. Mágirusovemu, tož. Mágirusov

Od kod? z Madžarskega iz Madžarske

(živostno Mágirusovega), mest. pri Mágirusovem, or. z

Kam? na Madžarsko

Mágirusovim; DVOJINA: im. Mágirusova, rod.

{B} Madžar, Madžarka; Madžarov, Madžarkin;

Mágirusovih, daj. Mágirusovima, tož. Mágirusova,

madžarski

mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovima;

{O} EDNINA: im. Madžársko, rod. Madžárskega, daj.

MNOŽINA: im. Mágirusovi, rod. Mágirusovih, daj.

Madžárskemu, tož. Madžársko, mest. pri

Mágirusovim, tož. Mágirusove, mest. pri

Madžárskem, or. z Madžárskim

Mágirusovih, or. z Mágirusovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Mágirusova, rod. Mágirusove, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

daj. Mágirusovi, tož. Mágirusovo, mest. pri



Mágirusovi, or. z Mágirusovo; DVOJINA: im.

mag. okrajš.

Mágirusovi, rod. Mágirusovih, daj. Mágirusovima,

|magister; magistrica|: pred imenom mag. Janez

tož. Mágirusovi, mest. pri Mágirusovih, or. z

Novak; za imenom, z vejico Jana Novak, mag. (stroke)

Mágirusovima; MNOŽINA: im. Mágirusove, rod.

STATUS: predlog

Mágirusovih, daj. Mágirusovim, tož. Mágirusove,

P

mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



srednji: EDNINA: im. Mágirusovo, rod.

Mágirusovega,

mag. akad.

daj. Mágirusovemu, tož. Mágirusovo,

okrajš.

|magister akademski; magistrica akademska|:

mest. pri Mágirusovem, or. z Mágirusovim; DVOJINA:

za

im. Mágirusovi, rod. Mágirusovih, daj.

imenom, z vejico Janez Novak, mag. akad. glasbenik

Mágirusovima,

S

tož. Mágirusovi, mest. pri

TATUS: predlog

Mágirusovih, or. z Mágirusovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Mágirusova, rod. Mágirusovih, daj. Mágirusovim, tož.



Mágirusova, mest. pri Mágirusovih, or. z

mag. farm. okrajš.

Mágirusovimi

|magister farmacije; magistra farmacije|: za imenom, z

STATUS: predlog

vejico Janez Novak, mag. farm.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





magíster -tra m

mag. inž. okrajš.

|akademski naziv|: promocija novih magistrov in

|magister inženir; magistrica inženirka|: za imenom, z

magistric znanosti; Po študiju boste pridobili

vejico Janez Novak, mag. inž. (stroke)

strokovni naziv magister oz. magistrica zdravstvene

STATUS: predlog

nege; pred imenom Predsednik izvršnega odbora je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

postal magister Janez Novak; |poklicni naziv;



farmacevt|: Vodja lekarne in direktor je lahko le

Mágirus -a m; ime bitja, osebno ime

magister farmacije; prim. mag.

|priimek|; |nemški podjetnik in gasilec|: Leta 1866 je

{B} magistrov

Conrad Dietrich Magirus ustanovil podjetje, ki je

{O} EDNINA: im. magíster, rod. magístra, daj.

sprva proizvajalo gasilna vozila

magístru, tož. magístra, mest. pri magístru, or. z

{B} Magirusov

magístrom; DVOJINA: im. magístra, rod. magístrov,

{O} EDNINA: im. Mágirus, rod. Mágirusa, daj.

daj. magístroma, tož. magístra, mest. pri magístrih, or.

Mágirusu, tož. Mágirusa, mest. pri Mágirusu, or. z

z magístroma; MNOŽINA: im. magístri, rod.

Mágirusom; DVOJINA: im. Mágirusa, rod. Mágirusov,

magístrov, daj. magístrom, tož. magístre, mest. pri

daj. Mágirusoma, tož. Mágirusa, mest. pri Mágirusih,

magístrih, or. z magístri

or. z Mágirusoma; MNOŽINA: im. Mágirusi, rod.

STATUS: predlog

Mágirusov, daj. Mágirusom, tož. Mágiruse, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Mágirusih, or. z Mágirusi



STATUS: predlog

magístrica -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|akademski naziv|: promocija novih magistrov in



magistric znanosti; Pridobila je naziv magistrice

Mágirusov -a -o prid.

ekonomskih znanosti; pred imenom Stranko vodi

510

magistrica Janja Novak; |poklicni naziv; magístrovi, rod. magístrovih, daj. magístrovim, tož.

farmacevtka|: V Lekarni Dravlje iščejo magistra oz.

magístrove, mest. pri magístrovih, or. z magístrovimi

magistrico farmacije s strokovnim izpitom; prim.

ženski: EDNINA: im. magístrova, rod. magístrove, daj.

mag.

magístrovi, tož. magístrovo, mest. pri magístrovi, or. z (< magíster)

magístrovo; DVOJINA: im. magístrovi, rod.

{B} magistričin

magístrovih, daj. magístrovima, tož. magístrovi, mest.

{O} EDNINA: im. magístrica, rod. magístrice, daj.

pri magístrovih, or. z magístrovima; MNOŽINA: im.

magístrici, tož. magístrico, mest. pri magístrici, or. z magístrove, rod. magístrovih, daj. magístrovim, tož.

magístrico; DVOJINA: im. magístrici, rod. magístric,

magístrove, mest. pri magístrovih, or. z magístrovimi

daj. magístricama, tož. magístrici, mest. pri

srednji: EDNINA: im. magístrovo, rod. magístrovega, magístricah, or. z magístricama; MNOŽINA: im.

daj. magístrovemu, tož. magístrovo, mest. pri

magístrice, rod. magístric, daj. magístricam, tož.

magístrovem, or. z magístrovim; DVOJINA: im.

magístrice, mest. pri magístricah, or. z magístricami

magístrovi, rod. magístrovih, daj. magístrovima, tož.

STATUS: predlog

magístrovi, mest. pri magístrovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu magístrovima; MNOŽINA: im. magístrova, rod.



magístrovih, daj. magístrovim, tož. magístrova, mest.

magístričin -a -o prid.

pri magístrovih, or. z magístrovimi

Mazilo izdelujejo po magistričinem receptu

STATUS: predlog

(< magístrica)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. magístričin, rod.



magístričinega, daj. magístričinemu, tož. magístričin

Mágnus Zakonodajálec -a -lca [zakonodajáləc, rod.

(živostno magístričinega), mest. pri magístričinem, or.

zakonodajáu̯ca in zakonodajálca] m; ime bitja, osebno

z magístričinim; DVOJINA: im. magístričina, rod.

ime

magístričinih, daj. magístričinima, tož. magístričina,

|norv. Magnus Lagabøter: norveški kralj|: Pod

mest. pri magístričinih, or. z magístričinima;

Magnusom Zakonodajalcem je bil vzpostavljen

MNOŽINA: im. magístričini, rod. magístričinih, daj.

nasledstveni red pri vladanju

magístričinim, tož. magístričine, mest. pri

{O} EDNINA: im. Mágnus Zakonodajálec, rod.

magístričinih, or. z magístričinimi

Mágnusa Zakonodajálca, daj. Mágnusu

ženski: EDNINA: im. magístričina, rod. magístričine, Zakonodajálcu, tož. Mágnusa Zakonodajálca, mest.

daj. magístričini, tož. magístričino, mest. pri

pri Mágnusu Zakonodajálcu, or. z Mágnusom

magístričini, or. z magístričino; DVOJINA: im.

Zakonodajálcem

magístričini, rod. magístričinih, daj. magístričinima,

STATUS: predlog

tož. magístričini, mest. pri magístričinih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem magístričinima; MNOŽINA: im. magístričine, rod.

imenu; samostalnik moškega spola

magístričinih, daj. magístričinim, tož. magístričine,



mest. pri magístričinih, or. z magístričinimi

mag. pharm. okrajš.

srednji: EDNINA: im. magístričino, rod.

|magister farmacije; magistra farmacije|; gl. mag.

magístričinega, daj. magístričinemu, tož.

farm.

magístričino, mest. pri magístričinem, or. z

STATUS: predlog

magístričinim; DVOJINA: im. magístričini, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

magístričinih, daj. magístričinima, tož. magístričini,



mest. pri magístričinih, or. z magístričinima;

mag. prof. okrajš.

MNOŽINA: im. magístričina, rod. magístričinih, daj.

|magister profesor; magistrica profesorica|: za

magístričinim, tož. magístričina, mest. pri

imenom, z vejico Janez Novak, mag. prof. (stroke)

magístričinih, or. z magístričinimi

S

S

TATUS: predlog

TATUS: predlog

P

P

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





máh -a m; obširneje glej pri mach

magístrov -a -o prid.



Po magistrovih besedah v zdravilu ni nobene

Mahátma -e tudi Mahátma -a m; ime bitja, osebno ime nevarne učinkovine

|vzdevek Mohandasa Karamčanda Gandija,

(< magíster)

indijskega politika in borca za indijsko

{O} moški: EDNINA: im. magístrov, rod.

samostojnost|: biografija Mahatme Gandija; Pred

magístrovega, daj. magístrovemu, tož. magístrov

kratkim sta izšli dve novi knjigi o Mahatmi

(živostno magístrovega), mest. pri magístrovem, or. z

Gandiju

magístrovim; DVOJINA: im. magístrova, rod.

{B} Mahatmov

magístrovih, daj. magístrovima, tož. magístrova, mest.

{O} EDNINA: im. Mahátma, rod. Mahátme tudi

pri magístrovih, or. z magístrovima; MNOŽINA: im.

Mahátma, daj. Mahátmi tudi Mahátmu, tož. Mahátmo

511

tudi Mahátma, mest. pri Mahátmi tudi pri Mahátmu,

{O} moški: EDNINA: im. Máhničev, rod.

or. z Mahátmo tudi z Mahátmom

Máhničevega, daj. Máhničevemu, tož. Máhničev

STATUS: predlog

(živostno Máhničevega), mest. pri Máhničevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

Máhničevim; DVOJINA: im. Máhničeva, rod.

moškega spola

Máhničevih, daj. Máhničevima, tož. Máhničeva, mest.



pri Máhničevih, or. z Máhničevima; MNOŽINA: im.

Mahátmov -a -o

Máhničevi,

prid.

rod. Máhničevih, daj. Máhničevim, tož.

Mahatmov vnuk

Máhničeve, mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevimi

(< Mahátma)

ženski: EDNINA: im. Máhničeva, rod. Máhničeve, daj.

{O} moški:

Máhničevi,

EDNINA: im. Mahátmov, rod.

tož. Máhničevo, mest. pri Máhničevi, or. z

Mahátmovega,

Máhničevo;

daj. Mahátmovemu, tož. Mahátmov

DVOJINA: im. Máhničevi, rod.

(

Máhničevih,

živostno Mahátmovega), mest. pri Mahátmovem, or. z

daj. Máhničevima, tož. Máhničevi, mest.

Mahátmovim;

pri Máhničevih,

DVOJINA: im. Mahátmova, rod.

or. z Máhničevima; MNOŽINA: im.

Mahátmovih,

Máhničeve,

daj. Mahátmovima, tož. Mahátmova,

rod. Máhničevih, daj. Máhničevim, tož.

Máhničeve,

mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovima;

mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevimi

srednji:

MNOŽINA: im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj.

EDNINA: im. Máhničevo, rod. Máhničevega,

Mahátmovim, tož. Mahátmove, mest. pri

daj. Máhničevemu, tož. Máhničevo, mest. pri

Mahátmovih,

Máhničevem,

or. z Mahátmovimi

or. z Máhničevim; DVOJINA: im.

ženski:

Máhničevi,

EDNINA: im. Mahátmova, rod. Mahátmove,

rod. Máhničevih, daj. Máhničevima, tož.

Máhničevi,

daj. Mahátmovi, tož. Mahátmovo, mest. pri

mest. pri Máhničevih, or. z

Mahátmovi,

Máhničevima;

or. z Mahátmovo; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Máhničeva, rod.

Mahátmovi,

Máhničevih,

rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovima,

daj. Máhničevim, tož. Máhničeva, mest.

pri Máhničevih,

tož. Mahátmovi, mest. pri Mahátmovih, or. z

or. z Máhničevimi

Mahátmovima; MNOŽINA: im. Mahátmove, rod.

STATUS: predlog

Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož. Mahátmove,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovimi



srednji: EDNINA: im. Mahátmovo, rod.

máhničevec -vca m

Mahátmovega, daj. Mahátmovemu, tož. Mahátmovo,

|privrženec Mahničevih nazorov|: Zaradi

mest. pri Mahátmovem, or. z Mahátmovim; DVOJINA:

mahničevcev se je moral odreči objavi ljubezenskih

im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj.

pesmi

Mahátmovima, tož. Mahátmovi, mest. pri

(< Máhnič)

Mahátmovih, or. z Mahátmovima; MNOŽINA: im.

{B} mahničevčev

Mahátmova, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož.

{O} EDNINA: im. máhničevec, rod. máhničevca, daj.

Mahátmova, mest. pri Mahátmovih, or. z

máhničevcu, tož. máhničevca, mest. pri máhničevcu,

Mahátmovimi

or. z máhničevcem; DVOJINA: im. máhničevca, rod.

STATUS: predlog

máhničevcev, daj. máhničevcema, tož. máhničevca,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri máhničevcih, or. z máhničevcema;



MNOŽINA: im. máhničevci, rod. máhničevcev, daj.

Máhnič -a

máhničevcem,

m; ime bitja, osebno ime

tož. máhničevce, mest. pri

|priimek|; |slovenski teolog in književnik|: Papež

máhničevcih, or. z máhničevci

Leon XIII. je Antona Mahniča imenoval za škofa na

STATUS: predlog

Krku; Po Mahniču naj bi bil človek v življenju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

zavezan zgolj Bogu



{B} Mahničev

máhničevka -e ž

{O} EDNINA: im. Máhnič, rod. Máhniča, daj.

|privrženka Mahničevih nazorov|

Máhniču, tož. Máhniča, mest. pri Máhniču, or. z

(< Máhnič)

Máhničem; DVOJINA: im. Máhniča, rod. Máhničev,

{B} mahničevkin

daj. Máhničema, tož. Máhniča, mest. pri Máhničih, or.

{O} EDNINA: im. máhničevka, rod. máhničevke, daj.

z Máhničema; MNOŽINA: im. Máhniči, rod.

máhničevki, tož. máhničevko, mest. pri máhničevki,

Máhničev, daj. Máhničem, tož. Máhniče, mest. pri

or. z máhničevko; DVOJINA: im. máhničevki, rod.

Máhničih, or. z Máhniči

máhničevk, daj. máhničevkama, tož. máhničevki,

STATUS: predlog

mest. pri máhničevkah, or. z máhničevkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

MNOŽINA: im. máhničevke, rod. máhničevk, daj.



máhničevkam, tož. máhničevke, mest. pri

Máhničev -a -o

máhničevkah,

prid.

or. z máhničevkami

Mahničeva monografija o Otonu Župančiču;

STATUS: predlog

Mahničeva delitev duhov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

(< Máhnič)



512

máhničevski -a -o prid.

streliva; |dijak šole, imenovane po Rudolfu

mahničevska načelnost; Družbe ne gradijo več na

Maistru|: Uspehov mladih kamniških maistrovcev

mahničevskih izključevalnih delitvah med vernimi

se je spomnil tudi njihov ravnatelj; gl. maistrovka

in nevernimi

(< Maister)

(< Máhnič)

{B} maistrovčev

{O} moški: EDNINA: im. máhničevski, rod.

{O} EDNINA: im. maistrovec, rod. maistrovca, daj.

máhničevskega, daj. máhničevskemu, tož.

maistrovcu, tož. maistrovca, mest. pri maistrovcu, or.

máhničevski (živostno máhničevskega), mest. pri

z maistrovcem; DVOJINA: im. maistrovca, rod.

máhničevskem, or. z máhničevskim; DVOJINA: im.

maistrovcev, daj. maistrovcema, tož. maistrovca,

máhničevska, rod. máhničevskih, daj.

mest. pri maistrovcih, or. z maistrovcema; MNOŽINA:

máhničevskima, tož. máhničevska, mest. pri

im. maistrovci, rod. maistrovcev, daj. maistrovcem,

máhničevskih, or. z máhničevskima; MNOŽINA: im.

tož. maistrovce, mest. pri maistrovcih, or. z

máhničevski, rod. máhničevskih, daj. máhničevskim,

maistrovci

tož. máhničevske, mest. pri máhničevskih, or. z

STATUS: predlog

máhničevskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

ženski: EDNINA: im. máhničevska, rod. máhničevske, daj. máhničevski, tož. máhničevsko, mest. pri

maistrovka -vke [májstrou̯ka] m

máhničevski, or. z máhničevsko; DVOJINA: im.

|dijakinja šole, imenovane po Rudolfu Maistru|: Na

máhničevski, rod. máhničevskih, daj.

področnem prvenstvu so znova slavile maistrovke,

máhničevskima, tož. máhničevski, mest. pri

odbojkarice kamniške gimnazije; gl. maistrovec

máhničevskih, or. z máhničevskima; MNOŽINA: im.

(< Maister)

máhničevske, rod. máhničevskih, daj. máhničevskim,

{B} maistrovkin

tož. máhničevske, mest. pri máhničevskih, or. z

{O} EDNINA: im. maistrovka, rod. maistrovke, daj.

máhničevskimi

maistrovki, tož. maistrovko, mest. pri maistrovki, or. z srednji: EDNINA: im. máhničevsko, rod.

maistrovko; DVOJINA: im. maistrovki, rod. maistrovk,

máhničevskega, daj. máhničevskemu, tož.

daj. maistrovkama, tož. maistrovki, mest. pri

máhničevsko, mest. pri máhničevskem, or. z

maistrovkah, or. z maistrovkama; MNOŽINA: im.

máhničevskim; DVOJINA: im. máhničevski, rod.

maistrovke, rod. maistrovk, daj. maistrovkam, tož.

máhničevskih, daj. máhničevskima, tož.

maistrovke, mest. pri maistrovkah, or. z

máhničevski, mest. pri máhničevskih, or. z

maistrovkami

máhničevskima; MNOŽINA: im. máhničevska, rod.

STATUS: predlog

máhničevskih, daj. máhničevskim, tož. máhničevska,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mest. pri máhničevskih, or. z máhničevskimi



STATUS: predlog

máj -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|mesec v letu|: 90 let bo dopolnila maja letos; Je



najbolj prodajana knjiga v maju; pri navajanju datuma

Maister -tra [májstər] m; ime bitja, osebno ime

Razstava bo na ogled še do nedelje, 20. maja

|priimek|; |slovenski general in pesnik|: Generala

{O} EDNINA: im. máj, rod. mája, daj. máju, tož. máj,

Rudolfa Maistra imenujemo borca za slovensko

mest. pri máju, or. z májem; DVOJINA: im. mája, rod.

severno mejo; pesmi Rudolfa Maistra – Vojanova;

májev, daj. májema, tož. mája, mest. pri májih, or. z

tekmovanje za pokal Rudolfa Maistra; dan Rudolfa

májema; MNOŽINA: im. máji, rod. májev, daj. májem,

Maistra ||praznik, 23. november||: Ob dnevu Rudolfa tož. máje, mest. pri májih, or. z máji

Maistra so pred spomenik položili venec; prim.

STATUS: predlog

Vojánov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

{B} Maistrov

posebnih datumov, dnevov, mesecev

{O} EDNINA: im. Maister, rod. Maistra, daj. Maistru,



tož. Maistra, mest. pri Maistru, or. z Maistrom;

Máj1 -a m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Maistra, rod. Maistrov, daj. Maistroma,

|moško ime|: Pisala mi je mamica šestmesečnega

tož. Maistra, mest. pri Maistrih, or. z Maistroma;

Maja; S sinom Majem sva veliko sama

MNOŽINA: im. Maistri, rod. Maistrov, daj. Maistrom,

{B} Majev

tož. Maistre, mest. pri Maistrih, or. z Maistri

{O} EDNINA: im. Máj, rod. Mája, daj. Máju, tož. Mája,

STATUS: predlog

mest. pri Máju, or. z Májem; DVOJINA: im. Mája, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Májev, daj. Májema, tož. Mája, mest. pri Májih, or. z

samostalnik moškega spola

Májema; MNOŽINA: im. Máji, rod. Májev, daj. Májem,



tož. Máje, mest. pri Májih, or. z Máji

maistrovec -vca [májstrovəc] m

STATUS: predlog

|pripadnik Maistrovih vojaških enot|: Največjo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

težavo je maistrovcem predstavljalo pomanjkanje

moška); samostalnik moškega spola

513



Májevim, tož. Májeva, mest. pri Májevih, or. z

Máj2 -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Májevimi

|pripadnik indijanskega ljudstva|: Južnoameriški

STATUS: predlog

Maji poznajo legendo o celini, ki je izginila v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

valovih Tihega oceana; raziskovalec kulture Majev



{B} Majev

májevka -e ž

{O} EDNINA: im. Máj, rod. Mája, daj. Máju, tož. Mája,

|žuželka|: Med najpomembnejše ribolovne muhe

mest. pri Máju, or. z Májem; DVOJINA: im. Mája, rod.

sodi tudi majevka; prim. Májevka

Májev, daj. Májema, tož. Mája, mest. pri Májih, or. z

{O} EDNINA: im. májevka, rod. májevke, daj. májevki,

Májema; MNOŽINA: im. Máji, rod. Májev, daj. Májem,

tož. májevko, mest. pri májevki, or. z májevko;

tož. Máje, mest. pri Májih, or. z Máji

DVOJINA: im. májevki, rod. májevk, daj. májevkama,

STATUS: predlog

tož. májevki, mest. pri májevkah, or. z májevkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. májevke, rod. májevk, daj. májevkam,

samostalnik moškega spola

tož. májevke, mest. pri májevkah, or. z májevkami



STATUS: predlog

maj. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

|major; majorka|: pred imenom maj. Janez Novak



STATUS: predlog

Májevka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|pripadnica indijanskega ljudstva|: Govorila je o



življenju, ki ga je kot Majevka preživela v rodni

Mája -e ž; ime bitja, osebno ime

Gvatemali

|žensko ime|: Njegovo ženo kličejo kar Maja;

(< Máj2)

Mlajša od obeh Maj ima najraje tihožitja;

{B} Majevkin

|domišljijski lik|: v zvezi čebelica Maja Po nekaterih

{O} EDNINA: im. Májevka, rod. Májevke, daj.

raziskavah pozna čebelico Majo kar 95 odstotkov

Májevki, tož. Májevko, mest. pri Májevki, or. z

slovenskih otrok

Májevko; DVOJINA: im. Májevki, rod. Májevk, daj.

{B} Majin

Májevkama, tož. Májevki, mest. pri Májevkah, or. z

{O} EDNINA: im. Mája, rod. Máje, daj. Máji, tož. Májo,

Májevkama; MNOŽINA: im. Májevke, rod. Májevk,

mest. pri Máji, or. z Májo; DVOJINA: im. Máji, rod.

daj. Májevkam, tož. Májevke, mest. pri Májevkah, or.

Máj, daj. Májama, tož. Máji, mest. pri Májah, or. z

z Májevkami

Májama; MNOŽINA: im. Máje, rod. Máj, daj. Májam,

STATUS: predlog

tož. Máje, mest. pri Májah, or. z Májami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



ženska); domišljijska imena

májevski -a -o prid.



majevski koledar; V 8. stoletju je propadla

Májev -a -o prid.

majevska civilizacija; majevsko svetišče

Majevo ustvarjalnost spodbujajo vsi člani družine

(< Máj2)

(< Máj1)

{O} moški: EDNINA: im. májevski, rod. májevskega,

{O} moški: EDNINA: im. Májev, rod. Májevega, daj.

daj. májevskemu, tož. májevski (živostno

Májevemu, tož. Májev (živostno Májevega), mest. pri

májevskega), mest. pri májevskem, or. z májevskim;

Májevem, or. z Májevim; DVOJINA: im. Májeva, rod.

DVOJINA: im. májevska, rod. májevskih, daj.

Májevih, daj. Májevima, tož. Májeva, mest. pri

májevskima, tož. májevska, mest. pri májevskih, or. z

Májevih, or. z Májevima; MNOŽINA: im. Májevi, rod.

májevskima; MNOŽINA: im. májevski, rod. májevskih,

Májevih, daj. Májevim, tož. Májeve, mest. pri

daj. májevskim, tož. májevske, mest. pri májevskih, or.

Májevih, or. z Májevimi

z májevskimi

ženski: EDNINA: im. Májeva, rod. Májeve, daj.

ženski: EDNINA: im. májevska, rod. májevske, daj.

Májevi, tož. Májevo, mest. pri Májevi, or. z Májevo;

májevski, tož. májevsko, mest. pri májevski, or. z

DVOJINA: im. Májevi, rod. Májevih, daj. Májevima,

májevsko; DVOJINA: im. májevski, rod. májevskih,

tož. Májevi, mest. pri Májevih, or. z Májevima;

daj. májevskima, tož. májevski, mest. pri májevskih,

MNOŽINA: im. Májeve, rod. Májevih, daj. Májevim,

or. z májevskima; MNOŽINA: im. májevske, rod.

tož. Májeve, mest. pri Májevih, or. z Májevimi

májevskih, daj. májevskim, tož. májevske, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Májevo, rod. Májevega, daj.

májevskih, or. z májevskimi

Májevemu, tož. Májevo, mest. pri Májevem, or. z

srednji: EDNINA: im. májevsko, rod. májevskega, daj.

Májevim; DVOJINA: im. Májevi, rod. Májevih, daj.

májevskemu, tož. májevsko, mest. pri májevskem, or.

Májevima, tož. Májevi, mest. pri Májevih, or. z

z májevskim; DVOJINA: im. májevski, rod. májevskih,

Májevima; MNOŽINA: im. Májeva, rod. Májevih, daj.

daj. májevskima, tož. májevski, mest. pri májevskih,

or. z májevskima; MNOŽINA: im. májevska, rod.

514

májevskih, daj. májevskim, tož. májevska, mest. pri tož. majórki, mest. pri majórkah, or. z majórkama;

májevskih, or. z májevskimi

MNOŽINA: im. majórke, rod. majórk, daj. majórkam,

STATUS: predlog

tož. majórke, mest. pri majórkah, or. z majórkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu majór -ja m



|vojaški naziv|: Vedo bioniko je poimenoval

Makedónčev -a -o prid.

ameriški major; pred imenom Poveljnik kontingenta

Igralec je preprečil tretji Makedončev gol

je major Janez Novak; prim. maj.

(< Makedónec)

{B} majorjev

{O} moški: EDNINA: im. Makedónčev, rod.

{O} EDNINA: im. majór, rod. majórja, daj. majórju, tož.

Makedónčevega, daj. Makedónčevemu, tož.

majórja, mest. pri majórju, or. z majórjem; DVOJINA:

Makedónčev (živostno Makedónčevega), mest. pri

im. majórja, rod. majórjev, daj. majórjema, tož.

Makedónčevem, or. z Makedónčevim; DVOJINA: im.

majórja, mest. pri majórjih, or. z majórjema;

Makedónčeva, rod. Makedónčevih, daj.

MNOŽINA: im. majórji, rod. majórjev, daj. majórjem,

Makedónčevima, tož. Makedónčeva, mest. pri

tož. majórje, mest. pri majórjih, or. z majórji

Makedónčevih, or. z Makedónčevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Makedónčevi, rod. Makedónčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Makedónčevim, tož. Makedónčeve, mest. pri



Makedónčevih, or. z Makedónčevimi

majórjev -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Makedónčeva, rod.

majorjevo pričevanje

Makedónčeve, daj. Makedónčevi, tož. Makedónčevo,

(< majór)

mest. pri Makedónčevi, or. z Makedónčevo;

{O} moški: EDNINA: im. majórjev, rod. majórjevega, DVOJINA: im. Makedónčevi, rod. Makedónčevih, daj.

daj. majórjevemu, tož. majórjev (živostno

Makedónčevima, tož. Makedónčevi, mest. pri

majórjevega), mest. pri majórjevem, or. z

Makedónčevih, or. z Makedónčevima; MNOŽINA: im.

majórjevim; DVOJINA: im. majórjeva, rod. majórjevih,

Makedónčeve, rod. Makedónčevih, daj.

daj. majórjevima, tož. majórjeva, mest. pri majórjevih, Makedónčevim, tož. Makedónčeve, mest. pri

or. z majórjevima; MNOŽINA: im. majórjevi, rod.

Makedónčevih, or. z Makedónčevimi

majórjevih, daj. majórjevim, tož. majórjeve, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Makedónčevo, rod.

majórjevih, or. z majórjevimi

Makedónčevega, daj. Makedónčevemu, tož.

ženski: EDNINA: im. majórjeva, rod. majórjeve, daj.

Makedónčevo, mest. pri Makedónčevem, or. z

majórjevi, tož. majórjevo, mest. pri majórjevi, or. z

Makedónčevim; DVOJINA: im. Makedónčevi, rod.

majórjevo; DVOJINA: im. majórjevi, rod. majórjevih,

Makedónčevih, daj. Makedónčevima, tož.

daj. majórjevima, tož. majórjevi, mest. pri majórjevih, Makedónčevi, mest. pri Makedónčevih, or. z

or. z majórjevima; MNOŽINA: im. majórjeve, rod.

Makedónčevima; MNOŽINA: im. Makedónčeva, rod.

majórjevih, daj. majórjevim, tož. majórjeve, mest. pri

Makedónčevih, daj. Makedónčevim, tož.

majórjevih, or. z majórjevimi

Makedónčeva, mest. pri Makedónčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. majórjevo, rod. majórjevega, Makedónčevimi

daj. majórjevemu, tož. majórjevo, mest. pri

STATUS: predlog

majórjevem, or. z majórjevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

majórjevi, rod. majórjevih, daj. majórjevima, tož.



majórjevi, mest. pri majórjevih, or. z majórjevima;

Makedónec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. majórjeva, rod. majórjevih, daj.

Število Makedoncev se je med letoma 1953 in 1994

majórjevim, tož. majórjeva, mest. pri majórjevih, or. z povečalo za polovico

majórjevimi

(< Makedónija)

STATUS: predlog

{B} Makedončev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Makedónec, rod. Makedónca, daj.



Makedóncu, tož. Makedónca, mest. pri Makedóncu,

majórka -e ž

or. z Makedóncem; DVOJINA: im. Makedónca, rod.

|vojaški naziv|: Reševanje je komentirala letalska

Makedóncev, daj. Makedóncema, tož. Makedónca,

majorka; pred imenom Slovenska majorka Janja

mest. pri Makedóncih, or. z Makedóncema;

Novak se odpravlja na usposabljanje v evropski

MNOŽINA: im. Makedónci, rod. Makedóncev, daj.

center za varnostne študije; prim. maj.

Makedóncem, tož. Makedónce, mest. pri

(< majór)

Makedóncih, or. z Makedónci

{B} majorkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. majórka, rod. majórke, daj. majórki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tož. majórko, mest. pri majórki, or. z majórko;

samostalnik moškega spola

DVOJINA: im. majórki, rod. majórk, daj. majórkama,



515

Makedónija -e ž; zemljepisno ime makedónsko, mest. pri makedónskem, or. z

|dolgo ime Republika Severna Makedonija|; |država|:

makedónskim; DVOJINA: im. makedónski, rod.

Navdušil jih je program folklorne skupine iz

makedónskih, daj. makedónskima, tož. makedónski,

Makedonije; Podjetje izvaža v Makedonijo pretežno

mest. pri makedónskih, or. z makedónskima;

slovensko blago; Odšel je v Tetovo, da bi spisal

MNOŽINA: im. makedónska, rod. makedónskih, daj.

reportažo o položaju Albancev v Makedoniji

makedónskim, tož. makedónska, mest. pri

Kje? v Makedoniji

makedónskih, or. z makedónskimi

Od kod? iz Makedonije

STATUS: predlog

Kam? v Makedonijo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Makedonec, Makedonka; Makedončev,



Makedonkin; makedonski

makiavelist -a [makjavelíst] m

{O} EDNINA: im. Makedónija, rod. Makedónije, daj.

|privrženec makiavelizma|: Politiki danes veljajo za

Makedóniji, tož. Makedónijo, mest. pri Makedóniji,

makiaveliste

or. z Makedónijo

(< Machiavelli)

STATUS: predlog

{B} makiavelistov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. makiavelist, rod. makiavelista, daj.



makiavelistu, tož. makiavelista, mest. pri

Makedónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

makiavelistu, or. z makiavelistom; DVOJINA: im.

Slovenske rokometašice so stežka strle odpor

makiavelista, rod. makiavelistov, daj.

Makedonk

makiavelistoma, tož. makiavelista, mest. pri

(< Makedónija)

makiavelistih, or. z makiavelistoma; MNOŽINA: im.

{B} Makedonkin

makiavelisti, rod. makiavelistov, daj. makiavelistom,

{O} EDNINA: im. Makedónka, rod. Makedónke, daj.

tož. makiaveliste, mest. pri makiavelistih, or. z

Makedónki, tož. Makedónko, mest. pri Makedónki,

makiavelisti

or. z Makedónko; DVOJINA: im. Makedónki, rod.

STATUS: predlog

Makedónk, daj. Makedónkama, tož. Makedónki, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

pri Makedónkah, or. z Makedónkama; MNOŽINA: im.



Makedónke, rod. Makedónk, daj. Makedónkam, tož.

makiavelističen -čna -o [makjavelístičen] prid.

Makedónke, mest. pri Makedónkah, or. z

Če bi bil še bolj makiavelističen, bi namerno

Makedónkami

povedal obratno od tega, kar si mislim; v stalni

STATUS: predlog

besedni zvezi kot vrstni pridevnik Še vedno velja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

makiavelistično načelo, da cilj posvečuje sredstva



(< Machiavelli)

makedónski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. makiavelističen, rod.

makedonski Albanci; V letošnjem letu smo vstopili

makiavelističnega, daj. makiavelističnemu, tož.

tudi na srbski in makedonski trg; makedonsko

makiavelističen (živostno makiavelističnega), mest.

sobranje ||parlament||: poslanci makedonskega

pri makiavelističnem, or. z makiavelističnim;

sobranja

DVOJINA: im. makiavelistična, rod. makiavelističnih,

(< Makedónija)

daj. makiavelističnima, tož. makiavelistična, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. makedónski, rod.

makiavelističnih, or. z makiavelističnima; MNOŽINA:

makedónskega, daj. makedónskemu, tož. makedónski

im. makiavelistični, rod. makiavelističnih, daj.

(živostno makedónskega), mest. pri makedónskem, or.

makiavelističnim, tož. makiavelistične, mest. pri

z makedónskim; DVOJINA: im. makedónska, rod.

makiavelističnih, or. z makiavelističnimi

makedónskih, daj. makedónskima, tož. makedónska,

ženski: EDNINA: im. makiavelistična, rod.

mest. pri makedónskih, or. z makedónskima;

makiavelistične, daj. makiavelistični, tož.

MNOŽINA: im. makedónski, rod. makedónskih, daj.

makiavelistično, mest. pri makiavelistični, or. z

makedónskim, tož. makedónske, mest. pri

makiavelistično; DVOJINA: im. makiavelistični, rod.

makedónskih, or. z makedónskimi

makiavelističnih, daj. makiavelističnima, tož.

ženski: EDNINA: im. makedónska, rod. makedónske, makiavelistični, mest. pri makiavelističnih, or. z

daj. makedónski, tož. makedónsko, mest. pri

makiavelističnima; MNOŽINA: im. makiavelistične,

makedónski, or. z makedónsko; DVOJINA: im.

rod. makiavelističnih, daj. makiavelističnim, tož.

makedónski, rod. makedónskih, daj. makedónskima,

makiavelistične, mest. pri makiavelističnih, or. z

tož. makedónski, mest. pri makedónskih, or. z

makiavelističnimi

makedónskima; MNOŽINA: im. makedónske, rod.

srednji: EDNINA: im. makiavelistično, rod.

makedónskih, daj. makedónskim, tož. makedónske,

makiavelističnega, daj. makiavelističnemu, tož.

mest. pri makedónskih, or. z makedónskimi

makiavelistično, mest. pri makiavelističnem, or. z

srednji: EDNINA: im. makedónsko, rod.

makiavelističnim; DVOJINA: im. makiavelistični, rod.

makedónskega, daj. makedónskemu, tož.

makiavelističnih, daj. makiavelističnima, tož.

516

makiavelistični, mest. pri makiavelističnih, or. z

|škof|: Za Maksima Emonskega velja, da je prvi

makiavelističnima; MNOŽINA: im. makiavelistična,

izpričani škof v Emoni, rimski Ljubljani

rod. makiavelističnih, daj. makiavelističnim, tož.

{O} EDNINA: im. Máksim Emónski, rod. Máksima

makiavelistična, mest. pri makiavelističnih, or. z

Emónskega, daj. Máksimu Emónskemu, tož.

makiavelističnimi

Máksima Emónskega, mest. pri Máksimu

STATUS: predlog

Emónskem, or. z Máksimom Emónskim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem makiavelistka -e [makjavelístka] ž

imenu

|privrženka machiavelizma|: Nikoli ni bila



makiavelistka

Maksimín Tračán -a -a m; ime bitja, osebno ime

(< Machiavelli)

|rimski cesar|: Na Trojanah je cesar Gaj Julij Ver

{B} makiavelistkin

Maksimin, imenovan Tračan, veličastno proslavljal

{O} EDNINA: im. makiavelistka, rod. makiavelistke,

zmago

daj. makiavelistki, tož. makiavelistko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Maksimín Tračán, rod. Maksimína

makiavelistki, or. z makiavelistko; DVOJINA: im.

Tračána, daj. Maksimínu Tračánu, tož. Maksimína

makiavelistki, rod. makiavelistk, daj.

Tračána, mest. pri Maksimínu Tračánu, or. z

makiavelistkama, tož. makiavelistki, mest. pri

Maksimínom Tračánom

makiavelistkah, or. z makiavelistkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

makiavelistke, rod. makiavelistk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem makiavelistkam, tož. makiavelistke, mest. pri

imenu

makiavelistkah, or. z makiavelistkami



STATUS: predlog

Malahíja -a in Malahíja -e m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|svetopisemski prerok|: Na Irskem je Malahija še



danes eden najbolj priljubljenih svetnikov; v zvezi

makiavelizem -zma [makjavelízem] m

prerok Malahija berilo iz knjige preroka

|načelo, ki zagovarja vsa sredstva za dosego cilja|: Z

Malahija/Malahije

makiavelizmom označujemo tudi popolno

{B} Malahijev

pomanjkanje etičnih meril

{O} EDNINA: im. Malahíja, rod. Malahíja in Malahíje,

(< Machiavelli)

daj. Malahíju in Malahíji, tož. Malahíja in Malahíjo,

{O} EDNINA: im. makiavelizem, rod. makiavelizma,

mest. pri Malahíju in pri Malahíji, or. z Malahíjem in

daj. makiavelizmu, tož. makiavelizem, mest. pri

z Malahíjo; DVOJINA: im. Malahíja in Malahíji, rod.

makiavelizmu, or. z makiavelizmom; DVOJINA: im.

Malahíjev in Malahíj, daj. Malahíjema in

makiavelizma, rod. makiavelizmov, daj.

Malahíjama, tož. Malahíja in Malahíji, mest. pri

makiavelizmoma, tož. makiavelizma, mest. pri

Malahíjih in pri Malahíjah, or. z Malahíjema in z

makiavelizmih, or. z makiavelizmoma; MNOŽINA: im.

Malahíjama; MNOŽINA: im. Malahíji in Malahíje, rod.

makiavelizmi, rod. makiavelizmov, daj.

Malahíjev in Malahíj, daj. Malahíjem in Malahíjam,

makiavelizmom, tož. makiavelizme, mest. pri

tož. Malahíje in Malahíje, mest. pri Malahíjih in pri

makiavelizmih, or. z makiavelizmi

Malahíjah, or. z Malahíji in z Malahíjami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik moškega spola

Máks -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: S stricem Maksom, svetovnim

Malahíjev -a -o prid.

popotnikom, odkriva bližnje in daljne kraje

Malahijeva prerokba

{B} Maksov

(< Malahíja)

{O} EDNINA: im. Máks, rod. Máksa, daj. Máksu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Malahíjev, rod.

Máksa, mest. pri Máksu, or. z Máksom; DVOJINA: im.

Malahíjevega, daj. Malahíjevemu, tož. Malahíjev

Máksa, rod. Máksov, daj. Máksoma, tož. Máksa, mest.

(živostno Malahíjevega), mest. pri Malahíjevem, or. z

pri Máksih, or. z Máksoma; MNOŽINA: im. Máksi, rod.

Malahíjevim; DVOJINA: im. Malahíjeva, rod.

Máksov, daj. Máksom, tož. Mákse, mest. pri Máksih,

Malahíjevih, daj. Malahíjevima, tož. Malahíjeva,

or. z Máksi

mest. pri Malahíjevih, or. z Malahíjevima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Malahíjevi, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

tož. Malahíjeve, mest. pri Malahíjevih, or. z

moška)

Malahíjevimi



ženski: EDNINA: im. Malahíjeva, rod. Malahíjeve, daj.

Máksim Emónski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

Malahíjevi, tož. Malahíjevo, mest. pri Malahíjevi, or.

z Malahíjevo; DVOJINA: im. Malahíjevi, rod.

517

Malahíjevih, daj. Malahíjevima, tož. Malahíjevi, mest.

Malávijčevim, tož. Malávijčeva, mest. pri

pri Malahíjevih, or. z Malahíjevima; MNOŽINA: im.

Malávijčevih, or. z Malávijčevimi

Malahíjeve, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevim, tož.

STATUS: predlog

Malahíjeve, mest. pri Malahíjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Malahíjevimi



srednji: EDNINA: im. Malahíjevo, rod. Malahíjevega, Malávijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Malahíjevemu, tož. Malahíjevo, mest. pri

Fotografija kaže mamico z malim Malavijcem v

Malahíjevem, or. z Malahíjevim; DVOJINA: im.

naročju

Malahíjevi, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevima, tož.

(< Malávi)

Malahíjevi, mest. pri Malahíjevih, or. z

{B} Malavijčev

Malahíjevima; MNOŽINA: im. Malahíjeva, rod.

{O} EDNINA: im. Malávijec, rod. Malávijca, daj.

Malahíjevih, daj. Malahíjevim, tož. Malahíjeva, mest.

Malávijcu, tož. Malávijca, mest. pri Malávijcu, or. z

pri Malahíjevih, or. z Malahíjevimi

Malávijcem; DVOJINA: im. Malávijca, rod.

STATUS: predlog

Malávijcev, daj. Malávijcema, tož. Malávijca, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri Malávijcih, or. z Malávijcema; MNOŽINA: im.



Malávijci, rod. Malávijcev, daj. Malávijcem, tož.

Malávi -ja m; zemljepisno ime

Malávijce, mest. pri Malávijcih, or. z Malávijci

|dolgo ime Republika Malavi|; |država|: deček iz

STATUS: predlog

Malavije; Študentje medicine gredo na odpravo v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Malavi; Zatekel se je v misijon v Malaviju na jugu

samostalnik moškega spola

Afrike



Kje? v Malaviju

Malávijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Malavija

Pri projektu je sodelovalo več Malavijk

Kam? v Malavi

(< Malávi)

{B} Malavijec, Malavijka; Malavijčev, Malavijkin;

{B} Malavijkin

malavijski

{O} EDNINA: im. Malávijka, rod. Malávijke, daj.

{O} EDNINA: im. Malávi, rod. Malávija, daj. Maláviju,

Malávijki, tož. Malávijko, mest. pri Malávijki, or. z

tož. Malávi, mest. pri Maláviju, or. z Malávijem

Malávijko; DVOJINA: im. Malávijki, rod. Malávijk,

STATUS: predlog

daj. Malávijkama, tož. Malávijki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Malávijkah, or. z Malávijkama; MNOŽINA: im.



Malávijke, rod. Malávijk, daj. Malávijkam, tož.

Malávijčev -a -o prid.

Malávijke, mest. pri Malávijkah, or. z Malávijkami

Malavijčeva nevesta je iz sosednjega Mozambika

STATUS: predlog

(< Malávijec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} moški: EDNINA: im. Malávijčev, rod.



Malávijčevega, daj. Malávijčevemu, tož. Malávijčev

malávijski -a -o prid.

(živostno Malávijčevega), mest. pri Malávijčevem, or.

Po malavijskem zakonu traja postopek za

z Malávijčevim; DVOJINA: im. Malávijčeva, rod.

posvojitev 18 mesecev; Tudi v akvarijih imajo

Malávijčevih, daj. Malávijčevima, tož. Malávijčeva,

malavijski ostrižniki najraje svežo hrano; Samci

mest. pri Malávijčevih, or. z Malávijčevima;

malavijske ustonoše so modri; Sklad se bo

MNOŽINA: im. Malávijčevi, rod. Malávijčevih, daj.

imenoval po malavijski vasici, kjer so našli

Malávijčevim, tož. Malávijčeve, mest. pri

najstarejši fosil pračloveka

Malávijčevih, or. z Malávijčevimi

(< Malávi)

ženski: EDNINA: im. Malávijčeva, rod. Malávijčeve,

{O} moški: EDNINA: im. malávijski, rod.

daj. Malávijčevi, tož. Malávijčevo, mest. pri

malávijskega, daj. malávijskemu, tož. malávijski

Malávijčevi, or. z Malávijčevo; DVOJINA: im.

(živostno malávijskega), mest. pri malávijskem, or. z

Malávijčevi, rod. Malávijčevih, daj. Malávijčevima,

malávijskim; DVOJINA: im. malávijska, rod.

tož. Malávijčevi, mest. pri Malávijčevih, or. z

malávijskih, daj. malávijskima, tož. malávijska, mest.

Malávijčevima; MNOŽINA: im. Malávijčeve, rod.

pri malávijskih, or. z malávijskima; MNOŽINA: im.

Malávijčevih, daj. Malávijčevim, tož. Malávijčeve,

malávijski, rod. malávijskih, daj. malávijskim, tož.

mest. pri Malávijčevih, or. z Malávijčevimi

malávijske, mest. pri malávijskih, or. z malávijskimi

srednji: EDNINA: im. Malávijčevo, rod.

ženski: EDNINA: im. malávijska, rod. malávijske, daj.

Malávijčevega, daj. Malávijčevemu, tož.

malávijski, tož. malávijsko, mest. pri malávijski, or. z Malávijčevo, mest. pri Malávijčevem, or. z

malávijsko; DVOJINA: im. malávijski, rod.

Malávijčevim; DVOJINA: im. Malávijčevi, rod.

malávijskih, daj. malávijskima, tož. malávijski, mest.

Malávijčevih, daj. Malávijčevima, tož. Malávijčevi,

pri malávijskih, or. z malávijskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Malávijčevih, or. z Malávijčevima;

malávijske, rod. malávijskih, daj. malávijskim, tož.

MNOŽINA: im. Malávijčeva, rod. Malávijčevih, daj.

malávijske, mest. pri malávijskih, or. z malávijskimi

518

srednji: EDNINA: im. malávijsko, rod. malávijskega, pri Maldívijčevi in pri Maldívčevi, or. z

daj. malávijskemu, tož. malávijsko, mest. pri

Maldívijčevo in z Maldívčevo; DVOJINA: im.

malávijskem, or. z malávijskim; DVOJINA: im.

Maldívijčevi in Maldívčevi, rod. Maldívijčevih in

malávijski, rod. malávijskih, daj. malávijskima, tož.

Maldívčevih, daj. Maldívijčevima in Maldívčevima,

malávijski, mest. pri malávijskih, or. z malávijskima;

tož. Maldívijčevi in Maldívčevi, mest. pri

MNOŽINA: im. malávijska, rod. malávijskih, daj.

Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z

malávijskim, tož. malávijska, mest. pri malávijskih,

Maldívijčevima in z Maldívčevima; MNOŽINA: im.

or. z malávijskimi

Maldívijčeve in Maldívčeve, rod. Maldívijčevih in

STATUS: predlog

Maldívčevih, daj. Maldívijčevim in Maldívčevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Maldívijčeve in Maldívčeve, mest. pri



Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z

Maldívčev -a -o prid.; obširneje glej pri Maldívijčev Maldívijčevimi in z Maldívčevimi



srednji: EDNINA: im. Maldívijčevo in Maldívčevo, Maldívec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje rod. Maldívijčevega in Maldívčevega, daj.

glej pri Maldívijec

Maldívijčevemu in Maldívčevemu, tož.



Maldívijčevo in Maldívčevo, mest. pri

Maldívi -ov m mn.; zemljepisno ime

Maldívijčevem in pri Maldívčevem, or. z

|dolgo ime Republika Maldivi|; |država|: Tunino

Maldívijčevim in z Maldívčevim; DVOJINA: im.

uvažajo z Maldivov; Po več letih sva si z ženo

Maldívijčevi in Maldívčevi, rod. Maldívijčevih in

privoščila pravi dopust in odpotovala na Maldive;

Maldívčevih, daj. Maldívijčevima in Maldívčevima,

Milijonar razmišlja o tem, da bi si kupil otok na

tož. Maldívijčevi in Maldívčevi, mest. pri

Maldivih

Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z

Kje? na Maldivih

Maldívijčevima in z Maldívčevima; MNOŽINA: im.

Od kod? z Maldivov

Maldívijčeva in Maldívčeva, rod. Maldívijčevih in

Kam? na Maldive

Maldívčevih, daj. Maldívijčevim in Maldívčevim,

{B} Maldivijec in Maldivec, Maldivijka in

tož. Maldívijčeva in Maldívčeva, mest. pri

Maldivka; Maldivijčev in Maldivčev, Maldivijkin in

Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z

Maldivkin; maldivijski in maldivski

Maldívijčevimi in z Maldívčevimi

{O} MNOŽINA: im. Maldívi, rod. Maldívov, daj.

STATUS: predlog

Maldívom, tož. Maldíve, mest. pri Maldívih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Maldívi



STATUS: predlog

Maldívijec -jca in Maldívec -vca m; ime bitja,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

prebivalsko ime



Mnogo Maldivijcev/Maldivcev oddaja svoje hiše in

Maldívijčev -a -o in Maldívčev -a -o prid.

stanovanja turistom

Večina Maldivijčevega/Maldivčevega pridelka

(< Maldívi)

predstavljajo banane

{B} Maldivijčev in Maldivčev

(< Maldívijec)

{O} EDNINA: im. Maldívijec in Maldívec, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Maldívijčev in Maldívčev, Maldívijca in Maldívca, daj. Maldívijcu in Maldívcu,

rod. Maldívijčevega in Maldívčevega, daj.

tož. Maldívijca in Maldívca, mest. pri Maldívijcu in

Maldívijčevemu in Maldívčevemu, tož. Maldívijčev

pri Maldívcu, or. z Maldívijcem in z Maldívcem;

in Maldívčev (živostno Maldívijčevega in

DVOJINA: im. Maldívijca in Maldívca, rod.

Maldívčevega), mest. pri Maldívijčevem in pri

Maldívijcev in Maldívcev, daj. Maldívijcema in

Maldívčevem, or. z Maldívijčevim in z

Maldívcema, tož. Maldívijca in Maldívca, mest. pri

Maldívčevim; DVOJINA: im. Maldívijčeva in

Maldívijcih in pri Maldívcih, or. z Maldívijcema in z

Maldívčeva, rod. Maldívijčevih in Maldívčevih, daj.

Maldívcema; MNOŽINA: im. Maldívijci in Maldívci,

Maldívijčevima in Maldívčevima, tož. Maldívijčeva

rod. Maldívijcev in Maldívcev, daj. Maldívijcem in

in Maldívčeva, mest. pri Maldívijčevih in pri

Maldívcem, tož. Maldívijce in Maldívce, mest. pri

Maldívčevih, or. z Maldívijčevima in z

Maldívijcih in pri Maldívcih, or. z Maldívijci in z

Maldívčevima; MNOŽINA: im. Maldívijčevi in

Maldívci

Maldívčevi, rod. Maldívijčevih in Maldívčevih, daj.

STATUS: predlog

Maldívijčevim in Maldívčevim, tož. Maldívijčeve in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Maldívčeve, mest. pri Maldívijčevih in pri

samostalnik moškega spola

Maldívčevih, or. z Maldívijčevimi in z



Maldívčevimi

Maldívijka -e in Maldívka -e ž; ime bitja, prebivalsko ženski: EDNINA: im. Maldívijčeva in Maldívčeva,

ime

rod. Maldívijčeve in Maldívčeve, daj. Maldívijčevi in

Na otoku smo se pogovarjali z

Maldívčevi, tož. Maldívijčevo in Maldívčevo, mest.

Maldivijkami/Maldivkami

519

(< Maldívi)

maldívski, rod. maldívijskih in maldívskih, daj.

{B} Maldivijkin in Maldivkin

maldívijskima in maldívskima, tož. maldívijski in

{O} EDNINA: im. Maldívijka in Maldívka, rod.

maldívski, mest. pri maldívijskih in maldívskih, or. z

Maldívijke in Maldívke, daj. Maldívijki in Maldívki,

maldívijskima in z maldívskima; MNOŽINA: im.

tož. Maldívijko in Maldívko, mest. pri Maldívijki in

maldívijska in maldívska, rod. maldívijskih in

pri Maldívki, or. z Maldívijko in z Maldívko;

maldívskih, daj. maldívijskim in maldívskim, tož.

DVOJINA: im. Maldívijki in Maldívki, rod. Maldívijk

maldívijska in maldívska, mest. pri maldívijskih in

in Maldívk, daj. Maldívijkama in Maldívkama, tož.

pri maldívskih, or. z maldívijskimi in z maldívskimi

Maldívijki in Maldívki, mest. pri Maldívijkah in pri

STATUS: predlog

Maldívkah, or. z Maldívijkama in z Maldívkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Maldívijke in Maldívke, rod. Maldívijk



in Maldívk, daj. Maldívijkam in Maldívkam, tož.

Maldívka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej Maldívijke in Maldívke, mest. pri Maldívijkah in pri

pri Maldívijka

Maldívkah, or. z Maldívijkami in z Maldívkami



STATUS: predlog

maldívski -a -o prid.; obširneje glej pri maldívijski PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik ženskega spola

Malézija -e ž; zemljepisno ime



|dolgo ime Malezija|; |država|: Ladja iz Malezije je

maldívijski -a -o in maldívski -a -o prid.

pripeljala pošiljko rabljenega orožja; Nemec je imel

Največji izmed maldivijskih/maldivskih otokov je

po dirki v Maleziji kopico razlogov za dobro voljo

pravi pravcati dragulj; Po podatkih neke revije se v

Kje? v Maleziji

vodah maldivijskega/maldivskega arhipelaga nahaja

Od kod? iz Malezije

kar tri četrtine vseh svetovnih vrst obrežnih in

Kam? v Malezijo

grebenskih rib

{B} Malezijec, Malezijka; Malezijčev, Malezijkin;

(< Maldívi)

malezijski

{O} moški: EDNINA: im. maldívijski in maldívski,

{O} EDNINA: im. Malézija, rod. Malézije, daj.

rod. maldívijskega in maldívskega, daj.

Maléziji, tož. Malézijo, mest. pri Maléziji, or. z

maldívijskemu in maldívskemu, tož. maldívijski in

Malézijo

maldívski (živostno maldívijskega in maldívskega),

STATUS: predlog

mest. pri maldívijskem in pri maldívskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

maldívijskim in z maldívskim; DVOJINA: im.



maldívijska in maldívska, rod. maldívijskih in

Malézijčev -a -o prid.

maldívskih, daj. maldívijskima in maldívskima, tož.

Malezijčeva vas stoji pod goro Kinabalu

maldívijska in maldívska, mest. pri maldívijskih in

(< Malézijec)

maldívskih, or. z maldívijskima in z maldívskima;

{O} moški: EDNINA: im. Malézijčev, rod.

MNOŽINA: im. maldívijski in maldívski, rod.

Malézijčevega, daj. Malézijčevemu, tož. Malézijčev

maldívijskih in maldívskih, daj. maldívijskim in

(živostno Malézijčevega), mest. pri Malézijčevem, or.

maldívskim, tož. maldívijske in maldívske, mest. pri

z Malézijčevim; DVOJINA: im. Malézijčeva, rod.

maldívijskih in maldívskih, or. z maldívijskimi in z

Malézijčevih, daj. Malézijčevima, tož. Malézijčeva,

maldívskimi

mest. pri Malézijčevih, or. z Malézijčevima;

ženski: EDNINA: im. maldívijska in maldívska, rod.

MNOŽINA: im. Malézijčevi, rod. Malézijčevih, daj.

maldívijske in maldívske, daj. maldívijski in

Malézijčevim, tož. Malézijčeve, mest. pri

maldívski, tož. maldívijsko in maldívsko, mest. pri

Malézijčevih, or. z Malézijčevimi

maldívijski in pri maldívski, or. z maldívijsko in z

ženski: EDNINA: im. Malézijčeva, rod. Malézijčeve, maldívsko; DVOJINA: im. maldívijski in maldívski,

daj. Malézijčevi, tož. Malézijčevo, mest. pri

rod. maldívijskih in maldívskih, daj. maldívijskima in

Malézijčevi, or. z Malézijčevo; DVOJINA: im.

maldívskima, tož. maldívijski in maldívski, mest. pri

Malézijčevi, rod. Malézijčevih, daj. Malézijčevima,

maldívijskih in pri maldívskih, or. z maldívijskima in

tož. Malézijčevi, mest. pri Malézijčevih, or. z

z maldívskima; MNOŽINA: im. maldívijske in

Malézijčevima; MNOŽINA: im. Malézijčeve, rod.

maldívske, rod. maldívijskih in maldívskih, daj.

Malézijčevih, daj. Malézijčevim, tož. Malézijčeve,

maldívijskim in maldívskim, tož. maldívijske in

mest. pri Malézijčevih, or. z Malézijčevimi

maldívske, mest. pri maldívijskih in maldívskih, or. z

srednji: EDNINA: im. Malézijčevo, rod.

maldívijskimi in z maldívskimi

Malézijčevega, daj. Malézijčevemu, tož.

srednji: EDNINA: im. maldívijsko in maldívsko, rod.

Malézijčevo, mest. pri Malézijčevem, or. z

maldívijskega in maldívskega, daj. maldívijskemu in

Malézijčevim; DVOJINA: im. Malézijčevi, rod.

maldívskemu, tož. maldívijsko in maldívsko, mest. pri

Malézijčevih, daj. Malézijčevima, tož. Malézijčevi,

maldívijskem in pri maldívskem, or. z maldívijskim

mest. pri Malézijčevih, or. z Malézijčevima;

in z maldívskim; DVOJINA: im. maldívijski in

MNOŽINA: im. Malézijčeva, rod. Malézijčevih, daj.

520

Malézijčevim, tož. Malézijčeva, mest. pri srednji: EDNINA: im. malézijsko, rod. malézijskega, Malézijčevih, or. z Malézijčevimi

daj. malézijskemu, tož. malézijsko, mest. pri

STATUS: predlog

malézijskem, or. z malézijskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

malézijski, rod. malézijskih, daj. malézijskima, tož.



malézijski, mest. pri malézijskih, or. z malézijskima;

Malézijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. malézijska, rod. malézijskih, daj.

Islam je glavna religija Malezijcev, zato je v državi

malézijskim, tož. malézijska, mest. pri malézijskih, or.

mnogo mošej

z malézijskimi

(< Malézija)

STATUS: predlog

{B} Malezijčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Malézijec, rod. Malézijca, daj.



Malézijcu, tož. Malézijca, mest. pri Malézijcu, or. z

Malgáš -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Malézijcem; DVOJINA: im. Malézijca, rod.

|pripadnik ljudstva na Madagaskarju|: V centru dela

Malézijcev, daj. Malézijcema, tož. Malézijca, mest.

nekaj tisoč delavcev pod vodstvom skupine

pri Malézijcih, or. z Malézijcema; MNOŽINA: im.

Malgašev, ki vodijo to humanitarno delo

Malézijci, rod. Malézijcev, daj. Malézijcem, tož.

{B} Malgašev

Malézijce, mest. pri Malézijcih, or. z Malézijci

{O} EDNINA: im. Malgáš, rod. Malgáša, daj. Malgášu,

STATUS: predlog

tož. Malgáša, mest. pri Malgášu, or. z Malgášem;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

DVOJINA: im. Malgáša, rod. Malgášev, daj.

samostalnik moškega spola

Malgášema, tož. Malgáša, mest. pri Malgáših, or. z



Malgášema; MNOŽINA: im. Malgáši, rod. Malgášev,

Malézijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Malgášem, tož. Malgáše, mest. pri Malgáših, or. z

Rekorderka je bila Malezijka, a je rekord zadržala le

Malgáši

en dan

STATUS: predlog

(< Malézija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Malezijkin



{O} EDNINA: im. Malézijka, rod. Malézijke, daj.

Malgášinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Malézijki, tož. Malézijko, mest. pri Malézijki, or. z

|pripadnica ljudstva na Madagaskarju|: Na delavnici

Malézijko; DVOJINA: im. Malézijki, rod. Malézijk, daj.

je poučevala tudi sposobna Malgašinja

Malézijkama, tož. Malézijki, mest. pri Malézijkah, or.

(< Malgáš)

z Malézijkama; MNOŽINA: im. Malézijke, rod.

{B} Malgašinjin

Malézijk, daj. Malézijkam, tož. Malézijke, mest. pri

{O} EDNINA: im. Malgášinja, rod. Malgášinje, daj.

Malézijkah, or. z Malézijkami

Malgášinji, tož. Malgášinjo, mest. pri Malgášinji, or. z STATUS: predlog

Malgášinjo; DVOJINA: im. Malgášinji, rod. Malgášinj,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Malgášinjama, tož. Malgášinji, mest. pri



Malgášinjah, or. z Malgášinjama; MNOŽINA: im.

malézijski -a -o

Malgášinje,

prid.

rod. Malgášinj, daj. Malgášinjam, tož.

arhitektura malezijske prestolnice; Ličinka

Malgášinje, mest. pri Malgášinjah, or. z

paličnjaka se skriva v zelenju malezijske džungle;

Malgášinjami

malezijski ringit ||denarna enota||: devalvacija STATUS: predlog

malezijskega ringita

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Malézija)



{O} moški: EDNINA: im. malézijski, rod.

Malgáška repúblika -e -e ž; zemljepisno ime

malézijskega, daj. malézijskemu, tož. malézijski

|staro ime države|: V Malgaški republiki je precej

(živostno malézijskega), mest. pri malézijskem, or. z

najdišč dragih kamnov

malézijskim; DVOJINA: im. malézijska, rod.

Kje? v Malgaški republiki

malézijskih, daj. malézijskima, tož. malézijska, mest.

Od kod? iz Malgaške republike

pri malézijskih, or. z malézijskima; MNOŽINA: im.

Kam? v Malgaško republiko

malézijski, rod. malézijskih, daj. malézijskim, tož.

{O} EDNINA: im. Malgáška repúblika, rod. Malgáške

malézijske, mest. pri malézijskih, or. z malézijskimi

repúblike, daj. Malgáški repúbliki, tož. Malgáško

ženski: EDNINA: im. malézijska, rod. malézijske, daj.

repúbliko, mest. pri Malgáški repúbliki, or. z

malézijski, tož. malézijsko, mest. pri malézijski, or. z Malgáško repúbliko

malézijsko; DVOJINA: im. malézijski, rod.

STATUS: predlog

malézijskih, daj. malézijskima, tož. malézijski, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

pri malézijskih, or. z malézijskima; MNOŽINA: im.



malézijske, rod. malézijskih, daj. malézijskim, tož.

malgáški -a -o prid.

malézijske, mest. pri malézijskih, or. z malézijskimi

malgaška književnost; Obred čiščenja kraljevih

relikvij je razširjen skoraj med vsemi malgaškimi

521

ljudstvi; V Ljubljani so organizirali koncert

{O} moški: EDNINA: im. Málijčev, rod. Málijčevega, malgaške glasbe

daj. Málijčevemu, tož. Málijčev (živostno

(< Malgaš)

Málijčevega), mest. pri Málijčevem, or. z

{O} moški: EDNINA: im. malgáški, rod. malgáškega, Málijčevim; DVOJINA: im. Málijčeva, rod. Málijčevih,

daj. malgáškemu, tož. malgáški (živostno

daj. Málijčevima, tož. Málijčeva, mest. pri Málijčevih, malgáškega), mest. pri malgáškem, or. z malgáškim;

or. z Málijčevima; MNOŽINA: im. Málijčevi, rod.

DVOJINA: im. malgáška, rod. malgáških, daj.

Málijčevih, daj. Málijčevim, tož. Málijčeve, mest. pri

malgáškima, tož. malgáška, mest. pri malgáških, or. z

Málijčevih, or. z Málijčevimi

malgáškima; MNOŽINA: im. malgáški, rod. malgáških,

ženski: EDNINA: im. Málijčeva, rod. Málijčeve, daj.

daj. malgáškim, tož. malgáške, mest. pri malgáških, or.

Málijčevi, tož. Málijčevo, mest. pri Málijčevi, or. z

z malgáškimi

Málijčevo; DVOJINA: im. Málijčevi, rod. Málijčevih,

ženski: EDNINA: im. malgáška, rod. malgáške, daj.

daj. Málijčevima, tož. Málijčevi, mest. pri Málijčevih, malgáški, tož. malgáško, mest. pri malgáški, or. z

or. z Málijčevima; MNOŽINA: im. Málijčeve, rod.

malgáško; DVOJINA: im. malgáški, rod. malgáških,

Málijčevih, daj. Málijčevim, tož. Málijčeve, mest. pri

daj. malgáškima, tož. malgáški, mest. pri malgáških,

Málijčevih, or. z Málijčevimi

or. z malgáškima; MNOŽINA: im. malgáške, rod.

srednji: EDNINA: im. Málijčevo, rod. Málijčevega, malgáških, daj. malgáškim, tož. malgáške, mest. pri

daj. Málijčevemu, tož. Málijčevo, mest. pri

malgáških, or. z malgáškimi

Málijčevem, or. z Málijčevim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. malgáško, rod. malgáškega, daj.

Málijčevi, rod. Málijčevih, daj. Málijčevima, tož.

malgáškemu, tož. malgáško, mest. pri malgáškem, or.

Málijčevi, mest. pri Málijčevih, or. z Málijčevima;

z malgáškim; DVOJINA: im. malgáški, rod. malgáških,

MNOŽINA: im. Málijčeva, rod. Málijčevih, daj.

daj. malgáškima, tož. malgáški, mest. pri malgáških,

Málijčevim, tož. Málijčeva, mest. pri Málijčevih, or. z or. z malgáškima; MNOŽINA: im. malgáška, rod.

Málijčevimi

malgáških, daj. malgáškim, tož. malgáška, mest. pri

STATUS: predlog

malgáških, or. z malgáškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Málijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime



Malijcev je 12 milijonov

Máli -ja m; zemljepisno ime

(< Máli)

|dolgo ime Republika Mali|; |država|: Obiskovalec iz

{B} Malijčev

Malija v Afriki je odlično zaplesal polko; potovanje

{O} EDNINA: im. Málijec, rod. Málijca, daj. Málijcu,

v Mali; Mesto Timbuktu v Maliju je bilo že v

tož. Málijca, mest. pri Málijcu, or. z Málijcem;

srednjem veku univerzitetno središče

DVOJINA: im. Málijca, rod. Málijcev, daj. Málijcema,

Kje? v Maliju

tož. Málijca, mest. pri Málijcih, or. z Málijcema;

Od kod? iz Malija

MNOŽINA: im. Málijci, rod. Málijcev, daj. Málijcem,

Kam? v Mali

tož. Málijce, mest. pri Málijcih, or. z Málijci

{B} Malijec, Malijka; Malijčev, Malijkin; malijski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Máli, rod. Málija, daj. Máliju, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Máli, mest. pri Máliju, or. z Málijem

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Málijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Poročen je z Malijko

maligán -a m

(< Máli)

|merska enota|: čutiti vpliv maliganov; Svoje delo je

{B} Malijkin

posvetil maliganom in sladkorju v vinu

{O} EDNINA: im. Málijka, rod. Málijke, daj. Málijki,

{O} EDNINA: im. maligán, rod. maligána, daj.

tož. Málijko, mest. pri Málijki, or. z Málijko;

maligánu, tož. maligán, mest. pri maligánu, or. z

DVOJINA: im. Málijki, rod. Málijk, daj. Málijkama, tož.

maligánom; DVOJINA: im. maligána, rod. maligánov,

Málijki, mest. pri Málijkah, or. z Málijkama;

daj. maligánoma, tož. maligána, mest. pri maligánih,

MNOŽINA: im. Málijke, rod. Málijk, daj. Málijkam, tož.

or. z maligánoma; MNOŽINA: im. maligáni, rod.

Málijke, mest. pri Málijkah, or. z Málijkami

maligánov, daj. maligánom, tož. maligáne, mest. pri

STATUS: predlog

maligánih, or. z maligáni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

málijski -a -o prid.



mednarodno uveljavljen malijski glasbenik Salif

Málijčev -a -o prid.

Keita; malijska etnična raznolikost; prestop

Nekateri Malijčevi prijatelji so berberskega porekla

malijskega nogometaša

(< Málijec)

(< Máli)

522

{O} moški: EDNINA: im. málijski, rod. málijskega,

|dolgo ime Republika Malta|; |država|: Papež je začel

daj. málijskemu, tož. málijski (živostno málijskega),

obisk na Malti; Službeno je odpotoval na Malto;

mest. pri málijskem, or. z málijskim; DVOJINA: im.

Slovenija je sprejela osem beguncev z Malte

málijska, rod. málijskih, daj. málijskima, tož.

Kje? na Malti

málijska, mest. pri málijskih, or. z málijskima;

Od kod? z Malte

MNOŽINA: im. málijski, rod. málijskih, daj. málijskim,

Kam? na Malto

tož. málijske, mest. pri málijskih, or. z málijskimi

{B} Maltežan, Maltežanka; Maltežanov,

ženski: EDNINA: im. málijska, rod. málijske, daj.

Maltežankin; malteški

málijski, tož. málijsko, mest. pri málijski, or. z

{O} EDNINA: im. Málta, rod. Málte, daj. Málti, tož.

málijsko; DVOJINA: im. málijski, rod. málijskih, daj.

Málto, mest. pri Málti, or. z Málto

málijskima, tož. málijski, mest. pri málijskih, or. z

STATUS: predlog

málijskima; MNOŽINA: im. málijske, rod. málijskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

daj. málijskim, tož. málijske, mest. pri málijskih, or. z málijskimi

maltéški -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. málijsko, rod. málijskega, daj.

Leta 1530 je Karel V. malteškim vitezom dodelil

málijskemu, tož. málijsko, mest. pri málijskem, or. z

otok Malto, kjer so živeli do leta 1798; malteški križ málijskim; DVOJINA: im. málijski, rod. málijskih, daj.

||simbol malteških vitezov||: Nad vhodnimi vrati

málijskima, tož. málijski, mest. pri málijskih, or. z

cerkve je vzidan malteški križ z letnico 1578;

málijskima; MNOŽINA: im. málijska, rod. málijskih,

malteški viteški red ||krščanski vojaški red||: dobitnik daj. málijskim, tož. málijska, mest. pri málijskih, or. z naziva malteškega viteza; malteška lira ||nekdanja málijskimi

denarna enota||: Za nekaj malteških lir si lahko

STATUS: predlog

privoščite okusno kosilo; malteška mrzlica ||bolezen||: PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Želja po okusnem siru je imela za številne



prebivalce antičnega Rima boleče posledice, saj so

malína -e ž

zboleli za malteško mrzlico

V nasadu malin lahko pričakujemo kakovosten

(< Málta)

izdelek; nabirati maline; zlata malina ||nagrada||:

{O} moški: EDNINA: im. maltéški, rod. maltéškega, Devet nominacij za zlate maline, ki jih podeljujejo

daj. maltéškemu, tož. maltéški (živostno maltéškega),

za najslabše hollywoodske dosežke, si je letos

mest. pri maltéškem, or. z maltéškim; DVOJINA: im.

prislužila vampirska saga

maltéška, rod. maltéških, daj. maltéškima, tož.

{O} EDNINA: im. malína, rod. malíne, daj. malíni, tož.

maltéška, mest. pri maltéških, or. z maltéškima;

malíno, mest. pri malíni, or. z malíno; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. maltéški, rod. maltéških, daj.

malíni, rod. malín, daj. malínama, tož. malíni, mest. pri maltéškim, tož. maltéške, mest. pri maltéških, or. z

malínah, or. z malínama; MNOŽINA: im. malíne, rod.

maltéškimi

malín, daj. malínam, tož. malíne, mest. pri malínah, or.

ženski: EDNINA: im. maltéška, rod. maltéške, daj.

z malínami

maltéški, tož. maltéško, mest. pri maltéški, or. z

STATUS: predlog

maltéško; DVOJINA: im. maltéški, rod. maltéških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

maltéškima, tož. maltéški, mest. pri maltéških, or. z

odlikovanj, častnih nazivov

maltéškima; MNOŽINA: im. maltéške, rod. maltéških,



daj. maltéškim, tož. maltéške, mest. pri maltéških, or. z Máli prínc -ega -a

maltéškimi

m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Tako mladini kot odraslim je blizu

srednji: EDNINA: im. maltéško, rod. maltéškega, daj.

Saint-Exupéryjevo delo o Malem princu;

maltéškemu, tož. maltéško, mest. pri maltéškem, or. z

Pripovedovalec opiše neverjetno srečanje s

maltéškim; DVOJINA: im. maltéški, rod. maltéških, daj.

skrivnostnim Malim princem

maltéškima, tož. maltéški, mest. pri maltéških, or. z

{O}

maltéškima;

EDNINA: im. Máli prínc, rod. Málega prínca, daj.

MNOŽINA: im. maltéška, rod. maltéških,

Málemu príncu, tož. Málega prínca, mest. pri Málem

daj. maltéškim, tož. maltéška, mest. pri maltéških, or. z príncu,

maltéškimi

or. z Málim príncem; DVOJINA: im. Mála

prínca, rod. Málih príncev, daj. Málima príncema, tož.

STATUS: predlog

Mála prínca, mest. pri Málih príncih, or. z Málima

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

príncema; MNOŽINA: im. Máli prínci, rod. Málih



príncev, daj. Málim príncem, tož. Mále prínce, mest.

Maltežán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

pri Málih príncih, or. z Málimi prínci

V anketi je 84 odstotkov Maltežanov povedalo, da

STATUS: predlog

govori tudi angleško

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

(< Málta)



{B} Maltežanov

Málta -e

{O}

ž; zemljepisno ime

EDNINA: im. Maltežán, rod. Maltežána, daj.

Maltežánu, tož. Maltežána, mest. pri Maltežánu, or. z

523

Maltežánom; DVOJINA: im. Maltežána, rod.

Mánčinima; MNOŽINA: im. Mánčina, rod. Mánčinih,

Maltežánov, daj. Maltežánoma, tož. Maltežána, mest.

daj. Mánčinim, tož. Mánčina, mest. pri Mánčinih, or. z

pri Maltežánih, or. z Maltežánoma; MNOŽINA: im.

Mánčinimi

Maltežáni, rod. Maltežánov, daj. Maltežánom, tož.

STATUS: predlog

Maltežáne, mest. pri Maltežánih, or. z Maltežáni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Máo Cetúng ~ -a m; ime bitja, osebno ime



|po pinjinu Mao Zedong|; |kitajski politik|: portret

Maltežánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Mao Cetunga; prim. maoíst

Že dolgo je v vezi z Maltežanko

{B} Mao Cetungov

(< Málta)

{O} EDNINA: im. Máo Cetúng, rod. Máo Cetúnga, daj.

{B} Maltežankin

Máo Cetúngu, tož. Máo Cetúnga, mest. pri Máo

{O} EDNINA: im. Maltežánka, rod. Maltežánke, daj.

Cetúngu, or. z Máo Cetúngom

Maltežánki, tož. Maltežánko, mest. pri Maltežánki, or.

STATUS: predlog

z Maltežánko; DVOJINA: im. Maltežánki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Maltežánk, daj. Maltežánkama, tož. Maltežánki, mest.

imena iz nelatiničnih pisav

pri Maltežánkah, or. z Maltežánkama; MNOŽINA: im.



Maltežánke, rod. Maltežánk, daj. Maltežánkam, tož.

Máo Cetúngov ~ -a ~ -o prid.

Maltežánke, mest. pri Maltežánkah, or. z

obisk Mao Cetungovega mavzoleja

Maltežánkami

(< Máo Cetúng)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Máo Cetúngov, rod. Máo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Cetúngovega, daj. Máo Cetúngovemu, tož. Máo



Cetúngov (živostno Máo Cetúngovega), mest. pri Máo

Mánca -e ž; ime bitja, osebno ime

Cetúngovem, or. z Máo Cetúngovim; DVOJINA: im.

|žensko ime|: Gremo k teti Manci

Máo Cetúngova, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo

{B} Mančin

Cetúngovima, tož. Máo Cetúngova, mest. pri Máo

{O} EDNINA: im. Mánca, rod. Mánce, daj. Mánci, tož.

Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovima; MNOŽINA: im.

Mánco, mest. pri Mánci, or. z Mánco; DVOJINA: im.

Máo Cetúngovi, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo

Mánci, rod. Mánc, daj. Máncama, tož. Mánci, mest. pri

Cetúngovim, tož. Máo Cetúngove, mest. pri Máo

Máncah, or. z Máncama; MNOŽINA: im. Mánce, rod.

Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovimi

Mánc, daj. Máncam, tož. Mánce, mest. pri Máncah, or.

ženski: EDNINA: im. Máo Cetúngova, rod. Máo

z Máncami

Cetúngove, daj. Máo Cetúngovi, tož. Máo

STATUS: predlog

Cetúngovo, mest. pri Máo Cetúngovi, or. z Máo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Cetúngovo; DVOJINA: im. Máo Cetúngovi, rod. Máo

ženska); samostalnik ženskega spola

Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovima, tož. Máo



Cetúngovi, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo

Mánčin -a -o prid.

Cetúngovima; MNOŽINA: im. Máo Cetúngove, rod.

Mančina domišljija je dobila krila

Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovim, tož. Máo

(< Mánca)

Cetúngove, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo

{O} moški: EDNINA: im. Mánčin, rod. Mánčinega,

Cetúngovimi

daj. Mánčinemu, tož. Mánčin (živostno Mánčinega),

srednji: EDNINA: im. Máo Cetúngovo, rod. Máo

mest. pri Mánčinem, or. z Mánčinim; DVOJINA: im.

Cetúngovega, daj. Máo Cetúngovemu, tož. Máo

Mánčina, rod. Mánčinih, daj. Mánčinima, tož.

Cetúngovo, mest. pri Máo Cetúngovem, or. z Máo

Mánčina, mest. pri Mánčinih, or. z Mánčinima;

Cetúngovim; DVOJINA: im. Máo Cetúngovi, rod. Máo

MNOŽINA: im. Mánčini, rod. Mánčinih, daj.

Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovima, tož. Máo

Mánčinim, tož. Mánčine, mest. pri Mánčinih, or. z

Cetúngovi, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo

Mánčinimi

Cetúngovima; MNOŽINA: im. Máo Cetúngova, rod.

ženski: EDNINA: im. Mánčina, rod. Mánčine, daj.

Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovim, tož. Máo

Mánčini, tož. Mánčino, mest. pri Mánčini, or. z

Cetúngova, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo

Mánčino; DVOJINA: im. Mánčini, rod. Mánčinih, daj.

Cetúngovimi

Mánčinima, tož. Mánčini, mest. pri Mánčinih, or. z

STATUS: predlog

Mánčinima; MNOŽINA: im. Mánčine, rod. Mánčinih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Mánčinim, tož. Mánčine, mest. pri Mánčinih, or. z



Mánčinimi

maoíst -a m

srednji: EDNINA: im. Mánčino, rod. Mánčinega, daj.

|privrženec maoizma|: kitajski maoist; gibanje

Mánčinemu, tož. Mánčino, mest. pri Mánčinem, or. z

maoistov

Mánčinim; DVOJINA: im. Mánčini, rod. Mánčinih, daj.

(< Máo Cetúng)

Mánčinima, tož. Mánčini, mest. pri Mánčinih, or. z

{B} maoistov

524

{O} EDNINA: im. maoíst, rod. maoísta, daj. maoístu,

|Mao Cetungova različica marksizma-leninizma|: V

tož. maoísta, mest. pri maoístu, or. z maoístom;

maoizmu vodi socialistično revolucijo kmečko

DVOJINA: im. maoísta, rod. maoístov, daj. maoístoma,

prebivalstvo

tož. maoísta, mest. pri maoístih, or. z maoístoma;

(< Máo Cetúng)

MNOŽINA: im. maoísti, rod. maoístov, daj. maoístom,

{O} EDNINA: im. maoízem, rod. maoízma, daj.

tož. maoíste, mest. pri maoístih, or. z maoísti

maoízmu, tož. maoízem, mest. pri maoízmu, or. z

STATUS: predlog

maoízmom; DVOJINA: im. maoízma, rod. maoízmov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

daj. maoízmoma, tož. maoízma, mest. pri maoízmih,



or. z maoízmoma; MNOŽINA: im. maoízmi, rod.

maoístičen -čna -o prid.

maoízmov, daj. maoízmom, tož. maoízme, mest. pri

V državi je prevladovala maoistična miselnost; v

maoízmih, or. z maoízmi

stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik maoistični

STATUS: predlog

marksizem; maoistično gibanje Rdečih Kmerov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

(< Máo Cetúng)



{O} moški: EDNINA: im. maoístičen, rod.

Maór -a m; ime bitja, prebivalsko ime

maoístičnega, daj. maoístičnemu, tož. maoístičen

|pripadnik ljudstva na Novi Zelandiji|: Maori

(živostno maoístičnega), mest. pri maoístičnem, or. z

naseljujejo otoke v Tihem oceanu, od Nove

maoístičnim; DVOJINA: im. maoístična, rod.

Zelandije do Polinezije; Za Maore ima zelo globok

maoístičnih, daj. maoístičnima, tož. maoístična, mest.

in posvečen pomen tradicionalna tetovaža,

pri maoístičnih, or. z maoístičnima; MNOŽINA: im.

imenovana moko

maoístični, rod. maoístičnih, daj. maoístičnim, tož.

{B} Maorov

maoístične, mest. pri maoístičnih, or. z maoístičnimi

{O} EDNINA: im. Maór, rod. Maóra, daj. Maóru, tož.

ženski: EDNINA: im. maoístična, rod. maoístične, daj.

Maóra, mest. pri Maóru, or. z Maórom; DVOJINA: im.

maoístični, tož. maoístično, mest. pri maoístični, or. z Maóra, rod. Maórov, daj. Maóroma, tož. Maóra, mest.

maoístično; DVOJINA: im. maoístični, rod.

pri Maórih, or. z Maóroma; MNOŽINA: im. Maóri, rod.

maoístičnih, daj. maoístičnima, tož. maoístični, mest.

Maórov, daj. Maórom, tož. Maóre, mest. pri Maórih,

pri maoístičnih, or. z maoístičnima; MNOŽINA: im.

or. z Maóri

maoístične, rod. maoístičnih, daj. maoístičnim, tož.

STATUS: predlog

maoístične, mest. pri maoístičnih, or. z maoístičnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

srednji: EDNINA: im. maoístično, rod. maoístičnega, samostalnik moškega spola

daj. maoístičnemu, tož. maoístično, mest. pri



maoístičnem, or. z maoístičnim; DVOJINA: im.

Maórka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

maoístični, rod. maoístičnih, daj. maoístičnima, tož.

|pripadnica ljudstva na Novi Zelandiji|: Pogovarjale

maoístični, mest. pri maoístičnih, or. z maoístičnima;

smo se z Maorko, ki je dobila eno najbolj prestižnih

MNOŽINA: im. maoístična, rod. maoístičnih, daj.

štipendij v državi

maoístičnim, tož. maoístična, mest. pri maoístičnih,

(< Maór)

or. z maoístičnimi

{B} Maorkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Maórka, rod. Maórke, daj. Maórki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Maórko, mest. pri Maórki, or. z Maórko;



DVOJINA: im. Maórki, rod. Maórk, daj. Maórkama, tož.

maoístka -e ž

Maórki, mest. pri Maórkah, or. z Maórkama;

|privrženka maoizma|: Bila je najprej maoistka, nato

MNOŽINA: im. Maórke, rod. Maórk, daj. Maórkam, tož.

pa socialistka

Maórke, mest. pri Maórkah, or. z Maórkami

(< Máo Cetúng)

STATUS: predlog

{B} maoistkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. maoístka, rod. maoístke, daj.

samostalnik ženskega spola

maoístki, tož. maoístko, mest. pri maoístki, or. z



maoístko; DVOJINA: im. maoístki, rod. maoístk, daj.

maórski -a -o prid.

maoístkama, tož. maoístki, mest. pri maoístkah, or. z

maorski jezik; večstoletna maorska tradicija;

maoístkama; MNOŽINA: im. maoístke, rod. maoístk,

Mnogim maorskim plemenom so nepravično

daj. maoístkam, tož. maoístke, mest. pri maoístkah, or.

zasegli zemljo

z maoístkami

(< Maór)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. maórski, rod. maórskega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

daj. maórskemu, tož. maórski (živostno maórskega),



mest. pri maórskem, or. z maórskim; DVOJINA: im.

maoízem -zma m

maórska, rod. maórskih, daj. maórskima, tož.

maórska, mest. pri maórskih, or. z maórskima;

525

MNOŽINA: im. maórski, rod. maórskih, daj. maórskim,

|fr. Marguerite de Navarra: francoska kraljica in

tož. maórske, mest. pri maórskih, or. z maórskimi

pisateljica|: Simbol Margarete Navarske je bila

ženski: EDNINA: im. maórska, rod. maórske, daj.

marjetica

maórski, tož. maórsko, mest. pri maórski, or. z

{O} EDNINA: im. Margaréta Navárska, rod. Margaréte

maórsko; DVOJINA: im. maórski, rod. maórskih, daj.

Navárske, daj. Margaréti Navárski, tož. Margaréto

maórskima, tož. maórski, mest. pri maórskih, or. z

Navársko, mest. pri Margaréti Navárski, or. z

maórskima; MNOŽINA: im. maórske, rod. maórskih,

Margaréto Navársko

daj. maórskim, tož. maórske, mest. pri maórskih, or. z

STATUS: predlog

maórskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem srednji: EDNINA: im. maórsko, rod. maórskega, daj.

imenu

maórskemu, tož. maórsko, mest. pri maórskem, or. z



maórskim; DVOJINA: im. maórski, rod. maórskih, daj.

Maria -e [maríja] ž; ime bitja, osebno ime

maórskima, tož. maórski, mest. pri maórskih, or. z

|žensko ime|: Pri Marii spet praznujejo

maórskima; MNOŽINA: im. maórska, rod. maórskih,

{B} Mariin in Marijin

daj. maórskim, tož. maórska, mest. pri maórskih, or. z

{O} EDNINA: im. Maria, rod. Marie, daj. Marii, tož.

maórskimi

Mario, mest. pri Marii, or. z Mario; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Marii, rod. Marij, daj. Mariama, tož. Marii, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Mariah, or. z Mariama; MNOŽINA: im. Marie, rod.



Marij, daj. Mariam, tož. Marie, mest. pri Mariah, or. z mar. okrajš.

Mariami

|marec|: v datumu V Ljubljani, 8. mar. 2014

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ženska)





márburg -a m

Márica -e ž; ime bitja, osebno ime

|virus, imenovan po nemškem mestu Marburg|:

|žensko ime|: sorodniki gospe Marice

okužba z marburgom; Laboratorijske preiskave so

{B} Maričin

pokazale, da so se vsi okužili z virusom

{O} EDNINA: im. Márica, rod. Márice, daj. Márici, tož.

marburg/marburga; |mrzlica zaradi okužbe z

Márico, mest. pri Márici, or. z Márico; DVOJINA: im.

marburgom|: Filovirusi povzročajo tudi marburg

Márici, rod. Máric, daj. Máricama, tož. Márici, mest.

{B} marburgov

pri Máricah, or. z Máricama; MNOŽINA: im. Márice,

{O} EDNINA: im. márburg, rod. márburga, daj.

rod. Máric, daj. Máricam, tož. Márice, mest. pri

márburgu, tož. márburg, mest. pri márburgu, or. z

Máricah, or. z Máricami

márburgom; DVOJINA: im. márburga, rod. márburgov,

STATUS: predlog

daj. márburgoma, tož. márburga, mest. pri márburgih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

or. z márburgoma; MNOŽINA: im. márburgi, rod.

ženska); samostalnik ženskega spola

márburgov, daj. márburgom, tož. márburge, mest. pri



márburgih, or. z márburgi

Máričin -a -o prid.

STATUS: predlog

Maričina vnuka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

(< Márica)



{O} moški: EDNINA: im. Máričin, rod. Máričinega, márec -rca m

daj. Máričinemu, tož. Máričin (živostno Máričinega),

|mesec v letu|: Rezultate razpisa bodo objavili

mest. pri Máričinem, or. z Máričinim; DVOJINA: im.

marca; Osnovna šola je v marcu organizirala

Máričina, rod. Máričinih, daj. Máričinima, tož.

kulturni večer; pri navajanju datuma Koncert bo v

Máričina, mest. pri Máričinih, or. z Máričinima;

nedeljo, 22. marca, ob 19. uri

MNOŽINA: im. Máričini, rod. Máričinih, daj.

{O} EDNINA: im. márec, rod. márca, daj. márcu, tož.

Máričinim, tož. Máričine, mest. pri Máričinih, or. z

márec, mest. pri márcu, or. z márcem; DVOJINA: im.

Máričinimi

márca, rod. márcev, daj. márcema, tož. márca, mest.

ženski: EDNINA: im. Máričina, rod. Máričine, daj.

pri márcih, or. z márcema; MNOŽINA: im. márci, rod.

Máričini, tož. Máričino, mest. pri Máričini, or. z

márcev, daj. márcem, tož. márce, mest. pri márcih, or.

Máričino; DVOJINA: im. Máričini, rod. Máričinih, daj.

z márci

Máričinima, tož. Máričini, mest. pri Máričinih, or. z

STATUS: predlog

Máričinima; MNOŽINA: im. Máričine, rod. Máričinih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

daj. Máričinim, tož. Máričine, mest. pri Máričinih, or.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

z Máričinimi



srednji: EDNINA: im. Máričino, rod. Máričinega, daj.

Margaréta Navárska -e -e ž; ime bitja, osebno ime Máričinemu, tož. Máričino, mest. pri Máričinem, or. z

Máričinim; DVOJINA: im. Máričini, rod. Máričinih,

526

daj. Máričinima, tož. Máričini, mest. pri Máričinih, or.

STATUS: predlog

z Máričinima; MNOŽINA: im. Máričina, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Máričinih, daj. Máričinim, tož. Máričina, mest. pri

imenu; religijska imena

Máričinih, or. z Máričinimi



STATUS: predlog

Maríja Pomágaj -e ~ ~ ž; ime bitja, religijsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|Kristusova mati|: Ogledali smo si baziliko Marije



Pomagaj na Brezjah; romanje k Mariji Pomagaj

Mariin -a -o [maríjin] prid.

{O} EDNINA: im. Maríja Pomágaj, rod. Maríje

Pred vrati je stal Mariin avto

Pomágaj, daj. Maríji Pomágaj, tož. Maríjo Pomágaj,

(< Maria)

mest. pri Maríji Pomágaj, or. z Maríjo Pomágaj

{O} moški: EDNINA: im. Mariin, rod. Mariinega, daj.

STATUS: predlog

Mariinemu, tož. Mariin (živostno Mariinega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Mariinem, or. z Mariinim; DVOJINA: im. Mariina, rod.



Mariinih, daj. Mariinima, tož. Mariina, mest. pri

Maríja Tolažníca -e -e m; ime bitja, religijsko ime Mariinih, or. z Mariinima; MNOŽINA: im. Mariini, rod.

|Kristusova mati|: Jaslice so razstavljene v cerkvi

Mariinih, daj. Mariinim, tož. Mariine, mest. pri

Marije Tolažnice

Mariinih, or. z Mariinimi

{O} EDNINA: im. Maríja Tolažníca, rod. Maríje

ženski: EDNINA: im. Mariina, rod. Mariine, daj.

Tolažníce, daj. Maríji Tolažníci, tož. Maríjo

Mariini, tož. Mariino, mest. pri Mariini, or. z Mariino; Tolažníco, mest. pri Maríji Tolažníci, or. z Maríjo

DVOJINA: im. Mariini, rod. Mariinih, daj. Mariinima,

Tolažníco

tož. Mariini, mest. pri Mariinih, or. z Mariinima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Mariine, rod. Mariinih, daj. Mariinim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

tož. Mariine, mest. pri Mariinih, or. z Mariinimi



srednji: EDNINA: im. Mariino, rod. Mariinega, daj.

Maríja Vêra -e -a ž; ime bitja, osebno ime

Mariinemu, tož. Mariino, mest. pri Mariinem, or. z

|umetniško ime Frančiške Eppich, slovenske

Mariinim; DVOJINA: im. Mariini, rod. Mariinih, daj.

gledališke igralke, režiserke in pedagoginje|: Prodor

Mariinima, tož. Mariini, mest. pri Mariinih, or. z

Marije Vere v evropski kulturni prostor na začetku

Mariinima; MNOŽINA: im. Mariina, rod. Mariinih, daj.

prejšnjega stoletja je bil velik uspeh

Mariinim, tož. Mariina, mest. pri Mariinih, or. z

{O} EDNINA: im. Maríja Vêra, rod. Maríje Vêre, daj.

Mariinimi

Maríji Vêri, tož. Maríjo Vêro, mest. pri Maríji Vêri,

STATUS: predlog

or. z Maríjo Vêro

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Maríja -e ž; ime bitja, religijsko ime

(osebna, ženska)

|žensko ime|: Stanovala je pri sestri Mariji v

Ljubljani; škotska kraljica Marija; |Kristusova mati|:



V sanjah se ji je prikazala Marija;

Maríja Zavétnica s pláščem -e -e ~ ~ ž; ime bitja, v zvezi

religijsko ime

devica/Devica Marija Mel Gibson pripravlja ep o treh otrocih, ki naj bi se jim leta 1917 v Fatimi

|Kristusova mati|: V Sloveniji imamo več

prikazovala devica/Devica Marija

upodobitev Marije Zavetnice s plaščem

{B} Marijin

{O} EDNINA: im. Maríja Zavétnica s pláščem, rod.

{O}

Maríje Zavétnice s pláščem, daj. Maríji Zavétnici s

EDNINA: im. Maríja, rod. Maríje, daj. Maríji, tož.

Maríjo,

pláščem, tož. Maríjo Zavétnico s pláščem, mest. pri

mest. pri Maríji, or. z Maríjo; DVOJINA: im.

Maríji,

Maríji Zavétnici s pláščem, or. z Maríjo Zavétnico s

rod. Maríj, daj. Maríjama, tož. Maríji, mest. pri

Maríjah,

pláščem

or. z Maríjama; MNOŽINA: im. Maríje, rod.

Maríj,

S

daj. Maríjam, tož. Maríje, mest. pri Maríjah, or.

TATUS: predlog

z Maríjami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

STATUS: predlog



P

Márijev -a -o

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

prid.

ženska); religijska imena

nastop v Marijevi oddaji



(< Mario)



{O} moški: EDNINA: im. Márijev, rod. Márijevega, Maríja iz Betánije -e ~ ~ ž; ime bitja, religijsko ime daj. Márijevemu, tož. Márijev (živostno Márijevega),

|svetopisemska oseba|: Marijo Magdaleno so

mest. pri Márijevem, or. z Márijevim; DVOJINA: im.

pogosto enačili z Marijo iz Betanije

Márijeva, rod. Márijevih, daj. Márijevima, tož.

{O} EDNINA: im. Maríja iz Betánije, rod. Maríje iz

Márijeva, mest. pri Márijevih, or. z Márijevima;

Betánije, daj. Maríji iz Betánije, tož. Maríjo iz

MNOŽINA: im. Márijevi, rod. Márijevih, daj.

Betánije, mest. pri Maríji iz Betánije, or. z Maríjo iz Betánije

527

Márijevim, tož. Márijeve, mest. pri Márijevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Maríjin, rod. Maríjinega, daj.

Márijevimi

Maríjinemu, tož. Maríjin (živostno Maríjinega), mest.

ženski: EDNINA: im. Márijeva, rod. Márijeve, daj.

pri Maríjinem, or. z Maríjinim; DVOJINA: im.

Márijevi, tož. Márijevo, mest. pri Márijevi, or. z

Maríjina, rod. Maríjinih, daj. Maríjinima, tož.

Márijevo; DVOJINA: im. Márijevi, rod. Márijevih, daj.

Maríjina, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinima;

Márijevima, tož. Márijevi, mest. pri Márijevih, or. z

MNOŽINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj. Maríjinim,

Márijevima; MNOŽINA: im. Márijeve, rod. Márijevih,

tož. Maríjine, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinimi

daj. Márijevim, tož. Márijeve, mest. pri Márijevih, or.

ženski: EDNINA: im. Maríjina, rod. Maríjine, daj.

z Márijevimi

Maríjini, tož. Maríjino, mest. pri Maríjini, or. z

srednji: EDNINA: im. Márijevo, rod. Márijevega, daj.

Maríjino; DVOJINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj.

Márijevemu, tož. Márijevo, mest. pri Márijevem, or. z

Maríjinima, tož. Maríjini, mest. pri Maríjinih, or. z

Márijevim; DVOJINA: im. Márijevi, rod. Márijevih,

Maríjinima; MNOŽINA: im. Marjine, rod. Maríjinih,

daj. Márijevima, tož. Márijevi, mest. pri Márijevih, or.

daj. Maríjinim, tož. Maríjine, mest. pri Maríjinih, or. z z Márijevima; MNOŽINA: im. Márijeva, rod.

Maríjinimi

Márijevih, daj. Márijevim, tož. Márijeva, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Maríjino, rod. Maríjinega, daj.

Márijevih, or. z Márijevimi

Maríjinemu, tož. Maríjino, mest. pri Maríjinem, or. z

STATUS: predlog

Maríjinim; DVOJINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Maríjinima, tož. Maríjini, mest. pri Maríjinih, or. z



Maríjinima; MNOŽINA: im. Maríjina, rod. Maríjinih,

maríjin -a -o prid.

daj. Maríjinim, tož. Maríjina, mest. pri Maríjinih, or. z marijini laski ||rastlina||: Šampon vsebuje tudi Maríjinimi

izvlečke rmana in marijinih laskov; prim. Maríjin

STATUS: predlog

(< Maríja)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

{O} moški: EDNINA: im. maríjin, rod. maríjinega, daj.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

maríjinemu, tož. maríjin (živostno maríjinega), mest.

poimenovanja praznikov, posebnih datumov,

pri maríjinem, or. z maríjinim; DVOJINA: im.

dnevov, mesecev

maríjina, rod. maríjinih, daj. maríjinima, tož. maríjina, mest. pri maríjinih, or. z maríjinima; MNOŽINA: im.

Marilyn -- [mêrilin] ž; ime bitja, osebno ime

maríjini, rod. maríjinih, daj. maríjinim, tož. maríjine,

|angleško žensko ime|: Videla sem veliko filmov z

mest. pri maríjinih, or. z maríjinimi

Marilyn v glavni vlogi

ženski: EDNINA: im. maríjina, rod. maríjine, daj.

{B} Marilynin

maríjini, tož. maríjino, mest. pri maríjini, or. z

{O} EDNINA: im. Marilyn, rod. Marilyn, daj. Marilyn,

maríjino; DVOJINA: im. maríjini, rod. maríjinih, daj.

tož. Marilyn, mest. pri Marilyn, or. z Marilyn;

maríjinima, tož. maríjini, mest. pri maríjinih, or. z

DVOJINA: im. Marilyn, rod. Marilyn, daj. Marilyn, tož.

maríjinima; MNOŽINA: im. Marjine, rod. maríjinih,

Marilyn, mest. pri Marilyn, or. z Marilyn; MNOŽINA:

daj. maríjinim, tož. maríjine, mest. pri maríjinih, or. z im. Marilyn, rod. Marilyn, daj. Marilyn, tož. Marilyn,

maríjinimi

mest. pri Marilyn, or. z Marilyn

srednji: EDNINA: im. maríjino, rod. maríjinega, daj.

STATUS: predlog

maríjinemu, tož. maríjino, mest. pri maríjinem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

maríjinim; DVOJINA: im. maríjini, rod. maríjinih, daj.

ženska)

maríjinima, tož. maríjini, mest. pri maríjinih, or. z

maríjinima;



MNOŽINA: im. maríjina, rod. maríjinih,

Marilynin -a -o [mêrilinin] prid.

daj. maríjinim, tož. maríjina, mest. pri maríjinih, or. z maríjinimi

Marilynino serijo je Warhol začel ustvarjati leta

S

1962

TATUS: predlog

(< Marilyn)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} moški: EDNINA: im. Marilynin, rod.

-ov/-ev ali -in v SBZ

Marilyninega, daj. Marilyninemu, tož. Marilynin



(živostno Marilyninega), mest. pri Marilyninem, or. z

Maríjin -a -o prid.

Marilyninim; DVOJINA: im. Marilynina, rod.

Slovenci se v Špitalu zbirajo v Marijini kapeli;

Marilyninih, daj. Marilyninima, tož. Marilynina, mest.

cerkev Marijinega oznanjenja; Pripada redu

pri Marilyninih, or. z Marilyninima; MNOŽINA: im.

frančiškank Marijinih misijonark; Marijino

Marilynini, rod. Marilyninih, daj. Marilyninim, tož.

vnebovzetje ||krščanski praznik, 15. avgust; veliki Marilynine, mest. pri Marilyninih, or. z Marilyninimi

šmaren||: Na dan Marijinega vnebovzetja so se v

ženski: EDNINA: im. Marilynina, rod. Marilynine, daj.

Turnišče valile kolone romarjev; Ob Marijinem

Marilynini, tož. Marilynino, mest. pri Marilynini, or. z vnebovzetju ali velikem šmarnu so romali na

Marilynino; DVOJINA: im. Marilynini, rod.

Brezje; prim. maríjin

Marilyninih, daj. Marilyninima, tož. Marilynini, mest.

(< Maríja)

pri Marilyninih, or. z Marilyninima; MNOŽINA: im.

528

Marilynine, rod. Marilyninih, daj. Marilyninim, tož.

pri Mariottovih, or. z Mariottovima; MNOŽINA: im.

Marilynine, mest. pri Marilyninih, or. z Marilyninimi

Mariottovi, rod. Mariottovih, daj. Mariottovim, tož.

srednji: EDNINA: im. Marilynino, rod. Marilyninega, Mariottove, mest. pri Mariottovih, or. z Mariottovimi

daj. Marilyninemu, tož. Marilynino, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Mariottova, rod. Mariottove, daj.

Marilyninem, or. z Marilyninim; DVOJINA: im.

Mariottovi, tož. Mariottovo, mest. pri Mariottovi, or. z Marilynini, rod. Marilyninih, daj. Marilyninima, tož.

Mariottovo; DVOJINA: im. Mariottovi, rod.

Marilynini, mest. pri Marilyninih, or. z

Mariottovih, daj. Mariottovima, tož. Mariottovi, mest.

Marilyninima; MNOŽINA: im. Marilynina, rod.

pri Mariottovih, or. z Mariottovima; MNOŽINA: im.

Marilyninih, daj. Marilyninim, tož. Marilynina, mest.

Mariottove, rod. Mariottovih, daj. Mariottovim, tož.

pri Marilyninih, or. z Marilyninimi

Mariottove, mest. pri Mariottovih, or. z Mariottovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Mariottovo, rod. Mariottovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Mariottovemu, tož. Mariottovo, mest. pri



Mariottovem, or. z Mariottovim; DVOJINA: im.

Mario -a [márijo, rod. márija, or. z márijem] m; ime Mariottovi, rod. Mariottovih, daj. Mariottovima, tož.

bitja, osebno ime

Mariottovi, mest. pri Mariottovih, or. z

|moško ime|: V televizijski oddaji je voditelju Mariu

Mariottovima; MNOŽINA: im. Mariottova, rod.

predstavil svojo družino in nov glasbeni album; Z

Mariottovih, daj. Mariottovim, tož. Mariottova, mest.

Mariem/Mariom najraje klepetam o filmih

pri Mariottovih, or. z Mariottovimi

{B} Marijev in Mariov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Mario, rod. Maria, daj. Mariu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Maria, mest. pri Mariu, or. z Mariem in Mariom;

-ov/-ev ali -in v SBZ

DVOJINA: im. Maria, rod. Mariev in Mariov, daj.



Mariema in Marioma, tož. Maria, mest. pri Mariih, or.

Marjánka Vseznánka -e -e ž; ime bitja, osebno ime z Mariema in z Marioma; MNOŽINA: im. Marii, rod.

|domišljijski lik|: Miška je Marjanko Vseznanko

Mariev in Mariov, daj. Mariem in Mariom, tož.

opozorila na luknjo v strehi njene hišice; Jelka

Marie, mest. pri Mariih, or. z Marii

Godec Schmidt je prvič z ilustracijami opremila

STATUS: predlog

zgodbo o Marjanki Vseznanki pisateljice Branke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Jurca

moška); samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Marjánka Vseznánka, rod.



Marjánke Vseznánke, daj. Marjánki Vseznánki, tož.

Mariotte -tta [marijót] m; ime bitja, osebno ime Marjánko Vseznánko, mest. pri Marjánki Vseznánki,

|priimek|; |francoski fizik in duhovnik|: Francoz

or. z Marjánko Vseznánko; DVOJINA: im. Marjánki

Edmé Mariotte je Boylov zakon odkril leta 1676,

Vseznánki, rod. Marjánk Vseznánk, daj. Marjánkama

neodvisno od Boyla

Vseznánkama, tož. Marjánki Vseznánki, mest. pri

{B} Mariottov

Marjánkah Vseznánkah, or. z Marjánkama

{O} EDNINA: im. Mariotte, rod. Mariotta, daj.

Vseznánkama; MNOŽINA: im. Marjánke Vseznánke,

Mariottu, tož. Mariotta, mest. pri Mariottu, or. z

rod. Marjánk Vseznánk, daj. Marjánkam

Mariottom; DVOJINA: im. Mariotta, rod. Mariottov,

Vseznánkam, tož. Marjánke Vseznánke, mest. pri

daj. Mariottoma, tož. Mariotta, mest. pri Mariottih, or.

Marjánkah Vseznánkah, or. z Marjánkami

z Mariottoma; MNOŽINA: im. Mariotti, rod.

Vseznánkami

Mariottov, daj. Mariottom, tož. Mariotte, mest. pri

STATUS: predlog

Mariottih, or. z Mariotti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Márk -a m; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola

|moško ime|: Trener nas je seznanil s



sedemnajstletnim Markom, nadarjenim

Mariottov -a -o [marijótov-]

košarkarjem

prid.

Pri pouku kemije so izvedli Mariottov poskus;

{B} Markov

{O}

Mariottov zakon ||plinski zakon||: Guy-Lussac je EDNINA: im. Márk, rod. Márka, daj. Márku, tož.

popravil Mariottov zakon v zvezi s spreminjanjem

Márka, mest. pri Márku, or. z Márkom; DVOJINA: im.

gostote v odvisnosti od tlaka;

Márka,

prim. Boyle-

rod. Márkov, daj. Márkoma, tož. Márka, mest.

Mariottov

pri Márkih, or. z Márkoma; MNOŽINA: im. Márki, rod.

(< Mariotte)

Márkov, daj. Márkom, tož. Márke, mest. pri Márkih,

{O} moški: EDNINA: im. Mariottov, rod.

or. z Márki

Mariottovega, daj. Mariottovemu, tož. Mariottov

STATUS: predlog

(živostno Mariottovega), mest. pri Mariottovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Mariottovim; DVOJINA: im. Mariottova, rod.

moška)

Mariottovih, daj. Mariottovima, tož. Mariottova, mest.



529

Márko -a m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|moško ime|: Držimo pesti za Marka; Pogovor z

samostalnik ženskega spola

Markom je vedno zanimiv; |svetopisemska oseba|:



Svetopisemski Barnaba je z Markom odplul na

markománski -a -o prid.

Ciper; v zvezi evangelist Marko Legenda pravi, da je Vojne Rimljanov proti Markomanom in Jazigom

evangelist Marko oznanjal novo vero v Egiptu že v

imenujemo markomanske vojne

prvem stoletju našega štetja; |srbska bajeslovna

(< Markomán)

oseba|: v zvezi kraljevič/Kraljevič Marko dvoboj med

{O} moški: EDNINA: im. markománski, rod.

kraljevičem/Kraljevičem Markom in Ljutico

markománskega, daj. markománskemu, tož.

Bogdanom; V korespondenci z dvora kralja

markománski (živostno markománskega), mest. pri

Vukašina ni nobenega dokumenta, ki bi potrjeval

markománskem, or. z markománskim; DVOJINA: im.

resničnost junaštev kraljeviča/Kraljeviča Marka

markománska, rod. markománskih, daj.

{B} Markov

markománskima, tož. markománska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Márko, rod. Márka, daj. Márku, tož.

markománskih, or. z markománskima; MNOŽINA: im.

Márka, mest. pri Márku, or. z Márkom; DVOJINA: im.

markománski, rod. markománskih, daj.

Márka, rod. Márkov, daj. Márkoma, tož. Márka, mest.

markománskim, tož. markománske, mest. pri

pri Márkih, or. z Márkoma; MNOŽINA: im. Márki, rod.

markománskih, or. z markománskimi

Márkov, daj. Márkom, tož. Márke, mest. pri Márkih,

ženski: EDNINA: im. markománska, rod.

or. z Márki

markománske, daj. markománski, tož. markománsko,

STATUS: predlog

mest. pri markománski, or. z markománsko;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

DVOJINA: im. markománski, rod. markománskih, daj.

moška); mitološka imena; samostalnik moškega

markománskima, tož. markománski, mest. pri

spola

markománskih, or. z markománskima; MNOŽINA: im.



markománske, rod. markománskih, daj.

Markomán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

markománskim, tož. markománske, mest. pri

|pripadnik germanskega plemena|: zgodba o

markománskih, or. z markománskimi

Markomanu Balomarju; Zaradi vdora Markomanov

srednji: EDNINA: im. markománsko, rod.

se je na današnje slovensko ozemlje preselilo veliko

markománskega, daj. markománskemu, tož.

germanskih plemen; Vojna med Markomani in

markománsko, mest. pri markománskem, or. z

Rimljani se je končala ob Donavi

markománskim; DVOJINA: im. markománski, rod.

{B} Markomanov

markománskih, daj. markománskima, tož.

{O} EDNINA: im. Markomán, rod. Markomána, daj.

markománski, mest. pri markománskih, or. z

Markománu, tož. Markomána, mest. pri Markománu,

markománskima; MNOŽINA: im. markománska, rod.

or. z Markománom; DVOJINA: im. Markomána, rod.

markománskih, daj. markománskim, tož.

Markománov, daj. Markománoma, tož. Markomána,

markománska, mest. pri markománskih, or. z

mest. pri Markománih, or. z Markománoma;

markománskimi

MNOŽINA: im. Markománi, rod. Markománov, daj.

STATUS: predlog

Markománom, tož. Markománe, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Markománih, or. z Markománi



STATUS: predlog

Márkov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Ve, da na Markovo pomoč ne more računati



(< Márk, Márko)

Markománka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. Márkov, rod. Márkovega,

|pripadnica germanskega plemena|:

daj. Márkovemu, tož. Márkov (živostno Márkovega),

Pokristjanjevanje se je zgodilo v času vladanja

mest. pri Márkovem, or. z Márkovim; DVOJINA: im.

Markomanke Fritigil

Márkova, rod. Márkovih, daj. Márkovima, tož.

(< Markomán)

Márkova, mest. pri Márkovih, or. z Márkovima;

{B} Markomankin

MNOŽINA: im. Márkovi, rod. Márkovih, daj.

{O} EDNINA: im. Markománka, rod. Markománke,

Márkovim, tož. Márkove, mest. pri Márkovih, or. z

daj. Markománki, tož. Markománko, mest. pri

Márkovimi

Markománki, or. z Markománko; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Márkova, rod. Márkove, daj.

Markománki, rod. Markománk, daj. Markománkama,

Márkovi, tož. Márkovo, mest. pri Márkovi, or. z

tož. Markománki, mest. pri Markománkah, or. z

Márkovo; DVOJINA: im. Márkovi, rod. Márkovih, daj.

Markománkama; MNOŽINA: im. Markománke, rod.

Márkovima, tož. Márkovi, mest. pri Márkovih, or. z

Markománk, daj. Markománkam, tož. Markománke,

Márkovima; MNOŽINA: im. Márkove, rod. Márkovih,

mest. pri Markománkah, or. z Markománkami

daj. Márkovim, tož. Márkove, mest. pri Márkovih, or.

STATUS: predlog

z Márkovimi

530

srednji: EDNINA: im. Márkovo, rod. Márkovega, daj.



Márkovemu, tož. Márkovo, mest. pri Márkovem, or. z

Marković -a [márkovič] m; ime bitja, osebno ime

Márkovim; DVOJINA: im. Márkovi, rod. Márkovih,

|priimek|: koncert orkestra Bobana Markovića; Z

daj. Márkovima, tož. Márkovi, mest. pri Márkovih, or.

Markovićem se je pogajal odločno in pošteno

z Márkovima; MNOŽINA: im. Márkova, rod.

{B} Markovićev

Márkovih, daj. Márkovim, tož. Márkova, mest. pri

{O} EDNINA: im. Marković, rod. Markovića, daj.

Márkovih, or. z Márkovimi

Markoviću, tož. Markovića, mest. pri Markoviću, or. z

STATUS: predlog

Markovićem; DVOJINA: im. Markovića, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Markovićev, daj. Markovićema, tož. Markovića, mest.



pri Markovićih, or. z Markovićema; MNOŽINA: im.

Márkovič -a m; ime bitja, osebno ime

Markovići, rod. Markovićev, daj. Markovićem, tož.

|priimek|: Za predstavnika delničarjev so imenovali

Markoviće, mest. pri Markovićih, or. z Markovići

Andreja Markoviča; sestanek z Markovičem

STATUS: predlog

{B} Markovičev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{O} EDNINA: im. Márkovič, rod. Márkoviča, daj.



Márkoviču, tož. Márkoviča, mest. pri Márkoviču, or. z

Markovićev -a -o [márkovičev-] prid.

Márkovičem; DVOJINA: im. Márkoviča, rod.

Markovićev gospodarski program

Márkovičev, daj. Márkovičema, tož. Márkoviča, mest.

(< Marković)

pri Márkovičih, or. z Márkovičema; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Markovićev, rod.

Márkoviči, rod. Márkovičev, daj. Márkovičem, tož.

Markovićevega, daj. Markovićevemu, tož.

Márkoviče, mest. pri Márkovičih, or. z Márkoviči

Markovićev (živostno Markovićevega), mest. pri

STATUS: predlog

Markovićevem, or. z Markovićevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Markovićeva, rod. Markovićevih, daj.

samostalnik moškega spola

Markovićevima, tož. Markovićeva, mest. pri



Markovićevih, or. z Markovićevima; MNOŽINA: im.

Márkovičev -a -o

Markovićevi,

prid.

rod. Markovićevih, daj. Markovićevim,

Postrežejo tudi z Markovičevim refoškom iz Izole

tož. Markovićeve, mest. pri Markovićevih, or. z

(< Márkovič)

Markovićevimi

{O} moški:

ženski:

EDNINA: im. Márkovičev, rod.

EDNINA: im. Markovićeva, rod. Markovićeve,

Márkovičevega, daj. Márkovičevemu, tož.

daj. Markovićevi, tož. Markovićevo, mest. pri

Márkovičev (

Markovićevi,

živostno Márkovičevega), mest. pri

or. z Markovićevo; DVOJINA: im.

Márkovičevem,

Markovićevi,

or. z Márkovičevim; DVOJINA: im.

rod. Markovićevih, daj.

Márkovičeva,

Markovićevima,

rod. Márkovičevih, daj.

tož. Markovićevi, mest. pri

Márkovičevima,

Markovićevih,

tož. Márkovičeva, mest. pri

or. z Markovićevima; MNOŽINA: im.

Márkovičevih,

Markovićeve,

or. z Márkovičevima; MNOŽINA: im.

rod. Markovićevih, daj.

Márkovičevi,

Markovićevim,

rod. Márkovičevih, daj. Márkovičevim,

tož. Markovićeve, mest. pri

Markovićevih,

tož. Márkovičeve, mest. pri Márkovičevih, or. z

or. z Markovićevimi

Márkovičevimi

srednji: EDNINA: im. Markovićevo, rod.

ženski:

Markovićevega,

EDNINA: im. Márkovičeva, rod. Márkovičeve,

daj. Markovićevemu, tož.

Markovićevo,

daj. Márkovičevi, tož. Márkovičevo, mest. pri

mest. pri Markovićevem, or. z

Márkovičevi,

Markovićevim;

or. z Márkovičevo; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Markovićevi, rod.

Márkovičevi,

Markovićevih,

rod. Márkovičevih, daj.

daj. Markovićevima, tož.

Márkovičevima,

Markovićevi,

tož. Márkovičevi, mest. pri

mest. pri Markovićevih, or. z

Márkovičevih,

Markovićevima;

or. z Márkovičevima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Markovićeva, rod.

Márkovičeve,

Markovićevih,

rod. Márkovičevih, daj.

daj. Markovićevim, tož. Markovićeva,

Márkovičevim, tož. Márkovičeve, mest. pri

mest. pri Markovićevih, or. z Markovićevimi

Márkovičevih, or. z Márkovičevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Márkovičevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Márkovičevega, daj. Márkovičevemu, tož.



Márkovičevo, mest. pri Márkovičevem, or. z

marksíst -a m

Márkovičevim; DVOJINA: im. Márkovičevi, rod.

|privrženec marksizma|: Po politični usmerjenosti je

Márkovičevih, daj. Márkovičevima, tož.

bil marksist; Berem knjigo ruskega marksista

Márkovičevi, mest. pri Márkovičevih, or. z

Bahtina; Kakšen je odnos marksistov do majhnih

Márkovičevima; MNOŽINA: im. Márkovičeva, rod.

kmetij in malih podjetnikov?

Márkovičevih, daj. Márkovičevim, tož. Márkovičeva,

(< Marx)

mest. pri Márkovičevih, or. z Márkovičevimi

{B} marksistov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. marksíst, rod. marksísta, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

marksístu, tož. marksísta, mest. pri marksístu, or. z

531

marksístom; DVOJINA: im. marksísta, rod. marksístov, daj. marksístoma, tož. marksísta, mest. pri marksístih, marksízem -zma m

or. z marksístoma; MNOŽINA: im. marksísti, rod.

|Marxov filozofski nauk|: teoretiki marksizma; V

marksístov, daj. marksístom, tož. marksíste, mest. pri

šoli je poučeval predmet, ki se je imenoval

marksístih, or. z marksísti

samoupravljanje s temelji marksizma; Tudi v

STATUS: predlog

marksizmu je veliko religije

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

(< Marx)



{O} EDNINA: im. marksízem, rod. marksízma, daj.

marksístičen -čna -o prid.

marksízmu, tož. marksízem, mest. pri marksízmu, or.

Strniša je Sartru pripisoval materialističen in celo

z marksízmom; DVOJINA: im. marksízma, rod.

marksističen pogled na svet; v stalni besedni zvezi kot marksízmov, daj. marksízmoma, tož. marksízma,

vrstni pridevnik Marksistični filozof Louis Althusser

mest. pri marksízmih, or. z marksízmoma; MNOŽINA:

je trdil, da je marksizem teoretični antihumanizem;

im. marksízmi, rod. marksízmov, daj. marksízmom,

marksistična teorija

tož. marksízme, mest. pri marksízmih, or. z

(< Marx)

marksízmi

{O} moški: EDNINA: im. marksístičen, rod.

STATUS: predlog

marksístičnega, daj. marksístičnemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

marksístičen (živostno marksístičnega), mest. pri



marksístičnem, or. z marksístičnim; DVOJINA: im.

marksízem-leninízem marksízma-leninízma m

marksístična, rod. marksístičnih, daj. marksístičnima,

|Leninova uresničitev Marxovega in Engelsovega

tož. marksístična, mest. pri marksístičnih, or. z

nauka|: ideologija marksizma-leninizma

marksístičnima; MNOŽINA: im. marksístični, rod.

(< Marx, Lénin)

marksístičnih, daj. marksístičnim, tož. marksístične,

{O} EDNINA: im. marksízem-leninízem, rod.

mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnimi

marksízma-leninízma, daj. marksízmu-leninízmu,

ženski: EDNINA: im. marksístična, rod. marksístične, tož. marksízem-leninízem, mest. pri marksízu-daj. marksístični, tož. marksístično, mest. pri

leninízmu, or. z marksízmom-leninízmom; DVOJINA:

marksístični, or. z marksístično; DVOJINA: im.

im. marksízma-leninízma, rod. marksízmov-

marksístični, rod. marksístičnih, daj. marksístičnima,

leninízmov, daj. marksízmoma-leninízmoma, tož.

tož. marksístični, mest. pri marksístičnih, or. z

marksízma-leninízma, mest. pri marksízmih-

marksístičnima; MNOŽINA: im. marksístične, rod.

leninízmih, or. z marksízmoma-leninízmoma;

marksístičnih, daj. marksístičnim, tož. marksístične,

MNOŽINA: im. marksízmi-leninízmi, rod.

mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnimi

marksízmov-leninízmov, daj. marksízmom-

srednji: EDNINA: im. marksístično, rod.

leninízmom, tož. marksízme-leninízme, mest. pri

marksístičnega, daj. marksístičnemu, tož.

marksízmih-leninízmih, or. z marksízmi-leninízmi

marksístično, mest. pri marksístičnem, or. z

STATUS: predlog

marksístičnim; DVOJINA: im. marksístični, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke; smeri, marksístičnih, daj. marksístičnima, tož. marksístični,

nazori, gibanja

mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnima;



MNOŽINA: im. marksístična, rod. marksístičnih, daj.

Marlene -- [nem. marléne, angl. marlén in marlên] ž; marksístičnim, tož. marksístična, mest. pri

ime bitja, osebno ime

marksístičnih, or. z marksístičnimi

|nemško žensko ime|: V svojem pariškem

STATUS: predlog

stanovanju je živel s sestro Marlene

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Marlenin



{O} EDNINA: im. Marlene, rod. Marlene, daj. Marlene,

marksístka -e ž

tož. Marlene, mest. pri Marlene, or. z Marlene;

|pripadnica marksizma|: V Franciji se je žensko

DVOJINA: im. Marlene, rod. Marlene, daj. Marlene, tož.

gibanje razširilo iz skupine marksistk

Marlene, mest. pri Marlene, or. z Marlene; MNOŽINA:

(< Marx)

im. Marlene, rod. Marlene, daj. Marlene, tož. Marlene,

{B} marksistkin

mest. pri Marlene, or. z Marlene

{O} EDNINA: im. marksístka, rod. marksístke, daj.

STATUS: predlog

marksístki, tož. marksístko, mest. pri marksístki, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

marksístko; DVOJINA: im. marksístki, rod. marksístk,

ženska); samostalnik moškega spola

daj. marksístkama, tož. marksístki, mest. pri



marksístkah, or. z marksístkama; MNOŽINA: im.

Maročán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

marksístke, rod. marksístk, daj. marksístkam, tož.

Z gojenjem arganovih dreves in pridelavo

marksístke, mest. pri marksístkah, or. z marksístkami

dragocenega olja se danes ukvarjajo trije milijoni

STATUS: predlog

Maročanov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

(< Maróko)

532

{B} Maročanov

daj. maróškim, tož. maróške, mest. pri maróških, or. z

{O} EDNINA: im. Maročán, rod. Maročána, daj.

maróškimi

Maročánu, tož. Maročána, mest. pri Maročánu, or. z

srednji: EDNINA: im. maróško, rod. maróškega, daj.

Maročánom; DVOJINA: im. Maročána, rod.

maróškemu, tož. maróško, mest. pri maróškem, or. z

Maročánov, daj. Maročánoma, tož. Maročána, mest.

maróškim; DVOJINA: im. maróški, rod. maróških, daj.

pri Maročánih, or. z Maročánoma; MNOŽINA: im.

maróškima, tož. maróški, mest. pri maróških, or. z

Maročáni, rod. Maročánov, daj. Maročánom, tož.

maróškima; MNOŽINA: im. maróška, rod. maróških,

Maročáne, mest. pri Maročánih, or. z Maročáni

daj. maróškim, tož. maróška, mest. pri maróških, or. z

STATUS: predlog

maróškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Maročánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Fotofiniš je odločil o drugem mestu, saj sta z

Márs1 -a m; ime bitja, religijsko ime

Maročanko dosegli enak čas v minutah in stotinkah

|rimski bog vojne|: Ena izmed figur predstavlja v

(< Maróko)

verige vklenjenega Marsa

{B} Maročankin

{B} Marsov

{O} EDNINA: im. Maročánka, rod. Maročánke, daj.

{O} EDNINA: im. Márs, rod. Mársa, daj. Mársu, tož.

Maročánki, tož. Maročánko, mest. pri Maročánki, or.

Mársa, mest. pri Mársu, or. z Mársom; DVOJINA: im.

z Maročánko; DVOJINA: im. Maročánki, rod.

Mársa, rod. Mársov, daj. Mársoma, tož. Mársa, mest.

Maročánk, daj. Maročánkama, tož. Maročánki, mest.

pri Mársih, or. z Mársoma; MNOŽINA: im. Mársi, rod.

pri Maročánkah, or. z Maročánkama; MNOŽINA: im.

Mársov, daj. Mársom, tož. Márse, mest. pri Mársih, or.

Maročánke, rod. Maročánk, daj. Maročánkam, tož.

z Mársi

Maročánke, mest. pri Maročánkah, or. z

STATUS: predlog

Maročánkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Márs2 -a m; zemljepisno ime

Maróko -a m; zemljepisno ime

|planet|: novi odkritji na Marsu; kot bi kdo padel z

|dolgo ime Kraljevina Maroko|; |država|: uvoz sardel

Marsa ||ki kaže presenečenje||: Vaščani so naju

iz Maroka; Želel je potovati v Maroko, vendar ni

gledali, kot bi padla z Marsa; ne pasti z Marsa ||ne biti dobil vize; Film so snemali v Maroku in Španiji

neumen||: Nisem padel z Marsa, da bi igral za

Kje? v Maroku

kikiriki

Od kod? iz Maroka

Kje? na Marsu

Kam? v Maroko

Od kod? z Marsa

{B} Maročan, Maročanka; Maročanov,

Kam? na Mars

Maročankin; maroški

{B} Marsov

{O} EDNINA: im. Maróko, rod. Maróka, daj. Maróku,

{O} EDNINA: im. Márs, rod. Mársa, daj. Mársu, tož.

tož. Maróko, mest. pri Maróku, or. z Marókom

Mársa, mest. pri Mársu, or. z Mársom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Mársa, rod. Mársov, daj. Mársoma, tož. Mársa, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

pri Mársih, or. z Mársoma; MNOŽINA: im. Mársi, rod.



Mársov, daj. Mársom, tož. Márse, mest. pri Mársih, or.

maróški -a -o prid.

z Mársi

maroški kralj; maroška kuhinja; V Antwerpnu so

STATUS: predlog

prijeli šest Belgijcev maroškega rodu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles,

(< Maróko)

pojavov, galaksij, ozvezdij; lastna imena v frazemih

{O} moški: EDNINA: im. maróški, rod. maróškega,



daj. maróškemu, tož. maróški (živostno maróškega),

Marshallovčev -a -o [máršalovčev-] prid.

mest. pri maróškem, or. z maróškim; DVOJINA: im.

Marshallovčev prvi jezik je angleščina

maróška, rod. maróških, daj. maróškima, tož.

(< Marshallovec)

maróška, mest. pri maróških, or. z maróškima;

{O} moški: EDNINA: im. Marshallovčev, rod.

MNOŽINA: im. maróški, rod. maróških, daj. maróškim,

Marshallovčevega, daj. Marshallovčevemu, tož.

tož. maróške, mest. pri maróških, or. z maróškimi

Marshallovčev (živostno Marshallovčevega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. maróška, rod. maróške, daj.

Marshallovčevem, or. z Marshallovčevim; DVOJINA:

maróški, tož. maróško, mest. pri maróški, or. z

im. Marshallovčeva, rod. Marshallovčevih, daj.

maróško; DVOJINA: im. maróški, rod. maróških, daj.

Marshallovčevima, tož. Marshallovčeva, mest. pri

maróškima, tož. maróški, mest. pri maróških, or. z

Marshallovčevih, or. z Marshallovčevima;

maróškima; MNOŽINA: im. maróške, rod. maróških,

MNOŽINA: im. Marshallovčevi, rod. Marshallovčevih,

533

daj. Marshallovčevim, tož. Marshallovčeve, mest. pri Marshallove otoke, mest. pri Marshallovih otokih, or.

Marshallovčevih, or. z Marshallovčevimi

z Marshallovimi otoki

ženski: EDNINA: im. Marshallovčeva, rod.

STATUS: predlog

Marshallovčeve, daj. Marshallovčevi, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Marshallovčevo, mest. pri Marshallovčevi, or. z



Marshallovčevo; DVOJINA: im. Marshallovčevi, rod.

Marshallovka -e [máršalou̯ka] ž; ime bitja,

Marshallovčevih, daj. Marshallovčevima, tož.

prebivalsko ime

Marshallovčevi, mest. pri Marshallovčevih, or. z

Marshallovke so znane mojstrice v izdelovanju

Marshallovčevima; MNOŽINA: im. Marshallovčeve,

izdelkov iz kokosovih vlaken

rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevim, tož.

(< Marshallovi otoki)

Marshallovčeve, mest. pri Marshallovčevih, or. z

{B} Marshallovkin

Marshallovčevimi

{O} EDNINA: im. Marshallovka, rod. Marshallovke,

srednji: EDNINA: im. Marshallovčevo, rod.

daj. Marshallovki, tož. Marshallovko, mest. pri

Marshallovčevega, daj. Marshallovčevemu, tož.

Marshallovki, or. z Marshallovko; DVOJINA: im.

Marshallovčevo, mest. pri Marshallovčevem, or. z

Marshallovki, rod. Marshallovk, daj.

Marshallovčevim; DVOJINA: im. Marshallovčevi, rod.

Marshallovkama, tož. Marshallovki, mest. pri

Marshallovčevih, daj. Marshallovčevima, tož.

Marshallovkah, or. z Marshallovkama; MNOŽINA: im.

Marshallovčevi, mest. pri Marshallovčevih, or. z

Marshallovke, rod. Marshallovk, daj.

Marshallovčevima; MNOŽINA: im. Marshallovčeva,

Marshallovkam, tož. Marshallovke, mest. pri

rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevim, tož.

Marshallovkah, or. z Marshallovkami

Marshallovčeva, mest. pri Marshallovčevih, or. z

STATUS: predlog

Marshallovčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

marshallovootoški -a -o [máršalovootóški] prid.



Hilda Heine, marshallovootoška predsednica, je

Marshallovec -vca [máršalovəc] m; ime bitja,

obiskala ameriškega zunanjega ministra

prebivalsko ime

(< Marshallovi otoki)

Več kot polovica Marshallovcev živi v glavnem

{O} moški: EDNINA: im. marshallovootoški, rod.

mestu Majuru

marshallovootoškega, daj. marshallovootoškemu,

(< Marshallovi otoki)

tož. marshallovootoški (živostno

{B} Marshallovčev

marshallovootoškega), mest. pri

{O} EDNINA: im. Marshallovec, rod. Marshallovca,

marshallovootoškem, or. z marshallovootoškim;

daj. Marshallovcu, tož. Marshallovca, mest. pri

DVOJINA: im. marshallovootoška, rod.

Marshallovcu, or. z Marshallovcem; DVOJINA: im.

marshallovootoških, daj. marshallovootoškima, tož.

Marshallovca, rod. Marshallovcev, daj.

marshallovootoška, mest. pri marshallovootoških, or.

Marshallovcema, tož. Marshallovca, mest. pri

z marshallovootoškima; MNOŽINA: im.

Marshallovcih, or. z Marshallovcema; MNOŽINA: im.

marshallovootoški, rod. marshallovootoških, daj.

Marshallovci, rod. Marshallovcev, daj.

marshallovootoškim, tož. marshallovootoške, mest.

Marshallovcem, tož. Marshallovce, mest. pri

pri marshallovootoških, or. z marshallovootoškimi

Marshallovcih, or. z Marshallovci

ženski: EDNINA: im. marshallovootoška, rod.

STATUS: predlog

marshallovootoške, daj. marshallovootoški, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

marshallovootoško, mest. pri marshallovootoški, or. z

samostalnik moškega spola

marshallovootoško; DVOJINA: im.



marshallovootoški, rod. marshallovootoških, daj.

Marshallovi otoki -ih -ov [máršalovi otóki] m mn.; marshallovootoškima, tož. marshallovootoški, mest.

zemljepisno ime

pri marshallovootoških, or. z marshallovootoškima;

|dolgo ime Republika Marshallovi otoki|; |država|:

MNOŽINA: im. marshallovootoške, rod.

podjetje z Marshallovih otokov; Odselil se je na

marshallovootoških, daj. marshallovootoškim, tož.

Marshallove otoke; Družba je registrirana na

marshallovootoške, mest. pri marshallovootoških, or.

Marshallovih otokih

z marshallovootoškimi

Kje? na Marshallovih otokih

srednji: EDNINA: im. marshallovootoško, rod.

Od kod? z Marshallovih otokov

marshallovootoškega, daj. marshallovootoškemu,

Kam? na Marshallove otoke

tož. marshallovootoško, mest. pri

{B} Marshallovec, Marshallovka; Marshallovčev,

marshallovootoškem, or. z marshallovootoškim;

Marshallovkin; marshallovootoški

DVOJINA: im. marshallovootoški, rod.

{O} MNOŽINA: im. Marshallovi otoki, rod.

marshallovootoških, daj. marshallovootoškima, tož.

Marshallovih otokov, daj. Marshallovim otokom, tož.

marshallovootoški, mest. pri marshallovootoških, or.

z marshallovootoškima; MNOŽINA: im.

534

marshallovootoška, rod. marshallovootoških, daj.

Martínovega), mest. pri Martínovem, or. z

marshallovootoškim, tož. marshallovootoška, mest.

Martínovim; DVOJINA: im. Martínova, rod.

pri marshallovootoških, or. z marshallovootoškimi

Martínovih, daj. Martínovima, tož. Martínova, mest.

STATUS: predlog

pri Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož.



Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi

Martín -a m; ime bitja, osebno ime

ženski: EDNINA: im. Martínova, rod. Martínove, daj.

|moško ime|: Škof Anton Martin Slomšek je utrjeval

Martínovi, tož. Martínovo, mest. pri Martínovi, or. z

pomen slovenščine tudi s pisanjem za otroke in

Martínovo; DVOJINA: im. Martínovi, rod. Martínovih,

mladino; pogovor z Martinom Strelom

daj. Martínovima, tož. Martínovi, mest. pri

{B} Martinov

Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Martín, rod. Martína, daj. Martínu,

Martínove, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož.

tož. Martína, mest. pri Martínu, or. z Martínom;

Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi

DVOJINA: im. Martína, rod. Martínov, daj. Martínoma,

srednji: EDNINA: im. Martínovo, rod. Martínovega, tož. Martína, mest. pri Martínih, or. z Martínoma;

daj. Martínovemu, tož. Martínovo, mest. pri

MNOŽINA: im. Martíni, rod. Martínov, daj. Martínom,

Martínovem, or. z Martínovim; DVOJINA: im.

tož. Martíne, mest. pri Martínih, or. z Martíni

Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovima, tož.

STATUS: predlog

Martínovi, mest. pri Martínovih, or. z Martínovima;

P

MNOŽINA: im. Martínova, rod. Martínovih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Martínovim,

moška)

tož. Martínova, mest. pri Martínovih, or.



z Martínovimi



S

Martín Krpán -a -a

TATUS: predlog

m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Oblasti so preganjale Martina

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Krpana, ker je tihotapil sol; Najraje vzamem v roke

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki;

Levstikovo delo o Martinu Krpanu z ilustracijami

poimenovanja praznikov, posebnih datumov,

Hinka Smrekarja

dnevov, mesecev

{O} EDNINA: im. Martín Krpán, rod. Martína Krpána,



daj. Martínu Krpánu, tož. Martína Krpána, mest. pri

martínovo -ega s

Martínu Krpánu, or. z Martínom Krpánom;

|praznik, 11. november|: Na martinovo se mošt

DVOJINA: im. Martína Krpána, rod. Martínov

spreminja v vino; Na kmečkem turizmu je zelo

Krpánov, daj. Martínoma Krpánoma, tož. Martína

živahno okoli martinovega

Krpána, mest. pri Martínih Krpánih, or. z Martínoma

{O} EDNINA: im. martínovo, rod. martínovega, daj.

Krpánoma; MNOŽINA: im. Martíni Krpáni, rod.

martínovemu, tož. martínovo, mest. pri martínovem,

Martínov Krpánov, daj. Martínom Krpánom, tož.

or. z martínovim; DVOJINA: im. martínovi, rod.

Martíne Krpáne, mest. pri Martínih Krpánih, or. z

martínovih, daj. martínovima, tož. martínovi, mest. pri Martíni Krpáni

martínovih, or. z martínovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

martínova, rod. martínovih, daj. martínovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

martínova, mest. pri martínovih, or. z martínovimi



STATUS: predlog

Martínov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Martinovemu povabilu na ličkanje koruze smo se z

posebnih datumov, dnevov, mesecev

veseljem odzvali; Martinova/martinova gos ||gos, ki se pripravi na Martinovo/martinovo nedeljo||: Na

Marx -a [márks] m; ime bitja, osebno ime

martinovanju postrežejo z Martinovo/martinovo

|priimek|; |nemški filozof in politični ideolog|:

gosjo, mlinci, svinjsko glavo in zeljem;

Komunizem je ideja, ki se je razvila pred Karlom

Martinova/martinova nedelja ||nedelja, 11. novembra, Marxom; prim. marksíst

ali prva po njem||: V pričakovanju

{B} Marxov

Martinove/martinove nedelje policisti opozarjajo

{O} EDNINA: im. Marx, rod. Marxa, daj. Marxu, tož.

voznike na varno in previdno vožnjo;

Marxa, mest. pri Marxu, or. z Marxom; DVOJINA: im.

Martinova/martinova sobota ||prva sobota po 11.

Marxa, rod. Marxov, daj. Marxoma, tož. Marxa, mest.

novembru||: V Lendavi so dogajanje na

pri Marxih, or. z Marxoma; MNOŽINA: im. Marxi, rod.

Martinovo/martinovo soboto popestrili z bogatim

Marxov, daj. Marxom, tož. Marxe, mest. pri Marxih,

sejmom ljudskih obrti; Martinova peč ||jeklarska or. z Marxi

peč||: Za hlajenje Martinovih peči v železarni so

STATUS: predlog

zgradili bazen

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

(< Martín)



{O} moški: EDNINA: im. Martínov, rod. Martínovega, Marxov -a -o [márksov-] prid.

daj. Martínovemu, tož. Martínov (živostno

535

Marxov Kapital so predelali v strip; zbirka masájski -a -o prid.

Marxovih zbranih del

masajska noša; masajsko pleme; Bil je potomec

(< Marx)

masajskega poglavarja

{O} moški: EDNINA: im. Marxov, rod. Marxovega,

(< Masáj)

daj. Marxovemu, tož. Marxov (živostno Marxovega),

{O} moški: EDNINA: im. masájski, rod. masájskega, mest. pri Marxovem, or. z Marxovim; DVOJINA: im.

daj. masájskemu, tož. masájski (živostno masájskega),

Marxova, rod. Marxovih, daj. Marxovima, tož.

mest. pri masájskem, or. z masájskim; DVOJINA: im.

Marxova, mest. pri Marxovih, or. z Marxovima;

masájska, rod. masájskih, daj. masájskima, tož.

MNOŽINA: im. Marxovi, rod. Marxovih, daj.

masájska, mest. pri masájskih, or. z masájskima;

Marxovim, tož. Marxove, mest. pri Marxovih, or. z

MNOŽINA: im. masájski, rod. masájskih, daj.

Marxovimi

masájskim, tož. masájske, mest. pri masájskih, or. z

ženski: EDNINA: im. Marxova, rod. Marxove, daj.

masájskimi

Marxovi, tož. Marxovo, mest. pri Marxovi, or. z

ženski: EDNINA: im. masájska, rod. masájske, daj.

Marxovo; DVOJINA: im. Marxovi, rod. Marxovih, daj.

masájski, tož. masájsko, mest. pri masájski, or. z

Marxovima, tož. Marxovi, mest. pri Marxovih, or. z

masájsko; DVOJINA: im. masájski, rod. masájskih, daj.

Marxovima; MNOŽINA: im. Marxove, rod. Marxovih,

masájskima, tož. masájski, mest. pri masájskih, or. z

daj. Marxovim, tož. Marxove, mest. pri Marxovih, or.

masájskima; MNOŽINA: im. masájske, rod. masájskih,

z Marxovimi

daj. masájskim, tož. masájske, mest. pri masájskih, or.

srednji: EDNINA: im. Marxovo, rod. Marxovega, daj.

z masájskimi

Marxovemu, tož. Marxovo, mest. pri Marxovem, or. z

srednji: EDNINA: im. masájsko, rod. masájskega, daj.

Marxovim; DVOJINA: im. Marxovi, rod. Marxovih,

masájskemu, tož. masájsko, mest. pri masájskem, or. z

daj. Marxovima, tož. Marxovi, mest. pri Marxovih, or.

masájskim; DVOJINA: im. masájski, rod. masájskih,

z Marxovima; MNOŽINA: im. Marxova, rod.

daj. masájskima, tož. masájski, mest. pri masájskih, or.

Marxovih, daj. Marxovim, tož. Marxova, mest. pri

z masájskima; MNOŽINA: im. masájska, rod.

Marxovih, or. z Marxovimi

masájskih, daj. masájskim, tož. masájska, mest. pri

STATUS: predlog

masájskih, or. z masájskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Masáj -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik nomadskega afriškega plemena|: Po

mat. okrajš.

mnogih letih se je spet srečala s svojim možem

|matematični|: mat. operacija; |matematik;

Masajem in afriško družino; potopisno predavanje o

matematičarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl.

Masajih in Samburujih; značilnost Masajev

mat.; |matematika|: v zvezi okrajšav Razrednik 8.

{B} Masajev

razreda je prof. mat. Janez Novak; |matični|:

{O} EDNINA: im. Masáj, rod. Masája, daj. Masáju, tož.

Zaposlen je kot referent na mat. uradu;

Masája, mest. pri Masáju, or. z Masájem; DVOJINA:

|maturantski|: mat. ples

im. Masája, rod. Masájev, daj. Masájema, tož. Masája,

STATUS: predlog

mest. pri Masájih, or. z Masájema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Masáji, rod. Masájev, daj. Masájem, tož. Masáje, mest.



pri Masájih, or. z Masáji

Máta Hári -e -- ž; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|ilegalno ime Margarethe Geertruide Zelle,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

nizozemske plesalke in vohunke|: Britanska



obveščevalna služba je dejavnost Mate Hari

Masájka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

spremljala od leta 1915

|pripadnica nomadskega afriškega plemena|:

{O} EDNINA: im. Máta Hári, rod. Máte Hári, daj. Máti

Radovedno se je približala zanimiva Masajka

Hári, tož. Máto Hári, mest. pri Máti Hári, or. z Máto

(< Masáj)

Hári

{B} Masajkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Masájka, rod. Masájke, daj. Masájki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

tož. Masájko, mest. pri Masájki, or. z Masájko;

(osebna, ženska)

DVOJINA: im. Masájki, rod. Masájk, daj. Masájkama,



tož. Masájki, mest. pri Masájkah, or. z Masájkama;

Matêj -a m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Masájke, rod. Masájk, daj. Masájkam,

|moško ime|: Mateju so se iz oči nenadoma usule

tož. Masájke, mest. pri Masájkah, or. z Masájkami

debele solze; Z Matejem se že dolgo nisva videla;

STATUS: predlog

|svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Mateju; v zvezi evangelist Matej Cimabuejeva stropna samostalnik ženskega spola

slika evangelista Mateja



{B} Matejev

536

{O} EDNINA: im. Matêj, rod. Matêja, daj. Matêju, tož.

Matêjina, rod. Matêjinih, daj. Matêjinima, tož.

Matêja, mest. pri Matêju, or. z Matêjem; DVOJINA: im.

Matêjina, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinima;

Matêja, rod. Matêjev, daj. Matêjema, tož. Matêja,

MNOŽINA: im. Matêjini, rod. Matêjinih, daj.

mest. pri Matêjih, or. z Matêjema; MNOŽINA: im.

Matêjinim, tož. Matêjine, mest. pri Matêjinih, or. z

Matêji, rod. Matêjev, daj. Matêjem, tož. Matêje, mest.

Matêjinimi

pri Matêjih, or. z Matêji

ženski: EDNINA: im. Matêjina, rod. Matêjine, daj.

STATUS: predlog

Matêjini, tož. Matêjino, mest. pri Matêjini, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Matêjino; DVOJINA: im. Matêjini, rod. Matêjinih, daj.

moška); religijska imena; samostalnik moškega

Matêjinima, tož. Matêjini, mest. pri Matêjinih, or. z

spola

Matêjinima; MNOŽINA: im. Matêjine, rod. Matêjinih,



daj. Matêjinim, tož. Matêjine, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinimi

Matêja -e ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Mateje ne občuduje le kot glasbenice

srednji: EDNINA: im. Matêjino, rod. Matêjinega, daj.

{B} Matejin

Matêjinemu, tož. Matêjino, mest. pri Matêjinem, or. z

{O}

Matêjinim; DVOJINA: im. Matêjini, rod. Matêjinih, daj.

EDNINA: im. Matêja, rod. Matêje, daj. Matêji, tož.

Matêjinima,

Matêjo,

tož. Matêjini, mest. pri Matêjinih, or. z

mest. pri Matêji, or. z Matêjo; DVOJINA: im.

Matêji,

Matêjinima; MNOŽINA: im. Matêjina, rod. Matêjinih,

rod. Matêj, daj. Matêjama, tož. Matêji, mest.

pri Matêjah,

daj. Matêjinim, tož. Matêjina, mest. pri Matêjinih, or. z or. z Matêjama; MNOŽINA: im. Matêje,

Matêjinimi

rod. Matêj, daj. Matêjam, tož. Matêje, mest. pri

Matêjah,

STATUS: predlog

or. z Matêjami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Matévž -a

ženska)

m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Matevža je bilo preveč strah, da bi kaj



rekel; S tem pismom uredništvo zaključuje

Matêjev -a -o prid.

polemiko med Matevžem in Petrom

Iz Matejeve sobe se je zaslišal hrup

{B} Matevžev

(< Matêj)

{O} EDNINA: im. Matévž, rod. Matévža, daj. Matévžu,

{O} moški: EDNINA: im. Matêjev, rod. Matêjevega, tož. Matévža, mest. pri Matévžu, or. z Matévžem;

daj. Matêjevemu, tož. Matêjev (živostno Matêjevega),

DVOJINA: im. Matévža, rod. Matévžev, daj.

mest. pri Matêjevem, or. z Matêjevim; DVOJINA: im.

Matévžema, tož. Matévža, mest. pri Matévžih, or. z

Matêjeva, rod. Matêjevih, daj. Matêjevima, tož.

Matévžema; MNOŽINA: im. Matévži, rod. Matévžev,

Matêjeva, mest. pri Matêjevih, or. z Matêjevima;

daj. Matévžem, tož. Matévže, mest. pri Matévžih, or. z

MNOŽINA: im. Matêjevi, rod. Matêjevih, daj.

Matévži

Matêjevim, tož. Matêjeve, mest. pri Matêjevih, or. z

STATUS: predlog

Matêjevimi

ženski:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

EDNINA: im. Matêjeva, rod. Matêjeve, daj.

Matêjevi, tož. Matêjevo, mest. pri Matêjevi, or. z

moška); samostalnik moškega spola

Matêjevo; DVOJINA: im. Matêjevi, rod. Matêjevih, daj.



Matêjevima, tož. Matêjevi, mest. pri Matêjevih, or. z

Matévžev -a -o prid.

Matêjevima; MNOŽINA: im. Matêjeve, rod. Matêjevih,

V Matevževo marljivost in bistrost ne dvomi

daj. Matêjevim, tož. Matêjeve, mest. pri Matêjevih, or.

(< Matévž)

z Matêjevimi

{O} moški: EDNINA: im. Matêvžev, rod.

srednji: EDNINA: im. Matêjevo, rod. Matêjevega, daj.

Matêvževega, daj. Matêvževemu, tož. Matêvžev

Matêjevemu, tož. Matêjevo, mest. pri Matêjevem, or.

(živostno Matêvževega), mest. pri Matêvževem, or. z

z Matêjevim; DVOJINA: im. Matêjevi, rod. Matêjevih,

Matêvževim; DVOJINA: im. Matêvževa, rod.

daj. Matêjevima, tož. Matêjevi, mest. pri Matêjevih,

Matêvževih, daj. Matêvževima, tož. Matêvževa, mest.

or. z Matêjevima; MNOŽINA: im. Matêjeva, rod.

pri Matêvževih, or. z Matêvževima; MNOŽINA: im.

Matêjevih, daj. Matêjevim, tož. Matêjeva, mest. pri

Matêvževi, rod. Matêvževih, daj. Matêvževim, tož.

Matêjevih, or. z Matêjevimi

Matêvževe, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Matêvževa, rod. Matêvževe, daj.

P

Matêvževi, tož. Matêvževo, mest. pri Matêvževi, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Matêvževo; DVOJINA: im. Matêvževi, rod.

Matêvževih,

Matêjin -a -o

daj. Matêvževima, tož. Matêvževi, mest.

prid.

pri Matêvževih,

Prišla je k Matejinemu očetu

or. z Matêvževima; MNOŽINA: im.

(< Matêja)

Matêvževe, rod. Matêvževih, daj. Matêvževim, tož.

{O} moški:

Matêvževe, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževimi

EDNINA: im. Matêjin, rod. Matêjinega,

srednji: EDNINA: im. Matêvževo, rod. Matêvževega, daj. Matêjinemu, tož. Matêjin (živostno Matêjinega),

daj. Matêvževemu, tož. Matêvževo, mest. pri

mest. pri Matêjinem, or. z Matêjinim; DVOJINA: im.

537

Matêvževem, or. z Matêvževim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Matêvževi, rod. Matêvževih, daj. Matêvževima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Matêvževi, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževima;



MNOŽINA: im. Matêvževa, rod. Matêvževih, daj.

matíja -e in matíja -a m

Matêvževim, tož. Matêvževa, mest. pri Matêvževih,

|vrsta pajka|: dolgonogi matija; Če matijo/matija

or. z Matêvževimi

zgrabimo za nožico, jo utrga; prim. Matíja

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. matíja, rod. matíje in matíja, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

matíji in matíju, tož. matíjo in matíja, mest. pri matíji in pri matíju, or. z matíjo in z matíjem; DVOJINA: im.

Máti Bôžja -tere -e ž; ime bitja, religijsko ime matíji in matíja, rod. matíj in matíjev, daj. matíjama in

|nadomestno ime: Kristusova mati|: slikarska

matíjema, tož. matíji in matíja, mest. pri matíjah in pri upodobitev Matere Božje

matíjih, or. z matíjama in z matíjema; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Máti Bôžja, rod. Mátere Bôžje, daj.

matíje in matíji, rod. matíj in matíjev, daj. matíjam in Máteri Bôžji, tož. Máter Bôžjo, mest. pri Máteri

matíjem, tož. matíje in matíje, mest. pri matíjah in pri Bôžji, or. z Máterjo Bôžjo

matíjih, or. z matíjami in z matíji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik moškega spola

Matíc -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Maticu so zasijale oči, ko je zagledal

Matíja -e in Matíja -a m; ime bitja, osebno ime

morje; Sedel sem z Maticem

|moško ime|: Bolezen je Matijo/Matija dodobra

{B} Matičev

utrudila; Dan so preživeli z Matijo/Matijem

{O} EDNINA: im. Matíc, rod. Matíca, daj. Matícu, tož.

{B} Matijev

Matíca, mest. pri Matícu, or. z Matícem; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Matíja, rod. Matíje in Matíja, daj.

Matíca, rod. Matícev, daj. Matícema, tož. Matíca,

Matíji in Matíju, tož. Matíjo in Matíja, mest. pri Matíji mest. pri Matícih, or. z Matícema; MNOŽINA: im.

in pri Matíju, or. z Matíjo in z Matíjem; DVOJINA: im.

Matíci, rod. Matícev, daj. Matícem, tož. Matíce, mest.

Matíji in Matíja, rod. Matíj in Matíjev, daj. Matíjama

pri Matícih, or. z Matíci

in Matíjema, tož. Matíji in Matíja, mest. pri Matíjah in STATUS: predlog

pri Matíjih, or. z Matíjama in z Matíjema; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

im. Matíje in Matíji, rod. Matíj in Matíjev, daj.

moška); samostalnik moškega spola

Matíjam in Matíjem, tož. Matíje in Matíje, mest. pri



Matíjah in pri Matíjih, or. z Matíjami in z Matíji

Matíčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Mislim, da nimam pravice govoriti o Matičevih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

težavah

moška); samostalnik moškega spola

(< Matíc)



{O} moški: EDNINA: im. Matíčev, rod. Matíčevega, Matíjev -a -o prid.

daj. Matíčevemu, tož. Matíčev (živostno Matíčevega),

Matijeva poroka; Na Matijev god je bil letos pustni

mest. pri Matíčevem, or. z Matíčevim; DVOJINA: im.

torek; prim. matíja

Matíčeva, rod. Matíčevih, daj. Matíčevima, tož.

(< Matíja)

Matíčeva, mest. pri Matíčevih, or. z Matíčevima;

{O} moški: EDNINA: im. Matíjev, rod. Matíjevega, MNOŽINA: im. Matíčevi, rod. Matíčevih, daj.

daj. Matíjevemu, tož. Matíjev (živostno Matíjevega),

Matíčevim, tož. Matíčeve, mest. pri Matíčevih, or. z

mest. pri Matíjevem, or. z Matíjevim; DVOJINA: im.

Matíčevimi

Matíjeva, rod. Matíjevih, daj. Matíjevima, tož.

ženski: EDNINA: im. Matíčeva, rod. Matíčeve, daj.

Matíjeva, mest. pri Matíjevih, or. z Matíjevima;

Matíčevi, tož. Matíčevo, mest. pri Matíčevi, or. z

MNOŽINA: im. Matíjevi, rod. Matíjevih, daj.

Matíčevo; DVOJINA: im. Matíčevi, rod. Matíčevih, daj.

Matíjevim, tož. Matíjeve, mest. pri Matíjevih, or. z

Matíčevima, tož. Matíčevi, mest. pri Matíčevih, or. z

Matíjevimi

Matíčevima; MNOŽINA: im. Matíčeve, rod. Matíčevih,

ženski: EDNINA: im. Matíjeva, rod. Matíjeve, daj.

daj. Matíčevim, tož. Matíčeve, mest. pri Matíčevih, or.

Matíjevi, tož. Matíjevo, mest. pri Matíjevi, or. z

z Matíčevimi

Matíjevo; DVOJINA: im. Matíjevi, rod. Matíjevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Matíčevo, rod. Matíčevega, daj.

Matíjevima, tož. Matíjevi, mest. pri Matíjevih, or. z

Matíčevemu, tož. Matíčevo, mest. pri Matíčevem, or.

Matíjevima; MNOŽINA: im. Matíjeve, rod. Matíjevih,

z Matíčevim; DVOJINA: im. Matíčevi, rod. Matíčevih,

daj. Matíjevim, tož. Matíjeve, mest. pri Matíjevih, or. z daj. Matíčevima, tož. Matíčevi, mest. pri Matíčevih,

Matíjevimi

or. z Matíčevima; MNOŽINA: im. Matíčeva, rod.

srednji: EDNINA: im. Matíjevo, rod. Matíjevega, daj.

Matíčevih, daj. Matíčevim, tož. Matíčeva, mest. pri

Matíjevemu, tož. Matíjevo, mest. pri Matíjevem, or. z

Matíčevih, or. z Matíčevimi

Matíjevim; DVOJINA: im. Matíjevi, rod. Matíjevih, daj.

538

Matíjevima, tož. Matíjevi, mest. pri Matíjevih, or. z Matjáževe, rod. Matjáževih, daj. Matjáževim, tož.

Matíjevima; MNOŽINA: im. Matíjeva, rod. Matíjevih,

Matjáževe, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževimi

daj. Matíjevim, tož. Matíjeva, mest. pri Matíjevih, or. z srednji: EDNINA: im. Matjáževo, rod. Matjáževega, Matíjevimi

daj. Matjáževemu, tož. Matjáževo, mest. pri

STATUS: predlog

Matjáževem, or. z Matjáževim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Matjáževi, rod. Matjáževih, daj. Matjáževima, tož.



Matjáževi, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževima;

Matílda -e ž; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Matjáževa, rod. Matjáževih, daj.

|žensko ime|: grad grofice Matilde; Matilda/matilda

Matjáževim, tož. Matjáževa, mest. pri Matjáževih, or.

pobere koga ||smrt||: Nihče ne razmišlja o tem, da ga z Matjáževimi

lahko jutri pobere Matilda/matilda

STATUS: predlog

{B} Matildin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Matílda, rod. Matílde, daj. Matíldi,



tož. Matíldo, mest. pri Matíldi, or. z Matíldo;

Mátko -a m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Matíldi, rod. Matíld, daj. Matíldama, tož.

|priimek|: keramični izdelki Matjaža Matka; S

Matíldi, mest. pri Matíldah, or. z Matíldama;

profesorjem Matkom se je pogovarjal o robotskih

MNOŽINA: im. Matílde, rod. Matíld, daj. Matíldam, tož.

sistemih

Matílde, mest. pri Matíldah, or. z Matíldami

{B} Matkov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Mátko, rod. Mátka, daj. Mátku, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Mátka, mest. pri Mátku, or. z Mátkom; DVOJINA: im.

ženska); lastna imena v frazemih

Mátka, rod. Mátkov, daj. Mátkoma, tož. Mátka, mest.



pri Mátkih, or. z Mátkoma; MNOŽINA: im. Mátki, rod.

Matjáž -a

Mátkov,

m; ime bitja, osebno ime

daj. Mátkom, tož. Mátke, mest. pri Mátkih,

|moško ime|: razstava Matjaža Vipotnika; Negovala

or. z Mátki

je prijateljsko vez z Matjažem; |slovenska

STATUS: predlog

bajeslovna oseba|: v zvezi kralj/Kralj Matjaž vojska PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

kralja/Kralja Matjaža; Nekateri mitološki motivi,

samostalnik moškega spola

povezani s kraljem/Kraljem Matjažem, so



mednarodni

Mátkov -a -o prid.

{B} Matjažev

Matkova domačija

{O} EDNINA: im. Matjáž, rod. Matjáža, daj. Matjážu,

(< Mátko)

tož. Matjáža, mest. pri Matjážu, or. z Matjážem;

{O} moški: EDNINA: im. Mátkov, rod. Mátkovega,

DVOJINA: im. Matjáža, rod. Matjážev, daj. Matjážema,

daj. Mátkovemu, tož. Mátkov (živostno Mátkovega),

tož. Matjáža, mest. pri Matjážih, or. z Matjážema;

mest. pri Mátkovem, or. z Mátkovim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Matjáži, rod. Matjážev, daj. Matjážem,

Mátkova, rod. Mátkovih, daj. Mátkovima, tož.

tož. Matjáže, mest. pri Matjážih, or. z Matjáži

Mátkova, mest. pri Mátkovih, or. z Mátkovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Mátkovi, rod. Mátkovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Mátkovim, tož. Mátkove, mest. pri Mátkovih, or. z

moška); mitološka imena; samostalnik moškega

Mátkovimi

spola

ženski: EDNINA: im. Mátkova, rod. Mátkove, daj.



Mátkovi, tož. Mátkovo, mest. pri Mátkovi, or. z

Mátkovo;

Matjážev -a -o

DVOJINA: im. Mátkovi, rod. Mátkovih, daj.

prid.

Gasilci so v Matjaževi hiši pomagali zapreti vodo

Mátkovima, tož. Mátkovi, mest. pri Mátkovih, or. z

(< Matjáž)

Mátkovima; MNOŽINA: im. Mátkove, rod. Mátkovih,

{O} moški:

daj. Mátkovim, tož. Mátkove, mest. pri Mátkovih, or. z

EDNINA: im. Matjážev, rod. Matjáževega,

Mátkovimi

daj. Matjáževemu, tož. Matjážev (živostno

Matjáževega),

srednji: EDNINA: im. Mátkovo, rod. Mátkovega, daj.

mest. pri Matjáževem, or. z

Matjáževim;

Mátkovemu, tož. Mátkovo, mest. pri Mátkovem, or. z

DVOJINA: im. Matjáževa, rod.

Matjáževih,

Mátkovim; DVOJINA: im. Mátkovi, rod. Mátkovih, daj.

daj. Matjáževima, tož. Matjáževa, mest.

Mátkovima,

pri Matjáževih,

tož. Mátkovi, mest. pri Mátkovih, or. z

or. z Matjáževima; MNOŽINA: im.

Matjáževi,

Mátkovima; MNOŽINA: im. Mátkova, rod. Mátkovih,

rod. Matjáževih, daj. Matjáževim, tož.

Matjáževe,

daj. Mátkovim, tož. Mátkova, mest. pri Mátkovih, or. z

mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževimi

Mátkovimi

ženski: EDNINA: im. Matjáževa, rod. Matjáževe, daj.

Matjáževi,

STATUS: predlog

tož. Matjáževo, mest. pri Matjáževi, or. z

Matjáževo; DVOJINA: im. Matjáževi, rod. Matjáževih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Matjáževima, tož. Matjáževi, mest. pri



Matjáževih, or. z Matjáževima; MNOŽINA: im.

mat. št. okrajš.

539

|matična številka|: Potrebujem naslednje podatke: Mávglijevih, daj. Mávglijevim, tož. Mávglijeva, mest.

mat. št. EMŠO, davčna številka in naslov stalnega

pri Mávglijevih, or. z Mávglijevimi

bivališča

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Mavretánčev -a -o prid.

Mauricius -a m; zemljepisno ime; obširneje glej pri Mavretančeva domovina je po velikosti primerljiva

Mauritius

z Egiptom



(< Mavretánec)

Mauritius -a tudi Mauricius -a tudi Mavricius -a

{O} moški: EDNINA: im. Mavretánčev, rod.

[mau̯rícijus] m; zemljepisno ime

Mavretánčevega, daj. Mavretánčevemu, tož.

|drugo ime države|; gl. Mavrícij

Mavretánčev (živostno Mavretánčevega), mest. pri

STATUS: predlog

Mavretánčevem, or. z Mavretánčevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

Mavretánčeva, rod. Mavretánčevih, daj.

moškega spola

Mavretánčevima, tož. Mavretánčeva, mest. pri



Mavretánčevih, or. z Mavretánčevima; MNOŽINA: im.

Mávgli -ja

Mavretánčevi,

m; ime bitja, osebno ime

rod. Mavretánčevih, daj.

|domišljijski lik|: Dečka Mavglija so medse sprejeli

Mavretánčevim, tož. Mavretánčeve, mest. pri

volkovi; Kiti ni zanimalo bogastvo, zato je z

Mavretánčevih, or. z Mavretánčevimi

Mavglijem zapustila opičje mesto

ženski: EDNINA: im. Mavretánčeva, rod.

{B} Mavglijev

Mavretánčeve, daj. Mavretánčevi, tož.

{O}

Mavretánčevo,

EDNINA: im. Mávgli, rod. Mávglija, daj.

mest. pri Mavretánčevi, or. z

Mávgliju,

Mavretánčevo;

tož. Mávglija, mest. pri Mávgliju, or. z

DVOJINA: im. Mavretánčevi, rod.

Mávglijem;

Mavretánčevih,

DVOJINA: im. Mávglija, rod. Mávglijev,

daj. Mavretánčevima, tož.

Mavretánčevi,

daj. Mávglijema, tož. Mávglija, mest. pri Mávglijih,

mest. pri Mavretánčevih, or. z

Mavretánčevima;

or. z Mávglijema; MNOŽINA: im. Mávgliji, rod.

MNOŽINA: im. Mavretánčeve, rod.

Mávglijev,

Mavretánčevih,

daj. Mávglijem, tož. Mávglije, mest. pri

daj. Mavretánčevim, tož.

Mávglijih,

Mavretánčeve,

or. z Mávgliji

mest. pri Mavretánčevih, or. z

S

Mavretánčevimi

TATUS: predlog

srednji:

P

EDNINA: im. Mavretánčevo, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Mavretánčevega, daj. Mavretánčevemu, tož.



Mavretánčevo, mest. pri Mavretánčevem, or. z

Mávglijev -a -o prid.

Mavretánčevim; DVOJINA: im. Mavretánčevi, rod.

Ena od zgodb iz Knjige o džungli govori o

Mavretánčevih, daj. Mavretánčevima, tož.

Mavglijevem boju z rdečimi psi

Mavretánčevi, mest. pri Mavretánčevih, or. z

(< Mávgli)

Mavretánčevima; MNOŽINA: im. Mavretánčeva, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Mávglijev, rod.

Mavretánčevih, daj. Mavretánčevim, tož.

Mávglijevega, daj. Mávglijevemu, tož. Mávglijev

Mavretánčeva, mest. pri Mavretánčevih, or. z

(živostno Mávglijevega), mest. pri Mávglijevem, or. z

Mavretánčevimi

Mávglijevim; DVOJINA: im. Mávglijeva, rod.

S

Mávglijevih,

TATUS: predlog

daj. Mávglijevima, tož. Mávglijeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA:



im. Mávglijevi, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevim,

Mavretánec -nca

tož. Mávglijeve, mest. pri Mávglijevih, or. z

m; ime bitja, prebivalsko ime

Mávglijevimi

Izvoz nepredelane železove rude, predelava rib,

ženski:

rafinerija in poljedelstvo so glavni vir dohodka

EDNINA: im. Mávglijeva, rod. Mávglijeve, daj.

Mávglijevi,

Mavretancev

tož. Mávglijevo, mest. pri Mávglijevi, or.

z Mávglijevo;

(< Mavretánija)

DVOJINA: im. Mávglijevi, rod.

Mávglijevih,

{B} Mavretančev

daj. Mávglijevima, tož. Mávglijevi,

{O}

mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA:

EDNINA: im. Mavretánec, rod. Mavretánca, daj.

Mavretáncu,

im. Mávglijeve, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevim,

tož. Mavretánca, mest. pri Mavretáncu,

tož. Mávglijeve, mest. pri Mávglijevih, or. z

or. z Mavretáncem; DVOJINA: im. Mavretánca, rod.

Mávglijevimi

Mavretáncev, daj. Mavretáncema, tož. Mavretánca,

srednji: EDNINA: im. Mávglijevo, rod. Mávglijevega, mest. pri Mavretáncih, or. z Mavretáncema;

daj. Mávglijevemu, tož. Mávglijevo, mest. pri

MNOŽINA: im. Mavretánci, rod. Mavretáncev, daj.

Mávglijevem,

Mavretáncem,

or. z Mávglijevim; DVOJINA: im.

tož. Mavretánce, mest. pri

Mávglijevi,

Mavretáncih,

rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevima, tož.

or. z Mavretánci

Mávglijevi, mest. pri Mávglijevih, or. z

STATUS: predlog

Mávglijevima; MNOŽINA: im. Mávglijeva, rod.

540

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; srednji: EDNINA: im. mavretánsko, rod.

samostalnik moškega spola

mavretánskega, daj. mavretánskemu, tož.



mavretánsko, mest. pri mavretánskem, or. z

Mavretánija -e ž; zemljepisno ime

mavretánskim; DVOJINA: im. mavretánski, rod.

|dolgo ime Islamska republika Mavretanija|; |država|:

mavretánskih, daj. mavretánskima, tož. mavretánski,

Ob selitvi iz Mavretanije v Senegal je doživela

mest. pri mavretánskih, or. z mavretánskima;

manjši kulturni šok; Če želite potovati v

MNOŽINA: im. mavretánska, rod. mavretánskih, daj.

Mavretanijo, morate pridobiti ustrezna dovoljenja;

mavretánskim, tož. mavretánska, mest. pri

Obiskali so največje sipine v Mavretaniji

mavretánskih, or. z mavretánskimi

Kje? v Mavretaniji

STATUS: predlog

Od kod? iz Mavretanije

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kam? v Mavretanijo



{B} Mavretanec, Mavretanka; Mavretančev,

Mavrícij -a m; zemljepisno ime

Mavretankin; mavretanski

|dolgo ime Republika Mavricij|; |država|: Mlada

{O} EDNINA: im. Mavretánija, rod. Mavretánije, daj.

pisateljica prihaja z Mavricija; Družba je ukinila

Mavretániji, tož. Mavretánijo, mest. pri Mavretániji,

polete na Mavricij in Šrilanko; Letošnji junij je

or. z Mavretánijo

preživel na Mavriciju

STATUS: predlog

Kje? na Mavriciju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Od kod? z Mavricija



Kam? na Mavricij

Mavretánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Mavricijčan, Mavricijčanka; Mavricijčanov,

Poslikava teles s kano je za Mavretanke del

Mavricijčankin; mavricijski

tradicije

{O} EDNINA: im. Mavrícij, rod. Mavrícija, daj.

(< Mavretánija)

Mavríciju, tož. Mavrícij, mest. pri Mavríciju, or. z

{B} Mavretankin

Mavrícijem

{O} EDNINA: im. Mavretánka, rod. Mavretánke, daj.

STATUS: predlog

Mavretánki, tož. Mavretánko, mest. pri Mavretánki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

or. z Mavretánko; DVOJINA: im. Mavretánki, rod.



Mavretánk, daj. Mavretánkama, tož. Mavretánki,

Mavrícijčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Mavretánkah, or. z Mavretánkama;

Prisluhnili smo zanimivemu predavanju

MNOŽINA: im. Mavretánke, rod. Mavretánk, daj.

Mavricijčana

Mavretánkam, tož. Mavretánke, mest. pri

(< Mavrícij)

Mavretánkah, or. z Mavretánkami

{B} Mavricijčanov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Mavrícijčan, rod. Mavrícijčana, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Mavrícijčanu, tož. Mavrícijčana, mest. pri



Mavrícijčanu, or. z Mavrícijčanom; DVOJINA: im.

mavretánski -a -o prid.

Mavrícijčana, rod. Mavrícijčanov, daj.

mavretanska amfora; Večji del poti od maroške

Mavrícijčanoma, tož. Mavrícijčana, mest. pri

meje do mavretanske prestolnice poteka skozi

Mavrícijčanih, or. z Mavrícijčanoma; MNOŽINA: im.

narodni park

Mavrícijčani, rod. Mavrícijčanov, daj.

(< Mavretánija)

Mavrícijčanom, tož. Mavrícijčane, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. mavretánski, rod.

Mavrícijčanih, or. z Mavrícijčani

mavretánskega, daj. mavretánskemu, tož.

STATUS: predlog

mavretánski (živostno mavretánskega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mavretánskem, or. z mavretánskim; DVOJINA: im.



mavretánska, rod. mavretánskih, daj. mavretánskima,

Mavrícijčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. mavretánska, mest. pri mavretánskih, or. z

Statistični podatki kažejo, da je Mavricijčank več

mavretánskima; MNOŽINA: im. mavretánski, rod.

kot Mavricijčanov

mavretánskih, daj. mavretánskim, tož. mavretánske,

(< Mavrícij)

mest. pri mavretánskih, or. z mavretánskimi

{B} Mavricijčankin

ženski: EDNINA: im. mavretánska, rod. mavretánske,

{O} EDNINA: im. Mavrícijčanka, rod. Mavrícijčanke,

daj. mavretánski, tož. mavretánsko, mest. pri

daj. Mavrícijčanki, tož. Mavrícijčanko, mest. pri

mavretánski, or. z mavretánsko; DVOJINA: im.

Mavrícijčanki, or. z Mavrícijčanko; DVOJINA: im.

mavretánski, rod. mavretánskih, daj. mavretánskima,

Mavrícijčanki, rod. Mavrícijčank, daj.

tož. mavretánski, mest. pri mavretánskih, or. z

Mavrícijčankama, tož. Mavrícijčanki, mest. pri

mavretánskima; MNOŽINA: im. mavretánske, rod.

Mavrícijčankah, or. z Mavrícijčankama; MNOŽINA:

mavretánskih, daj. mavretánskim, tož. mavretánske,

im. Mavrícijčanke, rod. Mavrícijčank, daj.

mest. pri mavretánskih, or. z mavretánskimi

541

Mavrícijčankam, tož. Mavrícijčanke, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Mávričev, rod.

Mavrícijčankah, or. z Mavrícijčankami

Mávričevega, daj. Mávričevemu, tož. Mávričev

STATUS: predlog

(živostno Mávričevega), mest. pri Mávričevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Mávričevim; DVOJINA: im. Mávričeva, rod.



Mávričevih, daj. Mávričevima, tož. Mávričeva, mest.

mavrícijski -a -o prid.

pri Mávričevih, or. z Mávričevima; MNOŽINA: im.

član mavricijske vlade; Kratersko jezero Grand

Mávričevi, rod. Mávričevih, daj. Mávričevim, tož.

Bassin je za mavricijske hindujce sveti kraj

Mávričeve, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevimi

(< Mavrícij)

ženski: EDNINA: im. Mávričeva, rod. Mávričeve, daj.

{O} moški: EDNINA: im. mavrícijski, rod.

Mávričevi, tož. Mávričevo, mest. pri Mávričevi, or. z

mavrícijskega, daj. mavrícijskemu, tož. mavrícijski

Mávričevo; DVOJINA: im. Mávričevi, rod.

(živostno mavrícijskega), mest. pri mavrícijskem, or. z Mávričevih, daj. Mávričevima, tož. Mávričevi, mest.

mavrícijskim; DVOJINA: im. mavrícijska, rod.

pri Mávričevih, or. z Mávričevima; MNOŽINA: im.

mavrícijskih, daj. mavrícijskima, tož. mavrícijska,

Mávričeve, rod. Mávričevih, daj. Mávričevim, tož.

mest. pri mavrícijskih, or. z mavrícijskima; MNOŽINA:

Mávričeve, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevimi

im. mavrícijski, rod. mavrícijskih, daj. mavrícijskim,

srednji: EDNINA: im. Mávričevo, rod. Mávričevega, tož. mavrícijske, mest. pri mavrícijskih, or. z

daj. Mávričevemu, tož. Mávričevo, mest. pri

mavrícijskimi

Mávričevem, or. z Mávričevim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. mavrícijska, rod. mavrícijske, Mávričevi, rod. Mávričevih, daj. Mávričevima, tož.

daj. mavrícijski, tož. mavrícijsko, mest. pri

Mávričevi, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevima;

mavrícijski, or. z mavrícijsko; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Mávričeva, rod. Mávričevih, daj.

mavrícijski, rod. mavrícijskih, daj. mavrícijskima, tož.

Mávričevim, tož. Mávričeva, mest. pri Mávričevih, or.

mavrícijski, mest. pri mavrícijskih, or. z

z Mávričevimi

mavrícijskima; MNOŽINA: im. mavrícijske, rod.

STATUS: predlog

mavrícijskih, daj. mavrícijskim, tož. mavrícijske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri mavrícijskih, or. z mavrícijskimi



srednji: EDNINA: im. mavrícijsko, rod.

max. okrajš.

mavrícijskega, daj. mavrícijskemu, tož. mavrícijsko,

|angl. maximum: največ|: Širina mize naj bo max.

mest. pri mavrícijskem, or. z mavrícijskim; DVOJINA:

1507 mm

im. mavrícijski, rod. mavrícijskih, daj. mavrícijskima, STATUS: predlog

tož. mavrícijski, mest. pri mavrícijskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mavrícijskima; MNOŽINA: im. mavrícijska, rod.



mavrícijskih, daj. mavrícijskim, tož. mavrícijska,

maxwell -a [máksvel] m

mest. pri mavrícijskih, or. z mavrícijskimi

|merska enota|: količina, izražena v maxwellih;

STATUS: predlog

Pretok je znašal povprečno 7 maxwellov <7 Mx>;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

prim. Mx



(< Maxwell)

Mavricius -a m; zemljepisno ime; obširneje glej pri

{O} EDNINA: im. maxwell, rod. maxwella, daj.

Mauritius

maxwellu, tož. maxwell, mest. pri maxwellu, or. z



maxwellom; DVOJINA: im. maxwella, rod.

Mávrič -a m; ime bitja, osebno ime

maxwellov, daj. maxwelloma, tož. maxwella, mest. pri

|priimek|: Pri Mavriču je stvar jasna; Ko se je vrnil,

maxwellih, or. z maxwelloma; MNOŽINA: im.

sem ga vprašal, kaj je z Mavričem

maxwelli, rod. maxwellov, daj. maxwellom, tož.

{B} Mavričev

maxwelle, mest. pri maxwellih, or. z maxwelli

{O} EDNINA: im. Mávrič, rod. Mávriča, daj. Mávriču,

STATUS: predlog

tož. Mávriča, mest. pri Mávriču, or. z Mávričem;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

DVOJINA: im. Mávriča, rod. Mávričev, daj.

enakozvočnice

Mávričema, tož. Mávriča, mest. pri Mávričih, or. z



Mávričema; MNOŽINA: im. Mávriči, rod. Mávričev,

Maxwell -a [máksvel] m; ime bitja, osebno ime

daj. Mávričem, tož. Mávriče, mest. pri Mávričih, or. z

|priimek|; |škotski matematik in fizik|: enačbe

Mávriči

Jamesa Clerka Maxwella o temeljih elektrike in

STATUS: predlog

magnetizma

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{B} Maxwellov

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Maxwell, rod. Maxwella, daj.



Maxwellu, tož. Maxwella, mest. pri Maxwellu, or. z

Mávričev -a -o prid.

Maxwellom; DVOJINA: im. Maxwella, rod.

Mavričev sivi pinot

Maxwellov, daj. Maxwelloma, tož. Maxwella, mest.

(< Mávrič)

pri Maxwellih, or. z Maxwelloma; MNOŽINA: im.

542

Maxwelli, rod. Maxwellov, daj. Maxwellom, tož.

McDonaldov (živostno McDonaldovega), mest. pri

Maxwelle, mest. pri Maxwellih, or. z Maxwelli

McDonaldovem, or. z McDonaldovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

McDonaldova, rod. McDonaldovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

McDonaldovima, tož. McDonaldova, mest. pri



McDonaldovih, or. z McDonaldovima; MNOŽINA: im.

mb -- [mə̀bə̀ tudi məbə̀ in èmbé tudi embé] m; simbol McDonaldovi, rod. McDonaldovih, daj.

|milibar|: Zračni tlak znaša 1018 mb in rahlo raste

McDonaldovim, tož. McDonaldove, mest. pri

STATUS: predlog

McDonaldovih, or. z McDonaldovimi

P

ženski: EDNINA: im. McDonaldova, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



McDonaldove, daj. McDonaldovi, tož.

Mb -- [mə̀bə̀

McDonaldovo, mest. pri McDonaldovi, or. z

tudi məbə̀ in èmbé tudi embé] m; simbol

McDonaldovo;

|megabit|: 22 Mb pasovne širine;

DVOJINA: im. McDonaldovi, rod.

Mb/s Hitrost

prenosa podatkov znaša 10 Mb/s;

McDonaldovih, daj. McDonaldovima, tož.

prim. MB2

McDonaldovi,

S

mest. pri McDonaldovih, or. z

TATUS: predlog

McDonaldovima; MNOŽINA: im. McDonaldove, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

McDonaldovih, daj. McDonaldovim, tož.



McDonaldove, mest. pri McDonaldovih, or. z

MB1 -- [mə̀bə̀ tudi məbə̀ in èmbé tudi embé] m;

McDonaldovimi

simbol

srednji: EDNINA: im. McDonaldovo, rod.

|Maribor|: registrska tablica z oznako MB

McDonaldovega, daj. McDonaldovemu, tož.

STATUS: predlog

McDonaldovo, mest. pri McDonaldovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

McDonaldovim; DVOJINA: im. McDonaldovi, rod.



McDonaldovih, daj. McDonaldovima, tož.

MB2 -- [mə̀bə̀ tudi məbə̀ in èmbé tudi embé] m;

McDonaldovi, mest. pri McDonaldovih, or. z

simbol

McDonaldovima; MNOŽINA: im. McDonaldova, rod.

|megabajt|: Prenosnik ima vgrajen vsaj 100 MB

McDonaldovih, daj. McDonaldovim, tož.

velik trdi disk; Tiskalnik je 25 MB veliko bitno

McDonaldova, mest. pri McDonaldovih, or. z

sliko natisnil v minuti in treh sekundah

McDonaldovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Mb. okrajš.

Md -- [mə̀də̀ tudi mədə̀ in èmdé tudi emdé] m; simbol

|Maribor|: II. gimnazija Mb.

|mendelevij|: Simbol za kemijski element

STATUS: predlog

mendelevij je Md

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

McDonald -a [məgdônald] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Družba McDonald's je zrasla iz

mdr. okrajš.

restavracije bratov McDonald, ki sta jo leta 1948

|med drugim|: V preteklosti je mdr. razstavljal

odprla v Kaliforniji; Mednarodna žirija je nagrado

fotografije v projektu Črna dolina; za vejico Načrtuje

podelila ameriškemu umetniku Ianu Mcdonaldu

snemanje petih različnih filmskih projektov, mdr.

{B} McDonaldov

tudi dokumentarni film o slovenskih vodah

{O} EDNINA: im. McDonald, rod. McDonalda, daj.

STATUS: predlog

McDonaldu, tož. McDonalda, mest. pri McDonaldu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

or. z McDonaldom; DVOJINA: im. McDonalda, rod.



McDonaldov, daj. McDonaldoma, tož. McDonalda,

ME -- [mə̀é tudi məé in èmé tudi emé] m; simbol

mest. pri McDonaldih, or. z McDonaldoma;

|mednarodna oznaka Montenegro: Črna gora|; prim.

MNOŽINA: im. McDonaldi, rod. McDonaldov, daj.

ČG

McDonaldom, tož. McDonalde, mest. pri

STATUS: predlog

McDonaldih, or. z McDonaldi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

med. okrajš.



|medicina|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dr. med.;

McDonaldov -a -o [məgdônaldov-] prid.

|medicinski|: Zaposlena je kot viš. med. sestra; v

Sledil je McDonaldovim ukazom

zvezi okrajšav Janez Novak, med. tehnik

(< McDonald)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. McDonaldov, rod.

P

McDonaldovega,

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. McDonaldovemu, tož.



543

medálja -e ž

medvédom; DVOJINA: im. medvéda, rod. medvédov,

V moškem metu kladiva so Brežičani osvojili vse

daj. medvédoma, tož. medvéda, mest. pri medvédih,

tri medalje; zlata, srebrna, bronasta medalja ||nagrada||: or. z medvédoma; MNOŽINA: im. medvédi in

Dobila je dve zlati medalji za met krogle

medvédje, rod. medvédov, daj. medvédom, tož.

{O} EDNINA: im. medálja, rod. medálje, daj. medálji,

medvéde, mest. pri medvédih, or. z medvédi

tož. medáljo, mest. pri medálji, or. z medáljo;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. medálji, rod. medálj, daj. medáljama,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

tož. medálji, mest. pri medáljah, or. z medáljama;

odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik moškega

MNOŽINA: im. medálje, rod. medálj, daj. medáljam,

spola

tož. medálje, mest. pri medáljah, or. z medáljami



STATUS: predlog

medvédek -dka m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

|manjšalno medved|: Koala, ljubki avstralski

odlikovanj, častnih nazivov

medvedek, sodi med najbolj lene živali, saj kar 22



ur na dan negibno preždi na vejah; Otroci se v prvih

Medêja -e ž; ime bitja, osebno ime

letih življanja radi poigrajo s plišastimi medvedki;

|grška bajeslovna oseba|: Vodja odprave argonavtov

|domišljijski lik|: v zvezi medvedek Pu Prva knjiga z je bil Jazon s svojo izvoljenko Medejo

dogodivščinami medvedka Puja je pod naslovom

{B} Medejin

»Medved Pu« izšla leta 1926

{O} EDNINA: im. Medêja, rod. Medêje, daj. Medêji,

{B} medvedkov

tož. Medêjo, mest. pri Medêji, or. z Medêjo; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. medvédek, rod. medvédka, daj.

im. Medêji, rod. Medêj, daj. Medêjama, tož. Medêji,

medvédku, tož. medvédka, mest. pri medvédku, or. z

mest. pri Medêjah, or. z Medêjama; MNOŽINA: im.

medvédkom; DVOJINA: im. medvédka, rod.

Medêje, rod. Medêj, daj. Medêjam, tož. Medêje, mest.

medvédkov, daj. medvédkoma, tož. medvédka, mest.

pri Medêjah, or. z Medêjami

pri medvédkih, or. z medvédkoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

medvédki, rod. medvédkov, daj. medvédkom, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

medvédke, mest. pri medvédkih, or. z medvédki

rimska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

medm. okrajš.

moškega spola

|medmet|



STATUS: predlog

medvédkov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ankina najljubša pravljica govori o medvedku in



njegovih prijateljih

Medúza -e ž; ime bitja, osebno ime

(< medvédek)

|grška bajeslovna oseba|: Perzejev boj z gorgono

{O} moški: EDNINA: im. medvédkov, rod.

Meduzo

medvédkovega, daj. medvédkovemu, tož.

{B} Meduzin

medvédkov (živostno medvédkovega), mest. pri

{O} EDNINA: im. Medúza, rod. Medúze, daj. Medúzi,

medvédkovem, or. z medvédkovim; DVOJINA: im.

tož. Medúzo, mest. pri Medúzi, or. z Medúzo;

medvédkova, rod. medvédkovih, daj. medvédkovima,

DVOJINA: im. Medúzi, rod. Medúz, daj. Medúzama,

tož. medvédkova, mest. pri medvédkovih, or. z

tož. Medúzi, mest. pri Medúzah, or. z Medúzama;

medvédkovima; MNOŽINA: im. medvédkovi, rod.

MNOŽINA: im. Medúze, rod. Medúz, daj. Medúzam,

medvédkovih, daj. medvédkovim, tož. medvédkove,

tož. Medúze, mest. pri Medúzah, or. z Medúzami

mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. medvédkova, rod. medvédkove, PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-daj. medvédkovi, tož. medvédkovo, mest. pri

rimska imena

medvédkovi, or. z medvédkovo; DVOJINA: im.



medvédkovi, rod. medvédkovih, daj. medvédkovima,

mêdved -éda

tož. medvédkovi, mest. pri medvédkovih, or. z

m

|žival|: Na Kočevskem so rjavega ali kočevskega

medvédkovima; MNOŽINA: im. medvédkove, rod.

medveda zaščitili že konec 19. stoletja; V Kanadi

medvédkovih, daj. medvédkovim, tož. medvédkove,

živi okoli dve tretjini svetovne populacije polarnih

mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovimi

srednji:

medvedov;

EDNINA: im. medvédkovo, rod.

srebrni, zlati medved ||nagrada||: Na 60.

Berlinalu je zlatega medveda za najboljši film prejel

medvédkovega, daj. medvédkovemu, tož.

turški film z naslovom »Med«

medvédkovo, mest. pri medvédkovem, or. z

{B} medvedov

medvédkovim; DVOJINA: im. medvédkovi, rod.

medvédkovih,

{O}

daj. medvédkovima, tož. medvédkovi,

EDNINA: im. mêdved, rod. medvéda, daj.

medvédu,

mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovima;

tož. medvéda, mest. pri medvédu, or. z

MNOŽINA: im. medvédkova, rod. medvédkovih, daj.

544

medvédkovim, tož. medvédkova, mest. pri

{O} EDNINA: im. Mehičán, rod. Mehičána, daj.

medvédkovih, or. z medvédkovimi

Mehičánu, tož. Mehičána, mest. pri Mehičánu, or. z

STATUS: predlog

Mehičánom; DVOJINA: im. Mehičána, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Mehičánov, daj. Mehičánoma, tož. Mehičána, mest.



pri Mehičánih, or. z Mehičánoma; MNOŽINA: im.

Méglič -a m; ime bitja, osebno ime

Mehičáni, rod. Mehičánov, daj. Mehičánom, tož.

|priimek|: Megliču bron med kajakaši; Zavrnil je

Mehičáne, mest. pri Mehičánih, or. z Mehičáni

sodelovanje z Megličem

STATUS: predlog

{B} Megličev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Méglič, rod. Mégliča, daj. Mégliču,

samostalnik moškega spola

tož. Mégliča, mest. pri Mégliču, or. z Mégličem;



DVOJINA: im. Mégliča, rod. Mégličev, daj. Mégličema,

Mehičánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Mégliča, mest. pri Mégličih, or. z Mégličema;

Roman je pričevanje o življenju Mehičank

MNOŽINA: im. Mégliči, rod. Mégličev, daj. Mégličem,

(< Méhika)

tož. Mégliče, mest. pri Mégličih, or. z Mégliči

{B} Mehičankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Mehičánka, rod. Mehičánke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Mehičánki, tož. Mehičánko, mest. pri Mehičánki, or. z

samostalnik moškega spola

Mehičánko; DVOJINA: im. Mehičánki, rod. Mehičánk,



daj. Mehičánkama, tož. Mehičánki, mest. pri

Mégličev -a -o prid.

Mehičánkah, or. z Mehičánkama; MNOŽINA: im.

Vsi trije Megličevi otroci so šli v gostinski poklic

Mehičánke, rod. Mehičánk, daj. Mehičánkam, tož.

(< Méglič)

Mehičánke, mest. pri Mehičánkah, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Mégličev, rod.

Mehičánkami

Mégličevega, daj. Mégličevemu, tož. Mégličev

STATUS: predlog

(živostno Mégličevega), mest. pri Mégličevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Mégličevim; DVOJINA: im. Mégličeva, rod.



Mégličevih, daj. Mégličevima, tož. Mégličeva, mest.

Méhika -e ž; zemljepisno ime

pri Mégličevih, or. z Mégličevima; MNOŽINA: im.

|dolgo ime Združene mehiške države|; |država|:

Mégličevi, rod. Mégličevih, daj. Mégličevim, tož.

Sončnico so v Evropo prinesli iz Mehike in Peruja;

Mégličeve, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevimi

Arabsko tehniko izdelave ploščic je v Mehiko

ženski: EDNINA: im. Mégličeva, rod. Mégličeve, daj.

prinesel dominikanski menih v 16. stoletju; Obilne

Mégličevi, tož. Mégličevo, mest. pri Mégličevi, or. z

padavine so v Mehiki povzročile zemeljske plazove

Mégličevo; DVOJINA: im. Mégličevi, rod. Mégličevih,

Kje? v Mehiki

daj. Mégličevima, tož. Mégličevi, mest. pri

Od kod? iz Mehike

Mégličevih, or. z Mégličevima; MNOŽINA: im.

Kam? v Mehiko

Mégličeve, rod. Mégličevih, daj. Mégličevim, tož.

{B} Mehičan, Mehičanka; Mehičanov, Mehičankin;

Mégličeve, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevimi

mehiški

srednji: EDNINA: im. Mégličevo, rod. Mégličevega,

{O} EDNINA: im. Méhika, rod. Méhike, daj. Méhiki,

daj. Mégličevemu, tož. Mégličevo, mest. pri

tož. Méhiko, mest. pri Méhiki, or. z Méhiko

Mégličevem, or. z Mégličevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Mégličevi, rod. Mégličevih, daj. Mégličevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Mégličevi, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevima;



MNOŽINA: im. Mégličeva, rod. Mégličevih, daj.

méhiški -a -o prid.

Mégličevim, tož. Mégličeva, mest. pri Mégličevih, or.

festival v mehiški prestolnici; Rada ima mehiško

z Mégličevimi

hrano, čeprav ne sme biti preveč pekoča; mehiška

STATUS: predlog

nadaljevanka ||televizijski žanr||: Prijateljice pravijo, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

da je moje življenje hujše kot mehiške



nadaljevanke

meh. okrajš.

(< Méhika)

|mehiški|: meh. film

{O} moški: EDNINA: im. méhiški, rod. méhiškega,

STATUS: predlog

daj. méhiškemu, tož. méhiški (živostno méhiškega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mest. pri méhiškem, or. z méhiškim; DVOJINA: im.



méhiška, rod. méhiških, daj. méhiškima, tož. méhiška,

Mehičán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri méhiških, or. z méhiškima; MNOŽINA: im.

Na atletskem mitingu je sodelovala tudi skupina

méhiški, rod. méhiških, daj. méhiškim, tož. méhiške,

Mehičanov

mest. pri méhiških, or. z méhiškimi

(< Méhika)

ženski: EDNINA: im. méhiška, rod. méhiške, daj.

{B} Mehičanov

méhiški, tož. méhiško, mest. pri méhiški, or. z

545

méhiško; DVOJINA: im. méhiški, rod. méhiških, daj.

im. menápijski, rod. menápijskih, daj. menápijskim,

méhiškima, tož. méhiški, mest. pri méhiških, or. z

tož. menápijske, mest. pri menápijskih, or. z

méhiškima; MNOŽINA: im. méhiške, rod. méhiških,

menápijskimi

daj. méhiškim, tož. méhiške, mest. pri méhiških, or. z

ženski: EDNINA: im. menápijska, rod. menápijske, daj.

méhiškimi

menápijski, tož. menápijsko, mest. pri menápijski, or.

srednji: EDNINA: im. méhiško, rod. méhiškega, daj.

z menápijsko; DVOJINA: im. menápijski, rod.

méhiškemu, tož. méhiško, mest. pri méhiškem, or. z

menápijskih, daj. menápijskima, tož. menápijski,

méhiškim; DVOJINA: im. méhiški, rod. méhiških, daj.

mest. pri menápijskih, or. z menápijskima; MNOŽINA:

méhiškima, tož. méhiški, mest. pri méhiških, or. z

im. menápijske, rod. menápijskih, daj. menápijskim,

méhiškima; MNOŽINA: im. méhiška, rod. méhiških,

tož. menápijske, mest. pri menápijskih, or. z

daj. méhiškim, tož. méhiška, mest. pri méhiških, or. z

menápijskimi

méhiškimi

srednji: EDNINA: im. menápijsko, rod. menápijskega, STATUS: predlog

daj. menápijskemu, tož. menápijsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

menápijskem, or. z menápijskim; DVOJINA: im.



menápijski, rod. menápijskih, daj. menápijskima, tož.

menáda -e ž

menápijski, mest. pri menápijskih, or. z

|grško bajeslovno bitje, spremljevalka boga

menápijskima; MNOŽINA: im. menápijska, rod.

Dioniza|: Palica boga Dioniza in menad se imenuje

menápijskih, daj. menápijskim, tož. menápijska, mest.

tirs; Odraščal je skupaj z menadami

pri menápijskih, or. z menápijskimi

{B} menadin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. menáda, rod. menáde, daj. menádi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. menádo, mest. pri menádi, or. z menádo;



DVOJINA: im. menádi, rod. menád, daj. menádama, tož.

Méndel -dla m; ime bitja, osebno ime

menádi, mest. pri menádah, or. z menádama;

|priimek|; |avstrijski duhovnik in naravoslovec|:

MNOŽINA: im. menáde, rod. menád, daj. menádam, tož.

Avstrijski botanik Georg Johann Mendel je

menáde, mest. pri menádah, or. z menádami

oboževal matematiko in botaniko; pomen Georga

STATUS: predlog

Mendla za razvoj klasične genetike

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

{B} Mendlov

nadnaravnih, domišljijskih bitij

{O} EDNINA: im. Méndel, rod. Méndla, daj. Méndlu,



tož. Méndla, mest. pri Méndlu, or. z Méndlom;

Menápijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. Méndla, rod. Méndlov, daj. Méndloma,

|pripadnik antičnega plemena, ki je živelo na

tož. Méndla, mest. pri Méndlih, or. z Méndloma;

področju današnje Flandrije in ob obali Severnega

MNOŽINA: im. Méndli, rod. Méndlov, daj. Méndlom,

morja|: Po rodu je bil Menapijec; Ozemlje

tož. Méndle, mest. pri Méndlih, or. z Méndli

Menapijcev je bilo dobro zavarovano z močvirji in

STATUS: predlog

gozdovi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{B} Menapijčev



{O} EDNINA: im. Menápijec, rod. Menápijca, daj.

Méndlov -a -o prid.

Menápijcu, tož. Menápijca, mest. pri Menápijcu, or. z

Mendlovo delo nam je odprlo nov pogled v naravo;

Menápijcem; DVOJINA: im. Menápijca, rod.

Mendlovi zakoni (dednosti) ||zakoni o dedovanju pri Menápijcev, daj. Menápijcema, tož. Menápijca, mest.

spolnem razmnoževanju||: odkritje Mendlovih

pri Menápijcih, or. z Menápijcema; MNOŽINA: im.

dednostnih zakonov; Pred 100 leti je Karl Correns s

Menápijci, rod. Menápijcev, daj. Menápijcem, tož.

križanjem bele in rdeče čudežnice ponovno odkril

Menápijce, mest. pri Menápijcih, or. z Menápijci

Mendlove zakone

STATUS: predlog

(< Méndel)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} moški: EDNINA: im. Méndlov, rod. Méndlovega, samostalnik moškega spola

daj. Méndlovemu, tož. Méndlov (živostno

Méndlovega),



mest. pri Méndlovem, or. z

Méndlovim;

menápijski -a -o

DVOJINA: im. Méndlova, rod.

prid.

V kraju lahko vidite rekonstrukcijo menapijske

Méndlovih, daj. Méndlovima, tož. Méndlova, mest.

koče

pri Méndlovih, or. z Méndlovima; MNOŽINA: im.

Méndlovi,

(< Menápijec)

rod. Méndlovih, daj. Méndlovim, tož.

{O} moški:

Méndlove, mest. pri Méndlovih, or. z Méndlovimi

EDNINA: im. menápijski, rod.

menápijskega,

ženski: EDNINA: im. Méndlova, rod. Méndlove, daj.

daj. menápijskemu, tož. menápijski

(

Méndlovi, tož. Méndlovo, mest. pri Méndlovi, or. z

živostno menápijskega), mest. pri menápijskem, or. z

Méndlovo;

menápijskim;

DVOJINA: im. Méndlovi, rod. Méndlovih,

DVOJINA: im. menápijska, rod.

menápijskih,

daj. Méndlovima, tož. Méndlovi, mest. pri Méndlovih,

daj. menápijskima, tož. menápijska,

or. z Méndlovima; MNOŽINA: im. Méndlove, rod.

mest. pri menápijskih, or. z menápijskima; MNOŽINA:

546

Méndlovih, daj. Méndlovim, tož. Méndlove, mest. pri Menelájevima; MNOŽINA: im. Menelájeva, rod.

Méndlovih, or. z Méndlovimi

Menelájevih, daj. Menelájevim, tož. Menelájeva,

srednji: EDNINA: im. Méndlovo, rod. Méndlovega,

mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevimi

daj. Méndlovemu, tož. Méndlovo, mest. pri

STATUS: predlog

Méndlovem, or. z Méndlovim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Méndlovi, rod. Méndlovih, daj. Méndlovima, tož.



Méndlovi, mest. pri Méndlovih, or. z Méndlovima;

Meneláos -ja m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Méndlova, rod. Méndlovih, daj.

|grška bajeslovna oseba|; gl. Meneláj

Méndlovim, tož. Méndlova, mest. pri Méndlovih, or. z

STATUS: predlog

Méndlovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Mercalli -ja [merkáli] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |italijanski vulkanolog|: Italijanski

Meneláj -a m; ime bitja, osebno ime

profesor seizmologije dr. Giuseppe Mercalli je

|podomačeno za Menelaos|; |grška bajeslovna oseba|:

raziskal predpotresno obnašanje živali; Potres osme

V filmu o Troji igra kralja Menelaja igralec

stopnje po Mercalliju močno poškoduje večino

Brendan Gleeson; Helena, hči Zevsa in Lede, se je

zgradb

poročila s špartanskim kraljem Menelajem

{B} Mercallijev

{B} Menelajev

{O} EDNINA: im. Mercalli, rod. Mercallija, daj.

{O} EDNINA: im. Meneláj tudi Meneláos, rod.

Mercalliju, tož. Mercallija, mest. pri Mercalliju, or. z Menelája, daj. Meneláju, tož. Menelája, mest. pri

Mercallijem; DVOJINA: im. Mercallija, rod.

Meneláju, or. z Menelájem; DVOJINA: im. Menelája,

Mercallijev, daj. Mercallijema, tož. Mercallija, mest.

rod. Menelájev, daj. Menelájema, tož. Menelája, mest.

pri Mercallijih, or. z Mercallijema; MNOŽINA: im.

pri Menelájih, or. z Menelájema; MNOŽINA: im.

Mercalliji, rod. Mercallijev, daj. Mercallijem, tož.

Meneláji, rod. Menelájev, daj. Menelájem, tož.

Mercallije, mest. pri Mercallijih, or. z Mercalliji

Meneláje, mest. pri Menelájih, or. z Meneláji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

samostalnik moškega spola

rimska imena; samostalnik moškega spola





Mercallijev -a -o [merkálijev-] prid.

Menelájev -a -o prid.

pomen Mercallijevega dela za vulkanologijo;

Poveljnika ladjevja, ki je plulo proti Troji, sta bila

Mercallijeva lestvica ||12-stopenjska razvrstitev jakosti Agamemnon, Menelajev brat, in kralj Idomenej s

potresa||: Na srečo potres sedme stopnje po

Krete

Mercallijevi lestvici ni zahteval smrtnih žrtev

(< Meneláj)

(< Mercalli)

{O} moški: EDNINA: im. Menelájev, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Mercallijev, rod.

Menelájevega, daj. Menelájevemu, tož. Menelájev

Mercallijevega, daj. Mercallijevemu, tož. Mercallijev

(živostno Menelájevega), mest. pri Menelájevem, or. z

(živostno Mercallijevega), mest. pri Mercallijevem, or.

Menelájevim; DVOJINA: im. Menelájeva, rod.

z Mercallijevim; DVOJINA: im. Mercallijeva, rod.

Menelájevih, daj. Menelájevima, tož. Menelájeva,

Mercallijevih, daj. Mercallijevima, tož. Mercallijeva,

mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevima; MNOŽINA:

mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevima;

im. Menelájevi, rod. Menelájevih, daj. Menelájevim,

MNOŽINA: im. Mercallijevi, rod. Mercallijevih, daj.

tož. Menelájeve, mest. pri Menelájevih, or. z

Mercallijevim, tož. Mercallijeve, mest. pri

Menelájevimi

Mercallijevih, or. z Mercallijevimi

ženski: EDNINA: im. Menelájeva, rod. Menelájeve, ženski: EDNINA: im. Mercallijeva, rod. Mercallijeve, daj. Menelájevi, tož. Menelájevo, mest. pri

daj. Mercallijevi, tož. Mercallijevo, mest. pri

Menelájevi, or. z Menelájevo; DVOJINA: im.

Mercallijevi, or. z Mercallijevo; DVOJINA: im.

Menelájevi, rod. Menelájevih, daj. Menelájevima, tož.

Mercallijevi, rod. Mercallijevih, daj. Mercallijevima,

Menelájevi, mest. pri Menelájevih, or. z

tož. Mercallijevi, mest. pri Mercallijevih, or. z

Menelájevima; MNOŽINA: im. Menelájeve, rod.

Mercallijevima; MNOŽINA: im. Mercallijeve, rod.

Menelájevih, daj. Menelájevim, tož. Menelájeve,

Mercallijevih, daj. Mercallijevim, tož. Mercallijeve,

mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevimi

mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevimi

srednji: EDNINA: im. Menelájevo, rod.

srednji: EDNINA: im. Mercallijevo, rod.

Menelájevega, daj. Menelájevemu, tož. Menelájevo,

Mercallijevega, daj. Mercallijevemu, tož.

mest. pri Menelájevem, or. z Menelájevim; DVOJINA:

Mercallijevo, mest. pri Mercallijevem, or. z

im. Menelájevi, rod. Menelájevih, daj. Menelájevima,

Mercallijevim; DVOJINA: im. Mercallijevi, rod.

tož. Menelájevi, mest. pri Menelájevih, or. z

Mercallijevih, daj. Mercallijevima, tož. Mercallijevi,

547

mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevima; mest. pri Mercatorjevi, or. z Mercatorjevo; DVOJINA:

MNOŽINA: im. Mercallijeva, rod. Mercallijevih, daj.

im. Mercatorjevi, rod. Mercatorjevih, daj.

Mercallijevim, tož. Mercallijeva, mest. pri

Mercatorjevima, tož. Mercatorjevi, mest. pri

Mercallijevih, or. z Mercallijevimi

Mercatorjevih, or. z Mercatorjevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Mercatorjeve, rod. Mercatorjevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Mercatorjevim, tož. Mercatorjeve, mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Mercatorjevih, or. z Mercatorjevimi



srednji: EDNINA: im. Mercatorjevo, rod.

Mercator1 -ja [merkátor]

Mercatorjevega,

m; ime bitja, osebno ime

daj. Mercatorjevemu, tož.

|priimek|; |flamski geograf in kartograf|: Gerardus

Mercatorjevo, mest. pri Mercatorjevem, or. z

Mercator je leta 1554 dokončal zemljevid Evrope

Mercatorjevim; DVOJINA: im. Mercatorjevi, rod.

na šestih listih

Mercatorjevih, daj. Mercatorjevima, tož.

{B} Mercatorjev

Mercatorjevi, mest. pri Mercatorjevih, or. z

{O}

Mercatorjevima;

EDNINA: im. Mercator, rod. Mercatorja, daj.

MNOŽINA: im. Mercatorjeva, rod.

Mercatorju,

Mercatorjevih,

tož. Mercatorja, mest. pri Mercatorju, or.

daj. Mercatorjevim, tož.

z Mercatorjem;

Mercatorjeva,

DVOJINA: im. Mercatorja, rod.

mest. pri Mercatorjevih, or. z

Mercatorjev,

Mercatorjevimi

daj. Mercatorjema, tož. Mercatorja,

mest. pri Mercatorjih, or. z Mercatorjema; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Mercatorji, rod. Mercatorjev, daj. Mercatorjem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. Mercatorje, mest. pri Mercatorjih, or. z



Mercatorji

Merín -a m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik etnične skupine na Madagaskarju|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Merini imajo svoj lastni jezik in pisavo; Kraljestvo

samostalnik moškega spola

Merinov se je naglo širilo in postalo glavna



politična sila na otoku pred francosko kolonizacijo

(< Merína)

Mercator2 -ja [merkátor] m; stvarno ime

{B} Merinov

|podjetje|: Trguje z delnicami Krke, Gorenja,

Telekoma Slovenije in Mercatorja; Poslovno

{O} EDNINA: im. Merín, rod. Merína, daj. Merínu, tož.

sodeluje z Mercatorjem; |znamka|:

Merína, mest. pri Merínu, or. z Merínom; DVOJINA:

kot prilastek, v

im. Merína, rod. Merínov, daj. Merínoma, tož. Merína,

imenovalniku izdelki znamke Mercator

{B} Mercatorjev

mest. pri Merínih, or. z Merínoma; MNOŽINA: im.

{O}

Meríni, rod. Merínov, daj. Merínom, tož. Meríne, mest.

EDNINA: im. Mercator, rod. Mercatorja, daj.

Mercatorju,

pri Merínih, or. z Meríni

tož. Mercator, mest. pri Mercatorju, or. z

Mercatorjem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Mercatorja, rod.

Mercatorjev, daj. Mercatorjema, tož. Mercatorja,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

mest. pri Mercatorjih, or. z Mercatorjema; MNOŽINA:

samostalnik moškega spola

im. Mercatorji, rod. Mercatorjev, daj. Mercatorjem,



tož. Mercatorje, mest. pri Mercatorjih, or. z

Merína -a ž; prebivalsko ime

Mercatorji

|etnična skupina na Madagaskarju|: kot prilastek, v

STATUS: predlog

imenovalniku Pripadnikov in pripadnic plemena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik Merina je približno tri milijone

moškega spola

{B} Merin, Merinka; Merinčev, Merinkin;



merinski

Mercatorjev -a -o [merkátorjev-]

{O} EDNINA: im. Merína, rod. Merína, daj. Merína,

prid.

Mercatorjeve delnice; Mercatorjev sin Rumold

tož. Merína, mest. pri Merína, or. z Merína

(< Mercator

S

2)

TATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Mercatorjev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Mercatorjevega, daj. Mercatorjevemu, tož.



Mercatorjev (živostno Mercatorjevega), mest. pri

Merínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Mercatorjevem, or. z Mercatorjevim; DVOJINA: im.

|pripadnica etnične skupine na Madagaskarju|:

Mercatorjeva, rod. Mercatorjevih, daj.

Merini in Merinke poseljujejo najrazvitejše

Mercatorjevima, tož. Mercatorjeva, mest. pri

področje na otoku

Mercatorjevih, or. z Mercatorjevima; MNOŽINA: im.

(< Merína)

Mercatorjevi, rod. Mercatorjevih, daj.

{B} Merinkin

Mercatorjevim, tož. Mercatorjeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. Merínka, rod. Merínke, daj. Merínki,

Mercatorjevih, or. z Mercatorjevimi

tož. Merínko, mest. pri Merínki, or. z Merínko;

ženski: EDNINA: im. Mercatorjeva, rod.

DVOJINA: im. Merínki, rod. Merínk, daj. Merínkama,

Mercatorjeve, daj. Mercatorjevi, tož. Mercatorjevo,

tož. Merínki, mest. pri Merínkah, or. z Merínkama;

548

MNOŽINA: im. Merínke, rod. Merínk, daj. Merínkam, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA:

tož. Merínke, mest. pri Merínkah, or. z Merínkami

im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim,

STATUS: predlog

tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Merkúrjevimi

samostalnik ženskega spola

ženski: EDNINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjeve, daj. Merkúrjevi, tož. Merkúrjevo, mest. pri

merínski -a -o

Merkúrjevi,

prid.

or. z Merkúrjevo; DVOJINA: im.

V 19. stoletju so merinski vladarji poskušali

Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož.

modernizirati kraljestvo

Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z

(< Merína)

Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeve, rod.

{O} moški:

Merkúrjevih,

EDNINA: im. merínski, rod. merínskega,

daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve,

daj. merínskemu, tož. merínski (živostno merínskega),

mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi

srednji:

mest. pri merínskem, or. z merínskim; DVOJINA: im.

EDNINA: im. Merkúrjevo, rod.

merínska,

Merkúrjevega,

rod. merínskih, daj. merínskima, tož.

daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjevo,

merínska, mest. pri merínskih, or. z merínskima;

mest. pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA:

MNOŽINA: im. merínski, rod. merínskih, daj.

im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima,

merínskim, tož. merínske, mest. pri merínskih, or. z

tož. Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z

merínskimi

Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeva, rod.

ženski:

Merkúrjevih,

EDNINA: im. merínska, rod. merínske, daj.

daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeva,

merínski, tož. merínsko, mest. pri merínski, or. z

mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi

merínsko; DVOJINA: im. merínski, rod. merínskih, daj.

STATUS: predlog

merínskima, tož. merínski, mest. pri merínskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

merínskima; MNOŽINA: im. merínske, rod. merínskih,



daj. merínskim, tož. merínske, mest. pri merínskih, or.

mes. okrajš.

z merínskimi

|mesec|: poskusno delo 3 mes.; prim. m.

srednji: EDNINA: im. merínsko, rod. merínskega, daj.

STATUS: predlog

merínskemu, tož. merínsko, mest. pri merínskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

merínskim; DVOJINA: im. merínski, rod. merínskih,



daj. merínskima, tož. merínski, mest. pri merínskih, or.

mest. okrajš.

z merínskima; MNOŽINA: im. merínska, rod.

|mestnik|

merínskih, daj. merínskim, tož. merínska, mest. pri

STATUS: predlog

merínskih, or. z merínskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mésto -a s



Izvolili so ga za župana mesta; središče mesta; V

Merkúr -ja m; ime bitja, religijsko ime

mestu so odprli novo peš cono; evropsko mesto športa

|rimski bog trgovine|: svetišče rimskega boga

||naziv||: Maribor so razglasili za eno od evropskih

Merkurja

mest športa v letu 2018; mesto literature ||naziv||:

{B} Merkurjev

Ljubljana je leta 2015 prejela stalni naziv mesto

{O} EDNINA: im. Merkúr, rod. Merkúrja, daj.

literature

Merkúrju, tož. Merkúrja, mest. pri Merkúrju, or. z

{O} EDNINA: im. mésto, rod. mésta, daj. méstu, tož.

Merkúrjem; DVOJINA: im. Merkúrja, rod. Merkúrjev,

mésto, mest. pri méstu, or. z méstom; DVOJINA: im.

daj. Merkúrjema, tož. Merkúrja, mest. pri Merkúrjih,

mésti, rod. mést, daj. méstoma, tož. mésti, mest. pri

or. z Merkúrjoma; MNOŽINA: im. Merkúrji, rod.

méstih, or. z méstoma; MNOŽINA: im. mésta, rod.

Merkúrjev, daj. Merkúrjom, tož. Merkúrje, mest. pri

mést, daj. méstom, tož. mésta, mest. pri méstih, or. z

Merkúrjih, or. z Merkúrji

mésti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

rimska imena

odlikovanj, častnih nazivov





Merkúrjev -a -o prid.

Metélkov -a -o prid.

Merkurjevo svetišče

Metelkova slovnica

(< Merkúr)

(< Metelko)

{O} moški: EDNINA: im. Merkúrjev, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Metélkov, rod.

Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjev

Metélkovega, daj. Metélkovemu, tož. Metélkov

(živostno Merkúrjevega), mest. pri Merkúrjevem, or. z

(živostno Metélkovega), mest. pri Metélkovem, or. z

Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjeva, rod.

Metélkovim; DVOJINA: im. Metélkova, rod.

Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjeva,

Metélkovih, daj. Metélkovima, tož. Metélkova, mest.

549

pri Metélkovih, or. z Metélkovima; MNOŽINA: im.

metodístičnem, or. z metodístičnim; DVOJINA: im.

Metélkovi, rod. Metélkovih, daj. Metélkovim, tož.

metodístična, rod. metodístičnih, daj. metodístičnima,

Metélkove, mest. pri Metélkovih, or. z Metélkovimi

tož. metodístična, mest. pri metodístičnih, or. z

ženski: EDNINA: im. Metélkova, rod. Metélkove, daj.

metodístičnima; MNOŽINA: im. metodístični, rod.

Metélkovi, tož. Metélkovo, mest. pri Metélkovi, or. z

metodístičnih, daj. metodístičnim, tož. metodístične,

Metélkovo; DVOJINA: im. Metélkovi, rod.

mest. pri metodístičnih, or. z metodístičnimi

Metélkovih, daj. Metélkovima, tož. Metélkovi, mest.

ženski: EDNINA: im. metodístična, rod. metodístične, pri Metélkovih, or. z Metélkovima; MNOŽINA: im.

daj. metodístični, tož. metodístično, mest. pri

Metélkove, rod. Metélkovih, daj. Metélkovim, tož.

metodístični, or. z metodístično; DVOJINA: im.

Metélkove, mest. pri Metélkovih, or. z Metélkovimi

metodístični, rod. metodístičnih, daj. metodístičnima,

srednji: EDNINA: im. Metélkovo, rod. Metélkovega, tož. metodístični, mest. pri metodístičnih, or. z

daj. Metélkovemu, tož. Metélkovo, mest. pri

metodístičnima; MNOŽINA: im. metodístične, rod.

Metélkovem, or. z Metélkovim; DVOJINA: im.

metodístičnih, daj. metodístičnim, tož. metodístične,

Metélkovi, rod. Metélkovih, daj. Metélkovima, tož.

mest. pri metodístičnih, or. z metodístičnimi

Metélkovi, mest. pri Metélkovih, or. z Metélkovima;

srednji: EDNINA: im. metodístično, rod.

MNOŽINA: im. Metélkova, rod. Metélkovih, daj.

metodístičnega, daj. metodístičnemu, tož.

Metélkovim, tož. Metélkova, mest. pri Metélkovih, or.

metodístično, mest. pri metodístičnem, or. z

z Metélkovimi

metodístičnim; DVOJINA: im. metodístični, rod.

STATUS: predlog

metodístičnih, daj. metodístičnima, tož. metodístični,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri metodístičnih, or. z metodístičnima;



MNOŽINA: im. metodístična, rod. metodístičnih, daj.

méter -tra m

metodístičnim, tož. metodístična, mest. pri

|merska enota|: Prehitel ga je z dvema metroma

metodístičnih, or. z metodístičnimi

prednosti; Triglav je visok 2864 metrov <2864 m>

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. méter, rod. métra, daj. métru, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; samostalnik

méter, mest. pri métru, or. z métrom; DVOJINA: im.

moškega spola

métra, rod. métrov, daj. métroma, tož. métra, mest. pri métrih, or. z métroma; MNOŽINA: im. métri, rod.

metodístka -e ž

métrov, daj. métrom, tož. métre, mest. pri métrih, or. z

|pripadnica protestantske verske skupnosti|:

métri

Angleško-valižanskega rodu je, po veroizpovedi pa

STATUS: predlog

metodistka; Sodeluje v skupnostih združenja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik metodistk

moškega spola

(< metodíst)



{B} metodistkin

metodíst -a m

{O} EDNINA: im. metodístka, rod. metodístke, daj.

|pripadnik protestantske verske skupnosti|: Cilj

metodístki, tož. metodístko, mest. pri metodístki, or. z metodistov je bil zabrisati razlike med cerkvami

metodístko; DVOJINA: im. metodístki, rod. metodístk,

znotraj ene veroizpovedi

daj. metodístkama, tož. metodístki, mest. pri

{B} metodistov

metodístkah, or. z metodístkama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. metodíst, rod. metodísta, daj.

metodístke, rod. metodístk, daj. metodístkam, tož.

metodístu, tož. metodísta, mest. pri metodístu, or. z

metodístke, mest. pri metodístkah, or. z

metodístom; DVOJINA: im. metodísta, rod.

metodístkami

metodístov, daj. metodístoma, tož. metodísta, mest.

STATUS: predlog

pri metodístih, or. z metodístoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

metodísti, rod. metodístov, daj. metodístom, tož.



metodíste, mest. pri metodístih, or. z metodísti

Metternich -a [métərnih] m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|priimek|; |avstrijski politik in državnik|: V trenutku PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

največje moči so Metternicha strmoglavili; za



rojstnim imenom s predimkom Postal je diplomat in

metodístičen -čna -o prid.

varovanec ministrskega predsednika kneza

Odraščal je v precej metodističnem okolju; v stalni

Klemensa von Metternicha

besedni zvezi kot vrstni pridevnik metodistični duhovnik;

{B} Metternichov

Oče je bil trgovec, župan in laični metodistični

{O} EDNINA: im. Metternich, rod. Metternicha, daj.

pridigar; zvonik metodistične cerkve

Metternichu, tož. Metternicha, mest. pri Metternichu,

(< metodíst)

or. z Metternichom

{O} moški: EDNINA: im. metodístičen, rod.

STATUS: predlog

metodístičnega, daj. metodístičnemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

metodístičen (živostno metodístičnega), mest. pri



550

Metternichov -a -o [métərnihov-] prid.

|svetopisemska oseba|: Metuzalem, hebrejsko

Za Metternichovo Avstrijo je bila značilna

Metušelah, je bil Henohov sin; star kot Metuzalem

policijska strahovlada

||zelo star||: Tako je stara kot Metuzalem; prim.

(< Metternich)

metúzalem

{O} moški: EDNINA: im. Metternichov, rod.

{B} Metuzalemov

Metternichovega, daj. Metternichovemu, tož.

{O} EDNINA: im. Metúzalem, rod. Metúzalema, daj.

Metternichov (živostno Metternichovega), mest. pri

Metúzalemu, tož. Metúzalema, mest. pri

Metternichovem, or. z Metternichovim; DVOJINA: im.

Metúzalemu, or. z Metúzalemom; DVOJINA: im.

Metternichova, rod. Metternichovih, daj.

Metúzalema, rod. Metúzalemov, daj. Metúzalemoma,

Metternichovima, tož. Metternichova, mest. pri

tož. Metúzalema, mest. pri Metúzalemih, or. z

Metternichovih, or. z Metternichovima; MNOŽINA:

Metúzalemoma; MNOŽINA: im. Metúzalemi, rod.

im. Metternichovi, rod. Metternichovih, daj.

Metúzalemov, daj. Metúzalemom, tož. Metúzaleme,

Metternichovim, tož. Metternichove, mest. pri

mest. pri Metúzalemih, or. z Metúzalemi

Metternichovih, or. z Metternichovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Metternichova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Metternichove, daj. Metternichovi, tož.

moška); religijska imena; lastna imena v frazemih

Metternichovo, mest. pri Metternichovi, or. z



Metternichovo; DVOJINA: im. Metternichovi, rod.

mêvlud -a m

Metternichovih, daj. Metternichovima, tož.

|hvalospev|: V mestu se avgusta ljudje pred džamijo

Metternichovi, mest. pri Metternichovih, or. z

vsako leto učijo mevlud; |muslimanski praznik|: Na

Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichove, rod.

mevlud muslimani praznujejo Mohamedov rojstni

Metternichovih, daj. Metternichovim, tož.

dan

Metternichove, mest. pri Metternichovih, or. z

{O} EDNINA: im. mêvlud, rod. mêvluda, daj. mêvludu,

Metternichovimi

tož. mêvlud, mest. pri mêvludu, or. z mêvludom;

srednji: EDNINA: im. Metternichovo, rod.

DVOJINA: im. mêvluda, rod. mêvludov, daj.

Metternichovega, daj. Metternichovemu, tož.

mêvludoma, tož. mêvluda, mest. pri mêvludih, or. z

Metternichovo, mest. pri Metternichovem, or. z

mêvludoma; MNOŽINA: im. mêvludi, rod. mêvludov,

Metternichovim; DVOJINA: im. Metternichovi, rod.

daj. mêvludom, tož. mêvlude, mest. pri mêvludih, or. z

Metternichovih, daj. Metternichovima, tož.

mêvludi

Metternichovi, mest. pri Metternichovih, or. z

STATUS: predlog

Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Metternichovih, daj. Metternichovim, tož.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Metternichova, mest. pri Metternichovih, or. z

Metternichovimi



S

Mézoameričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

TATUS: predlog

Venera je imela med starimi Mezoameričani

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

izjemno pomembno vlogo



(< Mézoamêrika)

metúzalem -a m

{B} Mezoameričanov

|star človek, stoletnik|: Na Japonskem metuzalemi

{O} EDNINA: im. Mézoameričán, rod.

niso nobena redkost; |najstarejši primerek neke

Mézoameričána, daj. Mézoameričánu, tož.

vrste ali skupine|: Testiranje skorje semena z

Mézoameričána, mest. pri Mézoameričánu, or. z

radioaktivnim ogljikom je potrdilo, da je palma,

Mézoameričánom; DVOJINA: im. Mézoameričána,

imenovana metuzalem, iz časa Jezusa Kristusa;

rod. Mézoameričánov, daj. Mézoameričánoma, tož.

Ameriški astronomi so odkrili med planeti odkrili

Mézoameričána, mest. pri Mézoameričánih, or. z

metuzalema našega sončnega sistema; prim.

Mézoameričánoma; MNOŽINA: im. Mézoameričáni,

Metúzalem

rod. Mézoameričánov, daj. Mézoameričánom, tož.

{O} EDNINA: im. metúzalem, rod. metúzalema, daj.

Mézoameričáne, mest. pri Mézoameričánih, or. z

metúzalemu, tož. metúzalema, mest. pri metúzalemu,

Mézoameričáni

or. z metúzalemom; DVOJINA: im. metúzalema, rod.

STATUS: predlog

metúzalemov, daj. metúzalemoma, tož. metúzalema,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri metúzalemih, or. z metúzalemoma;



MNOŽINA: im. metúzalemi, rod. metúzalemov, daj.

metúzalemom,

Mézoameričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. metúzaleme, mest. pri

metúzalemih,

Preučevali so ogroženost Mezoameričank zaradi

or. z metúzalemi

S

virusa zika

TATUS: predlog

(< Mézoamêrika)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

{B} Mezoameričankin



{O} EDNINA: im. Mézoameričánka, rod.

Metúzalem -a m; ime bitja, osebno ime

Mézoameričánke, daj. Mézoameričánki, tož.

551

Mézoameričánko, mest. pri Mézoameričánki, or. z mézoamêriški, mest. pri mézoamêriških, or. z

Mézoameričánko; DVOJINA: im. Mézoameričánki,

mézoamêriškima; MNOŽINA: im. mézoamêriška, rod.

rod. Mézoameričánk, daj. Mézoameričánkama, tož.

mézoamêriških, daj. mézoamêriškim, tož.

Mézoameričánki, mest. pri Mézoameričánkah, or. z

mézoamêriška, mest. pri mézoamêriških, or. z

Mézoameričánkama; MNOŽINA: im.

mézoamêriškimi

Mézoameričánke, rod. Mézoameričánk, daj.

STATUS: predlog

Mézoameričánkam, tož. Mézoameričánke, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Mézoameričánkah, or. z Mézoameričánkami



STATUS: predlog

mg -- [mə̀gə̀ tudi məgə̀ in èmgé tudi emgé] m; simbol PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|miligram|: Mesec dni so redno jemali po 500 mg



vitamina C; |miligramski|: z vezajem, del pridevniške

Mézoamêrika -e ž; zemljepisno ime

zloženke 120-mg odmerek zdravila

|Mehika, medmorska Amerika in Karibska otočja|:

STATUS: predlog

predavanje o predšpanski Mezoameriki; Teorija o

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

260-dnevnem ciklu leta naj bi nastala v južni



Mezoameriki; prim. Srédnja Amêrika

Mg -- [mə̀gə̀ tudi məgə̀ in èmgé tudi emgé] m; simbol Kje? v Mezoameriki

|magnezij|: Simbol za kemijski element magnezij je

Od kod? iz Mezoamerike

Mg; |magnezijev|: v kemijski formuli magnezijev

Kam? v Mezoameriko

karbonat (MgCO3)

{B} Mezoameričan, Mezoameričanka;

STATUS: predlog

Mezoameričanov, Mezoameričankin;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

mezoameriški



{O} EDNINA: im. Mézoamêrika, rod. Mézoamêrike,

mgr. okrajš.

daj. Mézoamêriki, tož. Mézoamêriko, mest. pri

|magister; magistrica|; gl. mag.

Mézoamêriki, or. z Mézoamêriko

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin





MHz -- [mə̀hə̀zə̀ tudi məhəzə̀ in èmházé tudi emhazé]

mézoamêriški -a -o prid.

m; simbol

mezoameriška civilizacija; Kljub izrazitim razlikam

|megaherc/megahertz|: Mikrovalovne peči

imajo stari Egipt in mezoameriške kulture veliko

uporabljajo frekvenčno območje od 900 do 3000

sorodnosti

MHz <900–3000 MHz>

(< Mézoamêrika)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. mézoamêriški, rod.

P

mézoamêriškega,

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

daj. mézoamêriškemu, tož.

mézoamêriški (



živostno mézoamêriškega), mest. pri

mézoamêriškem,

mí -ja m

or. z mézoamêriškim; DVOJINA: im.

mézoamêriška,

|grška črka μ|: napisati mi; kot prilastek, v imenovalniku rod. mézoamêriških, daj.

mézoamêriškima,

Črka mi izvira iz hieroglifa za vodo

tož. mézoamêriška, mest. pri

mézoamêriških,

{O} EDNINA: im. mí, rod. míja, daj. míju, tož. mí, mest.

or. z mézoamêriškima; MNOŽINA:

pri míju, or. z míjem; DVOJINA: im. míja, rod. míjev,

im. mézoamêriški, rod. mézoamêriških, daj.

mézoamêriškim,

daj. míjema, tož. míja, mest. pri míjih, or. z míjema;

tož. mézoamêriške, mest. pri

mézoamêriških,

MNOŽINA: im. míji, rod. míjev, daj. míjem, tož. míje,

or. z mézoamêriškimi

ženski:

mest. pri míjih, or. z míji

EDNINA: im. mézoamêriška, rod.

mézoamêriške,

S

daj. mézoamêriški, tož.

TATUS: predlog

mézoamêriško, mest. pri mézoamêriški, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

mézoamêriško; DVOJINA: im. mézoamêriški, rod.



mézoamêriških, daj. mézoamêriškima, tož.

Michelin -a [mišlên in mišelín] m; ime bitja, osebno mézoamêriški, mest. pri mézoamêriških, or. z

ime

mézoamêriškima; MNOŽINA: im. mézoamêriške, rod.

|priimek|; |priimek francoskih industrialcev|: Leta

mézoamêriških, daj. mézoamêriškim, tož.

1900 sta francoska izdelovalca pnevmatik, brata

mézoamêriške, mest. pri mézoamêriških, or. z

André in Édouard Michelin, izdala vodnik po

mézoamêriškimi

restavracijah za francoske voznike; prim.

srednji: EDNINA: im. mézoamêriško, rod.

Michelinov

mézoamêriškega, daj. mézoamêriškemu, tož.

{B} Michelinov

mézoamêriško, mest. pri mézoamêriškem, or. z

{O} EDNINA: im. Michelin, rod. Michelina, daj.

mézoamêriškim; DVOJINA: im. mézoamêriški, rod.

Michelinu, tož. Michelina, mest. pri Michelinu, or. z

mézoamêriških, daj. mézoamêriškima, tož.

Michelinom; DVOJINA: im. Michelina, rod.

552

Michelinov, daj. Michelinoma, tož. Michelina, mest.

Míhov, daj. Míham in Míhom, tož. Míhe in Míhe,

pri Michelinih, or. z Michelinoma; MNOŽINA: im.

mest. pri Míhah in pri Míhih, or. z Míhami in z Míhi

Michelini, rod. Michelinov, daj. Michelinom, tož.

STATUS: predlog

Micheline, mest. pri Michelinih, or. z Michelini

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





Míhael -a m; ime bitja, osebno ime

Michelinov -a -o [mišlênov- in mišelínov-] prid.

|moško ime|: obdobje znanih slikarjev Mihaela

Michelinove pnevmatike; Michelinova zvezdica

Stroja, Matevža Langusa in Jožefa Tominca; v zvezi

||nagrada||: Restavracije, nosilke Michelinovih

nadangel Mihael bakreni kip nadangela Mihaela

zvezdic, se med drugim ponašajo tudi z visokimi

{B} Mihaelov

cenami; Prejemnika Michelinove zvezdice

{O} EDNINA: im. Míhael, rod. Míhaela, daj. Míhaelu,

nekajkrat letno nadzoruje skupina Michelinovih

tož. Míhaela, mest. pri Míhaelu, or. z Míhaelom;

inšpektorjev; prim. zvézdica

DVOJINA: im. Míhaela, rod. Míhaelov, daj.

(< Michelin)

Míhaeloma, tož. Míhaela, mest. pri Míhaelih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Michelinov, rod.

Míhaeloma; MNOŽINA: im. Míhaeli, rod. Míhaelov,

Michelinovega, daj. Michelinovemu, tož. Michelinov

daj. Míhaelom, tož. Míhaele, mest. pri Míhaelih, or. z

(živostno Michelinovega), mest. pri Michelinovem, or.

Míhaeli

z Michelinovim; DVOJINA: im. Michelinova, rod.

STATUS: predlog

Michelinovih, daj. Michelinovima, tož. Michelinova,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovima;

moška); religijska imena

MNOŽINA: im. Michelinovi, rod. Michelinovih, daj.



Michelinovim, tož. Michelinove, mest. pri

Míhec Kašopíhec -hca -hca m; ime bitja, osebno ime Michelinovih, or. z Michelinovimi

|domišljijski lik|: Palčki so se norčevali iz Mihca

ženski: EDNINA: im. Michelinova, rod. Michelinove, Kašopihca, ker je bil najmanjši med njimi; V

daj. Michelinovi, tož. Michelinovo, mest. pri

Bitenčevi zgodbi o palčku Mihcu Kašopihcu glavni

Michelinovi, or. z Michelinovo; DVOJINA: im.

junak živi v deželi Palčkoviji

Michelinovi, rod. Michelinovih, daj. Michelinovima,

{O} EDNINA: im. Míhec Kašopíhec, rod. Míhca

tož. Michelinovi, mest. pri Michelinovih, or. z

Kašopíhca, daj. Míhcu Kašopíhcu, tož. Míhca

Michelinovima; MNOŽINA: im. Michelinove, rod.

Kašopíhca, mest. pri Míhcu Kašopíhcu, or. z Míhcem

Michelinovih, daj. Michelinovim, tož. Michelinove,

Kašopíhcem; DVOJINA: im. Míhca Kašopíhca, rod.

mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovimi

Míhcev Kašopíhcev, daj. Míhcema Kašopíhcema,

srednji: EDNINA: im. Michelinovo, rod.

tož. Míhca Kašopíhca, mest. pri Míhcih Kašopíhcih,

Michelinovega, daj. Michelinovemu, tož.

or. z Míhcema Kašopíhcema; MNOŽINA: im. Míhci

Michelinovo, mest. pri Michelinovem, or. z

Kašopíhci, rod. Míhcev Kašopíhcev, daj. Míhcem

Michelinovim; DVOJINA: im. Michelinovi, rod.

Kašopíhcem, tož. Míhce Kašopíhce, mest. pri Míhcih

Michelinovih, daj. Michelinovima, tož. Michelinovi,

Kašopíhcih, or. z Míhci Kašopíhci

mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Michelinova, rod. Michelinovih, daj.

P

Michelinovim,

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

tož. Michelinova, mest. pri

Michelinovih,



or. z Michelinovimi

S

Mihêj -a m; ime bitja, osebno ime

TATUS: predlog

|svetopisemski prerok|: Po Miheju so temeljna

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na moralna načela vsebovana v oznanilu; v zvezi prerok

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

Mihej Prerok Mihej je napovedal Mesijevo rojstvo v odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

Betlehemu



{B} Mihejev

Míha -e in Míha -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Mihêj, rod. Mihêja, daj. Mihêju, tož.

|moško ime|: Poleg Mihe/Miha je sedel starejši

Mihêja, mest. pri Mihêju, or. z Mihêjem; DVOJINA:

gospod; Vsebino projekta sva določila z

im. Mihêja, rod. Mihêjev, daj. Mihêjema, tož. Mihêja,

Miho/Mihom

mest. pri Mihêjih, or. z Mihêjema; MNOŽINA: im.

{B} Mihov

Mihêji, rod. Mihêjev, daj. Mihêjem, tož. Mihêje, mest.

{O} EDNINA: im. Míha, rod. Míhe in Míha, daj. Míhi in

pri Mihêjih, or. z Mihêji

Míhu, tož. Mího in Míha, mest. pri Míhi in pri Míhu,

STATUS: predlog

or. z Mího in z Míhom; DVOJINA: im. Míhi in Míha,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik rod. Míh in Míhov, daj. Míhama in Míhoma, tož. Míhi

moškega spola

in Míha, mest. pri Míhah in pri Míhih, or. z Míhama in



z Míhoma; MNOŽINA: im. Míhe in Míhi, rod. Míh in

Mihêjev -a -o prid.

553

Mihejeva napoved

z Míheličevo; DVOJINA: im. Míheličevi, rod.

(< Mihêj)

Míheličevih, daj. Míheličevima, tož. Míheličevi, mest.

{O} moški: EDNINA: im. Mihêjev, rod. Mihêjevega, pri Míheličevih, or. z Míheličevima; MNOŽINA: im.

daj. Mihêjevemu, tož. Mihêjev (živostno Mihêjevega),

Míheličeve, rod. Míheličevih, daj. Míheličevim, tož.

mest. pri Mihêjevem, or. z Mihêjevim; DVOJINA: im.

Míheličeve, mest. pri Míheličevih, or. z

Mihêjeva, rod. Mihêjevih, daj. Mihêjevima, tož.

Míheličevimi

Mihêjeva, mest. pri Mihêjevih, or. z Mihêjevima;

srednji: EDNINA: im. Míheličevo, rod. Míheličevega, MNOŽINA: im. Mihêjevi, rod. Mihêjevih, daj.

daj. Míheličevemu, tož. Míheličevo, mest. pri

Mihêjevim, tož. Mihêjeve, mest. pri Mihêjevih, or. z

Míheličevem, or. z Míheličevim; DVOJINA: im.

Mihêjevimi

Míheličevi, rod. Míheličevih, daj. Míheličevima, tož.

ženski: EDNINA: im. Mihêjeva, rod. Mihêjeve, daj.

Míheličevi, mest. pri Míheličevih, or. z

Mihêjevi, tož. Mihêjevo, mest. pri Mihêjevi, or. z

Míheličevima; MNOŽINA: im. Míheličeva, rod.

Mihêjevo; DVOJINA: im. Mihêjevi, rod. Mihêjevih,

Míheličevih, daj. Míheličevim, tož. Míheličeva, mest.

daj. Mihêjevima, tož. Mihêjevi, mest. pri Mihêjevih,

pri Míheličevih, or. z Míheličevimi

or. z Mihêjevima; MNOŽINA: im. Mihêjeve, rod.

STATUS: predlog

Mihêjevih, daj. Mihêjevim, tož. Mihêjeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Mihêjevih, or. z Mihêjevimi



srednji: EDNINA: im. Mihêjevo, rod. Mihêjevega, daj.

Míhov -a -o prid.

Mihêjevemu, tož. Mihêjevo, mest. pri Mihêjevem, or.

Z možem sta odšla k Mihovim svojcem

z Mihêjevim; DVOJINA: im. Mihêjevi, rod. Mihêjevih,

(< Míha)

daj. Mihêjevima, tož. Mihêjevi, mest. pri Mihêjevih,

{O} moški: EDNINA: im. Míhov, rod. Míhovega, daj.

or. z Mihêjevima; MNOŽINA: im. Mihêjeva, rod.

Míhovemu, tož. Míhov (živostno Míhovega), mest. pri

Mihêjevih, daj. Mihêjevim, tož. Mihêjeva, mest. pri

Míhovem, or. z Míhovim; DVOJINA: im. Míhova, rod.

Mihêjevih, or. z Mihêjevimi

Míhovih, daj. Míhovima, tož. Míhova, mest. pri

STATUS: predlog

Míhovih, or. z Míhovima; MNOŽINA: im. Míhovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Míhovih, daj. Míhovim, tož. Míhove, mest. pri



Míhovih, or. z Míhovimi

Míhelič -a m; ime bitja, osebno ime

ženski: EDNINA: im. Míhova, rod. Míhove, daj.

|priimek|: razstava Franceta Miheliča; Sedi med

Míhovi, tož. Míhovo, mest. pri Míhovi, or. z Míhovo;

Miheličem in Balohom; nesklonljivo za žensko osebo

DVOJINA: im. Míhovi, rod. Míhovih, daj. Míhovima,

|slovenska pisateljica|: Koliko se danes berejo dela

tož. Míhovi, mest. pri Míhovih, or. z Míhovima;

Mire Mihelič ali Pavleta Zidarja?

MNOŽINA: im. Míhove, rod. Míhovih, daj. Míhovim,

{B} Miheličev

tož. Míhove, mest. pri Míhovih, or. z Míhovimi

{O} EDNINA: im. Míhelič, rod. Míheliča, daj.

srednji: EDNINA: im. Míhovo, rod. Míhovega, daj.

Míheliču, tož. Míheliča, mest. pri Míheliču, or. z

Míhovemu, tož. Míhovo, mest. pri Míhovem, or. z

Míheličem; DVOJINA: im. Míheliča, rod. Míheličev,

Míhovim; DVOJINA: im. Míhovi, rod. Míhovih, daj.

daj. Míheličema, tož. Míheliča, mest. pri Míheličih, or.

Míhovima, tož. Míhovi, mest. pri Míhovih, or. z

z Míheličema; MNOŽINA: im. Míheliči, rod.

Míhovima; MNOŽINA: im. Míhova, rod. Míhovih, daj.

Míheličev, daj. Míheličem, tož. Míheliče, mest. pri

Míhovim, tož. Míhova, mest. pri Míhovih, or. z

Míheličih, or. z Míheliči

Míhovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

samostalnik moškega spola





Míki Míška -ja -e tudi Míki Míška -ja -a m; ime bitja, Míheličev -a -o prid.

živalsko ime

Miheličevih godcev in pevcev je skupaj pet

|domišljijski lik|: Lik Mikija Miške se je z leti zelo

(< Míhelič)

spremenil; Walt Disney je s svojim junakom

{O} moški: EDNINA: im. Míheličev, rod.

Mikijem Miško čez noč postal uspešen

Míheličevega, daj. Míheličevemu, tož. Míheličev

{O} EDNINA: im. Míki Míška, rod. Míkija Míške tudi

(živostno Míheličevega), mest. pri Míheličevem, or. z

Míkija Míška, daj. Míkiju Míški tudi Míkiju Míšku,

Míheličevim; DVOJINA: im. Míheličeva, rod.

tož. Míkija Míško tudi Míkija Míška, mest. pri Míkiju

Míheličevih, daj. Míheličevima, tož. Míheličeva,

Míški tudi pri Míkiju Míšku, or. z Míkijem Míško

mest. pri Míheličevih, or. z Míheličevima; MNOŽINA:

tudi z Míkijem Míškom; DVOJINA: im. Míkija Míški

im. Míheličevi, rod. Míheličevih, daj. Míheličevim,

tudi Mikija Miška, rod. Míkijev Míšk tudi Míkijev

tož. Míheličeve, mest. pri Míheličevih, or. z

Míškov, daj. Míkijema Míškama tudi Míkijema

Míheličevimi

Míškoma, tož. Míkija Míški tudi Míkija Míška, mest.

ženski: EDNINA: im. Míheličeva, rod. Míheličeve, daj.

pri Míkijih Míškah tudi pri Míkijih Míških, or. z

Míheličevi, tož. Míheličevo, mest. pri Míheličevi, or.

Míkijema Míškama tudi z Míkijema Míškoma;

554

MNOŽINA: im. Míkiji Míške tudi Míkiji Míški, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Míkijev Míšk tudi Míkijev Míškov, daj. Míkijem



Míškam tudi Míkijem Míškom, tož. Míkije Míške,

mikrón -a m

mest. pri Míkijih Míškah tudi pri Míkijah Míških, or.

|merska enota|: Namesto mikronov je ustrezneje

z Mikiji Míškami tudi z Míkiji Míški

rabiti obliko mikrometer; Delci z velikostjo od 3 do

STATUS: predlog

8 mikronov so zelo lahko prehajali skozi kožo ob

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

lasnih mešičkih <3–8 μm>

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. mikrón, rod. mikróna, daj. mikrónu,



tož. mikrón, mest. pri mikrónu, or. z mikrónom;

Miklávčič -a m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. mikróna, rod. mikrónov, daj.

|priimek|: Zahvaljujemo se gospodu Miklavčiču;

mikrónoma, tož. mikróna, mest. pri mikrónih, or. z

Kaj se je zgodilo z Miklavčičem?

mikrónoma; MNOŽINA: im. mikróni, rod. mikrónov,

{B} Miklavčičev

daj. mikrónom, tož. mikróne, mest. pri mikrónih, or. z

{O} EDNINA: im. Miklávčič, rod. Miklávčiča, daj.

mikróni

Miklávčiču, tož. Miklávčiča, mest. pri Miklávčiču, or.

STATUS: predlog

z Miklávčičem; DVOJINA: im. Miklávčiča, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Miklávčičev, daj. Miklávčičema, tož. Miklávčiča,



mest. pri Miklávčičih, or. z Miklávčičema; MNOŽINA:

Mikronézija -e ž; zemljepisno ime

im. Miklávčiči, rod. Miklávčičev, daj. Miklávčičem,

|dolgo ime Združene države Mikronezije|; |država|:

tož. Miklávčiče, mest. pri Miklávčičih, or. z

plesalke iz Mikronezije; Odpotoval je na oddih v

Miklávčiči

Mikronezijo; Na otoku Yap v Mikroneziji so našli

STATUS: predlog

ostanke kamnitega denarja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Kje? v Mikroneziji

samostalnik moškega spola

Od kod? iz Mikronezije



Kam? v Mikronezijo

Miklávčičev -a -o

{B} Mikronezijec, Mikronezijka; Mikronezijčev,

prid.

Z Miklavčičevim avtom so se odpeljali do Divače

Mikronezijkin; mikronezijski

(< Miklávčič)

{O} EDNINA: im. Mikronézija, rod. Mikronézije, daj.

{O} moški:

Mikronéziji,

EDNINA: im. Miklávčičev, rod.

tož. Mikronézijo, mest. pri Mikronéziji,

Miklávčičevega, daj. Miklávčičevemu, tož.

or. z Mikronézijo

Miklávčičev (živostno Miklávčičevega), mest. pri

STATUS: predlog

Miklávčičevem, or. z Miklávčičevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Miklávčičeva, rod. Miklávčičevih, daj.



Miklávčičevima, tož. Miklávčičeva, mest. pri

Mikronézijčev -a -o prid.

Miklávčičevih, or. z Miklávčičevima; MNOŽINA: im.

Poslovanje z Mikronezijčevim podjetjem je bilo

Miklávčičevi, rod. Miklávčičevih, daj.

uspešno

Miklávčičevim, tož. Miklávčičeve, mest. pri

(< Mikronézijec)

Miklávčičevih, or. z Miklávčičevimi

{O} moški: EDNINA: im. Mikronézijčev, rod.

ženski: EDNINA: im. Miklávčičeva, rod.

Mikronézijčevega, daj. Mikronézijčevemu, tož.

Miklávčičeve, daj. Miklávčičevi, tož. Miklávčičevo,

Mikronézijčev (živostno Mikronézijčevega), mest. pri

mest. pri Miklávčičevi, or. z Miklávčičevo; DVOJINA:

Mikronézijčevem, or. z Mikronézijčevim; DVOJINA:

im. Miklávčičevi, rod. Miklávčičevih, daj.

im. Mikronézijčeva, rod. Mikronézijčevih, daj.

Miklávčičevima, tož. Miklávčičevi, mest. pri

Mikronézijčevima, tož. Mikronézijčeva, mest. pri

Miklávčičevih, or. z Miklávčičevima; MNOŽINA: im.

Mikronézijčevih, or. z Mikronézijčevima; MNOŽINA:

Miklávčičeve, rod. Miklávčičevih, daj.

im. Mikronézijčevi, rod. Mikronézijčevih, daj.

Miklávčičevim, tož. Miklávčičeve, mest. pri

Mikronézijčevim, tož. Mikronézijčeve, mest. pri

Miklávčičevih, or. z Miklávčičevimi

Mikronézijčevih, or. z Mikronézijčevimi

srednji: EDNINA: im. Miklávčičevo, rod.

ženski: EDNINA: im. Mikronézijčeva, rod.

Miklávčičevega, daj. Miklávčičevemu, tož.

Mikronézijčeve, daj. Mikronézijčevi, tož.

Miklávčičevo, mest. pri Miklávčičevem, or. z

Mikronézijčevo, mest. pri Mikronézijčevi, or. z

Miklávčičevim; DVOJINA: im. Miklávčičevi, rod.

Mikronézijčevo; DVOJINA: im. Mikronézijčevi, rod.

Miklávčičevih, daj. Miklávčičevima, tož.

Mikronézijčevih, daj. Mikronézijčevima, tož.

Miklávčičevi, mest. pri Miklávčičevih, or. z

Mikronézijčevi, mest. pri Mikronézijčevih, or. z

Miklávčičevima; MNOŽINA: im. Miklávčičeva, rod.

Mikronézijčevima; MNOŽINA: im. Mikronézijčeve,

Miklávčičevih, daj. Miklávčičevim, tož.

rod. Mikronézijčevih, daj. Mikronézijčevim, tož.

Miklávčičeva, mest. pri Miklávčičevih, or. z

Mikronézijčeve, mest. pri Mikronézijčevih, or. z

Miklávčičevimi

Mikronézijčevimi

STATUS: predlog

555

srednji: EDNINA: im. Mikronézijčevo, rod.

mikronézijski, rod. mikronézijskih, daj.

Mikronézijčevega, daj. Mikronézijčevemu, tož.

mikronézijskim, tož. mikronézijske, mest. pri

Mikronézijčevo, mest. pri Mikronézijčevem, or. z

mikronézijskih, or. z mikronézijskimi

Mikronézijčevim; DVOJINA: im. Mikronézijčevi, rod.

ženski: EDNINA: im. mikronézijska, rod.

Mikronézijčevih, daj. Mikronézijčevima, tož.

mikronézijske, daj. mikronézijski, tož.

Mikronézijčevi, mest. pri Mikronézijčevih, or. z

mikronézijsko, mest. pri mikronézijski, or. z

Mikronézijčevima; MNOŽINA: im. Mikronézijčeva,

mikronézijsko; DVOJINA: im. mikronézijski, rod.

rod. Mikronézijčevih, daj. Mikronézijčevim, tož.

mikronézijskih, daj. mikronézijskima, tož.

Mikronézijčeva, mest. pri Mikronézijčevih, or. z

mikronézijski, mest. pri mikronézijskih, or. z

Mikronézijčevimi

mikronézijskima; MNOŽINA: im. mikronézijske, rod.

STATUS: predlog

mikronézijskih, daj. mikronézijskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mikronézijske, mest. pri mikronézijskih, or. z



mikronézijskimi

Mikronézijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

srednji: EDNINA: im. mikronézijsko, rod.

Velik del Mikronezijcev ima japonske korenine

mikronézijskega, daj. mikronézijskemu, tož.

(< Mikronézija)

mikronézijsko, mest. pri mikronézijskem, or. z

{B} Mikronezijčev

mikronézijskim; DVOJINA: im. mikronézijski, rod.

{O} EDNINA: im. Mikronézijec, rod. Mikronézijca,

mikronézijskih, daj. mikronézijskima, tož.

daj. Mikronézijcu, tož. Mikronézijca, mest. pri

mikronézijski, mest. pri mikronézijskih, or. z

Mikronézijcu, or. z Mikronézijcem; DVOJINA: im.

mikronézijskima; MNOŽINA: im. mikronézijska, rod.

Mikronézijca, rod. Mikronézijcev, daj.

mikronézijskih, daj. mikronézijskim, tož.

Mikronézijcema, tož. Mikronézijca, mest. pri

mikronézijska, mest. pri mikronézijskih, or. z

Mikronézijcih, or. z Mikronézijcema; MNOŽINA: im.

mikronézijskimi

Mikronézijci, rod. Mikronézijcev, daj.

STATUS: predlog

Mikronézijcem, tož. Mikronézijce, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Mikronézijcih, or. z Mikronézijci



STATUS: predlog

mil. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|milijon|: V ZDA je približno 10 mil. ilegalnih

samostalnik moškega spola

priseljencev; prim. mio.



STATUS: predlog

Mikronézijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Mikronezijke so mojstrice v izdelovanju zapestnic



in ogrlic

míliampêr -a in míliampêr -ja m

(< Mikronézija)

|merska enota|: Miliamper je tisoči del

{B} Mikronezijkin

ampera/miliamperjih; Jakost električnega toka je

{O} EDNINA: im. Mikronézijka, rod. Mikronézijke,

znašala 115 miliamperov/miliamperjev <115 mA>;

daj. Mikronézijki, tož. Mikronézijko, mest. pri

prim. mA

Mikronézijki, or. z Mikronézijko; DVOJINA: im.

(< Ampère)

Mikronézijki, rod. Mikronézijk, daj.

{O} EDNINA: im. míliampêr, rod. míliampêra in

Mikronézijkama, tož. Mikronézijki, mest. pri

míliampêrja, daj. míliampêru in míliampêrju, tož.

Mikronézijkah, or. z Mikronézijkama; MNOŽINA: im.

míliampêr in míliampêrja, mest. pri míliampêru in pri

Mikronézijke, rod. Mikronézijk, daj. Mikronézijkam,

míliampêrju, or. z míliampêrom in z míliampêrjem;

tož. Mikronézijke, mest. pri Mikronézijkah, or. z

DVOJINA: im. míliampêra in míliampêrja, rod.

Mikronézijkami

míliampêrov in míliampêrjev, daj. míliampêroma in

STATUS: predlog

míliampêrjema, tož. míliampêra in míliampêrja, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pri míliampêrih in pri míliampêrjih, or. z



míliampêroma in z míliampêrjema; MNOŽINA: im.

mikronézijski -a -o

míliampêri

prid.

in míliampêrji, rod. míliampêrov in

Leta 1775 je mikronezijski otok Pingelap opustošil

míliampêrjev, daj. míliampêrom in míliampêrjem,

tajfun

tož. míliampêre in míliampêrje, mest. pri míliampêrih

(< Mikronézija)

in pri míliampêrjih, or. z míliampêri in z míliampêrji

{O} moški: EDNINA: im. mikronézijski, rod.

STATUS: predlog

mikronézijskega, daj. mikronézijskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik mikronézijski (živostno mikronézijskega), mest. pri

moškega spola

mikronézijskem, or. z mikronézijskim; DVOJINA: im.



mikronézijska, rod. mikronézijskih, daj.

mílibár -a m

mikronézijskima, tož. mikronézijska, mest. pri

|merska enota|: Zračni tlak je 1015 milibarov in

mikronézijskih, or. z mikronézijskima; MNOŽINA: im.

rahlo pada <1015 mb>; Pri izražanju tlaka v

556

milibarih in hektopaskalih so merska števila enaka;

{O} EDNINA: im. Míloš, rod. Míloša, daj. Mílošu, tož.

prim. bár

Míloša, mest. pri Mílošu, or. z Mílošem; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. mílibár, rod. mílibára, daj. mílibáru,

Míloša, rod. Mílošev, daj. Mílošema, tož. Míloša,

tož. mílibár, mest. pri mílibáru, or. z mílibárom;

mest. pri Míloših, or. z Mílošema; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. mílibára, rod. mílibárov, daj.

Míloši, rod. Mílošev, daj. Mílošem, tož. Míloše, mest.

mílibároma, tož. mílibára, mest. pri mílibárih, or. z

pri Míloših, or. z Míloši

mílibároma; MNOŽINA: im. mílibári, rod. mílibárov,

STATUS: predlog

daj. mílibárom, tož. mílibáre, mest. pri mílibárih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

mílibári

moška); samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Mílošev -a -o prid.



Strinja se z Miloševo ugotovitvijo

Mílica -e ž; ime bitja, osebno ime

(< Míloš)

|žensko ime|: Vodenje podjetja je prepustil Milici

{O} moški: EDNINA: im. Mílošev, rod. Míloševega, Kovač

daj. Míloševemu, tož. Mílošev (živostno Míloševega),

{B} Miličin

mest. pri Míloševem, or. z Míloševim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Mílica, rod. Mílice, daj. Mílici, tož.

Míloševa, rod. Míloševih, daj. Míloševima, tož.

Mílico, mest. pri Mílici, or. z Mílico; DVOJINA: im.

Míloševa, mest. pri Míloševih, or. z Míloševima;

Mílici, rod. Mílic, daj. Mílicama, tož. Mílici, mest. pri MNOŽINA: im. Míloševi, rod. Míloševih, daj.

Mílicah, or. z Mílicama; MNOŽINA: im. Mílice, rod.

Míloševim, tož. Míloševe, mest. pri Míloševih, or. z

Mílic, daj. Mílicam, tož. Mílice, mest. pri Mílicah, or.

Míloševimi

z Mílicami

ženski: EDNINA: im. Míloševa, rod. Míloševe, daj.

STATUS: predlog

Míloševi, tož. Míloševo, mest. pri Míloševi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Míloševo; DVOJINA: im. Míloševi, rod. Míloševih, daj.

ženska); samostalnik ženskega spola

Míloševima, tož. Míloševi, mest. pri Míloševih, or. z



Míloševima; MNOŽINA: im. Míloševe, rod. Míloševih,

Míličin -a -o prid.

daj. Míloševim, tož. Míloševe, mest. pri Míloševih, or.

Papir je popisan z Miličino pisavo

z Míloševimi

(< Mílica)

srednji: EDNINA: im. Míloševo, rod. Míloševega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Míličin, rod. Míličinega, daj.

Míloševemu, tož. Míloševo, mest. pri Míloševem, or.

Míličinemu, tož. Míličin (živostno Míličinega), mest.

z Míloševim; DVOJINA: im. Míloševi, rod. Míloševih,

pri Míličinem, or. z Míličinim; DVOJINA: im.

daj. Míloševima, tož. Míloševi, mest. pri Míloševih,

Míličina, rod. Míličinih, daj. Míličinima, tož.

or. z Míloševima; MNOŽINA: im. Míloševa, rod.

Míličina, mest. pri Míličinih, or. z Míličinima;

Míloševih, daj. Míloševim, tož. Míloševa, mest. pri

MNOŽINA: im. Míličini, rod. Míličinih, daj. Míličinim,

Míloševih, or. z Míloševimi

tož. Míličine, mest. pri Míličinih, or. z Míličinimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Míličina, rod. Míličine, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Míličini, tož. Míličino, mest. pri Míličini, or. z



Míličino; DVOJINA: im. Míličini, rod. Míličinih, daj.

mín -- m; simbol

Míličinima, tož. Míličini, mest. pri Míličinih, or. z

|minuta|: Pecivo peci 25 min pri 145 °C; |minutni|: z

Míličinima; MNOŽINA: im. Míličine, rod. Míličinih,

vezajem, del pridevniške zloženke 60-min film

daj. Míličinim, tož. Míličine, mest. pri Míličinih, or. z STATUS: predlog

Míličinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

srednji: EDNINA: im. Míličino, rod. Míličinega, daj.



Míličinemu, tož. Míličino, mest. pri Míličinem, or. z

min. okrajš.

Míličinim; DVOJINA: im. Míličini, rod. Míličinih, daj.

|minuta|: Zeljne liste dušimo 10 min. v vreli vodi;

Míličinima, tož. Míličini, mest. pri Míličinih, or. z

2300 vrtljajev na min.; |angl. minimum: najmanj|:

Míličinima; MNOŽINA: im. Míličina, rod. Míličinih,

Skupinske karte za min. 20 oseb prodajajo po 7

daj. Míličinim, tož. Míličina, mest. pri Míličinih, or. z evrov

Míličinimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Minotáver -vra m; ime bitja, osebno ime

Míloš -a m; ime bitja, osebno ime

|grško bajeslovno bitje, pošast|: mit o Ariadni in

|moško ime|: Sodnik je Milošu dosodil tehnično

Minotavru

napako; Pogovor z Milošem Mikelnom so objavili v

{B} Minotavrov

kulturni prilogi

{O} EDNINA: im. Minotáver, rod. Minotávra, daj.

{B} Milošev

Minotávru, tož. Minotávra, mest. pri Minotávru, or. z

557

Minotávrom; DVOJINA: im. Minotávra, rod.

le stopinjo pod ničlo, v Portorožu pa minus dve

Minotávrov, daj. Minotávroma, tož. Minotávra, mest.

stopinji; Z oceno minus tri ne morem biti

pri Minotávrih, or. z Minotávroma; MNOŽINA: im.

zadovoljen

Minotávri, rod. Minotávrov, daj. Minotávrom, tož.

{PRZ} – desnostično s številko pri zapisu negativnih Minotávre, mest. pri Minotávrih, or. z Minotávri

vrednosti Vse vadbe je opravila pri temperaturi –5

STATUS: predlog

ºC; desnostično s številko pri zapisu nižje vrednosti Ocenil PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-ga je z –5

rimska imena; samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

Minotávrov -a -o prid.



Minotavrov labirint

minus3 povdk.

(< Minotáver)

|izraža odštevanje|: Sedem minus tri je štiri

{O} moški: EDNINA: im. Minotávrov, rod.

{PRZ} – nestično v matematičnih formulah za označevanje Minotávrovega, daj. Minotávrovemu, tož.

odštevanja 20 – 5 = 15

Minotávrov (živostno Minotávrovega), mest. pri

STATUS: predlog

Minotávrovem, or. z Minotávrovim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

Minotávrova, rod. Minotávrovih, daj.



Minotávrovima, tož. Minotávrova, mest. pri

minúta -e ž

Minotávrovih, or. z Minotávrovima; MNOŽINA: im.

|enota za merjenje časa|; |pisno znamenje|: Sava je

Minotávrovi, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovim,

naraščala iz minute v minuto

tož. Minotávrove, mest. pri Minotávrovih, or. z

{PRZ} ' levostično s številko pri zapisu zemljepisne širine in Minotávrovimi

dolžine Nahajališče kote je na 46° 09' 12"; levostično s ženski: EDNINA: im. Minotávrova, rod. Minotávrove, številko pri meritvah časa Osovnikarjev rekord v teku

daj. Minotávrovi, tož. Minotávrovo, mest. pri

na 100 metrov je 10' 13"

Minotávrovi, or. z Minotávrovo; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. minúta, rod. minúte, daj. minúti, tož.

Minotávrovi, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovima,

minúto, mest. pri minúti, or. z minúto; DVOJINA: im.

tož. Minotávrovi, mest. pri Minotávrovih, or. z

minúti, rod. minút, daj. minútama, tož. minúti, mest.

Minotávrovima; MNOŽINA: im. Minotávrove, rod.

pri minútah, or. z minútama; MNOŽINA: im. minúte,

Minotávrovih, daj. Minotávrovim, tož. Minotávrove,

rod. minút, daj. minútam, tož. minúte, mest. pri

mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovimi

minútah, or. z minútami

srednji: EDNINA: im. Minotávrovo, rod.

STATUS: predlog

Minotávrovega, daj. Minotávrovemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

Minotávrovo, mest. pri Minotávrovem, or. z



Minotávrovim; DVOJINA: im. Minotávrovi, rod.

mio. okrajš.

Minotávrovih, daj. Minotávrovima, tož. Minotávrovi,

|milijon|: Violino s Titanika so prodali za 1,06 mio.

mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovima;

evrov; prim. mil.

MNOŽINA: im. Minotávrova, rod. Minotávrovih, daj.

STATUS: predlog

Minotávrovim, tož. Minotávrova, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Minotávrovih, or. z Minotávrovimi



STATUS: predlog

Mírko -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|moško ime|: Hišniku Mirku so otroci povedali, da



ni pouka; Študiral je romanistiko z Mirkom

mínus1 -a m

Ruplom

|matematično znamenje|: Negativna števila

{B} Mirkov

zapisujemo z minusom; pogovorno dve stopinji

{O} EDNINA: im. Mírko, rod. Mírka, daj. Mírku, tož.

minusa

Mírka, mest. pri Mírku, or. z Mírkom; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. mínus, rod. mínusa, daj. mínusu, tož.

Mírka, rod. Mírkov, daj. Mírkoma, tož. Mírka, mest.

mínus, mest. pri mínusu, or. z mínusom; DVOJINA: im.

pri Mírkih, or. z Mírkoma; MNOŽINA: im. Mírki, rod.

mínusa, rod. mínusov, daj. mínusoma, tož. mínusa,

Mírkov, daj. Mírkom, tož. Mírke, mest. pri Mírkih, or.

mest. pri mínusih, or. z mínusoma; MNOŽINA: im.

z Mírki

mínusi, rod. mínusov, daj. mínusom, tož. mínuse, mest.

STATUS: predlog

pri mínusih, or. z mínusi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja





Mírkov -a -o prid.

mínus2 -- -- prid.

V Mirkovem sadovnjaku je sadno drevje že vse v

|izraža negativno ali nižjo vrednost|: Januar si bomo

cvetju

zapomnili po toplotnem obratu: na Kredarici je bilo

558

(< Mírko)

Mírovima; MNOŽINA: im. Mírova, rod. Mírovih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Mírkov, rod. Mírkovega, daj.

Mírovim, tož. Mírova, mest. pri Mírovih, or. z

Mírkovemu, tož. Mírkov (živostno Mírkovega), mest.

Mírovimi

pri Mírkovem, or. z Mírkovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Mírkova, rod. Mírkovih, daj. Mírkovima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Mírkova, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovima;



MNOŽINA: im. Mírkovi, rod. Mírkovih, daj. Mírkovim,

miss -- [mís] ž

tož. Mírkove, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovimi

|v angleškem okolju gospodična|: Kaj boste pili, miss?; ženski: EDNINA: im. Mírkova, rod. Mírkove, daj.

pred imenom V kriminalnih romanih izstopata lika

Mírkovi, tož. Mírkovo, mest. pri Mírkovi, or. z

Hercula Poirota in miss Marple; |lepotna

Mírkovo; DVOJINA: im. Mírkovi, rod. Mírkovih, daj.

zmagovalka|: Kot miss veliko časa preživi v tujini;

Mírkovima, tož. Mírkovi, mest. pri Mírkovih, or. z

miss Slovenije ||naziv||: Postala je miss Slovenije; miss Mírkovima; MNOŽINA: im. Mírkove, rod. Mírkovih,

sveta ||naziv||: Slovenijo je zastopala na izboru za daj. Mírkovim, tož. Mírkove, mest. pri Mírkovih, or. z

miss sveta; miss fotogeničnosti ||naziv||: Miss

Mírkovimi

fotogeničnosti je postala mlada Mariborčanka; miss

srednji: EDNINA: im. Mírkovo, rod. Mírkovega, daj.

športa ||naziv||: Letošnja miss športa je ritmična Mírkovemu, tož. Mírkovo, mest. pri Mírkovem, or. z

telovadka

Mírkovim; DVOJINA: im. Mírkovi, rod. Mírkovih, daj.

{O} EDNINA: im. miss, rod. miss, daj. miss, tož. miss,

Mírkovima, tož. Mírkovi, mest. pri Mírkovih, or. z

mest. pri miss, or. z miss; DVOJINA: im. miss, rod.

Mírkovima; MNOŽINA: im. Mírkova, rod. Mírkovih,

miss, daj. miss, tož. miss, mest. pri miss, or. z miss; daj. Mírkovim, tož. Mírkova, mest. pri Mírkovih, or. z

MNOŽINA: im. miss, rod. miss, daj. miss, tož. miss,

Mírkovimi

mest. pri miss, or. z miss

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,



odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik ženskega

Míro -a m; ime bitja, osebno ime

spola

|moško ime|: olimpijska medalja Mira Cerarja; Z



Mirom veliko in rada sodelujem

míster -tra m

{B} Mirov

|v angleškem okolju gospod|: Beduini so klicali za

{O} EDNINA: im. Míro, rod. Míra, daj. Míru, tož. Míra,

nama: »Čaj, mister, čaj?«; pred imenom mister Smith;

mest. pri Míru, or. z Mírom; DVOJINA: im. Míra, rod.

|lepotni zmagovalec|: Lani se je okitil z naslovom

Mírov, daj. Míroma, tož. Míra, mest. pri Mírih, or. z

mistra; Izbirali bodo tudi miss in mistra

Míroma; MNOŽINA: im. Míri, rod. Mírov, daj. Mírom,

simpatičnosti; mister Slovenije ||naziv||: aktualni tož. Míre, mest. pri Mírih, or. z Míri

mister Slovenije; Bil je med finalisti za mistra

STATUS: predlog

Slovenije

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{B} mistrov

moška); samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. míster, rod. místra, daj. místru, tož.



místra, mest. pri místru, or. z místrom; DVOJINA: im.

Mírov -a -o prid.

místra, rod. místrov, daj. místroma, tož. místra, mest.

Minilo je že več kot pol ure od Mirovega prihoda

pri místrih, or. z místroma; MNOŽINA: im. místri, rod.

(< Míro)

místrov, daj. místrom, tož. místre, mest. pri místrih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Mírov, rod. Mírovega, daj.

z místri

Mírovemu, tož. Mírov (živostno Mírovega), mest. pri

STATUS: predlog

Mírovem, or. z Mírovim; DVOJINA: im. Mírova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Mírovih, daj. Mírovima, tož. Mírova, mest. pri

odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik moškega

Mírovih, or. z Mírovima; MNOŽINA: im. Mírovi, rod.

spola

Mírovih, daj. Mírovim, tož. Mírove, mest. pri



Mírovih, or. z Mírovimi

Miškolín -a m; ime bitja, živalsko ime

ženski: EDNINA: im. Mírova, rod. Mírove, daj. Mírovi,

|domišljijski lik|: Pravljico o junaškem Miškolinu,

tož. Mírovo, mest. pri Mírovi, or. z Mírovo; DVOJINA:

ki je premagal mačjo zver, so brale številne

im. Mírovi, rod. Mírovih, daj. Mírovima, tož. Mírovi,

generacije; Zgodbo z Miškolinom v glavni vlogi je

mest. pri Mírovih, or. z Mírovima; MNOŽINA: im.

napisal mladinski pisatelj Josip Ribičič

Mírove, rod. Mírovih, daj. Mírovim, tož. Mírove, mest.

{B} Miškolinov

pri Mírovih, or. z Mírovimi

{O} EDNINA: im. Miškolín, rod. Miškolína, daj.

srednji: EDNINA: im. Mírovo, rod. Mírovega, daj.

Miškolínu, tož. Miškolína, mest. pri Miškolínu, or. z

Mírovemu, tož. Mírovo, mest. pri Mírovem, or. z

Miškolínom; DVOJINA: im. Miškolína, rod.

Mírovim; DVOJINA: im. Mírovi, rod. Mírovih, daj.

Miškolínov, daj. Miškolínoma, tož. Miškolína, mest.

Mírovima, tož. Mírovi, mest. pri Mírovih, or. z

pri Miškolínih, or. z Miškolínoma; MNOŽINA: im.

559

Miškolíni, rod. Miškolínov, daj. Miškolínom, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Miškolíne, mest. pri Miškolínih, or. z Miškolíni

moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Mítrov -a -o prid.



obredi Mitrovega kulta

Mítja -e in Mítja -a m; ime bitja, osebno ime

(< Mítra)

|moško ime|: zagovor doktorata Mitje/Mitja

{O} moški: EDNINA: im. Mítrov, rod. Mítrovega, daj.

Horvata; S sinom Mitjo/Mitjem sta se vedno dobro

Mítrovemu, tož. Mítrov (živostno Mítrovega), mest.

razumela

pri Mítrovem, or. z Mítrovim; DVOJINA: im. Mítrova,

{B} Mitjev

rod. Mítrovih, daj. Mítrovima, tož. Mítrova, mest. pri

{O} EDNINA: im. Mítja, rod. Mítje in Mítja, daj. Mítji

Mítrovih, or. z Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrovi,

in Mítju, tož. Mítjo in Mítja, mest. pri Mítji in pri

rod. Mítrovih, daj. Mítrovim, tož. Mítrove, mest. pri

Mítju, or. z Mítjo in z Mítjem; DVOJINA: im. Mítji in

Mítrovih, or. z Mítrovimi

Mítja, rod. Mítji in Mítjev, daj. Mítjama in Mítjema,

ženski: EDNINA: im. Mítrova, rod. Mítrove, daj.

tož. Mítji in Mítja, mest. pri Mítjah in pri Mítjih, or. z Mítrovi, tož. Mítrovo, mest. pri Mítrovi, or. z

Mítjama in z Mítjema; MNOŽINA: im. Mítje in Mítji,

Mítrovo; DVOJINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj.

rod. Mítij in Mítjev, daj. Mítjam in Mítjem, tož. Mítje Mítrovima, tož. Mítrovi, mest. pri Mítrovih, or. z

in Mítje, mest. pri Mítjah in pri Mítjih, or. z Mítjami Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrove, rod. Mítrovih, daj.

in z Mítji

Mítrovim, tož. Mítrove, mest. pri Mítrovih, or. z

STATUS: predlog

Mítrovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

srednji: EDNINA: im. Mítrovo, rod. Mítrovega, daj.

moška); samostalnik moškega spola

Mítrovemu, tož. Mítrovo, mest. pri Mítrovem, or. z



Mítrovim; DVOJINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj.

Mítjev -a -o

Mítrovima,

prid.

tož. Mítrovi, mest. pri Mítrovih, or. z

Zlata poroka Mitjevih staršev

Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrova, rod. Mítrovih, daj.

(< Mítja)

Mítrovim, tož. Mítrova, mest. pri Mítrovih, or. z

{O} moški:

Mítrovimi

EDNINA: im. Mítjev, rod. Mítjevega, daj.

Mítjevemu, tož. Mítjev (živostno Mítjevega), mest. pri

STATUS: predlog

Mítjevem, or. z Mítjevim; DVOJINA: im. Mítjeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Mítjevih, daj. Mítjevima, tož. Mítjeva, mest. pri



Mítjevih, or. z Mítjevima; MNOŽINA: im. Mítjevi, rod.

Mjanmár -a in Mjanmár -ja m; zemljepisno ime

Mítjevih, daj. Mítjevim, tož. Mítjeve, mest. pri

|dolgo ime Republika Mjanmarske zveze|; |država|:

Mítjevih, or. z Mítjevimi

Glas begunke iz Mjanmara/Mjanmarja je pridušen

ženski: EDNINA: im. Mítjeva, rod. Mítjeve, daj.

zaradi medeninastih obročev, ki jih nosi okoli vratu;

Mítjevi, tož. Mítjevo, mest. pri Mítjevi, or. z Mítjevo; Burma se je uradno preimenovala v Mjanmar;

DVOJINA: im. Mítjevi, rod. Mítjevih, daj. Mítjevima,

Budistični menihi so vodili proteste proti vojaški

tož. Mítjevi, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevima;

hunti v Mjanmaru/Mjanmarju

MNOŽINA: im. Mítjeve, rod. Mítjevih, daj. Mítjevim,

Kje? v Mjanmaru/Mjanmarju

tož. Mítjeve, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevimi

Od kod? iz Mjanmara/Mjanmarja

srednji: EDNINA: im. Mítjevo, rod. Mítjevega, daj.

Kam? v Mjanmar

Mítjevemu, tož. Mítjevo, mest. pri Mítjevem, or. z

{B} Mjanmarec, Mjanmarka; Mjanmarčev,

Mítjevim; DVOJINA: im. Mítjevi, rod. Mítjevih, daj.

Mjanmarkin; mjanmarski

Mítjevima, tož. Mítjevi, mest. pri Mítjevih, or. z

{O} EDNINA: im. Mjanmár, rod. Mjanmára in

Mítjevima; MNOŽINA: im. Mítjeva, rod. Mítjevih, daj.

Mjanmárja, daj. Mjanmáru in Mjanmárju, tož.

Mítjevim, tož. Mítjeva, mest. pri Mítjevih, or. z

Mjanmár, mest. pri Mjanmáru in pri Mjanmárju, or. z

Mítjevimi

Mjanmárom in z Mjanmárjem

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik



ženskega spola

Mítra -a in Mítra -e m; ime bitja, religijsko ime



|perzijski bog svetlobe|: arheološko svetišče boga

Mjanmárčev -a -o prid.

Mitre/Mitra

Mjanmarčeva preteklost je zaznamovana z

{B} Mitrov

državljansko vojno

{O} EDNINA: im. Mítra, rod. Mítre in Mítra, daj. Mítri

(< Mjanmárec)

in Mítru, tož. Mítro in Mítra, mest. pri Mítri in pri

{O} moški: EDNINA: im. Mjanmárčev, rod.

Mítru, or. z Mítro in z Mítrom

Mjanmárčevega, daj. Mjanmárčevemu, tož.

STATUS: predlog

Mjanmárčev (živostno Mjanmárčevega), mest. pri

Mjanmárčevem, or. z Mjanmárčevim; DVOJINA: im.

560

Mjanmárčeva, rod. Mjanmárčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Mjanmárčevima, tož. Mjanmárčeva, mest. pri



Mjanmárčevih, or. z Mjanmárčevima; MNOŽINA: im.

mjanmárski -a -o prid.

Mjanmárčevi, rod. Mjanmárčevih, daj.

mjanmarska vojaška hunta; Mjanmarska borka za

Mjanmárčevim, tož. Mjanmárčeve, mest. pri

pravice in demokracijo je nagovorila večtisočglavo

Mjanmárčevih, or. z Mjanmárčevimi

množico; mjanmarski kjat ||denarna enota||: Običajen ženski: EDNINA: im. Mjanmárčeva, rod.

obrok za dva brez pijače je okoli 1500 mjanmarskih

Mjanmárčeve, daj. Mjanmárčevi, tož. Mjanmárčevo,

kjatov

mest. pri Mjanmárčevi, or. z Mjanmárčevo; DVOJINA:

(< Mjanmár)

im. Mjanmárčevi, rod. Mjanmárčevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. mjanmárski, rod.

Mjanmárčevima, tož. Mjanmárčevi, mest. pri

mjanmárskega, daj. mjanmárskemu, tož. mjanmárski

Mjanmárčevih, or. z Mjanmárčevima; MNOŽINA: im.

(živostno mjanmárskega), mest. pri mjanmárskem, or.

Mjanmárčeve, rod. Mjanmárčevih, daj.

z mjanmárskim; DVOJINA: im. mjanmárska, rod.

Mjanmárčevim, tož. Mjanmárčeve, mest. pri

mjanmárskih, daj. mjanmárskima, tož. mjanmárska,

Mjanmárčevih, or. z Mjanmárčevimi

mest. pri mjanmárskih, or. z mjanmárskima;

srednji: EDNINA: im. Mjanmárčevo, rod.

MNOŽINA: im. mjanmárski, rod. mjanmárskih, daj.

Mjanmárčevega, daj. Mjanmárčevemu, tož.

mjanmárskim, tož. mjanmárske, mest. pri

Mjanmárčevo, mest. pri Mjanmárčevem, or. z

mjanmárskih, or. z mjanmárskimi

Mjanmárčevim; DVOJINA: im. Mjanmárčevi, rod.

ženski: EDNINA: im. mjanmárska, rod. mjanmárske, Mjanmárčevih, daj. Mjanmárčevima, tož.

daj. mjanmárski, tož. mjanmársko, mest. pri

Mjanmárčevi, mest. pri Mjanmárčevih, or. z

mjanmárski, or. z mjanmársko; DVOJINA: im.

Mjanmárčevima; MNOŽINA: im. Mjanmárčeva, rod.

mjanmárski, rod. mjanmárskih, daj. mjanmárskima,

Mjanmárčevih, daj. Mjanmárčevim, tož.

tož. mjanmárski, mest. pri mjanmárskih, or. z

Mjanmárčeva, mest. pri Mjanmárčevih, or. z

mjanmárskima; MNOŽINA: im. mjanmárske, rod.

Mjanmárčevimi

mjanmárskih, daj. mjanmárskim, tož. mjanmárske,

STATUS: predlog

mest. pri mjanmárskih, or. z mjanmárskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. mjanmársko, rod.



mjanmárskega, daj. mjanmárskemu, tož.

Mjanmárec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

mjanmársko, mest. pri mjanmárskem, or. z

Na življenje Mjanmarcev močno vplivajo cikloni

mjanmárskim; DVOJINA: im. mjanmárski, rod.

(< Mjanmár)

mjanmárskih, daj. mjanmárskima, tož. mjanmárski,

{B} Mjanmarčev

mest. pri mjanmárskih, or. z mjanmárskima;

{O} EDNINA: im. Mjanmárec, rod. Mjanmárca, daj.

MNOŽINA: im. mjanmárska, rod. mjanmárskih, daj.

Mjanmárcu, tož. Mjanmárca, mest. pri Mjanmárcu, or.

mjanmárskim, tož. mjanmárska, mest. pri

z Mjanmárcem; DVOJINA: im. Mjanmárca, rod.

mjanmárskih, or. z mjanmárskimi

Mjanmárcev, daj. Mjanmárcema, tož. Mjanmárca,

STATUS: predlog

mest. pri Mjanmárcih, or. z Mjanmárcema; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

im. Mjanmárci, rod. Mjanmárcev, daj. Mjanmárcem,



tož. Mjanmárce, mest. pri Mjanmárcih, or. z

mL -- tudi ml -- [mə̀lə̀ tudi mələ̀ in èmèl tudi emèl] m; Mjanmárci

simbol

STATUS: predlog

|mililiter|: Čajna žlička ustreza 4,93 mL;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|mililitrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 750-mL

samostalnik moškega spola

buteljka za vino



STATUS: predlog

Mjanmárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Leta 1991 je Nobelovo nagrado za mir prejela



Mjanmarka Aung San Su Či

ml. okrajš.

(< Mjanmár)

|mlajši|: Tekmuje v kategoriji ml. mladincev; za

{B} Mjanmarkin

imenom Slavko Avsenik ml.; Na programu sta operi

{O} EDNINA: im. Mjanmárka, rod. Mjanmárke, daj.

Johanna Straussa ml. in Franza Leharja

Mjanmárki, tož. Mjanmárko, mest. pri Mjanmárki, or.

STATUS: predlog

z Mjanmárko; DVOJINA: im. Mjanmárki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Mjanmárk, daj. Mjanmárkama, tož. Mjanmárki, mest.



pri Mjanmárkah, or. z Mjanmárkama; MNOŽINA: im.

mládoslovénec -nca m

Mjanmárke, rod. Mjanmárk, daj. Mjanmárkam, tož.

|privrženec mladoslovenstva|: nasprotja med staro-

Mjanmárke, mest. pri Mjanmárkah, or. z

in mladoslovenci; Levstik je bil politik in ideolog

Mjanmárkami

mladoslovencev

STATUS: predlog

{B} mladoslovenčev

561

{O} EDNINA: im. mládoslovénec, rod. mládoslovénca, srednji: EDNINA: im. mládoslovénsko, rod.

daj. mládoslovéncu, tož. mládoslovénca, mest. pri

mládoslovénskega, daj. mládoslovénskemu, tož.

mládoslovéncu, or. z mládoslovéncem; DVOJINA: im.

mládoslovénsko, mest. pri mládoslovénskem, or. z

mládoslovénca, rod. mládoslovéncev, daj.

mládoslovénskim; DVOJINA: im. mládoslovénski, rod.

mládoslovéncema, tož. mládoslovénca, mest. pri

mládoslovénskih, daj. mládoslovénskima, tož.

mládoslovéncih, or. z mládoslovéncema; MNOŽINA:

mládoslovénski, mest. pri mládoslovénskih, or. z

im. mládoslovénci, rod. mládoslovéncev, daj.

mládoslovénskima; MNOŽINA: im. mládoslovénska,

mládoslovéncem, tož. mládoslovénce, mest. pri

rod. mládoslovénskih, daj. mládoslovénskim, tož.

mládoslovéncih, or. z mládoslovénci

mládoslovénska, mest. pri mládoslovénskih, or. z

STATUS: predlog

mládoslovénskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; STATUS: predlog

podredne zloženke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; podredne



zloženke

mládoslovénka -e ž



|privrženka liberalne smeri v slovenski politiki v 19.

mládoslovénstvo -a s

stoletju|

|liberalna smer v slovenski politiki v 19. stoletju|:

(< mládoslovénec)

Za začetnika mladoslovenstva velja pisatelj Fran

{B} mladoslovenkin

Levstik

{O} EDNINA: im. mládoslovénka, rod.

{O} EDNINA: im. mládoslovénstvo, rod.

mládoslovénke, daj. mládoslovénki, tož.

mládoslovénstva, daj. mládoslovénstvu, tož.

mládoslovénko, mest. pri mládoslovénki, or. z

mládoslovénstvo, mest. pri mládoslovénstvu, or. z

mládoslovénko; DVOJINA: im. mládoslovénki, rod.

mládoslovénstvom; DVOJINA: im. mládoslovénstvi,

mládoslovénk, daj. mládoslovénkama, tož.

rod. mládoslovénstev, daj. mládoslovénstvoma, tož.

mládoslovénki, mest. pri mládoslovénkah, or. z

mládoslovénstvi, mest. pri mládoslovénstvih, or. z

mládoslovénkama; MNOŽINA: im. mládoslovénke,

mládoslovénstvoma; MNOŽINA: im.

rod. mládoslovénk, daj. mládoslovénkam, tož.

mládoslovénstva, rod. mládoslovénstev, daj.

mládoslovénke, mest. pri mládoslovénkah, or. z

mládoslovénstvom, tož. mládoslovénstva, mest. pri

mládoslovénkami

mládoslovénstvih, or. z mládoslovénstvi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

podredne zloženke





Mlákar -ja m; ime bitja, osebno ime

mládoslovénski -a -o prid.

|priimek|: Veterinarju Mlakarju ni bilo težko

mladoslovenski alamanah Mladika; Z

opolnoči priti na letališče; Z Mlakarjem se je

mladoslovenskimi pisatelji je tesno povezano delo

poročila po vrnitvi iz Švice

Frana Levca

{B} Mlakarjev

(< mládoslovénec)

{O} EDNINA: im. Mlákar, rod. Mlákarja, daj.

{O} moški: EDNINA: im. mládoslovénski, rod.

Mlákarju, tož. Mlákarja, mest. pri Mlákarju, or. z

mládoslovénskega, daj. mládoslovénskemu, tož.

Mlákarjem; DVOJINA: im. Mlákarja, rod. Mlákarjev,

mládoslovénski (živostno mládoslovénskega), mest.

daj. Mlákarjema, tož. Mlákarja, mest. pri Mlákarjih,

pri mládoslovénskem, or. z mládoslovénskim;

or. z Mlákarjema; MNOŽINA: im. Mlákarji, rod.

DVOJINA: im. mládoslovénska, rod. mládoslovénskih,

Mlákarjev, daj. Mlákarjem, tož. Mlákarje, mest. pri

daj. mládoslovénskima, tož. mládoslovénska, mest. pri

Mlákarjih, or. z Mlákarji

mládoslovénskih, or. z mládoslovénskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. mládoslovénski, rod. mládoslovénskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. mládoslovénskim, tož. mládoslovénske, mest. pri



mládoslovénskih, or. z mládoslovénskimi

Mlákarjev -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. mládoslovénska, rod.

Znan je kot velik ljubitelj Mlakarjevih pesmi

mládoslovénske, daj. mládoslovénski, tož.

(< Mlákar)

mládoslovénsko, mest. pri mládoslovénski, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Mlákarjev, rod.

mládoslovénsko; DVOJINA: im. mládoslovénski, rod.

Mlákarjevega, daj. Mlákarjevemu, tož. Mlákarjev

mládoslovénskih, daj. mládoslovénskima, tož.

(živostno Mlákarjevega), mest. pri Mlákarjevem, or. z

mládoslovénski, mest. pri mládoslovénskih, or. z

Mlákarjevim; DVOJINA: im. Mlákarjeva, rod.

mládoslovénskima; MNOŽINA: im. mládoslovénske,

Mlákarjevih, daj. Mlákarjevima, tož. Mlákarjeva,

rod. mládoslovénskih, daj. mládoslovénskim, tož.

mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevima; MNOŽINA:

mládoslovénske, mest. pri mládoslovénskih, or. z

im. Mlákarjevi, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevim,

mládoslovénskimi

tož. Mlákarjeve, mest. pri Mlákarjevih, or. z

Mlákarjevimi

562

ženski: EDNINA: im. Mlákarjeva, rod. Mlákarjeve, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Mlínaričev, rod.

Mlákarjevi, tož. Mlákarjevo, mest. pri Mlákarjevi, or.

Mlínaričevega, daj. Mlínaričevemu, tož. Mlínaričev

z Mlákarjevo; DVOJINA: im. Mlákarjevi, rod.

(živostno Mlínaričevega), mest. pri Mlínaričevem, or.

Mlákarjevih, daj. Mlákarjevima, tož. Mlákarjevi,

z Mlínaričevim; DVOJINA: im. Mlínaričeva, rod.

mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevima; MNOŽINA:

Mlínaričevih, daj. Mlínaričevima, tož. Mlínaričeva,

im. Mlákarjeve, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevim,

mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevima;

tož. Mlákarjeve, mest. pri Mlákarjevih, or. z

MNOŽINA: im. Mlínaričevi, rod. Mlínaričevih, daj.

Mlákarjevimi

Mlínaričevim, tož. Mlínaričeve, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Mlákarjevo, rod. Mlákarjevega, Mlínaričevih, or. z Mlínaričevimi

daj. Mlákarjevemu, tož. Mlákarjevo, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Mlínaričeva, rod. Mlínaričeve, Mlákarjevem, or. z Mlákarjevim; DVOJINA: im.

daj. Mlínaričevi, tož. Mlínaričevo, mest. pri

Mlákarjevi, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevima, tož.

Mlínaričevi, or. z Mlínaričevo; DVOJINA: im.

Mlákarjevi, mest. pri Mlákarjevih, or. z

Mlínaričevi, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevima,

Mlákarjevima; MNOŽINA: im. Mlákarjeva, rod.

tož. Mlínaričevi, mest. pri Mlínaričevih, or. z

Mlákarjevih, daj. Mlákarjevim, tož. Mlákarjeva, mest.

Mlínaričevima; MNOŽINA: im. Mlínaričeve, rod.

pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevimi

Mlínaričevih, daj. Mlínaričevim, tož. Mlínaričeve,

STATUS: predlog

mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. Mlínaričevo, rod.



Mlínaričevega, daj. Mlínaričevemu, tož. Mlínaričevo,

mld. okrajš.

mest. pri Mlínaričevem, or. z Mlínaričevim; DVOJINA:

|mladoletni|: mld. obdolženec; Podpisala se je v

im. Mlínaričevi, rod. Mlínaričevih, daj.

imenu mld. sina

Mlínaričevima, tož. Mlínaričevi, mest. pri

STATUS: predlog

Mlínaričevih, or. z Mlínaričevima; MNOŽINA: im.

P

Mlínaričeva, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevim,

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



tož. Mlínaričeva, mest. pri Mlínaričevih, or. z

Mlínar -ja

Mlínaričevimi

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: kratki film Cirila Mlinarja; Ponavadi se z

STATUS: predlog

Mlinarjem strinjam

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Mlinarjev



{O} EDNINA: im. Mlínar, rod. Mlínarja, daj. Mlínarju,

Mlínarjev -a -o prid.

tož. Mlínarja, mest. pri Mlínarju, or. z Mlínarjem;

V Mlinarjevem rovtu sta spravljala drva

DVOJINA: im. Mlínarja, rod. Mlínarjev, daj.

(< Mlínar)

Mlínarjema, tož. Mlínarja, mest. pri Mlínarjih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Mlínarjev, rod.

Mlínarjema; MNOŽINA: im. Mlínarji, rod. Mlínarjev,

Mlínarjevega, daj. Mlínarjevemu, tož. Mlínarjev

daj. Mlínarjem, tož. Mlínarje, mest. pri Mlínarjih, or. z (živostno Mlínarjevega), mest. pri Mlínarjevem, or. z

Mlínarji

Mlínarjevim; DVOJINA: im. Mlínarjeva, rod.

STATUS: predlog

Mlínarjevih, daj. Mlínarjevima, tož. Mlínarjeva, mest.

P

pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevima; MNOŽINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Mlínarjevi, rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevim, tož.

Mlínarič -a

Mlínarjeve, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevimi

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: Zaposlen je pri Mlinariču; intervju z

ženski: EDNINA: im. Mlínarjeva, rod. Mlínarjeve, daj.

Mlínarjevi,

zgodovinarjem Mlinaričem

tož. Mlínarjevo, mest. pri Mlínarjevi, or. z

{B} Mlinaričev

Mlínarjevo; DVOJINA: im. Mlínarjevi, rod.

{O}

Mlínarjevih, daj. Mlínarjevima, tož. Mlínarjevi, mest.

EDNINA: im. Mlínarič, rod. Mlínariča, daj.

Mlínariču,

pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevima; MNOŽINA: im.

tož. Mlínariča, mest. pri Mlínariču, or. z

Mlínarjeve,

Mlínaričem;

rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevim, tož.

DVOJINA: im. Mlínariča, rod. Mlínaričev,

Mlínarjeve, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevimi

daj. Mlínaričema, tož. Mlínariča, mest. pri Mlínaričih, srednji: EDNINA: im. Mlínarjevo, rod. Mlínarjevega, or. z Mlínaričema; MNOŽINA: im. Mlínariči, rod.

Mlínaričev,

daj. Mlínarjevemu, tož. Mlínarjevo, mest. pri

daj. Mlínaričem, tož. Mlínariče, mest. pri

Mlínarjevem,

Mlínaričih,

or. z Mlínarjevim; DVOJINA: im.

or. z Mlínariči

Mlínarjevi,

S

rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevima, tož.

TATUS: predlog

Mlínarjevi, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

MNOŽINA: im. Mlínarjeva, rod. Mlínarjevih, daj.

samostalnik moškega spola

Mlínarjevim, tož. Mlínarjeva, mest. pri Mlínarjevih,



or. z Mlínarjevimi

Mlínaričev -a -o prid.

STATUS: predlog

Mlinaričeva monografija o stiški opatiji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Mlínarič)



563

mm -- [mə̀mə̀ tudi məmə̀ in èmèm tudi emèm] m;

|umetnostna smer|: glasba moderne; pesniki in

simbol

pisatelj slovenske moderne; značilnosti različnih

|milimeter|: Normalen krvni tlak pri odraslih

evropskih modern v književnosti in slikarstvu

zdravih ljudeh je 120/80 mm živega srebra;

{O} EDNINA: im. modêrna, rod. modêrne, daj.

Prodajna cena mora biti velika najmanj 3 mm;

modêrni, tož. modêrno, mest. pri modêrni, or. z

|milimetrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 100-

modêrno; DVOJINA: im. modêrni, rod. modêrn, daj.

mm teleskop

modêrnama, tož. modêrni, mest. pri modêrnah, or. z

STATUS: predlog

modêrnama; MNOŽINA: im. modêrne, rod. modêrn,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

daj. modêrnam, tož. modêrne, mest. pri modêrnah, or.



z modêrnami

mm2 -- [mə̀mə̀ tudi məmə̀ in èmèm tudi emèm na

STATUS: predlog

kvadrát, na drúgo] m; simbol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

|kvadratni milimeter|: kabel s prerezom 18 mm2;



Pobarval je kvadrat s ploščino 1 mm2; N/mm2 S

moderníst -a m

svedri je mogoče vrtati jeklo do trdote 900 N/mm2

|predstavnik moderne|: ameriški predvojni

STATUS: predlog

modernisti; |privrženec novejših umetnostnih smeri,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

modernizma|: razkol med tradicionalisti in



modernisti

Mn -- [mə̀nə̀ tudi mənə̀ in èmèn tudi emèn] m; simbol

{B} modernistov

|mangan|: Simbol za kemijski element mangan je

{O} EDNINA: im. moderníst, rod. modernísta, daj.

Mn; |manganov|: v kemijski formuli manganov oksid

modernístu, tož. modernísta, mest. pri modernístu, or.

(MnO

z modernístom; DVOJINA: im. modernísta, rod.

2)

STATUS: predlog

modernístov, daj. modernístoma, tož. modernísta,

P

mest. pri modernístih, or. z modernístoma; MNOŽINA:

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



im. modernísti, rod. modernístov, daj. modernístom,

mn.

tož. moderníste, mest. pri modernístih, or. z

okrajš.

modernísti

|množina|: končnica za 3. os. mn.; |množinski|: mn.

samostalnik

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



modernístičen -čna -o prid.

Mnemózina -e

Avtoričin jezik ni ne bibličen ne modernističen; v

ž; ime bitja, religijsko ime

|grška boginja spomina|: V grški mitologiji

stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Prvi slovenski Mnemozini pripisujejo tudi iznajdbo jezika in

modernistični roman naj bi napisal Dominik Smole

besed

(< moderníst)

{B} Mnemozinin

{O} moški: EDNINA: im. modernístičen, rod.

modernístičnega,

{O}

daj. modernístičnemu, tož.

EDNINA: im. Mnemózina, rod. Mnemózine, daj.

Mnemózini,

modernístičen (živostno modernístičnega), mest. pri

tož. Mnemózino, mest. pri Mnemózini,

modernístičnem, or. z modernístičnim; DVOJINA: im.

or. z Mnemózino; DVOJINA: im. Mnemózini, rod.

Mnemózin,

modernístična, rod. modernístičnih, daj.

daj. Mnemózinama, tož. Mnemózini,

modernístičnima, tož. modernístična, mest. pri

mest. pri Mnemózinah, or. z Mnemózinama;

modernístičnih, or. z modernístičnima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Mnemózine, rod. Mnemózin, daj.

Mnemózinam,

modernístični, rod. modernístičnih, daj.

tož. Mnemózine, mest. pri

modernístičnim,

Mnemózinah,

tož. modernístične, mest. pri

or. z Mnemózinami

modernístičnih,

S

or. z modernístičnimi

TATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. modernístična, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

modernístične, daj. modernístični, tož.

rimska imena

modernístično, mest. pri modernístični, or. z



modernístično; DVOJINA: im. modernístični, rod.

Mo -- [mə̀ó tudi məó in èmó tudi emó] m; simbol

modernístičnih, daj. modernístičnima, tož.

|molibden|: Simbol za kemijski element molibden je

modernístični, mest. pri modernístičnih, or. z

Mo

modernístičnima; MNOŽINA: im. modernístične, rod.

STATUS: predlog

modernístičnih, daj. modernístičnim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

modernístične, mest. pri modernístičnih, or. z



modernístičnimi

modêrna -e ž

srednji: EDNINA: im. modernístično, rod.

modernístičnega, daj. modernístičnemu, tož.

modernístično, mest. pri modernístičnem, or. z

564

modernístičnim; DVOJINA: im. modernístični, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

modernístičnih, daj. modernístičnima, tož.



modernístični, mest. pri modernístičnih, or. z

mohamedánec -nca m

modernístičnima; MNOŽINA: im. modernístična, rod.

|pripadnik muslimanske vere|: srečevati

modernístičnih, daj. modernístičnim, tož.

mohamedance muslimane; Pridige proti

modernístična, mest. pri modernístičnih, or. z

mohamedancem so bile posebna govorniška zvrst

modernístičnimi

muslimanom

STATUS: predlog

(< Móhamed)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} mohamedančev



{O} EDNINA: im. mohamedánec, rod. mohamedánca,

modernístka -e ž

daj. mohamedáncu, tož. mohamedánca, mest. pri

|predstavnica moderne|: Knjižna zbirka prinaša

mohamedáncu, or. z mohamedáncem; DVOJINA: im.

zbrana dela svetovnih modernistk; |privrženka

mohamedánca, rod. mohamedáncev, daj.

novejših umetnostnih smeri, modernizma|:

mohamedáncema, tož. mohamedánca, mest. pri

Označujejo jo kot sodobno pesnico, modernistko in

mohamedáncih, or. z mohamedáncema; MNOŽINA:

feministko

im. mohamedánci, rod. mohamedáncev, daj.

(< moderníst)

mohamedáncem, tož. mohamedánce, mest. pri

{B} modernistkin

mohamedáncih, or. z mohamedánci

{O} EDNINA: im. modernístka, rod. modernístke, daj.

STATUS: predlog

modernístki, tož. modernístko, mest. pri modernístki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

or. z modernístko; DVOJINA: im. modernístki, rod.



modernístk, daj. modernístkama, tož. modernístki,

mohamedánka -e ž

mest. pri modernístkah, or. z modernístkama;

|pripadnica muslimanske vere|: položaj

MNOŽINA: im. modernístke, rod. modernístk, daj.

mohamedank v družini; Večina mohamedank je v

modernístkam, tož. modernístke, mest. pri

javnosti odeta v čador muslimanka

modernístkah, or. z modernístkami

(< Móhamed)

STATUS: predlog

{B} mohamedankin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{O} EDNINA: im. mohamedánka, rod. mohamedánke,



daj. mohamedánki, tož. mohamedánko, mest. pri

modernízem -zma m

mohamedánki, or. z mohamedánko; DVOJINA: im.

|umetnostna smer|: študija o modernizmu in

mohamedánki, rod. mohamedánk, daj.

avantgardi

mohamedánkama, tož. mohamedánki, mest. pri

{O} EDNINA: im. modernízem, rod. modernízma, daj.

mohamedánkah, or. z mohamedánkama; MNOŽINA:

modernízmu, tož. modernízem, mest. pri

im. mohamedánke, rod. mohamedánk, daj.

modernízmu, or. z modernízmom; DVOJINA: im.

mohamedánkam, tož. mohamedánke, mest. pri

modernízma, rod. modernízmov, daj.

mohamedánkah, or. z mohamedánkami

modernízmoma, tož. modernízma, mest. pri

STATUS: predlog

modernízmih, or. z modernízmoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

modernízmi, rod. modernízmov, daj. modernízmom,



tož. modernízme, mest. pri modernízmih, or. z

mohamedánski -a -o prid.

modernízmi

mohamedansko grobišče v Aleksandriji

STATUS: predlog

muslimansko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

(< Móhamed)



{O} moški: EDNINA: im. mohamedánski, rod.

Móhamed -a m; ime bitja, religijsko ime

mohamedánskega, daj. mohamedánskemu, tož.

|arabski prerok|: Francoski časnik je objavil sporne

mohamedánski (živostno mohamedánskega), mest. pri

upodobitve Mohameda; v zvezi prerok Mohamed

mohamedánskem, or. z mohamedánskim; DVOJINA:

življenje preroka Mohameda

im. mohamedánska, rod. mohamedánskih, daj.

{B} Mohamedov

mohamedánskima, tož. mohamedánska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Móhamed, rod. Móhameda, daj.

mohamedánskih, or. z mohamedánskima; MNOŽINA:

Móhamedu, tož. Móhameda, mest. pri Móhamedu, or.

im. mohamedánski, rod. mohamedánskih, daj.

z Móhamedom; DVOJINA: im. Móhameda, rod.

mohamedánskim, tož. mohamedánske, mest. pri

Móhamedov, daj. Móhamedoma, tož. Móhameda,

mohamedánskih, or. z mohamedánskimi

mest. pri Móhamedih, or. z Móhamedoma; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. mohamedánska, rod.

im. Móhamedi, rod. Móhamedov, daj. Móhamedom,

mohamedánske, daj. mohamedánski, tož.

tož. Móhamede, mest. pri Móhamedih, or. z

mohamedánsko, mest. pri mohamedánski, or. z

Móhamedi

mohamedánsko; DVOJINA: im. mohamedánski, rod.

STATUS: predlog

mohamedánskih, daj. mohamedánskima, tož.

565

mohamedánski, mest. pri mohamedánskih, or. z Mohikanec/mohikanec ||zadnji predstavnik kake mohamedánskima; MNOŽINA: im. mohamedánske,

izginjajoče skupine||: Upokojila sta se še dva zadnja

rod. mohamedánskih, daj. mohamedánskim, tož.

Mohikanca/mohikanca, ki sta organizirala srečanja

mohamedánske, mest. pri mohamedánskih, or. z

sodelavcev

mohamedánskimi

{B} Mohikančev

srednji: EDNINA: im. mohamedánsko, rod.

{O} EDNINA: im. Mohikánec, rod. Mohikánca, daj.

mohamedánskega, daj. mohamedánskemu, tož.

Mohikáncu, tož. Mohikánca, mest. pri Mohikáncu, or.

mohamedánsko, mest. pri mohamedánskem, or. z

z Mohikáncem; DVOJINA: im. Mohikánca, rod.

mohamedánskim; DVOJINA: im. mohamedánski, rod.

Mohikáncev, daj. Mohikáncema, tož. Mohikánca,

mohamedánskih, daj. mohamedánskima, tož.

mest. pri Mohikáncih, or. z Mohikáncema; MNOŽINA:

mohamedánski, mest. pri mohamedánskih, or. z

im. Mohikánci, rod. Mohikáncev, daj. Mohikáncem,

mohamedánskima; MNOŽINA: im. mohamedánska,

tož. Mohikánce, mest. pri Mohikáncih, or. z

rod. mohamedánskih, daj. mohamedánskim, tož.

Mohikánci

mohamedánska, mest. pri mohamedánskih, or. z

STATUS: predlog

mohamedánskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna STATUS: predlog

imena v frazemih; samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Mohikánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Mohikánčev -a -o prid.

|pripadnica indijanskega plemena| poslednja, zadnja

Los samotar ni niti dvignil lopatastega rogovja, ko

Mohikanka/mohikanka ||zadnja predstavnica kake je mimo pridrsel Mohikančev kanu

izginjajoče skupine||: Poglejte našo zadnjo

(< Mohikánec)

Mohikanko/mohikanko – že dolgo se ni zgodilo, da

{O} moški: EDNINA: im. Mohikánčev, rod.

bi na štartu 15-kilometrske tekme slovenske barve

Mohikánčevega, daj. Mohikánčevemu, tož.

branila le ena tekmovalka

Mohikánčev (živostno Mohikánčevega), mest. pri

(< Mohikánec)

Mohikánčevem, or. z Mohikánčevim; DVOJINA: im.

{B} Mohikankin

Mohikánčeva, rod. Mohikánčevih, daj.

{O} EDNINA: im. Mohikánka, rod. Mohikánke, daj.

Mohikánčevima, tož. Mohikánčeva, mest. pri

Mohikánki, tož. Mohikánko, mest. pri Mohikánki, or.

Mohikánčevih, or. z Mohikánčevima; MNOŽINA: im.

z Mohikánko; DVOJINA: im. Mohikánki, rod.

Mohikánčevi, rod. Mohikánčevih, daj.

Mohikánk, daj. Mohikánkama, tož. Mohikánki, mest.

Mohikánčevim, tož. Mohikánčeve, mest. pri

pri Mohikánkah, or. z Mohikánkama; MNOŽINA: im.

Mohikánčevih, or. z Mohikánčevimi

Mohikánke, rod. Mohikánk, daj. Mohikánkam, tož.

ženski: EDNINA: im. Mohikánčeva, rod.

Mohikánke, mest. pri Mohikánkah, or. z

Mohikánčeve, daj. Mohikánčevi, tož. Mohikánčevo,

Mohikánkami

mest. pri Mohikánčevi, or. z Mohikánčevo; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Mohikánčevi, rod. Mohikánčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Mohikánčevima, tož. Mohikánčevi, mest. pri

samostalnik ženskega spola

Mohikánčevih, or. z Mohikánčevima; MNOŽINA: im.



Mohikánčeve, rod. Mohikánčevih, daj.

mohikánski -a -o prid.

Mohikánčevim, tož. Mohikánčeve, mest. pri

Pripovedovala je zgodbo o pogumnem

Mohikánčevih, or. z Mohikánčevimi

mohikanskem poglavarju

srednji: EDNINA: im. Mohikánčevo, rod.

(< Mohikánec)

Mohikánčevega, daj. Mohikánčevemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. mohikánski, rod.

Mohikánčevo, mest. pri Mohikánčevem, or. z

mohikánskega, daj. mohikánskemu, tož. mohikánski

Mohikánčevim; DVOJINA: im. Mohikánčevi, rod.

(živostno mohikánskega), mest. pri mohikánskem, or.

Mohikánčevih, daj. Mohikánčevima, tož.

z mohikánskim; DVOJINA: im. mohikánska, rod.

Mohikánčevi, mest. pri Mohikánčevih, or. z

mohikánskih, daj. mohikánskima, tož. mohikánska,

Mohikánčevima; MNOŽINA: im. Mohikánčeva, rod.

mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskima;

Mohikánčevih, daj. Mohikánčevim, tož.

MNOŽINA: im. mohikánski, rod. mohikánskih, daj.

Mohikánčeva, mest. pri Mohikánčevih, or. z

mohikánskim, tož. mohikánske, mest. pri

Mohikánčevimi

mohikánskih, or. z mohikánskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. mohikánska, rod. mohikánske, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. mohikánski, tož. mohikánsko, mest. pri



mohikánski, or. z mohikánsko; DVOJINA: im.

Mohikánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

mohikánski, rod. mohikánskih, daj. mohikánskima,

|pripadnik indijanskega plemena|: Skupina

tož. mohikánski, mest. pri mohikánskih, or. z

Mohikancev še danes živi v zahodnem

mohikánskima; MNOŽINA: im. mohikánske, rod.

Massachusettsu; poslednji, zadnji

566

mohikánskih, daj. mohikánskim, tož. mohikánske, Móhoričevim, tož. Móhoričeve, mest. pri

mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskimi

Móhoričevih, or. z Móhoričevimi

srednji: EDNINA: im. mohikánsko, rod.

ženski: EDNINA: im. Móhoričeva, rod. Móhoričeve, mohikánskega, daj. mohikánskemu, tož. mohikánsko,

daj. Móhoričevi, tož. Móhoričevo, mest. pri

mest. pri mohikánskem, or. z mohikánskim; DVOJINA:

Móhoričevi, or. z Móhoričevo; DVOJINA: im.

im. mohikánski, rod. mohikánskih, daj.

Móhoričevi, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevima,

mohikánskima, tož. mohikánski, mest. pri

tož. Móhoričevi, mest. pri Móhoričevih, or. z

mohikánskih, or. z mohikánskima; MNOŽINA: im.

Móhoričevima; MNOŽINA: im. Móhoričeve, rod.

mohikánska, rod. mohikánskih, daj. mohikánskim,

Móhoričevih, daj. Móhoričevim, tož. Móhoričeve,

tož. mohikánska, mest. pri mohikánskih, or. z

mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevimi

mohikánskimi

srednji: EDNINA: im. Móhoričevo, rod.

STATUS: predlog

Móhoričevega, daj. Móhoričevemu, tož. Móhoričevo,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mest. pri Móhoričevem, or. z Móhoričevim; DVOJINA:



im. Móhoričevi, rod. Móhoričevih, daj.

Môhor -ja m; ime bitja, osebno ime

Móhoričevima, tož. Móhoričevi, mest. pri

|moško ime|: predavanje Mohorja Hudeja;

Móhoričevih, or. z Móhoričevima; MNOŽINA: im.

Pogovoril se je s sinom Mohorjem; v zvezi sveti

Móhoričeva, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevim,

Mohor cerkev svetega Mohorja

tož. Móhoričeva, mest. pri Móhoričevih, or. z

{B} Mohorjev

Móhoričevimi

{O} EDNINA: im. Môhor, rod. Mohôrja, daj. Mohôrju,

STATUS: predlog

tož. Mohôrja, mest. pri Mohôrju, or. z Mohôrjem;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

DVOJINA: im. Mohôrja, rod. Mohôrjev, daj.



Mohôrjema, tož. Mohôrja, mest. pri Mohôrjih, or. z

Mohôrjev -a -o prid.

Mohôrjema; MNOŽINA: im. Mohôrji, rod. Mohôrjev,

Mohorjevo oznanjevanje evangelija; Rad se igra z

daj. Mohôrjem, tož. Mohôrje, mest. pri Mohôrjih, or. z

Mohorjevim sinom

Mohôrji

(< Môhor)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Mohôrjev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Mohôrjevega, daj. Mohôrjevemu, tož. Mohôrjev

moška); religijska imena; samostalnik moškega

(živostno Mohôrjevega), mest. pri Mohôrjevem, or. z

spola

Mohôrjevim; DVOJINA: im. Mohôrjeva, rod.



Mohôrjevih, daj. Mohôrjevima, tož. Mohôrjeva, mest.

Móhorič -a

pri Mohôrjevih, or. z Mohôrjevima; MNOŽINA: im.

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: Za vratarja so izbrali zanesljivega

Mohôrjevi, rod. Mohôrjevih, daj. Mohôrjevim, tož.

Mohôrjeve,

Mohoriča; Na čelu z Mohoričem je obramba zdržala

mest. pri Mohôrjevih, or. z Mohôrjevimi

vse nalete

ženski: EDNINA: im. Mohôrjeva, rod. Mohôrjeve, daj.

{B} Mohoričev

Mohôrjevi, tož. Mohôrjevo, mest. pri Mohôrjevi, or. z

{O}

Mohôrjevo; DVOJINA: im. Mohôrjevi, rod.

EDNINA: im. Móhorič, rod. Móhoriča, daj.

Mohôrjevih,

Móhoriču,

daj. Mohôrjevima, tož. Mohôrjevi, mest.

tož. Móhoriča, mest. pri Móhoriču, or. z

Móhoričem;

pri Mohôrjevih, or. z Mohôrjevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Móhoriča, rod. Móhoričev,

Mohôrjeve, rod. Mohôrjevih, daj. Mohôrjevim, tož.

daj. Móhoričema, tož. Móhoriča, mest. pri Móhoričih,

Mohôrjeve, mest. pri Mohôrjevih, or. z Mohôrjevimi

or. z Móhoričema; MNOŽINA: im. Móhoriči, rod.

srednji:

Móhoričev,

EDNINA: im. Mohôrjevo, rod. Mohôrjevega,

daj. Móhoričem, tož. Móhoriče, mest. pri

Móhoričih,

daj. Mohôrjevemu, tož. Mohôrjevo, mest. pri

or. z Móhoriči

Mohôrjevem,

S

or. z Mohôrjevim; DVOJINA: im.

TATUS: predlog

Mohôrjevi, rod. Mohôrjevih, daj. Mohôrjevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Mohôrjevi, mest. pri Mohôrjevih, or. z Mohôrjevima;

samostalnik moškega spola

MNOŽINA: im. Mohôrjeva, rod. Mohôrjevih, daj.



Mohôrjevim, tož. Mohôrjeva, mest. pri Mohôrjevih,

Móhoričev -a -o prid.

or. z Mohôrjevimi

Med najstarejšim in najmlajšim Mohoričevim

STATUS: predlog

otrokom je 20 let starostne razlike

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Móhorič)



{O} moški: EDNINA: im. Móhoričev, rod.

Mohôrjeva drúžba -e -e ž; stvarno ime

Móhoričevega, daj. Móhoričevemu, tož. Móhoričev

|založba|: program Mohorjeve družbe; Zbornik je

(živostno Móhoričevega), mest. pri Móhoričevem, or.

izdala Mohorjeva družba v Celovcu

z Móhoričevim; DVOJINA: im. Móhoričeva, rod.

{O} EDNINA: im. Mohôrjeva drúžba, rod. Mohôrjeve

Móhoričevih, daj. Móhoričevima, tož. Móhoričeva,

drúžbe, daj. Mohôrjevi drúžbi, tož. Mohôrjevo

mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevima;

MNOŽINA: im. Móhoričevi, rod. Móhoričevih, daj.

567

drúžbo, mest. pri Mohôrjevi drúžbi, or. z Mohôrjevo Mójcah, or. z Mójcama; MNOŽINA: im. Mójce, rod.

drúžbo

Mójc, daj. Mójcam, tož. Mójce, mest. pri Mójcah, or. z

STATUS: predlog

Mójcami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Mohr -a [mór] m; ime bitja, osebno ime

ženska); samostalnik ženskega spola

|priimek|; |nemški kemik|: Karl Friedrich Mohr je



bil rojen leta 1806

Mójca Pokrajcúlja -e -e ž; ime bitja, osebno ime

{B} Mohrov

|domišljijski lik|: Bina Štampe Žmavc je zgodbo o

{O} EDNINA: im. Mohr, rod. Mohra, daj. Mohru, tož.

Mojci Pokrajculji nekoliko priredila in jo obogatila

Mohra, mest. pri Mohru, or. z Mohrom; DVOJINA: im.

z rimanimi verzi; Na prireditvi so se otroci igrali z

Mohra, rod. Mohrov, daj. Mohroma, tož. Mohra, mest.

Mojco Pokrajculjo

pri Mohrih, or. z Mohroma; MNOŽINA: im. Mohri, rod.

{O} EDNINA: im. Mójca Pokrajcúlja, rod. Mójce

Mohrov, daj. Mohrom, tož. Mohre, mest. pri Mohrih,

Pokrajcúlje, daj. Mójci Pokrajcúlji, tož. Mójco

or. z Mohri

Pokrajcúljo, mest. pri Mójci Pokrajcúlji, or. z Mójco

STATUS: predlog

Pokrajcúljo; DVOJINA: im. Mójci Pokrajcúlji, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Mójc Pokrajcúlj, daj. Mójcama Pokrajcúljama, tož.



Mójci Pokrajcúlji, mest. pri Mójcah Pokrajcúljah, or.

Mohrov -a -o [mórov-] prid.

z Mójcama Pokrajcúljama; MNOŽINA: im. Mójce

Mohrov oče je imel lekarno; Mohrova sol

Pokrajcúlje, rod. Mójc Pokrajcúlj, daj. Mójcam

||anorganska spojina, amonijev železov (II) sulfat||:

Pokrajcúljam, tož. Mójce Pokrajcúlje, mest. pri

Mohrova sol je dobila ime po nemškem kemiku

Mójcah Pokrajcúljah, or. z Mójcami Pokrajcúljami

Karlu Friedrichu Mohru; Kristali Mohrove soli so

STATUS: predlog

modrozelene barve

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

(< Mohr)



{O} moški: EDNINA: im. Mohrov, rod. Mohrovega,

Mójčin -a -o prid.

daj. Mohrovemu, tož. Mohrov (živostno Mohrovega),

Poročil ju je Mojčin sorodnik

mest. pri Mohrovem, or. z Mohrovim; DVOJINA: im.

(< Mójca)

Mohrova, rod. Mohrovih, daj. Mohrovima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Mójčin, rod. Mójčinega, daj.

Mohrova, mest. pri Mohrovih, or. z Mohrovima;

Mójčinemu, tož. Mójčin (živostno Mójčinega), mest.

MNOŽINA: im. Mohrovi, rod. Mohrovih, daj.

pri Mójčinem, or. z Mójčinim; DVOJINA: im.

Mohrovim, tož. Mohrove, mest. pri Mohrovih, or. z

Mójčina, rod. Mójčinih, daj. Mójčinima, tož. Mójčina,

Mohrovimi

mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Mohrova, rod. Mohrove, daj.

Mójčini, rod. Mójčinih, daj. Mójčinim, tož. Mójčine,

Mohrovi, tož. Mohrovo, mest. pri Mohrovi, or. z

mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinimi

Mohrovo; DVOJINA: im. Mohrovi, rod. Mohrovih, daj.

ženski: EDNINA: im. Mójčina, rod. Mójčine, daj.

Mohrovima, tož. Mohrovi, mest. pri Mohrovih, or. z

Mójčini, tož. Mójčino, mest. pri Mójčini, or. z

Mohrovima; MNOŽINA: im. Mohrove, rod. Mohrovih,

Mójčino; DVOJINA: im. Mójčini, rod. Mójčinih, daj.

daj. Mohrovim, tož. Mohrove, mest. pri Mohrovih, or.

Mójčinima, tož. Mójčini, mest. pri Mójčinih, or. z

z Mohrovimi

Mójčinima; MNOŽINA: im. Mójčine, rod. Mójčinih,

srednji: EDNINA: im. Mohrovo, rod. Mohrovega, daj.

daj. Mójčinim, tož. Mójčine, mest. pri Mójčinih, or. z

Mohrovemu, tož. Mohrovo, mest. pri Mohrovem, or. z

Mójčinimi

Mohrovim; DVOJINA: im. Mohrovi, rod. Mohrovih,

srednji: EDNINA: im. Mójčino, rod. Mójčinega, daj.

daj. Mohrovima, tož. Mohrovi, mest. pri Mohrovih, or.

Mójčinemu, tož. Mójčino, mest. pri Mójčinem, or. z

z Mohrovima; MNOŽINA: im. Mohrova, rod.

Mójčinim; DVOJINA: im. Mójčini, rod. Mójčinih, daj.

Mohrovih, daj. Mohrovim, tož. Mohrova, mest. pri

Mójčinima, tož. Mójčini, mest. pri Mójčinih, or. z

Mohrovih, or. z Mohrovimi

Mójčinima; MNOŽINA: im. Mójčina, rod. Mójčinih,

STATUS: predlog

daj. Mójčinim, tož. Mójčina, mest. pri Mójčinih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Mójčinimi

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Mójca -e ž; ime bitja, osebno ime



|žensko ime|: Mojci Pokrajculji bodo sledile nove

Mójzes -a m; ime bitja, osebno ime

predstave

|svetopisemska oseba|: Mojzes je na gori Sinaj molil

{B} Mojčin

40 dni

{O} EDNINA: im. Mójca, rod. Mójce, daj. Mójci, tož.

{B} Mojzesov

Mójco, mest. pri Mójci, or. z Mójco; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Mójzes, rod. Mójzesa, daj. Mójzesu,

Mójci, rod. Mójc, daj. Mójcama, tož. Mójci, mest. pri

tož. Mójzesa, mest. pri Mójzesu, or. z Mójzesom;

568

DVOJINA: im. Mójzesa, rod. Mójzesov, daj.

Moldávčevim; DVOJINA: im. Moldávijčeva in

Mójzesoma, tož. Mójzesa, mest. pri Mójzesih, or. z

Moldávčeva, rod. Moldávijčevih in Moldávčevih, daj.

Mójzesoma; MNOŽINA: im. Mójzesi, rod. Mójzesov,

Moldávijčevima in Moldávčevima, tož.

daj. Mójzesom, tož. Mójzese, mest. pri Mójzesih, or. z

Moldávijčeva in Moldávčeva, mest. pri

Mójzesi

Moldávijčevih in pri Moldávčevih, or. z

STATUS: predlog

Moldávijčevima in z Moldávčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Moldávijčevi in Moldávčevi, rod. Moldávijčevih in



Moldávčevih, daj. Moldávijčevim in Moldávčevim,

mól -- m; simbol

tož. Moldávijčeve in Moldávčeve, mest. pri

|mol|: n = 2,5 mol

Moldávijčevih in pri Moldávčevih, or. z

STATUS: predlog

Moldávijčevimi in z Moldávčevimi

P

ženski: EDNINA: im. Moldávijčeva in Moldávčeva,

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



rod. Moldávijčeve in Moldávčeve, daj. Moldávijčevi

mól -a

in Moldávčevi, tož. Moldávijčevo in Moldávčevo,

m

|merska enota|: reakcija med enim molom luga in

mest. pri Moldávijčevi in pri Moldávčevi, or. z

Moldávijčevo

dvema moloma žveplene kisline; Iz enega mola

in z Moldávčevo; DVOJINA: im.

glukoze se je resintetiziralo 36 molov ATP <36

Moldávijčevi in Moldávčevi, rod. Moldávijčevih in

mol>;

Moldávčevih, daj. Moldávijčevima in

prim. mól

{O}

Moldávčevima, tož. Moldávijčevi in Moldávčevi,

EDNINA: im. mól, rod. móla, daj. mólu, tož. mól,

mest. pri Moldávijčevih in pri Moldávčevih, or. z

mest. pri mólu, or. z mólom; DVOJINA: im. móla, rod.

mólov,

Moldávijčevima in z Moldávčevima; MNOŽINA: im.

daj. móloma, tož. móla, mest. pri mólih, or. z

móloma;

Moldávijčeve in Moldávčeve, rod. Moldávijčevih in

MNOŽINA: im. móli, rod. mólov, daj. mólom,

Moldávčevih, daj. Moldávijčevim in Moldávčevim,

tož. móle, mest. pri mólih, or. z móli

S

tož. Moldávijčeve in Moldávčeve, mest. pri

TATUS: predlog

Moldávijčevih in pri Moldávčevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Moldávijčevimi in z Moldávčevimi



srednji: EDNINA: im. Moldávijčevo in Moldávčevo, Moldávčev -a -o prid.; obširneje glej pri Moldávijčev rod. Moldávijčevega in Moldávčevega, daj.



Moldávijčevemu in Moldávčevemu, tož.

Moldávec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje Moldávijčevo in Moldávčevo, mest. pri

glej pri Moldávijec

Moldávijčevem in pri Moldávčevem, or. z



Moldávijčevim in z Moldávčevim; DVOJINA: im.

Moldávija -e ž; zemljepisno ime

Moldávijčevi in Moldávčevi, rod. Moldávijčevih in

|dolgo ime Republika Moldavija|; |država|: Na sojenju

Moldávčevih, daj. Moldávijčevima in

sta pričali dekleti iz Moldavije in Romunije;

Moldávčevima, tož. Moldávijčevi in Moldávčevi,

Predsednik bo jutri iz Romunije odpotoval v

mest. pri Moldávijčevih in pri Moldávčevih, or. z

Moldavijo; Olimpija bo gostovala v Moldaviji

Moldávijčevima in z Moldávčevima; MNOŽINA: im.

Kje? v Moldaviji

Moldávijčeva in Moldávčeva, rod. Moldávijčevih in

Od kod? iz Moldavije

Moldávčevih, daj. Moldávijčevim in Moldávčevim,

Kam? v Moldavijo

tož. Moldávijčeva in Moldávčeva, mest. pri

{B} Moldavijec in Moldavec, Moldavijka in

Moldávijčevih in pri Moldávčevih, or. z

Moldavka; Moldavijčev in Moldavčev, Moldavijkin

Moldávijčevimi in z Moldávčevimi

in Moldavkin; moldavijski in moldavski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Moldávija, rod. Moldávije, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Moldáviji, tož. Moldávijo, mest. pri Moldáviji, or. z

Moldávijo



Moldávijec -jca

S

in Moldávec -vca m; ime bitja,

TATUS: predlog

prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Podjetje je pogodbo z Moldavijcem/Moldavcem



podaljšalo

Moldávijčev -a -o in Moldávčev -a -o prid.

(< Moldávija)

Žoga bi se po odboju skoraj znašla v

{B} Moldavijčev in Moldavčev

Moldavijčevem/Moldavčevem golu

{O} EDNINA: im. Moldávijec in Moldávec, rod.

(< Moldávijec)

Moldávijca in Moldávca, daj. Moldávijcu in

{O} moški: EDNINA: im. Moldávijčev in Moldávčev, Moldávcu, tož. Moldávijca in Moldávca, mest. pri

rod. Moldávijčevega in Moldávčevega, daj.

Moldávijcu in pri Moldávcu, or. z Moldávijcem in z

Moldávijčevemu in Moldávčevemu, tož.

Moldávcem; DVOJINA: im. Moldávijca in Moldávca,

Moldávijčev in Moldávčev (živostno Moldávijčevega

rod. Moldávijcev in Moldávcev, daj. Moldávijcema in

in Moldávčevega), mest. pri Moldávijčevem in pri

Moldávcema, tož. Moldávijca in Moldávca, mest. pri

Moldávčevem, or. z Moldávijčevim in z

569

Moldávijcih in pri Moldávcih, or. z Moldávijcema in moldávijski in pri moldávski, or. z moldávijsko in z

z Moldávcema; MNOŽINA: im. Moldávijci in

moldávsko; DVOJINA: im. moldávijski in moldávski,

Moldávci, rod. Moldávijcev in Moldávcev, daj.

rod. moldávijskih in moldávskih, daj. moldávijskima

Moldávijcem in Moldávcem, tož. Moldávijce in

in moldávskima, tož. moldávijski in moldávski, mest.

Moldávce, mest. pri Moldávijcih in pri Moldávcih,

pri moldávijskih in pri moldávskih, or. z

or. z Moldávijci in z Moldávci

moldávijskima in z moldávskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

moldávijske in moldávske, rod. moldávijskih in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

moldávskih, daj. moldávijskim in moldávskim, tož.

samostalnik moškega spola

moldávijske in moldávske, mest. moldávijskih in pri



moldávskih, or. moldávijskimi in z moldávskimi

Moldávijka -e

srednji:

in Moldávka -e ž; ime bitja, prebivalsko

EDNINA: im. moldávijsko in moldávsko, rod.

moldávijskega

ime

in moldávskega, daj. moldávijskemu

Veselje Moldavijke/Moldavke Zalije Margijeve po

in moldávskemu, tož. moldávijsko in moldávsko,

zmagi v metu kladiva je bilo izjemno

mest. pri moldávijskem in pri moldávskem, or. z

(< Moldávija)

moldávijskim in z moldávskim; DVOJINA: im.

{B} Moldavijkin

moldávijski

in Moldavkin

in moldávski, rod. moldávijskih in

{O}

moldávskih,

EDNINA: im. Moldávijka in Moldávka, rod.

daj. moldávijskima in moldávskima, tož.

Moldávijke

moldávijski

in Moldávke, daj. Moldávijki in

in moldávski, mest. moldávijskih in pri

Moldávki,

moldávskih,

tož. Moldávijko in Moldávko, mest. pri

or. z moldávijskima in z moldávskima;

Moldávijki in pri Moldávki, or. z Moldávijko in z

MNOŽINA: im. moldávijska in moldávska, rod.

Moldávko;

moldávijskih

DVOJINA: im. Moldávijki in Moldávki,

in moldávskih, daj. moldávijskim in

moldávskim,

rod. Moldávijk in Moldávk, daj. Moldávijkama in

tož. moldávijska in moldávska, mest. pri

Moldávkama,

moldávijskih

tož. Moldávijki in Moldávki, mest. pri

in pri moldávskih, or. z moldávijskimi

Moldávijkah in pri Moldávkah, or. z Moldávijkama

in z moldávskimi

in z Moldávkama; MNOŽINA: im. Moldávijke in

STATUS: predlog

Moldávke, rod. Moldávijk in Moldávk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Moldávijkam in Moldávkam, tož. Moldávijke in



Moldávke, mest. pri Moldávijkah in pri Moldávkah,

Moldávka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej or. z Moldávijkami in z Moldávkami

pri Moldávijka

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

moldávski -a -o prid.; obširneje glej pri moldávijski samostalnik ženskega spola





Molière -ra in Molière -rja [moljêr, rod. moljêra in moljêrja,

moldávijski -a -o

or. z moljêrom in z moljêrjem] m; ime bitja,

in moldávski -a -o prid.

V sodelovanju z vrhunskim

osebno ime

moldavijskim/moldavskim pianistom Sergejem

|priimek|; |citatni naglas Molière|; |umetniško ime

Filioglom je na albumu odigrala 12 skladb; Ob

Jeana-Baptista Poquelina, francoskega

klasicističnega komediografa|: Uprizorili so burko s

koncu srečanja gospodarstvenikov so priredili

degustacijo moldavijskih/moldavskih vin

petjem in streljanjem po motivih Molièra/Molièrja

(< Moldávija)

{B} Molièrov in Molièrjev

{O} moški:

{O} EDNINA: im. Molière, rod. Molièra in Molièrja,

EDNINA: im. moldávijski in moldávski,

daj. Molièru in Molièrju, tož. Molièra in Molièrja,

rod. moldávijskega in moldávskega, daj.

moldávijskemu

mest. pri Molièru in pri Molièrju, or. z Molièrom in z

in moldávskemu, tož. moldávijski in

moldávski (

Molièrjem

živostno moldávijskega in moldávskega),

STATUS: predlog

mest. pri moldávijskem in pri moldávskem, or. z

moldávijskim in z moldávskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

moldávijska in moldávska, rod. moldávijskih in

(priimki); samostalnik moškega spola

moldávskih, daj. moldávijskima in moldávskima, tož.



moldávijska in moldávska, mest. moldávijskih in pri

Molièrjev -a -o prid.; obširneje glej pri Molièrov moldávskih, or. moldávijskima in z moldávskima;



MNOŽINA: im. moldávijski in moldávski, rod.

Molièrov -a -o in Molièrjev -a -o [moljêrov- in

moldávijskih in moldávskih, daj. moldávijskim in

moljêrjev-] prid.

moldávskim, tož. moldávijske in moldávske, mest.

|citatni naglas Molièrov, Molièrjev|:

moldávijskih in pri moldávskih, or. moldávijskimi in

Molièrjeve/Molièrove komedije

z moldávskimi

(< Molière)

ženski: EDNINA: im. moldávijska in moldávska, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Molièrov in Molièrjev, rod.

moldávijske in moldávske, daj. moldávijski in

Molièrovega in Molièrjevega, daj. Molièrovemu in

moldávski, tož. moldávijsko in moldávsko, mest. pri

Molièrjevemu, tož. Molièrov in Molièrjev (živostno

570

Molièrovega in Molièrjevega), mest. pri Molièrovem

{B} Monačanov

in pri Molièrjevem, or. z Molièrovim in z

{O} EDNINA: im. Maročán, rod. Maročána, daj.

Molièrjevim; DVOJINA: im. Molièrova in Molièrjeva,

Maročánu, tož. Maročána, mest. pri Maročánu, or. z

rod. Molièrovih in Molièrjevih, daj. Molièrovima in

Maročánom; DVOJINA: im. Maročána, rod.

Molièrjevima, tož. Molièrova in Molièrjeva, mest. pri

Maročánov, daj. Maročánoma, tož. Maročána, mest.

Molièrovih in pri Molièrjevih, or. z Molièrovima in z

pri Maročánih, or. z Maročánoma; MNOŽINA: im.

Molièrjevima; MNOŽINA: im. Molièrovi in

Maročáni, rod. Maročánov, daj. Maročánom, tož.

Molièrjevi, rod. Molièrovih in Molièrjevih, daj.

Maročáne, mest. pri Maročánih, or. z Maročáni

Molièrovim in Molièrjevim, tož. Molièrove in

STATUS: predlog

Molièrjeve, mest. pri Molièrovih in pri Molièrjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

or. z Molièrovimi in z Molièrjevimi



ženski: EDNINA: im. Molièrova in Molièrjeva, rod.

Monáčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Molièrove in Molièrjeve, daj. Molièrovi in

Veliko Monačank v kazinoju vsak dan spije jutranjo

Molièrjevi, tož. Molièrovo in Molièrjevo, mest. pri

kavo in prebere časopis

Molièrovi in pri Molièrjevi, or. z Molièrovo in z

(< Monáko)

Molièrjevo; DVOJINA: im. Molièrovi in Molièrjevi,

{B} Monačankin

rod. Molièrovih in Molièrjevih, daj. Molièrovima in

{O} EDNINA: im. Monáčanka, rod. Monáčanke, daj.

Molièrjevima, tož. Molièrovi in Molièrjevi, mest. pri

Monáčanki, tož. Monáčanko, mest. pri Monáčanki, or.

Molièrovih in pri Molièrjevih, or. z Molièrovima in z

z Monáčanko; DVOJINA: im. Monáčanki, rod.

Molièrjevima; MNOŽINA: im. Molièrove in

Monáčank, daj. Monáčankama, tož. Monáčanki, mest.

Molièrjeve, rod. Molièrovih in Molièrjevih, daj.

pri Monáčankah, or. z Monáčankama; MNOŽINA: im.

Molièrovim in Molièrjevim, tož. Molièrove in

Monáčanke, rod. Monáčank, daj. Monáčankam, tož.

Molièrjeve, mest. pri Molièrovih in pri Molièrjevih,

Monáčanke, mest. pri Monáčankah, or. z

or. z Molièrovimi in z Molièrjevimi

Monáčankami

srednji: EDNINA: im. Molièrovo in Molièrjevo, rod.

STATUS: predlog

Molièrovega in Molièrjevega, daj. Molièrovemu in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Molièrjevemu, tož. Molièrovo in Molièrjevo, mest.



pri Molièrovem in pri Molièrjevem, or. z

Monáko -a m; zemljepisno ime

Molièrovim in z Molièrjevim; DVOJINA: im.

|dolgo ime Kneževina Monako|; |država|: Festival

Molièrovi in Molièrjevi, rod. Molièrovih in

plesalcev salse, ki so ga v živo prenašali iz Monaka,

Molièrjevih, daj. Molièrovima in Molièrjevima, tož.

je bil resnično zanimiv; Leta 1944 se je knez

Molièrovi in Molièrjevi, mest. pri Molièrovih in pri

Rainier vrnil v Monako; Večino časa je zaradi

Molièrjevih, or. z Molièrovima in z Molièrjevima;

davkov živel v Monaku

MNOŽINA: im. Molièrova in Molièrjeva, rod.

Kje? v Monaku

Molièrovih in Molièrjevih, daj. Molièrovim in

Od kod? iz Monaka

Molièrjevim, tož. Molièrova in Molièrjeva, mest. pri

Kam? v Monako

Molièrovih in pri Molièrjevih, or. z Molièrovimi in z

{B} Monačan, Monačanka; Monačanov,

Molièrjevimi

Monačankin; monaški

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Monáko, rod. Monáka, daj. Monáku,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni tož. Monáko, mest. pri Monáku, or. z Monákom

pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Móloh -a m; ime bitja, religijsko ime



|poganski bog|: Boga Moloha povezujejo z

monáški -a -o prid.

žrtvovanjem otrok

monaška katedrala; monaška dirka; monaška

{B} Molohov

princesa; Odmeven je bil obisk monaškega kneza

{O} EDNINA: im. Móloh, rod. Móloha, daj. Mólohu,

Alberta II., ki ga je spremljalo kar 50

tož. Móloha, mest. pri Mólohu, or. z Mólohom;

gospodarstvenikov

DVOJINA: im. Móloha, rod. Mólohov, daj. Mólohoma,

(< Monáko)

tož. Móloha, mest. pri Mólohih, or. z Mólohoma;

{O} moški: EDNINA: im. monáški, rod. monáškega,

MNOŽINA: im. Mólohi, rod. Mólohov, daj. Mólohom,

daj. monáškemu, tož. monáški (živostno monáškega),

tož. Mólohe, mest. pri Mólohih, or. z Mólohi

mest. pri monáškem, or. z monáškim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

monáška, rod. monáških, daj. monáškima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

monáška, mest. pri monáških, or. z monáškima;



MNOŽINA: im. monáški, rod. monáških, daj.

Monáčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

monáškim, tož. monáške, mest. pri monáških, or. z

Monačani so se veselili nove kraljevske poroke

monáškimi

(< Monáko)

571

ženski: EDNINA: im. monáška, rod. monáške, daj.

Mongólci, rod. Mongólcev, daj. Mongólcem, tož.

monáški, tož. monáško, mest. pri monáški, or. z

Mongólce, mest. pri Mongólcih, or. z Mongólci

monáško; DVOJINA: im. monáški, rod. monáških, daj.

STATUS: predlog

monáškima, tož. monáški, mest. pri monáških, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

monáškima; MNOŽINA: im. monáške, rod. monáških,

samostalnik moškega spola

daj. monáškim, tož. monáške, mest. pri monáških, or. z



monáškimi

Mongólija -e ž; zemljepisno ime

srednji: EDNINA: im. monáško, rod. monáškega, daj.

|dolgo ime Mongolija|; |država|: Pripravili smo

monáškemu, tož. monáško, mest. pri monáškem, or. z

razstavo slik in fotografij iz Mongolije; potovanje v

monáškim; DVOJINA: im. monáški, rod. monáških, daj.

Mongolijo; V Mongoliji je lov najpomembnejši vir

monáškima, tož. monáški, mest. pri monáških, or. z

turizma

monáškima; MNOŽINA: im. monáška, rod. monáških,

Kje? v Mongoliji

daj. monáškim, tož. monáška, mest. pri monáških, or. z

Od kod? iz Mongolije

monáškimi

Kam? v Mongolijo

STATUS: predlog

{B} Mongolec, Mongolka; Mongolčev, Mongolkin;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mongolski



{O} EDNINA: im. Mongólija, rod. Mongólije, daj.

Mongólčev -a -o prid.

Mongóliji, tož. Mongólijo, mest. pri Mongóliji, or. z

Mongolčev šotor je okrogel in narejen iz šib

Mongólijo

(< Mongólec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Mongólčev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Mongólčevega, daj. Mongólčevemu, tož. Mongólčev



(živostno Mongólčevega), mest. pri Mongólčevem, or.

Mongólka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

z Mongólčevim; DVOJINA: im. Mongólčeva, rod.

Večina mongolskih pesmi govori o konjih in o delu

Mongólčevih, daj. Mongólčevima, tož. Mongólčeva,

nomadskih Mongolk

mest. pri Mongólčevih, or. z Mongólčevima;

(< Mongólija)

MNOŽINA: im. Mongólčevi, rod. Mongólčevih, daj.

{B} Mongolkin

Mongólčevim, tož. Mongólčeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. Mongólka, rod. Mongólke, daj.

Mongólčevih, or. z Mongólčevimi

Mongólki, tož. Mongólko, mest. pri Mongólki, or. z

ženski: EDNINA: im. Mongólčeva, rod. Mongólčeve, Mongólko; DVOJINA: im. Mongólki, rod. Mongólk,

daj. Mongólčevi, tož. Mongólčevo, mest. pri

daj. Mongólkama, tož. Mongólki, mest. pri

Mongólčevi, or. z Mongólčevo; DVOJINA: im.

Mongólkah, or. z Mongólkama; MNOŽINA: im.

Mongólčevi, rod. Mongólčevih, daj. Mongólčevima,

Mongólke, rod. Mongólk, daj. Mongólkam, tož.

tož. Mongólčevi, mest. pri Mongólčevih, or. z

Mongólke, mest. pri Mongólkah, or. z Mongólkami

Mongólčevima; MNOŽINA: im. Mongólčeve, rod.

STATUS: predlog

Mongólčevih, daj. Mongólčevim, tož. Mongólčeve,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri Mongólčevih, or. z Mongólčevimi



srednji: EDNINA: im. Mongólčevo, rod.

mongólski -a -o prid.

Mongólčevega, daj. Mongólčevemu, tož.

Nekdaj so ti živahni in bojeviti konji dirjali po

Mongólčevo, mest. pri Mongólčevem, or. z

mongolski stepi; Šola jahanja za mongolske konje

Mongólčevim; DVOJINA: im. Mongólčevi, rod.

ni potrebna; V naravi mongolski skakači živijo v

Mongólčevih, daj. Mongólčevima, tož. Mongólčevi,

kolonijah; Pešto so leta 1241 uničile mongolske

mest. pri Mongólčevih, or. z Mongólčevima;

horde

MNOŽINA: im. Mongólčeva, rod. Mongólčevih, daj.

(< Mongólija)

Mongólčevim, tož. Mongólčeva, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. mongólski, rod.

Mongólčevih, or. z Mongólčevimi

mongólskega, daj. mongólskemu, tož. mongólski

STATUS: predlog

(živostno mongólskega), mest. pri mongólskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mongólskim; DVOJINA: im. mongólska, rod.



mongólskih, daj. mongólskima, tož. mongólska, mest.

Mongólec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

pri mongólskih, or. z mongólskima; MNOŽINA: im.

Večina Mongolcev pripada budistični veri

mongólski, rod. mongólskih, daj. mongólskim, tož.

(< Mongólija)

mongólske, mest. pri mongólskih, or. z mongólskimi

{B} Mongolčev

ženski: EDNINA: im. mongólska, rod. mongólske, daj.

{O} EDNINA: im. Mongólec, rod. Mongólca, daj.

mongólski, tož. mongólsko, mest. pri mongólski, or. z

Mongólcu, tož. Mongólca, mest. pri Mongólcu, or. z

mongólsko; DVOJINA: im. mongólski, rod.

Mongólcem; DVOJINA: im. Mongólca, rod.

mongólskih, daj. mongólskima, tož. mongólski, mest.

Mongólcev, daj. Mongólcema, tož. Mongólca, mest.

pri mongólskih, or. z mongólskima; MNOŽINA: im.

pri Mongólcih, or. z Mongólcema; MNOŽINA: im.

572

mongólske, rod. mongólskih, daj. mongólskim, tož.

ženski: EDNINA: im. Monroejeva, rod. Monroejeve, mongólske, mest. pri mongólskih, or. z mongólskimi

daj. Monroejevi, tož. Monroejevo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. mongólsko, rod. mongólskega, Monroejevi, or. z Monroejevo; DVOJINA: im.

daj. mongólskemu, tož. mongólsko, mest. pri

Monroejevi, rod. Monroejevih, daj. Monroejevima,

mongólskem, or. z mongólskim; DVOJINA: im.

tož. Monroejevi, mest. pri Monroejevih, or. z

mongólski, rod. mongólskih, daj. mongólskima, tož.

Monroejevima; MNOŽINA: im. Monroejeve, rod.

mongólski, mest. pri mongólskih, or. z mongólskima;

Monroejevih, daj. Monroejevim, tož. Monroejeve,

MNOŽINA: im. mongólska, rod. mongólskih, daj.

mest. pri Monroejevih, or. z Monroejevimi

mongólskim, tož. mongólska, mest. pri mongólskih,

srednji: EDNINA: im. Monroejevo, rod.

or. z mongólskimi

Monroejevega, daj. Monroejevemu, tož. Monroejevo,

STATUS: predlog

mest. pri Monroejevem, or. z Monroejevim; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

im. Monroejevi, rod. Monroejevih, daj.



Monroejevima, tož. Monroejevi, mest. pri

Monroe1 -ja [monró] m; ime bitja, osebno ime

Monroejevih, or. z Monroejevima; MNOŽINA: im.

|priimek|: knjiga Alexeia Monroeja o Laibachu in

Monroejeva, rod. Monroejevih, daj. Monroejevim,

gibanju Neue Slowenische Kunst

tož. Monroejeva, mest. pri Monroejevih, or. z

{B} Monroejev

Monroejevimi

{O} EDNINA: im. Monroe, rod. Monroeja, daj.

STATUS: predlog

Monroeju, tož. Monroeja, mest. pri Monroeju, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Monroejem; DVOJINA: im. Monroeja, rod. Monroejev,



daj. Monroejema, tož. Monroeja, mest. pri Monroejih,

monsignor -ja [monsinjór] m

or. z Monroejema; MNOŽINA: im. Monroeji, rod.

|verski naziv|; gl. monsinjór

Monroejev, daj. Monroejem, tož. Monroeje, mest. pri

{B} monsignorjev

Monroejih, or. z Monroeji

{O} EDNINA: im. monsingnor, rod. monsingnorja, daj.

STATUS: predlog

monsingnorju, tož. monsingnorja, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

monsingnorju, or. z monsingnorjem; DVOJINA: im.

(priimki); samostalnik moškega spola

monsingnorja, rod. monsingnorjev, daj.



monsingnorjema, tož. monsingnorja, mest. pri

Monroe2 -- [monró]

monsingnorjih,

ž; ime bitja, osebno ime

or. z monsingnorjema; MNOŽINA: im.

|priimek|:

monsingnorji,

navadno ob ženskem imenu Živela je v

rod. monsingnorjev, daj.

enosobnem stanovanju z Alice Monroe;

monsingnorjem,

Marilyn

tož. monsingnorje, mest. pri

monsingnorjih,

Monroe ||umetniško ime Norme Jean Baker,

or. z monsingnorji

ameriške filmske igralke||: filmski prizor z Marylin

STATUS: predlog

Monroe

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu

{B} Monroejev



{O} EDNINA: im. Monroe, rod. Monroe, daj. Monroe,

monsinjór -ja m

tož. Monroe, mest. pri Monroe, or. z Monroe;

|verski naziv|: Prišla je v spremstvu nadškofa ter

DVOJINA: im. Monroe, rod. Monroe, daj. Monroe, tož.

manjšega števila monsinjorjev in prelatov; pred

Monroe, mest. pri Monroe, or. z Monroe; MNOŽINA:

imenom pridiga zlatomašnika monsinjorja Vilija

im. Monroe, rod. Monroe, daj. Monroe, tož. Monro,

Gumilarja; prim. msgr.

mest. pri Monroe, or. z Monroe

{B} monsinjorjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. monsinjór, rod. monsinjórja, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

monsinjórju, tož. monsinjórja, mest. pri monsinjórju,

psevdonimi; samostalnik ženskega spola

or. z monsinjórjem; DVOJINA: im. monsinjórja, rod.

monsinjórjev,



daj. monsinjórjema, tož. monsinjórja,

Monroejev -a -o [monrójev-]

mest. pri monsinjórjih, or. z monsinjórjema;

prid.

Predstavila sta nekaj Monroejevih sodobnikov in

MNOŽINA: im. monsinjórji, rod. monsinjórjev, daj.

monsinjórjem,

učencev

tož. monsinjórje, mest. pri

monsinjórjih,

(< Monroe

or. z monsinjórji

1)

{O} moški:

STATUS: predlog

EDNINA: im. Monroejev, rod.

Monroejevega, daj. Monroejevemu, tož. Monroejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu (živostno Monroejevega), mest. pri Monroejevem, or.



z Monroejevim; DVOJINA: im. Monroejeva, rod.

monsinjórjev -a -o prid.

Monroejevih, daj. Monroejevima, tož. Monroejeva,

Odobrili so pregled monsinjorjevih rokopisov

mest. pri Monroejevih, or. z Monroejevima;

(< monsinjór)

MNOŽINA: im. Monroejevi, rod. Monroejevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. monsinjórjev, rod.

Monroejevim, tož. Monroejeve, mest. pri

monsinjórjevega, daj. monsinjórjevemu, tož.

Monroejevih, or. z Monroejevimi

monsinjórjev (živostno monsinjórjevega), mest. pri

573

monsinjórjevem, or. z monsinjórjevim; DVOJINA: im.

Montessorijema, tož. Montessorija, mest. pri

monsinjórjeva, rod. monsinjórjevih, daj.

Montessorijih, or. z Montessorijema; MNOŽINA: im.

monsinjórjevima, tož. monsinjórjeva, mest. pri

Montessoriji, rod. Montessorijev, daj.

monsinjórjevih, or. z monsinjórjevima; MNOŽINA: im.

Montessorijem, tož. Montessorije, mest. pri

monsinjórjevi, rod. monsinjórjevih, daj.

Montessorijih, or. z Montessoriji

monsinjórjevim, tož. monsinjórjeve, mest. pri

STATUS: predlog

monsinjórjevih, or. z monsinjórjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ženski: EDNINA: im. monsinjórjeva, rod.



monsinjórjeve, daj. monsinjórjevi, tož.

Montessorijev -a -o [montesórijev-] prid.

monsinjórjevo, mest. pri monsinjórjevi, or. z

Montessorijeva pedagogika ||pedagogika, ki temelji na monsinjórjevo; DVOJINA: im. monsinjórjevi, rod.

opazovanju otrok||: Razvojno okolje je glavni

monsinjórjevih, daj. monsinjórjevima, tož.

element, brez katerega Montessorijeva pedagogika

monsinjórjevi, mest. pri monsinjórjevih, or. z

ne more delovati

monsinjórjevima; MNOŽINA: im. monsinjórjeve, rod.

(< Montessori)

monsinjórjevih, daj. monsinjórjevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Montessorijev, rod.

monsinjórjeve, mest. pri monsinjórjevih, or. z

Montessorijevega, daj. Montessorijevemu, tož.

monsinjórjevimi

Montessorijev (živostno Montessorijevega), mest. pri

srednji: EDNINA: im. monsinjórjevo, rod.

Montessorijevem, or. z Montessorijevim; DVOJINA:

monsinjórjevega, daj. monsinjórjevemu, tož.

im. Montessorijeva, rod. Montessorijevih, daj.

monsinjórjevo, mest. pri monsinjórjevem, or. z

Montessorijevima, tož. Montessorijeva, mest. pri

monsinjórjevim; DVOJINA: im. monsinjórjevi, rod.

Montessorijevih, or. z Montessorijevima; MNOŽINA:

monsinjórjevih, daj. monsinjórjevima, tož.

im. Montessorijevi, rod. Montessorijevih, daj.

monsinjórjevi, mest. pri monsinjórjevih, or. z

Montessorijevim, tož. Montessorijeve, mest. pri

monsinjórjevima; MNOŽINA: im. monsinjórjeva, rod.

Montessorijevih, or. z Montessorijevimi

monsinjórjevih, daj. monsinjórjevim, tož.

ženski: EDNINA: im. Montessorijeva, rod.

monsinjórjeva, mest. pri monsinjórjevih, or. z

Montessorijeve, daj. Montessorijevi, tož.

monsinjórjevimi

Montessorijevo, mest. pri Montessorijevi, or. z

STATUS: predlog

Montessorijevo; DVOJINA: im. Montessorijevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Montessorijevih, daj. Montessorijevima, tož.



Montessorijevi, mest. pri Montessorijevih, or. z

Montand -a [montán] m; ime bitja, osebno ime

Montessorijevima; MNOŽINA: im. Montessorijeve,

|priimek|: brat Louisa Montanda; Yves Montand

rod. Montessorijevih, daj. Montessorijevim, tož.

||umetniško ime Iva Livija, francoskega igralca in

Montessorijeve, mest. pri Montessorijevih, or. z

pevca||: Posnel je film z Yvesom Montandom v

Montessorijevimi

glavni vlogi

srednji: EDNINA: im. Montessorijevo, rod.

{B} Montandov

Montessorijevega, daj. Montessorijevemu, tož.

{O} EDNINA: im. Montand, rod. Montanda, daj.

Montessorijevo, mest. pri Montessorijevem, or. z

Montandu, tož. Montanda, mest. pri Montandu, or. z

Montessorijevim; DVOJINA: im. Montessorijevi, rod.

Montandom; DVOJINA: im. Montanda, rod.

Montessorijevih, daj. Montessorijevima, tož.

Montandov, daj. Montandoma, tož. Montanda, mest.

Montessorijevi, mest. pri Montessorijevih, or. z

pri Montandih, or. z Montandoma; MNOŽINA: im.

Montessorijevima; MNOŽINA: im. Montessorijeva,

Montandi, rod. Montandov, daj. Montandom, tož.

rod. Montessorijevih, daj. Montessorijevim, tož.

Montande, mest. pri Montandih, or. z Montandi

Montessorijeva, mest. pri Montessorijevih, or. z

STATUS: predlog

Montessorijevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

STATUS: predlog

(priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Montessori -ja [montesóri] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Maria Montessori se je rodila kot edinka

Moore -a [mór] m; ime bitja, osebno ime

Alessandra Montessorija in njegove žene Renilde;

|priimek|; |ameriški računalničar in poslovnež|:

nesklonljivo za žensko osebo |italijanska zdravnica in

Raziskovalec Gordon Moore je 1965 pravilno

učiteljica|: Metoda Marije Montessori se je razvila

napovedal integrirana vezja visoke gostote s

pri opazovanju otrok

tranzistorji na eni sami silikonski rezini

{B} Montessorijev

{B} Moorov

{O} EDNINA: im. Montessori, rod. Montessorija, daj.

{O} EDNINA: im. Moore, rod. Moora, daj. Mooru, tož.

Montessoriju, tož. Montessorija, mest. pri

Moora, mest. pri Mooru, or. z Moorom; DVOJINA: im.

Montessoriju, or. z Montessorijem; DVOJINA: im.

Moora, rod. Moorov, daj. Mooroma, tož. Moora, mest.

Montessorija, rod. Montessorijev, daj.

pri Moorih, or. z Mooroma; MNOŽINA: im. Moori, rod.

574

Moorov, daj. Moorom, tož. Moore, mest. pri Moorih,

{B} morakvarjev

or. z Moori

{O} EDNINA: im. morákvar, rod. morákvarja, daj.

STATUS: predlog

morákvarju, tož. morákvarja, mest. pri morákvarju, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

z morákvarjem; DVOJINA: im. morákvarja, rod.

samostalnik moškega spola

morákvarjev, daj. morákvarjema, tož. morákvarja,



mest. pri morákvarjih, or. z morákvarjema; MNOŽINA:

Moorov -a -o [mórov-] prid.

im. morákvarji, rod. morákvarjev, daj. morákvarjem,

Moorov prispevek k računalništvu; Moorov zakon

tož. morákvarje, mest. pri morákvarjih, or. z

||zakon o razvoju integriranih vezij||: Računalniška

morákvarji

industrija je v zadnjih desetletjih slonela na

STATUS: predlog

Moorovem zakonu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; (< Moore)

poimenovanja mitoloških, nadnaravnih,

{O} moški: EDNINA: im. Moorov, rod. Moorovega,

domišljijskih bitij

daj. Moorovemu, tož. Moorov (živostno Moorovega),



mest. pri Moorovem, or. z Moorovim; DVOJINA: im.

morákvarjev -a -o prid.

Moorova, rod. Moorovih, daj. Moorovima, tož.

skica morakvarjeve glave

Moorova, mest. pri Moorovih, or. z Moorovima;

(< morákvar)

MNOŽINA: im. Moorovi, rod. Moorovih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. morákvarjev, rod.

Moorovim, tož. Moorove, mest. pri Moorovih, or. z

morákvarjevega, daj. morákvarjevemu, tož.

Moorovimi

morákvarjev (živostno morákvarjevega), mest. pri

ženski: EDNINA: im. Moorova, rod. Moorove, daj.

morákvarjevem, or. z morákvarjevim; DVOJINA: im.

Moorovi, tož. Moorovo, mest. pri Moorovi, or. z

morákvarjeva, rod. morákvarjevih, daj.

Moorovo; DVOJINA: im. Moorovi, rod. Moorovih, daj.

morákvarjevima, tož. morákvarjeva, mest. pri

Moorovima, tož. Moorovi, mest. pri Moorovih, or. z

morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im.

Moorovima; MNOŽINA: im. Moorove, rod. Moorovih,

morákvarjevi, rod. morákvarjevih, daj.

daj. Moorovim, tož. Moorove, mest. pri Moorovih, or.

morákvarjevim, tož. morákvarjeve, mest. pri

z Moorovimi

morákvarjevih, or. z morákvarjevimi

srednji: EDNINA: im. Moorovo, rod. Moorovega, daj.

ženski: EDNINA: im. morákvarjeva, rod.

Moorovemu, tož. Moorovo, mest. pri Moorovem, or. z

morákvarjeve, daj. morákvarjevi, tož. morákvarjevo,

Moorovim; DVOJINA: im. Moorovi, rod. Moorovih,

mest. pri morákvarjevi, or. z morákvarjevo; DVOJINA:

daj. Moorovima, tož. Moorovi, mest. pri Moorovih, or.

im. morákvarjevi, rod. morákvarjevih, daj.

z Moorovima; MNOŽINA: im. Moorova, rod.

morákvarjevima, tož. morákvarjevi, mest. pri

Moorovih, daj. Moorovim, tož. Moorova, mest. pri

morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im.

Moorovih, or. z Moorovimi

morákvarjeve, rod. morákvarjevih, daj.

STATUS: predlog

morákvarjevim, tož. morákvarjeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na morákvarjevih, or. z morákvarjevimi

-ov/-ev ali -in v SBZ

srednji: EDNINA: im. morákvarjevo, rod.



morákvarjevega, daj. morákvarjevemu, tož.

môra -e ž

morákvarjevo, mest. pri morákvarjevem, or. z

|bajeslovna prikazen, ki straši, tlači ali duši spečega morákvarjevim; DVOJINA: im. morákvarjevi, rod.

človeka|: Pred morami so se branili tako, da so na

morákvarjevih, daj. morákvarjevima, tož.

posteljo narisali pentagram

morákvarjevi, mest. pri morákvarjevih, or. z

{B} morin

morákvarjevima; MNOŽINA: im. morákvarjeva, rod.

{O} EDNINA: im. môra, rod. môre, daj. môri, tož. môro,

morákvarjevih, daj. morákvarjevim, tož.

mest. pri môri, or. z môro; DVOJINA: im. môri, rod.

morákvarjeva, mest. pri morákvarjevih, or. z

môr, daj. môrama, tož. môri, mest. pri môrah, or. z

morákvarjevimi

môrama; MNOŽINA: im. môre, rod. môr, daj. môram,

STATUS: predlog

tož. môre, mest. pri môrah, or. z môrami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Morána -e ž; ime bitja, religijsko ime

nadnaravnih, domišljijskih bitij

|slovanska boginja zime in smrti|: Morana se v



ljudskem izročilu pojavlja kot lutka

morákvar -ja

{B} Moranin

m

|nadnaravno bitje iz romana Harry Potter; čuvaj

{O} EDNINA: im. Morána, rod. Moráne, daj. Moráni,

zapora Azkaban, ki žrtvi s poljubom izsesa dušo|:

tož. Moráno, mest. pri Moráni, or. z Moráno;

Preživel je napad morakvarja; Čarovniki se uprejo

DVOJINA: im. Moráni, rod. Morán, daj. Moránama, tož.

lordu Mrlakensteinu in njegovim mračnim

Moráni, mest. pri Moráneah, or. z Moránama;

morakvarjem

575

MNOŽINA: im. Moráne, rod. Morán, daj. Moránam, tož.

MNOŽINA: im. Morfêji, rod. Morfêjev, daj. Morfêjem,

Moráne, mest. pri Moránah, or. z Moránami

tož. Morfêje, mest. pri Morfêjih, or. z Morfêji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-



rimska imena; samostalnik moškega spola

Mórdor -ja m; zemljepisno ime



|pokrajina iz Tolkienovega romana »Gospodar

Morfêjev -a -o prid.

prstanov«|: vrata Mordorja; Za petami so jim bili

Morfejeva brata

črni jezdeci iz Mordorja

(< Morfêj)

Kje? v Mordorju

{O} moški: EDNINA: im. Morfêjev, rod. Morfêjevega, Od kod? iz Mordorja

daj. Morfêjevemu, tož. Morfêjev (živostno

Kam? v Mordor

Morfêjevega), mest. pri Morfêjevem, or. z

{B} mordorski

Morfêjevim; DVOJINA: im. Morfêjeva, rod.

{O} EDNINA: im. Mórdor, rod. Mórdorja, daj.

Morfêjevih, daj. Morfêjevima, tož. Morfêjeva, mest.

Mórdorju, tož. Mórdor, mest. pri Mórdorju, or. z

pri Morfêjevih, or. z Morfêjevima; MNOŽINA: im.

Mórdorjem

Morfêjevi, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevim, tož.

STATUS: predlog

Morfêjeve, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin; samostalnik ženski: EDNINA: im. Morfêjeva, rod. Morfêjeve, daj.

moškega spola

Morfêjevi, tož. Morfêjevo, mest. pri Morfêjevi, or. z



Morfêjevo; DVOJINA: im. Morfêjevi, rod. Morfêjevih,

mórdorski -a -o prid.

daj. Morfêjevima, tož. Morfêjevi, mest. pri

|nanašajoč se na Tolkienovo pokrajino Mordor|:

Morfêjevih, or. z Morfêjevima; MNOŽINA: im.

mordorski ork; mordorska vrata

Morfêjeve, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevim, tož.

(< Mórdor)

Morfêjeve, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevimi

{O} moški: EDNINA: im. mórdorski, rod.

srednji: EDNINA: im. Morfêjevo, rod. Morfêjevega, mórdorskega, daj. mórdorskemu, tož. mórdorski

daj. Morfêjevemu, tož. Morfêjevo, mest. pri

(živostno mórdorskega), mest. pri mórdorskem, or. z

Morfêjevem, or. z Morfêjevim; DVOJINA: im.

mórdorskim; DVOJINA: im. mórdorska, rod.

Morfêjevi, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevima, tož.

mórdorskih, daj. mórdorskima, tož. mórdorska, mest.

Morfêjevi, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevima;

pri mórdorskih, or. z mórdorskima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Morfêjeva, rod. Morfêjevih, daj.

mórdorski, rod. mórdorskih, daj. mórdorskim, tož.

Morfêjevim, tož. Morfêjeva, mest. pri Morfêjevih, or.

mórdorske, mest. pri mórdorskih, or. z mórdorskimi

z Morfêjevimi

ženski: EDNINA: im. mórdorska, rod. mórdorske, daj.

STATUS: predlog

mórdorski, tož. mórdorsko, mest. pri mórdorski, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mórdorsko; DVOJINA: im. mórdorski, rod.



mórdorskih, daj. mórdorskima, tož. mórdorski, mest.

Morín -a m; ime bitja, prebivalsko ime

pri mórdorskih, or. z mórdorskima; MNOŽINA: im.

|pripadnik antičnega plemena, ki je živelo na

mórdorske, rod. mórdorskih, daj. mórdorskim, tož.

področju današnje Belgije|: Veneti so želeli pod

mórdorske, mest. pri mórdorskih, or. z mórdorskimi

svojo oblastjo združiti ljudstva od Morinov na

srednji: EDNINA: im. mórdorsko, rod. mórdorskega, severu do Santonov na jugu

daj. mórdorskemu, tož. mórdorsko, mest. pri

{B} Morinov

mórdorskem, or. z mórdorskim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Morín, rod. Morína, daj. Morínu, tož.

mórdorski, rod. mórdorskih, daj. mórdorskima, tož.

Morína, mest. pri Morínu, or. z Morínom; DVOJINA:

mórdorski, mest. pri mórdorskih, or. z mórdorskima;

im. Morína, rod. Morínov, daj. Morínoma, tož.

MNOŽINA: im. mórdorska, rod. mórdorskih, daj.

Morína, mest. pri Morínih, or. z Morínoma;

mórdorskim, tož. mórdorska, mest. pri mórdorskih, or.

MNOŽINA: im. Moríni, rod. Morínov, daj. Morínom,

z mórdorskimi

tož. Moríne, mest. pri Morínih, or. z Moríni

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Morfêj -a m; ime bitja, religijsko ime

morínski -a -o prid.

|grški bog sanj|: Morfeja so si izmislili

O morinskem jeziku je malo znanega

aleksandrijski pesniki

(< Morín)

{B} Morfejev

{O} moški: EDNINA: im. morínski, rod. morínskega,

{O} EDNINA: im. Morfêj, rod. Morfêja, daj. Morfêju,

daj. morínskemu, tož. morínski (živostno morínskega),

tož. Morfêja, mest. pri Morfêju, or. z Morfêjem;

mest. pri morínskem, or. z morínskim; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Morfêja, rod. Morfêjev, daj. Morfêjema,

morínska, rod. morínskih, daj. morínskima, tož.

tož. Morfêja, mest. pri Morfêjih, or. z Morfêjema;

morínska, mest. pri morínskih, or. z morínskima;

576

MNOŽINA: im. morínski, rod. morínskih, daj.

Mormónov, daj. Mormónoma, tož. Mormóna, mest.

morínskim, tož. morínske, mest. pri morínskih, or. z

pri Mormónih, or. z Mormónoma; MNOŽINA: im.

morínskimi

Mormóni, rod. Mormónov, daj. Mormónom, tož.

ženski: EDNINA: im. morínska, rod. morínske, daj.

Mormóne, mest. pri Mormónih, or. z Mormóni

morínski, tož. morínsko, mest. pri morínski, or. z

STATUS: predlog

morínsko; DVOJINA: im. morínski, rod. morínskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

morínskima, tož. morínski, mest. pri morínskih, or. z



morínskima; MNOŽINA: im. morínske, rod. morínskih,

mormónka -e ž

daj. morínskim, tož. morínske, mest. pri morínskih, or.

|pripadnica severnoameriške verske ločine|: obisk

z morínskimi

mormonk

srednji: EDNINA: im. morínsko, rod. morínskega, daj.

(< Mormón)

morínskemu, tož. morínsko, mest. pri morínskem, or.

{B} mormonkin

z morínskim; DVOJINA: im. morínski, rod. morínskih,

{O} EDNINA: im. mormónka, rod. mormónke, daj.

daj. morínskima, tož. morínski, mest. pri morínskih,

mormónki, tož. mormónko, mest. pri mormónki, or. z

or. z morínskima; MNOŽINA: im. morínska, rod.

mormónko; DVOJINA: im. mormónki, rod. mormónk,

morínskih, daj. morínskim, tož. morínska, mest. pri

daj. mormónkama, tož. mormónki, mest. pri

morínskih, or. z morínskimi

mormónkah, or. z mormónkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

mormónke, rod. mormónk, daj. mormónkam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mormónke, mest. pri mormónkah, or. z mormónkami



STATUS: predlog

mormón1 -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|pripadnik severnoameriške verske ločine|: Zaradi



svojega prepričanja so bili mormoni dolgo časa

mormónski -a -o prid.

preganjani; Zgodovina mormonov sega v 19.

zgodba o dveh mladih mormonskih misijonarjih;

stoletje

Med člani mormonske skupnosti so kongresniki,

(< Mormón)

senatorji, odvetniki, zdravniki in profesorji

{B} mormonov

(< Mormón)

{O} EDNINA: im. mormón, rod. mormóna, daj.

{O} moški: EDNINA: im. mormónski, rod.

mormónu, tož. mormóna, mest. pri mormónu, or. z

mormónskega, daj. mormónskemu, tož. mormónski

mormónom; DVOJINA: im. mormóna, rod. mormónov,

(živostno mormónskega), mest. pri mormónskem, or. z

daj. mormónoma, tož. mormóna, mest. pri mormónih,

mormónskim; DVOJINA: im. mormónska, rod.

or. z mormónoma; MNOŽINA: im. mormóni, rod.

mormónskih, daj. mormónskima, tož. mormónska,

mormónov, daj. mormónom, tož. mormóne, mest. pri

mest. pri mormónskih, or. z mormónskima;

mormónih, or. z mormóni

MNOŽINA: im. mormónski, rod. mormónskih, daj.

STATUS: predlog

mormónskim, tož. mormónske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mormónskih, or. z mormónskimi



ženski: EDNINA: im. mormónska, rod. mormónske,

mormón2 -a m

daj. mormónski, tož. mormónsko, mest. pri

|ptič|: Peruti mormona so po spodnji strani temno

mormónski, or. z mormónsko; DVOJINA: im.

sive

mormónski, rod. mormónskih, daj. mormónskima,

{B} mormonov

tož. mormónski, mest. pri mormónskih, or. z

{O} EDNINA: im. mormón, rod. mormóna, daj.

mormónskima; MNOŽINA: im. mormónske, rod.

mormónu, tož. mormóna, mest. pri mormónu, or. z

mormónskih, daj. mormónskim, tož. mormónske,

mormónom; DVOJINA: im. mormóna, rod. mormónov,

mest. pri mormónskih, or. z mormónskimi

daj. mormónoma, tož. mormóna, mest. pri mormónih,

srednji: EDNINA: im. mormónsko, rod.

or. z mormónoma; MNOŽINA: im. mormóni, rod.

mormónskega, daj. mormónskemu, tož. mormónsko,

mormónov, daj. mormónom, tož. mormóne, mest. pri

mest. pri mormónskem, or. z mormónskim; DVOJINA:

mormónih, or. z mormóni

im. mormónski, rod. mormónskih, daj. mormónskima,

STATUS: predlog

tož. mormónski, mest. pri mormónskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

mormónskima; MNOŽINA: im. mormónska, rod.



mormónskih, daj. mormónskim, tož. mormónska,

Mormón -a m; ime bitja, osebno ime

mest. pri mormónskih, or. z mormónskimi

|prerok Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih

STATUS: predlog

dni|: knjiga preroka Mormona

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Mormonov



{O} EDNINA: im. Mormón, rod. Mormóna, daj.

Mórse -ja m; ime bitja, osebno ime

Mormónu, tož. Mormóna, mest. pri Mormónu, or. z

Mormónom; DVOJINA: im. Mormóna, rod.

577

|priimek|; |ameriški izumitelj|: Leta 1838 je Mozambíčanom, tož. Mozambíčane, mest. pri

iznajditelj Samuel Morse prvič prikazal telegraf in

Mozambíčanih, or. z Mozambíčani

signalni sistem črtic in pikic

STATUS: predlog

{B} Morsejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Mórse, rod. Mórseja, daj. Mórseju,



tož. Mórseja, mest. pri Mórseju, or. z Mórsejem;

Mozambíčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. Mórseja, rod. Mórsejev, daj.

Velenjčanka je za devet stotink zaostala za

Mórsejema, tož. Mórseja, mest. pri Mórsejih, or. z

Mozambičanko Mario Mutola

Mórsejema; MNOŽINA: im. Mórseji, rod. Mórsejev,

(< Mozambík)

daj. Mórsejem, tož. Mórseje, mest. pri Mórsejih, or. z

{B} Mozambičankin

Mórseji

{O} EDNINA: im. Mozambíčanka, rod.

STATUS: predlog

Mozambíčanke, daj. Mozambíčanki, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Mozambíčanko, mest. pri Mozambíčanki, or. z

samostalnik moškega spola

Mozambíčanko; DVOJINA: im. Mozambíčanki, rod.



Mozambíčank, daj. Mozambíčankama, tož.

Mórsejev -a -o prid.

Mozambíčanki, mest. pri Mozambíčankah, or. z

smrt Morsejeve žene; Morsejeva abeceda ||iz pik in črt Mozambíčankama; MNOŽINA: im. Mozambíčanke,

sestavljeni znaki za prenos sporočil||: Sporočilo je

rod. Mozambíčank, daj. Mozambíčankam, tož.

oddal v Morsejevi abecedi

Mozambíčanke, mest. pri Mozambíčankah, or. z

(< Mórse)

Mozambíčankami

{O} moški: EDNINA: im. Mórsejev, rod.

STATUS: predlog

Mórsejevega, daj. Mórsejevemu, tož. Mórsejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(živostno Mórsejevega), mest. pri Mórsejevem, or. z



Mórsejevim; DVOJINA: im. Mórsejeva, rod.

Mozambík -a m; zemljepisno ime

Mórsejevih, daj. Mórsejevima, tož. Mórsejeva, mest.

|dolgo ime Republika Mozambik|; |država|: zmaga

pri Mórsejevih, or. z Mórsejevima; MNOŽINA: im.

atletinje iz Mozambika; Zunanji minister je

Mórsejevi, rod. Mórsejevih, daj. Mórsejevim, tož.

odpotoval v Mozambik; Med vremenskimi pojavi,

Mórsejeve, mest. pri Mórsejevih, or. z Mórsejevimi

ki so letos najbolj izstopali, so aprilske poplave v

ženski: EDNINA: im. Mórsejeva, rod. Mórsejeve, daj.

Mozambiku

Mórsejevi, tož. Mórsejevo, mest. pri Mórsejevi, or. z

Kje? v Mozambiku

Mórsejevo; DVOJINA: im. Mórsejevi, rod. Mórsejevih,

Od kod? iz Mozambika

daj. Mórsejevima, tož. Mórsejevi, mest. pri

Kam? v Mozambik

Mórsejevih, or. z Mórsejevima; MNOŽINA: im.

{B} Mozambičan, Mozambičanka; Mozambičanov,

Mórsejeve, rod. Mórsejevih, daj. Mórsejevim, tož.

Mozambičankin; mozambiški

Mórsejeve, mest. pri Mórsejevih, or. z Mórsejevimi

{O} EDNINA: im. Mozambík, rod. Mozambíka, daj.

srednji: EDNINA: im. Mórsejevo, rod. Mórsejevega, Mozambíku, tož. Mozambík, mest. pri Mozambíku,

daj. Mórsejevemu, tož. Mórsejevo, mest. pri

or. z Mozambíkom

Mórsejevem, or. z Mórsejevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Mórsejevi, rod. Mórsejevih, daj. Mórsejevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Mórsejevi, mest. pri Mórsejevih, or. z Mórsejevima;



MNOŽINA: im. Mórsejeva, rod. Mórsejevih, daj.

mozambíški -a -o prid.

Mórsejevim, tož. Mórsejeva, mest. pri Mórsejevih, or.

eksotična riba mozambiška tilapija; Mozambiški

z Mórsejevimi

preliv ločuje Madagaskar od Afrike; Nekdanja

STATUS: predlog

slovita mozambiška atletinja Maria Mutola se po

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na koncu atletske kariere uspešno preizkuša v

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

nogometu



(< Mozambík)

Mozambíčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. mozambíški, rod.

Precej Mozambičanov nakupuje čez mejo

mozambíškega, daj. mozambíškemu, tož.

(< Mozambík)

mozambíški (živostno mozambíškega), mest. pri

{B} Mozambičanov

mozambíškem, or. z mozambíškim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Mozambíčan, rod. Mozambíčana,

mozambíška, rod. mozambíških, daj. mozambíškima,

daj. Mozambíčanu, tož. Mozambíčana, mest. pri

tož. mozambíška, mest. pri mozambíških, or. z

Mozambíčanu, or. z Mozambíčanom; DVOJINA: im.

mozambíškima; MNOŽINA: im. mozambíški, rod.

Mozambíčana, rod. Mozambíčanov, daj.

mozambíških, daj. mozambíškim, tož. mozambíške,

Mozambíčanoma, tož. Mozambíčana, mest. pri

mest. pri mozambíških, or. z mozambíškimi

Mozambíčanih, or. z Mozambíčanoma; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. mozambíška, rod. mozambíške, im. Mozambíčani, rod. Mozambíčanov, daj.

daj. mozambíški, tož. mozambíško, mest. pri

578

mozambíški, or. z mozambíško; DVOJINA: im.

Mozartovi, rod. Mozartovih, daj. Mozartovima, tož.

mozambíški, rod. mozambíških, daj. mozambíškima,

Mozartovi, mest. pri Mozartovih, or. z Mozartovima;

tož. mozambíški, mest. pri mozambíških, or. z

MNOŽINA: im. Mozartova, rod. Mozartovih, daj.

mozambíškima; MNOŽINA: im. mozambíške, rod.

Mozartovim, tož. Mozartova, mest. pri Mozartovih,

mozambíških, daj. mozambíškim, tož. mozambíške,

or. z Mozartovimi

mest. pri mozambíških, or. z mozambíškimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. mozambíško, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na mozambíškega, daj. mozambíškemu, tož.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

mozambíško, mest. pri mozambíškem, or. z



mozambíškim; DVOJINA: im. mozambíški, rod.

móž -á m

mozambíških, daj. mozambíškima, tož. mozambíški,

|zakonski partner, zakonec|: bodoči mož; Zadnjih

mest. pri mozambíških, or. z mozambíškima;

petindvajset let z možem letujeta v Dalmaciji;

MNOŽINA: im. mozambíška, rod. mozambíških, daj.

povodni mož ||bajeslovno bitje||: Nekdaj so verjeli, da mozambíškim, tož. mozambíška, mest. pri

povodnega moža prežene pokanje z bičem; ledeni

mozambíških, or. z mozambíškimi

možje ||obdobje med 12. in 14. majem, ko godujejo STATUS: predlog

svetniki Pankracij, Servacij in Bonifacij||: Tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

letošnji ledeni možje so postregli z dežjem



{B} možev

Mozart -a [mócart] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. móž, rod. možá, daj. móžu, tož.

|priimek|; |avstrijski skladatelj|: simfonija

možá, mest. pri móžu, or. z móžem; DVOJINA: im.

Wolfganga Amadeusa Mozarta; Študira v

možá, rod. móž, daj. možéma, tož. možá, mest. pri

Salzburgu, na glasbeni akademiji, ki je posvečena

možéh, or. z možéma; MNOŽINA: im. možjé, rod. móž,

Mozartu

daj. možém, tož. možé, mest. pri možéh, or. z možmí

{B} Mozartov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Mozart, rod. Mozarta, daj. Mozartu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

tož. Mozarta, mest. pri Mozartu, or. z Mozartom;

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

DVOJINA: im. Mozarta, rod. Mozartov, daj.

moškega spola; samostalnik moškega spola

Mozartoma, tož. Mozarta, mest. pri Mozartih, or. z



Mozartoma; MNOŽINA: im. Mozarti, rod. Mozartov,

móžev -a -o prid.

daj. Mozartom, tož. Mozarte, mest. pri Mozartih, or. z

možev priimek; Preselili so se v Avstralijo, kjer živi

Mozarti

možev stric

STATUS: predlog

(< móž)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{O} moški: EDNINA: im. móžev, rod. móževega, daj.



móževemu, tož. móžev (živostno móževega), mest. pri

Mozartov -a -o [mócartov-] prid.

móževem, or. z móževim; DVOJINA: im. móževa, rod.

izvajati Mozartove opere; Mozartova kroglica ||sladica móževih, daj. móževima, tož. móževa, mest. pri

v obliki kroglice po receptu Paula Fürsta||: V

móževih, or. z móževima; MNOŽINA: im. móževi, rod.

kavarni Fürst izdelujejo Mozartove kroglice po

móževih, daj. móževim, tož. móževe, mest. pri

izvirnem receptu

móževih, or. z móževimi

(< Mozart)

ženski: EDNINA: im. móževa, rod. móževe, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Mozartov, rod.

móževi, tož. móževo, mest. pri móževi, or. z móževo;

Mozartovega, daj. Mozartovemu, tož. Mozartov

DVOJINA: im. móževi, rod. móževih, daj. móževima,

(živostno Mozartovega), mest. pri Mozartovem, or. z

tož. móževi, mest. pri móževih, or. z móževima;

Mozartovim; DVOJINA: im. Mozartova, rod.

MNOŽINA: im. móževe, rod. móževih, daj. móževim,

Mozartovih, daj. Mozartovima, tož. Mozartova, mest.

tož. móževe, mest. pri móževih, or. z móževimi

pri Mozartovih, or. z Mozartovima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. móževo, rod. móževega, daj.

Mozartovi, rod. Mozartovih, daj. Mozartovim, tož.

móževemu, tož. móževo, mest. pri móževem, or. z

Mozartove, mest. pri Mozartovih, or. z Mozartovimi

móževim; DVOJINA: im. móževi, rod. móževih, daj.

ženski: EDNINA: im. Mozartova, rod. Mozartove, daj.

móževim, tož. móževi, mest. pri móževih, or. z

Mozartovi, tož. Mozartovo, mest. pri Mozartovi, or. z

móževima; MNOŽINA: im. móževa, rod. móževih, daj.

Mozartovo; DVOJINA: im. Mozartovi, rod.

móževim, tož. móževa, mest. pri móževih, or. z

Mozartovih, daj. Mozartovima, tož. Mozartovi, mest.

móževimi

pri Mozartovih, or. z Mozartovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Mozartove, rod. Mozartovih, daj. Mozartovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Mozartove, mest. pri Mozartovih, or. z Mozartovimi



srednji: EDNINA: im. Mozartovo, rod. Mozartovega, m. p. okrajš.

daj. Mozartovemu, tož. Mozartovo, mest. pri

|lat. manu propria: lastnoročno|: za imenom, z vejico

Mozartovem, or. z Mozartovim; DVOJINA: im.

Podpisan je Janez Novak, m. p.; gl. l.r.

579

STATUS: predlog

muce Copatarice; v zvezi muca Maca maček Muri in PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

muca Maca



{B} mucin

Mr. okrajš.

{O} EDNINA: im. múca, rod. múce, daj. múci, tož.

|angl. mister: gospod|: pred imenom Poznajo ga pod

múco, mest. pri múci, or. z múco; DVOJINA: im. múci,

psevdonimom Mr. Blackwell; gl. g.

rod. múc, daj. múcama, tož. múci, mest. pri múcah, or.

STATUS: predlog

z múcama; MNOŽINA: im. múce, rod. múc, daj.

P

múcam, tož. múce, mest. pri múcah, or. z múcami

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



STATUS: predlog

mrd. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

|milijarda|: Proračunski odhodki bodo znašali 10



mrd. evrov

múcin -a -o prid.

STATUS: predlog

Iz košare je gledal le mucin smrček

P

(< múca)

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški:



EDNINA: im. múcin, rod. múcinega, daj.

mr. ph.

múcinemu, tož. múcin (živostno múcinega), mest. pri

okrajš.

|magister farmacije; magistra farmacije|;

múcinem, or. z múcinim; DVOJINA: im. múcina, rod.

gl. mag.

farm.

múcinih, daj. múcinima, tož. múcina, mest. pri

múcinih,

S

or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcini, rod.

TATUS: predlog

múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

múcinih, or. z múcinimi



ženski: EDNINA: im. múcina, rod. múcine, daj. múcini, Mrs. okrajš.

tož. múcino, mest. pri múcini, or. z múcino; DVOJINA:

|angl. mistress: gospa|: pred imenom Igral je v filmu

im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcini,

Mrs. Dalloway; gl. ga.

mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

múcine, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pri múcinih, or. z múcinimi



srednji: EDNINA: im. múcino, rod. múcinega, daj.

ms -- [mə̀sə̀ tudi məsə̀ in èmès tudi emès] m; simbol múcinemu, tož. múcino, mest. pri múcinem, or. z

|milisekunda|: Varnostne blazine se ob trčenju

múcinim; DVOJINA: im. múcini, rod. múcinih, daj.

napihnejo v 25 ms

múcinima, tož. múcini, mest. pri múcinih, or. z

STATUS: predlog

múcinima; MNOŽINA: im. múcina, rod. múcinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

múcinim, tož. múcina, mest. pri múcinih, or. z



múcinimi

MS -- [mə̀sə̀ tudi məsə̀] m; simbol

STATUS: predlog

|Murska Sobota|: Kovinsko moder avto je imel

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tablice MS 52-81A



STATUS: predlog

Müller -ja [míler] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|priimek|; |nemški fizik|: Walter Müller je znan po



tem, da je izboljšal Geigerjev radiacijski števec;

msgr. okrajš.

prim. Geiger-Müllerjev

|monsinjor/monsignor|: pred imenom delo msgr. Ivana

{B} Müllerjev

Trinka

{O} EDNINA: im. Müller, rod. Müllerja, daj. Müllerju,

STATUS: predlog

tož. Müllerja, mest. pri Müllerju, or. z Müllerjem;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

DVOJINA: im. Müllerja, rod. Müllerjev, daj.



Müllerjema, tož. Müllerja, mest. pri Müllerjih, or. z

Mt -- [mə̀tə̀ tudi mətə̀ in èmté tudi emté] m; simbol Müllerjema; MNOŽINA: im. Müllerji, rod. Müllerjev,

|majtnerij|: Simbol za kemijski element majtnerij je

daj. Müllerjem, tož. Müllerje, mest. pri Müllerjih, or. z Mt

Müllerji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

múca -e ž



|ljubkovalno mačka|: Dogodivščine kužka in muce

Müllerjev -a -o [mílerjev-] prid.

smo si ogledali v lutkovni predstavi; Babica mi je

Müllerjevo strokovno delovanje je povezano z

prinesla tri dolgodlake mlade muce; |domišljijski

industrijsko fiziko; prim. Geiger-Müllerjev

lik|: v zvezi muca Copatarica Otroci so obiskali hišico (< Müller)

580

{O} moški: EDNINA: im. Müllerjev, rod.

Pred vrati je ležala Murijeva ovratnica

Müllerjevega, daj. Müllerjevemu, tož. Müllerjev

(< Múri)

(živostno Müllerjevega), mest. pri Müllerjevem, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Múrijev, rod. Múrijevega, Müllerjevim; DVOJINA: im. Müllerjeva, rod.

daj. Múrijevemu, tož. Múrijev (živostno Múrijevega),

Müllerjevih, daj. Müllerjevima, tož. Müllerjeva, mest.

mest. pri Múrijevem, or. z Múrijevim; DVOJINA: im.

pri Müllerjevih, or. z Müllerjevima; MNOŽINA: im.

Múrijeva, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož.

Müllerjevi, rod. Müllerjevih, daj. Müllerjevim, tož.

Múrijeva, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima;

Müllerjeve, mest. pri Müllerjevih, or. z Müllerjevimi

MNOŽINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Müllerjeva, rod. Müllerjeve, daj.

Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or. z

Müllerjevi, tož. Müllerjevo, mest. pri Müllerjevi, or. z Múrijevimi

Müllerjevo; DVOJINA: im. Müllerjevi, rod.

ženski: EDNINA: im. Múrijeva, rod. Múrijeve, daj.

Müllerjevih, daj. Müllerjevima, tož. Müllerjevi, mest.

Múrijevi, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevi, or. z

pri Müllerjevih, or. z Müllerjevima; MNOŽINA: im.

Múrijevo; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj.

Müllerjeve, rod. Müllerjevih, daj. Müllerjevim, tož.

Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or. z

Müllerjeve, mest. pri Müllerjevih, or. z Müllerjevimi

Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeve, rod. Múrijevih,

srednji: EDNINA: im. Müllerjevo, rod. Müllerjevega, daj. Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or.

daj. Müllerjevemu, tož. Müllerjevo, mest. pri

z Múrijevimi

Müllerjevem, or. z Müllerjevim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Múrijevo, rod. Múrijevega, daj.

Müllerjevi, rod. Müllerjevih, daj. Müllerjevima, tož.

Múrijevemu, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevem, or. z

Müllerjevi, mest. pri Müllerjevih, or. z Müllerjevima;

Múrijevim; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih,

MNOŽINA: im. Müllerjeva, rod. Müllerjevih, daj.

daj. Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or.

Müllerjevim, tož. Müllerjeva, mest. pri Müllerjevih,

z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeva, rod.

or. z Müllerjevimi

Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeva, mest. pri

STATUS: predlog

Múrijevih, or. z Múrijevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

múmin -a m



|domišljijski lik|: Eden od najbolj znanih muminov

Múrko -a m; ime bitja, osebno ime

je Mumintrol

|priimek|; |slovenski slovničar in slovaropisec|:

{B} muminov

Slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar

{O} EDNINA: im. múmin, rod. múmina, daj. múminu,

Antona Murka je izšel leta 1833 v Gradcu;

tož. múmina, mest. pri múminu, or. z múminom;

|slovenski literarni zgodovinar in etnolog|:

DVOJINA: im. múmina, rod. múminov, daj.

Simpozijski del slavističnega kongresa je bil

múminoma, tož. múmina, mest. pri múminih, or. z

posvečen delu Matije Murka (1861–1952)

múminoma; MNOŽINA: im. múmini, rod. múminov,

{B} Murkov

daj. múminom, tož. múmine, mest. pri múminih, or. z

{O} EDNINA: im. Múrko, rod. Múrka, daj. Múrku, tož.

múmini

Múrka, mest. pri Múrku, or. z Múrkom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Múrka, rod. Múrkov, daj. Múrkoma, tož. Múrka, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

pri Múrkih, or. z Múrkoma; MNOŽINA: im. Múrki, rod.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; pravopisne

Múrkov, daj. Múrkom, tož. Múrke, mest. pri Múrkih,

zanimivosti

or. z Múrki



STATUS: predlog

Múri -ja m; ime bitja, živalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|ime živali|: V okolici Medvod se je izgubil psiček



Muri; |domišljijski lik|: v zvezi maček Muri Pesmica Múrkov -a -o prid.

opisuje sprehod mačka Murija po mestu

Murkov slovar; Murkov nagrajenec, nagrajenka;

{B} Murijev

Murkova nagrada ||nagrada||: V Slovenskem

{O} EDNINA: im. Múri, rod. Múrija, daj. Múriju, tož.

etnološkem društvu vsako leto podelijo Murkove

Múrija, mest. pri Múriju, or. z Múrijem; DVOJINA: im.

nagrade

Múrija, rod. Múrijev, daj. Múrijema, tož. Múrija, mest.

(< Múrko)

pri Múrijih, or. z Múrijema; MNOŽINA: im. Múriji,

{O} moški: EDNINA: im. Múrkov, rod. Múrkovega,

rod. Múrijev, daj. Múrijem, tož. Múrije, mest. pri

daj. Múrkovemu, tož. Múrkov (živostno Múrkovega),

Múrijih, or. z Múriji

mest. pri Múrkovem, or. z Múrkovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Múrkova, rod. Múrkovih, daj. Múrkovima, tož.

P

Múrkova, mest. pri Múrkovih, or. z Múrkovima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena; domišljijska imena

MNOŽINA: im. Múrkovi, rod. Múrkovih, daj.



Múrkovim, tož. Múrkove, mest. pri Múrkovih, or. z



Múrkovimi

Múrijev -a -o prid.

581

ženski: EDNINA: im. Múrkova, rod. Múrkove, daj.

(< muslimán)

Múrkovi, tož. Múrkovo, mest. pri Múrkovi, or. z

{O} moški: EDNINA: im. muslimánski, rod.

Múrkovo; DVOJINA: im. Múrkovi, rod. Múrkovih, daj.

muslimánskega, daj. muslimánskemu, tož.

Múrkovima, tož. Múrkovi, mest. pri Múrkovih, or. z

muslimánski (živostno muslimánskega), mest. pri

Múrkovima; MNOŽINA: im. Múrkove, rod. Múrkovih,

muslimánskem, or. z muslimánskim; DVOJINA: im.

daj. Múrkovim, tož. Múrkove, mest. pri Múrkovih, or.

muslimánska, rod. muslimánskih, daj.

z Múrkovimi

muslimánskima, tož. muslimánska, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Múrkovo, rod. Múrkovega, daj.

muslimánskih, or. z muslimánskima; MNOŽINA: im.

Múrkovemu, tož. Múrkovo, mest. pri Múrkovem, or. z

muslimánski, rod. muslimánskih, daj. muslimánskim,

Múrkovim; DVOJINA: im. Múrkovi, rod. Múrkovih,

tož. muslimánske, mest. pri muslimánskih, or. z

daj. Múrkovima, tož. Múrkovi, mest. pri Múrkovih, or.

muslimánskimi

z Múrkovima; MNOŽINA: im. Múrkova, rod.

ženski: EDNINA: im. muslimánska, rod. muslimánske, Múrkovih, daj. Múrkovim, tož. Múrkova, mest. pri

daj. muslimánski, tož. muslimánsko, mest. pri

Múrkovih, or. z Múrkovimi

muslimánski, or. z muslimánsko; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

muslimánski, rod. muslimánskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

muslimánskima, tož. muslimánski, mest. pri

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

muslimánskih, or. z muslimánskima; MNOŽINA: im.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

muslimánske, rod. muslimánskih, daj.



muslimánskim, tož. muslimánske, mest. pri

muslimánskih,

muslimán -a

or. z muslimánskimi

m

|pripadnik muslimanske vere|: upor sunitskih in

srednji: EDNINA: im. muslimánsko, rod.

šiitskih muslimanov; Indijska vojska v vsakem

muslimánskega, daj. muslimánskemu, tož.

kašmirskem muslimanu vidi terorista

muslimánsko, mest. pri muslimánskem, or. z

muslimánskim;

{B} muslimanov

DVOJINA: im. muslimánski, rod.

{O}

muslimánskih, daj. muslimánskima, tož.

EDNINA: im. muslimán, rod. muslimána, daj.

muslimánu,

muslimánski, mest. pri muslimánskih, or. z

tož. muslimána, mest. pri muslimánu, or.

z muslimánom;

muslimánskima; MNOŽINA: im. muslimánska, rod.

DVOJINA: im. muslimána, rod.

muslimánskih,

muslimánov,

daj. muslimánskim, tož. muslimánska,

daj. muslimánoma, tož. muslimána,

mest. pri muslimánskih, or. z muslimánskimi

mest. pri muslimánih, or. z muslimánoma; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. muslimáni, rod. muslimánov, daj. muslimánom,

tož. muslimáne, mest. pri muslimánih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

muslimáni



STATUS: predlog

MW -- [mə̀və̀ tudi məvə̀ in èmvé tudi emvé in mə̀

P

dvójni və̀ in èm dvójni vé] m; simbol

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



|megavat|: kotlovnica z močjo 0,9 MW; |megavatni|:

muslimánka -e

z vezajem, del pridevniške zloženke 300-MW reaktor

ž

|pripadnica muslimanske vere|: zakrita mlada

STATUS: predlog

muslimanka; Znana je postala zaradi zavzemanja za

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

emancipacijo muslimank



(< muslimán)

MWh -- [mə̀və̀hə̀ tudi məvəhə̀ in èmvéhá tudi

{B} muslimankin

emvehá in mə̀ dvójni və̀ hə̀ in èm dvójni vé há] m;

{O} EDNINA: im. muslimánka, rod. muslimánke, daj.

simbol

muslimánki, tož. muslimánko, mest. pri muslimánki,

|megavatna ura|: Nuklearna elektrarna je proizvedla

or. z muslimánko; DVOJINA: im. muslimánki, rod.

447.268 MWh električne energije

muslimánk, daj. muslimánkama, tož. muslimánki,

STATUS: predlog

mest. pri muslimánkah, or. z muslimánkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

MNOŽINA: im. muslimánke, rod. muslimánk, daj.



muslimánkam, tož. muslimánke, mest. pri

Mx -- [mə̀íks in èmíks] m; simbol

muslimánkah, or. z muslimánkami

|maxwell|: Mx ni enota sistema SI; Zmnožek 1 G

STATUS: predlog

(gaussa/gausa) in kvadratnega centimetra ustreza 1

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Mx



STATUS: predlog

muslimánski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

muslimanski verski voditelj; Saccov strip o



muslimanski enklavi Goražde; Učenci muslimanske

n1 n-ja tudi n n-a tudi n -- [nə̀, rod. nə̀ja, or. z nə̀jem in vere si v znamenje svojega prepričanja pogosto

èn, rod. êna, or. z ênom] m

puščajo brado; Stkal je tesne vezi z muslimanskimi

|ime črke ali glasu|: mali n; Enačbe z n-ji/n-i in m-

in krščanskimi voditelji

ji/m-i so ji popolnoma domače; navadno nesklonljivo

582

Število ni manjše od n; kot prilastek, v imenovalniku PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

glas n; ob številki vzorec n2



{O} EDNINA: im. n in n tudi n, rod. n-ja in n-a tudi n, n. okrajš.

daj. n-ju in n-u tudi n, tož. n in n tudi n, mest. pri n-ju in

|lat. nevtrum: srednji spol|: apno (n.); gl. s.

pri n-u tudi pri n, or. z n-jem in z n-om tudi z n;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. n-ja in n tudi n, rod. n-jev in n-ov tudi n, PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. n-jema in n-oma tudi n, tož. n-ja in n-a tudi n, mest.



pri n-jih in pri n-ih tudi pri n, or. z n-jema in z n-oma Na -- [nə̀á tudi nəá in èná tudi ená] m; simbol

tudi z n; MNOŽINA: im. n-ji in n-i tudi n, rod. n-jev in n-

|natrij|: Simbol za kemijski element natrij je Na;

ov tudi n, daj. n-jem in n-om tudi n, tož. n-je in n-e tudi

|natrijev|: v kemijski formuli natrijev klorid (NaCl)

n, mest. pri n-jih in pri n-ih tudi pri n, or. z n-ji in z n-i STATUS: predlog

tudi z n

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Nablócka -e ž; ime bitja, osebno ime



|priimek| Marija Nablocka ||umetniško ime Marije n2 -- [nə̀ in èn] m; simbol

Nikolajevne Borislavske, slovenske gledališke

|množina snovi| |srednji spol|; prim. s2

igralke ruskega rodu||: Osebna življenjska zgodba

{O} EDNINA: im. n, rod. n, daj. n, tož. n, mest. pri n, or.

Marije Nablocke je tesno povezana s Slovenijo

z n; DVOJINA: im. n, rod. n, daj. n, tož. n, mest. pri n, or.

{B} Nablocke

z n; MNOŽINA: im. n, rod. n, daj. n, tož. n, mest. pri n, or.

{O} EDNINA: im. Nablócka, rod. Nablócke, daj.

z n

Nablócki, tož. Nablócko, mest. pri Nablócki, or. z

STATUS: predlog

Nablócko; DVOJINA: im. Nablócki, rod. Nablóck, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Nablóckama, tož. Nablócki, mest. pri Nablóckah, or. z



Nablóckama; MNOŽINA: im. Nablócke, rod. Nablóck,

N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀, rod. nə̀ja in èn, rod.

daj. Nablóckam, tož. Nablócke, mest. pri Nablóckah,

êna tudi nə̀ in èn] m

or. z Nablóckami

|ime črke|: veliki N; Velike pisane N-je/N-e

STATUS: predlog

zamenjuje z M-ji/M-i; navadno nesklonljivo Območja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

globalnega sončnega obsevanja so razdeljena na 14

(priimki)

delov (od A do N); kot prilastek, v imenovalniku črka N; ob številki raketa N1; Zavij na cesto N3; maščobne

nácifašístični -a -o prid.

kisline N-3

|nacistični in fašistični|: upor proti nacifašističnim

{O} EDNINA: im. N in N tudi N, rod. N-ja in N-a tudi

okupatorjem

N, daj. N-ju in N-u tudi N, tož. N in N tudi N, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. nácifašístični, rod.

N-ju in pri N-u tudi pri N, or. z N-jem in z N-om tudi

nácifašístičnega, daj. nácifašístičnemu, tož.

z N; DVOJINA: im. N-ja in N tudi N, rod. N-jev in N-ov

nácifašístični (živostno nácifašístičnega), mest. pri

tudi N, daj. N-jema in N-oma tudi N, tož. N-ja in N-a

nácifašístičnem, or. z nácifašístičnim; DVOJINA: im.

tudi N, mest. pri N-jih in pri N-ih tudi pri N, or. z N-nácifašístična, rod. nácifašístičnih, daj.

jema in z N-oma tudi z N; MNOŽINA: im. N-ji in N-i

nácifašístičnima, tož. nácifašístična, mest. pri

tudi N, rod. N-jev in N-ov tudi N, daj. N-jem in N-om

nácifašístičnih, or. z nácifašístičnima; MNOŽINA: im.

tudi N, tož. N-je in N-e tudi N, mest. pri N-jih in pri N-nácifašístični, rod. nácifašístičnih, daj.

ih tudi pri N, or. z N-ji in z N-i tudi z N

nácifašístičnim, tož. nácifašístične, mest. pri

STATUS: predlog

nácifašístičnih, or. z nácifašístičnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

ženski: EDNINA: im. nácifašístična, rod.



nácifašístične, daj. nácifašístični, tož. nácifašístično, N2 -- [nə̀ in èn] m; simbol

mest. pri nácifašístični, or. z nácifašístično; DVOJINA:

|dušik|: Simbol za kemijski element dušik je N;

im. nácifašístični, rod. nácifašístičnih, daj.

|dušikov|: v kemijski formuli dušikov oksid (N2O);

nácifašístičnima, tož. nácifašístični, mest. pri

|njuton/newton|: Na hlod deluje vzgon 500 N; N/cm2

nácifašístičnih, or. z nácifašístičnima; MNOŽINA: im.

Natezna trdnost snovi je do 290 N/cm2; N/m2 1 N/m2

nácifašístične, rod. nácifašístičnih, daj.

= 1 Pa; N/mm2 Natezna trdnost čistega železa je 220

nácifašístičnim, tož. nácifašístične, mest. pri

N/mm2

nácifašístičnih, or. z nácifašístičnimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. nácifašístično, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

nácifašístičnega, daj. nácifašístičnemu, tož.



nácifašístično, mest. pri nácifašístičnem, or. z

N3 -- [nə̀ in èn] m; simbol

nácifašístičnim; DVOJINA: im. nácifašístični, rod.

|mednarodna oznaka north: sever|; gl. S3

nácifašístičnih, daj. nácifašístičnima, tož.

STATUS: predlog

nácifašístični, mest. pri nácifašístičnih, or. z

583

nácifašístičnima; MNOŽINA: im. nácifašístična, rod.

nàdrealístičnima, tož. nàdrealístična, mest. pri

nácifašístičnih, daj. nácifašístičnim, tož.

nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnima; MNOŽINA: im.

nácifašístična, mest. pri nácifašístičnih, or. z

nàdrealístični, rod. nàdrealístičnih, daj.

nácifašístičnimi

nàdrealístičnim, tož. nàdrealístične, mest. pri

STATUS: predlog

nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) ženski: EDNINA: im. nàdrealístična, rod.



nàdrealístične, daj. nàdrealístični, tož. nàdrealístično, nad. okrajš.

mest. pri nàdrealístični, or. z nàdrealístično; DVOJINA:

|nadaljevanka|: 3. del nad.; |nadstropje|: enosobno

im. nàdrealístični, rod. nàdrealístičnih, daj.

stanovanje v 6. nad.; prim. nadstr.

nàdrealístičnima, tož. nàdrealístični, mest. pri

STATUS: predlog

nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnima; MNOŽINA: im.

P

nàdrealístične, rod. nàdrealístičnih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



nàdrealístičnim, tož. nàdrealístične, mest. pri

nàdángel -a

nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnimi

m

|nadnaravno bitje|: V Svetem pismu se po imenu

srednji: EDNINA: im. nàdrealístično, rod.

nàdrealístičnega,

predstavljajo trije nadangeli: Mihael, Gabrijel in

daj. nàdrealístičnemu, tož.

Rafael; Obiskali smo samostan svetih nadangelov v

nàdrealístično, mest. pri nàdrealístičnem, or. z

Srbiji;

nàdrealístičnim; DVOJINA: im. nàdrealístični, rod.

v zvezi nadangel Mihael Oltar krasi dvanajst

kipov svetnikov, z nadangelom Mihaelom na čelu

nàdrealístičnih, daj. nàdrealístičnima, tož.

nàdrealístični,

{B} nadangelov

mest. pri nàdrealístičnih, or. z

{O}

nàdrealístičnima; MNOŽINA: im. nàdrealístična, rod.

EDNINA: im. nàdángel, rod. nàdángela, daj.

nàdángelu,

nàdrealístičnih, daj. nàdrealístičnim, tož.

tož. nàdángela, mest. pri nàdángelu, or. z

nàdángelom;

nàdrealístična, mest. pri nàdrealístičnih, or. z

DVOJINA: im. nàdángela, rod.

nàdrealístičnimi

nàdángelov, daj. nàdángeloma, tož. nàdángela, mest.

pri nàdángelih,

STATUS: predlog

or. z nàdángeloma; MNOŽINA: im.

nàdángeli, rod. nàdángelov, daj. nàdángelom, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

nàdángele, mest. pri nàdángelih, or. z nàdángeli



STATUS: predlog

nàdrealístka -e ž

P

|predstavnica nadrealizma|: književni vrhunci

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

evropskih nadrealistk

nadnaravnih, domišljijskih bitij; jedro SBZ

(< nàdrealíst)



{B} nadrealistkin

nàdrealíst -a m

{O} EDNINA: im. nàdrealístka, rod. nàdrealístke, daj.

|predstavnik nadrealizma|: umetnikov razhod s

nàdrealístki, tož. nàdrealístko, mest. pri nàdrealístki, sodobniki nadrealisti

or. z nàdrealístko; DVOJINA: im. nàdrealístki, rod.

{B} nadrealistov

nàdrealístk, daj. nàdrealístkama, tož. nàdrealístki,

{O} EDNINA: im. nàdrealíst, rod. nàdrealísta, daj.

mest. pri nàdrealístkah, or. z nàdrealístkama;

nàdrealístu, tož. nàdrealísta, mest. pri nàdrealístu, or. z MNOŽINA: im. nàdrealístke, rod. nàdrealístk, daj.

nàdrealístom; DVOJINA: im. nàdrealísta, rod.

nàdrealístkam, tož. nàdrealístke, mest. pri

nàdrealístov, daj. nàdrealístoma, tož. nàdrealísta,

nàdrealístkah, or. z nàdrealístkami

mest. pri nàdrealístih, or. z nàdrealístoma; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. nàdrealísti, rod. nàdrealístov, daj. nàdrealístom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. nàdrealíste, mest. pri nàdrealístih, or. z

nàdrealísti



S

nàdrealízem -zma m

TATUS: predlog

|umetnostna smer|: pregled nadrealizma v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

slikarstvu; Andréja Bretona razglašajo za očeta



nadrealizma

nàdrealístičen -čna -o prid.

{O} EDNINA: im. nàdrealízem, rod. nàdrealízma, daj.

Prizor je bil nadrealističen, saj je ena izmed

nàdrealízmu, tož. nàdrealízem, mest. pri nàdrealízmu,

značilnosti nadrealizma združevanje predmetov, ki

or. z nàdrealízmom; DVOJINA: im. nàdrealízma, rod.

ne spadajo skupaj; Vse v knjigi ima nadrealističen

nàdrealízmov, daj. nàdrealízmoma, tož. nàdrealízma,

pomen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik

mest. pri nàdrealízmih, or. z nàdrealízmoma;

nadrealistični pesnik

MNOŽINA: im. nàdrealízmi, rod. nàdrealízmov, daj.

(< nàdrealíst)

nàdrealízmom, tož. nàdrealízme, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. nàdrealístičen, rod.

nàdrealízmih, or. z nàdrealízmi

nàdrealístičnega, daj. nàdrealístičnemu, tož.

STATUS: predlog

nàdrealístičen (živostno nàdrealístičnega), mest. pri

nàdrealístičnem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

or. z nàdrealístičnim; DVOJINA: im.

nàdrealístična,



rod. nàdrealístičnih, daj.

584

nadstr. okrajš.

slovenskih pisateljev podeljuje za izjemne literarne

|nadstropje|: dvosobno stanovanje v 3. nadstr.; prim.

dosežke avtorjem iz srednjeevropskega kulturnega

nad.

prostora

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. nagráda, rod. nagráde, daj. nagrádi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. nagrádo, mest. pri nagrádi, or. z nagrádo;



DVOJINA: im. nagrádi, rod. nagrád, daj. nagrádama,

nágelj -na tudi nágelj -lja m

tož. nagrádi, mest. pri nagrádah, or. z nagrádama;

|rastlina|: gorenjski nagelj; šopek iz nageljna,

MNOŽINA: im. nagráde, rod. nagrád, daj. nagrádam,

rožmarina in asparagusa; turistični nagelj ||nagrada||: tož. nagráde, mest. pri nagrádah, or. z nagrádami

Veliko turističnih nageljnov za preteklo leto so

STATUS: predlog

prejeli gostinci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

{B} nageljnov tudi nagljev

odlikovanj, častnih nazivov

{O} EDNINA: im. nágelj, rod. nágeljna tudi náglja, daj.



nágeljnu tudi náglju, tož. nágelj, mest. pri nágeljnu tudi Nahúm -a m; ime bitja, osebno ime

pri náglju, or. z nágeljnom tudi z nágljem; DVOJINA:

|judovsko ime|: pogovori Tita s predsednikom

im. nágeljna tudi náglja, rod. nágeljnov tudi nágljev,

Svetovnega judovskega kongresa Nahumom

daj. nágeljnoma tudi nágljema, tož. nágeljna tudi

Goldmannom; |svetopisemski prerok| v zvezi prerok

náglja, mest. pri nágeljnih tudi pri nágljih, or. z

Nahum napoved preroka Nahuma

nágeljnoma tudi z nágljema; MNOŽINA: im. nágeljni

{B} Nahumov

tudi náglji, rod. nágeljnov tudi nágljev, daj. nágeljnom

{O} EDNINA: im. Nahúm, rod. Nahúma, daj. Nahúmu,

tudi nágljem, tož. nágeljne tudi náglje, mest. pri

tož. Nahúma, mest. pri Nahúmu, or. z Nahúmom;

nágeljnih tudi pri nágljih, or. z nágeljni tudi z náglji DVOJINA: im. Nahúma, rod. Nahúmov, daj.

STATUS: predlog

Nahúmoma, tož. Nahúma, mest. pri Nahúmih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Nahúmoma; MNOŽINA: im. Nahúmi, rod. Nahúmov,

odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik moškega

daj. Nahúmom, tož. Nahúme, mest. pri Nahúmih, or. z

spola

Nahúmi



STATUS: predlog

nagráda -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

|priznanje|: Prejel je nagrado za posebne prispevke



k popotniškemu novinarstvu; nagrada Frana

najáda -e ž

Milčinskega – Ježka ||nagrada||: Prejela je nagrado

|grško bajeslovno bitje, vodna nimfa|: vodnjak najad

Frana Milčinskega – Ježka za izvirne dosežke v

v schönbrunskem parku; Za sina so skrbele najade

zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti;

in ga kopale v materinih solzah

nagrada Brede Lipovšek ||nagrada||: Društvo

{B} najadin

slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev je

{O} EDNINA: im. najáda, rod. najáde, daj. najádi, tož.

podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko

najádo, mest. pri najádi, or. z najádo; DVOJINA: im.

delo; nagrada Franceta Štiglica ||nagrada||: Podelili so najádi, rod. najád, daj. najádama, tož. najádi, mest. pri nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na

najádah, or. z najádama; MNOŽINA: im. najáde, rod.

področju filmske in televizijske režije; nagrada

najád, daj. najádam, tož. najáde, mest. pri najádah, or.

Hinka Smrekarja ||nagrada||: S podelitvijo nagrad z najádami

Hinka Smrekarja se je v Cankarjevem domu začel

STATUS: predlog

slovenski bienale ilustracije; nagrada Metoda Badjure PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

||nagrada||: V Portorožu bodo podelili nagrado

nadnaravnih, domišljijskih bitij

Metoda Badjure za življenjsko delo na področju



kinematografije; nagrada Prešernovega sklada

Nájdihójca -e tudi Nájdihójca -a m; ime bitja, osebno

||nagrada||: Za razliko od Prešernove nagrade se

ime

nagrada Prešernovega sklada podeljuje za

|domišljijski lik|: Božiček Najdihojci ni prinesel

posamezno delo, ki ga je avtor ustvaril v minulem

daril, ker se ni dovolj učil; V Levstikovi reviji

letu; nagrada Riharda Jakopiča ||nagrada||: V Moderni najdemo številne otroške pesmice o dečku

galeriji so podelili nagrado Riharda Jakopiča,

Najdihojci

najvišje strokovno priznanje na področju likovne

{B} Najdihojčev

umetnosti; nagrada Sklada Josipa Jurčiča ||nagrada||:

{O} EDNINA: im. Nájdihójca, rod. Nájdihójce, daj.

Podelili so nagrade Sklada Josipa Jurčiča, ki jih

Nájdihójci, tož. Nájdihójco, mest. pri Nájdihójci, or. z sklad podeljuje novinarjem, svobodnim publicistom

Nájdihójco; DVOJINA: im. Nájdihójci, rod. Nájdihójc,

in urednikom; nagrada Sklada Staneta Severja

daj. Nájdihójcama, tož. Nájdihójci, mest. pri

||nagrada||: Prejela je nagrado Sklada Staneta

Nájdihójcah, or. z Nájdihójcama; MNOŽINA: im.

Severja za igralske dosežke; nagrada Vilenica

Nájdihójce, rod. Nájdihójc, daj. Nájdihójcam, tož.

||nagrada||: Mednarodno nagrado Vilenica Društvo

585

Nájdihójce, mest. pri Nájdihójcah, or. z

{O} EDNINA: im. Namíbija, rod. Namíbije, daj.

Nájdihójcami

Namíbiji, tož. Namíbijo, mest. pri Namíbiji, or. z

STATUS: predlog

Namíbijo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Nájdihójčev -a -o prid.

Namíbijčev -a -o prid.

Najdihojčevo pismo Božičku

Namibijčeva pripoved se je končala z avanturo z

(< Nájdihójca)

najetimi džipi

{O} moški: EDNINA: im. Nájdihójčev, rod.

(< Namíbijec)

Nájdihójčevega, daj. Nájdihójčevemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Namíbijčev, rod.

Nájdihójčev (živostno Nájdihójčevega), mest. pri

Namíbijčevega, daj. Namíbijčevemu, tož.

Nájdihójčevem, or. z Nájdihójčevim; DVOJINA: im.

Namíbijčev (živostno Namíbijčevega), mest. pri

Nájdihójčeva, rod. Nájdihójčevih, daj.

Namíbijčevem, or. z Namíbijčevim; DVOJINA: im.

Nájdihójčevima, tož. Nájdihójčeva, mest. pri

Namíbijčeva, rod. Namíbijčevih, daj. Namíbijčevima,

Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevima; MNOŽINA: im.

tož. Namíbijčeva, mest. pri Namíbijčevih, or. z

Nájdihójčevi, rod. Nájdihójčevih, daj.

Namíbijčevima; MNOŽINA: im. Namíbijčevi, rod.

Nájdihójčevim, tož. Nájdihójčeve, mest. pri

Namíbijčevih, daj. Namíbijčevim, tož. Namíbijčeve,

Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevimi

mest. pri Namíbijčevih, or. z Namíbijčevimi

ženski: EDNINA: im. Nájdihójčeva, rod.

ženski: EDNINA: im. Namíbijčeva, rod. Namíbijčeve, Nájdihójčeve, daj. Nájdihójčevi, tož. Nájdihójčevo,

daj. Namíbijčevi, tož. Namíbijčevo, mest. pri

mest. pri Nájdihójčevi, or. z Nájdihójčevo; DVOJINA:

Namíbijčevi, or. z Namíbijčevo; DVOJINA: im.

im. Nájdihójčevi, rod. Nájdihójčevih, daj.

Namíbijčevi, rod. Namíbijčevih, daj. Namíbijčevima,

Nájdihójčevima, tož. Nájdihójčevi, mest. pri

tož. Namíbijčevi, mest. pri Namíbijčevih, or. z

Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevima; MNOŽINA: im.

Namíbijčevima; MNOŽINA: im. Namíbijčeve, rod.

Nájdihójčeve, rod. Nájdihójčevih, daj.

Namíbijčevih, daj. Namíbijčevim, tož. Namíbijčeve,

Nájdihójčevim, tož. Nájdihójčeve, mest. pri

mest. pri Namíbijčevih, or. z Namíbijčevimi

Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevimi

srednji: EDNINA: im. Namíbijčevo, rod.

srednji: EDNINA: im. Nájdihójčevo, rod.

Namíbijčevega, daj. Namíbijčevemu, tož.

Nájdihójčevega, daj. Nájdihójčevemu, tož.

Namíbijčevo, mest. pri Namíbijčevem, or. z

Nájdihójčevo, mest. pri Nájdihójčevem, or. z

Namíbijčevim; DVOJINA: im. Namíbijčevi, rod.

Nájdihójčevim; DVOJINA: im. Nájdihójčevi, rod.

Namíbijčevih, daj. Namíbijčevima, tož. Namíbijčevi,

Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevima, tož.

mest. pri Namíbijčevih, or. z Namíbijčevima;

Nájdihójčevi, mest. pri Nájdihójčevih, or. z

MNOŽINA: im. Namíbijčeva, rod. Namíbijčevih, daj.

Nájdihójčevima; MNOŽINA: im. Nájdihójčeva, rod.

Namíbijčevim, tož. Namíbijčeva, mest. pri

Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevim, tož.

Namíbijčevih, or. z Namíbijčevimi

Nájdihójčeva, mest. pri Nájdihójčevih, or. z

STATUS: predlog

Nájdihójčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Namíbijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime



V ruralnih predelih živi 70 odstotkov vseh

nam. okrajš.

Namibijcev

|namestnik; namestnica|: Janez Novak, nam.

(< Namíbija)

direktorja; |namesto|: Zapisal je vnešeni nam.

{B} Namibijčev

vneseni podatki

{O} EDNINA: im. Namíbijec, rod. Namíbijca, daj.

STATUS: predlog

Namíbijcu, tož. Namíbijca, mest. pri Namíbijcu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Namíbijcem; DVOJINA: im. Namíbijca, rod.



Namíbijcev, daj. Namíbijcema, tož. Namíbijca, mest.

Namíbija -e

pri Namíbijcih,

ž; zemljepisno ime

or. z Namíbijcema; MNOŽINA: im.

|

Namíbijci,

dolgo ime Republika Namibija|; |država|: Čudežna

rod. Namíbijcev, daj. Namíbijcem, tož.

korenina iz Namibije izvrstno blaži bolečine;

Namíbijce, mest. pri Namíbijcih, or. z Namíbijci

odprava v Namibijo; Že dolgo si želim videti

STATUS: predlog

pomladno cvetenje puščave v Namibiji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kje? v Namibiji

samostalnik moškega spola

Od kod? iz Namibije



Kam? v Namibijo

Namíbijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Namibijec, Namibijka; Namibijčev,

Namibijka je podpisala pogodbo z modnim

Namibijkin; namibijski

velikanom

586

(< Namíbija)

vzhodno; |narodni| |narodnostni|: nar. manjšina;

{B} Namibijkin

|naravni|: nar. dediščina

{O} EDNINA: im. Namíbijka, rod. Namíbijke, daj.

STATUS: predlog

Namíbijki, tož. Namíbijko, mest. pri Namíbijki, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Namíbijko; DVOJINA: im. Namíbijki, rod. Namíbijk,



daj. Namíbijkama, tož. Namíbijki, mest. pri

narcís -a m

Namíbijkah, or. z Namíbijkama; MNOŽINA: im.

|moški, ki občuduje sebe in svojo lepoto|: Tisti, ki

Namíbijke, rod. Namíbijk, daj. Namíbijkam, tož.

ga dobro poznajo, ga opisujejo kot narcisa in

Namíbijke, mest. pri Namíbijkah, or. z Namíbijkami

nepredvidljivega človeka; prim. Narcís

STATUS: predlog

{B} narcisov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. narcís, rod. narcísa, daj. narcísu, tož.



narcísa, mest. pri narcísu, or. z narcísom; DVOJINA:

namíbijski -a -o prid.

im. narcísa, rod. narcísov, daj. narcísoma, tož. narcísa, Na afriški obali se vroča namibijska puščava sreča z

mest. pri narcísih, or. z narcísoma; MNOŽINA: im.

Atlantskim oceanom; namibijski dolar ||denarna

narcísi, rod. narcísov, daj. narcísom, tož. narcíse, mest.

enota||: Menjalni tečaji za namibijski dolar so

pri narcísih, or. z narcísi

informativne narave

STATUS: predlog

(< Namíbija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

{O} moški: EDNINA: im. namíbijski, rod.



namíbijskega, daj. namíbijskemu, tož. namíbijski

Narcís -a m; ime bitja, osebno ime

(živostno namíbijskega), mest. pri namíbijskem, or. z

|grška bajeslovna oseba|: V Narcisu se združita oba,

namíbijskim; DVOJINA: im. namíbijska, rod.

njegov jaz in tisti drugi, v enem telesu: tisti, ki ljubi, namíbijskih, daj. namíbijskima, tož. namíbijska, mest.

in tisti, ki je ljubljen; prim. narcís

pri namíbijskih, or. z namíbijskima; MNOŽINA: im.

{B} Narcisov

namíbijski, rod. namíbijskih, daj. namíbijskim, tož.

{O} EDNINA: im. Narcís, rod. Narcísa, daj. Narcísu,

namíbijske, mest. pri namíbijskih, or. z namíbijskimi

tož. Narcísa, mest. pri Narcísu, or. z Narcísom;

ženski: EDNINA: im. namíbijska, rod. namíbijske, daj.

DVOJINA: im. Narcísa, rod. Narcísov, daj. Narcísoma,

namíbijski, tož. namíbijsko, mest. pri namíbijski, or. z tož. Narcísa, mest. pri Narcísih, or. z Narcísoma;

namíbijsko; DVOJINA: im. namíbijski, rod.

MNOŽINA: im. Narcísi, rod. Narcísov, daj. Narcísom,

namíbijskih, daj. namíbijskima, tož. namíbijski, mest.

tož. Narcíse, mest. pri Narcísih, or. z Narcísi

pri namíbijskih, or. z namíbijskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

namíbijske, rod. namíbijskih, daj. namíbijskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

namíbijske, mest. pri namíbijskih, or. z namíbijskimi

rimska imena

srednji: EDNINA: im. namíbijsko, rod. namíbijskega, daj. namíbijskemu, tož. namíbijsko, mest. pri

narekováj -a m

namíbijskem, or. z namíbijskim; DVOJINA: im.

|parno ločilo|: navadno v množini Narečne besede v

namíbijski, rod. namíbijskih, daj. namíbijskima, tož.

besedilu postavite v/med narekovaje; Dobesedni

namíbijski, mest. pri namíbijskih, or. z namíbijskima;

navedek med narekovaji se začne z veliko

MNOŽINA: im. namíbijska, rod. namíbijskih, daj.

začetnico; v zvezi sredinski narekovaj Sredinski namíbijskim, tož. namíbijska, mest. pri namíbijskih,

narekovaji ali žargonsko rečeno »citroenčki« v

or. z namíbijskimi

slovenistični stroki veljajo za slovenske narekovaje;

STATUS: predlog

v zvezi zgornji narekovaj Nekateri urejevalniki besedil PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

spremenijo zgornje narekovaje v srednje



narekovaje; v zvezi spodnje-zgornji narekovaj

nan. okrajš.

Standardne spodnje-zgornje narekovaje pišemo

|nanizanka|: 15. del nan.; prim. naniz.

navadno v rokopisu; v zvezi enojni zgornji narekovaj STATUS: predlog

Program zamenja navadne zgornje narekovaje z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

dvojnimi srednjimi



{PRZ} »xxx« /“xxx” /„xxx‟ parno, levo- in desnostično naniz. okrajš.

ločilo za označevanje premega govora ali navedka Reklo »v

|nanizanka|: 10. del naniz.; prim. nan.

tretje gre rado« ne drži vedno; parno, levo- in

STATUS: predlog

desnostično ločilo za označevanje posebnih pomenov ali

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

vrednosti besede Lacanov »mit« je zgodba o Hamletu;



V nasprotju z mestom, ki ponuja zgolj »urbane«

nar. okrajš.

oblike turizma, lahko podeželje ponudi neokrnjeno

|narečje|: dol. nar.; |narečno|: Lipec (nar.) je lipi

naravo

podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; nar.

587

enojni narekovaj ‚xxx‘ pri navajanju navedka v navedku ali pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; MNOŽINA: im.

narekovaja v narekovaju Povprašala je: »Ali si že slišal Nataliejine, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinim, tož.

za reklo ’nomen est omen’?«

Nataliejine, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinimi pomenski narekovaj ‘xxx’ za označevanje pomena Ime srednji: EDNINA: im. Nataliejino, rod. Nataliejinega, Angela izvira iz grške besede angelos v pomenu

daj. Nataliejinemu, tož. Nataliejino, mest. pri

‘sel, glasnik’

Nataliejinem, or. z Nataliejinim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. narekováj, rod. narekovája, daj.

Nataliejini, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož.

narekováju, tož. narekováj, mest. pri narekováju, or. z Nataliejini, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; narekovájem; DVOJINA: im. narekovája, rod.

MNOŽINA: im. Nataliejina, rod. Nataliejinih, daj.

narekovájev, daj. narekovájema, tož. narekovája,

Nataliejinim, tož. Nataliejina, mest. pri Nataliejinih, mest. pri narekovájih, or. z narekovájema; MNOŽINA:

or. z Nataliejinimi

im. narekováji, rod. narekovájev, daj. narekovájem,

STATUS: predlog

tož. narekováje, mest. pri narekovájih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

narekováji



STATUS: predlog

Nátan -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

|svetopisemski prerok|: Natan je napovedal, da bo



Davidova dinastija večna; v zvezi prerok Natan

nar.zab. okrajš.

Predenj pride prerok Natan, od Boga poslani mož,

|narodnozabavni|: nar.zab. glasba

da bi Davida opozoril na njegov greh

STATUS: predlog

{B} Natanov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Nátan, rod. Nátana, daj. Nátanu, tož.



Nátana, mest. pri Nátanu, or. z Nátanom; DVOJINA:

nas. okrajš.

im. Nátana, rod. Nátanov, daj. Nátanoma, tož. Nátana,

|naselje|: Frankovo nas. v Škofji Loki

mest. pri Nátanih, or. z Nátanoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Nátani, rod. Nátanov, daj. Nátanom, tož. Nátane, mest.

P

pri Nátanih, or. z Nátani

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



STATUS: predlog

Natalie -- [angl. nêtali, fr. natalí] ž; ime bitja, osebno PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

ime



|angleško žensko ime|: O Natalie se v teh dneh

Náto -a m; stvarno ime

veliko govori

|mednarodna vojaška organizacija|: tiskovna

{B} Nataliejin

predstavnica Nata; Država ima z Natom dobre

{O} EDNINA: im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie,

odnose; kot prilastek, v imenovalniku vključitev

tož. Natalie, mest. pri Natalie, or. z Natalie; DVOJINA: Slovenije v zvezo Nato

im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie,

(< NÁTO)

mest. pri Natalie, or. z Natalie; MNOŽINA: im. Natalie,

{B} Natov

rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, mest. pri

{O} EDNINA: im. Náto, rod. Náta, daj. Nátu, tož. Náto,

Natalie, or. z Natalie

mest. pri Nátu, or. z Nátom; DVOJINA: im. Náta, rod.

STATUS: predlog

Nátov, daj. Nátoma, tož. Náta, mest. pri Nátih, or. z

P

Nátoma;

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

MNOŽINA: im. Náta, rod. Nát, daj. Nátom, tož.

Náta,

ženska); samostalnik ženskega spola

mest. pri Nátih, or. z Náti



STATUS: predlog



Nataliejin -a -o [

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

angl. nêtalijin, fr. natalíjin] prid.

Zgodba se začne na zabavi za Nataliejin štirideseti



rojstni dan

NÁTO NÁTA m; kratica

(< Natalie)

|angl. North Atlantic Treaty Organization|;

{O} moški:

|Severnoatlantska zveza|: veleposlanik pri NATU;

EDNINA: im. Nataliejin, rod.

Nataliejinega, daj. Nataliejinemu, tož. Nataliejin

kot prilastek, v imenovalniku širitev zveze NATO; za

(živostno Nataliejinega), mest. pri Nataliejinem, or. z izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku države članice Nataliejinim;

NATA;

DVOJINA: im. Nataliejina, rod.

prim. Náto

Nataliejinih,

{B} NATOV

daj. Nataliejinima, tož. Nataliejina, mest.

pri Nataliejinih,

{O}

or. z Nataliejinima; MNOŽINA: im.

EDNINA: im. NÁTO, rod. NÁTA, daj. NÁTU, tož.

Nataliejini,

NÁTO,

rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinim, tož.

mest. pri NÁTU, or. z NÁTOM; DVOJINA: im.

Nataliejine,

NÁTA,

mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinimi

rod. NÁTOV, daj. NÁTOMA, tož. NÁTA,

ženski: EDNINA: im. Nataliejina, rod. Nataliejine, daj.

mest. pri NÁTIH, or. z NÁTOMA; MNOŽINA: im.

Nataliejini,

NÁTA,

tož. Nataliejino, mest. pri Nataliejini, or. z

rod. NÁTOV, daj. NÁTOM, tož. NÁTE, mest.

Nataliejino;

pri NÁTIH,

DVOJINA: im. Nataliejini, rod.

or. z NÁTI

Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož. Nataliejini, mest.

STATUS: predlog

588

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

nátovskima, tož. nátovski, mest. pri nátovskih, or. z



nátovskima; MNOŽINA: im. nátovske, rod. nátovskih,

Nátov -a -o prid.

daj. nátovskim, tož. nátovske, mest. pri nátovskih, or. z Natove enote za hitro posredovanje; poveljnik

nátovskimi

Natovih sil za južno Evropo; Nova Natova misija se

srednji: EDNINA: im. nátovsko, rod. nátovskega, daj.

bo imenovala Jantarna lisica

nátovskemu, tož. nátovsko, mest. pri nátovskem, or. z

(< Náto)

nátovskim; DVOJINA: im. nátovski, rod. nátovskih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Nátov, rod. Nátovega, daj.

nátovskima, tož. nátovski, mest. pri nátovskih, or. z

Nátovemu, tož. Nátov (živostno Nátovega), mest. pri

nátovskima; MNOŽINA: im. nátovska, rod. nátovskih,

Nátovem, or. z Nátovim; DVOJINA: im. Nátova, rod.

daj. nátovskim, tož. nátovska, mest. pri nátovskih, or. z Nátovih, daj. Nátovima, tož. Nátova, mest. pri

nátovskimi

Nátovih, or. z Nátovima; MNOŽINA: im. Nátovi, rod.

STATUS: predlog

Nátovih, daj. Nátovim, tož. Nátove, mest. pri Nátovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. z Nátovimi



ženski: EDNINA: im. Nátova, rod. Nátove, daj. Nátovi, Naúru -ja m; zemljepisno ime

tož. Nátovo, mest. pri Nátovi, or. z Nátovo; DVOJINA:

|dolgo ime Republika Nauru|; |država|: K premestitvi

im. Nátovi, rod. Nátovih, daj. Nátovima, tož. Nátovi,

beguncev z Nauruja je pozval tudi Amnesty

mest. pri Nátovih, or. z Nátovima; MNOŽINA: im.

International; Septembra se je želelo šest danskih

Nátove, rod. Nátovih, daj. Nátovim, tož. Nátove, mest.

poslancev odpraviti na Nauru; rudnik fosfatov na

pri Nátovih, or. z Nátovimi

Nauruju

srednji: EDNINA: im. Nátovo, rod. Nátovega, daj.

Kje? na Nauruju tudi v Nauruju

Nátovemu, tož. Nátovo, mest. pri Nátovem, or. z

Od kod? z Nauruja tudi iz Nauruja

Nátovim; DVOJINA: im. Nátovi, rod. Nátovih, daj.

Kam? na Nauru tudi v Nauru

Nátovima, tož. Nátovi, mest. pri Nátovi, or. z

{B} Naurujčan, Naurujčanka; Naurujčanov,

Nátovima; MNOŽINA: im. Nátova, rod. Nátovih, daj.

Naurujčankin; naurujski

Nátovim, tož. Nátova, mest. pri Nátovih, or. z

{O} EDNINA: im. Naúru, rod. Naúruja, daj. Naúruju,

Nátovimi

tož. Naúru, mest. pri Naúruju, or. z Naúrujem

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





nátovec -vca m

Naúrujčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

|privrženec Nata|: Vodja opozicije je med najbolj

Večina Naurujčanov živi na obali otoka Nauru

zavzetimi natovci; zmaga natovcev na referendumu

(< Naúru)

{B} natovčev

{B} Naurujčanov

{O} EDNINA: im. nátovec, rod. nátovca, daj. nátovcu,

{O} EDNINA: im. Naúrujčan, rod. Naúrujčana, daj.

tož. nátovca, mest. pri nátovcu, or. z nátovcem;

Naúrujčanu, tož. Naúrujčana, mest. pri Naúrujčanu,

DVOJINA: im. nátovca, rod. nátovcev, daj. nátovcema,

or. z Naúrujčanom; DVOJINA: im. Naúrujčana, rod.

tož. nátovca, mest. pri nátovcih, or. z nátovcema;

Naúrujčanov, daj. Naúrujčanoma, tož. Naúrujčana,

MNOŽINA: im. nátovci, rod. nátovcev, daj. nátovcem,

mest. pri Naúrujčanih, or. z Naúrujčanoma;

tož. nátovce, mest. pri nátovcih, or. z nátovci

MNOŽINA: im. Naúrujčani, rod. Naúrujčanov, daj.

STATUS: predlog

Naúrujčanom, tož. Naúrujčane, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Naúrujčanih, or. z Naúrujčani



STATUS: predlog

nátovski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Ministri natovskih držav so se sestali na vrhu v



Bukarešti; poveljnik natovskih enot

Naúrujčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

(< Náto, NÁTO)

Vsak Naurujčan in Naurujčanka ima določene

{O} moški: EDNINA: im. nátovski, rod. nátovskega, pravice do vse zemlje na otoku

daj. nátovskemu, tož. nátovski (živostno nátovskega),

(< Naúru)

mest. pri nátovskem, or. z nátovskim; DVOJINA: im.

{B} Naurujčankin

nátovska, rod. nátovskih, daj. nátovskima, tož.

{O} EDNINA: im. Naúrujčanka, rod. Naúrujčanke, daj.

nátovska, mest. pri nátovskih, or. z nátovskima;

Naúrujčanki, tož. Naúrujčanko, mest. pri

MNOŽINA: im. nátovski, rod. nátovskih, daj.

Naúrujčanki, or. z Naúrujčanko; DVOJINA: im.

nátovskim, tož. nátovske, mest. pri nátovskih, or. z

Naúrujčanki, rod. Naúrujčank, daj. Naúrujčankama,

nátovskimi

tož. Naúrujčanki, mest. pri Naúrujčankah, or. z

ženski: EDNINA: im. nátovska, rod. nátovske, daj.

Naúrujčankama; MNOŽINA: im. Naúrujčanke, rod.

nátovski, tož. nátovsko, mest. pri nátovski, or. z

Naúrujčank, daj. Naúrujčankam, tož. Naúrujčanke,

nátovsko; DVOJINA: im. nátovski, rod. nátovskih, daj.

mest. pri Naúrujčankah, or. z Naúrujčankami

589

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rimska imena





naúrujski -a -o prid.

Navzikain -a -o [nau̯zíkin] prid.

Avstralski obrambni minister in naurujski

Navzikain oče

predsednik sta podpisala načelno izjavo, po kateri

(< Navzikaa)

bo ta pacifiški otoček gostil prosilce za azil

{O} moški: EDNINA: im. Navzikain, rod.

(< Naúru)

Navzikainega, daj. Navzikainemu, tož. Navzikain

{O} moški: EDNINA: im. naúrujski, rod. naúrujskega, (živostno Navzikainega), mest. pri Navzikainem, or. z

daj. naúrujskemu, tož. naúrujski (živostno

Navzikainim; DVOJINA: im. Navzikaina, rod.

naúrujskega), mest. pri naúrujskem, or. z naúrujskim;

Navzikainih, daj. Navzikainima, tož. Navzikaina,

DVOJINA: im. naúrujska, rod. naúrujskih, daj.

mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainima; MNOŽINA:

naúrujskima, tož. naúrujska, mest. pri naúrujskih, or. z im. Navzikaini, rod. Navzikainih, daj. Navzikainim,

naúrujskima; MNOŽINA: im. naúrujski, rod.

tož. Navzikaine, mest. pri Navzikainih, or. z

naúrujskih, daj. naúrujskim, tož. naúrujske, mest. pri

Navzikainimi

naúrujskih, or. z naúrujskimi

ženski: EDNINA: im. Navzikaina, rod. Navzikaine, daj.

ženski: EDNINA: im. naúrujska, rod. naúrujske, daj.

Navzikaini, tož. Navzikaino, mest. pri Navzikaini, or.

naúrujski, tož. naúrujsko, mest. pri naúrujski, or. z

z Navzikaino; DVOJINA: im. Navzikaini, rod.

naúrujsko; DVOJINA: im. naúrujski, rod. naúrujskih,

Navzikainih, daj. Navzikainima, tož. Navzikaini,

daj. naúrujskima, tož. naúrujski, mest. pri naúrujskih, mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainima; MNOŽINA:

or. z naúrujskima; MNOŽINA: im. naúrujske, rod.

im. Navzikaine, rod. Navzikainih, daj. Navzikainim,

naúrujskih, daj. naúrujskim, tož. naúrujske, mest. pri

tož. Navzikaine, mest. pri Navzikainih, or. z

naúrujskih, or. z naúrujskimi

Navzikainimi

srednji: EDNINA: im. naúrujsko, rod. naúrujskega, daj.

srednji: EDNINA: im. Navzikaino, rod. Navzikainega, naúrujskemu, tož. naúrujsko, mest. pri naúrujskem, or.

daj. Navzikainemu, tož. Navzikaino, mest. pri

z naúrujskim; DVOJINA: im. naúrujski, rod.

Navzikainem, or. z Navzikainim; DVOJINA: im.

naúrujskih, daj. naúrujskima, tož. naúrujski, mest. pri Navzikaini, rod. Navzikainih, daj. Navzikainima, tož.

naúrujskih, or. z naúrujskima; MNOŽINA: im.

Navzikaini, mest. pri Navzikainih, or. z

naúrujska, rod. naúrujskih, daj. naúrujskim, tož.

Navzikainima; MNOŽINA: im. Navzikaina, rod.

naúrujska, mest. pri naúrujskih, or. z naúrujskimi

Navzikainih, daj. Navzikainim, tož. Navzikaina, mest.

STATUS: predlog

pri Navzikainih, or. z Navzikainimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

nav. okrajš.



|navadno|: nav. šaljivo; |navedeno|: nav. po F. M.

Nb -- [nə̀bə̀ tudi nəbə̀ in ènbé tudi enbé] m; simbol Dostojevskem

|niobij|: Simbol za kemijski element niobij je Nb

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





navt. okrajš.

Nd -- [nə̀də̀ tudi nədə̀ in èndé tudi endé] m; simbol

|navtični|: Najvišja hitrost ladje je 36 navt. milj/uro

|neodim|: Simbol za kemijski element neodim je

STATUS: predlog

Nd

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Navzikaa -e [nau̯zíka] ž; ime bitja, osebno ime



|podomačeno za Nausikaa|; |grška bajeslovna oseba|:

n. d. okrajš.

Odisej je za pomoč zaprosil kraljično Navzikao

|navedeno delo|: Cankar, n. d., str. 137

{B} Navzikain

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Navzikaa, rod. Navzikae, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Navzikai, tož. Navzikao, mest. pri Navzikai, or. z



Navzikao; DVOJINA: im. Navzikai, rod. Navzik, daj.

Ndebél -a [əndebél] m; ime bitja, prebivalsko ime Navzikaama, tož. Navzikai, mest. pri Navzikaah, or. z

|pripadnik etnične skupine v Zimbabveju in Južni

Navzikaama; MNOŽINA: im. Navzikae, rod. Navzik,

Afriki|: Kot posebna skupnost Ndebeli obstajajo od

daj. Navzikaam, tož. Navzikae, mest. pri Navzikaah,





19. stoletja


or. z Navzikaami

{B} Ndebelov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ndebél, rod. Ndebéla, daj. Ndebélu,

tož. Ndebéla, mest. pri Ndebélu, or. z Ndebélom;

DVOJINA: im. Ndebéla, rod. Ndebélov, daj.

590

Ndebéloma, tož. Ndebéla, mest. pri Ndebélih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Ndebéloma; MNOŽINA: im. Ndebéli, rod. Ndebélov,



daj. Ndebélom, tož. Ndebéle, mest. pri Ndebélih, or. z

ned. okrajš.

Ndebéli

|nedelja|: Odprto: od pon. do ned. od 10.00 do

STATUS: predlog

19.00; Premiera bo v ned., 21. 3., ob 19.30;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|nedeljski|: Ponovitev ned. oddaje bo jutri zvečer

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ndebélka -e [əndebélka] ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica etnične skupine v Zimbabveju in Južni

nedélja -e ž

Afriki|: Okrasje Ndebelk je simboliziralo njihov

|dan v tednu|: Po vsej državi bodo v nedeljo zastave

družbeni status

visele na pol droga; Ob nedeljah hodijo na izlete; pri

(< Ndebél)

navajanju datuma Z božičnim koncertom se bo zbor

{B} Ndebelkin

predstavil v nedeljo, 21. decembra; cvetna nedelja

{O} EDNINA: im. Ndebélka, rod. Ndebélke, daj.

||krščanski praznik||: Na cvetno nedeljo so izdelali

Ndebélki, tož. Ndebélko, mest. pri Ndebélki, or. z

velike butarice; binkoštna nedelja ||krščanski

Ndebélko; DVOJINA: im. Ndebélki, rod. Ndebélk, daj.

praznik||: Po izročilu se na binkoštno nedeljo ni

Ndebélkama, tož. Ndebélki, mest. pri Ndebélkah, or. z

smelo hoditi na polje

Ndebélkama; MNOŽINA: im. Ndebélke, rod. Ndebélk,

{O} EDNINA: im. nedélja, rod. nedélje, daj. nedélji, tož.

daj. Ndebélkam, tož. Ndebélke, mest. pri Ndebélkah,

nedéljo, mest. pri nedélji, or. z nedéljo; DVOJINA: im.

or. z Ndebélkami

nedélji, rod. nedélj, daj. nedéljama, tož. nedélji, mest.

STATUS: predlog

pri nedéljah, or. z nedéljama; MNOŽINA: im. nedélje,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

rod. nedélj, daj. nedéljam, tož. nedélje, mest. pri

samostalnik ženskega spola

nedéljah, or. z nedéljami



STATUS: predlog

ndebélski -a -o [əndebélski] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

ndebelska kultura; Za poslikavo hiš so skrbele

posebnih datumov, dnevov, mesecev

ndebelske ženske



(< Ndebél)

nedol. č. okrajš.

{O} moški: EDNINA: im. ndebélski, rod. ndebélskega,

|nedoločen čas|: zaposlitev za nedol. č.

daj. ndebélskemu, tož. ndebélski (živostno

STATUS: predlog

ndebélskega), mest. pri ndebélskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ndebélskim; DVOJINA: im. ndebélska, rod. ndebélskih,



daj. ndebélskima, tož. ndebélska, mest. pri ndebélskih, nedov. gl. okrajš.

or. z ndebélskima; MNOŽINA: im. ndebélski, rod.

|nedovršni glagol|

ndebélskih, daj. ndebélskim, tož. ndebélske, mest. pri

STATUS: predlog

ndebélskih, or. z ndebélskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ženski: EDNINA: im. ndebélska, rod. ndebélske, daj.



ndebélski, tož. ndebélsko, mest. pri ndebélski, or. z

Nêjc -a m; ime bitja, osebno ime

ndebélsko; DVOJINA: im. ndebélski, rod. ndebélskih,

|moško ime|: knjiga Nejca Zaplotnika; Z Nejcem se

daj. ndebélskima, tož. ndebélski, mest. pri ndebélskih, nisva sešla od pomladi

or. z ndebélskima; MNOŽINA: im. ndebélske, rod.

{B} Nejčev

ndebélskih, daj. ndebélskim, tož. ndebélske, mest. pri

{O} EDNINA: im. Nêjc, rod. Nêjca, daj. Nêjcu, tož.

ndebélskih, or. z ndebélskimi

Nêjca, mest. pri Nêjcu, or. z Nêjcem; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. ndebélsko, rod. ndebélskega, Nêjca, rod. Nêjcev, daj. Nêjcema, tož. Nêjca, mest. pri daj. ndebélskemu, tož. ndebélsko, mest. pri

Nêjcih, or. z Nêjcema; MNOŽINA: im. Nêjci, rod.

ndebélskem, or. z ndebélskim; DVOJINA: im.

Nêjcev, daj. Nêjcem, tož. Nêjce, mest. pri Nêjcih, or. z ndebélski, rod. ndebélskih, daj. ndebélskima, tož.

Nêjci

ndebélski, mest. pri ndebélskih, or. z ndebélskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. ndebélska, rod. ndebélskih, daj.

P

ndebélskim,

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

tož. ndebélska, mest. pri ndebélskih, or. z

ndebélskimi

moška); samostalnik moškega spola

S



TATUS: predlog

P

Nêjčev -a -o prid.

RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Spregovoril je o Nejčevih alpinističnih dosežkih



(< Nêjc)

Ne -- [nə̀é tudi nəé in èné tudi ené] m; simbol

{O} moški: EDNINA: im. Nêjčev, rod. Nêjčevega, daj.

|neon|: Simbol za kemijski element neon je Ne

Nêjčevemu, tož. Nêjčev (živostno Nêjčevega), mest.

STATUS: predlog

591

pri Nêjčevem, or. z Nêjčevim; DVOJINA: im. Nêjčeva,

|dolgo ime Zvezna republika Nemčija|; |država|:

rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevima, tož. Nêjčeva, mest. pri

Predstavo sta pripravila gosta iz Nemčije; Delal je

Nêjčevih, or. z Nêjčevima; MNOŽINA: im. Nêjčevi,

več let v Nemčiji; Slovenski državljani za vstop v

rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevim, tož. Nêjčeve, mest. pri

Nemčijo ne potrebujejo vizuma

Nêjčevih, or. z Nêjčevimi

Kje? v Nemčiji

ženski: EDNINA: im. Nêjčeva, rod. Nêjčeve, daj.

Od kod? iz Nemčije

Nêjčevi, tož. Nêjčevo, mest. pri Nêjčevi, or. z

Kam? v Nemčijo

Nêjčevo; DVOJINA: im. Nêjčevi, rod. Nêjčevih, daj.

{B} Nemec, Nemka; Nemčev, Nemkin; nemški

Nêjčevima, tož. Nêjčevi, mest. pri Nêjčevih, or. z

{O} EDNINA: im. Némčija, rod. Némčije, daj. Némčiji,

Nêjčevima; MNOŽINA: im. Nêjčeve, rod. Nêjčevih,

tož. Némčijo, mest. pri Némčiji, or. z Némčijo

daj. Nêjčevim, tož. Nêjčeve, mest. pri Nêjčevih, or. z

STATUS: predlog

Nêjčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

srednji: EDNINA: im. Nêjčevo, rod. Nêjčevega, daj.



Nêjčevemu, tož. Nêjčevo, mest. pri Nêjčevem, or. z

Némec1 -mca m; ime bitja, osebno ime

Nêjčevim; DVOJINA: im. Nêjčevi, rod. Nêjčevih, daj.

|priimek|: Direktorju Janezu Nemcu grozi visoka

Nêjčevima, tož. Nêjčevi, mest. pri Nêjčevih, or. z

kazen; balonarski podvig z Janezom Nemcem

Nêjčevima; MNOŽINA: im. Nêjčeva, rod. Nêjčevih,

{B} Nemčev

daj. Nêjčevim, tož. Nêjčeva, mest. pri Nêjčevih, or. z

{O} EDNINA: im. Némec, rod. Némca, daj. Némcu, tož.

Nêjčevimi

Némca, mest. pri Némcu, or. z Némcem; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Némca, rod. Némcev, daj. Némcema, tož. Némca,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Némcih, or. z Némcema; MNOŽINA: im.



Némci, rod. Némcev, daj. Némcem, tož. Némce, mest.

nem. okrajš.

pri Némcih, or. z Némci

|nemščina|: Predavanje bo v nem.; |nemški|: znanje

STATUS: predlog

nem. j.; |nemško|: Namesto besede zvonik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

uporabljajo germanizem turn (nem. turm)

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Nemec2 -mca m; ime bitja, prebivalsko ime



Pri teku si je priboril skoraj dve minuti prednosti

Némčev -a -o prid.

pred presenetljivo dobrim Nemcem; kočevski Nemci

Ogledali smo si razstavo Nemčevih skulptur

||skupnost||: Predavatelj je govoril o kulturni

(< Nemec2)

dediščini kočevskih Nemcev

{O} moški: EDNINA: im. Némčev, rod. Némčevega,

(< Némčija)

daj. Némčevemu, tož. Némčev (živostno Némčevega),

{B} Nemčev

mest. pri Némčevem, or. z Némčevim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Némec, rod. Némca, daj. Némcu, tož.

Némčeva, rod. Némčevih, daj. Némčevima, tož.

Némca, mest. pri Némcu, or. z Némcem; DVOJINA:

Némčeva, mest. pri Némčevih, or. z Némčevima;

im. Némca, rod. Némcev, daj. Némcema, tož. Némca,

MNOŽINA: im. Némčevi, rod. Némčevih, daj.

mest. pri Némcih, or. z Némcema; MNOŽINA: im.

Némčevim, tož. Némčeve, mest. pri Némčevih, or. z

Némci, rod. Némcev, daj. Némcem, tož. Némce, mest.

Némčevimi

pri Némcih, or. z Némci

ženski: EDNINA: im. Némčeva, rod. Némčeve, daj.

STATUS: predlog

Némčevi, tož. Némčevo, mest. pri Némčevi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Némčevo; DVOJINA: im. Némčevi, rod. Némčevih,

samostalnik moškega spola

daj. Némčevima, tož. Némčevi, mest. pri Némčevih,



or. z Némčevima; MNOŽINA: im. Némčeve, rod.

Némeza -e ž; ime bitja, religijsko ime

Némčevih, daj. Némčevim, tož. Némčeve, mest. pri

|grška boginja maščevanja|: Slikarji upodabljajo

Némčevih, or. z Némčevimi

Nemezo s kazalcem na ustnicah

srednji: EDNINA: im. Némčevo, rod. Némčevega, daj.

{B} Nemezin

Némčevemu, tož. Némčevo, mest. pri Némčevem, or.

{O} EDNINA: im. Némeza tudi Némezis, rod. Némeze,

z Némčevim; DVOJINA: im. Némčevi, rod. Némčevih,

daj. Némezi, tož. Némezo, mest. pri Némezi, or. z

daj. Némčevima, tož. Némčevi, mest. pri Némčevih,

Némezo; DVOJINA: im. Némezi, rod. Némez, daj.

or. z Némčevima; MNOŽINA: im. Némčeva, rod.

Némezama, tož. Némezi, mest. pri Némezah, or. z

Némčevih, daj. Némčevim, tož. Némčeva, mest. pri

Némezama; MNOŽINA: im. Némeze, rod. Némez, daj.

Némčevih, or. z Némčevimi

Némezam, tož. Némeze, mest. pri Némezah, or. z

STATUS: predlog

Némezami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



Némčija -e ž; zemljepisno ime

592

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-MNOŽINA: im. némške, rod. némških, daj. némškim,

rimska imena

tož. némške, mest. pri némških, or. z némškimi



srednji: EDNINA: im. némško, rod. némškega, daj.

Némezis -ze ž; ime bitja, religijsko ime

némškemu, tož. némško, mest. pri némškem, or. z

|grška boginja maščevanja|; gl. Némeza

némškim; DVOJINA: im. némški, rod. némških, daj.

STATUS: predlog

némškima, tož. némški, mest. pri némških, or. z

P

némškima; MNOŽINA: im. némška, rod. némških, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

némškim,

rimska imena

tož. némška, mest. pri némških, or. z



némškimi



STATUS: predlog

Némka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Senzacija je bil bron Nemk v štafetnih tekih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Némčija)



{B} Nemkin

Nénec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

{O}

|pripadnik sibirskega domorodnega ljudstva|:

EDNINA: im. Némka, rod. Némke, daj. Némki, tož.

Némko,

staroselski Nenci s polotoka Jamal; Dvainštirideset

mest. pri Némki, or. z Némko; DVOJINA: im.

Némki,

tisoč Nencev se še danes preživlja predvsem z

rod. Némk, daj. Némkama, tož. Némki, mest.

pri Némkah,

vzrejo jelenov

or. z Némkama; MNOŽINA: im. Némke,

{B} Nenčev

rod. Némk, daj. Némkam, tož. Némke, mest. pri

Némkah,

{O}

or. z Némkami

EDNINA: im. Nénec, rod. Nénca, daj. Néncu, tož.

S

Nénca, mest. pri Néncu, or. z Néncem; DVOJINA: im.

TATUS: predlog

Nénca,

P

rod. Néncev, daj. Néncema, tož. Nénca, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

pri Néncih, or. z Néncema; MNOŽINA: im. Nénci, rod.



Néncev, daj. Néncem, tož. Nénce, mest. pri Néncih, or.

Némška júgozahódna Áfrika -e -e -e ž; zemljepisno z Nénci

ime

S

|staro ime države|: osamosvojitev Nemške

TATUS: predlog

jugozahodne Afrike

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kje? v Nemški jugozahodni Afriki

samostalnik moškega spola; družbeno občutljiva

Od kod? iz Nemške jugozahodne Afrike

imena/poimenovanja

Kam? v Nemško jugozahodno Afriko



{O} EDNINA: im. Némška júgozahódna Áfrika, rod.

Nénka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Némške júgozahódne Áfrike, daj. Némški

|pripadnica sibirskega domorodnega ljudstva|:

júgozahódni Áfriki, tož. Némško júgozahódno

Obleka Nenk je sešita iz jelenje kože in lisičjega

Áfriko, mest. pri Némški júgozahódni Áfriki, or. z

krzna

Némško júgozahódno Áfriko

(< Nénec)

STATUS: predlog

{B} Nenkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Nénka, rod. Nénke, daj. Nénki, tož.



Nénko, mest. pri Nénki, or. z Nénko; DVOJINA: im.

némški -a -o

Nénki,

prid.

rod. Nénk, daj. Nénkama, tož. Nénki, mest. pri

pogovor z nemško kanclerko; Zadnji nemški cesar

Nénkah, or. z Nénkama; MNOŽINA: im. Nénke, rod.

Viljem II. je odstopil in Nemčija je postala

Nénk, daj. Nénkam, tož. Nénke, mest. pri Nénkah, or.

republika; Negovanje nemškega ovčarja je

z Nénkami

razmeroma preprosto; Kupili bodo nemško dogo;

STATUS: predlog

nemška marka ||nekdanja denarna enota||: tečaji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno nemške marke, avstrijskega šilinga in italijanske

občutljiva imena/poimenovanja

lire



(< Némčija)

nénski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. némški, rod. némškega, daj.

Glavno nensko prevozno sredstvo so sani

némškemu, tož. némški (živostno némškega), mest. pri

(< Nénec)

némškem, or. z némškim; DVOJINA: im. némška, rod.

{O} moški: EDNINA: im. nénski, rod. nénskega, daj.

némških, daj. némškima, tož. némška, mest. pri

nénskemu, tož. nénski (živostno nénskega), mest. pri

némških, or. z némškima; MNOŽINA: im. némški, rod.

nénskem, or. z nénskim; DVOJINA: im. nénska, rod.

némških, daj. némškim, tož. némške, mest. pri

nénskih, daj. nénskima, tož. nénska, mest. pri nénskih, némških, or. z némškimi

or. z nénskima; MNOŽINA: im. nénski, rod. nénskih,

ženski: EDNINA: im. némška, rod. némške, daj.

daj. nénskim, tož. nénske, mest. pri nénskih, or. z

némški, tož. némško, mest. pri némški, or. z némško;

nénskimi

DVOJINA: im. némški, rod. némških, daj. némškima,

ženski: EDNINA: im. nénska, rod. nénske, daj. nénski, tož. némški, mest. pri némških, or. z némškima;

tož. nénsko, mest. pri nénski, or. z nénsko; DVOJINA:

im. nénski, rod. nénskih, daj. nénskima, tož. nénski,

593

mest. pri nénskih, or. z nénskima; MNOŽINA: im.

néofašístičnima; MNOŽINA: im. néofašístična, rod.

nénske, rod. nénskih, daj. nénskim, tož. nénske, mest.

néofašístičnih, daj. néofašístičnim, tož. néofašístična, pri nénskih, or. z nénskimi

mest. pri néofašístičnih, or. z néofašístičnimi

srednji: EDNINA: im. nénsko, rod. nénskega, daj.

STATUS: predlog

nénskemu, tož. nénsko, mest. pri nénskem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; podredne

nénskim; DVOJINA: im. nénski, rod. nénskih, daj.

zloženke

nénskima, tož. nénski, mest. pri nénskih, or. z



nénskima; MNOŽINA: im. nénska, rod. nénskih, daj.

néofašístka -e ž

nénskim, tož. nénska, mest. pri nénskih, or. z

|privrženka neofašizma|: govor neofašistke v

nénskimi

parlamentu

STATUS: predlog

(< néofašíst)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

{B} neofašistkin

občutljiva imena/poimenovanja

{O} EDNINA: im. néofašístka, rod. néofašístke, daj.



néofašístki, tož. néofašístko, mest. pri néofašístki, or.

néofašíst -a m

z néofašístko; DVOJINA: im. néofašístki, rod.

|privrženec neofašizma|: Nekdanjega neofašista so

néofašístk, daj. néofašístkama, tož. néofašístki, mest.

izvolili v Evropski parlament

pri néofašístkah, or. z néofašístkama; MNOŽINA: im.

{B} neofašistov

néofašístke, rod. néofašístk, daj. néofašístkam, tož.

{O} EDNINA: im. néofašíst, rod. néofašísta, daj.

néofašístke, mest. pri néofašístkah, or. z

néofašístu, tož. néofašísta, mest. pri néofašístu, or. z néofašístkami

néofašístom; DVOJINA: im. néofašísta, rod.

STATUS: predlog

néofašístov, daj. néofašístoma, tož. néofašísta, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; pri néofašístih, or. z néofašístoma; MNOŽINA: im.

podredne zloženke

néofašísti, rod. néofašístov, daj. néofašístom, tož.



néofašíste, mest. pri néofašístih, or. z néofašísti

néofašízem -zma m

STATUS: predlog

|gibanje za obnovo fašizma|: oživljanja neonacizma

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; in neofašizma v Evropi

podredne zloženke

{O} EDNINA: im. néofašízem, rod. néofašízma, daj.



néofašízmu, tož. néofašízem, mest. pri néofašízmu, or.

néofašístičen -čna -o prid.

z néofašízmom; DVOJINA: im. néofašízma, rod.

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik demonstracije z néofašízmov, daj. néofašízmoma, tož. néofašízma,

neofašističnim značajem; neofašistična stranka

mest. pri néofašízmih, or. z néofašízmoma; MNOŽINA:

(< néofašíst)

im. néofašízmi, rod. néofašízmov, daj. néofašízmom,

{O} moški: EDNINA: im. néofašístičen, rod.

tož. néofašízme, mest. pri néofašízmih, or. z

néofašístičnega, daj. néofašístičnemu, tož.

néofašízmi

néofašístičen (živostno néofašístičnega), mest. pri

STATUS: predlog

néofašístičnem, or. z néofašístičnim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

néofašístična, rod. néofašístičnih, daj.



néofašístičnima, tož. néofašístična, mest. pri

néoliberálec -lca m

néofašístičnih, or. z néofašístičnima; MNOŽINA: im.

|privrženec neoliberalizma|: Neoliberalcem je

néofašístični, rod. néofašístičnih, daj. néofašístičnim, pomemben le sistem svobodnega gospodarstva

tož. néofašístične, mest. pri néofašístičnih, or. z

{B} neoliberalčev

néofašístičnimi

{O} EDNINA: im. néoliberálec, rod. néoliberálca, daj.

ženski: EDNINA: im. néofašístična, rod. néofašístične, néoliberálcu, tož. néoliberálca, mest. pri néoliberálcu, daj. néofašístični, tož. néofašístično, mest. pri

or. z néoliberálcem; DVOJINA: im. néoliberálca, rod.

néofašístični, or. z néofašístično; DVOJINA: im.

néoliberálcev, daj. néoliberálcema, tož. néoliberálca,

néofašístični, rod. néofašístičnih, daj.

mest. pri néoliberálcih, or. z néoliberálcema;

néofašístičnima, tož. néofašístični, mest. pri

MNOŽINA: im. néoliberálci, rod. néoliberálcev, daj.

néofašístičnih, or. z néofašístičnima; MNOŽINA: im.

néoliberálcem, tož. néoliberálce, mest. pri

néofašístične, rod. néofašístičnih, daj. néofašístičnim, néoliberálcih, or. z néoliberálci

tož. néofašístične, mest. pri néofašístičnih, or. z

STATUS: predlog

néofašístičnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

srednji: EDNINA: im. néofašístično, rod.



néofašístičnega, daj. néofašístičnemu, tož.

néoliberálen -lna -o prid.

néofašístično, mest. pri néofašístičnem, or. z

V ZDA so vzpostavili skrajno neoliberalen

néofašístičnim; DVOJINA: im. néofašístični, rod.

kapitalistični red; v stalni besedni zvezi kot vrstni

néofašístičnih, daj. néofašístičnima, tož.

pridevnik neoliberalni kapitalizem; neoliberalni

néofašístični, mest. pri néofašístičnih, or. z

594

model proste trgovine; Protiglobalisti nasprotujejo mest. pri néoliberálkah, or. z néoliberálkama;

neoliberalni politiki globalizacije

MNOŽINA: im. néoliberálke, rod. néoliberálk, daj.

(< néoliberálec)

néoliberálkam, tož. néoliberálke, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. néoliberálen, rod.

néoliberálkah, or. z néoliberálkami

néoliberálnega, daj. néoliberálnemu, tož. néoliberálen

STATUS: predlog

(živostno néoliberálnega), mest. pri néoliberálnem, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

z néoliberálnim; DVOJINA: im. néoliberálna, rod.



néoliberálnih, daj. néoliberálnima, tož. néoliberálna,

néonacíst -a m

mest. pri néoliberálnih, or. z néoliberálnima;

|privrženec neonacizma|: Policija je s solzivcem

MNOŽINA: im. néoliberálni, rod. néoliberálnih, daj.

razgnala shod neonacistov

néoliberálnim, tož. néoliberálne, mest. pri

{B} neonacistov

néoliberálnih, or. z néoliberálnimi

{O} EDNINA: im. néonacíst, rod. néonacísta, daj.

ženski: EDNINA: im. néoliberálna, rod. néoliberálne, néonacístu, tož. néonacísta, mest. pri néonacístu, or. z daj. néoliberálni, tož. néoliberálno, mest. pri

néonacístom; DVOJINA: im. néonacísta, rod.

néoliberálni, or. z néoliberálno; DVOJINA: im.

néonacístov, daj. néonacístoma, tož. néonacísta, mest.

néoliberálni, rod. néoliberálnih, daj. néoliberálnima,

pri néonacístih, or. z néonacístoma; MNOŽINA: im.

tož. néoliberálni, mest. pri néoliberálnih, or. z

néonacísti, rod. néonacístov, daj. néonacístom, tož.

néoliberálnima; MNOŽINA: im. néoliberálne, rod.

néonacíste, mest. pri néonacístih, or. z néonacísti

néoliberálnih, daj. néoliberálnim, tož. néoliberálne,

STATUS: predlog

mest. pri néoliberálnih, or. z néoliberálnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; srednji: EDNINA: im. néoliberálno, rod.

podredne zloženke

néoliberálnega, daj. néoliberálnemu, tož.



néoliberálno, mest. pri néoliberálnem, or. z

néonacístičen -čna -o prid.

néoliberálnim; DVOJINA: im. néoliberálni, rod.

Shod ni bil niti neonacističen niti neofašističen; v

néoliberálnih, daj. néoliberálnima, tož. néoliberálni,

stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Na plakatu je mest. pri néoliberálnih, or. z néoliberálnima;

prepoznal neonacistični simbol; neonacistična

MNOŽINA: im. néoliberálna, rod. néoliberálnih, daj.

stranka

néoliberálnim, tož. néoliberálna, mest. pri

(< néonacíst)

néoliberálnih, or. z néoliberálnimi

{O} moški: EDNINA: im. néonacístičen, rod.

STATUS: predlog

néonacístičnega, daj. néonacístičnemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

néonacístičen (živostno néonacístičnega), mest. pri



néonacístičnem, or. z néonacístičnim; DVOJINA: im.

néoliberalízem -zma m

néonacístična, rod. néonacístičnih, daj.

|nazor, ki nasprotuje aktivni vlogi države v

néonacístičnima, tož. néonacístična, mest. pri

gospodarstvu|: kritika neoliberalizma; vpliv

néonacístičnih, or. z néonacístičnima; MNOŽINA: im.

neoliberalizma na ukinjanje socialne pomoči

néonacístični, rod. néonacístičnih, daj.

{O} EDNINA: im. néoliberalízem, rod. néoliberalízma,

néonacístičnim, tož. néonacístične, mest. pri

daj. néoliberalízmu, tož. néoliberalízem, mest. pri

néonacístičnih, or. z néonacístičnimi

néoliberalízmu, or. z néoliberalízmom; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. néonacístična, rod.

néoliberalízma, rod. néoliberalízmov, daj.

néonacístične, daj. néonacístični, tož. néonacístično,

néoliberalízmoma, tož. néoliberalízma, mest. pri

mest. pri néonacístični, or. z néonacístično; DVOJINA:

néoliberalízmih, or. z néoliberalízmoma; MNOŽINA:

im. néonacístični, rod. néonacístičnih, daj.

im. néoliberalízmi, rod. néoliberalízmov, daj.

néonacístičnima, tož. néonacístični, mest. pri

néoliberalízmom, tož. néoliberalízme, mest. pri

néonacístičnih, or. z néonacístičnima; MNOŽINA: im.

néoliberalízmih, or. z néoliberalízmi

néonacístične, rod. néonacístičnih, daj.

STATUS: predlog

néonacístičnim, tož. néonacístične, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

néonacístičnih, or. z néonacístičnimi



srednji: EDNINA: im. néonacístično, rod.

néoliberálka -e ž

néonacístičnega, daj. néonacístičnemu, tož.

|privrženka neoliberalizma|: Za oblast sta se

néonacístično, mest. pri néonacístičnem, or. z

potegovala populistični nacionalist in

néonacístičnim; DVOJINA: im. néonacístični, rod.

proimperialistična neoliberalka

néonacístičnih, daj. néonacístičnima, tož.

(< néoliberálec)

néonacístični, mest. pri néonacístičnih, or. z

{B} neoliberalkin

néonacístičnima; MNOŽINA: im. néonacístična, rod.

{O} EDNINA: im. néoliberálka, rod. néoliberálke, daj.

néonacístičnih, daj. néonacístičnim, tož.

néoliberálki, tož. néoliberálko, mest. pri néoliberálki, néonacístična, mest. pri néonacístičnih, or. z

or. z néoliberálko; DVOJINA: im. néoliberálki, rod.

néonacístičnimi

néoliberálk, daj. néoliberálkama, tož. néoliberálki,

STATUS: predlog

595

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; podredne Népalčevih, daj. Népalčevima, tož. Népalčeva, mest.

zloženke

pri Népalčevih, or. z Népalčevima; MNOŽINA: im.



Népalčevi, rod. Népalčevih, daj. Népalčevim, tož.

néonacístka -e ž

Népalčeve, mest. pri Népalčevih, or. z Népalčevimi

|privrženka neonacizma|: Zanikala je namigovanja,

ženski: EDNINA: im. Népalčeva, rod. Népalčeve, daj.

da je neonacistka

Népalčevi, tož. Népalčevo, mest. pri Népalčevi, or. z

(< néonacíst)

Népalčevo; DVOJINA: im. Népalčevi, rod. Népalčevih,

{B} neonacistkin

daj. Népalčevima, tož. Népalčevi, mest. pri

{O} EDNINA: im. néonacístka, rod. néonacístke, daj.

Népalčevih, or. z Népalčevima; MNOŽINA: im.

néonacístki, tož. néonacístko, mest. pri néonacístki,

Népalčeve, rod. Népalčevih, daj. Népalčevim, tož.

or. z néonacístko; DVOJINA: im. néonacístki, rod.

Népalčeve, mest. pri Népalčevih, or. z Népalčevimi

néonacístk, daj. néonacístkama, tož. néonacístki, mest.

srednji: EDNINA: im. Népalčevo, rod. Népalčevega, pri néonacístkah, or. z néonacístkama; MNOŽINA: im.

daj. Népalčevemu, tož. Népalčevo, mest. pri

néonacístke, rod. néonacístk, daj. néonacístkam, tož.

Népalčevem, or. z Népalčevim; DVOJINA: im.

néonacístke, mest. pri néonacístkah, or. z

Népalčevi, rod. Népalčevih, daj. Népalčevima, tož.

néonacístkami

Népalčevi, mest. pri Népalčevih, or. z Népalčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Népalčeva, rod. Népalčevih, daj.

P

Népalčevim, tož. Népalčeva, mest. pri Népalčevih, or.

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

z Népalčevimi

podredne zloženke

STATUS: predlog



néonacízem -zma

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

m

|gibanje za obnovo nacizma|: Največji problem



Evropske unije je stalna rast nacionalizma in

Népalec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

neonacizma

Velika večina Nepalcev je hindujske veroizpovedi

{O}

(< Népal)

EDNINA: im. néonacízem, rod. néonacízma, daj.

néonacízmu,

{B} Nepalčev

tož. néonacízem, mest. pri néonacízmu,

{O}

or. z néonacízmom; DVOJINA: im. néonacízma, rod.

EDNINA: im. Népalec, rod. Népalca, daj. Népalcu,

néonacízmov, daj. néonacízmoma, tož. néonacízma,

tož. Népalca, mest. pri Népalcu, or. z Népalcem;

mest. pri néonacízmih, or. z néonacízmoma;

DVOJINA: im. Népalca, rod. Népalcev, daj. Népalcema,

MNOŽINA: im. néonacízmi, rod. néonacízmov, daj.

tož. Népalca, mest. pri Népalcih, or. z Népalcema;

néonacízmom, tož. néonacízme, mest. pri

MNOŽINA: im. Népalci, rod. Népalcev, daj. Népalcem,

néonacízmih, or. z néonacízmi

tož. Népalce, mest. pri Népalcih, or. z Népalci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Népal -a m; zemljepisno ime



|dolgo ime Zvezna demokratična republika Nepal|;

Népalka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|država|: Devetletni deček iz Nepala je postal

Je ena od Nepalk, ki je osvojila Mount Everest

najmlajši človek, ki je preplezal goro, višjo od 5000

(< Népal)

metrov; Spomladi bom odpotoval v Nepal; Središče

{B} Nepalkin

tibetanskega budizma je največja stupa v Nepalu

{O} EDNINA: im. Népalka, rod. Népalke, daj. Népalki,

Kje? v Nepalu

tož. Népalko, mest. pri Népalki, or. z Népalko;

Od kod? iz Nepala

DVOJINA: im. Népalki, rod. Népalk, daj. Népalkama,

Kam? v Nepal

tož. Népalki, mest. pri Népalkah, or. z Népalkama;

{B} Nepalec, Nepalka; Nepalčev, Nepalkin;

MNOŽINA: im. Népalke, rod. Népalk, daj. Népalkam,

nepalski

tož. Népalke, mest. pri Népalkah, or. z Népalkami

{O} EDNINA: im. Népal, rod. Népala, daj. Népalu, tož.

STATUS: predlog

Népal, mest. pri Népalu, or. z Népalom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

népalski -a -o prid.



poslednja dinastija nepalskih kraljev; Pogrešajo

Népalčev -a -o prid.

vodilnega nepalskega šerpo Čhevanga Nimo;

Nepalčev vzpon je bil uspešen

Slovenci že od leta 1979 sodelujejo pri

(< Népalec)

izobraževanju nepalskih vodnikov; nepalska rupija

{O} moški: EDNINA: im. Népalčev, rod.

||denarna enota||: Dal mi je skoraj štiristo dolarjev v Népalčevega, daj. Népalčevemu, tož. Népalčev

nepalskih rupijah

(živostno Népalčevega), mest. pri Népalčevem, or. z

(< Népal)

Népalčevim; DVOJINA: im. Népalčeva, rod.

596

{O} moški: EDNINA: im. népalski, rod. népalskega, daj. Néperjevima, tož. Néperjevi, mest. pri

daj. népalskemu, tož. népalski (živostno népalskega),

Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im.

mest. pri népalskem, or. z népalskim; DVOJINA: im.

Néperjeve, rod. Néperjevih, daj. Néperjevim, tož.

népalska, rod. népalskih, daj. népalskima, tož.

Néperjeve, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevimi

népalska, mest. pri népalskih, or. z népalskima;

srednji: EDNINA: im. Néperjevo, rod. Néperjevega, MNOŽINA: im. népalski, rod. népalskih, daj.

daj. Néperjevemu, tož. Néperjevo, mest. pri

népalskim, tož. népalske, mest. pri népalskih, or. z

Néperjevem, or. z Néperjevim; DVOJINA: im.

népalskimi

Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevima, tož.

ženski: EDNINA: im. népalska, rod. népalske, daj.

Néperjevi, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevima;

népalski, tož. népalsko, mest. pri népalski, or. z

MNOŽINA: im. Néperjeva, rod. Néperjevih, daj.

népalsko; DVOJINA: im. népalski, rod. népalskih, daj.

Néperjevim, tož. Néperjeva, mest. pri Néperjevih, or.

népalskima, tož. népalski, mest. pri népalskih, or. z

z Néperjevimi

népalskima; MNOŽINA: im. népalske, rod. népalskih,

STATUS: predlog

daj. népalskim, tož. népalske, mest. pri népalskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na népalskimi

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

srednji: EDNINA: im. népalsko, rod. népalskega, daj.



népalskemu, tož. népalsko, mest. pri népalskem, or. z

Neptún -a m; ime bitja, religijsko ime

népalskim; DVOJINA: im. népalski, rod. népalskih, daj.

|rimski bog morja|: kip Neptuna; Odisej je napravil

népalskima, tož. népalski, mest. pri népalskih, or. z

napako in razjezil Neptuna

népalskima; MNOŽINA: im. népalska, rod. népalskih,

{B} Neptunov

daj. népalskim, tož. népalska, mest. pri népalskih, or. z

{O} EDNINA: im. Neptún, rod. Neptúna, daj. Neptúnu,

népalskimi

tož. Neptúna, mest. pri Neptúnu, or. z Neptúnom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Neptúna, rod. Neptúnov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Neptúnoma, tož. Neptúna, mest. pri Neptúnih, or. z



Neptúnoma; MNOŽINA: im. Neptúni, rod. Neptúnov,

Néper -ja m; ime bitja, osebno ime

daj. Neptúnom, tož. Neptúne, mest. pri Neptúnih, or. z

|vzdevek Johna Napiera, škotskega matematika in

Neptúni

teologa|: Johnu Napierju so dali vzdevek Neper

STATUS: predlog

{B} Neperjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

{O} EDNINA: im. Néper, rod. Néperja, daj. Néperju,

rimska imena

tož. Néperja, mest. pri Néperju, or. z Néperjem;



DVOJINA: im. Néperja, rod. Néperjev, daj. Néperjema,

nereída -e ž

tož. Néperja, mest. pri Néperjih, or. z Néperjema;

|grško bajeslovno bitje, morska nimfa|: Na reliefih

MNOŽINA: im. Néperji, rod. Néperjev, daj. Néperjem,

so upodobljeni erotični prizori s tritoni in

tož. Néperje, mest. pri Néperjih, or. z Néperji

nereidami

STATUS: predlog

{B} nereidin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{O} EDNINA: im. nereída, rod. nereíde, daj. nereídi,

psevdonimi

tož. nereído, mest. pri nereídi, or. z nereído; DVOJINA: im. nereídi, rod. nereíd, daj. nereídama, tož. nereídi, Néperjev -a -o prid.

mest. pri nereídah, or. z nereídama; MNOŽINA: im.

Po Neperjevem nasvetu je Henry Briggs objavil

nereíde, rod. nereíd, daj. nereídam, tož. nereíde, mest.

tabele desetiških štirinajstmestnih logaritmov celih

pri nereídah, or. z nereídami

števil; Neperjev logaritem ||logaritem z logaritemsko STATUS: predlog

osnovo e||: Kepler je z uporabo Neperjevih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

logaritmov sinusov sestavil preglednice logaritmov

nadnaravnih, domišljijskih bitij

celih števil



(< Néper)

Nêrv -a m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri

{O} moški: EDNINA: im. Néperjev, rod. Néperjevega, Nêrvijec

daj. Néperjevemu, tož. Néperjev (živostno



Néperjevega), mest. pri Néperjevem, or. z

Nêrvijec -jca in Nêrv -a m; ime bitja, prebivalsko ime Néperjevim; DVOJINA: im. Néperjeva, rod.

|pripadnik antičnega germanskega plemena|:

Néperjevih, daj. Néperjevima, tož. Néperjeva, mest.

Nervijci/Nervi so bili znani izvozniki žita in

pri Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im.

izdelovalci keramike; Rimsko vojsko so na več

Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevim, tož.

frontah napadli Nervijci/Nervi, Atrebati in

Néperjeve, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevimi

Viromandi

ženski: EDNINA: im. Néperjeva, rod. Néperjeve, daj.

{B} Nervijčev in Nervov

Néperjevi, tož. Néperjevo, mest. pri Néperjevi, or. z

{O} EDNINA: im. Nêrvijec in Nêrv, rod. Nêrvijca in

Néperjevo; DVOJINA: im. Néperjevi, rod. Néperjevih,

Nêrva, daj. Nêrvijcu in Nêrvu, tož. Nêrvijca in Nêrva,

597

mest. pri Nêrvijcu in pri Nêrvu, or. z Nêrvijcem in z

|grška bajeslovna oseba|: Med grškimi bojevniki

Nêrvom; DVOJINA: im. Nêrvijca in Nêrva, rod.

pred Trojo je bil tudi modri piloški kralj Nestor;

Nêrvijcev in Nêrvov, daj. Nêrvijcema in Nêrvoma,

prim. néstor

tož. Nêrvijca in Nêrva, mest. pri Nêrvijcih in pri

{B} Nestorjev

Nêrvih, or. z Nêrvijcema in z Nêrvoma; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Néstor, rod. Néstorja, daj. Néstorju,

im. Nêrvijci in Nêrvi, rod. Nêrvijcev in Nêrvov, daj.

tož. Néstorja, mest. pri Néstorju, or. z Néstorjem;

Nêrvijcem in Nêrvom, tož. Nêrvijce in Nêrve, mest.

DVOJINA: im. Néstorja, rod. Néstorjev, daj.

pri Nêrvijcih in pri Nêrvih, or. z Nêrvijci in z Nêrvi

Néstorjema, tož. Néstorja, mest. pri Néstorjih, or. z

STATUS: predlog

Néstorjema; MNOŽINA: im. Néstorji, rod. Néstorjev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

daj. Néstorjem, tož. Néstorje, mest. pri Néstorjih, or. z samostalnik moškega spola

Néstorji



STATUS: predlog

nêrvijski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

Avtor trdi, da si je nervijsko ljudstvo zaslužilo

samostalnik moškega spola; grško-rimska imena

zmago nad Gajem Julijem Cezarjem



(< Nêrvijec)

Néstorjev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. nêrvijski, rod. nêrvijskega, Med ostanke materialne kulture mikenskih

daj. nêrvijskemu, tož. nêrvijski (živostno nêrvijskega), velikašev sodi slavna Nestorjeva čaša

mest. pri nêrvijskem, or. z nêrvijskim; DVOJINA: im.

(< Néstor)

nêrvijska, rod. nêrvijskih, daj. nêrvijskima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Néstorjev, rod.

nêrvijska, mest. pri nêrvijskih, or. z nêrvijskima;

Néstorjevega, daj. Néstorjevemu, tož. Néstorjev

MNOŽINA: im. nêrvijski, rod. nêrvijskih, daj.

(živostno Néstorjevega), mest. pri Néstorjevem, or. z

nêrvijskim, tož. nêrvijske, mest. pri nêrvijskih, or. z Néstorjevim; DVOJINA: im. Néstorjeva, rod.

nêrvijskimi

Néstorjevih, daj. Néstorjevima, tož. Néstorjeva, mest.

ženski: EDNINA: im. nêrvijska, rod. nêrvijske, daj.

pri Néstorjevih, or. z Néstorjevima; MNOŽINA: im.

nêrvijski, tož. nêrvijsko, mest. pri nêrvijski, or. z

Néstorjevi, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevim, tož.

nêrvijsko; DVOJINA: im. nêrvijski, rod. nêrvijskih, daj.

Néstorjeve, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevimi

nêrvijskima, tož. nêrvijski, mest. pri nêrvijskih, or. z ženski: EDNINA: im. Néstorjeva, rod. Néstorjeve, daj.

nêrvijskima; MNOŽINA: im. nêrvijske, rod. nêrvijskih,

Néstorjevi, tož. Néstorjevo, mest. pri Néstorjevi, or. z daj. nêrvijskim, tož. nêrvijske, mest. pri nêrvijskih, or.

Néstorjevo; DVOJINA: im. Néstorjevi, rod.

z nêrvijskimi

Néstorjevih, daj. Néstorjevima, tož. Néstorjevi, mest.

srednji: EDNINA: im. nêrvijsko, rod. nêrvijskega, daj.

pri Néstorjevih, or. z Néstorjevima; MNOŽINA: im.

nêrvijskemu, tož. nêrvijsko, mest. pri nêrvijskem, or. z Néstorjeve, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevim, tož.

nêrvijskim; DVOJINA: im. nêrvijski, rod. nêrvijskih,

Néstorjeve, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevimi

daj. nêrvijskima, tož. nêrvijski, mest. pri nêrvijskih, or.

srednji: EDNINA: im. Néstorjevo, rod. Néstorjevega, z nêrvijskima; MNOŽINA: im. nêrvijska, rod.

daj. Néstorjevemu, tož. Néstorjevo, mest. pri

nêrvijskih, daj. nêrvijskim, tož. nêrvijska, mest. pri

Néstorjevem, or. z Néstorjevim; DVOJINA: im.

nêrvijskih, or. z nêrvijskimi

Néstorjevi, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevima, tož.

STATUS: predlog

Néstorjevi, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Néstorjeva, rod. Néstorjevih, daj.



Néstorjevim, tož. Néstorjeva, mest. pri Néstorjevih,

néstor -ja m

or. z Néstorjevimi

|najvplivnejši človek v skupini ali na področju,

STATUS: predlog

starosta|: Dragotinu Cvetku pravijo nestor slovenske

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

muzikologije; prim. Néstor



{B} nestorjev

neték -a m

{O} EDNINA: im. néstor, rod. néstorja, daj. néstorju,

|bajeslovno bitje, možic starikavega obraza|: V

tož. néstorja, mest. pri néstorju, or. z néstorjem;

slovenskih pripovedih srečujemo bitja, kot so

DVOJINA: im. néstorja, rod. néstorjev, daj. néstorjema, preglavica, netek, urok, kuga, mrak in še mnoga

tož. néstorja, mest. pri néstorjih, or. z néstorjema;

druga

MNOŽINA: im. néstorji, rod. néstorjev, daj. néstorjem,

{B} netekov

tož. néstorje, mest. pri néstorjih, or. z néstorji

{O} EDNINA: im. neték, rod. netéka, daj. netéku, tož.

STATUS: predlog

netéka, mest. pri netéku, or. z netékom; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik netéka, rod. netékov, daj. netékoma, tož. netéka, mest.

moškega spola

pri netékih, or. z netékoma; MNOŽINA: im. netéki, rod.



netékov, daj. netékom, tož. netéke, mest. pri netékih,

Néstor -ja m; ime bitja, osebno ime

or. z netéki

STATUS: predlog

598

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, ženski: EDNINA: im. Newtonova, rod. Newtonove,

nadnaravnih, domišljijskih bitij

daj. Newtonovi, tož. Newtonovo, mest. pri



Newtonovi, or. z Newtonovo; DVOJINA: im.

newton -a in njúten -tna [njútən, rod. njútna] m Newtonovi, rod. Newtonovih, daj. Newtonovima, tož.

|merska enota|: Fizikalne sile se izražajo v

Newtonovi, mest. pri Newtonovih, or. z

newtonih/njutnih; Materiali za novo opremo

Newtonovima; MNOŽINA: im. Newtonove, rod.

plavalcev plovnost povečajo največ za en

Newtonovih, daj. Newtonovim, tož. Newtonove, mest.

newton/njuten <1 N>; v strokovnih besedilih največkrat pri Newtonovih, or. z Newtonovimi

nepodomačeno Od motorjev so pričakovali potisno

srednji: EDNINA: im. Newtonovo, rod. Newtonovega, moč 4464 newtonov <4464 N>; prim. N2

daj. Newtonovemu, tož. Newtonovo, mest. pri

(< Newton)

Newtonovem, or. z Newtonovim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. newton in njúten, rod. newtona in

Newtonovi, rod. Newtonovih, daj. Newtonovima, tož.

njútna, daj. newtonu in njútnu, tož. newton in njúten,

Newtonovi, mest. pri Newtonovih, or. z

mest. pri newtonu in pri njútnu, or. z newtonom in z

Newtonovima; MNOŽINA: im. Newtonova, rod.

njútnom; DVOJINA: im. newtona in njútna, rod.

Newtonovih, daj. Newtonovim, tož. Newtonova, mest.

newtonov in njútnov, daj. newtonoma in njútnoma,

pri Newtonovih, or. z Newtonovimi

tož. newtona in njútna, mest. pri newtonih in pri

STATUS: predlog

njútnih, or. z newtonoma in z njútnoma; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na im. newtoni in njútni, rod. newtonov in njútnov, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

newtonom in njútnom, tož. newtone in njútne, mest.



pri newtonih in pri njútnih, or. z newtoni in z njútni

néža -e ž

STATUS: predlog

bodeča neža ||rastlina||: Odprti cvetovi bodečih než so PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

oznanjali, da bo dan po nekaj deževnih dnevih/dneh

enote; samostalnik moškega spola

spet lep; ||nagrada||: Podelitev turističnih nageljnov



in bodečih než so pripravili v Begunjah; Prejela je

Newton -a [njútən, rod. njútna] m; ime bitja, osebno bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v zadnjem

ime

letu; prim. Néža

|priimek|; |britanski fizik|: Čas je že od Isaaca

{B} nežin

Newtona naprej temeljni del fizike; prim. newton

{O} EDNINA: im. néža, rod. néže, daj. néži, tož. néžo,

{B} Newtonov

mest. pri néži, or. z néžo; DVOJINA: im. néži, rod. néž,

{O} EDNINA: im. Newton, rod. Newtona, daj.

daj. néžama, tož. néži, mest. pri néžah, or. z néžama;

Newtonu, tož. Newtona, mest. pri Newtonu, or. z

MNOŽINA: im. néže, rod. néž, daj. néžam, tož. néže,

Newtonom; DVOJINA: im. Newtona, rod. Newtonov,

mest. pri néžah, or. z néžami

daj. Newtonoma, tož. Newtona, mest. pri Newtonih,

STATUS: predlog

or. z Newtonoma; MNOŽINA: im. Newtoni, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Newtonov, daj. Newtonom, tož. Newtone, mest. pri

odlikovanj, častnih nazivov; enakozvočnice

Newtonih, or. z Newtoni



STATUS: predlog

Néža -e ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

|žensko ime|: Z Vesno in Nežo sem odšel na

samostalnik moškega spola

sprehod v gozd; prim. néža



{B} Nežin

Newtonov -a -o [njútnov- tudi njútonov-] prid.

{O} EDNINA: im. Néža, rod. Néže, daj. Néži, tož. Néžo,

Robert Hooke je bil Newtonov sodobnik; Newtonov

mest. pri Néži, or. z Néžo; DVOJINA: im. Néži, rod.

zakon ||fizikalni zakon||: Najpomembnejši od

Néž, daj. Néžama, tož. Néži, mest. pri Néžah, or. z

Newtonovih zakonov se pogosto imenuje kar

Néžama; MNOŽINA: im. Néže, rod. Néž, daj. Néžam,

Newtonov zakon; S prvim Newtonovim zakonom je

tož. Néže, mest. pri Néžah, or. z Néžami

Newton ovrgel Aristotela

STATUS: predlog

(< Newton)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} moški: EDNINA: im. Newtonov, rod.

ženska)

Newtonovega, daj. Newtonovemu, tož. Newtonov



(živostno Newtonovega), mest. pri Newtonovem, or. z

ní -ja m

Newtonovim; DVOJINA: im. Newtonova, rod.

|grška črka ν|: Z ni označujemo v fiziki valovno

Newtonovih, daj. Newtonovima, tož. Newtonova,

dolžino; kot prilastek, v imenovalniku črka ni

mest. pri Newtonovih, or. z Newtonovima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. ní, rod. níja, daj. níju, tož. ní, mest. pri im. Newtonovi, rod. Newtonovih, daj. Newtonovim,

níju, or. z níjem; DVOJINA: im. níja, rod. níjev, daj.

tož. Newtonove, mest. pri Newtonovih, or. z

níjema, tož. níja, mest. pri níjih, or. z níjema;

Newtonovimi

MNOŽINA: im. níji, rod. níjev, daj. níjem, tož. níje, mest.

pri níjih, or. z níji

599

STATUS: predlog

|privrženka nietzschejanstva/ničejanstva|: Hannah

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

Arendt se v kritiki Nietzscheja izkaže za izvrstno



nietzschejanko/ničejanko

Ni -- [nə̀í tudi nəí in èní tudi ení] m; simbol

(< Nietzsche)

|nikelj|: Simbol za kemijski element nikelj je Ni

{B} nietzschejankin in ničejankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. nietzschejanka in ničejánka, rod.

P

nietzschejanke in ničejánke, daj. nietzschejanki in

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

ničejánki,



tož. nietzschejanko in ničejánko, mest. pri

nietzschejanki

ničejánec -nca

in pri ničejánki, or. z nietzschejanko

m; obširneje glej pri nietzschejanec



in z ničejánko; DVOJINA: im. nietzschejanki in

ničejánka -ke

ničejánki, rod. nietzschejank in ničejánk, daj.

ž; obširneje glej pri nietzschejanka

nietzschejankama



in ničejánkama, tož. nietzschejanki

ničejánski -a -o

in ničejánki, mest. pri nietzschejankah in ničejánkah,

prid.; obširneje glej pri

nietzschejanski

or. z nietzschejankama; MNOŽINA: im. nietzschejanke



in ničejánke, rod. nietzschejank in ničejánk, daj.

nietzschejankam

ničejánstvo -a

in ničejánkam, tož. nietzschejanke

m; obširneje glej pri nietzschejanstvo



in ničejánke, mest. pri nietzschejankah in pri

Nietzsche -ja [níče]

ničejánkah, or. z nietzschejankami in z ničejánkami

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |nemški filozof|: odnos med Nietzschejem

STATUS: predlog

in Wagnerjem; O Nietzscheju pravijo, da se je pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Schopenhauerju nalezel mizoginije

samostalnik ženskega spola

{B} Nietzschejev



{O} EDNINA: im. Nietzsche, rod. Nietzscheja, daj.

nietzschejanski -a -o in ničejánski -a -o [ničejánski]

Nietzscheju, tož. Nietzscheja, mest. pri Nietzscheju,

prid.

or. z Nietzschejem; DVOJINA: im. Nietzscheja, rod.

nietschejanski/ničejanski nadčlovek

Nietzschejev, daj. Nietzschejema, tož. Nietzscheja,

(< Nietzsche)

mest. pri Nietzschejih, or. z Nietzschejema;

{O} moški: EDNINA: im. nietzschejanski in

MNOŽINA: im. Nietzscheji, rod. Nietzschejev, daj.

ničejánski, rod. nietzschejanskega in ničejánskega,

Nietzschejem, tož. Nietzscheje, mest. pri

daj. nietzschejanskemu in ničejánskemu, tož.

Nietzschejih, or. z Nietzscheji

nietzschejanski (živostno nietzschejanskega in

STATUS: predlog

ničejánski (živostno ničejánskega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

nietzschejanskem in pri ničejánskem, or. z



nietzschejanskim in z ničejánskim; DVOJINA: im.

nietzschejanec -nca

nietzschejanska

in ničejánec -nca [ničejánec] m

in ničejánska, rod. nietzschejanskih

|privrženec nietzschejanstva/ničejanstva|: Klementa

in ničejánskih, daj. nietzschejanskima in

Juga označujejo za enega naših najvidnejših

ničejánskima, tož. nietzschejanska in ničejánska,

nietzschejancev/ničejancev

mest. pri nietzschejanskih in pri ničejánskih, or. z

(< Nietzsche)

nietzschejanskima in z ničejánskima; MNOŽINA: im.

{B} nietzschejančev

nietzschejanski

in ničejančev

in ničejánski, rod. nietzschejanskih in

{O}

ničejánskih,

EDNINA: im. nietzschejanec in ničejánec, rod.

daj. nietzschejanskim in ničejánskim,

nietzschejanca in ničejánca, daj. nietzschejancu in

tož. nietzschejanske in ničejánske, mest. pri

ničejáncu,

nietzschejanskih

tož. nietzschejanca in ničejánca, mest. pri

in pri ničejánskih, or. z

nietzschejancu

nietzschejanskimi

in pri ničejáncu, or. z

in z ničejánskimi

nietzschejancem

ženski:

in z ničejáncem; DVOJINA: im.

EDNINA: im. nietzschejanska in ničejánska,

nietzschejanca in ničejánca, rod. nietzschejancev in

rod. nietzschejanske in ničejánske, daj.

ničejáncev,

nietzschejanski

daj. nietzschejancema in ničejáncema,

in ničejánski, tož. nietzschejansko in

ničejánsko,

tož. nietzschejanca in ničejánca, mest. pri

mest. pri nietzschejanski in pri

nietzschejancih

ničejánski,

in pri ničejáncih, or. z

or. z nietzschejansko in z ničejánsko;

nietzschejancema in z ničejáncema; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. nietzschejanski in z ničejánsko, rod.

nietzschejanci

nietzschejanskih

in ničejánci, rod. nietzschejancev in

in ničejánskih, daj.

ničejáncev,

nietzschejanskima

daj. nietzschejancem in ničejáncem, tož.

in ničejánskima, tož.

nietzschejance

nietzschejanski

in ničejánce, mest. pri nietzschejancih

in ničejánski, mest. pri

nietzschejanskih

in pri ničejáncih, or. z nietzschejanci in z ničejánci

in pri ničejánskih, or. z

S

nietzschejanskima in z ničejánskima; MNOŽINA: im.

TATUS: predlog

nietzschejanske

P

in ničejánske, rod. nietzschejanskih

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

in ničejánskih, daj. nietzschejanskim in ničejánskim,

samostalnik moškega spola

tož. nietzschejanske in ničejánske, mest. pri



nietzschejanka -e in ničejánka -ke [ničejánka] ž 600

nietzschejanskih in pri ničejánskih, or. z Nietzschejevim, tož. Nietzschejeve, mest. pri

nietzschejanskimi in z ničejánskimi

Nietzschejevih, or. z Nietzschejevimi

srednji: EDNINA: im. nietzschejansko in ničejánsko, ženski: EDNINA: im. Nietzschejeva, rod.

rod. nietzschejanskega in ničejánskega, daj.

Nietzschejeve, daj. Nietzschejevi, tož. Nietzschejevo,

nietzschejanskemu in ničejánskemu, tož.

mest. pri Nietzschejevi, or. z Nietzschejevo;

nietzschejansko in ničejánsko, mest. pri

DVOJINA: im. Nietzschejevi, rod. Nietzschejevih, daj.

nietzschejanskem in pri ničejánskem, or. z

Nietzschejevima, tož. Nietzschejevi, mest. pri

nietzschejanskim in z ničejánskim; DVOJINA: im.

Nietzschejevih, or. z Nietzschejevima; MNOŽINA: im.

nietzschejanski in ničejánski, rod. nietzschejanskih in Nietzschejeve, rod. Nietzschejevih, daj.

ničejánski, daj. nietzschejanskima in ničejánskima,

Nietzschejevim, tož. Nietzschejeve, mest. pri

tož. nietzschejanski in ničejánski, mest. pri

Nietzschejevih, or. z Nietzschejevimi

nietzschejanskih in pri ničejánskih, or. z

srednji: EDNINA: im. Nietzschejevo, rod.

nietzschejanskima in z ničejánskima; MNOŽINA: im.

Nietzschejevega, daj. Nietzschejevemu, tož.

nietzschejanska in ničejánska, rod. nietzschejanskih

Nietzschejevo, mest. pri Nietzschejevem, or. z

in ničejánskih, daj. nietzschejanskim in ničejánskim,

Nietzschejevim; DVOJINA: im. Nietzschejevi, rod.

tož. nietzschejanska in ničejánska, mest. pri

Nietzschejevih, daj. Nietzschejevima, tož.

nietzschejanskih in pri ničejánskih, or. z

Nietzschejevi, mest. pri Nietzschejevih, or. z

nietzschejanskimi in z ničejánskimi

Nietzschejevima; MNOŽINA: im. Nietzschejeva, rod.

STATUS: predlog

Nietzschejevih, daj. Nietzschejevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

Nietzschejeva, mest. pri Nietzschejevih, or. z



Nietzschejevimi

nietzschejanstvo -a in ničejánstvo -a [ničejánstvo]

STATUS: predlog

m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|Nietzschejev filozofski nauk|:



nietzschejanstvo/ničejanstvo pri pisatelju Bartolu

Níger -gra m; zemljepisno ime

(< Nietzsche)

|dolgo ime Republika Niger|; |država|: glasbena

{O} EDNINA: im. nietzschejanstvo in ničejánstvo, rod.

skupina iz Nigra; V Niger sta prišla napisat

nietzschejanstva in ničejánstva, daj. nietzschejanstvu

reportažo o ptičji gripi; Opravil je terensko

in ničejánstvu, tož. nietzschejanstvo in ničejánstvo,

raziskavo med Tuaregi v Nigru

mest. pri nietzschejanstvu in pri ničejánstvu, or. z

Kje? v Nigru

nietzschejanstvom in z ničejánstvom; DVOJINA: im.

Od kod? iz Nigra

nietzschejanstva in ničejánstva, rod. nietzschejanstev

Kam? v Niger

in ničejánstev, daj. nietzschejanstvoma in

{B} Nigrc, Nigrka; Nigrčev, Nigrkin; nigrski

ničejánstvoma, tož. nietzschejanstvi in ničejánstvi,

{O} EDNINA: im. Níger, rod. Nígra, daj. Nígru, tož.

mest. pri nietzschejanstvih in pri ničejánstvih, or. z

Níger, mest. pri Nígru, or. z Nígrom

nietzschejanstvoma in z ničejánstvoma; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. nietzschejanstva in ničejánstva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

nietzschejanstev in ničejánstev, daj.



nietzschejanstvom in ničejánstvom, tož.

Nigêrija -e ž; zemljepisno ime

nietzschejanstva in ničejánstva, mest. pri

|dolgo ime Zvezna republika Nigerija|; |država|:

nietzschejanstvih in pri ničejánstvih, or. z

nogometaš iz Nigerije; Zmagovalka bo v začetku

nietzschejanstvi in z ničejánstvi

novembra odpotovala v Nigerijo; veleposlanik v

STATUS: predlog

Nigeriji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;

Kje? v Nigeriji

samostalnik moškega spola

Od kod? iz Nigerije



Kam? v Nigerijo

Nietzschejev -a -o [níčejev-] prid.

{B} Nigerijec, Nigerijka; Nigerijčev, Nigerijkin;

Nietzschejev koncept nadčlovek; Nietzschejeva

nigerijski

filozofija

{O} EDNINA: im. Nigêrija, rod. Nigêrije, daj. Nigêriji, (< Nietzsche)

tož. Nigêrijo, mest. pri Nigêriji, or. z Nigêrijo

{O} moški: EDNINA: im. Nietzschejev, rod.

STATUS: predlog

Nietzschejevega, daj. Nietzschejevemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Nietzschejev (živostno Nietzschejevega), mest. pri



Nietzschejevem, or. z Nietzschejevim; DVOJINA: im.

Nigêrijčev -a -o prid.

Nietzschejeva, rod. Nietzschejevih, daj.

Vzrok za poraz je bila Nigerijčeva poškodba

Nietzschejevima, tož. Nietzschejeva, mest. pri

kolena

Nietzschejevih, or. z Nietzschejevima; MNOŽINA: im.

(< Nigêrijec)

Nietzschejevi, rod. Nietzschejevih, daj.

601

{O} moški: EDNINA: im. Nigêrijčev, rod.

nagrada nigerijskemu pisatelju; Kljub mirovni

Nigêrijčevega, daj. Nigêrijčevemu, tož. Nigêrijčev

misiji bivšega nigerijskega predsednika se boji v

(živostno Nigêrijčevega), mest. pri Nigêrijčevem, or. z pokrajini Severni Kivu nadaljujejo

Nigêrijčevim; DVOJINA: im. Nigêrijčeva, rod.

(< Nigêrija)

Nigêrijčevih, daj. Nigêrijčevima, tož. Nigêrijčeva,

{O} moški: EDNINA: im. nigêrijski, rod. nigêrijskega, mest. pri Nigêrijčevih, or. z Nigêrijčevima; MNOŽINA:

daj. nigêrijskemu, tož. nigêrijski (živostno

im. Nigêrijčevi, rod. Nigêrijčevih, daj. Nigêrijčevim,

nigêrijskega), mest. pri nigêrijskem, or. z nigêrijskim; tož. Nigêrijčeve, mest. pri Nigêrijčevih, or. z

DVOJINA: im. nigêrijska, rod. nigêrijskih, daj.

Nigêrijčevimi

nigêrijskima, tož. nigêrijska, mest. pri nigêrijskih, or.

ženski: EDNINA: im. Nigêrijčeva, rod. Nigêrijčeve, z nigêrijskima; MNOŽINA: im. nigêrijski, rod.

daj. Nigêrijčevi, tož. Nigêrijčevo, mest. pri

nigêrijskih, daj. nigêrijskim, tož. nigêrijske, mest. pri Nigêrijčevi, or. z Nigêrijčevo; DVOJINA: im.

nigêrijskih, or. z nigêrijskimi

Nigêrijčevi, rod. Nigêrijčevih, daj. Nigêrijčevima, tož.

ženski: EDNINA: im. nigêrijska, rod. nigêrijske, daj.

Nigêrijčevi, mest. pri Nigêrijčevih, or. z

nigêrijski, tož. nigêrijsko, mest. pri nigêrijski, or. z Nigêrijčevima; MNOŽINA: im. Nigêrijčeve, rod.

nigêrijsko; DVOJINA: im. nigêrijski, rod. nigêrijskih,

Nigêrijčevih, daj. Nigêrijčevim, tož. Nigêrijčeve,

daj. nigêrijskima, tož. nigêrijski, mest. pri nigêrijskih, mest. pri Nigêrijčevih, or. z Nigêrijčevimi

or. z nigêrijskima; MNOŽINA: im. nigêrijske, rod.

srednji: EDNINA: im. Nigêrijčevo, rod.

nigêrijskih, daj. nigêrijskim, tož. nigêrijske, mest. pri Nigêrijčevega, daj. Nigêrijčevemu, tož. Nigêrijčevo,

nigêrijskih, or. z nigêrijskimi

mest. pri Nigêrijčevem, or. z Nigêrijčevim; DVOJINA:

srednji: EDNINA: im. nigêrijsko, rod. nigêrijskega, im. Nigêrijčevi, rod. Nigêrijčevih, daj. Nigêrijčevima, daj. nigêrijskemu, tož. nigêrijsko, mest. pri

tož. Nigêrijčevi, mest. pri Nigêrijčevih, or. z

nigêrijskem, or. z nigêrijskim; DVOJINA: im.

Nigêrijčevima; MNOŽINA: im. Nigêrijčeva, rod.

nigêrijski, rod. nigêrijskih, daj. nigêrijskima, tož.

Nigêrijčevih, daj. Nigêrijčevim, tož. Nigêrijčeva,

nigêrijski, mest. pri nigêrijskih, or. z nigêrijskima;

mest. pri Nigêrijčevih, or. z Nigêrijčevimi

MNOŽINA: im. nigêrijska, rod. nigêrijskih, daj.

STATUS: predlog

nigêrijskim, tož. nigêrijska, mest. pri nigêrijskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

nigêrijskimi



STATUS: predlog

Nigêrijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zelo veliko Nigerijcev piše v lokalnih jezikih



(< Nigêrija)

Nígrc -a m; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Nigerijčev

Več kot 80 odstotkov Nigrcev je muslimanske vere

{O} EDNINA: im. Nigêrijec, rod. Nigêrijca, daj.

(< Níger)

Nigêrijcu, tož. Nigêrijca, mest. pri Nigêrijcu, or. z

{B} Nigrčev

Nigêrijcem; DVOJINA: im. Nigêrijca, rod. Nigêrijcev,

{O} EDNINA: im. Nígrc, rod. Nígrca, daj. Nígrcu, tož.

daj. Nigêrijcema, tož. Nigêrijca, mest. pri Nigêrijcih, Nígrca, mest. pri Nígrcu, or. z Nígrcem; DVOJINA: im.

or. z Nigêrijcema; MNOŽINA: im. Nigêrijci, rod.

Nígrca, rod. Nígrcev, daj. Nígrcema, tož. Nígrca, mest.

Nigêrijcev, daj. Nigêrijcem, tož. Nigêrijce, mest. pri

pri Nígrcih, or. z Nígrcema; MNOŽINA: im. Nígrci,

Nigêrijcih, or. z Nigêrijci

rod. Nígrcev, daj. Nígrcem, tož. Nígrce, mest. pri

STATUS: predlog

Nígrcih, or. z Nígrci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Nigêrijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Veliko Nigerijk se ukvarja s tekom

Nígrčev -a -o prid.

(< Nigêrija)

Nigrčevo domačo vas je že pred leti dosegla

{B} Nigerijkin

puščava

{O} EDNINA: im. Nigêrijka, rod. Nigêrijke, daj.

(< Nígrc)

Nigêrijki, tož. Nigêrijko, mest. pri Nigêrijki, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Nígrčev, rod. Nígrčevega, Nigêrijko; DVOJINA: im. Nigêrijki, rod. Nigêrijk, daj.

daj. Nígrčevemu, tož. Nígrčev (živostno Nígrčevega),

Nigêrijkama, tož. Nigêrijki, mest. pri Nigêrijkah, or. z mest. pri Nígrčevem, or. z Nígrčevim; DVOJINA: im.

Nigêrijkama; MNOŽINA: im. Nigêrijke, rod. Nigêrijk,

Nígrčeva, rod. Nígrčevih, daj. Nígrčevima, tož.

daj. Nigêrijkam, tož. Nigêrijke, mest. pri Nigêrijkah,

Nígrčeva, mest. pri Nígrčevih, or. z Nígrčevima;

or. z Nigêrijkami

MNOŽINA: im. Nígrčevi, rod. Nígrčevih, daj.

STATUS: predlog

Nígrčevim, tož. Nígrčeve, mest. pri Nígrčevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Nígrčevimi



ženski: EDNINA: im. Nígrčeva, rod. Nígrčeve, daj.

nigêrijski -a -o prid.

Nígrčevi, tož. Nígrčevo, mest. pri Nígrčevi, or. z

602

Nígrčevo; DVOJINA: im. Nígrčevi, rod. Nígrčevih, daj.

{B} Nikov

Nígrčevima, tož. Nígrčevi, mest. pri Nígrčevih, or. z

{O} EDNINA: im. Ník, rod. Níka, daj. Níku, tož. Níka,

Nígrčevima; MNOŽINA: im. Nígrčeve, rod. Nígrčevih,

mest. pri Níku, or. z Níkom; DVOJINA: im. Níka, rod.

daj. Nígrčevim, tož. Nígrčeve, mest. pri Nígrčevih, or.

Níkov, daj. Níkoma, tož. Níka, mest. pri Níkih, or. z

z Nígrčevimi

Níkoma; MNOŽINA: im. Níki, rod. Níkov, daj. Níkom,

srednji: EDNINA: im. Nígrčevo, rod. Nígrčevega, daj.

tož. Níke, mest. pri Níkih, or. z Níki

Nígrčevemu, tož. Nígrčevo, mest. pri Nígrčevem, or. z

STATUS: predlog

Nígrčevim; DVOJINA: im. Nígrčevi, rod. Nígrčevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

daj. Nígrčevima, tož. Nígrčevi, mest. pri Nígrčevih, or.

moška)

z Nígrčevima; MNOŽINA: im. Nígrčeva, rod.



Nígrčevih, daj. Nígrčevim, tož. Nígrčeva, mest. pri

Níka1 -e ž; ime bitja, osebno ime

Nígrčevih, or. z Nígrčevimi

|žensko ime|: Obema Nikama je čestital k uspehu

STATUS: predlog

{B} Nikin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Níka, rod. Níke, daj. Níki, tož. Níko,



mest. pri Níki, or. z Níko; DVOJINA: im. Níki, rod. Ník, Nígrka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Níkama, tož. Níki, mest. pri Níkah, or. z Níkama;

Intervjuvala je simpatično Nigrko

MNOŽINA: im. Níke, rod. Ník, daj. Níkam, tož. Níke,

(< Níger)

mest. pri Níkah, or. z Níkami

{B} Nigrkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Nígrka, rod. Nígrke, daj. Nígrki, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Nígrko, mest. pri Nígrki, or. z Nígrko; DVOJINA: im.

ženska)

Nígrki, rod. Nígrk, daj. Nígrkama, tož. Nígrki, mest.



pri Nígrkah, or. z Nígrkama; MNOŽINA: im. Nígrke,

Níka2 -e ž; ime bitja, religijsko ime

rod. Nígrk, daj. Nígrkam, tož. Nígrke, mest. pri

|podomačeno za Nike|; |grška boginja zmage|: Na

Nígrkah, or. z Nígrkami

kovancih so Niko upodabljali kot krilato in

STATUS: predlog

ovenčano žensko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Nikin



{O} EDNINA: im. Níka tudi Níke, rod. Níke, daj. Níki,

nígrski -a -o prid.

tož. Níko, mest. pri Níki, or. z Níko; DVOJINA: im.

vrhovni poveljnik nigrske vojske; Za nigrski uran se

Níki, rod. Ník, daj. Níkama, tož. Níki, mest. pri Níkah, je zelo zanimala Francija

or. z Níkama; MNOŽINA: im. Níke, rod. Ník, daj.

(< Níger)

Níkam, tož. Níke, mest. pri Níkah, or. z Níkami

{O} moški: EDNINA: im. nígrski, rod. nígrskega, daj.

STATUS: predlog

nígrskemu, tož. nígrski (živostno nígrskega), mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik nígrskem, or. z nígrskim; DVOJINA: im. nígrska, rod.

ženskega spola

nígrskih, daj. nígrskima, tož. nígrska, mest. pri



nígrskih, or. z nígrskima; MNOŽINA: im. nígrski, rod.

Nikarágovčev -a -o prid.

nígrskih, daj. nígrskim, tož. nígrske, mest. pri

Pod Nikaragovčevim vodstvom se je povzpel na

nígrskih, or. z nígrskimi

svoj prvi ognjenik

ženski: EDNINA: im. nígrska, rod. nígrske, daj. nígrski, (< Nikarágovec)

tož. nígrsko, mest. pri nígrski, or. z nígrsko; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. Nikarágovčev, rod.

im. nígrski, rod. nígrskih, daj. nígrskima, tož. nígrski, Nikarágovčevega, daj. Nikarágovčevemu, tož.

mest. pri nígrskih, or. z nígrskima; MNOŽINA: im.

Nikarágovčev (živostno Nikarágovčevega), mest. pri

nígrske, rod. nígrskih, daj. nígrskim, tož. nígrske, mest.

Nikarágovčevem, or. z Nikarágovčevim; DVOJINA:

pri nígrskih, or. z nígrskimi

im. Nikarágovčeva, rod. Nikarágovčevih, daj.

srednji: EDNINA: im. nígrsko, rod. nígrskega, daj.

Nikarágovčevima, tož. Nikarágovčeva, mest. pri

nígrskemu, tož. nígrsko, mest. pri nígrskem, or. z

Nikarágovčevih, or. z Nikarágovčevima; MNOŽINA:

nígrskim; DVOJINA: im. nígrski, rod. nígrskih, daj.

im. Nikarágovčevi, rod. Nikarágovčevih, daj.

nígrskima, tož. nígrski, mest. pri nígrskih, or. z

Nikarágovčevim, tož. Nikarágovčeve, mest. pri

nígrskima; MNOŽINA: im. nígrska, rod. nígrskih, daj.

Nikarágovčevih, or. z Nikarágovčevimi

nígrskim, tož. nígrska, mest. pri nígrskih, or. z

ženski: EDNINA: im. Nikarágovčeva, rod.

nígrskimi

Nikarágovčeve, daj. Nikarágovčevi, tož.

STATUS: predlog

Nikarágovčevo, mest. pri Nikarágovčevi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Nikarágovčevo; DVOJINA: im. Nikarágovčevi, rod.



Nikarágovčevih, daj. Nikarágovčevima, tož.

Ník -a m; ime bitja, osebno ime

Nikarágovčevi, mest. pri Nikarágovčevih, or. z

|moško ime|: Vse najboljše ji želi brat Nik; Igro je

Nikarágovčevima; MNOŽINA: im. Nikarágovčeve,

odločil gol Nika Zupančiča

rod. Nikarágovčevih, daj. Nikarágovčevim, tož.

603

Nikarágovčeve, mest. pri Nikarágovčevih, or. z nikarágovskima, tož. nikarágovska, mest. pri

Nikarágovčevimi

nikarágovskih, or. z nikarágovskima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Nikarágovčevo, rod.

nikarágovski, rod. nikarágovskih, daj.

Nikarágovčevega, daj. Nikarágovčevemu, tož.

nikarágovskim, tož. nikarágovske, mest. pri

Nikarágovčevo, mest. pri Nikarágovčevem, or. z

nikarágovskih, or. z nikarágovskimi

Nikarágovčevim; DVOJINA: im. Nikarágovčevi, rod.

ženski: EDNINA: im. nikarágovska, rod.

Nikarágovčevih, daj. Nikarágovčevima, tož.

nikarágovske, daj. nikarágovski, tož. nikarágovsko,

Nikarágovčevi, mest. pri Nikarágovčevih, or. z

mest. pri nikarágovski, or. z nikarágovsko; DVOJINA:

Nikarágovčevima; MNOŽINA: im. Nikarágovčeva,

im. nikarágovski, rod. nikarágovskih, daj.

rod. Nikarágovčevih, daj. Nikarágovčevim, tož.

nikarágovskima, tož. nikarágovski, mest. pri

Nikarágovčeva, mest. pri Nikarágovčevih, or. z

nikarágovskih, or. z nikarágovskima; MNOŽINA: im.

Nikarágovčevimi

nikarágovske, rod. nikarágovskih, daj.

STATUS: predlog

nikarágovskim, tož. nikarágovske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

nikarágovskih, or. z nikarágovskimi



srednji: EDNINA: im. nikarágovsko, rod.

Nikarágovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

nikarágovskega, daj. nikarágovskemu, tož.

V priljubljenem lokalu sva spoznala Nikaragovca

nikarágovsko, mest. pri nikarágovskem, or. z

(< Nikarágva)

nikarágovskim; DVOJINA: im. nikarágovski, rod.

{B} Nikaragovčev

nikarágovskih, daj. nikarágovskima, tož.

{O} EDNINA: im. Nikarágovec, rod. Nikarágovca, daj.

nikarágovski, mest. pri nikarágovskih, or. z

Nikarágovcu, tož. Nikarágovca, mest. pri

nikarágovskima; MNOŽINA: im. nikarágovska, rod.

Nikarágovcu, or. z Nikarágovcem; DVOJINA: im.

nikarágovskih, daj. nikarágovskim, tož.

Nikarágovca, rod. Nikarágovcev, daj.

nikarágovska, mest. pri nikarágovskih, or. z

Nikarágovcema, tož. Nikarágovca, mest. pri

nikarágovskimi

Nikarágovcih, or. z Nikarágovcema; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Nikarágovci, rod. Nikarágovcev, daj. Nikarágovcem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Nikarágovce, mest. pri Nikarágovcih, or. z



Nikarágovci

Nikarágva -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Republika Nikaragva|; |država|: kava iz

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Nikaragve; odpotovati v Nikaragvo; izbruh vulkana

samostalnik moškega spola

San Cristobal v Nikaragvi



Kje? v Nikaragvi

Nikarágovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Nikaragve

Nikaragovka je z lahkoto premagala tekmice

Kam? v Nikaragvo

(< Nikarágva)

{B} Nikaragovec, Nikaragovka; Nikaragovčev,

{B} Nikaragovkin

Nikaragovkin; nikaragovski

{O}

{O}

EDNINA: im. Nikarágovka, rod. Nikarágovke, daj.

EDNINA: im. Nikarágva, rod. Nikarágve, daj.

Nikarágovki,

Nikarágvi,

tož. Nikarágovko, mest. pri

tož. Nikarágvo, mest. pri Nikarágvi, or. z

Nikarágovki,

Nikarágvo

or. z Nikarágovko; DVOJINA: im.

Nikarágovki, rod. Nikarágovk, daj. Nikarágovkama,

STATUS: predlog

tož. Nikarágovki, mest. pri Nikarágovkah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Nikarágovkama; MNOŽINA: im. Nikarágovke, rod.



Nikarágovk, daj. Nikarágovkam, tož. Nikarágovke,

Níke -- ž; ime bitja, osebno ime

mest. pri Nikarágovkah, or. z Nikarágovkami

|žensko ime|: Z Nike sva se spoznala na

STATUS: predlog

absolventskem izletu; prim. Níka1

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Nikin



{O} EDNINA: im. Níke, rod. Níke, daj. Níke, tož. Níke,

nikarágovski -a -o prid.

mest. pri Níke, or. z Níke; DVOJINA: im. Níke, rod.

naravna katastrofa pred nikaragovsko obalo; Julija

Níke, daj. Níke, tož. Níke, mest. pri Níke, or. z Níke; 1979 so nikaragovski sandinisti po večletnem

MNOŽINA: im. Níke, rod. Níke, daj. Níke, tož. Níke,

gverilskem vojskovanju zlomili moč takratnega

mest. pri Níke, or. z Níke

diktatorja

STATUS: predlog

(< Nikarágva)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} moški: EDNINA: im. nikarágovski, rod.

ženska)

nikarágovskega, daj. nikarágovskemu, tož.



nikarágovski (živostno nikarágovskega), mest. pri

Níkin -a -o prid.

nikarágovskem, or. z nikarágovskim; DVOJINA: im.

Ob propilejah stojita še Nikin tempelj in Erehtejon

nikarágovska, rod. nikarágovskih, daj.

(< Níka1, Níke)

604

{O} moški: EDNINA: im. Níkin, rod. Níkinega, daj.

Nikolájevim; DVOJINA: im. Nikolájeva, rod.

Níkinemu, tož. Níkin (živostno Níkinega), mest. pri

Nikolájevih, daj. Nikolájevima, tož. Nikolájeva, mest.

Níkinem, or. z Níkinim; DVOJINA: im. Níkina, rod.

pri Nikolájevih, or. z Nikolájevima; MNOŽINA: im.

Níkinih, daj. Níkinima, tož. Níkina, mest. pri Níkinih, Nikolájevi, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevim, tož.

or. z Níkinima; MNOŽINA: im. Níkini, rod. Níkinih,

Nikolájeve, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevimi

daj. Níkinim, tož. Níkine, mest. pri Níkinih, or. z

ženski: EDNINA: im. Nikolájeva, rod. Nikolájeve, daj.

Níkinimi

Nikolájevi, tož. Nikolájevo, mest. pri Nikolájevi, or. z ženski: EDNINA: im. Níkina, rod. Níkine, daj. Níkini, Nikolájevo; DVOJINA: im. Nikolájevi, rod.

tož. Níkino, mest. pri Níkini, or. z Níkino; DVOJINA:

Nikolájevih, daj. Nikolájevima, tož. Nikolájevi, mest.

im. Níkini, rod. Níkinih, daj. Níkinima, tož. Níkini,

pri Nikolájevih, or. z Nikolájevima; MNOŽINA: im.

mest. pri Níkinih, or. z Níkinima; MNOŽINA: im.

Nikolájeve, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevim, tož.

Níkine, rod. Níkinih, daj. Níkinim, tož. Níkine, mest.

Nikolájeve, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevimi

pri Níkinih, or. z Níkinimi

srednji: EDNINA: im. Nikolájevo, rod. Nikolájevega, srednji: EDNINA: im. Níkino, rod. Níkinega, daj.

daj. Nikolájevemu, tož. Nikolájevo, mest. pri

Níkinemu, tož. Níkino, mest. pri Níkinem, or. z

Nikolájevem, or. z Nikolájevim; DVOJINA: im.

Níkinim; DVOJINA: im. Níkini, rod. Níkinih, daj.

Nikolájevi, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevima, tož.

Níkinima, tož. Níkini, mest. pri Níkinih, or. z

Nikolájevi, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevima;

Níkinima; MNOŽINA: im. Níkina, rod. Níkinih, daj.

MNOŽINA: im. Nikolájeva, rod. Nikolájevih, daj.

Níkinim, tož. Níkina, mest. pri Níkinih, or. z

Nikolájevim, tož. Nikolájeva, mest. pri Nikolájevih,

Níkinimi

or. z Nikolájevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Níko -a m; ime bitja, osebno ime

Nikoláj iz Kúze -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Posvojila sta 16-mesečnega fantka

|nem. Nicolaus von Cusa: nemški filozof in teolog|: z

Nika; intervju z Nikom Grafenauerjem

Nikolajem iz Kuze; nadaljevalci Nikolaja iz Kuze;

{B} Nikov

prim. Nikoláj Kuzánski

{O} EDNINA: im. Níko, rod. Níka, daj. Níku, tož. Níka,

{O} EDNINA: im. Nikoláj iz Kúze, rod. Nikolája iz

mest. pri Níku, or. z Níkom; DVOJINA: im. Níka, rod.

Kúze, daj. Nikoláju iz Kúze, tož. Nikolája iz Kúze,

Níkov, daj. Níkoma, tož. Níka, mest. pri Níkih, or. z

mest. pri Nikoláju iz Kúze, or. z Nikolájem iz Kúze

Níkoma; MNOŽINA: im. Níki, rod. Níkov, daj. Níkom,

STATUS: predlog

tož. Níke, mest. pri Níkih, or. z Níki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog

imenu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



moška); samostalnik moškega spola

Nikoláj iz Míre -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime



|svetnik, sv. Miklavž|: Praznovanje svetega

Nikoláj -a m; ime bitja, osebno ime

Miklavža temelji na življenju Nikolaja iz Mire;

|moško ime|: filozofija Nikolaja iz Kuze; Pod

Raziskovalci dedku/Dedku Mrazu pripisujejo

Nikolajem II. se je Rusija znova začela širiti na

podobnosti s starodavnim bogom Varunom in s

Daljni vzhod

svetim Nikolajem iz Mire

{B} Nikolajev

{O} EDNINA: im. Nikoláj iz Míre, rod. Nikolája iz

{O} EDNINA: im. Nikoláj, rod. Nikolája, daj. Nikoláju,

Míre, daj. Nikoláju iz Míre, tož. Nikolája iz Míre,

tož. Nikolája, mest. pri Nikoláju, or. z Nikolájem;

mest. pri Nikoláju iz Míre, or. z Nikolájem iz Míre

DVOJINA: im. Nikolája, rod. Nikolájev, daj.

STATUS: predlog

Nikolájema, tož. Nikolája, mest. pri Nikolájih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Nikolájema; MNOŽINA: im. Nikoláji, rod. Nikolájev,

imenu

daj. Nikolájem, tož. Nikoláje, mest. pri Nikolájih, or. z Nikoláji

Nikoláj Kuzánski -a -ega m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|fr. Nicolaus Cusanus: nemški filozof in teolog|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Giordano Bruno je idejo neskončnega sveta prevzel

moška); samostalnik moškega spola

od Nikolaja Kuzanskega; prim. Nikoláj iz Kúze



{O} EDNINA: im. Nikoláj Kuzánski, rod. Nikolája

Nikolájev -a -o prid.

Kuzánskega, daj. Nikoláju Kuzánskemu, tož.

Nikolajevega opernega nastopa ne more pozabiti

Nikolája Kuzánskega, mest. pri Nikoláju

(< Nikoláj)

Kuzánskem, or. z Nikolájem Kuzánskim

{O} moški: EDNINA: im. Nikolájev, rod.

STATUS: predlog

Nikolájevega, daj. Nikolájevemu, tož. Nikolájev

(živostno Nikolájevega), mest. pri Nikolájevem, or. z

605

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem ženski: EDNINA: im. Níkova, rod. Níkove, daj. Níkovi, imenu

tož. Níkovo, mest. pri Níkovi, or. z Níkovo; DVOJINA:



im. Níkovi, rod. Níkovih, daj. Níkovima, tož. Níkovi,

Nikolić -a [níkolič] m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Níkovih, or. z Níkovima; MNOŽINA: im.

|priimek|: Premagal je Nikolića; O slikarstvu in

Níkove, rod. Níkovih, daj. Níkovim, tož. Níkove, mest.

kiparstvu se je rad pogovarjal z Nikolićem

pri Níkovih, or. z Níkovimi

{B} Nikolićev

srednji: EDNINA: im. Níkovo, rod. Níkovega, daj.

{O} EDNINA: im. Nikolić, rod. Nikolića, daj. Nikoliću,

Níkovemu, tož. Níkovo, mest. pri Níkovem, or. z

tož. Nikolića, mest. pri Nikoliću, or. z Nikolićem;

Níkovim; DVOJINA: im. Níkovi, rod. Níkovih, daj.

DVOJINA: im. Nikolića, rod. Nikolićev, daj.

Níkovima, tož. Níkovi, mest. pri Níkovih, or. z

Nikolićema, tož. Nikolića, mest. pri Nikolićih, or. z

Níkovima; MNOŽINA: im. Níkova, rod. Níkovih, daj.

Nikolićema; MNOŽINA: im. Nikolići, rod. Nikolićev,

Níkovim, tož. Níkova, mest. pri Níkovih, or. z

daj. Nikolićem, tož. Nikoliće, mest. pri Nikolićih, or. z Níkovimi

Nikolići

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





nímfa -e ž

Nikolićev -a -o [níkoličev-] prid.

|grško bajeslovno bitje|: Odisejeva avantura z nimfo

Za prvomajske praznike se je prikazal na dvorišču

Kalipso; kip Neptuna in štirih nimf; |vrsta papige|:

Nikolićeve hiše

Imam nekaj skobčevk in par nimf

(< Nikolić)

{B} nimfin

{O} moški: EDNINA: im. Nikolićev, rod.

{O} EDNINA: im. nímfa, rod. nímfe, daj. nímfi, tož.

Nikolićevega, daj. Nikolićevemu, tož. Nikolićev

nímfo, mest. pri nímfi, or. z nímfo; DVOJINA: im.

(živostno Nikolićevega), mest. pri Nikolićevem, or. z

nímfi, rod. nímf, daj. nímfama, tož. nímfi, mest. pri

Nikolićevim; DVOJINA: im. Nikolićeva, rod.

nímfah, or. z nímfama; MNOŽINA: im. nímfe, rod.

Nikolićevih, daj. Nikolićevima, tož. Nikolićeva, mest.

nímf, daj. nímfam, tož. nímfe, mest. pri nímfah, or. z

pri Nikolićevih, or. z Nikolićevima; MNOŽINA: im.

nímfami

Nikolićevi, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevim, tož.

STATUS: predlog

Nikolićeve, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

ženski: EDNINA: im. Nikolićeva, rod. Nikolićeve, daj.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

Nikolićevi, tož. Nikolićevo, mest. pri Nikolićevi, or. z Nikolićevo; DVOJINA: im. Nikolićevi, rod.

Níno -a m; ime bitja, osebno ime

Nikolićevih, daj. Nikolićevima, tož. Nikolićevi, mest.

|moško ime|: V spominsko knjigo je zapisal verze

pri Nikolićevih, or. z Nikolićevima; MNOŽINA: im.

Ninu v spomin; Ukvarjam se s triletnim sinom

Nikolićeve, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevim, tož.

Ninom

Nikolićeve, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevimi

{B} Ninov

srednji: EDNINA: im. Nikolićevo, rod. Nikolićevega,

{O} EDNINA: im. Níno, rod. Nína, daj. Nínu, tož. Nína,

daj. Nikolićevemu, tož. Nikolićevo, mest. pri

mest. pri Nínu, or. z Nínom; DVOJINA: im. Nína, rod.

Nikolićevem, or. z Nikolićevim; DVOJINA: im.

Nínov, daj. Nínoma, tož. Nína, mest. pri Nínih, or. z

Nikolićevi, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevima, tož.

Nínoma; MNOŽINA: im. Níni, rod. Nínov, daj. Nínom,

Nikolićevi, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevima;

tož. Níne, mest. pri Nínih, or. z Níni

MNOŽINA: im. Nikolićeva, rod. Nikolićevih, daj.

STATUS: predlog

Nikolićevim, tož. Nikolićeva, mest. pri Nikolićevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

or. z Nikolićevimi

moška); samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Nínov -a -o prid.



Ninov pevski nastop

Níkov -a -o prid.

(< Níno)

Z oddaljenega košarkarskega igrišča je najprej

{O} moški: EDNINA: im. Nínov, rod. Nínovega, daj.

zaslišal Nikovo vpitje

Nínovemu, tož. Nínov (živostno Nínovega), mest. pri

(< Ník, Níko)

Nínovem, or. z Nínovim; DVOJINA: im. Nínova, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Níkov, rod. Níkovega, daj.

Nínovih, daj. Nínovima, tož. Nínova, mest. pri

Níkovemu, tož. Níkov (živostno Níkovega), mest. pri

Nínovih, or. z Nínovima; MNOŽINA: im. Nínovi, rod.

Níkovem, or. z Níkovim; DVOJINA: im. Níkova, rod.

Nínovih, daj. Nínovim, tož. Nínove, mest. pri

Níkovih, daj. Níkovima, tož. Níkova, mest. pri

Nínovih, or. z Nínovimi

Níkovih, or. z Níkovima; MNOŽINA: im. Níkovi, rod.

ženski: EDNINA: im. Nínova, rod. Nínove, daj. Nínovi, Níkovih, daj. Níkovim, tož. Níkove, mest. pri

tož. Nínovo, mest. pri Nínovi, or. z Nínovo; DVOJINA:

Níkovih, or. z Níkovimi

im. Nínovi, rod. Nínovih, daj. Nínovima, tož. Nínovi,

606

mest. pri Nínovih, or. z Nínovima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Nívesino, rod. Nívesinega, daj.

Nínove, rod. Nínovih, daj. Nínovim, tož. Nínove, mest.

Nívesinemu, tož. Nívesino, mest. pri Nívesinem, or. z

pri Nínovih, or. z Nínovimi

Nívesinim; DVOJINA: im. Nívesini, rod. Nívesinih, daj.

srednji: EDNINA: im. Nínovo, rod. Nínovega, daj.

Nívesinima, tož. Nívesini, mest. pri Nívesinih, or. z

Nínovemu, tož. Nínovo, mest. pri Nínovem, or. z

Nívesinima; MNOŽINA: im. Nívesina, rod. Nívesinih,

Nínovim; DVOJINA: im. Nínovi, rod. Nínovih, daj.

daj. Nívesinim, tož. Nívesina, mest. pri Nívesinih, or. z Nínovima, tož. Nínovi, mest. pri Nínovih, or. z

Nívesinimi

Nínovima; MNOŽINA: im. Nínova, rod. Nínovih, daj.

STATUS: predlog

Nínovim, tož. Nínova, mest. pri Nínovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Nínovimi



STATUS: predlog

Nizozémčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Nizozemčev največji tekmec je bil Belgijec



d'Ambrosio

Nioba -e [nijóba] ž; ime bitja, osebno ime

(< Nizozémec)

|podomačeno za Niobe|; |grška bajeslovna oseba|:

{O} moški: EDNINA: im. Nizozémčev, rod.

tragična usoda kraljice Niobe

Nizozémčevega, daj. Nizozémčevemu, tož.

{B} Niobin

Nizozémčev (živostno Nizozémčevega), mest. pri

{O} EDNINA: im. Nioba, rod. Niobe, daj. Niobi, tož.

Nizozémčevem, or. z Nizozémčevim; DVOJINA: im.

Niobo, mest. pri Niobi, or. z Niobo; DVOJINA: im.

Nizozémčeva, rod. Nizozémčevih, daj.

Niobi, rod. Niob, daj. Niobama, tož. Niobi, mest. pri

Nizozémčevima, tož. Nizozémčeva, mest. pri

Niobah, or. z Niobama; MNOŽINA: im. Niobe, rod.

Nizozémčevih, or. z Nizozémčevima; MNOŽINA: im.

Niob, daj. Niobam, tož. Niobe, mest. pri Niobah, or. z

Nizozémčevi, rod. Nizozémčevih, daj.

Niobami

Nizozémčevim, tož. Nizozémčeve, mest. pri

STATUS: predlog

Nizozémčevih, or. z Nizozémčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

ženski: EDNINA: im. Nizozémčeva, rod.

rimska imena

Nizozémčeve, daj. Nizozémčevi, tož. Nizozémčevo,



mest. pri Nizozémčevi, or. z Nizozémčevo; DVOJINA:

Níves -- ž; ime bitja, osebno ime

im. Nizozémčevi, rod. Nizozémčevih, daj.

|žensko ime|: Nives je všeč nova pesem

Nizozémčevima, tož. Nizozémčevi, mest. pri

{B} Nivesin

Nizozémčevih, or. z Nizozémčevima; MNOŽINA: im.

{O}

Nizozémčeve,

EDNINA: im. Níves, rod. Níves, daj. Níves, tož.

rod. Nizozémčevih, daj.

Níves,

Nizozémčevim,

mest. pri Níves, or. z Níves; DVOJINA: im.

tož. Nizozémčeve, mest. pri

Níves,

Nizozémčevih,

rod. Níves, daj. Níves, tož. Níves, mest. pri

or. z Nizozémčevimi

Níves,

srednji:

or. z Níves; MNOŽINA: im. Níves, rod. Níves,

EDNINA: im. Nizozémčevo, rod.

Nizozémčevega,

daj. Níves, tož. Níves, mest. pri Níves, or. z Níves

daj. Nizozémčevemu, tož.

S

Nizozémčevo, mest. pri Nizozémčevem, or. z

TATUS: predlog

Nizozémčevim;

P

DVOJINA: im. Nizozémčevi, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Nizozémčevih, daj. Nizozémčevima, tož.

ženska)

Nizozémčevi, mest. pri Nizozémčevih, or. z



Nizozémčevima; MNOŽINA: im. Nizozémčeva, rod.

Nívesin -a -o prid.

Nizozémčevih, daj. Nizozémčevim, tož.

Prepoznal je Nivesin glas

Nizozémčeva, mest. pri Nizozémčevih, or. z

(< Níves)

Nizozémčevimi

{O} moški: EDNINA: im. Nívesin, rod. Nívesinega, STATUS: predlog

daj. Nívesinemu, tož. Nívesin (živostno Nívesinega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri Nívesinem, or. z Nívesinim; DVOJINA: im.

Nívesina,



rod. Nívesinih, daj. Nívesinima, tož.

Nívesina,

Nizozémec -mca m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Nívesinih, or. z Nívesinima;

Božiček je v Ameriko prišel po zaslugi

MNOŽINA: im. Nívesini, rod. Nívesinih, daj.

Nizozemcev

Nívesinim, tož. Nívesine, mest. pri Nívesinih, or. z

Nívesinimi

(< Nizozémska)

ženski:

{B} Nizozemčev

EDNINA: im. Nívesina, rod. Nívesine, daj.

{O}

Nívesini,

EDNINA: im. Nizozémec, rod. Nizozémca, daj.

tož. Nívesino, mest. pri Nívesini, or. z

Nívesino;

Nizozémcu, tož. Nizozémca, mest. pri Nizozémcu, or.

DVOJINA: im. Nívesini, rod. Nívesinih, daj.

Nívesinima,

z Nizozémcem; DVOJINA: im. Nizozémca, rod.

tož. Nívesini, mest. pri Nívesinih, or. z

Nívesinima;

Nizozémcev, daj. Nizozémcema, tož. Nizozémca,

MNOŽINA: im. Nívesine, rod. Nívesinih,

mest. pri Nizozémcih, or. z Nizozémcema; MNOŽINA:

daj. Nívesinim, tož. Nívesine, mest. pri Nívesinih, or. z Nívesinimi

im. Nizozémci, rod. Nizozémcev, daj. Nizozémcem,

607

tož. Nizozémce, mest. pri Nizozémcih, or. z ženski: EDNINA: im. nizozémska, rod. nizozémske, Nizozémci

daj. nizozémski, tož. nizozémsko, mest. pri

STATUS: predlog

nizozémski, or. z nizozémsko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

nizozémski, rod. nizozémskih, daj. nizozémskima,

samostalnik moškega spola

tož. nizozémski, mest. pri nizozémskih, or. z



nizozémskima; MNOŽINA: im. nizozémske, rod.

Nizozémka -e

nizozémskih,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. nizozémskim, tož. nizozémske,

Na ekipnem evropskem prvenstvu jim ni uspelo

mest. pri nizozémskih, or. z nizozémskimi

premagati Nizozemk

srednji: EDNINA: im. nizozémsko, rod.

(< Nizozémska)

nizozémskega, daj. nizozémskemu, tož. nizozémsko,

{B} Nizozemkin

mest. pri nizozémskem, or. z nizozémskim; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Nizozémka, rod. Nizozémke, daj.

im. nizozémski, rod. nizozémskih, daj. nizozémskima,

Nizozémki, tož. Nizozémko, mest. pri Nizozémki, or.

tož. nizozémski, mest. pri nizozémskih, or. z

z Nizozémko;

nizozémskima;

DVOJINA: im. Nizozémki, rod.

MNOŽINA: im. nizozémska, rod.

Nizozémk,

nizozémskih,

daj. Nizozémkama, tož. Nizozémki, mest.

daj. nizozémskim, tož. nizozémska,

pri Nizozémkah, or. z Nizozémkama; MNOŽINA: im.

mest. pri nizozémskih, or. z nizozémskimi

Nizozémke, rod. Nizozémk, daj. Nizozémkam, tož.

STATUS: predlog

Nizozémke, mest. pri Nizozémkah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Nizozémkami



STATUS: predlog

Nizozémsko -ega s; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|drugo ime države|: Njen dedek je prišel v Brazilijo



z Nizozemskega iz Nizozemske; Vsa družina je

Nizozémska -e

emigrirala na Nizozemsko; Danes se začne

ž; zemljepisno ime

|

evropsko prvenstvo na Nizozemskem;

dolgo ime Kraljevina Nizozemska|; |država|: Turisti

prim.

iz/z Nizozemske radi obiskujejo Postonjsko jamo in

Nizozémska

Lipico; izlet v Nizozemsko, deželo tulipanov na

Kje? na Nizozemskem

Nizozemsko; Živi v Nieuwkoopu, malem mestu v

Od kod? z Nizozemskega iz Nizozemske

Nizozemski, obdanem z jezeri na Nizozemskem;

Kam? na Nizozemsko

{B} Nizozemec, Nizozemka; Nizozemčev,

prim. Nizozémsko

Nizozemkin; nizozemski

Kje? v Nizozemski na Nizozemskem

{O}

Od kod? iz Nizozemske in z Nizozemske

EDNINA: im. Nizozémsko, rod. Nizozémskega,

Kam? v Nizozemsko na Nizozemsko

daj. Nizozémskemu, tož. Nizozémsko, mest. pri

{B} Nizozemec, Nizozemka; Nizozemčev,

Nizozémskem, or. z Nizozémskim

Nizozemkin; nizozemski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Nizozémska, rod. Nizozémske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Nizozémski, tož. Nizozémsko, mest. pri Nizozémski,



or. z Nizozémsko

Njása -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|staro ime države|: Centralnoafriška federacija je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

razpadla z osamosvojitvijo Njase in Severne



Rodezije

nizozémski -a -o prid.

Kje? v Njasi

soprog nizozemske kraljice; Skupina nizozemskih

Od kod? iz Njase

raziskovalcev je ugotovila, da uživanje cinka med

Kam? v Njaso

nosečnostjo poveča novorojenčkovo odpornost;

{B} Njašan, Njašanka; Njašanov, Njašankin; njaški

{O}

nizozemski gulden ||nekdanja denarna enota||: Sodišče EDNINA: im. Njása, rod. Njáse, daj. Njási, tož.

jim je naložilo kazen v višini dveh milijonov

Njáso, mest. pri Njási, or. z Njáso

nizozemskih guldnov

STATUS: predlog

(< Nizozémska)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} moški: EDNINA: im. nizozémski, rod.



nizozémskega, daj. nizozémskemu, tož. nizozémski

Njašán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

(živostno nizozémskega), mest. pri nizozémskem, or. z



nizozémskim; DVOJINA: im. nizozémska, rod.

(< Njása)

nizozémskih, daj. nizozémskima, tož. nizozémska,

{B} Njašanov

mest. pri nizozémskih, or. z nizozémskima;

{O} EDNINA: im. Njašán, rod. Njašána, daj. Njašánu,

MNOŽINA: im. nizozémski, rod. nizozémskih, daj.

tož. Njašána, mest. pri Njašánu, or. z Njašánom;

nizozémskim, tož. nizozémske, mest. pri

DVOJINA: im. Njašána, rod. Njašánov, daj. Njašánoma,

nizozémskih, or. z nizozémskimi

tož. Njašána, mest. pri Njašánih, or. z Njašánoma;

608

MNOŽINA: im. Njašáni, rod. Njašánov, daj. Njašánom,

|Novo mesto|: Osebni avtomobil z oznako NM D6-

tož. Njašáne, mest. pri Njašánih, or. z Njašáni

262

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Njašánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

n. m. okrajš.



|nad morjem|: Nahaja se na 400 metrih n. m.

(< Njása)

STATUS: predlog

{B} Njašankin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Njašánka, rod. Njašánke, daj.



Njašánki, tož. Njašánko, mest. pri Njašánki, or. z

N. N. okrajš.

Njašánko; DVOJINA: im. Njašánki, rod. Njašánk, daj.

|lat. nomen nescio: neznanec; neznanka|: Pismo je

Njašánkama, tož. Njašánki, mest. pri Njašánkah, or. z

podpisano z N. N.

Njašánkama; MNOŽINA: im. Njašánke, rod. Njašánk,

STATUS: predlog

daj. Njašánkam, tož. Njašánke, mest. pri Njašánkah,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

or. z Njašánkami



STATUS: predlog

No -- [nə̀ó tudi nəó in ènó tudi enó] m; simbol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|nobelij|: Simbol za kemijski element nobelij je No



STATUS: predlog

njáški -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Leta 1965 so razglasili njaško neodvisnost



(< Njása)

Nobél -a m; ime bitja, osebno ime

{O} moški: EDNINA: im. njáški, rod. njáškega, daj.

|priimek|; |švedski inženir|: Nekdanjo tovarno

njáškemu, tož. njáški (živostno njáškega), mest. pri

žveplene kisline, ki je bila last Alfreda Nobela,

njáškem, or. z njáškim; DVOJINA: im. njáška, rod.

bodo preuredili v umetniško galerijo

njáških, daj. njáškima, tož. njáška, mest. pri njáških,

{B} Nobelov

or. z njáškima; MNOŽINA: im. njáški, rod. njáških, daj.

{O} EDNINA: im. Nobél, rod. Nobéla, daj. Nobélu, tož.

njáškim, tož. njáške, mest. pri njáških, or. z njáškimi Nobéla, mest. pri Nobélu, or. z Nobélom; DVOJINA:

ženski: EDNINA: im. njáška, rod. njáške, daj. njáški, im. Nobéla, rod. Nobélov, daj. Nobéloma, tož. Nobéla,

tož. njáško, mest. pri njáški, or. z njáško; DVOJINA: im.

mest. pri Nobélih, or. z Nobéloma; MNOŽINA: im.

njáški, rod. njáških, daj. njáškima, tož. njáški, mest. pri Nobéli, rod. Nobélov, daj. Nobélom, tož. Nobéle, mest.

njáških, or. z njáškima; MNOŽINA: im. njáške, rod.

pri Nobélih, or. z Nobéli

njáških, daj. njáškim, tož. njáške, mest. pri njáških, or.

STATUS: predlog

z njáškimi

P

srednji:

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

EDNINA: im. njáško, rod. njáškega, daj.

njáškemu,



tož. njáško, mest. pri njáškem, or. z

njáškim;

Nobélov -a -o prid.

DVOJINA: im. njáški, rod. njáških, daj.

njáškima,

Nobelova oporoka je določala, naj bodo nagrade

tož. njáški, mest. pri njáških, or. z njáškima;

podeljene za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in

MNOŽINA: im. njáška, rod. njáških, daj. njáškim, tož.

njáška,

mir; Nobelova nagrada ||nagrada||:

mest. pri njáških, or. z njáškimi

S

Dalajlami/dalajlamu so leta 1989 podelili Nobelovo

TATUS: predlog

nagrado za mir

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Nobél)



{O} moški: EDNINA: im. Nobélov, rod. Nobélovega, Njégoš -a m; ime bitja, osebno ime

daj. Nobélovemu, tož. Nobélov (živostno

|umetniško ime Radeta Petrovića, črnogorskega

Nobélovega), mest. pri Nobélovem, or. z Nobélovim;

pesnika in vladike|: Na zborovanje so prinesli slike

DVOJINA: im. Nobélova, rod. Nobélovih, daj.

Vuka Karadžića in Njegoša; srečanje z Njegošem

Nobélovima, tož. Nobélova, mest. pri Nobélovih, or. z

{B} Njegošev

Nobélovima; MNOŽINA: im. Nobélovi, rod.

{O} EDNINA: im. Njégoš, rod. Njégoša, daj. Njégošu,

Nobélovih, daj. Nobélovim, tož. Nobélove, mest. pri

tož. Njégoša, mest. pri Njégošu, or. z Njégošem

Nobélovih, or. z Nobélovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Nobélova, rod. Nobélove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

Nobélovi, tož. Nobélovo, mest. pri Nobélovi, or. z

moškega spola

Nobélovo; DVOJINA: im. Nobélovi, rod. Nobélovih,



daj. Nobélovima, tož. Nobélovi, mest. pri Nobélovih,

njúten -tna m; obširneje glej pri newton

or. z Nobélovima; MNOŽINA: im. Nobélove, rod.



Nobélovih, daj. Nobélovim, tož. Nobélove, mest. pri

NM -- [nə̀mə̀ tudi nəmə̀] m; simbol

Nobélovih, or. z Nobélovimi

609

srednji: EDNINA: im. Nobélovo, rod. Nobélovega, daj.

Nóeta, rod. Nóetov, daj. Nóetoma, tož. Nóeta, mest. pri Nobélovemu, tož. Nobélovo, mest. pri Nobélovem, or.

Nóetih, or. z Nóetoma; MNOŽINA: im. Nóeti, rod.

z Nobélovim; DVOJINA: im. Nobélovi, rod.

Nóetov, daj. Nóetom, tož. Nóete, mest. pri Nóetih, or.

Nobélovih, daj. Nobélovima, tož. Nobélovi, mest. pri

z Nóeti

Nobélovih, or. z Nobélovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Nobélova, rod. Nobélovih, daj. Nobélovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna

Nobélova, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovimi

imena v frazemih

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

nóetov -a -o prid.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

noetova barčica ||školjka||: Kunjka ali noetova barčica poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

ima nesimetrično lupino, ki nekoliko spominja na



starinske barke; prim. Nóetov

nobélovec -vca m

(< Nóe)

|dobitnik Nobelove nagrade|: Med svetovno

{O} moški: EDNINA: im. nóetov, rod. nóetovega, daj.

znanimi pisatelji je gost sejma tudi turški nobelovec

nóetovemu, tož. nóetov (živostno nóetovega), mest. pri

Orhan Pamuk; V knjigi je zbral izčrpne

nóetovem, or. z nóetovim; DVOJINA: im. nóetova, rod.

življenjepise vseh ekonomistov nobelovcev; prim.

nóetovih, daj. nóetovima, tož. nóetova, mest. pri

Nobél, Nobélov

nóetovih, or. z nóetovima; MNOŽINA: im. nóetovi, rod.

{B} nobelovčev

nóetovih, daj. nóetovim, tož. nóetove, mest. pri

{O} EDNINA: im. nobélovec, rod. nobélovca, daj.

nóetovih, or. z nóetovimi

nobélovcu, tož. nobélovca, mest. pri nobélovcu, or. z

ženski: EDNINA: im. nóetova, rod. nóetove, daj.

nobélovcem; DVOJINA: im. nobélovca, rod.

nóetovi, tož. nóetovo, mest. pri nóetovi, or. z nóetovo; nobélovcev, daj. nobélovcema, tož. nobélovca, mest.

DVOJINA: im. nóetovi, rod. nóetovih, daj. nóetovima,

pri nobélovcih, or. z nobélovcema; MNOŽINA: im.

tož. nóetovi, mest. pri nóetovih, or. z nóetovima;

nobélovci, rod. nobélovcev, daj. nobélovcem, tož.

MNOŽINA: im. nóetove, rod. nóetovih, daj. nóetovim,

nobélovce, mest. pri nobélovcih, or. z nobélovci

tož. nóetove, mest. pri nóetovih, or. z nóetovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. nóetovo, rod. nóetovega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke

nóetovemu, tož. nóetovo, mest. pri nóetovem, or. z



nóetovim; DVOJINA: im. nóetovi, rod. nóetovih, daj.

nóč -í

nóetovima,

ž

tož. nóetovi, mest. pri nóetovih, or. z

V praznično božično noč nas bo zazibala glasba;

nóetovima; MNOŽINA: im. nóetova, rod. nóetovih, daj.

Svila v toplih nočeh prijetno hladi, v mrzlih pa

nóetovim, tož. nóetova, mest. pri nóetovih, or. z

greje;

nóetovimi

judovska velika noč ||judovski praznik; pasha||: Praznik judovske velike noči traja osem dni; kresna

STATUS: predlog

noč ||praznovanje, noč med 23. in 24. junijem||: PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Prikazali so običaje ob kresni noči; velika noč

-ov/-ev ali -in v SBZ

||krščanski praznik||: Post se zaključi z veliko nočjo; noč čarovnic ||praznovanje, noč med 31. oktobrom in Nóetov -a -o prid.

1. novembrom||: Na noč čarovnic izrežemo prikazen

Ham je drugi Noetov sin; Na ogled je 150 metrov

iz buče in jo postavimo pred hišo

dolga kopija Noetove barke; Noetova/noetova barka

{O} EDNINA: im. nóč, rod. nočí, daj. nôči, tož. nóč,

||pribežališče, zatočišče||: Treba je bilo najti

mest. pri nôči, or. z nočjó; DVOJINA: im. nóči, rod.

Noetovo/noetovo barko, se splaziti nanjo in potem

nóčí, daj. nočéma, tož. nóči, mest. pri nočéh, or. z

poskušati znova živeti; prim. nóetov

nočéma; MNOŽINA: im. nóči, rod. nočí, daj. nočém, tož.

(< Nóe)

nočí, mest. pri nočéh, or. z nočmí

{O} moški: EDNINA: im. Nóetov, rod. Nóetovega, daj.

STATUS: predlog

Nóetovemu, tož. Nóetov (živostno Nóetovega), mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola; pri Nóetovem, or. z Nóetovim; DVOJINA: im.

poimenovanja praznikov, posebnih datumov,

Nóetova, rod. Nóetovih, daj. Nóetovima, tož.

dnevov, mesecev

Nóetova, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovima;



MNOŽINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj. Nóetovim,

Nóe -ta

tož. Nóetove, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovimi

m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: svetopisemska zgodba o

ženski: EDNINA: im. Nóetova, rod. Nóetove, daj.

Noetu;

Nóetovi, tož. Nóetovo, mest. pri Nóetovi, or. z

delati kot Noe barko ||dolgo delati||: Zakaj je

potrebno toliko besed o cesti, ki jo delamo kot Noe

Nóetovo; DVOJINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj.

Nóetovima,

barko?

tož. Nóetovi, mest. pri Nóetovih, or. z

{B} Noetov

Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetove, rod. Nóetovih,

{O}

daj. Nóetovim, tož. Nóetove, mest. pri Nóetovih, or. z

EDNINA: im. Nóe, rod. Nóeta, daj. Nóetu, tož.

Nóeta,

Nóetovimi

mest. pri Nóetu, or. z Nóetom; DVOJINA: im.

610

srednji: EDNINA: im. Nóetovo, rod. Nóetovega, daj.

STATUS: predlog

Nóetovemu, tož. Nóetovo, mest. pri Nóetovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Nóetovim; DVOJINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj.



Nóetovima, tož. Nóetovi, mest. pri Nóetovih, or. z

norvéški -a -o prid.

Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetova, rod. Nóetovih,

najboljši norveški skakalci; V norveških fjordih na

daj. Nóetovim, tož. Nóetova, mest. pri Nóetovih, or. z

skrajnem severu Evrope naj bi živeli največji raki

Nóetovimi

na svetu; norveška krona ||denarna enota||: denarna STATUS: predlog

kazen v višini 8000 norveških kron

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

(< Norvéška)

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

{O} moški: EDNINA: im. norvéški, rod. norvéškega, daj. norvéškemu, tož. norvéški (živostno norvéškega),

NOK -- [ènóká tudi enoká in nók] m; simbol

mest. pri norvéškem, or. z norvéškim; DVOJINA: im.

|norveška krona|: Cena najcenejšega litra vina, ki

norvéška, rod. norvéških, daj. norvéškima, tož.

smo ga našli, je bila 100 NOK

norvéška, mest. pri norvéških, or. z norvéškima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. norvéški, rod. norvéških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

norvéškim, tož. norvéške, mest. pri norvéških, or. z



norvéškimi

Noordung -a [nórdung]

ženski:

m; ime bitja, osebno ime

EDNINA: im. norvéška, rod. norvéške, daj.

|vzdevek Hermana Potočnika, slovenskega

norvéški, tož. norvéško, mest. pri norvéški, or. z

raketnega inženirja|: Z Noordungom je povezan že

norvéško; DVOJINA: im. norvéški, rod. norvéških, daj.

od otroštva, ko je prebral knjigo »Problem vožnje

norvéškima, tož. norvéški, mest. pri norvéških, or. z

po vesolju«;

norvéškima;

tudi ob imenu, navadno za pomišljajem

MNOŽINA: im. norvéške, rod. norvéških,

dokumentarni film o pionirju vesoljske tehnologije

daj. norvéškim, tož. norvéške, mest. pri norvéških, or.

Hermanu Potočniku – Noordungu

z norvéškimi

{B} Noordungov

srednji: EDNINA: im. norvéško, rod. norvéškega, daj.

{O}

norvéškemu,

EDNINA: im. Noordung, rod. Noordunga, daj.

tož. norvéško, mest. pri norvéškem, or. z

Noordungu,

norvéškim;

tož. Noordunga, mest. pri Noordungu, or.

DVOJINA: im. norvéški, rod. norvéških,

z Noordungom

daj. norvéškima, tož. norvéški, mest. pri norvéških, or.

S

z norvéškima; MNOŽINA: im. norvéška, rod.

TATUS: predlog

norvéških,

P

daj. norvéškim, tož. norvéška, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

norvéških, or. z norvéškimi



STATUS: predlog

nóruz -a m

|perzijsko novo leto|: Koncert je bil ravno na noruz;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Praznovanje noruza se odvija na prvi pomladni dan



{O}

Norvéško -ega

EDNINA: im. nóruz, rod. nóruza, daj. nóruzu, tož.

s; zemljepisno ime

nóruz,

|drugo ime države|: V Planici gostijo navijače z

mest. pri nóruzu, or. z nóruzom; DVOJINA: im.

nóruza,

Norveškega iz Norveške; Pri štirih letih se je s starši rod. nóruzov, daj. nóruzoma, tož. nóruza, mest.

pri nóruzih,

preselil na Norveško; Najdaljši fjord na Norveškem

or. z nóruzoma; MNOŽINA: im. nóruzi,

se razteza 180 kilometrov v notranjost;

rod. nóruzov, daj. nóruzom, tož. nóruze, mest. pri

prim.

nóruzih, or. z nóruzi

Norvéška

S

Kje? na Norveškem

TATUS: predlog

P

Od kod? z Norveškega iz Norveške

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Kam? na Norveško

posebnih datumov, dnevov, mesecev

{B} Norvežan, Norvežanka; Norvežanov,



Norvežankin; norveški

Norvéška -e ž; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Norvéško, rod. Norvéškega, daj.

|dolgo ime Kraljevina Norveška|; |država|: Prihajam

Norvéškemu, tož. Norvéško, mest. pri Norvéškem, or.

iz/z Norveške, dežele fjordov; Tudi med dekleti je

z Norvéškim

šla zmaga v Norveško po zaslugi Line Sandnes na

STATUS: predlog

Norveško; Mesto Bergen je najbolj deževno mesto v PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Norveški na Norveškem; prim. Norvéško



Kje? v Norveški na Norveškem

Norvežán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Norveške in z Norveške

Mentaliteta Norvežanov je takšna, da se tega, kar

Kam? v Norveško na Norveško

{B} Norvežan, Norvežanka; Norvežanov,

obljubijo, tudi držijo

(< Norvéška)

Norvežankin; norveški

{O}

{B} Norvežanov

EDNINA: im. Norvéška, rod. Norvéške, daj.

Norvéški,

{O} EDNINA: im. Norvežán, rod. Norvežána, daj.

tož. Norvéško, mest. pri Norvéški, or. z

Norvéško

Norvežánu, tož. Norvežána, mest. pri Norvežánu, or. z

611

Norvežánom; DVOJINA: im. Norvežána, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov

Norvežánov, daj. Norvežánoma, tož. Norvežána,



mest. pri Norvežánih, or. z Norvežánoma; MNOŽINA:

Nôva Zelándija -e -e ž; zemljepisno ime

im. Norvežáni, rod. Norvežánov, daj. Norvežánom,

|dolgo ime Nova Zelandija|; |država|: Sadež je ime

tož. Norvežáne, mest. pri Norvežánih, or. z

dobil po ptiču kiviju z Nove Zelandije; Odpravili so

Norvežáni

se na Novo Zelandijo, deželo dolgega belega

STATUS: predlog

oblaka; V Aucklandu na Novi Zelandiji poteka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

predstava maorske umetnosti



Kje? na Novi Zelandiji tudi v Novi Zelandiji

Norvežánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? z Nove Zelandije tudi iz Nove Zelandije

Napredovanje Norvežank v polfinale je bilo povsem

Kam? na Novo Zelandijo tudi v Novo Zelandijo

zasluženo

{B} Novozelandec, Novozelandka; Novozelandčev,

(< Norvéška)

Novozelandkin; novozelandski

{B} Norvežankin

{O} EDNINA: im. Nôva Zelándija, rod. Nôve

{O} EDNINA: im. Norvežánka, rod. Norvežánke, daj.

Zelándije, daj. Nôvi Zelándiji, tož. Nôvo Zelándijo,

Norvežánki, tož. Norvežánko, mest. pri Norvežánki,

mest. pri Nôvi Zelándiji, or. z Nôvo Zelándijo

or. z Norvežánko; DVOJINA: im. Norvežánki, rod.

STATUS: predlog

Norvežánk, daj. Norvežánkama, tož. Norvežánki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

mest. pri Norvežánkah, or. z Norvežánkama;



MNOŽINA: im. Norvežánke, rod. Norvežánk, daj.

novêmber -bra m

Norvežánkam, tož. Norvežánke, mest. pri

|mesec v letu|: Oktobra in novembra je sezona črnih

Norvežánkah, or. z Norvežánkami

in belih tartufov; Izobraževanje se je končalo v

STATUS: predlog

novembru; pri navajanju datuma Turnir v šahu bo v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

nedeljo, 22. novembra, ob 9. uri



{O} EDNINA: im. novêmber, rod. novêmbra, daj.

Nostradámus -a m; ime bitja, osebno ime

novêmbru, tož. novêmber, mest. pri novêmbru, or. z

|vzdevek Michela de Nostre-Dame, francoskega

novêmbrom; DVOJINA: im. novêmbra, rod.

jasnovidca, astrologa in zdravnika|: Bolgarsko

novêmbrov, daj. novêmbroma, tož. novêmbra, mest.

jasnovidko Vango so večkrat primerjali z

pri novêmbrih, or. z novêmbroma; MNOŽINA: im.

Nostradamusom

novêmbri, rod. novêmbrov, daj. novêmbrom, tož.

{B} Nostradamusov

novêmbre, mest. pri novêmbrih, or. z novêmbri

{O} EDNINA: im. Nostradámus, rod. Nostradámusa,

STATUS: predlog

daj. Nostradámusu, tož. Nostradámusa, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Nostradámusu, or. z Nostradámusom

posebnih datumov, dnevov, mesecev

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Nôvi Hebrídi -ih -ov m mn.; zemljepisno ime



|staro ime države|: Nove Hebride so odkrili

nov. okrajš.

Francozi v 18. stoletju

|november|: v datumu V Ljubljani, 5. nov. 2013;

Kje? na Novih Hebridih

|novinar; novinarka|: v zvezi okrajšav Delavnico bo

Od kod? z Novih Hebridov

vodil Janez Novak, dipl. nov.

Kam? na Nove Hebride

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Nôvi Hebrídi, rod. Nôvih Hebrídov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. Nôvim Hebrídom, tož. Nôve Hebríde, mest. pri



Nôvih Hebrídih, or. z Nôvimi Hebrídi

Nôva Gvinêja -e -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|otok|: Prve primerke navadne vodenke je z Nove

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Gvineje v ZDA prinesla neka botanična ekspedicija;



Kenguruji živijo večinoma v Avstraliji in na Novi

Novogvinêjčev -a -o prid.

Gvineji; prim. Pápua Nôva Gvinêja

Raziskovali so življenjski slog Novogvinejčevega

Kje? na Novi Gvineji

plemena

Od kod? z Nove Gvineje

(< Novogvinêjec)

Kam? na Novo Gvinejo

{O} moški: EDNINA: im. Novogvinêjčev, rod.

{B} Novogvinejec, Novogvinejka; Novogvinejčev,

Novogvinêjčevega, daj. Novogvinêjčevemu, tož.

Novogvinejkin; novogvinejski

Novogvinêjčev (živostno Novogvinêjčevega), mest.

{O} EDNINA: im. Nôva Gvinêja, rod. Nôve Gvinêje,

pri Novogvinêjčevem, or. z Novogvinêjčevim;

daj. Nôvi Gvinêji, tož. Nôvo Gvinêjo, mest. na Nôvi

DVOJINA: im. Novogvinêjčeva, rod. Novogvinêjčevih,

Gvinêji, or. z Nôvo Gvinêjo

daj. Novogvinêjčevima, tož. Novogvinêjčeva, mest.

STATUS: predlog

pri Novogvinêjčevih, or. z Novogvinêjčevima;

612

MNOŽINA: im. Novogvinêjčevi, rod.

STATUS: predlog

Novogvinêjčevih, daj. Novogvinêjčevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Novogvinêjčeve, mest. pri Novogvinêjčevih, or. z



Novogvinêjčevimi

Novogvinêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

ženski: EDNINA: im. Novogvinêjčeva, rod.

Njegova mama je Novogvinejka

Novogvinêjčeve, daj. Novogvinêjčevi, tož.

(< Nôva Gvinêja)

Novogvinêjčevo, mest. pri Novogvinêjčevi, or. z

{B} Novogvinejkin

Novogvinêjčevo; DVOJINA: im. Novogvinêjčevi, rod.

{O} EDNINA: im. Novogvinêjka, rod. Novogvinêjke,

Novogvinêjčevih, daj. Novogvinêjčevima, tož.

daj. Novogvinêjki, tož. Novogvinêjko, mest. pri

Novogvinêjčevi, mest. pri Novogvinêjčevih, or. z

Novogvinêjki, or. z Novogvinêjko; DVOJINA: im.

Novogvinêjčevima; MNOŽINA: im. Novogvinêjčeve,

Novogvinêjki, rod. Novogvinêjk, daj.

rod. Novogvinêjčevih, daj. Novogvinêjčevim, tož.

Novogvinêjkama, tož. Novogvinêjki, mest. pri

Novogvinêjčeve, mest. pri Novogvinêjčevih, or. z

Novogvinêjkah, or. z Novogvinêjkama; MNOŽINA:

Novogvinêjčevimi

im. Novogvinêjke, rod. Novogvinêjk, daj.

srednji: EDNINA: im. Novogvinêjčevo, rod.

Novogvinêjkam, tož. Novogvinêjke, mest. pri

Novogvinêjčevega, daj. Novogvinêjčevemu, tož.

Novogvinêjkah, or. z Novogvinêjkami

Novogvinêjčevo, mest. pri Novogvinêjčevem, or. z

STATUS: predlog

Novogvinêjčevim; DVOJINA: im. Novogvinêjčevi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rod. Novogvinêjčevih, daj. Novogvinêjčevima, tož.



Novogvinêjčevi, mest. pri Novogvinêjčevih, or. z

novogvinêjski -a -o prid.

Novogvinêjčevima; MNOŽINA: im. Novogvinêjčeva,

novogvinejska vodenka; Res bi se lahko učili od

rod. Novogvinêjčevih, daj. Novogvinêjčevim, tož.

novogvinejskih plemen; V novogvinejsko višavje je

Novogvinêjčeva, mest. pri Novogvinêjčevih, or. z

preučeval plemenske kulture

Novogvinêjčevimi

(< Nôva Gvinêja)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. novogvinêjski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

novogvinêjskega, daj. novogvinêjskemu, tož.



novogvinêjski (živostno novogvinêjskega), mest. pri

Novogvinêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

novogvinêjskem, or. z novogvinêjskim; DVOJINA: im.

Stari Novogvinejci pojmujejo predmete, živali in

novogvinêjska, rod. novogvinêjskih, daj.

ljudi kot svoje podaljške

novogvinêjskima, tož. novogvinêjska, mest. pri

(< Nôva Gvinêja)

novogvinêjskih, or. z novogvinêjskima; MNOŽINA:

{B} Novogvinejčev

im. novogvinêjski, rod. novogvinêjskih, daj.

{O} EDNINA: im. Novogvinêjec, rod. Novogvinêjca,

novogvinêjskim, tož. novogvinêjske, mest. pri

daj. Novogvinêjcu, tož. Novogvinêjca, mest. pri

novogvinêjskih, or. z novogvinêjskimi

Novogvinêjcu, or. z Novogvinêjcem; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. novogvinêjska, rod.

Novogvinêjca, rod. Novogvinêjcev, daj.

novogvinêjske, daj. novogvinêjski, tož.

Novogvinêjcema, tož. Novogvinêjca, mest. pri

novogvinêjsko, mest. pri novogvinêjski, or. z

Novogvinêjcih, or. z Novogvinêjcema; MNOŽINA: im.

novogvinêjsko; DVOJINA: im. novogvinêjski, rod.

Novogvinêjci, rod. Novogvinêjcev, daj.

novogvinêjskih, daj. novogvinêjskima, tož.

Novogvinêjcem, tož. Novogvinêjce, mest. pri

novogvinêjski, mest. pri novogvinêjskih, or. z

Novogvinêjcih, or. z Novogvinêjci

novogvinêjskima; MNOŽINA: im. novogvinêjske, rod.

STATUS: predlog

novogvinêjskih, daj. novogvinêjskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

novogvinêjske, mest. pri novogvinêjskih, or. z

samostalnik moškega spola

novogvinêjskimi



srednji: EDNINA: im. novogvinêjsko, rod.

novogvinêjka -e ž

novogvinêjskega, daj. novogvinêjskemu, tož.

|rastlina, vrsta vodenke|: Za novogvinejke in

novogvinêjsko, mest. pri novogvinêjskem, or. z

gomoljne begonije boste odšteli 250 tolarjev za

novogvinêjskim; DVOJINA: im. novogvinêjski, rod.

sadiko; prim. Novogvinêjka

novogvinêjskih, daj. novogvinêjskima, tož.

{O} EDNINA: im. novogvinêjka, rod. novogvinêjke,

novogvinêjski, mest. pri novogvinêjskih, or. z

daj. novogvinêjki, tož. novogvinêjko, mest. pri

novogvinêjskima; MNOŽINA: im. novogvinêjska, rod.

novogvinêjki, or. z novogvinêjko; DVOJINA: im.

novogvinêjskih, daj. novogvinêjskim, tož.

novogvinêjki, rod. novogvinêjk, daj.

novogvinêjska, mest. pri novogvinêjskih, or. z

novogvinêjkama, tož. novogvinêjki, mest. pri

novogvinêjskimi

novogvinêjkah, or. z novogvinêjkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

novogvinêjke, rod. novogvinêjk, daj. novogvinêjkam,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. novogvinêjke, mest. pri novogvinêjkah, or. z



novogvinêjkami

Novozelándčev -a -o prid.

613

Novozelandčev najljubši šport je jadranje

{O} EDNINA: im. Novozelándka, rod. Novozelándke,

(< Novozelándec)

daj. Novozelándki, tož. Novozelándko, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Novozelándčev, rod.

Novozelándki, or. z Novozelándko; DVOJINA: im.

Novozelándčevega, daj. Novozelándčevemu, tož.

Novozelándki, rod. Novozelándk, daj.

Novozelándčev (živostno Novozelándčevega), mest.

Novozelándkama, tož. Novozelándki, mest. pri

pri Novozelándčevem, or. z Novozelándčevim;

Novozelándkah, or. z Novozelándkama; MNOŽINA:

DVOJINA: im. Novozelándčeva, rod.

im. Novozelándke, rod. Novozelándk, daj.

Novozelándčevih, daj. Novozelándčevima, tož.

Novozelándkam, tož. Novozelándke, mest. pri

Novozelándčeva, mest. pri Novozelándčevih, or. z

Novozelándkah, or. z Novozelándkami

Novozelándčevima; MNOŽINA: im. Novozelándčevi,

STATUS: predlog

rod. Novozelándčevih, daj. Novozelándčevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Novozelándčeve, mest. pri Novozelándčevih, or. z



Novozelándčevimi

novozelándski -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Novozelándčeva, rod.

novozelandski Maori; Na žalost našega jadralca je

Novozelándčeve, daj. Novozelándčevi, tož.

novozelandska jadrnica predobra oziroma prehitra

Novozelándčevo, mest. pri Novozelándčevi, or. z

za vso konkurenco; Cvetovi novozelandske špinače

Novozelándčevo; DVOJINA: im. Novozelándčevi, rod.

so rumeni; novozelandski dolar ||denarna enota||: Za Novozelándčevih, daj. Novozelándčevima, tož.

ogled kita glavača je treba odšteti 140

Novozelándčevi, mest. pri Novozelándčevih, or. z

novozelandskih dolarjev

Novozelándčevima; MNOŽINA: im. Novozelándčeve,

(< Nôva Zelándija)

rod. Novozelándčevih, daj. Novozelándčevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. novozelándski, rod.

Novozelándčeve, mest. pri Novozelándčevih, or. z

novozelándskega, daj. novozelándskemu, tož.

Novozelándčevimi

novozelándski (živostno novozelándskega), mest. pri

srednji: EDNINA: im. Novozelándčevo, rod.

novozelándskem, or. z novozelándskim; DVOJINA:

Novozelándčevega, daj. Novozelándčevemu, tož.

im. novozelándska, rod. novozelándskih, daj.

Novozelándčevo, mest. pri Novozelándčevem, or. z

novozelándskima, tož. novozelándska, mest. pri

Novozelándčevim; DVOJINA: im. Novozelándčevi,

novozelándskih, or. z novozelándskima; MNOŽINA:

rod. Novozelándčevih, daj. Novozelándčevima, tož.

im. novozelándski, rod. novozelándskih, daj.

Novozelándčevi, mest. pri Novozelándčevih, or. z

novozelándskim, tož. novozelándske, mest. pri

Novozelándčevima; MNOŽINA: im. Novozelándčeva,

novozelándskih, or. z novozelándskimi

rod. Novozelándčevih, daj. Novozelándčevim, tož.

ženski: EDNINA: im. novozelándska, rod.

Novozelándčeva, mest. pri Novozelándčevih, or. z

novozelándske, daj. novozelándski, tož.

Novozelándčevimi

novozelándsko, mest. pri novozelándski, or. z

STATUS: predlog

novozelándsko; DVOJINA: im. novozelándski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

novozelándskih, daj. novozelándskima, tož.



novozelándski, mest. pri novozelándskih, or. z

Novozelándec -dca m; ime bitja, prebivalsko ime

novozelándskima; MNOŽINA: im. novozelándske, rod.

Novozelandcev je manj kot pet milijonov

novozelándskih, daj. novozelándskim, tož.

(< Nôva Zelándija)

novozelándske, mest. pri novozelándskih, or. z

{B} Novozelandčev

novozelándskimi

{O} EDNINA: im. Novozelándec, rod. Novozelándca,

srednji: EDNINA: im. novozelándsko, rod.

daj. Novozelándcu, tož. Novozelándca, mest. pri

novozelándskega, daj. novozelándskemu, tož.

Novozelándcu, or. z Novozelándcem; DVOJINA: im.

novozelándsko, mest. pri novozelándskem, or. z

Novozelándca, rod. Novozelándcev, daj.

novozelándskim; DVOJINA: im. novozelándski, rod.

Novozelándcema, tož. Novozelándca, mest. pri

novozelándskih, daj. novozelándskima, tož.

Novozelándcih, or. z Novozelándcema; MNOŽINA:

novozelándski, mest. pri novozelándskih, or. z

im. Novozelándci, rod. Novozelándcev, daj.

novozelándskima; MNOŽINA: im. novozelándska, rod.

Novozelándcem, tož. Novozelándce, mest. pri

novozelándskih, daj. novozelándskim, tož.

Novozelándcih, or. z Novozelándci

novozelándska, mest. pri novozelándskih, or. z

STATUS: predlog

novozelándskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Novozelándka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Np -- [nə̀pə̀ tudi nəpə̀ in ènpé tudi enpé] m; simbol Svetovne prvakinje so postale Novozelandke, ki so

|neptunij|: Simbol za kemijski element neptunij je

v finalu premagale Poljakinje

Np

(< Nôva Zelándija)

STATUS: predlog

{B} Novozelandkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

614



(< Núba)

npr. okrajš.

{O} moški: EDNINA: im. núbski, rod. núbskega, daj.

|na primer|: pred naštevanjem, z vejico Tkanina je

núbskemu, tož. núbski (živostno núbskega), mest. pri

stkana iz tankih vlaken, npr. bombaža, volne,

núbskem, or. z núbskim; DVOJINA: im. núbska, rod.

najlona ali poliestra

núbskih, daj. núbskima, tož. núbska, mest. pri

STATUS: predlog

núbskih, or. z núbskima; MNOŽINA: im. núbski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

núbskih, daj. núbskim, tož. núbske, mest. pri núbskih,



or. z núbskimi

n. št. okrajš.

ženski: EDNINA: im. núbska, rod. núbske, daj. núbski,

|našega štetja|: Pompeje je uničil izbruh Vezuva leta

tož. núbsko, mest. pri núbski, or. z núbsko; DVOJINA:

79 n. št.; prim. po Kr.

im. núbski, rod. núbskih, daj. núbskima, tož. núbski,

STATUS: predlog

mest. pri núbskih, or. z núbskima; MNOŽINA: im.

P

núbske, rod. núbskih, daj. núbskim, tož. núbske, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



pri núbskih, or. z núbskimi

Núba --

srednji: EDNINA: im. núbsko, rod. núbskega, daj.

ž; prebivalsko ime

núbskemu,

|ljudstvo v Sudanu|:

tož. núbsko, mest. pri núbskem, or. z

kot prilastek, v imenovalniku Je

znani borec za pravice ljudstva Nuba

núbskim; DVOJINA: im. núbski, rod. núbskih, daj.

{B} Nuba, Nubinja; Nubov, Nubinjin; nubski

núbskima, tož. núbski, mest. pri núbskih, or. z

{O}

núbskima; MNOŽINA: im. núbska, rod. núbskih, daj.

EDNINA: im. Núba, rod. Núba, daj. Núba, tož.

núbskim,

Núba,

tož. núbska, mest. pri núbskih, or. z

mest. pri Núba, or. z Núba

núbskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



Núba -e



tudi Núba -a m; prebivalsko ime

|pripadnik ljudstva v Sudanu|: Nubske gore

Nuristánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik etnične skupine v Afganistanu|:

večinoma poseljujejo Nube

Nuristanci živijo v gorah Hindukuša

(< Núba)

{B} Nubov

{B} Nuristančev

{O}

{O} EDNINA: im. Nuristánec, rod. Nuristánca, daj.

EDNINA: im. Núba, rod. Núbe tudi Núba, daj. Núbi

Nuristáncu, tož. Nuristánca, mest. pri Nuristáncu, or. z tudi Núbu, tož. Núbo tudi Núba, mest. pri Núbi tudi pri Núbu,

Nuristáncem; DVOJINA: im. Nuristánca, rod.

or. z Núbo tudi z Núbom; DVOJINA: im. Núbi

Nuristáncev, daj. Nuristáncema, tož. Nuristánca, mest.

tudi Núba, rod. Núb tudi Núbov, daj. Núbama tudi

Núboma,

pri Nuristáncih, or. z Nuristáncema; MNOŽINA: im.

tož. Núbi tudi Núba, mest. pri Núbah tudi pri

Nuristánci,

Núbih,

rod. Nuristáncev, daj. Nuristáncem, tož.

or. z Núbama tudi z Núboma; MNOŽINA: im.

Núbe

Nuristánce, mest. pri Nuristáncih, or. z Nuristánci

tudi Núbi, rod. Núb tudi Núbov, daj. Núbam tudi

Núbom,

STATUS: predlog

tož. Núbe, mest. pri Núbah tudi pri Núbih, or.

z Núbami tudi z Núbi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Nuristánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica etnične skupine v Afganistanu|: Na

fotografiji vidimo Nuristanko iz Kabula

Núbinja -e ž; prebivalsko ime

|pripadnica ljudstva v Sudanu|: Mlade Nubinje so si

(< Nuristánec)

spletale lase v kitke

{B} Nuristankin

(< Núba)

{O} EDNINA: im. Nuristánka, rod. Nuristánke, daj.

Nuristánki,

{O}

tož. Nuristánko, mest. pri Nuristánki, or. z

EDNINA: im. Núbinja, rod. Núbinje, daj. Núbinji,

Nuristánko; DVOJINA: im. Nuristánki, rod. Nuristánk,

tož. Núbinjo, mest. pri Núbinji, or. z Núbinjo;

daj. Nuristánkama, tož. Nuristánki, mest. pri

DVOJINA: im. Núbinji, rod. Núbinj, daj. Núbinjama,

Nuristánkah, or. z Nuristánkama; MNOŽINA: im.

tož. Núbinji, mest. pri Núbinjah, or. z Núbinjama;

Nuristánke, rod. Nuristánk, daj. Nuristánkam, tož.

MNOŽINA: im. Núbinje, rod. Núbinj, daj. Núbinjam,

Nuristánke, mest. pri Nuristánkah, or. z

tož. Núbinje, mest. pri Núbinjah, or. z Núbinjami

Nuristánkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

núbski -a -o

samostalnik ženskega spola

prid.

nubska kultura; Postali je eden največjih nubskih



intelektualcev

nuristánski -a -o prid.

615

V skupino indoevropske jezikovne družine sodijo jem tudi z Ó; DVOJINA: im. Ó-ja tudi Ó, rod. Ó-jev tudi tudi nuristanski jeziki

Ó, daj. Ó-jema tudi Ó, tož. Ó-ja tudi Ó, mest. pri Ó-jih (< Nuristánec)

tudi pri Ó, or. z Ó-jema tudi z Ó; MNOŽINA: im. Ó-ji

{O} moški: EDNINA: im. nuristánski, rod.

tudi Ó, rod. Ó-jev tudi Ó, daj. Ó-jem tudi Ó, tož. Ó-je nuristánskega, daj. nuristánskemu, tož. nuristánski

tudi Ó, mest. pri Ó-jih tudi pri Ó, or. z Ó-ji tudi z Ó

(živostno nuristánskega), mest. pri nuristánskem, or. z STATUS: predlog

nuristánskim; DVOJINA: im. nuristánska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

nuristánskih, daj. nuristánskima, tož. nuristánska,



mest. pri nuristánskih, or. z nuristánskima; MNOŽINA:

Ó2 -- m; simbol

im. nuristánski, rod. nuristánskih, daj. nuristánskim,

|kisik|: Simbol za kemijski element kisik je O;

tož. nuristánske, mest. pri nuristánskih, or. z

|oksid|: v kemijski formuli aluminijev oksid (AlO)

nuristánskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. nuristánska, rod. nuristánske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

nuristánski, tož. nuristánsko, mest. pri nuristánski, or.



z nuristánsko; DVOJINA: im. nuristánski, rod.

o. okrajš.

nuristánskih, daj. nuristánskima, tož. nuristánski,

|oče|: pred imenom slovnica o. Marka Pohlina

mest. pri nuristánskih, or. z nuristánskima; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. nuristánske, rod. nuristánskih, daj. nuristánskim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. nuristánske, mest. pri nuristánskih, or. z

nuristánskimi



srednji:

O'Connor -ja [okônor] m; ime bitja, osebno ime

EDNINA: im. nuristánsko, rod. nuristánskega,

|priimek|: Govoril sem s kapetanom O'Connorjem

daj. nuristánskemu, tož. nuristánsko, mest. pri

nuristánskem,

{B} O'Connorjev

or. z nuristánskim; DVOJINA: im.

nuristánski,

{O} EDNINA: im. O'Connor, rod. O'Connorja, daj.

rod. nuristánskih, daj. nuristánskima, tož.

nuristánski,

O'Connorju, tož. O'Connorja, mest. pri O'Connorju,

mest. pri nuristánskih, or. z

nuristánskima;

or. z O'Connorjem; DVOJINA: im. O'Connorja, rod.

MNOŽINA: im. nuristánska, rod.

nuristánskih,

O'Connorjev, daj. O'Connorjema, tož. O'Connorja,

daj. nuristánskim, tož. nuristánska, mest.

pri nuristánskih,

mest. pri O'Connorjih, or. z O'Connorjema;

or. z nuristánskimi

S

MNOŽINA: im. O'Connorji, rod. O'Connorjev, daj.

TATUS: predlog

O'Connorjem, tož. O'Connorje, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

O'Connorjih, or. z O'Connorji



STATUS: predlog

n. v. okrajš.

P

|nadmorska višina|: Smučišča se razprostirajo od

RAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

1400 do 2200 metrov n. v.



S

O'Connorjev -a -o [okônorjev-] prid.

TATUS: predlog

Po O'Connorjevem romanu so posneli film

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

(< O'Connor)



{O} moški: EDNINA: im. O'Connorjev, rod.

ó ó-ja tudi ó -- m

O'Connorjevega, daj. O'Connorjevemu, tož.

|ime črke ali glasu|: dolgi o; ločevanje ozkega in

O'Connorjev (živostno O'Connorjevega), mest. pri

širokega o-ja; Ali paziš na pravilno izgovarjavo

O'Connorjevem, or. z O'Connorjevim; DVOJINA: im.

različnih o-jev?; navadno nesklonljivo Nima nog na o;

O'Connorjeva, rod. O'Connorjevih, daj.

kot prilastek, v imenovalniku črka o

O'Connorjevima, tož. O'Connorjeva, mest. pri

{O} EDNINA: im. ó tudi ó, rod. ó-ja tudi ó, daj. ó-ju tudi O'Connorjevih, or. z O'Connorjevima; MNOŽINA: im.

ó, tož. ó tudi ó, mest. pri ó-ju tudi pri ó, or. z ó-jem tudi O'Connorjevi, rod. O'Connorjevih, daj.

z ó; DVOJINA: im. ó-ja tudi ó, rod. ó-jev tudi ó, daj. ó-

O'Connorjevim, tož. O'Connorjeve, mest. pri

jema tudi ó, tož. ó-ja tudi ó, mest. pri ó-jih tudi pri ó, or.

O'Connorjevih, or. z O'Connorjevimi

z ó-jema tudi z ó; MNOŽINA: im. ó-ji tudi ó, rod. ó-jev ženski: EDNINA: im. O'Connorjeva, rod.

tudi ó, daj. ó-jem tudi ó, tož. ó-je tudi ó, mest. pri ó-jih O'Connorjeve, daj. O'Connorjevi, tož. O'Connorjevo,

tudi pri ó, or. z ó-ji tudi z ó

mest. pri O'Connorjevi, or. z O'Connorjevo; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. O'Connorjevi, rod. O'Connorjevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

O'Connorjevima, tož. O'Connorjevi, mest. pri



O'Connorjevih, or. z O'Connorjevima; MNOŽINA: im.

Ó1 Ó-ja tudi Ó -- m

O'Connorjeve, rod. O'Connorjevih, daj.

|ime črke|: veliki O; Piše se na O; Omar zapiši z O-

O'Connorjevim, tož. O'Connorjeve, mest. pri

jem; navadno nesklonljivo od O do Ž; kot prilastek, v

O'Connorjevih, or. z O'Connorjevimi

imenovalniku oznaka O; ob številki skupina O1

srednji: EDNINA: im. O'Connorjevo, rod.

{O} EDNINA: im. Ó tudi Ó, rod. Ó-ja tudi Ó, daj. Ó-ju

O'Connorjevega, daj. O'Connorjevemu, tož.

tudi Ó, tož. Ó tudi Ó, mest. pri Ó-ju tudi pri Ó, or. z Ó-

O'Connorjevo, mest. pri O'Connorjevem, or. z

616

O'Connorjevim; DVOJINA: im. O'Connorjevi, rod.

srednji: EDNINA: im. obodrítsko, rod. obodrítskega, O'Connorjevih, daj. O'Connorjevima, tož.

daj. obodrítskemu, tož. obodrítsko, mest. pri

O'Connorjevi, mest. pri O'Connorjevih, or. z

obodrítskem, or. z obodrítskim; DVOJINA: im.

O'Connorjevima; MNOŽINA: im. O'Connorjeva, rod.

obodrítski, rod. obodrítskih, daj. obodrítskima, tož.

O'Connorjevih, daj. O'Connorjevim, tož.

obodrítski, mest. pri obodrítskih, or. z obodrítskima;

O'Connorjeva, mest. pri O'Connorjevih, or. z

MNOŽINA: im. obodrítska, rod. obodrítskih, daj.

O'Connorjevimi

obodrítskim, tož. obodrítska, mest. pri obodrítskih, or.

STATUS: predlog

z obodrítskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Óber -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik nomadskega ljudstva iz osrednje Azije|:

obr. okrajš.

Te pokrajine so bile včasih pod oblastjo nomadskih

|obrazec|: Izpolnite stolpec 15 na obr. M-4

Obrov

STATUS: predlog

{B} Obrov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Óber, rod. Óbra, daj. Óbru, tož. Óbra,



mest. pri Óbru, or. z Óbrom; DVOJINA: im. Óbra, rod.

Óbrinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Óbrov, daj. Óbroma, tož. Óbra, mest. pri Óbrih, or. z

|pripadnica nomadskega ljudstva iz osrednje Azije|:

Óbroma; MNOŽINA: im. Óbri, rod. Óbrov, daj. Óbrom,

ločeno življenje Obrov in Obrinj

tož. Óbre, mest. pri Óbrih, or. z Óbri

(< Óber)

STATUS: predlog

{B} Obrinjin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Óbrinja, rod. Óbrinje, daj. Óbrinji,

samostalnik moškega spola

tož. Óbrinjo, mest. pri Óbrinji, or. z Óbrinjo; DVOJINA: im. Óbrinji, rod. Óbrinj, daj. Óbrinjama, tož. Óbrinji, Obodrít -a m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri Óbrinjah, or. z Óbrinjama; MNOŽINA: im.

|pripadnik slovanskega plemena|: Proti zahodu so se

Óbrinje, rod. Óbrinj, daj. Óbrinjam, tož. Óbrinje, mest.

selili Polabski Slovani: Obodriti, Ljutici in Lužiški

pri Óbrinjah, or. z Óbrinjami

Srbi

STATUS: predlog

{B} Obodritov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Obodrít, rod. Obodríta, daj.



Obodrítu, tož. Obodríta, mest. pri Obodrítu, or. z

óbrski -a -o prid.

Obodrítom; DVOJINA: im. Obodríta, rod. Obodrítov,

obrski vladar; Govorila je o času konca obrske

daj. Obodrítoma, tož. Obodríta, mest. pri Obodrítih, or.

nadvlade in nastanka Karantanije

z Obodrítoma; MNOŽINA: im. Obodríti, rod.

(< Óber)

Obodrítov, daj. Obodrítom, tož. Obodríte, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. óbrski, rod. óbrskega, daj.

Obodrítih, or. z Obodríti

óbrskemu, tož. óbrski (živostno óbrskega), mest. pri

STATUS: predlog

óbrskem, or. z óbrskim; DVOJINA: im. óbrska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

óbrskih, daj. óbrskima, tož. óbrska, mest. pri óbrskih, or. z óbrskima; MNOŽINA: im. óbrski, rod. óbrskih, daj.

obodrítski -a -o prid.

óbrskim, tož. óbrske, mest. pri óbrskih, or. z óbrskimi Velegrad je bil nekdanje obodritsko glavno mesto

ženski: EDNINA: im. óbrska, rod. óbrske, daj. óbrski, (< Obodrít)

tož. óbrsko, mest. pri óbrski, or. z óbrsko; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. obodrítski, rod.

im. óbrski, rod. óbrskih, daj. óbrskima, tož. óbrski,

obodrítskega, daj. obodrítskemu, tož. obodrítski

mest. pri óbrskih, or. z óbrskima; MNOŽINA: im.

(živostno obodrítskega), mest. pri obodrítskem, or. z

óbrske, rod. óbrskih, daj. óbrskim, tož. óbrske, mest.

obodrítskim; DVOJINA: im. obodrítska, rod.

pri óbrskih, or. z óbrskimi

obodrítskih, daj. obodrítskima, tož. obodrítska, mest.

srednji: EDNINA: im. óbrsko, rod. óbrskega, daj.

pri obodrítskih, or. z obodrítskima; MNOŽINA: im.

óbrskemu, tož. óbrsko, mest. pri óbrskem, or. z

obodrítski, rod. obodrítskih, daj. obodrítskim, tož.

óbrskim; DVOJINA: im. óbrski, rod. óbrskih, daj.

obodrítske, mest. pri obodrítskih, or. z obodrítskimi

óbrskima, tož. óbrski, mest. pri óbrskih, or. z

ženski: EDNINA: im. obodrítska, rod. obodrítske, daj.

óbrskima; MNOŽINA: im. óbrska, rod. óbrskih, daj.

obodrítski, tož. obodrítsko, mest. pri obodrítski, or. z óbrskim, tož. óbrska, mest. pri óbrskih, or. z óbrskimi obodrítsko; DVOJINA: im. obodrítski, rod. obodrítskih,

STATUS: predlog

daj. obodrítskima, tož. obodrítski, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

obodrítskih, or. z obodrítskima; MNOŽINA: im.



obodrítske, rod. obodrítskih, daj. obodrítskim, tož.

Obúti máček -ega -čka m; ime bitja, živalsko ime obodrítske, mest. pri obodrítskih, or. z obodrítskimi

617

|domišljijski lik|: Španski igralec Antonio Banderas STATUS: predlog

je v filmu posodil glas Obutemu mačku; Otroci so

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

vedno veseli srečanja z Obutim mačkom



{O} EDNINA: im. Obúti máček, rod. Obútega máčka,

Oceánijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Obútemu máčku, tož. Obútega máčka, mest. pri

Na otokih v Tihem oceanu prebivajo večinoma

Obútem máčku, or. z Obútim máčkom; DVOJINA: im.

Oceanijci

Obúta máčka, rod. Obútih máčkov, daj. Obútima

(< Oceánija)

máčkoma, tož. Obúta máčka, mest. pri Obútih

{B} Oceanijčev

máčkih, or. z Obútima máčkoma; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Oceánijec, rod. Oceánijca, daj.

Obúti máčki, rod. Obútih máčkov, daj. Obútim

Oceánijcu, tož. Oceánijca, mest. pri Oceánijcu, or. z

máčkom, tož. Obúte máčke, mest. pri Obútih máčkih,

Oceánijcem; DVOJINA: im. Oceánijca, rod.

or. z Obútimi máčki

Oceánijcev, daj. Oceánijcema, tož. Oceánijca, mest.

STATUS: predlog

pri Oceánijcih, or. z Oceánijcema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Oceánijci, rod. Oceánijcev, daj. Oceánijcem, tož.



Oceánijce, mest. pri Oceánijcih, or. z Oceánijci

Oceánija -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|del Zemljinega površja|: ptice iz Oceanije; Z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Dunaja je v 24 urah prispela v Oceanijo

samostalnik moškega spola

Kje? v Oceaniji



Od kod? iz Oceanije

Oceánijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kam? v Oceanijo

Oceanijke, prebivalke Oceanije, so različnih ras

{B} Oceanijec, Oceanijka; Oceanijčev, Oceanijkin;

(< Oceánija)

oceanijski

{B} Oceanijkin

{O} EDNINA: im. Oceánija, rod. Oceánije, daj.

{O} EDNINA: im. Oceánijka, rod. Oceánijke, daj.

Oceániji, tož. Oceánijo, mest. pri Oceániji, or. z

Oceánijki, tož. Oceánijko, mest. pri Oceánijki, or. z

Oceánijo

Oceánijko; DVOJINA: im. Oceánijki, rod. Oceánijk,

STATUS: predlog

daj. Oceánijkama, tož. Oceánijki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

Oceánijkah, or. z Oceánijkama; MNOŽINA: im.



Oceánijke, rod. Oceánijk, daj. Oceánijkam, tož.

Oceánijčev -a -o prid.

Oceánijke, mest. pri Oceánijkah, or. z Oceánijkami

Oceanijčev domači kraj je majhen otok v Kiribatih

STATUS: predlog

(< Oceánijec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} moški: EDNINA: im. Oceánijčev, rod.



Oceánijčevega, daj. Oceánijčevemu, tož. Oceánijčev

oceánijski -a -o prid.

(živostno Oceánijčevega), mest. pri Oceánijčevem, or.

oceanijska zveza; oceanijske etnične skupine;

z Oceánijčevim; DVOJINA: im. Oceánijčeva, rod.

Avstralska reprezentanca je v kvalifikacijah za

Oceánijčevih, daj. Oceánijčevima, tož. Oceánijčeva,

svetovno prvenstvo doslej nastopala v oceanijski

mest. pri Oceánijčevih, or. z Oceánijčevima;

skupini

MNOŽINA: im. Oceánijčevi, rod. Oceánijčevih, daj.

(< Oceánija)

Oceánijčevim, tož. Oceánijčeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. oceánijski, rod.

Oceánijčevih, or. z Oceánijčevimi

oceánijskega, daj. oceánijskemu, tož. oceánijski

ženski: EDNINA: im. Oceánijčeva, rod. Oceánijčeve, (živostno oceánijskega), mest. pri oceánijskem, or. z

daj. Oceánijčevi, tož. Oceánijčevo, mest. pri

oceánijskim; DVOJINA: im. oceánijska, rod.

Oceánijčevi, or. z Oceánijčevo; DVOJINA: im.

oceánijskih, daj. oceánijskima, tož. oceánijska, mest.

Oceánijčevi, rod. Oceánijčevih, daj. Oceánijčevima,

pri oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im.

tož. Oceánijčevi, mest. pri Oceánijčevih, or. z

oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskim, tož.

Oceánijčevima; MNOŽINA: im. Oceánijčeve, rod.

oceánijske, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskimi

Oceánijčevih, daj. Oceánijčevim, tož. Oceánijčeve,

ženski: EDNINA: im. oceánijska, rod. oceánijske, daj.

mest. pri Oceánijčevih, or. z Oceánijčevimi

oceánijski, tož. oceánijsko, mest. pri oceánijski, or. z srednji: EDNINA: im. Oceánijčevo, rod.

oceánijsko; DVOJINA: im. oceánijski, rod. oceánijskih,

Oceánijčevega, daj. Oceánijčevemu, tož.

daj. oceánijskima, tož. oceánijski, mest. pri

Oceánijčevo, mest. pri Oceánijčevem, or. z

oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im.

Oceánijčevim; DVOJINA: im. Oceánijčevi, rod.

oceánijske, rod. oceánijskih, daj. oceánijskim, tož.

Oceánijčevih, daj. Oceánijčevima, tož. Oceánijčevi,

oceánijske, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskimi

mest. pri Oceánijčevih, or. z Oceánijčevima;

srednji: EDNINA: im. oceánijsko, rod. oceánijskega, MNOŽINA: im. Oceánijčeva, rod. Oceánijčevih, daj.

daj. oceánijskemu, tož. oceánijsko, mest. pri

Oceánijčevim, tož. Oceánijčeva, mest. pri

oceánijskem, or. z oceánijskim; DVOJINA: im.

Oceánijčevih, or. z Oceánijčevimi

oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskima, tož.

618

oceánijski, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

MNOŽINA: im. oceánijska, rod. oceánijskih, daj.



oceánijskim, tož. oceánijska, mest. pri oceánijskih, or.

Očipvêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

z oceánijskimi

|pripadnik severnoameriškega plemena|: Baraga je

STATUS: predlog

deloval med Otavci in Očipvejci; V filozofiji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Očipvejcev igra mistično število štiri zelo



pomembno vlogo

ôče -éta m

(< Očípva)

|moški v odnosu do otrok|: odnos oče – hči; |verski

{B} Očipvejčev

naziv; redovnik|: Za Kostanjevico že 180 let skrbijo

{O} EDNINA: im. Očipvêjec, rod. Očipvêjca, daj.

očetje frančiškani; pred imenom Leta 1768 je oče

Očipvêjcu, tož. Očipvêjca, mest. pri Očipvêjcu, or. z

Marko Pohlin izdal nemško pisano Krajnsko

Očipvêjcem; DVOJINA: im. Očipvêjca, rod.

gramatiko; prim. o. , páter

Očipvêjcev, daj. Očipvêjcema, tož. Očipvêjca, mest.

{B} očetov

pri Očipvêjcih, or. z Očipvêjcema; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. ôče, rod. očéta, daj. očétu, tož. očéta, Očipvêjci, rod. Očipvêjcev, daj. Očipvêjcem, tož.

mest. pri očétu, or. z očétom; DVOJINA: im. očéta, rod.

Očipvêjce, mest. pri Očipvêjcih, or. z Očipvêjci

očétov, daj. očétoma, tož. očéta, mest. pri očétih, or. z STATUS: predlog

očétoma; MNOŽINA: im. očéti, rod. očétov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

očétom, tož. očéte, mest. pri očétih, or. z očéti

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Očipvêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica severnoameriškega plemena|: Rodil se

očétov -a -o prid.

je v Arizoni, njegova žena pa je bila Očipvejka

Nadaljuje očetovo delo

(< Očípva)

(< ôče)

{B} Očipvejkin

{O} moški: EDNINA: im. očétov, rod. očétovega, daj.

{O} EDNINA: im. Očipvêjka, rod. Očipvêjke, daj.

očétovemu, tož. očétov (živostno očétovega), mest. pri

Očipvêjki, tož. Očipvêjko, mest. pri Očipvêjki, or. z

očétovem, or. z očétovim; DVOJINA: im. očétova, rod.

Očipvêjko; DVOJINA: im. Očipvêjki, rod. Očipvêjk,

očétovih, daj. očétovima, tož. očétova, mest. pri

daj. Očipvêjkama, tož. Očipvêjki, mest. pri

očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétovi, rod.

Očipvêjkah, or. z Očipvêjkama; MNOŽINA: im.

očétovih, daj. očétovim, tož. očétove, mest. pri

Očipvêjke, rod. Očipvêjk, daj. Očipvêjkam, tož.

očétovih, or. z očétovimi

Očipvêjke, mest. pri Očipvêjkah, or. z Očipvêjkami

ženski: EDNINA: im. očétova, rod. očétove, daj.

STATUS: predlog

očétovi, tož. očétovo, mest. pri očétovi, or. z očétovo; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovima,

samostalnik ženskega spola

tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z očétovima;



MNOŽINA: im. očétove, rod. očétovih, daj. očétovim,

očipvêjski -a -o prid.

tož. očétove, mest. pri očétovih, or. z očétovimi

očipvejski Indijanci; Misijonar Baraga je sestavil

srednji: EDNINA: im. očétovo, rod. očétovega, daj.

slovar in slovnico očipvejskega jezika

očétovemu, tož. očétovo, mest. pri očétovem, or. z

(< Očípva)

očétovim; DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. očipvêjski, rod.

očétovima, tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z

očipvêjskega, daj. očipvêjskemu, tož. očipvêjski

očétovima; MNOŽINA: im. očétova, rod. očétovih, daj.

(živostno očipvêjskega), mest. pri očipvêjskem, or. z

očétovim, tož. očétova, mest. pri očétovih, or. z

očipvêjskim; DVOJINA: im. očipvêjska, rod.

očétovimi

očipvêjskih, daj. očipvêjskima, tož. očipvêjska, mest.

STATUS: predlog

pri očipvêjskih, or. z očipvêjskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

očipvêjski, rod. očipvêjskih, daj. očipvêjskim, tož.



očipvêjske, mest. pri očipvêjskih, or. z očipvêjskimi

Očípva -- ž; prebivalsko ime

ženski: EDNINA: im. očipvêjska, rod. očipvêjske, daj.

|podomačeno za Ojibwe, Chippewa|; |severnoameriško

očipvêjski, tož. očipvêjsko, mest. pri očipvêjski, or. z indijansko pleme|: kot prilastek, v imenovalniku V štirih očipvêjsko; DVOJINA: im. očipvêjski, rod.

desetletjih je Baraga pokristjanil večino Indijancev

očipvêjskih, daj. očipvêjskima, tož. očipvêjski, mest.

plemen Otava in Očipva

pri očipvêjskih, or. z očipvêjskima; MNOŽINA: im.

{B} Očipvejec, Očipvejka; Očipvejčev, Očipvejkin;

očipvêjske, rod. očipvêjskih, daj. očipvêjskim, tož.

očipvejski

očipvêjske, mest. pri očipvêjskih, or. z očipvêjskimi

{O} EDNINA: im. Očípva, rod. Očípva, daj. Očípva,

srednji: EDNINA: im. očipvêjsko, rod. očipvêjskega, tož. Očípva, mest. pri Očípva, or. z Očípva

daj. očipvêjskemu, tož. očipvêjsko, mest. pri

STATUS: predlog

očipvêjskem, or. z očipvêjskim; DVOJINA: im.

619

očipvêjski, rod. očipvêjskih, daj. očipvêjskima, tož.

Odisêjevih, daj. Odisêjevim, tož. Odisêjeve, mest. pri

očipvêjski, mest. pri očipvêjskih, or. z očipvêjskima;

Odisêjevih, or. z Odisêjevimi

MNOŽINA: im. očipvêjska, rod. očipvêjskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Odisêjevo, rod. Odisêjevega, očipvêjskim, tož. očipvêjska, mest. pri očipvêjskih, or.

daj. Odisêjevemu, tož. Odisêjevo, mest. pri

z očipvêjskimi

Odisêjevem, or. z Odisêjevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Odisêjevi, rod. Odisêjevih, daj. Odisêjevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Odisêjevi, mest. pri Odisêjevih, or. z Odisêjevima;



MNOŽINA: im. Odisêjeva, rod. Odisêjevih, daj.

odd. okrajš.

Odisêjevim, tož. Odisêjeva, mest. pri Odisêjevih, or. z

|oddaja|: informativna odd.; |oddelek|: Potrdilo o

Odisêjevimi

plačilu pošljite na naročniški odd. revije

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Odíseus -ja m; ime bitja, osebno ime

odg. okrajš.

|grška bajeslovna oseba|; gl. Odisêj

|odgovor|: Preberi odg. številka 4

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rimska imena





odg. ur. okrajš.

Odrešeník -a m; ime bitja, religijsko ime

|odgovorni urednik; odgovorna urednica|: odg. ur.

|nadomestno ime: Kristus|: Papež Gregor I. Veliki je

časopisa

določil štiri praznične adventne nedelje kot simbol

STATUS: predlog

štirih tisočletij, ki naj bi minila od rojstva do

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

prihoda Odrešenika



{B} Odrešenikov

Odisêj -a

{O}

m; ime bitja, osebno ime

EDNINA: im. Odrešeník, rod. Odrešeníka, daj.

|

Odrešeníku,

podomačeno za Odiseus|; |grška bajeslovna oseba|:

tož. Odrešeníka, mest. pri Odrešeníku, or.

Film je bolj kot z Odisejem povezan z dolgim

z Odrešeníkom

potovanjem oz. odisejado

STATUS: predlog

{B} Odisejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{O} EDNINA: im. Odisêj tudi Odíseus, rod. Odisêja,



daj. Odisêju, tož. Odisêja, mest. pri Odisêju, or. z

odst. okrajš.

Odisêjem; DVOJINA: im. Odisêja, rod. Odisêjev, daj.

|odstavek|: 1. odst. 395 člena; |odstotek|: 50 odst.

Odisêjema, tož. Odisêja, mest. pri Odisêjih, or. z

popusta

Odisêjema; MNOŽINA: im. Odisêji, rod. Odisêjev, daj.

STATUS: predlog

Odisêjem, tož. Odisêje, mest. pri Odisêjih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Odisêji



STATUS: predlog

odstótek -tka m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

|stoti del celote|; |pisno znamenje|: Delež je izrazil v samostalnik moškega spola; grško-rimska imena

odstotkih



{PRZ} % nestično ob številki Proizvodnjo so povečali Odisêjev -a -o prid.

za šest odstotkov (6 %); stično in z vezajem v zloženkah Odisejeva prevara s trojanskim konjem

Povečanje proizvodnje je šestodstotno (6-%)

(< Odisêj)

{O} EDNINA: im. odstótek, rod. odstótka, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Odisêjev, rod. Odisêjevega, odstótku, tož. odstótek, mest. pri odstótku, or. z

daj. Odisêjevemu, tož. Odisêjev (živostno

odstótkom; DVOJINA: im. odstótka, rod. odstótkov,

Odisêjevega), mest. pri Odisêjevem, or. z

daj. odstótkoma, tož. odstótka, mest. pri odstótkih, or.

Odisêjevim; DVOJINA: im. Odisêjeva, rod. Odisêjevih,

z odstótkoma; MNOŽINA: im. odstótki, rod. odstótkov,

daj. Odisêjevima, tož. Odisêjeva, mest. pri Odisêjevih, daj. odstótkom, tož. odstótke, mest. pri odstótkih, or. z or. z Odisêjevima; MNOŽINA: im. Odisêjevi, rod.

odstótki

Odisêjevih, daj. Odisêjevim, tož. Odisêjeve, mest. pri

STATUS: predlog

Odisêjevih, or. z Odisêjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

ženski: EDNINA: im. Odisêjeva, rod. Odisêjeve, daj.



Odisêjevi, tož. Odisêjevo, mest. pri Odisêjevi, or. z

odv. okrajš.

Odisêjevo; DVOJINA: im. Odisêjevi, rod. Odisêjevih,

|odvetnik; odvetnica|: pred imenom Na razpravi ga je

daj. Odisêjevima, tož. Odisêjevi, mest. pri Odisêjevih, zastopala odv. Jana Novak

or. z Odisêjevima; MNOŽINA: im. Odisêjeve, rod.

STATUS: predlog

620

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave Knausovim, tož. Ogino-Knausova, mest. pri Ogino-Knausovih, or. z Ogino-Knausovimi

oec. okrajš.

STATUS: predlog

|ekonomist; ekonomistka| |ekonomski|; gl. ekon.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Ogínov -a -o prid.

Ogíno -a m; ime bitja, osebno ime

Oginovo odkritje; prim. Ogino-Knausov

|priimek|; |japonski ginekolog|: Japonec Kyūsaku

(< Ogíno)

Ogino je prišel do spoznanja o ženski plodnosti že

{O} moški: EDNINA: im. Ogínov, rod. Ogínovega, daj.

leta 1924; prim. Ogino-Knausov

Ogínovemu, tož. Ogínov (živostno Ogínovega), mest.

{B} Oginov

pri Ogínovem, or. z Ogínovim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Ogíno, rod. Ogína, daj. Ogínu, tož.

Ogínova, rod. Ogínovih, daj. Ogínovima, tož.

Ogína, mest. pri Ogínu, or. z Ogínom; DVOJINA: im.

Ogínova, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovima;

Ogína, rod. Ogínov, daj. Ogínoma, tož. Ogína, mest.

MNOŽINA: im. Ogínovi, rod. Ogínovih, daj. Ogínovim,

pri Ogínih, or. z Ogínoma; MNOŽINA: im. Ogíni, rod.

tož. Ogínove, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovimi

Ogínov, daj. Ogínom, tož. Ogíne, mest. pri Ogínih, or.

ženski: EDNINA: im. Ogínova, rod. Ogínove, daj.

z Ogíni

Ogínovi, tož. Ogínovo, mest. pri Ogínovi, or. z

STATUS: predlog

Ogínovo; DVOJINA: im. Ogínovi, rod. Ogínovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Ogínovima, tož. Ogínovi, mest. pri Ogínovih, or. z



Ogínovima; MNOŽINA: im. Ogínove, rod. Ogínovih,

Ogino-Knausov -a -o [ogíno-knáu̯sov-] prid.

daj. Ogínovim, tož. Ogínove, mest. pri Ogínovih, or. z

|Oginov in Knausov| Ogino-Knausova metoda

Ogínovimi

||metoda, ki določa plodne dneve pri ženski||:

srednji: EDNINA: im. Ogínovo, rod. Ogínovega, daj.

Britanski strokovnjaki so ugotovili, da se ženske pri

Ogínovemu, tož. Ogínovo, mest. pri Ogínovem, or. z

preprečevanju nosečnosti najpogosteje odločajo za

Ogínovim; DVOJINA: im. Ogínovi, rod. Ogínovih, daj.

Ogino-Knausovo metodo določanja plodnih dni;

Ogínovima, tož. Ogínovi, mest. pri Ogínovih, or. z

prim. Ogínov, Knausov

Ogínovima; MNOŽINA: im. Ogínova, rod. Ogínovih,

(< Ogíno, Knaus)

daj. Ogínovim, tož. Ogínova, mest. pri Ogínovih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Ogino-Knausov, rod.

Ogínovimi

Ogino-Knausovega, daj. Ogino-Knausovemu, tož.

STATUS: predlog

Ogino-Knausov (živostno Ogino-Knausovega), mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri Ogino-Knausovem, or. z Ogino-Knausovim;



DVOJINA: im. Ogino-Knausova, rod. Ogino-

ohm -a in óm -a [óm] m

Knausovih, daj. Ogino-Knausovima, tož. Ogino-

|merska enota|: Električni upornik ima električni

Knausova, mest. pri Ogino-Knausovih, or. z Ogino-

upor enega ohma/oma; v strokovnih besedilih največkrat

Knausovima; MNOŽINA: im. Ogino-Knausovi, rod.

nepodomačeno Za zaslon potrebujemo potenciometer

Ogino-Knausovih, daj. Ogino-Knausovim, tož.

velikostnega reda 100 ohmov <100 Ω>

Ogino-Knausove, mest. pri Ogino-Knausovih, or. z

(< Ohm)

Ogino-Knausovimi

{O} EDNINA: im. ohm in óm, rod. ohma in óma, daj.

ženski: EDNINA: im. Ogino-Knausova, rod. Ogino-

ohmu in ómu, tož. ohm in óm, mest. pri ohmu in pri

Knausove, daj. Ogino-Knausovi, tož. Ogino-

ómu, or. z ohmom in z ómom; DVOJINA: im. ohma in

Knausovo, mest. pri Ogino-Knausovi, or. z Ogino-

óma, rod. ohmov in ómov, daj. ohmoma in ómoma,

Knausovo; DVOJINA: im. Ogino-Knausovi, rod.

tož. ohma in óma, mest. pri ohmih in pri ómih, or. z

Ogino-Knausovih, daj. Ogino-Knausovima, tož.

ohmoma in z ómoma; MNOŽINA: im. ohmi in ómi, rod.

Ogino-Knausovi, mest. pri Ogino-Knausovih, or. z

ohmov in ómov, daj. ohmom in ómom, tož. ohme in

Ogino-Knausovima; MNOŽINA: im. Ogino-

óme, mest. pri ohmih in pri ómih, or. z ohmi in z ómi

Knausove, rod. Ogino-Knausovih, daj. Ogino-

STATUS: predlog

Knausovim, tož. Ogino-Knausove, mest. pri Ogino-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

Knausovih, or. z Ogino-Knausovimi

enote; samostalnik moškega spola

srednji: EDNINA: im. Ogino-Knausovo, rod. Ogino-



Knausovega, daj. Ogino-Knausovemu, tož. Ogino-

Ohm -a [óm] m; ime bitja, osebno ime

Knausovo, mest. pri Ogino-Knausovem, or. z Ogino-

|priimek|; |nemški fizik|: Po Georgu Ohmu so

Knausovim; DVOJINA: im. Ogino-Knausovi, rod.

poimenovali enoto za merjenje upora električnega

Ogino-Knausovih, daj. Ogino-Knausovima, tož.

toka; prim. ohm

Ogino-Knausovi, mest. pri Ogino-Knausovih, or. z

{B} Ohmov

Ogino-Knausovima; MNOŽINA: im. Ogino-

{O} EDNINA: im. Ohm, rod. Ohma, daj. Ohmu, tož.

Knausova, rod. Ogino-Knausovih, daj. Ogino-

Ohma, mest. pri Ohmu, or. z Ohmom; DVOJINA: im.

621

Ohma, rod. Ohmov, daj. Ohmoma, tož. Ohma, mest.

sovraštvo do očeta||: Stendahlovo »Življenje

pri Ohmih, or. z Ohmoma; MNOŽINA: im. Ohmi, rod.

Henryja Brularda« velja za prvi moderni opis

Ohmov, daj. Ohmom, tož. Ohme, mest. pri Ohmih, or.

Ojdipovega/ojdipovega kompleksa

z Ohmi

(< Ojdíp)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Ojdípov, rod. Ojdípovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. Ojdípovemu, tož. Ojdípov (živostno Ojdípovega),



mest. pri Ojdípovem, or. z Ojdípovim; DVOJINA: im.

Ohmov -a -o [ómov-] prid.

Ojdípova, rod. Ojdípovih, daj. Ojdípovima, tož.

Ohmov oče je bil mojster mehanik, ki se je zelo

Ojdípova, mest. pri Ojdípovih, or. z Ojdípovima;

zanimal za znanost; Ohmov zakon ||fizikalni zakon||: MNOŽINA: im. Ojdípovi, rod. Ojdípovih, daj.

Ohmov zakon in vezava upornikov; Predstavil je

Ojdípovim, tož. Ojdípove, mest. pri Ojdípovih, or. z

Ohmov zakon in opredelil pojem upora

Ojdípovimi

(< Ohm)

ženski: EDNINA: im. Ojdípova, rod. Ojdípove, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Ohmov, rod. Ohmovega, daj.

Ojdípovi, tož. Ojdípovo, mest. pri Ojdípovi, or. z

Ohmovemu, tož. Ohmov (živostno Ohmovega), mest.

Ojdípovo; DVOJINA: im. Ojdípovi, rod. Ojdípovih, daj.

pri Ohmovem, or. z Ohmovim; DVOJINA: im.

Ojdípovima, tož. Ojdípovi, mest. pri Ojdípovih, or. z

Ohmova, rod. Ohmovih, daj. Ohmovima, tož.

Ojdípovima; MNOŽINA: im. Ojdípove, rod. Ojdípovih,

Ohmova, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovima;

daj. Ojdípovim, tož. Ojdípove, mest. pri Ojdípovih, or.

MNOŽINA: im. Ohmovi, rod. Ohmovih, daj. Ohmovim,

z Ojdípovimi

tož. Ohmove, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovimi

srednji: EDNINA: im. Ojdípovo, rod. Ojdípovega, daj.

ženski: EDNINA: im. Ohmova, rod. Ohmove, daj.

Ojdípovemu, tož. Ojdípovo, mest. pri Ojdípovem, or.

Ohmovi, tož. Ohmovo, mest. pri Ohmovi, or. z

z Ojdípovim; DVOJINA: im. Ojdípovi, rod. Ojdípovih,

Ohmovo; DVOJINA: im. Ohmovi, rod. Ohmovih, daj.

daj. Ojdípovima, tož. Ojdípovi, mest. pri Ojdípovih,

Ohmovima, tož. Ohmovi, mest. pri Ohmovih, or. z

or. z Ojdípovima; MNOŽINA: im. Ojdípova, rod.

Ohmovima; MNOŽINA: im. Ohmove, rod. Ohmovih,

Ojdípovih, daj. Ojdípovim, tož. Ojdípova, mest. pri

daj. Ohmovim, tož. Ohmove, mest. pri Ohmovih, or. z

Ojdípovih, or. z Ojdípovimi

Ohmovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Ohmovo, rod. Ohmovega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Ohmovemu, tož. Ohmovo, mest. pri Ohmovem, or. z

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Ohmovim; DVOJINA: im. Ohmovi, rod. Ohmovih, daj.



Ohmovima, tož. Ohmovi, mest. pri Ohmovih, or. z

Ojdípus -pa m; ime bitja, osebno ime

Ohmovima; MNOŽINA: im. Ohmova, rod. Ohmovih,

|grška bajeslovna oseba|; gl. Ojdíp

daj. Ohmovim, tož. Ohmova, mest. pri Ohmovih, or. z

STATUS: predlog

Ohmovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

ok. okrajš.



|okoli; približno|: Delo je nastalo ok. leta 1500; prim.

Ojdíp -a m; ime bitja, osebno ime

pribl.

|grška bajeslovna oseba|: V rimskem Koloseju je

STATUS: predlog

grško narodno gledališče uprizorilo Sofoklejevo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

dramo o kralju Ojdipu



{B} Ojdipov

O. K. [ôkêj in o] okrajš.

{O} EDNINA: im. Ojdíp tudi Ojdípus, rod. Ojdípa, daj.

|angl. okay: dobro; prav; v redu|: Rekel si je: O. K.,

Ojdípu, tož. Ojdípa, mest. pri Ojdípu, or. z Ojdípom;

še sem živ

DVOJINA: im. Ojdípa, rod. Ojdípov, daj. Ojdípoma, tož.

STATUS: predlog

Ojdípa, mest. pri Ojdípih, or. z Ojdípoma; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

im. Ojdípi, rod. Ojdípov, daj. Ojdípom, tož. Ojdípe,



mest. pri Ojdípih, or. z Ojdípi

Óka -e ž; ime bitja, živalsko ime

STATUS: predlog

|domišljijski lik|: v zvezi sovica Oka Otroci se PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

zabavajo ob dogodivščinah radovedne sovice Oke

samostalnik moškega spola

{B} Okin



{O} EDNINA: im. Óka, rod. Óke, daj. Óki, tož. Óko,

Ojdípov -a -o prid.

mest. pri Óki, or. z Óko; DVOJINA: im. Óki, rod. Ók,

V starogrškem obdobju so se rojevale lepotice, ki so

daj. Ókama, tož. Óki, mest. pri Ókah, or. z Ókama;

bile v življenju nesrečne kakor Ojdipova hči in

MNOŽINA: im. Óke, rod. Ók, daj. Ókam, tož. Óke, mest.

Polinejkova sestra Antigona; Ojdipov/ojdipov

pri Ókah, or. z Ókami

kompleks ||sinova erotična navezanost na mater in 622

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena; živalska imena

október -bra m



|mesec v letu|: Atletsko olimpijado so organizirali

oklepáj -a m

oktobra; Sejem bodo priredili v oktobru; pri navajanju

Vrivek v besedilo je označila z oklepajem; v zvezi

datuma Piknik bo potekal v soboto, 13. oktobra, od

okrogli oklepaj Vir navadno navedemo na koncu





14. ure dalje


citata v okroglem oklepaju; v zvezi oglati oklepaj V

{O} EDNINA: im. október, rod. októbra, daj. októbru,

podnapisih so v oglate oklepaje zapisali pojasnila za

tož. október, mest. pri októbru, or. z októbrom;

naglušne ljudi; v zvezi pokončni oklepaj V slovarju so DVOJINA: im. októbra, rod. októbrov, daj. októbroma,

v pokončnem oklepaju zapisane identifikacije; v

tož. októbra, mest. pri októbrih, or. z októbroma;

zvezi poševni oklepaj Komentar je zapisal v poševni MNOŽINA: im. októbri, rod. októbrov, daj. októbrom,

oklepaj; v zvezi lomljeni oklepaj Programer je v tož. októbre, mest. pri októbrih, or. z októbri

lomljenem oklepaju zapisal znake za označevanje

STATUS: predlog

{PRZ} okrogli oklepaj (xxx) parno, levo- in desnostično PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

ločilo za označevanje vrivkov ali neobveznih besed ter

posebnih datumov, dnevov, mesecev

njihovih delov (brez)alkoholne pijače; Skodelica, ki jo v rokah drži Kobilčina Kofetarica (1889), je iz

óm -a m; obširneje glej pri ohm

nemškega porcelana; za navajanje podatkov o virih ali



navedenke Slovenski pravopis (Levec 1899)

Óman -a m; zemljepisno ime

oglati oklepaj [xxx] za označevanje izpustov iz citata

|dolgo ime Sultanat Oman|; |država|: Šli so po poti

Stritar je »razglasil pravo lepoto [...] za samo na

karavan – iz Omana po Arabskem polotoku do

sebi moralno«; za označevanje izgovora Einstein

Meke; Odločil se je za potovanje v Oman in

[ájnštajn]

Združene arabske emirate; ostanki perzijske kulture

pokončni oklepaj |xxx| v slovarskih zapisih Ahíl |grška v Omanu

bajeslovna oseba|

Kje? v Omanu

poševni oklepaj /xxx/ za označevanje izpustov iz citata Od kod? iz Omana

Stritar je »razglasil pravo lepoto /.../ za samo na

Kam? v Oman

sebi moralno«

{B} Omanec, Omanka; Omančev, Omankin;

lomljeni oklepaj 〈xxx〉 za označevanje spletnih naslovov V

omanski

knjižnico vstopam prek portala na naslovu

{O} EDNINA: im. Óman, rod. Ómana, daj. Ómanu, tož.

<www.nuk.si>

Óman, mest. pri Ómanu, or. z Ómanom

{O} EDNINA: im. oklepáj, rod. oklepája, daj. oklepáju,

STATUS: predlog

tož. oklepáj, mest. pri oklepáju, or. z oklepájem;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

DVOJINA: im. oklepája, rod. oklepájev, daj.



oklepájema, tož. oklepája, mest. pri oklepájih, or. z

Ómančev -a -o prid.

oklepájema; MNOŽINA: im. oklepáji, rod. oklepájev,

Ogledali smo si Omančeve fotografije divjih ptic

daj. oklepájem, tož. oklepáje, mest. pri oklepájih, or. z (< Ómanec)

oklepáji

{O} moški: EDNINA: im. Ómančev, rod.

STATUS: predlog

Ómančevega, daj. Ómančevemu, tož. Ómančev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

(živostno Ómančevega), mest. pri Ómančevem, or. z



Ómančevim; DVOJINA: im. Ómančeva, rod.

okr. okrajš.

Ómančevih, daj. Ómančevima, tož. Ómančeva, mest.

|okrajni|: okr. sodišče; |okrog|: Pri Postojni so našli pri Ómančevih, or. z Ómančevima; MNOŽINA: im.

ostanke ognjišč (okr. 150.000 let); |okrožje|: Živi v

Ómančevi, rod. Ómančevih, daj. Ómančevim, tož.

6. pariškem okr.; |okrožni|: okr. glavar; prim. pribl.

Ómančeve, mest. pri Ómančevih, or. z Ómančevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Ómančeva, rod. Ómančeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ómančevi, tož. Ómančevo, mest. pri Ómančevi, or. z



Ómančevo; DVOJINA: im. Ómančevi, rod.

okrajš. okrajš.

Ómančevih, daj. Ómančevima, tož. Ómančevi, mest.

|okrajšava|

pri Ómančevih, or. z Ómančevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Ómančeve, rod. Ómančevih, daj. Ómančevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ómančeve, mest. pri Ómančevih, or. z Ómančevimi



srednji: EDNINA: im. Ómančevo, rod. Ómančevega,

okt. okrajš.

daj. Ómančevemu, tož. Ómančevo, mest. pri

|oktober|: v datumu Članek je bil objavljen 2. okt.

Ómančevem, or. z Ómančevim; DVOJINA: im.

2002

Ómančevi, rod. Ómančevih, daj. Ómančevima, tož.

STATUS: predlog

Ómančevi, mest. pri Ómančevih, or. z Ómančevima;

623

MNOŽINA: im. Ómančeva, rod. Ómančevih, daj.

ómanskim; DVOJINA: im. ómanski, rod. ómanskih, daj.

Ómančevim, tož. Ómančeva, mest. pri Ómančevih, or.

ómanskima, tož. ómanski, mest. pri ómanskih, or. z

z Ómančevimi

ómanskima; MNOŽINA: im. ómanska, rod. ómanskih,

STATUS: predlog

daj. ómanskim, tož. ómanska, mest. pri ómanskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ómanskimi



STATUS: predlog

Ómanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Pomorsko tradicijo Omancev je v svet ponesel



legendarni kapitan Sinbad

ómega -e ž

(< Óman)

|grška črka ω|: Kvantni računalnik velja za alfo in

{B} Omančev

omego informacijske tehnologije; kot prilastek, v

{O} EDNINA: im. Ómanec, rod. Ómanca, daj. Ómancu,

imenovalniku črka omega; nesklonljivo v zvezi omega 3

tož. Ómanca, mest. pri Ómancu, or. z Ómancem;

maščobne kisline Lososi imajo precej omega 3

DVOJINA: im. Ómanca, rod. Ómancev, daj.

maščobnih kislin maščobnih kislin omega 3

Ómancema, tož. Ómanca, mest. pri Ómancih, or. z

{O} EDNINA: im. ómega, rod. ómege, daj. ómegi, tož.

Ómancema; MNOŽINA: im. Ómanci, rod. Ómancev,

ómego, mest. pri ómegi, or. z ómego; DVOJINA: im.

daj. Ómancem, tož. Ómance, mest. pri Ómancih, or. z

ómegi, rod. ómeg, daj. ómegama, tož. ómegi, mest. pri

Ómanci

ómegah, or. z ómegama; MNOŽINA: im. ómege, rod.

STATUS: predlog

ómeg, daj. ómegam, tož. ómege, mest. pri ómegah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

z ómegami

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); nesklonljivo v Ómanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

zvezi

Omanka je prvič zasedla ministrski stolček leta



2004

ómikron -a m

(< Óman)

|grška črka o|: Iz omikrona izvira latinična črka o;

{B} Omankin

kot prilastek, v imenovalniku črka omikron

{O} EDNINA: im. Ómanka, rod. Ómanke, daj. Ómanki,

{O} EDNINA: im. ómikron, rod. ómikrona, daj.

tož. Ómanko, mest. pri Ómanki, or. z Ómanko;

ómikronu, tož. ómikron, mest. pri ómikronu, or. z

DVOJINA: im. Ómanki, rod. Ómank, daj. Ómankama,

ómikronom; DVOJINA: im. ómikrona, rod. ómikronov,

tož. Ómanki, mest. pri Ómankah, or. z Ómankama;

daj. ómikronoma, tož. ómikrona, mest. pri ómikronih,

MNOŽINA: im. Ómanke, rod. Ómank, daj. Ómankam,

or. z ómikronoma; MNOŽINA: im. ómikroni, rod.

tož. Ómanke, mest. pri Ómankah, or. z Ómankami

ómikronov, daj. ómikronom, tož. ómikrone, mest. pri

STATUS: predlog

ómikronih, or. z ómikroni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

ómanski -a -o prid.



izvoz omanske nafte; Na počitnice v Dubrovnik je

op. okrajš.

prispel omanski sultan, eden najbogatejših

|opomba|: Glej op. 23; |opus|: Šest pesmi op. 13 je

Zemljanov

prežetih s temačnostjo

(< Óman)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. ómanski, rod. ómanskega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. ómanskemu, tož. ómanski (živostno ómanskega),



mest. pri ómanskem, or. z ómanskim; DVOJINA: im.

o. p. okrajš.

ómanska, rod. ómanskih, daj. ómanskima, tož.

|odvetniška pisarna|: za imenom, z vejico Odvetniška

ómanska, mest. pri ómanskih, or. z ómanskima;

družba Novak, o. p., d. o. o.

MNOŽINA: im. ómanski, rod. ómanskih, daj.

STATUS: predlog

ómanskim, tož. ómanske, mest. pri ómanskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ómanskimi



ženski: EDNINA: im. ómanska, rod. ómanske, daj.

op. a. okrajš.

ómanski, tož. ómansko, mest. pri ómanski, or. z

|opomba avtorja; opomba avtorice|: Država je

ómansko; DVOJINA: im. ómanski, rod. ómanskih, daj.

članica OVSE (Organizacije za varnost in

ómanskima, tož. ómanski, mest. pri ómanskih, or. z

sodelovanje v Evropi, op. a.); prim. op. p.

ómanskima; MNOŽINA: im. ómanske, rod. ómanskih,

STATUS: predlog

daj. ómanskim, tož. ómanske, mest. pri ómanskih, or. z

P

ómanskimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

srednji:



EDNINA: im. ómansko, rod. ómanskega, daj.

ómanskemu,

op. p. okrajš.

tož. ómansko, mest. pri ómanskem, or. z

624

|opomba pisca; opomba piske|: Govorice (o PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-državnem udaru, op. p.) so povsem neutemeljene;

rimska imena

prim. op. a.



STATUS: predlog

Órfej -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|podomačeno za Orfeus|; |grška bajeslovna oseba|: Na



spomeniku je motiv Orfeja, ki s svojo liro žaluje za

op. prev. okrajš.

Evridiko

|opomba prevajalca; opomba prevajalke|: Razglasili

{B} Orfejev

so ga za brezpravnega (ex lege pomeni zunaj

{O} EDNINA: im. Órfej tudi Órfeus, rod. Órfeja, daj.

zakona; op. prev.)

Órfeju, tož. Órfeja, mest. pri Órfeju, or. z Órfejem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Órfeja, rod. Órfejev, daj. Órfejema, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Órfeja, mest. pri Órfejih, or. z Órfejema; MNOŽINA:



im. Órfeji, rod. Órfejev, daj. Órfejem, tož. Órfeje, mest.

op. ur. okrajš.

pri Órfejih, or. z Órfeji

|opomba urednika; opomba urednice|: Priložena

STATUS: predlog

fotografija je iz novembrskega glasila – op. ur.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Órfejev -a -o prid.

opuščáj -a m

Na igranje Orfejeve lire so se odzvale tudi ptice

|ločilo|: Pisci iz starejših obdobij so polglasnik

(< Órfej)

zapisovali tudi z opuščajem; V sistemu Wiki

{O} moški: EDNINA: im. Órfejev, rod. Órfejevega, polkrepki izpis dosežemo s tremi zaporednimi

daj. Órfejevemu, tož. Órfejev (živostno Órfejevega),

opuščaji

mest. pri Órfejevem, or. z Órfejevim; DVOJINA: im.

{PRZ} ʼ stično na mestu izpuščene črke Prešeren je Órfejeva, rod. Órfejevih, daj. Órfejevima, tož.

zapisal: Da bʼ uka žeja me iz tvojʼga svéta speljala

Órfejeva, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevima;

ne bilà ...; desnostično namesto izpuščene števke ali števk MNOŽINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj.

Očiščevalna akcija Mura ʼ98; prim. apostróf

Órfejevim, tož. Órfejeve, mest. pri Órfejevih, or. z

{O} EDNINA: im. opuščáj, rod. opuščája, daj.

Órfejevimi

opuščáju, tož. opuščáj, mest. pri opuščáju, or. z

ženski: EDNINA: im. Órfejeva, rod. Órfejeve, daj.

opuščájem; DVOJINA: im. opuščája, rod. opuščájev,

Órfejevi, tož. Órfejevo, mest. pri Órfejevi, or. z

daj. opuščájema, tož. opuščája, mest. pri opuščájih, or.

Órfejevo; DVOJINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj.

z opuščájema; MNOŽINA: im. opuščáji, rod.

Órfejevima, tož. Órfejevi, mest. pri Órfejevih, or. z

opuščájev, daj. opuščájem, tož. opuščáje, mest. pri

Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejeve, rod. Órfejevih,

opuščájih, or. z opuščáji

daj. Órfejevim, tož. Órfejeve, mest. pri Órfejevih, or. z STATUS: predlog

Órfejevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

srednji: EDNINA: im. Órfejevo, rod. Órfejevega, daj.



Órfejevemu, tož. Órfejevo, mest. pri Órfejevem, or. z

Orést -a

Órfejevim;

m; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj.

|

Órfejevima,

podomačeno za Orestes|; |grška bajeslovna oseba|: V

tož. Órfejevi, mest. pri Órfejevih, or. z

zadnjem delu Oresteje avtor Ajshil razsodbo nad

Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejeva, rod. Órfejevih,

Orestom prepusti ljudskemu sodišču – demosu

daj. Órfejevim, tož. Órfejeva, mest. pri Órfejevih, or. z

{B} Orestov

Órfejevimi

{O} EDNINA: im. Orést tudi Oréstes, rod. Orésta, daj.

STATUS: predlog

Oréstu, tož. Orésta, mest. pri Oréstu, or. z Oréstom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

DVOJINA: im. Orésta, rod. Oréstov, daj. Oréstoma, tož.



Orésta, mest. pri Oréstih, or. z Oréstoma; MNOŽINA:

Órfeus -ja m; ime bitja, osebno ime

im. Orésti, rod. Oréstov, daj. Oréstom, tož. Oréste,

|grška bajeslovna oseba|; gl. Órfej

mest. pri Oréstih, or. z Orésti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

rimska imena

rimska imena





org. okrajš.

Oréstes -ta m; ime bitja, osebno ime

|organizacija|: svetovna meteorološka org.;

|grška bajeslovna oseba|; gl. Orést

|organizator|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. org.

STATUS: predlog

dela; |organizacijski|: org. odbor

STATUS: predlog

625

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Ortega y Gasset, rod. Ortege y



Gasseta in Ortega y Gasseta, daj. Ortegi y Gassetu in

orig. okrajš.

Ortegu y Gassetu, tož. Ortego y Gasseta in Ortega y

|original|: vrtilna tabela (v orig. »pivot table«)

Gasseta, mest. pri Ortegi y Gassetu in pri Ortegu y

STATUS: predlog

Gassetu, or. z Ortego y Gassetom in z Ortegom y

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Gassetom



STATUS: predlog

Orion -a [órijon] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

|grška bajeslovna oseba, velikan|: Smrt velikana

samostalnik moškega spola

Oriona naj bi povzročil škorpijonov pik



{B} Orionov

Orwell -a [órvel] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Orion, rod. Oriona, daj. Orionu, tož.

|priimek| George Orwell ||umetniško ime Erica

Oriona, mest. pri Orionu, or. z Orionom; DVOJINA: im.

Arthurja Blaira, angleškega pisatelja||: zbrana dela

Oriona, rod. Orionov, daj. Orionoma, tož. Oriona,

Georgea Orwella; Sodobni svet vse bolj postaja

mest. pri Orionih, or. z Orionoma; MNOŽINA: im.

podoben svetu iz romana Georgea Orwella z

Orioni, rod. Orionov, daj. Orionom, tož. Orione, mest.

naslovom »1984«

pri Orionih, or. z Orioni

{B} Orwellov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Orwell, rod. Orwella, daj. Orwellu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

tož. Orwella, mest. pri Orwellu, or. z Orwellom;

rimska imena

DVOJINA: im. Orwella, rod. Orwellov, daj. Orwelloma,



tož. Orwella, mest. pri Orwellih, or. z Orwelloma;

órk -a m

MNOŽINA: im. Orwelli, rod. Orwellov, daj. Orwellom,

|bajeslovno bitje|: Prvi, ki je upodobil orka v svojih

tož. Orwelle, mest. pri Orwellih, or. z Orwelli

delih, je bil J. R. R. Tolkien; Opisal je epski boj

STATUS: predlog

med ljudmi in orki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

{B} orkov

(priimki)

{O} EDNINA: im. órk, rod. órka, daj. órku, tož. órka,



mest. pri órku, or. z órkom; DVOJINA: im. órka, rod.

Os -- [ósə̀ tudi osə̀ in óès tudi oès] m; simbol órkov, daj. órkoma, tož. órka, mest. pri órkih, or. z

|osmij|: Simbol za kemijski element osmij je Os

órkoma; MNOŽINA: im. órki, rod. órkov, daj. órkom,

STATUS: predlog

tož. órke, mest. pri órkih, or. z órki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

os. okrajš.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

|oseba|: Govoril je v 1. os. množine; |osebni|: os.



dokument; varstvo os. podatkov

Ôrlovo peró -ega -ésa s; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|domišljijski lik|: dogodivščine Orlovega peresa

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Ôrlovo peró, rod. Ôrlovega perésa,



daj. Ôrlovemu perésu, tož. Ôrlovo peró, mest. pri

osébnost -i ž

Ôrlovem perésu, or. z Ôrlovim perésom; DVOJINA:

Vabilu so se odzvale številne znane osebnosti;

im. Ôrlovi perési, rod. Ôrlovih perés, daj. Ôrlovema

Delova osebnost leta ||častni naziv||: Boris Pahor je perésoma, tož. Ôrlovi perési, mest. pri Ôrlovih

postal Delova osebnost leta; Timova osebnost leta /

perésih, or. z Ôrlovima perésoma; MNOŽINA: im.

osebnost leta revije Time ||častni naziv||: Zmagovalec Ôrlova perésa, rod. Ôrlovih perés, daj. Ôrlovim

izbora Timove osebnosti leta se vsako leto pojavi na

perésom, tož. Ôrlova perésa, mest. pri Ôrlovih

naslovnici revije; Lanski izbor osebnosti leta revije

perésih, or. z Ôrlovimi perési

Time je bil nekoliko presenetljiv

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. osébnost, rod. osébnosti, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

osébnosti, tož. osébnost, mest. pri osébnosti, or. z



osébnostjo; DVOJINA: im. osébnosti, rod. osébnosti,

Ortega y Gasset -e ~ -a in Ortega y Gasset -a ~ -a daj. osébnostma, tož. osébnosti, mest. pri osébnostih,

[ortéga i gasét] m; ime bitja, osebno ime

or. z osébnostma; MNOŽINA: im. osébnosti, rod.

|priimek|; |španski filozof, esejist in literarni kritik|: osébnosti, daj. osébnostim, tož. osébnosti, mest. pri

Španski mislec Ortega y Gasset je vpeljal

osébnostih, or. z osébnostmi

razlikovanje med »odličnimi« in »običajnimi«

STATUS: predlog

ljudmi; znamenito delo »Upor množic« Joséja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Ortege/Ortega y Gasseta; prim. Gasset

odlikovanj, častnih nazivov

{B} Gassetov



626

óskar -ja m

Óskarjevim, tož. Óskarjeva, mest. pri Óskarjevih, or. z

|nagrada|: živostno Celovečerec se je potegoval za

Óskarjevimi

oskarja v kategoriji za najboljši tujejezični film; Z

STATUS: predlog

oskarjem nagrajeni igralec se je odločil pomagati

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

žrtvam orkana; prim. Óskar



{B} oskarjev

Ósmansko cesárstvo -ega -a s; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. óskar, rod. óskarja, daj. óskarju, tož.

|staro ime države|: Oblast v Osmanskem cesarstvu

óskarja, mest. pri óskarju, or. z óskarjem; DVOJINA:

je bila šeststo let v rokah osmanske dinastije; prim.

im. óskarja, rod. óskarjev, daj. óskarjema, tož. óskarja, Otománsko cesárstvo

mest. pri óskarjih, or. z óskarjema; MNOŽINA: im.

Kje? v Osmanskem cesarstvu

óskarji, rod. óskarjev, daj. óskarjem, tož. óskarje, mest.

Od kod? iz Osmanskega cesarstva

pri óskarjih, or. z óskarji

Kam? v Osmansko cesarstvo

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ósmansko cesárstvo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Ósmanskega cesárstva, daj. Ósmanskemu cesárstvu,

odlikovanj, častnih nazivov

tož. Ósmansko cesárstvo, mest. pri Ósmanskem



cesárstvu, or. z Ósmanskim cesárstvom

Óskar -ja m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: literarna zapuščina Oskarja Wilda;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Film pripoveduje o Mijinem življenju z Oskarjem;



prim. óskar

Ossian -a [ósijan] m; ime bitja, osebno ime

{B} Oskarjev

|irska bajeslovna oseba, pesnik|: Primerjalno

{O} EDNINA: im. Óskar, rod. Óskarja, daj. Óskarju,

raziskovanje literature v Rusiji se je začelo s

tož. Óskarja, mest. pri Óskarju, or. z Óskarjem;

primerjavo »Slova o polku Igorjevem« z Ossianom

DVOJINA: im. Óskarja, rod. Óskarjev, daj. Óskarjema,

{B} Ossianov

tož. Óskarja, mest. pri Óskarjih, or. z Óskarjema;

{O} EDNINA: im. Ossian, rod. Ossiana, daj. Ossianu,

MNOŽINA: im. Óskarji, rod. Óskarjev, daj. Óskarjem,

tož. Ossiana, mest. pri Ossianu, or. z Ossianom;

tož. Óskarje, mest. pri Óskarjih, or. z Óskarji

DVOJINA: im. Ossiana, rod. Ossianov, daj. Ossianoma,

STATUS: predlog

tož. Ossiana, mest. pri Ossianih, or. z Ossianoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

MNOŽINA: im. Ossiani, rod. Ossianov, daj. Ossianom,

moška); samostalnik moškega spola

tož. Ossiane, mest. pri Ossianih, or. z Ossiani



STATUS: predlog

Óskarjev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

Filmska zgodba o prepovedani ljubezni med



učiteljem Oskarjem in Beato ni romantična

Ostrogót -a m; ime bitja, prebivalsko ime

komedija

|pripadnik germanskega ljudstva|: Teodorik, kralj

(< Óskar)

Ostrogotov; Po razpadu rimskega imperija so se

{O} moški: EDNINA: im. Óskarjev, rod. Óskarjevega, Reti hoteli osamosvojiti, vendar so jih Ostrogoti

daj. Óskarjevemu, tož. Óskarjev (živostno

krvavo zatrli; gl. Vzhódni Gót

Óskarjevega), mest. pri Óskarjevem, or. z

{B} Ostrogotov

Óskarjevim; DVOJINA: im. Óskarjeva, rod.

{O} EDNINA: im. Ostrogót, rod. Ostrogóta, daj.

Óskarjevih, daj. Óskarjevima, tož. Óskarjeva, mest.

Ostrogótu, tož. Ostrogóta, mest. pri Ostrogótu, or. z

pri Óskarjevih, or. z Óskarjevima; MNOŽINA: im.

Ostrogótom; DVOJINA: im. Ostrogóta, rod.

Óskarjevi, rod. Óskarjevih, daj. Óskarjevim, tož.

Ostrogótov, daj. Ostrogótoma, tož. Ostrogóta, mest.

Óskarjeve, mest. pri Óskarjevih, or. z Óskarjevimi

pri Ostrogótih, or. z Ostrogótoma; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Óskarjeva, rod. Óskarjeve, daj.

Ostrogóti, rod. Ostrogótov, daj. Ostrogótom, tož.

Óskarjevi, tož. Óskarjevo, mest. pri Óskarjevi, or. z

Ostrogóte, mest. pri Ostrogótih, or. z Ostrogóti

Óskarjevo; DVOJINA: im. Óskarjevi, rod. Óskarjevih,

STATUS: predlog

daj. Óskarjevima, tož. Óskarjevi, mest. pri Óskarjevih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

or. z Óskarjevima; MNOŽINA: im. Óskarjeve, rod.



Óskarjevih, daj. Óskarjevim, tož. Óskarjeve, mest. pri

Ostrogótinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Óskarjevih, or. z Óskarjevimi

|pripadnica germanskega ljudstva|: Ugrabitev

srednji: EDNINA: im. Óskarjevo, rod. Óskarjevega, prinese Ostrogotinje je zanetila zgodovinski spor; gl.

daj. Óskarjevemu, tož. Óskarjevo, mest. pri

Vzhódna Gótinja

Óskarjevem, or. z Óskarjevim; DVOJINA: im.

(< Ostrogót)

Óskarjevi, rod. Óskarjevih, daj. Óskarjevima, tož.

{B} Ostrogotinjin

Óskarjevi, mest. pri Óskarjevih, or. z Óskarjevima;

{O} EDNINA: im. Ostrogótinja, rod. Ostrogótinje, daj.

MNOŽINA: im. Óskarjeva, rod. Óskarjevih, daj.

Ostrogótinji, tož. Ostrogótinjo, mest. pri Ostrogótinji, or. z Ostrogótinjo; DVOJINA: im. Ostrogótinji, rod.

627

Ostrogótinj, daj. Ostrogótinjama, tož. Ostrogótinji, (< Ostŕžek)

mest. pri Ostrogótinjah, or. z Ostrogótinjama;

{O} moški: EDNINA: im. Ostŕžkov, rod. Ostŕžkovega, MNOŽINA: im. Ostrogótinje, rod. Ostrogótinj, daj.

daj. Ostŕžkovemu, tož. Ostŕžkov (živostno

Ostrogótinjam, tož. Ostrogótinje, mest. pri

Ostŕžkovega), mest. pri Ostŕžkovem, or. z

Ostrogótinjah, or. z Ostrogótinjami

Ostŕžkovim; DVOJINA: im. Ostŕžkova, rod.

STATUS: predlog

Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkova, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im.

samostalnik ženskega spola

Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož.



Ostŕžkove, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi

ostrogótski -a -o

ženski:

prid.

EDNINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkove, daj.

Leta 493 je kralj ostrogotskega kraljestva Teodor

Ostŕžkovi, tož. Ostŕžkovo, mest. pri Ostŕžkovi, or. z

Veliki premagal germanskega kralja Odoakra;

Ostŕžkovo;

prim.

DVOJINA: im. Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih,

vzhódnogótski

daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkovi, mest. pri

(< Ostrogót)

Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im.

{O} moški:

Ostŕžkove,

EDNINA: im. ostrogótski, rod.

rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož.

ostrogótskega,

Ostŕžkove,

daj. ostrogótskemu, tož. ostrogótski

mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi

(

srednji:

živostno ostrogótskega), mest. pri ostrogótskem, or. z

EDNINA: im. Ostŕžkovo, rod. Ostŕžkovega,

ostrogótskim; DVOJINA: im. ostrogótska, rod.

daj. Ostŕžkovemu, tož. Ostŕžkovo, mest. pri

ostrogótskih,

Ostŕžkovem,

daj. ostrogótskima, tož. ostrogótska,

or. z Ostŕžkovim; DVOJINA: im.

Ostŕžkovi,

mest. pri ostrogótskih, or. z ostrogótskima; MNOŽINA:

rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož.

Ostŕžkovi,

im. ostrogótski, rod. ostrogótskih, daj. ostrogótskim,

mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima;

tož. ostrogótske, mest. pri ostrogótskih, or. z

MNOŽINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkovih, daj.

ostrogótskimi

Ostŕžkovim, tož. Ostŕžkova, mest. pri Ostŕžkovih, or.

ženski:

z Ostŕžkovimi

EDNINA: im. ostrogótska, rod. ostrogótske,

daj. ostrogótski, tož. ostrogótsko, mest. pri

STATUS: predlog

ostrogótski, or. z ostrogótsko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ostrogótski, rod. ostrogótskih, daj. ostrogótskima, tož.



ostrogótski, mest. pri ostrogótskih, or. z

otáva -e ž

ostrogótskima; MNOŽINA: im. ostrogótske, rod.

|trava druge košnje|: Junija so pokosili seno, v juliju ostrogótskih, daj. ostrogótskim, tož. ostrogótske, mest.

pa otavo; prim. Ótava

pri ostrogótskih, or. z ostrogótskimi

{O} EDNINA: im. otáva, rod. otáve, daj. otávi, tož.

srednji: EDNINA: im. ostrogótsko, rod. ostrogótskega, otávo, mest. pri otávi, or. z otávo; DVOJINA: im. otávi, daj. ostrogótskemu, tož. ostrogótsko, mest. pri

rod. otáv, daj. otávama, tož. otávi, mest. pri otávah, or.

ostrogótskem, or. z ostrogótskim; DVOJINA: im.

z otávama; MNOŽINA: im. otáve, rod. otáv, daj.

ostrogótski, rod. ostrogótskih, daj. ostrogótskima, tož.

otávam, tož. otáve, mest. pri otávah, or. z otávami

ostrogótski, mest. pri ostrogótskih, or. z

STATUS: predlog

ostrogótskima; MNOŽINA: im. ostrogótska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

ostrogótskih, daj. ostrogótskim, tož. ostrogótska, mest.



pri ostrogótskih, or. z ostrogótskimi

Ótava -- ž; prebivalsko ime

STATUS: predlog

|podomačeno za Ottawa|; |severnoameriško indijansko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

pleme|: kot prilastek, v imenovalniku Živel je med



Indijanci plemena Otava ob Michiganskem jezeru

Ostŕžek -žka m; ime bitja, osebno ime

{B} Otavec, Otavka; Otavčev, Otavkin; otavski

|domišljijski lik|: Tesar Pepe ni imel sina, zato si je

{O} EDNINA: im. Ótava, rod. Ótava, daj. Ótava, tož.

iz lesa naredil lutko Ostržka; zgodba o Ostržku

Ótava, mest. pri Ótava, or. z Ótava

{B} Ostržkov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ostŕžek, rod. Ostŕžka, daj. Ostŕžku,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

tož. Ostŕžka, mest. pri Ostŕžku, or. z Ostŕžkom;



DVOJINA: im. Ostŕžka, rod. Ostŕžkov, daj. Ostŕžkoma,

Ótavec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Ostŕžka, mest. pri Ostŕžkih, or. z Ostŕžkoma;

|pripadnik severnoameriškega indijanskega

MNOŽINA: im. Ostŕžki, rod. Ostŕžkov, daj. Ostŕžkom,

plemena|: Baragovi stiki z Otavci in Očipvejci v

tož. Ostŕžke, mest. pri Ostŕžkih, or. z Ostŕžki

letih 1831–1836 so dobro dokumentirani

STATUS: predlog

(< Ótava)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

{B} Otavčev

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Ótavec, rod. Ótavca, daj. Ótavcu, tož.



Ótavca, mest. pri Ótavcu, or. z Ótavcem; DVOJINA:

Ostŕžkov -a -o prid.

im. Ótavca, rod. Ótavcev, daj. Ótavcema, tož. Ótavca,

Avtor Ostržkovih dogodivščin je Carlo Collodi

mest. pri Ótavcih, or. z Ótavcema; MNOŽINA: im.

628

Ótavci, rod. Ótavcev, daj. Ótavcem, tož. Ótavce, mest.

Otománskem cesárstvu, or. z Otománskim

pri Ótavcih, or. z Ótavci

cesárstvom

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

samostalnik moškega spola





Oton iz Freisinga -a ~ ~ [óton iz frájzinga] m; ime Ótavka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

bitja, osebno ime

|pripadnica severnoameriškega indijanskega

|nem. Otto von Freising: nemški škof|: Svetovna

plemena|: Otrok Očipvejca in Otavke je vedno

kronika je dosegla svoj višek z škofom Otonom iz

materine narodnosti

Freisinga, ki je napisal »Zgodovino dveh držav«

(< Ótava)

{O} EDNINA: im. Oton iz Freisinga, rod. Otona iz

{B} Otavkin

Freisinga, daj. Otonu iz Freisinga, tož. Otona iz

{O} EDNINA: im. Ótavka, rod. Ótavke, daj. Ótavki, tož.

Freisinga, mest. pri Otonu iz Freisinga, or. z Otonom

Ótavko, mest. pri Ótavki, or. z Ótavko; DVOJINA: im.

iz Freisinga

Ótavki, rod. Ótavk, daj. Ótavkama, tož. Ótavki, mest.

STATUS: predlog

pri Ótavkah, or. z Ótavkama; MNOŽINA: im. Ótavke,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem rod. Ótavk, daj. Ótavkam, tož. Ótavke, mest. pri

imenu

Ótavkah, or. z Ótavkami



STATUS: predlog

otr. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|otroški|: otr. dodatek

samostalnik ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ótavski -a -o prid.



otavski misijon; otavski Indijanci

Otto -a [óto] m; ime bitja, osebno ime

(< Ótava)

|priimek|; |nemški inženir|: Nemec Nikolaus Otto je

{O} moški: EDNINA: im. ótavski, rod. ótavskega, daj.

leta 1876 izdelal prvi štiritaktni motor z notranjim

ótavskemu, tož. ótavski (živostno ótavskega), mest. pri izgorevanjem

ótavskem, or. z ótavskim; DVOJINA: im. ótavska, rod.

{B} Ottov

ótavskih, daj. ótavskima, tož. ótavska, mest. pri

{O} EDNINA: im. Otto, rod. Otta, daj. Ottu, tož. Otta,

ótavskih, or. z ótavskima; MNOŽINA: im. ótavski, rod.

mest. pri Ottu, or. z Ottom; DVOJINA: im. Otta, rod.

ótavskih, daj. ótavskim, tož. ótavske, mest. pri

Ottov, daj. Otta, tož. Otta, mest. pri Ottih, or. z

ótavskih, or. z ótavskimi

Ottoma; MNOŽINA: im. Otti, rod. Ottov, daj. Ottom,

ženski: EDNINA: im. ótavska, rod. ótavske, daj.

tož. Otte, mest. pri Ottih, or. z Otti

ótavski, tož. ótavsko, mest. pri ótavski, or. z ótavsko; STATUS: predlog

DVOJINA: im. ótavski, rod. ótavskih, daj. ótavskima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tož. ótavski, mest. pri ótavskih, or. z ótavskima;



MNOŽINA: im. ótavske, rod. ótavskih, daj. ótavskim,

Ottov -a -o [ótov-] prid.

tož. ótavske, mest. pri ótavskih, or. z ótavskimi

Ottovo življenje; Ottov motor ||motor z notranjim srednji: EDNINA: im. ótavsko, rod. ótavskega, daj.

izgorevanjem||: Sistem temelji na katalizatorjih, ki

ótavskemu, tož. ótavsko, mest. pri ótavskem, or. z

so podobni tistim v avtomobilskih Ottovih motorjih

ótavskim; DVOJINA: im. ótavski, rod. ótavskih, daj.

(< Otto)

ótavskima, tož. ótavski, mest. pri ótavskih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Ottov, rod. Ottovega, daj.

ótavskima; MNOŽINA: im. ótavska, rod. ótavskih, daj.

Ottovemu, tož. Ottov (živostno Ottovega), mest. pri

ótavskim, tož. ótavska, mest. pri ótavskih, or. z

Ottovem, or. z Ottovim; DVOJINA: im. Ottova, rod.

ótavskimi

Ottovih, daj. Ottovima, tož. Ottova, mest. pri Ottovih, STATUS: predlog

or. z Ottovima; MNOŽINA: im. Ottovi, rod. Ottovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daj. Ottovim, tož. Ottove, mest. pri Ottovih, or. z



Ottovimi

Otománsko cesárstvo -ega -a s; zemljepisno ime

ženski: EDNINA: im. Ottova, rod. Ottove, daj. Ottovi,

|staro ime države|: Spopadi med Beneško republiko

tož. Ottovo, mest. pri Ottovi, or. z Ottovo; DVOJINA:

in Otomanskim cesarstvom so povzročili migracije

im. Ottovi, rod. Ottovih, daj. Ottovima, tož. Ottovi,

v zgornjem Jadranu; prim. Ósmansko cesárstvo

mest. pri Ottovih, or. z Ottovima; MNOŽINA: im.

Kje? v Otomanskem cesarstvu

Ottove, rod. Ottovih, daj. Ottovim, tož. Ottove, mest.

Od kod? iz Otomanskega cesarstva

pri Ottovih, or. z Ottovimi

Kam? v Otomansko cesarstvo

srednji: EDNINA: im. Ottovo, rod. Ottovega, daj.

{O} EDNINA: im. Otománsko cesárstvo, rod.

Ottovemu, tož. Ottovo, mest. pri Ottovem, or. z

Otománskega cesárstva, daj. Otománskemu

Ottovim; DVOJINA: im. Ottovi, rod. Ottovih, daj.

cesárstvu, tož. Otománsko cesárstvo, mest. pri

Ottovima, tož. Ottovi, mest. pri Ottovih, or. z

629

Ottovima; MNOŽINA: im. Ottova, rod. Ottovih, daj.

ôvovegetarijáncem; DVOJINA: im. ôvovegetarijánca,

Ottovim, tož. Ottova, mest. pri Ottovih, or. z

rod. ôvovegetarijáncev, daj. ôvovegetarijáncema, tož.

Ottovimi

ôvovegetarijánca, mest. pri ôvovegetarijáncih, or. z

STATUS: predlog

ôvovegetarijáncema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na ôvovegetarijánci, rod. ôvovegetarijáncev, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

ôvovegetarijáncem, tož. ôvovegetarijánce, mest. pri



ôvovegetarijáncih, or. z ôvovegetarijánci

ovčár -ja m

STATUS: predlog

|pastir|: Predstavili so naravovarstveni vodnik »Po

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne); poteh ovčarja Marka«; |pes|: uta za psa ovčarja;

samostalnik moškega spola

Psička je mešanka med kavkaškim in nemškim



ovčarjem; |domišljijski lik|: v zvezi ovčar Runo Za ôvovegetarijánski -a -o prid.

zgodbo o ovčarju Runu je Cerkvenik prejel

|ki se nanaša na jedi rastlinskega izvora in jajca|:

pisateljsko nagrado

ovovegetarijanska prehrana

{B} ovčarjev

{O} moški: EDNINA: im. ôvovegetarijánski, rod.

{O} EDNINA: im. ovčár, rod. ovčárja, daj. ovčárju, tož.

ôvovegetarijánskega, daj. ôvovegetarijánskemu, tož.

ovčárja, mest. pri ovčárju, or. z ovčárjem; DVOJINA:

ôvovegetarijánski (živostno ôvovegetarijánskega),

im. ovčárja, rod. ovčárjev, daj. ovčárjema, tož. ovčárja, mest. pri ôvovegetarijánskem, or. z

mest. pri ovčárjih, or. z ovčárjema; MNOŽINA: im.

ôvovegetarijánskim; DVOJINA: im.

ovčárji, rod. ovčárjev, daj. ovčárjem, tož. ovčárje,

ôvovegetarijánska, rod. ôvovegetarijánskih, daj.

mest. pri ovčárjih, or. z ovčárji

ôvovegetarijánskima, tož. ôvovegetarijánska, mest.

STATUS: predlog

pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

MNOŽINA: im. ôvovegetarijánski, rod.



ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskim, tož.

ovčárjev -a -o prid.

ôvovegetarijánske, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z

Z igračo je mahal pred ovčarjevim gobčkom

ôvovegetarijánskimi

(< ovčár)

ženski: EDNINA: im. ôvovegetarijánska, rod.

{O} moški: EDNINA: im. ovčárjev, rod. ovčárjevega, ôvovegetarijánske, daj. ôvovegetarijánski, tož.

daj. ovčárjevemu, tož. ovčárjev (živostno

ôvovegetarijánsko, mest. pri ôvovegetarijánski, or. z

ovčárjevega), mest. pri ovčárjevem, or. z ovčárjevim;

ôvovegetarijánsko; DVOJINA: im. ôvovegetarijánski,

DVOJINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjevih, daj.

rod. ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskima,

ovčárjevima, tož. ovčárjeva, mest. pri ovčárjevih, or. z tož. ôvovegetarijánski, mest. pri ôvovegetarijánskih,

ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjevi, rod.

or. z ôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im.

ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeve, mest. pri

ôvovegetarijánske, rod. ôvovegetarijánskih, daj.

ovčárjevih, or. z ovčárjevimi

ôvovegetarijánskim, tož. ôvovegetarijánske, mest. pri

ženski: EDNINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjeve, daj.

ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskimi

ovčárjevi, tož. ovčárjevo, mest. pri ovčárjevi, or. z

srednji: EDNINA: im. ôvovegetarijánsko, rod.

ovčárjevo; DVOJINA: im. ovčárjevi, rod. ovčárjevih,

ôvovegetarijánskega, daj. ôvovegetarijánskemu, tož.

daj. ovčárjevima, tož. ovčárjevi, mest. pri ovčárjevih, ôvovegetarijánsko, mest. pri ôvovegetarijánskiem, or.

or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjeve, rod.

z ôvovegetarijánskim; DVOJINA: im.

ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeve, mest. pri

ôvovegetarijánski, rod. ôvovegetarijánskih, daj.

ovčárjevih, or. z ovčárjevimi

ôvovegetarijánskima, tož. ôvovegetarijánski, mest.

srednji: EDNINA: im. ovčárjevo, rod. ovčárjevega, daj.

pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskima;

ovčárjevemu, tož. ovčárjevo, mest. pri ovčárjevem, or.

MNOŽINA: im. ôvovegetarijánska, rod.

z ovčárjevim; DVOJINA: im. ovčárjevi, rod.

ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskim, tož.

ovčárjevih, daj. ovčárjevima, tož. ovčárjevi, mest. pri ôvovegetarijánska, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z

ovčárjevih, or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im.

ôvovegetarijánskimi

ovčárjeva, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož.

STATUS: predlog

ovčárjeva, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

oz. okrajš.



|oziroma|: Dolgotrajna bolečina v hrbtenici je

ôvovegetarijánec -nca m

pogosto posledica slabe oz. nepravilne drže

|kdor je hrano rastlinskega izvora in jajca|: prehrana

nasploh; Koščke buče kuhajte na pari 10 minut oz.

ovovegetarijancev

dokler se ne zmehčajo

{O} EDNINA: im. ôvovegetarijánec, rod.

STATUS: predlog

ôvovegetarijánca, daj. ôvovegetarijáncu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ôvovegetarijánca, mest. pri ôvovegetarijáncu, or. z



630

Ozêj -a m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|svetopisemski prerok|: beseda, ki jo je Gospod



govoril Ozeju; v zvezi prerok Ozej v knjigi preroka P2 -- [pə̀ in pé] m; simbol

Ozeja

|fosfor|: Simbol za kemijski element fosfor je P;

{B} Ozejev

|fosforjev|: v kemijski formuli fosforjev pentoksid

{O} EDNINA: im. Ozêj, rod. Ozêja, daj. Ozêju, tož.

(P4O10)

Ozêja, mest. pri Ozêju, or. z Ozêjem; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Ozêja, rod. Ozêjev, daj. Ozêjema, tož. Ozêja, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Ozêjih, or. z Ozêjema; MNOŽINA: im. Ozêji, rod.



Ozêjev, daj. Ozêjem, tož. Ozêje, mest. pri Ozêjih, or. z p. okrajš.

Ozêji

|pater|: pred imenom delo p. Stanislava Škrabca;

STATUS: predlog

|pošta|: Paket pošlji na naslov Mekinje 236, p.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Kamnik

moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ozíris -a m; ime bitja, religijsko ime



|egipčanski bog|: bronasti kip Ozirisa; Egipčanska

Pa -- [pə̀á tudi pəá in péá tudi peá] m; simbol

knjiga mrtvih pripoveduje tudi o bogu Ozirisu

|paskal/pascal|: V vakuumski tehniki sta

{B} Ozirisov

uveljavljeni enoti za tlak paskal (1 Pa = 1 N/m2) in

{O} EDNINA: im. Ozíris, rod. Ozírisa, daj. Ozírisu, tož.

milibar (mb); |protaktinij|: Simbol za kemijski

Ozírisa, mest. pri Ozírisu, or. z Ozírisom

element protaktinij je Pa

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





p1 p-ja tudi p -- [pə̀, rod. pə̀ja in pé, rod. pêja] m Paget -a [pêdžit] m; ime bitja, osebno ime

|ime črke ali glasu|: mali p; Otrok naj popiha pri

|priimek|; |britanski kirurg in patolog|: Paget velja

vsakem p-ju, ki ga sliši; navadno nesklonljivo Pred p, t, skupaj z Rudolfom Virchowom za začetnika

k, h, f, s, š, c, č stoji predlog s; kot prilastek, v

sodobne patologije; Po Jamesu Pagetu se imenujejo

imenovalniku premica p; ob številki Daljica poteka od

tri bolezni

točke p1 do p2

{B} Pagetov

{O} EDNINA: im. p tudi p, rod. p-ja tudi p, daj. p-ju tudi

{O} EDNINA: im. Paget, rod. Pageta, daj. Pagetu, tož.

p, tož. p tudi p, mest. pri p-ju tudi pri p, or. s p-jem tudi Pageta, mest. pri Pagetu, or. s Pagetom; DVOJINA: im.

s p; DVOJINA: im. p-ja tudi p, rod. p-jev tudi p, daj. p-Pageta, rod. Pagetov, daj. Pagetoma, tož. Pageta, mest.

jema tudi p, tož. p-ja tudi p, mest. pri p-jih tudi pri p, or.

pri Pagetih, or. s Pagetoma; MNOŽINA: im. Pageti, rod.

s p-jema tudi s p; MNOŽINA: im. p-ji tudi p, rod. p-jev Pagetov, daj. Pagetom, tož. Pagete, mest. pri Pagetih,

tudi p, daj. p-jem tudi p, tož. p-je tudi p, mest. pri p-jih or. s Pageti

tudi pri p, or. s p-ji tudi s p

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)





Pagetov -a -o [pêdžitov-] prid.

p2 -- [pə̀ in pé] prisl.; simbol

Pagetov sin je bil oxfordski škof; Pagetova/pagetova

|oznaka na notah piano: tiho|

bolezen ||bolezen||: Raziskovali so povezavo

STATUS: predlog

Pagetove/pagetove bolezni s svincem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Paget)



{O} moški: EDNINA: im. Pagetov, rod. Pagetovega, P1 P-ja tudi P -- [pə̀, rod. pə̀ja in pé, rod. pêja] m daj. Pagetovemu, tož. Pagetov (živostno Pagetovega),

|ime črke|: veliki P; nadaljevanka o dr. P-ju; Fosfor

mest. pri Pagetovem, or. s Pagetovim; DVOJINA: im.

je označen s P-jem; navadno nesklonljivo gesla od P do

Pagetova, rod. Pagetovih, daj. Pagetovima, tož.

Ž; kot prilastek, v imenovalniku črka P; ob številki

Pagetova, mest. pri Pagetovih, or. s Pagetovima;

Predavanje bo na Aškerčevi 12 v predavalnici P5

MNOŽINA: im. Pagetovi, rod. Pagetovih, daj.

{O} EDNINA: im. P tudi P, rod. P-ja tudi P, daj. P-ju tudi Pagetovim, tož. Pagetove, mest. pri Pagetovih, or. s

P, tož. P tudi P, mest. pri P-ju tudi pri P, or. s P-jem tudi Pagetovimi

s P; DVOJINA: im. P-ja tudi P, rod. P-jev tudi P, daj. P-

ženski: EDNINA: im. Pagetova, rod. Pagetove, daj.

jema tudi P, tož. P-ja tudi P, mest. pri P-jih tudi pri P, Pagetovi, tož. Pagetovo, mest. pri Pagetovi, or. s

or. s P-jema tudi s P; MNOŽINA: im. P-ji tudi P, rod. P-Pagetovo; DVOJINA: im. Pagetovi, rod. Pagetovih, daj.

jev tudi P, daj. P-jem tudi P, tož. P-je tudi P, mest. pri P-Pagetovima, tož. Pagetovi, mest. pri Pagetovih, or. s

jih tudi pri P, or. s P-ji tudi s P

Pagetovima; MNOŽINA: im. Pagetove, rod. Pagetovih,

STATUS: predlog

631

daj. Pagetovim, tož. Pagetove, mest. pri Pagetovih, or.

Pákistančevih, daj. Pákistančevim, tož. Pákistančeva,

s Pagetovimi

mest. pri Pákistančevih, or. s Pákistančevimi

srednji: EDNINA: im. Pagetovo, rod. Pagetovega, daj.

STATUS: predlog

Pagetovemu, tož. Pagetovo, mest. pri Pagetovem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Pagetovim; DVOJINA: im. Pagetovi, rod. Pagetovih,



daj. Pagetovima, tož. Pagetovi, mest. pri Pagetovih, or.

Pákistanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

s Pagetovima; MNOŽINA: im. Pagetova, rod.

Spominske slovesnosti se je udeležilo približno

Pagetovih, daj. Pagetovim, tož. Pagetova, mest. pri





200.000 Pakistancev


Pagetovih, or. s Pagetovimi

(< Pákistan)

STATUS: predlog

{B} Pakistančev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. Pákistanec, rod. Pákistanca, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ

Pákistancu, tož. Pákistanca, mest. pri Pákistancu, or. s Pákistancem; DVOJINA: im. Pákistanca, rod.

Pákistan -a m; zemljepisno ime

Pákistancev, daj. Pákistancema, tož. Pákistanca, mest.

|dolgo ime Islamska republika Pakistan|; |država|:

pri Pákistancih, or. s Pákistancema; MNOŽINA: im.

dopisnik iz Pakistana; Indijsko moštvo za kriket je

Pákistanci, rod. Pákistancev, daj. Pákistancem, tož.

odpotovalo v Pakistan na pettedensko turnejo;

Pákistance, mest. pri Pákistancih, or. s Pákistanci

afganistanski veleposlanik v Pakistanu

STATUS: predlog

Kje? v Pakistanu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Od kod? iz Pakistana

samostalnik moškega spola

Kam? v Pakistan



{B} Pakistanec, Pakistanka; Pakistančev,

Pákistanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Pakistankin; pakistanski

Pakistanka Benazir Buto je postala prva ženska, ki

{O} EDNINA: im. Pákistan, rod. Pákistana, daj.

so jo imenovali za ministrsko predsednico v kaki

Pákistanu, tož. Pákistan, mest. pri Pákistanu, or. s

muslimanski državi

Pákistanom

(< Pákistan)

STATUS: predlog

{B} Pakistankin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Pákistanka, rod. Pákistanke, daj.



Pákistanki, tož. Pákistanko, mest. pri Pákistanki, or. s Pákistančev -a -o prid.

Pákistanko; DVOJINA: im. Pákistanki, rod. Pákistank,

Pakistančeva žena govori pandžabski jezik

daj. Pákistankama, tož. Pákistanki, mest. pri

(< Pákistanec)

Pákistankah, or. s Pákistankama; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Pákistančev, rod.

Pákistanke, rod. Pákistank, daj. Pákistankam, tož.

Pákistančevega, daj. Pákistančevemu, tož.

Pákistanke, mest. pri Pákistankah, or. s Pákistankami

Pákistančev (živostno Pákistančevega), mest. pri

STATUS: predlog

Pákistančevem, or. s Pákistančevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Pákistančeva, rod. Pákistančevih, daj.



Pákistančevima, tož. Pákistančeva, mest. pri

pákistanski -a -o prid.

Pákistančevih, or. s Pákistančevima; MNOŽINA: im.

Odgovornost za napad naj bi prevzeli pakistanski

Pákistančevi, rod. Pákistančevih, daj. Pákistančevim,

talibani; Nekdanja predsednica pakistanske vlade je

tož. Pákistančeve, mest. pri Pákistančevih, or. s

v pakistanskem glavnem mestu sklicala tiskovno

Pákistančevimi

konferenco; pakistanska rupija ||denarna enota||: ženski: EDNINA: im. Pákistančeva, rod. Pákistančeve, zamenjati dolarje v pakistanske rupije

daj. Pákistančevi, tož. Pákistančevo, mest. pri

(< Pákistan)

Pákistančevi, or. s Pákistančevo; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. pákistanski, rod.

Pákistančevi, rod. Pákistančevih, daj.

pákistanskega, daj. pákistanskemu, tož. pákistanski

Pákistančevima, tož. Pákistančevi, mest. pri

(živostno pákistanskega), mest. pri pákistanskem, or. s Pákistančevih, or. s Pákistančevima; MNOŽINA: im.

pákistanskim; DVOJINA: im. pákistanska, rod.

Pákistančeve, rod. Pákistančevih, daj. Pákistančevim,

pákistanskih, daj. pákistanskima, tož. pákistanska,

tož. Pákistančeve, mest. pri Pákistančevih, or. s

mest. pri pákistanskih, or. s pákistanskima; MNOŽINA:

Pákistančevimi

im. pákistanski, rod. pákistanskih, daj. pákistanskim,

srednji: EDNINA: im. Pákistančevo, rod.

tož. pákistanske, mest. pri pákistanskih, or. s

Pákistančevega, daj. Pákistančevemu, tož.

pákistanskimi

Pákistančevo, mest. pri Pákistančevem, or. s

ženski: EDNINA: im. pákistanska, rod. pákistanske, Pákistančevim; DVOJINA: im. Pákistančevi, rod.

daj. pákistanski, tož. pákistansko, mest. pri

Pákistančevih, daj. Pákistančevima, tož.

pákistanski, or. s pákistansko; DVOJINA: im.

Pákistančevi, mest. pri Pákistančevih, or. s

pákistanski, rod. pákistanskih, daj. pákistanskima, tož.

Pákistančevima; MNOŽINA: im. Pákistančeva, rod.

pákistanski, mest. pri pákistanskih, or. s

632

pákistanskima; MNOŽINA: im. pákistanske, rod.

pri Palávčanih, or. s Palávčanoma; MNOŽINA: im.

pákistanskih, daj. pákistanskim, tož. pákistanske,

Palávčani, rod. Palávčanov, daj. Palávčanom, tož.

mest. pri pákistanskih, or. s pákistanskimi

Palávčane, mest. pri Palávčanih, or. s Palávčani

srednji: EDNINA: im. pákistansko, rod.

STATUS: predlog

pákistanskega, daj. pákistanskemu, tož. pákistansko,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri pákistanskem, or. s pákistanskim; DVOJINA:



im. pákistanski, rod. pákistanskih, daj. pákistanskima, Palávčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. pákistanski, mest. pri pákistanskih, or. s

Palavčanke pri kuhi najpogosteje uporabljajo

pákistanskima; MNOŽINA: im. pákistanska, rod.

krompir, ribe in svinjino

pákistanskih, daj. pákistanskim, tož. pákistanska,

(< Paláv)

mest. pri pákistanskih, or. s pákistanskimi

{B} Palavčankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Palávčanka, rod. Palávčanke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Palávčanki, tož. Palávčanko, mest. pri Palávčanki, or.



s Palávčanko; DVOJINA: im. Palávčanki, rod.

Paláda Aténa -e -e ž; ime bitja, religijsko ime

Palávčank, daj. Palávčankama, tož. Palávčanki, mest.

|grška boginja modrosti|: Gora Pallas na Finskem bi

pri Palávčankah, or. s Palávčankama; MNOŽINA: im.

lahko bila gora Palade Atene

Palávčanke, rod. Palávčank, daj. Palávčankam, tož.

{B} Atenin

Palávčanke, mest. pri Palávčankah, or. s

{O} EDNINA: im. Paláda Aténa, rod. Paláde Aténe,

Palávčankami

daj. Paládi Aténi, tož. Paládo Aténo, mest. pri Paládi

STATUS: predlog

Aténi, or. s Paládo Aténo; DVOJINA: im. Paládi Aténi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rod. Palád Atén, daj. Paládama Aténama, tož. Paládi



Aténi, mest. pri Paládah Aténah, or. s Paládama

palávski -a -o prid.

Aténama; MNOŽINA: im. Paláde Aténe, rod. Palád

V tradicionalni palavski hiši se ob pomembnih

Atén, daj. Paládam Aténam, tož. Paláde Aténe, mest.

dogodkih zberejo vaški starešine

pri Paládah Aténah, or. s Paládami Aténami

(< Paláv)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. palávski, rod. palávskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-daj. palávskemu, tož. palávski (živostno palávskega),

rimska imena

mest. pri palávskem, or. s palávskim; DVOJINA: im.



palávska, rod. palávskih, daj. palávskima, tož.

Paláu -a m; zemljepisno ime

palávska, mest. pri palávskih, or. s palávskima;

|drugo ime države|; gl. Paláv

MNOŽINA: im. palávski, rod. palávskih, daj.

STATUS: predlog

palávskim, tož. palávske, mest. pri palávskih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

palávskimi



ženski: EDNINA: im. palávska, rod. palávske, daj.

Paláv -a

palávski,

m; zemljepisno ime

tož. palávsko, mest. pri palávski, or. s

|

palávsko;

dolgo ime Republika Palav|; |država|: Država Palav

DVOJINA: im. palávski, rod. palávskih, daj.

je dobila ime po plemenu staroselcev; ljudje s

palávskima, tož. palávski, mest. pri palávskih, or. s

Palava; Med vojno so Japonci na Palav skrili svoje

palávskima; MNOŽINA: im. palávske, rod. palávskih,

ladjevje

daj. palávskim, tož. palávske, mest. pri palávskih, or. s palávskimi

Kje? na Palavu tudi v Palavu

srednji:

Od kod? s Palava tudi iz Palava

EDNINA: im. palávsko, rod. palávskega, daj.

palávskemu,

Kam? na Palav tudi v Palav

tož. palávsko, mest. pri palávskem, or. s

{B} Palavčan, Palavčanka; Palavčanov,

palávskim; DVOJINA: im. palávski, rod. palávskih, daj.

Palavčankin; palavski

palávskima, tož. palávski, mest. pri palávskih, or. s

{O}

palávskima;

EDNINA: im. Paláv in Paláu, rod. Paláva, daj.

MNOŽINA: im. palávska, rod. palávskih,

Palávu, tož. Paláv, mest. pri Palávu, or. s Palávom

daj. palávskim, tož. palávska, mest. pri palávskih, or. s S

palávskimi

TATUS: predlog

P

STATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Palávčan -a



m; ime bitja, prebivalsko ime

Večina Palavčanov je domorodcev

pálček -čka m

(< Paláv)

|bajeslovno bitje|: Nastopila je v predstavi

{B} Palavčanov

Sneguljčica in sedem palčkov; |domišljijski lik|: v

{O} EDNINA: im. Palávčan, rod. Palávčana, daj.

zvezi palček Smuk Naslov risanke je »Kako je palček Palávčanu,

Smuk rešil potopljeni mesec«

tož. Palávčana, mest. pri Palávčanu, or. s

Palávčanom;

{B} palčkov

DVOJINA: im. Palávčana, rod.

Palávčanov, daj. Palávčanoma, tož. Palávčana, mest.

633

{O} EDNINA: im. pálček, rod. pálčka, daj. pálčku, tož.

{O} moški: EDNINA: im. pálčkov, rod. pálčkovega, pálčka, mest. pri pálčku, or. s pálčkom; DVOJINA: im.

daj. pálčkovemu, tož. pálčkov (živostno pálčkovega),

pálčka, rod. pálčkov, daj. pálčkoma, tož. pálčka, mest.

mest. pri pálčkovem, or. s pálčkovim; DVOJINA: im.

pri pálčkih, or. s pálčkoma; MNOŽINA: im. pálčki, rod.

pálčkova, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož.

pálčkov, daj. pálčkom, tož. pálčke, mest. pri pálčkih,

pálčkova, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima;

or. s pálčki

MNOŽINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj.

STATUS: predlog

pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

pálčkovimi

nadnaravnih, domišljijskih bitij; jedro SBZ;

ženski: EDNINA: im. pálčkova, rod. pálčkove, daj.

samostalnik moškega spola

pálčkovi, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovi, or. s



pálčkovo; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj.

pálčkovima,

Pálčica -e

tož. pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or. s

ž; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Palčico je zaradi njene ljubkosti

pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkove, rod. pálčkovih,

ugrabila krastača; Junakinja pravljice o Palčici je za

daj. pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or.

palec visoka deklica

s pálčkovimi

srednji:

{B} Palčičin

EDNINA: im. pálčkovo, rod. pálčkovega, daj.

{O}

pálčkovemu, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovem, or. s

EDNINA: im. Pálčica, rod. Pálčice, daj. Pálčici, tož.

Pálčico,

pálčkovim; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih,

mest. pri Pálčici, or. s Pálčico; DVOJINA: im.

Pálčici,

daj. pálčkovima, tož. pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or.

rod. Pálčic, daj. Pálčicama, tož. Pálčici, mest.

s pálčkovima;

pri Pálčicah,

MNOŽINA: im. pálčkova, rod.

or. s Pálčicama; MNOŽINA: im. Pálčice,

pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkova, mest. pri

rod. Pálčic, daj. Pálčicam, tož. Pálčice, mest. pri

Pálčicah,

pálčkovih, or. s pálčkovimi

or. s Pálčicami

S

STATUS: predlog

TATUS: predlog

P

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;



samostalnik ženskega spola

Palestína -e ž; zemljepisno ime



|dolgo ime Država Palestina|; |država|: Sveta dežela

Pálčičin -a -o prid.

obsega področje današnje Palestine in Izraela; Med

Palčičina pot domov

letoma 1882 in 1939 se je v Palestino preselilo

(< Pálčica)

skoraj pol milijona Judov; tristranski pogovori o

{O} moški: EDNINA: im. Pálčičin, rod. Pálčičinega, miru v Palestini

daj. Pálčičinemu, tož. Pálčičin (živostno Pálčičinega), Kje? v Palestini

mest. pri Pálčičinem, or. s Pálčičinim; DVOJINA: im.

Od kod? iz Palestine

Pálčičina, rod. Pálčičinih, daj. Pálčičinima, tož.

Kam? v Palestino

Pálčičina, mest. pri Pálčičinih, or. s Pálčičinima;

{B} Palestinec, Palestinka; Palestinčev, Palestinkin;

MNOŽINA: im. Pálčičini, rod. Pálčičinih, daj.

palestinski

Pálčičinim, tož. Pálčičine, mest. pri Pálčičinih, or. s

{O} EDNINA: im. Palestína, rod. Palestíne, daj.

Pálčičinimi

Palestíni, tož. Palestíno, mest. pri Palestíni, or. s

ženski: EDNINA: im. Pálčičina, rod. Pálčičine, daj.

Palestíno

Pálčičini, tož. Pálčičino, mest. pri Pálčičini, or. s

S

Pálčičino;

TATUS: predlog

DVOJINA: im. Pálčičini, rod. Pálčičinih, daj.

Pálčičinima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

tož. Pálčičini, mest. pri Pálčičinih, or. s

Pálčičinima;



MNOŽINA: im. Pálčičine, rod. Pálčičinih,

Palestínčev -a -o

daj. Pálčičinim, tož. Pálčičine, mest. pri Pálčičinih, or.

prid.

s Pálčičinimi

Otroci so z zanimanjem prisluhnili Palestinčevi

srednji:

zgodbi

EDNINA: im. Pálčičino, rod. Pálčičinega, daj.

Pálčičinemu,

(< Palestínec)

tož. Pálčičino, mest. pri Pálčičinem, or. s

Pálčičinim;

{O} moški:

DVOJINA: im. Pálčičini, rod. Pálčičinih,

EDNINA: im. Palestínčev, rod.

Palestínčevega,

daj. Pálčičinima, tož. Pálčičini, mest. pri Pálčičinih, or.

daj. Palestínčevemu, tož. Palestínčev

s Pálčičinima;

(

MNOŽINA: im. Pálčičina, rod.

živostno Palestínčevega), mest. pri Palestínčevem, or.

Pálčičinih,

s Palestínčevim;

daj. Pálčičinim, tož. Pálčičina, mest. pri

DVOJINA: im. Palestínčeva, rod.

Pálčičinih,

Palestínčevih,

or. s Pálčičinimi

daj. Palestínčevima, tož. Palestínčeva,

S

mest. pri Palestínčevih, or. s Palestínčevima;

TATUS: predlog

P

MNOŽINA: im. Palestínčevi, rod. Palestínčevih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Palestínčevim, tož. Palestínčeve, mest. pri



Palestínčevih, or. s Palestínčevimi

pálčkov -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Palestínčeva, rod. Palestínčeve, V pravljičnem mestu je stala palčkova hišica

daj. Palestínčevi, tož. Palestínčevo, mest. pri

(< pálček)

Palestínčevi, or. s Palestínčevo; DVOJINA: im.

634

Palestínčevi, rod. Palestínčevih, daj. Palestínčevima, palestínskim; DVOJINA: im. palestínska, rod.

tož. Palestínčevi, mest. pri Palestínčevih, or. s

palestínskih, daj. palestínskima, tož. palestínska, mest.

Palestínčevima; MNOŽINA: im. Palestínčeve, rod.

pri palestínskih, or. s palestínskima; MNOŽINA: im.

Palestínčevih, daj. Palestínčevim, tož. Palestínčeve,

palestínski, rod. palestínskih, daj. palestínskim, tož.

mest. pri Palestínčevih, or. s Palestínčevimi

palestínske, mest. pri palestínskih, or. s palestínskimi srednji: EDNINA: im. Palestínčevo, rod.

ženski: EDNINA: im. palestínska, rod. palestínske, daj.

Palestínčevega, daj. Palestínčevemu, tož.

palestínski, tož. palestínsko, mest. pri palestínski, or. s Palestínčevo, mest. pri Palestínčevem, or. s

palestínsko; DVOJINA: im. palestínski, rod.

Palestínčevim; DVOJINA: im. Palestínčevi, rod.

palestínskih, daj. palestínskima, tož. palestínski, mest.

Palestínčevih, daj. Palestínčevima, tož. Palestínčevi,

pri palestínskih, or. s palestínskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Palestínčevih, or. s Palestínčevima;

palestínske, rod. palestínskih, daj. palestínskim, tož.

MNOŽINA: im. Palestínčeva, rod. Palestínčevih, daj.

palestínske, mest. pri palestínskih, or. s palestínskimi Palestínčevim, tož. Palestínčeva, mest. pri

srednji: EDNINA: im. palestínsko, rod. palestínskega, Palestínčevih, or. s Palestínčevimi

daj. palestínskemu, tož. palestínsko, mest. pri

STATUS: predlog

palestínskem, or. s palestínskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

palestínski, rod. palestínskih, daj. palestínskima, tož.



palestínski, mest. pri palestínskih, or. s palestínskima; Palestínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. palestínska, rod. palestínskih, daj.

Gaza je planota ob Sredozemskem morju, na kateri

palestínskim, tož. palestínska, mest. pri palestínskih, živi milijon Palestincev in nekaj tisoč judovskih

or. s palestínskimi

naseljencev

STATUS: predlog

(< Palestína)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Palestinčev



{O} EDNINA: im. Palestínec, rod. Palestínca, daj.

pálma -e ž

Palestíncu, tož. Palestínca, mest. pri Palestíncu, or. s

|drevo|: Ležala sta na mreži pod palmami; zlata

Palestíncem; DVOJINA: im. Palestínca, rod.

palma ||nagrada||: Žirija je zlato palmo na 53.

Palestíncev, daj. Palestíncema, tož. Palestínca, mest.

filmskem festivalu v Cannesu podelila danskemu

pri Palestíncih, or. s Palestíncema; MNOŽINA: im.

režiserju Larsu von Trierju

Palestínci, rod. Palestíncev, daj. Palestíncem, tož.

{B} palmin

Palestínce, mest. pri Palestíncih, or. s Palestínci

{O} EDNINA: im. pálma, rod. pálme, daj. pálmi, tož.

STATUS: predlog

pálmo, mest. pri pálmi, or. s pálmo; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

pálmi, rod. pálm, daj. pálmama, tož. pálmi, mest. pri

samostalnik moškega spola

pálmah, or. s pálmama; MNOŽINA: im. pálme, rod.



pálm, daj. pálmam, tož. pálme, mest. pri pálmah, or. s

Palestínka -e

pálmami

ž; ime bitja, prebivalsko ime

Filmska zgodba je predstavljena skozi oči dveh

STATUS: predlog

Palestink

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

(< Palestína)

odlikovanj, častnih nazivov

{B} Palestinkin



{O} EDNINA: im. Palestínka, rod. Palestínke, daj.

Pán -a m; ime bitja, religijsko ime

Palestínki, tož. Palestínko, mest. pri Palestínki, or. s

|grški bog pastirjev|: Pana so Atenci častili v votlini Palestínko; DVOJINA: im. Palestínki, rod. Palestínk,

na pobočju Akropole

daj. Palestínkama, tož. Palestínki, mest. pri

{B} Panov

Palestínkah, or. s Palestínkama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Pán, rod. Pána, daj. Pánu, tož. Pána,

Palestínke, rod. Palestínk, daj. Palestínkam, tož.

mest. pri Pánu, or. s Pánom; DVOJINA: im. Pána, rod.

Palestínke, mest. pri Palestínkah, or. s Palestínkami

Pánov, daj. Pánoma, tož. Pána, mest. pri Pánih, or. s

STATUS: predlog

Pánoma; MNOŽINA: im. Páni, rod. Pánov, daj. Pánom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

tož. Páne, mest. pri Pánih, or. s Páni



STATUS: predlog

palestínski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

rešitev palestinskega vprašanja; Denar naj bi

rimska imena

porabili za izboljšanje življenja palestinskih



beguncev; Bill Clinton je napovedal, da se bo med

Pánama -e ž; zemljepisno ime

obiskom palestinskih ozemelj ustavil v Betlehemu

|dolgo ime Republika Panama|; |država|: podjetje iz

(< Palestína)

Paname; V 16. stoletju so Španci prek Andov v

{O} moški: EDNINA: im. palestínski, rod.

Panamo in Španijo spravili 16.000 ton srebra; Leta

palestínskega, daj. palestínskemu, tož. palestínski

1902 so ZDA spodbudile prevrat v Panami in si

(živostno palestínskega), mest. pri palestínskem, or. s zagotovile ozemlje bodočega Panamskega prekopa

635

Kje? v Panami

Pánamka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Od kod? iz Paname

Na tekmovanju je zmagala 25-letna Panamka

Kam? v Panamo

(< Pánama)

{B} Panamec, Panamka; Panamčev, Panamkin;

{B} Panamkin

panamski

{O} EDNINA: im. Pánamka, rod. Pánamke, daj.

{O} EDNINA: im. Pánama, rod. Páname, daj. Pánami,

Pánamki, tož. Pánamko, mest. pri Pánamki, or. s

tož. Pánamo, mest. pri Pánami, or. s Pánamo

Pánamko; DVOJINA: im. Pánamki, rod. Pánamk, daj.

STATUS: predlog

Pánamkama, tož. Pánamki, mest. pri Pánamkah, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Pánamkama; MNOŽINA: im. Pánamke, rod. Pánamk,



daj. Pánamkam, tož. Pánamke, mest. pri Pánamkah, or.

Pánamčev -a -o prid.

s Pánamkami

Panamčeva prva zaposlitev je bila pri graditvi

STATUS: predlog

Panamskega prekopa

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Pánamec)



{O} moški: EDNINA: im. Pánamčev, rod.

pánamski -a -o prid.

Pánamčevega, daj. Pánamčevemu, tož. Pánamčev

prva panamska predsednica; Na glavi je nosil star

(živostno Pánamčevega), mest. pri Pánamčevem, or. s

panamski klobuk, belo pokrivalo s črnim trakom;

Pánamčevim; DVOJINA: im. Pánamčeva, rod.

Tanker pluje pod panamsko zastavo

Pánamčevih, daj. Pánamčevima, tož. Pánamčeva,

(< Pánama)

mest. pri Pánamčevih, or. s Pánamčevima; MNOŽINA:

{O} moški: EDNINA: im. pánamski, rod. pánamskega, im. Pánamčevi, rod. Pánamčevih, daj. Pánamčevim,

daj. pánamskemu, tož. pánamski (živostno

tož. Pánamčeve, mest. pri Pánamčevih, or. s

pánamskega), mest. pri pánamskem, or. s

Pánamčevimi

pánamskim; DVOJINA: im. pánamska, rod. pánamskih,

ženski: EDNINA: im. Pánamčeva, rod. Pánamčeve, daj.

daj. pánamskima, tož. pánamska, mest. pri pánamskih,

Pánamčevi, tož. Pánamčevo, mest. pri Pánamčevi, or.

or. s pánamskima; MNOŽINA: im. pánamski, rod.

s Pánamčevo; DVOJINA: im. Pánamčevi, rod.

pánamskih, daj. pánamskim, tož. pánamske, mest. pri

Pánamčevih, daj. Pánamčevima, tož. Pánamčevi,

pánamskih, or. s pánamskimi

mest. pri Pánamčevih, or. s Pánamčevima; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. pánamska, rod. pánamske, daj.

im. Pánamčeve, rod. Pánamčevih, daj. Pánamčevim,

pánamski, tož. pánamsko, mest. pri pánamski, or. s

tož. Pánamčeve, mest. pri Pánamčevih, or. s

pánamsko; DVOJINA: im. pánamski, rod. pánamskih,

Pánamčevimi

daj. pánamskima, tož. pánamski, mest. pri pánamskih,

srednji: EDNINA: im. Pánamčevo, rod. Pánamčevega, or. s pánamskima; MNOŽINA: im. pánamske, rod.

daj. Pánamčevemu, tož. Pánamčevo, mest. pri

pánamskih, daj. pánamskim, tož. pánamske, mest. pri

Pánamčevem, or. s Pánamčevim; DVOJINA: im.

pánamskih, or. s pánamskimi

Pánamčevi, rod. Pánamčevih, daj. Pánamčevima, tož.

srednji: EDNINA: im. pánamsko, rod. pánamskega,

Pánamčevi, mest. pri Pánamčevih, or. s

daj. pánamskemu, tož. pánamsko, mest. pri

Pánamčevima; MNOŽINA: im. Pánamčeva, rod.

pánamskem, or. s pánamskim; DVOJINA: im.

Pánamčevih, daj. Pánamčevim, tož. Pánamčeva, mest.

pánamski, rod. pánamskih, daj. pánamskima, tož.

pri Pánamčevih, or. s Pánamčevimi

pánamski, mest. pri pánamskih, or. s pánamskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. pánamska, rod. pánamskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pánamskim, tož. pánamska, mest. pri pánamskih, or. s



pánamskimi

Pánamec -mca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Na referendumu sta dobre tri četrtine Panamcev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

podprle predlagane spremembe



(< Pánama)

Pandóra -e ž; ime bitja, osebno ime

{B} Panamčev

|grška bajeslovna oseba|: pisateljeva oživitev

{O} EDNINA: im. Pánamec, rod. Pánamca, daj.

mitološke Pandore

Pánamcu, tož. Pánamca, mest. pri Pánamcu, or. s

{B} Pandorin

Pánamcem; DVOJINA: im. Pánamca, rod. Pánamcev,

{O} EDNINA: im. Pandóra, rod. Pandóre, daj. Pandóri,

daj. Pánamcema, tož. Pánamca, mest. pri Pánamcih,

tož. Pandóro, mest. pri Pandóri, or. s Pandóro;

or. s Pánamcema; MNOŽINA: im. Pánamci, rod.

DVOJINA: im. Pandóri, rod. Pandór, daj. Pandórama,

Pánamcev, daj. Pánamcem, tož. Pánamce, mest. pri

tož. Pandóri, mest. pri Pandórah, or. s Pandórama;

Pánamcih, or. s Pánamci

MNOŽINA: im. Pandóre, rod. Pandór, daj. Pandóram,

STATUS: predlog

tož. Pandóre, mest. pri Pandórah, or. s Pandórami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

636



ženski: EDNINA: im. pangêjska, rod. pangêjske, daj.

Pandórin -a -o prid.

pangêjski, tož. pangêjsko, mest. pri pangêjski, or. s

Cilj našega potovanja je bil Pandorin tempelj;

pangêjsko; DVOJINA: im. pangêjski, rod. pangêjskih,

Pandorina/pandorina skrinjica ||vir nesreč in daj. pangêjskima, tož. pangêjski, mest. pri pangêjskih, neprijetnosti||: Približno 20 % dušika iz gnojil

or. s pangêjskima; MNOŽINA: im. pangêjske, rod.

konča v vodnih virih, s čimer odpira pravo

pangêjskih, daj. pangêjskim, tož. pangêjske, mest. pri

Pandorino/pandorino skrinjico okoljskih težav

pangêjskih, or. s pangêjskimi

(< Pandóra)

srednji: EDNINA: im. pangêjsko, rod. pangêjskega,

{O} moški: EDNINA: im. Pandórin, rod. Pandórinega, daj. pangêjskemu, tož. pangêjsko, mest. pri

daj. Pandórinemu, tož. Pandórin (živostno

pangêjskem, or. s pangêjskim; DVOJINA: im.

Pandórinega), mest. pri Pandórinem, or. s

pangêjski, rod. pangêjskih, daj. pangêjskima, tož.

Pandórinim; DVOJINA: im. Pandórina, rod.

pangêjski, mest. pri pangêjskih, or. s pangêjskima;

Pandórinih, daj. Pandórinima, tož. Pandórina, mest.

MNOŽINA: im. pangêjska, rod. pangêjskih, daj.

pri Pandórinih, or. s Pandórinima; MNOŽINA: im.

pangêjskim, tož. pangêjska, mest. pri pangêjskih, or. s Pandórini, rod. Pandórinih, daj. Pandórinim, tož.

pangêjskimi

Pandórine, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Pandórina, rod. Pandórine, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Pandórini, tož. Pandórino, mest. pri Pandórini, or. s



Pandórino; DVOJINA: im. Pandórini, rod. Pandórinih,

Pápeška držáva -e -e ž; zemljepisno ime

daj. Pandórinima, tož. Pandórini, mest. pri Pandórinih,

|staro ime države|: Z Lateransko pogodbo je leta

or. s Pandórinima; MNOŽINA: im. Pandórine, rod.

1929 Italija priznala Papeško državo in popolno

Pandórinih, daj. Pandórinim, tož. Pandórine, mest. pri

papeško suverenost

Pandórinih, or. s Pandórinimi

Kje? v Papeški državi

srednji: EDNINA: im. Pandórino, rod. Pandórinega, Od kod? iz Papeške države

daj. Pandórinemu, tož. Pandórino, mest. pri

Kam? v Papeško državo

Pandórinem, or. s Pandórinim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Pápeška držáva, rod. Pápeške

Pandórini, rod. Pandórinih, daj. Pandórinima, tož.

držáve, daj. Pápeški držávi, tož. Pápeško držávo,

Pandórini, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinima;

mest. pri Pápeški držávi, or. s Pápeško držávo

MNOŽINA: im. Pandórina, rod. Pandórinih, daj.

STATUS: predlog

Pandórinim, tož. Pandórina, mest. pri Pandórinih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Pandórinimi



STATUS: predlog

Papin -a [papên in papín] m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

|priimek|; |francoski naravoslovec|: Francoski fizik

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Denis Papin se je rodil 22. avgusta 1647



{B} Papinov

Pangea -e [pangêja] ž; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Papin, rod. Papina, daj. Papinu, tož.

|zgodovinska velecelina, pracelina|: Ocean, ki je

Papina, mest. pri Papinu, or. s Papinom; DVOJINA: im.

obdajal Pangeo, se imenuje Pantalasa

Papina, rod. Papinov, daj. Papinoma, tož. Papina, mest.

Kje? na Pangei

pri Papinih, or. s Papinoma; MNOŽINA: im. Papini,

Od kod? s Pangee

rod. Papinov, daj. Papinom, tož. Papine, mest. pri

Kam? na Pangeo

Papinih, or. s Papini

{B} pangejski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Pangea, rod. Pangee, daj. Pangei, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Pangeo, mest. pri Pangei, or. s Pangeo



STATUS: predlog

Papinov -a -o [papênov- in papínov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

Papinova iznajdba; Papinov lonec ||posoda za



segrevanje nad sto stopinj pod zvišanim tlakom||: V

pangêjski -a -o prid.

gospodinjstvu se uporablja Papinov lonec kot lonec

pangejska velecelina

za hitro kuhanje

(< Pangea)

(< Papin)

{O} moški: EDNINA: im. pangêjski, rod. pangêjskega,

{O} moški: EDNINA: im. Papinov, rod. Papinovega, daj. pangêjskemu, tož. pangêjski (živostno

daj. Papinovemu, tož. Papinov (živostno Papinovega),

pangêjskega), mest. pri pangêjskem, or. s

mest. pri Papinovem, or. s Papinovim; DVOJINA: im.

pangêjskim; DVOJINA: im. pangêjska, rod. pangêjskih,

Papinova, rod. Papinovih, daj. Papinovima, tož.

daj. pangêjskima, tož. pangêjska, mest. pri pangêjskih, Papinova, mest. pri Papinovih, or. s Papinovima;

or. s pangêjskima; MNOŽINA: im. pangêjski, rod.

MNOŽINA: im. Papinovi, rod. Papinovih, daj.

pangêjskih, daj. pangêjskim, tož. pangêjske, mest. pri

Papinovim, tož. Papinove, mest. pri Papinovih, or. s

pangêjskih, or. s pangêjskimi

Papinovimi

637

ženski: EDNINA: im. Papinova, rod. Papinove, daj.

Papuáncem; DVOJINA: im. Papuánca, rod. Papuáncev,

Papinovi, tož. Papinovo, mest. pri Papinovi, or. s

daj. Papuáncema, tož. Papuánca, mest. pri Papuáncih,

Papinovo; DVOJINA: im. Papinovi, rod. Papinovih, daj.

or. s Papuáncema; MNOŽINA: im. Papuánci, rod.

Papinovima, tož. Papinovi, mest. pri Papinovih, or. s

Papuáncev, daj. Papuáncem, tož. Papuánce, mest. pri

Papinovima; MNOŽINA: im. Papinove, rod. Papinovih,

Papuáncih, or. s Papuánci

daj. Papinovim, tož. Papinove, mest. pri Papinovih, or.

STATUS: predlog

s Papinovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

srednji: EDNINA: im. Papinovo, rod. Papinovega, daj.

samostalnik moškega spola

Papinovemu, tož. Papinovo, mest. pri Papinovem, or.



s Papinovim; DVOJINA: im. Papinovi, rod. Papinovih,

Papuánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Papinovima, tož. Papinovi, mest. pri Papinovih,

Zapletla se je v pogovor z zanimivo Papuanko

or. s Papinovima; MNOŽINA: im. Papinova, rod.

(< Pápua Nôva Gvinêja)

Papinovih, daj. Papinovim, tož. Papinova, mest. pri

{B} Papuankin

Papinovih, or. s Papinovimi

{O} EDNINA: im. Papuánka, rod. Papuánke, daj.

STATUS: predlog

Papuánki, tož. Papuánko, mest. pri Papuánki, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Papuánko; DVOJINA: im. Papuánki, rod. Papuánk, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Papuánkama, tož. Papuánki, mest. pri Papuánkah, or.



s Papuánkama; MNOŽINA: im. Papuánke, rod.

Papuánčev -a -o prid.

Papuánk, daj. Papuánkam, tož. Papuánke, mest. pri

Večina Papuančevega prihodka je še vedno vezana

Papuánkah, or. s Papuánkami

na kmetovanje

STATUS: predlog

(< Papuánec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} moški: EDNINA: im. Papuánčev, rod.



Papuánčevega, daj. Papuánčevemu, tož. Papuánčev

Pápua Nôva Gvinêja -e -e -e ž; zemljepisno ime

(živostno Papuánčevega), mest. pri Papuánčevem, or. s

|dolgo ime Neodvisna država Papua Nova Gvineja|;

Papuánčevim; DVOJINA: im. Papuánčeva, rod.

|država|: Praznovanje so pripravile ženske s Papue

Papuánčevih, daj. Papuánčevima, tož. Papuánčeva,

Nove Gvineje; Veslačico je ob prihodu na Papuo

mest. pri Papuánčevih, or. s Papuánčevima;

Novo Gvinejo pričakalo več tisoč ljudi; Domorodci

MNOŽINA: im. Papuánčevi, rod. Papuánčevih, daj.

na Papui Novi Gvineji lovijo ribe s pajčevinasto

Papuánčevim, tož. Papuánčeve, mest. pri

nitko; prim. Nôva Gvinêja

Papuánčevih, or. s Papuánčevimi

Kje? na Papui Novi Gvineji tudi v Papui Novi

ženski: EDNINA: im. Papuánčeva, rod. Papuánčeve, Gvineji

daj. Papuánčevi, tož. Papuánčevo, mest. pri

Od kod? s Papue Nove Gvineje tudi iz Papue Nove

Papuánčevi, or. s Papuánčevo; DVOJINA: im.

Gvineje

Papuánčevi, rod. Papuánčevih, daj. Papuánčevima,

Kam? na Papuo Novo Gvinejo tudi v Papuo Novo

tož. Papuánčevi, mest. pri Papuánčevih, or. s

Gvinejo

Papuánčevima; MNOŽINA: im. Papuánčeve, rod.

{B} Papuanec, Papuanka; Papuančev, Papuankin;

Papuánčevih, daj. Papuánčevim, tož. Papuánčeve,

papuanski

mest. pri Papuánčevih, or. s Papuánčevimi

{O} EDNINA: im. Pápua Nôva Gvinêja, rod. Pápue

srednji: EDNINA: im. Papuánčevo, rod.

Nôve Gvinêje, daj. Pápui Nôvi Gvinêji, tož. Pápuo

Papuánčevega, daj. Papuánčevemu, tož. Papuánčevo,

Nôvo Gvinêjo, mest. pri Pápui Nôvi Gvinêji, or. s

mest. pri Papuánčevem, or. s Papuánčevim; DVOJINA:

Pápuo Nôvo Gvinêjo

im. Papuánčevi, rod. Papuánčevih, daj.

STATUS: predlog

Papuánčevima, tož. Papuánčevi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Papuánčevih, or. s Papuánčevima; MNOŽINA: im.



Papuánčeva, rod. Papuánčevih, daj. Papuánčevim, tož.

papuánski -a -o prid.

Papuánčeva, mest. pri Papuánčevih, or. s

besedni red v papuanskih jezikih; Vse papuansko

Papuánčevimi

nižavje prekriva močvirnata džungla

STATUS: predlog

(< Pápua Nôva Gvinêja)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. papuánski, rod.



papuánskega, daj. papuánskemu, tož. papuánski

Papuánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

(živostno papuánskega), mest. pri papuánskem, or. s

Papuanci umetniške izdelke barvajo z naravnimi

papuánskim; DVOJINA: im. papuánska, rod.

barvami

papuánskih, daj. papuánskima, tož. papuánska, mest.

(< Pápua Nôva Gvinêja)

pri papuánskih, or. s papuánskima; MNOŽINA: im.

{B} Papuančev

papuánski, rod. papuánskih, daj. papuánskim, tož.

{O} EDNINA: im. Papuánec, rod. Papuánca, daj.

papuánske, mest. pri papuánskih, or. s papuánskimi

Papuáncu, tož. Papuánca, mest. pri Papuáncu, or. s

638

ženski: EDNINA: im. papuánska, rod. papuánske, daj.

jezuiti v Paragvaju ustanovili državo z levičarsko

papuánski, tož. papuánsko, mest. pri papuánski, or. s

diktaturo

papuánsko; DVOJINA: im. papuánski, rod. papuánskih,

Kje? v Paragvaju

daj. papuánskima, tož. papuánski, mest. pri

Od kod? iz Paragvaja

papuánskih, or. s papuánskima; MNOŽINA: im.

Kam? v Paragvaj

papuánske, rod. papuánskih, daj. papuánskim, tož.

{B} Paragvajec, Paragvajka; Paragvajčev,

papuánske, mest. pri papuánskih, or. s papuánskimi

Paragvajkin; paragvajski

srednji: EDNINA: im. papuánsko, rod. papuánskega,

{O} EDNINA: im. Páragvaj, rod. Páragvaja, daj.

daj. papuánskemu, tož. papuánsko, mest. pri

Páragvaju, tož. Páragvaj, mest. pri Páragvaju, or. s

papuánskem, or. s papuánskim; DVOJINA: im.

Páragvajem

papuánski, rod. papuánskih, daj. papuánskima, tož.

STATUS: predlog

papuánski, mest. pri papuánskih, or. s papuánskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

MNOŽINA: im. papuánska, rod. papuánskih, daj.



papuánskim, tož. papuánska, mest. pri papuánskih, or.

Páragvajčev -a -o prid.

s papuánskimi

Domači vratar je Paragvajčev strel odbil v kot

STATUS: predlog

(< Páragvajec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Páragvajčev, rod.



Páragvajčevega, daj. Páragvajčevemu, tož.

Paracelsus -lsa tudi Paracelzus -lza [paracélzus, rod.

Páragvajčev (živostno Páragvajčevega), mest. pri

paracélza, or. s paracélzom] m; ime bitja, osebno ime

Páragvajčevem, or. s Páragvajčevim; DVOJINA: im.

|vzdevek Theophrasta Bombasta von Hohenbheima,

Páragvajčeva, rod. Páragvajčevih, daj.

švicarskega zdravnika, alkimista in filozofa|:

Páragvajčevima, tož. Páragvajčeva, mest. pri

Paracelsus je delal tudi v Idriji in na Ptuju

Páragvajčevih, or. s Páragvajčevima; MNOŽINA: im.

{B} Paracelsov in Paracelzov

Páragvajčevi, rod. Páragvajčevih, daj.

{O} EDNINA: im. Paracélsus tudi Paracélzus, rod.

Páragvajčevim, tož. Páragvajčeve, mest. pri

Paracélsa tudi Paracélza, daj. Paracélsu tudi

Páragvajčevih, or. s Páragvajčevimi

Paracélzu, tož. Paracélsa tudi Paracélza, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Páragvajčeva, rod.

Paracélsu tudi pri Paracélzu, or. s Paracélsom tudi s

Páragvajčeve, daj. Páragvajčevi, tož. Páragvajčevo,

Paracélzom

mest. pri Páragvajčevi, or. s Páragvajčevo; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Páragvajčevi, rod. Páragvajčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

Páragvajčevima, tož. Páragvajčevi, mest. pri

moškega spola

Páragvajčevih, or. s Páragvajčevima; MNOŽINA: im.



Páragvajčeve, rod. Páragvajčevih, daj.

Paracelzus -lza

Páragvajčevim,

m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej

tož. Páragvajčeve, mest. pri

Páragvajčevih,

pri Paracelsus

or. s Páragvajčevimi



srednji: EDNINA: im. Páragvajčevo, rod.

paragráf -a

Páragvajčevega,

m

daj. Páragvajčevemu, tož.

|pisno znamenje|: Kant je v Kritiki razsodne moči

Páragvajčevo, mest. pri Páragvajčevem, or. s

zapisal nekaj slavnih paragrafov (46–50), ki so

Páragvajčevim; DVOJINA: im. Páragvajčevi, rod.

spodbudili romantični kult genija;

Páragvajčevih,

sopomenka člen

daj. Páragvajčevima, tož.

{PRZ} §

Páragvajčevi,

nestično za označevanje členov v pravilih, zakonih,

mest. pri Páragvajčevih, or. s

Páragvajčevima;

uradnih dokumentih Določilo, zapisano v § 62b

MNOŽINA: im. Páragvajčeva, rod.

Zakona o robotiki, strogo prepoveduje humanoidno

Páragvajčevih, daj. Páragvajčevim, tož.

podobo robotov;

Páragvajčeva,

prim. člén

mest. pri Páragvajčevih, or. s

{O}

Páragvajčevimi

EDNINA: im. paragráf, rod. paragráfa, daj.

paragráfu, tož. paragráf, mest. pri paragráfu, or. s

STATUS: predlog

paragráfom; DVOJINA: im. paragráfa, rod. paragráfov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. paragráfoma, tož. paragráfa, mest. pri paragráfih, or. s paragráfoma; MNOŽINA: im. paragráfi, rod.

Páragvajec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

paragráfov, daj. paragráfom, tož. paragráfe, mest. pri

Vse je kazalo na gladko zmago Paragvajcev

paragráfih, or. s paragráfi

(< Páragvaj)

STATUS: predlog

{B} Paragvajčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

{O} EDNINA: im. Páragvajec, rod. Páragvajca, daj.



Páragvajcu, tož. Páragvajca, mest. pri Páragvajcu, or.

Páragvaj -a

s Páragvajcem;

m; zemljepisno ime

DVOJINA: im. Páragvajca, rod.

|

Páragvajcev,

dolgo ime Republika Paragvaj|; |država|: Ogledali so

daj. Páragvajcema, tož. Páragvajca,

si izdelke iz Paragvaja; Polovica proizvedene

mest. pri Páragvajcih, or. s Páragvajcema; MNOŽINA:

električne energije gre v Paragvaj; V 17. stoletju so

im. Páragvajci, rod. Páragvajcev, daj. Páragvajcem,

639

tož. Páragvajce, mest. pri Páragvajcih, or. s

|parcelna številka|: V zemljiški knjigi je vpisana

Páragvajci

parc. štev. 136/2

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

samostalnik moškega spola





Páris -a m; ime bitja, osebno ime

Páragvajka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|grška bajeslovna oseba|: Homer je Parisa, ki je

V finalu mladinskega turnirja sta igrali Paragvajka

ugrabil Heleno, pogosto imenoval Aleksander iz

in Argentinka

Troje

(< Páragvaj)

{B} Parisov

{B} Paragvajkin

{O} EDNINA: im. Páris, rod. Párisa, daj. Párisu, tož.

{O} EDNINA: im. Páragvajka, rod. Páragvajke, daj.

Párisa, mest. pri Párisu, or. s Párisom; DVOJINA: im.

Páragvajki, tož. Páragvajko, mest. pri Páragvajki, or. s Párisa, rod. Párisov, daj. Párisoma, tož. Párisa, mest.

Páragvajko; DVOJINA: im. Páragvajki, rod. Páragvajk,

pri Párisih, or. s Párisoma; MNOŽINA: im. Párisi, rod.

daj. Páragvajkama, tož. Páragvajki, mest. pri

Párisov, daj. Párisom, tož. Párise, mest. pri Párisih, or.

Páragvajkah, or. s Páragvajkama; MNOŽINA: im.

s Párisi

Páragvajke, rod. Páragvajk, daj. Páragvajkam, tož.

STATUS: predlog

Páragvajke, mest. pri Páragvajkah, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Páragvajkami

rimska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

paríški -a -o prid.



odkritje pariških naselbin iz železne dobe

páragvajski -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. paríški, rod. paríškega, daj.

čaj iz listov paragvajske bodike; paragvajska

paríškemu, tož. paríški (živostno paríškega), mest. pri prestolnica Asuncion; Napisala je več knjig o

paríškem, or. s paríškim; DVOJINA: im. paríška, rod.

paragvajskih Indijancih

paríških, daj. paríškima, tož. paríška, mest. pri

(< Páragvaj)

paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. paríški, rod.

{O} moški: EDNINA: im. páragvajski, rod.

paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest. pri paríških, páragvajskega, daj. páragvajskemu, tož. páragvajski

or. s paríškimi

(živostno páragvajskega), mest. pri páragvajskem, or. s ženski: EDNINA: im. paríška, rod. paríške, daj. paríški, páragvajskim; DVOJINA: im. páragvajska, rod.

tož. paríško, mest. pri paríški, or. s paríško; DVOJINA: páragvajskih, daj. páragvajskima, tož. páragvajska,

im. paríški, rod. paríških, daj. paríškima, tož. paríški, mest. pri páragvajskih, or. s páragvajskima;

mest. pri paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. páragvajski, rod. páragvajskih, daj.

paríške, rod. paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest.

páragvajskim, tož. páragvajske, mest. pri

pri paríških, or. s paríškimi

páragvajskih, or. s páragvajskimi

srednji: EDNINA: im. paríško, rod. paríškega, daj.

ženski: EDNINA: im. páragvajska, rod. páragvajske, paríškemu, tož. paríško, mest. pri paríškem, or. s

daj. páragvajski, tož. páragvajsko, mest. pri

paríškim; DVOJINA: im. paríški, rod. paríških, daj.

páragvajski, or. s páragvajsko; DVOJINA: im.

paríškima, tož. paríški, mest. pri paríških, or. s

páragvajski, rod. páragvajskih, daj. páragvajskima,

paríškima; MNOŽINA: im. paríška, rod. paríških, daj.

tož. páragvajski, mest. pri páragvajskih, or. s

paríškim, tož. paríška, mest. pri paríških, or. s

páragvajskima; MNOŽINA: im. páragvajske, rod.

paríškimi

páragvajskih, daj. páragvajskim, tož. páragvajske,

STATUS: predlog

mest. pri páragvajskih, or. s páragvajskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

srednji: EDNINA: im. páragvajsko, rod.



páragvajskega, daj. páragvajskemu, tož. páragvajsko,

Paríz -a m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri páragvajskem, or. s páragvajskim; DVOJINA:

|pripadnik antičnega galskega plemena|: Parizi so se

im. páragvajski, rod. páragvajskih, daj.

udeležili vstaje proti Juliju Cezarju leta 52 pr. n. št.

páragvajskima, tož. páragvajski, mest. pri

{B} Parizov

páragvajskih, or. s páragvajskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Paríz, rod. Paríza, daj. Parízu, tož.

páragvajska, rod. páragvajskih, daj. páragvajskim, tož.

Paríza, mest. pri Parízu, or. s Parízom; DVOJINA: im.

páragvajska, mest. pri páragvajskih, or. s

Paríza, rod. Parízov, daj. Parízoma, tož. Paríza, mest.

páragvajskimi

pri Parízih, or. s Parízoma; MNOŽINA: im. Parízi, rod.

STATUS: predlog

Parízov, daj. Parízom, tož. Paríze, mest. pri Parízih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

s Parízi



STATUS: predlog

parc. št. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



640

Parízka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Parkinsonov znameniti zakon birokracije;

|pripadnica antičnega galskega plemena|: Dedovanje

Parkinsonova/parkinsonova bolezen ||bolezen||: Prvi Parizk je bilo odvisno od njihovih bratov

simptom Parkinsonove/parkinsonove bolezni je

(< Paríz)

pogosto tresenje ali drhtenje uda, predvsem v

{B} Parizkin

mirovanju

{O} EDNINA: im. Parízka, rod. Parízke, daj. Parízki,

(< Párkinson)

tož. Parízko, mest. pri Parízki, or. s Parízko; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. Párkinsonov, rod.

im. Parízki, rod. Parízk, daj. Parízkama, tož. Parízki, Párkinsonovega, daj. Párkinsonovemu, tož.

mest. pri Parízkah, or. s Parízkama; MNOŽINA: im.

Párkinsonov (živostno Párkinsonovega), mest. pri

Parízke, rod. Parízk, daj. Parízkam, tož. Parízke, mest.

Párkinsonovem, or. s Párkinsonovim; DVOJINA: im.

pri Parízkah, or. s Parízkami

Párkinsonova, rod. Párkinsonovih, daj.

STATUS: predlog

Párkinsonovima, tož. Párkinsonova, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Párkinsonovih, or. s Párkinsonovima; MNOŽINA: im.



Párkinsonovi, rod. Párkinsonovih, daj.

Párka -e ž; ime bitja, religijsko ime

Párkinsonovim, tož. Párkinsonove, mest. pri

|rimska boginja usode|: Pri Rimljanih naj bi Parke

Párkinsonovih, or. s Párkinsonovimi

prisostovale rojstvu otroka in mu predle niti usode

ženski: EDNINA: im. Párkinsonova, rod.

{B} Parkin

Párkinsonove, daj. Párkinsonovi, tož. Párkinsonovo,

{O} EDNINA: im. Párka, rod. Párke, daj. Párki, tož.

mest. pri Párkinsonovi, or. s Párkinsonovo; DVOJINA:

Párko, mest. pri Párki, or. s Párko; DVOJINA: im.

im. Párkinsonovi, rod. Párkinsonovih, daj.

Párki, rod. Párk, daj. Párkama, tož. Párki, mest. pri

Párkinsonovima, tož. Párkinsonovi, mest. pri

Párkah, or. s Párkama; MNOŽINA: im. Párke, rod. Párk,

Párkinsonovih, or. s Párkinsonovima; MNOŽINA: im.

daj. Párkam, tož. Párke, mest. pri Párkah, or. s

Párkinsonove, rod. Párkinsonovih, daj.

Párkami

Párkinsonovim, tož. Párkinsonove, mest. pri

STATUS: predlog

Párkinsonovih, or. s Párkinsonovimi

P

srednji: EDNINA: im. Párkinsonovo, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena



Párkinsonovega, daj. Párkinsonovemu, tož.

Párkinsonovo,

párkinson -ja

mest. pri Párkinsonovem, or. s

m

|bolezen|:

Párkinsonovim; DVOJINA: im. Párkinsonovi, rod.

neformalno/pogovorno Leta 1988 je

Mohamed Ali oznanil, da boleha za parkinsonom;

Párkinsonovih, daj. Párkinsonovima, tož.

Párkinsonovi, mest. pri Párkinsonovih, or. s

prim. Párkinson, Párkinsonov

Párkinsonovima;

{O}

MNOŽINA: im. Párkinsonova, rod.

EDNINA: im. párkinson, rod. párkinsona, daj.

párkinsonu,

Párkinsonovih, daj. Párkinsonovim, tož.

tož. párkinsona, mest. pri párkinsonu, or.

s párkinsonom;

Párkinsonova, mest. pri Párkinsonovih, or. s

DVOJINA: im. párkinsona, rod.

Párkinsonovimi

párkinsonov, daj. párkinsonoma, tož. párkinsona,

STATUS: predlog

mest. pri párkinsonih, or. s párkinsonoma; MNOŽINA:

im. párkinsoni, rod. párkinsonov, daj. párkinsonom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na tož. párkinsone, mest. pri párkinsonih, or. s

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

párkinsoni



STATUS: predlog

Parváti -- ž; ime bitja, religijsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

|brahmanska boginja, žena Šive|: 62 obrazov



boginje Parvati; V svoji dobrohotni podobi bog

Párkinson -a

Šiva živi s Parvati na Himalaji in jezdi svojega bika

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |britanski zdravnik|: Leta 1817 je James

{B} Parvatijn

Parkinson opisal možganske spremembe, ki

{O} EDNINA: im. Parváti, rod. Parváti, daj. Parváti, tož.

postopoma privedejo do značilnih motenj v gibanju

Parváti, mest. pri Parváti, or. s Parváti; DVOJINA: im.

{B} Parkinsonov

Parváti, rod. Parváti, daj. Parváti, tož. Parváti, mest. pri

{O}

Parváti,

EDNINA: im. Párkinson, rod. Párkinsona, daj.

or. s Parváti; MNOŽINA: im. Parváti, rod.

Párkinsonu,

Parváti,

tož. Párkinsona, mest. pri Párkinsonu, or.

daj. Parváti, tož. Parváti, mest. pri Parváti, or.

s Párkinsonom;

s Parváti

DVOJINA: im. Párkinsona, rod.

Párkinsonov, daj. Párkinsona, tož. Párkinsona, mest.

STATUS: predlog

pri Párkinsonih, or. s Párkinsonoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Párkinsoni, rod. Párkinsonov, daj. Párkinsonom, tož.



Párkinsone, mest. pri Párkinsonih, or. s Párkinsoni

Parvátijin -a -o prid.

STATUS: predlog

Parvatijina meditacija

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

(< Parváti)



{O} moški: EDNINA: im. Parvátijin, rod.

Párkinsonov -a -o

Parvátijinega,

prid.

daj. Parvátijinemu, tož. Parvátijin

641

(živostno Parvátijinega), mest. pri Parvátijinem, or. s V roke je dobil Pascalove »Misli«, ki jih je vztrajno

Parvátijinim; DVOJINA: im. Parvátijina, rod.

prebiral; Pascalov trikotnik ||številsko zaporedje v Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož. Parvátijina, mest.

matematiki||: Predstavljajmo si navpično premico,

pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im.

ki razpolavlja Pascalov trikotnik

Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinim, tož.

(< Pascal)

Parvátijine, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi

{O} moški: EDNINA: im. Pascalov, rod. Pascalovega, ženski: EDNINA: im. Parvátijina, rod. Parvátijine, daj.

daj. Pascalovemu, tož. Pascalov (živostno

Parvátijini, tož. Parvátijino, mest. pri Parvátijini, or. s Pascalovega), mest. pri Pascalovem, or. s

Parvátijino; DVOJINA: im. Parvátijini, rod.

Pascalovim; DVOJINA: im. Pascalova, rod. Pascalovih,

Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož. Parvátijini, mest.

daj. Pascalovima, tož. Pascalova, mest. pri Pascalovih, pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im.

or. s Pascalovima; MNOŽINA: im. Pascalovi, rod.

Marjine, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinim, tož.

Pascalovih, daj. Pascalovim, tož. Pascalove, mest. pri

Parvátijine, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi Pascalovih, or. s Pascalovimi

srednji: EDNINA: im. Parvátijino, rod. Parvátijinega, ženski: EDNINA: im. Pascalova, rod. Pascalove, daj.

daj. Parvátijinemu, tož. Parvátijino, mest. pri

Pascalovi, tož. Pascalovo, mest. pri Pascalovi, or. s

Parvátijinem, or. s Parvátijinim; DVOJINA: im.

Pascalovo; DVOJINA: im. Pascalovi, rod. Pascalovih,

Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož.

daj. Pascalovima, tož. Pascalovi, mest. pri Pascalovih, Parvátijini, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; or. s Pascalovima; MNOŽINA: im. Pascalove, rod.

MNOŽINA: im. Parvátijina, rod. Parvátijinih, daj.

Pascalovih, daj. Pascalovim, tož. Pascalove, mest. pri

Parvátijinim, tož. Parvátijina, mest. pri Parvátijinih, Pascalovih, or. s Pascalovimi

or. s Parvátijinimi

srednji: EDNINA: im. Pascalovo, rod. Pascalovega, STATUS: predlog

daj. Pascalovemu, tož. Pascalovo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Pascalovem, or. s Pascalovim; DVOJINA: im.



Pascalovi, rod. Pascalovih, daj. Pascalovima, tož.

pascal -a in paskál -a [paskál] m

Pascalovi, mest. pri Pascalovih, or. s Pascalovima;

|merska enota|: V fiziki je pascal/paskal enota za

MNOŽINA: im. Pascalova, rod. Pascalovih, daj.

merjenje tlaka, v mehaniki pa napetosti; v strokovnih

Pascalovim, tož. Pascalova, mest. pri Pascalovih, or. s besedilih največkrat nepodomačeno Trojna točka vode je

Pascalovimi

pri tlaku 101.325 pascalov <101.325 Pa>; prim. Pa STATUS: predlog

(< Pascal)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. pascal in paskál, rod. pascala in

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

paskála, daj. pascalu in paskálu, tož. pascal in paskál, mest. pri pascalu in pri paskálu, or. s pascalom in s

pásha -e ž

paskálom; DVOJINA: im. pascala in paskála, rod.

|judovski praznik|: Tudi Kristus z učenci je obhajal

pascalov in paskálov, daj. pascaloma in paskáloma,

pasho; Judje po vsem svetu praznujejo pasho

tož. pascala in paskála, mest. pri pascalih in pri

{O} EDNINA: im. pásha, rod. páshe, daj. páshi, tož.

paskálih, or. s pascaloma in s paskáloma; MNOŽINA:

pásho, mest. pri páshi, or. s pásho; DVOJINA: im.

im. pascali in paskáli, rod. pascalov in paskálov, daj.

páshi, rod. pásh, daj. páshama, tož. páshi, mest. pri

pascalom in paskálom, tož. pascale in paskále, mest.

páshah, or. s páshama; MNOŽINA: im. páshe, rod. pásh,

pri pascalih in pri paskálih, or. s pascali in s paskáli daj. pásham, tož. páshe, mest. pri páshah, or. s

STATUS: predlog

páshami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

STATUS: predlog

enote; samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,



posebnih datumov, dnevov, mesecev

Pascal -a [paskál] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |francoski matematik|: teorija Blaisa

pasjeglávčev -a -o prid.

Pascala

pasjeglavčevo prekletstvo

{B} Pascalov

(< pasjeglávec)

{O} EDNINA: im. Pascal, rod. Pascala, daj. Pascalu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. pasjeglávčev, rod.

Pascala, mest. pri Pascalu, or. s Pascalom; DVOJINA:

pasjeglávčevega, daj. pasjeglávčevemu, tož.

im. Pascala, rod. Pascalov, daj. Pascaloma, tož.

pasjeglávčev (živostno pasjeglávčevega), mest. pri

Pascala, mest. pri Pascalih, or. s Pascaloma;

pasjeglávčevem, or. s pasjeglávčevim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Pascali, rod. Pascalov, daj. Pascalom,

pasjeglávčeva, rod. pasjeglávčevih, daj.

tož. Pascale, mest. pri Pascalih, or. s Pascali

pasjeglávčevima, tož. pasjeglávčeva, mest. pri

STATUS: predlog

pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pasjeglávčevi, rod. pasjeglávčevih, daj.



pasjeglávčevim, tož. pasjeglávčeve, mest. pri

Pascalov -a -o [paskálov-] prid.

pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevimi

642

ženski: EDNINA: im. pasjeglávčeva, rod.

|pokrivalo|: Pokrit je bil s paštunko, afganistanskim

pasjeglávčeve, daj. pasjeglávčevi, tož. pasjeglávčevo,

pokrivalom; prim. Paštúnka

mest. pri pasjeglávčevi, or. s pasjeglávčevo; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. paštúnka, rod. paštúnke, daj.

im. pasjeglávčevi, rod. pasjeglávčevih, daj.

paštúnki, tož. paštúnko, mest. pri paštúnki, or. s

pasjeglávčevima, tož. pasjeglávčevi, mest. pri

paštúnko; DVOJINA: im. paštúnki, rod. paštúnk, daj.

pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevima; MNOŽINA: im.

paštúnkama, tož. paštúnki, mest. pri paštúnkah, or. s

pasjeglávčeve, rod. pasjeglávčevih, daj.

paštúnkama; MNOŽINA: im. paštúnke, rod. paštúnk,

pasjeglávčevim, tož. pasjeglávčeve, mest. pri

daj. paštúnkam, tož. paštúnke, mest. pri paštúnkah, or.

pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevimi

s paštúnkami

srednji: EDNINA: im. pasjeglávčevo, rod.

STATUS: predlog

pasjeglávčevega, daj. pasjeglávčevemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

pasjeglávčevo, mest. pri pasjeglávčevem, or. s



pasjeglávčevim; DVOJINA: im. pasjeglávčevi, rod.

Paštúnka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevima, tož.

|pripadnica etnične skupine v Afganistanu|:

pasjeglávčevi, mest. pri pasjeglávčevih, or. s

Nobelovo nagrado so podelili mladi Paštunki

pasjeglávčevima; MNOŽINA: im. pasjeglávčeva, rod.

(< Paštún)

pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevim, tož.

{B} Paštunkin

pasjeglávčeva, mest. pri pasjeglávčevih, or. s

{O} EDNINA: im. Paštúnka, rod. Paštúnke, daj.

pasjeglávčevimi

Paštúnki, tož. Paštúnko, mest. pri Paštúnki, or. s

STATUS: predlog

Paštúnko; DVOJINA: im. Paštúnki, rod. Paštúnk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Paštúnkama, tož. Paštúnki, mest. pri Paštúnkah, or. s



Paštúnkama; MNOŽINA: im. Paštúnke, rod. Paštúnk,

pasjeglávec -vca m

daj. Paštúnkam, tož. Paštúnke, mest. pri Paštúnkah, or.

|bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo

s Paštúnkami

glavo|: V slovenskem pripovednem izročilu se je

STATUS: predlog

izročilo o pasjeglavcih preneslo na Hune

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{B} pasjeglavčev

samostalnik ženskega spola

{O} EDNINA: im. pasjeglávec, rod. pasjeglávca, daj.



pasjeglávcu, tož. pasjeglávca, mest. pri pasjeglávcu,

paštúnski -a -o prid.

or. s pasjeglávcem; DVOJINA: im. pasjeglávca, rod.

Paštunski poglavarji se imenujejo kani; Pripadnice

pasjeglávcev, daj. pasjeglávcema, tož. pasjeglávca,

paštunskega plemena najraje kupujejo rdeče in črne

mest. pri pasjeglávcih, or. s pasjeglávcema;

burke

MNOŽINA: im. pasjeglávci, rod. pasjeglávcev, daj.

(< Paštún)

pasjeglávcem, tož. pasjeglávce, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. paštúnski, rod. paštúnskega, pasjeglávcih, or. s pasjeglávci

daj. paštúnskemu, tož. paštúnski (živostno

STATUS: predlog

paštúnskega), mest. pri paštúnskem, or. s paštúnskim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

DVOJINA: im. paštúnska, rod. paštúnskih, daj.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

paštúnskima, tož. paštúnska, mest. pri paštúnskih, or.

moškega spola

s paštúnskima; MNOŽINA: im. paštúnski, rod.



paštúnskih, daj. paštúnskim, tož. paštúnske, mest. pri

paskál -a m; obširneje glej pri pascal

paštúnskih, or. s paštúnskimi



ženski: EDNINA: im. paštúnska, rod. paštúnske, daj.

Paštún -a m; ime bitja, prebivalsko ime

paštúnski, tož. paštúnsko, mest. pri paštúnski, or. s

|pripadnik etnične skupine v Afganistanu|:

paštúnsko; DVOJINA: im. paštúnski, rod. paštúnskih,

Diplomate je vodil 44-letni Paštun, izšolan v Indiji;

daj. paštúnskima, tož. paštúnski, mest. pri paštúnskih, afganistanski Paštuni; Gostoljubnost je za Paštune

or. s paštúnskima; MNOŽINA: im. paštúnske, rod.

nekaj svetega

paštúnskih, daj. paštúnskim, tož. paštúnske, mest. pri

{B} Paštunov

paštúnskih, or. s paštúnskimi

{O} EDNINA: im. Paštún, rod. Paštúna, daj. Paštúnu,

srednji: EDNINA: im. paštúnsko, rod. paštúnskega, tož. Paštúna, mest. pri Paštúnu, or. s Paštúnom;

daj. paštúnskemu, tož. paštúnsko, mest. pri

DVOJINA: im. Paštúna, rod. Paštúnov, daj. Paštúnoma,

paštúnskem, or. s paštúnskim; DVOJINA: im.

tož. Paštúna, mest. pri Paštúnih, or. s Paštúnoma;

paštúnski, rod. paštúnskih, daj. paštúnskima, tož.

MNOŽINA: im. Paštúni, rod. Paštúnov, daj. Paštúnom,

paštúnski, mest. pri paštúnskih, or. s paštúnskima;

tož. Paštúne, mest. pri Paštúnih, or. s Paštúni

MNOŽINA: im. paštúnska, rod. paštúnskih, daj.

STATUS: predlog

paštúnskim, tož. paštúnska, mest. pri paštúnskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

paštúnskimi



STATUS: predlog

paštúnka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

643



MNOŽINA: im. pátrove, rod. pátrovih, daj. pátrovim,

páter -tra m

tož. pátrove, mest. pri pátrovih, or. s pátrovimi

|verski naziv; redovnik|: sprevod patrov minoritov;

srednji: EDNINA: im. pátrovo, rod. pátrovega, daj.

pred imenom simpozij o delu patra Stanislava

pátrovemu, tož. pátrovo, mest. pri pátrovem, or. s

Škrabca; prim. p. , ôče

pátrovim; DVOJINA: im. pátrovi, rod. pátrovih, daj.

{B} patrov

pátrovima, tož. pátrovi, mest. pri pátrovih, or. s

{O} EDNINA: im. páter, rod. pátra, daj. pátru, tož. pátra, pátrovima; MNOŽINA: im. pátrova, rod. pátrovih, daj.

mest. pri pátru, or. s pátrom; DVOJINA: im. pátra, rod.

pátrovim, tož. pátrova, mest. pri pátrovih, or. s

pátrov, daj. pátroma, tož. pátra, mest. pri pátrih, or. s pátrovimi

pátroma; MNOŽINA: im. pátri, rod. pátrov, daj. pátrom,

STATUS: predlog

tož. pátre, mest. pri pátrih, or. s pátri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Pável -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: koncert ob jubileju skladatelja Pavla

Pátrokel -kla m; ime bitja, osebno ime

Merkuja; V baziliki so pripravili posebno srečanje s

|podomačeno za Patroklos; Patrokles|; |grška

papežem Janezom Pavlom II.; |svetopisemska

bajeslovna oseba|: Kot je Homer pisal v Iliadi, je

oseba|: Brali smo pismo svetega Pavla Korinčanom;

Ahil v spomin Patroklu priredil pogrebne igre

v zvezi apostol Pavel Ob 2000-letnici rojstva apostola

{B} Patroklov

Pavla je papež Benedikt XVI. razglasil leto sv.

{O} EDNINA: im. Pátrokel tudi Pátrokles tudi

Pavla; iz Savla postati Pavel ||iz človeka s slabim Pátroklos, rod. Pátrokla, daj. Pátroklu, tož. Pátrokla, značajem postati človek z dobrim značajem||: Kaj se

mest. pri Pátroklu, or. s Pátroklom; DVOJINA: im.

v resnici skriva za njegovo spremembo iz Savla v

Pátrokla, rod. Pátroklov, daj. Pátrokloma, tož.

Pavla?

Pátrokla, mest. pri Pátroklih, or. s Pátrokloma;

{B} Pavlov

MNOŽINA: im. Pátrokli, rod. Pátroklov, daj. Pátroklom,

{O} EDNINA: im. Pável, rod. Pávla, daj. Pávlu, tož.

tož. Pátrokle, mest. pri Pátroklih, or. s Pátrokli

Pávla, mest. pri Pávlu, or. s Pávlom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Pávla, rod. Pávlov, daj. Pávloma, tož. Pávla, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-Pávlih, or. s Pávloma; MNOŽINA: im. Pávli, rod.

rimska imena; samostalnik moškega spola

Pávlov, daj. Pávlom, tož. Pávle, mest. pri Pávlih, or. s Pávli

Pátrokles -la m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|grška bajeslovna oseba|; gl. Pátrokel

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); religijska imena; samostalnik moškega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

spola

rimska imena





Pávle -ta m; ime bitja, osebno ime

Pátroklos -la m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: roman Pavleta Zidarja; Aleksandra

|grška bajeslovna oseba|; gl. Pátrokel

Karađorđevića so umorili v Marseillu, regenta

STATUS: predlog

kneza Pavla pa so z oblasti odstranili prevratniki

P

{B} Pavletov

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O}

rimska imena

EDNINA: im. Pávle, rod. Pávleta, daj. Pávletu, tož.



Pávleta, mest. pri Pávletu, or. s Pávletom; DVOJINA:



im. Pávleta, rod. Pávletov, daj. Pávletoma, tož.

pátrov -a -o prid.

Pávleta, mest. pri Pávletih, or. s Pávletoma;

Opazovali so patrovo zamaknjenost

MNOŽINA: im. Pávleti, rod. Pávletov, daj. Pávletom,

(< páter)

tož. Pávlete, mest. pri Pávletih, or. s Pávleti

{O} moški: EDNINA: im. pátrov, rod. pátrovega, daj.

STATUS: predlog

pátrovemu, tož. pátrov (živostno pátrovega), mest. pri

pátrovem,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

or. s pátrovim; DVOJINA: im. pátrova, rod.

pátrovih, daj. pátrovima, tož. pátrova, mest. pri

moška)

pátrovih, or. s pátrovima; MNOŽINA: im. pátrovi, rod.



pátrovih, daj. pátrovim, tož. pátrove, mest. pri

Pávletov -a -o prid.

pátrovih, or. s pátrovimi

Pobudo za projekt je dala Pavletova hči

ženski: EDNINA: im. pátrova, rod. pátrove, daj.

(< Pávle)

pátrovi, tož. pátrovo, mest. pri pátrovi, or. s pátrovo;

{O} moški: EDNINA: im. Pávletov, rod. Pávletovega, DVOJINA: im. pátrovi, rod. pátrovih, daj. pátrovima,

daj. Pávletovemu, tož. Pávletov (živostno

tož. pátrovi, mest. pri pátrovih, or. s pátrovima;

Pávletovega), mest. pri Pávletovem, or. s Pávletovim;

DVOJINA: im. Pávletova, rod. Pávletovih, daj.

Pávletovima, tož. Pávletova, mest. pri Pávletovih, or.

644

s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletovi, rod.

Pávličeva, rod. Pávličevih, daj. Pávličevim, tož.

Pávletovih, daj. Pávletovim, tož. Pávletove, mest. pri

Pávličeva, mest. pri Pávličevih, or. s Pávličevimi

Pávletovih, or. s Pávletovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Pávletova, rod. Pávletove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Pávletovi, tož. Pávletovo, mest. pri Pávletovi, or. s



Pávletovo; DVOJINA: im. Pávletovi, rod. Pávletovih,

Pavlín Oglêjski -a -ega m; ime bitja, osebno ime daj. Pávletovima, tož. Pávletovi, mest. pri Pávletovih,

|lat. Paulinus Aquileiensis: svetnik|: pesnitev Pavlina or. s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletove, rod.

Oglejskega

Pávletovih, daj. Pávletovim, tož. Pávletove, mest. pri

{O} EDNINA: im. Pavlín Oglêjski, rod. Pavlína

Pávletovih, or. s Pávletovimi

Oglêjskega, daj. Pavlínu Oglêjskemu, tož. Pavlína

srednji: EDNINA: im. Pávletovo, rod. Pávletovega, Oglêjskega, mest. pri Pavlínu Oglêjskem, or. s

daj. Pávletovemu, tož. Pávletovo, mest. pri

Pavlínom Oglêjskim

Pávletovem, or. s Pávletovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Pávletovi, rod. Pávletovih, daj. Pávletovima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Pávletovi, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovima;

imenu

MNOŽINA: im. Pávletova, rod. Pávletovih, daj.



Pávletovim, tož. Pávletova, mest. pri Pávletovih, or. s Pb -- [pə̀bə̀ tudi pəbə̀ in pébé tudi pebé] m; simbol Pávletovimi

|svinec|: Simbol za kemijski element svinec je Pb;

STATUS: predlog

|svinčev|: v kemijski formuli svinčev oksid (PbO)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Pávlič -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Odhitel je k Pavliču; Pogovori se s

pc -- [pə̀cə̀ tudi pəcə̀ in pécé tudi pecé] m; simbol Pavličem

|parsek|: Zvezda Sirij je od Zemlje oddaljena 2,6 pc

{B} Pavličev

S

{O}

TATUS: predlog

EDNINA: im. Pávlič, rod. Pávliča, daj. Pávliču, tož.

Pávliča,

P

mest. pri Pávliču, or. s Pávličem;

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

DVOJINA:

im. Pávliča, rod. Pávličev, daj. Pávličema, tož. Pávliča, mest. pri Pávličih, or. s Pávličema;

p. c.

MNOŽINA: im.

okrajš.

Pávliči, rod. Pávličev, daj. Pávličem, tož. Pávliče,

|podružnična cerkev|: obnova p. c. v Koritnem

mest. pri Pávličih, or. s Pávliči

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

p. Chr. n. okrajš.



|lat. post Christum natum: po Kristusovem rojstvu|:

Pávličev -a -o

v 5. stoletju p. Chr. n.; gl. n. št., po Kr.

prid.

Pavličeve oljne slike na platnu

STATUS: predlog

(< Pávlič)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški: EDNINA: im. Pávličev, rod. Pávličevega, daj. Pávličevemu, tož. Pávličev (živostno

Pd -- [pə̀də̀ tudi pədə̀ in pédé tudi pedé] m; simbol Pávličevega), mest. pri Pávličevem, or. s Pávličevim;

|paladij|: Simbol za kemijski element paladij je Pd

DVOJINA: im. Pávličeva, rod. Pávličevih, daj.

STATUS: predlog

Pávličevima, tož. Pávličeva, mest. pri Pávličevih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Pávličevima; MNOŽINA: im. Pávličevi, rod.



Pávličevih, daj. Pávličevim, tož. Pávličeve, mest. pri

p. d. okrajš.

Pávličevih, or. s Pávličevimi

|po domače|: za imenom, z vejico Na Zgončevi

ženski: EDNINA: im. Pávličeva, rod. Pávličeve, daj.

domačiji, p. d. pri Zgončku, so praznovali; Janez

Pávličevi, tož. Pávličevo, mest. pri Pávličevi, or. s

Novak, p. d. Kovačev

Pávličevo; DVOJINA: im. Pávličevi, rod. Pávličevih,

STATUS: predlog

daj. Pávličevima, tož. Pávličevi, mest. pri Pávličevih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

or. s Pávličevima; MNOŽINA: im. Pávličeve, rod.



Pávličevih, daj. Pávličevim, tož. Pávličeve, mest. pri

.pdf okrajš.

Pávličevih, or. s Pávličevimi

kot datotečna končnica Datoteka ima končnico .pdf in

srednji: EDNINA: im. Pávličevo, rod. Pávličevega, daj.

vsebuje popoln zapis dokumenta; v imenih datotek,

Pávličevemu, tož. Pávličevo, mest. pri Pávličevem, or.

stično Natisni datoteko z imenom Pravopis.pdf

s Pávličevim; DVOJINA: im. Pávličevi, rod.

STATUS: predlog

Pávličevih, daj. Pávličevima, tož. Pávličevi, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Pávličevih, or. s Pávličevima; MNOŽINA: im.



645

Péca -e ž; zemljepisno ime

{O} moški: EDNINA: im. Pégazov, rod. Pégazovega,

|gora v Karavankah|: Na južni strani Pece se je

daj. Pégazovemu, tož. Pégazov (živostno Pégazovega),

poškodovala planinka, ki potrebuje pomoč gorskih

mest. pri Pégazovem, or. s Pégazovim; DVOJINA: im.

reševalcev; star kot Peca ||zelo star||: Slovenjgraški Pégazova, rod. Pégazovih, daj. Pégazovima, tož.

kirurško-ginekološki blok je, kar zadeva standard

Pégazova, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovima;

bolnikov, star kot Peca

MNOŽINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih, daj.

Kje? na Peci

Pégazovim, tož. Pégazove, mest. pri Pégazovih, or. s

Od kod? s Pece

Pégazovimi

Kam? na Peco

ženski: EDNINA: im. Pégazova, rod. Pégazove, daj.

{B} peški

Pégazovi, tož. Pégazovo, mest. pri Pégazovi, or. s

{O} EDNINA: im. Péca, rod. Péce, daj. Péci, tož. Péco,

Pégazovo; DVOJINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih,

mest. o Péci, or. s Péco

daj. Pégazovima, tož. Pégazovi, mest. pri Pégazovih,

STATUS: predlog

or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazove, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij;

Pégazovih, daj. Pégazovim, tož. Pégazove, mest. pri

lastna imena v frazemih

Pégazovih, or. s Pégazovimi



srednji: EDNINA: im. Pégazovo, rod. Pégazovega, daj.

ped.

Pégazovemu,

okrajš.

tož. Pégazovo, mest. pri Pégazovem, or.

|pedagog; pedagoginja|:

s Pégazovim;

v zvezi okrajšav Ravnatelj

DVOJINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih,

ima izobrazbo univ. dipl. ped.; |pedagogika|:

daj. Pégazovima, tož. Pégazovi, mest. pri Pégazovih,

študenti 4. letnika ped.; |pedagoški|: ped. vodja

or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazova, rod.

S

Pégazovih, daj. Pégazovim, tož. Pégazova, mest. pri

TATUS: predlog

Pégazovih,

P

or. s Pégazovimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

S



TATUS: predlog

Pédenjpéd -a

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Grafenauer je dečka Pedenjpeda



predstavil na humoren in zanimiv način; pesmi o

Péhta -e ž; ime bitja, osebno ime

Pedenjpedu

|domišljijski lik|: Mojca je med nabiranjem rož

{B} Pedenjpedov

srečala Pehto, ki jo je odpeljala k sebi domov; Po

{O}

mnenju tete Pehte iz filma »Kekec« naj bi za vsako

EDNINA: im. Pédenjpéd, rod. Pédenjpéda, daj.

Pédenjpédu,

bolezen rasla roža

tož. Pédenjpéda, mest. pri Pédenjpédu,

{B} Pehtin

or. s Pédenjpédom; DVOJINA: im. Pédenjpéda, rod.

Pédenjpédov,

{O}

daj. Pédenjpédoma, tož. Pédenjpéda,

EDNINA: im. Péhta, rod. Péhte, daj. Péhti, tož.

Péhto,

mest. pri Pédenjpédih, or. s Pédenjpédoma;

mest. pri Péhti, or. s Péhto; DVOJINA: im. Péhti,

MNOŽINA: im. Pédenjpédi, rod. Pédenjpédov, daj.

rod. Péht, daj. Péhtama, tož. Péhti, mest. pri Péhtah, or.

Pédenjpédom,

s Péhtama;

tož. Pédenjpéde, mest. pri

MNOŽINA: im. Péhte, rod. Péht, daj.

Pédenjpédih,

Péhtam,

or. s Pédenjpédi

tož. Péhte, mest. pri Péhtah, or. s Péhtami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena





Pégaz -a m; ime bitja, živalsko ime

péhtra -e ž

|

|slovenska bajeslovna oseba, dobra ali hudobna

podomačeno za Pegasus|; |grški bajeslovni konj|:

Gorgona Meduza je v trenutku smrti rodila

starka|: Adventnega sejma v Beljaku ni brez

Hrizaorja in krilatega konja Pegaza

povorke parkljev in pehter; prim. Péhtra bába

{B} Pegazov

{B} pehtrin

{O}

{O}

EDNINA: im. Pégaz, rod. Pégaza, daj. Pégazu, tož.

EDNINA: im. péhtra, rod. péhtre, daj. péhtri, tož.

Pégaza,

péhtro,

mest. pri Pégazu, or. s Pégazom; DVOJINA:

mest. pri péhtri, or. s péhtro; DVOJINA: im.

péhtri,

im. Pégaza, rod. Pégazov, daj. Pégazoma, tož. Pégaza,

rod. péhter, daj. péhtrama, tož. péhtri, mest. pri

péhtrah,

mest. pri Pégazih, or. s Pégazoma; MNOŽINA: im.

or. s péhtrama; MNOŽINA: im. péhtre, rod.

Pégazi,

péhter,

rod. Pégazov, daj. Pégazom, tož. Pégaze, mest.

daj. péhtram, tož. péhtre, mest. pri péhtrah, or.

pri Pégazih,

s péhtrami

or. s Pégazi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena; grško-rimska PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

imena

nadnaravnih, domišljijskih bitij





Pégazov -a -o

Péhtra bába -e -e

prid.

ž; ime bitja, osebno ime

Pegazov lastnik

|slovenska bajeslovna oseba|: V Soški dolini in na

(< Pégaz)

Bovškem so se v Pehtro babo preoblekli fantje in

646

strašili po vasi; V Rožu so včasih otroci prosili Peléjevima, tož. Peléjevi, mest. pri Peléjevih, or. s

Pehtro babo predvsem za orehe; prim. péhtra

Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjeva, rod. Peléjevih,

{O} EDNINA: im. Péhtra bába, rod. Péhtre bábe, daj.

daj. Peléjevim, tož. Peléjeva, mest. pri Peléjevih, or. s Péhtri bábi, tož. Péhtro bábo, mest. pri Péhtri bábi, or.

Peléjevimi

s Péhtro bábo; DVOJINA: im. Péhtri bábi, rod. Péhter

STATUS: predlog

báb, daj. Péhtrama bábama, tož. Péhtri bábi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Péhtrah bábah, or. s Péhtrama bábama; MNOŽINA: im.



Péhtre bábe, rod. Péhter báb, daj. Péhtram bábami,

Pelêjev2 -a -o prid.

tož. Péhtre bábe, mest. pri Péhtrah bábah, or. s

Ahil je bil Pelejev in Tetidin sin

Péhtrami bábami

(< Pelêj)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Pelêjev, rod. Pelêjevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

Pelêjevemu, tož. Pelêjev (živostno Pelêjevega), mest.



pri Pelêjevem, or. s Pelêjevim; DVOJINA: im.

Pelé -ja [pelé, rod. pelêja] m; ime bitja, osebno ime Pelêjeva, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevima, tož.

|citatni naglas Pelé|; |vzdevek Edsona Arantesa do

Pelêjeva, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevima;

Nascimenta, brazilskega nogometaša|: S Pelejem si

MNOŽINA: im. Pelêjevi, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevim,

je razdelil nagrado za najboljšega igralca preteklega

tož. Pelêjeve, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevimi

stoletja

ženski: EDNINA: im. Pelêjeva, rod. Pelêjeve, daj.

{B} Peléjev

Pelêjevi, tož. Pelêjevo, mest. pri Pelêjevi, or. s

{O} EDNINA: im. Pelé, rod. Peléja, daj. Peléju, tož.

Pelêjevo; DVOJINA: im. Pelêjevi, rod. Pelêjevih, daj.

Peléja, mest. pri Peléju, or. s Peléjem

Pelêjevima, tož. Pelêjevi, mest. pri Pelêjevih, or. s

STATUS: predlog

Pelêjevima; MNOŽINA: im. Pelêjeve, rod. Pelêjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

daj. Pelêjevim, tož. Pelêjeve, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevimi

Pelêj -a m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. Pelêjevo, rod. Pelêjevega, daj.

|grška bajeslovna oseba|: Junakinja Atalanta se je v

Pelêjevemu, tož. Pelêjevo, mest. pri Pelêjevem, or. s

boju pomerila s Pelejem, Ahilovim očetom

Pelêjevim; DVOJINA: im. Pelêjevi, rod. Pelêjevih, daj.

{B} Pelejev

Pelêjevima, tož. Pelêjevi, mest. pri Pelêjevih, or. s

{O} EDNINA: im. Pelêj, rod. Pelêja, daj. Pelêju, tož.

Pelêjevima; MNOŽINA: im. Pelêjeva, rod. Pelêjevih,

Pelêja, mest. pri Pelêju, or. s Pelêjem; DVOJINA: im.

daj. Pelêjevim, tož. Pelêjeva, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêja, rod. Pelêjev, daj. Pelêjema, tož. Pelêja, mest.

Pelêjevimi

pri Pelêjih, or. s Pelêjema; MNOŽINA: im. Pelêji, rod.

STATUS: predlog

Pelêjev, daj. Pelêjem, tož. Pelêje, mest. pri Pelêjih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

s Pelêji



STATUS: predlog

Pélton -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

|priimek|; |ameriški izumitelj|: Leta 1878 je Lester

samostalnik moškega spola; grško-rimska imena

Pelton izumil turbino za velike padce in majhne



količine vode

Peléjev1 -a -o [pelêjev-]

{B} Peltonov

prid.

|citatni naglas Peléjev|: Peléjeva poslovilna tekma

{O} EDNINA: im. Pélton, rod. Péltona, daj. Péltonu, tož.

(< Pelé)

Péltona, mest. pri Péltonu, or. s Péltonom; DVOJINA:

{O} moški: EDNINA: im. Peléjev, rod. Peléjevega, daj.

im. Péltona, rod. Péltonov, daj. Péltonoma, tož.

Peléjevemu,

Péltona,

tož. Peléjev (živostno Peléjevega), mest.

mest. pri Péltonih, or. s Péltonoma;

pri Peléjevem, or. s Peléjevim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Péltoni, rod. Péltonov, daj. Péltonom,

Peléjeva, rod. Peléjevih, daj. Peléjevima, tož.

tož. Péltone, mest. pri Péltonih, or. s Péltoni

Peléjeva, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj. Peléjevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tož. Peléjeve, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevimi



ženski: EDNINA: im. Peléjeva, rod. Peléjeve, daj.

Péltonov -a -o prid.

Peléjevi, tož. Peléjevo, mest. pri Peléjevi, or. s

James B. Francis je svojo turbino izboljšal dobrih

Peléjevo; DVOJINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj.

30 let pred Peltonovim izumom; Peltonova turbina

Peléjevima, tož. Peléjevi, mest. pri Peléjevih, or. s

||vodna turbina za velike padce in majhne količine

Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjeve, rod. Peléjevih,

vode||: Pretok vode in s tem moč Peltonove turbine

daj. Peléjevim, tož. Peléjeve, mest. pri Peléjevih, or. s se uravnava s premikanjem igle v šobi

Peléjevimi

(< Pélton)

srednji: EDNINA: im. Peléjevo, rod. Peléjevega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Péltonov, rod. Péltonovega, Peléjevemu, tož. Peléjevo, mest. pri Peléjevem, or. s

daj. Péltonovemu, tož. Péltonov (živostno

Peléjevim; DVOJINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj.

Péltonovega), mest. pri Péltonovem, or. s

647

Péltonovim; DVOJINA: im. Péltonova, rod. Péltonovih,

{O} EDNINA: im. Pepélka, rod. Pepélke, daj. Pepélki,

daj. Péltonovima, tož. Péltonova, mest. pri Péltonovih, tož. Pepélko, mest. pri Pepélki, or. s Pepélko;

or. s Péltonovima; MNOŽINA: im. Péltonovi, rod.

DVOJINA: im. Pepélki, rod. Pepélk, daj. Pepélkama,

Péltonovih, daj. Péltonovim, tož. Péltonove, mest. pri

tož. Pepélki, mest. pri Pepélkah, or. s Pepélkama;

Péltonovih, or. s Péltonovimi

MNOŽINA: im. Pepélke, rod. Pepélk, daj. Pepélkam,

ženski: EDNINA: im. Péltonova, rod. Péltonove, daj.

tož. Pepélke, mest. pri Pepélkah, or. s Pepélkami

Péltonovi, tož. Péltonovo, mest. pri Péltonovi, or. s

STATUS: predlog

Péltonovo; DVOJINA: im. Péltonovi, rod. Péltonovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

daj. Péltonovima, tož. Péltonovi, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovima; MNOŽINA: im. Péltonove, rod.

pepelníca -e [pepelníca in pepeu̯níca] ž

Péltonovih, daj. Péltonovim, tož. Péltonove, mest. pri

|krščanski praznik, sreda po pustnem torku, prvi dan

Péltonovih, or. s Péltonovimi

štiridesetdnevnega posta|: Obdobje od pepelnice do

srednji: EDNINA: im. Péltonovo, rod. Péltonovega, velike noči se imenuje velikonočni krog; V sredo,

daj. Péltonovemu, tož. Péltonovo, mest. pri

na pepelnico, se bodo poslovili od pusta; prim.

Péltonovem, or. s Péltonovim; DVOJINA: im.

sréda

Péltonovi, rod. Péltonovih, daj. Péltonovima, tož.

{O} EDNINA: im. pepelníca, rod. pepelníce, daj.

Péltonovi, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovima;

pepelníci, tož. pepelníco, mest. pri pepelníci, or. s

MNOŽINA: im. Péltonova, rod. Péltonovih, daj.

pepelníco; DVOJINA: im. pepelníci, rod. pepelníc, daj.

Péltonovim, tož. Péltonova, mest. pri Péltonovih, or. s pepelnícama, tož. pepelníci, mest. pri pepelnícah, or. s Péltonovimi

pepelnícama; MNOŽINA: im. pepelníce, rod. pepelníc,

STATUS: predlog

daj. pepelnícam, tož. pepelníce, mest. pri pepelnícah,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na or. s pepelnícami

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Penelópa -e ž; ime bitja, osebno ime

posebnih datumov, dnevov, mesecev

|grška bajeslovna oseba|: snubci Odisejeve žene



Penelope

pepelničen -čna -o [pepelníčən in pepeu̯níčən] prid.

{B} Penelopin

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Ptujski župan do

{O} EDNINA: im. Penelópa, rod. Penelópe, daj.

pepelničnega jutra preda oblast nad mestom princu

Penelópi, tož. Penelópo, mest. pri Penelópi, or. s

karnevala; pepelnična sreda ||krščanski praznik, sreda Penelópo; DVOJINA: im. Penelópi, rod. Penelóp, daj.

po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega

Penelópama, tož. Penelópi, mest. pri Penelópah, or. s

posta||: Katoliška cerkev začenja na pepelnično

Penelópama; MNOŽINA: im. Penelópe, rod. Penelóp,

sredo 40-dnevni post kot pripravo na veliko noč

daj. Penelópam, tož. Penelópe, mest. pri Penelópah, or.

(< pepelníca)

s Penelópami

{O} moški: EDNINA: im. pepelníčni, rod.

STATUS: predlog

pepelníčnega, daj. pepelníčnemu, tož. pepelníčni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

(živostno pepelníčnega), mest. pri pepelníčnem, or. s

rimska imena

pepelníčnim; DVOJINA: im. pepelníčna, rod.



pepelníčnih, daj. pepelníčnima, tož. pepelníčna, mest.

Pêpa -e ž; ime bitja, osebno ime

pri pepelníčnih, or. s pepelníčnima; MNOŽINA: im.

|domišljijski lik|: v zvezi pujsa Pepa Zaželela si je pepelníčni, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnim, tož.

predpasnik z likom pujse Pepe

pepelníčne, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnimi

{B} Pepin

ženski: EDNINA: im. pepelníčna, rod. pepelníčne, daj.

{O} EDNINA: im. Pêpa, rod. Pêpe, daj. Pêpi, tož. Pêpo,

pepelníčni, tož. pepelníčno, mest. pri pepelníčni, or. s mest. pri Pêpi, or. s Pêpo; DVOJINA: im. Pêpi, rod. Pêp, pepelníčno; DVOJINA: im. pepelníčni, rod.

daj. Pêpama, tož. Pêpi, mest. pri Pêpah, or. s Pêpama;

pepelníčnih, daj. pepelníčnima, tož. pepelníčni, mest.

MNOŽINA: im. Pêpe, rod. Pêp, daj. Pêpam, tož. Pêpe,

pri pepelníčnih, or. s pepelníčnima; MNOŽINA: im.

mest. pri Pêpah, or. s Pêpami

pepelníčne, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnim, tož.

STATUS: predlog

pepelníčne, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

srednji: EDNINA: im. pepelníčne, rod. pepelníčnega, ženska); domišljijska imena

daj. pepelníčnemu, tož. pepelníčne, mest. pri



pepelníčnem, or. s pepelníčnim; DVOJINA: im.

pepelníčni,

Pepélka -e

rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnima, tož.

ž; ime bitja, osebno ime

pepelníčni,

|domišljijski lik|: Dobra vila je Pepelki pričarala

mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnima;

lepo obleko, steklene čeveljčke in kočijo; Slovenska

MNOŽINA: im. pepelníčna, rod. pepelníčnih, daj.

ilustratorka Alenka Sottler je prejela zlato jabolko

pepelníčnim, tož. pepelníčna, mest. pri pepelníčnih,

za ilustracije v pravljici o Pepelki

or. s pepelníčnimi

{B} Pepelkin

STATUS: predlog

648

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev; pridevniki

Perú -ja m; zemljepisno ime



|dolgo ime Republika Peru|; |država|: Na svetovnem

Pêrko -a m; ime bitja, osebno ime

jadralnem prvenstvu je zmagalo moštvo iz Peruja;

|priimek|: Pri Perku so se najprej pisali Knez; S

Tudi za letos načrtuje odpravo v Peru, deželo Inkov;

Perkom ni šale

Inki v Peruju so veliko sončnico častili kot podobo

{B} Perkov

sončnega boga

{O} EDNINA: im. Pêrko, rod. Pêrka, daj. Pêrku, tož.

Kje? v Peruju

Pêrka, mest. pri Pêrku, or. s Pêrkom; DVOJINA: im.

Od kod? iz Peruja

Pêrka, rod. Pêrkov, daj. Pêrkoma, tož. Pêrka, mest. pri Kam? v Peru

Pêrkih, or. s Pêrkoma; MNOŽINA: im. Pêrki, rod.

{B} Perujec tudi Peruanec, Perujka tudi Peruanka;

Pêrkov, daj. Pêrkom, tož. Pêrke, mest. pri Pêrkih, or. s Perujčev tudi Peruančev, Perujkin tudi Peruankin;

Pêrki

perujski tudi peruanski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Perú, rod. Perúja, daj. Perúju, tož.

P

Perú, mest. pri Perúju, or. s Perújem

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

samostalnik moškega spola

S



TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

Pêrkov -a -o prid.

moškega spola

Zadnje leto Perkova turistična kmetija ponuja tudi



adrenalinska doživetja

Peruánčev -a -o prid.; obširneje glej pri Perújčev (< Pêrko)



{O} moški: EDNINA: im. Pêrkov, rod. Pêrkovega, daj.

Peruánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje Pêrkovemu, tož. Pêrkov (živostno Pêrkovega), mest.

glej pri Perújec

pri Pêrkovem, or. s Pêrkovim; DVOJINA: im. Pêrkova,



rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovima, tož. Pêrkova, mest. pri

Peruánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej Pêrkovih, or. s Pêrkovima; MNOŽINA: im. Pêrkovi,

pri Perújka

rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovim, tož. Pêrkove, mest. pri



Pêrkovih, or. s Pêrkovimi

peruánski -a -o prid.; obširneje glej pri perújski ženski: EDNINA: im. Pêrkova, rod. Pêrkove, daj.



Pêrkovi, tož. Pêrkovo, mest. pri Pêrkovi, or. s

Perújčev -a -o tudi Peruánčev -a -o prid.

Pêrkovo; DVOJINA: im. Pêrkovi, rod. Pêrkovih, daj.

Število Perujčevih zmag se je povzpelo na pet

Pêrkovima, tož. Pêrkovi, mest. pri Pêrkovih, or. s

(< Perújec)

Pêrkovima; MNOŽINA: im. Pêrkove, rod. Pêrkovih,

{O} moški: EDNINA: im. Perújčev tudi Peruánčev,

daj. Pêrkovim, tož. Pêrkove, mest. pri Pêrkovih, or. s

rod. Perújčevega tudi Peruánčevega, daj. Perújčevemu

Pêrkovimi

tudi Peruánčevemu, tož. Perújčev tudi Peruánčev

srednji: EDNINA: im. Pêrkovo, rod. Pêrkovega, daj.

(živostno Perújčevega tudi Peruánčevega), mest. pri

Pêrkovemu, tož. Pêrkovo, mest. pri Pêrkovem, or. s

Perújčevem tudi pri Peruánčevem, or. s Perújčevim

Pêrkovim; DVOJINA: im. Pêrkovi, rod. Pêrkovih, daj.

tudi s Peruánčevim; DVOJINA: im. Perújčeva tudi

Pêrkovima, tož. Pêrkovi, mest. pri Pêrkovih, or. s

Peruánčeva, rod. Perújčevih tudi Peruánčevih, daj.

Pêrkovima; MNOŽINA: im. Pêrkova, rod. Pêrkovih,

Perújčevima tudi Peruánčevima, tož. Perújčeva tudi

daj. Pêrkovim, tož. Pêrkova, mest. pri Pêrkovih, or. s

Peruánčeva, mest. pri Perújčevih tudi pri

Pêrkovimi

Peruánčevih, or. s Perújčevima tudi s Peruánčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Perújčevi tudi Peruánčevi, rod.

P

Perújčevih tudi Peruánčevih, daj. Perújčevim tudi

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Peruánčevim, tož. Perújčeve tudi Peruánčeve, mest.

peronízem -zma

pri Perújčevih tudi pri Peruánčevih, or. s Perújčevimi

m

|politična smer v Argentini, imenovana po Peronu|:

tudi s Peruánčevimi

Nadaljeval je politiko peronizma

ženski: EDNINA: im. Perújčeva tudi Peruánčeva, rod.

(< Peron)

Perújčeve tudi Peruánčeve, daj. Perújčevi tudi

{O}

Peruánčevi, tož. Perújčevo tudi Peruánčevo, mest. pri

EDNINA: im. peronízem, rod. peronízma, daj.

Perújčevi

peronízmu,

tudi pri Peruánčevi, or. s Perújčevo tudi s

tož. peronízem, mest. pri peronízmu, or. s

peronízmom;

Peruánčevo; DVOJINA: im. Perújčevi tudi Peruánčevi,

DVOJINA: im. peronízma, rod.

peronízmov,

rod. Perújčevih tudi Peruánčevih, daj. Perújčevima

daj. peronízmoma, tož. peronízma, mest.

pri peronízmih,

tudi Peruánčevima, tož. Perújčevi tudi Peruánčevi,

or. s peronízmoma; MNOŽINA: im.

peronízmi,

mest. pri Perújčevih tudi pri Peruánčevih, or. s

rod. peronízmov, daj. peronízmom, tož.

peronízme,

Perújčevima tudi s Peruánčevima; MNOŽINA: im.

mest. pri peronízmih, or. s peronízmi

Perújčeve

S

tudi Peruánčeve, rod. Perújčevih tudi

TATUS: predlog

Peruánčevih, daj. Perújčevim tudi Peruánčevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

649

Perújčeve tudi Peruánčeve, mest. pri Perújčevih tudi Perújkah tudi pri Peruánkah, or. s Perújkami tudi s

pri Peruánčevih, or. s Perújčevimi tudi s

Peruánkami

Peruánčevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Perújčevo tudi Peruánčevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Perújčevega tudi Peruánčevega, daj. Perújčevemu tudi

samostalnik ženskega spola

Peruánčevemu, tož. Perújčevo tudi Peruánčevo, mest.



pri Perújčevem tudi pri Peruánčevem, or. s

perújski -a -o tudi peruánski -a -o prid.

Perújčevim tudi s Peruánčevim; DVOJINA: im.

ameriški pisatelj perujskega rodu Carlos Castaneda;

Perújčevi tudi Peruánčevi, rod. Perújčevih tudi

glasba perujskih Indijancev; perujsko volčje

Peruánčevih, daj. Perújčevima tudi Peruánčevima,

jabolko; V perujski džungli je iz tankerja v

tož. Perújčevi tudi Peruánčevi, mest. pri Perújčevih

Amazonko izteklo skoraj 60.000 litrov nafte

tudi pri Peruánčevih, or. s Perújčevima tudi s

(< Perú)

Peruánčevima; MNOŽINA: im. Perújčeva tudi

{O} moški: EDNINA: im. perújski tudi peruánski, rod.

Peruánčeva, rod. Perújčevih tudi Peruánčevih, daj.

perújskega tudi peruánskega, daj. perújskemu tudi

Perújčevim tudi Peruánčevim, tož. Perújčeva tudi

peruánskemu, tož. perújski tudi peruánski (živostno

Peruánčeva, mest. pri Perújčevih tudi pri

perújskega tudi peruánskega), mest. pri perújskem

Peruánčevih, or. s Perújčevimi tudi s Peruánčevimi

tudi pri peruánskem, or. s perújskim tudi s

STATUS: predlog

peruánskim; DVOJINA: im. perújska tudi peruánska,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

rod. perújskih tudi peruánskih, daj. perújskima tudi



peruánskima, tož. perújska tudi peruánska, mest. pri

Perújec -jca tudi Peruánec -nca m; ime bitja,

perújskih tudi peruánskih, or. s perújskima tudi s

prebivalsko ime

peruánskima; MNOŽINA: im. perújski tudi peruánski,

Večina Perujcev je globoko verna

rod. perújskih tudi peruánskih, daj. perújskim tudi

(< Perú)

peruánskim, tož. perújske tudi peruánske, mest. pri

{B} Perujčev tudi Peruančev

perújskih tudi peruánskih, or. s perújskimi tudi s

{O} EDNINA: im. Perújec tudi Peruánec, rod. Perújca

peruánskimi

tudi Peruánca, daj. Perújcu tudi Peruáncu, tož. Perújca ženski: EDNINA: im. perújska tudi peruánska, rod.

tudi Peruánca, mest. pri Perújcu tudi pri Peruáncu, or.

perújske tudi peruánske, daj. perújski tudi peruánski,

s Perújcem tudi s Peruáncem; DVOJINA: im. Perújca

tož. perújsko tudi peruánsko, mest. pri perújski tudi pri tudi Peruánca, rod. Perújcev tudi Peruáncev, daj.

peruánski, or. s perújsko tudi s peruánsko; DVOJINA:

Perújcema tudi Peruáncema, tož. Perújca tudi

im. perújski tudi peruánski, rod. perújskih tudi

Peruánca, mest. pri Perújcih tudi pri Peruáncih, or. s

peruánskih, daj. perújskima tudi peruánskima, tož.

Perújcema tudi s Peruáncema; MNOŽINA: im. Perújci

perújski tudi peruánski, mest. pri perújskih tudi pri

tudi Peruánci, rod. Perújcev tudi Peruáncev, daj.

peruánskih, or. s perújskima tudi s peruánskima;

Perújcem tudi Peruáncem, tož. Perújce tudi Peruánce,

MNOŽINA: im. perújske tudi peruánske, rod. perújskih

mest. pri Perújcih tudi pri Peruáncih, or. s Perújci tudi tudi peruánskih, daj. perújskim tudi peruánskim, tož.

s Peruánci

perújske tudi peruánske, mest. pri perújskih tudi

STATUS: predlog

peruánskih, or. s perújskimi tudi s peruánskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

srednji: EDNINA: im. perújsko tudi peruánsko, rod.

samostalnik moškega spola

perújskega tudi peruánskega, daj. perújskemu tudi



peruánskemu, tož. perújsko tudi peruánsko, mest. pri

Perújka -e tudi Peruánka -e ž; ime bitja, prebivalsko perújskem tudi pri peruánskem, or. s perújskim tudi s

ime

peruánskim; DVOJINA: im. perújski tudi peruánski,

Na Berlinalu je zlatega medveda prejela Perujka

rod. perújskih tudi peruánskih, daj. perújskima tudi

Claudia Llosa

peruánskima, tož. perújski tudi peruánski, mest. pri

(< Perú)

perújskih tudi peruánskih, or. s perújskima tudi s

{B} Perujkin tudi Peruankin

peruánskima; MNOŽINA: im. perújska tudi peruánska,

{O} EDNINA: im. Perújka tudi Peruánka, rod. Perújke

rod. perújskih tudi peruánskih, daj. perújskim tudi

tudi Peruánke, daj. Perújki tudi Peruánki, tož. Perújko peruánskim, tož. perújska tudi peruánska, mest. pri

tudi Peruánko, mest. pri Perújki tudi pri Peruánki, or. s perújskih tudi pri peruánskih, or. s perújskimi tudi s

Perújko tudi s Peruánko; DVOJINA: im. Perújki tudi

peruánskimi

Peruánki, rod. Perújk tudi Peruánk, daj. Perújkama

STATUS: predlog

tudi Peruánkama, tož. Perújki tudi Peruánki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Perújkah tudi pri Peruánkah, or. s Perújkama tudi s



Peruánkama; MNOŽINA: im. Perújke tudi Peruánke,

Perún -a m; ime bitja, religijsko ime

rod. Perújk tudi Peruánk, daj. Perújkam tudi

|slovanski bog ognja in dežja, groma in strele|:

Peruánkam, tož. Perújke tudi Peruánke, mest. pri

Perun, božanstvo neba, se je v krščanstvu spremenil

v Kristusa ali pa v Boga Očeta; Odnos med

650

Velesom in Perunom v poganstvu ni bil odnos med Perzêjevih, daj. Perzêjevim, tož. Perzêjeve, mest. pri

zlim in dobrim

Perzêjevih, or. s Perzêjevimi

{B} Perunov

srednji: EDNINA: im. Perzêjevo, rod. Perzêjevega, daj.

{O} EDNINA: im. Perún, rod. Perúna, daj. Perúnu, tož.

Perzêjevemu, tož. Perzêjevo, mest. pri Perzêjevem, or.

Perúna, mest. pri Perúnu, or. s Perúnom; DVOJINA: im.

s Perzêjevim; DVOJINA: im. Perzêjevi, rod.

Perúna, rod. Perúnov, daj. Perúnoma, tož. Perúna,

Perzêjevih, daj. Perzêjevima, tož. Perzêjevi, mest. pri mest. pri Perúnih, or. s Perúnoma; MNOŽINA: im.

Perzêjevih, or. s Perzêjevima; MNOŽINA: im.

Perúni, rod. Perúnov, daj. Perúnom, tož. Perúne, mest.

Perzêjeva, rod. Perzêjevih, daj. Perzêjevim, tož.

pri Perúnih, or. s Perúni

Perzêjeva, mest. pri Perzêjevih, or. s Perzêjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Perzéfona -e ž; ime bitja, religijsko ime

Pêrzija -e ž; zemljepisno ime

|grška boginja|: Na antičnih vazah najdemo

|staro ime države|: stara Perzija; Bizanc je bil

upodobitve boginj Demetre in Perzefone z

gospodarsko in vojaško močnejši od sasanidske

dežnikom

Perzije; sufijska glasba iz Perzije

{B} Perzefonin

Kje? v Perziji

{O} EDNINA: im. Perzéfona, rod. Perzéfone, daj.

Od kod? iz Perzije

Perzéfoni, tož. Perzéfono, mest. pri Perzéfoni, or. s

Kam? v Perzijo

Perzéfono; DVOJINA: im. Perzéfoni, rod. Perzéfon, daj.

{B} Perzijec, Perzijka; Perzijčev, Perzijkin;

Perzéfonama, tož. Perzéfoni, mest. pri Perzéfonah, or.

perzijski

s Perzéfonama; MNOŽINA: im. Perzéfone, rod.

{O} EDNINA: im. Pêrzija, rod. Pêrzije, daj. Pêrziji, tož.

Perzéfon, daj. Perzéfonam, tož. Perzéfone, mest. pri

Pêrzijo, mest. pri Pêrziji, or. s Pêrzijo

Perzéfonah, or. s Perzéfonami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-



rimska imena

pêrzijec -jca m



|konj|: Jahal je čudovitega perzijca; |mačka|:

Perzêj -a m; ime bitja, osebno ime

Povprečen perzijec živi 15 do 20 let; prim. Pêrzijec

|grška bajeslovna oseba|: poroka med Perzejem in

{B} perzijčev

Andromedo

{O} EDNINA: im. pêrzijec, rod. pêrzijca, daj. pêrzijcu,

{B} Perzejev

tož. pêrzijca, mest. pri pêrzijcu, or. s pêrzijcem;

{O} EDNINA: im. Perzêj, rod. Perzêja, daj. Perzêju, tož.

DVOJINA: im. pêrzijca, rod. pêrzijcev, daj. pêrzijcema, Perzêja, mest. pri Perzêju, or. s Perzêjem; DVOJINA:

tož. pêrzijca, mest. pri pêrzijcih, or. s pêrzijcema;

im. Perzêja, rod. Perzêjev, daj. Perzêjema, tož. Perzêja, MNOŽINA: im. pêrzijci, rod. pêrzijcev, daj. pêrzijcem,

mest. pri Perzêjih, or. s Perzêjema; MNOŽINA: im.

tož. pêrzijce, mest. pri pêrzijcih, or. s pêrzijci

Perzêji, rod. Perzêjev, daj. Perzêjem, tož. Perzêje,

STATUS: predlog

mest. pri Perzêjih, or. s Perzêji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

Pêrzijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

samostalnik moškega spola; grško-rimska imena

Aleksander Makedonski je premagal kralja kraljev,



Perzijca Dareja; stari Perzijci; Večina Perzijcev

Perzêjev -a -o prid.

govori perzijščino oziroma farsi; prim. pêrzijec

Perzejev kip z Meduzino glavo

(< Pêrzija)

(< Perzêj)

{B} Perzijčev

{O} moški: EDNINA: im. Perzêjev, rod. Perzêjevega,

{O} EDNINA: im. Pêrzijec, rod. Pêrzijca, daj. Pêrzijcu, daj. Perzêjevemu, tož. Perzêjev (živostno

tož. Pêrzijca, mest. pri Pêrzijcu, or. s Pêrzijcem;

Perzêjevega), mest. pri Perzêjevem, or. s Perzêjevim;

DVOJINA: im. Pêrzijca, rod. Pêrzijcev, daj. Pêrzijcema, DVOJINA: im. Perzêjeva, rod. Perzêjevih, daj.

tož. Pêrzijca, mest. pri Pêrzijcih, or. s Pêrzijcema;

Perzêjevima, tož. Perzêjeva, mest. pri Perzêjevih, or. s MNOŽINA: im. Pêrzijci, rod. Pêrzijcev, daj. Pêrzijcem,

Perzêjevima; MNOŽINA: im. Perzêjevi, rod.

tož. Pêrzijce, mest. pri Pêrzijcih, or. s Pêrzijci

Perzêjevih, daj. Perzêjevim, tož. Perzêjeve, mest. pri

STATUS: predlog

Perzêjevih, or. s Perzêjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ženski: EDNINA: im. Perzêjeva, rod. Perzêjeve, daj.



Perzêjevi, tož. Perzêjevo, mest. pri Perzêjevi, or. s

pêrzijka -e ž

Perzêjevo; DVOJINA: im. Perzêjevi, rod. Perzêjevih,

|mačka|: Dlaka perzijk je gosta in dolga; prim.

daj. Perzêjevima, tož. Perzêjevi, mest. pri Perzêjevih, Pêrzijka

or. s Perzêjevima; MNOŽINA: im. Perzêjeve, rod.

{B} perzijkin

651

{O} EDNINA: im. pêrzijka, rod. pêrzijke, daj. pêrzijki, pétek -tka m

tož. pêrzijko, mest. pri pêrzijki, or. s pêrzijko;

|dan v tednu|: Festival bodo odprli v petek;

DVOJINA: im. pêrzijki, rod. pêrzijk, daj. pêrzijkama,

Pravljične ure bodo potekale ob petkih ob 16.30; pri

tož. pêrzijki, mest. pri pêrzijkah, or. s pêrzijkama;

navajanju datuma Društvo vabi na predavanje v petek,

MNOŽINA: im. pêrzijke, rod. pêrzijk, daj. pêrzijkam,

1. februarja, ob 19. uri; veliki petek ||krščanski tož. pêrzijke, mest. pri pêrzijkah, or. s pêrzijkami

praznik||: Udeležil se je obreda ob velikem petku

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. pétek, rod. pétka, daj. pétku, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

pétek, mest. pri pétku, or. s pétkom; DVOJINA: im.



pétka, rod. pétkov, daj. pétkoma, tož. pétka, mest. pri Pêrzijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

pétkih, or. s pétkoma; MNOŽINA: im. pétki, rod.

Tradicionalno črno oblačilo Perzijk se imenuje

pétkov, daj. pétkom, tož. pétke, mest. pri pétkih, or. s čador; prim. pêrzijka

pétki

(< Ázija)

STATUS: predlog

{B} Perzijkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

{O} EDNINA: im. Pêrzijka, rod. Pêrzijke, daj. Pêrzijki, posebnih datumov, dnevov, mesecev

tož. Pêrzijko, mest. pri Pêrzijki, or. s Pêrzijko;



DVOJINA: im. Pêrzijki, rod. Pêrzijk, daj. Pêrzijkama,

Péter -tra m; ime bitja, osebno ime

tož. Pêrzijki, mest. pri Pêrzijkah, or. s Pêrzijkama;

|moško ime|: Grmeči udarec eksplozije je vrgel

MNOŽINA: im. Pêrzijke, rod. Pêrzijk, daj. Pêrzijkam,

Petra na tla; Na fotografiji se skriva za Petrom;

tož. Pêrzijke, mest. pri Pêrzijkah, or. s Pêrzijkami

|svetopisemska oseba; Simon Peter|: Jezus je

STATUS: predlog

poklical Petra za apostola; v zvezi apostol Peter

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Praznik apostolov Petra in Pavla je dan, ko škofje



posvečujejo novomašnike; v zvezi sveti Peter papežev pêrzijski -a -o prid.

nagovor vernikov na Trgu svetega Petra;

perzijska preproga; Aleksander Veliki je 331 pr. n.

|domišljijski lik|: v zvezi poštar Peter V risanki boste št. požgal in tako dokončno uničil perzijski imperij

videli, kako se je poštar Peter naučil plesati

(< Pêrzija)

{B} Petrov

{O} moški: EDNINA: im. pêrzijski, rod. pêrzijskega,

{O} EDNINA: im. Péter, rod. Pétra, daj. Pétru, tož.

daj. pêrzijskemu, tož. pêrzijski (živostno pêrzijskega), Pétra, mest. pri Pétru, or. s Pétrom; DVOJINA: im.

mest. pri pêrzijskem, or. s pêrzijskim; DVOJINA: im.

Pétra, rod. Pétrov, daj. Pétroma, tož. Pétra, mest. pri pêrzijska, rod. pêrzijskih, daj. pêrzijskima, tož.

Pétrih, or. s Pétroma; MNOŽINA: im. Pétri, rod. Pétrov, pêrzijska, mest. pri pêrzijskih, or. s pêrzijskima;

daj. Pétrom, tož. Pétre, mest. pri Pétrih, or. s Pétri

MNOŽINA: im. pêrzijski, rod. pêrzijskih, daj.

STATUS: predlog

pêrzijskim, tož. pêrzijske, mest. pri pêrzijskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

pêrzijskimi

moška); religijska imena; domišljijska imena

ženski: EDNINA: im. pêrzijska, rod. pêrzijske, daj.



pêrzijski, tož. pêrzijsko, mest. pri pêrzijski, or. s

Péter Klêpec -tra -pca m; ime bitja, osebno ime

pêrzijsko; DVOJINA: im. pêrzijski, rod. pêrzijskih, daj.

|domišljijski lik|: Legenda o Petru Klepcu se je

pêrzijskima, tož. pêrzijski, mest. pri pêrzijskih, or. s ohranila kot ljudski spomin na stare čase; Pastirji so

pêrzijskima; MNOŽINA: im. pêrzijske, rod. pêrzijskih,

spoznali, da se s Petrom Klepcem ni šaliti

daj. pêrzijskim, tož. pêrzijske, mest. pri pêrzijskih, or.

{O} EDNINA: im. Péter Klêpec, rod. Pétra Klêpca, daj.

s pêrzijskimi

Pétru Klêpcu, tož. Pétra Klêpca, mest. pri Pétru

srednji: EDNINA: im. pêrzijsko, rod. pêrzijskega, daj.

Klêpcu, or. s Pétrom Klêpcem; DVOJINA: im. Pétra

pêrzijskemu, tož. pêrzijsko, mest. pri pêrzijskem, or. s Klêpca, rod. Pétrov Klêpcev, daj. Pétroma Klêpcema,

pêrzijskim; DVOJINA: im. pêrzijski, rod. pêrzijskih,

tož. Pétra Klêpca, mest. pri Pétrih Klêpcih, or. s

daj. pêrzijskima, tož. pêrzijski, mest. pri pêrzijskih, or.

Pétroma Klêpcema; MNOŽINA: im. Pétri Klêpci, rod.

s pêrzijskima; MNOŽINA: im. pêrzijska, rod.

Pétrov Klêpcev, daj. Pétrom Klêpcem, tož. Pétre

pêrzijskih, daj. pêrzijskim, tož. pêrzijska, mest. pri

Klêpce, mest. pri Pétrih Klêpcih, or. s Pétri Klêpci

pêrzijskih, or. s pêrzijskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Péter Nós -tra -a m; ime bitja, osebno ime

pet. okrajš.

|domišljijski lik|: Zgodbe o Petru Nosu je najprej

|petek|: Delovni čas: od pon. do pet. od 8.00 do

pisal Leopold Suhodolčan, nato pa njegov sin

22.00; Srečanje se začne v pet., 21. mar., ob 19.30

Primož; S Petrom Nosom se otroci zlahka

STATUS: predlog

poistovetijo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Péter Nós, rod. Pétra Nósa, daj.



Pétru Nósu, tož. Pétra Nósa, mest. pri Pétru Nósu, or.

652

s Pétrom Nósom; DVOJINA: im. Pétra Nósa, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Petőfijev, rod. Petőfijevega, Pétrov Nósov, daj. Pétroma Nósoma, tož. Pétra Nósa,

daj. Petőfijevemu, tož. Petőfijev (živostno

mest. pri Pétrih Nósih, or. s Pétroma Nósoma;

Petőfijevega), mest. pri Petőfijevem, or. s

MNOŽINA: im. Pétri Nósi, rod. Pétrov Nósov, daj.

Petőfijevim; DVOJINA: im. Petőfijeva, rod.

Pétrom Nósom, tož. Pétre Nóse, mest. pri Pétrih

Petőfijevih, daj. Petőfijevima, tož. Petőfijeva, mest.

Nósih, or. s Pétri Nósi

pri Petőfijevih, or. s Petőfijevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Petőfijevi, rod. Petőfijevih, daj. Petőfijevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Petőfijeve, mest. pri Petőfijevih, or. s Petőfijevimi



ženski: EDNINA: im. Petőfijeva, rod. Petőfijeve, daj.

Péter Pán -tra -a m; ime bitja, osebno ime

Petőfijevi, tož. Petőfijevo, mest. pri Petőfijevi, or. s

|domišljijski lik|: Zgodba o Petru Panu iz dežele

Petőfijevo; DVOJINA: im. Petőfijevi, rod. Petőfijevih,

Nije sodi v klasično otroško književnost; Med

daj. Petőfijevima, tož. Petőfijevi, mest. pri Petőfijevih, otroki je zelo priljubljeno praznovanje rojstnega dne

or. s Petőfijevima; MNOŽINA: im. Petőfijeve, rod.

s Petrom Panom in Zvončico

Petőfijevih, daj. Petőfijevim, tož. Petőfijeve, mest. pri

{O} EDNINA: im. Péter Pán, rod. Pétra Pána, daj. Pétru

Petőfijevih, or. s Petőfijevimi

Pánu, tož. Pétra Pána, mest. pri Pétru Pánu, or. s

srednji: EDNINA: im. Petőfijevo, rod. Petőfijevega, Pétrom Pánom; DVOJINA: im. Pétra Pána, rod. Pétrov

daj. Petőfijevemu, tož. Petőfijevo, mest. pri

Pánov, daj. Pétroma Pánoma, tož. Pétra Pána, mest.

Petőfijevem, or. s Petőfijevim; DVOJINA: im.

pri Pétrih Pánih, or. s Pétroma Pánoma; MNOŽINA:

Petőfijevi, rod. Petőfijevih, daj. Petőfijevima, tož.

im. Pétri Páni, rod. Pétrov Pánov, daj. Pétrom Pánom,

Petőfijevi, mest. pri Petőfijevih, or. s Petőfijevima;

tož. Pétre Páne, mest. pri Pétrih Pánih, or. s Pétri Páni MNOŽINA: im. Petőfijeva, rod. Petőfijevih, daj.

STATUS: predlog

Petőfijevim, tož. Petőfijeva, mest. pri Petőfijevih, or. s P

Petőfijevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena



STATUS: predlog

Péter Zájec -tra -jca m; ime bitja, živalsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|domišljijski lik|: zadnja prigoda Petra Zajca;



Britanska igralka in scenaristka Emma Thompson je

Pétri -ja m; ime bitja, osebno ime

avtorica slikanic o Petru Zajcu

|priimek|; |pruski bakteriolog|: Julius Richard Petri

{O} EDNINA: im. Péter Zájec, rod. Pétra Zájca, daj.

je študiral medicino in diplomiral leta 1876; |nemški

Pétru Zájcu, tož. Pétra Zájca, mest. pri Pétru Zájcu,

matematik in računalničar|: knjiga o življenju in

or. s Pétrom Zájcem; DVOJINA: im. Pétra Zájca, rod.

delu Carla Adama Petrija

Pétrov Zájcev, daj. Pétroma Zájcema, tož. Pétra

{B} Petrijev

Zájca, mest. pri Pétrih Zájcih, or. s Pétroma Zájcema;

{O} EDNINA: im. Pétri, rod. Pétrija, daj. Pétriju, tož.

MNOŽINA: im. Pétri Zájci, rod. Pétrov Zájcev, daj.

Pétrija, mest. pri Pétriju, or. s Pétrijem; DVOJINA: im.

Pétrom Zájcem, tož. Pétre Zájce, mest. pri Pétrih

Pétrija, rod. Pétrijev, daj. Pétrijem, tož. Pétrija, mest.

Zájcih, or. s Pétri Zájci

pri Pétrijih, or. s Pétrijema; MNOŽINA: im. Pétriji, rod.

STATUS: predlog

Pétrijev, daj. Pétrijem, tož. Pétrije, mest. pri Pétrijih, P

or. s Pétriji

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

samostalnik moškega spola

S



TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Petőfi -ja [pétefi] m; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

|priimek| Sándor Petőfi ||umetniško ime Sándorja spola

Petrovicsa, madžarskega romantičnega pesnika in



revolucionarja||: pesnitev Sándorja Petőfija

Pétrič -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Petőfijev

|priimek|: razstava fotografij popotnika Petriča;

{O} EDNINA: im. Petőfi, rod. Petőfija, daj. Petőfiju,

Posadka s Petričem na čelu se je uvrstila v finale

tož. Petőfija, mest. pri Petőfiju, or. s Petőfijem;

{B} Petričev

DVOJINA: im. Petőfija, rod. Petőfijev, daj. Petőfijema,

{O} EDNINA: im. Pétrič, rod. Pétriča, daj. Pétriču, tož.

tož. Petőfija, mest. pri Petőfijih, or. s Petőfijema;

Pétriča, mest. pri Pétriču, or. s Pétričem; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Petőfiji, rod. Petőfijev, daj. Petőfijem,

Pétriča, rod. Pétričev, daj. Pétričema, tož. Pétriča,

tož. Petőfije, mest. pri Petőfijih, or. s Petőfiji

mest. pri Pétričih, or. s Pétričema; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Pétriči, rod. Pétričev, daj. Pétričem, tož. Pétriče, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

pri Pétričih, or. s Pétriči

(priimki); samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Petőfijev -a -o [pétefijev-] prid.

samostalnik moškega spola

Petőfijeve uglasbene pesmi



(< Petőfi)

Pétričev -a -o prid.

653

umik Petričeve kandidature

Pétrijevima; MNOŽINA: im. Pétrijeva, rod. Pétrijevih,

(< Pétrič)

daj. Pétrijevim, tož. Pétrijeva, mest. pri Pétrijevih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Pétričev, rod. Pétričevega, Pétrijevimi

daj. Pétričevemu, tož. Pétričev (živostno Pétričevega), STATUS: predlog

mest. pri Pétričevem, or. s Pétričevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Pétričeva, rod. Pétričevih, daj. Pétričevima, tož.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Pétričeva, mest. pri Pétričevih, or. s Pétričevima;



MNOŽINA: im. Pétričevi, rod. Pétričevih, daj.

petríjevka -e ž

Pétričevim, tož. Pétričeve, mest. pri Pétričevih, or. s

|laboratorijska posoda|: Za raziskavo so dali dvajset

Pétričevimi

koruznih zrn v petrijevko s petnajstimi mililitri

ženski: EDNINA: im. Pétričeva, rod. Pétričeve, daj.

vode; Po mizah je bilo veliko petrijevk, v katerih so

Pétričevi, tož. Pétričevo, mest. pri Pétričevi, or. s

rasle bakterije; prim. Pétri, Pétrijev

Pétričevo; DVOJINA: im. Pétričevi, rod. Pétričevih, daj.

{O} EDNINA: im. petríjevka, rod. petríjevke, daj.

Pétričevima, tož. Pétričevi, mest. pri Pétričevih, or. s petríjevki, tož. petríjevko, mest. pri petríjevki, or. s Pétričevima; MNOŽINA: im. Pétričeve, rod. Pétričevih,

petríjevko; DVOJINA: im. petríjevki, rod. petríjevk, daj.

daj. Pétričevim, tož. Pétričeve, mest. pri Pétričevih, or.

petríjevkama, tož. petríjevki, mest. pri petríjevkah, or.

s Pétričevimi

s petríjevkama; MNOŽINA: im. petríjevke, rod.

srednji: EDNINA: im. Pétričevo, rod. Pétričevega, daj.

petríjevka, daj. petríjevk, tož. petríjevke, mest. pri

Pétričevemu, tož. Pétričevo, mest. pri Pétričevem, or.

petríjevkah, or. s petríjevkami

s Pétričevim; DVOJINA: im. Pétričevi, rod. Pétričevih,

STATUS: predlog

daj. Pétričevima, tož. Pétričevi, mest. pri Pétričevih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen or. s Pétričevima; MNOŽINA: im. Pétričeva, rod.



Pétričevih, daj. Pétričevim, tož. Pétričeva, mest. pri

Pétrov -a -o prid.

Pétričevih, or. s Pétričevimi

Kupci Petrovega stanovanja so bili navdušeni;

STATUS: predlog

Petrov naslednik ||papež||: Zbor kardinalov, ki deset PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dni po smrti papeža v tajnosti voli novega



Petrovega naslednika, imenujemo konklave

Pétrijev -a -o prid.

(< Pétrov)

Petrijevo delo je prispevalo k razumevanju

{O} moški: EDNINA: im. Pétrov, rod. Pétrovega, daj.

kompleksnih sistemov podatkov; Petrijeva mreža

Pétrovemu, tož. Pétrov (živostno Pétrovega), mest. pri

||matematični jezik||: Najstarejša grafična notacija,

Pétrovem, or. s Pétrovim; DVOJINA: im. Pétrova, rod.

ki se uporablja za modeliranje sistemov, je notacija

Pétrovih, daj. Pétrovima, tož. Pétrova, mest. pri

Petrijevih mrež; Petrijeva plošča, posodica

Pétrovih, or. s Pétrovima; MNOŽINA: im. Pétrovi, rod.

||laboratorijska posoda za gojenje bakterij in

Pétrovih, daj. Pétrovim, tož. Pétrove, mest. pri

imunske teste||: Pokazal mi je Petrijeve plošče, na

Pétrovih, or. s Pétrovimi

katerih je proučeval pojav sinergizma med

ženski: EDNINA: im. Pétrova, rod. Pétrove, daj.

posameznimi antibiotiki; Presevne metode izvajamo

Pétrovi, tož. Pétrovo, mest. pri Pétrovi, or. s Pétrovo; v Petrijevih posodicah

DVOJINA: im. Pétrovi, rod. Pétrovih, daj. Pétrovima,

(< Pétri)

tož. Pétrovi, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovima;

{O} moški: EDNINA: im. Pétrijev, rod. Pétrijevega, MNOŽINA: im. Pétrove, rod. Pétrovih, daj. Pétrovim,

daj. Pétrijevemu, tož. Pétrijev (živostno Pétrijevega), tož. Pétrove, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovimi

mest. pri Pétrijevem, or. s Pétrijevim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Pétrovo, rod. Pétrovega, daj.

Pétrijeva, rod. Pétrijevih, daj. Pétrijevima, tož.

Pétrovemu, tož. Pétrovo, mest. pri Pétrovem, or. s

Pétrijeva, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevima;

Pétrovim; DVOJINA: im. Pétrovi, rod. Pétrovih, daj.

MNOŽINA: im. Pétrijevi, rod. Pétrijevih, daj.

Pétrovima, tož. Pétrovi, mest. pri Pétrovih, or. s

Pétrijevim, tož. Pétrijeve, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrovima; MNOŽINA: im. Pétrova, rod. Pétrovih, daj.

Pétrijevimi

Pétrovim, tož. Pétrova, mest. pri Pétrovih, or. s

ženski: EDNINA: im. Pétrijeva, rod. Pétrijeve, daj.

Pétrovimi

Pétrijevi, tož. Pétrijevo, mest. pri Pétrijevi, or. s

STATUS: predlog

Pétrijevo; DVOJINA: im. Pétrijevi, rod. Pétrijevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

Pétrijevima, tož. Pétrijevi, mest. pri Pétrijevih, or. s izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Pétrijevima; MNOŽINA: im. Pétrijeve, rod. Pétrijevih,



daj. Pétrijevim, tož. Pétrijeve, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevimi

Pétrovič -a m; ime bitja, osebno ime

srednji:

|priimek|: Petroviču sta pomagala še dva člana; Z

EDNINA: im. Pétrijevo, rod. Pétrijevega, daj.

Pétrijevemu,

učiteljem Petrovičem sta se odlično razumela

tož. Pétrijevo, mest. pri Pétrijevem, or. s

Pétrijevim;

{B} Petrovičev

DVOJINA: im. Pétrijevi, rod. Pétrijevih, daj.

Pétrijevima,

{O} EDNINA: im. Pétrovič, rod. Pétroviča, daj.

tož. Pétrijevi, mest. pri Pétrijevih, or. s

Pétroviču, tož. Pétroviča, mest. pri Pétroviču, or. s

654

Pétrovičem; DVOJINA: im. Pétroviča, rod. Pétrovičev,

{O} moški: EDNINA: im. Petrovićev, rod.

daj. Pétrovičema, tož. Pétroviča, mest. pri Pétrovičih, Petrovićevega, daj. Petrovićevemu, tož. Petrovićev

or. s Pétrovičema; MNOŽINA: im. Pétroviči, rod.

(živostno Petrovićevega), mest. pri Petrovićevem, or. s Pétrovičev, daj. Pétrovičem, tož. Pétroviče, mest. pri

Petrovićevim; DVOJINA: im. Petrovićeva, rod.

Pétrovičih, or. s Pétroviči

Petrovićevih, daj. Petrovićevima, tož. Petrovićeva,

STATUS: predlog

mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

MNOŽINA: im. Petrovićevi, rod. Petrovićevih, daj.

samostalnik moškega spola

Petrovićevim, tož. Petrovićeve, mest. pri



Petrovićevih, or. s Petrovićevimi

Pétrovičev -a -o

ženski:

prid.

EDNINA: im. Petrovićeva, rod. Petrovićeve,

Petrovičevi akvareli

daj. Petrovićevi, tož. Petrovićevo, mest. pri

(< Pétrovič)

Petrovićevi, or. s Petrovićevo; DVOJINA: im.

{O} moški:

Petrovićevi,

EDNINA: im. Pétrovičev, rod.

rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevima,

Pétrovičevega, daj. Pétrovičevemu, tož. Pétrovičev

tož. Petrovićevi, mest. pri Petrovićevih, or. s

(

Petrovićevima;

živostno Pétrovičevega), mest. pri Pétrovičevem, or. s

MNOŽINA: im. Petrovićeve, rod.

Pétrovičevim;

Petrovićevih,

DVOJINA: im. Pétrovičeva, rod.

daj. Petrovićevim, tož. Petrovićeve,

Pétrovičevih, daj. Pétrovičevima, tož. Pétrovičeva,

mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevimi

srednji:

mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevima;

EDNINA: im. Petrovićevo, rod.

Petrovićevega,

MNOŽINA: im. Pétrovičevi, rod. Pétrovičevih, daj.

daj. Petrovićevemu, tož. Petrovićevo,

Pétrovičevim, tož. Pétrovičeve, mest. pri

mest. pri Petrovićevem, or. s Petrovićevim; DVOJINA:

Pétrovičevih, or. s Pétrovičevimi

im. Petrovićevi, rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevima, ženski: EDNINA: im. Pétrovičeva, rod. Pétrovičeve, tož. Petrovićevi, mest. pri Petrovićevih, or. s

Petrovićevima;

daj. Pétrovičevi, tož. Pétrovičevo, mest. pri

MNOŽINA: im. Petrovićeva, rod.

Pétrovičevi,

Petrovićevih,

or. s Pétrovičevo; DVOJINA: im.

daj. Petrovićevim, tož. Petrovićeva,

Pétrovičevi, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevima,

mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevimi

tož. Pétrovičevi, mest. pri Pétrovičevih, or. s

STATUS: predlog

Pétrovičevima; MNOŽINA: im. Pétrovičeve, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Pétrovičevih, daj. Pétrovičevim, tož. Pétrovičeve,



mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevimi

Petrúška -e tudi Petrúška -a m; ime bitja, osebno ime srednji: EDNINA: im. Pétrovičevo, rod.

|umetniško ime Radivoja Peterlina, slovenskega

Pétrovičevega, daj. Pétrovičevemu, tož. Pétrovičevo,

pesnika in pisatelja|: ob imenu, navadno za pomišljajem mest. pri Pétrovičevem, or. s Pétrovičevim; DVOJINA:

Radivoj Peterlin – Petruška je motive za svoje

im. Pétrovičevi, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevima, pesmi črpal iz številnih potovanj po Rusiji in

tož. Pétrovičevi, mest. pri Pétrovičevih, or. s

zahodni Evropi

Pétrovičevima; MNOŽINA: im. Pétrovičeva, rod.

{B} Petruškov

Pétrovičevih, daj. Pétrovičevim, tož. Pétrovičeva,

{O} EDNINA: im. Petrúška, rod. Petrúške tudi

mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevimi

Petrúška, daj. Petrúški tudi Petrúšku, tož. Petrúško tudi STATUS: predlog

Petrúška, mest. pri Petrúški tudi pri Petrúšku, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Petrúško tudi s Petrúškom



STATUS: predlog

Petrović -a [pétrovič] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

|priimek|: Srbski knezi so za vodjo upora izvolili

moškega spola

Đorđa Petrovića Karađorđa; S Petrovićem so



podpisali triletno pogodbo

Petrúškov -a -o prid.

{B} Petrovićev

Petruškove pesmi

{O} EDNINA: im. Petrović, rod. Petrovića, daj.

(< Petrúška)

Petroviću, tož. Petrovića, mest. pri Petroviću, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Petrúškov, rod.

Petrovićem; DVOJINA: im. Petrovića, rod. Petrovićev,

Petrúškovega, daj. Petrúškovemu, tož. Petrúškov

daj. Petrovićema, tož. Petrovića, mest. pri Petrovićih, (živostno Petrúškovega), mest. pri Petrúškovem, or. s

or. s Petrovićema; MNOŽINA: im. Petrovići, rod.

Petrúškovim; DVOJINA: im. Petrúškova, rod.

Petrovićev, daj. Petrovićem, tož. Petroviće, mest. pri

Petrúškovih, daj. Petrúškovima, tož. Petrúškova, mest.

Petrovićih, or. s Petrovići

pri Petrúškovih, or. s Petrúškovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Petrúškovi, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Petrúškove, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovimi



ženski: EDNINA: im. Petrúškova, rod. Petrúškove, daj.

Petrovićev -a -o [pétrovičev-] prid.

Petrúškovi, tož. Petrúškovo, mest. pri Petrúškovi, or. s Ni še izbral Petrovićevega naslednika

Petrúškovo; DVOJINA: im. Petrúškovi, rod.

(< Petrović)

Petrúškovih, daj. Petrúškovima, tož. Petrúškovi, mest.

655

pri Petrúškovih, or. s Petrúškovima; MNOŽINA: im.

im. Piaf, rod. Piaf, daj. Piaf, tož. Piaf, mest. pri Piaf, or.

Petrúškove, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovim, tož.

s Piaf

Petrúškove, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Petrúškovo, rod. Petrúškovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

daj. Petrúškovemu, tož. Petrúškovo, mest. pri

(priimki)

Petrúškovem, or. s Petrúškovim; DVOJINA: im.



Petrúškovi, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovima, tož.

Piazzesi -ja [pjacézi] m; ime bitja, osebno ime

Petrúškovi, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovima;

|priimek|: V knjigi Gianfranca Piazzesija je razkrito

MNOŽINA: im. Petrúškova, rod. Petrúškovih, daj.

jugoslovansko kupčevanje s kraljevimi zakladi;

Petrúškovim, tož. Petrúškova, mest. pri Petrúškovih,

nesklonljivo za žensko osebo |ameriška ekonomistka|:

or. s Petrúškovimi

objave Monike Piazzesi

STATUS: predlog

{B} Piazzesijev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Piazzesi, rod. Piazzesi, daj. Piazzesi, tož. Piazzesi, mest. pri Piazzesi, or. s Piazzesi

pí -ja m

STATUS: predlog

|grška črka π|: Jurij Vega je leta 1789 izračunal

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

vrednost pija na 136 decimalnih mest; kot prilastek, v



imenovalniku število pi

Pigmalion -a [pigmálijon] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. pí, rod. píja, daj. píju, tož. pí, mest. pri

|grška bajeslovna oseba|: Solze kiparja Pigmaliona

píju, or. s píjem; DVOJINA: im. píja, rod. píjev, daj.

so obudile Venerin kip

píjema, tož. píja, mest. pri píjih, or. s píjema;

{B} Pigmalionov

MNOŽINA: im. píji, rod. píjev, daj. píjem, tož. píje, mest.

{O} EDNINA: im. Pigmalion, rod. Pigmaliona, daj.

pri píjih, or. s píji

Pigmalionu, tož. Pigmaliona, mest. pri Pigmalionu, or.

STATUS: predlog

s Pigmalionom; DVOJINA: im. Pigmaliona, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

Pigmalionov, daj. Pigmalionoma, tož. Pigmaliona,



mest. pri Pigmalionih, or. s Pigmalionoma; MNOŽINA:

Pia -e [píja] ž; ime bitja, osebno ime

im. Pigmalioni, rod. Pigmalionov, daj. Pigmalionom,

|žensko ime|: Hiša plesalcev in koreografov Pie in

tož. Pigmalione, mest. pri Pigmalionih, or. s

Pina Mlakarja ob Krki v Novem mestu je krita s

Pigmalioni

slamo; Število Pij v Sloveniji narašča

STATUS: predlog

{B} Piin in Pijin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{O} EDNINA: im. Pia, rod. Pie, daj. Pii, tož. Pio, mest.

rimska imena

pri Pii, or. s Pio; DVOJINA: im. Pii, rod. Pij, daj. Piama, tož. Pii, mest. pri Piah, or. s Piama; MNOŽINA: im. Pie, pigmêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

rod. Pij, daj. Piam, tož. Pie, mest. pri Piah, or. s Piami

|slabšalni izraz za pripadnika črne rase, ki živi v

STATUS: predlog

centralni Afriki|: V Ituriju živijo pigmejci Bambuti;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Ljudstva pigmejcev iz tropskih gozdov Afrike še

ženska)

danes živi v gozdu; |moški manjše rasti|: v



prenesenem pomenu Klicali so ga intelektualni

Piaf1 -a [pjáf] m; ime bitja, osebno ime

pigmejec

|priimek|

{B} pigmejčev

{B} Piafov

{O} EDNINA: im. pigmêjec, rod. pigmêjca, daj.

{O} EDNINA: im. Piaf, rod. Piafa, daj. Piafu, tož. Piafa, pigmêjcu, tož. pigmêjca, mest. pri pigmêjcu, or. s

mest. pri Piafu, or. s Piafom; DVOJINA: im. Piafa, rod.

pigmêjcem; DVOJINA: im. pigmêjca, rod. pigmêjcev,

Piafov, daj. Piafoma, tož. Piafa, mest. pri Piafih, or. s daj. pigmêjcema, tož. pigmêjca, mest. pri pigmêjcih,

Piafoma; MNOŽINA: im. Piafi, rod. Piafov, daj.

or. s pigmêjcema; MNOŽINA: im. pigmêjci, rod.

Piafom, tož. Piafe, mest. pri Piafih, or. s Piafi

pigmêjcev, daj. pigmêjcem, tož. pigmêjce, mest. pri

STATUS: predlog

pigmêjcih, or. s pigmêjci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Piaf2 -- [pjáf] m; ime bitja, osebno ime

samostalnik moškega spola

|priimek| Edith Piaf ||umetniško ime Edith Giovanne Gassion, francoske šansonjerke||: Primerjajo jo z

pigmêjski -a -o prid.

Edith Piaf

pigmejska vas; V Afriki so štiri rase: bela, črna,

{O} EDNINA: im. Piaf, rod. Piaf, daj. Piaf, tož. Piaf,

pigmejska in bušmansko-hotentotska

mest. pri Piaf, or. s Piaf; DVOJINA: im. Piaf, rod. Piaf, (< pigmêjec)

daj. Piaf, tož. Piaf, mest. pri Piaf, or. s Piaf; MNOŽINA: 656

{O} moški: EDNINA: im. pigmêjski, rod.

STATUS: predlog

pigmêjskega, daj. pigmêjskemu, tož. pigmêjski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

(živostno pigmêjskega), mest. pri pigmêjskem, or. s

ženska)

pigmêjskim; DVOJINA: im. pigmêjska, rod.



pigmêjskih, daj. pigmêjskima, tož. pigmêjska, mest.

Píjin -a -o prid.

pri pigmêjskih, or. s pigmêjskima; MNOŽINA: im.

Pijini unikatni tekstilni izdelki

pigmêjski, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskim, tož.

(< Pia, Píja)

pigmêjske, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskimi

{O} moški: EDNINA: im. Píjin, rod. Píjinega, daj.

ženski: EDNINA: im. pigmêjska, rod. pigmêjske, daj.

Píjinemu, tož. Píjin (živostno Píjinega), mest. pri

pigmêjski, tož. pigmêjsko, mest. pri pigmêjski, or. s

Píjinem, or. s Píjinim; DVOJINA: im. Píjina, rod.

pigmêjsko; DVOJINA: im. pigmêjski, rod. pigmêjskih,

Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjina, mest. pri Píjinih, or. s daj. pigmêjskima, tož. pigmêjski, mest. pri

Píjinima; MNOŽINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj.

pigmêjskih, or. s pigmêjskima; MNOŽINA: im.

Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi pigmêjske, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskim, tož.

ženski: EDNINA: im. Píjina, rod. Píjine, daj. Píjini, tož.

pigmêjske, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskimi

Píjino, mest. pri Píjini, or. s Píjino; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. pigmêjsko, rod. pigmêjskega, Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjini, mest. pri daj. pigmêjskemu, tož. pigmêjsko, mest. pri

Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjine, rod.

pigmêjskem, or. s pigmêjskim; DVOJINA: im.

Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s pigmêjski, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskima, tož.

Píjinimi

pigmêjski, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskima;

srednji: EDNINA: im. Píjino, rod. Píjinega, daj.

MNOŽINA: im. pigmêjska, rod. pigmêjskih, daj.

Píjinemu, tož. Píjino, mest. pri Píjinem, or. s Píjinim; pigmêjskim, tož. pigmêjska, mest. pri pigmêjskih, or.

DVOJINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož.

s pigmêjskimi

Píjini, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Píjina, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjina, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Píjinih, or. s Píjinimi



STATUS: predlog

Piin -a -o [píjin] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Šola zavzame ves Piin dan



(< Pia)

píka -e ž

{O} moški: EDNINA: im. Piin, rod. Piinega, daj.

|ločilo|: Na koncu okrajšave zapišemo piko; v zvezi

Piinemu, tož. Piin (živostno Piinega), mest. pri Piinem, dvignjena pika Števila so ločili z dvignjeno piko or. s Piinim; DVOJINA: im. Piina, rod. Piinih, daj.

{PRZ} . levostično na koncu pripovedne povedi Cvetje Piinima, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Piinima;

pozitivno vpliva na naše duševno in telesno

MNOŽINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piine, zdravje.; levostično na koncu okrajšave npr.; H.

mest. pri Piinih, or. s Piinimi

Potočnik; levostično za števnikom za označevanje vrstilnosti ženski: EDNINA: im. Piina, rod. Piine, daj. Piini, tož.

v soboto, 4. aprila; Jožef II.; levostično pri navajanju Piino, mest. pri Piini, or. s Piino; DVOJINA: im. Piini, bibliografskih enot Anton Breznik. Slovenski pravopis.

rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, mest. pri Piinih, or.

Ljubljana: 1920.; stično v elektronskih naslovih

s Piinima; MNOŽINA: im. Piine, rod. Piinih, daj.

janez.novak@gov.si; stično pri spletnih naslovih Vladna Piinim, tož. Piine, mest. pri Piinih, or. s Piinimi

obvestila so na spletni strani <www.gov.si>; stično srednji: EDNINA: im. Piino, rod. Piinega, daj.

med milijoni in tisočicami V Sloveniji je po oceni

Piinemu, tož. Piino, mest. pri Piinem, or. s Piinim;

2.062.874 prebivalcev; stično med tisočicami in

DVOJINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, stoticami, nad in vključno z deset tisoč Slovenija je velika mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piina,

20.273 km²; stično pri zapisu časa za ločevanje ur in minut rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Ura se začne ob 8.45; stično pri okrajšavah tvorjenk

Piinimi

Besedo lastnoročno okrajšamo kot l.r.; desnostično pri

STATUS: predlog

imenih spletnih domen Pred registracijo domene .si

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

morate preveriti, ali je želena domena še prosta;



desnostično pri končnicah datotek Datoteko pošljite v

Píja -e ž; ime bitja, osebno ime

formatu .pdf

|žensko ime|: Od Pije se je poslovila z mešanimi

dvignjena pika · nestično za označevanje množenja Zapisal občutki

je 2 · 3 = 6

{B} Pijin

{O} EDNINA: im. píka, rod. píke, daj. píki, tož. píko,

{O} EDNINA: im. Píja, rod. Píje, daj. Píji, tož. Píjo, mest.

mest. pri píki, or. s píko; DVOJINA: im. píki, rod. pík, pri Píji, or. s Píjo; DVOJINA: im. Píji, rod. Píj, daj.

daj. píkama, tož. píki, mest. pri píkah, or. s píkama;

Píjama, tož. Píji, mest. pri Píjah, or. s Píjama;

MNOŽINA: im. píke, rod. pík, daj. píkam, tož. píke, mest.

MNOŽINA: im. Píje, rod. Píj, daj. Píjam, tož. Píje, mest.

pri píkah, or. s píkami

pri Píjah, or. s Píjami

STATUS: predlog

657

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

{O} EDNINA: im. PÍL, rod. PÍL-a tudi PÍL, daj. PÍL-u



tudi PÍL, tož. PÍL, mest. pri PÍL-u tudi pri PÍL, or. s Píka Nogavíčka -e -e ž; ime bitja, osebno ime

PÍL-om tudi s PÍL

|domišljijski lik|: novi prevod zgodbe o Piki

STATUS: predlog

Nogavički; Otroci so se veselili druženja s Piko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik

Nogavičko

moškega spola

{O} EDNINA: im. Píka Nogavíčka, rod. Píke



Nogavíčke, daj. Píki Nogavíčki, tož. Píko Nogavíčko,

Pilát -a m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Píki Nogavíčki, or. s Píko Nogavíčko;

|svetopisemska oseba|: sojenje pred rimskim

DVOJINA: im. Píki Nogavíčki, rod. Pík Nogavíčk, daj.

upraviteljem Pilatom; hoditi od Poncija do Pilata ||brez Píkama Nogavíčkama, tož. Píki Nogavíčki, mest. pri

uspeha poskušati urediti kako stvar na različnih

Píkah Nogavíčkah, or. s Píkama Nogavíčkama;

ustanovah, pri različnih ljudeh||: Hodila sva od

MNOŽINA: im. Píke Nogavíčke, rod. Pík Nogavíčk,

Poncija do Pilata, hotela sva sama rešiti zadevo, a

daj. Píkam Nogavíčkam, tož. Píke Nogavíčke, mest.

nimava več kam; oprati si roke kot Pilat ||ne sprejeti pri Píkah Nogavíčkah, or. s Píkami Nogavíčkami

odgovornosti za negativno dejanje||: Pravosodni

STATUS: predlog

minister si je kot Pilat opral roke in na sojenju ni bil PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

navzoč



{B} Pilatov

Píki Jákob -ja -a m; ime bitja, živalsko ime

{O} EDNINA: im. Pilát, rod. Piláta, daj. Pilátu, tož.

|domišljijski lik|: Otroci so se naučili pesmico o

Piláta, mest. pri Pilátu, or. s Pilátom; DVOJINA: im.

Pikiju Jakobu; Kovič se je z medvedkom Pikijem

Piláta, rod. Pilátov, daj. Pilátoma, tož. Piláta, mest. pri Jakobom zapisal v spomin številnih generacij

Pilátih, or. s Pilátoma; MNOŽINA: im. Piláti, rod.

{O} EDNINA: im. Píki Jákob, rod. Píkija Jákoba, daj.

Pilátov, daj. Pilátom, tož. Piláte, mest. pri Pilátih, or. s Píkiju Jákobu, tož. Píkija Jákoba, mest. pri Píkiju

Piláti

Jákobu, or. s Píkijem Jákobom; DVOJINA: im. Píkija

STATUS: predlog

Jákoba, rod. Píkijev Jákobov, daj. Píkijema

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna

Jákoboma, tož. Píkija Jákoba, mest. pri Píkijih

imena v frazemih

Jákobih, or. s Píkijema Jákoboma; MNOŽINA: im.



Píkiji Jákobi, rod. Píkijev Jákobov, daj. Píkijem

Píntar -ja m; ime bitja, osebno ime

Jákobom, tož. Píkije Jákobe, mest. pri Píkijih

|priimek|: Ključe novega avta so izročili

Jákobih, or. s Píkiji Jákobi

zmagovalcu Pintarju; Na fotografiji stoji Skubic

STATUS: predlog

pred Pintarjem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

{B} Pintarjev



{O} EDNINA: im. Píntar, rod. Píntarja, daj. Píntarju,

Píko Dinozáver -a -vra m; ime bitja, živalsko ime tož. Píntarja, mest. pri Píntarju, or. s Píntarjem;

|domišljijski lik|: Zgodba Leopolda Suhodolčana o

DVOJINA: im. Píntarja, rod. Píntarjev, daj. Píntarjema, Piku Dinozavru govori o otroški želji po domači

tož. Píntarja, mest. pri Píntarjih, or. s Píntarjema;

živali; Glavni junak pravljice Benjamin je s Pikom

MNOŽINA: im. Píntarji, rod. Píntarjev, daj. Píntarjem,

Dinozavrom odšel na sprehod

tož. Píntarje, mest. pri Píntarjih, or. s Píntarji

{O} EDNINA: im. Píko Dinozáver, rod. Píka

STATUS: predlog

Dinozávra, daj. Píku Dinozávru, tož. Píka Dinozávra,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mest. pri Píku Dinozávru, or. s Píkom Dinozávrom;



DVOJINA: im. Píka Dinozávra, rod. Píkov

Píntarič -a m; ime bitja, osebno ime

Dinozávrov, daj. Píkoma Dinozávroma, tož. Píka

|priimek|: Več priložnosti je namenil Pintariču; S

Dinozávra, mest. pri Píkih Dinozávrih, or. s Píkoma

profesorjem Pintaričem ga povezujejo skupni

Dinozávroma; MNOŽINA: im. Píki Dinozávri, rod.

spomini

Píkov Dinozávrov, daj. Píkom Dinozávrom, tož. Píke

{B} Pintaričev

Dinozávre, mest. pri Píkih Dinozávrih, or. s Píki

{O} EDNINA: im. Píntarič, rod. Píntariča, daj.

Dinozávri

Píntariču, tož. Píntariča, mest. pri Píntariču, or. s

STATUS: predlog

Píntaričem; DVOJINA: im. Píntariča, rod. Píntaričev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

daj. Píntaričema, tož. Píntariča, mest. pri Píntaričih, or.



s Píntaričema; MNOŽINA: im. Píntariči, rod.

PÍL PÍL-a tudi PÍL -- m; kratica

Píntaričev, daj. Píntaričem, tož. Píntariče, mest. pri

|Pionirski list/Pisani list|: Prijavnice za PIL se dobe Píntaričih, or. s Píntariči

v knjižnici; Zanimivosti o kočevskem medvedu sem

STATUS: predlog

prebrala v PIL-u

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{B} PIL-ov

samostalnik moškega spola

658



Píntarjevim, tož. Píntarjeva, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntaričev -a -o prid.

Píntarjevimi

Ni ugodil Pintaričevemu predlogu

STATUS: predlog

(< Píntarič)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Píntaričev, rod.



Píntaričevega, daj. Píntaričevemu, tož. Píntaričev

Pípin Máli -a -ega m; ime bitja, osebno ime

(živostno Píntaričevega), mest. pri Píntaričevem, or. s

|fr. Pépin le Bref: frankovski kralj|: Za začetnika

Píntaričevim; DVOJINA: im. Píntaričeva, rod.

dinastije Karolingov velja Pipin Mali, sin Karla

Píntaričevih, daj. Píntaričevima, tož. Píntaričeva,

Velikega; Spori med našimi predniki so se končali z

mest. pri Píntaričevih, or. s Píntaričevima; MNOŽINA:

izgubo samostojnosti pod kraljem Pipinom Malim

im. Píntaričevi, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevim,

{O} EDNINA: im. Pípin Máli, rod. Pípina Málega, daj.

tož. Píntaričeve, mest. pri Píntaričevih, or. s

Pípinu Málemu, tož. Pípina Málega, mest. pri Pípinu

Píntaričevimi

Málem, or. s Pípinom Málim

ženski: EDNINA: im. Píntaričeva, rod. Píntaričeve, daj.

STATUS: predlog

Píntaričevi, tož. Píntaričevo, mest. pri Píntaričevi, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem s Píntaričevo; DVOJINA: im. Píntaričevi, rod.

imenu

Píntaričevih, daj. Píntaričevima, tož. Píntaričevi, mest.



pri Píntaričevih, or. s Píntaričevima; MNOŽINA: im.

Pírc -a m; ime bitja, osebno ime

Píntaričeve, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevim, tož.

|priimek|: Soglasja gospoda Pirca niso pridobili; S

Píntaričeve, mest. pri Píntaričevih, or. s

Pircem že več let igrata golf

Píntaričevimi

{B} Pirčev

srednji: EDNINA: im. Píntaričevo, rod. Píntaričevega,

{O} EDNINA: im. Pírc, rod. Pírca, daj. Pírcu, tož. Pírca, daj. Píntaričevemu, tož. Píntaričevo, mest. pri

mest. pri Pírcu, or. s Pírcem; DVOJINA: im. Pírca, rod.

Píntaričevem, or. s Píntaričevim; DVOJINA: im.

Pírcev, daj. Pírcema, tož. Pírca, mest. pri Pírcih, or. s Píntaričevi, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevima, tož.

Pírcema; MNOŽINA: im. Pírci, rod. Pírcev, daj. Pírcem,

Píntaričevi, mest. pri Píntaričevih, or. s

tož. Pírce, mest. pri Pírcih, or. s Pírci

Píntaričevima; MNOŽINA: im. Píntaričeva, rod.

S

Píntaričevih,

TATUS: predlog

daj. Píntaričevim, tož. Píntaričeva, mest.

pri Píntaričevih,

P

or. s Píntaričevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Pírčev -a -o prid.

Píntarjev -a -o

Pirčevo šahovsko prvenstvo

prid.

V skodlasto streho Pintarjeve lope se je spet zagnal

(< Pírc)

veter

{O} moški: EDNINA: im. Pírčev, rod. Pírčevega, daj.

(< Píntar)

Pírčevemu, tož. Pírčev (živostno Pírčevega), mest. pri

{O} moški:

Pírčevem, or. s Pírčevim; DVOJINA: im. Pírčeva, rod.

EDNINA: im. Píntarjev, rod. Píntarjevega,

Pírčevih, daj. Pírčevima, tož. Pírčeva, mest. pri

daj. Píntarjevemu, tož. Píntarjev (živostno

Píntarjevega),

Pírčevih, or. s Pírčevima; MNOŽINA: im. Pírčevi, rod.

mest. pri Píntarjevem, or. s

Píntarjevim;

Pírčevih, daj. Pírčevim, tož. Pírčeve, mest. pri

DVOJINA: im. Píntarjeva, rod.

Píntarjevih,

Pírčevih, or. s Pírčevimi

daj. Píntarjevima, tož. Píntarjeva, mest.

pri Píntarjevih,

ženski: EDNINA: im. Pírčeva, rod. Pírčeve, daj.

or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im.

Píntarjevi,

Pírčevi, tož. Pírčevo, mest. pri Pírčevi, or. s Pírčevo; rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevim, tož.

Píntarjeve,

DVOJINA: im. Pírčevi, rod. Pírčevih, daj. Pírčevima,

mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevimi

ženski:

tož. Pírčevi, mest. pri Pírčevih, or. s Pírčevima;

EDNINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjeve, daj.

Píntarjevi,

MNOŽINA: im. Pírčeve, rod. Pírčevih, daj. Pírčevim,

tož. Píntarjevo, mest. pri Píntarjevi, or. s

Píntarjevo;

tož. Pírčeve, mest. pri Pírčevih, or. s Pírčevimi

DVOJINA: im. Píntarjevi, rod. Píntarjevih,

srednji: EDNINA: im. Pírčevo, rod. Pírčevega, daj.

daj. Píntarjevima, tož. Píntarjevi, mest. pri Píntarjevih, Pírčevemu, tož. Pírčevo, mest. pri Pírčevem, or. s

or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im. Píntarjeve, rod.

Píntarjevih,

Pírčevim; DVOJINA: im. Pírčevi, rod. Pírčevih, daj.

daj. Píntarjevim, tož. Píntarjeve, mest. pri

Píntarjevih,

Pírčevima, tož. Pírčevi, mest. pri Pírčevih, or. s

or. s Píntarjevimi

srednji:

Pírčevima; MNOŽINA: im. Pírčeva, rod. Pírčevih, daj.

EDNINA: im. Píntarjevo, rod. Píntarjevega,

Pírčevim, tož. Pírčeva, mest. pri Pírčevih, or. s

daj. Píntarjevemu, tož. Píntarjevo, mest. pri

Píntarjevem,

Pírčevimi

or. s Píntarjevim; DVOJINA: im.

Píntarjevi,

S

rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevima, tož.

TATUS: predlog

Píntarjevi, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjevih, daj.



Pírov -a -o prid.

659

Pirove vojne; Pirova/pirova zmaga ||nekoristna, malo in Pitágore, mest. pri Pitágorah in pri Pitágorih, or. s vredna zmaga glede na žrtve||: Novomeščani so

Pitágorami in s Pitágori

dosegli Pirovo/pirovo zmago, saj se poslavljajo od

STATUS: predlog

prve lige

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

(< Pir)

samostalnik moškega spola

{O} moški: EDNINA: im. Pírov, rod. Pírovega, daj.



Pírovemu, tož. Pírov (živostno Pírovega), mest. pri

Pitágorov -a -o prid.

Pírovem, or. s Pírovim; DVOJINA: im. Pírova, rod.

Pitagorova misel; Pitagorov izrek ||izrek v ravninski Pírovih, daj. Pírovima, tož. Pírova, mest. pri Pírovih, geometriji||: uporabiti Pitagorov izrek; Za izračun

or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírovi, rod. Pírovih, daj.

nekaterih količin v pravilni štiristrani piramidi

Pírovim, tož. Pírove, mest. pri Pírovih, or. s Pírovimi lahko uporabimo Pitagorov izrek

ženski: EDNINA: im. Pírova, rod. Pírove, daj. Pírovi, (< Pitágora)

tož. Pírovo, mest. pri Pírovi, or. s Pírovo; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Pitágorov, rod.

Pírovi, rod. Pírovih, daj. Pírovima, tož. Pírovi, mest.

Pitágorovega, daj. Pitágorovemu, tož. Pitágorov

pri Pírovih, or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírove, rod.

(živostno Pitágorovega), mest. pri Pitágorovem, or. s

Pírovih, daj. Pírovim, tož. Pírove, mest. pri Pírovih, or.

Pitágorovim; DVOJINA: im. Pitágorova, rod.

s Pírovimi

Pitágorovih, daj. Pitágorovima, tož. Pitágorova, mest.

srednji: EDNINA: im. Pírovo, rod. Pírovega, daj.

pri Pitágorovih, or. s Pitágorovima; MNOŽINA: im.

Pírovemu, tož. Pírovo, mest. pri Pírovem, or. s

Pitágorovi, rod. Pitágorovih, daj. Pitágorovim, tož.

Pírovim; DVOJINA: im. Pírovi, rod. Pírovih, daj.

Pitágorove, mest. pri Pitágorovih, or. s Pitágorovimi

Pírovima, tož. Pírovi, mest. pri Pírovih, or. s

ženski: EDNINA: im. Pitágorova, rod. Pitágorove, daj.

Pírovima; MNOŽINA: im. Pírova, rod. Pírovih, daj.

Pitágorovi, tož. Pitágorovo, mest. pri Pitágorovi, or. s Pírovim, tož. Pírova, mest. pri Pírovih, or. s Pírovimi Pitágorovo; DVOJINA: im. Pitágorovi, rod.

STATUS: predlog

Pitágorovih, daj. Pitágorovima, tož. Pitágorovi, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

pri Pitágorovih, or. s Pitágorovima; MNOŽINA: im.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Pitágorove, rod. Pitágorovih, daj. Pitágorovim, tož.



Pitágorove, mest. pri Pitágorovih, or. s Pitágorovimi

piščal -i [piščáu̯, rod. piščáli] ž

srednji: EDNINA: im. Pitágorovo, rod. Pitágorovega,

|glasbilo|: Učila se je igrati na piščali in klavir;

daj. Pitágorovemu, tož. Pitágorovo, mest. pri

glasba z andskimi piščalmi; zlata piščal ||nagrada||: Pitágorovem, or. s Pitágorovim; DVOJINA: im.

Dobila je zlato piščal za izvajalko lanskega leta

Pitágorovi, rod. Pitágorovih, daj. Pitágorovima, tož.

{O} EDNINA: im. piščal, rod. piščali, daj. piščali, tož.

Pitágorovi, mest. pri Pitágorovih, or. s Pitágorovima;

piščal, mest. pri piščali, or. s piščaljo; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Pitágorova, rod. Pitágorovih, daj.

piščali, rod. piščali, daj. piščalma, tož. piščali, mest. pri Pitágorovim, tož. Pitágorova, mest. pri Pitágorovih,

piščalih, or. s piščalma; MNOŽINA: im. piščali, rod.

or. s Pitágorovimi

piščali, daj. piščalim, tož. piščali, mest. pri piščalih, or.

STATUS: predlog

s piščalmi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,



odlikovanj, častnih nazivov

pl. okrajš.



|plemeniti; plemenita|: za imenom Vladimir

Pitágora -e in Pitágora -a m; ime bitja, osebno ime Globočnik pl. Sorodolski; Lili Novy (rojena

|priimek|; |grški filozof|: Odkritje znanosti o zvoku

Elizabeta pl. Haumeder)

navadno pripisujejo Pitagori/Pitagoru; Pitagora

STATUS: predlog

slovi po svojem dokazu, da je v pravokotnem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

trikotniku vsota kvadratov njegovih katet enaka



kvadratu hipotenuze

Plámen -mna m; ime bitja, osebno ime

{B} Pitagorov

|umetniško ime Iztoka Geistra, slovenskega pesnika

{O} EDNINA: im. Pitágora, rod. Pitágore in Pitágora,

in esejista|: ob imenu, navadno za pomišljajem poezija

daj. Pitágori in Pitágoru, tož. Pitágoro in Pitágora,

Iztoka Geistra – Plamna

mest. pri Pitágori in pri Pitágoru, or. s Pitágoro in s

{B} Plamnov

Pitágorom; DVOJINA: im. Pitágori in Pitágora, rod.

{O} EDNINA: im. Plámen, rod. Plámna, daj. Plámnu,

Pitágor in Pitágorov, daj. Pitágorama in Pitágoroma,

tož. Plámna, mest. pri Plámnu, or. s Plámnom

tož. Pitágori in Pitágora, mest. pri Pitágorah in pri

STATUS: predlog

Pitágorih, or. s Pitágorama in s Pitágoroma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

MNOŽINA: im. Pitágore in Pitágori, rod. Pitágor in

moškega spola

Pitágorov, daj. Pitágoram in Pitágorom, tož. Pitágore



660

Plámnov -a -o prid.

tož. Playboyeve, mest. pri Playboyevih, or. s

Plamnova poezija

Playboyevimi

(< Plámen)

ženski: EDNINA: im. Playboyeva, rod. Playboyeve,

{O} moški: EDNINA: im. Plámnov, rod. Plámnovega, daj. Playboyevi, tož. Playboyevo, mest. pri

daj. Plámnovemu, tož. Plámnov (živostno

Playboyevi, or. s Playboyevo; DVOJINA: im.

Plámnovega), mest. pri Plámnovem, or. s

Playboyevi, rod. Playboyevih, daj. Playboyevima, tož.

Plámnovim; DVOJINA: im. Plámnova, rod. Plámnovih,

Playboyevi, mest. pri Playboyevih, or. s

daj. Plámnovima, tož. Plámnova, mest. pri Plámnovih,

Playboyevima; MNOŽINA: im. Playboyeve, rod.

or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnovi, rod.

Playboyevih, daj. Playboyevim, tož. Playboyeve,

Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnove, mest. pri

mest. pri Playboyevih, or. s Playboyevimi

Plámnovih, or. s Plámnovimi

srednji: EDNINA: im. Playboyevo, rod.

ženski: EDNINA: im. Plámnova, rod. Plámnove, daj.

Playboyevega, daj. Playboyevemu, tož. Playboyevo,

Plámnovi, tož. Plámnovo, mest. pri Plámnovi, or. s

mest. pri Playboyevem, or. s Playboyevim; DVOJINA:

Plámnovo; DVOJINA: im. Plámnovi, rod. Plámnovih,

im. Playboyevi, rod. Playboyevih, daj. Playboyevima,

daj. Plámnovima, tož. Plámnovi, mest. pri Plámnovih,

tož. Playboyevi, mest. pri Playboyevih, or. s

or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnove, rod.

Playboyevima; MNOŽINA: im. Playboyeva, rod.

Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnove, mest. pri

Playboyevih, daj. Playboyevim, tož. Playboyeva,

Plámnovih, or. s Plámnovimi

mest. pri Playboyevih, or. s Playboyevimi

srednji: EDNINA: im. Plámnovo, rod. Plámnovega,

STATUS: predlog

daj. Plámnovemu, tož. Plámnovo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Plámnovem, or. s Plámnovim; DVOJINA: im.

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

Plámnovi, rod. Plámnovih, daj. Plámnovima, tož.

odlikovanj, častnih nazivov

Plámnovi, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovima;



MNOŽINA: im. Plámnova, rod. Plámnovih, daj.

Pléčnik -a m; ime bitja, osebno ime

Plámnovim, tož. Plámnova, mest. pri Plámnovih, or. s

|priimek|; |slovenski arhitekt|: Na razstavi bodo

Plámnovimi

predstavljena dela Jožeta Plečnika; v prenesenem

STATUS: predlog

pomenu Slovenski parlament bi moral čim prej

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

zaščititi Plečnika Plečnikova dela



{B} Plečnikov

Playboy -a [plêjbôj] m; stvarno ime

{O} EDNINA: im. Pléčnik, rod. Pléčnika, daj. Pléčniku,

|revija|: naslovnica Playboya; pogodba z ameriškim

tož. Pléčnika, mest. pri Pléčniku, or. s Pléčnikom;

Playboyem

DVOJINA: im. Pléčnika, rod. Pléčnikov, daj.

{B} Playboyev

Pléčnikoma, tož. Pléčnika, mest. pri Pléčnikih, or. s

{O} EDNINA: im. Playboy, rod. Playboya, daj.

Pléčnikoma; MNOŽINA: im. Pléčniki, rod. Pléčnikov,

Playboyu, tož. Playboya, mest. pri Playboyu, or. s

daj. Pléčnikom, tož. Pléčnike, mest. pri Pléčnikih, or. s Playboyem; DVOJINA: im. Playboya, rod. Playboyev,

Pléčniki

daj. Playboyema, tož. Playboya, mest. pri Playboyih,

STATUS: predlog

or. s Playboyema; MNOŽINA: im. Playboyi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Playboyev, daj. Playboyem, tož. Playboye, mest. pri



Playboyih, or. s Playboyi

Pléčnikov -a -o prid.

STATUS: predlog

Plečnikova arhitektura; Vsebinsko so Plečnikove

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik Žale zaključen ambient; Plečnikova nagrada

moškega spola

||nagrada||: S Plečnikovo nagrado je bila nagrajena



stavba Biotehniške fakultete v Ljubljani

Playboyev -a -o [plêjbôjev-] prid.

(< Pléčnik)

Playboyev fotograf; Pozirala je pred Playboyevim

{O} moški: EDNINA: im. Pléčnikov, rod.

objektivom; Playboyeva razgaljenka; Playboyevo

Pléčnikovega, daj. Pléčnikovemu, tož. Pléčnikov

dekle (leta, meseca) ||naziv||: Razglasili so jo za (živostno Pléčnikovega), mest. pri Pléčnikovem, or. s

Playboyevo dekle leta; Playboyeva zajčica ||naziv||: Pléčnikovim; DVOJINA: im. Pléčnikova, rod.

Na zabavi niso manjkale niti Playboyeve zajčice

Pléčnikovih, daj. Pléčnikovima, tož. Pléčnikova, mest.

(< Playboy)

pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Playboyev, rod.

Pléčnikovi, rod. Pléčnikovih, daj. Pléčnikovim, tož.

Playboyevega, daj. Playboyevemu, tož. Playboyev

Pléčnikove, mest. pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovimi

(živostno Playboyevega), mest. pri Playboyevem, or. s

ženski: EDNINA: im. Pléčnikova, rod. Pléčnikove, daj.

Playboyevim; DVOJINA: im. Playboyeva, rod.

Pléčnikovi, tož. Pléčnikovo, mest. pri Pléčnikovi, or. s Playboyevih, daj. Playboyevima, tož. Playboyeva,

Pléčnikovo; DVOJINA: im. Pléčnikovi, rod.

mest. pri Playboyevih, or. s Playboyevima; MNOŽINA:

Pléčnikovih, daj. Pléčnikovima, tož. Pléčnikovi, mest.

im. Playboyevi, rod. Playboyevih, daj. Playboyevim,

pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovima; MNOŽINA: im.

661

Pléčnikove, rod. Pléčnikovih, daj. Pléčnikovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

Pléčnikove, mest. pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovimi



srednji: EDNINA: im. Pléčnikovo, rod. Pléčnikovega, PLN -- [pə̀lə̀nə̀ tudi pələnə̀ in péèlèn tudi peelèn] m; daj. Pléčnikovemu, tož. Pléčnikovo, mest. pri

simbol

Pléčnikovem, or. s Pléčnikovim; DVOJINA: im.

|poljski zlot|: Tečaj zlota se je gibal nekoliko nad

Pléčnikovi, rod. Pléčnikovih, daj. Pléčnikovima, tož.

4,56 PLN za evro

Pléčnikovi, mest. pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Pléčnikova, rod. Pléčnikovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Pléčnikovim, tož. Pléčnikova, mest. pri Pléčnikovih,



or. s Pléčnikovimi

plús1 -a m

STATUS: predlog

|matematično znamenje|: S plusom seštevamo, z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

minusom odštevamo

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

{O} EDNINA: im. plús, rod. plúsa, daj. plúsu, tož. plús, poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

mest. pri plúsu, or. s plúsom; DVOJINA: im. plúsa, rod.



plúsov, daj. plúsoma, tož. plúsa, mest. pri plúsih, or. s plemenít -a -o prid.

plúsoma; MNOŽINA: im. plúsi, rod. plúsov, daj.

|plemiški naziv|: za imenom kot vrstni pridevnik Leta

plúsom, tož. plúse, mest. pri plúsih, or. s plúsi

1776 je Marija Terezija Janezu Mihaelu

STATUS: predlog

plemenitemu Žagarju podelila dedno plemstvo z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

vzdevkom »Nobilis de Sagar«; Matija Čop je bil



zaročen z Antonijo plemenito Höffern; prim. pl.

plús2 -- -- prid.

{O} moški: EDNINA: im. plemenít, rod. plemenítega,

|izraža pozitivno ali višjo vrednost|: Kapo, ki vam

daj. plemenítemu, tož. plemenít (živostno

pokrije tudi vrat in brado, priporočam pri

plemenítega), mest. pri plemenítem, or. s plemenítim;

temperaturah od plus pet do nič stopinj; Ocenil jo je

DVOJINA: im. plemeníta, rod. plemenítih, daj.

s plus štiri, a ni bila zadovoljna

plemenítima, tož. plemeníta, mest. pri plemenítih, or.

{PRZ} + desnostično s številko pri zapisu pozitivnih s plemenítima; MNOŽINA: im. plemeníti, rod.

vrednosti Ekološki umetni sneg zdrži do temperature

plemenítih, daj. plemenítim, tož. plemeníte, mest. pri

+30 ºC; desnostično s številko pri zapisu višje vrednosti plemenítih, or. s plemenítimi

ocena +4

ženski: EDNINA: im. plemeníta, rod. plemeníte, daj.

STATUS: predlog

plemeníti, tož. plemeníto, mest. pri plemeníti, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

plemeníto; DVOJINA: im. plemeníti, rod. plemenítih,



daj. plemenítima, tož. plemeníti, mest. pri plemenítih, plus3 povdk.

or. s plemenítima; MNOŽINA: im. plemeníte, rod.

|izraža seštevanje|: Devet plus devet je osemnajst

plemenítih, daj. plemenítim, tož. plemeníte, mest. pri

{PRZ} + nestično v matematičnih formulah za označevanje plemenítih, or. s plemenítimi

seštevanja 17 + 10 = 27

srednji: EDNINA: im. plemeníto, rod. plemenítega, STATUS: predlog

daj. plemenítemu, tož. plemeníto, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

plemenítem, or. s plemenítim; DVOJINA: im.



plemeníti, rod. plemenítih, daj. plemenítima, tož.

Plút -a m; ime bitja, religijsko ime

plemeníti, mest. pri plemenítih, or. s plemenítima;

|grški bog bogastva|: Po Heziodu je bil Plut sin

MNOŽINA: im. plemeníta, rod. plemenítih, daj.

Demetre

plemenítim, tož. plemeníta, mest. pri plemenítih, or. s

{B} Plutov

plemenítimi

{O} EDNINA: im. Plút, rod. Plúta, daj. Plútu, tož. Plúta, STATUS: predlog

mest. pri Plútu, or. s Plútom; DVOJINA: im. Plúta, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Plútov, daj. Plútoma, tož. Plúta, mest. pri Plútih, or. s Plútoma; MNOŽINA: im. Plúti, rod. Plútov, daj.

plétna -e ž

Plútom, tož. Plúte, mest. pri Plútih, or. s Plúti

|jezerski čoln z ravnim dnom|: Prvo pletno so

STATUS: predlog

izdelali okoli leta 1590; pristanišče blejskih pleten

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

na Mlinem

rimska imena

{O} EDNINA: im. plétna, rod. plétne, daj. plétni, tož.

plétno,



mest. pri plétni, or. s plétno; DVOJINA: im.

plétni,

Plúton -a m; ime bitja, religijsko ime

rod. pléten, daj. plétnama, tož. plétni, mest. pri

plétnah,

|grški bog podzemlja|: Pluton kot bog podzemlja

or. s plétnama; MNOŽINA: im. plétne, rod.

pléten,

vlada vsemu, kar je skrivnostno, temno in

daj. plétnam, tož. plétne, mest. pri plétnah, or. s

plétnami

predstavlja nevidne sile

S

{B} Plutonov

TATUS: predlog

662

{O} EDNINA: im. Plúton, rod. Plútona, daj. Plútonu, Podgóršek -ška m; ime bitja, osebno ime

tož. Plútona, mest. pri Plútonu, or. s Plútonom;

|priimek|: Pri Podgoršku si lahko kupil prvovrstno

DVOJINA: im. Plútona, rod. Plútonov, daj. Plútonoma,

meso; S Podgorškom se bo lotil samostojnega

tož. Plútona, mest. pri Plútonih, or. sPlútonoma;

filmskega projekta

MNOŽINA: im. Plútoni, rod. Plútonov, daj. Plútonom,

{B} Podgorškov

tož. Plútone, mest. pri Plútonih, or. s Plútoni

{O} EDNINA: im. Podgóršek, rod. Podgórška, daj.

STATUS: predlog

Podgóršku, tož. Podgórška, mest. pri Podgóršku, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Podgórškom; DVOJINA: im. Podgórška, rod.

rimska imena

Podgórškov, daj. Podgórškoma, tož. Podgórška, mest.



pri Podgórških, or. s Podgórškoma; MNOŽINA: im.

Plútos -ta

Podgórški,

m; ime bitja, religijsko ime

rod. Podgórškov, daj. Podgórškom, tož.

|grški bog bogastva|;

Podgórške,

gl. Plút

mest. pri Podgórških, or. s Podgórški

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

rimska imena

samostalnik moškega spola





Pm -- [pə̀mə̀

Podgórškov -a -o

tudi pəmə̀ in péèm tudi peèm] m; simbol

prid.

|prometij|: Simbol za kemijski element prometij je

Predstavili so prvi Podgorškov celovečerni film

Pm

(< Podgóršek)

S

{O} moški: EDNINA: im. Podgórškov, rod.

TATUS: predlog

Podgórškovega,

P

daj. Podgórškovemu, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Podgórškov (živostno Podgórškovega), mest. pri



Podgórškovem, or. s Podgórškovim; DVOJINA: im.

Po -- [pə̀ó tudi pəó in péó tudi peó] m; simbol

Podgórškova, rod. Podgórškovih, daj.

|polonij|: Simbol za kemijski element polonij je Po

Podgórškovima, tož. Podgórškova, mest. pri

STATUS: predlog

Podgórškovih, or. s Podgórškovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Podgórškovi, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovim,



tož. Podgórškove, mest. pri Podgórškovih, or. s

PO -- [pə̀ó tudi pəó] m; simbol

Podgórškovimi

|Postojna|: registrska tablica z oznako PO

ženski: EDNINA: im. Podgórškova, rod. Podgórškove, STATUS: predlog

daj. Podgórškovi, tož. Podgórškovo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Podgórškovi, or. s Podgórškovo; DVOJINA: im.



Podgórškovi, rod. Podgórškovih, daj.

podčrtáj -a m

Podgórškovima, tož. Podgórškovi, mest. pri

|ločilo|: Iskalnik išče besede, ki so ločene s

Podgórškovih, or. s Podgórškovima; MNOŽINA: im.

presledkom, podčrtajem in piko

Podgórškove, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovim,

{PRZ} _ stično pri ločevanju oblik za spol učitelji_ce tož. Podgórškove, mest. pri Podgórškovih, or. s

{O} EDNINA: im. podčrtáj, rod. podčrtája, daj.

Podgórškovimi

podčrtáju, tož. podčrtáj, mest. pri podčrtáju, or. s

srednji: EDNINA: im. Podgórškovo, rod.

podčrtájem; DVOJINA: im. podčrtája, rod. podčrtájev,

Podgórškovega, daj. Podgórškovemu, tož.

daj. podčrtájema, tož. podčrtája, mest. pri podčrtájih, Podgórškovo, mest. pri Podgórškovem, or. s

or. s podčrtájema; MNOŽINA: im. podčrtáji, rod.

Podgórškovim; DVOJINA: im. Podgórškovi, rod.

podčrtájev, daj. podčrtájem, tož. podčrtáje, mest. pri

Podgórškovih, daj. Podgórškovima, tož.

podčrtájih, or. s podčrtáji

Podgórškovi, mest. pri Podgórškovih, or. s

STATUS: predlog

Podgórškovima; MNOŽINA: im. Podgórškova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

Podgórškovih, daj. Podgórškovim, tož. Podgórškova,



mest. pri Podgórškovih, or. s Podgórškovimi

Podgórski -ega m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|umetniško ime Luke Svetca, slovenskega pesnika,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pisatelja, jezikoslovca in politika|: ob imenu, navadno za pomišljajem pesmi Luke/Luka Svetca –

Podlímbarski -ega m; ime bitja, osebno ime

Podgorskega; za izražanje svojine povest Podgorskega

|umetniško ime Frana Maslja, slovenskega

{O} EDNINA: im. Podgórski, rod. Podgórskega, daj.

pisatelja|: ob imenu, navadno za pomišljajem Zbrane

Podgórskemu, tož. Podgórskega, mest. pri

spise Frana Maslja – Podlimbarskega je uredil

Podgórskem, or. s Podgórskim

Janko Šlebinger; za izražanje svojine povest »Tovariš

STATUS: predlog

Damjan« Podlimbarskega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi



663

{O} EDNINA: im. Podlímbarski, rod. Podlímbarskega, ženski: EDNINA: im. pòdpolkôvničina, rod.

daj. Podlímbarskemu, tož. Podlímbarskega, mest. pri

pòdpolkôvničine, daj. pòdpolkôvničini, tož.

Podlímbarskem, or. s Podlímbarskim

pòdpolkôvničino, mest. pri pòdpolkôvničini, or. s

STATUS: predlog

pòdpolkôvničino; DVOJINA: im. pòdpolkôvničini, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

pòdpolkôvničinih, daj. pòdpolkôvničinima, tož.



pòdpolkôvničini, mest. pri pòdpolkôvničinih, or. s

podpíčje -a s

pòdpolkôvničinima; MNOŽINA: im. pòdpolkôvničine,

|ločilo|: Virtualni pomežik narišemo s podpičjem in

rod. pòdpolkôvničinih, daj. pòdpolkôvničinim, tož.

oklepajem

pòdpolkôvničine, mest. pri pòdpolkôvničinih, or. s

{PRZ} ; levostično med stavki večstavčne povedi Kar pòdpolkôvničinimi

vstopite, prosim; mislim, da je nekaj vaših kolegov

srednji: EDNINA: im. pòdpolkôvničino, rod.

že notri; stično pri športnih rezultatih za ločevanje ur in pòdpolkôvničinega, daj. pòdpolkôvničinemu, tož.

minut Maraton je pretekel v času 2;10:40; levostično

pòdpolkôvničino, mest. pri pòdpolkôvničinem, or. s

pri uvajanju alinejnih vrstic

pòdpolkôvničinim; DVOJINA: im. pòdpolkôvničini,

{O} EDNINA: im. podpíčje, rod. podpíčja, daj.

rod. pòdpolkôvničinih, daj. pòdpolkôvničinima, tož.

podpíčju, tož. podpíčje, mest. pri podpíčju, or. s

pòdpolkôvničini, mest. pri pòdpolkôvničinih, or. s

podpíčjem; DVOJINA: im. podpíčji, rod. podpíčij, daj.

pòdpolkôvničinima; MNOŽINA: im. pòdpolkôvničina,

podpíčjema, tož. podpíčji, mest. pri podpíčjih, or. s

rod. pòdpolkôvničinih, daj. pòdpolkôvničinim, tož.

podpíčjema; MNOŽINA: im. podpíčja, rod. podpíčij,

pòdpolkôvničina, mest. pri pòdpolkôvničinih, or. s

daj. podpíčjem, tož. podpíčja, mest. pri podpíčjih, or. s pòdpolkôvničinimi

podpíčji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja





pòdpolkôvnik -a m

pòdpolkôvnica -e ž

|vojaški naziv|: Star je 45 let in je letos napredoval v

|vojaški naziv|: Uspešna ruska pisateljica je

čin podpolkovnika; pred imenom govor

zapustila delo podpolkovnice kriminalistke in se

podpolkovnika Janeza Novaka; prim. ppolk.

posvetila pisanju; pred imenom Poveljnici bataljona

{B} podpolkovnikov

podpolkovnici Janji Novak bodo danes predali

{O} EDNINA: im. pòdpolkôvnik, rod. pòdpolkôvnika,

bojno zastavo; prim. ppolk.

daj. pòdpolkôvniku, tož. pòdpolkôvnika, mest. pri

(< pòdpolkôvnik)

pòdpolkôvniku, or. s pòdpolkôvnikom; DVOJINA: im.

{B} podpolkovničin

pòdpolkôvnika, rod. pòdpolkôvnikov, daj.

{O} EDNINA: im. pòdpolkôvnica, rod. pòdpolkôvnice,

pòdpolkôvnikoma, tož. pòdpolkôvnika, mest. pri

daj. pòdpolkôvnici, tož. pòdpolkôvnico, mest. pri

pòdpolkôvnikih, or. s pòdpolkôvnikoma; MNOŽINA:

pòdpolkôvnici, or. s pòdpolkôvnico; DVOJINA: im.

im. pòdpolkôvniki, rod. pòdpolkôvnikov, daj.

pòdpolkôvnici, rod. pòdpolkôvnic, daj.

pòdpolkôvnikom, tož. pòdpolkôvnike, mest. pri

pòdpolkôvnicama, tož. pòdpolkôvnici, mest. pri

pòdpolkôvnikih, or. s pòdpolkôvniki

pòdpolkôvnicah, or. s pòdpolkôvnicama; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. pòdpolkôvnice, rod. pòdpolkôvnic, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu pòdpolkôvnicam, tož. pòdpolkôvnice, mest. pri



pòdpolkôvnicah, or. s pòdpolkôvnicami

pog. okrajš.

STATUS: predlog

|pogovorni|: pog. oddaja; |pogovorno|: Kolesom s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu pomožnim motorjem pog. pravimo mopedi



STATUS: predlog

pòdpolkôvničin -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

podpolkovničine dolžnosti



(< pòdpolkôvnica)

Pogáčar -ja m; ime bitja, osebno ime

{O} moški: EDNINA: im. pòdpolkôvničin, rod.

|priimek|: Pogačarju je obrnil hrbet celoten kolektiv

pòdpolkôvničinega, daj. pòdpolkôvničinemu, tož.

sodelavcev; sestanek s Pogačarjem

pòdpolkôvničin (živostno pòdpolkôvničinega), mest.

{B} Pogačarjev

pri pòdpolkôvničinem, or. s pòdpolkôvničinim;

{O} EDNINA: im. Pogáčar, rod. Pogáčarja, daj.

DVOJINA: im. pòdpolkôvničina, rod.

Pogáčarju, tož. Pogáčarja, mest. pri Pogáčarju, or. s

pòdpolkôvničinih, daj. pòdpolkôvničinima, tož.

Pogáčarjem; DVOJINA: im. Pogáčarja, rod.

pòdpolkôvničina, mest. pri pòdpolkôvničinih, or. s

Pogáčarjev, daj. Pogáčarjema, tož. Pogáčarja, mest.

pòdpolkôvničinima; MNOŽINA: im. pòdpolkôvničini,

pri Pogáčarjih, or. s Pogáčarjema; MNOŽINA: im.

rod. pòdpolkôvničinih, daj. pòdpolkôvničinim, tož.

Pogáčarji, rod. Pogáčarjev, daj. Pogáčarjem, tož.

pòdpolkôvničine, mest. pri pòdpolkôvničinih, or. s

Pogáčarje, mest. pri Pogáčarjih, or. s Pogáčarji

pòdpolkôvničinimi

STATUS: predlog

664

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pohlin2 -a ž; ime bitja, osebno ime



|priimek|: navadno ob ženskem imenu Informacijo smo

Pogáčarjev -a -o prid.

preverili pri Mariji Pohlin

Pogačarjeve fotografije so nekaj več kot le popotni

{O} EDNINA: im. Pohlín, rod. Pohlín, daj. Pohlín, tož.

dnevniški zapisi

Pohlín, mest. pri Pohlín, or. s Pohlín; DVOJINA: im.

(< Pogáčar)

Pohlín, rod. Pohlín, daj. Pohlín, tož. Pohlín, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Pogáčarjev, rod.

Pohlín, or. s Pohlín; MNOŽINA: im. Pohlín, rod.

Pogáčarjevega, daj. Pogáčarjevemu, tož. Pogáčarjev

Pohlín, daj. Pohlín, tož. Pohlín, mest. pri Pohlín, or. s (živostno Pogáčarjevega), mest. pri Pogáčarjevem, or.

Pohlín

s Pogáčarjevim; DVOJINA: im. Pogáčarjeva, rod.

STATUS: predlog

Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevima, tož. Pogáčarjeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevima;



MNOŽINA: im. Pogáčarjevi, rod. Pogáčarjevih, daj.

pok. okrajš.

Pogáčarjevim, tož. Pogáčarjeve, mest. pri

|pokojni|: Namesto cvetja za pok. brata so darovali

Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevimi

v dobrodelni sklad

ženski: EDNINA: im. Pogáčarjeva, rod. Pogáčarjeve, STATUS: predlog

daj. Pogáčarjevi, tož. Pogáčarjevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Pogáčarjevi, or. s Pogáčarjevo; DVOJINA: im.



Pogáčarjevi, rod. Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevima,

Pokahóntas -- ž; ime bitja, osebno ime

tož. Pogáčarjevi, mest. pri Pogáčarjevih, or. s

|podomačeno za Pocahontas|; |domišljijski lik|: Johna

Pogáčarjevima; MNOŽINA: im. Pogáčarjeve, rod.

Rolfa ljubitelji Disneyjevih filmov poznajo zlasti

Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevim, tož. Pogáčarjeve,

kot soproga indijanske lepotice Pokahontas; zgodba

mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevimi

o Indijanki Pokahontas

srednji: EDNINA: im. Pogáčarjevo, rod.

{B} Pokahontasin

Pogáčarjevega, daj. Pogáčarjevemu, tož.

{O} EDNINA: im. Pokahóntas, rod. Pokahóntas, daj.

Pogáčarjevo, mest. pri Pogáčarjevem, or. s

Pokahóntas, tož. Pokahóntas, mest. pri Pokahóntas,

Pogáčarjevim; DVOJINA: im. Pogáčarjevi, rod.

or. s Pokahóntas; DVOJINA: im. Pokahóntas, rod.

Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevima, tož. Pogáčarjevi,

Pokahóntas, daj. Pokahóntas, tož. Pokahóntas, mest.

mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevima;

pri Pokahóntas, or. Pokahóntas; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Pogáčarjeva, rod. Pogáčarjevih, daj.

Pokahóntas, rod. Pokahóntas, daj. Pokahóntas, tož.

Pogáčarjevim, tož. Pogáčarjeva, mest. pri

Pokahóntas, mest. pri Pokahóntas, or. s Pokahóntas

Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Pokahóntasin -a -o prid.

pogl. okrajš.

Pokahontasin oče je želel ubiti Angleža Johna

|poglavje|: odlomek iz 6. pogl.

Smitha

STATUS: predlog

(< Pokahóntas)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški: EDNINA: im. Pokahóntasin, rod.



Pokahóntasinega, daj. Pokahóntasinemu, tož.

Pohlín1 -a m; ime bitja, osebno ime

Pokahóntasin (živostno Pokahóntasinega), mest. pri

|priimek|: Pogovarjali smo se z vodjo projekta

Pokahóntasinem, or. s Pokahóntasinim; DVOJINA: im.

Janom Pohlinom; Marko Pohlin ||redovno ime

Pokahóntasina, rod. Pokahóntasinih, daj.

Antona Pohlina, slovenskega jezikoslovca, pisca,

Pokahóntasinima, tož. Pokahóntasina, mest. pri

duhovnika||: Za začetek slovenskega razsvetljenstva

Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinima; MNOŽINA:

velja izid »Kranjske gramatike« Marka Pohlina leta

im. Pokahóntasini, rod. Pokahóntasinih, daj.

1768

Pokahóntasinim, tož. Pokahóntasine, mest. pri

{B} Pohlinov

Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinimi

{O} EDNINA: im. Pohlín, rod. Pohlína, daj. Pohlínu,

ženski: EDNINA: im. Pokahóntasina, rod.

tož. Pohlína, mest. pri Pohlínu, or. s Pohlínom;

Pokahóntasine, daj. Pokahóntasini, tož.

DVOJINA: im. Pohlína, rod. Pohlínov, daj. Pohlínoma,

Pokahóntasino, mest. pri Pokahóntasini, or. s

tož. Pohlína, mest. pri Pohlínih, or. s Pohlínoma;

Pokahóntasino; DVOJINA: im. Pokahóntasini, rod.

MNOŽINA: im. Pohlíni, rod. Pohlínov, daj. Pohlínom,

Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinima, tož.

tož. Pohlíne, mest. pri Pohlínih, or. s Pohlíni

Pokahóntasini, mest. pri Pokahóntasinih, or. s

STATUS: predlog

Pokahóntasinima; MNOŽINA: im. Pokahóntasine, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinim, tož.

(priimki)

Pokahóntasine, mest. pri Pokahóntasinih, or. s



Pokahóntasinimi

665

srednji: EDNINA: im. Pokahóntasino, rod.

{PRZ} ǀ stično za ločevanje zlogov zo|bo|zdrav|nik; Pokahóntasinega, daj. Pokahóntasinemu, tož.

nestično za ločevanje delov besedila V petih minutah

Pokahóntasino, mest. pri Pokahóntasinem, or. s

zadel 135 trojk | Žurnal24

Pokahóntasinim; DVOJINA: im. Pokahóntasini, rod.

{O} EDNINA: im. pokônčnica, rod. pokônčnice, daj.

Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinima, tož.

pokônčnici, tož. pokônčnico, mest. pri pokônčnici, or.

Pokahóntasini, mest. pri Pokahóntasinih, or. s

s pokônčnico; DVOJINA: im. pokônčnici, rod.

Pokahóntasinima; MNOŽINA: im. Pokahóntasina, rod.

pokônčnic, daj. pokônčnicama, tož. pokônčnici, mest.

Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinim, tož.

pri pokônčnicah, or. s pokônčnicama; MNOŽINA: im.

Pokahóntasina, mest. pri Pokahóntasinih, or. s

pokônčnice, rod. pokônčnic, daj. pokônčnicam, tož.

Pokahóntasinimi

pokônčnice, mest. pri pokônčnicah, or. s

STATUS: predlog

pokônčnicami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

pokál -a m



|nagrada|: Prvouvrščena ekipa bo prejela pokal in

po Kr. okrajš.

denarno nagrado; |športno tekmovanje|: Nastopil bo

|po Kristusu|: Aleksandrov življenjepis je Plutarh

na uvodni preizkušnji svetovnega pokala; pokal

napisal v začetku 2. stol. po Kr.; prim. n. št.

federacij ||nagrada||: Tekmovanje za pokal federacij STATUS: predlog

je končala neporažena; ||športno tekmovanje||: Je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rekorderka po številu zmag v pokalu federacij; pokal konfederacij ||nagrada||: Mednarodna nogometna

pol. okrajš.

zveza je na tekmovanju za pokal konfederacij

|polovica|: Ogledali so si tipično kmečko hišo iz 2.

uvedla pomembno novost; ||športno tekmovanje||:

pol. 18. stol.

Blesteli so na pokalu konfederacij, generalki za

STATUS: predlog

svetovno prvenstvo; pokal narodov ||nagrada||:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Četverica je nastopila ekipno in v tekmovanju za



pokal narodov osvojila sedmo mesto; ||tekmovanje||:

polbog -a [pôu̯bóg-] m

Na evropskem pokalu narodov bodo nastopili tudi

|nadnaravno bitje s človeškimi in božanskimi

vozniki štirikolesnikov; Nogometaš se bo ekipi

lastnostmi|: polbog Herkul; Grki so polbogove

pridružil po koncu afriškega pokala narodov; pokal

imenovali heroji

Vitranc ||nagrada||: Tekmi svetovnega pokala v

{B} polbogov

alpskem smučanju za pokal Vitranc sta bili

{O} EDNINA: im. polbog, rod. polboga, daj. polbogu,

februarja

tož. polboga, mest. pri polbogu, or. s polbogom;

{O} EDNINA: im. pokál, rod. pokála, daj. pokálu, tož.

DVOJINA: im. polbogova in polboga, rod. polbogov,

pokál, mest. pri pokálu, or. s pokálom; DVOJINA: im.

daj. polbogovoma, tož. polbogova in polboga, mest.

pokála, rod. pokálov, daj. pokáloma, tož. pokála, mest.

pri polbogovih, or. s polbogovoma in s

pri pokálih, or. s pokáloma; MNOŽINA: im. pokáli, rod.

polbogovoma; MNOŽINA: im. polbogovi, rod.

pokálov, daj. pokálom, tož. pokále, mest. pri pokálih,

polbogov, daj. polbogovom, tož. polbogove, mest. pri

or. s pokáli

polbogovih, or. s polbogovi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

odlikovanj, častnih nazivov; poimenovanja

nadnaravnih, domišljijskih bitij

prireditev





Polifém -a m; ime bitja, osebno ime

Pokál Vítranc -a ∼ m; stvarno ime

|grško bajeslovno bitje, velikan|: Odisej je na Siciliji

|prireditev|: Novost Pokala Vitranc je bila

doživel srečanje z enookim velikanom Polifemom

dobrodelna prireditev za nakup smučarske opreme;

{B} Polifemov

prim. pokál

{O} EDNINA: im. Polifém, rod. Poliféma, daj.

{O} EDNINA: im. Pokál Vítranc, rod. Pokála Vítranc,

Polifému, tož. Poliféma, mest. pri Polifému, or. s

daj. Pokálu Vítranc, tož. Pokála Vítranc, mest. pri

Polifémom; DVOJINA: im. Poliféma, rod. Polifémov,

Pokálu Vítranc, or. s Pokálom Vítranc

daj. Polifémoma, tož. Poliféma, mest. pri Polifémih,

STATUS: predlog

or. s Polifémoma; MNOŽINA: im. Polifémi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Polifémov, daj. Polifémom, tož. Poliféme, mest. pri



Polifémih, or. s Polifémi

pokônčnica -e ž

STATUS: predlog

|ločilo|: S pokončnico označujem, kako besedo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

zlogujem

rimska imena

666



Póljska -e ž; zemljepisno ime

Polinêjk -a m; ime bitja, osebno ime

|dolgo ime Republika Poljska|; |država|: Zgradba je

|grška bajeslovna oseba|: Antigona je našla

nudila zavetje mnogim delavcem iz/s Poljske; Maja

Polinejka in ga pokopala

1792 je ruska vojska vkorakala v Poljsko na

{B} Polinejkov

Poljsko; Komunistični režim v Poljski je padel leta

{O} EDNINA: im. Polinêjk, rod. Polinêjka, daj.

1989 na Poljskem; prim. Póljsko

Polinêjku, tož. Polinêjka, mest. pri Polinêjku, or. s

Kje? v Poljski na Poljskem

Polinêjkom; DVOJINA: im. Polinêjka, rod. Polinêjkov,

Od kod? iz Poljske in s Poljske

daj. Polinêjkoma, tož. Polinêjka, mest. pri Polinêjkih, Kam? v Poljsko na Poljsko

or. s Polinêjkoma; MNOŽINA: im. Polinêjki, rod.

{B} Poljak, Poljakinja; Poljakov, Poljakinjin;

Polinêjkov, daj. Polinêjkom, tož. Polinêjke, mest. pri

poljski

Polinêjkih, or. s Polinêjki

{O} EDNINA: im. Póljska, rod. Póljske, daj. Póljski,

STATUS: predlog

tož. Póljsko, mest. pri Póljski, or. s Póljsko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





polit. okrajš.

póljski -a -o prid.

|politični|: polit. drama; |politika|: aktivna polit.

poljski predsednik; obisk poljskega veleposlanika;

zaposlovanja

V spodnjih prostorih bazilike je grob poljskega

STATUS: predlog

papeža Janeza Pavla II.; poljski sejm ||parlament||: Po PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

desetih letih polemik je poljski sejem sprejel zakon



o reprivatizaciji; poljski zlot ||denarna enota||: Za polj.

zamenjavo poljskega zlota z evrom morajo

okrajš.

|poljščina|: dokumentarni film v polj.; |poljski|: polj.

spremeniti ustavo

film; |poljsko|: Marienburg (pol. Malbork)

(< Póljska)

S

{O} moški: EDNINA: im. póljski, rod. póljskega, daj.

TATUS: predlog

póljskemu,

P

tož. póljski (živostno póljskega), mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

póljskem, or. s póljskim; DVOJINA: im. póljska, rod.



póljskih, daj. póljskima, tož. póljska, mest. pri

Polják -a m; ime bitja, prebivalsko ime

póljskih, or. s póljskima; MNOŽINA: im. póljski, rod.

Obsežni dokumenti pričajo o pomembni vlogi

póljskih, daj. póljskim, tož. póljske, mest. pri póljskih, Poljakov pri industrializaciji Avstrije

or. s póljskimi

(< Póljska)

ženski: EDNINA: im. póljska, rod. póljske, daj. póljski,

{B} Poljakov

tož. póljsko, mest. pri póljski, or. s póljsko; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Polják, rod. Poljáka, daj. Poljáku, tož.

im. póljski, rod. póljskih, daj. póljskima, tož. póljski, Poljáka, mest. pri Poljáku, or. s Poljákom; DVOJINA:

mest. pri póljskih, or. s póljskima; MNOŽINA: im.

im. Poljáka, rod. Poljákov, daj. Poljákoma, tož.

póljske, rod. póljskih, daj. póljskim, tož. póljske, mest.

Poljáka, mest. pri Poljákih, or. s Poljákoma;

pri póljskih, or. s póljskimi

MNOŽINA: im. Poljáki, rod. Poljákov, daj. Poljákom,

srednji: EDNINA: im. póljsko, rod. póljskega, daj.

tož. Poljáke, mest. pri Poljákih, or. s Poljáki

póljskemu, tož. póljsko, mest. pri póljskem, or. s

STATUS: predlog

póljskim; DVOJINA: im. póljski, rod. póljskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

póljskima, tož. póljski, mest. pri póljskih, or. s



póljskima; MNOŽINA: im. póljska, rod. póljskih, daj.

Poljákinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

póljskim, tož. póljska, mest. pri póljskih, or. s

Nemške tekmovalke so morale priznati premoč

póljskimi

Poljakinj

STATUS: predlog

(< Póljska)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Poljakinjin



{O} EDNINA: im. Poljákinja, rod. Poljákinje, daj.

Póljsko -ega s; zemljepisno ime

Poljákinji, tož. Poljákinjo, mest. pri Poljákinji, or. s

|drugo ime države|: Skupina se je vrnila s Poljskega

Poljákinjo; DVOJINA: im. Poljákinji, rod. Poljákinj,

iz Poljske; Po maturi se je preselil na Poljsko; daj. Poljákinjama, tož. Poljákinji, mest. pri

Ameriški predsednik je predstavil načrte za

Poljákinjah, or. s Poljákinjama; MNOŽINA: im.

vzpostavitev protiraketnega ščita na Poljskem; prim.

Poljákinje, rod. Poljákinj, daj. Poljákinjam, tož.

Póljska

Poljákinje, mest. pri Poljákinjah, or. s Poljákinjami

Kje? na Poljskem

STATUS: predlog

Od kod? s Poljskega iz Poljske

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kam? na Poljsko



667

{B} Poljak, Poljakinja; Poljakov, Poljakinjin; poljski

Póluks -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Póljsko, rod. Póljskega, daj.

|grška bajeslovna oseba|: V Neaplju smo si ogledali

Póljskemu, tož. Póljsko, mest. pri Póljskem, or. s

korintske stebre antičnega svetišča, posvečenega

Póljskim

Kastorju in Poluksu

STATUS: predlog

{B} Poluksov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Póluks, rod. Póluksa, daj. Póluksu,



tož. Póluksa, mest. pri Póluksu, or. s Póluksom;

polk. okrajš.

DVOJINA: im. Póluksa, rod. Póluksov, daj. Póluksoma,

|polkovnik; polkovnica|: pred imenom polk. Janez

tož. Póluksa, mest. pri Póluksih, or. s Póluksoma;

Novak

MNOŽINA: im. Póluksi, rod. Póluksov, daj. Póluksom,

STATUS: predlog

tož. Pólukse, mest. pri Póluksih, or. s Póluksi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

polkôvnica -e ž

rimska imena

|vojaški naziv|: Z vlogo polkovnice je obeležila 25-



letnico umetniškega dela; pred imenom polkovnica

pom. okrajš.

Janja Novak; prim. polk.

|pomočnik; pomočnica|: pom. vzgojiteljice; Sprejel

(< polkôvnik)

jih je pom. ravnatelja; |pomožni|: pom. škof

{B} polkovničin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. polkôvnica, rod. polkôvnice, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

polkôvnici, tož. polkôvnico, mest. pri polkôvnici, or. s polkôvnico; DVOJINA: im. polkôvnici, rod. polkôvnic,

pomišljáj -a m

daj. polkôvnicama, tož. polkôvnici, mest. pri

|ločilo|: Če je poved zapletena, vrinjeni stavek od

polkôvnicah, or. s polkôvnicama; MNOŽINA: im.

drugega dela povedi rajši ločimo s pomišljajem; v

polkôvnice, rod. polkôvnic, daj. polkôvnicam, tož.

zvezi predložni pomišljaj Ali je predložni pomišljaj polkôvnice, mest. pri polkôvnicah, or. s

lahko tudi nestičen?; v zvezi dvodelni pomišljaj

polkôvnicami

Namesto enodelnega oz. dvodelnega pomišljaja

STATUS: predlog

lahko uporabimo vejico oz. vejici; v zvezi alinejni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu pomišljaj Namesto alinejnega pomišljaja se pogosto uporabi vezaj

polkôvnik -a m

{PRZ} – nestično v povedi namesto vejice Prvič sta se

|vojaški naziv|: rezervni polkovnik; pred imenom

videla po enem mesecu – bilo je zelo čustveno;

Prebrala je knjigo generalštabnega polkovnika

nestično v prirednih nestavčnih zvezah Podarim – dobim; Janeza Novaka; prim. polk.

tekma Olimpija – Maribor; vrh Rusija – EU; nestično

{B} polkovnikov

v dvojnih priimkih in pred vzdevkom roman Zofke

{O} EDNINA: im. polkôvnik, rod. polkôvnika, daj.

Kveder – Jelovšek; vloga Janeza Hočevarja –

polkôvniku, tož. polkôvnika, mest. pri polkôvniku, or.

Rifleta; nestično v dvojnih zemljepisnih imenih čebelarski s polkôvnikom; DVOJINA: im. polkôvnika, rod.

muzej v Šmarju – Sapu

polkôvnikov, daj. polkôvnikoma, tož. polkôvnika,

predložni pomišljaj – stično med istovrstnimi enotami v mest. pri polkôvnikih, or. s polkôvnikoma; MNOŽINA:

pomenu ‘od – do’ v letih 1991–2001; Delovni čas: 7–

im. polkôvniki, rod. polkôvnikov, daj. polkôvnikom,

19

tož. polkôvnike, mest. pri polkôvnikih, or. s

dvodelni pomišljaj – nestično za ločevanje vrinjenih stavkov polkôvniki

Spustili smo se v dolino – ker smo ljubitelji jezer –

STATUS: predlog

drugi pa so nadaljevali pot; desnostično z vejico pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu vrinjenih stavkih Moja generacija je ena tistih –



najverjetneje prva –, ki je začela starše klicati po

Pól Pót -a -a

imenih

m; ime bitja, osebno ime

|vzdevek Salotha Sara, kamboškega politika, vodje

alinejni pomišljaj – nestično pri naštevanju v samostojnih komunistov|: Rdeči Kmeri so pod vodstvom Pola

vrsticah Lastna imena se delijo na: – osebna, –

Pota prevzeli oblast v prestolnici Phnom Penh;

zemljepisna, – stvarna

režim Pola Pota

{O} EDNINA: im. pomišljáj, rod. pomišljája, daj.

{B} Potov

pomišljáju, tož. pomišljáj, mest. pri pomišljáju, or. s

{O}

pomišljájem;

EDNINA: im. Pól Pót, rod. Póla Póta, daj. Pólu

DVOJINA: im. pomišljája, rod.

Pótu,

pomišljájev,

tož. Póla Póta, mest. pri Pólu Pótu, or. s Pólom

daj. pomišljájema, tož. pomišljája, mest.

Pótom

pri pomišljájih, or. s pomišljájema; MNOŽINA: im.

S

pomišljáji, rod. pomišljájev, daj. pomišljájem, tož.

TATUS: predlog

pomišljáje,

P

mest. pri pomišljájih, or. s pomišljáji

RAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

668

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja





Popović -a [pópovič] m; ime bitja, osebno ime

pon. okrajš.

|priimek|: Uporabljal je enciklopedični angleško-

|ponedeljek|: Odprto: od pon. do pet. od 9.00 do

srbohrvaški slovar avtorjev Ristića, Simića in

15.00; V pon., 25. okt., govorilne ure odpadejo;

Popovića; S Kočo/Kočom Popovićem sta ustanovila

|ponovitev|: pon. oddaje

zasebno društvo bivših komunistov

STATUS: predlog

{B} Popovićev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Popović, rod. Popovića, daj.



Popoviću, tož. Popovića, mest. pri Popoviću, or. s

ponavljáj -a

Popovićem;

m

DVOJINA: im. Popovića, rod. Popovićev,

|ločilo <˝>|: Namesto da bi se trudil, je pisal samo daj. Popovićema, tož. Popovića, mest. pri Popovićih,

ponavljaje

or. s Popovićema; MNOŽINA: im. Popovići, rod.

{O}

Popovićev,

EDNINA: im. ponavljáj, rod. ponavljája, daj.

daj. Popovićem, tož. Popoviće, mest. pri

ponavljáju,

Popovićih,

tož. ponavljáj, mest. pri ponavljáju, or. s

or. s Popovići

ponavljájem; DVOJINA: im. ponavljája, rod.

STATUS: predlog

ponavljájev, daj. ponavljájema, tož. ponavljája, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pri ponavljájih, or. s ponavljájema; MNOŽINA: im.



ponavljáji, rod. ponavljájev, daj. ponavljájem, tož.

Popovićev -a -o [pópovičev-] prid.

ponavljáje, mest. pri ponavljájih, or. s ponavljáji

Za prevod Popovićevih del v slovenščino je

STATUS: predlog

poskrbel Čater

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

(< Popović)



{O} moški: EDNINA: im. Popovićev, rod.

ponedéljek -jka

Popovićevega,

m

daj. Popovićevemu, tož. Popovićev

|dan v tednu|: V ponedeljek poteče rok za oddajo

(živostno Popovićevega), mest. pri Popovićevem, or. s

prijav; Galerija je odprta ob delavnikih, razen ob

Popovićevim; DVOJINA: im. Popovićeva, rod.

ponedeljkih;

Popovićevih,

pri navajanju datuma Predstavitev bo v

daj. Popovićevima, tož. Popovićeva,

ponedeljek, 15. aprila, ob 11. uri; binkoštni

mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevima; MNOŽINA:

ponedeljek ||krščanski praznik||: Slovesnost

im. Popovićevi, rod. Popovićevih, daj. Popovićevim,

škofovskega posvečenja je bila v mariborski stolnici

tož. Popovićeve, mest. pri Popovićevih, or. s

na binkoštni ponedeljek; velikonočni ponedeljek

Popovićevimi

||krščanski praznik||: Na velikonočni ponedeljek so

ženski: EDNINA: im. Popovićeva, rod. Popovićeve, v cerkvi blagoslovili nove orgle

daj. Popovićevi, tož. Popovićevo, mest. pri

{O}

Popovićevi,

EDNINA: im. ponedéljek, rod. ponedéljka, daj.

or. s Popovićevo; DVOJINA: im.

ponedéljku,

Popovićevi,

tož. ponedéljek, mest. pri ponedéljku, or.

rod. Popovićevih, daj. Popovićevima, tož.

s ponedéljkom;

Popovićevi,

DVOJINA: im. ponedéljka, rod.

mest. pri Popovićevih, or. s

ponedéljkov,

Popovićevima;

daj. ponedéljkoma, tož. ponedéljka,

MNOŽINA: im. Popovićeve, rod.

Popovićevih,

mest. pri ponedéljkih, or. s ponedéljkoma; MNOŽINA:

daj. Popovićevim, tož. Popovićeve,

im. ponedéljki, rod. ponedéljkov, daj. ponedéljkom,

mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevimi

srednji:

tož. ponedéljke, mest. pri ponedéljkih, or. s

EDNINA: im. Popovićevo, rod.

ponedéljki

Popovićevega, daj. Popovićevemu, tož. Popovićevo,

S

mest. pri Popovićevem, or. s Popovićevim; DVOJINA:

TATUS: predlog

P

im. Popovićevi, rod. Popovićevih, daj. Popovićevima,

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

tož. Popovićevi, mest. pri Popovićevih, or. s

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Popovićevima; MNOŽINA: im. Popovićeva, rod.



Popovićevih, daj. Popovićevim, tož. Popovićeva,

Pópovič -a m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevimi

|priimek|: Med bivanjem na Dunaju se je Pohlin

STATUS: predlog

seznanil s Žigo Popovičem; nesklonljivo za žensko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

osebo cvetlični aranžma Maje Popovič



{B} Popovičev

{O}

por. okrajš.

EDNINA: im. Pópovič, rod. Pópoviča, daj.

Pópoviču,

|porcija|: Kosilo: 1 por. golaža in 35 g riža;

tož. Pópoviča, mest. pri Pópoviču, or. s

|poročen; poročena|:

Pópovičem;

za imenom, z vejico Pavlina

DVOJINA: im. Pópoviča, rod. Pópovičev,

Doljak, por. Pajk, je objavljala v Kresu

daj. Pópovičema, tož. Pópoviča, mest. pri Pópovičih,

STATUS: predlog

or. s Pópovičema; MNOŽINA: im. Pópoviči, rod.

Pópovičev, daj. Pópovičem, tož. Pópoviče, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Pópovičih, or. s Pópoviči



STATUS: predlog

pórin -a m

669

|nagrada|: Nominirani so bili za najprestižnejšo pri Portugálcih, or. s Portugálcema; MNOŽINA: im.

hrvaško glasbeno nagrado porin; Nestrpno pričakuje

Portugálci, rod. Portugálcev, daj. Portugálcem, tož.

podelitev porinov in upa na uspeh; živostno Za

Portugálce, mest. pri Portugálcih, or. s Portugálci

prvenec so prejeli porina za najboljši jazzovski

STATUS: predlog

album

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. pórin, rod. pórina, daj. pórinu, tož.

samostalnik moškega spola

pórina, mest. pri pórinu, or. s pórinom; DVOJINA: im.



pórina, rod. pórinov, daj. pórinoma, tož. pórina, mest.

Portugálka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

pri pórinih, or. s pórinoma; MNOŽINA: im. pórini, rod.

Priljubljena glasbena zvrst Portugalcev in Portugalk

pórinov, daj. pórinom, tož. pórine, mest. pri pórinih,

je fado

or. s pórini

(< Portugálska)

STATUS: predlog

{B} Portugalkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

{O} EDNINA: im. Portugálka, rod. Portugálke, daj.

odlikovanj, častnih nazivov

Portugálki, tož. Portugálko, mest. pri Portugálki, or. s Portugálko; DVOJINA: im. Portugálki, rod. Portugálk,

Portugálčev -a -o prid.

daj. Portugálkama, tož. Portugálki, mest. pri

Portugalčeva literarna zapuščina je izjemna

Portugálkah, or. s Portugálkama; MNOŽINA: im.

(< Portugálec)

Portugálke, rod. Portugálk, daj. Portugálkam, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Portugálčev, rod.

Portugálke, mest. pri Portugálkah, or. s Portugálkami

Portugálčevega, daj. Portugálčevemu, tož.

STATUS: predlog

Portugálčev (živostno Portugálčevega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Portugálčevem, or. s Portugálčevim; DVOJINA: im.



Portugálčeva, rod. Portugálčevih, daj.

Portugálska -e ž; zemljepisno ime

Portugálčevima, tož. Portugálčeva, mest. pri

|dolgo ime Portugalska republika|; |država|: Ker

Portugálčevih, or. s Portugálčevima; MNOŽINA: im.

prihaja iz/s Portugalske, so mi slovanski jeziki

Portugálčevi, rod. Portugálčevih, daj. Portugálčevim,

precej tuji; Turisti so včeraj prispeli v Portugalsko,

tož. Portugálčeve, mest. pri Portugálčevih, or. s

deželo pomorščakov na Portugalsko; Predsednik je Portugálčevimi

v sredo dopoldne začel dvodnevni uradni obisk v

ženski: EDNINA: im. Portugálčeva, rod. Portugálčeve, Portugalski na Portugalskem; prim. Portugálsko daj. Portugálčevi, tož. Portugálčevo, mest. pri

Kje? v Portugalski na Portugalskem

Portugálčevi, or. s Portugálčevo; DVOJINA: im.

Od kod? iz Portugalske in s Portugalske

Portugálčevi, rod. Portugálčevih, daj.

Kam? v Portugalsko na Portugalsko

Portugálčevima, tož. Portugálčevi, mest. pri

{B} Portugalec, Portugalka; Portugalčev,

Portugálčevih, or. s Portugálčevima; MNOŽINA: im.

Portugalkin; portugalski

Portugálčeve, rod. Portugálčevih, daj. Portugálčevim,

{O} EDNINA: im. Portugálska, rod. Portugálske, daj.

tož. Portugálčeve, mest. pri Portugálčevih, or. s

Portugálski, tož. Portugálsko, mest. pri Portugálski,

Portugálčevimi

or. s Portugálsko

srednji: EDNINA: im. Portugálčevo, rod.

STATUS: predlog

Portugálčevega, daj. Portugálčevemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Portugálčevo, mest. pri Portugálčevem, or. s



Portugálčevim; DVOJINA: im. Portugálčevi, rod.

Portugálska Gvinêja -e -e ž; zemljepisno ime

Portugálčevih, daj. Portugálčevima, tož.

|staro ime države|: Uspešno je vodil gverilske akcije

Portugálčevi, mest. pri Portugálčevih, or. s

v Portugalski Gvineji

Portugálčevima; MNOŽINA: im. Portugálčeva, rod.

Kje? v Portugalski Gvineji

Portugálčevih, daj. Portugálčevim, tož. Portugálčeva,

Od kod? iz Portugalske Gvineje

mest. pri Portugálčevih, or. s Portugálčevimi

Kam? v Portugalsko Gvinejo

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Portugálska Gvinêja, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Portugálske Gvinêje, daj. Portugálski Gvinêji, tož.



Portugálsko Gvinêjo, mest. pri Portugálski Gvinêji,

Portugálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

or. s Portugálsko Gvinêjo

Pomorstvo je od nekdaj igralo pomembno vlogo v

STATUS: predlog

življenju Portugalcev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Portugálska)



{B} Portugalčev

portugálski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Portugálec, rod. Portugálca, daj.

portugalska kolonija; portugalska prestolnica; Leta

Portugálcu, tož. Portugálca, mest. pri Portugálcu, or. s 1497 se je portugalski pomorščak Vasco da Gama

Portugálcem; DVOJINA: im. Portugálca, rod.

iz Lizbone odpravil na svojo prvo pot proti Indiji;

Portugálcev, daj. Portugálcema, tož. Portugálca, mest.

Nitaste lovke portugalske ladjice lahko dosežejo

670

tudi do 30 metrov v dolžino; portugalski eskudo póstmodernístoma, tož. póstmodernísta, mest. pri

||denarna enota||: tečaj portugalskega eskuda

póstmodernístih, or. s póstmodernístoma; MNOŽINA:

(< Portugálska)

im. póstmodernísti, rod. póstmodernístov, daj.

{O} moški: EDNINA: im. portugálski, rod.

póstmodernístom, tož. póstmoderníste, mest. pri

portugálskega, daj. portugálskemu, tož. portugálski

póstmodernístih, or. s póstmodernísti

(živostno portugálskega), mest. pri portugálskem, or. s STATUS: predlog

portugálskim; DVOJINA: im. portugálska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

portugálskih, daj. portugálskima, tož. portugálska,



mest. pri portugálskih, or. s portugálskima; MNOŽINA:

póstmodernístičen -čna -o prid.

im. portugálski, rod. portugálskih, daj. portugálskim,

Roman Virginije Woolf ocenjujejo kot neznačilno

tož. portugálske, mest. pri portugálskih, or. s

postmodernističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni

portugálskimi

pridevnik Postopki postmodernističnih piscev so

ženski: EDNINA: im. portugálska, rod. portugálske, metafikcija, intertekstualnost, fabulacija ter mešanje

daj. portugálski, tož. portugálsko, mest. pri

visoke in nizke literature; postmodernistična

portugálski, or. s portugálsko; DVOJINA: im.

manira

portugálski, rod. portugálskih, daj. portugálskima, tož.

(< póstmoderníst)

portugálski, mest. pri portugálskih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. póstmodernístičen, rod.

portugálskima; MNOŽINA: im. portugálske, rod.

póstmodernístičnega, daj. póstmodernístičnemu, tož.

portugálskih, daj. portugálskim, tož. portugálske,

póstmodernístičen (živostno póstmodernístičnega),

mest. pri portugálskih, or. s portugálskimi

mest. pri póstmodernístičnem, or. s

srednji: EDNINA: im. portugálsko, rod.

póstmodernístičnim; DVOJINA: im.

portugálskega, daj. portugálskemu, tož. portugálsko,

póstmodernístična, rod. póstmodernístičnih, daj.

mest. pri portugálskem, or. s portugálskim; DVOJINA:

póstmodernístičnima, tož. póstmodernístična, mest.

im. portugálski, rod. portugálskih, daj. portugálskima, pri póstmodernístičnih, or. s póstmodernístičnima;

tož. portugálski, mest. pri portugálskih, or. s

MNOŽINA: im. póstmodernístični, rod.

portugálskima; MNOŽINA: im. portugálska, rod.

póstmodernístičnih, daj. póstmodernístičnim, tož.

portugálskih, daj. portugálskim, tož. portugálska,

póstmodernístične, mest. pri póstmodernístičnih, or. s

mest. pri portugálskih, or. s portugálskimi

póstmodernístičnimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. póstmodernístična, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

póstmodernístične, daj. póstmodernístični, tož.



póstmodernístično, mest. pri póstmodernístični, or. s

Portugálsko -ega s; zemljepisno ime

póstmodernístično; DVOJINA: im. póstmodernístični,

|drugo ime države|: Arheologi s Portugalskega so

rod. póstmodernístičnih, daj. póstmodernístičnima,

našli posmrtne ostanke neandertalske deklice iz

tož. póstmodernístični, mest. pri póstmodernístičnih,

Portugalske; Člani skupine so že odpotovali na

or. s póstmodernístičnima; MNOŽINA: im.

Portugalsko, kjer bodo gostovali mesec dni; Z

póstmodernístične, rod. póstmodernístičnih, daj.

evropskega univerzitetnega prvenstva na

póstmodernístičnim, tož. póstmodernístične, mest. pri

Portugalskem vrnili s kopico odličij; prim.

póstmodernístičnih, or. s póstmodernístičnimi

Portugálska

srednji: EDNINA: im. póstmodernístično, rod.

Kje? na Portugalskem

póstmodernístičnega, daj. póstmodernístičnemu, tož.

Od kod? s Portugalskega iz Portugalske

póstmodernístično, mest. pri póstmodernístičnem, or.

Kam? na Portugalsko

s póstmodernístičnim; DVOJINA: im.

{B} Portugalec, Portugalka; Portugalčev,

póstmodernístični, rod. póstmodernístičnih, daj.

Portugalkin; portugalski

póstmodernístičnima, tož. póstmodernístični, mest.

{O} EDNINA: im. Portugálsko, rod. Portugálskega, daj.

pri póstmodernístičnih, or. s póstmodernístičnima;

Portugálskemu, tož. Portugálsko, mest. pri

MNOŽINA: im. póstmodernístična, rod.

Portugálskem, or. s Portugálskim

póstmodernístičnih, daj. póstmodernístičnim, tož.

STATUS: predlog

póstmodernístična, mest. pri póstmodernístičnih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

póstmodernístičnimi



STATUS: predlog

póstmoderníst -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|predstavnik postmodernizma|: primerjava



francoskih in nemških postmodernistov

póstmodernístka -e ž

{B} postmodernistov

|predstavnica postmodernizma|: V literarno

{O} EDNINA: im. póstmoderníst, rod. póstmodernísta,

antologijo je bilo vključenih zelo malo

daj. póstmodernístu, tož. póstmodernísta, mest. pri

postmodernistk

póstmodernístu, or. s póstmodernístom; DVOJINA: im.

(< póstmoderníst)

póstmodernísta, rod. póstmodernístov, daj.

{B} postmodernistkin

671

{O} EDNINA: im. póstmodernístka, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

póstmodernístke, daj. póstmodernístki, tož.



póstmodernístko, mest. pri póstmodernístki, or. s

póštar -ja m

póstmodernístko; DVOJINA: im. póstmodernístki, rod.

|poklic|: V stikih s krajevnim poštarjem se je Janez

póstmodernístk, daj. póstmodernístkama, tož.

navdušil za poštarski poklic; stavka poštarjev;

póstmodernístki, mest. pri póstmodernístkah, or. s

|domišljijski lik|: v zvezi poštar Peter Otroci poznajo póstmodernístkama; MNOŽINA: im. póstmodernístke,

poštarja Petra

rod. póstmodernístk, daj. póstmodernístkam, tož.

{B} poštarjev

póstmodernístke, mest. pri póstmodernístkah, or. s

{O} EDNINA: im. póštar, rod. póštarja, daj. póštarju,

póstmodernístkami

tož. póštarja, mest. pri póštarju, or. s póštarjem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. póštarja, rod. póštarjev, daj. póštarjema, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. póštarja, mest. pri póštarjih, or. s póštarjema;



MNOŽINA: im. póštarji, rod. póštarjev, daj. póštarjem,

póstmodernízem -zma m

tož. póštarje, mest. pri póštarjih, or. s póštarji

|umetnostna smer|: Problem postmodernizma je v

STATUS: predlog

prepletenosti z drugimi vedami; kot prilastek, v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

imenovalniku Z izrazom postmodernizem sugeriramo

moškega spola

misel, da je modernizma konec



{O} EDNINA: im. póstmodernízem, rod.

póštarjev -a -o prid.

póstmodernízma, daj. póstmodernízmu, tož.

Poštarjeva torba je bila polna voščilnic

póstmodernízem, mest. pri póstmodernízmu, or. s

(< póštar)

póstmodernízmom; DVOJINA: im. póstmodernízma,

{O} moški: EDNINA: im. póštarjev, rod. póštarjevega, rod. póstmodernízmov, daj. póstmodernízmoma, tož.

daj. póštarjevemu, tož. póštarjev (živostno

póstmodernízma, mest. pri póstmodernízmih, or. s

póštarjevega), mest. pri póštarjevem, or. s

póstmodernízmoma; MNOŽINA: im. póstmodernízmi,

póštarjevim; DVOJINA: im. póštarjeva, rod.

rod. póstmodernízmov, daj. póstmodernízmom, tož.

póštarjevih, daj. póštarjevima, tož. póštarjeva, mest.

póstmodernízme, mest. pri póstmodernízmih, or. s

pri póštarjevih, or. s póštarjevima; MNOŽINA: im.

póstmodernízmi

póštarjevi, rod. póštarjevih, daj. póštarjevim, tož.

STATUS: predlog

póštarjeve, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

ženski: EDNINA: im. póštarjeva, rod. póštarjeve, daj.



póštarjevi, tož. póštarjevo, mest. pri póštarjevi, or. s pošévnica -e ž

póštarjevo; DVOJINA: im. póštarjevi, rod. póštarjevih,

|ločilo|: Veznika in ter ali pogosto povežemo s

daj. póštarjevima, tož. póštarjevi, mest. pri

poševnico: in/ali; |pisno znamenje v IT|: podvajanje

póštarjevih, or. s póštarjevima; MNOŽINA: im.

levih poševnic; v zvezi leva poševnica, poševnica nazaj póštarjeve, rod. póštarjevih, daj. póštarjevim, tož.

Levo poševnico uporabljajo v računalništvu; v zvezi

póštarjeve, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevimi

dvojna poševnica V programu je potrebno v imenih srednji: EDNINA: im. póštarjevo, rod. póštarjevega, datotek uporabiti dvojne poševnice

daj. póštarjevemu, tož. póštarjevo, mest. pri

{PRZ} / stično namesto veznika ali v/na Beli; póštarjevem, or. s póštarjevim; DVOJINA: im.

Koper/Capodistria; nestično namesto veznika ali med póštarjevi, rod. póštarjevih, daj. póštarjevima, tož.

večbesednimi enotami Občina Naborjet – Ovčja Vas /

póštarjevi, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevima;

Malborghetto Valbruna; stično pri ločevanju oblik za

MNOŽINA: im. póštarjeva, rod. póštarjevih, daj.

spol učitelj/ica; bralec/-ka

póštarjevim, tož. póštarjeva, mest. pri póštarjevih, or.

leva poševnica, poševnica nazaj \ v računalništvu pri s póštarjevimi

zapisovanju poti datoteke \\depo\projekti\slovar

STATUS: predlog

dvojna poševnica // nestično za ločevanje pesemskih kitic pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tekočem zapisu Če si moj prijatelj, / me kliči Pika



Nogavička, / pike 'mam na nosku, / a nogavičke na

Potémkin -a in Potjómkin -a m; ime bitja, osebno ime nogah. // Dom, ki ni mu para, / je moja vila Čira

|priimek|; |ruski vojskovodja in državnik|:

čara, / tu živim kar sama, / a dobrodošel mi je vsak.

Potemkin/Potjomkin je sprejel Katarino Veliko v

{O} EDNINA: im. pošévnica, rod. pošévnice, daj.

Kijevu

pošévnici, tož. pošévnico, mest. pri pošévnici, or. s

{B} Potemkinov in Potjomkinov

pošévnico; DVOJINA: im. pošévnici, rod. pošévnic, daj.

{O} EDNINA: im. Potémkin in Potjómkin, rod.

pošévnicama, tož. pošévnici, mest. pri pošévnicah, or.

Potémkina in Potjómkina, daj. Potémkinu in

s pošévnicama; MNOŽINA: im. pošévnice, rod.

Potjómkinu, tož. Potémkina in Potjómkina, mest. pri

pošévnic, daj. pošévnicam, tož. pošévnice, mest. pri

Potémkinu in pri Potjómkinu, or. s Potémkinom in s

pošévnicah, or. s pošévnicami

Potjómkinom; DVOJINA: im. Potémkina in

STATUS: predlog

Potjómkina, rod. Potémkinov in Potjómkinov, daj.

672

Potémkinoma in Potjómkinoma, tož. Potémkina in mest. pri Potémkinovih in pri Potjómkinovih, or. s

Potjómkina, mest. pri Potémkinih in pri Potjómkinih,

Potémkinovima in s Potjómkinovima; MNOŽINA: im.

or. s Potémkinoma in s Potjómkinoma; MNOŽINA: im.

Potémkinova in Potjómkinova, rod. Potémkinovih in

Potémkini in Potjómkini, rod. Potémkinov in

Potjómkinovih, daj. Potémkinovim in

Potjómkinov, daj. Potémkinom in Potjómkinom, tož.

Potjómkinovim, tož. Potémkinova in Potjómkinova,

Potémkine in Potjómkine, mest. pri Potémkinih in pri

mest. pri Potémkinovih in pri Potjómkinovih, or. s

Potjómkinih, or. s Potémkini in s Potjómkini

Potémkinovimi in s Potjómkinovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na samostalnik moškega spola

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; svojilni



pridevniki

Potémkinov -a -o in Potjómkinov -a -o prid.



Potemkinova/potemkinova vas ||ustvarjanje lažnega Potjómkin -a m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri pozitivnega vtisa||: Ustvarja se lažen vtis

Potémkin

prilagajanja standardom EU, toda v resnici so ti



zakoni le nekakšne Potemkinove/potemkinove vasi

Potjómkinov -a -o prid.; obširneje glej pri Potémkinov (< Potémkin)



{O} moški: EDNINA: im. Potémkin in Potjómkin, rod.

Potter1 -ja [pôter in póter] m; ime bitja, osebno ime Potémkinovega in Potjómkinovega, daj.

|priimek|: vloga Chrisa Potterja; |domišljijsko ime

Potémkinovemu in Potjómkinovemu, tož.

Harry Potter|: Filmi o čarovniškem vajencu Harryju

Potémkinov in Potjómkinov (živostno

Potterju so obnoreli svet; čaranje s Harryjem

Potémkinovega in Potjómkinovega), mest. pri

Potterjem

Potémkinovem in pri Potjómkinovega, or. s

{B} Potterjev

Potémkinovim in s Potjómkinovim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Potter, rod. Potterja, daj. Potterju,

Potémkinova in Potjómkinova, rod. Potémkinovih in

tož. Potterja, mest. pri Potterju, or. s Potterjem;

Potjómkinovih, daj. Potémkinovima in

DVOJINA: im. Potterja, rod. Potterjev, daj. Potterjema, Potjómkinovima, tož. Potémkinova in Potjómkinova,

tož. Potterja, mest. pri Potterjih, or. s Potterjema;

mest. pri Potémkinovih in pri Potjómkinovih, or. s

MNOŽINA: im. Potterji, rod. Potterjev, daj. Potterjem,

Potémkinovima in s Potjómkinovima; MNOŽINA: im.

tož. Potterje, mest. pri Potterjih, or. s Potterji

Potémkinovi in Potjómkinovi, rod. Potémkinovih in

STATUS: predlog

Potjómkinovih, daj. Potémkinovim in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena; lastna Potjómkinovim, tož. Potémkinove in Potjómkinove,

imena (priimki)

mest. pri Potémkinovih in pri Potjómkinovih, or. s



Potémkinovimi in s Potjómkinovimi

Potter2 -- [pôter in póter] ž; ime bitja, osebno ime ženski: EDNINA: im. Potémkinova in Potjómkinova,

|priimek|: navadno ob ženskem imenu zgodbe Beatrix

rod. Potémkinove in Potjómkinove, daj. Potémkinovi

Potter

in Potjómkinovi, tož. Potémkinovo in Potjómkinovo,

{O} EDNINA: im. Potter, rod. Potter, daj. Potter, tož.

mest. pri Potémkinovi in pri Potjómkinovi, or. s

Potter, mest. pri Potter, or. s Potter

Potémkinovo in s Potjómkinovo; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Potémkinovi in Potjómkinovi, rod. Potémkinovih in

P

Potjómkinovih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

daj. Potémkinovima in

Potjómkinovima,



tož. Potémkinovi in Potjómkinovi,

Potterjev -a -o [póterjev- in pôterjev-] prid.

mest. pri Potémkinovih in pri Potjómkinovih, or. s

Potémkinovima

klub Potterjevih oboževalcev

in s Potjómkinovima; MNOŽINA: im.

Potémkinove

(< Potter1)

in Potjómkinove, rod. Potémkinovih in

Potjómkinovih,

{O} moški: EDNINA: im. Potterjev, rod. Potterjevega, daj. Potémkinovim in

Potjómkinovim,

daj. Potterjevemu, tož. Potterjev (živostno

tož. Potémkinove in Potjómkinove,

Potterjevega), mest. pri Potterjevem, or. s

mest. pri Potémkinovih in pri Potjómkinovih, or. s

Potémkinovimi

Potterjevim; DVOJINA: im. Potterjeva, rod.

in s Potjómkinovimi

srednji:

Potterjevih, daj. Potterjevima, tož. Potterjeva, mest.

EDNINA: im. Potémkinovo in Potjómkinovo,

pri Potterjevih, or. s Potterjevima; MNOŽINA: im.

rod. Potémkinovega in Potjómkinovega, daj.

Potémkinovemu

Potterjevi, rod. Potterjevih, daj. Potterjevim, tož.

in Potjómkinovemu, tož.

Potémkinovo

Potterjeve, mest. pri Potterjevih, or. s Potterjevimi

in Potjómkinovo, mest. pri

Potémkinovem

ženski: EDNINA: im. Potterjeva, rod. Potterjeve, daj.

in pri Potjómkinovem, or. s

Potémkinovim

Potterjevi, tož. Potterjevo, mest. pri Potterjevi, or. s in s Potjómkinovim; DVOJINA: im.

Potémkinovi

Potterjevo; DVOJINA: im. Potterjevi, rod. Potterjevih,

in Potjómkinovi, rod. Potémkinovih in

Potjómkinovih,

daj. Potterjevima, tož. Potterjevi, mest. pri Potterjevih, daj. Potémkinovima in

Potjómkinovima,

or. s Potterjevima; MNOŽINA: im. Potterjeve, rod.

tož. Potémkinovi in Potjómkinovi,

673

Potterjevih, daj. Potterjevim, tož. Potterjeve, mest. pri

|grški bog morja|: spor s Pozejdonom

Potterjevih, or. s Potterjevimi

{B} Pozejdonov

srednji: EDNINA: im. Potterjevo, rod. Potterjevega,

{O} EDNINA: im. Pozêjdon, rod. Pozêjdona, daj.

daj. Potterjevemu, tož. Potterjevo, mest. pri

Pozêjdonu, tož. Pozêjdona, mest. pri Pozêjdonu, or. s

Potterjevem, or. s Potterjevim; DVOJINA: im.

Pozêjdonom; DVOJINA: im. Pozêjdona, rod.

Potterjevi, rod. Potterjevih, daj. Potterjevima, tož.

Pozêjdonov, daj. Pozêjdonoma, tož. Pozêjdona, mest.

Potterjevi, mest. pri Potterjevih, or. s Potterjevima;

pri Pozêjdonih, or. s Pozêjdonoma; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Potterjeva, rod. Potterjevih, daj.

Pozêjdoni, rod. Pozêjdonov, daj. Pozêjdonom, tož.

Potterjevim, tož. Potterjeva, mest. pri Potterjevih, or. s Pozêjdone, mest. pri Pozêjdonih, or. s Pozêjdoni

Potterjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

rimska imena





Povšè -éta m; ime bitja, osebno ime

pp -- [pə̀pə̀ tudi pəpə̀ in pépé tudi pepé] prisl.; simbol

|priimek|: Nagrajena je fotografija fotoreporterja

|oznaka na notah pianissimo: zelo tiho|

Mateja Povšeta; Silva se je poročila z Boštjanom

STATUS: predlog

Povšetom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{B} Povšetov



{O} EDNINA: im. Povšè, rod. Povšéta, daj. Povšétu,

p. p. okrajš.

tož. Povšéta, mest. pri Povšétu, or. s Povšétom;

|poštni predal|: Davčna uprava RS, p. p. 563,1000

DVOJINA: im. Povšéta, rod. Povšétov, daj. Povšétoma,

Ljubljana

tož. Povšéta, mest. pri Povšétih, or. s Povšétoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Povšéti, rod. Povšétov, daj. Povšétom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. Povšéte, mest. pri Povšétih, or. s Povšéti



STATUS: predlog

ppolk. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|podpolkovnik; podpolkovnica|: pred imenom ppolk.



Janez Novak

Povšétov -a -o prid.

STATUS: predlog

Ogledali smo si premiero Povšetovega dela »Za

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

blagoslov in rdeče zvezde«



(< Povšè)

Pr -- [pə̀rə̀ tudi pərə̀ in péêr tudi peêr] m; simbol

{O} moški: EDNINA: im. Povšétov, rod. Povšétovega,

|prazeodim|: Simbol za kemijski element prazeodim

daj. Povšétovemu, tož. Povšétov (živostno

je Pr

Povšétovega), mest. pri Povšétovem, or. s

S

Povšétovim;

TATUS: predlog

DVOJINA: im. Povšétova, rod.

Povšétovih,

P

daj. Povšétovima, tož. Povšétova, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

pri Povšétovih, or. s Povšétovima;



MNOŽINA: im.

Povšétovi, rod. Povšétovih, daj. Povšétovim, tož.

Práda1 -e in Práda -a m; ime bitja, osebno ime

Povšétove, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovimi

|priimek|; |italijanski modni oblikovalec|: Ko je

ženski:

Mario Prada leta 1913 v Milanu ustanovil usnjarsko

EDNINA: im. Povšétova, rod. Povšétove, daj.

Povšétovi, tož. Povšétovo, mest. pri Povšétovi, or. s

znamko, si ni predstavljal, da je začel zgodovino

Povšétovo;

enega zaščitnih znakov italijanske mode; hči Maria

DVOJINA: im. Povšétovi, rod. Povšétovih,

daj. Povšétovima, tož. Povšétovi, mest. pri

Prade/Prada

Povšétovih, or. s Povšétovima;

{B} Pradov

MNOŽINA: im.

Povšétove, rod. Povšétovih, daj. Povšétovim, tož.

{O} EDNINA: im. Práda, rod. Práde in Práda, daj. Prádi

Povšétove, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovimi

in Prádu, tož. Prádo in Práda, mest. pri Prádi in pri

srednji:

Prádu,

EDNINA: im. Povšétovo, rod. Povšétovega,

or. s Prádo in s Prádom; DVOJINA: im. Prádi in

daj. Povšétovemu, tož. Povšétovo, mest. pri

Práda, rod. Prád in Prádov, daj. Prádama in Prádoma,

Povšétovem, or. s Povšétovim; DVOJINA: im.

tož. Prádi in Práda, mest. pri Prádah in pri Prádih, or. s Povšétovi, rod. Povšétovih, daj. Povšétovima, tož.

Prádama in s Prádoma; MNOŽINA: im. Práde in Prádi,

Povšétovi, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovima;

rod. Prád in Prádov, daj. Prádam in Prádom, tož. Práde

MNOŽINA: im. Povšétova, rod. Povšétovih, daj.

in Práde, mest. Prádah in pri Prádih, or. s Prádami in s Povšétovim, tož. Povšétova, mest. pri Povšétovih, or.

Prádi

s Povšétovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega



spola

Pozêjdon -a m; ime bitja, religijsko ime



674

Práda2 -e ž; stvarno ime

daj. Prádovim, tož. Prádove, mest. pri Prádovih, or. s

|podjetje|: Mathilde Agostinelli je odgovorna za

Prádovimi

komunikacijo pri Pradi; |znamka|: kot prilastek, v

srednji: EDNINA: im. Prádovo, rod. Prádovega, daj.

imenovalniku Ponujajo prestižne torbice in čevlje

Prádovemu, tož. Prádovo, mest. pri Prádovem, or. s

znamke Prada

Prádovim; DVOJINA: im. Prádovi, rod. Prádovih, daj.

{B} Pradin

Prádovima, tož. Prádovi, mest. pri Prádovih, or. s

{O} EDNINA: im. Práda, rod. Práde, daj. Prádi, tož.

Prádovima; MNOŽINA: im. Prádova, rod. Prádovih,

Prádo, mest. pri Prádi, or. s Prádo; DVOJINA: im.

daj. Prádovim, tož. Prádova, mest. pri Prádovih, or. s

Prádi, rod. Prád, daj. Prádama, tož. Prádi, mest. pri

Prádovimi

Prádah, or. s Prádama; MNOŽINA: im. Práde, rod. Prád,

STATUS: predlog

daj. Prádam, tož. Práde, mest. pri Prádah, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Prádami



STATUS: predlog

Práslován -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

|pripadnik prvotnega slovanskega plemena|: »Kdo



je tebe, Praslovan, plavati učil ...?« poje Zoran

Prádin -a -o prid.

Predin; O poljedelstvu v času Praslovanov pričajo

Pri pristnih usnjenih Pradinih torbicah se uporablja

skupne besede, kot so oranje, ralo, plug

zmeraj telečje usnje ali usnje divjega prašiča

{B} Praslovanov

(< Práda2)

{O} EDNINA: im. Práslován, rod. Práslována, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Prádin, rod. Prádinega, daj.

Práslovánu, tož. Práslována, mest. pri Práslovánu, or.

Prádinemu, tož. Prádin (živostno Prádinega), mest. pri

s Práslovánom; DVOJINA: im. Práslována, rod.

Prádinem, or. s Prádinim; DVOJINA: im. Prádina, rod.

Práslovánov, daj. Práslovánoma, tož. Práslována,

Prádinih, daj. Prádinima, tož. Prádina, mest. pri

mest. pri Práslovánih, or. s Práslovánoma; MNOŽINA:

Prádinih, or. s Prádinima; MNOŽINA: im. Prádini, rod.

im. Práslováni, rod. Práslovánov, daj. Práslovánom,

Prádinih, daj. Prádinim, tož. Prádine, mest. pri

tož. Práslováne, mest. pri Práslovánih, or. s

Prádinih, or. s Prádinimi

Práslováni

ženski: EDNINA: im. Prádina, rod. Prádine, daj.

STATUS: predlog

Prádini, tož. Prádino, mest. pri Prádini, or. s Prádino; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

DVOJINA: im. Prádini, rod. Prádinih, daj. Prádinima,



tož. Prádini, mest. pri Prádinih, or. s Prádinima;

Práslovánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

MNOŽINA: im. Prádine, rod. Prádinih, daj. Prádinim,

|pripadnica prvotnega slovanskega plemena|:

tož. Prádine, mest. pri Prádinih, or. s Prádinimi

zgodba o življenju Praslovank

srednji: EDNINA: im. Prádino, rod. Prádinega, daj.

(< Práslován)

Prádinemu, tož. Prádino, mest. pri Prádinem, or. s

{B} Praslovankin

Prádinim; DVOJINA: im. Prádini, rod. Prádinih, daj.

{O} EDNINA: im. Práslovánka, rod. Práslovánke, daj.

Prádinima, tož. Prádini, mest. pri Prádinih, or. s

Práslovánki, tož. Práslovánko, mest. pri Práslovánki,

Prádinima; MNOŽINA: im. Prádina, rod. Prádinih, daj.

or. s Práslovánko; DVOJINA: im. Práslovánki, rod.

Prádinim, tož. Prádina, mest. pri Prádinih, or. s

Práslovánk, daj. Práslovánkama, tož. Práslovánki,

Prádinimi

mest. pri Práslovánkah, or. s Práslovánkama;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Práslovánke, rod. Práslovánk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Práslovánkam, tož. Práslovánke, mest. pri



Práslovánkah, or. s Práslovánkami

Prádov -a -o prid.

STATUS: predlog

Pradovo življenje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Práda1)



{O} moški: EDNINA: im. Prádov, rod. Prádovega, daj.

práslovánski -a -o prid.

Prádovemu, tož. Prádov (živostno Prádovega), mest.

Miklošič je sestavil tudi slovar praslovanskega

pri Prádovem, or. s Prádovim; DVOJINA: im. Prádova,

jezika; Beseda bradavica je izpeljanka iz

rod. Prádovih, daj. Prádovima, tož. Prádova, mest. pri

praslovanske besede za brado

Prádovih, or. s Prádovima; MNOŽINA: im. Prádovi,

(< Práslován)

rod. Prádovih, daj. Prádovim, tož. Prádove, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. práslovánski, rod.

Prádovih, or. s Prádovimi

práslovánskega, daj. práslovánskemu, tož.

ženski: EDNINA: im. Prádova, rod. Prádove, daj.

práslovánski (živostno práslovánskega), mest. pri

Prádovi, tož. Prádovo, mest. pri Prádovi, or. s

práslovánskem, or. s práslovánskim; DVOJINA: im.

Prádovo; DVOJINA: im. Prádovi, rod. Prádovih, daj.

práslovánska, rod. práslovánskih, daj.

Prádovima, tož. Prádovi, mest. pri Prádovih, or. s

práslovánskima, tož. práslovánska, mest. pri

Prádovima; MNOŽINA: im. Prádove, rod. Prádovih,

práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im.

práslovánski, rod. práslovánskih, daj. práslovánskim,

675

tož. práslovánske, mest. pri práslovánskih, or. s pravoslávnim, tož. pravoslávne, mest. pri

práslovánskimi

pravoslávnih, or. s pravoslávnimi

ženski: EDNINA: im. práslovánska, rod. práslovánske, ženski: EDNINA: im. pravoslávna, rod. pravoslávne, daj. práslovánski, tož. práslovánsko, mest. pri

daj. pravoslávni, tož. pravoslávno, mest. pri

práslovánski, or. s práslovánsko; DVOJINA: im.

pravoslávni, or. s pravoslávno; DVOJINA: im.

práslovánski, rod. práslovánskih, daj.

pravoslávni, rod. pravoslávnih, daj. pravoslávnima,

práslovánskima, tož. práslovánski, mest. pri

tož. pravoslávni, mest. pri pravoslávnih, or. s

práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im.

pravoslávnima; MNOŽINA: im. pravoslávne, rod.

práslovánske, rod. práslovánskih, daj. práslovánskim,

pravoslávnih, daj. pravoslávnim, tož. pravoslávne,

tož. práslovánske, mest. pri práslovánskih, or. s

mest. pri pravoslávnih, or. s pravoslávnimi

práslovánskimi

srednji: EDNINA: im. pravoslávno, rod.

srednji: EDNINA: im. práslovánsko, rod.

pravoslávnega, daj. pravoslávnemu, tož. pravoslávno,

práslovánskega, daj. práslovánskemu, tož.

mest. pri pravoslávnem, or. s pravoslávnim; DVOJINA:

práslovánsko, mest. pri práslovánskem, or. s

im. pravoslávni, rod. pravoslávnih, daj.

práslovánskim; DVOJINA: im. práslovánski, rod.

pravoslávnima, tož. pravoslávni, mest. pri

práslovánskih, daj. práslovánskima, tož.

pravoslávnih, or. s pravoslávnima; MNOŽINA: im.

práslovánski, mest. pri práslovánskih, or. s

pravoslávna, rod. pravoslávnih, daj. pravoslávnim,

práslovánskima; MNOŽINA: im. práslovánska, rod.

tož. pravoslávna, mest. pri pravoslávnih, or. s

práslovánskih, daj. práslovánskim, tož. práslovánska,

pravoslávnimi

mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





pravoslávka -e ž

prav. okrajš.

|pripadnica pravoslavne vere|: Oče je bil katolik,

|pravnik; pravnica|: Janez Novak, prav., svetovalec;

mama pa pravoslavka

v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. prav.

(< pravoslávec)

STATUS: predlog

{B} pravoslavkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. pravoslávka, rod. pravoslávke, daj.



pravoslávki, tož. pravoslávko, mest. pri pravoslávki,

pravoslávec -vca m

or. s pravoslávko; DVOJINA: im. pravoslávki, rod.

|pripadnik pravoslavne vere|: V škofiji Gornji

pravoslávk, daj. pravoslávkama, tož. pravoslávki,

Karlovac je včasih živelo 420 tisoč pravoslavcev

mest. pri pravoslávkah, or. s pravoslávkama;

{B} pravoslavčev

MNOŽINA: im. pravoslávke, rod. pravoslávk, daj.

{O} EDNINA: im. pravoslávec, rod. pravoslávca, daj.

pravoslávkam, tož. pravoslávke, mest. pri

pravoslávcu, tož. pravoslávca, mest. pri pravoslávcu,

pravoslávkah, or. s pravoslávkami

or. s pravoslávcem; DVOJINA: im. pravoslávca, rod.

STATUS: predlog

pravoslávcev, daj. pravoslávcema, tož. pravoslávca,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

mest. pri pravoslávcih, or. s pravoslávcema;



MNOŽINA: im. pravoslávci, rod. pravoslávcev, daj.

preb. okrajš.

pravoslávcem, tož. pravoslávce, mest. pri

|prebivalec|: Gosto poseljena naselja imajo več kot

pravoslávcih, or. s pravoslávci

500 preb. na km2; |prebivalski|: preb. ime

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





pravosláven -vna -o prid.

pred. okrajš.

Vzhodni del Ukrajine je bil večinoma pravoslaven;

|predavatelj; predavateljica|: Vaje izvaja pred. Janez

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik pravoslavni Novak; v zvezi okrajšav Jana Novak, viš. pred.

patriarh; Pred pravoslavnim božičem je bil

nemškega jezika

štiridesetdnevni post

STATUS: predlog

(< pravoslávec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški: EDNINA: im. pravosláven, rod.



pravoslávnega, daj. pravoslávnemu, tož. pravosláven

Prégl -a m; ime bitja, osebno ime

(živostno pravoslávnega), mest. pri pravoslávnem, or.

|priimek|; |slovenski kemik|: Nobelovo nagrado za

s pravoslávnim; DVOJINA: im. pravoslávna, rod.

kemijo so Frideriku Preglu podelili leta 1923

pravoslávnih, daj. pravoslávnima, tož. pravoslávna,

{B} Preglov

mest. pri pravoslávnih, or. s pravoslávnima;

{O} EDNINA: im. Prégl, rod. Prégla, daj. Préglu, tož.

MNOŽINA: im. pravoslávni, rod. pravoslávnih, daj.

Prégla, mest. pri Préglu, or. s Préglom; DVOJINA: im.

Prégla, rod. Préglov, daj. Prégloma, tož. Prégla, mest.

676

pri Préglih, or. s Prégloma; MNOŽINA: im. Prégli, rod.

prekárnima, tož. prekárni, mest. pri prekárnih, or. s

Préglov, daj. Préglom, tož. Prégle, mest. pri Préglih,

prekárnima; MNOŽINA: im. prekárne, rod. prekárnih,

or. s Prégli

daj. prekárnim, tož. prekárne, mest. pri prekárnih, or. s STATUS: predlog

prekárnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

srednji: EDNINA: im. prekárno, rod. prekárnega, daj.



prekárnemu, tož. prekárno, mest. pri prekárnem, or. s

Préglov -a -o prid.

prekárnim; DVOJINA: im. prekárni, rod. prekárnih, daj.

Preglova znanstvena spoznanja so se hitro razširila

prekárnima, tož. prekárni, mest. pri prekárnih, or. s

po vsej Evropi; Preglova nagrada ||nagrada||: Je prekárnima; MNOŽINA: im. prekárna, rod. prekárnih,

dobitnik velike Preglove nagrade Kemijskega

daj. prekárnim, tož. prekárna, mest. pri prekárnih, or. s inštituta za raziskovalno delo; Preglovo priznanje

prekárnimi

||nagrada||: V Ljubljani poteka državno tekmovanje

STATUS: predlog

učencev iz znanja kemije za Preglova priznanja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

(< Prégl)



{O} moški: EDNINA: im. Préglov, rod. Préglovega, prekrščeválec -lca m

daj. Préglovemu, tož. Préglov (živostno Préglovega),

|pripadnik prekrščevalstva|: Na slovenskem ozemlju

mest. pri Préglovem, or. s Préglovim; DVOJINA: im.

so prekrščevalci doživljali podobno usodo kot

Préglova, rod. Préglovih, daj. Préglovima, tož.

drugod; sopomenka anabaptist

Préglova, mest. pri Préglovih, or. s Préglovima;

{B} prekrščevalčev

MNOŽINA: im. Préglovi, rod. Préglovih, daj.

{O} EDNINA: im. prekrščeválec, rod. prekrščeválca,

Préglovim, tož. Préglove, mest. pri Préglovih, or. s

daj. prekrščeválcu, tož. prekrščeválca, mest. pri

Préglovimi

prekrščeválcu, or. s prekrščeválcem; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Préglova, rod. Préglove, daj.

prekrščeválca, rod. prekrščeválcev, daj.

Préglovi, tož. Préglovo, mest. pri Préglovi, or. s

prekrščeválcema, tož. prekrščeválca, mest. pri

Préglovo; DVOJINA: im. Préglovi, rod. Préglovih, daj.

prekrščeválcih, or. s prekrščeválcema; MNOŽINA: im.

Préglovima, tož. Préglovi, mest. pri Préglovih, or. s

prekrščeválci, rod. prekrščeválcev, daj.

Préglovima; MNOŽINA: im. Préglove, rod. Préglovih,

prekrščeválcem, tož. prekrščeválce, mest. pri

daj. Préglovim, tož. Préglove, mest. pri Préglovih, or. s prekrščeválcih, or. s prekrščeválci

Préglovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Préglovo, rod. Préglovega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Préglovemu, tož. Préglovo, mest. pri Préglovem, or. s



Préglovim; DVOJINA: im. Préglovi, rod. Préglovih, daj.

prekrščeválka -e ž

Préglovima, tož. Préglovi, mest. pri Préglovih, or. s

|pripadnica prekrščevalstva| sopomenka anabaptistka Préglovima; MNOŽINA: im. Préglova, rod. Préglovih,

(< prekrščeválec)

daj. Préglovim, tož. Préglova, mest. pri Préglovih, or. s

{B} prekrščeválkin

Préglovimi

{O} EDNINA: im. prekrščeválka, rod. prekrščeválke,

STATUS: predlog

daj. prekrščeválki, tož. prekrščeválko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

prekrščeválki, or. s prekrščeválko; DVOJINA: im.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

prekrščeválki, rod. prekrščeválk, daj.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

prekrščeválkama, tož. prekrščeválki, mest. pri



prekrščeválkah, or. s prekrščeválkama; MNOŽINA: im.

prekáren -rna -o prid.

prekrščeválke, rod. prekrščeválk, daj.

|negotov, nestalen in slabo plačan|: Novinarski

prekrščeválkam, tož. prekrščeválke, mest. pri

poklic vse bolj prekaren, premalo plačan in brez

prekrščeválkah, or. s prekrščeválkami

avtonomije; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik STATUS: predlog

prekarni delavec; Kako zavarovali ljudi pred

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

prekarnimi zaposlitvami?



{O} moški: EDNINA: im. prekáren, rod. prekárnega, prekrščeválski -a -o prid.

daj. prekárnemu, tož. prekáren (živostno prekárnega),

prekrščevalski pridigarji; sopomenka anabaptističen mest. pri prekárnem, or. s prekárnim; DVOJINA: im.

(< prekrščeválec)

prekárna, rod. prekárnih, daj. prekárnima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. prekrščeválski, rod.

prekárna, mest. pri prekárnih, or. s prekárnima;

prekrščeválskega, daj. prekrščeválskemu, tož.

MNOŽINA: im. prekárni, rod. prekárnih, daj.

prekrščeválski (živostno prekrščeválskega), mest. pri

prekárnim, tož. prekárne, mest. pri prekárnih, or. s

prekrščeválskem, or. s prekrščeválskim; DVOJINA:

prekárnimi

im. prekrščeválska, rod. prekrščeválskih, daj.

ženski: EDNINA: im. prekárna, rod. prekárne, daj.

prekrščeválskima, tož. prekrščeválska, mest. pri

prekárni, tož. prekárno, mest. pri prekárni, or. s

prekrščeválskih, or. s prekrščeválskima; MNOŽINA:

prekárno; DVOJINA: im. prekárni, rod. prekárnih, daj.

im. prekrščeválski, rod. prekrščeválskih, daj.

677

prekrščeválskim, tož. prekrščeválske, mest. pri

|kdor napoveduje potek, pojavitev česa|: Že Jezus je

prekrščeválskih, or. s prekrščeválskimi

svaril pred lažnimi preroki; v zvezi prerok Mohamed

ženski: EDNINA: im. prekrščeválska, rod.

Knjiga opisuje življenje preroka Mohameda; prim.

prekrščeválske, daj. prekrščeválski, tož.

Prêrok

prekrščeválsko, mest. pri prekrščeválski, or. s

{B} prerokov

prekrščeválsko; DVOJINA: im. prekrščeválski, rod.

{O} EDNINA: im. prêrok, rod. preróka, daj. preróku,

prekrščeválskih, daj. prekrščeválskima, tož.

tož. preróka, mest. pri preróku, or. s prerókom;

prekrščeválski, mest. pri prekrščeválskih, or. s

DVOJINA: im. preróka, rod. prerókov, daj. prerókoma,

prekrščeválskima; MNOŽINA: im. prekrščeválske, rod.

tož. preróka, mest. pri prerókih, or. s prerókoma;

prekrščeválskih, daj. prekrščeválskim, tož.

MNOŽINA: im. preróki, rod. prerókov, daj. prerókom,

prekrščeválske, mest. pri prekrščeválskih, or. s

tož. preróke, mest. pri prerókih, or. s preróki

prekrščeválskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. prekrščeválsko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; jedro SBZ

prekrščeválskega, daj. prekrščeválskemu, tož.



prekrščeválsko, mest. pri prekrščeválskem, or. s

Prêrok -a m; ime bitja, religijsko ime

prekrščeválskim; DVOJINA: im. prekrščeválski, rod.

|nadomestno ime: Mohamed|: Po svoji duhovni

prekrščeválskih, daj. prekrščeválskima, tož.

preobrazbi je Mohamed postal znan kot Prerok

prekrščeválski, mest. pri prekrščeválskih, or. s

{B} Prerokov

prekrščeválskima; MNOŽINA: im. prekrščeválska, rod.

{O} EDNINA: im. Prêrok, rod. Preróka, daj. Preróku,

prekrščeválskih, daj. prekrščeválskim, tož.

tož. Preróka, mest. pri Preróku, or. s Prerókom

prekrščeválska, mest. pri prekrščeválskih, or. s

STATUS: predlog

prekrščeválskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Prešéren -rna m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |slovenski pesnik|: Slovenski kulturni

prekrščeválstvo -a s

razcvet v prvi polovici 19. stoletja je povezan s

|verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih|:

Francetom Prešernom (1800–1848) in njegovim

navzočnost prekrščevalstva na Slovenskem;

krogom; v prenesenem pomenu Si že začel brati

sopomenka anabaptizem

Prešerna? Prešernova dela

{O} EDNINA: im. prekrščeválstvo, rod.

{B} Prešernov

prekrščeválstva, daj. prekrščeválstvu, tož.

{O} EDNINA: im. Prešéren, rod. Prešérna, daj.

prekrščeválstvo, mest. pri prekrščeválstvu, or. s

Prešérnu, tož. Prešérna, mest. pri Prešérnu, or. s

prekrščeválstvom; DVOJINA: im. prekrščeválstvi, rod.

Prešérnom; DVOJINA: im. Prešérna, rod. Prešérnov,

prekrščeválstev, daj. prekrščeválstvoma, tož.

daj. Prešérnoma, tož. Prešérna, mest. pri Prešérnih, or.

prekrščeválstvi, mest. pri prekrščeválstvih, or. s

s Prešérnoma; MNOŽINA: im. Prešérni, rod. Prešérnov,

prekrščeválstvoma; MNOŽINA: im. prekrščeválstva,

daj. Prešérnom, tož. Prešérne, mest. pri Prešérnih, or. s rod. prekrščeválstev, daj. prekrščeválstvom, tož.

Prešérni

prekrščeválstva, mest. pri prekrščeválstvih, or. s

STATUS: predlog

prekrščeválstvi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; STATUS: predlog

lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja





Prešérnov -a -o prid.

premŕl -a [premə̀ru̯ tudi premə̀rəl] m

Prešernov spomenik; Leta 1991 smo za slovensko

|bajeslovno bitje, ki lahko spreminja podobo,

himno razglasili sedmo kitico Prešernove

vampir|: izročilo o premrlih

Zdravljice; V družbi Prešernovih nagrajencev smo

{B} premrlov

preživeli zanimiv večer; Prešernov dan ||kulturni

{O} EDNINA: im. premrl, rod. premrla, daj. premrlu,

praznik, 8. februar||: Muzeji in galerije bodo

tož. premrla, mest. pri premrlu, or. s premrlom;

Prešernov dan obeležili z dnevom odprtih vrat;

DVOJINA: im. premrla, rod. premrlov, daj. premrloma,

Prešernova nagrada ||nagrada||: Leta 1983 je prejela tož. premrla, mest. pri premrlih, or. s premrloma;

Prešernovo nagrado za življenjsko delo; nagrada

MNOŽINA: im. premrli, rod. premrlov, daj. premrlom,

Prešernovega sklada ||nagrada||: Za šest nagrad

tož. premrle, mest. pri premrlih, or. s premrli

Prešernovega sklada je nominiranih kar dvanajst

STATUS: predlog

kandidatov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

(< Prešéren)

nadnaravnih, domišljijskih bitij

{O} moški: EDNINA: im. Prešérnov, rod.



Prešérnovega, daj. Prešérnovemu, tož. Prešérnov

prêrok -a m

(živostno Prešérnovega), mest. pri Prešérnovem, or. s

Prešérnovim; DVOJINA: im. Prešérnova, rod.

678

Prešérnovih, daj. Prešérnovima, tož. Prešérnova, mest.

tož. Prétnarjeve, mest. pri Prétnarjevih, or. s

pri Prešérnovih, or. s Prešérnovima; MNOŽINA: im.

Prétnarjevimi

Prešérnovi, rod. Prešérnovih, daj. Prešérnovim, tož.

ženski: EDNINA: im. Prétnarjeva, rod. Prétnarjeve, daj.

Prešérnove, mest. pri Prešérnovih, or. s Prešérnovimi

Prétnarjevi, tož. Prétnarjevo, mest. pri Prétnarjevi, or.

ženski: EDNINA: im. Prešérnova, rod. Prešérnove, daj.

s Prétnarjevo; DVOJINA: im. Prétnarjevi, rod.

Prešérnovi, tož. Prešérnovo, mest. pri Prešérnovi, or. s Prétnarjevih, daj. Prétnarjevima, tož. Prétnarjevi,

Prešérnovo; DVOJINA: im. Prešérnovi, rod.

mest. pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevima; MNOŽINA:

Prešérnovih, daj. Prešérnovima, tož. Prešérnovi, mest.

im. Prétnarjeve, rod. Prétnarjevih, daj. Prétnarjevim,

pri Prešérnovih, or. s Prešérnovima; MNOŽINA: im.

tož. Prétnarjeve, mest. pri Prétnarjevih, or. s

Prešérnove, rod. Prešérnovih, daj. Prešérnovim, tož.

Prétnarjevimi

Prešérnove, mest. pri Prešérnovih, or. s Prešérnovimi

srednji: EDNINA: im. Prétnarjevo, rod. Prétnarjevega, srednji: EDNINA: im. Prešérnovo, rod. Prešérnovega, daj. Prétnarjevemu, tož. Prétnarjevo, mest. pri

daj. Prešérnovemu, tož. Prešérnovo, mest. pri

Prétnarjevem, or. s Prétnarjevim; DVOJINA: im.

Prešérnovem, or. s Prešérnovim; DVOJINA: im.

Prétnarjevi, rod. Prétnarjevih, daj. Prétnarjevima, tož.

Prešérnovi, rod. Prešérnovih, daj. Prešérnovima, tož.

Prétnarjevi, mest. pri Prétnarjevih, or. s

Prešérnovi, mest. pri Prešérnovih, or. s Prešérnovima;

Prétnarjevima; MNOŽINA: im. Prétnarjeva, rod.

MNOŽINA: im. Prešérnova, rod. Prešérnovih, daj.

Prétnarjevih, daj. Prétnarjevim, tož. Prétnarjeva, mest.

Prešérnovim, tož. Prešérnova, mest. pri Prešérnovih,

pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevimi

or. s Prešérnovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

posebnih datumov, dnevov, mesecev;

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;



poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

prev. okrajš.



|prevedel|: prev. Janez Novak

Prétnar -ja m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |slovenski literarni zgodovinar,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

prevajalec|: Literarnoteoretično razpravo je v



slovenščino prevedel Tone Pretnar; |slovenski

Prévost d'Exiles -a -a [prevó degzíl, rod. prevója režiser|: »Samorastniki« Igorja Pretnarja se dogajajo

degzíla, or. s prevójem degzílom] m; ime bitja, osebno

v času koroških graščakov v 18. stoletju

ime

{B} Pretnarjev

|priimek|; |citatni naglas Prévost d'Exiles|; |francoski

{O} EDNINA: im. Prétnar, rod. Prétnarja, daj.

pisatelj|: Prévost d'Exiles je napisal mnogo

Prétnarju, tož. Prétnarja, mest. pri Prétnarju, or. s

sentimentalnih, zvečine že pozabljenih romanov;

Prétnarjem; DVOJINA: im. Prétnarja, rod. Prétnarjev,

Roman Manon Lescaut pisatelja Antoina Françoisa

daj. Prétnarjema, tož. Prétnarja, mest. pri Prétnarjih, Prévosta d'Exilesa še danes berejo po celem svetu

or. s Prétnarjema; MNOŽINA: im. Prétnarji, rod.

{B} Prévostov

Prétnarjev, daj. Prétnarjem, tož. Prétnarje, mest. pri

{O} EDNINA: im. Prévost d'Exiles, rod. Prévosta

Prétnarjih, or. s Prétnarji

d'Exilesa, daj. Prévostu d'Exilesu, tož. Prévosta

STATUS: predlog

d'Exilesa, mest. pri Prévostu d'Exilesu, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Prévostom d'Exilesom

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

Prétnarjev -a -o prid.

samostalnik moškega spola

Pretnarjev nagrajenec, nagrajenka; Za najboljši del



omnibusa velja Pretnarjev film; Pretnarjeva nagrada

Prévostov -a -o [prevójev-] prid.

||nagrada||: V Velenju bodo podelili Pretnarjevo

Vsebina je vzeta iz Prévostovega romana in nudi

nagrado, ki je namenjena ambasadorjem slovenske

dovolj hvaležno snov za operno predelavo

književnosti in jezika po svetu

(< Prévost d'Exiles)

(< Prétnar)

{O} moški: EDNINA: im. Prévostov, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Prétnarjev, rod.

Prévostovega, daj. Prévostovemu, tož. Prévostov

Prétnarjevega, daj. Prétnarjevemu, tož. Prétnarjev

(živostno Prévostovega), mest. pri Prévostovem, or. s

(živostno Prétnarjevega), mest. pri Prétnarjevem, or. s Prévostovim; DVOJINA: im. Prévostova, rod.

Prétnarjevim; DVOJINA: im. Prétnarjeva, rod.

Prévostovih, daj. Prévostovima, tož. Prévostova, mest.

Prétnarjevih, daj. Prétnarjevima, tož. Prétnarjeva,

pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im.

mest. pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevima; MNOŽINA:

Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovim, tož.

im. Prétnarjevi, rod. Prétnarjevih, daj. Prétnarjevim,

Prévostove, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi

679

ženski: EDNINA: im. Prévostova, rod. Prévostove, daj.

(< prezbiterijánec)

Prévostovi, tož. Prévostovo, mest. pri Prévostovi, or. s

{B} prezbiterijankin

Prévostovo; DVOJINA: im. Prévostovi, rod.

{O} EDNINA: im. prezbiterijánka, rod. prezbiterijánke,

Prévostovih, daj. Prévostovima, tož. Prévostovi, mest.

daj. prezbiterijánki, tož. prezbiterijánko, mest. pri

pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im.

prezbiterijánki, or. s prezbiterijánko; DVOJINA: im.

Prévostove, rod. Prévostovih, daj. Prévostovim, tož.

prezbiterijánki, rod. prezbiterijánk, daj.

Prévostove, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi

prezbiterijánkama, tož. prezbiterijánki, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Prévostovo, rod. Prévostovega, prezbiterijánkah, or. s prezbiterijánkama; MNOŽINA:

daj. Prévostovemu, tož. Prévostovo, mest. pri

im. prezbiterijánke, rod. prezbiterijánk, daj.

Prévostovem, or. s Prévostovim; DVOJINA: im.

prezbiterijánkam, tož. prezbiterijánke, mest. pri

Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovima, tož.

prezbiterijánkah, or. s prezbiterijánkami

Prévostovi, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Prévostova, rod. Prévostovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Prévostovim, tož. Prévostova, mest. pri Prévostovih,



or. s Prévostovimi

prezbiterijánski -a -o prid.

STATUS: predlog

prezbiterijanski duhovnik; pokopališče ob

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

prezbiterijanski cerkvi; Zaradi prezbiterijanskega



prepričanja in spoštovanja pravne tradicije je podprl

prevzvíšenost -i tudi Prevzvíšenost -i ž

mednarodno mirovno prizadevanje

|protokolarni naziv za visoke (cerkvene)

(< prezbiterijánec)

predstavnike, predvsem škofa, nadškofa|: s svojilnim

{O} moški: EDNINA: im. prezbiterijánski, rod.

zaimkom, pri izražanju v odsotnosti osebe Knjigo je

prezbiterijánskega, daj. prezbiterijánskemu, tož.

Puškin posvetil njeni/Njeni prevzvišenosti knežni

prezbiterijánski (živostno prezbiterijánskega), mest.

Marini Arkadijevni Golicini; s svojilnim zaimkom, pri

pri prezbiterijánskem, or. s prezbiterijánskim;

izražanju v prisotnosti osebe Pri vaši/Vaši prevzvišenosti DVOJINA: im. prezbiterijánska, rod. prezbiterijánskih,

bi želeli pridobiti nekaj podatkov

daj. prezbiterijánskima, tož. prezbiterijánska, mest. pri

{O} EDNINA: im. prevzvíšenost, rod. prevzvíšenosti,

prezbiterijánskih, or. s prezbiterijánskima; MNOŽINA:

daj. prevzvíšenosti, tož. prevzvíšenost, mest. pri

im. prezbiterijánski, rod. prezbiterijánskih, daj.

prevzvíšenosti, or. s prevzvíšenostjo; DVOJINA: im.

prezbiterijánskim, tož. prezbiterijánske, mest. pri

prevzvíšenosti, rod. prevzvíšenosti, daj.

prezbiterijánskih, or. s prezbiterijánskimi

prevzvíšenostma, tož. prevzvíšenosti, mest. pri

ženski: EDNINA: im. prezbiterijánska, rod.

prevzvíšenostih, or. s prevzvíšenostma; MNOŽINA:

prezbiterijánske, daj. prezbiterijánski, tož.

im. prevzvíšenosti, rod. prevzvíšenosti, daj.

prezbiterijánsko, mest. pri prezbiterijánski, or. s

prevzvíšenostim, tož. prevzvíšenosti, mest. pri

prezbiterijánsko; DVOJINA: im. prezbiterijánski, rod.

prevzvíšenostih, or. s prevzvíšenostmi

prezbiterijánskih, daj. prezbiterijánskima, tož.

STATUS: predlog

prezbiterijánski, mest. pri prezbiterijánskih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; prezbiterijánskima; MNOŽINA: im. prezbiterijánske,

samostalnik ženskega spola

rod. prezbiterijánskih, daj. prezbiterijánskim, tož.



prezbiterijánske, mest. pri prezbiterijánskih, or. s

prezbiterijánec -nca

prezbiterijánskimi

m

|pripadnik protestantske verske skupnosti|: Šolal se

srednji: EDNINA: im. prezbiterijánsko, rod.

je pri prezbiterijancih

prezbiterijánskega, daj. prezbiterijánskemu, tož.

{B} prezbiterijančev

prezbiterijánsko, mest. pri prezbiterijánskem, or. s

{O}

prezbiterijánskim;

EDNINA: im. prezbiterijánec, rod. prezbiterijánca,

DVOJINA: im. prezbiterijánski, rod.

prezbiterijánskih,

daj. prezbiterijáncu, tož. prezbiterijánca, mest. pri

daj. prezbiterijánskima, tož.

prezbiterijáncu,

prezbiterijánski,

or. s prezbiterijáncem; DVOJINA: im.

mest. pri prezbiterijánskih, or. s

prezbiterijánca,

prezbiterijánskima;

rod. prezbiterijáncev, daj.

MNOŽINA: im. prezbiterijánska,

prezbiterijáncema, tož. prezbiterijánca, mest. pri

rod. prezbiterijánskih, daj. prezbiterijánskim, tož.

prezbiterijáncih,

prezbiterijánska,

or. s prezbiterijáncema; MNOŽINA:

mest. pri prezbiterijánskih, or. s

prezbiterijánskimi

im. prezbiterijánci, rod. prezbiterijáncev, daj.

prezbiterijáncem, tož. prezbiterijánce, mest. pri

STATUS: predlog

prezbiterijáncih, or. s prezbiterijánci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Préžih -a m; ime bitja, osebno ime



|umetniško ime Lovra Kuharja, slovenskega

prezbiterijánka -e

pisatelja|: S Prežihom sem se srečal ob bralni

ž

|pripadnica protestantske verske skupnosti|: Bratova

znački; prim. Préžihov Vóranc

zaročenka je bila prezbiterijanka

{B} Prežihov

680

{O} EDNINA: im. Préžih, rod. Préžiha, daj. Préžihu, tož.

{O} EDNINA: im. primárij, rod. primárija, daj.

Préžiha, mest. pri Préžihu, or. s Préžihom

primáriju, tož. primárija, mest. pri primáriju, or. s

STATUS: predlog

primárijem; DVOJINA: im. primárija, rod. primárijev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

daj. primárijema, tož. primárija, mest. pri primárijih, or. s primárijema; MNOŽINA: im. primáriji, rod.

Préžihov Vóranc -ega -a m; ime bitja, osebno ime primárijev, daj. primárijem, tož. primárije, mest. pri

|umetniško ime Lovra Kuharja, slovenskega

primárijih, or. s primáriji

pisatelja|: domačija Prežihovega Voranca; tudi ob

STATUS: predlog

imenu, navadno za pomišljajem V rojstnem kraju Lovra

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Kuharja – Prežihovega Voranca so ustanovili



Prežihovo fundacijo; prim. Préžih

primárijev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Préžihov Vóranc, rod. Préžihovega

Pacienta preiskujejo po primarijevih navodilih

Vóranca, daj. Préžihovemu Vórancu, tož.

(< primárij)

Préžihovega Vóranca, mest. pri Préžihovem

{O} moški: EDNINA: im. primárijev, rod.

Vórancu, or. s Préžihovim Vórancem

primárijevega, daj. primárijevemu, tož. primárijev

STATUS: predlog

(živostno primárijevega), mest. pri primárijevem, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

primárijevim; DVOJINA: im. primárijeva, rod.



primárijevih, daj. primárijevima, tož. primárijeva,

Priam -a [príjam] m; ime bitja, osebno ime

mest. pri primárijevih, or. s primárijevima; MNOŽINA:

|grška bajeslovna oseba, velikan|: zaklad kralja

im. primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevim,

Priama; srečanje med Priamom in Ahilom

tož. primárijeve, mest. pri primárijevih, or. s

{B} Priamov

primárijevimi

{O} EDNINA: im. Priam, rod. Priama, daj. Priamu, tož.

ženski: EDNINA: im. primárijeva, rod. primárijeve, Priama, mest. pri Priamu, or. s Priamom; DVOJINA:

daj. primárijevi, tož. primárijevo, mest. pri

im. Priama, rod. Priamov, daj. Priamoma, tož. Priama,

primárijevi, or. s primárijevo; DVOJINA: im.

mest. pri Priamih, or. s Priamoma; MNOŽINA: im.

primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož.

Priami, rod. Priamov, daj. Priamom, tož. Priame, mest.

primárijevi, mest. pri primárijevih, or. s

pri Priamih, or. s Priami

primárijevima; MNOŽINA: im. primárijeve, rod.

STATUS: predlog

primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeve, mest.

P

pri primárijevih, or. s primárijevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

srednji:

rimska imena

EDNINA: im. primárijevo, rod. primárijevega,



daj. primárijevemu, tož. primárijevo, mest. pri



primárijevem, or. s primárijevim; DVOJINA: im.

pribl. okrajš.

primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož.

|približno; okoli|: Kekse pečemo pribl. 15 minut; Do

primárijevi, mest. pri primárijevih, or. s

odcepa je pribl. 5 km; prim. ok.

primárijevima; MNOŽINA: im. primárijeva, rod.

STATUS: predlog

primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeva, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pri primárijevih, or. s primárijevimi



STATUS: predlog

prid. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|pridevnik|



STATUS: predlog

primárijka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|častni položajni naziv; v zdravstvu|: V Beogradu je



opravila specializacijo in dobila naziv primarijke;

prim. okrajš.

pred imenom Ob 20.00 bo gostja na radiu primarijka

|primarij; primarijka|: pred imenom Operiral ga je

Janja Novak; prim. prim.

prim. Janez Novak, dr. med.; |primerjaj|: pri navajanju (< primárij)

Delo izhaja iz Freudovega mita (prim. Freud 1973)

{B} primarijkin

o praočetu

{O} EDNINA: im. primárijka, rod. primárijke, daj.

STATUS: predlog

primárijki, tož. primárijko, mest. pri primárijki, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

primárijko; DVOJINA: im. primárijki, rod. primárijk,



daj. primárijkama, tož. primárijki, mest. pri

primárij -a m

primárijkah, or. s primárijkama; MNOŽINA: im.

|častni položajni naziv; v zdravstvu|: konzilij

primárijke, rod. primárijk, daj. primárijkam, tož.

profesorjev in primarijev; pred imenom predavanje

primárijke, mest. pri primárijkah, or. s primárijkami

primarija doktorja Novaka; prim. prim.

STATUS: predlog

{B} primarijev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu 681

Prímož -a m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

|moško ime|: Založba je izdala prvi zvezek zbranih

samostalnik moškega spola

del Primoža Trubarja; Objavili so pogovor s



Primožem Ramovšem

Prímožičev -a -o prid.

{B} Primožev

Izdajo Primožičeve knjige so pospremile tako

{O} EDNINA: im. Prímož, rod. Prímoža, daj. Prímožu,

pohvale kot kritike

tož. Prímoža, mest. pri Prímožu, or. s Prímožem;

(< Prímožič)

DVOJINA: im. Prímoža, rod. Prímožev, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Prímožičev, rod.

Prímožema, tož. Prímoža, mest. pri Prímožih, or. s

Prímožičevega, daj. Prímožičevemu, tož. Prímožičev

Prímožema; MNOŽINA: im. Prímoži, rod. Prímožev,

(živostno Prímožičevega), mest. pri Prímožičevem, or.

daj. Prímožem, tož. Prímože, mest. pri Prímožih, or. s

s Prímožičevim; DVOJINA: im. Prímožičeva, rod.

Prímoži

Prímožičevih, daj. Prímožičevima, tož. Prímožičeva,

STATUS: predlog

mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

MNOŽINA: im. Prímožičevi, rod. Prímožičevih, daj.

moška); samostalnik moškega spola

Prímožičevim, tož. Prímožičeve, mest. pri



Prímožičevih, or. s Prímožičevimi

Prímožev -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Prímožičeva, rod. Prímožičeve, razstava Primoževih risb

daj. Prímožičevi, tož. Prímožičevo, mest. pri

(< Prímož)

Prímožičevi, or. s Prímožičevo; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Prímožev, rod.

Prímožičevi, rod. Prímožičevih, daj. Prímožičevima,

Prímoževega, daj. Prímoževemu, tož. Prímožev

tož. Prímožičevi, mest. pri Prímožičevih, or. s

(živostno Prímoževega), mest. pri Prímoževem, or. s

Prímožičevima; MNOŽINA: im. Prímožičeve, rod.

Prímoževim; DVOJINA: im. Prímoževa, rod.

Prímožičevih, daj. Prímožičevim, tož. Prímožičeve,

Prímoževih, daj. Prímoževima, tož. Prímoževa, mest.

mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevimi

pri Prímoževih, or. s Prímoževima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Prímožičevo, rod.

Prímoževi, rod. Prímoževih, daj. Prímoževim, tož.

Prímožičevega, daj. Prímožičevemu, tož.

Prímoževe, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževimi

Prímožičevo, mest. pri Prímožičevem, or. s

ženski: EDNINA: im. Prímoževa, rod. Prímoževe, daj.

Prímožičevim; DVOJINA: im. Prímožičevi, rod.

Prímoževi, tož. Prímoževo, mest. pri Prímoževi, or. s

Prímožičevih, daj. Prímožičevima, tož. Prímožičevi,

Prímoževo; DVOJINA: im. Prímoževi, rod.

mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevima;

Prímoževih, daj. Prímoževima, tož. Prímoževi, mest.

MNOŽINA: im. Prímožičeva, rod. Prímožičevih, daj.

pri Prímoževih, or. s Prímoževima; MNOŽINA: im.

Prímožičevim, tož. Prímožičeva, mest. pri

Prímoževe, rod. Prímoževih, daj. Prímoževim, tož.

Prímožičevih, or. s Prímožičevimi

Prímoževe, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Prímoževo, rod. Prímoževega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Prímoževemu, tož. Prímoževo, mest. pri



Prímoževem, or. s Prímoževim; DVOJINA: im.

prínc -a m

Prímoževi, rod. Prímoževih, daj. Prímoževima, tož.

|plemiški naziv|: Na angleškem dvoru je zaposlena

Prímoževi, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževima;

kot pestunja mladih princev; pred imenom Na

MNOŽINA: im. Prímoževa, rod. Prímoževih, daj.

mladostni razvoj makedonskega princa Aleksandra

Prímoževim, tož. Prímoževa, mest. pri Prímoževih, or.

je imel velik vpliv Aristotel; poroka s princem

s Prímoževimi

Charlesom

STATUS: predlog

{B} prinčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. prínc, rod. prínca, daj. príncu, tož.



prínca, mest. pri príncu, or. s príncem; DVOJINA: im.

Prímožič -a m; ime bitja, osebno ime

prínca, rod. príncev, daj. príncema, tož. prínca, mest.

|priimek|: Primožiča kličejo prijatelji kar Gams; S

pri príncih, or. s príncema; MNOŽINA: im. prínci, rod.

Primožičem se pogovarja le o vremenu

príncev, daj. príncem, tož. prínce, mest. pri príncih, or.

{B} Primožičev

s prínci

{O} EDNINA: im. Prímožič, rod. Prímožiča, daj.

STATUS: predlog

Prímožiču, tož. Prímožiča, mest. pri Prímožiču, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Prímožičem; DVOJINA: im. Prímožiča, rod.



Prímožičev, daj. Prímožičema, tož. Prímožiča, mest.

princésa -e ž

pri Prímožičih, or. s Prímožičema; MNOŽINA: im.

|plemiški naziv|: zgodba o princesi, ki jo je ugrabil

Prímožiči, rod. Prímožičev, daj. Prímožičem, tož.

zmaj; pred imenom tragična zgodba princese Diane;

Prímožiče, mest. pri Prímožičih, or. s Prímožiči

Čokolado je v Francijo prinesla španska princesa

STATUS: predlog

Ana Avstrijska

(< prínc)

682

{B} princesin

(< Priol)

{O} EDNINA: im. princésa, rod. princése, daj. princési,

{O} moški: EDNINA: im. Priolov, rod. Priolovega, daj.

tož. princéso, mest. pri princési, or. s princéso;

Priolovemu, tož. Priolov (živostno Priolovega), mest.

DVOJINA: im. princési, rod. princés, daj. princésama,

pri Priolovem, or. s Priolovim; DVOJINA: im.

tož. princési, mest. pri princésah, or. s princésama;

Priolova, rod. Priolovih, daj. Priolovima, tož.

MNOŽINA: im. princése, rod. princés, daj. princésam,

Priolova, mest. pri Priolovih, or. s Priolovima;

tož. princése, mest. pri princésah, or. s princésami

MNOŽINA: im. Priolovi, rod. Priolovih, daj. Priolovim,

STATUS: predlog

tož. Priolove, mest. pri Priolovih, or. s Priolovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu ženski: EDNINA: im. Priolova, rod. Priolove, daj.



Priolovi, tož. Priolovo, mest. pri Priolovi, or. s

prínčev -a -o prid.

Priolovo; DVOJINA: im. Priolovi, rod. Priolovih, daj.

S koncertom so zbrali 500.000 funtov za prinčev

Priolovima, tož. Priolovi, mest. pri Priolovih, or. s

sklad

Priolovima; MNOŽINA: im. Priolove, rod. Priolovih,

(< prínc)

daj. Priolovim, tož. Priolove, mest. pri Priolovih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. prínčev, rod. prínčevega, daj.

Priolovimi

prínčevemu, tož. prínčev (živostno prínčevega), mest.

srednji: EDNINA: im. Priolovo, rod. Priolovega, daj.

pri prínčevem, or. s prínčevim; DVOJINA: im.

Priolovemu, tož. Priolovo, mest. pri Priolovem, or. s

prínčeva, rod. prínčevih, daj. prínčevima, tož.

Priolovim; DVOJINA: im. Priolovi, rod. Priolovih, daj.

prínčeva, mest. pri prínčevih, or. s prínčevima;

Priolovima, tož. Priolovi, mest. pri Priolovih, or. s

MNOŽINA: im. prínčevi, rod. prínčevih, daj. prínčevim,

Priolovima; MNOŽINA: im. Priolova, rod. Priolovih,

tož. prínčeve, mest. pri prínčevih, or. s prínčevimi

daj. Priolovim, tož. Priolova, mest. pri Priolovih, or. s ženski: EDNINA: im. prínčeva, rod. prínčeve, daj.

Priolovimi

prínčevi, tož. prínčevo, mest. pri prínčevi, or. s

STATUS: predlog

prínčevo; DVOJINA: im. prínčevi, rod. prínčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na prínčevima, tož. prínčevi, mest. pri prínčevih, or. s

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

prínčevima; MNOŽINA: im. prínčeve, rod. prínčevih,



daj. prínčevim, tož. prínčeve, mest. pri prínčevih, or. s prir. okrajš.

prínčevimi

|priredba|: Zapeli so rusko pesem v prir. Lojzeta

srednji: EDNINA: im. prínčevo, rod. prínčevega, daj.

Bratuža; |priredil|: Kaj ti je deklica, prir. M. Tomc

prínčevemu, tož. prínčevo, mest. pri prínčevem, or. s

STATUS: predlog

prínčevim; DVOJINA: im. prínčevi, rod. prínčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

prínčevima, tož. prínčevi, mest. pri prínčevih, or. s



prínčevima; MNOŽINA: im. prínčeva, rod. prínčevih,

prisl. okrajš.

daj. prínčevim, tož. prínčeva, mest. pri prínčevih, or. s

|prislov|

prínčevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Pritzker -ja [prícker] m; ime bitja, osebno ime

Priol -a [príjol] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |ameriška podjetniška družina|: Nagrado

|priimek|; |slovenski sadjar in učitelj|: Trta je

za arhitekturo je leta 1979 ustanovila družina

zasajena v soseščini rojstne hiše slovenskega

Pritzker iz Chicaga

sadjarskega znanstvenika in čebelarja Josipa Priola

{B} Pritzkerjev

v Morju

{O} EDNINA: im. Pritzker, rod. Pritzkerja, daj.

{B} Priolov

Pritzkerju, tož. Pritzkerja, mest. pri Pritzkerju, or. s

{O} EDNINA: im. Priol, rod. Priola, daj. Priolu, tož.

Pritzkerjem; DVOJINA: im. Pritzkerja, rod. Pritzkerjev, Priola, mest. pri Priolu, or. s Priolom; DVOJINA: im.

daj. Pritzkerjema, tož. Pritzkerja, mest. pri Pritzkerjih, Priola, rod. Priolov, daj. Prioloma, tož. Priola, mest. pri or. s Pritzkerjema; MNOŽINA: im. Pritzkerji, rod.

Priolih, or. s Prioloma; MNOŽINA: im. Prioli, rod.

Pritzkerjev, daj. Pritzkerjem, tož. Pritzkerje, mest. pri Prilov, daj. Priolom, tož. Priole, mest. pri Priolih, or. s Pritzkerjih, or. s Pritzkerji

Prioli

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

samostalnik moškega spola





Priolov -a -o [príjolov-] prid.

Pritzkerjev -a -o [príckerjev-] prid.

Danes se ljudje zanimajo za Priolovo zapuščino

Pritzkerjev nagrajenec, nagrajenka; Pritzkerjeva

sadnih vrst; Priolov/priolov delišes, žlahtnik ||jabolko||: nagrada ||nagrada||: Prejel je prestižno Pritzkerjevo Odporna jesenska jabolčna sorta je Priolov/priolov

nagrado, ki jo v arhitekturi enačijo z Nobelovo

delišes ali Priolov/priolov žlahtnik

(< Pritzker)

683

{O} moški: EDNINA: im. Pritzkerjev, rod.

STATUS: predlog

Pritzkerjevega, daj. Pritzkerjevemu, tož. Pritzkerjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

(živostno Pritzkerjevega), mest. pri Pritzkerjevem, or.



s Pritzkerjevim; DVOJINA: im. Pritzkerjeva, rod.

profésor -ja m

Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevima, tož. Pritzkerjeva,

|poklicni naziv|: upokojeni profesor zgodovine; pred

mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevima;

imenom Od leta 1979 naprej je profesor Novak

MNOŽINA: im. Pritzkerjevi, rod. Pritzkerjevih, daj.

poučeval flavto; |akademski naziv|: Kot gostujočega

Pritzkerjevim, tož. Pritzkerjeve, mest. pri

profesorja so ga povabili na univerzo v Hamburgu;

Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevimi

pred imenom Večerni gost je profesor Janez Novak; v

ženski: EDNINA: im. Pritzkerjeva, rod. Pritzkerjeve, zvezi izredni profesor Janez Novak, izredni profesor; v daj. Pritzkerjevi, tož. Pritzkerjevo, mest. pri

zvezi redni profesor Rektor Univerze v Ljubljani je Pritzkerjevi, or. s Pritzkerjevo; DVOJINA: im.

podelil naziv redni profesor 35 visokošolskim

Pritzkerjevi, rod. Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevima,

učiteljem; v zvezi zaslužni profesor Po upokojitvi so tož. Pritzkerjevi, mest. pri Pritzkerjevih, or. s

mu podelili naziv zaslužnega profesorja; prim. prof.

Pritzkerjevima; MNOŽINA: im. Pritzkerjeve, rod.

{B} profesorjev

Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevim, tož. Pritzkerjeve,

{O} EDNINA: im. profésor, rod. profésorja, daj.

mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevimi

profésorju, tož. profésorja, mest. pri profésorju, or. s srednji: EDNINA: im. Pritzkerjevo, rod.

profésorjem; DVOJINA: im. profésorja, rod.

Pritzkerjevega, daj. Pritzkerjevemu, tož. Pritzkerjevo, profésorjev, daj. profésorjema, tož. profésorja, mest.

mest. pri Pritzkerjevem, or. s Pritzkerjevim; DVOJINA:

pri profésorjih, or. s profésorjema; MNOŽINA: im.

im. Pritzkerjevi, rod. Pritzkerjevih, daj.

profésorji, rod. profésorjev, daj. profésorjem, tož.

Pritzkerjevima, tož. Pritzkerjevi, mest. pri

profésorje, mest. pri profésorjih, or. s profésorji

Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Pritzkerjeva, rod. Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu tož. Pritzkerjeva, mest. pri Pritzkerjevih, or. s



Pritzkerjevimi

profésorica -e ž

STATUS: predlog

|poklicni naziv|: Dela kot profesorica na konjiški

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

gimnaziji; pred imenom Na Srednji poklicni in

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

strokovni šoli so izvajali projekt pod strokovnim

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

vodstvom profesorice Janje Novak; |akademski



naziv|: S predstavitvijo del več kot sto umetnic in

pr. Kr. okrajš.

univerzitetnih profesoric si prizadevajo za različnost

|pred Kristusom|: Olimpijske igre so se začele leta

mnenj in izrazov; pred imenom Laskavi naziv

776 pr. Kr.; prim. pr. n. št.

Slovenka leta so podelili profesorici doktorici Metki

STATUS: predlog

Zorc; v zvezi izredna profesorica Pogovarjali so se z PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

doktorico Janjo Novak, izredno profesorico



psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti; v zvezi pr. n. št. okrajš.

redna profesorica Rektor Univerze v Ljubljani je

|pred našim štetjem|: Približno leta 500 pr. n. št. je

podelil naziv redni profesor 35 visokošolskim

grški zdravnik Hipokrat odkril zdravilne učinke

učiteljem; v zvezi zaslužna profesorica Decembra 2002

čiste vode; prim. pr. Kr.

ji je Univerza v Ljubljani podelila naslov zaslužne

STATUS: predlog

profesorice; prim. prof.

P

(< profésor)

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} profesoričin



{O}

prof.

EDNINA: im. profésorica, rod. profésorice, daj.

okrajš.

|profesor; profesorica|: Dela kot prof. geografije in

profésorici, tož. profésorico, mest. pri profésorici, or.

knjižničarka;

s profésorico; DVOJINA: im. profésorici, rod.

pred imenom Glavni projektant je bil

profésoric,

prof. Janez Novak;

daj. profésoricama, tož. profésorici, mest.

za imenom, z vejico Delavnice za

pri profésoricah,

učitelje vodi Janez Novak, prof.

or. s profésoricama; MNOŽINA: im.

profésorice,

S

rod. profésoric, daj. profésoricam, tož.

TATUS: predlog

profésorice, mest. pri profésoricah, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

profésoricami



STATUS: predlog

prof. dr. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu

|profesor doktor; profesorica doktorica|: Prof. dr.



Janez Novak bo predaval v maju; za imenom, z vejico

Goste bo sprejela predstojnica oddelka, prof. dr.

profésoričin -a -o prid.

Jana Novak

profesoričin asistent

(< profésorica)

684

{O} moški: EDNINA: im. profésoričin, rod.

MNOŽINA: im. profésorjeva, rod. profésorjevih, daj.

profésoričinega, daj. profésoričinemu, tož.

profésorjevim, tož. profésorjeva, mest. pri

profésoričin (živostno profésoričinega), mest. pri

profésorjevih, or. s profésorjevimi

profésoričinem, or. s profésoričinim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

profésoričina, rod. profésoričinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

profésoričinima, tož. profésoričina, mest. pri



profésoričinih, or. s profésoričinima; MNOŽINA: im.

Prokrúst -a m; ime bitja, osebno ime

profésoričini, rod. profésoričinih, daj. profésoričinim,

|grška bajeslovna oseba|: V grški legendi je bil

tož. profésoričine, mest. pri profésoričinih, or. s

Prokrust ropar, ki je svoje žrtve raztegoval ali

profésoričinimi

krajšal, dokler po dolžini niso ustrezale njegovi

ženski: EDNINA: im. profésoričina, rod. profésoričine, postelji

daj. profésoričini, tož. profésoričino, mest. pri

{B} Prokrustov

profésoričini, or. s profésoričino; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Prokrúst, rod. Prokrústa, daj.

profésoričini, rod. profésoričinih, daj.

Prokrústu, tož. Prokrústa, mest. pri Prokrústu, or. s

profésoričinima, tož. profésoričini, mest. pri

Prokrústom; DVOJINA: im. Prokrústa, rod. Prokrústov,

profésoričinih, or. s profésoričinima; MNOŽINA: im.

daj. Prokrústoma, tož. Prokrústa, mest. pri Prokrústih, profésoričine, rod. profésoričinih, daj.

or. s Prokrústoma; MNOŽINA: im. Prokrústi, rod.

profésoričinim, tož. profésoričine, mest. pri

Prokrústov, daj. Prokrústom, tož. Prokrúste, mest. pri

profésoričinih, or. s profésoričinimi

Prokrústih, or. s Prokrústi

srednji: EDNINA: im. profésoričino, rod.

STATUS: predlog

profésoričinega, daj. profésoričinemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

profésoričino, mest. pri profésoričinem, or. s

rimska imena

profésoričinim; DVOJINA: im. profésoričini, rod.



profésoričinih, daj. profésoričinima, tož.

Prokrústov -a -o prid.

profésoričini, mest. pri profésoričinih, or. s

Tezeju Prokrustova pesem ni bila niti malo všeč;

profésoričinima; MNOŽINA: im. profésoričina, rod.

Prokrustova/prokrustova postelja ||nasilno prilagajanje profésoričinih, daj. profésoričinim, tož. profésoričina, nečemu||: Temeljne delavske in socialne pravice

mest. pri profésoričinih, or. s profésoričinimi

delavcev so bile na Prokurstovi/prokrustovi postelji

STATUS: predlog

okrnjene

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

(< Prokrúst)



{O} moški: EDNINA: im. Prokrústov, rod.

profésorjev -a -o prid.

Prokrústovega, daj. Prokrústovemu, tož. Prokrústov

Filmu je sledilo profesorjevo predavanje o ustavnih

(živostno Prokrústovega), mest. pri Prokrústovem, or.

pravicah

s Prokrústovim; DVOJINA: im. Prokrústova, rod.

(< profésor)

Prokrústovih, daj. Prokrústovima, tož. Prokrústova,

{O} moški: EDNINA: im. profésorjev, rod.

mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovima;

profésorjevega, daj. profésorjevemu, tož. profésorjev

MNOŽINA: im. Prokrústovi, rod. Prokrústovih, daj.

(živostno profésorjevega), mest. pri profésorjevem, or.

Prokrústovim, tož. Prokrústove, mest. pri

s profésorjevim; DVOJINA: im. profésorjeva, rod.

Prokrústovih, or. s Prokrústovimi

profésorjevih, daj. profésorjevima, tož. profésorjeva,

ženski: EDNINA: im. Prokrústova, rod. Prokrústove, mest. pri profésorjevih, or. s profésorjevima;

daj. Prokrústovi, tož. Prokrústovo, mest. pri

MNOŽINA: im. profésorjevi, rod. profésorjevih, daj.

Prokrústovi, or. s Prokrústovo; DVOJINA: im.

profésorjevim, tož. profésorjeve, mest. pri

Prokrústovi, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovima,

profésorjevih, or. s profésorjevimi

tož. Prokrústovi, mest. pri Prokrústovih, or. s

ženski: EDNINA: im. profésorjeva, rod. profésorjeve, Prokrústovima; MNOŽINA: im. Prokrústove, rod.

daj. profésorjevi, tož. profésorjevo, mest. pri

Prokrústovih, daj. Prokrústovim, tož. Prokrústove,

profésorjevi, or. s profésorjevo; DVOJINA: im.

mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovimi

profésorjevi, rod. profésorjevih, daj. profésorjevima,

srednji: EDNINA: im. Prokrústovo, rod.

tož. profésorjevi, mest. pri profésorjevih, or. s

Prokrústovega, daj. Prokrústovemu, tož. Prokrústovo,

profésorjevima; MNOŽINA: im. profésorjeve, rod.

mest. pri Prokrústovem, or. s Prokrústovim; DVOJINA:

profésorjevih, daj. profésorjevim, tož. profésorjeve,

im. Prokrústovi, rod. Prokrústovih, daj.

mest. pri profésorjevih, or. s profésorjevimi

Prokrústovima, tož. Prokrústovi, mest. pri

srednji: EDNINA: im. profésorjevo, rod.

Prokrústovih, or. s Prokrústovima; MNOŽINA: im.

profésorjevega, daj. profésorjevemu, tož.

Prokrústova, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovim,

profésorjevo, mest. pri profésorjevem, or. s

tož. Prokrústova, mest. pri Prokrústovih, or. s

profésorjevim; DVOJINA: im. profésorjevi, rod.

Prokrústovimi

profésorjevih, daj. profésorjevima, tož. profésorjevi,

STATUS: predlog

mest. pri profésorjevih, or. s profésorjevima;

685

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na srednji: EDNINA: im. Prometêjevo, rod.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Prometêjevega, daj. Prometêjevemu, tož.



Prometêjevo, mest. pri Prometêjevem, or. s

prometêj -a m

Prometêjevim; DVOJINA: im. Prometêjevi, rod.

prometej znanosti ||častni naziv||: Slovenska

Prometêjevih, daj. Prometêjevima, tož. Prometêjevi,

znanstvena fundacija ga je proglasila za prometeja

mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevima;

znanosti; prim. Prometêj

MNOŽINA: im. Prometêjeva, rod. Prometêjevih, daj.

{B} prometejev

Prometêjevim, tož. Prometêjeva, mest. pri

{O} EDNINA: im. prometêj, rod. prometêja, daj.

Prometêjevih, or. s Prometêjevimi

prometêju, tož. prometêja, mest. pri prometêju, or. s

STATUS: predlog

prometêjem; DVOJINA: im. prometêja, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

prometêjev, daj. prometêjema, tož. prometêja, mest.



pri prometêjih, or. s prometêjema; MNOŽINA: im.

Prométeus -ja m; ime bitja, osebno ime

prometêji, rod. prometêjev, daj. prometêjem, tož.

|grška bajeslovna oseba|; gl. Prometêj

prometêje, mest. pri prometêjih, or. s prometêji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

rimska imena

odlikovanj, častnih nazivov; enakozvočnice





promil -a in promíle -a m

Prometêj -a m; ime bitja, osebno ime

|tisoči del delote|; |pisno znamenje|: Slanost

|podomačeno za Prometeus|; |grška bajeslovna oseba|:

Jadranskega morja v promilih znaša 38,5 do 39

Kaj se je zgodilo s predrznim Prometejem, ki se je

promilov

prikradel na Olimp in odlomil kos žarečega sonca

{PRZ} ‰ nestično ob številki Voznik avtomobila je za ljudi?; prim. prometêj

imel v krvi 1,44 ‰ alkohola

{B} Prometejev

{O} EDNINA: im. promíl in promíle, rod. promíla, daj.

{O} EDNINA: im. Prometêj, rod. Prometêja, daj.

promílu, tož. promíl, mest. pri promílu, or. s

Prometêju, tož. Prometêja, mest. pri Prometêju, or. s

promílom; DVOJINA: im. promíla, rod. promílov, daj.

Prometêjem; DVOJINA: im. Prometêja, rod.

promíloma, tož. promíla, mest. pri promílih, or. s

Prometêjev, daj. Prometêjema, tož. Prometêja, mest.

promíloma; MNOŽINA: im. promíli, rod. promílov, daj.

pri Prometêjih, or. s Prometêjema; MNOŽINA: im.

promílom, tož. promíle, mest. pri promílih, or. s

Prometêji, rod. Prometêjev, daj. Prometêjem, tož.

promíli

Prometêje, mest. pri Prometêjih, or. s Prometêji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

moškega spola

samostalnik moškega spola; grško-rimska imena





promíle -a m; obširneje glej pri promil

Prometêjev -a -o prid.



Pandoro je Zevs poslal med ljudi kot kazen za

protestánt -a m

Prometejev zločin, ko je ta ukradel ogenj bogovom

|pripadnik protestantske vere|: Raziskoval je

(< Prometêj)

Trubarjev odnos do nemških in švicarskih

{O} moški: EDNINA: im. Prometêjev, rod.

protestantov; Republikanska stranka je veljala za

Prometêjevega, daj. Prometêjevemu, tož. Prometêjev

stranko belih anglosaških protestantov; sopomenka

(živostno Prometêjevega), mest. pri Prometêjevem, or.

evangeličan

s Prometêjevim; DVOJINA: im. Prometêjeva, rod.

{B} protestantov

Prometêjevih, daj. Prometêjevima, tož. Prometêjeva,

{O} EDNINA: im. protestánt, rod. protestánta, daj.

mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevima;

protestántu, tož. protestánta, mest. pri protestántu, or.

MNOŽINA: im. Prometêjevi, rod. Prometêjevih, daj.

s protestántom; DVOJINA: im. protestánta, rod.

Prometêjevim, tož. Prometêjeve, mest. pri

protestántov, daj. protestántoma, tož. protestánta,

Prometêjevih, or. s Prometêjevimi

mest. pri protestántih, or. s protestántoma; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. Prometêjeva, rod. Prometêjeve, im. protestánti tudi protestántje, rod. protestántov, daj.

daj. Prometêjevi, tož. Prometêjevo, mest. pri

protestántom, tož. protestánte, mest. pri protestántih, Prometêjevi, or. s Prometêjevo; DVOJINA: im.

or. s protestánti

Prometêjevi, rod. Prometêjevih, daj. Prometêjevima,

STATUS: predlog

tož. Prometêjevi, mest. pri Prometêjevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Prometêjevima; MNOŽINA: im. Prometêjeve, rod.



Prometêjevih, daj. Prometêjevim, tož. Prometêjeve,

protestantízem -zma m

mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevimi

|krščanska vera, ki priznava Sveto pismo za edino

versko avtoriteto|: prestopiti v protestantizem;

686

spopad med katolištvom in protestantizmom; protestántskim, tož. protestántske, mest. pri

|nazor, ideologija, ki temelji na protestantski veri|:

protestántskih, or. s protestántskimi

širjenje in vpliv protestantizma

srednji: EDNINA: im. protestántsko, rod.

{O} EDNINA: im. protestantízem, rod. protestantízma,

protestántskega, daj. protestántskemu, tož.

daj. protestantízmu, tož. protestantízem, mest. pri

protestántsko, mest. pri protestántskem, or. s

protestantízmu, or. s protestantízmom; DVOJINA: im.

protestántskim; DVOJINA: im. protestántski, rod.

protestantízma, rod. protestantízmov, daj.

protestántskih, daj. protestántskima, tož.

protestantízmoma, tož. protestantízma, mest. pri

protestántski, mest. pri protestántskih, or. s

protestantízmih, or. s protestantízmoma; MNOŽINA:

protestántskima; MNOŽINA: im. protestántska, rod.

im. protestantízmi, rod. protestantízmov, daj.

protestántskih, daj. protestántskim, tož. protestántska, protestantízmom, tož. protestantízme, mest. pri

mest. pri protestántskih, or. s protestántskimi

protestantízmih, or. s protestantízmi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja





prvák -a m

protestántka -e ž

Poznamo ga kot legendarnega boksarskega prvaka;

|pripadnica protestantske vere|: Ona je protestantka,

državni, evropski, olimpijski, svetovni prvak ||naslov||: on katoličan; S kratico WASP se označuje podobo

Na tekmi so premagali nekdanje evropske prvake;

plavolase oziroma belopolte anglosaške

Postal je dvakratni svetovni prvak v formuli 1; liga protestantke; sopomenka evangeličanka

prvakov ||športno tekmovanje||: skupina A lige

(< protestánt)

prvakov; V finalu lige prvakov je zmagal španski

{B} protestantkin

klub

{O} EDNINA: im. protestántka, rod. protestántke, daj.

{B} prvakov

protestántki, tož. protestántko, mest. pri protestántki,

{O} EDNINA: im. prvák, rod. prváka, daj. prváku, tož.

or. s protestántko; DVOJINA: im. protestántki, rod.

prváka, mest. pri prváku, or. s prvákom; DVOJINA: im.

protestántk, daj. protestántkama, tož. protestántki,

prváka, rod. prvákov, daj. prvákoma, tož. prváka, mest.

mest. pri protestántkah, or. s protestántkama;

pri prvákih, or. s prvákoma; MNOŽINA: im. prváki,

MNOŽINA: im. protestántke, rod. protestántk, daj.

rod. prvákov, daj. prvákom, tož. prváke, mest. pri

protestántkam, tož. protestántke, mest. pri

prvákih, or. s prváki

protestántkah, or. s protestántkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

odlikovanj, častnih nazivov; poimenovanja



prireditev

protestántski -a -o prid.



knjige protestantskih piscev; Švicarski teolog Karl

prvákinja -e ž

Barth velja za enega najbolj vplivnih protestantskih

Kot slalomska prvakinja je prvič nastopila tudi v

teologov dvajsetega stoletja; Leta 1597 je bilo v

smuku; državna, evropska, olimpijska, svetovna

Ljubljani 95 odstotkov meščanov protestantske

prvakinja ||naslov||: Postala je mladinska državna vere; sopomenka evangeličanski

prvakinja v metu kladiva; Za aktualno evropsko

(< protestánt)

prvakinjo v balvanskem plezanju je izjemna sezona;

{O} moški: EDNINA: im. protestántski, rod.

liga prvakinj ||športno tekmovanje||: Lanskim

protestántskega, daj. protestántskemu, tož.

zmagovalkam lige prvakinj se obeta nov naslov

protestántski (živostno protestántskega), mest. pri

(< prvák)

protestántskem, or. s protestántskim; DVOJINA: im.

{B} prvakinjin

protestántska, rod. protestántskih, daj.

{O} EDNINA: im. prvákinja, rod. prvákinje, daj.

protestántskima, tož. protestántska, mest. pri

prvákinji, tož. prvákinjo, mest. pri prvákinji, or. s

protestántskih, or. s protestántskima; MNOŽINA: im.

prvákinjo; DVOJINA: im. prvákinji, rod. prvákinj, daj.

protestántski, rod. protestántskih, daj. protestántskim, prvákinjama, tož. prvákinji, mest. pri prvákinjah, or. s tož. protestántske, mest. pri protestántskih, or. s

prvákinjama; MNOŽINA: im. prvákinje, rod. prvákinj,

protestántskimi

daj. prvákinjam, tož. prvákinje, mest. pri prvákinjah,

ženski: EDNINA: im. protestántska, rod. protestántske, or. s prvákinjami

daj. protestántski, tož. protestántsko, mest. pri

STATUS: predlog

protestántski, or. s protestántsko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

protestántski, rod. protestántskih, daj.

odlikovanj, častnih nazivov; poimenovanja

protestántskima, tož. protestántski, mest. pri

prireditev

protestántskih, or. s protestántskima; MNOŽINA: im.

protestántske,



rod. protestántskih, daj.

P. S. okrajš.

687

|lat. post scriptum: pripis|: v pismih Kaj naj rečem?

srednji: EDNINA: im. psíhofízično, rod.

Pri odgovorih se niste izkazali. Vaša Jana Novak P.

psíhofízičnega, daj. psíhofízičnemu, tož.

S. Vaša pisma pričakujem po e-pošti

psíhofízično, mest. pri psíhofízičnem, or. s

STATUS: predlog

psíhofízičnim; DVOJINA: im. psíhofízični, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

psíhofízičnih, daj. psíhofízičnima, tož. psíhofízični,



mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnima;

psí -ja m

MNOŽINA: im. psíhofízična, rod. psíhofízičnih, daj.

|grška črka ψ|: Valovno funkcijo običajno označimo

psíhofízičnim, tož. psíhofízična, mest. pri

s psijem; kot prilastek, v imenovalniku črka psi

psíhofízičnih, or. s psíhofízičnimi

{O} EDNINA: im. psí, rod. psíja, daj. psíju, tož. psí,

STATUS: predlog

mest. pri psíju, or. s psíjem; DVOJINA: im. psíja, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) psíjev, daj. psíjema, tož. psíja, mest. pri psíjih, or. s psíjema; MNOŽINA: im. psíji, rod. psíjev, daj. psíjem,

psíhosociálni -a -o prid.

tož. psíje, mest. pri psíjih, or. s psíji

|psihični in socialni|: psihosocialna rehabilitacija;

STATUS: predlog

psihosocialna pomoč otrokom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

{O} moški: EDNINA: im. psíhosociálni, rod.



psíhosociálnega, daj. psíhosociálnemu, tož.

psih. okrajš.

psíhosociálni (živostno psíhosociálnega), mest. pri

|psihologija|: psih. dela; |psiholog; psihologinja|: v

psíhosociálnem, or. s psíhosociálnim; DVOJINA: im.

zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. psih.; Na vaša

psíhosociálna, rod. psíhosociálnih, daj.

vprašanja odgovarja Jana Novak, univ. dipl. psih.;

psíhosociálnima, tož. psíhosociálna, mest. pri

|psihološki|: psih. drama

psíhosociálnih, or. s psíhosociálnima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

psíhosociálni, rod. psíhosociálnih, daj.

P

psíhosociálnim, tož. psíhosociálne, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



psíhosociálnih, or. s psíhosociálnimi

ženski:

Psíha -e

EDNINA: im. psíhosociálna, rod.

ž; ime bitja, osebno ime

psíhosociálne,

|

daj. psíhosociálni, tož. psíhosociálno,

podomačeno za Psihe|; |grška bajeslovna oseba|:

gravura z Amorjem in Psiho

mest. pri psíhosociálni, or. s psíhosociálno; DVOJINA:

{B} Psihin

im. psíhosociálni, rod. psíhosociálnih, daj.

psíhosociálnima,

{O}

tož. psíhosociálni, mest. pri

EDNINA: im. Psíha, rod. Psíhe, daj. Psíhi, tož.

Psího,

psíhosociálnih, or. s psíhosociálnima; MNOŽINA: im.

mest. pri Psíhi, or. s Psího; DVOJINA: im. Psíhi,

psíhosociálne, rod. psíhosociálnih, daj.

rod. Psíh, daj. Psíhama, tož. Psíhi, mest. pri Psíhah, or.

s Psíhama;

psíhosociálnim, tož. psíhosociálne, mest. pri

MNOŽINA: im. Psíhe, rod. Psíh, daj.

psíhosociálnih,

Psíham,

or. s psíhosociálnimi

tož. Psíhe, mest. pri Psíhah, or. s Psíhami

srednji:

S

EDNINA: im. psíhosociálno, rod.

TATUS: predlog

psíhosociálnega, daj. psíhosociálnemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

psíhosociálno, mest. pri psíhosociálnem, or. s

rimska imena

psíhosociálnim; DVOJINA: im. psíhosociálni, rod.



psíhosociálnih, daj. psíhosociálnima, tož.

psíhofízični -a -o prid.

psíhosociálni, mest. pri psíhosociálnih, or. s

|psihični in fizični|: vzpostavitev psihofizičnega

psíhosociálnima; MNOŽINA: im. psíhosociálna, rod.

ravnovesja; dobra psihofizična kondicija

psíhosociálnih, daj. psíhosociálnim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. psíhofízični, rod.

psíhosociálna, mest. pri psíhosociálnih, or. s

psíhofízičnega, daj. psíhofízičnemu, tož. psíhofízični

psíhosociálnimi

(živostno psíhofízičnega), mest. pri psíhofízičnem, or.

STATUS: predlog

s psíhofízičnim; DVOJINA: im. psíhofízična, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) psíhofízičnih, daj. psíhofízičnima, tož. psíhofízična,



mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnima;

psiht. okrajš.

MNOŽINA: im. psíhofízični, rod. psíhofízičnih, daj.

|psihiatrični|: psiht. klinika

psíhofízičnim, tož. psíhofízične, mest. pri

STATUS: predlog

psíhofízičnih, or. s psíhofízičnimi

ženski:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

EDNINA: im. psíhofízična, rod. psíhofízične,



daj. psíhofízični, tož. psíhofízično, mest. pri

psíhofízični,

psoglávčev -a -o

or. s psíhofízično; DVOJINA: im.

prid.

psíhofízični,

rod psoglavcev

rod. psíhofízičnih, daj. psíhofízičnima,

(< psoglávec)

tož. psíhofízični, mest. pri psíhofízičnih, or. s

psíhofízičnima;

{O} moški:

MNOŽINA: im. psíhofízične, rod.

EDNINA: im. psoglávčev, rod.

psíhofízičnih,

psoglávčevega,

daj. psíhofízičnim, tož. psíhofízične,

daj. psoglávčevemu, tož. psoglávčev

(

mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnimi

živostno psoglávčevega), mest. pri psoglávčevem, or.

688

s psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčeva, rod.

MNOŽINA: im. ptíce, rod. ptíc, daj. ptícam, tož. ptíce, psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčeva,

mest. pri ptícah, or. s ptícami

mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

psoglávčevim, tož. psoglávčeve, mest. pri

odlikovanj, častnih nazivov

psoglávčevih, or. s psoglávčevimi



ženski: EDNINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčeve, Pu1 -ja m; ime bitja, živalsko ime

daj. psoglávčevi, tož. psoglávčevo, mest. pri

|domišljijski lik|: v zvezi medvedek Pu Najljubša stvar psoglávčevi, or. s psoglávčevo; DVOJINA: im.

v življenju risanega junaka medvedka Puja je

psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima,

nedvomno med

tož. psoglávčevi, mest. pri psoglávčevih, or. s

{B} Pujev

psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčeve, rod.

{O} EDNINA: im. Pú, rod. Púja, daj. Púju, tož. Púja,

psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeve,

mest. pri Púju, or. s Pújem; DVOJINA: im. Púja, rod.

mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi

Pújev, daj. Pújema, tož. Púja, mest. pri Pújih, or. s

srednji: EDNINA: im. psoglávčevo, rod.

Pújema; MNOŽINA: im. Púji, rod. Pújev, daj. Pújem,

psoglávčevega, daj. psoglávčevemu, tož.

tož. Púje, mest. pri Pújih, or. s Púji

psoglávčevo, mest. pri psoglávčevem, or. s

STATUS: predlog

psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčevi,



mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima;

Pu2 -- [pə̀ú tudi pəú in péú tudi peú] m; simbol MNOŽINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčevih, daj.

|plutonij|: Simbol za kemijski element plutonij je

psoglávčevim, tož. psoglávčeva, mest. pri

Pu

psoglávčevih, or. s psoglávčevimi

S

S

TATUS: predlog

TATUS: predlog

P

P

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Pújev -a -o prid.

psoglávec -vca m

Iz kock je sestavil Pujevo hišico

|bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo

(< Pu2)

glavo|: Pripovedka pravi, da so psoglavcem po krstu

{O} moški: EDNINA: im. Pújev, rod. Pújevega, daj.

zrasle človeške glave

Pújevemu, tož. Pújev (živostno Pújevega), mest. pri

{B} psoglavčev

Pújevem, or. s Pújevim; DVOJINA: im. Pújeva, rod.

{O} EDNINA: im. psoglávec, rod. psoglávca, daj.

Pújevih, daj. Pújevima, tož. Pújeva, mest. pri Pújevih, psoglávcu, tož. psoglávca, mest. pri psoglávcu, or. s

or. s Pújevima; MNOŽINA: im. Pújevi, rod. Pújevih, daj.

psoglávcem; DVOJINA: im. psoglávca, rod.

Pújevim, tož. Pújeve, mest. pri Pújevih, or. s

psoglávcev, daj. psoglávcema, tož. psoglávca, mest.

Pújevimi

pri psoglávcih, or. s psoglávcema; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Pújeva, rod. Pújeve, daj. Pújevi, psoglávci, rod. psoglávcev, daj. psoglávcem, tož.

tož. Pújevo, mest. pri Pújevi, or. s Pújevo; DVOJINA:

psoglávce, mest. pri psoglávcih, or. s psoglávci

im. Pújevi, rod. Pújevih, daj. Pújevima, tož. Pújevi,

STATUS: predlog

mest. pri Pújevih, or. s Pújevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Pújeve, rod. Pújevih, daj. Pújevim, tož. Pújeve, mest.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

pri Pújevih, or. s Pújevimi

moškega spola

srednji: EDNINA: im. Pújevo, rod. Pújevega, daj.



Pújevemu, tož. Pújevo, mest. pri Pújevem, or. s

Pt -- [pə̀tə̀ tudi pətə̀ in pété tudi peté] m; simbol Pújevim; DVOJINA: im. Pújevi, rod. Pújevih, daj.

|platina|: Simbol za kemijski element platina je Pt

Pújevima, tož. Pújevi, mest. pri Pújevih, or. s

STATUS: predlog

Pújevima; MNOŽINA: im. Pújeva, rod. Pújevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Pújevim, tož. Pújeva, mest. pri Pújevih, or. s



Pújevimi

ptíca -e ž

STATUS: predlog

|žival|: jata ptic; Po ocenah v Sloveniji gnezdi med

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

dva in štiri tisoč ptic; zlata ptica ||nagrada||: Za zbirko kratkih zgodb je prejel zlato ptico za

pújsa -e ž

literaturo

|ljubkovalno svinja|: Tržaški glasbeniki so na

{B} pticin

koncertni oder pripeljali čisto pravo pujso;

{O} EDNINA: im. ptíca, rod. ptíce, daj. ptíci, tož. ptíco,

|domišljijski lik|: v zvezi pujsa Pepa V zgodbi o pujsi mest. pri ptíci, or. s ptíco; DVOJINA: im. ptíci, rod. ptíc, Pepi nastopajo tudi bratec Jure, mama pujsa in oči

daj. ptícama, tož. ptíci, mest. pri ptícah, or. s ptícama; pujs

{B} pujsin

689

{O} EDNINA: im. pújsa, rod. pújse, daj. pújsi, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na pújso, mest. pri pújsi, or. s pújso; DVOJINA: im. pújsi,

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

rod. pújs, daj. pújsama, tož. pújsi, mest. pri pújsah, or. s odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

pújsama; MNOŽINA: im. pújse, rod. pújs, daj. pújsam,



tož. pújse, mest. pri pújsah, or. s pújsami

púst -a m

STATUS: predlog

|pustni torek in dnevi pred pustnim torkom|: Vesel

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

in kar najbolj norčav pust vam želim!; |moška lutka



iz slame|: Na Ptuju so pozno sinoči pokopali pusta;

Pulitzer -ja [púlicer] m; ime bitja, osebno ime

drežniški pust ||tradicionalno pustovanje na pustno

|priimek|; |madžarsko-ameriški novinar in založnik|:

soboto v Drežnici||: Na pustni torek se drežniški

Joseph Pulitzer je ustanovitelj Pulitzerjeve nagrade

pust konča z obdolžitvijo za vse, kar je bilo v

{B} Pulitzerjev

Drežnici narobe; Od leta 2014 je drežniški pust

{O} EDNINA: im. Pulitzer, rod. Pulitzerja, daj.

vpisan v Register žive dediščine

Pulitzerju, tož. Pulitzerja, mest. pri Pulitzerju, or. s

{B} pustov

Pulitzerjem; DVOJINA: im. Pulitzerja, rod. Pulitzerjev,

{O} EDNINA: im. púst, rod. pústa, daj. pústu, tož. púst, daj. Pulitzerjema, tož. Pulitzerja, mest. pri Pulitzerjih, mest. pri pústu, or. s pústom; DVOJINA: im. pústa, rod.

or. s Pulitzerjema; MNOŽINA: im. Pulitzerji, rod.

pústov, daj. pústoma, tož. pústa, mest. pri pústih, or. s Pulitzerjev, daj. Pulitzerjem, tož. Pulitzerje, mest. pri pústoma; MNOŽINA: im. pústi, rod. pústov, daj.

Pulitzerjih, or. s Pulitzerji

pústom, tož. púste, mest. pri pústih, or. s pústi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

posebnih datumov, dnevov, mesecev

spola





q q-ja tudi q -- [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] m Pulitzerjev -a -o [púlicerjev-] prid.

|ime tuje črke|: mali q; Beseda se ne piše s c-jem,

Pulitzerjevo novinarsko delo; Pulitzerjeva nagrada

temveč s q-jem; navadno nesklonljivo Označite

|podomačeno za Pulitzer Prize| ||nagrada||: Dvakrat je

premico s q; kot prilastek, v imenovalniku črka q; ob

prejel Pulitzerjevo nagrado za književnost

številki geometrijsko zaporedje s členi q1, q2 in q3

(< Pulitzer)

{O} EDNINA: im. q tudi q, rod. q-ja tudi q, daj. q-ju tudi

{O} moški: EDNINA: im. Pulitzerjev, rod.

q, tož. q tudi q, mest. pri q-ju tudi pri q, or. s q-jem tudi Pulitzerjevega, daj. Pulitzerjevemu, tož. Pulitzerjev

s q; DVOJINA: im. q-ja tudi q, rod. q-jev tudi q, daj. q-

(živostno Pulitzerjevega), mest. pri Pulitzerjevem, or. s jema tudi q, tož. q-ja tudi q, mest. pri q-jih tudi pri q, or.

Pulitzerjevim; DVOJINA: im. Pulitzerjeva, rod.

s q-jema tudi s q; MNOŽINA: im. q-ji tudi q, rod. q-jev Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevima, tož. Pulitzerjeva,

tudi q, daj. q-jem tudi q, tož. q-je tudi q, mest. pri q-jih mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevima;

tudi pri q, or. s q-ji tudi s q

MNOŽINA: im. Pulitzerjevi, rod. Pulitzerjevih, daj.

STATUS: predlog

Pulitzerjevim, tož. Pulitzerjeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevimi



ženski: EDNINA: im. Pulitzerjeva, rod. Pulitzerjeve, Q Q-ja tudi Q -- [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] m daj. Pulitzerjevi, tož. Pulitzerjevo, mest. pri

|ime tuje črke|: veliki Q; Gledalce so navduševali

Pulitzerjevi, or. s Pulitzerjevo; DVOJINA: im.

izumi Bondovega Q-ja; navadno nesklonljivo Kako

Pulitzerjevi, rod. Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevima,

uvrščamo v abecedo tuje črke od Q do Y?; kot

tož. Pulitzerjevi, mest. pri Pulitzerjevih, or. s

prilastek, v imenovalniku tipka Q; vročica Q; ob številki Pulitzerjevima; MNOŽINA: im. Pulitzerjeve, rod.

Pripravek s koencimom Q10 je na voljo kot

Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevim, tož. Pulitzerjeve,

prehransko dopolnilo

mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevimi

{O} EDNINA: im. Q tudi Q, rod. Q-ja tudi Q, daj. Q-ju

srednji: EDNINA: im. Pulitzerjevo, rod.

tudi Q, tož. Q tudi Q, mest. pri Q-ju tudi pri Q, or. s Q-Pulitzerjevega, daj. Pulitzerjevemu, tož. Pulitzerjevo, jem tudi s Q; DVOJINA: im. Q-ja tudi Q, rod. Q-jev tudi mest. pri Pulitzerjevem, or. s Pulitzerjevim; DVOJINA:

Q, daj. Q-jema tudi Q, tož. Q-ja tudi Q, mest. pri Q-jih im. Pulitzerjevi, rod. Pulitzerjevih, daj.

tudi pri Q, or. s Q-jema tudi s Q; MNOŽINA: im. Q-ji

Pulitzerjevima, tož. Pulitzerjevi, mest. pri

tudi Q, rod. Q-jev tudi Q, daj. Q-jem tudi Q, tož. Q-je Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevima; MNOŽINA: im.

tudi Q, mest. pri Q-jih tudi pri Q, or. s Q-ji tudi s Q

Pulitzerjeva, rod. Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevim, tož.

STATUS: predlog

Pulitzerjeva, mest. pri Pulitzerjevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

Pulitzerjevimi



STATUS: predlog

r1 r-ja tudi r r-a tudi r -- [rə̀, rod. rə̀ja, or. z rə̀jem in èr, rod. êra, or. z êrom] m

690

|ime črke ali glasu|: mali r; francoski r; Njen sin ne PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

more izgovoriti r-ja/r-a; navadno nesklonljivo



polglasnik med r in k; kot prilastek, v imenovalniku glas Rá2 -ja m; ime bitja, religijsko ime

r; ob številki vektor r1

|egipčanski bog sonca|: Faraoni so se imenovali

{O} EDNINA: im. r in r tudi r, rod. r-ja in r-a tudi r, daj.

sinovi boga Raja

r-ju in r-u tudi r, tož. r in r tudi r, mest. pri r-ju in pri r-u

{B} Rajev

tudi pri r, or. z r-jem in z r-om tudi z r; DVOJINA: im. r-

{O} EDNINA: im. Rá, rod. Rája, daj. Ráju, tož. Rája,

ja in r-a tudi r, rod. r-jev in r-ov tudi r, daj. r-jema in r-mest. pri Ráju, or. z Rájem; DVOJINA: im. Rája, rod.

oma tudi r, tož. r-ja in r-a tudi r, mest. pri r-jih in pri r-Rájev, daj. Rájema, tož. Rája, mest. pri Rájih, or. z

ih tudi pri r, or. z r-jema in z r-oma tudi z r; MNOŽINA: Rájema; MNOŽINA: im. Ráji, rod. Rájev, daj. Rájem,

im. r-ji in r-i tudi r, rod. r-jev in r-ov tudi r, daj. r-jem in tož. Rájee, mest. pri Rájih, or. z Ráji

r-om tudi r, tož. r-je in r-e tudi r, mest. pri r-jih in pri r-STATUS: predlog

ih tudi pri r, or. z r-ji in z r-i tudi z r

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Rác -a m; ime bitja, osebno ime



|vzdevek Radka Poliča, slovenskega igralca|: Če

r2 -- [rə̀ in èr] m; simbol

delaš z Racem, te bo vedno malo priganjal; tudi ob

|polmer|: Izračunaj obseg in ploščino kroga; r je 3

imenu, navadno za pomišljajem knjiga o igralcu Radku

cm

Poliču – Racu

STATUS: predlog

{B} Račev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} EDNINA: im. Rác, rod. Ráca, daj. Rácu, tož. Ráca,



mest. pri Rácu, or. z Rácem

R1 R-ja tudi R R-a tudi R -- [rə̀, rod. rə̀ja, or. z rə̀jem in STATUS: predlog

èr, rod. êra, or. z êrom] m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

|ime črke|: veliki R; Srečal se je z R-jem/R-om;

moškega spola

navadno nesklonljivo Naredila je seznam



samostalnikov od R do Z; kot prilastek, v imenovalniku

Rácin -a m; ime bitja, osebno ime

črka R; Film je označen z oznako R; ob številki

|priimek| Kočo Racin ||umetniško ime Koste Soleva, Yamaha R1

makedonskega pesnika||: pesmi padlega

{O} EDNINA: im. R in R tudi R, rod. R-ja in R-a tudi R, proletarskega pesnika Koča Racina

daj. R-ju in R-u tudi R, tož. R in R tudi R, mest. pri R-ju

{B} Racinov

in pri R-u tudi pri R, or. z R-jem in z R-om tudi z R;

{O} EDNINA: im. Rácin, rod. Rácina, daj. Rácinu, tož.

DVOJINA: im. R-ja in R-a tudi R, rod. R-jev in R-ov tudi Rácina, mest. pri Rácinu, or. z Rácinom; DVOJINA: im.

R, daj. R-jema in R-oma tudi R, tož. R-ja in R-a tudi R, Rácina, rod. Rácinov, daj. Rácinoma, tož. Rácina,

mest. pri R-jih in pri R-ih tudi pri R, or. z R-jema in z mest. pri Rácinih, or. z Rácinoma; MNOŽINA: im.

R-oma tudi z R; MNOŽINA: im. R-ji in R-i tudi R, rod.

Rácini, rod. Rácinov, daj. Rácinom, tož. Rácine, mest.

R-jev in R-ov tudi R, daj. R-jem in R-om tudi R, tož.

pri Rácinih, or. z Rácini

R-je in R-e tudi R, mest. pri R-jih in pri R-ih tudi pri STATUS: predlog

R, or. z R-ji in z R-i tudi z R

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

STATUS: predlog

(priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)





rácman -a m

R2 -- [rə̀ in èr] m; simbol

|žival|: Racman race žličarice ima zeleno glavo ter

|Réaumur|: Stopinja v Réaumurjevi lestvici se

bele in kostanjevo rjave spodnje dele telesa;

označuje z R

|domišljijski lik|: v zvezi racman Jaka Najbolj znana STATUS: predlog

lika Disneyjevih risank sta mišek Miki in racman

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Jaka



{B} racmanov

r. okrajš.

{O} EDNINA: im. rácman, rod. rácmana, daj. rácmanu,

|razred|: Učenci 2. r. so pripravili kulturni program;

tož. rácmana, mest. pri rácmanu, or. z rácmanom;

|rojen; rojena|: Janez Novak, r. leta 1912; prim. roj.

DVOJINA: im. rácmana, rod. rácmanov, daj.

STATUS: predlog

rácmanoma, tož. rácmana, mest. pri rácmanih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rácmanoma; MNOŽINA: im. rácmani, rod. rácmanov,



daj. rácmanom, tož. rácmane, mest. pri rácmanih, or. z

Ra1 -- [rə̀á tudi rəá in èrá tudi erá] m; simbol rácmani

|radij|: Simbol za kemijski element radij je Ra

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

691



rádiotelevizíjski (živostno rádiotelevizíjskega), mest.

rač. okrajš.

pri rádiotelevizíjskem, or. z rádiotelevizíjskim;

|računalnik|: potovalni rač.; |računalniški|: Čakam

DVOJINA: im. rádiotelevizíjska, rod.

na popravilo rač. opreme; rač. oblikovanje;

rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož.

|računalništvo|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl.

rádiotelevizíjska, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z

inž. rač.

rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjski,

STATUS: predlog

rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rádiotelevizíjske, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z



rádiotelevizíjskimi

Ráčev -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. rádiotelevizíjska, rod.

Račeva filmska vloga

rádiotelevizíjske, daj. rádiotelevizíjski, tož.

(< Rác)

rádiotelevizíjsko, mest. pri rádiotelevizíjski, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Ráčev, rod. Ráčevega, daj.

rádiotelevizíjsko; DVOJINA: im. rádiotelevizíjski, rod.

Ráčevemu, tož. Ráčev (živostno Ráčevega), mest. pri

rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož.

Ráčevem, or. z Ráčevim; DVOJINA: im. Ráčeva, rod.

rádiotelevizíjski, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z

Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčeva, mest. pri

rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjske,

Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčevi, rod.

rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož.

Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeve, mest. pri

rádiotelevizíjske, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z

Ráčevih, or. z Ráčevimi

rádiotelevizíjskimi

ženski: EDNINA: im. Ráčeva, rod. Ráčeve, daj. Ráčevi, srednji: EDNINA: im. rádiotelevizíjsko, rod.

tož. Ráčevo, mest. pri Ráčevi, or. z Ráčevo; DVOJINA:

rádiotelevizíjskega, daj. rádiotelevizíjskemu, tož.

im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčevi,

rádiotelevizíjsko, mest. pri rádiotelevizíjskem, or. z

mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im.

rádiotelevizíjskim; DVOJINA: im. rádiotelevizíjski,

Ráčeve, rod. Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeve, mest.

rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož.

pri Ráčevih, or. z Ráčevimi

rádiotelevizíjski, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z

srednji: EDNINA: im. Ráčevo, rod. Ráčevega, daj.

rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjska,

Ráčevemu, tož. Ráčevo, mest. pri Ráčevem, or. z

rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož.

Ráčevim; DVOJINA: im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj.

rádiotelevizíjska, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z

Ráčevima, tož. Ráčevi, mest. pri Ráčevih, or. z

rádiotelevizíjskimi

Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčeva, rod. Ráčevih, daj.

STATUS: predlog

Ráčevim, tož. Ráčeva, mest. pri Ráčevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Ráčevimi



STATUS: predlog

rádio-televizíjski -a -o prid.; gl. rádiotelevizíjski PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) rád -- m; simbol



|radian|: Polni kot meri 2π rad

Rádo -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: Radu so za zmago vsi čestitali; Sta že

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

vadili z Radom?



{B} Radov

radian -a [radiján] m

{O} EDNINA: im. Rádo, rod. Ráda, daj. Rádu, tož.

|merska enota|: Definicija radiana je razmerje med

Ráda, mest. pri Rádu, or. z Rádom; DVOJINA: im.

dolžino krožnega loka, ki ga določa kot, in

Ráda, rod. Rádov, daj. Rádoma, tož. Ráda, mest. pri

polmerom; Polni kot znaša 2π radianov <2π rad>

Rádih, or. z Rádoma; MNOŽINA: im. Rádi, rod. Rádov,

{O} EDNINA: im. radian, rod. radiana, daj. radianu, tož.

daj. Rádom, tož. Ráde, mest. pri Rádih, or. z Rádi

radian, mest. pri radianu, or. z radianom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

radiana, rod. radianov, daj. radianoma, tož. radiana,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

mest. pri radianih, or. z radianoma; MNOŽINA: im.

moška); samostalnik moškega spola

radiani, rod. radianov, daj. radianom, tož. radiane,



mest. pri radianih, or. z radiani

Rádov -a -o prid.

STATUS: predlog

Razstavo si lahko ogledate na Radovem domu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

(< Rádo)



{O} moški: EDNINA: im. Rádov, rod. Rádovega, daj.

rádiotelevizíjski -a -o prid.

Rádovemu, tož. Rádov (živostno Rádovega), mest. pri

|radijski in televizijski|: nacionalna radiotelevizijska Rádovem, or. z Rádovim; DVOJINA: im. Rádova, rod.

hiša; Zveza evropskih radiotelevizijskih postaj

Rádovih, daj. Rádovima, tož. Rádova, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. rádiotelevizíjski, rod.

Rádovih, or. z Rádovima; MNOŽINA: im. Rádovi, rod.

rádiotelevizíjskega, daj. rádiotelevizíjskemu, tož.

692

Rádovih, daj. Rádovim, tož. Rádove, mest. pri raeljánskega), mest. pri raeljánskem, or. z

Rádovih, or. z Rádovimi

raeljánskim; DVOJINA: im. raeljánska, rod.

ženski: EDNINA: im. Rádova, rod. Rádove, daj.

raeljánskih, daj. raeljánskima, tož. raeljánska, mest.

Rádovi, tož. Rádovo, mest. pri Rádovi, or. z Rádovo;

pri raeljánskih, or. z raeljánskima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj. Rádovima,

raeljánski, rod. raeljánskih, daj. raeljánskim, tož.

tož. Rádovi, mest. pri Rádovih, or. z Rádovima;

raeljánske, mest. pri raeljánskih, or. z raeljánskimi

MNOŽINA: im. Rádove, rod. Rádovih, daj. Rádovim,

ženski: EDNINA: im. raeljánska, rod. raeljánske, daj.

tož. Rádove, mest. pri Rádovih, or. z Rádovimi

raeljánski, tož. raeljánsko, mest. pri raeljánski, or. z srednji: EDNINA: im. Rádovo, rod. Rádovega, daj.

raeljánsko; DVOJINA: im. raeljánski, rod. raeljánskih,

Rádovemu, tož. Rádovo, mest. pri Rádovem, or. z

daj. raeljánskima, tož. raeljánski, mest. pri raeljánskih, Rádovim; DVOJINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj.

or. z raeljánskima; MNOŽINA: im. raeljánske, rod.

Rádovima, tož. Rádovi, mest. pri Rádovih, or. z

raeljánskih, daj. raeljánskim, tož. raeljánske, mest. pri Rádovima; MNOŽINA: im. Rádova, rod. Rádovih, daj.

raeljánskih, or. z raeljánskimi

Rádovim, tož. Rádova, mest. pri Rádovih, or. z

srednji: EDNINA: im. raeljánsko, rod. raeljánskega, Rádovimi

daj. raeljánskemu, tož. raeljánsko, mest. pri

STATUS: predlog

raeljánskem, or. z raeljánskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

raeljánski, rod. raeljánskih, daj. raeljánskima, tož.



raeljánski, mest. pri raeljánskih, or. z raeljánskima;

raeljánec -nca m

MNOŽINA: im. raeljánska, rod. raeljánskih, daj.

|pripadnik raeljanstva|: Raeljanci verjamejo, da so

raeljánskim, tož. raeljánska, mest. pri raeljánskih, or. z življenje na Zemlji ustvarila civilizacijsko visoko

raeljánskimi

razvita bitja z drugega planeta; V Lendavi je

STATUS: predlog

potekal seminar raeljancev; srečanje z raeljanci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Rael)



{B} raeljánčev

raeljánstvo -a s

{O} EDNINA: im. raeljánec, rod. raeljánca, daj.

|alternativno versko gibanje|: pojav raeljanstva v

raeljáncu, tož. raeljánca, mest. pri raeljáncu, or. z

Franciji in Kanadi

raeljáncem; DVOJINA: im. raeljánca, rod. raeljáncev,

(< Rael)

daj. raeljáncema, tož. raeljánca, mest. pri raeljáncih,

{O} EDNINA: im. raeljánstvo, rod. raeljánstva, daj.

or. z raeljáncema; MNOŽINA: im. raeljánci, rod.

raeljánstvu, tož. raeljánstvo, mest. pri raeljánstvu, or.

raeljáncev, daj. raeljáncem, tož. raeljánce, mest. pri

z raeljánstvom; DVOJINA: im. raeljánstvi, rod.

raeljáncih, or. z raeljánci

raeljánstev, daj. raeljánstvoma, tož. raeljánstvi, mest.

STATUS: predlog

pri raeljánstvih, or. z raeljánstvoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; raeljánstva, rod. raeljánstev, daj. raeljánstvom, tož.

prevzeta občna poimenovanja

raeljánstva, mest. pri raeljánstvih, or. z raeljánstvi



STATUS: predlog

raeljánka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

|pripadnica raeljanstva|: Kot raeljanka verjame, da



bodo s kloniranjem vsi ljudje živeli večno

Ráfael -a m; ime bitja, osebno ime

(< Rael)

|moško ime|: Zmage se je veselil z bratom

{B} raeljánkin

Rafaelom; v zvezi nadangel Rafael sporočilo

{O} EDNINA: im. raeljánka, rod. raeljánke, daj.

nadangela Rafaela

raeljánki, tož. raeljánko, mest. pri raeljánki, or. z

{B} Rafaelov

raeljánko; DVOJINA: im. raeljánki, rod. raeljánk, daj.

{O} EDNINA: im. Ráfael, rod. Ráfaela, daj. Ráfaelu,

raeljánkama, tož. raeljánki, mest. pri raeljánkah, or. z tož. Ráfaela, mest. pri Ráfaelu, or. z Ráfaelom;

raeljánkama; MNOŽINA: im. raeljánke, rod. raeljánk,

DVOJINA: im. Ráfaela, rod. Ráfaelov, daj. Ráfaeloma,

daj. raeljánkam, tož. raeljánke, mest. pri raeljánkah, or.

tož. Ráfaela, mest. pri Ráfaelih, or. z Ráfaeloma;

z raeljánkami

MNOŽINA: im. Ráfaeli, rod. Ráfaelov, daj. Ráfaelom,

STATUS: predlog

tož. Ráfaele, mest. pri Ráfaelih, or. z Ráfaeli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

raeljánski -a -o prid.

moška); religijska imena

raeljanski seminarji; Cilj raeljanskega gibanja je



spoznati resnico, ki zadovoljuje potrebe modernega

Rájev -a -o prid.

človeka v dobi znanosti

Rajeva ladja

(< Rael)

(< Ra1)

{O} moški: EDNINA: im. raeljánski, rod. raeljánskega,

{O} moški: EDNINA: im. Rájev, rod. Rájeva, daj.

daj. raeljánskemu, tož. raeljánski (živostno

Rájevemu, tož. Rájev (živostno Rájevega), mest. pri

693

Rájevem, or. z Rájevim; DVOJINA: im. Rájeva, rod.

daj. Rájkovim, tož. Rájkova, mest. pri Rájkovih, or. z

Rájevih, daj. Rájevima, tož. Rájeva, mest. pri Rájevih, Rájkovimi

or. z Rájevima; MNOŽINA: im. Rájevi, rod. Rájevih,

STATUS: predlog

daj. Rájevim, tož. Rájeve, mest. pri Rájevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Rájevimi



ženski: EDNINA: im. Rájeva, rod. Rájeve, daj. Rájevi, Ralph -a [rálf] m; ime bitja, osebno ime

tož. Rájevo, mest. pri Rájevi, or. z Rájevo; DVOJINA:

|angleško moško ime|: Z Ralphom je igrala v več

im. Rájevi, rod. Rájevih, daj. Rájevima, tož. Rájevi,

filmih

mest. pri Rájevih, or. z Rájevima; MNOŽINA: im.

{B} Ralphov

Rájeve, rod. Rájevih, daj. Rájevim, tož. Rájeve, mest.

{O} EDNINA: im. Ralph, rod. Ralpha, daj. Ralphu, tož.

pri Rájevih, or. z Rájevimi

Ralpha, mest. pri Ralphu, or. z Ralphom; DVOJINA:

srednji: EDNINA: im. Rájevo, rod. Rájevega, daj.

im. Ralpha, rod. Ralphov, daj. Ralphoma, tož. Ralpha,

Rájevemu, tož. Rájevo, mest. pri Rájevem, or. z

mest. pri Ralphih, or. z Ralphoma; MNOŽINA: im.

Rájevim; DVOJINA: im. Rájevi, rod. Rájevih, daj.

Ralphi, rod. Ralphov, daj. Ralphom, tož. Ralphe, mest.

Rájevima, tož. Rájevi, mest. pri Rájevih, or. z

pri Ralphih, or. z Ralphi

Rájevima; MNOŽINA: im. Rájeva, rod. Rájevih, daj.

STATUS: predlog

Rájevim, tož. Rájeva, mest. pri Rájevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Rájevimi

moška)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Ráma -e in Ráma -a m; ime bitja, osebno ime



|indijska bajeslovna oseba|: Ramajana je ep o

Rájko -a m; ime bitja, osebno ime

kraljeviču Rami/Ramu

|moško ime|: Po dvajsetih letih je na čelu podjetja

{B} Ramov

zamenjal očeta Rajka; Z Rajkom sta se poročila

{O} EDNINA: im. Ráma, rod. Ráme in Ráma, daj. Rámi

pred božičem

in Rámu, tož. Rámo in Ráma, mest. pri Rámi in pri

{B} Rajkov

Rámu, or. z Rámo in z Rámom; DVOJINA: im. Rámi in

{O} EDNINA: im. Rájko, rod. Rájka, daj. Rájku, tož.

Ráma, rod. Rám in Rámov, daj. Rámama in Rámoma,

Rájka, mest. pri Rájku, or. z Rájkom; DVOJINA: im.

tož. Rámi in Ráma, mest. pri Rámah in pri Rámih, or.

Rájka, rod. Rájkov, daj. Rájkoma, tož. Rájka, mest. pri z Rámama in z Rámoma; MNOŽINA: im. Ráme in

Rájkih, or. z Rájkoma; MNOŽINA: im. Rájki, rod.

Rámi, rod. Rám in Rámov, daj. Rámam in Rámom,

Rájkov, daj. Rájkom, tož. Rájke, mest. pri Rájkih, or. z tož. Ráme in Ráme, mest. pri Rámah in pri Rámih, or.

Rájki

z Rámami in z Rámi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; moška); samostalnik moškega spola

mitološka imena; samostalnik moškega spola





Rájkov -a -o prid.

ramadán -a m

Odpeljal jo je na ogled Rajkove kmetije

|deveti mesec v muslimanskem letu; ramazan|:

(< Rájko)

Ramazanu arabsko govoreči muslimani pravijo

{O} moški: EDNINA: im. Rájkov, rod. Rájkovega, daj.

ramadan; Včeraj se je začel ramadan; Muslimani se

Rájkovemu, tož. Rájkov (živostno Rájkovega), mest.

med ramadanom postijo od sončnega vzhoda do

pri Rájkovem, or. z Rájkovim; DVOJINA: im.

zahoda

Rájkova, rod. Rájkovih, daj. Rájkovima, tož. Rájkova,

{O} EDNINA: im. ramadán, rod. ramadána, daj.

mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovima; MNOŽINA: im.

ramadánu, tož. ramadán, mest. pri ramadánu, or. z

Rájkovi, rod. Rájkovih, daj. Rájkovim, tož. Rájkove,

ramadánom; DVOJINA: im. ramadána, rod.

mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovimi

ramadánov, daj. ramadánoma, tož. ramadána, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Rájkova, rod. Rájkove, daj.

ramadánih, or. z ramadánoma; MNOŽINA: im.

Rájkovi, tož. Rájkovo, mest. pri Rájkovi, or. z

ramadáni, rod. ramadánov, daj. ramadánom, tož.

Rájkovo; DVOJINA: im. Rájkovi, rod. Rájkovih, daj.

ramadáne, mest. pri ramadánih, or. z ramadáni

Rájkovima, tož. Rájkovi, mest. pri Rájkovih, or. z

STATUS: predlog

Rájkovima; MNOŽINA: im. Rájkove, rod. Rájkovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

daj. Rájkovim, tož. Rájkove, mest. pri Rájkovih, or. z

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Rájkovimi

srednji:



EDNINA: im. Rájkovo, rod. Rájkovega, daj.

Rájkovemu,

ramazán -a m

tož. Rájkovo, mest. pri Rájkovem, or. z

Rájkovim;

|deveti mesec v muslimanskem letu; ramadan|:

DVOJINA: im. Rájkovi, rod. Rájkovih, daj.

Rájkovima,

Začel se je sveti mesec ramazan; Ramazanu arabsko

tož. Rájkovi, mest. pri Rájkovih, or. z

Rájkovima; MNOŽINA: im. Rájkova, rod. Rájkovih,

694

govoreči muslimani pravijo ramadan; Muslimani ob

{B} Razsvetljêni

koncu ramazana začenjajo tridnevni bajram

{O} EDNINA: im. Razsvetljêni, rod. Razsvetljênega,

{O} EDNINA: im. ramazán, rod. ramazána, daj.

daj. Razsvetljênemu, tož. Razsvetljênega, mest. pri

ramazánu, tož. ramazán, mest. pri ramazánu, or. z

Razsvetljênemu, or. z Razsvetljênim

ramazánom; DVOJINA: im. ramazána, rod. ramazánov,

STATUS: predlog

daj. ramazánoma, tož. ramazána, mest. pri ramazánih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

or. z ramazánoma; MNOŽINA: im. ramazáni, rod.



ramazánov, daj. ramazánom, tož. ramazáne, mest. pri

Rb -- [rə̀bə̀ tudi rəbə̀ in èrbé tudi erbé] m; simbol ramazánih, or. z ramazáni

|rubidij|: Simbol za kemijski element rubidij je Rb

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

posebnih datumov, dnevov, mesecev





Rdéča kápica -e -e ž; ime bitja, osebno ime

Rámov -a -o prid.

|domišljijski lik|: Hudobni volk v zgodbi vpraša

Ep opeva Ramovo pot iz severne Indije na jug do

Rdečo kapico, kam je namenjena; Priljubljeno

današnje Šrilanke

pravljico o Rdeči kapici je ruski skladatelj Cezar

(< Ráma)

Cui leta 1911 spremenil v pravljično opero

{O} moški: EDNINA: im. Rámov, rod. Rámovega, daj.

{O} EDNINA: im. Rdéča kápica, rod. Rdéče kápice,

Rámovemu, tož. Rámov (živostno Rámovega), mest.

daj. Rdéči kápici, tož. Rdéčo kápico, mest. pri Rdéči

pri Rámovem, or. z Rámovim; DVOJINA: im.

kápici, or. z Rdéčo kápico; DVOJINA: im. Rdéči

Rámova, rod. Rámovih, daj. Rámovima, tož. Rámova,

kápici, rod. Rdéčih kápic, daj. Rdéčima kápicama,

mest. pri Rámovih, or. z Rámovima; MNOŽINA: im.

tož. Rdéči kápici, mest. pri Rdéčih kápicah, or. z

Rámovi, rod. Rámovih, daj. Rámovim, tož. Rámove,

Rdéčima kápicama; MNOŽINA: im. Rdéče kápice, rod.

mest. pri Rámovih, or. z Rámovimi

Rdéčih kápic, daj. Rdéčim kápicam, tož. Rdéče

ženski: EDNINA: im. Rámova, rod. Rámove, daj.

kápice, mest. pri Rdéčih kápicah, or. z Rdéčimi

Rámovi, tož. Rámovo, mest. pri Rámovi, or. z

kápicami

Rámovo; DVOJINA: im. Rámovi, rod. Rámovih, daj.

STATUS: predlog

Rámovima, tož. Rámovi, mest. pri Rámovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Rámovima; MNOŽINA: im. Rámove, rod. Rámovih,



daj. Rámovim, tož. Rámove, mest. pri Rámovih, or. z

Re1 -- [rə̀é tudi rəé in èré tudi eré] m; simbol Rámovimi

|renij|: Simbol za kemijski element renij je Re

srednji: EDNINA: im. Rámovo, rod. Rámovega, daj.

STATUS: predlog

Rámovemu, tož. Rámovo, mest. pri Rámovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Rámovim; DVOJINA: im. Rámovi, rod. Rámovih, daj.



Rámovima, tož. Rámovi, mest. pri Rámovih, or. z

Ré2 Rêja m; ime bitja, religijsko ime

Rámovima; MNOŽINA: im. Rámova, rod. Rámovih,

|egipčanski bog sonca|; gl. Rá2

daj. Rámovim, tož. Rámova, mest. pri Rámovih, or. z

S

Rámovimi

TATUS: predlog

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

TATUS: predlog

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

réd -a m



Stanovalci hočejo imeti red; Zakon je na dnevnem

Raspútin -a m; ime bitja, osebno ime

redu seje vlade; zlati, srebrni red za zasluge ||nagrada||:

|vzdevek Grigorija Jefimoviča Noviha, ruskega

Iz rok predsednika države je prejela zlati red za

meniha in pustolovca|: Carica Aleksandra je vlado

zasluge; Bil je nagrajen z zlatim redom za zasluge

vodila skupaj z Rasputinom

za življenjsko delo in prispevek k slovenski

{B} Rasputinov

književnosti

{O} EDNINA: im. Raspútin, rod. Raspútina, daj.

{O} EDNINA: im. réd, rod. réda, daj. rédu, tož. réd, mest.

Raspútinu, tož. Raspútina, mest. pri Raspútinu, or. z

pri rédu, or. z rédom; DVOJINA: im. réda, rod. rédov,

Raspútinom

daj. rédoma, tož. réda, mest. pri rédih, or. z rédoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. rédi, rod. rédov, daj. rédom, tož. réde,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

mest. pri rédih, or. z rédi



STATUS: predlog

Razsvetljêni -ega m; ime bitja, religijsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

|nadomestno ime: Buda|: Po svoji duhovni

odlikovanj, častnih nazivov

preobrazbi je Sidhartha Gavtama postal Buda ali

Razsvetljeni; Hessejevo povest o indijskem princu,



ki postane Buda, Razsvetljeni, je prevedel Jaroslav

red. prof. okrajš.

Novak; za izražanje svojine naročje Razsvetljenega

695

|redni profesor; redna profesorica|: pred imenom red.

(< réktorica)

prof. Janez Novak; v zvezi okrajšav red. prof. dr.

{O} moški: EDNINA: im. réktoričin, rod.

Janez Novak; za imenom, z vejico Mentor študentov

réktoričinega, daj. réktoričinemu, tož. réktoričin

saksofona je Janez Novak, red. prof.; dr. Janez

(živostno réktoričinega), mest. pri réktoričinem, or. z Novak, red. prof.

réktoričinim; DVOJINA: im. réktoričina, rod.

STATUS: predlog

réktoričinih, daj. réktoričinima, tož. réktoričina, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pri réktoričinih, or. z réktoričinima; MNOŽINA: im.



réktoričini, rod. réktoričinih, daj. réktoričinim, tož.

reg. okrajš.

réktoričine, mest. pri réktoričinih, or. z réktoričinimi

|regionalni|: reg. cesta; |registriran|: Vozilo je reg.

ženski: EDNINA: im. réktoričina, rod. réktoričine, daj.

do 20. 3. 2013; |registrski|: reg. tablica

réktoričini, tož. réktoričino, mest. pri réktoričini, or. z STATUS: predlog

réktoričino; DVOJINA: im. réktoričini, rod.

P

réktoričinih, daj. réktoričinima, tož. réktoričini, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



pri réktoričinih, or. z réktoričinima; MNOŽINA: im.

reg. št.

réktoričine, rod. réktoričinih, daj. réktoričinim, tož.

okrajš.

réktoričine,

|registrska številka|: Ukradeno je bilo vozilo z reg.

mest. pri réktoričinih, or. z réktoričinimi

št. LJ-TR-880

srednji: EDNINA: im. réktoričino, rod. réktoričinega, S

daj. réktoričinemu, tož. réktoričino, mest. pri

TATUS: predlog

réktoričinem, or. z réktoričinim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

réktoričini, rod. réktoričinih, daj. réktoričinima, tož.



réktoričini, mest. pri réktoričinih, or. z réktoričinima; réktor -ja m

MNOŽINA: im. réktoričina, rod. réktoričinih, daj.

|položajni naziv; vodja univerze|: rektor primorske

réktoričinim, tož. réktoričina, mest. pri réktoričinih, univerze; Med rektorji dunajske univerze je bilo več

or. z réktoričinimi

kot petintrideset Slovencev; pred imenom nagovor

STATUS: predlog

rektorja profesorja doktorja Janeza Novaka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} rektorjev



{O} EDNINA: im. réktor, rod. réktorja, daj. réktorju,

réktorjev -a -o prid.

tož. réktorja, mest. pri réktorju, or. z réktorjem;

O porabi sredstev rektorjevega sklada poroča rektor

DVOJINA: im. réktorja, rod. réktorjev, daj. réktorjema, sam; rektorjev dan ||poimenovanja posebnih

tož. réktorja, mest. pri réktorjih, or. z réktorjema;

datumov||: Na slovesnosti ob rektorjevem dnevu so

MNOŽINA: im. réktorji, rod. réktorjev, daj. réktorjem,

podelili nagrade in priznanja

tož. réktorje, mest. pri réktorjih, or. z réktorji

(< réktor)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. réktorjev, rod. réktorjevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu daj. réktorjevemu, tož. réktorjev (živostno



réktorjevega), mest. pri réktorjevem, or. z

réktorica -e ž

réktorjevim; DVOJINA: im. réktorjeva, rod.

|položajni naziv; vodja univerze|: Zapustila je

réktorjevih, daj. réktorjevima, tož. réktorjeva, mest.

položaj rektorice, saj ni želela napredovati zaradi

pri réktorjevih, or. z réktorjevima; MNOŽINA: im.

politike enakih možnosti; Stališča rektorjev in

réktorjevi, rod. réktorjevih, daj. réktorjevim, tož.

rektoric je povzela rektorica ljubljanske univerze;

réktorjeve, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevimi

pred imenom Prva slovenska rektorica, doktorica

ženski: EDNINA: im. réktorjeva, rod. réktorjeve, daj.

Lucija Čok, je prevzela položaj leta 2003

réktorjevi, tož. réktorjevo, mest. pri réktorjevi, or. z (< réktor)

réktorjevo; DVOJINA: im. réktorjevi, rod. réktorjevih,

{B} rektoričin

daj. réktorjevima, tož. réktorjevi, mest. pri réktorjevih,

{O} EDNINA: im. réktorica, rod. réktorice, daj.

or. z réktorjevima; MNOŽINA: im. réktorjeve, rod.

réktorici, tož. réktorico, mest. pri réktorici, or. z

réktorjevih, daj. réktorjevim, tož. réktorjeve, mest. pri réktorico; DVOJINA: im. réktorici, rod. réktoric, daj.

réktorjevih, or. z réktorjevimi

réktoricama, tož. réktorici, mest. pri réktoricah, or. z srednji: EDNINA: im. réktorjevo, rod. réktorjevega, réktoricama; MNOŽINA: im. réktorice, rod. réktoric,

daj. réktorjevemu, tož. réktorjevo, mest. pri

daj. réktoricam, tož. réktorice, mest. pri réktoricah, or.

réktorjevem, or. z réktorjevim; DVOJINA: im.

z réktoricami

réktorjevi, rod. réktorjevih, daj. réktorjevima, tož.

STATUS: predlog

réktorjevi, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu MNOŽINA: im. réktorjeva, rod. réktorjevih, daj.



réktorjevim, tož. réktorjeva, mest. pri réktorjevih, or. z réktoričin -a -o prid.

réktorjevimi

rektoričin govor; rektoričin dan ||poimenovanja

STATUS: predlog

posebnih datumov||: Konec oktobra je rektoričin

prost dan, to je dan brez predavanj

696

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; Renátovo; DVOJINA: im. Renátovi, rod. Renátovih,

poimenovanja praznikov, posebnih datumov,

daj. Renátovima, tož. Renátovi, mest. pri Renátovih,

dnevov, mesecev

or. z Renátovima; MNOŽINA: im. Renátove, rod.



Renátovih, daj. Renátovim, tož. Renátove, mest. pri

rel.

Renátovih,

okrajš.

or. z Renátovimi

|relativni|: rel. vlažnost

srednji: EDNINA: im. Renátovo, rod. Renátovega, daj.

S

Renátovemu, tož. Renátovo, mest. pri Renátovem, or.

TATUS: predlog

z Renátovim;

P

DVOJINA: im. Renátovi, rod. Renátovih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. Renátovima, tož. Renátovi, mest. pri Renátovih,



or. z Renátovima; MNOŽINA: im. Renátova, rod.

Rém -a m; ime bitja, osebno ime

Renátovih, daj. Renátovim, tož. Renátova, mest. pri

|rimska bajeslovna oseba|: Rimska pravljična

Renátovih, or. z Renátovimi

zgodovina se začenja z Romulom in Remom

STATUS: predlog

{B} Remov

{O}

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

EDNINA: im. Rém, rod. Réma, daj. Rému, tož.

Réma,



mest. pri Rému, or. z Rémom; DVOJINA: im.

Réma,

René -êja

rod. Rémov, daj. Rémoma, tož. Réma, mest. pri

m; ime bitja, osebno ime

Rémih,

|moško ime|: Reneju je svetoval, da nadaljuje po

or. z Rémoma; MNOŽINA: im. Rémi, rod.

Rémov,

začrtani poti; Sobo si deli z mladim Renejem

daj. Rémom, tož. Réme, mest. pri Rémih, or. z

Rémi

{B} Renejev

S

{O} EDNINA: im. René, rod. Renêja, daj. Renêju, tož.

TATUS: predlog

Renêja,

P

mest. pri Renêju, or. z Renêjem; DVOJINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Renêja, rod. Renêjev, daj. Renêjema, tož. Renêja,

rimska imena

mest. pri Renêjih, or. z Renêjema; MNOŽINA: im.



Renêji, rod. Renêjev, daj. Renêjem, tož. Renêje, mest.

Rémus -a m; ime bitja, osebno ime

pri Renêjih, or. z Renêji

|rimska bajeslovna oseba|; gl. Rém

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

moška)

rimska imena





Renêjev -a -o prid.

Renáto -a m; ime bitja, osebno ime

Nad Renejevo mizo visi že veliko medalj

|moško ime|: Renatu so se uresničile sanje; Z

(< René)

Renatom sem v daljnem sorodu

{O} moški: EDNINA: im. Renêjev, rod. Renêjevega,

{B} Renatov

daj. Renêjevemu, tož. Renêjev (živostno Renêjevega),

{O} EDNINA: im. Renáto, rod. Renáta, daj. Renátu, tož.

mest. pri Renêjevem, or. z Renêjevim; DVOJINA: im.

Renáta, mest. pri Renátu, or. z Renátom; DVOJINA: im.

Renêjeva, rod. Renêjevih, daj. Renêjevima, tož.

Renáta, rod. Renátov, daj. Renátoma, tož. Renáta,

Renêjeva, mest. pri Renêjevih, or. z Renêjevima;

mest. pri Renátih, or. z Renátoma; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Renêjevi, rod. Renêjevih, daj.

Renáti, rod. Renátov, daj. Renátom, tož. Renáte, mest.

Renêjevim, tož. Renêjeve, mest. pri Renêjevih, or. z

pri Renátih, or. z Renáti

Renêjevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Renêjeva, rod. Renêjeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Renêjevi, tož. Renêjevo, mest. pri Renêjevi, or. z

moška); samostalnik moškega spola

Renêjevo; DVOJINA: im. Renêjevi, rod. Renêjevih, daj.



Renêjevima, tož. Renêjevi, mest. pri Renêjevih, or. z

Renátov -a -o prid.

Renêjevima; MNOŽINA: im. Renêjeve, rod. Renêjevih,

Boter je vsem trem Renatovim otrokom obljubil

daj. Renêjevim, tož. Renêjeve, mest. pri Renêjevih, or.

izlet v Benetke

z Renêjevimi

(< Renáto)

srednji: EDNINA: im. Renêjevo, rod. Renêjevega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Renátov, rod. Renátovega, Renêjevemu, tož. Renêjevo, mest. pri Renêjevem, or.

daj. Renátovemu, tož. Renátov (živostno Renátovega),

z Renêjevim; DVOJINA: im. Renêjevi, rod. Renêjevih,

mest. pri Renátovem, or. z Renátovim; DVOJINA: im.

daj. Renêjevima, tož. Renêjevi, mest. pri Renêjevih,

Renátova, rod. Renátovih, daj. Renátovima, tož.

or. z Renêjevima; MNOŽINA: im. Renêjeva, rod.

Renátova, mest. pri Renátovih, or. z Renátovima;

Renêjevih, daj. Renêjevim, tož. Renêjeva, mest. pri

MNOŽINA: im. Renátovi, rod. Renátovih, daj.

Renêjevih, or. z Renêjevimi

Renátovim, tož. Renátove, mest. pri Renátovih, or. z

STATUS: predlog

Renátovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. Renátova, rod. Renátove, daj.



Renátovi, tož. Renátovo, mest. pri Renátovi, or. z

Repoštèv -éva in Repoštév -a m; ime bitja, osebno ime 697

|bajeslovno bitje, velikan|: Kmetje so ob težkih republikánski -a -o prid.

opravilih pričakovali Repošteva

republikanski senator, guverner; program z

{B} Repoštevov

republikansko usmeritvijo države; Bolj je naklonjen

{O} EDNINA: im. Repoštèv in Repoštév, rod.

republikanskim predsednikom

Repoštéva, daj. Repoštévu, tož. Repoštéva, mest. pri

(< republikánec)

Repoštévu, or. z Repoštévom; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. republikánski, rod.

Repoštéva, rod. Repoštévov, daj. Repoštévoma, tož.

republikánskega, daj. republikánskemu, tož.

Repoštéva, mest. pri Repoštévih, or. z Repoštévoma;

republikánski (živostno republikánskega), mest. pri

MNOŽINA: im. Repoštévi, rod. Repoštévov, daj.

republikánskem, or. z republikánskim; DVOJINA: im.

Repoštévom, tož. Repoštéve, mest. pri Repoštévih, or.

republikánska, rod. republikánskih, daj.

z Repoštévi

republikánskima, tož. republikánska, mest. pri

STATUS: predlog

republikánskih, or. z republikánskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

republikánski, rod. republikánskih, daj.

samostalnik moškega spola

republikánskim, tož. republikánske, mest. pri



republikánskih, or. z republikánskimi

Repúblika Makedónija -e -e

ženski:

ž; zemljepisno ime

EDNINA: im. republikánska, rod.

|nekdanje uradno ime države|;

republikánske,

gl. Makedónija

daj. republikánski, tož. republikánsko,

S

mest. pri republikánski, or. z republikánsko;

TATUS: predlog

P

DVOJINA: im. republikánski, rod. republikánskih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

republikánskima, tož. republikánski, mest. pri



republikánskih, or. z republikánskima; MNOŽINA: im.

republikánec -nca m

republikánske, rod. republikánskih, daj.

|član, podpornik republikanske stranke|:

republikánskim, tož. republikánske, mest. pri

predsedniški kandidat republikancev; |podpornik

republikánskih, or. z republikánskimi

političnega gibanja za republikansko ureditev

srednji: EDNINA: im. republikánsko, rod.

države|: Spodbujal je novozelandske republikance,

republikánskega, daj. republikánskemu, tož.

da se rešijo britanske krone

republikánsko, mest. pri republikánskem, or. z

{B} republikančev

republikánskim; DVOJINA: im. republikánski, rod.

{O} EDNINA: im. republikánec, rod. republikánca, daj.

republikánskih, daj. republikánskima, tož.

republikáncu, tož. republikánca, mest. pri

republikánski, mest. pri republikánskih, or. z

republikáncu, or. z republikáncem; DVOJINA: im.

republikánskima; MNOŽINA: im. republikánska, rod.

republikánca, rod. republikáncev, daj.

republikánskih, daj. republikánskim, tož.

republikáncema, tož. republikánca, mest. pri

republikánska, mest. pri republikánskih, or. z

republikáncih, or. z republikáncema; MNOŽINA: im.

republikánskimi

republikánci, rod. republikáncev, daj. republikáncem,

STATUS: predlog

tož. republikánce, mest. pri republikáncih, or. z

republikánci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

S



TATUS: predlog

Rf -- [rə̀fə̀

P

tudi rəfə̀ in èrèf tudi erèf] m; simbol

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|raderfortij|: Simbol za kemijski element raderfortij



je Rf

republikánka -e ž

S

|članica, podpornica republikanske stranke|: Drži se

TATUS: predlog

je sloves najbolj sredinske od republikank;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|podpornica političnega gibanja za republikansko



ureditev države|: prizadevanje republikank za

Rg -- [rə̀gə̀ tudi rəgə̀ in èrgé tudi ergé] m; simbol spremembo ureditve

|rentgenij|: Simbol za kemijski element rentgenij je

(< republikánec)

Rg

{B} republikankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. republikánka, rod. republikánke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

republikánki, tož. republikánko, mest. pri



republikánki, or. z republikánko; DVOJINA: im.

Rh -- [rə̀hə̀ tudi rəhə̀ in èrhá tudi erhá] m; simbol republikánki, rod. republikánk, daj. republikánkama,

|rodij|: Simbol za kemijski element rodij je Rh

tož. republikánki, mest. pri republikánkah, or. z

STATUS: predlog

republikánkama; MNOŽINA: im. republikánke, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

republikánk, daj. republikánkam, tož. republikánke,



mest. pri republikánkah, or. z republikánkami

ríba -e ž

STATUS: predlog

|žival|: morska riba; sladkovodna riba; V jezeru živi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

več vrst rib; |bajeslovno bitje|: v zvezi riba Faronika 698

Stalna spremljevalka vseh tragičnih dogodkov je

|priimek|; |francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in

riba Faronika, ženska z ribjim repom

politik|: Richelieu se je rodil leta 1585; za rojstnim

{B} ribin

imenom s predimkom Dumas je opisoval tudi spletke

{O} EDNINA: im. ríba, rod. ríbe, daj. ríbi, tož. ríbo, mest.

kardinala Armanda-Jeana du Plessis de Richelieuja,

pri ríbi, or. z ríbo; DVOJINA: im. ríbi, rod. ríb, daj.

glavnega ministra francoskega kralja Ludvika XIII.

ríbama, tož. ríbi, mest. pri ríbah, or. z ríbama;

{B} Richelieujev

MNOŽINA: im. ríbe, rod. ríba, daj. ríb, tož. ríbe, mest. pri

{O} EDNINA: im. Richelieu, rod. Richelieuja, daj.

ríbah, or. z ríbami

Richelieuju, tož. Richelieuja, mest. pri Richelieuju, or.

STATUS: predlog

z Richelieujem; DVOJINA: im. Richelieuja, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

Richelieujev, daj. Richelieujema, tož. Richelieuja,



mest. pri Richelieujih, or. z Richelieujema; MNOŽINA:

Ríbič -a m; ime bitja, osebno ime

im. Richelieuji, rod. Richelieujev, daj. Richelieujem,

|priimek|: knjiga z ilustracijami Igorja Ribiča;

tož. Richelieuje, mest. pri Richelieujih, or. z

Seznanil se je s Prešernovim nečakom, z Ribičem iz

Richelieuji

Vrbe

STATUS: predlog

{B} Ribičev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

{O} EDNINA: im. Ríbič, rod. Ríbiča, daj. Ríbiču, tož.

samostalnik moškega spola

Ríbiča, mest. pri Ríbiču, or. z Ríbičem; DVOJINA: im.



Ríbiča, rod. Ríbičev, daj. Ríbičema, tož. Ríbiča, mest.

Richelieujev -a -o [rišeljêjev-] prid.

pri Ríbičih, or. z Ríbičema; MNOŽINA: im. Ríbiči, rod.

Recept za majonezo naj bi si izmislil Richelieujev

Ríbičev, daj. Ríbičem, tož. Ríbiče, mest. pri Ríbičih,

glavni kuhar leta 1756

or. z Ríbiči

(< Richelieu)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Richelieujev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Richelieujevega, daj. Richelieujevemu, tož.

samostalnik moškega spola

Richelieujev (živostno Richelieujevega), mest. pri



Richelieujevem, or. z Richelieujevim; DVOJINA: im.

Ríbičev -a -o prid.

Richelieujeva, rod. Richelieujevih, daj.

Po Ribičevem mnenju je še prezgodaj ocenjevati

Richelieujevima, tož. Richelieujeva, mest. pri

posledice

Richelieujevih, or. z Richelieujevima; MNOŽINA: im.

(< Ríbič)

Richelieujevi, rod. Richelieujevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Ríbičev, rod. Ríbičevega, Richelieujevim, tož. Richelieujeve, mest. pri

daj. Ríbičevemu, tož. Ríbičev (živostno Ríbičevega),

Richelieujevih, or. z Richelieujevimi

mest. pri Ríbičevem, or. z Ríbičevim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Richelieujeva, rod.

Ríbičeva, rod. Ríbičevih, daj. Ríbičevima, tož.

Richelieujeve, daj. Richelieujevi, tož. Richelieujevo,

Ríbičeva, mest. pri Ríbičevih, or. z Ríbičevima;

mest. pri Richelieujevi, or. z Richelieujevo; DVOJINA:

MNOŽINA: im. Ríbičevi, rod. Ríbičevih, daj.

im. Richelieujevi, rod. Richelieujevih, daj.

Ríbičevim, tož. Ríbičeve, mest. pri Ríbičevih, or. z

Richelieujevima, tož. Richelieujevi, mest. pri

Ríbičevimi

Richelieujevih, or. z Richelieujevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Ríbičeva, rod. Ríbičeve, daj.

Richelieujeve, rod. Richelieujevih, daj.

Ríbičevi, tož. Ríbičevo, mest. pri Ríbičevi, or. z

Richelieujevim, tož. Richelieujeve, mest. pri

Ríbičevo; DVOJINA: im. Ríbičevi, rod. Ríbičevih, daj.

Richelieujevih, or. z Richelieujevimi

Ríbičevima, tož. Ríbičevi, mest. pri Ríbičevih, or. z

srednji: EDNINA: im. Richelieujevo, rod.

Ríbičevima; MNOŽINA: im. Ríbičeve, rod. Ríbičevih,

Richelieujevega, daj. Richelieujevemu, tož.

daj. Ríbičevim, tož. Ríbičeve, mest. pri Ríbičevih, or. z Richelieujevo, mest. pri Richelieujevem, or. z

Ríbičevimi

Richelieujevim; DVOJINA: im. Richelieujevi, rod.

srednji: EDNINA: im. Ríbičevo, rod. Ríbičevega, daj.

Richelieujevih, daj. Richelieujevima, tož.

Ríbičevemu, tož. Ríbičevo, mest. pri Ríbičevem, or. z

Richelieujevi, mest. pri Richelieujevih, or. z

Ríbičevim; DVOJINA: im. Ríbičevi, rod. Ríbičevih, daj.

Richelieujevima; MNOŽINA: im. Richelieujeva, rod.

Ríbičevima, tož. Ríbičevi, mest. pri Ríbičevih, or. z

Richelieujevih, daj. Richelieujevim, tož.

Ríbičevima; MNOŽINA: im. Ríbičeva, rod. Ríbičevih,

Richelieujeva, mest. pri Richelieujevih, or. z

daj. Ríbičevim, tož. Ríbičeva, mest. pri Ríbičevih, or. z Richelieujevimi

Ríbičevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Richter -ja [ríhter] m; ime bitja, osebno ime

Richelieu -ja [rišeljé, rod. rišeljêja] m; ime bitja,

|priimek|; |ameriški fizik in seizmolog|: Charles

osebno ime

Francis Richter je leta 1930 začel sodelovati z

Benom Gutenbergom

699

{B} Richterjev

Rífletov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Richter, rod. Richterja, daj.

V spominu imam Rifletovo televizijsko vlogo

Richterju, tož. Richterja, mest. pri Richterju, or. z

(< Rífle)

Richterjem; DVOJINA: im. Richterja, rod. Richterjev,

{O} moški: EDNINA: im. Rífletov, rod. Rífletovega, daj. Richterjema, tož. Richterja, mest. pri Richterjih, daj. Rífletovemu, tož. Rífletov (živostno Rífletovega), or. z Richterjema; MNOŽINA: im. Richterji, rod.

mest. pri Rífletovem, or. z Rífletovim; DVOJINA: im.

Richterjev, daj. Richterjem, tož. Richterje, mest. pri

Rífletova, rod. Rífletovih, daj. Rífletovima, tož.

Richterjih, or. z Richterji

Rífletova, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Rífletovim, tož. Rífletove, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovimi

Richterjev -a -o [ríhterjev-] prid.

ženski: EDNINA: im. Rífletova, rod. Rífletove, daj.

Preplezal je Richterjevo spominsko smer;

Rífletovi, tož. Rífletovo, mest. pri Rífletovi, or. z

Richterjeva lestvica ||razvrstitev potresov glede na Rífletovo; DVOJINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj.

sproščeno seizmično energijo||: Zaradi protipotresne

Rífletovima, tož. Rífletovi, mest. pri Rífletovih, or. z gradnje bi elektrarna zdržala potres do šeste stopnje

Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletove, rod. Rífletovih,

po Rihterjevi lestvici

daj. Rífletovim, tož. Rífletove, mest. pri Rífletovih, or.

(< Richter)

z Rífletovimi

{O} moški: EDNINA: im. Richterjev, rod.

srednji: EDNINA: im. Rífletovo, rod. Rífletovega, daj.

Richterjevega, daj. Richterjevemu, tož. Richterjev

Rífletovemu, tož. Rífletovo, mest. pri Rífletovem, or.

(živostno Richterjevega), mest. pri Richterjevem, or. z z Rífletovim; DVOJINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih,

Richterjevim; DVOJINA: im. Richterjeva, rod.

daj. Rífletovima, tož. Rífletovi, mest. pri Rífletovih, Richterjevih, daj. Richterjevima, tož. Richterjeva,

or. z Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletova, rod.

mest. pri Richterjevih, or. z Richterjevima; MNOŽINA:

Rífletovih, daj. Rífletovim, tož. Rífletova, mest. pri

im. Richterjevi, rod. Richterjevih, daj. Richterjevim,

Rífletovih, or. z Rífletovimi

tož. Richterjeve, mest. pri Richterjevih, or. z

STATUS: predlog

Richterjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. Richterjeva, rod. Richterjeve, daj. Richterjevi, tož. Richterjevo, mest. pri

Ríhard Levjesŕčni -a -ega m; ime bitja, osebno ime Richterjevi, or. z Richterjevo; DVOJINA: im.

|angl. Richard Lion-hearted: angleški kralj|: S

Richterjevi, rod. Richterjevih, daj. Richterjevima, tož.

sporazumom med Rihardom Levjesrčnim in

Richterjevi, mest. pri Richterjevih, or. z

sultanom Saladinom se je končala tretja križarska

Richterjevima; MNOŽINA: im. Richterjeve, rod.

vojna

Richterjevih, daj. Richterjevim, tož. Richterjeve, mest.

{O} EDNINA: im. Ríhard Levjesŕčni, rod. Ríharda

pri Richterjevih, or. z Richterjevimi

Levjesŕčnega, daj. Ríhardu Levjesŕčnemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Richterjevo, rod. Richterjevega, Ríharda Levjesŕčnega, mest. pri Ríhardu

daj. Richterjevemu, tož. Richterjevo, mest. pri

Levjesŕčnem, or. z Ríhardom Levjesŕčnim

Richterjevem, or. z Richterjevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Richterjevi, rod. Richterjevih, daj. Richterjevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Richterjevi, mest. pri Richterjevih, or. z

imenu

Richterjevima; MNOŽINA: im. Richterjeva, rod.



Richterjevih, daj. Richterjevim, tož. Richterjeva, mest.

Ríhard Trétji -a -ega m; ime bitja, osebno ime

pri Richterjevih, or. z Richterjevimi

|angleški kralj|: drama o Rihardu Tretjem/III.

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ríhard Trétji, rod. Ríharda Trétjega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na daj. Ríhardu Trétjemu, tož. Ríharda Trétjega, mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Ríhardu Trétjem, or. z Ríhardom Trétjim



STATUS: predlog

Rífle -ta m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

|vzdevek Janeza Hočevarja, slovenskega igralca|: Se

imenu

spomnite akcije Podarim – dobim in Rifleta v



pisanem šalu in kapi?; tudi ob imenu, navadno za

Rím -a m; zemljepisno ime

pomišljajem nastop Janeza Hočevarja – Rifleta

|glavno mesto Italije|: antični Rim; Teologijo je

{B} Rifletov

študiral v Rimu; iti v Rim ||roditi||: V nosečnosti

{O} EDNINA: im. Rífle, rod. Rífleta, daj. Rífletu, tož.

nadvse uživa, a še preden bo odšla v Rim, ima

Rífleta, mest. pri Rífletu, or. z Rífletom

precej delovnih načrtov

STATUS: predlog

Kje? v Rimu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Od kod? iz Rima



Kam? v Rim

700

{B} Rimljan, Rimljanka; Rimljanov, Rimljankin; Rístovim; DVOJINA: im. Rístovi, rod. Rístovih, daj.

rimski

Rístovima, tož. Rístovi, mest. pri Rístovih, or. z

{O} EDNINA: im. Rím, rod. Ríma, daj. Rímu, tož. Rím,

Rístovima; MNOŽINA: im. Rístova, rod. Rístovih, daj.

mest. pri Rímu, or. z Rímom

Rístovim, tož. Rístova, mest. pri Rístovih, or. z

STATUS: predlog

Rístovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena mest; lastna imena v STATUS: predlog

frazemih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





rim. okrajš.

Ríta -e ž; ime bitja, osebno ime

|rimski|: rim. imperij; |rimsko|: Ljubljana (rim.

|žensko ime|: film z Rito Hayworth

Emona)

{B} Ritin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Ríta, rod. Ríte, daj. Ríti, tož. Ríto,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mest. pri Ríti, or. z Ríto; DVOJINA: im. Ríti, rod. Rít, daj. Rítama, tož. Ríti, mest. pri Rítah, or. z Rítama;

rim.kat. okrajš.

MNOŽINA: im. Ríte, rod. Rít, daj. Rítam, tož. Ríte, mest.

|rimskokatoliški|: rim.kat. vera;

pri Rítah,

prim. r.k.

or. z Rítami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



ženska)

R. I. P. okrajš.



|lat. Requiesca(n)t in pace|; |angl. Rest in peace: Naj r.k. okrajš.

počiva(jo) v miru|: V svojem komentarju na

|rimskokatoliški|: r.k. župnijstvo; prim. rim.kat.

Twitterju je zapisal: R. I. P.

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





rkp. okrajš.

Rísto -a m; ime bitja, osebno ime

|rokopis|: Naslov dokumenta je tiskan krepko (v

|moško ime|: Sodeloval je s skladateljem Ristom

rkp. je naslov podčrtan)

Savinom

STATUS: predlog

{B} Ristov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Rísto, rod. Rísta, daj. Rístu, tož.



Rísta, mest. pri Rístu, or. z Rístom; DVOJINA: im.

Rn -- [rə̀nə̀ tudi rənə̀ in èrèn tudi erèn] m; simbol Rísta, rod. Rístov, daj. Rístoma, tož. Rísta, mest. pri

|radon|: Simbol za kemijski element radon je Rn

Rístih, or. z Rístoma; MNOŽINA: im. Rísti, rod. Rístov, STATUS: predlog

daj. Rístom, tož. Ríste, mest. pri Rístih, or. z Rísti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Róbin1 -a m; ime bitja, osebno ime

moška)

|angleško moško ime|: Koncert pesmi skupine Bee



Gees so z Robinom Gibbom pripravili v Hali

Rístov -a -o prid.

Tivoli

Zbudil ga je Ristov klic

{B} Robinov

(< Rísto)

{O} EDNINA: im. Róbin, rod. Róbina, daj. Róbinu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Rístov, rod. Rístovega, daj.

Róbina, mest. pri Róbinu, or. z Róbinom; DVOJINA:

Rístovemu, tož. Rístov (živostno Rístovega), mest. pri

im. Róbina, rod. Róbinov, daj. Róbinoma, tož. Róbina,

Rístovem, or. z Rístovim; DVOJINA: im. Rístova, rod.

mest. pri Róbinih, or. z Róbinoma; MNOŽINA: im.

Rístovih, daj. Rístovima, tož. Rístova, mest. pri

Róbini, rod. Róbinov, daj. Róbinom, tož. Róbine, mest.

Rístovih, or. z Rístovima; MNOŽINA: im. Rístovi, rod.

pri Róbinih, or. z Róbini

Rístovih, daj. Rístovim, tož. Rístove, mest. pri

STATUS: predlog

Rístovih, or. z Rístovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

ženski: EDNINA: im. Rístova, rod. Rístove, daj.

moška)

Rístovi, tož. Rístovo, mest. pri Rístovi, or. z Rístovo; DVOJINA: im. Rístovi, rod. Rístovih, daj. Rístovima,

Róbin2 -- ž; ime bitja, osebno ime

tož. Rístovi, mest. pri Rístovih, or. z Rístovima;

|angleško žensko ime|: Kupil je čudovito hišo in v

MNOŽINA: im. Rístove, rod. Rístovih, daj. Rístovim,

njej živel z Robin in njeno mamo Ruth

tož. Rístove, mest. pri Rístovih, or. z Rístovimi

{B} Robinin

srednji: EDNINA: im. Rístovo, rod. Rístovega, daj.

{O} EDNINA: im. Róbin, rod. Róbin, daj. Róbin, tož.

Rístovemu, tož. Rístovo, mest. pri Rístovem, or. z

Róbin, mest. pri Róbin, or. z Róbin

701

STATUS: predlog

z Rohingêjcem; DVOJINA: im. Rohingêjca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Rohingêjcev, daj. Rohingêjcema, tož. Rohingêjca,

ženska)

mest. pri Rohingêjcih, or. z Rohingêjcema; MNOŽINA:



im. Rohingêjci, rod. Rohingêjcev, daj. Rohingêjcem,

Robin Hood -a -a [róbin húd-] m; ime bitja, osebno tož. Rohingêjce, mest. pri Rohingêjcih, or. z

Rohingêjci

ime

|domišljijski lik|: legenda o Robinu Hoodu; Z

STATUS: predlog

Robinom Hoodom se še vedno ukvarjajo številni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

zgodovinarji

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Robin Hood, rod. Robina Hooda,



daj. Robinu Hoodu, tož. Robina Hooda, mest. pri

Rohingêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Robinu Hoodu, or. z Robinom Hoodom; DVOJINA:

|pripadnica etnične skupine v Mjanmaru|: Izpovedi

im. Robina Hooda, rod. Robinov Hoodov, daj.

Rohingejk so nas pretresle

Robinoma Hoodoma, tož. Robina Hooda, mest. pri

(< Rohínga)

Robinih Hoodih, or. z Robinoma Hoodoma;

{B} Rohingejkin

MNOŽINA: im. Robini Hoodi, rod. Robinov Hoodov,

{O} EDNINA: im. Rohingêjka, rod. Rohingêjke, daj.

daj. Robinom Hoodom, tož. Robine Hoode, mest. pri

Rohingêjki, tož. Rohingêjko, mest. pri Rohingêjki, or.

Robinih Hoodih, or. z Robini Hoodi

z Rohingêjko; DVOJINA: im. Rohingêjki, rod.

STATUS: predlog

Rohingêjk, daj. Rohingêjkama, tož. Rohingêjki, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

pri Rohingêjkah, or. z Rohingêjkama; MNOŽINA: im.



Rohingêjke, rod. Rohingêjk, daj. Rohingêjkam, tož.

rod. okrajš.

Rohingêjke, mest. pri Rohingêjkah, or. z

|rodilnik| |roditeljski|: rod. sestanek

Rohingêjkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Rogêrij Ljubljánski -a -ega m; ime bitja, osebno ime rohingêjski -a -o tudi rohínški -a -o prid.

|slovenski pridigar|: Nekatere pridige Rogerija

Zdravstveni delavci so preverili stanje skupine

Ljubljanskega so prave anekdote ali celo novele

rohingejskih beguncev

{O} EDNINA: im. Rogêrij Ljubljánski, rod. Rogêrija

(< Rohínga)

Ljubljánskega, daj. Rogêriju Ljubljánskemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. rohingêjski tudi rohínški, Rogêrija Ljubljánskega, mest. pri Rogêriju

rod. rohingêjskega tudi rohínškega, daj.

Ljubljánskem, or. z Rogêrijem Ljubljánskim

rohingêjskemu tudi rohínškemu, tož. rohingêjski tudi

STATUS: predlog

rohínški (živostno rohingêjskega tudi rohínškega),

P

mest. pri rohingêjskem tudi pri rohínškem, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem rohingêjskim

imenu

tudi z rohínškim; DVOJINA: im.



rohingêjska tudi rohínška, rod. rohingêjskih tudi



rohínških, daj. rohingêjskima tudi rohínškima, tož.

Rohínga -- ž; prebivalsko ime

rohingêjska tudi rohínška, mest. pri rohingêjskih tudi

|podomačeno za Rohingya|; |muslimanska manjšina v

rohínških, or. z rohingêjskima tudi z rohínškima;

Mjanmaru|: kot prilastek, v imenovalniku Pripadniki in

MNOŽINA: im. rohingêjski tudi rohínški, rod.

pripadnice manjšine Rohinga so se znašli v težki

rohingêjskih tudi rohínških, daj. rohingêjskim tudi

situaciji

rohínškim, tož. rohingêjske tudi rohínške, mest. pri

{B} Rohingejec, Rohingejka; Rohingejčev,

rohingêjskih tudi rohínških, or. z rohingêjskimi tudi z Rohingejkin; rohingejski in rohinški

rohínškimi

{O} EDNINA: im. Rohínga, rod. Rohínga, daj.

ženski: EDNINA: im. rohingêjska tudi rohínška, rod.

Rohínga, tož. Rohínga, mest. pri Rohínga, or. z

rohingêjske tudi rohínške, daj. rohingêjski tudi

Rohínga

rohínški, tož. rohingêjsko tudi rohínško, mest. pri

STATUS: predlog

rohingêjski tudi pri rohínški, or. z rohingêjsko tudi z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rohínško; DVOJINA: im. rohingêjski tudi rohínški, rod.



rohingêjskih tudi rohínških, daj. rohingêjskima tudi

Rohingêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

rohínškima, tož. rohingêjski tudi rohínški, mest. pri

|pripadnik etnične skupine v Mjanmaru|: Pisala je o

rohingêjskih tudi pri rohínških, or. z rohingêjskima

položaju Rohingejcev, muslimanske manjšine

tudi z rohínškima; MNOŽINA: im. rohingêjske tudi

(< Rohínga)

rohínške, rod. rohingêjskih tudi rohínških, daj.

{B} Rohingejčev

rohingêjskim tudi rohínškim, tož. rohingêjske tudi

{O} EDNINA: im. Rohingêjec, rod. Rohingêjca, daj.

rohínške, mest. pri rohingêjskih tudi rohínških, or. z

Rohingêjcu, tož. Rohingêjca, mest. pri Rohingêjcu, or.

rohingêjskimi tudi z rohínškimi

702

srednji: EDNINA: im. rohingêjsko tudi rohínško, rod.

srednji: EDNINA: im. rojalístično, rod. rojalístičnega, rohingêjskega tudi rohínškega, daj. rohingêjskemu

daj. rojalístičnemu, tož. rojalístično, mest. pri

tudi rohínškemu, tož. rohingêjsko tudi rohínško, mest.

rojalístičnem, or. z rojalístičnim; DVOJINA: im.

pri rohingêjskem tudi pri rohínškem, or. z

rojalístični, rod. rojalístičnih, daj. rojalístičnima, tož.

rohingêjskim tudi z rohínškim; DVOJINA: im.

rojalístični, mest. pri rojalístičnih, or. z

rohingêjski tudi rohínški, rod. rohingêjskih tudi

rojalístičnima; MNOŽINA: im. rojalístična, rod.

rohínških, daj. rohingêjskima tudi rohínškima, tož.

rojalístičnih, daj. rojalístičnim, tož. rojalístična, mest.

rohingêjski tudi rohínški, mest. pri rohingêjskih tudi

pri rojalístičnih, or. z rojalístičnimi

rohínških, or. z rohingêjskima tudi z rohínškima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. rohingêjska tudi rohínška, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

rohingêjskih tudi rohínških, daj. rohingêjskim tudi



rohínškim, tož. rohingêjska tudi rohínška, mest. pri

rojalístka -e ž

rohingêjskih tudi pri rohínških, or. z rohingêjskimi

|privrženka rojalizma|: Zbrala se je skupina

tudi z rohínškimi

prepričanih rojalistk

STATUS: predlog

(< rojalíst)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} rojalistkin



{O} EDNINA: im. rojalístka, rod. rojalístke, daj.

rohínški -a -o prid.; obširneje glej pri rohingêjski rojalístki, tož. rojalístko, mest. pri rojalístki, or. z rojalístko; DVOJINA: im. rojalístki, rod. rojalístk, daj.

roj. okrajš.

rojalístkama, tož. rojalístki, mest. pri rojalístkah, or. z

|rojen; rojena|: za imenom, z vejico Janez Novak, roj.

rojalístkama; MNOŽINA: im. rojalístke, rod. rojalístk,

1978; prim. r.

daj. rojalístkam, tož. rojalístke, mest. pri rojalístkah, STATUS: predlog

or. z rojalístkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

rojalíst -a m



|privrženec rojalizma|: Victor Hugo je bil sprva

rojalízem -zma m

rojalist, kasneje pa republikanec in nasprotnik

|politično gibanje za kraljevino|: vzpon britanskega

Napoleona III.; gibanje afganistanskih rojalistov

rojalizma

{B} rojalistov

{O} EDNINA: im. rojalízem, rod. rojalízma, daj.

{O} EDNINA: im. rojalíst, rod. rojalísta, daj. rojalístu, rojalízmu, tož. rojalízem, mest. pri rojalízmu, or. z

tož. rojalísta, mest. pri rojalístu, or. z rojalístom;

rojalízmom; DVOJINA: im. rojalízma, rod. rojalízmov,

DVOJINA: im. rojalísta, rod. rojalístov, daj. rojalístoma, daj. rojalízmoma, tož. rojalízma, mest. pri rojalízmih, tož. rojalísta, mest. pri rojalístih, or. z rojalístoma; or. z rojalízmoma; MNOŽINA: im. rojalízmi, rod.

MNOŽINA: im. rojalísti, rod. rojalístov, daj. rojalístom, rojalízmov, daj. rojalízmom, tož. rojalízme, mest. pri

tož. rojalíste, mest. pri rojalístih, or. z rojalísti

rojalízmih, or. z rojalízmi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja





rojalístičen -čna -o prid.

rojeníca -e ž

Kronist je bil bolj rojalističen kot sam kralj; v stalni

|slovensko bajeslovno bitje, vila, ki otroku ob

besedni zvezi kot vrstni pridevnik rojalistična stranka rojstvu napove usodo|: V Ajdovski jami nad Gričem

(< rojalíst)

po pripovedki prebivata gorski vili oziroma

{O} moški: EDNINA: im. rojalístičen, rod.

rojenici; dobrosrčnost dobrih vil rojenic

rojalístičnega, daj. rojalístičnemu, tož. rojalístičen

{B} rojeničin

(živostno rojalístičnega), mest. pri rojalístičnem, or. z

{O} EDNINA: im. rojeníca, rod. rojeníce, daj. rojeníci, rojalístičnim; DVOJINA: im. rojalístična, rod.

tož. rojeníco, mest. pri rojeníci, or. z rojeníco;

rojalístičnih, daj. rojalístičnima, tož. rojalístična, mest.

DVOJINA: im. rojeníci, rod. rojeníc, daj. rojenícama,

pri rojalístičnih, or. z rojalístičnima; MNOŽINA: im.

tož. rojeníci, mest. pri rojenícah, or. z rojenícama;

rojalístični, rod. rojalístičnih, daj. rojalístičnim, tož.

MNOŽINA: im. rojeníce, rod. rojeníc, daj. rojenícam,

rojalístične, mest. pri rojalístičnih, or. z rojalístičnimi tož. rojeníce, mest. pri rojenícah, or. z rojenícami

ženski: EDNINA: im. rojalístična, rod. rojalístične, daj.

STATUS: predlog

rojalístični, tož. rojalístično, mest. pri rojalístični, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

rojalístično; DVOJINA: im. rojalístični, rod.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

rojalístičnih, daj. rojalístičnima, tož. rojalístični, mest.

ženskega spola

pri rojalístičnih, or. z rojalístičnima; MNOŽINA: im.



rojalístične, rod. rojalístičnih, daj. rojalístičnim, tož.

rojeníčin -a -o prid.

rojalístične, mest. pri rojalístičnih, or. z rojalístičnimi rojeničina sodba

703

(< rojeníca)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški: EDNINA: im. rojeníčin, rod. rojeníčinega, daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčin (živostno

román -a m

rojeníčinega), mest. pri rojeníčinem, or. z

|literarna vrsta|: znanstvenofantastični roman;

rojeníčinim; DVOJINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, roman Dostojevskega; prim. Róman1

daj. rojeníčinima, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih,

{O} EDNINA: im. román, rod. romána, daj. románu, tož.

or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčini, rod.

román, mest. pri románu, or. z románom; DVOJINA:

rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri im. romána, rod. románov, daj. románoma, tož.

rojeníčinih, or. z rojeníčinimi

romána, mest. pri románih, or. z románoma;

ženski: EDNINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčine, daj.

MNOŽINA: im. románi, rod. románov, daj. románom,

rojeníčini, tož. rojeníčino, mest. pri rojeníčini, or. z tož. románe, mest. pri románih, or. z románi

rojeníčino; DVOJINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih,

STATUS: predlog

daj. rojeníčinima, tož. rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčine, rod.



rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri Róman1 -a m; ime bitja, osebno ime

rojeníčinih, or. z rojeníčinimi

|moško ime|: predavanja Romana Jakobsona

srednji: EDNINA: im. rojeníčino, rod. rojeníčinega,

{B} Romanov

daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčino, mest. pri

{O} EDNINA: im. Róman, rod. Rómana, daj. Rómanu,

rojeníčinem, or. z rojeníčinim; DVOJINA: im.

tož. Rómana, mest. pri Rómanu, or. z Rómanom;

rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož.

DVOJINA: im. Rómana, rod. Rómanov, daj.

rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima;

Rómanoma, tož. Rómana, mest. pri Rómanih, or. z

MNOŽINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, daj.

Rómanoma; MNOŽINA: im. Rómani, rod. Rómanov,

rojeníčinim, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih, or. z daj. Rómanom, tož. Rómane, mest. pri Rómanih, or. z

rojeníčinimi

Rómani

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



moška)

rókovo -ega s



|praznik, 16. avgust|: Kip je na god sv. Roka –

Román2 -a m; ime bitja, prebivalsko ime

rokovo blagoslovil mariborski nadškof

|pripadnik indoevropske skupine ljudstev|: jezikovni

{O} EDNINA: im. rókovo, rod. rókovega, daj.

stiki Romanov in Slovanov

rókovemu, tož. rókovo, mest. pri rókovem, or. z

{B} Romanov

rókovim; DVOJINA: im. rókovi, rod. rókovih, daj.

{O} EDNINA: im. Román, rod. Romána, daj. Románu,

rókovima, tož. rókovi, mest. pri rókovih, or. z

tož. Romána, mest. pri Románu, or. z Románom;

rókovima; MNOŽINA: im. rókova, rod. rókovih, daj.

DVOJINA: im. Romána, rod. Románov, daj.

rókovim, tož. rókova, mest. pri rókovih, or. z

Románoma, tož. Romána, mest. pri Románih, or. z

rókovimi

Románoma; MNOŽINA: im. Románi, rod. Románov,

STATUS: predlog

daj. Románom, tož. Románe, mest. pri Románih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Románi

posebnih datumov, dnevov, mesecev

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Róm -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik etnične skupine|: prekmurski Romi;

Románka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Štefan je ponosen, da je Rom

|pripadnica indoevropske skupine ljudstev|: razstava

{B} Romov

nakita starih Romank

{O} EDNINA: im. Róm, rod. Róma, daj. Rómu, tož.

(< Román2)

Róma, mest. pri Rómu, or. z Rómom; DVOJINA: im.

{B} Romankin

Róma, rod. Rómov, daj. Rómoma, tož. Róma, mest. pri

{O} EDNINA: im. Románka, rod. Románke, daj.

Rómih, or. z Rómoma; MNOŽINA: im. Rómi, rod.

Románki, tož. Románko, mest. pri Románki, or. z

Rómov, daj. Rómom, tož. Róme, mest. pri Rómih, or.

Románko; DVOJINA: im. Románki, rod. Románk, daj.

z Rómi

Románkama, tož. Románki, mest. pri Románkah, or. z

STATUS: predlog

Románkama; MNOŽINA: im. Románke, rod. Románk,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Románkam, tož. Románke, mest. pri Románkah,



or. z Románkami

rom. okrajš.

STATUS: predlog

|romanski|: beseda rom. porekla; |romantični|: rom.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

komedija



STATUS: predlog

románski -a -o prid.

704

|nanašajoč se na Romane|: romanska Švica; Priimek

{O} moški: EDNINA: im. rómski, rod. rómskega, daj.

Dormer v nekaterih romanskih jezikih pomeni

rómskemu, tož. rómski (živostno rómskega), mest. pri

»spati«; |nanašajoč se na romaniko|: Prezbiterij je

rómskem, or. z rómskim; DVOJINA: im. rómska, rod.

poslikan v romanskem slogu

rómskih, daj. rómskima, tož. rómska, mest. pri

(< Román2)

rómskih, or. z rómskima; MNOŽINA: im. rómski, rod.

{O} moški: EDNINA: im. románski, rod. románskega, rómskih, daj. rómskim, tož. rómske, mest. pri

daj. románskemu, tož. románski (živostno

rómskih, or. z rómskimi

románskega), mest. pri románskem, or. z románskim;

ženski: EDNINA: im. rómska, rod. rómske, daj. rómski, DVOJINA: im. románska, rod. románskih, daj.

tož. rómsko, mest. pri rómski, or. z rómsko; DVOJINA:

románskima, tož. románska, mest. pri románskih, or. z

im. rómski, rod. rómskih, daj. rómskima, tož. rómski,

románskima; MNOŽINA: im. románski, rod.

mest. pri rómskih, or. z rómskima; MNOŽINA: im.

románskih, daj. románskim, tož. románske, mest. pri

rómske, rod. rómskih, daj. rómskim, tož. rómske, mest.

románskih, or. z románskimi

pri rómskih, or. z rómskimi

ženski: EDNINA: im. románska, rod. románske, daj.

srednji: EDNINA: im. rómsko, rod. rómskega, daj.

románski, tož. románsko, mest. pri románski, or. z

rómskemu, tož. rómsko, mest. pri rómskem, or. z

románsko; DVOJINA: im. románski, rod. románskih,

rómskim; DVOJINA: im. rómski, rod. rómskih, daj.

daj. románskima, tož. románski, mest. pri románskih,

rómskima, tož. rómski, mest. pri rómskih, or. z

or. z románskima; MNOŽINA: im. románske, rod.

rómskima; MNOŽINA: im. rómska, rod. rómskih, daj.

románskih, daj. románskim, tož. románske, mest. pri

rómskim, tož. rómska, mest. pri rómskih, or. z

románskih, or. z románskimi

rómskimi

srednji: EDNINA: im. románsko, rod. románskega, daj.

STATUS: predlog

románskemu, tož. románsko, mest. pri románskem, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

z románskim; DVOJINA: im. románski, rod.



románskih, daj. románskima, tož. románski, mest. pri

Rómuald Štándreški -a -ega m; ime bitja, osebno ime románskih, or. z románskima; MNOŽINA: im.

|slovenski pridigar|: Škofjeloški pasijon Romualda

románska, rod. románskih, daj. románskim, tož.

Štandreškega spada med najelitnejšo kulturno

románska, mest. pri románskih, or. z románskimi

dediščino Slovencev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Rómuald Štándreški, rod. Rómualda

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Štándreškega, daj. Rómualdu Štándreškemu, tož.



Rómualda Štándreškega, mest. pri Rómualdu

Róminja -e in Rómka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Štándreškem, or. z Rómualdom Štándreškim

|pripadnica etnične skupine|: Jasnovidka Slavica je

STATUS: predlog

Rominja/Romka iz Pušče

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (< Róm)

imenu

{B} Rominjin in Romkin



{O} EDNINA: im. Róminja in Rómka, rod. Róminje in

Rómul -a m; ime bitja, osebno ime

Rómke, daj. Róminji in Rómki, tož. Róminjo in

|rimska bajeslovna oseba|: kip volkulje, ki doji

Rómko, mest. pri Róminji in pri Rómki, or. z

Romula in Rema

Róminjo in z Rómko; DVOJINA: im. Róminji in

{B} Romulov

Rómki, rod. Róminj in Rómk, daj. Róminjama in

{O} EDNINA: im. Rómul, rod. Rómula, daj. Rómulu,

Rómkama, tož. Róminji in Rómki, mest. pri

tož. Rómula, mest. pri Rómulu, or. z Rómulom;

Róminjah in pri Rómkah, or. z Róminjama in z

DVOJINA: im. Rómula, rod. Rómulov, daj. Rómuloma,

Rómkama; MNOŽINA: im. Róminje in Rómke, rod.

tož. Rómula, mest. pri Rómulih, or. z Rómuloma;

Róminj in Rómk, daj. Róminjam in Rómkam, tož.

MNOŽINA: im. Rómuli, rod. Rómulov, daj. Rómulom,

Róminje in Rómke, mest. pri Róminjah in pri

tož. Rómule, mest. pri Rómulih, or. z Rómuli

Rómkah, or. z Róminjami in z Rómkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rimska imena





Rómka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri Rómulus -la m; ime bitja, osebno ime

Róminja

|rimska bajeslovna oseba|; gl. Rómul



STATUS: predlog

rómski -a -o prid.

P

glasba z romskimi in orientalskimi prvinami; Na

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

Slovaškem je več kot desetina prebivalcev

rimska imena

romskega rodu



(< Róm)

Romún -a m; ime bitja, prebivalsko ime

705

Letošnji teniški turnir je minil v znamenju romúnskih, daj. romúnskim, tož. romúnske, mest. pri

Romunov

romúnskih, or. z romúnskimi

(< Romúnija)

ženski: EDNINA: im. romúnska, rod. romúnske, daj.

{B} Romunov

romúnski, tož. romúnsko, mest. pri romúnski, or. z

{O} EDNINA: im. Romún, rod. Romúna, daj. Romúnu,

romúnsko; DVOJINA: im. romúnski, rod. romúnskih,

tož. Romúna, mest. pri Romúnu, or. z Romúnom;

daj. romúnskima, tož. romúnski, mest. pri romúnskih,

DVOJINA: im. Romúna, rod. Romúnov, daj.

or. z romúnskima; MNOŽINA: im. romúnske, rod.

Romúnoma, tož. Romúna, mest. pri Romúnih, or. z

romúnskih, daj. romúnskim, tož. romúnske, mest. pri

Romúnoma; MNOŽINA: im. Romúni, rod. Romúnov,

romúnskih, or. z romúnskimi

daj. Romúnom, tož. Romúne, mest. pri Romúnih, or. z

srednji: EDNINA: im. romúnsko, rod. romúnskega,

Romúni

daj. romúnskemu, tož. romúnsko, mest. pri

STATUS: predlog

romúnskem, or. z romúnskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

romúnski, rod. romúnskih, daj. romúnskima, tož.



romúnski, mest. pri romúnskih, or. z romúnskima;

Romúnija -e ž; zemljepisno ime

MNOŽINA: im. romúnska, rod. romúnskih, daj.

|dolgo ime Romunija|; |država|: transport nafte iz

romúnskim, tož. romúnska, mest. pri romúnskih, or. z

Romunije; Proizvodnjo bodo selili v Romunijo in

romúnskimi

na Kitajsko; V predtekmovanju so Španci izgubili

STATUS: predlog

na gostovanju v Romuniji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kje? v Romuniji



Od kod? iz Romunije

Ronáldo -a m; ime bitja, osebno ime

Kam? v Romunijo

|vzdevek Ronalda Luiza Nazaria de Lima,

{B} Romun, Romunka; Romunov, Romunkin;

brazilskega nogometaša|: Najboljši strelec zadnjega

romunski

svetovnega prvenstva je bil Cristiano Ronaldo

{O} EDNINA: im. Romúnija, rod. Romúnije, daj.

{B} Ronaldov

Romúniji, tož. Romúnijo, mest. pri Romúniji, or. z

{O} EDNINA: im. Ronáldo, rod. Ronálda, daj.

Romúnijo

Ronáldu, tož. Ronálda, mest. pri Ronáldu, or. z

STATUS: predlog

Ronáldom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Romúnka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



Svetovno prvenstvo mladink v rokometu se je

Ronáldov -a -o prid.

končalo z zmago Romunk

Ronaldovi nogometni uspehi

(< Romúnija)

(< Ronáldo)

{B} Romunkin

{O} moški: EDNINA: im. Ronáldov, rod.

{O} EDNINA: im. Romúnka, rod. Romúnke, daj.

Ronáldovega, daj. Ronáldovemu, tož. Ronáldov

Romúnki, tož. Romúnko, mest. pri Romúnki, or. z

(živostno Ronáldovega), mest. pri Ronáldovem, or. z

Romúnko; DVOJINA: im. Romúnki, rod. Romúnk, daj.

Ronáldovim; DVOJINA: im. Ronáldova, rod.

Romúnkama, tož. Romúnki, mest. pri Romúnkah, or.

Ronáldovih, daj. Ronáldovima, tož. Ronáldova, mest.

z Romúnkama; MNOŽINA: im. Romúnke, rod.

pri Ronáldovih, or. z Ronáldovima; MNOŽINA: im.

Romúnk, daj. Romúnkam, tož. Romúnke, mest. pri

Ronáldovi, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovim, tož.

Romúnkah, or. z Romúnkami

Ronáldove, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Ronáldova, rod. Ronáldove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Ronáldovi, tož. Ronáldovo, mest. pri Ronáldovi, or. z



Ronáldovo; DVOJINA: im. Ronáldovi, rod.

romúnski -a -o prid.

Ronáldovih, daj. Ronáldovima, tož. Ronáldovi, mest.

romunska vlada; Pred nekaj dnevi sem na TV

pri Ronáldovih, or. z Ronáldovima; MNOŽINA: im.

Slovenija videl film o romunskem diktatorju

Ronáldove, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovim, tož.

Ceausescu; romunski lev ||denarna enota||: tečaj Ronáldove, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovimi

romunskega leva

srednji: EDNINA: im. Ronáldovo, rod. Ronáldovega, (< Romúnija)

daj. Ronáldovemu, tož. Ronáldovo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. romúnski, rod. romúnskega, Ronáldovem, or. z Ronáldovim; DVOJINA: im.

daj. romúnskemu, tož. romúnski (živostno

Ronáldovi, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovima, tož.

romúnskega), mest. pri romúnskem, or. z romúnskim;

Ronáldovi, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovima;

DVOJINA: im. romúnska, rod. romúnskih, daj.

MNOŽINA: im. Ronáldova, rod. Ronáldovih, daj.

romúnskima, tož. romúnska, mest. pri romúnskih, or.

Ronáldovim, tož. Ronáldova, mest. pri Ronáldovih,

z romúnskima; MNOŽINA: im. romúnski, rod.

or. z Ronáldovimi

STATUS: predlog

706

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Rózovim; DVOJINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj.



Rózovima, tož. Rózovi, mest. pri Rózovih, or. z

rotarijánstvo -a s; obširneje glej pri rotárijstvo Rózovima; MNOŽINA: im. Rózova, rod. Rózovih, daj.



Rózovim, tož. Rózova, mest. pri Rózovih, or. z

rotárijstvo -a tudi rotarijánstvo -a s

Rózovimi

|gibanje humanitarne organizacije Zveza Rotary

STATUS: predlog

klubov|: Poslanstvo rotarijstva/rotarijanstva je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

spodbujati ideale nudenja pomoči



{O} EDNINA: im. rotárijstvo in rotarijánstvo, rod.

Rožánc -a m; ime bitja, osebno ime

rotárijstva in rotarijánstva, daj. rotárijstvu in

|priimek|; |slovenski pisatelj|: Na srečanju so se

rotarijánstvu, tož. rotárijstvo in rotarijánstvo, mest. pri pogovarjali o knjigi Marjana Rožanca »Ljubezen«

rotárijstvu in pri rotarijánstvu, or. z rotárijstvom in z

{B} Rožančev

rotarijánstvom; DVOJINA: im. rotárijstva in

{O} EDNINA: im. Rožánc, rod. Rožánca, daj. Rožáncu,

rotarijánstva, rod. rotárijstev in rotarijánstev, daj.

tož. Rožánca, mest. pri Rožáncu, or. z Rožáncem;

rotárijstvoma in rotarijánstvoma, tož. rotárijstvi in

DVOJINA: im. Rožánca, rod. Rožáncev, daj.

rotarijánstvi, mest. pri rotárijstvih in pri

Rožáncoma, tož. Rožánca, mest. pri Rožáncih, or. z

rotarijánstvih, or. z rotárijstvoma in z

Rožáncema; MNOŽINA: im. Rožánci, rod. Rožáncev,

rotarijánstvoma; MNOŽINA: im. rotárijstva in

daj. Rožáncem, tož. Rožánce, mest. pri Rožáncih, or. z

rotarijánstva, rod. rotárijstev in rotarijánstev, daj.

Rožánci

rotárijstvom in rotarijánstvom, tož. rotárijstva in

STATUS: predlog

rotarijánstva, mest. pri rotárijstvih in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

rotarijánstvih, or. z rotárijstvi in z rotarijánstvi



STATUS: predlog

Rožánčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Rožančev roman; Knjiga prinaša izbor Rožančevih



esejev; Rožančeva nagrada ||nagrada||: Razglasili so Róza -e tudi Róza -a m; ime bitja, osebno ime

dobitnika Rožančeve nagrade za najboljšo

|umetniško ime, vzdevek Andreja Rozmana,

esejistično zbirko leta

slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika in

(< Rožánc)

igralca|: Dergi pravi, da v nasprotju z Rozo v

{O} moški: EDNINA: im. Rožánčev, rod.

svojem poklicu ni popolnoma srečen; tudi ob imenu,

Rožánčevega, daj. Rožánčevemu, tož. Rožánčev

navadno za pomišljajem literarni večer z Andrejem

(živostno Rožánčevega), mest. pri Rožánčevem, or. z

Rozmanom – Rozo

Rožánčevim; DVOJINA: im. Rožánčeva, rod.

{B} Rozov

Rožánčevih, daj. Rožánčevima, tož. Rožánčeva, mest.

{O} EDNINA: im. Róza, rod. Róze tudi Róza, daj. Rózi

pri Rožánčevih, or. z Rožánčevima; MNOŽINA: im.

tudi Rózu, tož. Rózo tudi Róza, mest. pri Rózi tudi pri Rožánčevi, rod. Rožánčevih, daj. Rožánčevim, tož.

Rózu, or. z Rózo tudi z Rózom

Rožánčeve, mest. pri Rožánčevih, or. z Rožánčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Rožánčeva, rod. Rožánčeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik

Rožánčevi, tož. Rožánčevo, mest. pri Rožánčevi, or. z

moškega spola

Rožánčevo; DVOJINA: im. Rožánčevi, rod.



Rožánčevih, daj. Rožánčevima, tož. Rožánčevi, mest.

Rózov -a -o prid.

pri Rožánčevih, or. z Rožánčevima; MNOŽINA: im.

Rozova besedila

Rožánčeve, rod. Rožánčevih, daj. Rožánčevim, tož.

(< Róza)

Rožánčeve, mest. pri Rožánčevih, or. z Rožánčevimi

{O} moški: EDNINA: im. Rózov, rod. Rózovega, daj.

srednji: EDNINA: im. Rožánčevo, rod. Rožánčevega, Rózovemu, tož. Rózov (živostno Rózovega), mest. pri

daj. Rožánčevemu, tož. Rožánčevo, mest. pri

Rózovem, or. z Rózovim; DVOJINA: im. Rózova, rod.

Rožánčevem, or. z Rožánčevim; DVOJINA: im.

Rózovih, daj. Rózovima, tož. Rózova, mest. pri

Rožánčevi, rod. Rožánčevih, daj. Rožánčevima, tož.

Rózovih, or. z Rózovima; MNOŽINA: im. Rózovi, rod.

Rožánčevi, mest. pri Rožánčevih, or. z Rožánčevima;

Rózovih, daj. Rózovim, tož. Rózove, mest. pri

MNOŽINA: im. Rožánčeva, rod. Rožánčevih, daj.

Rózovih, or. z Rózovimi

Rožánčevim, tož. Rožánčeva, mest. pri Rožánčevih,

ženski: EDNINA: im. Rózova, rod. Rózove, daj.

or. z Rožánčevimi

Rózovi, tož. Rózovo, mest. pri Rózovi, or. z Rózovo;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj. Rózovima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

tož. Rózovi, mest. pri Rózovih, or. z Rózovima;

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

MNOŽINA: im. Rózove, rod. Rózovih, daj. Rózovim,

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

tož. Rózove, mest. pri Rózovih, or. z Rózovimi



srednji: EDNINA: im. Rózovo, rod. Rózovega, daj.

Rôžič -a m; ime bitja, osebno ime

Rózovemu, tož. Rózovo, mest. pri Rózovem, or. z

707

|priimek|: spominska tekma Janeza Rožiča; Včeraj

|domišljijski lik|: Strahopetnega Rožleta spoznamo

se je seznanil z Rožičem

v delu »Kekec na volčji sledi«; Pisatelj Josip

{B} Rožičev

Vandot bi verjetno še danes zapisal kakšno

{O} EDNINA: im. Rôžič, rod. Rôžiča, daj. Rôžiču, tož.

pripoved o Rožletu, Mojci, Brinclju in drugih likih

Rôžiča, mest. pri Rôžiču, or. z Rôžičem; DVOJINA: im.

{B} Rožletov

Rôžiča, rod. Rôžičev, daj. Rôžičema, tož. Rôžiča,

{O} EDNINA: im. Rožlè, rod. Rožléta, daj. Rožlétu, tož.

mest. pri Rôžičih, or. z Rôžičema; MNOŽINA: im.

Rožléta, mest. pri Rožlétu, or. z Rožlétom; DVOJINA:

Rôžiči, rod. Rôžičev, daj. Rôžičem, tož. Rôžiče, mest.

im. Rožléta, rod. Rožlétov, daj. Rožlétoma, tož.

pri Rôžičih, or. z Rôžiči

Rožléta, mest. pri Rožlétih, or. z Rožlétoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Rožléti, rod. Rožlétov, daj. Rožlétom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

tož. Rožléte, mest. pri Rožlétih, or. Rožléti

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Rôžičev -a -o prid.



Upoštevali so Rožičev nasvet in že naslednji dan

Rožlétov -a -o prid.

dosegli vrh

V pastirski koči v Kekčevi deželi lahko obiskovalci

(< Rôžič)

vidijo Kekčevo, Rožletovo in Mojčino posteljo

{O} moški: EDNINA: im. Rôžičev, rod. Rôžičevega, (< Rožlè)

daj. Rôžičevemu, tož. Rôžičev (živostno Rôžičevega),

{O} moški: EDNINA: im. Rožlétov, rod. Rožlétovega, mest. pri Rôžičevem, or. z Rôžičevim; DVOJINA: im.

daj. Rožlétovemu, tož. Rožlétov (živostno

Rôžičeva, rod. Rôžičevih, daj. Rôžičevima, tož.

Rožlétovega), mest. pri Rožlétovem, or. z

Rôžičeva, mest. pri Rôžičevih, or. z Rôžičevima;

Rožlétovim; DVOJINA: im. Rožlétova, rod.

MNOŽINA: im. Rôžičevi, rod. Rôžičevih, daj.

Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož. Rožlétova, mest.

Rôžičevim, tož. Rôžičeve, mest. pri Rôžičevih, or. z

pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im.

Rôžičevimi

Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovim, tož.

ženski: EDNINA: im. Rôžičeva, rod. Rôžičeve, daj.

Rožlétove, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovimi

Rôžičevi, tož. Rôžičevo, mest. pri Rôžičevi, or. z

ženski: EDNINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétove, daj.

Rôžičevo; DVOJINA: im. Rôžičevi, rod. Rôžičevih, daj.

Rožlétovi, tož. Rožlétovo, mest. pri Rožlétovi, or. z

Rôžičevima, tož. Rôžičevi, mest. pri Rôžičevih, or. z

Rožlétovo; DVOJINA: im. Rožlétovi, rod. Rožlétovih,

Rôžičevima; MNOŽINA: im. Rôžičeve, rod. Rôžičevih,

daj. Rožlétovima, tož. Rožlétovi, mest. pri Rožlétovih, daj. Rôžičevim, tož. Rôžičeve, mest. pri Rôžičevih, or.

or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im. Rožlétove, rod.

z Rôžičevimi

Rožlétovih, daj. Rožlétovim, tož. Rožlétove, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Rôžičevo, rod. Rôžičevega, daj.

Rožlétovih, or. z Rožlétovimi

Rôžičevemu, tož. Rôžičevo, mest. pri Rôžičevem, or.

srednji: EDNINA: im. Rožlétovo, rod. Rožlétovega, z Rôžičevim; DVOJINA: im. Rôžičevi, rod. Rôžičevih,

daj. Rožlétovemu, tož. Rožlétovo, mest. pri

daj. Rôžičevima, tož. Rôžičevi, mest. pri Rôžičevih,

Rožlétovem, or. z Rožlétovim; DVOJINA: im.

or. z Rôžičevima; MNOŽINA: im. Rôžičeva, rod.

Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož.

Rôžičevih, daj. Rôžičevim, tož. Rôžičeva, mest. pri

Rožlétovi, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima;

Rôžičevih, or. z Rôžičevimi

MNOŽINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétovih, daj.

STATUS: predlog

Rožlétovim, tož. Rožlétova, mest. pri Rožlétovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Rožlétovimi



STATUS: predlog

rožlè -éta m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|strahopetna, tudi prestrašena in negotova oseba|:



Kakšen rožle si!; Vse opozicijske politike so

.rtf okrajš.

obtožili, da so rožleti; prim. Rožlè

kot datotečna končnica dokument v formatu .rtf; v

{B} rožletov

imenih datotek, stično Datoteka se nahaja pod imenom

{O} EDNINA: im. rožlè, rod. rožléta, daj. rožlétu, tož.

Predgovor.rtf

rožléta, mest. pri rožlétu, or. z rožlétom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

rožléta, rod. rožlétov, daj. rožlétoma, tož. rožléta, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pri rožlétih, or. z rožlétoma; MNOŽINA: im. rožléti,



rod. rožlétov, daj. rožlétom, tož. rožléte, mest. pri

Ru -- [rə̀ú tudi rəú in èrú tudi erú] m; simbol

rožlétih, or. rožléti

|rutenij|: Simbol za kemijski element rutenij je Ru

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Rožlè -éta m; ime bitja, osebno ime

Ruánda -e ž; zemljepisno ime

708

|dolgo ime Republika Ruanda|; |država|: Založbi iz Ruande so podelili častno priznanje; Pred

Ruándka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

potovanjem v Ruando je morala na petnajst

Njegova snaha je Ruandka

cepljenj; Kanadčan s koreninami v Ruandi

(< Ruánda)

Kje? v Ruandi

{B} Ruandkin

Od kod? iz Ruande

{O} EDNINA: im. Ruándka, rod. Ruándke, daj.

Kam? v Ruando

Ruándki, tož. Ruándko, mest. pri Ruándki, or. z

{B} Ruandec, Ruandka; Ruandčev, Ruandkin;

Ruándko; DVOJINA: im. Ruándki, rod. Ruándk, daj.

ruandski

Ruándkama, tož. Ruándki, mest. pri Ruándkah, or. z

{O} EDNINA: im. Ruánda, rod. Ruánde, daj. Ruándi,

Ruándkama; MNOŽINA: im. Ruándke, rod. Ruándk,

tož. Ruándo, mest. pri Ruándi, or. z Ruándo

daj. Ruándkam, tož. Ruándke, mest. pri Ruándkah, or.

STATUS: predlog

z Ruándkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Ruándčev -a -o prid.



Ruandčevi predniki so bili Pigmejci

ruándski -a -o prid.

(< Ruándec)

ruandski upornik; Sojenje odgovornim za ruandski

{O} moški: EDNINA: im. Ruándčev, rod.

genocid je znova aktualno; Z gostjami iz Ruande bo

Ruándčevega, daj. Ruándčevemu, tož. Ruándčev

potekala predstavitev ruandske kulture, hrane, plesa

(živostno Ruándčevega), mest. pri Ruándčevem, or. z

in nakita

Ruándčevim; DVOJINA: im. Ruándčeva, rod.

(< Ruánda)

Ruándčevih, daj. Ruándčevima, tož. Ruándčeva, mest.

{O} moški: EDNINA: im. ruándski, rod. ruándskega, pri Ruándčevih, or. z Ruándčevima; MNOŽINA: im.

daj. ruándskemu, tož. ruándski (živostno ruándskega),

Ruándčevi, rod. Ruándčevih, daj. Ruándčevim, tož.

mest. pri ruándskem, or. z ruándskim; DVOJINA: im.

Ruándčeve, mest. pri Ruándčevih, or. z Ruándčevimi

ruándska, rod. ruándskih, daj. ruándskima, tož.

ženski: EDNINA: im. Ruándčeva, rod. Ruándčeve, daj.

ruándska, mest. pri ruándskih, or. z ruándskima;

Ruándčevi, tož. Ruándčevo, mest. pri Ruándčevi, or. z

MNOŽINA: im. ruándski, rod. ruándskih, daj.

Ruándčevo; DVOJINA: im. Ruándčevi, rod.

ruándskim, tož. ruándske, mest. pri ruándskih, or. z

Ruándčevih, daj. Ruándčevima, tož. Ruándčevi, mest.

ruándskimi

pri Ruándčevih, or. z Ruándčevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. ruándska, rod. ruándske, daj.

Ruándčeve, rod. Ruándčevih, daj. Ruándčevim, tož.

ruándski, tož. ruándsko, mest. pri ruándski, or. z

Ruándčeve, mest. pri Ruándčevih, or. z Ruándčevimi

ruándsko; DVOJINA: im. ruándski, rod. ruándskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Ruándčevo, rod. Ruándčevega, ruándskima, tož. ruándski, mest. pri ruándskih, or. z

daj. Ruándčevemu, tož. Ruándčevo, mest. pri

ruándskima; MNOŽINA: im. ruándske, rod. ruándskih,

Ruándčevem, or. z Ruándčevim; DVOJINA: im.

daj. ruándskim, tož. ruándske, mest. pri ruándskih, or.

Ruándčevi, rod. Ruándčevih, daj. Ruándčevima, tož.

z ruándskimi

Ruándčevi, mest. pri Ruándčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. ruándsko, rod. ruándskega, daj.

Ruándčevima; MNOŽINA: im. Ruándčeva, rod.

ruándskemu, tož. ruándsko, mest. pri ruándskem, or. z

Ruándčevih, daj. Ruándčevim, tož. Ruándčeva, mest.

ruándskim; DVOJINA: im. ruándski, rod. ruándskih,

pri Ruándčevih, or. z Ruándčevimi

daj. ruándskima, tož. ruándski, mest. pri ruándskih, or.

STATUS: predlog

z ruándskima; MNOŽINA: im. ruándska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ruándskih, daj. ruándskim, tož. ruándska, mest. pri



ruándskih, or. z ruándskimi

Ruándec -dca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Spominske slovesnosti se je udeležilo več tisoč

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ruandcev



(< Ruánda)

Rúbik -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Ruandčev

|priimek|; |madžarski arhitekt in kipar|: Ernő Rubik

{O} EDNINA: im. Ruándec, rod. Ruándca, daj.

je znan po izumljanju mehaničnih ugank

Ruándcu, tož. Ruándca, mest. pri Ruándcu, or. z

{B} Rúbikov

Ruándcem; DVOJINA: im. Ruándca, rod. Ruándcev,

{O} EDNINA: im. Rúbik, rod. Rúbika, daj. Rúbiku, tož.

daj. Ruándcema, tož. Ruándca, mest. pri Ruándcih, or.

Rúbika, mest. pri Rúbiku, or. z Rúbikom; DVOJINA:

z Ruándcema; MNOŽINA: im. Ruándci, rod.

im. Rúbika, rod. Rúbikov, daj. Rúbikoma, tož. Rúbika,

Ruándcev, daj. Ruándcem, tož. Ruándce, mest. pri

mest. pri Rúbikih, or. z Rúbikoma; MNOŽINA: im.

Ruándcih, or. z Ruándci

Rúbiki, rod. Rúbikov, daj. Rúbikom, tož. Rúbike, mest.

STATUS: predlog

pri Rúbikih, or. z Rúbiki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

709



Rúbikovih, or. z Rúbikovima; MNOŽINA: im.

rúbikon -a m

Rúbikova, rod. Rúbikovih, daj. Rúbikovim, tož.

|meja, mejnik|: šahovski rubikon; prestopiti rubikon

Rúbikova, mest. pri Rúbikovih, or. z Rúbikovimi

zaupanja; prim. Rúbikon

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. rúbikon, rod. rúbikona, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na rúbikonu, tož. rúbikon, mest. pri rúbikonu, or. z

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

rúbikonom; DVOJINA: im. rúbikona, rod. rúbikonov,



daj. rúbikonoma, tož. rúbikona, mest. pri rúbikonih, or.

Rúdi -ja m; ime bitja, osebno ime

z rúbikonoma; MNOŽINA: im. rúbikone, rod.

|moško ime|: Za nasvet je povprašal mizarja Rudija;

rúbikonov, daj. rúbikonom, tož. rúbikone, mest. pri

Proslava se je začela z govorom Rudija

rúbikonih, or. z rúbikoni

Šeliga/Šelige

STATUS: predlog

{B} Rudijev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

{O} EDNINA: im. Rúdi, rod. Rúdija, daj. Rúdiju, tož.



Rúdija, mest. pri Rúdiju, or. z Rúdijem; DVOJINA: im.

Rúbikon -a m; zemljepisno ime

Rúdija, rod. Rúdijev, daj. Rúdijema, tož. Rúdija, mest.

|reka v Italiji|: Rubikon je približno 80 km dolga

pri Rúdijih, or. z Rúdijema; MNOŽINA: im. Rúdiji, rod.

reka v Italiji; Cezar se je uprl ukazu senata, z vojsko Rúdijev, daj. Rúdijem, tož. Rúdije, mest. pri Rúdijih,

prekoračil reko Rubikon in zavzel Rim; prekoračiti,

or. z Rúdiji

prestopiti Rubikon/rubikon ||storiti odločilno dejanje||: STATUS: predlog

Ali bo Kasparov res prestopil Rubikon/rubikon in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

igral samo še s stroji?; prim. rúbikon

moška)

Kje? v Rubikonu



Od kod? iz Rubikona

Rúdijev -a -o prid.

Kam? v Rubikon

Rudijeva dolgoletna želja

{O} EDNINA: im. Rúbikon, rod. Rúbikona, daj.

(< Rúdi)

Rúbikonu, tož. Rúbikon, mest. pri Rúbikonu, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Rúdijev, rod. Rúdijevega, Rúbikonom; DVOJINA: im. Rúbikona, rod.

daj. Rúdijevemu, tož. Rúdijev (živostno Rúdijevega),

Rúbikonov, daj. Rúbikonoma, tož. Rúbikona, mest.

mest. pri Rúdijevem, or. z Rúdijevim; DVOJINA: im.

pri Rúbikonih, or. z Rúbikonoma; MNOŽINA: im.

Rúdijeva, rod. Rúdijevih, daj. Rúdijevima, tož.

Rúbikone, rod. Rúbikonov, daj. Rúbikonom, tož.

Rúdijeva, mest. pri Rúdijevih, or. z Rúdijevima;

Rúbikone, mest. pri Rúbikonih, or. z Rúbikoni

MNOŽINA: im. Rúdijevi, rod. Rúdijevih, daj.

STATUS: predlog

Rúdijevim, tož. Rúdijeve, mest. pri Rúdijevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda; lastna imena v Rúdijevimi

frazemih

ženski: EDNINA: im. Rúdijeva, rod. Rúdijeve, daj.



Rúdijevi, tož. Rúdijevo, mest. pri Rúdijevi, or. z

Rúbikov -a -o prid.

Rúdijevo; DVOJINA: im. Rúdijevi, rod. Rúdijevih, daj.

Rubikova izjava; Rubikova kocka ||sestavljenka in Rúdijevima, tož. Rúdijevi, mest. pri Rúdijevih, or. z

igrača||: tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke

Rúdijevima; MNOŽINA: im. Rúdijeve, rod. Rúdijevih,

(< Rúbik)

daj. Rúdijevim, tož. Rúdijeve, mest. pri Rúdijevih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Rúbikov, rod. Rúbikovega, z Rúdijevimi

daj. Rúbikovemu, tož. Rúbikov (živostno

srednji: EDNINA: im. Rúdijevo, rod. Rúdijevega, daj.

Rúbikovega), mest. pri Rúbikovem, or. z Rúbikovim;

Rúdijevemu, tož. Rúdijevo, mest. pri Rúdijevem, or. z

DVOJINA: im. Rúbikova, rod. Rúbikovih, daj.

Rúdijevim; DVOJINA: im. Rúdijevi, rod. Rúdijevih,

Rúbikovima, tož. Rúbikova, mest. pri Rúbikovih, or. z

daj. Rúdijevima, tož. Rúdijevi, mest. pri Rúdijevih, or.

Rúbikovima; MNOŽINA: im. Rúbikovi, rod.

z Rúdijevima; MNOŽINA: im. Rúdijeva, rod.

Rúbikovih, daj. Rúbikovim, tož. Rúbikove, mest. pri

Rúdijevih, daj. Rúdijevim, tož. Rúdijeva, mest. pri

Rúbikovih, or. z Rúbikovimi

Rúdijevih, or. z Rúdijevimi

ženski: EDNINA: im. Rúbikova, rod. Rúbikove, daj.

STATUS: predlog

Rúbikovi, tož. Rúbikovo, mest. pri Rúbikovi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Rúbikovo; DVOJINA: im. Rúbikovi, rod. Rúbikovih,



daj. Rúbikovima, tož. Rúbikovi, mest. pri Rúbikovih,

rús -a m

or. z Rúbikovima; MNOŽINA: im. Rúbikove, rod.

|nekdaj rdeča mravlja|: V shrambi so se zaredili rusi;

Rúbikovih, daj. Rúbikovim, tož. Rúbikove, mest. pri

biti koga/česa kot rusov/Rusov ||zelo veliko||: Gledalcev Rúbikovih, or. z Rúbikovimi

je bilo kot rusov/Rusov

srednji: EDNINA: im. Rúbikovo, rod. Rúbikovega, daj.

{O} EDNINA: im. rús, rod. rúsa, daj. rúsu, tož. rúsa,

Rúbikovemu, tož. Rúbikovo, mest. pri Rúbikovem, or.

mest. pri rúsu, or. z rúsom; DVOJINA: im. rúsa, rod.

z Rúbikovim; DVOJINA: im. Rúbikovi, rod.

rúsov, daj. rúsoma, tož. rúsa, mest. pri rúsih, or. z

Rúbikovih, daj. Rúbikovima, tož. Rúbikovi, mest. pri

710

rúsoma; MNOŽINA: im. rúsi, rod. rúsov, daj. rúsom, tož.



rúse, mest. pri rúsih, or. z rúsi

Rusín -a m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik vzhodnoslovanskega naroda|: karpatski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; Rusini; Po rodu je Rusin iz Vojvodine; Rusini so

lastna imena v frazemih

potomci Rutencev, ki niso prevzeli imena Ukrajinci



{B} Rusinov

Rús -a

{O}

m; ime bitja, prebivalsko ime

EDNINA: im. Rusín, rod. Rusína, daj. Rusínu, tož.

Srebrni lev za najboljšega režiserja je šel v roke

Rusína, mest. pri Rusínu, or. z Rusínom; DVOJINA: im.

Rusu Alekseju Germanu ml.;

Rusína,

biti koga/česa kot

rod. Rusínov, daj. Rusínoma, tož. Rusína,

rusov/Rusov ||zelo veliko||: Bralcev njegovih del je mest. pri Rusínih, or. z Rusínoma; MNOŽINA: im.

kot rusov/Rusov

Rusíni, rod. Rusínov, daj. Rusínom, tož. Rusíne, mest.

(< Rúsija)

pri Rusínih, or. z Rusíni

{B} Rusov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Rús, rod. Rúsa, daj. Rúsu, tož. Rúsa,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri Rúsu, or. z Rúsom; DVOJINA: im. Rúsa, rod.



Rúsov, daj. Rúsoma, tož. Rúsa, mest. pri Rúsih, or. z

Rúsinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Rúsoma; MNOŽINA: im. Rúsi, rod. Rúsov, daj. Rúsom,

V Italiji bodo poleg Rusinj favoritinje tudi

tož. Rúse, mest. pri Rúsih, or. z Rúsi

gostiteljice

STATUS: predlog

(< Rúsija)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna

{B} Rusinjin

imena v frazemih

{O} EDNINA: im. Rúsinja, rod. Rúsinje, daj. Rúsinji,



tož. Rúsinjo, mest. pri Rúsinji, or. z Rúsinjo; DVOJINA: rus.

im. Rúsinji, rod. Rúsinj, daj. Rúsinjama, tož. Rúsinji, okrajš.

|ruščina|: Prevaja v rus.; |ruski|: rus. jezik; |rusko|: mest. pri Rúsinjah, or. z Rúsinjama; MNOŽINA: im.

otok (rus. ostrov)

Rúsinje, rod. Rúsinj, daj. Rúsinjam, tož. Rúsinje, mest.

pri Rúsinjah,

S

or. z Rúsinjami

TATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





rusálka -e ž

|bajeslovno bitje, lepa ženska, ki živi v vodi|: Na

Rusínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Slovenskem so rusalke imenovali tudi vodne vile,

|pripadnica vzhodnoslovanskega naroda|: pesem o

nimfe ali sirene

Rusinki

(< Rusín)

{B} rusalkin

{O}

{B} Rusinkin

EDNINA: im. rusálka, rod. rusálke, daj. rusálki, tož.

rusálko,

{O} EDNINA: im. Rusínka, rod. Rusínke, daj. Rusínki,

mest. pri rusálki, or. z rusálko; DVOJINA: im.

rusálki,

tož. Rusínko, mest. pri Rusínki, or. z Rusínko;

rod. rusálk, daj. rusálkama, tož. rusálki, mest.

pri rusálkah,

DVOJINA: im. Rusínki, rod. Rusínk, daj. Rusínkama,

or. z rusálkama; MNOŽINA: im. rusálke,

tož. Rusínki, mest. pri Rusínkah, or. z Rusínkama;

rod. rusálk, daj. rusálkam, tož. rusálke, mest. pri

rusálkah,

MNOŽINA: im. Rusínke, rod. Rusínk, daj. Rusínkam,

or. z rusálkami

S

tož. Rusínke, mest. pri Rusínkah, or. z Rusínkami

TATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

nadnaravnih, domišljijskih bitij





rusínski -a -o prid.

Rúsija -e ž; zemljepisno ime

standardizacija rusinskega jezika; V 19. stoletju se

|dolgo ime Ruska federacija|; |država|: umik

je veliko rusinskih izobražencev preselilo iz Avstro-

Napoleonove vojske iz Rusije; Med proizvodi, ki

Ogrske v Rusijo

jih Slovenija izvaža v Rusijo, so na prvem mestu

(< Rusín)

zdravila; Tlačanstvo je bilo v Rusiji odpravljeno

{O} moški: EDNINA: im. rusínski, rod. rusínskega, šele leta 1861

daj. rusínskemu, tož. rusínski (živostno rusínskega),

Kje? v Rusiji

mest. pri rusínskem, or. z rusínskim; DVOJINA: im.

Od kod? iz Rusije

rusínska, rod. rusínskih, daj. rusínskima, tož. rusínska, Kam? v Rusijo

mest. pri rusínskih, or. z rusínskima; MNOŽINA: im.

{B} Rus, Rusinja; Rusov, Rusinjin; ruski

rusínski, rod. rusínskih, daj. rusínskim, tož. rusínske,

{O} EDNINA: im. Rúsija, rod. Rúsije, daj. Rúsiji, tož.

mest. pri rusínskih, or. z rusínskimi

Rúsijo, mest. pri Rúsiji, or. z Rúsijo

ženski: EDNINA: im. rusínska, rod. rusínske, daj.

STATUS: predlog

rusínski, tož. rusínsko, mest. pri rusínski, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

rusínsko; DVOJINA: im. rusínski, rod. rusínskih, daj.

711

rusínskima, tož. rusínski, mest. pri rusínskih, or. z (< Rútar)

rusínskima; MNOŽINA: im. rusínske, rod. rusínskih,

{O} moški: EDNINA: im. Rútarjev, rod. Rútarjevega, daj. rusínskim, tož. rusínske, mest. pri rusínskih, or. z daj. Rútarjevemu, tož. Rútarjev (živostno

rusínskimi

Rútarjevega), mest. pri Rútarjevem, or. z Rútarjevim;

srednji: EDNINA: im. rusínsko, rod. rusínskega, daj.

DVOJINA: im. Rútarjeva, rod. Rútarjevih, daj.

rusínskemu, tož. rusínsko, mest. pri rusínskem, or. z

Rútarjevima, tož. Rútarjeva, mest. pri Rútarjevih, or. z rusínskim; DVOJINA: im. rusínski, rod. rusínskih, daj.

Rútarjevima; MNOŽINA: im. Rútarjevi, rod.

rusínskima, tož. rusínski, mest. pri rusínskih, or. z

Rútarjevih, daj. Rútarjevim, tož. Rútarjeve, mest. pri

rusínskima; MNOŽINA: im. rusínska, rod. rusínskih,

Rútarjevih, or. z Rútarjevimi

daj. rusínskim, tož. rusínska, mest. pri rusínskih, or. z ženski: EDNINA: im. Rútarjeva, rod. Rútarjeve, daj.

rusínskimi

Rútarjevi, tož. Rútarjevo, mest. pri Rútarjevi, or. z

STATUS: predlog

Rútarjevo; DVOJINA: im. Rútarjevi, rod. Rútarjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daj. Rútarjevima, tož. Rútarjevi, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevima; MNOŽINA: im. Rútarjeve, rod.

rúski -a -o prid.

Rútarjevih, daj. Rútarjevim, tož. Rútarjeve, mest. pri

Z odlokom ruskega carja Aleksandra II. so v Rusiji

Rútarjevih, or. z Rútarjevimi

odpravili tlačanstvo; Napoleon je pri Smolensku

srednji: EDNINA: im. Rútarjevo, rod. Rútarjevega, daj.

premagal rusko armado in nadaljeval pohod proti

Rútarjevemu, tož. Rútarjevo, mest. pri Rútarjevem, or.

Moskvi; vzreja ruskih hrtov oziroma borzojev;

z Rútarjevim; DVOJINA: im. Rútarjevi, rod.

ruska duma ||parlament||: Sporazum morata po

Rútarjevih, daj. Rútarjevima, tož. Rútarjevi, mest. pri podpisu ratificirati ameriški senat in ruska duma

Rútarjevih, or. z Rútarjevima; MNOŽINA: im.

(< Rúsija)

Rútarjeva, rod. Rútarjevih, daj. Rútarjevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. rúski, rod. rúskega, daj.

Rútarjeva, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevimi

rúskemu, tož. rúski (živostno rúskega), mest. pri

STATUS: predlog

rúskem, or. z rúskim; DVOJINA: im. rúska, rod. rúskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. rúskima, tož. rúska, mest. pri rúskih, or. z rúskima; MNOŽINA: im. rúski, rod. rúskih, daj. rúskim, tož.

s1 s-ja tudi s s-a tudi s -- [sə̀, rod. sə̀ja, or. s sə̀jem in ès, rúske, mest. pri rúskih, or. z rúskimi

rod. êsa, or. z êsom] m

ženski: EDNINA: im. rúska, rod. rúske, daj. rúski, tož.

|ime črke ali glasu|: mali s; Ime Pariz vedno

rúsko, mest. pri rúski, or. z rúsko; DVOJINA: im. rúski, zapisuje s s-jem/z s-om; navadno nesklonljivo Pred s in rod. rúskih, daj. rúskima, tož. rúski, mest. pri rúskih, or.

š pišemo predlog s in ne z; kot prilastek, v imenovalniku z rúskima; MNOŽINA: im. rúske, rod. rúskih, daj.

glas s; ob številki Namesto besede »spet« je napisal

rúskim, tož. rúske, mest. pri rúskih, or. z rúskimi

kar s5

srednji: EDNINA: im. rúsko, rod. rúskega, daj.

{O} EDNINA: im. s in s tudi s in s, rod. s-ja in s-a tudi s rúskemu, tož. rúsko, mest. pri rúskem, or. z rúskim;

in s, daj. s-ju in s-u tudi s in s, tož. s in s tudi s in s, mest.

DVOJINA: im. rúski, rod. rúskih, daj. rúskima, tož.

pri s-ju in pri s-u tudi pri s in pri s, or. s s-jem in z s-rúski, mest. pri rúskih, or. z rúskima; MNOŽINA: im.

om tudi s s in z s; DVOJINA: im. s-ja in s tudi s in s, rod.

rúska, rod. rúskih, daj. rúskim, tož. rúska, mest. pri

s-jev in s-ov tudi s in s, daj. s-jema in s-oma tudi s in s, rúskih, or. z rúskimi

tož. s-ja in s-a tudi s in s, mest. pri s-jih in pri s-ih tudi STATUS: predlog

pri s in pri s, or. s s-jema in z s-oma tudi s s in z s; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja

MNOŽINA: im. s-ji in s-i tudi s in s, rod. s-jev in s-ov iger

tudi s in s, daj. s-jem in s-om tudi s in s, tož. s-je in s-e tudi s in s, mest. pri s-jih in pri s-ih tudi pri s in pri s, or.

Rútar -ja

s s-ji

m; ime bitja, osebno ime

in z s-i tudi s s in z s

|priimek|: Izjavila je, da Andreja Rutarja ne pozna;

STATUS: predlog

pogovor s psihoanalitikom Rutarjem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

{B} Rutarjev



{O} EDNINA: im. Rútar, rod. Rútarja, daj. Rútarju, tož.

s2 -- [sə̀ in ès] m; simbol

Rútarja, mest. pri Rútarju, or. z Rútarjem; DVOJINA:

|sekunda|: Časovna enota sekunda (s) je izbrana

im. Rútarja, rod. Rútarjev, daj. Rútarjema, tož. Rútarja, glede na dolžino dneva; Končni rezultat: 30 s;

mest. pri Rútarjih, or. z Rútarjema; MNOŽINA: im.

|sekundni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 45-s

Rútarji, rod. Rútarjev, daj. Rútarjem, tož. Rútarje,

posnetek; |srednji spol| Gb/s Hitrost prenosa: 5 Gb/s; mest. pri Rútarjih, or. z Rútarji

kb/s Tipična podatkovna hitrost je 384 kb/s; m/s STATUS: predlog

Hitrost vetra je 7 m/s; m3/s V popoldanskih urah PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

pričakujemo vzdolž reke Drave pretok nad 2500



m3/s; Mb/s Naprava omogoča prenos podatkov do

Rútarjev -a -o

hitrosti 200 Mb/s

prid.

O Rutarjevih esejih so razpravljali dolgo v noč

STATUS: predlog

712

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Sabínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

S1 S-ja tudi S S-a tudi S -- [sə̀, rod. sə̀ja, or. s sə̀jem in

|pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji|:

ès, rod. êsa, or. z êsom] m

Nekaj naselij Etruščanov, Latinov in Sabincev se je

|ime črke|: veliki S; Na ovratniku uniforme je imel

v spodnjem delu doline reke Tibere razvilo v veliki

dva S-ja/S-a; navadno nesklonljivo tekmovalci z

Rim; Po Sabincih se imenuje Sabinsko pogorje v

licencami od A do S; kot prilastek, v imenovalniku črka srednji Italiji

S; ob številki Audi S4

{B} Sabinčev

{O} EDNINA: im. S in S tudi S, rod. S-ja in S-a tudi S,

{O} EDNINA: im. Sabínec, rod. Sabínca, daj. Sabíncu,

daj. S-ju in S-u tudi S, tož. S in S tudi S, mest. pri S-ju in tož. Sabínca, mest. pri Sabíncu, or. s Sabíncem;

pri S-u tudi pri S, or. s S-jem in z S-om tudi s S in z S; DVOJINA: im. Sabínca, rod. Sabíncev, daj. Sabíncema,

DVOJINA: im. S-ja in S tudi S, rod. S-jev in S-ov tudi S, tož. Sabínca, mest. pri Sabíncih, or. s Sabíncema;

daj. S-jema in S-oma tudi S, tož. S-ja in S-a tudi S,

MNOŽINA: im. Sabínci, rod. Sabíncev, daj. Sabíncem,

mest. pri S-jih in pri S-ih tudi pri S, or. s S-jema in z tož. Sabínce, mest. pri Sabíncih, or. s Sabínci

S-oma tudi s S in z S; MNOŽINA: im. S-ji in S-i tudi S, STATUS: predlog

rod. S-jev in S-ov tudi S, daj. S-jem in S-om tudi S, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

S-je in S-e tudi S, mest. pri S-jih in pri S-ih tudi pri S, samostalnik moškega spola

or. s S-ji in z S-i tudi s S in z S



STATUS: predlog

Sabínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

|pripadnica antičnega plemena v srednji Italiji|:



Slika prikazuje ugrabitev Sabink

S2 -- [sə̀ in ès] m; simbol

(< Sabínec)

|simens/siemens|: Simens (S) je enota za električno

{B} Sabinkin

prevodnost; |žveplo|: Simbol za kemijski element

{O} EDNINA: im. Sabínka, rod. Sabínke, daj. Sabínki,

žveplo je S; |žveplov|: v kemijski formuli žveplov

tož. Sabínko, mest. pri Sabínki, or. s Sabínko;

dioksid (SO2)

DVOJINA: im. Sabínki, rod. Sabínk, daj. Sabínkama,

STATUS: predlog

tož. Sabínki, mest. pri Sabínkah, or. s Sabínkama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

MNOŽINA: im. Sabínke, rod. Sabínk, daj. Sabínkam,



tož. Sabínke, mest. pri Sabínkah, or. s Sabínkami

S3 -- [sə̀ in ès] m; simbol

STATUS: predlog

|sever|: Orkan je zajel S Evrope; počivališče

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Radovljica S; |severni|: Steza preči melišča pod S in



SZ steno; |mednarodna oznaka south: jug|; prim. SV, sabínski -a -o prid.

SZ; gl. J3

sabinski kralj

STATUS: predlog

(< Sabínec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} moški: EDNINA: im. sabínski, rod. sabínskega, daj. sabínskemu, tož. sabínski (živostno sabínskega),

S4 -- [sə̀ in ès] m; simbol

mest. pri sabínskem, or. s sabínskim; DVOJINA: im.

|mednarodna oznaka small: majhen|: Na voljo sta

sabínska, rod. sabínskih, daj. sabínskima, tož.

velikosti S in M

sabínska, mest. pri sabínskih, or. s sabínskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj. sabínskim,

P

tož. sabínske, mest. pri sabínskih, or. s sabínskimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



ženski: EDNINA: im. sabínska, rod. sabínske, daj.

s.

sabínski, tož. sabínsko, mest. pri sabínski, or. s

okrajš.

|sekunda|: 30 s. dolg posnetek; |sestra|:

sabínsko; DVOJINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj.

pred imenom

sabínskima,

Kuha po receptih s. Nikoline; |srednji|: s. šola;

tož. sabínski, mest. pri sabínskih, or. s

prim.

sek.

sabínskima; MNOŽINA: im. sabínske, rod. sabínskih,

S

daj. sabínskim, tož. sabínske, mest. pri sabínskih, or. s TATUS: predlog

sabínskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

srednji: EDNINA: im. sabínsko, rod. sabínskega, daj.



sabínskemu, tož. sabínsko, mest. pri sabínskem, or. s

S. okrajš.

sabínskim; DVOJINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj.

|Severni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen S. Irska; sabínskima, tož. sabínski, mest. pri sabínskih, or. s

S. Koreja; prim. Sev.

sabínskima; MNOŽINA: im. sabínska, rod. sabínskih,

STATUS: predlog

daj. sabínskim, tož. sabínska, mest. pri sabínskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

sabínskimi



STATUS: predlog

sábat -a m; obširneje glej pri šábat

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

713



Kam? v Saharo

Sacher -ja [záher in sáher] m; ime bitja, osebno ime

{B} saharski

|priimek|; |dunajski hotelir|: Franz Sacher je leta

{O} EDNINA: im. Sahára in Sáhara, rod. Saháre in

1832 prvi spekel v obliki torte čokoladno maso, ki ji

Sáhare, daj. Sahári in Sáhari, tož. Saháro in Sáharo,

je primešal maslo

mest. pri Sahári in pri Sáhari, or. s Saháro in s Sáharo;

{B} Sacherjev

DVOJINA: im. Sahári in Sáhari, rod. Sahár in Sáhar, daj.

{O} EDNINA: im. Sacher, rod. Sacherja, daj. Sacherju,

Sahárama in Sáharama, tož. Sahári in Sáhari, mest. pri

tož. Sacherja, mest. pri Sacherju, or. s Sacherjem;

Sahárah in pri Sáharah, or. s Sahárama in s

DVOJINA: im. Sacherja, rod. Sacherjev, daj.

Sáharama; MNOŽINA: im. Saháre in Sáhare, rod. Sahár

Sacherjem, tož. Sacherrja, mest. pri Sacherjih, or. s

in Sáhar, daj. Saháram in Sáharam, tož. Saháre in

Sacherjema; MNOŽINA: im. Sacherji, rod. Sacherjev,

Sáhare, mest. pri Sahárah in pri Sáharah, or. s

daj. Sacherjem, tož. Sacherje, mest. pri Sacherjih, or. s Sahárami in s Sáharami

Sacherji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena gozdov, step, puščav; PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

lastna imena v frazemih; samostalnik ženskega

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

spola

spola





sáherica -e ž

Sacherjev -a -o [záherjev- in sáherjev-] prid.

|čokoladna torta|: Leta 1876 je Edvard odprl svoj

Sacherjev hotel je prizorišče prenekaterih filmskih

Hotel Sacher, kjer je saherica tudi danes paradna

dogajanj; Sacherjeva/saherjeva torta ||čokoladna specialiteta; Vsak lahko naredi čokoladno torto, ne

torta||: Strašno tradicionalni Dunaj, mesto Mozarta,

pa prave saherice; prim. Sacher, Sacherjev

kočijažev, opernega plesa in Sacherjeve/saherjeve

{O} EDNINA: im. sáherica, rod. sáherice, daj. sáherici, torte, enkrat na leto ponori; prim. sáherjev

tož. sáherico, mest. pri sáherici, or. s sáherico;

{O} moški: EDNINA: im. Sacherjev, rod.

DVOJINA: im. sáherici, rod. sáheric, daj. sáhericama,

Sacherjevega, daj. Sacherjevemu, tož. Sacherjev

tož. sáherici, mest. pri sáhericah, or. s sáhericama;

(živostno Sacherjevega), mest. pri Sacherjevem, or. s

MNOŽINA: im. sáherice, rod. sáherica, daj. sáheric, tož.

Sacherjevim; DVOJINA: im. Sacherjeva, rod.

sáherice, mest. pri sáhericah, or. s sáhericami

Sacherjevih, daj. Sacherjevima, tož. Sacherjeva, mest.

STATUS: predlog

pri Sacherjevih, or. s Sacherjevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen Sacherjevi, rod. Sacherjevih, daj. Sacherjevim, tož.



Sacherjeve, mest. pri Sacherjevih, or. s Sacherjevimi

sáherjev -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Sacherjeva, rod. Sacherjeve, daj.

Sacherjeva/saherjeva torta ||čokoladna torta||: Strašno Sacherjevi, tož. Sacherjevo, mest. pri Sacherjevi, or. s tradicionalni Dunaj, mesto Mozarta, kočijažev,

Sacherjevo; DVOJINA: im. Sacherjevi, rod.

opernega plesa in Sacherjeve/saherjeve torte, enkrat

Sacherjevih, daj. Sacherjevima, tož. Sacherjevi, mest.

na leto ponori; prim. Sacherjev

pri Sacherjevih, or. s Sacherjevima; MNOŽINA: im.

(< Sacher)

Sacherjeve, rod. Sacherjevih, daj. Sacherjevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. sáherjev, rod. sáherjevega, Sacherjeve, mest. pri Sacherjevih, or. s Sacherjevimi

daj. sáherjevemu, tož. sáherjev (živostno sáherjevega), srednji: EDNINA: im. Sacherjevo, rod. Sacherjevega, mest. pri sáherjevem, or. s sáherjevim; DVOJINA: im.

daj. Sacherjevemu, tož. Sacherjevo, mest. pri

sáherjeva, rod. sáherjevih, daj. sáherjevima, tož.

Sacherjevem, or. s Sacherjevim; DVOJINA: im.

sáherjeva, mest. pri sáherjevih, or. s sáherjevima;

Sacherjevi, rod. Sacherjevih, daj. Sacherjevima, tož.

MNOŽINA: im. sáherjevi, rod. sáherjevih, daj.

Sacherjevi, mest. pri Sacherjevih, or. s Sacherjevima;

sáherjevim, tož. sáherjeve, mest. pri sáherjevih, or. s MNOŽINA: im. Sacherjeva, rod. Sacherjevih, daj.

sáherjevimi

Sacherjevim, tož. Sacherjeva, mest. pri Sacherjevih,

ženski: EDNINA: im. sáherjeva, rod. sáherjeve, daj.

or. s Sacherjevimi

sáherjevi, tož. sáherjevo, mest. pri sáherjevi, or. s

STATUS: predlog

sáherjevo; DVOJINA: im. sáherjevi, rod. sáherjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na daj. sáherjevima, tož. sáherjevi, mest. pri sáherjevih,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

or. s sáherjevima; MNOŽINA: im. sáherjeve, rod.



sáherjevih, daj. sáherjevim, tož. sáherjeve, mest. pri

Sahára -e in Sáhara -e ž; zemljepisno ime

sáherjevih, or. s sáherjevimi

|afriška puščava|: film o paleontoloških najdbah v

srednji: EDNINA: im. sáherjevo, rod. sáherjevega, daj.

Sahari; potrebovati kaj kot Sahara vodo ||zelo, močno sáherjevemu, tož. sáherjevo, mest. pri sáherjevem, or.

potrebovati kaj||: Hokej ga potrebuje kot Sahara

s sáherjevim; DVOJINA: im. sáherjevi, rod. sáherjevih,

vodo

daj. sáherjevima, tož. sáherjevi, mest. pri sáherjevih, Kje? v Sahari

or. s sáherjevima; MNOŽINA: im. sáherjeva, rod.

Od kod? iz Sahare

714

sáherjevih, daj. sáherjevim, tož. sáherjeva, mest. pri Exupéryjeva, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s

sáherjevih, or. s sáherjevimi

Saint-Exupéryjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

-ov/-ev ali -in v SBZ





Saint Kitts in Nevis -- -a ~ -a [sêjnt kíc in névis] m; Saint-Exupéry -ja [sent-egziperí] m; ime bitja, osebno zemljepisno ime

ime

|drugo ime države|; gl. Svéti Kríštof in Névis

|priimek|; |citatni naglas Saint-Exupéry|; |francoski

STATUS: predlog

pisatelj in letalec|: Saint-Exupéry se je rodil leta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

1900 v Lyonu; za rojstnim imenom s predimkom Vsa



dela Antoina de Saint-Exupéryja so zaznamovana z

Saint Laurent -- -a [sen lorán] m; ime bitja, osebno avtorjevo izkušnjo profesionalnega pilota

ime

{B} Saint-Exupéryjev

|priimek| Yves Saint Laurent ||umetniško ime Henrija

{O} EDNINA: im. Saint-Exupéry, rod. Saint-

Donata Mathieuja, francoskega modnega

Exupéryja, daj. Saint-Exupéryju, tož. Saint-

oblikovalca||: smoking Yvesa Saint Laurenta

Exupéryja, mest. pri Saint-Exupéryju, or. s Saint-

{B} Saint Laurentov

Exupéryjem

{O} EDNINA: im. Saint Laurent, rod. Saint Laurenta,

STATUS: predlog

daj. Saint Laurentu, tož. Saint Laurenta, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

Saint Laurentu, or. s Saint Laurentom; DVOJINA: im.

samostalnik moškega spola

Saint Laurenta, rod. Saint Laurentov, daj. Saint



Laurentoma, tož. Saint Laurenta, mest. pri Saint

Saint-Exupéryjev -a -o [sent-egziperíjev-] prid.

Laurentih, or. s Saint Laurentoma; MNOŽINA: im.

|citatni naglas Saint-Exupéryjev|: Med literarnimi

Saint Laurenti, rod. Saint Laurentov, daj. Saint

klasiki so za branje izbrali Cervantesovega Don

Laurentom, tož. Saint Laurente, mest. pri Saint

Kihota in Saint-Exupéryjevega Malega princa

Laurentih, or. s Saint Laurenti

(< Saint-Exupéry)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Saint-Exupéryjev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Saint-Exupéryjevega, daj. Saint-Exupéryjevemu, tož.

(priimki)

Saint-Exupéryjev (živostno Saint-Exupéryjevega),



mest. pri Saint-Exupéryjevem, or. s Saint-

Saint Laurentov -- -a -- -o [sen loránov-] prid.

Exupéryjevim; DVOJINA: im. Saint-Exupéryjeva, rod.

razstava predmetov iz Saint Laurentove osebne

Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevima, tož.

zbirke

Saint-Exupéryjeva, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or.

(< Saint Laurent)

s Saint-Exupéryjevima; MNOŽINA: im. Saint-

{O} moški: EDNINA: im. Saint Laurentov, rod. Saint Exupéryjevi, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Laurentovega, daj. Saint Laurentovemu, tož. Saint

Exupéryjevim, tož. Saint-Exupéryjeve, mest. pri

Laurentov (živostno Saint Laurentovega), mest. pri

Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevimi

Saint Laurentovem, or. s Saint Laurentovim;

ženski: EDNINA: im. Saint-Exupéryjeva, rod. Saint-DVOJINA: im. Saint Laurentova, rod. Saint

Exupéryjeve, daj. Saint-Exupéryjevi, tož. Saint-

Laurentovih, daj. Saint Laurentovima, tož. Saint

Exupéryjevo, mest. pri Saint-Exupéryjevi, or. s Saint-

Laurentova, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint

Exupéryjevo; DVOJINA: im. Saint-Exupéryjevi, rod.

Laurentovima; MNOŽINA: im. Saint Laurentovi, rod.

Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevima, tož.

Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovim, tož. Saint

Saint-Exupéryjevi, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s

Laurentove, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint

Saint-Exupéryjevima; MNOŽINA: im. Saint-

Laurentovimi

Exupéryjeve, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-

ženski: EDNINA: im. Saint Laurentova, rod. Saint Exupéryjevim, tož. Saint-Exupéryjeve, mest. pri

Laurentove, daj. Saint Laurentovi, tož. Saint

Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevimi

Laurentovo, mest. pri Saint Laurentovi, or. s Saint

srednji: EDNINA: im. Saint-Exupéryjevo, rod. Saint-Laurentovo; DVOJINA: im. Saint Laurentovi, rod.

Exupéryjevega, daj. Saint-Exupéryjevemu, tož.

Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovima, tož.

Saint-Exupéryjevo, mest. pri Saint-Exupéryjevem,

Saint Laurentovi, mest. pri Saint Laurentovih, or. s

or. s Saint-Exupéryjevim; DVOJINA: im. Saint-

Saint Laurentovima; MNOŽINA: im. Saint

Exupéryjevi, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-

Laurentove, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint

Exupéryjevima, tož. Saint-Exupéryjevi, mest. pri

Laurentovim, tož. Saint Laurentove, mest. pri Saint

Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevima;

Laurentovih, or. s Saint Laurentovimi

MNOŽINA: im. Saint-Exupéryjeva, rod. Saint-

srednji: EDNINA: im. Saint Laurentovo, rod. Saint Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevim, tož. Saint-Laurentovega, daj. Saint Laurentovemu, tož. Saint

Laurentovo, mest. pri Saint Laurentovem, or. s Saint

715

Laurentovim; DVOJINA: im. Saint Laurentovi, rod.

Sálomon -a m; ime bitja, osebno ime

Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovima, tož.

|svetopisemska oseba|: Kaj pravi Sveto pismo o

Saint Laurentovi, mest. pri Saint Laurentovih, or. s

kralju Salomonu?

Saint Laurentovima; MNOŽINA: im. Saint

{B} Salomonov

Laurentova, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint

{O} EDNINA: im. Sálomon, rod. Sálomona, daj.

Laurentovim, tož. Saint Laurentova, mest. pri Saint

Sálomonu, tož. Sálomona, mest. pri Sálomonu, or. s

Laurentovih, or. s Saint Laurentovimi

Sálomonom; DVOJINA: im. Sálomona, rod.

STATUS: predlog

Sálomonov, daj. Sálomonoma, tož. Sálomona, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri Sálomonih, or. s Sálomonoma; MNOŽINA: im.



Sálomoni, rod. Sálomonov, daj. Sálomonom, tož.

Saksída -e tudi Saksída -a m; ime bitja, osebno ime Sálomone, mest. pri Sálomonih, or. s Sálomoni

|priimek|: pismo patra Sakside; S Saksido sva se

STATUS: predlog

nekajkrat srečala

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{B} Saksidov



{O} EDNINA: im. Saksída, rod. Saksíde tudi Saksída,

Sálomončev -a -o prid.

daj. Saksídi tudi Saksídu, tož. Saksído tudi Saksída,

Peljali smo se s Salomončevim čolnom

mest. pri Saksídi tudi pri Saksídu, or. s Saksído tudi s (< Sálomonec)

Saksídom; DVOJINA: im. Saksídi tudi Saksída, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Sálomončev, rod.

Saksíd tudi Saksídov, daj. Saksídama tudi Saksídoma,

Sálomončevega, daj. Sálomončevemu, tož.

tož. Saksídi tudi Saksída, mest. pri Saksídah tudi pri

Sálomončev (živostno Sálomončevega), mest. pri

Saksídih, or. s Saksídama tudi s Saksídoma;

Sálomončevem, or. s Sálomončevim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Saksíde tudi Saksídi, rod. Saksíd tudi

Sálomončeva, rod. Sálomončevih, daj.

Saksídov, daj. Saksídam tudi Saksídom, tož. Saksíde,

Sálomončevima, tož. Sálomončeva, mest. pri

mest. pri Saksídah tudi pri Saksídih, or. s Saksídami

Sálomončevih, or. s Sálomončevima; MNOŽINA: im.

tudi s Saksídi

Sálomončevi, rod. Sálomončevih, daj.

STATUS: predlog

Sálomončevim, tož. Sálomončeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Sálomončevih, or. s Sálomončevimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. Sálomončeva, rod.



Sálomončeve, daj. Sálomončevi, tož. Sálomončevo,

Saksídov -a -o prid.

mest. pri Sálomončevi, or. s Sálomončevo; DVOJINA:

Saksidov umetniški opus

im. Sálomončevi, rod. Sálomončevih, daj.

(< Saksída)

Sálomončevima, tož. Sálomončevi, mest. pri

{O} moški:

Sálomončevih,

EDNINA: im. Saksídov, rod. Saksídovega,

or. s Sálomončevima; MNOŽINA: im.

Sálomončeve,

daj. Saksídovemu, tož. Saksídov (živostno

rod. Sálomončevih, daj.

Saksídovega),

Sálomončevim,

mest. pri Saksídovem, or. s

tož. Sálomončeve, mest. pri

Saksídovim;

Sálomončevih,

DVOJINA: im. Saksídova, rod.

or. s Sálomončevimi

Saksídovih,

srednji:

daj. Saksídovima, tož. Saksídova, mest.

EDNINA: im. Sálomončevo, rod.

pri Saksídovih,

Sálomončevega,

or. s Saksídovima; MNOŽINA: im.

daj. Sálomončevemu, tož.

Saksídovi,

Sálomončevo,

rod. Saksídovih, daj. Saksídovim, tož.

mest. pri Sálomončevem, or. s

Saksídove,

Sálomončevim;

mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovimi

DVOJINA: im. Sálomončevi, rod.

ženski:

Sálomončevih,

EDNINA: im. Saksídova, rod. Saksídove, daj.

daj. Sálomončevima, tož.

Saksídovi,

Sálomončevi,

tož. Saksídovo, mest. pri Saksídovi, or. s

mest. pri Sálomončevih, or. s

Saksídovo;

Sálomončevima;

DVOJINA: im. Saksídovi, rod. Saksídovih,

MNOŽINA: im. Sálomončeva, rod.

Sálomončevih,

daj. Saksídovima, tož. Saksídovi, mest. pri

daj. Sálomončevim, tož.

Saksídovih,

Sálomončeva,

or. s Saksídovima; MNOŽINA: im.

mest. pri Sálomončevih, or. s

Saksídove,

Sálomončevimi

rod. Saksídovih, daj. Saksídovim, tož.

Saksídove, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Saksídovo, rod. Saksídovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Saksídovemu, tož. Saksídovo, mest. pri



Saksídovem, or. s Saksídovim; DVOJINA: im.

Sálomonec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

Saksídovi, rod. Saksídovih, daj. Saksídovima, tož.

Večina Salomoncev je melanezijskega porekla

Saksídovi, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovima;

(< Sálomonovi otóki)

MNOŽINA: im. Saksídova, rod. Saksídovih, daj.

{B} Salomončev

Saksídovim, tož. Saksídova, mest. pri Saksídovih, or.

{O} EDNINA: im. Sálomonec, rod. Sálomonca, daj.

s Saksídovimi

Sálomoncu, tož. Sálomonca, mest. pri Sálomoncu, or.

STATUS: predlog

s Sálomoncem; DVOJINA: im. Sálomonca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Sálomoncev, daj. Sálomoncema, tož. Sálomonca,



mest. pri Sálomoncih, or. s Sálomoncema; MNOŽINA:

716

im. Sálomonci, rod. Sálomoncev, daj. Sálomoncem, Salomonov sin je kraljeval na Judovem; prim.

tož. Sálomonce, mest. pri Sálomoncih, or. s

sálomonov

Sálomonci

(< Sálomon)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Sálomonov, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Sálomonovega, daj. Sálomonovemu, tož. Sálomonov

samostalnik moškega spola

(živostno Sálomonovega), mest. pri Sálomonovem, or.



s Sálomonovim; DVOJINA: im. Sálomonova, rod.

Sálomonka -e

Sálomonovih,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Sálomonovima, tož. Sálomonova,

Zapletla se je v pogovor s Salomonko

mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovima;

(< Sálomonovi otóki)

MNOŽINA: im. Sálomonovi, rod. Sálomonovih, daj.

{B} Salomonkin

Sálomonovim, tož. Sálomonove, mest. pri

{O}

Sálomonovih,

EDNINA: im. Sálomonka, rod. Sálomonke, daj.

or. s Sálomonovimi

Sálomonki,

ženski:

tož. Sálomonko, mest. pri Sálomonki, or.

EDNINA: im. Sálomonova, rod. Sálomonove,

s Sálomonko; DVOJINA: im. Sálomonki, rod.

daj. Sálomonovi, tož. Sálomonovo, mest. pri

Sálomonk,

Sálomonovi,

daj. Sálomonkama, tož. Sálomonki, mest.

or. s Sálomonovo; DVOJINA: im.

pri Sálomonkah,

Sálomonovi,

or. s Sálomonkama; MNOŽINA: im.

rod. Sálomonovih, daj. Sálomonovima,

Sálomonke, rod. Sálomonk, daj. Sálomonkam, tož.

tož. Sálomonovi, mest. pri Sálomonovih, or. s

Sálomonke,

Sálomonovima;

mest. pri Sálomonkah, or. s

MNOŽINA: im. Sálomonove, rod.

Sálomonkami

Sálomonovih, daj. Sálomonovim, tož. Sálomonove,

S

mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovimi

TATUS: predlog

srednji:

P

EDNINA: im. Sálomonovo, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Sálomonovega, daj. Sálomonovemu, tož.



Sálomonovo, mest. pri Sálomonovem, or. s

sálomonov -a -o prid.

Sálomonovim; DVOJINA: im. Sálomonovi, rod.

salomonov pečat ||rastlina||: Vsi salomonovi pečati Sálomonovih, daj. Sálomonovima, tož. Sálomonovi,

imajo enostavno steblo z eliptičnimi stebelnimi listi;

mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovima;

prim. Sálomonov

MNOŽINA: im. Sálomonova, rod. Sálomonovih, daj.

(< Sálomon)

Sálomonovim, tož. Sálomonova, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. sálomonov, rod.

Sálomonovih, or. s Sálomonovimi

sálomonovega, daj. sálomonovemu, tož. sálomonov

S

(

TATUS: predlog

živostno sálomonovega), mest. pri sálomonovem, or.

s sálomonovim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

DVOJINA: im. sálomonova, rod.

sálomonovih,



daj. sálomonovima, tož. sálomonova,

Sálomonovi otóki -ih -ov

mest. pri sálomonovih, or. s sálomonovima;

m mn.; zemljepisno ime

|

MNOŽINA: im. sálomonovi, rod. sálomonovih, daj.

dolgo ime Salomonovi otoki|; |država|: Protestirali so

sálomonovim,

proti selitvi delfinov s Salomonovih otokov v

tož. sálomonove, mest. pri

sálomonovih,

Mehiko; Delo ga je za tri mesece odpeljalo na

or. s sálomonovimi

ženski:

Salomonove otoke; Zgodba se dogaja leta 1942 na

EDNINA: im. sálomonova, rod. sálomonove,

Salomonovih otokih

daj. sálomonovi, tož. sálomonovo, mest. pri

sálomonovi, or. s sálomonovo; DVOJINA: im.

Kje? na Salomonovih otokih

sálomonovi, rod. sálomonovih, daj. sálomonovima,

Od kod? s Salomonovih otokov

tož. sálomonovi, mest. pri sálomonovih, or. s

Kam? na Salomonove otoke

sálomonovima;

{B} Salomonec, Salomonka; Salomončev,

MNOŽINA: im. sálomonove, rod.

sálomonovih,

Salomonkin; salomonovootoški

daj. sálomonovim, tož. sálomonove,

{O}

mest. pri sálomonovih, or. s sálomonovimi

MNOŽINA: im. Sálomonovi otóki, rod.

srednji:

Sálomonovih otókov,

EDNINA: im. sálomonovo, rod.

daj. Sálomonovim otókom, tož.

sálomonovega,

Sálomonove otóke,

daj. sálomonovemu, tož. sálomonovo,

mest. pri Sálomonovih otókih, or.

s Sálomonovimi otóki

mest. pri sálomonovem, or. s sálomonovim; DVOJINA:

im. sálomonovi, rod. sálomonovih, daj.

STATUS: predlog

sálomonovima, tož. sálomonovi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

sálomonovih, or. s sálomonovima; MNOŽINA: im.



sálomonova, rod. sálomonovih, daj. sálomonovim,

sálomonovootóški -a -o prid.

tož. sálomonova, mest. pri sálomonovih, or. s

Čakal naju je še en jezik – tokrat salomonovootoški

sálomonovimi

pidžin; salomonovootoški dolar ||denarna enota||: STATUS: predlog

zgodovina salomonovootoškega dolarja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na (< Sálomonovi otóki)

-ov/-ev ali -in v SBZ

{O} moški: EDNINA: im. sálomonovootóški, rod.



sálomonovootóškega, daj. sálomonovootóškemu, tož.

Sálomonov -a -o

sálomonovootóški (živostno sálomonovootóškega),

prid.

717

mest. pri sálomonovootóškem, or. s

Sálvadorčevima, tož. Sálvadorčeva, mest. pri

sálomonovootóškim; DVOJINA: im.

Sálvadorčevih, or. s Sálvadorčevima; MNOŽINA: im.

sálomonovootóška, rod. sálomonovootóških, daj.

Sálvadorčevi, rod. Sálvadorčevih, daj.

sálomonovootóškima, tož. sálomonovootóška, mest.

Sálvadorčevim, tož. Sálvadorčeve, mest. pri

pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškima;

Sálvadorčevih, or. s Sálvadorčevimi

MNOŽINA: im. sálomonovootóški, rod.

ženski: EDNINA: im. Sálvadorčeva, rod.

sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškim, tož.

Sálvadorčeve, daj. Sálvadorčevi, tož. Sálvadorčevo,

sálomonovootóške, mest. pri sálomonovootóških, or.

mest. pri Sálvadorčevi, or. s Sálvadorčevo; DVOJINA:

s sálomonovootóškimi

im. Sálvadorčevi, rod. Sálvadorčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. sálomonovootóška, rod.

Sálvadorčevima, tož. Sálvadorčevi, mest. pri

sálomonovootóške, daj. sálomonovootóški, tož.

Sálvadorčevih, or. s Sálvadorčevima; MNOŽINA: im.

sálomonovootóško, mest. pri sálomonovootóški, or. s

Sálvadorčeve, rod. Sálvadorčevih, daj.

sálomonovootóško; DVOJINA: im. sálomonovootóški,

Sálvadorčevim, tož. Sálvadorčeve, mest. pri

rod. sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškima,

Sálvadorčevih, or. s Sálvadorčevimi

tož. sálomonovootóški, mest. pri sálomonovootóških,

srednji: EDNINA: im. Sálvadorčevo, rod.

or. s sálomonovootóškima; MNOŽINA: im.

Sálvadorčevega, daj. Sálvadorčevemu, tož.

sálomonovootóške, rod. sálomonovootóških, daj.

Sálvadorčevo, mest. pri Sálvadorčevem, or. s

sálomonovootóškim, tož. sálomonovootóške, mest.

Sálvadorčevim; DVOJINA: im. Sálvadorčevi, rod.

pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškimi

Sálvadorčevih, daj. Sálvadorčevima, tož.

srednji: EDNINA: im. sálomonovootóško, rod.

Sálvadorčevi, mest. pri Sálvadorčevih, or. s

sálomonovootóškega, daj. sálomonovootóškemu, tož.

Sálvadorčevima; MNOŽINA: im. Sálvadorčeva, rod.

sálomonovootóško, mest. pri sálomonovootóškem,

Sálvadorčevih, daj. Sálvadorčevim, tož.

or. s sálomonovootóškim; DVOJINA: im.

Sálvadorčeva, mest. pri Sálvadorčevih, or. s

sálomonovootóški, rod. sálomonovootóških, daj.

Sálvadorčevimi

sálomonovootóškima, tož. sálomonovootóški, mest.

STATUS: predlog

pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. sálomonovootóška, rod.



sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškim, tož.

Sálvadorec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

sálomonovootóška, mest. pri sálomonovootóških, or.

Na lestvici skupine A v kvalifikacijah za svetovno

s sálomonovootóškimi

nogometno prvenstvo so Salvadorci trenutno pred

STATUS: predlog

Kanadčani

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Sálvador)



{B} Salvadorčev

Sálvador -ja m; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Sálvadorec, rod. Sálvadorca, daj.

|dolgo ime Republika Salvador|; |država|: Christy je

Sálvadorcu, tož. Sálvadorca, mest. pri Sálvadorcu, or.

hčerka ameriškega pilota in stevardese iz

s Sálvadorcem; DVOJINA: im. Sálvadorca, rod.

Salvadorja; Slovenski državljani za vstop v

Sálvadorcev, daj. Sálvadorcema, tož. Sálvadorca,

Salvador ne potrebujejo vizuma; apostolska

mest. pri Sálvadorcih, or. s Sálvadorcema; MNOŽINA:

nunciatura v Salvadorju

im. Sálvadorci, rod. Sálvadorcev, daj. Sálvadorcem,

Kje? v Salvadorju

tož. Sálvadorce, mest. pri Sálvadorcih, or. s

Od kod? iz Salvadorja

Sálvadorci

Kam? v Salvador

STATUS: predlog

{B} Salvadorec, Salvadorka; Salvadorčev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Salvadorkin; salvadorski

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Sálvador, rod. Sálvadorja, daj.



Sálvadorju, tož. Sálvador, mest. pri Sálvadorju, or. s

Sálvadorka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Sálvadorjem

Žena Antoina de Saint-Exupéryja je bila

STATUS: predlog

Salvadorka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Sálvador)



{B} Salvadorkin

Sálvadorčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Sálvadorka, rod. Sálvadorke, daj.

Vsi Salvadorčevi otroci so še šoloobvezni

Sálvadorki, tož. Sálvadorko, mest. pri Sálvadorki, or.

(< Sálvadorec)

s Sálvadorko; DVOJINA: im. Sálvadorki, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Sálvadorčev, rod.

Sálvadork, daj. Sálvadorkama, tož. Sálvadorki, mest.

Sálvadorčevega, daj. Sálvadorčevemu, tož.

pri Sálvadorkah, or. s Sálvadorkama; MNOŽINA: im.

Sálvadorčev (živostno Sálvadorčevega), mest. pri

Sálvadorke, rod. Sálvadork, daj. Sálvadorkam, tož.

Sálvadorčevem, or. s Sálvadorčevim; DVOJINA: im.

Sálvadorke, mest. pri Sálvadorkah, or. s

Sálvadorčeva, rod. Sálvadorčevih, daj.

Sálvadorkami

718

STATUS: predlog

|pripadnik etnično-verske skupine z Bližnjega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

vzhoda|: prilika o usmiljenem Samarijanu; Nova



zaveza omenja zaostrene odnose med Samarijani in

sálvadorski -a -o prid.

Judi; prim. samariján

salvadorski predsednik; legenda o dečku iz

{B} Samarijanov

salvadorskih gozdov; salvadorska vlada

{O} EDNINA: im. Samariján, rod. Samarijána, daj.

(< Sálvador)

Samarijánu, tož. Samarijána, mest. pri Samarijánu, or.

{O} moški: EDNINA: im. sálvadorski, rod.

s Samarijánom; DVOJINA: im. Samarijána, rod.

sálvadorskega, daj. sálvadorskemu, tož. sálvadorski

Samarijánov, daj. Samarijánoma, tož. Samarijána,

(živostno sálvadorskega), mest. pri sálvadorskem, or. s mest. pri Samarijánih, or. s Samarijánoma; MNOŽINA:

sálvadorskim; DVOJINA: im. sálvadorska, rod.

im. Samarijáni, rod. Samarijánov, daj. Samarijánom,

sálvadorskih, daj. sálvadorskima, tož. sálvadorska,

tož. Samarijáne, mest. pri Samarijánih, or. s

mest. pri sálvadorskih, or. s sálvadorskima;

Samarijáni

MNOŽINA: im. sálvadorski, rod. sálvadorskih, daj.

STATUS: predlog

sálvadorskim, tož. sálvadorske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

sálvadorskih, or. s sálvadorskimi



ženski: EDNINA: im. sálvadorska, rod. sálvadorske, samarijánka -e ž

daj. sálvadorski, tož. sálvadorsko, mest. pri

|usmiljena, sočutna ženska|: Knjiga je izšla kot

sálvadorski, or. s sálvadorsko; DVOJINA: im.

dnevnik novodobne samarijanke; prim.

sálvadorski, rod. sálvadorskih, daj. sálvadorskima,

Samarijánka

tož. sálvadorski, mest. pri sálvadorskih, or. s

{B} samarijankin

sálvadorskima; MNOŽINA: im. sálvadorske, rod.

{O} EDNINA: im. samarijánka, rod. samarijánke, daj.

sálvadorskih, daj. sálvadorskim, tož. sálvadorske,

samarijánki, tož. samarijánko, mest. pri samarijánki,

mest. pri sálvadorskih, or. s sálvadorskimi

or. s samarijánko; DVOJINA: im. samarijánki, rod.

srednji: EDNINA: im. sálvadorsko, rod.

samarijánk, daj. samarijánkama, tož. samarijánki,

sálvadorskega, daj. sálvadorskemu, tož. sálvadorsko,

mest. pri samarijánkah, or. s samarijánkama;

mest. pri sálvadorskem, or. s sálvadorskim; DVOJINA:

MNOŽINA: im. samarijánke, rod. samarijánk, daj.

im. sálvadorski, rod. sálvadorskih, daj. sálvadorskima, samarijánkam, tož. samarijánke, mest. pri

tož. sálvadorski, mest. pri sálvadorskih, or. s

samarijánkah, or. s samarijánkami

sálvadorskima; MNOŽINA: im. sálvadorska, rod.

STATUS: predlog

sálvadorskih, daj. sálvadorskim, tož. sálvadorska,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

mest. pri sálvadorskih, or. s sálvadorskimi



STATUS: predlog

Samarijánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|pripadnica etnično-verske skupine z Bližnjega



vzhoda|: zgodba o srečanju Kristusa in

sam. okrajš.

Samarijanke; prim. samarijánka

|samostojni|: sam. kulturni delavec; sam. novinar;

(< Samariján)

|samostalnik|

{B} Samarijankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Samarijánka, rod. Samarijánke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Samarijánki, tož. Samarijánko, mest. pri Samarijánki,



or. s Samarijánko; DVOJINA: im. Samarijánki, rod.

samariján -a m

Samarijánk, daj. Samarijánkama, tož. Samarijánki,

|usmiljen, sočuten človek|: Nihče ne ve, zakaj je

mest. pri Samarijánkah, or. s Samarijánkama;

postal tak samarijan; Pomoč drugim je osnova

MNOŽINA: im. Samarijánke, rod. Samarijánk, daj.

delovanja samarijanov; prim. Samariján

Samarijánkam, tož. Samarijánke, mest. pri

{B} samarijanov

Samarijánkah, or. s Samarijánkami

{O} EDNINA: im. samariján, rod. samarijána, daj.

STATUS: predlog

samarijánu, tož. samarijána, mest. pri samarijánu, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

samarijánom; DVOJINA: im. samarijána, rod.



samarijánov, daj. samarijánoma, tož. samarijána,

samarijánski -a -o prid.

mest. pri samarijánih, or. s samarijánoma; MNOŽINA:

|nanašajoč se na Samarijane|: samarijanski deček;

im. samarijáni, rod. samarijánov, daj. samarijánom,

samarijanski Izraelci; |nanašajoč se na samarijane|:

tož. samarijáne, mest. pri samarijánih, or. s samarijáni Vztrajal bo na samarijanski poti

STATUS: predlog

(< samariján, Samariján)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

{O} moški: EDNINA: im. samarijánski, rod.



samarijánskega, daj. samarijánskemu, tož.

Samariján -a m; ime bitja, prebivalsko ime

samarijánski (živostno samarijánskega), mest. pri

samarijánskem, or. s samarijánskim; DVOJINA: im.

719

samarijánska, rod. samarijánskih, daj.



samarijánskima, tož. samarijánska, mest. pri

Sámijec -jca in Sámi -ja m; ime bitja, prebivalsko ime samarijánskih, or. s samarijánskima; MNOŽINA: im.

|pripadnik ugrofinskega domorodnega ljudstva v

samarijánski, rod. samarijánskih, daj. samarijánskim,

Skandinaviji in Rusiji|: finski Samijci/Samiji; južni

tož. samarijánske, mest. pri samarijánskih, or. s

Samijci/Samiji; Na Švedskem živi 17.000

samarijánskimi

domorodnih Samijcev/Samijev

ženski: EDNINA: im. samarijánska, rod. samarijánske, (< Sámi1)

daj. samarijánski, tož. samarijánsko, mest. pri

{B} Samijčev in Samijev

samarijánski, or. s samarijánsko; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Sámijec in Sámi, rod. Sámijca in

samarijánski, rod. samarijánskih, daj.

Sámija, daj. Sámijcu in Sámiju, tož. Sámijca in

samarijánskima, tož. samarijánski, mest. pri

Sámija, mest. pri Sámijcu in pri Sámiju, or. s

samarijánskih, or. s samarijánskima; MNOŽINA: im.

Sámijcem in s Sámijem; DVOJINA: im. Sámijca in

samarijánske, rod. samarijánskih, daj. samarijánskim,

Sámija, rod. Sámijcev in Sámijev, daj. Sámijcema in

tož. samarijánske, mest. pri samarijánskih, or. s

Sámijema, tož. Sámijca in Sámija, mest. pri Sámijcih

samarijánskimi

in pri Sámijih, or. s Sámijcema in s Sámijema;

srednji: EDNINA: im. samarijánsko, rod.

MNOŽINA: im. Sámijci in Sámiji, rod. Sámijcev in

samarijánskega, daj. samarijánskemu, tož.

Sámijev, daj. Sámijcem in Sámijem, tož. Sámijce in

samarijánsko, mest. pri samarijánskem, or. s

Sámije, mest. pri Sámijcih in pri Sámijih, or. s

samarijánskim; DVOJINA: im. samarijánski, rod.

Sámijci in s Sámiji

samarijánskih, daj. samarijánskima, tož.

STATUS: predlog

samarijánski, mest. pri samarijánskih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

samarijánskima; MNOŽINA: im. samarijánska, rod.

samostalnik moškega spola; družbeno občutljiva

samarijánskih, daj. samarijánskim, tož. samarijánska,

imena/poimenovanja

mest. pri samarijánskih, or. s samarijánskimi



STATUS: predlog

Sámijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|pripadnica ugrofinskega domorodnega ljudstva v



Skandinaviji in Rusiji|: Pravice Samijk v

Samaritán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Skandinaviji niso izenačene s pravicami Samijcev

|pripadnik etnično-verske skupine z Bližnjega

(< Sámi1)

vzhoda|; gl. Samariján

{B} Samijkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Sámijka, rod. Sámijke, daj. Sámijki,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

tož. Sámijko, mest. pri Sámijki, or. s Sámijko;



DVOJINA: im. Sámijki, rod. Sámijk, daj. Sámijkama,

Samaritánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Sámijki, mest. pri Sámijkah, or. s Sámijkama;

|pripadnica etnično-verske skupine z Bližnjega

MNOŽINA: im. Sámijke, rod. Sámijk, daj. Sámijkam,

vzhoda|; gl. Samarijánka

tož. Sámijke, mest. pri Sámijkah, or. s Sámijkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno občutljiva imena/poimenovanja

samaritánski -a -o prid.; gl. samarijánski



STATUS: predlog

sámijski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Najbolj znana prvina samijske kulture je pesem



joik

Sámi1 -- m; ime bitja, prebivalsko ime

(< Sámi1)

|ugrofinsko domorodno ljudstvo v Skandinaviji in

{O} moški: EDNINA: im. sámijski, rod. sámijskega, Rusiji|: kot prilastek, v imenovalniku pripadnik ljudstva daj. sámijskemu, tož. sámijski (živostno sámijskega),

Sami

mest. pri sámijskem, or. s sámijskim; DVOJINA: im.

{B} Samijec tudi Sami, Samijka; Samijčev,

sámijska, rod. sámijskih, daj. sámijskima, tož.

Samijkin; samijski

sámijska, mest. pri sámijskih, or. s sámijskima;

{O} EDNINA: im. Sámi, rod. Sámi, daj. Sámi, tož.

MNOŽINA: im. sámijski, rod. sámijskih, daj.

Sámi, mest. pri Sámi, or. s Sámi

sámijskim, tož. sámijske, mest. pri sámijskih, or. s

STATUS: predlog

sámijskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno ženski: EDNINA: im. sámijska, rod. sámijske, daj.

občutljiva imena/poimenovanja

sámijski, tož. sámijsko, mest. pri sámijski, or. s



sámijsko; DVOJINA: im. sámijski, rod. sámijskih, daj.

sámijskima,

Sámi

tož. sámijski, mest. pri sámijskih, or. s

2 -ja m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri Sámijec

sámijskima; MNOŽINA: im. sámijske, rod. sámijskih,

720

daj. sámijskim, tož. sámijske, mest. pri sámijskih, or. s

|moško ime|: Izvajajo skladbo v priredbi skladatelja

sámijskimi

Sama Vremšaka; Na letališču sva se s Samom

srednji: EDNINA: im. sámijsko, rod. sámijskega, daj.

izgubila; |domišljijski lik|: v zvezi gasilec Samo

sámijskemu, tož. sámijsko, mest. pri sámijskem, or. s

Otrokom so podelili značke z gesilcem Samom

sámijskim; DVOJINA: im. sámijski, rod. sámijskih, daj.

{B} Samov

sámijskima, tož. sámijski, mest. pri sámijskih, or. s

{O} EDNINA: im. Sámo, rod. Sáma, daj. Sámu, tož.

sámijskima; MNOŽINA: im. sámijska, rod. sámijskih,

Sáma, mest. pri Sámu, or. s Sámom; DVOJINA: im.

daj. sámijskim, tož. sámijska, mest. pri sámijskih, or. s Sáma, rod. Sámov, daj. Sámoma, tož. Sáma, mest. pri

sámijskimi

Sámih, or. s Sámoma; MNOŽINA: im. Sámi, rod.

STATUS: predlog

Sámov, daj. Sámom, tož. Sáme, mest. pri Sámih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

Sámi

občutljiva imena/poimenovanja

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Sámir -ja m; ime bitja, osebno ime

moška); domišljijska imena; samostalnik moškega

|moško ime|: Med reprezentanti je pozabil omeniti

spola

vratarja Samirja Hasanovića; Sara se je



spoprijateljila s sošolcem Samirjem

Samóa -e ž; zemljepisno ime

{B} Samirjev

|dolgo ime Neodvisna država Samoa|; |država|: V

{O} EDNINA: im. Sámir, rod. Sámirja, daj. Sámirju,

letih od 200 do 900 so Polinezijci s Samoe

tož. Sámirja, mest. pri Sámirju, or. s Sámirjem;

kolonizirali skoraj vse tihomorske otoke; Odločila

DVOJINA: im. Sámirja, rod. Sámirjev, daj. Sámirjema,

sva za odpravo na Samoo; Slovenci za bivanje na

tož. Sámirja, mest. pri Sámirjih, or. s Sámirjema;

Samoi ne potrebujejo vizuma

MNOŽINA: im. Sámirji, rod. Sámirjev, daj. Sámirjem,

Kje? na Samoi

tož. Sámirje, mest. pri Sámirjih, or. s Sámirji

Od kod? s Samoe

STATUS: predlog

Kam? na Samoo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{B} Samoanec in Samojec, Samoanka in Samojka;

moška); lastna imena (osebna, moška)

Samoančev in Samojčev, Samoankin in Samojkin;



samoanski in samojski

Sámirjev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Samóa, rod. Samóe, daj. Samói, tož.

Samirjevo majico prodajajo na dražbi

Samóo, mest. pri Samói, or. s Samóo

(< Sámir)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Sámirjev, rod. Sámirjevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

daj. Sámirjevemu, tož. Sámirjev (živostno



Sámirjevega), mest. pri Sámirjevem, or. s

Samoánčev -a -o in Samójčev -a -o prid.

Sámirjevim; DVOJINA: im. Sámirjeva, rod.

Samoančev/Samojčev pridelek je odvisen od

Sámirjevih, daj. Sámirjevima, tož. Sámirjeva, mest.

monsunov

pri Sámirjevih, or. s Sámirjevima; MNOŽINA: im.

(< Samoánec)

Sámirjevi, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevim, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Samoánčev in Samójčev,

Sámirjeve, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevimi

rod. Samoánčevega in Samójčevega, daj.

ženski: EDNINA: im. Sámirjeva, rod. Sámirjeve, daj.

Samoánčevemu in Samójčevemu, tož. Samoánčev in

Sámirjevi, tož. Sámirjevo, mest. pri Sámirjevi, or. s

Samójčev (živostno Samoánčevega in Samójčevega),

Sámirjevo; DVOJINA: im. Sámirjevi, rod. Sámirjevih,

mest. pri Samoánčevem in pri Samójčevem, or. s

daj. Sámirjevima, tož. Sámirjevi, mest. pri Sámirjevih, Samoánčevim in s Samójčevim; DVOJINA: im.

or. s Sámirjevima; MNOŽINA: im. Sámirjeve, rod.

Samoánčeva in Samójčeva, rod. Samoánčevih in

Sámirjevih, daj. Sámirjevim, tož. Sámirjeve, mest. pri

Samójčevih, daj. Samoánčevima in Samójčevima,

Sámirjevih, or. s Sámirjevimi

tož. Samoánčeva in Samójčeva, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Sámirjevo, rod. Sámirjevega, Samoánčevih in pri Samójčevih, or. s

daj. Sámirjevemu, tož. Sámirjevo, mest. pri

Samoánčevima in s Samójčevima; MNOŽINA: im.

Sámirjevem, or. s Sámirjevim; DVOJINA: im.

Samoánčevi in Samójčevi, rod. Samoánčevih in

Sámirjevi, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevima, tož.

Samójčevih, daj. Samoánčevim in Samójčevim, tož.

Sámirjevi, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevima;

Samoánčeve in Samójčeve, mest. pri Samoánčevih in

MNOŽINA: im. Sámirjeva, rod. Sámirjevih, daj.

pri Samójčevih, or. s Samoánčevimi in s

Sámirjevim, tož. Sámirjeva, mest. pri Sámirjevih, or. s Samójčevimi

Sámirjevimi

ženski: EDNINA: im. Samoánčeva in Samójčeva, rod.

STATUS: predlog

Samoánčeve in Samójčeve, daj. Samoánčevi in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Samójčevi, tož. Samoánčevo in Samójčevo, mest. pri



Samoánčevi in pri Samójčevi, or. s Samoánčevo in s

Sámo -a m; ime bitja, osebno ime

Samójčevo; DVOJINA: im. Samoánčevi in Samójčevi,

721

rod. Samoánčevih in Samójčevih, daj. Samoánčevima Samoánki in Samójki, rod. Samoánk in Samójk, daj.

in Samójčevima, tož. Samoánčevi in Samójčevi, mest.

Samoánkama in Samójkama, tož. Samoánki in

pri Samoánčevih in pri Samójčevih, or. s

Samójke, mest. pri Samoánkah in pri Samójkah, or. s

Samoánčevima in s Samójčevima; MNOŽINA: im.

Samoánkama in s Samójkami; MNOŽINA: im.

Samoánčeve in Samójčeve, rod. Samoánčevih in

Samoánke in Samójke, rod. Samoánk in Samójk, daj.

Samójčevih, daj. Samoánčevim in Samójčevim, tož.

Samoánkam in Samójkam, tož. Samoánke in

Samoánčeve in Samójčeve, mest. pri Samoánčevih in

Samójke, mest. pri Samoánkah in pri Samójkah, or. s

pri Samójčevih, or. s Samoánčevimi in s

Samoánkami in s Samójkami

Samójčevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Samoánčevo in Samójčevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Samoánčevega in Samójčevega, daj. Samoánčevemu

samostalnik ženskega spola

in Samójčevemu, tož. Samoánčevo in Samójčevo,



mest. pri Samoánčevem in pri Samójčevem, or. s

samoánski -a -o in samójski -a -o prid.

Samoánčevim in s Samójčevim; DVOJINA: im.

Domačini včasih poskrbijo za zabavo, na kateri ne

Samoánčevi in Samójčevi, rod. Samoánčevih in

sme manjkati samoanski/samojski ples z ognjem in

Samójčevih, daj. Samoánčevima in Samójčevima,

noži

tož. Samoánčevi in Samójčevi, mest. pri Samoánčevih

(< Samóa)

in pri Samójčevih, or. s Samoánčevima in s

{O} moški: EDNINA: im. samoánski in samójski, rod.

Samójčevima; MNOŽINA: im. Samoánčeva in

samoánskega in samójskega, daj. samoánskemu in

Samójčeva, rod. Samoánčevih in Samójčevih, daj.

samójskemu, tož. samoánski in samójski (živostno

Samoánčevim in Samójčevim, tož. Samoánčeva in

samoánskega in samójskega), mest. pri samoánskem

Samójčeva, mest. pri Samoánčevih in pri

in pri samójskem, or. s samoánskim in s samójskim;

Samójčevih, or. s Samoánčevimi in s Samójčevimi

DVOJINA: im. samoánska in samójska, rod.

STATUS: predlog

samoánskih in samójskih, daj. samoánskima in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

samójskima, tož. samoánska in samójska, mest. pri



samoánskih in pri samójskih, or. s samoánskima in s

Samoánec -nca in Samójec -jca m; ime bitja,

samójskima; MNOŽINA: im. samoánski in samójski,

prebivalsko ime

rod. samoánskih in samójskih, daj. samoánskim in

Beseda »tatu« je prišla iz jezika

samójskim, tož. samoánske in samójske, mest. pri

Samoancev/Samojcev

samoánskih in pri samójskih, or. s samoánskimi in s

(< Samóa)

samójskimi

{B} Samoančev in Samojčev

ženski: EDNINA: im. samoánska in samójska, rod.

{O} EDNINA: im. Samoánec in Samójec, rod.

samoánske in samójske, daj. samoánski in samójski,

Samoánca in Samójca, daj. Samoáncu in Samójcu,

tož. samoánsko in samójsko, mest. pri samoánski in

tož. Samoánca in Samójca, mest. pri Samoáncu in pri

pri samójski, or. s samoánsko in samójsko; DVOJINA:

Samójcu, or. s Samoáncem in s Samójcem; DVOJINA:

im. samoánski in samójski, rod. samoánskih in

im. Samoánca in Samójca, rod. Samoáncev in

samójskih, daj. samoánskima in samójskima, tož.

Samójcev, daj. Samoáncema in Samójcema, tož.

samoánski in samójski, mest. pri samoánskih in pri

Samoánca in Samójca, mest. pri Samoáncih in pri

samójskih, or. s samoánskima in s samójskima;

Samójcih, or. s Samoáncema in s Samójcema;

MNOŽINA: im. samoánske in samójske, rod.

MNOŽINA: im. Samoánci in Samójci, rod. Samoáncev

samoánskih in samójskih, daj. samoánskim in

in Samójcev, daj. Samoáncem in Samójcem, tož.

samójskim, tož. samoánske in samójske, mest. pri

Samoánce in Samójce, mest. pri Samoáncih in pri

samoánskih in pri samójskih, or. s samoánskimi in s

Samójcih, or. s Samoánci in s Samójci

samójskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. samoánsko in samójsko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

samoánskega in samójskega, daj. samoánskemu in

samostalnik moškega spola

samójskemu, tož. samoánsko in samójsko, mest. pri



samoánskem in pri samójskem, or. s samoánskim in s

Samoánka -e in Samójka -e ž; ime bitja, prebivalsko samójskim; DVOJINA: im. samoánski in samójski, rod.

ime

samoánskih in samójskih, daj. samoánskima in

Najbolj znana Samoanka/Samojka je političarka

samójskima, tož. samoánski in samójski, mest. pri

Fetaui Mata'afa

samoánskih in pri samójskih, or. s samoánskima in s

(< Samóa)

samójskima; MNOŽINA: im. samoánska in samójska,

{B} Samoankin in Samojkin

rod. samoánskih in samójskih, daj. samoánskim in

{O} EDNINA: im. Samoánka in Samójka, rod.

samójskim, tož. samoánska in samójske, mest. pri

Samoánke in Samójke, daj. Samoánki in Samójki, tož.

samoánskih in pri samójskih, or. s samoánskimi in s

Samoánko in Samójko, mest. pri Samoánki in pri

samójskimi

Samójki, or. s Samoánko in s Samójko; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

722

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki (< Samojéd)



{B} Samojedkin

Samójčev -a -o prid.; obširneje glej pri Samoánčev

{O} EDNINA: im. Samojédka, rod. Samojédke, daj.



Samojédki, tož. Samojédko, mest. pri Samojédki, or. s

Samójec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej Samojédko; DVOJINA: im. Samojédki, rod. Samojédk,

pri Samoánec

daj. Samojédkama, tož. Samojédki, mest. pri



Samojédkah, or. s Samojédkama; MNOŽINA: im.

samojéd -a m

Samojédke, rod. Samojédk, daj. Samojédkam, tož.

|pes|: samojed Belko; sibirski samojedi; kot prilastek, Samojédke, mest. pri Samojédkah, or. s

v imenovalniku Prvotno so pasmo samojed uporabljali

Samojédkami

za varovanje čred severnih jelenov in za vleko sani;

STATUS: predlog

prim. Samojéd

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno

{B} samojedov

občutljiva imena/poimenovanja

{O} EDNINA: im. samojéd, rod. samojéda, daj.



samojédu, tož. samojéda, mest. pri samojédu, or. s

samojédski -a -o prid.

samojédom; DVOJINA: im. samojéda, rod. samojédov,

Približno 30.000 ljudi v Sibiriji govori samojedske

daj. samojédoma, tož. samojéda, mest. pri samojédih,

jezike nenske; Sibirska samojedska ljudstva se

or. s samojédoma; MNOŽINA: im. samojédi, rod.

ukvarjajo z lovom, rejo severnih jelenov in

samojédov, daj. samojédom, tož. samojéde, mest. pri

ribolovom nenska

samojédih, or. s samojédi

(< Samojéd)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. samojédski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

samojédskega, daj. samojédskemu, tož. samojédski



(živostno samojédskega), mest. pri samojédskem, or. s

Samojéd -a m; ime bitja, prebivalsko ime

samojédskim; DVOJINA: im. samojédska, rod.

|pripadnik sibirskega domorodnega ljudstva|,

samojédskih, daj. samojédskima, tož. samojédska,

ustrezneje Nenec: Ljudstvo se imenuje Samojedi

mest. pri samojédskih, or. s samojédskima; MNOŽINA:

Nenci; V tundri pri Samojedih so spali v šotorih im. samojédski, rod. samojédskih, daj. samojédskim,

Nencih; prim. samojéd

tož. samojédske, mest. pri samojédskih, or. s

{B} Samojedov

samojédskimi

{O} EDNINA: im. Samojéd, rod. Samojéda, daj.

ženski: EDNINA: im. samojédska, rod. samojédske, Samojédu, tož. Samojéda, mest. pri Samojédu, or. s

daj. samojédski, tož. samojédsko, mest. pri

Samojédom; DVOJINA: im. Samojéda, rod.

samojédski, or. s samojédsko; DVOJINA: im.

Samojédov, daj. Samojédoma, tož. Samojéda, mest.

samojédski, rod. samojédskih, daj. samojédskima, tož.

pri Samojédih, or. s Samojédoma; MNOŽINA: im.

samojédski, mest. pri samojédskih, or. s

Samojédi, rod. Samojédov, daj. Samojédom, tož.

samojédskima; MNOŽINA: im. samojédske, rod.

Samojéde, mest. pri Samojédih, or. s Samojédi

samojédskih, daj. samojédskim, tož. samojédske,

STATUS: predlog

mest. pri samojédskih, or. s samojédskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno srednji: EDNINA: im. samojédsko, rod.

občutljiva imena/poimenovanja

samojédskega, daj. samojédskemu, tož. samojédsko,



mest. pri samojédskem, or. s samojédskim; DVOJINA:

samojédka -e ž

im. samojédski, rod. samojédskih, daj. samojédskima,

|pes|: čistokrvna samojedka; Doma imam mešančka

tož. samojédski, mest. pri samojédskih, or. s

med samojedko in ovčarjem;

samojédskima;

prim. Samojédka

MNOŽINA: im. samojédska, rod.

{B} samojedkin

samojédskih, daj. samojédskim, tož. samojédska,

{O} EDNINA: im. samojédka, rod. samojédke, daj.

mest. pri samojédskih, or. s samojédskimi

samojédki, tož. samojédko, mest. pri samojédki, or. s

STATUS: predlog

samojédko; DVOJINA: im. samojédki, rod. samojédk,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

daj. samojédkama, tož. samojédki, mest. pri

občutljiva imena/poimenovanja

samojédkah, or. s samojédkama; MNOŽINA: im.



samojédke, rod. samojédk, daj. samojédkam, tož.

Samójka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri samojédke, mest. pri samojédkah, or. s samojédkami

Samoánka

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

samójski -a -o prid.; obširneje glej pri samoánski Samojédka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Sámov -a -o prid.

|pripadnica sibirskeg domorodnega ljudstva|,

Dežela Karantanija je bila del Samovega kraljestva

ustrezneje Nenka: Poročil se je s Samojedko s

(< Sámo)

polotoka Jamal z Nenko; prim. samojédka

723

{O} moški: EDNINA: im. Sámov, rod. Sámovega, daj.



Sámovemu, tož. Sámov (živostno Sámovega), mest.

Sándor -ja [šándor] m; ime bitja, osebno ime

pri Sámovem, or. s Sámovim; DVOJINA: im. Sámova,

|madžarsko moško ime|; |citatni naglas Sándor|:

rod. Sámovih, daj. Sámovima, tož. Sámova, mest. pri

literarni natečaj Sándorja Szúnyogha; |priimek|:

Sámovih, or. s Sámovima; MNOŽINA: im. Sámovi,

Istvána Sándorja so leta 2013 razglasili za

rod. Sámovih, daj. Sámovim, tož. Sámove, mest. pri

blaženega

Sámovih, or. s Sámovimi

{B} Sándorjev

ženski: EDNINA: im. Sámova, rod. Sámove, daj.

{O} EDNINA: im. Sándor, rod. Sándorja, daj. Sándorju,

Sámovi, tož. Sámovo, mest. pri Sámovi, or. s

tož. Sándorja, mest. pri Sándorju, or. s Sándorjem;

Sámovo; DVOJINA: im. Sámovi, rod. Sámovih, daj.

DVOJINA: im. Sándorja, rod. Sándorjev, daj.

Sámovima, tož. Sámovi, mest. pri Sámovih, or. s

Sándorjema, tož. Sándorja, mest. pri Sándorjih, or. s

Sámovima; MNOŽINA: im. Sámove, rod. Sámovih, daj.

Sándorjema; MNOŽINA: im. Sándorji, rod. Sándorjev,

Sámovim, tož. Sámove, mest. pri Sámovih, or. s

daj. Sándorjem, tož. Sándorje, mest. pri Sándorjih, or.

Sámovimi

s Sándorji

srednji: EDNINA: im. Sámovo, rod. Sámovega, daj.

STATUS: predlog

Sámovemu, tož. Sámovo, mest. pri Sámovem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Sámovim; DVOJINA: im. Sámovi, rod. Sámovih, daj.

moška)

Sámovima, tož. Sámovi, mest. pri Sámovih, or. s



Sámovima; MNOŽINA: im. Sámova, rod. Sámovih, daj.

Sándorjev -a -o [šándorjev-] prid.

Sámovim, tož. Sámova, mest. pri Sámovih, or. s

|citatni naglas Sándorjev|: Film opisuje Sándorjevo

Sámovimi

življenjsko zgodbo

STATUS: predlog

(< Sándor)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Sándorjev, rod.



Sándorjevega, daj. Sándorjevemu, tož. Sándorjev

samozal. okrajš.

(živostno Sándorjevega), mest. pri Sándorjevem, or. s

|samozaložba|: Janez Novak, Pesmi, samozal., 1993

Sándorjevim; DVOJINA: im. Sándorjeva, rod.

STATUS: predlog

Sándorjevih, daj. Sándorjevima, tož. Sándorjeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mest. pri Sándorjevih, or. s Sándorjevima; MNOŽINA:



im. Sándorjevi, rod. Sándorjevih, daj. Sándorjevim,

Sámson -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Sándorjeve, mest. pri Sándorjevih, or. s

|svetopisemska oseba|: čudežno rojstvo Samsona;

Sándorjevimi

zgodba o Samsonu in Dalili

ženski: EDNINA: im. Sándorjeva, rod. Sándorjeve, daj.

{B} Samsonov

Sándorjevi, tož. Sándorjevo, mest. pri Sándorjevi, or.

{O} EDNINA: im. Sámson, rod. Sámsona, daj.

s Sándorjevo; DVOJINA: im. Sándorjevi, rod.

Sámsonu, tož. Sámsona, mest. pri Sámsonu, or. s

Sándorjevih, daj. Sándorjevima, tož. Sándorjevi, mest.

Sámsonom; DVOJINA: im. Sámsona, rod. Sámsonov,

pri Sándorjevih, or. s Sándorjevima; MNOŽINA: im.

daj. Sámsonoma, tož. Sámsona, mest. pri Sámsonih,

Sándorjeve, rod. Sándorjevih, daj. Sándorjevim, tož.

or. s Sámsonoma; MNOŽINA: im. Sámsoni, rod.

Sándorjeve, mest. pri Sándorjevih, or. s

Sámsonov, daj. Sámsonom, tož. Sámsone, mest. pri

Sándorjevimi

Sámsonih, or. s Sámsoni

srednji: EDNINA: im. Sándorjevo, rod. Sándorjevega, STATUS: predlog

daj. Sándorjevemu, tož. Sándorjevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Sándorjevem, or. s Sándorjevim; DVOJINA: im.



Sándorjevi, rod. Sándorjevih, daj. Sándorjevima, tož.

Sámuel -a

Sándorjevi,

m; ime bitja, osebno ime

mest. pri Sándorjevih, or. s

|svetopisemski prerok|: Ponoči se je Samuelu

Sándorjevima; MNOŽINA: im. Sándorjeva, rod.

prikazal Jahve;

Sándorjevih,

v zvezi prerok Samuel duh umrlega

daj. Sándorjevim, tož. Sándorjeva, mest.

preroka Samuela

pri Sándorjevih, or. s Sándorjevimi

{B} Sámuelov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Sámuel, rod. Sámuela, daj. Sámuelu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. Sámuela, mest. pri Sámuelu, or. s Sámuelom;



DVOJINA: im. Sámuela, rod. Sámuelov, daj.

Sanmarínčev -a -o prid.

Sámueloma, tož. Sámuela, mest. pri Sámuelih, or. s

Nogomet je Sanmarinčeva strast

Sámueloma; MNOŽINA: im. Sámueli, rod. Sámuelov,

(< Sanmarínec)

daj. Sámuelom, tož. Sámuele, mest. pri Sámuelih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Sanmarínčev, rod.

Sámueli

Sanmarínčevega, daj. Sanmarínčevemu, tož.

STATUS: predlog

Sanmarínčev (živostno Sanmarínčevega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Sanmarínčevem, or. s Sanmarínčevim; DVOJINA: im.

moška); religijska imena

Sanmarínčeva, rod. Sanmarínčevih, daj.

724

Sanmarínčevima, tož. Sanmarínčeva, mest. pri STATUS: predlog

Sanmarínčevih, or. s Sanmarínčevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Sanmarínčevi, rod. Sanmarínčevih, daj.



Sanmarínčevim, tož. Sanmarínčeve, mest. pri

Sán Maríno -- -a m; zemljepisno ime

Sanmarínčevih, or. s Sanmarínčevimi

|dolgo ime Republika San Marino|; |država|: Mladi

ženski: EDNINA: im. Sanmarínčeva, rod.

dirkač iz San Marina je na koncu zmagal za 22

Sanmarínčeve, daj. Sanmarínčevi, tož.

tisočink sekunde; V društvu pripravljajo dvodnevni

Sanmarínčevo, mest. pri Sanmarínčevi, or. s

izlet v San Marino; kongres v San Marinu

Sanmarínčevo; DVOJINA: im. Sanmarínčevi, rod.

Kje? v San Marinu

Sanmarínčevih, daj. Sanmarínčevima, tož.

Od kod? iz San Marina

Sanmarínčevi, mest. pri Sanmarínčevih, or. s

Kam? v San Marino

Sanmarínčevima; MNOŽINA: im. Sanmarínčeve, rod.

{B} Sanmarinec, Sanmarinka; Sanmarinčev,

Sanmarínčevih, daj. Sanmarínčevim, tož.

Sanmarinkin; sanmarinski

Sanmarínčeve, mest. pri Sanmarínčevih, or. s

{O} EDNINA: im. Sán Maríno, rod. Sán Marína, daj.

Sanmarínčevimi

Sán Marínu, tož. Sán Maríno, mest. pri Sán Marínu,

srednji: EDNINA: im. Sanmarínčevo, rod.

or. s Sán Marínom

Sanmarínčevega, daj. Sanmarínčevemu, tož.

STATUS: predlog

Sanmarínčevo, mest. pri Sanmarínčevem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Sanmarínčevim; DVOJINA: im. Sanmarínčevi, rod.



Sanmarínčevih, daj. Sanmarínčevima, tož.

sanmarínski -a -o prid.

Sanmarínčevi, mest. pri Sanmarínčevih, or. s

sanmarinska igralnica; Morda najuspešnejši

Sanmarínčevima; MNOŽINA: im. Sanmarínčeva, rod.

sanmarinski športnik je motociklist Poggiali

Sanmarínčevih, daj. Sanmarínčevim, tož.

(< Sán Maríno)

Sanmarínčeva, mest. pri Sanmarínčevih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. sanmarínski, rod.

Sanmarínčevimi

sanmarínskega, daj. sanmarínskemu, tož. sanmarínski

STATUS: predlog

(živostno sanmarínskega), mest. pri sanmarínskem, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

s sanmarínskim; DVOJINA: im. sanmarínska, rod.



sanmarínskih, daj. sanmarínskima, tož. sanmarínska,

Sanmarínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri sanmarínskih, or. s sanmarínskima;

V srednjem veku so Sanmarinci zaprosili papeža,

MNOŽINA: im. sanmarínski, rod. sanmarínskih, daj.

naj razglasi njihovega ustanovitelja za svetnika

sanmarínskim, tož. sanmarínske, mest. pri

(< Sán Maríno)

sanmarínskih, or. s sanmarínskimi

{B} Sanmarinčev

ženski: EDNINA: im. sanmarínska, rod. sanmarínske,

{O} EDNINA: im. Sanmarínec, rod. Sanmarínca, daj.

daj. sanmarínski, tož. sanmarínsko, mest. pri

Sanmaríncu, tož. Sanmarínca, mest. pri Sanmaríncu,

sanmarínski, or. s sanmarínsko; DVOJINA: im.

or. s Sanmaríncem; DVOJINA: im. Sanmarínca, rod.

sanmarínski, rod. sanmarínskih, daj. sanmarínskima,

Sanmaríncev, daj. Sanmaríncema, tož. Sanmarínca,

tož. sanmarínski, mest. pri sanmarínskih, or. s

mest. pri Sanmaríncih, or. s Sanmaríncema;

sanmarínskima; MNOŽINA: im. sanmarínske, rod.

MNOŽINA: im. Sanmarínci, rod. Sanmaríncev, daj.

sanmarínskih, daj. sanmarínskim, tož. sanmarínske,

Sanmaríncem, tož. Sanmarínce, mest. pri

mest. pri sanmarínskih, or. s sanmarínskimi

Sanmaríncih, or. s Sanmarínci

srednji: EDNINA: im. sanmarínsko, rod.

STATUS: predlog

sanmarínskega, daj. sanmarínskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

sanmarínsko, mest. pri sanmarínskem, or. s

samostalnik moškega spola

sanmarínskim; DVOJINA: im. sanmarínski, rod.



sanmarínskih, daj. sanmarínskima, tož. sanmarínski,

Sanmarínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

mest. pri sanmarínskih, or. s sanmarínskima;

Sanmarinke pogosto zasedajo najvišje državne

MNOŽINA: im. sanmarínska, rod. sanmarínskih, daj.

položaje

sanmarínskim, tož. sanmarínska, mest. pri

(< Sán Maríno)

sanmarínskih, or. s sanmarínskimi

{B} Sanmarinkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Sanmarínka, rod. Sanmarínke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Sanmarínki, tož. Sanmarínko, mest. pri Sanmarínki,



or. s Sanmarínko; DVOJINA: im. Sanmarínki, rod.

São Tomé in Príncipe -- -ja ~ -a [sáo tomé in

Sanmarínk, daj. Sanmarínkama, tož. Sanmarínki,

prínsipe, rod. sáo tomêja in prínsipa] m; zemljepisno

mest. pri Sanmarínkah, or. s Sanmarínkama;

ime

MNOŽINA: im. Sanmarínke, rod. Sanmarínk, daj.

|citatni naglas São Tomé in Príncipe| |drugo ime

Sanmarínkam, tož. Sanmarínke, mest. pri

države|; gl. Svéti Tomáž in Prínc

Sanmarínkah, or. s Sanmarínkami

STATUS: predlog

725

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav (živostno saracénskega), mest. pri saracénskem, or. s



saracénskim; DVOJINA: im. saracénska, rod.

Sápramíška -e ž; ime bitja, živalsko ime

saracénskih, daj. saracénskima, tož. saracénska, mest.

|domišljijski lik|: Žabica je Sapramiško prepričala,

pri saracénskih, or. s saracénskima; MNOŽINA: im.

da je šla k zobozdravniku; Zgodbo o Sapramiški so

saracénski, rod. saracénskih, daj. saracénskim, tož.

v Lutkovnem gledališču Ljubljana prvič uprizorili

saracénske, mest. pri saracénskih, or. s saracénskimi

leta 1986

ženski: EDNINA: im. saracénska, rod. saracénske, daj.

{B} Sapramiškin

saracénski, tož. saracénsko, mest. pri saracénski, or. s

{O} EDNINA: im. Sápramíška, rod. Sápramíške, daj.

saracénsko; DVOJINA: im. saracénski, rod.

Sápramíški, tož. Sápramíško, mest. pri Sápramíški, or.

saracénskih, daj. saracénskima, tož. saracénski, mest.

s Sápramíško; DVOJINA: im. Sápramíški, rod.

pri saracénskih, or. s saracénskima; MNOŽINA: im.

Sápramíšk, daj. Sápramíškama, tož. Sápramíški, mest.

saracénske, rod. saracénskih, daj. saracénskim, tož.

pri Sápramíškah, or. s Sápramíškama; MNOŽINA: im.

saracénske, mest. pri saracénskih, or. s saracénskimi

Sápramíške, rod. Sápramíšk, daj. Sápramíškam, tož.

srednji: EDNINA: im. saracénsko, rod. saracénskega, Sápramíške, mest. pri Sápramíškah, or. s

daj. saracénskemu, tož. saracénsko, mest. pri

Sápramíškami

saracénskem, or. s saracénskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

saracénski, rod. saracénskih, daj. saracénskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

saracénski, mest. pri saracénskih, or. s saracénskima;



MNOŽINA: im. saracénska, rod. saracénskih, daj.

Saracén -a

saracénskim,

m; ime bitja, prebivalsko ime

tož. saracénska, mest. pri saracénskih,

|srednjeveško ime za muslimana ali Arabca|: Ime

or. s saracénskimi

Saracen pomeni »vzhodni«; Saracenom pripisujejo

STATUS: predlog

izum sladoleda

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Saracenka; Saracenov; saracenski



{O} EDNINA: im. Saracén, rod. Saracéna, daj.

Sardénko -a m; ime bitja, osebno ime

Saracénu, tož. Saracéna, mest. pri Saracénu, or. s

|priimek| Silvin Sardenko ||umetniško ime Alojzija Saracénom; DVOJINA: im. Saracéna, rod. Saracénov,

Merharja, slovenskega pesnika, pripovednika,

daj. Saracénoma, tož. Saracéna, mest. pri Saracénih,

dramatika||: pesmi Silvina Sardenka

or. s Saracénoma; MNOŽINA: im. Saracéni, rod.

{B} Sardenkov

Saracénov, daj. Saracénom, tož. Saracéne, mest. pri

{O} EDNINA: im. Sardénko, rod. Sardénka, daj.

Saracénih, or. s Saracéni

Sardénku, tož. Sardénka, mest. pri Sardénku, or. s

STATUS: predlog

Sardénkom; DVOJINA: im. Sardénka, rod. Sardénkov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Sardénkoma, tož. Sardénka, mest. pri Sardénkih,



or. s Sardénkoma; MNOŽINA: im. Sardénki, rod.

Saracénka -e

Sardénkov,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Sardénkom, tož. Sardénke, mest. pri

|srednjeveško ime za muslimanko ali Arabko|: V

Sardénkih, or. s Sardénki

Tassovem epu se vitez zaljubi v Saracenko

STATUS: predlog

Klorindo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

(< Saracén)

(priimki)

{B} Saracenkin



{O} EDNINA: im. Saracénka, rod. Saracénke, daj.

Sardénkov -a -o prid.

Saracénki, tož. Saracénko, mest. pri Saracénki, or. s

Značilnost Sardenkove lirike je religioznost

Saracénko; DVOJINA: im. Saracénki, rod. Saracénk,

(< Sardénko)

daj. Saracénkama, tož. Saracénki, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Sardénkov, rod.

Saracénkah, or. s Saracénkama; MNOŽINA: im.

Sardénkovega, daj. Sardénkovemu, tož. Sardénkov

Saracénke, rod. Saracénk, daj. Saracénkam, tož.

(živostno Sardénkovega), mest. pri Sardénkovem, or. s

Saracénke, mest. pri Saracénkah, or. s Saracénkami

Sardénkovim; DVOJINA: im. Sardénkova, rod.

STATUS: predlog

Sardénkovih, daj. Sardénkovima, tož. Sardénkova,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri Sardénkovih, or. s Sardénkovima;



MNOŽINA: im. Sardénkovi, rod. Sardénkovih, daj.

saracénski -a -o prid.

Sardénkovim, tož. Sardénkove, mest. pri

Prototip današnje trobente je mogoče iskati v

Sardénkovih, or. s Sardénkovimi

srednjeveškem inštrumentu saracenskega izvora; V

ženski: EDNINA: im. Sardénkova, rod. Sardénkove, Evropo so saracensko žito, danes imenovano ajda, v

daj. Sardénkovi, tož. Sardénkovo, mest. pri

12. stoletju prinesli križarji

Sardénkovi, or. s Sardénkovo; DVOJINA: im.

(< Saracén)

Sardénkovi, rod. Sardénkovih, daj. Sardénkovima,

{O} moški: EDNINA: im. saracénski, rod.

tož. Sardénkovi, mest. pri Sardénkovih, or. s

saracénskega, daj. saracénskemu, tož. saracénski

Sardénkovima; MNOŽINA: im. Sardénkove, rod.

726

Sardénkovih, daj. Sardénkovim, tož. Sardénkove,

{B} Sašev

mest. pri Sardénkovih, or. s Sardénkovimi

{O} EDNINA: im. Sáša, rod. Sáše in Sáša, daj. Sáši in

srednji: EDNINA: im. Sardénkovo, rod.

Sášu, tož. Sášo in Sáša, mest. pri Sáši in pri Sášu, or. s Sardénkovega, daj. Sardénkovemu, tož. Sardénkovo,

Sášo in s Sášem; DVOJINA: im. Sáši in Sáša, rod. Sáš

mest. pri Sardénkovem, or. s Sardénkovim; DVOJINA:

in Sášev, daj. Sášama in Sášema, tož. Sáši in Sáša,

im. Sardénkovi, rod. Sardénkovih, daj. Sardénkovima,

mest. pri Sášah in pri Sáših, or. s Sášama in s Sášema; tož. Sardénkovi, mest. pri Sardénkovih, or. s

MNOŽINA: im. Sáše in Sáši, rod. Sáš in Sášev, daj.

Sardénkovima; MNOŽINA: im. Sardénkova, rod.

Sášam in Sášem, tož. Sáše in Sáše, mest. pri Sášah in

Sardénkovih, daj. Sardénkovim, tož. Sardénkova,

pri Sáših, or. s Sášami in s Sáši

mest. pri Sardénkovih, or. s Sardénkovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

moška); samostalnik moškega spola; samostalnik



moškega spola

Sás -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik germanskega plemena|: vdor Sasov;

Saša2 -e ž; ime bitja, osebno ime

Dolgotrajno vojskovanje Karla Velikega je bilo

Saši so se zahvalili za prijetno vodenje prireditve

najprej usmerjeno proti poganskim Sasom

{B} Sašin

{B} Sasov

{O} EDNINA: im. Sáša, rod. Sáše, daj. Sáši, tož. Sášo,

{O} EDNINA: im. Sás, rod. Sása, daj. Sásu, tož. Sása,

mest. pri Sáši, or. s Sášo; DVOJINA: im. Sáši, rod. Sáš, mest. pri Sásu, or. s Sásom; DVOJINA: im. Sása, rod.

daj. Sášama, tož. Sáši, mest. pri Sášah, or. s Sášama;

Sásov, daj. Sásoma, tož. Sása, mest. pri Sásih, or. s

MNOŽINA: im. Sáše, rod. Sáš, daj. Sášam, tož. Sáše,

Sásoma; MNOŽINA: im. Sási, rod. Sásov, daj. Sásom,

mest. pri Sášah, or. s Sášami

tož. Sáse, mest. pri Sásih, or. s Sási

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ženska)





Sásinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Sášev -a -o prid.

|pripadnica germanskega plemena|: V romanu

Sašev delavnik; Stoji za Saševim hrbtom

neznani vitez za izvoljenko izbere Sasinjo

(< Sáš, Sášo)

(< Sás)

{O} moški: EDNINA: im. Sášev, rod. Sáševega, daj.

{B} Sasinjin

Sáševemu, tož. Sášev (živostno Sáševega), mest. pri

{O} EDNINA: im. Sásinja, rod. Sásinje, daj. Sásinji, tož.

Sáševem, or. s Sáševim; DVOJINA: im. Sáševa, rod.

Sásinjo, mest. pri Sásinji, or. s Sásinjo; DVOJINA: im.

Sáševih, daj. Sáševima, tož. Sáševa, mest. pri Sáševih, Sásinji, rod. Sásinj, daj. Sásinjama, tož. Sásinji, mest.

or. s Sáševima; MNOŽINA: im. Sáševi, rod. Sáševih,

pri Sásinjah, or. s Sásinjama; MNOŽINA: im. Sásinje,

daj. Sáševim, tož. Sáševe, mest. pri Sáševih, or. s

rod. Sásinj, daj. Sásinjam, tož. Sásinje, mest. pri

Sáševimi

Sásinjah, or. s Sásinjami

ženski: EDNINA: im. Sáševa, rod. Sáševe, daj. Sáševi, STATUS: predlog

tož. Sáševo, mest. pri Sáševi, or. s Sáševo; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

im. Sáševi, rod. Sáševih, daj. Sáševima, tož. Sáševi,



mest. pri Sáševih, or. s Sáševima; MNOŽINA: im.

Sáš -a m; ime bitja, osebno ime

Sáševe, rod. Sáševih, daj. Sáševim, tož. Sáševe, mest.

|moško ime|: Saš in Eva sta spet par; Prosti čas

pri Sáševih, or. s Sáševimi

najraje preživlja s fantom Sašem in svojima

srednji: EDNINA: im. Sáševo, rod. Sáševega, daj.

kužkoma

Sáševemu, tož. Sáševo, mest. pri Sáševem, or. s

{B} Sašev

Sáševim; DVOJINA: im. Sáševi, rod. Sáševih, daj.

{O} EDNINA: im. Sáš, rod. Sáša, daj. Sášu, tož. Sáša,

Sáševima, tož. Sáševi, mest. pri Sáševih, or. s

mest. pri Sášu, or. s Sášem; DVOJINA: im. Sáša, rod.

Sáševima; MNOŽINA: im. Sáševa, rod. Sáševih, daj.

Sášev, daj. Sášema, tož. Sáša, mest. pri Sáših, or. s

Sáševim, tož. Sáševa, mest. pri Sáševih, or. s

Sášema; MNOŽINA: im. Sáši, rod. Sášev, daj. Sášem,

Sáševimi

tož. Sáše, mest. pri Sáših, or. s Sáši

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



moška); samostalnik moškega spola

Sášin -a -o prid.



Družbo jima je delala Sašina prijateljica

Sáša1 -e in Sáša -a m; ime bitja, osebno ime

(< Saša2)

|moško ime|: koncertni mojster Saša Olenjuk;

{O} moški: EDNINA: im. Sášin, rod. Sášinega, daj.

Poklepetal je z glasbenim kolegom Sašo/Sašem

Sášinemu, tož. Sášin (živostno Sášinega), mest. pri

Lošićem

Sášinem, or. s Sášinim; DVOJINA: im. Sášina, rod.

727

Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášina, mest. pri Sášinih,

|nadnaravno bitje|: izganjati satana; V srednjem

or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj.

veku so mačke povezovali s satanom in

Sášinim, tož. Sášine, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi čarovnicami

ženski: EDNINA: im. Sášina, rod. Sášine, daj. Sášini,

{B} satanov

tož. Sášino, mest. pri Sášini, or. s Sášino; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. sátan, rod. sátana, daj. sátanu, tož.

Sášini, rod. Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášini, mest.

sátana, mest. pri sátanu, or. s sátanom; DVOJINA: im.

pri Sášinih, or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášine, rod.

sátana, rod. sátanov, daj. sátanoma, tož. sátana, mest.

Sášinih, daj. Sášinim, tož. Sášine, mest. pri Sášinih, or.

pri sátanih, or. s sátanoma; MNOŽINA: im. sátani, rod.

s Sášinimi

sátanov, daj. sátanom, tož. sátane, mest. pri sátanih, or.

srednji: EDNINA: im. Sášino, rod. Sášinega, daj.

s sátani

Sášinemu, tož. Sášino, mest. pri Sášinem, or. s

STATUS: predlog

Sášinim; DVOJINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Sášinima, tož. Sášini, mest. pri Sášinih, or. s

nadnaravnih, domišljijskih bitij

Sášinima; MNOŽINA: im. Sášina, rod. Sášinih, daj.



Sášinim, tož. Sášina, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi Sátan -a m; ime bitja, religijsko ime

STATUS: predlog

|Hudič|: Svetopisemska zgodba govori o srečanju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Kristusa in Satana v puščavi



{B} Satanov

sáški -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Sátan, rod. Sátana, daj. Sátanu, tož.

saški knez; saška prestolnica

Sátana, mest. pri Sátanu, or. s Sátanom; DVOJINA: im.

(< Sás)

Sátana, rod. Sátanov, daj. Sátanoma, tož. Sátana, mest.

{O} moški: EDNINA: im. sáški, rod. sáškega, daj.

pri Sátanih, or. s Sátanoma; MNOŽINA: im. Sátani, rod.

sáškemu, tož. sáški (živostno sáškega), mest. pri

Sátanov, daj. Sátanom, tož. Sátane, mest. pri Sátanih,

sáškem, or. s sáškim; DVOJINA: im. sáška, rod. sáških,

or. s Sátani

daj. sáškima, tož. sáška, mest. pri sáških, or. s sáškima; STATUS: predlog

MNOŽINA: im. sáški, rod. sáških, daj. sáškim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

sáške, mest. pri sáških, or. s sáškimi



ženski: EDNINA: im. sáška, rod. sáške, daj. sáški, tož.

satír1 -a in sátir -a m

sáško, mest. pri sáški, or. s sáško; DVOJINA: im. sáški,

|grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga

rod. sáških, daj. sáškima, tož. sáški, mest. pri sáških, or.

Dioniza|: prizor plešočih satirjev; |nagrada|:

s sáškima; MNOŽINA: im. sáške, rod. sáških, daj.

Nagrado satir vsako leto podeli občina Šmarje pri

sáškim, tož. sáške, mest. pri sáških, or. s sáškimi

Jelšah; živostno Letos je satira za najbolj angažirano

srednji: EDNINA: im. sáško, rod. sáškega, daj.

tematiko prejelo besedilo Sončni mrk

sáškemu, tož. sáško, mest. pri sáškem, or. s sáškim;

{B} satirov

DVOJINA: im. sáški, rod. sáških, daj. sáškima, tož.

{O} EDNINA: im. satír in sátir, rod. satíra in sátira, daj.

sáški, mest. pri sáških, or. s sáškima; MNOŽINA: im.

satíru in sátiru, tož. satíra in sátira, mest. pri satíru in sáška, rod. sáških, daj. sáškim, tož. sáška, mest. pri

pri sátiru, or. s satírom in s sátirom; DVOJINA: im.

sáških, or. s sáškimi

satíra in sátira, rod. satírov in sátirov, daj. satíroma in STATUS: predlog

sátiroma, tož. satíra in sátira, mest. pri satírih in pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

sátirih, or. s satíroma in s sátiroma; MNOŽINA: im.



satíri in sátiri, rod. satírov in sátirov, daj. satírom in Sášo -a m; ime bitja, osebno ime

sátirom, tož. satíre in sátire, mest. pri satírih in pri

|moško ime|: Sašu se je uspelo uvrstiti na tretje

sátirih, or. s satíri in s sátiri

mesto; Mamo so obiskali skupaj s sinovoma Sašem

STATUS: predlog

in Lukom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

{B} Sašev

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

{O} EDNINA: im. Sášo, rod. Sáša, daj. Sášu, tož. Sáša,

moškega spola

mest. pri Sášu, or. s Sášem; DVOJINA: im. Sáša, rod.



Sášev, daj. Sášema, tož. Sáša, mest. pri Sáših, or. s

satir2 -a in sátir -a m

Sášema; MNOŽINA: im. Sáši, rod. Sášev, daj. Sášem,

|grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga

tož. Sáše, mest. pri Sáših, or. s Sáši

Dioniza|: prizor plešočih satirov; |nagrada|: Nagrado

STATUS: predlog

satir vsako leto podeli občina Šmarje pri Jelšah;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

živostno Letos je satira za najbolj angažirano

moška); samostalnik moškega spola

tematiko prejelo besedilo Sončni mrk



{B} satirov

sátan -a m

{O} EDNINA: im. satír in sátir, rod. satíra in sátira, daj.

satíru in sátiru, tož. satíra in sátira, mest. pri satíru in pri sátiru, or. s satírom in s sátirom; DVOJINA: im.

728

satíra in sátira, rod. satírov in sátirov, daj. satíroma in

{O} moški: EDNINA: im. Sáudčev in Sáudijčev, rod.

sátiroma, tož. satíra in sátira, mest. pri satírih in pri Sáudčevega in Sáudijčevega, daj. Sáudčevemu in

sátirih, or. s satíroma in s sátiroma; MNOŽINA: im.

Sáudijčevemu, tož. Sáudčev in Sáudijčev (živostno

satíri in sátiri, rod. satírov in sátirov, daj. satírom in Sáudčevega in Sáudijčevega), mest. pri Sáudčevem in

sátirom, tož. satíre in sátire, mest. pri satírih in pri pri Sáudijčevem, or. s Sáudčevim in s Sáudijčevim;

sátirih, or. s satíri in s sátiri

DVOJINA: im. Sáudčeva in Sáudijčeva, rod. Sáudčevih

STATUS: predlog

in Sáudijčevih, daj. Sáudčevima in Sáudijčevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Sáudčeva in Sáudijčeva, mest. pri Sáudčevih in pri

odlikovanj, častnih nazivov

Sáudijčevih, or. s Sáudčevima in s Sáudijčevima;



MNOŽINA: im. Sáudčevi in Sáudijčevi, rod. Sáudčevih

satírjev -a -o prid.

in Sáudijčevih, daj. Sáudčevim in Sáudijčevim, tož.

satirjev smeh

Sáudčeve in Sáudijčeve, mest. pri Sáudčevih in pri

(< satír1)

Sáudijčevih, or. s Sáudčevimi in s Sáudijčevimi

{O} moški:

ženski:

EDNINA: im. satírjev, rod. satírjevega, daj.

EDNINA: im. Sáudčeva in Sáudijčeva, rod.

satírjevemu,

Sáudčeve

tož. satírjev (živostno satírjevega), mest.

in Sáudijčeve, daj. Sáudčevi in Sáudijčevi,

pri satírjevem, or. s satírjevim; DVOJINA: im.

tož. Sáudčevo in Sáudijčevo, mest. pri Sáudčevi in pri

satírjeva,

Sáudijčevi,

rod. satírjevih, daj. satírjevima, tož.

or. s Sáudčevo in s Sáudijčevo; DVOJINA:

satírjeva, mest. pri satírjevih, or. s satírjevima;

im. Sáudčevi in Sáudijčevi, rod. Sáudčevih in

Sáudijčevih,

MNOŽINA: im. satírjevi, rod. satírjevih, daj. satírjevim, daj. Sáudčevima in Sáudijčevima, tož.

Sáudčevi

tož. satírjeve, mest. pri satírjevih, or. s satírjevimi in Sáudijčevi, mest. pri Sáudčevih in pri

ženski:

Sáudijčevih,

EDNINA: im. satírjeva, rod. satírjeve, daj.

or. s Sáudčevima in s Sáudijčevima;

satírjevi, tož. satírjevo, mest. pri satírjevi, or. s

MNOŽINA: im. Sáudčeve in Sáudijčeve, rod.

satírjevo;

Sáudčevih

DVOJINA: im. satírjevi, rod. satírjevih, daj.

in Sáudijčevih, daj. Sáudčevim in

satírjevima,

Sáudijčevim,

tož. satírjevi, mest. pri satírjevih, or. s

tož. Sáudčeve in Sáudijčeve, mest. pri

satírjevima;

Sáudčevih

MNOŽINA: im. satírjeve, rod. satírjevih,

in pri Sáudijčevih, or. s Sáudčevimi in s

Sáudijčevimi

daj. satírjevim, tož. satírjeve, mest. pri satírjevih, or. s satírjevimi

srednji: EDNINA: im. Sáudčevo in Sáudijčevo, rod.

srednji:

Sáudčevega

EDNINA: im. satírjevo, rod. satírjevega, daj.

in Sáudijčevega, daj. Sáudčevemu in

satírjevemu,

Sáudijčevemu,

tož. satírjevo, mest. pri satírjevem, or. s

tož. Sáudčevo in Sáudijčevo, mest. pri

satírjevim;

Sáudčevem

DVOJINA: im. satírjevi, rod. satírjevih, daj.

in pri Sáudijčevem, or. s Sáudčevim in s

satírjevima,

Sáudijčevim;

tož. satírjevi, mest. pri satírjevih, or. s

DVOJINA: im. Sáudčevi in Sáudijčevi,

satírjevima; MNOŽINA: im. satírjeva, rod. satírjevih,

rod. Sáudčevih in Sáudijčevih, daj. Sáudčevima in

Sáudijčevima,

daj. satírjevim, tož. satírjeva, mest. pri satírjevih, or. s tož. Sáudčevi in Sáudijčevi, mest. pri

satírjevimi

Sáudčevih in pri Sáudijčevih, or. s Sáudčevima in s

S

Sáudijčevima; MNOŽINA: im. Sáudčeva in

TATUS: predlog

Sáudijčeva,

P

rod. Sáudčevih in Sáudijčevih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Sáudčevim in Sáudijčevim, tož. Sáudčeva in



Sáudijčeva, mest. pri Sáudčevih in pri Sáudijčevih,

Satúrn -a m; ime bitja, religijsko ime

or. s Sáudčevimi in s Sáudijčevimi

|rimski bog poljedelstva|: Saturna so upodabljali kot

STATUS: predlog

dolgolasega moža z brado

{B} Saturnov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O}



EDNINA: im. Satúrn, rod. Satúrna, daj. Satúrnu,

Sáudec -dca

tož. Satúrna, mest. pri Satúrnu, or. s Satúrnom

in Sáudijec -jca m; ime bitja, prebivalsko

S

ime

TATUS: predlog

S Saudci/Saudijci so sklenili pogodbo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

(< Sáudova Arábija)

rimska imena

{B} Saudčev in Saudijčev



{O} EDNINA: im. Sáudec in Sáudijec, rod. Sáudca in

Satúrnus -na m; ime bitja, religijsko ime

Sáudijca, daj. Sáudcu in Sáudijcu, tož. Sáudca in

|rimski bog poljedelstva|; gl. Satúrn

Sáudijca, mest. pri Sáudcu in pri Sáudijcu, or. s

STATUS: predlog

Sáudcem in s Sáudijcem; DVOJINA: im. Sáudca in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Sáudijca, rod. Sáudcev in Sáudijcev, daj. Sáudcema in

rimska imena

Sáudijcema, tož. Sáudca in Sáudijca, mest. pri



Sáudcih in pri Sáudijcih, or. s Sáudcema in s

Sáudčev -a -o in Sáudijčev -a -o prid.

Sáudijcema; MNOŽINA: im. Sáudci in Sáudijci, rod.

Saudčeva/Saudijčeva zgodba nas je pritegnila

Sáudcev in Sáudijcev, daj. Sáudcem in Sáudijcem,

(< Sáudec)

tož. Sáudce in Sáudijce, mest. pri Sáudcih in pri

Sáudijcih, or. s Sáudci in s Sáudijci

729

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. sáudski in sáudijski tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

sáudovoarábski tudi sáudskoarábski, rod. sáudskega

samostalnik moškega spola

in sáudijskega tudi sáudovoarábskega tudi



sáudskoarábskega, daj. sáudskemu in sáudijskemu

Sáudijčev -a -o prid.; obširneje glej pri Sáudčev tudi sáudovoarábskemu tudi sáudskoarábskemu, tož.



sáudski in sáudijski tudi sáudovoarábski tudi

Sáudijec -jca

sáudskoarábski (

m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej

živostno sáudskega in sáudijskega

pri Sáudec

tudi sáudovoarábskega tudi sáudskoarábskega), mest.



pri sáudskem in pri sáudijskem tudi pri

Sáudijka -e

sáudovoarábskem

ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej

tudi pri sáudskoarábskem, or. s

sáudskim

pri Sáudka

in s sáudijskim tudi s sáudovoarábskim tudi



s sáudskoarábskim; DVOJINA: im. sáudska in

sáudijski -a -o

sáudijska

prid.; obširneje glej pri sáudski

tudi sáudovoarábska tudi sáudskoarábska,



rod. sáudskih in sáudijskih tudi sáudovoarábskih tudi

Sáudka -e

sáudskoarábskih,

in Sáudijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. sáudskima in sáudijskima tudi

Saudka/Saudijka Asil Al Hamad je prva voznica, ki

sáudovoarábskima tudi sáudskoarábskima, tož.

je sedla za volan dirkalnika

sáudska in sáudijska tudi sáudovoarábska tudi

(< Sáudova Arábija)

sáudskoarábska, mest. pri sáudskih in pri sáudijskih

{B} Saudkin in Saudijkin

tudi pri sáudovoarábskih tudi pri sáudskoarábskih, or.

{O}

s sáudskima

EDNINA: im. Sáudka in Sáudijka, rod. Sáudke in

in s sáudijskima tudi s

Sáudijke,

sáudovoarábskima

daj. Sáudki in Sáudijki, tož. Sáudko in

tudi s sáudskoarábskima;

Sáudijko, mest. pri Sáudki in pri Sáudijki, or. s

MNOŽINA: im. sáudski in sáudijski tudi

Sáudko

sáudovoarábski

in s Sáudijko; DVOJINA: im. Sáudki in

tudi sáudskoarábski, rod. sáudskih in

Sáudijki,

sáudijskih

rod. Sáudk in Sáudijk, daj. Sáudkama in

tudi sáudovoarábskih tudi

Sáudijkama,

sáudskoarábskih,

tož. Sáudki in Sáudijki, mest. pri

daj. sáudskim in sáudijskim tudi

Sáudkah

sáudovoarábskim

in pri Sáudijkah, or. s Sáudkama in s

tudi sáudskoarábskim, tož. sáudske

Sáudijkama; MNOŽINA: im. Sáudke in Sáudijke, rod.

in sáudijske tudi sáudovoarábske tudi

Sáudk

sáudskoarábske,

in Sáudijk, daj. Sáudkam in Sáudijkam, tož.

mest. pri sáudskih in pri sáudijskih

Sáudke in Sáudijke, mest. pri Sáudkah in pri

tudi pri sáudovoarábskih tudi pri sáudskoarábskih, or.

Sáudijkah,

s sáudskimi

or. s Sáudkami in s Sáudijkami

in s sáudijskimi tudi s sáudovoarábskimi

S

tudi s sáudskoarábskimi

TATUS: predlog

ženski:

P

EDNINA: im. sáudska in sáudijska tudi

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

sáudovoarábska tudi sáudskoarábska, rod. sáudske in

samostalnik ženskega spola

sáudijske tudi sáudovoarábske tudi sáudskoarábske,



daj. sáudski in sáudijski tudi sáudovoarábski tudi

Sáudova Arábija -e -e ž; zemljepisno ime

sáudskoarábski, tož. sáudsko in sáudijsko tudi

|dolgo ime Kraljevina Saudova Arabija|; |država|: Ibn

sáudovoarábsko tudi sáudskoarábsko, mest. pri

Saud je bil ustanovitelj Saudove Arabije in začetnik

sáudski in pri sáudijski tudi pri sáudovoarábski tudi

dinastije Saud; Družina se je preselila v Saudovo

pri sáudskoarábski, or. s sáudsko in s sáudijsko tudi s Arabijo

sáudovoarábsko tudi s sáudskoarábsko; DVOJINA: im.

Kje? v Saudovi Arabiji

sáudski in sáudijski tudi sáudovoarábski tudi

Od kod? iz Saudove Arabije

sáudskoarábski, rod. sáudskih in sáudijskih tudi

Kam? v Saudovo Arabijo

sáudovoarábskih tudi sáudskoarábskih, daj.

{B} Saudec in Saudijec, Saudka in Saudijka;

sáudskima in sáudijskima tudi sáudovoarábskima tudi

Saudčev in Saudijčev, Saudkin in Saudijkin; saudski

sáudskoarábskima, tož. sáudski in sáudijski tudi

in saudijski tudi saudovoarabski tudi saudskoarabski

sáudovoarábski tudi sáudskoarábski, mest. pri

{O} EDNINA: im. Sáudova Arábija, rod. Sáudove

sáudskih in pri sáudijskih tudi pri sáudovoarábskih

Arábije, daj. Sáudovi Arábiji, tož. Sáudovo Arábijo,

tudi pri sáudskoarábskih, or. s sáudskima in s

mest. pri Sáudovi Arábiji, or. s Sáudovo Arábijo

sáudijskima tudi s sáudovoarábskima tudi s

STATUS: predlog

sáudskoarábskima; MNOŽINA: im. sáudske in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

sáudijske tudi sáudovoarábske tudi sáudskoarábske,



rod. sáudskih in sáudijskih tudi sáudovoarábskih tudi

sáudovoarábski -a -o prid.; obširneje glej pri sáudski sáudskoarábskih, daj. sáudskim in sáudijskim tudi



sáudovoarábskim tudi sáudskoarábskim, tož. sáudske

sáudski -a -o in sáudijski -a -o tudi sáudovoarábski -

in sáudijske tudi sáudovoarábske tudi

a -o tudi sáudskoarábski -a -o prid.

sáudskoarábske, mest. pri sáudskih in pri sáudijskih

saudski/saudijski prestolonaslednik; Blizu Kuvajta

tudi pri sáudovoarábskih tudi pri sáudskoarábskih, or.

ležijo velika saudska/saudijska naftna polja

s sáudskimi in s sáudijskimi tudi s sáudovoarábskimi

(< Sáudova Arábija)

tudi s sáudskoarábskimi

730

srednji: EDNINA: im. sáudsko in sáudijsko tudi

|priimek|: koncert Massima Savića; S Savićem se

sáudovoarábsko tudi sáudskoarábsko, rod. sáudskega

vsak dan slišiva

in sáudijskega tudi sáudovoarábskega tudi

{B} Savićev

sáudskoarábskega, daj. sáudskemu in sáudijskemu

{O} EDNINA: im. Savić, rod. Savića, daj. Saviću, tož.

tudi sáudovoarábskemu tudi sáudskoarábskemu, tož.

Savića, mest. pri Saviću, or. s Savićem; DVOJINA: im.

sáudsko in sáudijsko tudi sáudovoarábsko tudi

Savića, rod. Savićev, daj. Savićema, tož. Savića, mest.

sáudskoarábsko, mest. pri sáudskem in pri

pri Savićih, or. s Savićema; MNOŽINA: im. Savići, rod.

sáudijskem tudi pri sáudovoarábskem tudi pri

Savićev, daj. Savićem, tož. Saviće, mest. pri Savićih,

sáudskoarábskem, or. s sáudskim in s sáudijskim tudi

or. s Savići

s sáudovoarábskim tudi s sáudskoarábskim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. sáudski in sáudijski tudi sáudovoarábski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tudi sáudskoarábski, rod. sáudskih in sáudijskih tudi



sáudovoarábskih tudi sáudskoarábskih, daj.

Savićev -a -o [sávičev-] prid.

sáudskima in sáudijskima tudi sáudovoarábskima tudi

Z glavo je spravil žogo za Savićev hrbet

sáudskoarábskima, tož. sáudski in sáudijski tudi

(< Savić)

sáudovoarábski tudi sáudskoarábski, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Savićev, rod. Savićevega, sáudskih in pri sáudijskih tudi pri sáudovoarábskih

daj. Savićevemu, tož. Savićev (živostno Savićevega),

tudi pri sáudskoarábskih, or. s sáudskima in

mest. pri Savićevem, or. s Savićevim; DVOJINA: im.

sáudijskima tudi sáudovoarábskima tudi

Savićeva, rod. Savićevih, daj. Savićevima, tož.

sáudskoarábskima; MNOŽINA: im. sáudska in

Savićeva, mest. pri Savićevih, or. s Savićevima;

sáudijska tudi sáudovoarábska tudi sáudskoarábska,

MNOŽINA: im. Savićevi, rod. Savićevih, daj.

rod. sáudskih in sáudijskih tudi sáudovoarábskih tudi

Savićevim, tož. Savićeve, mest. pri Savićevih, or. s

sáudskoarábskih, daj. sáudskim in sáudijskim tudi

Savićevimi

sáudovoarábskim tudi sáudskoarábskim, tož. sáudska

ženski: EDNINA: im. Savićeva, rod. Savićeve, daj.

in sáudijska tudi sáudovoarábska tudi

Savićevi, tož. Savićevo, mest. pri Savićevi, or. s

sáudskoarábska, mest. pri sáudskih in pri sáudijskih

Savićevo; DVOJINA: im. Savićevi, rod. Savićevih, daj.

tudi pri sáudovoarábskih tudi pri sáudskoarábskih, or.

Savićevima, tož. Savićevi, mest. pri Savićevih, or. s

s sáudskimi in s sáudijskimi tudi s sáudovoarábskimi

Savićevima; MNOŽINA: im. Savićeve, rod. Savićevih,

tudi s sáudskoarábskimi

daj. Savićevim, tož. Savićeve, mest. pri Savićevih, or.

STATUS: predlog

s Savićevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

srednji: EDNINA: im. Savićevo, rod. Savićevega, daj.



Savićevemu, tož. Savićevo, mest. pri Savićevem, or. s

sáudskoarábski -a -o prid.; obširneje glej pri sáudski Savićevim; DVOJINA: im. Savićevi, rod. Savićevih,



daj. Savićevima, tož. Savićevi, mest. pri Savićevih, or.

Sáva -e ž; zemljepisno ime

s Savićevima; MNOŽINA: im. Savićeva, rod.

|slovenska reka|: vodne pregrade na Savi; nositi vodo Savićevih, daj. Savićevim, tož. Savićeva, mest. pri

v Savo ||zaman se truditi||: To dokazovati je tako, kot Savićevih, or. s Savićevimi

da bi nosil vodo v Savo

STATUS: predlog

Kje? v Savi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Od kod? iz Save



Kam? v Savo

Savín -a m; ime bitja, osebno ime

{B} savski

|osebno ime|: arhitektura Savina Severja; |priimek|

{O} EDNINA: im. Sáva, rod. Sáve, daj. Sávi, tož. Sávo,

Risto Savin ||umetniško ime Friderika Širce,

mest. pri Sávi, or. s Sávo; DVOJINA: im. Sávi, rod. Sáv, slovenskega skladatelja||: Pravi skladateljski razvoj

daj. Sávama, tož. Sávi, mest. pri Sávah, or. s Sávama;

je Risto Savin doživel po letu 1891, ko je bil

MNOŽINA: im. Sáve, rod. Sáv, daj. Sávam, tož. Sáve,

premeščen na Dunaj; tudi ob imenu, navadno za

mest. pri Sávah, or. s Sávami

pomišljajem rojstna hiša skladatelja Friderika Širce –

STATUS: predlog

Rista Savina

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda; lastna imena v

{B} Savinov

frazemih

{O} EDNINA: im. Savín, rod. Savína, daj. Savínu, tož.



Savína, mest. pri Savínu, or. s Savínom; DVOJINA: im.

Sávdska Arábija -e -e ž; zemljepisno ime

Savína, rod. Savínov, daj. Savínoma, tož. Savína, mest.

|drugo ime države|; gl. Sáudova Arábija

pri Savínih, or. s Savínoma; MNOŽINA: im. Savíni,

STATUS: predlog

rod. Savínov, daj. Savínom, tož. Savíne, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Savínih, or. s Savíni



STATUS: predlog

Savić -a [sávič] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

lastna imena (osebna, moška)

731



Schwannovim, tož. Schwannova, mest. pri

Sb -- [sə̀bə̀ tudi səbə̀ in èsbé tudi esbé] m; simbol Schwannovih, or. s Schwannovimi

|antimon|: Simbol za kemijski element antimon je

STATUS: predlog

Sb

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





scientológ -a m

Sc -- [sə̀cə̀ tudi səcə̀ in èscé tudi escé] m; simbol

|pripadnik scientologije|: V Sloveniji so scientologi

|skandij|: Simbol za kemijski element skandij je Sc

svojo cerkev registrirali leta 1995; Sodišče je

STATUS: predlog

zavrnilo pritožbo scientologov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{B} scientologov



{O} EDNINA: im. scientológ, rod. scientológa, daj.

Schwann -a [šván] m; ime bitja, osebno ime

scientológu, tož. scientológa, mest. pri scientológu, or.

|priimek|; |nemški histolog, anatom in fiziolog|:

s scientológom; DVOJINA: im. scientológa, rod.

Theodor Schwann je soavtor celične teorije

scientológov, daj. scientológoma, tož. scientológa,

{B} Schwannov

mest. pri scientológih, or. s scientológoma; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Schwann, rod. Schwanna, daj.

im. scientológi, rod. scientológov, daj. scientológom,

Schwannu, tož. Schwanna, mest. pri Schwannu, or. s

tož. scientológe, mest. pri scientológih, or. s

Schwannom; DVOJINA: im. Schwanna, rod.

scientológi

Schwannov, daj. Schwannoma, tož. Schwanna, mest.

STATUS: predlog

pri Schwannih, or. s Schwannoma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Schwanni, rod. Schwannov, daj. Schwannom, tož.



Schwanne, mest. pri Schwannih, or. s Schwanni

scientologíja -e ž

STATUS: predlog

|gibanje in verska organizacija|: Cilj scientologije je PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

civilizacija brez vojn, norosti in kriminala



{O} EDNINA: im. scientologíja, rod. scientologíje, daj.

Schwannov -a -o [švánov-] prid.

scientologíji, tož. scientologíjo, mest. pri

Takoj po večerji sta odhitela v Schwannov

scientologíji, or. s scientologíjo; DVOJINA: im.

laboratorij, kjer sta si skupaj pod mikroskopom

scientologíji, rod. scientologíj, daj. scientologíjama, ogledala delčke rastlin; Schwannova celica ||celica v tož. scientologíji, mest. pri scientologíjah, or. s

obkrajnem živčevju||: Ugotovili so uporabnost

scientologíjama; MNOŽINA: im. scientologíje, rod.

Schwanove celice pri zdravljenju poškodb

scientologíj, daj. scientologíjam, tož. scientologíje,

hrbtenjače

mest. pri scientologíjah, or. s scientologíjami

(< Schwann)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Schwannov, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Schwannovega, daj. Schwannovemu, tož.



Schwannov (živostno Schwannovega), mest. pri

scientológinja -e ž

Schwannovem, or. s Schwannovim; DVOJINA: im.

|pripadnica scientologije|: Od svojih izvoljenk

Schwannova, rod. Schwannovih, daj. Schwannovima,

zahteva, da se vpišejo med scientologinje

tož. Schwannova, mest. pri Schwannovih, or. s

(< scientológ)

Schwannovima; MNOŽINA: im. Schwannovi, rod.

{B} scientologinjin

Schwannovih, daj. Schwannovim, tož. Schwannove,

{O} EDNINA: im. scientológinja, rod. scientológinje,

mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovimi

daj. scientológinji, tož. scientológinjo, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Schwannova, rod. Schwannove, scientológinji, or. s scientológinjo; DVOJINA: im.

daj. Schwannovi, tož. Schwannovo, mest. pri

scientológinji, rod. scientológinj, daj.

Schwannovi, or. s Schwannovo; DVOJINA: im.

scientológinjama, tož. scientológinji, mest. pri

Schwannovi, rod. Schwannovih, daj. Schwannovima,

scientológinjah, or. s scientológinjama; MNOŽINA:

tož. Schwannovi, mest. pri Schwannovih, or. s

im. scientológinje, rod. scientológinj, daj.

Schwannovima; MNOŽINA: im. Schwannove, rod.

scientológinjam, tož. scientológinje, mest. pri

Schwannovih, daj. Schwannovim, tož. Schwannove,

scientológinjah, or. s scientológinjami

mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Schwannovo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Schwannovega, daj. Schwannovemu, tož.



Schwannovo, mest. pri Schwannovem, or. s

scientolóški -a -o prid.

Schwannovim; DVOJINA: im. Schwannovi, rod.

scientološki obred; scientološka organizacija;

Schwannovih, daj. Schwannovima, tož. Schwannovi,

preganjanje scientološke cerkve v Nemčiji

mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovima;

(< scientológ)

MNOŽINA: im. Schwannova, rod. Schwannovih, daj.

732

{O} moški: EDNINA: im. scientolóški, rod.

{O} EDNINA: im. Scopoli, rod. Scopolija, daj.

scientolóškega, daj. scientolóškemu, tož. scientolóški

Scopoliju, tož. Scopolija, mest. pri Scopoliju, or. s

(živostno scientolóškega), mest. pri scientolóškem, or.

Scopolijem; DVOJINA: im. Scopolija, rod. Scopolijev,

s scientolóškim; DVOJINA: im. scientolóška, rod.

daj. Scopolijema, tož. Scopolija, mest. pri Scopolijih, scientolóških, daj. scientolóškima, tož. scientolóška,

or. s Scopolijema; MNOŽINA: im. Scopoliji, rod.

mest. pri scientolóških, or. s scientolóškima;

Scopolijev, daj. Scopolijem, tož. Scopolije, mest. pri

MNOŽINA: im. scientolóški, rod. scientolóških, daj.

Scopolijih, or. s Scopoliji

scientolóškim, tož. scientolóške, mest. pri

STATUS: predlog

scientolóških, or. s scientolóškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ženski: EDNINA: im. scientolóška, rod. scientolóške, daj. scientolóški, tož. scientolóško, mest. pri

Scopolijev -a -o [skópolijev-] prid.

scientolóški, or. s scientolóško; DVOJINA: im.

Scopolijevo odkritje, da se čebelja matica oplodi s

scientolóški, rod. scientolóških, daj. scientolóškima,

troti izven panja, je prvič objavljeno v knjigi

tož. scientolóški, mest. pri scientolóških, or. s

»Entomologia carniolica«; Scopolijev/scopolijev scientolóškima; MNOŽINA: im. scientolóške, rod.

kozliček ||žival||: Gozdovi v Krajinskem parku

scientolóških, daj. scientolóškim, tož. scientolóške,

Donačka gora so dobro ohranjeni, na kar kaže tudi

mest. pri scientolóških, or. s scientolóškimi

Scopolijevega/scopolijevega kozlička

srednji: EDNINA: im. scientolóško, rod.

(< Scopoli)

scientolóškega, daj. scientolóškemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Scopolijev, rod.

scientolóško, mest. pri scientolóškem, or. s

Scopolijevega, daj. Scopolijevemu, tož. Scopolijev

scientolóškim; DVOJINA: im. scientolóški, rod.

(živostno Scopolijevega), mest. pri Scopolijevem, or. s scientolóških, daj. scientolóškima, tož. scientolóški,

Scopolijevim; DVOJINA: im. Scopolijeva, rod.

mest. pri scientolóških, or. s scientolóškima;

Scopolijevih, daj. Scopolijevima, tož. Scopolijeva,

MNOŽINA: im. scientolóška, rod. scientolóških, daj.

mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevima;

scientolóškim, tož. scientolóška, mest. pri

MNOŽINA: im. Scopolijevi, rod. Scopolijevih, daj.

scientolóških, or. s scientolóškimi

Scopolijevim, tož. Scopolijeve, mest. pri

STATUS: predlog

Scopolijevih, or. s Scopolijevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ženski: EDNINA: im. Scopolijeva, rod. Scopolijeve, daj. Scopolijevi, tož. Scopolijevo, mest. pri

Scíla -e in Skíla -e ž; ime bitja, živalsko ime

Scopolijevi, or. s Scopolijevo; DVOJINA: im.

|grško bajeslovno bitje, morska pošast|: Scila/Skila

Scopolijevi, rod. Scopolijevih, daj. Scopolijevima,

in Karibda sta se rodili Erhidni, materi vseh pošasti;

tož. Scopolijevi, mest. pri Scopolijevih, or. s

med Scilo in Karibdo ||med dvema nevarnostma,

Scopolijevima; MNOŽINA: im. Scopolijeve, rod.

skrajnostma||: Politika mora vedno voziti med Scilo

Scopolijevih, daj. Scopolijevim, tož. Scopolijeve,

in Karibdo ter poskrbeti, da je čim več ljudi

mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevimi

zadovoljnih; V Bosni so se muslimani znašli med

srednji: EDNINA: im. Scopolijevo, rod.

Scilo in Karibdo

Scopolijevega, daj. Scopolijevemu, tož. Scopolijevo,

{B} Scilin in Skilin

mest. pri Scopolijevem, or. s Scopolijevim; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Scíla in Skíla, rod. Scíle in Skíle, daj.

im. Scopolijevi, rod. Scopolijevih, daj. Scopolijevima, Scíli in Skíli, tož. Scílo in Skílo, mest. pri Scíli in pri tož. Scopolijevi, mest. pri Scopolijevih, or. s

Skíli, or. s Scílo in s Skílo; DVOJINA: im. Scíli in Skíli, Scopolijevima; MNOŽINA: im. Scopolijeva, rod.

rod. Scíl in Skíl, daj. Scílama in Skílama, tož. Scíli in Scopolijevih, daj. Scopolijevim, tož. Scopolijeva,

Skíli, mest. pri Scílah in pri Skílah, or. s Scílama in s mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevimi

Skílama; MNOŽINA: im. Scíle in Skíle, rod. Scíl in

STATUS: predlog

Skíl, daj. Scílam in Skílam, tož. Scíle in Skíle, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na pri Scílah in pri Skílah, or. s Scílami in s Skílami

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

SD1 SD-ja tudi SD -- [èzdé tudi ezdé, rod. èzdêja tudi rimska imena; lastna imena v frazemih

ezdêja, or. z èzdêjem tudi z ezdêjem] m; kratica



|Socialni demokrati|: V Ljubljani je SD izgubil

Scopoli -ja [skópoli] m; ime bitja, osebno ime

precej volivcev; kot prilastek, v imenovalniku župan

|priimek|; |tirolski zdravnik in naravoslovec|:

stranke SD; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku Službovanje Giovannija Antonia Scopolija v Idriji

poslanci SD-ja/SD

je trajalo 15 let; Od korespondence med Scopolijem

{B} SD-jev

in švedskim naravoslovcem Carlom von Linnéjem

{O} EDNINA: im. SD, rod. SD-ja tudi SD, daj. SD-ju

je ohranjenih 30 pisem

tudi SD, tož. SD, mest. pri SD-ju tudi pri SD, or. s SD-

{B} Scopolijev

jem tudi s SD; DVOJINA: im. SD-a tudi SD, rod. SD-jev

tudi SD, daj. SD-jema tudi SD, tož. SD-ja tudi SD,

733

mest. pri SD-jih tudi pri SD, or. s SD-jema tudi s SD; MNOŽINA: im. SD-ji tudi SD, rod. SD-jev tudi SD, daj.

SDS3 -- [èzdéès tudi ezdeès] ž; kratica

SD-jem tudi SD, tož. SD-je tudi SD, mest. pri SD-jih

|Slovenska demokratska stranka|: vodja opozicijske

tudi pri SD, or. s SD-ji tudi s SD

SDS

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. SDS, rod. SDS, daj. SDS, tož. SDS,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

mest. pri SDS, or. s SDS; DVOJINA: im. SDS, rod. SDS,



daj. SDS, tož. SDS, mest. pri SDS, or. s SDS;

SD2 -- [èzdé tudi ezdé] ž; kratica

MNOŽINA: im. SDS, rod. SDS, daj. SDS, tož. SDS,

|Socialni demokrati|: poslanci koalicijske SD

mest. pri SDS, or. s SDS

{O} EDNINA: im. SD, rod. SD, daj. SD, tož. SD, mest.

STATUS: predlog

pri SD, or. s SD; DVOJINA: im. SD, rod. SD, daj. SD,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

tož. SD, mest. pri SD, or. s SD; MNOŽINA: im. SD, rod.



SD, daj. SD, tož. SD, mest. pri SD, or. s SD

SDS-ovec -vca m; obširneje glej pri esdeêsovec STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

SDS-ovka -e ž; obširneje glej pri esdeêsovka





SD-jevec -vca m; obširneje glej pri esdêjevec SDS-ovski -a -o prid.; obširneje glej pri esdeêsovski SD-jevka -e ž; obširneje glej pri esdêjevka

Se -- [sə̀é tudi səé in èsé tudi esé] m; simbol



|selen|: Simbol za kemijski element selen je Se

SD-jevski -a -o prid.; obširneje glej pri esdêjevski STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

SDS1 SDS-a tudi SDS -- [èzdéès tudi ezdeès, rod.



èzdéêsa tudi èzdéêsa, or. z èzdéêsom tudi z

sec -- [sék] m; simbol

ezdeêsom] m; kratica

|sekans|: Funkciji sekans (sec) in kosekans (cosek)

|Slovenska demokratska stranka|: SDS je izgubil

se v novejšem času opuščata

mandate v Mozirju in Lučah; kot prilastek, v

STATUS: predlog

imenovalniku svetnik stranke SDS; za izražanje svojine, PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kot prilastek, v rodilniku spletna stran SDS-a/SDS



{B} SDS-ov

Sedéči bìk -ega bíka m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. SDS, rod. SDS-a tudi SDS, daj. SDS-

|zgodovinska oseba|: Pri Malem velikem rogu so

u tudi SDS, tož. SDS, mest. pri SDS-u tudi pri SDS, or.

Indijanci pod vodstvom Sedečega bika porazili

s SDS-om tudi s SDS; DVOJINA: im. SDS-a tudi SDS,

ameriško vojsko; Madžarski konjeniški klub nosi

rod. SDS-ov tudi SDS, daj. SDS-oma tudi SDS, tož.

ime po indijanskem poglavarju Sedečem biku

SDS-a tudi SDS, mest. pri SDS-ih tudi pri SDS, or. s

{O} EDNINA: im. Sedéči bìk, rod. Sedéčega bíka, daj.

SDS-oma tudi s SDS; MNOŽINA: im. SDS-i tudi SDS,

Sedéčemu bíku, tož. Sedéčega bíka, mest. pri

rod. SDS-ov tudi SDS, daj. SDS-om tudi SDS, tož.

Sedéčem bíku, or. s Sedéčim bíkom

SDS-e tudi SDS, mest. pri SDS-ih tudi pri SDS, or. s

STATUS: predlog

SDS-i tudi s SDS

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta osebna imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

Sefárd -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik judovske skupine|: V 19. stoletju se je

SDS2 SDS-ja [sə̀də̀sə̀ tudi sədəsə̀, rod. sə̀də̀sə̀ja tudi ime Sefard uporabljalo za vse Jude, ki niso bili

sədəsə̀ja] m; kratica

Aškenazi; Leta 1492 so Sefarde izgnali iz Španije

|Slavistično društvo Slovenije|: SDS je profesorico

{B} Sefardovov

imenoval za častno članico društva

{O} EDNINA: im. Sefárd, rod. Sefárda, daj. Sefárdu,

{B} SDS-jev

tož. Sefárda, mest. pri Sefárdu, or. s Sefárdom;

{O} EDNINA: im. SDS, rod. SDS-ja tudi SDS, daj.

DVOJINA: im. Sefárda, rod. Sefárdov, daj. Sefárdoma,

SDS-ju tudi SDS, tož. SDS, mest. pri SDS-ju tudi pri

tož. Sefárda, mest. pri Sefárdih, or. s Sefárdoma;

SDS, or. s SDS-jem tudi s SDS; DVOJINA: im. SDS-ja

MNOŽINA: im. Sefárdi, rod. Sefárdov, daj. Sefárdom,

tudi SDS, rod. SDS-jev tudi SDS, daj. SDS-jema tudi

tož. Sefárde, mest. pri Sefárdih, or. s Sefárdi

SDS, tož. SDS-ja tudi SDS, mest. pri SDS-jih tudi pri

STATUS: predlog

SDS, or. s SDS-jema tudi s SDS; MNOŽINA: im. SDS-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ji tudi SDS, rod. SDS-jev tudi SDS, daj. SDS-jem tudi



SDS, tož. SDS-je tudi SDS, mest. pri SDS-jih tudi pri

Sefárdinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

SDS, or. s SDS-ji tudi s SDS

|pripadnica judovske skupine|: navade

STATUS: predlog

tradicionalnih Sefardinj; Leta 1931 je napisala esej

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

o Sefardinjah v Bosni

734

(< Sefárd)

Sejšélčevih, or. s Sejšélčevima; MNOŽINA: im.

{B} Sefardinjin

Sejšélčeve, rod. Sejšélčevih, daj. Sejšélčevim, tož.

{O} EDNINA: im. Sefárdinja, rod. Sefárdinje, daj.

Sejšélčeve, mest. pri Sejšélčevih, or. s Sejšélčevimi

Sefárdinji, tož. Sefárdinjo, mest. pri Sefárdinji, or. s srednji: EDNINA: im. Sejšélčevo, rod. Sejšélčevega, Sefárdinjo; DVOJINA: im. Sefárdinji, rod. Sefárdinj,

daj. Sejšélčevemu, tož. Sejšélčevo, mest. pri

daj. Sefárdinjama, tož. Sefárdinji, mest. pri

Sejšélčevem, or. s Sejšélčevim; DVOJINA: im.

Sefárdinjah, or. s Sefárdinjama; MNOŽINA: im.

Sejšélčevi, rod. Sejšélčevih, daj. Sejšélčevima, tož.

Sefárdinje, rod. Sefárdinj, daj. Sefárdinjam, tož.

Sejšélčevi, mest. pri Sejšélčevih, or. s Sejšélčevima;

Sefárdinje, mest. pri Sefárdinjah, or. s Sefárdinjami

MNOŽINA: im. Sejšélčeva, rod. Sejšélčevih, daj.

STATUS: predlog

Sejšélčevim, tož. Sejšélčeva, mest. pri Sejšélčevih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

s Sejšélčevimi



STATUS: predlog

sefárdski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

rabin sefardske judovske skupnosti; V začetku 16.



stoletja so se v Bosni naselili sefardski Judje iz

Sejšélec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

Španije

Kruhovec je priljubljena hrana Sejšelcev

(< Sefárd)

(< Sejšéli)

{O} moški: EDNINA: im. sefárdski, rod. sefárdskega,

{B} Sejšelčev

daj. sefárdskemu, tož. sefárdski (živostno

{O} EDNINA: im. Sejšélec, rod. Sejšélca, daj. Sejšélcu, sefárdskega), mest. pri sefárdskem, or. s sefárdskim;

tož. Sejšélca, mest. pri Sejšélcu, or. s Sejšélcem;

DVOJINA: im. sefárdska, rod. sefárdskih, daj.

DVOJINA: im. Sejšélca, rod. Sejšélcev, daj. Sejšélcema, sefárdskima, tož. sefárdska, mest. pri sefárdskih, or. s tož. Sejšélca, mest. pri Sejšélcih, or. s Sejšélcema;

sefárdskima; MNOŽINA: im. sefárdski, rod. sefárdskih,

MNOŽINA: im. Sejšélci, rod. Sejšélcev, daj. Sejšélcem,

daj. sefárdskim, tož. sefárdske, mest. pri sefárdskih, or.

tož. Sejšélce, mest. pri Sejšélcih, or. s Sejšélci

s sefárdskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. sefárdska, rod. sefárdske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

sefárdski, tož. sefárdsko, mest. pri sefárdski, or. s

samostalnik moškega spola

sefárdsko; DVOJINA: im. sefárdski, rod. sefárdskih,



daj. sefárdskima, tož. sefárdski, mest. pri sefárdskih, Sejšéli -ov m mn.; zemljepisno ime

or. s sefárdskima; MNOŽINA: im. sefárdske, rod.

|dolgo ime Republika Sejšeli|; |država|: Zanimivo je,

sefárdskih, daj. sefárdskim, tož. sefárdske, mest. pri

da so želve s Sejšelov bistveno manj znane od tistih

sefárdskih, or. s sefárdskimi

na Galapagosu; Glavni cilj moje poti na Sejšele je

srednji: EDNINA: im. sefárdsko, rod. sefárdskega, daj.

bilo potapljanje z morskim psom kitovcem;

sefárdskemu, tož. sefárdsko, mest. pri sefárdskem, or.

počitnice na Sejšelih

s sefárdskim; DVOJINA: im. sefárdski, rod. sefárdskih,

Kje? na Sejšelih

daj. sefárdskima, tož. sefárdski, mest. pri sefárdskih, Od kod? s Sejšelov

or. s sefárdskima; MNOŽINA: im. sefárdska, rod.

Kam? na Sejšele

sefárdskih, daj. sefárdskim, tož. sefárdska, mest. pri

{B} Sejšelec, Sejšelka; Sejšelčev, Sejšelkin;

sefárdskih, or. s sefárdskimi

sejšelski

STATUS: predlog

{O} MNOŽINA: im. Sejšéli, rod. Sejšélov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Sejšélom, tož. Sejšéle, mest. pri Sejšélih, or. s Sejšéli STATUS: predlog

Sejšélčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

S Sejšelčevim čolnom smo se odpeljali na bližnji



otok

Sejšélka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

(< Sejšélec)

Sejšelka je prijateljica naše šampionke

{O} moški: EDNINA: im. Sejšélčev, rod.

(< Sejšéli)

Sejšélčevega, daj. Sejšélčevemu, tož. Sejšélčev

{B} Sejšelkin

(živostno Sejšélčevega), mest. pri Sejšélčevem, or. s

{O} EDNINA: im. Sejšélka, rod. Sejšélke, daj. Sejšélki, Sejšélčevim; DVOJINA: im. Sejšélčeva, rod.

tož. Sejšélko, mest. pri Sejšélki, or. s Sejšélko;

Sejšélčevih, daj. Sejšélčevima, tož. Sejšélčeva, mest.

DVOJINA: im. Sejšélki, rod. Sejšélk, daj. Sejšélkama,

pri Sejšélčevih, or. s Sejšélčevima; MNOŽINA: im.

tož. Sejšélki, mest. pri Sejšélkah, or. s Sejšélkama;

Sejšélčevi, rod. Sejšélčevih, daj. Sejšélčevim, tož.

MNOŽINA: im. Sejšélke, rod. Sejšélk, daj. Sejšélkam,

Sejšélčeve, mest. pri Sejšélčevih, or. s Sejšélčevimi

tož. Sejšélke, mest. pri Sejšélkah, or. s Sejšélkami

ženski: EDNINA: im. Sejšélčeva, rod. Sejšélčeve, daj.

STATUS: predlog

Sejšélčevi, tož. Sejšélčevo, mest. pri Sejšélčevi, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Sejšélčevo; DVOJINA: im. Sejšélčevi, rod. Sejšélčevih,



daj. Sejšélčevima, tož. Sejšélčevi, mest. pri

sejšélski -a -o prid.

735

Zaradi prijateljstva s sejšelskim plavalcem razmišlja STATUS: predlog

o selitvi, delu in nadaljevanju strokovnega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

izobraževanja v tujini; Najstarejša želva je



Johnatan, sejšelska orjaška želva; sejšelska rupija

Selassie -ja [selási] m; ime bitja, osebno ime

||denarna enota||: Prva nenamerna napaka so bili

|priimek| Haile Selassie ||ime Tafarija Makonena, palmovi listi na bankovcu za 50 sejšelskih rupij iz

etiopskega cesarja||: Salomonov rod naj bi se končal

leta 1968

z etiopskim cesarjem Hailejem Selassiejem

(< Sejšéli)

{B} Selassiejev

{O} moški: EDNINA: im. sejšélski, rod. sejšélskega,

{O} EDNINA: im. Selassie, rod. Selassieja, daj.

daj. sejšélskemu, tož. sejšélski (živostno sejšélskega), Selassieju, tož. Selassieja, mest. pri Selassieju, or. s mest. pri sejšélskem, or. s sejšélskim; DVOJINA: im.

Selassiejem; DVOJINA: im. Selassieja, rod.

sejšélska, rod. sejšélskih, daj. sejšélskima, tož.

Selassiejev, daj. Selassiejema, tož. Selassieja, mest.

sejšélska, mest. pri sejšélskih, or. s sejšélskima;

pri Selassiejih, or. s Selassiejema; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. sejšélski, rod. sejšélskih, daj.

Selassieji, rod. Selassiejev, daj. Selassiejem, tož.

sejšélskim, tož. sejšélske, mest. pri sejšélskih, or. s Selassieje, mest. pri Selassiejih, or. s Selassieji

sejšélskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. sejšélska, rod. sejšélske, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

sejšélski, tož. sejšélsko, mest. pri sejšélski, or. s

(priimki)

sejšélsko; DVOJINA: im. sejšélski, rod. sejšélskih, daj.



sejšélskima, tož. sejšélski, mest. pri sejšélskih, or. s Selassiejev -a -o [selásijev-] prid.

sejšélskima; MNOŽINA: im. sejšélske, rod. sejšélskih,

Po raziskavi Selassijevega družinskega drevesa se

daj. sejšélskim, tož. sejšélske, mest. pri sejšélskih, or. s je izkazalo, da naj bi bil ta 111. potomec kralja

sejšélskimi

Salomona

srednji: EDNINA: im. sejšélsko, rod. sejšélskega, daj.

(< Selassie)

sejšélskemu, tož. sejšélsko, mest. pri sejšélskem, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Selassiejev, rod.

sejšélskim; DVOJINA: im. sejšélski, rod. sejšélskih, daj.

Selassiejevega, daj. Selassiejevemu, tož. Selassiejev

sejšélskima, tož. sejšélski, mest. pri sejšélskih, or. s (živostno Selassiejevega), mest. pri Selassiejevem, or.

sejšélskima; MNOŽINA: im. sejšélska, rod. sejšélskih,

s Selassiejevim; DVOJINA: im. Selassiejeva, rod.

daj. sejšélskim, tož. sejšélska, mest. pri sejšélskih, or. s Selassiejevih, daj. Selassiejevima, tož. Selassiejeva,

sejšélskimi

mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Selassiejevi, rod. Selassiejevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Selassiejevim, tož. Selassiejeve, mest. pri



Selassiejevih, or. s Selassiejevimi

SEK -- [èséká tudi eseká in sék] m; simbol

ženski: EDNINA: im. Selassiejeva, rod. Selassiejeve,

|švedska krona|: Vožnja stane 1350 SEK

daj. Selassiejevi, tož. Selassiejevo, mest. pri

STATUS: predlog

Selassiejevi, or. s Selassiejevo; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Selassiejevi, rod. Selassiejevih, daj. Selassiejevima,



tož. Selassiejevi, mest. pri Selassiejevih, or. s

sek. okrajš.

Selassiejevima; MNOŽINA: im. Selassiejeve, rod.

|sekunda|: Naprava meri čas v sek.; Dirkač je bil

Selassiejevih, daj. Selassiejevim, tož. Selassiejeve,

hitrejši za 2 sek. na krog; prim. s.

mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Selassiejevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Selassiejevega, daj. Selassiejevemu, tož.



Selassiejevo, mest. pri Selassiejevem, or. s

sekúnda -e ž

Selassiejevim; DVOJINA: im. Selassiejevi, rod.

|enota za merjenje časa|; |pisno znamenje|: Za

Selassiejevih, daj. Selassiejevima, tož. Selassiejevi,

zmagovalcem je zaostal za stotinko sekunde; Aparat

mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevima;

lahko v sekundi posname tri fotografije

MNOŽINA: im. Selassiejeva, rod. Selassiejevih, daj.

{PRZ} ″ levostično s številko pri zapisu zemljepisne širine Selassiejevim, tož. Selassiejeva, mest. pri

in dolžine Koordinata kote je 45° 08' 32" severno; Selassiejevih, or. s Selassiejevimi

levostično s številko pri zapisu časa Progo je pretekla v STATUS: predlog

času 15' 25"

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. sekúnda, rod. sekúnde, daj. sekúndi,



tož. sekúndo, mest. pri sekúndi, or. s sekúndo;

Seléna1 -e ž; ime bitja, osebno ime

DVOJINA: im. sekúndi, rod. sekúnd, daj. sekúndama,

|žensko ime|: Film opisuje življenje mehiške pevke

tož. sekúndi, mest. pri sekúndah, or. s sekúndama;

Selene Quintanilla Perez

MNOŽINA: im. sekúnde, rod. sekúnd, daj. sekúndam,

{B} Selenin

tož. sekúnde, mest. pri sekúndah, or. s sekúndami

736

{O} EDNINA: im. Seléna, rod. Seléne, daj. Seléni, tož.

(< semít)

Seléno, mest. pri Seléni, or. s Seléno; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. semítski, rod. semítskega, Seléni, rod. Selén, daj. Selénama, tož. Seléni, mest. pri daj. semítskemu, tož. semítski (živostno semítskega),

Selénah, or. s Selénama; MNOŽINA: im. Seléne, rod.

mest. pri semítskem, or. s semítskim; DVOJINA: im.

Selén, daj. Selénam, tož. Seléne, mest. pri Selénah, or.

semítska, rod. semítskih, daj. semítskima, tož.

s Selénami

semítska, mest. pri semítskih, or. s semítskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. semítski, rod. semítskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

semítskim, tož. semítske, mest. pri semítskih, or. s

ženska)

semítskimi



ženski: EDNINA: im. semítska, rod. semítske, daj.

Selena2 -e

semítski,

ž; ime bitja, religijsko ime

tož. semítsko, mest. pri semítski, or. s

|grška boginja lune|: Endimion je znan kot pastir in

semítsko; DVOJINA: im. semítski, rod. semítskih, daj.

umrljivi ljubimec lunine boginje Selene

semítskima, tož. semítski, mest. pri semítskih, or. s

{B} Selenin

semítskima; MNOŽINA: im. semítske, rod. semítskih,

{O} EDNINA: im. Seléna, rod. Seléne, daj. Seléni, tož.

daj. semítskim, tož. semítske, mest. pri semítskih, or. s Seléno,

semítskimi

mest. pri Seléni, or. s Seléno; DVOJINA: im.

Seléni,

srednji:

rod. Selén, daj. Selénama, tož. Seléni, mest. pri

EDNINA: im. semítsko, rod. semítskega, daj.

Selénah,

semítskemu,

or. s Selénama; MNOŽINA: im. Seléne, rod.

tož. semítsko, mest. pri semítskem, or. s

Selén,

semítskim;

daj. Selénam, tož. Seléne, mest. pri Selénah, or.

DVOJINA: im. semítski, rod. semítskih, daj.

s Selénami

semítskima, tož. semítski, mest. pri semítskih, or. s

S

semítskima; MNOŽINA: im. semítska, rod. semítskih,

TATUS: predlog

P

daj. semítskim, tož. semítska, mest. pri semítskih, or. s RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik semítskimi

ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

semít -a m



|pripadnik jezikovne skupine v jugozahodni Aziji in

Sénegal -a

Afriki|: Ime semiti so dobili po Semu, Noetovem

m; zemljepisno ime

sinu; Črk za samoglasnike semiti ne poznajo, kot

|dolgo ime Republika Senegal|; |država|: koncert

posebne oznake jih pišejo pod soglasniki in nad

bobnarjev iz Senegala; Za vstop v Senegal je

obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici; Med

njimi

{B} semitov

kandidati za organizacijo srečanja je na prvem

{O}

mestu Dakar v Senegalu

EDNINA: im. semít, rod. semíta, daj. semítu, tož.

semíta,

Kje? v Senegalu

mest. pri semítu, or. s semítom; DVOJINA: im.

semíta,

Od kod? iz Senegala

rod. semítov, daj. semítoma, tož. semíta, mest.

pri semítih,

Kam? v Senegal

or. s semítoma; MNOŽINA: im. semíti, rod.

semítov,

{B} Senegalec, Senegalka; Senegalčev, Senegalkin;

daj. semítom, tož. semíte, mest. pri semítih,

senegalski

or. s semíti

{O}

S

EDNINA: im. Sénegal, rod. Sénegala, daj.

TATUS: predlog

Sénegalu, tož. Sénegal, mest. pri Sénegalu, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Sénegalom



STATUS: predlog

semítinja -e ž

P

|pripadnica jezikovne skupine v jugozahodni Aziji

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

in Afriki|



Senegálčev -a -o

(< semít)

prid.

Senegalčev prestop v portugalski klub nas je

{B} semitinjin

{O}

presenetil

EDNINA: im. semítinja, rod. semítinje, daj.

semítinji,

(< Senegálec)

tož. semítinjo, mest. pri semítinji, or. s

{O} moški:

semítinjo;

EDNINA: im. Senegálčev, rod.

DVOJINA: im. semítinji, rod. semítinj, daj.

Senegálčevega,

semítinjama,

daj. Senegálčevemu, tož. Senegálčev

tož. semítinji, mest. pri semítinjah, or. s

semítinjama;

(živostno Senegálčevega), mest. pri Senegálčevem, or.

MNOŽINA: im. semítinje, rod. semítinj,

s Senegálčevim; DVOJINA: im. Senegálčeva, rod.

daj. semítinjam, tož. semítinje, mest. pri semítinjah, or.

Senegálčevih,

s semítinjami

daj. Senegálčevima, tož. Senegálčeva,

S

mest. pri Senegálčevih, or. s Senegálčevima;

TATUS: predlog

MNOŽINA: im. Senegálčevi, rod. Senegálčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Senegálčevim, tož. Senegálčeve, mest. pri



Senegálčevih, or. s Senegálčevimi

semítski -a -o prid.

ženski: EDNINA: im. Senegálčeva, rod. Senegálčeve, Arabščina je s 300 milijoni govorcev najbolj

daj. Senegálčevi, tož. Senegálčevo, mest. pri

razširjen semitski jezik

737

Senegálčevi, or. s Senegálčevo; DVOJINA: im.

sénegalskim; DVOJINA: im. sénegalska, rod.

Senegálčevi, rod. Senegálčevih, daj. Senegálčevima,

sénegalskih, daj. sénegalskima, tož. sénegalska, mest.

tož. Senegálčevi, mest. pri Senegálčevih, or. s

pri sénegalskih, or. s sénegalskima; MNOŽINA: im.

Senegálčevima; MNOŽINA: im. Senegálčeve, rod.

sénegalski, rod. sénegalskih, daj. sénegalskim, tož.

Senegálčevih, daj. Senegálčevim, tož. Senegálčeve,

sénegalske, mest. pri sénegalskih, or. s sénegalskimi

mest. pri Senegálčevih, or. s Senegálčevimi

ženski: EDNINA: im. sénegalska, rod. sénegalske, daj.

srednji: EDNINA: im. Senegálčevo, rod.

sénegalski, tož. sénegalsko, mest. pri sénegalski, or. s Senegálčevega, daj. Senegálčevemu, tož.

sénegalsko; DVOJINA: im. sénegalski, rod.

Senegálčevo, mest. pri Senegálčevem, or. s

sénegalskih, daj. sénegalskima, tož. sénegalski, mest.

Senegálčevim; DVOJINA: im. Senegálčevi, rod.

pri sénegalskih, or. s sénegalskima; MNOŽINA: im.

Senegálčevih, daj. Senegálčevima, tož. Senegálčevi,

sénegalske, rod. sénegalskih, daj. sénegalskim, tož.

mest. pri Senegálčevih, or. s Senegálčevima;

sénegalske, mest. pri sénegalskih, or. s sénegalskimi

MNOŽINA: im. Senegálčeva, rod. Senegálčevih, daj.

srednji: EDNINA: im. sénegalsko, rod. sénegalskega, Senegálčevim, tož. Senegálčeva, mest. pri

daj. sénegalskemu, tož. sénegalsko, mest. pri

Senegálčevih, or. s Senegálčevimi

sénegalskem, or. s sénegalskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

sénegalski, rod. sénegalskih, daj. sénegalskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

sénegalski, mest. pri sénegalskih, or. s sénegalskima;



MNOŽINA: im. sénegalska, rod. sénegalskih, daj.

Senegálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

sénegalskim, tož. sénegalska, mest. pri sénegalskih,

Večina Senegalcev se v muslimanskem svetem

or. s sénegalskimi

mesecu posti

STATUS: predlog

(< Sénegal)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Senegalčev



{O} EDNINA: im. Senegálec, rod. Senegálca, daj.

sep. okrajš.

Senegálcu, tož. Senegálca, mest. pri Senegálcu, or. s

|september|: v datumu Rojen je 24. sep., v znamenju

Senegálcem; DVOJINA: im. Senegálca, rod.

tehtnice; prim. sept.

Senegálcev, daj. Senegálcema, tož. Senegálca, mest.

STATUS: predlog

pri Senegálcih, or. s Senegálcema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Senegálci, rod. Senegálcev, daj. Senegálcem, tož.



Senegálce, mest. pri Senegálcih, or. s Senegálci

sept. okrajš.

STATUS: predlog

|september|: v datumu Tekmovanje je potekalo v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

soboto, 21. sept. 2013, na ribniku Strahomer;

samostalnik moškega spola

Prvenstvo bo v Kopru od 3. do 10. sept. 2015; prim.



sep.

Senegálka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Knjiga je avtobiografska pripoved o Senegalki, ki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

se zaljubi v Francoza



(< Sénegal)

septêmber -bra m

{B} Senegalkin

|mesec v letu|: Kongres stranke bo septembra;

{O} EDNINA: im. Senegálka, rod. Senegálke, daj.

Snemanje dokumentarnega filma je potekalo v

Senegálki, tož. Senegálko, mest. pri Senegálki, or. s

septembru; pri navajanju datuma Potopisno predavanje

Senegálko; DVOJINA: im. Senegálki, rod. Senegálk,

bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 19. uri

daj. Senegálkama, tož. Senegálki, mest. pri

{O} EDNINA: im. septêmber, rod. septêmbra, daj.

Senegálkah, or. s Senegálkama; MNOŽINA: im.

septêmbru, tož. septêmber, mest. pri septêmbru, or. s

Senegálke, rod. Senegálk, daj. Senegálkam, tož.

septêmbrom; DVOJINA: im. septêmbra, rod.

Senegálke, mest. pri Senegálkah, or. s Senegálkami

septêmbrov, daj. septêmbroma, tož. septêmbra, mest.

STATUS: predlog

pri septêmbrih, or. s septêmbroma; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

septêmbri, rod. septêmbrov, daj. septêmbrom, tož.



septêmbre, mest. pri septêmbrih, or. s septêmbri

sénegalski -a -o prid.

STATUS: predlog

V živalskem vrtu v Pragi so se oktobra skotili trije

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

sengalski galagi; Pred dnevi sem kupila senegalsko

posebnih datumov, dnevov, mesecev

papigo, samčka, starega eno leto; Dakar, senegalska



prestolnica, gosti teden mode

seráf -a in serafín -a m

(< Sénegal)

|nadnaravno bitje, angel prvega reda|:

{O} moški: EDNINA: im. sénegalski, rod.

Serafe/serafine s šestimi krili je opisal Izaija v

sénegalskega, daj. sénegalskemu, tož. sénegalski

svojem videnju Boga; Število šest se izraža kot kot

(živostno sénegalskega), mest. pri sénegalskem, or. s

738

dovršenost v šestih perutih angelskih

Sêrgejevemu, tož. Sergêjev in Sêrgejev (živostno

serafov/serafinov

Sergêjevega in Sêrgejevega), mest. pri Sergêjevem in

{B} serafov in serafinov

pri Sêrgejevem, or. s Sergêjevim in s Sêrgejevim;

{O} EDNINA: im. seráf in serafín, rod. seráfa in

DVOJINA: im. Sergêjeva in Sêrgejeva, rod. Sergêjevih

serafína, daj. seráfu in serafínu, tož. seráfa in serafína, in Sêrgejevih, daj. Sergêjevima in Sêrgejevima, tož.

mest. pri seráfu in pri serafínu, or. s seráfom in s

Sergêjeva in Sêrgejeva, mest. pri Sergêjevih in pri

serafínom; DVOJINA: im. seráfa in serafína, rod.

Sêrgejevih, or. s Sergêjevima in s Sêrgejevima;

seráfov in serafínov, daj. seráfoma in serafínoma, tož.

MNOŽINA: im. Sergêjevi in Sêrgejevi, rod. Sergêjevih

seráfa in serafína, mest. pri seráfih in pri serafínih, or.

in Sêrgejevih, daj. Sergêjevim in Sêrgejevim, tož.

s seráfoma in s serafínoma; MNOŽINA: im. seráfi in

Sergêjeve in Sêrgejeve, mest. pri Sergêjevih in

serafíni, rod. seráfov in serafínov, daj. seráfom in

Sêrgejevih, or. s Sergêjevimi in Sêrgejevimi

serafínom, tož. seráfe in serafíne, mest. pri seráfih in ženski: EDNINA: im. Sergêjeva in Sêrgejeva, rod.

pri serafínih, or. s seráfi in s serafíni

Sergêjeve in Sêrgejeve, daj. Sergêjevi in Sêrgejevi,

STATUS: predlog

tož. Sergêjevo in Sêrgejevo, mest. pri Sergêjevi in pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Sêrgejevi, or. s Sergêjevo in s Sêrgejevo; DVOJINA:

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

im. Sergêjevi in Sêrgejevi, rod. Sergêjevih in

moškega spola

Sêrgejevih, daj. Sergêjevima in Sêrgejevima, tož.



Sergêjevi in Sêrgejevi, mest. pri Sergêjevih in

serafín -a

Sêrgejevih, or. s Sergêjevima in Sêrgejevima;

m; obširneje glej pri seráf



MNOŽINA: im. Sergêjeve in Sêrgejeve, rod. Sergêjevih

Serápis -a

in Sêrgejevih, daj. Sergêjevim in Sêrgejevim, tož.

m; ime bitja, religijsko ime

|egipčanski bog|: Kult Serapisa naj bi bil združil

Sergêjeve in Sêrgejeve, mest. pri Sergêjevih in pri

grško in egiptovsko mitologijo

Sêrgejevih, or. s Sergêjevimi in s Sêrgejevimi

srednji:

{B} Serapisov

EDNINA: im. Sergêjevo in Sêrgejevo, rod.

{O}

Sergêjevega in Sêrgejevega, daj. Sergêjevemu in

EDNINA: im. Serápis, rod. Serápisa, daj. Serápisu,

Sêrgejevemu, tož. Sergêjevo in Sêrgejevo, mest. pri

tož. Serápisa, mest. pri Serápisu, or. s Serápisom;

Sergêjevem in pri Sêrgejevem, or. s Sergêjevim in s

DVOJINA: im. Serápisa, rod. Serápisov, daj.

Sêrgejevim;

Serápisoma,

DVOJINA: im. Sergêjevi in Sêrgejevi, rod.

tož. Serápisa, mest. pri Serápisih, or. s

Serápisoma;

Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevima in

MNOŽINA: im. Serápisi, rod. Serápisov,

Sêrgejevima, tož. Sergêjevi in Sêrgejevi, mest. pri

daj. Serápisom, tož. Serápise, mest. pri Serápisih, or. s Serápisi

Sergêjevih in Sêrgejevih, or. s Sergêjevima in

Sêrgejevima;

S

MNOŽINA: im. Sergêjeva in Sêrgejeva,

TATUS: predlog

rod. Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevim in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Sêrgejevim, tož. Sergêjeva in Sêrgejeva, mest. pri



Sergêjevih in pri Sêrgejevih, or. s Sergêjevimi in s

Sergêj -a in Sêrgej -a m; ime bitja, osebno ime

Sêrgejevimi

|moško ime|: Poročila se je s sodelavcem Sergejem

STATUS: predlog

{B} Sergejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

{O} EDNINA: im. Sergêj in Sêrgej, rod. Sergêja in

Sêrgeja,

samostalnik moškega spola

daj. Sergêju in Sêrgeju, tož. Sergêja in

Sêrgeja,



mest. pri Sergêju in pri Sêrgeju, or. s

Sergêjem

sêstra -e

in s Sêrgejem; DVOJINA: im. Sergêja in

ž

Sêrgeja,

|ženska v odnosu do sorojenk, sorojencev|: Gizela

rod. Sergêjev in Sêrgejev, daj. Sergêjema in

Sêrgejema,

ima kar pet sester; |poklicni naziv; zdravstvena

tož. Sergêja in Sêrgeja, mest. pri Sergêjih

delavka|: Nastopila je svojo prvo službo kot

in pri Sêrgejih, or. s Sergêjema in s Sêrgejema;

bolniška sestra;

MNOŽINA: im. Sergêji in Sêrgeji, rod. Sergêjev in

pred imenom Zahvaljujemo se

Sêrgejev,

sestram patronažne službe, zlasti sestri Majdi;

daj. Sergêjem in Sêrgejem, tož. Sergêje in

Sêrgeje,

|verski naziv; redovnica|: V misijonu dela šest sester

mest. pri Sergêjih in pri Sêrgejih, or. s

Sergêji

usmiljenk;

in s Sêrgeji

pred imenom kuharski recepti sestre

S

Vendeline; prim. s.

TATUS: predlog

{B} sestrin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} EDNINA: im. sêstra, rod. sêstre, daj. sêstri, tož.

moška); samostalnik moškega spola; samostalnik

sêstro, mest. pri sêstri, or. s sêstro; DVOJINA: im.

moškega spola

sêstri, rod. sêster, daj. sêstrama, tož. sêstri, mest. pri sêstrah, or. s sêstrama; MNOŽINA: im. sêstre, rod.

Sergêjev -a -o in Sêrgejev -a -o prid.

sêster, daj. sêstram, tož. sêstre, mest. pri sêstrah, or. s Dokument je bil v Sergejevem stanovanju

sêstrami

(< Sergêj)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Sergêjev in Sêrgejev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Sergêjevega in Sêrgejevega, daj. Sergêjevemu in

739



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

sev. okrajš.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

|severni|: sev. ljubljanska obvoznica; Na plovbah je

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

dosegel sev. širino 77° 45



STATUS: predlog

Séverna Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|severni del ameriške celine|: Prerija je velika



naravna travniška površina v Severni Ameriki;

Sev. okrajš.

Račjo zel so prinesli v Evropo leta 1836 iz Severne

|Severni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sev.

Amerike; Angleščina ogroža 54 jezikov prvotnih

Irska; Sev. Koreja; prim. S.

prebivalcev na severozahodu Severne Amerike

STATUS: predlog

Kje? v Severni Ameriki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Od kod? iz Severne Amerike



Kam? v Severno Ameriko

Séver -ja m; ime bitja, osebno ime

{B} Severnoameričan, Severnoameričanka;

|priimek|: Severju sem odgovoril na njegov članek;

Severnoameričanov, Severnoameričankin;

V Dubrovniku je nastopil skupaj z igralcem

severnoameriški

Stanetom Severjem

{O} EDNINA: im. Séverna Amêrika, rod. Séverne

{B} Severjev

Amêrike, daj. Séverni Amêriki, tož. Séverno

{O} EDNINA: im. Séver, rod. Séverja, daj. Séverju, tož.

Amêriko, mest. pri Séverni Amêriki, or. s Séverno

Séverja, mest. pri Séverju, or. s Séverjem; DVOJINA:

Amêriko

im. Séverja, rod. Séverjev, daj. Séverjema, tož.

STATUS: predlog

Séverja, mest. pri Séverjih, or. s Séverjema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

MNOŽINA: im. Séverji, rod. Séverjev, daj. Séverjem,



tož. Séverje, mest. pri Séverjih, or. s Séverji

Séverna Korêja -e -e ž; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Demokratična ljudska republika Koreja|;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

|država|: Peking nekoč ni priznaval statusa

samostalnik moškega spola

beguncev tistim, ki so pobegnili iz Severne Koreje;



Pravijo, da je potovanje v Severno Korejo

Séverjev -a -o prid.

potovanje v preteklost; obisk v Severni Koreji

Poslušali smo pogovor s Severjevim nagrajencem;

Kje? v Severni Koreji

Severjeva nagrada ||nagrada||: V Škofji Loki so

Od kod? iz Severne Koreje

slovesno podelili Severjeve nagrade za leto 2007

Kam? v Severno Korejo

(< Séver)

{B} Severnokorejec tudi Severni Korejec,

{O} moški: EDNINA: im. Séverjev, rod. Séverjevega, Severnokorejka tudi Severna Korejka;

daj. Séverjevemu, tož. Séverjev (živostno

Severnokorejčev, Severnokorejkin; severnokorejski

Séverjevega), mest. pri Séverjevem, or. s Séverjevim;

{O} EDNINA: im. Séverna Korêja, rod. Séverne

DVOJINA: im. Séverjeva, rod. Séverjevih, daj.

Korêje, daj. Séverni Korêji, tož. Séverno Korêjo,

Séverjevima, tož. Séverjeva, mest. pri Séverjevih, or.

mest. pri Séverni Korêji, or. s Séverno Korêjo

s Séverjevima; MNOŽINA: im. Séverjevi, rod.

STATUS: predlog

Séverjevih, daj. Séverjevim, tož. Séverjeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Séverjevih, or. s Séverjevimi



ženski: EDNINA: im. Séverjeva, rod. Séverjeve, daj.

Séverna Korêjka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; Séverjevi, tož. Séverjevo, mest. pri Séverjevi, or. s

obširneje glej pri Sévernokorêjka

Séverjevo; DVOJINA: im. Séverjevi, rod. Séverjevih,



daj. Séverjevima, tož. Séverjevi, mest. pri Séverjevih, Séverna Rodézija -e -e ž; zemljepisno ime

or. s Séverjevima; MNOŽINA: im. Séverjeve, rod.

|staro ime države|: Vojaki so se urili v Severni

Séverjevih, daj. Séverjevim, tož. Séverjeve, mest. pri

Rodeziji, današnji Zambiji

Séverjevih, or. s Séverjevimi

Kje? v Severni Rodeziji

srednji: EDNINA: im. Séverjevo, rod. Séverjevega, Od kod? iz Severne Rodezije

daj. Séverjevemu, tož. Séverjevo, mest. pri

Kam? v Severno Rodezijo

Séverjevem, or. s Séverjevim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Séverna Rodézija, rod. Séverne

Séverjevi, rod. Séverjevih, daj. Séverjevima, tož.

Rodézije, daj. Séverni Rodéziji, tož. Séverno

Séverjevi, mest. pri Séverjevih, or. s Séverjevima;

Rodézijo, mest. pri Séverni Rodéziji, or. s Séverno

MNOŽINA: im. Séverjeva, rod. Séverjevih, daj.

Rodézijo

Séverjevim, tož. Séverjeva, mest. pri Séverjevih, or. s STATUS: predlog

Séverjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



740

Séverni Korêjec -ega -jca m; ime bitja, prebivalsko rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškim, tož.

ime; obširneje glej pri Sévernokorêjec

sévernoamêriške, mest. pri sévernoamêriških, or. s



sévernoamêriškimi

Sévernoameričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime ženski: EDNINA: im. sévernoamêriška, rod.

Japonci, Evropejci in Severnoameričani prihajajo v

sévernoamêriške, daj. sévernoamêriški, tož.

Egipt predvsem pozimi; Kar je za Evropejce Pariz,

sévernoamêriško, mest. pri sévernoamêriški, or. s

je za Severnoameričane Manhattan; Ekipa je

sévernoamêriško; DVOJINA: im. sévernoamêriški, rod.

sestavljena pretežno iz Severnoameričanov

sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškima, tož.

(< Séverna Amêrika)

sévernoamêriški, mest. pri sévernoamêriških, or. s

{B} Severnoameričanov

sévernoamêriškima; MNOŽINA: im. sévernoamêriške,

{O} EDNINA: im. Sévernoameričán, rod.

rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškim, tož.

Sévernoameričána, daj. Sévernoameričánu, tož.

sévernoamêriške, mest. pri sévernoamêriških, or. s

Sévernoameričána, mest. pri Sévernoameričánu, or. s

sévernoamêriškimi

Sévernoameričánom; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. sévernoamêriško, rod.

Sévernoameričána, rod. Sévernoameričánov, daj.

sévernoamêriškega, daj. sévernoamêriškemu, tož.

Sévernoameričánoma, tož. Sévernoameričána, mest.

sévernoamêriško, mest. pri sévernoamêriškem, or. s

pri Sévernoameričánih, or. s Sévernoameričánoma;

sévernoamêriškim; DVOJINA: im. sévernoamêriški,

MNOŽINA: im. Sévernoameričáni, rod.

rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškima, tož.

Sévernoameričánov, daj. Sévernoameričánom, tož.

sévernoamêriški, mest. pri sévernoamêriških, or. s

Sévernoameričáne, mest. pri Sévernoameričánih, or. s

sévernoamêriškima; MNOŽINA: im. sévernoamêriška,

Sévernoameričáni

rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškim, tož.

STATUS: predlog

sévernoamêriška, mest. pri sévernoamêriških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

sévernoamêriškimi



STATUS: predlog

Sévernoameričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Je prva Severnoameričanka v zgodovini, ki je



osvojila kolajno v smučarskem teku

Sévernokorêjčev -a -o prid.

(< Séverna Amêrika)

Del Severnokorejčevih sorodnikov živi v Južni

{B} Severnoameričankin

Koreji

{O} EDNINA: im. Sévernoameričánka, rod.

(< Sévernokorêjec)

Sévernoameričánke, daj. Sévernoameričánki, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Sévernokorêjčev, rod.

Sévernoameričánko, mest. pri Sévernoameričánki, or.

Sévernokorêjčevega, daj. Sévernokorêjčevemu, tož.

s Sévernoameričánko; DVOJINA: im.

Sévernokorêjčev (živostno Sévernokorêjčevega),

Sévernoameričánki, rod. Sévernoameričánk, daj.

mest. pri Sévernokorêjčevem, or. s

Sévernoameričánkama, tož. Sévernoameričánki,

Sévernokorêjčevim; DVOJINA: im. Sévernokorêjčeva,

mest. pri Sévernoameričánkah, or. s

rod. Sévernokorêjčevih, daj. Sévernokorêjčevima, tož.

Sévernoameričánkama; MNOŽINA: im.

Sévernokorêjčeva, mest. pri Sévernokorêjčevih, or. s

Sévernoameričánke, rod. Sévernoameričánk, daj.

Sévernokorêjčevima; MNOŽINA: im.

Sévernoameričánkam, tož. Sévernoameričánke, mest.

Sévernokorêjčevi, rod. Sévernokorêjčevih, daj.

pri Sévernoameričánkah, or. s

Sévernokorêjčevim, tož. Sévernokorêjčeve, mest. pri

Sévernoameričánkami

Sévernokorêjčevih, or. s Sévernokorêjčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Sévernokorêjčeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Sévernokorêjčeve, daj. Sévernokorêjčevi, tož.



Sévernokorêjčevo, mest. pri Sévernokorêjčevi, or. s

sévernoamêriški -a -o prid.

Sévernokorêjčevo; DVOJINA: im. Sévernokorêjčevi,

severnoameriška hokejska liga NHL;

rod. Sévernokorêjčevih, daj. Sévernokorêjčevima, tož.

severnoameriški Indijanci; Po svetu se je

Sévernokorêjčevi, mest. pri Sévernokorêjčevih, or. s

topinambur razširil skupaj z imenom, ki so ga zanj

Sévernokorêjčevima; MNOŽINA: im.

uporabljali severnoameriški staroselci

Sévernokorêjčeve, rod. Sévernokorêjčevih, daj.

(< Séverna Amêrika)

Sévernokorêjčevim, tož. Sévernokorêjčeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. sévernoamêriški, rod.

Sévernokorêjčevih, or. s Sévernokorêjčevimi

sévernoamêriškega, daj. sévernoamêriškemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Sévernokorêjčevo, rod.

sévernoamêriški (živostno sévernoamêriškega), mest.

Sévernokorêjčevega, daj. Sévernokorêjčevemu, tož.

pri sévernoamêriškem, or. s sévernoamêriškim;

Sévernokorêjčevo, mest. pri Sévernokorêjčevem, or.

DVOJINA: im. sévernoamêriška, rod.

s Sévernokorêjčevim; DVOJINA: im.

sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškima, tož.

Sévernokorêjčevi, rod. Sévernokorêjčevih, daj.

sévernoamêriška, mest. pri sévernoamêriških, or. s

Sévernokorêjčevima, tož. Sévernokorêjčevi, mest. pri

sévernoamêriškima; MNOŽINA: im. sévernoamêriški,

Sévernokorêjčevih, or. s Sévernokorêjčevima;

741

MNOŽINA: im. Sévernokorêjčeva, rod.

Sévernokorêjkah tudi pri Sévernih Korêjkah, or. s

Sévernokorêjčevih, daj. Sévernokorêjčevim, tož.

Sévernokorêjkami tudi s Sévernimi Korêjkami

Sévernokorêjčeva, mest. pri Sévernokorêjčevih, or. s

STATUS: predlog

Sévernokorêjčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





sévernokorêjski -a -o prid.

Sévernokorêjec -jca tudi Séverni Korêjec -ega -jca severnokorejski voditelj; severnokorejska vojska;

m; ime bitja, prebivalsko ime

Uradno sliko severnokorejskega naslednika so

Na fotografiji je ganljivo srečanje 69-letnega

objavili na prvi strani časopisa

Severnokorejca s starejšima sestrama iz Južne

(< Séverna Korêja)

Koreje

{O} moški: EDNINA: im. sévernokorêjski, rod.

(< Séverna Korêja)

sévernokorêjskega, daj. sévernokorêjskemu, tož.

{B} Severnokorejčev

sévernokorêjski (živostno sévernokorêjskega), mest.

{O} EDNINA: im. Sévernokorêjec tudi Séverni

pri sévernokorêjskem, or. s sévernokorêjskim;

Korêjec, rod. Sévernokorêjca tudi Sévernega

DVOJINA: im. sévernokorêjska, rod. sévernokorêjskih,

Korêjca, daj. Sévernokorêjcu tudi Sévernemu

daj. sévernokorêjskima, tož. sévernokorêjska, mest.

Korêjcu, tož. Sévernokorêjca tudi Sévernega

pri sévernokorêjskih, or. s sévernokorêjskima;

Korêjca, mest. pri Sévernokorêjcu tudi pri Sévernem

MNOŽINA: im. sévernokorêjski, rod. sévernokorêjskih,

Korêjcu, or. s Sévernokorêjcem tudi s Sévernim

daj. sévernokorêjskim, tož. sévernokorêjske, mest. pri

Korêjcem; DVOJINA: im. Sévernokorêjca tudi Séverna

sévernokorêjskih, or. s sévernokorêjskimi

Korêjca, rod. Sévernokorêjecev tudi Sévernih

ženski: EDNINA: im. sévernokorêjska, rod.

Korêjcev, daj. Sévernokorêjecema tudi Sévernima

sévernokorêjske, daj. sévernokorêjski, tož.

Korêjcema, tož. Sévernokorêjca tudi Séverna

sévernokorêjsko, mest. pri sévernokorêjski, or. s

Korêjca, mest. pri Sévernokorêjcih tudi pri Sévernih

sévernokorêjsko; DVOJINA: im. sévernokorêjski, rod.

Korêjcih, or. s Sévernokorêjecema tudi s Sévernima

sévernokorêjskih, daj. sévernokorêjskima, tož.

Korêjcema; MNOŽINA: im. Sévernokorêjci tudi

sévernokorêjski, mest. pri sévernokorêjskih, or. s

Séverni Korêjci, rod. Sévernokorêjecev tudi Sévernih

sévernokorêjskima; MNOŽINA: im. sévernokorêjske,

Korêjcev, daj. Sévernokorêjecem tudi Sévernim

rod. sévernokorêjskih, daj. sévernokorêjskim, tož.

Korêjcem, tož. Sévernokorêjce tudi Séverne Korêjce,

sévernokorêjske, mest. pri sévernokorêjskih, or. s

mest. pri Sévernokorêjcih tudi pri Sévernih Korêjcih,

sévernokorêjskimi

or. s Sévernokorêjci tudi s Sévernimi Korêjci

srednji: EDNINA: im. sévernokorêjsko, rod.

STATUS: predlog

sévernokorêjskega, daj. sévernokorêjskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

sévernokorêjsko, mest. pri sévernokorêjskem, or. s

samostalnik moškega spola

sévernokorêjskim; DVOJINA: im. sévernokorêjski,



rod. sévernokorêjskih, daj. sévernokorêjskima, tož.

Sévernokorêjka -e tudi Séverna Korêjka -e -e ž; ime sévernokorêjski, mest. pri sévernokorêjskih, or. s

bitja, prebivalsko ime

sévernokorêjskima; MNOŽINA: im. sévernokorêjska,

Severnokorejke so se veselile srebrne medalje

rod. sévernokorêjskih, daj. sévernokorêjskim, tož.

(< Séverna Korêja)

sévernokorêjska, mest. pri sévernokorêjskih, or. s

{B} Severnokorejkin

sévernokorêjskimi

{O} EDNINA: im. Sévernokorêjka tudi Séverna

STATUS: predlog

Korêjka, rod. Sévernokorêjke tudi Séverne Korêjke,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daj. Sévernokorêjki tudi Séverni Korêjki, tož.



Sévernokorêjko tudi Séverno Korêjko, mest. pri

sévernorodézijski -a -o prid.

Sévernokorêjki tudi pri Séverni Korêjki, or. s

Leta 1964 je Jugoslavijo obiskal severnorodezijski

Sévernokorêjko tudi s Séverno Korêjko; DVOJINA:

predsednik Kenneth Kaunda

im. Sévernokorêjki tudi Séverni Korêjki, rod.

(< Séverna Rodézija)

Sévernokorêjk tudi Sévernih Korêjk, daj.

{O} moški: EDNINA: im. sévernorodézijski, rod.

Sévernokorêjkama tudi Sévernima Korêjkama, tož.

sévernorodézijskega, daj. sévernorodézijskemu, tož.

Sévernokorêjki tudi Séverni Korêjki, mest. pri

sévernorodézijski (živostno sévernorodézijskega),

Sévernokorêjkah tudi pri Sévernih Korêjkah, or. s

mest. pri sévernorodézijskem, or. s

Sévernokorêjkama tudi s Sévernima Korêjkama;

sévernorodézijskim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Sévernokorêjke tudi Séverne Korêjke,

sévernorodézijska, rod. sévernorodézijskih, daj.

rod. Sévernokorêjk tudi Sévernih Korêjk, daj.

sévernorodézijskima, tož. sévernorodézijska, mest.

Sévernokorêjkam tudi Sévernim Korêjkam, tož.

pri sévernorodézijskih, or. s sévernorodézijskima;

Sévernokorêjke tudi Séverne Korêjke, mest. pri

MNOŽINA: im. sévernorodézijski, rod.

sévernorodézijskih, daj. sévernorodézijskim, tož.

742

sévernorodézijske, mest. pri sévernorodézijskih, or. s Sfíngi, rod. Sfíng, daj. Sfíngama, tož. Sfíngi, mest. pri sévernorodézijskimi

Sfíngah, or. s Sfíngama; MNOŽINA: im. Sfínge, rod.

ženski: EDNINA: im. sévernorodézijska, rod.

Sfíng, daj. Sfíngam, tož. Sfínge, mest. pri Sfíngah, or.

sévernorodézijske, daj. sévernorodézijski, tož.

s Sfíngami

sévernorodézijsko, mest. pri sévernorodézijski, or. s

STATUS: predlog

sévernorodézijsko; DVOJINA: im. sévernorodézijski,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

rod. sévernorodézijskih, daj. sévernorodézijskima,



tož. sévernorodézijski, mest. pri sévernorodézijskih,

Sg -- [sə̀gə̀ tudi səgə̀ in èsgé tudi esgé] m; simbol or. s sévernorodézijskima; MNOŽINA: im.

|siborgij|: Simbol za kemijski element siborgij je Sg

sévernorodézijske, rod. sévernorodézijskih, daj.

STATUS: predlog

sévernorodézijskim, tož. sévernorodézijske, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

sévernorodézijskih, or. s sévernorodézijskimi



srednji: EDNINA: im. sévernorodézijsko, rod.

SG -- [sə̀gə̀ tudi səgə̀] m; simbol

sévernorodézijskega, daj. sévernorodézijskemu, tož.

|Slovenj Gradec|: Ukradli so moped z registrsko

sévernorodézijsko, mest. pri sévernorodézijskem, or.

tablico SG H1-285

s sévernorodézijskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

sévernorodézijski, rod. sévernorodézijskih, daj.

P

sévernorodézijskima,

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tož. sévernorodézijski, mest. pri

sévernorodézijskih,



or. s sévernorodézijskima;

Si -- [sə̀í tudi səí in èsí tudi esí] m; simbol

MNOŽINA: im. sévernorodézijska, rod.

sévernorodézijskih,

|silicij|: Simbol za kemijski element silicij je Si

daj. sévernorodézijskim, tož.

sévernorodézijska,

S

mest. pri sévernorodézijskih, or. s

TATUS: predlog

sévernorodézijskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



P

SI -- [sə̀í

RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tudi səí in èsí tudi esí] m; simbol



|mednarodna oznaka Slovenia: Slovenija|

sf -- [sə̀fə̀

S

tudi səfə̀ in èsèf tudi esèf] prisl.; simbol

TATUS: predlog

|oznaka na notah sforzato, sforzando: poudarjeno,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(močneje) naglašeno|



STATUS: predlog

.si okrajš.

P

|Slovenija|:

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

kot spletna domena Pravila za registracijo



domene .si so precej stroga; v spletnih naslovih, stično sfínga -e

www.fran.si

ž

|bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško

STATUS: predlog

glavo|: Grške sfinge se razlikujejo od egipčanskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ker imajo žensko glavo; Velika sfinga v Gizi je



velik staroegipčanski kip sfinge, ki je pol človek,

Siam -a [síjam] m; zemljepisno ime

pol lev in varuje Kefrenovo piramido v kompleksu

|staro ime države|: trgovski sporazum s Kitajsko,

nekropole v Gizi; prim. Sfínga

Japonsko in Siamom

{B} sfingin

Kje? v Siamu

{O} EDNINA: im. sfínga, rod. sfínge, daj. sfíngi, tož.

Od kod? iz Siama

sfíngo, mest. pri sfíngi, or. s sfíngo; DVOJINA: im.

Kam? v Siam

sfíngi, rod. sfíng, daj. sfíngama, tož. sfíngi, mest. pri

{B} Siamec, Siamka; Siamčev, Siamkin; siamski

sfíngah, or. s sfíngama; MNOŽINA: im. sfínge, rod.

{O} EDNINA: im. Siam, rod. Siama, daj. Siamu, tož.

sfíng, daj. sfíngam, tož. sfínge, mest. pri sfíngah, or. s Siam, mest. pri Siamu, or. s Siamom

sfíngami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,



nadnaravnih, domišljijskih bitij

siamec -mca [síjamec] m



|mačka|: Podarim še ne eno leto starega siamca

Sfínga -e ž; ime bitja, osebno ime

Tomija; prim. Siamec

|ime grškega bajeslovnega bitja z levjim trupom in

{B} siamčev

človeško glavo pred Pozejdonovim templjem|:

{O} EDNINA: im. siamec, rod. siamca, daj. siamcu, tož.

Ogromna Sfinga je stražila vzhodni vhod

siamca, mest. pri siamcu, or. s siamcem; DVOJINA: im.

Pozejdonovega templja; prim. sfínga

siamca, rod. siamcev, daj. siamcema, tož. siamca,

{B} Sfingin

mest. pri siamcih, or. s siamcema; MNOŽINA: im.

{O}

siamci,

EDNINA: im. Sfínga, rod. Sfínge, daj. Sfíngi, tož.

rod. siamcev, daj. siamcem, tož. siamce, mest.

Sfíngo, mest. pri Sfíngi, or. s Sfíngo;

pri siamcih,

DVOJINA: im.

or. s siamci

743

STATUS: predlog

siamskim, tož. siamske, mest. pri siamskih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

siamskimi



srednji: EDNINA: im. siamsko, rod. siamskega, daj.

Siamec -mca [síjamec] m; ime bitja, prebivalsko ime siamskemu, tož. siamsko, mest. pri siamskem, or. s

pohod osvajalskih Siamcev; prim. siamec

siamskim; DVOJINA: im. siamski, rod. siamskih, daj.

(< Siam)

siamskima, tož. siamski, mest. pri siamskih, or. s

{B} Siamčev

siamskima; MNOŽINA: im. siamska, rod. siamskih, daj.

{O} EDNINA: im. Siamec, rod. Siamca, daj. Siamcu,

siamskim, tož. siamska, mest. pri siamskih, or. s

tož. Siamca, mest. pri Siamcu, or. s Siamcem;

siamskimi

DVOJINA: im. Siamca, rod. Siamcev, daj. Siamcema,

STATUS: predlog

tož. Siamca, mest. pri Siamcih, or. s Siamcema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Siamci, rod. Siamcev, daj. Siamcem,



tož. Siamce, mest. pri Siamcih, or. s Siamci

Siegfried -a [zíkfrid-] m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog

|germanska bajeslovna oseba|: Opera opeva boj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

junaškega Siegfrieda z zmajem



{B} Siegfriedov

siamka -e [síjamka] ž

{O} EDNINA: im. Siegfried, rod. Siegfrieda, daj.

|mačka|: Dlaka siamk je svetlo siva, ušesa, rep in

Siegfriedu, tož. Siegfrieda, mest. pri Siegfriedu, or. z tace pa imajo temno rjave; prim. Siamka

Siegfriedom; DVOJINA: im. Siegfrieda, rod.

{B} siamkin

Siegfriedov, daj. Siegfriedoma, tož. Siegfrieda, mest.

{O} EDNINA: im. siamka, rod. siamke, daj. siamki, tož.

pri Siegfriedih, or. z Siegfriedoma; MNOŽINA: im.

siamko, mest. pri siamki, or. s siamko; DVOJINA: im.

Siegfriedi, rod. Siegfriedov, daj. Siegfriedom, tož.

siamki, rod. siamk, daj. siamkama, tož. siamki, mest.

Siegfriede, mest. pri Siegfriedih, or. z Siegfriedi

pri siamkah, or. s siamkama; MNOŽINA: im. siamke,

STATUS: predlog

rod. siamk, daj. siamkam, tož. siamke, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

siamkah, or. s siamkami



STATUS: predlog

siemens -a in símens -a [símens] m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

|merska enota|: Prevodnost se meri v



siemensih/simensih; Siemense/simense imenujemo

Siamka -e [síjamka] ž; ime bitja, prebivalsko ime po nemškem izumitelju in industrialcu Wernerju

V predavanju je opozarjala na družbeno neenakost

von Siemensu; v strokovnih besedilih največkrat

Siamk; prim. siamka

nepodomačeno Nepričakovano meritev 4 siemensov

(< Siam)

moramo izločiti kot napako <4 S>; prim. S2

{B} Siamkin

(< Siemens)

{O} EDNINA: im. Siamka, rod. Siamke, daj. Siamki,

{O} EDNINA: im. siemens in símens, rod. siemensa in

tož. Siamko, mest. pri Siamki, or. s Siamko; DVOJINA:

símensa, daj. siemensu in símensu, tož. siemens in

im. Siamki, rod. Siamk, daj. Siamkama, tož. Siamki,

símens, mest. pri siemensu in pri símensu, or. s

mest. pri Siamkah, or. s Siamkama; MNOŽINA: im.

siemensom in s símensom; DVOJINA: im. siemensa in

Siamke, rod. Siamk, daj. Siamkam, tož. Siamke, mest.

símensa, rod. siemensov in símensov, daj.

pri Siamkah, or. s Siamkami

siemensoma in símensoma, tož. siemensa in símensa,

STATUS: predlog

mest. pri siemensih in pri símensih, or. s siemensoma

P

in s símensoma; MNOŽINA: im. siemensi in símensi,

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



rod. siemensov in símensov, daj. siemensom in

símensom,

siamski -a -o [síjamski]

tož. siemense in símense, mest. pri

prid.

siemensih

siamsko kraljestvo

in pri símensih, or. s siemensi in s símensi

(< Siam)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. siamski, rod. siamskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

siamskemu, tož. siamski (živostno siamskega), mest.

enakozvočnice; samostalnik moškega spola

pri siamskem, or. s siamskim; DVOJINA: im. siamska,



rod. siamskih, daj. siamskima, tož. siamska, mest. pri

Siemens -a [símens] m; ime bitja, osebno ime

siamskih, or. s siamskima; MNOŽINA: im. siamski,

|priimek|; |nemški izumitelj|: Ernstu Wernerju von

rod. siamskih, daj. siamskim, tož. siamske, mest. pri

Siemensu je leta 1879 uspelo izdelati prvi električni

siamskih, or. s siamskimi

vlak

ženski: EDNINA: im. siamska, rod. siamske, daj.

{B} Siemensov

siamski, tož. siamsko, mest. pri siamski, or. s

{O} EDNINA: im. Siemens, rod. Siemensa, daj.

siamsko; DVOJINA: im. siamski, rod. siamskih, daj.

Siemensu, tož. Siemensa, mest. pri Siemensu, or. s

siamskima, tož. siamski, mest. pri siamskih, or. s

Siemensom; DVOJINA: im. Siemensa, rod. Siemensov,

siamskima; MNOŽINA: im. siamske, rod. siamskih, daj.

daj. Siemensoma, tož. Siemensa, mest. pri Siemensih,

744

or. s Siemensoma; MNOŽINA: im. Siemensi, rod.

Sierraleončevi, mest. pri Sierraleončevih, or. s

Siemensov, daj. Siemensom, tož. Siemense, mest. pri

Sierraleončevima; MNOŽINA: im. Sierraleončeve, rod.

Siemensih, or. s Siemensi

Sierraleončevih, daj. Sierraleončevim, tož.

STATUS: predlog

Sierraleončeve, mest. pri Sierraleončevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Sierraleončevimi



srednji: EDNINA: im. Sierraleončevo, rod.

Siemensov -a -o [símensov-] prid.

Sierraleončevega, daj. Sierraleončevemu, tož.

Siemensove inovacije in prispevki k razvoju

Sierraleončevo, mest. pri Sierraleončevem, or. s

elektrotehnike

Sierraleončevim; DVOJINA: im. Sierraleončevi, rod.

(< Siemens)

Sierraleončevih, daj. Sierraleončevima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Siemensov, rod.

Sierraleončevi, mest. pri Sierraleončevih, or. s

Siemensovega, daj. Siemensovemu, tož. Siemensov

Sierraleončevima; MNOŽINA: im. Sierraleončeva, rod.

(živostno Siemensovega), mest. pri Siemensovem, or.

Sierraleončevih, daj. Sierraleončevim, tož.

s Siemensovim; DVOJINA: im. Siemensova, rod.

Sierraleončeva, mest. pri Sierraleončevih, or. s

Siemensovih, daj. Siemensovima, tož. Siemensova,

Sierraleončevimi

mest. pri Siemensovih, or. s Siemensovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Siemensovi, rod. Siemensovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Siemensovim, tož. Siemensove, mest. pri



Siemensovih, or. s Siemensovimi

Sierra Leone -e -- [sjêra leóne] ž; zemljepisno ime ženski: EDNINA: im. Siemensova, rod. Siemensove,

|dolgo ime Republika Sierra Leone|; |država|: trgovina

daj. Siemensovi, tož. Siemensovo, mest. pri

z diamanti iz Sierre Leone; Dogajanje v romanu je

Siemensovi, or. s Siemensovo; DVOJINA: im.

postavljeno v Sierro Leone; Leta 1989 je bil

Siemensovi, rod. Siemensovih, daj. Siemensovima,

imenovan za veleposlanika v Sierri Leone

tož. Siemensovi, mest. pri Siemensovih, or. s

Kje? v Sierri Leone

Siemensovima; MNOŽINA: im. Siemensove, rod.

Od kod? iz Sierre Leone

Siemensovih, daj. Siemensovim, tož. Siemensove,

Kam? v Sierro Leone

mest. pri Siemensovih, or. s Siemensovimi

{B} Sierraleonec, Sierraleonka; Sierraleončev,

srednji: EDNINA: im. Siemensovo, rod.

Sierraleonkin; sierraleonski

Siemensovega, daj. Siemensovemu, tož. Siemensovo,

{O} EDNINA: im. Sierra Leone, rod. Sierre Leone, daj.

mest. pri Siemensovem, or. s Siemensovim; DVOJINA:

Sierri Leone, tož. Sierro Leone, mest. pri Sierri

im. Siemensovi, rod. Siemensovih, daj.

Leone, or. s Sierro Leone

Siemensovima, tož. Siemensovi, mest. pri

STATUS: predlog

Siemensovih, or. s Siemensovima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Siemensova, rod. Siemensovih, daj. Siemensovim,



tož. Siemensova, mest. pri Siemensovih, or. s

Sierraleonec -nca [sjeraleónəc] m; ime bitja,

Siemensovimi

prebivalsko ime

STATUS: predlog

Papeževo pismo je imelo med Sierraleonci velik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

odmev



(< Sierra Leone)

Sierraleončev -a -o [sjêraleónčev-] prid.

{B} Sierraleončev

Seirraleončeva sinova sta se preselila v glavno

{O} EDNINA: im. Sierraleonec, rod. Sierraleonca, daj.

mesto

Sierraleoncu, tož. Sierraleonca, mest. pri

(< Sierraleonec)

Sierraleoncu, or. s Sierraleoncem; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Sierraleončev, rod.

Sierraleonca, rod. Sierraleoncev, daj. Sierraleoncema,

Sierraleončevega, daj. Sierraleončevemu, tož.

tož. Sierraleonca, mest. pri Sierraleoncih, or. s

Sierraleončev (živostno Sierraleončevega), mest. pri

Sierraleoncema; MNOŽINA: im. Sierraleonci, rod.

Sierraleončevem, or. s Sierraleončevim; DVOJINA:

Sierraleoncev, daj. Sierraleoncem, tož. Sierraleonce,

im. Sierraleončeva, rod. Sierraleončevih, daj.

mest. pri Sierraleoncih, or. s Sierraleonci

Sierraleončevima, tož. Sierraleončeva, mest. pri

STATUS: predlog

Sierraleončevih, or. s Sierraleončevima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

im. Sierraleončevi, rod. Sierraleončevih, daj.

samostalnik moškega spola

Sierraleončevim, tož. Sierraleončeve, mest. pri



Sierraleončevih, or. s Sierraleončevimi

Sierraleonka -e [sjeraleónka] ž; ime bitja, prebivalsko ženski: EDNINA: im. Sierraleončeva, rod.

ime

Sierraleončeve, daj. Sierraleončevi, tož.

Sierraleonka je bila koordinatorka izobraževalnega

Sierraleončevo, mest. pri Sierraleončevi, or. s

središča v Freetownu

Sierraleončevo; DVOJINA: im. Sierraleončevi, rod.

(< Sierra Leone)

Sierraleončevih, daj. Sierraleončevima, tož.

{B} Sierraleonkin

745

{O} EDNINA: im. Sierraleonka, rod. Sierraleonke, daj.

sievertov in sívertov, daj. sievertoma in sívertoma,

Sierraleonki, tož. Sierraleonko, mest. pri Sierraleonki, tož. sieverta in síverta, mest. pri sievertih in pri

or. s Sierraleonko; DVOJINA: im. Sierraleonki, rod.

sívertih, or. s sievertoma in s sívertoma; MNOŽINA:

Sierraleonk, daj. Sierraleonkama, tož. Sierraleonki,

im. sieverti in síverti, rod. sievertov in sívertov, daj.

mest. pri Sierraleonkah, or. s Sierraleonkama;

sievertom in sívertom, tož. sieverte in síverte, mest.

MNOŽINA: im. Sierraleonke, rod. Sierraleonk, daj.

pri sievertih in pri sívertih, or. s sieverti in s síverti Sierraleonkam, tož. Sierraleonke, mest. pri

STATUS: predlog

Sierraleonkah, or. s Sierraleonkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote;

STATUS: predlog

enakozvočnice; samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Sievert -a [sívert] m; ime bitja, osebno ime

sierraleonski -a -o [sjeraleónski] prid.

|švedski fizik|: Oglasil se je pri profesorju Rolfu

sierraleonski upornik; sierraleonska prestolnica;

Sievertu

Britanska opozicija zahteva preiskavo zgodovine

{B} Sievertov

sierraleonske krize

{O} EDNINA: im. Sievert, rod. Sieverta, daj. Sievertu,

(< Sierra Leone)

tož. Sieverta, mest. pri Sievertu, or. s Sievertom;

{O} moški: EDNINA: im. sierraleonski, rod.

DVOJINA: im. Sieverta, rod. Sievertov, daj.

sierraleonskega, daj. sierraleonskemu, tož.

Sievertoma, tož. Sieverta, mest. pri Sievertih, or. s

sierraleonski (živostno sierraleonskega), mest. pri

Sievertoma; MNOŽINA: im. Sieverti, rod. Sievertov,

sierraleonskem, or. s sierraleonskim; DVOJINA: im.

daj. Sievertom, tož. Sieverte, mest. pri Sievertih, or. s sierraleonska, rod. sierraleonskih, daj.

Sieverti

sierraleonskima, tož. sierraleonska, mest. pri

STATUS: predlog

sierraleonskih, or. s sierraleonskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

sierraleonski, rod. sierraleonskih, daj. sierraleonskim, tož. sierraleonske, mest. pri sierraleonskih, or. s

Sievertov -a -o [sívertov-] prid.

sierraleonskimi

Pri raziskavi so uporabili Sievertove izsledke

ženski: EDNINA: im. sierraleonska, rod. sierraleonske, (< Sievert)

daj. sierraleonski, tož. sierraleonsko, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Sievertov, rod.

sierraleonski, or. s sierraleonsko; DVOJINA: im.

Sievertovega, daj. Sievertovemu, tož. Sievertov

sierraleonski, rod. sierraleonskih, daj.

(živostno Sievertovega), mest. pri Sievertovem, or. s

sierraleonskima, tož. sierraleonski, mest. pri

Sievertovim; DVOJINA: im. Sievertova, rod.

sierraleonskih, or. s sierraleonskima; MNOŽINA: im.

Sievertovih, daj. Sievertovima, tož. Sievertova, mest.

sierraleonske, rod. sierraleonskih, daj.

pri Sievertovih, or. s Sievertovima; MNOŽINA: im.

sierraleonskim, tož. sierraleonske, mest. pri

Sievertovi, rod. Sievertovih, daj. Sievertovim, tož.

sierraleonskih, or. s sierraleonskimi

Sievertove, mest. pri Sievertovih, or. s Sievertovimi

srednji: EDNINA: im. sierraleonsko, rod.

ženski: EDNINA: im. Sievertova, rod. Sievertove, daj.

sierraleonskega, daj. sierraleonskemu, tož.

Sievertovi, tož. Sievertovo, mest. pri Sievertovi, or. s sierraleonsko, mest. pri sierraleonskem, or. s

Sievertovo; DVOJINA: im. Sievertovi, rod.

sierraleonskim; DVOJINA: im. sierraleonski, rod.

Sievertovih, daj. Sievertovima, tož. Sievertovi, mest.

sierraleonskih, daj. sierraleonskima, tož.

pri Sievertovih, or. s Sievertovima; MNOŽINA: im.

sierraleonski, mest. pri sierraleonskih, or. s

Sievertove, rod. Sievertovih, daj. Sievertovim, tož.

sierraleonskima; MNOŽINA: im. sierraleonska, rod.

Sievertove, mest. pri Sievertovih, or. s Sievertovimi

sierraleonskih, daj. sierraleonskim, tož. sierraleonska, srednji: EDNINA: im. Sievertovo, rod. Sievertovega, mest. pri sierraleonskih, or. s sierraleonskimi

daj. Sievertovemu, tož. Sievertovo, mest. pri

STATUS: predlog

Sievertovem, or. s Sievertovim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Sievertovi, rod. Sievertovih, daj. Sievertovima, tož.



Sievertovi, mest. pri Sievertovih, or. s Sievertovima;

sievert -a in sívert -a [sívert] m

MNOŽINA: im. Sievertova, rod. Sievertovih, daj.

|merska enota|: Enote biološkega vpliva radiacije na

Sievertovim, tož. Sievertova, mest. pri Sievertovih, or.

človeško telo imenujemo sieverte/siverte; v

s Sievertovimi

strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Nekateri

STATUS: predlog

roboti lahko prenesejo sevanje od 70 do 80

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

sievertov <70–80 Sv>; prim. Sv



(< Sievert)

Sígismund Lúksemburški -a -ega m; ime bitja,

{O} EDNINA: im. sievert in sívert, rod. sieverta in

osebno ime

síverta, daj. sievertu in sívertu, tož. sievert in sívert,

|nem. Siegismud von Luxemburg: madžarski,

mest. pri sievertu in pri sívertu, or. s sievertom in s nemški in češki kralj ter rimsko-nemški cesar|:

sívertom; DVOJINA: im. sieverta in síverta, rod.

746

Barbara Celjska je preživela v zakonu s sikhovski -a -o [síkovski] prid.

Sigismundom Luksemburškim 32 let

sikhovski tempelj; nasprotja med muslimansko,

{O} EDNINA: im. Sígismund Lúksemburški, rod.

hindujsko in sikhovsko skupnostjo

Sígismunda Lúksemburškega, daj. Sígismundu

(< sikh)

Lúksemburškemu, tož. Sígismunda

{O} moški: EDNINA: im. sikhovski, rod. sikhovskega, Lúksemburškega, mest. pri Sígismundu

daj. sikhovskemu, tož. sikhovski (živostno

Lúksemburškem, or. s Sígismundom

sikhovskega), mest. pri sikhovskem, or. s

Lúksemburškim

sikhovskim; DVOJINA: im. sikhovska, rod. sikhovskih,

STATUS: predlog

daj. sikhovskima, tož. sikhovska, mest. pri sikhovskih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem or. s sikhovskima; MNOŽINA: im. sikhovski, rod.

imenu

sikhovskih, daj. sikhovskim, tož. sikhovske, mest. pri



sikhovskih, or. s sikhovskimi

sígma -e

ženski:

ž

EDNINA: im. sikhovska, rod. sikhovske, daj.

|grška črka ς ali σ|: Zanka je ležala poleg njega v

sikhovski, tož. sikhovsko, mest. pri sikhovski, or. s

obliki sigme; Znak za seštevanje je podan s sigmo;

sikhovsko; DVOJINA: im. sikhovski, rod. sikhovskih,

kot prilastek, v imenovalniku črka sigma

daj. sikhovskima, tož. sikhovski, mest. pri sikhovskih,

{O} EDNINA: im. sígma, rod. sígme, daj. sígmi, tož.

or. s sikhovskima; MNOŽINA: im. sikhovske, rod.

sígmo,

sikhovskih,

mest. pri sígmi, or. s sígmo; DVOJINA: im.

daj. sikhovskim, tož. sikhovske, mest. pri

sígmi,

sikhovskih,

rod. sígm, daj. sígmama, tož. sígmi, mest. pri

or. s sikhovskimi

sígmah,

srednji:

or. s sígmama; MNOŽINA: im. sígme, rod.

EDNINA: im. sikhovsko, rod. sikhovskega,

sígm, daj. sígmam, tož. sígme, mest. pri sígmah, or. s

daj. sikhovskemu, tož. sikhovsko, mest. pri

sígmami

sikhovskem, or. s sikhovskim; DVOJINA: im.

S

sikhovski, rod. sikhovskih, daj. sikhovskima, tož.

TATUS: predlog

sikhovski,

P

mest. pri sikhovskih, or. s sikhovskima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

MNOŽINA: im. sikhovska, rod. sikhovskih, daj.



sikhovskim, tož. sikhovska, mest. pri sikhovskih, or. s sign. okrajš.

sikhovskimi

|signatura|: pesmarica Ahacija Steržinarja, sign.

STATUS: predlog

NUK R 75843

S

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

silén -a m



|grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga Bakha|:

sikh -a [sík] m

Dioniz je tisti, ki ovenčan z vinsko trto potuje s

|pripadnik hindujske verske skupnosti|: indijski

spremstvom satirov in silenov

sikhi; kulturno in duhovno središče sikhov

{B} silenov

{B} sikhov

{O} EDNINA: im. silén, rod. siléna, daj. silénu, tož.

{O} EDNINA: im. sikh, rod. sikha, daj. sikhu, tož. sikha, siléna, mest. pri silénu, or. s silénom; DVOJINA: im.

mest. pri sikhu, or. s sikhom; DVOJINA: im. sikha, rod.

siléna, rod. silénov, daj. silénoma, tož. siléna, mest. pri sikhov, daj. sikhoma, tož. sikha, mest. pri sikhih, or. s silénih, or. s silénoma; MNOŽINA: im. siléni, rod.

sikhoma; MNOŽINA: im. sikhi, rod. sikhov, daj.

silénov, daj. silénom, tož. siléne, mest. pri silénih, or. s sikhom, tož. sikhe, mest. pri sikhih, or. s sikhi

siléni

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,



nadnaravnih, domišljijskih bitij

sikhinja -e [síkinja] ž

|pripadnica hindujske verske skupnosti|: prva



Silvéster -tra

sikhinja v kanadskem parlamentu

m; ime bitja, osebno ime

(< sikh)

|moško ime|: S Silvestrom sta prepotovala Evropo

{B} sikhinjin

{B} Silvestrov

{O}

{O} EDNINA: im. Silvéster, rod. Silvéstra, daj.

EDNINA: im. sikhinja, rod. sikhinje, daj. sikhinji,

Silvéstru, tož. Silvéstra, mest. pri Silvéstru, or. s

tož. sikhinjo, mest. pri sikhinji, or. s sikhinjo;

Silvéstrom; DVOJINA: im. Silvéstra, rod. Silvéstrov,

DVOJINA: im. sikhinji, rod. sikhinj, daj. sikhinjama,

daj. Silvéstroma, tož. Silvéstra, mest. pri Silvéstrih, or.

tož. sikhinji, mest. pri sikhinjah, or. s sikhinjama;

s Silvéstroma; MNOŽINA: im. Silvéstri, rod.

MNOŽINA: im. sikhinje, rod. sikhinj, daj. sikhinjam,

Silvéstrov, daj. Silvéstrom, tož. Silvéstre, mest. pri

tož. sikhinje, mest. pri sikhinjah, or. s sikhinjami

Silvéstrih,

S

or. s Silvéstri

TATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

moška); samostalnik moškega spola

747



mest. pri Sílvinih, or. s Sílvinoma; MNOŽINA: im.

Silvéstrov -a -o prid.

Sílvini, rod. Sílvinov, daj. Sílvinom, tož. Sílvine, mest.

S Silvestrovo pomočjo smo našteli pod gradom

pri Sílvinih, or. s Sílvini

petnajst vrtincev; Silvestrov večer ||zadnja noč v letu||: STATUS: predlog

Zaročila sta se na Silvestrov večer

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

(< Silvéster)

moška)

{O} moški: EDNINA: im. Silvéstrov, rod.



Silvéstrovega, daj. Silvéstrovemu, tož. Silvéstrov

Sílvo -a m; ime bitja, osebno ime

(živostno Silvéstrovega), mest. pri Silvéstrovem, or. s

|moško ime|: Srečanje bo popestrila glasba prijatelja

Silvéstrovim; DVOJINA: im. Silvéstrova, rod.

Silva; Največ sem plezal s Silvom

Silvéstrovih, daj. Silvéstrovima, tož. Silvéstrova,

{B} Silvov

mest. pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Sílvo, rod. Sílva, daj. Sílvu, tož.

im. Silvéstrovi, rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovim,

Sílva, mest. pri Sílvu, or. s Sílvom; DVOJINA: im.

tož. Silvéstrove, mest. pri Silvéstrovih, or. s

Sílva, rod. Sílvov, daj. Sílvoma, tož. Sílva, mest. pri Silvéstrovimi

Sílvih, or. s Sílvoma; MNOŽINA: im. Sílvi, rod. Sílvov, ženski: EDNINA: im. Silvéstrova, rod. Silvéstrove, daj.

daj. Sílvom, tož. Sílve, mest. pri Sílvih, or. s Sílvi

Silvéstrovi, tož. Silvéstrovo, mest. pri Silvéstrovi, or.

STATUS: predlog

s Silvéstrovo; DVOJINA: im. Silvéstrovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Silvéstrovih, daj. Silvéstrovima, tož. Silvéstrovi, mest.

moška); samostalnik moškega spola

pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovima; MNOŽINA: im.

Silvéstrove,



rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovim, tož.

Silvéstrove,

Sílvov -a -o prid.

mest. pri Silvéstrovih, or. s

Silvéstrovimi

Silvov zadetek je bil res nekaj posebnega

srednji:

(< Sílvo)

EDNINA: im. Silvéstrovo, rod. Silvéstrovega,

{O} moški: EDNINA: im. Sílvov, rod. Sílvovega, daj.

daj. Silvéstrovemu, tož. Silvéstrovo, mest. pri

Silvéstrovem,

Sílvovemu, tož. Sílvov (živostno Sílvovega), mest. pri

or. s Silvéstrovim; DVOJINA: im.

Silvéstrovi,

Sílvovem, or. s Sílvovim; DVOJINA: im. Sílvova, rod.

rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovima, tož.

Silvéstrovi,

Sílvovih, daj. Sílvovima, tož. Sílvova, mest. pri

mest. pri Silvéstrovih, or. s

Silvéstrovima;

Sílvovih, or. s Sílvovima; MNOŽINA: im. Sílvovi, rod.

MNOŽINA: im. Silvéstrova, rod.

Silvéstrovih,

Sílvovih, daj. Sílvovim, tož. Sílvove, mest. pri

daj. Silvéstrovim, tož. Silvéstrova, mest.

pri Silvéstrovih,

Sílvovih, or. s Sílvovimi

or. s Silvéstrovimi

S

ženski: EDNINA: im. Sílvova, rod. Sílvove, daj.

TATUS: predlog

Sílvovi, tož. Sílvovo, mest. pri Sílvovi, or. s Sílvovo; PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

DVOJINA: im. Sílvovi, rod. Sílvovih, daj. Sílvovima,

poimenovanja praznikov, posebnih datumov,

tož. Sílvovi, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovima;

dnevov, mesecev

MNOŽINA: im. Sílvove, rod. Sílvovih, daj. Sílvovim,



tož. Sílvove, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovimi

silvéstrovo -ega s

srednji: EDNINA: im. Sílvovo, rod. Sílvovega, daj.

|praznik, noč med 31. decembrom in 1. januarjem|:

Sílvovemu, tož. Sílvovo, mest. pri Sílvovem, or. s

Za silvestrovo bomo šli s prijatelji v center mesta;

Sílvovim; DVOJINA: im. Sílvovi, rod. Sílvovih, daj.

Srečali smo se dan pred silvestrovim

Sílvovima, tož. Sílvovi, mest. pri Sílvovih, or. s

{O} EDNINA: im. silvéstrovo, rod. silvéstrovega, daj.

Sílvovima; MNOŽINA: im. Sílvova, rod. Sílvovih, daj.

silvéstrovemu, tož. silvéstrovo, mest. pri

Sílvovim, tož. Sílvova, mest. pri Sílvovih, or. s

silvéstrovem, or. s silvéstrovim; DVOJINA: im.

Sílvovimi

silvéstrovi, rod. silvéstrovih, daj. silvéstrovima, tož.

STATUS: predlog

silvéstrovi, mest. pri silvéstrovih, or. s silvéstrovima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. silvéstrova, rod. silvéstrovih, daj.



silvéstrovim, tož. silvéstrova, mest. pri silvéstrovih, simb. okrajš.

or. s silvéstrovimi

|simbol|: kemijski simb.

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

posebnih datumov, dnevov, mesecev





símens -a m; obširneje glej pri siemens

Sílvin -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: pesniške zbirke Silvina Sardenka

Símon -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Silvinov

|moško ime|: kip Simona Gregorčiča;

{O} EDNINA: im. Sílvin, rod. Sílvina, daj. Sílvinu, tož.

|svetopisemska oseba; Simon Gorečnik|: Preden so

Sílvina, mest. pri Sílvinu, or. s Sílvinom; DVOJINA:

Rimljani začeli leta 70 oblegati Jeruzalem, je Simon

im. Sílvina, rod. Sílvinov, daj. Sílvinoma, tož. Sílvina, svoje vernike odpeljal iz mesta; v zvezi apostol Simon 748

dan spomina na apostola Simona in Juda Tadeja; Símoničevima; MNOŽINA: im. Símoničeve, rod.

prim. Símon Goréčnik

Símoničevih, daj. Símoničevim, tož. Símoničeve,

{B} Simonov

mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevimi

{O} EDNINA: im. Símon, rod. Símona, daj. Símonu,

srednji: EDNINA: im. Símoničevo, rod.

tož. Símona, mest. pri Símonu, or. s Símonom;

Símoničevega, daj. Símoničevemu, tož. Símoničevo,

DVOJINA: im. Símona, rod. Símonov, daj. Símonoma,

mest. pri Símoničevem, or. s Símoničevim; DVOJINA:

tož. Símona, mest. pri Símonih, or. s Símonoma;

im. Símoničevi, rod. Símoničevih, daj. Símoničevima,

MNOŽINA: im. Símoni, rod. Símonov, daj. Símonom,

tož. Símoničevi, mest. pri Símoničevih, or. s

tož. Símone, mest. pri Símonih, or. s Símoni

Símoničevima; MNOŽINA: im. Símoničeva, rod.

STATUS: predlog

Símoničevih, daj. Símoničevim, tož. Símoničeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevimi

moška); religijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Símon Goréčnik -a -a ž; ime bitja, osebno ime



|svetopisemska oseba|: Simona Gorečnika

Símon iz Ciréne -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

upodabljajo z žago

|svetopisemska oseba|: Simon iz Cirene pomaga

{O} EDNINA: im. Símon Goréčnik, rod. Símona

Jezusu nositi križ

Goréčnika, daj. Símonu Goréčniku, tož. Símona

{O} EDNINA: im. Símon iz Ciréne, rod. Símona iz

Goréčnika, mest. pri Símonu Goréčniku, or. s

Ciréne, daj. Símonu iz Ciréne, tož. Símona iz Ciréne,

Símonom Goréčnikom

mest. pri Símonu iz Ciréne, or. s Símonom iz Ciréne

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; religijska imena

Símonič -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: simpozij o dr. Francu Simoniču,

Símon iz Kiréne -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

slovenskem bibliografu in bibliotekarju; S

|svetopisemska oseba|; gl. Símon iz Ciréne

Simoničem so se dogovorili za slavnostno

STATUS: predlog

predavanje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{B} Simoničev

imenu; religijska imena

{O} EDNINA: im. Símonič, rod. Símoniča, daj.



Símoniču, tož. Símoniča, mest. pri Símoniču, or. s

Símon iz Lípnice -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime Símoničem; DVOJINA: im. Símoniča, rod. Símoničev,

|svetnik|: življenjepis svetega Simona iz Lipnice

daj. Símoničema, tož. Símoniča, mest. pri Símoničih,

{O} EDNINA: im. Símon iz Lípnice, rod. Símona iz

or. s Símoničema; MNOŽINA: im. Símoniči, rod.

Lípnice, daj. Símonu iz Lípnice, tož. Símona iz

Símoničev, daj. Símoničem, tož. Símoniče, mest. pri

Lípnice, mest. pri Símonu iz Lípnice, or. s Símonom

Símoničih, or. s Símoniči

iz Lípnice

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem samostalnik moškega spola

imenu





Símoničev -a -o prid.

Símon Makabêjec -a -jca m; ime bitja, osebno ime V hiši Simoničevih sorodnikov so odprli spominsko

|judovski duhovnik|: Simon Makabejec je okrog leta

sobo o njegovem življenju in delu

150 pr. Kr. dobil od Antioha VII. pravico kovati

(< Símonič)

bronaste ali bakrene novce

{O} moški: EDNINA: im. Símoničev, rod.

{O} EDNINA: im. Símon Makabêjec, rod. Símona

Símoničevega, daj. Símoničevemu, tož. Símoničev

Makabêjca, daj. Símonu Makabêjcu, tož. Símona

(živostno Símoničevega), mest. pri Símoničevem, or. s

Makabêjca, mest. pri Símonu Makabêjcu, or. s

Símoničevim; DVOJINA: im. Símoničeva, rod.

Símonom Makabêjcem

Símoničevih, daj. Símoničevima, tož. Símoničeva,

STATUS: predlog

mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem MNOŽINA: im. Símoničevi, rod. Símoničevih, daj.

imenu; samostalnik moškega spola

Símoničevim, tož. Símoničeve, mest. pri

Símoničevih,



or. s Símoničevimi

ženski:

sín -- m; simbol

EDNINA: im. Símoničeva, rod. Símoničeve,

|sinus|: Uporaba funkcij sin (x) in cos (x) sega na

daj. Símoničevi, tož. Símoničevo, mest. pri

Símoničevi,

mnoga področja

or. s Símoničevo; DVOJINA: im.

Símoničevi,

S

rod. Símoničevih, daj. Símoničevima,

TATUS: predlog

tož. Símoničevi, mest. pri Símoničevih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

749



Síngapurčanovo; DVOJINA: im. Síngapurčevi tudi

Síngapur -ja m; zemljepisno ime

Síngapurčanovi, rod. Síngapurčevih tudi

|dolgo ime Republika Singapur|; |država|: Največje

Síngapurčanovih, daj. Síngapurčevima tudi

potniško letalo bo opravilo prvi potniški polet iz

Síngapurčanovima, tož. Síngapurčevi tudi

Singapurja v Sydney; V Singapur so pribežali

Síngapurčanovi, mest. pri Síngapurčevih tudi pri

mnogi evropski Judje; turnir v Singapurju

Síngapurčanovih, or. s Síngapurčevima tudi s

Kje? v Singapurju

Síngapurčanovima; MNOŽINA: im. Síngapurčeve tudi

Od kod? iz Singapurja

Síngapurčanove, rod. Síngapurčevih tudi

Kam? v Singapur

Síngapurčanovih, daj. Síngapurčevim tudi

{B} Singapurec tudi Singapurčan, Singapurka tudi

Síngapurčanovim, tož. Síngapurčeve tudi

Singapurčanka; Singapurčev tudi Singapurčanov,

Síngapurčanove, mest. pri Síngapurčevih tudi pri

Singapurkin tudi Singapurčankin; singapurski

Síngapurčanovih, or. s Síngapurčevimi tudi s

{O} EDNINA: im. Síngapur, rod. Síngapurja, daj.

Síngapurčanovimi

Síngapurju, tož. Síngapur, mest. pri Síngapurju, or. s

srednji: EDNINA: im. Síngapurčevo tudi

Síngapurjem

Síngapurčanovo, rod. Síngapurčevega tudi

STATUS: predlog

Síngapurčanovega, daj. Síngapurčevemu tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

Síngapurčanovemu, tož. Síngapurčevo tudi

moškega spola

Síngapurčanovo, mest. pri Síngapurčevem tudi pri



Síngapurčanovem, or. s Síngapurčevim tudi s

Síngapurčan -a

Síngapurčanovim;

m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje

DVOJINA: im. Síngapurčevi tudi

Síngapurčanovi,

glej pri Síngapurec

rod. Síngapurčevih tudi



Síngapurčanovih, daj. Síngapurčevima tudi

Síngapurčanka -e

Síngapurčanovima,

ž; ime bitja, prebivalsko ime;

tož. Síngapurčevi tudi

Síngapurčanovi,

obširneje glej pri Síngapurka

mest. pri Síngapurčevih tudi pri



Síngapurčanovih, or. s Síngapurčevima tudi s

Síngapurčanov -a -o

Síngapurčanovima;

prid.; obširneje glej pri

MNOŽINA: im. Síngapurčeva tudi

Síngapurčev

Síngapurčanova, rod. Síngapurčevih tudi



Síngapurčanovih, daj. Síngapurčevim tudi

Síngapurčev -a -o

Síngapurčanovim,

tudi Síngapurčanov -a -o prid.

tož. Síngapurčeva tudi

V Singapurčevi družbi je bil obisk lokalne tržnice

Síngapurčanova, mest. pri Síngapurčevih tudi pri

posebno doživetje

Síngapurčanovih, or. s Síngapurčevimi tudi s

(< Síngapurec)

Síngapurčanovimi

{O} moški: EDNINA: im. Síngapurčev tudi

STATUS: predlog

Síngapurčanov, rod. Síngapurčevega tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Síngapurčanovega, daj. Síngapurčevemu tudi



Síngapurčanovemu, tož. Síngapurčev tudi

Síngapurec -rca tudi Síngapurčan -a m; ime bitja, Síngapurčanov (živostno Síngapurčevega tudi

prebivalsko ime

Síngapurčanovega), mest. pri Síngapurčevem tudi pri

Za stranko je glasovalo 65 odstotkov Singapurcev

Síngapurčanovem, or. s Síngapurčevim tudi s

(< Síngapur)

Síngapurčanovim; DVOJINA: im. Síngapurčeva tudi

{B} Singapurčev tudi Singapurčanov

Síngapurčanova, rod. Síngapurčevih tudi

{O} EDNINA: im. Síngapurec tudi Síngapurčan, rod.

Síngapurčanovih, daj. Síngapurčevima tudi

Síngapurca tudi Síngapurčana, daj. Síngapurcu tudi

Síngapurčanovima, tož. Síngapurčeva tudi

Síngapurčanu, tož. Síngapurca tudi Síngapurčana,

Síngapurčanova, mest. pri Síngapurčevih tudi pri

mest. pri Síngapurcu tudi pri Síngapurčanu, or. s

Síngapurčanovih, or. s Síngapurčevima tudi s

Síngapurcem tudi s Síngapurčanom; DVOJINA: im.

Síngapurčanovima; MNOŽINA: im. Síngapurčevi tudi

Síngapurca tudi Síngapurčana, rod. Síngapurcev tudi

Síngapurčanovi, rod. Síngapurčevih tudi

Síngapurčanov, daj. Síngapurcema tudi

Síngapurčanovih, daj. Síngapurčevim tudi

Síngapurčanoma, tož. Síngapurca tudi Síngapurčana,

Síngapurčanovim, tož. Síngapurčeve tudi

mest. pri Síngapurcih tudi pri Síngapurčanih, or. s

Síngapurčanove, mest. pri Síngapurčevih tudi pri

Síngapurcema tudi s Síngapurčanoma; MNOŽINA: im.

Síngapurčanovih, or. s Síngapurčevimi tudi s

Síngapurci tudi Síngapurčani, rod. Síngapurcev tudi

Síngapurčanovimi

Síngapurčanov, daj. Síngapurcem tudi

ženski: EDNINA: im. Síngapurčeva tudi

Síngapurčanom, tož. Síngapurce tudi Síngapurčane,

Síngapurčanova, rod. Síngapurčeve tudi

mest. pri Síngapurcih tudi pri Síngapurčanih, or. s

Síngapurčanove, daj. Síngapurčevi tudi

Síngapurci tudi s Síngapurčani

Síngapurčanovi, tož. Síngapurčevo tudi

STATUS: predlog

Síngapurčanovo, mest. pri Síngapurčevi tudi pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Síngapurčanovi, or. s Síngapurčevo tudi s

samostalnik moškega spola

750



síngapurskih, or. s síngapurskima; MNOŽINA: im.

Síngapurka -e tudi Síngapurčanka -e ž; ime bitja, síngapurska, rod. síngapurskih, daj. síngapurskim, tož.

prebivalsko ime

síngapurska, mest. pri síngapurskih, or. s

Mlade Singapurke zagovarjajo svojo enakopravnost

síngapurskimi

in želijo enakovredne partnerje

STATUS: predlog

(< Síngapur)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Singapurkin tudi Síngapurčankin



{O} EDNINA: im. Síngapurka tudi Síngapurčanka, rod.

sioníst -a in cioníst -a m

Síngapurke tudi Síngapurčanke, daj. Síngapurki tudi

|privrženec sionizma/cionizma|: Weizmann je bil

Síngapurčanki, tož. Síngapurko tudi Síngapurčanko,

prepričan sionist/cionist; Prvi kongres

mest. pri Síngapurki tudi pri Síngapurčanki, or. s

sionistov/cionistov je bil leta 1917 v Baslu

Síngapurko tudi Síngapurčanko; DVOJINA: im.

{B} sionistov in cionistov

Síngapurki tudi Síngapurčanki, rod. Síngapurk tudi

{O} EDNINA: im. sioníst in cioníst, rod. sionísta in

Síngapurčank, daj. Síngapurkama tudi

cionísta, daj. sionístu in cionístu, tož. sionísta in

Síngapurčankama, tož. Síngapurki tudi

cionísta, mest. pri sionístu in pri cionístu, or. s

Síngapurčanki, mest. pri Síngapurkah tudi pri

sionístom in s cionístom; DVOJINA: im. sionísta in

Síngapurčankah, or. s Síngapurkama tudi s

cionísta, rod. sionístov in cionístov, daj. sionístoma in Síngapurčankama; MNOŽINA: im. Síngapurke tudi

cionístoma, tož. sionísta in cionísta, mest. pri sionístih Síngapurčanke, rod. Síngapurk tudi Síngapurčank,

in pri cionístih, or. s sionístoma in s cionístoma;

daj. Síngapurkam tudi Síngapurčankam, tož.

MNOŽINA: im. sionísti in cionísti, rod. sionístov in

Síngapurke tudi Síngapurčanke, mest. pri

cionístov, daj. sionístom in cionístom, tož. sioníste in Síngapurkah tudi pri Síngapurčankah, or. s

cioníste, mest. pri sionístih in pri cionístih, or. s

Síngapurkami tudi Síngapurčankami

sionísti in s cionísti

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik ženskega spola

samostalnik moškega spola





síngapurski -a -o prid.

sionístičen -čna -o in cionístičen -čna -o prid.

singapursko letališče; Poznavalci menijo, da je

Izrael postaja vedno bolj sionističen/cionističen; v

singapursko gospodarstvo na poti okrevanja iz

stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Prvi judovski recesije; Iz singapurskega pristanišča se pot

sionistični/cionistični kongres je potekal v Baslu

nadaljuje ob zahodnem delu malezijske obale;

leta 1897; sionistično/cionistično gibanje

singapurski dolar ||denarna enota||: Projekt, ki je (< sioníst)

vreden 240 milijonov singapurskih dolarjev,

{O} moški: EDNINA: im. sionístičen in cionístičen, financirajo večinoma nemški vlagatelji

rod. sionístičnega in cionístičnega, daj. sionístičnemu (< Síngapur)

in cionístičnemu, tož. sionístičen in cionístičen

{O} moški: EDNINA: im. síngapurski, rod.

(živostno sionístičnega in cionístičnega), mest. pri

síngapurskega, daj. síngapurskemu, tož. síngapurski

sionístičnem in pri cionístičnem, or. s sionístičnim in (živostno síngapurskega), mest. pri síngapurskem, or. s s cionístičnim; DVOJINA: im. sionístična in

síngapurskim; DVOJINA: im. síngapurska, rod.

cionístična, rod. sionístičnih in cionístičnih, daj.

síngapurskih, daj. síngapurskima, tož. síngapurska,

sionístičnima in cionístičnima, tož. sionístična in

mest. pri síngapurskih, or. s síngapurskima;

cionístična, mest. pri sionístičnih in pri cionístičnih, MNOŽINA: im. síngapurski, rod. síngapurskih, daj.

or. s sionístičnima in s cionístičnima; MNOŽINA: im.

síngapurskim, tož. síngapurske, mest. pri

sionístični in cionístični, rod. sionístičnih in

síngapurskih, or. s síngapurskimi

cionístičnih, daj. sionístičnim in cionístičnim, tož.

ženski: EDNINA: im. síngapurska, rod. síngapurske, sionístične in cionístične, mest. pri sionístičnih in pri daj. síngapurski, tož. síngapursko, mest. pri

cionístičnih, or. s sionístičnimi in s cionístičnimi

síngapurski, or. s síngapursko; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. sionístična in cionístična, rod.

síngapurski, rod. síngapurskih, daj. síngapurskima,

sionístične in cionístične, daj. sionístični in

tož. síngapurski, mest. pri síngapurskih, or. s

cionístični, tož. sionístično in cionístično, mest. pri síngapurskima; MNOŽINA: im. síngapurske, rod.

sionístični in pri cionístični, or. s sionístično in s

síngapurskih, daj. síngapurskim, tož. síngapurske,

cionístično; DVOJINA: im. sionístični in cionístični,

mest. pri síngapurskih, or. s síngapurskimi

rod. sionístičnih in cionístičnih, daj. sionístičnima in srednji: EDNINA: im. síngapursko, rod.

cionístičnima, tož. sionístični in cionístični, mest. pri síngapurskega, daj. síngapurskemu, tož. síngapursko,

sionístičnih in pri cionístičnih, or. s sionístičnima in s mest. pri síngapurskem, or. s síngapurskim; DVOJINA:

cionístičnima; MNOŽINA: im. sionístične in

im. síngapurski, rod. síngapurskih, daj.

cionístične, rod. sionístičnih in cionístičnih, daj.

síngapurskima, tož. síngapurski, mest. pri

sionístičnim in cionístičnim, tož. sionístične in

751

cionístične, mest. pri sionístičnih in cionístičnih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;

sionístičnimi in cionístičnimi

samostalnik moškega spola

srednji: EDNINA: im. sionístično in cionístično, rod.



sionístičnega in cionístičnega, daj. sionístičnemu in

sir -a [sə̀r in sír] m

cionístičnemu, tož. sionístično in cionístično, mest.

|v angleškem okolju plemiški naziv|: pred imenom

pri sionístičnem in pri cionístičnemu, or. s

Sherlock Holmes se je rodil pod peresom sira

sionístičnim in cionístičnim; DVOJINA: im. sionístični

Arthurja Conana Doyla

in cionístični, rod. sionístičnih in cionístičnih, daj.

{B} sirov

sionístičnima in cionístičnima, tož. sionístični in

{O} EDNINA: im. sir, rod. sira, daj. siru, tož. sira, mest.

cionístični, mest. pri sionístičnih in pri cionístičnih, pri siru, or. s sirom; DVOJINA: im. sira, rod. sirov, daj.

or. s sionístičnima in s cionístičnima; MNOŽINA: im.

siroma, tož. sira, mest. pri sirih, or. s siroma;

sionístična in cionístična, rod. sionístičnih in

MNOŽINA: im. siri, rod. sirov, daj. sirom, tož. sire, mest.

cionístičnih, daj. sionístičnim in cionístičnim, tož.

pri sirih, or. s siri

sionístična in cionístična, mest. pri sionístičnih in pri STATUS: predlog

cionístičnih, or. s sionístičnimi in s cionístičnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Sírčev -a -o in Sírijčev -a -o prid.



Prevod Sirčevega/Sirijčevega najpomembnejšega

sionístka -e in cionístka -e ž

dela je izšel že leta 1979

|pripadnica sionizma/cionizma|: Pomembna

(< Sírec)

sionistka/cionistka Golda Meir je bila v letih 1969–

{O} moški: EDNINA: im. Sírčev in Sírijčev, rod.

1974 premierka Izraela

Sírčevega in Sírijčevega, daj. Sírčevemu in

(< sioníst)

Sírijčevemu, tož. Sírčev in Sírijčev (živostno

{B} sionistkin in cionistkin

Sírčevega in Sírijčevega), mest. pri Sírčevem in pri

{O} EDNINA: im. sionístka in cionístka, rod. sionístke

Sírijčevem, or. s Sírčevim in s Sírijčevim; DVOJINA:

in cionístke, daj. sionístki in cionístki, tož. sionístko in im. Sírčeva in Sírijčeva, rod. Sírčevih in Sírijčevih,

cionístko, mest. pri sionístki in pri cionístki, or. s

daj. Sírčevima in Sírijčevima, tož. Sírčeva in

sionístko in s cionístko; DVOJINA: im. sionístki in

Sírijčeva, mest. pri Sírčevih in pri Sírijčevih, or. s

cionístki, rod. sionístk in cionístk, daj. sionístkama in Sírčevima in s Sírijčevima; MNOŽINA: im. Sírčevi in

cionístkama, tož. sionístki in cionístki, mest. pri

Sírijčevi, rod. Sírčevih in Sírijčevih, daj. Sírčevim in sionístkih in pri cionístkih, or. s sionístkama in s

Sírijčevim, tož. Sírčeve in Sírijčeve, mest. pri

cionístkama; MNOŽINA: im. sionístke in cionístke,

Sírčevih in pri Sírijčevih, or. s Sírčevimi in s

rod. sionístk in cionístk, daj. sionístkam in

Sírijčevimi

cionístkam, tož. sionístke in cionístke, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Sírčeva in Sírijčeva, rod. Sírčeve sionístkah in pri cionístkah, or. s sionístkami in s

in Sírijčeve, daj. Sírčevi in Sírijčevi, tož. Sírčevo in cionístkami

Sírijčevo, mest. pri Sírčevi in pri Sírijčevi, or. s

STATUS: predlog

Sírčevo in s Sírijčevo; DVOJINA: im. Sírčevi in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Sírijčevi, rod. Sírčevih in Sírijčevih, daj. Sírčevima in samostalnik ženskega spola

Sírijčevima, tož. Sírčevi in Sírijčevi, mest. pri



Sírčevih in pri Sírijčevih, or. s Sírčevima in s

sionízem -zma in cionízem -a m

Sírijčevima; MNOŽINA: im. Sírčeve in Sírijčeve, rod.

|politično gibanje za samostojno judovsko državo|:

Sírčevih in Sírijčevih, daj. Sírčevim in Sírijčevim, tož.

Leta 1975 je OZN sprejela resolucijo, ki je

Sírčeve in Sírijčeve, mest. pri Sírčevih in pri

sionizem/cionizem označila za rasizem

Sírijčevih, or. s Sírčevimi in s Sírijčevimi

{O} EDNINA: im. sionízem in cionízem, rod. sionízma

srednji: EDNINA: im. Sírčevo in Sírijčevo, rod.

in cionízma, daj. sionízmu in cionízmu, tož. sionízem

Sírčevega in Sírijčevega, daj. Sírčevemu in

in cionízem, mest. pri sionízmu in pri cionízmu, or. s

Sírijčevemu, tož. Sírčevo in Sírijčevo, mest. pri

sionízmom in s cionízmom; DVOJINA: im. sionízma

Sírčevem in pri Sírijčevem, or. s Sírčevim in s

in cionízma, rod. sionízmov in cionízmov, daj.

Sírijčevim; DVOJINA: im. Sírčevi in Sírijčevi, rod.

sionízmoma in cionízmoma, tož. sionízma in

Sírčevih in Sírijčevih, daj. Sírčevima in Sírijčevima,

cionízma, mest. pri sionízmih in pri cionízmih, or. s

tož. Sírčevi in Sírijčevi, mest. pri Sírčevih in pri

sionízmoma in s cionízmoma; MNOŽINA: im.

Sírijčevih, or. s Sírčevima in s Sírijčevima;

sionízmi in cionízmi, rod. sionízmov in cionízmov,

MNOŽINA: im. Sírčeva in Sírijčeva, rod. Sírčevih in

daj. sionízmom in cionízmom, tož. sionízme in

Sírijčevih, daj. Sírčevim in Sírijčevim, tož. Sírčeva in cionízme, mest. pri sionízmih in pri cionízmih, or. s

Sírijčeva, mest. pri Sírčevih in pri Sírijčevih, or. s

sionízmi in s cionízmi

Sírčevimi in s Sírijčevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

752





Sírec -rca in Sírijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime sírijski -a -o prid.; obširneje glej pri sírski Obredi Sircev/Sirijcev vsebujejo precej hindujskih



tradicionalnih elementov

Sírka -e in Sírijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime (< Sírija)

Sirka/Sirijka je za kompilacijo prispevala skladbo in

{B} Sirčev in Sirijčev

besedilo

{O} EDNINA: im. Sírec in Sírijec, rod. Sírca in Sírijca, (< Sírija)

daj. Sírcu in Sírijcu, tož. Sírca in Sírijca, mest. pri

{B} Sirkin in Sírijkin

Sírcu in pri Sírijcu, or. s Sírcem in s Sírijcem;

{O} EDNINA: im. Sírka in Sírijka, rod. Sírke in Sírijke, DVOJINA: im. Sírca in Sírijca, rod. Sírcev in Sírijcev, daj. Sírki in Sírijki, tož. Sírko in Sírijko, mest. pri Sírki daj. Sírcema in Sírijcema, tož. Sírca in Sírijca, mest.

in pri Sírijki, or. s Sírko in s Sírijko; DVOJINA: im.

pri Sírcih in pri Sírijcih, or. s Sírcema in s Sírijcema; Sírki in Sírijki, rod. Sírk in Sírijk, daj. Sírkama in

MNOŽINA: im. Sírci in Sírijci, rod. Sírcev in Sírijcev, Sírijkama, tož. Sírki in Sírijki, mest. pri Sírkah in pri daj. Sírcem in Sírijcem, tož. Sírce in Sírijce, mest. pri Sírijkah, or. s Sírkama in s Sírijkama; MNOŽINA: im.

Sírcih in pri Sírijcih, or. s Sírci in s Sírijci

Sírke in Sírijke, rod. Sírk in Sírijk, daj. Sírkam in

STATUS: predlog

Sírijkam, tož. Sírke in Sírijke, mest. pri Sírkah in pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Sírijkah, or. s Sírkami in s Sírijkami

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

siréna -e ž

samostalnik ženskega spola

|naprava z močnim zvokom|: gasilska sirena;



Zaslišal je predirljivo zavijanje policijskih siren;

siróta -e ž

|grško bajeslovno bitje|: Petje siren je preglasil le

|otrok brez staršev|: Z možem sta sklenila posvojiti

bajeslovni pevec Orfej

siroto; Zaradi vojne je v državi milijon dvesto tisoč

{B} sirenin

razseljenih, pol milijona vojnih sirot in trideset tisoč

{O} EDNINA: im. siréna, rod. siréne, daj. siréni, tož.

mrtvih; |domišljijski lik|: v zvezi sirota Jerica

siréno, mest. pri siréni, or. s siréno; DVOJINA: im.

Fotografija prikazuje prizor, v katerem se sirota

siréni, rod. sirén, daj. sirénama, tož. siréni, mest. pri Jerica pogovarja z muco in kužkom

sirénah, or. s sirénama; MNOŽINA: im. siréne, rod.

{B} sirotin

sirén, daj. sirénam, tož. siréne, mest. pri sirénah, or. s

{O} EDNINA: im. siróta, rod. siróte, daj. siróti, tož.

sirénami

siróto, mest. pri siróti, or. s siróto; DVOJINA: im. siróti, STATUS: predlog

rod. sirót, daj. sirótama, tož. siróti, mest. pri sirótah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

s sirótama; MNOŽINA: im. siróte, rod. sirót, daj.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

sirótam, tož. siróte, mest. pri sirótah, or. s sirótami STATUS: predlog

Sírija -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ

|dolgo ime Sirska arabska republika|; |država|: Fige



izvirajo iz Sirije; Iz Jordanije je odpotoval v Sirijo; sírski -a -o in sírijski -a -o prid.

Arheologi menijo, da so pri nedavnih izkopavanjih

sirska/sirijska prestolnica; rastišče sirske svilnice;

v Siriji našli manjkajoči člen med risbami

Prejšnji sirski/sirijski predsednik je bil pripravljen

pračloveka in pisavo

sprejeti predlagani sporazum; Sirijski detel in

Kje? v Siriji

smrdokavra sta ogroženi ptici kulturne krajine

Od kod? iz Sirije

(< Sírija)

Kam? v Sirijo

{O} moški: EDNINA: im. sírski in sírijski, rod.

{B} Sirec in Sirijec, Sirka in Sirijka; Sirčev in

sírskega in sírijskega, daj. sírskemu in sírijskemu, tož.

Sirijčev, Sirkin in Sirijkin; sirski in sirijski

sírski in sírijski (živostno sírskega in sírijskega), mest.

{O} EDNINA: im. Sírija, rod. Sírije, daj. Síriji, tož.

pri sírskem in pri sírijskem, or. s sírskim in s

Sírijo, mest. pri Síriji, or. s Sírijo

sírijskim; DVOJINA: im. sírska in sírijska, rod. sírskih STATUS: predlog

in sírijskih, daj. sírskima in sírijskima, tož. sírska in PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

sírijska, mest. pri sírskih in sírijskih, or. s sírskima in s sírijskima; MNOŽINA: im. sírski in sírijski, rod. sírskih Sírijčev -a -o prid.; obširneje glej pri Sírčev in sírijskih, daj. sírskim in sírijskim, tož. sírske in sírijske, mest. pri sírskih in sírijskih, or. s sírskimi in s Sírijec -jca

sírijskimi

m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri

Sírec

ženski: EDNINA: im. sírska in sírijska, rod. sírske in sírijske, daj. sírski in sírijski, tož. sírsko in sírijsko, Sírijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri mest. pri sírski in pri sírijski, or. s sírsko in s sírijsko; Sírka

DVOJINA: im. sírski in sírijski, rod. sírskih in sírijskih, 753

daj. sírskima in sírijskima, tož. sírski in sírijski, mest.

STATUS: predlog

pri sírskih in pri sírijskih, or. s sírskima in s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

sírijskima; MNOŽINA: im. sírske in sírijske, rod.



sírskih in sírijskih, daj. sírskim in sírijskim, tož. sírske sívert -a m; obširneje glej pri sievert

in sírijske, mest. pri sírskih in sírijskih, or. s sírskimi in s sírijskimi

Sízif -a m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. sírsko in sírijsko, rod. sírskega

|podomačeno za Sizifos|; |grška bajeslovna oseba|:

in sírijskega, daj. sírskemu in sírijskemu, tož. sírsko in Cankarjev motiv Francke, ki teče za vozom,

sírijsko, mest. pri sírskem in pri sírijskem, or. s

primerjajo s Sizifom

sírskim in s sírijskim; DVOJINA: im. sírski in sírijski,

{B} Sizifov

rod. sírskih in sírijskih, daj. sírskima in sírijskima, tož.

{O} EDNINA: im. Sízif, rod. Sízifa, daj. Sízifu, tož.

sírski in sírijski, mest. pri sírskih in sírijskih, or. s Sízifa, mest. pri Sízifu, or. s Sízifom; DVOJINA: im.

sírskima in s sírijskima; MNOŽINA: im. sírska in

Sízifa, rod. Sízifov, daj. Sízifoma, tož. Sízifa, mest. pri sírijska, rod. sírskih in sírijskih, daj. sírskim in

Sízifih, or. s Sízifoma; MNOŽINA: im. Sízifi, rod.

sírijskim, tož. sírska in sírijska, mest. pri sírskih in pri Sízifov, daj. Sízifom, tož. Sízife, mest. pri Sízifih, or. s sírijskih, or. s sírskimi in s sírijskimi

Sízifi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena; lastna imena v frazemih

Sítar -ja m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Prebral sem knjigo Sandija Sitarja in

Sízifov -a -o prid.

Gorazda Čada o življenju in delu barona Vege; Za

Sizifovo potiskanje skale v hrib; Sizifovo/sizifovo delo Sitarjem je že peta zaporedna zmaga

||brezuspešno, neuresničljivo delo||: Iskanje enotne

{B} Sitarjev

znanstvene metode je Sizifovo/sizifovo delo

{O} EDNINA: im. Sítar, rod. Sítarja, daj. Sítarju, tož.

(< Sízif)

Sítarja, mest. pri Sítarju, or. s Sítarjem; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Sízifov, rod. Sízifovega, daj.

Sítarja, rod. Sítarjev, daj. Sítarjema, tož. Sítarja, mest.

Sízifovemu, tož. Sízifov (živostno Sízifovega), mest.

pri Sítarjih, or. s Sítarjema; MNOŽINA: im. Sítarji, rod.

pri Sízifovem, or. s Sízifovim; DVOJINA: im.

Sítarjev, daj. Sítarjem, tož. Sítarje, mest. pri Sítarjih, Sízifova, rod. Sízifovih, daj. Sízifovima, tož. Sízifova, or. s Sítarji

mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Sízifovi, rod. Sízifovih, daj. Sízifovim, tož. Sízifove, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovimi



ženski: EDNINA: im. Sízifova, rod. Sízifove, daj.

Sítarjev -a -o prid.

Sízifovi, tož. Sízifovo, mest. pri Sízifovi, or. s

razstava Sitarjevih albumov

Sízifovo; DVOJINA: im. Sízifovi, rod. Sízifovih, daj.

(< Sítar)

Sízifovima, tož. Sízifovi, mest. pri Sízifovih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Sítarjev, rod. Sítarjevega, Sízifovima; MNOŽINA: im. Sízifove, rod. Sízifovih,

daj. Sítarjevemu, tož. Sítarjev (živostno Sítarjevega), daj. Sízifovim, tož. Sízifove, mest. pri Sízifovih, or. s mest. pri Sítarjevem, or. s Sítarjevim; DVOJINA: im.

Sízifovimi

Sítarjeva, rod. Sítarjevih, daj. Sítarjevima, tož.

srednji: EDNINA: im. Sízifovo, rod. Sízifovega, daj.

Sítarjeva, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevima;

Sízifovemu, tož. Sízifovo, mest. pri Sízifovem, or. s

MNOŽINA: im. Sítarjevi, rod. Sítarjevih, daj.

Sízifovim; DVOJINA: im. Sízifovi, rod. Sízifovih, daj.

Sítarjevim, tož. Sítarjeve, mest. pri Sítarjevih, or. s Sízifovima, tož. Sízifovi, mest. pri Sízifovih, or. s

Sítarjevimi

Sízifovima; MNOŽINA: im. Sízifova, rod. Sízifovih,

ženski: EDNINA: im. Sítarjeva, rod. Sítarjeve, daj.

daj. Sízifovim, tož. Sízifova, mest. pri Sízifovih, or. s Sítarjevi, tož. Sítarjevo, mest. pri Sítarjevi, or. s

Sízifovimi

Sítarjevo; DVOJINA: im. Sítarjevi, rod. Sítarjevih, daj.

STATUS: predlog

Sítarjevima, tož. Sítarjevi, mest. pri Sítarjevih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Sítarjevima; MNOŽINA: im. Sítarjeve, rod. Sítarjevih,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

daj. Sítarjevim, tož. Sítarjeve, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevimi

Sjögren -a [šjégren-] m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. Sítarjevo, rod. Sítarjevega, daj.

|priimek|; |švedski oftalmolog|: Doktorska naloga

Sítarjevemu, tož. Sítarjevo, mest. pri Sítarjevem, or. s Henrika Samuela Conrada Sjögrena je bial

Sítarjevim; DVOJINA: im. Sítarjevi, rod. Sítarjevih, daj.

objavljena leta 1933

Sítarjevima, tož. Sítarjevi, mest. pri Sítarjevih, or. s

{B} Sjögrenov

Sítarjevima; MNOŽINA: im. Sítarjeva, rod. Sítarjevih,

{O} EDNINA: im. Sjögren, rod. Sjögrena, daj.

daj. Sítarjevim, tož. Sítarjeva, mest. pri Sítarjevih, or. s Sjögrenu, tož. Sjögrena, mest. pri Sjögrenu, or. s

Sítarjevimi

Sjögrenom; DVOJINA: im. Sjögrena, rod. Sjögrenov,

754

daj. Sjögrenoma, tož. Sjögrena, mest. pri Sjögrenih, or.

(< Sjúj)

s Sjögrenoma; MNOŽINA: im. Sjögreni, rod.

{B} Sjujkin

Sjögrenov, daj. Sjögrenom, tož. Sjögrene, mest. pri

{O} EDNINA: im. Sjújka, rod. Sjújke, daj. Sjújki, tož.

Sjögrenih, or. s Sjögreni

Sjújko, mest. pri Sjújki, or. s Sjújko; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Sjújki, rod. Sjújk, daj. Sjújkama, tož. Sjújki, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Sjújkah, or. s Sjújkama; MNOŽINA: im. Sjújke, rod.



Sjújk, daj. Sjújkam, tož. Sjújke, mest. pri Sjújkah, or. s Sjögrenov -a -o [šjégrenov-] prid.

Sjújkami

Sjögrenova doktorska disertacija je bila objavljena

STATUS: predlog

leta 1933; Sjögrenov/sjögrenov sindrom ||bolezen||: Pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Sjögrenovem/sjögrenovem sindromu solzna žleza



izloča manj solz

sjújski -a -o prid.

(< Sjögren)

sjujska pesem materi Zemlji; Leta 1876 so sjuški

{O} moški: EDNINA: im. Sjögrenov, rod.

Indijanci premagali Crookove čete

Sjögrenovega, daj. Sjögrenovemu, tož. Sjögrenov

(< Sjúj)

(živostno Sjögrenovega), mest. pri Sjögrenovem, or. s

{O} moški: EDNINA: im. sjújski, rod. sjújskega, daj.

Sjögrenovim; DVOJINA: im. Sjögrenova, rod.

sjújskemu, tož. sjújski (živostno sjújskega), mest. pri Sjögrenovih, daj. Sjögrenovima, tož. Sjögrenova,

sjújskem, or. s sjújskim; DVOJINA: im. sjújska, rod.

mest. pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovima; MNOŽINA:

sjújskih, daj. sjújskima, tož. sjújska, mest. pri sjújskih, im. Sjögrenovi, rod. Sjögrenovih, daj. Sjögrenovim,

or. s sjújskima; MNOŽINA: im. sjújski, rod. sjújskih,

tož. SjögrenovSchwannove, mest. pri Sjögrenovih, or.

daj. sjújskim, tož. sjújske, mest. pri sjújskih, or. s

s Sjögrenovimi

sjújskimi

ženski: EDNINA: im. Sjögrenova, rod. Sjögrenove, daj.

ženski: EDNINA: im. sjújska, rod. sjújske, daj. sjújski, Sjögrenovi, tož. Sjögrenovo, mest. pri Sjögrenovi, or.

tož. sjújsko, mest. pri sjújski, or. s sjújsko; DVOJINA: s Sjögrenovo; DVOJINA: im. Sjögrenovi, rod.

im. sjújski, rod. sjújskih, daj. sjújskima, tož. sjújski, Sjögrenovih, daj. Sjögrenovima, tož. Sjögrenovi,

mest. pri sjújskih, or. s sjújskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovima; MNOŽINA:

sjújske, rod. sjújskih, daj. sjújskim, tož. sjújske, mest.

im. Sjögrenove, rod. Sjögrenovih, daj. Sjögrenovim,

pri sjújskih, or. s sjújskimi

tož. Sjögrenove, mest. pri Sjögrenovih, or. s

srednji: EDNINA: im. sjújsko, rod. sjújskega, daj.

Sjögrenovimi

sjújskemu, tož. sjújsko, mest. pri sjújskem, or. s

srednji: EDNINA: im. Sjögrenovo, rod. Sjögrenovega, sjújskim; DVOJINA: im. sjújski, rod. sjújskih, daj.

daj. Sjögrenovemu, tož. Sjögrenovo, mest. pri

sjújskima, tož. sjújski, mest. pri sjújskih, or. s

Sjögrenovem, or. s Sjögrenovim; DVOJINA: im.

sjújskima; MNOŽINA: im. sjújska, rod. sjújskih, daj.

Sjögrenovi, rod. Sjögrenovih, daj. Sjögrenovima, tož.

sjújskim, tož. sjújska, mest. pri sjújskih, or. s

Sjögrenovi, mest. pri Sjögrenovih, or. s

sjújskimi

Sjögrenovima; MNOŽINA: im. Sjögrenova, rod.

STATUS: predlog

Sjögrenovih, daj. Sjögrenovim, tož. Sjögrenova, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovimi



STATUS: predlog

Sjúks -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

|pripadnik severnoameriškega indijanskega

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

plemena|; gl. Sjúj



STATUS: predlog

Sjúj -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|pripadnik severnoameriškega indijanskega



plemena|: Do prve velike vojne med Sjuji in belci je

Sjúksinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

prišlo v letih 1866 in 1867; prim. Sjúks

|pripadnica severnoameriškega indijanskega

{B} Sjujev

plemena|; gl. Sjújka

{O} EDNINA: im. Sjúj, rod. Sjúja, daj. Sjúju, tož. Sjúja, STATUS: predlog

mest. pri Sjúju, or. s Sjújem; DVOJINA: im. Sjúja, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Sjújev, daj. Sjújema, tož. Sjúja, mest. pri Sjújih, or. s Sjújema; MNOŽINA: im. Sjúji, rod. Sjújev, daj. Sjújem,

sjúški -a -o prid.; gl. sjújski

tož. Sjúje, mest. pri Sjújih, or. s Sjúji

(< Sjúks)

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Sjújka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

SK -- [sə̀kə̀ tudi səkə̀ in èská tudi eská] m; simbol

|pripadnica severnoameriškega indijanskega

|mednarodna oznaka Slovakia: Slovaška|

plemena|: Njena mama je Sjujka, oče pa Anglež

755

STATUS: predlog

{B} skušnjavčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{O} EDNINA: im. skušnjávec, rod. skušnjávca, daj.



skušnjávcu, tož. skušnjávca, mest. pri skušnjávcu, or.

Skíla -e ž; ime bitja, živalsko ime; obširneje glej pri Scíla s skušnjávcem; DVOJINA: im. skušnjávca, rod.



skušnjávcev, daj. skušnjávcema, tož. skušnjávca,

SKK -- [sə̀kə̀kə̀ tudi səkəkə̀ in èskáká tudi eskaká] m; mest. pri skušnjávcih, or. s skušnjávcema; MNOŽINA:

simbol

im. skušnjávci, rod. skušnjávcev, daj. skušnjávcem,

|slovaška krona|: Za kotizacijo je plačal 50 SKK

tož. skušnjávce, mest. pri skušnjávcih, or. s

STATUS: predlog

skušnjávci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik skr. okrajš.

moškega spola

|skrajšani|: Plavalno tekmovanje (skr. posnetek) bo



na sporedu v torek

Skušnjávec -vca m; ime bitja, religijsko ime

STATUS: predlog

|nadomestno ime: Lucifer|: Kristusovo srečanje s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Skušnjavcem v puščavi



{B} Skušnjavčev

Skušnjávčev -a -o

{O}

prid.

EDNINA: im. Skušnjávec, rod. Skušnjávca, daj.

Zgodba govori o Skušnjavčevih vprašanjih kot o

Skušnjávcu, tož. Skušnjávca, mest. pri Skušnjávcu, or.

preizkušnjah sodobnega človeka

s Skušnjávcem

(< Skušnjávec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Skušnjávčev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Skušnjávčevega, daj. Skušnjávčevemu, tož.



Skušnjávčev (živostno Skušnjávčevega), mest. pri

sl. okrajš.

Skušnjávčevem, or. s Skušnjávčevim; DVOJINA: im.

|slika|: Kamnolom je na sl. 9

Skušnjávčeva, rod. Skušnjávčevih, daj.

STATUS: predlog

Skušnjávčevima, tož. Skušnjávčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevima; MNOŽINA: im.



Skušnjávčevi, rod. Skušnjávčevih, daj.

Sl. okrajš.

Skušnjávčevim, tož. Skušnjávčeve, mest. pri

|Slovenj|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sl.

Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevimi

Gradec; |Slovenski|: prvi del večbesednih zemljepisnih

ženski: EDNINA: im. Skušnjávčeva, rod.

imen Sl. Bistrica; Sl. Konjice; prim. Slov.

Skušnjávčeve, daj. Skušnjávčevi, tož. Skušnjávčevo,

STATUS: predlog

mest. pri Skušnjávčevi, or. s Skušnjávčevo; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

im. Skušnjávčevi, rod. Skušnjávčevih, daj.



Skušnjávčevima, tož. Skušnjávčevi, mest. pri

sláva -e ž

Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevima; MNOŽINA: im.

|ugled, veljava|: Film ji je prinesel mednarodno

Skušnjávčeve, rod. Skušnjávčevih, daj.

slavo; V oddaji je doživel svojih pet minut slave; Je

Skušnjávčevim, tož. Skušnjávčeve, mest. pri

ena izmed zvezd na vrhuncu slave; |pravoslavni

Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevimi

praznik|: Na trgu je množica ljudi praznovala slavo

srednji: EDNINA: im. Skušnjávčevo, rod.

sv. Nikole

Skušnjávčevega, daj. Skušnjávčevemu, tož.

{O} EDNINA: im. sláva, rod. sláve, daj. slávi, tož. slávo, Skušnjávčevo, mest. pri Skušnjávčevem, or. s

mest. pri slávi, or. s slávo; DVOJINA: im. slávi, rod.

Skušnjávčevim; DVOJINA: im. Skušnjávčevi, rod.

sláv, daj. slávama, tož. slávi, mest. pri slávah, or. s Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevima, tož.

slávama; MNOŽINA: im. sláve, rod. sláv, daj. slávam,

Skušnjávčevi, mest. pri Skušnjávčevih, or. s

tož. sláve, mest. pri slávah, or. s slávami

Skušnjávčevima; MNOŽINA: im. Skušnjávčeva, rod.

STATUS: predlog

Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Skušnjávčeva, mest. pri Skušnjávčevih, or. s

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Skušnjávčevimi

S



TATUS: predlog

slávček -čka m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|manjšalno slavec|: Ime domačije pri Slavčevih se je



verjetno uveljavilo zaradi petja slavčkov v okolici;

skušnjávec -vca m

goriški slavček ||vzdevek Simona Gregorčiča,

|kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega,

slovenskega pesnika||: S pesmijo so se poklonili

nedovoljenega|: Glavni junak je lahek plen

goriškemu slavčku

najrazličnejših skušnjavcev in skušnjav; prim.

{B} slavčkov

Skušnjávec

756

{O} EDNINA: im. slávček, rod. slávčka, daj. slávčku, Slávka, rod. Slávkov, daj. Slávkoma, tož. Slávka, mest.

tož. slávčka, mest. pri slávčku, or. s slávčkom;

pri Slávkih, or. s Slávkoma; MNOŽINA: im. Slávki,

DVOJINA: im. slávčka, rod. slávčkov, daj. slávčkoma,

rod. Slávkov, daj. Slávkom, tož. Slávke, mest. pri

tož. slávčka, mest. pri slávčkih, or. s slávčkoma;

Slávkih, or. s Slávki

MNOŽINA: im. slávčki, rod. slávčkov, daj. slávčkom,

STATUS: predlog

tož. slávčke, mest. pri slávčkih, or. s slávčki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik



moškega spola

Slávkov -a -o prid.



Slavkove melodije

Slávica -e ž; ime bitja, osebno ime

(< Slávko)

|žensko ime|: Mnogi se branjevke Slavice še danes

{O} moški: EDNINA: im. Slávkov, rod. Slávkovega, spominjajo

daj. Slávkovemu, tož. Slávkov (živostno Slávkovega),

{B} Slavičin

mest. pri Slávkovem, or. s Slávkovim; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Slávica, rod. Slávice, daj. Slávici,

Slávkova, rod. Slávkovih, daj. Slávkovima, tož.

tož. Slávico, mest. pri Slávici, or. s Slávico; DVOJINA: Slávkova, mest. pri Slávkovih, or. s Slávkovima;

im. Slávici, rod. Slávic, daj. Slávicama, tož. Slávici, MNOŽINA: im. Slávkovi, rod. Slávkovih, daj.

mest. pri Slávicah, or. s Slávicama; MNOŽINA: im.

Slávkovim, tož. Slávkove, mest. pri Slávkovih, or. s

Slávice, rod. Slávic, daj. Slávicam, tož. Slávice, mest.

Slávkovimi

pri Slávicah, or. s Slávicami

ženski: EDNINA: im. Slávkova, rod. Slávkove, daj.

STATUS: predlog

Slávkovi, tož. Slávkovo, mest. pri Slávkovi, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Slávkovo; DVOJINA: im. Slávkovi, rod. Slávkovih, daj.

ženska); samostalnik ženskega spola

Slávkovima, tož. Slávkovi, mest. pri Slávkovih, or. s



Slávkovima; MNOŽINA: im. Slávkove, rod. Slávkovih,

Slávičin -a -o prid.

daj. Slávkovim, tož. Slávkove, mest. pri Slávkovih, or.

Še na mnoga Slavičina leta

s Slávkovimi

(< Slávica)

srednji: EDNINA: im. Slávkovo, rod. Slávkovega, daj.

{O} moški:

Slávkovemu,

EDNINA: im. Slávičin, rod. Slávičinega,

tož. Slávkovo, mest. pri Slávkovem, or.

s Slávkovim;

daj. Slávičinemu, tož. Slávičin (živostno Slávičinega), DVOJINA: im. Slávkovi, rod. Slávkovih,

mest. pri Slávičinem, or. s Slávičinim; DVOJINA: im.

daj. Slávkovima, tož. Slávkovi, mest. pri Slávkovih,

Slávičina, rod. Slávičinih, daj. Slávičinima, tož.

or. s Slávkovima; MNOŽINA: im. Slávkova, rod.

Slávičina,

Slávkovih,

mest. pri Slávičinih, or. s Slávičinima;

daj. Slávkovim, tož. Slávkova, mest. pri

Slávkovih,

MNOŽINA: im. Slávičini, rod. Slávičinih, daj.

or. s Slávkovimi

Slávičinim, tož. Slávičine, mest. pri Slávičinih, or. s STATUS: predlog

Slávičinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. Slávičina, rod. Slávičine, daj.



Slávičini, tož. Slávičino, mest. pri Slávičini, or. s

Slómšek -a m; ime bitja, osebno ime

Slávičino; DVOJINA: im. Slávičini, rod. Slávičinih, daj.

|priimek|; |slovenski škof in narodni buditelj|: kip

Slávičinima, tož. Slávičini, mest. pri Slávičinih, or. s Antona Martina Slomška; Za škofom Slomškom na

Slávičinima; MNOŽINA: im. Slávičine, rod. Slávičinih,

uradnem cerkvenem seznamu čakajo še tri ali štiri

daj. Slávičinim, tož. Slávičine, mest. pri Slávičinih, or.

imena; v zvezi blaženi Anton Martin Slomšek Na

s Slávičinimi

življenjski poti blaženega Antona Martina Slomška

srednji: EDNINA: im. Slávičino, rod. Slávičinega, daj.

ima posebno mesto Olimje, kjer je obhajal novo

Slávičinemu, tož. Slávičino, mest. pri Slávičinem, or.

mašo

s Slávičinim; DVOJINA: im. Slávičini, rod. Slávičinih,

{B} Slomškov

daj. Slávičinima, tož. Slávičini, mest. pri Slávičinih,

{O} EDNINA: im. Slómšek, rod. Slómška, daj.

or. s Slávičinima; MNOŽINA: im. Slávičina, rod.

Slómšku, tož. Slómška, mest. pri Slómšku, or. s

Slávičinih, daj. Slávičinim, tož. Slávičina, mest. pri

Slómškom; DVOJINA: im. Slómška, rod. Slómškov,

Slávičinih, or. s Slávičinimi

daj. Slómškoma, tož. Slómška, mest. pri Slómških, or.

STATUS: predlog

s Slómškoma; MNOŽINA: im. Slómški, rod. Slómškov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Slómškom, tož. Slómške, mest. pri Slómških, or. s



Slómški

Slávko -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|moško ime|: Igrali so brez Slavka; S Slavkom sta si

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

v času gostovanj pogosto želela biti doma

samostalnik moškega spola

{B} Slavkov



{O} EDNINA: im. Slávko, rod. Slávka, daj. Slávku, tož.

Slómškov -a -o prid.

Slávka, mest. pri Slávku, or. s Slávkom; DVOJINA: im.

757

zbiranje Slomškovih pridig; Za Slomškov portret je Slonokoščéno obálo, mest. pri Slonokoščéni obáli,

cerkveni odbor razpisal natečaj

or. s Slonokoščéno obálo

(< Slómšek)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Slómškov, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Slómškovega, daj. Slómškovemu, tož. Slómškov



(živostno Slómškovega), mest. pri Slómškovem, or. s

Slonokoščénčev -a -o prid.; obširneje glej pri

Slómškovim; DVOJINA: im. Slómškova, rod.

Slonokoščénoobálčev

Slómškovih, daj. Slómškovima, tož. Slómškova, mest.



pri Slómškovih, or. s Slómškovima; MNOŽINA: im.

Slonokoščénec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime; Slómškovi, rod. Slómškovih, daj. Slómškovim, tož.

obširneje glej pri Slonokoščénoobálec

Slómškove, mest. pri Slómškovih, or. s Slómškovimi



ženski: EDNINA: im. Slómškova, rod. Slómškove, daj.

Slonokoščénka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje Slómškovi, tož. Slómškovo, mest. pri Slómškovi, or. s

glej pri Slonokoščénoobálka

Slómškovo; DVOJINA: im. Slómškovi, rod.



Slómškovih, daj. Slómškovima, tož. Slómškovi, mest.

Slonokoščénoobálčev -a -o in Slonokoščénčev -a -o pri Slómškovih, or. s Slómškovima; MNOŽINA: im.

prid.

Slómškove, rod. Slómškovih, daj. Slómškovim, tož.

Po Slonokoščenoobalčevih/Slonokoščenčevih

Slómškove, mest. pri Slómškovih, or. s Slómškovimi

besedah so glavna zanimivost države narodni parki

srednji: EDNINA: im. Slómškovo, rod. Slómškovega, (< Slonokoščénoobálec)

daj. Slómškovemu, tož. Slómškovo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Slonokoščénoobálčev in

Slómškovem, or. s Slómškovim; DVOJINA: im.

Slonokoščénčev, rod. Slonokoščénoobálčevega in

Slómškovi, rod. Slómškovih, daj. Slómškovima, tož.

Slonokoščénčevega, daj. Slonokoščénoobálčevemu

Slómškovi, mest. pri Slómškovih, or. s Slómškovima;

in Slonokoščénčevemu, tož. Slonokoščénoobálčev in

MNOŽINA: im. Slómškova, rod. Slómškovih, daj.

Slonokoščénčev (živostno Slonokoščénoobálčevega

Slómškovim, tož. Slómškova, mest. pri Slómškovih,

in Slonokoščénčevega), mest. pri

or. s Slómškovimi

Slonokoščénoobálčevem in pri Slonokoščénčevem,

STATUS: predlog

or. s Slonokoščénoobálčevim in s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Slonokoščénčevim; DVOJINA: im.



Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, rod.

Slómškova zvéza -e -e ž; stvarno ime

Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj.

|organizacija|: Člani Slomškove zveze so

Slonokoščénoobálčevima in Slonokoščénčevima,

zagovarjali krščanske nazore o šoli in vzgoji

tož. Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva,

{O} EDNINA: im. Slómškova zvéza, rod. Slómškove

mest. pri Slonokoščénoobálčevih in pri

zvéze, daj. Slómškovi zvézi, tož. Slómškovo zvézo,

Slonokoščénčevih, or. s Slonokoščénoobálčevima in

mest. pri Slómškovi zvézi, or. s Slómškovo zvézo

s Slonokoščénčevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj.



Slonokoščénoobálčevim in Slonokoščénčevim, tož.

Slonokoščéna obála -e -e ž; zemljepisno ime

Slonokoščénoobálčeve in Slonokoščénčeve, mest. pri

|dolgo ime Republika Slonokoščena obala|; |država|:

Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or.

Val beguncev iz/s Slonokoščene obale se je zatekel

s Slonokoščénoobálčevimi in s Slonokoščénčevimi

v Libijo; Južnoafriški predsednik je odpotoval v/na

ženski: EDNINA: im. Slonokoščénoobálčeva in

Slonokoščeno obalo; Na predsedniških volitvah

Slonokoščénčeva, rod. Slonokoščénoobálčeve in

v/na Slonokoščeni obali je zmagal dosedanji

Slonokoščénčeve, daj. Slonokoščénoobálčevi in

predsednik

Slonokoščénčevi, tož. Slonokoščénoobálčevo in

Kje? v Slonokoščeni obali in na Slonokoščeni obali Slonokoščénčevo, mest. pri Slonokoščénoobálčevi in

Od kod? iz Slonokoščene obale in s Slonokoščene

pri Slonokoščénčevi, or. s Slonokoščénoobálčevo in

obale

s Slonokoščénčevo; DVOJINA: im.

Kam? v Slonokoščeno obalo in na Slonokoščeno

Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, rod.

obalo

Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj.

{B} Slonokoščenoobalec in Slonokoščenec,

Slonokoščénoobálčevima in Slonokoščénčevima,

Slonokoščenoobalka in Slonokoščenka;

tož. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, mest.

Slonokoščenoobalčev in Slonokoščenčev,

pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih,

Slonokoščenoobalkin in Slonokoščenkin;

or. s Slonokoščénoobálčevima in s

slonokoščenoobalski in slonokoščenski

Slonokoščénčevima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Slonokoščéna obála, rod.

Slonokoščénoobálčeve in Slonokoščénčeve, rod.

Slonokoščéne obále, daj. Slonokoščéni obáli, tož.

Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj.

Slonokoščénoobálčevim in Slonokoščénčevim, tož.

758

Slonokoščénoobálčeve in Slonokoščénčeve, mest. pri Slonokoščénoobálka -e in Slonokoščénka -e ž; ime Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or.

bitja, prebivalsko ime

s Slonokoščénoobálčevimi in s Slonokoščénčevimi

Med nastopajočimi je bilo veliko

srednji: EDNINA: im. Slonokoščénoobálčevo in

Slonokoščenoobalk/Slonokoščenk

Slonokoščénčevo, rod. Slonokoščénoobálčevega in

(< Slonokoščéna obála)

Slonokoščénčevega, daj. Slonokoščénoobálčevemu

{B} Slonokoščenoobalkin in Slonokoščenkin

in Slonokoščénčevemu, tož. Slonokoščénoobálčevo

{O} EDNINA: im. Slonokoščénoobálka in

in Slonokoščénčevo, mest. pri

Slonokoščénka, rod. Slonokoščénoobálke in

Slonokoščénoobálčevem in pri Slonokoščénčevem,

Slonokoščénke, daj. Slonokoščénoobálki in

or. s Slonokoščénoobálčevim in s

Slonokoščénki, tož. Slonokoščénoobálko in

Slonokoščénčevim; DVOJINA: im.

Slonokoščénko, mest. pri Slonokoščénoobálki in pri

Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, rod.

Slonokoščénki, or. s Slonokoščénoobálko in s

Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj.

Slonokoščénko; DVOJINA: im. Slonokoščénoobálki in

Slonokoščénoobálčevima in Slonokoščénčevima,

Slonokoščénki, rod. Slonokoščénoobálk in

tož. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, mest.

Slonokoščénk, daj. Slonokoščénoobálkama in

pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih,

Slonokoščénkama, tož. Slonokoščénoobálki in

or. s Slonokoščénoobálčevima in s

Slonokoščénki, mest. pri Slonokoščénoobálkah in pri

Slonokoščénčevima; MNOŽINA: im.

Slonokoščénkah, or. s Slonokoščénoobálkama in s

Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, rod.

Slonokoščénkama; MNOŽINA: im.

Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj.

Slonokoščénoobálke in Slonokoščénke, rod.

Slonokoščénoobálčevim in Slonokoščénčevim, tož.

Slonokoščénoobálk in Slonokoščénk, daj.

Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, mest. pri

Slonokoščénoobálkam in Slonokoščénkam, tož.

Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or.

Slonokoščénoobálke in Slonokoščénke, mest. pri

s Slonokoščénoobálčevimi in s Slonokoščénčevimi

Slonokoščénoobálkah in pri Slonokoščénkah, or. s

STATUS: predlog

Slonokoščénoobálkami in s Slonokoščénkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Slonokoščénoobálec -lca in Slonokoščénec -nca m; samostalnik ženskega spola

ime bitja, prebivalsko ime



Večina Slonokoščenoobalcev/Slonokoščencev

slonokoščénoobálski -a -o in slonokoščénski -a -o dnevno uporablja francoščino, ki je državni jezik,

prid.

poleg nje pa govorijo še kakšnega od 65 drugih

slonokoščenoobalski/slonokoščenski potni list

jezikov

(< Slonokoščéna obála)

(< Slonokoščéna obála)

{O} moški: EDNINA: im. slonokoščénoobálski in

{B} Slonokoščenoobalčev in Slonokoščenčev

slonokoščénski, rod. slonokoščénoobálskega in

{O} EDNINA: im. Slonokoščénoobálec in

slonokoščénskega, daj. slonokoščénoobálskemu in

Slonokoščénec, rod. Slonokoščénoobálca in

slonokoščénskemu, tož. slonokoščénoobálski in

Slonokoščénca, daj. Slonokoščénoobálcu in

slonokoščénski (živostno slonokoščénoobálskega in

Slonokoščéncu, tož. Slonokoščénoobálca in

slonokoščénskega), mest. pri slonokoščénoobálskem

Slonokoščénca, mest. pri Slonokoščénoobálcu in pri

in pri slonokoščénskem, or. s slonokoščénoobálskim

Slonokoščéncu, or. s Slonokoščénoobálcem in s

in s slonokoščénskim; DVOJINA: im.

Slonokoščéncem; DVOJINA: im. Slonokoščénoobálca

slonokoščénoobálska in slonokoščénska, rod.

in Slonokoščénca, rod. Slonokoščénoobálcev in

slonokoščénoobálskih in slonokoščénskih, daj.

Slonokoščéncev, daj. Slonokoščénoobálcema in

slonokoščénoobálskima in slonokoščénskima, tož.

Slonokoščéncema, tož. Slonokoščénoobálca in

slonokoščénoobálska in slonokoščénska, mest. pri

Slonokoščénca, mest. pri Slonokoščénoobálcih in pri

slonokoščénoobálskih in slonokoščénskih, or. s

Slonokoščéncih, or. s Slonokoščénoobálcema in s

slonokoščénoobálskima in s slonokoščénskima;

Slonokoščéncema; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. slonokoščénoobálski in

Slonokoščénoobálci in Slonokoščénci, rod.

slonokoščénski, rod. slonokoščénoobálskih in

Slonokoščénoobálcev in Slonokoščéncev, daj.

slonokoščénskih, daj. slonokoščénoobálskim in

Slonokoščénoobálcem in Slonokoščéncem, tož.

slonokoščénskim, tož. slonokoščénoobálske in

Slonokoščénoobálce in Slonokoščénce, mest. pri

slonokoščénske, mest. pri slonokoščénoobálskih in

Slonokoščénoobálcih in pri Slonokoščéncih, or. s

slonokoščénskih, or. s slonokoščénoobálskimi in s

Slonokoščénoobálci in s Slonokoščénci

slonokoščénskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. slonokoščénoobálska in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

slonokoščénska, rod. slonokoščénoobálske in

samostalnik moškega spola

slonokoščénske, daj. slonokoščénoobálski in



slonokoščénski, tož. slonokoščénoobálsko in

759

slonokoščénsko, mest. pri slonokoščénoobálski in pri (< Slováška)

slonokoščénski, or. s slonokoščénoobálsko in s

{B} Slovakov

slonokoščénsko; DVOJINA: im. slonokoščénoobálski

{O} EDNINA: im. Slovák, rod. Slováka, daj. Slováku,

in slonokoščénski, rod. slonokoščénoobálskih in

tož. Slováka, mest. pri Slováku, or. s Slovákom;

slonokoščénskih, daj. slonokoščénoobálskima in

DVOJINA: im. Slováka, rod. Slovákov, daj. Slovákoma,

slonokoščénskima, tož. slonokoščénoobálski in

tož. Slováka, mest. pri Slovákih, or. s Slovákoma;

slonokoščénski, mest. pri slonokoščénoobálskih in

MNOŽINA: im. Slováki, rod. Slovákov, daj. Slovákom,

pri slonokoščénskih, or. s slonokoščénoobálskima in

tož. Slováke, mest. pri Slovákih, or. s Slováki

s slonokoščénskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

slonokoščénoobálske in slonokoščénske, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

slonokoščénoobálskih in slonokoščénskih, daj.



slonokoščénoobálskim in slonokoščénskim, tož.

Slovákinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

slonokoščénoobálske in slonokoščénske, mest. pri

Slovenske prvakinje so bile boljše od Slovakinj

slonokoščénoobálskih in slonokoščénskih, or. s

(< Slováška)

slonokoščénoobálskimi in s slonokoščénskimi

{B} Slovakinjin

srednji: EDNINA: im. slonokoščénoobálsko in

{O} EDNINA: im. Slovákinja, rod. Slovákinje, daj.

slonokoščénsko, rod. slonokoščénoobálskega in

Slovákinji, tož. Slovákinjo, mest. pri Slovákinji, or. s slonokoščénskega, daj. slonokoščénoobálskemu in

Slovákinjo; DVOJINA: im. Slovákinji, rod. Slovákinj,

slonokoščénskemu, tož. slonokoščénoobálsko in

daj. Slovákinjama, tož. Slovákinji, mest. pri

slonokoščénsko, mest. pri slonokoščénoobálskem in

Slovákinjah, or. s Slovákinjama; MNOŽINA: im.

pri slonokoščénskem, or. s slonokoščénoobálskim in

Slovákinje, rod. Slovákinj, daj. Slovákinjam, tož.

s slonokoščénskim; DVOJINA: im.

Slovákinje, mest. pri Slovákinjah, or. s Slovákinjami

slonokoščénoobálski in slonokoščénski, rod.

STATUS: predlog

slonokoščénoobálskih in slonokoščénskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

slonokoščénoobálskima in slonokoščénskima, tož.



slonokoščénoobálski in slonokoščénski, mest. pri

Slován -a m; ime bitja, prebivalsko ime

slonokoščénoobálskih in slonokoščénskih, or. s

|pripadnik indoevropske skupine ljudstev|: južni

slonokoščénoobálskima in s slonokoščénskima;

Slovani; stari Slovani; Langobardi so se konec 6.

MNOŽINA: im. slonokoščénoobálska in

stoletja pod pritiskom prihajajočih Obrov in

slonokoščénska, rod. slonokoščénoobálskih in

Slovanov umaknili proti zahodu

slonokoščénskih, daj. slonokoščénoobálskim in

{B} Slovanov

slonokoščénskim, tož. slonokoščénoobálska in

{O} EDNINA: im. Slován, rod. Slována, daj. Slovánu,

slonokoščénska, mest. pri slonokoščénoobálskih in

tož. Slována, mest. pri Slovánu, or. s Slovánom;

pri slonokoščénskih, or. s slonokoščénoobálskimi in

DVOJINA: im. Slována, rod. Slovánov, daj. Slovánoma,

s slonokoščénskimi

tož. Slována, mest. pri Slovánih, or. s Slovánoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Slováni, rod. Slovánov, daj. Slovánom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Slováne, mest. pri Slovánih, or. s Slováni



STATUS: predlog

slonokoščénski -a -o prid.; obširneje glej pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

slonokoščénoobálski





slovan. okrajš.

slov. okrajš.

|slovansko|: slovan. plemena

|slovenski|: slov. filharmonija; slov. pesem;

STATUS: predlog

|slovensko|: Pb (slov. svinec); |slovenščina|:

P

Predavanje bo v slov.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

S



TATUS: predlog

Slovánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|pripadnica indoevropske skupine ljudstev|:



Osemnajstletna zmagovalka krosa je Slovanka, po

Slov. okrajš.

rodu iz Rusije; Med imeni alpskih Slovank v

|Slovenj|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Slov.

zgodnjem srednjem veku izstopajo Črnika, Dražna

Gradec; |Slovenski|: prvi del večbesednih zemljepisnih

in Živina

imen Slov. Bistrica; Slov. Konjice; prim. Sl.

(< Slován)

STATUS: predlog

{B} Slovankin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Slovánka, rod. Slovánke, daj.



Slovánki, tož. Slovánko, mest. pri Slovánki, or. s

Slovák -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Slovánko; DVOJINA: im. Slovánki, rod. Slovánk, daj.

Naš predstavnik se je pomeril v kegljanju z enim od

Slovánkama, tož. Slovánki, mest. pri Slovánkah, or. s

najboljših Slovakov

Slovánkama; MNOŽINA: im. Slovánke, rod. Slovánk,

760

daj. Slovánkam, tož. Slovánke, mest. pri Slovánkah, predlagala menjalno razmerje med slovaško krono

or. s Slovánkami

in evrom ob prehodu Slovaške v območje evra pri

STATUS: predlog

30,1260 slovaške krone za en evro

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Slováška)



{O} moški: EDNINA: im. slováški, rod. slováškega, slovánski -a -o prid.

daj. slováškemu, tož. slováški (živostno slováškega),

Po več kot 450 letih je bil papež Janez Pavel II. prvi

mest. pri slováškem, or. s slováškim; DVOJINA: im.

papež slovanskega porekla; Med vsemi slovanskimi

slováška, rod. slováških, daj. slováškima, tož.

jeziki je slovenski najbolj narečno razčlenjen

slováška, mest. pri slováških, or. s slováškima;

(< Slován)

MNOŽINA: im. slováški, rod. slováških, daj. slováškim,

{O} moški: EDNINA: im. slovánski, rod. slovánskega, tož. slováške, mest. pri slováških, or. s slováškimi

daj. slovánskemu, tož. slovánski (živostno

ženski: EDNINA: im. slováška, rod. slováške, daj.

slovánskega), mest. pri slovánskem, or. s slovánskim;

slováški, tož. slováško, mest. pri slováški, or. s

DVOJINA: im. slovánska, rod. slovánskih, daj.

slováško; DVOJINA: im. slováški, rod. slováških, daj.

slovánskima, tož. slovánska, mest. pri slovánskih, or.

slováškima, tož. slováški, mest. pri slováških, or. s

s slovánskima; MNOŽINA: im. slovánski, rod.

slováškima; MNOŽINA: im. slováške, rod. slováških,

slovánskih, daj. slovánskim, tož. slovánske, mest. pri

daj. slováškim, tož. slováške, mest. pri slováških, or. s slovánskih, or. s slovánskimi

slováškimi

ženski: EDNINA: im. slovánska, rod. slovánske, daj.

srednji: EDNINA: im. slováško, rod. slováškega, daj.

slovánski, tož. slovánsko, mest. pri slovánski, or. s

slováškemu, tož. slováško, mest. pri slováškem, or. s

slovánsko; DVOJINA: im. slovánski, rod. slovánskih,

slováškim; DVOJINA: im. slováški, rod. slováških, daj.

daj. slovánskima, tož. slovánski, mest. pri slovánskih, slováškima, tož. slováški, mest. pri slováških, or. s

or. s slovánskima; MNOŽINA: im. slovánske, rod.

slováškima; MNOŽINA: im. slováška, rod. slováških,

slovánskih, daj. slovánskim, tož. slovánske, mest. pri

daj. slováškim, tož. slováška, mest. pri slováških, or. s slovánskih, or. s slovánskimi

slováškimi

srednji: EDNINA: im. slovánsko, rod. slovánskega, STATUS: predlog

daj. slovánskemu, tož. slovánsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

slovánskem, or. s slovánskim; DVOJINA: im.



slovánski, rod. slovánskih, daj. slovánskima, tož.

Slováško -ega s; zemljepisno ime

slovánski, mest. pri slovánskih, or. s slovánskima;

|drugo ime države|: železniško podjetje s

MNOŽINA: im. slovánska, rod. slovánskih, daj.

Slovaškega iz Slovaške; Biatlonska karavana se je s slovánskim, tož. slovánska, mest. pri slovánskih, or. s Pokljuke preselila na Slovaško; V Visokih Tatrah

slovánskimi

na Slovaškem so se v soboto začele zimske igre;

STATUS: predlog

prim. Slováška

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kje? na Slovaškem



Od kod? s Slovaškega iz Slovaške

Slováška -e ž; zemljepisno ime

Kam? na Slovaško

|dolgo ime Slovaška republika|; |država|: Zaposlili so

{B} Slovak, Slovakinja; Slovakov, Slovakinjin;

delavce iz/s Slovaške, Romunije in Poljske; Poceni

slovaški

delovna sila je v Slovaško pripeljala tuje vlagatelje

{O} EDNINA: im. Slováško, rod. Slováškega, daj.

na Slovaško; Po razpadu Češkoslovaške je tovarna Slováškemu, tož. Slováško, mest. pri Slováškem, or. s

traktorjev češkega Zetorja ostala v Slovaški na

Slováškim

Slovaškem; prim. Slováško

STATUS: predlog

Kje? v Slovaški na Slovaškem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Od kod? iz Slovaške in s Slovaške



Kam? v Slovaško na Slovaško

Slovénčev -a -o prid.

{B} Slovak, Slovakinja; Slovakov, Slovakinjin;

Slovenčevo zmago je pospremilo navdušenje v

slovaški

dvorani

{O} EDNINA: im. Slováška, rod. Slováške, daj.

(< Slovénec)

Slováški, tož. Slováško, mest. pri Slováški, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Slovénčev, rod.

Slováško

Slovénčevega, daj. Slovénčevemu, tož. Slovénčev

STATUS: predlog

(živostno Slovénčevega), mest. pri Slovénčevem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Slovénčevim; DVOJINA: im. Slovénčeva, rod.



Slovénčevih, daj. Slovénčevima, tož. Slovénčeva,

slováški -a -o prid.

mest. pri Slovénčevih, or. s Slovénčevima; MNOŽINA:

slovaški predsednik; slovaška prestolnica; Stranko

im. Slovénčevi, rod. Slovénčevih, daj. Slovénčevim,

vodi nekdanji slovaški premier; slovaška krona

tož. Slovénčeve, mest. pri Slovénčevih, or. s

||nekdanja denarna enota||: Evropska komisija je

Slovénčevimi

761

ženski: EDNINA: im. Slovénčeva, rod. Slovénčeve, Postala je ena najbolj znanih Slovenk; Slovenka leta daj. Slovénčevi, tož. Slovénčevo, mest. pri

||naziv||: Nagradili so jo z več kot zasluženim

Slovénčevi, or. s Slovénčevo; DVOJINA: im.

naslovom Slovenka leta

Slovénčevi, rod. Slovénčevih, daj. Slovénčevima, tož.

(< Slovénija)

Slovénčevi, mest. pri Slovénčevih, or. s

{B} Slovenkin

Slovénčevima; MNOŽINA: im. Slovénčeve, rod.

{O} EDNINA: im. Slovénka, rod. Slovénke, daj.

Slovénčevih, daj. Slovénčevim, tož. Slovénčeve, mest.

Slovénki, tož. Slovénko, mest. pri Slovénki, or. s

pri Slovénčevih, or. s Slovénčevimi

Slovénko; DVOJINA: im. Slovénki, rod. Slovénk, daj.

srednji: EDNINA: im. Slovénčevo, rod. Slovénčevega, Slovénkama, tož. Slovénki, mest. pri Slovénkah, or. s

daj. Slovénčevemu, tož. Slovénčevo, mest. pri

Slovénkama; MNOŽINA: im. Slovénke, rod. Slovénk,

Slovénčevem, or. s Slovénčevim; DVOJINA: im.

daj. Slovénkam, tož. Slovénke, mest. pri Slovénkah,

Slovénčevi, rod. Slovénčevih, daj. Slovénčevima, tož.

or. s Slovénkami

Slovénčevi, mest. pri Slovénčevih, or. s

STATUS: predlog

Slovénčevima; MNOŽINA: im. Slovénčeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Slovénčevih, daj. Slovénčevim, tož. Slovénčeva, mest.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

pri Slovénčevih, or. s Slovénčevimi



STATUS: predlog

slovénski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

slovenski jezik; zaščitni zakon za slovensko



manjšino v Italiji; Gostili bodo tudi maske iz

Slovénec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

slovenske Istre in Hrvaške; slovenski tolar ||nekdanja

|pripadnik naroda|: Pogovarjali smo se s Slovencem,

denarna enota||: Enemu evru ustreza približno 240

ki živi v Dubaju; Slovenec leta ||naziv||: Bil je izbran tolarjev

za Slovenca leta; Naziv častnega Slovenca leta je po

(< Slovénija)

izboru bralcev Nedeljskega dnevnika prejel Vilko

{O} moški: EDNINA: im. slovénski, rod. slovénskega, Avsenik

daj. slovénskemu, tož. slovénski (živostno

(< Slovénija)

slovénskega), mest. pri slovénskem, or. s slovénskim;

{B} Slovenčev

DVOJINA: im. slovénska, rod. slovénskih, daj.

{O} EDNINA: im. Slovénec, rod. Slovénca, daj.

slovénskima, tož. slovénska, mest. pri slovénskih, or.

Slovéncu, tož. Slovénca, mest. pri Slovéncu, or. s

s slovénskima; MNOŽINA: im. slovénski, rod.

Slovéncem; DVOJINA: im. Slovénca, rod. Slovéncev,

slovénskih, daj. slovénskim, tož. slovénske, mest. pri

daj. Slovéncema, tož. Slovénca, mest. pri Slovéncih,

slovénskih, or. s slovénskimi

or. s Slovéncema; MNOŽINA: im. Slovénci, rod.

ženski: EDNINA: im. slovénska, rod. slovénske, daj.

Slovéncev, daj. Slovéncem, tož. Slovénce, mest. pri

slovénski, tož. slovénsko, mest. pri slovénski, or. s

Slovéncih, or. s Slovénci

slovénsko; DVOJINA: im. slovénski, rod. slovénskih,

STATUS: predlog

daj. slovénskima, tož. slovénski, mest. pri slovénskih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. s slovénskima; MNOŽINA: im. slovénske, rod.

samostalnik moškega spola; poimenovanja nagrad,

slovénskih, daj. slovénskim, tož. slovénske, mest. pri

odlikovanj, častnih nazivov

slovénskih, or. s slovénskimi



srednji: EDNINA: im. slovénsko, rod. slovénskega, Slovénija -e ž; zemljepisno ime

daj. slovénskemu, tož. slovénsko, mest. pri

|

slovénskem,

dolgo ime Republika Slovenija|; |država|: Po

or. s slovénskim; DVOJINA: im.

osamosvojitvi Slovenije se je začel proces

slovénski, rod. slovénskih, daj. slovénskima, tož.

lastninskega preoblikovanja; Vsak dan se na delo

slovénski, mest. pri slovénskih, or. s slovénskima;

vozi iz Italije v Slovenijo; Včerajšnje lepo vreme v

MNOŽINA: im. slovénska, rod. slovénskih, daj.

Sloveniji, deželi na sončni strani Alp, so mnogi

slovénskim, tož. slovénska, mest. pri slovénskih, or. s izkoristili za potep po smučiščih

slovénskimi

Kje? v Sloveniji

STATUS: predlog

Od kod? iz Slovenije

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Kam? v Slovenijo



{B} Slovenec, Slovenka; Slovenčev, Slovenkin;

Slovénsko -ega s; zemljepisno ime

slovenski

|drugo ime države|: Grad Hrastovec je eden

{O} EDNINA: im. Slovénija, rod. Slovénije, daj.

najmogočnejših gradov na Slovenskem; prim.

Slovéniji, tož. Slovénijo, mest. pri Slovéniji, or. s

Slovénija

Slovénijo

Kje? na Slovenskem

STATUS: predlog

Od kod? s Slovenskega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Kam? na Slovensko



{B} Slovenec, Slovenka; Slovenčev, Slovenkin;

Slovénka -e

slovenski

ž; ime bitja, prebivalsko ime

762

{O} EDNINA: im. Slovénsko, rod. Slovénskega, daj.

poslanec stranke SMC; za izražanje svojine, kot prilastek, Slovénskemu, tož. Slovénsko, mest. pri Slovénskem,

v rodilniku Predstavil se je kandidat SMC-ja/SMC

or. s Slovénskim

{B} SMC-jev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. SMC, rod. SMC-ja tudi SMC, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

SMC-ju tudi SMC, tož. SMC, mest. pri SMC-ju tudi



pri SMC, or. s SMC-jem tudi s SMC; DVOJINA: im.

SLS1 SLS-a tudi SLS -- [èsèlès tudi eselès, rod.

SMC-ja tudi SMC, rod. SMC-jev tudi SMC, daj.

èsèlêsa tudi eselêsa, or. z èsèlêsom tudi z eselêsom]

SMC-jema tudi SMC, tož. SMC-ja tudi SMC, mest. pri

m; kratica

SMC-jih tudi pri SMC, or. s SMC-jema tudi s SMC;

|Slovenska ljudska stranka|: koalicijsko

MNOŽINA: im. SMC-ji tudi SMC, rod. SMC-jev tudi

dogovarjanje s SLS-om; kot prilastek, v imenovalniku

SMC, daj. SMC-jem tudi SMC, tož. SMC-je tudi

kandidat stranke SLS; za izražanje svojine, kot prilastek, SMC, mest. pri SMC-jih tudi pri SMC, or. s SMC-ji

v rodilniku Je nosilec liste SLS-a/SLS

tudi s SMC

{B} SLS-ov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. SLS, rod. SLS-a tudi SLS, daj. SLS-u

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik

tudi SLS, tož. SLS, mest. pri SLS-u tudi pri SLS, or. s moškega spola

SLS-om tudi s SLS; DVOJINA: im. SLS-a tudi SLS,



rod. SLS-ov tudi SLS, daj. SLS-oma tudi SLS, tož.

SMC2 -- [èsèmcé tudi esemcé in sə̀mə̀cə̀ tudi səməcə̀]

SLS-a tudi SLS, mest. pri SLS-ih tudi pri SLS, or. s

ž; kratica

SLS-oma tudi s SLS; MNOŽINA: im. SLS-i tudi SLS,

|Stranka modernega centra|: Vladajoča SMC je

rod. SLS-ov tudi SLS, daj. SLS-om tudi SLS, tož. SLS-

izgubila podporo

e tudi SLS, mest. pri SLS-ih tudi pri SLS, or. s SLS-i

{O} EDNINA: im. SMC, rod. SMC, daj. SMC, tož.

tudi s SLS

SMC, mest. pri SMC, or. s SMC; DVOJINA: im. SMC,

STATUS: predlog

rod. SMC, daj. SMC, tož. SMC, mest. pri SMC, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

SMC; MNOŽINA: im. SMC, rod. SMC, daj. SMC, tož.



SMC, mest. pri SMC, or. s SMC

SLS2 -- [èsèlés tudi eselés] ž; kratica

STATUS: predlog

|Slovenska ljudska stranka|: poslanke in poslanci

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik

vladne SLS

ženskega spola

{O} EDNINA: im. SLS, rod. SLS, daj. SLS, tož. SLS,



mest. pri SLS, or. s SLS; DVOJINA: im. SLS, rod. SLS,

SMC-jevec -vca m; obširneje glej pri esemcêjevec daj. SLS, tož. SLS, mest. pri SLS, or. s SLS; MNOŽINA:



im. SLS, rod. SLS, daj. SLS, tož. SLS, mest. pri SLS,

SMC-jevka -e ž; obširneje glej pri esemcêjevka or. s SLS



STATUS: predlog

SMC-jevski -a -o prid.; obširneje glej pri esemcêjevski PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik



ženskega spola

Smrékar -ja m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Smrekarju je pomagal voditi prireditev;

SLS-ovec -vca m; obširneje glej pri eselêsovec pogajanja s Smrekarjem



{B} Smrekarjev

SLS-ovka -e ž; obširneje glej pri eselêsovka

{O} EDNINA: im. Smrékar, rod. Smrékarja, daj.



Smrékarju, tož. Smrékarja, mest. pri Smrékarju, or. s

SLS-ovski -a -o prid.; obširneje glej pri eselêsovski Smrékarjem; DVOJINA: im. Smrékarja, rod.



Smrékarjev, daj. Smrékarjema, tož. Smrékarja, mest.

Sm -- [sə̀mə̀ tudi səmə̀ in èsèm tudi esèm] m; simbol pri Smrékarjih, or. s Smrékarjema; MNOŽINA: im.

|samarij|: Simbol za kemijski element samarij je

Smrékarji, rod. Smrékarjev, daj. Smrékarjem, tož.

Sm

Smrékarje, mest. pri Smrékarjih, or. s Smrékarji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)





SMC1 SMC-ja tudi SMC -- [èsèmcé tudi esemcé in

Smrékarjev -a -o prid.

sə̀mə̀cə̀ tudi səməcə̀, rod. èsèmcêja tudi esemcêja in

Smrekarjeve ilustracije na kartah za tarok

sə̀mə̀cə̀ja tudi səməcə̀ja, or. z èsèmcêjem tudi z

(< Smrékar)

esemcêjem in s sə̀mə̀cə̀jem tudi s səməcə̀jem] m;

{O} moški: EDNINA: im. Smrékarjev, rod.

kratica

Smrékarjevega, daj. Smrékarjevemu, tož. Smrékarjev

|Stranka modernega centra|: menjava resorjev med

(živostno Smrékarjevega), mest. pri Smrékarjevem, or.

SMC-jem in SD-jem; kot prilastek, v imenovalniku

s Smrékarjevim; DVOJINA: im. Smrékarjeva, rod.

Smrékarjevih, daj. Smrékarjevima, tož. Smrékarjeva,

763

mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevima;

{O} EDNINA: im. smŕkec, rod. smŕkca, daj. smŕkcu,

MNOŽINA: im. Smrékarjevi, rod. Smrékarjevih, daj.

tož. smŕkca, mest. pri smŕkcu, or. s smŕkcem;

Smrékarjevim, tož. Smrékarjeve, mest. pri

DVOJINA: im. smŕkca, rod. smŕkcev, daj. smŕkcema,

Smrékarjevih, or. s Smrékarjevimi

tož. smŕkca, mest. pri smŕkcih, or. s smŕkcema;

ženski: EDNINA: im. Smrékarjeva, rod. Smrékarjeve, MNOŽINA: im. smŕkci, rod. smŕkcev, daj. smŕkcem,

daj. Smrékarjevi, tož. Smrékarjevo, mest. pri

tož. smŕkce, mest. pri smŕkcih, or. s smŕkci

Smrékarjevi, or. s Smrékarjevo; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Smrékarjevi, rod. Smrékarjevih, daj. Smrékarjevima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

tož. Smrékarjevi, mest. pri Smrékarjevih, or. s

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

Smrékarjevima; MNOŽINA: im. Smrékarjeve, rod.

moškega spola; pravopisne zanimivosti

Smrékarjevih, daj. Smrékarjevim, tož. Smrékarjeve,



mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevimi

Smúk -a m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. Smrékarjevo, rod.

|priimek|: Živi v Krajevni skupnosti bratov Smuk;

Smrékarjevega, daj. Smrékarjevemu, tož.

|domišljijski lik|: v zvezi palček Smuk Knjigo smo Smrékarjevo, mest. pri Smrékarjevem, or. s

brali cel teden in s palčkom Smukom spoznavali

Smrékarjevim; DVOJINA: im. Smrékarjevi, rod.

skrivnosti neba

Smrékarjevih, daj. Smrékarjevima, tož. Smrékarjevi,

{B} Smukov

mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevima;

{O} EDNINA: im. Smúk, rod. Smúka, daj. Smúku, tož.

MNOŽINA: im. Smrékarjeva, rod. Smrékarjevih, daj.

Smúka, mest. pri Smúku, or. s Smúkom; DVOJINA: im.

Smrékarjevim, tož. Smrékarjeva, mest. pri

Smúka, rod. Smúkov, daj. Smúkoma, tož. Smúka,

Smrékarjevih, or. s Smrékarjevimi

mest. pri Smúkih, or. s Smúkoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Smúki, rod. Smúkov, daj. Smúkom, tož. Smúke, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri Smúkih, or. s Smúki



STATUS: predlog

smŕkčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Maček je našel smrkčevo kapo

domišljijska imena

(< smŕkec)



{O} moški: EDNINA: im. smŕkčev, rod. smŕkčevega, Sn -- [sə̀nə̀ tudi sənə̀ in èsèn tudi esèn] m; simbol daj. smŕkčevemu, tož. smŕkčev (živostno smŕkčevega),

|kositer|: Simbol za kemijski element kositer je Sn

mest. pri smŕkčevem, or. s smŕkčevim; DVOJINA: im.

S

smŕkčeva,

TATUS: predlog

rod. smŕkčevih, daj. smŕkčevima, tož.

smŕkčeva,

P

mest. pri smŕkčevih, or. s smŕkčevima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



MNOŽINA: im. smŕkčevi, rod. smŕkčevih, daj.

smŕkčevim, tož. smŕkčeve, mest. pri smŕkčevih, or. s

Snegúljčica -e ž; ime bitja, osebno ime

smŕkčevimi

|domišljijski lik|: Prinčev poljub je zbudil

ženski:

Sneguljčico; Pravljica o Sneguljčici sodi med

EDNINA: im. smŕkčeva, rod. smŕkčeve, daj.

smŕkčevi, tož. smŕkčevo, mest. pri smŕkčevi, or. s

najbolj priljubljena dela bratov Grimm

smŕkčevo;

{B} Sneguljčičin

DVOJINA: im. smŕkčevi, rod. smŕkčevih,

daj. smŕkčevima, tož. smŕkčevi, mest. pri smŕkčevih,

{O} EDNINA: im. Snegúljčica, rod. Snegúljčice, daj.

or. s smŕkčevima;

Snegúljčici,

MNOŽINA: im. smŕkčeve, rod.

tož. Snegúljčico, mest. pri Snegúljčici, or.

smŕkčevih, daj. smŕkčevim, tož. smŕkčeve, mest. pri

s Snegúljčico; DVOJINA: im. Snegúljčici, rod.

smŕkčevih, or. s smŕkčevimi

Snegúljčic, daj. Snegúljčicama, tož. Snegúljčici, mest.

srednji:

pri Snegúljčicah,

EDNINA: im. smŕkčevo, rod. smŕkčevega, daj.

or. s Snegúljčicama; MNOŽINA: im.

smŕkčevemu, tož. smŕkčevo, mest. pri smŕkčevem, or.

Snegúljčice, rod. Snegúljčic, daj. Snegúljčicam, tož.

s smŕkčevim;

Snegúljčice,

DVOJINA: im. smŕkčevi, rod. smŕkčevih,

mest. pri Snegúljčicah, or. s

daj. smŕkčevima, tož. smŕkčevi, mest. pri smŕkčevih,

Snegúljčicami

or. s smŕkčevima; MNOŽINA: im. smŕkčeva, rod.

STATUS: predlog

smŕkčevih, daj. smŕkčevim, tož. smŕkčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

smŕkčevih, or. s smŕkčevimi

samostalnik ženskega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Snegúljčičin -a -o prid.



Kraljevič je pokleknil tik ob Sneguljčičini postelji

smŕkec -kca m

iz cvetnih listov vrtnic

|domišljijski lik, gozdni palček modre barve|:

(< Snegúljčica)

Čarovnik Gargamel je skoval načrt, kako bo ujel

{O} moški: EDNINA: im. Snegúljčičin, rod.

smrkce

Snegúljčičinega, daj. Snegúljčičinemu, tož.

{B} smrkčev

Snegúljčičin (živostno Snegúljčičinega), mest. pri

Snegúljčičinem, or. s Snegúljčičinim; DVOJINA: im.

764

Snegúljčičina, rod. Snegúljčičinih, daj.

{O} EDNINA: im. sobóta, rod. sobóte, daj. sobóti, tož.

Snegúljčičinima, tož. Snegúljčičina, mest. pri

sobóto, mest. pri sobóti, or. s sobóto; DVOJINA: im.

Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinima; MNOŽINA: im.

sobóti, rod. sobót, daj. sobótama, tož. sobóti, mest. pri Snegúljčičini, rod. Snegúljčičinih, daj.

sobótah, or. s sobótama; MNOŽINA: im. sobóte, rod.

Snegúljčičinim, tož. Snegúljčičine, mest. pri

sobót, daj. sobótam, tož. sobóte, mest. pri sobótah, or.

Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinimi

s sobótami

ženski: EDNINA: im. Snegúljčičina, rod.

STATUS: predlog

Snegúljčičine, daj. Snegúljčičini, tož. Snegúljčičino,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

mest. pri Snegúljčičini, or. s Snegúljčičino; DVOJINA:

posebnih datumov, dnevov, mesecev

im. Snegúljčičini, rod. Snegúljčičinih, daj.



Snegúljčičinima, tož. Snegúljčičini, mest. pri

soc. okrajš.

Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinima; MNOŽINA: im.

|socialni|: soc. skladi; |sociolog; sociologinja|: v zvezi Snegúljčičine, rod. Snegúljčičinih, daj.

okrajšav Janez Novak, univ. dipl. soc.; |sociologija|: v Snegúljčičinim, tož. Snegúljčičine, mest. pri

zvezi okrajšav Jana Novak, prof. soc.

Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Snegúljčičino, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Snegúljčičinega, daj. Snegúljčičinemu, tož.



Snegúljčičino, mest. pri Snegúljčičinem, or. s

soc. del. okrajš.

Snegúljčičinim; DVOJINA: im. Snegúljčičini, rod.

|socialni delavec; socialna delavka|: v zvezi okrajšav

Snegúljčičinih, daj. Snegúljčičinima, tož.

Jana Novak, univ. dipl. soc. del.; |socialno delo|:

Snegúljčičini, mest. pri Snegúljčičinih, or. s

Predava na višji šoli za soc. del.

Snegúljčičinima; MNOŽINA: im. Snegúljčičina, rod.

S

Snegúljčičinih,

TATUS: predlog

daj. Snegúljčičinim, tož.

Snegúljčičina,

P

mest. pri Snegúljčičinih, or. s

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Snegúljčičinimi



S

socialíst -a

TATUS: predlog

m

P

|privrženec socializma|: Pravi socialisti nasprotujejo

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

militarizmu in imperializmu; |član socialistične



stranke|: kongres mladih evropskih socialistov; Svoj

Snéžna kraljíca -e -e ž; ime bitja, osebno ime

glas je namenil socialistom; v zvezi krščanski socialist

|domišljijski lik|: pravljica o Snežni kraljici; Deklica razpustitev krščanskih socialistov leta 1943

Gerdi se sooči s Snežno kraljico, da bi pomagala

{B} socialistov

svojemu prijatelju Kaju; prim. kraljíca

{O} EDNINA: im. socialíst, rod. socialísta, daj.

{O} EDNINA: im. Snéžna kraljíca, rod. Snéžne

socialístu, tož. socialísta, mest. pri socialístu, or. s kraljíce, daj. Snéžni kraljíci, tož. Snéžno kraljíco,

socialístom; DVOJINA: im. socialísta, rod. socialístov, mest. pri Snéžni kraljíci, or. s Snéžno kraljíco;

daj. socialístoma, tož. socialísta, mest. pri socialístih, DVOJINA: im. Snéžni kraljíci, rod. Snéžnih kraljíc, daj.

or. s socialístoma; MNOŽINA: im. socialísti, rod.

Snéžnima kraljícama, tož. Snéžni kraljíci, mest. pri

socialístov, daj. socialístom, tož. socialíste, mest. pri Snéžnih kraljícah, or. s Snéžnima kraljícama;

socialístih, or. s socialísti

MNOŽINA: im. Snéžne kraljíce, rod. Snéžnih kraljíc,

STATUS: predlog

daj. Snéžnim kraljícam, tož. Snéžne kraljíce, mest. pri Snéžnih kraljícah,

P

or. s Snéžnimi kraljícami

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

S



TATUS: predlog

P

socialístičen -čna -o prid.

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Postsocialistična srednja Evropa se preoblikuje na



socialističen način; v stalni besedni zvezi kot vrstni

sob. okrajš.

pridevnik socialistični realizem; socialistična

|sobota|: Odprto: sob. in ned. od 9.00 do 12.00;

Jugoslavija; socialistična revolucija; socialistična

Predstava bo v sob., 20. apr., ob 20.30

stranka

STATUS: predlog

(< socialíst)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški: EDNINA: im. socialístičen, rod.



socialístičnega, daj. socialístičnemu, tož. socialístičen sobóta -e ž

(živostno socialístičnega), mest. pri socialístičnem, or.

|dan v tednu|: V soboto zjutraj smo se udeležili

s socialístičnim; DVOJINA: im. socialístična, rod.

čistilne akcije; Tečaji potekajo ob sobotah; pri

socialístičnih, daj. socialístičnima, tož. socialístična, navajanju datuma Koncert bodo priredile v soboto, 3.

mest. pri socialístičnih, or. s socialístičnima;

februarja, ob 18.30; velika sobota ||krščanski

MNOŽINA: im. socialístični, rod. socialístičnih, daj.

praznik||: Velikonočni ogenj prižgejo zgodaj zjutraj

socialístičnim, tož. socialístične, mest. pri

na veliko soboto

socialístičnih, or. s socialístičnimi

765

ženski: EDNINA: im. socialístična, rod. socialístične,

|socialni in ekonomski|: analiza socioekonomskih

daj. socialístični, tož. socialístično, mest. pri

značilnosti gospodinjstev

socialístični, or. s socialístično; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. sócioekononómski, rod.

socialístični, rod. socialístičnih, daj. socialístičnima, sócioekonómskega, daj. sócioekonómskemu, tož.

tož. socialístični, mest. pri socialístičnih, or. s

sócioekonómski (živostno sócioekonómskega), mest.

socialístičnima; MNOŽINA: im. socialístične, rod.

pri sócioekonómskem, or. s sócioekonómskim;

socialístičnih, daj. socialístičnim, tož. socialístične, DVOJINA: im. sócioekonómska, rod.

mest. pri socialístičnih, or. s socialístičnimi

sócioekonómskih, daj. sócioekonómskima, tož.

srednji: EDNINA: im. socialístično, rod.

sócioekonómska, mest. pri sócioekonómskih, or. s

socialístičnega, daj. socialístičnemu, tož.

sócioekonómskima; MNOŽINA: im. sócioekonómski,

socialístično, mest. pri socialístičnem, or. s

rod. sócioekonómskih, daj. sócioekonómskim, tož.

socialístičnim; DVOJINA: im. socialístični, rod.

sócioekonómske, mest. pri sócioekonómskih, or. s

socialístičnih, daj. socialístičnima, tož. socialístični, sócioekonómskimi

mest. pri socialístičnih, or. s socialístičnima;

ženski: EDNINA: im. sócioekonómska, rod.

MNOŽINA: im. socialístična, rod. socialístičnih, daj.

sócioekonómske, daj. sócioekonómski, tož.

socialístičnim, tož. socialístična, mest. pri

sócioekonómsko, mest. pri sócioekonómski, or. s

socialístičnih, or. s socialístičnimi

sócioekonómsko; DVOJINA: im. sócioekonómski, rod.

STATUS: predlog

sócioekonómskih, daj. sócioekonómskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

sócioekonómski, mest. pri sócioekonómskih, or. s



sócioekonómskima; MNOŽINA: im. sócioekonómske,

socialístka -e ž

rod. sócioekonómskih, daj. sócioekonómskim, tož.

|privrženka socializma|: Dan žena praznujemo na

sócioekonómske, mest. pri sócioekonómskih, or. s

pobudo socialistke Clare Zetkin; mednarodna

sócioekonómskimi

konferenca socialistk; |pripadnica, članica

srednji: EDNINA: im. sócioekonómsko, rod.

socialistične stranke|: Sarkozy je na volitvah porazil

sócioekonómskega, daj. sócioekonómskemu, tož.

socialistko Ségolène Royal

sócioekonómsko, mest. pri sócioekonómskem, or. s

(< socialíst)

sócioekonómskim; DVOJINA: im. sócioekonómski,

{B} socialistkin

rod. sócioekonómskih, daj. sócioekonómskima, tož.

{O} EDNINA: im. socialístka, rod. socialístke, daj.

sócioekonómski, mest. pri sócioekonómskih, or. s

socialístki, tož. socialístko, mest. pri socialístki, or. s sócioekonómskima; MNOŽINA: im. sócioekonómska,

socialístko; DVOJINA: im. socialístki, rod. socialístk, rod. sócioekonómskih, daj. sócioekonómskim, tož.

daj. socialístkama, tož. socialístki, mest. pri

sócioekonómska, mest. pri sócioekonómskih, or. s

socialístkah, or. s socialístkama; MNOŽINA: im.

sócioekonómskimi

socialístke, rod. socialístk, daj. socialístkam, tož.

STATUS: predlog

socialístke, mest. pri socialístkah, or. s socialístkami PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

sócio-ekonómski -a -o prid.; gl. sócioekonómski STATUS: predlog

socialízem -zma m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)

|družbena ureditev z državnim lastništvom|: prehod



od kapitalizma k socializmu; v zvezi samoupravni

soc. kult. okrajš.

socializem Dve temeljni domnevi samoupravnega

|sociolog kulture; sociologinja kulture|: v zvezi

socializma sta bili vera v dogovorno ekonomijo in v

okrajšav Janez Novak, univ. dipl. soc. kult.

dogovorno demokracijo; |nazor, ki si prizadeva za

STATUS: predlog

socializem|: Zgledovali so se pri skandinavskem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

socializmu



{O} EDNINA: im. socialízem, rod. socialízma, daj.

sod. okrajš.

socialízmu, tož. socialízem, mest. pri socialízmu, or. s

|sodelavec; sodelavka|: pri navajanju Na slovenskem

socialízmom; DVOJINA: im. socialízma, rod.

kraškem območju medved ni nikoli izginil (Jerina

socialízmov, daj. socialízmoma, tož. socialízma, mest.

in sod., 2003); Glavna urednica je Jana Novak, sod.

pri socialízmih, or. s socialízmoma; MNOŽINA: im.

Inštituta za družbene vede

socialízmi, rod. socialízmov, daj. socialízmom, tož.

STATUS: predlog

socialízme, mest. pri socialízmih, or. s socialízmi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Sofoníja -a in Sofoníja -e m; ime bitja, osebno ime



|svetopisemski prerok|: Sofoníja nas poziva v prvem

sócioekonómski -a -o prid.

berilu k spreobrnjenju s ponižnostjo in pravičnostjo;

766

v zvezi prerok Sofonija knjiga preroka sojeníčinim, tož. sojeníčina, mest. pri sojeníčinih, or. s Sofonija/Sofonije

sojeníčinimi

{B} Sofoníjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Sofoníja, rod. Sofoníja in Sofoníje,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Sofoníju in Sofoníji, tož. Sofoníja in Sofoníjo,



mest. pri Sofoníju in pri Sofoníji, or. s Sofoníjem in s Somálčev -a -o in Somálijčev -a -o prid.

Sofoníjo; DVOJINA: im. Sofoníja in Sofoníji, rod.

Somalčev/Somalijčev znak je pomenil konec tekme

Sofoníjev in Sofoníj, daj. Sofoníjema in Sofoníjama,

(< Somálec)

tož. Sofoníja in Sofoníji, mest. pri Sofoníjih in pri

{O} moški: EDNINA: im. Somálčev in Somálijčev,

Sofoníjah, or. s Sofoníjema in s Sofoníjama;

rod. Somálčevega in Somálijčevega, daj.

MNOŽINA: im. Sofoníji in Sofoníje, rod. Sofoníjev in

Somálčevemu in Somálijčevemu, tož. Somálčev in

Sofoníj, daj. Sofoníjem in Sofoníjam, tož. Sofoníje in

Somálijčev (živostno Somálčevega in

Sofoníje, mest. pri Sofoníjih in pri Sofoníjah, or. s

Somálijčevega), mest. pri Somálčevem in pri

Sofoníji in s Sofoníjami

Somálijčevem, or. s Somálčevim in s Somálijčevim;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Somálčeva in Somálijčeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik Somálčevih in Somálijčevih, daj. Somálčevima in

moškega spola

Somálijčevima, tož. Somálčeva in Somálijčeva, mest.



pri Somálčevih in pri Somálijčevih, or. s

sojeníca -e ž

Somálčevima in s Somálijčevima; MNOŽINA: im.

|slovensko bajeslovno bitje, vila, ki otroku ob

Somálčevi in Somálijčevi, rod. Somálčevih in

rojstvu napove usodo|: Sojenice so ji v zibelko

Somálijčevih, daj. Somálčevim in Somálijčevim, tož.

položile čudovit začetek življenja

Somálčeve in Somálijčeve, mest. pri Somálčevih in

{B} sojeničin

pri Somálijčevih, or. s Somálčevimi in s

{O} EDNINA: im. sojeníca, rod. sojeníce, daj. sojeníci, Somálijčevimi

tož. sojeníco, mest. pri sojeníci, or. s sojeníco;

ženski: EDNINA: im. Somálčeva in Somálijčeva, rod.

DVOJINA: im. sojeníci, rod. sojeníc, daj. sojenícama,

Somálčeve in Somálijčeve, daj. Somálčevi in

tož. sojeníci, mest. pri sojenícah, or. s sojenícama;

Somálijčevi, tož. Somálčevo in Somálijčevo, mest. pri

MNOŽINA: im. sojeníce, rod. sojeníc, daj. sojenícam,

Somálčevi in pri Somálijčevi, or. s Somálčevo in s

tož. sojeníce, mest. pri sojenícah, or. s sojenícami

Somálijčevo; DVOJINA: im. Somálčevi in

STATUS: predlog

Somálijčevi, rod. Somálčevih in Somálijčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Somálčevima in Somálijčevima, tož. Somálčevi in

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

Somálijčevi, mest. pri Somálčevih in pri

Somálijčevih,

ženskega spola

or. s Somálčevima in s



Somálijčevima; MNOŽINA: im. Somálčeve in



Somálijčeve, rod. Somálčevih in Somálijčevih, daj.

sojeníčin -a -o prid.

Somálčevim in Somálijčevim, tož. Somálčeve in

sojeničine sestre

Somálijčeve, mest. pri Somálčevih in pri

(< sojeníca)

Somálijčevih, or. s Somálčevimi in s Somálijčevimi

{O} moški: EDNINA: im. sojeníčin, rod. sojeníčinega, srednji: EDNINA: im. Somálčevo in Somálijčevo, rod.

daj. sojeníčinemu, tož. sojeníčin (živostno

Somálčevega in Somálijčevega, daj. Somálčevemu in

sojeníčinega), mest. pri sojeníčinem, or. s

Somálijčevemu, tož. Somálčevo in Somálijčevo,

sojeníčinim; DVOJINA: im. sojeníčina, rod.

mest. pri Somálčevem in pri Somálijčevem, or. s

sojeníčinih, daj. sojeníčinima, tož. sojeníčina, mest.

Somálčevim in s Somálijčevim; DVOJINA: im.

pri sojeníčinih, or. s sojeníčinima; MNOŽINA: im.

Somálčevi in Somálijčevi, rod. Somálčevih in

sojeníčini, rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinim, tož.

Somálijčevih, daj. Somálčevima in Somálijčevima,

sojeníčine, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinimi

tož. Somálčevi in Somálijčevi, mest. pri Somálčevih

ženski: EDNINA: im. sojeníčina, rod. sojeníčine, daj.

in pri Somálijčevih, or. s Somálčevima in s

sojeníčini, tož. sojeníčino, mest. pri sojeníčini, or. s Somálijčevima; MNOŽINA: im. Somálčeva in

sojeníčino; DVOJINA: im. sojeníčini, rod. sojeníčinih,

Somálijčeva, rod. Somálčevih in Somálijčevih, daj.

daj. sojeníčinima, tož. sojeníčini, mest. pri sojeníčinih, Somálčevim in Somálijčevim, tož. Somálčeva in

or. s sojeníčinima; MNOŽINA: im. sojeníčine, rod.

Somálijčeva, mest. pri Somálčevih in pri

sojeníčinih, daj. sojeníčinim, tož. sojeníčine, mest. pri Somálijčevih, or. s Somálčevimi in s Somálijčevimi

sojeníčinih, or. s sojeníčinimi

S

srednji:

TATUS: predlog

EDNINA: im. sojeníčino, rod. sojeníčinega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. sojeníčinemu, tož. sojeníčino, mest. pri

sojeníčinem,



or. s sojeníčinim; DVOJINA: im.

sojeníčini,

Somálec -lca

rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinima, tož.

in Somálijec -jca m; ime bitja, prebivalsko

sojeníčini, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinima;

ime

MNOŽINA: im. sojeníčina, rod. sojeníčinih, daj.

767

V mesto se je vrnilo veliko Somalcev/Somalijcev, in Somálijkama, tož. Somálki in Somálijki, mest. pri

ki so se pred leti izselili

Somálkah in pri Somálijkah, or. s Somálkama in s

(< Somálija)

Somálijkama; MNOŽINA: im. Somálke in Somálijke,

{B} Somalčev in Somalijčev

rod. Somálk in Somálijk, daj. Somálkam in

{O} EDNINA: im. Somálec in Somálijec, rod. Somálca

Somálijkam, tož. Somálke in Somálijke, mest. pri

in Somálijca, daj. Somálcu in Somálijcu, tož. Somálca

Somálkah in pri Somálijkah, or. s Somálkami in s

in Somálijca, mest. pri Somálcu in pri Somálijcu, or. s Somálijkami

Somálcem in s Somálijcem; DVOJINA: im. Somálca in

STATUS: predlog

Somálijca, rod. Somálcev in Somálijcev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Somálcema in Somálijcema, tož. Somálca in

samostalnik ženskega spola

Somálijca, mest. pri Somálcih in pri Somálijcih, or. s



Somálcema in s Somálijcema; MNOŽINA: im.

somálski -a in somálijski -a -o prid.

Somálci in Somálijci, rod. Somálcev in Somálijcev,

somalski/somalijski pirati; somalska/somalijska

daj. Somálcem in Somálijcem, tož. Somálce in

prestolnica; V Keniji živijo številni

Somálijce, mest. pri Somálcih in pri Somálijcih, or. s

somalski/somalijski vladni uslužbenci

Somálci in s Somálijci

(< Somálija)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. somálski in somálijski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

somálskega in somálijskega, daj. somálskemu in

samostalnik moškega spola

somálijskemu, tož. somálski in somálijski (živostno



somálskega in somálijskega), mest. pri somálskem in

Somálija -e ž; zemljepisno ime

pri somálijskem, or. s somálskim in s somálijskim;

|dolgo ime Somalska republika|; |država|: reportaža iz

DVOJINA: im. somálska in somálijska, rod. somálskih

Somalije; padec vlade v Somaliji; Popolno

in somálijskih, daj. somálskima in somálijskima, tož.

brezvladje v Somaliji, eni najrevnejših držav na

somálska in somálijska, mest. pri somálskih in

svetu, traja že dobro desetletje

somálijskih, or. s somálskima in s somálijskima;

Kje? v Somaliji

MNOŽINA: im. somálski in somálijski, rod. somálskih

Od kod? iz Somalije

in somálijskih, daj. somálskim in somálijskim, tož.

Kam? v Somalijo

somálske in somálijske, mest. pri somálskih in

{B} Somalec in Somalijec, Somalka in Somalijka;

somálijskih, or. s somálskimi in s somálijskimi

Somalčev in Somalijčev, Somalkin in Somalijkin;

ženski: EDNINA: im. somálska in somálijska, rod.

somalski in somalijski

somálske in somálijske, daj. somálski in somálijski,

{O} EDNINA: im. Somálija, rod. Somálije, daj.

tož. somálsko in somálijsko, mest. pri somálski in pri

Somáliji, tož. Somálijo, mest. pri Somáliji, or. s

somálijski, or. s somálsko in s somálijsko; DVOJINA:

Somálijo

im. somálski in somálijski, rod. somálskih in

STATUS: predlog

somálijskih, daj. somálskima in somálijskima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

somálski in somálijski, mest. pri somálskih in pri



somálijskih, or. s somálskima in s somálijskima;

Somálijčev -a -o prid.; obširneje glej pri Somálčev MNOŽINA: im. somálske in somálijske, rod. somálskih



in somálijskih, daj. somálskim in somálijskim, tož.

Somálijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje somálske in somálijske, mest. pri somálskih in

glej pri Somálec

somálijskih, or. s somálskimi in s somálijskimi



srednji: EDNINA: im. somálsko in somálijsko, rod.

Somálijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej somálskega in somálijskega, daj. somálskemu in

pri Somálka

somálijskemu, tož. somálsko in somálijsko, mest. pri



somálskem in pri somálijskem, or. s somálskim in s

somálijski -a -o prid.; obširneje glej pri somálski somálijskim; DVOJINA: im. somálski in somálijski,



rod. somálskih in somálijskih, daj. somálskima in

Somálka -e in Somálijka -e ž; ime bitja, prebivalsko somálijskima, tož. somálski in somálijski, mest. pri

ime

somálskih in somálijskih, or. s somálskima in s

Somalka/Somalijka Waris Dirie se je s svojo

somálijskima; MNOŽINA: im. somálska in somálijska,

avtobiografsko knjigo dotaknila src mnogih

rod. somálskih in somálijskih, daj. somálskim in

(< Somálija)

somálijskim, tož. somálska in somálijska, mest. pri

{B} Somalkin in Somalijkin

somálskih in pri somálijskih, or. s somálskimi in s

{O} EDNINA: im. Somálka in Somálijka, rod. Somálke

somálijskimi

in Somálijke, daj. Somálki in Somálijki, tož. Somálko

STATUS: predlog

in Somálijko, mest. pri Somálki in pri Somálijki, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Somálko in s Somálijko; DVOJINA: im. Somálki in



Somálijki, rod. Somálk in Somálijk, daj. Somálkama

sôvica -e ž

768

|manjšalno sova|: Otroci so iz usnja izdelovali sovice; ep v Sovretovem prevodu; Sovretov nagrajenec,

|domišljijski lik|: v zvezi sovica Oka V Svetlaninih nagrajenka; Sovretova nagrada ||nagrada||: Društvo pravljicah nastopajo pek Mišmaš, Sapramiška, škrat

slovenskih književnih prevajalcev podeljuje

Kuzma, Tacamuca, sovica Oka, mali parkelj Malič

Sovretove nagrade za največje dosežke v prevodni

in drugi junaki

književnosti na Slovenskem

{B} sovičin

(< Sovrè)

{O} EDNINA: im. sôvica, rod. sôvice, daj. sôvici, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Sovrétov, rod. Sovrétovega, sôvico, mest. pri sôvici, or. s sôvico; DVOJINA: im.

daj. Sovrétovemu, tož. Sovrétov (živostno

sôvici, rod. sôvic, daj. sôvicama, tož. sôvici, mest. pri Sovrétovega), mest. pri Sovrétovem, or. s

sôvicah, or. s sôvicama; MNOŽINA: im. sôvice, rod.

Sovrétovim; DVOJINA: im. Sovrétova, rod.

sôvic, daj. sôvicam, tož. sôvice, mest. pri sôvicah, or. s Sovrétovih, daj. Sovrétovima, tož. Sovrétova, mest.

sôvicami

pri Sovrétovih, or. s Sovrétovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Sovrétovi, rod. Sovrétovih, daj. Sovrétovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

Sovrétove, mest. pri Sovrétovih, or. s Sovrétovimi

ženskega spola

ženski: EDNINA: im. Sovrétova, rod. Sovrétove, daj.



Sovrétovi, tož. Sovrétovo, mest. pri Sovrétovi, or. s

sôvičin -a -o

Sovrétovo;

prid.

DVOJINA: im. Sovrétovi, rod. Sovrétovih,

Otroci so iz papirja izdelali sovičino perje

daj. Sovrétovima, tož. Sovrétovi, mest. pri Sovrétovih, (< sôvica)

or. s Sovrétovima; MNOŽINA: im. Sovrétove, rod.

{O} moški:

Sovrétovih,

EDNINA: im. sôvičin, rod. sôvičinega, daj.

daj. Sovrétovim, tož. Sovrétove, mest. pri

sôvičinemu,

Sovrétovih,

tož. sôvičin (živostno sôvičinega), mest.

or. s Sovrétovimi

pri sôvičinem,

srednji:

or. s sôvičinim; DVOJINA: im.

EDNINA: im. Sovrétovo, rod. Sovrétovega,

sôvičina, rod. sôvičinih, daj. sôvičinima, tož. sôvičina, daj. Sovrétovemu, tož. Sovrétovo, mest. pri

Sovrétovem,

mest. pri sôvičinih, or. s sôvičinima; MNOŽINA: im.

or. s Sovrétovim; DVOJINA: im.

sôvičini,

Sovrétovi,

rod. sôvičinih, daj. sôvičinim, tož. sôvičine,

rod. Sovrétovih, daj. Sovrétovima, tož.

Sovrétovi,

mest. pri sôvičinih, or. s sôvičinimi

mest. pri Sovrétovih, or. s Sovrétovima;

ženski: EDNINA: im. sôvičina, rod. sôvičine, daj.

MNOŽINA: im. Sovrétova, rod. Sovrétovih, daj.

sôvičini,

Sovrétovim,

tož. sôvičino, mest. pri sôvičini, or. s

tož. Sovrétova, mest. pri Sovrétovih, or. s

sôvičino;

Sovrétovimi

DVOJINA: im. sôvičini, rod. sôvičinih, daj.

sôvičinima, tož. sôvičini, mest. pri sôvičinih, or. s

STATUS: predlog

sôvičinima; MNOŽINA: im. sôvičine, rod. sôvičinih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

daj. sôvičinim, tož. sôvičine, mest. pri sôvičinih, or. s izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

sôvičinimi

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

srednji: EDNINA: im. sôvičino, rod. sôvičinega, daj.



sôvičinemu, tož. sôvičino, mest. pri sôvičinem, or. s

sp. okrajš.

sôvičinim; DVOJINA: im. sôvičini, rod. sôvičinih, daj.

|spodaj|: Izpulili so mi šestico levo sp.; |spodnji|: sp.

sôvičinima, tož. sôvičini, mest. pri sôvičinih, or. s

zobni lok; sp. perilo; |lat. species: vrsta|: Smreka je sôvičinima; MNOŽINA: im. sôvičina, rod. sôvičinih,

predstavnik družine iglavcev, kamor spadajo tudi

daj. sôvičinim, tož. sôvičina, mest. pri sôvičinih, or. s jelke (Abies sp.)

sôvičinimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Sp. okrajš.

Sovrè -éta m; ime bitja, osebno ime

|Spodnji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sp.

|priimek|; |slovenski prevajalec|: Izbor osmih

Besnica; Sp. Brnik

spevov starogrškega epa Iliada je izšel v prevodu

STATUS: predlog

Antona Sovreta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} Sovretov



{O} EDNINA: im. Sovrè, rod. Sovréta, daj. Sovrétu, tož.

s. p. [ès pé in sə̀ pə̀] okrajš.

Sovréta, mest. pri Sovrétu, or. s Sovrétom; DVOJINA:

|samostojni podjetnik|: za imenom, z vejico Janez

im. Sovréta, rod. Sovrétov, daj. Sovrétoma, tož.

Novak, s. p., Ljubljanska 120, Laško; za imenom tudi

Sovréta, mest. pri Sovrétih, or. s Sovrétoma;

stično Janez Novak, s.p., Ljubljanska 120, Laško

MNOŽINA: im. Sovréti, rod. Sovrétov, daj. Sovrétom,

STATUS: predlog

tož. Sovréte, mest. pri Sovrétih, or. s Sovréti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

spec. okrajš.



|specialist; specialistka|: Pregled je opravil dr. Janez Sovrétov -a -o prid.

Novak, spec. okulist

769

STATUS: predlog

|priimek|; |nemški botanik|: življenje Carla Ludwiga

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Sprengerja



{B} Sprengerjev

Spêrans -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Sprenger, rod. Sprengerja, daj.

|ilegalno ime Edvarda Kardelja, slovenskega

Sprengerju, tož. Sprengerja, mest. pri Sprengerju, or. s politika in teoretika marksizma|: V knjigi niti z

Sprengerjem; DVOJINA: im. Sprengerja, rod.

besedo ne omeni Speransa; tudi ob imenu, navadno za

Sprengerjev, daj. Sprengerjema, tož. Sprengerja, mest.

pomišljajem Objavili so pismo Edvarda Kardelja –

pri Sprengerjih, or. s Sprengerji; MNOŽINA: im.

Speransa, ki ga je Josipu Brozu – Titu poslal 29.

Sprengerji, rod. Sprengerjev, daj. Sprengerjem, tož.

marca 1942

Sprengerje, mest. pri Sprengerjih, or. s Sprengerji

{B} Speransov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Spêrans, rod. Spêransa, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Spêransu, tož. Spêransa, mest. pri Spêransu, or. s

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

Spêransom

spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Sprengerjev -a -o [špréngerjev-] prid.



Sprengerjeve rastline je uničil izbruh Vezuva;

spl. okrajš.

Sprengerjev/sprengerjev beluš ||rastlina||: Nekoč je

|splošni|: spl. medicina; Zdravi se v spl. bolnišnici v Sprengerjev/sprengerjev beluš najbolje uspeval tam,

Celju

kjer so bile hiše slabo ogrevane

STATUS: predlog

(< Sprenger)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} moški: EDNINA: im. Sprengerjev, rod.



Sprengerjevega, daj. Sprengerjevemu, tož.

Spódnja Panónija -e -e ž; zemljepisno ime

Sprengerjev (živostno Sprengerjevega), mest. pri

|frankovska mejna grofija|: Po smrti Pribine je

Sprengerjevem, or. s Sprengerjevim; DVOJINA: im.

Spodnjo Panonijo vodil Kocelj, njegov sin;

Sprengerjeva, rod. Sprengerjevih, daj.

Brižinske spomenike naj bi uporabljali tudi v

Sprengerjevima, tož. Sprengerjeva, mest. pri

Spodnji Panoniji

Sprengerjevih, or. s Sprengerjevima; MNOŽINA: im.

Kje? v Spodnji Panoniji

Sprengerjevi, rod. Sprengerjevih, daj. Sprengerjevim,

Od kod? iz Spodnje Panonije

tož. Sprengerjeve, mest. pri Sprengerjevih, or. s

Kam? v Spodnjo Panonijo

Sprengerjevimi

{O} EDNINA: im. Spódnja Panónija, rod. Spódnje

ženski: EDNINA: im. Sprengerjeva, rod. Sprengerjeve, Panónije, daj. Spódnji Panóniji, tož. Spódnjo

daj. Sprengerjevi, tož. Sprengerjevo, mest. pri

Panónijo, mest. pri Spódnji Panóniji, or. s Spódnjo

Sprengerjevi, or. s Sprengerjevo; DVOJINA: im.

Panónijo

Sprengerjevi, rod. Sprengerjevih, daj.

STATUS: predlog

Sprengerjevima, tož. Sprengerjevi, mest. pri

P

Sprengerjevih, or. s Sprengerjevima; MNOŽINA: im.

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin



Sprengerjeve, rod. Sprengerjevih, daj.

spomin -a

Sprengerjevim, tož. Sprengerjeve, mest. pri

m

Obujala sta spomine na mladost; Sodelavca bomo

Sprengerjevih, or. s Sprengerjevimi

srednji:

ohranili v trajnem in lepem spominu; Poklonili smo

EDNINA: im. Sprengerjevo, rod.

se spominu na žrtve vojne;

Sprengerjevega, daj. Sprengerjevemu, tož.

spomin vseh vernih rajnih

||krščanski praznik, 2. november||: Danes obhajajo

Sprengerjevo, mest. pri Sprengerjevem, or. s

Sprengerjevim;

spomin vseh vernih rajnih

DVOJINA: im. Sprengerjevi, rod.

Sprengerjevih,

{O}

daj. Sprengerjevima, tož.

EDNINA: im. spomín, rod. spomína, daj. spomínu,

Sprengerjevi, mest. pri Sprengerjevih, or. s

tož. spomín, mest. pri spomínu, or. s spomínom;

Sprengerjevima; MNOŽINA: im. Sprengerjeva, rod.

DVOJINA: im. spomína, rod. spomínov, daj.

Sprengerjevih,

spomínoma,

daj. Sprengerjevim, tož. Sprengerjeva,

tož. spomína, mest. pri spomínih, or. s

spomínoma;

mest. pri Sprengerjevih, or. s Sprengerjevimi

MNOŽINA: im. spomíni, rod. spomínov,

STATUS: predlog

daj. spomínom, tož. spomíne, mest. pri spomínih, or. s

spomíni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,



posebnih datumov, dnevov, mesecev

Sr -- [sə̀rə̀ tudi sərə̀ in èsêr tudi esêr] m; simbol



|stroncij|: Simbol za kemijski element stroncij je Sr

Sprenger -ja [šprénger]

STATUS: predlog

m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



770

sr. okrajš.



|srednji|: sr. lesarska šola

sŕbohrváški -a -o prid.

STATUS: predlog

|srbski in hrvaški|: Spregovoril je v neki srbohrvaški

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

mešanici; srbohrvaško govorno področje



{O} moški: EDNINA: im. sŕbohrváški, rod.

Sr. okrajš.

sŕbohrváškega, daj. sŕbohrváškemu, tož. sŕbohrváški

|Srednji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sr. Bela (živostno sŕbohrváškega), mest. pri sŕbohrváškem, or.

pri Preddvoru; Sr. Dobrava

s sŕbohrváškim; DVOJINA: im. sŕbohrváška, rod.

STATUS: predlog

sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváška,

P

mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



MNOŽINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj.

sŕbohrváškim,

Sŕb -a

tož. sŕbohrváške, mest. pri

m; ime bitja, prebivalsko ime

29. oktobra 1918 je bila razglašena država

sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi

Slovencev, Hrvatov in Srbov

ženski: EDNINA: im. sŕbohrváška, rod. sŕbohrváške, (< Sŕbija)

daj. sŕbohrváški, tož. sŕbohrváško, mest. pri

sŕbohrváški,

{B} Srbov

or. s sŕbohrváško; DVOJINA: im.

{O}

sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima,

EDNINA: im. Sŕb, rod. Sŕba, daj. Sŕbu, tož. Sŕba,

tož. sŕbohrváški, mest. pri sŕbohrváških, or. s

mest. pri Sŕbu, or. s Sŕbom; DVOJINA: im. Sŕba, rod.

Sŕbov,

sŕbohrváškima; MNOŽINA: im. sŕbohrváške, rod.

daj. Sŕboma, tož. Sŕba, mest. pri Sŕbih, or. s

sŕbohrváških,

Sŕboma;

daj. sŕbohrváškim, tož. sŕbohrváške,

MNOŽINA: im. Sŕbi, rod. Sŕbov, daj. Sŕbom,

mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi

tož. Sŕbe, mest. pri Sŕbih, or. s Sŕbi

srednji:

S

EDNINA: im. sŕbohrváško, rod.

TATUS: predlog

sŕbohrváškega, daj. sŕbohrváškemu, tož. sŕbohrváško,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri sŕbohrváškem, or. s sŕbohrváškim; DVOJINA:



im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj.

srb. okrajš.

sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváški, mest. pri

|srbski|: srb. jezik; srb. kralj; |srbsko|: Ferizaj (srb.

sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima; MNOŽINA: im.

Uroševac); |srbščina|: televizijski program v srb.

sŕbohrváška, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškim,

STATUS: predlog

tož. sŕbohrváška, mest. pri sŕbohrváških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

sŕbohrváškimi



STATUS: predlog

Sŕbija -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)

|dolgo ime Republika Srbija|; |država|: Pasulj je jed,



ki izhaja iz Srbije; Pod turško oblastjo se je v Srbijo sŕbo-hrváški -a -o prid.; gl. sŕbohrváški, srbsko-priselilo mnogo Vlahov živinorejcev; Razvoj

hrvaški

olimpijstva v Srbiji se je začel po nastopu oblasti

STATUS: predlog

Karadjordjevićev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Kje? v Srbiji



Od kod? iz Srbije

sŕbski -a -o prid.

Kam? v Srbijo

{B} Srb, Srbkinja; Srbov, Srbkinjin; srbski

srbski jezik; srbska vlada; Dodelitev sredstev srbski

pravoslavni cerkvi ni bila sporna; Slovensko ekipo

{O} EDNINA: im. Sŕbija, rod. Sŕbije, daj. Sŕbiji, tož.

Sŕbijo,

bo v srbski prestolnici sestavljalo pet judoistk in

mest. pri Sŕbiji, or. s Sŕbijo

štirje judoisti;

S

srbski dinar ||denarna enota||: Na

TATUS: predlog

začetku decembra je vrednost srbskega dinarja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

padla



(< Sŕbija)

Sŕbkinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. sŕbski, rod. sŕbskega, daj.

Končni izid je bil 7 : 1 v korist Srbkinj

sŕbskemu, tož. sŕbski (živostno sŕbskega), mest. pri

(< Sŕbija)

sŕbskem, or. s sŕbskim; DVOJINA: im. sŕbska, rod.

{B} Srbkinjin

sŕbskih, daj. sŕbskima, tož. sŕbska, mest. pri sŕbskih,

{O} EDNINA: im. Sŕbkinja, rod. Sŕbkinje, daj. Sŕbkinji, or. s sŕbskima; MNOŽINA: im. sŕbski, rod. sŕbskih, daj.

tož. Sŕbkinjo, mest. pri Sŕbkinji, or. s Sŕbkinjo;

sŕbskim, tož. sŕbske, mest. pri sŕbskih, or. s sŕbskimi DVOJINA: im. Sŕbkinji, rod. Sŕbkinj, daj. Sŕbkinjama,

ženski: EDNINA: im. sŕbska, rod. sŕbske, daj. sŕbski, tož. Sŕbkinji, mest. pri Sŕbkinjah, or. s Sŕbkinjama;

tož. sŕbsko, mest. pri sŕbski, or. s sŕbsko; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Sŕbkinje, rod. Sŕbkinj, daj. Sŕbkinjam,

sŕbski, rod. sŕbskih, daj. sŕbskima, tož. sŕbski, mest. pri tož. Sŕbkinje, mest. pri Sŕbkinjah, or. s Sŕbkinjami

sŕbskih, or. s sŕbskima; MNOŽINA: im. sŕbske, rod.

STATUS: predlog

sŕbskih, daj. sŕbskim, tož. sŕbske, mest. pri sŕbskih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

s sŕbskimi

771

srednji: EDNINA: im. sŕbsko, rod. sŕbskega, daj.

Sréčkovima, tož. Sréčkovi, mest. pri Sréčkovih, or. s

sŕbskemu, tož. sŕbsko, mest. pri sŕbskem, or. s

Sréčkovima; MNOŽINA: im. Sréčkove, rod. Sréčkovih,

sŕbskim; DVOJINA: im. sŕbski, rod. sŕbskih, daj.

daj. Sréčkovim, tož. Sréčkove, mest. pri Sréčkovih, or.

sŕbskima, tož. sŕbski, mest. pri sŕbskih, or. s sŕbskima; s Sréčkovimi

MNOŽINA: im. sŕbska, rod. sŕbskih, daj. sŕbskim, tož.

srednji: EDNINA: im. Sréčkovo, rod. Sréčkovega, daj.

sŕbska, mest. pri sŕbskih, or. s sŕbskimi

Sréčkovemu, tož. Sréčkovo, mest. pri Sréčkovem, or.

STATUS: predlog

s Sréčkovim; DVOJINA: im. Sréčkovi, rod. Sréčkovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daj. Sréčkovima, tož. Sréčkovi, mest. pri Sréčkovih,



or. s Sréčkovima; MNOŽINA: im. Sréčkova, rod.

srcé -á s

Sréčkovih, daj. Sréčkovim, tož. Sréčkova, mest. pri

Zdrav življenjski slog vpliva na zdravje srca in žil;

Sréčkovih, or. s Sréčkovimi

Trudil se je, da bi osvojil njeno srce; izdelovalci

STATUS: predlog

lectovih src; srce Sarajeva ||nagrada||: Za ssrce PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Sarajeva se v kategorijah igranega, dokumentarnega



in kratkega filma potegujejo štirje slovenski filmi

sréda -e ž

{O} EDNINA: im. srcé, rod. srcá, daj. sŕcu, tož. srcé,

|dan v tednu|: Tekmo so odigrali v sredo; Delavnice

mest. pri sŕcu, or. s sŕcem; DVOJINA: im. sŕci, rod. sŕc, bodo potekale ob sredah; pri navajanju datuma

daj. sŕcema, tož. sŕci, mest. pri sŕcih, or. s sŕcema;

Literarni večer bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri;

MNOŽINA: im. sŕca, rod. sŕc, daj. sŕcem, tož. sŕca, mest.

pepelnična sreda ||krščanski praznik, sreda po

pri sŕcih, or. s sŕci

pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta||:

STATUS: predlog

Katoliška cerkev začenja na pepelnično sredo 40-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

dnevni post kot pripravo na veliko noč

odlikovanj, častnih nazivov

{O} EDNINA: im. sréda, rod. sréde, daj. srédi, tož.



srédo, mest. pri srédi, or. s srédo; DVOJINA: im. srédi, sre. okrajš.

rod. sréd, daj. srédama, tož. srédi, mest. pri srédah, or. s

|sreda|: Delovni čas: sre. in pet. od 7.00 do 14.00;

srédama; MNOŽINA: im. sréde, rod. sréd, daj. srédam,

Otvoritev bo v sre., 30. 10., ob 20.00

tož. sréde, mest. pri srédah, or. s srédami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,



posebnih datumov, dnevov, mesecev

Sréčko -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: Poklical je Markovega očeta Srečka; S

Srédnja Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime

Srečkom se pred vsako tekmo posvetujeva

|Mehika, medmorska Amerika in Karibska otočja|:

{B} Srečkov

Koruzo gojijo v Srednji Ameriki že več kot 5000

{O} EDNINA: im. Sréčko, rod. Sréčka, daj. Sréčku, tož.

let; Papaja izvira iz Srednje Amerike; države

Sréčka, mest. pri Sréčku, or. s Sréčkom; DVOJINA: im.

Srednje Amerike; prim. Mézoamêrika

Sréčka, rod. Sréčkov, daj. Sréčkoma, tož. Sréčka, mest.

Kje? v Srednji Ameriki

pri Sréčkih, or. s Sréčkoma; MNOŽINA: im. Sréčki,

Od kod? iz Srednje Amerike

rod. Sréčkov, daj. Sréčkom, tož. Sréčke, mest. pri

Kam? v Srednjo Ameriko

Sréčkih, or. s Sréčki

{B} Srednjeameričan, Srednjeameričanka;

STATUS: predlog

Srednjeameričanov, Srednjeameričankin;

P

srednjeameriški

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O}

moška); samostalnik moškega spola

EDNINA: im. Srédnja Amêrika, rod. Srédnje



Amêrike, daj. Srédnji Amêriki, tož. Srédnjo



Amêriko, mest. pri Srédnji Amêriki, or. s Srédnjo

Sréčkov -a -o prid.

Amêriko

Po Srečkovem pripovedovanju so vezi bolj trhle

STATUS: predlog

(< Sréčko)

{O} moški:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

EDNINA: im. Sréčkov, rod. Sréčkovega,



daj. Sréčkovemu, tož. Sréčkov (živostno Sréčkovega),

Srédnjeafričán -a

mest. pri Sréčkovem, or. s Sréčkovim; DVOJINA: im.

m; ime bitja, prebivalsko ime

Sréčkova,

Prva tekma v Aleksandriji se je končala z zmago

rod. Sréčkovih, daj. Sréčkovima, tož.

Sréčkova,

Srenjeafričanov

mest. pri Sréčkovih, or. s Sréčkovima;

(< Srédnjeáfriška repúblika)

MNOŽINA: im. Sréčkovi, rod. Sréčkovih, daj.

Sréčkovim,

{B} Srednjeafričanov

tož. Sréčkove, mest. pri Sréčkovih, or. s

Sréčkovimi

{O} EDNINA: im. Srédnjeafričán, rod.

ženski:

Srédnjeafričána,

EDNINA: im. Sréčkova, rod. Sréčkove, daj.

daj. Srédnjeafričánu, tož.

Sréčkovi,

Srédnjeafričána,

tož. Sréčkovo, mest. pri Sréčkovi, or. s

mest. pri Srédnjeafričánu, or. s

Sréčkovo;

Srédnjeafričánom;

DVOJINA: im. Sréčkovi, rod. Sréčkovih, daj.

DVOJINA: im. Srédnjeafričána, rod.

772

Srédnjeafričánov, daj. Srédnjeafričánoma, tož.

srédnjeáfriški, rod. srédnjeáfriških, daj.

Srédnjeafričána, mest. pri Srédnjeafričánih, or. s

srédnjeáfriškim, tož. srédnjeáfriške, mest. pri

Srédnjeafričánoma; MNOŽINA: im. Srédnjeafričáni,

srédnjeáfriških, or. s srédnjeáfriškimi

rod. Srédnjeafričánov, daj. Srédnjeafričánom, tož.

ženski: EDNINA: im. srédnjeáfriška, rod.

Srédnjeafričáne, mest. pri Srédnjeafričánih, or. s

srédnjeáfriške, daj. srédnjeáfriški, tož. srédnjeáfriško, Srédnjeafričáni

mest. pri srédnjeáfriški, or. s srédnjeáfriško; DVOJINA: STATUS: predlog

im. srédnjeáfriški, rod. srédnjeáfriških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

srédnjeáfriškima, tož. srédnjeáfriški, mest. pri



srédnjeáfriških, or. s srédnjeáfriškima; MNOŽINA: im.

Srédnjeafričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime srédnjeáfriške, rod. srédnjeáfriških, daj.

Predavanje Srednjeafričanke je pritegnilo vse

srédnjeáfriškim, tož. srédnjeáfriške, mest. pri

prisotne

srédnjeáfriških, or. s srédnjeáfriškimi

(< Srédnjeáfriška repúblika)

srednji: EDNINA: im. srédnjeáfriško, rod.

{B} Srednjeafričankin

srédnjeáfriškega, daj. srédnjeáfriškemu, tož.

{O} EDNINA: im. Srédnjeafričánka, rod.

srédnjeáfriško, mest. pri srédnjeáfriškem, or. s

Srédnjeafričánke, daj. Srédnjeafričánki, tož.

srédnjeáfriškim; DVOJINA: im. srédnjeáfriški, rod.

Srédnjeafričánko, mest. pri Srédnjeafričánki, or. s

srédnjeáfriških, daj. srédnjeáfriškima, tož.

Srédnjeafričánko; DVOJINA: im. Srédnjeafričánki,

srédnjeáfriški, mest. pri srédnjeáfriških, or. s

rod. Srédnjeafričánk, daj. Srédnjeafričánkama, tož.

srédnjeáfriškima; MNOŽINA: im. srédnjeáfriška, rod.

Srédnjeafričánki, mest. pri Srédnjeafričánkah, or. s

srédnjeáfriških, daj. srédnjeáfriškim, tož.

Srédnjeafričánkama; MNOŽINA: im.

srédnjeáfriška, mest. pri srédnjeáfriških, or. s

Srédnjeafričánke, rod. Srédnjeafričánk, daj.

srédnjeáfriškimi

Srédnjeafričánkam, tož. Srédnjeafričánke, mest. pri

STATUS: predlog

Srédnjeafričánkah, or. s Srédnjeafričánkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Srédnjeameričán -a m; ime bitja, prebivalsko ime Napovedujejo zmago Srednjeameričanov

Srédnjeáfriška repúblika -e -e ž; zemljepisno ime (< Srédnja Amêrika)

|dolgo ime Srednjeafriška republika|; |država|: Zasegli

{B} Srednjeameričanov

so diamante po poreklu iz Srednjeafriške republike;

{O} EDNINA: im. Srédnjeameričán, rod.

Za dva tedna se je zatekel v Srednjeafriško

Srédnjeameričána, daj. Srédnjeameričánu, tož.

republiko; Šolanje v Srednjeafriški republiki poteka

Srédnjeameričána, mest. pri Srédnjeameričánu, or. s

po francoskem vzoru

Srédnjeameričánom; DVOJINA: im.

Kje? v Srednjeafriški republiki

Srédnjeameričána, rod. Srédnjeameričánov, daj.

Od kod? iz Srednjeafriške republike

Srédnjeameričánoma, tož. Srédnjeameričána, mest.

Kam? v Srednjeafriško republiko

pri Srédnjeameričánih, or. s Srédnjeameričánoma;

{B} Srednjeafričan, Srednjeafričanka;

MNOŽINA: im. Srédnjeameričáni, rod.

Srednjeafričanov, Srednjeafričankin; srednjeafriški

Srédnjeameričánov, daj. Srédnjeameričánom, tož.

{O} EDNINA: im. Srédnjeáfriška repúblika, rod.

Srédnjeameričáne, mest. pri Srédnjeameričánih, or. s

Srédnjeáfriške repúblike, daj. Srédnjeáfriški

Srédnjeameričáni

repúbliki, tož. Srédnjeáfriško repúbliko, mest. pri

STATUS: predlog

Srédnjeáfriški repúbliki, or. s Srédnjeáfriško

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

repúbliko



STATUS: predlog

Srédnjeameričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Zmaga Srednjeameričank ni nekoga presenetila



(< Srédnja Amêrika)

srédnjeáfriški -a -o prid.

{B} Srednjeameričankin

srednjeafriški predsednik vlade; Visoki predstavniki

{O} EDNINA: im. Srédnjeameričánka, rod.

srednjeafriških držav so se pogovarjali o poslovnem

Srédnjeameričánke, daj. Srédnjeameričánki, tož.

sodelovanju

Srédnjeameričánko, mest. pri Srédnjeameričánki, or.

(< Srédnjeáfriška repúblika)

s Srédnjeameričánko; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. srédnjeáfriški, rod.

Srédnjeameričánki, rod. Srédnjeameričánk, daj.

srédnjeáfriškega, daj. srédnjeáfriškemu, tož.

Srédnjeameričánkama, tož. Srédnjeameričánki, mest.

srédnjeáfriški (živostno srédnjeáfriškega), mest. pri

pri Srédnjeameričánkah, or. s Srédnjeameričánkama;

srédnjeáfriškem, or. s srédnjeáfriškim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Srédnjeameričánke, rod.

srédnjeáfriška, rod. srédnjeáfriških, daj.

Srédnjeameričánk, daj. Srédnjeameričánkam, tož.

srédnjeáfriškima, tož. srédnjeáfriška, mest. pri

Srédnjeameričánke, mest. pri Srédnjeameričánkah,

srédnjeáfriških, or. s srédnjeáfriškima; MNOŽINA: im.

or. s Srédnjeameričánkami

773

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. SS, rod. SS-a tudi SS, daj. SS-u tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

SS, tož. SS, mest. pri SS-u tudi pri SS, or. s SS-om tudi s SS; DVOJINA: im. SS-a tudi SS, rod. SS-ov tudi SS,

srédnjeamêriški -a -o prid.

daj. SS-oma tudi SS, tož. SS-a tudi SS, mest. pri SS-ih srednjeameriški Indijanci; srednjeameriške države

tudi pri SS, or. s SS-oma tudi s SS; MNOŽINA: im. SS-i

(< Srédnja Amêrika)

tudi SS, rod. SS-ov tudi SS, daj. SS-om tudi SS, tož.

{O} moški: EDNINA: im. srédnjeamêriški, rod.

SS-e tudi SS, mest. pri SS-ih tudi pri SS, or. s SS-i tudi srédnjeamêriškega, daj. srédnjeamêriškemu, tož.

s SS

srédnjeamêriški (živostno srédnjeamêriškega), mest.

STATUS: predlog

pri srédnjeamêriškem, or. s srédnjeamêriškim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

DVOJINA: im. srédnjeamêriška, rod. srédnjeamêriških,



daj. srédnjeamêriškima, tož. srédnjeamêriška, mest.

SS2 SS-ja [sə̀sə̀ tudi səsə̀, rod. sə̀sə̀ja tudi səsə̀ja] m; pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškima;

kratica

MNOŽINA: im. srédnjeamêriški, rod. srédnjeamêriških,

|Slovenska slovnica|: ; kot prilastek, v imenovalniku

daj. srédnjeamêriškim, tož. srédnjeamêriške, mest. pri

{O} EDNINA: im. SS, rod. SS, daj. SS, tož. SS, mest. pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškimi

SS, or. s SS; DVOJINA: im. SS, rod. SS, daj. SS, tož. SS, ženski: EDNINA: im. srédnjeamêriška, rod.

mest. pri SS, or. s SS; MNOŽINA: im. SS, rod. SS, daj.

srédnjeamêriške, daj. srédnjeamêriški, tož.

SS, tož. SS, mest. pri SS, or. s SS

srédnjeamêriško, mest. pri srédnjeamêriški, or. s

STATUS: predlog

srédnjeamêriško; DVOJINA: im. srédnjeamêriški, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškima, tož.



srédnjeamêriški, mest. pri srédnjeamêriških, or. s

s. s. okrajš.

srédnjeamêriškima; MNOŽINA: im. srédnjeamêriške,

|suha snov|: sir s 40 % maščobe v s. s.

rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškim, tož.

STATUS: predlog

srédnjeamêriške, mest. pri srédnjeamêriških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

srédnjeamêriškimi



srednji: EDNINA: im. srédnjeamêriško, rod.

SS-ovec SS-ovca m; obširneje glej pri esêsovec srédnjeamêriškega, daj. srédnjeamêriškemu, tož.



srédnjeamêriško, mest. pri srédnjeamêriškem, or. s

SS-ovka SS-ovke ž; obširneje glej pri esêsovka srédnjeamêriškim; DVOJINA: im. srédnjeamêriški,



rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškima, tož.

SS-ovski -a -o prid.; obširneje glej pri esêsovski srédnjeamêriški, mest. pri srédnjeamêriških, or. s



srédnjeamêriškima; MNOŽINA: im. srédnjeamêriška,

ssp. okrajš.

rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškim, tož.

|lat. subspecies: podvrsta|: Divja trta je predhodnica

srédnjeamêriška, mest. pri srédnjeamêriških, or. s

današnje žlahtne vinske trte (Vitis vinifere ssp.

srédnjeamêriškimi

sative)

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





s. r. l. okrajš.

st. okrajš.

|it. società a responsabilità limitata: družba z

|starejši|: Tekmuje v kategoriji st. mladincev; za

omejeno odgovornostjo|: za imenom, z vejico Revija

imenom Johann Strauss st. je znan kot oče valčka;

ima 92 strani, izdaja jo Unitop, s. r. l.; za imenom tudi

|stoletje|: Menih Roger Bacon je v 14. st. napovedal

stično Revija ima 92 strani, izdaja jo Unitop, s.r.l.; gl.

morske ladje brez jader; prim. stol.

d. o. o.

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





St. okrajš.

SS1 SS-a tudi SS -- [èsès tudi esès, rod. èsêsa tudi

|Stari|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen St. Cerkev; esêsa, or. z èsêsom tudi z esêsom] m; kratica

|nem. Sankt: Sveti|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen

|nem. Schutzstaffeln|; |nacistična vojaška

St. Moritz; St. Peterburg; |nem. Sant: Sveti|: prvi del organizacija|: Hitlerjev SS ga je aretiral in zaprl; kot večbesednih zemljepisnih imen Fendrich je rekorder

prilastek, v imenovalniku Himmler je organizacijo SS

znane gorske proge v St. Antonu; prim. Sv.

ustanovil po načelih jezuitskega reda; za izražanje

STATUS: predlog

svojine, kot prilastek, v rodilniku pripadniki SS-a/SS; P

bojne enote SS-a/SS

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} SS-ov



Stálin -a m; ime bitja, osebno ime

774

|ilegalno ime Josifa Visarijonoviča Džugašvilija, im. stalinístični, rod. stalinístičnih, daj.

sovjetskega politika gruzinskega rodu|: srečanje

stalinístičnima, tož. stalinístični, mest. pri

Churchilla, Roosevelta in Stalina; ob imenu, navadno

stalinístičnih, or. s stalinístičnima; MNOŽINA: im.

brez pomišljaja Lenin je v oporoko zapisal željo po

stalinístična, rod. stalinístičnih, daj. stalinístičnim, tož.

odstavitvi Josipa Visarijonoviča Stalina; prim.

stalinístična, mest. pri stalinístičnih, or. s

staliníst

stalinístičnimi

{B} Stalinov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Stálin, rod. Stálina, daj. Stálinu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Stálina, mest. pri Stálinu, or. s Stálinom; DVOJINA: im.



Stálina, rod. Stálinov, daj. Stálinoma, tož. Stálina,

stalinístka -e ž

mest. pri Stálinih, or. s Stálinoma; MNOŽINA: im.

|privrženka stalinizma|: Bila je prepričana

Stálini, rod. Stálinov, daj. Stálinom, tož. Stáline, mest.

stalinistka, tovarišica, ne gospa

pri Stálinih, or. s Stálini

(< Stálin)

STATUS: predlog

{B} stalinistkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

{O} EDNINA: im. stalinístka, rod. stalinístke, daj.



stalinístki, tož. stalinístko, mest. pri stalinístki, or. s staliníst -a m

stalinístko; DVOJINA: im. stalinístki, rod. stalinístk,

|privrženec stalinizma|: stalinisti in komunisti;

daj. stalinístkama, tož. stalinístki, mest. pri

Jugoslovanski režim se je odločil za prevzgojo

stalinístkah, or. s stalinístkama; MNOŽINA: im.

stalinistov na Golem otoku

stalinístke, rod. stalinístk, daj. stalinístkam, tož.

(< Stálin)

stalinístke, mest. pri stalinístkah, or. s stalinístkami

{B} stalinistov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. staliníst, rod. stalinísta, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

stalinístu, tož. stalinísta, mest. pri stalinístu, or. s stalinístom; DVOJINA: im. stalinísta, rod. stalinístov, stalinízem -zma m

daj. stalinístoma, tož. stalinísta, mest. pri stalinístih, or.

|Stalinov politični sistem|: spomenik žrtvam

s stalinístoma; MNOŽINA: im. stalinísti, rod.

stalinizma

stalinístov, daj. stalinístom, tož. staliníste, mest. pri (< Stálin)

stalinístih, or. s stalinísti

{O} EDNINA: im. stalinízem, rod. stalinízma, daj.

STATUS: predlog

stalinízmu, tož. stalinízem, mest. pri stalinízmu, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

stalinízmom; DVOJINA: im. stalinízma, rod.



stalinízmov, daj. stalinízmoma, tož. stalinízma, mest.

stalinístičen -čna -o prid.

pri stalinízmih, or. s stalinízmoma; MNOŽINA: im.

Kritiki so zakon označili za stalinističen; v stalni

stalinízmi, rod. stalinízmov, daj. stalinízmom, tož.

besedni zvezi kot vrstni pridevnik Stalinistični režim v stalinízme, mest. pri stalinízmih, or. s stalinízmi

nekdanji Sovjetski zvezi je uporabljal represivne

STATUS: predlog

ukrepe proti lastnim ljudem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

(< Stálin)



{O} moški: EDNINA: im. stalinístičen, rod.

Stálinov -a -o prid.

stalinístičnega, daj. stalinístičnemu, tož. stalinístičen Stalinova diktatura; Madžarskega revolucionarja

(živostno stalinístičnega), mest. pri stalinístičnem, or. s Belo Kuna so ustrelili med Stalinovimi čistkami;

stalinístičnim; DVOJINA: im. stalinístična, rod.

Stalinove orglice ||orožje, večcevni raketomet||: napad stalinístičnih, daj. stalinístičnima, tož. stalinístična, iz Stalinovih orglic

mest. pri stalinístičnih, or. s stalinístičnima;

(< Stálin)

MNOŽINA: im. stalinístični, rod. stalinístičnih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Stálinov, rod. Stálinovega, stalinístičnim, tož. stalinístične, mest. pri

daj. Stálinovemu, tož. Stálinov (živostno Stálinovega), stalinístičnih, or. s stalinístičnimi

mest. pri Stálinovem, or. s Stálinovim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. stalinístična, rod. stalinístične, Stálinova, rod. Stálinovih, daj. Stálinovima, tož.

daj. stalinístični, tož. stalinístično, mest. pri

Stálinova, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovima;

stalinístični, or. s stalinístično; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. Stálinovi, rod. Stálinovih, daj.

stalinístični, rod. stalinístičnih, daj. stalinístičnima, Stálinovim, tož. Stálinove, mest. pri Stálinovih, or. s tož. stalinístični, mest. pri stalinístičnih, or. s

Stálinovimi

stalinístičnima; MNOŽINA: im. stalinístične, rod.

ženski: EDNINA: im. Stálinova, rod. Stálinove, daj.

stalinístičnih, daj. stalinístičnim, tož. stalinístične, Stálinovi, tož. Stálinovo, mest. pri Stálinovi, or. s

mest. pri stalinístičnih, or. s stalinístičnimi

Stálinovo; DVOJINA: im. Stálinovi, rod. Stálinovih,

srednji: EDNINA: im. stalinístično, rod.

daj. Stálinovima, tož. Stálinovi, mest. pri Stálinovih, stalinístičnega, daj. stalinístičnemu, tož. stalinístično, or. s Stálinovima; MNOŽINA: im. Stálinove, rod.

mest. pri stalinístičnem, or. s stalinístičnim; DVOJINA: 775

Stálinovih, daj. Stálinovim, tož. Stálinove, mest. pri or. s Stánkovima; MNOŽINA: im. Stánkova, rod.

Stálinovih, or. s Stálinovimi

Stánkovih, daj. Stánkovim, tož. Stánkova, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Stálinovo, rod. Stálinovega, daj.

Stánkovih, or. s Stánkovimi

Stálinovemu, tož. Stálinovo, mest. pri Stálinovem, or.

STATUS: predlog

s Stálinovim; DVOJINA: im. Stálinovi, rod. Stálinovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Stálinovima, tož. Stálinovi, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovima; MNOŽINA: im. Stálinova, rod.

Stanley -a [stênli] m; ime bitja, osebno ime

Stálinovih, daj. Stálinovim, tož. Stálinova, mest. pri

|priimek|; |britanski politik|: Pokal so izdelali po

Stálinovih, or. s Stálinovimi

naročilu lorda Fredericka Stanleyja

STATUS: predlog

{B} Stanleyjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

{O} EDNINA: im. Stanley, rod. Stanleyja, daj.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Stanleyju, tož. Stanleyja, mest. pri Stanleyju, or. s



Stanleyjem; DVOJINA: im. Stanleyja, rod. Stanleyjev,

stan. okrajš.

daj. Stanleyjema, tož. Stanleyja, mest. pri Stanleyjih,

|stanovanje|: dvosobno stan.; |stanovanjski|:

or. s Stanleyjema; MNOŽINA: im. Stanleyji, rod.

Prodajajo zemljišče s stan. hišo; |stanujoč;

Stanleyjev, daj. Stanleyjem, tož. Stanleyje, mest. pri

stanujoča|: Janez Novak, stan. v Ljubljani, Novi trg

Stanleyjih, or. s Stanleyji

4

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

samostalnik moškega spola





Stánko -a m; ime bitja, osebno ime

Stanleyjev -a -o [stênlijev-] prid.

|moško ime|: Stanka sem našel doma; Najraje se

Osvojil je tri naslove Stanleyjevega prvaka;

igra s Stankom

Stanleyjev pokal ||nagrada||: V tej sezoni se bodo

{B} Stankov

potegovali za Stanleyjev pokal

{O} EDNINA: im. Stánko, rod. Stánka, daj. Stánku, tož.

(< Stanley)

Stánka, mest. pri Stánku, or. s Stánkom; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Stanleyjev, rod.

Stánka, rod. Stánkov, daj. Stánkoma, tož. Stánka, mest.

Stanleyjevega, daj. Stanleyjevemu, tož. Stanleyjev

pri Stánkih, or. s Stánkoma; MNOŽINA: im. Stánki,

(živostno Stanleyjevega), mest. pri Stanleyjevem, or. s rod. Stánkov, daj. Stánkom, tož. Stánke, mest. pri

Stanleyjevim; DVOJINA: im. Stanleyjeva, rod.

Stánkih, or. s Stánki

Stanleyjevih, daj. Stanleyjevima, tož. Stanleyjeva,

STATUS: predlog

mest. pri Stanleyjevih, or. s Stanleyjevima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

im. Stanleyjevi, rod. Stanleyjevih, daj. Stanleyjevim,

moška); samostalnik moškega spola

tož. Stanleyjeve, mest. pri Stanleyjevih, or. s



Stanleyjevimi

Stánkov -a -o

ženski:

prid.

EDNINA: im. Stanleyjeva, rod. Stanleyjeve,

Stankov recept za zdravo življenje je povezan s

daj. Stanleyjevi, tož. Stanleyjevo, mest. pri

športom

Stanleyjevi, or. s Stanleyjevo; DVOJINA: im.

(< Stánko)

Stanleyjevi, rod. Stanleyjevih, daj. Stanleyjevima, tož.

{O} moški:

Stanleyjevi,

EDNINA: im. Stánkov, rod. Stánkovega,

mest. pri Stanleyjevih, or. s

Stanleyjevima;

daj. Stánkovemu, tož. Stánkov (živostno Stánkovega),

MNOŽINA: im. Stanleyjeve, rod.

Stanleyjevih,

mest. pri Stánkovem, or. s Stánkovim; DVOJINA: im.

daj. Stanleyjevim, tož. Stanleyjeve,

Stánkova, rod. Stánkovih, daj. Stánkovima, tož.

mest. pri Stanleyjevih, or. s Stanleyjevimi

Stánkova,

srednji:

mest. pri Stánkovih, or. s Stánkovima;

EDNINA: im. Stanleyjevo, rod.

Stanleyjevega,

MNOŽINA: im. Stánkovi, rod. Stánkovih, daj.

daj. Stanleyjevemu, tož. Stanleyjevo,

Stánkovim, tož. Stánkove, mest. pri Stánkovih, or. s

mest. pri Stanleyjevem, or. s Stanleyjevim; DVOJINA:

Stánkovimi

im. Stanleyjevi, rod. Stanleyjevih, daj. Stanleyjevima, ženski: EDNINA: im. Stánkova, rod. Stánkove, daj.

tož. Stanleyjevi, mest. pri Stanleyjevih, or. s

Stánkovi,

Stanleyjevima;

tož. Stánkovo, mest. pri Stánkovi, or. s

MNOŽINA: im. Stanleyjeva, rod.

Stánkovo;

Stanleyjevih,

DVOJINA: im. Stánkovi, rod. Stánkovih, daj.

daj. Stanleyjevim, tož. Stanleyjeva,

Stánkovima, tož. Stánkovi, mest. pri Stánkovih, or. s

mest. pri Stanleyjevih, or. s Stanleyjevimi

Stánkovima; MNOŽINA: im. Stánkove, rod. Stánkovih,

STATUS: predlog

daj. Stánkovim, tož. Stánkove, mest. pri Stánkovih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

s Stánkovimi

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

srednji: EDNINA: im. Stánkovo, rod. Stánkovega, daj.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Stánkovemu, tož. Stánkovo, mest. pri Stánkovem, or.



s Stánkovim; DVOJINA: im. Stánkovi, rod. Stánkovih,

star. okrajš.

daj. Stánkovima, tož. Stánkovi, mest. pri Stánkovih,

776

|starejši|: tekmovanje za star. deklice in kadetinje; stároslovénskim, tož. stároslovénske, mest. pri

|starinsko|: Beseda plačati (star. platiti) izvira iz

stároslovénskih, or. s stároslovénskimi

besede platno; prim. st.

ženski: EDNINA: im. stároslovénska, rod.

STATUS: predlog

stároslovénske, daj. stároslovénski, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

stároslovénsko, mest. pri stároslovénski, or. s



stároslovénsko; DVOJINA: im. stároslovénski, rod.

stároslovénec -nca m

stároslovénskih, daj. stároslovénskima, tož.

|privrženec staroslovenstva|: Konzervativistični

stároslovénski, mest. pri stároslovénskih, or. s

staroslovenci so delovali pod vodstvom dr. Janeza

stároslovénskima; MNOŽINA: im. stároslovénske, rod.

Bleiweisa; V Judih so mlado- in staroslovenci videli

stároslovénskih, daj. stároslovénskim, tož.

nosilce modernega kapitalizma

stároslovénske, mest. pri stároslovénskih, or. s

{B} staroslovenčev

stároslovénskimi

{O} EDNINA: im. stároslovénec, rod. stároslovénca,

srednji: EDNINA: im. stároslovénsko, rod.

daj. stároslovéncu, tož. stároslovénca, mest. pri

stároslovénskega, daj. stároslovénskemu, tož.

stároslovéncu, or. s stároslovéncem; DVOJINA: im.

stároslovénsko, mest. pri stároslovénskem, or. s

stároslovénca, rod. stároslovéncev, daj.

stároslovénskim; DVOJINA: im. stároslovénski, rod.

stároslovéncema, tož. stároslovénca, mest. pri

stároslovénskih, daj. stároslovénskima, tož.

stároslovéncih, or. s stároslovéncema; MNOŽINA: im.

stároslovénski, mest. pri stároslovénskih, or. s

stároslovénci, rod. stároslovéncev, daj.

stároslovénskima; MNOŽINA: im. stároslovénska, rod.

stároslovéncem, tož. stároslovénce, mest. pri

stároslovénskih, daj. stároslovénskim, tož.

stároslovéncih, or. s stároslovénci

stároslovénska, mest. pri stároslovénskih, or. s

STATUS: predlog

stároslovénskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; STATUS: predlog

podredne zloženke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; podredne



zloženke

stároslovénka -e ž



|privrženka konservativne smeri v slovenski politiki

stároslovénstvo -a s

v 19. stoletju|

|konservativna smer v slovenski politiki v 19.

(< stároslovénec)

stoletju|: Koseski je pisal pesmi o narodnem

{B} staroslovenkin

buditeljstvu po načelih Bleiweisovega

{O} EDNINA: im. stároslovénka, rod. stároslovénke,

staroslovenstva

daj. stároslovénki, tož. stároslovénko, mest. pri

{O} EDNINA: im. stároslovénstvo, rod.

stároslovénki, or. s stároslovénko; DVOJINA: im.

stároslovénstva, daj. stároslovénstvu, tož.

stároslovénki, rod. stároslovénk, daj.

stároslovénstvo, mest. pri stároslovénstvu, or. s

stároslovénkama, tož. stároslovénki, mest. pri

stároslovénstvom; DVOJINA: im. stároslovénstvi, rod.

stároslovénkah, or. s stároslovénkama; MNOŽINA: im.

stároslovénstev, daj. stároslovénstvoma, tož.

stároslovénke, rod. stároslovénk, daj.

stároslovénstvi, mest. pri stároslovénstvih, or. s

stároslovénkam, tož. stároslovénke, mest. pri

stároslovénstvoma; MNOŽINA: im. stároslovénstva,

stároslovénkah, or. s stároslovénkami

rod. stároslovénstev, daj. stároslovénstvom, tož.

STATUS: predlog

stároslovénstva, mest. pri stároslovénstvih, or. s

P

stároslovénstvi

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

podredne zloženke

S



TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

stároslovénski -a -o



prid.

|nanašajoč se na staroslovence|: staroslovenski

starovérec -rca m

satirični list Brencelj; |nanašajoč se na Slovence po

|pripadnik staroverstva|: svetišča v vaseh

naselitvi|: staroslovenska vera in bogovi; Korotan je

starovercev; dokumentarni film o Jelenku, sveti gori

staroslovensko ime za Koroško

starovercev

(< stároslovénec)

{B} staroverčev

{O} moški:

{O}

EDNINA: im. stároslovénski, rod.

EDNINA: im. starovérec, rod. starovérca, daj.

stároslovénskega,

starovércu,

daj. stároslovénskemu, tož.

tož. starovérca, mest. pri starovércu, or. s

stároslovénski (

starovércem;

živostno stároslovénskega), mest. pri

DVOJINA: im. starovérca, rod.

stároslovénskem,

starovércev,

or. s stároslovénskim; DVOJINA: im.

daj. starovércema, tož. starovérca, mest.

stároslovénska,

pri starovércih,

rod. stároslovénskih, daj.

or. s starovércema; MNOŽINA: im.

stároslovénskima,

starovérci,

tož. stároslovénska, mest. pri

rod. starovércev, daj. starovércem, tož.

stároslovénskih,

starovérce,

or. s stároslovénskima; MNOŽINA:

mest. pri starovércih, or. s starovérci

im. stároslovénski, rod. stároslovénskih, daj.

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

777



starovérstvi, mest. pri starovérstvih, or. s

starovérka -e ž

starovérstvoma; MNOŽINA: im. starovérstva, rod.

|pripadnica staroverstva|: opis belokranjske noše

stároslovénstev, daj. starovérstvom, tož. starovérstva, staroverk

mest. pri starovérstvih, or. s starovérstvi

(< starovérec)

STATUS: predlog

{B} staroverkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} EDNINA: im. starovérka, rod. starovérke, daj.



starovérki, tož. starovérko, mest. pri starovérki, or. s Starr1 -a [stár] m; ime bitja, osebno ime

starovérko; DVOJINA: im. starovérki, rod. starovérk,

|priimek|: preiskovalni urad Kena Starra; Ringo Starr daj. starovérkama, tož. starovérki, mest. pri

||umetniško ime Richarda Starkeyja, angleškega

starovérkah, or. s starovérkama; MNOŽINA: im.

glasbenika, bobnarja v skupini The Beatles||:

starovérke, rod. starovérk, daj. starovérkam, tož.

Snemal je z Ringom Starrom

starovérke, mest. pri starovérkah, or. s starovérkami

{B} Starrov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Starr, rod. Starra, daj. Starru, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Starra, mest. pri Starru, or. s Starrom; DVOJINA: im.



Starra, rod. Starrov, daj. Starroma, tož. Starra, mest. pri starovérski -a -o prid.

Starrih, or. s Starroma; MNOŽINA: im. Starri, rod.

staroversko izročilo; Vodja staroverske skupnosti se

Starrov, daj. Starrom, tož. Starre, mest. pri Starrih, or.

imenuje dehnar

s Starri

(< starovérec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. starovérski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

starovérskega, daj. starovérskemu, tož. starovérski

(priimki)

(živostno starovérskega), mest. pri starovérskem, or. s starovérskim; DVOJINA: im. starovérska, rod.

Starr2 -- [stár] ž; ime bitja, osebno ime

starovérskih, daj. starovérskima, tož. starovérska,

|priimek|: navadno ob ženskem imenu Z Brendo Starr so

mest. pri starovérskih, or. s starovérskima; MNOŽINA:

ženske dobile stripovski vzor neodvisne in

im. starovérski, rod. starovérskih, daj. starovérskim,

samostojne ženske

tož. starovérske, mest. pri starovérskih, or. s

{O} EDNINA: im. Starr, rod. Starr, daj. Starr, tož. Starr, starovérskimi

mest. pri Starr, or. s Starr; DVOJINA: im. Starr, rod.

ženski: EDNINA: im. starovérska, rod. starovérske, daj.

Starr, daj. Starr, tož. Starr, mest. pri Starr, or. s Starr; starovérski, tož. starovérsko, mest. pri starovérski, or.

MNOŽINA: im. Starr, rod. Starr, daj. Starr, tož. Starr, s starovérsko; DVOJINA: im. starovérski, rod.

mest. pri Starr, or. s Starr

starovérskih, daj. starovérskima, tož. starovérski,

STATUS: predlog

mest. pri starovérskih, or. s starovérskima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

im. starovérske, rod. starovérskih, daj. starovérskim,



tož. starovérske, mest. pri starovérskih, or. s

Starrov -a -o [stárov-] prid.

starovérskimi

Starrovo poročilo o preiskavi afere Lewinsky

srednji: EDNINA: im. starovérsko, rod. starovérskega, (< Starr1)

daj. starovérskemu, tož. starovérsko, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Starrov, rod. Starrovega, daj.

starovérskem, or. s starovérskim; DVOJINA: im.

Starrovemu, tož. Starrov (živostno Starrovega), mest.

starovérski, rod. starovérskih, daj. starovérskima, tož.

pri Starrovem, or. s Starrovim; DVOJINA: im.

starovérski, mest. pri starovérskih, or. s

Starrova, rod. Starrovih, daj. Starrovima, tož.

starovérskima; MNOŽINA: im. starovérska, rod.

Starrova, mest. pri Starrovih, or. s Starrovima;

starovérskih, daj. starovérskim, tož. starovérska, mest.

MNOŽINA: im. Starrovi, rod. Starrovih, daj. Starrovim,

pri starovérskih, or. s starovérskimi

tož. Starrove, mest. pri Starrovih, or. s Starrovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Starrova, rod. Starrove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Starrovi, tož. Starrovo, mest. pri Starrovi, or. s



Starrovo; DVOJINA: im. Starrovi, rod. Starrovih, daj.

starovérstvo -a s

Starrovima, tož. Starrovi, mest. pri Starrovih, or. s

|prvinski način življenja in verovanja|: slovansko

Starrovima; MNOŽINA: im. Starrove, rod. Starrovih,

staroverstvo; S staroverstvom so povezani tudi

daj. Starrovim, tož. Starrove, mest. pri Starrovih, or. s simboli kačjih glav; izenačevanje staroverstva in

Starrovimi

poganstva; |ruska verska ločina|: Število ruskih

srednji: EDNINA: im. Starrovo, rod. Starrovega, daj.

starovercev ali razkolnikov se vztrajno manjša

Starrovemu, tož. Starrovo, mest. pri Starrovem, or. s

{O} EDNINA: im. starovérstvo, rod. starovérstva, daj.

Starrovim; DVOJINA: im. Starrovi, rod. Starrovih, daj.

starovérstvu, tož. starovérstvo, mest. pri starovérstvu, Starrovima, tož. Starrovi, mest. pri Starrovih, or. s

or. s starovérstvom; DVOJINA: im. starovérstvi, rod.

Starrovima; MNOŽINA: im. Starrova, rod. Starrovih,

stároslovénstev, daj. starovérstvoma, tož.

778

daj. Starrovim, tož. Starrova, mest. pri Starrovih, or. s Stelétovima, tož. Stelétovi, mest. pri Stelétovih, or. s Starrovimi

Stelétovima; MNOŽINA: im. Stelétove, rod. Stelétovih,

STATUS: predlog

daj. Stelétovim, tož. Stelétove, mest. pri Stelétovih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

s Stelétovimi



srednji: EDNINA: im. Stelétovo, rod. Stelétovega, daj.

stárš -a m

Stelétovemu, tož. Stelétovo, mest. pri Stelétovem, or.

V enostarševskih družinah biološki starš sam skrbi

s Stelétovim; DVOJINA: im. Stelétovi, rod. Stelétovih,

za otroka oziroma otroke; Vzgajali so ga stari starši;

daj. Stelétovima, tož. Stelétovi, mest. pri Stelétovih, Delež otrok, ki ne živijo z obema staršema, se je

or. s Stelétovima; MNOŽINA: im. Stelétova, rod.

več kot podvojil; Otroci do 14. leta starosti se

Stelétovih, daj. Stelétovim, tož. Stelétova, mest. pri

maratona lahko udeležijo le v spremstvu staršev ali

Stelétovih, or. s Stelétovimi

odgovorne polnoletne osebe

STATUS: predlog

{B} staršev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

{O} EDNINA: im. stárš, rod. stárša, daj. stáršu, tož.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

stárša, mest. pri stáršu, or. s stáršem; DVOJINA: im.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

stárša, rod. stáršev, daj. stáršema, tož. stárša, mest. pri stárših, or. s stáršema; MNOŽINA: im. stárši, rod.

Stendhal -a [stendál] m; ime bitja, osebno ime

stáršev, daj. stáršem, tož. stárše, mest. pri stárših, or. s

|umetniško ime Marieja-Henrija Beyla, francoskega

stárši

pisatelja|: Z romantiki je Stendhala povezoval tudi

STATUS: predlog

način ustvarjanja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti;

{B} Stendhalov

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Stendhal, rod. Stendhala, daj.



Stendhalu, tož. Stendhala, mest. pri Stendhalu, or. s

Stelè -ta m; ime bitja, osebno ime

Stendhalom

|priimek|; |slovenski umetnostni zgodovinar|: Prvo

STATUS: predlog

restavriranje Robbovega vodnjaka leta 1931 je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

potekalo pod nadzorom konservatorja dr. Franceta



Steleta

Sterija Popović -e -a tudi Sterija Popović -a -a

{B} Steletov

[stêrija pópovič] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Stelè, rod. Steléta, daj. Stelétu, tož.

|priimek|; |srbski književnik|: Novosadski festival je

Steléta, mest. pri Stelétu, or. s Stelétom; DVOJINA: im.

nastal v spomin na 150-letnico rojstva in 100-

Steléta, rod. Stelétov, daj. Stelétoma, tož. Steléta, mest.

letnico smrti srbskega komediografa Jovana

pri Stelétih, or. s Stelétoma; MNOŽINA: im. Steléti,

Sterije/Sterija Popovića

rod. Stelétov, daj. Stelétom, tož. Steléte, mest. pri

{B} Sterijev

Stelétih, or. s Steléti

{O} EDNINA: im. Sterija Popović, rod. Sterije

STATUS: predlog

Popovića tudi Sterija Popovića, daj. Steriji Popoviću

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tudi Steriju Popoviću, tož. Sterijo Popovića tudi



Sterija Popovića, mest. pri Steriji Popoviću tudi pri

Stelétov -a -o prid.

Steriju Popoviću, or. s Sterijo Popovićem tudi s

Steletov nagrajenec, nagrajenka; Steletova nagrada

Sterijem Popovićem; DVOJINA: im. Steriji Popovića

||nagrada||: Je dobitnik Steletove nagrade za

tudi Sterija Popovića, rod. Sterij Popovićev tudi

pomembne konservatorske dosežke pri ohranjanju

Sterijev Popovićev, daj. Sterijama Popovićema tudi

naravne dediščine; Steletovo priznanje ||nagrada||: Sterijema Popovićema, tož. Steriji Popovića tudi

Društvo podeljuje tudi Steletova priznanja za

Sterija Popovića, mest. pri Sterijah Popovićih tudi pri pomemben prispevek pri ohranjanju in obnovi

Sterijih Popovićih, or. s Sterijama Popovićema tudi s

nepremične kulturne dediščine

Sterijema Popovićema; MNOŽINA: im. Sterije

(< Stelè)

Popovići tudi Steriji Popovići, rod. Sterij Popovićev

{O} moški: EDNINA: im. Stelétov, rod. Stelétovega, tudi Sterijev Popovićev, daj. Sterijam Popovićem tudi

daj. Stelétovemu, tož. Stelétov (živostno Stelétovega), Sterijem Popovićem, tož. Sterije Popoviće, mest. pri

mest. pri Stelétovem, or. s Stelétovim; DVOJINA: im.

Sterijah Popovićih tudi pri Sterijih Popovićih, or. s

Stelétova, rod. Stelétovih, daj. Stelétovima, tož.

Sterijami Popovići tudi s Steriji Popovići

Stelétova, mest. pri Stelétovih, or. s Stelétovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Stelétovi, rod. Stelétovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Stelétovim, tož. Stelétove, mest. pri Stelétovih, or. s samostalnik moškega spola

Stelétovimi



ženski: EDNINA: im. Stelétova, rod. Stelétove, daj.

Stevie -ja [stívi] m; ime bitja, osebno ime

Stelétovi, tož. Stelétovo, mest. pri Stelétovi, or. s

|angleško moško ime|: Njena največja želja je bila,

Stelétovo; DVOJINA: im. Stelétovi, rod. Stelétovih, daj.

da bi pela s Steviejem Wonderjem

779

{B} Steviejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} EDNINA: im. Stevie, rod. Stevieja, daj. Stevieju,

moška); lastna imena (priimki); imena vladarskih,

tož. Stevieja, mest. pri Stevieju, or. s Steviejem;

plemiških ... rodbin

DVOJINA: im. Stevieja, rod. Steviejev, daj. Steviejema, tož. Stevieja, mest. pri Steviejih, or. s Steviejema;

St. John ~ -a [sen džôn] m; ime bitja, osebno ime MNOŽINA: im. Stevieji, rod. Steviejev, daj. Steviejem,

|priimek|: St. John je analitik in avtor šestih knjig o tož. Stevieje, mest. pri Steviejih, or. s Stevieji

Libiji; gospod in gospa St. John

STATUS: predlog

{B} St. Johnov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

{O} EDNINA: im. St. John, rod. St. Johna, daj. St.

moška); samostalnik moškega spola

Johnu, tož. St. Johna, mest. pri St. Johnu, or. s St.



Johnom; DVOJINA: im. St. Johna, rod. St. Johnov, daj.

Steviejev -a -o [stívijev-] prid.

St. Johnoma, tož. St. Johna, mest. pri St. Johnih, or. s Steviejev koncert

St. Johnoma; MNOŽINA: im. St. Johni, rod. St.

(< Stevie)

Johnov, daj. St. Johnom, tož. St. Johne, mest. pri St.

{O} moški: EDNINA: im. Steviejev, rod. Steviejevega, Johnih, or. s St. Johni

daj. Steviejevemu, tož. Steviejev (živostno

STATUS: predlog

Steviejevega), mest. pri Steviejevem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

Steviejevim; DVOJINA: im. Steviejeva, rod.



Steviejevih, daj. Steviejevima, tož. Steviejeva, mest.

St. Johnov ~ -a ~ -o [sen džônov-] prid.

pri Steviejevih, or. s Steviejevima; MNOŽINA: im.

Gaston St. Pierre, St. Johnov učenec in sodelavec,

Steviejevi, rod. Steviejevih, daj. Steviejevim, tož.

je podrobneje preučeval otroke z avtizmom

Steviejeve, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevimi

(< St. John)

ženski: EDNINA: im. Steviejeva, rod. Steviejeve, daj.

{O} moški: EDNINA: im. St. Johnov, rod. St.

Steviejevi, tož. Steviejevo, mest. pri Steviejevi, or. s Johnovega, daj. St. Johnovemu, tož. St. Johnov

Steviejevo; DVOJINA: im. Steviejevi, rod. Steviejevih,

(živostno St. Johnovega), mest. pri St. Johnovem, or. s daj. Steviejevima, tož. Steviejevi, mest. pri

St. Johnovim; DVOJINA: im. St. Johnova, rod. St.

Steviejevih, or. s Steviejevima; MNOŽINA: im.

Johnovih, daj. St. Johnovima, tož. St. Johnova, mest.

Steviejeve, rod. Steviejevih, daj. Steviejevim, tož.

pri St. Johnovih, or. s St. Johnovima; MNOŽINA: im.

Steviejeve, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevimi

St. Johnovi, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovim, tož.

srednji: EDNINA: im. Steviejevo, rod. Steviejevega, St. Johnove, mest. pri St. Johnovih, or. s St.

daj. Steviejevemu, tož. Steviejevo, mest. pri

Johnovimi

Steviejevem, or. s Steviejevim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. St. Johnova, rod. St. Johnove, Steviejevi, rod. Steviejevih, daj. Steviejevima, tož.

daj. St. Johnovi, tož. St. Johnovo, mest. pri St.

Steviejevi, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevima;

Johnovi, or. s St. Johnovo; DVOJINA: im. St. Johnovi,

MNOŽINA: im. Steviejeva, rod. Steviejevih, daj.

rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovima, tož. St. Johnovi, Steviejevim, tož. Steviejeva, mest. pri Steviejevih, or.

mest. pri St. Johnovih, or. s St. Johnovima; MNOŽINA:

s Steviejevimi

im. St. Johnove, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovim,

STATUS: predlog

tož. St. Johnove, mest. pri St. Johnovih, or. s St.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Johnovimi



srednji: EDNINA: im. St. Johnovo, rod. St.

Stewart -a [stjúart] m; ime bitja, osebno ime

Johnovega, daj. St. Johnovemu, tož. St. Johnovo,

|angleško moško ime|: film s Stewartom

mest. pri St. Johnovem, or. s St. Johnovim; DVOJINA:

Grangerjem; |priimek|: V delu britanskega fizika

im. St. Johnovi, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovima, Balfourda Stewarta iz leta 1882 beremo o obstoju

tož. St. Johnovi, mest. pri St. Johnovih, or. s St.

ionosfere; glasba Roda Stewarta; |škotska in

Johnovima; MNOŽINA: im. St. Johnova, rod. St.

angleška vladarska rodbina|, ustrezneje Stuart: Prvi Johnovih, daj. St. Johnovim, tož. St. Johnova, mest.

kralj škotske dinastije je bil Robert II. Stewart;

pri St. Johnovih, or. s St. Johnovimi

Rodbina Stewartov je izgubila oblast leta 1660

STATUS: predlog

{B} Stewartov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Stewart, rod. Stewarta, daj.



Stewartu, tož. Stewarta, mest. pri Stewartu, or. s

stol. okrajš.

Stewartom; DVOJINA: im. Stewarta, rod. Stewartov,

|stoletje|: Cirilica je nastala na prehodu iz 9. v 10.

daj. Stewartoma, tož. Stewarta, mest. pri Stewartih, or.

stol.; prim. st.

s Stewartoma; MNOŽINA: im. Stewarti, rod.

STATUS: predlog

Stewartov, daj. Stewartom, tož. Stewarte, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Stewartih, or. s Stewarti



STATUS: predlog

Stópar -ja m; ime bitja, osebno ime

780

|priimek|: Stoparju so se zahvalili za dolgoletno MNOŽINA: im. stopínje, rod. stopínj, daj. stopínjam,

zdravljenje; Srečanje z dr. Ivanom Stoparjem

tož. stopínje, mest. pri stopínjah, or. s stopínjami

{B} Stoparjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Stópar, rod. Stóparja, daj. Stóparju,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

tož. Stóparja, mest. pri Stóparju, or. s Stóparjem;



DVOJINA: im. Stóparja, rod. Stóparjev, daj.

str. okrajš.

Stóparjema, tož. Stóparja, mest. pri Stóparjih, or. s

|stran|: Preberi pesem na str. 272

Stóparjema; MNOŽINA: im. Stóparji, rod. Stóparjev,

STATUS: predlog

daj. Stóparjem, tož. Stóparje, mest. pri Stóparjih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Stóparji



STATUS: predlog

Strítar -ja m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|priimek|; |slovenski književnik|: Nagrado, ki nosi



ime po Josipu Stritarju, podeljuje društvo pisateljev

Stóparjev -a -o prid.

od leta 1998

Stoparjev roman

{B} Stritarjev

(< Stópar)

{O} EDNINA: im. Strítar, rod. Strítarja, daj. Strítarju,

{O} moški: EDNINA: im. Stóparjev, rod.

tož. Strítarja, mest. pri Strítarju, or. s Strítarjem;

Stóparjevega, daj. Stóparjevemu, tož. Stóparjev

DVOJINA: im. Strítarja, rod. Strítarjev, daj. Strítarjema, (živostno Stóparjevega), mest. pri Stóparjevem, or. s

tož. Strítarja, mest. pri Strítarjih, or. s Strítarjema; Stóparjevim; DVOJINA: im. Stóparjeva, rod.

MNOŽINA: im. Strítarji, rod. Strítarjev, daj. Strítarjem, Stóparjevih, daj. Stóparjevima, tož. Stóparjeva, mest.

tož. Strítarje, mest. pri Strítarjih, or. s Strítarji

pri Stóparjevih, or. s Stóparjevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Stóparjevi, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Stóparjeve, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. Stóparjeva, rod. Stóparjeve, daj.



Stóparjevi, tož. Stóparjevo, mest. pri Stóparjevi, or. s Strítarjev -a -o prid.

Stóparjevo; DVOJINA: im. Stóparjevi, rod.

V knjigi je objavljen izbor Stritarjevih pesmi;

Stóparjevih, daj. Stóparjevima, tož. Stóparjevi, mest.

Stritarjev nagrajenec, nagrajenka; Stritarjeva nagrada pri Stóparjevih, or. s Stóparjevima; MNOŽINA: im.

||nagrada||: Stritarjevo nagrado za mladega

Stóparjeve, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevim, tož.

literarnega kritika mu je Društvo slovenskih

Stóparjeve, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevimi

pisateljev podelilo za njegove kritike poezije

srednji: EDNINA: im. Stóparjevo, rod. Stóparjevega, (< Strítar)

daj. Stóparjevemu, tož. Stóparjevo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Strítarjev, rod. Strítarjevega, Stóparjevem, or. s Stóparjevim; DVOJINA: im.

daj. Strítarjevemu, tož. Strítarjev (živostno

Stóparjevi, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevima, tož.

Strítarjevega), mest. pri Strítarjevem, or. s

Stóparjevi, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevima;

Strítarjevim; DVOJINA: im. Strítarjeva, rod.

MNOŽINA: im. Stóparjeva, rod. Stóparjevih, daj.

Strítarjevih, daj. Strítarjevima, tož. Strítarjeva, mest.

Stóparjevim, tož. Stóparjeva, mest. pri Stóparjevih, or.

pri Strítarjevih, or. s Strítarjevima; MNOŽINA: im.

s Stóparjevimi

Strítarjevi, rod. Strítarjevih, daj. Strítarjevim, tož.

STATUS: predlog

Strítarjeve, mest. pri Strítarjevih, or. s Strítarjevimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ženski: EDNINA: im. Strítarjeva, rod. Strítarjeve, daj.



Strítarjevi, tož. Strítarjevo, mest. pri Strítarjevi, or. s stopínja -e ž

Strítarjevo; DVOJINA: im. Strítarjevi, rod. Strítarjevih,

|enota za merjenje temperature|; |pisno znamenje|:

daj. Strítarjevima, tož. Strítarjevi, mest. pri

Velikosti nebesnih teles in razdalje med njimi

Strítarjevih, or. s Strítarjevima; MNOŽINA: im.

merimo v stopinjah; |odtis noge|: Skušal je iti

Strítarjeve, rod. Strítarjevih, daj. Strítarjevim, tož.

natanko po svojih stopinjah, da ne bi uničil sledi

Strítarjeve, mest. pri Strítarjevih, or. s Strítarjevimi

{PRZ} ° desnostično s simbolom za temperaturo, trdnost V

srednji: EDNINA: im. Strítarjevo, rod. Strítarjevega, Ratečah so izmerili 24,3 °C; Čaj je treba servirati

daj. Strítarjevemu, tož. Strítarjevo, mest. pri

pri 203 °F; Stopnjo trdote izražamo v nemških

Strítarjevem, or. s Strítarjevim; DVOJINA: im.

trdotnih stopinjah in ena enota ustreza vsebnosti 10

Strítarjevi, rod. Strítarjevih, daj. Strítarjevima, tož.

miligramov kalcijevega oksida (1 °NT); levostično s

Strítarjevi, mest. pri Strítarjevih, or. s Strítarjevima; številko pri označevanju (kotnih) stopinj Teren je nagnjen MNOŽINA: im. Strítarjeva, rod. Strítarjevih, daj.

za 20°; Zorni kot: 160° vodoravno

Strítarjevim, tož. Strítarjeva, mest. pri Strítarjevih, or.

{O} EDNINA: im. stopínja, rod. stopínje, daj. stopínji, s Strítarjevimi

tož. stopínjo, mest. pri stopínji, or. s stopínjo;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. stopínji, rod. stopínj, daj. stopínjama,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

tož. stopínji, mest. pri stopínjah, or. s stopínjama;

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

781



ženski: EDNINA: im. Stúpičeva, rod. Stúpičeve, daj.

Stúpica1 -e tudi Stúpica -a m; ime bitja, osebno ime Stúpičevi, tož. Stúpičevo, mest. pri Stúpičevi, or. s

|priimek|; |slovenski slikar|: Gabrijel Stupica je

Stúpičevo; DVOJINA: im. Stúpičevi, rod. Stúpičevih,

študiral na Likovni akademiji v Zagrebu;

daj. Stúpičevima, tož. Stúpičevi, mest. pri Stúpičevih, Angažirana figuralika se v umetnosti Stupice

or. s Stúpičevima; MNOŽINA: im. Stúpičeve, rod.

uresničuje na samosvoj in nenavaden način

Stúpičevih, daj. Stúpičevim, tož. Stúpičeve, mest. pri

{B} Stupičev

Stúpičevih, or. s Stúpičevimi

{O} EDNINA: im. Stúpica, rod. Stúpice tudi Stúpica,

srednji: EDNINA: im. Stúpičevo, rod. Stúpičevega, daj. Stúpici tudi Stúpicu, tož. Stúpico tudi Stúpica,

daj. Stúpičevemu, tož. Stúpičevo, mest. pri

mest. pri Stúpici tudi pri Stúpicu, or. s Stúpico tudi s Stúpičevem, or. s Stúpičevim; DVOJINA: im.

Stúpicem; DVOJINA: im. Stúpici tudi Stúpica, rod.

Stúpičevi, rod. Stúpičevih, daj. Stúpičevima, tož.

Stúpic tudi Stúpicev, daj. Stúpicama tudi Stúpicema,

Stúpičevi, mest. pri Stúpičevih, or. s Stúpičevima;

tož. Stúpici tudi Stúpica, mest. pri Stúpicah tudi pri

MNOŽINA: im. Stúpičeva, rod. Stúpičevih, daj.

Stúpicih, or. s Stúpicama tudi s Stúpicema;

Stúpičevim, tož. Stúpičeva, mest. pri Stúpičevih, or. s MNOŽINA: im. Stúpice tudi Stúpici, rod. Stúpic tudi

Stúpičevimi

Stúpicev, daj. Stúpicam tudi Stúpicem, tož. Stúpice

STATUS: predlog

tudi Stúpice, mest. pri Stúpicah tudi pri Stúpicih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Stúpicami tudi s Stúpici



STATUS: predlog

Stúpičin -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

razstava Stupičinih ilustracij

samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

(< Stúpica2)

spola

{O} moški: EDNINA: im. Stúpičin, rod. Stúpičinega, daj. Stúpičinemu, tož. Stúpičin (živostno Stúpičinega), Stúpica2 -- in Stúpica -e ž; ime bitja, osebno ime mest. pri Stúpičinem, or. s Stúpičinim; DVOJINA: im.

|priimek|; |slovenska slikarka|: Ilustracije

Stúpičina, rod. Stúpičinih, daj. Stúpičinima, tož.

akademske slikarke Marlenke Stupica/Stupice

Stúpičina, mest. pri Stúpičinih, or. s Stúpičinima;

krasijo strani Cicibana že od vsega začetka;

MNOŽINA: im. Stúpičini, rod. Stúpičinih, daj.

|slovenska slikarka|: Slikanico Rdeča kapica z

Stúpičinim, tož. Stúpičine, mest. pri Stúpičinih, or. s ilustracijami Marije Lucije Stupica/Stupice so izdali

Stúpičinimi

v korejščini in angleščini za korejski trg

ženski: EDNINA: im. Stúpičina, rod. Stúpičine, daj.

{B} Stupičin

Stúpičini, tož. Stúpičino, mest. pri Stúpičini, or. s

{O} EDNINA: im. Stúpica, rod. Stúpica in Stúpice, daj.

Stúpičino; DVOJINA: im. Stúpičini, rod. Stúpičinih,

Stúpica in Stúpici, tož. Stúpica in Stúpico, mest. pri

daj. Stúpičinima, tož. Stúpičini, mest. pri Stúpičinih, Stúpica in pri Stúpici, or. s Stúpica in s Stúpico;

or. s Stúpičinima; MNOŽINA: im. Stúpičine, rod.

DVOJINA: im. Stúpica in Stúpici, rod. Stúpica in

Stúpičinih, daj. Stúpičinim, tož. Stúpičine, mest. pri

Stúpic, daj. Stúpica in Stúpicama, tož. Stúpica in

Stúpičinih, or. s Stúpičinimi

Stúpici, mest. pri Stúpica in pri Stúpicah, or. s Stúpica srednji: EDNINA: im. Stúpičino, rod. Stúpičinega, daj.

in s Stúpicama; MNOŽINA: im. Stúpica in Stúpice, rod.

Stúpičinemu, tož. Stúpičino, mest. pri Stúpičinem, or.

Stúpica in Stúpic, daj. Stúpica in Stúpicam, tož.

s Stúpičinim; DVOJINA: im. Stúpičini, rod. Stúpičinih,

Stúpica in Stúpice, mest. pri Stúpica in pri Stúpicah,

daj. Stúpičinima, tož. Stúpičini, mest. pri Stúpičinih, or. s Stúpica in s Stúpicami

or. s Stúpičinima; MNOŽINA: im. Stúpičina, rod.

STATUS: predlog

Stúpičinih, daj. Stúpičinim, tož. Stúpičina, mest. pri

P

Stúpičinih, or. s Stúpičinimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola; lastna imena (priimki)

S



TATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Stúpičev -a -o



prid.

razstava neznanih Stupičevih del; Avtorjeve figure

Stvárnik -a m; ime bitja, religijsko ime

bi lahko primerjali tudi s Stupičevimi figuralnimi

|Bog|: Bodite kot Stvarnik in sijte nad vsem, kar ne

motivi

izhaja iz radosti

(< Stúpica1)

{B} Stvarnikov

{O} moški:

{O}

EDNINA: im. Stúpičev, rod. Stúpičevega,

EDNINA: im. Stvárnik, rod. Stvárnika, daj.

Stvárniku,

daj. Stúpičevemu, tož. Stúpičev (živostno

tož. Stvárnika, mest. pri Stvárniku, or. s

Stúpičevega),

Stvárnikom

mest. pri Stúpičevem, or. s Stúpičevim;

DVOJINA: im. Stúpičeva, rod. Stúpičevih, daj.

STATUS: predlog

Stúpičevima, tož. Stúpičeva, mest. pri Stúpičevih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

s Stúpičevima; MNOŽINA: im. Stúpičevi, rod.



Stúpičevih, daj. Stúpičevim, tož. Stúpičeve, mest. pri

Sudán -a m; zemljepisno ime

Stúpičevih, or. s Stúpičevimi

782

|dolgo ime Republika Sudan|; |država|: humanitarna PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

akcija za begunce iz Sudana; Janez Pavel II. je v

samostalnik moškega spola

četrtek poslal v Sudan svojega odposlanca;



Predsednik je v Sudan poslal mirovnika Križnarja;

Sudánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Mahdijeva vstaja v Sudanu

Pogovarjali smo se s Sudanko Amal Abbas, ki je

Kje? v Sudanu

urednica vodilnega kartumskega dnevnika

Od kod? iz Sudana

(< Sudán)

Kam? v Sudan

{B} Sudankin

{B} Sudanec, Sudanka; Sudančev, Sudankin;

{O} EDNINA: im. Sudánka, rod. Sudánke, daj.

sudanski

Sudánki, tož. Sudánko, mest. pri Sudánki, or. s

{O} EDNINA: im. Sudán, rod. Sudána, daj. Sudánu, tož.

Sudánko; DVOJINA: im. Sudánki, rod. Sudánk, daj.

Sudán, mest. pri Sudánu, or. s Sudánom

Sudánkama, tož. Sudánki, mest. pri Sudánkah, or. s

STATUS: predlog

Sudánkama; MNOŽINA: im. Sudánke, rod. Sudánk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Sudánkam, tož. Sudánke, mest. pri Sudánkah, or. s



Sudánkami

Sudánčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Ogledali so si Sudančeva bombažna polja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Sudánec)



{O} moški: EDNINA: im. Sudánčev, rod.

sudánski -a -o prid.

Sudánčevega, daj. Sudánčevemu, tož. Sudánčev

sudanski predsednik; Sušo najbolje prenašata

(živostno Sudánčevega), mest. pri Sudánčevem, or. s

sudanska trava in krmni sirek; Kitajska kupuje

Sudánčevim; DVOJINA: im. Sudánčeva, rod.

približno 60 odstotkov sudanske nafte

Sudánčevih, daj. Sudánčevima, tož. Sudánčeva, mest.

(< Sudán)

pri Sudánčevih, or. s Sudánčevima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. sudánski, rod. sudánskega, Sudánčevi, rod. Sudánčevih, daj. Sudánčevim, tož.

daj. sudánskemu, tož. sudánski (živostno sudánskega),

Sudánčeve, mest. pri Sudánčevih, or. s Sudánčevimi

mest. pri sudánskem, or. s sudánskim; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. Sudánčeva, rod. Sudánčeve, daj.

sudánska, rod. sudánskih, daj. sudánskima, tož.

Sudánčevi, tož. Sudánčevo, mest. pri Sudánčevi, or. s

sudánska, mest. pri sudánskih, or. s sudánskima;

Sudánčevo; DVOJINA: im. Sudánčevi, rod.

MNOŽINA: im. sudánski, rod. sudánskih, daj.

Sudánčevih, daj. Sudánčevima, tož. Sudánčevi, mest.

sudánskim, tož. sudánske, mest. pri sudánskih, or. s

pri Sudánčevih, or. s Sudánčevima; MNOŽINA: im.

sudánskimi

Sudánčeve, rod. Sudánčevih, daj. Sudánčevim, tož.

ženski: EDNINA: im. sudánska, rod. sudánske, daj.

Sudánčeve, mest. pri Sudánčevih, or. s Sudánčevimi

sudánski, tož. sudánsko, mest. pri sudánski, or. s

srednji: EDNINA: im. Sudánčevo, rod. Sudánčevega, sudánsko; DVOJINA: im. sudánski, rod. sudánskih, daj.

daj. Sudánčevemu, tož. Sudánčevo, mest. pri

sudánskima, tož. sudánski, mest. pri sudánskih, or. s

Sudánčevem, or. s Sudánčevim; DVOJINA: im.

sudánskima; MNOŽINA: im. sudánske, rod. sudánskih,

Sudánčevi, rod. Sudánčevih, daj. Sudánčevima, tož.

daj. sudánskim, tož. sudánske, mest. pri sudánskih, or.

Sudánčevi, mest. pri Sudánčevih, or. s Sudánčevima;

s sudánskimi

MNOŽINA: im. Sudánčeva, rod. Sudánčevih, daj.

srednji: EDNINA: im. sudánsko, rod. sudánskega, daj.

Sudánčevim, tož. Sudánčeva, mest. pri Sudánčevih,

sudánskemu, tož. sudánsko, mest. pri sudánskem, or. s

or. s Sudánčevimi

sudánskim; DVOJINA: im. sudánski, rod. sudánskih,

STATUS: predlog

daj. sudánskima, tož. sudánski, mest. pri sudánskih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

s sudánskima; MNOŽINA: im. sudánska, rod.



sudánskih, daj. sudánskim, tož. sudánska, mest. pri

Sudánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

sudánskih, or. s sudánskimi

Na tisoče Sudancev je konec tedna praznovalo na

STATUS: predlog

ulicah glavnega mesta Kartum

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Sudán)



{B} Sudančev

Súlejman Veličástni -a -ega m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Sudánec, rod. Sudánca, daj.

|tur. Süleyman Muhtesem: turški sultan|: vojska

Sudáncu, tož. Sudánca, mest. pri Sudáncu, or. s

Sulejmana Veličastnega; Franc I. je sklenil

Sudáncem; DVOJINA: im. Sudánca, rod. Sudáncev, daj.

zavezništvo s Sulejmanom Veličastnim

Sudáncema, tož. Sudánca, mest. pri Sudáncih, or. s

{O} EDNINA: im. Súlejman Veličástni, rod.

Sudáncema; MNOŽINA: im. Sudánci, rod. Sudáncev,

Súlejmana Veličástnega, daj. Súlejmanu

daj. Sudáncem, tož. Sudánce, mest. pri Sudáncih, or. s

Veličástnemu, tož. Súlejmana Veličástnega, mest. pri

Sudánci

Súlejmanu Veličástnem, or. s Súlejmanom

STATUS: predlog

Veličástnim

STATUS: predlog

783

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog

imenu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





Súltan -a m; ime bitja, živalsko ime

sunítinja -e ž; obširneje glej pri sunítka

|ime živali|: Odšla sta k hiši, kjer je gospodarja



čakal pes Sultan; srečanje s sosedovim Sultanom

sunitízem -zma m

{B} Sultanov

|smer islama, ki poleg Korana priznava tudi suno|:

{O} EDNINA: im. Súltan, rod. Súltana, daj. Súltanu, tož.

Glavna razlika med sunitizmom in šiitizmom je

Súltana, mest. pri Súltanu, or. s Súltanom; DVOJINA:

vprašanje vira moči

im. Súltana, rod. Súltanov, daj. Súltanoma, tož.

(< suna)

Súltana, mest. pri Súltanih, or. s Súltanoma;

{O} EDNINA: im. sunitízem, rod. sunitízma, daj.

MNOŽINA: im. Súltani, rod. Súltanov, daj. Súltanom,

sunitízmu, tož. sunitízem, mest. pri sunitízmu, or. s

tož. Súltane, mest. pri Súltanih, or. s Súltani

sunitízmom; DVOJINA: im. sunitízma, rod.

STATUS: predlog

sunitízmov, daj. sunitízmoma, tož. sunitízma, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena

pri sunitízmih, or. s sunitízmoma; MNOŽINA: im.



sunitízmi, rod. sunitízmov, daj. sunitízmom, tož.

Súltanov -a -o prid.

sunitízme, mest. pri sunitízmih, or. s sunitízmi

nova Sultanova ovratnica

STATUS: predlog

(< Súltan)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

{O} moški: EDNINA: im. Súltanov, rod. Súltanovega, daj. Súltanovemu, tož. Súltanov (živostno

sunítka -e in sunítinja -e ž

Súltanovega), mest. pri Súltanovem, or. s

|pripadnica sunitizma|: Oče je šiit, mati pa

Súltanovim; DVOJINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih,

sunitka/sunitinja; poroka alavita Bašarja in

daj. Súltanovima, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, sunitke/sunitinje Asme

or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanovi, rod.

(< suna)

Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanove, mest. pri

{B} sunitkin in sunitinjin

Súltanovih, or. s Súltanovimi

{O} EDNINA: im. sunítka in sunítinja, rod. sunítke in

ženski: EDNINA: im. Súltanova, rod. Súltanove, daj.

sunítinje, daj. sunítko in sunítinji, tož. sunítko in

Súltanovi, tož. Súltanovo, mest. pri Súltanovi, or. s

sunítinjo, mest. pri sunítki in pri sunítinji, or. s

Súltanovo; DVOJINA: im. Súltanovi, rod. Súltanovih,

sunítko in s sunítinjo; DVOJINA: im. sunítki in

daj. Súltanovima, tož. Súltanovi, mest. pri Súltanovih, sunítinji, rod. sunítk in sunítinj, daj. sunítkama in

or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanove, rod.

sunítinjama, tož. sunítki in sunítinji, mest. pri

Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanove, mest. pri

sunítkah in pri sunítinjah, or. s sunítkama in s

Súltanovih, or. s Súltanovimi

sunítinjama; MNOŽINA: im. sunítke in sunítinje, rod.

srednji: EDNINA: im. Súltanovo, rod. Súltanovega, sunítk in sunítinj, daj. sunítkam in sunítinjam, tož.

daj. Súltanovemu, tož. Súltanovo, mest. pri

sunítke in sunítinje, mest. pri sunítkah in pri

Súltanovem, or. s Súltanovim; DVOJINA: im.

sunítinjah, or. s sunítkami in s sunítinjami

Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož.

STATUS: predlog

Súltanovi, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; MNOŽINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih, daj.

samostalnik ženskega spola

Súltanovim, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi

sunítski -a -o prid.

STATUS: predlog

sunitska mošeja; sunitsko prebivalstvo; Irak je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

islamska država s šiitsko večino in sunitsko upravo



ter močno krščansko skupnostjo

sunít -a m

(< suna)

|pripadnik sunitizma|: iraški sunit; dogovor med

{O} moški: EDNINA: im. sunítski, rod. sunítskega, daj.

političnimi voditelji iraških šiitov, sunitov in

sunítskemu, tož. sunítski (živostno sunítskega), mest.

Kurdov; Pretežno šiitska vlada izgublja zaupanje pri

pri sunítskem, or. s sunítskim; DVOJINA: im. sunítska,

sunitih

rod. sunítskih, daj. sunítskima, tož. sunítska, mest. pri (< suna)

sunítskih, or. s sunítskima; MNOŽINA: im. sunítski,

{B} sunitov

rod. sunítskih, daj. sunítskim, tož. sunítske, mest. pri

{O} EDNINA: im. sunít, rod. suníta, daj. sunítu, tož.

sunítskih, or. s sunítskimi

suníta, mest. pri sunítu, or. s sunítom; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. sunítska, rod. sunítske, daj.

suníta, rod. sunítov, daj. sunítoma, tož. suníta, mest. pri sunítski, tož. sunítsko, mest. pri sunítski, or. s

sunítih, or. s sunítoma; MNOŽINA: im. suníti, rod.

sunítsko; DVOJINA: im. sunítski, rod. sunítskih, daj.

sunítov, daj. sunítom, tož. suníte, mest. pri sunítih, or.

sunítskima, tož. sunítski, mest. pri sunítskih, or. s

s suníti

sunítskima; MNOŽINA: im. sunítske, rod. sunítskih,

784

daj. sunítskim, tož. sunítske, mest. pri sunítskih, or. s Surinámčevima; MNOŽINA: im. Surinámčeva, rod.

sunítskimi

Surinámčevih, daj. Surinámčevim, tož. Surinámčeva,

srednji: EDNINA: im. sunítsko, rod. sunítskega, daj.

mest. pri Surinámčevih, or. s Surinámčevimi

sunítskemu, tož. sunítsko, mest. pri sunítskem, or. s

STATUS: predlog

sunítskim; DVOJINA: im. sunítski, rod. sunítskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

sunítskima, tož. sunítski, mest. pri sunítskih, or. s



sunítskima; MNOŽINA: im. sunítska, rod. sunítskih,

Surinámec -mca m; ime bitja, prebivalsko ime

daj. sunítskim, tož. sunítska, mest. pri sunítskih, or. s Na 100 delfin ga je premagal Surinamec Anthony

sunítskimi

Nesty

STATUS: predlog

(< Surinám)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Surinamčev



{O} EDNINA: im. Surinámec, rod. Surinámca, daj.

Surinám -a m; zemljepisno ime

Surinámcu, tož. Surinámca, mest. pri Surinámcu, or. s

|dolgo ime Republika Surinam|; |država|: Igrajo

Surinámcem; DVOJINA: im. Surinámca, rod.

kaseko, glasbeno zvrst iz Surinama; Vsako leto se z

Surinámcev, daj. Surinámcema, tož. Surinámca, mest.

veseljem vrača v Surinam; Kreolščine v Surinamu

pri Surinámcih, or. s Surinámcema; MNOŽINA: im.

izhajajo iz angleške podlage z izposojenkami iz

Surinámci, rod. Surinámcev, daj. Surinámcem, tož.

portugalščine in nizozemščine

Surinámce, mest. pri Surinámcih, or. s Surinámci

Kje? v Surinamu

STATUS: predlog

Od kod? iz Surinama

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Kam? v Surinam

samostalnik moškega spola

{B} Surinamec, Surinamka; Surinamčev,



Surinamkin; surinamski

Surinámka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. Surinám, rod. Surináma, daj.

Za pičle tri stotinke je prehitela Surinamko in se

Surinámu, tož. Surinám, mest. pri Surinámu, or. s

uvrstila v polfinale

Surinámom

(< Surinám)

STATUS: predlog

{B} Surinamkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Surinámka, rod. Surinámke, daj.



Surinámki, tož. Surinámko, mest. pri Surinámki, or. s

Surinámčev -a -o prid.

Surinámko; DVOJINA: im. Surinámki, rod. Surinámk,

Kmalu smo ugotovili, da so bila Surinamčeva

daj. Surinámkama, tož. Surinámki, mest. pri

opozorila o visoki vlagi zelo na mestu

Surinámkah, or. s Surinámkama; MNOŽINA: im.

(< Surinámec)

Surinámke, rod. Surinámk, daj. Surinámkam, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Surinámčev, rod.

Surinámke, mest. pri Surinámkah, or. s Surinámkami

Surinámčevega, daj. Surinámčevemu, tož.

STATUS: predlog

Surinámčev (živostno Surinámčevega), mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Surinámčevem, or. s Surinámčevim; DVOJINA: im.



Surinámčeva, rod. Surinámčevih, daj.

surinámski -a -o prid.

Surinámčevima, tož. Surinámčeva, mest. pri

dobrote iz surinamske kuhinje; Parjenje

Surinámčevih, or. s Surinámčevima; MNOŽINA: im.

surinamskih krastač je nenavadno; Nizozemec

Surinámčevi, rod. Surinámčevih, daj. Surinámčevim,

surinamskega porekla že vrsto let igra nogomet v

tož. Surinámčeve, mest. pri Surinámčevih, or. s

Barceloni

Surinámčevimi

(< Surinám)

ženski: EDNINA: im. Surinámčeva, rod. Surinámčeve,

{O} moški: EDNINA: im. surinámski, rod.

daj. Surinámčevi, tož. Surinámčevo, mest. pri

surinámskega, daj. surinámskemu, tož. surinámski

Surinámčevi, or. s Surinámčevo; DVOJINA: im.

(živostno surinámskega), mest. pri surinámskem, or. s

Surinámčevi, rod. Surinámčevih, daj.

surinámskim; DVOJINA: im. surinámska, rod.

Surinámčevima, tož. Surinámčevi, mest. pri

surinámskih, daj. surinámskima, tož. surinámska,

Surinámčevih, or. s Surinámčevima; MNOŽINA: im.

mest. pri surinámskih, or. s surinámskima; MNOŽINA:

Surinámčeve, rod. Surinámčevih, daj. Surinámčevim,

im. surinámski, rod. surinámskih, daj. surinámskim,

tož. Surinámčeve, mest. pri Surinámčevih, or. s

tož. surinámske, mest. pri surinámskih, or. s

Surinámčevimi

surinámskimi

srednji: EDNINA: im. Surinámčevo, rod.

ženski: EDNINA: im. surinámska, rod. surinámske, daj.

Surinámčevega, daj. Surinámčevemu, tož.

surinámski, tož. surinámsko, mest. pri surinámski, or.

Surinámčevo, mest. pri Surinámčevem, or. s

s surinámsko; DVOJINA: im. surinámski, rod.

Surinámčevim; DVOJINA: im. Surinámčevi, rod.

surinámskih, daj. surinámskima, tož. surinámski,

Surinámčevih, daj. Surinámčevima, tož.

mest. pri surinámskih, or. s surinámskima; MNOŽINA:

Surinámčevi, mest. pri Surinámčevih, or. s

im. surinámske, rod. surinámskih, daj. surinámskim,

785

tož. surinámske, mest. pri surinámskih, or. s

|pripadnica ljudstva na vzhodnoafriški obali|:

surinámskimi

Predavatelj je predstavil življenje Svahilijk na

srednji: EDNINA: im. surinámsko, rod. surinámskega, Zanzibarju

daj. surinámskemu, tož. surinámsko, mest. pri

(< Svahílijec)

surinámskem, or. s surinámskim; DVOJINA: im.

{B} Svahilijkin

surinámski, rod. surinámskih, daj. surinámskima, tož.

{O} EDNINA: im. Svahílijka, rod. Svahílijke, daj.

surinámski, mest. pri surinámskih, or. s

Svahílijki, tož. Svahílijko, mest. pri Svahílijki, or. s surinámskima; MNOŽINA: im. surinámska, rod.

Svahílijko; DVOJINA: im. Svahílijki, rod. Svahílijk,

surinámskih, daj. surinámskim, tož. surinámska, mest.

daj. Svahílijkama, tož. Svahílijki, mest. pri

pri surinámskih, or. s surinámskimi

Svahílijkah, or. s Svahílijkama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Svahílijke, rod. Svahílijk, daj. Svahílijkam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Svahílijke, mest. pri Svahílijkah, or. s Svahílijkami



STATUS: predlog

Sv -- [sə̀və̀ tudi səvə̀ in èsvé tudi esvé] m; simbol PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|sievert|: Doza 1 Sv je za človeka smrtonosna



STATUS: predlog

svahílijski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Zanimiv svahilijski pregovor se glasi: »Sposojanje



in posojanje uniči prijateljstvo«; Svahilijski jezik je SV -- [sə̀və̀ tudi səvə̀] m; simbol

po izvoru bantujski, vsebuje pa številne arabske,

|severovzhod|: Na poti proti SV se je zrak že

azijske in evropske izraze

nekoliko osušil; |severovzhodni|: Odprava je

(< Svahílijec)

uspešno opravila vzpon po SV grebenu Daulagirija;

{O} moški: EDNINA: im. svahílijski, rod.

|Slovenska vojska|: Na tablici tovornjaka je pisalo

svahílijskega, daj. svahílijskemu, tož. svahílijski

SV; prim. S3, SZ

(živostno svahílijskega), mest. pri svahílijskem, or. s STATUS: predlog

svahílijskim; DVOJINA: im. svahílijska, rod.

P

svahílijskih, daj. svahílijskima, tož. svahílijska, mest.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

pri svahílijskih,



or. s svahílijskima; MNOŽINA: im.

sv.

svahílijski, rod. svahílijskih, daj. svahílijskim, tož.

okrajš.

|sveti|: romarsko znamenje sv. Volbenka; Na Koreni

svahílijske, mest. pri svahílijskih, or. s svahílijskimi ženski:

stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata

EDNINA: im. svahílijska, rod. svahílijske, daj.

svahílijski,

S

tož. svahílijsko, mest. pri svahílijski, or. s

TATUS: predlog

svahílijsko; DVOJINA: im. svahílijski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

svahílijskih, daj. svahílijskima, tož. svahílijski, mest.



pri svahílijskih, or. s svahílijskima; MNOŽINA: im.

Sv. okrajš.

svahílijske, rod. svahílijskih, daj. svahílijskim, tož.

|Sveti|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Vrh Sv.

svahílijske, mest. pri svahílijskih, or. s svahílijskimi Treh Kraljev; Končal je šolo v Sv. Križu

srednji: EDNINA: im. svahílijsko, rod. svahílijskega, STATUS: predlog

daj. svahílijskemu, tož. svahílijsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

svahílijskem, or. s svahílijskim; DVOJINA: im.



svahílijski, rod. svahílijskih, daj. svahílijskima, tož.

Svahílijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

svahílijski, mest. pri svahílijskih, or. s svahílijskima;

|pripadnik ljudstva na vzhodnoafriški obali|:

MNOŽINA: im. svahílijska, rod. svahílijskih, daj.

Pravijo, da ime Svahilijcev izhaja iz arabske besede

svahílijskim, tož. svahílijska, mest. pri svahílijskih, or.

»obala«; Največ Svahilijcev živi v Zanzbibarju

s svahílijskimi

{B} Svahilijčev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Svahílijec, rod. Svahílijca, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Svahílijcu, tož. Svahílijca, mest. pri Svahílijcu, or. s Svahílijcem; DVOJINA: im. Svahílijca, rod.

Svaróg -a m; ime bitja, religijsko ime

Svahílijcev, daj. Svahílijcema, tož. Svahílijca, mest.

|slovanski bog sonca in ognja|: V nekaterih kulturah

pri Svahílijcih, or. s Svahílijcema; MNOŽINA: im.

Svaroga enačijo z nadnaravnim sokolom

Svahílijci, rod. Svahílijcev, daj. Svahílijcem, tož.

{B} Svarogov

Svahílijce, mest. pri Svahílijcih, or. s Svahílijci

{O} EDNINA: im. Svaróg, rod. Svaróga, daj. Svarógu,

STATUS: predlog

tož. Svaróga, mest. pri Svarógu, or. s Svarógom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

DVOJINA: im. Svaróga, rod. Svarógov, daj.

samostalnik moškega spola

Svarógoma, tož. Svaróga, mest. pri Svarógih, or. s



Svarógoma; MNOŽINA: im. Svaróg, rod. Svarógov,

Svahílijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Svarógom, tož. Svaróge, mest. pri Svarógih, or. s

Svarógi

786

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





Svázijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Svázi -ja m; zemljepisno ime

Veliko Svazijk se preživlja z izdelovanjem nakita

|staro ime države|: Kralj Svazija se imenuje Msvati

(< Svázi)

III.; safari v Svaziju

{B} Svazijkin

Kje? v Svaziju

{O} EDNINA: im. Svázijka, rod. Svázijke, daj.

Od kod? iz Svazija

Svázijki, tož. Svázijko, mest. pri Svázijki, or. s

Kam? v Svazi

Svázijko; DVOJINA: im. Svázijki, rod. Svázijk, daj.

{B} Svazijec, Svazijka; Svazijčev, Svazijkin;

Svázijkama, tož. Svázijki, mest. pri Svázijkah, or. s

svazijski

Svázijkama; MNOŽINA: im. Svázijke, rod. Svázijk, daj.

{O} EDNINA: im. Svázi, rod. Svázija, daj. Sváziju, tož.

Svázijkam, tož. Svázijke, mest. pri Svázijkah, or. s

Svázi, mest. pri Sváziju, or. s Svázijem

Svázijkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Svázijčev -a -o prid.

svázijski -a -o prid.



svazijski kralj Mswati; Ponos svazijskega turizma

(< Svázijec)

so narodni parki in rezervati

{O} moški: EDNINA: im. Svázijčev, rod.

(< Svázi)

Svázijčevega, daj. Svázijčevemu, tož. Svázijčev

{O} moški: EDNINA: im. svázijski, rod. svázijskega, (živostno Svázijčevega), mest. pri Svázijčevem, or. s

daj. svázijskemu, tož. svázijski (živostno svázijskega), Svázijčevim; DVOJINA: im. Svázijčeva, rod.

mest. pri svázijskem, or. s svázijskim; DVOJINA: im.

Svázijčevih, daj. Svázijčevima, tož. Svázijčeva, mest.

svázijska, rod. svázijskih, daj. svázijskima, tož.

pri Svázijčevih, or. s Svázijčevima; MNOŽINA: im.

svázijska, mest. pri svázijskih, or. s svázijskima;

Svázijčevi, rod. Svázijčevih, daj. Svázijčevim, tož.

MNOŽINA: im. svázijski, rod. svázijskih, daj.

Svázijčeve, mest. pri Svázijčevih, or. s Svázijčevimi

svázijskim, tož. svázijske, mest. pri svázijskih, or. s ženski: EDNINA: im. Svázijčeva, rod. Svázijčeve, daj.

svázijskimi

Svázijčevi, tož. Svázijčevo, mest. pri Svázijčevi, or. s ženski: EDNINA: im. svázijska, rod. svázijske, daj.

Svázijčevo; DVOJINA: im. Svázijčevi, rod.

svázijski, tož. svázijsko, mest. pri svázijski, or. s

Svázijčevih, daj. Svázijčevima, tož. Svázijčevi, mest.

svázijsko; DVOJINA: im. svázijski, rod. svázijskih, daj.

pri Svázijčevih, or. s Svázijčevima; MNOŽINA: im.

svázijskima, tož. svázijski, mest. pri svázijskih, or. s Svázijčeve, rod. Svázijčevih, daj. Svázijčevim, tož.

svázijskima; MNOŽINA: im. svázijske, rod. svázijskih,

Svázijčeve, mest. pri Svázijčevih, or. s Svázijčevimi

daj. svázijskim, tož. svázijske, mest. pri svázijskih, or.

srednji: EDNINA: im. Svázijčevo, rod. Svázijčevega, s svázijskimi

daj. Svázijčevemu, tož. Svázijčevo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. svázijsko, rod. svázijskega, daj.

Svázijčevem, or. s Svázijčevim; DVOJINA: im.

svázijskemu, tož. svázijsko, mest. pri svázijskem, or. s Svázijčevi, rod. Svázijčevih, daj. Svázijčevima, tož.

svázijskim; DVOJINA: im. svázijski, rod. svázijskih,

Svázijčevi, mest. pri Svázijčevih, or. s Svázijčevima;

daj. svázijskima, tož. svázijski, mest. pri svázijskih, or.

MNOŽINA: im. Svázijčeva, rod. Svázijčevih, daj.

s svázijskima; MNOŽINA: im. svázijska, rod.

Svázijčevim, tož. Svázijčeva, mest. pri Svázijčevih,

svázijskih, daj. svázijskim, tož. svázijska, mest. pri

or. s Svázijčevimi

svázijskih, or. s svázijskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Svázijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Svéb -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Zulujci in Svazijci sestavljajo etnično skupino

|pripadnik antičnega germanskega plemena|:

Nguni

germanski Svebi; Tacit je umestil Venete vzhodno

(< Svázi)

od Svebov med Sarmatske Peucine in Fene

{B} Svazijčev

{B} Svebov

{O} EDNINA: im. Svázijec, rod. Svázijca, daj.

{O} EDNINA: im. Svéb, rod. Svéba, daj. Svébu, tož.

Svázijcu, tož. Svázijca, mest. pri Svázijcu, or. s

Svéba, mest. pri Svébu, or. s Svébom; DVOJINA: im.

Svázijcem; DVOJINA: im. Svázijca, rod. Svázijcev, daj.

Svéba, rod. Svébov, daj. Svéboma, tož. Svéba, mest.

Svázijcema, tož. Svázijca, mest. pri Svázijcih, or. s

pri Svébih, or. s Svéboma; MNOŽINA: im. Svébi, rod.

Svázijcema; MNOŽINA: im. Svázijci, rod. Svázijcev,

Svébov, daj. Svébom, tož. Svébe, mest. pri Svébih, or.

daj. Svázijcem, tož. Svázijce, mest. pri Svázijcih, or. s s Svébi

Svázijci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

787



|verski naziv|: pred imenom kot vrstni pridevnik kapela Svébinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

svete Terezije; Praznovanje svetega Miklavža

|pripadnica antičnega germanskega plemena|: O

temelji na življenju Nikolaja iz Mire; prim. sv. , Svéti življenju Svebinj nimamo dovolj podatkov

dúh, Svéta trojíca

(< Svéb)

{O} moški: EDNINA: im. svéti, rod. svétega, daj.

{B} Svebinjin

svétemu, tož. svéti (živostno svétega), mest. pri

{O} EDNINA: im. Svébinja, rod. Svébinje, daj.

svétem, or. s svétim; DVOJINA: im. svéta, rod. svétih,

Svébinji, tož. Svébinjo, mest. pri Svébinji, or. s

daj. svétima, tož. svéta, mest. pri svétih, or. s svétima; Svébinjo; DVOJINA: im. Svébinji, rod. Svébinj, daj.

MNOŽINA: im. svéti, rod. svétih, daj. svétim, tož. svéte, Svébinjama, tož. Svébinji, mest. pri Svébinjah, or. s

mest. pri svétih, or. s svétimi

Svébinjama; MNOŽINA: im. Svébinje, rod. Svébinj,

ženski: EDNINA: im. svéta, rod. svéte, daj. svéti, tož.

daj. Svébinjam, tož. Svébinje, mest. pri Svébinjah, or.

svéto, mest. pri svéti, or. s svéto; DVOJINA: im. svéti, s Svébinjami

rod. svétih, daj. svétima, tož. svéti, mest. pri svétih, or.

STATUS: predlog

s svétima; MNOŽINA: im. svéte, rod. svétih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

svétim, tož. svéte, mest. pri svétih, or. s svétimi



srednji: EDNINA: im. svéto, rod. svétega, daj.

svébski -a -o prid.

svétemu, tož. svéto, mest. pri svétem, or. s svétim;

svebski kralj

DVOJINA: im. svéti, rod. svétih, daj. svétima, tož. svéti, (< Svéb)

mest. pri svétih, or. s svétima; MNOŽINA: im. svéta,

{O} moški: EDNINA: im. svébski, rod. svébskega, daj.

rod. svétih, daj. svétim, tož. svéta, mest. pri svétih, or. s svébskemu, tož. svébski (živostno svébskega), mest.

svétimi

pri svébskem, or. s svébskim; DVOJINA: im. svébska,

STATUS: predlog

rod. svébskih, daj. svébskima, tož. svébska, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu svébskih, or. s svébskima; MNOŽINA: im. svébski, rod.



svébskih, daj. svébskim, tož. svébske, mest. pri

svet. okrajš.

svébskih, or. s svébskimi

|svetovni|: svet. pokal; svet. vojna; |svetovna vojna|: ženski: EDNINA: im. svébska, rod. svébske, daj.

Božično drevesce je bilo do 1. svet. v. na kmetih

svébski, tož. svébsko, mest. pri svébski, or. s svébsko; neznano; Med 2. svet. v. so jih izselili na Hrvaško

DVOJINA: im. svébski, rod. svébskih, daj. svébskima,

STATUS: predlog

tož. svébski, mest. pri svébskih, or. s svébskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

MNOŽINA: im. svébske, rod. svébskih, daj. svébskim,



tož. svébske, mest. pri svébskih, or. s svébskimi

svéta -e ž

srednji: EDNINA: im. svébsko, rod. svébskega, daj.

|verski naziv|: Papež Frančišek razglasil mater

svébskemu, tož. svébsko, mest. pri svébskem, or. s

Terezijo iz Kalkute za sveto

svébskim; DVOJINA: im. svébski, rod. svébskih, daj.

{O} EDNINA: im. svéta, rod. svéte, daj. svéti, tož. svéte, svébskima, tož. svébski, mest. pri svébskih, or. s

mest. pri svéti, or. s svéto; DVOJINA: im. svéti, rod.

svébskima; MNOŽINA: im. svébska, rod. svébskih, daj.

svétih, daj. svétima, tož. svéti, mest. pri svétih, or. s svébskim, tož. svébska, mest. pri svébskih, or. s

svétima; MNOŽINA: im. svéte, rod. svétih, daj. svétim,

svébskimi

tož. svéte, mest. pri svétih, or. s svétimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu svéčnica -e ž

Svéta Lucíja -e -e ž; zemljepisno ime

|krščanski praznik, 2. februar|: Jaslice stojijo do

|dolgo ime Sveta Lucija|; |država|: Posvojila je otroka svečnice; Ljudski pregovor pravi: »Če je na

s Svete Lucije; Poroko sta prestavila na Sveto

svečnico jug, je še daleč plug.«

Lucijo; Walcott je rojen na Sveti Luciji, otoški

{O} EDNINA: im. svéčnica, rod. svéčnice, daj.

državici v Malih Antilih

svéčnici, tož. svéčnico, mest. pri svéčnici, or. s

Kje? na Sveti Luciji

svéčnico; DVOJINA: im. svéčnici, rod. svéčnic, daj.

Od kod? s Svete Lucije

svéčnicama, tož. svéčnici, mest. pri svéčnicah, or. s

Kam? na Sveto Lucijo

svéčnicama; MNOŽINA: im. svéčnice, rod. svéčnic, daj.

{B} Svetolucijec, Svetolucijka; Svetolucijčev,

svéčnicam, tož. svéčnice, mest. pri svéčnicah, or. s

Svetolucijkin; svetolucijski

svéčnicami

{O} EDNINA: im. Svéta Lucíja, rod. Svéte Lucíje, daj.

STATUS: predlog

Svéti Lucíji, tož. Svéto Lucíjo, mest. pri Svéti Lucíji, PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

or. s Svéto Lucíjo

posebnih datumov, dnevov, mesecev

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

svét -a -o prid.



788

Svéta trojíca -e -e ž; ime bitja, religijsko ime Kje? na Svetem Krištofu in Nevisu in v Svetem

|enost treh božjih oseb|: Kamnita srednjeveška

Krištofu in Nevisu

cerkev Svete trojice je znana po številnih freskah; v

Od kod? s Svetega Krištofa in Nevisa in iz Svetega teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Sveta Trojica Krištofa in Nevisa

skrivnost Svete Trojice

Kam? na Sveti Krištof in Nevis in v Sveti Krištof in

{O} EDNINA: im. Svéta trojíca, rod. Svéte trojíce, daj.

Nevis

Svéti trojíci, tož. Svéto trojíco, mest. pri Svéti trojíci,

{B} svetokrištofsko-neviški tudi svetokrištofovsko-

or. s Svéto trojíco

neviški

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Svéti Kríštof in Névis, rod. Svétega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Kríštofa in Névisa, daj. Svétemu Kríštofu in Névisu,



tož. Svéti Kríštof in Névis, mest. pri Svétem Kríštofu

svéti -ega m

in Névisu, or. s Svétim Kríštofom in Névisom

Med blaženimi in svetimi mu gre prav posebno

STATUS: predlog

mesto; |verski naziv|: Da nekoga razglasijo za

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

svetega, mora preteči vsaj pet let od njegove smrti;



vsi sveti ||krščanski praznik, 1. november; dan

Svéti Tomáž in Prínc -ega -a ~ -a m; zemljepisno ime spomina na mrtve||: V kraju je bila za vse svete

|dolgo ime Demokratična republika Sveti Tomaž in

spominska slovesnost

Princ|; |država|: Sveti Tomaž in Princ, druga

{O} EDNINA: im. svéti, rod. svétega, daj. svétemu, tož.

najmanjša afriška država, leži v Gvinejskem zalivu

svétega, mest. pri svétem, or. s svétim; DVOJINA: im.

ob zahodni obali Afrike; Prebivalci Svetega

svéta, rod. svétih, daj. svétima, tož. svéta, mest. pri Tomaža in Princa so potomci nekdanjih sužnjev;

svétih, or. s svétima; MNOŽINA: im. svéti, rod. svétih, Ob prihodu na/v Sveti Tomaž in Princ so nam

daj. svétim, tož. svéte, mest. pri svétih, or. s svétimi odsvetovali kopanje zaradi morskih psov

STATUS: predlog

Kje? na Svetem Tomažu in Princu in v Svetem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Tomažu in Princu

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Od kod? s Svetega Tomaža in Princa in iz Svetega Tomaža in Princa

Svéti dúh -ega -a m; ime bitja, religijsko ime

Kam? na Sveti Tomaž in Princ in v Sveti Tomaž in

|tretja božja oseba|: V krščanski tradiciji je golob

Princ

znan kot simbol Svetega duha; v teoloških in

{B} svetotomaško-prinški

bogoslužnih besedilih tudi Sveti Duh Na binkoštni dan so

{O} EDNINA: im. Svéti Tomáž in Prínc, rod. Svétega

apostoli prejeli Svetega Duha

Tomáža in Prínca, daj. Svétemu Tomážu in Príncu,

{O} EDNINA: im. Svéti dúh, rod. Svétega duhá, daj.

tož. Svéti Tomáž in Prínc, mest. pri Svétem Tomážu

Svétemu dúhu, tož. Svétega duhá, mest. pri Svétem

in Príncu, or. s Svétim Tomážem in Príncem

dúhu, or. s Svétim dúhom

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





Svéti tríje králji -ih -tréh -ev m mn.; ime bitja, Svéti dúh Tolažník -ega -á -a m; ime bitja, religijsko religijsko ime

ime

darila Svetih treh kraljev; praznik Svetih treh kraljev

|Sveti duh|: Ljudska pesem govori o Svetem duhu

||krščanski praznik, 6. januar; Gospodovo

Tolažniku; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Sveti razglašenje||: Božični kruh so delili na vse tri

Duh Tolažnik Jezus je učencem obljubil Svetega

božiče: božični dan, novoletni dan in na praznik

Duha Tolažnika

Svetih treh kraljev; z malo začetnico zaradi elipse Na

{O} EDNINA: im. Svéti dúh Tolažník, rod. Svétega

svete tri kralje so od hiše do hiše hodili koledniki

duhá Tolažníka, daj. Svétemu dúhu Tolažníku, tož.

{O} MNOŽINA: im. Svéti tríje králji, rod. Svétih tréh

Svétega duhá Tolažníka, mest. pri Svétem dúhu

králjev, daj. Svétim trém králjem, tož. Svéte trí

Tolažníku, or. s Svétim dúhom Tolažníkom

králje, mest. pri Svétih tréh králjih, or. s Svétimi

STATUS: predlog

trémi králji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena;

Svéti Kríštof in Névis -ega -a ~ -a m; zemljepisno poimenovanja praznikov, posebnih datumov,

ime

dnevov, mesecev

|dolgo ime Zveza Sveti Krištof in Nevis|; |država|:



Nevis je del države Sveti Krištof in Nevis;

Svéti Vincéncij in Grenadíne -ega -ja ~ Grenadín Prebivalci Svetega Krištofa in Nevisa so večinoma

ostalo; zemljepisno ime

temnopolti; Britanci so se s/iz Svetega Krištofa in

|dolgo ime Sveti Vincencij in Grenadine|; |država|:

Nevisa umaknili šele leta 1983

Sveti Vincencij in Grenadine je neodvisna suverena

789

država v Karibskem otočju; Večina prebivalcev svetokríštovsko-néviške, mest. pri svetokríštofsko-Svetega Vincencija in Grenadin govori kreolsko;

néviških tudi pri svetokríštovsko-néviških, or. s

Na/v Svetem Vincenciju in Grenadinah so snemali

svetokríštofsko-néviškimi tudi s svetokríštovsko-

film o karibskih piratih

néviškimi

Kje? na Svetem Vincenciju in Grenadinah in v

ženski: EDNINA: im. svetokríštofsko-néviška tudi Svetem Vincenciju in Grenadinah

svetokríštovsko-néviška, rod. svetokríštofsko-

Od kod? s Svetega Vincencija in Grenadin in iz

néviške tudi svetokríštovsko-néviške, daj.

Svetega Vincencija in Grenadin

svetokríštofsko-néviški tudi svetokríštovsko-néviški,

Kam? na Sveti Vincencij in Grenadine in v Sveti

tož. svetokríštofsko-néviško tudi svetokríštovsko-

Vincencij in Grenadine

néviško, mest. pri svetokríštofsko-néviški tudi pri

{B} svetovincencijsko-grenadinski

svetokríštovsko-néviški, or. s svetokríštofsko-

{O} EDNINA: im. Svéti Vincéncij in Grenadíne, rod.

néviško tudi s svetokríštovsko-néviško; DVOJINA: im.

Svétega Vincéncija in Grenadín, daj. Svétemu

svetokríštofsko-néviški tudi svetokríštovsko-néviški,

Vincénciju in Grenadínam, tož. Svéti Vincéncij in

rod. svetokríštofsko-néviških tudi svetokríštovsko-

Grenadíne, mest. pri Svétem Vincénciju in

néviških, daj. svetokríštofsko-néviškima tudi

Grenadínah, or. s Svétim Vincéncijem in

svetokríštovsko-néviškima, tož. svetokríštofsko-

Grenadínami

néviški tudi svetokríštovsko-néviški, mest. pri

STATUS: predlog

svetokríštofsko-néviških tudi pri svetokríštovsko-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

néviških, or. s svetokríštofsko-néviškima tudi s



svetokríštovsko-néviškima; MNOŽINA: im.

Svéti Víncenc in Grenadíni -ega -a ~ -ov ostalo; svetokríštofsko-néviške tudi svetokríštovsko-zemljepisno ime

néviške, rod. svetokríštofsko-néviških tudi

|drugo ime države|; gl. Svéti Vincéncij in

svetokríštovsko-néviških, daj. svetokríštofsko-

Grenadíne

néviškim tudi svetokríštovsko-néviškim, tož.

STATUS: predlog

svetokríštofsko-néviške tudi svetokríštovsko-

P

néviške, mest. pri svetokríštofsko-néviških tudi pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



svetokríštovsko-néviških, or. s svetokríštofsko-

néviškimi

svetokríštofovsko-néviški -a -o

tudi s svetokríštovsko-néviškimi

prid.; obširneje glej pri

svetokríštofsko-néviški

srednji: EDNINA: im. svetokríštofsko-néviško tudi svetokríštovsko-néviško, rod. svetokríštofsko-svetokríštofsko-néviški -a -o

néviškega tudi svetokríštovsko-néviškega, daj.

tudi

svetokríštofsko-néviškemu

svetokríštofovsko-néviški -a -o

tudi svetokríštovsko-

prid.

|svetokrištofski in neviški|: svetokrištofsko-neviški

néviškemu, tož. svetokríštofsko-néviško tudi

premier

svetokríštovsko-néviško, mest. pri svetokríštofsko-

néviškem

(< Svéti Kríštof in Névis)

tudi pri svetokríštovsko-néviškem, or. s

svetokríštofsko-néviškim

{O} moški:

tudi s svetokríštovsko-

EDNINA: im. svetokríštofsko-néviški tudi

svetokríštovsko-néviški,

néviškim; DVOJINA: im. svetokríštofsko-néviški tudi

rod. svetokríštofsko-

néviškega

svetokríštovsko-néviški, rod. svetokríštofsko-

tudi svetokríštovsko-néviškega, daj.

néviških

svetokríštofsko-néviškemu

tudi svetokríštovsko-néviških, daj.

tudi svetokríštovsko-

svetokríštofsko-néviškima

néviškemu,

tudi svetokríštovsko-

tož. svetokríštofsko-néviški tudi

svetokríštovsko-néviški (

néviškima, tož. svetokríštofsko-néviški tudi

živostno svetokríštofsko-

néviškega

svetokríštovsko-néviški, mest. pri svetokríštofsko-

tudi svetokríštovsko-néviškega), mest. pri

néviških

svetokríštofsko-néviškem

tudi pri svetokríštovsko-néviških, or. s

tudi pri svetokríštovsko-

néviškem,

svetokríštofsko-néviškima tudi s svetokríštovsko-

or. s svetokríštofsko-néviškim tudi s

svetokríštovsko-néviškim;

néviškima; MNOŽINA: im. svetokríštofsko-néviška

DVOJINA: im.

svetokríštofsko-néviška

tudi svetokríštovsko-néviška, rod. svetokríštofsko-

tudi svetokríštovsko-

néviških

néviška,

tudi svetokríštovsko-néviških, daj.

rod. svetokríštofsko-néviških tudi

svetokríštovsko-néviških,

svetokríštofsko-néviškim tudi svetokríštovsko-

daj. svetokríštofsko-

néviškima

néviškim, tož. svetokríštofsko-néviška tudi

tudi svetokríštovsko-néviškima, tož.

svetokríštofsko-néviška

svetokríštovsko-néviška, mest. pri svetokríštofsko-

tudi svetokríštovsko-

néviških

néviška,

tudi pri svetokríštovsko-néviških, or. s

mest. pri svetokríštofsko-néviških tudi pri

svetokríštovsko-néviških,

svetokríštofsko-néviškimi tudi s svetokríštovsko-

or. s svetokríštofsko-

néviškima

néviškimi

tudi s svetokríštovsko-néviškima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. svetokríštofsko-néviški tudi

svetokríštovsko-néviški, rod. svetokríštofsko-

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; priredne

néviških tudi svetokríštovsko-néviških, daj.

zloženke

svetokríštofsko-néviškim tudi svetokríštovsko-



néviškim, tož. svetokríštofsko-néviške tudi

Svetolucíjčev -a -o prid.

790

Svetolucijčevo zanimanje za politiko je bilo or. s Svetolucíjko; DVOJINA: im. Svetolucíjki, rod.

izjemno

Svetolucíjk, daj. Svetolucíjkama, tož. Svetolucíjki,

(< Svetolucíjec)

mest. pri Svetolucíjkah, or. s Svetolucíjkama;

{O} moški: EDNINA: im. Svetolucíjčev, rod.

MNOŽINA: im. Svetolucíjke, rod. Svetolucíjk, daj.

Svetolucíjčevega, daj. Svetolucíjčevemu, tož.

Svetolucíjkam, tož. Svetolucíjke, mest. pri

Svetolucíjčev (živostno Svetolucíjčevega), mest. pri

Svetolucíjkah, or. s Svetolucíjkami

Svetolucíjčevem, or. s Svetolucíjčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Svetolucíjčeva, rod. Svetolucíjčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Svetolucíjčevima, tož. Svetolucíjčeva, mest. pri



Svetolucíjčevih, or. s Svetolucíjčevima; MNOŽINA:

svetolucíjski -a -o prid.

im. Svetolucíjčevi, rod. Svetolucíjčevih, daj.

svetolucijski parlament

Svetolucíjčevim, tož. Svetolucíjčeve, mest. pri

(< Svéta Lucíja)

Svetolucíjčevih, or. s Svetolucíjčevimi

{O} moški: EDNINA: im. svetolucíjski, rod.

ženski: EDNINA: im. Svetolucíjčeva, rod.

svetolucíjskega, daj. svetolucíjskemu, tož.

Svetolucíjčeve, daj. Svetolucíjčevi, tož.

svetolucíjski (živostno svetolucíjskega), mest. pri

Svetolucíjčevo, mest. pri Svetolucíjčevi, or. s

svetolucíjskem, or. s svetolucíjskim; DVOJINA: im.

Svetolucíjčevo; DVOJINA: im. Svetolucíjčevi, rod.

svetolucíjska, rod. svetolucíjskih, daj.

Svetolucíjčevih, daj. Svetolucíjčevima, tož.

svetolucíjskima, tož. svetolucíjska, mest. pri

Svetolucíjčevi, mest. pri Svetolucíjčevih, or. s

svetolucíjskih, or. s svetolucíjskima; MNOŽINA: im.

Svetolucíjčevima; MNOŽINA: im. Svetolucíjčeve, rod.

svetolucíjski, rod. svetolucíjskih, daj. svetolucíjskim, Svetolucíjčevih, daj. Svetolucíjčevim, tož.

tož. svetolucíjske, mest. pri svetolucíjskih, or. s

Svetolucíjčeve, mest. pri Svetolucíjčevih, or. s

svetolucíjskimi

Svetolucíjčevimi

ženski: EDNINA: im. svetolucíjska, rod. svetolucíjske, srednji: EDNINA: im. Svetolucíjčevo, rod.

daj. svetolucíjski, tož. svetolucíjsko, mest. pri

Svetolucíjčevega, daj. Svetolucíjčevemu, tož.

svetolucíjski, or. s svetolucíjsko; DVOJINA: im.

Svetolucíjčevo, mest. pri Svetolucíjčevem, or. s

svetolucíjski, rod. svetolucíjskih, daj.

Svetolucíjčevim; DVOJINA: im. Svetolucíjčevi, rod.

svetolucíjskima, tož. svetolucíjski, mest. pri

Svetolucíjčevih, daj. Svetolucíjčevima, tož.

svetolucíjskih, or. s svetolucíjskima; MNOŽINA: im.

Svetolucíjčevi, mest. pri Svetolucíjčevih, or. s

svetolucíjske, rod. svetolucíjskih, daj. svetolucíjskim, Svetolucíjčevima; MNOŽINA: im. Svetolucíjčeva, rod.

tož. svetolucíjske, mest. pri svetolucíjskih, or. s

Svetolucíjčevih, daj. Svetolucíjčevim, tož.

svetolucíjskimi

Svetolucíjčeva, mest. pri Svetolucíjčevih, or. s

srednji: EDNINA: im. svetolucíjsko, rod.

Svetolucíjčevimi

svetolucíjskega, daj. svetolucíjskemu, tož.

STATUS: predlog

svetolucíjsko, mest. pri svetolucíjskem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

svetolucíjskim; DVOJINA: im. svetolucíjski, rod.



svetolucíjskih, daj. svetolucíjskima, tož.

Svetolucíjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

svetolucíjski, mest. pri svetolucíjskih, or. s

Svetolucijci so večinoma afriškega porekla

svetolucíjskima; MNOŽINA: im. svetolucíjska, rod.

(< Svéta Lucíja)

svetolucíjskih, daj. svetolucíjskim, tož. svetolucíjska,

{B} Svetolucijčev

mest. pri svetolucíjskih, or. s svetolucíjskimi

{O} EDNINA: im. Svetolucíjec, rod. Svetolucíjca, daj.

STATUS: predlog

Svetolucíjcu, tož. Svetolucíjca, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Svetolucíjcu, or. s Svetolucíjcem; DVOJINA: im.



Svetolucíjca, rod. Svetolucíjcev, daj. Svetolucíjcema,

Svéto rímsko cesárstvo -ega -ega -a s; zemljepisno tož. Svetolucíjca, mest. pri Svetolucíjcih, or. s

ime

Svetolucíjcema; MNOŽINA: im. Svetolucíjci, rod.

|nemška država do 1806|

Svetolucíjcev, daj. Svetolucíjcem, tož. Svetolucíjce,

Kje? v Svetem rimskem cesarstvu

mest. pri Svetolucíjcih, or. s Svetolucíjci

Od kod? iz Svetega rimskega cesarstva

STATUS: predlog

Kam? v Svetem rimskem cesarstvu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Sveto rimsko cesarstvo, rod.

samostalnik moškega spola

Svetega rimskega cesarstva, daj. Svetemu rimskemu



cesarstvu, tož. Sveto rimsko cesarstvo, mest. pri

Svetolucíjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Svetem rimskem cesarstvu, or. s Svetim rimskim

Nekatere Svetolucijke se ukvarjajo s kriketom

cesarstvom

(< Svéta Lucíja)

STATUS: predlog

{B} Svetolucijkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Svetolucíjka, rod. Svetolucíjke, daj.



Svetolucíjki, tož. Svetolucíjko, mest. pri Svetolucíjki, svetóst -i tudi Svetóst -i ž

791

|protokolarni naziv za najvišje cerkvene svetotomáško-prínških, daj. svetotomáško-prínškim,

predstavnike, papeža, dalajlamo, patriarha|: s

tož. svetotomáško-prínška, mest. pri svetotomáško-

svojilnim zaimkom, pri izražanju v odsotnosti osebe

prínških, or. s svetotomáško-prínškimi

Papežev tablični računalnik ima na hrbtni strani

STATUS: predlog

napis »Njegova svetost Frančišek«; Rinpoče je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; priredne

prejel posvetitev od njegove/Njegove svetosti

zloženke

Dalajlame pri enaindvajsetih letih; s svojilnim



zaimkom, pri izražanju v prisotnosti osebe Vi, vaša/Vaša svetovincéncijsko-grenadínski -a -o prid.

svetost, ste pomemben zagovornik dialoga

|svetovincencijski in grenadinski|:

{O} EDNINA: im. svetóst, rod. svetósti, daj. svetósti,

svetovincencijsko-grenadinsko glavno mesto

tož. svetóst, mest. pri svetósti, or. s svetóstjo;

Kingstown

DVOJINA: im. svetósti, rod. svetósti, daj. svetóstma,

(< Svéti Vincéncij in Grenadíne)

tož. svetósti, mest. pri svetóstih, or. s svetóstma;

{O} moški: EDNINA: im. svetovincéncijsko-

MNOŽINA: im. svetósti, rod. svetósti, daj. svetóstim,

grenadínski, rod. svetovincéncijsko-grenadínskega,

tož. svetósti, mest. pri svetóstih, or. s svetóstmi

daj. svetovincéncijsko-grenadínskemu, tož.

STATUS: predlog

svetovincéncijsko-grenadínski (živostno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; svetovincéncijsko-grenadínskega), mest. pri

samostalnik ženskega spola

svetovincéncijsko-grenadínskem, or. s



svetovincéncijsko-grenadínskim; DVOJINA: im.

svetotomáško-prínški -a -o prid.

svetovincéncijsko-grenadínska, rod.

|svetotomaški in prinški|: svetotomaško-prinška

svetovincéncijsko-grenadínskih, daj.

valuta; svetotomaško-prinška dobra ||denarna enota||: svetovincéncijsko-grenadínskima, tož.

tečaj svetotomaško-prinške dobre

svetovincéncijsko-grenadínska, mest. pri

(< Svéti Tomáž in Prínc)

svetovincéncijsko-grenadínskih, or. s

{O} moški: EDNINA: im. svetotomáško-prínški, rod.

svetovincéncijsko-grenadínskima; MNOŽINA: im.

svetotomáško-prínškega, daj. svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínski, rod.

prínškemu, tož. svetotomáško-prínški (živostno

svetovincéncijsko-grenadínskih, daj.

svetotomáško-prínškega), mest. pri svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínskim, tož.

prínškem, or. s svetotomáško-prínškim; DVOJINA: im.

svetovincéncijsko-grenadínske, mest. pri

svetotomáško-prínška, rod. svetotomáško-prínških,

svetovincéncijsko-grenadínskih, or. s

daj. svetotomáško-prínškima, tož. svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínskimi

prínška, mest. pri svetotomáško-prínških, or. s

ženski: EDNINA: im. svetovincéncijsko-grenadínska, svetotomáško-prínškima; MNOŽINA: im.

rod. svetovincéncijsko-grenadínske, daj.

svetotomáško-prínški, rod. svetotomáško-prínških,

svetovincéncijsko-grenadínski, tož.

daj. svetotomáško-prínškim, tož. svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínsko, mest. pri

prínške, mest. pri svetotomáško-prínških, or. s

svetovincéncijsko-grenadínski, or. s

svetotomáško-prínškimi

svetovincéncijsko-grenadínsko; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. svetotomáško-prínška, rod.

svetovincéncijsko-grenadínski, rod.

svetotomáško-prínške, daj. svetotomáško-prínški,

svetovincéncijsko-grenadínskih, daj.

tož. svetotomáško-prínško, mest. pri svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínskima, tož.

prínški, or. s svetotomáško-prínško; DVOJINA: im.

svetovincéncijsko-grenadínski, mest. pri

svetotomáško-prínški, rod. svetotomáško-prínških,

svetovincéncijsko-grenadínskih, or. s

daj. svetotomáško-prínškima, tož. svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínskima; MNOŽINA: im.

prínški, mest. pri svetotomáško-prínških, or. s

svetovincéncijsko-grenadínske, rod.

svetotomáško-prínškima; MNOŽINA: im.

svetovincéncijsko-grenadínskih, daj.

svetotomáško-prínške, rod. svetotomáško-prínških,

svetovincéncijsko-grenadínskim, tož.

daj. svetotomáško-prínškim, tož. svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínske, mest. pri

prínške, mest. pri svetotomáško-prínških, or. s

svetovincéncijsko-grenadínskih, or. s

svetotomáško-prínškimi

svetovincéncijsko-grenadínskimi

srednji: EDNINA: im. svetotomáško-prínško, rod.

srednji: EDNINA: im. svetovincéncijsko-

svetotomáško-prínškega, daj. svetotomáško-

grenadínsko, rod. svetovincéncijsko-grenadínskega,

prínškemu, tož. svetotomáško-prínško, mest. pri

daj. svetovincéncijsko-grenadínskemu, tož.

svetotomáško-prínškem, or. s svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínsko, mest. pri

prínškim; DVOJINA: im. svetotomáško-prínški, rod.

svetovincéncijsko-grenadínskem, or. s

svetotomáško-prínških, daj. svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínskim; DVOJINA: im.

prínškima, tož. svetotomáško-prínški, mest. pri

svetovincéncijsko-grenadínski, rod.

svetotomáško-prínških, or. s svetotomáško-

svetovincéncijsko-grenadínskih, daj.

prínškima; MNOŽINA: im. svetotomáško-prínška, rod.

svetovincéncijsko-grenadínskima, tož.

792

svetovincéncijsko-grenadínski, mest. pri ministrica, ki je svobodnjakinja, je med obiskom v

svetovincéncijsko-grenadínskih, or. s

Švici naletela na protestnike; |neodvisni pogodbeni

svetovincéncijsko-grenadínskima; MNOŽINA: im.

delavec|: Ni več svobodnjakinja, zdaj je zaposlena v

svetovincéncijsko-grenadínska, rod.

koprskem gledališču

svetovincéncijsko-grenadínskih, daj.

(< svobodnják)

svetovincéncijsko-grenadínskim, tož.

{B} svobodnjakinjin

svetovincéncijsko-grenadínska, mest. pri

{O} EDNINA: im. svobodnjákinja, rod.

svetovincéncijsko-grenadínskih, or. s

svobodnjákinje, daj. svobodnjákinji, tož.

svetovincéncijsko-grenadínskimi

svobodnjákinjo, mest. pri svobodnjákinji, or. s

STATUS: predlog

svobodnjákinjo; DVOJINA: im. svobodnjákinji, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; priredne

svobodnjákinj, daj. svobodnjákinjama, tož.

zloženke

svobodnjákinji, mest. pri svobodnjákinjah, or. s



svobodnjákinjama; MNOŽINA: im. svobodnjákinje,

svínčnik -a m

rod. svobodnjákinj, daj. svobodnjákinjam, tož.

|pisalo|: kemični svinčnik; Na temeljno barvo s

svobodnjákinje, mest. pri svobodnjákinjah, or. s

svinčnikom narišemo želeni motiv;

svobodnjákinjami

platinasti, zlati,

zeleni svinčnik ||nagrada||: Med prejemniki zlatega STATUS: predlog

svinčnika je Univerza na Primorskem; Zlati in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

platinasti svinčnik so prejeli arhitekti, krajinski



arhitekti in prostorski načrtovalci

svobodnjáški -a -o prid.

{B} svinčnikov

svobodnjaški politik; Izrael je po vstopu

{O} EDNINA: im. svínčnik, rod. svínčnika, daj.

svobodnjaške stranke v avstrijsko vlado odpoklical

svínčniku, tož. svínčnik, mest. pri svínčniku, or. s

veleposlanika na Dunaju; Ne boji se negotovosti, ki

svínčnikom; DVOJINA: im. svínčnika, rod. svínčnikov,

jo prinaša svobodnjaški poklic

daj. svínčnikoma, tož. svínčnika, mest. pri svínčnikih, (< svobodnják)

or. s svínčnikoma; MNOŽINA: im. svínčniki, rod.

{O} moški: EDNINA: im. svobodnjáški, rod.

svínčnikov, daj. svínčnikom, tož. svínčnike, mest. pri

svobodnjáškega, daj. svobodnjáškemu, tož.

svínčnikih, or. s svínčniki

svobodnjáški (živostno svobodnjáškega), mest. pri

STATUS: predlog

svobodnjáškem, or. s svobodnjáškim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

svobodnjáška, rod. svobodnjáških, daj.

odlikovanj, častnih nazivov

svobodnjáškima, tož. svobodnjáška, mest. pri



svobodnjáških, or. s svobodnjáškima; MNOŽINA: im.

svobodnják -a

svobodnjáški, rod. svobodnjáških, daj.

m

svobodnjáškim,

|član, podpornik Svobodnjaške stranke Avstrije ali

tož. svobodnjáške, mest. pri

Svobodnjaške stranke Koroške|: avstrijski

svobodnjáških, or. s svobodnjáškimi

svobodnjaki; koroški svobodnjaki; Evropska unija

ženski: EDNINA: im. svobodnjáška, rod.

je proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov v

svobodnjáške, daj. svobodnjáški, tož. svobodnjáško,

vladi uvedla sankcije; |neodvisni pogodbeni

mest. pri svobodnjáški, or. s svobodnjáško; DVOJINA:

delavec|: Kljub slabim in nerednim plačilom

im. svobodnjáški, rod. svobodnjáških, daj.

marsikateri umetnik ostaja svobodnjak; Od 4600

svobodnjáškima, tož. svobodnjáški, mest. pri

zaposlenih v kulturi je vsaj 2600 svobodnjakov

svobodnjáških, or. s svobodnjáškima; MNOŽINA: im.

svobodnjáške,

{B} svobodnjakov

rod. svobodnjáških, daj.

{O}

svobodnjáškim, tož. svobodnjáške, mest. pri

EDNINA: im. svobodnják, rod. svobodnjáka, daj.

svobodnjáku,

svobodnjáških, or. s svobodnjáškimi

tož. svobodnjáka, mest. pri

svobodnjáku,

srednji: EDNINA: im. svobodnjáško, rod.

or. s svobodnjákom; DVOJINA: im.

svobodnjáškega,

svobodnjáka,

daj. svobodnjáškemu, tož.

rod. svobodnjákov, daj.

svobodnjákoma,

svobodnjáško, mest. pri svobodnjáškem, or. s

tož. svobodnjáka, mest. pri

svobodnjákih,

svobodnjáškim; DVOJINA: im. svobodnjáški, rod.

or. s svobodnjákoma; MNOŽINA: im.

svobodnjáki,

svobodnjáških, daj. svobodnjáškima, tož.

rod. svobodnjákov, daj. svobodnjákom,

svobodnjáški, mest. pri svobodnjáških, or. s

tož. svobodnjáke, mest. pri svobodnjákih, or. s

svobodnjáki

svobodnjáškima; MNOŽINA: im. svobodnjáška, rod.

svobodnjáških,

S

daj. svobodnjáškim, tož.

TATUS: predlog

svobodnjáška, mest. pri svobodnjáških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

svobodnjáškimi



STATUS: predlog

svobodnjákinja -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|članica, podpornica Svobodnjaške stranke Avstrije

ali Svobodnjaške stranke Koroške|: srečanje



svobodnjakov in svobodnjakinj; Avstrijska zunanja

SZ -- [sə̀zə̀ tudi səzə̀] m; simbol

793

|severozahod|: treking na SZ Pacifika; PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

|severozahodni|: Transformatorska postaja bo

posebnih datumov, dnevov, mesecev; samostalnik

postavljena na SZ del polja; prim. S3, SV

moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Šájerska -e ž; zemljepisno ime



|pokrajina iz Tolkienovega romana »Gospodar

sz. okrajš.

prstanov«|: idilične vasice hobitov na Šajerskem;

|severozahodni|: Sermin je prazgodovinska

Tolkien je želel s Šajersko obuditi ruralno Anglijo

naselbina v sz. Istri

Kje? v Šajerski na Šajerskem

STATUS: predlog

Od kod? iz Šajerske in s Šajerske

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Kam? v Šajersko na Šajersko



{B} šajerski

š š-ja tudi š š-a tudi š -- [šə̀, rod. šə̀ja, or. s šə̀jem in èš,

{O} EDNINA: im. Šájerska, rod. Šájerske, daj. Šájerski, rod. êša, or. z êšem] m

tož. Šájersko, mest. pri Šájerski, or. s Šájersko

|ime črke ali glasu|: mali š; Slovensko govori dobro,

STATUS: predlog

le s š-jem/z š-em ima težave; kot prilastek, v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin

imenovalniku glas š



{O} EDNINA: im. š in š tudi š, rod. š-ja in š-a tudi š, daj.

šampion -a [šampijón] m

š-ju in š-u tudi š, tož. š in š tudi š, mest. pri š-ju in pri š-

|športni naziv|: boksarski šampion; Je dvakratni

u tudi pri š, or. s š-jem in z š-om tudi s š in z š;

olimpijski gimnastični šampion prvak; šampion DVOJINA: im. š-ja in š tudi š, rod. š-jev in š-ov tudi š, kakovosti ||naziv za vino||: Vino letnika 2001 je daj. š-jema in š-oma tudi š, tož. š-ja in š-a tudi š, mest.

dobilo naziv šampion kakovosti, kar pomeni, da je

pri š-jih in pri š-ih tudi pri š, or. s š-jema in z š-oma bil nagrajen že trikrat zapovrstjo; razstavni, mladinski tudi s š in z š; MNOŽINA: im. š-ji in š-i tudi š, rod. š-jev šampion Slovenije ||pasji naziv||: Letošnja novost in š-ov tudi š, daj. š-jem in š-om tudi š, tož. š-je in š-e mednarodne razstave psov je bila podelitev naziva

tudi š, mest. pri š-jih in pri š-ih tudi pri š, or. s š-ji in z razstavni šampion Slovenije

š-i tudi s š in z š

{B} šampionov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. šampion, rod. šampiona, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

šampionu, tož. šampiona, mest. pri šampionu, or. s



šampionom; DVOJINA: im. šampiona, rod. šampionov,

Š Š-ja tudi Š Š-a tudi Š -- [šə̀, rod. šə̀ja, or. s šə̀jem in daj. šampionoma, tož. šampiona, mest. pri šampionih,

èš, rod. êša, or. z êšem] m

or. s šampionoma; MNOŽINA: im. šampioni, rod.

|ime črke|: veliki Š; Vedno pozabi napisati strešico

šampionov, daj. šampionom, tož. šampione, mest. pri

nad Š-jem/Š-em; kot prilastek, v imenovalniku črka Š; ob šampionih, or. s šampioni

številki planska celota Š1 Šiška

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Š in Š tudi Š, rod. Š-ja in Š-a tudi Š, PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

daj. Š-ju in Š-u tudi Š, tož. Š in Š tudi Š, mest. pri Š-ju in odlikovanj, častnih nazivov

pri Š-u tudi pri Š, or. s Š-jem in z Š-om tudi s Š in z Š; DVOJINA: im. Š-ja in Š tudi Š, rod. Š-jev in Š-ov tudi Š, šampionka -e [šampijónka] ž

daj. Š-jema in Š-oma tudi Š, tož. Š-ja in Š-a tudi Š,

|športni naziv|: atletska šampionka prvakinja; Gre mest. pri Š-jih in pri Š-ih tudi pri Š, or. s Š-jema in z za nov mejnik slovenske šampionke v svetovnem

Š-oma tudi s Š in z Š; MNOŽINA: im. Š-ji in Š-i tudi Š, pokalu prvakinje; razstavna, mladinska šampionka rod. Š-jev in Š-ov tudi Š, daj. Š-jem in Š-om tudi Š, tož.

Slovenije ||pasji naziv||: Naša ruska terierka je dobila Š-je in Š-e tudi Š, mest. pri Š-jih in pri Š-ih tudi pri Š, naziv mladinska šampionka Slovenije

or. s Š-ji in z Š-i tudi s Š in z Š

(< šampion)

STATUS: predlog

{B} šampionka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

{O} EDNINA: im. šampionka, rod. šampionke, daj.



šampionki, tož. šampionko, mest. pri šampionki, or. s

šábat -a tudi sábat -a m

šampionko; DVOJINA: im. šampionki, rod. šampionk,

|judovska sobota|: V sinagogi oznanjajo začetek

daj. šampionkama, tož. šampionki, mest. pri

šabata z ovnovim rogom

šampionkah, or. s šampionkama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. šábat, rod. šábata, daj. šábatu, tož.

šampionke, rod. šampionk, daj. šampionkam, tož.

šábat, mest. pri šábatu, or. s šábatom; DVOJINA: im.

šampionke, mest. pri šampionkah, or. s šampionkami

šábata, rod. šábatov, daj. šábatoma, tož. šábata, mest.

STATUS: predlog

pri šábatih, or. s sábatoma; MNOŽINA: im. šábati, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola; šábatov, daj. šábatom, tož. šábate, mest. pri šábatih, or.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

s šábati



STATUS: predlog

794

Šán -a m; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Šeherezadin

|pripadnik etnične skupine v Mjanmaru|: Večina

{O} EDNINA: im. Šeherezáda, rod. Šeherezáde, daj.

Šanov živi v dolinah Mjanmara; Človekoljubne

Šeherezádi, tož. Šeherezádo, mest. pri Šeherezádi, or.

organizacije obsojajo preganjanje Šanov v

s Šeherezádo; DVOJINA: im. Šeherezádi, rod.

Mjanmaru

Šeherezád, daj. Šeherezádama, tož. Šeherezádi, mest.

{B} Šanov

pri Šeherezádah, or. s Šeherezádama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Šán, rod. Šána, daj. Šánu, tož. Šána,

Šeherezáde, rod. Šeherezád, daj. Šeherezádam, tož.

mest. pri Šánu, or. s Šánom; DVOJINA: im. Šána, rod.

Šeherezáde, mest. pri Šeherezádah, or. s

Šánov, daj. Šánoma, tož. Šána, mest. pri Šánih, or. s

Šeherezádami

Šánoma; MNOŽINA: im. Šáni, rod. Šánov, daj. Šánom,

STATUS: predlog

tož. Šáne, mest. pri Šánih, or. s Šáni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Šején -a m; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnik severnoameriškega indijanskega

Šánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

plemena|: Leta 1876 je poglavar Nori konj povezal

|pripadnica etnične skupine v Mjanmaru|: SWAN je

1500 Lakot in Šejenov v napad proti generalu

organizacija Šank, ki si prizadevajo za enakost

Crooku; Moški pripadniki plemena Šejenov so bili

spolov

razdeljeni v šest bratovščin

(< Šán)

{B} Šejenov

{B} Šankin

{O} EDNINA: im. Šején, rod. Šejéna, daj. Šejénu, tož.

{O} EDNINA: im. Šánka, rod. Šánke, daj. Šánki, tož.

Šejéna, mest. pri Šejénu, or. s Šejénom; DVOJINA: im.

Šánko, mest. pri Šánki, or. s Šánko; DVOJINA: im.

Šejéna, rod. Šejénov, daj. Šejénoma, tož. Šejéna, mest.

Šánki, rod. Šánk, daj. Šánkama, tož. Šánki, mest. pri

pri Šejénih, or. s Šejénoma; MNOŽINA: im. Šejéni, rod.

Šánkah, or. s Šánkama; MNOŽINA: im. Šánke, rod.

Šejénov, daj. Šejénom, tož. Šejéne, mest. pri Šejénih,

Šánk, daj. Šánkam, tož. Šánke, mest. pri Šánkah, or. s

or. s Šejéni

Šánkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Šejénka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

šánski -a -o prid.

|pripadnica severnoameriškega indijanskega

Mjanmarska vlada je šanskim kmetom odvzela

plemena|: Njegova babica je bila prava Šejenka

pravico do obdelave zemlje

(< Šején)

(< Šán)

{B} Šejenkin

{O} moški: EDNINA: im. šánski, rod. šánskega, daj.

{O} EDNINA: im. Šejénka, rod. Šejénke, daj. Šejénki,

šánskemu, tož. šánski (živostno šánskega), mest. pri

tož. Šejénko, mest. pri Šejénki, or. s Šejénko;

šánskem, or. s šánskim; DVOJINA: im. šánska, rod.

DVOJINA: im. Šejénki, rod. Šejénk, daj. Šejénkama,

šánskih, daj. šánskima, tož. šánska, mest. pri šánskih, tož. Šejénki, mest. pri Šejénkah, or. s Šejénkama;

or. s šánskima; MNOŽINA: im. šánski, rod. šánskih, daj.

MNOŽINA: im. Šejénke, rod. Šejénk, daj. Šejénkam,

šánskim, tož. šánske, mest. pri šánskih, or. s šánskimi tož. Šejénke, mest. pri Šejénkah, or. s Šejénkami

ženski: EDNINA: im. šánska, rod. šánske, daj. šánski, STATUS: predlog

tož. šánsko, mest. pri šánski, or. s šánsko; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

im. šánski, rod. šánskih, daj. šánskima, tož. šánski,



mest. pri šánskih, or. s šánskima; MNOŽINA: im.

šejénski -a -o prid.

šánske, rod. šánskih, daj. šánskim, tož. šánske, mest.

šejenski šotor

pri šánskih, or. s šánskimi

(< Šején)

srednji: EDNINA: im. šánsko, rod. šánskega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. šejénski, rod. šejénskega, šánskemu, tož. šánsko, mest. pri šánskem, or. s

daj. šejénskemu, tož. šejénski (živostno šejénskega),

šánskim; DVOJINA: im. šánski, rod. šánskih, daj.

mest. pri šejénskem, or. s šejénskim; DVOJINA: im.

šánskima, tož. šánski, mest. pri šánskih, or. s

šejénska, rod. šejénskih, daj. šejénskima, tož.

šánskima; MNOŽINA: im. šánska, rod. šánskih, daj.

šejénska, mest. pri šejénskih, or. s šejénskima;

šánskim, tož. šánska, mest. pri šánskih, or. s šánskimi MNOŽINA: im. šejénski, rod. šejénskih, daj. šejénskim,

STATUS: predlog

tož. šejénske, mest. pri šejénskih, or. s šejénskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ženski: EDNINA: im. šejénska, rod. šejénske, daj.



šejénski, tož. šejénsko, mest. pri šejénski, or. s

Šeherezáda -e ž; ime bitja, osebno ime

šejénsko; DVOJINA: im. šejénski, rod. šejénskih, daj.

|domišljijski lik|: Okvirna pripoved zbirke »Tisoč in

šejénskima, tož. šejénski, mest. pri šejénskih, or. s

ena noč« govori o Šeherezadi, ki s

šejénskima; MNOŽINA: im. šejénske, rod. šejénskih,

pripovedovanjem zgodb reši življenje

795

daj. šejénskim, tož. šejénske, mest. pri šejénskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

šejénskimi

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

srednji: EDNINA: im. šejénsko, rod. šejénskega, daj.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

šejénskemu, tož. šejénsko, mest. pri šejénskem, or. s



šejénskim; DVOJINA: im. šejénski, rod. šejénskih, daj.

šentjánževo -ega s

šejénskima, tož. šejénski, mest. pri šejénskih, or. s

|praznik, 27. december|: Na šentjanževo so

šejénskima; MNOŽINA: im. šejénska, rod. šejénskih,

blagoslovili vino; |kres, 24. junija|: Na šentjanževo,

daj. šejénskim, tož. šejénska, mest. pri šejénskih, or. s polovico leta pred rojstvom Kristusa, praznujemo

šejénskimi

god Janeza Krstnika; Rabarbaro in beluše je treba

STATUS: predlog

pobrati še pred kresom ali šentjanževim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. šentjánževo, rod. šentjánževega, daj.



šentjánževemu, tož. šentjánževo, mest. pri

Šelígo -a m; ime bitja, osebno ime

šentjánževem, or. s šentjánževim; DVOJINA: im.

|priimek|; |slovenski pisatelj|: drama Rudija Šeliga;

šentjánževi, rod. šentjánževih, daj. šentjánževima, tož.

Sledil je pogovor s kresnikovim nagrajencem

šentjánževi, mest. pri šentjánževih, or. s

Rudijem Šeligom

šentjánževima; MNOŽINA: im. šentjánževa, rod.

{B} Šeligov

šentjánževih, daj. šentjánževim, tož. šentjánževa,

{O} EDNINA: im. Šelígo, rod. Šelíga, daj. Šelígu, tož.

mest. pri šentjánževih, or. s šentjánževimi

Šelíga, mest. pri Šelígu, or. s Šelígom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Šelíga, rod. Šelígov, daj. Šelígoma, tož. Šelíga, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

pri Šelígih, or. s Šelígoma; MNOŽINA: im. Šelígi, rod.

posebnih datumov, dnevov, mesecev

Šelígov, daj. Šelígom, tož. Šelíge, mest. pri Šelígih, or.



s Šelígi

šêrpa -e tudi šêrpa -a m

STATUS: predlog

|himalajski nosač in alpinist|: Vrh je osvojil s šerpo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Ang Phujem; šola za šerpe; Danes so šerpe tudi

samostalnik moškega spola

Tamangi, Raji in celo Četriji; prim. Šêrpa



{B} šerpov

Šelígov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. šêrpa, rod. šêrpe tudi šêrpa, daj. šêrpi Svatba uprizarja dve ključni temi Šeligove

tudi šêrpu, tož. šêrpo tudi šêrpa, mest. pri šêrpi tudi pri dramatike; Šeligova nagrada ||nagrada||: O najboljši šêrpu, or. s šêrpo tudi s šêrpom; DVOJINA: im. šêrpi

predstavi, ki bo prejela Šeligovo nagrado, bo

tudi šêrpa, rod. šêrp tudi šêrpov, daj. šêrpama tudi

presojala mednarodna žirija

šêrpoma, tož. šêrpi tudi šêrpa, mest. pri šêrpah tudi pri (< Šelígo)

šêrpih, or. s šêrpama tudi s šêrpoma; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Šelígov, rod. Šelígovega, šêrpe tudi šêrpi, rod. šêrp tudi šêrpov, daj. šêrpam tudi daj. Šelígovemu, tož. Šelígov (živostno Šelígovega),

šêrpom, tož. šêrpe tudi šêrpe, mest. pri šêrpah tudi pri mest. pri Šelígovem, or. s Šelígovim; DVOJINA: im.

šêrpih, or. s šêrpami tudi s šêrpi

Šelígova, rod. Šelígovih, daj. Šelígovima, tož.

STATUS: predlog

Šelígova, mest. pri Šelígovih, or. s Šelígovima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik MNOŽINA: im. Šelígovi, rod. Šelígovih, daj.

moškega spola

Šelígovim, tož. Šelígove, mest. pri Šelígovih, or. s



Šelígovimi

Šêrpa -e tudi Šêrpa -a m; ime bitja, prebivalsko ime ženski: EDNINA: im. Šelígova, rod. Šelígov, daj.

|pripadnik ljudstva v Nepalu|: Ob vznožju Himalaje

Šelígovi, tož. Šelígovo, mest. pri Šelígovi, or. s

živi 40 do 50 tisoč Šerp; prim. šêrpa

Šelígovo; DVOJINA: im. Šelígovi, rod. Šelígovih, daj.

{B} Šerpov

Šelígovima, tož. Šelígovi, mest. pri Šelígovih, or. s

{O} EDNINA: im. Šêrpa, rod. Šêrpe tudi Šêrpa, daj.

Šelígovima; MNOŽINA: im. Šelígove, rod. Šelígovih,

Šêrpi tudi Šêrpu, tož. Šêrpo tudi Šêrpa, mest. pri Šêrpi daj. Šelígovim, tož. Šelígove, mest. pri Šelígovih, or. s tudi pri Šêrpu, or. s Šêrpo tudi s Šêrpom; DVOJINA: im.

Šelígovimi

Šêrpi tudi Šêrpa, rod. Šêrp tudi Šêrpov, daj. Šêrpama

srednji: EDNINA: im. Šelígovo, rod. Šelígovega, daj.

tudi Šêrpoma, tož. Šêrpi tudi Šêrpa, mest. pri Šêrpah

Šelígovemu, tož. Šelígovo, mest. pri Šelígovem, or. s

tudi pri Šêrpih, or. s Šêrpama tudi s Šêrpoma;

Šelígovim; DVOJINA: im. Šelígovi, rod. Šelígovih, daj.

MNOŽINA: im. Šêrpe tudi Šêrpi, rod. Šêrp tudi Šêrpov,

Šelígovima, tož. Šelígovi, mest. pri Šelígovih, or. s

daj. Šêrpam tudi Šêrpom, tož. Šêrpe tudi Šêrpe, mest.

Šelígovima; MNOŽINA: im. Šelígova, rod. Šelígovih,

pri Šêrpah tudi pri Šêrpih, or. s Šêrpami tudi s Šêrpi

daj. Šelígovim, tož. Šelígova, mest. pri Šelígovih, or. s STATUS: predlog

Šelígovimi

P

S

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

TATUS: predlog

samostalnik moškega spola



796

šêrpinja -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|himalajska nosačka in alpinistka|: Mlada šerpinja



Čurim je leta 2012 postala prva ženska, ki je v enem

šiít -a m

tednu dvakrat preplezala Everest; prim. Šêrpinja

|pripadnik šiitizma|: pogajanja med iraškimi šiiti in

{B} šerpinjin

suniti; Za sporazum je glasovala večina

{O} EDNINA: im. šêrpinja, rod. šêrpinje, daj. šêrpinji, predstavnikov šiitov, sunitov in Kurdov

tož. šêrpinjo, mest. pri šêrpinji, or. s šêrpinjo;

{B} šiitov

DVOJINA: im. šêrpinji, rod. šêrpinj, daj. šêrpinjama,

{O} EDNINA: im. šiit, rod. šiita, daj. šiitu, tož. šiita, tož. šêrpinji, mest. pri šêrpinjah, or. s šêrpinjama;

mest. pri šiitu, or. s šiitom; DVOJINA: im. šiita, rod.

MNOŽINA: im. šêrpinje, rod. šêrpinj, daj. šêrpinjam,

šiitov, daj. šiitoma, tož. šiita, mest. pri šiitih, or. s tož. šêrpinje, mest. pri šêrpinjah, or. s šêrpinjami

šiitoma; MNOŽINA: im. šiiti, rod. šiitov, daj. šiitom, tož.

STATUS: predlog

šiite, mest. pri šiitih, or. s šiiti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Šêrpinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



|pripadnica ljudstva v Nepalu|: Tibetanke in

šiítinja -e in šiítka -e ž

Šerpinje podpirajo vse štiri hišne vogale, ne le treh;

|pripadnica šiitizma|: pismo libanonske

prim. šêrpinja

šiitinje/šiitke

(< Šêrpa)

(< šiít)

{B} Šerpinjin

{B} šiitinjin in šiitkin

{O} EDNINA: im. Šêrpinja, rod. Šêrpinje, daj. Šêrpinji,

{O} EDNINA: im. šiítinja in šiítka, rod. šiítinje in

tož. Šêrpinjo, mest. pri Šêrpinji, or. s Šêrpinjo;

šiítke, daj. šiítinji in šiítki, tož. šiítinjo in šiítko, mest.

DVOJINA: im. Šêrpinji, rod. Šêrpinj, daj. Šêrpinjama,

pri šiítinji in pri šiítki, or. s šiítinjo in s šiítko; tož. Šêrpinji, mest. pri Šêrpinjah, or. s Šêrpinjama;

DVOJINA: im. šiítinji in šiítki, rod. šiítinj in šiítk, daj.

MNOŽINA: im. Šêrpinje, rod. Šêrpinj, daj. Šêrpinjam,

šiítinjama in šiítkama, tož. šiítinji in šiítki, mest. pri tož. Šêrpinje, mest. pri Šêrpinjah, or. s Šêrpinjami

šiítinjah in pri šiítkah, or. s šiítinjama in s šiítkama; STATUS: predlog

MNOŽINA: im. šiítinje in šiítke, rod. šiítinj in šiítk, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

šiítinjam in šiítkam, tož. šiítinje in šiítke, mest. pri šiítinjah in pri šiítinjah, or. s šiítinjami in s šiítkami šêrpovski -a -o prid.

STATUS: predlog

sveta šerpovska gora Tamserku; šerpovski muzej

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; nad Namče Bazarjem; Razdalje med šerpovskimi

samostalnik ženskega spola

vasmi se merijo v urah ali dneh hoje



(< Šêrpa, šêrpa)

šiitízem -zma m

{O} moški: EDNINA: im. šêrpovski, rod. šêrpovskega,

|smer islama, ki priznava le Koran|: Mošeja z

daj. šêrpovskemu, tož. šêrpovski (živostno

dvema minaretoma je znak šiitizma; Perzijci so se v

šêrpovskega), mest. pri šêrpovskem, or. s

šiitizem spreobrnili šele po letu 1500

šêrpovskim; DVOJINA: im. šêrpovska, rod. šêrpovskih,

{O} EDNINA: im. šiitízem, rod. šiitízma, daj. šiitízmu, daj. šêrpovskima, tož. šêrpovska, mest. pri šêrpovskih, tož. šiitízem, mest. pri šiitízmu, or. s šiitízmom;

or. s šêrpovskima; MNOŽINA: im. šêrpovski, rod.

DVOJINA: im. šiitízma, rod. šiitízmov, daj. šiitízmoma, šêrpovskih, daj. šêrpovskim, tož. šêrpovske, mest. pri

tož. šiitízma, mest. pri šiitízmih, or. s šiitízmoma;

šêrpovskih, or. s šêrpovskimi

MNOŽINA: im. šiitízmi, rod. šiitízmov, daj. šiitízmom,

ženski: EDNINA: im. šêrpovska, rod. šêrpovske, daj.

tož. šiitízme, mest. pri šiitízmih, or. s šiitízmi

šêrpovski, tož. šêrpovsko, mest. pri šêrpovski, or. s

STATUS: predlog

šêrpovsko; DVOJINA: im. šêrpovski, rod. šêrpovskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

daj. šêrpovskima, tož. šêrpovski, mest. pri šêrpovskih, or. s šêrpovskima; MNOŽINA: im. šêrpovske, rod.

šiítka -e ž; obširneje glej pri šiítinja

šêrpovskih, daj. šêrpovskim, tož. šêrpovske, mest. pri



šêrpovskih, or. s šêrpovskimi

šiitski -a -o [šijítski] prid.

srednji: EDNINA: im. šêrpovsko, rod. šêrpovskega, šiitska mošeja; šiitsko prebivalstvo; strpnost med

daj. šêrpovskemu, tož. šêrpovsko, mest. pri

kristjani in šiitskimi muslimani

šêrpovskem, or. s šêrpovskim; DVOJINA: im.

(< šiít)

šêrpovski, rod. šêrpovskih, daj. šêrpovskima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. šiitski, rod. šiitskega, daj.

šêrpovski, mest. pri šêrpovskih, or. s šêrpovskima;

šiitskemu, tož. šiitski (živostno šiitskega), mest. pri MNOŽINA: im. šêrpovska, rod. šêrpovskih, daj.

šiitskem, or. s šiitskim; DVOJINA: im. šiitska, rod.

šêrpovskim, tož. šêrpovska, mest. pri šêrpovskih, or. s šiitskih, daj. šiitskima, tož. šiitska, mest. pri šiitskih, šêrpovskimi

or. s šiitskima; MNOŽINA: im. šiitski, rod. šiitskih, daj.

STATUS: predlog

šiitskim, tož. šiitske, mest. pri šiitskih, or. s šiitskimi 797

ženski: EDNINA: im. šiitska, rod. šiitske, daj. šiitski, STATUS: predlog

tož. šiitsko, mest. pri šiitski, or. s šiitsko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

šiitski, rod. šiitskih, daj. šiitskima, tož. šiitski, mest. pri samostalnik moškega spola

šiitskih, or. s šiitskima; MNOŽINA: im. šiitske, rod.



šiitskih, daj. šiitskim, tož. šiitske, mest. pri šiitskih, or.

šintoíst -a m

s šiitskimi

|pripadnik šintoizma|: verski običaji šintoistov;

srednji: EDNINA: im. šiitsko, rod. šiitskega, daj.

Večina Japoncev je budistov ali šintoistov

šiitskemu, tož. šiitsko, mest. pri šiitskem, or. s

{B} šintoistov

šiitskim; DVOJINA: im. šiitski, rod. šiitskih, daj.

{O} EDNINA: im. šintoíst, rod. šintoísta, daj. šintoístu, šiitskima, tož. šiitski, mest. pri šiitskih, or. s šiitskima; tož. šintoísta, mest. pri šintoístu, or. s šintoístom;

MNOŽINA: im. šiitska, rod. šiitskih, daj. šiitskim, tož.

DVOJINA: im. šintoísta, rod. šintoístov, daj.

šiitska, mest. pri šiitskih, or. s šiitskimi

šintoístoma, tož. šintoísta, mest. pri šintoístih, or. s STATUS: predlog

šintoístoma; MNOŽINA: im. šintoísti, rod. šintoístov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

daj. šintoístom, tož. šintoíste, mest. pri šintoístih, or. s šintoísti

Šínkovčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Občasno je stanoval v praznem Šinkovčevem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

stanovanju



(< Šínkovec)

šintoístičen -čna -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Šínkovčev, rod.

Dejanje je v svojem bistvu šintoistično; v stalni

Šínkovčevega, daj. Šínkovčevemu, tož. Šínkovčev

besedni zvezi kot vrstni pridevnik šintoistični teolog; (živostno Šínkovčevega), mest. pri Šínkovčevem, or. s

obisk šintoističnega svetišča v Tokiu

Šínkovčevim; DVOJINA: im. Šínkovčeva, rod.

(< šintoíst)

Šínkovčevih, daj. Šínkovčevima, tož. Šínkovčeva,

{O} moški: EDNINA: im. šintoístičen, rod.

mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevima; MNOŽINA:

šintoístičnega, daj. šintoístičnemu, tož. šintoístičen

im. Šínkovčevi, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevim,

(živostno šintoístičnega), mest. pri šintoístičnem, or. s tož. Šínkovčeve, mest. pri Šínkovčevih, or. s

šintoístičnim; DVOJINA: im. šintoístična, rod.

Šínkovčevimi

šintoístičnih, daj. šintoístičnima, tož. šintoístična,

ženski: EDNINA: im. Šínkovčeva, rod. Šínkovčeve, mest. pri šintoístičnih, or. s šintoístičnima; MNOŽINA: daj. Šínkovčevi, tož. Šínkovčevo, mest. pri

im. šintoístični, rod. šintoístičnih, daj. šintoístičnim, Šínkovčevi, or. s Šínkovčevo; DVOJINA: im.

tož. šintoístične, mest. pri šintoístičnih, or. s

Šínkovčevi, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevima, tož.

šintoístičnimi

Šínkovčevi, mest. pri Šínkovčevih, or. s

ženski: EDNINA: im. šintoístična, rod. šintoístične, daj.

Šínkovčevima; MNOŽINA: im. Šínkovčeve, rod.

šintoístični, tož. šintoístično, mest. pri šintoístični, or.

Šínkovčevih, daj. Šínkovčevim, tož. Šínkovčeve,

s šintoístično; DVOJINA: im. šintoístični, rod.

mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevimi

šintoístičnih, daj. šintoístičnima, tož. šintoístični,

srednji: EDNINA: im. Šínkovčevo, rod.

mest. pri šintoístičnih, or. s šintoístičnima; MNOŽINA: Šínkovčevega, daj. Šínkovčevemu, tož. Šínkovčevo,

im. šintoístične, rod. šintoístičnih, daj. šintoístičnim, mest. pri Šínkovčevem, or. s Šínkovčevim; DVOJINA:

tož. šintoístične, mest. pri šintoístičnih, or. s

im. Šínkovčevi, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevima,

šintoístičnimi

tož. Šínkovčevi, mest. pri Šínkovčevih, or. s

srednji: EDNINA: im. šintoístično, rod. šintoístičnega, Šínkovčevima; MNOŽINA: im. Šínkovčeva, rod.

daj. šintoístičnemu, tož. šintoístično, mest. pri

Šínkovčevih, daj. Šínkovčevim, tož. Šínkovčeva,

šintoístičnem, or. s šintoístičnim; DVOJINA: im.

mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevimi

šintoístični, rod. šintoístičnih, daj. šintoístičnima, tož.

STATUS: predlog

šintoístični, mest. pri šintoístičnih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

šintoístičnima; MNOŽINA: im. šintoístična, rod.



šintoístičnih, daj. šintoístičnim, tož. šintoístična, mest.

Šínkovec -vca m; ime bitja, osebno ime

pri šintoístičnih, or. s šintoístičnimi

|priimek|: Trčil je v Šinkovca in si poškodoval

STATUS: predlog

desno koleno; literarni večer z Rokom Šinkovcem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{B} Šinkovčev



{O} EDNINA: im. Šínkovec, rod. Šínkovca, daj.

šintoístka -e ž

Šínkovcu, tož. Šínkovca, mest. pri Šínkovcu, or. s

|pripadnica šintoizma|: Vzgojena sem bila kot

Šínkovcem; DVOJINA: im. Šínkovca, rod. Šínkovcev,

šintoistka

daj. Šínkovcema, tož. Šínkovca, mest. pri Šínkovcih,

(< šintoíst)

or. s Šínkovcema; MNOŽINA: im. Šínkovci, rod.

{B} šintoistkin

Šínkovcev, daj. Šínkovcem, tož. Šínkovce, mest. pri

{O} EDNINA: im. šintoístka, rod. šintoístke, daj.

Šínkovcih, or. s Šínkovci

šintoístki, tož. šintoístko, mest. pri šintoístki, or. s 798

šintoístko; DVOJINA: im. šintoístki, rod. šintoístk, daj.

Šívovima; MNOŽINA: im. Šívova, rod. Šívovih, daj.

šintoístkama, tož. šintoístki, mest. pri šintoístkah, or. s Šívovim, tož. Šívova, mest. pri Šívovih, or. s

šintoístkama; MNOŽINA: im. šintoístke, rod. šintoístk,

Šívovimi

daj. šintoístkam, tož. šintoístke, mest. pri šintoístkah, STATUS: predlog

or. s šintoístkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Škerjánc -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |slovenski skladatelj|: Lucijan Marija

šintoízem -zma m

Škerjanc je prejel štiri Prešernove nagrade;

|japonska vera, ki časti duhove prednikov in

Concertino za flavto in orkester Lucijana Marije

naravne sile|: svečenik šintoizma; Na Japonskem so

Škerjanca

v šintoizmu nekoč častili boginjo plesa in veselja

{B} Škerjančev

{O} EDNINA: im. šintoízem, rod. šintoízma, daj.

{O} EDNINA: im. Škerjánc, rod. Škerjánca, daj.

šintoízmu, tož. šintoízem, mest. pri šintoízmu, or. s

Škerjáncu, tož. Škerjánca, mest. pri Škerjáncu, or. s

šintoízmom; DVOJINA: im. šintoízma, rod.

Škerjáncem; DVOJINA: im. Škerjánca, rod.

šintoízmov, daj. šintoízmoma, tož. šintoízma, mest.

Škerjáncev, daj. Škerjáncema, tož. Škerjánca, mest.

pri šintoízmih, or. s šintoízmoma; MNOŽINA: im.

pri Škerjáncih, or. s Škerjáncema; MNOŽINA: im.

šintoízmi, rod. šintoízmov, daj. šintoízmom, tož.

Škerjánci, rod. Škerjáncev, daj. Škerjáncem, tož.

šintoízme, mest. pri šintoízmih, or. s šintoízmi

Škerjánce, mest. pri Škerjáncih, or. s Škerjánci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

Šíva -a in Šíva -e m; ime bitja, religijsko ime



|hinduistični bog|: slavje v čast bogu Šivi/Šivu;

Škerjánčev -a -o prid.

tempelj boga Šive/Šiva

bogastvo Škerjančeve glasbe; Zlata Ognjanovič je

{B} Šivov

recital začela s Škerjančevim delom; Škerjančeva

{O} EDNINA: im. Šíva, rod. Šíve in Šíva, daj. Šívi in

nagrada ||nagrada||: Že kot srednješolec je prejel Šívu, tož. Šívo in Šíva, mest. pri Šívi in pri Šívu, or. s Škerjančevo nagrado za študijske in poustvarjalne

Šívo in s Šívom; DVOJINA: im. Šívi in Šíva, rod. Šív in dosežke

Šívov, daj. Šívama in Šívoma, tož. Šívi in Šíva, mest.

(< Škerjánc)

pri Šívah in pri Šívih, or. s Šívama in s Šívoma;

{O} moški: EDNINA: im. Škerjánčev, rod.

MNOŽINA: im. Šíve in Šívi, rod. Šív in Šívov, daj.

Škerjánčevega, daj. Škerjánčevemu, tož. Škerjánčev

Šívam in Šívom, tož. Šíve in Šíve, mest. pri Šívah in

(živostno Škerjánčevega), mest. pri Škerjánčevem, or.

pri Šívih, or. s Šívami in s Šívi

s Škerjánčevim; DVOJINA: im. Škerjánčeva, rod.

STATUS: predlog

Škerjánčevih, daj. Škerjánčevima, tož. Škerjánčeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik mest. pri Škerjánčevih, or. s Škerjánčevima;

moškega spola

MNOŽINA: im. Škerjánčevi, rod. Škerjánčevih, daj.



Škerjánčevim, tož. Škerjánčeve, mest. pri

Šívov -a -o prid.

Škerjánčevih, or. s Škerjánčevimi

obisk Šivovega templja

ženski: EDNINA: im. Škerjánčeva, rod. Škerjánčeve, (< Šíva)

daj. Škerjánčevi, tož. Škerjánčevo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Šívov, rod. Šívovega, daj.

Škerjánčevi, or. s Škerjánčevo; DVOJINA: im.

Šívovemu, tož. Šívov (živostno Šívovega), mest. pri

Škerjánčevi, rod. Škerjánčevih, daj. Škerjánčevima,

Šívovem, or. s Šívovim; DVOJINA: im. Šívova, rod.

tož. Škerjánčevi, mest. pri Škerjánčevih, or. s

Šívovih, daj. Šívovima, tož. Šívova, mest. pri Šívovih, Škerjánčevima; MNOŽINA: im. Škerjánčeve, rod.

or. s Šívovima; MNOŽINA: im. Šívovi, rod. Šívovih,

Škerjánčevih, daj. Škerjánčevim, tož. Škerjánčeve,

daj. Šívovim, tož. Šívove, mest. pri Šívovih, or. s

mest. pri Škerjánčevih, or. s Škerjánčevimi

Šívovimi

srednji: EDNINA: im. Škerjánčevo, rod.

ženski: EDNINA: im. Šívova, rod. Šívove, daj. Šívovi, Škerjánčevega, daj. Škerjánčevemu, tož.

tož. Šívovo, mest. pri Šívovi, or. s Šívovo; DVOJINA:

Škerjánčevo, mest. pri Škerjánčevem, or. s

im. Šívovi, rod. Šívovih, daj. Šívovima, tož. Šívovi,

Škerjánčevim; DVOJINA: im. Škerjánčevi, rod.

mest. pri Šívovih, or. s Šívovima; MNOŽINA: im.

Škerjánčevih, daj. Škerjánčevima, tož. Škerjánčevi,

Šívove, rod. Šívovih, daj. Šívovim, tož. Šívove, mest.

mest. pri Škerjánčevih, or. s Škerjánčevima;

pri Šívovih, or. s Šívovimi

MNOŽINA: im. Škerjánčeva, rod. Škerjánčevih, daj.

srednji: EDNINA: im. Šívovo, rod. Šívovega, daj.

Škerjánčevim, tož. Škerjánčeva, mest. pri

Šívovemu, tož. Šívovo, mest. pri Šívovem, or. s

Škerjánčevih, or. s Škerjánčevimi

Šívovim; DVOJINA: im. Šívovi, rod. Šívovih, daj.

STATUS: predlog

Šívovima, tož. Šívovi, mest. pri Šívovih, or. s

799

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; srednji: EDNINA: im. Škódino, rod. Škódinega, daj.

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

Škódinemu, tož. Škódino, mest. pri Škódinem, or. s

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Škódinim; DVOJINA: im. Škódini, rod. Škódinih, daj.



Škódinima, tož. Škódini, mest. pri Škódinih, or. s

Škóda1 -e

Škódinima;

in Škóda -a m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Škódina, rod. Škódinih,

|priimek|; |česki inženir, industrialec|: tehnični

daj. Škódinim, tož. Škódina, mest. pri Škódinih, or. s

proizvodi Emila Škode/Škoda; Emil Škoda je

Škódinimi

majhno strojno delavnico v Plznu razvil v ogromen

STATUS: predlog

industrijski koncern Škodove zavode, ki je postal

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

znan predvsem po orožju



{B} Škodov

Škódov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Škóda, rod. Škóde in Škóda, daj.

Škodov industrijski koncern

Škódi in Škódu, tož. Škódo in Škóda, mest. pri Škódi

(< Škóda1)

in pri Škódu, or. s Škódo in s Škódom; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Škódov, rod. Škódovega,

Škódi in Škóda, rod. Škód in Škódov, daj. Škódama in

daj. Škódovemu, tož. Škódov (živostno Škódovega),

Škódoma, tož. Škódi in Škóda, mest. pri Škódah in pri

mest. pri Škódovem, or. s Škódovim; DVOJINA: im.

Škódih, or. s Škódama in s Škódoma; MNOŽINA: im.

Škódova, rod. Škódovih, daj. Škódovima, tož.

Škóde in Škódi, rod. Škód in Škódov, daj. Škódam in

Škódova, mest. pri Škódovih, or. s Škódovima;

Škódom, tož. Škóde in Škóde, mest. pri Škódah in pri

MNOŽINA: im. Škódovi, rod. Škódovih, daj.

Škódih, or. s Škódami in s Škódi

Škódovim, tož. Škódove, mest. pri Škódovih, or. s

STATUS: predlog

Škódovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

ženski: EDNINA: im. Škódova, rod. Škódove, daj.

samostalnik moškega spola

Škódovi, tož. Škódovo, mest. pri Škódovi, or. s



Škódovo; DVOJINA: im. Škódovi, rod. Škódovih, daj.

Škóda

Škódovima, tož. Škódovi, mest. pri Škódovih, or. s

2 -e ž; stvarno ime

Škódovima;

|podjetje|: Pri Škodi priznavajo, da se na nekaterih

MNOŽINA: im. Škódove, rod. Škódovih,

trgih Roomster ne prodaja tako dobro, kot bi si

daj. Škódovim, tož. Škódove, mest. pri Škódovih, or. s

želeli; |znamka|:

Škódovimi

kot prilastek, v imenovalniku uvoznik

avtomobilov Škoda

srednji: EDNINA: im. Škódovo, rod. Škódovega, daj.

Škódovemu,

{B} Škodin

tož. Škódovo, mest. pri Škódovvem, or. s

{O}

Škódovim; DVOJINA: im. Škódovi, rod. Škódovih, daj.

EDNINA: im. Škóda, rod. Škóde, daj. Škódi, tož.

Škódo,

Škódovima, tož. Škódovi, mest. pri Škódovih, or. s

mest. pri Škódi, or. s Škódo; DVOJINA: im.

Škódi,

Škódovima; MNOŽINA: im. Škódova, rod. Škódovih,

rod. Škód, daj. Škódama, tož. Škódi, mest. pri

Škódah,

daj. Škódovim, tož. Škódova, mest. pri Škódovih, or. s

or. s Škódama; MNOŽINA: im. Škóde, rod.

Škód,

Škódovimi

daj. Škódam, tož. Škóde, mest. pri Škódah, or. s

Škódami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena



Škòf -ôfa m; ime bitja, osebno ime

Škódin -a -o

|priimek|: Igralcema Janezu Škofu in Jerneju

prid.

Šugmanu so namenili bučen aplavz; Po pogovoru z

Zaradi možnega pogona na zadnja kolesa so morali

Škodini inženirji zmanjšati prostornino prtljažnika

dr. Škofom se poslušalci niso razšli

za sto litrov

{B} Škofov

{O}

(< Škóda

EDNINA: im. Škòf, rod. Škôfa, daj. Škôfu, tož.

2)

Škôfa,

{O} moški:

mest. pri Škôfu, or. s Škôfom; DVOJINA: im.

EDNINA: im. Škódin, rod. Škódinega, daj.

Škódinemu,

Škôfa, rod. Škôfov, daj. Škôfoma, tož. Škôfa, mest. pri tož. Škódin (živostno Škódinega), mest.

pri Škódinem,

Škôfih, or. s Škôfoma; MNOŽINA: im. Škôfi, rod.

or. s Škódinim; DVOJINA: im. Škódina,

Škôfov, daj. Škôfom, tož. Škôfa, mest. pri Škôfih, or. s rod. Škódinih, daj. Škódinima, tož. Škódina, mest. pri

Škôfi

Škódinih, or. s Škódinima; MNOŽINA: im. Škódini,

STATUS: predlog

rod. Škódinih, daj. Škódinim, tož. Škódine, mest. pri

Škódinih, or. s Škódinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ženski: EDNINA: im. Škódina, rod. Škódine, daj.



Škódini, tož. Škódino, mest. pri Škódini, or. s

Škôfov -a -o prid.

Škódino; DVOJINA: im. Škódini, rod. Škódinih, daj.

Sodišče bo o Škofovem primeru odločalo jutri

Škódinima, tož. Škódini, mest. pri Škódinih, or. s

(< Škòf)

Škódinima; MNOŽINA: im. Škódine, rod. Škódinih,

{O} moški: EDNINA: im. Škôfov, rod. Škôfovega, daj.

daj. Škódinim, tož. Škódine, mest. pri Škódinih, or. s

Škôfovemu, tož. Škôfov (živostno Škôfovega), mest.

Škódinimi

pri Škôfovem, or. s Škôfovim; DVOJINA: im.

800

Škôfova, rod. Škôfovih, daj. Škôfovima, tož. Škôfova,

|šolski|: Šola je začela z vpisom učencev za šol. leto

mest. pri Škôfovih, or. s Škôfovima; MNOŽINA: im.

2013/14

Škôfovi, rod. Škôfovih, daj. Škôfovim, tož. Škôfove,

STATUS: predlog

mest. pri Škôfovih, or. s Škôfovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ženski: EDNINA: im. Škôfova, rod. Škôfove, daj.



Škôfovi, tož. Škôfovo, mest. pri Škôfovi, or. s

Šón -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Škôfovo; DVOJINA: im. Škôfovi, rod. Škôfovih, daj.

|pripadnik etnične skupine v Bocvani|: Vodil jih je

Škôfovima, tož. Škôfovi, mest. pri Škôfovih, or. s

mlajši Šon

Škôfovima; MNOŽINA: im. Škôfove, rod. Škôfovih,

(< Šóna)

daj. Škôfovim, tož. Škôfove, mest. pri Škôfovih, or. s

{B} Šonov

Škôfovimi

{O} EDNINA: im. Šón, rod. Šóna, daj. Šónu, tož. Šóna,

srednji: EDNINA: im. Škôfovo, rod. Škôfovega, daj.

mest. pri Šónu, or. s Šónom; DVOJINA: im. Šóna, rod.

Škôfovemu, tož. Škôfovo, mest. pri Škôfovem, or. s

Šónov, daj. Šónoma, tož. Šóna, mest. pri Šónih, or. s

Škôfovim; DVOJINA: im. Škôfovi, rod. Škôfovih, daj.

Šónoma; MNOŽINA: im. Šóni, rod. Šónov, daj. Šónom,

Škôfovima, tož. Škôfovi, mest. pri Škôfovih, or. s

tož. Šóne, mest. pri Šónih, or. s Šóni

Škôfovima; MNOŽINA: im. Škôfova, rod. Škôfovih,

STATUS: predlog

daj. Škôfovim, tož. Škôfova, mest. pri Škôfovih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Škôfovimi



STATUS: predlog

Šóna -- ž; prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|etnična skupina v Bocvani|: kot prilastek, v



imenovalniku Ljudstvo Šona je vladalo v Zimbabveju

škràt -áta m

med 13. in 15. stoletjem

|bajeslovno bitje|: Poleg gozdnih škratov, poljskih

{B} Šon, Šonka; Šonov, Šonkin; šonski

škratov in gorskih pritlikavcev so v vzhodni

{O} EDNINA: im. Šóna, rod. Šóna, daj. Šóna, tož. Šóna,

Sloveniji poznali celo vodne škrate; |domišljijski

mest. pri Šóna, or. s Šóna

lik|: v zvezi škrat Kuzma Gozdnemu škratu

STATUS: predlog

Kuzmi/Kuzmu so ponagajale živali

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} škratov



{O} EDNINA: im. škrát, rod. škráta, daj. škrátu, tož.

Šónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

škráta, mest. pri škrátu, or. s škrátom; DVOJINA: im.

|pripadnica etnične skupine v Bocvani|: Poroka med

škráta, rod. škrátov, daj. škrátoma, tož. škráta, mest. pri Šonkami in Šoni istega totema je prepovedana

škrátih, or. s škrátoma; MNOŽINA: im. škrátje in škráti, (< Šóna)

rod. škrátov, daj. škrátom, tož. škráte, mest. pri škrátih,

{B} Šonkin

or. s škráti

{O} EDNINA: im. Šónka, rod. Šónke, daj. Šónki, tož.

STATUS: predlog

Šónko, mest. pri Šónki, or. s Šónko; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Šónki, rod. Šónk, daj. Šónkama, tož. Šónki, mest. pri

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

Šónkah, or. s Šónkama; MNOŽINA: im. Šónke, rod.

moškega spola; jedro SBZ

Šónk, daj. Šónkam, tož. Šónke, mest. pri Šónkah, or. s



Šónkami

šmáren -rna m

STATUS: predlog

mali šmaren ||krščanski praznik, 8. september||: PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Osrednja slovesnost se bo odvila na prvo nedeljo po



malem šmarnu; veliki šmaren ||krščanski praznik, 15.

šónski -a -o prid.

avgust; Marijino vnebovzetje||: Ljubljanski nadškof

šonski totem

je za veliki šmaren maševal na Brezjah; prim.

(< Šóna)

Maríjin

{O} moški: EDNINA: im. šónski, rod. šónskega, daj.

{O} EDNINA: im. šmáren, rod. šmárna, daj. šmárnu,

šónskemu, tož. šónski (živostno šónskega), mest. pri

tož. šmáren, mest. pri šmárnu, or. s šmárnom;

šónskem, or. s šónskim; DVOJINA: im. šónska, rod.

DVOJINA: im. šmárna, rod. šmárnov, daj. šmárnoma,

šónskih, daj. šónskima, tož. šónska, mest. pri šónskih, tož. šmárna, mest. pri šmárnih, or. s šmárnoma;

or. s šónskima; MNOŽINA: im. šónski, rod. šónskih, daj.

MNOŽINA: im. šmárni, rod. šmárnov, daj. šmárnom,

šónskim, tož. šónske, mest. pri šónskih, or. s

tož. šmárne, mest. pri šmárnih, or. s šmárni

šónskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. šónska, rod. šónske, daj. šónski, PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

tož. šónsko, mest. pri šónski, or. s šónsko; DVOJINA:

posebnih datumov, dnevov, mesecev

im. šónski, rod. šónskih, daj. šónskima, tož. šónski,



mest. pri šónskih, or. s šónskima; MNOŽINA: im.

šol. okrajš.

šónske, rod. šónskih, daj. šónskim, tož. šónske, mest.

pri šónskih, or. s šónskimi

801

srednji: EDNINA: im. šónsko, rod. šónskega, daj.

tož. Špánca, mest. pri Špáncih, or. s Špáncema;

šónskemu, tož. šónsko, mest. pri šónskem, or. s

MNOŽINA: im. Špánci, rod. Špáncev, daj. Špáncem,

šónskim; DVOJINA: im. šónski, rod. šónskih, daj.

tož. Špánce, mest. pri Špáncih, or. s Špánci

šónskima, tož. šónski, mest. pri šónskih, or. s

STATUS: predlog

šónskima; MNOŽINA: im. šónska, rod. šónskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

šónskim, tož. šónska, mest. pri šónskih, or. s

samostalnik moškega spola

šónskimi



STATUS: predlog

Špánija -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|dolgo ime Kraljevina Španija|; |država|: plesalka



flamenka iz Španije; Okoli leta 1550 je prišla

šp. okrajš.

rastlina tobaka s semeni v Španijo in na

|športni|: šp. vzgoja; prim. šport.

Portugalsko; Nasprotniki bikoborb v Španiji so vse

STATUS: predlog

glasnejši

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Kje? v Španiji



Od kod? iz Španije

špan. okrajš.

Kam? v Španijo

|španski|: špan. film; |špansko|: Bikoborba (špan.

{B} Španec, Španka; Špančev, Špankin; španski

corriada de toros) je v španiji javna ljudska zabava;

{O} EDNINA: im. Špánija, rod. Špánije, daj. Špániji,

|španščina|: Prevajam v špan.

tož. Špánijo, mest. pri Špániji, or. s Špánijo

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Špánčev -a -o prid.

Špánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

To je bila druga Špančeva zmaga na evropski ravni

Tekma v Tivoliju se je končala z zmago Špank

(< Špánec)

(< Špánija)

{O} moški: EDNINA: im. Špánčev, rod. Špánčevega,

{B} Špankin

daj. Špánčevemu, tož. Špánčev (živostno Špánčevega),

{O} EDNINA: im. Špánka, rod. Špánke, daj. Špánki,

mest. pri Špánčevem, or. s Špánčevim; DVOJINA: im.

tož. Špánko, mest. pri Špánki, or. s Špánko; DVOJINA:

Špánčeva, rod. Špánčevih, daj. Špánčevima, tož.

im. Špánki, rod. Špánk, daj. Špánkama, tož. Špánki,

Špánčeva, mest. pri Špánčevih, or. s Špánčevima;

mest. pri Špánkah, or. s Špánkama; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Špánčevi, rod. Špánčevih, daj.

Špánke, rod. Špánk, daj. Špánkam, tož. Špánke, mest.

Špánčevim, tož. Špánčeve, mest. pri Špánčevih, or. s

pri Špánkah, or. s Špánkami

Špánčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Špánčeva, rod. Špánčeve, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Špánčevi, tož. Špánčevo, mest. pri Špánčevi, or. s



Špánčevo; DVOJINA: im. Špánčevi, rod. Špánčevih,

špánski -a -o prid.

daj. Špánčevima, tož. Špánčevi, mest. pri Špánčevih,

španski bezeg; španska borec; španska gripa;

or. s Špánčevima; MNOŽINA: im. Špánčeve, rod.

španska državljanska vojna; Sedanji španski kralj

Špánčevih, daj. Špánčevim, tož. Špánčeve, mest. pri

palačo uporablja le za državniške sprejeme;

Špánčevih, or. s Špánčevimi

Paravane ali španske stene izdelujejo v številnih

srednji: EDNINA: im. Špánčevo, rod. Špánčevega, daj.

oblikah in iz različnih materialov; španska pezeta

Špánčevemu, tož. Špánčevo, mest. pri Špánčevem, or.

||nekdanja denarna enota||: tečaj španske pezete;

s Špánčevim; DVOJINA: im. Špánčevi, rod. Špánčevih,

španska vas ||neznanka, nekaj neznanega||:

daj. Špánčevima, tož. Špánčevi, mest. pri Špánčevih,

Pokojninski sistem je ljudem španska vas

or. s Špánčevima; MNOŽINA: im. Špánčeva, rod.

(< Špánija)

Špánčevih, daj. Špánčevim, tož. Špánčeva, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. špánski, rod. špánskega, daj.

Špánčevih, or. s Špánčevimi

špánskemu, tož. špánski (živostno špánskega), mest.

STATUS: predlog

pri špánskem, or. s špánskim; DVOJINA: im. špánska,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

rod. špánskih, daj. špánskima, tož. špánska, mest. pri



špánskih, or. s špánskima; MNOŽINA: im. špánski, rod.

Špánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

špánskih, daj. špánskim, tož. špánske, mest. pri

Število Špancev, ki so stari več kot 80 let, se je v

špánskih, or. s špánskimi

zadnjih 15 letih povečalo za 66 odstotkov

ženski: EDNINA: im. špánska, rod. špánske, daj.

(< Špánija)

špánski, tož. špánsko, mest. pri špánski, or. s špánsko;

{B} Špančev

DVOJINA: im. špánski, rod. špánskih, daj. špánskima,

{O} EDNINA: im. Špánec, rod. Špánca, daj. Špáncu,

tož. špánski, mest. pri špánskih, or. s špánskima;

tož. Špánca, mest. pri Špáncu, or. s Špáncem;

MNOŽINA: im. špánske, rod. špánskih, daj. špánskim,

DVOJINA: im. Špánca, rod. Špáncev, daj. Špáncema,

tož. špánske, mest. pri špánskih, or. s špánskimi

802

srednji: EDNINA: im. špánsko, rod. špánskega, daj.

Špícpárkeljčevi, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s

špánskemu, tož. špánsko, mest. pri špánskem, or. s

Špícpárkeljčevima; MNOŽINA: im. Špícpárkeljčeva,

špánskim; DVOJINA: im. špánski, rod. špánskih, daj.

rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevim, tož.

špánskima, tož. špánski, mest. pri špánskih, or. s

Špícpárkeljčeva, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s

špánskima; MNOŽINA: im. špánska, rod. špánskih, daj.

Špícpárkeljčevimi

špánskim, tož. špánska, mest. pri špánskih, or. s

STATUS: predlog

špánskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

šport. okrajš.



|športni|: prvenstvo v šport. plezanju; prim. šp.

Špícpárkeljc -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|domišljijski lik|: Pravljico o Špicparkeljcu sta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

napisala brata Grimm; Otroci so pustovali z Rdečo



kapico, Špicparkeljcem in drugimi junaki iz

špórtnica -e ž

Grimmovih pravljic

Na kariero profesionalne športnice jo vežejo lepi

{B} Špicparkeljčev

spomini; športnica leta ||častni naziv||: Za športnico

{O} EDNINA: im. Špícpárkeljc, rod. Špícpárkeljca, daj.

leta so izbrali tekačico na smučeh

Špícpárkeljcu, tož. Špícpárkeljca, mest. pri

(< špórtnik)

Špícpárkeljcu, or. s Špícpárkeljcem; DVOJINA: im.

{B} športničin

Špícpárkeljca, rod. Špícpárkeljcev, daj.

{O} EDNINA: im. špórtnica, rod. špórtnice, daj.

Špícpárkeljcema, tož. Špícpárkeljca, mest. pri

špórtnici, tož. špórtnico, mest. pri špórtnici, or. s

Špícpárkeljcih, or. s Špícpárkeljcema; MNOŽINA: im.

špórtnico; DVOJINA: im. špórtnici, rod. špórtnic, daj.

Špícpárkeljci, rod. Špícpárkeljcev, daj.

špórtnicama, tož. špórtnici, mest. pri špórtnicah, or. s Špícpárkeljcem, tož. Špícpárkeljce, mest. pri

špórtnicama; MNOŽINA: im. špórtnice, rod. špórtnic,

Špícpárkeljcih, or. s Špícpárkeljci

daj. špórtnicam, tož. špórtnice, mest. pri špórtnicah, or.

STATUS: predlog

s špórtnicami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,



odlikovanj, častnih nazivov

Špícpárkeljčev -a -o prid.



V pravljici je morala mlinarjeva hči uganiti

špórtnik -a m

Špicparkeljčevo ime

Vadba je primerna tako za začetnike kot za

(< Špícpárkeljc)

rekreativne in vrhunske športnike; športnik leta

{O} moški: EDNINA: im. Špícpárkeljčev, rod.

||častni naziv||: Bil je izbran za slovenskega

Špícpárkeljčevega, daj. Špícpárkeljčevemu, tož.

športnika leta 2016

Špícpárkeljčev (živostno Špícpárkeljčevega), mest. pri

{B} športnikov

Špícpárkeljčevem, or. s Špícpárkeljčevim; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. špórtnik, rod. špórtnika, daj.

im. Špícpárkeljčeva, rod. Špícpárkeljčevih, daj.

špórtniku, tož. špórtnika, mest. pri špórtniku, or. s

Špícpárkeljčevima, tož. Špícpárkeljčeva, mest. pri

špórtnikom; DVOJINA: im. špórtnika, rod. špórtnikov,

Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevima; MNOŽINA:

daj. špórtnikoma, tož. špórtnika, mest. pri špórtnikih, im. Špícpárkeljčevi, rod. Špícpárkeljčevih, daj.

or. s špórtnikoma; MNOŽINA: im. špórtniki, rod.

Špícpárkeljčevim, tož. Špícpárkeljčeve, mest. pri

špórtnikov, daj. špórtnikom, tož. špórtnike, mest. pri

Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevimi

špórtnikih, or. s špórtniki

ženski: EDNINA: im. Špícpárkeljčeva, rod.

STATUS: predlog

Špícpárkeljčeve, daj. Špícpárkeljčevi, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Špícpárkeljčevo, mest. pri Špícpárkeljčevi, or. s

odlikovanj, častnih nazivov

Špícpárkeljčevo; DVOJINA: im. Špícpárkeljčevi, rod.



Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevima, tož.

Šrauf -a [šráu̯f] m; ime bitja, osebno ime

Špícpárkeljčevi, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s

|vzdevek Staneta Belaka, slovenskega alpinista|:

Špícpárkeljčevima; MNOŽINA: im. Špícpárkeljčeve,

Šrauf je kričal za menoj in jaz ga nisem hotel slišati; rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevim, tož.

tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Leta 1979 je Stane Špícpárkeljčeve, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s

Belak – Šrauf naskakoval Everest

Špícpárkeljčevimi

{B} Šraufov

srednji: EDNINA: im. Špícpárkeljčevo, rod.

{O} EDNINA: im. Šráuf, rod. Šráufa, daj. Šráufu, tož.

Špícpárkeljčevega, daj. Špícpárkeljčevemu, tož.

Šráufa, mest. pri Šráufu, or. s Šráufom

Špícpárkeljčevo, mest. pri Špícpárkeljčevem, or. s

S

Špícpárkeljčevim;

TATUS: predlog

DVOJINA: im. Špícpárkeljčevi, rod.

Špícpárkeljčevih,

P

daj. Špícpárkeljčevima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

803



{O} moški: EDNINA: im. šrilánški, rod. šrilánškega, Šrilánčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

daj. šrilánškemu, tož. šrilánški (živostno šrilánškega), Šrilančanov je veliko, saj je dežela velika za tri

mest. pri šrilánškem, or. s šrilánškim; DVOJINA: im.

Slovenije, prebivalcev pa je za več kot deset

šrilánška, rod. šrilánških, daj. šrilánškima, tož.

Slovenij

šrilánška, mest. pri šrilánških, or. s šrilánškima;

(< Šrilánka)

MNOŽINA: im. šrilánški, rod. šrilánških, daj.

{B} Šrilančanov

šrilánškim, tož. šrilánške, mest. pri šrilánških, or. s

{O} EDNINA: im. Šrilánčan, rod. Šrilánčana, daj.

šrilánškimi

Šrilánčanu, tož. Šrilánčana, mest. pri Šrilánčanu, or. s ženski: EDNINA: im. šrilánška, rod. šrilánške, daj.

Šrilánčanom; DVOJINA: im. Šrilánčana, rod.

šrilánški, tož. šrilánško, mest. pri šrilánški, or. s

Šrilánčanov, daj. Šrilánčanoma, tož. Šrilánčana, mest.

šrilánško; DVOJINA: im. šrilánški, rod. šrilánških, daj.

pri Šrilánčanih, or. s Šrilánčanoma; MNOŽINA: im.

šrilánškima, tož. šrilánški, mest. pri šrilánških, or. s Šrilánčani, rod. Šrilánčanov, daj. Šrilánčanom, tož.

šrilánškima; MNOŽINA: im. šrilánške, rod. šrilánških,

Šrilánčane, mest. pri Šrilánčanih, or. s Šrilánčani

daj. šrilánškim, tož. šrilánške, mest. pri šrilánških, or. s STATUS: predlog

šrilánškimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

srednji: EDNINA: im. šrilánško, rod. šrilánškega, daj.



šrilánškemu, tož. šrilánško, mest. pri šrilánškem, or. s Šrilánčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

šrilánškim; DVOJINA: im. šrilánški, rod. šrilánških, daj.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz

šrilánškima, tož. šrilánški, mest. pri šrilánških, or. s leta 2014 kar 80,5 odstotka Šrilančank nikoli ne pije

šrilánškima; MNOŽINA: im. šrilánška, rod. šrilánških,

alkohola

daj. šrilánškim, tož. šrilánška, mest. pri šrilánških, or. s (< Šrilánka)

šrilánškimi

{B} Šrilančankin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Šrilánčanka, rod. Šrilánčanke, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Šrilánčanki, tož. Šrilánčanko, mest. pri Šrilánčanki,



or. s Šrilánčanko; DVOJINA: im. Šrilánčanki, rod.

št. okrajš.

Šrilánčank, daj. Šrilánčankama, tož. Šrilánčanki, mest.

|številka|: Uradni list RS, št. 5/94; prim. štev.

pri Šrilánčankah, or. s Šrilánčankama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Šrilánčanke, rod. Šrilánčank, daj. Šrilánčankam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Šrilánčanke, mest. pri Šrilánčankah, or. s



Šrilánčankami

štéfanovo -ega s

STATUS: predlog

|praznik, 26. december|: Na štefanovo blagoslovijo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

konje



{O} EDNINA: im. štéfanovo, rod. štéfanovega, daj.

Šrilánka -e ž; zemljepisno ime

štéfanovemu, tož. štéfanovo, mest. pri štéfanovem, or.

|dolgo ime Demokratična socialistična republika

s štéfanovim; DVOJINA: im. štéfanovi, rod. štéfanovih,

Šrilanka|; |država|: Avstralska ladja je s čolna rešila daj. štéfanovima, tož. štéfanovi, mest. pri štéfanovih, 85 beguncev s Šrilanke; Na poročno potovanje

or. s štéfanovima; MNOŽINA: im. štéfanova, rod.

bosta odpotovala na Šrilanko in Maldive; tempelj

štéfanovih, daj. štéfanovim, tož. štéfanova, mest. pri

na Šrilanki

štéfanovih, or. s štéfanovimi

Kje? na Šrilanki tudi v Šrilanki

STATUS: predlog

Od kod? s Šrilanke tudi iz Šrilanke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

Kam? na Šrilanko tudi v Šrilanko

posebnih datumov, dnevov, mesecev

{B} Šrilančan, Šrilančanka; Šrilančanov,



Šrilančankin; šrilanški

štev. okrajš.

{O} EDNINA: im. Šrilánka, rod. Šrilánke, daj. Šrilánki,

|številka|: Uredba EU štev. 21/2004 zahteva

tož. Šrilánko, mest. pri Šrilanki, or. s Šrilánko

identifikacijo ovac in koz; |število|: štev.

STATUS: predlog

prebivalcev; |števnik|; prim. št.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

šrilánški -a -o prid.



šrilanška vojska; Najvčja podvrsta azijskega slona

štíftar -ja m

je šrilanski slon; Šolarji so v šrilanški prestolnici z

|pripadnik katoliške verske ločine v 16. stoletju|:

molitvami ob prepevanju budističnih menihov

Več o štiftarjih si lahko preberete na spletni strani

proslavljali budistični praznik vesak; šrilanška rupija izobraževalnega portala Vedež

||denarna enota||: Za vetrovko sem plačala 800

{B} štiftarjev

šrilanških rupij, kar je okoli 5 evrov

{O} EDNINA: im. štíftar, rod. štíftarja, daj. štíftarju, tož.

(< Šrilánka)

štíftarja, mest. pri štíftarju, or. s štíftarjem; DVOJINA: 804

im. štíftarja, rod. štíftarjev, daj. štíftarjema, tož.

{O} EDNINA: im. štókavec, rod. štókavca, daj.

štíftarja, mest. pri štíftarjih, or. s štíftarjema;

štókavcu, tož. štókavca, mest. pri štókavcu, or. s

MNOŽINA: im. štíftarji, rod. štíftarjev, daj. štíftarjem, štókavcem; DVOJINA: im. štókavca, rod. štókavcev,

tož. štíftarje, mest. pri štíftarjih, or. s štíftarji

daj. štókavcema, tož. štókavca, mest. pri štókavcih, or.

STATUS: predlog

s štókavcema; MNOŽINA: im. štókavci, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; štókavcev, daj. štókavcem, tož. štókavce, mest. pri

samostalnik moškega spola

štókavcih, or. s štókavci



STATUS: predlog

štíftarica -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

|pripadnica katoliške verske ločine v 16. stoletju|:

samostalnik moškega spola

Čeprav so štiftarke zastopale in širile krščansko



vero, so bile preganjane, ker so se upirale oblasti

štókavka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

cerkve in ji tako odvzemale moč

|govorka štokavščine|: Ker je po rodu štokavka, se

(< štíftar)

je težko privadila kajkavščini

{B} štiftaričin

(< štókavec)

{O} EDNINA: im. štíftarica, rod. štíftarice, daj.

{B} štokavkin

štíftarici, tož. štíftarico, mest. pri štíftarici, or. s

{O} EDNINA: im. štókavka, rod. štókavke, daj.

štíftarico; DVOJINA: im. štíftarici, rod. štíftaric, daj.

štókavki, tož. štókavko, mest. pri štókavki, or. s

štíftaricama, tož. štíftarici, mest. pri štíftaricah, or. s štókavko; DVOJINA: im. štókavki, rod. štókavk, daj.

štíftaricama; MNOŽINA: im. štíftarice, rod. štíftaric,

štókavkama, tož. štókavki, mest. pri štókavkah, or. s

daj. štíftaricam, tož. štíftarice, mest. pri štíftaricah, or.

štókavkama; MNOŽINA: im. štókavke, rod. štókavk,

s štíftaricami

daj. štókavkam, tož. štókavke, mest. pri štókavkah, or.

STATUS: predlog

s štókavkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

štíftarski -a -o prid.



Trubarjev govor proti zidavi štiftarskih cerkva

štókavski -a -o prid.

(< štíftar)

Pred migracijami v 16. in 17. stoletju štokavskega

{O} moški: EDNINA: im. štíftarski, rod. štíftarskega, govora na območju današnje Hrvaške skoraj ni bilo

daj. štíftarskemu, tož. štíftarski (živostno štíftarskega), (< štókavec)

mest. pri štíftarskem, or. s štíftarskim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. štókavski, rod. štókavskega, štíftarska, rod. štíftarskih, daj. štíftarskima, tož.

daj. štókavskemu, tož. štókavski (živostno

štíftarska, mest. pri štíftarskih, or. s štíftarskima;

štókavskega), mest. pri štókavskem, or. s štókavskim;

MNOŽINA: im. štíftarski, rod. štíftarskih, daj.

DVOJINA: im. štókavska, rod. štókavskih, daj.

štíftarskim, tož. štíftarske, mest. pri štíftarskih, or. s štókavskima, tož. štókavska, mest. pri štókavskih, or.

štíftarskimi

s štókavskima; MNOŽINA: im. štókavski, rod.

ženski: EDNINA: im. štíftarska, rod. štíftarske, daj.

štókavskih, daj. štókavskim, tož. štókavske, mest. pri

štíftarski, tož. štíftarsko, mest. pri štíftarski, or. s štókavskih, or. s štókavskimi

štíftarsko; DVOJINA: im. štíftarski, rod. štíftarskih, daj.

ženski: EDNINA: im. štókavska, rod. štókavske, daj.

štíftarskima, tož. štíftarski, mest. pri štíftarskih, or. s štókavski, tož. štókavsko, mest. pri štókavski, or. s

štíftarskima; MNOŽINA: im. štíftarske, rod. štíftarskih, štókavsko; DVOJINA: im. štókavski, rod. štókavskih,

daj. štíftarskim, tož. štíftarske, mest. pri štíftarskih, or.

daj. štókavskima, tož. štókavski, mest. pri štókavskih, s štíftarskimi

or. s štókavskima; MNOŽINA: im. štókavske, rod.

srednji: EDNINA: im. štíftarsko, rod. štíftarskega, daj.

štókavskih, daj. štókavskim, tož. štókavske, mest. pri

štíftarskemu, tož. štíftarsko, mest. pri štíftarskem, or. s štókavskih, or. s štókavskimi

štíftarskim; DVOJINA: im. štíftarski, rod. štíftarskih, srednji: EDNINA: im. štókavsko, rod. štókavskega, daj. štíftarskima, tož. štíftarski, mest. pri štíftarskih, or.

daj. štókavskemu, tož. štókavsko, mest. pri

s štíftarskima; MNOŽINA: im. štíftarska, rod.

štókavskem, or. s štókavskim; DVOJINA: im.

štíftarskih, daj. štíftarskim, tož. štíftarska, mest. pri štókavski, rod. štókavskih, daj. štókavskima, tož.

štíftarskih, or. s štíftarskimi

štókavski, mest. pri štókavskih, or. s štókavskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. štókavska, rod. štókavskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

štókavskim, tož. štókavska, mest. pri štókavskih, or. s štókavskimi

štókavec -vca m

STATUS: predlog

|govorec štokavščine|: Med štokavci, ki so tudi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ekavci, je zelo malo Hrvatov



{B} štokavčev

Štrúkelj -klja m; ime bitja, osebno ime

805

|priimek|: otvoritev slikarske razstave Mateja tož. Šúštarja, mest. pri Šúštarjih, or. s Šúštarjema;

Štruklja; S Štrukljem sta se vrnila v jamo, a

MNOŽINA: im. Šúštarji, rod. Šúštarjev, daj. Šúštarjem,

nahrbtnika nista našla

tož. Šúštarje, mest. pri Šúštarjih, or. s Šúštarji

{B} Štrukljev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Štrúkelj, rod. Štrúklja, daj. Štrúklju, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tož. Štrúklja, mest. pri Štrúklju, or. s Štrúkljem;



DVOJINA: im. Štrúklja, rod. Štrúkljev, daj. Štrúkljema, Šúštarjev -a -o prid.

tož. Štrúklja, mest. pri Štrúkljih, or. s Štrúkljema;

Rad se spominja Šuštarjevega vodenja nadškofije

MNOŽINA: im. Štrúkelji, rod. Štrúkljev, daj. Štrúkljem, (< Šúštar)

tož. Štrúklja, mest. pri Štrúkljih, or. s Štrúklji

{O} moški: EDNINA: im. Šúštarjev, rod. Šúštarjevega, STATUS: predlog

daj. Šúštarjevemu, tož. Šúštarjev (živostno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Šúštarjevega), mest. pri Šúštarjevem, or. s

samostalnik moškega spola

Šúštarjevim; DVOJINA: im. Šúštarjeva, rod.



Šúštarjevih, daj. Šúštarjevima, tož. Šúštarjeva, mest.

Štrúkljev -a -o prid.

pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevima; MNOŽINA: im.

Razstava povzema Štrukljev slikarski proces

Šúštarjevi, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevim, tož.

(< Štrúkelj)

Šúštarjeve, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevimi

{O} moški: EDNINA: im. Štrúkljev, rod. Štrúkljevega, ženski: EDNINA: im. Šúštarjeva, rod. Šúštarjeve, daj.

daj. Štrúkljevemu, tož. Štrúkljev (živostno

Šúštarjevi, tož. Šúštarjevo, mest. pri Šúštarjevi, or. s Štrúkljevega), mest. pri Štrúkljevem, or. s

Šúštarjevo; DVOJINA: im. Šúštarjevi, rod. Šúštarjevih,

Štrúkljevim; DVOJINA: im. Štrúkljeva, rod.

daj. Šúštarjevima, tož. Šúštarjevi, mest. pri

Štrúkljevih, daj. Štrúkljevima, tož. Štrúkljeva, mest.

Šúštarjevih, or. s Šúštarjevima; MNOŽINA: im.

pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevima; MNOŽINA: im.

Šúštarjeve, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevim, tož.

Štrúkljevi, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevim, tož.

Šúštarjeve, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevimi

Štrúkljeve, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevimi

srednji: EDNINA: im. Šúštarjevo, rod. Šúštarjevega, ženski: EDNINA: im. Štrúkljeva, rod. Štrúkljeve, daj.

daj. Šúštarjevemu, tož. Šúštarjevo, mest. pri

Štrúkljevi, tož. Štrúkljevo, mest. pri Štrúkljevi, or. s Šúštarjevem, or. s Šúštarjevim; DVOJINA: im.

Štrúkljevo; DVOJINA: im. Štrúkljevi, rod. Štrúkljevih,

Šúštarjevi, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevima, tož.

daj. Štrúkljevima, tož. Štrúkljevi, mest. pri

Šúštarjevi, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevima;

Štrúkljevih, or. s Štrúkljevima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Šúštarjeva, rod. Šúštarjevih, daj.

Štrúkljeve, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevim, tož.

Šúštarjevim, tož. Šúštarjeva, mest. pri Šúštarjevih, or.

Štrúkljeve, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevimi

s Šúštarjevimi

srednji: EDNINA: im. Štrúkljevo, rod. Štrúkljevega, STATUS: predlog

daj. Štrúkljevemu, tož. Štrúkljevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Štrúkljevem, or. s Štrúkljevim; DVOJINA: im.



Štrúkljevi, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevima, tož.

Švéd -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Štrúkljevi, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevima;

Zgodovinarji raje kot o roparskih vpadih

MNOŽINA: im. Štrúkljeva, rod. Štrúkljevih, daj.

skandinavskih ljudstev (Norvežanov, pozneje pa še

Štrúkljevim, tož. Štrúkljeva, mest. pri Štrúkljevih, or.

Dancev in Švedov) govorijo o vikinškem obdobju

s Štrúkljevimi

(< Švédska)

STATUS: predlog

{B} Švedov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Švéd, rod. Švéda, daj. Švédu, tož.



Švéda, mest. pri Švédu, or. s Švédom; DVOJINA: im.

štud. okrajš.

Švéda, rod. Švédov, daj. Švédoma, tož. Švéda, mest.

|študent; študentka|: v zvezi okrajšav Avtor načrta je

pri Švédih, or. s Švédoma; MNOŽINA: im. Švédi, rod.

Janez Novak, štud. arh.; |študijski|: štud. svet; štud.

Švédov, daj. Švédom, tož. Švéde, mest. pri Švédih, or.

leto 2010/11; |študije|: evropske štud.

s Švédi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Šúštar -ja m; ime bitja, osebno ime

Švédinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|priimek|: Prvo katoliško šolo v Sloveniji so

Delež zaposlenih Švedinj je 72-odstoten

poimenovali po nadškofu Šuštarju; S Šuštarjem se

(< Švédska)

pozna šele en mesec

{B} Švedinjin

{B} Šuštarjev

{O} EDNINA: im. Švédinja, rod. Švédinje, daj.

{O} EDNINA: im. Šúštar, rod. Šúštarja, daj. Šúštarju,

Švédinji, tož. Švédinjo, mest. pri Švédinji, or. s

tož. Šúštarja, mest. pri Šúštarju, or. s Šúštarjem;

Švédinjo; DVOJINA: im. Švédinji, rod. Švédinj, daj.

DVOJINA: im. Šúštarja, rod. Šúštarjev, daj. Šúštarjema, Švédinjama, tož. Švédinji, mest. pri Švédinjah, or. s

806

Švédinjama; MNOŽINA: im. Švédinje, rod. Švédinj, Kje? na Švedskem

daj. Švédinjam, tož. Švédinje, mest. pri Švédinjah, or.

Od kod? s Švedskega iz Švedske

s Švédinjami

Kam? na Švedsko

STATUS: predlog

{B} Šved, Švedinja; Švedov, Švidinjin; švedski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} EDNINA: im. Švédsko, rod. Švédskega, daj.



Švédskemu, tož. Švédsko, mest. pri Švédskem, or. s

Švédska -e ž; zemljepisno ime

Švédskim

|dolgo ime Kraljevina Švedska|; |država|: Spregovorili

STATUS: predlog

so strokovnjaki iz/s Švedske, Velike Britanije,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

ZDA, Francije in Slovenije; Največ izvažajo na



Dansko, v Švedsko in Nemčijo na Švedsko; V

Švíca -e ž; zemljepisno ime

Švedski, Veliki Britaniji in Danski opažajo

|dolgo ime Švicarska konfederacija|; |država|:

politično negativen pristop do evra na Švedskem; Slovesnosti se je udeležilo približno tristo

prim. Švédsko

slovenskih zdomcev iz Švice; Zaradi bolezni na

Kje? v Švedski na Švedskem

pljučih je odšel na zdravljenje v Švico; podjetje s

Od kod? iz Švedske in s Švedske

sedežem v Švici

Kam? v Švedsko na Švedsko

Kje? v Švici

{B} Šved, Švedinja; Švedov, Švedinjin; švedski

Od kod? iz Švice

{O} EDNINA: im. Švédska, rod. Švédske, daj. Švédski,

Kam? v Švico

tož. Švédsko, mest. pri Švédski, or. s Švédsko

{B} Švicar, Švicarka; Švicarjev, Švicarkin;

STATUS: predlog

švicarski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Švíca, rod. Švíce, daj. Švíci, tož.



Švíco, mest. pri Švíci, or. s Švíco

švédski -a -o prid.

STATUS: predlog

švedski proizvajalec; švedski jezik; Na otoku

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Mainau na Bodenskem jezeru sta se švedska kralj in



kraljica udeležila odkritja kiparskega portreta

Švícar -ja m; ime bitja, prebivalsko ime

pokojnega strica; švedska krona ||denarna enota||: Pridružili smo se številnim Švicarjem, ki so si sredi

vrednost švedske krone

Ženeve krajšali toplo nedeljsko popoldne

(< Švédska)

(< Švíca)

{O} moški: EDNINA: im. švédski, rod. švédskega, daj.

{B} Švicarjev

švédskemu, tož. švédski (živostno švédskega), mest.

{O} EDNINA: im. Švícar, rod. Švícarja, daj. Švícarju,

pri švédskem, or. s švédskim; DVOJINA: im. švédska,

tož. Švícarja, mest. pri Švícarju, or. s Švícarjem;

rod. švédskih, daj. švédskima, tož. švédska, mest. pri

DVOJINA: im. Švícarja, rod. Švícarjev, daj. Švícarjema, švédskih, or. s švédskima; MNOŽINA: im. švédski, rod.

tož. Švícarja, mest. pri Švícarjih, or. s Švícarjema;

švédskih, daj. švédskim, tož. švédske, mest. pri

MNOŽINA: im. Švícarji, rod. Švícarjev, daj. Švícarjem,

švédskih, or. s švédskimi

tož. Švícarje, mest. pri Švícarjih, or. s Švícarji

ženski: EDNINA: im. švédska, rod. švédske, daj.

STATUS: predlog

švédski, tož. švédsko, mest. pri švédski, or. s švédsko; PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

DVOJINA: im. švédski, rod. švédskih, daj. švédskima,



tož. švédski, mest. pri švédskih, or. s švédskima;

Švícarjev -a -o prid.

MNOŽINA: im. švédske, rod. švédskih, daj. švédskim,

Na koncu je vendarle zmagala Švicarjeva ponudba

tož. švédske, mest. pri švédskih, or. s švédskimi

(< Švícar)

srednji: EDNINA: im. švédsko, rod. švédskega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Švícarjev, rod.

švédskemu, tož. švédsko, mest. pri švédskem, or. s

Švícarjevega, daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjev

švédskim; DVOJINA: im. švédski, rod. švédskih, daj.

(živostno Švícarjevega), mest. pri Švícarjevem, or. s

švédskima, tož. švédski, mest. pri švédskih, or. s

Švícarjevim; DVOJINA: im. Švícarjeva, rod.

švédskima; MNOŽINA: im. švédska, rod. švédskih, daj.

Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjeva, mest.

švédskim, tož. švédska, mest. pri švédskih, or. s

pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im.

švédskimi

Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož.

STATUS: predlog

Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

ženski: EDNINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjeve, daj.



Švícarjevi, tož. Švícarjevo, mest. pri Švícarjevi, or. s Švédsko -ega s; zemljepisno ime

Švícarjevo; DVOJINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih,

|drugo ime države|: Družina izvira s Švedskega iz

daj. Švícarjevima, tož. Švícarjevi, mest. pri

Švedske; Leta 1992 pa se je preselil na Švedsko; Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im.

Ima gluhonemo sestro, ki živi na Švedskem; prim.

Švícarjeve, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož.

Švédska

Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi

807

srednji: EDNINA: im. Švícarjevo, rod. Švícarjevega, švícarskih, daj. švícarskim, tož. švícarska, mest. pri

daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjevo, mest. pri

švícarskih, or. s švícarskimi

Švícarjevem, or. s Švícarjevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Švícarjevi, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima;



MNOŽINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjevih, daj.

t1 t-ja tudi t -- [tə̀, rod. tə̀ja in té, rod. têja] m Švícarjevim, tož. Švícarjeva, mest. pri Švícarjevih, or.

|ime črke ali glasu|: mali t; Ime rastline forzitija se s Švícarjevimi

po pravilih branja latinščine izgovori s t-jem;

STATUS: predlog

navadno nesklonljivo Pogovorno imenu Miro osnovo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

podaljšujemo s t; kot prilastek, v imenovalniku glas t; ob številki točka t1

Švícarka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} EDNINA: im. t tudi t, rod. t-ja tudi t, daj. t-ju tudi t, Leta 2002 je na referendumu večina Švicarjev in

tož. t tudi t, mest. pri t-ju tudi pri t, or. s t-jem tudi s t; Švicark glasovala za to, da njihova država postane

DVOJINA: im. t-ja tudi t, rod. t-jev tudi t, daj. t-jema tudi članica Združenih narodov

t, tož. t-ja tudi t, mest. pri t-jih tudi pri t, or. s t-jema tudi (< Švíca)

s t; MNOŽINA: im. t-ji tudi t, rod. t-jev tudi t, daj. t-jem

{B} Švicarkin

tudi t, tož. t-je tudi t, mest. pri t-jih tudi pri t, or. s t-ji

{O} EDNINA: im. Švícarka, rod. Švícarke, daj.

tudi s t

Švícarki, tož. Švícarko, mest. pri Švícarki, or. s

STATUS: predlog

Švícarko; DVOJINA: im. Švícarki, rod. Švícark, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Švícarkama, tož. Švícarki, mest. pri Švícarkah, or. s



Švícarkama; MNOŽINA: im. Švícarke, rod. Švícark,

t2 -- [tə̀ in té] m; simbol

daj. Švícarkam, tož. Švícarke, mest. pri Švícarkah, or.

|tona|: Delavec je pomagal pri nameščanju 7 t

s Švícarkami

težkega mešalca na jekleno konstrukcijo; |tonski|: z

STATUS: predlog

vezajem 12-t tovor; |čas|: Čas (t) merimo v sekundah

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

švícarski -a -o prid.



sloves švicarskih bank; uspehi švicarske smučarke

T1 T-ja tudi T -- [tə̀, rod. tə̀ja in té, rod. têja] m Vreni Schneider; Podarili so mu slavni švicarski

|ime črke|: veliki T; Potoval je z odlično

nož; degustacija švicarskih sirov; švicarski frank

ohranjenem Fordovim T-jem; spisek vseh imen na

||denarna enota||: posojila v švicarskih frankih; Že

T; navadno nesklonljivo Novi zvezek enciklopedije

od začetka leta se vrednost evra v primerjavi s

prinaša gesla od Š do T; kot prilastek, v imenovalniku

švicarskim frankom znižuje; biti točen kot švicarska limfocit T; Mazilo nanesite na predel T (čelo, nos,

ura ||zelo točen||: Spremembe v ledu so bile do pred brada); ob številki genetski test T21; sijalka T5

8000 leti redne in točne kot švicarska ura

{O} EDNINA: im. T tudi T, rod. T-ja tudi T, daj. T-ju

(< Švíca)

tudi T, tož. T tudi T, mest. pri T-ju tudi pri T, or. s T-

{O} moški: EDNINA: im. švícarski, rod. švícarskega, jem tudi s T; DVOJINA: im. T-ja tudi T, rod. T-jev tudi daj. švícarskemu, tož. švícarski (živostno švícarskega), T, daj. T-jema tudi T, tož. T-ja tudi T, mest. pri T-jih mest. pri švícarskem, or. s švícarskim; DVOJINA: im.

tudi pri T, or. s T-jema tudi s T; MNOŽINA: im. T-ji tudi švícarska, rod. švícarskih, daj. švícarskima, tož.

T, rod. T-jev tudi T, daj. T-jem tudi T, tož. T-je tudi T, švícarska, mest. pri švícarskih, or. s švícarskima;

mest. pri T-jih tudi pri T, or. s T-ji tudi s T

MNOŽINA: im. švícarski, rod. švícarskih, daj.

STATUS: predlog

švícarskim, tož. švícarske, mest. pri švícarskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

švícarskimi



ženski: EDNINA: im. švícarska, rod. švícarske, daj.

T2 -- [tə̀ in té] m; simbol

švícarski, tož. švícarsko, mest. pri švícarski, or. s

|tesla|: Enota gostote magnetnega polja je 1 T

švícarsko; DVOJINA: im. švícarski, rod. švícarskih, daj.

(tesla), ki znaša 1 W s/m2; |termodinamična

švícarskima, tož. švícarski, mest. pri švícarskih, or. s temperatura|

švícarskima; MNOŽINA: im. švícarske, rod. švícarskih,

STATUS: predlog

daj. švícarskim, tož. švícarske, mest. pri švícarskih, or.

P

s švícarskimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli; simboli

srednji:



EDNINA: im. švícarsko, rod. švícarskega, daj.

švícarskemu,

Ta -- [tə̀á tudi təá in téá tudi teá] m; simbol

tož. švícarsko, mest. pri švícarskem, or.

s švícarskim;

|tantal|: Simbol za kemijski element tantal je Ta

DVOJINA: im. švícarski, rod. švícarskih,

S

daj. švícarskima, tož. švícarski, mest. pri švícarskih, TATUS: predlog

or. s švícarskima; MNOŽINA: im. švícarska, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



808

tab. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|tabela|: Podatki so prikazani v tab. 2



STATUS: predlog

Tadžíkinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|pripadnica azijskega ljudstva|: Abdulahov oče je



Paštun, mati pa Tadžikinja

Tadêj -a m; ime bitja, osebno ime

(< Tadžík)

|moško ime|: Nagrada je šla v roke Tadeju;

{B} Tadžikinjin

Pogovarjala se je s Tadejem

{O} EDNINA: im. Tadžíkinja, rod. Tadžíkinje, daj.

{B} Tadejev

Tadžíkinji, tož. Tadžíkinjo, mest. pri Tadžíkinji, or. s

{O} EDNINA: im. Tadêj, rod. Tadêja, daj. Tadêju, tož.

Tadžíkinjo; DVOJINA: im. Tadžíkinji, rod. Tadžíkinj,

Tadêja, mest. pri Tadêju, or. s Tadêjem; DVOJINA: im.

daj. Tadžíkinjama, tož. Tadžíkinji, mest. pri

Tadêja, rod. Tadêjev, daj. Tadêjema, tož. Tadêja, mest.

Tadžíkinjah, or. s Tadžíkinjama; MNOŽINA: im.

pri Tadêjih, or. s Tadêjema; MNOŽINA: im. Tadêji,

Tadžíkinje, rod. Tadžíkinj, daj. Tadžíkinjam, tož.

rod. Tadêjev, daj. Tadêjem, tož. Tadêje, mest. pri

Tadžíkinje, mest. pri Tadžíkinjah, or. s Tadžíkinjami

Tadêjih, or. s Tadêji

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



moška); samostalnik moškega spola

Tadžíkistan -a m; zemljepisno ime



|dolgo ime Republika Tadžikistan|; |država|: V

Tadêjev -a -o prid.

Afganistan smo skušali priti s severa, iz

Tadejevo življenje je bilo dolgo idealno

Tadžikistana; V Tadžikistan je vodila zavita, slaba

(< Tadêj)

gorska cesta čez strmi prelaz; Lokajec je gorski

{O} moški: EDNINA: im. Tadêjev, rod. Tadêjevega, konj, ki ga vzrejajo v Tadžikistanu

daj. Tadêjevemu, tož. Tadêjev (živostno Tadêjevega),

Kje? v Tadžikistanu

mest. pri Tadêjevem, or. s Tadêjevim; DVOJINA: im.

Od kod? iz Tadžikistana

Tadêjeva, rod. Tadêjevih, daj. Tadêjevima, tož.

Kam? v Tadžikistan

Tadêjeva, mest. pri Tadêjevih, or. s Tadêjevima;

{B} Tadžikistanec, Tadžikistanka; Tadžikistančev,

MNOŽINA: im. Tadêjevi, rod. Tadêjevih, daj.

Tadžikistankin; tadžikistanski

Tadêjevim, tož. Tadêjeve, mest. pri Tadêjevih, or. s

{O} EDNINA: im. Tadžíkistan, rod. Tadžíkistana, daj.

Tadêjevimi

Tadžíkistanu, tož. Tadžíkistan, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Tadêjeva, rod. Tadêjeve, daj.

Tadžíkistanu, or. s Tadžíkistanom

Tadêjevi, tož. Tadêjevo, mest. pri Tadêjevi, or. s

STATUS: predlog

Tadêjevo; DVOJINA: im. Tadêjevi, rod. Tadêjevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Tadêjevima, tož. Tadêjevi, mest. pri Tadêjevih, or. s



Tadêjevima; MNOŽINA: im. Tadêjeve, rod. Tadêjevih,

Tadžíkistančev -a -o prid.

daj. Tadêjevim, tož. Tadêjeve, mest. pri Tadêjevih, or.

Tadžikistančeva stojnica je bila izredno obiskana

s Tadêjevimi

(< Tadžíkistanec)

srednji: EDNINA: im. Tadêjevo, rod. Tadêjevega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Tadžíkistančev, rod.

Tadêjevemu, tož. Tadêjevo, mest. pri Tadêjevem, or. s

Tadžíkistančevega, daj. Tadžíkistančevemu, tož.

Tadêjevim; DVOJINA: im. Tadêjevi, rod. Tadêjevih,

Tadžíkistančev (živostno Tadžíkistančevega), mest.

daj. Tadêjevima, tož. Tadêjevi, mest. pri Tadêjevih, or.

pri Tadžíkistančevem, or. s Tadžíkistančevim;

s Tadêjevima; MNOŽINA: im. Tadêjeva, rod.

DVOJINA: im. Tadžíkistančeva, rod. Tadžíkistančevih,

Tadêjevih, daj. Tadêjevim, tož. Tadêjeva, mest. pri

daj. Tadžíkistančevima, tož. Tadžíkistančeva, mest.

Tadêjevih, or. s Tadêjevimi

pri Tadžíkistančevih, or. s Tadžíkistančevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Tadžíkistančevi, rod. Tadžíkistančevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Tadžíkistančevim, tož. Tadžíkistančeve, mest. pri



Tadžíkistančevih, or. s Tadžíkistančevimi

Tadžík -a m; ime bitja, prebivalsko ime

ženski: EDNINA: im. Tadžíkistančeva, rod.

|pripadnik azijskega ljudstva|: Predniki Taždikov so

Tadžíkistančeve, daj. Tadžíkistančevi, tož.

živeli na področju srednje Azije

Tadžíkistančevo, mest. pri Tadžíkistančevi, or. s

{B} Tadžikov

Tadžíkistančevo; DVOJINA: im. Tadžíkistančevi, rod.

{O} EDNINA: im. Tadžík, rod. Tadžíka, daj. Tadžíku,

Tadžíkistančevih, daj. Tadžíkistančevima, tož.

tož. Tadžíka, mest. pri Tadžíku, or. s Tadžíkom;

Tadžíkistančevi, mest. pri Tadžíkistančevih, or. s

DVOJINA: im. Tadžíka, rod. Tadžíkov, daj. Tadžíkoma,

Tadžíkistančevima; MNOŽINA: im. Tadžíkistančeve,

tož. Tadžíka, mest. pri Tadžíkih, or. s Tadžíkoma;

rod. Tadžíkistančevih, daj. Tadžíkistančevim, tož.

MNOŽINA: im. Tadžíki, rod. Tadžíkov, daj. Tadžíkom,

Tadžíkistančeve, mest. pri Tadžíkistančevih, or. s

tož. Tadžíke, mest. pri Tadžíkih, or. s Tadžíki

Tadžíkistančevimi

STATUS: predlog

809

srednji: EDNINA: im. Tadžíkistančevo, rod.

tadžíkistanski, rod. tadžíkistanskih, daj.

Tadžíkistančevega, daj. Tadžíkistančevemu, tož.

tadžíkistanskim, tož. tadžíkistanske, mest. pri

Tadžíkistančevo, mest. pri Tadžíkistančevem, or. s

tadžíkistanskih, or. s tadžíkistanskimi

Tadžíkistančevim; DVOJINA: im. Tadžíkistančevi,

ženski: EDNINA: im. tadžíkistanska, rod.

rod. Tadžíkistančevih, daj. Tadžíkistančevima, tož.

tadžíkistanske, daj. tadžíkistanski, tož.

Tadžíkistančevi, mest. pri Tadžíkistančevih, or. s

tadžíkistansko, mest. pri tadžíkistanski, or. s

Tadžíkistančevima; MNOŽINA: im. Tadžíkistančeva,

tadžíkistansko; DVOJINA: im. tadžíkistanski, rod.

rod. Tadžíkistančevih, daj. Tadžíkistančevim, tož.

tadžíkistanskih, daj. tadžíkistanskima, tož.

Tadžíkistančeva, mest. pri Tadžíkistančevih, or. s

tadžíkistanski, mest. pri tadžíkistanskih, or. s

Tadžíkistančevimi

tadžíkistanskima; MNOŽINA: im. tadžíkistanske, rod.

STATUS: predlog

tadžíkistanskih, daj. tadžíkistanskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tadžíkistanske, mest. pri tadžíkistanskih, or. s



tadžíkistanskimi

Tadžíkistanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime srednji: EDNINA: im. tadžíkistansko, rod.

V metu kladiva se je proslavil Tadžikistanec

tadžíkistanskega, daj. tadžíkistanskemu, tož.

Nazarov

tadžíkistansko, mest. pri tadžíkistanskem, or. s

(< Tadžíkistan)

tadžíkistanskim; DVOJINA: im. tadžíkistanski, rod.

{B} Tadžikistančev

tadžíkistanskih, daj. tadžíkistanskima, tož.

{O} EDNINA: im. Tadžíkistanec, rod. Tadžíkistanca,

tadžíkistanski, mest. pri tadžíkistanskih, or. s

daj. Tadžíkistancu, tož. Tadžíkistanca, mest. pri

tadžíkistanskima; MNOŽINA: im. tadžíkistanska, rod.

Tadžíkistancu, or. s Tadžíkistancem; DVOJINA: im.

tadžíkistanskih, daj. tadžíkistanskim, tož.

Tadžíkistanca, rod. Tadžíkistancev, daj.

tadžíkistanska, mest. pri tadžíkistanskih, or. s

Tadžíkistancema, tož. Tadžíkistanca, mest. pri

tadžíkistanskimi

Tadžíkistancih, or. s Tadžíkistancema; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Tadžíkistanci, rod. Tadžíkistancev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tadžíkistancem, tož. Tadžíkistance, mest. pri



Tadžíkistancih, or. s Tadžíkistanci

tadžíški -a -o prid.

STATUS: predlog

tadžiški poveljnik

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

(< Tadžík)

samostalnik moškega spola

{O} moški: EDNINA: im. tadžíški, rod. tadžíškega, daj.



tadžíškemu, tož. tadžíški (živostno tadžíškega), mest.

Tadžíkistanka -e

pri tadžíškem,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

or. s tadžíškim; DVOJINA: im. tadžíška,

Njegova mama je Tadžikistanka, oče pa Kirgiz

rod. tadžíških, daj. tadžíškima, tož. tadžíška, mest. pri (< Tadžíkistan)

tadžíških, or. s tadžíškima; MNOŽINA: im. tadžíški,

{B} Tadžikistankin

rod. tadžíških, daj. tadžíškim, tož. tadžíške, mest. pri

{O}

tadžíških,

EDNINA: im. Tadžíkistanka, rod. Tadžíkistanke,

or. s tadžíškimi

ženski:

daj. Tadžíkistanki, tož. Tadžíkistanko, mest. pri

EDNINA: im. tadžíška, rod. tadžíške, daj.

Tadžíkistanki,

tadžíški,

or. s Tadžíkistanko; DVOJINA: im.

tož. tadžíško, mest. pri tadžíški, or. s

Tadžíkistanki,

tadžíško;

rod. Tadžíkistank, daj.

DVOJINA: im. tadžíški, rod. tadžíških, daj.

Tadžíkistankama,

tadžíškima,

tož. Tadžíkistanki, mest. pri

tož. tadžíški, mest. pri tadžíških, or. s

Tadžíkistankah,

tadžíškima;

or. s Tadžíkistankama; MNOŽINA:

MNOŽINA: im. tadžíške, rod. tadžíških,

im. Tadžíkistanke, rod. Tadžíkistank, daj.

daj. tadžíškim, tož. tadžíške, mest. pri tadžíških, or. s Tadžíkistankam,

tadžíškimi

tož. Tadžíkistanke, mest. pri

Tadžíkistankah,

srednji:

or. s Tadžíkistankami

EDNINA: im. tadžíško, rod. tadžíškega, daj.

S

tadžíškemu, tož. tadžíško, mest. pri tadžíškem, or. s

TATUS: predlog

tadžíškim;

P

DVOJINA: im. tadžíški, rod. tadžíških, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

tadžíškima, tož. tadžíški, mest. pri tadžíških, or. s



tadžíškima; MNOŽINA: im. tadžíška, rod. tadžíških,

tadžíkistanski -a -o prid.

daj. tadžíškim, tož. tadžíška, mest. pri tadžíških, or. s Včerajšnji vrh najmočnejših držav v tadžikistanski

tadžíškimi

prestolnici je bil peti zapovrstjo

STATUS: predlog

(< Tadžíkistan)

{O} moški:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

EDNINA: im. tadžíkistanski, rod.

tadžíkistanskega,



daj. tadžíkistanskemu, tož.

tadžíkistanski (

Tagalóg -a

živostno tadžíkistanskega), mest. pri

m; ime bitja, prebivalsko ime

tadžíkistanskem,

|pripadnik etnične skupine na Filipinih|: Pri

or. s tadžíkistanskim; DVOJINA: im.

tadžíkistanska,

Tagalogih je rasizem od nekdaj prepovedan

rod. tadžíkistanskih, daj.

tadžíkistanskima,

{B} Tagalogov

tož. tadžíkistanska, mest. pri

tadžíkistanskih, or. s tadžíkistanskima; MNOŽINA: im.

810

{O} EDNINA: im. Tagalóg, rod. Tagalóga, daj.

(< Tájec)

Tagalógu, tož. Tagalóga, mest. pri Tagalógu, or. s

{O} moški: EDNINA: im. Tájčev, rod. Tájčevega, daj.

Tagalógom; DVOJINA: im. Tagalóga, rod. Tagalógov,

Tájčevemu, tož. Tájčev (živostno Tájčevega), mest. pri

daj. Tagalógoma, tož. Tagalóga, mest. pri Tagalógih,

Tájčevem, or. s Tájčevim; DVOJINA: im. Tájčeva, rod.

or. s Tagalógoma; MNOŽINA: im. Tagalógi, rod.

Tájčevih, daj. Tájčevima, tož. Tájčeva, mest. pri

Tagalógov, daj. Tagalógom, tož. Tagalóge, mest. pri

Tájčevih, or. s Tájčevima; MNOŽINA: im. Tájčevi, rod.

Tagalógih, or. s Tagalógi

Tájčevih, daj. Tájčevim, tož. Tájčeve, mest. pri

STATUS: predlog

Tájčevih, or. s Tájčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ženski: EDNINA: im. Tájčeva, rod. Tájčeve, daj.



Tájčevi, tož. Tájčevo, mest. pri Tájčevi, or. s Tájčevo; Tagalóginja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. Tájčevi, rod. Tájčevih, daj. Tájčevima,

|pripadnica etnične skupine na Filipinih|: Slika

tož. Tájčevi, mest. pri Tájčevih, or. s Tájčevima;

prikazuje Tagaloginje v značilnih filipinskih

MNOŽINA: im. Tájčeve, rod. Tájčevih, daj. Tájčevim,

srajcah

tož. Tájčeve, mest. pri Tájčevih, or. s Tájčevimi

(< Tagalóg)

srednji: EDNINA: im. Tájčevo, rod. Tájčevega, daj.

{B} Tagaloginjin

Tájčevemu, tož. Tájčevo, mest. pri Tájčevem, or. s

{O} EDNINA: im. Tagalóginja, rod. Tagalóginje, daj.

Tájčevim; DVOJINA: im. Tájčevi, rod. Tájčevih, daj.

Tagalóginji, tož. Tagalóginjo, mest. pri Tagalóginji,

Tájčevima, tož. Tájčevi, mest. pri Tájčevih, or. s

or. s Tagalóginjo; DVOJINA: im. Tagalóginji, rod.

Tájčevima; MNOŽINA: im. Tájčeva, rod. Tájčevih, daj.

Tagalóginj, daj. Tagalóginjama, tož. Tagalóginji,

Tájčevim, tož. Tájčeva, mest. pri Tájčevih, or. s

mest. pri Tagalóginjah, or. s Tagalóginjama;

Tájčevimi

MNOŽINA: im. Tagalóginje, rod. Tagalóginj, daj.

STATUS: predlog

Tagalóginjam, tož. Tagalóginje, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Tagalóginjah, or. s Tagalóginjami



STATUS: predlog

Tájec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Tradicionalni plesi so bili od nekdaj močno vpeti v



vsakdanje življenje Tajcev

tagalóški -a -o prid.

(< Tájska)

Kreolska španščina na Filipinih ima številne prvine

{B} Tajčev

tagaloškega jezika

{O} EDNINA: im. Tájec, rod. Tájca, daj. Tájcu, tož.

(< Tagalóg)

Tájca, mest. pri Tájcu, or. s Tájcem; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. tagalóški, rod. tagalóškega, Tájca, rod. Tájcev, daj. Tájcema, tož. Tájca, mest. pri daj. tagalóškemu, tož. tagalóški (živostno

Tájcih, or. s Tájcema; MNOŽINA: im. Tájci, rod.

tagalóškega), mest. pri tagalóškem, or. s tagalóškim;

Tájcev, daj. Tájcem, tož. Tájce, mest. pri Tájcih, or. s DVOJINA: im. tagalóška, rod. tagalóških, daj.

Tájci

tagalóškima, tož. tagalóška, mest. pri tagalóških, or. s STATUS: predlog

tagalóškima; MNOŽINA: im. tagalóški, rod. tagalóških,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

daj. tagalóškim, tož. tagalóške, mest. pri tagalóških, or.

samostalnik moškega spola

s tagalóškimi



ženski: EDNINA: im. tagalóška, rod. tagalóške, daj.

Tájka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tagalóški, tož. tagalóško, mest. pri tagalóški, or. s

Tajska zaseda po deležu zaposlenih žensk drugo

tagalóško; DVOJINA: im. tagalóški, rod. tagalóških,

mesto na svetu, saj dela več kot 70 odstotkov Tajk

daj. tagalóškima, tož. tagalóški, mest. pri tagalóških, (< Tájska)

or. s tagalóškima; MNOŽINA: im. tagalóške, rod.

{B} Tajkin

tagalóških, daj. tagalóškim, tož. tagalóške, mest. pri

{O} EDNINA: im. Tájka, rod. Tájke, daj. Tájki, tož.

tagalóških, or. s tagalóškimi

Tájko, mest. pri Tájki, or. s Tájko; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. tagalóško, rod. tagalóškega, daj.

Tájki, rod. Tájk, daj. Tájkama, tož. Tájki, mest. pri

tagalóškemu, tož. tagalóško, mest. pri tagalóškem, or.

Tájkah, or. s Tájkama; MNOŽINA: im. Tájke, rod. Tájk,

s tagalóškim; DVOJINA: im. tagalóški, rod. tagalóških,

daj. Tájkam, tož. Tájke, mest. pri Tájkah, or. s

daj. tagalóškima, tož. tagalóški, mest. pri tagalóških, Tájkami

or. s tagalóškima; MNOŽINA: im. tagalóška, rod.

STATUS: predlog

tagalóških, daj. tagalóškim, tož. tagalóška, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

tagalóških, or. s tagalóškimi



STATUS: predlog

Tájska -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|dolgo ime Kraljevina Tajska|; |država|: Tanker je bil



na poti iz/s Tajske v Španijo; Za potovanje v Tajsko

Tájčev -a -o prid.

potrebuješ vizo na Tajsko; Življenje na Tajskem je Tajčeva finančna moč je bila precejšnja

811

(za Evropejce) zelo poceni na Tajskem; prim.

|dolgo ime Kitajska provinca Tajvan|; |država|:

Tájsko

Strokovnjaki za genske raziskave s Tajvana so

Kje? v Tajski na Tajskem

pujskom v dedno zasnovo vgradili gene meduze;

Od kod? iz Tajske in s Tajske

Pri dvajsetih letih se je preselil na Tajvan; V

Kam? v Tajsko na Tajsko

budističnem templju na Tajvanu je vstajala ob pol

{B} Tajec, Tajka; Tajčev, Tajkin; tajski

petih zjutraj

{O} EDNINA: im. Tájska, rod. Tájske, daj. Tájski, tož.

Kje? na Tajvanu tudi v Tajvanu

Tájsko, mest. pri Tájski, or. s Tájsko

Od kod? s Tajvana tudi iz Tajvana

STATUS: predlog

Kam? na Tajvan tudi v Tajvan

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{B} Tajvanec, Tajvanka; Tajvančev, Tajvankin;



tajvanski

tájski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Tájvan, rod. Tájvana, daj. Tájvanu,

tajski jezik; tajska prestolnica; Posebnost tajske

tož. Tájvan, mest. pri Tájvanu, or. s Tájvanom

kuhinje je, da so jedi zelo hitro gotove, pripravljajo

STATUS: predlog

pa jih v voku; tajski baht ||denarna enota||: devizni PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

tečaj tajskega bahta; tajski boks ||borilna veščina||: Slovenija ima evropskega prvaka v tajskem boksu;

Tájvančev -a -o prid.

tajska masaža ||vrsta masaže||: Prava tajska masaža se Tajvančev dosežek je bil eden izmed pomembnih

izvaja na tleh

mejnikov

(< Tájska)

(< Tájvanec)

{O} moški: EDNINA: im. tájski, rod. tájskega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Tájvančev, rod.

tájskemu, tož. tájski (živostno tájskega), mest. pri

Tájvančevega, daj. Tájvančevemu, tož. Tájvančev

tájskem, or. s tájskim; DVOJINA: im. tájska, rod.

(živostno Tájvančevega), mest. pri Tájvančevem, or. s

tájskih, daj. tájskima, tož. tájska, mest. pri tájskih, or. s Tájvančevim; DVOJINA: im. Tájvančeva, rod.

tájskima; MNOŽINA: im. tájski, rod. tájskih, daj.

Tájvančevih, daj. Tájvančevima, tož. Tájvančeva,

tájskim, tož. tájske, mest. pri tájskih, or. s tájskimi mest. pri Tájvančevih, or. s Tájvančevima; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. tájska, rod. tájske, daj. tájski, tož.

im. Tájvančevi, rod. Tájvančevih, daj. Tájvančevim,

tájsko, mest. pri tájski, or. s tájsko; DVOJINA: im.

tož. Tájvančeve, mest. pri Tájvančevih, or. s

tájski, rod. tájskih, daj. tájskima, tož. tájski, mest. pri Tájvančevimi

tájskih, or. s tájskima; MNOŽINA: im. tájske, rod.

ženski: EDNINA: im. Tájvančeva, rod. Tájvančeve, tájskih, daj. tájskim, tož. tájske, mest. pri tájskih, or. s daj. Tájvančevi, tož. Tájvančevo, mest. pri

tájskimi

Tájvančevi, or. s Tájvančevo; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. tájsko, rod. tájskega, daj.

Tájvančevi, rod. Tájvančevih, daj. Tájvančevima, tož.

tájskemu, tož. tájsko, mest. pri tájskem, or. s tájskim; Tájvančevi, mest. pri Tájvančevih, or. s

DVOJINA: im. tájski, rod. tájskih, daj. tájskima, tož.

Tájvančevima; MNOŽINA: im. Tájvančeve, rod.

tájski, mest. pri tájskih, or. s tájskima; MNOŽINA: im.

Tájvančevih, daj. Tájvančevim, tož. Tájvančeve, mest.

tájska, rod. tájskih, daj. tájskim, tož. tájska, mest. pri pri Tájvančevih, or. s Tájvančevimi

tájskih, or. s tájskimi

srednji: EDNINA: im. Tájvančevo, rod. Tájvančevega, STATUS: predlog

daj. Tájvančevemu, tož. Tájvančevo, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tájvančevem, or. s Tájvančevim; DVOJINA: im.



Tájvančevi, rod. Tájvančevih, daj. Tájvančevima, tož.

Tájsko -ega s; zemljepisno ime

Tájvančevi, mest. pri Tájvančevih, or. s

|drugo ime države|: Večina popotnikov, ki pripotuje

Tájvančevima; MNOŽINA: im. Tájvančeva, rod.

s Tajskega, Laos občuti kot prijetno zatočišče iz

Tájvančevih, daj. Tájvančevim, tož. Tájvančeva, mest.

Tajske; Lani sem odpotovala na Tajsko; počitnice pri Tájvančevih, or. s Tájvančevimi

na Tajskem; prim. Tájska

STATUS: predlog

Kje? na Tajskem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Od kod? s Tajskega iz Tajske



Kam? na Tajsko

Tájvanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

{B} Tajec, Tajka; Tajčev, Tajkin; tajski

Poslovne navade Tajvancev so bolj podobne

{O} EDNINA: im. Tájsko, rod. Tájskega, daj.

japonskim kot pa tistim v celinski Kitajski

Tájskemu, tož. Tájsko, mest. pri Tájskem, or. s

(< Tájvan)

Tájskim

{B} Tajvančev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Tájvanec, rod. Tájvanca, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Tájvancu, tož. Tájvanca, mest. pri Tájvancu, or. s



Tájvancem; DVOJINA: im. Tájvanca, rod. Tájvancev,

Tájvan -a m; zemljepisno ime

daj. Tájvancema, tož. Tájvanca, mest. pri Tájvancih,

or. s Tájvancema; MNOŽINA: im. Tájvanci, rod.

812

Tájvancev, daj. Tájvancem, tož. Tájvance, mest. pri

{O} EDNINA: im. Táles iz Miléta, rod. Tálesa iz

Tájvancih, or. s Tájvanci

Miléta, daj. Tálesu iz Miléta, tož. Tálesa iz Miléta,

STATUS: predlog

mest. pri Tálesu iz Miléta, or. s Tálesom iz Miléta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu

Tájvanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime



57-letna Tajvanka je posredovala pri sklenitvi kar

talíb -a m; obširneje glej pri talibán

573 zakonskih zvez



(< Tájvan)

talibán -a tudi talíb -a m

{B} Tajvankin

|pripadnik islamskega gibanja v Afganistanu in

{O} EDNINA: im. Tájvanka, rod. Tájvanke, daj.

Pakistanu|: Odgovornost za ta napad so prevzeli

Tájvanki, tož. Tájvanko, mest. pri Tájvanki, or. s

pakistanski talibani; Za duhovnega voditelja

Tájvanko; DVOJINA: im. Tájvanki, rod. Tájvank, daj.

talibanov velja mula Omar

Tájvankama, tož. Tájvanki, mest. pri Tájvankah, or. s

{B} talibanov tudi talibov

Tájvankama; MNOŽINA: im. Tájvanke, rod. Tájvank,

{O} EDNINA: im. talibán tudi talíb, rod. talibána tudi

daj. Tájvankam, tož. Tájvanke, mest. pri Tájvankah,

talíba, daj. talibánu tudi talíbu, tož. talibána tudi talíba, or. s Tájvankami

mest. pri talibánu tudi pri talíbu, or. s talibánom tudi s STATUS: predlog

talíbom; DVOJINA: im. talibána tudi talíba, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

talibánov tudi talíbov, daj. talibánoma tudi talíboma,



tož. talibána tudi talíba, mest. pri talibánih tudi pri tájvanski -a -o prid.

talíbih, or. s talibánoma tudi s talíboma; MNOŽINA:

dosmrtni zapor za bivšega tajvanskega predsednika;

im. talibáni tudi talíbi, rod. talibánov tudi talíbov, daj.

Tajvansko gospodarstvo je eden največjih

talibánom tudi talíbom, tož. talibáne tudi talíbe, mest.

vlagateljev na Kitajskem; tajvanski dolar ||denarna pri talibánih tudi pri talíbih, or. s talibáni tudi s talíbi enota||: tečaj tajvanskega dolarja strmo pada

STATUS: predlog

(< Tájvan)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

{O} moški: EDNINA: im. tájvanski, rod. tájvanskega, samostalnik moškega spola

daj. tájvanskemu, tož. tájvanski (živostno



tájvanskega), mest. pri tájvanskem, or. s tájvanskim;

Tálijin -a -o prid.

DVOJINA: im. tájvanska, rod. tájvanskih, daj.

Talijina podoba; Talijin/talijin hram ||gledališče||: tájvanskima, tož. tájvanska, mest. pri tájvanskih, or. s Med ljubitelji Talijinega/talijinega hrama se dobro

tájvanskima; MNOŽINA: im. tájvanski, rod. tájvanskih,

počutim

daj. tájvanskim, tož. tájvanske, mest. pri tájvanskih, or.

(< Talija)

s tájvanskimi

{O} moški: EDNINA: im. Tálijin, rod. Tálijinega, daj.

ženski: EDNINA: im. tájvanska, rod. tájvanske, daj.

Tálijinemu, tož. Tálijin (živostno Tálijinega), mest. pri tájvanski, tož. tájvansko, mest. pri tájvanski, or. s

Tálijinem, or. sTálijinim; DVOJINA: im. Tálijina, rod.

tájvansko; DVOJINA: im. tájvanski, rod. tájvanskih,

Tálijinih, daj. Tálijinima, tož. Tálijina, mest. pri

daj. tájvanskima, tož. tájvanski, mest. pri tájvanskih, Tálijinih, or. s Tálijinima; MNOŽINA: im. Tálijini, rod.

or. s tájvanskima; MNOŽINA: im. tájvanske, rod.

Tálijinih, daj. Tálijinim, tož. Tálijine, mest. pri

tájvanskih, daj. tájvanskim, tož. tájvanske, mest. pri

Tálijinih, or. s Tálijinimi

tájvanskih, or. s tájvanskimi

ženski: EDNINA: im. Tálijina, rod. Tálijine, daj.

srednji: EDNINA: im. tájvansko, rod. tájvanskega, daj.

Tálijini, tož. Tálijino, mest. pri Tálijini, or. s Tálijino; tájvanskemu, tož. tájvansko, mest. pri tájvanskem, or.

DVOJINA: im. Tálijini, rod. Tálijinih, daj. Tálijinima, s tájvanskim; DVOJINA: im. tájvanski, rod. tájvanskih,

tož. Tálijini, mest. pri Tálijinih, or. s Tálijinima;

daj. tájvanskima, tož. tájvanski, mest. pri tájvanskih, MNOŽINA: im. Tálijine, rod. Tálijinih, daj. Tálijinim,

or. s tájvanskima; MNOŽINA: im. tájvanska, rod.

tož. Tálijine, mest. pri Tálijinih, or. s Tálijinimi

tájvanskih, daj. tájvanskim, tož. tájvanska, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Tálijino, rod. Tálijinega, daj.

tájvanskih, or. s tájvanskimi

Tálijinemu, tož. Tálijino, mest. pri Tálijinem, or. s

STATUS: predlog

Tálijinim; DVOJINA: im. Tálijini, rod. Tálijinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tálijinima, tož. Tálijini, mest. pri Tálijinih, or. s



Tálijinima; MNOŽINA: im. Tálijina, rod. Tálijinih, daj.

Táles iz Miléta -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

Tálijinim, tož. Tálijina, mest. pri Tálijinih, or. s

|starogrški učenjak|: Zapisi Talesa iz Mileta pričajo,

Tálijinimi

da je bila elektrika znana že starim Grkom;

STATUS: predlog

Uvajanje logike v geometrijo naj bi se začelo s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Talesom iz Mileta

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki



813

Tamíl -a m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri tamílskima, tož. tamílski, mest. pri tamílskih, or. s

Tamílec

tamílskima; MNOŽINA: im. tamílske, rod. tamílskih,



daj. tamílskim, tož. tamílske, mest. pri tamílskih, or. s Tamílec -lca tudi Tamíl -a m; ime bitja, prebivalsko ime tamílskimi

|pripadnik etnične skupine v južni Indiji in na

srednji: EDNINA: im. tamílsko, rod. tamílskega, daj.

Šrilanki|: indijski Tamilci/Tamili; Sredi

tamílskemu, tož. tamílsko, mest. pri tamílskem, or. s

sedemdesetih let je Tamilec/Tamil Prabharkan

tamílskim; DVOJINA: im. tamílski, rod. tamílskih, daj.

ustanovil gverilsko skupino Tamilski tigri;

tamílskima, tož. tamílski, mest. pri tamílskih, or. s

|pripadnik dravidske jezikovne skupine|

tamílskima; MNOŽINA: im. tamílska, rod. tamílskih,

{B} Tamilčev tudi Tamilov

daj. tamílskim, tož. tamílska, mest. pri tamílskih, or. s

{O} EDNINA: im. Tamílec tudi Tamíl, rod. Tamílca

tamílskimi

tudi Tamíla, daj. Tamílcu tudi Tamílu, tož. Tamílca

STATUS: predlog

tudi Tamíla, mest. pri Tamílcu tudi pri Tamílu, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tamílcem tudi s Tamílom; DVOJINA: im. Tamílca tudi



Tamíla, rod. Tamílcev tudi Tamílov, daj. Tamílcema

Tánatos -a m; ime bitja, religijsko ime

tudi Tamíloma, tož. Tamílca tudi Tamíla, mest. pri

|grški bog smrti|: Hipnos in Tanatos, božanstvi

Tamílcih tudi pri Tamílih, or. s Tamílcema tudi s

spanca in smrti, sta bila v grški mitologiji dvojčka

Tamíloma; MNOŽINA: im. Tamílci tudi Tamíli, rod.

{B} Tanatosov

Tamílcev tudi Tamílov, daj. Tamílcem tudi Tamílom,

{O} EDNINA: im. Tánatos, rod. Tánatosa, daj.

tož. Tamílce tudi Tamíle, mest. pri Tamílcih tudi pri

Tánatosu, tož. Tánatosa, mest. pri Tánatosu, or. s

Tamílih, or. s Tamílci tudi s Tamíli

Tánatosom; DVOJINA: im. Tánatosa, rod. Tánatosov,

STATUS: predlog

daj. Tánatosoma, tož. Tánatosa, mest. pri Tánatosih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. z Tánatosoma; MNOŽINA: im. Tánatosi, rod.

pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega

Tánatosov, daj. Tánatosom, tož. Tánatose, mest. pri

spola

Tánatosih, or. z Tánatosi



STATUS: predlog

Tamílka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

|pripadnica etnične skupine v južni Indiji in na

rimska imena

Šrilanki|: Plantaže čaja na Šrilanki so polne



smejočih se obiralk, najpogosteje Tamilk;

Tántal -a m; ime bitja, osebno ime

|pripadnica dravidske jezikovne skupine|

|podomačeno za Tantalos|; |grška bajeslovna oseba|:

(< Tamílec)

Ko je razžalil bogove, je bil Tantal obsojen na

{B} Tamilkin

večno žejo, večno lakoto in večni smrtni strah

{O} EDNINA: im. Tamílka, rod. Tamílke, daj. Tamílki,

{B} Tantalov

tož. Tamílko, mest. pri Tamílki, or. s Tamílko;

{O} EDNINA: im. Tántal, rod. Tántala, daj. Tántalu, tož.

DVOJINA: im. Tamílki, rod. Tamílk, daj. Tamílkama,

Tántala, mest. pri Tántalu, or. s Tántalom; DVOJINA:

tož. Tamílki, mest. pri Tamílkah, or. s Tamílkama;

im. Tántala, rod. Tántalov, daj. Tántaloma, tož.

MNOŽINA: im. Tamílke, rod. Tamílk, daj. Tamílkam,

Tántala, mest. pri Tántalih, or. s Tántaloma;

tož. Tamílke, mest. pri Tamílkah, or. s Tamílkami

MNOŽINA: im. Tántali, rod. Tántalov, daj. Tántalom,

STATUS: predlog

tož. Tántale, mest. pri Tántalih, or. s Tántali

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; STATUS: predlog

prebivalska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-



rimska imena

tamílski -a -o prid.



Organizacija Tamilskih tigrov se že desetletja bori,

Tántalov -a -o prid.

da bi tamilska manjšina na Šrilanki dobila lastno

Tantalova gostija; Tantalove/tantalove muke ||velike državo

težave||: Vlada je po Tantalovih/tantalovih mukah

(< Tamílec)

uskladila proračun

{O} moški: EDNINA: im. tamílski, rod. tamílskega, (< Tántal)

daj. tamílskemu, tož. tamílski (živostno tamílskega),

{O} moški: EDNINA: im. Tántalov, rod. Tántalovega, mest. pri tamílskem, or. s tamílskim; DVOJINA: im.

daj. Tántalovemu, tož. Tántalov (živostno

tamílska, rod. tamílskih, daj. tamílskima, tož.

Tántalovega), mest. pri Tántalovem, or. s

tamílska, mest. pri tamílskih, or. s tamílskima;

Tántalovim; DVOJINA: im. Tántalova, rod. Tántalovih,

MNOŽINA: im. tamílski, rod. tamílskih, daj. tamílskim,

daj. Tántalovima, tož. Tántalova, mest. pri Tántalovih, tož. tamílske, mest. pri tamílskih, or. s tamílskimi

or. s Tántalovima; MNOŽINA: im. Tántalovi, rod.

ženski: EDNINA: im. tamílska, rod. tamílske, daj.

Tántalovih, daj. Tántalovim, tož. Tántalove, mest. pri

tamílski, tož. tamílsko, mest. pri tamílski, or. s

Tántalovih, or. s Tántalovimi

tamílsko; DVOJINA: im. tamílski, rod. tamílskih, daj.

814

ženski: EDNINA: im. Tántalova, rod. Tántalove, daj.

Tanzánijčevim, tož. Tanzánijčeve, mest. pri

Tántalovi, tož. Tántalovo, mest. pri Tántalovi, or. s

Tanzánijčevih, or. s Tanzánijčevimi

Tántalovo; DVOJINA: im. Tántalovi, rod. Tántalovih,

srednji: EDNINA: im. Tanzánijčevo, rod.

daj. Tántalovima, tož. Tántalovi, mest. pri Tántalovih, Tanzánijčevega, daj. Tanzánijčevemu, tož.

or. s Tántalovima; MNOŽINA: im. Tántalove, rod.

Tanzánijčevo, mest. pri Tanzánijčevem, or. s

Tántalovih, daj. Tántalovim, tož. Tántalove, mest. pri

Tanzánijčevim; DVOJINA: im. Tanzánijčevi, rod.

Tántalovih, or. s Tántalovimi

Tanzánijčevih, daj. Tanzánijčevima, tož.

srednji: EDNINA: im. Tántalovo, rod. Tántalovega, Tanzánijčevi, mest. pri Tanzánijčevih, or. s

daj. Tántalovemu, tož. Tántalovo, mest. pri

Tanzánijčevima; MNOŽINA: im. Tanzánijčeva, rod.

Tántalovem, or. s Tántalovim; DVOJINA: im.

Tanzánijčevih, daj. Tanzánijčevim, tož.

Tántalovi, rod. Tántalovih, daj. Tántalovima, tož.

Tanzánijčeva, mest. pri Tanzánijčevih, or. s

Tántalovi, mest. pri Tántalovih, or. s Tántalovima;

Tanzánijčevimi

MNOŽINA: im. Tántalova, rod. Tántalovih, daj.

STATUS: predlog

Tántalovim, tož. Tántalova, mest. pri Tántalovih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Tántalovimi



STATUS: predlog

Tanzánijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Veliko Tanzanijcev se ukvarja s kmetijstvom

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

(< Tanzánija)



{B} Tanzanijčev

Tanzánija -e ž; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Tanzánijec, rod. Tanzánijca, daj.

|dolgo ime Združena republika Tanzanija|; |država|:

Tanzánijcu, tož. Tanzánijca, mest. pri Tanzánijcu, or.

Najdbe iz Tanzanije pričajo, da je že pračlovek

s Tanzánijcem; DVOJINA: im. Tanzánijca, rod.

uporabljal zobotrebec; Potovanje v Tanzanijo

Tanzánijcev, daj. Tanzánijcema, tož. Tanzánijca,

ponuja vzpon na Kilimandžaro; Med letoma 1973

mest. pri Tanzánijcih, or. s Tanzánijcema; MNOŽINA:

in 1977 je bil veleposlanik v Tanzaniji

im. Tanzánijci, rod. Tanzánijcev, daj. Tanzánijcem,

Kje? v Tanzaniji

tož. Tanzánijce, mest. pri Tanzánijcih, or. s

Od kod? iz Tanzanije

Tanzánijci

Kam? v Tanzanijo

STATUS: predlog

{B} Tanzanijec, Tanzanijka; Tanzanijčev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Tanzanijkin; tanzanijski

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Tanzánija, rod. Tanzánije, daj.



Tanzániji, tož. Tanzánijo, mest. pri Tanzániji, or. s

Tanzánijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Tanzánijo

V napetem dvoboju je zaostala za Tanzanijko

STATUS: predlog

Lwizo in bila druga

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Tanzánija)



{B} Tanzanijkin

Tanzánijčev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Tanzánijka, rod. Tanzánijke, daj.

Tanzanijčevo poznavanje zgodovine je navdušilo

Tanzánijki, tož. Tanzánijko, mest. pri Tanzánijki, or. s vse prisotne

Tanzánijko; DVOJINA: im. Tanzánijki, rod. Tanzánijk,

(< Tanzánijec)

daj. Tanzánijkama, tož. Tanzánijki, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Tanzánijčev, rod.

Tanzánijkah, or. s Tanzánijkama; MNOŽINA: im.

Tanzánijčevega, daj. Tanzánijčevemu, tož.

Tanzánijke, rod. Tanzánijk, daj. Tanzánijkam, tož.

Tanzánijčev (živostno Tanzánijčevega), mest. pri

Tanzánijke, mest. pri Tanzánijkah, or. s

Tanzánijčevem, or. s Tanzánijčevim; DVOJINA: im.

Tanzánijkami

Tanzánijčeva, rod. Tanzánijčevih, daj.

STATUS: predlog

Tanzánijčevima, tož. Tanzánijčeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Tanzánijčevih, or. s Tanzánijčevima; MNOŽINA: im.



Tanzánijčevi, rod. Tanzánijčevih, daj.

tanzánijski -a -o prid.

Tanzánijčevim, tož. Tanzánijčeve, mest. pri

Zanzibar, ki je le 30 kilometrov oddaljen od

Tanzánijčevih, or. s Tanzánijčevimi

tanzanijske obale, je postal najpomembnejše

ženski: EDNINA: im. Tanzánijčeva, rod.

pristanišče na vzhodni obali Afrike; tanzanijski šiling Tanzánijčeve, daj. Tanzánijčevi, tož. Tanzánijčevo,

||denarna enota||: ponujati najugodnejšo menjavo

mest. pri Tanzánijčevi, or. s Tanzánijčevo; DVOJINA:

tenazanijskih šilingov

im. Tanzánijčevi, rod. Tanzánijčevih, daj.

(< Tanzánija)

Tanzánijčevima, tož. Tanzánijčevi, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. tanzánijski, rod.

Tanzánijčevih, or. s Tanzánijčevima; MNOŽINA: im.

tanzánijskega, daj. tanzánijskemu, tož. tanzánijski

Tanzánijčeve, rod. Tanzánijčevih, daj.

(živostno tanzánijskega), mest. pri tanzánijskem, or. s tanzánijskim; DVOJINA: im. tanzánijska, rod.

815

tanzánijskih, daj. tanzánijskima, tož. tanzánijska, in daoístičnih, daj. taoístičnim in daoístičnim, tož.

mest. pri tanzánijskih, or. s tanzánijskima; MNOŽINA:

taoístične in daoístične, mest. pri taoístičnih in pri

im. tanzánijski, rod. tanzánijskih, daj. tanzánijskim,

daoístičnih, or. s taoístičnimi in z daoístičnimi

tož. tanzánijske, mest. pri tanzánijskih, or. s

ženski: EDNINA: im. taoístična in daoístična, rod.

tanzánijskimi

taoístične in daoístične, daj. taoístični in daoístični, ženski: EDNINA: im. tanzánijska, rod. tanzánijske, daj.

tož. taoístično in daoístično, mest. pri taoístični in pri tanzánijski, tož. tanzánijsko, mest. pri tanzánijski, or.

daoístični, or. s taoístično in z daoístično; DVOJINA:

s tanzánijsko; DVOJINA: im. tanzánijski, rod.

im. taoístični in daoístični, rod. taoístičnih in

tanzánijskih, daj. tanzánijskima, tož. tanzánijski, mest.

daoístičnih, daj. taoístičnima in daoístičnima, tož.

pri tanzánijskih, or. s tanzánijskima; MNOŽINA: im.

taoístični in daoístični, mest. pri taoístičnih in pri

tanzánijske, rod. tanzánijskih, daj. tanzánijskim, tož.

daoístičnih, or. s taoístičnima in z daoístičnima;

tanzánijske, mest. pri tanzánijskih, or. s

MNOŽINA: im. taoístične in daoístične, rod. taoístičnih tanzánijskimi

in daoístičnih, daj. taoístičnim in daoístičnim, tož.

srednji: EDNINA: im. tanzánijsko, rod. tanzánijskega, taoístične in daoístične, mest. pri taoístičnih in pri

daj. tanzánijskemu, tož. tanzánijsko, mest. pri

daoístičnih, or. s taoístičnimi in z daoístičnimi

tanzánijskem, or. s tanzánijskim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. taoístično in daoístično, rod.

tanzánijski, rod. tanzánijskih, daj. tanzánijskima, tož.

taoístičnega in daoístičnega, daj. taoístičnemu in

tanzánijski, mest. pri tanzánijskih, or. s

daoístičnemu, tož. taoístično in daoístično, mest. pri

tanzánijskima; MNOŽINA: im. tanzánijska, rod.

taoístičnem in pri daoístičnem, or. s taoístičnim in z

tanzánijskih, daj. tanzánijskim, tož. tanzánijska, mest.

daoístičnim; DVOJINA: im. taoístični in daoístični, rod.

pri tanzánijskih, or. s tanzánijskimi

taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnima in

STATUS: predlog

daoístičnima, tož. taoístični in daoístični, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnima in z daoístičnima; MNOŽINA: im. taoístična in daoístična,

taoíst -a in daoíst -a m

rod. taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnim in

|pripadnik taoizma|: Veliko Kitajcev je obenem

daoístičnim, tož. taoístična in daoístična, mest. pri

taoistov /daoistov, budistov in konfucijancev

taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnimi in z

{B} taoistov in daoistov

daoístičnimi

{O} EDNINA: im. taoíst in daoíst, rod. taoísta in

STATUS: predlog

daoísta, daj. taoístu in daoístu, tož. taoísta in daoísta, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

mest. pri taoístu in pri daoístu, or. s taoístom in z



daoístom; DVOJINA: im. taoísta in daoísta, rod.

taoístka -e in daoístka -e ž

taoístov in daoístov, daj. taoístoma in daoístoma, tož.

|pripadnica taoizma|: Ena od njegovih bivših deklet

taoísta in daoísta, mest. pri taoístih in pri daoístih, or.

je bila zaprisežena taoistka/ daoistika

s taoístoma in z daoístoma; MNOŽINA: im. taoísti in

(< taoíst)

daoísti, rod. taoístov in daoístov, daj. taoístom in

{B} taoistkin in daoistkin

daoístom, tož. taoíste in daoíste, mest. pri taoístih in

{O} EDNINA: im. taoístka in daoístka, rod. taoístke in

pri daoístih, or. s taoísti in z daoísti

daoístke, daj. taoístki in daoístki, tož. taoístko in

STATUS: predlog

daoístko, mest. pri taoístki in pri daoístki, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; taoístko in z daoístko; DVOJINA: im. taoístki in

samostalnik moškega spola

daoístki, rod. taoístk in daoístk, daj. taoístkama in



daoístkama, tož. taoístki in daoístki, mest. pri

taoístičen -čna -o

taoístkah

in daoístičen -čna -o prid.

in pri daoístkah, or. s taoístkama in z

daoístkama;

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Mnoga

MNOŽINA: im. taoístke in daoístke, rod.

taoistična/daoistična svetišča so zgradili na

taoístk in daoístk, daj. taoístkam in daoístkam, tož.

odročnih krajih; V zgodnji taoistični simboliki

taoístke in daoístke, mest. pri taoístkah in pri

tanke črte pomenijo nebo, debele pa zemljo

daoístkaa, or. s taoístkami in z daoístkami

(< taoíst)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. taoístičen in daoístičen, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; taoístičnega in daoístičnega, daj. taoístičnemu in

samostalnik ženskega spola

daoístičnemu, tož. taoístičen in daoístičen (živostno



taoístičnega in daoístičnega), mest. pri taoístičnem in taoízem -zma in daoízem -zma m

pri daoístičnem, or. s taoístičnim in z daoístičnim;

|starokitajska tradicija in miselnost|: Ljudski

DVOJINA: im. taoístična in daoístična, rod. taoístičnih religiozni taoizem je preplet animizma in magije;

in daoístičnih, daj. taoístičnima in daoístičnima, tož.

vpliv taoizma/daoizma na razvoj zenovske

taoístična in daoístična, mest. pri taoístičnih in pri

filozofije

daoístičnih, or. s taoístičnima in z daoístičnima;

{O} EDNINA: im. taoízem in daoízem, rod. taoízma in

MNOŽINA: im. taoístični in daoístični, rod. taoístičnih daoízma, daj. taoízmu in daoízmu, tož. taoízem in

816

daoízem, mest. pri taoízmu in pri daoízmu, or. s Távčarjema, tož. Távčarja, mest. pri Távčarjih, or. s

taoízmom in s daoízmom; DVOJINA: im. taoízma in

Távčarjema; MNOŽINA: im. Távčarji, rod. Távčarjev,

daoízma, rod. taoízmov in daoízmov, daj. taoízmoma

daj. Távčarjem, tož. Távčarje, mest. pri Távčarjih, or. s in daoízmoma, tož. taoízma in daoízma, mest. pri

Távčarji

taoízmih in pri daoízmih, or. s taoízmoma in s

STATUS: predlog

daoízmima; MNOŽINA: im. taoízmi in daoízmi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

taoízmov in daoízmov, daj. taoízmom in daoízmom,



tož. taoízme in daoízme, mest. pri taoízmih in pri

Távčarjev -a -o prid.

daoízmih, or. s taoízmi in s daoízmi

Tavčarjev dvorec na Visokem

STATUS: predlog

(< Távčar)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja;

{O} moški: EDNINA: im. Távčarjev, rod.

samostalnik moškega spola

Távčarjevega, daj. Távčarjevemu, tož. Távčarjev



(živostno Távčarjevega), mest. pri Távčarjevem, or. s

Tártar -ja m; zemljepisno ime

Távčarjevim; DVOJINA: im. Távčarjeva, rod.

|brezno v grškem bajeslovju|: Zevs je premagane

Távčarjevih, daj. Távčarjevima, tož. Távčarjeva, mest.

Titane pahnil v Tartar

pri Távčarjevih, or. s Távčarjevima; MNOŽINA: im.

Kje? v Tartarju

Távčarjevi, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevim, tož.

Od kod? iz Tartarja

Távčarjeve, mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevimi

Kam? v Tartar

ženski: EDNINA: im. Távčarjeva, rod. Távčarjeve, daj.

{B} tartarski

Távčarjevi, tož. Távčarjevo, mest. pri Távčarjevi, or. s

{O} EDNINA: im. Tártar, rod. Tártarja, daj. Tártarju,

Távčarjevo; DVOJINA: im. Távčarjevi, rod.

tož. Tártar, mest. pri Tártarju, or. s Tártarjem

Távčarjevih, daj. Távčarjevima, tož. Távčarjevi, mest.

STATUS: predlog

pri Távčarjevih, or. s Távčarjevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin; samostalnik Távčarjeve, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevim, tož.

moškega spola

Távčarjeve, mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevimi

srednji:



EDNINA: im. Távčarjevo, rod. Távčarjevega,

Tárzan -a

daj. Távčarjevemu, tož. Távčarjevo, mest. pri

m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Dečka Tarzana je vzgojila družina

Távčarjevem, or. s Távčarjevim; DVOJINA: im.

goril; Zgodba o Tarzanu je ob Drakuli ena

Távčarjevi, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevima, tož.

Távčarjevi,

največkrat ekraniziranih zgodb

mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevima;

{B} Tarzanov

MNOŽINA: im. Távčarjeva, rod. Távčarjevih, daj.

{O}

Távčarjevim, tož. Távčarjeva, mest. pri Távčarjevih,

EDNINA: im. Tárzan, rod. Tárzana, daj. Tárzanu,

or. s Távčarjevimi

tož. Tárzana, mest. pri Tárzanu, or. s Tárzanom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Tárzana, rod. Tárzanov, daj. Tárzanoma,

tož. Tárzana, mest. pri Tárzanih, or. s Tárzanoma;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. Tárzani, rod. Tárzanov, daj. Tárzanom,



tož. Tárzane, mest. pri Tárzanih, or. s Tárzani

Tavrísk -a m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik keltskega ljudstva|: Tavriski so od 3.

P

stoletja dalje prebivali v osrednji Sloveniji;

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena



Trgovsko središče Tavriskov je bila Vrhnika

{B} Tavriskov

tau -a [táv-, rod. táva] m

|grška črka τ|: napisati tau;

{O} EDNINA: im. Tavrísk, rod. Tavríska, daj.

kot prilastek, v imenovalniku

obesek v obliki črke tau

Tavrísku, tož. Tavríska, mest. pri Tavrísku, or. s

Tavrískom;

{O}

DVOJINA: im. Tavríska, rod. Tavrískov,

EDNINA: im. tau, rod. taua, daj. tauu, tož. tau, mest.

pri tauu,

daj. Tavrískoma, tož. Tavríska, mest. pri Tavrískih, or.

or. s tauom; DVOJINA: im. taua, rod. tauov,

s Tavrískoma; MNOŽINA: im. Tavríski, rod.

daj. tauoma, tož. taua, mest. pri tauih, or. s tauoma;

Tavrískov, daj. Tavrískom, tož. Tavríske, mest. pri

MNOŽINA: im. taui, rod. tauov, daj. tauom, tož. taue,

Tavrískih, or. s Tavríski

mest. pri tauih, or. s taui

S

STATUS: predlog

TATUS: predlog

P

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

RAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)





Távčar -ja

tavrískijski -a -o prid.

m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: dvorec Ivana Tavčarja na Visokem; Ves

Kot izraz gospodarske samostojnosti so noriški in

čas operacije je bil v stiku s Tavčarjem

tavriskijski Kelti začeli kovati lasten denar

(< Tavrísk)

{B} Tavčarjev

{O}

{O} moški: EDNINA: im. tavrískijski, rod.

EDNINA: im. Távčar, rod. Távčarja, daj. Távčarju,

tavrískijskega, daj. tavrískijskemu, tož. tavrískijski

tož. Távčarja, mest. pri Távčarju, or. s Távčarjem;

(živostno tavrískijskega), mest. pri tavrískijskem, or. s DVOJINA: im. Távčarja, rod. Távčarjev, daj.

817

tavrískijskim; DVOJINA: im. tavrískijska, rod.

Te -- [tə̀é tudi təé in téé tudi teé] m; simbol

tavrískijskih, daj. tavrískijskima, tož. tavrískijska,

|telur|: Simbol za kemijski element telur je Te

mest. pri tavrískijskih, or. s tavrískijskima; MNOŽINA: STATUS: predlog

im. tavrískijski, rod. tavrískijskih, daj. tavrískijskim, PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tož. tavrískijske, mest. pri tavrískijskih, or. s



tavrískijskimi

Tea -e [têja] ž; ime bitja, osebno ime

ženski: EDNINA: im. tavrískijska, rod. tavrískijske,

|žensko ime|: Preselili so se, ko je bilo Tei šest let; daj. tavrískijski, tož. tavrískijsko, mest. pri

Največ Tej živi v osrednjeslovenski statistični

tavrískijski, or. s tavrískijsko; DVOJINA: im.

regiji

tavrískijski, rod. tavrískijskih, daj. tavrískijskima, tož.

{B} Tein in Tejin

tavrískijski, mest. pri tavrískijskih, or. s

{O} EDNINA: im. Tea, rod. Tee, daj. Tei, tož. Teo, mest.

tavrískijskima; MNOŽINA: im. tavrískijske, rod.

pri Tei, or. s Teo; DVOJINA: im. Tei, rod. Tej, daj.

tavrískijskih, daj. tavrískijskim, tož. tavrískijske, mest.

Teama, tož. Tei, mest. pri Teah, or. s Teama;

pri tavrískijskih, or. s tavrískijskimi

MNOŽINA: im. Tee, rod. Tej, daj. Team, tož. Tee, mest.

srednji: EDNINA: im. tavrískijsko, rod. tavrískijskega, pri Teah, or. s Teami

daj. tavrískijskemu, tož. tavrískijsko, mest. pri

STATUS: predlog

tavrískijskem, or. s tavrískijskim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

tavrískijski, rod. tavrískijskih, daj. tavrískijskima, tož.

ženska)

tavrískijski, mest. pri tavrískijskih, or. s



tavrískijskima; MNOŽINA: im. tavrískijska, rod.

teh. okrajš.

tavrískijskih, daj. tavrískijskim, tož. tavrískijska, mest.

|tehnični|: teh. napaka; |tehnik; tehnica|: gradbeni

pri tavrískijskih, or. s tavrískijskimi

teh.; |tehnika|: Cena kuhinje brez bele teh.;

STATUS: predlog

|tehnologija|: v zvezi okrajšav Proizvodnjo vodi Peter

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Širca, ing. živil. teh.



STATUS: predlog

Tavrískinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|pripadnica keltskega ljudstva|: Nakit brežiških



Tavriskinj si je mogoče ogledati na razstavi v gradu

tehn. okrajš.

(< Tavrísk)

|tehnologija|

{B} Tavriskinjin

S

{O}

TATUS: predlog

EDNINA: im. Tavrískinja, rod. Tavrískinje, daj.

Tavrískinji,

P

tož. Tavrískinjo, mest. pri Tavrískinji, or.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

s Tavrískinjo;



DVOJINA: im. Tavrískinji, rod.

Tavrískinj, daj. Tavrískinjama, tož. Tavrískinji, mest.

Tein -a -o [têjin] prid.

pri Tavrískinjah, or. s Tavrískinjama;

Skupina pevk se je oblikovala zaradi Teine ljubezni

MNOŽINA: im.

Tavrískinje, rod. Tavrískinj, daj. Tavrískinjam, tož.

do glasbe

Tavrískinje, mest. pri Tavrískinjah, or. s

(< Tea)

Tavrískinjami

{O} moški: EDNINA: im. Tein, rod. Teinega, daj.

S

Teinemu,

TATUS: predlog

tož. Tein (živostno Teinega), mest. pri

P

Teinem, or. s Teinim; DVOJINA: im. Teina, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Teinih, daj. Teinima, tož. Teina, mest. pri Teinih, or. s Teinima; MNOŽINA: im. Teini, rod. Teinih, daj.

Tb -- [tə̀bə̀ tudi təbə̀ in tébé tudi tebé] m; simbol Teinim, tož. Teine, mest. pri Teinih, or. s Teinimi

|terbij|: Simbol za kemijski element terbij je Tb

ženski: EDNINA: im. Teina, rod. Teine, daj. Teini, tož.

STATUS: predlog

Teino, mest. pri Teini, or. s Teino; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Teini, rod. Teinih, daj. Teinima, tož. Teini, mest. pri Teinih, or. s Teinima; MNOŽINA: im. Teine, rod.

Tc -- [tə̀cə̀ tudi təcə̀ in técé tudi tecé] m; simbol Teinih, daj. Teinim, tož. Teine, mest. pri Teinih, or. s

|tehnecij|: Simbol za kemijski element tehnecij je

Teinimi

Tc

srednji: EDNINA: im. Teino, rod. Teinega, daj.

STATUS: predlog

Teinemu, tož. Teino, mest. pri Teinem, or. s Teinim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

DVOJINA: im. Teini, rod. Teinih, daj. Teinima, tož.



Teini, mest. pri Teinih, or. s Teinima; MNOŽINA: im.

tč. okrajš.

Teina, rod. Teinih, daj. Teinim, tož. Teina, mest. pri

|točka|: Delovno razmerje pod tč. 1 bo sklenjeno za

Teinih, or. s Teinimi

nedoločen čas

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





818

Têja -e ž; ime bitja, osebno ime Tejrézijev -a -o prid.

|žensko ime|: Bila sem pri sosedi Teji

Tejrezijev oče

{B} Tejin

(< Tejrézij)

{O} EDNINA: im. Têja, rod. Têje, daj. Têji, tož. Têjo,

{O} moški: EDNINA: im. Tejrézijev, rod.

mest. pri Têji, or. s Têjo; DVOJINA: im. Têji, rod. Têj, Tejrézijevega, daj. Tejrézijevemu, tož. Tejrézijev

daj. Têjama, tož. Têji, mest. pri Têjah, or. s Têjama;

(živostno Tejrézijevega), mest. pri Tejrézijevem, or. s MNOŽINA: im. Têje, rod. Têj, daj. Têjam, tož. Têje,

Tejrézijevim; DVOJINA: im. Tejrézijeva, rod.

mest. pri Têjah, or. s Têjami

Tejrézijevih, daj. Tejrézijevima, tož. Tejrézijeva,

STATUS: predlog

mest. pri Tejrézijevih, or. s Tejrézijevima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

im. Tejrézijevi, rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevim,

ženska)

tož. Tejrézijeve, mest. pri Tejrézijevih, or. s



Tejrézijevimi

Têjin -a -o

ženski:

prid.

EDNINA: im. Tejrézijeva, rod. Tejrézijeve, daj.

To je bil Tejin najboljši nastop sezone

Tejrézijevi, tož. Tejrézijevo, mest. pri Tejrézijevi, or.

(< Tea, Têja)

s Tejrézijevo; DVOJINA: im. Tejrézijevi, rod.

{O} moški:

Tejrézijevih,

EDNINA: im. Têjin, rod. Têjinega, daj.

daj. Tejrézijevima, tož. Tejrézijevi, mest.

Têjinemu,

pri Tejrézijevih,

tož. Têjin (živostno Têjinega), mest. pri

or. s Tejrézijevima; MNOŽINA: im.

Têjinem,

Tejrézijeve,

or. s Têjinim; DVOJINA: im. Têjina, rod.

rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevim, tož.

Têjinih,

Tejrézijeve,

daj. Têjinima, tož. Têjina, mest. pri Têjinih,

mest. pri Tejrézijevih, or. s

Tejrézijevimi

or. s Têjinima; MNOŽINA: im. Têjini, rod. Têjinih, daj.

Têjinim,

srednji:

tož. Têjine, mest. pri Têjinih, or. s Têjinimi

EDNINA: im. Tejrézijevo, rod. Tejrézijevega,

ženski: EDNINA: im. Têjina, rod. Têjine, daj. Têjini, daj. Tejrézijevemu, tož. Tejrézijevo, mest. pri

Tejrézijevem,

tož. Têjino, mest. pri Têjini, or. s Têjino; DVOJINA: im.

or. s Tejrézijevim; DVOJINA: im.

Têjini,

Tejrézijevi,

rod. Têjinih, daj. Têjinima, tož. Têjini, mest. pri

rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevima, tož.

Têjinih,

Tejrézijevi,

or. s Têjinima; MNOŽINA: im. Têjine, rod.

mest. pri Tejrézijevih, or. s

Têjinih,

Tejrézijevima;

daj. Têjinim, tož. Têjine, mest. pri Têjinih, or.

MNOŽINA: im. Tejrézijeva, rod.

s Têjinimi

Tejrézijevih, daj. Tejrézijevim, tož. Tejrézijeva, mest.

srednji:

pri Tejrézijevih,

EDNINA: im. Têjino, rod. Têjinega, daj.

or. s Tejrézijevimi

Têjinemu, tož. Têjino, mest. pri Têjinem, or. s

STATUS: predlog

Têjinim; DVOJINA: im. Têjini, rod. Têjinih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Têjinima, tož. Têjini, mest. pri Têjinih, or. s Têjinima; MNOŽINA: im. Têjina, rod. Têjinih, daj. Têjinim, tož.

Téksas -a m; zemljepisno ime

Têjina, mest. pri Têjinih, or. s Têjinimi

|ameriška zvezna država|: ameriška policija v

STATUS: predlog

Teksasu; Še vedno se vozimo kot v Teksasu: malo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

po cesti, malo po pločnikih; Teksas/teksas ||kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered||: borzni

Tejrézias -ja

Teksas/teksas

m; ime bitja, osebno ime

|grška bajeslovna oseba|; gl. Tejrézij

Kje? v Teksasu

S

Od kod? iz Teksasa

TATUS: predlog

P

Kam? v Teksas

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

{B} Teksašan, Teksašanka; Teksašanov,

rimska imena

Teksašankin; teksaški



{O} EDNINA: im. Téksas, rod. Téksasa, daj. Téksasu,

Tejrézij -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Téksas, mest. v Téksasu, or. s Téksasom

|podomačeno za Tejrézijas|; |grška bajeslovna oseba|:

STATUS: predlog

dialog med Ojdipom in Tejrezijem

P

{B} Tejrezijev

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena v frazemih;

{O}

imena držav

EDNINA: im. Tejrézij, rod. Tejrézija, daj.

Tejréziju,



tož. Tejrézija, mest. pri Tejréziju, or. s

Tejrézijem;

tel.

DVOJINA: im. Tejrézija, rod. Tejrézijev,

okrajš.

|telefon|: Naročila zbira g. Novak na tel. 223-332

daj. Tejrézijema, tož. Tejrézija, mest. pri Tejrézijih, or.

s Tejrézijema; MNOŽINA: im. Tejréziji, rod.

STATUS: predlog

Tejrézijev, daj. Tejrézijem, tož. Tejrézije, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Tejrézijih, or. s Tejréziji



STATUS: predlog

telebájsek -ska m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

|domišljijski lik|: Rada gleda telebajske; Bil je

rimska imena; samostalnik moškega spola

navdušen nad telebajskom Dipsijem



{B} telebajskov

819

{O} EDNINA: im. telebájsek, rod. telebájska, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

telebájsku, tož. telebájska, mest. pri telebájsku, or. s rimska imena

telebájskom; DVOJINA: im. telebájska, rod.



telebájskov, daj. telebájskoma, tož. telebájska, mest.

tel. št. okrajš.

pri telebájskih, or. s telebájskoma; MNOŽINA: im.

|telefonska številka|: Reševalce pokličite na tel.

telebájski, rod. telebájskov, daj. telebájskom, tož.

štev. 112

telebájske, mest. pri telebájskih, or. s telebájski

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,



nadnaravnih, domišljijskih bitij; pravopisne

Témida -e ž; ime bitja, religijsko ime

zanimivosti; samostalnik moškega spola

|grška boginja pravičnosti|: Likovno so Temido



prikazovali z zavezanimi očmi, s tehtnico v eni in z

telebájskov -a -o prid.

mečem v drugi roki

Za pusta se je oblekel v telebajskov kostum

{B} Temidin

(< telebájsek)

{O} EDNINA: im. Témida, rod. Témide, daj. Témidi,

{O} moški: EDNINA: im. telebájskov, rod.

tož. Témido, mest. pri Témidi, or. s Témido; DVOJINA:

telebájskovega, daj. telebájskovemu, tož. telebájskov

im. Témidi, rod. Témid, daj. Témidama, tož. Témidi,

(živostno telebájskovega), mest. pri telebájskovem, or.

mest. pri Témidah, or. s Témidama; MNOŽINA: im.

s telebájskovim; DVOJINA: im. telebájskova, rod.

Témide, rod. Témid, daj. Témidam, tož. Témide, mest.

telebájskovih, daj. telebájskovima, tož. telebájskova,

pri Témidah, or. s Témidami

mest. pri telebájskovih, or. s telebájskovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. telebájskovi, rod. telebájskovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

telebájskovim, tož. telebájskove, mest. pri

rimska imena

telebájskovih, or. s telebájskovimi



ženski: EDNINA: im. telebájskova, rod. telebájskove, Témis -ide ž; ime bitja, religijsko ime

daj. telebájskovi, tož. telebájskovo, mest. pri

|grška boginja pravičnosti|; gl. Témida

telebájskovi, or. s telebájskovo; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

telebájskovi, rod. telebájskovih, daj. telebájskovima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

tož. telebájskovi, mest. pri telebájskovih, or. s

rimska imena

telebájskovima; MNOŽINA: im. telebájskove, rod.

telebájskovih,



daj. telebájskovim, tož. telebájskove,

temp. okrajš.

mest. pri telebájskovih, or. s telebájskovimi

srednji:

|temperatura|: Zunanja temp. je –10 °C; Lazanjo

EDNINA: im. telebájskovo, rod.

telebájskovega,

pečemo 30 min pri temp. 190 °C

daj. telebájskovemu, tož.

telebájskovo,

S

mest. pri telebájskovem, or. s

TATUS: predlog

telebájskovim; DVOJINA: im. telebájskovi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

telebájskovih, daj. telebájskovima, tož. telebájskovi,



mest. pri telebájskovih, or. s telebájskovima;

têmpljar -ja m

MNOŽINA: im. telebájskova, rod. telebájskovih, daj.

|član viteškega reda, ki je od 12. do 14. stoletja ščitil telebájskovim, tož. telebájskova, mest. pri

romarje v Palestini|: premoženje templjarjev;

telebájskovih, or. s telebájskovimi

obtožbe proti templjarjem; Nekateri pobegli

STATUS: predlog

templjarji so prestopili v druge redove, nekateri v

P

samostane

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



{B} templjarjev

Télemah -a

{O} EDNINA: im. têmpljar, rod. têmpljarja, daj.

m; ime bitja, osebno ime

|

têmpljarju, tož. têmpljarja, mest. pri têmpljarju, or. s podomačeno za Telemahos|; |grška bajeslovna oseba|:

Odisej se je poslovil od žene Penelope in sina

têmpljarjem; DVOJINA: im. têmpljarja, rod.

Telemaha

têmpljarjev, daj. têmpljarjema, tož. têmpljarja, mest.

{B} Telemahov

pri têmpljarjih, or. s têmpljarjema; MNOŽINA: im.

{O}

têmpljarji, rod. têmpljarjev, daj. têmpljarjem, tož.

EDNINA: im. Télemah, rod. Télemaha, daj.

Télemahu,

têmpljarje, mest. pri têmpljarjih, or. s têmpljarji

tož. Télemaha, mest. pri Télemahu, or. s

Télemahom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Télemaha, rod.

Télemahov, daj. Télemahoma, tož. Télemaha, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

pri Télemahih, or. s Télemahoma; MNOŽINA: im.



Télemahi, rod. Télemahov, daj. Télemahom, tož.

templjárski -a -o prid.

Télemahe, mest. pri Télemahih, or. s Télemahi

cerkve, grajene pod templjarskim vplivom; Na

STATUS: predlog

templjarskih posestvih niso odkrili denarja ali zlata

(< têmpljar)

820

{O} moški: EDNINA: im. templjárski, rod.

DVOJINA: im. Terêziji, rod. Terêzij, daj. Terêzijama,

templjárskega, daj. templjárskemu, tož. templjárski

tož. Terêziji, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijama;

(živostno templjárskega), mest. pri templjárskem, or. s MNOŽINA: im. Terêzije, rod. Terêzij, daj. Terêzijam,

templjárskim; DVOJINA: im. templjárska, rod.

tož. Terêzije, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijami

templjárskih, daj. templjárskima, tož. templjárska,

STATUS: predlog

mest. pri templjárskih, or. s templjárskima; MNOŽINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

im. templjárski, rod. templjárskih, daj. templjárskim,

ženska); psevdonimi

tož. templjárske, mest. pri templjárskih, or. s



templjárskimi

Terêzija Ávilska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

ženski: EDNINA: im. templjárska, rod. templjárske,

|šp. Teresa de Jesus: svetnica, cerkvena učiteljica|:

daj. templjárski, tož. templjársko, mest. pri

avtobiografija sv. Terezije Velike ali Avilske

templjárski, or. s templjársko; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Terêzija Ávilska, rod. Terêzije

templjárski, rod. templjárskih, daj. templjárskima, tož.

Ávilske, daj. Terêziji Ávilski, tož. Terêzijo Ávilsko,

templjárski, mest. pri templjárskih, or. s

mest. pri Terêziji Ávilski, or. s Terêzijo Ávilsko

templjárskima; MNOŽINA: im. templjárske, rod.

STATUS: predlog

templjárskih, daj. templjárskim, tož. templjárske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem mest. pri templjárskih, or. s templjárskimi

imenu

srednji: EDNINA: im. templjársko, rod.

templjárskega,



daj. templjárskemu, tož. templjársko,

têsla -e in têsla -a m

mest. pri templjárskem, or. s templjárskim; DVOJINA:

|merska enota|: Merska enota za gostoto

im. templjárski, rod. templjárskih, daj. templjárskima, magnetnega polja se imenuje tesla; slikanje z

tož. templjárski, mest. pri templjárskih, or. s

templjárskima;

magnetno resonanco do 7 tesel/teslov <7 T>; prim.

MNOŽINA: im. templjárska, rod.

templjárskih,

T2

daj. templjárskim, tož. templjárska,

(< Têsla1)

mest. pri templjárskih, or. s templjárskimi

S

{O} EDNINA: im. têsla, rod. têsle in têsla, daj. têsli in TATUS: predlog

têslu, tož. têslo in têsla, mest. pri têsli in pri têslu, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

têslo in s têslom; DVOJINA: im. têsli in têsla, rod. têsel in têslov, daj. têslama in têsloma, tož. têsli in têsla, teol. okrajš.

mest. pri têslih in pri têslah, or. s têslama in s têsloma;

|teolog; teologinja| |teologija| |teološki|: teol.

MNOŽINA: im. têsle in têsla, rod. têsel in têslov, daj.

fakulteta; v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. teol.

têslam in têslom, tož. têsle in têsla, mest. pri têslah in štud.

pri têslih, or. s têslami in s têsli

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske



enote; samostalnik moškega spola

Terêza -e ž; ime bitja, osebno ime



|žensko ime|: koncert priljubljene pevke Tereze

Têsla1 -e in Têsla -a in Tésla -e in Tésla -a m; ime Kesovije; prim. Terêzija

bitja, osebno ime

{B} Terezin

|priimek|; |ameriški znanstvenik in izumitelj

{O} EDNINA: im. Terêza, rod. Terêze, daj. Terêzi, tož.

srbskega rodu s Hrvaškega|: odkritja Nikole/Nikola

Terêzo, mest. pri Terêzi, or. s Terêzo; DVOJINA: im.

Tesle/Tesla; Leta 1891 je Nikola Tesla izumil stroje

Terêzi, rod. Terêz, daj. Terêzama, tož. Terêzi, mest. pri za večfazni tok

Terêzah, or. s Terêzama; MNOŽINA: im. Terêze, rod.

{B} Teslov

Terêz, daj. Terêzam, tož. Terêze, mest. pri Terêzah, or.

{O} EDNINA: im. Têsla/Tésla, rod. Têsle/Tésle in

s Terêzami

Têsla/Tésla, daj. Têsli/Tésli in Têslu/Téslu, tož.

STATUS: predlog

Têslo/Téslo in Têsla/Tésla, mest. pri Têsli/Tésli in pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Têslu/Téslu, or. s Têslo/Téslo in s Têslom/Téslom;

ženska)

DVOJINA: im. Têsli/Tésli in Têsla/Tésla, rod.



Têsel/Tésel in Têslov/Téslov, daj. Têslama/Téslama

Terêzija -e ž; ime bitja, osebno ime

in Têsloma/Tésloma, tož. Têsli/Tésli in Têsla/Tésla,

|žensko ime|: portret akademske slikarke Terezije

mest. pri Têslah/Téslah in pri Têslih/Téslih, or. s

Bastelj; mati Terezija ||vzdevek Anjezë Gonxhe

Têslama/Téslama in s Têsloma/Tésloma; MNOŽINA:

Bojaxhiu||: Film prikazuje življenjsko zgodbo

im. Têsle/Tésle in Têsli/Tésli, rod. Têsel/Tésel in

dobrotnice in Nobelove nagrajenke za mir matere

Têslov/Téslov, daj. Têslam/Téslam in

Terezije; prim. Terêza

Têslom/Téslom, tož. Têsle/Tésle in Têsla/Tésla, mest.

{B} Terezijin

pri Têslah/Téslah in pri Têslih/Téslih, or. s

{O} EDNINA: im. Terêzija, rod. Terêzije, daj. Terêziji, Têslami/Téslami in s Têsli/Tésli

tož. Terêzijo, mest. pri Terêziji, or. s Terêzijo;

STATUS: predlog

821

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); Têslova in Téslova, rod. Têslovih in Téslovih, daj.

samostalnik moškega spola

Têslovima in Téslovima, tož. Têslova in Téslova,



mest. pri Têslovih in Téslovih, or. s Têslovima in

Têsla2 -e ž; stvarno ime

Téslovima; MNOŽINA: im. Têslovi in Téslovi, rod.

|podjetje|: Pri Tesli uporabljajo litijske baterije,

Têslovih in Téslovih, daj. Têslovim in Téslovim, tož.

podobne tistim v prenosnih računalnikih; |znamka|:

Têslove in Téslove, mest. pri Têslovih in Téslovih, or.

Vizija podjetja je, da bi Tesla postala znamka za

s Têslovimi in Téslovimi

številne okoljsko neoporečne storitve in izdelke; kot

ženski: EDNINA: im. Têslova in Téslova, rod. Têslove prilastek, v imenovalniku avtomobil znamke Tesla

in Téslove, daj. Têslovi in Téslovi, tož. Têslovo in

{B} Teslin

Téslovo, mest. pri Têslovi in Téslovi, or. s Têslovo in

{O} EDNINA: im. Têsla, rod. Têsle, daj. Têsli, tož.

Téslovo; DVOJINA: im. Têslovi in Téslovi, rod.

Têslo, mest. pri Têsli, or. s Têslo; DVOJINA: im. Têsli, Têslovih in Téslovih, daj. Têslovima in Téslovima,

rod. Têsel, daj. Têslama, tož. Têsli, mest. pri Têslah, or.

tož. Têslovi in Téslovi, mest. pri Têslovih in Téslovih, s Têslama; MNOŽINA: im. Têsle, rod. Têsel, daj.

or. s Têslovima in Téslovima; MNOŽINA: im. Têslove

Têslam, tož. Têsle, mest. pri Têslah, or. s Têslami

in Téslove, rod. Têslovih in Téslovih, daj. Têslovim in STATUS: predlog

Téslovim, tož. Têslove in Téslove, mest. pri Têslovih

P

in Téslovih, or. s Têslovimi in Téslovimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena



srednji: EDNINA: im. Têslovo in Téslovo, rod.

Têslin -a -o

Têslovega in Téslovega, daj. Têslovemu in

prid.

Téslovemu,

Teslini avtomobili

tož. Têslovo in Téslovo, mest. pri

(< Têsla

Têslovem in Téslovem, or. s Têslovim in Téslovim;

2)

{O} moški:

DVOJINA: im. Têslovi in Téslovi, rod. Têslovih in

EDNINA: im. Têslin, rod. Têslinega, daj.

Têslinemu,

Téslovih, daj. Têslovima in Téslovima, tož. Têslovi in

tož. Têslin (živostno Têslinega), mest. pri

Téslovi,

Têslinem,

mest. pri Têslovih in Téslovih, or. s

or. s Têslinim; DVOJINA: im. Têslina, rod.

Têslinih,

Têslovima in Téslovima; MNOŽINA: im. Têslova in

daj. Têslinima, tož. Têslina, mest. pri

Têslinih,

Téslova, rod. Têslovih in Téslovih, daj. Têslovim in

or. s Têslinima; MNOŽINA: im. Têslini, rod.

Têslinih,

Téslovim, tož. Têslova in Téslova, mest. pri Têslovih

daj. Têslinim, tož. Têsline, mest. pri

Têslinih,

in Téslovih, or. s Têslovimi in Téslovimi

or. s Têslinimi

ženski:

STATUS: predlog

EDNINA: im. Têslina, rod. Têsline, daj. Têslini,

tož. Têslino, mest. pri Têslini, or. s Têslino; DVOJINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na im. Têslini, rod. Têslinih, daj. Têslinima, tož. Têslini,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; svojilni

mest. pri Têslinih, or. s Têslinima; MNOŽINA: im.

pridevniki

Têsline, rod. Têslinih, daj. Têslinim, tož. Têsline, mest.



pri Têslinih, or. s Têslinimi

Téspis -a m; ime bitja, osebno ime

srednji: EDNINA: im. Têslino, rod. Têslinega, daj.

|priimek|; |grški pesnik in dramatik|: V 6. stoletju pr.

Têslinemu, tož. Têslino, mest. pri Têslinem, or. s

n. š. je Tespis uvedel prvega igralca

Têslinim; DVOJINA: im. Têslini, rod. Têslinih, daj.

{B} Tespisov

Têslinima, tož. Têslini, mest. pri Têslinih, or. s

{O} EDNINA: im. Téspis, rod. Téspisa, daj. Téspisu,

Têslinima; MNOŽINA: im. Têslina, rod. Têslinih, daj.

tož. Téspisa, mest. pri Téspisu, or. s Téspisom;

Têslinim, tož. Têslina, mest. pri Têslinih, or. s

DVOJINA: im. Téspisa, rod. Téspisev, daj. Téspisoma,

Têslinimi

tož. Téspisa, mest. pri Téspisih, or. s Téspisoma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Téspisi, rod. Téspisov, daj. Téspisom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. Téspise, mest. pri Téspisih, or. s Téspisi



STATUS: predlog

Têslov -a -o in Téslov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Osnova kasnejšim odkritjem v brezžični telegrafiji,



radiofoniji, televiziji in radarju so bili Teslovi

Téspisov -a -o prid.

poskusi; Teslov tok ||visokofrekvenčni tok||: V

Nekateri Atenci so Tespisova prizadevanja

medicini se za terapije uporabljajo Teslovi tokovi;

odklanjali; Tespisov/tespisov voz ||potujoče Teslov transformator ||naprava||: Če v bližino

gledališče||: Koordinatorka projekta se je zahvalila

Teslovega transformatorja postavimo kovinsko telo,

za podporo, ki jo Tespisov/tespisov voz uživa pri

se to segreje

lokalnih oblasteh

(< Têsla1)

(< Téspis)

{O} moški: EDNINA: im. Têslov in Téslov, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Téspisov, rod. Téspisovega, Têslovega in Téslovega, daj. Têslovemu in

daj. Téspisovemu, tož. Téspisov (živostno

Téslovemu, tož. Têslov (živostno Têslovega in Téslov

Téspisovega), mest. pri Téspisovem, or. s

(živostno Téslovega), mest. pri Têslovem in

Téspisovim; DVOJINA: im. Téspisova, rod.

Téslovem, or. s Têslovim in Téslovim; DVOJINA: im.

Téspisovih, daj. Téspisovima, tož. Téspisova, mest.

822

pri Téspisovih, or. s Téspisovima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Tezêjevi, rod. Tezêjevih, daj.

Téspisovi, rod. Téspisovih, daj. Téspisovim, tož.

Tezêjevim, tož. Tezêjeve, mest. pri Tezêjevih, or. s

Téspisove, mest. pri Téspisovih, or. s Téspisovimi

Tezêjevimi

ženski: EDNINA: im. Téspisova, rod. Téspisove, daj.

ženski: EDNINA: im. Tezêjeva, rod. Tezêjeve, daj.

Téspisovi, tož. Téspisovo, mest. pri Tántalovi, or. s

Tezêjevi, tož. Tezêjevo, mest. pri Tezêjevi, or. s

Téspisovo; DVOJINA: im. Téspisovi, rod. Téspisovih,

Tezêjevo; DVOJINA: im. Tezêjevi, rod. Tezêjevih, daj.

daj. Téspisovima, tož. Téspisovi, mest. pri Téspisovih, Tezêjevima, tož. Tezêjevi, mest. pri Tezêjevih, or. s

or. s Téspisovima; MNOŽINA: im. Téspisove, rod.

Tezêjevima; MNOŽINA: im. Tezêjeve, rod. Tezêjevih,

Téspisovih, daj. Téspisovim, tož. Téspisove, mest. pri

daj. Tezêjevim, tož. Tezêjeve, mest. pri Tezêjevih, or.

Téspisovih, or. s Téspisovimi

s Tezêjevimi

srednji: EDNINA: im. Téspisovo, rod. Téspisovega, srednji: EDNINA: im. Tezêjevo, rod. Tezêjevega, daj.

daj. Téspisovemu, tož. Téspisovo, mest. pri

Tezêjevemu, tož. Tezêjevo, mest. pri Tezêjevem, or. s

Téspisovem, or. s Téspisovim; DVOJINA: im.

Tezêjevim; DVOJINA: im. Tezêjevi, rod. Tezêjevih,

Téspisovi, rod. Téspisovih, daj. Téspisovima, tož.

daj. Tezêjevima, tož. Tezêjevi, mest. pri Tezêjevih, or.

Téspisovi, mest. pri Téspisovih, or. s Téspisovima;

s Tezêjevima; MNOŽINA: im. Tezêjeva, rod.

MNOŽINA: im. Téspisovi, rod. Téspisovih, daj.

Tezêjevih, daj. Tezêjevim, tož. Tezêjeva, mest. pri

Téspisovim, tož. Téspisove, mest. pri Téspisovih, or. s Tezêjevih, or. s Tezêjevimi

Téspisovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Tezêus -ja m; ime bitja, osebno ime



|grška bajeslovna oseba|; gl. Tezêj

Tétida -e ž; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|podomačeno za Tetis|; |grška bajeslovna oseba|: Ahil

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

je bil sin kralja Peleja in morske nimfe Tetide

rimska imena

{B} Tetidin



{O} EDNINA: im. Tétida, rod. Tétide, daj. Tétidi, tož.

tg -- [tə̀gə̀ tudi təgə̀ in tégé tudi tegé] m; simbol Tétido, mest. pri Tétidi, or. s Tétido; DVOJINA: im.

|tangens|: Tangens (tg) je v pravokotnem trikotniku

Tétidi, rod. Tétid, daj. Tétidama, tož. Tétidi, mest. pri razmerje med obema katetama

Tétidah, or. s Tétidama; MNOŽINA: im. Tétide, rod.

STATUS: predlog

Tétid, daj. Tétidam, tož. Tétide, mest. pri Tétidah, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Tétidami



STATUS: predlog

Th -- [tə̀hə̀ tudi təhə̀ in téhá tudi tehá] m; simbol PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-

|torij|: Simbol za kemijski element torij je Th

rimska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Tezêj -a m; ime bitja, osebno ime



|podomačeno za Tezeus|; |grška bajeslovna oseba|:

theta -e [téta] ž

Ariadna je s Tezejem zapustila Kreto

|grška črka θ|: V antiki so uporabljali theto kot

{B} Tezejev

simbol za smrt; kot prilastek, v imenovalniku črka theta;

{O} EDNINA: im. Tezêj, rod. Tezêja, daj. Tezêju, tož.

nesklonljivo v zvezi theta valovi Theta valovi (4 do 8

Tezêja, mest. pri Tezêju, or. s Tezêjem; DVOJINA: im.

Hz) so povezani s stanjem globokega sna valovi

Tezêja, rod. Tezêjev, daj. Tezêjema, tož. Tezêja, mest.

theta; nesklonljivo v zvezi theta zdravljenje Ukvarja se s pri Tezêjih, or. s Tezêjema; MNOŽINA: im. Tezêji, rod.

theta zdravljenjem zdravljenjem theta

Tezêjev, daj. Tezêjem, tož. Tezêje, mest. pri Tezêjih,

{O} EDNINA: im. theta, rod. thete, daj. theti, tož. theto, or. s Tezêji

mest. pri theti, or. s theto; DVOJINA: im. theti, rod. thet, STATUS: predlog

daj. thetama, tož. theti, mest. pri thetah, or. s thetama; PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena;

MNOŽINA: im. thete, rod. thet, daj. thetam, tož. thete, samostalnik moškega spola; grško-rimska imena

mest. pri thetah, or. s thetami



STATUS: predlog

Tezejev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); nesklonljivo v Tezejev mit

zvezi

(< Tezêj)



{O} moški: EDNINA: im. Tezêjev, rod. Tezêjevega, Thomas -a [tómas] m; ime bitja, osebno ime

daj. Tezêjevemu, tož. Tezêjev (živostno Tezêjevega),

|priimek|; |britanski metalurg|: portret Sidneyja

mest. pri Tezêjevem, or. s Tezêjevim; DVOJINA: im.

Gilchrista Thomasa

Tezêjeva, rod. Tezêjevih, daj. Tezêjevima, tož.

{B} Thomasov

Tezêjeva, mest. pri Tezêjevih, or. s Tezêjevima;

823

{O} EDNINA: im. Thomas, rod. Thomasa, daj.

|žensko ime|: S seboj sta pripeljala hčerkico Tio;

Thomasu, tož. Thomasa, mest. pri Thomasu, or. s

Sodeč po statistiki, se je večina Tij rodila po letu

Thomasom; DVOJINA: im. Thomasa, rod. Thomasov,

1980

daj. Thomasoma, tož. Thomasa, mest. pri Thomasih,

{B} Tiin in Tijin

or. s Thomasoma; MNOŽINA: im. Thomasi, rod.

{O} EDNINA: im. Tia, rod. Tie, daj. Tii, tož. Tio, mest.

Thomasov, daj. Thomasom, tož. Thomase, mest. pri

pri Tii, or. s Tio; DVOJINA: im. Tii, rod. Tij, daj.

Thomasih, or. s Thomasi

Tiama, tož. Tii, mest. pri Tiah, or. s Tiama; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Tie, rod. Tij, daj. Tiam, tož. Tie, mest. pri Tiah, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Tiami



STATUS: predlog

Thomasov -a -o [tómasov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Starejšega Thomasovega sina so klicali Bibi;

ženska)

Thomasov fosfat ||umetno gnojilo||: Kje bi lahko kupila fosforjevo gnojilo Thomasov fosfat, ki ga

Tígr -a m; stvarno ime

mnogi poznajo pod imenom Tomaževa žlindra?;

|primorska protifašistična organizacija|: Vključil se

prim. Tomážev

je v ilegalno delavsko organizacijo in nato v Tigr;

(< Thomas)

Zadnja desetletja veliko piše o Tigru in tigrovcih;

{O} moški: EDNINA: im. Thomasov, rod.

kot prilastek, v imenovalniku Organizacija Tigr je

Thomasovega, daj. Thomasovemu, tož. Thomasov

doživela razcvet po osamosvojitvi leta 1991; za

(živostno Thomasovega), mest. pri Thomasovem, or. s

izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku člani Tigra Thomasovim; DVOJINA: im. Thomasova, rod.

(< TÍGR)

Thomasovih, daj. Thomasovima, tož. Thomasova,

{B} Tigrov

mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Tígr, rod. Tígra, daj. Tígru, tož. Tígr, im. Thomasovi, rod. Thomasovih, daj. Thomasovim,

mest. pri Tígru, or. s Tígrom

tož. Thomasove, mest. pri Thomasovih, or. s

STATUS: predlog

Thomasovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

ženski: EDNINA: im. Thomasova, rod. Thomasove,



daj. Thomasovi, tož. Thomasovo, mest. pri

TÍGR TÍGR-a m; kratica

Thomasovi, or. s Thomasovo; DVOJINA: im.

|Trst, Istra, Gorica, Reka|: Kot študent je v Gorici

Thomasovi, rod. Thomasovih, daj. Thomasovima, tož.

začel sodelovati s TIGR-om; kot prilastek, v

Thomasovi, mest. pri Thomasovih, or. s

imenovalniku delovanje organizacije TIGR pred

Thomasovima; MNOŽINA: im. Thomasove, rod.

drugo svetovno vojno; za izražanje svojine, kot prilastek, Thomasovih, daj. Thomasovim, tož. Thomasove,

v rodilniku pripadniki TIGR-a/TIGR; prim. Tígr

mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovimi

{B} TIGR-ov

srednji: EDNINA: im. Thomasovo, rod.

{O} EDNINA: im. TÍGR, rod. TÍGR-a tudi TÍGR, daj.

Thomasovega, daj. Thomasovemu, tož. Thomasovo,

TÍGR-u tudi TÍGR, tož. TÍGR tudi TÍGR, mest. pri

mest. pri Thomasovem, or. s Thomasovim; DVOJINA:

TÍGR-u tudi TÍGR, or. s TÍGR-om tudi TÍGR

im. Thomasovi, rod. Thomasovih, daj. Thomasovima,

STATUS: predlog

tož. Thomasovi, mest. pri Thomasovih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

Thomasovima; MNOŽINA: im. Thomasova, rod.



Thomasovih, daj. Thomasovim, tož. Thomasova,

tígrovec -vca m

mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovimi

|sodelavec, član Tigra| upor tigrovcev proti

STATUS: predlog

raznarodovanju Primorske; Decembra 1941 se je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na končal drugi tržaški proces proti tigrovcem

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

(< Tígr)



{B} tigrovčev

Ti -- [tə̀í tudi təí in téí tudi teí] m; simbol

{O} EDNINA: im. tígrovec, rod. tígrovca, daj. tígrovcu,

|titan|: Simbol za kemijski element titan je Ti

tož. tígrovca, mest. pri tígrovcu, or. s tígrovcem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. tígrovca, rod. tígrovcev, daj. tígrovcema, PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

tož. tígrovca, mest. pri tígrovcih, or. s tígrovcema;



MNOŽINA: im. tígrovci, rod. tígrovcev, daj. tígrovcem,

t. i. okrajš.

tož. tígrovce, mest. pri tígrovcih, or. s tígrovci

|tako imenovani|: Zdravljenje poteka v obliki t. i.

STATUS: predlog

koktajlov, mešanic treh različnih zdravil

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tígrovka1 -e ž



Tia -e [tíja] ž; ime bitja, osebno ime

824

|sodelavka, članica Tigra| Znana je kot tigrovka in aktivistka; Spomenik je odkrila tigrovka Marija

tigurínski -a -o prid.

Malnarčič Semec

Zgodovinski viri pričajo o tigurinskih zmagah nad

(< Tígr)

Rimljani

{B} tigrovkin

(< Tigurín)

{O} EDNINA: im. tígrovka, rod. tígrovke, daj. tígrovki,

{O} moški: EDNINA: im. tigurínski, rod. tigurínskega, tož. tígrovko, mest. pri tígrovki, or. s tígrovko;

daj. tigurínskemu, tož. tigurínski (živostno

DVOJINA: im. tígrovki, rod. tígrovk, daj. tígrovkama,

tigurínskega), mest. pri tigurínskem, or. s

tož. tígrovki, mest. pri tígrovkah, or. s tígrovkama;

tigurínskim; DVOJINA: im. tigurínska, rod. tigurínskih, MNOŽINA: im. tígrovke, rod. tígrovk, daj. tígrovkam,

daj. tigurínskima, tož. tigurínska, mest. pri tigurínskih, tož. tígrovke, mest. pri tígrovkah, or. s tígrovkami

or. s tigurínskima; MNOŽINA: im. tigurínski, rod.

STATUS: predlog

tigurínskih, daj. tigurínskim, tož. tigurínske, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tigurínskih, or. s tigurínskimi



ženski: EDNINA: im. tigurínska, rod. tigurínske, daj.

tígrovka2 -e ž

tigurínski, tož. tigurínsko, mest. pri tigurínski, or. s

|kača|: Med najbolj znanimi avstralskimi kačami so

tigurínsko; DVOJINA: im. tigurínski, rod. tigurínskih,

rjavka, tigrovka in taipan; |riba|: Orjaška tigrovka

daj. tigurínskima, tož. tigurínski, mest. pri tigurínskih, (Hydrocynus goliath) velja za eno najnevarnejših

or. s tigurínskima; MNOŽINA: im. tigurínske, rod.

sladkovodnih rib na svetu; prim. tígrovka1

tigurínskih, daj. tigurínskim, tož. tigurínske, mest. pri

{O} EDNINA: im. tígrovka, rod. tígrovke, daj. tígrovki, tigurínskih, or. s tigurínskimi

tož. tígrovko, mest. pri tígrovki, or. s tígrovko;

srednji: EDNINA: im. tigurínsko, rod. tigurínskega, DVOJINA: im. tígrovki, rod. tígrovk, daj. tígrovkama,

daj. tigurínskemu, tož. tigurínsko, mest. pri

tož. tígrovki, mest. pri tígrovkah, or. s tígrovkama;

tigurínskem, or. s tigurínskim; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. tígrovke, rod. tígrovk, daj. tígrovkam,

tigurínski, rod. tigurínskih, daj. tigurínskima, tož.

tož. tígrovke, mest. pri tígrovkah, or. s tígrovkami

tigurínski, mest. pri tigurínskih, or. s tigurínskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. tigurínska, rod. tigurínskih, daj.

P

tigurínskim, tož. tigurínska, mest. pri tigurínskih, or. s RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik tigurínskimi

ženskega spola

STATUS: predlog



Tigurín -a

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik plemena keltskih Helvetov|: Cezarjeva



rimska armada je v bitkah pri Ararju in Bibrakti

Tíhomir -ja m; ime bitja, osebno ime

porazila vojsko Tigurinov

|moško ime|: katalog ob razstavi fotografij

{B} Tingurinov

Tihomirja Pinterja; intervju z industrijskim

{O}

oblikovalcem Tihomirjem Tomičem

EDNINA: im. Tigurín, rod. Tigurína, daj. Tigurínu,

{B} Tihomirjev

tož. Tigurína, mest. pri Tigurínu, or. s Tigurínom;

{O}

DVOJINA: im. Tigurína, rod. Tigurínov, daj.

EDNINA: im. Tíhomir, rod. Tíhomirja, daj.

Tigurínoma,

Tíhomirju,

tož. Tigurína, mest. pri Tigurínih, or. s

tož. Tíhomirja, mest. pri Tíhomirju, or. s

Tigurínoma;

Tíhomirjem;

MNOŽINA: im. Tiguríni, rod. Tigurínov,

DVOJINA: im. Tíhomirja, rod.

Tíhomirjev,

daj. Tigurínom, tož. Tiguríne, mest. pri Tigurínih, or. s daj. Tíhomirjema, tož. Tíhomirja, mest.

Tiguríni

pri Tíhomirjih, or. s Tíhomirjema; MNOŽINA: im.

S

Tíhomirji, rod. Tíhomirjev, daj. Tíhomirjem, tož.

TATUS: predlog

Tíhomirje,

P

mest. pri Tíhomirjih, or. s Tíhomirji

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

S



TATUS: predlog

Tigurínka -e

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica plemena keltskih Helvetov|: nakit

moška); lastna imena (osebna, moška)

Tigurink



(< Tigurín)

Tiin -a -o [tíjin] prid.

{B} Tigurinkin

Po Tiini knjigi bo sedaj nastala še televizijska

{O} EDNINA: im. Tigurínka, rod. Tigurínke, daj.

serija

Tigurínki, tož. Tigurínko, mest. pri Tigurínki, or. s

(< Tia)

Tigurínko; DVOJINA: im. Tigurínki, rod. Tigurínk, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Tiin, rod. Tiinega, daj.

Tigurínkama, tož. Tigurínki, mest. pri Tigurínkah, or.

Tiinemu, tož. Tiin (živostno Tiinega), mest. pri

s Tigurínkama; MNOŽINA: im. Tigurínke, rod.

Tiinem, or. s Tiinim; DVOJINA: im. Tiina, rod. Tiinih,

Tigurínk, daj. Tigurínkam, tož. Tigurínke, mest. pri

daj. Tiinima, tož. Tiina, mest. pri Tiinih, or. s Tiinima; Tigurínkah, or. s Tigurínkami

MNOŽINA: im. Tiini, rod. Tiinih, daj. Tiinim, tož. Tiine, STATUS: predlog

mest. pri Tiinih, or. s Tiinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

825

ženski: EDNINA: im. Tiina, rod. Tiine, daj. Tiini, tož.

{O} EDNINA: im. tílda, rod. tílde, daj. tíldi, tož. tíldo, Tiino, mest. pri Tiini, or. s Tiino; DVOJINA: im. Tiini, mest. pri tíldi, or. s tíldo; DVOJINA: im. tíldi, rod. tíld, rod. Tiinih, daj. Tiinima, tož. Tiini, mest. pri Tiinih, or.

daj. tíldama, tož. tíldi, mest. pri tíldah, or. s tíldama; s Tiinima; MNOŽINA: im. Tiine, rod. Tiinih, daj.

MNOŽINA: im. tílde, rod. tíld, daj. tíldam, tož. tílde, Tiinim, tož. Tiine, mest. pri Tiinih, or. s Tiinimi

mest. pri tíldah, or. s tíldami

srednji: EDNINA: im. Tiino, rod. Tiinega, daj.

STATUS: predlog

Tiinemu, tož. Tiino, mest. pri Tiinem, or. s Tiinim;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

DVOJINA: im. Tiini, rod. Tiinih, daj. Tiinima, tož. Tiini, mest. pri Tiinih, or. s Tiinima; MNOŽINA: im. Tiina,

Timotêj -a in Timótej -a m; ime bitja, osebno ime rod. Tiinih, daj. Tiinim, tož. Tiina, mest. pri Tiinih, or.

|moško ime|: Dobil je sina Timoteja; Igral se je s

s Tiinimi

sedemletnim Timotejem

STATUS: predlog

{B} Timotejev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Timotêj in Timótej, rod. Timotêja in



Timóteja, daj. Timotêju in Timóteju, tož. Timotêja in

Tíja -e ž; ime bitja, osebno ime

Timóteja, mest. pri Timotêju in Timóteju, or. s

|žensko ime|: Tiji je neprijetno

Timotêjem in Timótejem; DVOJINA: im. Timotêja in

{B} Tijin

Timóteja, rod. Timotêjev in Timótejev, daj.

{O} EDNINA: im. Tíja, rod. Tíje, daj. Tíji, tož. Tíjo,

Timotêjema in Timótejema, tož. Timotêja in

mest. pri Tíji, or. s Tíjo; DVOJINA: im. Tíji, rod. Tíj, daj.

Timóteja, mest. pri Timotêjih in pri Timótejih, or. s

Tíjama, tož. Tíji, mest. pri Tíjah, or. s Tíjama;

Timotêjema in s Timótejema; MNOŽINA: im. Timotêji

MNOŽINA: im. Tíje, rod. Tíj, daj. Tíjam, tož. Tíje, mest.

in Timóteji, rod. Timotêjev in Timótejev, daj.

pri Tíjah, or. s Tíjami

Timotêjem in Timótejem, tož. Timotêje in Timóteje,

STATUS: predlog

mest. pri Timotêjih in pri Timótejih, or. s Timotêji in PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

s Timóteji

ženska)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Tíjin -a -o prid.

moška); samostalnik moškega spola

Tijin dedek



(< Tia, Tíja)

Timotêjev -a -o in Timótejev -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. Tíjin, rod. Tíjinega, daj.

Naročil je rentgenski posnetek Timotejevega

Tíjinemu, tož. Tíjin (živostno Tíjinega), mest. pri

prsnega koša

Tíjinem, or. s Tíjinim; DVOJINA: im. Tíjina, rod.

(< Timotêj)

Tíjinih, daj. Tíjinima, tož. Tíjina, mest. pri Tíjinih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Timotêjev in Timótejev,

s Tíjinima; MNOŽINA: im. Tíjini, rod. Tíjinih, daj.

rod. Timotêjevega in Timótejevega, daj.

Tíjinim, tož. Tíjine, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinimi Timotêjevemu in Timótejevemu, tož. Timotêjev in

ženski: EDNINA: im. Tíjina, rod. Tíjine, daj. Tíjini, tož.

Timótejev (živostno Timotêjevega in Timótejevega),

Tíjino, mest. pri Tíjini, or. s Tíjino; DVOJINA: im.

mest. pri Timotêjevem in pri Timótejevem, or. s

Tíjini, rod. Tíjinih, daj. Tíjinima, tož. Tíjini, mest. pri Timotêjevim in s Timótejevim; DVOJINA: im.

Tíjinih, or. s Tíjinima; MNOŽINA: im. Tíjine, rod.

Timotêjeva in Timótejeva, rod. Timotêjevih in

Tíjinih, daj. Tíjinim, tož. Tíjine, mest. pri Tíjinih, or. s Timótejevih, daj. Timotêjevima in Timótejevima, tož.

Tíjinimi

Timotêjeva in Timótejeva, mest. pri Timotêjevih in

srednji: EDNINA: im. Tíjino, rod. Tíjinega, daj.

pri Timótejevih, or. s Timotêjevima in s

Tíjinemu, tož. Tíjino, mest. pri Tíjinem, or. s Tíjinim; Timótejevima; MNOŽINA: im. Timotêjevi in

DVOJINA: im. Tíjini, rod. Tíjinih, daj. Tíjinima, tož.

Timótejevi, rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj.

Tíjini, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinima; MNOŽINA: im.

Timotêjevim in Timótejevim, tož. Timotêjeve in

Tíjina, rod. Tíjinih, daj. Tíjinim, tož. Tíjina, mest. pri Timótejeve, mest. pri Timotêjevih in pri Timótejevih,

Tíjinih, or. s Tíjinimi

or. s Timotêjevimi in s Timótejevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Timotêjeva in Timótejeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Timotêjeve in Timótejeve, daj. Timotêjevi in



Timótejevi, tož. Timotêjevo in Timótejevo, mest. pri

tílda -e ž

Timotêjevi in pri Timótejevi, or. s Timotêjevo in s

|pisno znamenje|: V španščini uporabljajo tildo nad

Timótejevo; DVOJINA: im. Timotêjevi in Timótejevi,

črko n

rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevima in

{PRZ} ~ nestično kot ponavljalno znamenje v slovarjih, Timótejevima, tož. Timotêjevi in Timótejevi, mest.

kadar nadomešča celotno besedo hiša: atrijska ~;

pri Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s

desnostično kot ponavljalno znamenje v slovarjih, kadar Timotêjevima in s Timótejevima; MNOŽINA: im.

nadomešča del besede hiša: gradnja ~e; prim. vijúga

Timotêjeve in Timótejeve, rod. Timotêjevih in

Timótejevih, daj. Timotêjevim in Timótejevim, tož.

826

Timotêjeve in Timótejeve, mest. pri Timotêjevih in daj. Tínetovim, tož. Tínetova, mest. pri Tínetovih, or. s pri Timótejevih, or. s Timotêjevimi in s

Tínetovimi

Timótejevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Timotêjevo in Timótejevo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Timotêjevega in Timótejevega, daj. Timotêjevemu in



Timótejevemu, tož. Timotêjevo in Timótejevo, mest.

Tintoretto -a [tintoréto] m; ime bitja, osebno ime pri Timotêjevem in pri Timótejevem, or. s

|umetniško ime Jacopa Robustija, italijanskega

Timotêjevim in s Timótejevim; DVOJINA: im.

slikarja|: Italijanski slikar Tintoretto je upodabljal

Timotêjevi in Timótejevi, rod. Timotêjevih in

svetopisemske zgodbe

Timótejevih, daj. Timotêjevima in Timótejevima, tož.

{B} Tintorettov

Timotêjevi in Timótejevi, mest. pri Timotêjevih in pri

{O} EDNINA: im. Tintoretto, rod. Tintoretta, daj.

Timótejevih, or. s Timotêjevima in s Timótejevima;

Tintorettu, tož. Tintoretta, mest. pri Tintorettu, or. s MNOŽINA: im. Timotêjeva in Timótejeva, rod.

Tintorettom

Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevim in

STATUS: predlog

Timótejevim, tož. Timotêjeva in Timótejeva, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s Timotêjevimi in



s Timótejevimi

Tintorettov -a -o [tintorétov-] prid.

STATUS: predlog

Tintorettove slike

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni (< Tintoretto)

pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Tintorettov, rod.



Tintorettovega, daj. Tintorettovemu, tož. Tintorettov

Tíne -ta m; ime bitja, osebno ime

(živostno Tintorettovega), mest. pri Tintorettovem, or.

|moško ime|: Tinetu je povedala, da rada potuje; V

s Tintorettovim; DVOJINA: im. Tintorettova, rod.

času odsotnosti se je zveza s Tinetom ohladila

Tintorettovih, daj. Tintorettovima, tož. Tintorettova,

{B} Tinetov

mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovima;

{O} EDNINA: im. Tíne, rod. Tíneta, daj. Tínetu, tož.

MNOŽINA: im. Tintorettovi, rod. Tintorettovih, daj.

Tíneta, mest. pri Tínetu, or. s Tínetom; DVOJINA: im.

Tintorettovim, tož. Tintorettove, mest. pri

Tíneta, rod. Tínetov, daj. Tínetoma, tož. Tíneta, mest.

Tintorettovih, or. s Tintorettovimi

pri Tínetih, or. s Tínetoma; MNOŽINA: im. Tíneti, rod.

ženski: EDNINA: im. Tintorettova, rod. Tintorettove, Tíntov, daj. Tíntom, tož. Tínete, mest. pri Tínetih, or. s daj. Tintorettovi, tož. Tintorettovo, mest. pri

Tíneti

Tintorettovi, or. s Tintorettovo; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Tintorettovi, rod. Tintorettovih, daj. Tintorettovima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

tož. Tintorettovi, mest. pri Tintorettovih, or. s

moška)

Tintorettovima; MNOŽINA: im. Tintorettove, rod.



Tintorettovih, daj. Tintorettovim, tož. Tintorettove,

Tínetov -a -o prid.

mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovimi

Prenočil je v Tinetovem kozolcu

srednji: EDNINA: im. Tintorettovo, rod.

(< Tíne)

Tintorettovega, daj. Tintorettovemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Tínetov, rod. Tínetovega, Tintorettovo, mest. pri Tintorettovem, or. s

daj. Tínetovemu, tož. Tínetov (živostno Tínetovega),

Tintorettovim; DVOJINA: im. Tintorettovi, rod.

mest. pri Tínetovem, or. s Tínetovim; DVOJINA: im.

Tintorettovih, daj. Tintorettovima, tož. Tintorettovi,

Tínetova, rod. Tínetovih, daj. Tínetovima, tož.

mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovima;

Tínetova, mest. pri Tínetovih, or. s Tínetovima;

MNOŽINA: im. Tintorettova, rod. Tintorettovih, daj.

MNOŽINA: im. Tínetovi, rod. Tínetovih, daj.

Tintorettovim, tož. Tintorettova, mest. pri

Tínetovim, tož. Tínetove, mest. pri Tínetovih, or. s

Tintorettovih, or. s Tintorettovimi

Tínetovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Tínetova, rod. Tínetove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Tínetovi, tož. Tínetovo, mest. pri Tínetovi, or. s



Tínetovo; DVOJINA: im. Tínetovi, rod. Tínetovih, daj.

Titán -a m; ime bitja, osebno ime

Tínetovima, tož. Tínetovi, mest. pri Tínetovih, or. s

|grško bajeslovno bitje|: Premagane Titane so novi

Tínetovima; MNOŽINA: im. Tínetove, rod. Tínetovih,

bogovi vrgli v Tartar; spopad Titanov z bogovi

daj. Tínetovim, tož. Tínetove, mest. pri Tínetovih, or. s

{B} Titanov

Tínetovimi

{O} EDNINA: im. Titán, rod. Titána, daj. Titánu, tož.

srednji: EDNINA: im. Tínetovo, rod. Tínetovega, daj.

Titána, mest. pri Titánu, or. s Titánom; DVOJINA: im.

Tínetovemu, tož. Tínetovo, mest. pri Tínetovem, or. s

Titána, rod. Titánov, daj. Titánoma, tož. Titána, mest.

Tínetovim; DVOJINA: im. Tínetovi, rod. Tínetovih, daj.

pri Titánih, or. s Titánoma; MNOŽINA: im. Titáni, rod.

Tínetovima, tož. Tínetovi, mest. pri Tínetovih, or. s

Titánov, daj. Titánom, tož. Titáne, mest. pri Titánih,

Tínetovima; MNOŽINA: im. Tínetova, rod. Tínetovih,

or. s Titáni

827

STATUS: predlog

titoístičnim, tož. titoístična, mest. pri titoístičnih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-titoístičnimi

rimska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Títo -a m; ime bitja, osebno ime



|ilegalno ime Josipa Broza, predsednika

titoístka -e ž

Socialistične federativne republike Jugoslavije|:

|privrženka titoizma|: Obtožujejo jo, da je

maršal Tito; Na sliki se je rokovala s Titom; tudi ob

socialistka, komunistka in titoistka

imenu, navadno za pomišljajem V vili Podrožnik,

(< Títo)

nekdanji ljubljanski rezidenci Josipa Broza – Tita,

{B} titoistkin

sta se sestala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške

{O} EDNINA: im. titoístka, rod. titoístke, daj. titoístki,

{B} Titov

tož. titoístko, mest. pri titoístki, or. s titoístko;

{O} EDNINA: im. Títo, rod. Títa, daj. Títu, tož. Títa,

DVOJINA: im. titoístki, rod. titoístk, daj. titoístkama, mest. pri Títu, or. s Títom

tož. titoístki, mest. pri titoístkah, or. s titoístkama; STATUS: predlog

MNOŽINA: im. titoístke, rod. titoístk, daj. titoístkam, PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

tož. titoístke, mest. pri titoístkah, or. s titoístkami STATUS: predlog

titoíst -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|privrženec titoizma|: Bil je zagret titoist; spor med



stalinisti in titoisti

titoízem -zma m

(< Títo)

|politična smer v Jugoslaviji, imenovana po Titu|:

{B} titoistov

Posebnost titoizma je bila odsotnost kakršne koli

{O} EDNINA: im. titoíst, rod. titoísta, daj. titoístu, tož.

opozicije

titoísta, mest. pri titoístu, or. s titoístom; DVOJINA: im.

(< Títo)

titoísta, rod. titoístov, daj. titoístoma, tož. titoísta, mest.

{O} EDNINA: im. titoízem, rod. titoízma, daj. titoízmu, pri titoístih, or. s titoístoma; MNOŽINA: im. titoísti, tož. titoízem, mest. pri titoízmu, or. s titoízmom;

rod. titoístov, daj. titoístom, tož. titoíste, mest. pri DVOJINA: im. titoízma, rod. titoízmov, daj.

titoístih, or. s titoísti

titoízmoma, tož. titoízma, mest. pri titoízmih, or. s

STATUS: predlog

titoízmoma; MNOŽINA: im. titoízmi, rod. titoízmov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

daj. titoízmom, tož. titoízme, mest. pri titoízmih, or. s titoízmi

titoístičen -čna -o prid.

STATUS: predlog

Sedanji predsednik je po splošnem mnenju nekoliko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

manj titoističen od dosedanjih; v stalni besedni zvezi



kot vrstni pridevnik titoistični režim

Títov -a -o prid.

(< Títo)

Delal je kot Titov osebni tajnik

{O} moški: EDNINA: im. titoístičen, rod. titoístičnega, (< Títo)

daj. titoístičnemu, tož. titoístičen (živostno

{O} moški: EDNINA: im. Títov, rod. Títovega, daj.

titoístičnega), mest. pri titoístičnem, or. s titoístičnim; Títovemu, tož. Títov (živostno Títovega), mest. pri

DVOJINA: im. titoístična, rod. titoístičnih, daj.

Títovem, or. s Títovim; DVOJINA: im. Títova, rod.

titoístičnima, tož. titoístična, mest. pri titoístičnih, or.

Títovih, daj. Títovima, tož. Títova, mest. pri Títovih, s titoístičnima; MNOŽINA: im. titoístični, rod.

or. s Títovima; MNOŽINA: im. Títovi, rod. Títovih, daj.

titoístičnih, daj. titoístičnim, tož. titoístične, mest. pri Títovim, tož. Títove, mest. pri Títovih, or. s Títovimi titoístičnih, or. s titoístičnimi

ženski: EDNINA: im. Títova, rod. Títove, daj. Títovi, ženski: EDNINA: im. titoístična, rod. titoístične, daj.

tož. Títovo, mest. pri Títovi, or. s Títovo; DVOJINA: im.

titoístični, tož. titoístično, mest. pri titoístični, or. s Títovi, rod. Títovih, daj. Títovima, tož. Títovi, mest.

titoístično; DVOJINA: im. titoístični, rod. titoístičnih, pri Títovih, or. s Títovima; MNOŽINA: im. Títove, rod.

daj. titoístičnima, tož. titoístični, mest. pri titoístičnih, Títovih, daj. Títovim, tož. Títove, mest. pri Títovih, or.

or. s titoístičnima; MNOŽINA: im. titoístične, rod.

s Títovimi

titoístičnih, daj. titoístičnim, tož. titoístične, mest. pri srednji: EDNINA: im. Títovo, rod. Títovega, daj.

titoístičnih, or. s titoístičnimi

Títovemu, tož. Títovo, mest. pri Títovem, or. s

srednji: EDNINA: im. titoístično, rod. titoístičnega, Títovim; DVOJINA: im. Títovi, rod. Títovih, daj.

daj. titoístičnemu, tož. titoístično, mest. pri

Títovima, tož. Títovi, mest. pri Títovih, or. s

titoístičnem, or. s titoístičnim; DVOJINA: im.

Títovima; MNOŽINA: im. Títova, rod. Títovih, daj.

titoístični, rod. titoístičnih, daj. titoístičnima, tož.

Títovim, tož. Títova, mest. pri Títovih, or. s Títovimi titoístični, mest. pri titoístičnih, or. s titoístičnima; STATUS: predlog

MNOŽINA: im. titoístična, rod. titoístičnih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



828

tj. okrajš.

im. Tobágovčevi, rod. Tobágovčevih, daj.

|to je|: za vejico Živila, ki jih prodaja, so pridelana Tobágovčevima, tož. Tobágovčevi, mest. pri

biološko, tj. brez uporabe kemikalij

Tobágovčevih, or. s Tobágovčevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Tobágovčeve, rod. Tobágovčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Tobágovčevim, tož. Tobágovčeve, mest. pri



Tobágovčevih, or. s Tobágovčevimi

Tl -- [tə̀lə̀ tudi tələ̀ in téèl tudi teèl] m; simbol srednji: EDNINA: im. Tobágovčevo, rod.

|talij|: Simbol za kemijski element talij je Tl

Tobágovčevega, daj. Tobágovčevemu, tož.

STATUS: predlog

Tobágovčevo, mest. pri Tobágovčevem, or. s

P

Tobágovčevim; DVOJINA: im. Tobágovčevi, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



Tobágovčevih, daj. Tobágovčevima, tož.

Tobágovčevi,

t. l.

mest. pri Tobágovčevih, or. s

okrajš.

|tega leta|: Od maja t. l. imamo novo telefonsko

Tobágovčevima; MNOŽINA: im. Tobágovčeva, rod.

številko

Tobágovčevih, daj. Tobágovčevim, tož.

Tobágovčeva,

S

mest. pri Tobágovčevih, or. s

TATUS: predlog

Tobágovčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Tm -- [tə̀mə̀ tudi təmə̀ in téèm tudi teèm] m; simbol



|tulij|: Simbol za kemijski element talij je Tm

Tobágovec -vca

S

m; ime bitja, prebivalsko ime

TATUS: predlog

Predavala je o zgodovini Tobagovcev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Tobágo, Trinidád in Tobágo)



{B} Tobagovčev

t. m. okrajš.

{O} EDNINA: im. Tobágovec, rod. Tobágovca, daj.

|tega meseca|: Prijave bomo zbirali do tor., 29. t. m.

Tobágovcu, tož. Tobágovca, mest. pri Tobágovcu, or.

STATUS: predlog

s Tobágovcem; DVOJINA: im. Tobágovca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Tobágovcev, daj. Tobágovcema, tož. Tobágovca,



mest. pri Tobágovcih, or. s Tobágovcema; MNOŽINA:

Tobágo -a m; zemljepisno ime

im. Tobágovci, rod. Tobágovcev, daj. Tobágovcem,

|otok|: Po 18 dnevih jadranja je pristal na otoku

tož. Tobágovce, mest. pri Tobágovcih, or. s

Tobagu ob južnoameriški obali; prim. Trinidád in

Tobágovci

Tobágo

STATUS: predlog

Kje? na Tobagu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Od kod? s Tobaga

samostalnik moškega spola

Kam? na Tobago



{B} Tobagovec, Tobagovka; Tobagovčev,

Tobágovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Tobagovkin; tobagovski

Naša sogovornica v oddaji je bila Tobagovka, ki

{O} EDNINA: im. Tobágo, rod. Tobága, daj. Tobágu,

dela kot učiteljica angleščine in umetnica

tož. Tobágo, mest. na Tobágu, or. s Tobágom

(< Tobágo, Trinidád in Tobágo)

STATUS: predlog

{B} Tobagovkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov

{O} EDNINA: im. Tobágovka, rod. Tobágovke, daj.



Tobágovki, tož. Tobágovko, mest. pri Tobágovki, or.

Tobágovčev -a -o prid.

s Tobágovko; DVOJINA: im. Tobágovki, rod.

Navdušila jih je Tobagovčeva ribja restavracija

Tobágovk, daj. Tobágovkama, tož. Tobágovki, mest.

(< Tobágovec)

pri Tobágovkah, or. s Tobágovkama; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Tobágovčev, rod.

Tobágovke, rod. Tobágovk, daj. Tobágovkam, tož.

Tobágovčevega, daj. Tobágovčevemu, tož.

Tobágovke, mest. pri Tobágovkah, or. s

Tobágovčev (živostno Tobágovčevega), mest. pri

Tobágovkami

Tobágovčevem, or. s Tobágovčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Tobágovčeva, rod. Tobágovčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Tobágovčevima, tož. Tobágovčeva, mest. pri



Tobágovčevih, or. s Tobágovčevima; MNOŽINA: im.

tobágovski -a -o prid.

Tobágovčevi, rod. Tobágovčevih, daj.

tobagovski turizem

Tobágovčevim, tož. Tobágovčeve, mest. pri

(< Tobágo)

Tobágovčevih, or. s Tobágovčevimi

{O} moški: EDNINA: im. tobágovski, rod.

ženski: EDNINA: im. Tobágovčeva, rod.

tobágovskega, daj. tobágovskemu, tož. tobágovski

Tobágovčeve, daj. Tobágovčevi, tož. Tobágovčevo,

(živostno tobágovskega), mest. pri tobágovskem, or. s

mest. pri Tobágovčevi, or. s Tobágovčevo; DVOJINA:

tobágovskim; DVOJINA: im. tobágovska, rod.

829

tobágovskih, daj. tobágovskima, tož. tobágovska, Tógovčevih, daj. Tógovčevima, tož. Tógovčeva, mest.

mest. pri tobágovskih, or. s tobágovskima; MNOŽINA:

pri Tógovčevih, or. s Tógovčevima; MNOŽINA: im.

im. tobágovski, rod. tobágovskih, daj. tobágovskim,

Tógovčevi, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevim, tož.

tož. tobágovske, mest. pri tobágovskih, or. s

Tógovčeve, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevimi

tobágovskimi

ženski: EDNINA: im. Tógovčeva, rod. Tógovčeve, daj.

ženski: EDNINA: im. tobágovska, rod. tobágovske, daj.

Tógovčevi, tož. Tógovčevo, mest. pri Tógovčevi, or. s

tobágovski, tož. tobágovsko, mest. pri tobágovski, or.

Tógovčevo; DVOJINA: im. Tógovčevi, rod.

s tobágovsko; DVOJINA: im. tobágovski, rod.

Tógovčevih, daj. Tógovčevima, tož. Tógovčevi, mest.

tobágovskih, daj. tobágovskima, tož. tobágovski,

pri Tógovčevih, or. s Tógovčevima; MNOŽINA: im.

mest. pri tobágovskih, or. s tobágovskima; MNOŽINA:

Tógovčeve, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevim, tož.

im. tobágovske, rod. tobágovskih, daj. tobágovskim,

Tógovčeve, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevimi

tož. tobágovske, mest. pri tobágovskih, or. s

srednji: EDNINA: im. Tógovčevo, rod. Tógovčevega, tobágovskimi

daj. Tógovčevemu, tož. Tógovčevo, mest. pri

srednji: EDNINA: im. tobágovsko, rod. tobágovskega, Tógovčevem, or. s Tógovčevim; DVOJINA: im.

daj. tobágovskemu, tož. tobágovsko, mest. pri

Tógovčevi, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevima, tož.

tobágovskem, or. s tobágovskim; DVOJINA: im.

Tógovčevi, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevima;

tobágovski, rod. tobágovskih, daj. tobágovskima, tož.

MNOŽINA: im. Tógovčeva, rod. Tógovčevih, daj.

tobágovski, mest. pri tobágovskih, or. s

Tógovčevim, tož. Tógovčeva, mest. pri Tógovčevih,

tobágovskima; MNOŽINA: im. tobágovska, rod.

or. s Tógovčevimi

tobágovskih, daj. tobágovskim, tož. tobágovska, mest.

STATUS: predlog

pri tobágovskih, or. s tobágovskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tógovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime



Za finale se borijo še Togovci in Švicarji

Tòf Tôfa m; ime bitja, osebno ime

(< Tógo)

|vzdevek Toneta Fornezzija, slovenskega novinarja

{B} Togovčev

in humorista|: Šali neumornega Tofa se je od srca

{O} EDNINA: im. Tógovec, rod. Tógovca, daj.

nasmejala; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Nekaj

Tógovcu, tož. Tógovca, mest. pri Tógovcu, or. s

let je nastopal s humoristom Tonetom Fornezzijem

Tógovcem; DVOJINA: im. Tógovca, rod. Tógovcev,

– Tofom

daj. Tógovcema, tož. Tógovca, mest. pri Tógovcih, or.

{B} Tofov

s Tógovcema; MNOŽINA: im. Tógovci, rod.

{O} EDNINA: im. Tòf, rod. Tôfa, daj. Tôfu, tož. Tôfa,

Tógovcev, daj. Tógovcem, tož. Tógovce, mest. pri

mest. pri Tôfu, or. s Tôfom

Tógovcih, or. s Tógovci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Tógo -a m; zemljepisno ime



|dolgo ime Togovska republika|; |država|: Na življenje

Tógovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

v Ljubljani se je nogometaš iz Toga odlično

Togovka je goste postregla s čajem

privadil; Iz Nigerije so se preselili v Togo; Bil je

(< Tógo)

veleposlanik v Sierri Leone in Togu

{B} Togovkin

Kje? v Togu

{O} EDNINA: im. Tógovka, rod. Tógovke, daj.

Od kod? iz Toga

Tógovki, tož. Tógovko, mest. pri Tógovki, or. s

Kam? v Togo

Tógovko; DVOJINA: im. Tógovki, rod. Tógovk, daj.

{B} Togovec, Togovka; Togovčev, Togovkin;

Tógovkama, tož. Tógovki, mest. pri Tógovkah, or. s

togovski

Tógovkama; MNOŽINA: im. Tógovke, rod. Tógovk,

{O} EDNINA: im. Tógo, rod. Tóga, daj. Tógu, tož.

daj. Tógovkam, tož. Tógovke, mest. pri Tógovkah, or.

Tógo, mest. pri Tógu, or. s Tógom

s Tógovkami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





Tógovčev -a -o prid.

tógovski -a -o prid.

Togovčeva hiša je zgrajena v tradicionalnem stilu

V togovski prestolnici Lomé je potekalo vrhunsko

(< Tógovec)

srečanje članic Organizacije afriških držav

{O} moški: EDNINA: im. Tógovčev, rod.

(< Tógo)

Tógovčevega, daj. Tógovčevemu, tož. Tógovčev

{O} moški: EDNINA: im. tógovski, rod. tógovskega, (živostno Tógovčevega), mest. pri Tógovčevem, or. s

daj. tógovskemu, tož. tógovski (živostno tógovskega),

Tógovčevim; DVOJINA: im. Tógovčeva, rod.

mest. pri tógovskem, or. s tógovskim; DVOJINA: im.

830

tógovska, rod. tógovskih, daj. tógovskima, tož.

srednji: EDNINA: im. Tollensovo, rod. Tollensovega, tógovska, mest. pri tógovskih, or. s tógovskima;

daj. Tollensovemu, tož. Tollensovo, mest. pri

MNOŽINA: im. tógovski, rod. tógovskih, daj.

Tollensovem, or. s Tollensovim; DVOJINA: im.

tógovskim, tož. tógovske, mest. pri tógovskih, or. s

Tollensovi, rod. Tollensovih, daj. Tollensovima, tož.

tógovskimi

Tollensovi, mest. pri Tollensovih, or. s Tollensovima;

ženski: EDNINA: im. tógovska, rod. tógovske, daj.

MNOŽINA: im. Tollensova, rod. Tollensovih, daj.

tógovski, tož. tógovsko, mest. pri tógovski, or. s

Tollensovim, tož. Tollensova, mest. pri Tollensovih,

tógovsko; DVOJINA: im. tógovski, rod. tógovskih, daj.

or. s Tollensovimi

tógovskima, tož. tógovski, mest. pri tógovskih, or. s

STATUS: predlog

tógovskima; MNOŽINA: im. tógovske, rod. tógovskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na daj. tógovskim, tož. tógovske, mest. pri tógovskih, or.

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

s tógovskimi



srednji: EDNINA: im. tógovsko, rod. tógovskega, daj.

tolmínec -nca m

tógovskemu, tož. tógovsko, mest. pri tógovskem, or. s

|vrsta sira|: 20 kolutov tolminca; živostno Upravičeno

tógovskim; DVOJINA: im. tógovski, rod. tógovskih,

smo ponosni na pikantnega domačega tolminca

daj. tógovskima, tož. tógovski, mest. pri tógovskih, or.

{O} EDNINA: im. tolmínec, rod. tolmínca, daj.

s tógovskima; MNOŽINA: im. tógovska, rod.

tolmíncu, tož. tolmínca, mest. pri tolmíncu, or. s

tógovskih, daj. tógovskim, tož. tógovska, mest. pri

tolmíncem; DVOJINA: im. tolmínca, rod. tolmíncev,

tógovskih, or. s tógovskimi

daj. tolmíncema, tož. tolmínca, mest. pri tolmíncih, or.

STATUS: predlog

s tolmíncema; MNOŽINA: im. tolmínci, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tolmíncev, daj. tolmíncem, tož. tolmínce, mest. pri



tolmíncih, or. s tolmínci

Tollens -a [tólens] m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |nemški kemik|: odkritje Bernharda

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik Tollensa

moškega spola

{B} Tollensov



{O} EDNINA: im. Tollens, rod. Tollensa, daj. Tollensu,

Tolováj -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Tollensa, mest. pri Tollensu, or. s Tollensom;

|domišljijski lik|: v zvezi zmaj Tolovaj strah pred DVOJINA: im. Tollensa, rod. Tollensov, daj.

zmajem Tolovajem

Tollensoma, tož. Tollensa, mest. pri Tollensih, or. s

{B} Tolovájev

Tollensoma; MNOŽINA: im. Tollensi, rod. Tollensov,

{O} EDNINA: im. Tolováj, rod. Tolovája, daj.

daj. Tollensom, tož. Tollense, mest. pri Tollensih, or. s Tolováju, tož. Tolovája, mest. pri Tolováju, or. s

Tollensi

Tolovájem; DVOJINA: im. Tolovája, rod. Tolovájev,

STATUS: predlog

daj. Tolovájema, tož. Tolovája, mest. pri Tolovájih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

s Tolovájema; MNOŽINA: im. Tolováji, rod.



Tolovájev, daj. Tolovájem, tož. Tolováje, mest. pri

Tollensov -a -o [tólensov-] prid.

Tolovájih, or. s Tolováji

Tollensovo zadnje obdobje raziskovanja; Tollensov

STATUS: predlog

reagent ||kemijska snov, reagent||: V zelo čisto PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

epruveto daj približno pol mililitra Tollensovega



reagenta; Tollensov reagent je eksploziven, če se

Tolovájev -a -o prid.

zasuši

Tolovajeva spretnost

(< Tollens)

(< Tolováj)

{O} moški: EDNINA: im. Tollensov, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Tolovájev, rod.

Tollensovega, daj. Tollensovemu, tož. Tollensov

Tolovájevega, daj. Tolovájevemu, tož. Tolovájev

(živostno Tollensovega), mest. pri Tollensovem, or. s

(živostno Tolovájevega), mest. pri Tolovájevem, or. s

Tollensovim; DVOJINA: im. Tollensova, rod.

Tolovájevim; DVOJINA: im. Tolovájeva, rod.

Tollensovih, daj. Tollensovima, tož. Tollensova, mest.

Tolovájevih, daj. Tolovájevima, tož. Tolovájeva,

pri Tollensovih, or. s Tollensovima; MNOŽINA: im.

mest. pri Tolovájevih, or. s Tolovájevima; MNOŽINA:

Tollensovi, rod. Tollensovih, daj. Tollensovim, tož.

im. Tolovájevi, rod. Tolovájevih, daj. Tolovájevim,

Tollensove, mest. pri Tollensovih, or. s Tollensovimi

tož. Tolovájeve, mest. pri Tolovájevih, or. s

ženski: EDNINA: im. Tollensova, rod. Tollensove, daj.

Tolovájevimi

Tollensovi, tož. Tollensovo, mest. pri Tollensovi, or. s ženski: EDNINA: im. Tolovájeva, rod. Tolovájeve, daj.

Tollensovo; DVOJINA: im. Tollensovi, rod.

Tolovájevi, tož. Tolovájevo, mest. pri Tolovájevi, or.

Tollensovih, daj. Tollensovima, tož. Tollensovi, mest.

s Tolovájevo; DVOJINA: im. Tolovájevi, rod.

pri Tollensovih, or. s Tollensovima; MNOŽINA: im.

Tolovájevih, daj. Tolovájevima, tož. Tolovájevi, mest.

Tollensove, rod. Tollensovih, daj. Tollensovim, tož.

pri Tolovájevih, or. s Tolovájevima; MNOŽINA: im.

Tollensove, mest. pri Tollensovih, or. s Tollensovimi

Tolovájeve, rod. Tolovájevih, daj. Tolovájevim, tož.

831

Tolovájeve, mest. pri Tolovájevih, or. s tolstojánski -a -o in tolstójevski -a -o prid.

Tolovájevimi

|nanašajoč se na Tolstoja|: Ima

srednji: EDNINA: im. Tolovájevo, rod. Tolovájevega, tolstojanski/tolstojevski pisateljski talent; Roman

daj. Tolovájevemu, tož. Tolovájevo, mest. pri

izkazuje številne tolstojanske/tolstojevske poteze;

Tolovájevem, or. s Tolovájevim; DVOJINA: im.

|nanašajoč se na tolstojanstvo|:

Tolovájevi, rod. Tolovájevih, daj. Tolovájevima, tož.

tolstojanska/tolstojevska pedagoška metoda;

Tolovájevi, mest. pri Tolovájevih, or. s

Vztrajal je pri tolstojanski/tolstojevski trpljenjski

Tolovájevima; MNOŽINA: im. Tolovájeva, rod.

filozofiji

Tolovájevih, daj. Tolovájevim, tož. Tolovájeva, mest.

(< Tólstoj1)

pri Tolovájevih, or. s Tolovájevimi

{O} moški: EDNINA: im. tolstojánski in tolstójevski, STATUS: predlog

rod. tolstojánskega in tolstójevskega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tolstojánskemu in tolstójevskemu, tož. tolstojánski



(živostno tolstojánskega in tolstójevski (živostno

Tólstoj1 -a m; ime bitja, osebno ime

tolstójevskega), mest. pri tolstojánskem in pri

|priimek|; |ruski pisatelj|: roman Leva Nikolajeviča

tolstójevskem, or. s tolstojánskim in s tolstójevskim;

Tolstoja; Dostojevski je v primerjavi s Tolstojem

DVOJINA: im. tolstojánska in tolstójevska, rod.

svoje junake umeščal v prostor in ne v čas

tolstojánskih in tolstójevskih, daj. tolstojánskima in

{B} Tolstojev

tolstójevskima, tož. tolstojánska in tolstójevska, mest.

{O} EDNINA: im. Tólstoj, rod. Tólstoja, daj. Tólstoju,

pri tolstojánskih in pri tolstójevskih, or. s

tož. Tólstoja, mest. pri Tólstoju, or. s Tólstojem;

tolstojánskima in s tolstójevskima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Tólstoja, rod. Tólstojev, daj.

tolstojánski in tolstójevski, rod. tolstojánskih in

Tólstojema, tož. Tólstoja, mest. pri Tólstojih, or. s

tolstójevskih, daj. tolstojánskim in tolstójevskim, tož.

Tólstojema; MNOŽINA: im. Tólstoji, rod. Tólstojev,

tolstojánske in tolstójevske, mest. pri tolstojánskih in daj. Tólstojem, tož. Tólstoje, mest. pri Tólstojih, or. s pri tolstójevskih, or. s tolstojánskimi in s

Tólstoji

tolstójevskimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. tolstojánska in tolstójevska, rod.

P

tolstojánske in tolstójevske, daj. tolstojánski in

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tolstójevski,



tož. tolstojánsko in tolstójevsko, mest. pri

Tólstoj

tolstojánski in pri tolstójevski, or. s tolstojánsko in s 2 -- ž; ime bitja, osebno ime

|priimek|:

tolstójevsko; DVOJINA: im. tolstojánski in

navadno ob ženskem imenu delo jezikoslovke

Svetlane Tolstoj

tolstójevski, rod. tolstojánskih in tolstójevskih, daj.

tolstojánskima

{O}

in tolstójevskima, tož. tolstojánski in

EDNINA: im. Tólstoj, rod. Tólstoj, daj. Tólstoj, tož.

Tólstoj,

tolstójevski, mest. pri tolstojánskih in pri

mest. pri Tólstoj, or. s Tólstoj; DVOJINA: im.

Tólstoj,

tolstójevskih, or. s tolstojánskima in s

rod. Tólstoj, daj. Tólstoj, tož. Tólstoj, mest. pri

tolstójevskima;

Tólstoj,

MNOŽINA: im. tolstojánske in

or. s Tólstoj; MNOŽINA: im. Tólstoj, rod.

tolstójevske,

Tólstoj,

rod. tolstojánskih in tolstójevskih, daj.

daj. Tólstoj, tož. Tólstoj, mest. pri Tólstoj, or.

s Tólstoj

tolstojánskim in tolstójevskim, tož. tolstojánske in

tolstójevske,

S

mest. pri tolstojánskih in pri

TATUS: predlog

tolstójevskih, or. s tolstojánskimi in s tolstójevskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

srednji: EDNINA: im. tolstojánsko in tolstójevsko, rod. tolstojánskega in tolstójevskega, daj.

tolstojánec -nca m; obširneje glej pri tolstójevec tolstojánskemu in tolstójevskemu, tož. tolstojánsko in



tolstójevsko, mest. pri tolstojánskem in pri

tolstojánka1 -e ž

tolstójevskem, or. s tolstojánskim in s tolstójevskim;

|rastlina|: Drevesno meto ali tolstojanko lahko

DVOJINA: im. tolstojánski in tolstójevski, rod.

razmnožimo že z listom ali vejico; prim. tolstójevka tolstojánskih in tolstójevskih, daj. tolstojánskima in

{O} EDNINA: im. tolstojánka, rod. tolstojánke, daj.

tolstójevskima, tož. tolstojánski in tolstójevski, mest.

tolstojánki, tož. tolstojánko, mest. pri tolstojánki, or. s pri tolstojánskih in pri tolstójevskih, or. s

tolstojánko; DVOJINA: im. tolstojánki, rod. tolstojánk, tolstojánskima in s tolstójevskima; MNOŽINA: im.

daj. tolstojánkama, tož. tolstojánki, mest. pri

tolstojánska in tolstójevska, rod. tolstojánskih in

tolstojánkah, or. s tolstojánkama; MNOŽINA: im.

tolstójevskih, daj. tolstojánskim in tolstójevskim, tož.

tolstojánke, rod. tolstojánk, daj. tolstojánkam, tož.

tolstojánska in tolstójevska, mest. pri tolstojánskih in tolstojánke, mest. pri tolstojánkah, or. s

pri tolstójevskih, or. s tolstojánskimi in s

tolstojánkami

tolstójevskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki





tolstojánka2 -e ž; obširneje glej pri tolstójevka tolstojánstvo -a s



832

|Tolstojevo socialno in versko gibanje, ki izvira iz tolstojánca, rod. tolstójevcev tudi tolstojáncev, daj.

evangeljske ideje|: Navduševal se je nad

tolstójevcema tudi tolstojáncema, tož. tolstójevca tudi tolstojanstvom in gandijevstvom

tolstojánca, mest. pri tolstójevcih tudi pri tolstojáncih, (< Tólstoj1)

or. s tolstójevcema tudi s tolstojáncema; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. tolstojánstvo, rod. tolstojánstva, daj.

im. tolstójevci tudi tolstojánci, rod. tolstójevcev tudi tolstojánstvu, tož. tolstojánstvo, mest. pri

tolstojáncev, daj. tolstójevcem tudi tolstojáncem, tož.

tolstojánstvu, or. s tolstojánstvom; DVOJINA: im.

tolstójevce tudi tolstojánce, mest. pri tolstójevcih tudi tolstojánstvi, rod. tolstojánstev, daj. tolstojánstvoma, pri tolstojáncih, or. s tolstójevci tudi s tolstojánci

tož. tolstojánstvi, mest. pri tolstojánstvih, or. s

STATUS: predlog

tolstojánstvoma; MNOŽINA: im. tolstojánstva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tolstojánstev, daj. tolstojánstvom, tož. tolstojánstva, samostalnik moškega spola

mest. pri tolstojánstvih, or. s tolstojánstvi



STATUS: predlog

tolstójevka -e tudi tolstojánka -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

|privrženka tolstojanstva|; prim. tolstojánka1



(< Tólstoj1)

Tólstojev -a -o prid.

{B} tolstojevkin tudi tolstojankin

filmska uprizoritev Tolstojevih romanov;

{O} EDNINA: im. tolstójevka tudi tolstojánka, rod.

Protislovja so bila gibalo Tolstojevega življenja

tolstójevke tudi tolstojánke, daj. tolstójevki tudi

(< Tólstoj1)

tolstojánki, tož. tolstójevko tudi tolstojánko, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Tólstojev, rod.

tolstójevki tudi pri tolstojánki, or. s tolstójevko tudi s Tólstojevega, daj. Tólstojevemu, tož. Tólstojev

tolstojánko; DVOJINA: im. tolstójevki tudi tolstojánki, (živostno Tólstojevega), mest. pri Tólstojevem, or. s

rod. tolstójevk tudi tolstojánk, daj. tolstójevkama tudi Tólstojevim; DVOJINA: im. Tólstojeva, rod.

tolstojánkama, tož. tolstójevki tudi tolstojánki, mest.

Tólstojevih, daj. Tólstojevima, tož. Tólstojeva, mest.

pri tolstójevkah tudi pri tolstojánkah, or. s

pri Tólstojevih, or. s Tólstojevima; MNOŽINA: im.

tolstójevkama tudi s tolstojánkama; MNOŽINA: im.

Tólstojevi, rod. Tólstojevih, daj. Tólstojevim, tož.

tolstójevke tudi tolstojánke, rod. tolstójevk tudi

Tólstojeve, mest. pri Tólstojevih, or. s Tólstojevimi

tolstojánk, daj. tolstójevkam tudi tolstojánkam, tož.

ženski: EDNINA: im. Tólstojeva, rod. Tólstojeve, daj.

tolstójevke tudi tolstojánke, mest. pri tolstójevkah tudi Tólstojevi, tož. Tólstojevo, mest. pri Tólstojevi, or. s pri tolstojánkah, or. s tolstójevkami tudi s

Tólstojevo; DVOJINA: im. Tólstojevi, rod. Tólstojevih,

tolstojánkami

daj. Tólstojevima, tož. Tólstojevi, mest. pri

STATUS: predlog

Tólstojevih, or. s Tólstojevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Tólstojeve, rod. Tólstojevih, daj. Tólstojevim, tož.

samostalnik ženskega spola

Tólstojeve, mest. pri Tólstojevih, or. s Tólstojevimi



srednji: EDNINA: im. Tólstojevo, rod. Tólstojevega, tolstójevski -a -o prid.; obširneje glej pri tolstojánski daj. Tólstojevemu, tož. Tólstojevo, mest. pri



Tólstojevem, or. s Tólstojevim; DVOJINA: im.

Tóm -a m; ime bitja, osebno ime

Tólstojevi, rod. Tólstojevih, daj. Tólstojevima, tož.

|moško ime|: S Tomom se odlično razumeta

Tólstojevi, mest. pri Tólstojevih, or. s Tólstojevima;

{B} Tómov

MNOŽINA: im. Tólstojeva, rod. Tólstojevih, daj.

{O} EDNINA: im. Tóm, rod. Tóma, daj. Tómu, tož.

Tólstojevim, tož. Tólstojeva, mest. pri Tólstojevih, or.

Tóma, mest. pri Tómu, or. s Tómom; DVOJINA: im.

s Tólstojevimi

Tóma, rod. Tómov, daj. Tómoma, tož. Tóma, mest. pri

STATUS: predlog

Tómih, or. s Tómoma; MNOŽINA: im. Tómi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Tómov, daj. Tómom, tož. Tóme, mest. pri Tómih, or. s



Tómi

tolstójevec -vca tudi tolstojánec -nca m

STATUS: predlog

|privrženec tolstojanstva|: Leta 1929 je izdal zgodbo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

o svojem nazorskem razvoju iz tolstojevca v

moška)

marksista; Najprej so tolstojevce označili za



nevarno sekto, kasneje pa so Tolstoja izobčili iz

Tomáž -a m; ime bitja, osebno ime

pravoslavne cerkve

|moško ime|: S Tomažem že nekaj časa sodelujeta v

(< Tólstoj1)

različnih predstavah; |svetopisemska oseba|: Za

{B} tolstojevčev

Tomaža je bilo srečanje z vstalim Kristusom vir

{O} EDNINA: im. tolstójevec tudi tolstojánec, rod.

veselja; v zvezi apostol Tomaž praznik apostola

tolstójevca tudi tolstojánca, daj. tolstójevcu tudi

Tomaža; neverni/nejeverni Tomaž ||kdor česa ne tolstojáncu, tož. tolstójevca tudi tolstojánca, mest. pri verjame||: Mnenje nevernih/nejevernih Tomažev se

tolstójevcu tudi pri tolstojáncu, or. s tolstójevcem tudi je povsem spremenilo, ko je slovenska

s tolstojáncem; DVOJINA: im. tolstójevca tudi

833

reprezentanca pod vodstvom mladega strokovnjaka PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

začela nizati uspehe

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

{B} Tomažev



{O} EDNINA: im. Tomáž, rod. Tomáža, daj. Tomážu,

Tómažič -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Tomáža, mest. pri Tomážu, or. s Tomážem;

|priimek|: Vila Oblak je delo Plečnikovega učenca

DVOJINA: im. Tomáža, rod. Tomážev, daj. Tomážema,

arhitekta Franceta Tomažiča; Upniki so zahtevali

tož. Tomáža, mest. pri Tomážih, or. s Tomážema;

pregled poslovanja pod Tomažičem

MNOŽINA: im. Tomáži, rod. Tomážev, daj. Tomážem,

{B} Tomažičev

tož. Tomáže, mest. pri Tomážih, or. s Tomáži

{O} EDNINA: im. Tómažič, rod. Tómažiča, daj.

STATUS: predlog

Tómažiču, tož. Tómažiča, mest. pri Tómažiču, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Tómažičem; DVOJINA: im. Tómažiča, rod.

moška); religijska imena; samostalnik moškega

Tómažičev, daj. Tómažičema, tož. Tómažiča, mest.

spola

pri Tómažičih, or. s Tómažičema; MNOŽINA: im.



Tómažiči, rod. Tómažičev, daj. Tómažičem, tož.

Tomáž Akvínski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

Tómažiče, mest. pri Tómažičih, or. s Tómažiči

|lat. Thomas Aquinas: svetnik, filozof, cerkveni

STATUS: predlog

učitelj|: teološki nauki Tomaža Akvinskega;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Teologija postane znanost s Tomažem Akvinskim v

samostalnik moškega spola





13. stoletju


{O} EDNINA: im. Tomáž Akvínski, rod. Tomáža

Tómažičev -a -o prid.

Akvínskega, daj. Tomážu Akvínskemu, tož. Tomáža

Zbranih je vseh deset knjig Tomažičevih pohorskih

Akvínskega, mest. pri Tomážu Akvínskem, or. s

povesti

Tomážem Akvínskim

(< Tómažič)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Tómažičev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Tómažičevega, daj. Tómažičevemu, tož. Tómažičev

imenu

(živostno Tómažičevega), mest. pri Tómažičevem, or.



s Tómažičevim; DVOJINA: im. Tómažičeva, rod.

Tomážev -a -o prid.

Tómažičevih, daj. Tómažičevima, tož. Tómažičeva,

Zaradi Tomaževih težav s hrbtenico vsi veliko

mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevima;

plavajo; Tomaževa žlindra ||umetno gnojilo||: Na MNOŽINA: im. Tómažičevi, rod. Tómažičevih, daj.

kislih tleh imajo prednost fosfati, ki vsebujejo

Tómažičevim, tož. Tómažičeve, mest. pri

kalcij, npr. Tomaževa žlindra

Tómažičevih, or. s Tómažičevimi

(< Tomáž)

ženski: EDNINA: im. Tómažičeva, rod. Tómažičeve,

{O} moški: EDNINA: im. Tomážev, rod. Tomáževega, daj. Tómažičevi, tož. Tómažičevo, mest. pri

daj. Tomáževemu, tož. Tomážev (živostno

Tómažičevi, or. s Tómažičevo; DVOJINA: im.

Tomáževega), mest. pri Tomáževem, or. s

Tómažičevi, rod. Tómažičevih, daj. Tómažičevima,

Tomáževim; DVOJINA: im. Tomáževa, rod.

tož. Tómažičevi, mest. pri Tómažičevih, or. s

Tomáževih, daj. Tomáževima, tož. Tomáževa, mest.

Tómažičevima; MNOŽINA: im. Tómažičeve, rod.

pri Tomáževih, or. s Tomáževima; MNOŽINA: im.

Tómažičevih, daj. Tómažičevim, tož. Tómažičeve,

Tomáževi, rod. Tomáževih, daj. Tomáževim, tož.

mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevimi

Tomáževe, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževimi

srednji: EDNINA: im. Tómažičevo, rod.

ženski: EDNINA: im. Tomáževa, rod. Tomáževe, daj.

Tómažičevega, daj. Tómažičevemu, tož.

Tomáževi, tož. Tomáževo, mest. pri Tomáževi, or. s

Tómažičevo, mest. pri Tómažičevem, or. s

Tomáževo; DVOJINA: im. Tomáževi, rod. Tomáževih,

Tómažičevim; DVOJINA: im. Tómažičevi, rod.

daj. Tomáževima, tož. Tomáževi, mest. pri

Tómažičevih, daj. Tómažičevima, tož. Tómažičevi,

Tomáževih, or. s Tomáževima; MNOŽINA: im.

mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevima;

Tomáževe, rod. Tomáževih, daj. Tomáževim, tož.

MNOŽINA: im. Tómažičeva, rod. Tómažičevih, daj.

Tomáževe, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževimi

Tómažičevim, tož. Tómažičeva, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Tomáževo, rod. Tomáževega,

Tómažičevih, or. s Tómažičevimi

daj. Tomáževemu, tož. Tomáževo, mest. pri

STATUS: predlog

Tomáževem, or. s Tomáževim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Tomáževi, rod. Tomáževih, daj. Tomáževima, tož.



Tomáževi, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževima;

Tómšič -a m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Tomáževa, rod. Tomáževih, daj.

|priimek|: režija Stanka Tomšiča; srečanje z

Tomáževim, tož. Tomáževa, mest. pri Tomáževih, or.

Marjanom Tomšičem

s Tomáževimi

{B} Tomšičev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Tómšič, rod. Tómšiča, daj. Tómšiču,

tož. Tómšiča, mest. pri Tómšiču, or. s Tómšičem;

834

DVOJINA: im. Tómšiča, rod. Tómšičev, daj.

Kje? na Tongi tudi v Tongi

Tómšičema, tož. Tómšiča, mest. pri Tómšičih, or. s

Od kod? s Tonge tudi iz Tonge

Tómšičema; MNOŽINA: im. Tómšiči, rod. Tómšičev,

Kam? na Tongo tudi v Tongo

daj. Tómšičem, tož. Tómšiče, mest. pri Tómšičih, or. s

{B} Tongovec, Tongovka; Tongovčev, Tongovkin;

Tómšiči

tongovski

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Tónga, rod. Tónge, daj. Tóngi, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Tóngo, mest. pri Tóngi, or. s Tóngo

samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Tómšičev -a -o prid.



Stanuje v Tomšičevem drevoredu

Tóngovčev -a -o prid.

(< Tómšič)

Tongovčeva poslikava telesa je bila prelepa

{O} moški: EDNINA: im. Tómšičev, rod.

(< Tóngovec)

Tómšičevega, daj. Tómšičevemu, tož. Tómšičev

{O} moški: EDNINA: im. Tóngovčev, rod.

(živostno Tómšičevega), mest. pri Tómšičevem, or. s

Tóngovčevega, daj. Tóngovčevemu, tož. Tóngovčev

Tómšičevim; DVOJINA: im. Tómšičeva, rod.

(živostno Tóngovčevega), mest. pri Tóngovčevem, or.

Tómšičevih, daj. Tómšičevima, tož. Tómšičeva, mest.

s Tóngovčevim; DVOJINA: im. Tóngovčeva, rod.

pri Tómšičevih, or. s Tómšičevima; MNOŽINA: im.

Tóngovčevih, daj. Tóngovčevima, tož. Tóngovčeva,

Tómšičevi, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevim, tož.

mest. pri Tóngovčevih, or. s Tóngovčevima;

Tómšičeve, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevimi

MNOŽINA: im. Tóngovčevi, rod. Tóngovčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Tómšičeva, rod. Tómšičeve, daj.

Tóngovčevim, tož. Tóngovčeve, mest. pri

Tómšičevi, tož. Tómšičevo, mest. pri Tómšičevi, or. s

Tóngovčevih, or. s Tóngovčevimi

Tómšičevo; DVOJINA: im. Tómšičevi, rod.

ženski: EDNINA: im. Tóngovčeva, rod. Tóngovčeve, Tómšičevih, daj. Tómšičevima, tož. Tómšičevi, mest.

daj. Tóngovčevi, tož. Tóngovčevo, mest. pri

pri Tómšičevih, or. s Tómšičevima; MNOŽINA: im.

Tóngovčevi, or. s Tóngovčevo; DVOJINA: im.

Tómšičeve, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevim, tož.

Tóngovčevi, rod. Tóngovčevih, daj. Tóngovčevima,

Tómšičeve, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevimi

tož. Tóngovčevi, mest. pri Tóngovčevih, or. s

srednji: EDNINA: im. Tómšičevo, rod. Tómšičevega, Tóngovčevima; MNOŽINA: im. Tóngovčeve, rod.

daj. Tómšičevemu, tož. Tómšičevo, mest. pri

Tóngovčevih, daj. Tóngovčevim, tož. Tóngovčeve,

Tómšičevem, or. s Tómšičevim; DVOJINA: im.

mest. pri Tóngovčevih, or. s Tóngovčevimi

Tómšičevi, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevima, tož.

srednji: EDNINA: im. Tóngovčevo, rod.

Tómšičevi, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevima;

Tóngovčevega, daj. Tóngovčevemu, tož.

MNOŽINA: im. Tómšičeva, rod. Tómšičevih, daj.

Tóngovčevo, mest. pri Tóngovčevem, or. s

Tómšičevim, tož. Tómšičeva, mest. pri Tómšičevih,

Tóngovčevim; DVOJINA: im. Tóngovčevi, rod.

or. s Tómšičevimi

Tóngovčevih, daj. Tóngovčevima, tož. Tóngovčevi,

STATUS: predlog

mest. pri Tóngovčevih, or. s Tóngovčevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. Tóngovčeva, rod. Tóngovčevih, daj.



Tóngovčevim, tož. Tóngovčeva, mest. pri

tóna -e

Tóngovčevih,

ž

or. s Tóngovčevimi

|merska enota|: Z dvema tonama surovin so bili

STATUS: predlog

preskrbljeni za vse leto; Vozilo je tehtalo pol tone

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

<0,5 t>; brutoregistrska tonanekdaj ||merska enota||: Ladja ima 158.000 brutoregistrskih ton in sprejme

Tóngovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

štiri tisoč potnikov <158.000 BRT>; prim. t2, BRT

Večina Tongovcev upravlja kmetije, kjer

{O} EDNINA: im. tóna, rod. tóne, daj. tóni, tož. tóno,

pridelujejo zelenjavo

mest. pri tóni, or. s tóno; DVOJINA: im. tóni, rod. tón, (< Tónga)

daj. tónama, tož. tóni, mest. pri tónah, or. s tónama;

{B} Tongovčev

MNOŽINA: im. tóne, rod. tón, daj. tónam, tož. tóne, mest.

{O} EDNINA: im. Tóngovec, rod. Tóngovca, daj.

pri tónah, or. s tónami

Tóngovcu, tož. Tóngovca, mest. pri Tóngovcu, or. s

STATUS: predlog

Tóngovcem; DVOJINA: im. Tóngovca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Tóngovcev, daj. Tóngovcema, tož. Tóngovca, mest.



pri Tóngovcih, or. s Tóngovcema; MNOŽINA: im.

Tónga -e

Tóngovci,

ž; zemljepisno ime

rod. Tóngovcev, daj. Tóngovcem, tož.

|

Tóngovce,

dolgo ime Kraljevina Tonga|; |država|: Njeni prednik

mest. pri Tóngovcih, or. s Tóngovci

prihajajo s Tonge; Z določenimi potnimi listi je

STATUS: predlog

mogoče priti na Tongo samo enkrat v dveh letih;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Uspešnost misijona na Tongi je bila odvisna od

samostalnik moškega spola

naklonjenosti kralja



835

Tóngovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Tongovke so hrano pripravile v zemeljskih pečeh

odlikovanj, častnih nazivov

(< Tónga)



{B} Tongovkin

Tony -ja [tóni] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Tóngovka, rod. Tóngovke, daj.

|moško ime|: film Tonyja Curtisa; Kot deček je

Tóngovki, tož. Tóngovko, mest. pri Tóngovki, or. s

preživel čudovite dneve z Joeyjem in Tonyjem;

Tóngovko; DVOJINA: im. Tóngovki, rod. Tóngovk,

prim. tony

daj. Tóngovkama, tož. Tóngovki, mest. pri

{B} Tonyjev

Tóngovkah, or. s Tóngovkama; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Tony, rod. Tonyja, daj. Tonyju, tož.

Tóngovke, rod. Tóngovk, daj. Tóngovkam, tož.

Tonyja, mest. pri Tonyju, or. s Tonyjem; DVOJINA: im.

Tóngovke, mest. pri Tóngovkah, or. s Tóngovkami

Tonyja, rod. Tonyjev, daj. Tonyjema, tož. Tonyja,

STATUS: predlog

mest. pri Tonyjih, or. s Tonyjema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Tonyji, rod. Tonyjev, daj. Tonyjem, tož. Tonyje, mest.



pri Tonyjih, or. s Tonyji

tóngovski -a -o prid.

STATUS: predlog

Na letališču je tongovski carinik iz moje prtljage

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

izvlekel tri plastične košarice

moška); samostalnik moškega spola

(< Tónga)



{O} moški: EDNINA: im. tóngovski, rod.

Tonyjev -a -o [tónijev-] prid.

tóngovskega, daj. tóngovskemu, tož. tóngovski

Po besedah Tonyjevih oboževalcev je vsak njegov

(živostno tóngovskega), mest. pri tóngovskem, or. s

koncert posebno doživetje

tóngovskim; DVOJINA: im. tóngovska, rod.

(< Tony)

tóngovskih, daj. tóngovskima, tož. tóngovska, mest.

{O} moški: EDNINA: im. Tonyjev, rod. Tonyjevega, pri tóngovskih, or. s tóngovskima; MNOŽINA: im.

daj. Tonyjevemu, tož. Tonyjev (živostno Tonyjevega),

tóngovski, rod. tóngovskih, daj. tóngovskim, tož.

mest. pri Tonyjevem, or. s Tonyjevim; DVOJINA: im.

tóngovske, mest. pri tóngovskih, or. s tóngovskimi

Tonyjeva, rod. Tonyjevih, daj. Tonyjevima, tož.

ženski: EDNINA: im. tóngovska, rod. tóngovske, daj.

Tonyjeva, mest. pri Tonyjevih, or. s Tonyjevima;

tóngovski, tož. tóngovsko, mest. pri tóngovski, or. s

MNOŽINA: im. Tonyjevi, rod. Tonyjevih, daj.

tóngovsko; DVOJINA: im. tóngovski, rod. tóngovskih,

Tonyjevim, tož. Tonyjeve, mest. pri Tonyjevih, or. s

daj. tóngovskima, tož. tóngovski, mest. pri

Tonyjevimi

tóngovskih, or. s tóngovskima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. Tonyjeva, rod. Tonyjeve, daj.

tóngovske, rod. tóngovskih, daj. tóngovskim, tož.

Tonyjevi, tož. Tonyjevo, mest. pri Tonyjevi, or. s

tóngovske, mest. pri tóngovskih, or. s tóngovskimi

Tonyjevo; DVOJINA: im. Tonyjevi, rod. Tonyjevih,

srednji: EDNINA: im. tóngovsko, rod. tóngovskega, daj. Tonyjevima, tož. Tonyjevi, mest. pri Tonyjevih,

daj. tóngovskemu, tož. tóngovsko, mest. pri

or. s Tonyjevima; MNOŽINA: im. Tonyjeve, rod.

tóngovskem, or. s tóngovskim; DVOJINA: im.

Tonyjevih, daj. Tonyjevim, tož. Tonyjeve, mest. pri

tóngovski, rod. tóngovskih, daj. tóngovskima, tož.

Tonyjevih, or. s Tonyjevimi

tóngovski, mest. pri tóngovskih, or. s tóngovskima;

srednji: EDNINA: im. Tonyjevo, rod. Tonyjevega, daj.

MNOŽINA: im. tóngovska, rod. tóngovskih, daj.

Tonyjevemu, tož. Tonyjevo, mest. pri Tonyjevem, or.

tóngovskim, tož. tóngovska, mest. pri tóngovskih, or.

s Tonyjevim; DVOJINA: im. Tonyjevi, rod. Tonyjevih,

s tóngovskimi

daj. Tonyjevima, tož. Tonyjevi, mest. pri Tonyjevih,

STATUS: predlog

or. s Tonyjevima; MNOŽINA: im. Tonyjeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tonyjevih, daj. Tonyjevim, tož. Tonyjeva, mest. pri



Tonyjevih, or. s Tonyjevimi

tony -ja [tóni] m

STATUS: predlog

|nagrada|: Nagrado tony so začeli podeljevati leta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

1947; živostno Igralka je prejela tonyja za svoj



broadwayski debi; Letošnji tonyji pričajo o

tor. okrajš.

raznolikosti del, ki jih predvajajo na Broadwayu;

|torek|: Odprto: od tor. do sob. od 9.00 do 18.00;

prim. Tony

Premiera bo v tor., 20. apr., ob 20.30

{B} tonyjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. tony, rod. tonyja, daj. tonyju, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tonyja, mest. pri tonyju, or. s tonyjem; DVOJINA: im.



tonyja, rod. tonyjev, daj. tonyjema, tož. tonyja, mest.

tôrek -rka m

pri tonyjih, or. s tonyjema; MNOŽINA: im. tonyji, rod.

|dan v tednu|: Društvo organizira martinovanje v

tonyjev, daj. tonyjem, tož. tonyje, mest. pri tonyjih, or.

torek; Ambulanta deluje ob torkih in četrtkih; pri

s tonyji

navajanju datuma Filmski festival se bo začel v torek,

STATUS: predlog

836

23. oktobra; pustni torek ||praznovanje||: Otroci so se mest. pri tórijskih in tórijevskih, or. s tórijskimi in s na pustni torek našemili

tórijevskimi

{O} EDNINA: im. tôrek, rod. tôrka, daj. tôrku, tož.

ženski: EDNINA: im. tórijska in tórijevska, rod.

tôrek, mest. pri tôrku, or. s tôrkom; DVOJINA: im.

tórijske in tórijevske, daj. tórijski in tórijevski, tož.

tôrka, rod. tôrkov, daj. tôrkoma, tož. tôrka, mest. pri tórijsko in tórijevsko, mest. pri tórijski in pri

tôrkih, or. s tôrkoma; MNOŽINA: im. tôrki, rod. tôrkov, tórijevski, or. s tórijsko in s tórijevsko; DVOJINA: im.

daj. tôrkom, tož. tôrke, mest. pri tôrkih, or. s tôrki

tórijski in tórijevski, rod. tórijskih in tórijevskih, daj.

STATUS: predlog

tórijskima in tórijevskima, tož. tórijski in tórijevski, PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

mest. pri tórijskih in pri tórijevskih, or. s tórijskima in posebnih datumov, dnevov, mesecev

s tórijevskima; MNOŽINA: im. tórijske in tórijevske,



rod. tórijskih in tórijevskih, daj. tórijskim in

tórijec -jca

tórijevskim,

m

tož. tórijske in tórijevske, mest. pri

|član, podpornik konservativne stranke v Veliki

tórijskih in tórijevskih, or. s tórijskimi in s

Britaniji|: kongres britanskih torijcev; stranka

tórijevskimi

torijcev

srednji: EDNINA: im. tórijsko in tórijevsko, rod.

{B} torijčev

tórijskega in tórijevskega, daj. tórijskemu in

{O}

tórijevskemu,

EDNINA: im. tórijec, rod. tórijca, daj. tórijcu, tož.

tož. tórijsko in tórijevsko, mest. pri

tórijca,

tórijskem

mest. pri tórijcu, or. s tórijcem; DVOJINA: im.

in pri tórijevskem, or. s tórijskim in s

tórijca,

tórijevskim;

rod. tórijcev, daj. tórijcema, tož. tórijca, mest.

DVOJINA: im. tórijski in tórijevski, rod.

pri tórijcih,

tórijskih

or. s tórijcema; MNOŽINA: im. tórijci, rod.

in tórijevskih, daj. tórijskima in

tórijcev,

tórijevskima,

daj. tórijcem, tož. tórijce, mest. pri tórijcih, or.

tož. tórijski in tórijevski, mest. pri

s tórijci

tórijskih in tórijevskih, or. s tórijskima in s

S

tórijevskima; MNOŽINA: im. tórijska in tórijevska, rod.

TATUS: predlog

tórijskih

P

in tórijevskih, daj. tórijskim in tórijevskim,

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

tož. tórijska in tórijevska, mest. pri tórijskih in pri tórijevskih, or. s tórijskimi in s tórijevskimi

tórijevski -a -o prid.; obširneje glej pri tórijski S



TATUS: predlog

tórijka -e

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki

ž

|članica, podpornica konservativne stranke v Veliki



Britaniji|: Margaret Thatcher, ena najbolj znanih

tórka -e ž

torijk, je vodila vlado več kot deset let

|slovensko bajeslovno bitje, ki kaznuje predice|:

(< tórijec)

Etnologi opisujejo maščevanje torke nad predicami,

{B} torijkin

ki niso spoštovale zimskih in spomladanskih

{O}

kvatrnih večerov

EDNINA: im. tórijka, rod. tórijke, daj. tórijki, tož.

tórijko,

{B} torkin

mest. pri tórijki, or. s tórijko; DVOJINA: im.

tórijki,

{O}

rod. tórijk, daj. tórijkama, tož. tórijki, mest. pri

EDNINA: im. tórka, rod. tórke, daj. tórki, tož. tórko,

tórijkah, or. s tórijkama; MNOŽINA: im. tórijke, rod.

mest. pri tórki, or. s tórko; DVOJINA: im. tórki, rod.

tórijk,

tórk,

daj. tórijkam, tož. tórijke, mest. pri tórijkah, or.

daj. tórkama, tož. tórki, mest. pri tórkah, or. s

s tórijkami

tórkama; MNOŽINA: im. tórke, rod. tórk, daj. tórkam,

S

tož. tórke, mest. pri tórkah, or. s tórkami

TATUS: predlog

P

STATUS: predlog

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

tórijski -a -o in tórijevski -a -o prid.

nadnaravnih, domišljijskih bitij

torijska/torijevska opozicija; V različnih vlogah je



služboval v vseh torijskih/torijevskih vladah

Tót -a m; ime bitja, religijsko ime

(< tórijec)

|egipčanski bog|: razvaline templja boga Tota iz 4.

{O} moški: EDNINA: im. tórijski in tórijevski, rod.

stol. pr. n. št.

tórijskega in tórijevskega, daj. tórijskemu in

{B} Totov

tórijevskemu, tož. tórijski in tórijevski (živostno

{O} EDNINA: im. Tót, rod. Tóta, daj. Tótu, tož. Tóta,

tórijskega in tórijevskega), mest. pri tórijskem in pri mest. pri Tótu, or. s Tótom; DVOJINA: im. Tóta, rod.

tórijevskem, or. s tórijskim in s tórijevskim;

Tótov, daj. Tótoma, tož. Tóta, mest. pri Tótih, or. s

DVOJINA: im. tórijska in tórijevska, rod. tórijskih in

Tótoma; MNOŽINA: im. Tóti, rod. Tótov, daj. Tótom,

tórijevskih, daj. tórijskima in tórijevskima, tož.

tož. Tóte, mest. pri Tótih, or. s Tóti

tórijska in tórijevska, mest. pri tórijskih in tórijevskih, STATUS: predlog

or. s tórijskima in s tórijevskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

tórijski in tórijevski, rod. tórijskih in tórijevskih, daj.



tórijskim in tórijevskim, tož. tórijske in tórijevske,

Totò -ja [totó] m; ime bitja, osebno ime

837

|citatni naglas Totò|; |umetniško ime Antonia de STATUS: predlog

Curtis-Gagliardija, italijanskega filmskega igralca

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

in komika|: Odobrili so projekcijo dokumentarnega



filma o Totòju

Tŕček -čka m; ime bitja, osebno ime

{B} Totòjev

|priimek|: Za člana nadzornega sveta so izbrali

{O} EDNINA: im. Totò, rod. Totòja, daj. Totòju, tož.

Janeza Trčka; Zapela je s tenoristom Marjanom

Totòja, mest. pri Totòju, or. s Totòjem

Trčkom

STATUS: predlog

{B} Trčkov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

{O} EDNINA: im. Tŕček, rod. Tŕčka, daj. Tŕčku, tož.



Tŕčka, mest. pri Tŕčku, or. s Tŕčkom; DVOJINA: im.

Totòjev -a -o [totójev-] prid.

Tŕčka, rod. Tŕčkov, daj. Tŕčkoma, tož. Tŕčka, mest. pri

|citatni naglas Totòjev|: Igralec Tiberio Murgia je v

Tŕčkih, or. s Tŕčkoma; MNOŽINA: im. Tŕčki, rod.

Totòjevem filmu igral Ferribotta

Tŕčkov, daj. Tŕčkom, tož. Tŕčke, mest. pri Tŕčkih, or. s (< Totò)

Tŕčki

{O} moški: EDNINA: im. Totòjev, rod. Totòjevega, STATUS: predlog

daj. Totòjevemu, tož. Totòjev (živostno Totòjevega),

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

mest. pri Totòjevem, or. s Totòjevim; DVOJINA: im.

samostalnik moškega spola

Totòjeva, rod. Totòjevih, daj. Totòjevima, tož.



Totòjeva, mest. pri Totòjevih, or. s Totòjevima;

Tŕčkov -a -o prid.

MNOŽINA: im. Totòjevi, rod. Totòjevih, daj.

Trčkova kmetija

Totòjevim, tož. Totòjeve, mest. pri Totòjevih, or. s

(< Tŕček)

Totòjevimi

{O} moški: EDNINA: im. Tŕčkov, rod. Tŕčkovega, daj.

ženski: EDNINA: im. Totòjeva, rod. Totòjeve, daj.

Tŕčkovemu, tož. Tŕčkov (živostno Tŕčkovega), mest.

Totòjevi, tož. Totòjevo, mest. pri Totòjevi, or. s

pri Tŕčkovem, or. s Tŕčkovim; DVOJINA: im.

Totòjevo; DVOJINA: im. Totòjevi, rod. Totòjevih, daj.

Tŕčkova, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovima, tož. Tŕčkova,

Totòjevima, tož. Totòjevi, mest. pri Totòjevih, or. s

mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovima; MNOŽINA: im.

Totòjevima; MNOŽINA: im. Totòjeve, rod. Totòjevih,

Tŕčkovi, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovim, tož. Tŕčkove,

daj. Totòjevim, tož. Totòjeve, mest. pri Totòjevih, or. s mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovimi

Totòjevimi

ženski: EDNINA: im. Tŕčkova, rod. Tŕčkove, daj.

srednji: EDNINA: im. Totòjevo, rod. Totòjevega, daj.

Tŕčkovi, tož. Tŕčkovo, mest. pri Tŕčkovi, or. s

Totòjevemu, tož. Totòjevo, mest. pri Totòjevem, or. s

Tŕčkovo; DVOJINA: im. Tŕčkovi, rod. Tŕčkovih, daj.

Totòjevim; DVOJINA: im. Totòjevi, rod. Totòjevih, daj.

Tŕčkovima, tož. Tŕčkovi, mest. pri Tŕčkovih, or. s

Totòjevima, tož. Totòjevi, mest. pri Totòjevih, or. s

Tŕčkovima; MNOŽINA: im. Tŕčkove, rod. Tŕčkovih,

Totòjevima; MNOŽINA: im. Totòjeva, rod. Totòjevih,

daj. Tŕčkovim, tož. Tŕčkove, mest. pri Tŕčkovih, or. s

daj. Totòjevim, tož. Totòjeva, mest. pri Totòjevih, or. s Tŕčkovimi

Totòjevimi

srednji: EDNINA: im. Tŕčkovo, rod. Tŕčkovega, daj.

STATUS: predlog

Tŕčkovemu, tož. Tŕčkovo, mest. pri Tŕčkovem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Tŕčkovim; DVOJINA: im. Tŕčkovi, rod. Tŕčkovih, daj.



Tŕčkovima, tož. Tŕčkovi, mest. pri Tŕčkovih, or. s

Touareg -a [tuarég-] m; stvarno ime

Tŕčkovima; MNOŽINA: im. Tŕčkova, rod. Tŕčkovih,

|znamka|: Volkswagnov Touareg; Druga generacija

daj. Tŕčkovim, tož. Tŕčkova, mest. pri Tŕčkovih, or. s

Touarega je v prodaji od leta 2010; prim. Tuarég

Tŕčkovimi

{B} Touaregov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Touareg, rod. Touarega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Touaregu, tož. Touarega, mest. pri Touaregu, or. s



Touaregom; DVOJINA: im. Touarega, rod. Touaregov,

Trétji rájh -ega -a m; zemljepisno ime

daj. Touaregoma, tož. Touarega, mest. pri Touaregih,

|Nemčija v času nacizma (1933–1945)|; |podomačeno

or. s Touaregoma; MNOŽINA: im. Touaregi, rod.

za Drittes Reich|: zaton Tretjega rajha

Touaregov, daj. Touaregom, tož. Touarege, mest. pri

Kje? v Tretjem rajhu

Touaregih, or. s Touaregi

Od kod? iz Tretjega rajha

STATUS: predlog

Kam? v Tretji rajh

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

{O} EDNINA: im. Trétji rájh, rod. Trétjega rájha, daj.



Trétjemu rájhu, tož. Trétji rájh, mest. pri Trétjemu

tov. okrajš.

rájhu, or. s Trétjim rájhom

|tovariš; tovarišica|: pred imenom Navzoče je

STATUS: predlog

pozdravil tov. Novak; |tovarna|: tov. industrijskih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

izdelkov; |tovarniški|: Poraba goriva (tov. podatek):



12 l; |tovorni|: tov. vozilo

trg. okrajš.

838

|trgovski|: trg. zastopnik; trg. podjetje Trinidádčani, rod. Trinidádčanov, daj.

STATUS: predlog

Trinidádčanom, tož. Trinidádčane, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Trinidádčanih, or. s Trinidádčani



STATUS: predlog

Triglàv1 -áva m; ime bitja, religijsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|slovanski bog|: Kronist Ebbo poroča, da je imel



bog Triglav svoj tempelj v mestu Štetin ob izlivu

Trinidádčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Odre

Trinidadčanka je postavila nov rekord v atletiki

{B} Triglavov

(< Trinidád, Trinidád in Tobágo)

{O} EDNINA: im. Triglàv, rod. Trigláva, daj. Triglávu,

{B} Trinidadčankin

tož. Trigláva, mest. pri Triglávu, or. s Triglávom;

{O} EDNINA: im. Trinidádčanka, rod. Trinidádčanke,

DVOJINA: im. Trigláva, rod. Triglávov, daj.

daj. Trinidádčanki, tož. Trinidádčanko, mest. pri

Triglávoma, tož. Trigláva, mest. pri Triglávih, or. s

Trinidádčanki, or. s Trinidádčanko; DVOJINA: im.

Triglávoma; MNOŽINA: im. Triglávi, rod. Triglávov,

Trinidádčanki, rod. Trinidádčank, daj.

daj. Triglávom, tož. Trigláve, mest. pri Triglávih, or. s Trinidádčankama, tož. Trinidádčanki, mest. pri

Triglávi

Trinidádčankah, or. s Trinidádčankama; MNOŽINA:

STATUS: predlog

im. Trinidádčanke, rod. Trinidádčank, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Trinidádčankam, tož. Trinidádčanke, mest. pri



Trinidádčankah, or. s Trinidádčankami

Tríglav2 -a m; stvarno ime

STATUS: predlog

|podjetje|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{B} Triglavov



{O} EDNINA: im. Tríglav, rod. Tríglava, daj. Tríglavu,

Trinidád in Tobágo -a ~ -a m; zemljepisno ime

tož. Tríglava, mest. pri Tríglavu, or. s Tríglavom;

|dolgo ime Republika Trinidad in Tobago|; |država|:

DVOJINA: im. Tríglava, rod. Tríglavov, daj.

Prebivalci Trinidada in Tobaga so večinoma

Tríglavoma, tož. Tríglava, mest. pri Tríglavih, or. s

katoličani, hindujci in evangeličani; karneval v/na

Tríglavoma; MNOŽINA: im. Tríglavi, rod. Tríglavov,

Trinidadu in Tobagu; prim. Trinidád, Tobágo

daj. Tríglavom, tož. Tríglave, mest. pri Tríglavih, or. s Kje? v Trinidadu in Tobagu in na Trinidadu in

Tríglavi

Tobagu

STATUS: predlog

Od kod? iz Trinidada in Tobaga in s Trinidada in PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Tobaga



Kam? v Trinidad in Tobago in na Trinidad in

Trinidád -a m; zemljepisno ime

Tobago

|otok|: Pripravljate kovčke za počitnikovanje na

{B} trinidadsko-tobagovski

Trinidadu, pa ne veste, ali boste potrebovali

{O} EDNINA: im. Trinidád in Tobágo, rod. Trinidáda

dežnik?; Trgovina na črno je tudi v Trinidadu zelo

in Tobága, daj. Trinidádu in Tobágu, tož. Trinidád in

živa; prim. Trinidád in Tobágo

Tobágo, mest. pri Trinidádu in Tobágu, or. s

Kje? na Trinidadu

Trinidádom in Tobágom

Od kod? s Trinidada

STATUS: predlog

Kam? na Trinidad

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{B} Trinidadčan, Trinidadčanka; Trinidadčanov,



Trinidadčankin; trinidadski

trinidádski -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Trinidád, rod. Trinidáda, daj.

nekdanji trinidadski tekač Ato Boldon

Trinidádu, tož. Trinidád, mest. na Trinidádu tudi v

(< Trinidád)

Trinidádu, or. s Trinidádom

{O} moški: EDNINA: im. trinidádski, rod.

STATUS: predlog

trinidádskega, daj. trinidádskemu, tož. trinidádski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov

(živostno trinidádskega), mest. pri trinidádskem, or. s trinidádskim; DVOJINA: im. trinidádska, rod.

Trinidádčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

trinidádskih, daj. trinidádskima, tož. trinidádska, mest.

Svetovni rekord Trinidadčana še niso presegli

pri trinidádskih, or. s trinidádskima; MNOŽINA: im.

(< Trinidád, Trinidád in Tobágo)

trinidádski, rod. trinidádskih, daj. trinidádskim, tož.

{B} Trinidadčanov

trinidádske, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskimi

{O} EDNINA: im. Trinidádčan, rod. Trinidádčana, daj.

ženski: EDNINA: im. trinidádska, rod. trinidádske, daj.

Trinidádčanu, tož. Trinidádčana, mest. pri

trinidádski, tož. trinidádsko, mest. pri trinidádski, or. s Trinidádčanu, or. s Trinidádčanom; DVOJINA: im.

trinidádsko; DVOJINA: im. trinidádski, rod.

Trinidádčana, rod. Trinidádčanov, daj.

trinidádskih, daj. trinidádskima, tož. trinidádski, mest.

Trinidádčanoma, tož. Trinidádčana, mest. pri

pri trinidádskih, or. s trinidádskima; MNOŽINA: im.

Trinidádčanih, or. s Trinidádčanoma; MNOŽINA: im.

839

trinidádske, rod. trinidádskih, daj. trinidádskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; priredne

trinidádske, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskimi zloženke

srednji: EDNINA: im. trinidádsko, rod. trinidádskega, daj. trinidádskemu, tož. trinidádsko, mest. pri

trípíčje -a s

trinidádskem, or. s trinidádskim; DVOJINA: im.

|ločilo <...>|; prim. trí píke; gl. trópíčje trinidádski, rod. trinidádskih, daj. trinidádskima, tož.

{O} EDNINA: im. trípíčje, rod. trípíčja, daj. trípíčju, tož.

trinidádski, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskima; trípíčje, mest. pri trípíčju, or. s trípíčjem; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. trinidádska, rod. trinidádskih, daj.

trípíčji, rod. trípíčij, daj. trípíčjema, tož. trípíčji, mest.

trinidádskim, tož. trinidádska, mest. pri trinidádskih, pri trípíčjih, or. s trípíčjema; MNOŽINA: im. trípíčja, or. s trinidádskimi

rod. trípíčij, daj. trípíčjem, tož. trípíčja, mest. pri STATUS: predlog

trípíčjih, or. s trípíčji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

trinidádsko-tobágovski -a -o prid.



|trinidadski in tobagovski|: trinidadsko-tobagovski

trí píke tréh pík ž mn.

nogometaši

|ločilo|: Pod tremi pikami se skriva marsikaj, kar gre

(< Trinidád in Tobágo)

težko z jezika

{O} moški: EDNINA: im. trinidádsko-tobágovski, rod.

{PRZ} ... stično namesto izpuščenih črk besedo Zakaj trinidádsko-tobágovskega, daj. trinidádsko-vedno z...?; nestično na koncu naštevalnega niza Pandur tobágovskemu, tož. trinidádsko-tobágovski (živostno

je bil čudežni mladenič slovenskega (evropskega,

trinidádsko-tobágovskega), mest. pri trinidádsko-

svetovnega ...) gledališča; nestično kot znamenje

tobágovskem, or. s trinidádsko-tobágovskim;

nedokončane misli Niso vse vere enake ...; prim.

DVOJINA: im. trinidádsko-tobágovska, rod.

trípíčje

trinidádsko-tobágovskih, daj. trinidádsko-

{O} MNOŽINA: im. trí píke, rod. tréh pík, daj. trém

tobágovskima, tož. trinidádsko-tobágovska, mest. pri

píkam, tož. trí píke, mest. pri tréh píkah, or. s trémi trinidádsko-tobágovskih, or. s trinidádsko-píkami

tobágovskima; MNOŽINA: im. trinidádsko-

STATUS: predlog

tobágovski, rod. trinidádsko-tobágovskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

trinidádsko-tobágovskim, tož. trinidádsko-



tobágovske, mest. pri trinidádsko-tobágovskih, or. s

tríton -a m

trinidádsko-tobágovskimi

|grško bajeslovno bitje, moški, ki je od pasu

ženski: EDNINA: im. trinidádsko-tobágovska, rod.

navzdol riba|: Pozejdon se je sprehajal v spremstvu

trinidádsko-tobágovske, daj. trinidádsko-tobágovski,

tritonov in nereid

tož. trinidádsko-tobágovsko, mest. pri trinidádsko-

{B} tritonov

tobágovski, or. s trinidádsko-tobágovsko; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. tríton, rod. trítona, daj. trítonu, tož.

im. trinidádsko-tobágovski, rod. trinidádsko-

trítona, mest. pri trítonu, or. s trítonom; DVOJINA: im.

tobágovskih, daj. trinidádsko-tobágovskima, tož.

trítona, rod. trítonov, daj. trítonoma, tož. trítona, mest.

trinidádsko-tobágovski, mest. pri trinidádsko-

pri trítonih, or. s trítonoma; MNOŽINA: im. trítoni, rod.

tobágovskih, or. s trinidádsko-tobágovskima;

trítonov, daj. trítonom, tož. trítone, mest. pri trítonih, MNOŽINA: im. trinidádsko-tobágovske, rod.

or. s trítoni

trinidádsko-tobágovskih, daj. trinidádsko-

STATUS: predlog

tobágovskim, tož. trinidádsko-tobágovske, mest. pri

P

trinidádsko-tobágovskih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

or. s trinidádsko-

tobágovskimi

nadnaravnih, domišljijskih bitij

srednji:



EDNINA: im. trinidádsko-tobágovsko, rod.

trinidádsko-tobágovskega, daj. trinidádsko-

Trnúljčica -e ž; ime bitja, osebno ime

tobágovskemu, tož. trinidádsko-tobágovsko, mest. pri

|domišljijski lik|: Prvi je zgodbo o Trnuljčici zapisal trinidádsko-tobágovskem, or. s trinidádsko-Charles Perrault, pozneje sta zgodbo priredila brata

tobágovskim;

Grimm

DVOJINA: im. trinidádsko-tobágovski,

rod. trinidádsko-tobágovskih, daj. trinidádsko-

{B} Trnuljčičin

tobágovskima, tož. trinidádsko-tobágovski, mest. pri

{O} EDNINA: im. Trnúljčica, rod. Trnúljčice, daj.

trinidádsko-tobágovskih, or. s trinidádsko-

Trnúljčici, tož. Trnúljčico, mest. pri Trnúljčici, or. s tobágovskima;

Trnúljčico;

MNOŽINA: im. trinidádsko-

DVOJINA: im. Trnúljčici, rod. Trnúljčic,

tobágovska, rod. trinidádsko-tobágovskih, daj.

daj. Trnúljčicama, tož. Trnúljčici, mest. pri

trinidádsko-tobágovskim, tož. trinidádsko-

Trnúljčicah, or. s Trnúljčicama; MNOŽINA: im.

tobágovska, mest. pri trinidádsko-tobágovskih, or. s

Trnúljčice, rod. Trnúljčic, daj. Trnúljčicam, tož.

trinidádsko-tobágovskimi

Trnúljčice, mest. pri Trnúljčicah, or. s Trnúljčicami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

840

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena; nedokončane misli Vlak je udoben, toda potuješ ves

samostalnik ženskega spola

dan ...; prim. trí píke



{O} EDNINA: im. trópíčje, rod. trópíčja, daj. trópíčju, Trnúljčičin -a -o prid.

tož. trópíčje, mest. pri trópíčju, or. s trópíčjem;

V Disneylandu v Parizu si je mogoče ogledati

DVOJINA: im. trópíčji, rod. trópíčij, daj. trópíčjema, tož.

Trnuljčičin grad

trópíčji, mest. pri trópíčjih, or. s trópíčjema;

(< Trnúljčica)

MNOŽINA: im. trópíčja, rod. trópíčij, daj. trópíčjem,

{O} moški: EDNINA: im. Trnúljčičin, rod.

tož. trópíčja, mest. pri trópíčjih, or. s trópíčji

Trnúljčičinega, daj. Trnúljčičinemu, tož. Trnúljčičin

STATUS: predlog

(živostno Trnúljčičinega), mest. pri Trnúljčičinem, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

s Trnúljčičinim; DVOJINA: im. Trnúljčičina, rod.



Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičina,

Tŕst -a m; zemljepisno ime

mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima;

|italijansko mesto|: Od leta 1899 je živela v Trstu;

MNOŽINA: im. Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj.

Slovenci v zaledju Trsta; po vrsti, kot so hiše v Trsti Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičine, mest. pri

||urejenost po pravilnem zaporedju||: Piramide so

Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi

bile položene v vrsti, kot so hiše v Trsti

ženski: EDNINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičine, Kje? v Trstu

daj. Trnúljčičini, tož. Trnúljčičino, mest. pri

Od kod? iz Trsta

Trnúljčičini, or. s Trnúljčičino; DVOJINA: im.

Kam? v Trst

Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima,

{B} Tržačan, Tržačanka; Tržačanov, Tržačankin;

tož. Trnúljčičini, mest. pri Trnúljčičinih, or. s

tržaški

Trnúljčičinima; MNOŽINA: im. Trnúljčičine, rod.

{O} EDNINA: im. Tŕst, rod. Tŕsta, daj. Tŕstu, tož. Tŕst, Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičine,

mest. pri Tŕstu, or. s Tŕstom

mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Trnúljčičino, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena mest; lastna imena v Trnúljčičinega, daj. Trnúljčičinemu, tož.

frazemih

Trnúljčičino, mest. pri Trnúljčičinem, or. s



Trnúljčičinim; DVOJINA: im. Trnúljčičini, rod.

Tuarég -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičini,

|pripadnik berberskega ljudstva v Sahari|: Izvor in

mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima;

zgodovina Tuaregov nista jasna; Pri Tuaregih niso

MNOŽINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičinih, daj.

zakrite le ženske, temveč tudi moški

Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičina, mest. pri

{B} Tuaregov

Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi

{O} EDNINA: im. Tuarég, rod. Tuaréga, daj. Tuarégu,

STATUS: predlog

tož. Tuaréga, mest. pri Tuarégu, or. s Tuarégom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni DVOJINA: im. Tuaréga, rod. Tuarégov, daj.

pridevniki

Tuarégoma, tož. Tuaréga, mest. pri Tuarégih, or. s



Tuarégoma; MNOŽINA: im. Tuarégi, rod. Tuarégov,

Trócki -ega m; ime bitja, osebno ime

daj. Tuarégom, tož. Tuarége, mest. pri Tuarégih, or. s

|ilegalno ime Leva Davidoviča Bronštejna,

Tuarégi

sovjetskega revolucionarja in politika ukrajinsko-

STATUS: predlog

judovskega rodu|: Predsednik Woodrow Wilson je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

izdal Trockemu potni list, da se je lahko vrnil v



Rusijo; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Lenin je

Tuaréginja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

bil skupaj z Levom Davidovičem Bronštejnom –

|pripadnica berberskega ljudstva v Sahari|: Ko se

Trockim voditelj oktobrske revolucije; za izražanje

poročijo, Tuaregi jezdijo na kamelah, Tuareginje pa

svojine biografija Trockega

na oslih

{O} EDNINA: im. Trócki, rod. Tróckega, daj.

(< Tuarég)

Tróckemu, tož. Tróckega, mest. pri Tróckem, or. s

{B} Tuareginjin

Tróckim

{O} EDNINA: im. Tuaréginja, rod. Tuaréginje, daj.

STATUS: predlog

Tuaréginji, tož. Tuaréginjo, mest. pri Tuaréginji, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Tuaréginjo; DVOJINA: im. Tuaréginji, rod. Tuaréginj,



daj. Tuaréginjama, tož. Tuaréginji, mest. pri

trópíčje -a s

Tuaréginjah, or. s Tuaréginjama; MNOŽINA: im.

|ločilo|: Roman se ne konča s piko, temveč s

Tuaréginje, rod. Tuaréginj, daj. Tuaréginjam, tož.

tropičjem

Tuaréginje, mest. pri Tuaréginjah, or. s Tuaréginjami

{PRZ} ... stično z okrnjeno besedo Pojdi se s...!; nestično STATUS: predlog

na koncu naštevalnega niza Bitja, kot so vilinci, škrati PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

..., pišemo z malo začetnico; nestično kot znamenje



841

tuaréški -a -o prid.

Tunízijčevi, rod. Tunízijčevih, daj. Tunízijčevima,

tuareški nomadi; Udeležili so se tuareškega

tož. Tunízijčevi, mest. pri Tunízijčevih, or. s

puščavskega festivala

Tunízijčevima; MNOŽINA: im. Tunízijčeve, rod.

(< Tuarég)

Tunízijčevih, daj. Tunízijčevim, tož. Tunízijčeve,

{O} moški: EDNINA: im. tuaréški, rod. tuaréškega, mest. pri Tunízijčevih, or. s Tunízijčevimi

daj. tuaréškemu, tož. tuaréški (živostno tuaréškega),

srednji: EDNINA: im. Tunízijčevo, rod.

mest. pri tuaréškem, or. s tuaréškim; DVOJINA: im.

Tunízijčevega, daj. Tunízijčevemu, tož. Tunízijčevo,

tuaréška, rod. tuaréških, daj. tuaréškima, tož. tuaréška, mest. pri Tunízijčevem, or. s Tunízijčevim; DVOJINA:

mest. pri tuaréških, or. s tuaréškima; MNOŽINA: im.

im. Tunízijčevi, rod. Tunízijčevih, daj. Tunízijčevima, tuaréški, rod. tuaréških, daj. tuaréškim, tož. tuaréške, tož. Tunízijčevi, mest. pri Tunízijčevih, or. s

mest. pri tuaréških, or. s tuaréškimi

Tunízijčevima; MNOŽINA: im. Tunízijčeva, rod.

ženski: EDNINA: im. tuaréška, rod. tuaréške, daj.

Tunízijčevih, daj. Tunízijčevim, tož. Tunízijčeva,

tuaréški, tož. tuaréško, mest. pri tuaréški, or. s

mest. pri Tunízijčevih, or. s Tunízijčevimi

tuaréško; DVOJINA: im. tuaréški, rod. tuaréških, daj.

STATUS: predlog

tuaréškima, tož. tuaréški, mest. pri tuaréških, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tuaréškima; MNOŽINA: im. tuaréške, rod. tuaréških,



daj. tuaréškim, tož. tuaréške, mest. pri tuaréških, or. s Tunízijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

tuaréškimi

V muzeju je bilo prikazano življenje Tunizijcev

srednji: EDNINA: im. tuaréško, rod. tuaréškega, daj.

(< Tunízija)

tuaréškemu, tož. tuaréško, mest. pri tuaréškem, or. s

{B} Tunizijčev

tuaréškim; DVOJINA: im. tuaréški, rod. tuaréških, daj.

{O} EDNINA: im. Tunízijec, rod. Tunízijca, daj.

tuaréškima, tož. tuaréški, mest. pri tuaréških, or. s

Tunízijcu, tož. Tunízijca, mest. pri Tunízijcu, or. s

tuaréškima; MNOŽINA: im. tuaréška, rod. tuaréških,

Tunízijcem; DVOJINA: im. Tunízijca, rod. Tunízijcev,

daj. tuaréškim, tož. tuaréška, mest. pri tuaréških, or. s daj. Tunízijcema, tož. Tunízijca, mest. pri Tunízijcih, tuaréškimi

or. s Tunízijcema; MNOŽINA: im. Tunízijci, rod.

STATUS: predlog

Tunízijcev, daj. Tunízijcem, tož. Tunízijce, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tunízijcih, or. s Tunízijci



STATUS: predlog

Tunízija -e ž; zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

|dolgo ime Republika Tunizija|; |država|: Skoraj vse

samostalnik moškega spola

begunce iz Tunizije so premestili v druge sprejemne



centre v Italiji; Skupaj sta odšla na počitnice v

Tunízijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Tunizijo; sredozemske igre v Tuniziji

Vlada je ustanovila poseben sklad, ki ločenim

Kje? v Tuniziji

Tunizijkam in njihovim otrokom zagotavlja

Od kod? iz Tunizije

preživnino

Kam? v Tunizijo

(< Tunízija)

{B} Tunizijec, Tunizijka; Tunizijčev, Tunizijkin;

{B} Tunizijkin

tunizijski

{O} EDNINA: im. Tunízijka, rod. Tunízijke, daj.

{O} EDNINA: im. Tunízija, rod. Tunízije, daj. Tuníziji, Tunízijki, tož. Tunízijko, mest. pri Tunízijki, or. s

tož. Tunízijo, mest. pri Tuníziji, or. s Tunízijo

Tunízijko; DVOJINA: im. Tunízijki, rod. Tunízijk, daj.

STATUS: predlog

Tunízijkama, tož. Tunízijki, mest. pri Tunízijkah, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Tunízijkama; MNOŽINA: im. Tunízijke, rod. Tunízijk,



daj. Tunízijkam, tož. Tunízijke, mest. pri Tunízijkah,

Tunízijčev -a -o prid.

or. s Tunízijkami

Ogledali smo si opevano Tunizijčevo rojstno mesto

STATUS: predlog

(< Tunízijec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

{O} moški: EDNINA: im. Tunízijčev, rod.



Tunízijčevega, daj. Tunízijčevemu, tož. Tunízijčev

tunízijski -a -o prid.

(živostno Tunízijčevega), mest. pri Tunízijčevem, or. s Marsikdo tunizijsko kuhinjo nehote primerja z

Tunízijčevim; DVOJINA: im. Tunízijčeva, rod.

maroško; tunizijski dinar ||denarna enota||: Vstopnina Tunízijčevih, daj. Tunízijčevima, tož. Tunízijčeva,

v muzeje navadno znaša približno dva tunizijska

mest. pri Tunízijčevih, or. s Tunízijčevima;

dinarja

MNOŽINA: im. Tunízijčevi, rod. Tunízijčevih, daj.

(< Tunízija)

Tunízijčevim, tož. Tunízijčeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. tunízijski, rod. tunízijskega, Tunízijčevih, or. s Tunízijčevimi

daj. tunízijskemu, tož. tunízijski (živostno

ženski: EDNINA: im. Tunízijčeva, rod. Tunízijčeve, tunízijskega), mest. pri tunízijskem, or. s tunízijskim; daj. Tunízijčevi, tož. Tunízijčevo, mest. pri

DVOJINA: im. tunízijska, rod. tunízijskih, daj.

Tunízijčevi, or. s Tunízijčevo; DVOJINA: im.

tunízijskima, tož. tunízijska, mest. pri tunízijskih, or. s 842

tunízijskima; MNOŽINA: im. tunízijski, rod.

{B} Turkov

tunízijskih, daj. tunízijskim, tož. tunízijske, mest. pri

{O} EDNINA: im. Túrek, rod. Túrka, daj. Túrku, tož.

tunízijskih, or. s tunízijskimi

Túrka, mest. pri Túrku, or. s Túrkom; DVOJINA: im.

ženski: EDNINA: im. tunízijska, rod. tunízijske, daj.

Túrka, rod. Túrkov, daj. Túrkoma, tož. Túrka, mest. pri tunízijski, tož. tunízijsko, mest. pri tunízijski, or. s Túrkih, or. s Túrkoma; MNOŽINA: im. Túrki, rod.

tunízijsko; DVOJINA: im. tunízijski, rod. tunízijskih,

Túrkov, daj. Túrkom, tož. Túrke, mest. pri Túrkih, or.

daj. tunízijskima, tož. tunízijski, mest. pri tunízijskih, s Túrki

or. s tunízijskima; MNOŽINA: im. tunízijske, rod.

STATUS: predlog

tunízijskih, daj. tunízijskim, tož. tunízijske, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna tunízijskih, or. s tunízijskimi

imena v frazemih; samostalnik moškega spola

srednji: EDNINA: im. tunízijsko, rod. tunízijskega, daj.



tunízijskemu, tož. tunízijsko, mest. pri tunízijskem, or.

Túrkinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

s tunízijskim; DVOJINA: im. tunízijski, rod.

Precej Turkinj je zaposlenih v diplomaciji

tunízijskih, daj. tunízijskima, tož. tunízijski, mest. pri (< Túrčija)

tunízijskih, or. s tunízijskima; MNOŽINA: im.

{B} Turkinjin

tunízijska, rod. tunízijskih, daj. tunízijskim, tož.

{O} EDNINA: im. Túrkinja, rod. Túrkinje, daj.

tunízijska, mest. pri tunízijskih, or. s tunízijskimi

Túrkinji, tož. Túrkinjo, mest. pri Túrkinji, or. s

STATUS: predlog

Túrkinjo; DVOJINA: im. Túrkinji, rod. Túrkinj, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Túrkinjama, tož. Túrkinji, mest. pri Túrkinjah, or. s



Túrkinjama; MNOŽINA: im. Túrkinje, rod. Túrkinj, daj.

tur. okrajš.

Túrkinjam, tož. Túrkinje, mest. pri Túrkinjah, or. s

|turistični|: tur. sobe in hoteli; |turščina|: kozak (iz Túrkinjami

tur. potepuh); |turški| |turško|: Saraj (tur.) pomeni

STATUS: predlog

hlev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Turkménčev -a -o prid.



Turkmenčevo navdušenje je bilo nalezljivo

Túrčija -e ž; zemljepisno ime

(< Turkménec)

|dolgo ime Republika Turčija|; |država|: Dolgodlake

{O} moški: EDNINA: im. Turkménčev, rod.

mačke so prišle v Italijo iz Turčije; Rusi so v 19.

Turkménčevega, daj. Turkménčevemu, tož.

stoletju prisilili čerkeška plemena, da so se izselila v Turkménčev (živostno Turkménčevega), mest. pri

Turčijo; potres v Turčiji

Turkménčevem, or. s Turkménčevim; DVOJINA: im.

Kje? v Turčiji

Turkménčeva, rod. Turkménčevih, daj.

Od kod? iz Turčije

Turkménčevima, tož. Turkménčeva, mest. pri

Kam? v Turčijo

Turkménčevih, or. s Turkménčevima; MNOŽINA: im.

{B} Turek, Turkinja; Turkov, Turkinjin; turški

Turkménčevi, rod. Turkménčevih, daj.

{O} EDNINA: im. Túrčija, rod. Túrčije, daj. Túrčiji, tož.

Turkménčevim, tož. Turkménčeve, mest. pri

Túrčijo, mest. pri Túrčiji, or. s Túrčijo

Turkménčevih, or. s Turkménčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Turkménčeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Turkménčeve, daj. Turkménčevi, tož. Turkménčevo,



mest. pri Turkménčevi, or. s Turkménčevo; DVOJINA:

túrek -rka m

im. Turkménčevi, rod. Turkménčevih, daj.

|goba|: brezov turek; živostno Pred kuhanjem turka

Turkménčevima, tož. Turkménčevi, mest. pri

poparimo z vrelo vodo; prim. Túrek

Turkménčevih, or. s Turkménčevima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. túrek, rod. túrka, daj. túrku, tož.

Turkménčeve, rod. Turkménčevih, daj.

túrka, mest. pri túrku, or. s túrkom; DVOJINA: im.

Turkménčevim, tož. Turkménčeve, mest. pri

túrka, rod. túrkov, daj. túrkoma, tož. túrka, mest. pri Turkménčevih, or. s Turkménčevimi

túrkih, or. s túrkoma; MNOŽINA: im. túrki, rod. túrkov, srednji: EDNINA: im. Turkménčevo, rod.

daj. túrkom, tož. túrke, mest. pri túrkih, or. s túrki

Turkménčevega, daj. Turkménčevemu, tož.

STATUS: predlog

Turkménčevo, mest. pri Turkménčevem, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik Turkménčevim; DVOJINA: im. Turkménčevi, rod.

moškega spola

Turkménčevih, daj. Turkménčevima, tož.

Turkménčevi,



mest. pri Turkménčevih, or. s

Turkménčevima;

Túrek -rka

MNOŽINA: im. Turkménčeva, rod.

m; ime bitja, prebivalsko ime

Zmaga Turkov na prvenstvu je bila povsem

Turkménčevih, daj. Turkménčevim, tož.

zaslužena;

Turkménčeva, mest. pri Turkménčevih, or. s

kaditi kot Turek ||zelo||: Roke so se mu

Turkménčevimi

tresle in kadil je kot Turek

(< Túrčija)

STATUS: predlog

843

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Turkménistančev (živostno Turkménistančevega),



mest. pri Turkménistančevem, or. s

Turkménec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

Turkménistančevim; DVOJINA: im.

Turkmencev je približno pet milijonov

Turkménistančeva, rod. Turkménistančevih, daj.

(< Turkménija)

Turkménistančevima, tož. Turkménistančeva, mest.

{B} Turkmenčev

pri Turkménistančevih, or. s Turkménistančevima;

{O} EDNINA: im. Turkménec, rod. Turkménca, daj.

MNOŽINA: im. Turkménistančevi, rod.

Turkméncu, tož. Turkménca, mest. pri Turkméncu, or.

Turkménistančevih, daj. Turkménistančevim, tož.

s Turkméncem; DVOJINA: im. Turkménca, rod.

Turkménistančeve, mest. pri Turkménistančevih, or. s

Turkméncev, daj. Turkméncema, tož. Turkménca,

Turkménistančevimi

mest. pri Turkméncih, or. s Turkméncema; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. Turkménistančeva, rod.

im. Turkménci, rod. Turkméncev, daj. Turkméncem,

Turkménistančeve, daj. Turkménistančevi, tož.

tož. Turkménce, mest. pri Turkméncih, or. s

Turkménistančevo, mest. pri Turkménistančevi, or. s

Turkménci

Turkménistančevo; DVOJINA: im. Turkménistančevi,

STATUS: predlog

rod. Turkménistančevih, daj. Turkménistančevima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

tož. Turkménistančevi, mest. pri Turkménistančevih,

samostalnik moškega spola

or. s Turkménistančevima; MNOŽINA: im.



Turkménistančeve, rod. Turkménistančevih, daj.

Turkménija -e

Turkménistančevim, tož. Turkménistančeve, mest. pri

ž; zemljepisno ime

Turkménistančevih,

|drugo ime države|: Nefritni žad so uvažali iz

or. s Turkménistančevimi

Turkmenije; potovanje v Turkmenijo; Poligamija

srednji: EDNINA: im. Turkménistančevo, rod.

ima v Turkmeniji dolgo tradicijo, a jo je za nekaj

Turkménistančevega, daj. Turkménistančevemu, tož.

desetletij prekinil sovjetski režim;

Turkménistančevo, mest. pri Turkménistančevem, or.

prim.

s Turkménistančevim;

Turkménistan

DVOJINA: im.

Turkménistančevi, rod. Turkménistančevih, daj.

Kje? v Turkmeniji

Turkménistančevima, tož. Turkménistančevi, mest.

Od kod? iz Turkmenije

pri Turkménistančevih, or. s Turkménistančevima;

Kam? v Turkmenijo

{B} Turkmenec, Turkmenka; Turkmenčev,

MNOŽINA: im. Turkménistančeva, rod.

Turkmenkin; turkmenski

Turkménistančevih, daj. Turkménistančevim, tož.

{O}

Turkménistančeva, mest. pri Turkménistančevih, or. s

EDNINA: im. Turkménija, rod. Turkménije, daj.

Turkméniji,

Turkménistančevimi

tož. Turkménijo, mest. pri Turkméniji, or.

s Turkménijo

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

P



RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



Turkménistanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime Turkménistan -a

Turkmenistanci so glavno mesto po potresu zgradili

m; zemljepisno ime

|

povsem na novo

dolgo ime Turkmenistan|; |država|: Iz Turkmenistana

(< Turkménistan)

je odpotoval v Uzbekistan; Kitajska energetska

podjetja veliko vlagajo v Turkmenistan in

{B} Turkmenistančev

Kazahstan; puščava Kara Kum v Turkmenistanu

{O} EDNINA: im. Turkménistanec, rod.

Turkménistanca, daj. Turkménistancu, tož.

Kje? v Turkmenistanu

Turkménistanca, mest. pri Turkménistancu, or. s

Od kod? iz Turkmenistana

Turkménistancem; DVOJINA: im. Turkménistanca,

Kam? v Turkmenistan

{B} Turkmenistanec, Turkmenistanka;

rod. Turkménistancev, daj. Turkménistancema, tož.

Turkmenistančev, Turkmenistankin;

Turkménistanca, mest. pri Turkménistancih, or. s

Turkménistancema;

turkmenistanski

MNOŽINA: im. Turkménistanci,

{O}

rod. Turkménistancev, daj. Turkménistancem, tož.

EDNINA: im. Turkménistan, rod. Turkménistana,

Turkménistance, mest. pri Turkménistancih, or. s

daj. Turkménistanu, tož. Turkménistan, mest. pri

Turkménistanu,

Turkménistanci

or. s Turkménistanom

S

STATUS: predlog

TATUS: predlog

P

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



samostalnik moškega spola

Turkménistančev -a -o



prid.

Turkmenistančeva pot po Evropi je trajala dva

Turkménistanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

meseca

Turkmenistancev in Turkmenistank je pet milijonov

(< Turkménistanec)

in pol

{O} moški:

(< Turkménistan)

EDNINA: im. Turkménistančev, rod.

Turkménistančevega,

{B} Turkmenistankin

daj. Turkménistančevemu, tož.

844

{O} EDNINA: im. Turkménistanka, rod.

s Turkménko; DVOJINA: im. Turkménki, rod.

Turkménistanke, daj. Turkménistanki, tož.

Turkménk, daj. Turkménkama, tož. Turkménki, mest.

Turkménistanko, mest. pri Turkménistanki, or. s

pri Turkménkah, or. s Turkménkama; MNOŽINA: im.

Turkménistanko; DVOJINA: im. Turkménistanki, rod.

Turkménke, rod. Turkménk, daj. Turkménkam, tož.

Turkménistank, daj. Turkménistankama, tož.

Turkménke, mest. pri Turkménkah, or. s

Turkménistanki, mest. pri Turkménistankah, or. s

Turkménkami

Turkménistankama; MNOŽINA: im. Turkménistanke,

STATUS: predlog

rod. Turkménistank, daj. Turkménistankam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Turkménistanke, mest. pri Turkménistankah, or. s



Turkménistankami

turkménski -a -o prid.

STATUS: predlog

turkmenski plin; prodaja turkmenskih preprog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Turkménija)



{O} moški: EDNINA: im. turkménski, rod.

turkménistanski -a -o prid.

turkménskega, daj. turkménskemu, tož. turkménski

turkmenistanska prestolnica; Iran je poleg Rusije

(živostno turkménskega), mest. pri turkménskem, or. s

edini neposredni kupec turkmenistanskega plina

turkménskim; DVOJINA: im. turkménska, rod.

(< Turkménistan)

turkménskih, daj. turkménskima, tož. turkménska,

{O} moški: EDNINA: im. turkménistanski, rod.

mest. pri turkménskih, or. s turkménskima; MNOŽINA:

turkménistanskega, daj. turkménistanskemu, tož.

im. turkménski, rod. turkménskih, daj. turkménskim,

turkménistanski (živostno turkménistanskega), mest.

tož. turkménske, mest. pri turkménskih, or. s

pri turkménistanskem, or. s turkménistanskim;

turkménskimi

DVOJINA: im. turkménistanska, rod. turkménistanskih,

ženski: EDNINA: im. turkménska, rod. turkménske, daj. turkménistanskima, tož. turkménistanska, mest.

daj. turkménski, tož. turkménsko, mest. pri

pri turkménistanskih, or. s turkménistanskima;

turkménski, or. s turkménsko; DVOJINA: im.

MNOŽINA: im. turkménistanski, rod.

turkménski, rod. turkménskih, daj. turkménskima, tož.

turkménistanskih, daj. turkménistanskim, tož.

turkménski, mest. pri turkménskih, or. s

turkménistanske, mest. pri turkménistanskih, or. s

turkménskima; MNOŽINA: im. turkménske, rod.

turkménistanskimi

turkménskih, daj. turkménskim, tož. turkménske,

ženski: EDNINA: im. turkménistanska, rod.

mest. pri turkménskih, or. s turkménskimi

turkménistanske, daj. turkménistanski, tož.

srednji: EDNINA: im. turkménsko, rod.

turkménistansko, mest. pri turkménistanski, or. s

turkménskega, daj. turkménskemu, tož. turkménsko,

turkménistansko; DVOJINA: im. turkménistanski, rod.

mest. pri turkménskem, or. s turkménskim; DVOJINA:

turkménistanskih, daj. turkménistanskima, tož.

im. turkménski, rod. turkménskih, daj. turkménskima,

turkménistanski, mest. pri turkménistanskih, or. s

tož. turkménski, mest. pri turkménskih, or. s

turkménistanskima; MNOŽINA: im. turkménistanske,

turkménskima; MNOŽINA: im. turkménska, rod.

rod. turkménistanskih, daj. turkménistanskim, tož.

turkménskih, daj. turkménskim, tož. turkménska,

turkménistanske, mest. pri turkménistanskih, or. s

mest. pri turkménskih, or. s turkménskimi

turkménistanskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. turkménistansko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

turkménistanskega, daj. turkménistanskemu, tož.



turkménistansko, mest. pri turkménistanskem, or. s

Túrkov -a -o prid.

turkménistanskim; DVOJINA: im. turkménistanski,

Moram reči, da je Turkova žena izjemno razgledana

rod. turkménistanskih, daj. turkménistanskima, tož.

in prijetna

turkménistanski, mest. pri turkménistanskih, or. s

(< Túrek)

turkménistanskima; MNOŽINA: im. turkménistanska,

{O} moški: EDNINA: im. Túrkov, rod. Túrkovega, daj.

rod. turkménistanskih, daj. turkménistanskim, tož.

Túrkovemu, tož. Túrkov (živostno Túrkovega), mest.

turkménistanska, mest. pri turkménistanskih, or. s

pri Túrkovem, or. s Túrkovim; DVOJINA: im.

turkménistanskimi

Túrkova, rod. Túrkovih, daj. Túrkovima, tož.

STATUS: predlog

Túrkova, mest. pri Túrkovih, or. s Túrkovima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

MNOŽINA: im. Túrkovi, rod. Túrkovih, daj. Túrkovim,



tož. Túrkove, mest. pri Túrkovih, or. s Túrkovimi

Turkménka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

ženski: EDNINA: im. Túrkova, rod. Túrkove, daj.

Turkmenke so nekdaj na svečanostih nosile težek

Túrkovi, tož. Túrkovo, mest. pri Túrkovi, or. s

srebrn nakit s poldragimi kamni

Túrkovo; DVOJINA: im. Túrkovi, rod. Túrkovih, daj.

(< Turkménija)

Túrkovima, tož. Túrkovi, mest. pri Túrkovih, or. s

{B} Turkmenkin

Túrkovima; MNOŽINA: im. Túrkove, rod. Túrkovih,

{O} EDNINA: im. Turkménka, rod. Turkménke, daj.

daj. Túrkovim, tož. Túrkove, mest. pri Túrkovih, or. s

Turkménki, tož. Turkménko, mest. pri Turkménki, or.

Túrkovimi

845

srednji: EDNINA: im. Túrkovo, rod. Túrkovega, daj.

Turnerjevim, tož. Turnerjeva, mest. pri Turnerjevih,

Túrkovemu, tož. Túrkovo, mest. pri Túrkovem, or. s

or. s Turnerjevimi

Túrkovim; DVOJINA: im. Túrkovi, rod. Túrkovih, daj.

STATUS: predlog

Túrkovima, tož. Túrkovi, mest. pri Túrkovih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Túrkovima; MNOŽINA: im. Túrkova, rod. Túrkovih,

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki;

daj. Túrkovim, tož. Túrkova, mest. pri Túrkovih, or. s

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Túrkovimi



STATUS: predlog

Turnográjska -ske ž; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|umetniško ime Josipine Urbančič, slovenska



pisateljica|: ustvarjalni žar Turnograjske; tudi ob

Turner -ja [tə̀rner] m; ime bitja, osebno ime

imenu, navadno za pomišljajem Udeleženci pohoda so se

|priimek|; |britanski slikar|: Na razstavi so

zbrali pri spomeniku Josipine Urbančič –

obiskovalci lahko videli 35 izbranih slik J. M. W.

Turnograjske na gradu Turn; za izražanje svojine

Turnerja; |ameriški endokrinolog|: Motnjo je leta

povest Turnograjske

1938 prvi opisal endokrinolog Henry Turner

{O} EDNINA: im. Turnográjska, rod. Turnográjske,

{B} Turnerjev

daj. Turnográjski, tož. Turnográjsko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Turner, rod. Turnerja, daj. Turnerju,

Turnográjski, or. s Turnográjsko

tož. Turnerja, mest. pri Turnerju, or. s Turnerjem;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Turnerja, rod. Turnerjev, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

Turnerjema, tož. Turnerja, mest. pri Turnerjih, or. s



Turnerjema; MNOŽINA: im. Turnerji, rod. Turnerjev,

túrški -a -o prid.

daj. Turnerjem, tož. Turnerje, mest. pri Turnerjih, or. s turški imperij; turški Kurdi; Rodos je izmed vseh

Turnerji

grških otokov najbliže turški obali; Ena najstarejših

STATUS: predlog

oblik sproščanja in čiščenja telesa je turška savna;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

turška lira ||denarna enota||: Vstopnina znaša 5

samostalnik moškega spola

turških lir, kar je 2,3 evra



(< Túrčija)

Turnerjev -a -o [tə̀rnerjev-] prid.

{O} moški: EDNINA: im. túrški, rod. túrškega, daj.

Muzej ima v svoji zbirki že tri Turnerjeve slike;

túrškemu, tož. túrški (živostno túrškega), mest. pri

Turnerjev nagrajenec, nagrajenka;

túrškem, or. s túrškim; DVOJINA: im. túrška, rod.

Turnerjev/turnerjev sindrom ||bolezen||: Pri túrških, daj. túrškima, tož. túrška, mest. pri túrških, or.

Turnerjevem/turnerjevem sindromu ženski manjka

s túrškima; MNOŽINA: im. túrški, rod. túrških, daj.

en ali več ženskih spolnih hormonov; Turnerjeva

túrškim, tož. túrške, mest. pri túrških, or. s túrškimi nagrada ||nagrada||: Galerija Tate in televizijska ženski: EDNINA: im. túrška, rod. túrške, daj. túrški, tož.

postaja Channel 4 podeljujeta Turnerjevo nagrado v

túrško, mest. pri túrški, or. s túrško; DVOJINA: im.

Britaniji delujočemu umetniku

túrški, rod. túrških, daj. túrškima, tož. túrški, mest. pri (< Turner)

túrških, or. s túrškima; MNOŽINA: im. túrške, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Turnerjev, rod.

túrških, daj. túrškim, tož. túrške, mest. pri túrških, or. s Turnerjevega, daj. Turnerjevemu, tož. Turnerjev

túrškimi

(živostno Turnerjevega), mest. pri Turnerjevem, or. s

srednji: EDNINA: im. túrško, rod. túrškega, daj.

Turnerjevim; DVOJINA: im. Turnerjeva, rod.

túrškemu, tož. túrško, mest. pri túrškem, or. s túrškim; Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož. Turnerjeva, mest.

DVOJINA: im. túrški, rod. túrških, daj. túrškima, tož.

pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im.

túrški, mest. pri túrških, or. s túrškima; MNOŽINA: im.

Turnerjevi, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevim, tož.

túrška, rod. túrških, daj. túrškim, tož. túrška, mest. pri Turnerjeve, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi

túrških, or. s túrškimi

ženski: EDNINA: im. Turnerjeva, rod. Turnerjeve, daj.

STATUS: predlog

Turnerjevi, tož. Turnerjevo, mest. pri Turnerjevi, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Turnerjevo; DVOJINA: im. Turnerjevi, rod.



Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož. Turnerjevi, mest.

Tútsi1 -- m; ime bitja, prebivalsko ime

pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im.

|etnična skupina iz Ruande, Burundija in Ugande|:

Turnerjeve, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevim, tož.

kot prilastek, v imenovalniku pripadnik ljudstva Tutsi

Turnerjeve, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi

{B} Tutsijec in Tutsi, Tutsijka; Tutsijčev, Tutsijkin;

srednji: EDNINA: im. Turnerjevo, rod. Turnerjevega, tutsijski

daj. Turnerjevemu, tož. Turnerjevo, mest. pri

{O} EDNINA: im. Tútsi, rod. Tútsi, daj. Tútsi, tož.

Turnerjevem, or. s Turnerjevim; DVOJINA: im.

Tútsi, mest. pri Tútsi, or. s Tútsi

Turnerjevi, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož.

STATUS: predlog

Turnerjevi, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

MNOŽINA: im. Turnerjeva, rod. Turnerjevih, daj.



846

Tútsi2 -ja m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri tútsijskim; DVOJINA: im. tútsijski, rod. tútsijskih, daj.

Tútsijec

tútsijskima, tož. tútsijski, mest. pri tútsijskih, or. s tútsijskima; MNOŽINA: im. tútsijska, rod. tútsijskih,

Tútsijec -jca in Tútsi -ja m; ime bitja, prebivalsko ime daj. tútsijskim, tož. tútsijska, mest. pri tútsijskih, or. s

|pripadnik etnične skupine iz Ruande, Burundija in

tútsijskimi

Ugande|: Šest let je preživela v begu pred

STATUS: predlog

Tutsijci/Tutsiji in Hutuji.; genocid

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Tutsijcev/Tutsijev v Ruandi



(< Tútsi1)

Tuvalú -ja m; zemljepisno ime

{B} Tutsijčev in Tutsijev

|dolgo ime Tuvalu|; |država|: Zaradi naraščanja

{O} EDNINA: im. Tútsijec in Tútsi, rod. Tútsijca in

gladine morja bo Tuvalu morda izginil; Državni

Tútsija, daj. Tútsijcu in Tútsiju, tož. Tútsijca in

poglavar Tuvaluja je uradno britanska kraljica, a

Tútsija, mest. pri Tútsijcu in pri Tútsiju, or. s

državo vodita domači guverner in parlament; Na

Tútsijcem in s Tútsijem; DVOJINA: im. Tútsijca in

Tuvaluju je najvišja nadmorska višina pet metrov

Tútsija, rod. Tútsijcev in Tútsijev, daj. Tútsijcema in Kje? na Tuvaluju tudi v Tuvaluju

Tútsijema, tož. Tútsijca in Tútsija, mest. pri Tútsijcih Od kod? s Tuvaluja tudi iz Tuvaluja

in pri Tútsijih, or. s Tútsijcema in s Tútsijema;

Kam? na Tuvalu tudi v Tuvalu

MNOŽINA: im. Tútsijci in Tútsiji, rod. Tútsijcev in

{B} Tuvalujec, Tuvalujka; Tuvalujčev, Tuvalujkin;

Tútsijev, daj. Tútsijcem in Tútsjem, tož. Tútsijce in

tuvalujski

Tútsije, mest. pri Tútsijcih in pri Tútsijih, or. s

{O} EDNINA: im. Tuvalú, rod. Tuvalúja, daj. Tuvalúju,

Tútsijci in s Tútsiji

tož. Tuvalú, mest. pri Tuvalúju, or. s Tuvalújem

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

samostalnik moškega spola





Tuvalújčev -a -o prid.

Tútsijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Tuvalujčeva družina se še spomni zadnjega el niña

|pripadnica etnične skupine iz Ruande, Burundija in

(< Tuvalújec)

Ugande|: vojna pričevanja Tutsijk

{O} moški: EDNINA: im. Tuvalújčev, rod.

(< Tútsi1)

Tuvalújčevega, daj. Tuvalújčevemu, tož. Tuvalújčev

{B} Tutsijkin

(živostno Tuvalújčevega), mest. pri Tuvalújčevem, or.

{O} EDNINA: im. Tútsijka, rod. Tútsijke, daj. Tútsijki, s Tuvalújčevim; DVOJINA: im. Tuvalújčeva, rod.

tož. Tútsijko, mest. pri Tútsijki, or. s Tútsijko;

Tuvalújčevih, daj. Tuvalújčevima, tož. Tuvalújčeva,

DVOJINA: im. Tútsijki, rod. Tútsijk, daj. Tútsijkama,

mest. pri Tuvalújčevih, or. s Tuvalújčevima;

tož. Tútsijki, mest. pri Tútsijkah, or. s Tútsijkama;

MNOŽINA: im. Tuvalújčevi, rod. Tuvalújčevih, daj.

MNOŽINA: im. Tútsijke, rod. Tútsijk, daj. Tútsijkam,

Tuvalújčevim, tož. Tuvalújčeve, mest. pri

tož. Tútsijke, mest. pri Tútsijkah, or. s Tútsijkami

Tuvalújčevih, or. s Tuvalújčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Tuvalújčeva, rod. Tuvalújčeve, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Tuvalújčevi, tož. Tuvalújčevo, mest. pri



Tuvalújčevi, or. s Tuvalújčevo; DVOJINA: im.

tútsijski -a -o prid.

Tuvalújčevi, rod. Tuvalújčevih, daj. Tuvalújčevima,

tutsijski kralj; tutsijska manjšina v Ruandi

tož. Tuvalújčevi, mest. pri Tuvalújčevih, or. s

(< Tútsi1)

Tuvalújčevima; MNOŽINA: im. Tuvalújčeve, rod.

{O} moški: EDNINA: im. tútsijski, rod. tútsijskega, Tuvalújčevih, daj. Tuvalújčevim, tož. Tuvalújčeve,

daj. tútsijskemu, tož. tútsijski (živostno tútsijskega), mest. pri Tuvalújčevih, or. s Tuvalújčevimi

mest. pri tútsijskem, or. s tútsijskim; DVOJINA: im.

srednji: EDNINA: im. Tuvalújčevo, rod.

tútsijska, rod. tútsijskih, daj. tútsijskima, tož. tútsijska, Tuvalújčevega, daj. Tuvalújčevemu, tož.

mest. pri tútsijskih, or. s tútsijskima; MNOŽINA: im.

Tuvalújčevo, mest. pri Tuvalújčevem, or. s

tútsijski, rod. tútsijskih, daj. tútsijskim, tož. tútsijske, Tuvalújčevim; DVOJINA: im. Tuvalújčevi, rod.

mest. pri tútsijskih, or. s tútsijskimi

Tuvalújčevih, daj. Tuvalújčevima, tož. Tuvalújčevi,

ženski: EDNINA: im. tútsijska, rod. tútsijske, daj.

mest. pri Tuvalújčevih, or. s Tuvalújčevima;

tútsijski, tož. tútsijsko, mest. pri tútsijski, or. s

MNOŽINA: im. Tuvalújčeva, rod. Tuvalújčevih, daj.

tútsijsko; DVOJINA: im. tútsijski, rod. tútsijskih, daj.

Tuvalújčevim, tož. Tuvalújčeva, mest. pri

tútsijskima, tož. tútsijski, mest. pri tútsijskih, or. s Tuvalújčevih, or. s Tuvalújčevimi

tútsijskima; MNOŽINA: im. tútsijske, rod. tútsijskih,

STATUS: predlog

daj. tútsijskim, tož. tútsijske, mest. pri tútsijskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tútsijskimi



srednji: EDNINA: im. tútsijsko, rod. tútsijskega, daj.

Tuvalújec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

tútsijskemu, tož. tútsijsko, mest. pri tútsijskem, or. s Tuvalujcev je približno enajst tisoč

847

(< Tuvalú)



{B} Tuvalujčev

Twain -a [tvêjn] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Tuvalújec, rod. Tuvalújca, daj.

|priimek|: Indijanec Jerry se piše Twain; Mark Twain Tuvalújcu, tož. Tuvalújca, mest. pri Tuvalújcu, or. s

||umetniško ime Samuela Langhorna Clemensa,

Tuvalújcem; DVOJINA: im. Tuvalújca, rod.

ameriškega pisatelja||: Film je prirejen po klasičnem

Tuvalújcev, daj. Tuvalújcema, tož. Tuvalújca, mest.

romanu Marka Twaina

pri Tuvalújcih, or. s Tuvalújcema; MNOŽINA: im.

{B} Twainov

Tuvalújci, rod. Tuvalújcev, daj. Tuvalújcem, tož.

{O} EDNINA: im. Twain, rod. Twaina, daj. Twainu, tož.

Tuvalújce, mest. pri Tuvalújcih, or. s Tuvalújci

Twaina, mest. pri Twainu, or. s Twainom; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Twaina, rod. Twainov, daj. Twainoma, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Twaina, mest. pri Twainih, or. s Twainoma;

samostalnik moškega spola

MNOŽINA: im. Twaini, rod. Twainov, daj. Twainom,



tož. Twaine, mest. pri Twainih, or. s Twaini

Tuvalújka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Tuvalujke so svojo državo predstavile s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

tradicionalnimi plesi

(priimki)

(< Tuvalú)



{B} Tuvalujkin

Twiggy -- [tvígi] ž; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Tuvalújka, rod. Tuvalújke, daj.

|umetniško ime Lesley Hornby, angleške

Tuvalújki, tož. Tuvalújko, mest. pri Tuvalújki, or. s

manekenke|: Fotografije Twiggy so obkrožile svet

Tuvalújko; DVOJINA: im. Tuvalújki, rod. Tuvalújk,

{B} Twiggyjin

daj. Tuvalújkama, tož. Tuvalújki, mest. pri

{O} EDNINA: im. Twiggy, rod. Twiggy, daj. Twiggy,

Tuvalújkah, or. s Tuvalújkama; MNOŽINA: im.

tož. Twiggy, mest. pri Twiggy, or. s Twiggy

Tuvalújke, rod. Tuvalújk, daj. Tuvalújkam, tož.

STATUS: predlog

Tuvalújke, mest. pri Tuvalújkah, or. s Tuvalújkami

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Twiggyjin -a -o [tvígijin] prid.



Twiggyjina hčerka Carly se je sprehodila po modni

tuvalújski -a -o prid.

pisti in navdušila občinstvo

Direktorica tuvalujskega meteorološkega inštituta je

(< Twiggy)

pojasnila, da se je frekvenca plimovanja v zadnjih

{O} moški: EDNINA: im. Twiggyjin, rod.

letih povečala

Twiggyjinega, daj. Twiggyjinemu, tož. Twiggyjin

(< Tuvalú)

(živostno Twiggyjinega), mest. pri Twiggyjinem, or. s

{O} moški: EDNINA: im. tuvalújski, rod.

Twiggyjinim; DVOJINA: im. Twiggyjina, rod.

tuvalújskega, daj. tuvalújskemu, tož. tuvalújski

Twiggyjinih, daj. Twiggyjinima, tož. Twiggyjina,

(živostno tuvalújskega), mest. pri tuvalújskem, or. s

mest. pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinima; MNOŽINA:

tuvalújskim; DVOJINA: im. tuvalújska, rod.

im. Twiggyjini, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinim,

tuvalújskih, daj. tuvalújskima, tož. tuvalújska, mest.

tož. Twiggyjine, mest. pri Twiggyjinih, or. s

pri tuvalújskih, or. s tuvalújskima; MNOŽINA: im.

Twiggyjinimi

tuvalújski, rod. tuvalújskih, daj. tuvalújskim, tož.

ženski: EDNINA: im. Twiggyjina, rod. Twiggyjine, tuvalújske, mest. pri tuvalújskih, or. s tuvalújskimi

daj. Twiggyjini, tož. Twiggyjino, mest. pri

ženski: EDNINA: im. tuvalújska, rod. tuvalújske, daj.

Twiggyjini, or. s Twiggyjino; DVOJINA: im.

tuvalújski, tož. tuvalújsko, mest. pri tuvalújski, or. s Twiggyjini, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinima, tož.

tuvalújsko; DVOJINA: im. tuvalújski, rod. tuvalújskih,

Twiggyjini, mest. pri Twiggyjinih, or. s

daj. tuvalújskima, tož. tuvalújski, mest. pri

Twiggyjinima; MNOŽINA: im. Twiggyjine, rod.

tuvalújskih, or. s tuvalújskima; MNOŽINA: im.

Twiggyjinih, daj. Twiggyjinim, tož. Twiggyjine, mest.

tuvalújske, rod. tuvalújskih, daj. tuvalújskim, tož.

pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinimi

tuvalújske, mest. pri tuvalújskih, or. s tuvalújskimi

srednji: EDNINA: im. Twiggyjino, rod. Twiggyjinega, srednji: EDNINA: im. tuvalújsko, rod. tuvalújskega, daj. Twiggyjinemu, tož. Twiggyjino, mest. pri

daj. tuvalújskemu, tož. tuvalújsko, mest. pri

Twiggyjinem, or. s Twiggyjinim; DVOJINA: im.

tuvalújskem, or. s tuvalújskim; DVOJINA: im.

Twiggyjini, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinima, tož.

tuvalújski, rod. tuvalújskih, daj. tuvalújskima, tož.

Twiggyjini, mest. pri Twiggyjinih, or. s

tuvalújski, mest. pri tuvalújskih, or. s tuvalújskima;

Twiggyjinima; MNOŽINA: im. Twiggyjina, rod.

MNOŽINA: im. tuvalújska, rod. tuvalújskih, daj.

Twiggyjinih, daj. Twiggyjinim, tož. Twiggyjina, mest.

tuvalújskim, tož. tuvalújska, mest. pri tuvalújskih, or.

pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinimi

s tuvalújskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



848

Tyndall -a [tíndal] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. ú tudi ú, rod. ú-ja tudi ú, daj. ú-ju tudi

|priimek|; |irski fizik|: Kapany se je oprl na poskuse

ú, tož. ú tudi ú, mest. pri ú-ju tudi pri ú, or. z ú-jem tudi fizika Johna Tyndalla s svetlobo in vodo ter jih

z ú; DVOJINA: im. ú-ja tudi ú, rod. ú-jev tudi ú, daj. ú-

prenesel na upognjene steklene palice

jema tudi ú, tož. ú-ja tudi ú, mest. pri ú-jih tudi pri ú, or.

{B} Tyndallov

z ú-jema tudi z ú; MNOŽINA: im. ú-ji tudi ú, rod. ú-jev

{O} EDNINA: im. Tyndall, rod. Tyndalla, daj.

tudi ú, daj. ú-jem tudi ú, tož. ú-je tudi ú, mest. pri ú-jih Tyndallu, tož. Tyndalla, mest. pri Tyndallu, or. s

tudi pri ú, or. z ú-ji tudi z ú

Tyndallom; DVOJINA: im. Tyndalla, rod. Tyndallov,

STATUS: predlog

daj. Tyndalloma, tož. Tyndalla, mest. pri Tyndallih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

s Tyndalloma; MNOŽINA: im. Tyndalli, rod.



Tyndallov, daj. Tyndallom, tož. Tyndalle, mest. pri

Ú1 Ú-ja tudi Ú -- m

Tyndallih, or. s Tyndalli

|ime črke|: veliki U; zastava z U-jem; navadno

STATUS: predlog

nesklonljivo Njihova imena se razvrstijo skozi celotno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

abecedo: od A do U; kot prilastek, v imenovalniku črka



U; ob številki izvid U4; obrazec U1

Tyndallov -a -o [tíndalov-] prid.

{O} EDNINA: im. Ú tudi Ú, rod. Ú-ja tudi Ú, daj. Ú-ju

Tyndalove znanstvene objave; Tyndallov pojav

tudi Ú, tož. Ú tudi Ú, mest. pri Ú-ju tudi pri Ú, or. z Ú-

||optični pojav||: Vsakodnevni primer Tyndallovega

jem tudi z Ú; DVOJINA: im. Ú-ja tudi Ú, rod. Ú-jev tudi pojava je cigaretni dim

Ú, daj. Ú-jema tudi Ú, tož. Ú-ja tudi Ú, mest. pri Ú-jih (< Tyndall)

tudi pri Ú, or. z Ú-jema tudi z Ú; MNOŽINA: im. Ú-ji

{O} moški: EDNINA: im. Tyndallov, rod.

tudi Ú, rod. Ú-jev tudi Ú, daj. Ú-jem tudi Ú, tož. Ú-je Tyndallovega, daj. Tyndallovemu, tož. Tyndallov

tudi Ú, mest. pri Ú-jih tudi pri Ú, or. z Ú-ji tudi z Ú

(živostno Tyndallovega), mest. pri Tyndallovem, or. s

STATUS: predlog

Tyndallovim; DVOJINA: im. Tyndallova, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Tyndallovih, daj. Tyndallovima, tož. Tyndallova,



mest. pri Tyndallovih, or. s Tyndallovima; MNOŽINA:

Ú2 -- m; simbol

im. Tyndallovi, rod. Tyndallovih, daj. Tyndallovim,

|uran|: Simbol za kemijski element uran je U;

tož. Tyndallove, mest. pri Tyndallovih, or. s

|uranov|: v kemijski formuli uranov dioksid (UO2)

Tyndallovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Tyndallova, rod. Tyndallove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Tyndallovi, tož. Tyndallovo, mest. pri Tyndallovi, or.



s Tyndallovo; DVOJINA: im. Tyndallovi, rod.

u. okrajš.

Tyndallovih, daj. Tyndallovima, tož. Tyndallovi,

|umrl; umrla|: Z možem Janezom (u. 1915) sta

mest. pri Tyndallovih, or. s Tyndallovima; MNOŽINA:

imela devet otrok

im. Tyndallove, rod. Tyndallovih, daj. Tyndallovim,

STATUS: predlog

tož. Tyndallove, mest. pri Tyndallovih, or. s

P

Tyndallovimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

srednji:



EDNINA: im. Tyndallovo, rod. Tyndallovega,

UA -- [úá tudi uá] m; simbol

daj. Tyndallovemu, tož. Tyndallovo, mest. pri

Tyndallovem,

|mednarodna oznaka Ukraine: Ukrajina|

or. s Tyndallovim; DVOJINA: im.

Tyndallovi,

S

rod. Tyndallovih, daj. Tyndallovima, tož.

TATUS: predlog

Tyndallovi, mest. pri Tyndallovih, or. s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Tyndallovima; MNOŽINA: im. Tyndallova, rod.



Tyndallovih, daj. Tyndallovim, tož. Tyndallova, mest.

Údba -e ž; stvarno ime

pri Tyndallovih, or. s Tyndallovimi

|jugoslovanska tajna policija|; |Uprava državne

STATUS: predlog

varnosti|: Odobrili so mu dostop do arhivov Udbe;

P

Leta 1946 so Ozno razdelili na civilni del – Udbo in

RAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

vojaški KOS



(< ÚDBA)



{B} Udbin

ú ú-ja tudi ú -- m

{O} EDNINA: im. Údba, rod. Údbe, daj. Údbi, tož.

|ime črke ali glasu|: samoglasnik u; Samoglasnik ü

Údbo, mest. pri Údbi, or. z Údbo; DVOJINA: im. Údbi,

izgovoriš tako, da ustnice nastaviš okroglo za

rod. Údb, daj. Údbama, tož. Údbi, mest. pri Údbah, or.

izgovor u-ja, jezik pa za izgovor i-ja; Ali pišeš

z Údbama; MNOŽINA: im. Údbe, rod. Údb, daj.

besedo »evro« z u-jem ali v-jem?; navadno

Údbam, tož. Údbe, mest. pri Údbah, or. z Údbami

nesklonljivo Otrok našteje vse samoglasnike: od a do

S

u;

TATUS: predlog

kot prilastek, v imenovalniku črka u; ob številki

kategorija u8

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena



849

ÚDBA ÚDBE ž; kratica

údbovka -e ž

|srb. Uprava državne bezbednosti|; |Uprava državne

|sodelavka Udbe|: Kot upokojena udbovka ni bila

varnosti|: Sodeloval je z UDBO in KOS-om; kot

priljubljena

prilastek, v imenovalniku dokument tajne službe

(< Údba)

UDBA; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku

{B} udbovkin

agent UDBE; prim. Údba

{O} EDNINA: im. údbovka, rod. údbovke, daj.

{B} UDBIN

údbovki, tož. údbovko, mest. pri údbovki, or. z

{O} EDNINA: im. ÚDBA, rod. ÚDBE, daj. ÚDBI, tož.

údbovko; DVOJINA: im. údbovki, rod. údbovk, daj.

ÚDBO, mest. pri ÚDBI, or. z ÚDBO; DVOJINA: im.

údbovkama, tož. údbovki, mest. pri údbovkah, or. z

ÚDBI, rod. ÚDB, daj. ÚDBAMA, tož. ÚDBI, mest. pri

údbovkama; MNOŽINA: im. údbovke, rod. údbovk, daj.

ÚDBAH, or. z ÚDBAMA; MNOŽINA: im. ÚDBE, rod.

údbovkam, tož. údbovke, mest. pri údbovkah, or. z

ÚDB, daj. ÚDBAM, tož. ÚDBE, mest. pri ÚDBAH,

údbovkami

or. z ÚDBAMI

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice





Ugánda -e ž; zemljepisno ime

Údbin -a -o prid.

|dolgo ime Republika Uganda|; |država|: Za oblačila

razprava o Udbinih dosjejih; Zaradi filma se je

uporablja ekološki bombaž iz Ugande; projekt

znašel na Udbinem seznamu slovenskih

dolgoročne zaščite gorskih goril v Ugandi;

nacionalistov

Odpravili so se v Ugando, ki ji pravijo tudi biser

(< Údba)

Afrike

{O} moški: EDNINA: im. Údbin, rod. Údbinega, daj.

Kje? v Ugandi

Údbinemu, tož. Údbin (živostno Údbinega), mest. pri

Od kod? iz Ugande

Údbinem, or. z Údbinim; DVOJINA: im. Údbina, rod.

Kam? v Ugando

Údbinih, daj. Údbinima, tož. Údbina, mest. pri

{B} Ugandčan, Ugandčanka; Ugandčanov,

Údbinih, or. z Údbinima; MNOŽINA: im. Údbini, rod.

Ugandčankin; ugandski

Údbinih, daj. Údbinim, tož. Údbine, mest. pri

{O} EDNINA: im. Ugánda, rod. Ugánde, daj. Ugándi,

Údbinih, or. z Údbinimi

tož. Ugándo, mest. pri Ugándi, or. z Ugándo

ženski: EDNINA: im. Údbina, rod. Údbine, daj. Údbini, STATUS: predlog

tož. Údbino, mest. pri Údbini, or. z Údbino; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

im. Údbini, rod. Údbinih, daj. Údbinima, tož. Údbini,



mest. pri Údbinih, or. z Údbinima; MNOŽINA: im.

Ugándčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Údbine, rod. Údbinih, daj. Údbinim, tož. Údbine, mest.

Ugandčani so nadvse prijazni in pozitivni ljudje

pri Údbinih, or. z Údbinimi

(< Ugánda)

srednji: EDNINA: im. Údbino, rod. Údbinega, daj.

{B} Ugandčanov

Údbinemu, tož. Údbino, mest. pri Údbinem, or. z

{O} EDNINA: im. Ugándčan, rod. Ugándčana, daj.

Údbinim; DVOJINA: im. Údbini, rod. Údbinih, daj.

Ugándčanu, tož. Ugándčana, mest. pri Ugándčanu, or.

Údbinima, tož. Údbini, mest. pri Údbinih, or. z

z Ugándčanom; DVOJINA: im. Ugándčana, rod.

Údbinima; MNOŽINA: im. Údbina, rod. Údbinih, daj.

Ugándčanov, daj. Ugándčanoma, tož. Ugándčana,

Údbinim, tož. Údbina, mest. pri Údbinih, or. z

mest. pri Ugándčanih, or. z Ugándčanoma; MNOŽINA:

Údbinimi

im. Ugándčani, rod. Ugándčanov, daj. Ugándčanom,

STATUS: predlog

tož. Ugándčane, mest. pri Ugándčanih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Ugándčani



STATUS: predlog

údbovec -vca m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|sodelavec Udbe|: seznam nekdanjih udbovcev



(< Údba)

Ugándčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{B} udbovčev

Ugandčanka Jessica Kaahwa je napisala letošnjo

{O} EDNINA: im. údbovec, rod. údbovca, daj.

poslanico ob svetovnem dnevu gledališča

údbovcu, tož. údbovca, mest. pri údbovcu, or. z

(< Ugánda)

údbovcem; DVOJINA: im. údbovca, rod. údbovcev, daj.

{B} Ugándčankin

údbovcema, tož. údbovca, mest. pri údbovcih, or. z

{O} EDNINA: im. Ugándčanka, rod. Ugándčanke, daj.

údbovcema; MNOŽINA: im. údbovci, rod. údbovcev,

Ugándčanki, tož. Ugándčanko, mest. pri Ugándčanki,

daj. údbovcem, tož. údbovce, mest. pri údbovcih, or. z

or. z Ugándčanko; DVOJINA: im. Ugándčanki, rod.

údbovci

Ugándčank, daj. Ugándčankama, tož. Ugándčanki,

STATUS: predlog

mest. pri Ugándčankah, or. z Ugándčankama;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

MNOŽINA: im. Ugándčanke, rod. Ugándčank, daj.



850

Ugándčankam, tož. Ugándčanke, mest. pri úgrofínski, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskima, tož.

Ugándčankah, or. z Ugándčankami

úgrofínski, mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. úgrofínska, rod. úgrofínskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

úgrofínskim, tož. úgrofínska, mest. pri úgrofínskih, or.



z úgrofínskimi

ugándski -a -o prid.

STATUS: predlog

Nekaj denarja bodo porabili za stroške šolanja dveh

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) ugandskih otrok; Črede ugandskih kobov se ločijo



po spolu; ugandski šiling ||denarna enota||: Ananas se úgro-fínski -a -o prid.; gl. úgrofínski

da kupiti tudi za 300 ugandskih šilingov

STATUS: predlog

(< Ugánda)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)

{O} moški: EDNINA: im. ugándski, rod. ugándskega, daj. ugándskemu, tož. ugándski (živostno

uklepáj -a m

ugándskega), mest. pri ugándskem, or. z ugándskim;

|ločilo <(>|; |desnostično ločilo|: Oklepaj se začne z DVOJINA: im. ugándska, rod. ugándskih, daj.

uklepajem

ugándskima, tož. ugándska, mest. pri ugándskih, or. z

{O} EDNINA: im. uklepáj, rod. uklepája, daj. uklepáju,

ugándskima; MNOŽINA: im. ugándski, rod. ugándskih,

tož. uklepáj, mest. pri uklepáju, or. z uklepájem;

daj. ugándskim, tož. ugándske, mest. pri ugándskih, or.

DVOJINA: im. uklepája, rod. uklepájev, daj.

z ugándskimi

uklepájema, tož. uklepája, mest. pri uklepájih, or. z

ženski: EDNINA: im. ugándska, rod. ugándske, daj.

uklepájema; MNOŽINA: im. uklepáji, rod. uklepájev,

ugándski, tož. ugándsko, mest. pri ugándski, or. z

daj. uklepájem, tož. uklepáje, mest. pri uklepájih, or. z ugándsko; DVOJINA: im. ugándski, rod. ugándskih,

uklepáji

daj. ugándskima, tož. ugándski, mest. pri ugándskih,

STATUS: predlog

or. z ugándskima; MNOŽINA: im. ugándske, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

ugándskih, daj. ugándskim, tož. ugándske, mest. pri



ugándskih, or. z ugándskimi

ukr. okrajš.

srednji: EDNINA: im. ugándsko, rod. ugándskega, daj.

|ukrajinski|: ukr. pesnik; |ukrajinsko|: jedrska

ugándskemu, tož. ugándsko, mest. pri ugándskem, or.

elektrarna v Černobilu (ukr. Čornobil);

z ugándskim; DVOJINA: im. ugándski, rod. ugándskih,

|ukrajinščina|: prevajalec iz ukr.

daj. ugándskima, tož. ugándski, mest. pri ugándskih,

STATUS: predlog

or. z ugándskima; MNOŽINA: im. ugándska, rod.

P

ugándskih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

daj. ugándskim, tož. ugándska, mest. pri

ugándskih,



or. z ugándskimi

S

Ukrajína -e ž; zemljepisno ime

TATUS: predlog

|dolgo ime Ukrajina|; |država|: Posvojila sta tri otroke PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

iz Ukrajine; Povod ya vojno je bil vpad krimskih



Tatarov v Ukrajino leta 1735; jedrska elektrarna v

úgrofínski -a -o prid.

Černobilu v Ukrajini

|ki se nanaša predvsem na Madžare, Fince in

Kje? v Ukrajini

Estonce|: ugrofinski narodi; V Evropi je ugrofinska

Od kod? iz Ukrajine

skupina najbolj razširjena ob indoevropski

Kam? v Ukrajino

{O} moški: EDNINA: im. úgrofínski, rod.

{B} Ukrajinec, Ukrajinka; Ukrajinčev, Ukrajinkin;

úgrofínskega, daj. úgrofínskemu, tož. úgrofínski

ukrajinski

(živostno úgrofínskega), mest. pri úgrofínskem, or. z

{O} EDNINA: im. Ukrajína, rod. Ukrajíne, daj.

úgrofínskim; DVOJINA: im. úgrofínska, rod.

Ukrajíni, tož. Ukrajíno, mest. pri Ukrajíni, or. z

úgrofínskih, daj. úgrofínskima, tož. úgrofínska, mest.

Ukrajíno

pri úgrofínskih, or. z úgrofínskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

úgrofínski, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskim, tož.

P

úgrofínske,

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskimi

ženski:



EDNINA: im. úgrofínska, rod. úgrofínske, daj.

úgrofínski,

Ukrajínčev -a -o prid.

tož. úgrofínsko, mest. pri úgrofínski, or. z

úgrofínsko;

Skupno število Ukrajinčevih zadetkov v majici

DVOJINA: im. úgrofínski, rod.

úgrofínskih,

Chelseaja se je povzpelo na osem

daj. úgrofínskima, tož. úgrofínski, mest.

pri úgrofínskih,

(< Ukrajínec)

or. z úgrofínskima; MNOŽINA: im.

úgrofínske,

{O} moški: EDNINA: im. Ukrajínčev, rod.

rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskim, tož.

úgrofínske,

Ukrajínčevega, daj. Ukrajínčevemu, tož. Ukrajínčev

mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskimi

srednji:

(živostno Ukrajínčevega), mest. pri Ukrajínčevem, or.

EDNINA: im. úgrofínsko, rod. úgrofínskega,

z Ukrajínčevim; DVOJINA: im. Ukrajínčeva, rod.

daj. úgrofínskemu, tož. úgrofínsko, mest. pri

úgrofínskem,

Ukrajínčevih, daj. Ukrajínčevima, tož. Ukrajínčeva,

or. z úgrofínskim; DVOJINA: im.

mest. pri Ukrajínčevih, or. z Ukrajínčevima;

851

MNOŽINA: im. Ukrajínčevi, rod. Ukrajínčevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. ukrajínski, rod.

Ukrajínčevim, tož. Ukrajínčeve, mest. pri

ukrajínskega, daj. ukrajínskemu, tož. ukrajínski

Ukrajínčevih, or. z Ukrajínčevimi

(živostno ukrajínskega), mest. pri ukrajínskem, or. z

ženski: EDNINA: im. Ukrajínčeva, rod. Ukrajínčeve, ukrajínskim; DVOJINA: im. ukrajínska, rod.

daj. Ukrajínčevi, tož. Ukrajínčevo, mest. pri

ukrajínskih, daj. ukrajínskima, tož. ukrajínska, mest.

Ukrajínčevi, or. z Ukrajínčevo; DVOJINA: im.

pri ukrajínskih, or. z ukrajínskima; MNOŽINA: im.

Ukrajínčevi, rod. Ukrajínčevih, daj. Ukrajínčevima,

ukrajínski, rod. ukrajínskih, daj. ukrajínskim, tož.

tož. Ukrajínčevi, mest. pri Ukrajínčevih, or. z

ukrajínske, mest. pri ukrajínskih, or. z ukrajínskimi

Ukrajínčevima; MNOŽINA: im. Ukrajínčeve, rod.

ženski: EDNINA: im. ukrajínska, rod. ukrajínske, daj.

Ukrajínčevih, daj. Ukrajínčevim, tož. Ukrajínčeve,

ukrajínski, tož. ukrajínsko, mest. pri ukrajínski, or. z mest. pri Ukrajínčevih, or. z Ukrajínčevimi

ukrajínsko; DVOJINA: im. ukrajínski, rod. ukrajínskih,

srednji: EDNINA: im. Ukrajínčevo, rod.

daj. ukrajínskima, tož. ukrajínski, mest. pri

Ukrajínčevega, daj. Ukrajínčevemu, tož.

ukrajínskih, or. z ukrajínskima; MNOŽINA: im.

Ukrajínčevo, mest. pri Ukrajínčevem, or. z

ukrajínske, rod. ukrajínskih, daj. ukrajínskim, tož.

Ukrajínčevim; DVOJINA: im. Ukrajínčevi, rod.

ukrajínske, mest. pri ukrajínskih, or. z ukrajínskimi

Ukrajínčevih, daj. Ukrajínčevima, tož. Ukrajínčevi,

srednji: EDNINA: im. ukrajínsko, rod. ukrajínskega, mest. pri Ukrajínčevih, or. z Ukrajínčevima;

daj. ukrajínskemu, tož. ukrajínsko, mest. pri

MNOŽINA: im. Ukrajínčeva, rod. Ukrajínčevih, daj.

ukrajínskem, or. z ukrajínskim; DVOJINA: im.

Ukrajínčevim, tož. Ukrajínčeva, mest. pri

ukrajínski, rod. ukrajínskih, daj. ukrajínskima, tož.

Ukrajínčevih, or. z Ukrajínčevimi

ukrajínski, mest. pri ukrajínskih, or. z ukrajínskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. ukrajínska, rod. ukrajínskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ukrajínskim, tož. ukrajínska, mest. pri ukrajínskih, or.



z ukrajínskimi

Ukrajínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Ševčenko je kot slikar zaslovel z imenitnimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

podobami iz življenja Ukrajincev



(< Ukrajína)

ul. okrajš.

{B} Ukrajinčev

|ulica|: OŠ Dušana Flisa, Šolska ul. 10, 2311 Hoče;

{O} EDNINA: im. Ukrajínec, rod. Ukrajínca, daj.

Stanovala je v ul. Leopardi 8 v Gorici

Ukrajíncu, tož. Ukrajínca, mest. pri Ukrajíncu, or. z

STATUS: predlog

Ukrajíncem; DVOJINA: im. Ukrajínca, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ukrajíncev, daj. Ukrajíncema, tož. Ukrajínca, mest.



pri Ukrajíncih, or. z Ukrajíncema; MNOŽINA: im.

Ulrich Lichtensteinski -a -ega [úlrih líhtənštajnski]

Ukrajínci, rod. Ukrajíncev, daj. Ukrajíncem, tož.

m; ime bitja, osebno ime

Ukrajínce, mest. pri Ukrajíncih, or. z Ukrajínci

|viteški pesnik|: Koroški vojvoda je leta 1227

STATUS: predlog

pozdravil v Venero oblečenega pesnika Ulricha

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Lichtensteinskega v slovenščini

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Ulrich Lichtensteinski, rod. Ulricha



Lichtensteinskega, daj. Ulrichu Lichtensteinskemu,

Ukrajínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Ulricha Lichtensteinskega, mest. pri Ulrichu

V troskoku je zmagala Ukrajinka Olga Saladuha

Lichtensteinskem, or. z Ulrichom Lichtensteinskim

(< Ukrajína)

STATUS: predlog

{B} Ukrajínkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{O} EDNINA: im. Ukrajínka, rod. Ukrajínke, daj.

imenu

Ukrajínki, tož. Ukrajínko, mest. pri Ukrajínki, or. z



Ukrajínko; DVOJINA: im. Ukrajínki, rod. Ukrajínk, daj.

Úlrik Cêljski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

Ukrajínkama, tož. Ukrajínki, mest. pri Ukrajínkah, or.

|celjski grof|: Ogledali smo si film o Ulriku

z Ukrajínkama; MNOŽINA: im. Ukrajínke, rod.

Celjskem

Ukrajínk, daj. Ukrajínkam, tož. Ukrajínke, mest. pri

{O} EDNINA: im. Úlrik Cêljski, rod. Úlrika Cêljskega,

Ukrajínkah, or. z Ukrajínkami

daj. Úlriku Cêljskemu, tož. Úlrika Cêljskega, mest. pri STATUS: predlog

Úlriku Cêljskem, or. z Úlrikom Cêljskim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem ukrajínski -a -o prid.

imenu

Osemnajstletni ukrajinski šahovski velemojster je



navduševal tudi slovenske ljubitelje šaha

um. okrajš.

(< Ukrajína)

|umetniški|: um. vodja ansambla; |umetnostni|: um.

drsanje

852

STATUS: predlog

unionístični, rod. unionístičnih, daj. unionístičnima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. unionístični, mest. pri unionístičnih, or. z



unionístičnima; MNOŽINA: im. unionístične, rod.

um. zgod. okrajš.

unionístičnih, daj. unionístičnim, tož. unionístične,

|umetnostna zgodovina|: Bil je profesor um. zgod.

mest. pri unionístičnih, or. z unionístičnimi

na univerzi v Ljubljani; |umetnostni zgodovinar;

srednji: EDNINA: im. unionístično, rod.

umetnostna zgodovinarka|: France Stele (1886–

unionístičnega, daj. unionístičnemu, tož.

1972), um. zgod.

unionístično, mest. pri unionístičnem, or. z

STATUS: predlog

unionístičnim; DVOJINA: im. unionístični, rod.

P

unionístičnih, daj. unionístičnima, tož. unionístični,

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



mest. pri unionístičnih, or. z unionístičnima;

undína -e

MNOŽINA: im. unionístična, rod. unionístičnih, daj.

ž

|bajeslovno bitje, dekle, ki živi v vodi|: V operi

unionístičnim, tož. unionístična, mest. pri

nastopajo vile, undine, škrati in druga bajeslovna

unionístičnih, or. z unionístičnimi

bitja

STATUS: predlog

{B} undinin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. undína, rod. undíne, daj. undíni, tož.



undíno, mest. pri undíni, or. z undíno; DVOJINA: im.

unionístka -e ž

undíni, rod. undín, daj. undínama, tož. undíni, mest. pri

|privrženka unionizma|: protesti probritanskih

undínah, or. z undínama; MNOŽINA: im. undíne, rod.

unionistk in unionistov

undín, daj. undínam, tož. undíne, mest. pri undínah, or.

(< unioníst)

z undínami

{B} unionistkin

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. unionístka, rod. unionístke, daj.

P

unionístki, tož. unionístko, mest. pri unionístki, or. z RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

unionístko;

nadnaravnih, domišljijskih bitij

DVOJINA: im. unionístki, rod. unionístk,



daj. unionístkama, tož. unionístki, mest. pri



unionístkah, or. z unionístkama; MNOŽINA: im.

unioníst -a m

unionístke, rod. unionístk, daj. unionístkam, tož.

|privrženec unionizma|: severnoirski unionisti; Je

unionístke, mest. pri unionístkah, or. z unionístkami

voditelj zmernejših unionistov

STATUS: predlog

{B} unionistov

{O}

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

EDNINA: im. unioníst, rod. unionísta, daj.

unionístu,



tož. unionísta, mest. pri unionístu, or. z

unionístom;

unitarístičen -čna -o

DVOJINA: im. unionísta, rod. unionístov,

prid.

Žal je njegov pristop k odnosom z zaposlenimi

daj. unionístoma, tož. unionísta, mest. pri unionístih, unitarističen in ne pluralen; Model vladanja v

or. z unionístoma; MNOŽINA: im. unionísti, rod.

unionístov,

Kraljevini Jugoslaviji je bil unitarističen model

daj. unionístom, tož. unioníste, mest. pri

unionístih,

vladanja;

or. z unionísti

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik

S

unitaristični jezikovni koncept

TATUS: predlog

(< unitarec)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{O} moški: EDNINA: im. unitarístičen, rod.



unitarístičnega, daj. unitarístičnemu, tož. unitarístičen unionístičen -čna -o prid.

(živostno unitarístičnega), mest. pri unitarístičnem, or.

v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Prihodnost

z unitarístičnim; DVOJINA: im. unitarístična, rod.

pokrajine naj bi krojili predstavniki unionističnih in

unitarístičnih, daj. unitarístičnima, tož. unitarístična, republikanskih strank; Izjava je razjezila

mest. pri unitarístičnih, or. z unitarístičnima;

probritanske unionistične politike

MNOŽINA: im. unitarístični, rod. unitarístičnih, daj.

(< unioníst)

unitarístičnim, tož. unitarístične, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. unionístičen, rod.

unitarístičnih, or. z unitarístičnimi

unionístičnega, daj. unionístičnemu, tož. unionístičen

ženski: EDNINA: im. unitarístična, rod. unitarístične, (živostno unionístičnega), mest. pri unionístičnem, or.

daj. unitarístični, tož. unitarístično, mest. pri

z unionístičnim; DVOJINA: im. unionístična, rod.

unitarístični, or. z unitarístično; DVOJINA: im.

unionístičnih, daj. unionístičnima, tož. unionístična,

unitarístični, rod. unitarístičnih, daj. unitarístičnima, mest. pri unionístičnih, or. z unionístičnima;

tož. unitarístični, mest. pri unitarístičnih, or. z

MNOŽINA: im. unionístični, rod. unionístičnih, daj.

unitarístičnima; MNOŽINA: im. unitarístične, rod.

unionístičnim, tož. unionístične, mest. pri

unitarístičnih, daj. unitarístičnim, tož. unitarístične, unionístičnih, or. z unionístičnimi

mest. pri unitarístičnih, or. z unitarístičnimi

ženski: EDNINA: im. unionístična, rod. unionístične, srednji: EDNINA: im. unitarístično, rod.

daj. unionístični, tož. unionístično, mest. pri

unitarístičnega, daj. unitarístičnemu, tož.

unionístični, or. z unionístično; DVOJINA: im.

853

unitarístično, mest. pri unitarístičnem, or. z Uriel -a [urijél] m; ime bitja, osebno ime

unitarístičnim; DVOJINA: im. unitarístični, rod.

v zvezi nadangel Uriel sporočilo nadangela Uriela unitarístičnih, daj. unitarístičnima, tož. unitarístični,

{B} Urielov

mest. pri unitarístičnih, or. z unitarístičnima;

{O} EDNINA: im. Uriel, rod. Uriela, daj. Urielu, tož.

MNOŽINA: im. unitarístična, rod. unitarístičnih, daj.

Uriela, mest. pri Urielu, or. z Urielom; DVOJINA: im.

unitarístičnim, tož. unitarístična, mest. pri

Uriela, rod. Urielov, daj. Urieloma, tož. Uriela, mest.

unitarístičnih, or. z unitarístičnimi

pri Urielih, or. z Urieloma; MNOŽINA: im. Urieli, rod.

STATUS: predlog

Urielov, daj. Urielom, tož. Uriele, mest. pri Urielih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

z Urieli



STATUS: predlog

unitarízem -zma m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

|prizadevanje za centralistično oblast|: zagovornik



unitarizma; upor proti unitarizmu

Ur. l. okrajš.

{O} EDNINA: im. unitarízem, rod. unitarízma, daj.

|Uradni list|: Pravilnik je bil objavljen v Ur. l. RS št.

unitarízmu, tož. unitarízma, mest. pri unitarízmu, or. z 30/02

unitarízmom; DVOJINA: im. unitarízma, rod.

STATUS: predlog

unitarízmov, daj. unitarízmoma, tož. unitarízma, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

pri unitarízmih, or. z unitarízmoma; MNOŽINA: im.



unitarízmi, rod. unitarízmov, daj. unitarízmom, tož.

Úroš -a m; ime bitja, osebno ime

unitarízme, mest. pri unitarízmih, or. z unitarízmi

|moško ime|: Zaradi poškodbe desnega kolena

STATUS: predlog

Uroša ni bilo na tekmi; Z Urošem naju veže

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

dolgoletno prijateljstvo



{B} Urošev

univ. okrajš.

{O} EDNINA: im. Úroš, rod. Úroša, daj. Úrošu, tož.

|univerza|: ljubljanska univ.; |univerzitetni|: v zvezi Úroša, mest. pri Úrošu, or. z Úrošem; DVOJINA: im.

okrajšav Janez Novak, univ. dipl. psih.

Úroša, rod. Úrošev, daj. Úrošema, tož. Úroša, mest. pri STATUS: predlog

Úroših, or. z Úrošema; MNOŽINA: im. Úroši, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Úrošev, daj. Úrošem, tož. Úroše, mest. pri Úroših, or. z Úroši

up. okrajš.

STATUS: predlog

|uporabni|: up. dovoljenje; |uporabniški|: up. ime;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Zaprl je svoj up. račun na Facebooku

moška); samostalnik moškega spola

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Úrošev -a -o prid.



Izhodišče Uroševe kulinarike so predvsem surovine

ur. okrajš.

(< Úroš)

|urednik; urednica|: Učenje tujih jezikov, J. Novak

{O} moški: EDNINA: im. Úrošev, rod. Úroševega, daj.

(ur.); za imenom, z vejico Spremno besedo je prispeval

Úroševemu, tož. Úrošev (živostno Úroševega), mest.

Janez Novak, ur.; |uredil; uredila|: Poročilo o

pri Úroševem, or. z Úroševim; DVOJINA: im.

človekovem razvoju 1999, ur. J. Novak

Úroševa, rod. Úroševih, daj. Úroševima, tož. Úroševa,

STATUS: predlog

mest. pri Úroševih, or. z Úroševima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Úroševi, rod. Úroševih, daj. Úroševim, tož. Úroševe,



mest. pri Úroševih, or. z Úroševimi

Urán -a

ženski:

m; ime bitja, religijsko ime

EDNINA: im. Úroševa, rod. Úroševe, daj.

|grški bog neba|: V helenizmu so na Urana kot

Úroševi, tož. Úroševo, mest. pri Úroševi, or. z

vseboga naslavljali različne priprošnje

Úroševo; DVOJINA: im. Úroševi, rod. Úroševih, daj.

{B} Uranov

Úroševima, tož. Úroševi, mest. pri Úroševih, or. z

{O}

Úroševima;

EDNINA: im. Urán, rod. Urána, daj. Uránu, tož.

MNOŽINA: im. Úroševe, rod. Úroševih,

Urána, mest. pri Uránu, or. z Uránom; DVOJINA: im.

daj. Úroševim, tož. Úroševe, mest. pri Úroševih, or. z

Urána,

Úroševimi

rod. Uránov, daj. Uránoma, tož. Urána, mest.

pri Uránih,

srednji:

or. z Uránoma; MNOŽINA: im. Uráni, rod.

EDNINA: im. Úroševo, rod. Úroševega, daj.

Uránov,

Úroševemu,

daj. Uránom, tož. Uráne, mest. pri Uránih, or.

tož. Úroševo, mest. pri Úroševem, or. z

z Uráni

Úroševim; DVOJINA: im. Úroševi, rod. Úroševih, daj.

S

Úroševima, tož. Úroševi, mest. pri Úroševih, or. z

TATUS: predlog

Úroševima;

P

MNOŽINA: im. Úroševa, rod. Úroševih,

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

daj. Úroševim, tož. Úroševa, mest. pri Úroševih, or. z

rimska imena

Úroševimi



STATUS: predlog

854

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Úrugvaj, rod. Úrugvaja, daj.



Úrugvaju, tož. Úrugvaj, mest. pri Úrugvaju, or. z

Úršič -a m; ime bitja, osebno ime

Úrugvajem

|priimek|: predavanje filozofa Marka Uršiča; S

STATUS: predlog

kolegom Uršičem sta se podala v steno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{B} Uršičev



{O} EDNINA: im. Úršič, rod. Úršiča, daj. Úršiču, tož.

Úrugvajčev -a -o prid.

Úršiča, mest. pri Úršiču, or. z Úršičem; DVOJINA: im.

Vratar je ubranil Urugvajčev strel

Úršiča, rod. Úršičev, daj. Úršičema, tož. Úršiča, mest.

(< Úrugvajec)

pri Úršičih, or. z Úršičema; MNOŽINA: im. Úršiči, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Úrugvajčev, rod.

Úršičev, daj. Úršičem, tož. Úršiče, mest. pri Úršičih,

Úrugvajčevega, daj. Úrugvajčevemu, tož.

or. z Úršiči

Úrugvajčev (živostno Úrugvajčevega), mest. pri

STATUS: predlog

Úrugvajčevem, or. z Úrugvajčevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Úrugvajčeva, rod. Úrugvajčevih, daj. Úrugvajčevima,

samostalnik moškega spola

tož. Úrugvajčeva, mest. pri Úrugvajčevih, or. z



Úrugvajčevima; MNOŽINA: im. Úrugvajčevi, rod.

Úršičev -a -o prid.

Úrugvajčevih, daj. Úrugvajčevim, tož. Úrugvajčeve,

Patent za Uršičevo tehnologijo je registriran pri nas

mest. pri Úrugvajčevih, or. z Úrugvajčevimi

in v ZDA

ženski: EDNINA: im. Úrugvajčeva, rod. Úrugvajčeve, (< Úršič)

daj. Úrugvajčevi, tož. Úrugvajčevo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Úršičev, rod. Úršičevega, Úrugvajčevi, or. z Úrugvajčevo; DVOJINA: im.

daj. Úršičevemu, tož. Úršičev (živostno Úršičevega),

Úrugvajčevi, rod. Úrugvajčevih, daj. Úrugvajčevima,

mest. pri Úršičevem, or. z Úršičevim; DVOJINA: im.

tož. Úrugvajčevi, mest. pri Úrugvajčevih, or. z

Úršičeva, rod. Úršičevih, daj. Úršičevima, tož.

Úrugvajčevima; MNOŽINA: im. Úrugvajčeve, rod.

Úršičeva, mest. pri Úršičevih, or. z Úršičevima;

Úrugvajčevih, daj. Úrugvajčevim, tož. Úrugvajčeve,

MNOŽINA: im. Úršičevi, rod. Úršičevih, daj.

mest. pri Úrugvajčevih, or. z Úrugvajčevimi

Úršičevim, tož. Úršičeve, mest. pri Úršičevih, or. z

srednji: EDNINA: im. Úrugvajčevo, rod.

Úršičevimi

Úrugvajčevega, daj. Úrugvajčevemu, tož.

ženski: EDNINA: im. Úršičeva, rod. Úršičeve, daj.

Úrugvajčevo, mest. pri Úrugvajčevem, or. z

Úršičevi, tož. Úršičevo, mest. pri Úršičevi, or. z

Úrugvajčevim; DVOJINA: im. Úrugvajčevi, rod.

Úršičevo; DVOJINA: im. Úršičevi, rod. Úršičevih, daj.

Úrugvajčevih, daj. Úrugvajčevima, tož. Úrugvajčevi,

Úršičevima, tož. Úršičevi, mest. pri Úršičevih, or. z

mest. pri Úrugvajčevih, or. z Úrugvajčevima;

Úršičevima; MNOŽINA: im. Úršičeve, rod. Úršičevih,

MNOŽINA: im. Úrugvajčeva, rod. Úrugvajčevih, daj.

daj. Úršičevim, tož. Úršičeve, mest. pri Úršičevih, or. z Úrugvajčevim, tož. Úrugvajčeva, mest. pri

Úršičevimi

Úrugvajčevih, or. z Úrugvajčevimi

srednji: EDNINA: im. Úršičevo, rod. Úršičevega, daj.

STATUS: predlog

Úršičevemu, tož. Úršičevo, mest. pri Úršičevem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Úršičevim; DVOJINA: im. Úršičevi, rod. Úršičevih, daj.



Úršičevima, tož. Úršičevi, mest. pri Úršičevih, or. z

Úrugvajec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Úršičevima; MNOŽINA: im. Úršičeva, rod. Úršičevih,

Meso na žaru je daleč najbolj priljubljena hrana

daj. Úršičevim, tož. Úršičeva, mest. pri Úršičevih, or. z Urugvajcev

Úršičevimi

(< Úrugvaj)

STATUS: predlog

{B} Urugvajčev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. Úrugvajec, rod. Úrugvajca, daj.



Úrugvajcu, tož. Úrugvajca, mest. pri Úrugvajcu, or. z

Úrugvaj -a m; zemljepisno ime

Úrugvajcem; DVOJINA: im. Úrugvajca, rod.

|dolgo ime Vzhodna republika Urugvaj|; |država|:

Úrugvajcev, daj. Úrugvajcema, tož. Úrugvajca, mest.

Pred začetkom prvenstva ekipa iz Urugvaja ni

pri Úrugvajcih, or. z Úrugvajcema; MNOŽINA: im.

uživala velikega ugleda; Poti ju je popeljala v

Úrugvajci, rod. Úrugvajcev, daj. Úrugvajcem, tož.

Urugvaj, Argentino in Čile; Asimilacija je doletela

Úrugvajce, mest. pri Úrugvajcih, or. z Úrugvajci

tudi Slovence v Urugvaju

STATUS: predlog

Kje? v Urugvaju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Od kod? iz Urugvaja

samostalnik moškega spola

Kam? v Urugvaj



{B} Urugvajec, Urugvajka; Urugvajčev,

Úrugvajka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Urugvajkin; urugvajski

Urugvajka je v finalu prepričljivo premagala

Mehičanko

(< Úrugvaj)

855

{B} Urugvajkin

tož. Uskôka, mest. pri Uskôkih, or. z Uskôkoma;

{O} EDNINA: im. Úrugvajka, rod. Úrugvajke, daj.

MNOŽINA: im. Uskôki, rod. Uskôkov, daj. Uskôkom,

Úrugvajki, tož. Úrugvajko, mest. pri Úrugvajki, or. z

tož. Uskôke, mest. pri Uskôkih, or. z Uskôki

Úrugvajko; DVOJINA: im. Úrugvajki, rod. Úrugvajk,

STATUS: predlog

daj. Úrugvajkama, tož. Úrugvajki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Úrugvajkah, or. z Úrugvajkama; MNOŽINA: im.



Úrugvajke, rod. Úrugvajk, daj. Úrugvajkam, tož.

Uskôkinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Úrugvajke, mest. pri Úrugvajkah, or. z Úrugvajkami

|pripadnica ljudstev, ki so pobegnila pred Turki|:

STATUS: predlog

Etnologi trdijo, da je vsaka Uskokinja nosila

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ovratnico iz koral in stekla; O belokranjski noši



priča bakrorezna upodobitev Uskokinje iz leta 1784

úrugvajski -a -o prid.

(< Uskòk)

V prestižnem urugvajskem letovišču se je odprl

{B} Uskokinjin

center za pomoč živalim

{O} EDNINA: im. Uskôkinja, rod. Uskôkinje, daj.

(< Úrugvaj)

Uskôkinji, tož. Uskôkinjo, mest. pri Uskôkinji, or. z

{O} moški: EDNINA: im. úrugvajski, rod.

Uskôkinjo; DVOJINA: im. Uskôkinji, rod. Uskôkinj,

úrugvajskega, daj. úrugvajskemu, tož. úrugvajski

daj. Uskôkinjama, tož. Uskôkinji, mest. pri

(živostno úrugvajskega), mest. pri úrugvajskem, or. z

Uskôkinjah, or. z Uskôkinjama; MNOŽINA: im.

úrugvajskim; DVOJINA: im. úrugvajska, rod.

Uskôkinje, rod. Uskôkinj, daj. Uskôkinjam, tož.

úrugvajskih, daj. úrugvajskima, tož. úrugvajska, mest.

Uskôkinje, mest. pri Uskôkinjah, or. z Uskôkinjami

pri úrugvajskih, or. z úrugvajskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

úrugvajski, rod. úrugvajskih, daj. úrugvajskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

úrugvajske, mest. pri úrugvajskih, or. z úrugvajskimi



ženski: EDNINA: im. úrugvajska, rod. úrugvajske, daj.

uskóški -a -o prid.

úrugvajski, tož. úrugvajsko, mest. pri úrugvajski, or. z uskoški vpadi; Večina prebivalstva na področju

úrugvajsko; DVOJINA: im. úrugvajski, rod.

Kolpe je uskoškega porekla

úrugvajskih, daj. úrugvajskima, tož. úrugvajski, mest.

(< Uskòk)

pri úrugvajskih, or. z úrugvajskima; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. uskóški, rod. uskóškega, daj.

úrugvajske, rod. úrugvajskih, daj. úrugvajskim, tož.

uskóškemu, tož. uskóški (živostno uskóškega), mest.

úrugvajske, mest. pri úrugvajskih, or. z úrugvajskimi

pri uskóškem, or. z uskóškim; DVOJINA: im. uskóška,

srednji: EDNINA: im. úrugvajsko, rod. úrugvajskega, rod. uskóških, daj. uskóškima, tož. uskóška, mest. pri

daj. úrugvajskemu, tož. úrugvajsko, mest. pri

uskóških, or. z uskóškima; MNOŽINA: im. uskóški,

úrugvajskem, or. z úrugvajskim; DVOJINA: im.

rod. uskóških, daj. uskóškim, tož. uskóške, mest. pri

úrugvajski, rod. úrugvajskih, daj. úrugvajskima, tož.

uskóških, or. z uskóškimi

úrugvajski, mest. pri úrugvajskih, or. z úrugvajskima;

ženski: EDNINA: im. uskóška, rod. uskóške, daj.

MNOŽINA: im. úrugvajska, rod. úrugvajskih, daj.

uskóški, tož. uskóško, mest. pri uskóški, or. z

úrugvajskim, tož. úrugvajska, mest. pri úrugvajskih,

uskóško; DVOJINA: im. uskóški, rod. uskóških, daj.

or. z úrugvajskimi

uskóškima, tož. uskóški, mest. pri uskóških, or. z

STATUS: predlog

uskóškima; MNOŽINA: im. uskóške, rod. uskóških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

uskóškim, tož. uskóške, mest. pri uskóških, or. z



uskóškimi

USD -- [úsə̀də̀ tudi usədə̀ in úèsdé tudi uesdé] m; srednji: EDNINA: im. uskóško, rod. uskóškega, daj.

simbol

uskóškemu, tož. uskóško, mest. pri uskóškem, or. z

|ameriški dolar|: Cena sodčka nafte je padla na 50

uskóškim; DVOJINA: im. uskóški, rod. uskóških, daj.

USD

uskóškima, tož. uskóški, mest. pri uskóških, or. z

STATUS: predlog

uskóškima; MNOŽINA: im. uskóška, rod. uskóških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

uskóškim, tož. uskóška, mest. pri uskóških, or. z



uskóškimi

Uskòk -ôka m; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|pripadnik ljudstev, ki so pobegnila pred Turki|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Stanka Vraza so klicali tudi slovenski Uskok;



Belokranjsko pogačo so v Slovenijo prinesli

ust. okrajš.

Uskoki, begunci z Balkana pred Turki v 15. in 16.

|ustanovljen|: Gimnazija v Celovcu (ust. 1604) je

stoletju

starejša od novomeške

{B} Uskokov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Uskòk, rod. Uskôka, daj. Uskôku,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. Uskôka, mest. pri Uskôku, or. z Uskôkom;



DVOJINA: im. Uskôka, rod. Uskôkov, daj. Uskôkoma,

ustáš -a m

856

|pripadnik ustaške vojske med drugo svetovno

|ununseptij|: Simbol za kemijski element ununseptij

vojno|: zločini ustašev; boji med ustaši in četniki;

je Uus

|privrženec hrvaškega nacionalističnega gibanja|:

STATUS: predlog

demonstracija skupine ustašev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

{B} ustašev



{O} EDNINA: im. ustáš, rod. ustáša, daj. ustášu, tož.

Uut -- [úútə̀ tudi uutə̀ in úúté tudi uuté] m; simbol ustáša, mest. pri ustášu, or. z ustášem; DVOJINA: im.

|ununtrij|: Simbol za kemijski element ununtrij je

ustáša, rod. ustášev, daj. ustášema, tož. ustáša, mest.

Uut

pri ustáših, or. z ustášema; MNOŽINA: im. ustáši, rod.

STATUS: predlog

ustášev, daj. ustášem, tož. ustáše, mest. pri ustáših, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

z ustáši



STATUS: predlog

Uzbék -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

|pripadnik turško-tatarskega ljudstva|: Bojevali so se



proti Paštunom, Tadžikom in Uzbekom

ustášinja -e ž

{B} Uzbekov

|pripadnica ustaške vojske med drugo svetovno

{O} EDNINA: im. Uzbék, rod. Uzbéka, daj. Uzbéku,

vojno| |privrženka hrvaškega nacionalističnega

tož. Uzbéka, mest. pri Uzbéku, or. z Uzbékom;

gibanja|: Zaradi hrvaškega porekla so jo proglasili

DVOJINA: im. Uzbéka, rod. Uzbékov, daj. Uzbékoma,

za ustašinjo

tož. Uzbéka, mest. pri Uzbékih, or. z Uzbékoma;

(< ustáš)

MNOŽINA: im. Uzbéki, rod. Uzbékov, daj. Uzbékom,

{B} ustašinjin

tož. Uzbéke, mest. pri Uzbékih, or. z Uzbéki

{O} EDNINA: im. ustášinja, rod. ustášinje, daj.

STATUS: predlog

ustášinji, tož. ustášinjo, mest. pri ustášinji, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ustášinjo; DVOJINA: im. ustášinji, rod. ustášinj, daj.



ustášinjama, tož. ustášinji, mest. pri ustášinjah, or. z Uzbékinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

ustášinjama; MNOŽINA: im. ustášinje, rod. ustášinj,

|pripadnica turško-tatarskega ljudstva|: Navadno so

daj. ustášinjam, tož. ustášinje, mest. pri ustášinjah, or.

Uzbekinje oblečene v dolge pisane obleke

z ustášinjami

(< Uzbék)

STATUS: predlog

{B} Uzbekinjin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

{O} EDNINA: im. Uzbékinja, rod. Uzbékinje, daj.



Uzbékinji, tož. Uzbékinjo, mest. pri Uzbékinji, or. z

Uuh -- [úúhə̀ tudi uuhə̀ in úúhá tudi uuhá] m; simbol Uzbékinjo; DVOJINA: im. Uzbékinji, rod. Uzbékinj,

|ununheksij|: Simbol za kemijski element

daj. Uzbékinjama, tož. Uzbékinji, mest. pri

ununheksij je Uuh

Uzbékinjah, or. z Uzbékinjama; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Uzbékinje, rod. Uzbékinj, daj. Uzbékinjam, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Uzbékinje, mest. pri Uzbékinjah, or. z Uzbékinjami



STATUS: predlog

Uuo -- [úúó tudi uuó] m; simbol

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

|ununoktij|: Simbol za kemijski element ununoktij je



Uuo

Uzbékistan -a m; zemljepisno ime

STATUS: predlog

|dolgo ime Republika Uzbekistan|; |država|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

fotografski utrinki iz Uzbekistana; Nekdanji



najboljši nogometaš na svetu Rivaldo bo kariero

Uup -- [úúpə̀ tudi uupə̀ in úúpé tudi uupé] m; simbol nadaljeval v Uzbekistanu; Umaknili so se čez reko

|ununpentij|: Simbol za kemijski element ununpentij

Amu Darjo v Uzbekistan

je Uup

Kje? v Uzbekistanu

STATUS: predlog

Od kod? iz Uzbekistana

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Kam? v Uzbekistan



{B} Uzbekistanec, Uzbekistanka; Uzbekistančev,

Uuq -- [úúkú tudi uukú in úúkvə̀ tudi uukvə̀] m; Uzbekistankin; uzbekistanski

simbol

{O} EDNINA: im. Uzbékistan, rod. Uzbékistana, daj.

|ununkvadij|: Simbol za kemijski element

Uzbékistanu, tož. Uzbékistan, mest. pri Uzbékistanu,

ununkvadij je Uuq

or. z Uzbékistanom

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav





Uus -- [úúsə̀ tudi uusə̀ in úúès tudi uuès] m; simbol Uzbékistančev -a -o prid.

Stevardesa je našla Uzbekistančev potni list

857

(< Uzbékistanec)

{O} EDNINA: im. Uzbékistanka, rod. Uzbékistanke,

{O} moški: EDNINA: im. Uzbékistančev, rod.

daj. Uzbékistanki, tož. Uzbékistanko, mest. pri

Uzbékistančevega, daj. Uzbékistančevemu, tož.

Uzbékistanki, or. z Uzbékistanko; DVOJINA: im.

Uzbékistančev (živostno Uzbékistančevega), mest. pri

Uzbékistanki, rod. Uzbékistank, daj.

Uzbékistančevem, or. z Uzbékistančevim; DVOJINA:

Uzbékistankama, tož. Uzbékistanki, mest. pri

im. Uzbékistančeva, rod. Uzbékistančevih, daj.

Uzbékistankah, or. z Uzbékistankama; MNOŽINA: im.

Uzbékistančevima, tož. Uzbékistančeva, mest. pri

Uzbékistanke, rod. Uzbékistank, daj. Uzbékistankam,

Uzbékistančevih, or. z Uzbékistančevima; MNOŽINA:

tož. Uzbékistanke, mest. pri Uzbékistankah, or. z

im. Uzbékistančevi, rod. Uzbékistančevih, daj.

Uzbékistankami

Uzbékistančevim, tož. Uzbékistančeve, mest. pri

STATUS: predlog

Uzbékistančevih, or. z Uzbékistančevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

ženski: EDNINA: im. Uzbékistančeva, rod.



Uzbékistančeve, daj. Uzbékistančevi, tož.

uzbékistanski -a -o prid.

Uzbékistančevo, mest. pri Uzbékistančevi, or. z

V tovornjaku so uzbekistanski cariniki našli

Uzbékistančevo; DVOJINA: im. Uzbékistančevi, rod.

nevarne radioaktivne snovi

Uzbékistančevih, daj. Uzbékistančevima, tož.

(< Uzbékistan)

Uzbékistančevi, mest. pri Uzbékistančevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. uzbékistanski, rod.

Uzbékistančevima; MNOŽINA: im. Uzbékistančeve,

uzbékistanskega, daj. uzbékistanskemu, tož.

rod. Uzbékistančevih, daj. Uzbékistančevim, tož.

uzbékistanski (živostno uzbékistanskega), mest. pri

Uzbékistančeve, mest. pri Uzbékistančevih, or. z

uzbékistanskem, or. z uzbékistanskim; DVOJINA: im.

Uzbékistančevimi

uzbékistanska, rod. uzbékistanskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Uzbékistančevo, rod.

uzbékistanskima, tož. uzbékistanska, mest. pri

Uzbékistančevega, daj. Uzbékistančevemu, tož.

uzbékistanskih, or. z uzbékistanskima; MNOŽINA: im.

Uzbékistančevo, mest. pri Uzbékistančevem, or. z

uzbékistanski, rod. uzbékistanskih, daj.

Uzbékistančevim; DVOJINA: im. Uzbékistančevi, rod.

uzbékistanskim, tož. uzbékistanske, mest. pri

Uzbékistančevih, daj. Uzbékistančevima, tož.

uzbékistanskih, or. z uzbékistanskimi

Uzbékistančevi, mest. pri Uzbékistančevih, or. z

ženski: EDNINA: im. uzbékistanska, rod.

Uzbékistančevima; MNOŽINA: im. Uzbékistančeva,

uzbékistanske, daj. uzbékistanski, tož. uzbékistansko,

rod. Uzbékistančevih, daj. Uzbékistančevim, tož.

mest. pri uzbékistanski, or. z uzbékistansko;

Uzbékistančeva, mest. pri Uzbékistančevih, or. z

DVOJINA: im. uzbékistanski, rod. uzbékistanskih, daj.

Uzbékistančevimi

uzbékistanskima, tož. uzbékistanski, mest. pri

STATUS: predlog

uzbékistanskih, or. z uzbékistanskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

uzbékistanske, rod. uzbékistanskih, daj.



uzbékistanskim, tož. uzbékistanske, mest. pri

Uzbékistanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

uzbékistanskih, or. z uzbékistanskimi

Čaj, predvsem zeleni, je za Uzbekistance

srednji: EDNINA: im. uzbékistansko, rod.

nacionalna pijača

uzbékistanskega, daj. uzbékistanskemu, tož.

(< Uzbékistan)

uzbékistansko, mest. pri uzbékistanskem, or. z

{B} Uzbekistančev

uzbékistanskim; DVOJINA: im. uzbékistanski, rod.

{O} EDNINA: im. Uzbékistanec, rod. Uzbékistanca,

uzbékistanskih, daj. uzbékistanskima, tož.

daj. Uzbékistancu, tož. Uzbékistanca, mest. pri

uzbékistanski, mest. pri uzbékistanskih, or. z

Uzbékistancu, or. z Uzbékistancem; DVOJINA: im.

uzbékistanskima; MNOŽINA: im. uzbékistanska, rod.

Uzbékistanca, rod. Uzbékistancev, daj.

uzbékistanskih, daj. uzbékistanskim, tož.

Uzbékistancema, tož. Uzbékistanca, mest. pri

uzbékistanska, mest. pri uzbékistanskih, or. z

Uzbékistancih, or. z Uzbékistancema; MNOŽINA: im.

uzbékistanskimi

Uzbékistanci, rod. Uzbékistancev, daj.

STATUS: predlog

Uzbékistancem, tož. Uzbékistance, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Uzbékistancih, or. z Uzbékistanci



STATUS: predlog

uzbéški -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

uzbeški nomadi; Za pripravo uzbeškega pilava

samostalnik moškega spola

uporabijo namesto riža tudi pšenico ali grah



(< Uzbék)

Uzbékistanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

{O} moški: EDNINA: im. uzbéški, rod. uzbéškega, daj.

Doslej manj znana Uzbekistanka je spet ugnala

uzbéškemu, tož. uzbéški (živostno uzbéškega), mest.

dvakratno evropsko prvakinjo

pri uzbéškem, or. z uzbéškim; DVOJINA: im. uzbéška,

(< Uzbékistan)

rod. uzbéških, daj. uzbéškima, tož. uzbéška, mest. pri

{B} Uzbekistankin

uzbéških, or. z uzbéškima; MNOŽINA: im. uzbéški,

858

rod. uzbéških, daj. uzbéškim, tož. uzbéške, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

uzbéških, or. z uzbéškimi



ženski: EDNINA: im. uzbéška, rod. uzbéške, daj.

V2 -- [və̀ in vé] m; simbol

uzbéški, tož. uzbéško, mest. pri uzbéški, or. z

|vanadij|: Simbol za kemijski element vanadij je V;

uzbéško; DVOJINA: im. uzbéški, rod. uzbéških, daj.

|volt|: paralizator z napetostjo 200.000 V; |voltni|: z uzbéškima, tož. uzbéški, mest. pri uzbéških, or. z

vezajem, del pridevniške zloženke 6-V akumulator;

uzbéškima; MNOŽINA: im. uzbéške, rod. uzbéških, daj.

|prostornina|: V polje z oznako V vpišite

uzbéškim, tož. uzbéške, mest. pri uzbéških, or. z

prostornino v ml; V/m Jakost električnega polja je uzbéškimi

okrog 130 V/m

srednji: EDNINA: im. uzbéško, rod. uzbéškega, daj.

STATUS: predlog

uzbéškemu, tož. uzbéško, mest. pri uzbéškem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

uzbéškim; DVOJINA: im. uzbéški, rod. uzbéških, daj.



uzbéškima, tož. uzbéški, mest. pri uzbéških, or. z

V3 -- [və̀ in vé] m; simbol

uzbéškima; MNOŽINA: im. uzbéška, rod. uzbéških, daj.

|vzhod|: Pot nadaljuj po grebenu proti V; |vzhodni|:

uzbéškim, tož. uzbéška, mest. pri uzbéških, or. z

Za plezanje je zanimiva V stena; prim. JV, SV

uzbéškimi

{O} EDNINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, STATUS: predlog

or. z V; DVOJINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

V, or. z V; MNOŽINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest.



pri V, or. z V

v1 v-ja tudi v -- [və̀, rod. və̀ja in vé, rod. vêja] m STATUS: predlog

|ime črke ali glasu|: zobnoustnični v; Kakšna je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

izgovarjava predponskega v-ja?; navadno nesklonljivo



Azbuka dela razliko med glasovoma f in p ter med

V4 -- [və̀ in vé] m; simbol

b in v; kot prilastek, v imenovalniku Poznaš vse

|rimska števka|: Vrednost rimske števke V je 5

izgovorne variante soglasnika v?; ob številki različica

{O} EDNINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, v3

or. z V; DVOJINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri

{O} EDNINA: im. v tudi v, rod. v-ja tudi v, daj. v-ju tudi V, or. z V; MNOŽINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest.

v, tož. v tudi v, mest. pri v-ju tudi pri v, or. z v-jem tudi pri V, or. z V

z v; DVOJINA: im. v-ja tudi v, rod. v-jev tudi v, daj. v-STATUS: predlog

jema tudi v, tož. v-ja tudi v, mest. pri v-jih tudi pri v, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

z v-jema tudi z v; MNOŽINA: im. v-ji tudi v, rod. v-jev tudi v, daj. v-jem tudi v, tož. v-je tudi v, mest. pri v-jih V. okrajš.

tudi pri v, or. z v-ji tudi z v

|Veliki|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen V.

STATUS: predlog

Britanija; V. Lašče; |Vzhodni|: prvi del večbesednih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

zemljepisnih imen V. Nemčija; V. Timor; prim. Vel. , Vzh.

v2 -- [və̀ in vé] m; simbol

STATUS: predlog

|hitrost|: Hitrost (v) merimo v metrih na sekundo ali

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

kilometrih na uro; |višina|: Višina trikotnika je



označena z v

VA -- [və̀á tudi vəá in véá tudi veá] m; simbol

STATUS: predlog

|voltamper|: Proizvajalci za označevanje moči oz.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

velikosti bremena uporabljajo oznako VA



STATUS: predlog

V1 V-ja tudi V -- [və̀, rod. və̀ja in vé, rod. vêja] m PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|ime črke|: veliki V; Prekrižajte dlani tako, da z V-



jem med palcem in kazalcem obeh rok ustvarite

vájenčev -a -o prid.

majhno odprtino; navadno nesklonljivo Naštel je vsa

vajenčevo počutje v delovnem okolju

mesta v Sloveniji od A do V, potem se mu je

(< vájenec)

zataknilo; kot prilastek, v imenovalniku črka V; ob številki

{O} moški: EDNINA: im. vájenčev, rod. vájenčevega, raketa V1

daj. vájenčevemu, tož. vájenčev (živostno

{O} EDNINA: im. V tudi V, rod. V-ja tudi V, daj. V-ju

vájenčevega), mest. pri vájenčevem, or. z

tudi V, tož. V tudi V, mest. pri V-ju tudi pri V, or. z V-vájenčevim; DVOJINA: im. vájenčeva, rod. vájenčevih,

jem tudi z V; DVOJINA: im. V-ja tudi V, rod. V-jev tudi daj. vájenčevima, tož. vájenčeva, mest. pri vájenčevih, V, daj. V-jema tudi V, tož. V-ja tudi V, mest. pri V-jih or. z vájenčevima; MNOŽINA: im. vájenčevi, rod.

tudi pri V, or. z V-jema tudi z V; MNOŽINA: im. V-ji

vájenčevih, daj. vájenčevim, tož. vájenčeve, mest. pri

tudi V, rod. V-jev tudi V, daj. V-jem tudi V, tož. V-je vájenčevih, or. z vájenčevimi

tudi V, mest. pri V-jih tudi pri V, or. z V-ji tudi z V

STATUS: predlog

859

ženski: EDNINA: im. vájenčeva, rod. vájenčeve, daj.

valdénzinj, daj. valdénzinjama, tož. valdénzinji, mest.

vájenčevi, tož. vájenčevo, mest. pri vájenčevi, or. z

pri valdénzinjah, or. z valdénzinjama; MNOŽINA: im.

vájenčevo; DVOJINA: im. vájenčevi, rod. vájenčevih,

valdénzinje, rod. valdénzinj, daj. valdénzinjam, tož.

daj. vájenčevima, tož. vájenčevi, mest. pri vájenčevih, valdénzinje, mest. pri valdénzinjah, or. z

or. z vájenčevima; MNOŽINA: im. vájenčeve, rod.

valdénzinjami

vájenčevih, daj. vájenčevim, tož. vájenčeve, mest. pri

STATUS: predlog

vájenčevih, or. z vájenčevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

srednji: EDNINA: im. vájenčevo, rod. vájenčevega, daj. vájenčevemu, tož. vájenčevo, mest. pri

valentínovo -ega s

vájenčevem, or. z vájenčevim; DVOJINA: im.

|praznik, 14. februar|: čestitka za valentinovo;

vájenčevi, rod. vájenčevih, daj. vájenčevima, tož.

Poročiti se nameravata na valentinovo; Z

vájenčevi, mest. pri vájenčevih, or. z vájenčevima;

valentinovim se začne prebujati narava

MNOŽINA: im. vájenčeva, rod. vájenčevih, daj.

{O} EDNINA: im. valentínovo, rod. valentínovega, daj.

vájenčevim, tož. vájenčeva, mest. pri vájenčevih, or. z valentínovemu, tož. valentínovo, mest. pri

vájenčevimi

valentínovem, or. z valentínovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

valentínovi, rod. valentínovih, daj. valentínovima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

valentínovi, mest. pri valentínovih, or. z



valentínovima; MNOŽINA: im. valentínova, rod.

vájenec -nca m

valentínovih, daj. valentínovim, tož. valentínova,

|učenec, ki se usposablja za poklic|: V prvi

mest. pri valentínovih, or. z valentínovimi

generaciji vajencev je šolanje uspešno končalo kar

STATUS: predlog

87 odstotkov vpisanih; |domišljijski lik|: v zvezi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

vajenec Hlapič V predstavah se bodo otroci srečali s posebnih datumov, dnevov, mesecev

čarovnico Mico, vajencem Hlapičem, čebelico Majo



in drugimi literarnimi junaki

valkíra -e ž

{B} vajenčev

|germansko bajeslovno bitje, devica, spremljevalka

{O} EDNINA: im. vájenec, rod. vájenca, daj. vájencu,

vojščakov|: V skandinavski in germanski mitologiji

tož. vájenca, mest. pri vájencu, or. z vájencem;

so valkire device bojevnice, tiste, ki izbirajo med

DVOJINA: im. vájenca, rod. vájencev, daj. vájencema,

ubitimi; Prizor v operi prikazuje štiri od petih

tož. vájenca, mest. pri vájencih, or. z vájencema;

valkir, fantastičnih bitij

MNOŽINA: im. vájenci, rod. vájencev, daj. vájencem,

{B} valkirin

tož. vájence, mest. pri vájencih, or. z vájenci

{O} EDNINA: im. valkíra, rod. valkíre, daj. valkíri, tož.

STATUS: predlog

valkíro, mest. pri valkíri, or. z valkíro; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

valkíri, rod. valkír, daj. valkírama, tož. valkíri, mest.

moškega spola

pri valkírah, or. z valkírama; MNOŽINA: im. valkíre,



rod. valkír, daj. valkíram, tož. valkíre, mest. pri

valdénz -a m

valkírah, or. z valkírami

|pripadnik srednjeveške verske ločine v južni

STATUS: predlog

Franciji|: traktat Štefana Burbonskega o valdenzih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

{B} valdenzov

nadnaravnih, domišljijskih bitij

{O} EDNINA: im. valdénz, rod. valdénza, daj.



valdénzu, tož. valdénza, mest. pri valdénzu, or. z

Válter -ja m; ime bitja, osebno ime

valdénzom; DVOJINA: im. valdénza, rod. valdénzov,

|moško ime|: Nogomet najraje igram z Valterjem

daj. valdénzoma, tož. valdénza, mest. pri valdénzih, or.

{B} Valterjev

z valdénzoma; MNOŽINA: im. valdénzi, rod.

{O} EDNINA: im. Válter, rod. Válterja, daj. Válterju,

valdénzov, daj. valdénzom, tož. valdénze, mest. pri

tož. Válterja, mest. pri Válterju, or. z Válterjem;

valdénzih, or. z valdénzi

DVOJINA: im. Válterja, rod. Válterjev, daj. Válterjema, STATUS: predlog

tož. Válterja, mest. pri Válterjih, or. z Válterjema;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

MNOŽINA: im. Válterji, rod. Válterjev, daj. Válterjem,



tož. Válterje, mest. pri Válterjih, or. z Válterji

valdénzinja -e ž

STATUS: predlog

|pripadnica srednjeveške verske ločine v južni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Franciji|

moška); samostalnik moškega spola

(< valdénz)



{B} valdenzinjin

Válterjev -a -o prid.

{O} EDNINA: im. valdénzinja, rod. valdénzinje, daj.

Valterjev nastop

valdénzinji, tož. valdénzinjo, mest. pri valdénzinji, or.

(< Válter)

z valdénzinjo; DVOJINA: im. valdénzinji, rod.

860

{O} moški: EDNINA: im. Válterjev, rod. Válterjevega, Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im.

daj. Válterjevemu, tož. Válterjev (živostno

Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim,

Válterjevega), mest. pri Válterjevem, or. z

tož. Valvasorjeve, mest. pri Valvasorjevih, or. z

Válterjevim; DVOJINA: im. Válterjeva, rod.

Valvasorjevimi

Válterjevih, daj. Válterjevima, tož. Válterjeva, mest.

ženski: EDNINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjeve, pri Válterjevih, or. z Válterjevima; MNOŽINA: im.

daj. Valvasorjevi, tož. Valvasorjevo, mest. pri

Válterjevi, rod. Válterjevih, daj. Válterjevim, tož.

Valvasorjevi, or. z Valvasorjevo; DVOJINA: im.

Válterjeve, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevimi

Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Válterjeva, rod. Válterjeve, daj.

Valvasorjevima, tož. Valvasorjevi, mest. pri

Válterjevi, tož. Válterjevo, mest. pri Válterjevi, or. z Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im.

Válterjevo; DVOJINA: im. Válterjevi, rod. Válterjevih,

Valvasorjeve, rod. Valvasorjevih, daj.

daj. Válterjevima, tož. Válterjevi, mest. pri

Valvasorjevim, tož. Valvasorjeve, mest. pri

Válterjevih, or. z Válterjevima; MNOŽINA: im.

Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi

Válterjeve, rod. Válterjevih, daj. Válterjevim, tož.

srednji: EDNINA: im. Valvasorjevo, rod.

Válterjeve, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevimi

Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Válterjevo, rod. Válterjevega, Valvasorjevo, mest. pri Valvasorjevem, or. z

daj. Válterjevemu, tož. Válterjevo, mest. pri

Valvasorjevim; DVOJINA: im. Valvasorjevi, rod.

Válterjevem, or. z Válterjevim; DVOJINA: im.

Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož.

Válterjevi, rod. Válterjevih, daj. Válterjevima, tož.

Valvasorjevi, mest. pri Valvasorjevih, or. z

Válterjevi, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevima;

Valvasorjevima; MNOŽINA: im. Valvasorjeva, rod.

MNOŽINA: im. Válterjeva, rod. Válterjevih, daj.

Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeva,

Válterjevim, tož. Válterjeva, mest. pri Válterjevih, or.

mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi

z Válterjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki;



poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Valvasor -ja [válvazor] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |slovenski zgodovinar|: opus Janeza

vampír -ja m

Vajkarda Valvasorja; Razprava o Cerkniškem

|žival|: Vampirji ponoči sesajo vretenčarsko kri; Vse

jezeru je Valvasorju prinesla članstvo v Kraljevi

tri vrste vampirjev iz družine Desmodontidae so

družbi; v prenesenem pomenu To si lahko preberete v

doma v Ameriki; |bajeslovno bitje; mrtvec, ki pije

Valvasorju v Valvasorjevi Slavi vojvodine

kri ljudem|: V zgodbi smo priča ljubezni med

Kranjske

človekom in vampirjem; Ljudsko izročilo pravi, da

{B} Valvasorjev

česen odganja vampirje

{O} EDNINA: im. Valvasor, rod. Valvasorja, daj.

{B} vampirjev

Valvasorju, tož. Valvasorja, mest. pri Valvasorju, or. z

{O} EDNINA: im. vampír, rod. vampírja, daj. vampírju,

Valvasorjem; DVOJINA: im. Valvasorja, rod.

tož. vampírja, mest. pri vampírju, or. z vampírjem;

Valvasorjev, daj. Valvasorjema, tož. Valvasorja, mest.

DVOJINA: im. vampírja, rod. vampírjev, daj.

pri Valvasorjih, or. z Valvasorjema; MNOŽINA: im.

vampírjema, tož. vampírja, mest. pri vampírjih, or. z

Valvasorji, rod. Valvasorjev, daj. Valvasorjem, tož.

vampírjema; MNOŽINA: im. vampírji, rod. vampírjev,

Valvasorje, mest. pri Valvasorjih, or. z Valvasorji

daj. vampírjem, tož. vampírje, mest. pri vampírjih, or.

STATUS: predlog

z vampírji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; STATUS: predlog

lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,



nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik

Valvasorjev -a -o [válvazorjev-] prid.

moškega spola

Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske;



Valvasorjev nagrajenec, nagrajenka; Valvasorjeva

vampírjev -a -o prid.

nagrada ||nagrada||: Loški muzej je prejel

Zaradi snovi v vampirjevi slini, ki preprečujejo

Valvasorjevo nagrado, najvišje odlikovanje v

strjevanje krvi, rana dolgo krvavi

muzealstvu

(< vampír)

(< Valvasor)

{O} moški: EDNINA: im. vampírjev, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Valvasorjev, rod.

vampírjevega, daj. vampírjevemu, tož. vampírjev

Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož.

(živostno vampírjevega), mest. pri vampírjevem, or. z

Valvasorjev (živostno Valvasorjevega), mest. pri

vampírjevim; DVOJINA: im. vampírjeva, rod.

Valvasorjevem, or. z Valvasorjevim; DVOJINA: im.

vampírjevih, daj. vampírjevima, tož. vampírjeva,

Valvasorjeva, rod. Valvasorjevih, daj.

mest. pri vampírjevih, or. z vampírjevima; MNOŽINA:

Valvasorjevima, tož. Valvasorjeva, mest. pri

im. vampírjevi, rod. vampírjevih, daj. vampírjevim,

861

tož. vampírjeve, mest. pri vampírjevih, or. z Allenovo, mest. pri Van Allenovem, or. z Van

vampírjevimi

Allenovim; DVOJINA: im. Van Allenovi, rod. Van

ženski: EDNINA: im. vampírjeva, rod. vampírjeve, daj.

Allenovih, daj. Van Allenovima, tož. Van Allenovi,

vampírjevi, tož. vampírjevo, mest. pri vampírjevi, or.

mest. pri Van Allenovih, or. z Van Allenovima;

z vampírjevo; DVOJINA: im. vampírjevi, rod.

MNOŽINA: im. Van Allenova, rod. Van Allenovih, daj.

vampírjevih, daj. vampírjevima, tož. vampírjevi, mest.

Van Allenovim, tož. Van Allenova, mest. pri Van

pri vampírjevih, or. z vampírjevima; MNOŽINA: im.

Allenovih, or. z Van Allenovimi

vampírjeve, rod. vampírjevih, daj. vampírjevim, tož.

STATUS: predlog

vampírjeve, mest. pri vampírjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

vampírjevimi



srednji: EDNINA: im. vampírjevo, rod. vampírjevega, vandál -a m

daj. vampírjevemu, tož. vampírjevo, mest. pri

|uničevalec, divjak|: Najpogostejša tarča vandalov je

vampírjevem, or. z vampírjevim; DVOJINA: im.

spomenik v parku; prim. Vandál

vampírjevi, rod. vampírjevih, daj. vampírjevima, tož.

{B} vandalov

vampírjevi, mest. pri vampírjevih, or. z

{O} EDNINA: im. vandál, rod. vandála, daj. vandálu,

vampírjevima; MNOŽINA: im. vampírjeva, rod.

tož. vandála, mest. pri vandálu, or. z vandálom;

vampírjevih, daj. vampírjevim, tož. vampírjeva, mest.

DVOJINA: im. vandála, rod. vandálov, daj. vandáloma,

pri vampírjevih, or. z vampírjevimi

tož. vandála, mest. pri vandálih, or. z vandáloma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. vandáli, rod. vandálov, daj. vandálom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. vandále, mest. pri vandálih, or. z vandáli



STATUS: predlog

Van Allen ~ -a [van álen] m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

|priimek|; |ameriški fizik|: Van Allen je bil sin



odvetnika; Leta 1958 je ameriški znanstvenik James

Vandál -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Alfred Van Allen odkril, da ima Zemlja dva sevalna

|pripadnik vzhodnogermanskega ljudstva|: Od 16.

pasova

stoletja so mislili, da so Prekmurci potomci

{B} Van Allenov

germanskih Vandalov; prim. vandál

{O} EDNINA: im. Van Allen, rod. Van Allena, daj.

{B} Vandalov

Van Allenu, tož. Van Allena, mest. pri Van Allenu,

{O} EDNINA: im. Vandál, rod. Vandála, daj. Vandálu,

or. z Van Allenom

tož. Vandála, mest. pri Vandálu, or. z Vandálom;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. Vandála, rod. Vandálov, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

Vandáloma, tož. Vandála, mest. pri Vandálih, or. z



Vandáloma; MNOŽINA: im. Vandáli, rod. Vandálov,

Van Allenov ~ -a ~ -o [van álenov-] prid.

daj. Vandálom, tož. Vandále, mest. pri Vandálih, or. z

Posebni elektromagnetni pasovi, v stroki znani kot

Vandáli

Van Allenovi pasovi, se raztezajo na območju med

STATUS: predlog

približno 6000 do 12.000 km daleč v vesolju

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Van Allen)



{O} moški: EDNINA: im. Van Allenov, rod. Van

vandálka -e ž

Allenovega, daj. Van Allenovemu, tož. Van Allenov

|uničevalka, divakinja|: Dekleta, ki so z grafiti

(živostno Van Allenovega), mest. pri Van Allenovem,

popisale steno kolodvora, so označili za vandalke;

or. z Van Allenovim; DVOJINA: im. Van Allenova,

prim. Vandálka

rod. Van Allenovih, daj. Van Allenovima, tož. Van

{B} vandalkin

Allenova, mest. pri Van Allenovih, or. z Van

{O} EDNINA: im. vandálka, rod. vandálke, daj.

Allenovima; MNOŽINA: im. Van Allenovi, rod. Van

vandálki, tož. vandálko, mest. pri vandálki, or. z

Allenovih, daj. Van Allenovim, tož. Van Allenove,

vandálko; DVOJINA: im. vandálki, rod. vandálk, daj.

mest. pri Van Allenovih, or. z Van Allenovimi

vandálkama, tož. vandálki, mest. pri vandálkah, or. z

ženski: EDNINA: im. Van Allenova, rod. Van

vandálkama; MNOŽINA: im. vandálke, rod. vandálk,

Allenove, daj. Van Allenovi, tož. Van Allenovo, mest.

daj. vandálkam, tož. vandálke, mest. pri vandálkah, or.

pri Van Allenovi, or. z Van Allenovo; DVOJINA: im.

z vandálkami

Van Allenovi, rod. Van Allenovih, daj. Van

STATUS: predlog

Allenovima, tož. Van Allenovi, mest. pri Van

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Allenovih, or. z Van Allenovima; MNOŽINA: im. Van



Allenove, rod. Van Allenovih, daj. Van Allenovim,

Vandálka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

tož. Van Allenove, mest. pri Van Allenovih, or. z Van

|pripadnica vzhodnogermanskega ljudstva|: Precej

Allenovimi

Vandalk se je poročilo z bizantinskimi vojaki in

srednji: EDNINA: im. Van Allenovo, rod. Van

ostalo v severni Alžiriji ali Tuniziji; prim. vandálka Allenovega, daj. Van Allenovemu, tož. Van

(< Vandál)

862

{B} Vandalkin

Van Dyckovi portreti so za več stoletij zaznamovali

{O} EDNINA: im. Vandálka, rod. Vandálke, daj.

evropsko portretno slikarstvo; restavrirana van

Vandálki, tož. Vandálko, mest. pri Vandálki, or. z

Dyckova slika

Vandálko; DVOJINA: im. Vandálki, rod. Vandálk, daj.

(< van Dyck)

Vandálkama, tož. Vandálki, mest. pri Vandálkah, or. z

{O} moški: EDNINA: im. van Dyckov, rod. van

Vandálkama; MNOŽINA: im. Vandálke, rod. Vandálk,

Dyckovega, daj. van Dyckovemu, tož. van Dyckov

daj. Vandálkam, tož. Vandálke, mest. pri Vandálkah,

(živostno van Dyckovega), mest. pri van Dyckovem,

or. z Vandálkami

or. z van Dyckovim; DVOJINA: im. van Dyckova, rod.

STATUS: predlog

van Dyckovih, daj. van Dyckovima, tož. van

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Dyckova, mest. pri van Dyckovih, or. z van



Dyckovima; MNOŽINA: im. van Dyckovi, rod. van

vandálski -a -o prid.

Dyckovih, daj. van Dyckovim, tož. van Dyckove,

|nanašajoč se na Vandale|: vandalski kralj Gelimir;

mest. pri van Dyckovih, or. z van Dyckovimi

|nanašajoč se na vandalizem|: Odstranili so

ženski: EDNINA: im. van Dyckova, rod. van Dyckove, posledice vandalskega razbijanja po mestu

daj. van Dyckovi, tož. van Dyckovo, mest. pri van

(< Vandál, vandál)

Dyckovi, or. z van Dyckovo; DVOJINA: im. van

{O} moški: EDNINA: im. vandálski, rod. vandálskega, Dyckovi, rod. van Dyckovih, daj. van Dyckovima,

daj. vandálskemu, tož. vandálski (živostno

tož. van Dyckovi, mest. pri van Dyckovih, or. z van

vandálskega), mest. pri vandálskem, or. z

Dyckovima; MNOŽINA: im. van Dyckove, rod. van

vandálskim; DVOJINA: im. vandálska, rod. vandálskih,

Dyckovih, daj. van Dyckovim, tož. van Dyckove,

daj. vandálskima, tož. vandálska, mest. pri vandálskih, mest. pri van Dyckovih, or. z van Dyckovimi

or. z vandálskima; MNOŽINA: im. vandálski, rod.

srednji: EDNINA: im. van Dyckovo, rod. van

vandálskih, daj. vandálskim, tož. vandálske, mest. pri

Dyckovega, daj. van Dyckovemu, tož. van Dyckovo,

vandálskih, or. z vandálskimi

mest. pri van Dyckovem, or. z van Dyckovim;

ženski: EDNINA: im. vandálska, rod. vandálske, daj.

DVOJINA: im. van Dyckovi, rod. van Dyckovih, daj.

vandálski, tož. vandálsko, mest. pri vandálski, or. z

van Dyckovima, tož. van Dyckovi, mest. pri van

vandálsko; DVOJINA: im. vandálski, rod. vandálskih,

Dyckovih, or. z van Dyckovima; MNOŽINA: im. van

daj. vandálskima, tož. vandálski, mest. pri vandálskih, Dyckova, rod. van Dyckovih, daj. van Dyckovim, tož.

or. z vandálskima; MNOŽINA: im. vandálske, rod.

van Dyckova, mest. pri van Dyckovih, or. z van

vandálskih, daj. vandálskim, tož. vandálske, mest. pri

Dyckovimi

vandálskih, or. z vandálskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. vandálsko, rod. vandálskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. vandálskemu, tož. vandálsko, mest. pri



vandálskem, or. z vandálskim; DVOJINA: im.

van Gogh ~ -a [van góg-] m; ime bitja, osebno ime vandálski, rod. vandálskih, daj. vandálskima, tož.

|priimek|; |nizozemski slikar|: Van Gogh je barve

vandálski, mest. pri vandálskih, or. z vandálskima;

nanašal na platno v debelih slojih in dosegal skoraj

MNOŽINA: im. vandálska, rod. vandálskih, daj.

reliefno obliko slike; Čeprav se muzej imenuje po

vandálskim, tož. vandálska, mest. pri vandálskih, or. z Vincentu van Goghu, ne razstavlja samo njegovih

vandálskimi

slik, temveč tudi dela njegovih sodobnikov

STATUS: predlog

{B} van Goghov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. van Gogh, rod. van Gogha, daj. van



Goghu, tož. van Gogha, mest. pri van Goghu, or. z

van Dyck ~ -a [van dájk] m; ime bitja, osebno ime van Goghom

|priimek|; |flamski slikar|: Neznanci so ukradli

STATUS: predlog

petintrideset vrhunskih umetniških del, med drugim

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

tudi dela Rembrandta, Raffaella in van Dycka;



Anthonisa van Dycka štejejo za najpomembnejšega

van Goghov ~ -a ~ -o [van gógov-] prid.

predstavnika flamskega baročnega slikarstva

Van Goghova pisma so neizčrpen vir spoznavanja

{B} van Dyckov

njegovega življenja in dela; Razstava v Madridu se

{O} EDNINA: im. van Dyck, rod. van Dycka, daj. van

posveča van Goghovim zadnjim dnevom

Dycku, tož. van Dycka, mest. pri van Dycku, or. z van

(< van Gogh)

Dyckom

{O} moški: EDNINA: im. van Goghov, rod. van

STATUS: predlog

Goghovega, daj. van Goghovemu, tož. van Goghov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

(živostno van Goghovega), mest. pri van Goghovem,



or. z van Goghovim; DVOJINA: im. van Goghova, rod.

van Dyckov ~ -a ~ -o [van dájkov-] prid.

van Goghovih, daj. van Goghovima, tož. van

Goghova, mest. pri van Goghovih, or. z van

Goghovima; MNOŽINA: im. van Goghovi, rod. van

863

Goghovih, daj. van Goghovim, tož. van Goghove, Vanuátujčevima, tož. Vanuátujčevi, mest. pri

mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovimi

Vanuátujčevih, or. z Vanuátujčevima; MNOŽINA: im.

ženski: EDNINA: im. van Goghova, rod. van

Vanuátujčeve, rod. Vanuátujčevih, daj.

Goghove, daj. van Goghovi, tož. van Goghovo, mest.

Vanuátujčevim, tož. Vanuátujčeve, mest. pri

pri van Goghovi, or. z van Goghovo; DVOJINA: im.

Vanuátujčevih, or. z Vanuátujčevimi

van Goghovi, rod. van Goghovih, daj. van

srednji: EDNINA: im. Vanuátujčevo, rod.

Goghovima, tož. van Goghovi, mest. pri van

Vanuátujčevega, daj. Vanuátujčevemu, tož.

Goghovih, or. z van Goghovima; MNOŽINA: im. van

Vanuátujčevo, mest. pri Vanuátujčevem, or. z

Goghove, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim,

Vanuátujčevim; DVOJINA: im. Vanuátujčevi, rod.

tož. van Goghove, mest. pri van Goghovih, or. z van

Vanuátujčevih, daj. Vanuátujčevima, tož.

Goghovimi

Vanuátujčevi, mest. pri Vanuátujčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. van Goghovo, rod. van

Vanuátujčevima; MNOŽINA: im. Vanuátujčeva, rod.

Goghovega, daj. van Goghovemu, tož. van Goghovo,

Vanuátujčevih, daj. Vanuátujčevim, tož.

mest. pri van Goghovem, or. z van Goghovim;

Vanuátujčeva, mest. pri Vanuátujčevih, or. z

DVOJINA: im. van Goghovi, rod. van Goghovih, daj.

Vanuátujčevimi

van Goghovima, tož. van Goghovi, mest. pri van

STATUS: predlog

Goghovih, or. z van Goghovima; MNOŽINA: im. van

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Goghova, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim,



tož. van Goghova, mest. pri van Goghovih, or. z van

Vanuátujec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Goghovimi

Uradni jezik Vanuatujcev je bislamščina

STATUS: predlog

(< Vanuátu)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Vanuatujčev



{O} EDNINA: im. Vanuátujec, rod. Vanuátujca, daj.

Vanuátu -ja m; zemljepisno ime

Vanuátujcu, tož. Vanuátujca, mest. pri Vanuátujcu, or.

|dolgo ime Republika Vanuatu|; |država|: Skok z

z Vanuátujcem; DVOJINA: im. Vanuátujca, rod.

elastiko izvira z Vanuatuja; Popotnike na Vanuatu

Vanuátujcev, daj. Vanuátujcema, tož. Vanuátujca,

pogosto privabi podoba belih peščenih plaž;

mest. pri Vanuátujcih, or. z Vanuátujcema; MNOŽINA:

Središče turističnega dogajanja na Vanuatuju je

im. Vanuátujci, rod. Vanuátujcev, daj. Vanuátujcem,

prestolnica na otoku Efate

tož. Vanuátujce, mest. pri Vanuátujcih, or. z

Kje? na Vanuatuju tudi v Vanuatuju

Vanuátujci

Od kod? z Vanuatuja tudi iz Vanuatuja

STATUS: predlog

Kam? na Vanuatu tudi v Vanuatu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{B} Vanuatujec, Vanuatujka; Vanuatujčev,

samostalnik moškega spola

Vanuatujkin; vanuatujski



{O} EDNINA: im. Vanuátu, rod. Vanuátuja, daj.

Vanuátujka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Vanuátuju, tož. Vanuátu, mest. pri Vanuátuju, or. z

Vanuatujka Grace Mera Molisa je bila svetovno

Vanuátujem

znana pesnica

STATUS: predlog

(< Vanuátu)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{B} Vanuatujkin



{O} EDNINA: im. Vanuátujka, rod. Vanuátujke, daj.

Vanuátujčev -a -o prid.

Vanuátujki, tož. Vanuátujko, mest. pri Vanuátujki, or.

Vanuatujčeva družina je za goste pripravila

z Vanuátujko; DVOJINA: im. Vanuátujki, rod.

nacionalno jed laplap

Vanuátujk, daj. Vanuátujkama, tož. Vanuátujki, mest.

(< Vanuátujec)

pri Vanuátujkah, or. z Vanuátujkama; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Vanuátujčev, rod.

Vanuátujke, rod. Vanuátujk, daj. Vanuátujkam, tož.

Vanuátujčevega, daj. Vanuátujčevemu, tož.

Vanuátujke, mest. pri Vanuátujkah, or. z

Vanuátujčev (živostno Vanuátujčevega), mest. pri

Vanuátujkami

Vanuátujčevem, or. z Vanuátujčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Vanuátujčeva, rod. Vanuátujčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Vanuátujčevima, tož. Vanuátujčeva, mest. pri



Vanuátujčevih, or. z Vanuátujčevima; MNOŽINA: im.

vanuátujski -a -o prid.

Vanuátujčevi, rod. Vanuátujčevih, daj.

Ameriški turisti s križark predstavljajo tri četrt

Vanuátujčevim, tož. Vanuátujčeve, mest. pri

vanuatujskega turizma

Vanuátujčevih, or. z Vanuátujčevimi

(< Vanuátu)

ženski: EDNINA: im. Vanuátujčeva, rod.

{O} moški: EDNINA: im. vanuátujski, rod.

Vanuátujčeve, daj. Vanuátujčevi, tož. Vanuátujčevo,

vanuátujskega, daj. vanuátujskemu, tož. vanuátujski

mest. pri Vanuátujčevi, or. z Vanuátujčevo; DVOJINA:

(živostno vanuátujskega), mest. pri vanuátujskem, or. z im. Vanuátujčevi, rod. Vanuátujčevih, daj.

vanuátujskim; DVOJINA: im. vanuátujska, rod.

864

vanuátujskih, daj. vanuátujskima, tož. vanuátujska, Vasjevima; MNOŽINA: im. Vasjeve, rod. Vasjevih, daj.

mest. pri vanuátujskih, or. z vanuátujskima;

Vasjevim, tož. Vasjeve, mest. pri Vasjevih, or. z

MNOŽINA: im. vanuátujski, rod. vanuátujskih, daj.

Vasjevimi

vanuátujskim, tož. vanuátujske, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Vasjevo, rod. Vasjevega, daj.

vanuátujskih, or. z vanuátujskimi

Vasjevemu, tož. Vasjevo, mest. pri Vasjevem, or. z

ženski: EDNINA: im. vanuátujska, rod. vanuátujske, Vasjevim; DVOJINA: im. Vasjevi, rod. Vasjevih, daj.

daj. vanuátujski, tož. vanuátujsko, mest. pri

Vasjevima, tož. Vasjevi, mest. pri Vasjevih, or. z

vanuátujski, or. z vanuátujsko; DVOJINA: im.

Vasjevima; MNOŽINA: im. Vasjeva, rod. Vasjevih, daj.

vanuátujski, rod. vanuátujskih, daj. vanuátujskima,

Vasjevim, tož. Vasjeva, mest. pri Vasjevih, or. z

tož. vanuátujski, mest. pri vanuátujskih, or. z

Vasjevimi

vanuátujskima; MNOŽINA: im. vanuátujske, rod.

STATUS: predlog

vanuátujskih, daj. vanuátujskim, tož. vanuátujske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri vanuátujskih, or. z vanuátujskimi



srednji: EDNINA: im. vanuátujsko, rod.

vát -a in watt -a [vát] m

vanuátujskega, daj. vanuátujskemu, tož. vanuátujsko,

|merska enota|: Evropska unija je prepovedala

mest. pri vanuátujskem, or. z vanuátujskim; DVOJINA:

prodajo navadnih žarnic z močjo 100 vatov/watov

im. vanuátujski, rod. vanuátujskih, daj.

ali več; v strokovnih besedilih tudi nepodomačeno Po

vanuátujskima, tož. vanuátujski, mest. pri

mednarodnih določilih nazivna moč kvadratnega

vanuátujskih, or. z vanuátujskima; MNOŽINA: im.

metra sprejemnika sončne energije ustreza 700

vanuátujska, rod. vanuátujskih, daj. vanuátujskim, tož.

wattom <700 W>; prim. W2

vanuátujska, mest. pri vanuátujskih, or. z

(< Watt)

vanuátujskimi

{O} EDNINA: im. vát in watt, rod. váta in watta, daj.

STATUS: predlog

vátu in wattu, tož. vát in watt, mest. pri vátu in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

wattu, or. z vátom in z wattom; DVOJINA: im. váta in



watta, rod. vátov in wattov, daj. vátoma in wattoma,

Vásja -e in Vásja -a m; ime bitja, osebno ime

tož. váta in watta, mest. pri vátih in pri wattih, or. z

|moško ime|: književno delo Vasje/Vasja Ferrarija;

vátoma in z wattoma; MNOŽINA: im. váti in watti, rod.

Z Vasjo/Vasjem pojutrišnjem odpotujeva v

vátov in wattov, daj. vátom in wattom, tož. váte in

Francijo

watte, mest. pri vátih in pri wattih, or. z váti in z watti

{B} Vasjev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Vásja, rod. Vásje in Vásja, daj. Vásji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske

in Vásju, tož. Vásjo in Vásja, mest. pri Vásji in pri

enote; samostalnik moškega spola

Vásju, or. z Vásjo in z Vásjem; DVOJINA: im. Vásji in



Vásja, rod. Vásij in Vásjev, daj. Vásjama in Vásjema,

Vátikan -a m; zemljepisno ime

tož. Vásji in Vásja, mest. pri Vásjah in pri Vásjih, or. z

|dolgo ime Sveti sedež (Vatikanska mestna država)|;

Vásjama in z Vásjema; MNOŽINA: im. Vásje in Vásji,

|država|: televizijski prenos iz Vatikana; Škofje so

rod. Vásij in Vásjev, daj. Vásjam in Vásjem, tož.

dolžni vsako peto leto romati v Vatikan, se

Vásje, mest. pri Vásjah in pri Vásjih, or. z Vásjami in predstaviti papežu in poročati o stanju v škofijah;

z Vásji

Na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je zbralo več kot

STATUS: predlog





150.000 ljudi


PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Kje? v Vatikanu

moška); samostalnik moškega spola

Od kod? iz Vatikana



Kam? v Vatikan

Vásjev -a -o prid.

{B} Vatikanec, Vatikanka; Vatikančev, Vatikankin;

Ne moremo prezreti Vasjevih pripomb; Z

vatikanski

Vasjevima sinovoma gremo v mesto

{O} EDNINA: im. Vátikan, rod. Vátikana, daj.

(< Vásja)

Vátikanu, tož. Vátikan, mest. pri Vátikanu, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Vasjev, rod. Vasjevega, daj.

Vátikanom

Vasjevemu, tož. Vasjev (živostno Vasjevega), mest. pri

STATUS: predlog

Vasjevem, or. z Vasjevim; DVOJINA: im. Vasjeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Vasjevih, daj. Vasjevima, tož. Vasjeva, mest. pri



Vasjevih, or. z Vasjevima; MNOŽINA: im. Vasjevi,

Vátikančev -a -o prid.

rod. Vasjevih, daj. Vasjevim, tož. Vasjeve, mest. pri

Vatikančevo službovanje se je letos zaključilo

Vasjevih, or. z Vasjevimi

(< Vátikanec)

ženski: EDNINA: im. Vasjeva, rod. Vasjeve, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Vátikančev, rod.

Vasjevi, tož. Vasjevo, mest. pri Vasjevi, or. z

Vátikančevega, daj. Vátikančevemu, tož. Vátikančev

Vasjevo; DVOJINA: im. Vasjevi, rod. Vasjevih, daj.

(živostno Vátikančevega), mest. pri Vátikančevem, or.

Vasjevima, tož. Vasjevi, mest. pri Vasjevih, or. z

z Vátikančevim; DVOJINA: im. Vátikančeva, rod.

865

Vátikančevih, daj. Vátikančevima, tož. Vátikančeva, zborovanje||: Pravico do udeležbe in glasovanja na

mest. pri Vátikančevih, or. z Vátikančevima;

prvem/1. vatikanskem koncilu je imelo 1084

MNOŽINA: im. Vátikančevi, rod. Vátikančevih, daj.

škofov; vatikanski sporazum ||dokument||: Ustavno Vátikančevim, tož. Vátikančeve, mest. pri

sodišče je presodilo, da vatikanski sporazum ni v

Vátikančevih, or. z Vátikančevimi

nasprotju z ustavo

ženski: EDNINA: im. Vátikančeva, rod. Vátikančeve, (< Vátikan)

daj. Vátikančevi, tož. Vátikančevo, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. vátikanski, rod.

Vátikančevi, or. z Vátikančevo; DVOJINA: im.

vátikanskega, daj. vátikanskemu, tož. vátikanski

Vátikančevi, rod. Vátikančevih, daj. Vátikančevima,

(živostno vátikanskega), mest. pri vátikanskem, or. z

tož. Vátikančevi, mest. pri Vátikančevih, or. z

vátikanskim; DVOJINA: im. vátikanska, rod.

Vátikančevima; MNOŽINA: im. Vátikančeve, rod.

vátikanskih, daj. vátikanskima, tož. vátikanska, mest.

Vátikančevih, daj. Vátikančevim, tož. Vátikančeve,

pri vátikanskih, or. z vátikanskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Vátikančevih, or. z Vátikančevimi

vátikanski, rod. vátikanskih, daj. vátikanskim, tož.

srednji: EDNINA: im. Vátikančevo, rod.

vátikanske, mest. pri vátikanskih, or. z vátikanskimi

Vátikančevega, daj. Vátikančevemu, tož.

ženski: EDNINA: im. vátikanska, rod. vátikanske, daj.

Vátikančevo, mest. pri Vátikančevem, or. z

vátikanski, tož. vátikansko, mest. pri vátikanski, or. z Vátikančevim; DVOJINA: im. Vátikančevi, rod.

vátikansko; DVOJINA: im. vátikanski, rod.

Vátikančevih, daj. Vátikančevima, tož. Vátikančevi,

vátikanskih, daj. vátikanskima, tož. vátikanski, mest.

mest. pri Vátikančevih, or. z Vátikančevima;

pri vátikanskih, or. z vátikanskima; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Vátikančeva, rod. Vátikančevih, daj.

vátikanske, rod. vátikanskih, daj. vátikanskim, tož.

Vátikančevim, tož. Vátikančeva, mest. pri

vátikanske, mest. pri vátikanskih, or. z vátikanskimi

Vátikančevih, or. z Vátikančevimi

srednji: EDNINA: im. vátikansko, rod. vátikanskega, STATUS: predlog

daj. vátikanskemu, tož. vátikansko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

vátikanskem, or. z vátikanskim; DVOJINA: im.



vátikanski, rod. vátikanskih, daj. vátikanskima, tož.

Vátikanec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

vátikanski, mest. pri vátikanskih, or. z vátikanskima;

Vatikanci uporabljajo evro

MNOŽINA: im. vátikanska, rod. vátikanskih, daj.

(< Vátikan)

vátikanskim, tož. vátikanska, mest. pri vátikanskih, or.

{B} Vatikančev

z vátikanskimi

{O} EDNINA: im. Vátikanec, rod. Vátikanca, daj.

STATUS: predlog

Vátikancu, tož. Vátikanca, mest. pri Vátikancu, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja

Vátikancem; DVOJINA: im. Vátikanca, rod.

zgodovinskih dogodkov

Vátikancev, daj. Vátikancema, tož. Vátikanca, mest.



pri Vátikancih, or. z Vátikancema; MNOŽINA: im.

vátsekúnda -e ž

Vátikanci, rod. Vátikancev, daj. Vátikancem, tož.

|podomačeno za wattsekunda|; |merska enota|:

Vátikance, mest. pri Vátikancih, or. z Vátikanci

Električno delo pogosto izražamo tudi z

STATUS: predlog

vatsekundami; energija osmih vatsekund <8 Ws>;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

prim. Ws

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. vátsekúnda, rod. vátsekúnde, daj.



vátsekúndi, tož. vátsekúndo, mest. pri vátsekúndi, or.

Vátikanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

z vátsekúndo; DVOJINA: im. vátsekúndi, rod.

Le okoli 30 Vatikank ima vatikansko državljanstvo

vátsekúnd, daj. vátsekúndama, tož. vátsekúndi, mest.

(< Vátikan)

pri vátsekúndah, or. z vátsekúndama; MNOŽINA: im.

{B} Vatikankin

vátsekúnde, rod. vátsekúnd, daj. vátsekúndam, tož.

{O} EDNINA: im. Vátikanka, rod. Vátikanke, daj.

vátsekúnde, mest. pri vátsekúndah, or. z

Vátikanki, tož. Vátikanko, mest. pri Vátikanki, or. z

vátsekúndami

Vátikanko; DVOJINA: im. Vátikanki, rod. Vátikank,

STATUS: predlog

daj. Vátikankama, tož. Vátikanki, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik Vátikankah, or. z Vátikankama; MNOŽINA: im.

moškega spola

Vátikanke, rod. Vátikank, daj. Vátikankam, tož.



Vátikanke, mest. pri Vátikankah, or. z Vátikankami

v. d. [vé dé in və̀ də̀] okrajš.

STATUS: predlog

|vršilec dolžnosti; vršilka dolžnosti|: Dela kot vodja

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

trženja in v. d. vodje prodaje revij; za imenom, z vejico Janez Novak, v. d. direktorja, vodi družbo od

vátikanski -a -o prid.

januarja

srečanje z vatikanskim državnim tajnikom; Škof je

STATUS: predlog

v Slovenijo pripotoval skupaj z vatikansko

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

delegacijo; vatikanski koncil ||zgodovinski dogodek, 866

véber -bra m; obširneje glej pri weber STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Večér -a m; stvarno ime

samostalnik moškega spola

|slovensko podjetje|: Knjižica se je tiskala v



sodelovanju z Večerom; |slovenski časopis|: Več o

Végov -a -o prid.

tem v tiskani izdaji Večera

ilustracija v Vegovem matematičnem učbeniku;

{B} Večerov

Vegova nagrada ||nagrada||: Učiteljica je izročila

{O} EDNINA: im. Večér, rod. Večéra, daj. Večéru, tož.

Vegove nagrade tistim, ki so se izkazali na

Večéra, mest. pri Večéru, or. z Večérom

matematičnem kenguruju

STATUS: predlog

(< Véga)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

{O} moški: EDNINA: im. Végov, rod. Végovega, daj.



Végovemu, tož. Végov (živostno Végovega), mest. pri

večérnica -e ž

Végovem, or. z Végovim; DVOJINA: im. Végova, rod.

|zvezda|: Večernica najmočneje sije v pozni zimi;

Végovih, daj. Végovima, tož. Végova, mest. pri

|povest|: navadno v množini Babica me je navajala na

Végovih, or. z Végovima; MNOŽINA: im. Végovi, rod.

branje slovenskih večernic; |popoldanska oz.

Végovih, daj. Végovim, tož. Végove, mest. pri

večerna molitev|: navadno v množini V farni cerkvi je

Végovih, or. z Végovimi

zvonilo k večernicam; |nagrada|: Žirija je včeraj

ženski: EDNINA: im. Végova, rod. Végove, daj.

razglasila pet finalistov za večernico

Végovi, tož. Végovo, mest. pri Végovi, or. z Végovo;

{B} večerničin

DVOJINA: im. Végovi, rod. Végovih, daj. Végovima,

{O} EDNINA: im. večérnica, rod. večérnice, daj.

tož. Végovi, mest. pri Végovih, or. z Végovima;

večérnici, tož. večérnico, mest. pri večérnici, or. z

MNOŽINA: im. Végove, rod. Végovih, daj. Végovim,

večérnico; DVOJINA: im. večérnici, rod. večérnic, daj.

tož. Végove, mest. pri Végovih, or. z Végovimi

večérnicama, tož. večérnici, mest. pri večérnicah, or. z srednji: EDNINA: im. Végovo, rod. Végovega, daj.

večérnicama; MNOŽINA: im. večérnice, rod. večérnic,

Végovemu, tož. Végovo, mest. pri Végovem, or. z

daj. večérnicam, tož. večérnice, mest. pri večérnicah,

Végovim; DVOJINA: im. Végovi, rod. Végovih, daj.

or. z večérnicami

Végovima, tož. Végovi, mest. pri Végovih, or. z

STATUS: predlog

Végovima; MNOŽINA: im. Végova, rod. Végovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Végovim, tož. Végova, mest. pri Végovih, or. z

odlikovanj, častnih nazivov

Végovimi



STATUS: predlog

vedé -êja m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|vršilec dolžnosti|: S tem, ko so me imenovali za



vedeja, so mi naložili dodatno breme; Mestni svet je

vêjica -e ž

podaljšal mandate vsem vedejem

|ločilo|: Predelali smo pravopisno poglavje o

(< v. d.)

postavljanju vejice; Ljudje najraje pozabljajo vejice

{O} EDNINA: im. vedé, rod. vedêja, daj. vedêju, tož.

in veliko začetnico

vedéja, mest. pri vedêju, or. z vedêjem; DVOJINA: im.

{PRZ} , levostično pri označevanju besednih premolkov, vedêja, rod. vedêjev, daj. vedêjema, tož. vedêja, mest.

nasprotij, naštevanju Javnosti so Ivana Kobilica, Zofka pri vedêjih, or. z vedêjema; MNOŽINA: im. vedêji, rod.

Kveder, Lili Novy ali Ita Rina znane, le redki

vedêjev, daj. vedêjem, tož. vedêje, mest. pri vedêjih,

poznajo zgodbo blejske hotelirke Jule Molnar; Hiša

or. z vedêji

je bila lepo grajena, toda pusta; levostično pri ločevanju STATUS: predlog

zvalnikov, medmetov od drugega besedila Lepo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave pozdravljeni, otroci; Oh, ta sedemdeseta!; levostično



pri zapisu datuma Srečanje bo v soboto, 12. avgusta, v

Véga -e in Véga -a m; ime bitja, osebno ime

prostorih društva; levostično pri imenskih seznamih, če je

|priimek|: prireditev ob obletnici rojstva barona

priimek na prvem mestu Novak, Janez; stično pri

Jurija Vege/Vega na njegovi rojstni domačiji v

sklicevanju na svetopisemske zapise 1 Kor 12,31–13,13;

Zagorici

stično pri decimalnem številčenju za ločevanje celega števila

{B} Vegov

in decimalke 12,45

{O}

{O} EDNINA: im. vêjica, rod. vêjice, daj. vêjici, tož.

EDNINA: im. Véga, rod. Vége in Véga, daj. Végi in

Végu,

vêjico, mest. pri vêjici, or. z vêjico; DVOJINA: im.

tož. Végo in Véga, mest. pri Végi in pri Végu,

vêjici, rod. vêjic, daj. vêjicama, tož. vêjici, mest. pri or. z Végo in z Végom; DVOJINA: im. Végi in Véga,

vêjicah, or. z vêjicama; MNOŽINA: im. vêjice, rod.

rod. Vég in Végov, daj. Végama in Végoma, tož. Végi

vêjic, daj. vêjicam, tož. vêjice, mest. pri vêjicah, or. z in Véga, mest. pri Végh in pri Végih, or. z Végama in

z Végoma;

vêjicami

MNOŽINA: im. Vége in Végi, rod. Vég in

Végov,

S

daj. Végam in Végom, tož. Vége in Vége,

TATUS: predlog

mest. pri Végah in pri Végih, or. z Végami in z Végi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

867



{O} EDNINA: im. Véles, rod. Vélesa, daj. Vélesu, tož.

vel. okrajš.

Vélesa, mest. pri Vélesu, or. z Vélesom; DVOJINA: im.

|velikost|: Prodajamo hišo, dvojček vel. 10 x 11 m

Vélesa, rod. Vélesov, daj. Vélesoma, tož. Vélesa, mest.

STATUS: predlog

pri Vélesih, or. z Vélesoma; MNOŽINA: im. Vélesi,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

rod. Vélesov, daj. Vélesom, tož. Vélese, mest. pri



Vélesih, or. z Vélesi

Vel. okrajš.

STATUS: predlog

|Veliki|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Vel.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Britanija; Vel. Lašče; prim. V.



STATUS: predlog

veličánstvo -a s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|protokolarni naziv za vladarja, vladarico|: s svojilnim zaimkom, pri izražanju v odsotnosti osebe biografija

vèlemójster -tra m

njenega/Njenega kraljevega veličanstva Elizabete

nogometni velemojster; Velja za enega izmed

II./Druge; 2. septembra 1806 je njegovo/Njegovo

najboljših svetovnih velemojstrov; šahovski

veličanstvo cesar Franc obiskalo Maribor; s svojilnim

velemojster ||naslov||: Ruski šahovski velemojster je zaimkom, pri izražanju v prisotnosti osebe Prepozno je, odlično odigral štiri partije

vaše/Vaše veličanstvo; v prenesenem pomenu njegovo

{B} velemojstrov

veličanstvo televizor

{O} EDNINA: im. vèlemójster, rod. vèlemójstra, daj.

{O} EDNINA: im. veličánstvo, rod. veličánstva, daj.

vèlemójstru, tož. vèlemójstra, mest. pri vèlemójstru,

veličánstvu, tož. veličánstvo, mest. pri veličánstvu, or.

or. z vèlemójstrom; DVOJINA: im. vèlemójstra, rod.

z veličánstvom; DVOJINA: im. veličánstvi, rod.

vèlemójstrov, daj. vèlemójstroma, tož. vèlemójstra,

veličánstev, daj. veličánstvoma, tož. veličánstvi, mest.

mest. pri vèlemójstrih, or. z vèlemójstroma;

pri veličánstvih, or. z veličánstvoma; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. vèlemójstri, rod. vèlemójstrov, daj.

veličánstva, rod. veličánstev, daj. veličánstvom, tož.

vèlemójstrom, tož. vèlemójstre, mest. pri

veličánstva, mest. pri veličánstvih, or. z veličánstvi

vèlemójstrih, or. z vèlemójstri

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,



odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik moškega

Vélika Británija -e -e ž; zemljepisno ime

spola

|drugo ime države|: Privabiti želijo goste iz Velike



Britanije in Rusije; Prvi zapisani dokument

vèlemójstrica -e

kolektivnega zagovorništva izvira iz Velike

ž

Britanije; Osebno premoženje v Veliki Britaniji je

Tako rekoč brez boja je remizirala s hrvaško

velemojstrico;

vredno več kot nepremičnina v Sloveniji; prim.

šahovska velemojstrica ||naslov||:

Izpolnila je vse kriterije za pridobitev naslova

Zdrúženo kraljéstvo

šahovske velemojstrice

Kje? v Veliki Britaniji

(< vèlemójster)

Od kod? iz Velike Britanije

{B} velemojstričin

Kam? v Veliko Britanijo

{O}

{B} Britanec, Britanka; Britančev, Britankin;

EDNINA: im. vèlemójstrica, rod. vèlemójstrice,

britanski

daj. vèlemójstrici, tož. vèlemójstrico, mest. pri

{O}

vèlemójstrici,

EDNINA: im. Vélika Británija, rod. Vélike

or. z vèlemójstrico; DVOJINA: im.

vèlemójstrici,

Británije, daj. Véliki Britániji, tož. Véliko Británijo, rod. vèlemójstric, daj.

vèlemójstricama,

mest. pri Véliki Britániji, or. z Véliko Británijo

tož. vèlemójstrici, mest. pri

vèlemójstricah,

STATUS: predlog

or. z vèlemójstricama; MNOŽINA: im.

vèlemójstrice, rod. vèlemójstric, daj. vèlemójstricam,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

tož. vèlemójstrice, mest. pri vèlemójstricah, or. z



vèlemójstricami

Véliki dúh -ega -a m; ime bitja, religijsko ime

STATUS: predlog

|indijanski vrhovni bog|: Nekatera indijanska

P

ljudstva menijo, da se Veliki duh kaže v podobi

RAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

ptiča gromovnika; Za Indijance je je bilo vse v

odlikovanj, častnih nazivov

naravi sveto, izraz Velikega duha, ki je v ozadju



vsega

Véles -a m; ime bitja, religijsko ime

{O} EDNINA: im. Véliki dúh, rod. Vélikega duhá, daj.

|slovanski bog živine|: dvoboj med Velesom in

Vélikemu dúhu, tož. Vélikega duhá, mest. pri

Perunom; Velesu so postavljali svetišča na nizkih

Vélikem dúhu, or. z Vélikim dúhom

vlažnih točkah, v globelih in dolinah

STATUS: predlog

{B} Velesov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena



868

vélikonémec -mca m

vélikonémško, mest. pri vélikonémškem, or. z

|privrženec velikonemštva|: Pripadniki

vélikonémškim; DVOJINA: im. vélikonémški, rod.

velikonemcev so imeli večino zlasti na deželi

vélikonémških, daj. vélikonémškima, tož.

{B} velikonemčev

vélikonémški, mest. pri vélikonémških, or. z

{O} EDNINA: im. vélikonémec, rod. vélikonémca, daj.

vélikonémškima; MNOŽINA: im. vélikonémška, rod.

vélikonémcu, tož. vélikonémca, mest. pri

vélikonémških, daj. vélikonémškim, tož.

vélikonémcu, or. z vélikonémcem; DVOJINA: im.

vélikonémška, mest. pri vélikonémških, or. z

vélikonémca, rod. vélikonémcev, daj.

vélikonémškimi

vélikonémcema, tož. vélikonémca, mest. pri

STATUS: predlog

vélikonémcih, or. z vélikonémcema; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; podredne

vélikonémci, rod. vélikonémcev, daj. vélikonémcem,

zloženke

tož. vélikonémce, mest. pri vélikonémcih, or. z



vélikonémci

vélikonémštvo -a s

STATUS: predlog

|politično gibanje za združitev vseh Nemcev v 19.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; stoletju|: avstrijska različica velikonemštva

podredne zloženke

{O} EDNINA: im. velíkonémštvo, rod. velíkonémštva,



daj. velíkonémštvu, tož. velíkonémštvo, mest. pri

vélikonémka -e ž

velíkonémštvu, or. z velíkonémštvom; DVOJINA: im.

|privrženka velikonemštva|

velíkonémštvi, rod. velíkonémštev, daj.

(< vélikonémec)

velíkonémštvoma, tož. velíkonémštvi, mest. pri

{B} velikonemkin

velíkonémštvih, or. z velíkonémštvoma; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. vélikonémka, rod. vélikonémke, daj.

im. velíkonémštva, rod. velíkonémštev, daj.

vélikonémki, tož. vélikonémko, mest. pri

velíkonémštvom, tož. velíkonémštva, mest. pri

vélikonémki, or. z vélikonémko; DVOJINA: im.

velíkonémštvih, or. z velíkonémštvi

vélikonémki, rod. vélikonémk, daj. vélikonémkama,

STATUS: predlog

tož. vélikonémki, mest. pri vélikonémkah, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

vélikonémkama; MNOŽINA: im. vélikonémke, rod.



vélikonémk, daj. vélikonémkam, tož. vélikonémke,

Velikónja -e tudi Velikónja -a m; ime bitja, osebno ime mest. pri vélikonémkah, or. z vélikonémkami

|priimek|: Zaposlil je Velikonjo in Hladnika; Že v

STATUS: predlog

torek je opravil pogovor z Velikonjo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice;

{B} Velikonjev

podredne zloženke

{O} EDNINA: im. Velikónja, rod. Velikónje tudi



Velikónja, daj. Velikónji tudi Velikónju, tož.

vélikonémški -a -o prid.

Velikónjo tudi Velikónja, mest. pri Velikónji tudi pri

Današnji koncept srednje Evrope temelji na

Velikónju, or. z Velikónjo tudi z Velikónjom;

velikonemški ideji o združitvi Nemčije in Avstrije

DVOJINA: im. Velikónji tudi Velikónja, rod. Velikónj

(< vélikonémec)

tudi Velikónjov, daj. Velikónjama tudi Velikónjoma,

{O} moški: EDNINA: im. vélikonémški, rod.

tož. Velikónji tudi Velikónja, mest. pri Velikónjah tudi vélikonémškega, daj. vélikonémškemu, tož.

pri Velikónjih, or. z Velikónjama tudi z

vélikonémški (živostno vélikonémškega), mest. pri

Velikónjoma; MNOŽINA: im. Velikónje tudi

vélikonémškem, or. z vélikonémškim; DVOJINA: im.

Velikónji, rod. Velikónj tudi Velikónjov, daj.

vélikonémška, rod. vélikonémških, daj.

Velikónjam tudi Velikónjom, tož. Velikónje tudi

vélikonémškima, tož. vélikonémška, mest. pri

Velikónje, mest. pri Velikónjah tudi pri Velikónjih,

vélikonémških, or. z vélikonémškima; MNOŽINA: im.

or. z Velikónjami tudi z Velikónji

vélikonémški, rod. vélikonémških, daj.

STATUS: predlog

vélikonémškim, tož. vélikonémške, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

vélikonémških, or. z vélikonémškimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. vélikonémška, rod.



vélikonémške, daj. vélikonémški, tož. vélikonémško,

Velikónjev -a -o prid.

mest. pri vélikonémški, or. z vélikonémško; DVOJINA:

Ob Velikonjevih besedah so se prisotni zamislili

im. vélikonémški, rod. vélikonémških, daj.

(< Velikónja)

vélikonémškima, tož. vélikonémški, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Velikónjev, rod.

vélikonémških, or. z vélikonémškima; MNOŽINA: im.

Velikónjevega, daj. Velikónjevemu, tož. Velikónjev

vélikonémške, rod. vélikonémških, daj.

(živostno Velikónjevega), mest. pri Velikónjevem, or.

vélikonémškim, tož. vélikonémške, mest. pri

s Velikónjevim; DVOJINA: im. Velikónjeva, rod.

vélikonémških, or. z vélikonémškimi

Velikónjevih, daj. Velikónjevima, tož. Velikónjeva,

srednji: EDNINA: im. vélikonémško, rod.

mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevima;

vélikonémškega, daj. vélikonémškemu, tož.

MNOŽINA: im. Velikónjevi, rod. Velikónjevih, daj.

869

Velikónjevim, tož. Velikónjeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. véndski, rod. véndskega, daj.

Velikónjevih, or. s Velikónjevimi

véndskemu, tož. véndski (živostno véndskega), mest.

ženski: EDNINA: im. Velikónjeva, rod. Velikónjeve, pri véndskem, or. z véndskim; DVOJINA: im. véndska,

daj. Velikónjevi, tož. Velikónjevo, mest. pri

rod. véndskih, daj. véndskima, tož. véndska, mest. pri

Velikónjevi, or. s Velikónjevo; DVOJINA: im.

véndskih, or. z véndskima; MNOŽINA: im. véndski,

Velikónjevi, rod. Velikónjevih, daj. Velikónjevima,

rod. véndskih, daj. véndskim, tož. véndske, mest. pri

tož. Velikónjevi, mest. pri Velikónjevih, or. s

véndskih, or. z véndskimi

Velikónjevima; MNOŽINA: im. Velikónjeve, rod.

ženski: EDNINA: im. véndska, rod. véndske, daj.

Velikónjevih, daj. Velikónjevim, tož. Velikónjeve,

véndski, tož. véndsko, mest. pri véndski, or. z

mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevimi

véndsko; DVOJINA: im. véndski, rod. véndskih, daj.

srednji: EDNINA: im. Velikónjevo, rod.

véndskima, tož. véndski, mest. pri véndskih, or. z

Velikónjevega, daj. Velikónjevemu, tož.

véndskima; MNOŽINA: im. véndske, rod. véndskih,

Velikónjevo, mest. pri Velikónjevem, or. s

daj. véndskim, tož. véndske, mest. pri véndskih, or. z

Velikónjevim; DVOJINA: im. Velikónjevi, rod.

véndskimi

Velikónjevih, daj. Velikónjevima, tož. Velikónjevi,

srednji: EDNINA: im. véndsko, rod. véndskega, daj.

mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevima;

véndskemu, tož. véndsko, mest. pri véndskem, or. z

MNOŽINA: im. Velikónjeva, rod. Velikónjevih, daj.

véndskim; DVOJINA: im. véndski, rod. véndskih, daj.

Velikónjevim, tož. Velikónjeva, mest. pri

véndskima, tož. véndski, mest. pri véndskih, or. z

Velikónjevih, or. s Velikónjevimi

véndskima; MNOŽINA: im. véndska, rod. véndskih,

STATUS: predlog

daj. véndskim, tož. véndska, mest. pri véndskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

véndskimi



STATUS: predlog

Vénd -a m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|nekdaj slabšalno madžarsko ime za Slovenca|:



Madžari Slovence še danes s prizvokom

Vénera -e ž; ime bitja, religijsko ime

podcenjevanja imenujejo Vendi

|rimska boginja ljubezni|: Motiv boginje Venere iz

{B} Vendov

19. stoletja v obliki male sobne plastike iz belega

{O} EDNINA: im. Vénd, rod. Vénda, daj. Véndu, tož.

marmorja krasi okrogli salon palače Gabrielli v

Vénda, mest. pri Véndu, or. z Véndom; DVOJINA: im.

Piranu

Vénda, rod. Véndov, daj. Véndoma, tož. Vénda, mest.

{B} Venerin

pri Véndih, or. z Véndoma; MNOŽINA: im. Véndi, rod.

{O} EDNINA: im. Vénera, rod. Vénere, daj. Véneri, tož.

Véndov, daj. Véndom, tož. Vénde, mest. pri Véndih,

Vénero, mest. pri Véneri, or. z Vénero; DVOJINA: im.

or. z Véndi

Véneri, rod. Véner, daj. Vénerama, tož. Véneri, mest.

STATUS: predlog

pri Vénerah, or. z Vénerama; MNOŽINA: im. Vénere,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rod. Véner, daj. Véneram, tož. Vénere, mest. pri



Vénerah, or. z Vénerami

Véndinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

|nekdaj slabšalno madžarsko ime za Slovenko|:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Klicali so jo Vendinja

rimska imena

(< Vénd)



{B} Vendinjin

vénerin -a -o prid.

{O} EDNINA: im. Véndinja, rod. Véndinje, daj.

venerin griček ||del telesa||: Pasovi hlač so zlezli pod Véndinji, tož. Véndinjo, mest. pri Véndinji, or. z

popek in komajda še pokrijejo venerin griček; prim.

Véndinjo; DVOJINA: im. Véndinji, rod. Véndinj, daj.

Vénerin

Véndinjama, tož. Véndinji, mest. pri Véndinjah, or. z

(< Vénera)

Véndinjama; MNOŽINA: im. Véndinje, rod. Véndinj,

{O} moški: EDNINA: im. vénerin, rod. vénerinega, daj.

daj. Véndinjam, tož. Véndinje, mest. pri Véndinjah, or.

vénerinemu, tož. vénerin (živostno vénerinega), mest.

z Véndinjami

pri vénerinem, or. z vénerinim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

vénerina, rod. vénerinih, daj. vénerinima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

vénerina, mest. pri vénerinih, or. z vénerinima;



MNOŽINA: im. vénerini, rod. vénerinih, daj. vénerinim,

véndski -a -o prid.

tož. vénerine, mest. pri vénerinih, or. z vénerinimi

Pastor Rath je leta 1782 odločno zavrnil vendsko

ženski: EDNINA: im. vénerina, rod. vénerine, daj.

teorijo o izvoru prekmurskih Slovencev; V zapisih

vénerini, tož. vénerino, mest. pri vénerini, or. z

je navedeno, da je imel kralj Samo dvanajst

vénerino; DVOJINA: im. vénerini, rod. vénerinih, daj.

vendskih žena

vénerinima, tož. vénerini, mest. pri vénerinih, or. z

(< Vénd)

vénerinima; MNOŽINA: im. vénerine, rod. vénerinih,

870

daj. vénerinim, tož. vénerine, mest. pri vénerinih, or. z vénerinimi

Venezuélčev -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. vénerino, rod. vénerinega, daj.

Venezuelčev dirkalnik je bil v nesreči močno

vénerinemu, tož. vénerino, mest. pri vénerinem, or. z

poškodovan

vénerinim; DVOJINA: im. vénerini, rod. vénerinih, daj.

(< Venezuélec)

vénerinima, tož. vénerini, mest. pri vénerinih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Venezuélčev, rod.

vénerinima; MNOŽINA: im. vénerina, rod. vénerinih,

Venezuélčevega, daj. Venezuélčevemu, tož.

daj. vénerinim, tož. vénerina, mest. pri vénerinih, or. z Venezuélčev (živostno Venezuélčevega), mest. pri

vénerinimi

Venezuélčevem, or. z Venezuélčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Venezuélčeva, rod. Venezuélčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Venezuélčevima, tož. Venezuélčeva, mest. pri

-ov/-ev ali -in v SBZ

Venezuélčevih, or. z Venezuélčevima; MNOŽINA: im.



Venezuélčevi, rod. Venezuélčevih, daj.

Vénerin -a -o

Venezuélčevim,

prid.

tož. Venezuélčeve, mest. pri

Avtor ene najslavnejših upodobitev Venerinega

Venezuélčevih, or. z Venezuélčevimi

rojstva je Sandro Botticelli;

ženski:

prim. vénerin

EDNINA: im. Venezuélčeva, rod.

(< Vénera)

Venezuélčeve, daj. Venezuélčevi, tož. Venezuélčevo,

{O} moški: EDNINA: im. Vénerin, rod. Vénerinega, mest. pri Venezuélčevi, or. z Venezuélčevo;

daj. Vénerinemu, tož. Vénerin (živostno Vénerinega),

DVOJINA: im. Venezuélčevi, rod. Venezuélčevih, daj.

Venezuélčevima,

mest. pri Vénerinem, or. z Vénerinim; DVOJINA: im.

tož. Venezuélčevi, mest. pri

Vénerina,

Venezuélčevih,

rod. Vénerinih, daj. Vénerinima, tož.

or. z Venezuélčevima; MNOŽINA: im.

Vénerina,

Venezuélčeve,

mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinima;

rod. Venezuélčevih, daj.

Venezuélčevim,

MNOŽINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj.

tož. Venezuélčeve, mest. pri

Vénerinim,

Venezuélčevih,

tož. Vénerine, mest. pri Vénerinih, or. z

or. z Venezuélčevimi

Vénerinimi

srednji: EDNINA: im. Venezuélčevo, rod.

ženski:

Venezuélčevega,

EDNINA: im. Vénerina, rod. Vénerine, daj.

daj. Venezuélčevemu, tož.

Vénerini,

Venezuélčevo,

tož. Vénerino, mest. pri Vénerini, or. z

mest. pri Venezuélčevem, or. z

Vénerino;

Venezuélčevim;

DVOJINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj.

DVOJINA: im. Venezuélčevi, rod.

Vénerinima,

Venezuélčevih,

tož. Vénerini, mest. pri Vénerinih, or. z

daj. Venezuélčevima, tož.

Vénerinima;

Venezuélčevi,

MNOŽINA: im. Vénerine, rod. Vénerinih,

mest. pri Venezuélčevih, or. z

Venezuélčevima;

daj. Vénerinim, tož. Vénerine, mest. pri Vénerinih, or.

MNOŽINA: im. Venezuélčeva, rod.

z Vénerinimi

Venezuélčevih, daj. Venezuélčevim, tož.

srednji:

Venezuélčeva,

EDNINA: im. Vénerino, rod. Vénerinega, daj.

mest. pri Venezuélčevih, or. z

Vénerinemu,

Venezuélčevimi

tož. Vénerino, mest. pri Vénerinem, or. z

Vénerinim; DVOJINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih,

STATUS: predlog

daj. Vénerinima, tož. Vénerini, mest. pri Vénerinih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

z Vénerinima; MNOŽINA: im. Vénerina, rod.



Vénerinih, daj. Vénerinim, tož. Vénerina, mest. pri

Venezuélec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime

Vénerinih, or. z Vénerinimi

Venezuelcev je 31 milijonov

STATUS: predlog

(< Venezuéla)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Venezuelčev



{O} EDNINA: im. Venezuélec, rod. Venezuélca, daj.

Venezuéla -e

Venezuélcu,

ž; zemljepisno ime

tož. Venezuélca, mest. pri Venezuélcu,

|dolgo ime Bolivarska republika Venezuela|; |država|:

or. z Venezuélcem; DVOJINA: im. Venezuélca, rod.

Najcenejša je nafta iz Venezuele; Ko je bila stara tri

Venezuélcev, daj. Venezuélcema, tož. Venezuélca,

leta, se je preselila v Venezuelo; Angelovi slapovi v

mest. pri Venezuélcih, or. z Venezuélcema;

Venezueli so s padcem 979 metrov najvišji na

MNOŽINA: im. Venezuélci, rod. Venezuélcev, daj.

svetu

Venezuélcem, tož. Venezuélce, mest. pri

Venezuélcih,

Kje? v Venezueli

or. z Venezuélci

Od kod? iz Venezuele

STATUS: predlog

Kam? v Venezuelo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{B} Venezuelec, Venezuelka; Venezuelčev,

samostalnik moškega spola

Venezuelkin; venezuelski



{O} EDNINA: im. Venezuéla, rod. Venezuéle, daj.

Venezuélka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Venezuéli, tož. Venezuélo, mest. pri Venezuéli, or. z

Rodil se je mami Venezuelki in očetu Vipavcu

Venezuélo

(< Venezuéla)

STATUS: predlog

{B} Venezuelkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

871

{O} EDNINA: im. Venezuélka, rod. Venezuélke, daj.

MNOŽINA: im. Vêre, rod. Vêr, daj. Vêram, tož. Vêre,

Venezuélki, tož. Venezuélko, mest. pri Venezuélki,

mest. pri Vêrah, or. z Vêrami

or. z Venezuélko; DVOJINA: im. Venezuélki, rod.

STATUS: predlog

Venezuélk, daj. Venezuélkama, tož. Venezuélki, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

pri Venezuélkah, or. z Venezuélkama; MNOŽINA: im.

ženska)

Venezuélke, rod. Venezuélk, daj. Venezuélkam, tož.



Venezuélke, mest. pri Venezuélkah, or. z

Vêrin -a -o prid.

Venezuélkami

Oglas za Verino dišavo so posneli pretekli konec

STATUS: predlog

tedna

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Vêra)



{O} moški: EDNINA: im. Vêrin, rod. Vêrinega, daj.

venezuélski -a -o prid.

Vêrinemu, tož. Vêrin (živostno Vêrinega), mest. pri

virus venezuelskega konjskega encefalitisa; Glavna

Vêrinem, or. z Vêrinim; DVOJINA: im. Vêrina, rod.

vloga v mehiški telenoveli je bila za venezuelsko

Vêrinih, daj. Vêrinima, tož. Vêrina, mest. pri Vêrinih, igralko mamljiva skušnjava

or. z Vêrinima; MNOŽINA: im. Vêrini, rod. Vêrinih,

(< Venezuéla)

daj. Vêrinim, tož. Vêrine, mest. pri Vêrinih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. venezuélski, rod.

Vêrinimi

venezuélskega, daj. venezuélskemu, tož. venezuélski

ženski: EDNINA: im. Vêrina, rod. Vêrine, daj. Vêrini, (živostno venezuélskega), mest. pri venezuélskem, or.

tož. Vêrino, mest. pri Vêrini, or. z Vêrino; DVOJINA:

z venezuélskim; DVOJINA: im. venezuélska, rod.

im. Vêrini, rod. Vêrinih, daj. Vêrinima, tož. Vêrini,

venezuélskih, daj. venezuélskima, tož. venezuélska,

mest. pri Vêrinih, or. z Vêrinima; MNOŽINA: im.

mest. pri venezuélskih, or. z venezuélskima;

Vêrine, rod. Vêrinih, daj. Vêrinim, tož. Vêrine, mest.

MNOŽINA: im. venezuélski, rod. venezuélskih, daj.

pri Vêrinih, or. z Vêrinimi

venezuélskim, tož. venezuélske, mest. pri

srednji: EDNINA: im. Vêrino, rod. Vêrinega, daj.

venezuélskih, or. z venezuélskimi

Vêrinemu, tož. Vêrino, mest. pri Vêrinem, or. z

ženski: EDNINA: im. venezuélska, rod. venezuélske, Vêrinim; DVOJINA: im. Vêrini, rod. Vêrinih, daj.

daj. venezuélski, tož. venezuélsko, mest. pri

Vêrinima, tož. Vêrini, mest. pri Vêrinih, or. z

venezuélski, or. z venezuélsko; DVOJINA: im.

Vêrinima; MNOŽINA: im. Vêrina, rod. Vêrinih, daj.

venezuélski, rod. venezuélskih, daj. venezuélskima,

Vêrinim, tož. Vêrina, mest. pri Vêrinih, or. z

tož. venezuélski, mest. pri venezuélskih, or. z

Vêrinimi

venezuélskima; MNOŽINA: im. venezuélske, rod.

STATUS: predlog

venezuélskih, daj. venezuélskim, tož. venezuélske,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri venezuélskih, or. z venezuélskimi



srednji: EDNINA: im. venezuélsko, rod.

Verónika -e ž; ime bitja, osebno ime

venezuélskega, daj. venezuélskemu, tož.

|žensko ime|: Slavljenec je najraje v družbi žene

venezuélsko, mest. pri venezuélskem, or. z

Veronike, štirih sester ter treh hčera

venezuélskim; DVOJINA: im. venezuélski, rod.

{B} Veronikin

venezuélskih, daj. venezuélskima, tož. venezuélski,

{O} EDNINA: im. Verónika, rod. Verónike, daj.

mest. pri venezuélskih, or. z venezuélskima;

Veróniki, tož. Veróniko, mest. pri Veróniki, or. z

MNOŽINA: im. venezuélska, rod. venezuélskih, daj.

Veróniko; DVOJINA: im. Veróniki, rod. Verónik, daj.

venezuélskim, tož. venezuélska, mest. pri

Verónikama, tož. Veróniki, mest. pri Verónikah, or. z

venezuélskih, or. z venezuélskimi

Verónikama; MNOŽINA: im. Verónike, rod. Verónik,

STATUS: predlog

daj. Verónikam, tož. Verónike, mest. pri Veróniksh,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. z Veróniksmi



STATUS: predlog

ver. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

|verzija|: Uporabljam Microsoft Office ver. 2.10;

ženska)

|verski|: ver. oddaja



STATUS: predlog

Verónika Deseníška -e -e ž; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

|slovenska literarna junakinja|: V zgodbah o



Veroniki Deseniški sta našla navdih Jurčič in

Vêra -e ž; ime bitja, osebno ime

Župančič

|žensko ime|: Obe Veri sta po rodu iz Prlekije

{O} EDNINA: im. Verónika Deseníška, rod. Verónike

{B} Verin

Deseníške, daj. Veróniki Deseníški, tož. Veróniko

{O} EDNINA: im. Vêra, rod. Vêre, daj. Vêri, tož. Vêro,

Deseníško, mest. pri Veróniki Deseníški, or. z

mest. pri Vêri, or. z Vêro; DVOJINA: im. Vêri, rod. Vêr, Veróniko Deseníško

daj. Vêrama, tož. Vêri, mest. pri Vêrah, or. z Vêrama;

STATUS: predlog

872

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem

{B} Vesnin

imenu

{O} EDNINA: im. Vésna, rod. Vésne, daj. Vésni, tož.



Vésno, mest. pri Vésni, or. z Vésno; DVOJINA: im.

Verónikin -a -o prid.

Vésni, rod. Vésen, daj. Vésnama, tož. Vésni, mest. pri

Veronikin mož; Veronikina nagrada ||nagrada||:

Vésnah, or. z Vésnama; MNOŽINA: im. Vésne, rod.

Podelitev Veronikine nagrade se odvija navadno v

Vésen, daj. Vésnam, tož. Vésne, mest. pri Vésnah, or.

Celju

z Vésnami

(< Verónika)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Verónikin, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Verónikinega, daj. Verónikinemu, tož. Verónikin

ženska); religijska imena

(živostno Verónikinega), mest. pri Verónikinem, or. z



Verónikinim; DVOJINA: im. Verónikina, rod.

Vésna2 -e ž; stvarno ime

Verónikinih, daj. Verónikinima, tož. Verónikina,

|umetniško društvo slovenskih slikarjev|: Člani

mest. pri Verónikinih, or. z Verónikinima; MNOŽINA:

Vesne, med katerimi so bili med drugimi tudi

im. Verónikini, rod. Verónikinih, daj. Verónikinim,

Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Ivan Vavpotič, so

tož. Verónikine, mest. pri Verónikinih, or. z

se imenovali vesnijani

Verónikinimi

{B} Vesnin

ženski: EDNINA: im. Verónikina, rod. Verónikine, daj.

{O} EDNINA: im. Vésna, rod. Vésne, daj. Vésni, tož.

Verónikini, tož. Verónikino, mest. pri Verónikini, or.

Vésno, mest. pri Vésni, or. z Vésno; DVOJINA: im.

z Verónikino; DVOJINA: im. Verónikini, rod.

Vésni, rod. Vésen, daj. Vésnama, tož. Vésni, mest. pri

Verónikinih, daj. Verónikinima, tož. Verónikini, mest.

Vésnah, or. z Vésnama; MNOŽINA: im. Vésne, rod.

pri Verónikinih, or. z Verónikinima; MNOŽINA: im.

Vésen, daj. Vésnam, tož. Vésne, mest. pri Vésnah, or.

Verónikine, rod. Verónikinih, daj. Verónikinim, tož.

z Vésnami

Verónikine, mest. pri Verónikinih, or. z

STATUS: predlog

Verónikinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

srednji: EDNINA: im. Verónikino, rod. Verónikinega, daj. Verónikinemu, tož. Verónikino, mest. pri

Vésta -e ž; ime bitja, religijsko ime

Verónikinem, or. z Verónikinim; DVOJINA: im.

|rimska boginja ognjišča in ognja|: Boginji Vesti so

Verónikini, rod. Verónikinih, daj. Verónikinima, tož.

postavljali svetišča na krajih, kamor je udarila

Verónikini, mest. pri Verónikinih, or. z

strela

Verónikinima; MNOŽINA: im. Verónikina, rod.

{B} Vestin

Verónikinih, daj. Verónikinim, tož. Verónikinina,

{O} EDNINA: im. Vésta, rod. Véste, daj. Vésti, tož.

mest. pri Verónikinih, or. z Verónikinimi

Vésto, mest. pri Vésti, or. z Vésto; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Vésti, rod. Vést, daj. Véstama, tož. Vésti, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Véstah, or. z Véstama; MNOŽINA: im. Véste, rod.

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki;

Vést, daj. Véstam, tož. Véste, mest. pri Véstah, or. z

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Véstami



STATUS: predlog

vésna -e ž

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

|nagrada|: Gostovanja se je udeležila tudi letošnja

rimska imena

dobitnica vesne za najboljšo igralko na festivalu v



Portorožu; prim. Vésna1

vet. okrajš.

{B} vesnin

|veterina|: zavod za vet.; |veterinar; veterinarka|: v

{O} EDNINA: im. vésna, rod. vésne, daj. vésni, tož.

zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. vet.; |veterinarski|: vésno, mest. pri vésni, or. z vésno; DVOJINA: im.

vet. zavod

vésni, rod. vésen, daj. vésnama, tož. vésni, mest. pri

STATUS: predlog

vésnah, or. z vésnama; MNOŽINA: im. vésne, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

vésen, daj. vésnam, tož. vésne, mest. pri vésnah, or. z vésnami

vezáj -a m

STATUS: predlog

|ločilo|: Naziv konservator-restavrator pišemo s

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

stičnim vezajem; Če za vezajem naredimo

odlikovanj, častnih nazivov

presledek, se spremeni v pomišljaj



{PRZ} - stično v prirednih zloženkah vzgojno-

Vésna1 -e ž; ime bitja, osebno ime

izobraževalni zavod; stično v podrednih zloženkah s

|žensko ime|: razstava grafik akademske slikarke

črkovnimi in številčnimi sestavinami c-mol; Čestitali so Vesne Drnovšek; |slovanska boginja pomladi|:

mu ob 50-letnici; stično pri povezovanju besed ku-ku;

Veliko Vesen je poimenovanih po boginji Vesni;

hokus-pokus; levo- oz. desnostično pri krajšanju zloženk prim. vésna

bio- in bibliografski podatki; stično pri pregibanju kratic 873

direktorica UKC-ja; NUK-ova kavarna; stično pri (< Vídic)

zlogovanju Slo-ve-ni-ja

{O} moški: EDNINA: im. Vídičev, rod. Vídičevega,

{O} EDNINA: im. vezáj, rod. vezája, daj. vezáju, tož.

daj. Vídičevemu, tož. Vídičev (živostno Vídičevega),

vezáj, mest. pri vezáju, or. z vezájem; DVOJINA: im.

mest. pri Vídičevem, or. z Vídičevim; DVOJINA: im.

vezája, rod. vezájev, daj. vezájema, tož. vezája, mest.

Vídičeva, rod. Vídičevih, daj. Vídičevima, tož.

pri vezájih, or. z vezájema; MNOŽINA: im. vezáji, rod.

Vídičeva, mest. pri Vídičevih, or. z Vídičevima;

vezájev, daj. vezájem, tož. vezáje, mest. pri vezájih, or.

MNOŽINA: im. Vídičevi, rod. Vídičevih, daj.

z vezáji

Vídičevim, tož. Vídičeve, mest. pri Vídičevih, or. z

STATUS: predlog

Vídičevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

ženski: EDNINA: im. Vídičeva, rod. Vídičeve, daj.



Vídičevi, tož. Vídičevo, mest. pri Vídičevi, or. z

Víd -a m; ime bitja, osebno ime

Vídičevo; DVOJINA: im. Vídičevi, rod. Vídičevih, daj.

|moško ime|: kapela svetega Vida; Na dopust smo

Vídičevima, tož. Vídičevi, mest. pri Vídičevih, or. z

odšli s prijateljem Vidom

Vídičevima; MNOŽINA: im. Vídičeve, rod. Vídičevih,

{B} Vidov

daj. Vídičevim, tož. Vídičeve, mest. pri Vídičevih, or.

{O} EDNINA: im. Víd, rod. Vída, daj. Vídu, tož. Vída,

z Vídičevimi

mest. pri Vídu, or. z Vídom; DVOJINA: im. Vída, rod.

srednji: EDNINA: im. Vídičevo, rod. Vídičevega, daj.

Vídov, daj. Vídoma, tož. Vída, mest. pri Vídih, or. z

Vídičevemu, tož. Vídičevo, mest. pri Vídičevem, or. z

Vídoma; MNOŽINA: im. Vídi, rod. Vídov, daj. Vídom,

Vídičevim; DVOJINA: im. Vídičevi, rod. Vídičevih,

tož. Víde, mest. pri Vídih, or. z Vídi

daj. Vídičevima, tož. Vídičevi, mest. pri Vídičevih, or.

STATUS: predlog

z Vídičevima; MNOŽINA: im. Vídičeva, rod.

P

Vídičevih, daj. Vídičevim, tož. Vídičeva, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Vídičevih,

moška)

or. z Vídičevimi



STATUS: predlog



Vída -e

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Pogovor z Vido mi je olajšal obisk



spletne strani davčne uprave; |slovensko bajeslovno

Vídmar -ja m; ime bitja, osebno ime

bitje|:

|priimek|: Osrednja šahovska prireditev bo

v zvezi lepa/Lepa Vida Povezavo lepe/Lepe

Vide z bitjem, ki se prerojeva, najdemo tudi v

posvečena prvemu slovenskemu velemojstru dr.

ljudski pesmi »Lepa Vida proso plela«, ki jo je

Milanu Vidmarju; Za Vidmarjem je akademiji

zapisal Stanko Vraz v Prekmurju

znanosti predsedoval Janez Milčinski

{B} Vidin

{B} Vidmarjev

{O}

{O}

EDNINA: im. Vída, rod. Víde, daj. Vídi, tož. Vído,

EDNINA: im. Vídmar, rod. Vídmarja, daj.

Vídmarju,

mest. pri Vídi, or. z Vído; DVOJINA: im. Vídi, rod. Víd, tož. Vídmarja, mest. pri Vídmarju, or. z

Vídmarjem;

daj. Vídama, tož. Vídi, mest. pri Vídah, or. z Vídama;

DVOJINA: im. Vídmarja, rod. Vídmarjev,

MNOŽINA: im. Víde, rod. Víd, daj. Vídam, tož. Víde,

daj. Vídmarjema, tož. Vídmarja, mest. pri Vídmarjih,

mest. pri Vídah, or. z Vídami

or. z Vídmarjema; MNOŽINA: im. Vídmarji, rod.

S

Vídmarjev, daj. Vídmarjem, tož. Vídmarje, mest. pri

TATUS: predlog

Vídmarjih,

P

or. z Vídmarji

RAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; lastna

STATUS: predlog

imena (osebna, ženska)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Vídic -a



m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: Nastopil je ob baritonistu Vidicu; Na

Vídmarjev -a -o prid.

Presenečen je bil nad Vidmarjevimi pogledi

Dunaju smo se seznanili z dr. Vidicem

(< Vídmar)

{B} Vidičev

{O}

{O} moški: EDNINA: im. Vídmarjev, rod.

EDNINA: im. Vídic, rod. Vídica, daj. Vídicu, tož.

Vídica,

Vídmarjevega, daj. Vídmarjevemu, tož. Vídmarjev

mest. pri Vídicu, or. z Vídicem; DVOJINA: im.

(

Vídica,

živostno Vídmarjevega), mest. pri Vídmarjevem, or. z

rod. Vídicev, daj. Vídicema, tož. Vídica, mest.

Vídmarjevim;

pri Vídicih,

DVOJINA: im. Vídmarjeva, rod.

or. z Vídicema; MNOŽINA: im. Vídici, rod.

Vídicev,

Vídmarjevih, daj. Vídmarjevima, tož. Vídmarjeva,

daj. Vídicem, tož. Vídice, mest. pri Vídicih,

mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevima;

or. z Vídici

S

MNOŽINA: im. Vídmarjevi, rod. Vídmarjevih, daj.

TATUS: predlog

Vídmarjevim, tož. Vídmarjeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Vídmarjevih, or. z Vídmarjevimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. Vídmarjeva, rod. Vídmarjeve, daj. Vídmarjevi, tož. Vídmarjevo, mest. pri

Vídičev -a -o prid.

Vídmarjevi, or. z Vídmarjevo; DVOJINA: im.

Zdravljico so opremili z Vidičevimi ilustracijami

Vídmarjevi, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevima,

874

tož. Vídmarjevi, mest. pri Vídmarjevih, or. z mest. pri Vídovih, or. z Vídovima; MNOŽINA: im.

Vídmarjevima; MNOŽINA: im. Vídmarjeve, rod.

Vídove, rod. Vídovih, daj. Vídovim, tož. Vídove, mest.

Vídmarjevih, daj. Vídmarjevim, tož. Vídmarjeve,

pri Vídovih, or. z Vídovimi

mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevimi

srednji: EDNINA: im. Vídovo, rod. Vídovega, daj.

srednji: EDNINA: im. Vídmarjevo, rod.

Vídovemu, tož. Vídovo, mest. pri Vídovem, or. z

Vídmarjevega, daj. Vídmarjevemu, tož. Vídmarjevo,

Vídovim; DVOJINA: im. Vídovi, rod. Vídovih, daj.

mest. pri Vídmarjevem, or. z Vídmarjevim; DVOJINA:

Vídovima, tož. Vídovi, mest. pri Vídovih, or. z

im. Vídmarjevi, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevima,

Vídovima; MNOŽINA: im. Vídova, rod. Vídovih, daj.

tož. Vídmarjevi, mest. pri Vídmarjevih, or. z

Vídovim, tož. Vídova, mest. pri Vídovih, or. z

Vídmarjevima; MNOŽINA: im. Vídmarjeva, rod.

Vídovimi

Vídmarjevih, daj. Vídmarjevim, tož. Vídmarjeva,

STATUS: predlog

mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Vídovič -a m; ime bitja, osebno ime



|priimek|: Poškodbo Janeza Vidoviča so že sanirali;

vídov -a -o prid.

Želel je govoriti z Vidovičem na samem

vidov ples ||bolezen||: Bolezen vidov ples se kaže z

{B} Vidovičev

nehotenimi in nepravilnimi gibi udov in trupa; prim.

{O} EDNINA: im. Vídovič, rod. Vídoviča, daj.

Vídov

Vídoviču, tož. Vídoviča, mest. pri Vídoviču, or. z

(< Víd)

Vídovičem; DVOJINA: im. Vídoviča, rod. Vídovičev,

{O} moški: EDNINA: im. vídov, rod. vídovega, daj.

daj. Vídovičema, tož. Vídoviča, mest. pri Vídovičih,

vídovemu, tož. vídov (živostno vídovega), mest. pri

or. z Vídovičema; MNOŽINA: im. Vídoviči, rod.

vídovem, or. z vídovim; DVOJINA: im. vídova, rod.

Vídovičev, daj. Vídovičem, tož. Vídoviče, mest. pri

vídovih, daj. vídovima, tož. vídova, mest. pri vídovih, Vídovičih, or. z Vídoviči

or. z vídovima; MNOŽINA: im. vídovi, rod. vídovih,

STATUS: predlog

daj. vídovim, tož. vídove, mest. pri vídovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

vídovimi

samostalnik moškega spola

ženski: EDNINA: im. vídova, rod. vídove, daj. vídovi, tož. vídovo, mest. pri vídovi, or. z vídovo; DVOJINA:

Vídovičev -a -o prid.

im. vídovi, rod. vídovih, daj. vídovima, tož. vídovi,

Nadure jim po Vidovičevih besedah izplačajo le za

mest. pri vídovih, or. z vídovima; MNOŽINA: im.

nujne naloge

vídove, rod. vídovih, daj. vídovim, tož. vídove, mest.

(< Vídovič)

pri vídovih, or. z vídovimi

{O} moški: EDNINA: im. Vídovičev, rod.

srednji: EDNINA: im. vídovo, rod. vídovega, daj.

Vídovičevega, daj. Vídovičevemu, tož. Vídovičev

vídovemu, tož. vídovo, mest. pri vídovem, or. z

(živostno Vídovičevega), mest. pri Vídovičevem, or. z

vídovim; DVOJINA: im. vídovi, rod. vídovih, daj.

Vídovičevim; DVOJINA: im. Vídovičeva, rod.

vídovima, tož. vídovi, mest. pri vídovih, or. z

Vídovičevih, daj. Vídovičevima, tož. Vídovičeva,

vídovima; MNOŽINA: im. vídova, rod. vídovih, daj.

mest. pri Vídovičevih, or. z Vídovičevima; MNOŽINA:

vídovim, tož. vídova, mest. pri vídovih, or. z

im. Vídovičevi, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevim,

vídovimi

tož. Vídovičeve, mest. pri Vídovičevih, or. z

STATUS: predlog

Vídovičevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na ženski: EDNINA: im. Vídovičeva, rod. Vídovičeve,

-ov/-ev ali -in v SBZ

daj. Vídovičevi, tož. Vídovičevo, mest. pri



Vídovičevi, or. z Vídovičevo; DVOJINA: im.

Vídov -a -o prid.

Vídovičevi, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevima, tož.

Kupil je stanovanje Vidove sestre Mojce; prim.

Vídovičevi, mest. pri Vídovičevih, or. z

vídov

Vídovičevima; MNOŽINA: im. Vídovičeve, rod.

(< Víd)

Vídovičevih, daj. Vídovičevim, tož. Vídovičeve, mest.

{O} moški: EDNINA: im. Vídov, rod. Vídovega, daj.

pri Vídovičevih, or. z Vídovičevimi

Vídovemu, tož. Vídov (živostno Vídovega), mest. pri

srednji: EDNINA: im. Vídovičevo, rod. Vídovičevega, Vídovem, or. z Vídovim; DVOJINA: im. Vídova, rod.

daj. Vídovičevemu, tož. Vídovičevo, mest. pri

Vídovih, daj. Vídovima, tož. Vídova, mest. pri

Vídovičevem, or. z Vídovičevim; DVOJINA: im.

Vídovih, or. z Vídovima; MNOŽINA: im. Vídovi, rod.

Vídovičevi, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevima, tož.

Vídovih, daj. Vídovim, tož. Vídove, mest. pri

Vídovičevi, mest. pri Vídovičevih, or. z

Vídovih, or. z Vídovimi

Vídovičevima; MNOŽINA: im. Vídovičeva, rod.

ženski: EDNINA: im. Vídova, rod. Vídove, daj. Vídovi, Vídovičevih, daj. Vídovičevim, tož. Vídovičeva, mest.

tož. Vídovo, mest. pri Vídovi, or. z Vídovo; DVOJINA:

pri Vídovičevih, or. z Vídovičevimi

im. Vídovi, rod. Vídovih, daj. Vídovima, tož. Vídovi,

STATUS: predlog

875

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{B} Vietnamčev



{O} EDNINA: im. Vietnamec, rod. Vietnamca, daj.

Vietnam -a [víjetnam] m; zemljepisno ime

Vietnamcu, tož. Vietnamca, mest. pri Vietnamcu, or. z

|dolgo ime Socialistična republika Vietnam|; |država|:

Vietnamcem; DVOJINA: im. Vietnamca, rod.

ameriški umik iz Vietnama; Povpraševanje po

Vietnamcev, daj. Vietnamcema, tož. Vietnamca, mest.

potovanjih v Vietnam se je zmanjšalo; Sredi

pri Vietnamcih, or. z Vietnamcema; MNOŽINA: im.

šestdesetih let so v ZDA in povsod po Evropi

Vietnamci, rod. Vietnamcev, daj. Vietnamcem, tož.

predvsem mladi ljudje protestirali proti vojni v

Vietnamce, mest. pri Vietnamcih, or. z Vietnamci

Vietnamu

STATUS: predlog

Kje? v Vietnamu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Od kod? iz Vietnama

samostalnik moškega spola

Kam? v Vietnam



{B} Vietnamec, Vietnamka; Vietnamčev,

Vietnamka -e [víjetnamka] ž; ime bitja, prebivalsko Vietnamkin; vietnamski

ime

{O} EDNINA: im. Vietnam, rod. Vietnama, daj.

121-letna Vietnamka naj bi bila najstarejša oseba na

Vietnamu, tož. Vietnam, mest. pri Vietnamu, or. z

svetu

Vietnamom

(< Vietnam)

STATUS: predlog

{B} Vietnamkin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

{O} EDNINA: im. Vietnamka, rod. Vietnamke, daj.



Vietnamki, tož. Vietnamko, mest. pri Vietnamki, or. z

Vietnamčev -a -o [víjetnamčev-] prid.

Vietnamko; DVOJINA: im. Vietnamki, rod. Vietnamk,

Vietnamčevi spomini so nas navdihnili

daj. Vietnamkama, tož. Vietnamki, mest. pri

(< Vietnamec)

Vietnamkah, or. z Vietnamkama; MNOŽINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. Vietnamčev, rod.

Vietnamke, rod. Vietnamk, daj. Vietnamkam, tož.

Vietnamčevega, daj. Vietnamčevemu, tož.

Vietnamke, mest. pri Vietnamkah, or. z

Vietnamčev (živostno Vietnamčevega), mest. pri

Vietnamkami

Vietnamčevem, or. z Vietnamčevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Vietnamčeva, rod. Vietnamčevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Vietnamčevima, tož. Vietnamčeva, mest. pri



Vietnamčevih, or. z Vietnamčevima; MNOŽINA: im.

vietnamski -a -o [víjetnamski] prid.

Vietnamčevi, rod. Vietnamčevih, daj. Vietnamčevim,

Eno najokusnejših piščančjih jedi so mi ponudili v

tož. Vietnamčeve, mest. pri Vietnamčevih, or. z

neki vietnamski restavraciji; Imata 65 glav živine,

Vietnamčevimi

13 konj in dva vietnamska prašiča; vietnamski

ženski: EDNINA: im. Vietnamčeva, rod. Vietnamčeve, sindrom ||bolezen||: Bolehal je za vietnamskim

daj. Vietnamčevi, tož. Vietnamčevo, mest. pri

sindromom zaradi vojne na Balkanu; vietnamska

Vietnamčevi, or. z Vietnamčevo; DVOJINA: im.

vojna ||vojaški spopad med Severnim Vietnamom ter Vietnamčevi, rod. Vietnamčevih, daj.

ZDA in Južnim Vietnamom||: Naborništvo so v

Vietnamčevima, tož. Vietnamčevi, mest. pri

ZDA ukinili po koncu vietnamske vojne leta 1973

Vietnamčevih, or. z Vietnamčevima; MNOŽINA: im.

(< Vietnam)

Vietnamčeve, rod. Vietnamčevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. vietnamski, rod.

Vietnamčevim, tož. Vietnamčeve, mest. pri

vietnamskega, daj. vietnamskemu, tož. vietnamski

Vietnamčevih, or. z Vietnamčevimi

(živostno vietnamskega), mest. pri vietnamskem, or. z

srednji: EDNINA: im. Vietnamčevo, rod.

vietnamskim; DVOJINA: im. vietnamska, rod.

Vietnamčevega, daj. Vietnamčevemu, tož.

vietnamskih, daj. vietnamskima, tož. vietnamska,

Vietnamčevo, mest. pri Vietnamčevem, or. z

mest. pri vietnamskih, or. z vietnamskima; MNOŽINA:

Vietnamčevim; DVOJINA: im. Vietnamčevi, rod.

im. vietnamski, rod. vietnamskih, daj. vietnamskim,

Vietnamčevih, daj. Vietnamčevima, tož.

tož. vietnamske, mest. pri vietnamskih, or. z

Vietnamčevi, mest. pri Vietnamčevih, or. z

vietnamskimi

Vietnamčevima; MNOŽINA: im. Vietnamčeva, rod.

ženski: EDNINA: im. vietnamska, rod. vietnamske, daj.

Vietnamčevih, daj. Vietnamčevim, tož. Vietnamčeva,

vietnamski, tož. vietnamsko, mest. pri vietnamski, or.

mest. pri Vietnamčevih, or. z Vietnamčevimi

z vietnamsko; DVOJINA: im. vietnamski, rod.

STATUS: predlog

vietnamskih, daj. vietnamskima, tož. vietnamski,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri vietnamskih, or. z vietnamskima; MNOŽINA:



im. vietnamske, rod. vietnamskih, daj. vietnamskim,

Vietnamec -mca [víjetnaməc] m; ime bitja, prebivalsko tož. vietnamske, mest. pri vietnamskih, or. z

ime

vietnamskimi

Večina Vietnamcev živi od poljedelstva

srednji: EDNINA: im. vietnamsko, rod. vietnamskega, (< Vietnam)

daj. vietnamskemu, tož. vietnamsko, mest. pri

876

vietnamskem, or. z vietnamskim; DVOJINA: im.

ponavljalno znamenje v slovarjih, kadar nadomešča celotno vietnamski, rod. vietnamskih, daj. vietnamskima, tož.

besedo dedek: Obiskal jih je ~; prim. tílda

vietnamski, mest. pri vietnamskih, or. z

{O} EDNINA: im. vijúga, rod. vijúge, daj. vijúgi, tož.

vietnamskima; MNOŽINA: im. vietnamska, rod.

vijúgo, mest. pri vijúgi, or. z vijúgo; DVOJINA: im.

vietnamskih, daj. vietnamskim, tož. vietnamska, mest.

vijúgi, rod. vijúg, daj. vijúgama, tož. vijúgi, mest. pri pri vietnamskih, or. z vietnamskimi

vijúgah, or. z vijúgama; MNOŽINA: im. vijúge, rod.

STATUS: predlog

vijúg, daj. vijúgam, tož. vijúge, mest. pri vijúgah, or. z P

vijúgami

RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



STATUS: predlog

Vigny -ja [vinjí] m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

|priimek|; |francoski književnik|: Vigny kot mislec



presega svoje romantične kolege, kot pesniški

Víking -a m; ime bitja, prebivalsko ime

rokodelec pa je marsikje nenatančen; za rojstnim

|pripadnik severnogermanskega plemena|: Viking

imenom s predimkom Izbor predstavlja

Erik Rdeči; Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriško

najpomembnejše pesmi in pesnitve Alfreda de

celino, je islandski Viking Leif Erikson;

Vignyja

|nadomestno ime: Skandinavci, predvsem v zvezi s

{B} Vignyjev

športom|: Do zadnje tekme proti Vikingom so bili

{O} EDNINA: im. Vigny, rod. Vignyja, daj. Vignyju,

naši igralci v boju za uvrstitev v četrtfinale; |igralci tož. Vignyja, mest. pri Vignyju, or. z Vignyjem

kluba ameriškega nogometa Minnesota Vikings|: V

STATUS: predlog

Minnesoti je dosegel prve točke v dresu Vikingov;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki;

dežela Vikingov ||nadomestno ime za Skandinavijo||: samostalnik moškega spola

Pika Nogavička prihaja iz dežele Vikingov;



Smučanje je v deželi Vikingov narodni šport



{B} Vikingov

Vignyjev -a -o [vinjíjev-] prid.

{O} EDNINA: im. Víking, rod. Víkinga, daj. Víkingu,

V dvajsetih letih 19. stoletja se je z izdajo

tož. Víkinga, mest. pri Víkingu, or. z Víkingom;

Lamartinovih in Vignyjevih pesmi razmahnila

DVOJINA: im. Víkinga, rod. Víkingov, daj. Víkingoma,

romantika

tož. Víkinga, mest. pri Víkingih, or. z Víkingoma;

(< Vigny)

MNOŽINA: im. Víkingi, rod. Víkingov, daj. Víkingom,

{O} moški: EDNINA: im. Vignyjev, rod. Vignyjevega, tož. Víkinge, mest. pri Víkingih, or. z Víkingi

daj. Vignyjevemu, tož. Vignyjev (živostno

S

Vignyjevega),

TATUS: predlog

mest. pri Vignyjevem, or. z

Vignyjevim;

P

DVOJINA: im. Vignyjeva, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Vignyjevih, daj. Vignyjevima, tož. Vignyjeva, mest.



pri Vignyjevih, or. z Vignyjevima; MNOŽINA: im.

Víkinginja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Vignyjevi, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevim, tož.

|pripadnica severnogermanskega plemena|: V

Vignyjeve, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevimi

legendi se deklica spremeni v hrabro Vikinginjo;

ženski: EDNINA: im. Vignyjeva, rod. Vignyjeve, daj.

Pravice Vikinginj so s poroko prešle ne njihove

Vignyjevi, tož. Vignyjevo, mest. pri Vignyjevi, or. z

može; |nadomestno ime: Skandinavke, predvsem v

Vignyjevo; DVOJINA: im. Vignyjevi, rod. Vignyjevih,

zvezi s športom|: S tekmicami so se Vikinginje

daj. Vignyjevima, tož. Vignyjevi, mest. pri

dobesedno poigravale

Vignyjevih, or. z Vignyjevima; MNOŽINA: im.

(< Víking)

Vignyjeve, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevim, tož.

{B} Vikinginjin

Vignyjeve, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevimi

{O} EDNINA: im. Víkinginja, rod. Víkinginje, daj.

srednji: EDNINA: im. Vignyjevo, rod. Vignyjevega, Víkinginji, tož. Víkinginjo, mest. pri Víkinginji, or. z daj. Vignyjevemu, tož. Vignyjevo, mest. pri

Víkinginjo; DVOJINA: im. Víkinginji, rod. Víkinginj,

Vignyjevem, or. z Vignyjevim; DVOJINA: im.

daj. Víkinginjama, tož. Víkinginji, mest. pri

Vignyjevi, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevima, tož.

Víkinginjah, or. z Víkinginjama; MNOŽINA: im.

Vignyjevi, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevima;

Víkinginje, rod. Víkinginj, daj. Víkinginjam, tož.

MNOŽINA: im. Vignyjeva, rod. Vignyjevih, daj.

Víkinginje, mest. pri Víkinginjah, or. z Víkinginjami

Vignyjevim, tož. Vignyjeva, mest. pri Vignyjevih, or.

STATUS: predlog

z Vignyjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

víkinški -a -o prid.



V Oslu smo si ogledali muzej vikinških ladij;

vijúga -e ž

vikinška saga; Vikinške ženske so bile dejavne kot

|pisno znamenje|: Namesto besede je zapisal vijugo

bojevnice in duhovnice

{PRZ} ~ desnostično kot ponavljalno znamenje v slovarjih, (< Víking)

kadar nadomešča del besede pes: lajež ~a; nestično kot

877

{O} moški: EDNINA: im. víkinški, rod. víkinškega,

|žensko ime|: Ime Viktorija ima več krajših različic:

daj. víkinškemu, tož. víkinški (živostno víkinškega),

Vika, Viki, Vikica

mest. pri víkinškem, or. z víkinškim; DVOJINA: im.

{B} Viktorijin

víkinška, rod. víkinških, daj. víkinškima, tož.

{O} EDNINA: im. Viktórija, rod. Viktórije, daj.

víkinška, mest. pri víkinških, or. z víkinškima;

Viktóriji, tož. Viktórijo, mest. pri Viktóriji, or. z

MNOŽINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj. víkinškim,

Viktórijo; DVOJINA: im. Viktóriji, rod. Viktórij, daj.

tož. víkinške, mest. pri víkinških, or. z víkinškimi

Viktórijama, tož. Viktóriji, mest. pri Viktórijah, or. z ženski: EDNINA: im. víkinška, rod. víkinške, daj.

Viktórijama; MNOŽINA: im. Viktórije, rod. Viktórij,

víkinški, tož. víkinško, mest. pri víkinški, or. z

daj. Viktórijam, tož. Viktórije, mest. pri Viktórijah, or.

víkinško; DVOJINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj.

z Viktórijami

víkinškima, tož. víkinški, mest. pri víkinških, or. z

STATUS: predlog

víkinškima; MNOŽINA: im. víkinške, rod. víkinških,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

daj. víkinškim, tož. víkinške, mest. pri víkinških, or. z ženska)

víkinškimi



srednji: EDNINA: im. víkinško, rod. víkinškega, daj.

Viktórija2 -e ž; ime bitja, religijsko ime

víkinškemu, tož. víkinško, mest. pri víkinškem, or. z

|rimska boginja zmage|: Svetišče boginje Viktorije

víkinškim; DVOJINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj.

je stalo pod Palatinom v Rimu

víkinškima, tož. víkinški, mest. pri víkinških, or. z

{B} Viktorijin

víkinškima; MNOŽINA: im. víkinška, rod. víkinških,

{O} EDNINA: im. Viktórija, rod. Viktórije, daj.

daj. víkinškim, tož. víkinška, mest. pri víkinških, or. z Viktóriji, tož. Viktórijo, mest. pri Viktóriji, or. z

víkinškimi

Viktórijo; DVOJINA: im. Viktóriji, rod. Viktórij, daj.

STATUS: predlog

Viktórijama, tož. Viktóriji, mest. pri Viktórijah, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Viktórijama; MNOŽINA: im. Viktórije, rod. Viktórij,



daj. Viktórijam, tož. Viktórije, mest. pri Viktórijah, or.

víktor -ja m

z Viktórijami

|nagrada|: živostno Za posebne zasluge na področju

STATUS: predlog

televizijskega in radijskega dela je prejel viktorja za PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik življenjsko delo; Minulo soboto je bila tradicionalna

ženskega spola

podelitev viktorjev na področju medijev in



popkulture; prim. Víktor

Viktórijin -a -o prid.

{B} viktorjev

Ogledali so si Viktorijino fotografsko razstavo;

{O} EDNINA: im. víktor, rod. víktorja, daj. víktorju,

Viktorijin križ |podomačeno za Victoria Cross|

tož. víktorja, mest. pri víktorju, or. z víktorjem;

||nagrada||: Prejemniki Viktorijinega križa so heroji

DVOJINA: im. víktorja, rod. víktorjev, daj. víktorjema, ne glede na čin in civilisti pod vojaškim poveljem

tož. víktorja, mest. pri víktorjih, or. z víktorjema;

(< Viktórija1)

MNOŽINA: im. víktorji, rod. víktorjev, daj. víktorjem,

{O} moški: EDNINA: im. Viktórijin, rod.

tož. víktorje, mest. pri víktorjih, or. z víktorji

Viktórijinega, daj. Viktórijinemu, tož. Viktórijin

STATUS: predlog

(živostno Viktórijinega), mest. pri Viktórijinem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Viktórijinim; DVOJINA: im. Viktórijina, rod.

odlikovanj, častnih nazivov

Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož. Viktórijina, mest.



pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im.

Víktor -ja m; ime bitja, osebno ime

Viktórijini, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinim, tož.

|moško ime|: Mnenje prijatelja Viktorja mi veliko

Viktórijine, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi pomeni; Videl sem posnetek šahovske partije z

ženski: EDNINA: im. Viktórijina, rod. Viktórijine, daj.

Viktorjem Korčnojem; prim. víktor

Viktórijini, tož. Viktórijino, mest. pri Viktórijini, or. z

{B} Viktorjev

Viktórijino; DVOJINA: im. Viktórijini, rod.

{O} EDNINA: im. Víktor, rod. Víktorja, daj. Víktorju,

Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož. Viktórijini, mest.

tož. Víktorja, mest. pri Víktorju, or. z Víktorjem;

pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. Víktorja, rod. Víktorjev, daj.

Viktórijine, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinim, tož.

Víktorjema, tož. Víktorja, mest. pri Víktorjih, or. z

Viktórijine, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi Víktorjema; MNOŽINA: im. Víktorji, rod. Víktorjev,

srednji: EDNINA: im. Viktórijino, rod. Viktórijinega, daj. Víktorjem, tož. Víktorje, mest. pri Víktorjih, or. z daj. Viktórijinemu, tož. Viktórijino, mest. pri

Víktorji

Viktórijinem, or. z Viktórijinim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Viktórijini, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Viktórijini, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; moška)

MNOŽINA: im. Viktórijina, rod. Viktórijinih, daj.



Viktórijinim, tož. Viktórijina, mest. pri Viktórijinih, Viktórija1 -e ž; ime bitja, osebno ime

or. z Viktórijinimi

878

STATUS: predlog

vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na vilínčevimi

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

ženski: EDNINA: im. vilínčeva, rod. vilínčeve, daj.

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

vilínčevi, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevi, or. z

vilínčevo;



DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj.

Víktorjev -a -o

vilínčevima, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or. z prid.

hiša Viktorjevih staršev

vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeve, rod. vilínčevih,

(< Víktor)

daj. vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or.

z vilínčevimi

{O} moški: EDNINA: im. Víktorjev, rod.

Víktorjevega,

srednji: EDNINA: im. vilínčevo, rod. vilínčevega, daj.

daj. Víktorjevemu, tož. Víktorjev

(

vilínčevemu, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevem, or. z živostno Víktorjevega), mest. pri Víktorjevem, or. z

vilínčevim;

Víktorjevim;

DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih,

DVOJINA: im. Víktorjeva, rod.

Víktorjevih,

daj. vilínčevim, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or.

daj. Víktorjevima, tož. Víktorjeva, mest.

pri Víktorjevih,

z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeva, rod.

or. z Víktorjevima; MNOŽINA: im.

Víktorjevi,

vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeva, mest. pri

rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevim, tož.

vilínčevih,

Víktorjeve,

or. z vilínčevimi

mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevimi

ženski:

STATUS: predlog

EDNINA: im. Víktorjeva, rod. Víktorjeve, daj.

Víktorjevi, tož. Víktorjevo, mest. pri Víktorjevi, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Víktorjevo; DVOJINA: im. Víktorjevi, rod.



Víktorjevih, daj. Víktorjevima, tož. Víktorjevi, mest.

vilínec -nca m

pri Víktorjevih, or. z Víktorjevima; MNOŽINA: im.

|bajeslovno bitje, mlad moški|: vilinec Legolas;

Víktorjeve, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevim, tož.

dežela vilincev in škratov; |pravljično bitje|: hišni

Víktorjeve, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevimi

vilinec

srednji: EDNINA: im. Víktorjevo, rod. Víktorjevega,

{B} vilinčev

daj. Víktorjevemu, tož. Víktorjevo, mest. pri

{O} EDNINA: im. vilínec, rod. vilínca, daj. vilíncu, tož.

Víktorjevem, or. z Víktorjevim; DVOJINA: im.

vilínca, mest. pri vilíncu, or. z vilíncem; DVOJINA: im.

Víktorjevi, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevima, tož.

vilínca, rod. vilíncev, daj. vilíncema, tož. vilínca, mest.

Víktorjevi, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevima;

pri vilíncih, or. z vilíncema; MNOŽINA: im. vilínci,

MNOŽINA: im. Víktorjeva, rod. Víktorjevih, daj.

rod. vilíncev, daj. vilíncem, tož. vilínce, mest. pri

Víktorjevim, tož. Víktorjeva, mest. pri Víktorjevih, or.

vilíncih, or. z vilínci

z Víktorjevimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik



moškega spola

víla -e ž



|bajeslovno bitje, dekle, ki živi v vodi ali gozdu|:

Viljem iz Ockhama -a ~ ~ [víljem iz ókama] m; ime gozdna vila; Poročal je o bežnih srečanjih z vilami,

bitja, osebno ime

nikoli pa jih ni uspel fotografirati

|angl. William of Ockham: angleški redovnik in

{B} vilin

filozof|: nominalizem Viljema iz Ockhama; prim.

{O} EDNINA: im. víla, rod. víle, daj. víli, tož. vílo, mest.

Viljem Ockhamski

pri víli, or. z vílo; DVOJINA: im. víli, rod. víl, daj.

{O} EDNINA: im. Viljem iz Ockhama, rod. Viljema iz

vílama, tož. víli, mest. pri vílah, or. z vílama;

Ockhama, daj. Viljemu iz Ockhama, tož. Viljema iz

MNOŽINA: im. víle, rod. víl, daj. vílam, tož. víle, mest.

Ockhama, mest. pri Viljemu iz Ockhama, or. z

pri vílah, or. z vílami

Viljemom iz Ockhama

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem nadnaravnih, domišljijskih bitij

imenu





vilínčev -a -o prid.

Viljem Ockhamski -a -ega [víljem ókamski] m; ime Vilinčev obraz se mu je zdel kot maska

bitja, osebno ime

(< vilínec)

|angl. William of Ockham: angleški redovnik in

{O} moški: EDNINA: im. vilínčev, rod. vilínčevega, filozof|: V delu pogosto navaja načelo Viljema

daj. vilínčevemu, tož. vilínčev (živostno vilínčevega), Ockhamskega o cilju in sredstvih; prim. Viljem iz

mest. pri vilínčevem, or. z vilínčevim; DVOJINA: im.

Ockhama

vilínčeva, rod. vilínčevih, daj. vilínčevima, tož.

{O} EDNINA: im. Viljem Ockhamski, rod. Viljema

vilínčeva, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima;

Ockhamskega, daj. Viljemu Ockhamskemu, tož.

MNOŽINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj.

Viljema Ockhamskega, mest. pri Viljemu

Ockhamskem, or. z Viljemom Ockhamskim

879

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Víncenčeva, rod. Víncenčeve, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem daj. Víncenčevi, tož. Víncenčevo, mest. pri

imenu

Víncenčevi, or. z Víncenčevo; DVOJINA: im.



Víncenčevi, rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevima,

Víljem Osvajálec -a -lca [osvajáləc, rod. osvajáu̯ca tož. Víncenčevi, mest. pri Víncenčevih, or. z

Víncenčevima;

in osvajálca] m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Víncenčeve, rod.

|

Víncenčevih,

angl. William the Conqueror: normanski visoki

daj. Víncenčevim, tož. Víncenčeve,

plemič|: V filmu se Ivana Orleanska spoprime z

mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevimi

Viljemom Osvajalcem

srednji: EDNINA: im. Víncenčevo, rod.

{O}

Víncenčevega,

EDNINA: im. Víljem Osvajálec, rod. Víljema

daj. Víncenčevemu, tož. Víncenčevo,

Osvajálca, daj. Víljemu Osvajálcu, tož. Víljema

mest. pri Víncenčevem, or. z Víncenčevim; DVOJINA:

Osvajálca, mest. pri Víljemu Osvajálcu, or. z

im. Víncenčevi, rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevima,

Víljemom Osvajálcem

tož. Víncenčevi, mest. pri Víncenčevih, or. z

S

Víncenčevima; MNOŽINA: im. Víncenčeva, rod.

TATUS: predlog

Víncenčevih,

P

daj. Víncenčevim, tož. Víncenčeva,

RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevimi

imenu

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Víncenc -a m; ime bitja, osebno ime



|moško ime|: razstava Vincenca Vipotnika;

Zavezništvo med Vincencem in Martinom zamira

Vínko -a m; ime bitja, osebno ime

{B} Vincenčev

|moško ime|: Pri Vinku se je oglasilo šestnajst

kupcev; Prejšnji teden je z Vinkom sklenila

{O} EDNINA: im. Víncenc, rod. Víncenca, daj.

sporazum

Víncencu, tož. Víncenca, mest. pri Víncencu, or. z

Víncencem;

{B} Vinkov

DVOJINA: im. Víncenca, rod. Víncencev,

{O} EDNINA: im. Vínko, rod. Vínka, daj. Vínku, tož.

daj. Víncencema, tož. Víncenca, mest. pri Víncencih,

Vínka, mest. pri Vínku, or. z Vínkom; DVOJINA: im.

or. z Víncencema; MNOŽINA: im. Víncenci, rod.

Vínka,

Víncencev,

rod. Vínkov, daj. Vínkoma, tož. Vínka, mest.

daj. Víncencem, tož. Víncence, mest. pri

Víncencih,

pri Vínkih, or. z Vínkoma; MNOŽINA: im. Vínki, rod.

or. z Víncenci

Vínkov,

S

daj. Vínkom, tož. Vínke, mest. pri Vínkih, or.

TATUS: predlog

z Vínki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

moška); samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,



moška); samostalnik moškega spola

Vincéncij Pávelski -a -ega m; ime bitja, osebno ime



|lat. Vincentius a Paulo: svetnik|: družba svetega

Vincencija Pavelskega; Na romanju so se ustavili v

Vínkov -a -o prid.

krajih, povezanih s sv. Vincencijem Pavelskim

Iz Vinkovega stanovanja sem zaslišal krike

{O}

(< Vínko)

EDNINA: im. Vincéncij Pávelski, rod. Vincéncija

{O} moški:

Pávelskega,

EDNINA: im. Vínkov, rod. Vínkovega, daj.

daj. Vincénciju Pávelskemu, tož.

Vincéncija Pávelskega,

Vínkovemu, tož. Vínkov (živostno Vínkovega), mest.

mest. pri Vincénciju

Pávelskem,

pri Vínkovem, or. s Vínkovim; DVOJINA: im.

or. z Vincéncijem Pávelskim

Vínkova,

S

rod. Vínkovih, daj. Vínkovima, tož.

TATUS: predlog

Vínkova, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem MNOŽINA: im. Vínkovi, rod. Vínkovih, daj. Vínkovim,

imenu

tož. Vínkove, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovimi



ženski: EDNINA: im. Vínkova, rod. Vínkove, daj.

Víncenčev -a -o prid.

Vínkovi, tož. Vínkovo, mest. pri Vínkovi, or. s

Vincenčeva kmetija je postala vzor drugim

Vínkovo; DVOJINA: im. Vínkovi, rod. Vínkovih, daj.

ekološkim kmetom

Vínkovima, tož. Vínkovi, mest. pri Vínkovih, or. s

(< Víncenc)

Vínkovima; MNOŽINA: im. Vínkove, rod. Vínkovih,

{O} moški: EDNINA: im. Víncenčev, rod.

daj. Vínkovim, tož. Vínkove, mest. pri Vínkovih, or. s

Víncenčevega, daj. Víncenčevemu, tož. Víncenčev

Vínkovimi

(živostno Víncenčevega), mest. pri Víncenčevem, or. z

srednji: EDNINA: im. Vínkovo, rod. Vínkovega, daj.

Víncenčevim; DVOJINA: im. Víncenčeva, rod.

Vínkovemu, tož. Vínkovo, mest. pri Vínkovem, or. s

Víncenčevih, daj. Víncenčevima, tož. Víncenčeva,

Vínkovim; DVOJINA: im. Vínkovi, rod. Vínkovih, daj.

mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevima;

Vínkovima, tož. Vínkovi, mest. pri Vínkovih, or. s

MNOŽINA: im. Víncenčevi, rod. Víncenčevih, daj.

Vínkovima; MNOŽINA: im. Vínkova, rod. Vínkovih,

Víncenčevim, tož. Víncenčeve, mest. pri

daj. Vínkovim, tož. Vínkova, mest. pri Vínkovih, or. s

Víncenčevih, or. z Víncenčevimi

Vínkovimi

880

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. visočánstvo, rod. visočánstva, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

visočánstvu, tož. visočánstvo, mest. pri visočánstvu,



or. z visočánstvom; DVOJINA: im. visočánstvi, rod.

vínksica -e ž

veličánstev, daj. visočánstvoma, tož. visočánstvi,

|domišljijski lik|: vinksica Bloom in njene

mest. pri visočánstvih, or. z visočánstvoma;

prijateljice

MNOŽINA: im. visočánstva, rod. veličánstev, daj.

{B} vínksičin

visočánstvom, tož. visočánstva, mest. pri

{O} EDNINA: im. vínksica, rod. vínksice, daj. vínksici, visočánstvih, or. z visočánstvi

tož. vínksico, mest. pri vínksici, or. z vínksico;

STATUS: predlog

DVOJINA: im. vínksici, rod. vínksic, daj. vínksicama,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu tož. vínksici, mest. pri vínksicah, or. z vínksicama;



MNOŽINA: im. vínksice, rod. vínksic, daj. vínksicam,

visokóst -i ž

tož. vínksice, mest. pri vínksicah, or. z vínksicami

|protokolarni naziv za visoke predstavnike|: s

STATUS: predlog

svojilnim zaimkom, pri izražanju v odsotnosti osebe Včeraj PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

je na dvodnevni obisk Slovenije prispela

nadnaravnih, domišljijskih bitij; pravopisne

njegova/Njegova kraljeva visokost vojvoda Yorški,

zanimivosti; samostalnik ženskega spola

princ Andrew; Pravijo, da sta njuni/Njuni visokosti



dobro razpoloženi; s svojilnim zaimkom, pri izražanju v vínksičin -a -o

prisotnosti osebe »Vaša visokost,« je rekel, »izbrali ste prid.

vinkisičine prijateljice

odličnega kandidata za mojo zamenjavo«.; v

(< vínksica)

prenesenem pomenu Publikacija je spodbudila grmenje

akademskih visokosti

{O} moški: EDNINA: im. vínksičin, rod. vínksičinega,

{O} EDNINA: im. visokóst, rod. visokósti, daj.

daj. vínksičinemu, tož. vínksičin (živostno

vínksičinega),

visokósti, tož. visokóst, mest. pri visokósti, or. z

mest. pri vínksičinem, or. z

vínksičinim;

visokóstjo; DVOJINA: im. visokósti, rod. visokósti, daj.

DVOJINA: im. vínksičina, rod.

visokóstma,

vínksičinih,

tož. visokósti, mest. pri visokóstih, or. z

daj. vínksičinima, tož. vínksičina, mest.

visokóstma;

pri vínksičinih,

MNOŽINA: im. visokósti, rod. visokósti,

or. z vínksičinima; MNOŽINA: im.

vínksičini,

daj. visokóstim, tož. visokósti, mest. pri visokóstih, or.

rod. vínksičinih, daj. vínksičinim, tož.

vínksičine,

z visokóstmi

mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinimi

ženski:

STATUS: predlog

EDNINA: im. vínksičina, rod. vínksičine, daj.

vínksičini, tož. vínksičino, mest. pri vínksičini, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu vínksičino; DVOJINA: im. vínksičini, rod. vínksičinih,



daj. vínksičinima, tož. vínksičini, mest. pri

Víšnu -ja m; ime bitja, religijsko ime

vínksičinih, or. z vínksičinima; MNOŽINA: im.

|hinduistični bog|: Tempelj Angkor Wat je posvečen

vínksičine, rod. vínksičinih, daj. vínksičinim, tož.

hinduističnemu bogu Višnuju

vínksičine, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinimi

{B} Višnujev

srednji: EDNINA: im. vínksičino, rod. vínksičinega,

{O} EDNINA: im. Víšnu, rod. Víšnuja, daj. Víšnuju,

daj. vínksičinemu, tož. vínksičino, mest. pri

tož. Víšnuja, mest. pri Víšnuju, or. z Víšnujem;

vínksičinem, or. z vínksičinim; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Víšnuja, rod. Víšnujev, daj. Víšnujema,

vínksičini, rod. vínksičinih, daj. vínksičinima, tož.

tož. Víšnuja, mest. pri Víšnujih, or. z Víšnujema;

vínksičini, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinima;

MNOŽINA: im. Víšnuji, rod. Víšnujev, daj. Víšnujem,

MNOŽINA: im. vínksičina, rod. vínksičinih, daj.

tož. Víšnuje, mest. pri Víšnujih, or. z Víšnuji

vínksičinim, tož. vínksičina, mest. pri vínksičinih, or.

STATUS: predlog

z vínksičinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Víšnujev -a -o prid.



Višnujevi avatarji

visočánstvo -a s

(< Víšnu)

|protokolarni naziv za člane, članice vladarskih

{O} moški: EDNINA: im. Víšnujev, rod. Víšnujevega, družin|: Jordansko kraljico so označili za najlepše

daj. Víšnujevemu, tož. Víšnujev (živostno

visočanstvo na planetu; s svojilnim zaimkom, pri

Víšnujevega), mest. pri Víšnujevem, or. z

izražanju v odsotnosti osebe V kraljičinem sprevodu sta Víšnujevim; DVOJINA: im. Víšnujeva, rod.

se pripeljala tudi njuni/Njuni visočanstvi princ

Víšnujevih, daj. Víšnujevima, tož. Víšnujeva, mest.

Charles in kneginja Camilla; s svojilnim zaimkom, pri

pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im.

izražanju v prisotnosti osebe Vaša vladavina, vaše/Vaše Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož.

visočanstvo, je izredno kruta do zapornikov; v

Víšnujeve, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevimi

prenesenem pomenu njegovo visočanstvo Mt. Everest

ženski: EDNINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujeve, daj.

Víšnujevi, tož. Víšnujevo, mest. pri Víšnujevi, or. z

881

Víšnujevo; DVOJINA: im. Víšnujevi, rod. Víšnujevih,

{O} moški: EDNINA: im. vizigótski, rod.

daj. Víšnujevima, tož. Víšnujevi, mest. pri Víšnujevih, vizigótskega, daj. vizigótskemu, tož. vizigótski

or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im. Víšnujeve, rod.

(živostno vizigótskega), mest. pri vizigótskem, or. z

Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož. Víšnujeve, mest. pri

vizigótskim; DVOJINA: im. vizigótska, rod.

Víšnujevih, or. z Víšnujevimi

vizigótskih, daj. vizigótskima, tož. vizigótska, mest.

srednji: EDNINA: im. Víšnujevo, rod. Víšnujevega, pri vizigótskih, or. z vizigótskima; MNOŽINA: im.

daj. Víšnujevemu, tož. Víšnujevo, mest. pri

vizigótski, rod. vizigótskih, daj. vizigótskim, tož.

Víšnujevem, or. z Víšnujevim; DVOJINA: im.

vizigótske, mest. pri vizigótskih, or. z vizigótskimi

Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevima, tož.

ženski: EDNINA: im. vizigótska, rod. vizigótske, daj.

Víšnujevi, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima;

vizigótski, tož. vizigótsko, mest. pri vizigótski, or. z MNOŽINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujevih, daj.

vizigótsko; DVOJINA: im. vizigótski, rod. vizigótskih,

Víšnujevim, tož. Víšnujeva, mest. pri Víšnujevih, or. z daj. vizigótskima, tož. vizigótski, mest. pri

Víšnujevimi

vizigótskih, or. z vizigótskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

vizigótske, rod. vizigótskih, daj. vizigótskim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

vizigótske, mest. pri vizigótskih, or. z vizigótskimi



srednji: EDNINA: im. vizigótsko, rod. vizigótskega, viš. znan. sod. okrajš.

daj. vizigótskemu, tož. vizigótsko, mest. pri

|višji znanstveni sodelavec; višja znanstvena

vizigótskem, or. z vizigótskim; DVOJINA: im.

sodelavka|: za imenom, z vejico dr. Janez Novak, viš.

vizigótski, rod. vizigótskih, daj. vizigótskima, tož.

znan. sod.

vizigótski, mest. pri vizigótskih, or. z vizigótskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. vizigótska, rod. vizigótskih, daj.

P

vizigótskim, tož. vizigótska, mest. pri vizigótskih, or.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



z vizigótskimi

Vizigót -a

STATUS: predlog

m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik germanskega ljudstva|: Gote je na na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Ostrogote in Vizigote (Vzhodne in Zahodne Gote)



razdelil Rimljan Kasiodor; gl. Zahódni Gót

Vládimir -ja m; ime bitja, osebno ime

{B} Vizigotov

|moško ime|: dela Vladimirja Bartola; V dvoboju z

{O} EDNINA: im. Vizigót, rod. Vizigóta, daj. Vizigótu,

Vladimirjem je bil poražen

tož. Vizigóta, mest. pri Vizigótu, or. z Vizigótom;

{B} Vladimirjev

DVOJINA: im. Vizigóta, rod. Vizigótov, daj.

{O} EDNINA: im. Vládimir, rod. Vládimirja, daj.

Vizigótoma, tož. Vizigóta, mest. pri Vizigótih, or. z

Vládimirju, tož. Vládimirja, mest. pri Vládimirju, or. z Vizigótoma; MNOŽINA: im. Vizigóti, rod. Vizigótov,

Vládimirjem; DVOJINA: im. Vládimirja, rod.

daj. Vizigótom, tož. Vizigóte, mest. pri Vizigótih, or. z Vládimirjev, daj. Vládimirjema, tož. Vládimirja, mest.

Vizigóti

pri Vládimirjih, or. z Vládimirjema; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Vládimirji, rod. Vládimirjev, daj. Vládimirjem, tož.

P

Vládimirje, mest. pri Vládimirjih, or. z Vládimirji

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



STATUS: predlog

Vizigótinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

|pripadnica germanskega ljudstva|: Po dvajsetem

moška); lastna imena (osebna, moška)

letu so se Vizigotinje lahko poročile po svoji volji;



gl. Zahódna Gótinja

Vládimirjev -a -o prid.

(< Vizigót)

Vladimirjeva nova vloga je vse nasmejala

{B} Vizigotinjin

(< Vládimir)

{O} EDNINA: im. Vizigótinja, rod. Vizigótinje, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Vládimirjev, rod.

Vizigótinji, tož. Vizigótinjo, mest. pri Vizigótinji, or.

Vládimirjevega, daj. Vládimirjevemu, tož.

z Vizigótinjo; DVOJINA: im. Vizigótinji, rod.

Vládimirjev (živostno Vládimirjevega), mest. pri

Vizigótinj, daj. Vizigótinjama, tož. Vizigótinji, mest.

Vládimirjevem, or. z Vládimirjevim; DVOJINA: im.

pri Vizigótinjah, or. z Vizigótinjama; MNOŽINA: im.

Vládimirjeva, rod. Vládimirjevih, daj.

Vizigótinje, rod. Vizigótinj, daj. Vizigótinjam, tož.

Vládimirjevima, tož. Vládimirjeva, mest. pri

Vizigótinje, mest. pri Vizigótinjah, or. z

Vládimirjevih, or. z Vládimirjevima; MNOŽINA: im.

Vizigótinjami

Vládimirjevi, rod. Vládimirjevih, daj. Vládimirjevim,

STATUS: predlog

tož. Vládimirjeve, mest. pri Vládimirjevih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Vládimirjevimi



ženski: EDNINA: im. Vládimirjeva, rod. Vládimirjeve, vizigótski -a -o prid.

daj. Vládimirjevi, tož. Vládimirjevo, mest. pri

vizigotski kralj Teodorik;

Vládimirjevi,

gl. zahódnogótski

or. z Vládimirjevo; DVOJINA: im.

(< Vizigót)

Vládimirjevi, rod. Vládimirjevih, daj.

882

Vládimirjevima, tož. Vládimirjevi, mest. pri Vláh -a m; ime bitja, prebivalsko ime

Vládimirjevih, or. z Vládimirjevima; MNOŽINA: im.

|pripadnik slovaniziranih balkanskih staroselcev|:

Vládimirjeve, rod. Vládimirjevih, daj.

nomadski Vlahi; Lastnikom pašnikov so morali

Vládimirjevim, tož. Vládimirjeve, mest. pri

Vlahi plačevati travarino ali del prirasta živine

Vládimirjevih, or. z Vládimirjevimi

{B} Vlahov

srednji: EDNINA: im. Vládimirjevo, rod.

{O} EDNINA: im. Vláh, rod. Vláha, daj. Vláhu, tož.

Vládimirjevega, daj. Vládimirjevemu, tož.

Vláha, mest. pri Vláhu, or. z Vláhom; DVOJINA: im.

Vládimirjevo, mest. pri Vládimirjevem, or. z

Vláha, rod. Vláhov, daj. Vláhoma, tož. Vláha, mest. pri Vládimirjevim; DVOJINA: im. Vládimirjevi, rod.

Vláhih, or. z Vláhoma; MNOŽINA: im. Vláhi, rod.

Vládimirjevih, daj. Vládimirjevima, tož.

Vláhov, daj. Vláhom, tož. Vláhe, mest. pri Vláhih, or.

Vládimirjevi, mest. pri Vládimirjevih, or. z

z Vláhi

Vládimirjevima; MNOŽINA: im. Vládimirjeva, rod.

STATUS: predlog

Vládimirjevih, daj. Vládimirjevim, tož. Vládimirjeva,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

mest. pri Vládimirjevih, or. z Vládimirjevimi



STATUS: predlog

Vláhinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|pripadnica slovaniziranih balkanskih staroselcev|:



Pletene copate so delale Vlahinje iz Bojancev in

Vládo -a m; ime bitja, osebno ime

Marindola

|moško ime|: koncert Vlada Kreslina; Na sliki je

(< Vláh)

skupaj z Vladom

{B} Vlahinjin

{B} Vladov

{O} EDNINA: im. Vláhinja, rod. Vláhinje, daj.

{O} EDNINA: im. Vládo, rod. Vláda, daj. Vládu, tož.

Vláhinji, tož. Vláhinjo, mest. pri Vláhinji, or. z

Vláda, mest. pri Vládu, or. z Vládom; DVOJINA: im.

Vláhinjo; DVOJINA: im. Vláhinji, rod. Vláhinj, daj.

Vláda, rod. Vládov, daj. Vládoma, tož. Vláda, mest. pri Vláhinjama, tož. Vláhinji, mest. pri Vláhinjah, or. z

Vládih, or. z Vládoma; MNOŽINA: im. Vládi, rod.

Vláhinjama; MNOŽINA: im. Vláhinje, rod. Vláhinj, daj.

Vládov, daj. Vládom, tož. Vláde, mest. pri Vládih, or.

Vláhinjam, tož. Vláhinje, mest. pri Vláhinjah, or. z

z Vládi

Vláhinjami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

moška); samostalnik moškega spola





vláški -a -o prid.

Vládov -a -o prid.

Sultanu Bajazitu se je poklonil tudi vlaški vojvoda

Novi Vladov album vsebuje več svežih skladb

Mirča I.; vlaški plesi iz Srbije

(< Vládo)

(< Vláh)

{O} moški: EDNINA: im. Vládov, rod. Vládovega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. vláški, rod. vláškega, daj.

Vládovemu, tož. Vládov (živostno Vládovega), mest.

vláškemu, tož. vláški (živostno vláškega), mest. pri

pri Vládovem, or. z Vládovim; DVOJINA: im.

vláškem, or. z vláškim; DVOJINA: im. vláška, rod.

Vládova, rod. Vládovih, daj. Vládovima, tož.

vláških, daj. vláškima, tož. vláška, mest. pri vláških, Vládova, mest. pri Vládovih, or. z Vládovima;

or. z vláškima; MNOŽINA: im. vláški, rod. vláških, daj.

MNOŽINA: im. Vládovi, rod. Vládovih, daj. Vládovim,

vláškim, tož. vláške, mest. pri vláških, or. z vláškimi tož. Vládove, mest. pri Vládovih, or. z Vládovimi

ženski: EDNINA: im. vláška, rod. vláške, daj. vláški, ženski: EDNINA: im. Vládova, rod. Vládove, daj.

tož. vláško, mest. pri vláški, or. z vláško; DVOJINA: im.

Vládovi, tož. Vládovo, mest. pri Vládovi, or. z

vláški, rod. vláških, daj. vláškima, tož. vláški, mest. pri Vládovo; DVOJINA: im. Vládovi, rod. Vládovih, daj.

vláških, or. z vláškima; MNOŽINA: im. vláške, rod.

Vládovima, tož. Vládovi, mest. pri Vládovih, or. z

vláških, daj. vláškim, tož. vláške, mest. pri vláških, or.

Vládovima; MNOŽINA: im. Vládove, rod. Vládovih,

z vláškimi

daj. Vládovim, tož. Vládove, mest. pri Vládovih, or. z

srednji: EDNINA: im. vláško, rod. vláškega, daj.

Vládovimi

vláškemu, tož. vláško, mest. pri vláškem, or. z

srednji: EDNINA: im. Vládovo, rod. Vládovega, daj.

vláškim; DVOJINA: im. vláški, rod. vláških, daj.

Vládovemu, tož. Vládovo, mest. pri Vládovem, or. z

vláškima, tož. vláški, mest. pri vláških, or. z vláškima; Vládovim; DVOJINA: im. Vládovi, rod. Vládovih, daj.

MNOŽINA: im. vláška, rod. vláških, daj. vláškim, tož.

Vládovima, tož. Vládovi, mest. pri Vládovih, or. z

vláška, mest. pri vláških, or. z vláškimi

Vládovima; MNOŽINA: im. Vládova, rod. Vládovih,

STATUS: predlog

daj. Vládovim, tož. Vládova, mest. pri Vládovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Vládovimi



STATUS: predlog

vnebohòd -óda m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|odhod Kristusa v nebo|: V ladji cerkve so naslikani



prizori od kronanja s trnjem do križanja, vstajenja in

883

vnebohoda; |krščanski praznik|: Prvi kristjani so ženski: EDNINA: im. vódjeva, rod. vódjeve, daj.

vnebohod obhajali na veliko noč

vódjevi, tož. vódjevo, mest. pri vódjevi, or. z vódjevo;

{O} EDNINA: im. vnebohòd, rod. vnebohóda, daj.

DVOJINA: im. vódjevi, rod. vódjevih, daj. vódjevima,

vnebohódu, tož. vnebohòd, mest. pri vnebohódu, or. z

tož. vódjevi, mest. pri vódjevih, or. z vódjevima;

vnebohódom; DVOJINA: im. vnebohóda, rod.

MNOŽINA: im. vódjeve, rod. vódjevih, daj. vódjevim,

vnebohódov, daj. vnebohódoma, tož. vnebohóda,

tož. vódjeve, mest. pri vódjevih, or. z vódjevimi

mest. pri vnebohódih, or. z vnebohódoma; MNOŽINA:

srednji: EDNINA: im. vódjevo, rod. vódjevega, daj.

im. vnebohódi, rod. vnebohódov, daj. vnebohódom,

vódjevemu, tož. vódjevo, mest. pri vódjevem, or. z

tož. vnebohóde, mest. pri vnebohódih, or. z

vódjevim; DVOJINA: im. vódjevi, rod. vódjevih, daj.

vnebohódi

vódjevima, tož. vódjevi, mest. pri vódjevih, or. z

STATUS: predlog

vódjevima; MNOŽINA: im. vódjeva, rod. vódjevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov,

vódjevim, tož. vódjeva, mest. pri vódjevih, or. z

posebnih datumov, dnevov, mesecev

vódjevimi



STATUS: predlog

vódja1 -e in vódja -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

|moški, ki vodi|: Izvolili so ga za novega



vodjo/vodja poslanske skupine; Idejo je predstavil

vódjin -a -o prid.

izvršnemu vodji/vodju podružnice; Obema

vodjina ruta; Na vodjin znak se otroci obrnejo k

vodjema/vodjama je zastal dih, ko sta odprla

najbližjemu; prim. vódjev

pošiljki

(< vódja2)

{B} vodjev

{O} moški: EDNINA: im. vódjin, rod. vódjinega, daj.

{O} EDNINA: im. vódja, rod. vódje in vódja, daj. vódji

vódjinemu, tož. vódjin (živostno vódjinega), mest. pri

in vódju, tož. vódjo in vódja, mest. pri vódji in pri

vódjinem, or. z vódjinim; DVOJINA: im. vódjina, rod.

vódju, or. z vódjo in z vódjem; DVOJINA: im. vódji in

vódjinih, daj. vódjinima, tož. vódjina, mest. pri

vódja, rod. vódij in vódjev, daj. vódjama in vódjema,

vódjinih, or. z vódjinima; MNOŽINA: im. vódjini, rod.

tož. vódji in vódja, mest. pri vódjah in pri vódjih, or. z vódjinih, daj. vódjinim, tož. vódjine, mest. pri

vódjama in z vódjema; MNOŽINA: im. vódje in vódji,

vódjinih, or. z vódjinimi

rod. vódij in vódjev, daj. vódjam in vódjem, tož. vódje ženski: EDNINA: im. vódjina, rod. vódjine, daj.

in vódje, mest. pri vódjah in pri vódjih, or. z vódjami vódjini, tož. vódjino, mest. pri vódjini, or. z vódjino; in z vódji

DVOJINA: im. vódjini, rod. vódjinih, daj. vódjinima,

STATUS: predlog

tož. vódjini, mest. pri vódjinih, or. z vódjinima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti;

MNOŽINA: im. vódjine, rod. vódjinih, daj. vódjinim,

samostalnik moškega spola

tož. vódjine, mest. pri vódjinih, or. z vódjinimi

srednji:



EDNINA: im. vódjino, rod. vódjinega, daj.

vódja

vódjinemu, tož. vódjino, mest. pri vódjinem, or. z

2 -e ž

|ženska, ki vodi|: Pojejo pod vodstvom umetniške

vódjinim; DVOJINA: im. vódjini, rod. vódjinih, daj.

vodje in glasbene pedagoginje Mojce Kralj; Obe

vódjinima, tož. vódjini, mest. pri vódjinih, or. z

vódjinima;

vodji sta bili učinkoviti

MNOŽINA: im. vódjina, rod. vódjinih, daj.

{B} vodjin

vódjinim, tož. vódjina, mest. pri vódjinih, or. z

{O}

vódjinimi

EDNINA: im. vódja, rod. vódje, daj. vódji, tož.

vódjo,

STATUS: predlog

mest. pri vódji, or. z vódjo; DVOJINA: im. vódji,

rod. vódij, daj. vódjama, tož. vódji, mest. pri vódjah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

z vódjama; MNOŽINA: im. vódje, rod. vódij, daj.



vódjam, tož. vódje, mest. pri vódjah, or. z vódjami

Vódnik -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |slovenski pesnik|: spomenik Valentina

P

Vodnika; Zois je Vodniku zaupal izdajanje Pratike

RAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti



{B} Vodnikov

{O}

vódjev -a -o

EDNINA: im. Vódnik, rod. Vódnika, daj. Vódniku,

prid.

Čakal je na vodjev namig;

tož. Vódnika, mest. pri Vódniku, or. z Vódnikom;

prim. vódjin

(< vódja

DVOJINA: im. Vódnika, rod. Vódnikov, daj.

1)

{O} moški:

Vódnikoma, tož. Vódnika, mest. pri Vódnikih, or. z

EDNINA: im. vódjev, rod. vódjevega, daj.

Vódnikoma;

vódjevemu,

MNOŽINA: im. Vódniki, rod. Vódnikov,

tož. vódjev (živostno vódjevega), mest. pri

vódjevem,

daj. Vódnikom, tož. Vódnike, mest. pri Vódnikih, or. z

or. z vódjevim; DVOJINA: im. vódjeva, rod.

vódjevih,

Vódniki

daj. vódjevima, tož. vódjeva, mest. pri

vódjevih,

STATUS: predlog

or. z vódjevima; MNOŽINA: im. vódjevi, rod.

vódjevih, daj. vódjevim, tož. vódjeve, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

vódjevih, or. z vódjevimi



Vódnikov -a -o prid.

884

Recept za ajdovo torto je sicer mogoče najti že v Vodopívčevih, or. z Vodopívčevima; MNOŽINA: im.

Vodnikovih Kuharskih bukvah iz leta 1799

Vodopívčevi, rod. Vodopívčevih, daj.

(< Vódnik)

Vodopívčevim, tož. Vodopívčeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Vódnikov, rod.

Vodopívčevih, or. z Vodopívčevimi

Vódnikovega, daj. Vódnikovemu, tož. Vódnikov

ženski: EDNINA: im. Vodopívčeva, rod.

(živostno Vódnikovega), mest. pri Vódnikovem, or. z

Vodopívčeve, daj. Vodopívčevi, tož. Vodopívčevo,

Vódnikovim; DVOJINA: im. Vódnikova, rod.

mest. pri Vodopívčevi, or. z Vodopívčevo; DVOJINA:

Vódnikovih, daj. Vódnikovima, tož. Vódnikova, mest.

im. Vodopívčevi, rod. Vodopívčevih, daj.

pri Vódnikovih, or. z Vódnikovima; MNOŽINA: im.

Vodopívčevima, tož. Vodopívčevi, mest. pri

Vódnikovi, rod. Vódnikovih, daj. Vódnikovim, tož.

Vodopívčevih, or. z Vodopívčevima; MNOŽINA: im.

Vódnikove, mest. pri Vódnikovih, or. z Vódnikovimi

Vodopívčeve, rod. Vodopívčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Vódnikova, rod. Vódnikove, daj.

Vodopívčevim, tož. Vodopívčeve, mest. pri

Vódnikovi, tož. Vódnikovo, mest. pri Vódnikovi, or. z

Vodopívčevih, or. z Vodopívčevimi

Vódnikovo; DVOJINA: im. Vódnikovi, rod.

srednji: EDNINA: im. Vodopívčevo, rod.

Vódnikovih, daj. Vódnikovima, tož. Vódnikovi, mest.

Vodopívčevega, daj. Vodopívčevemu, tož.

pri Vódnikovih, or. z Vódnikovima; MNOŽINA: im.

Vodopívčevo, mest. pri Vodopívčevem, or. z

Vódnikove, rod. Vódnikovih, daj. Vódnikovim, tož.

Vodopívčevim; DVOJINA: im. Vodopívčevi, rod.

Vódnikove, mest. pri Vódnikovih, or. z Vódnikovimi

Vodopívčevih, daj. Vodopívčevima, tož.

srednji: EDNINA: im. Vódnikovo, rod. Vódnikovega, Vodopívčevi, mest. pri Vodopívčevih, or. z

daj. Vódnikovemu, tož. Vódnikovo, mest. pri

Vodopívčevima; MNOŽINA: im. Vodopívčeva, rod.

Vódnikovem, or. z Vódnikovim; DVOJINA: im.

Vodopívčevih, daj. Vodopívčevim, tož.

Vódnikovi, rod. Vódnikovih, daj. Vódnikovima, tož.

Vodopívčeva, mest. pri Vodopívčevih, or. z

Vódnikovi, mest. pri Vódnikovih, or. z

Vodopívčevimi

Vódnikovima; MNOŽINA: im. Vódnikova, rod.

STATUS: predlog

Vódnikovih, daj. Vódnikovim, tož. Vódnikova, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

pri Vódnikovih, or. z Vódnikovimi



STATUS: predlog

Vodopívec -vca m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|priimek|: Velika ljubezen Milana Vodopivca so



drevesa; pogovor s prof. Alešem Vodopivcem

vodómec -mca m

{B} Vodopivčev

|ptič|: živostno Ob Savinji lahko opazimo zelo lepega

{O} EDNINA: im. Vodopívec, rod. Vodopívca, daj.

vodomca; |nagrada|: živostno Za vodomca se je na

Vodopívcu, tož. Vodopívca, mest. pri Vodopívcu, or.

Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu

z Vodopívcem; DVOJINA: im. Vodopívca, rod.

letos potegovalo 12 filmov; Najboljši film bo

Vodopívcev, daj. Vodopívcema, tož. Vodopívca,

okronan z vodomcem

mest. pri Vodopívcih, or. z Vodopívcema; MNOŽINA:

{B} vodomčev

im. Vodopívci, rod. Vodopívcev, daj. Vodopívcem,

{O} EDNINA: im. vodómec, rod. vodómca, daj.

tož. Vodopívce, mest. pri Vodopívcih, or. z

vodómcu, tož. vodómca, mest. o vodómcu, or. z

Vodopívci

vodómcem; DVOJINA: im. vodómca, rod. vodómcev,

STATUS: predlog

daj. vodómcema, tož. vodómca, mest. o vodómcih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

z vodómcema; MNOŽINA: im. vodómci, rod.

samostalnik moškega spola

vodómcev, daj. vodómcem, tož. vodómce, mest. o



vodómcih, or. z vodómci

voj. okrajš.

STATUS: predlog

|vojaški|: voj. policija; |vojni|: voj. film

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

STATUS: predlog

odlikovanj, častnih nazivov; samostalnik moškega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

spola





Vójan -a m; ime bitja, osebno ime

Vodopívčev -a -o prid.

|moško ime|: delo Vojana Rusa; Ob koncu knjige je

Ob orgelski spremljavi je interpretirala nekaj

objavljen življenjepis patra Simona Ašiča izpod

Vodopivčevih samospevov

peresa Vojana Tihomirja Arharja

(< Vodopívec)

{B} Vojanov

{O} moški: EDNINA: im. Vodopívčev, rod.

{O} EDNINA: im. Vójan, rod. Vójana, daj. Vójanu, tož.

Vodopívčevega, daj. Vodopívčevemu, tož.

Vójana, mest. pri Vójanu, or. z Vójanom; DVOJINA:

Vodopívčev (živostno Vodopívčevega), mest. pri

im. Vójana, rod. Vójanov, daj. Vójanoma, tož. Vójana,

Vodopívčevem, or. z Vodopívčevim; DVOJINA: im.

mest. pri Vójanih, or. z Vójanoma; MNOŽINA: im.

Vodopívčeva, rod. Vodopívčevih, daj.

Vójani, rod. Vójanov, daj. Vójanom, tož. Vójane, mest.

Vodopívčevima, tož. Vodopívčeva, mest. pri

pri Vójanih, or. z Vójani

885

STATUS: predlog

|plemiški naziv|: Karantanskega vojvodo/vojvoda so

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

posadili na kobilo in ga trikrat peljali okrog

moška)

knežjega kamna; ustličevanje koroških vojvod; pred



imenom Grad Ljubek so kot krški fevd podelili

Vojánov -a

koroškemu vojvodi/vojvodu Bernardu

m; ime bitja, osebno ime

|umetniško ime Rudolfa Maistra, slovenskega

Spanheimskemu; obisk kraljice Elizabete II. in

vojaškega poveljnika in pesnika|:

vojvode/vojvoda Edinburškega

tudi ob imenu,

{B} vojvodov

navadno za pomišljajem Prenovili so rojstno hišo

Rudolfa Maistra – Vojanova na Šutni v Kamniku;

{O}

za

EDNINA: im. vójvoda, rod. vójvode in vójvoda,

izražanje svojine poezija Vojanova; prim. Maister

daj. vójvodi in vójvodu, tož. vójvodo in vójvoda, mest.

{O}

pri vójvodi

EDNINA: im. Vojánov, rod. Vojánova, daj.

in pri vójvodu, or. z vójvodo tudi z

Vojánovu,

vójvodom;

tož. Vojánova, mest. pri Vojánovu, or. z

DVOJINA: im. vójvodi in vójvoda, rod.

Vojánovom

vójvod tudi vójvodov, daj. vójvodama tudi

S

vójvodoma, tož. vójvodi in vójvoda, mest. pri

TATUS: predlog

vójvodah

P

tudi pri vójvodih, or. z vójvodama tudi z

RAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

vójvodoma; MNOŽINA: im. vójvode tudi vójvodi, rod.



vódij tudi vójvodov, daj. vójvodam tudi vójvodom,

Vójko -a m; ime bitja, osebno ime

tož. vójvode in vójvode, mest. pri vójvodah tudi pri

|moško ime|: Vojku je namignil, da so vajeni

vójvodih, or. z vójvodami in z vójvodi

vodenja z močjo argumentov; Z Vojkom sta par

STATUS: predlog

{B} Vojkov

{O}

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; EDNINA: im. Vójko, rod. Vójka, daj. Vójku, tož.

Vójka, mest. pri Vójku, or. z Vójkom; DVOJINA: im.

samostalnik moškega spola

Vójka, rod. Vójkov, daj. Vójkoma, tož. Vójka, mest.



pri Vójkih, or. z Vójkoma; MNOŽINA: im. Vójki, rod.

vójvodinja -e ž

Vójkov, daj. Vójkom, tož. Vójke, mest. pri Vójkih, or.

|plemiški naziv|: Veliki vojvoda in velika

z Vójki

vojvodinja Luksemburga sta začela tridnevni uradni

STATUS: predlog

obisk v Sloveniji; Na večerji je sedela poleg

P

nekaterih vojvodinj; pred imenom zabava vojvodinje

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Cornwallske

moška); samostalnik moškega spola

(< vójvoda)



{B} vojvodinjin

Vójkov -a -o prid.

{O} EDNINA: im. vójvodinja, rod. vójvodinje, daj.

Vojkov god

vójvodinji, tož. vójvodinjo, mest. pri vójvodinji, or. z (< Vójko)

vójvodinjo; DVOJINA: im. vójvodinji, rod. vójvodinj,

{O} moški: EDNINA: im. Vójkov, rod. Vójkovega, daj.

daj. vójvodinjama, tož. vójvodinji, mest. pri

Vójkovemu, tož. Vójkov (živostno Vójkovega), mest.

vójvodinjah, or. z vójvodinjama; MNOŽINA: im.

pri Vójkovem, or. z Vójkovim; DVOJINA: im.

vójvodinje, rod. vójvodinj, daj. vójvodinjam, tož.

Vójkova, rod. Vójkovih, daj. Vójkovima, tož.

vójvodinje, mest. pri vójvodinjah, or. z vójvodinjami

Vójkova, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Vójkovi, rod. Vójkovih, daj. Vójkovim,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu tož. Vójkove, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovimi

ženski:



EDNINA: im. Vójkova, rod. Vójkove, daj.

Vójkovi,

Volk -a [vôu̯k]

tož. Vójkovo, mest. pri Vójkovi, or. z

m; ime bitja, osebno ime

Vójkovo;

|priimek|: knjige Sandija Volka; Po dolgih letih se je

DVOJINA: im. Vójkovi, rod. Vójkovih, daj.

Vójkovima,

srečal s prijateljem Volkom

tož. Vójkovi, mest. pri Vójkovih, or. z

Vójkovima;

{B} Volkov

MNOŽINA: im. Vójkove, rod. Vójkovih,

{O}

daj. Vójkovim, tož. Vójkove, mest. pri Vójkovih, or. z

EDNINA: im. Volk, rod. Volka, daj. Volku, tož.

Vójkovimi

Volka, mest. pri Volku, or. z Volkom; DVOJINA: im.

srednji:

Volka,

EDNINA: im. Vójkovo, rod. Vójkovega, daj.

rod. Volkev, daj. Volkoma, tož. Volka, mest.

Vójkovemu,

pri Volkih,

tož. Vójkovo, mest. pri Vójkovem, or. z

or. z Volkoma; MNOŽINA: im. Volki, rod.

Vójkovim;

Volkov,

DVOJINA: im. Vójkovi, rod. Vójkovih, daj.

daj. Volkom, tož. Volke, mest. pri Volkih, or.

Vójkovima,

z Volki

tož. Vójkovi, mest. pri Vójkovih, or. z

Vójkovima; MNOŽINA: im. Vójkova, rod. Vójkovih,

STATUS: predlog

daj. Vójkovim, tož. Vójkova, mest. pri Vójkovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Vójkovimi



STATUS: predlog

volkodlak -a [vou̯kodlák] m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|bajeslovno bitje, spredaj človek in zadaj volk|:



krdelo volkodlakov; V Franciji in Nemčiji je bilo v

vójvoda -e in vójvoda -a m

886

15. in 16. stoletju na stotine procesov proti

|priimek|; |italijanski fizik|: Alessandro Volta je

volkodlakom

raziskoval električne in magnetne pojave

{B} volkodlakov

{B} Voltov

{O} EDNINA: im. volkodlak, rod. volkodlaka, daj.

{O} EDNINA: im. Vólta, rod. Vólte tudi Vólta, daj.

volkodlaku, tož. volkodlaka, mest. pri volkodlaku, or.

Vólti tudi Vóltu, tož. Vólto tudi Vólta, mest. pri Vólti z volkodlakom; DVOJINA: im. volkodlaka, rod.

tudi pri Vóltu, or. z Vólto tudi z Vóltom; DVOJINA: im.

volkodlakov, daj. volkodlakoma, tož. volkodlaka,

Vólti tudi Vólta, rod. Vólt tudi Vóltov, daj. Vóltama

mest. pri volkodlakih, or. z volkodlakoma; MNOŽINA:

tudi Vóltoma, tož. Vólti tudi Vólta, mest. pri Vóltah

im. volkodlaki, rod. volkodlakov, daj. volkodlakom,

tudi pri Vóltih, or. z Vóltama tudi z Vóltoma;

tož. volkodlake, mest. pri volkodlakih, or. z

MNOŽINA: im. Vólte tudi Vólti, rod. Vólt tudi Vóltov,

volkodlaki

daj. Vóltam tudi Vóltom, tož. Vólte tudi Vólte, mest.

STATUS: predlog

pri Vóltah tudi pri Vóltih, or. z Vóltami tudi z Vólti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

STATUS: predlog

nadnaravnih, domišljijskih bitij

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola; samostalnik moškega

Volkov -a -o [vôu̯kov-] prid.

spola

V Volkovem stanovanju so se počutili kot doma



(< Volk)

Voltaire -ra in Voltaire -rja [voltêr, rod. voltêra in

{O} moški: EDNINA: im. Volkov, rod. Volkovega, daj.

voltêrja, or. z voltêrom in z voltêrjem] m; ime bitja,

Volkovemu, tož. Volkov (živostno Volkovega), mest.

osebno ime

pri Volkovem, or. z Volkovim; DVOJINA: im.

|umetniško ime Françoisa-Marie Aroueta,

Volkova, rod. Volkovih, daj. Volkovima, tož.

francoskega književnika in misleca|: Katarina

Volkova, mest. pri Volkovih, or. z Volkovima;

Velika si je dopisovala tudi z Voltairom/Voltairjem

MNOŽINA: im. Volkovi, rod. Volkovih, daj. Volkovim,

{B} Voltairov in Voltairjev

tož. Volkove, mest. pri Volkovih, or. z Volkovimi

{O} EDNINA: im. Voltaire, rod. Voltaira in Voltairja,

ženski: EDNINA: im. Volkova, rod. Volkove, daj.

daj. Voltairu in Voltairju, tož. Voltaira in Voltairja, Volkovi, tož. Volkovo, mest. pri Volkovi, or. z

mest. pri Voltairu in pri Voltairju, or. z Voltairom in z Volkovo; DVOJINA: im. Volkovi, rod. Volkovih, daj.

Voltairjem

Volkovima, tož. Volkovi, mest. pri Volkovih, or. z

STATUS: predlog

Volkovima; MNOŽINA: im. Volkove, rod. Volkovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

daj. Volkovim, tož. Volkove, mest. pri Volkovih, or. z

(priimki); samostalnik moškega spola

Volkovimi



srednji: EDNINA: im. Volkovo, rod. Volkovega, daj.

Voltairjev -a -o prid.; obširneje glej pri Voltairov Volkovemu, tož. Volkovo, mest. pri Volkovem, or. z



Volkovim; DVOJINA: im. Volkovi, rod. Volkovih, daj.

Voltairov -a -o in Voltairjev -a -o [voltêrov- in Volkovima, tož. Volkovi, mest. pri Volkovih, or. z

voltêrjev-] prid.

Volkovima; MNOŽINA: im. Volkova, rod. Volkovih,

Voltairov/Voltairjev satirični roman; Med potovanji

daj. Volkovim, tož. Volkova, mest. pri Volkovih, or. z

po Evropi se je srečal z Voltairom/Voltairjem in

Volkovimi

Rousseaujem

STATUS: predlog

(< Voltaire)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} moški: EDNINA: im. Voltairov in Voltairjev, rod.



Voltairovega in Voltairjevega, daj. Voltairovemu in

vólt -a m

Voltairjevemu, tož. Voltairov in Voltairjev (živostno

|merska enota|: V avto naj bi vgradili gorivno

Voltairovega in Voltairjevega), mest. pri

celico, ki bi dajala napetost 42 voltov in delovala

Voltairovem in pri Voltairjevem, or. z Voltairovim in

neodvisno od motorja z notranjim izgorevanjem

z Voltairjevim; DVOJINA: im. Voltairova in

<42 V>; prim. V2

Voltairjeva, rod. Voltairovih in Voltairjevih, daj.

(< Vólta)

Voltairovima in Voltairjevima, tož. Voltairova in

{O} EDNINA: im. vólt, rod. vólta, daj. vóltu, tož. vólt, Voltairjeva, mest. pri Voltairovih in pri Voltairjevih, mest. pri vóltu, or. z vóltom; DVOJINA: im. vólta, rod.

or. z Voltairovima in z Voltairjevima; MNOŽINA: im.

vóltov, daj. vóltoma, tož. vólta, mest. pri vóltih, or. z Voltairovi in Voltairjevi, rod. Voltairovih in

vóltoma; MNOŽINA: im. vólti, rod. vóltov, daj. vóltom,

Voltairjevih, daj. Voltairovim in Voltairjevim, tož.

tož. vólte, mest. pri vóltih, or. z vólti

Voltairove in Voltairjeve, mest. pri Voltairovih in pri STATUS: predlog

Voltairjevih, or. z Voltairovimi in z Voltairjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

ženski: EDNINA: im. Voltairova in Voltairjeva, rod.



Voltairove in Voltairjeve, daj. Voltairovi in

Vólta -e tudi Vólta -a m; ime bitja, osebno ime

Voltairjevi, tož. Voltairovo in Voltairjevo, mest. pri

Voltairovi in pri Voltairjevi, or. z Voltairovo in z

887

Voltairjevo; DVOJINA: im. Voltairovi in Voltairjevi,

{O} moški: EDNINA: im. Vóltov, rod. Vóltovega, daj.

rod. Voltairjevih in Voltairovih, daj. Voltairovima in

Vóltovemu, tož. Vóltov (živostno Vóltovega), mest.

Voltairjevima, tož. Voltairovi in Voltairjevi, mest. pri pri Vóltovem, or. z Vóltovim; DVOJINA: im. Vóltova,

Voltairovih in pri Voltairjevih, or. z Voltairovima in

rod. Vóltovih, daj. Vóltovima, tož. Vóltova, mest. pri

z Voltairjevima; MNOŽINA: im. Voltairove in

Vóltovih, or. z Vóltovima; MNOŽINA: im. Vóltovi,

Voltairjeve, rod. Voltairovih in Voltairjevih, daj.

rod. Vóltovih, daj. Vóltovim, tož. Vóltove, mest. pri

Voltairjevim in Voltairovim, tož. Voltairove in

Vóltovih, or. z Vóltovimi

Voltairjeve, mest. pri Voltairovih in pri Voltairjevih, ženski: EDNINA: im. Vóltova, rod. Vóltove, daj.

or. z Voltairovimi in z Voltairjevimi

Vóltovi, tož. Vóltovo, mest. pri Vóltovi, or. z

srednji: EDNINA: im. Voltairovo in Voltairjevo, rod.

Vóltovo; DVOJINA: im. Vóltovi, rod. Vóltovih, daj.

Voltairovega in Voltairjevega, daj. Voltairovemu in

Vóltovima, tož. Vóltovi, mest. pri Vóltovih, or. z

Voltairjevemu, tož. Voltairovo in Voltairjevo, mest.

Vóltovima; MNOŽINA: im. Vóltove, rod. Vóltovih, daj.

pri Voltairovem in pri Voltairjevem, or. z

Vóltovim, tož. Vóltove, mest. pri Vóltovih, or. z

Voltairovim in z Voltairjevim; DVOJINA: im.

Vóltovimi

Voltairovi in Voltairjevi, rod. Voltairovih in

srednji: EDNINA: im. Vóltovo, rod. Vóltovega, daj.

Voltairjevih, daj. Voltairovima in Voltairjevima, tož.

Vóltovemu, tož. Vóltovo, mest. pri Vóltovem, or. z

Voltairovi in Voltairjevi, mest. pri Voltairovih in pri Vóltovim; DVOJINA: im. Vóltovi, rod. Vóltovih, daj.

Voltairjevih, or. z Voltairovima in z Voltairjevima;

Vóltovima, tož. Vóltovi, mest. pri Vóltovih, or. z

MNOŽINA: im. Voltairova in Voltairjeva, rod.

Vóltovima; MNOŽINA: im. Vóltova, rod. Vóltovih, daj.

Voltairovih in Voltairjevih, daj. Voltairovim in

Vóltovim, tož. Vóltova, mest. pri Vóltovih, or. z

Voltairjevim, tož. Voltairova in Voltairjeva, mest. pri Vóltovimi

Voltairovih in pri Voltairjevih, or. z Voltairovimi in

STATUS: predlog

z Voltairjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na STATUS: predlog

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni pridevniki

von Grünigen ~ -a [fon grínigen] m; ime bitja, osebno ime

vóltampêr -a in vóltampêr -ja m

|priimek|: Von Grünigen je podpisal dveletno

|podomačeno za volt-ampere|; |merska enota|:

pogodbo; Spoznali smo tudi mladega švicarskega

Navidezna moč se meri v voltamperih/voltamperjih;

smučarja Noela von Grünigena; Veleslalomski

Te strežniške rezine porabijo pri polni obremenitvi

globus je osvojil von Grünigen

277 voltamperov/voltamperjev <277 VA>; prim.

{B} von Grünigenov

VA

{O} EDNINA: im. von Grünigen, rod. von Grünigena,

{O} EDNINA: im. vóltampêr, rod. vóltampêra in

daj. von Grünigenu, tož. von Grünigena, mest. pri von

vóltampêrja, daj. vóltampêru in vóltampêrju, tož.

Grünigenu, or. s von Grünigenom; DVOJINA: im. von

vóltampêra in vóltampêrja, mest. pri vóltampêru in

Grünigena, rod. von Grünigenov, daj. von

pri vóltampêrju, or. z vóltampêrom in z

Grünigenoma, tož. von Grünigena, mest. pri von

vóltampêrjem; DVOJINA: im. vóltampêra in

Grünigenih, or. s von Grünigenoma; MNOŽINA: im.

vóltampêrja, rod. vóltampêrov in vóltampêrjev, daj.

von Grünigeni, rod. von Grünigenov, daj. von

vóltampêroma in vóltampêrjema, tož. vóltampêra in

Grünigenom, tož. von Grünigene, mest. pri von

vóltampêrja, mest. pri vóltampêrih in pri

Grünigenih, or. s von Grünigeni

vóltampêrjih, or. z vóltampêroma in z

STATUS: predlog

vóltampêrjema; MNOŽINA: im. vóltampêri in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki

vóltampêrji, rod. vóltampêrov in vóltampêrjev, daj.



vóltampêrom in vóltampêrjem, tož. vóltampêre in

von Grünigenov ~ -a ~ -o [fon grínigenov-] prid.

vóltampêrje, mest. pri vóltampêrih in pri

Tretje mesto v veleslalomu je zasedel von

vóltampêrjih, or. z vóltampêri in z vóltampêrji

Grünigenov rojak Paul Accola

STATUS: predlog

(< von Grünigen)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik

{O} moški: EDNINA: im. von Grünigenov, rod. von

moškega spola; samostalnik moškega spola

Grünigenovega, daj. von Grünigenovemu, tož. von



Grünigenov (živostno von Grünigenovega), mest. pri

Vóltov -a -o prid.

von Grünigenovem, or. s von Grünigenovim;

Voltovo laboratorijsko delo; Voltov člen ||izum, prva DVOJINA: im. von Grünigenova, rod. von

baterija||: Z Voltovimi členi so dosegali zelo velike

Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von

tokove; Voltov steber, stolp ||izum, prva baterija||: Grünigenova, mest. pri von Grünigenovih, or. s von

delovanje Voltovega stolpa

Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenovi, rod.

(< Vólta)

von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož. von

888

Grünigenove, mest. pri von Grünigenovih, or. s von srednji: EDNINA: im. Vôvkovo, rod. Vôvkovega, daj.

Grünigenovimi

Vôvkovemu, tož. Vôvkovo, mest. pri Vôvkovem, or. z

ženski: EDNINA: im. von Grünigenova, rod. von

Vôvkovim; DVOJINA: im. Vôvkovi, rod. Vôvkovih,

Grünigenove, daj. von Grünigenovi, tož. von

daj. Vôvkovima, tož. Vôvkovi, mest. pri Vôvkovih, or.

Grünigenovo, mest. pri von Grünigenovi, or. s von

z Vôvkovima; MNOŽINA: im. Vôvkova, rod.

Grünigenovo; DVOJINA: im. von Grünigenovi, rod.

Vôvkovih, daj. Vôvkovim, tož. Vôvkova, mest. pri

von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von

Vôvkovih, or. z Vôvkovimi

Grünigenovi, mest. pri von Grünigenovih, or. s von

STATUS: predlog

Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenove,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož.



von Grünigenove, mest. pri von Grünigenovih, or. s

v pok. okrajš.

von Grünigenovimi

|v pokoju|: Janez Novak, polkovnik v pok.

srednji: EDNINA: im. von Grünigenovo, rod. von

STATUS: predlog

Grünigenovega, daj. von Grünigenovemu, tož. von

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Grünigenovo, mest. pri von Grünigenovem, or. s von



Grünigenovim; DVOJINA: im. von Grünigenovi, rod.

vprašáj -a m

von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von

|ločilo|: Klikni na gumb z vprašajem

Grünigenovi, mest. pri von Grünigenovih, or. s von

{PRZ} ? levostično na koncu vprašalne povedi Kje ste to Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenova,

našli?; sredi besedila (v oklepaju) za izražanje dvoma, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož.

začudenja ipd. razsvetljeni (?) absolutizem; sredi

von Grünigenova, mest. pri von Grünigenovih, or. s

besedila pred klicajem (v oklepaju) za izražanje dvoma, von Grünigenovimi

začudenja ipd. Za vsako ceno (?!) bodo nastopili

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. vprašáj, rod. vprašája, daj. vprašáju,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. vprašáj, mest. pri vprašáju, or. z vprašájem;



DVOJINA: im. vprašája, rod. vprašájev, daj.

Vôvk -a m; ime bitja, osebno ime

vprašájema, tož. vprašája, mest. pri vprašájih, or. z

|priimek|: biografija škofa Antona Vovka; Pri

vprašájema; MNOŽINA: im. vprašáji, rod. vprašájev,

izjemnih stvaritvah je z Vovkom sodeloval arhitekt

daj. vprašájem, tož. vprašáje, mest. pri vprašájih, or. z Plečnik; nesklonljivo za žensko osebo |slovenska

vprašáji

akademska slikarka|: portretne skice Melite Vovk

STATUS: predlog

{B} Vovkov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

{O} EDNINA: im. Vôvk, rod. Vôvka, daj. Vôvku, tož.



Vôvka, mest. pri Vôvku, or. z Vôvkom; DVOJINA: im.

Vráz -a m; ime bitja, osebno ime

Vôvka, rod. Vôvkov, daj. Vôvkoma, tož. Vôvka, mest.

|priimek|: odstop trenerja Vraza; Stanko Vraz

pri Vôvkih, or. z Vôvkoma; MNOŽINA: im. Vôvki, rod.

||umetniško ime Jakoba Frasa, slovenskega pesnika,

Vôvkov, daj. Vôvkom, tož. Vôvka, mest. pri Vôvkih,

pisatelja, narodopisca in prevajalca||: pisma Stanku

or. z Vôvki

Vrazu

STATUS: predlog

{B} Vrazov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

{O} EDNINA: im. Vráz, rod. Vráza, daj. Vrázu, tož.



Vráza, mest. pri Vrázu, or. z Vrázom; DVOJINA: im.

Vôvkov -a -o prid.

Vráza, rod. Vrázov, daj. Vrázoma, tož. Vráza, mest. pri Na srečanju se je zbrala vsa Voukova družina

Vrázih, or. z Vrázoma; MNOŽINA: im. Vrázi, rod.

(< Vôvk)

Vrázov, daj. Vrázom, tož. Vráze, mest. pri Vrázih, or.

{O} moški: EDNINA: im. Vôvkov, rod. Vôvkovega,

z Vrázi

daj. Vôvkovemu, tož. Vôvkov (živostno Vôvkovega),

STATUS: predlog

mest. pri Vôvkovem, or. z Vôvkovim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Vôvkova, rod. Vôvkovih, daj. Vôvkovima, tož.

(priimki)

Vôvkova, mest. pri Vôvkovih, or. z Vôvkovima;



MNOŽINA: im. Vôvkovi, rod. Vôvkovih, daj.

vs. okrajš.

Vôvkovim, tož. Vôvkove, mest. pri Vôvkovih, or. z

|lat. versus: proti|: Priredili so okroglo mizo z

Vôvkovimi

naslovom »Zdravilci vs. zdravniki«; Všeč ji je igra

ženski: EDNINA: im. Vôvkova, rod. Vôvkove, daj.

nasprotij: usnje vs. svila in svetlo vs. temno

Vôvkovi, tož. Vôvkovo, mest. pri Vôvkovi, or. z

STATUS: predlog

Vôvkovo; DVOJINA: im. Vôvkovi, rod. Vôvkovih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Vôvkovima, tož. Vôvkovi, mest. pri Vôvkovih, or. z



Vôvkovima; MNOŽINA: im. Vôvkove, rod. Vôvkovih,

Vsemogóčni -ega m; ime bitja, religijsko ime

daj. Vôvkovim, tož. Vôvkove, mest. pri Vôvkovih, or.

z Vôvkovimi

889

|nadomestno ime: Bog|: Zmolili so zahvalno Vzhódne Gótinje, mest. pri Vzhódnih Gótinjah, or. z

molitev Vsemogočnemu; za izražanje svojine volja

Vzhódnimi Gótinjami

Vsemogočnega

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Vsemogóčni, rod. Vsemogóčnega,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daj. Vsemogóčnemu, tož. Vsemogóčnega, mest. pri



Vsemogóčnem, or. z Vsemogóčnim

Vzhódna Kóngovka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; STATUS: predlog

obširneje glej pri Vzhódnokóngovka

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





Vzhódni Gót -ega -a m; ime bitja, prebivalsko ime Vulkán -a m; ime bitja, religijsko ime

|pripadnik germanskega ljudstva|: Okoli leta 370 so

|rimski bog ognja in požara|: V Rimu se je po bogu

Huni premagali Vzhodne Gote

Vulkanu imenoval del Foruma

{B} Vzhodnogotov

{B} Vulkanov

{O} EDNINA: im. Vzhódni Gót, rod. Vzhódnega Góta,

{O} EDNINA: im. Vulkán, rod. Vulkána, daj. Vulkánu,

daj. Vzhódnemu Gótu, tož. Vzhódnega Góta, mest. pri

tož. Vulkána, mest. pri Vulkánu, or. z Vulkánom;

Vzhódnem Gótu, or. z Vzhódnim Gótom; DVOJINA:

DVOJINA: im. Vulkána, rod. Vulkánov, daj.

im. Vzhódna Góta, rod. Vzhódnih Gótov, daj.

Vulkánoma, tož. Vulkána, mest. pri Vulkánih, or. z

Vzhódnima Gótoma, tož. Vzhódna Góta, mest. pri

Vulkánoma; MNOŽINA: im. Vulkáni, rod. Vulkánov,

Vzhódnih Gótih, or. z Vzhódnima Gótoma;

daj. Vulkánom, tož. Vulkáne, mest. pri Vulkánih, or. z

MNOŽINA: im. Vzhódni Góti, rod. Vzhódnih Gótov,

Vulkáni

daj. Vzhódnim Gótom, tož. Vzhódne Góte, mest. pri

STATUS: predlog

Vzhódnih Gótih, or. z Vzhódnimi Góti

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





vzg. okrajš.

Vzhódni Kóngo -ega -a m; zemljepisno ime

|vzgoja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, prof. šp. vzg.;

|dolgo ime Demokratična republika Kongo|; |država|:

Jana Novak, prof. zdrav. vzg.; |vzgojitelj;

Ruanda je iz Vzhodnega Konga umaknila svoje

vzgojiteljica|: Družabno popoldne za starše in

vojake; Francija je v Vzhodni Kongo postala

otroke je vodil Janez Novak, vzg.; |vzgojiteljski|:

mirovne sile; Štiri petine svetovnih zalog tantala je

srednja vzg. šola

v Vzhodnem Kongu

STATUS: predlog

Kje? v Vzhodnem Kongu

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Od kod? iz Vzhodnega Konga



Kam? v Vzhodni Kongo

vzh.

{B} Vzhodnokongovec

okrajš.

tudi Vzhodni Kongovec,

|vzhodni|: Med 2. sv. vojno se je boril na vzh. fronti

Vzhodnokongovka tudi Vzhodna Kongovka;

S

Vzhodnokongovčev, Vzhodnokongovkin;

TATUS: predlog

vzhodnokongovski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{O} EDNINA: im. Vzhódni Kóngo, rod. Vzhódnega



Kónga, daj. Vzhódnemu Kóngu, tož. Vzhódni

Vzh. okrajš.

Kóngo, mest. pri Vzhódnem Kóngu, or. z Vzhódnim

|Vzhodni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Vzh.

Kóngom

Nemčija; Vzh. Timor; prim. V.

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Vzhódni Kóngovec -ega -vca m; ime bitja, prebivalsko Vzhódna Gótinja -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime ime; obširneje glej pri Vzhódnokóngovec

|pripadnica germanskega ljudstva|: Vzhodne Gotinje



so pogosto nosile pisane ogrlice iz steklenih jagod

Vzhódni Pákistan -ega -a m; zemljepisno ime

(< Vzhódni Gót)

|staro ime države|: osamosvajanje Vzhodnega

{B} Vzhodnogotinjin

Pakistana

{O} EDNINA: im. Vzhódna Gótinja, rod. Vzhódne

Kje? v Vzhodnem Pakistanu

Gótinje, daj. Vzhódni Gótinji, tož. Vzhódno Gótinjo,

Od kod? iz Vzhodnega Pakistana

mest. pri Vzhódni Gótinji, or. z Vzhódno Gótinjo;

Kam? v Vzhodni Pakistan

DVOJINA: im. Vzhódni Gótinji, rod. Vzhódnih Gótinj,

{B} vzhodnopakistanski

daj. Vzhódnima Gótinjama, tož. Vzhódni Gótinji,

{O} EDNINA: im. Vzhódni Pákistan, rod. Vzhódnega

mest. pri Vzhódnih Gótinjah, or. z Vzhódnima

Pákistana, daj. Vzhódnemu Pákistanu, tož. Vzhódni

Gótinjama; MNOŽINA: im. Vzhódne Gótinje, rod.

Pákistan, mest. pri Vzhódnem Pákistanu, or. z

Vzhódnih Gótinj, daj. Vzhódnim Gótinjam, tož.

Vzhódnim Pákistanom

890

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





Vzhódni Tímor -ega -ja m; zemljepisno ime

Vzhódnokóngovčev -a -o prid.

|dolgo ime Demokratična republika Vzhodni Timor|;

Vzhodnokongovčevo podjetje ima sedež v Kinšasi

|država|: Otroci z Vzhodnega Timorja še čakajo na

(< Vzhódnokóngovec)

cepljenje proti ošpicam; Avstralija namerava na

{O} moški: EDNINA: im. Vzhódnokóngovčev, rod.

Vzhodni Timor vrniti poldrugi tisoč beguncev;

Vzhódnokóngovčevega, daj.

mirovna misija na Vzhodnem Timorju

Vzhódnokóngovčevemu, tož. Vzhódnokóngovčev

Kje? na Vzhodnem Timorju tudi v Vzhodnem

(živostno Vzhódnokóngovčevega), mest. pri

Timorju

Vzhódnokóngovčevem, or. z

Od kod? z Vzhodnega Timorja tudi iz Vzhodnega

Vzhódnokóngovčevim; DVOJINA: im.

Timorja

Vzhódnokóngovčeva, rod. Vzhódnokóngovčevih,

Kam? na Vzhodni Timor tudi v Vzhodni Timor

daj. Vzhódnokóngovčevima, tož.

{B} Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka;

Vzhódnokóngovčeva, mest. pri

Vzhodnotimorčev, Vzhodnotimorkin;

Vzhódnokóngovčevih, or. z

vzhodnotimorski

Vzhódnokóngovčevima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Vzhódni Tímor, rod. Vzhódnega

Vzhódnokóngovčevi, rod. Vzhódnokóngovčevih, daj.

Tímorja, daj. Vzhódnemu Tímorju, tož. Vzhódni

Vzhódnokóngovčevim, tož. Vzhódnokóngovčeve,

Tímor, mest. pri Vzhódnem Tímorju, or. z Vzhódnim

mest. pri Vzhódnokóngovčevih, or. z

Tímorjem

Vzhódnokóngovčevimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Vzhódnokóngovčeva, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Vzhódnokóngovčeve, daj. Vzhódnokóngovčevi, tož.



Vzhódnokóngovčevo, mest. pri

vzhódnogótski -a -o prid.

Vzhódnokóngovčevi, or. z Vzhódnokóngovčevo;

vzhodnogotski kralj Teoderik; vzhodnogotski

DVOJINA: im. Vzhódnokóngovčevi, rod.

srebrnik

Vzhódnokóngovčevih, daj. Vzhódnokóngovčevima,

(< Vzhódni Gót)

tož. Vzhódnokóngovčevi, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. vzhódnogótski, rod.

Vzhódnokóngovčevih, or. z

vzhódnogótskega, daj. vzhódnogótskemu, tož.

Vzhódnokóngovčevima; MNOŽINA: im.

vzhódnogótski (živostno vzhódnogótskega), mest. pri

Vzhódnokóngovčeve, rod. Vzhódnokóngovčevih,

vzhódnogótskem, or. z vzhódnogótskim; DVOJINA:

daj. Vzhódnokóngovčevim, tož.

im. vzhódnogótska, rod. vzhódnogótskih, daj.

Vzhódnokóngovčeve, mest. pri

vzhódnogótskima, tož. vzhódnogótska, mest. pri

Vzhódnokóngovčevih, or. z Vzhódnokóngovčevimi

vzhódnogótskih, or. z vzhódnogótskima; MNOŽINA:

srednji: EDNINA: im. Vzhódnokóngovčevo, rod.

im. vzhódnogótski, rod. vzhódnogótskih, daj.

Vzhódnokóngovčevega, daj.

vzhódnogótskim, tož. vzhódnogótske, mest. pri

Vzhódnokóngovčevemu, tož. Vzhódnokóngovčevo,

vzhódnogótskih, or. z vzhódnogótskimi

mest. pri Vzhódnokóngovčevem, or. z

ženski: EDNINA: im. vzhódnogótska, rod.

Vzhódnokóngovčevim; DVOJINA: im.

vzhódnogótske, daj. vzhódnogótski, tož.

Vzhódnokóngovčevi, rod. Vzhódnokóngovčevih, daj.

vzhódnogótsko, mest. pri vzhódnogótski, or. z

Vzhódnokóngovčevima, tož. Vzhódnokóngovčevi,

vzhódnogótsko; DVOJINA: im. vzhódnogótski, rod.

mest. pri Vzhódnokóngovčevih, or. z

vzhódnogótskih, daj. vzhódnogótskima, tož.

Vzhódnokóngovčevima; MNOŽINA: im.

vzhódnogótski, mest. pri vzhódnogótskih, or. z

Vzhódnokóngovčeva, rod. Vzhódnokóngovčevih,

vzhódnogótskima; MNOŽINA: im. vzhódnogótske,

daj. Vzhódnokóngovčevim, tož.

rod. vzhódnogótskih, daj. vzhódnogótskim, tož.

Vzhódnokóngovčeva, mest. pri

vzhódnogótske, mest. pri vzhódnogótskih, or. z

Vzhódnokóngovčevih, or. z Vzhódnokóngovčevimi

vzhódnogótskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. vzhódnogótsko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

vzhódnogótskega, daj. vzhódnogótskemu, tož.



vzhódnogótsko, mest. pri vzhódnogótskem, or. z

Vzhódnokóngovec -vca tudi Vzhódni Kóngovec -

vzhódnogótskim; DVOJINA: im. vzhódnogótski, rod.

ega -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

vzhódnogótskih, daj. vzhódnogótskima, tož.

Večina Vzhodnokongovcev živi v Kinšasi

vzhódnogótski, mest. pri vzhódnogótskih, or. z

(< Vzhódni Kóngo)

vzhódnogótskima; MNOŽINA: im. vzhódnogótska,

{B} Vzhodnokongovčev

rod. vzhódnogótskih, daj. vzhódnogótskim, tož.

{O} EDNINA: im. Vzhódnokóngovec tudi Vzhódni

vzhódnogótska, mest. pri vzhódnogótskih, or. z

Kóngovec, rod. Vzhódnokóngovca tudi Vzhódnega

vzhódnogótskimi

Kóngovca, daj. Vzhódnokóngovcu tudi Vzhódnemu

891

Kóngovcu, tož. Vzhódnokóngovca tudi Vzhódnega

{O} moški: EDNINA: im. vzhódnokóngovski, rod.

Kóngovca, mest. pri Vzhódnokóngovcu tudi pri

vzhódnokóngovskega, daj. vzhódnokóngovskemu,

Vzhódnem Kóngovcu, or. z Vzhódnokóngovcem

tož. vzhódnokóngovski (živostno

tudi z Vzhódnim Kóngovcem; DVOJINA: im.

vzhódnokóngovskega), mest. pri

Vzhódnokóngovca tudi Vzhódna Kóngovca, rod.

vzhódnokóngovskem, or. z vzhódnokóngovskim;

Vzhódnokóngovcev tudi Vzhódnih Kóngovcev, daj.

DVOJINA: im. vzhódnokóngovska, rod.

Vzhódnokóngovcema tudi Vzhódnima

vzhódnokóngovskih, daj. vzhódnokóngovskima, tož.

Kóngovcema, tož. Vzhódnokóngovca tudi Vzhódna

vzhódnokóngovska, mest. pri vzhódnokóngovskih,

Kóngovca, mest. pri Vzhódnokóngovcih tudi pri

or. z vzhódnokóngovskima; MNOŽINA: im.

Vzhódnih Kóngovcih, or. z Vzhódnokóngovcema

vzhódnokóngovski, rod. vzhódnokóngovskih, daj.

tudi z Vzhódnima Kóngovcema; MNOŽINA: im.

vzhódnokóngovskim, tož. vzhódnokóngovske, mest.

Vzhódnokóngovci tudi Vzhódni Kóngovci, rod.

pri vzhódnokóngovskih, or. z vzhódnokóngovskimi

Vzhódnokóngovcev tudi Vzhódnih Kóngovcev, daj.

ženski: EDNINA: im. vzhódnokóngovska, rod.

Vzhódnokóngovcem tudi Vzhódnim Kóngovcem,

vzhódnokóngovske, daj. vzhódnokóngovski, tož.

tož. Vzhódnokóngovce tudi Vzhódne Kóngovce,

vzhódnokóngovsko, mest. pri vzhódnokóngovski, or.

mest. pri Vzhódnokóngovcih tudi pri Vzhódnih

z vzhódnokóngovsko; DVOJINA: im.

Kóngovcih, or. z Vzhódnokóngovci tudi z

vzhódnokóngovski, rod. vzhódnokóngovskih, daj.

Vzhódnimi Kóngovci

vzhódnokóngovskima, tož. vzhódnokóngovski, mest.

STATUS: predlog

pri vzhódnokóngovskih, or. z vzhódnokóngovskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

MNOŽINA: im. vzhódnokóngovske, rod.

samostalnik moškega spola

vzhódnokóngovskih, daj. vzhódnokóngovskim, tož.



vzhódnokóngovske, mest. pri vzhódnokóngovskih,

Vzhódnokóngovka -e tudi Vzhódna Kóngovka -e -e

or. z vzhódnokóngovskimi

srednji:

ž; ime bitja, prebivalsko ime

EDNINA: im. vzhódnokóngovsko, rod.

Predstavitev Vzhodnokongovk je bila zelo

vzhódnokóngovskega, daj. vzhódnokóngovskemu,

zanimiva

tož. vzhódnokóngovsko, mest. pri

(< Vzhódni Kóngo)

vzhódnokóngovskem, or. z vzhódnokóngovskim;

{B} Vzhodnokongovkin

DVOJINA: im. vzhódnokóngovski, rod.

{O}

vzhódnokóngovskih,

EDNINA: im. Vzhódnokóngovka tudi Vzhódna

daj. vzhódnokóngovskima, tož.

Kóngovka,

vzhódnokóngovski,

rod. Vzhódnokóngovke tudi Vzhódne

mest. pri vzhódnokóngovskih,

Kóngovke, daj. Vzhódnokóngovki tudi Vzhódni

or. z vzhódnokóngovskima; MNOŽINA: im.

Kóngovki,

vzhódnokóngovska,

tož. Vzhódnokóngovko tudi Vzhódno

rod. vzhódnokóngovskih, daj.

Kóngovko,

vzhódnokóngovskim,

mest. pri Vzhódnokóngovki tudi pti

tož. vzhódnokóngovska, mest.

Vzhódni Kóngovki,

pri vzhódnokóngovskih,

or. z Vzhódnokóngovko tudi z

or. z vzhódnokóngovskimi

Vzhódno Kóngovko; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Vzhódnokóngovki tudi Vzhódni Kóngovki, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Vzhódnokóngovk tudi Vzhódnih Kóngovk, daj.



Vzhódnokóngovkama tudi Vzhódnima

vzhódnopákistanski -a -o prid.

Kóngovkama, tož. Vzhódnokóngovki tudi Vzhódni

vzhodnopakistanska provinca Pandžab

Kóngovki, mest. pri Vzhódnokóngovkah tudi pri

(< Vzhódni Pákistan)

Vzhódnih Kóngovkah, or. z Vzhódnokóngovkama

{O} moški: EDNINA: im. vzhódnopákistanski, rod.

tudi z Vzhódnima Kóngovkama; MNOŽINA: im.

vzhódnopákistanskega, daj. vzhódnopákistanskemu,

Vzhódnokóngovke tudi Vzhódne Kóngovke, rod.

tož. vzhódnopákistanski (živostno

Vzhódnokóngovk tudi Vzhódnih Kóngovk, daj.

vzhódnopákistanskega), mest. pri

Vzhódnokóngovkam tudi Vzhódnim Kóngovkam,

vzhódnopákistanskem, or. z vzhódnopákistanskim;

tož. Vzhódnokóngovke tudi Vzhódne Kóngovke,

DVOJINA: im. vzhódnopákistanska, rod.

mest. pri Vzhódnokóngovkah tudi pri Vzhódnih

vzhódnopákistanskih, daj. vzhódnopákistanskima,

Kóngovkah, or. z Vzhódnokóngovkami tudi z

tož. vzhódnopákistanska, mest. pri

Vzhódnimi Kóngovkami

vzhódnopákistanskih, or. z vzhódnopákistanskima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. vzhódnopákistanski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

vzhódnopákistanskih, daj. vzhódnopákistanskim, tož.

samostalnik ženskega spola

vzhódnopákistanske, mest. pri vzhódnopákistanskih,



or. z vzhódnopákistanskimi

ženski:

vzhódnokóngovski -a -o

EDNINA: im. vzhódnopákistanska, rod.

prid.

Goma je glavno mesto vzhodnokongovske province

vzhódnopákistanske, daj. vzhódnopákistanski, tož.

Kivu

vzhódnopákistansko, mest. pri vzhódnopákistanski,

(< Vzhódni Kóngo)

or. z vzhódnopákistansko; DVOJINA: im.

vzhódnopákistanski, rod. vzhódnopákistanskih, daj.

892

vzhódnopákistanskima, tož. vzhódnopákistanski, Vzhódnotímorčevim, tož. Vzhódnotímorčeva, mest.

mest. pri vzhódnopákistanskih, or. z

pri Vzhódnotímorčevih, or. z Vzhódnotímorčevimi

vzhódnopákistanskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

vzhódnopákistanske, rod. vzhódnopákistanskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

vzhódnopákistanskim, tož. vzhódnopákistanske,



mest. pri vzhódnopákistanskih, or. z

Vzhódnotímorec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime vzhódnopákistanskimi

Na referendumu o neodvisnosti se je skoraj

srednji: EDNINA: im. vzhódnopákistansko, rod.

osemdeset odstotkov Vzhodnotimorcev odločilo za

vzhódnopákistanskega, daj. vzhódnopákistanskemu,

neodvisnost

tož. vzhódnopákistansko, mest. pri

(< Vzhódni Tímor)

vzhódnopákistanskem, or. z vzhódnopákistanskim;

{B} Vzhodnotimorčev

DVOJINA: im. vzhódnopákistanski, rod.

{O} EDNINA: im. Vzhódnotímorec, rod.

vzhódnopákistanskih, daj. vzhódnopákistanskima,

Vzhódnotímorca, daj. Vzhódnotímorcu, tož.

tož. vzhódnopákistanski, mest. pri

Vzhódnotímorca, mest. pri Vzhódnotímorcu, or. z

vzhódnopákistanskih, or. z vzhódnopákistanskima;

Vzhódnotímorcem; DVOJINA: im. Vzhódnotímorca,

MNOŽINA: im. vzhódnopákistanska, rod.

rod. Vzhódnotímorcev, daj. Vzhódnotímorcema, tož.

vzhódnopákistanskih, daj. vzhódnopákistanskim, tož.

Vzhódnotímorca, mest. pri Vzhódnotímorcih, or. z

vzhódnopákistanska, mest. pri vzhódnopákistanskih,

Vzhódnotímorcema; MNOŽINA: im. Vzhódnotímorci,

or. z vzhódnopákistanskimi

rod. Vzhódnotímorcev, daj. Vzhódnotímorcem, tož.

STATUS: predlog

Vzhódnotímorce, mest. pri Vzhódnotímorcih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Vzhódnotímorci



STATUS: predlog

Vzhódnotímorčev -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

Prebirala sem Vzhodnotimorčevo poezijo

samostalnik moškega spola

(< Vzhódnotímorec)



{O} moški: EDNINA: im. Vzhódnotímorčev, rod.

Vzhódnotímorka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Vzhódnotímorčevega, daj. Vzhódnotímorčevemu,

Vzhodnotimorke slovijo kot odlične plesalke

tož. Vzhódnotímorčev (živostno

(< Vzhódni Tímor)

Vzhódnotímorčevega), mest. pri

{B} Vzhodnotimorkin

Vzhódnotímorčevem, or. z Vzhódnotímorčevim;

{O} EDNINA: im. Vzhódnotímorka, rod.

DVOJINA: im. Vzhódnotímorčeva, rod.

Vzhódnotímorke, daj. Vzhódnotímorki, tož.

Vzhódnotímorčevih, daj. Vzhódnotímorčevima, tož.

Vzhódnotímorko, mest. pri Vzhódnotímorki, or. z

Vzhódnotímorčeva, mest. pri Vzhódnotímorčevih, or.

Vzhódnotímorko; DVOJINA: im. Vzhódnotímorki,

z Vzhódnotímorčevima; MNOŽINA: im.

rod. Vzhódnotímork, daj. Vzhódnotímorkama, tož.

Vzhódnotímorčevi, rod. Vzhódnotímorčevih, daj.

Vzhódnotímorki, mest. pri Vzhódnotímorkah, or. z

Vzhódnotímorčevim, tož. Vzhódnotímorčeve, mest.

Vzhódnotímorkama; MNOŽINA: im.

pri Vzhódnotímorčevih, or. z Vzhódnotímorčevimi

Vzhódnotímorke, rod. Vzhódnotímork, daj.

ženski: EDNINA: im. Vzhódnotímorčeva, rod.

Vzhódnotímorkam, tož. Vzhódnotímorke, mest. pri

Vzhódnotímorčeve, daj. Vzhódnotímorčevi, tož.

Vzhódnotímorkah, or. z Vzhódnotímorkami

Vzhódnotímorčevo, mest. pri Vzhódnotímorčevi, or.

STATUS: predlog

z Vzhódnotímorčevo; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Vzhódnotímorčevi, rod. Vzhódnotímorčevih, daj.



Vzhódnotímorčevima, tož. Vzhódnotímorčevi, mest.

vzhódnotímorski -a -o prid.

pri Vzhódnotímorčevih, or. z Vzhódnotímorčevima;

V Diliju je na drogu prvič zaplapolala

MNOŽINA: im. Vzhódnotímorčeve, rod.

vzhodnotimorska zastava

Vzhódnotímorčevih, daj. Vzhódnotímorčevim, tož.

(< Vzhódni Tímor)

Vzhódnotímorčeve, mest. pri Vzhódnotímorčevih, or.

{O} moški: EDNINA: im. vzhódnotímorski, rod.

z Vzhódnotímorčevimi

vzhódnotímorskega, daj. vzhódnotímorskemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Vzhódnotímorčevo, rod.

vzhódnotímorski (živostno vzhódnotímorskega), mest.

Vzhódnotímorčevega, daj. Vzhódnotímorčevemu,

pri vzhódnotímorskem, or. z vzhódnotímorskim;

tož. Vzhódnotímorčevo, mest. pri

DVOJINA: im. vzhódnotímorska, rod.

Vzhódnotímorčevem, or. z Vzhódnotímorčevim;

vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskima, tož.

DVOJINA: im. Vzhódnotímorčevi, rod.

vzhódnotímorska, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z

Vzhódnotímorčevih, daj. Vzhódnotímorčevima, tož.

vzhódnotímorskima; MNOŽINA: im.

Vzhódnotímorčevi, mest. pri Vzhódnotímorčevih, or.

vzhódnotímorski, rod. vzhódnotímorskih, daj.

z Vzhódnotímorčevima; MNOŽINA: im.

vzhódnotímorskim, tož. vzhódnotímorske, mest. pri

Vzhódnotímorčeva, rod. Vzhódnotímorčevih, daj.

vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskimi

893

ženski: EDNINA: im. vzhódnotímorska, rod.

|vat/watt|: Varčna sijalka z močjo 11 W je enako

vzhódnotímorske, daj. vzhódnotímorski, tož.

učinkovita kot žarnica z močjo 60 W;

vzhódnotímorsko, mest. pri vzhódnotímorski, or. z

|volfram/wolfram|: Med težje kovinske elemente

vzhódnotímorsko; DVOJINA: im. vzhódnotímorski,

spada volfram (simbol W, atomsko število 74)

rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskima, tož.

STATUS: predlog

vzhódnotímorski, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

vzhódnotímorskima; MNOŽINA: im.



vzhódnotímorske, rod. vzhódnotímorskih, daj.

W3 -- [dvójni və̀ in dvójni vé] m; simbol

vzhódnotímorskim, tož. vzhódnotímorske, mest. pri

|mednarodna oznaka west: zahod|; gl. Z2

vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. vzhódnotímorsko, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

vzhódnotímorskega, daj. vzhódnotímorskemu, tož.



vzhódnotímorsko, mest. pri vzhódnotímorskem, or. z

Wankel -kla [vánkəl] m; ime bitja, osebno ime

vzhódnotímorskim; DVOJINA: im. vzhódnotímorski,

|priimek|; |nemški inženir|: Felix Heinrich Wankel si

rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskima, tož.

je zamislil motor z vrtljivimi ali krožečimi bati

vzhódnotímorski, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z

{B} Wanklov

vzhódnotímorskima; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Wankel, rod. Wankla, daj. Wanklu,

vzhódnotímorska, rod. vzhódnotímorskih, daj.

tož. Wankla, mest. pri Wanklu, or. z Wanklom;

vzhódnotímorskim, tož. vzhódnotímorska, mest. pri

DVOJINA: im. Wankla, rod. Wanklov, daj. Wankloma,

vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskimi

tož. Wankla, mest. pri Wanklih, or. z Wankloma;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Wankli, rod. Wanklov, daj. Wanklom,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. Wankle, mest. pri Wanklih, or. z Wankli



STATUS: predlog

w w-ja tudi w -- [dvójni və̀, rod. dvójnega və̀ja in PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

dvójni vé, rod. dvójnega vêja] m



|ime tuje črke|: mali w; Ali priimek Brown pišeš z

Wanklov -a -o [vánklov-] prid.

w-jem ali v-jem?; navadno nesklonljivo Na tipkovnici

Wanklovo življenje; Wanklov motor ||motor||: Bat mi ne delujejo tipke od w do p; kot prilastek, v

Wanklovega motorja je trikotne oblike in ima v

imenovalniku črka w; ob številki člen w2

sredini izvrtino

{O} EDNINA: im. w tudi w, rod. w-ja tudi w, daj. w-ju

(< Wankel)

tudi w, tož. w tudi w, mest. pri w-ju tudi pri w, or. z w-

{O} moški: EDNINA: im. Wanklov, rod. Wanklovega, jem tudi z w; DVOJINA: im. w-ja tudi w, rod. w-jev tudi daj. Wanklovemu, tož. Wanklovov (živostno

w, daj. w-jema tudi w, tož. w-ja tudi w, mest. pri w-jih Wanklovega), mest. pri Wanklovem, or. z

tudi pri w, or. z w-jema tudi z w; MNOŽINA: im. w-ji

Wanklovim; DVOJINA: im. Wanklova, rod.

tudi w, rod. w-jev tudi w, daj. w-jem tudi w, tož. w-je Wanklovih, daj. Wanklovima, tož. Wanklovova, mest.

tudi w, mest. pri w-jih tudi pri w, or. z w-ji tudi z w pri Wanklovih, or. z Wanklovima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Wanklovi, rod. Wanklovih, daj. Wanklovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

Wanklove, mest. pri Wanklovih, or. z Wanklovimi



ženski: EDNINA: im. Wanklova, rod. Wanklove, daj.

W1 W-ja tudi W -- [dvójni və̀, rod. dvójnega və̀ja in Wanklovi, tož. Wanklovo, mest. pri Wanklovi, or. z

dvójni vé, rod. dvójnega vêja] m

Wanklovo; DVOJINA: im. Wanklovi, rod. Wanklovih,

|ime tuje črke|: veliki W; Ali pišemo Worcester z

daj. Wanklovima, tož. Wanklovi, mest. pri

W-jem?; navadno nesklonljivo Wikipedija od W do A;

Wanklovih, or. z Wanklovima; MNOŽINA: im.

kot prilastek, v imenovalniku bozon W; črka W; ob

Wanklove, rod. Wanklovih, daj. Wanklovim, tož.

številki motor W8

Wanklove, mest. pri Wanklovih, or. z Wanklovimi

{O} EDNINA: im. W tudi W, rod. W-ja tudi W, daj. W-

srednji: EDNINA: im. Wanklovo, rod. Wanklovega,

ju tudi W, tož. W tudi W, mest. pri W-ju tudi pri W, or.

daj. Wanklovemu, tož. Wanklovo, mest. pri

z W-jem tudi z W; DVOJINA: im. W-ja tudi W, rod. W-

Wanklovem, or. z Wanklovim; DVOJINA: im.

jev tudi W, daj. W-jema tudi W, tož. W-ja tudi W, mest.

Wanklovi, rod. Wanklovih, daj. Wanklovima, tož.

pri W-jih tudi pri W, or. z W-jema tudi z W;

Wanklovi, mest. pri Wanklovih, or. z Wanklovima;

MNOŽINA: im. W-ji tudi W, rod. W-jev tudi W, daj. W-

MNOŽINA: im. Wanklova, rod. Wanklovih, daj.

jem tudi W, tož. W-je tudi W, mest. pri W-jih tudi pri

Wanklovim, tož. Wanklova, mest. pri Wanklovih, or.

W, or. z W-ji tudi z W

z Wanklovimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na



-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

W2 -- [dvójni və̀ in dvójni vé] m; simbol



Warhol -a [vórhol] m; ime bitja, osebno ime

894

|priimek| Andy Warhol ||umetniško ime Andrewa Wassermannovi, mest. pri Wassermannovih, or. z

Warhola, ameriškega slikarja, ilustratorja,

Wassermannovima; MNOŽINA: im. Wassermannove,

utemeljitelja pop arta||: Zaščitni znak skupine

rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovim, tož.

Rolling Stones je delo Andyja Warhola

Wassermannove, mest. pri Wassermannovih, or. z

{B} Warholov

Wassermannovimi

{O} EDNINA: im. Warhol, rod. Warhola, daj. Warholu,

srednji: EDNINA: im. Wassermannovo, rod.

tož. Warhola, mest. pri Warholu, or. z Warholom;

Wassermannovega, daj. Wassermannovemu, tož.

DVOJINA: im. Warhola, rod. Warholov, daj.

Wassermannovo, mest. pri Wassermannovem, or. z

Warholoma, tož. Warhola, mest. pri Warholih, or. z

Wassermannovim; DVOJINA: im. Wassermannovi,

Warholoma; MNOŽINA: im. Warholi, rod. Warholov,

rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovima, tož.

daj. Warholom, tož. Warhole, mest. pri Warholih, or. z

Wassermannovi, mest. pri Wassermannovih, or. z

Warholi

Wassermannovima; MNOŽINA: im. Wassermannova,

STATUS: predlog

rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Wassermannova, mest. pri Wassermannovih, or. z

(priimki)

Wassermannovimi



STATUS: predlog

Wassermann -a [váserman] m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

|priimek|; |nemški bakteriolog|: Wasserman je leta

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

1890 začel delati pri Inštitutu za infekcijske bolezni



v Berlinu; za rojstnim imenom s predimkom August Paul

watt -a m; obširneje glej pri vát

von Wassermann je znan po svojem preizkusu za



ugotavljanje sifilisa

Watt -a [vát] m; ime bitja, osebno ime

{B} Wassermannov

|priimek|; |britanski izumitelj|: James Watt je

{O} EDNINA: im. Wassermann, rod. Wassermanna,

izboljšal parni stroj Thomasa Newcomna

daj. Wassermannu, tož. Wassermanna, mest. pri

{B} Wattov

Wassermannu, or. z Wassermannom; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. Watt, rod. Watta, daj. Wattu, tož.

Wassermanna, rod. Wassermannov, daj.

Watta, mest. pri Wattu, or. z Wattom; DVOJINA: im.

Wassermannoma, tož. Wassermanna, mest. pri

Watta, rod. Wattov, daj. Wattoma, tož. Watta, mest. pri Wassermannih, or. z Wassermannoma; MNOŽINA: im.

Wattih, or. z Wattoma; MNOŽINA: im. Watti, rod.

Wassermanni, rod. Wassermannov, daj.

Wattov, daj. Wattom, tož. Watte, mest. pri Wattih, or.

Wassermannom, tož. Wassermanne, mest. pri

z Watti

Wassermannih, or. z Wassermanni

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



priimki s predimki

Wattov -a -o [vátov-] prid.



Wattovo partnerstvo z industrijalcem Matthewom

Wassermannov -a -o [vásermanov-] prid.

Boultonom; Wattov parni stroj ||parni stroj z

Wassermanov pomen za medicino; Wassermannova

zunanjim kondenzatorjem||: Za industrijsko

reakcija ||serološki test za ugotavljanje sifilisa||: Za revolucijo je bil ključnega pomena Wattov parni

ugotavljanje sifilisa se največkrat uporablja

stroj

Wassermannova reakcija

(< Watt)

(< Wassermann)

{O} moški: EDNINA: im. Wattov, rod. Wattovega, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Wassermannov, rod.

Wattovemu, tož. Wattov (živostno Wattovega), mest.

Wassermannovega, daj. Wassermannovemu, tož.

pri Wattovem, or. z Wattovim; DVOJINA: im.

Wassermannov (živostno Wassermannovega), mest.

Wattova, rod. Wattovih, daj. Wattovima, tož.

pri Wassermannovem, or. z Wassermannovim;

Wattova, mest. pri Wattovih, or. z Wattovima;

DVOJINA: im. Wassermannova, rod.

MNOŽINA: im. Wattovi, rod. Wattovih, daj. Wattovim,

Wassermannovih, daj. Wassermannovima, tož.

tož. Wattove, mest. pri Wattovih, or. z Wattovimi

Wassermannova, mest. pri Wassermannovih, or. z

ženski: EDNINA: im. Wattova, rod. Wattove, daj.

Wassermannovima; MNOŽINA: im. Wassermannovi,

Wattovi, tož. Wattovo, mest. pri Wattovi, or. z

rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovim, tož.

Wattovo; DVOJINA: im. Wattovi, rod. Wattovih, daj.

Wassermannove, mest. pri Wassermannovih, or. z

Wattovima, tož. Wattovi, mest. pri Wattovih, or. z

Wassermannovimi

Wattovima; MNOŽINA: im. Wattove, rod. Wattovih,

ženski: EDNINA: im. Wassermannova, rod.

daj. Wattovim, tož. Wattove, mest. pri Wattovih, or. z

Wassermannove, daj. Wassermannovi, tož.

Wattovimi

Wassermannovo, mest. pri Wassermannovi, or. z

srednji: EDNINA: im. Wattovo, rod. Wattovega, daj.

Wassermannovo; DVOJINA: im. Wassermannovi, rod.

Wattovemu, tož. Wattovo, mest. pri Wattovem, or. z

Wassermannovih, daj. Wassermannovima, tož.

Wattovim; DVOJINA: im. Wattovi, rod. Wattovih, daj.

895

Wattovima, tož. Wattovi, mest. pri Wattovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Wattovima; MNOŽINA: im. Wattova, rod. Wattovih,



daj. Wattovim, tož. Wattova, mest. pri Wattovih, or. z

weber -bra in véber -bra [véber] m

Wattovimi

|merska enota|: V maxwellih izražene količine so

STATUS: predlog

stomilijonkrat manjše od tistih v webrih/vebrih; v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na strokovnih besedilih tudi nepodomačeno Izbrali smo

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

tuljavo s 302 webroma/vebroma magnetnega



pretoka <302 Wb>

Wayne -a [vêjn] m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. weber in véber, rod. webra in vébra,

|angleško moško ime|: Zmagali so z golom Wayna

daj. webru in vébru, tož. weber in véber, mest. pri

Rooneyja; |priimek|: Jobs je ustanovil Apple s

webru in pri vébru, or. z webrom in z vébrom;

kolegoma Wozniakom in Waynom; John Wayne

DVOJINA: im. webra in vébra, rod. webrov in vébrov,

||umetniško ime Mariona Michaela Morrisona,

daj. webroma in vébroma, tož. webra in vébra, mest.

ameriškega filmskega igralca, režiserja in

pri webrih in pri vébrih, or. z webroma in z vébroma;

producenta||: V mladosti je najraje gledal filme

MNOŽINA: im. webri in vébri, rod. webrov in vébrov,

Johna Wayna

daj. webrom in vébrom, tož. webre in vébre, mest. pri

{B} Waynov

webrih in pri vébrih, or. z webri in z vébri

{O} EDNINA: im. Wayne, rod. Wayna, daj. Waynu, tož.

STATUS: predlog

Wayna, mest. pri Waynu, or. z Waynom; DVOJINA:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik im. Wayna, rod. Waynov, daj. Waynoma, tož. Wayna,

moškega spola

mest. pri Waynih, or. z Waynoma; MNOŽINA: im.



Wayni, rod. Waynov, daj. Waynom, tož. Wayne, mest.

Weber -a [vébər, rod. vébra] m; ime bitja, osebno ime pri Waynih, or. z Wayni

|priimek|; |nemški fizik|: Po Wilhelmu Eduardu

STATUS: predlog

Webru imenujemo enoto za merjenje magnetnega

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

pretoka; prim. weber

(priimki); samostalnik moškega spola

{B} Webrov



{O} EDNINA: im. Weber, rod. Webra, daj. Webru, tož.

Waynov -a -o [vêjnov-] prid.

Webra, mest. pri Webru, or. z Webrom; DVOJINA: im.

Ob Waynovih mojstrovinah so vsi ploskali

Webra, rod. Webrov, daj. Webroma, tož. Webra, mest.

(< Wayne)

pri Webrih, or. z Webroma; MNOŽINA: im. Webri, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Waynov, rod. Waynovega,

Webrov, daj. Webrom, tož. Webre, mest. pri Webrih,

daj. Waynovemu, tož. Waynov (živostno Waynovega),

or. z Webri

mest. pri Waynovem, or. z Waynovim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Waynova, rod. Waynovih, daj. Waynovima, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Waynova, mest. pri Waynovih, or. z Waynovima;

samostalnik moškega spola

MNOŽINA: im. Waynovi, rod. Waynovih, daj.



Waynovim, tož. Waynove, mest. pri Waynovih, or. z

Webrov -a -o [vébrov-] prid.

Waynovimi

primerjava Marksovega eno- in Webrovega

ženski: EDNINA: im. Waynova, rod. Waynove, daj.

večrazsežnostnega modela

Waynovi, tož. Waynovo, mest. pri Waynovi, or. z

(< Weber)

Waynovo; DVOJINA: im. Waynovi, rod. Waynovih,

{O} moški: EDNINA: im. Webrov, rod. Webrovega,

daj. Waynovima, tož. Waynovi, mest. pri Waynovih,

daj. Webrovemu, tož. Webrov (živostno Webrovega),

or. z Waynovima; MNOŽINA: im. Waynove, rod.

mest. pri Webrovem, or. z Webrovim; DVOJINA: im.

Waynovih, daj. Waynovim, tož. Waynove, mest. pri

Webrova, rod. Webrovih, daj. Webrovima, tož.

Waynovih, or. z Waynovimi

Webrova, mest. pri Webrovih, or. z Webrovima;

srednji: EDNINA: im. Waynovo, rod. Waynovega, daj.

MNOŽINA: im. Webrovi, rod. Webrovih, daj.

Waynovemu, tož. Waynovo, mest. pri Waynovem, or.

Webrovim, tož. Webrove, mest. pri Webrovih, or. z

z Waynovim; DVOJINA: im. Waynovi, rod.

Webrovimi

Waynovih, daj. Waynovima, tož. Waynovi, mest. pri

ženski: EDNINA: im. Webrova, rod. Webrove, daj.

Waynovih, or. z Waynovima; MNOŽINA: im.

Webrovi, tož. Webrovo, mest. pri Webrovi, or. z

Waynova, rod. Waynovih, daj. Waynovim, tož.

Webrovo; DVOJINA: im. Webrovi, rod. Webrovih, daj.

Waynova, mest. pri Waynovih, or. z Waynovimi

Webrovima, tož. Webrovi, mest. pri Webrovih, or. z

STATUS: predlog

Webrovima; MNOŽINA: im. Webrove, rod. Webrovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Webrovim, tož. Webrove, mest. pri Webrovih, or.



z Webrovimi

Wb -- [dvójni və̀ bə̀ in dvójni vè bè] m; simbol srednji: EDNINA: im. Webrovo, rod. Webrovega, daj.

|weber|: V tuljavi je 100 Wb magnetnega pretoka

Webrovemu, tož. Webrovo, mest. pri Webrovem, or. z

STATUS: predlog

Webrovim; DVOJINA: im. Webrovi, rod. Webrovih,

896

daj. Webrovima, tož. Webrovi, mest. pri Webrovih, or.

Weizsäckerjevi, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z

z Webrovima; MNOŽINA: im. Webrova, rod.

Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Weizsäckerjeva,

Webrovih, daj. Webrovim, tož. Webrova, mest. pri

rod. Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevim, tož.

Webrovih, or. z Webrovimi

Weizsäckerjeva, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z

STATUS: predlog

Weizsäckerjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Weizsäcker -ja [vájdzéker] m; ime bitja, osebno ime



|priimek|; |nemški fizik, filozof in politiki|:

Wertheim -a [vêrthajm] m; ime bitja, osebno ime

Weizsäcker je leta 1979 zavrnil kandidaturo za

|priimek|; |avstrijski ginekolog|: Sodelovanje med

zveznega predsednika; za rojstnim imenom s predimkom

predstojnikom ljubljanske bolnišnice in dr. Ernstom

Baronu Carlu Friedrichu von Weizsäckerju so leta

Wertheimom je preraslo v prijateljstvo

1957 podelili medaljo Maxa Plancka; prim. Bethe-

{B} Wertheimov

Weizsäckerjev

{O} EDNINA: im. Wertheim, rod. Wertheima, daj.

{B} Weizsäckerjev

Wertheimu, tož. Wertheima, mest. pri Wertheimu, or.

{O} EDNINA: im. Weizsäcker, rod. Weizsäckerja, daj.

z Wertheimom; DVOJINA: im. Wertheima, rod.

Weizsäckerju, tož. Weizsäckerja, mest. pri

Wertheimov, daj. Wertheimoma, tož. Wertheima,

Weizsäckerju, or. z Weizsäckerjem; DVOJINA: im.

mest. pri Wertheimih, or. z Wertheimoma; MNOŽINA:

Weizsäckerja, rod. Weizsäckerjev, daj.

im. Wertheimi, rod. Wertheimov, daj. Wertheimom,

Weizsäckerjema, tož. Weizsäckerja, mest. pri

tož. Wertheime, mest. pri Wertheimih, or. z

Weizsäckerjih, or. z Weizsäckerjema; MNOŽINA: im.

Wertheimi

Weizsäckerji, rod. Weizsäckerjev, daj.

STATUS: predlog

Weizsäckerjem, tož. Weizsäckerje, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Weizsäckerjih, or. z Weizsäckerji



STATUS: predlog

Wertheimov -a -o [vêrthajmov-] prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Wertheimovo življenje; Wertheimova operacija

priimki s predimki; samostalnik moškega spola

||operacija za zdravljenje materničnega vratu||:



ukrepi za preprečevanje zapletov pri Wertheimovi

Weizsäckerjev -a -o [vájdzékerjev-] prid.

operaciji

Po drugi svetovni vojni se je Weizsäckerjevo

(< Wertheim)

delovanje usmerilo k vprašanjem odgovornosti in

{O} moški: EDNINA: im. Wertheimov, rod.

etike v naravoslovju; prim. Bethe-Weizsäckerjev

Wertheimovega, daj. Wertheimovemu, tož.

(< Weizsäcker)

Wertheimov (živostno Wertheimovega), mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Weizsäckerjev, rod.

Wertheimovem, or. z Wertheimovim; DVOJINA: im.

Weizsäckerjevega, daj. Weizsäckerjevemu, tož.

Wertheimova, rod. Wertheimovih, daj.

Weizsäckerjev (živostno Weizsäckerjevega), mest. pri

Wertheimovima, tož. Wertheimova, mest. pri

Weizsäckerjevem, or. z Weizsäckerjevim; DVOJINA:

Wertheimovih, or. z Wertheimovima; MNOŽINA: im.

im. Weizsäckerjeva, rod. Weizsäckerjevih, daj.

Wertheimovi, rod. Wertheimovih, daj.

Weizsäckerjevima, tož. Weizsäckerjeva, mest. pri

Wertheimovim, tož. Wertheimove, mest. pri

Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevima; MNOŽINA:

Wertheimovih, or. z Wertheimovimi

im. Weizsäckerjevi, rod. Weizsäckerjevih, daj.

ženski: EDNINA: im. Wertheimova, rod.

Weizsäckerjevim, tož. Weizsäckerjeve, mest. pri

Wertheimove, daj. Wertheimovi, tož. Wertheimovo,

Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevimi

mest. pri Wertheimovi, or. z Wertheimovo; DVOJINA:

ženski: EDNINA: im. Weizsäckerjeva, rod.

im. Wertheimovi, rod. Wertheimovih, daj.

Weizsäckerjeve, daj. Weizsäckerjevi, tož.

Wertheimovima, tož. Wertheimovi, mest. pri

Weizsäckerjevo, mest. pri Weizsäckerjevi, or. z

Wertheimovih, or. z Wertheimovima; MNOŽINA: im.

Weizsäckerjevo; DVOJINA: im. Weizsäckerjevi, rod.

Wertheimove, rod. Wertheimovih, daj.

Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevima, tož.

Wertheimovim, tož. Wertheimove, mest. pri

Weizsäckerjevi, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z

Wertheimovih, or. z Wertheimovimi

Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Weizsäckerjeve,

srednji: EDNINA: im. Wertheimovo, rod.

rod. Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevim, tož.

Wertheimovega, daj. Wertheimovemu, tož.

Weizsäckerjeve, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z

Wertheimovo, mest. pri Wertheimovem, or. z

Weizsäckerjevimi

Wertheimovim; DVOJINA: im. Wertheimovi, rod.

srednji: EDNINA: im. Weizsäckerjevo, rod.

Wertheimovih, daj. Wertheimovima, tož.

Weizsäckerjevega, daj. Weizsäckerjevemu, tož.

Wertheimovi, mest. pri Wertheimovih, or. z

Weizsäckerjevo, mest. pri Weizsäckerjevem, or. z

Wertheimovima; MNOŽINA: im. Wertheimova, rod.

Weizsäckerjevim; DVOJINA: im. Weizsäckerjevi, rod.

Wertheimovih, daj. Wertheimovim, tož.

Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevima, tož.

897

Wertheimova, mest. pri Wertheimovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Wertheimovimi

imenu

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Wonder1 -ja [vônder] m; ime bitja, osebno ime

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

|priimek|: scenografija Erica Wonderja; Stevie



Wonder ||umetniško ime Stevlanda Hardawaya

Whoopi -- [vúpi] ž; ime bitja, osebno ime

Morrisa, ameriškega kantavtorja in

|angleško žensko ime|: humoristična serija z

inštrumentalista||: Kupoval je plošče Stevieja

Whoopi Goldberg

Wonderja in podobnih izvajalcev

{B} Whoopijin

{B} Wonderjev

{O} EDNINA: im. Whoopi, rod. Whoopi, daj. Whoopi,

{O} EDNINA: im. Wonder, rod. Wonderja, daj.

tož. Whoopi, mest. pri Whoopi, or. z Whoopi;

Wonderju, tož. Wonderja, mest. pri Wonderju, or. z

DVOJINA: im. Whoopi, rod. Whoopi, daj. Whoopi, tož.

Wonderjem; DVOJINA: im. Wonderja, rod.

Whoopi, mest. pri Whoopi, or. z Whoopi; MNOŽINA:

Wonderjev, daj. Wonderjema, tož. Wonderja, mest.

im. Whoopi, rod. Whoopi, daj. Whoopi, tož. Whoopi,

pri Wonderjih, or. z Wonderjema; MNOŽINA: im.

mest. pri Whoopi, or. z Whoopi

Wonderji, rod. Wonderjev, daj. Wonderjem, tož.

STATUS: predlog

Wonderje, mest. pri Wonderjih, or. z Wonderji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

ženska)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena



(priimki)

Whoopijin -a -o [vúpijin] prid.



Whoopijina nominacija za oskarja

Wonder2 -- [vônder] ž; ime bitja, osebno ime

(< Whoopi)

|priimek|: navadno ob ženskem imenu pesem Alicie

{O} moški: EDNINA: im. Whoopijin, rod.

Wonder

Whoopijinega, daj. Whoopijinemu, tož. Whoopijin

{O} EDNINA: im. Wonder, rod. Wonder, daj. Wonder,

(živostno Whoopijinega), mest. pri Whoopijinem, or. z

tož. Wonder, mest. pri Wonder, or. z Wonder;

Whoopijinim; DVOJINA: im. Whoopijina, rod.

DVOJINA: im. Wonder, rod. Wonder, daj. Wonder, tož.

Whoopijinih, daj. Whoopijinima, tož. Whoopijina,

Wonder, mest. pri Wonder, or. z Wonder; MNOŽINA:

mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinima;

im. Wonder, rod. Wonder, daj. Wonder, tož. Wonder,

MNOŽINA: im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj.

mest. pri Wonder, or. z Wonder

Whoopijinim, tož. Whoopijine, mest. pri

STATUS: predlog

Whoopijinih, or. z Whoopijinimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ženski: EDNINA: im. Whoopijina, rod. Whoopijine, daj. Whoopijini, tož. Whoopijino, mest. pri

Wonderjev -a -o [vônderjev-] prid.

Whoopijini, or. z Whoopijino; DVOJINA: im.

zbirka Wonderjevih največjih hitov

Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinima,

(< Wonder1)

tož. Whoopijini, mest. pri Whoopijinih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Wonderjev, rod.

Whoopijinima; MNOŽINA: im. Whoopijine, rod.

Wonderjevega, daj. Wonderjevemu, tož. Wonderjev

Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijine,

(živostno Wonderjevega), mest. pri Wonderjevem, or.

mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi

z Wonderjevim; DVOJINA: im. Wonderjeva, rod.

srednji: EDNINA: im. Whoopijino, rod.

Wonderjevih, daj. Wonderjevima, tož. Wonderjeva,

Whoopijinega, daj. Whoopijinemu, tož. Whoopijino,

mest. pri Wonderjevih, or. z Wonderjevima;

mest. pri Whoopijinem, or. z Whoopijinim; DVOJINA:

MNOŽINA: im. Wonderjevi, rod. Wonderjevih, daj.

im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinima,

Wonderjevim, tož. Wonderjeve, mest. pri

tož. Whoopijini, mest. pri Whoopijinih, or. z

Wonderjevih, or. z Wonderjevimi

Whoopijinima; MNOŽINA: im. Whoopijina, rod.

ženski: EDNINA: im. Wonderjeva, rod. Wonderjeve, Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijina,

daj. Wonderjevi, tož. Wonderjevo, mest. pri

mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi

Wonderjevi, or. z Wonderjevo; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Wonderjevi, rod. Wonderjevih, daj. Wonderjevima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tož. Wonderjevi, mest. pri Wonderjevih, or. z



Wonderjevima; MNOŽINA: im. Wonderjeve, rod.

William iz Ockhama -a ~ ~ [víljam iz ókama] m;

Wonderjevih, daj. Wonderjevim, tož. Wonderjeve,

ime bitja, osebno ime

mest. pri Wonderjevih, or. z Wonderjevimi

|angl. William of Ockham: angleški redovnik in

srednji: EDNINA: im. Wonderjevo, rod.

filozof|; gl. Viljem iz Ockhama

Wonderjevega, daj. Wonderjevemu, tož.

STATUS: predlog

Wonderjevo, mest. pri Wonderjevem, or. z

Wonderjevim; DVOJINA: im. Wonderjevi, rod.

Wonderjevih, daj. Wonderjevima, tož. Wonderjevi,

898

mest. pri Wonderjevih, or. z Wonderjevima;

|ime tuje črke|: mali x; Ali pišeš besedo taksi z x-

MNOŽINA: im. Wonderjeva, rod. Wonderjevih, daj.

om?; kot prilastek, v imenovalniku črka x; spremenljivka Wonderjevim, tož. Wonderjeva, mest. pri

x; ob številki BMW-jev model x3; prim. íks

Wonderjevih, or. z Wonderjevimi

{O} EDNINA: im. x tudi x, rod. x-a tudi x, daj. x-u tudi x, STATUS: predlog

tož. x tudi x, mest. pri x-u tudi pri x, or. z x-om tudi z x; PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

DVOJINA: im. x-a tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-oma



tudi x, tož. x-a tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-Wood1 -a [vúd] m; ime bitja, osebno ime

oma tudi z x; MNOŽINA: im. x-i tudi x, rod. x-ov tudi x,

|priimek|: Vlogo hobita Froda so zaupali Elijahu

daj. x-om tudi x, tož. x-e tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, Woodu

or. z x-i tudi z x

{B} Woodov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Wood, rod. Wooda, daj. Woodu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

Wooda, mest. pri Woodu, or. z Woodom; DVOJINA:



im. Wooda, rod. Woodov, daj. Woodoma, tož. Wooda,

X1 X-a tudi X -- [íks] m

mest. pri Woodih, or. z Woodoma; MNOŽINA: im.

|ime tuje črke|: veliki X; Vrh hriba je označen z X-

Woodi, rod. Woodov, daj. Woodom, tož. Woode, mest.

om; kot prilastek, v imenovalniku kromosom X; os X; ob

pri Woodih, or. z Woodi

številki Vam je model X3 všeč?; prim. íks

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. X tudi X, rod. X-a tudi X, daj. X-u

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

tudi X, tož. X tudi X, mest. pri X-u tudi pri X, or. z X-om tudi z X; DVOJINA: im. X-a tudi X, rod. X-ov tudi

Wood2 -- [vúd] ž; ime bitja, osebno ime

X, daj. X-oma tudi X, tož. X-a tudi X, mest. pri X-ih

|priimek|: navadno ob ženskem imenu televizijska serija tudi pri X, or. z X-oma tudi z X; MNOŽINA: im. X-i tudi z Evan Rachel Wood; Natalie Wood ||umetniško ime X, rod. X-ov tudi X, daj. X-om tudi X, tož. X-e tudi X, Natashe Gurdin, ameriške filmske igralke||:

mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-i tudi z X

Ladislav Blatnik naj bi bil osem mesecev zaročen z

STATUS: predlog

igralko Natalie Wood

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

{O} EDNINA: im. Wood, rod. Wood, daj. Wood, tož.



Wood, mest. pri Wood, or. z Wood; DVOJINA: im.

X2 -- [íks] m; simbol

Wood, rod. Wood, daj. Wood, tož. Wood, mest. pri

|rimska števka|: Vrednost rimske števke X je 10

Wood, or. z Wood; MNOŽINA: im. Wood, rod. Wood,

STATUS: predlog

daj. Wood, tož. Wood, mest. pri Wood, or. z Wood

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Xe -- [íksé tudi iksé] m; simbol

(priimki)

|ksenon|: Simbol za kemijski element ksenon je Xe



STATUS: predlog

Wotan -a [vótan] m; ime bitja, religijsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|germanski bog|: Režiser opere bi najbrž moral



nameniti več pozornosti Wotanu, Siegfriedu in

XL -- [íksèl tudi iksèl in íkslə̀ tudi ikslə̀] m; simbol Brunhildi

|mednarodna oznaka extra large: zelo velik|: jopič

{B} Wotanov

velikosti XL

{O} EDNINA: im. Wotan, rod. Wotana, daj. Wotanu,

STATUS: predlog

tož. Wotana, mest. pri Wotanu, or. z Wotanom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

DVOJINA: im. Wotana, rod. Wotanov, daj. Wotanoma,



tož. Wotana, mest. pri Wotanih, or. z Wotanoma;

.xls okrajš.

MNOŽINA: im. Wotani, rod. Wotanov, daj. Wotanom,

kot datotečna končnica Zakaj ne morem odpreti

tož. Wotane, mest. pri Wotanih, or. z Wotani

datoteke v formatu .xls?; v imenih datotek, stično Pošlji STATUS: predlog

mi datoteko Poročilo.xls

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Ws -- [dvójni və sə̀ in dvójni vé ès] m; simbol



|vatsekunda|: Amaterska bliskavica ima moč od 200

.xml okrajš.

do 600 Ws

kot datotečna končnica Zapiši podatke v formatu .xml;

STATUS: predlog

v imenih datotek, stično Prenesi na računalnik datoteko PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

z imenom sdd.xml



STATUS: predlog

x x-a tudi x -- [íks] m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



899

XS -- [íksès tudi iksès in íkssə̀ tudi ikssə̀] m; simbol

{O} EDNINA: im. Yves, rod. Yvesa, daj. Yvesu, tož.

|mednarodna oznaka extra small: zelo majhen|: Hlače

Yvesa, mest. pri Yvesu, or. z Yvesom; DVOJINA: im.

so na voljo v rdeči ali rumeni barvi v velikostih od

Yvesa, rod. Yvesov, daj. Yvesoma, tož. Yvesa, mest.

XS do XXL

pri Yvesih, or. z Yvesoma; MNOŽINA: im. Yvesi, rod.

STATUS: predlog

Yvesov, daj. Yvesom, tož. Yvese, mest. pri Yvesih, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

z Yvesi



STATUS: predlog

XXL -- [íksíksèl tudi iksiksèl in íksíkslə̀ tudi iksikslə̀]

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

m; simbol

moška)

|mednarodna oznaka extra extra large: zelo zelo velik|: Oblačila so izdelana v velikosti XXL

Yvesov -a -o [ívov-] prid.

STATUS: predlog

Za model so izbrali Yvesovo mladostno prijateljico

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

(< Yves)



{O} moški: EDNINA: im. Yvesov, rod. Yvesovega,

y y-a tudi y -- [ípsilon] m

daj. Yvesovemu, tož. Yvesov (živostno Yvesovega),

|ime tuje črke|: mali y; Piše se Cluysman, s c-jem in

mest. pri Yvesovem, or. z Yvesovim; DVOJINA: im.

y-om; navadno nesklonljivo Označi prvo premico z y;

Yvesova, rod. Yvesovih, daj. Yvesovima, tož.

kot prilastek, v imenovalniku črka y; os y; ob številki Yvesova, mest. pri Yvesovih, or. z Yvesovima;

koordinata y1; prim. ípsilon

MNOŽINA: im. Yvesovi, rod. Yvesovih, daj.

{O} EDNINA: im. y tudi y, rod. y-a tudi y, daj. y-u tudi y, Yvesovim, tož. Yvesove, mest. pri Yvesovih, or. z

tož. y tudi y, mest. pri y-u tudi pri y, or. z y-om tudi z y; Yvesovimi

DVOJINA: im. y-a tudi y, rod. y-ov tudi y, daj. y-oma

ženski: EDNINA: im. Yvesova, rod. Yvesove, daj.

tudi y, tož. y-a tudi y, mest. pri y-ih tudi pri y, or. z y-Yvesovi, tož. Yvesovo, mest. pri Yvesovi, or. z

oma tudi z y; MNOŽINA: im. y-i tudi y, rod. y-ov tudi y, Yvesovo; DVOJINA: im. Yvesovi, rod. Yvesovih, daj.

daj. y-om tudi y, tož. y-e tudi y, mest. pri y-ih tudi pri y, Yvesovima, tož. Yvesovi, mest. pri Yvesovih, or. z

or. z y-i tudi z y

Yvesovima; MNOŽINA: im. Yvesove, rod. Yvesovih,

STATUS: predlog

daj. Yvesovim, tož. Yvesove, mest. pri Yvesovih, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

Yvesovimi



srednji: EDNINA: im. Yvesovo, rod. Yvesovega, daj.

Y1 Y-a

Yvesovemu,

tudi Y -- [ípsilon] m

tož. Yvesovo, mest. pri Yvesovem, or. z

|ime tuje črke|: veliki Y; Ali pišemo Yale z Y-om?;

Yvesovim; DVOJINA: im. Yvesovi, rod. Yvesovih, daj.

Yvesovima,

kot prilastek, v imenovalniku črka Y; kromosom Y; ob

tož. Yvesovi, mest. pri Yvesovih, or. z

Yvesovima;

številki linija Y3; prim. ípsilon

MNOŽINA: im. Yvesova, rod. Yvesovih,

{O} EDNINA: im. Y tudi Y, rod. Y-a tudi Y, daj. Y-u

daj. Yvesovim, tož. Yvesova, mest. pri Yvesovih, or. z

Yvesovimi

tudi Y, tož. Y tudi Y, mest. pri Y-u tudi pri Y, or. z Y-om tudi z Y; DVOJINA: im. Y-a tudi Y, rod. Y-ov tudi

STATUS: predlog

Y, daj. Y-oma tudi Y, tož. Y-a tudi Y, mest. pri Y-ih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

tudi pri Y, or. z Y-oma tudi z Y; MNOŽINA: im. Y-i tudi Y, rod. Y-ov tudi Y, daj. Y-om tudi Y, tož. Y-e tudi Y, z z-ja tudi z -- [zə̀, rod. zə̀ja in zé, rod. zêja] m mest. pri Y-ih tudi pri Y, or. z Y-i tudi z Y

|ime črke ali glasu|: mali z; Glasba se piše s s-jem,

STATUS: predlog

ne pa z z-jem; navadno nesklonljivo Premice označi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

x, y in z; kot prilastek, v imenovalniku glas z; ob številki avtomobil serije z8

Y2 -- [ípsilon]

{O}

m; simbol

EDNINA: im. z tudi z, rod. z-ja tudi z, daj. z-ju tudi

|itrij|: Simbol za kemijski element itrij je Y

z, tož. z tudi z, mest. pri z-ju tudi pri z, or. z z-jem tudi z S

z; DVOJINA: im. z-ja tudi z, rod. z-jev tudi z, daj. z-jema TATUS: predlog

P

tudi z, tož. z-ja tudi z, mest. pri z-jih tudi pri z, or. z z-RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

jema tudi z z; MNOŽINA: im. z-ji tudi z, rod. z-jev tudi z, daj. z-jem tudi z, tož. z-je tudi z, mest. pri z-jih tudi Yb -- [ípsilon bə̀ in ípsilon bé] m; simbol

pri z, or. z z-ji tudi z z

|iterbij|: Simbol za kemijski element iterbij je Yb

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





Z1 Z-ja tudi Z -- [zə̀, rod. zə̀ja in zé, rod. zêja] m Yves -a [ív] m; ime bitja, osebno ime

|ime črke|: veliki Z; Njen S je podoben Z-ju; navadno

|francosko moško ime|: film s francoskim igralcem

nesklonljivo Sestavil je nogometno abecedo Anglije:

Yvesom Montandom v glavni vlogi

od A do Z; kot prilastek, v imenovalniku črka Z; ob

{B} Yvesov

900

številki ogredje Z1; BMW se je predstavil z

|priimek|: Prvi sklop simpozija končujeta prispevka

roadsterjem Z8

Zadravca in Vogrina; S profesorjem Zadravcem sta

{O} EDNINA: im. Z tudi Z, rod. Z-ja tudi Z, daj. Z-ju

napisala Zgodovino slovenskega slovstva v osmih

tudi Z, tož. Z tudi Z, mest. pri Z-ju tudi pri Z, or. z Z-knjigah

jem tudi z Z; DVOJINA: im. Z-ja tudi Z, rod. Z-jev tudi

{B} Zadravčev

Z, daj. Z-jema tudi Z, tož. Z-ja tudi Z, mest. pri Z-jih

{O} EDNINA: im. Zadrávec, rod. Zadrávca, daj.

tudi pri Z, or. z Z-jema tudi z Z; MNOŽINA: im. Z-ji tudi Zadrávcu, tož. Zadrávca, mest. pri Zadrávcu, or. z

Z, rod. Z-jev tudi Z, daj. Z-jem tudi Z, tož. Z-je tudi Z, Zadrávcem; DVOJINA: im. Zadrávca, rod. Zadrávcev,

mest. pri Z-jih tudi pri Z, or. z Z-ji tudi z Z

daj. Zadrávcema, tož. Zadrávca, mest. pri Zadrávcih,

STATUS: predlog

or. z Zadrávcema; MNOŽINA: im. Zadrávci, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

Zadrávcev, daj. Zadrávcem, tož. Zadrávce, mest. pri



Zadrávcih, or. z Zadrávci

Z2 -- [zə̀ in zé] m; simbol

STATUS: predlog

|zahod|: Oblaki prihajajo iz smeri Z; |zahodni|: Leta

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

1979 so se vzpeli na Everest po Z grebenu; prim. JZ, samostalnik moškega spola

SZ



STATUS: predlog

Zagoríčnik1 -a m; ime bitja, osebno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

|priimek|: Francija Zagoričnika uvrščajo med



pionirja slovenske vizualne in konkretne poezije

Z. okrajš.

{B} Zagoričnikov

|Zahodni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Z.

{O} EDNINA: im. Zagoríčnik, rod. Zagoríčnika, daj.

Sahara; prim. Zah.

Zagoríčniku, tož. Zagoríčnika, mest. pri Zagoríčniku,

STATUS: predlog

or. z Zagoríčnikom; DVOJINA: im. Zagoríčnika, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Zagoríčnikov, daj. Zagoríčnikoma, tož. Zagoríčnika,



mest. pri Zagoríčnikih, or. z Zagoríčnikoma;

Zadrávčev -a -o prid.

MNOŽINA: im. Zagoríčniki, rod. Zagoríčnikov, daj.

V Zadravčevem opusu je Miško Kranjec tema

Zagoríčnikom, tož. Zagoríčnike, mest. pri

stalnica

Zagoríčnikih, or. z Zagoríčniki

(< Zadrávec)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. Zadrávčev, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Zadrávčevega, daj. Zadrávčevemu, tož. Zadrávčev



(živostno Zadrávčevega), mest. pri Zadrávčevem, or. z

Zagoričnik2 -- ž; ime bitja, osebno ime

Zadrávčevim; DVOJINA: im. Zadrávčeva, rod.

|priimek|: navadno ob ženskem imenu ; Ifigenija

Zadrávčevih, daj. Zadrávčevima, tož. Zadrávčeva,

Zagoričnik ||umetniško ime Eve Batič, slovenske

mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevima; MNOŽINA:

pesnice||: intervju z Ifigenijo Zagoričnik

im. Zadrávčevi, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevim,

{O} EDNINA: im. Zagoríčnik, rod. Zagoríčnik, daj.

tož. Zadrávčeve, mest. pri Zadrávčevih, or. z

Zagoríčnik, tož. Zagoríčnik, mest. pri Zagoríčnik, or.

Zadrávčevimi

z Zagoríčnik; DVOJINA: im. Zagoríčnik, rod.

ženski: EDNINA: im. Zadrávčeva, rod. Zadrávčeve, Zagoríčnik, daj. Zagoríčnik, tož. Zagoríčnik, mest. pri daj. Zadrávčevi, tož. Zadrávčevo, mest. pri

Zagoríčnik, or. z Zagoríčnik; MNOŽINA: im.

Zadrávčevi, or. z Zadrávčevo; DVOJINA: im.

Zagoríčnik, rod. Zagoríčnik, daj. Zagoríčnik, tož.

Zadrávčevi, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevima, tož.

Zagoríčnik, mest. pri Zagoríčnik, or. z Zagoríčnik

Zadrávčevi, mest. pri Zadrávčevih, or. z

STATUS: predlog

Zadrávčevima; MNOŽINA: im. Zadrávčeve, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Zadrávčevih, daj. Zadrávčevim, tož. Zadrávčeve,

(priimki)

mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevimi



srednji: EDNINA: im. Zadrávčevo, rod.

zah. okrajš.

Zadrávčevega, daj. Zadrávčevemu, tož. Zadrávčevo,

|zahodni|: ljubljanska zah. obvoznica

mest. pri Zadrávčevem, or. z Zadrávčevim; DVOJINA:

STATUS: predlog

im. Zadrávčevi, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevima,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. Zadrávčevi, mest. pri Zadrávčevih, or. z



Zadrávčevima; MNOŽINA: im. Zadrávčeva, rod.

Zah. okrajš.

Zadrávčevih, daj. Zadrávčevim, tož. Zadrávčeva,

|Zahodni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Zah.

mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevimi

Nemčija; Zah. Sahara; prim. Z.

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Zadrávec -vca m; ime bitja, osebno ime

901

Zaharíja -a in Zaharíja -e m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Zahódna Gótinja, rod. Zahódne

|svetopisemski prerok|: Na ogled bodo veličastne

Gótinje, daj. Zahódni Gótinji, tož. Zahódno Gótinjo,

figure svetnikov Zaharija/Zaharije in Elizabete; v

mest. pri Zahódni Gótinji, or. z Zahódno Gótinjo;

zvezi prerok Zaharija berilo iz knjige preroka

DVOJINA: im. Zahódni Gótinji, rod. Zahódnih Gótinj,

Zaharija/Zaharije

daj. Zahódnima Gótinjama, tož. Zahódni Gótinji,

{B} Zaharijev

mest. pri Zahódnih Gótinjah, or. z Zahódnima

{O} EDNINA: im. Zaharíja, rod. Zaharíja in Zaharíje,

Gótinjama; MNOŽINA: im. Zahódne Gótinje, rod.

daj. Zaharíju in Zaharíji, tož. Zaharíja in Zaharíjo,

Zahódnih Gótinj, daj. Zahódnim Gótinjam, tož.

mest. pri Zaharíju in pri Zaharíji, or. z Zaharíjem in z Zahódne Gótinje, mest. pri Zahódnih Gótinjah, or. z

Zaharíjo; DVOJINA: im. Zaharíja in Zaharíji, rod.

Zahódnimi Gótinjami

Zaharíjev in Zaharíj, daj. Zaharíjema in Zaharíjama,

STATUS: predlog

tož. Zaharíja in Zaharíji, mest. pri Zaharíjih in pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Zaharíjah, or. z Zaharíjema in z Zaharíjama;



MNOŽINA: im. Zaharíji in Zaharíje, rod. Zaharíjev in

Zahódna Kóngovka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; Zaharíj, daj. Zaharíjem in Zaharíjam, tož. Zaharíje in

obširneje glej pri Zahódnokóngovka

Zaharíje, mest. pri Zaharíjih in pri Zaharíjah, or. z



Zaharíji in z Zaharíjami

Zahódna Sahára -e -e in Zahódna Sáhara -e -e ž;

STATUS: predlog

zemljepisno ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik

|dolgo ime Zahodna Sahara|; |država|: Letošnje

moškega spola

konference so se udeležile tudi delegacije iz



Argentine, Nikaragve in Zahodne Sahare; Najprej

Zaharíjev -a -o prid.

se bova z ženo odpravila v Afriko, Zahodno Saharo,

Arheologi so odkrili nove napise, ki krasijo

Mavretanijo in Senegal; Bencin in naftni derivati so

znamenito Zaharijevo grobnico

na črpalkah v Zahodni Sahari tudi do trikrat cenejši

(< Zaharíja)

kot na severu Maroka

{O} moški: EDNINA: im. Zaharíjev, rod.

Kje? v Zahodni Sahari

Zaharíjevega, daj. Zaharíjevemu, tož. Zaharíjev

Od kod? iz Zahodne Sahare

(živostno Zaharíjevega), mest. pri Zaharíjevem, or. z

Kam? v Zahodno Saharo

Zaharíjevim; DVOJINA: im. Zaharíjeva, rod.

{B} Zahodnosaharec, Zahodnosaharka;

Zaharíjevih, daj. Zaharíjevima, tož. Zaharíjeva, mest.

Zahodnosaharčev, Zahodnosaharkin;

pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevima; MNOŽINA: im.

zahodnosaharski

Zaharíjevi, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevim, tož.

{O} EDNINA: im. Zahódna Sahára in Zahódna

Zaharíjeve, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevimi

Sáhara, rod. Zahódne Saháre in Zahódne Sáhare, daj.

ženski: EDNINA: im. Zaharíjeva, rod. Zaharíjeve, daj.

Zahódni Sahári in Zahódni Sáhari, tož. Zahódne

Zaharíjevi, tož. Zaharíjevo, mest. pri Zaharíjevi, or. z Saháro in Zahódno Sáharo, mest. pri Zahódni Sahári

Zaharíjevo; DVOJINA: im. Zaharíjevi, rod.

in pri Zahódni Sáhari, or. z Zahódno Saháro in z

Zaharíjevih, daj. Zaharíjevima, tož. Zaharíjevi, mest.

Zahódno Sáharo

pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Zaharíjeve, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevim, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik

Zaharíjeve, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevimi

ženskega spola

srednji: EDNINA: im. Zaharíjevo, rod. Zaharíjevega, daj. Zaharíjevemu, tož. Zaharíjevo, mest. pri

Zahódna Samóa -e -e ž; zemljepisno ime

Zaharíjevem, or. z Zaharíjevim; DVOJINA: im.

|staro ime države|: Zahodno Samoo sestavljajo štirje

Zaharíjevi, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevima, tož.

naseljeni in kopica majhnih nenaseljenih otokov

Zaharíjevi, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevima;

Kje? v Zahodni Samoi

MNOŽINA: im. Zaharíjeva, rod. Zaharíjevih, daj.

Od kod? iz Zahodne Samoe

Zaharíjevim, tož. Zaharíjeva, mest. pri Zaharíjevih, or.

Kam? v Zahodno Samoo

z Zaharíjevimi

{B} Zahodnosamojec, Zahodnosamojka;

STATUS: predlog

Zahodnosamojčev, Zahodnosamojkin;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

zahodnosamojski



{O} EDNINA: im. Zahódna Samóa, rod. Zahódne

Zahódna Gótinja -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Samóe, daj. Zahódni Samói, tož. Zahódno Samóo,

|pripadnica germanskega ljudstva|: Pravne pravice

mest. pri Zahódni Samói, or. z Zahódno Samóo

Zahodnih Gotinj so se nadaljevale v sodobni

STATUS: predlog

evropski zakonodaji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

(< Zahódni Gót)



{B} Zahodnogotinjin

Zahódni Gót -ega -a m; ime bitja, prebivalsko ime 902

|pripadnik germanskega ljudstva|: Leta 711 so

{O} moški: EDNINA: im. zahódnogótski, rod.

Arabci premagali Zahodne Gote in zavzeli

zahódnogótskega, daj. zahódnogótskemu, tož.

zahodnogotsko državo v Španiji

zahódnogótski (živostno zahódnogótskega), mest. pri

{B} zahodnogotski

zahódnogótskem, or. z zahódnogótskim; DVOJINA:

{O} EDNINA: im. Zahódni Gót, rod. Zahódnega Góta,

im. zahódnogótska, rod. zahódnogótskih, daj.

daj. Zahódnemu Gótu, tož. Zahódnega Góta, mest. pri

zahódnogótskima, tož. zahódnogótska, mest. pri

Zahódnem Gótu, or. z Zahódnim Gótom; DVOJINA:

zahódnogótskih, or. z zahódnogótskima; MNOŽINA:

im. Zahódna Góta, rod. Zahódnih Gótov, daj.

im. zahódnogótski, rod. zahódnogótskih, daj.

Zahódnima Gótoma, tož. Zahódna Góta, mest. pri

zahódnogótskim, tož. zahódnogótske, mest. pri

Zahódnih Gótih, or. z Zahódnima Gótoma;

zahódnogótskih, or. z zahódnogótskimi

MNOŽINA: im. Zahódni Góti, rod. Zahódnih Gótov,

ženski: EDNINA: im. zahódnogótska, rod.

daj. Zahódnim Gótom, tož. Zahódne Góte, mest. pri

zahódnogótske, daj. zahódnogótski, tož.

Zahódnih Gótih, or. z Zahódnimi Góti

zahódnogótsko, mest. pri zahódnogótski, or. z

STATUS: predlog

zahódnogótsko; DVOJINA: im. zahódnogótski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

zahódnogótskih, daj. zahódnogótskima, tož.



zahódnogótski, mest. pri zahódnogótskih, or. z

Zahódni Kóngo -ega -a m; zemljepisno ime

zahódnogótskima; MNOŽINA: im. zahódnogótske, rod.

|dolgo ime Republika Kongo|; |država|: figuri iz

zahódnogótskih, daj. zahódnogótskim, tož.

Zahodnega Konga; Odpotoval je v Zahodni Kongo;

zahódnogótske, mest. pri zahódnogótskih, or. z

V Zahodnem Kongu je koltan rudnina, dragocenejša

zahódnogótskimi

od zlata

srednji: EDNINA: im. zahódnogótsko, rod.

Kje? v Zahodnem Kongu

zahódnogótskega, daj. zahódnogótskemu, tož.

Od kod? iz Zahodnega Konga

zahódnogótsko, mest. pri zahódnogótskem, or. z

Kam? v Zahodni Kongo

zahódnogótskim; DVOJINA: im. zahódnogótski, rod.

{B} Zahodnokongovec tudi Zahodni Kongovec,

zahódnogótskih, daj. zahódnogótskima, tož.

Zahodnokongovka tudi Zahodna Kongovka;

zahódnogótski, mest. pri zahódnogótskih, or. z

Zahodnokongovčev, Zahodnokongovkin;

zahódnogótskima; MNOŽINA: im. zahódnogótska, rod.

zahodnokongovski

zahódnogótskih, daj. zahódnogótskim, tož.

{O} EDNINA: im. Zahódni Kóngo, rod. Zahódnega

zahódnogótska, mest. pri zahódnogótskih, or. z

Kónga, daj. Zahódnemu Kóngu, tož. Zahódni Kóngo,

zahódnogótskimi

mest. pri Zahódnem Kóngu, or. z Zahódnim

STATUS: predlog

Kóngom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Zahódnokóngovčev -a -o prid.



Za Zahodnokongovčeve nasade manioke skrbi cela

Zahódni Kóngovec -ega -vca m; ime bitja, prebivalsko družina

ime; obširneje glej pri Zahódnokóngovec

(< Zahódnokóngovec)



{O} moški: EDNINA: im. Zahódnokóngovčev, rod.

Zahódni Pákistan -ega -a m; zemljepisno ime

Zahódnokóngovčevega, daj.

|staro ime države|: Eno najstarejših kopališč so našli

Zahódnokóngovčevemu, tož. Zahódnokóngovčev

v Zahodnem Pakistanu, v spodnjem toku reke Ind

(živostno Zahódnokóngovčevega), mest. pri

Kje? v Zahodnem Pakistanu

Zahódnokóngovčevem, or. z Zahódnokóngovčevim;

Od kod? iz Zahodnega Pakistana

DVOJINA: im. Zahódnokóngovčeva, rod.

Kam? v Zahodni Pakistan

Zahódnokóngovčevih, daj. Zahódnokóngovčevima,

{O} EDNINA: im. Zahódni Pákistan, rod. Zahódnega

tož. Zahódnokóngovčeva, mest. pri

Pákistana, daj. Zahódnemu Pákistanu, tož. Zahódni

Zahódnokóngovčevih, or. z Zahódnokóngovčevima;

Pákistan, mest. pri Zahódnem Pákistanu, or. z

MNOŽINA: im. Zahódnokóngovčevi, rod.

Zahódnim Pákistanom

Zahódnokóngovčevih, daj. Zahódnokóngovčevim,

STATUS: predlog

tož. Zahódnokóngovčeve, mest. pri

P

Zahódnokóngovčevih, or. z Zahódnokóngovčevimi

RAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



ženski: EDNINA: im. Zahódnokóngovčeva, rod.

zahódnogótski -a -o

Zahódnokóngovčeve, daj. Zahódnokóngovčevi, tož.

prid.

Pod katoliškimi zahodnogotskimi kralji so Jude

Zahódnokóngovčevo, mest. pri Zahódnokóngovčevi,

sistematično preganjali; V Španiji in na

or. z Zahódnokóngovčevo; DVOJINA: im.

Portugalskem so se vse do danes ohranila številna

Zahódnokóngovčevi, rod. Zahódnokóngovčevih, daj.

zahodnogotska imena

Zahódnokóngovčevima, tož. Zahódnokóngovčevi,

(< Zahódni Gót)

mest. pri Zahódnokóngovčevih, or. z

Zahódnokóngovčevima; MNOŽINA: im.

903

Zahódnokóngovčeve, rod. Zahódnokóngovčevih, daj.

Kóngovke, daj. Zahódnokóngovki tudi Zahódni

Zahódnokóngovčevim, tož. Zahódnokóngovčeve,

Kóngovki, tož. Zahódnokóngovko tudi Zahódno

mest. pri Zahódnokóngovčevih, or. z

Kóngovko, mest. pri Zahódnokóngovki tudi pri

Zahódnokóngovčevimi

Zahódni Kóngovki, or. z Zahódnokóngovko tudi z

srednji: EDNINA: im. Zahódnokóngovčevo, rod.

Zahódno Kóngovko; DVOJINA: im.

Zahódnokóngovčevega, daj.

Zahódnokóngovki tudi Zahódni Kóngovki, rod.

Zahódnokóngovčevemu, tož. Zahódnokóngovčevo,

Zahódnokóngovk tudi Zahódnih Kóngovk, daj.

mest. pri Zahódnokóngovčevem, or. z

Zahódnokóngovkama tudi Zahódnima Kóngovkama,

Zahódnokóngovčevim; DVOJINA: im.

tož. Zahódnokóngovki tudi Zahódni Kóngovki, mest.

Zahódnokóngovčevi, rod. Zahódnokóngovčevih, daj.

pri Zahódnokóngovkah tudi pri Zahódnih

Zahódnokóngovčevima, tož. Zahódnokóngovčevi,

Kóngovkah, or. z Zahódnokóngovkama tudi z

mest. pri Zahódnokóngovčevih, or. z

Zahódnima Kóngovkama; MNOŽINA: im.

Zahódnokóngovčevima; MNOŽINA: im.

Zahódnokóngovke tudi Zahódne Kóngovke, rod.

Zahódnokóngovčeva, rod. Zahódnokóngovčevih, daj.

Zahódnokóngovk tudi Zahódnih Kóngovk, daj.

Zahódnokóngovčevim, tož. Zahódnokóngovčeva,

Zahódnokóngovkam tudi Zahódnim Kóngovkam,

mest. pri Zahódnokóngovčevih, or. z

tož. Zahódnokóngovke tudi Zahódne Kóngovke, mest.

Zahódnokóngovčevimi

pri Zahódnokóngovkah tudi pri Zahódnih

STATUS: predlog

Kóngovkah, or. z Zahódnokóngovkami tudi z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zahódnimi Kóngovkami



STATUS: predlog

Zahódnokóngovec -vca tudi Zahódni Kóngovec -

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

ega -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

samostalnik ženskega spola

Večina Zahodnokongovcev je katoličanov in



protestantov

zahódnokóngovski -a -o prid.

(< Zahódni Kóngo)

zahodnokongovska prestolnica Brazzaville

{B} Zahodnokongovčev

(< Zahódni Kóngo)

{O} EDNINA: im. Zahódnokóngovec tudi Zahódni

{O} moški: EDNINA: im. zahódnokóngovski, rod.

Kóngovec, rod. Zahódnokóngovca tudi Zahódnega

zahódnokóngovskega, daj. zahódnokóngovskemu,

Kóngovca, daj. Zahódnokóngovcu tudi Zahódnemu

tož. zahódnokóngovski (živostno

Kóngovcu, tož. Zahódnokóngovca tudi Zahódnega

zahódnokóngovskega), mest. pri

Kóngovca, mest. pri Zahódnokóngovcu tudi pri

zahódnokóngovskem, or. z zahódnokóngovskim;

Zahódnem Kóngovcu, or. z Zahódnokóngovcem tudi

DVOJINA: im. zahódnokóngovska, rod.

z Zahódnim Kóngovcem; DVOJINA: im.

zahódnokóngovskih, daj. zahódnokóngovskima, tož.

Zahódnokóngovca tudi Zahódna Kóngovca, rod.

zahódnokóngovska, mest. pri zahódnokóngovskih,

Zahódnokóngovcev tudi Zahódnih Kóngovcev, daj.

or. z zahódnokóngovskima; MNOŽINA: im.

Zahódnokóngovcema tudi Zahódnima Kóngovcema,

zahódnokóngovski, rod. zahódnokóngovskih, daj.

tož. Zahódnokóngovca tudi Zahódna Kóngovca, mest.

zahódnokóngovskim, tož. zahódnokóngovske, mest.

pri Zahódnokóngovcih tudi pri Zahódnih

pri zahódnokóngovskih, or. z zahódnokóngovskimi

Kóngovcih, or. z Zahódnokóngovcema tudi z

ženski: EDNINA: im. zahódnokóngovska, rod.

Zahódnima Kóngovcema; MNOŽINA: im.

zahódnokóngovske, daj. zahódnokóngovski, tož.

Zahódnokóngovci tudi Zahódni Kóngovci, rod.

zahódnokóngovsko, mest. pri zahódnokóngovski, or.

Zahódnokóngovcev tudi Zahódnih Kóngovcev, daj.

z zahódnokóngovsko; DVOJINA: im.

Zahódnokóngovcem tudi Zahódnim Kóngovcem,

zahódnokóngovski, rod. zahódnokóngovskih, daj.

tož. Zahódnokóngovce tudi Zahódne Kóngovce, mest.

zahódnokóngovskima, tož. zahódnokóngovski, mest.

pri Zahódnokóngovcih tudi pri Zahódnih

pri zahódnokóngovskih, or. z zahódnokóngovskima;

Kóngovcih, or. z Zahódnokóngovci tudi z Zahódnimi

MNOŽINA: im. zahódnokóngovske, rod.

Kóngovci

zahódnokóngovskih, daj. zahódnokóngovskim, tož.

STATUS: predlog

zahódnokóngovske, mest. pri zahódnokóngovskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

or. z zahódnokóngovskimi

samostalnik moškega spola

srednji: EDNINA: im. zahódnokóngovsko, rod.



zahódnokóngovskega, daj. zahódnokóngovskemu,

Zahódnokóngovka -e tudi Zahódna Kóngovka -e -e

tož. zahódnokóngovsko, mest. pri

ž; ime bitja, prebivalsko ime

zahódnokóngovskem, or. z zahódnokóngovskim;

Predstavila je položaj Zahodnokongovk

DVOJINA: im. zahódnokóngovski, rod.

(< Zahódni Kóngo)

zahódnokóngovskih, daj. zahódnokóngovskima, tož.

{B} Zahodnokongovkin

zahódnokóngovski, mest. pri zahódnokóngovskih, or.

{O} EDNINA: im. Zahódnokóngovka tudi Zahódna

z zahódnokóngovskima; MNOŽINA: im.

Kóngovka, rod. Zahódnokóngovke tudi Zahódne

zahódnokóngovska, rod. zahódnokóngovskih, daj.

904

zahódnokóngovskim, tož. zahódnokóngovska, mest.

Zahódnosahárčevima, tož. Zahódnosahárčeva, mest.

pri zahódnokóngovskih, or. z zahódnokóngovskimi

pri Zahódnosahárčevih, or. z Zahódnosahárčevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Zahódnosahárčevi, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zahódnosahárčevih, daj. Zahódnosahárčevim, tož.



Zahódnosahárčeve, mest. pri Zahódnosahárčevih, or.

zahódnopákistanski -a -o prid.

z Zahódnosahárčevimi

zahodnopakistanski kolonizatorji

ženski: EDNINA: im. Zahódnosahárčeva, rod.

(< Zahódni Pákistan)

Zahódnosahárčeve, daj. Zahódnosahárčevi, tož.

{O} moški: EDNINA: im. zahódnopákistanski, rod.

Zahódnosahárčevo, mest. pri Zahódnosahárčevi, or. z

zahódnopákistanskega, daj. zahódnopákistanskemu,

Zahódnosahárčevo; DVOJINA: im. Zahódnosahárčevi,

tož. zahódnopákistanski (živostno

rod. Zahódnosahárčevih, daj. Zahódnosahárčevima,

zahódnopákistanskega), mest. pri

tož. Zahódnosahárčevi, mest. pri Zahódnosahárčevih,

zahódnopákistanskem, or. z zahódnopákistanskim;

or. z Zahódnosahárčevima; MNOŽINA: im.

DVOJINA: im. zahódnopákistanska, rod.

Zahódnosahárčeve, rod. Zahódnosahárčevih, daj.

zahódnopákistanskih, daj. zahódnopákistanskima,

Zahódnosahárčevim, tož. Zahódnosahárčeve, mest.

tož. zahódnopákistanska, mest. pri

pri Zahódnosahárčevih, or. z Zahódnosahárčevimi

zahódnopákistanskih, or. z zahódnopákistanskima;

srednji: EDNINA: im. Zahódnosahárčevo, rod.

MNOŽINA: im. zahódnopákistanski, rod.

Zahódnosahárčevega, daj. Zahódnosahárčevemu, tož.

zahódnopákistanskih, daj. zahódnopákistanskim, tož.

Zahódnosahárčevo, mest. pri Zahódnosahárčevem,

zahódnopákistanske, mest. pri zahódnopákistanskih,

or. z Zahódnosahárčevim; DVOJINA: im.

or. z zahódnopákistanskimi

Zahódnosahárčevi, rod. Zahódnosahárčevih, daj.

ženski: EDNINA: im. zahódnopákistanska, rod.

Zahódnosahárčevima, tož. Zahódnosahárčevi, mest.

zahódnopákistanske, daj. zahódnopákistanski, tož.

pri Zahódnosahárčevih, or. z Zahódnosahárčevima;

zahódnopákistansko, mest. pri zahódnopákistanski,

MNOŽINA: im. Zahódnosahárčeva, rod.

or. z zahódnopákistansko; DVOJINA: im.

Zahódnosahárčevih, daj. Zahódnosahárčevim, tož.

zahódnopákistanski, rod. zahódnopákistanskih, daj.

Zahódnosahárčeva, mest. pri Zahódnosahárčevih, or.

zahódnopákistanskima, tož. zahódnopákistanski,

z Zahódnosahárčevimi

mest. pri zahódnopákistanskih, or. z

STATUS: predlog

zahódnopákistanskima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

zahódnopákistanske, rod. zahódnopákistanskih, daj.



zahódnopákistanskim, tož. zahódnopákistanske, mest.

Zahódnosahárec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime pri zahódnopákistanskih, or. z

Na razstavi bodo predstavili fotografije

zahódnopákistanskimi

Zahodnosaharcev in njihovega življenja

srednji: EDNINA: im. zahódnopákistansko, rod.

(< Zahódna Sahára)

zahódnopákistanskega, daj. zahódnopákistanskemu,

{B} Zahodnosaharčev

tož. zahódnopákistansko, mest. pri

{O} EDNINA: im. Zahódnosahárec, rod.

zahódnopákistanskem, or. z zahódnopákistanskim;

Zahódnosahárca, daj. Zahódnosahárcu, tož.

DVOJINA: im. zahódnopákistanski, rod.

Zahódnosahárca, mest. pri Zahódnosahárcu, or. z

zahódnopákistanskih, daj. zahódnopákistanskima,

Zahódnosahárcem; DVOJINA: im. Zahódnosahárca,

tož. zahódnopákistanski, mest. pri

rod. Zahódnosahárcev, daj. Zahódnosahárcema, tož.

zahódnopákistanskih, or. z zahódnopákistanskima;

Zahódnosahárca, mest. pri Zahódnosahárcih, or. z

MNOŽINA: im. zahódnopákistanska, rod.

Zahódnosahárcema; MNOŽINA: im. Zahódnosahárci,

zahódnopákistanskih, daj. zahódnopákistanskim, tož.

rod. Zahódnosahárcev, daj. Zahódnosahárcem, tož.

zahódnopákistanska, mest. pri zahódnopákistanskih,

Zahódnosahárce, mest. pri Zahódnosahárcih, or. z

or. z zahódnopákistanskimi

Zahódnosahárci

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;



samostalnik moškega spola

Zahódnosahárčev -a -o prid.



Zahodnosaharčeva fotografija je bila objavljena v

Zahódnosahárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

popotniški reviji

Zahodnosaharke imajo pomembno vlogo v

(< Zahódnosahárec)

zahodnosaharski družbi

{O} moški: EDNINA: im. Zahódnosahárčev, rod.

(< Zahódna Sahára)

Zahódnosahárčevega, daj. Zahódnosahárčevemu, tož.

{B} Zahodnosaharkin

Zahódnosahárčev (živostno Zahódnosahárčevega),

{O} EDNINA: im. Zahódnosahárka, rod.

mest. pri Zahódnosahárčevem, or. z

Zahódnosahárke, daj. Zahódnosahárki, tož.

Zahódnosahárčevim; DVOJINA: im.

Zahódnosahárko, mest. pri Zahódnosahárki, or. z

Zahódnosahárčeva, rod. Zahódnosahárčevih, daj.

Zahódnosahárko; DVOJINA: im. Zahódnosahárki, rod.

905

Zahódnosahárk, daj. Zahódnosahárkama, tož.

Záirec -rca m; ime bitja, prebivalsko ime

Zahódnosahárki, mest. pri Zahódnosahárkah, or. z

Vsem se je predstavil kot Zairec z belgijskim

Zahódnosahárkama; MNOŽINA: im. Zahódnosahárke,

potnim listom; Življenja mnogih Zaircev ogroža

rod. Zahódnosahárk, daj. Zahódnosahárkam, tož.

okužba z ebolo

Zahódnosahárke, mest. pri Zahódnosahárkah, or. z

(< Záir)

Zahódnosahárkami

{B} Zairčev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Záirec, rod. Záirca, daj. Záircu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Záirca, mest. pri Záircu, or. z Záircem; DVOJINA: im.



Záirca, rod. Záircev, daj. Záircema, tož. Záirca, mest.

zahódnosahárski -a -o prid.

pri Záircih, or. z Záircema; MNOŽINA: im. Záirci, rod.

zahodnosaharska prestolnica Rabouni

Záircev, daj. Záircem, tož. Záirce, mest. pri Záircih, or.

(< Zahódna Sahára)

z Záirci

{O} moški: EDNINA: im. zahódnosahárski, rod.

STATUS: predlog

zahódnosahárskega, daj. zahódnosahárskemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

zahódnosahárski (živostno zahódnosahárskega), mest.



pri zahódnosahárskem, or. z zahódnosahárskim;

Záirka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

DVOJINA: im. zahódnosahárska, rod.

Roman opisuje življenje mladih Zairk

zahódnosahárskih, daj. zahódnosahárskima, tož.

(< Záir)

zahódnosahárska, mest. pri zahódnosahárskih, or. z

{B} Zairkin

zahódnosahárskima; MNOŽINA: im. zahódnosahárski,

{O} EDNINA: im. Záirka, rod. Záirke, daj. Záirki, tož.

rod. zahódnosahárskih, daj. zahódnosahárskim, tož.

Záirko, mest. pri Záirki, or. z Záirko; DVOJINA: im.

zahódnosahárske, mest. pri zahódnosahárskih, or. z

Záirki, rod. Záirk, daj. Záirkama, tož. Záirki, mest. pri zahódnosahárskimi

Záirkah, or. z Záirkama; MNOŽINA: im. Záirke, rod.

ženski: EDNINA: im. zahódnosahárska, rod.

Záirk, daj. Záirkam, tož. Záirke, mest. pri Záirkah, or.

zahódnosahárske, daj. zahódnosahárski, tož.

z Záirkami

zahódnosahársko, mest. pri zahódnosahárski, or. z

STATUS: predlog

zahódnosahársko; DVOJINA: im. zahódnosahárski,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

rod. zahódnosahárskih, daj. zahódnosahárskima, tož.



zahódnosahárski, mest. pri zahódnosahárskih, or. z

záirski -a -o prid.

zahódnosahárskima; MNOŽINA: im.

zairska prestolnica Kinšasa

zahódnosahárske, rod. zahódnosahárskih, daj.

(< Záir)

zahódnosahárskim, tož. zahódnosahárske, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. záirski, rod. záirskega, daj.

zahódnosahárskih, or. z zahódnosahárskimi

záirskemu, tož. záirski (živostno záirskega), mest. pri srednji: EDNINA: im. zahódnosahársko, rod.

záirskem, or. z záirskim; DVOJINA: im. záirska, rod.

zahódnosahárskega, daj. zahódnosahárskemu, tož.

záirskih, daj. záirskima, tož. záirska, mest. pri

zahódnosahársko, mest. pri zahódnosahárskem, or. z

záirskih, or. z záirskima; MNOŽINA: im. záirski, rod.

zahódnosahárskim; DVOJINA: im. zahódnosahárski,

záirskih, daj. záirskim, tož. záirske, mest. pri záirskih, rod. zahódnosahárskih, daj. zahódnosahárskima, tož.

or. z záirskimi

zahódnosahárski, mest. pri zahódnosahárskih, or. z

ženski: EDNINA: im. záirska, rod. záirske, daj. záirski, zahódnosahárskima; MNOŽINA: im.

tož. záirsko, mest. pri záirski, or. z záirsko; DVOJINA: zahódnosahárska, rod. zahódnosahárskih, daj.

im. záirski, rod. záirskih, daj. záirskima, tož. záirski, zahódnosahárskim, tož. zahódnosahárska, mest. pri

mest. pri záirskih, or. z záirskima; MNOŽINA: im.

zahódnosahárskih, or. z zahódnosahárskimi

záirske, rod. záirskih, daj. záirskim, tož. záirske, mest.

STATUS: predlog

pri záirskih, or. z záirskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

srednji: EDNINA: im. záirsko, rod. záirskega, daj.



záirskemu, tož. záirsko, mest. pri záirskem, or. z

Záir -a m; zemljepisno ime

záirskim; DVOJINA: im. záirski, rod. záirskih, daj.

|staro ime države|: Reko Zaire v Zairu imenujejo

záirskima, tož. záirski, mest. pri záirskih, or. z

Zaire, v Kongu pa Kongo

záirskima; MNOŽINA: im. záirska, rod. záirskih, daj.

Kje? v Zairu

záirskim, tož. záirska, mest. pri záirskih, or. z

Od kod? iz Zaira

záirskimi

Kam? v Zair

STATUS: predlog

{B} Zairec, Zairka; Zairčev, Zairkin; zairski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

{O} EDNINA: im. Záir, rod. Záira, daj. Záiru, tož. Záir, mest. pri Záiru, or. z Záirom

Zájc -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|: Rad je recitiral pesmi Daneta Zajca;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Preden je napisal knjigo, se je pogovarjal s



Kovačičem, Mušičem in Zajcem

906

{B} Zajčev

{O} moški: EDNINA: im. zájčkov, rod. zájčkovega,

{O} EDNINA: im. Zájc, rod. Zájca, daj. Zájcu, tož.

daj. zájčkovemu, tož. zájčkov (živostno zájčkovega),

Zájca, mest. pri Zájcu, or. z Zájcem; DVOJINA: im.

mest. pri zájčkovem, or. z zájčkovim; DVOJINA: im.

Zájca, rod. Zájcev, daj. Zájcema, tož. Zájca, mest. pri zájčkova, rod. zájčkovih, daj. zájčkovima, tož.

Zájcih, or. z Zájcema; MNOŽINA: im. Zájci, rod.

zájčkova, mest. pri zájčkovih, or. z zájčkovima;

Zájcev, daj. Zájcem, tož. Zájce, mest. pri Zájcih, or. z MNOŽINA: im. zájčkovi, rod. zájčkovih, daj.

Zájci

zájčkovim, tož. zájčkove, mest. pri zájčkovih, or. z

STATUS: predlog

zájčkovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

ženski: EDNINA: im. zájčkova, rod. zájčkove, daj.

samostalnik moškega spola

zájčkovi, tož. zájčkovo, mest. pri zájčkovi, or. z



zájčkovo; DVOJINA: im. zájčkovi, rod. zájčkovih, daj.

zájček -čka

zájčkovima,

m

tož. zájčkovi, mest. pri zájčkovih, or. z

|

zájčkovima;

manjšalno zajec|: Sosed goji in prodaja male sobne

MNOŽINA: im. zájčkove, rod. zájčkovih,

zajčke; |domišljijski lik|: v zvezi zajček Dolgoušček daj. zájčkovim, tož. zájčkove, mest. pri zájčkovih, or. z Sproščena drža in grizljanje korenja ter slengovski

zájčkovimi

govor so zaščitni znaki zajčka Dolgouščka

srednji: EDNINA: im. zájčkovo, rod. zájčkovega, daj.

{B} zajčkov

zájčkovemu, tož. zájčkovo, mest. pri zájčkovem, or. z

{O}

zájčkovim;

EDNINA: im. zájček, rod. zájčka, daj. zájčku, tož.

DVOJINA: im. zájčkovi, rod. zájčkovih, daj.

zájčka,

zájčkovima,

mest. pri zájčku, or. z zájčkom; DVOJINA: im.

tož. zájčkovi, mest. pri zájčkovih, or. z

zájčka,

zájčkovima;

rod. zájčkov, daj. zájčkoma, tož. zájčka, mest.

MNOŽINA: im. zájčkova, rod. zájčkovih,

pri zájčkih, or. z zájčkoma; MNOŽINA: im. zájčki, rod.

daj. zájčkovim, tož. zájčkova, mest. pri zájčkovih, or. z zájčkov,

zájčkovimi

daj. zájčkom, tož. zájčke, mest. pri zájčkih,

or. z zájčki

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik



moškega spola

zaklepáj -a m

|ločilo|: Vpis formule zaključite z vpisom zaklepaja



Zájčev -a -o

{PRZ} ) levostično pri alinejnem naštevanju za izpostavnimi prid.

Novak se je veliko ukvarjal z Zajčevim pesništvom

črkami »Kitara na petindvajset strelov« je: a)

metafora, b) metonimija, c) pretiravanje?

(< Zájc)

{O} moški:

{O} EDNINA: im. zaklepáj, rod. zaklepája, daj.

EDNINA: im. Zájčev, rod. Zájčevega, daj.

Zájčevemu,

zaklepáju, tož. zaklepáj, mest. pri zaklepáju, or. z

tož. Zájčev (živostno Zájčevega), mest. pri

Zájčevem,

zaklepájem; DVOJINA: im. zaklepája, rod. zaklepájev,

or. z Zájčevim; DVOJINA: im. Zájčeva, rod.

Zájčevih,

daj. zaklepájema, tož. zaklepája, mest. pri zaklepájih, daj. Zájčevima, tož. Zájčeva, mest. pri

Zájčevih,

or. z zaklepájema; MNOŽINA: im. zaklepáji, rod.

or. z Zájčevima; MNOŽINA: im. Zájčevi, rod.

Zájčevih,

zaklepájev, daj. zaklepájem, tož. zaklepáje, mest. pri

daj. Zájčevim, tož. Zájčeve, mest. pri

Zájčevih,

zaklepájih, or. z zaklepáji

or. z Zájčevimi

ženski:

STATUS: predlog

EDNINA: im. Zájčeva, rod. Zájčeve, daj.

Zájčevi, tož. Zájčevo, mest. pri Zájčevi, or. z Zájčevo; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

DVOJINA: im. Zájčevi, rod. Zájčevih, daj. Zájčevima,



tož. Zájčevi, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevima;

Zakrájšek -ška m; ime bitja, osebno ime

MNOŽINA: im. Zájčeve, rod. Zájčevih, daj. Zájčevim,

|priimek|: Zelo nam je pomagala podpora dr.

tož. Zájčeve, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevimi

Zakrajška; Z Zakrajškom se strinja

srednji: EDNINA: im. Zájčevo, rod. Zájčevega, daj.

{B} Zakrajškov

Zájčevemu, tož. Zájčevo, mest. pri Zájčevem, or. z

{O} EDNINA: im. Zakrájšek, rod. Zakrájška, daj.

Zájčevim; DVOJINA: im. Zájčevi, rod. Zájčevih, daj.

Zakrájšku, tož. Zakrájška, mest. pri Zakrájšku, or. z

Zájčevima, tož. Zájčevi, mest. pri Zájčevih, or. z

Zakrájškom; DVOJINA: im. Zakrájška, rod.

Zájčevima; MNOŽINA: im. Zájčeva, rod. Zájčevih, daj.

Zakrájškov, daj. Zakrájšoma, tož. Zakrájška, mest. pri

Zájčevim, tož. Zájčeva, mest. pri Zájčevih, or. z

Zakrájških, or. z Zakrájškoma; MNOŽINA: im.

Zájčevimi

Zakrájški, rod. Zakrájškov, daj. Zakrájškom, tož.

STATUS: predlog

Zakrájške, mest. pri Zakrájških, or. z Zakrájški

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

zájčkov -a -o prid.

samostalnik moškega spola

Otroci so navdušeni nad mehkim zajčkovim



kožuščkom

Zakrájškov -a -o prid.

(< zájček)

Po Zakrajškovem mnenju bi moral o zmagovalcu

odločiti žreb

907

(< Zakrájšek)

MNOŽINA: im. Zálarjevi, rod. Zálarjevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Zakrájškov, rod.

Zálarjevim, tož. Zálarjeve, mest. pri Zálarjevih, or. z Zakrájškovega, daj. Zakrájškovemu, tož. Zakrájškov

Zálarjevimi

(živostno Zakrájškovega), mest. pri Zakrájškovem, or.

ženski: EDNINA: im. Zálarjeva, rod. Zálarjeve, daj.

z Zakrájškovim; DVOJINA: im. Zakrájškova, rod.

Zálarjevi, tož. Zálarjevo, mest. pri Zálarjevi, or. z

Zakrájškovih, daj. Zakrájškovima, tož. Zakrájškova,

Zálarjevo; DVOJINA: im. Zálarjevi, rod. Zálarjevih,

mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovima;

daj. Zálarjevima, tož. Zálarjevi, mest. pri Zálarjevih, MNOŽINA: im. Zakrájškovi, rod. Zakrájškovih, daj.

or. z Zálarjevima; MNOŽINA: im. Zálarjeve, rod.

Zakrájškovim, tož. Zakrájškove, mest. pri

Zálarjevih, daj. Zálarjevim, tož. Zálarjeve, mest. pri

Zakrájškovih, or. z Zakrájškovimi

Zálarjevih, or. z Zálarjevimi

ženski: EDNINA: im. Zakrájškova, rod. Zakrájškove, srednji: EDNINA: im. Zálarjevo, rod. Zálarjevega, daj.

daj. Zakrájškovi, tož. Zakrájškovo, mest. pri

Zálarjevemu, tož. Zálarjevo, mest. pri Zálarjevem, or.

Zakrájškovi, or. z Zakrájškovo; DVOJINA: im.

z Zálarjevim; DVOJINA: im. Zálarjevi, rod. Zálarjevih,

Zakrájškovi, rod. Zakrájškovih, daj. Zakrájškovima,

daj. Zálarjevima, tož. Zálarjevi, mest. pri Zálarjevih, tož. Zakrájškovi, mest. pri Zakrájškovih, or. z

or. z Zálarjevima; MNOŽINA: im. Zálarjeva, rod.

Zakrájškovima; MNOŽINA: im. Zakrájškove, rod.

Zálarjevih, daj. Zálarjevim, tož. Zálarjeva, mest. pri

Zakrájškovih, daj. Zakrájškovim, tož. Zakrájškove,

Zálarjevih, or. z Zálarjevimi

mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Zakrájškovo, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zakrájškovega, daj. Zakrájškovemu, tož.



Zakrájškovo, mest. pri Zakrájškovem, or. z

Zálokar -ja m; ime bitja, osebno ime

Zakrájškovim; DVOJINA: im. Zakrájškovi, rod.

|priimek|: knjiga Jurija Zalokarja; Košarkarji

Zakrájškovih, daj. Zakrájškovima, tož. Zakrájškovi,

Heliosa so z izvrstnim Zalokarjem povedli za šest

mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovima;

točk

MNOŽINA: im. Zakrájškova, rod. Zakrájškovih, daj.

{B} Zalokarjev

Zakrájškovim, tož. Zakrájškova, mest. pri

{O} EDNINA: im. Zálokar, rod. Zálokarja, daj.

Zakrájškovih, or. z Zakrájškovimi

Zálokarju, tož. Zálokarja, mest. pri Zálokarju, or. z

STATUS: predlog

Zálokarjem; DVOJINA: im. Zálokarja, rod. Zálokarjev,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Zálokarjema, tož. Zálokarja, mest. pri Zálokarjih, or. z Zálokarjema; MNOŽINA: im. Zálokarji, rod.

zal. okrajš.

Zálokarjev, daj. Zálokarjem, tož. Zálokarje, mest. pri

|založba|: v prevodu zal. Gnosis; |založil; založila|:

Zálokarjih, or. z Zálokarji

Antologija slovenske erotične poezije (zal.

STATUS: predlog

Mladinska knjiga, 2008)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Zálokarjev -a -o prid.



Na Zalokarjevi kmetiji ne uporabljajo lesnih

Zálar -ja m; ime bitja, osebno ime

sekancev

|priimek|: Naloga, ki čaka Zalarja, ne bo preprosta;

(< Zálokar)

sestanek z Zalarjem

{O} moški: EDNINA: im. Zálokarjev, rod.

{B} Zalarjev

Zálokarjevega, daj. Zálokarjevemu, tož. Zálokarjev

{O} EDNINA: im. Zálar, rod. Zálarja, daj. Zálarju, tož.

(živostno Zálokarjevega), mest. pri Zálokarjevem, or. z Zálarja, mest. pri Zálarju, or. z Zálarjem; DVOJINA:

Zálokarjevim; DVOJINA: im. Zálokarjeva, rod.

im. Zálarja, rod. Zálarjev, daj. Zálarjema, tož. Zálarja, Zálokarjevih, daj. Zálokarjevima, tož. Zálokarjeva,

mest. pri Zálarjih, or. z Zálarjema; MNOŽINA: im.

mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevima;

Zálarji, rod. Zálarjev, daj. Zálarjem, tož. Zálarje, mest.

MNOŽINA: im. Zálokarjevi, rod. Zálokarjevih, daj.

pri Zálarjih, or. z Zálarji

Zálokarjevim, tož. Zálokarjeve, mest. pri

STATUS: predlog

Zálokarjevih, or. z Zálokarjevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ženski: EDNINA: im. Zálokarjeva, rod. Zálokarjeve, daj. Zálokarjevi, tož. Zálokarjevo, mest. pri

Zálarjev -a -o prid.

Zálokarjevi, or. z Zálokarjevo; DVOJINA: im.

Zalarjevih navodil ni pripravljena upoštevati

Zálokarjevi, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevima,

(< Zálar)

tož. Zálokarjevi, mest. pri Zálokarjevih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Zálarjev, rod. Zálarjevega, Zálokarjevima; MNOŽINA: im. Zálokarjeve, rod.

daj. Zálarjevemu, tož. Zálarjev (živostno Zálarjevega), Zálokarjevih, daj. Zálokarjevim, tož. Zálokarjeve,

mest. pri Zálarjevem, or. z Zálarjevim; DVOJINA: im.

mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevimi

Zálarjeva, rod. Zálarjevih, daj. Zálarjevima, tož.

srednji: EDNINA: im. Zálokarjevo, rod.

Zálarjeva, mest. pri Zálarjevih, or. z Zálarjevima;

Zálokarjevega, daj. Zálokarjevemu, tož. Zálokarjevo,

908

mest. pri Zálokarjevem, or. z Zálokarjevim; DVOJINA: Nshima je glavna jed Zambijcev, podobna je

im. Zálokarjevi, rod. Zálokarjevih, daj.

polenti

Zálokarjevima, tož. Zálokarjevi, mest. pri

(< Zámbija)

Zálokarjevih, or. z Zálokarjevima; MNOŽINA: im.

{B} Zambijčev

Zálokarjeva, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevim, tož.

{O} EDNINA: im. Zámbijec, rod. Zámbijca, daj.

Zálokarjeva, mest. pri Zálokarjevih, or. z

Zámbijcu, tož. Zámbijca, mest. pri Zámbijcu, or. z

Zálokarjevimi

Zámbijcem; DVOJINA: im. Zámbijca, rod. Zámbijcev,

STATUS: predlog

daj. Zámbijcema, tož. Zámbijca, mest. pri Zámbijcih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

or. z Zámbijcema; MNOŽINA: im. Zámbijci, rod.



Zámbijcev, daj. Zámbijcem, tož. Zámbijce, mest. pri

Zámbija -e ž; zemljepisno ime

Zámbijcih, or. z Zámbijci

|dolgo ime Republika Zambija|; |država|: Gost v

STATUS: predlog

studiu je bil misijonar iz Zambije; Severna Rodezija

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

se je osamosvojila in se preimenovala v Zambijo;

samostalnik moškega spola

David Livingstone je odkril Viktorijine slapove v



Zambiji

Zámbijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Kje? v Zambiji

Zambijke na stene savanskih koč naslikajo okrasje

Od kod? iz Zambije

(< Zámbija)

Kam? v Zambijo

{B} Zambijkin

{B} Zambijec, Zambijka; Zambijčev, Zambijkin;

{O} EDNINA: im. Zámbijka, rod. Zámbijke, daj.

zambijski

Zámbijki, tož. Zámbijko, mest. pri Zámbijki, or. z

{O} EDNINA: im. Zámbija, rod. Zámbije, daj. Zámbiji,

Zámbijko; DVOJINA: im. Zámbijki, rod. Zámbijk, daj.

tož. Zámbijo, mest. pri Zámbiji, or. z Zámbijo

Zámbijkama, tož. Zámbijki, mest. pri Zámbijkah, or. z

STATUS: predlog

Zámbijkama; MNOŽINA: im. Zámbijke, rod. Zámbijk,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

daj. Zámbijkam, tož. Zámbijke, mest. pri Zámbijkah,



or. z Zámbijkami

Zámbijčev -a -o prid.

STATUS: predlog

Zambijčeve pesmi je prevedla v angleščino

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

(< Zámbijec)



{O} moški: EDNINA: im. Zámbijčev, rod.

zámbijski -a -o prid.

Zámbijčevega, daj. Zámbijčevemu, tož. Zámbijčev

Odriniti sem morala zgodaj zjutraj in najprej pol ure

(živostno Zámbijčevega), mest. pri Zámbijčevem, or. z

pešačiti skozi zambijsko goščavo, da sem ob šestih

Zámbijčevim; DVOJINA: im. Zámbijčeva, rod.

ujela poltovornjak na bližnjem trgu; zambijska kvača Zámbijčevih, daj. Zámbijčevima, tož. Zámbijčeva,

||denarna enota||: tečaj zambijske kvače

mest. pri Zámbijčevih, or. z Zámbijčevima;

(< Zámbija)

MNOŽINA: im. Zámbijčevi, rod. Zámbijčevih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. zámbijski, rod.

Zámbijčevim, tož. Zámbijčeve, mest. pri

zámbijskega, daj. zámbijskemu, tož. zámbijski

Zámbijčevih, or. z Zámbijčevimi

(živostno zámbijskega), mest. pri zámbijskem, or. z

ženski: EDNINA: im. Zámbijčeva, rod. Zámbijčeve, zámbijskim; DVOJINA: im. zámbijska, rod.

daj. Zámbijčevi, tož. Zámbijčevo, mest. pri

zámbijskih, daj. zámbijskima, tož. zámbijska, mest.

Zámbijčevi, or. z Zámbijčevo; DVOJINA: im.

pri zámbijskih, or. z zámbijskima; MNOŽINA: im.

Zámbijčevi, rod. Zámbijčevih, daj. Zámbijčevima,

zámbijski, rod. zámbijskih, daj. zámbijskim, tož.

tož. Zámbijčevi, mest. pri Zámbijčevih, or. z

zámbijske, mest. pri zámbijskih, or. z zámbijskimi

Zámbijčevima; MNOŽINA: im. Zámbijčeve, rod.

ženski: EDNINA: im. zámbijska, rod. zámbijske, daj.

Zámbijčevih, daj. Zámbijčevim, tož. Zámbijčeve,

zámbijski, tož. zámbijsko, mest. pri zámbijski, or. z

mest. pri Zámbijčevih, or. z Zámbijčevimi

zámbijsko; DVOJINA: im. zámbijski, rod. zámbijskih,

srednji: EDNINA: im. Zámbijčevo, rod.

daj. zámbijskima, tož. zámbijski, mest. pri zámbijskih, Zámbijčevega, daj. Zámbijčevemu, tož. Zámbijčevo,

or. z zámbijskima; MNOŽINA: im. zámbijske, rod.

mest. pri Zámbijčevem, or. z Zámbijčevim; DVOJINA:

zámbijskih, daj. zámbijskim, tož. zámbijske, mest. pri

im. Zámbijčevi, rod. Zámbijčevih, daj. Zámbijčevima,

zámbijskih, or. z zámbijskimi

tož. Zámbijčevi, mest. pri Zámbijčevih, or. z

srednji: EDNINA: im. zámbijsko, rod. zámbijskega, Zámbijčevima; MNOŽINA: im. Zámbijčeva, rod.

daj. zámbijskemu, tož. zámbijsko, mest. pri

Zámbijčevih, daj. Zámbijčevim, tož. Zámbijčeva,

zámbijskem, or. z zámbijskim; DVOJINA: im.

mest. pri Zámbijčevih, or. z Zámbijčevimi

zámbijski, rod. zámbijskih, daj. zámbijskima, tož.

STATUS: predlog

zámbijski, mest. pri zámbijskih, or. z zámbijskima;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

MNOŽINA: im. zámbijska, rod. zámbijskih, daj.



zámbijskim, tož. zámbijska, mest. pri zámbijskih, or. z Zámbijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

zámbijskimi

909

STATUS: predlog

daj. zamórskima, tož. zamórski, mest. pri zamórskih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

or. z zamórskima; MNOŽINA: im. zamórske, rod.



zamórskih, daj. zamórskim, tož. zamórske, mest. pri

Zamêjski -ega m; ime bitja, osebno ime

zamórskih, or. z zamórskimi

|umetniško ime Ivana Trinka, slovenskega pesnika,

srednji: EDNINA: im. zamórsko, rod. zamórskega, daj.

pisatelja in prevajalca|: ob imenu, navadno za

zamórskemu, tož. zamórsko, mest. pri zamórskem, or.

pomišljajem razstava v spomin na Ivana Trinka –

z zamórskim; DVOJINA: im. zamórski, rod.

Zamejskega; za izražanje svojine poezija Zamejskega

zamórskih, daj. zamórskima, tož. zamórski, mest. pri

{O} EDNINA: im. Zamêjski, rod. Zamêjskega, daj.

zamórskih, or. z zamórskima; MNOŽINA: im.

Zamêjskemu, tož. Zamêjskega, mest. pri Zamêjskem,

zamórska, rod. zamórskih, daj. zamórskim, tož.

or. z Zamêjskim

zamórska, mest. pri zamórskih, or. z zamórskimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





zamórec -rca m

Zapoték -a m; ime bitja, prebivalsko ime

|nekdaj pripadnik rase|: V zahvalo je dal škof v

|pripadnik mehiškega indijanskega plemena|: južni

mestni grb naslikati zamorca

Zapoteki; Pri Zapotekih je nastal prvi 260-dnevni

{B} zamorčev

koledar

{O} EDNINA: im. zamórec, rod. zamórca, daj.

{B} Zapotekov

zamórcu, tož. zamórca, mest. pri zamórcu, or. z

{O} EDNINA: im. Zapoték, rod. Zapotéka, daj.

zamórcem; DVOJINA: im. zamórca, rod. zamórcev, daj.

Zapotéku, tož. Zapotéka, mest. pri Zapotéku, or. z

zamórcema, tož. zamórca, mest. pri zamórcih, or. z

Zapotékom; DVOJINA: im. Zapotéka, rod. Zapotékov,

zamórcema; MNOŽINA: im. zamórci, rod. zamórcev,

daj. Zapotékoma, tož. Zapotéka, mest. pri Zapotékih,

daj. zamórcem, tož. zamórce, mest. pri zamórcih, or. z

or. z Zapotékoma; MNOŽINA: im. Zapotéki, rod.

zamórci

Zapotékov, daj. Zapotékom, tož. Zapotéke, mest. pri

STATUS: predlog

Zapotékih, or. z Zapotéki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

zamórka -e ž



|nekdaj pripadnica rase|: V pripovedki golob prinese

Zapotékinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

zlati prstan lepi nevesti zamorki

|pripadnica mehiškega indijanskega plemena|:

(< zamórec)

Študija o družbeni enakosti Zapotekinj in

{B} zamorkin

Zapotekov ni razveseljiva

{O} EDNINA: im. zamórka, rod. zamórke, daj.

(< Zapoték)

zamórki, tož. zamórko, mest. pri zamórki, or. z

{B} Zapotekinjin

zamórko; DVOJINA: im. zamórki, rod. zamórk, daj.

{O} EDNINA: im. Zapotékinja, rod. Zapotékinje, daj.

zamórkama, tož. zamórki, mest. pri zamórkah, or. z

Zapotékinji, tož. Zapotékinjo, mest. pri Zapotékinji,

zamórkama; MNOŽINA: im. zamórke, rod. zamórk, daj.

or. z Zapotékinjo; DVOJINA: im. Zapotékinji, rod.

zamórkam, tož. zamórke, mest. pri zamórkah, or. z

Zapotékinj, daj. Zapotékinjama, tož. Zapotékinji,

zamórkami

mest. pri Zapotékinjah, or. z Zapotékinjama;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Zapotékinje, rod. Zapotékinj, daj.

P

Zapotékinjam, tož. Zapotékinje, mest. pri

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



Zapotékinjah, or. z Zapotékinjami

zamórski -a -o

STATUS: predlog

prid.

|nekdaj temnopolti|: V knjigi njen oče živi na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

daljnem otoku kot zamorski kralj.



(< zamórec)

zapotéški -a -o prid.

{O} moški: EDNINA: im. zamórski, rod. zamórskega, zapoteška kultura v Mehiki; zapoteški Indijanci

daj. zamórskemu, tož. zamórskega, mest. pri

(< Zapoték)

zamórskem, or. z zamórskim; DVOJINA: im.

{O} moški: EDNINA: im. zapotéški, rod. zapotéškega, zamórska, rod. zamórskih, daj. zamórskima, tož.

daj. zapotéškemu, tož. zapotéški (živostno

zamórska, mest. pri zamórskih, or. z zamórskima;

zapotéškega), mest. pri zapotéškem, or. z zapotéškim;

MNOŽINA: im. zamórski, rod. zamórskih, daj.

DVOJINA: im. zapotéška, rod. zapotéških, daj.

zamórskim, tož. zamórske, mest. pri zamórskih, or. z

zapotéškima, tož. zapotéška, mest. pri zapotéških, or.

zamórskimi

z zapotéškima; MNOŽINA: im. zapotéški, rod.

ženski: EDNINA: im. zamórska, rod. zamórske, daj.

zapotéških, daj. zapotéškim, tož. zapotéške, mest. pri

zamórski, tož. zamórsko, mest. pri zamórski, or. z

zapotéških, or. z zapotéškimi

zamórsko; DVOJINA: im. zamórski, rod. zamórskih,

910

ženski: EDNINA: im. zapotéška, rod. zapotéške, daj.

(< Zaratústra)

zapotéški, tož. zapotéško, mest. pri zapotéški, or. z

{B} zaratustrovkin

zapotéško; DVOJINA: im. zapotéški, rod. zapotéških,

{O} EDNINA: im. zaratústrovka, rod. zaratústrovke,

daj. zapotéškima, tož. zapotéški, mest. pri zapotéških, daj. zaratústrovki, tož. zaratústrovko, mest. pri

or. z zapotéškima; MNOŽINA: im. zapotéške, rod.

zaratústrovki, or. z zaratústrovko; DVOJINA: im.

zapotéških, daj. zapotéškim, tož. zapotéške, mest. pri

zaratústrovki, rod. zaratústrovk, daj.

zapotéških, or. z zapotéškimi

zaratústrovkama, tož. zaratústrovki, mest. pri

srednji: EDNINA: im. zapotéško, rod. zapotéškega, zaratústrovkah, or. z zaratústrovkama; MNOŽINA: im.

daj. zapotéškemu, tož. zapotéško, mest. pri

zaratústrovke, rod. zaratústrovk, daj. zaratústrovkam,

zapotéškem, or. z zapotéškim; DVOJINA: im.

tož. zaratústrovke, mest. pri zaratústrovkah, or. z

zapotéški, rod. zapotéških, daj. zapotéškima, tož.

zaratústrovkami

zapotéški, mest. pri zapotéških, or. z zapotéškima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. zapotéška, rod. zapotéških, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

zapotéškim, tož. zapotéška, mest. pri zapotéških, or. z zapotéškimi

zaratústrovski -a -o prid.

STATUS: predlog

zaratustrovska mitologija

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

(< Zaratústra)



{O} moški: EDNINA: im. zaratústrovski, rod.

zap. št. okrajš.

zaratústrovskega, daj. zaratústrovskemu, tož.

|zaporedna številka|: Vozila, ki so licitirana pod zap.

zaratústrovski (živostno zaratústrovskega), mest. pri

št. 4, 5, 6, in 7, so rabljena

zaratústrovskem, or. z zaratústrovskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

zaratústrovska, rod. zaratústrovskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

zaratústrovskima, tož. zaratústrovska, mest. pri



zaratústrovskih, or. z zaratústrovskima; MNOŽINA:

Zaratústra -e tudi Zaratústra -a m; ime bitja, religijsko im. zaratústrovski, rod. zaratústrovskih, daj.

ime

zaratústrovskim, tož. zaratústrovske, mest. pri

|staroperzijski filozof|: nauk Zaratustre/Zaratustra;

zaratústrovskih, or. z zaratústrovskimi

Izročilo trdi, da se je Zaratustra rodil v Ramajanu

ženski: EDNINA: im. zaratústrovska, rod.

blizu Teherana

zaratústrovske, daj. zaratústrovski, tož.

{B} Zaratustrov

zaratústrovsko, mest. pri zaratústrovski, or. z

{O} EDNINA: im. Zaratústra, rod. Zaratústre tudi

zaratústrovsko; DVOJINA: im. zaratústrovski, rod.

Zaratústra, daj. Zaratústri tudi Zaratústru, tož.

zaratústrovskih, daj. zaratústrovskima, tož.

Zaratústro tudi Zaratústra, mest. pri Zaratústri tudi pri zaratústrovski, mest. pri zaratústrovskih, or. z

Zaratústru, or. z Zaratústro tudi z Zaratústrom

zaratústrovskima; MNOŽINA: im. zaratústrovske, rod.

STATUS: predlog

zaratústrovskih, daj. zaratústrovskim, tož.

P

zaratústrovske, mest. pri zaratústrovskih, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik zaratústrovskimi

moškega spola

srednji: EDNINA: im. zaratústrovsko, rod.



zaratústrovskega, daj. zaratústrovskemu, tož.

zaratústrovec -vca m

zaratústrovsko, mest. pri zaratústrovskem, or. z

|pripadnik zaratustrovstva|: Muslimani in

zaratústrovskim; DVOJINA: im. zaratústrovski, rod.

zaratustrovci imajo podobno verovanje v vstajenje

zaratústrovskih, daj. zaratústrovskima, tož.

mrtvih pred sodnim dnevom

zaratústrovski, mest. pri zaratústrovskih, or. z

(< Zaratústra)

zaratústrovskima; MNOŽINA: im. zaratústrovska, rod.

{B} zaratustrovčev

zaratústrovskih, daj. zaratústrovskim, tož.

{O} EDNINA: im. zaratústrovec, rod. zaratústrovca,

zaratústrovska, mest. pri zaratústrovskih, or. z

daj. zaratústrovcu, tož. zaratústrovca, mest. pri

zaratústrovskimi

zaratústrovcu, or. z zaratústrovcem; DVOJINA: im.

S

zaratústrovca,

TATUS: predlog

rod. zaratústrovcev, daj.

zaratústrovcema,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

tož. zaratústrovca, mest. pri

zaratústrovcih,



or. z zaratústrovcema; MNOŽINA: im.

zaratústrovci,

zaratústrovstvo -a

rod. zaratústrovcev, daj.

s

zaratústrovcem,

|verski nauk preroka Zaratustre|: praznik, ki ima

tož. zaratústrovce, mest. pri

zaratústrovcih,

korenine v zaratustrovstvu

or. z zaratústrovci

S

(< Zaratústra)

TATUS: predlog

{O}

P

EDNINA: im. zaratústrovstvo, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

zaratústrovstva, daj. zaratústrovstvu, tož.



zaratústrovstvo, mest. pri zaratústrovstvu, or. z

zaratústrovka -e ž

zaratústrovstvom; DVOJINA: im. zaratústrovstvi, rod.

|pripadnica zaratustrovstva|

911

zaratústrovstev, daj. zaratústrovstvoma, tož.



zaratústrovstvi, mest. pri zaratústrovstvih, or. z

Zdrávkov -a -o prid.

zaratústrovstvoma; MNOŽINA: im. zaratústrovstva,

Zdravkovo povabilo

rod. zaratústrovstev, daj. zaratústrovstvom, tož.

(< Zdrávko)

zaratústrovstva, mest. pri zaratústrovstvih, or. z

{O} moški: EDNINA: im. Zdrávkov, rod.

zaratústrovstvi

Zdrávkovega, daj. Zdrávkovemu, tož. Zdrávkov

STATUS: predlog

(živostno Zdrávkovega), mest. pri Zdrávkovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Zdrávkovim; DVOJINA: im. Zdrávkova, rod.



Zdrávkovih, daj. Zdrávkovima, tož. Zdrávkova, mest.

Zaspánka -e ž; ime bitja, osebno ime

pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovima; MNOŽINA: im.

|domišljijski lik|: v zvezi zvezdica Zaspanka V pravljici Zdrávkovi, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovim, tož.

je boter Mesec poslal zvezdico Zaspanko na

Zdrávkove, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovimi

Zemljo

ženski: EDNINA: im. Zdrávkova, rod. Zdrávkove, daj.

{B} Zaspankin

Zdrávkovi, tož. Zdrávkovo, mest. pri Zdrávkovi, or. z

{O} EDNINA: im. Zaspánka, rod. Zaspánke, daj.

Zdrávkovo; DVOJINA: im. Zdrávkovi, rod.

Zaspánki, tož. Zaspánko, mest. pri Zaspánki, or. z

Zdrávkovih, daj. Zdrávkovima, tož. Zdrávkovi, mest.

Zaspánko; DVOJINA: im. Zaspánki, rod. Zaspánk, daj.

pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovima; MNOŽINA: im.

Zaspánkama, tož. Zaspánki, mest. pri Zaspánkah, or. z

Zdrávkove, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovim, tož.

Zaspánkama; MNOŽINA: im. Zaspánke, rod. Zaspánk,

Zdrávkove, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovimi

daj. Zaspánkam, tož. Zaspánke, mest. pri Zaspánkah,

srednji: EDNINA: im. Zdrávkovo, rod. Zdrávkovega, or. z Zaspánkami

daj. Zdrávkovemu, tož. Zdrávkovo, mest. pri

STATUS: predlog

Zdrávkovem, or. z Zdrávkovim; DVOJINA: im.

P

Zdrávkovi, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovima, tož.

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Zdrávkovi,



mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovima;

z. b. o.

MNOŽINA: im. Zdrávkova, rod. Zdrávkovih, daj.

okrajš.

|zadruga brez odgovornosti|:

Zdrávkovim, tož. Zdrávkova, mest. pri Zdrávkovih,

za imenom, z vejico

Zadruga Klasje, z. b. o., je bila ustanovljena leta

or. z Zdrávkovimi

2011;

STATUS: predlog

za imenom tudi stično Zadruga Klasje, z.b.o., je

bila ustanovljena leta 2011

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Zdrúžene držáve Amêrike -ih -áv ∼ ž mn.;



zemljepisno ime

zdr.

|dolgo ime Združene države Amerike|; |država|:

okrajš.

|zdravstveni|: zdr. vzgoja; zdr. šola; |združeni|;

dopisnik iz Združenih držav Amerike; Po končani

prim.

zdrav.

srednji šoli je emigriral v Združene države

S

Amerike, kjer je diplomiral iz uporabne matematike

TATUS: predlog

in računalniških aplikacij; Igra košarko in študira v

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Združenih državah Amerike



Kje? v Združenih državah Amerike

zdrav. okrajš.

Od kod? iz Združenih držav Amerike

|zdravstveni|: zdrav. vzgoja; zdrav. dom; prim. zdr.

Kam? v Združene države Amerike

STATUS: predlog

{B} Američan, Američanka; Američanov,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Američankin; ameriški



{O} MNOŽINA: im. Zdrúžene držáve Amêrike, rod.

Zdrávko -a m; ime bitja, osebno ime

Zdrúženih držáv Amêrike, daj. Zdrúženim držávam

|moško ime|: pogovor z bratom Zdravkom; Zdravku

Amêrike, tož. Zdrúžene držáve Amêrike, mest. pri

so povzročili hude telesne poškodbe

Zdrúženih držávah Amêrike, or. z Zdrúženimi

{B} Zdravkov

držávami Amêrike

{O} EDNINA: im. Zdrávko, rod. Zdrávka, daj.

STATUS: predlog

Zdrávku, tož. Zdrávka, mest. pri Zdrávku, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Zdrávkom; DVOJINA: im. Zdrávka, rod. Zdrávkov, daj.



Zdrávkoma, tož. Zdrávka, mest. pri Zdrávkih, or. z

Zdrúženi arábski emiráti -ih -ih -ov m mn.;

Zdrávkoma; MNOŽINA: im. Zdrávki, rod. Zdrávkov,

zemljepisno ime

daj. Zdrávkom, tož. Zdrávke, mest. pri Zdrávkih, or. z

|dolgo ime Združeni arabski emirati|; |država|: šejk iz Zdrávki

Združenih arabskih emiratov; Nagradili so jih s

STATUS: predlog

potovanjem v Združene arabske emirate; Dela kot

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

inštruktor na največjih letalih v Združenih arabskih

moška); samostalnik moškega spola

emiratih

912

Kje? v Združenih arabskih emiratih Zelenoŕtčankah, or. z Zelenoŕtčankama; MNOŽINA:

Od kod? iz Združenih arabskih emiratov

im. Zelenoŕtčanke, rod. Zelenoŕtčank, daj.

Kam? v Združene arabske emirate

Zelenoŕtčankam, tož. Zelenoŕtčanke, mest. pri

{B} Emiratčan, Emiratčanka; Emiratčanov,

Zelenoŕtčankah, or. z Zelenoŕtčankami

Emiratčankin; emiratski

STATUS: predlog

{O} MNOŽINA: im. Zdrúženi arábski emiráti, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Zdrúženih arábskih emirátov, daj. Zdrúženim



arábskim emirátom, tož. Zdrúžene arábske emiráte,

zelenoŕtski -a -o prid.

mest. pri Zdrúženih arábskih emirátih, or. z

koncert zelenortskega skladatelja

Zdrúženimi arábskimi emiráti

(< Zelenoŕtski otóki)

STATUS: predlog

{O} moški: EDNINA: im. zelenoŕtski, rod.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

zelenoŕtskega, daj. zelenoŕtskemu, tož. zelenoŕtski



(živostno zelenoŕtskega), mest. pri zelenoŕtskem, or. z Zdrúženo kraljéstvo -ega -a s; zemljepisno ime

zelenoŕtskim; DVOJINA: im. zelenoŕtska, rod.

|dolgo ime Združeno kraljestvo Velike Britanije in

zelenoŕtskih, daj. zelenoŕtskima, tož. zelenoŕtska,

Severne Irske|; |država|: Desetletni deček iz

mest. pri zelenoŕtskih, or. z zelenoŕtskima; MNOŽINA:

Združenega kraljestva se je naučil govoriti deset

im. zelenoŕtski, rod. zelenoŕtskih, daj. zelenoŕtskim,

različnih jezikov; Sveti sedež je potrdil papeževo

tož. zelenoŕtske, mest. pri zelenoŕtskih, or. z

potovanje v Združeno kraljestvo; Brezposelnost v

zelenoŕtskimi

Združenem kraljestvu je 5-odstotna; prim. Vélika

ženski: EDNINA: im. zelenoŕtska, rod. zelenoŕtske, daj.

Británija

zelenoŕtski, tož. zelenoŕtsko, mest. pri zelenoŕtski, or.

Kje? v Združenem kraljestvu

z zelenoŕtsko; DVOJINA: im. zelenoŕtski, rod.

Od kod? iz Združenega kraljestva

zelenoŕtskih, daj. zelenoŕtskima, tož. zelenoŕtski,

Kam? v Združeno kraljestvo

mest. pri zelenoŕtskih, or. z zelenoŕtskima; MNOŽINA:

{O} EDNINA: im. Zdrúženo kraljéstvo, rod.

im. zelenoŕtske, rod. zelenoŕtskih, daj. zelenoŕtskim,

Zdrúženega kraljéstva, daj. Zdrúženemu kraljéstvu,

tož. zelenoŕtske, mest. pri zelenoŕtskih, or. z

tož. Zdrúženo kraljéstvo, mest. pri Zdrúženem

zelenoŕtskimi

kraljéstvu, or. z Zdrúženim kraljéstvom

srednji: EDNINA: im. zelenoŕtsko, rod. zelenoŕtskega, STATUS: predlog

daj. zelenoŕtskemu, tož. zelenoŕtsko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

zelenoŕtskem, or. z zelenoŕtskim; DVOJINA: im.



zelenoŕtski, rod. zelenoŕtskih, daj. zelenoŕtskima, tož.

Zelenoŕtčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime

zelenoŕtski, mest. pri zelenoŕtskih, or. z

Na koncertu je nastopil tudi Zelenortčan Tito Paris

zelenoŕtskima; MNOŽINA: im. zelenoŕtska, rod.

na trobenti

zelenoŕtskih, daj. zelenoŕtskim, tož. zelenoŕtska, mest.

(< Zelenoŕtski otóki)

pri zelenoŕtskih, or. z zelenoŕtskimi

{B} Zelenortčanov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Zelenoŕtčan, rod. Zelenoŕtčana, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zelenoŕtčanu, tož. Zelenoŕtčana, mest. pri



Zelenoŕtčanu, or. z Zelenoŕtčanom; DVOJINA: im.

Zelenoŕtski otóki -ih -ov m mn.; zemljepisno ime Zelenoŕtčana, rod. Zelenoŕtčanov, daj.

|dolgo ime Republika Zelenortski otoki|; |država|:

Zelenoŕtčanoma, tož. Zelenoŕtčana, mest. pri

Pevka z Zelenortskih otokov je v Križanke privabila

Zelenoŕtčanih, or. z Zelenoŕtčanoma; MNOŽINA: im.

na tisoče poslušalcev; potovanje na Zelenortske

Zelenoŕtčani, rod. Zelenoŕtčanov, daj.

otoke; Na Zelenortskih otokih se je ukvarjala s

Zelenoŕtčanom, tož. Zelenoŕtčane, mest. pri

turizmom

Zelenoŕtčanih, or. z Zelenoŕtčani

Kje? na Zelenortskih otokih

STATUS: predlog

Od kod? z Zelenortskih otokov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Kam? na Zelenortske otoke



{B} Zelenortčan, Zelenortčanka; Zelenortčanov,

Zelenoŕtčanka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Zelenortčankin; zelenortski

Ko je Zelenortčanka prvič nastopila pri nas, je

{O} MNOŽINA: im. Zelenoŕtski otóki, rod.

pritegnila množico poslušalcev

Zelenoŕtskih otókov, daj. Zelenoŕtskim otókom, tož.

(< Zelenoŕtski otóki)

Zelenoŕtske otóke, mest. pri Zelenoŕtskih otókih, or. z

{B} Zelenortčankin

Zelenoŕtskimi otóki

{O} EDNINA: im. Zelenoŕtčanka, rod. Zelenoŕtčanke,

STATUS: predlog

daj. Zelenoŕtčanki, tož. Zelenoŕtčanko, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Zelenoŕtčanki, or. z Zelenoŕtčanko; DVOJINA: im.



Zelenoŕtčanki, rod. Zelenoŕtčank, daj.

zêmlja -e tudi zêmlja -é ž

Zelenoŕtčankama, tož. Zelenoŕtčanki, mest. pri

913

|trdna zemeljska plast|: V kraških vrtačah je pogosto (< Zémljič)

rodovitna zemlja; Živijo samo od zemlje; |uporabna

{O} moški: EDNINA: im. Zémljičev, rod.

površina planeta Zemlja|: Za turistično naselje bo

Zémljičevega, daj. Zémljičevemu, tož. Zémljičev

potrebnih 30 hektarov zemlje; prim. Zêmlja

(živostno Zémljičevega), mest. pri Zémljičevem, or. z

{O} EDNINA: im. zêmlja, rod. zêmlje tudi zemljé, daj.

Zémljičevim; DVOJINA: im. Zémljičeva, rod.

zêmlji tudi zêmlji, tož. zêmljo tudi zemljó, mest. pri

Zémljičevih, daj. Zémljičevima, tož. Zémljičeva,

zêmlji tudi pri zêmlji, or. z zêmljo tudi z zemljó;

mest. pri Zémljičevih, or. z Zémljičevima; MNOŽINA:

DVOJINA: im. zêmlji tudi zêmlji, rod. zêmelj tudi

im. Zémljičevi, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevim,

zemljá, daj. zêmljama tudi zemljáma, tož. zêmlji, mest.

tož. Zémljičeve, mest. pri Zémljičevih, or. z

pri zêmljah tudi pri zemljáh, or. z zêmljama tudi z

Zémljičevimi

zemljáma; MNOŽINA: im. zêmlje tudi zemljé, rod.

ženski: EDNINA: im. Zémljičeva, rod. Zémljičeve, daj.

zêmelj tudi zemljá, daj. zêmljam tudi zemljám, tož.

Zémljičevi, tož. Zémljičevo, mest. pri Zémljičevi, or.

zêmlje tudi zemljé, mest. pri zêmljah tudi pri zemljáh, z Zémljičevo; DVOJINA: im. Zémljičevi, rod.

or. z zêmljami tudi z zemljámi

Zémljičevih, daj. Zémljičevima, tož. Zémljičevi, mest.

STATUS: predlog

pri Zémljičevih, or. z Zémljičevima; MNOŽINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola; Zémljičeve, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevim, tož.

enakozvočnice

Zémljičeve, mest. pri Zémljičevih, or. z



Zémljičevimi

Zêmlja -e

srednji:

ž; zemljepisno ime

EDNINA: im. Zémljičevo, rod. Zémljičevega,

|nebesno telo|: seznam Zemlji podobnih planetov;

daj. Zémljičevemu, tož. Zémljičevo, mest. pri

Postaja je utirjena v orbiti približno 400 kilometrov

Zémljičevem, or. z Zémljičevim; DVOJINA: im.

nad površjem Zemlje;

Zémljičevi,

okrogel kot Zemlja ||zelo

rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevima, tož.

okrogel||: Njeno telo je okroglo kot Zemlja;

Zémljičevi,

star kot

mest. pri Zémljičevih, or. z

Zémljičevima;

Zemlja/zemlja ||zelo star||: Nasvet je star kot MNOŽINA: im. Zémljičeva, rod.

Zemlja/zemlja, vendar drži;

Zémljičevih,

raj na Zemlji/zemlji

daj. Zémljičevim, tož. Zémljičeva, mest.

||dobro, srečno življenje||: Vili je našel svoj raj na

pri Zémljičevih, or. z Zémljičevimi

Zemlji/zemlji

STATUS: predlog

Kje? na Zemlji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Od kod? z Zemlje



Kam? na Zemljo

zéta -e ž

{B} Zemljin; zemeljski

|grška črka ζ|: Latinični z izvira iz grške zete; kot

{O} EDNINA: im. Zêmlja, rod. Zêmlje, daj. Zêmlji, tož.

prilastek, v imenovalniku črka zeta

Zêmljo, mest. pri Zêmlji, or. z Zêmljo; DVOJINA: im.

{O} EDNINA: im. zéta, rod. zéte, daj. zéti, tož. zéto,

Zêmlji, rod. Zêmelj, daj. Zêmljama, tož. Zêmlji, mest.

mest. pri zéti, or. z zéto; DVOJINA: im. zéti, rod. zét, daj.

pri Zêmljah, or. z Zêmljama; MNOŽINA: im. Zêmlje,

zétama, tož. zéti, mest. pri zétah, or. z zétama;

rod. Zêmelj, daj. Zêmljam, tož. Zêmlje, mest. pri

MNOŽINA: im. zéte, rod. zét, daj. zétam, tož. zéte, mest.

Zêmljah, or. z Zêmljami

pri zétah, or. z zétami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

pojavov, galaksij, ozvezdij; lastna imena v frazemih





Zévs -a m; ime bitja, religijsko ime

Zémljič -a m; ime bitja, osebno ime

|grški vrhovni bog, bog neba in vremena|:

|priimek|: Gostovali so brez Zemljiča; Poročila se je

žrtvovanja in obredi v čast Zevsa

z Janezom Zemljičem

{B} Zevsov

{B} Zemljičev

{O} EDNINA: im. Zévs, rod. Zévsa, daj. Zévsu, tož.

{O} EDNINA: im. Zémljič, rod. Zémljiča, daj.

Zévsa, mest. pri Zévsu, or. z Zévsom; DVOJINA: im.

Zémljiču, tož. Zémljiča, mest. pri Zémljiču, or. z

Zévsa, rod. Zévsov, daj. Zévsoma, tož. Zévsa, mest. pri Zémljičem; DVOJINA: im. Zémljiča, rod. Zémljičev,

Zévsih, or. z Zévsoma; MNOŽINA: im. Zévsi, rod.

daj. Zémljičema, tož. Zémljiča, mest. pri Zémljičih, or.

Zévsov, daj. Zévsom, tož. Zévse, mest. pri Zévsih, or.

z Zémljičema; MNOŽINA: im. Zémljiči, rod.

z Zévsi

Zémljičev, daj. Zémljičem, tož. Zémljiče, mest. pri

STATUS: predlog

Zémljičih, or. z Zémljiči

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

STATUS: predlog

rimska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);



samostalnik moškega spola

Zévs Sóter -a -ja m; ime bitja, religijsko ime



|grški vrhovni bog|: svetišče Zevsa Soterja; prim.

Zémljičev -a -o prid.

Zévs

Po Zemljičevi napaki sta odigrala dvojno podajo

914

{O} EDNINA: im. Zévs Sóter, rod. Zévsa Sóterja, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Zicojev, rod. Zicojevega, Zévsu Sóterju, tož. Zévsa Sóterja, mest. pri Zévsu

daj. Zicojevemu, tož. Zicojev (živostno Zicojevega),

Sóterju, or. z Zévsom Sóterjem; DVOJINA: im. Zévsa

mest. pri Zicojevem, or. z Zicojevim; DVOJINA: im.

Sóterja, rod. Zévsov Sóterjev, daj. Zévsoma

Zicojeva, rod. Zicojevih, daj. Zicojevima, tož.

Sóterjema, tož. Zévsa Sóterja, mest. pri Zévsih

Zicojeva, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevima;

Sóterjih, or. z Zévsoma Sóterjema; MNOŽINA: im.

MNOŽINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj.

Zévsi Sóterji, rod. Zévsov Sóterjev, daj. Zévsom

Zicojevim, tož. Zicojeve, mest. pri Zicojevih, or. z

Sóterjem, tož. Zévse Sóterje, mest. pri Zévsih

Zicojevimi

Sóterjih, or. z Zévsi Sóterji

ženski: EDNINA: im. Zicojeva, rod. Zicojeve, daj.

STATUS: predlog

Zicojevi, tož. Zicojevo, mest. pri Zicojevi, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-

Zicojevo; DVOJINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj.

rimska imena; samostalnik moškega spola

Zicojevima, tož. Zicojevi, mest. pri Zicojevih, or. z



Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojeve, rod. Zicojevih,

zf. okrajš.

daj. Zicojevim, tož. Zicojeve, mest. pri Zicojevih, or. z

|znanstvenofantastični|: zf. film

Zicojevimi

S

srednji: EDNINA: im. Zicojevo, rod. Zicojevega, daj.

TATUS: predlog

Zicojevemu,

P

tož. Zicojevo, mest. pri Zicojevem, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Zicojevim; DVOJINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj.



Zicojevima, tož. Zicojevi, mest. pri Zicojevih, or. z

ZG -- [zə̀gə̀ tudi zəgə̀] m; simbol

Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojeva, rod. Zicojevih,

|Zagreb|: Lani je igral pri Dinamu iz Zagreba (ZG)

daj. Zicojevim, tož. Zicojeva, mest. pri Zicojevih, or. z STATUS: predlog

Zicojevimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

zg. okrajš.



|zgoraj|: Izpulili so mu štirico levo zg.; |zgornji|: zg.

zidár -ja m

etaža

|poklic|: Pri gradnji palače je sodelovalo sto tisoč

STATUS: predlog

zidarjev; prim. Zidár

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} zidárjev



{O} EDNINA: im. zidár, rod. zidárja, daj. zidárju, tož.

Zg. okrajš.

zidárja, mest. pri zidárju, or. z zidárjem; DVOJINA: im.

|Zgornji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Zg.

zidárja, rod. zidárjev, daj. zidárjema, tož. zidárja, mest.

Ložnica; Zg. Gameljne

pri zidárjih, or. z zidárjema; MNOŽINA: im. zidárji,

STATUS: predlog

rod. zidárjev, daj. zidárjem, tož. zidárje, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

zidárjih, or. z zidárji



STATUS: predlog

zgod. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; samostalnik

|zgodovina|: v zvezi okrajšav Kustosinja muzeja je

moškega spola

prof. zgod. Jana Novak; |zgodovinar;



zgodovinarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl.

Zidár -ja m; ime bitja, osebno ime

zgod.; |zgodovinski|: zgod. roman

|priimek|: Gospodu Zidarju so se zahvalili za

STATUS: predlog

dolgoletno vodstvo; Srečanje z Zidarjem mu bo

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

dolgo ostalo v spominu; Pavle Zidar ||umetniško ime Zdravka Slamnika, slovenskega pesnika in

Zico -ja [zíko in zíku] m; ime bitja, osebno ime pisatelja||: korespondenca s Pavletom Zidarjem

|vzdevek Arthurja Antunesa Coimbre, brazilskega

{B} Zidarjev

nogometaša|: Zmagali so Brazilci na čelu s slovitim

{O} EDNINA: im. Zidár, rod. Zidárja, daj. Zidárju, tož.

Zicojem

Zidárja, mest. pri Zidárju, or. z Zidárjem; DVOJINA:

{B} Zicojev

im. Zidárja, rod. Zidárjev, daj. Zidárjema, tož. Zidárja,

{O} EDNINA: im. Zico, rod. Zicoja, daj. Zicoju, tož.

mest. pri Zidárjih, or. z Zidárjema; MNOŽINA: im.

Zicoja, mest. pri Zicoju, or. z Zicojem

Zidárji, rod. Zidárjev, daj. Zidárjem, tož. Zidárje, mest.

STATUS: predlog

pri Zidárjih, or. z Zidárji

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena

Zicojev -a -o [zíkojev- in zíkujev-] prid.

(priimki); samostalnik moškega spola

Brazilci so podprli Zicojevo kandidaturo za mesto



predsednika Fife

Zidárjev -a -o prid.

(< Zico)

raziskovanje Zidarjeve literature

915

(< Zidár)

Lepo je bilo prisluhniti Zimbabvejčevi marimbi

{O} moški: EDNINA: im. Zidárjev, rod. Zidárjevega, (< Zimbábvejec)

daj. Zidárjevemu, tož. Zidárjev (živostno Zidárjevega),

{O} moški: EDNINA: im. Zimbábvejčev, rod.

mest. pri Zidárjevem, or. z Zidárjevim; DVOJINA: im.

Zimbábvejčevega, daj. Zimbábvejčevemu, tož.

Zidárjeva, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevima, tož.

Zimbábvejčev (živostno Zimbábvejčevega), mest. pri

Zidárjeva, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevima;

Zimbábvejčevem, or. z Zimbábvejčevim; DVOJINA:

MNOŽINA: im. Zidárjevi, rod. Zidárjevih, daj.

im. Zimbábvejčeva, rod. Zimbábvejčevih, daj.

Zidárjevim, tož. Zidárjeve, mest. pri Zidárjevih, or. z Zimbábvejčevima, tož. Zimbábvejčeva, mest. pri

Zidárjevimi

Zimbábvejčevih, or. z Zimbábvejčevima; MNOŽINA:

ženski: EDNINA: im. Zidárjeva, rod. Zidárjeve, daj.

im. Zimbábvejčevi, rod. Zimbábvejčevih, daj.

Zidárjevi, tož. Zidárjevo, mest. pri Zidárjevi, or. z

Zimbábvejčevim, tož. Zimbábvejčeve, mest. pri

Zidárjevo; DVOJINA: im. Zidárjevi, rod. Zidárjevih,

Zimbábvejčevih, or. z Zimbábvejčevimi

daj. Zidárjevima, tož. Zidárjevi, mest. pri Zidárjevih, ženski: EDNINA: im. Zimbábvejčeva, rod.

or. z Zidárjevima; MNOŽINA: im. Zidárjeve, rod.

Zimbábvejčeve, daj. Zimbábvejčevi, tož.

Zidárjevih, daj. Zidárjevim, tož. Zidárjeve, mest. pri

Zimbábvejčevo, mest. pri Zimbábvejčevi, or. z

Zidárjevih, or. z Zidárjevimi

Zimbábvejčevo; DVOJINA: im. Zimbábvejčevi, rod.

srednji: EDNINA: im. Zidárjevo, rod. Zidárjevega, daj.

Zimbábvejčevih, daj. Zimbábvejčevima, tož.

Zidárjevemu, tož. Zidárjevo, mest. pri Zidárjevem, or.

Zimbábvejčevi, mest. pri Zimbábvejčevih, or. z

z Zidárjevim; DVOJINA: im. Zidárjevi, rod.

Zimbábvejčevima; MNOŽINA: im. Zimbábvejčeve,

Zidárjevih, daj. Zidárjevima, tož. Zidárjevi, mest. pri rod. Zimbábvejčevih, daj. Zimbábvejčevim, tož.

Zidárjevih, or. z Zidárjevima; MNOŽINA: im.

Zimbábvejčeve, mest. pri Zimbábvejčevih, or. z

Zidárjeva, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevim, tož.

Zimbábvejčevimi

Zidárjeva, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevimi

srednji: EDNINA: im. Zimbábvejčevo, rod.

STATUS: predlog

Zimbábvejčevega, daj. Zimbábvejčevemu, tož.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zimbábvejčevo, mest. pri Zimbábvejčevem, or. z



Zimbábvejčevim; DVOJINA: im. Zimbábvejčevi, rod.

zíka -e ž

Zimbábvejčevih, daj. Zimbábvejčevima, tož.

|virus, imenovan po gozdu Zika v Ugandi|: okužba z

Zimbábvejčevi, mest. pri Zimbábvejčevih, or. z

ziko; epidemija virusa zika/zike; |mrzlica zaradi

Zimbábvejčevima; MNOŽINA: im. Zimbábvejčeva,

okužbe z ziko|: V Sloveniji je bil prvi primer zike

rod. Zimbábvejčevih, daj. Zimbábvejčevim, tož.

potrjen maja 2016

Zimbábvejčeva, mest. pri Zimbábvejčevih, or. z

{B} zikin

Zimbábvejčevimi

{O} EDNINA: im. zíka, rod. zíke, daj. zíki, tož. zíko,

STATUS: predlog

mest. pri zíki, or. z zíko; DVOJINA: im. zíki, rod. zík, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. zíkama, tož. zíki, mest. pri zíkah, or. z zíkama;



MNOŽINA: im. zíke, rod. zík, daj. zíkam, tož. zíke, mest.

Zimbábvejec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

pri zíkah, or. z zíkami

Za veliko Zimbabvejcev je zemlja sinonim za

STATUS: predlog

preživetje

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti

(< Zimbábve)



{B} Zimbabvejčev

Zimbábve -ja m; zemljepisno ime

{O} EDNINA: im. Zimbábvejec, rod. Zimbábvejca, daj.

|dolgo ime Republika Zimbabve|; |država|:

Zimbábvejcu, tož. Zimbábvejca, mest. pri

Zmagovalci letošnjega tekmovanja so študenti iz

Zimbábvejcu, or. z Zimbábvejcem; DVOJINA: im.

Zimbabveja; Robert Mugabe je Južno Rodezijo

Zimbábvejca, rod. Zimbábvejcev, daj.

ponovno preimenoval v Zimbabve; obisk

Zimbábvejcema, tož. Zimbábvejca, mest. pri

Viktorijinih slapov v Zimbabveju

Zimbábvejcih, or. z Zimbábvejcema; MNOŽINA: im.

Kje? v Zimbabveju

Zimbábvejci, rod. Zimbábvejcev, daj.

Od kod? iz Zimbabveja

Zimbábvejcem, tož. Zimbábvejce, mest. pri

Kam? v Zimbabve

Zimbábvejcih, or. z Zimbábvejci

{B} Zimbabvejec, Zimbabvejka; Zimbabvejčev,

STATUS: predlog

Zimbabvejkin; zimbabvejski

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

{O} EDNINA: im. Zimbábve, rod. Zimbábveja, daj.

samostalnik moškega spola

Zimbábveju, tož. Zimbábve, mest. pri Zimbábveju, or.



z Zimbábvejem

Zimbábvejka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

STATUS: predlog

Zimbabvejka je s plavalnimi dosežki na olimpijskih

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

igrah navdušila



(< Zimbábve)

Zimbábvejčev -a -o prid.

{B} Zimbabvejkin

916

{O} EDNINA: im. Zimbábvejka, rod. Zimbábvejke,

|slovenska bajeslovna oseba|: Po tržiški pripovedki

daj. Zimbábvejki, tož. Zimbábvejko, mest. pri

goni Zlata baba orle, kače in vsakršne podobe živali

Zimbábvejki, or. z Zimbábvejko; DVOJINA: im.

pod nebom skozi gozdove in vasi

Zimbábvejki, rod. Zimbábvejk, daj. Zimbábvejkama,

{O} EDNINA: im. Zláta bába, rod. Zláte bábe, daj. Zláti tož. Zimbábvejki, mest. pri Zimbábvejkah, or. z

bábi, tož. Zláto bábo, mest. pri Zláti bábi, or. z Zláto Zimbábvejkama; MNOŽINA: im. Zimbábvejke, rod.

bábo; DVOJINA: im. Zláti bábi, rod. Zlátih báb, daj.

Zimbábvejk, daj. Zimbábvejkam, tož. Zimbábvejke,

Zlátima bábama, tož. Zláti bábi, mest. pri Zlátih

mest. pri Zimbábvejkah, or. z Zimbábvejkami

bábah, or. z Zlátima bábama; MNOŽINA: im. Zláte

STATUS: predlog

bábe, rod. Zlátih báb, daj. Zlátim bábam, tož. Zláte

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

bábe, mest. pri Zlátih bábah, or. z Zlátimi bábami



STATUS: predlog

zimbábvejski -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

V kavarni je potekal pogovor z v Berlinu živečo



zimbabvejsko pisateljico; zimbabvejski dolar

Zlátko -a m; ime bitja, osebno ime

||denarna enota||: Z delom varnostnika zasluži 2400

|moško ime|: Demantiral je trditev gospoda Zlatka;

zimbabvejskih dolarjev na mesec

Z Zlatkom se nisva nikoli sprla

(< Zimbábve)

{B} Zlatkov

{O} moški: EDNINA: im. zimbábvejski, rod.

{O} EDNINA: im. Zlátko, rod. Zlátka, daj. Zlátku, tož.

zimbábvejskega, daj. zimbábvejskemu, tož.

Zlátka, mest. pri Zlátku, or. z Zlátkom; DVOJINA: im.

zimbábvejski (živostno zimbábvejskega), mest. pri

Zlátka, rod. Zlátkov, daj. Zlátkoma, tož. Zlátka, mest.

zimbábvejskem, or. z zimbábvejskim; DVOJINA: im.

pri Zlátkih, or. z Zlátkoma; MNOŽINA: im. Zlátki, rod.

zimbábvejska, rod. zimbábvejskih, daj.

Zlátkov, daj. Zlátkom, tož. Zlátke, mest. pri Zlátkih,

zimbábvejskima, tož. zimbábvejska, mest. pri

or. z Zlátki

zimbábvejskih, or. z zimbábvejskima; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

zimbábvejski, rod. zimbábvejskih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

zimbábvejskim, tož. zimbábvejske, mest. pri

moška); samostalnik moškega spola

zimbábvejskih, or. z zimbábvejskimi



ženski: EDNINA: im. zimbábvejska, rod.

Zlátkov -a -o prid.

zimbábvejske, daj. zimbábvejski, tož. zimbábvejsko,

Zlatkova masaža mi zelo prija

mest. pri zimbábvejski, or. z zimbábvejsko; DVOJINA:

(< Zlátko)

im. zimbábvejski, rod. zimbábvejskih, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Zlátkov, rod. Zlátkovega, zimbábvejskima, tož. zimbábvejski, mest. pri

daj. Zlátkovemu, tož. Zlátkov (živostno Zlátkovega),

zimbábvejskih, or. z zimbábvejskima; MNOŽINA: im.

mest. pri Zlátkovem, or. z Zlátkovim; DVOJINA: im.

zimbábvejske, rod. zimbábvejskih, daj.

Zlátkova, rod. Zlátkovih, daj. Zlátkovima, tož.

zimbábvejskim, tož. zimbábvejske, mest. pri

Zlátkova, mest. pri Zlátkovih, or. z Zlátkovima;

zimbábvejskih, or. z zimbábvejskimi

MNOŽINA: im. Zlátkovi, rod. Zlátkovih, daj.

srednji: EDNINA: im. zimbábvejsko, rod.

Zlátkovim, tož. Zlátkove, mest. pri Zlátkovih, or. z

zimbábvejskega, daj. zimbábvejskemu, tož.

Zlátkovimi

zimbábvejsko, mest. pri zimbábvejskem, or. z

ženski: EDNINA: im. Zlátkova, rod. Zlátkove, daj.

zimbábvejskim; DVOJINA: im. zimbábvejski, rod.

Zlátkovi, tož. Zlátkovo, mest. pri Zlátkovi, or. z

zimbábvejskih, daj. zimbábvejskima, tož.

Zlátkovo; DVOJINA: im. Zlátkovi, rod. Zlátkovih, daj.

zimbábvejski, mest. pri zimbábvejskih, or. z

Zlátkovima, tož. Zlátkovi, mest. pri Zlátkovih, or. z

zimbábvejskima; MNOŽINA: im. zimbábvejska, rod.

Zlátkovima; MNOŽINA: im. Zlátkove, rod. Zlátkovih,

zimbábvejskih, daj. zimbábvejskim, tož.

daj. Zlátkovim, tož. Zlátkove, mest. pri Zlátkovih, or. z zimbábvejska, mest. pri zimbábvejskih, or. z

Zlátkovimi

zimbábvejskimi

srednji: EDNINA: im. Zlátkovo, rod. Zlátkovega, daj.

STATUS: predlog

Zlátkovemu, tož. Zlátkovo, mest. pri Zlátkovem, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zlátkovim; DVOJINA: im. Zlátkovi, rod. Zlátkovih, daj.



Zlátkovima, tož. Zlátkovi, mest. pri Zlátkovih, or. z

.zip okrajš.

Zlátkovima; MNOŽINA: im. Zlátkova, rod. Zlátkovih,

kot datotečna končnica V mapi so datoteke v formatu

daj. Zlátkovim, tož. Zlátkova, mest. pri Zlátkovih, or. z

.zip; v imenih datotek, stično Ko najdeš datoteko

Zlátkovimi

Besedila.zip, jo prenesi na namizje

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





zlatník -a m

Zláta bába -e -e ž; ime bitja, osebno ime

spominski zlatnik; Banka Slovenije je izdala

zbirateljski zlatnik ob 100. obletnici slikarjevega

917

rojstva; zlatnik poezije ||nagrada||: V Celju so podelili zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeve,

zlatnik poezije, priznanje pesniku za njegov

mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi

življenjski opus

ženski: EDNINA: im. zmájeva, rod. zmájeve, daj.

{O} EDNINA: im. zlatník, rod. zlatníka, daj. zlatníku,

zmájevi, tož. zmájevo, mest. pri zmájevi, or. z

tož. zlatník, mest. pri zlatníku, or. z zlatníkom;

zmájevo; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj.

DVOJINA: im. zlatníka, rod. zlatníkov, daj. zlatníkoma, zmájevima, tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z

tož. zlatníka, mest. pri zlatníkih, or. z zlatníkoma;

zmájevima; MNOŽINA: im. zmájeve, rod. zmájevih,

MNOŽINA: im. zlatníki, rod. zlatníkov, daj. zlatníkom,

daj. zmájevim, tož. zmájeve, mest. pri zmájevih, or. z

tož. zlatníke, mest. pri zlatníkih, or. z zlatníki

zmájevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. zmájevo, rod. zmájevega, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

zmájevemu, tož. zmájevo, mest. pri zmájevem, or. z

odlikovanj, častnih nazivov

zmájevim; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj.



zmájevima, tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z

zlatoróg -a

zmájevima;

m

MNOŽINA: im. zmájeva, rod. zmájevih,

|bajeslovna žival, kozorog z zlatimi rogovi|: Bajka o

daj. zmájevim, tož. zmájeva, mest. pri zmájevih, or. z

zlatorogu je nastala pod Triglavom v Trenti in se

zmájevimi

razširila po vsem alpskem svetu in še dalj

STATUS: predlog

{B} zlatorogov

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. zlatoróg, rod. zlatoróga, daj.



zlatorógu, tož. zlatoróga, mest. pri zlatorógu, or. z

Zn -- [zə̀nə̀ tudi zənə̀ in zéèn tudi zeèn] m; simbol zlatorógom; DVOJINA: im. zlatoróga, rod. zlatorógov,

|cink|: Simbol za kemijski element cink je Zn;

daj. zlatorógoma, tož. zlatoróga, mest. pri zlatorógih,

|cinkov|: v kemijski formuli cinkov sulfid (ZnS)

or. z zlatorógoma; MNOŽINA: im. zlatoróg, rod.

STATUS: predlog

zlatorógov, daj. zlatorógom, tož. zlatoróge, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

zlatorógih, or. z zlatorógi



STATUS: predlog

znák -a m

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Že dolgo kaže bolezenske znake; Njen glas je postal

nadnaravnih, domišljijskih bitij

zaščitni znak osrednjega slovenskega radia; zlati,



srebrni (častni) znak ||nagrada||: Za beli pinot suhi zmáj -a m

jagodni izbor je prejel zlati znak kakovosti; zlati,

|naprava|: Glavna nagrada je polet z motornim

srebrni častni znak svobode Republike Slovenije

zmajem nad Cerkniškim jezerom; |žival, bajeslovno

||nagrada||: Ob 140. obletnici delovanja je Slovenska

bitje|: Na plošči iz 15. stoletja so odkrili podobo sv.

matica prejela zlati častni znak svobode Republike

Jurija, ki ubija zmaja; |domišljijski lik|:

Slovenije

v zvezi zmaj

{O} EDNINA: im. znák, rod. znáka, daj. znáku, tož.

Tolovaj Žogico Nogico je strah pognal v kremplje zmaja Tolovaja

znák, mest. pri znáku, or. z znákom; DVOJINA: im.

{B} zmajev

znáka, rod. znákov, daj. znákoma, tož. znáka, mest. pri

{O}

znákih, or. z znákoma; MNOŽINA: im. znáki, rod.

EDNINA: im. zmáj, rod. zmája, daj. zmáju, tož.

zmája,

znákov, daj. znákom, tož. znáke, mest. pri znákih, or. z mest. pri zmáju, or. z zmájem; DVOJINA: im.

zmája,

znáki

rod. zmájev, daj. zmájema, tož. zmája, mest. pri

zmájih,

S

or. z zmájema; MNOŽINA: im. zmáji, rod.

TATUS: predlog

zmájev, daj. zmájem, tož. zmáje, mest. pri zmájih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

zmáji

odlikovanj, častnih nazivov

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

znan. sod. okrajš.

nadnaravnih, domišljijskih bitij; jedro SBZ;

|znanstveni sodelavec; znanstvena sodelavka|: za

samostalnik moškega spola

imenom, z vejico dr. Janez Novak, znan. sod.

S



TATUS: predlog

zmájev -a -o

P

prid.

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

V Postojnski jami domuje človeška ribica, za katero



so včasih mislili, da je zmajev mladič

znan. svet. okrajš.

(< zmáj)

|znanstveni svetnik; znanstvena svetnica|: za imenom,

{O} moški: EDNINA: im. zmájev, rod. zmájevega, daj.

z vejico dr. Janez Novak, znan. svet.

zmájevemu, tož. zmájev (živostno zmájevega), mest.

STATUS: predlog

pri zmájevem, or. z zmájevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

zmájeva, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájeva,



mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im.

Zófka -e ž; ime bitja, osebno ime

918

|žensko ime|: Cankar se je leta 1900 v pismu Zofki Zoisovim, tož. Zoisova, mest. pri Zoisovih, or. s

Kveder zavzel za socialno angažirano književnost;

Zoisovimi

|domišljijski lik|: v zvezi coprnica Zofka Izpod STATUS: predlog

oblakov se je zaslišal vreščeči smeh coprnice Zofke

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

{B} Zofkin

izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ;

{O} EDNINA: im. Zófka, rod. Zófke, daj. Zófki, tož.

poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Zófko, mest. pri Zófki, or. z Zófko; DVOJINA: im.



Zófki, rod. Zófk, daj. Zófkama, tož. Zófki, mest. pri

z. o. o. okrajš.

Zófkah, or. z Zófkama; MNOŽINA: im. Zófke, rod.

|zadruga z omejeno odgovornostjo|: za imenom, z

Zófk, daj. Zófkam, tož. Zófke, mest. pri Zófkah, or. z

vejico Stanovanjska zadruga Gorenjske, z. o. o.,

Zófkami

Kranj; za imenom tudi stično Stanovanjska zadruga

STATUS: predlog

Gorenjske, z.o.o., Kranj

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

STATUS: predlog

ženska); domišljijska imena

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Zois -a [cójz-] m; ime bitja, osebno ime

zool. okrajš.

|priimek|; |slovenski razsvetljenec in mecen|:

|zoologija|: oddelek za zool. nevretenčarjev;

Zanimanje za slovensko stvarnost je v Žigi/Žigu

|zoološki|: zool. vrt

Zoisu raslo polagoma, dokler ni postal osrednja

STATUS: predlog

osebnost slovenskega razsvetljenstva

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

{B} Zoisov



{O} EDNINA: im. Zois, rod. Zoisa, daj. Zoisu, tož.

zoot. okrajš.

Zoisa, mest. pri Zoisu, or. s Zoisom; DVOJINA: im.

|zootehnika|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž.

Zoisa, rod. Zoisov, daj. Zoisoma, tož. Zoisa, mest. pri zoot.

Zoisih, or. s Zoisema; MNOŽINA: im. Zoisi, rod.

S

Zoisev,

TATUS: predlog

daj. Zoisem, tož. Zoise, mest. pri Zoisih, or. s

Zoisi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

S



TATUS: predlog

P

Zórko -a m; ime bitja, osebno ime

RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

|priimek|: Pričakali so nas sorodniki učitelja Zorka;



Z Zorkom smo se napotili v Hrastovlje

Zoisov -a -o [cójzov-] prid.

{B} Zorkov

Zoisovo književno delo ni v celoti ohranjeno;

{O} EDNINA: im. Zórko, rod. Zórka, daj. Zórku, tož.

Zoisova nagrada ||nagrada||: Je dobitnica Zoisove Zórka, mest. pri Zórku, or. z Zórkom; DVOJINA: im.

nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne

Zórka, rod. Zórkov, daj. Zórkoma, tož. Zórka, mest. pri dosežke na področju fizike osnovnih delcev;

Zórkih, or. z Zórkoma; MNOŽINA: im. Zórki, rod.

Zoisova/zoisova zvončica ||rastlina||: Če vas zanima, Zórkov, daj. Zórkom, tož. Zórke, mest. pri Zórkih, or.

kakšna je Zoisova/zoisova zvončica v naravi, se

z Zórki

jutri pridružite pohodu na Črno prst

S

(< Zois)

TATUS: predlog

{O} moški:

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

EDNINA: im. Zoisov, rod. Zoisovega, daj.

Zoisovemu, tož. Zoisov (živostno Zoisovega), mest.

samostalnik moškega spola

pri Zoisovem, or. s Zoisovim; DVOJINA: im. Zoisova,



rod. Zoisovih, daj. Zoisovima, tož. Zoisova, mest. pri

Zórkov -a -o prid.

Zoisovih, or. s Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisovi,

V Zorkovi knjigi se prepletajo pričevanja, citati in

rod. Zoisovih, daj. Zoisovim, tož. Zoisove, mest. pri

odlomki iz starih kuharskih knjig

Zoisovih, or. s Zoisovimi

(< Zórko)

ženski: EDNINA: im. Zoisova, rod. Zoisove, daj.

{O} moški: EDNINA: im. Zórkov, rod. Zórkovega, daj.

Zoisovi, tož. Zoisovo, mest. pri Zoisovi, or. s

Zórkovemu, tož. Zórkov (živostno Zórkovega), mest.

Zoisovo; DVOJINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj.

pri Zórkovem, or. z Zórkovim; DVOJINA: im.

Zoisovima, tož. Zoisovi, mest. pri Zoisovih, or. s

Zórkova, rod. Zórkovih, daj. Zórkovima, tož.

Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisove, rod. Zoisovih, daj.

Zórkova, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovima;

Zoisovim, tož. Zoisove, mest. pri Zoisovih, or. s

MNOŽINA: im. Zórkovi, rod. Zórkovih, daj. Zórkovim,

Zoisovimi

tož. Zórkove, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovimi

srednji: EDNINA: im. Zoisovo, rod. Zoisovega, daj.

ženski: EDNINA: im. Zórkova, rod. Zórkove, daj.

Zoisovemu, tož. Zoisovo, mest. pri Zoisovem, or. s

Zórkovi, tož. Zórkovo, mest. pri Zórkovi, or. z

Zoisovim; DVOJINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj.

Zórkovo; DVOJINA: im. Zórkovi, rod. Zórkovih, daj.

Zoisovima, tož. Zoisovi, mest. pri Zoisovih, or. s

Zórkovima, tož. Zórkovi, mest. pri Zórkovih, or. z

Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisova, rod. Zoisovih, daj.

Zórkovima; MNOŽINA: im. Zórkove, rod. Zórkovih,

919

daj. Zórkovim, tož. Zórkove, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovimi

zulújski -a -o prid.

srednji: EDNINA: im. Zórkovo, rod. Zórkovega, daj.

Tradicionalna barva zulujskega posodja je črna;

Zórkovemu, tož. Zórkovo, mest. pri Zórkovem, or. z

Leta 1879 se je začela stopnjevati napetost med

Zórkovim; DVOJINA: im. Zórkovi, rod. Zórkovih, daj.

zulujskimi plemeni in britanskimi osvajalci

Zórkovima, tož. Zórkovi, mest. pri Zórkovih, or. z

(< Zulú)

Zórkovima; MNOŽINA: im. Zórkova, rod. Zórkovih,

{O} moški: EDNINA: im. zulújski, rod. zulújskega, daj. Zórkovim, tož. Zórkova, mest. pri Zórkovih, or. z

daj. zulújskemu, tož. zulújski (živostno zulújskega),

Zórkovimi

mest. pri zulújskem, or. z zulújskim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

zulújska, rod. zulújskih, daj. zulújskima, tož. zulújska, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

mest. pri zulújskih, or. z zulújskima; MNOŽINA: im.



zulújski, rod. zulújskih, daj. zulújskim, tož. zulújske, Zr -- [zə̀rə̀ tudi zərə̀ in zéêr tudi zeêr] m; simbol mest. pri zulújskih, or. z zulújskimi

|cirkonij|: Simbol za kemijski element cirkonij je Zr

ženski: EDNINA: im. zulújska, rod. zulújske, daj.

STATUS: predlog

zulújski, tož. zulújsko, mest. pri zulújski, or. z

P

zulújsko; DVOJINA: im. zulújski, rod. zulújskih, daj.

RAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



zulújskima, tož. zulújski, mest. pri zulújskih, or. z

Zulú --

zulújskima; MNOŽINA: im. zulújske, rod. zulújskih,

m; prebivalsko ime

|južnoafriško ljudstvo|:

daj. zulújskim, tož. zulújske, mest. pri zulújskih, or. z kot prilastek, v imenovalniku

zulújskimi

Oblečena je bila v tradicionalno oblačilo ljudstva

Zulu

srednji: EDNINA: im. zulújsko, rod. zulújskega, daj.

{B} Zulujec, Zulujka; Zulujčev, Zulujkin; zulujski

zulújskemu, tož. zulújsko, mest. pri zulújskem, or. z

{O}

zulújskim; DVOJINA: im. zulújski, rod. zulújskih, daj.

MNOŽINA: im. Zulú, rod. Zulú, daj. Zulú, tož.

zulújskima,

Zulú,

tož. zulújski, mest. pri zulújskih, or. z

mest. pri Zulú, or. z Zulú

zulújskima;

S

MNOŽINA: im. zulújska, rod. zulújskih,

TATUS: predlog

daj. zulújskim, tož. zulújska, mest. pri zulújskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

zulújskimi



STATUS: predlog

Zulújec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

|pripadnik južnoafriškega ljudstva|: Zuma, po rodu



Zulujec, je bil od rane mladosti aktiven borec proti

apartheidu; ljudstvo Zulujcev

zun. okrajš.

(< Zulú)

|zunanji|: minister za zun. zadeve

{B} Zulujčev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Zulújec, rod. Zulújca, daj. Zulújcu,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

tož. Zulújca, mest. pri Zulújcu, or. z Zulújcem;



DVOJINA: im. Zulújca, rod. Zulújcev, daj. Zulújcema,

Zúpanc -a m; ime bitja, osebno ime

tož. Zulújca, mest. pri Zulújcih, or. z Zulújcema;

|priimek|: Zupanca smo prosili za komentar; Čop je

MNOŽINA: im. Zulújci, rod. Zulújcev, daj. Zulújcem,

v zadnjih dneh treniral z Zupancem

tož. Zulújce, mest. pri Zulújcih, or. z Zulújci

{B} Zupančev

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Zúpanc, rod. Zúpanca, daj. Zúpancu,

P

tož. Zúpanca, mest. pri Zúpancu, or. z Zúpancem;

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena;

samostalnik moškega spola

DVOJINA: im. Zúpanca, rod. Zúpancev, daj.



Zúpancema, tož. Zúpanca, mest. pri Zúpancih, or. z



Zúpancema; MNOŽINA: im. Zúpanci, rod. Zúpancev,

Zulújka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

daj. Zúpancem, tož. Zúpance, mest. pri Zúpancih, or. z

|pripadnica južnoafriškega ljudstva|: Obleka Zulujk

Zúpanci

je odvisna od tega, ali so poročene, samske ali

S

zaročene

TATUS: predlog

(< Zulú)

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

{B} Zulujkin

samostalnik moškega spola

{O} EDNINA: im. Zulújka, rod. Zulújke, daj. Zulújki,



tož. Zulújko, mest. pri Zulújki, or. z Zulújko;

Zúpančev -a -o prid.

DVOJINA: im. Zulújki, rod. Zulújk, daj. Zulújkama, tož.

Nekaj let kasneje se je preselil v Zupančevo hišo

Zulújki, mest. pri Zulújkah, or. z Zulújkama;

(< Zúpanc)

MNOŽINA: im. Zulújke, rod. Zulújk, daj. Zulújkam, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Zúpančev, rod.

Zulújke, mest. pri Zulújkah, or. z Zulújkami

Zúpančevega, daj. Zúpančevemu, tož. Zúpančev

STATUS: predlog

(živostno Zúpančevega), mest. pri Zúpančevem, or. z

P

Zúpančevim; DVOJINA: im. Zúpančeva, rod.

RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Zúpančevih, daj. Zúpančevima, tož. Zúpančeva, mest.

920

pri Zúpančevih, or. z Zúpančevima; MNOŽINA: im.

srednji: EDNINA: im. Zupánčičevo, rod.

Zúpančevi, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevim, tož.

Zupánčičevega, daj. Zupánčičevemu, tož.

Zúpančeve, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevimi

Zupánčičevo, mest. pri Zupánčičevem, or. z

ženski: EDNINA: im. Zúpančeva, rod. Zúpančeve, daj.

Zupánčičevim; DVOJINA: im. Zupánčičevi, rod.

Zúpančevi, tož. Zúpančevo, mest. pri Zúpančevi, or. z

Zupánčičevih, daj. Zupánčičevima, tož. Zupánčičevi,

Zúpančevo; DVOJINA: im. Zúpančevi, rod.

mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevima;

Zúpančevih, daj. Zúpančevima, tož. Zúpančevi, mest.

MNOŽINA: im. Zupánčičeva, rod. Zupánčičevih, daj.

pri Zúpančevih, or. z Zúpančevima; MNOŽINA: im.

Zupánčičevim, tož. Zupánčičeva, mest. pri

Zúpančeve, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevim, tož.

Zupánčičevih, or. z Zupánčičevimi

Zúpančeve, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevimi

STATUS: predlog

srednji: EDNINA: im. Zúpančevo, rod. Zúpančevega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

daj. Zúpančevemu, tož. Zúpančevo, mest. pri



Zúpančevem, or. z Zúpančevim; DVOJINA: im.

zv. okrajš.

Zúpančevi, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevima, tož.

|zvezek|: Enciklopedija Slovenija (zv. 7, stran 324)

Zúpančevi, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevima;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Zúpančeva, rod. Zúpančevih, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

Zúpančevim, tož. Zúpančeva, mest. pri Zúpančevih,



or. z Zúpančevimi

Zvelíčar -ja m; ime bitja, religijsko ime

STATUS: predlog

|nadomestno ime: Kristus|: novorojeni Zveličar; Na

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

farnem banderu je slika vstalega Zveličarja



{B} Zveličarjev

Zupánčič -a m; ime bitja, osebno ime

{O} EDNINA: im. Zvelíčar, rod. Zvelíčarja, daj.

|priimek|: O Zupančiču je govoril kot o zvezdi

Zvelíčarju, tož. Zvelíčarja, mest. pri Zvelíčarju, or. z slovenskega gledališča; Z Zupančičem se poznata

Zvelíčarjem

že dolgo

STATUS: predlog

{B} Zupančičev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

{O} EDNINA: im. Zupánčič, rod. Zupánčiča, daj.



Zupánčiču, tož. Zupánčiča, mest. pri Zupánčiču, or. z

Zvelíčarjev -a -e prid.

Zupánčičem; DVOJINA: im. Zupánčiča, rod.

Med Zveličarjevo in Marijino cerkvijo stoji

Zupánčičev, daj. Zupánčičema, tož. Zupánčiča, mest.

samostojni glavni zvonik iz 19. stoletja; znamenje

pri Zupánčičih, or. z Zupánčičema; MNOŽINA: im.

Zveličarjevega trpljenja

Zupánčiči, rod. Zupánčičev, daj. Zupánčičem, tož.

(< Zvelíčar)

Zupánčiče, mest. pri Zupánčičih, or. z Zupánčiči

{O} moški: EDNINA: im. Zvelíčarjev, rod.

STATUS: predlog

Zvelíčarjevega, daj. Zvelíčarjevemu, tož. Zvelíčarjev

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

(živostno Zvelíčarjevega), mest. pri Zvelíčarjevem, or.

samostalnik moškega spola

z Zvelíčarjevim; DVOJINA: im. Zvelíčarjeva, rod.



Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevima, tož. Zvelíčarjeva,

Zupánčičev -a -o prid.

mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevima;

krstna uprizoritev Zupančičevega Nemira

MNOŽINA: im. Zvelíčarjevi, rod. Zvelíčarjevih, daj.

(< Zupánčič)

Zvelíčarjevim, tož. Zvelíčarjeve, mest. pri

{O} moški: EDNINA: im. Zupánčičev, rod.

Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevimi

Zupánčičevega, daj. Zupánčičevemu, tož.

ženski: EDNINA: im. Zvelíčarjeva, rod. Zvelíčarjeve, Zupánčičev (živostno Zupánčičevega), mest. pri

daj. Zvelíčarjevi, tož. Zvelíčarjevo, mest. pri

Zupánčičevem, or. z Zupánčičevim; DVOJINA: im.

Zvelíčarjevi, or. z Zvelíčarjevo; DVOJINA: im.

Zupánčičeva, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevima,

Zvelíčarjevi, rod. Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevima,

tož. Zupánčičeva, mest. pri Zupánčičevih, or. z

tož. Zvelíčarjevi, mest. pri Zvelíčarjevih, or. z

Zupánčičevima; MNOŽINA: im. Zupánčičevi, rod.

Zvelíčarjevima; MNOŽINA: im. Zvelíčarjeve, rod.

Zupánčičevih, daj. Zupánčičevim, tož. Zupánčičeve,

Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevim, tož. Zvelíčarjeve,

mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevimi

mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevimi

ženski: EDNINA: im. Zupánčičeva, rod. Zupánčičeve, srednji: EDNINA: im. Zvelíčarjevo, rod.

daj. Zupánčičevi, tož. Zupánčičevo, mest. pri

Zvelíčarjevega, daj. Zvelíčarjevemu, tož.

Zupánčičevi, or. z Zupánčičevo; DVOJINA: im.

Zvelíčarjevo, mest. pri Zvelíčarjevem, or. z

Zupánčičevi, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevima,

Zvelíčarjevim; DVOJINA: im. Zvelíčarjevi, rod.

tož. Zupánčičevi, mest. pri Zupánčičevih, or. z

Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevima, tož. Zvelíčarjevi,

Zupánčičevima; MNOŽINA: im. Zupánčičeve, rod.

mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevima;

Zupánčičevih, daj. Zupánčičevim, tož. Zupánčičeve,

MNOŽINA: im. Zvelíčarjeva, rod. Zvelíčarjevih, daj.

mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevimi

Zvelíčarjevim, tož. Zvelíčarjeva, mest. pri

Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevimi

921

STATUS: predlog

{B} zvezdičin

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

{O} EDNINA: im. zvézdica, rod. zvézdice, daj.



zvézdici, tož. zvézdico, mest. pri zvézdici, or. z

Zvér -a m; ime bitja, osebno ime

zvézdico; DVOJINA: im. zvézdici, rod. zvézdic, daj.

|priimek|: Zapeli so pod vodstvom Franca Zvera;

zvézdicama, tož. zvézdici, mest. pri zvézdicah, or. z

Zaplet z učencem Zverom so rešili brez staršev

zvézdicama; MNOŽINA: im. zvézdice, rod. zvézdic,

{B} Zverov

daj. zvézdicam, tož. zvézdice, mest. pri zvézdicah, or.

{O} EDNINA: im. Zvér, rod. Zvéra, daj. Zvéru, tož.

z zvézdicami

Zvéra, mest. pri Zvéru, or. z Zvérom; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Zvéra, rod. Zvérov, daj. Zvéroma, tož. Zvéra, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik

Zvérih, or. z Zvéroma; MNOŽINA: im. Zvéri, rod.

ženskega spola; poimenovanja nagrad, odlikovanj,

Zvérov, daj. Zvérom, tož. Zvére, mest. pri Zvérih, or. z častnih nazivov

Zvéri



STATUS: predlog

zvézdičin -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Razbojnik Ceferin je hotel ukrasti zvezdičine zlate



lase

Zvérov -a -o prid.

(< zvézdica)

Zaposlili so ga kot vodjo Zverovega kabineta

{O} moški: EDNINA: im. zvézdičin, rod.

(< Zvér)

zvézdičinega, daj. zvézdičinemu, tož. zvézdičin

{O} moški: EDNINA: im. Zvérov, rod. Zvérovega, daj.

(živostno zvézdičinega), mest. pri zvézdičinem, or. z

Zvérovemu, tož. Zvérov (živostno Zvérovega), mest.

zvézdičinim; DVOJINA: im. zvézdičina, rod.

pri Zvérovem, or. z Zvérovim; DVOJINA: im.

zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož. zvézdičina, mest.

Zvérova, rod. Zvérovih, daj. Zvérovima, tož. Zvérova,

pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im.

mest. pri Zvérovih, or. z Zvérovima; MNOŽINA: im.

zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož.

Zvérovi, rod. Zvérovih, daj. Zvérovim, tož. Zvérove,

zvézdičine, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi

mest. pri Zvérovih, or. z Zvérovimi

ženski: EDNINA: im. zvézdičina, rod. zvézdičine, daj.

ženski: EDNINA: im. Zvérova, rod. Zvérove, daj.

zvézdičini, tož. zvézdičino, mest. pri zvézdičini, or. z Zvérovi, tož. Zvérovo, mest. pri Zvérovi, or. z

zvézdičino; DVOJINA: im. zvézdičini, rod.

Zvérovo; DVOJINA: im. Zvérovi, rod. Zvérovih, daj.

zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož. zvézdičini, mest.

Zvérovima, tož. Zvérovi, mest. pri Zvérovih, or. z

pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im.

Zvérovima; MNOŽINA: im. Zvérove, rod. Zvérovih,

zvézdičine, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož.

daj. Zvérovim, tož. Zvérove, mest. pri Zvérovih, or. z

zvézdičine, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi

Zvérovimi

srednji: EDNINA: im. zvézdičino, rod. zvézdičinega, srednji: EDNINA: im. Zvérovo, rod. Zvérovega, daj.

daj. zvézdičinemu, tož. zvézdičino, mest. pri

Zvérovemu, tož. Zvérovo, mest. pri Zvérovem, or. z

zvézdičinem, or. z zvézdičinim; DVOJINA: im.

Zvérovim; DVOJINA: im. Zvérovi, rod. Zvérovih, daj.

zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož.

Zvérovima, tož. Zvérovi, mest. pri Zvérovih, or. z

zvézdičini, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima;

Zvérovima; MNOŽINA: im. Zvérova, rod. Zvérovih,

MNOŽINA: im. zvézdičina, rod. zvézdičinih, daj.

daj. Zvérovim, tož. Zvérova, mest. pri Zvérovih, or. z

zvézdičinim, tož. zvézdičina, mest. pri zvézdičinih, or.

Zvérovimi

z zvézdičinimi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





zvézdica -e ž

Zvitorépčev -a -o prid.

|manjšalno zvezda|: Z zvezdicami iz slame lahko

Slavni želvak, ki je nastopal v Zvitorepčevih

okrasite jelko; |oznaka kakovosti|: hotel s petimi

prigodah, se imenuje Trdonja

zvezdicami; |domišljijski lik|: v zvezi zvezdica

(< Zvitorépec)

Zaspanka V pravljici zvezdico Zaspanko pošljejo na

{O} moški: EDNINA: im. Zvitorépčev, rod.

Zemljo; |izpostavno znamenje|: Znamenje za

Zvitorépčevega, daj. Zvitorépčevemu, tož.

opombo, zvezdico ali številko, zapišemo za zadnje

Zvitorépčev (živostno Zvitorépčevega), mest. pri

ločilo; Michelinova zvezdica ||nagrada||: V Tokiu je Zvitorépčevem, or. z Zvitorépčevim; DVOJINA: im.

več restavracij s tremi Michelinovimi zvezdicami

Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčevih, daj.

kot v Parizu

Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčeva, mest. pri

{PRZ} * nestično pred datumom za označevanje rojstva Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im.

osebe, izgovorjeno rojen, rojena Ivan Cankar * 10. maj Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim,

1876, Vrhnika, Slovenija; levostično in nadpisano za

tož. Zvitorépčeve, mest. pri Zvitorépčevih, or. z

besedo kot opomba; nestično in nadpisano kot podčrtna

Zvitorépčevimi

opomba * Prim. navedeno delo.; prim. Michelinov

922

ženski: EDNINA: im. Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčeve, tož. Zvónka, mest. pri Zvónkih, or. z Zvónkoma;

daj. Zvitorépčevi, tož. Zvitorépčevo, mest. pri

MNOŽINA: im. Zvónki, rod. Zvónkov, daj. Zvónkom,

Zvitorépčevi, or. z Zvitorépčevo; DVOJINA: im.

tož. Zvónke, mest. pri Zvónkih, or. z Zvónki

Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj.

STATUS: predlog

Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčevi, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im.

moška); samostalnik moškega spola

Zvitorépčeve, rod. Zvitorépčevih, daj.



Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeve, mest. pri

Zvónkov -a -o prid.

Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi

Sopotnik v Zvonkovem avtomobilu je ves čas kadil

srednji: EDNINA: im. Zvitorépčevo, rod.

(< Zvónko)

Zvitorépčevega, daj. Zvitorépčevemu, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Zvónkov, rod. Zvónkovega, Zvitorépčevo, mest. pri Zvitorépčevem, or. z

daj. Zvónkovemu, tož. Zvónkov (živostno

Zvitorépčevim; DVOJINA: im. Zvitorépčevi, rod.

Zvónkovega), mest. pri Zvónkovem, or. z

Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevima, tož.

Zvónkovim; DVOJINA: im. Zvónkova, rod.

Zvitorépčevi, mest. pri Zvitorépčevih, or. z

Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož. Zvónkova, mest.

Zvitorépčevima; MNOŽINA: im. Zvitorépčeva, rod.

pri Zvónkovih, or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im.

Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeva,

Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož.

mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi

Zvónkove, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zvónkovi, tož. Zvónkovo, mest. pri Zvónkovi, or. z



Zvónkovo; DVOJINA: im. Zvónkovi, rod. Zvónkovih,

Zvitorépec -pca m; ime bitja, živalsko ime

daj. Zvónkovima, tož. Zvónkovi, mest. pri Zvónkovih,

|domišljijski lik|: Miki Muster je narisal 45

or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im. Zvónkove, rod.

stripovskih zgodb o Zvitorepcu

Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož. Zvónkove, mest. pri

{B} Zvitorepčev

Zvónkovih, or. z Zvónkovimi

{O} EDNINA: im. Zvitorépec, rod. Zvitorépca, daj.

srednji: EDNINA: im. Zvónkovo, rod. Zvónkovega,

Zvitorépcu, tož. Zvitorépca, mest. pri Zvitorépcu, or. z daj. Zvónkovemu, tož. Zvónkovo, mest. pri

Zvitorépcem; DVOJINA: im. Zvitorépca, rod.

Zvónkovem, or. z Zvónkovim; DVOJINA: im.

Zvitorépcev, daj. Zvitorépcema, tož. Zvitorépca, mest.

Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož.

pri Zvitorépcih, or. z Zvitorépcema; MNOŽINA: im.

Zvónkovi, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovima;

Zvitorépci, rod. Zvitorépcev, daj. Zvitorépcem, tož.

MNOŽINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkovih, daj.

Zvitorépce, mest. pri Zvitorépcih, or. z Zvitorépci

Zvónkovim, tož. Zvónkova, mest. pri Zvónkovih, or. z

STATUS: predlog

Zvónkovimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena;

STATUS: predlog

samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





Zvitorépka -e ž; ime bitja, osebno ime

Zwingli -ja tudi Cvíngli -a [cvíngli, rod. cvínglija] m;

|domišljijski lik|: v zvezi lisica Zvitorepka Živali so se ime bitja, osebno ime

pritoževale zoper lisico Zvitorepko

|priimek|; |švicarski reformator|: V Zürichu in

{B} Zvitorepkin

nekaterih mestnih kantonih je uvajal reformacijo

{O} EDNINA: im. Zvitorépka, rod. Zvitorépke, daj.

Ulrich Zwingli; prim. cvinglijánec

Zvitorépki, tož. Zvitorépko, mest. pri Zvitorépki, or. z

{B} Zwinglijev tudi Cvínglijev

Zvitorépko; DVOJINA: im. Zvitorépki, rod. Zvitorépk,

{O} EDNINA: im. Zwingli tudi Cvíngli, rod. Zwinglija

daj. Zvitorépkama, tož. Zvitorépki, mest. pri

tudi Cvínglija, daj. Zwingliju tudi Cvíngliju, tož.

Zvitorépkah, or. z Zvitorépkama; MNOŽINA: im.

Zwinglija tudi Cvínglija, mest. pri Zwingliju tudi pri

Zvitorépke, rod. Zvitorépk, daj. Zvitorépkam, tož.

Cvíngliju, or. s Zwinglijem tudi s Cvínglijem;

Zvitorépke, mest. pri Zvitorépkah, or. z

DVOJINA: im. Zwinglija tudi Cvínglija, rod.

Zvitorépkami

Zwinglijev tudi Cvínglijev, daj. Zwinglijema tudi

STATUS: predlog

Cvínglijema, tož. Zwinglija tudi Cvínglija, mest. pri

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Zwinglijih tudi pri Cvínglijih, or. s Zwinglijema tudi



s Cvínglijema; MNOŽINA: im. Zwingliji tudi Cvíngliji,

Zvónko -a m; ime bitja, osebno ime

rod. Zwinglijev tudi Cvínglijev, daj. Zwinglijem tudi

|moško ime|: Zvonku Novaku je decembra potekel

Cvínglijem, tož. Zwinglije tudi Cvínglije, mest. pri

mandat; srečanje z Zvonkom

Zwinglijih tudi pri Cvínglijih, or. s Zwingliji tudi s

{B} Zvonkov

Cvíngliji

{O} EDNINA: im. Zvónko, rod. Zvónka, daj. Zvónku,

STATUS: predlog

tož. Zvónka, mest. pri Zvónku, or. z Zvónkom;

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

DVOJINA: im. Zvónka, rod. Zvónkov, daj. Zvónkoma,

samostalnik moškega spola

923



|priimek|: Osnovna šola Staneta Žagarja; Prvič je

ž1 ž-ja tudi ž -- [žə̀, rod. žə̀ja in žé, rod. žêja] m nastopal v paru z Žagarjem

|ime črke ali glasu|: mali ž; Priimek Križaj piše brez

{B} Žagarjev

ž-ja; navadno nesklonljivo Kupiti je mogoče vse – od a

{O} EDNINA: im. Žágar, rod. Žágarja, daj. Žágarju, tož.

do ž; kot prilastek, v imenovalniku glas ž; ob številki Žágarja, mest. pri Žágarju, or. z Žágarjem; DVOJINA:

svetilka ž3

im. Žágarja, rod. Žágarjev, daj. Žágarjema, tož.

{O} EDNINA: im. ž tudi ž, rod. ž-ja tudi ž, daj. ž-ju tudi Žágarja, mest. pri Žágarjih, or. z Žágarjema;

ž, tož. ž tudi ž, mest. pri ž-ju tudi pri ž, or. z ž-jem tudi z MNOŽINA: im. Žágarji, rod. Žágarjev, daj. Žágarjem,

ž; DVOJINA: im. ž-ja tudi ž, rod. ž-jev tudi ž, daj. ž-jema tož. Žágarje, mest. pri Žágarjih, or. z Žágarji

tudi ž, tož. ž-ja tudi ž, mest. pri ž-jih tudi pri ž, or. z ž-

STATUS: predlog

jema tudi z ž; MNOŽINA: im. ž-ji tudi ž, rod. ž-jev tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

ž, daj. ž-jem tudi ž, tož. ž-je tudi ž, mest. pri ž-jih tudi pri ž, or. z ž-ji tudi z ž

Žágarjev -a -o prid.

STATUS: predlog

Pogovor se je končal z Žagarjevim odhodom

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

(< Žágar)



{O} moški: EDNINA: im. Žágarjev, rod. Žágarjevega, ž2 -- [žə̀ in žé] m; simbol

daj. Žágarjevemu, tož. Žágarjev (živostno

|ženski spol|: Označi samostalnik nadlaket z ž

Žágarjevega), mest. pri Žágarjevem, or. z

STATUS: predlog

Žágarjevim; DVOJINA: im. Žágarjeva, rod. Žágarjevih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

daj. Žágarjevima, tož. Žágarjeva, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevima; MNOŽINA: im. Žágarjevi, rod.

Ž Ž-ja tudi Ž -- [žə̀ žə̀ja in žé žêja] m

Žágarjevih, daj. Žágarjevim, tož. Žágarjeve, mest. pri

|ime črke|: veliki Ž; Žensko z velikim Ž-jem

Žágarjevih, or. z Žágarjevimi

sestavljajo njene tri velike vloge; navadno nesklonljivo ženski: EDNINA: im. Žágarjeva, rod. Žágarjeve, daj.

Prebral je vse – od A do Ž; kot prilastek, v imenovalniku Žágarjevi, tož. Žágarjevo, mest. pri Žágarjevi, or. z

črka Ž; ob številki predavalnica Ž1

Žágarjevo; DVOJINA: im. Žágarjevi, rod. Žágarjevih,

{O} EDNINA: im. Ž tudi Ž, rod. Ž-ja tudi Ž, daj. Ž-ju

daj. Žágarjevima, tož. Žágarjevi, mest. pri Žágarjevih, tudi Ž, tož. Ž tudi Ž, mest. pri Ž-ju tudi pri Ž, or. z Ž-

or. z Žágarjevima; MNOŽINA: im. Žágarjeve, rod.

jem tudi z Ž; DVOJINA: im. Ž-ja tudi Ž, rod. Ž-jev tudi Žágarjevih, daj. Žágarjevim, tož. Žágarjeve, mest. pri

Ž, daj. Ž-jema tudi Ž, tož. Ž-ja tudi Ž, mest. pri Ž-jih Žágarjevih, or. z Žágarjevimi

tudi pri Ž, or. z Ž-jema tudi z Ž; MNOŽINA: im. Ž-ji tudi srednji: EDNINA: im. Žágarjevo, rod. Žágarjevega, Ž, rod. Ž-jev tudi Ž, daj. Ž-jem tudi Ž, tož. Ž-je tudi Ž, daj. Žágarjevemu, tož. Žágarjevo, mest. pri

mest. pri Ž-jih tudi pri Ž, or. z Ž-ji tudi z Ž

Žágarjevem, or. z Žágarjevim; DVOJINA: im.

STATUS: predlog

Žágarjevi, rod. Žágarjevih, daj. Žágarjevima, tož.

P

Žágarjevi, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevima;

RAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)



MNOŽINA: im. Žágarjeva, rod. Žágarjevih, daj.

ž.

Žágarjevim, tož. Žágarjeva, mest. pri Žágarjevih, or. z okrajš.

Žágarjevimi

|ženski|: ž. liga

S

STATUS: predlog

TATUS: predlog

P

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





Žábji králj -ega -a

žarg. okrajš.

m; ime bitja, živalsko ime

|domišljijski lik|: Nemška ilustratorka Rotraut

|žargon|: oklepno vozilo (v žarg. želva); |žargonsko|:

Spodnja vrednost arterijskega tlaka (žarg. spodnji

Susanne Berner je v stripu upodobila Jančka Ježka,

pritisk) je do 80 mm Hg

Rdečo kapico in uročenega Žabjega kralja

{O}

STATUS: predlog

EDNINA: im. Žábji králj, rod. Žábjega králja, daj.

Žábjemu králju, tož. Žábjega králja, mest. pri Žábjem

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

králju, or. z Žábjim králjem; DVOJINA: im. Žábja



králja, rod. Žábjih králjev, daj. Žábjima králjema, tož.

Želéznik -a m; ime bitja, osebno ime

Žábja králja, mest. pri Žábjih králjih, or. z Žábjima

|priimek|: Folklorna skupina nastopa pod vodstvom

králjema; MNOŽINA: im. Žábji králji, rod. Žábjih

Henrika Železnika; Nastopil je simfonični orkester s

králjev, daj. Žábjim králjem, tož. Žábje králje, mest.

tenoristom Markom Železnikom

pri Žábjih králjih, or. z Žábjimi králji

{B} Železnikov

STATUS: predlog

{O} EDNINA: im. Želéznik, rod. Želéznika, daj.

P

Želézniku, tož. Želéznika, mest. pri Želézniku, or. z

RAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena



Želéznikom; DVOJINA: im. Želéznika, rod.

Žágar -ja

Želéznikov, daj. Želéznikoma, tož. Želéznika, mest.

m; ime bitja, osebno ime

pri Želéznikih, or. z Želéznikoma; MNOŽINA: im.

924

Želézniki, rod. Želéznikov, daj. Želéznikom, tož.

(< Žéljko)

Želéznike, mest. pri Želéznikih, or. z Želézniki

{O} moški: EDNINA: im. Žéljkov in Žêljkov, rod.

STATUS: predlog

Žéljkovega in Žêljkovega, daj. Žéljkovemu in

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Žêljkovemu, tož. Žéljkov in Žêljkov (živostno



Žéljkovega in Žêljkovega), mest. pri Žéljkovem in pri

Želéznikov -a -o prid.

Žêljkovem, or. z Žéljkovim in z Žêljkovim;

Železnikove pesmi so melodične

DVOJINA: im. Žéljkova in Žêljkova, rod. Žéljkovih in

(< Želéznik)

Žêljkovih, daj. Žéljkovima in Žêljkovima, tož.

{O} moški: EDNINA: im. Želéznikov, rod.

Žéljkova in Žêljkova, mest. pri Žéljkovih in pri

Želéznikovega, daj. Želéznikovemu, tož. Želéznikov

Žêljkovih, or. z Žéljkovima in z Žêljkovima;

(živostno Želéznikovega), mest. pri Želéznikovem, or.

MNOŽINA: im. Žéljkovi in Žêljkovi, rod. Žéljkovih in

z Želéznikovim; DVOJINA: im. Želéznikova, rod.

Žêljkovih, daj. Žéljkovim in Žêljkovim, tož. Žéljkove

Želéznikovih, daj. Želéznikovima, tož. Želéznikova,

in Žêljkove, mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovima;

Žéljkovimi in z Žêljkovimi

MNOŽINA: im. Želéznikovi, rod. Želéznikovih, daj.

ženski: EDNINA: im. Žéljkova in Žêljkova, rod.

Želéznikovim, tož. Želéznikove, mest. pri

Žéljkove in Žêljkove, daj. Žéljkovi in Žêljkovi, tož.

Želéznikovih, or. z Želéznikovimi

Žéljkovo in Žêljkovo, mest. pri Žéljkovi in pri

ženski: EDNINA: im. Želéznikova, rod. Želéznikove, Žêljkovi, or. z Žéljkovo in z Žêljkovo; DVOJINA: im.

daj. Želéznikovi, tož. Želéznikovo, mest. pri

Žéljkovi in Žêljkovi, rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj.

Želéznikovi, or. z Želéznikovo; DVOJINA: im.

Žéljkovima in Žêljkovima, tož. Žéljkovi in Žêljkovi,

Želéznikovi, rod. Želéznikovih, daj. Želéznikovima,

mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovima

tož. Želéznikovi, mest. pri Želéznikovih, or. z

in z Žêljkovima; MNOŽINA: im. Žéljkove in Žêljkove,

Želéznikovima; MNOŽINA: im. Želéznikove, rod.

rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovim in

Želéznikovih, daj. Želéznikovim, tož. Želéznikove,

Žêljkovim, tož. Žéljkove in Žêljkove, mest. pri

mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovimi

Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovimi in z

srednji: EDNINA: im. Želéznikovo, rod.

Žêljkovimi

Želéznikovega, daj. Želéznikovemu, tož.

srednji: EDNINA: im. Žéljkovo in Žêljkovo, rod.

Želéznikovo, mest. pri Želéznikovem, or. z

Žéljkovega in Žêljkovega, daj. Žéljkovemu in

Želéznikovim; DVOJINA: im. Želéznikovi, rod.

Žêljkovemu, tož. Žéljkovo in Žêljkovo, mest. pri

Želéznikovih, daj. Želéznikovima, tož. Želéznikovi,

Žéljkovem in pri Žêljkovem, or. z Žéljkovim in z

mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovima;

Žêljkovim; DVOJINA: im. Žéljkovi in Žêljkovi, rod.

MNOŽINA: im. Želéznikova, rod. Želéznikovih, daj.

Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovima in

Želéznikovim, tož. Želéznikova, mest. pri

Žêljkovima, tož. Žéljkovi in Žêljkovi, mest. pri

Želéznikovih, or. z Želéznikovimi

Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovima in z

STATUS: predlog

Žêljkovima; MNOŽINA: im. Žéljkova in Žêljkova, rod.

P

Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovim in Žêljkovim,

RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



tož. Žéljkova in Žêljkova, mest. pri Žéljkovih in pri

Žéljko -a

Žêljkovih, or. z Žéljkovimi in z Žêljkovimi

in Žêljko -a m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Željku je bila zasežena pištola; S

STATUS: predlog

plesalcema Željkom in Miho je osvojila nagrado za

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki;

najboljši nastop

samostalnik moškega spola

{B} Željkov



{O} EDNINA: im. Žéljko in Žêljko, rod. Žéljka in

žêna -e tudi žêna -é ž

Žêljka, daj. Žéljku in Žêljku, tož. Žéljka in Žêljka,

|zakonska partnerka|: moja žena Marina; žalik žena

mest. pri Žéljku in pri Žêljku, or. z Žéljkom in z

||žensko bajeslovno bitje z nadnaravno močjo||:

Žêljkom; DVOJINA: im. Žéljka in Žêljka, rod. Žéljkov

Zdelo se mu je, da okrog oken plešejo žalik žene

in Žêljkov, daj. Žéljkoma in Žêljkoma, tož. Žéljka in

{B} ženin

Žêljka, mest. pri Žéljkih in pri Žêljkih, or. z Žéljkoma

{O} EDNINA: im. žêna, rod. žêne tudi žené, daj. žêni,

in z Žêljkoma; MNOŽINA: im. Žéljki in Žêljki, rod.

tož. žêno tudi ženó, mest. pri žêni, or. z žêno tudi z

Žéljkov in Žêljkov, daj. Žéljkom in Žêljkom, tož.

ženó; DVOJINA: im. žêni, rod. žên in žená, daj. žênama

Žéljke in Žêljke, mest. pri Žéljkih in pri Žêljkih, or. z tudi ženáma, tož. žêni, mest. pri žênah tudi pri ženáh, Žéljki in z Žêljki

or. z žênama tudi z ženáma; MNOŽINA: im. žêne tudi

STATUS: predlog

žené, rod. žên in žená, daj. žênam tudi ženàm, tož. žêne PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

tudi žené, mest. pri žênah tudi pri ženàh, or. z žênami moška); samostalnik moškega spola

tudi z ženámi



STATUS: predlog

Žéljkov -a -o in Žêljkov -a -o prid.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških,

Željkov sin

nadnaravnih, domišljijskih bitij

925



|pripadnik judovske vere|, ustrezneje jud: Kot žid je žénska -e ž

dosledno upošteval tradicionalne prehranjevalne

V prihodnosti se vidi kot uspešna poslovna ženska;

zakone jud; prim. júd

ženska leta ||nagrada||: Bila je razglašena za letošnjo

{B} židov

žensko leta; Osvojila je naziv ženske leta

{O} EDNINA: im. žíd, rod. žída, daj. žídu, tož. žída,

{B} ženskin

mest. pri žídu, or. z žídom; DVOJINA: im. žída, rod.

{O} EDNINA: im. žénska, rod. žénske, daj. žénski, tož.

žídov, daj. žídoma, tož. žída, mest. pri žídih, or. z

žénsko, mest. pri žénski, or. z žénsko; DVOJINA: im.

žídoma; MNOŽINA: im. žídje in žídi, rod. žídov, daj.

žénski, rod. žénsk, daj. žénskama, tož. žénski, mest. pri žídom, tož. žíde, mest. pri žídih, or. z žídi

žénskah, or. z žénskama; MNOŽINA: im. žénske, rod.

STATUS: predlog

žénsk, daj. žénskam, tož. žénske, mest. pri žénskah, or.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; z žénskami

družbeno občutljiva imena/poimenovanja

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad,

Žíd -a m; ime bitja, prebivalsko ime

odlikovanj, častnih nazivov

|pripadnik judovskega naroda|, ustrezneje Jud: V



svojem govoru je Albance razglasil za novodobne

Žíbert -a m; ime bitja, osebno ime

Žide Jud

|priimek|: Žibertu je zatrdil, da ne bo izdal zaupanja;

{B} Židov

Pogovarjali smo se s Petrom Žibertom

{O} EDNINA: im. Žíd, rod. Žída, daj. Žídu, tož. Žída,

{B} Žibertov

mest. pri Žídu, or. z Žídom; DVOJINA: im. Žída, rod.

{O} EDNINA: im. Žíbert, rod. Žíberta, daj. Žíbertu, tož.

Žídov, daj. Žídoma, tož. Žída, mest. pri Žídih, or. z

Žíberta, mest. pri Žíbertu, or. z Žíbertom; DVOJINA:

Žídoma; MNOŽINA: im. Žídje in Žídi, rod. Žídov, daj.

im. Žíberta, rod. Žíbertov, daj. Žíbertoma, tož. Žíberta, Žídom, tož. Žíde, mest. pri Žídih, or. z Žídi

mest. pri Žíbertih, or. z Žíbertoma; MNOŽINA: im.

STATUS: predlog

Žíberti, rod. Žíbertov, daj. Žíbertom, tož. Žíberte, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno pri Žíbertih, or. z Žíberti

občutljiva imena/poimenovanja

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

žídinja -e ž



|pripadnica judovske vere|, ustrezneje judinja: Žíbertov -a -o prid.

Musliman se pod določenimi pogoji lahko poroči s

Sestali so se z Žibertovim posrednikom

kristjanko ali židinjo judinja

(< Žíbert)

(< žíd, Žíd)

{O} moški: EDNINA: im. Žíbertov, rod. Žíbertovega,

{B} židinjin

daj. Žíbertovemu, tož. Žíbertov (živostno

{O} EDNINA: im. žídinja, rod. žídinje, daj. žídinji, tož.

Žíbertovega), mest. pri Žíbertovem, or. z Žíbertovim;

žídinjo, mest. pri žídinji, or. z žídinjo; DVOJINA: im.

DVOJINA: im. Žíbertova, rod. Žíbertovih, daj.

žídinji, rod. žídinj, daj. žídinjama, tož. žídinji, mest. pri Žíbertovima, tož. Žíbertova, mest. pri Žíbertovih, or. z žídinjah, or. z žídinjama; MNOŽINA: im. žídinje, rod.

Žíbertovima; MNOŽINA: im. Žíbertovi, rod.

žídinj, daj. žídinjam, tož. žídinje, mest. pri žídinjah, or.

Žíbertovih, daj. Žíbertovim, tož. Žíbertove, mest. pri

z žídinjami

Žíbertovih, or. z Žíbertovimi

STATUS: predlog

ženski: EDNINA: im. Žíbertova, rod. Žíbertove, daj.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Žíbertovi, tož. Žíbertovo, mest. pri Žíbertovi, or. z

družbeno občutljiva imena/poimenovanja

Žíbertovo; DVOJINA: im. Žíbertovi, rod. Žíbertovih,



daj. Žíbertovima, tož. Žíbertovi, mest. pri Žíbertovih, Žídinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

or. z Žíbertovima; MNOŽINA: im. Žíbertove, rod.

|pripadnica judovskega naroda|, ustrezneje Judinja: Žíbertovih, daj. Žíbertovim, tož. Žíbertove, mest. pri

aškenaška Židinja Judinja

Žíbertovih, or. z Žíbertovimi

(< Žíd)

srednji: EDNINA: im. Žíbertovo, rod. Žíbertovega, daj.

{B} Židinjin

Žíbertovemu, tož. Žíbertovo, mest. pri Žíbertovem, or.

{O} EDNINA: im. Žídinja, rod. Žídinje, daj. Žídinji, tož.

z Žíbertovim; DVOJINA: im. Žíbertovi, rod.

Žídinjo, mest. pri Žídinji, or. z Žídinjo; DVOJINA: im.

Žíbertovih, daj. Žíbertovima, tož. Žíbertovi, mest. pri Žídinji, rod. Žídinj, daj. Žídinjama, tož. Žídinji, mest.

Žíbertovih, or. z Žíbertovima; MNOŽINA: im.

pri Žídinjah, or. z Žídinjama; MNOŽINA: im. Žídinje,

Žíbertova, rod. Žíbertovih, daj. Žíbertovim, tož.

rod. Žídinj, daj. Žídinjam, tož. Žídinje, mest. pri

Žíbertova, mest. pri Žíbertovih, or. z Žíbertovimi

Žídinjah, or. z Žídinjami

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno občutljiva imena/poimenovanja

žíd -a m

926



ženski: EDNINA: im. Žígova, rod. Žígove, daj. Žígovi, žídovski -a -o prid.

tož. Žígovo, mest. pri Žígovi, or. z Žígovo; DVOJINA:

muzej v židovski četrti judovski; V mestu in okolici im. Žígovi, rod. Žígovih, daj. Žígovima, tož. Žígovi,

je več gradov in tudi židovsko pokopališče

mest. pri Žígovih, or. z Žígovima; MNOŽINA: im.

judovsko

Žígove, rod. Žígovih, daj. Žígovim, tož. Žígove, mest.

(< žíd, Žíd)

pri Žígovih, or. z Žígovimi

{O} moški: EDNINA: im. žídovski, rod. žídovskega, srednji: EDNINA: im. Žígovo, rod. Žígovega, daj.

daj. žídovskemu, tož. žídovskega, mest. pri

Žígovemu, tož. Žígovo, mest. pri Žígovem, or. z

žídovskem, or. z žídovskim; DVOJINA: im. žídovska,

Žígovim; DVOJINA: im. Žígovi, rod. Žígovih, daj.

rod. žídovskih, daj. žídovskima, tož. žídovska, mest.

Žígovima, tož. Žígovi, mest. pri Žígovih, or. z

pri žídovskih, or. z žídovskima; MNOŽINA: im.

Žígovima; MNOŽINA: im. Žígova, rod. Žígovih, daj.

žídovski, rod. žídovskih, daj. žídovskim, tož.

Žígovim, tož. Žígova, mest. pri Žígovih, or. z

žídovske, mest. pri žídovskih, or. z žídovskimi

Žígovimi

ženski: EDNINA: im. žídovska, rod. žídovske, daj.

STATUS: predlog

žídovski, tož. žídovsko, mest. pri žídovski, or. z

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

žídovsko; DVOJINA: im. žídovski, rod. žídovskih, daj.



žídovskima, tož. žídovski, mest. pri žídovskih, or. z

živ. okrajš.

žídovskima; MNOŽINA: im. žídovske, rod. žídovskih,

|živost|

daj. žídovskim, tož. žídovske, mest. pri žídovskih, or. z STATUS: predlog

žídovskimi

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

srednji: EDNINA: im. žídovsko, rod. žídovskega, daj.



žídovskemu, tož. žídovsko, mest. pri žídovskem, or. z

Žíva1 -e ž; ime bitja, osebno ime

žídovskim; DVOJINA: im. žídovski, rod. žídovskih, daj.

|žensko ime|: dirigentka Živa Ploj Peršuh

žídovskima, tož. žídovski, mest. pri žídovskih, or. z

{B} Živin

žídovskima; MNOŽINA: im. žídovska, rod. žídovskih,

{O} EDNINA: im. Žíva, rod. Žíve, daj. Žívi, tož. Žívo,

daj. žídovskim, tož. žídovska, mest. pri žídovskih, or. z mest. pri Žívi, or. z Žívo; DVOJINA: im. Žívi, rod. Žív, žídovskimi

daj. Žívama, tož. Žívi, mest. pri Žívah, or. z Žívama;

STATUS: predlog

MNOŽINA: im. Žíve, rod. Žív, daj. Žívam, tož. Žíve,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno

mest. pri Žívah, or. z Žívami

občutljiva imena/poimenovanja; pridevniki

STATUS: predlog



PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

Žíga -e in Žíga -a m; ime bitja, osebno ime

ženska)

|moško ime|: Najbolj se bo poznal odhod Žige/Žiga;



Na sprejem je prišel s sinom Žigo/Žigom

Žíva2 -e ž; ime bitja, religijsko ime

{B} Žigov

|slovanska boginja rodovitnosti|: Glavno svetišče

{O} EDNINA: im. Žíga, rod. Žíge in Žíga, daj. Žígi in

Žive naj bi bilo v mestu Ratibor

Žígu, tož. Žígo in Žíga, mest. pri Žígi in pri Žígu, or. z

{B} Živin

Žígo in z Žígom; DVOJINA: im. Žígi in Žíga, rod. Žíg

{O} EDNINA: im. Žíva, rod. Žíve, daj. Žívi, tož. Žívo,

in Žígov, daj. Žígama in Žígoma, tož. Žígi in Žíga,

mest. pri Žívi, or. z Žívo; DVOJINA: im. Žívi, rod. Žív, mest. pri Žígah in pri Žígih, or. z Žígama in z Žígoma; daj. Žívama, tož. Žívi, mest. pri Žívah, or. z Žívama;

MNOŽINA: im. Žíge in Žígi, rod. Žíg in Žígov, daj.

MNOŽINA: im. Žíve, rod. Žív, daj. Žívam, tož. Žíve,

Žígam in Žígom, tož. Žíge in Žíge, mest. pri Žígah in

mest. pri Žívah, or. z Žívami

pri Žígih, or. z Žígami in z Žígi

STATUS: predlog

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna,

ženskega spola

moška); samostalnik moškega spola





živ. tehn. okrajš.

Žígov -a -o prid.

|živilska tehnologija|

Žigova družina

STATUS: predlog

(< Žíga)

P

{O} moški:

RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

EDNINA: im. Žígov, rod. Žígovega, daj.

Žígovemu,



tož. Žígov (živostno Žígovega), mest. pri

Žígovem,

Žížek -žka m; ime bitja, osebno ime

or. z Žígovim; DVOJINA: im. Žígova, rod.

Žígovih,

|priimek|: članek o filozofu Slavoju Žižku; ste brali

daj. Žígovima, tož. Žígova, mest. pri

Žígovih,

Žižka? Žižkova dela

or. z Žígovima; MNOŽINA: im. Žígovi, rod.

Žígovih,

{B} Žižkov

daj. Žígovim, tož. Žígove, mest. pri Žígovih,

{O} EDNINA: im. Žížek, rod. Žížka, daj. Žížku, tož.

or. z Žígovimi

Žížka, mest. pri Žížku, or. z Žížkom; DVOJINA: im.

927

Žížka, rod. Žížkov, daj. Žížkoma, tož. Žížka, mest. pri (< Žníderšič)

Žížkih, or. z Žížkoma; MNOŽINA: im. Žížki, rod.

{O} moški: EDNINA: im. Žníderšičev, rod.

Žížkov, daj. Žížkom, tož. Žížke, mest. pri Žížkih, or. z Žníderšičevega, daj. Žníderšičevemu, tož.

Žížki

Žníderšičev (živostno Žníderšičevega), mest. pri

STATUS: predlog

Žníderšičevem, or. z Žníderšičevim; DVOJINA: im.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

Žníderšičeva, rod. Žníderšičevih, daj.

samostalnik moškega spola

Žníderšičevima, tož. Žníderšičeva, mest. pri



Žníderšičevih, or. z Žníderšičevima; MNOŽINA: im.

Žížkov -a -o

Žníderšičevi,

prid.

rod. Žníderšičevih, daj. Žníderšičevim,

Sodeluje z Žižkovim Debatnim klubom 89

tož. Žníderšičeve, mest. pri Žníderšičevih, or. z

(< Žížek)

Žníderšičevimi

{O} moški:

ženski:

EDNINA: im. Žížkov, rod. Žížkovega, daj.

EDNINA: im. Žníderšičeva, rod. Žníderšičeve,

Žížkovemu, tož. Žížkov (živostno Žížkovega), mest.

daj. Žníderšičevi, tož. Žníderšičevo, mest. pri

pri Žížkovem,

Žníderšičevi,

or. z Žížkovim; DVOJINA: im. Žížkova,

or. z Žníderšičevo; DVOJINA: im.

Žníderšičevi,

rod. Žížkovih, daj. Žížkovima, tož. Žížkova, mest. pri

rod. Žníderšičevih, daj. Žníderšičevima,

Žížkovih, or. z Žížkovima; MNOŽINA: im. Žížkovi,

tož. Žníderšičevi, mest. pri Žníderšičevih, or. z

Žníderšičevima;

rod. Žížkovih, daj. Žížkovim, tož. Žížkove, mest. pri

MNOŽINA: im. Žníderšičeve, rod.

Žížkovih,

Žníderšičevih,

or. z Žížkovimi

daj. Žníderšičevim, tož. Žníderšičeve,

ženski: EDNINA: im. Žížkova, rod. Žížkove, daj.

mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevimi

Žížkovi,

srednji:

tož. Žížkovo, mest. pri Žížkovi, or. z

EDNINA: im. Žníderšičevo, rod.

Žížkovo;

Žníderšičevega,

DVOJINA: im. Žížkovi, rod. Žížkovih, daj.

daj. Žníderšičevemu, tož.

Žížkovima,

Žníderšičevo,

tož. Žížkovi, mest. pri Žížkovih, or. z

mest. pri Žníderšičevem, or. z

Žížkovima;

Žníderšičevim;

MNOŽINA: im. Žížkove, rod. Žížkovih,

DVOJINA: im. Žníderšičevi, rod.

Žníderšičevih,

daj. Žížkovim, tož. Žížkove, mest. pri Žížkovih, or. z

daj. Žníderšičevima, tož. Žníderšičevi,

Žížkovimi

mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevima;

srednji: EDNINA: im. Žížkovo, rod. Žížkovega, daj.

MNOŽINA: im. Žníderšičeva, rod. Žníderšičevih, daj.

Žížkovemu,

Žníderšičevim,

tož. Žížkovo, mest. pri Žížkovem, or. z

tož. Žníderšičeva, mest. pri

Žížkovim;

Žníderšičevih,

DVOJINA: im. Žížkovi, rod. Žížkovih, daj.

or. z Žníderšičevimi

Žížkovima, tož. Žížkovi, mest. pri Žížkovih, or. z

STATUS: predlog

Žížkovima; MNOŽINA: im. Žížkova, rod. Žížkovih,

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na daj. Žížkovim, tož. Žížkova, mest. pri Žížkovih, or. z

-ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki

Žížkovimi



STATUS: predlog

ž.r. okrajš.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

|žiroračun|: Varščino položite na ž.r. 51800-



60145634

Žníderšič -a m; ime bitja, osebno ime

STATUS: predlog

|priimek|; |slovenski čebelar|: Anton Žnideršič je

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave

ugotovil, da je najbolj razširjeni slovenski panj,



stari kranjič, za prevažanje čebel na pašo

Župánčič -a m; ime bitja, osebno ime

neustrezen

|priimek|; |slovenski pesnik, dramatik in prevajalec|:

{B} Žnideršičev

Obiskali smo rojstni kraj Otona Župančiča; Preskok

{O} EDNINA: im. Žníderšič, rod. Žníderšiča, daj.

v literarnem ustvarjanju je prinesla slovenska

Žníderšiču, tož. Žníderšiča, mest. pri Žníderšiču, or. z moderna s Cankarjem, Kettejem, Murnom in

Žníderšičem; DVOJINA: im. Žníderšiča, rod.

Župančičem

Žníderšičev, daj. Žníderšičema, tož. Žníderšiča, mest.

{B} Župančičev

pri Žníderšičih, or. z Žníderšičema; MNOŽINA: im.

{O} EDNINA: im. Župánčič, rod. Župánčiča, daj.

Žníderšiči, rod. Žníderšičev, daj. Žníderšičem, tož.

Župánčiču, tož. Župánčiča, mest. pri Župánčiču, or. z

Žníderšiče, mest. pri Žníderšičih, or. z Žníderšiči

Župánčičem; DVOJINA: im. Župánčiča, rod.

STATUS: predlog

Župánčičev, daj. Župánčičema, tož. Župánčiča, mest.

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

pri Župánčičih, or. z Župánčičema; MNOŽINA: im.

samostalnik moškega spola

Župánčiči, rod. Župánčičev, daj. Župánčičem, tož.



Župánčiče, mest. pri Župánčičih, or. z Župánčiči

Žníderšičev -a -o prid.

STATUS: predlog

Žnideršičevo prizadevanje za strokovno

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki);

ozaveščanje slovenskih čebelarjev je neprecenljivo;

samostalnik moškega spola

Žnideršičev panj ||čebelji panj||: Z Žnideršičevim panjem se je pričelo obdobje razcveta čebelarstva v

Župánčičev -a -o prid.

Sloveniji; prim. Albêrti-Žníderšičev

928

Župančičev prevajalski sloves je povezan z uspehom njegovega izvirnega pesniškega dela;

Župančičeva nagrada ||nagrada||: dobitniki

Župančičevih nagrad

(< Župánčič)

{O} moški: EDNINA: im. Župánčičev, rod.

Župánčičevega, daj. Župánčičevemu, tož.

Župánčičev (živostno Župánčičevega), mest. pri

Župánčičevem, or. z Župánčičevim; DVOJINA: im.

Župánčičeva, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevima,

tož. Župánčičeva, mest. pri Župánčičevih, or. z

Župánčičevima; MNOŽINA: im. Župánčičevi, rod.

Župánčičevih, daj. Župánčičevim, tož. Župánčičeve,

mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevimi

ženski: EDNINA: im. Župánčičeva, rod. Župánčičeve, daj. Župánčičevi, tož. Župánčičevo, mest. pri

Župánčičevi, or. z Župánčičevo; DVOJINA: im.

Župánčičevi, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevima,

tož. Župánčičevi, mest. pri Župánčičevih, or. z

Župánčičevima; MNOŽINA: im. Župánčičeve, rod.

Župánčičevih, daj. Župánčičevim, tož. Župánčičeve,

mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevimi

srednji: EDNINA: im. Župánčičevo, rod.

Župánčičevega, daj. Župánčičevemu, tož.

Župánčičevo, mest. pri Župánčičevem, or. z

Župánčičevim; DVOJINA: im. Župánčičevi, rod.

Župánčičevih, daj. Župánčičevima, tož. Župánčičevi,

mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevima;

MNOŽINA: im. Župánčičeva, rod. Župánčičevih, daj.

Župánčičevim, tož. Župánčičeva, mest. pri

Župánčičevih, or. z Župánčičevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na

-ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki

929