GRADIVO
ZA SEPTEMBRSKO SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE
PRILOGA 11 - 1975
Poročilo o gospodarskih
gibanjih v I. poll. '75 v TOZD
v občini Ljubljana-Šiška
Poročilo obravnavamo v času, ko družbe-nopolitične skupnosti in organizacije v zyezi, republikah in občinah ugotavljajo negativne tendence gospodarskih gibanj, zlasti v po-gledu zunanjetrgovinske menjave in devizne bilance, nepokritih inyesticij, neskladja v skupni in splošni porabi ter ekstenzivne rasti zaposlovanja. Ti organi so na osnovi analiz sprejeli stališča in sklepe, ki vse družbano-politične in gospodarske organe zavezujejo k najbolj intenzivnemu in smotmemu delu za odpravo teh negativnih pojavov in umiritev gospodarskih tokov.
Polletno poročilo gospodarskih gibamj si-cer ne daje v celoti negativne slike, vendar na posameznih področjih in v nekaterih TOZD rezultati gospodarjanja in zunamjetr-gavimska usmerjenost le ni takšna, da ne bi zaihtevala hitrih in učinkovitih uirepov.
V poročilu obravnavamo:
—  globalna gibanja gospodarstva občine,
—  gibanja po posameznih gospodarskih puiiugjuh,
—  zunanjetrgovinsko poslovanje.
Analizo poslovanja posameznih OZD v tem prvem polletju bo izdelala služba druž-benega knjigovodstva, katera tudi pripravlja analizo o iovesticijah in zagotavljanju pla-čil za investicije.
DELITEV CELOTNEGA DOHODKA
Po podatkih periodičnih obračunov OZD za prvo polletje 1975, so bili v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta doseženi na-slednji rezultati:
Navedena gJobalna gibanja delitve dohod-ka niso v celoti primerljdva s preteklkn le-tam, ker nimamo naslednjih primerjalnih po-datkav:
—  Ldk   DSSS,  katerega letoanja realizacija zmaša
97300.000 din
—  Iskra Elektramehanika — TOZD servisna organizacija
44,889.000 din
—  &pedtrans TOZD Transiport Medvode 7,043.000 din
—  Jugotehnika TOZD zunaoia trgovina 59,131.000 din
Navedane OZD povečujejo skupno reali-zacijo za akoli 5 indeiksnih toak. Njihovih po-datkov nismo prejedi iz raaloga, da so ti TOZD na novo ustainovljeni oziroma zaradi reorganizacij ni primerjalnili podaitkov (Lek).
Ne glede na to, da so vsi indetksi za okoli 5 točk višji, so proporci delitve medsebojno primerijivi in za analizo dovolj uporabni. Zato lahko ugotavljamo:
da pri povečamju cedotnega dohodka za 39,7 % znaša pavečanije porabljenih sredstev 39,3 %, kar je navidezno ugodno. Ker pa je v iporabljenih sredstrvih spremenjen dedež na-bavne vrednosti realiziranega trgovskega bla-ga in je ta delež nižji, so ostali strošlki pro-izvodnje hitreje naraščali.
¦v miilijon din I. p6H. 74              I. poll. 75         Indeks
Porabljena sredstva — skajipaj Od tega:
Nabavna vrednost rea]. trg. b]aga Ostala porabljena sredstva
Posledica tega pa je, da je bil dosežen v družbenem bruto proizvodu v indeksu 144,7, dosežen dohodek le v iindeksu 141,6. To pomeni, da je ekonorničnost padfla za 3 in-deksne točke.
3.737 1.704 2.033
100% 45,6 % 54,4 %
5.204 2.231 2.973
100 % 42,9 % 57,1 °/o
139,3 130,9 146,2
Tiidi pogodbene in zakonske obveznosti naraščajo hitreje od celotnega dohodka in družbenega bruto prolzvoda in zato dohodek za razdelitev v OZD narašča še počasneje, ka-kor je to razvidno iz naslednjega pregleda:
(v milijon din) I. poll. 74          ¦               I. poll. 75                  Indeks
dosežen dohodek                                 965,6                100%          1.366,8        100%          141,6
pogodbene in zakanske obveemosti      191,4               19,8 %            286,4         21 %          149,6
dohodek za raadeilitev                        774,2               80,2 %          1.080,4          79 %          139,6
B E L E 2 K E
VSEBINA
Poročilo o gospodsrskih gibanjih v I. pol-lelju 1975 v TOZD v občini Ljubljana-Šiška.
Sprejeti sklepi občinskih zborov na maj-skih, junijskih in julijskih sejah.
Družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev v  Ljubljanski  regiji
Predlog odloka o potrditvi zaključnega ra-čuna proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1974.
Korigirane programske osnove za VVZ Koseze.
Programske osnove za WZ Medvode.
Vprašanja delegacij, konferenc delegacij in delegatov ter odgovori.
Globalni rezultati delitve dohodka kažejo, da so osebni dohodki naraščali nekoliko po-časneje od porasta narodnega dohodka (do-seženi dohodek) in tudi razmerje med oseb-
nimi dohodki in bruto skladi (ostanek dohod-ka) še ni porušeno, oziroma bruto skladi na-raščajo le nekoliko hitreje, in sicer:
I. poll. 74
(v milijon din) I. poll. 75                 Indeks
osebni dohodki in osebni prejemki ostanek dohodka izgube
538,9
252,9
17,6
Osebni dohodki so torej porastli za 38,8 % pri porastu narodnega dohodka za 41,6 °/o, oziroma pri porastu dohodka za razdelitev za 38,9 %. Razmerje v delitvi OD — skJadi se je nekoliko izboljšalo in sicer:
—  v iprvem polletju 1974 je razmerje znašalo
68,1 OD : 31,9 skladi
—  v prvem polletju 1975 je razmerje znašalo
68,0 OD : 32,0 sfcladi
število TOZD, ki so v periodičnem obra-čunu izikazale izgubo, se je v primerjavi z lani znatno pavečailo, vendar pri večini izgu-ba ni visoka. Izjema je le Iskra Pržanj (bivša Avtomatika), ki pa to izgubo prenaša še iz prvega četrtletja. TOZD v periodičnem obra-čtuiu sicer ne navaja razlogov za izgubo, iz obračuna samega pa je razvidno, da je os-
novni razlog izgube prenizka realizacija pro-izvodnje, (indeks 84) pri čemer pa je porab-ljeni material porastel v indeksu 111. Zato je TOZD proizvajala predvsem na zalogo, saj se je slednja povečala za več kot 3^krat in zlasti so se povečale zaloge gotovih izdel-kov.
Ostanek dohodka za sklade je namenjen, poleg sredstev za poslovni sklad in sklad skupne poraibe, katerega delitev bo razvidna šele iz zakljuonega računa, še za razna poso-jila za skupna financiranja. Vsekakor so ta sredstrva pretežno namenjena za razširjeno reproduikcijo. Poleg tega pa s_e za razširjeno reprodukcijo lahko uporabljajo tudi sred-stva amortizacije. Pregled teh skupnih sred-stev je naslednji:
I. poU. 74
(v milijon din) I. poll. 75              Indeks
Iz pregleda se yidi, da funkcionalna amor-tizacija narašča hitreje od predpisane amor-tizacije pa tudi na aploh je funkcionalna amortizadja za okoli 20 % višja od predpisa-
ne. Kljub temu pa amortizacija narašča pp-časneje kot narašča družbeni proizvod iz česar bi mogli sklepati, da sama amortiza-cija ne zadošča za razširjeno reprodukcijo.
POSEBNI PODATKI, KI SO RAZVIDNIIZ PERIODICNIH OBRACUNOV
1. Zaloge
Splošen pojav porasta zalog v gospodar-stvu se odraža tudi v Šiški. Zlasti je to očitno ,pri zalogah gotovih izdelkov in zalogah tr-
govskega blaga, katerih naraščanje ni v no-benem sorazmerju družbenega proizvoda. Primerjava jned I. polletjem 1974 in I. pol-letjem 1975 je naslednja:
2. Terjatve in obveznosti
Nadrpovprečno naraščanje zalog ima poleg ostalih negativnih teodenc tudi to posledico,
da so OZD vse bolj zadolžene pri svojih do-baviteljih, medtem ko njihove terjatve do kupcev ne naraščajo v tako visokem indeksu. Pregled je naslednji:
I. poll. 74
(v milijon din) I. poll. 75              Indeks
Terjatve do kupcev
Celotni dohodek
% terjatev v celotnem dohodku
Razmerje med celotnim dohodkom in ter-jatvami do kupcev se je nekoliko izboljšalo in sicer za 2 iiideksni točki. Vendar je raz-merje še vedno zelo neugodno saj so na pod-
lagi navedenega razmerja terjatve s strani kupcev poravnane v približno 61,3 dneh (la-ni 62,6).
I. poll. 74
(v milijon din) I. poll. 75              Indeks
Obveznosti do dobaviteljev
Porabljena sredstva
°/o obveznosti v porabljenih sredstvih
Po navedenem izračunu ugotavljamo, da sti kot pa se njim poravnayajo terjatve. Reali-obveznosti naših OZD naraščajo hitreje (ne- zacija iporavnave obveznoSti nastopi v 52,3 likvidnost) vendar lahko sklepamo, da OZD v dneh (lani 47,9) realizacija terjatev pa v 61,3 poprečju hitreje poravnavajo svoje obvezno- dneh.
    SPREJETI SKLEPI 
OBČINSKIH ZBOROV 
NA MAJSKIH SEJAH
Zbori občinske skupščine so se zbrali na osmem skupnem zasedanju 28. maja 1975, zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti na deveti seji 4. junija, družbenopolitični zbor pa je imel sedmo sejo že 22. maja 1975.
Na skupnem zasedanju so zbori razpravljali in sklepali z lečenim glasovanjem o naslednjih točkah dnevnega reda:
1.  Izvolitev oziroma poročila komisij za ve-rifikacijo   pooblastil  in  imunitetna   vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti in družbenopolitičnega zbora.
2.  Poročilo sveta za ljudsko obrambo občine Ljubljana-Siška.
3.  Predlog  izhodišč  za  sestavo   družbenega plana Ljubljane 1976—1980.
4.  Predlog  družbenega  dogovora o  ustano-vitvi skupnosti občin ljubljanske regije.
5.  Predlog statuta občin ljubljanske regije.
6.  Predlog statuta kmetijske  skupnosti ob-čine.
7.  Predlog sklepa o pogojih, pod katerimi se lahko  samostojnemu  obrtniku  dovoli zaposliti več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev.
8.  Predlog sklepa proglasitve otoka MeS 7 — Preska za območje usmerjene stanovanjske izgradnje.
9.  Aleja spominov in tovarištva.
10.  Kadrovska vprašanja.
SKLEPI K POSAMEZNIM TOCKAM:
K točki 1:
Ta točka je le proceduralnega značaja.
K točki 2:
Sprejeto je bilo poročilo sveta za ljudsko obrambo občine Ljubljana-Siška z naslednjimi sklepi:
1.  Sprejme se poročilo sveta za ljudsko ob-rambo skupščine občine Ljubljana-Siška o sta-nju obrambnih priprav v Ljubljani.
2.  Splošna ljudska obramba je trdno ugraje-na v naš samoupravni socialistični sistem in predstavlja pravico in dolžnost slehernega sub-jekta v naši družbi, da sodeluje pri uresničeva-nju skupnih interesov na tem področju. Dose-žena stopnja obrambnih priprav v Siški pred-stavlja dobro osnovo in hkrati vzpodbudo za nadaljnje delo vseh družbenih dejavnikov pri krepitvi obrambne sposobnosti občine. Z načrt-no in kontinuirano  dejavnostjo  vseh nosilcev obrambnih priprav v občini so doseženi vidni rezultati pri podružbljanju priprav na obrambo, pri organiziranju in pripravljenosti občine, kra-jevnih  skupnosti,  organizacij  združenega  dela in drugih samoupravnih skupnosti ter družbeno-političnih organizacij in društev za delo v vojni in pri zagotavljanju   drugih   oblik in vidikov sptošnega ljudskega odpora.
3.  Svet za ljudsko obrambo skupščine občine Ljubljana-Siška je zadolžen, da še nadalje skrbi za uresničevanje načel splošne ljudske obrambe in vodi  enotno  politik«  pri  dograjevanju ob-rambnih priprav v občini. Pri tem naj upošteva bogate izkušnje in tradicije Ljubljane iz NOB in revolucije, človeške in materialne zmoglji-vosti ter druge pogoje in dejstvo, da je občina sestavni del mesta.
4.  Svet za ljudsko obrambo skupščine občine Ljubljana-Siška mora pri usklajevanju priprav za obrambo in delovanje v raznih vojnih razme-rah zlasti:
—  skrbeti  za   dosledno  vključevanje  vseh družbenih struktur v obrambne priprave,
—  razvijati sedanje in iskati nove oblike in vidike odpora proti sovražniku,
—  pospeševati  razvoj  enot teritorialne ob-rambe in zagotavljati zanje najsodobnejšo obo-rožitev in oprerao,
—  skrbeti za hiter razvoj civilne zaščite in v tem smislu povečati pozornost prilagojevanju organizacije CZ razmeram in potrebam občine tako v miiu, kot-v vojni,
—  skrbno   izvajati   program   usposabljanja struktur  SLO za delo v vojnih pogojih in za obrambo in zaščito prebivalstva,
—  izvajati  ukrepe  za krepitev materialnih pogojev splošne ljudske obrambe in si prizade-vati najti rešitev za posebne rezerve pomemb-nejših živil, zdravil in drugih za delo in življe-nje potrebnih sredstev,
—  aktivno sodelovati pri oblikovanju kme-tijske politike v zvezi s pospeševanjem kmetij-Stva, še posebej v hribovitih predelih, ki pred-stavljajo preskrbovalno bazo oboroženih sil ob eventuelnem spopadu,
—  načrtno izvajati priprave različnih druž-benih struktur za obrambo v pogojih začasne zasedbe mesta,
—  prilagajati vojno organizacijo družbeno-političnih in upravnih organov za delo v ,vojni in usmerjati delo vseh upravnih organov obči-ne na področju priprav za obrambo z namenom, da se priprave  v  smislu  veljavnih  predpisov čimprej in dosledno ugradijo v dejavnost vseh resorjev,
—  skrbeti za skladen in nagel razvoj  ob-rambnih priprav v krajevnih skupnostih, OZD in drugih organizacijah, družbeno političnih or-ganizacijah in interesnih skupnostih.
5.  Svet za LO skupščine občine Ljubljana-Siška je dolžan organizirati učinkovit nadzor nad izvajanjem sprejetih mestnih in občinskih sklepov in navodil s področja ljudske obrambe.
6.  Skupščina občine Ljubljana-Siška zavezu-je organizacije združenega dela in druge orga-nizacije, da dosledno izpolnijo pogodbene ob-veznosti do sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe. Družbeno politične orga-nizacije pa naj z organizirano politično akcijo vplivajo na tiste OZD, ki še niso sklenile po-godbe o sofinanciranju teritorialne obrambe, da bodo to čimprej storile.
7.  Svet za ljudsko obrambo skupščine obči-ne Ljubljana-Siška je zadolžen, da sproži pri Svetu za ljudsko obrambo mesta akcijo za eno-ten dogovor o načinu financiranja obrambnih priprav tako, da bodo KS in družbeno-politične skupnosti lahko delovale v skladu z nalogami po novi ustavi in konceptu SLO.
8.  Delegati skupščine občine Ljubljana-Siška se bodo zavzemali za dosledno uresničevanje nalog pri dograjevanju in razvoju obrambnih priprav na vseh nivojih in vseh sredinah svoje-ga delovanja in življenja.
K točki 3:
Sprejeta so bila izhodišča za sestavo druž-benega plana Ljubljane 1976—1980 z naslednji-mi sklepi:
1.  Sprejme  se  predlog  izhodišč  za  sestavo družbenega plana Ljubljane 1976—1980 kot glo-balno orientacijo za sestavo osnutka družbene-ga plana občine Ljubljana-Šiška.
2.  Pri sestavi izhodišč in osnutka družbene-ga  plana   občine   Ljubljana-Siška pa bo treba upoštevati vse specifičnosti občine in podrob-neje konkretizirati planiran razvoj gospodarstva in družbenrh dejavnosti.
3.  Pripombe delegacij je posredovati koordi-nacijskemu odboru za sestavo izhodišč družbe-nega plana Ljubljane pri Skupščini mesta Ljub-ljane in Skupščini občine Ljubljana-Siška.
K točki 4 in 5:
Občina Ljubljana-Siška je pristopila k druž-benemu dogovoru o ustanovitvi skupnosti občin ljubljanske regije in sprejela statut te skupno-sti.
K točki 6:
Potrjen je bil statut kmetijske skupnosii ob-čine Ljubljana-Šiška.
K točki 7:
Navedena točka je bila umaknjena z dnev-nega reda, predlagatelj pa je bil zadolžen, da na podlagi razprave pripravi nov predlog.
K točki 8:
Zbori občinske skupščine so dali soglasje k predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi od
loka o sprejetju generalnega plana (urbanistič-nega programa in urbanističnega načrta) razvo-ja mesta Ljubljane — za opredelitev Aleje spo-minov in tovarištva, predlogu odloka o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase Aleje spominov in tovarištva in predlogu pravilnika za izvajanje urbanističnega načrta Aleje spo-minov in tovarištva.
K točki 9:
Sprejet je bil sklep o proglasitvi otoka MeS 7 — Preska za območje usmerjene stanovanj-ske izgradnje pod pogoji, ki so določeni za usmerjeno gradnjo s pripadajočimi šolskimi pro-stori.
Navedeni sklep mora sprejeti tudi skupščina stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Siška, ki je pristojna odločati o stanovanjski gradnji.
K točki 10:
Skupščina je sprejela naslednje sklepe o imenovanjih:
za ravnatelje osnovnih šol in za ravnatelja glasbene šole so bili imenovani:
1.  Za ravnatelja OS »Riharda Jakopiča« tov. LENIC Majda,
2.  Za ravnatelja OS »Simona   Jenka«   tov. EINFALT Tone,
3.  Za ravnatelja OS »Heroja Franca Rozma-na-Staneta« tov. ŽAVRL Lidija,
4.  Za ravnatelja OS »Tineta Rožanca« tov. TAVCAR Marjan,
5.  Za ravnatelja  OS »Zvonka Runka« tov. SMOLA Zinka,
6.  Za ravnatelja OS  »Vižmarje-Brod« — v izgradnji, tov. PIPAN Franc,
7.  Za ravnatelja glasbene šole »Franca Stur-ma« tov. BITENC Janez.
Imenovan je bil začasni svet šole »Vižmarje-Brod« v naslednji sestavi:
CINC Ludvik, KOVAC Bogomil, PIPAN Mi-lica, ZORC Engelbert, 2ERJAV Mira.
V iniciativni odbor za ustanovitev občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti so bili menovani:
STIGELJ Rudi, predsednik, PEROVSEK Vin-ko, tajnik in člani JELENC Marjan, SIMONITI Simona, SMREKAR Stane, STRUKELJ Marko, ZADNIK Brane.
Na ločenih sejah sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti razpravljala in skle-pala o naslednjih točkah dnevnega reda:
1.  Odobritev zapisnika zbora.
2.  Predlog odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na ureditvenetn območju krajevne skupnosti Medvode.
3.  Predlog odloka o gradnji cestnega omrež-ja, poti in javnih površin   (zelenice,   parkirni prostori,  otroška  igrišča  itd.)  v  Verjah  in o ugotovitvi splošnega interesa gradnje in dopust-nosti razlastitve oziroma prisilnega prenosa pra-vice uporabe v korist občine Ljubljana-Siška.
4.  Predlog odločbe o ustanovitvi in imeno-vanju osnovne šole za območje krajevne skup-nosti Vižmarje-Brod.
5.  Zapisnik o pregledu davčnega zaključne-ga računa za leto 1974.
6.  Predlog zaključnega računa sklada ljub-ljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1974.
7.  Statut sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju ljubljanske re-gije.
8.  Predlog sklepa o dovolitvi manjšega od-mika od zazidalnega načrta na območju zazidal-nega otoka SS 9 — Koseze.
9.  Predlog sklepa Skupščini mesta Ljubljane za sprejem odloka o spremembah odloka o spre-jetju noveliranega urbanističnega načrta Med-vod.
10.  Vprašanja delegatov.
SKLEPI K POSAMEZNIM TOCKAM:
K točki 1:
Zbora sta potrdila zapisnik brez pripomb.
K točki 2:
Sprejet je bil odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na ureditvenem območju krajevne skupnosti Medvode.
K točki 3:
Sprejet je bil odlok o gradnji cestnega omrežja, poti in javnih površin (zelenice, par-kirni prostori, otroška igrišča itd.) v Verjah in o ugotovitvi splošnega interesa gradnje in do-pustnosti razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe v korist občine Ljubljana-Siška.
K točki 4:
Sprejeta je bila odločba o ustanovitvi in ime-novanju osnovne šole za območje krajevne skupnosti Vižmarje-Brod.
K točki 5:
Potrjen je bil davčni zaključni račun občine Ljubljana-Siška za leto 1974 s sklepom, da se izvršni svet in davčno upravo zadolži, naj takoj ugotovita vzroke velikega zaostanka izterjave in da davčna uprava pripravi na podlagi ugoto-vitev dnevni rokovnik opravil pri izterjavi, po-speši odmero vseh davčnih obveznosti, dosled-no izvaja tekočo izterjavo in vse ukrepe, ki jih dovoljujejo obstoječi predpisi.
K točki 6:
Potrjen je bil zaključni račun sklada ljub-ljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1974.
K točki 7:
Oba zbora sta dala soglasje k statutu sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zaseb-nem sektorju Ijubljanske regije.
K točki 8:
Sprejet je bil sklep o dovolitvi manjšega od-mika od zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka SS 9 — Koseze.
K tocki 9:
Zbora sta sprejela sklep, da se predlaga Skupščini mesta Ljubljane sprejem odloka o spremembah odloka o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod.
K točki 10:
Vprašanja in odgovori delegatov in delega-cij so objavljeni v posebni rubriki Javne tri-bune.
Vsi občinski zbori so razpravljali tudi o osnutku zakona o dedovanju, ki je sicer v re-publiški pristojnosti ter na predloženi osnutek zakona niso imeli bistvenih pripomb.
Družbenopolitični zbor je razpravljal na seji razen o osnutku zakona o dedovanju, še o infor-maciji o gospodarskih gibanjih v občini Ljub-ljana-Šiška v letu 1974 ter izvedel nadomestne volitve za družbenopolitični zbor republiške škupščine. Za delegata družbenopolitičnega zbo-ra skupščine SRS je bil izvoljen v tem zboru tov. Vladimir Gošnik.
     SPREJETI SKLEPI 
OBČINSKIH ZBOROV 
NA JUNIJSKIH SEJAH
V mesecu juniju je bilo deveto skupno zase-danje vseh zborov in deseta seja zbora združe-nega dela oziroma zbora krajevne skupnosti ter deveta seja djružbenopolitičnega zbora. Zbori so zasedali 26. junija 1975. Najprej je bilo skupno zasedanje z ločenim glasovanjem, po skupnem zasedanju pa so zbori razpravljali in sklepali ločeno.
Na skupnem zasedanju so zbori razpravljali in sklepali z ločenim glasovanjem o naslednjih točkah dnevnega reda:
1.  Izvolitev    oziroma   poročila   komisij    za verifikacijo   pooblastil    in  imunitetna  vpraša-nja   zbora   združenega   dela,   zbora   krajevnih skupnosti in DPZ.
2.  Odobritev zapisnika 8. skupnega zaseda-nja vseh zborov.
3.  Predlog   izhodišč  za  sestavo  družbenega plana 1976—1980 občine Ljubljana-Siška.
4.  Potrditev    samoupravnih    sporazumov    p ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti.
5.  Predlog odloka  o spremembah odloka  o določitvi števila sodnikov pri sodišču združene-ga dela v Ljubljani.
6.  Kadrovska vprašanja.
SKLEPI K POSAMEZNIM TOCKAM:
K točki 1:
Ta točka je le proceduralnega značaja. K točki 2:
Zapisnik 8. skupnega zasedanja vseh zborov je bil odobren brez pripomb.
K točki 3:
Sprejeta so bila izhodišča za sestavo sred-njeročnega družbenega plana 1976—1980 občine Ljubljana-Siška z naslednjimi sklepi:
1.  Izhodišča za sestavo srednjeročnega druž-benega plana 1976—1980, kakor tudi ekspoze k izhodiščem srednjeročnega družbenega plana, ki je sestavni del izhodišč za sestavo srednjeroč-nega družbenega plana občine Ljubljana-Šiška se sprejme.
2.  Za realizacijo teh izhodišč Skupščina obči-ne   Ljubljana-Siška   naroča   Izvršnemu   svetu, da vodi skrb o tem, da bodo sestavljalci osnut-ka srednjeročnega družbenega plana izhajali iz enotnih  statističnih pokazateljev  za  vsa  pod-ročja dejavnosti in da bodo uskladili osnutek srednjeročnega plana s stališči, predlogi in pla-ni organizacij združenega dela.
3.  Koordinacijski odbor za sestavo srednje-ročnega družbenega plana    1976—1980   občine Ljubljana-Siška se pooblasti, da prouči vse pred-loge in pripombe, ki so jih posredovale in jih po možnosti upošteva pri sestavi osnutka sred-njeročnega družbenega plana občine, v kolikor še niso bile upoštevane pri izhodiščih za sesta-vo srednjeročnega družbenega plana. Ce pa ne-katere sprejete pripombe ali predloge delegacij ne bi bilo mogoče vključiti v osnutek srednje-ročnega družbenega plana občine, pa mora pred-stavnik  koordinacijskega  odbora  podati  dele-gatom na skupnem zasedanju vseh zborov, ko bo razprava o osnutku srednjeročnega družbe-nega plana, pojasnilo, zakaj posamezni predlogi oziroma pripombe niso mogle biti upoštevane.
K točki 4:
Potrjeni so bili samoupravni sporazumi o ustanovitvi naslednjih samoupravnih skupnosti: občinske izobraževalne, kulturne, raziskovalne in zdravstvene skupnosti, regionalne zdravstve-ne skupnosti ter občinskih skupnosti za socialno varstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo in skupnosti za zaposlovanje Ljubljane.
K točki 5:
Sprejet je bil odlok o spremembah odloka o določtvi števila sodnikov pri sodišču združe-nega dela v Ljubljani. Stevilo sodnikov iz vrst delovnih ljudi je bilo povečano od 47 na 63, število sodnikov, ki imajo lastnost delavca v združenem delu pa od 2 na 4.
K točki 6:
Izvoljenih je bilo 62 sodnikov združenega dela pri sodišču združenega dela v Ljubljani na podlagi skuphe liste, ki jo je predlagala občin-ska konferenca SZDL ljubljanske regije.
S 30. 6. 1975 je bil razrešen dosedanji ko-mandir postaje milice Ljubljana-Šiška tov. SMREKAR Janez, ker je prevzel novo dolžnost v republiškem sekretariatu za notranje zadevet na njegovo mesto pa je bil imenovan s 1. 7, 1975 tov. AVSEC Anton, dosedanji komandir oddelek milice v Sentvidu.
Za delegata v izvršni odbor skupščine slušno prizadetih, ki zajema 17 občin ljubljanske re-gije, je bila imenovana tovarišica ZAMPT Ma-rija, socialna delavka v osnovni šoli »Franca Bukovca«.
NA LOCENIH SEJAH STA ZBOR ZDRUZENE-GA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI RAZPRAVLJALA IN SKLEPALA O NASLED-NJIH TOCKAH DNEVNEGA REDA:
1.  Poročilo komisije za verifikacijo poobla-stil in imunitetna vprašanja.
2.  Odobritev zapisnika zbora.
3.  Predlog odloka  o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za družbeno samozaščitOvObčine Ljubljana-Siška.
4.  Predlog finančnega načrta sklada ljubljan-skih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1975.
5.  Predlog odloka o urejevanju krajev 5 in 8 zazidalnega otoka ŠM 1 — industrijsko ser-visna cona ob kamniški progi — na podlagi de-lajlne urbanistično-tehnične dokumentacije.
6.  Predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o graditvi,- financiranju graditve in na-jetju kredita za gradnjo doma upokojencev v Siški.
7.  Vprašanje delegatov.
SPREJETI SKLEPI K POSAMEZNIM TOČ-KAM:
Prva točka je le proceduralnega značaja.
K točki 2:
Zapisniki zborov so bili odobreni brez pri-pomb.
K točki 3:
Sprejet je bil odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za di*užbeno samozaščito občine Ljubljana-Siška.
K točki 4:
Zbora sta dala soglasje k predlogu finančne-ga načita sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1975.
K točki 5:
Sprejet je bil odlok o urejanju krajev 5 in li zazidalnega otoka ŠM 1 — industrijsko ser-visna cona ob kamniški progi — na podlagi de-tajlne urbanistično-tehnične dokumentacije.
K točki 6:
Sprejet je bil predlog sklepa o spremembi in tiopolnitvi sklepa o graditvi, financiranju gra-ditve in najetju kredita za gradnjo doma upo-kojencev v Siški.
K točki 7:
Vprašanja delegatov in delegacij so objav-ljena v posebni rubril^ Javne tribune.
Družbenopolitični zbor je na svoji seji po-trdil zapisnik prejšnje seje ter sprejel predlog odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordi-nacijskega odbora za družbeno samozaščito ob-čine Ljubljana-Siška.
Ker je bil na predlog Izvršnega sveta umak-njen z dnevnega reda predlog družbenega do-govora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ki občanov v krajev-nih skupnostih namenijo delavci temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti, so delegati družbenopolitičnega zbora predlagali novo toč-ko: način financiranja krajevnih skupnosti ter v zvezi s tem sprejeli naslednje sklepe:
1.  Izvršni svet se zadolži, da nemudoma pri-stopi k izdelavi samoupravnega sporazuma o fi-nanciranju krajevne skupnosti na podlagi regij-skega    sporazuma   za   financiranje    krajevnih skupnosti.
2.  Izvršni svet naj izdela projekcijo načina financiranja krajevnih skupnosti, ki ne bo za-jeta   v   družbenem   dogovoru   oziroma   samo-upravnem skorazumu o financiranju krajevnih skupnosti. Ta projekcija naj bazira na določilih 127., 128. in 129. člena statuta občine Ljubljana-Siška, s katerim se ureja način financiranja kra-jevnih skupnosti.
3.  Tekst današnje razprave financiranja kra-jevnih skupnosti je posredovati izvršnemu sve-tu, da bo lahko pri izdelavi projekcije načina fi-nanciranja krajevnih skupnosti upošteval izne-šene predloge.
4.  Razprava o predlogu družbenega dogovo-ra in samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti sa mora pričeti že v sep-tembru.
5.    Začasni   način   financiranja   krajevnih skupnosti mora izvršni svet urediti v roku ene-ga meseca.
     SPREJETI SKLEPI 
OBČINSKIH ZBOROV 
NA JULIJSKIH SEJAH
Vsi trije zbori občinske skupščine so na 10. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem 21. julija 1975 razpravljali in sklepali o naslednjih točkah dnevnega reda:
1.  Izvolitev oziroma poročilo komisije za ve-rifikacijo   pooblastil   in   imunitetna   vprašanja Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skup-nosti in Družbenopolitičnega zbora.
2.  Analiza tekočih gospodarskih gibanj in iz-vajanje nalog iz resolucije o družbenoekonom-ski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 in v občini Ljubljana-Šiška v letu 1975.
3.  Predlog odloka o obveznem fluorografira-nju prebivalstva v občini Ljubljana-Šiška v letu 1975.
4. Vprašanja delegatov. Sklepi k posameznim točkam: Prva točka je proceduralnega značaja. K točki 2
Po uvodnem poročilu in končani razpravi je skupščina imenovala komisijo, da na podlagi poročila in pripomb delegatov in delegacij ob^ likuje skLepe ter jih predlaga skupščini v raz-pravo. V to komisijo so bili imenovani:
DEJAK Franc, delegat Družbenopolitičnega zbora, GACNIK Jože, delegat Zbora krajevnih skupnosti, GORNIK Karel, predsednik Zbora združenega dela, SBRIZAJ Danilo, vodja sku-pine ZO Skupščine SR Slovenije, POSPIS Stan-ka, vodja skupine ZZD Skupščine SR Slovenije, ŠPOLAR Milan, član Izvršnega sveta.
Zgoraj navedeni so pripravili predlog skle-pov, na katere pa ni bilo pripomb.
SPREJETI SKLEPI:
a) Sprejmejo se naslednji predlogi pripomb in mnenj na stališča Izvršnega sveta SRS k oceni uresničevanja resolucije o družbenoeko-nomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1975 kot osnova izhodišč za sku-pine delegatov v republiški skupščini:
Dosedanje razprave na vseh družbenopolitič-nih organih in delovnih organizacij naše obči-ne o analizi uresničevanja družbenoekonomske politike v prvih šestih mesecih letošnjega leta, so potrdile upravičenost trditve IS SRS, da se gospodarski tokovi ne gibljejo po smernicah re-solucije o družbenoekonomski politiki in razvo-ju SR Slovenije v letu 1975.
To ugotovitev je potrdila tudi razprava n.a skupnem zasedanju vseh zborov Skupščine ob-čine Ljubljana-Šiška.
Zato menimo, da so stališča in predlogi u-krepov IS SRS k oceni uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1975 upravičeni in utemeljeni ter, da jih lahko v celoti podpremo in sprejmemo kot osnovo programa sklepov in ukrepov naše skupščine za odpravo negativnih tendenc go-spodarskih tokov in za izpolnitev družbenoeko-noraskih ciljev gospodarstva naše občine v letu 1975.
Razprava pa je še posebej opozorila na ne-katere problerae, ki bistveno vplivajo na nega-tivne gospodarske tokove in čeprav jih doku-ment IS SRS obravnava, jih med pripombami in mnenji naše skupščine na dokument IS SRS še posebej poudarjamo.
1. Na področju ekonomskih odnosov s tu-jino.
Čeprav gospodarstvo naše občine v celoti ne beleži slabih izvoznih rezultatov in je tudi raz-merje med ustvarjenim izvozom in uvozom u-godno, so razgovori z delovnimi organizacijami odkrili celo vrsto problemov in pomanjkljivosti, ki jih bodo morale delovne organizacije inten-zivno reševati, pri čemer pa bo nujna podpora in pomoč občinskih, republiških irrzveznih or-ganov.
Delovne organizacije opozarjajo na potrebe po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju zu-nanjetrgovinskih predpisov. Zagotoviti je po-trebno izdatnejšo izvozno stimulacijo in zlasti redno izplačevanje izvoznih premij, prav tako je pomembno da OZD izvoznice vnaprej vedo za stimulacijo. Eventualne dodatne obremenitve uvoza bi morale iti v korist večjih izvoznih pre-mij.
Preprečiti bo treba linearno in pavšalno de-lovanje ukrepov za zmanjšanje^uvoza in zago-toviti selektivno zadrževanje uvoza v predvide-nih mejah.
Pri sistemu vezave uvoza in izvoza bi mo-rali za določitev uvozne kvote upoštevati tudi neblagovne devizne prilive (prometne organiza-cije, za uvoz rezervnih delov).
Te problem je treba reševati takoj, kajti ne-katere delovne organizacije imajo na zalogi le še za nekaj dni reprodukcijskega materiala in rezervnih delov ter bodo morale ustaviti pro-izvodnjo oziroma proizvodne storitve. V naši občini je to najbolj kritično za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, kar je spričo viška turi-stične sezone zelo neugodno in ima lahko celo . nasprotni devizni efekt (manjši turistični deviz-ni priliv ali intervencijski uvoz brezalkoholnih pijač). Prav tako je za opravljanje prometnih storitev — tudi mednarodnih, kar daje dokajš-nje   devizne  učinke,   izrednega  pomena   reden
uvoz rezervnih delov, katerih se na domačem trgu ne dobi. Pri reševanju teh problemov je treba upoštevati tudi uvozno odvisnost tekstil-ne industrije (kot npr. barvila za tekstil, ki predstavljajo neznaten del proizvodne cene).
Glede na predvideno stimulacijo izvoza bi se kazalo zavzeti pri zveznih organih za zadrževa-nje izvoza surovin in polproizvodov, ki so nuj-no potrebni za domačo proizvodnjo, še zlasti za izvoz finalnih izdelkov.
2.  Na področju cen opozarjajo delovne or-ganizacije na potrebo po hitrejšemu usklajeva-nju cen surovin domačega izvora s cenami na svetovnem trgu.
Delovne organizacije so sicer opozorjene na nujnost internega ukrepanja za zagotovitev več-je ekonomičnosti, vendar je zlasti za izvoznike diskrepanca med cenami za surovine na doma-čem in tujem trgu prevelika in daje tudi konku-renci prevelike prednosti.
Glede na to, da je velik del surovin in re-produkcijskih materialov pod kontrolo republi-ških in zveznih organov, bo potrebna vsaj za-časna zaostritev politike cen na teh nivojih, kajti samoupravno dogovarjanje in povezova-nje med proizvajalci in predelovalci surovin je predolg proces, da bi njihove koristi lahko be-ležili že pri letošnjih izvoznih prizadevanjih. Organiziranost družbenega dela za sporazume-vanje o cenah in delitvi dohoka od surovine do potrošnje še ni tolikšen, da bi že danes lahko v celoti prevzeli to funkcijo.
3.  Na področju investicij je v razgovorih z delovnimi organizacijami sicer ugotovljeno, da v izvajanju  ni  investicijskih  del,   ki  ne  bi  bila finančno krita,  da pa je investicijska politika dokaj stihijska in neučinkovita. Gledano s tega stališča bi bilo potrebno zagotoviti večjo pri-stojnost. za presojo investicij tudi s strani ob-činske skupščine.
Pri zagotavljanju sredstev za prioritetne in-vesticije, zlasti energetske objekte, bi bilo po-trebno upoštevati, da bodo dodatne obremenitve oziroma preobremenitve dohodka gospodarstva učinkovale na njihovo konkurenčno sposobnost, kar ima laiiko negativne posledice za povečanje izvoza.
Dodatne obremenitve za prioritetnerinvesti-cije se predvideva zakonsko urediti, češ, da cii bilo doseženega samoupravnega sporazuma, če-prav pobude za tak sporazum ni bilo (v Siški o taki pobudi ni nič znanega) ni bilo pa tudi vseh ekonomskih analiz in programov, na osnovi ka-terih bi se lahko preverjalo potrebo in potreben obseg za združevanje sredstev (železnice, ceste).
Utemeljena je tudi pripomba, da pri odobre-nih investicijah ne bi smeli omejevati uvoza ne-obhodno potrebnih delov in da bi tak uvoz mo-ral imeti prednost investicije pred uvozom kom-pletnih investicijskih postrojenj.
4.  Na področju kreditno-monetarne politike in likvidnosti gospodarstva predlagamo uskla-jeno rast denarne mase z rastjo družbenega pro-izvoda   in   skladnejši   razpored   denarne   mase med gospodarstvom in negospodarstvom.
Predvsem se morajo gospodarstvu zagotovi-ti večji dolgoročni kreditni potenciali za obrat-ne namene, zlasti tisti proizvodnji, ki je anga-žirana za izvoz, ali ki bistveno prispeva k zmanjševanju uvoza. Pri reeskontnih kreditih za izvozne posle je potrebno upoštevati daljše pro izvodne cikluse proizvajalcev investicijske opreme in to tudi za čas vlaganja v proizvodni proces. Zavzemamo se za takojšnjo vpeljavo in-flacijske klavzule v kreditne posle.
Kreditiranje trajnih dobrin mora biti uskla-jeno po panogah in odmerjeno po družbenih smernicah o rasti osebne potrošnje. Dolgoroč-no pa je treba podpirati s potrošniškimi krediti tisto potrošnjo, ki relativno najbolj zaostaja za relativnimi evropskimi državami.
Tudi so nasprotna mišljenja o nameri kre-ditiranja gospodarstva iz imobiliziranih sredstev SIS in odvajanje preseženih sredstev v občin-ske skupne rezerve, ker se šteje, da na ta način nastaja državni kapital. Predlaga se, da se u-strezno znižajo prispevne stopnje.
5.  V dokumentu IS SRS pa ni podatkov in ocen, pa tudi ne predvidenih ukrepov o splošni porabi republike. Zato menimo, da bi moral biti dokument IS SRS  dopolnjen tudi s  stališči in ukrepi za to področje.
6.  Skupščina občine je ugotovila, da v Ši§ki najslabše izpolnjujemo v letošnjem letu tisti del resolucije,  ki  omejuje zaposlovanje,  zato smo sprejeli odločne ukrepe, da prekinemo to nega-
tivno tendenco v občini, hkrati pa je skupščina opozorila, da sedanji sistem v samoupravnih. sporazumih o delitvi dohodka in osebnih do-hodkov ne deluje zaviralno na zaposlovanje, temveč večje zaposlovanje celo pospešuje.
b) Sprejmejo se naslednji predlogi stališč, priporočil in sklepov, dopolnjeni z ugotovitva-mi k oceni za gospodarjenje v občini Ljubljana-Siška:
1.  V skladu z resolucijo o ekonomski politi-k  SRS  in  programom  razvoja  občine  za  leto 1975 je najbolj pomembna nadaljnja gospodar-ska rast, ki temelji na povečanju produktivno-sti   dela,   boljšem   izkoriščanju   razpoložljivih zmogljivosti, večji ekonomičriosti in rentabilno-sti dela, na povečanju izvoza in racionalizaciji uvoza, na zadovoljevanju osnovnih potreb za življenje in delo ter na investicijski dejavnosti, usmerjeni  predvsem  v prioritetna  področja v občini. OZD in TOZD morajo povečati napore za modernizacijo proizvodnih procesov in bolj-šo organizacijo poslovanja ter zagotoviti racio-nalnejšo  izkoriščanje surovin in energije.  Po-spešiti  morajo  integracijske procese, ki bodo povezali surovinsko osnovo s predelovalnim de-lom in trgovino. Ob doslednem uresničevanju teh nalog bo  izboljšana preskrba z  domačimi surovinami in reprodukcijskim materialom in iz-boljšana vezava obratnih srdstev v zalogah.
2.   Temeljne   organizacije   združenega   dela morajo v svojem okviru in ob širšem povezo-vanju v dohodkovno soodvisne reprodukcijske komplekse povečati napore za prodajo na tujih tržiščih tudi z večanjem produktivnosti, ustrez-nejšo kvaliteto, s trajnejšimi oblikami sodelo-vanja, z boljšo organiziranostjo in enotnejšim nastopanjem na tujih tržiščih. Posebej pa si mo-rajo prizadevati, da bodo obdržale izvozna tr-žišča, zlasti na konvertibilnem področju tudi ob trenutno manj ugodnih poslovnih rezultatih.
3.  V okviru za premagovanje in izboljšanje izravnave  zunanje   trgovinske  bilance  morajo OZD in TOZD poiskati možnost za večjo prede-lavo domačih surovin, njihovo racionalnejšo po-rabo in varčevanje. Da bi to preusmeritev do-segli hitreje, je treba tako v okviru OZD in TOZD kakor tudi v okviru krajevnih skupnosti organizirati zbiralne centre za odpadni material (staro železo, aluminij, baker, cink, star papir, odpadki od tekstila in odpadnega stekla, stek-lenic itd.)r ki so zelo pomembna surovina za na-daljnjo predelavo. V to akcijo se morajo vklju-čiti vse DPO in KS in vsa šolska mladina na območju občine. Izvršni svet občinske skupšči-ne bo v posameznih krajevnih skupnostih dolo-čil potrebne lokacije za zbiralne centre in po-skrbel da se šolsko mladino in druge občane, ki bodo sodelovali v tej akciji, primerno stimu-lira.
4.  Delovne organizacije na območju občine morajo ponovno presoditi   in   preveriti   svoje proizvodne programe in zagotoviti da v seda-njem obdobju ne bodo uvajale ali bistveno ši-rile nove proizvodnje finalnih izdelkov, ki bi se v  pretežni  meri  razvijala  na  uvoženih  repro-dukcijskih materialih.
5.  OZD in TOZD, ki imajo organizirane svoje izvozne organizacije in predstavništva v tujini, morajo preveriti aktivnost in uspešnost pospe-ševanja ekonomskih stikov s tujino. Posebej je pomembno da se povečajo napori za večji izvoz blaga in izdelkov na vzhodna tržišča in dežele v razvoju. Od delavcev, ki delajo na zunanje-trgovinskih poslih, morajo OZD in TOZD zah-tevati večjo poslovno učinkovitost in večjo pri-padnost   samoupravnemu   socializmu.   OZD   in TOZD, ki imajo organizirane svoje izvozne or-ganizacije in predstavništva v tujini, morajo ta-koj preveriti kadrovsko sestavo v teh organiza-cijah in v slučaju potrebe pripraviti zamenjavo s kadri ki bodo strokovno in zavestno izpolnje-vali poverjene naloge.
6.  OZD in TOZD, ki bodo kljub maksimalnim ukrepom za preorientacijo surovin in reproduk-cijskega materiala- z domačega tržišča, morale še vedno uvažati neobhodne surovine, rezervns dele in reprodukcijski material, naj  svoje po-membnejše nabave vežejo za prodajo naših iz-delkov, tako svojih kot izdelkijv drugih OZD in TOZD in tudi na ta način doprinašajo k prema-govanju   ozkih   podjetniških   interesov   našega gospodarstva na tujih tržiščih.
7.  Delovne organizacije na območju občine motajo pred odločitvami o spremembah cen te-meljito   proučiti   svoje   poslovanje   in  stroške. Istočasno pa se morajo prizadevati, da se poli-
tika cen čimbolj oblikuje v dohodkovno sood-visnih reprodukcijskih kompleksih in tam, kjer je združeno delo že organizirano v ustreznih in-teresih ali poslovnih skupnostih.
Delovne organizacije na območju občine mo-rajo o svojih predlogih za spremembo cen ob-vestiti tudi izvršni svet občinske skupščine.
8.   Družbenopolitične   organizacije  v  občini na čelu z OK SZDL bodo takoj pristopile k ak-tiviranju svetov potrošnikov v krajevnih skup-nostih, da bi se tako čimprej uresničilo načelo, da delovni ljudje v okviru krajevnih skupnosti odločajo o vprašanjih, ki so pomembna za živ-ljenjske razmere potrošnikov ter da bi se sveti potrošnikov lahko tako vključili v sporazume-vanje in družbeno dogovarjanje o cenah.
Da bodo potrošniški sveti imeli svoje samo-upravne partnerje za dogovarjanje o cenah, mo-rajo delavci v trgovinski dejavnosti na območ-ju občine in njihovi samoupravni organi v ma-tičnih organizacijah združenega dela, pospešeno organizirati TOZD na območju občine.
9.   Družbenopolitične   organizacije in odbori delavske kontrole v delovnih organizacijah mo-rajo na čelu z OS ZSS zaostriti osebno odgovor-nost posameznikov ter odgovornih vodstvenih struktur  in  samoupravnih  organov pri spreje-manju odločitev o povečanju cen, posebno če so te odločitve usmerjene le v ozke podjetni-ške interese in so kot takšne v nasprotju s šir-šimi družbenimi interesi, z načeli solidarnosti in medsebojne povezanosti in odgovornosti.
10.   Samoupravna  stanovanjska  skupnost  v občini mora izvesti postopek za podpis družbe-nega dogovora o načinu oblikovanja cen za sta-novanjsko izgradnjo in da pripravi ter sprejme še druge ukrepe, da bi se družbeni dogovor o cenah za stanovanjsko izgradnjo začel uresni-čevati.
11.  Izvršni svet občinske skupščine se mora skupaj z IS SML prizadevati, da se cene komu-nalnim storitvam na območju mesta Ljubljane ne bodo povečale več kot je to predvideno v medobčinskem dogovoru. Izvršni svet mora sto-riti vse, da se najkasneje do konca septembra t. 1. formira samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost v občini.
12.  Skupščina občine Ljubljana-Siška zahte-va, da medobčinska tržna inšpekcija dosledneje nadzoruje spoštovanje predpisov o cenah, ki so pomembne  za  znosno  raven življenjskih  stro-škov delovnih ljudi in občanov in za poslova-nje delovnih organizacij. Medobčinska tržna in-špekcija mora redno mesečno obveščati IS ob-činske skupščine o vseh nespoštovanjih predpi-sov o cenah na območju občine.
13.  Obseg investicij se mora omejiti v okvire realnih možnosti. V ta namen bomo v občini, tako v delovnih organizacijah, kot tudi na druž-benem področju ponovno preverili koristnost in nujnost   ter   družbenoekonomsko   učinkovitost vseh investicijskih naložb, kakor tudi njihovo usmeritev. Vse delovne organizacije na območ-ju občine morajo IS ObS takoj poredovati popis vseh  sedanjih  in  programiranih  investicij   ter dokazila o njihovem finančnem pokritju.
Izvršni svet občinske skupščine mora v skla-du z zakonskimi predpisi o investicijah sprem-ljati izvrševanje teh predpisov in ukrepati proti vsem, ki ne bodo upoštevali zakanitih predpi-sov in drugih družbenih zahtev predvsem v po-gledu socialne varnosti delavcev.
14.  OZD morajo za   čimhitrejše   izboljšanje likvidnosti gospodarstva poostriti plačilno disci-plino s tem, da so same disciplinirane v plače-vanju dolgov, proti upnikom in dolžnikom pa podvzeti vse poslovne in pravne ukrepe, na ta način bodo prispevale k hitrejšemu obračanju finančnih sredstev. Pri tem raora pomembnejšo vlogo prevzeti tudi sklad skupnih rezerv ObS, ki mora naravnati svojo politiko s temi stali-šči in sklepi.
15.  V stabilizacijske ukrepe občine se mo-rajo poleg gospodarstva in družbenih dejavno-sti vključiti tudi občani, ki z osebnimi sredstvi delajo v kmetijstvu, obrti tako, da se hitreje po-vezujejo v kooperacijske odnose v kmetijski za-drugi in integracijske odnose v pogodbene or-ganizacije združenega dela, da bi s temi tudi te dejavnosti več doprinesle k izboljšanju gospo-darskih uspehov v občini.
Zadruge (kmetijska in obrtna) morajo svojo politiko naravnati v ta prizadevanja.
16.  Družbenopolitične organizacije v občini na čelu z OK SZDL morajo organizirati akcije za večje aktiviranje gotovinskih sredstev pre-
bivalstva predvsem pa mora OS ZSS v osnov-nih organizacijah sindikata v TOZD ponovno organizirati akcijo za izplačilo OD na hranilne knjižice in tekoče račune.
17.  Vsi porabniki sredstev skupne in splošne porabe morajo takoj izdelati svoje akcijske in stabilizacijske programe, katere morajo predlo-žiti v obravnavo in sicer:
—  s področja skupne porabe pristojnim sa-moupravnim interesnim skupnostim, katere so dolžne, da jih obravnavajo na svojih skupščin-skih sejah najkasneje v mesecu oktobru t. 1. in o svojih sklepih obvestiti občinsko skupščino.
—   s  področja  splošne  porabe  pa občinski skupščini, ki bo o njih razpravljala na oktobr-ski seji letos.
18.    Občinska   skupščina   zadolžuje   davčno upravo občine, da mora takoj pospešiti odmero vseh davčnih obveznosti ter dosledno izvajati izterjavo zaostalih in tekočih davčnih obvezno-sti s tem, da koristi vsa pravna sredstva pri ne-rednih plačnikih, ker le na tak način bo zago-tovljeno redno in dinamično prelivanje sredstev v  občinski  proračun.   O  svojih  ukrepih  mora davčna uprava obvestiti občinsko skupščino na oktobrski seji.
19.  Vse delovne organizacije, tako v gospo-darstvu kot v družbenih dejavnostih morajo po-novno objektivno preveriti svoje programe za-poslovanja  novih delavcev  in  s  tem  v zvezi podvzeti take ukrepe, da se letošnja stopnja za-poslovanja, ki je predvidena s programom go-spodarskega in družbenega razvoja za leto 1975, ta pa je 3 % v povprečju ne preseže.
Izvršni svet občinske skupščine je dolžan, da sproti preverja politiko zaposlovanja v občini in podvzema ukrepe, za katere je pooblaščen.
20.  Vse delovne organizacije v občini, tako na področju gospodarstva kot v družbenih služ-bah, kakor tudi vse krajevne skupnosti, morajo takoj   izdelati  in  spremljati  svoje  akcijske  in stabilizacijske programe. Te dokumente je tre-ba obravnavati in sprejeti z vednostjo delovnih ljudi in občanov, da tako postanejo obveza vsa-kega delavca in vsakega občana naše občine.
Tiste delovne organizacije, ki so svoje ak-cijske in stabilizacijske programe že sprejele, so dolžne le-te ponovno preveriti in jih uskla-diti z določili programa gospodarskega in druž-benega razvoja za leto 1975, ki ga je sprejela občinska skupščina na februarski seji letos.
V vseh akcijskih programih morajo biti na-loge konkretno opredeljene z roki izvršitve in točno opredelitvijo, kdo je odgovoren, da se sprejete naloge izvršijo.
21.  Izvršni svet občinske skupščine mora v okviru upravnih služb in šišenskega gospodar-stva organizirati zbiranje podatkov o izvajanju priporočil, stališč in sklepov s področja izvoza in uvoza ter ostalih naporov za stabilizacijo go-spodarstva v občini. IS mora občinsko skupšči-no o vsem tem informirati najkasneje na okto-brski seji tega leta.
22.  Družbenopolitične organizacije na čelu z ZK tako v delovnih organizacijah kot v družbe-nih službah in občinski upravi, morajo zagoto-viti  dosledno  izvajanje  sprejetega družbenega dogovora o kadrovski politiki. Zagotoviti mo-rajo, da se na delovnih mestih od mojstra do direktorja, od učitelja do ravnatelja, od vodil-ne medicinske sestre do direktorja zdravstvene-ga doma ali bolnice, skratka na vseh delovnih mestih, na katerih imajo delavci opravka z vo-denjem, z odnosi do delavcev, z razvojem sa-moupravljanja,  nahajajo  in sprejemajo  ljudje, ki  so  moralno-politično neoporečni,  ljudje,  ki imajo za taka delovna mesta strokovne kvali-tete, ki imajo vse kvalitete za delo  z ljudmi. DPO morajo vztrajati, da se na navedenih de-lovnih mestih nahajajo in sprejemajo ljudje, ki poznajo in sprejemajo samoupravno socialistič-no usmeritev in naloge, ki izhajajo iz nadaljnje-ga družbenogospodarskega razvoja.
23.   Občinska skupščina priporoča vsem or-ganizacijam združenega dela,  da se v prihod-njem obdobju sklicuje zasedanja, posvetovanja in sestanke samoupravnih organov predvsem v popoldanskem času. Delovni čas, ki je že tako skromno uporabljen, naj bo namenjen le kon-kretnemu delu za realizacijo proizvodnih obvez-nosti vsakega posameznika v delovnem proce-su. V delovnem času naj bodo izjemoma le tisti sestanki, ki terjajo pomembne in neodložljive dogovore za delovne, ekonomske ali družbeno-politične akcije. V popoldanskem času naj  se sklicujejo vse seje in sestanki družbenopolitič-
nih organizacij, delegatskih skupin in skupine samoupravnih interesnih skupnosti.
24.  Da bi dosegli večjo učinkovitost v sta-bilizacijskih naporih, je obvezno, da koordina-cijski odbor, ki je imenovan v okviru OK SZDL, še naprej redno spremlja napore delovnih orga-nizacij v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter zasebnem sektorju po programu družbeno-političnih aktivnosti, da redno poroča OK SZDL o svojih ugotovitvah in sprejetih ukrepih, ker bo s tem zagotcvljeno, da se bodo sprejeta sta-lišča in sklepi uresničevali, na ta način pa ures-niči tudi naša samoupravna in ustavna oprede-litev.
25.   Sprejeta stališča, priporočila in sklepe morajo obravnavati vsi samoupravni organi v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. O skle-pih, ki jih bodo sprejeli v zvezi s tem, morajo obvestiti vse delovne ljudi in občane in občin-sko skupščino. Z informacijo, ki jo morajo po-slati občinski skupščini do konca septembra te-ga leta, morajo dostaviti tudi svoj stabilizacij-ski program.
Za uresničitev te naloge so osebno odgo-vorni p"redsedniki samoupravnih organov in in-dividualni poslovodni organi v OZD, TOZD v gospodarstvu in družbenih dejav.nostih.
To so poglavitne osnove, da se bodo stališča, priporočila in sklepi, ki jih bo sprejela občin-ska skupščina dosledno uresničil in da se bodo uresničili akcijski in stabilizacijski programi, ki bodo sprejeti v gospodarstvu in družbenih služ-bah ter občinski upravi naše občine. Ob aktiv-nem sodelovanju vseh delovnih ljudi in obča-nov so tudi to osnove, da se šišensko gospodar-stvo čimprej stabilizira in porok, da bo naša na-daljnja pot v izgradnji samoupravne socialistič-ne družbe bolj plodna in bolj uspešna.
K točki 3
Sprejet je bil odlok o obveznem fluorogra-firanju prebivalstva v občini Ljubljana-Siška v letu 1975.
K točki 4
Vprašanja delegatov in odgovori so objav-ljeni v posebni rubriki Javne tribune.
BELEŽKE
3. Zaposlenost in osebni dohodki
Po bilančnih podatkih (podatki iz perio dionih obraounov) je stanje zaposlenosti v
OZD (in TOZD) s sedežem na območju obči-ne bilo naslednje:
I. poll. 74
I. poll. 75
Indeks
Stanje zaposlenih (papreoje konec mesecev) Stanje zaposlenih (izračun iz ur) Razlika v %
Ti podatki nam lahko služijo pri izraču-navanju povprečno vkalkuliranih osebnihdo-hodkov, produktivnasti in drugih kazalcev, ki so vezani na perk>dične obračune. Kažejo nam tudi, da se razlika med stanjem konec meseca in stanjem izračunainim iz delovnih ur manijša (manj nadur). Niso pa uporabni za analiiziranje zapaslenosti na abmočju ob-čine, >ker moramo upoštevati naslednje:
1. da primerjava ni točna, ker nimamo po-datkov periodičnih oforačunov za uvodoma navedene 4 TOZD. Če Sledmje izločimo tudi v letu   1975,   se zaposlenost po stanju konec
mesecev povečuje za 6,4 %, oziroma pri sta-nju ur za 4,9 %.
2. Da vsi zaposleni, ki so v podatkih pe-riodičmih obraounov ne delajo na območju občine, iker le-iti zajemajo tudi tiste delavce TOZD, ki delajo v obratih ali enotah izven šiške.
Zaradi navedenega meniimo, da je pre-gled zaposlenosti bolj realen iz podatkav sta-tistione RAD službe, ki zajema samo tiste delavce, ki delajo v TOZp na območju obči-ne — čisti teritorialni princip. Ta pregled pa izlkazuje:
Povrpreoje 74
I. poU. 75
Indeks
Zaposlenost v gospodarstvu Zaposlenost v negosipodarstvu Skupaj zaposleni v občini
Ti podatki nam kažejo, da zaposlenost na-rašča prek vseh postavljenih okvirov in to taiko v občini, kot tudi v obratih TOZD izven občine.
Osebni dohodki (iz delitve idohadka po pe-riodionih obračiinih TOZD) so se v primer-javi z istim dbdobjem lanslkega leta v masi pavečali za 38,8 °/o. Glede na to, da je zapo-slenbst (po podatkih periodičnih obračunov
22.819
2.299
25.127
24.253
2.492
26.745
106,2 108,3 106,4
— na podlagi ur) porastla za 13,3 % so oseb-ni dohodki po zaposlenem višji za 22,1 % brato in za 22,9 % neto.
Po podatfeih RAD službe so poprečni neto osebni dohodki po zaposlanem znašali v le-tu 1974 (12-mesečno povprečje) 2.868 din, po-vprečje I. pdlletja 1975 pa zinaša 3.368 din. Letošnje povečanje na povprečje lanskega le-ta znaša 17,4 %.
RAZVOJ PO POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOGAH
Industrija
V občini je najmočneje raavita industrija, ki je v letošnjeini prvein poffletju ustvar&a 56,4 % celotnega dohodka gospodarstva obči-ne in 76,3 % skupnega družbenega bruto pro-
dukta; Od skupnega števila zaposlenih dela v Midustriji 70 °/o.
Primerjalni podatki po periodienih obra-čunih so naslednji:
Celotni dohodek Nabavna vrednost trg. iblaga Družbeni bruto produkt Porabljana sredstva Dosežen dohodek Pogodbene obveznosti Zakonsike obveznosti Dohadek za razdelitev
—  za osebne dohodke
—  ostanek dohodka
Izgdbe
V industriji so pri porastu družbenega bruto proizvoda za 42,1 % porastla porablje-na sredstva (brez trgovskega iblaga) za 41,4 % in je bil dosežen dohodek višji za 43,7 °/o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Rezultat je torej ugoden, dokaj boljši kot to velja za celotno gospodarstvo, saj dosežen
dohodek narašča hitreje od družbenega bni-to proizvoda. Zaradi hitrejšega porasta za-konskih, zlasti pa pogodbenih obvezaosti, je porast dohodka za razdelitev nekoliko nižji in znaša 41,4 %, Njegova delitev pa je na-slednja:
I. poll. 74
I. poll. 75
Indefcs
Bruto OD in dragi osebni prejemki Ostanek dohodka za sklade
Globalna delitev dohodka bi bila torej v skladu z resolucijo, saj osebni dohodki na-raščajo počasnaje kot dohodelk in tudi po-časneje kot sredstva za reprodukcijo in skla-de skuipne porabe.
Sredstva za reproduikcijo (lastna repro-dukcija in združevanje vlaganj v infrastruk-turo) ter za sklade skupne porabe so bila:
(v milijon din) I. poll. 74 I. poll. 75  Indeks
64,8 % 35,2 %
64,4 °/o 35,6 %
140,1 142,5
Ostanek dohodka      201,7 Amortizacija              101,5
Skupaj                       303,2
287,4 142,5 136,7 134,7 424,1         139,9
V primerjavi s celotnim gospodarstvom je industrija ustvarila 86,8 % vseh sredstev za reprodukcijo (lani 85,5 °/o), kar kaže da je v ugodnejšem položaju od drugih panog, ne glede na to, da so potrebe za razširjeno re-produkcijo v industriji največje.
Primerjava gibanja zalog:
I. poll. 74
(v milijon din) I. poll. 75
Indeks
Material in drobni inventar Nedokončana proizvodnja Gotovi izdelki Trgovsko blago Konsignacija dn Komisija Vsega zaloge
669,3
450,3
211,6
83,5
30,3
1.445,0
946,3
645,8
373,2
121,3
47,8
2.134,4
141,4
143,4 176,3 145,3 157,7 147,7 •
Zaloge v industriji predstavljajo 78,2 % (lani 77,1 %) vseh zalog v gospodarstvu, zato je razumljivo, da so porasti zalog v indu-striji dokaj enaki kot velja na splošno za zaloge, kakor je to obdelano v prvem delu poročila.
Kuipci in dobavitelji: I. poOl. 74
(v milijon din) I. poll. 75 Indetfes
Terjatve do
kupcev               1.208,6          1.541,1          127,5
Obveznosti
do dobaviteljev    572,9            866,1          151,2
Ce primerjamo terjatve do kupcev s ce-lotniin dohodkom industrije, je njihova ude-ležba 41,6% (lani 45,9%) in naraščajo ter-jatve počasneje od celotnega dohodka. Po tem približnem izračunu ugotavljamo, da kupci terjatve poravnavajo v povrpreeno 74,9 dneh (lani 82,6 dneh), kar je dokaj neugodno in tudi slabše kot to velja za celotno gospo-darstvo v Šiški.
Primerjava med obveznostmi do dobavi-teljev z realiziranimi porabljenimi sredstvi kaže, da znaša udeležba obveznosti 32,1 % (lani 29,7 %) in je poravnava obveznosti le-tos slabša saj znaša 57,8 dni, medtem ko je lani znašala 53,4 dni, vendar še vedno boljla kot izterjava terjatev do kupcev.
Zaposlenost in osebni dohodki:
Po podatkih periodionih obraounov se je zapaslenast v obravnavanem polletnem ob-dobju gibala takole:
I.poll. 74    I.poll. 75 Indeks
Tudi v gradbeništvu naraščajo porablje-na sredstva znatino hitreje od porasta celot-nega dohodka in porasta družbanega bruto proizvoda. Zato gradbeništvo zaostaja v re-alizaciji dohodka, še bolj pa na ostanku do-hodtka za sklade, medtem ko je udeležba asebnih dohodkov nad dagovorjenimi pro-porci in sicer:
I. poil. 74   I.poll. 75   Indeks
Osebni dohodki    82,0 %        83,3 %        143,3
Ostanek
dohodka                18,0%        16,7%        131,6
Sredstva iz ostanka dohodka in amorti-zacije, ki so predvsem namenjena za repro-dukcijo so dosežena:
(v milijon din) I. poll. 74  I. poll. 75 Indeks
Glede zaposlenosti in zaijemanja teh po-datkov veljajo enaike pripombe, kot so nave-dene v prvem delu tega poročila. Zato daje-mo pregled po podatkih statistične RAD službe.
Poprečje 1.1974
I. pall. 75   Indeks
Stevilo zaposlenih Popreoni neto mesečni oseb. doh. na zaposl.
Gibanje zalog:
Material in drob. inv. Nedovršena proizvodnja Gotovi iadelki Trgovsko btego Skupaj
11,3
4,9
16,2
44,6
52,6 1,5 0,2 99,0
14,8
6,3
21,1
67,9
62,4
0,8
5,0
136,1
131,0 126,9 130,2
152,0
118,5
67,5
1749,0
137,4
15.562          16.699          107,5
2.900           3.379          116,5
Porast skupnih zalog je nižji od občinske-ga poprečija in to predvsem zaradi znižanja nedovršene proizvodnje.
Kupci in dobavitelji:
Kljub temu da so poslovni rezultati in-dustrije nekoliko boljši od jpoprečja gospo-darstva občine, osebni dohodki naraščajo ne-koliko počasneje od poprečja in sicer za 0,8 indeksne točke.
Kmetijstvo
Od celotnega družbenega sektorja kme-tijstva ima na območju občine svoj delež le Kmetijska zadruga Medvode. Zato je udelež-ba družbenega sektorja kmetijstva v druž-benem proizvodu občine le neznatna, saj znaša komaj 0,1 % bmto družbenega proiz-voda oziroma 0,4 % celotnega dohodka (ko-aperanti).
V  tem primerjalnem obdobju je v kme-tijstvu celotni dohodek porastel za 11,7 %, družbeni bnito iproizvod pa je nazadoval za 7 %. Ustvarjeni dohodek je za 3,9 % višji od lanskega prvega polletja osebni dohodki iz delitve so za 19,4 % višji, bistveno pa se je poslabšala akumulativnost, to je ostanek od dohodka za sklade. Ker je kmetijska proiz-vodnja   tudi   močno   odvisna od sezonskih vplivov, bomo sposobni kmetijstvo podrab-neje analizirati šele ob predložitvi zaključ-nih računov.
Gradbeništvo
V   gospodarstvu   občine   dobiva gradbe-ništvo vse večji pomen saj narašča njegova udeležba v celotnem dohodku občine in že znaša 5,6 % (lani 4,7 %), kakor tudi v reali-ziranem bruto proizvodu, katerega udeležba znaša letos 8,5 % (lani 7,3 %). Od skupnega števila    zaposlenih    dela    v    gradbeništvu 10,9 %.
Osnovni podatki iz delitve dohodka za le-tošnje prvo poletje so naslednji:
(v milijan din) I. poll. 74   I. pall. 75 Indeks
Terjatve do kupcev Obveznosti do dobaviteljev
44,4 34,3
113,4 100,4
252,2 292,3
Tako terjatve, kot obveznosti so se neso-razmerno visoko povečale. Medtem, ko je la-ni znašala udeležba terjatev v celotnem do-hadku 20,3 % (paprečna poravnava v 36,5 dneh) znaša letos njihova udeležba že 30,7 % (poravnava v 55,2 dneh). Po enakem sistemu primerjava obveznosti s porabljenimi sred-stvi kaže, da se je njihova udeležba letos povečala od 23,7% na 37,7% in se je po-preona poravnava obveznosti podaljšala od 43 dni na 67,8 dni. Pomefflbna je tudi ugoto-vitev, da gradbeništvo počasneje poravnava lastne obveznosti od izterjave terjatev do kupcev.
Zaposlenost in osebni dohodki: Po podatkih periodičnih obračunov se je zaposlenost v gradbeništvu gibala takole:
I. poll. 74    I. poll. 75   Indeks
V primerjavi s poprečjem lanskega leta so se osebni dohodki po zaposlenem delavcu v gradbeništvu povečali za 19 % (poprečje gospodarstva 17,4 %).
Promet
Udeležba prometa v realizaciji celotnega dohodka gogpodarstva občine znaša 3 %, (la-ni 2,9 %) v realizaciji družbenega bruto pro-dukta pa 4,5 % (lani 4,6 %), pri čemer je treba upoštevati, da je v prometu 7,3 % od skupnega števila zaposlenih.
Primerjalni podatki iz periodičnih obra-
cunov so:
(v milijonih din) . poll. 74   I. poll. 75 Indeks
Zaradi visoke udeležbe porabljenih sred-stev in zlasti zakonskih obveznosti v celot-nem dohodku, oziroma v družbenem bruto proizvodu, relativno pada dohodek TOZD (indaks 128,8), zaradi apremenjenega razmer-ja med osebnimi dohodki in skladi pa tudi pada ostanek dohodka (indeks 113,6). Delitev dohodka na osebne dohodke in sklade je na-slednja:
I. poll. 74   I. poll. 75   Indeks
Bruto osebni dohodki in oseb-ni prejemki Ostanek dohodka
za sklade
87,3 12,7
11,2
131,1 113,6
Že dosedanja nizka akumulacija se zaradi tega še zmanjšuje. Sredstva za razširjeno re-produkcijo so kljub temu višja, ker obraču-navajo sorazmerno visoko funkcionalno amortizacijo.
(v milijonih din) I. poll. 74   L.poll. 75   Indeks
Ostanek dohodka      5,5            6,2            113,6
Amortizacija              22,8          30,8            134,7
Skupaj                       28,3          37,0            130,7
Zaloge v prometu so se gibale takole:
(v milijonih din) I. poll. 74  I.poll. 75  Indeks
Material in drob.
inventar                       4,8            8,2            172,0
Nedovršena
proizvodnja                  —            0,1              —
Skupaj zaloge             4,8            8,3            172,8
Zaloge, ki predstavljajo predvsem pogon-ska goriva in rezervne dele, minimalno bre-menijo poslovne sklade TOZD, saj predstav-Ijajo v letošnjem prvem poilletju komaj 4,2 % celotnega dohodka, zato tudi indeks poveča-nja zalog (172,8) ni problematičen.
Kupci in dobavitelji:
(v milijonih din) I. poll. 74   I.poll. 75   Indeks
Terjatve
do kupcev                31,3            50,9            162,8
Obveznosti do
dobaviteljev             30,8            41,8            135,5
Če primerjamo terjatve do kupcev s ce-lotnim dohodkom znaša njihova udeležba 25,8 % ali poravnava v 46,4 dni (lani 22,6 % ali 40,7 dni). Primerjava obveznosti do do-
baviteljev s porabljenimi sredstva pa kaže udeležbo obveznosti 33,7 % ali poravnava v 60 dneh (lani 35,7 % ali 64,2 dni).
Zaposlenost in osebni dohodki:
Po podatkih periodičnih obračunov se je zaposlenost gibala takole:
I. poll. 74    I. poll. 75    Indeks
Zaposleni po stanju konec mesecev Zaposleni po stanju iz ur
1.211 1.398
1.321 1.521
109,1
108,8
Po podatkih statistične RAD službe:
popr. 74    I. poll. 75    Skupaj
Število
zaposlenih             1.711            1.779            103,9
Poprečno neto
mesečni OD         3.428            3.995            116,5
Trgovina
Po ustvarjenem celotnem dohodku in družbenem bruto proizvodu je trgovina na drugem mestu v občini. Njena udeležba v celotnem dohodku znaša 31,6 % (lani 33 %), v družbenem bruto proizvodu pa 6,2 % (lani 5,7 %). V trgovini dela 4,8 °/o vseh zaposle-nih v gospodarstvu občine.
Osnovni podatki delitve celotnega dohod-ka so:
(v milijon din) I. poll. 74 I. poll. 75   Indeks
Celotni doh.              1.551,2      2.076,2       133,8
Nabavna vred.
trg. blaga                  1.379,6       1.806,3       130,9
Družbeni bruto
produkt                        171,6         269,9       157,2
Porabljena
sredstva                     1.472,1       1.974,8       134,1
Dosežen dohodek          79,1          101,4       128,5
Poaodbene
obveznosti                       6,4             9,9       155,3
Zakonske
obveznosti                       8,9           11,9       133,5
Dohodek
za razdelitev                  64,2           81,7       127,4
—  za osebne
dohodke                    40,4           55,1       136,4
—  ostanek dohodka     23,8           26,6       112,0 Izguba                              0,4             2,0       565,3
Tudi v tej panogi zaostajajo z ustvarja-njem dosežena dohodka in dohodka za raz-delitev, še manjši pa je porast dohodka za sklade. Torej se njihoya akumulacija občut-no manjša in ne pokriva niti letošnje infla-cije. Funkcionalna amortizacija, :ki se rela-tivno zmanjšuje (indeks 97), stanja ne izbolj-šuje. Skupna sredstva za reprodukcijo bi bi-la naslednja:
(v milijon din) I.poll. 74   I. poll. 75   Indeks
Ostanek dohodka      23,8         26,6           112,0
Amortizacija                 7,7            3,Ž          105,1
Skupaj
31,5
34,8
110,4
Gibanje zalog:
(v milijon  din)
I.poll. 74   I. poll. 75   Indaks
Material
in družb inv.              23,4          35,2          150,5
Gotovi izdelki                —            0,2             —
Trgovsko blago        259,8        362,0          139,4
Skupaj
283,2        397,4
140,4
V primerjavi s celotnim dohodkom pred-stavljajo zaloge 19,1 %, ali približno 10-krat-no obračanje v letu, medtem ko je tak izra-čun za lani predstavljal 18,2 °/o, oziroma 11-kratno obračanje. Iz tega lahko sklapamo, da se ne samo v proizvodnji, pač pa tudi v trgo-vini povečujejo zaloge.
Kupci in dobavitelji: I. poll. 75
(v milijon din) I. poll. 74   Indeks
Terjatve
do kupcev               305,8         464,9          152,0
Obveznosti
do dobaviteljev      320,2         451,6          141,1
Primerjava terjatev do kupcev s celotnim dohodkom kaže, da predstavljajo terjatve 22,4 % (lani 19,7 %), poravnava v 40,3 dni (lani 35,5 dni). Primerjava obveznosti do do-baviteljev s porabljenimi sredstvi pa daje 22,8 % udeležbo ali poravnavo v 41 dneh (la-ni 21,7 %, oziroma 39,1 dni). Značilno je, da trgovina kljub sorazmerno visokem koefici-entu obračanja zalog, svoje obveznosti po-ravnava počasneje ikakor pa ji kupci porav-navajo terjatve. Evidentno je, da nimajo dq-volj obratnih sredstev in isi manjkajoča pri-dobivajo z zadrževanjem poravnavanja ob-veznosti.
Zaposlenost in dohodki.
Iz podatkov periodičnih obračunov izhaja:
I.poll. 74   I.poll. 75   Indeks
Zaposleni po stanju konec mesecev .Zaposleni po stanju ur
1.804 1.799
2.006 1.974
111,2
109,7
po podatkih statistične RAD službe
Poprečje 74 I. poll. 74   Indeks
Zaposleni                 1.048          1.173          111,9
Poprečni neto
mesečni osebni
dohodki                   2.851          3.402          119,3
Porast osebnih dohodkov je hitrejši od občinskega povprečja, čeiprav so poslovni re-zultati slabši od občinskega povprečja.
Gostinstvo in turizem
V gostinstvu so bili v letošnjem prvem polletju doseženi naslednji rezultati:
(v milijon din) I.poll. 74   I.poll. 75   Indeks
Celotni dohodek        35,1          48,0          136,9
Nabavna vred.
trgov. blaga                 2,9           3,6         126,8
Družbeni bruto
proizvod                     32,2          44,4          137,8
Porabljena
sredstva                      20,7          29,3          141,6
Dosežen dohodek       14,4          18,7          130,1
Poaodbene
obveznosti                    0,6           0,6           98,7
Zakonske
obveznosti                    1,4           2,0          139,5
Dohodek
za razdelitev              12,3          16,1          130,6
—  za osebne
dohodke                  9,7          12,4          128,5
—  ostanek dohodka    2,6           3,7         138,5
Gostinstvo je letos v prvem polletju izka-zalo vvsok porast porabljenih sredstev, zato je doseženi dohodek za 6 točk nižji od celot-nega dohodka in dohodka ?a razdelitev, ven-dar so se razmerja v dohodku za razdelitev nekoliko izboljšala in sicer:
I. pall. 74   I. poll. 75   Indeks
Bruto OD in
osebni prejemki        78,5         77,2          128,5
Ostanek dohodka
za sklade                   21,5          22,8          138,5
Glede na to moremo sklepati, da je glo-balna delitev osebnih dohodkov y skladu z resolucijo. Sredstva za reprodukcijo pa zlasti zaradi znatnega povečanja amortizacije nad predpisano stopnjo (indeks 223,7) ugodno na-raščajo:
(v milijon din) I. poll. 74 I.poll. 75  Indeks
Ostanek dohodka         2^6         3J          138^5
Amortizacija                   1,7          2,0           116,7
Skupaj
Gibanje zalog
4,3
5,7
132,5
(v milijon  din)
I.poll.74 I.poll.75   Indeks
Material in
drob. inventar               3,5          5,2          149,9
Trgovsko blago             0,2         0,4          144,4
Tudi v tej panogi je koeficient obračanja razumljivo zelo visok, vendar je letos neko-liko slabši. Letos so se zaloge obračale po letnem koeficientu 17, lani pa kar 19-krat.
Kupci in dobavitelji
(v milijon din) I. poll. 74  I. poll. 75   Indeks
Po enakih primerjavah, kot smo jih izde-lalli pri ostalih paiiogah, znaša udeležba kup-cev v celotnern dohodku 13,0 %, oziroma po-ravnava v 23,4 dneh (lani 9,9 % oziroma 17,8 dneh), udeležba dobaviteljev v porabljenih sredstvih pa 25,6 % ali poravnava v 46,1 deh (lani 31,8 % ali 57,2 dneh).
Za gostinstvo je značilno, da posluje z znatnimi obratnimi sredstvi, pridobljenimi od dobaviteljev, zaradi počasnejše poravna-ve svojih obveznosti, kar se je letos že ne-koliko spremenilo.
Zaposlenost in osebni dohodki.
Iz periodičnih obračunov je razvidno na-slednje gibanje zaposlenih:
I. poll. 74  I.poll. 75  Indeks
Zaposleni po stanju konec mesecev:
—  gostinstvo
—  turizem
492 91
526 89
106,9 97,8
• Skupaj
Zaposleni po stanju iz ur:
—  gostinstvo
—  turizem
583
487 91
615
529 87
105,5
108,6 95,6
Skupaj                         578          616          106,6
Po podatkih statistične RAD službe:
popr. 74    I. poll. 75  Indeks
Poprečni oseb. dohodki
2.516
2.820
112,0
Statistična služba tudi obdeluje podatke o bivanju domačih in tujih gostov ter nji-hovih nočnin. Gibanja v primerjavi z lanskim prvim polletjern so naslednja:
I. poll. 74  I. poll. 75  Indeks
Stevilo gostov:
—  domačih
—  tujih
25.290 13.622
26235 12.945
103,7 95,0
Skupaj Število nočnin:
—  domačih
—  tujih gostoiv
38.912
45.730 24.918
39.180
49.195 21.521
100,7
107,6 86,4
Skupaj
70.654        70.716
100,1
Skupaj
3,7
5,6
149,6
Povprečni čas biyanja domačih gostov se je ndkoliko povečal in sicer od 1,8 na 1,9 dne-va, tujih gostov pa zmanjšal od 1,8 na 1,7 dneva. Domačih gostov je bilo največ iz SR Slovenije 9.000 nato iz SR Srbije 6.700, SR Hrvatske 4.700, SR Bosne in Hercegovine 3.800 itd. Od tujcev so bili najmočneje za-stopani gosti iz ZR Nemčije 4.100, Italije 2.700, Avstrije 1.000 itd. Nočnine doma-čih gostov se gibljejo od 7.300 do 8.700 me-sečno in so dokaj konstantne, nočnine tujih gostov pa so znašale v januarju 1.500 in so meseono naraščale tako, da so v juniju že znašala 7.200.
Obrt in komunala
Ti dve gospodarski panogi sta v občini do-kaj skromno zastopani, saj ustvarjata 2,1 % celotnega dohodka, oziroma 3,1 družbenega brato proizvoda. Njihova udeležba se v ob-ravnavanih dveh polletnih obdobjih ni spre-menila.
Po podatkih periodičnih bbračunov je bila v obrti dosežena naslednja delitev celotnega dohodka:
Primerjava delitve celotnega dohodka ka-že v vseh svojih kazalcih pozitivne tendence dobrega gospodarjenja oziroma ugodnih po-gojev poslavanja, saj so se stroški poslova-nja relativno znižali, zato obrt dosega boljši dohodek in višja sredstva za sblade.
Razmerja v delitvi dohodika na osebne dohodke in sklade so naslednja:
I. pol'1. 74  I. poll. 75  Indeks
Bruto osebni
dohodki in drugi
osebni prejemki        77,0         71,2          135,3
Ostanek dohodka
za sklade                    23,0          28,8          183,3
Skupna sredstva za reprodukcijo pa so:
(v milijon din) I. poll. 74 I.poll. 75  Indeks
Ostanek dohodka        6,9          12,7          183,3
Amortizacija                1,5            2,0          130,8
Skupaj                          8,4          14,7          175,0
Zaloge
V obrti zaznamujemo mnogo ugodnejša gibanja zalog, kot to velja za celotno gospo-darstvo, kakor je to razvidno iz naslednjega:
(v milijon din) I. poll.74  I. poll. 75  Indeks
Material in
drobni inventar         24,3          29,9          122,9
Nedovršena
proizvodnja                  6,0            6,8          113,2
Gotovi izdelki              2,4           4,1          171,2
Trgovsko blago           0,3           0,4          140,6
Skupaj                        33,0          41,2          124,8
Edino zaloge gotovih izdelkov so se ob-čutnejše povečaie, vendar zaradi nLzkega ob-sega niso pomambneje vplivale na porast skupnih zalog. Tudi koeficient letnega obra-čanja zailog je ugoden, saj znaša 6,4 (lani 5,6) in se še izboljšuje.
Kupci in dobavitelji
(v milijon din) I. poll.74 I.poll. 75 Indeks
Terjatve do kupcev   40,4          56,4          139,7
Obveznosti do
dobavitelljev                27,2          40,3          148,4
Primerjava terjatev do kupcev s celotnim dohodkom kaže, da so terjatve udeležene s 43 %, kar predstavlja povprečno poravnavo v 77,4 dneh (lani 43,8 % ali 78,8 dneh). Pri-merjava obveznosti do dobaviteljev s porab-ljenimi sredstvi pa kaže 50,5 % udeležbo, ali poravnavo 90,9 v dneh (lani 47,7 % ali 85,8 dni).
Zaposlenost in osebni dohodki:
a)  po podatkih periodičnih obračunov
I.polL 74 I. poll. 75  Indeks
Zaposleni po stanju konec mesecev
—  obrt                    1.055    •      1.107          104,9
—  komunala               38              38          100,0 Skupaj                    1.093          1.145          104,7
Zaposleni po stanju ur
—  obrt                     1.093          1.144          104,7
—  komunala               42              42          100,0 Skupaj                     1.135          1.186          104,5
b)  po podatskih RAD službe
I.poM. 75  Indaks
povpreč. 74
Stevilo zaposlenih
—  obrt                     1.042          1.079          103,5
—  komuinala               37              37          100
Povprečmi osebni dohodki po zaposlenemi
—  obrt                    2.877          3.356          116,6
—  komunala           2.779         3.406          122,5
V gospodarstvu občine je bil v letošnjem prvem polletju ustvarjen celotni dohodek v višini 6,570.418 din, od tega v prvem četrt-letju 46,1 %, v drugom pa 53,9 °/o. Doseženi dohodek, ki je znašal 1,366.822 din pa je bil realiziran v prvem četrtletju v višini 49 %, v drugem četrtletju pa v višini 51 °/o, kar pc> meni da je ekonomičnost padla v večji meri v drugem četrtletju. Po posameznih pano-gah so ta razmerja naslednja:
I. četrtletje         II. četrtle^je
S
c u
!1*
B%f
\h
Industrija
Kmetijstvo
Gradbeništvo
Promet
Trgovina
postinstvo
in turizem
Obrt
Komunala
Skupaj
49
49,6
34,6
47,7
43,9
43,2 42,9 33,8 46,1
50,4
52,9
44
45,3
50,5
41,3 44,8 42,5 49,0
51
50,4
65,4
52,3
56,8
56,8 57,1 66,2 53,9
49,6
47,1
56
54,7
49,5
58,7 55,2 57,5 51,0
Ekonomionost se je dvignila le v prometu in gostinstvu, čeprav vse panoge v drugem četrtletju dosegajo višji celotni dohodek in razen industrije, kmetijstva in trgovine tuidi višji dosežen dohodek.
    Zunanjetrgovinsko poslovanje
A. Izvozna dejavnost
Na območju občine izvaža svoje proizvode ali storitve 28 industrijskih, 1 gradbena in 1 pro-metna OZD, torej skupaj 30 organizacij združe-nega dela.
Po statističnih podatkih, ki zajemajo izvoz proizvodov in stofitev ne glede ali je bilo izvo-ženo direktno po sami OZD ali preko registri-ranega izvoznika, oziroma proizvodnjo polizdel-kov, ki se izvozi po drugih proizvajalcih v fi-nalnih izdelkih, izhaja, da je bilo v letošnjem prvem   polletju   skupaj   izvoženo v vrednosti
32,464.363 USA $, kar je 22,3 % več kot v ena-kem obdobju lanskega leta.
Plan izvoza za leto 1975 so OZD postavile v višini 87.6 milijona dolarjev in je bilo torej v prvem polletju realizirano 37.6 % letnega plana. Tudi če upoštevamo dinamiko izvoza, ki je vse-lej v drugem polletju močnejša (lani je bilo v prvem polletju doseženo 42 °/0 letne realizacije izvoza), ne moremo pričakovati, da bo letošnji plan, ki je kar 39 % višji od lanske realizacije, v celoti dosežen.
Občutno izpod 50 % letnega plana so izvozile naslednje OZD:
Navedene OZD so v tem obdobju skupaj iz-vozile za 14.165.631 $, seštevek njihovih letnih planov pa znaša 52.013.857 $, torej znaša po-vprečna polletna realizacija komaj 27,2 %. Prav gotovo bodo nekatere OZD (Litostroj, Agrostroj, Galant, Torbica, PAP) zaradi dinamike zaklju-čenih poslov in zaradi splošnega povečanja iz-voza v drugem polletju, lahko dosedanji izpad nadoknadile in do konca leta dosegle postavlje-ni plan. Bolj vprašljivo pa je to pri nekaterih drugih OZD (Avtomontaža, Iska IEZE, Iskra Avtomatika in Slovenija vino), če bodo izpad izvoza v drugem polletju lahko nadoknadili, ker so se razmere na zunanjih tržiščih glede cen, izbire asortimanov in sprememb deviznih rezi-mov, bislveno spremenile.
Ostale OZD, ki v razpredelnici niso nave-dene, so letos v I. polletju skupaj izvozile za 18.258.732 $, seštevek njihovih planov pa znaša 35,645.370 $, torej znaša poprečna realizacija letnih planov izvoza 51,3 %. Upoštevajoč že do-seženo večjo intenzivnost pri njihovem vklju-čevanju na zunanja tržišča, lahko pričakujemo, da bodo le-te OZD svoje letne plane izvoza do-segle in celo presegle.
Iz priloženih tabel je razvidno, da je bilo gle-de na valutna področja izvoženo:
—  v države s čvrsto valuto — 18,259.347 $ ali 56,2 %,
—  v vzhodne države — kliring —• 14,205.016 $ ali 43,8 %,
medtem, ko v države ostalega kliringa v tem. obdobju nismo ničesar izvozili.
B. Uvoz reprodukcijskih materialov in surovin za proizvodnjo
Na podlagi zbranih podatkov o uvozu repro-dukcijskih materialov in surovin, ki ga potre--bujejo OZD v Siški za lastno proizvodnjo izha-ja, da je bilo v obdobju januar—julij 1975 uvo-ženo v skupni vrednosti 498,6 milijona dinarjev. Računajoč poprečni tečaj 17,00 din za USA $ bi vrednost uvoza znašala 29,330.352 $. Če ta uvoz repromaterialov in surovin primerjamo z izvo-zom v istera obdobju, ki je znašal po dolarski vrednosti 32,464.363 $ vidimo, da zaenkrat uva-žamo nekoliko manj, kot znaša izvoz proizvodov in storilev. Razmerje med izvozom in uvozom je 100 : 90. V lanskem letu je izvoz znašal 63,1 milijona $, uvoz pa 66,3 milijona dolarjev in je razmerje med izvozom in uvozom znašalo 100 : 105. Ce se bo letošnji trend nadaljeval, moramo
sklepati, da so ob začetku leta sprejeta stališča občinske skupščine o zmanjšanju uvoza in po-večanju izvoza rodila določene sadove.
Po regionalni usmeritvi so OZD uvažale iz naslednjih področij:
—  iz držav s čvrsto valuto za 25,546.588 $ ali 87,1 %,
—  iz vzhodmh držav — kliring za 2,394.529 dolarjev ali 8,2%,
—  iz držav ostalega kliringa za 1,389.235 $ ali 4,7 %.
Ta podatek, iz katerega je razvidno, da naš uvoz surovin in repromaterialov pretežno priteka iz držav konvertibilnega področja, je vsekakor mnogo manj ugOden. Medtem, ko smo na konvertibilna področja izvozili za 18,2 mili-jona dolarjev, smo iz teh držav uvozili za 25,5 milijona dolarjev. Uvoz je torej za 40 % večji od izvoza, saj znaša razlika kar 7,3 milijona do-larjev. Zato je toliko bolj pomembno stališče, ki so ga sprejeli zbori občinske skupščine na zasedanju 21. julija, da naj OZD svoje pomerab-nejše nabave surovin, repromateriala, rezervnih delov iz uvoza vežejo na prodajo naših izdelkov na tujem trgu.
Glede na devizne režime je bil uvoz izvršen:
—  po LB režimu (prosti uvoz) 2,914.941 % ali 74,7 o/o,
—  po    DK    režimu     (devizni    kontingent) 1,626.588 $ ali 5,5%,
—  po    RK    režimu    (blagovni    kontingent) 1,794.647 $ ali 6,2%,
—  po GDK režimu (globalna devizna kvota) 3,314.706 § ali 11,3%,
—  iz retencije (devize ustvarjene z izvozom) 679.470 $ ali 2,3 %.
C. Devizna bilanca
Kljub sorazmerno ugodnim podatkom glede razmerja med izvozom proizvodov in uvozorn repromaterialov, so pri nekaterih OZD znatno slabša razmerja. Ta razmerja pa nikakor ne smemo togo ocenjevati samo glede na navede-ne številčne podatke, če istočasno ne ocenjuje-mo specifičnosti proizvodnje teh OZD, njihov pomen in možnosti glede zamenjave tujih suro-vin z domačimi ali povečanjem izvoza lastnih proizvodov.
Ne glede na navedeno pa dajemo—pregled izvoza in uvoza posameznih OZD v letošnjem prvera polletju. Razvidno je tudi kolikšen je delež uvoza v izvršenem izvozu in to za letošnje I. polletje in za leto 1974:
Izvoz $ 1—6/75
Unitas                                                    290.725
K O T                                                       86.017
LitostroJ                                              3,734.378
Agrostroj                                             3,582.350
Avtomontaža                                         332.621
IMP — TRAA                                        183.182
TIKI                                                       342.284 ZG — Podjetje za vzdrževanje
voz in stiojev                                       —
Elektromehanika                                      68.630"
ISKRA IEZE                                        2,777.837
ISKRA Naprave                                     132.157
ISKRA Orodjarna                                   90.998
ISKRA Avtomatika                  '              653.169
ISKRA Zarnice                                      350.150
Donit                                                   3,511.898
Lek                                                      5,977.729
Baver Pharma                                        132.140
Color                                                   2,109.475
Plutal
Slovenijales —¦ Sora
Mobilia
Celuloza
Dekorativna
Tkalnica Vižmarje
Tekstilna Medvode
Rašica
Galant
Torbica
Dežnik
Union
Slovenija vino
PAP
Standard Invest
Viator
* Izvoz in uvoz Avtomatike za leto 1974 vključen v Iskri IEZE.
'* Podatki vzeti iz vprašalnika, ki so ga iz-polnjevale OZD v juliju in niso statistično ob-delani.
Ta pregled, naj služi kot orientacija samo-upravnim in poslovodskim organom v OZD pri obravnavanju in načrtovanju ukrepov za pove-čanje izvoza in za nadomestitev uvoznih suro-vin z domačimi.
STALIŠCA IN ZAKLJUCKI IZVRŠNEGA SVETA OBCINSKE SKUPSCINE
Uvodoma opozarjamo vse družbene in gospo-darske faktorje na stališča, sklepe in priporo-čila, ki jih je sprejela občinska skupščina na skupnem zasedanju dne 21. julija 1975 in so bila objavljena v 119/120. številki Javne tribune ju-lij-avgust 1975.
Ti sklepi, stališča in priporočila so osnove akcijskega in stabilizacijskega programa vseh družbeno-političnih in gospodarskih organizacij in jih morajo dosledno izpolnjevati.
Polletno poročilo o gospodarskih gibanjih nakazuje nekatere probleme, do katerih mora-mo biti posebej pozorni, in sicer:
—  stroški poslovanja rastejo hitreje kot ce-lotni dohodek in družbeni bruto proizvod,
—  tudi zakonske in pogodbene obveznosti naraščajo hitreje kot narašča celotni dohodek,
—  kot posledica takih porastov pa zaostaja dohodek za razdelitev,
—  v odnosu na isto obdobje lanskega leta so se izgube povečale,
—  akumulacija (amortizacija in ostanek do-hodka) zaostaja za porastom celotnega dohodka,
—  zaloge materiala,   nedovršene   proizvod-nje, gotovih izdelkov in trgovskega blaga ne-normalno naraščajo,
—  tudi terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev so znatno previsoke,
—  porast zalog, terjatev do kupcev ter ob-veznosti do dobaviteljev zmanjšujejo likvidno sposobnost   delovnih   organizacij   in   nevarno ogrožajo socialno varnost njihovih delavcev,
—  nadaljuje se ekstenzivnost v zaposlova-nju,   ki  raste  nad  stopnjo  rasti  zaposlovanja, sprejeto z resolucijo v gospodarskem in družbe-nem razvoju v letu 1975,
—  čeprav izvoz v odnosu na lani narašča, je v  realizaciji  letošnjega   plana  v  močnem  za-ostanku,
—  uvoz surovin je tako po svojem obsegu, kot po usmerjenosti na zahod neugoden.
Glede na navedene ugotovitve je treba v okviru vseh že sprejetih stališč po zveznih in občinskih organih, vse TOZD in njihove asocla-cije še posebej opozoriti in zadolžiti:
—  da   povečajo   in   izboljšajo   regionalno usmerjenost izvoza,
—  da s preusmeritvijo na domače surovine in na uvoz surovin iz vzhodnoevropskih držav zmanjšajo uvoz surovin iz zahoda,
—  da vežejo uvoz surovin z izvozom last-nih izdelkov ali izdelkov drugih TOZD,
—  da v okviru akcijskih in stabilizacijskih programov s posebnim poudarkom spremljajo varčevanje s surovinami in repromaterialom in racionalnejšo porabo sredstev za režijo,
—  da   z   najostrejšimi   ukrepi  preprečujejo nadaljnji porast vseh vrst zalog, zmanjšajo roke izterjave do kupcev in roke poravnave obvez-nosti do dobaviteljev,
—  da sredstva akumulacije, zlasti primeren delež   ostanka   dohodka  namenijo  poslovneiuu skladu na povečanje obratnih sredstev, sredstva amoi tizacije pa uporabijo v najbolj smotrna vla-ganja v modernizacijo tehnologije v cilju dose-ganja večje produktivnosti,
—  da   pri   zaposlovanju   zasledujejo   večje ekonomske učinke in akumulacijo, ki bo omo-gočala tudi vlaganja v superstrukturo (šolstvo, varstvo, družbeni standard),
—  rast osebnih dohodkov je globalno uskla-jena z resolucijo, vendar so močna odstopanja tako navzgor kot navzdol v posameznih TOZD. Zato morajo TOZD na svojem področju nadalj-njo rast osebnih   dohodkov   uskladiti  s   samo-upravnimi sporazumi,
—  da TOZD, kl so zaključile I. polletje z iz-gubo izdelajo posebne analize iz katerih bo mo-goče ugotoviti povzročitelje negativnega rezul-tata. Izvršni svet   skupščine   pa   mora   s   temi TOZD proučiti problematiko in prispevati svoj delež k naporom za saniranje teh problemov,
—  da izvršni svet skupščine obcine in izvr-šilni odbori SIS analizirajo splošno in skupno porabo, ter programe nadaljnjega razvoja teh dejavnosti prilagodijo tako, da splosna in skup-na poraba v nobenem primeru ne bo dodatno bremenila sredstva gospodarstva.
Izvršni svet je poročilo 6 gospodarskih gi-banjih v I. polletju 1975 obravnaval na svoji se-ji dne 19. avgusta, sprejel sklepe in stališča kot so navedena in daje poročilo s temi sklepi v obravnavo delegacijam in konferencam delega-cij Skupščine občine Ljubljana-Šiška.
Medobčinski svet SZDLljubljanske regije
PREDLOG
Upoštevajoč skupne potrebe in interese de-lovnih ljudi in občanov, njihove samoupravne pravice in obveznosti, ki jih uresničujejo v te-meljnih družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih, določa 74. člen ustave SR Slovenije način financiranja tistih potreb, ki jih delovni ljudje in občani zadovoljujejo v svojih krajev-nih skupnostih.
Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov ter opravljanje -nalog, de-lovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom in družbenim do-govorom, na podlagi plana in programa razvoja KS ter v skladu s statutom skupnosti in občine, združujejo svoja sredstva tudi z delom sredstev,
ki jih za zadovoljevanje skupnih potreb v kra-jevnih skupnostih namenijo delavci temeljnib. organizacij združenega dela, samoupravnih or-ganizacij in drugih delovnih skupnosti ter dru-gi udeleženci samoupravnega sporazuma.
Da bi se določilo 74. člena ustave SR Slove-nije enotneje uresničevalo predvsem pa, da bi to določilo uresničevali vsi delovni ljudje in občani, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih delovnih skupnostih in samoupravnih organizacijah zunaj območja kra-jevne skupnosti, v kateri živijo in zadovoljujejo svoje potrebe
SKLENEJO
občinske skupščine, občinske konference SZDL, občinski sveti zveze sindikatov občin: Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Lo-gatec,  Vrhnika,  Ljubljana-Bežigrad,  Ljubljana-
Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, ter skupščina mesta Ljub-Ijana, mestna konferenca SZDL Lj., mestni svet zveze sindikatov Ljubljana na podlagi 186. člena in v zvezi s 74. in 143. členom Ustave SR Slo-venije
    DRUŽBENI DOGOVOR
o načinu združevanja sredstev, ki jih za zado-voljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organi-zacijah združenega dela, samoupravnih organi-zacijah in drugih delovnih skupnostih (v nadalj-nem besedilu; družbeni dogovor).
1.  člen
S tem družbenim dogovorom se podpisniki dogovorijo, da bodo na območju svojih občin oz. mesta Ljubljana pobudniki za sklenitev sa-moupravnih sporazumov.
Na osnovi samoupravnega sporazuma se krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela ter druge samoupravne organi-zacije in delovne skupnosti dogovorijo za načia zbiranja in uporabo sredstev, ki jih delavci te-meljnih organizacij združenega dela in drugi zavezanci saraoupravnega sporazuma skladno s 74. členom ustave SR Slovenije, namenijo za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov v krajevnih skupnostih.
Tako dogovorjena in zbrana sredstva se mo-rajo namenjati le za potrebe delovnih ljudi — občanov v kraju bivanja, ki jih opredelijo v svojem programu dela.
2.  člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se do-govorijo in obvežejo, da bodo postopek za skle-nitev samoupravnih sporazumov začeli takoj. V samoupravnih sprazumih naj se določi način združevanja sredstev, višino vsakoletnega pri-spevka ter način delitve sredstev, pri čemer se upošteva:
—  da bodo pogoji življenja delovnih ljudi v krajevnih skupnostih odvisni predvsem od re-zultatov njihovega lastnega dela, ki jih zavest-no in na samoupravni način usmerijo v KS, v kateri prebivajo,
—  da bodo izdelani programi in plani razvo-ja krajevnih skupnosti osnova za združevanje in razporejanje sredstev,
—  da bodo v programih razvoja KS sofinan-cirale   dejavnosti   ljudske   obrambe,   družbene samozaščite in civilne zaščite,
—  da bodo programi KS zagotavljali pogoje dela družbenopolitičnim organizacijam na svo-jem območju,
—  da bodo krajevne skupnosti   na   osnovi srednjeročnih programov razvoja sprejele letne programe najkasneje do 1. 12. za prihodnje leto,
—  da bo samoupravni sporazum zagotavljal potrebno vzajemnost in solidarnost financiranja skupnih potreb v krajevnih   skupnostih,   med njimiin med delovnimi ljudmi in občani,
—  da   bodo   v   samoupravnem   sporazumu opredeljeni kriteriji  in osnove, ki bodo zago-tavljale praktično uresničevanje načela vzajem-
. nosti in solidarnosti,
—  da bo združevanje in delitev na ta način zbranih sredstev potekalo po samoupravnih na-čelih in da bo zbirni račun na ravni občine za ta sredstva pomenil le pretok zbiranja.
3.  člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma v ob-čini so: temeljne in druge organizacije združe-nega dela ter druge delovne skupnosti, skupno-sti obrtnikov in drugih samostojnih poklicev in krajevne skupnosti.
Samoupravni sporazum se praviloma sklepa za srednjeročno (petletno) obdobje. Po dogovo-ru v samoupravnem sporazumu določenega šte-vila podpisnikov pa se lahko spremeni tudi po-prej.
4.  člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma se mo-rajo najkasneje do 31. 12. v tekočem letu dogo-voriti, kolikšen znesek bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih or-
ganizacij in drugih delovnih skupnosti ter dru-gih zavezancev samoupravnega sporazuma, pri-spevali za potrebe krajevnih skupnosti.
V  letu 1976 se dogovore za prispevek naj-manj 200 din na zaposlenega delavca. Ta znesek pa se vsako prihodnje leto valorizira v skladu z resolucijo o družbeno ekonomski politiki.
5.  člen
Sredstva, ki jih na osnovi tega družbenega dogovora in občinskega samoupravnega spora-zuma namenijo delavci TOZD in drugih organi-zacij in skupnosti za financiranje programov KS gredo v breme njihovega dohodka.
6.  člen
V  samoupravni sporazura je treba vnesti do-ločbe, s katerimi se temeljne in druge organi-zacije združenega dela, samoupravne organiza-cije   ter  druge  delovne   skupnosti  zavezujejo, da bodo v šporazumu določen del sredstev, na-menjen za potrebe krajevnih skupnosti, odva-jale po zaključnem računu, najkasneje do konca prvega četrtletja oz. v roku, ki je določen s samoupravnim sporažumom, na posebne zbirne račune.
Sredstva za financiranje skupnih potreb de-lovnih ljudi v krajevnih skupnostih se odvaja-jo sorazmerno številu zaposlenih na dan 31. 12. preteklega leta po njihovem prebivališču na območju tistih občin oz. KS, za katere je skle-njen samoupravni sporazum na podlagi tega dogovora.
Prispevek na zaposlenega se obračunava v višini, kot jo določa samoupravni sporazum, ki velja na območju občine, kjer ]e sedež temeljne organizacije združenega dela, samoupravne or-ganizacije in drugih delovnih skupnosti ter dru-gih zavezancev iz samoupravnega sporazuma.
7.  člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvežejo, da bodo na podlagi 5. člena obraču-nali in odvajali prispevek tudi za delavce, ki bi-vajo v občinah zunaj Ijubljanske regije.
8.  člen
Sorazmerno prispevkom zaposlenih odvajajo sredstva za financiranje potreb krajevne skup-nosti tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in podobne dejavnosti ter de-lovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetni-ško, kulturno in drugačno svobodno poklicno dejavnost.
9.  člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma bodo vsako leto posebej sporazumno razporedili sred-stva posameznim krajevnim skupnostim in upo-števali prioritetne naloge na podlagi sprejetih programov in planov. Hkrati bodo določali ustrezna sredstva za solidarno prelivanje v tiste krajevne skupnosti, ki nimajo niti minimalnih lastnih virov sredstev.
Sistem, osnove in merila za solidarnostno prelivanje sredstev je potrebno v občinah vsa-ko leto posebej dogovoriti.
10.  člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma se do-govorijo za svoj organ, ki bo spremljal izvaja-nja samoupravnega sporazuma, ki zlasti:
—  na podlagi sprejetih programov in planov razvoja krajevne skupnosti pripravi predlog de-litve   zbranih   sredstev in ga daje v razpravo vsem podpisnikom;
—  spremlja in skrbi, da se razdeljena sred-stva uporabljajo skladno s samoupravnim spo-razumom ter o svojih ugotovitvah redno obve-šča vse podpisnike;
—  daje predloge za urejanje spornih vpra-šanj, za eventuelni   postopek   pred   sodiščem združenega dela ali pred drugimi organi, ki so pristojni za ugotavljanje kršitev samoupravne-ga sporazuma;
—  skrbi za skladnost samoupravnega spora-zuma z družbenim dogovorom;
—  obvešča javnost o realizaciji samouprav-nega sporazuma in opravlja še druge naloge, ki mu jih zaupajo podpisniki.
11.  člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se ob-vezujejo, da bodo pripravili predloge samo-upravnih sporazumov, v skladu s tem družbe-
nim dogovorom in si prizadevali, da bodo pred-loženi samoupravni sporazumi po zakonitem postopku sprejeti in podpisani najkasneje do 1. 12. 1975.
12.  člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma se gle-de na specifične potrebe krajevnih skupnosti lahko sporazumejo o kriterijih vzajemnosti in solidarnosti s posebnim saraoupravnim spora-zumom.
13.  člen
Ta družbeni dogovor je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina podpisnikov.
14.  člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se do-govorijo za svoj organ, ki bo spremljal ures-ničevanje družbenega dogovora v mestu in v občinah ljubljanske regije.
15.  člen
Ta družbeni dogovOr začne veljati takoj, ko ga sprejmejo podpisniki in podpišejo njihovi pooblaščenci.
Stev.: 01-1/69
Datum: 25. 6. 1975                         Podpisniki:
Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije
DOGOVARJANJE
IN SPORAZUMEVANJE
O PROGRAMIRANJU IN
FINANCIRANJU KRAJEVNIH
SKUPNOSTI IZ SREDSTEV
ZDRUŽENEGA DELA
V LJUBLJANSKI REGIJI
Osrednja tema tretje skupne seje medobčin-skega sveta SZDL in sveta občin ljubljanske re-gije, 16. t. m. v Kamniku, je bila namenjena razpravi o predlogu družbenega dogovora o na-činu združevanja sredstev, ki jih za zadovolje-vanje in uresničevanje skupnih potreb in inte-resov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organi-zacijah združenega dela, samoupravnih organi-zacijah in drugih delovnih skupnostih (v nadalj-njem besedilu: družbeni dogovor).
Tudi o drugih virih in možnostih financiranja in programiranja dejavnosti v KS, ki jih zlasti opredeljuje 74. člen slovenske ustave, je bilo na skupni seji posvečeno več pozornosti, saj bomo morali tudi ostale vire jasno konkretizirati, da bi lahko KS vsaj za prihodnje leto imele obli-kovan stabilnejši sistem financiranja v luči no-ve ustave.
Medobčinska konferenca SZDL se je skupaj z vserni DPO in svetom občin ljubljanske regije že v začetku letošnjega leta z vso odgovornost-jo lotila konkretizacije ustavnih načel v zavesti da lahko uspešna rešitev te naloge veliko pri-pomore k nadaljnji krepitvi samoupravljanja v krajevni skupnosti, k programiranju in tudi uresničevanju programskih nalog v okviru med-sebojnega dogovarjanja in sporazumevanja za srednjeročno, pa tudi dolgoročno obdobje.
Menimo, da je prav predlog družbenega do-govora regije in občinski samoupravni sporazu-mi, ki se v tem času pripravljajo v vseh 13 ob-činah ljubljanske regije, najbolj realistična kon-kretizacija ustavnih načel in kongresnih reso-lucij ZK Slovenije in Jugoslavije na področju uveljavljanja interesov in potreb delavcev zdru-ženega dela v krajevni skupnosti.
1. V čem so glavne značilnosti medobčinske-ga družbenega dogovora za financiranje KSj
—  v vseh občinah in v mestu Ljubljana se s tem dogovorom zagotavlja enoten in usklajen pristop financiranja KS iz sredstev, ki jih namc-nijo delavci v TOZD, v samoupravnih in drugih delovnih skupnostih za zadovoljevanje, uresni-čevanje skupnih potreb na osnovi srednjeročnih in letnih programov dela KS,
—  zavezuje občinske podpisnike,   da   bodo oblikovali na podlagi izhodišč regijskega druž-benega dogovora svoje samoupravne sporazume in v njih opredelili konkretne odnose in med-sebojne obveznosti z delavci v združenem delu in KS za financiranje programskih nalog v KS,
—  da se bodo sredstva združenega dela, na-menjena za financiranje programov KS zbirala na zbirnih računih v občinah bivanja delavcev,
—  da se v vseh občinskih samoupravnih spo-razumih dogovorimo za približno enake zneske (predlog je za ca. 200 din na zaposlenega v letu 1976) in da se ta sredstva odvajajo za delavce tudi v občine zunaj ljubljanske regije,
—  da so samoupravni sporazumi veljavni za srednjeročno obdobje, pri čemer se vsako leto posebej dogovarjamo za višino zneska na zapo-slenega delavca v občini,
—  da   podpisniki   občinskih   samoupravnih sporazumov oblikujejo svoj organ podpisnikov, ki bo spremljal uresničevanje sprejetega dogo-vora in sporazuma.
2.  Kako smo se v regiji lotili dogovarjanja in do kje smo prišli?
Dovolj je bilo razlogov, da smo morali v ;e-giji začeti skupno, organizirano akcijo za finan-ciranje in programiranje dejavnosti v KS. Mno-ge krajevne skupnosti, zlasti tiste, ki nimajo velikega števila zaposlenih delavcev, so letos ostale praznih rok in pri nekaterih je eelo že začela popuščati volja za izdelavo razvojnih programov KS za obdobje 1976—1980. Ko smo v januarju na medobčinskem posvetu ocenje-vali uresničevanje načel, smo ugotovili, da na področju samoupravne in materialne krepitve KS resnično močno zaostajamo, niti nismo sto-rili dovolj za ureditev najnujnejših materialnih, investicijskih in kadrovskih pogojev dela KS in v tem okviru tudi pogojev dela ostalih DPO o območjih KS. Ustanovili srao skupno delovno skupino v regiji z nalogo, da pripravi«osnutek družbenega dogovora o financiranju KS. Tako je že februarja letos o osnutku družbenega do-govora razpravljal svet občin, v marcu pa še predsedstvo medobčinske konference SZDL v regiji, ki je osnutek posredovalo v javno raz-pravo. Osnutek družbenega dogovora, čeprav še pomanjkljiv, je dobil v razpravi vso podporo. Javna razprava je zajela vse občine v regiji. O njem so v nekaterih občinskih skupščinah raz-pravljali vsi zbori skupščin, še posebej so bili aktivni zbori delegatov KS, izvršni sveti občin-skih skupščin, občinske konference SZDL in nji-hovi izvršni odbori pa tudi sveti zveže sindi-katov v občinah in v regiji zavzeto podpirajo predlagane rešitve družbenega dogovora. Zelo aktiven je bily v javni razpravi tudi koordina-cijski odbor za krajevne skupnosti pri mestni konferenci SZDL Ljubljana, ki je vprašanju fi-nanciranja krajevne skupnosti posvetil kar 3 svoje seje. O družbenem dogovoru se je raz-pravljalo na seminarju vseh sekretarjev svetov ZK krajevnih skupnosti vseh ljubljanskih občin, ki ga je konec maja pripravil mestni komite ZKS. Tudi na zadnjem regijskem posvetovanju, ki ga je sklical medobčinski svet ZK za vse se-kretarje obč. kom. ZKS in predsednike izvršnih! svetov občinskih skupščin so bila o družbenem dogovoru za financiranje in programiranje KS sprejeta pomembna stališča.
V začetnih razpravah se je pričakovalo, da bo možno že v I. poll. 1975 uresničiti ta dogo-vor. Kasneje se je pokazalo, da s tem ni mo-goče računati. Realno je pričakovati, da lahko dogovorimo ta sistem za leto 1976 oz. za obdob-je 1976—1980.
3.  Delegati skupne seje medobčinskega sve-ta SZDL in sveta občin so razpravljali o pred-logih, pripombah in dopolnitvah, ki so bile po-sredovane delovni skupini iz javne razprave o osnutku družbenega dogovora in upoštevali tele predloge:
1.  da so podpisniki družbenega dogovora le trije nosilci in sicer: občinska skupščina, obč. konf. SZDL in obč. svet zveze sindikatov,
2.  da se iz družbenega dogovora (in po mož-nosti tudi iz obč. samoupravnih sporazumov) iz-loči obveznost prispevka za kmete. Obveznosti in odnosi kmetov do KS naj se opredelijo zno-traj samih KS,
3.  da se sredstva izdvajajo tudi za tiste de-lavce v KS oz. v občini, ki bivajo zunaj ljub-ljanske regije,
4.  da se v programih razvoja KS sofinanci-rajo tudi dejavnosti ljudskega odpora, družbene samozaščite in civilne zaščite,
5.  da krajevne skupnosti v programih dejav-nosti zagotavljajo pogoje dela družbeno-politič-nim organizacijam na svojem območju,
6.  da bodo KS pravočasno izdelale srednje-ročni program razvoja in najkasneje do 1.  12. v tekočem letu tudi letne programe zaprihodnje leto,
7.  da je potrebno sistem, osnove in merila za solidarnostno   prebiranje   sredstev  v  občinah vsako leto posebej dogovoriti,
8.  da bodo na osnovi družb. dogovora obč. samoupravni sporazumi po zakonitem postopku sprejeti in podpisani najkasneje do 1. 12. 1975.
(Opomba: zakaj je nujno skleniti do 31. 12.? Na osnovi veljavnih predpisov imajo pravno veljavo le tisti družbeni dogovori in samouprav-ni sporazumi, ki so sklenjeni do 31. 12. v teko-čem letu, obveznosti iz njih pa se obračunavajo po zaključnih računih.)
9.  da je regijski  družbeni dogovor  in obč. samoupravni sporazum veljaven, ko ga podpiše večina podpisnikov,
10.   da je  treba jasneje  opredeliti vire  oz. možnosti, iz katerih naj TOZD in OZD izplaču-jejo namenjene zneske za KS.
Delegati skupne seje so upoštevali vse bi-stvene predloge in pripombe javne razprave k družbenemu dogovoru, nekaj predlogov pa je takih, ki jih bo potrebno upoštevati pri obliko-vanju občinskih samoupravnih sporazumov. Upoštevalo se je tudi stališče. da je ta družbeni dogovor takega pomena in obsega, da je treba upoštevati pri sprejemanju trofazni postopek (delovni načrt, osnutek, predlog).
4. Kako naprej: sklepi in priporočila skupne seje:
Če hočemo, da pravočasno dogovorimo druž-beni dogovor in samoupravne sporazume v ob-činah za leto 1976 in za srednjeročno obdobje, potem moramo sprejefi in izvršiti tele naloge:
1.  Delovna  skupina dopolni predlog  družb. dogovora z vsemi sprejetimi pripombami skup-ne seje, tako, da bi ga lahko medobčinski svet SZDL najkasneje do 5. julija posredoval z ob-razložitvijo vsem podpisnikom v občine.
2.  Razprava o predlogu družb. dogovora naj poteka  do  5.  sept.  1975.   Eventuelne   dodalne predloge in pnpombe naj se iz javne razprave posredujejo  sekretariatu  medobčinskega  sveta SZDL najkasneje do 6. sept. t. 1. Če sekretariat ugotovi, da je prišlo na ta predlog družb. dogo-
vora več bistvenih pripomb in spreminjevalnih predlogov, skliče ponovno skupno sejo medob-činskega sveta SZDL in sveta občin, da o njih razpravlja in jih uskladi. Če pa ne bo bistvenih dodatnih predlogov mora sekretariat medobčin-skega sveta SZDL posredovati (najkasneje do 15. sept.) podpisnikom predlog družbenega do-govora v sprejem.
3.  Po sprejetju predloga družbenega dogovo-ra bo konec sept. t. 1. v Ljubljani pripravljen skupen podpis družbenega dogovora.
4.  Poskrbeti moramo, da bi regijski družbeni dogovor  in  izhodišča  občinskih  samoupravnih sporazumov objavili v občinskih glasilih.
5.  Vso pozornost moramo v tem času usme-riti v pripravo programov srednjeročnega raz-voja KS in prioritetnim nalogam v tem okviru za leto 1976. Programske akcije KS morajo biti osnova z,a samoupravno sporazumevanje z de-lavci TOZD in drugimi skupnostmi.
6.  Občinski samoupravni sporazumi morajo biti podpisani najkasneje do 1. dec. 1975. Zavze-ti se moramo, da ti sporazumi ne bodo sestav-ljeni po istem kopitu, enako za vse občine. V njih naj se upoštevajo le enaka izhodišča regij-skega družbenega dogovora, ostali elementi pa naj odražajo posebne pogoje in možnosti, ki jih imamo v posameznih občinah.
7.  Uskladiti in poenotiti je potrebno sistem prelivanja sredstev za delavce, ki bivajo v ob-činah zunaj posameznih regij na območju Slo-venije.
Medobčinski svet SZDL je skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in svetom občin ljubljanske regije zadolžen in odgovoren, da spremlja uresničitev sprejetih stališč in pri-poročil, da stori vse kar je potrebno, da bi kra-jevnim skupnostim zagotovil za prihodnje ob-dobje trajnejši sistem programiranja in financi-ranja skupnih potreb.
V Ljubljani, 16. 6. 1975
Medobčinski komite SZDL Ijubljanske regije
    Predlog odloka
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1974
1.  člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi prora-čuna občine Ljubljana-Siška za leto 1974, kate-rega sestavni del je tudi zaključni račun rezerv-nega sklada in posebni računi.
2.  člen Doseženi dohodki in izdatki po
računu za leto 1974 so znašali:
I.  Po proračunu dohodki izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
II.  Rezervni sklad dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA
3.  člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključ-nem računu rezervnega sklada v višini 1,929.994 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1975.
4.  člen
Neporabljena sredstva po posebnih računih se prenesejo kot dohodek za leto 1975.
OBRAZLOZITEV:
Podroben pregled planiranih oziroma realizi-ranih dohodkov in izdatkov proračuna je bil objavljen v gradivu za 8. sejo občinske skup-ščine (priloga Javne tribune — marec 75) in ob-razložitvi izvršnega sveta k odloku o proračunu občine Ljubljana-Šiška (16. 3. 1975). Zaradi tega menimo, da ni potrebno ponavljati oziroma po-novno objavljati te podatke.
2elimo pa opozoriti na ugotovitve službe družbenega knjigovodstva, ki izhajajo iz pregle-da ZR — proračuna za leto 1974. Pregled je opravil inšpeklor SDK v času od 24. 7. do 1. 8. 1975. Pomembnejše ugotovitve so naslednje:
I. Sestavitev ZR
Zaključni račun občinskega proračuna za le-to 1974 je bil sestavljen skladno z določbami 35. člena zakona o financiranju splošnih druž-benih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 39/74) ter navodila o uporabi na-vodila o sestavljanju zaključnih računov prora-čunov družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS št. 10/72, 15/73 in 17/74) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupno-sti za leto 1974 (Ur. 1. SRS št. 11/75) ter obsega izpolnitve:
1.  vseh predpisanih tiskovin obrazec ZRB I do Xj
2.  pregled a) dohodkov po vrstah in
b) izdatkov po glavnih in bližnjih namenih;
3.  poročilo;
4.  »izračun« višine splošne porabe v ljub-ljanskih občinah za leto 1974 je sestavil Odde-lek za finance Skupščine mesta Ljubljane pod štev. 5/75 z dne 21/3-1975.
II.  Sprejem in rebalans proračuna
Odloki o občinskem proračunu za leto 1974 so objavljeni v Uradnem listu SRS štev. 14/74 in 33/74.
1.  Prvotni proračun je predvideval:
a)  dohodkov                                  66,558.000
b)  izdatkov                                   65,263.000
c)  tekočo rezervo                            1,295.000
2.  Z rebalansom je  ta predlog spremenjen na:
a)  dohodki                                    78,358.000
b)  izdatki                                      78.000.000
c)  tekoče rezerve                              358.000 Prvotno je bilo predvideno,   da   Skupščina
mesta Ljubljane participira v višini 36 % na do-hodek iz naslova posebnega občinskega davka od prometa proizvodov v trgovini in davka od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostin-stvu. Ti dohodki se ne upoštevajo v občinskem proračunu.
Z rebalansom je bil odstotek participacije mesta Ljubljane povečan na 41,2 % z veljav-nostjo od 1. 1. 1974 (glej opombo 1).
III.  IzvrSitev proračuna
1. Realizacija proračuna prikazana v bilanci za leto 1974 izkazuje naslednji pregled:
a)  dohodki                                         83,780.132
b)  izdatki                                           83,780.132 od tega:
—  rezervni sklad                                   837.563
—  tekoča proračunska rezerva              339.189
—  za mesto in solidarnost med
občinami                                        18,447.829 Drugi izdatki, oziroma razporeditev dohod-
kov je naslednja:                                           '
a)  dejasnost organov DPS            13,758.307
b)  organizacije in društva              3,205.491
c)  krajevne skupnosti                     3,457.979
d)  negospodarske investicije          14,971.681
e)  gospodarske investicije              9,544.287
f)  intervencije v gospodarstvu           358.000
g)  socialno skrbstvo                       11,336.700 h) zdravstveno varstvo                    1,539.718 i) komunalna dejavnost                   5,983.388
IV.  Blagajniško poslovanje
Proračun nima določenega blagajniškega maksimuma, ker v smislu drugega odstavka 2. točke odredbe o blagajniškem maksimumu in o plačevanju z gotovino (Ur. 1. SFRJ št. 33/72 in 17/74) zanj tudi ni zaprosil. Ker se pobrana go-tovina odvaja sproti ob pregledu blagajne ni bilo ugotovljeno, da bi bil blagajniški maksi-mum prekoračen (glej opombo 2).
V.   Posebna   proračunska   rezerva   —   var-čevanje
Občinski proračun v minulih treh letih 1972, 1973 in 1974 ni formiral presežkov dohodkov, ki bi jih morali izločati na posebni račun.
VI.  Osebni dohodki funkcionarjev
Funkcionarji občine (21) pretežno niso pro-fesionalci, ki bi bili redno zaposleni. Od teh je le 8 redno zaposlenih, drugih 13 prejema nado-mestila za izgubljen delovni čas. Nadomestila funkcionarjev, ki so drugje redno zaposleni, ne na občini so v skladu z družbenim dogovorom in se gibljejo v mejah 15 do 25 % od osnove za delo v polnem rednem delovnem času.
VII.  Posebni računi
Občina ima naslednje posebne račune, od katerih bilančni podatki v letu 1974 izkazujejo naslednje stanje:
1.  Posebni račun za financiranje graditve šol in VVZ
A.  Dohodki                                      8,362.473,86 — od tega začetni saldo 39.683,26
B.  Izdatki                                         3,108.226,85
C.  Končni saldo                               5,254.247,01 Končni saldo je znatno večji od začetnega,
ker niso bile v letu 1974 izvedene naslednje pla-nirane naloge:
a)  VVZ Najdihojca, odkup hiše            1,450.000
b)  Vrtec Dravlje, sofinanciranje          3,000.000 Poleg tega ta račun izkazuje tudi v zvezi z
investicijami izločena sredstva v znesku 540.258,35 din na računu 765, od katerih je bilo izločeno za gradnjo (glej opombo 3).
a)  VVZ Komanove                       363.650,00 din
b)  VVZ Andersen                        176.653,35 din
2.  Posebni račun za zatiranje živalskih kuž-nik bolezni
A.  Dohodki                                        189.871,25 od tega
1.  začetni saldo 147.171,02 in
2.  30 % taks od živinskih potnih listov 42.700,25 din.
B.  Izdatki                                             17.466,20 od tega Veterinarskemu   zavodu   Slovenije
30% 9,411,95..
Pregled tega računa pri vseh občinah izka-zuje, da se sredstva taks od živinskih potnih listov pretežno zbirajo na republiški ravni 70 % in še od tega kar ostane na tem posebnem ob-činskem računu 30 % participira po posebni po-godbi republiški Veterinarski znanstveni zavod. Izdatki na tem računu, če izvzamemo Veteri-narski zavod Slovenije v letu 1974 tako ne iz-kazujejo niti 10.000 din.
3.  Posebni   račun   prispevkov   za   uporabo mestnega zemljišča
A.  Dohodki                                      4,123.567,04 od tega začetni saldo 293.029,64
B.  Izdatki                                        2,654.883,55
C.  Končni saldo                               1,468.692,49 Iz tega pregleda je razvidno, da je končni
saldo 5-krat večji od začetnega (glej opombo 4).
4.  Posebni račun sredstev za napredek in or-ganizacijo davčne uprave
A.  Dohodki                                        714.084,57 od tega začetni saldo 225.718,22
B.  Izdatki                                           584.899,30 od tega
1.    oprema 397.201,75
2.  honorarji 27.030,70
C.  Končni saldo                                  129.185,27 Oprema, nabavljena s tega posebnega raču-
na, je evidentirana v skladu opreme upravnega organa.
Analize finančnega poslovanja
Po družbenem dogovoru občine nerazpore-jene dohodke solidarnostno združujejo. Občin-ski proračun ni prekoračeval v letu 1974 druž-beno dogovorjenih limitov.
Opomba 1:
Znatna razlika v dohodkih med planom in rebalansom je nastala zaradi tega, ker v planu nismo predvidevali tistega dela dohodka, ki pri-pada mestu, v rebalansu pa je glede na nova navodila tudi ta del upoštevan. Sprememba de-leža za mesto in solidarnost od 36% na 41,2 odstotka je bila realizirana zaradi aneksa k družbenemu dogovoru o splošni porabi za leto 1974.
Opomba 2:
V proračunu nismo zaprosili za blagajniški maksimum, ker je le-ta nepotreben. V izjemnih primerih, morda 2 do 3-krat na mesec, imamo v proračunu gotovinske dohodke ali izdatke. Ti dohodki oz. izdatki se v istem dnevu nakažejo ali dvignejo z žiro računa.
Opomba 3:
Sredstva, ki so izločena na račun 765, pred-stavljajo posamezne investicije, ker morajo pla-čila zagotoviti vnaprej.
Opomba 4:
Visok saldo na posebnem računu prispevka za uporabo mestnega zemljišča predstavlja: ob-veznost do_ skupščine raesta Ljubljane in druge podobne obveznosti — 700.000 din ter nerealizi-rani planirani izdatki za investicije: igrišče TVD Partizan 150.000, stanovanjske ceste na ob-močju KS Zg. Siška 250.000 din in kanalizacija Kamnogoriške 250.000 in podobno.
Ker inšpektor ni pregledal ZR rezervnega sklada, niti ni bil ta ZR objavljen v prilogi Jav-ne tribune, dajemo naslednja pojasnila:
Na podlagi zakonskih določil (36. člen zako-na) mora vsaka družbenopolitična skupnost iz-ločati v sredstva rezerve vsako leto najmanj 1 % skupnih letnih dohodkov, ki ji pripadajo po zakonu. Ta obveznost preneha, ko sredstva re-zerve dosežejo najmanj 10% poprečnega letne-ga zneska skupnih dohodkov v zadnjih treh le-tih. Uporaba sredstev rezerv je predpisana v zakonu (39. člen) in v odloku o proračunu ob-čine.
Pregled dohodkov in izdatkov rezervnega sklada je:
I.  Dohodki
din
—  stanje 1.1. 1974 (prenešena
sredstva)                                        2,308.314,50
—  1 %vlaganje v sredstva rezerv          837.563
—  vrnjena posojila iz prejšnjih let      20.416,50 Skupaj dohodki                                      3,166.294
II.  Izdatki
—  pomoč »Kozjansko«                             600.000
—  nakup obveznic                                   636.300
III.  Saldo — sredstva, ki se
prenašajo v naslednja leta               1,929.994
Vrnjena posojila iz prejšnjih let predstavlja-jo letno anuiteto občine Vič, ki je prejela poso-jilo iz našega rezervnega sklada.
Pomoč Kozjanskem je bila nakazana v zno-sku 100.000 kot splošna pomoč prizadetim po potresu in 500.000 din kot sofinanciranje grad-nje osnovnih šol. Za nakup obveznic državnega posojila po nominalni vrednosti 700.000 din smo izdali 636.300 din. Te obveznice so zapadle v plačilo konec junija in bo ta dohodek izkazan v letu 1975.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Si-ška je predlog odloka o potrditvi zaključnega proračuna obravnaval na svoji 71. seji dne 19. 8. 1975 in predlaga zborom občinske skupščine, da predmetni odlok sprejmejo.
Korigirane programske osnove za VVZ Koseze
Nova stanovanjska soseska SS-9 Koseze je bila programirana leta 1968 za ta. 6000 prebi-valcev.
Izgradnja soseske poteka takole:
Potrebe po številu mest v VVZ bi bile naslednje
—  indiv. grad. 50 % zajetje
—  blokovna gradnja 70 % zajetje
120 302
ramo objekte in prostore VVZ z nasled. kapa-citetami:
—  novi objekt VVZ Koseze
samopr. 76                                        160 otrok
—  novi objekt kasneje, Draveljska gmajna, rezervat
2000 m2 ob gozdiču                          100 otrok
—  v stanovanjskih objektih ca.            160 otrok
Skupaj
420 otrok
24 oddelkov
424 otrok
Soseska SS-9 Koseze danes še nima vzgojno-varstvenega zavoda. Glede na zrrano preobre-menjenost obstoječih VVZ na območju Zg. Si-ške, je programiranje gradnje novega VVZ Ko-seze dovolj utemeljeno.
Kapaciteto programiranega objekta določa-mo v okviru potreb celotne soseske SS-9 in v okviru lokacijskih možnosti, ki jih nakazuje za-zidalni načrt.
Na območju soseske SS-9 Koseze programi-
Ko programiramo oddelke za otroke v obeh novih objektih, upoštevamo, da je oddelke za najmlajše otroke, stare do 2 let, smotrno centra-lizirati v enem objektu. S tem je dosežena ren-tabilnost poslovanja, kajti varstvo, nega in pre-hrana teh otrok so zelo zahtevni in stroškovna cena za oskrbnino je v centraliziranem objektu mnogo nižja kakor v več dislociranih objektih. Razdalja med stanovanjem in VVZ pa za otroke do 2 let ni toliko pomembna, ker jo premostijo s starši in ne sami brez spremstva.
Iz tega razloga bomo vse oddelke za naj-mlajše otroke locirali v novo programiranem objektu. Razlog za tako odločitev je tudi v tem, da bo v novem objektu VVZ Koseze locirana centralna uprava in centralni servis (kuhinja, pralnica) za vse VVZ v soseski SS-9 Koseze.
Tabela: Stevilo oddelkov in število otrok v programiranih objektih v soseski SS-9 Koseze. Upoštevani so pedagoški in prostorski norma-tivi:
Dejanska kapaciteta novega objekta VVZ Koseze, samoprispevek 1976, bo torej 168 otrok.
Programirani objekt VVZ Koseze bo deloval kot centralni za vse objekte v soseski SS-9 Ko-seze, ki so navedeni prej v tabeli, za skupno 428 otrok.
Kuhinja v programiranem objektu bo pri-pravljala vso hrano za potrebe lastne zgradbe. Poleg tega še kosila za odvažanje v tri svoje podružnice (glej tabela) in v VVZ Podutik za 2 oddelka (gradnja predvidena v 1976). Kuhinja bo torej pripravljala ca. 450 kosil za otroke sta-re 2—7 let.
V  sklopu te centralne kuhinje bo delovala tudi mlečna kuhinja za dva oddelka 24 otrok do 2 let.
Pralnica se kakor kuhinja predvidi y novem objektu VVZ Koseze in sicer bo delovala kot centralna pralnica za potrebe lastne zgradbe in za tri podružnice. V njej bodo prali perilo za 24 najmlajših otrok, starih do 2 leti in za 400 otrok, starih 2—7 let. Poleg tega še za osebje in za centralno kuhinjo.
V  programiranem VVZ Koseze se predvidi za ogrevanje lastna kotlovnica na plin.
Zaklonišče je zahtevano.
Pripravil Studio za otroško varstvo pri CZNG
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Si-ška je razpravljal o programskih osnovah za iz-gradnjo VVZ Koseze na svoji 68. seji, dne 29. 7. 1975 in jih sprejel kot osnovo za izdelavo idejnega in glavnega projekta. Programske osnove sta potrdila tudi funkcionalno-tehnolo-ška komisija in UO Sklada za gradnjo šol in VVZ.
Izvršni svet ugotavlja, da so predložene pro-gramske osnove usklajene z odlokom, ki določa izgradnjo objekta s kapaciteto za 160 predšol-skih otrok. Ker bo po izgradnji VVZ Koseze možno dejansko vkljuciti v novi objekt 30 % več otrok kot to določajo normativi in ker bodo k centralnemu vzgojnovarstvenemu objektu pri-ključeni še dislocirani oddelki, je planiranje ku-hinje s kapaciteto za 450 obrokov realno, ker bo možno s tem zagotoviti prehrano tudi otro-kom, ki ne bodo vključeni v centralni VVZ.
Pri sofinanciranju povečanih kapacitet ku-hinje naj bi sodelovali podjetji Ingrad in Ko-čevje, ki sta se obvezali financirati tudi uredi-tev dislociranih oddelkov za 56 predšolskih otrok, glede na povečano število stanovanjskih enot v tej soseski.
    Programske osnove za VVZ Medvode
Skupaj prebivalcev od tega otrok do 7 let
6.000
672
Obstoječi VZZ Medvode zajema otroke iz krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smled-nik. Obsega tri objekte, kjer je v varstvu ca. 150 otrok, starih 2—7 let (12% od 1.260 pred-šolskih otrok). Nerešenih prošenj je 40, za otro-ke  2—7 let,  nima  oddelkov  za  dojenčke,  na-
daljnja stanovanjska gradnja   predvideva   800 novih stanovanj.
KAPACITETA:
Tabela: Stevilo oddelkov in število otrok v obstoječih in programiranih objektih VVZ Med-vode:
Stevilo oddelkov in število.otrok po starostnih obdobjih
Skupaj 0—7
Starost v letih
Stevilo otrok v enem oddelku
Objekt VVZ
Medvode 125 Medvode 129 Medvode Novi samopr.
Skupaj
2    24
3    36
3    48       3    60       4   96      15 264
Ker imajo obstoječi objekti upravo v nespre-jemljivih prostorih, se v novem VVZ predvidijo prostori za centralno upravo.
Prehrana;
1.  varianta = kapaciteta 250 kosil za potre-be lastne zgradbe in za tri obstoječe podružnice Medvode 108, 125, 129, površina kuhinjskih pro-storov meri ca. 70 m2.
2.  varianta =  kapaciteta 350 kosil za po-trebe lastne zgradbe, za tri obstoječe podruž-nice in za predvideni VVZ v novi soseski PRE-SEKA, površina kuhinjskih prostorov meri ca. 80 m2.
Pralnica v novem objektu bo centralna za potrebe lastne zgradbe in za potrebe obstoječih podružnic.
Ogrevanje je treba še preveriti.
Zaklonišče je zahtevano.
Lokacija
Za 120 otrok potrebujemo zemljišče s povr-šino 3000 m2.
Po naročilu Standard-Investa za SKUZ, Sob Ljubljana-Siška je LUZ izdelal zazidalni načrt >'ZN MS 14 Svetje«, Programski del in tehnični del — I. etapa šifra 1994/75. V njem je predvi-dena lokacija za VVZ na zemljišču s površino ca. 4800 m2.
Za programirani objekt v pritlični izvedbi se predvideva zazidalna površina ca. 820 m2.
Geodetska podloga še ni naročena.
Zemljišče še ni pridobljeno, je v privatni lasti.
Pripravil Studio za otroško varstvo pri CZNG Ljubljana
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Ši-ška je razpravljal o programskih osnovah za VVZ Medvode na svoji 68. seji 29. 7. 1975 ter na podlagi široke razprave sprejel naslednje za-ključke:
—  za izgradnjo novega VVZ objekta Medvo-da se zagotovi 3000 m2 zemljiških površin kar ustreza normativu za 120 otrok. Korekcija naj se smiselno realizira glede na to, da je v zazi-dalnem načrtu predvidena lokacija na zemljišču s površino ca. 4800 m2;
—  upošteva se prva   varianta   zagotovitve kapacitete kuhinje, to je, da se kuhinja planira nad programom samoprispevka, tako da bo Iah-ko zagotovila 250 kosil, kar ustreza potrebam lastne   zgradbe   in za 3 obstoječe podružnire Medvode 108, 125 in 129;
—  racionalnost zagotovitve dodatne kapaci-tete kuhinje, ki bi ustrezala še za predvideni VVZ v novi soseski Preska, bo izvršni svet pre-sodil v okviru izdelave idejnega in glavnega projekta za VVZ Medvode.
S tako korigiranimi programskimi osnovami za VVZ Medvode izvršni svet soglaša, ter jih predlaga skupščini občine v sprejem.
Programske osnove sta predhodno obravna-vala funkcionalno tehnološka komisija in UO sklada za gradnjo OŠ in VVZ in jih potrdila.
    Vprašanja delegacij, konferenc delegacij
ter odgovori
ŽG CD TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ IN STROJEV
Vprašanje:
Glede na to, da so sprehodi v Polhograjske dolomite, še posebno pa na Katarino, priljub-ljena rekreacija mnogih Ljubljančanov, predla-gamo, da se po cesti v smeri Podutik — Kata-rina prepove promet za vsa motorna vozila (iz-vzemši lokalni in dostavni promet). Sedaj se po vseh odvija promet. Da bi ustregli željam šte-vilnih turistov, ki še danes pešačijo na Kata-rino, naj bi bila cesta iz Podutika rezervirana samo za pešce. Da so pešci izpostavljeni ropo-tu, prahu in smradu, kar povzročajo motorizi-rani turisti, da nevarnosti v zvezi s prometom niti ne omenjamo. Zapora prometa naj bi bila postavljena pri spomeniku kurirju Mravljetu, kjer je dovolj prostora, da bi se dalo z majhni-mi sredstvi urediti primeren parkirni prostor.
Odgovor:
Predlog delegacije, da se cesta Podutik — Katarina zapre za promet z vsemi motornimi vozili, ne more biti v celoti sprejet. To pa iz razloga, ker relacija Podutik — Toško čelo slu-ži kot edina pot za dostop v naselje Toško čelo. Drugače pa je z odsekom Toško čelo — Kata-rina. Izvršni svet je zavzel stališče, da se uvede
postopek za prepoved prometa na navedenem odseku ter se pri tem pridobi ustrezna soglasja pristojne KS, Turističnega društva Katarina-To-pol in prizadetih občanov.
Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
»AERO« - TOVARNA CELULOZE MEDVODE
1. Vprašanje:
Kdo bo odgovarjal in plačal družbeno škodo za napake pri urbanistični ureditvi in izgradnji stanovanjskih blokov v Kosezah? Kje je druž-bena kontrola pri projektiranju pomanjkljivih projektov?
Odgovor:
Pri urbanistični ureditvi za izgradnjo.blokov v Kosezah ni nastala nikakršna družbena ško-da, pojavile pa so se napake in pomanjkljivosti pri izvajanju gradbenih del in nekaterih detaj-lov. Pomanjkljivosti odpravljajo z zamudo na svoje stroške izvajalci del.
Zazidalni načrt je bil verificiran.
Izdelava zazidalnega načrta je bila izvedena prek internega natečaja v treh variantah, od katerih sta bili dve »klasični«, tretja pa je pred-videvala graditev terasastih objektov.
Glede na velike gostote naseljerifcsti pri te-lasasti gradnji in sorazmerno ugodne pogoje bi-vanja je terasasta gradnja ekonomična, saj je zeraljišče znatno bolj izrabljeno kot pri klasični bločni gradnji. Izredno pomemben je tudi fak-tor varstva okolja, saj terasasta zazidava omo-goča optimalne pogoje za ohranjevanje narav-nih pogojev, predvsem zraka, miru, zelenja in počitka.
Za stanovanja v terasastih blokih je še ved-no veliko povpraševanja. Velika večina vselje-nih stanovalcev je s pogoji bivanja izredno za-dovoljna, pripombe gredo le na račun napak pri gradbeni izvedbi in instalacijah.
Družbena kontrola pri projektiranju je z za-konom predpisana tako, da mora projektantska organizacija priložiti k projektu izjavo o notra-nji kontroli. S tem prevzema tudi vso odgovor-nost izdelane projektne rešitve.
Odgovor pripravil; Za sklad za komunalno urejanje zemljišč, Standard — Invest.
2. Vprašanje:
Konferenca delegacij je razpravljala o pre-hitrem oziroma ponekod nekontroliranem nara-ščanju cen. Postavlja se vprašanje, kako in-špekcijske službe opravljajo svojo funkcijo pri kontroli cenika potrjenih od zavoda za cene in na kakšen način zavod za cene povečuje le-te gospodarskim, trgovskim in gostinskim organi-zacijam za njihove artikle.
To vprašanje se postavlja zaradi tega, ker menimo, da povišanje cen že prekoračuje mejo, ki je bila določena v resoluciji o gibanju go-spodarstva za leto 1975.
Odgovor:
Zavod za plan, statistiko in cene mesta Ljub-ljane izvaja ukrepe družbene kontrole cen po načrtu izvajanja politike cen v letu 1975 na ob-močju Ljubljane, ki je usklajen z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1975 (Ur. 1. SFRJ, št. 7/75) in načrtom izvajanja politike cen v letu 1975 v SR Sloveniji.
Po načrtu evidentira zavod cene obrtnih in gostinskih storitev, če nove cene ne piesegajo cen iz decembra 1974 za več kot 18 %. Osnova za izračun so najpogostejše cene v posameznih obrtnih oziroma gostinskih dejavnostih. Izjema so storitve trgovinskih servisov, kjer so cene zadržane na ravni iz leta 1974 in se lahko spre-minjajo le na način, ki je določen z odlokom Skupščine mesta Ljubljane o načinu in postop-ku pri sklepanju sporazumov o spremembi za-državnih cen za proizvode in storitve (Ur. 1. SRS, št. 13/74).
Za komunalne storitve, mestni promet, sta-narine, dimnikarske storitve in avtotaxi storitve daje soglasje k cenam Skupščina mesta Ljub-ljane. Zavod za plan, statistiko in cene preverja le dokumentacijo organizacij in ugotavlja ali je predlagana podražitev v merilih, ki jih je po-sredoval Zavod SRS za cene za spremembo cen iz pristojnih občin.
K novim cenam storitev socialnih zavodov daje soglasje Zavod za plan, statistiko in cene po predhodnem mnenju ustanovitelja. Pri tem upošteva, da podražitev oskrbnih dni ne sme biti višja od 23 %, to je z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 predvidene rasti življenjskih stroškov.
Za osnovna živila se cene oblikujejo po sklenjenem samoupravnem sporazumu, ki zaje-ma pri mleku in mesu organizacije iz vse Slo-venije, pri kruhu pa organizacije iz območja Ljubljane. Na republiški sporazum daje soglas-je Zavod SRS za cene, na mestni pa IS SML.
Odgovor pripravil: Zavod za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane, Roška 25.
DELEGACIJA ISKRA - IEZE, TOZD KERAMIKA
Vprašanje:
Zanima nas, kdaj bo začel delovati že dolgo obljubljeni komunalni redar v Ljubljani?
Odgovor;
Za ustanovitev komunalno redarske službe v Ljubljani je izvršni svet skupščine mesta Ljub-ljane že pripravil delovni osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi in nalogah mestne komunalne inšpekcije za ob-močje Ljubljane. Odlok bo sprejela skupščina mesta Ljubljane še v letošnjem letu. Skladno s sprejetim odlokom bo nato formirana komu-nalna redarska služba.
Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
KONFERENCA DELEGACIJ »IMP«
Vprašanje:
Na razpravi zbora delavcev elektro delavnic, kjer so razpravljali o podvozu na Tacenski ce-sti, niso bili zadovoljni z odgovorom, da bo na-rejeno takrat, ko se bo črpal gramozi z gramoz-nice, ni bil pa določen datum, kdaj se bo gra-moz črpal. Delegati so mnenja, da se preveč-krat gotove stvari planirajo, ni pa nikoli dolo-čen datum planiranja.
Odgovor:
Gradnja podvoza na Tacenski cesti je v ce-loti odvisna od sredstev, ki bodo pridobljena pri črpanju gramoza, zato je tudi pričetek grad-nje podvoza vezan s pričetkom črpanja gramo-za.
Po sedanjih predvidevanjih bi bilo mogoče pričakovati, da bodo s črpanjem gramoza pri-čeli v začetku leta 1977. Glavni razlog za zamu-do je nastal zaradi zastojev pri reševanju na-kupa zemljišča in odplačila odškodnin.
Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urejanje zemljišč Standard-Invest.
KONFERENCA DELEGACIJ »SLOVENIJA AVTO«
1.  Vprašanje: Grosistično trgovsko podjet-je   »Jugotehnika«   ima na območju občine Šiška svoja centralna skladišča na Celovški 172, in v Stegnah s frekvenco do 100 kamio-nov na dan in 8 starih milijard prometa.
Centralna skladišča »Jugotehnike« so z ozirom na razvoj samega podjetja utesnjena, tako na primer:
Skladišče na Celovški 172 je tako utesraje-no, da ni možna nikaka prostorska razširitev, saj ga od treh strani obdajata podjetji »Vi-ator« in »Avtomontaža«. Ob predvideni re-konstrukoiji celovške ceste pa se dohod do tega skladišča še utesnjuje. Poleg navedene-ga skladišča na Celovški cesti imaijo še od-prto skladišče v Stegnah, kjer ni možna grad-nja (zaradi vodnega rezervata).
Perspektivino se pripravljamo na gradnjo novega skladišča, kjer bi zgradili oba seda-raja in iščemo tozadevne lokacije.
Prosimo za pojasnilo, ali so kake mož-nosti priključitve v perspektivni sredinjeroč-ni pjlan na območju Ljubljana-Šiška, ki je v pripravah.
Konferenca delegacij soglasno sprejme, da se na 10. zasedanju zbora združenega dela Skupšoine Občine Ljublijana-Šiška postavi zgoraj navedeno delegatsko vprašanje, dele-gacija Jugotehnika Ljmbljana in zahteva, da strakovna sluzba občine začne proučevati problem lokacije skladišč Jugotehnike, na-kar naj predstavnik občine osebno pride v Jugotehniko, ter na zboru delavcev odgovori na zastavljeno vprašanje.
Odgovor:
Nova lokacija za graditev skladišč »Jugo-tehinika« je predvidena v novi industrijsko-poslovni coni v Vižmarjah (dosedanja ozna-ka po GUP Š14). Proces prekvalifikacije te cane v industrijsko pa poteka počasi. Zastoj je nastail pri Skupščini mesta Ljubdjaina, ki je predlog SO Ljdblljana-Šiška za prekvalifi-kacijo GUP zavrnila. Ko bo potrjena pre-kvalifikacija se bo razpravljalo o imožnosti za pridobitev lokacije za gradnjo slklladišč.
Odgovor pripravil: Za Sklad za komunal-no urejanje zemljišč Standard-Invest.
2.  Vprašanje: Z odločitvijo občine, da na obmooju Vižmarske industrajsike cone omo-goči   perspektivni   razvoj podjetju MetaLki, je nastalo vprašamje nadaljnje usode l<>kaci-je Slovenijales, Vižmarje, OE 303, 403 in 504 na tem prostoru.
Sedanja lokacija Slovenijales je namreč med novo izgrajenim objektom in površiea-mi, ki se urejajo za začetek izgradnje I. faze novih gradenj podjetja Metalka.
Naša delovna skupnost je zaskrbljena nad reševanjem tega problema in želi, da se re-ševanje lokacije, ki mora enako kot obstoje-ča ustrezati pogojem za uspešno obratova-nje vnajprej, urediti tako, da se ne smejo po-alalbšati pogoji razvoja (železniški tiri, do stopnost, komunikacije itd.).
Želimo še v naprej ostati v območju ob-oine Ljubljana-Šišika. Sliši se, da je prekva-lifikacija inštitutske cone v postapku za na-
mene razvoja industrijskih in podobnih de-javnosti. Ali je mogoče računati na to, da bo občinska skuipščina podpirala Ustrezno usme-ritev naše lokacije v to območje s površina-mi, ki bi zadostovale tudi za nadaljnji raz-voj.
O vprašanju, ki ga s tem odpiram teče sicer uradni postopek in je tudi oboini po-sredovana vsa potrebna dokumentacija. Naše viprašaoje želi saino pospešiti reševanje tega in rešiti negotovosti deilovnega kolektiva »1«.
Odgovor: S tem, da je bilo zemljišče na obmooju Vižmarske induatrijske cone odda-no Metalki za naidaljnjd razvoj, je nastal pro-blem ob morebitai zahitevi TOZD Slovenija-les Vižmarje ipo novi lokaciji.
Sknpščina občine se zaveda tega proble-ma. Zato je sprožila postopek:
1.  da se prekvalifioira inštiituitska cona v industrijsko cono (območja vzhodno od pro-ge Ljubljana—Jesenice);
2.  da se osnuje industrijska cona na ob-močju  Stanežič  (območje med  gramoznico in Stanežičami).
Poudarjamo pa, da je v obeh primerih za-deva v postopku in potrjevanju. Prizadeva-mo si, da bi na predmetno zadevo dala potr-ditev skupščina mesta Ljubljana, ki je pri-stojna za osnovanje novih con.
Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalno zadeve.
KONFERENCA DELEGACIJ »GORJANA« MEDVODE
Vprašanje: Kako daleč so priprave za gradnjo (blokov) v Preski in kdaj se bo za-čela?
Odgovor: Priprave za gradnjo blokov v Preski so v zaMjučriii fazi in sicer:
a)  pridobljeno je zemljišče na celotnem kompleksu;
b)  izdelani so glavni projekti komunalnih naprav;
c)  izdelana je investicijsko-tehnična doku-mentacija za stanovanjske bloke SB 1 in SB 2 s kotlarno;
d)  izdelane so kalkulaoije prodajne cene stanovanj na osnovi projektantskih predraču-nov.
Glede na to je mogoče z gradnjo pričeti y septembm t. il., če bo do tedaj že izbram izvajalec del in apravljene vse druge inve-sticijske priprave ter dogovori o financira-nju te gradnje.
Odgovor pripravil: Za Sklad za komunal-no urejanje zemljišč Standard-Invest.
SKUPEN ODGOVOR
DELEGACIJAM IN KONFERENCAM DELE-GACIJ v zvezi z delegastkimi vpraša-nji, ki ise nanašajo na razpravo o predlogu družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in ureani-čevanje sikuipnih potreb im interesov delovnih Jjudi in občamav v KS namenijo delavci te-meljnih ongandzacij in sku/pnosti, ki je bal dan v javno razpravo za julijsko zasedamje skupšoMie.
ZA JULIJSKO SEJO skupščine obči-ne LjubJjana-Šiška je bil med drugim dan v javno razpravo tudi navedeni družbend do-govor o financiraniju dejavmositi KS v naši oboini, h kateremu so irnele nekatere dele-gacije svoje pripombe oziroma so postavile vprašanja. Glede na to, da je bil družbeni dogovorov umaknjen z dnevnega reda in da bo v jesemsikem roku obraninavan regijski družbeni dogovor, podajamo enoten odgovor na vsa postavljena vprašanja oziroma poda-ne^ pripombe, ker bo večino dilem že tako rešiil regijski družbeni dogovor. Kot je bilo že v obrazložitvi dogovora podano je bil za letošnje leto predviden sprejem regijskega družbenega dogovora, na osnovi katerega bi nato v pasameznih oboinah sprejeli samo-upravine sporazume za financiranje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v KS. Glede na to so bila ob aprejetju proračuna občine KS tudi samo dodeljena sredstva za redno dejavnost in udeležbo h krajevnemu samo-prispeVku. Ker je biilo ipozneje dogovorjeno, da regijski družbeni dogovor ne bo dan v sprejem za letošnje leto, smo v naši občini pripravili svojega, ki bi vflljal samo za našo občino, zato tudi ni vsebovafl načela preJiva-nja sredstev po prebivališču delavca. Sred-stva pa bi KS potrebovale za ureditev raznih
komunalnih vprašanj in vzdrževanje objek-tov družbenega značaja. 2al smo se predolgo zanašali na regijski družbeni dogovor in za-mudili rok, kajti samoupravni sporazum bi morale TOZD sprejeti še pred sprejetjem za-ključnega računa-bilance, se pravi še predno so sredstva razdeljena.
Zato bomo za financiranje dejavnosti KS za leto 1976 že y oktobru na skupščini ob-ravnavali regijski družbeni dogovor, do 31.12. 1975 pa bo v TOZD v razpravi in sprejemu samoupravni sporazum.
Predlog družbenega dogovora, kakor tudi samoupravnega sporazuma, vsebuje zlasti na-slednja načela:
—  da bodo praviloma samouipravni sp<> razumi veljavni za srednjeročno obdobje, pri čemer se vsako leto posebej dogovarjajo za višinozneska na zaposlenega delavca,
—  da se v vseh občinah regije s tem druž-benim dogovorom zagotavlja enoten in uskla-jen pristop financiranja KS,
—  da se bodo sredstva združenega dela namenjena financiranju programa sprejete-ga na zboru delovnih ljudi in občanov KS, zbirala na zbirnih računih v Občinah po kra-ju bivanja delavcev,
—   da se iz družbenega dogovora izloči obveznost plačila prispevka za kimete in se z njimi dogovarjajo same KS na svojem ob-močju, itd.
Konkretnejše odgovore na postayl'jena •viprašanja ob obravnavi regijskaga družbene-ga dogovora v oktobru pa bcdo delegacije prejele naknadno.
Odgovor pripravil: svetovalec za KS.
KS HINKO SMREKAR
1. Vprašanje: Glede na stališče in sklep delovnih Ijudi in občanov od 19. 12. 1974 predlagamo dopolnitev programa dela SO Ljubljana-Šiška, da se iodustrijska cona med kamniško in gorenjsko progo z odlokom spremeiii v stanovanjsko induistrijsko cono hkrati z razpravo o celotni probiematiki.
Odgovor: V zvezi z delegatskim vpraša-njem krajevne skuipnosti Hinko Smrekar ugotavljamo, da so na prizadetem območju med kamniško in gorerajsko progo po gene-ralnem urbanistionem razvoju Ljubljana (Glasnik 6/66) predvidene naslednje cone:
ŠM 1 — mestne javne službe in naprave, ki obsega območje med novo industrijsiko cesto in .kamniško progo,
ŠP 2 — proizvodnja, servisne in skladdšč-ne površine med novo industrijsko cono in gorenjisko progo. V tem območju je tudi se-vemi del stanovanjskega naselja ob Milčin-skega Ulioi,
ŠS 102 — površine za stanavanja, sprem-Ijajoče in ostale javne dejavnoati, v katerih je južni del stanovanjskega nasdja oto Mil-čimskega ulici.
Po postopku, ki obsega izdelavo elabora-ta, jayno razgrnitev in prekvalifiikacijo GUP Ljubljana bi biilo mogoče tudi individualne hiše ob severnem delu Milčinskega ulice uvrstiti iz proizvodnih v stanovanjske povr-šine.
Odgovor pripravil: za Sklad za komunal-no urejanje zemljišč, Standard-Invest.
2. Vprašatraje: Ob sodelovanju delegacije KS z delegacijo SIS opažamo, da delegacija SIS ne sprejema praivočasno, preobširna in samo po 1 izvod gradiva in se ne more do-y6lj poglabljati in opredeljevati, niti ni uskla-jeno sklicevamje skupščiin SIS, kar terja po-gosto sklicevanje delegacije SIS v kratkih rdkih. To vpliva tudi na udeležbo.
Ali je moč na tak naoin doseči izboljša-nje glede navedenih rvprašamj ? Morda s skrajšano objavo v Javni tribuni.
Odgovor: Delagat skupščine SIS mora biti o gradivu za skupščino SIS oibveščen tako, kot je delegat skupščine družbenopolitične skupnosti. Način obveščanja delegatov je od-visen od sklepa sknpščine posaimezne SIS ozirama od poisJo\Tiika o delu skupščine SIS.
Glede usiMajevanja siklicevanja sej posa-meznih skupščin SIS pa je bilo že pred več kat pol leta dogOTorjeno, da morajo biti skli-ci vseh skupšoin SIS časovno s.itnihroniziraini in da je potrebno sklicevati vsaj 4 skupščine SIS y enetm tednu, ikar pomena, da bi se de-legacije SIS sestajale le etnkrat za vse štiri skuipščitne SIS.
Odgovor pripravil: Sekretariat skupščine.
PLAKETE IN PRIZNANJA
30. junija je bila svečana seja občin-skega odbora ZRVS Ljubljana-Šiška, na kateri so razglasili sklepe o napredovanju rezervnih vojaških starešin v višje čine, podelili prehodni pokal ekipi RVS iz osnovne organizacije ZRVS »Pirniče«, ki je bila letos najboljša na tekmovanju v taktično-orientacijskem pohodu občine. Poleg tega so podelili zaslužnim članom RVS 2 zlati, 18 srebrnih in 17 bronastih plaket ZRVS ter 20 priznanj.
Zlato plaketo sta prejela Anton Kle-menčič iz osnovne organizacije ZRVS Dravlje kot dolgoletni član občinskega odbora ZRVS in aktivni družbenopolitičal delavec, ter Vinko Hrabar, predsednik občinskega odbora ZRVS.
UREJENO PODALJŠANO BIVANJE
Na osnovni šoli Franca Bukovca v Preski so s preselitvijo stanovalcev pridobili nove pro-store za podaljšano bivanje, katere sedaj pospe-šeno urejajo delavci podjetja Gradles. Dela, ki bodo veljala okoli 320 tisoč dinarjev, bodo opravljena do pričetka novega šolskega leta. V novem oddelku bo prostora za 60 učencev, tako da računajo, da bo v podaljšanem bivanju v dveh izmenah kar 140 učencev v petih oddelkih.
BANKA NA BRODU
Pred kratkim je Ljubljanska banka, podruž-nica Ljubljana poleg predilnice na Brodu odprla svoj urad, v katerem opravljajo vse bančne po-sle za občane: vodijo hranilne vloge, devizne, tekoče in žiro račune, imajo menjalnico.
Novo odprta agencija je ena izmed prvih, ki jih Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana, namerava odpreti v naslednjih treh letih po večjih naseljih in soseskah. S tem bodo banko približali delavcem, tako njihovemu delovnemu mestu kot stalnemu bivališču, v agenciji pa bo-do zaposleni 3 do 4 ljudje. Le s tako razvejano mrežo bančnih agencij bodo lahko zagotovili učinkovito izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice ali tekoče račune. Ze do kon-ca letošnjega leta bo Ljubljanska banka odprla podobno agencijo v Sentvidu v prostorih bivše krojaške delavnice. Prostore so že odkupili, tudi potrebno dokumentacijo že imajo, tako da bodo lahko kmalu začeli z notranjim urejanjem pro-storov.
ŠE SO POTREBE
Na območju občine Šiška so bili do-slej s sredstvi samoprispevka zgrajeni na-slednji objekti: Osnovna šola Ivana No-vaka-Očka, vrtec Andersen III, telovad-nica pri osnovnl šoli Franc Bukovec v Medvodah, Vzgojna posvetovalnica, telo-vadnica pri osnovni šoli Valentina Vod-nika, v gradnji pa je tudi vrtec v Sentvi-du, ki bo dokončan prihodnjo pomlad. 29. novembra bo sprejela učence tudi šola v Pirničah, ki bo obenem tudi druga šišen-ska šola s celodnevnim poukom (poleg šole Staneta Kosca v Šmartnem in šole Alojza Kebeta, ki pa bo pričela z novim načinom pedagoškega dela v drtigem pol-Ietju).
Čeprav smo doslej Siškarji dobili veli-ko dragocenih prostorov za vzgojo in iz-obraževanje, še vedno nismo »na suhem«, saj je bilo v letu 1975 kljub novozgraje-nim VVZ še vedno odklonjenih 1000 predšolskih otrok, na 13 šolah (od petnaj-stih) pa imajo še vedno dvoizmenski pouk.
    Nova šola iz samoprispevka
Prvi šolski dan je vedno pomemben dogodek, zlasii pa takrat, ko se odprejo čisto nova vrata. Tako lahko razumemo veselje učencev iz Broda, ki so z razposajenim vriščem napolnili učilnice lepe, moderne šole, zgrajene s sredstvi samoprispevka.
Šola Ivana Novaka-Očka, ki jo je zgradil GP Megrad, je stala več kot 23 milijonov dinar-jev, pri čemer je skupščina občine Siška sodelovala z 8 milijoni, zagotovila pa je tudi sredstva za ureditev dovozne ceste, vodovoda, javne razsvetljave in za druge komunalne priključke.
Svečane otvoritve so se udeležili tudi inž. Tone Kovič, Jože Smole, predstavniki skupščine občine Šiška in ostali. Trak pred vhodom je prerezal Engelbert Zorc, predsednik zbora delegatov KS Vižmarje-Brod.
NASI
KLIGAJI
Stanarine burijo duhove
Ceprav se ob podražitvah že ne razburjamo kaj dosti, saj smo se nanje že kar navadili, pa kakšna le še vzburi duhove. Posebno tiste, ki neposredno in odločilno vplivajo na življenjski standard delovnih Ijudi.
Tudi zadnje povečanje stanarin za 25% je močno vznemirilo stanovalce. Kako tudi ne, saj so morali nekateri konec junija plačati kar pre-cejšnje povečanje stanarin, ki je preseglo 25%, pa čeprav je tudi samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Siška objavila, da gre le za 25 % povečanje.
Vsa huda kri je nastala predvsem zato, ker so se stanarine povečale od 1. januarja 1975, povečanje pa je stanovanjska skupnost uresni-čila šele junija. Tako so morali stanovalci po-leg povečane stanarine za junij plačati še do-plačilo oziroma razliko med stanarino, ki so jo plačali januarja letos in pa novo stanarino.
Se večje presenečenje pa so doživeli etažni lastniki. Stanovanjsko podjetje Dom jim že od oktobra lanskega leta ni zaračunalo stroškov te-kočega upravljanja in vzdrževanja stanovanj-skih objektov, v katerih imajo svoja stanovanja. Zato je samoupravna stanovanjska skupnost na svoji četrti seji sprejela sklep, da morajo ti last-niki plačati te stroške od prvega januarja 1975. Tako je to povečanje preseglo 25 odstotkov, kar je povzročilo zelo veliko nepotrebnih raz-burjanj in negodovanj, saj lastniki etažnih sta-novanj sedaj plačujejo stroške za tekoče uprav-ljanje in vzdrževanje, obratovalne stroške ter še razne prispevke kot so za uporabo mestnega zemljišča, odvoz smeti itd. Razlika med stanari-nami najemnikov stanovanj in prispevkov last-nikov stanovanj za vzdrževanje pa je v tem, da najemniki poleg vseh stroškov, ki jih plačajo lastniki stanovanj in so vključeni v stanarino, plačajo še amortizacijo za stanovanja in pa v tem, da lastniki plačajo le dejanske stroške za tekoče upravljanje in vzdrževanje, najemniki pa v okviru svoje stanarine prispevajo tudi 40 odstotkov za vzdrževanje objektov, ne glede na to, ali so na njihovi stanovanjski stavbi izvrše-na popravila ali ne, kajti ta sredstva se zdru-žujejo in z njimi upravlja stanovanjska skup-nost.
Vseh teh razburjanj ne bi bilo, če bi stano-vanjska skupnost prebivalce o tem pravočasno in predvsem razumljivo obvestila, ne pa da so bila ta obvestila napisana nejasno. Seveda pa vse krivde tudi ne smemo zvaliti na ramena sta-novanjske skupnosti, saj po mnogfh stanovanj-skih enotah še nimajo svojih hišnih svetov, pa tudi zbori stanovalcev ne delajo dovolj zavzeto. Prav ta dva foruma pa bi pri razjasnjevanju teh nejasnosti lahko veliko pripomogla.
25 let samoupravljanja
v Litostroju
Tisoči src ob cesti
Cetrt stoletja je vsekakor mejnik, ki zahteva posebno pozornost. Delavci Litostroja so zato ob 25-Ietnici samoupravljanja pripravili slavje, ki se je vsem, ki so se ga udeležili, vtisnilo globoko v srca. Kajti obisk predsednika Tita na proslavi pomeni največje priznanje 3.400 član-skemu kolektivu tovarne, ki ]e s kvaliteto svo-jih proizvodov zaslovela po vsem svetu ... Ni praznoval le Litostroj; 5. septembra je prazno-vala tudi Siška!
•  Da, mož, čigar ime so delavci Litostroja zapisali v naziv njihove tovarne, je že sedmič obiskal ta prizadevni kolektiv. Prišel je ves na-smejan, dobre volje. Mnogi so ga tokrat videli prvič, nekateri so bili že večkrat v njegovi bli-žini. Toda ko je stopil iz avtomobila, je vse pre-vzel enkraten občutek, ki ga ni mogoče opisati z besedami... Najbolj zgovorne so bile solze, ki so se zalesketale na licih mnogih. Roke so se same dvignile v pozdrav, besede Tito, Tito ... so same privrele na usta .. .
•  Dragega gosta in njegovo spremstvo so najprej pozdravili predstavniki Litostroja in ob-čine Siška (Stane Plemenitaš in Franc Hribar), pionirja Tatjana Petrič in Aleksander Kogoj pa sta s šopkom nageljnov pohitela proti Titu in
ženi Jovanki ter jima zaželela dobrodošlico. Po-tem, ko sta mladinca Filip Novak in Irena Ko-smač gostoma izročila zlate značke Litostroja, se je predsednik Tito pozdravil tudi z ostalimi gosti (slovesnosti v Litostroju so se udeležili Sergej Kraigher, Lidija Sentjurc, Franc Lesko-šek-Luka, France Popit, Mitja Ribičič, Ivankd Vrhovščak, Janko Rudolf, Franc Setinc, Ljubo Jasnič in drugi).
•  Slavnostni govornik je bil sekretar mest-ne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner, ki je orisal pomen Litostroja in spregovoril tudi o trenutnem položaju v gospodarstvu.
•  Po govoru je med zvokom fanfar član sve-ta federacije Franc Leskošek-Luka odkril  spo-
SLOVESNOSTI SE JE UDELEŽIL
minsko obeležje, posvečeno samoupravljanju (lopatica Kaplanove turbine, simbol Litostrojeve proizvodnje).
•  V kratkem nagovoru je tovariš Leskošek spregovoril o pomenu tega obeležja, ki naj bi spominjalo na tisti 2. september, ko so pred 25 leti v Litostroju izvolili prvi delavski svet. Hkra-ti pa je to tudi spomin na čase, ko so morali delavci bivših Strojnih tovarn na cesto in ko so se le-ti odločili, da bodo nekoč sami zgradili novo, še lepšo tovarno.
•  Po tem nagovoru je stopil za mikrofon tu-di tovariš Tito ter čestital delavcem Litostroja za dosežene uspehe in 25-letno razvijanje sa-moupravljanja.
TE2KO DARILO
Ko je Marko Kržišnik, generalni direk-tor Litostroja, predsedniku Titu izročal plaketo — jedkanico, se je gostu opravi-čil, ker da je darilo malce težko.
»Smo pač teika industrija,« se Je na-smehnil. Težka industrija — težka plake-ta...
SLAVNOSTNA SEJA
Pred svečanostjo, ki se je je udeležil tudi tovariš Tito, je bila slavnostna seja delavskega sveta, na kateri je Franc Le-skošek-Luka ,37 zaslužnim delavcem Lito-stroja izročil priznanja predsednika re-publike SFRJ Jugoslavije. Ob tej prilož-nosti so člani delavskega sveta sprejeli tudi sklep, da prebivalcem Kragujevca, ki so jih prizadele poplave, pošljejo 100.000 dinarjev pomoči.
TUDI PREDSEDNIK REPUBLIKE
•  Ko so si gostje ogledovali dvorano obde-lovalnice, se je predsednik Tito živo zanimal za posamezne delovne postopke na najrazličnejših strojih. Potem sta se z Luko postavila pred go-nilnik velike Peltonove turbine in s tem poskr-bela za imenitem »fotografski motiv« . . .
•  Po ogledu tovarniških prostorov so se go-stje preselili v tovarniško restavracijo, kjer se je predsednik Tito pogovarjal s predstavniki de-lovne organizacije-gostitelja.
•  Generalni direktor inž. Marko Kržišnik je najprej orisal gospodarski pomen te delovne or-ganizacije, o samoupravnih prizadevanjih pa je spregovoril  predsednik upravnega  odbora  inž.
BILO JE NEPOZABNO
Ob Celovški cesti so se zbrali tisoči navdušenih obcanov. Izreden sprejem je tovariš Tito doživel že v Medvodah, kjer ga je pričakalo najmanj 5.000 ljudi in na-to ob vsej poti do Litostroja. Siškarji smo s takšnim sprejemom dokazali, da geslo »Mi smo Titovi, Tito je naš!«. riiso le be-sede...
Stane Bradeško. Predsednika Tita je še posebej zanimalo, koliko delavcev je vključenih v po-sredne in neposredne oblike samouprave, kako delajo družbenopolitične organizacije, kakšen je družbeni standard delavcev, kako je z likvidno-sljo, naročili itd. . ..
• Ob koncu razgovora— nekaj besed o bo-ju proti inflaciji ter o nekaterih drugih vpraša-njih sedanjega družbeno-ekonomskega trenut-ka je spregovoril tudi tovariš Tito — so Lito-strojčani dragemu gostu izročili spominsko p!a-keto (jedkanica z načrtom spominskega obelež-ja), predsednik skupščine občine Siška inž. Sta-ne Plemenitaš pa mu je izročil album s fotogra-fijami.
•  Potera, ko se je vpisal v spominsko knji-go, se je predsednik Tito ob ponovnem pozdia-vu tisočev ljudi, odpeljal proti Brdu.
•  Tisoče rok ga je spet pozdravilo, tisoče src je zaželelo: kmalu spet na svidenje, dragj Tito!
ALBUM
Tovariš Tito je obiskal Litostroj, kjer pa je ta tovarna v Šiški, smo bili z nje* govim prihodom počaščeni tudi mi, obča-ni te velike ljubljanske občine. No, in v spomin na obisk v Siški je naš župatt predsedniku Titu izročil album s fotogra-fijami s praznovanja občinskega prazni-ka 22. junija.
Verjetno nam tovariš Plemenitaš ne bo zameril, če se na tem mestu malce po-hvalimo: album je opremila tehnična eki-pa našega uredništva ...
PRISRČEN SPREJEM
Siškarji smo tudi gostu iz Senegala, pred-sedniku Leopoldu Senghorju, pripravili prisrčen sprejem. Na sliki: dobrodošlica ob občinski skupščini.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Prvi 
rezultati so že tu
STABILIZACUA IN Ml
Stabilizacija je v ospredju naše pozornosti. Dnevni redi najrazličnejših sestankov, sej, raz-govorov so polni točk, ki govore o inflaciji, iz-vozu in uvozu, o zaposlovanju, investicijah in podobno. Toda glavna bitka se bije v organiza-cijah združenega dela, ne v sejnih sobah. Zato smo stopili v nekaj šišenskih delovnih organi-zacij in povprašali, kaj so že stoiili v tej akciji. Zanimalo nas je, kaj pomeni stabilizacija — v Stevilkah, konkretnih ukrepih in dejanjih.
Iskra IEZE - TOZD televizijski sprejemniki
Začarani krog
V Iskrini tovarni televizijskih sprejemnikov na Pržanu so se znašli v hudih težavah. Pesti jih nelikvidnost, reprodukcijskega materiala ne dobivajo redno, saj predvsem tistega iz uvoza zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zelo tež-ko dvignejo s carine, nekatere proizvodne linije zato včasih prenehajo z delom, izvozne obvez-nosti težko izpolnjujejo, tudi prodaja na doma-čem trgu ne gre najbolje.
Na Pržanu so sklenili, da trenutno ne bodo več zaposlovali novih delavcev, niti ne na tistih mestih, s katerih delavci odhajajo. Tako bodo zmanjšali število delavcev, ki jih je sedaj okrog 750. S tem bodo seveda znižali stroške, vse de-lavce, ki bodo zapustili tovarno, pa bodo sku-šali nadomestiti z boljšo organizacijo dela.
Novi ukrep ZIS o znižanju cen televizijskim sprejemnikom je prizadel tudi to tovarno, saj kar 75% njihove proizvodnje predstavlja pro-izvodnja televizorjev. Pri Iskri so znižali cene le v okviru zahtev ZIS, niso pa se pridružili ti-stim proizvajalcem, ki so sami predlagali občut-nejše znižanje cen. Kot pravijo v Iskri, sedanje cene veljajo že od lanskega leta, medtem pa se je reprodukcijski material podražil za okrog 40 odstotkov. Prav to pa je zahtevalo od delavcev TOZD televizijski sprejemniki izjemne napore v racionalizaciji proizvodnje, saj so le s tem lahko obdržali prodajne cene televizorjev na lanskem nivoju.
Tudi situacija na področju oskrbe z repro-dukcijskim materialom je ostala enaka kot pred nekaj meseci. Zalogo materiala na carini so si-cer uspeli nekoliko zmanjšati, vendar pa imajo v materialu na carini vezanih še preveč sred-stev, da bi lahko normalno poslovali, kajti ves ta reprodukcijski material je pri tujih dobavi-teljih že plačan, treba je plačati le še ustrezne carinske dajatve. Ker pa imajo tudi pri kupcih
v Jugoslaviji vezanih precej sredstev, denarja nimajo za plačilo carine in zaradi tega proizvod-ni trakovi večkrat stojijo. Kljub temu skušajo izpolniti vse izvozne posle in upajo, da bodo letošnji plan izvoza izpolnili.
V tovarni televizijskih sprejemnikov se tako vrtijo v začaranem krogu. Komisija, ki izdeluje sanacijski in stabilizacijski program, tako stoji pred težko nalogo, kako ta krog odpreti. S tem problemom se je komisija ukvarjala tudi med kolektivnim dopustom, tako da so se delavci, ko so prišli z dopusta, lahko takoj spoprijeli s konkretnimi nalogami. Prvi rezultati teh priza-devanj se bodo morali kmalu pokazati!
Rašica
Poziv, ki obvezuje
•  Tudi delavci in delavke v tovarni pletenin Rašica so se uspešno vključili v akcijo za stabi-lizacijo našega gospodarstva. Na zborih delov-nih ljudi so sprejeli poseben poziv vsem delov-nim kolektivom v Jugoslaviji, v katerem pred-vsem pozivajo vse delavce, da se pri odpravi žarišč  inflacije najprej  obrnejo k sebi,  da na svojem delovnem mestu ugotovijo, kako bi lah-ko boljše poslovali, učinkoviteje delali s čim-manjšimi stroški. Le na ta način naj bi dosegli večji dohodek, ne pa kot doslej z dviganjem cen.
•  Z nižjimi proizvodnimi stroški bi lahko za-gotovili tudi nižje cene proizvodom, kar bi vse-kakor   pripomoglo   k   boljšemu   življenjskenm slandardu delovnih ljudi, seveda pa bi delovne organizacije z znižanjem cen prodale tudi več svojih izdelkov. Le z znižanjem stroškov pro-lzvodnje lahko dosežemo tudi znižanje cen, ne pa, da znižanje cen temelji na apelih družbeno-političnih organizacij, saj znižanje na tej osnovi delovne organizacije lahko vodi le v izgubo in je tako znižanje lahko le kratkotrajno.
•  V Rašici pa niso ostali le pri pozivu, am-pak so se tudi sami uspešno vključili v prizade-vanja za stabilizacijo gospodarstva. Stabilizacij-ski načrt, ki temelji na osnovi polletnih gospo-darskih  uspehov  in  rezultatov  te  tovarne,  je posebno   ugoden na področju   zunanjetrgovin-skega poslovanja, saj je Rašici v prvem letoš-njem polletju uspelo izvoziti kar za 44% več proizvodov,   hkrati  pa  so   uspeli  znižati  uvoz reprodukcijskega materiala za 30 %. Tudi do-mače proizvajalce surovin jim je uspelo pre-pričati in spodbuditi k  izdelavi  tistega repro-dukcijskega materiala,  predvsem preje,  ki  so jih dosedaj uvažali. Tako so uspeli delež uvo-ženih surovin znižati od lanskih 70 na 63 % v letošnjem letu, predvidevajo pa, da jim bo ta delež še letos uspelo znižati na 50 %.
•  Pomemben korak k stabilizacijskim priza-devanjem pa so v Rašici dosegli z znižanjem cen 25 svojim proizvodpm, kar jim je uspelo z  boljšim  načrlovanjem in planiranjem proiz-vodnje, boljšo organizacijo dela, izkoriščenostjo strojev in delovnega   časa   ter z zmanjšanjem odpadkov za 3%. Z zmanjšanjem odpadkov so prihranili 2,4 milijona dinarjev, z dvigom pro-duktivnega dela, izboljšavo v organizaciji, zni-žanjem stroškov za propagand^o, dnevnic in ki-lometrin pa bodo v zadnjih štirih mesecih letoš-njega leta prihranili kar 2,235.000 din. Tudi fik-sne stroške bodo skušali zmanjšati za 3,9 %, S čimer bodo prihranili milijon dinarjev.
•  V Rašici so svoj  stabilizacijski program dobro pripravili, upoštevali so vse dejavnike, ki vplivajo na inflacijo in zagotavljajo,  da bodo z veliko zavzetostjo vseh zaposlenih ta program tudi uresničili, upajo pa tudi, da bodo njihov poziv delovni ljudje v Jugoslaviji v  čimvečji meri upoštevali.
Iskra IEZE - TOZD Feriti
Dobri gospodarji
•  Za to temeljno   organizacijo   združenega dela v sestavi Združenega podjetja Iskra lahko rečemo, da je v prvem polletju letošnjega leta dobro poslovala. Celoletni plan so izpolnili v višini 51 %, prodali so točno polovico planirane
letošnje realizacije, najboljši uspeh pa so do-segli v izvozu, saj so celoletni plan izpolnili 54 % in so izvozili za 4 milijone dinarjev.
•  Izvažajo predvsem na konvertibilna trži-šča: v Veliko Britanijo, ZRN, Avstrijo, Italijo, Grčijo, na vzhod izvažajo le v Bolgarijo, med-tem ko z deželami tretjega sveta ne sodelujejo. Uvoz  reprodukcijskega  materiala  je  v  TOZD Feriti manjši kot pa izvoz, saj bodo uvozili za 3,630.000 din, predvsem iz ZRN, Kanade in Ita-lije. Borijo se za čimvečji izvoz, saj so po lan-skoletni stagnaciji naročil v Veliki Britaniji in Italiji  letos  pričakovali  večje   odprtje   tržišča, kot pa se je to v resnici zgodilo.
•  Cene  svojim  proizvodom,  to  je  feritnim magnetom, so povečali že lani, saj si prizade-vajo, da so cene njihovih proizvodov podobne tistim na tujem tržišču oziroma da imajo iste tendenca naraščanja ali padanja. Vendar pa v tem zelo težko uspevajo, saj se cene domačega reprodukcijskega materiala stalno spreminjajo, seveda navzgor, kar vpliva   tudi   na   zvišane stroške pri proizvodnji feritnih magnetov. Prav zato njihov letošnji ostanek dohodka ne bo tak kot lanski, ampak občutno manjši. Samo v le-tošnjem   prvem   polletju   se   je   zmanjšal   od 3,730.000  din  v  prvih  šestih  mesecih  lani  na 1,660.000 din.
•  Stevilo zaposlenih so od lanskega leta po-večali samo za tri  delavce, vendar pa  se je število delavcev v njihovi tovarni v Stegnah celo zmanjšalo, saj  ima TOZD Feriti svoj od-delek montaže tudi v Ljubnem ob Savinji, kjer pa so povečali število delavcev od 29 na 40. Tako se je število delavcev v Stegnah zmanj-šalo za 8 ljudi.
•  Ob vsem tem pa so nam v TOZD Feriti povedali, da svojega stabilizacijskega programa še niso sprejeli, saj so s svojim gospodarjenjem v letošnjem letu zadovoljni.
•  Letos tudi ne bodo nič investirali, pa če-prav trdijo,  da bi bilo to nujno, kajti branža IEZE jim ni odobrila 2 milijona dinarjev sred-stev za lastno udeležbo pri investiciji v višini 13 milijonov dinarjev, pa čeprav jim je Ljub-ljanska banka že obljubila 11 milijonov kredita. V TOZD Feriti so zato zelo zaskrbljeni, saj pra-vijo, da je s tem onemogočena njihova nadalj-nja rast, kajti že doslej so vse kapacitete izko-riščali 100 %. Zato so se v TOZD Feriti zavzeli za   spremembo   samoupravnega   sporazuma   o združevanju sredstev v branžo IEZE v tem srai-slu, da bi vse TOZD v tej branži del sredstev združevale za sanacijo nekaterih TOZD, ostala sredstva pa naj bi ostala posamezni TOZD, ki bi jih lahko uporabila za lastne investicije. Ta-ko se ne bi moglo zgoditi, da TOZD Feriti ni mogla dobiti 2 milijona sredstev iz združenih sredstev, pa čeprav je vanje lansko leto zdru-žila okrog 3,400.000 din.
Agrostroj
Preveč je še vrzeli
•  Vsa naša gospodarska gibanja in prizade-vanja za stabilizacijo nenehno spremljamo. 2e pred sklepi ZIS in SO Siška smo sprejeli reba-lans letnega plana izvoza —: od 7 milijonov do-larjev na 12 milijonov dolarjev. Plan je seveda izredno napet, zato smo v stalnem strahu, ali ga bomo izpolnili, saj nam primanjkuje strokov-nega in proizvodnega kadra. Tudi samoupravni organi dajejo svoje prispevke k uresničitvi sta-bilizacije, saj smo izkoristili že skoraj vse no-tranje rezerve, preostale pa bomo še skušali.
•  Predvsem pa bonjo skušali uresničiti na-slednje tri cilje: program proizvodnie mora te-či točno po planu, torej izpolnjevanje proizvod-nega   plana;   ustvariti   moramo   še   močnejšo delovno disciplino, predvsem pri tistih delavcih, pri katerih le-ta še ni zadovoljiva; splošno var-čevanje na vseh področjih, kjer se to le da.
•  Seveda pa takšno povečanje izvoza ne bo minilo brez težav. Pestijo nas predvsem čvrsto zaključene pogodbe — to je s fiksnimi cenami, pogodbe pa smo sklepali že lani in v začetku letošnjega leta, medtem ko z našimi dobavitelji
sklepamo pogodbe s cenami, veljavnimi na dan dobave. Kot pa je vsem dobro znano, se cene reprodukcijskega materiala dvigajo in prav zato naša akumulacija letos ne bo visoka.
• Na domačem trgu se srečujemo z močno konkurenco tujih dobaviteljev, ki jugoslovan-skim kupcem nudijo ugodnejše pogoje nakupa kmetijske opreme — kredite za dobo 5 do 7 let s 5 do 7 % obrestmi, medtem ko naše banke lah-ko nudijo kredit največ za 3 leta z 11 do 12 % obrestmi. Prav tu vidimo glavno nepravilnost, saj je Agrostroj sposoben dobaviti vso opremo, ki jo kmetijske delovne organizacije potrebuje-jo. Kupcem pravočasno posredujemo naše pro-grame, pa vendar se ti raje odločajo za nakup v tujini, saj je ta zvezan s potovanjem in vča-sih celo z osebnimi koristmi. Kupci pa se ne zavedajo, da je nakup opreme v tujini treba plačati s konvertibilno valuto ali pa z izvozom svojih, kmetijskih proizvodov. Prav zato meni-mo, da zadnji ukrepi ZIS puščajo še preveč »zraka« raznim špekulantom, ki jim gre le za osebne interese, ne pa za družbene. ZIS bi moral domače proizvajalce bolj zaščititi, vendar pa s tem nikakor ustvarjati monopolnega položaja na trgu!
Sora Medvode
Večja produktivnost
•  V tovarni Sora Medvode, poslovni enoti podjetja Slovenijales, prodaja v prvih sedmih mesecih letos ni dosegla pričakovanj. Kot osta-lim proizvajalcem pohištva, so tudi njim osta-jali izdelki v zalogi. Ceprav so imeli v načrtu določene aranžmaje za prodajo pohištva v tu-jino, jim to ni uspelo zaradi težkega položaja pohištvene industrije na svetovnem trgu. Raču-najo pa, da bodo ob ugodnih kreditnih pogojih in ob znižanju stopnje prometnega davka do-segli za letos načrtovano prodajo.
•  Sicer pa hitijo z rekonstrukcijo proizvod-nih obratov, ki jih bo veljala 30 milijonov di-narjev in ki bo končana do konca leta. V ob-novljenih   prostorih   bodo   postavili   sodobno Strojno opremo, ki bo občutno izboljšala delov-ne pogoje zaposlenih. Njihovo prizadevanje ob stabilizacijskih ukrepih je usmerjeno v enoiz-mensko delo, s čemer bodo občutno povečali produktivnost ob enakem številu zaposlenih, v precejšnji meri pa zmanjšali proizvodne stroške.
Color Medvode
Varčevali bodo
• V tovarni barv in lakov Color Medvode so se delavci odločili, da se bodo preko orga-nov upravljanja vključili v stabilizacijski pro-gram. Osnovni dokument, ki vsebuje sklepe občinske skupščine, je dopolnjen s konkretnimi dejanji. Tako je delavski svet sprejel sklep, da so vse seje samoupravnih organov odslej v pro-stem času, ravnotako tudi seje družbenopolitič-nih organizacij, delegacij združenega dela, de-legacije in konference SIS. Imenovana je komi-sija za izdelavo stabilizacijskega programa z več podkomisijami. Tako ima komisija za sub-stitucijo surovin nalogo poiskati možnosti za-menjave uvoznih surovin z domačimi, zamenja-ve uvoza iz zahodnih držav z vzhodnimi, poiska-ti možnosti povečanja izvoza gotovih izdelkov. Komisija za varčevanje mora pregledati možno-sti varčevanja pri uporabi vseh vrst energije, vode, prihrankov pri surovinah, predvideti mož-nost zmanjšanja reklamnih in reprezentančnih stroškov, varčevanja s časom, racionalnim za-poslovanjem. Obenem je imenovana komisija za izdelavo pravilnika za nagrajevanje po učin-ku, ki ima nalogo izdelati koncepte in smernice za najbolj primerno obliko nagrajevanja — gle-de na možnosti individualnega, oziroma sku-pinskega merjenja učinka. Komisija za investi-cije pa ima nalogo, da potekajo investicije po programu ob zagotovljenih sredstvih brez pre-koračitev in da so prijavljene po zakonskih določilih.
IZ OBČINSKE ZRVS
O opravičiiih in dolžnostih
Včasih ,,špricajo"
tudi
odrasli
Vsako leto se pri izvajanju strokovnega vo-jaškega pouka v organizacijah ZRVS srečuje-mo z nekaterimi vprašanji, ki več ali manj ne-gativno vplivajo na procent udeležbe na tak-tično orientacijskih pohodih — izpitih. Ker se nekatera od teh ponavljajo, preraščajo v prob-lem, je zato nujno, da jih naštejemo in o njih spregovorimo.
• Določeno število RVS je v času taktično-orientacijskih pohodov bolnih (so v bolniškem staležu), nekateri pa bolehajo že s starimi kro-ničnimi boleznimi. Eni in drugi se opravičujejo z zdravniškimi spričevali, ki jih pošiljajo kar direktno na občinski odbor ZRVS Ljubljana-Si-ška.
Postopek trenutno obolelih je pravilen, ven-dar RVŠ ne smejo pozabiti, da s tem niso po-polnoma opravičeni pohodov in da morajo svo-jo obveznost opraviti naknadno, po drugem po-zivu. Neutemeljena pa so opravičila RVS, ki bo-luiejo za kronično boleznijo že vrsto let. Ugo-tovitve zdravnikov na opravičilih s formulacijo, »da niso sposobni za hojo zaradi srčnih motenj, ran na želodcu, bolezni hrbtenice itd., itd.« niso opravičilo. Podobno je tudi z raznimi fotoko-pijami, ki se nanašajo na takšne bolezni. Eni in drugi dokumenti vojaškega obveznika RVS ne morejo uvrstiti med opravičene. Zato poudar-jamo, da so RVS, ki bolujejo za kronično bo-leznijo, dolžni prijaviti se organu za ljudsko obrambo skupščine mesta Ljubljana in s pred-ložitvijo svežih zdravniških izvidov zahtevati, da jim vojaška zdravniška komisija poda urad-no oceno o stopnji vojaške sposobnosti. S tako sprejeto odločbo šele lahko pri ZRVS uredijo obveznost za vojaški pouk. Ce je RVS le delno sposoben za trupno službo in oproščen marša nad 6 km, mu to upoštevamo in dela le teoretič-ni del izpita brez hoje.
Precej pogosti primeri so, da podjetja ali ustanove izdajajo opravičila svojim uslužben-cem in delavcem — RVS za odsotnost s pre-davanja, seminarja ali taktično orientacijskega pohoda. Takšen postopek je pravilen, vendar morajo RVS ne glede na to pohod oziroma iz-pit opraviti v tekočem letu. Ce je bil RVS službeno zadržan in odsoten s predavanja — se-minarja, ne more zahtevati, da se mu angažira-nost v službi v času strokovnega vojaškega po-uka prizna kot opravljena vojaška obveznost. To je pomembno iz razloga, ker se za vsako preda-vanje ali seminar prizna tudi po en dan orož-nih vaj tako, da imajo tisti RVS, ki so bili na vseh predavanjih — seminarjih, ob koncu po-hoda — izpita priznanih več orožnih vaj kot tisti, ki so bili le na pohodu.
•  Se vedno je med rezervisti precej takšnih, ki svoje obveznosti do vojaškega pouka, kon-kretno — do pohodov odlagajo in čakajo, da so klicani drugič ali celo tretjič. Tretji poziv je po navadi s povratnico in v slučaju »absti-nence«   sledijo  sankcije.  Radi  bi  opozorili  na takšno  prakso  zavlačevanja,  katere  vzrok je največkrat strah zaradi nepripravljenosti. S tem RVS  škoduj.ejo  svojim  tovarišem  v  osnovnib. organizacijah ZRVS, ker jim povzročajo dodat-no administrativno delo. Ce upoštevamo, da je takšnih 25 odstotkov, so to tudi veliki material-ni stroški, ker gre za dodatne pozive in poštni-no.
•  Posamezniki RVS — študenti večkrat spia-šujejo kako to, da so v naši organizaciji obvez-ni hoditi na vojaški pouk in izpite v obliki po-hodov, čeprav imajo na fakulteti obvezen pred-vojaški program. Pri tem je treba poudariti in pojasniti, da se predvojaški program na šolah v precejšnji meri razlikuje od našega progra-ma, posebno v taktiki in se ne more upoštevati kot  opravljena vojaška  obveznost  rezervnega vojaškega starešine. Zakon o vojaški obvezno-sti tega ne prizna.
•  Podobna vprašanja postavljajo tudi RVS, ki so trenutno razporejeni v CZ in tam oprav-ljajo del splošnega obrambnega pouka. Takšni RVS bi želeli biti opravičeni oziroma oproŠče-ni. Za zdaj za njih velja enako kot za študente: zakon o vojaški obveznosti jim takšne opraviče-nosti ne priznava.
•  Ker so pred nami ponovno taktično-orien-tacijski pohodi, ki bodo organizirani za vse za-mudnike proti koncu septembra, bi želeli, da se ne začenja spet z opravičili, ampak da vsak rez. vojaški starešina iz naših organizacij pride in. opravi svojo dolžnost.                              I. M.     
    PISMA 
BRALCEV
Množičnost ali kvaliteta?
Čeprav smo že na vseh ravneh večkrat po-udarjali, da je treba programe, ki jih izdelujo-mo, tudi realizirati, ne pa, da govorimo eno, delamo pa drugo, pa kaže, da ti apeli niso na-leteli na plodna tla.
Kako drugače naj si predstavljamo program SITKS Siška za leto 1975, v katerem v prvem odstavku dobesedno piše: »V letu 1975 in v na-slednjih letih je prioritetna naloga SITKS ustva-riti pogoje za množičnost telesno-kulturne de-javnosti.« Do sem je vse lepo in prav, saj vsi dobro vemo, da danes delovni ljudje bolj kot kdajkoli potrebujejo rekreacijo, zato jim mora-mo zagotoviti pogoje zanjo, kajti delavci, ki pri-spevajo 0,58 % od svojih bruto osebnih dohod-kov za šport in rekreacijo, lahko to tudi po-vsem upravičeno zahtevajo.
Seveda se potem takoj vprašarao, kdo pa bo ustvaril pogoje za množično rekreacijo? Odgo-vor je: športne in telesnokulturne organizacije. Toda katere? Tiste »velike«, ki so usmerjene v kvaliteto, k tekmovalnemu športu ali tiste »manjše«, ki teh ambicij niraajo? Prav gotovo te zadnje! Za zagotovitev teh pogojev pa po-trebujejo sredstva, ki naj bi jih dobile od SITKS!
Prav tu pa se finančni program SITKS Ljub-Ijana-Šiška razlikuje od vsebinskega, kajti iz programa je razvidno, da naj bi od skupnih 4,849.460 din, kolikor jih je namenjenih teles-nokulturnim organizacijam, tiste »velike«: Ili-rija, Ljubljana in Olimpija dobile od tega kar 1,789.000 din, poleg tega pa še dodatnih 563.600 din iz sredstev, ki so jih po prvotnem progra-mu odvzeli predvsem manjšim društvom. Seve-da pa ta tri društva dobijo sredstva za vrhun-ski šport še iz naslova telesnokulturne skupno-sti Ljubljane, za kar v njen program prispeva SITKS Siška 4,555.270 din. Sprašujemo se, zakaj tem organizacijam takšna sredstva, saj z njimi ne bodo kaj dosti prispevale k boljši in množič-nejši rekreaciji, niti nam ni jasno, zakaj so do-bile še dodatna sredstva, ki so bila odvzeta manjšim organizacijam. Edini odgovor na to vprašanje je, da so jih s svojo močjo in avlo-riteto izsilila, pa čeprav na račun manjših or-ganizacij, kajti po njihovera mnenju vrhunski šport mora živeti.
Kot kaže, pa se v teh organizacijah ne zave-dajo, da vrhunski šport lahko uspeva le na pod-lagi množičnosti. Prav zaradi teh dejstev so de-legati na tretji skupščini SITKS Siška izredno ostro protestirali in sploh niso hoteli glasovctti o sprejemu programa. Posebno delegati manjših društev  so  se   spraševali,   kako   naj   delovnim
ljudem zagotovijo kvalitetno rekreacijo, če pa za to ne dobijo potrebnih sredstev.
SITKS Siška se bo morala samostojno odlo-čiti, ali rekreacija in množičnost ali vrhunski šport, saj za financiranje obeh panog v zadost-ni meri zmanjka denarja. Spremenjen program SJTKS za leto 1975, ki naj bi ga delegati spreje-li na prihodnji skupščini, bo na to vprašanje moral dati odgovor. Toliko časa pa telesno kul-tuvne organizacije delujejo brez vednosti, koli-ko sredstev bodo sploh dobile. Čeprav smo že v septerabru!!
Bojan Sršen
Rally ob dvojnem jubileju
V   okviru  prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve in 30-letnice ustanovitve podjetja je Agrostroj 20. VII. priredil zanimivo avtomo-bilsko tekmovanje.
Rallyja se je udeležilo blizu štirideset tek-movalcev, v glavnem uslužbencev Agrostroja, ki so se podelili v dve jakostni kategoriji; prvo so sestavljali vozniki avtomobilov do 1000 cm\ drugo pa vozniki z avtomobili nad 1000 cm3.
V  prvem delu tekmovanja so se Agrostroj-čani pomerili v spretnostni vožnji, ki so jo pri-pravili na cestišču neposredno v samem Agro-stroju. Za nemoten potek spretnostne vožnje je skrbela   posebna   tehnična   komisija   (le-to   je uspešno vodil ing. Janež Ivan),
Drugi, najbolj atraktivni in razburljivi del rallyja, pa je sestavljala krožna vožnja po Go-renjski. Ta je bila za voznike, ki pred tem še niso imeli večjih izkušenj v daljši in hitrejši vožnji, še posebno zahtevna preizkušnja. Krož-na pot je bila razdeljena na dve etapi: prva od Ljubljane do Dražgoš in druga od Dražgoš clo Bleda.
Udeleženci bodo še posebno ohranili v spo-minu kontrolni postanek v Dražgošah. Tu jim je ob tej priložnosti spregovoril znani junak diažgoške bitke in veteran NOV Franc Biček.
Ob koncu so udeleženci položili venec na spomenik žrtvam dražgoške bitke.
Po trudapolni vožnji so se tekmovalci na-posled za dalj časa ustavili na Bledu. Tu so pri-pravili vse potrebno za zadnjo — neuradno eta-po, mimo tega pa tudi neuradno odprli počit-niški dom  članov kolektiva Agrostroj.
Po končanera tekmovanju so bili tekmoval-ci kljub naporni vožnji kaj vedno razpoloženi. Vsi razen enega so pripeljali na cilj brez več-jih tehničnih težav. Bolj žalostno pa se je rally končal za štartno številko 13 (ta vražja števil-ka!), katere lastnik Nikola Gruič je moral spri-čo nepiedvidenih tehničnih težav predčasno odstopiti.
Rezultati rallyja so naslednji;
do 1000 cm!; 1. Koblar Marko, 2. Proj Dare, 3. Sopotnik Božo; in nad 1000 cm3: 1. Boštnar Cene, 2. Klemenčič Janez, 3. Vrhovec Rajko.
Avto-rally je bila prva tovrstna prireditev v Agrostroju, vendar so udeležnci sklenili, da jo bodo poslej pripravili vsako leto.
Rajko Vrhovec
NIKOLI Nl PREZGODAJ
IZ DELA SIS
Vsebina je važna!
Predsednika izvršnega odbora SIS za izobra-ževanje Janeza Koširja smo obiskali na domu, v prijetni vasici Topol. Pričakovali smo, da kot ravnatelj tamkajšnje osnovne šole uživa zaslu-žene počitnice, toda bil je zagnan, sredi oprav-ljanja drobnih hišnih opravil. Rad je privolil v razgovor in takoj začel podatke »stresati iz ro-kava«.
»Seveda smo veliko dela imeli s samim kon-slituiranjem SIS. Začetek je bil težji še zaradi tega, ker smo začeli delati takorekoč povsem novi ljudje, brez izkušenj. Treba se je bilo spo-prijeti z zakonskimi določili, administracijo. Sa-moupravni sporazum je doživel kar pet poprav-kov, kar kaže, da je bila razprava zares tehtna. Skupščina je potrdila naše predloge, seveda pa smo se trudili, da je nismo sklicevali zastonj. Pripravili smo izhodišča za sestavo plana razvo-ja izobraževanja v občini.«
Janez Košir, predsednik izvršnega odbora SIS za izobraževanje
»Kaj pa dinamični načit?«
»Ceprav je bil program objavljen že v no-vembru 1974, je razprava potekala malo dlje zaradi usklajevanja. Zaradi pomanjkanja denar-ja smo mcrali določene dejavnosti začasno iz-pustiti iz načrta. Ta sredstva smo dali v rezerv-ni solidarnostni sklad.«
»In štednja?«
»Seveda smo se tudi mi vključili v stabiliza-cijska prizadevanja, enako kot gospodarstvo. Z racionalizacijo smo uspešno opravili določene naloge, kot je testiranje učencev, šole v nara-vi, pouk v glasbenih šolah.«
»Kakšno pa je sodelovanje z mestno izobra-ževalno skupnostjo?«
»Odlično! Njihova strokovna služba nam je v veliko pomoč. Seveda je treba poudariti, da odločajo oziroma razpolagajo z denarjem občin-ske SIS, mestna pa le opozarja na nepravilnosti, usklajuje dogovore ter je pravzaprav koordina-tor dejavnosti, Mesto Ljubljana kot republiško središče mora imeti določeno skupno politiko, določene službe z enakimi merili. S tem pa niso prav nič okrnjene pravice občanov posameznih občin.;;
Ob koncu razgovora je omenil še zelo pereč problem kadrov, predvsem vzgojiteljic v vzgoj-novarstvenih ustanovah.
>:Tem, predvsem mlajšim kadrom, ne more-mo nuditi stanovanj in potreben bo skupni do-govor, saj iz sredstev samoprispevka gradimo nove zmogljivosti, ne vlagamo pa v strokovni kader. Jeseni nas čaka urejanje vsebinskih za-dev s področja vzgoje, izobraževanja . . .«
Franci Rozman
KRAJEVNA SKUPNOST »PODUTIK«
Vprašanije: Občane naše krajevne skup-nosti zanima, kaj so pridobili s tem, da spa-dajo pod mesto Ljubljana. Druge spremem-be kot zamenjavo hišnih številk iz rdečih v zelene oziroma plačila za uiporabo mestnega zemljišča do sedaj niso opazilM.
Odgovor: Iniciativa za priključitev nase-lij iz območja KS Podutik, t. j. Glince, Po-dutik, Dolince in Kamna gorica, je potekla iz same krajevne skuipnosti. Priiključitev je bila obravnavana na zborLh. valivcev v vseh teh naseljih, ki so se zavestno izrazili zanjo. Šele po tej odločitvi se je izvršil nadaljnji postopek, o katerem je raapravljala tudi skuipščina dbčine prejšnjega sklica na svoji sejd, pri čemer je uipoštevala odločitev zbo-rov volivcev iirrpredilagala republiškemu fo-ramu, da sprojeto vojljo občanov tudi formal-no uzalkoni z rapubliako odredbo.
Območje teh naselij dejansko že prerašča v mesito. Ne gre samo za ipreštevHčenje hiš po uličnem sistemu mesta iin za plačevanje pri-spevka za uporabo imestnega zemljišča, temvač je za to območje vendar že potrjen urbanistični program naselrj, ki bo tudi s svaje strani prispeval k vhljučitvi tega ob-močja v strnjano gradbeno povezavo z osta-lim dbmačjam Šiške. Dalje ne smemo poza-biti, da je v zvezi z podaljšaajam proge mest-nega prometa do Podutika iavršano asfaltira-nje ceste, s čkner se daje občainom možnost protmetne povezave, ki že služi med drugim tudi za prevaz otrok do šale in VVZ.
Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve.
KRAJEVNA SKUPNOST GUNCLJE
Vprašanje: Na strani 22 — pri plaiiira-nju del vodine gaspodarske skupnosti ni nikjer zajeta ureditev potokav iin hudourni-kav v Guineljah. Problem je znan skupšči-ni dbčine in vodni skupnosti, saj hudourai-ki popilavljajo ob naliivih štiri ulice in tovar-no Skip ter s tem nastaja oigromna material-na škoda. Zahtevajo, da se iproblem vnese v srednjeročni program vodne gospodarske skupnosti.
Odigovor: Srednijeročni plan Območne vodne skuipnasti LjuiMjanica—Sava v progra-mu rodnega vzdrževainja in urejaiiuja hudour-nikav (stran 12, točka 3.2) pravLloma ne ob-ravnava huidournikav poimensko kot posa-mezne dbjekte, temveč le kot pritoke večjih vodotolkav, ker je tsikih hudouroiikov veliko.
Srednjenačni plan OVS Ljiuibljanica—Sava bo v a\'gustu dan v široko javno razpravo. Vaš predllog glade vzdrževanja in urejanja hudoumikov v Gunoljah pa je načeloma že upošte^-an, kar na strani 13 in 14 srednjeroč-nega programa plše:
Z letoirn vlaganjam 2,300.000,00 (povpreč-no) za urejanje hudourniških problemov, bi se deikto nadokaadilo vse to, kar je bilo v zadnjih letih zamujenaga in zanemarjenega.
Predvsem bomo morali genarajlno obno-viti itn dopolniti vse obstoječe sisteme na področju. Rešiti pa bamo morali tudi akutne probleme, ki jih povzročajo manjši hudour-niki v inaseijenih področjih (huidourniki iz Golcnrca, Stanežišče—Gameljne, na področju Kamniika, Trbovelj, Hrastnika ifcd.).
Pri redakciji besedolla sredinjeročnega pro-grama pa bomo k huidourniikam, ki so miš-Ijeni pod oznako Stanežišče—Gameljne, do-dali še Gunclje.
PodrObnejši program del pa bo sestavljen vsako leto posebej in ga bodo siproti detajl-no obravnavali naši samoupravni organi, kjer so tudi delegati vaših tameiljnih orga-nizaciij adruženega dela in Krajevnih skup-nosti, oziroma občine.
Odgovor pripravil: Območna vodna skup-nost Ljubljanica—Sava.
KRAJEVNA SKUPNOST KOMANDANTA STANETA
Vprašanje: Zazidava krajevnih skupnosti se hitro razvija s stanovanjskimi objekti, premalo pa je spremijajočih objaktov, ki jih stanovalci   nujno   potrebujejo za normalno
življeoje (šole, trgovine, zdravstveni domovi, vrtci itd.).
Odgovor: Sldad za ¦komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška se zaveda, da je Soseska 6 še nedokončno opremljena s spremljajočimi objekti, čeprav je po zazi-dalnsm načrtu vse ipredvideno in pravilno dimenzionirano. Sestanek o tej problematiki bo v septembru.
Odgovor pripravil: Za sklad za komunal-no urejanje zemljišč Standard-Invest.
KRAJEVNA SKUPNOST KOMANDANTA STANETA IN KRAJEVNA SKUPNOST DRAVLJE
Vprašanije: Zakaj na Ceilovški cesti pred »Viatorjem« in avtobusno postajo na Avto-montaži ni prehoda za pešce?
Na gornje vprašanje so delegati sprejeli zaiklijučetk:
Zahtavajo, da se označijo prehodi za peš-ce na deilu Calovške ceste od Viatorja do Ste-ganske ceste in postavijo prometai maki.
Odgovor: S Komundlnim ipodjetjem Ljub-Ijana in Meatnim prometnim uradom je do-govorjeno, da vsako leto po prioritetnem re-du abnove grafične oznake na cestiščih.
Že aprila smo stopili v ikontakt z izvajal-cem in se dogovarjali, kdaj bodo ipričeli obe-leževati prehode za pešce. Zastopnik podjetja ing. Kristanova nam je zagotovila, da bodo obeležbe apravljene do 9. maja. Zaradi ko-munalnih del okrog proSlave »30. obletnice osvoboditve« je bil ta teranin praložen na 2. dekado maja. Z ozirom na nestanavitno vre-me pa tudi ta termin ni obveljal. Dne 7. 6. 1975 so konono začrtali obeležbe za pešce.
Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
KRAJEVNA SKUPNOST DRAVLJE
Vprašanje: Delegacija je na seji razprav-Ijala o realizaciji predvidenih komunalnih del, ki so zajeta v planu skupščine občine Ljubljana-Šiška za leto 1975 in se nanašajo na krajevno skuipnost.
Po sprejetem programu so btla za naše krajevne skupnosti naslednja komunalna de-la:
1.    asfaltiranje   ceste    na pokopališče v Dravljah,
2.  ureditev kanalizaoije na Vodnikovi ce-sti  od  Kamnagorišike ceste do Gostilne pri Gusteljnu,
3.  ureditev zelenic v Draveljski gmajni. Delegacija naproša pristojni občinski or-
gan, da nam pojasni, kaj je z realizacijo na-vedenih komunalnih del.
Nadailje je delegaaija 'krajevne skupnosti razpravljala o rezervacijah parcel za zame-no za objekte predvidene za rušenje na na-šem območju krajevne skupnosti. To vpra-šanje je naša delegacija postavila že na de-cemibrski seji 1974.
Enotno stališče naše delegacije in zahteva prebivalcav je, naj se prizadetim omogoči prednostna pravica pri dodelitvi stavbnih zemljišč na območju naše krajevne skupno-sti.
Istočasno prosimo za pojasnila, kaj je z rezervatom ob Šloserjevi uiioi rned Koroši-co in draveljskim pokopališčem, ki ni ozna-čen za nobene namene. Mnenja smo, da bi se dalo za predvidene rušene dbjekte nado-mestiti s ikompenzacijo parcal v tem rezer-vatu.
Prosimo za pojasnilo, v kateri fazi se na-haja priprava za to gradnjo. .   Ponovno   se   je   obravnavalo   vprašanje označb za pešce na cesiišču preko Celovške ceste.                                                      __
Ker je ta problem izredno pereč vas pro-simo, da v najkrajšem čašu tozadevno ne-kaj ukrenete. Ker na celotni trasi pelovške ceste naše krajevne skupnosti ni niti enega urejenega prehoda za pešce. Bilo pa je že ve-liko hudih ^prometnih nesreč in to predvsem otrok, starejši občani in invalidi pa skorajda ne morejo prečkati Celovške ceste.
Odgovor: Asfaltiranje ceste na pokopali-šče v Dravljah kot tudi ureditev kanalizaci-je na Vodnikovi cesti od Kamnogoriške ceste
do gostilne pri Gusteljnu je v planu za leto 1975. Z deli se bo pričelo predvidoma v za-četku jeseni.
Ureditev zelenic se vrši vzporedno z do-grajevanjem blokav .v Draveljski gmajni. Na-daljevanje ureditve se bo izvajalo po istem prinoipu do izgradnje celotne soseske.
Za nadamestne parcele je predviden kom-pleks vrstnih in atrijskih hiš v Draveljski gmajni.
Pri rešavanju premoženjsko-pravnih zadev bo Sklad za komunalno urejanje zemljišč lastnikom objektov, ki so predvideni za ru-šenje nudil parcele za nadomestno gradnjo, oziroma za nadomestna stanovanja v kolikor nadomestnih parcel ne bo na razpolago.
Odgovor pripravil: za Sklad za komunalno urejanje zemljišč, Standard-Invest in oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
2.  Vprašanje: Kaj je z Levionikovo ulico, ker je zaradi buildožerjev, ki po nji vozijo po-stala skoro neprevozna?
Odgovor: Levičnikova ulica leži v območ-ju, kjer se gradi novo naselje ŠS 9 Koseze. Razumljivo je torej, da po njej vozijo števil-ni tovornjaki in buldožerji gradbanih podje-tij — Ingrad Celje, GP Kočevje, GP Prajekt in Kanalizacija.
Z ozirom na težki promet je prišlo do poškodb cestne kanalizaoije (za mateome vode).
V zvezi s tem bo strokovna služba uprave občine skuipaj s pristojnimi krajevnimi skupnostmi sklicala sestanek s predstavniki gradbene operatrve na tam obmooju in Stan-dar-Investom ter se ob tej prMiki dogovonila glede odškodnine.
Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
3.   Vprašanije:   Delegacija je razpravljala tudi o sprejetem sklapu posebne komisije z dne 10. 2. 1975, da se sredstva predvidena v v znesku 3,000.000 din namenijo za reševanje problama VVZ v Dravljah uporabijo namen-sko za prizidek dyeh učilnic pri VVZ Ander-sen I. S tem prizidkom bi v precejšnji meri odpravili iproblem otroškega varstva v Draiv-ljah. Prosimo za pojasnilo, y kateri fazi se nahaja priprava za to gradnjo?
Odgavor: V soglasju s krajevno skupnost-jo Dravlje so izdelane programske osnove za povečanje obstoječega objekta VVZ Ander-sen I. Programske osnove so izdelane v 3 va-riantah. Izvršni svet j_e imenoval posebno ko-misijo s pradstavniki KS, ki bo predložila izivršnamu svetu na eni izmed naslednjih sej najustreznajšo varianto v cilju, da se na os-novi in v okviru najfunkcionalnejše rešitve izdela idejni in glavni projekt za realizaciijo prizidka pri VVZ Andersen I. Glede upora-be sradstav, ki so bila prvotno nameajena za izgradmjo VVZ Dravlje (v viširti 3 milijone dih) je izvršni svet ina svoji seji skleail, da se ta sredsitiva iz posebnega računa za grad-njo OŠ in VVZ najamejo ikot posojilo za del-no vračilo hajatega premostitvenega kredi-ta, ki ga je skuipščlna občine Ljubljana-Šiška najela v letu 1974 pri skladu Ijuibljanskih ob-čin za gradnjo OŠ in VVZ v višini 8,200.000 din. S tem je bil namreč omogočen pričetek gradraje VVZ Šentvid, za katerega je Sklad ljubljanskih občin kot inve9titor odobrffl iz sredstev samopnispevka 10 milijonov din. Iz-vršni svet bo ofo sestavi proračana za leto 1976 predlagall skupščini občine, da se izpo-sojena sredstva v višini 3 milLJone din vrae-jo na posabni račun za gradnjo OŠ in VVZ namensko za realizacijo prizidka pri VVZ Andersen I.
Odgovor pripravU: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve.
KRAJEVNA SKUPNOST VIŽMARJE-BROD
Vprašanje: Delegacija KS ugotavlja, da . odaovor upravnega odbora sklada za komu-nafno urajanje zemljišč v z\'ezi z delegatskim vprašanjem objavljen v časopisu »Javna tri-buna« št. 117, ki se nanaša na porabljena sredstva za komunalno urejanje in opremlja-
nje stavbnih zemljišč na območju Vižmarje-Brod nad in pod Klancem ni zadovoljiv. Zne-ski porabljenih sredstev so po mnenju dele-gaoije v neprimerni obliki pajasnjeni. Zato zahtevamo, da se odgovor dopolni, da bo iz njega moč razbrati naslednje:
a)   dohodki SKUZ morajo biti navedeni točno po datumih dospelosti sredstev tako, kakor so bili od investitorjev r^plačani za po-samezne komuinailne naprave in opremo zem-Ijišča;
b)  potrošena sredstva, ki jih Sklad nava-ja v odgovoru, morajo biiti matančno nave-dena po postavkah, kalkor ijih je isklad po-rabljal ter za sleherni izdatek toono navesti datum iavršanih izplačil v ta namen;
c)  delegacija ugotavlja, da so bile neka-tere komunalne naprave in oprema financi-rane naposradno od komunalnih orgaaizacij i<n občinSkega proračuna ter sredstev krajev-nih skuipnosti, zato zahtevamo točno naved-bo, za ikatera in kaikšna sredstva so bila v ta namen nporabljena. Prav tako točno po datumih izplaoil navedendli stroškov;
č) ugotavlja se, da so investitorji poleg p]ačanega komuinalnega iprispevka, še plače-vali tudi sredsfcva v obliki posojila za pri-marne komunalne naprave, zato prosimo, da se pri odgovoru na postavljeno vprašanje ta sredstva posebej obravnavajo.
Odgovor: Na ugotovitve delegatov KS Vižmarje-Brod, da si s posredovanimi po-datki o trošenju sredstev ne morejo poma-gati, sporočamo, da je v tej zvezi potrebno obdelati obširno dokumentacijo iz arhive, zato poročila v zahtevani obliki ne moremo pripraviti.
Zato predlagamo, da KS dolooi ustrezno komisijo, kateri bo pri Skladu za komunal-no urejanje zemljišč dana na razpolago vsa ustrezna dokumentacija, ki je bila podlaga za inventarizacijo sredstev sklada in na podlagi katere je bilo pripravljeno naše poročilo.
Komisijo vabimo, da predhodno sporoči datum in uro prihoda na naslov: Sklad za komunalno urojanije zamljišč občine Ljublja-na-šiška, Celovška 89.
Odgovor pripravil: za Sklad za komunal-no urejanje zemljišč, Standard-Invest.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO-TACEN
Vprašanje: Izraža zaskrbljenost, ker se ob Savi in pa ob obronkih gozdov ikopičijo kupi smeti. Ni jasno, ikako bi se to dalo prepo-vedati. Mnenja je, da bi morali ta dejanja kaznovati.
Odgovor: Res je, kar ugotavlja delegat to-variš Šušteršič, da so ob Savi kupi smeti. Vendar ne za to, 'ker obmoaja ob Savi ne bi čistili. Ob tej priliki pcvemo, da se en-krat letno očisti celotno obmooje. Tik ob Savi pa čistijo še ribiči, lovci in taborniki ter jasno tudi šole. V primeru, da se opazi kupe smeti pa se to odpelje še izredno. Oba-lo Zbiljskega jezera čisti elektrarna in tun-stično društrvo.
Komunalno nadzoma silužba ne more vse-lej sama takoj ali sploh ne odkriti povzro-čiteljev. Zato svetujemo, da krajevne skup-nosti in vsi občani stoipijo v akcljo in prijav-ljajo povzročitelje (vsak občan si lahko zapi-še številko avtomobila), ki bodo zas-vaje ne-sramno početje ustrezno kaznovani.
Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
KRAJEVNA SKUPNOST GAMELJNE-RAŠICA
Vprašanje: Kaj je z rekonstrukcijo oziro; ma popravilom ceste Gameljne—Čmuče, saj se dela na tem odseku dosedaj še niso pri-čela kljub temu, da so preiskave končane že pred enim mesecem.
Odgovor: Na podlagi ugodnejše ponudbe Geološkega zavoda Ljubljana, Dimičeva uli-ca 16, se je Izvršni svet skupščine občine
Ljubljana-Šiška na svoji 43. seji odločil od-dati raziskavo terena na cesti Gameljne— Črnuče temu za\'odu.
Takoj je stekla akcija. Pogodba je bila podpisana in postavljeni so bili roki. Zaradi nujnosti sanaoije te ceste je na osebno inter-vencijo zavod dne 11. 4. 1975 pričel z geolo-škimi raziskavami na terenu. Te raziskave so trajale do 22. 4. 1975.
Zaradi preobremenjenosti zavodovega la-boratorija, je izvrtani material šel v preiska-vo 20. 5. 1975. Te raziskave so bile končane 31. maja 1975. Takoj nato je ing. Vavpotič pristopil k izdelavi elaborata. Rok za ta dela je bil določen najkasneje do 15. 6. 1975. Kljub osebnim in telefonskim intervencijam elabo-rat še ni gotov. Na naša prizadevanja je btlo dogovorjeno, da je nepreklioni rok za dokon-čanje tega dela 2. 7. 1975.
Š podjetjem za urejanje hudouraikov, Ljiibljana, Tobaona št. 1, ki ima s plazovi največ izkušenj, je dogovonjeno, da bo nji-hova iprojektantsika arganizacija, na podlagi elaborata, izdelala projekt sanacije. V kofi-kor pa bo podjetje za urejanje hudournikov konkurenono pri izvajanju gradbenih del, pa tudi izvedbo.
Odgovor pripravll: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
VIATOR TOZD - SKUPNE SLUŽBE ŠT. 24
Vprašanje: Postavljeno je bilo vprašanje zakaj se gradnja osnovnih šol in WZ ne uredi dokončno. Lejte so sicer zgrajene, vendar ni urejena njihova okolica — igrišča, dovoznice in podobno?
Odgovor: Pri vseh dosedanjih gradnjah osnovnih šol in vrtcev so bile primerno ure-jene tudi zunanje površine, iki jih posamez-na šola ali vrtec potrebuje kot funkcionalni del pripadajočega zemljišča. Razen tega so bili za posamezne objekte realizirani tudi vsi priključki (vodovod, elektrika, pjin, PTT), ker v nasprotnem primeru ne bi bilo možno iz-dati uporabnega dovoljenja. V zvezi z zuna-njirni ureditvami se zastavlja osnovno vpra-šanje, ki ga je izvršni syet občine že večkrat podrobneje obravnaval in se navezuje na ob-seg zunanjih ureditev. Pri tem se ni možno izogniti obveznim komunalnim napravam kot so to dovozne ceste, kanalizacija, vodovod, trafo postaja, možno pa je ostali del zuna-njih ureditev realizirati v fazah tako, da se v I. fazi uredi le planiranje zemljišča s trav-natimi površinami, v drugi fazi pa predpisa-na igriščna površina, s tem, da bi bilo za vsa ta dela patrebno mobiliziirati tudi sode-lovanje krajanov na posameznom območju, da bi se tako vsaj delno zmanjšali stroški zu-nanjih ureditev pri posamezni šoli ali vrtcu.
Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve.
KRAJEVNA SKUPNOST KOSEZE
Vprašanje: Delegacija je postavila vpra-šanje zakaj se odlaga gradnja posebne šole Janeza Levca, sliši se, da bodo nove lokacije, zato nas zanima koliko bo to vplivalo na po-dražitev?
Odgo\-or: Posebna šola Janeza Levca je skupnega pomena za celotno Ljubljapo. Gle-de izbire lokacije je možno ugotoviti, da so bili s strani SO Ljubljana-Šiška vloženi v tej smeri veliki napori, da bi se pravočasno pri-dobilo ustrezno zemljišče. Že v letu 1964 je bila za izgradnjo te šole določena lokacija v soseski ŠS 5/2 Pod hribom. Zaradi slabe no-silnosti tal na tem področju je skupščina občine sprejela sklep, da se posebna šola gradi v neposredni bližini lokacije, na kateri bo zgrajena nova osnovna šola in VVZ Ko-seze. O lokaciji za izgradnjo posebne šole Janeza Levca je razpravljal tudi izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, ki je bil mnenja, da tudi lokacija v Kosezah ne ustreza glede na to, da je tudi na tem področju prisotna slaba geološka struktura tal. Na predlog iz-vršnega sveta skupščine mesta Ljubljana, je bi!a za izsrradnjo posebne šole Janez L&vec preko LUZ iskana nova lokacija, ki je do-končno določena na lokaciji ob Dečkovi uli-
ci v občini Bežigrad. S tem je bil sklenjen krog iskanja najugodnejše lokacije za citi-rano posebno osnovno šolo.
Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve.
TOVARNA PLETENIN RAŠICA
Vprašanje: Dobro bi bilo sprc«iti zahte-vek po tipizaciji VVZ in OŠ (naj bi imele tu-di telovadnice), da pa bi bila gradnja cene-na in funkcionaLna. Kaj je narejeno na pod-ročju tipizaoije Oš in VVZ?
Odgovor: Na območju občine se v neka-terih primerih pri izgradnji novih vzgojno varstvenih objektov in osnovno šolskih ob-jektov že uporabljajo isti projekti. Tako predstavlja objekt vzgojnovarstvenega zavo-da Andersen III ponovitev objekta VVZ Ku-rirček. Ponovitev projekta je bila realizira-na tudi pri izgradnji osnovne šole Tinota Rožanca v Pirničaih, ki se gradi po projektu, ki je bil uporabljen za gradnjo nove osnovne šole Ivana Novaka-Očka Vižmarje-Brcxl. Todi za asnavno šolo Ln za VYZ Koseze bo na predlog izvršnega sveta uporabljen tipski projekt. V tej smeri je izvršni svet že zadol-žil strokovne službe Sklada za gradnjo OŠ in VVZ, da izvršnemu svetu ipredložijo v db-ravnavo ustrezne projekte, ki jih je bilo mož-no uporabiti za izgradnjo novega OŠ in VVZ objekta v Kosezah kot pono\-itev.
Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve.
VIATOR TOZD - STORITVENE DEJAVNOSTI IN TOZD MEDKRAJEVNI PROMET
Vprašanje: Iz gradiva finančnega načrta sklada ljdbljansikih občin za gradnjo OŠ in VVZ za leto 1975 ni dovolj jasno razvidno za kakšne namene se bodo uporabljala sredstva, navedena je le skupna vsota ne pa za kate-re objekte se bo le-ta uporabila. Postavlja ss vprašanje ali bodo sredstva res uporabljena za dokončanje objaktov, saj so nekatera že dana v obdelavo?
Odgovor: Finančni načrt siklada Ijubljan-skih občLn za gradnjo OŠ in VVZ za leto 1975 zajema v strulaturi dohodkov in izdat-kov globalno finančno konstrukcijo za leto 1975, v katerl so zajeti vsi dohodki in izdat-ki, ki jih upravni odbor sklada plarura za leto 1975. V prilogi finančnega načrta je bila podana obrazložitav ter pregled stanja po objektlh in dopolnitvi finančne konstrukcije tudi za objekte, ki se še niso pričeli graditi je razvidno, da bi ipotreboval sklad ljubljan-skih občin za reafeacijo še ne pričetih gra-denj 370,000.000 dtn.
Pri tern gre za osnovno vprašanje kaiko zagotoviti dodatna finančna sredstva, ki se navezujajo na podražitve in na stroške za-klonišč, ker sredstva zbrana iz samoprispev-ka v nobenem prlmeru ne bodo zadoščala za realizacijo enotnega petletnega programa. Glede vprašanja ali bodo sredstva zbrana s samoprispevkom res uporabljena za dokoa-čanje objektov je možno odgovoriti le pritr-dilno. Vsa sredstva zbrana v okviru samo prispevka se namreč dosledno strogo namen-sko uporabljajo le za izgradnjo osnoraošol-skih in vzgojnovarstvenih objektov, ki so zajeti po odloku o uvedbi samoprispevka v enotni pedetni program. Nad uporabo sred-stev vodi kontrolo nadzorni organ in služba družbenega knjigovodstva.
Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve.
ODGOVORE OBJAVLJENE V DANAŠMI ŠTEVILKI JAV\E TRIBUME JE IZVRŠ\I SVET OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA VERIFI-CIRAL NA SVOJI 70. IN 71. SEJI.
ZARADI IZREDVEGA ŠTEVILA PRISPE-LIH DELEGATSKIH VPRAŠANJ PRIPRAV-LJALCI ODGOVOROV NISO MOGLI V CE-LOTI ODGOVORITI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA, ZATO BODO PREOSTALI OD GOVORI OBJAVLJEMI V NASLEDNJI ŠTE-VILKI JAVNE TRIBUNE.
OBISK NA DOMU
Zlata poroka v Selu
,,Ne bi ga zamenjala!"
Velika poročna torta pri Gosarjevih ali po domače pri Skalarjevih v Selu je v so-boto, 16. avgusta oznanjala, da 77-Ietni France in 75-letna Jera Gosar praznujeta 50-letnico življenja v zakonskem stanu. Do-bro razpoložena sta v krogu svojih otrok sedela za z dobrotami obloženo mizo in se spominjala tistega usodnega »da«, ki ju je 50 let povezoval in jima določil, da bosta skupaj krmarila svoj čoln mimo vseh čeri, ki so prežale nanju.
•  »S kočijo sva se odpeljala na poroko v Vodice, po njej pa smo se za kratek čas ustavili v bližnji gostilni, da smo vsaj malo proslavili vstop v zakonsko zvezo. Seveda o kakšni ohceti niti mislila nisva, saj je de-narja vedno primanjkovalo,« je obujal svo-je spomine France.
•  »Težko je bilo, saj mi je komaj devet-letnemu umrl oče. Nato sem se boril na So-ški fronti in na Poljskem kot avstrijski bo-rec v prvi svetovni vojni. Tudi pozivom ge-nerala Maistra sem se odzval, saj sem bil 11 mesecev v borbi za severno mejo. Ru-dolfa Maistra sem še posebej dobro poznal, saj sem bil v njegovem oddelku,« je pripo-vedoval še vedno čil France.
• ;>Dolga leta sem nato preživel pri zi-darjih, najprej kot delavec, nato pa sem se izučil za zidarja. Nič kaj lepi časi niso bili, saj sem kot delavec nosil malto v škafu in to na glavi. Delali smo po 10, 12 ur na dan. domov sem hodil le ob sobotah. drugače pa sem spal kar v Šentvidu. Pa ne v postelji, ampak v resju.«
•  Med drugo svetovno vojno je bil na Golniku na zdravljenju   pljuč,   najstarejši sin se je na Primorskem boril v partizanih, mati z dvema sinovoma in hčerjo pa tudi ni preživljala ravno lepih trenutkov. Sicer pa se o tem obdobju njunega življenja nismo kaj dosti pogovarjali, saj nismo hoteli obu-jati tistih težkih let.
•  Po vojni se je France spet oprijel zi-darske lopatice- Stanovanski blok v Vodi-cah, zgradba postaje milice v Šentvidu, ka-časti   blok   v   Šentvidu so samo nekatere zgradbe, ki jih je France Gosar pomagal zgraditi. Še letos je zidal pri gradnji nove-ga gasilskega doma v Kosezah, saj je gasil-stvu posvetil prav toliko let kot je zakonski mož, kajti 50 let je že član GD Šenkov turn. Tudi lov ga je privlačeval, to svojo strast pa je prenesel tudi na svoje sinove, ki so navdušeni lovci.
•  France Gpsar je svojo   bodočo   ženo spoznal že leta 1914, saj je bila iz sosednje Vesce, poročila pa sta se šele 1925. Vendar pa se je dolgo spoznavanje splačalo, saj je Jera dejala, da se nista nikoli skregala in da svojega moža že ne bi zamenjala, saj je preveč dober in priden. Tudi s svojimi otro-ki nista imela težav, pa vendar je oče ugo-tovil, da je današnja mladina povsem dru-gačna kot nekoč.
•  France in Jera Gosar svojega »da« po 50 letih skupnega življenja nista ponovila pred matičarjem, saj nista hotela zunanjega blišča, ki ob tem nujno nastane. Po izletu na Gorenjskem sta se poveselila v krogu vseh svojih otrok.
F. Kmetič    
Nova objekta v Strahovici
2700 ur marljivosti
Clani smučarskega društva Strahovica iz Se-la so letos dogradili že dva nova objekta, ki iz-popolnjujeta njihov športno-rekreacijski center.
Ob prazniku občine Šiška so z medklubsko skakalno tekmo za cicibane in pionirje odprli 20-metrsko plastično skakalnico, ki bo pripo-mogla k boljšira uspehom mladih smučarskih skakalcev. Smučarski skoki so edina športna pa-noga, v kateri mladi športniki v teh krajih lah-ko dosežejo vrhunsko kvaliteto, kar sta Zdrav-ko Rahne in Milan Cigut že potrdila, saj sta bi-la četrta oziroma enajsta na državnem prven-stvu za pionirje. Tudi zanimanje za smučarske skoke se je med mladimi precej povečalo, saj treninge, ki jih vodi Pavle Merčun, obiskuje precejšnje število mladih.
Čeprav so plastično maso dobili z odsluže-nih skakalnic v Mostecu, pa je bilo treba v iz-gradnjo vložiti precej truda in finančnih sred-stev. Člani SD Strahovica so opravili kar 1830 prostovoljnih ur, skakalnica pa je trenutno vredna najmanj 150.000 din.
Pred kratkim pa so dogradili tudi balinišče tekmovalnih razsežnosti, ki je Jiamenjeno pred-vsem rekreaciji občanov. Dosedanje balinišce ni moglčT sprejeti vseh, ki bi radi balinaii, zato je novo vsaj raalo omililo gnečo. Tudi ta objekt so člani gradili prostovoljno in so vanj vložili 870 prostovoljnih delovnih ur ter 22.000 din za gradbena dela in material.
Oba objekta ležita sredi gozda tik ob koči SD Strahovica, ki je tudi izhodišče za izlete na Rašico, Dobeno ali Mengeško kočo. Vse poti so markirane in dobro vzdrževane, izleti po res le-pi naravi pa izredno prijetni.
GRAJSKE »ŠKRBfNE« SAMEVAJO
Ob vhodu v medvoško kotlino je že od daleč viden impozanten grič s sivimi kamnitimi zidovi — samotne razvaline Smledniškega gradu. Pr-vič grad omenjajo leta 1136, menjal je številne lastnike, do današnjih dni pa so ostale le raz-valine. Na pobudo domačega turističnega dru-štva so pred desetimi (!) leti pričeli strokovnja-ki Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana z restavratorskimi deli. Urejena je bila dovozna cesta in ob grajskih zidovih urejena okrepče-valnica. Opravljena so bila prva konzervator-ska dela in kazalo je, da bo razvalina postala spomeniško pričevalna in turistično privlačna. Toda zaradi pomanjkanja denarja in resnega pristopa k delu je vse ostalo le pri razvalinah. Tako bodo tudi letos opravili le najnujnejša de-la, čeprav bi bil že skrajni čas za dograditev razglednega stolpa, saj so se številni obiskoval-ci že naveličali gledati grajske »škrbine«.
NAJMOČNEJE
JE ZAMAHNIL SRŠEN
V Selu pri Vodicah so v nedeljo, 24. avgu-
sta domači gasilci pripravili zanimivo, že tradi-cionalno prireditev — štehvanje po ziljskem narodnem običaju.
Jezdeci v narodnih nošah so skušali s svo-jimi udarci s posebnimi, železnimi kiji razbiti poseben lesen sod, ki je bil na drogu, zasaje-nem ob tekališču za konje. Posebna komisija je ocenjevala moč ter učinkovitost udarca in pa hitrost teka konja. Največ točk je zbral Janez Sršen (105), drugi je bil Franc Ramovž (102), tretji Janez Ramovž (99), četrti Jože Hribar, pe-ti Lojze Sršen. Precejšnje število gledalcev je bilo, kljub temu da vreme za prireditev ni bilo najprimernejše, s štehvanjem zelo zadovoljnih.
   JUBILEJ GODBENIKOV
V dvorani Svobode v Medvodah je bil slav-r.ostni koncert godbe na pihala Medvode ob 45-ietnici delovanja. Jubilanti so pod vodstvom di-ligenta Vilija Bedenikoviča v šestih točkah predstavili del svojega bogatega repertoarja, prejeli so več spominskih priznanj, štirje člani pa zlata Gallusova odličja. (Foto: Franci Roz-man)
SVEČANA PROSLAVA
Medvodčani so proslavili 30-letnico osvobo-dilve, dan borca in dan vst.ije s svečanim mi-mohodom, v katerem so sodelovali godbeniki iz Vevč, Domžal in Medvod, gasilci, člani ZZB NOV in krajani, zbranim krajanom pa je nato pred domom TVD »Partizan« spregovoril pred-sednik ZZB NOV Jaka Gaber. (Foto: Franci Rozman)
LEKARNA KONČNO ODPRTA
V soboto, 9. avgusta so se končno le odprla vrata nove lekarniške postaje Miklošič v Med-vodah. V pritlični zgradbi v novem stanovanj-skem naselju so predali namenu sodobno lekar-niško postajo, ki je veljala nekaj nad milijon dincrjev. Odprta je vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa do 15. ure. Stare prostore lekar-niške postaje v zdravstvenem domu pa bodo preuredili za potrebe splošne ambulante.
     IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Vižmarje—Brod
ZBOR DELEGATOV JE ZASEDAL
Zbor delegatov v krajevni skupnosti Vižmar-je-Brod je imel kljub počitniškemu času 5. av-gusta 1975 svojo 5. razširjeno sejo.
Zbor delegatov je najprej obravnaval stali-šča, priporočila in sklepe, ki jih je sprejela skup-ščina občine Ljubljana-Siška na sklepnem zase-danju vseh zborov. Razpravljalci so podprli pri-zadevanje zborov občinske skupščine za stabi-lizacijo. Tudi v sami krajevni skupnosti bodo tekle aktivnosti, ki bodo podprle stabilizacijsko akcijo v občini. Kljub omejitvi investicijskih naložb, je zbor sprejel sklep, da se skuša rešiti vprašanje prepotrebnega trgovskega objekta na območju Vižmarij, za katerega je pripravljena že vsa gradbena in tehnična dokumentacija. Ob-močje je novo naselje, vendar komunalno še neurejeno in brez kakršnih koli spremljajočih objektov.
V jeseni se bo pričel redni pouk v novi šoli »Ivana Novaka-Očka«, ki je bila zgrajena iz samoprispevka.
Zbor je razpravljal tudi o možnosti podalj-šanja bivanja v šoli in uvedbi celodnevne šole. Med drugim so se dogovorili za delovno akcijo za ureditev okolice šole in o pripravah za slo-vesno otvoritev šole, ki naj bi bila v znamenju proslavljanja 30. obletnice osvoboditve in zma-ge"nad fašizmom.
NIČ VEČ »NAD JEŽO«
Zbor delegatov KS Vižmarje-Brod je predlagal skupščini občine Šiška poime-novanje ulice »Nad Ježo« v »Ulico 9. ju-nija«.
Na ta dan, leta 1942, so bili izdani in ustreljeni trije partizani v hiši P. Marina (sedaj Vižmarska pot 22), kjer je danes tudi spominsko obeležje padlim.
KOTiČEK MIRU OB SAVI
Kamping Smlednik v Dragočajni je v zadnjih letih zaslovel kot eden najbolj urejenih pri nas. Vrsto let je »životaril« ob skromnem obisku, to-da letos je zabeležil rekorden obisk. Upravlja ga novoustanovljeno turistično društvo.
Ceprav je odmaknjen od glavne cestne ma-gistrale in povezan z delom slabe makadamske ceste, ga tuji gostje radi obiskujejo.
In kaj privablja številne turiste? Po besedah predsednika turističnega društva inž. Francija Rozmana je gostom predvsem všeč ugodna lega ob reki Savi in prijetnem gozdičku in predvsem — mir! Seveda pa samo naravni pogoji še zda-leč niso dovolj. Tako je turistično društvo v zadnjem letu vložilo precej denarja v nove clektrične priključke, kopalnice in sanitarije ter ureditev igrišča za male športe. Vse več je go-stov, ki se prav zaradi ugodnega počutja v ure-jenem kampingu vračajo. Tu prednjačijo Nizo-zemci, ki so celo sami izdali prospekt kampinga. Vse več je tudi naših gostov, ki bivajo v priko-licah, urejeno pa imajo tudi hrambo prikolic v zimskem času. Obsežni prostor kampinga je ze-lo primeren za organizacijo piknikov in je tu že precejšnje število članov delovnih kolekti-vov preživelo prijeten konec tedna.
PRISPEVEK ZA SPOMENIK
Delavski svet tovarne barv in lakov Color Medvode je sklenil pomagati krajanom iz Dola v doberdobski občini s prispevkom tisoč dinar-jev pri postavitvi spomenika padlim borcem na Palkišču ob cesti Trst—Gorica. Spomenik bo iz marmorja ter ga domači kamnarji že obdelujejo.
TRGOVINA S TEKSTILOM
Poleg predilnice v Vižmarjah je trgovsko in proizvodno podjetje Tekstil iz Ljubljane pred kratkim odprlo novo trgovino s tekstilnimi iz-delki. V sodobni urejeni trgovini — samo opre-ma je veljala 600.000 din — bo Tekstil proda-jal blago, ki ga proizvajajo TOZD, združene v OZD Tekstil, ta trgovina pa naj bi bila nekak-šen preizkusni center za posamezno blago, ki naj bi pokazal, na kakšen sprejem je naletel določen artikel pri potrošnikih.
Trgovina je locirana v soseski, ki šteje že 8.000 prebivalcev, s to trgovino pa so Vižmar-čani in Brodčani dobili lokal, kjer se bodo lah-ko oblekli od »glave do nog«. Pri Tekstilu pred-videvajo, da bo trgovina letno ustvarila za 7 milijonov din prometa.
Medvode
ZBILJSKO JEZERO SPET POLNO RIB
Od 1. avgusta je ribolov v Zbiljskem jeze-ru spet dovoljen. Novica je marsikoga presene-tila, saj je preteklo komaj deset mesecev od množičnega pogina rib zaradi praznjenja aku-mulacijskega jezera v Mostah.
Člani Ribiške družine Kranj so takoj po ugo-tovitvi Zavoda za ribištvo, da riba lahko živi v vodi, pozimi, v najhujšem mrazu, dobesedno izpraznili potoke na Gorenjskem. in s pomočjo elektroagregata potočne postrvi »prenesli« v Sa-vo, -v potoke pa vložili nov zarod. V Savo so vložili tudi večje količine podusti in klenov ter kar 140 tisoč mladic šarenk. V samo Zbiljsko jezero pa so vložili približno tri tone postrvi in
Spet prijemljejo.
tako s 1. avgustom odprli del revirja — od Smledniškega mostu do pregrade v Elektrarni Medvode. Ker pa ribe še nimajo zadosti hrane v jezeru, rade prijemljejo in je zato ulov nad-povprečno dober. Vlaganja so Ribiško družino veljala nad 500 tisoč dinarjev, toda številnim ljubiteljem ribolova so želeli omogočiti rekrea-cijo ob vodi. 2al pa se ribiči pritožujejo nad ob-jestnimi vozniki motornih čolnov, ki preizkuša-jo moč svojih čolnov ob obali in delajo nepo-pravljivo škodo ribjemu zarodu. Tu niso mišlje-ni vodni smučarji, ki imajo svoj prostor na je-zeru, temveč posamezniki. Obstaja občinski od-lok o redu na jezeru, le spoštovati bi ga bilo treba. Dnevna riboiovna karta velja 40 dinar-jev, izdajata pa jih Albina Rezelj v Zbiljah in Jože Stare v Dragočajni.
TELOVADNICA NARED
Pri osnovni šoli Franca Bukovca v Preski je dograjena telovadnica iz sredstev samopri-spevka. Pred dnevi je bil opravljen tehnični pre-gled, ki je pokazal, da je zelo solidno grajena, tako da v novem šolskem letu že služi svojemu namemi. Telovadnica je razdeljena na veliko dvorano s 490 kvadratnimi metri in raanjšo dvo-rano z balkonom, kjer je urejen TRIM kabinet za rekreacijo in strelišče.
Vodice
Tekmovanje traktoristov
Dekle ugnalo orače
Slavnostno okrašene Vodice so bile v sobo-to in nedeljo, 9. in 10. avgusta v znamenju trak-toristov, ki so se zbrali na jubilejno, peto pod-ročno tekmovanje, ki ga je ob lepem vremenu zelo dobro organizirala kmetijsko-tehnična ko-misija pri mestni zvezi organizacij za tehnično kulturo.
2e v soboto popoldne so začeli s spretnost-no vožnjo, ki pa je precejšnjerau delu tekmoval-cev povzročala velike težave. Posebno garaža, v katero je bilo treba dvoosno traktorsko pri-kolico zapeljati vzvratno, je bila skoraj za vse preozka, saj se prikolica nikakor ni hotela na-ravnati naravnost. Se največ spretnosti je po-kazal Andrej Gubanc in tako osvojil prvo me-sto.
Tekmovalci, ki so bili razdeljeni na poklic-ne traktoriste — bilo jih je 9, kmete — koope-rante, ki jih je bilo 50, pionirje, bilo jih je 8 in dekleta — kooperantke, ki jih je bilo prav tako 8, so se nato preselili za dobro uro v dvorano doma KS, kjer so izpolnjevali vprašalnik s teo-retičnimi vprašanji iz motoroznanstva, prakse v kraetijstvu in pa pravnih predpisov s področja kmetijstva. Največ znanja je pokazal Oven Al-bin, ki je od 50 možnih točk zbral 40.
Po slovesni povorki, v kateri so sodelovali vsi tekmovalci in po pozdravnih govorih pod-predsednika MZOTK Uroša Janka in pokrovi-telja tekmovanja Staneta Plemenitaša, so se tek-movalci pomerili v najzanimivejši disciplini — oranju. Vsak si je prizadeval, da bi bile nje-gove brazde čimbolj ravne, pravilno obrnjene, tako, da se je strnišče čimmanj videlo, globina oranja je morala biti na vseh mestih enaka in to čimbližje 18. centimetrom. V sončnem dopol-dnevu se je ob in na njivi, na kateri so orali, zbralo nad tisoč gledalcev, ki so bili še posebej navdušeni nad znanjem oranja najmlajših, ki dajejo upanje, da se našemu kmetijstvu, kot je poudaril v svojem govoru Stane Plemenitaš, obetajo boljši časi. Pozornost gledalcev je uspel zmotiti le prikaz letenja radijsko vodenih letal in raket, ki so ga organizirali člani MZOTK Ljubljana.
Med dekleti — kooperantkami je zmagala Vida Rebolj pred Kramarjevo in Blažičevo, med pionirji Tone Zdešar pred Stražišarjem in Ko-vačem, pri poklicnih traktoristih pa Jernej Cun-der pred Zumerjem, Kastelicem, Ovnom, Gu-bancem in Remškarjem. Vsi ti tekmovalci bodo zastopali ljubljansko področje, ki ga sestavljajo ljubljanska, vrhniška, grosupeljska, litijska, kamniška in domžalska občina, na republiškem prvenstvu traktoristov v začetku septembra v Mengšu.
m
Posebno navdušenje pa je med gledalci za-vladalo ob razglasitvi najboljšega orača tekmo-vanja. To priznanje je s točko prednosti osvo-jila Kristina Blažič iz Polja pri Vodicah, prema-gala pa je celo vse poklicne traktoriste. Kristi-na dela na posestvu svojih staršev in si je tudi za svoj poklic izbrala delo na kmetiji, saj jo le-to veseli. Lansko leto, ko so dekleta prvič na-stopila na traktorskem tekmovanju, je bila Kri-stina najboljša med dekleti, letos pa se ji tega naslova ni posrečilo obraniti, saj je bila tudi zanjo garaža preozka in je v spretnostni vožnji dobila le eno točko. Kljub temu pa je bila Kri-stina po tekmovanju zelo zadovoljna, saj ugna-ti vse moške v takorekoč njihovem poklicu tudi ni od muh.
F. Kmetič
NOVA MESNICA
V prostorih skladišč Kmetijske zadruge Med-vode v Vodicah, ki so jih zgradili pred nekaj leti, so pred kratkim končali prenovitvena dela, s katerimi so skladišča preuredili v sodobno opremljeno prodajalno mesa. S tem bodo Vodi-čani in okoličani prišli do dobre postrežbe z mesom in mesnimi izdelki, česar v stari mesnici ni bilo.
Nova mesnica bi morala biti odprta že do srede avgusta, vendar pa so se obrtniška dela nekoliko zavlekla, tako da so si mesnico pred kratkim ogledale pristojne inšpekcijske službe, nato pa je KZ Medvode zaprosila za uporabno dovoljenje.
Vsa preureditvena dela so stala okrog 1,300.000 din, z novo mesnico pa so Vodičani dobili nekakšen potrošniški center, saj nova mesnica stoji prav nasproti Emonine samopo-strežne trgovine.
RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA
Razširitev vodiškega pokopališča se bo konč-no le začela. Izmed predstavnikov KS Vodice in KS Bukovica — Sinkov turn so izvolili 8-član-ski gradbeni odbor, ki je svoje delo resno za-stavil.
Ker je zemlja za razširitev že odkupljena, načrti pripravljeni, bodo lahko z deli začeli še letos. Ker pa za izgradnjo 193 pokopnih mest nimajo denarja, so se v obeh omenjenih krajev-nih skupnostih odločili za samoprispevek. Vsak občan, ne glede na starost, bo prispeval 30 din. Tako bodo zbrali 75.000 din, enak znesek pa bo prispevala še SO Ljubljana-Siška, denar pa se bo zbiral na posebnem računu in ga bodo lahko uporabili samo za gradnjo pokopališča.
NOVICE IZ KOMUNALE
Na križišču Tacenske in Miheličeve ceste v Vižmarjah so delavci Komunal-nega podjetja Ljubljana začeli z gradnjo podpornega zidu, ki spada v sklop gra-denj ob rekonstrukciji Tacenske ceste in gradnje podvoza pod železniško progo v Vižmarjah.
Gradnjo so pred časom ustavili, ker projekt LUZ ni ustrezal, sedaj pa je Ie-ta projekt popravil in so z gradnjo lahko na-daljevali.
Pred kratkim so rekonstruirali tudi Aljaževo cesto, ki jo bodo takoj, ko bodo dobili uporabno dovoljenje, izročili svo-jemu namenu.
Tudi Goriška cesta je dograjena, po-treben je še tehnični pregled in pa upo-rabno dovoljenje, da jo bodo izročili v uporabo, vendar pa se je tu zataknilo pii semaforjih, za katere nimajo nekaterih sestavnih delov.
Gradnja podvoza na Drenikovi ulici napreduje po načrtih, tako da bo podvoz zgrajen do roka.
Trgovci iz Škofje Loke:
,,Smo v službi potrošnikov"
Veletrgovina »Loka« v Škofji Loki, ki poslu-je v sklopu združenega podjetja ABC Ljubljana, ima na področju naše občine veliko prodajaln. Pojavlja se predvsem na območjih, kjer ostale trgovske hiše zmajujejo z glavami. Pa vendar so vse tri trgovine ABC pravi vzor dobre zalo-ženosti in odlične postrežbe.
•  »Odkod taki uspehi, pohvale?« smo vpra-šali Jožeta Nastrana, direktorja podjetja.
•  »Zavedamo se, da smo v službi potrošnika. Na srečo imamo dober kader, pa tudi založenost je dobra, ker je s strani proizvajalcev dovolj velika ponudba blaga.«
•  »Ste kot direktor podjetja s tem zadovolj-ni?«
•  »Nikakor. Poglejte, v trgovini na Trgu ko-mandanta Staneta smo računali na promet mili-jon dinarjev mesečno, dosegamo pa že skoraj dva milijona. Promet tako hitro raste, da obča-nov ne moremo več kakovostno postreči. Ne ra-zumite napak, saj  se ne branimo prometa, le želimo imeti še naprej dober odnos do potrož-nika ...«
•  »Imate naraen mrežo trgovin še razširiti?«
•  »Seveda, zelo radi. Toda tu naletimo na dva problema. Prvič, kdo naj investira v trgov-ski lokal, ker smo mi praktično brez možnosti in drugič — kje dobiti kadre? Sedaj kadre »uva-žamo« iz Skofje Loke, toda opažamo, da ti »vo-zači« kmalu najdejo boljše delovne pogoje v industrijskih obratih v administraciji, zato je tu-di vse več fluktuacije. Vajencev za trgovinsko stroko pa na ljubljanskem področju žal ni do-biti.«
•  »In perspektive?«
•  »Upam,  da bomo  našli  razumevanje pri občinskih organih, saj želimo potrošnike na po-dročju občine Siška tudi v prihodnje kultumo posjreči, kupna moč pa, kot veste, bo rasla tudi v prihodnje«.
Franci Rozman
PRIZADEVNI STRELCI
Strelska družina ZRVS — Šiška ima redne vaje z zračno puško ob sredah, sobotah in ne-deljah v KS Šercerjevo, Kebetova 1. V svojih vrstah ima tudi pionirje in mladince obeh spo-lov. Strelci, ki z zračno puško dosežejo povpreč-no (na vajah) 140 krogov od 200 možnih, dobijo dovoljenje za nastop z bojnim orožjem. Vaje z bojnim orožjem so vsak četrtek na mestnem strelišču ob Dolenjski cesti.
Udeležujejo se vseh občinskih in medobčin-skih tekmovanj, kakor tudi nekaterih tekmo-vanj republiškega merila.
    KINO
Film - zabava ali vzgoja?
PiSe: Milan Lindič
Film je v naši stvarnosti, v sodobnem svetu neizbrisno prisoten in nedvoumen medij mno-žične komunikacije, pa naj govore filmski este-tiki ali cineasti kar hočejo. Kajti film je z vso svojo vsebinsko in oblikovno usmerjenostjo te-meljni del človekove zavesti (in prenekaterikrat tudi podzavesti) in njegove dejavnosti ter kom-pleksen izraz njegovih potreb. Glede na vidike vzgoje, izobraževanja, informacije, prosvetlje-vanja, znanosti, tehnike itd. se nam film kaže kot prodorno, funkcionalno in zelo razvejano sredstvo za strnitev in prenašanje starih ter ustvarjanje novih izkušenj in spoznanj. Ti te-meljni aspekti filma v našem času se kažejo še v posebni luči, če jih vnesemo v sodobne meto-de naše samoupravne socialistične družbe, kajti v zvezi z razvojem modernih proizvajalnih sil prinaša film kot prisoten demokratični medij in seveda kulturna dobrina svoj pomemben delež v razvoj naše družbene zavesti in osvobajanju dela in človeka.
Marsiktio se je že vprašal in se bo še vpra-ševal, kaj pravzaprav je film: umetnost? Vzgo-ja? Zabava? Tako imenovana »čista kultura«? Ali pa kombinacija enega in drugega? Iz raz-iskovalne naloge »Razvoj kinofikacije v Slove-niji: mariborskega Ekonomskega centra povze-mamo, da ima »reproduktivna kinematografija velik vpliv na oblikovanje okusa in nivoja kul-
turne izobrazbe širokega krpga prebivalstva. Nadalje, po anketi, ki jo je opravil ta isti Cen-ter, ugotavlja: »Glede na to, da pretežna večina gledalcev želi v kinematografu zabavo in raz-vedrilo, vplivajo takšne vrste filmi. . . tudi na razmerje okusa in smisla za gledanje filma«. Lahko torej rečemo, da je film tudi vzgoja, da je tudi zabava in razvedrilo (pomislimo le, kako Širok pojem je zabava — to je Iahko tudi obisk opere ali drame, je lahko branje knjige itd.) in da je predvsem kultura in (recimo: sedma!) umetnost. Če se torej večina kino-obiskovalcev zavzema za zabavo in razvedrilo v kinu (in to
nam nedvoumno potrjuje že citirana anketa, podprta s številkami), je kajpada dolžnost tistih Ijudi, ki se ukvarjajo s filmskim sporedom, da predvsem težijo za tem, da bi z dobrimi filmi (kolikor pač je dobrih filmov na voljo, kar je seveda spet odvisno od tako imenovane »pro-gramske politike« distribucijskih podjetij, ki fil-me uvažajo!) razvijali pri gledalcih filmsko kul-turo ter tako postopoma spreminjali odnos gle-dalcev do kvalitetnih filmov. To pa seveda ni nlti lahko niti je mogoče doseči čez noč, temveč po dolgem in načrtno ustvarjenem procesu.
Na primer: kino Siška. Ugotovitev: dvorana je polna, ko je na sporedu film slabše (estetsko-umetniške, vsebinske itd.) kvalitete, pač pa mr-goli v njem starih kotlov, množičnega strelja-nja, karatejskih dvobojev, avtomobilskih dirk, gangsterjev, pustolovcev in kar je še tega v filmu včeraj, danes in najbrž še jutri. Naj torej čez noč zavrnemo vse westerne, pustolovske fil-me in kriminalke in začnemo s predvajanjem domačih filmov (po vsem tem, kar smo »lepega« prebrali o letošnjem puljskem festivalu), ali bol-garskih, čeških, rumunskih, poljskih in ruskih filmov: Rezultat: prazna, ampak res povsem prazna. dvorana, ki bi, jo čez mesec dni lahko mirno zaprli zaradi nerentabilnosti. No, to so seveda skrajnosti. Zato velja tudi za naš kino, kino Siška, zmerna programska politika, ki ne zavrača primerne kavbojke ali kriminalke, ki pa bo v bodoče odklonila nekvalitetne filme, še posebej, če bo v njih preočitno prisotno nasilje.
Za tokrat dovolj tega razmišljanja. Pa spet prihodnjič kaj več. Morda pa bi naši bralci naslovili na uredništvo JAVNE TRIBUNE kak-šno vprašanje glede filmskega sporeda. Radi bo-mo odgovorili in po potrebi tudi pojasnili vsa vprašanja.
Kina ,,Sava" ni več
V BODOČE BO TO OTROŠKI KSNO: MORDA KEKEC, MORDA MOJCA, MORDA ...
Nekako na polovici septembra, ko so naši malčki že kar temeljito »zasedli« svoje prostore v šolskih klopeh, bo spet zaživel edini ljub-ljanski (in slovenski in — kot kaže — tudi ju-goslovanski) OTROŠKI KINO, bivši kino »Sa-va« v Spodnji Siški in bodoči kino z imenom Kekca ali Mojce ali Tinkare. O tem se na Ijubljanskem Kinematografskem podjetju še dogovarjajo, obljubljajo pa, da bo dosihmal, ko bo dvorana odprta, tudi novo ime že znano Morda pa bi tudi vi, bralci JAVNE TRIBUNE lahko pomagali k novemu imenu otroškega ki-na: predlagajte!
Kaj  novega prinaša jesenski OTROSKI KI-
NO? Predvsem: drugačno, lepšo in'otrokom pri-mernejšo zunanjost. Gre predvsem za PRED-DVERJE, za prostor, v katerega otrok najprej vstopi in s katerim najprej »komunicira«: ta prostor naj bi bil tako ali drugače uglašen v otroštvo, v otroški interes, okus, dojemanje. Ki-nematografsko podjetje predlaga, naj bi bil ta prostor STALNA GALERIJA LIKOVNIH IZDEL-KOV vseh šišenskih osemletk. Natačneje: osnovna šola — recimo —- »Riharda Jakopiča« bi imela svojo razstavo meseca oktobra, šola »Valentina Vodnika« novembra, »Hinka Smre-karja« decembra, »Zvonka Runka« januarja, »Franca Rozmana-Staneta« februarja in tako naprej. Dosežen je bil dvojen namen: talentirani mladi umetniki bi tako lahko javno razstavili svoje pisane umetnine, prostor v otroškem kinu pa bi »zaživel«, dobil bi tudi drugačno funkcijo, ne bi bil več »čakalnica«, temveč »srečevalni-ca« z mladimi slikarskimi (ali kiparskimi) talen-ti. Zdaj gre le še za dogovor med šišenskimi šolami, za skupni razstavni načrt in — oktobia meseca bomo morda že lahko občudovali prve likovne eksponate ene šišenskih osnovnih šol.
Zbilje 75
Vragolije na vodi
V soboto in nedeljo, 9. in 10. avgusta je bilo na Zbiljskem jezeru mednarodno tekmovanje v smučanju na vodi za pokal »Zbilje 75«, ki je bilo letos prvič v koledarju mednarodne zveze za smučanje na vodi (UMSN). V organizaciji kluba za smučanje na vodi Olimpija je nasto-pilo 35 tekmovalcev in tekmovalk iz Grčije, Ita-lije, Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije.
Zanimive športne boje v slalomu, izvajanju likov in skokih si je oba dneva ogledalo nad
Opa, šlo je ...
tisoč ljudi, ki so bili posebno navdušeni nad skoki na vodni skakalnici. Najboljši skakalci so se pri hitrosti 58 kilometrov na uro spuščali čez 1,80 metra visok odskočni most in z drznimi skoki navduševali gledalce.
Najdaljši skok je dosegel Matjaž Mušič (Olimpija, na sliki) s 37,45 metra ter manj kot meter zaostal za svojim državnim rekordom. V izvajanju likov so bili tuji tekmovalci premočni, saj se je našim poznalo, da to disciplino ne tre-nirajo dovolj in jo seveda ne obvladajo.
Omeniti velja tudi nastop mlajših tekmoval-cev, ki so z dobrimi vožnjami in uspelimi skoki opozorili nase ter korajžno segli po visokih uvrstitvah tudi v prvem razredu.
Franci Rozman
USPELA ZBILJSKA NOČ
V Zbiljah je bila v soboto, 16. avgusta tra-dicionalna »Zbiljska noč«. S prireditvami so pri-čeli že v petek z umetnim dežjem in veselim rajanjem. V soboto popoldne so smučarji na vo-di ljubljanske Olimpije pripravili revijb na vo-di, zvečer pa je bil ognjemet s kresom na vo-di, ki je privabil na obalo množico obiskoval-cev. V nedeljo dopoldne so člani DPD »Svobo-da« Medvode izvedli kulturni program, popold-ne pa je bilo veselo rajanje ob jezeru, ki se je nadaljevalo pozno v noč.
ZANIMALO VAS BO
0 deložaciji, ki je ni bilo
Zgodba 
brez 
krivcev
V zgodbi, ki jo boste prebrali, je cel kup igralcev, vendar (vsaj mislimo tako) na koncu zagotovo ne boste vedeli, kdo je pozitiven in kdo negativen junak. Ali, bolje rečeno, težko boste ugotovili, kdo je krivec za vse, kar se je tistega avgustov-skega dne zgodilo na Vodnikovi 42. Menda tega sploh nihče ne ve...
•  Torej, začelo se je v začetku avgusta, ko sta se Atif in Fehmo Adrovič, mlada delavca iz črne gore, vselila v staro, do-trajano zgradbo na Vodnikovi 42. Stano-vanje, ki sta si ga na ta način zagotovila, resda ni bilo novo, toda štiri stene so pač štiri stene. Bolje nekaj kot nič.
•  Vendar pa, čeprav podstrešni sobici nista kdo ve kako udobni, čeprav bi bilo za noseči ženi (obe družinici sta namreč v mrzličnem pričakovanju novega člana) bolje, da bi ju spravili v dostojnejše sta-novanje, Adroviči tudi v stari, podirajoči se zgradbi na Vodnikovi ne morejo ostati.
Predvsem ne zaradi tega, ker nameravajo hišo v kratkem podreti (na njenem mestu naj bi zrasel nov vzgojnovarstveni zavod, pravijo za to odgovorni), pa tudi ne zaradi samega načina pridobivanja stanovanja, ki sta si ga izbrala mlada Adroviča. Vse-lila sta se namreč ponoči, v stanovanje, ki nikakor ni njuno. Takšnim vselitvam navadno dodamo tudi besedico nasilna, vendar v tem primeru tega ne moremo storiti. Iz čisto preprostega razloga, ker mladima družinama nihče ni niti skušal preprečiti vselitve in tudi podjetje, ki je lastnik hiše (Standard-invest) ni prostorov demoliralo oziroma ga onesposobilo za bivanje (s čimer bi verjetno preprečili takšne vselitve).
•  Toda, naj bodo okoliščine takšne ali drugačne — Adroviči so prekršili zakon in zato mora nekdo posredovati. In to je — kdo drugi — občinski organ. Ob asi-stenci miličnikov, seveda.
•  Prišli so lepega avgustovskega jutra. Delavci podjetja Standard-invest s kamio-nom, dve uslužbenki, občinski organ in marica.  Toda prišli  so zaman.  Ne, niso ugotovili, da je bila morda pomota, da sta se mladi družini vselili po vseh pred-pisih  in   tako   naprej ...   Vse  je   držalo, Adroviči pa so kljub vsemu ostali v pod-strešnih sobah. Zdravnik, ki so ga pokli-cali, je namreč ugotovil, da sta obe ženski v visoki nosečnosti in da bi lahko nasto-pile  kakšne  komplikacije,  če  bi bodoči mamici  postavili  na  cesto.  Tako  —  in konec je bilo vsega prerekanja, solza in
kletvic... Zakon namreč v takšnih pri-merih dvigne roke. In dvignil jih je tudi občinski organ. Kaj mu pa drugega pre-ostane?
•  Tako družini Adrovič še vedno stanu-jeta na Vodnikovi 42. Standard-invest si je z njima nakopal še eno težavo več, za-radi katere bo hiša še dolgo stala (sicer bi jo podrli takoj, ko bi se izselila tovarna Helidon, ki še vedno gostuje v stari podr-tiji) ali pa — to je druga možnost — bo treba vseljencem zagotoviti primerno pre-bivališče. Petnajstim stanovanjem, ki so jih že razdelili bivšim strankam, se bosta tako pridružili še eno ali dve za Adroviče, ker jih pač ne smejo postaviti na cesto ...
•  Ob vsem tem se bralcu prav gotovo postavlja vrsta vprašanj. Kaj pa podjetji, v katerih sta Adroviča zaposlena? Nič! Ni-majo stanovanj. Pa tudi, če bi jih imeli, bi jih dobili Ijudje, ki nanje čakajo že vrsto let. V Velani in Vegi delavcema, ki sta člana teh dveh kolektivov šele dobro leto, torej ne morejo pomagati. Občina? Kje naj vzame stanovanja? Prosilcev je več sto ...
•  In še druga plat vprašanj: kam bomo prišli, če si bodo vsi, ki potrebujejo stano-vanje,  začeli  pomagati  na  način   »a  la
Adrovič«? Ce se bo, recimo, na vaših vratih nekoč pojavil tuj obraz, ko se boste lepega dne vrnili z dopusta in želeli vsto-piti v svoje stanovanje ... Malce grozljiva misel, priznam, toda po vsem, kar se zadnje čase dogaja, niti ne tako nemo-goča. (Spomnimo se samo primera, ki je bil pred meseci tako lepo opisan v reviji ITD ...)
•  Kje je torej rešitev? Morda v zakonu, ki bi primere nasilnih vselitev reševal ne-koliko drugače, kot jih sedaj... Ali pa — kar je  še  pomembnejše —  v  korenitih premikih na področju kadrovske politike. Atif in njegov brat sta namreč zaposlena. Kdo ju je zaposlil, ne da bi vprašal, kje bosta stanovala?
•  V Velani oziroma Vegi so prav goto-vo   ugotovili,   da   potrebujejo   dva   nova delavca — računi so pač tako pokazali. Toda, ali bi se za njun sprejem odločili tudi v primeru,  če bi  izračunavali  tudi »družbeno   kalkulacijo«?   če   bi   za   oba Adroviča in za številne druge nove delavce moralo takoj ob sprejemu na delo zagoto-viti stanovanja ter sredstva za vzgojo in izobraževanje? Verjetno ne. In tu bo res-nično treba nekaj storiti, sicer bo iz dne-' va v dan več Adrovičev, vedno več občin-skih problemov... Proizvodnja pa bo ras-Ia — toda, za kakšno ceno ...?
z. š.
ŠOTORI V MEDVODAH
V medvoškem avto šport kampingu je bilo v juliju in avgustu polno gostov, saj je na pro-storu za domom TVD »Partizan« moč postaviti nekaj deset šotorov. Gostom so na voljo dobro urejene sanitarije s toplo vodo ter igrišča za male t športe. Tudi s preskrbo ni težav, saj je kamping v središču Medvod. V kampingu se ustavljajo predvsem prehodni gostje, toda kljub temu so zabeležili rekordni obisk, ki je presegel vsa pričakovanja.
Morda    bo    uničen    pod    preprecil    nadaljnje vselitve...
    FOTO KRONIKA
Razprtije med taksisti so očitno dosegle vi-šek. Če lahko sodimo po karambolu na sliki, so se začeli med seboj dajati celo »ta rumeni« sami...
Neki nebodigatreba je rabil nekaj lepih dilc in jih je očitno tudi našel. Lepo od njega, da je ostanke te klopi ob Derčevi vsaj skupaj zložit..
Najprej so pribrneli buldožerji in skrbno raz-rili zemljo. Potem so prišli gostje ter poslušali govor. Po nekaj mesecih smo prišli še mi, da bi posneii rastočo sosesko ŠS 7 ob Celovški cesti, pa smo lahko naslikali le tole prisrčno tablo. A ni hec?
Mobellager ali — dvojezična Šiška leta 1975. Aja, še to: v hiši ob tacenskem mostu, ki je ta-ko čedno popisana, ima svoje prostore tudi krajevna skupnost.. .
Prometnih znakov pred mostom v Tacnu resda ni malo, toda v kratkem bo treba tja po-staviti še enega in nanj napisati: »Psst, govori potiho!« Se razume, da bo polem tudi kihanje najstrožje prepovedano. Ce bomo resnično pre-vidni, potem se nam most morda le ne bo podrl tako kmalu kot napovedujejo ,,,
Nekateri zbirajo znamke, drugi metulje, ne-ki prisrčni mladec iz Soseske 6 pa nabira staro pločevino in jo razstavlja po parkirišču. Na sli-ki je že njegov tretji primerek, ki ravno te dni krasi Rašiško ulico. Cestitamo!
1e*š
Stopili smo na prste, stegnili vratove ter po-stavili na laž vse zlonamerne obrekovalce in ostale packe: ni res, da za plotom ob stari cer-kvi raste samo plevel! Zrasla so tudi že dre-vesa ...
Nak, tokrat nas pa ne boste: izjavljamo, da za ošpice na fasadah v Soseski 1 niso kriva ne gradbena podjetja, ne njihovi partnerji, ne nad-zorni in ostali organi ter da skratka sploh ni nihče kriv. Iz dobro obveščenih krogov smo namreč izvedeli, da je začel omet odpadati či-sto sam od sebe — bržkone iz čiste zlobe ...
Prebivalci priznano »vaserdiht« blokov v Ko-sezah z zanimanjem zro na gradbišča novih in novih terasastih hiš ter mrmrajo v pest: »Več nas bo, močnejši bomo!« No, več jih vsekakor bo...
»Tone, nehaj  streljati! A ne vidiš, kako ti sodniki kažejo, da si mrtev ...!«
Prešeren na vratih fitka dokazuje, da kul-tura na naših cestah le ni čisto na psu.
lihaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 z^čel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Naslov: -Javna tribuna-% Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Tisk AERO, kemična in grafična industrija, Celje — Po mnenju se-sretariata za informacije Izvršnega sveta SRS št. 421/1'72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.