Let© Vi.
Izhaja enkrat na mesec in sicer početkom meseca.
Poštnina pavšalirana.
GLASILO ZVEZE DELAVSKIH ŽEN IN DEKLET.
Št<SV. 4.
Naroča se pri upravi v Ljubljani, Vošnjakova ulica št. 20.
Naročnina za celo leto 12 Din.
V Llubijani, i. aprlia 152®.
I Posamezna številka PSO Din. Za inozemstvo 2 Din.
P© kongres« Konssim-nega tiryit^a sa Sio-¥BSIŠ3©.
Nedeljski kongres Konsumnega društva za Slovenijo, ki se je vršil v dvorani palače ljubljanske Delavske zbornice, je tako glede organizacije kongresa, kakor njegove stvarnosti prekosil ivsa: pričakovanja. Na kongresu je bilo zastopanih 36 krajevnih odborov po 40 delegatih. Dalje je prisostvovalo kongresu 8 članov načelstva in 14 članov nadzorstva, kar smo ugotovili po zapisniku verifikacijskega odbora, kateremu je predsedoval zadr. Josip Petejan. Kongresu je predsedoval in ga zelo spretno vodil predsednik nadzorstva zadr. Anton Kristan. Zapisnik zadnjega občnega zbora, poročilo načelstva, poročilo o računskem zaključku za leto 1927-28 je vzel kongres soglasno na znanje, iskriako je bil podan načel s'ivu absoluiorij s posebnim priznanjem za izvršeno delo.
Daljša in zelo zanimiva debata, ki je pa ves čas potekla v 'zelo dostojanstvenem tonu, se je vnela ob vprašanju uvedbe Posimrtninskega in starostno-odpravninskega sklada. Poročilo k temu referatu je podal zadružni ravnatelj France Kobler. Delegati podružnic so se k tej točki o-glasili po večini vsi k besedi in navajali, da pomeni uvedba tega sklada veliko dobroto tako za člane zadruge, kakor za zadrugo samo. Navajali so pa, da se članstvo v ta sklad še ni zadostno uživelo in da bo treba še temeljite razjasnitve, predno ga bodo vsi pravilno ocenili. Pri tej priliki smo slišali lepe govore zz.: Močnika, Petejana, Uratnika, Grčarja in drugih, ki so prikazali prednosti tega sklada. H koncu debate je bil sprejet predlog predsednika Antona Kristana, da se sklad upelje za vse one, ki se ne bodo do 1. julija t. 1. javili za izplačilo povračil po starem načinu.
Najsibo stvar še tako dobra, je vendarle res, da je potrebno nekaj
časa, da jo vse članstvo pravilno razume. Zato je sklep, da se počaka do 1, julija, popolnoma pravilen, ker bodo imeli do tedaj tako centrala kakor okrožni in krajevni odbori priliko vrline tega sklada podrobno pojasniti. Kot prijatelji zadružne ideje jim tudi toplo priporočamo in to zlasti • vsem lokalnim funkcijonarjem, naj to svojo nalogo vestno izvrše, ker je prav zgodovinske važnosti za vse naše gibanje, da se napravi tako mogočni korak k zavarovanju delavskih množic za starost in smrt. Naj se nihče ne ustraši naporov in even-tuelnega odpora tu ali tam. Pri izvrševanju tako važnih in velikopoteznih naloig, kakor je ta, je treba vedeti, da se še nobena velika stvar na svetu ni uveljavila brez muke in težav. Sicer bomo pa o tej stvari še večkrat izpregovorili.
Pri volitvi načelstva so bili ponovno izvoljeni vsi stari funkcijonarji. Namesto umrlega zadr. Valentina Komavlija, katerega se je predsednik pri otvoritvi kongresa spomnil s hvaležno zahvalo, je bil izvoljen Jakob Vodopivec iz Celja. Iz nadzorstva so bili izžrebani mz. Jakopič, Štraus, Gabrijel in Uratnilk, ki so bili istota-ko ponovno izvoljeni. Namesto zz. Obračuniča in Pastoreka, ki sta odpotovala izven Slovenije, sta bila izvoljena zz. Podlipnik iz Litije in Čebular iz Šiške.
Kot novi korak k decentralizaciji uprave je sprejel- kongres predlog ljubljanskega okrožja, da se izvolijo na sedežih okrožij iz sredine v poštev prihajajočih krajevnih odborov okrožni odbori, v katerih plenumu sodelujejo vsi krajevni odbori dotič-nega okrožja s člani načelstva in nadzorstva stanujočih v dotičnem okrožju ter okrožnimi nadzorniki dotične-ga okrožja. Iz tega plenuma se izvoli ožji okrožni odbor, ki ima po nalogu in direktivah centrale voditi nadzorstvo nad delovanjem krajevnih odborov svojega okrožja. Tudi ta institucija bo prav gotovo spopolnila in dopolnila vez med vodstvom zadruge
in zadružnim članstvom. Tudi o tej inštituciji bomo še obširneje spregovorili.	v
Utis, ki smo ga dobili od tega kongresa, lahko rečemo, da je svetlo znamenje v teh sicer žalostnih časih. Prepričani smo, da bo prinesel ta 'kongres zadrugi zopet novega napredka. Zlasti sklep o upostavitvi sklada za starost in smrt bo zainteresiral čimdalje večje množice proletarijata.	Obrov.
Kako se vodi nsarod-«e gospodarstvo.
Ce hočemo spoznati vpliv naše neenake razdelitve donosa dohodkov na naše nacionalne pridobitve kakor tudi na bitje in uspevanje celega naroda, si moramo ogledati našo industrijo in premotriti, kako vpliva nanjo neenakost dohodkov. Opazovati in pretehtati moramo vse po vrsti. Ustroj zakona, delovanje sodišč, poštenost naših parlamentov, duhovno neodvisnost cerkve, korist naših šol in dobroto naših časopisov, kako je vse odvisno od načina razdelitve denarja.
Ako pričnemo z industrijo, smo postavljeni takoj v središče narodnega gospodarstva, katero zato: tako imenujemo, da se loči od našega ljubega domačega gospodarstva. Možem: se dozdeva narodno gospodarstvo suhoparno, težko opravilo. Oni sc ga izogibljejo kot domačega gospodarstva. In vendar ni nič težje razumljivega kot umetnost, deželo tako upravljati kot upravlja gospodinja svoj dom. Če se možje temu izogibljejo, morajo poprijeti žene. Narod mora izhajati z dloločenimi dohodki tako kot gospodinja. Nastane vprašanje, kako vporabiti te dohodke, da bi bilo splošnosti kar najbolj v prid.
Sedaj mora gospodinja predvsem odločiti, katere reči se bo najnujneje rabilo in katere bi se v najslabšem slučaju lahko pogrešalo. To se pra-
Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v „CANKARJEVI družbi"!
vi: gospodinja mora določiti mero, v teri so reči želje vredne. Če bi šla n. pr. ven, miedteml ko doma ni dovolj jesti in bi izdala ves svoj denar za steklenico parfuma ali za ponarejeno ogrlico, bi se jo imelo za ne-čimerno, neumno žensko in slabo mater. Politikarica pa bi jo enostavno smatrala za slabo gospodinjo, ki ne ve, kaj pride najprej na vrsto pri izdajanju denarja. Nobena ženska ni sposobna za vodstvo gospodinjstva, če nima dovolj razuma in samoob-vlade, da bi uvidela, da pride na vrsto najprej hrana, stanovanje, obleka in kurjava, parfum in bisernice, ponarejene ali prave, pa šele dolgo za tem. Celo pri draguljarju ima ura-zapestnica prednost pred ogrlico, ker je koristnejša. Ne rečem., da lepe reči niso koristne. So zelo koristne in hvalevredne, če so na pravem! mestu. Ali predpostavljati jih ne smemo. Zgodbe so jako primerno darilo za otroka^.ampak dati lačnemu otroku zgodbe mesto kruli« !n mleka, bi bila blaznost. Duša žene je lepša kot njeno telo. Če pa ne hrani telesa, bo tudi duša uničena; če pa nasprotno hrani telo, bo ono že samo na sebi skrbelo za dušo. Jed je prva.
Predstavite si vso deželo kot veliko gospodarstvo in cel narod kot veliko družino, kar pravzaprav je. Kaj vidimo? Slabo hranjene, slabo oblečene, obupno preskrbljene otroke povsod, in denar, ki bi moral služiti za to, da bi jih zadostno prehranjeval, oblačil in preskrbel, se izdaja-v milijonih za parfum, za bisernice, za kužke, dirkalne vozove, rdeče jagode v januarju, ki imajo okus kot plu-tovina in še vse druge mogoče prenapetosti. Sestra izmed te narodove družine ima en sam par strganih čevljev, vsled tega vso zimo nahod in nobenega robca, da bi si obrisala nos. Druga pa ima štirideset parov visokih čevljev in na ducate robcev. Majhen bratec skuša, da bi se preživel in zraste! z 1 penijem na dan in trga materi srce in žene njeno potrpežljivost do skrajnosti, ker zahteva vedno več, medtem ko izda starejši brat pet do šest funtov za kosilo v boljšem hotelu, nato še večerja v kakšnem nočnem lokalu in je v zdravniški oskrbi, ker preveč je in pije.
To je torej slabo narodno gospodarstvo. Če se brezmiselne ljudi po-
I zove, pa se jim pojasni, pravijo: »Ja, j I žena s štiridesetimi pari čevljev in ; i mož, ki je v nočnem: lokalu, imajo ! denar od svojega očeta, ki si je pri-! dobil premoženje s špekulacijami gu-I mi ja, in deklica s strganimi čevlji,
I kakor tudi. nadležni deček,-čigar mati i mu je dala ravnokar zaušnico, so sa-I mo drhal iz beznic.« To je res, ampak j ne spremeni dejstva, da izdaja Ijud-I stvo denar za šampanjec, preden je preskrbelo dovolj mleka za svoje otroke in si privoščijo marsikatere delikatne pojedine, medtem ko dokazuje velika umrljivost otrok, da ti-I soče otrok umira vsled nezadostne i prehrane. Ta narod je slabo voden, bedasto, nečimerno, neumno, nevedno in bo sčasoma slabo končal, kakor zelo skuša prikriti pred seboj svoj pravi položaj s tem, da ceni bisernice za bogastvo in se imajo za trikrat tako bogate kot preje, če vr-; žejo kužki po šest mladičev. Edina i pot naroda k blagostanju in uspevali ju je: dobro gospodariti, to se pravi, preskrbeti svoje potrebščine po vrsti njih važnosti in ne zapravljati denarja za tuksus in kaprice, preden niso temeljito krite vse nujne potrebščine.
Vendar je brez pomena karati posestnike psov. Vsie te neozdrav-I Ijive norčavosti niso zato, ker je kdo i želel njih eksistenco, ampak vsled j tega, ker morajo biti, kakor hitro so ' nekatere družine bogatejše kot dru-I ge. Bogati mož, ki kot soprog in oče ; vleče ženo s seboj, prične kot vsak |
■ mož s tem', da preskrbi jesti, oblačila ! in streho. Revni dej a ravno tako. Če pa je revni mož izdal vse za te po-: trebščine, kar je mogel nuditi, jih : vendar še ni kril: njegova hrana je I nezadostna, obleka je stara in uma-; zana, njegovo stanovanje obsega en j sam prostor ali pa del tega in je po-: leg tega še nezdravo. Če pa se je ; bogati nasitil, oblekel in si uredil f svoje stanovanje, bleščeče kot le mo- j i goče, mu ostane še vedno denarja v i obilici, da zadovolji svoja nagnenja i in pusti svoje muhaste želje blesteti j v svetu. Ko pravi revni: »Jaz rabim več kruha, več obleke in boljše stanovanje za mojo družino, pa ne morem plačati«, pravi bogati: »Jaz rabim avtomobile, jahto, diamante in bisere za mojo ženo in hčerke, in lovski gradiček na Škotskem. Denar ne igra nobene vloge, jaz lahko plačam, in desetkrat preplačam.« Seveda gredo obrtniki takoj na delo, da napravijo vozove in-jahto, izkopljejo diamante v Afriki, lovijo bisere in pričnejo graditi lovski gradič, brez najmanjšega obzira do ubogega moža s kričečo bedo in praznimi žepi.
Z drugimi besedami: za uboge je potrebno, da je delo usmerjeno na reči, katere on rabi, namreč na peko, tkanje, krojenje in zidavo enostavnih hiš. Toda on pekov in tkalcev ne more tako plačati, da bi jim, bilo z njihove strani mogoče plačati mezde za to delo. Bogati pa nudi dovolj denarja, da omogoči dobro plačilo za vsa dela, katera si jih on poželi. Mogoče vsi trdo delajo za denar, ki ga dobijo od njega. Toda njih delo masti ljudi, ki imajo preveč, mesto da bi hranilo one, ki imajo premalo. Zato je slabo obrnjeno in zapravljeno, da se pusti deželo revno in jo tembolj obuboža zato, da se nekatere ohrani v bogastvu.
Ni nobeno opravičilo, da dajejo bogati možnosti dela; v tem- ni nobene zasluge: morilec daje delo krvniku, avtomobilist, ki povozi otroka, da delo bolničarju, zdravniku, pogrebcu, grobarju — skratka, tako mnogim častitljivim ljudem, da izgleda, če se končno ubije kot nehvaležno, če mu kot javnemu dobrotniku ne postavimo spomenika. Denar, s katerim: bogati preskrbujejo napačne možnosti dela, bi lahko preskrbel pravo, če bi bilo razdeljeno sorazmerno. Potem! se ne bi ponujal denar za avtomobile in diamante, preden ne bi bil vsakdo nasičen, oblečen in preskrbljen, niti ne bi ponujalo denarja možem in ženam, da zapustijo svoja koristna mesta, da postanejo posli postopačev. Bilo bi manj razgledovanja, manj postopanja, manj zapravljanja, manj brez-smotrenosti, ampak več hrane in obleke, boljše hiše, več varnosti, zdravja, čednosti, skratka: več resničnega blagostanja.
(Iz knjige B. Shavva »Wegweiser für die intelligente Frau zum Sozialismus und Kapitalismus.)
Kaj čaka hišne najemnike 1. maja ?
Hišni posestniki v Ljubljani mnogokrat povdarjajo, da je v Ljubljani nepotrebna stanovanjska zaščita, ker ni več pomanjkanja stanovanj.
Statistika stanovanjskega urada mestnega magistrata pa nasprotno temu dokazuje, da bo dne L maja v Ljubljani, na cesti 2442 stanovalcev brez strehe.
V ljubljanskem občinskem svetu se je razpravljalo, kako omiliti stanovanjsko bedo. Nekateri so mnenja, da občina ne more več zidati, ker zidanje preveč obremenjuje občinski proračun. Ker bo pa občina prisiljena skrbeti za svoje občane, bo morala
še za naprej misliti na zidanje novih hiš. Vprašanje nastane le, kako dobiti denar, kredit po nizki obrestni meri.
Zanimiv predlog je podal k temu vprašanju s. Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice v 66. številki »Slov. Naroda«. Ker je članek za naš list preobširen, smo posnele iz njega najbolj važne točke. Člankar pravi med drugim: ne bomo se mnogo motili, ako trdimo, da so pridobili po vojni sedanji lastniki ljubljanskih nepremičnin radi devalvacije hipotek brez vsakega truda gotovo 200 milijonov dinarjev. Ta nova, z enostavnim valovanjem' denarnega kurza pridobljena lastnina gotovo po par letih še ni postala nedotakljiva, da ne bi smeli opravičeno zahtevati, da se postavi vsaj en del, recimo, eno desetino na razpolago splošnosti po nizki obrestni meri. Da je ta njegova trditev resnična, je dokazal s številkami iz hipotek mestnih objektov in zemljiške knjige iz leta 1914., ki so vknjižene na 33 hišah.
Predlog s. Uratnika je župan na seji, ki se je vršila 22. febr., od kazal finančnemu odseku. Župan je na oči-vidno važnost predloga odredil, naj predlagatelj utemeljuje hkrati nujnost in meritornost svojega predloga.
Na isti seji je vložil s. Likar nujni predlog, naj pošlje mestni občinski svet vladi v Beograd utemeljeno spomenico, s katero naj zahteva podaljšanje stanovanjske zaščite še po
1.	maju tega leta. Stanovanjska beda je namreč še vedno tako velika, po 1. maju pa obeta biti ukinitev stanovanjske zaščite naravnost katastrofalna. Za predlog s. Likarja je glasovalo 31 občinskih svetnikov, proti pa 15.
Zanimiva je bila tudi debata, ki jo je načel s. Likar s tem, da je dokazal, da so nekateri hišni posestniki pri povišanju najemnin prekoračili trikrat ali še celo večkrat zlato pariteto s predvojnimi najemninami. Za predlog o maksimiranju cen in omejitvi oderuštva stanovanj je glasovalo 42, proti pa le 4 občinski svetniki.
Tako počasi proletarec spoznava, komu je koristila vojna in zakaj se dobe na svetu še oni, ki si vojne še vedno tako žele.
Gospodarski krogi m ©semyrni delawrslk.
Kakor znano, se je proletarijat celega kulturnega sveta mnoga desetletja boril za osemurni delavnik in si ga končno v resnici tudi priboril.
To pa gospodarskim krogom kapitalizma ni po volji. Kakor pri nas, tako gre kapital tudi drugih, držav roko v roki ter skuša odvzeti proletarijatu to težko pridobljeno pravico. Kapitalistični svet si želi vrnitev onih časov, ko je delavstvo garalo 14 ali 16 ur dnevno. Pri tem: pa pozablja, da napravi delavec dandanes s strojem v eni uri več nego nekdaj z roko v 24 urah.
Kapitalistični krogi se ne morejo nikakor zamisliti v to, da sme biti vsa tehnika, ves napredek, ki si ga je pridobilo človeštvo zadnje stoletje, v korist celemu človeštvu. Po njihovem naziranju bi moral te dobrote uživati le mali odstotek človeštva ter se brez dela valjati v zlatu, ostala ogromna večina prebivalstva pa bi morala vsled pridobljenih dobrin umirati od gladu, brez dela na cesti. Vsled hitrega napredovanja tehnike je po vseh državah vedno večja armada brezposelnih. Mesto, da bi delali na to, da bi se delovni čas še skrajšal, nakar bi se lahko vse brezposelne zaposlilo, da ne bi postali roparji, tatovi in lenuhi, se pa bore za daljši delovni čas, ki naj to brezposelno armado še poveča.
Hud bo še boj med kapitalom in delom. A prepričane smo, da čaka zmaga onega, ki dela in ne onega, ki izkorišča svet s svojo brezdel-nostjo.
Zopet žalostna slika rodbinskega življenja
Pretečeni mesec je stala pred ljubljansko poroto bajtarica Žagar Ivana iz Iške vasi, obdolžena, da je umorila s koso svojega moža. Ker pa porotniki niso imeli zadostnih dokazov njene krivde, je bila oproščena.
Le malo dram, ki se doživljajo v rodbinskem življenju, pride v javnost. Odkrije jih le tu in tam kak večji zločin.
Pri tej obravnavi smo imele zopet priložnost slišati, kak pekel vlada v nesrečnem zakonu in zopet en dokaz več, kako nesmiselno je, ljudi dosmrtno prikleniti drug na drugega. Žagarjeva je imela 10 otrok, od katerih je živih 6. Kakor je pokazala obravnava, je mož skrbel le za to, da je pripravil otroke na svet, vso ostalo skrb pa prepustil ženi. Otroke je že v nežni mladosti spodil služit. Sam je obdržal ves zasluženi denar in ga ni vporabil v korist cele dru-! žine. Ženi je pustil le delo in skrb za družino, katero je preživljala z največjim trudom in skrbjo.
Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani član „CANKARJEVE družbe"!

Navedena obravnava je zopet dokaz, kako potrebni bi bili novi zakoni, ki bi ščitili ženo-mater. Nezakonske matere imajo vsaj nekaj pravic. Prisilijo lahko zapeljivca potom sodišča, da jim plačuje alimentacijo, jih nima pravico pretepati in ni jim treba biti na razpolago še v bodoče. Kaj pa ima zakonska žena? Kje je kazen za moža, kateri ves zaslužek porabi zase, družina pa strada kakor v tem slučaju. Kam naj se zakonska žena pritoži, ako jo mož v pijanosti pretepa? Vse na svetu se obravnava. Snujejo se razni zakoni. Vse premalo ali pa nič se pa ne misli, kako žalostno življenje vlada v premnogih družinah. Naj večja skrb bi morala biti posvečena s strani vlad ravno družinskemu življenju, na žalost pa je za ljudi preskrbljena le zakonska veriga, za nadaljnje zakonsko življenje se ne zmeni nikdo drugače, kakor edinole v slučaju, ko pride ta ali oni na zatožno klop. Ljudje, kateri se ljubijo in ki resnično žive eden za drugega, ne potrebujejo nikakega cerkvenega zakona, kajti njih ne bo ločilo ničesar drugega nego smrt. Nesmiselno je pa vezati ljudi s takim zakonom, ki mislijo, da so si pridobili potom njega žrtev, katero imajo pravico mučiti do smrti. Te vrste ljudi bi se moralo kaznovati najstrožje, pa najsibo to moški ali ženska. Nihče nima pravice pahniti v dosmrtno nesrečo svojega sočloveka, kar se na žalost dandanes tako pogostokrat dogaja.
Beg z dežele v mesta.
Neštetokrat čujemo pritožbe, da kmetu primanjkuje delovnih moči. ker kmečki sinovi in hčerke tišče vse preveč v mesta in industrijske kraje, kar se mora preprečiti. Letošnja huda zima nam ni odkrila le bede v mestih, temveč še žalostnejše razmere na deželi med kmečkim: proletarijatom. če je stanovanjska beda huda v mestu, je še tem hujša na kmetih. D oči m se mestne občine trudijo vsaj delno z gradbo novih stanovanjskih hiš omiliti stanovanjsko bedo, puste kmečke občine, da sc podirajo še tiste bajte, kjer bi našel vsaj za silo zavetja novi zakonski par. Kakor mestne, tako bo treba pri-
Letna članarina za „Cankarjevo družbo“ znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri tepe knjige. —
siliti tudi kmečke občine, da zbero ! ■ sredstva za zidavo stanovanj za svoj | naraščaj, ker v današnjih razmerah ni misliti, da bi zidlal na deželi kak privatnik in so kmečki sinovi im hčere takorekoč prisiljeni zapustiti domači prag. Znano je, da se jih le mali odstotek poženi na posestva, vsi ostali pa morajo povezati culo in oditi, hočeš, nočeš, s trebuhom za kruhom. Marsikateri od njih bi pač raje ostal v domačem; kraju, ko bi le imel kam pod streho. Ker smo agrarna država, bi morali tembolj paziti na to, da ne bi odtegovali kmečki naraščaj rodni grudi, ker on edini se more posvetiti delu, katerega: se je privadil že od svoje nežne mladosti.
Dokler pa vlada ne prisili kmečkih občin, da prično z zidanjem stanovanjskih hiš za svoj naraščaj, se tudi ne smemo pritoževati, da primanjkuje na deželi delovnih moči, v mestih pa nastaja vedno večja brezposelnost, kateri mora slediti neizogibna katastrofa.
Kitajci umirajo od gladu.
Kakor znano, je kitajska dežela zelo gosto naseljena. Kitajsko ljudstvo živi še v dobri letini slabo. Lanska suša je v mnogih pokrajinah pobrala vse poljske pridelke, tako, da računajo, da bo poginilo od gladu 20 milijonov ljudi. Sicer so Združene države poslale stradajočim precejšnjo pomoč, ali pri 400 milijonskem narodu, kakor je kitajski, to le malo zaleže. V te žalostne kraje naj bi se podali oni, katerih želja je, da bi rodila vsaka mati čim največje število otrok. Tam na- licu mesta bi se lahko prepričali, kako nesmiselna je njihova želja in zahteva, ker nudile bi se
jim ulice, polne mrličev, katere je uničila lakota. Njihove kosti pa glodajo lačni psi. Morda bi se jim ob takem prizoru vendar odprle oči, da bi sprevideli, kaj čaka narod, ki je pregosto obljuden.
Iz Save.
Naša tukajšnja podružnica sklicuje svoj III. redni občni zbor na dan 7. aprila t. 1.
Podružnica je precej agilna, kar dokazuje nje delovanje od lanskega občnega zbora. Priredila je 10 prosvetnih večerov s sporedom: po eno, dve in tudi tri mladinske igre, deklamacije in predavanja. Predavanja so bila vsa jako zanimiva, tako n. pr. domača vzgoja v dveh delih, alkohol in nikotin, bruhanje ognjenikov, odkritje Amerike. Nekaj predavanj je bilo izrecno namenjenih ženskam, kakor: ženski organizem in bolezen raka, ki je zlasti razširjena med ženskami. Za zadnje predavanje smo zelo hvaležne učiteljici g. Perkovi, ki nam jih je radevolje podajala. Dalje bivšemu šolskemu vodji g. Šega Ivanu, ki nam je istotako šel na roko pri prireditvah in predaval tako temeljito in za vsakogar razumljivo. Obema izrekamo najlepšo zahvalo in se jima priporočamo še za v bodoče. .
Dalje smo priredile Miklavžev večer, ki nam je jako lepo uspel. Obdarile smo otroke naših članic z blagom za srajce in članice-vdove ter tudi mlajše članice z ročnim delom, in sicer 66 otrok, 9 članic-vdov in 15 mladih članic. Poleg tega so dobili otroci tudi jabolka in nekaj piškotov. Za kritje teh stroškov smo priredile že med letom; 3 veselice, kojih čisti dobiček je bil namenjen za nakup blaga.
Kakor povedano, smo delovale precej agilno, vendar pa bi lahko bilo še vse bolje, ako bi se vse žene zavedale svoje svete dolžnosti, da so dolžne stopiti v naše vrste in nam pomagati vzgajati boljšega človeka. ; Dolžnost vseh deklet, vseh delavk je, i da se združimo, da si z izobraževal-i n im delom skušamo priboriti boljšo s in svetlejšo bodočnost. Naši cilji so
Hraniine vloge vlagaj j y
Vse potrebščine nakupuj
K01MEH PRUŠTlil) ZA SLOPEMJO
v Ljubljani in njegovih podružnicah. j
Širite naš list!
jasni, naš namen je svet, pomagat? si moralno in gmotno, pomagati potrebnim in zapuščenim. Nabirati sredstev, da postavimo dom za vdove in sirote. Sodražice in tovarišice! Pomislite, kaj bi se dalo narediti, ako bi bile vse organizirane in bi prispevala vsaka mesečno le 1 dinar v sklad, s katerim bi se postavil dom vdovam- in sirotam. Na tisoče žen in deklet je v jeseniški okolici, mesečno bi se zbralo tisoče dinarjev, letno gre v desettisoče in bi bila v nekaj letih zbrana vsota, s katero bi se dalo že nekaj narediti.
Sodružice, premišljujte, bodite agštatcriee in pijonirke, pokažimo družbi, da znamo tudi žene delovati v javnosti, da znamo misliti, gospodariti in delati račune, skratka, da smo enakovreden član človeške družbe in želimo postati tudi enakopravne.
V delu je moč, v skupnosti je blagostanje!
Helena Zugwitz.
Konec Cerkvenikovega predavanja »Ob 80 letnici Avgusta Ford« priobčimo prihodnjič.
VABILO
na
občni zbor „Zveze delavskih žen in deklet“, podružnice Jesenice
ki se vrši v nedeljo, dne 7. apr. 1929, ob 3. uri popoldne v srednji dvorani Delavskega doma na Savi s sledečim dnevnim redom:
L Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	a) Poročilo predsedstva.
b)	Poročilo blagajničarke.
c)	Poročilo nadzorstva.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti,
Udeležba članic je dolžnost. Vabimo pa tudi druge podružnice in so-mišljenice.
Zveza delavskih žen in deklet, podružnica Jesenice:
H. Zugwitzova,
t. č. predsednica.
Še danes se vpiši v Cankarjevo družbo!
Tiskar:	Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru; predstavnik:	Josip Ošlak v Mariboru. Odgovorna urednica: R. Krištofova,
Ataribor. Izdaja »Zveza del. žena in deklet«, Ljubljana; predstavnica: R. Krištofova.