Stran  247.
Novice.
—   Osebne vesti. Davčni nadzornik v Celju gospod dr. Ferdinand O plustil je premeščen v Ljutomer, na njegovo mesto pa pride davčni nadzornik gosp. dr. Valentin Ker-mavner. — Sodni pristav v Ptuju g. Viljem Kronasser je premeščen v Slovensko Bistrico. — Višji evidenčni geo-meter gosp. Ivan Mattesieh v Ljubljani je pomaknjen v VIII. činovni razred.
—    Promocije. Na vseučilišču v Inomostu je bil 15 t. m. promoviran doktorjem vsega zdravilstva gosp. Miroslav Škof i c iz Metlike. — Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran doktorjem prava g. Rado Kušej, c. kr. av-skultant   pri   deželnem  sodišču v Celovcu, rodom   Slovenec iz
v
Gorotana. Čestitamo 1
—   Poročil se je gosp Ivan Rihar, posestnik in trgovec v Logatcu, z gdč.  Franjo Gos tiša. Čestitamo!
—   Gospod Naval-Pogačnik, član dvorne opere na Dunaju, je imenovan komornim pevcem. Naš rojak je p;i dvorni operi šele od leta 1898 ter si je kot lirski tenor že v toli kratkem času pridobil največji ugled in vse simpatije širšega občinstva in najvplivnejših krogov.
—   »Slovenska Matica«. V zadnji seji je bil gospod ravnatelj Leveč zopet izvoljen predsednikom Prvim podpredsednikom je bil izvoljen gosp Grasselli, drugim podpredsednikom gosp. kanonik Sušnik, blagajnikom gospod dr Stare, za ključarja pa gg dr. Požar in dr. Lesar. Na mesto gosp. dr. S. Stegnarja, ki se je odborništvu odpovedal, je bil poklican v odbor gosp. dr. Z baš ni k. V književni odsek sta bila kot nova člana izvoljena gg. dr. Zbašni k in F: S. F i nžgar. Pred sejo je gosp. Grasselli vimenu odbornikov Čestital predsedniku gosp. Levcu na njegovem imenovanju učiteljiškim ravnateljem. Gosp. Hubadu je odbor pismeno čestital na njegovem imenovanju deželnim šolskim nadzornikom.
—   Primarij dr. V. Gregorič odložil je vodstvo sanatorija „Leoninum". Eventualna vprašanja o sprejemu itd. naj se torej njemu več ne pošiljajo.
—   Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je v torek popoludne v mestni dvoran: pod predsedstvom zborničnega predsednika  gosp. J. Kušarja  plenarno sejo, v kateri se   je med drugim   posvetovala o prošnji   prvega zborničnega tajnika   gosp.   cesarskega   svetnika  Ivana M urni k a za trajno, umirovljenje.    Poročevalec bil   je gosp. podpredsenik Klein, ki je v odsekovem   imenu   povdarjal   velike   zasluge gospoda   cesarskega   svetnika za razvoj   industrije   trgovine in obrta   na   Kranjskem   ter   izjavil, da   se zbornica   prošnji ne more protiviti, pač pa mora izreči obžalovanje nad izgubo tako izvrstne   delavne   moči;   zbornica   šteje si v prijetno dolžnost, da gospodu tajniku   Murniku, ki od leta 1866. opravlja posel zborničnega   tajnika,   tem povodom   izreče   najtoplejšo   zahvalo za uspešno delovanje. Zbornica je predlog poročevalca soglasno odobrila ter vstregia   prošnji za umirovljenje, ob jednem pa z veseljem pozdravila izjavo gosp. cesarskega   svetnika, da hoče tudi v prihodnje s svetom   in   dejanjem   v zbornici   sodelovati zlasti v onem oddelku, ki se ima ustanoviti v povzdigo obrta, industrije in trgovine.   V zahvalo imenovala   je zbornica gosp. tajnika Ivana Murnika dopisujočim   članom ter sklenila, da se njegova   slika   obesi v zbornični   pisarni;   posebna   deputacija izroči mu diplomo   ter   mu v imenu   zbornice   izreče   zahvalo. Po predlogu istega   poročevalca  imenovala   je   zbornica potem soglasno dosedanjega drugega   tajnika in vodjo tajništva gosp. dra. Viktorja Murnika   definitivno   za   tajnika  ter   sklenila, da se služba provizoričnega   konceptnega   adjunkta   takoj raz-piSe. Vdovi bivšega pis. sluge Bajca dovolila se   je odprav-
nina 200 kron. O prošnji gosp. D. H. za tiskarsko koncesijo poročal je zbornični svetnik gosp. Lenarčič ter v imenu odseka predlagal, naj se prošnja s priporočilom predloži c. kr. deželni vladi. Po daljši debati obveljal je predlog gosp. Baumgartnerja, da se v tej zadevi poizve mnenje društva tiskarjev za Kranjsko. Prizivu kranjske industrijske družbe proti prepisu zbornične doklade za leto 1900 od plavža v Skednju pri Trstu se je deloma ustreglo. V tajni seji posvetovala se je zbornica o načrtu splošnega carinskega tarifa za Avstro-Ogrsko, katerega je predložil redakcijski odbor združenih trgovskih in obrtniških zbornic in osrednje zveze industrijalcev. Načrt predloži se s priporočilom c. kr. trgovinskemu ministrstvu, dunajski zbornici pa se sporoči, da tukajšnja zbornica pritrdi predlogu, naj se osnuje centrala za pripravljanje trgovinskih pogodeb. KoneČno predlagal je zbornični svetnik gosp. Lenarčič, naj se vladi izreče zahvala za trudapolno delovanje glede investicijske predloge ter naj izjavi svoje veselje na uspešnem delovanju državnega zbora v zadnjem zasedanju. Oba predloga bila sta soglasno sprejeta. Potem pa je predsednik ob petih popoludne zaključil sejo.
—   Izkopine v Lajhu. Dne 12. t m. je začel gosp. J. Szombathv, kustos dvornega prirodopisnega muzeja na Dunaju, kopati v Lajhu, na občinskem pašniku, poleg zemljišča, na katerem je gosp. T. Pavšlar pred dvema letoma izkopal lepe (tudi zlate) nakrasnice iz VI. stoletja po Kr., torej iz dobe, ko so se Slovenci naselili na Kranjskem. Podobne najdbe so se našle na Koroškem in po južni Nemčiji, v bogatih, knežjih grobih. Pod okrajno cesto bo kopal deželni muzej za zbirko v Eudolfinu. Kolikor se more sklepati iz dosedanjega prekopanja, je prostor v Lajhu med kokriško mlinsko strugo in Savo ob okrajni cesti prostrano grobišče. Kostnjak leži tik kostnjaka. Doslej so jih izkopali sedem, dvema so zopet na sledu. Mrtvece so polagali v oni davni dobi prav plitvo. Najglobokejša gomila je merila 1 55 m, druge so bile globoke le po 1 m do 1*20 m, kar se more imenovati z ozirom na današnje od takrat gotovo že mnogo izvišano in nasuto površje gotovo zelo nizko. Kosti so večinoma močno segnite. Doslej se je našel železen nožič, koščen glavnik in več preprostih bronastih uhanov.
—   Dolenjske železnice. Občni zbor delniškega društva Dolenjskih železnic, ki se je vršil na Dunaju pod predsedstvom barona Schwegla, je sklenil povrniti iz lanskih dohodkov deželi kranjski na račun garancijskih prispevkov, ki jih je dežela plačala, in na račun obrestij teh prispevkov svoto 26.476 kron 53 vin.
—   »Slovenski List« obsojen. Ko je pri letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet trnovski župnik Ivan Vrhovnik v drugem in tretjem razredu oddal svoj glas za kandidate narodne stranke, očital mu je „Slov. List", da je kot katoliški župnik glasoval za protestanta, lekarnarja Trnko-czyja, ter pristavil: „Res čeden katoliški župnik! In potem « se ta človek čudi, da ga značajni Trnovčani ne marajo"! Gosp. župnik Ivan Vrhovnik je predlagal radi tega pri tukajšnjem deželnem sodišču proti odgovornemu uredniku „Slov. Lista", Ivanu Jakopiču, uradno preiskavo. Ker se je pa Ivan Jakopič zagovarjal, da je prišla notica   brez   njegove vednosti
v list, imel se je pri okrajnem sodišču zagovarjati samo zaradi tiskovnega prestopka zanemarjenja dolžne paznosti. Razprava je dognala, da gosp. župnik Vrhovnik niti volilec ni v prvem razredu, kjer je kandidiral lekarnar g. Trnkoczv in je že zategadelj nemogoče bilo, da bi bil oddal svoj glas za odbornika nemške protestantske občine. Sodnik obsodil je potem urednika „Slov. Lista" radi prestopka tiskovnega zakona v globo 40 kron in povračilo pravdnih stroškov.
—   Izpred sodišča. Dne 13. t. m. se je pri c. kr. okrajni sodniji v Radovljici vršila obravnava proti bivšemu ruskemu konzularnemu agentu Kamilu Vetterju, sedaj posestniku na Pokluki.   Vetter, ki si je dovolil   ljudi v hrbet   stre-
Stran 248.
Ijati in c. kr. gozdarje krive prisege dolžiti, je bil radi prestopka zoper osebno varnost in žaljenja časti obsojen na 14 dni zapora ali 560 kron globe in povrnitev vseh stroškov. Sploh se čujejo kaj čudne stvari o načinu, kako gosp. Vetter na Pokluki s privatnimi in uradnimi osebami ravna.
—   Nazadovanje na Štajerskem. Velika vseskoz slovenska občina Sv. Krištof pri Laškem trgu je prešla v nem-škutarsko oblast. Slovenci, ne posvetni ne duhovni, se niso brigali za te volitve; celo iz Celja se ni nihče brigal za to stvar. Nemci seveda so se dobro pripravljali; na zadnje so kmetske volilce povabili še na zajutrek in jih končno res ujeli v svoje zanjke. Take sadove rodi tista toli hvalisana sloga na Štajarskem. Glavni uspeh te sloge je, da vse spi, posvet-njaki in duhovniki, in da ni nikogar blizu, kadar sovražnik ljuliko seje. če se Slovenci ne vzdramijo, in Se ne bodo začeli bolje postopati, znajo izgubiti tudi Št. Peter v Savinski dolini, na čigar pridobitev se nemška stranka že skrbno pripravlja.
—   Ponemčevanje mariborske okolice. Edina šola slovenskega značaja za mariborsko okolico je bila dosedaj ona v Leitersberg-Karčovini, katero vodi ravnatelj gospod Nerat. Vsaj v prvih dveh razredih prevladuje slovenski učni jezik. Zgodilo pa se je zdaj, da so dobili krajni šolski svet nein-škutarji z načelnikom Pesslom. Ta je takoj sklical sejo, pri kateri se je sklenilo, naprositi okrajni šolski svet in deželni odbor, da se ustanovite za prva dva razreda paralelke z nemškim učnim jezikom — v višjih razredih je isti že upeljan. Pri U8lužnosti okrajnega in deželnega šolskega sveta za nemške bolečine, je pričakovati nepotrebnih razredov že v jeseni.
—   »Ein Slovene«. Iz Celovca se nam piše: Pred krakim je bil tukaj pred porotnim sodiščem obsojen neki Hi-polit Stropnik radi prestopka nravnosti na petletni deklici na šest let težke ječe. „Grazer Tagblatt" prinaša to vest s pri-stavkom: Hipolit Stropnik — „ein Slovene" —. Torej celo „Grazer Tagblattu" se zdi kaj tacega pri Slovencu nekaj redkega, sicer bi gotovo ne pristavil „ein Sloveneu, — ker pri nemških obsojencih pač nikoli ne piše „ein Deutscher". Najbrže so pri Nemcih taki slučaji nekaj navadnega.
—   Pri streljanju s topiči ponesrečil je sv. reš-njega telesa dan v Kranju cestni pometač Anton Hudobivnik. Ker se je topič prezgodaj sprožil, je bil Hudobivnik tako hudo opaljen, da so ga morali pripeljati v deželno bolnico v Ljubljani, kjer je umrl veled opeklin.
—   Zadušila lastnega otroka. Na Eeki stanuje v hiši Lenac sprevodnik na železnici, Ivan Zvrteljka z 251etno soprogo Marijo in dvoje otrok, Žletnim Ivanom in 7mesečnim Josipom. V soboto je bil oče te družine v službi, doma pa je bila mati in oba otroka Ker je menda Marija nekoliko bolna na umu, je ta dan ob 5. uri popoldne izvršila grozen zločin. Ko je namreč odojila svojega mlajšega sina, zmotila se je v umu toliko, da je otroka z glavo postavila v vodo, dokler se ni dete zadušilo. Ko je zadušeno dete iz vode vzdignila, je najbrž k sebi prišla in spoznala svoje zlodelo, zato je vzela britev in se začela po vratu rezati. V tem času je prišel k materi starejši fantič, in ko je opazil mater krvavečo, začel je kričati in zvati sosede, kateri so tudi prihiteli ter našli ženo v postelji z več ran na vratu, otroka pa poleg škafa vode zadušenega. Klicali so zdravnika, kateri je ženi rane povezal in jo ukazal peljati v bolnišniso. Otroka in vodo je komisija preiskala in so dobili, da je pred zadušenjem mleko sesal. Bes grozno  delo slaboumne.
—   Zaroka bolgarskega kneza. Iz Niče poročajo, da se zaroči knez bolgarski v juliju t. 1. na ruskem dvoru s princesinjo Ksenijo črnogorsko, sestro italijanske kraljice.
—   Dekletce in goska. Udova Kovacs v Gjuru je imela lepo dekletce, katero je zelo ljubila. No, ker je te dni morala odpotovati, poverila je dete svoji sosedi. Dekletce je sklenilo posebno prijateljstvo z malo, belo gosko, pa se je z njo igralo po ves dan. Nekega dne pa goski ni nič prav ugajalo božkanje dekličino in je radi tega zletela v bližnji ribnjak. Dekletce pa je teklo naravnost za gosko in je — zginilo v vodi. Ko se je mati vrnila, našla je gosko, kako se je vrtila okoli mlade prijateljice, ki je morala svojo igro poplačati z življenjem.
—   Neverjeten spomin. Neki profesor Arlini v Nea-polju je nedavno pred mnogoštevilnim občinstvom dekiamoval na pamet celo Dante-jevo „Divino Comedio". Deklamator je stal pred občinstvom od 8 ure zjutraj do %xj% po polunoči, torej lS1/2 ur zaporedoma. V času deklamacije si je večkrat usta z vodo omočil, a dekiamoval je gladko in brez pogreška. V tem času je profesor Arlini na pamet izgovoril približna 15.000 stihov.
—   Na italijanskem dvoru, tako poroča rimski list ML' Avanti", je zdaj vse slovansko, — vse črnogorsko. Kraljica, mati novorojene princezinje Jolande, je Slovanka. prva, ki je vzela v naročje novorojeno dete, je bila Slovanka kne-ginja Milena, mati kraljice Jelene, prvi, ki je novorojeno dete pokazal začudenemu italijanskemu ljudstvu, je bil Slovan, črnogorski knez Mirko, brat kraljice Jelene, dojilja je oblečena po črnogorski, boter je največji Slovan, ruski car, glava Slo-vanstva, in Slovanstvo bo imelo od tega porode prvo korist, ker postane zdaj črnagora kraljestvo. — Iredentovci se vsled tega sedaj hudo jeze.
—   Beda italijanskih izseljencev. Rimski „Corriere* poroča, da se nahaja v Kanadi več kot tisoč italijanskih izseljencev, katere so zvabili čez morje brezvestni agentje. Ti ljudje so brez jela in dela ter leže kar ob cestah izstradani in bolni, mnogo pa   jih   je  že tudi umrlo od muke in gladu.
—   Dediči Vanderbilda. Ker so dediči nedavno dobili po umrlem amerikanskem milijonarju Vanderbildu odlok, da od svoje dedščine plačajo erarju dva in pol milijona takse, so isti uložili utok proti previsokemu odmerjeuju takse za dedščino. Ker morajo samo za takso plačati tako ogromno svoto, kakšna mora biti šele podedovana svota!
—   Čudne zaroke. V parižkih novinah je čitati vest, da se zaroči v kratkem z Vero Gero brat po nji umorjene Zeianinove. Kot je znano, je Rusinja Vera Gelova, studentinja medicine, hoteč streljati na profesorja Deschanela kot svojega zapeljivca, ustrelila svojo prijateljico Zelaninovo, katera ji je na smrtni postelji oprostila in prosila svojega brata, tudi dijaka v Parizu, naj ji tudi on oprosti. Pred pariškim porotnim, sodiščem je bila Vera Gelo oproščena in zdaj se zaroči z bratom umorjene svoje prijateljice.
—   Dvoboj. V Parizu se je nedavno vršil dvoboj mej vodjem antisemitov Mac Regisem in časnikarjem Laberdesque. Osemnajstkrat sta se dvobojevnika spopadla. Regis je bil precej hudo ranjen na roki. Ker je Regis precej po dvoboju „raz-žalil" žurnalista" Laberdesque, je ta Regisa vnovič pozval na dvoboj.
—   Oporoka v fonografu. V Smolensku je umri bogatin brez oporoke. A zapustil je tudi fonograf. Slučajno se ta fonograf sprožili dediči in začuli so na svoje veliko začudenje glas umrlega bogatina, ki je razglašal tem originalnim potom svojo posledrjo voljo. Dediči trdijo, da ta oporoka ni veljavna, ali sodišče je nasprotnega mnenja.
—  Nesreča na železnici. Blizu postaje Marly pri Parizu je trčil tovorni vlak s postim vlakom. Pri tej nezgodi je bilo ranjenih okoli 30 potovalcev.
—   Izseljevanje v devetnajstem stoletju. Po statističnem izkazu izselilo se je v devetnajstem stoletju trideset milijonov duš iz svoje stare domovine in si poiskalo boljše sreče v drugih deželah.
Stran 249.
—   Soproge poslanikov plenijo cesarske dvorane v Pekinu. Amerikanski listi prinašajo senzacijonelne novosti o dogodkih v Pekinu, ko je tja prispela evropska vojska. Te novice poročajo, da je soproga angleškega poslanika, Lady Macdunal, udrla v cesarki dvor in začela pobirati, kar ji je boljšega pod roko prišlo ter odnesla vse dragocenosti in stvari velike umetniške vrednosti. — Angleški listi pa temu nasproti povdarjajo, da je v istem času soproga američanskega poslanika plenila v hiši nekega mandarina ter pobrala vso »lat-nino. Ker ni mogla -drugače odpreti zabojev, v katerih so bile dragocenosti, je na straži stoječemu vojaku vzela puško in z bajonetem razbila zaboj, da je mogla potem pobrati zlatenino in brilante. Tako so se tedaj obnašali kulturonosci iz Evrope v Kini!
—   Car, ki določuje zimo in leto. V prostornem kitajskem cesarstvu je ob jednem zima in leto, ker je v severnih delih Mongolije še hud mraz, ko je n. pr. v južnih delih Kantona itd. močna vročina; ali car, kateri navadno stanuje v Pekinu, določa zimo in leto za celo cesarstvo in ko je n. pr. njemu mraz, napove zimo in takrat morajo tudi prebivalci južnih delov vziic vročine nositi zimsko opravo. In prav tako se godi prebivalcem severnih pokrajin, da morajo včasih vzlic hudemu mrazu nositi letno obleko, ker tako zapoveduje car.
—   Hotel v plamenu. Veliki „Hotel Springe" v Wies-badenu v državi Indiana v Ameriki je popolnoma zgorel. Ko je hotel začel goreti, je bilo v njem nameščeno okoli 300 tujcev, kateri so si le z veliko težavo rešili življenje; izgubili pa so zaboje in sploh vse, kar so imeli. „Hotel Springe" je bil jeden največjih hotelov na svetu.
—  Američanski bogataš. Največji bogataš sveta je menda Američan John Rockefeller. Ta je bil še leta 1855 siromašen krojač, kateri je mnogokrat glad trpel in bil vajen prenašati vsakovrstna pomanjkovanja. Po dvajsetih letih, v letu 1875. je posedoval uže okoli 25 milijonov kron, katere si je pridobil z špekulacijo na petrolej. — Ker mu je sreča še naprej dobro služila, mu je do leta 1890. imetje naraslo na 2,500.000.000 kron.   Danes   pa poseduje 5,500 000 000 K.
V  svojem poslovanju rabi za prevažanje petroleja 200 ladij, katere so seveda njegova last. V službi pri njem je nameščeno okoli 75.000 uradnikov.
—   Koliko truda ima plesalec? Koliko korakov napravi plesalec ali plesalka v eni noči na plesu, o tem si je letošnjo predpust ubijal glavo neki Američan. Izračunil je, da ako prepleše 20 valčkov, 4 polke in 2 kvadrilji, napravi toliko pota, kakor bi prehodil 12 milj.
—   Zabava pri delu. V tvornicah za smodke v Novem Jorku v Ameriki delajo večinoma delavci iz Španije, ki so v takem delu zelo izurjeni. Ker so pa bili pri delu jako pridni, dovolili so jim gospodarji v vsakem oddelku po jednega Čitatelja, čitatelj sedi na mali mizici mej svojimi tovariši in jim čita na glas, najprej novice iz časopisov, potem jim pred-naša važne odstavke iz spisov kakega španskega pesnika. Pač srečni so ti ljudje, ki imajo dobre knjige in pa — dobre smodke!
—   Človek s krogljo v srcu. Strel v srce provzroča smrt. Le sila redki so slučaji, da bi človek, ki je dobil v srce krogljo, ostal živ.   O takem slučaju poročajo iz Amerike.
V  Cardilonu, v Michiganu, je neki Charles B. Helson že pred štirimi leti dobil pri dvoboju krogljo iz samokresa v srce. Vender je še danes živ. Dolgo niso vedeli, kje da mu tiči kroglja. Po iznajdbi Eontgenovih žarkov in na podlagi prodiranja z lučjo v neprozorne stvari se je dal Helson zopet preiskati in pogodili so, da je kroglja v srcu, in da se pregiblje, kot se gibljejo mišice. Na to seveda ni misliti, da bi mu krogljo odstranili. Živi pa vender-ie.
— 30.000 kron je glavni dobitek „Concordijske lote rije". Mi opozorimo naše častite brblce, da bode srečkanje nepreklicno dne 25. junija 1901.