Lui m IwfMH do lav-akoge Htfdotve. D«Uv. «é — epmvléonl do «Mg« kar product rat o Thu HP*r dovoiod I« tli« lni«r*at« off lK« wtrkln« «U.M. Work-«ra mIIiM lo «11 what they producá. „ — i inn ■>!>»», Dm. t, INT, »i ib* pwi äffte« y/V, III umi U« «rf ÜM|tw »f Marek M.IIN. vJ . * __ Offiei: 4001 f. 31. Str., Ckietft. III. "Delavci vseh dežela, združite ae!" PAZITE na številko v oklopa|u-ki m nkha|t pol«| vt* lag« naslova. priUpifa-nega «podat ali na ovitku. Ako (458) tlovllka . . toda t vam o prihodn|e številko naloga lleta po-t «¿o naročnina. Prosimo, ponovite |o takoj. ŠTEV. (NO.) 457. SLO, GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. —. < % CHICAGO, ILL., DNE 13. JUNIJA, (JUNE) 1916. LETO (VOL.) XI. Na podlagi zemljevida. Nemški kancelar Bethmann Hollweg ne želi ničesar tako od srca, kakor da bi se v ti v ropi končala vojna, lietbinann Ilollweg je naravnost navdušen prijatelj miru. liethmann Ilollweg je v nemškem državnem zboru že namignil, da je Nemčija pripravljena skleniti mir. liethmann Holl-weg bo kmalu svetu dokazal, ne le da ne želi Nemčija nadaljevati vojne, ampak da je sploh ui hotela.. Povest, da je nemška vlada napovedala vojno Franciji in Kusiji, mora hiti zmota; Beth-mann Hollweg nam ho kmalu dopovedal, da je ^epičija šele tedaj začela mobilizirati in naročati ijekelikn tueatov flint, ko je bil ze iWrlin v ne-od druge pa Francozi in ko so bile vse kaneelar-varnosti, da prikorakajo vanj od ene strani Rusi, jeve vdane prošnje za mir zaman. BWhinann Hollweg je na vsak način tiohra, blaga duša. Dasi je bila nepripravljen« Nemčija zarratno napadena —celo Belgijci so jo napadali — je Viljemov kancelar tudi sedaj pripravljen skleniti mir. In le hudobni sovražniki so krivi, tla se še vedno nadaljuje klanje. Krivi so, ker nočejo sprejeti Bethmannovih pogojev. . Toda kakšni so pravzaprav ti pogoji? Kh, tega blagi rnož še ni povedal. Kako jih morejo torej zavezniki odklanjati, če jih ne poznajo? Kako se more kdo izgovarjati s pogoji, o katerih nič ne ve? Vidite! Nemčija mora biti torej vendar nedolžna in samo zavezniki so krivi... Taka je lo gika, s katero opravičuje liethmann Hollweg svoje «tališče. Ampak — v njegovi logiki je majhna, čisjo majhna, toda zelo pomembna vrzel. Nihče ne pozna pogojev Nemčije. Le eno misel je Bethmann Holl weg izrekel, in ta osvetljuje vso situacijo tako, A a bi celo idiot lahko uganil, kakšna je (M)dla-ga nemških pogojev.' Vrhovni vodja nemške ofieielne politike je namreč dejal, tla st* morajo mirovna pogajanja vršiti na podlagi sedanjega vojnega zemljevida. To je opis misli, seveda; ali tako razumljiv je. tla ga pač tudi najuaivnejši politični začetnik ne bo smatral za uganko. Sedanji vojni zemljevid — to pomeni, da zabteva nemška vlada take izpre-membe v Kvitii-i, kakšne je doslej izvršilo orožje. Na vse soeislistične interpelacije, ki so zahtevale od kancelarja izjavo, da ne vodi Nemčija oava- Itepublieanska nomiuacijska komedija je končani; dosedanji sodnik pri najvišjem zveznem sodišču (-harles Kvans Hughes je predsedniški kandidat slonove stranke. Rooseveltova kandidatura je propadla. Propadla namreč na republikanski kagWnciji. Nasprotno pa je bil Rooaevelt sočasno imenovan na konveuciji progresivne stranke. Ampak to kandidaturo je Teddy odklonil; seveda je treba tudi povedati, da jo je pogojno odklanil. rudna reč, ako se presoja s političnega stali še a. Republičanska stranka je eno, progresivna je drugo. Č lani obeh so bili sicer nekoč pod eno streho, poti repuhličansko. Tudi Roosevelt je bil tam. Ker pa ni leta 1912 ta stranka nominirala Roose-velta za predsedniškega kandidata, se je ustanovila nova, Mnaprednjaška" stranka, in tam je Teddy dobil svojo kandidaturo. Zakaj se je torej porodila ta stranka? Katere potrebe so jo poklicale v življenje? ' Po pravilih logike bi se zdelo, da je bila Rooseveltova kandidatura edina potreba. Kajti če bi bili republikanci nominirali Roosevelta, ne hi bilo nobene progresivne stranke. Vendar bi se pa zdelo nekaj druzega. Nova stranka si je izdelala tudi nov program, ki ni bil 1*» različen od repuhličanskcga, ampak mu je nasprotoval v zelo važnih točkah. Dober del tega programa jc bil izposojen od socialistov. Bilo hi torej soditi, da so povzročila ločitev nasprotna načela. Ampak to je zopet težko ras-umeti, če se vzame v poštev, da so dali progresisti šele tedaj slovo republikancem, ko je propadla nominacija Roosevelta. Potem, ko je bila ločitev gotova, so se pač nasprotna načela javno kazala in krepko naglašala. Roosevelt je vihtel bojni meč proti svojim ne-kdsnjim tovarišem in prijateljem-in proti veleka-pitalistom ter je nastopal prav kakor vojskovodja armade "malih ljudi". Tedaj je izgledala stvar že tako, da so repu-bličani in progresisti dve ločeni in nasprotni stranki; prva je kapitalistična, druga je protika-pitalistična. Prva sili nszsj, druga žene naprej. Ako je tako, tedaj je med njima prepad —■ Širok in globok. In noben most se ne more zgra-diti čezenj. Taka nasprotja se ne morejo izrsv-nati. Ps je prišla letošnja konvencija. Oziroma letošnji konvenciji. Republičani in progresisti so sočasno zborovali v «'hicagi. Dve stranki, vsaka jalne vojne, je ostal Bethmann Hollweg dolžan direkten odgovor; ali tukaj je njegov indirektni odgovor, in ta povč dovolj: Nemčija hoče osvajati. In sicer morajo biti zavezniki po kaiicelarje-vili besedah pripravljeni, tla bo zahtevala Nemčija približno vse, kar 'so njene armade doslej dosegle. liethmann Hollweg pravi, tla je to jako ugodno za zaveznike, češ vojna sreča je na strani Nemčije, in če se ne sklene mir sedaj, bodo morali zavezniki še več odstopiti. Ce je pa položaj tak, tedaj se po pravici lahko trdi, da noče Nemčija miru, ker je Bethmann liollweg «sirasel človek in se šteje celo za filozofa, pa mora zaratji tega razumeti^da ne bodo zavezniki na tej podli-gi sklepali miru, dokler imajo količkaj upanja» tla izpremene vojno situacijo. Kdor stavlja nesprejemljive pogoje, ne sine rieči, tla ima dober namen. Brthmaun llollwegova teorija ima pa sploh nekaj nevarnega #v sebi. (*'e misli, tla Je pravična, tedaj hi morala biti pravična v vsakem slučaja.. To pa ne pomeni nič druzega, kakor da si smejo zavezniki tudi od Nemčije odrezati toliko, kolikor se jim poljubi, akti hi se jim posrečilo, tla zasedejo s svojimi armaHami dovolj nemškega ozemljil. Iii kaneelarjeve lesede niso tedaj nobena mirovna ponudba, temvl-č vabilo, naj se nadaljuje Imj. Nemčija je doslej res imela srečo na Inijiščih. liethmann Hollweg pravi, tla jo lx> imela tudi nadalje. Toda liethmanii Hollweg ui Mohamed, iu še ta se je motil s svojimi prorokovanji. Mogoče je, da bo imela Nemčija še srečo, mogoče je pa tudi, tla se obrne, kajti ta dama ima od nekdaj čudne muhe. Vojaški uspeli i Nemčije se morajo pripisati raznim okolačinam, ki niso .,vse od/lsne od kaj-zerja in njegovega kančeTarja iu t tuli od Hiuden Inirga in Mackensena ne. Tajiti se pač ne more, da je bila Nemčija bolje pripravljena za to klanje; ali to je reč, ki se lahko isravua, če je dovolj časa za to, in tla se je edlonia res izravnala, dokazuje presenetljiva ruska ofetuiva, ki se očitno vrši z zadostnim artilerijskim parkom, z izdatnimi inunieijskimi zalogami in tudi s precejšnjimi tehniškimi pripomočki. DolVcr del svoje sreče ima Nemčija zahvaliti napakam zaveznikov. Zapisano pa tudi nikjer, da morajo Angleži, Francozi in Husi vedno počenjati neumnosti. Kaznntega pa ve Bethinaiin Hollweg, tla se moderna vojna ne odločuje le na bojiščih, ampak da igrajo finančna, industrijska, agrarna, trgovska injAruga vprašanja velikansko vlogo, in da so vse tPreči večalimanj 44v božjih rokah," Mi nočemo biti proroki, ali gotova resnica je, da se vse te reči lahko zasučejo. In čim dalje traje vojna, tembolj upa tisti, ki je danes na slabšem, da se jutri ali pojutršnjem obrne zanj na btilje. Ako razglaša Bethmann Hollweg načelo: Kar kdo po baše, to pa obdrži, — tedaj je logična |h»-sledica, tla se bo vojna nadaljevala. Danes se zavezniki branijo, tla jih ne bi Nemčija amputirala; ako bi se zgodilo, da prestopijo njihove armade nemško mejo, se ho Nemčija upirala z vsemi štirimi, da se uc bi njeno načelo izvajalo proti njej, iu če vrže nasprotnike nazaj, se prične tra-g¡komedija zopet z drugega kraja. Tako bi šla ta igra — eigu migu — lahko brez konca in kra ja, dokler se^ie bi končala kakor tisti znani I m »j dveh levov, ki sta se grizla, dokler ni od vsakega le rep ostal. , Načelo, katero je izrekel iiethmaun Hollweg, je barbarsko. Ali to seveda ne pomeni muogo, kajti vladajoči m* vprašujejo, kaj je barbarsko, kaj pa civilizirano. Zanje je merodajno, kar ji'» koristi. Ampak važnejše je, da to načelo ui pa-metuo, ker lahko boža in tepe in ker ne vodi do nobenega cilja. Razumljivo pa nam je, da Bethmann Hollweg tako govori. Da je bila Nemčija glavna začetnica te vojne, je danes pač že precej gotova reč. A začela je ni le zato, tla potroši toliko in toliko miljard, .pokolje toliko in toliko ljudi, pa da* ostane naposled v Kvropi vse tako, kakor je bilo. S to vojno je imela svoje cilje, in sicer velike cilje, ki so bili po njenih računih vredni nekoliko miljard mark in nekoliki» miljouov ljudi. Bojna sreča ji je bila mila, in zato je popolnoma logično, da hoče s« «laj realizirati svoje <'iljc. Ne za ideale, temveč za gospodarsko moč se tepo v Kvropi. Ne ideali, ampak sila lx> odloče- KANDIDATA IMAJO. > s svojimi načeli, vsaka s svojim programom, vsaka s svojimi vodilnimi idejami. Razume se, da mora iti vsaka svojo pot. Namreč — razumelo bi se to tam, kjer načela., kaj veljajo. Nikakor se pa to ne razume pri ameriških meščanskih strankah. Tukaj ni šlo za skupna ali nasprotna načela, ampak edino za to, kdo bo predsedniški kandidat. Progresisti so bili pripravljeni, da se združijo z republikanci, iu imeli so en sam pogoj. Da priznajo republikanci njihova načela? Da sprejmejo njihov program? Da se izrečejo za boj proti veleka-pitalizinu ? Kaj še! — Da sprejmejo Roosevelta za kandidata. To je bilo vse. In o tem vprašanju se je res meeštarilo kakor na sejmu. Poseben kompromisni odbor je vodil pogajanja, ki pa so dobivala vsakovrstne forme, na primer tudi hoj na pesti. Tudi med republikanci je imel Roosevelt svoje pristaše, celo zelo vplivne kakor veleklavničarja Armourja. Ali večina delegatov je naposled vendar spoznala, da bi se s tem kompromisom republičanska stranka smrtno kompromitirala, ker bi bilo sprejetje Rooseveltove kandidature toliko kolikor kapitulacija preti hullmooscrji. In imenovali so Hughesa za svojega kandidata. Nato so progresisti odšli, pa so imenovali Roosevelta za svojega. In seveda so mu to telegraf ično sporočili. Toda na tem svetu je mnogo, mnogo krivice. Tudi Teddyja so ljudje krivo sydili. Mislili se, da je egoist, tla mu gre njegova kandidatura nad vse, da se hoče za vsako ceno še enkrat vrniti v Belo hišo in da je le zaradi tega mešetaril iu dal meše-tariti z republikanci. Ampak on je pat riot ičeu. On zna doprinafeti žrtve. Ne! Njemu ne gre za kandidaturo, \jemo gre za Ameriko. Na častni telegram iz Chicage, ki mu je naznanil, da so ga progresisti soglasno nominirali, je odgovoril, tla — odklanja kandidaturo. Le malenkost je dodal. Ako misli progresivni odbor, da je Hughesova izjava zadovoljiva, tedaj se Roosevelt odpove kandidaturi in ho podpiral Hughesa. Kmalu nato je pač Roosevelt izjavil, tla se zdi njemu Hughesova izjava vodena. Ampak to je seveda le njegovo mnenje; kdo bi niisliJ, tla jc hotel s tem kaj vplivati na svoje progresivne tovariše? On le čaka, kaj sami sklenejo, po svojem prepričanju; in njihovim sklepom se potem lojalno vda. Polagoma je Tcddv še nekaj dodali Po njegovem mnenju bi moral Hughes naravnost in z imenom obsoditi Neiuško-ameriški zvezo, Kajti po Rooscveltovem prepričanju je tu organizacija prtit¡ameriška. In če je Hughes ne obsodi, tedaj ga Rooaevelt ne more podpirati. Ne vemo, kaj bo storil «Hughes. Postati predsednik po Kooseveltovi milosti, ni prijetno. Ne postati predsednik pa tudi ui prijetno. In če se natančno pogleda, je Rooseveltov pogoj zelo podoben zanki. Vse meščanske stranke računajo z nemškimi glasovi. Seveda je vsaka patriotično ameriška. Ali za izvolitev je treba glasov, lu če bi vragi in hudiči imeli volilno pravico, bi ugibale meščanske-stranke, kako bi se dobili njih glasovi. liistri ameriški politiki so tudi včasi nekoliko slepi. Oni mislijo, da so Nemci v Ameriki nekakšna enota, kakor tla ue bi bili me<( njimi enako ka kor v vsaki narodnosti različni interesi, različni nazori, in valetV tega nasprotja. Politični inatador-ji bi pa radi nastavili mrežo, v katero bi se za volitve vjeli kar vsi Nemci. Zaradi tega so uživali (Jerman Američana največjo obzirnost od repubiičanov in od demokratov, in tudi od pregresistov ; le od Roosevelta ne. On dela razliko med lojalnimi in nelojalnimi Nemci. lojalni so le tisti, ki mislijo ravno tako kakor on, n. pr. tla bi bila morala Amerika napovedati Nemčiji vojno, ko je napadla Belgijo. Ali se bo Hughes poklonil Rooseveltu iu napadel Nemško-ameriško zvezo? To bi bili neprijetno, kajti Hughes je precej ponosen mož in z njegovo sa moža vestjo se ne bi posebno strinjalo, da bi izpolnjeval Rooseveltova povelja. Tudi nemške glasove «iti hi jat i ni zelo praktično. Tako izgleda ta reč z ene strani. Z druge-strani pa izgleda tako, da bi Rooseveltova samostojna kandidatura najhrže bolj pomagala. Wilsonu kakor Hughesu; ta pa ui sprejel svoje nominacije zato. tla bi |x>dprl Wilsona. Ne vemo, kaj stori Hughes, zelo pa se nam zdi, tla igra Rooaevelt prav preračunano igro. Ako bi ga bila republičanska stranka nominirala, tedaj bi bil lahko upal lia zmago. Ako bi bil meni nič tebi nič sprejel progresivno kandidaturo, ko ga je republičanska klika odklonila, ne bi bil mogel upati nič druzega, kakor da napravi Hughesu nekoliko škode. Leta 1912. je videl, da vala o miru. Zato ne morejo Bethmann Hollwe-gove besede presenetiti nikogar druzega kakor sanjače, ki upirajo oči neprenehoma v. zvezde, pa se zato neprenehoma spotikajo in se potem čudijo. Ako bi delavstvo imelo moč, katere še nima, katero pa bi lahko imelo, če hi bilo že dovolj zrelo in poznalo svoje interese, tedaj bi ono lahko diktirali mir. Ne zato, ker bi bilo to pravično, ampak zato, ker bi odločevala njegova moč. Ce bi bile želje toliko vredne, kolikor si domišljajo iluzionisti, tedaj ne bi bilo želeti nič lepšega, kakor tia bi proletarei po zakopih, ki imajo sedaj najdragocenejšo inoč v svojih rokah, napravili iz svojih generalov in oficirjev vojne ujetui-ke, pa marširali vsak v svojo deželo in tam porabili puške in kanone, da hi pognali svoje vlade k vsem hudičem, sami stopili na njihova mesta, potem pa sklicali svojo mirovno konferenco. In da bi se tam lože pogodili kakor vsi slavni diplomat-je po poklicu, ne dvomimo niti tenotek. Ker iinajo že lepo priliko, ki se ue pojavi vsak «lan, da lahko saini kontrolirajo strojne puške, možnarje, torpede iu vse te lepe reči, bi bilo zelo pametno, da se ne bi zadovoljili le s preureditvijo tistih dežel, ki so jih bile pognale na bojišča, ampak da hi vzeli še nevtralne koščke zraven iu radikalno opravili vse delo obeneni. Ali — želja! Ravno tako bi lahko želeli, da bi vzhajalo solnce na zapadu. Socializem pomeni treznost, stvarnost, ne pa fantazije. Naša naloga ni, da ¿golimo, kako lepo bi bilo, če bi se vendar že končala vojna, ampak %da dramimo tisto delavstvo, s katerim nain je mogoče govoriti in da mu pokažemo njegovo nalogo. Močno mora postati! Kolikor moči bo delavstvo imelo takrat, ko se bo sklepal mir, toliko je bo lahko vrglo ua vago. Ako bi bili vsi proletarei vseh nevtralnih dežel tako organizirani, ka* kor bi morali hiti po svojem številu in po svojih interesih, tedaj bi bil njih glas tako krepak, da bi ga morala mirovna konferenca ne le poslušati, ampak tudi vpoštevati. Delavstvo res àe ni tako organizirano. Zato je pa treba delati, da se organizira. To je najvažnejše. Kolikor bo imelo moči, toliko Ih> veljal njegov glas, za toliko manj pa bodo veljali glasovi Bcthmannov in njegovih tovarišev. nima samo njegovo ime dovolj privlačne moči za zmago. Treba bi bilo torej velike sugestije, da je v Rooseyeltu edino zveličanje. Med maso volileev je treba napraviti razpoloženje, da se zgodi nesreča, ako ne bo ravno Teddy izvoljen. Kako se t ti doseže? Kdor se sam preveč ponuja, nima velike cene. Kdor se brani, je bolj zaželjen. Roosevelt se ne vsiljuje. Saj je odklonil kandidaturo. Saj je nesebično izjavil, da je pripravljen podpirati sodnika. Na konvenciji se je galerija drla, kar je grlo dalo: We want Teddy! In vendar se je zahvalil zA kandidaturo. Živ krst mu lie more očitati, tla je bil egoist. Ampak kaj, če nastane taka situacija, da ne bo z najboljšo voljo mogel podpirati Hughesa? Ako ta ne pokaže dovolj ameriškega duha? Ako se ne bo upal. javno nastopiti proti nemškim Atne-rikancem z veznikom? Kdo naj tedaj reši ameriški narod, ameriške ideale, ves ainerikanizem ? Ali naj se to prepusti neodločnemu Wilsonu? Tedaj je Teddy vendar edini mož, ki ga zahteva čas. Ampak Teddy ne mara kandidirati. Kaj ? Ne mara ?. . . Mora ! Teddy je preveč nesebičen. In sklenil je že, da se ukloni v privatno življenje . . . Ne! Ne! V privatno življenje? Sedaj, ko ga potrebuje Amerika kakor ozebel solnea? . . . Teddy nam inora doprinesti to žrtev. Teddy mora kandidirati. Kaj pa bo iz nas, če ne stori tega? — Kh, če zahteva ves narod, tedaj seveda nič ne pomaga. Treba se je žrtvovati. V božjem imenu. Za Ameriko. Teddy je bil tako patriotičen, tla je odklonil kandidaturo. Teddv zna biti tako patriotičen, da jo tudi sprejme, če mora biti. Rooseveltova kandidatura še ni pokopana. Vse je odvisno od tega, kako se razvije igra. Kajti na konvencijah ni bila zaključena igra; tam se je šele začela. Roosevelt se odreče, ako spozna, da ga ne čaka nič druzega kakor blamaža. Doslej še ni tako daleč. Kart, ki jih drži v roki, pa tudi ne pokaže. , Značajnost bi človek seveda zaman iskal v tej igri. Ali kdor jo sploh išče, je otrok. Absurdno se zdi, tla»more mož kandidirati na eni iu na drugi platformi, da more biti ravno tako repuhličanski kakor progresivni kandidat. Absurdno se zdi, tla more stranka le pomisliti na kandidata, ki ne sto-(Konec na 5. strani.) Socialistični piknik Je v nedeljo, 18. junija v Riverview Parku. * ,. - Gospodarski vpliv vojne. > Raznovrstno vpliva vojna na gos|>odarske •razmere. Temeljito jih ispreminja. Tu sc lahko opaža v državah, ki se vojskujejo iu v nevtralnih. Ljubljanski "Slovenec" je sestavil nekaj pregleda, ki seveda ne izčrpava vseh okolačin; Audi je z ozirom na Sloveučevo stališče enostransko pobarvan. Vendar pa ohsega marsikaj zanimivega za človeka, ki razume važnost gospodarskega vprašanja v sedanji družbi. Pri čitanju je treba seveda vedno misliti na to, da je pregled sestavljen v Avstriji. \ — Ni ga skoro dne, da ne bi čitali o novih izvozuih prepovedih kake države. Zadnji čas zvemo, da je Francoska svojo izvozno prepoved z dne 7. decembra lanskega leta raztegnila tudi na vse kolonije, izvzeinši Tunis in Maroko. — Nizozemska je odredila, da se mora krompirjeva moka, ki «e bo izvažala v tuje države, prej uradno pregledati in opremiti s tozadevnim certifikatom. — SI. marcem pa je dovolila izvažati sveže in posušene slanike tudi iz Uuider-skega jezera. Kave ne bo več Avstrija dobila z Danskega. Izvoz je vlada prepovedala. Torej se bo cena kavi v Avstriji skoro gotovo še bolj dvignila. Danska je poleg tega tudi strešne lepenke prepovedala izvažati. Iz Švedske ne dobi Avstrija niti čokolade niti kakao vsled tozadevne vladne prepovedi, in tudi Argentiuija ho sladkor le zase obdržala. — Seme bele detelje slabejše kakovosti se bo smelo le s posebnim dovoljeujem holandske vlade prodajati v druge države. •— V Turčiji se je lansko leto pridelalo polovico manj lešnikov kot pretečena leta. Porabili jih bodo za izdelovanje olja za domače potre- be. izvažati jih doslej niso mogli vsled vojne zaprt i je iu oviranega prometa. — Na Ekvadorju so tudi kakao manj pridelali kot minulo leto. — Medtem ko *e druge države tepo, Španska pridno trguje. Njen izvoz se je lansko leto silno zvečal, namreč za 116.1 iniljonov peset. — Število trgovskih ladij se je tekom vojne zelo znižalo iu se še bo. Vzroki so |>ač podmorski čolni ter prenehanje izdelovanja novih trgovskih ladij. Kadi tega si merodajne osebe že gla vc belijo, kako organizirati trgovsko mornarico, da bo mogla po vojni zadostiti trgovskim zahtevam iu potrebam. Na Dunaju se vrši tak posvet za avstrijsko mornarjeo iu izdeluje tudi načrt. Sprožila se je misel, da se mora ustanoviti toza davna borza, ki bo trgovcem oddajala iu pravično porazdeljevala ladjine prostore. — Kako je v Turčiji! Kar so dobili živil, dobili so jih preko Bolgarijiin tudi druge potrebščine dobivajo preko omenjene dežele le v majhnih množinah, ker vojaški transporti omejujejo tozadevni prevoz. Meseca januarja so dobili 365 vagonov moke,'36 sladkorja, 43 fižola, 15 petroleja, 17 vagonov papirja, 3 kisa in 35 drugega blaga. Trgovci željno pričakujejo boljšega železniškega prometa, kajti le na ta način bi mogli izvažat za izvoz dovoljene predmete in potem tudi dobiti iz zunanjih držav blago za dom. Iz Adane poročajo, da je koncem lanskega leta vladala tamkaj precejšnja suša. Polja so 40 odstotkov manj obdelali kot lansko leto. V mnogih krajih razsaja živinska kuga in ker živine sploh izvažati ne morejo, ji je cena padla za 40 odstotkov. Letina za olje pa je bila za 30—50 odstotkov boljša kot v pretečenem letu. Sočivja in krompirja so pa pridelali približno kot prej. — llolandska vlada je odredila, da se smejo I hlaniki izvažati le s posebnim dovoljenjem ribiških organizacij. F)ks|>edicija pa je izročena eks-porterjem, ki jih je vlada v to določila. — Švica je vsak izvoz (tudi v poštnih paketih po 1 kg) kave prepovedala. Kdor jo hoče poslati, mora tudi za najmanjše množine dobiti izvozno dovoljenje. Mouopolizirala je tudi ves uvoz surovega in rafiuiranega sladkorja. Nakup in uvoz ter razdeljevanje sladkorja oskrbuje višji vojui komisa-rijat. Kaditega so morali vsi trgovci istemu naznaniti, kje iu kolike množine sladkorja imajo zunaj že nakupijenega in tudi domače sladkorne zaloge je vlada popisala iu zaplenila ter določila za sladkor maksimalne cene. — Iz Rusije se poroča, da vlada tudi tam veliko pomanjkanje moke iu mesa. Državni post ob sredah in petkih so zapovedali vsej armadi. Za moko pa so vpeljali karte (izkaznice). Na tncsec je dobi posameznik 30 funtov. Posamezna oddaja se na njej za bil ježu je — so torej karte brez odrezkov. — Ko so na Ogrskem v svrho rekviriranja zaloge preiskavali, so našli skrite velike množine žita in krmil, tako, da upa vlada več mesecev s tem prikritim hlsgom zalagati konsumente. — V Budimpešti namerava mestna uprava prevzeti vse železnice. Sicer pa ima v rokah že itak večino delnic. Temelj prevzemnega obračuna bo poprečna dividenda zadnjih 7 let. Dve najslabši ho izločili! — V Duesseldorfu so se zbrali pred kratkim zastopniki nemških cementnih tovarn. Namenili so se, da si ustanove splošno enotno zvezo za celo Nemčijo, pa so nastale velike težkoče in niso se mogli zediuiti. — V francoski zbornici je neki poslanec vla di očital, da zanemarja poljedelsko vprašanje. Poljedelstvo v Franciji zadnji čas propada. Daai je dežela silno rodovitna, vendar ni zmožna dati toliko pridelkov, da bi preživila narod, ki po številu pada. Uvoziti so morali žita 1. 1915. do 56 iniljonov kviutalov. Koliko škode ima pri tem narodno gospodarstvo, se vidi iz tega, da se je moralo žauj plačati v zlatu nad tri in pol iniljonov frankov. Voznina iz Amerike pa se je podražila od 2.25 fr. na 13. 75 fr. Kurzna razlika pa že znaša 6 fr. pri kvintalu. Kadi tega bo treba, da vlada večjo skrb posveti za napredek kmetijstva. — Francoska drž. banka izkazuje koncem marca zalogo zlata v vrednosti 5 miljard frankov, srebra pa nad 326 iniljonov. — V Londonu izkazuje kurz angleškega vojnega posojila 96, francoskega pa le 85. Olja pa v tem svetovnem mestu od dne do dne vedno bolj primanjkuje. — Odkar so kupčijski sklepi za premog s Francosko sklenjeni, ne pusti Anglija nobenega premoga ve«' izvažati. — Na Dunaju vpeljejo za vojaštvo posebne krušne karte, ki jih bo izdajalo vojaško povelj-ništvo po železničnih postajah. Glasile se bodo na 70 gramov dnevno. Ječmenovi moki so nastavili nadrobno ceno 48 vin. za kilogram. Zadnji čas tudi Dunajčanom primanjkuje govedine, ki se je podražila 30—40 vin. pri kg. Dasi sta špeh in mast z aprilom cenejša postala, je pa svinsko pije od 50—60 vin. kg. t Avstriji je v brzojavnem prometu dovo- holgarščina. anska je prepovedala izvažati živo in perutnino ter meso severnih jelenov. Spolni problemi po vojni Problemi spolov delajo družbi že dolgo preglavice in zlasti v naši kapitalistični dobi postaja vse jasneje, da nikakor niso rešeni, dasi se dela ofieielna družba tako, kakor da je z zakonom, od nje priznanim iu potrjenim, že Vse opravljeno. Kljub njenim postavam in njeni oficielni morali butajo ti problemi s svojimi železnimi natur-uimi zahtevami neprenehoma ob umetno zgrajene jezove in jih rušijo. Niti meščanski zakon, niti prostitucija, niti papirnata prepoved prostitucije ne rešuje teh velikih problemov. Ali s po-trojeno, podeseterjeno silo se pojavijo po vojni. Po vseh državah, zapletenih v vojno, si belijo glave, kaj bo po miru, kadar se vrnejo moški domov, pa «e bo praktično spoznalo, koliko jih je ostalo pod tujo rušo. V klošter ne ho mogoče poslati na stotisoče žensk, za katere ne bo prostora v sedanjem zakonu, ker ne 1»«» sposobnih ino£kih dovolj. Izpremeniti v moške* jih ne bo mogoče; odrekati jim spolnost pa tudi ne pojde, ker je natura Se vedno močnejša od papirja. Medtem ko prizadeva ta stran spolnega problema neznanske brige, pa vstaja tudi druga, o kateri piše francoski dramatik Brieux sledeče: Odkrito rečeno, da se nekoliko bojim posledic vojne. Vzemimo le eno teh mojih bojazni: Razmerje med moškim in žensko. Imam še druge, a ta stoji na prvem mestu. Zelo se bojim, da bo zavzel gospodarski boj med moškim in žensko, torej nov boj spolov, po končani vojni liajostrejše oblike. Že pred vojno sem razmišljal o tem. Problema konkurence ženskega dela sem se dotaknil že pred štirimi leti. IV je mož že tedaj brez galanterije, brez ka-valirske uslužnosti, da celo brez upravičenja dvignil velik halo, ker so zavzele ženske mesta v uradih, pisarnah in delavnicah, kaj vse Im> še po končani vojni! Ko se bodo vrnili naši vojaki iz boja, objeli svoje otroke ter obesili svoje lavorike na stene, se bodo hoteli lotiti svojega navadnega posla. Tedaj pa bodo le prepogosto doživeli, da je zavzela medtem njih prostor ženska, ki ga nikakor ne bo hotela pustiti. Vse umetnosti prigovarjanja ne bodo nič pomagale. — Privadila sem s*' služiti si sSma svoj kruh, — bodo rekle, — in scin dokazala, da sem popolno sposobna izpolniti mesto, kar se mi je prej vedno zanikavalo. Ne morem več pogrešati prostosti dejanja, katero mi daje moja plača. Kjer sem, ostanem in ti se izgubi. — Mož pa bo odgovoril: — Strašne stvari seiu ^oživel. Kavno za svojo prostost in svoje delo sehv.se boril. Meni gre ta prostor, katerega si bila poklicana izpolnjevati le tekom moje odsotnosti. To^ej proč s teboj. Ženske ^do imele prav, a možje istotako. Kjer pa imata obe stranki prav, tam je boj najbolj srdit. V SkuSajmo torej seznaniti ljudi z neodoljivim, da se vnaprej preprečijo nepotrebni boji. Če se hoče ali ne, če je človek za ali proti, priznati je treba končno: žensko gibanje je storilo velikanski korak naprej. Naše francoske žene so bile čudovito uspešne. Izvzeti je treba le majhno, a kljub temu dosti veliko število žensk, ki so s pomočjo vladnih podpor popolnoma pozabile na delo ter se vedejo v gostilnah kot moški. Druge so pa visoko nadkrilile pričakovanja, katere se je stavilo nanje. Ženska se je izkazala v tem vojnem času kot praktična, razumna iu kjer je bilo treba, tudi pogumna. Dna je vztrajna, prav nič nervozna ali lahkomiselna, temveč nasprotno previdna ter se zna lotiti stvari. .. kot moški. Ženska plača svoje davke kot moški in kar se tiče krvnega davka, ji je treba pokazati le na prazno mesto, kjer bi moral sedeti njen sin. V to se jc treba vdati, ker ne more biti drugače. Skoro vsi argumenti proti ženskemu gibanju so postali ničevni. Kot je na deželi, kjer vodi ženska plug, je tudi v mestu, kjer opravlja ženska posel sprevodnika na železnicah. Policijska čepica, ki ji sedi koketno na glavi, ni le okras. Ona je tudi zunanje znamenje nove mobilizacije, one žeiusk. Sedaj izvršujejo ženske obrti, o katerih se je trdilo, da bi jim ženski organizem ne bil kos.Prav lepo smešne so napravile gospode, ki so vedno navajali kot protivzrok "nežni spol". Ta nežni spol je celo kos naporom metalne industrije., Nežne ročice so poliralc čelade, izdelovale granate ter sestavljale topove. Ženske od danea so jedle prepovedani sad, katerega jim ni zabranil ljubi Bog, temveč — ljubi mož. One vedo sedaj, česa so zmožne. To razodetje jim je moglo priti le tako, da je bil moški odsoten in da jih ni mogel ovirati v delu; Ženske vedo sedaj, da jim moški niso tako neobhodno potrebni, kot se jim je vedno zatrjevalo z moške strani. Sedaj se bodo morali moški na nekaj pripraviti in iu«'d nami rečeno si moramo savni priznati, da so nam celo fizično ženske bolj potrebne kot smo pa mi ženskam. Naša sila je obstajala precej v tem, da «jim namenoma nismo pojasnili teh stvari. Sedaj je padla koprena in»ženske so postale bolj samozavestne. Sedaj pravijo, Se skoro napol začudene: — Mi torej nismo tako neumne, tako slabe, nerazsodne in nezmožne kot so nas vedno hoteli slikati. Torej je za ženske še kaj drugega kot ¡«¿ikon ter so jim odprta Se drnga pota. Brietix navaja na koncu pravila, katerim se bo moral prilagoditi moški: — Izogibati se pijači in gostilni, spoštovati ženske ter opustiti grdo navado, da zahteva doto. Končno pravi, da bodo vcepile matere svojim sinovom v srce spoštovanje do ženskega spola ter da ne bodo mirovale, dokler bo še ena ženska prisiljena prodajati se radi svoje telesne ali moralne bede. KRIZ NA GORI. UUBEŽENSKA ZGODBA. SPISAL IVAN CANKAR. Ko je odbrenkal klavir, so se napravili nekateri gospodje iz dvorane, da bi si oplaknili suha grla. Soparno je bilo, težak vzduh je ležal na prsih. Na okna je potrkavalo, zunaj so se bili za hip umirili oblaki in padale so debele kaplje. Z odra se je culo prenašanje miz in stolov, stopali se težki koraki, zasmejal se je časih kdo in je zaklical polglasno, zastor se je zganil, nekdo je pogledal v dvorano in škripajoči koraki so premerili oder. Hanci je bilo kakor v težkih sanjah. Nobene jasne misli; trudna ji je bila glava in srce je bilo tesno; če bi vstala, ne bi mogla piemekniti nog. "Glej, vsa bleda je, postarala se je!" je za-šepetala šivilja. Tone se je nagnil k njeni rami. "Bolje bi bilo, llanca, da odideva. Slabo ti je ... in ni vreden, llanca, ni vreden . . .!" Njene oči so se ozirale nemirno po dvorani, toda videle so same tuje obraze, potne in dolgočasne. Nje ni bilo, ki so sc ji smehljale zapeljivo rdeče ustnice, ki so ji gledale oči vabljivo iu vroče, ki so se ji svetile izpod širokega rokava gole bele roke. Zazvonilo je za odrom in napočil je večera najimenitnejši del. Igrali so "županova Miciko," in ko jc nastopila lepa županova hči, je izpreletelo llanco po vsem telesu. Nikoli je ni videla poprej, ali spoznala jo je takoj. Majhna je bila, toda bujno razvita. Oblečena je bila v kratko, živo pisano krilo, na nogah je iniela svetle šoljne s pentljo; izza rdečega modrca so se svetili beli čipkasti rokavi, tako široki in kratki, da so bile gole preko komolcev gosposke roke. Iz belega, drobnega obraza so rdele polne ustnice, oči so se ozrle prešerno po dvorani. Hanci je seglo v srce kakor zavist in sovraštvo. "To je ona!" "To je učiteljical" je šepnila šivilja in se je Hanea je stisnila pesti v naročju. Njeni pogledi, od pritajenih solz omegleli, preplašeni in sovražni, so se vsesali v lepo županovo hčer. Izpustili niso nobene njene kretnje, nobenega nasmeška, zasledovali so vsak skrivni pogled, poizkušali so, da bi prodrli v nje.ie misli, v njeno življenje, vse od začetka do te slednje ure. Učiteljica je izpregovorila; njen glas je bil globok, skoro robat in Hanci je bilo pogodi, da ni bil lep njen glas. "Ni ga omamila z besedami!" Toda glej, morda mu je bil pogodi baš njen glas, nekaj prešernega, zasmehujočega je v njem in Mate, ki je bil morda navajen prej tanko žvr-golcčih mestnih glaskov, se je začudil in zdelo se nin je lepo, da je dišalo iz tega globokega, moškega glasu po dimu cigaret .. . Ljubimca, mestnega Skrica, je igral dolg študent, zelo Se mlad in brez brk. Hodil je neokretno, napoti so niu bili stoli, zadeval se jc ob mizo. Oblečen jc bil v široko iu dolgo suknjo, ki najbiž ni bila njegova; ko je stopil v izbo, je pozabil sneti visoki cilinder, zardeval je in jecal. Neroden in smešen je stal pred njo, ki jo je ljubil in kakor sramežljivo dekle je povešal oči. Občinstvu v ozadju je bilo pogodi, da je bil mestni Skrie tako neroden in smešen. Prepočasi sc je vršila igra, kar preccj naj bi ga napodili, koder drli cesta čez hrib, tujca, ki nosi črno suknjo! . . . Neroden je bil, komaj se jc doteknil, ona pa ga je objela brez strahu z lepo golo roko. "Tako je objela njega!" Pod temnimi lasmi so žarele velike vabljive oči, ustnice, polne Hi rdeče, so se napenjale. "Tako se je sklanjal k njemu, tako ga je poljubila!" Ljubimec je pokleknil, padel je nerodno na kolena, tako da je zabobnelo in se je vzdignil z o-dra oblak prahu. Smeh je završal preko dvorane, debeli gospod je zaploskal in nasmehnila se je sočutno tudi lepa županova hči. -i« rmcmnknilo «iainu tnlrn o« i» pogledala vroče, ko sta sedela sama, čisto blizu drug ob drugem in ji je ovil roko okoli vratu ter jo prosil ljubezni ..." Sredi cdra je stala županova l.či, njen glas se je nenadoma izprenienil, poln je bil in blago-zveneč in zapela je zvonko: "Ljub če k pa pride, milo objame, brž jc spet zdravo to bolno srce!" In ko je pela, je bila vse lepša nego prej. Lica so nekoliko zardela, nagnila se je glava pod težo bujnih las, položila je bila roko na nemirne prsi. "Nanj je mislila zdaj in skipelo ji je srce, strepetalo je od hrepenenja . . . Glej, veselo so se nasmehnile ustnice, začutila je, da je tudi on mislil na njo..." * Pri kraju je bila igra, županova hči je praznovala svatbo s čokatim kmečkim fantom in Skrie je romal osramočen, koder drži pot preko hriba. Ploskanju ni bilo konca, igravci so se priklanjali, sladko se jc smehljala učiteljica, spet so bile prešerne in zapeljive njene oči. Hrupno so vstajali s sedežev ter se odpravljali. Vsem se jc zelo mudilo, gnetli so se po tesnili hodnikih med klopmi, črni gospodje so prihiteli, prenašali so žametne klopi ter jih postavljali ob stene, da bi napravili plesavceni prostora. Hanea in Tone sta bila poslednja med durmi. "Kaj ne bi rajša dol t" jc prašal Tone. "Gneča je tukaj in mize so postavljene za samo gospodo!'' "Ostaniva tukaj I" je odgovorila Hanea. Široki, svetli mostovi jc bil okrašen z zelenjem; na obeh straneh so bile postavljene mize ob zidu. Učitelj je begal po hodniku, po stopnicah gor iu dol, stopil jc mimogrede k tej, k oni mizi, izpraznil je kozarec ter odhitel. "Kaj tukaj sta ostala! Dobro — mi iz globeli sodimo v boljšo družbo! . . . Kaj se ne počutite dobro, llanca?" " "Dobro se počutim !" " Učitelj se je začudil njenemu glasu, bil jc globlji in zrelejši. Njene oči so gledale mirno, skoro osorno. <*MSr( n« mifHl» H«ni»fl «t« i« 1r«4 nnaoloipon ... ~ . . na tisti stvari! Same budalosti! ... To je namreč ženska, ki bi še mene premotla za en večer, recimo za eno uro, nato bi se pa stresel in bilo bi me sram! . . . Lepa je res, ubite me, če ni lepa! . . ." Prišla je mimo v svetli poletni obleki, belo rožo v laseh. Učitelj je poskočil s stola, pridružil se ji jc in je sedel z njo za mizo, kjer se je zabavala še večja družba. Smehljal se je neprestano in je govoril drugače nego po navadi. "Sprejmite, gospoda, tudi mene, tujca iz globeli, v svojo družbo in nikar me ne zaničujte!" Hanea in Tone sta sedela za mr.lo mizico v kotu ob stopnicah. Dvoje vrst belo pogrnjenih miz je bilo postavljenih blizu vhoda v dvorano in tam je posedla boljša družba. Debeli gospodje, rejene gospe, tanke gospodične v svetlih oblekah, črno oblečeni mladi gospodje s šopki v gumbnicah.Razgovor je bil vesel in hrupen, natakarice so prihajale in odhajale, kozarci so žvenke*ali. Neprestano so hodili po stopnicah in Hanea se ni ozrla; tota nenadoma je strepetala, ko je začula še Čisto spodaj pod stopnicami urne korake. Malo zaso-pel je bil, premeril je z enim korakom po dvoje stopnic, šel je hitro mimo, naravnost po mostov-žu do belo pogrn jenih miz. Pozdravili so ga vere-lo; učiteljica se jc okrenila z vsem životom in je iztegnila roko preko stola. Mate se je poklonil in je sedel poleg nje. Obrnjen je bil proti zidu, ali Hanea ga je videla natank o, tudi če se jc okreuil z životom iu je pogledal stran z vsem obrazom. Luč mu je sijala naravnost na lice, ustnice so se mu gibale in Hanci se je skoro zdelo, da razume njegove besede. Sladke so bile in ljubeznive, mehak je bil njegov «?las. Toda nekak nemir je bil na njegovem o-hrasu. senca je ležala na čelu, kakor spomin na nekaj neprijetnega, dsvno minolega. Nemirno, neodločno so gledale oči, nikamor se niso ozrle na ravnost, kakor prikrita bojazen je bila v njih, Tone jc pripovedoval, ali Hanea ga ni slišala. V sanje so gledale njene oči in poslušala je v sanjah. Šumno so se razgovarjali naokoli, ali onadva, Mate in ona, se nista menila za nikogar, kakor da bi hodila sama po tihem večernem poiju. "Zakaj si tako rasmUUjen in žalosten!" je prašala ona in oči so vabile in očitale prijazno. "Domislil sem se nečesa, kar je bilo davno in ni več!" je odgovoril Mate. iDalit nrihodniič.) ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko U. tMMTmrfc Bol, Pod. Društvi UkuMi^M» M- • Sedež: Frontenac, Kam. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, K. Mineral, Kans. Podpreds: JOHN GOR&EK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČKRNK, Box 4, Breezy Hill, S ilberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČ1Č, Box 245, Mulb. rry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNI K AR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC Jl'RSK, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STIJCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne posiljatve pa gl. blagajniku. IMENIK IN NASLOVI URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. S. B. P. D. V LETU 1916. Št. 1. Frontenac, Kans. 410, Frontenac, Kans.; blagajnik Jacob Klauser, R; R. 1, box 221, Pittsburg, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. it. 2. Chicopee, Kans. Preds. Kari Lebar; tajnik Andrej Polowich, box 23 ; blagajnik Fr. Stum-foll, box 25. Vsi v Chicopee, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu, št. 3. Newburg, Kans. Preds. Martin Venisnik; tajnik John Orožen, box 29; blagajnik Silvester S ray, box 199. Stanujejo vsi na R. F. D. 2, Mulberry, Kans. Seja »e vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. št. 4. Mineral, Kans. Preds. John Brezovar, Mineral, Kans.; tajnik Frank Speiser, box 131, Mineral, Kans.; blagajnik Frank Kurier, Stone City, Kans. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. št. S. Weir, Kans. Preds. John Shuberger, 1. St., Weir, Kans.; tajnik Yodock Moosbrugger, Weir, Kans.; blagajnik John Govekar, R. 1, Weir, Kans. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. št. 6. Yale, Kans. Preds. Joe Tršinar, R. R. 8, Pittsburg, Kans.; tajnik Josef Grošelj, R. R. 8, Pittsburg, Kaos.; blagajnik Frank Setina, R. R. 6, Pittsburg, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. št. 8. Fleming, Kans. Preds. Mat. Lomšek, R. R. 2, box 82, Cherokee, Kans.; tajnik Jacob Cukjati, R. R. 2, box 83, Pittsburg, Kans.; blagajnik John Bobnar, R. R. 2, Cherokee, Kans. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. št. 9. Radley, Kans. Preds. John Lekše, box 107, Ringo, Kans.; tajnik Alex Cukjati, box 81, Radley, Kans.; blagajnik Leo Steiner, Ringo, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. št. 10. Jenny Lind, Ark. Preds. Mat. Bokal, box 13; tajnik Frank Grilc, box 37; blagajnik Anton Kolbe, box 102. Vsi v Jenny Lind, Ark. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. št. 11. Breezy Hill, Kans. Preds. Anton Močnik, R. F. D. 2, box 362, Mulberry, Kans.; tajnik Martin Juznik, box 4, Breezy Hill, Kans.; blagajnik John Žordani, Breezy Hill, Kans. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 13. Adamson, Okla. Preds. Rudolf Zore; tajnik Rudolf Jeglič, box 244; blagajnik Rudolf Jeglič. Vsi v Adamson, Okla. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 14. Maynard, Ohio. Preds. Constantin Zabunsek; tajnik Louis Enoch, box 343; blagajnik Leo Bregar, box 46. Vsi v Maynard, O. Seja se vrši vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 16. Franklin, Kans. Preds. Ignac. Košir; tajnik Vincenc Esgoršek, box 45; blagajnik Anton Košir. Vsi v Franklin, Kans. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. št. 17. Carney, Iowa. Preds. Fr. Wilfari, Highland Park, Des Moines, Iowa; tajnik Mike Krantz, R. 4, Des Moines, Iowa; blagajnik Lukas Wilfan, Highland Park, Des Moines, Iowa. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. «t. 18. Winterquarters, Utah. Predsednik Vine. Raunikar bo* 72; tainik John Reven, bo* 108; blagajnik Ant. Shumer. Vsi v Winterquarters, ITtah. Seja se vrii vsako 3. nedeljo v meeeeu. št. 19. Black Diamond, Wash. Preds. Filip Sternig; tajnik John Juvan, box 153; blagajnik Marko Zi-merman, box 264. Vsi v Black Diamond, Wash. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu. «t. 91. Witt, IU. Predsednik Paul Obregar, box 402; tajnik John Repoluskv, bo* 494; bla cajnik Ant. Ulehar, box 105. Vsi v Witt, III. Seja se vrii vsako 2. nede ljo v meseeeu. •t. 22. Huntington, Ark. Pred. John Novlan; tajnik Anton Fabjan, L. boz 32; blagajnik A. Fab jan. Vsi v Huntington, Ark. Heja se vrii vsako 4. nedeljo v meseeu. John Oerne, gl. tajnik. Francoske žene in delo. IZ URADA GL. TAJNIKA A.S.B.P.D. Poročilo o splošnem glasovanju št. 4. Predlog it. 1. Ali naj vsako kraje\£o društvo skrbi za pokritje stroškov svojega delegata, kateri ae pošlje na prihodno konvencijo ............. Predlog št. 2. Ali naj se takoj v mesecu juniju razpiše iz gl. urada za vsa društva izredni asesment za pokritje vseh stroškov konvencije.......... Da Ne Iskaz glasovanja o agoraj navedenih predlogih. Društvena štev. 1....... 2....... 3....... 4....... 5....... 6....... 8....... 9....... 10....... 11....... 13....... 16....... 17....... 19....... 21....... 22....... 1 Za predlog št. 1. Da I Ne 19 I — 10 — 4 I — 45 I — 17 20 13 13 20 8 34 13 Za predlog št. 2. Da 216 23 23 23 23 Ne 19 10 4 45 17 20 13 13 20 8 34 13 216 Pojasnilo in naznanilo. Za 1. predlog se je oddalo 216, proti pa 23 glasov. Predlog, da vsako krajevno društvo skrbi za pokritje stroškov svojega delegata, je sprejet s 193 glasovi večine. V smislu naših pravil je volitev delegatov že v tekočem mesecu (juniju) za prihodnje glavno zborovanje A. S. B. P. D., ki se ima pričeti četrti pon-deljek meseca avgusta 1916 v Frontenac, Kans. Razposlal sem vsem društvenim tajnikom uradne pooblastilne liste za izvoljene delegate. Obenem so prošeni tajniki, da takoj po volitvi delegata naznanijo njegovo ime v gl. urad. Društva pa naj zbirajo med seboj naj-delavnejše, vnete in najbolj zmožne može, ki bodo s stvarnimi ukrepi temelj naše podporne organizacije še bolj utrdili. Pri volitvi delegatov je treba od strani članstva največjega preudarka, kajti prihodnja konvencija bo ena najvažnejših, kar jih je še imela A. S. B. P. D. Pomisliti je treba, da čaka delegate na konvenciji mnogo napornega dela. Uverjeni pa smo, da bodo cenjeni de-legatjo, kateri bodo dobili zaupnice od sobratov, imeli vedno pred očmi, da store vse najboljše, in da bodo delovali nepristransko v korist vseh. Z nepristranskim delovanjem v organizaciji je mogoče veliko doseči v blagor našega članstva, torej za naio celo-kupnost sploh. Moja srčna želja je, da bi se sedanja konvencija vršila v kolikor mogoče kratkem času ; pomisliti moramo, da nas stane vsaka ura, izgubljena na zborovanju, velike svote denarja. <*e bodo delegatje aktivni, In se ne bo tratil časa z malenkostmi, bo mogoče zborovanje zaključiti v par dneh. V do«-ego tega je pa treba sloge in odkritosrčnosti; kjer tega ni, se kaj hitro pojavijo stranke, ki veliko škodujejo splošnemu delu. Bratski pozdrav vsem bratom ! Bratom delegatom pa kličem, na veselo svidenje dne 28. avgusta 1916 v Frontenac, Kana. '1 JOHN CERNE, gl. tajnik. Francosko kmečko ženstvo je v sedanji vojni pokazalo — tako poroča "Slovenec*' — da prav nič ne zaostaja za našim in nemškim zen-stvom, kar se tiče previdnosti iu vstrajuosti v vodstvu kmečkega gospodarstva. O tem se je prepričala komisija 14 Angležinj, ki so v študijske namene prepotovale Francijo. Voditeljica komisije, miss Gladiš Po 11, je opisala svoje doživljaje na Francoskem nasproti sotrudniku "Times" tako le: Naš obisk je med drugim veljal tudi posestvom in kmetijam na bojišču ob Mami. Grmenje topov, ki se je neprestano slišalo, je spominjalo na resnost časa in dalo našemu poto-vanu resnoben pomen. V prvi vrsti nas je zanimalo gospodarstvo na malih posestvih. Kar je pred vsem gililo v oči, je bila žilava energija, s katero francoske žene opravljajo svoje delo. Takoj, ko so bili moški mobilizirani, so zavzele njihovo mesto ženske, da jih nadomeste v gospodarstvu, iu od tedaj opravljajo vneto in neugnano na polju in doma. Žene in hčere, da celo matere vojakov so to, ki skrbe za to, da noben kosec zemlje ne ostane neobdelan. Videle smo mnogo priletno ženo, ki je opravljala celo najtežja in najnapor-nejša dela. Ta volja za delo in pa spretnost, s katero se je francosko ženstvo lotilo deloma nevaje-negu dela, se je opazila pri vseh ženskah. Mnogo njih je bilo že prej vajeno kmečkemu delu, ker so že v miru morale pomagati svojim možem; vsekakor so pa opravljale prej le lažja dela, dočira morajo sedaj nositi vso težo dela. Mnogim je bilo kmetovanje sploh neka čisto novega. Tako neka žena ni imela nobenega pojma o poljedelstvu, ko sta morala oditi k vojakom njen moz in brat, ki sta dotlej oskrbovala gospodarstvo; hočeš-nočeš je morala sedaj žena prijeti za delo. Bila je razumna in ker ji dobre volje za delo ni manjkalo, je bila v malo dneh tako daleč, da je mogla pametno izvršiti vsako delo. S pomočjo 121etne hčerke obdeluje sedaj ta žena z lepim uspehom svoje polje. V mnogih francoskih vaseh razen pohabljencev in starcev ni bilo videti nobenega moškega. Francoske žene smatrajo kmečko delo za svoj delež v narodni hrambi ter izvršujejo svojo nalogo brez godrnjanja. Njihova delavnost je v velikem nasprotju z nemarnostjo, ki jo kažejo angleške žene, ki povečini ne mislijo na to, da bi prevzele delo odsotnega soproga. Tudi gospodarska neodvisnost francoskih kmctic je veliko večja nego angleškega kmečkega prebivalstva. Vse se doma pridela in porabi. V mnogih hišah kupujejo le sladkor in čaj, vse druge potrebščine se pokrivajo iz lastnega gospodarstva. Žito se daje v mlin, kruh se peče doma. Vino, sadjevec, sir in zelenjava se prideluje doma. Celo plevel skrbno pobirajo in porabljajo za krmo živini. Nauk, ki smo ga prinesle s Francoskega in ga hočemo ozna-njevati našemu ženstvu, je ta, da z dejstvom, da so možje v vojni, še ni vse storjeno, marveč da je na nas ženah, da zastavimo vse svoje moči in preprečimo, da hi življenje doma zaostalo, tako je sklenila svoja izvajanja iniss Pott. Zrakoplov v volni. Avstrijski listi poročajo: Povodom neverjetne delavnosti nemškega vojnega zrakoplovstva in njegovega obiska nad srednjo Anglijo, nad središčem angleške industrije, se zopet obračajo vse oči na delavnice ter zrakoplovov. Čeravno se ne more prodreti v tajne orjaško naraslih Zeppelinovih delavnic, vendar more vsakdor videti sila zanimive stvari. V prvi vrsti treba ustanoviti važno dejstvo, da se je v zrakoplovnih delavnicah, v katerih noč in dan dela na tisoče delacev, vstvarila organizacija, ki omogočujc, da morejo sedaj vsak teden poslati na fronto po en ali dva zrakoplova. Komaj mine dan, ne da hi kak nov Zeppelin delal po-izkusnih voženj. Te poiskusne vožnje so pravi vojni manevri. Oblika in obseg Zeppelinov sta se nasproti prvotnim tipom zelo izpremenila. Najnovejši primerki so mnogo daljši od prejšnjih in obenem vit-kejši, podobni ribi; obe gondoli visita niže, a hodnika nad obema, se zdi, da ni več, ali je pa zgrajen v ogromnem truplu zrakoplova, tako da se zunaj ne vidi. Gondole so obdane z oklopoin, vsaka ima najmanj po šest strojnih pušk in en do dva mala topa, kakor tudi posebne aparate za metanje bomb in zopet posebne naprave za spuščanje zračnih torpedov. Siljasti prednji konec novega tipa kaže kovinski blesk v dolžni približno petine trupa. Dejstvo je ,da je del pokrova metaliziran s pomočjo Schoopschovega postopanja za kovinsko škropljenje. — Krmila so enostavnejša in manjša, motorji znatno močnejši, kar izhaja že iz velikega hrupa. Vojno maneverske vožnje so zelo zanimive. Tu se vidijo poizkusi z dimnimi plini, ki nenadoma kakor megleni oblaki zavijejo cel zrakoplov. Ako je še megleno vreme, potem izgine zrakoplov na uprav tajnosten način. Kdor ima priliko to opazovati, bo lahko razumel, da Parižani iu Angleži enostavno niso mogli opaziti Zeppelinov in se z njimi boriti, čeravno niso vozili v takih višinah, kakor se je poročalo. Posebno zanimive so nočne vaje. Tedaj deluje zrakoplov, ki je zlas-ti v nemesečnih nočeh docela neviden, z reflektorji in svetilnimi plini, ki za več minut strahotno razsvetljujejo temno atmosfero, blesketajo v raznih barvah in govore, kakor se zdi, cel jezik. Mnogo se sliši o skrivnostnih novih zračnih torpedih, ki jih Zeppelini že davno preizkušajo. Tu se seveda ne da ničesar opazovati, a tu in tam sc sluti, da gre o zelo važnem in strašnem orožju v zraku. Najnovejši Zeppelin, ki je pred našimi očmi absolviral poizkusne polete,je nosil številko L.Z.95, a razente je še druga vrsta zrakoplovov, ki nosi označbo L. (brez Z), tako da se more soditi, da šteje nemško zračno brodovje brez Parsifalovih zrakoplovov — mnogo nad 100 enot .... Kdo misli sedaj sploh na to, koliko koristnega bi tako razvito zrakoplovstvo lahko prineslo za mirne uamenet V VVashingtonu je imela pred kratkim National Association for the Study and Prevention of Tuberculosis svoj kongres, katerega se je udeležilo mnogo učenjakov in zdravnikov. Ta kongres je med drugim izjavil: ' Veliki faktor, na katerem sloni ves problem, so gospodarske razmere. In sicer je treba upozo-riti na to, da stoji odstotek jeticnih slučajev v enakem razmerju s pridobitveno sposobnostjo družin." Kongres je torej izrekel ravno to, kar trdijo socialisti že davno zdravstvene razmere niso stvar, ki bi bila ločena od vsega druzega, ampak s'o v najtesnejši zvezi s splošnimi življenskimi razmerami, prav posebno pa z gospodarskimi. Predvsem pa pospešuje revščina jetiko in ovira njeno zdravljenje. Razlika med omenjenim društvom in socializmom je le ta, da se asosiaeija ustavlja pred ciljem. Kongres je zahteval "strožje nadzorovanje delavskih in tovarniških prostorov in veliko pote zn o poseganje javnega podpiranja v začetkih vseh vratnih, prsnih in plučnih bolezni." ('lani kongresa ima dobro voljo, ampak ne razumejo kapitalizma; ni jim prišlo na misel, da je treba dvigniti gospodarski položaj delavstva, če je nizko gospodarsko stanje krivo tuberkuloze. Pravi, radikalni boj za javno zdravstvo se imenuje boj za socializem. y Iz Pariza poročajo, da ho imela dne 16. junija francoska zbornica tajno sejo; ministrski predsednik Briand želi, da se ne bi razpravljalo le o začetkih bitke pri Verdunu, ampak o vsej politiki vlade od začetka vojne. meso. Vsaka oseba v Nemčiji sme dobiti štirikrat na teden po 3 unče mesa ali 12 unč preko tedna, tri dni v tednu pa se morajo zdržati vsakega mesa. Meso je kontrolirano od vlade in ga smejo prodajati le mesarji, katere določi vlada za to. Rumunski konservativec Peter Carp je pripovedoval nekemu sotrudniku "Berliner Tageblat-ta'' sledeče o stališču Rumunije: "Nikar ne mislite, da razna "mnenja", ki ste jih slišali, izražajo pravo javno mnenje. Če hoče vlada, gre lahko takoj jutri skupno z osrednjima silama in niti en glas se ne bo oglasil proti nji, tudi brez oblegovalnega stanja. Strah pred Rusijo je veliko strašilo, katero je napihnila vlada, da se skriva za njim in nasprotje z Ogrsko imamo že 40 let. Z neumnim poudarjanjem tega nasprotja pa se ruinunsko vprašanje na Sedinograškem tudi ne bo rešilo. Če hočemo v tem vprašanju kaj doseči, moremo to le tedaj, če z vtelešenjem Besa-rabije dobimo neko gotovo veljavo. To je vzrok, zakaj Avstrija nima posebnega interesa, da Rumu-nija nastopi. Moje dunajsko potovanje ni bilo politično, pa pri svojih zabavah na Dunaju sem vendar opazil, da se Madjari ne bodo jokali, če ne vzamemo Besarabije.*' Več vpliva kakor Oarpove besede, bo imela na Rumunijo gotovo nova ruska ofenziva. Kakšen bo, se bo že pokazalo. Položaj na Kitajskem je nejasen. Iz Londona poročajo: Depeša iz Tien Tsina pravi, da so dobile čete Zedmjenih držav v tem mestu povelje, da nemudoma odpotnjejo proti glavnemu mestu Pekingu. Nadalje pravi brzojavka, da so tudi Francozi odposlali močno armado domačinov iz Annama proti Pekingu. Boje se za varnost novega predsednika Lijuankunga, proti kateremu je najbrž revolucija naperjena. • 17. VVashingtona javljajo: 1200 mož redne a meriške armade od 15. pešpolka jc odpotovalo proti Pekingu. Poleg tega imata dVe križarki, ki sc mudita v kitajskih vodah, na krovu 330 vojakov. Vznemirjenje med Kitajci v glavnem mestu je ogromno, in mnogo Kitajcev je pribežalo v evropska poslaništva v zavetje pred svojimi rojaki, ki jih preganjajo radi političnega mišljenja Splošno se je pričakovalo, da sc bo s smrtjo prejšnjega predsednika revolucija na Kitajskem pomirila, d oči m e sedaj silneje izbruhnila. Več drugih vlad je posla*» večje vorjaške čete v Peking. Nemška vlada je izdala posebne karte, katerih »e morajo posluževati Nemci, če hočejo jesti ŽRTVE VOLKOV. Strahovita dogodba s« je pripetila nedavno v Ruaki Asiji. Izredno stroga zima je povzročila, da so volkovi raztrgali družbo 120 oseb, od katerih "ta ušla samo dva. Bila je svatba, katere se je udeležilo 120 oseb. Ti so imeli iti 12 milj daloč od Obstipova do Taškend. Sli so na tridesetih saneh. Snega je bilo izredno veliko, toda večino pota so srečno prevosili. Blizu Taškende ao začeli konji naenkrat prhati. Ljudi se je polastil velikanski strah, ko so zagledali pred seboj cel trop volkov. Na stotine volkov je bilo, ki so tulili in zavijali od glada. V trenutku so bili obkoljeni vsi potniki. Vsak je izkušal rešiti sebe, ne zmeneČ se za drugega človeka. Konji se niso 4mogli od strahu ganiti. Moški, ženske in otroci so vpili in se branili, s čimer ao se mogli, toda vae zastonj. Drug za drugim je padel kot žrtev požrešnih volkov. Dvanajst sani se je izkušalo rešiti. Toda poizkus je bil izredno drag. Moški na saneh so pometali ženske na tla, da so jih volkovi raztrgali, samo da bi rešili sebe. Toda tudi drugi so postali žrtev. Samo ene sani, ženina in neveste so ušle tropi volkov. Bilo je še nekaj sto jardov do doma in se je mislilo, da so rešeni. Kar pridrvi drug trop volkov. Na aa-neh sta bila ženin, nevesta in še dva moška. Ta dva sta zahtevala, naj ženin žrtvuje svojo nevesto, toda ženin se je temu odločno uprl. Onadva pa sta ju prijela, premagala in vrgla oba volkovom. Potem se je tema dvema posrečilo priti do doma. Odbila sta vse napade volkov in sta prišla napol živa in napol blazna kot edina od vseh stodvajsetih svatov. V 14 minutah okrog sveta. Vsled spopolnjenja prekomorskih brzojavnih zvez obleti brzojavna vest lahko v nekolikih minutah vso zemljo. Pred kratkim je hotel neki amerikan-ski list napraviti v tem praktičen poskus in je iz enega svojih uradov poslal brzojavko v drugi urad, ki je v isti hiši in sicer tako, da je brzojavka šla okoli sveta. Dotični urad je dobil brzojavko po 14 minutah. Zanimiva vest iz Nemčije pripoveduje: Nemci nameravajo uvesti podmorsko plovbo med Hamburgom in New Yorkom. Prevažali bodo blago, namreč barve, zdravila in druge stvari, ki jih v A-meriki zelo primanjkuje, ter pošto. Prvi podmorski čoln pride v New York pričetkom julija. Za ta namen so zgradili osem podmorskih čolnov, ki so veliko večji kot navadni in imajo tudi druge izredne priprave. Čolni bodo oboroženi, ravno tako kot vojni submarini: vsak čoln bo nosil petindvajset torped, tri-inčni top ter zadostno množino mu-nieije. Iz Hamburga v New York bodo vozili najmanj deset dni. Vozili bodo okoli Škotske ali pa preko angleškega kanala, ako se jim bo zdelo dovolj varno. Nemški inženirji so mnenja, da bo ta zveza veliko hitrejša in bolj praktična, kot jo imajo različne francoske, italijanske in nevtralne pa-robrodne družbe. Vsak tak trgovski podmorski čoln je dolg 450 čevljev in bo gori 45 mož posadke: vzeli bodo s seboj tudi pasažirje, ki bodo imeli v Združenih državah kako važno opravilo. Dova-žali bodo zlasti nekatere kemikalije, ki so postale v Združenih državah tako redke, da so se podražile za 900 odstotkov, oziroma jih že sploh ni mogoče dobiti. Največ je pa do tega koraka. Nemce napeljalo to, ker Angleži zaplenjuje njihovo pošto, vsled česar imajo zelo veliko škodo oudotni in ameriški nemški trgovci. Če se to izvede, hi bilo lahko tudi za bodočnost velikega pomena; podmorski čoln ne bi bil tedaj le morileu, ampak tudi koristen aparat. Nevaren obisk. Neka družina v Amsterdamu je pred kratkim večerjala na verandi, ki je bila v pritličju. Nenadoma je zapazila hišna gospodinja, da ima desetletna hčerka opraviti v kotu z nekim predmetom, ki ga v temi ni bilo mogoče dobro razločiti. Mislila je, da se igra deklica s psom, ki je straži! vrt in dvorišče. Žival, ki se je dala mimo gladiti od otroka, pa se je nenadoma okrenila, tako da so ostali postali pozorni nanjo. Obenem so opazili nenavaden blesk v očeh živali. Strah, ki sc je polotil vseh, je bil grozen. Žival, ki sc je dala tako mirno gladiti od otroka, je bil tiger. Niso verjeli svojim očem, toda ko so si ga natančneje ogledali, ni bilo nobenega dvoma več. Ženske so padle v omedlevico, moški pa so se tiho zmuznili z verande, da ne bi zdražili tigra; poiskali so vrvi ter so ga zvezali ravno v trenutku, ko so se mu pričele oči skrivnostno bleščati in se je pripravljal na skok. Zvezanega so prenesli tigra v varen hlev. Drugega dne so razglasili obisk nenavadnega gosta in javil se je kot njegov lastnik neki mornar, ki je pripeljal žival s svojega potovanja v inozemstvu. Sele pozno zvečer je opazil, da mu je ušel tiger iz kletke, bržkone da bi si ogledal ljudi in šege na Ho-landskem. Lahko si je predstavljati strah, v katerem je blodil mornar ponoči okoli, da bi ujel begunca, ki bi bil iahko povzročil velikansko nesrečo. Družina, ki jo je posetil nenavadni gost, si je le težko odpomogla od strahu. Najmanj je pač trpel vsled tega otrok, ki je ves večer gladil s svojimi nežnimi rokami kožo tigru in mu tako za Čas ukrotil besnost. Pasja toaleta. Nerazumni ljudje ne vedo, kako kompliciran je proračun elegantnega pariškega psa. Torej psom ni zameriti, ako si napravijo tudi kaj dolga. Vsak pes, ako hoče le nekoliko elegantno živeti, ima svojo posteljo, umi-valno in česalno mizo. Ako potuje, mora imeti usnjato torbico za vso jutranjo in večerno toaleto: glavnike, krtače, krtačico za zobe in zobni prašek in druge enake prepotrebne stvari. Na levi strani mu visi žep, v katerem ima shranjene vizitke in robec. Tudi zapestnice na tacah so zelo moderne, dičijo Jih drage kovine in bliščeči kameni — čudno, da to še ni pri psih v navadi, pa bode kmalu! Obdačene mačke. Blizu Berlina ležeče mesto Lichten-felde jc mesto vrtov in vil in rabi seveda tudi mnogo denarja. Na neki seji občinskega sveta se je oglasil vrl občinski svetnik in je nasvetoval, kako se lahko z dobrim delom povečajo mestni dohodki. Opozoril je občinske može, da je v mestu, kjer je vse polno vrtov, Čedalje manj ptičev in trdil, da jih požro mačke. Z ozirom na to je predlagal, naj se na vsako mačko naloži 12 mark davka, kar nI preveč, ker je za vsakega psa plačati 30 mark. Ta davek na mačke bi nesel več kakor 10.000 mark na leto. Predlog je bil odkazan finančni komisiji, da isvrši potrebne korake in poizvedbe in poda potem svoj« predloge. PROLETAREC UST ZA INTERES K DELAVSKEGA LJUDI TVA. . IZHAJA VSJ HI TO«Hi. — Laataik te tadajatalji — Ji(sslaviniks éalaska tiskarni diaiba v :kiaaca, llliaais. Naročnin«: Za A »triko $2.00 sa celo l*u>, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.$0 sa celo leto, $1.2$ sa pol leta. Oglasi p* dogovoru. Pri spremembi bi vati t/a j* poleg novega naznaniti _tudi stari naslov. Glaall* »Ui—aSa MftaiMcIl« JaeaaL — aaalaMalUaa mM v AsarikJ. — ▼a« pntožbe glade nerednega potiljanja Usta la drugih nerednoeti, j« poti I jati predsednika družbe Iva« Moleku, 400S Wail 31. Street, Chu ago, |M. PROLETARIAN Ssatk Slavic Virfan't fakiskiag Caapani _ Ckiaaia, Mlinaia._ Subscription rate«: United Stataa and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half jear. Foreign countries $2.60 a year, 81. tl for half year. Advertising rates on agreement, NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «HI W. It STUIET. CHICAGO ILLINOIS POLITIKA NI CAROVNISTVO. Nič sc ni čuditi, da sc povsod, pa tudi v Ameriki ljudstvo zanima za evropsko vojno. Saj ji» to brez ugovora uajsilnejši dogodek našega časa. in četudi se more o posledicah tega strašnega klanja za sedaj le ugibati, je vendar nedvomno vsaj to, da bodo velike. Tudi delavstvu se ne more iti ne sme očitati navadna radovednost, ako pazno zasleduje dogod ' ke na bojiščih. Kajti stroške te strahovite krvne in denarne po-. trato I"» plačal proletariat. in deloma jih že plačuje. Udarce kapi-talistično-inonarhističnega barbarizma čuti tudi delavstvo v Ameriki. Toda kar sedaj uganjajo kapi-, talistiene stranke v tej deželi, uima nič več opraviti z onim obveščanjem in poukom o evropskih rečeh, ki bi bil razumljiv; profesionalnim polit i kantoni je prišla vojna v Evropi ravno prav, da odvračajo z njo pozornost ameriškega ljudstva od svojih lastnih praktik in zlasti od letošnjih jesenskih volitev. Možje, katerim je politika kupčija, imajo dovolj razlogov za to. V političnih graftarjih se pa oglaša slaba vest. Bognedaj, da bi jih odvračala od dosedanjih grehov in vodila na boljšo pot! Te slabosti niso še nikoli poznali in je tudi sedaj ne poznajo. Kajte če bi hoteli delati pokoro in se poboljšati, bi mdrali globoko poseči v svoj žep, da bi predvsem povrnili škodo, ki so jo storili ljudstvu iu da bi ga zauaprej obvarovali neznosnih bremen in silnih žrtev. Takega kesanja ne sme nihče pričakovati od njih, če noče priti v nevarnost, da se bo dvomilo o njegovem zdravem razumu. Kar žele, ni nič druzega kakor da bi ljudstvo ostalo kratkovidno, pa da bi rajši gledalo na karto Evrope, štelo zaplenjene topove in ulote vojake, ter si belilo glavo, kdo da bo zmagal, kakor da hi rr brigalo za tisto, kar ga najbolj tišči. Kdor čita ameriške meščanske časopise, lahko opaža vsak dan, kako pospešujejo ljudsko površnost in svoje čitatelje zlasti politično poneumtijujcjo. V prvih časih vojne so bile redno vse prve strani napolnjene s palec debeli-mi kričečimi naslovi, naznanjajo-činti take dogodke, da bi morajo biti že vse vojne konec, ako bi bili resnični. Kajti kdor sešteje vse mrtve, ranjene in vjetc, kar so jih listi že naznanili, pride do prepričanja, da ne more imeti nobena bojujoča država ne enega živega, »dravega, za puško sposobnega vojaka več. ('e jih jc v časnikarskih naslovih padlo po 40 do 50 tisoč na dan,je bila to pravzaprav že majhna poreija. Nemci so pobili ilO.OOO Rusov naenkrat ; v neki bitki, o kateri živ krst ne ve,, kje in kdaj da je bila, so jih vjeli kar 190.000 namah. Na drugi strani so uničili — ne premagali, ampak uničili nekoliko avstrijskih armad. Tako je šlo na všeli bojiščih, in danes bi morali iskati, kar je še živih, Francoze, Belgijce, An gleže na Nemškem, Ruse v Avstriji in na Nemškem, Nemce na Francoskem, Angleškem in Ruskem, Avstrijec na Ruskem in v Srbiji. Kdor pa razume, kako je mogoče, da se vendar še usdalju-je vojna iu da si stuje miljoiii nasproti, zasluzi groš. Tudi uajpotrpezljivcjši čita tel j se mora sčasoma naveličati vsak dan enakih laži. lu ameriški listi so postali zopet ameriški. To se pravi: Na prvi strani se zopet blišče vsako pravo ameriško srce očarujoča imena metalcev base-balla, med katerimi najde milost kvečjemu še prav predrzen tolovaj, ki strelja sredi velikega me sta na policiste ali pa oropa ob beleui dnevu vpričo pasažirjev sprevodnika na cestni železuici. O njem se potem objavljajo neskončne biografije, iu še od temena do peta s krvjo poškropljen geueral, sicer za kapitalistovske žumalistiene kulije velezantmivo bitje, ni tako važno in slavno bitje, kakor impertiueuten tat ali razbojnik. Veliki so ameriški časopisi, in takega materijala dajejo toliko, da bi uioral biti delovni čas skrajšan ua štiri ure, da bi mogli delavci prečitati vse, kar se jim tukaj daje. Ali človek, ki bi se rad kaj natančneje poučil o političnem življenju vtej deželi, si z*uiati kupuje debele liste. Središče političnega delovanja so javni zbori, kongres, zakonodaje i. t. d. Prva dolžnost vestnih dnevnih časni -karjev bi bila, da bi posvetili največjo pozornost delu in nedelu v teh zborih. Cifatelj bi moral najti v njih zvesto sliko vsega parlamentarnega življenja; poučen bi moral biti o vladnih in o poslanskih predlogih, o zakonskih načrtih, o debatah, o argumentih, o sklepih, o potrjenih zakonih. Zaman pričakuje Aiuerikanec tega pouka od ameriškega dnev-nega časopisja. List, ki lahko posveti novi daniski modi eelo stran, ima v najboljšem . slučaju par vrstic o kakšni zakonski predlogi v VVashingtouu, in čitatelju je popolno mit nemogoče dobiti pregled zakonodajnega dela. Kdor bi mislil, da je to le časnikarska nemarnost, bi se kruto motil. Nekaj vloge igra tudi ta. Izdajatelji hooejo delati kupčije, (Mt krmijo čitatelje z "najlažjo" hrano, ki ne zahteva od glave nobenega napora. Ali edini vzrok to vendar ni. , Politika naj ostane ljudstvu v Zedinjcnih državah s sedmimi pečati zapečatena knjiga, da ne bo znalo kontrolirati onih, katerim je izročilo svoje zastopstvo in politično delo sploh — to je glavno načelo. Doslej se je res obneslo. V Ameriki najdemo na tisoče delavcev, ki ne vedo o politiki uiti toliko, kolikor o zvezdoslovju, in verja mejo, da je to težka, navadnemu i človeku popolnoma nedostopna veda, uckakšrin coprnija, katero morejo opravljati le čarovniki po poklicu. V^eli mo, če se jim ni treba ukvarjati s takimi visokimi | vprašanji,, pa prepuščajo to delo politikarski kasti, ki se jim po nuja pri vsakih volitvah. Kakor pa se ovce ne bi sincle pritožiti, če bi si izbrale volka za pastirja, pa bi jih ta davil, tako se tudi delavci ne smejo pritoževati dokler volijo volkove za svoje zastopnike in zakonodajce. Socialistična stranka ne zahteva, da naj ustvarijo delavci novo politrkantovsko kasto poleg sedaj obstoječih. Ona poziva delavce, da naj sami vzamejo politiko v svoje roke, zakaj le tedaj more biti taka, kakor jo delavno ljudstvo potrebuje. Ni res, da jc politika tajna znanost kakor alhimija, razumljiva samo adeptom. Vsak človek normalnih možganov si lahko prilasti ono znanje, ki je potrebno, d« bo mogel sam aktivno sodelovati v političnem življenju in kontrolirati delo tistih, ki ga po njegovi volji zastopajo. Predvsem pa vsakdo lahko rsz-ume, «lu se tudi v VVashingtonu, Springfieldu, San Franeiseu itd. ne more služiti Bogu in hudiču obenem, «la ne more nihče opravljati dela za kapitaliste iu za delavce. Kiio ali drugo. Kdor hoče ščititi delavce in njih pravice, mo ra nastopati proti onim, ki mu jih krajšajo. Kajti še nikdar sc jii zgodilo, da bi se bil volk nasitil, koza pa ostala cela. Ce spoznavajo delavci, da imajo kapitalisti v tovarni, v jami, na železnici, v klavnicah, v trgovini drugačne interese kakor delav- Ob Kitchener|evi smrti, V zadnji pomorski bitki je Anglija izgubila nekoliko ladij, dva admirala iu veliko število oficirjev iu mornarjev. Zaduji torek se je zapaduo od otokov Orkney I>otopila križarka Hampshire in z njo je utonil lord Kitchcuer s svojim štabom, Prvi udarec je bil hud za Anglijo; nekoliko ga je ublažilo dejstvo, da je imela v skageraški bitki tudi Nemčija znatne izgube. Kdo je bil tpm bolj tepcu, je danes težko reči, ker se obe stranki preçej spretno lažeta. Drugega udarca ui odvagala uobeua enaka nesreča na sovražnikovi strani. Ce bi bil s Kitchener jem obenem utonil n. pr. llindenburg, lu bilo to hladilno mazilo na rano Anglije, llsoda ni hotela biti tako prijazna; Kitchener je legel v vodeni grob brez enakovrednega tovariša. Anglija žaluje in Nemčija se raduje. Anglija ima dovolj vzroka, da žaluje. Kitchener je bil vojak, iu v sedanjem času potrebuje dežela takih ljudi. Angleži celo mislijo, da je padel z njiiu njih najmočnejši vojaški taleut v grob. Tega pač ne vemo. V sedanji družbi se nikdar ne more natančno vedeti, kje so najkrepkejši talenti za to ali ono stroko. gospodarska nadarjenost, če je spojena z zadostno porcijo brezobzirnosti iu brezvestnosti, pride precej zanesljivo na površje; koliko onih, ki bi lahko postali veliki izumitelji, pesniki, stavlieuiki, zdravniki, slikarji «državniki, matematičarji, kiparji i. t. d., dale po rudnikih, plavžih iu šuinah, ker niso njih talenti spoznani, glavno pa zato, ker niso imeli denarja in prilike za študije, tega ne more nihče izračunati. Vsekakor je bil Kitchener kot vojak res kaj vreden. Pravijo, da je bil vojak od glave do peta, da ui bil nič druzega kakor vojak, da so v njem delovali le možgani, nič pa ne srce. Časopisi pripovedujejo eele strani anekdot o njem, o katerih tudi nihče ne ve, koliko jih je resničnih, koliko |»a izmišljenih. No, Kitchener je bil vojak, ki ga je Anglija sedaj nujno potrebovala, pa ga uima več. Tako je bila angleška javnost začarana od njegovega imena, da še nekoliko dni po poročilu o potopu ladje niso hoteli verjeti, da jc res mrtev, ampak se jim je zdelo, da se je moral vendar na kakšen način rešiti in da bo stal nenadoma živ pred njimi. Človek ima izmed vaeh bitij ua zemlji najbolj razvite možgane; kljub temu je strogo stvarno mišljenje še precej velika redkost. To je atavi-zem starih časov, ko je bila fantazija še največja moč človeške glave in je pospeševala vsako praznoverje. iluzionizem, bajke, vero v čarovništvo in v čudeže. Ako je resničnost neprijetna, se je človek brani z vsemi štirimi in njegove želje sc bore na življenje in smrt s priznanjem stihih dejstev. Skoraj paradoksni» učinkuje to ob smrti Kit-chenerjevi. Kajti ravno on ui imel iluzionistične slabosti v sebi; V brezobzirnem vpoštevanju dejstev je bila njegova moč. IInogo vojnih akcij je vodil za Anglijo. Najbolj se je proslavil s kartum-sko zmago. Preden je poslal svoje čete v»boj. ni stiskal palcev, ni izrekal hrepenečih zelja in ui molil za zmago, ampak ie konkretno preštudiral vse bojne razmere, odtehtal sovražnikovo in svojo moč, poiskal nasprotnikove slabe točke iu predno- sti situacije, ki bi jih mogel izrabiti v svoj prid, in po tem je uravnal svoje |>ostopanje .. . Ko ui bilo več dvomiti, da je poginil, je ua Angleškem vstal sum. Mnogo ljudi je padlo tekom to vojne— na suhem in ua morju - iu javnost sprejema poročila o njihovi smf-f nekako fatali-stično. Pri smrti človeka, ki ga je množica dvignila na ščit, se to nenadoma ¡¿premeni, kakor da ne bi veljali zanj naravni zakoni kakor za vse druge. Da jc Kitchcuer poginil, to — to — to ui moglo biti v redu. lu takoj je nastala povest o izdajstvu. Na Angleškem živeči Nemci so morali naznaniti njegovo potovanje Nemčiji, iu ta je hitro poslala svoje suhiuariiike, da bi eden ali drugi torpediral Kitchenerjevo ladjo. Zaman so bile vse izjave, da je to nelogično. Torpedirauje se je zdelo strokovnjakom že zaradi tega povsem neverjetno, ker je bilo morje zelo nemirno, ilampshire pa je bila ladja hitre vožnje iu bi moral biti že skoraj čudež, da bi jo bil torpedo zadel. Kaj bi zalegli taki argumenti, kadar s«' jc porodil sum? V Londonu so že začeli napadati trgovine nekaterih Nemcev in policija jih je morala ščititi. Naposled je vendar vsaj oficielao izrečeno, da je Hapuishire nedvomno prišla na mino in se vsled tega potopila. To je iz vsakega ozira najbolj verjetno, kajti če bi jo bila res torpedirala nemška subuiariuka, ki se bila Nemčija že pohaliala in dotični poveljnik bi bil že odlikovan. Tako ne preostaja Angliji nič druzega, kakor \erjeti, kar je in postavki drugega moža na Kitchenerjevo mesto. Kadar se dejstva ne dajo več utajiti, tedaj jih morajo tudi največji fautasti priznati. Mnogo bolje bi bilo, če ne bi spoznavanje in pirpoznavanje capljalo za dejstvi, ampak če bi šlo stvarno mišljenje iu presojanje pred dejanjem. Ako bi splošno veljalo to načelo, tedaj na primer najbrže ne bi bilo sedanje vojne, ker bi bilo trezno odtehtanje vseh okolščiu pokazalo, da je to ha zardna igra, v kateri nihče uc more vedeti, kako se bo končala iu da je cena, ki jo je treba plačati, večja otl uspeha, ki se more doseči. Ali tudi tam, kjer vodijo usodo narodov, je še mnogo iluzij, iu ker se riskira skoraj vse na račun ljudstva, imajo tudi vladajoči tako močan nagon za hazardiranje, da ga ne morejo premagati. • Kitchcuer je mrtev in Angleži žalujejo. Ali tudi delavstvu bi dala njegova smrt lahko povod za razne misli. Kitehenerjevi ideali niso bili naši ideali iu v splošnem ne more biti 011 naš vzor. Toda on je bil vojak, delavstvo našega časa jc pa tudi v boju. In v tem boju potrebuje mnogo tistih lastnosti, ki so Kitchenerju pribavile toliko ugleda med Angleži. Tudi delavstvo potrebuje v svojem boju možganov. Misel, trezna, vse okoluosti presojajoča, vse sile tehtajoča, vso situacijo spoznavajoča, vsako možnost vpoštevajoča misel mora voditi tudi boj delavstva proti kapitalizmu. Ne želja, ampak moč odločuje-1 udi v tem boju. To moč ustvariti in organizirati mora tudi delavstvo; tedaj bo zmagalo v svojem velikem in pravičnem boju. Iz Bostona poročajo: Državna komisija za delo iu industrijo je dne 6. junija uvedla preiskavo zaradi pritožbe telegrafistov pri Western Union Telegraph Co., ki pravijo, da so bili odpuščeni, ker so pripadali organizaciji Corainercia! Telegraph Union. Resolucija, ki je bila prejšnji teden sprejeta v legislaturi, je o-pravičila preiskavo. Od rezultata preiskave bo odvisna akcija telegrafistov, ki so se že bavili z mislijo na splošno stavko. Komisar Kdwin Mulecady je izjavil, da bo komisija najprej zaslišala pritožbe uslužbencev. Pozneje je mogoče, da se priredi zaslušavnnje za obe stranki, kjer bodo lahko uslužbenci iu podjetniki zastopali svoje stališče. Predsednik telegratistov-ske zveze S. ,1. Konenkamp je prišel v Boston. Toliko pove poročilo. Kdor more natančneje zasledovati razmerje med delom in kapitalom v tej deželi, ve, da uc gre takoj za nikakršen izjemen slučaj, ampak da sc gode take trči vsak dan. Rudanji v mnogih krajih Pennsylvanijc ali Colorade 11. pr. vedo, da je organizacija kratkomalo prepovedana. V Chicagi smo imeli letos toliko štrajkov, kolikor skoraj še nikdar ne obenem, in večinoma je hila pri vsaki stavki med drugimi zahtevami tiuli ta, da se dovoli in prizna organizacija, s čimer je že povedano, da je bila do stavke organizacija prepovedana. To seveda ni zelo pošteno. Ali zelo razumljivo je.Organizaeije delavcev se ne snujejo za to, da bi se povečeval kapitalistični profit, ampak da hi delavci dosegli nekoliko večji del tistih vrednosti, ki jih izdelujejo. Kapitalistični dobiček pa obstoji ravno v tem, da se prikrajšuje delavstvo. Povsem naravno je torej, da se kapitalisti nič ne vesele delavskih organizacij. In če imajo moč, da preprečijo take organizacije, tedaj jih preprečijo. Ce so delavci zavedni, tedaj spoznavajo, tla Uc morejo in ne smejo mirno trpeti takegs tiranstva. Kajti če ne dosežejo organizacije, ostanejo igrače v podjetniških rokah. Čimbolj se kapitalisti upirajo organizaciji, tembolj morajo delavci napenjati svoje moči, da si jo ustanove. Ampak zopet je logično, «la rabijo podjetniki tisto moč, s katero prepovedujejo organizacijo in s katero odpuščajo delavce zaradi organizacije, tu. di zato, da ovirajo ustanovitev nove organizacije. Iz tega sledi, da morajo biti tako boji zelo. krut i iu težki. v Iz Kima širijo vest. da je papež apeliral na kajzerja Viljema, nsj opusti Nemčija podmorske napade na neoborožene ladje iu da je "sveti oče" baje dosegel uspeh. Vatikanski krogi pravijo, da jc tudi Francjožef ua papeževi strani in da je vplival na kajzerja, ki je začetkoma baje vztrajal na tem, da morajo zavezniki opustiti blokado. Vojna ima vsekakor tudi svoj humor. Vsemu svetu je znana VVilsonova nota, s katero je Amerika zahtevala od Nemčije, da opusti napade brez svarila na trgovske ladje. Vsemu svetu jc tudi znan kajzerjev odgovor, s katerim je obljubil, da izpolni zahtevo Amerike. A ko je bilo to doseženo, prišel je papež s svojim apelom na kajzerja, in če obljubi kajzer papežu, kar je že obljubil \Vilsonu, tedaj je to — papežev uspeh. Vojna ima svoj humor. PODJETNIŠKA MODROST IN iDKLAVSKA KRATKOVID-7 NOST. Znana Piillmanova družba, katere prebrisana izkoriščevaliia praksa je postala zlasti vsled preiskav zvezne industrijalske komisije "slavna \ je presenetila svoje delavstvo z velikansko socialno reformo: Dala jim je priliko, da lahko postanejo člaui družbe. Vsak delavec, ki zasluži do 500 dolarjev ua leto, ima pravico, da kupi po eno, kdor zasluži po 1000 ali več dolarjev, pa po dve delnici na obroke. Ob večjem zaslužku se kupi lahko tudi več delnic, le ne čez £5. Toliko jih namreč lahko kupijo tisti — delavci, ki zaslužijo 12000 dolarjev na leto. Družba računa delavcem delnice po 155 dolarjev. Odplačujejo se po 4 dolarje na mesec, kar odtegne družba od plače; za neplačane zneske se računajo obresti po 4 od sto. Ker stoji kurz Pullina-novih delnic ua 160, profitira delavec 5 dolarjev; ker pa mora plačati obresti sa tisto svoto, ki še ni pokrita z obresti, izgubi na drugi strani nekaj več kakor 5 dolarjev. Družba misli na ta način spraviti 500 delnic med delavcq. Pravijo, da so delavci z veseljem pozdravili ta načrt. Če je to res, bo družba lahko z veseljem .pozdravila veselje delavcev. Kajti če ne hi hili Pullmaimvi tlačaui kratkovidni, bi morali spoznati, da ne izkazuje družba s to akcijo nobene dobrote delavcem, ampaJt le sebi. ('e ima koinpanija akcije na tr-tf", ji j«' pač lahko vseeno, ali jih kupujejo fabrikanti, ali pa delavci. Pravzaprav ji je še.ljubše, če si jih nabavijo delavci, ker je tedaj gotova, da ne pridejo konkurenci v roke. Delavec, ki morda misli, «la dobi z delnico kaj vpliva i na'družbo, se p« radikalno moti; ^akaj toliko akcij, da hi mogli odločevati, ne odda družba nikdar delavcem; saj zna računati. Pač pa poveča družba svoj vpliv 11a delavce, ki bodo mislili, da so sedaj tudi oni del družbe in da so družbini interesi njihovi interesi. ' Za kapitalistične člane družbe ho pač vedno bolje, če dajo delavcu dolar več "dividende", kakor če ion zvišajo plačo tako, da hi bila pravična. KAPITALISTI VZDRŽAVAJ0 DRUŽBO. Tudi če delavci zmagajo in si napravijo organizacijo, ne polože kapitalisti križem rok. temveč preže 1111 vsako priliko, da razbijejo, ker jim ni po volji. Cim se jim zdi, da je delavske odporna moč nekoliko opešala, začno s takimi eksperi-, menti kakor VVestern Union Telegraph Co. ali pa rudniške družbe v Westiuorelandu. Mislečemu delavcu mora ravno to pokazati, kako velike važnosti je za proletariat politična akcija. Ako bi imelo delavstvo zadostno zastopstvo v zakonodajnih zbornicah, bi lahko zakonito zaščitilo svojo pravico do organizacije; ako bi porabilo svojo uioč pri volitvah sodnikov, bi dobilo ua sodišča ljudi, ki bi skrbeli za izvrševanje takih zakonov. Nikdar nismo rekli, da hi bila s tem že vsa socialna vprašanja rešena. Ali boj delavstva za njegove končne cilje bi bil s tem neznansko olajšan; strokovnim organizacijam ne hi bilo treba, da bi porabile največ svoje moči za varstvo svojega obstanka, ampak hi lahko veliko več storile za zboljšanje delavskega položaja iii bi s tem ¡zgladile delavstvu pot do njegovih daljnih ciljev. Samostojna politična stranka je za delavstvo neizogibna. Ako je ne hi imelo, ki si jo moralo ustvariti. Ker jo ima v socialistični stranki, jo mora okrepčati iu izpopolniti. Brez nje imajo strokovne organizacije le polovično moč. Kadar bo politična stranka delavstva tako krepka, kakor bi lahko bila, tedaj bodo tudi strokovne organizacije lahko uveljavile svojo popolno moč. Predpraviee, ki jih uživajo kapitalisti, se utemeljujejo najbolj s tem, da vzdržujejo oni družbo. Za vzdrževanje družbe je tre ha denarja. Zakladui oddelek ameriške vlade naznanja, da jc v devetih mesecih tekočega leta preprečil /a 8,380180 dola'rjev davčnih goljufij. Pri teh poizkusili, da sc oslepari zvezna vlada, so bili udeleženi posamezniki in korpo-racije. Treba bo preiskati še 10,-oon davčnih naznanil, preden bo mogoče dognati ves znesek, za katerega bi bila vladna blagajna 0-goljufaua, če se ne bi prišlo sleparijam na sled. Dognaiio je, da švindlajo kor-poracije bolj kakor posamezniki. Najbolj priljubljena metoda je ta. da se falsi lici rajo izdatki, ki se odračunajo od dohodkov; na ta način se izkaže mnogo manjši dobiček in vsled tega se zniža tudi davčni znesek. Zakladui oddelek pravi, da prinese davek od dohodkov blagajni Zedinjcnih držav letos 110 miljonov dolarjev. ~ Zvedenci računajo, da bi moral prinašati dohodninski davek, če hi sc pošteno plačeval, štiristo miljonov dolarjev na leto. Sedanja država je kapitalistična. Vse njene naprave služijo v prvi vrsti kapitalistom, lu ven-dar goljufajo kapitalisti celo to svojo državo. Miljoni, ki jih bogatini na ta način odtegnejo državi, se morajo na drug način izpre-šati iz ljudstva. Tukaj imajo radovedneži en vzrok, zakaj narašča draginja. ci, in sicer interese, ki so delavstvu nasprotni, morajo spoznati, da so enaka nasprotja tudi v politiki. Zakaj politika ni nič druzega kakor zastopanje interesov Ak o žele delavci, da se bodo varovali njihovi interesi, se-tudi pri volitvah ne smejo «lati otl kapitalistov voditi sa nos, ampak mora-ijo glasovati socialistično. Vsak sodrug v Chicagi gre v nedeljo, 18, (unija v Riverview Parki Slovencem v Ameriki S prošnjo, da «a objavimo, snjo sprejeli sledeči članek: "Kmalu bo minilo dvoje let, «nikar je zadela nas narod nesreča, kakršne ni nihče slutil, ki je tako obaeiua, tako vsestranska in «rožna, da je mi niti pojmiti ne moremo. V tem kratkem Času so bile skoraj vse nušc dobre in najboljše sile žrtvovane smrti; prej kot v dveh letih je postala naša lepa domovina zemlja obupa, žalosti in brezmejnih bridkosti. Slovenci v starem kraju s«» postali mahoma narod izdelanih starcev, napolblsz-nih žena in lačnih, izstradanih otr«>k. Vse drugo je pobrala sila, katere ne prepro-sijo nobene prošnje, katere ne ganeta ne kletev ne jok. * Prej smo žalovali, če nam je umrl mož, ki šc ni dodobra Kkoimal vzvišene naloge, ki mu jo je zadalo življenje, prej se nam je smilil človek, kateremu je pogorela streha nad hišo iu če smo le mogli pomagati, smo pomagali, pa naj je šlo za poaameznika, vasi ali mesta. Zdaj, v tem kratkem času smo jih izgubili na tiaoec in tihot^e. Srečni oni, katerih se je po kratkem trpljenju usmilila smrt, neizmerno nesrečni oni, ki se bode še leta in leta vlačili kot sence nikomur v pomoč, vsem v breme. Padli so možje in mladeniči, katerih imena bi bila morda zaslovelu po vsem svetu, padli ko možje, ki ko k svojo krepko roko in zdravo glavo godili in obdelovali zemljo, da je ro«tila deseteren sad, padli ko naši učeuiki iu voditelji. Ljudje, ki ko ostali doma, ne umirajo vKled bolezni, pač pa valcd žalosti in stradunju. Strašna doba je vtisnila svoje strahovito znamenje vsej naši domovini; Ktrnšni čas nam je vzel na tiK«K'e ljudi. . V tej strašni dobi je naloga iiuk vseh: po* mugsti. ' V Ameriki imam«) Kcdem ali okcui Kloveuskih podpornih organizacij, precej sloveimkih časopisov, veliko mo«'*iiih usmostojnih društev ter lepo število splošno uglednih, vplivnih mož. M«>j predlog bi bil, sestaviti odbor, katerega člani naj bi bili predsedniki vseh slovenskih podpornih organizacij in uredniki vkcIi Kloveuskih listov v Ameriki. Ti možje naj izvolijo iz svoje sred«* tri ali štiri tajnike in blagajnika. « Vsako slovensko društvo naj priredi eno ali dve veselici, katerih dobiček na»j bo namenjen skupnemu skladu za sloveiiKkc reveže v starem kraju. Pri Jeduotah in Zvezah naj bi se uredilo, «la bi plačeval vsak član po par centov na mesce. P«>biralo bi se ob vsaki priliki ; če kdo ne more z večjo svoto pripomoči, naj pripomore z enim centom. Denar bi kc ne kuicI prej poKlati v stari kraj I kot po vojni. Siliti bi Ke ne amel nihče, dolžuoKt vsakega je |>a vsakomur pojasniti, da «je ta akcija najbolj vzvišenega iu človekoljubnega pomena. Zdaj ni čuk turuuuja iu pomilovanja, zdaj je čuk rcKtiegu delu, od katerega Kta odvisna življenje iu Kiurt našega narodu v Ktarem kraju. Z«luj kc pravi «lclati brez fraz, brez viKokodo-nečih l»CKed in strankaratva. * Čeprav je kto strank med nurui v Ameriki, pristaši vkcIi teh st«>tin snjo vendarle Slovenci. Pristaši vseh strank in prepričanj ko ljudje, ki razločujejo slabo «hI dobrega in vedo, da je njihova naravna, sveta iu človeška dolžnost nesrečniku pomagati. Xc vprušujnm. za koga je bila kri Slovencev po nedolžnem «prelita, ne prepirujmo se. če ko se borili zu pravično, krivično, pametno ali neumno st vur. To nas ne sme briga4i, ker smo veliko, veliko preslabi, «Iu bi naš glas kje kaj zalegel. V vseh nas kc mora vkoreniti edinole misel, da so naši lju«lje v potrebi kot šc nikoli niso bili, da nimajo nu vsem božjem svetu, ruzeu na*, nobene žive duftc, katero bi pr«»sili pomoči. V čast bi si morali šteti, da jim mi edini lahko pomagam >, v največgc zadoščenje iu povra- čilo nam bo, ko nas nc bodo več smatrali za izgnance in izgubljene sinove, pač pu zu «alrešenike iu uujvečje dobrotnike. Sutili se nam siromak, smili nuni pogorele*; vdovo pomilujemo, pri pogledu na lučnegu «itroka nus zuzebe v ar ce. Ali smo reK tako enostranski, da kc nuui lté smili cel narod Hiromakovf // nam nič nc očitn vest, ko Kpimo pod streho, in smo vsak dan siti, «ločim je naših na tisoče iu tisoče brez strehe iu skorje kruha! Ali kc bomo reK ugonobili v brezplodnem htrnnkarskem boju, ali ko iiuk medsebojna liu-sprotstva i Is tako prevzela, du kc niti ne zmenimo za sirašno krvavo žaloigro, v kateri je naš narod najbolj trpeč in največjega pomilovanja vreden junak' Končujem š<* enkrnt z besedami : — Zbliža imo sc in napravimo v delu za svo-jega trpečega bru t a velik korak k združenju ume-riškega Slovenstvu! J. terček, ' Urednik "Cilas Naroda'*. Cas iu proKtor nam danes ne dopušča, da izrečemo Kvoje mnenje o misli, ki jo zastopu tu članek. Zatorej se zu sedaj zadovoljimo s tem, da ust režemo prošnji zu objavo. Zavijanje r esnice. Clevelandska Amerika ima največji užitek, kadar najde priliko, «la se zaleti v socialiste. Pri. voščimo ji to veseljt», ki nam nič ne Škoduje, iu razumemo, da ji je ravno letos ta taktika potrebna, ker — hm, ker je v volilni dobi koristno imeti pretvezo za priporočanje vsakovrstnih pr«»t¡socialističnih, to se pravi kapitalističnih kaniddatov. Ker so zabavljice clevelainlakega lista veliko bolj zabavne kot nevarne, naj imajo tudi naši čitatelji nekoliko naslade s sledečim člankom, s kateriui nas je C. A--počastila : "V švicarskih listih se je že večkrat pisalo o tem, kako se celo avatrijaki socialisti dvigajo proti strahotam, ki vladajo «Iuiick v Avstriji. Češki socijalisti ko tukaj v Ameriki in v Parizu izdali manifest proti Avstriji in sicer v smislu, «la se morajo Slovani v Avstriji oavoboditi, in slovenski ter hrvatski aocijalistični voditelji v Ljubljani iu Zagrebu so že o«l začetka vojne sedeli v zaporih, kajti ti slovenski in hryatski aocijalistični voditelji v naši stari domovini niso pozabi-li klica, ki kliče narod k oMVobodtmju. Naši ameriški predstavniki slovenskih socijaliatov so v tem oziru popolnoma drugačni. Že i/prva m» se izrekli za mednarodnost, «ločim je Klednja absolutno nemogoča, ko vidimo kako nemški voditelji . soeijalizma z železnimi križi udrihujo v tem hra toiuorneiu boju. In veliko, «la mnogo preveč ve rujejo naši ameriški socijalisti Nemcem. Zato je popolnoma na mestu, da prinesemo to izjavo nemških, oziroma avstrijskih socijalistov, da vidimo, kakšnega mišljenja so. (Namreč socijalisti vrste Liebkuechta.) Švicarski list "L'Humanité," prinaša v svoji številki z dne ti. marca govor enega najbolj poznunih nemških soein.ilistov, dr. Liebknechtu. 44V Avstriji — pravi Liebknecht — tvorijo vojne so«liiije takozvauo strafliovlado, kakoršnje nikdar niti v Rusiji ni bilo (pomnite ljudje, da tako govori Nemec, nainr«»č da je v Avstriji hujša strahovitost kakor v Rusiji, čeprav naui hočejo naši ameriški sodrugi naslikati RuMijo kot najbolj črno državo na svetu), «la, uiti v najstrašnejših časih nrskega despotizma ni hib) tam take strahovlade, kakor vlada dancK v Avstriji, «laz imam za to «ioknze v rokah, je rekel Liebknecht, v Avstriji se o teh stvareh niti govoriti nc more. niti misliti. Pomnite,'da odkar je vojna v Avstriji, kc niti enkrat ni sklical parlament, in «ločim zboruj«- ruska duma. turški parlament, nemški državni zbor, pa avstrijska vla«la niti enkrat še ti i pozvulu svojega parlamenta k zasedanju. V kratkem času so so«lniki v Avstriji obuodili na tisoče hi tis«)<":e civilistov na nekoliko več kot 100.00 let ječe vse skupaj. Znani so mi slučaji, da so v Avstriji obsodili na smrt na vislice radi ene same pesmi. Eden mojih pristašev, sodrugov. je bil obsojen na smrt, radi enega samega govora, ki ui prijal vladi." T«) je govoril Liebkncclit tudi v nemškem državnem zboru, seveda psovait od nemških meščanskih poslancev. Socijslistični listi s«» prinesli njegov govor v celoti, «ločim so ga meščanski listi popolnoma potlačili. Iu pripomniti moramo, «la je govoril Liebknecht b grozotah v nemški Avstriji in da se ui spomnil ua slovenske kraje, kjer sc kolje, strelja, oliešg in ubija od strani vlade kakor se ui ubijalo ril obešalo niti v času Timinrleiia, največjega svetovnega ubijača". Tako se glasi popolnoma neskraj*aiij članek «lične C. A., ki je s«*daj gotovo prepričana, «la je zopet enkrat ubila socijaliste. vsaj te p rok lete sb>-venske socialiste. Nekam nerodno mora biti zanjo te to, «lu so ti preklicani socialisti kak«»r Villa: Poženeš ga s kazensko ekapedieijo, obkoliš, ustreliš ga hi položiš v krsto, jutri pa "mrtvec"' zopet strelja. C. A. t«>rej svojega plemenitega ubijanja najbrŽe nc začenja na pravem kraju, ker je menda malo preveč nervozna; zato se ji tudi tako rade vrivajo zmote kakor n. pr. ta, «la je "Humanité" švicarski list. Kolikor nam je znano, je Pariz «loslej še nu Francoskem, nc pa v Švici; iu ker izhaja "Humanité" v Parizu, je težko reči, «la je to švicarski list. Res je, da ne more človek poznati vsakega čas«>pisu na svetu; **Humanite," ki jc glavno glasilo francoske socialistične stranke, pa spada že med bolj znane liste, zlasti zato, ker ga je. dokler j<> bil še živ, izdajal sodrtrg .lean .lanres, o katerem se tudi lic more reči, da je bil mož neznanega imena. To«la to bodi le mimogrede omenjeno, i\ji se C. A. ne zmoti, če se bo z«)pct kdaj sklicevala na glasilo francoskih aocialistov. Clcvelaudskeiuu listu gre puč najbolj za to, da prikaže slovenske socialiste v Ameriki kot nekakšne avstrijske laka je in kot izdajalce svojega naroda. Ce bi ji šlo zu spoznanje resnice, bi se bjla seveda že neštetokrat lahko prepričala, da nima prav; to«la ona se noče prepričati, ker se ji zdi ravno neresnica koristnejša za njen business. Ona se tudi ne Ih) dala prepričati, pa če bi ji predložili tisoč in eu dokaz; kajti če bi si dala dokazati resnico, nc bi mogla opravljuti tega, kar hoče «)pravljati. Vode*lic maramo nositi v morje iu C. A. ne bomo prepričevali. Kar pišemo, je namenjeno našim„čitateljem, ki najdejo dokaze za rtaše trditve Kumi lahko v našem listu. (i strahotah, ki kc go«lc v Avstriji, se nam pač ni treba poučevati iz C. A.; kajti o njih je povedal Proletarec dovolj stvarnega davno prej kakor C. A. Kazim tega bi se urednik clcvclaml-.vkega lista tudi lahko spominjal ua shoil kmalu po izbruhu vojne, na katerem je urednik Prole-tnrea opisal avstrijske razmere tako, da so Ih*s-neti vsi črnorumeui vetersni. Naš elevelandski klub je razširil jm» mestu spomenico, ki j«) je predložila Jugoslovanska Socialistična Zveza ameriškemu kongresu iu ki je tiskana v kongresoveiu erkordu kot historičen «lo-k it men t. Razmere v Avstriji so v tej s(H>menici «lovolj živo opisane. Ali C. A. se je naredila gluho in slepo, ker v svojem interesu ne sme opaziti resničnega socialističnega dela. PrHlohua spomenica gre se«laj na liiteruanio-nalo oziroma na mednarodni socialistični kongres v Haagu. Naprej vemo, da bo C. A. tudi o njej molčala kakor grob. Da smo zoper Francjožefa in njegove rablje, to nc bo C. A. in njenim somišljenikom nikdar zadostovalo. Mi bi morali biti zu carja Nikolaja iu njegove krvnike; šele te«laj bi nas morda obsijala milost C. A. Mi bi morali verjeti, «la se bojujeta Miklavž in king (»eorge za Jugoslovane; prezreti bi morali, da ima Anglija, Rusija, Itali ja vsaka svoje interese; pozabiti bi morali, kako so zavezniki pustili Srbijo na ceililu; mižati bi morali vpričo potrjenega dejstvo, «la je šla Italija v boj z namenom, da osvoji slovenske in hrvaške kraje in da ima z zavezniki pogodb«) v tem zmislu. Varati bi morali svoje rojake z, izmišljeno obljubo, «la je zaveznikom zmaga obljubljena od svetega Petra, podpisana od Roga očeta in zapečatena od svetega duha, in da pomeni ta nedvomna zmaga svobodo in zedinjenje Jugoslovanov, potem dolgo, dolgo nič, in potem šele morda nekoliko kapitalističnega profitarstva. I riti bi morali slovenske delavce, du nuj tudi v Ameriki opuste razredni boj iu sklenejo s kapitalisti tisti "sveti mir," ki jim je v Evropi vsiljen. Pri«ligati bi jim morali, «la je skelistvo — zaradi vojne seveda — časten opravek. In izumiti bi morali kakšen "naroden socializem," da bi sc kači izdrli zobje. . In če bi vse to storili, tedaj bi bila C. A. za-dovoljan z nami. Mislite? — Kaj šc! Jezila bi se. da ji delamo konkurenco. . * Ker pa nočemo zahajati v njen zelnik, ni druge, kakor da ostanemo pri svojih načelih in pri svoji taktiki. , Kar se tiče vsebine C. A. članka, smo vse to že davno povedali. Pripomniti jc le to, da ni res. da je govoril sodrug Liebknecht le o razmerah v nemški Avstriji, temveč o razmerah v Av-striji sploh. (lotov« resnica je, da vlada v Avstriji strašen terorizem. Vseh posameznosti, ki s«» tam gode, ne more tednik niti beležiti, zlasti Če ima tudi druge naloge. Prav te dni čitamo v chicaški "Daily News" pisma njenega por«>čevales;*ki se je vrnil iz Avstrije, odkoder ni mogel javljati resnice, pa naznanja sedaj persekucije, ki so se vršile na Uališkem, ko so se umaknili Rusi. Človeku se ježe lasje na glavi, če čita vesti o tistem obešanju moških iu žensk. Ali če žig«)Kamo te ees.'kr. bestijalilosti, ne sledi iz tega, da bi morali začeti slavo peti Rusiji, v katero bi k«1 morali po volji C. A. zaljubiti. Prav zato, ker ljubimo ruski narod, moramo sovražiti sistem in vlado, ki ga muči in ubija med vojno kukor pred vojno, ali pa še bolj. In ravno tako ne moremo izptv-nieniti v plemenitost angleško brutalnoKt, ki je z besnim maščevanjem znesla nud irskimi uporniki. Clevelundski list očita slovenskim socialistom, da so m« izrekli za mednarodnost, Ja je po njenem mnenju "absolutno nemogoča." Pardon. IV smo rekli "po njenem mnenju." 4 smo dejali nekoliko preveč. Opravljanje mednarodnosti je enojjitnvno konjiček C. A. Da bi pa kaj razumela o intrrnacionaliiosti, pa šc danes ne verjamemo, «lasi s«> «) tem prediiietu že napisane cele biblioteke. Predvsem i« očitno, da nima C. A. nobenega |)ojnia o razrednem boju. Ona nc vidi ua kvc1u nič druzega kakor narode, in misli, ali pa *«• vsaj dela, kakor bi mislila, da ima vsak narod same skupne interese. Zanjo ui na svetu «Irugili nasprotij kakor narodna. Celo ua verska nasprotja je pozabila, o«lkar j«' vojna', «lasi jc bil to včasi pjen priljubljen preilmet. V resnici so v naši dobi ravno razredna na sprotja največja in uajostrejša. V drugi vrsti stoje nasprotja posameznih kapitalističnih skupin, izvirajoča iz konkurence. • Razredna nasprotja ko pa po svoji pri rod i mednarodna. Za slovenskega «lelavca je važno to, da j«' izkoriščan. Ce je njegov izkoriščevalec Slovenec, Nemce, Madjar, Anglež ali Irce,, ne menja ničesar v stvari. To velja zu delav«*a vsake narodnosti. Proti izkoriščanju se morajo torej delavci bojevati kot delavci, ne pa kot Slo-vcuci, Italijani. Amerikanci, Turki ali Kitajci, lu da sc morejo uspešno bojevati, se morajo boje-vuti združeni, tor«'j mednarodno. „ "v Da jc socializem sam ua sebi mednarodno vprašanje, ker sc more le na vsem svetu realizirati, ne pa v kakšni posamezni vasi, to jc za enostranske ljudi pač š«' previsoko. Socialistu pu je razumljivo, da bi s«* sam iz sebe norca delal, če bi hotel «brneči mednaroden, svetoven cilj, pa bi zauletaval mednarodnost. Ampak iz nočne tišine vstajajo zopet strahovi, ki jih je luč Koeialističnega znanja že «lavno prepodila. Mednarodnost slikajo posilimodrijaui zopet kot nekakšno mcgleifo breznarodimst. iuter-naeionalnost zamenjavajo s tistim bledim, brezkrvnim kozinopolitizmom, ki sc j<> porodil v sanjah mehkih biiržvuzuih l'un tastov,' oddaljenih od realnega sveta kakor nebo od pekla. In vendar jc beseda sama tako jasua, «la se mora trudoma napenjat i. kdor jo hoče zasukati. Mednarodimst ui in nc more biti breznarodnost ali protiiiarodiiost ; kajti kur je "med narodi", predpostavlja kuiiio po sebi narode kot eksistence. Kdor je mednaroden, j«* naroden, do tiste meje, kjer bi uspirucije enega naroda povtr«ičale krivico drugemu narodu.- Kdor je socialist, lic prestane biti Slovenci', Francoz, Turek, sploh član svojega naroda. Delavska Interuacionala hoče zbrati delavske moči vseh narodov za boj proti kapitalističnim silam vseh narodov, In ker jo masa vsakega* naroda delavska, jc v resnici ona prcilstavnica svojega naroda, oziroma je poklicana, da postane njegova predstavnica. V tem zmislu je socializem v svoji celoti mednaroden, v okviru vsakega narod* pa nsnnlen; lia socialiste vsakega naroda sc opira mednarodni socializem. Jasno je, ibi involvira mednarodnost popolno narodno enakopravnost, ker je brez nje nemogoča. Mednarodnost j«1 celo pogoj narodne enakopravnosti; kajti to ni vprašanje enega naroda, ampak vseh. Enostransko nc lahko ustanavljajo narodne predpravteo; enake pravice vseli se morejo ustanoviti le v sporazumu vseh, to se pravi me«luarodno. Ce je res, da ne uživajo Slovenci enakopravnosti, tedaj bi bili sKivenski socialisti iz«lajalci svojega naroda, če ne bi bili — mednarodni. Juanšikaj je mrtev. Kitajski predse«liiik, bivši cesar štiristomi-1 jonskega narmla Juanšikaj jc zadnji teden umrl. Življenje, ki je bilo bogato dejanj in dogodkov kakor uialokatcro, jc končano. Iu lahko kc reče, da je s tem res zaključeno poglavje kitajske zgodovine. Juanšikaj je bil nekaj dui bolan na želodcu. Ta bolezen je povzročila govorico, da je bil za struplj«'ii; zdi se pa, da nima t«) mnenje podlage. Ministrski predKeduik Tvančijuj je takoj pozval podpredsednika Lijuanhunga, «la nastopi izpraznjeno mesto, kakor določa kitajska ustava. Juaušikajevu smrt postane lahko Zelo pomembna za Kitajsko. »Splošno se sodi, da s«- bodo južne pokrajine, ki so sc uprle, ko se je dal Juanšikaj razglasiti za cesarja in tudi tedaj še niso odložile orožja, ko j«' odložil cesarsko dostojanstvo, ker mu niso zaupale in so zahtevale, du odstopi in zapusti deželo, pomirile s«slaj ,ko ga več ni. Pravijo, da je novi predsednik odločen pristaš republike in da bodo južni revolucionarji za dovoljni z njegovim nasledstvom. Vsekakor je znano, da je Li močno nasprotoval Juauaikaju, ko je hotel zopet vpeljati monarhijo. Po vesteh s Kitajskega »teje Li med najpopularnejše može v de želi. Življenje sedaj mrtvega Juanšikaja je bilo tesno spojeno z vso moderno zgodovino Kitajske. Ko-j«'ii je bil let a 1851), iu takrat mu ne bi bilo prerokovati,-da bo igral največjo vlogo v svoji domovini. Njegova sreča je bila, «la je prišel leta 1HH2 s kitajskim oddelkom v Korejo in je postal tri Inta pozne j«* cesarski zastopnik v Sculti. Od t«'ga časa se je vzpenjala njegova pot z hrezprimeruo naglico kvišku. Postal je guverner, potepi minister, reorganizator armade, predsednik komisije za zunanje zadeve, in začetkom leta liM>9 je imel kot ministrski predse«luik brezpriiucrn«) moč v svojih rokah. , Tedaj j«1 padel pri princu regentu v nemilost in s«* je moraljuiiiakniti v privatno življenje. Ali leta 1IH2, ko je nastala revolucija, so ga zone! poklicali; postal je podkralj v llukvangu in vrhovni poveljnik vojske iu mornarice, potem ministrski predsednik. V najkritičnejšem času, jc vodil pogajanje z revolucionarji, ki se je zaključilo s padcem monarhije in Juanšikaj jc postal predsednik nove republike. Na tem mestu ui razumel svojega pravega po-kliea. Vladal je kot diktator. Naposled je, stopi-vši na prestol, izzval novo revolucijo. Njegova smrt pomeni morda mir v deželi. KANDIDATA IMAJO. (Konce s l. strani.) ji v njenih vrstah iu je par let pljuval nanjo. Ampak taki pomisleki ne veljajo nič v kapitalističnih strankah, kjer s«> delajo programi le zato, da so ua papirju iu kjer jc vsak kandidat, naj mu bo ime Peter a I i Pavel, služabnik kapitalističnih interesov. Ce se hoče ameriško ljudstvo rešiti teh absurdnosti iu neznačajnosti, tedaj sc mora vrniti samo k sebi. Stranko ima, ki resnično zastopa interes«' delavnega ljudstva, stranko, v kateri se lahko vrši njegova volja. Le kadar sc združi v tej stranki iu jo privede t 49 fcelet: nima posebnih naročil glede združenja. t. 50 ». Karlinger: za združitev. •. 51 11 Černe: da se pridruži k S. N. P. J, ne _»»__52 _*»_ — "_ 53 — "— — 54 —"— »» _ r.r, »» glede na združitev ostalih organizacij, nima delegata, nima delegata. Vidrieh: za združitev. Pavlovčič: za združitev. Novak: za združitev. Sitter: nima naročil. Povšc: nima naročil. Pavlovčič: nima naročil. Ta poročila delegatov in pooblaščencev se vzamejo na znanje. Dr. Kern vpraša, če mu zbornica dovoli kratek referat. Se mu dovoli. Dr. Kern povdarja v daljšem pomen in prednosti priklopitve k S. N. P. J. Po njegovem mnenju pomen jata izraza "priklopitev" in "združitev" eno in isto. Omenja, da je bilo ustanavljanje posameznih jednot in zvez svoječasno potrebno in koristno, ker se je agi-tiralo med narodom za organizacije in se vzbujala s tem zavest solidarnosti, kar bi s samo eno organizacijo ne bi bilo tako lahko; sedsj ps da je prišel čas, da se započeto delo izvrši v večjem obsegu, in da se združijo vse napredne organizacije v eno samo močno organizacijo, ki bi lahko kljubovala vsem viharjem. S. D. P. Z., S. S. P. Z. in S. N. P. J. zasledujejo vendar ene in iste cilje; ideje in principi vseh treh organizacij so enaki, — in to kaže, da ni nobene potrebe za to-liko zvez, in da je torej najbolj pametno, da se vse te organizacije združijo v eno samo. On je za priklopitev k S. N. P. J., in mu je vseeno, če se to imenuje priklopitev ali združitev. Njemu kot vrhovnemu zdravniku S. D. P. Z. da se psč ne morejo očitati kakšne osebne koristi, ako je za priklopitev k S. N. P. J., da on govori iz prepričanja, ker je uvidel potrebo in splošno korist združenja, ne glede na koristi ali škodo posameznih oseb. • Marinčič prosi Dr. Kerna, da naj pojaani razliko med priklopit-vijo, ali združitvijo, t. j., če kaj zakon razlikuje ta dva izraza. Dr. Kern odgovarja, da nima postava nič proti priklopitvi in da je po njegovem mnenju priklopitev zakonito še lažja kot pa združitev. On je prepričan, da bi S. N. P. J. rada sprejela S. D. P. Z. pod svoje okrilje tako, kakor je, samo da jc solventna. Pavlovčič omenja, da je pač razlika med priklopitvijo ali združitvijo in priporoča, da bi se naj rajši rabil izraz "združitev". Černe priporoča priklopitev v smislu Dr. Kernovih izvajanj. Govore k predmetu še Vidriqh, Ksrlinger in Kaker. Na predlog Marinčiča se reierst Dr. Kerna vzsme na znanje. Čeme naznani predlog svojega društvs, da naj se poskrbi, da postane naša zveza do 1. januarja 1917. solventna. Ob lOih dopoldne 15 minutni odmor. Po odmoru se pomočniku glavnega tajnika bratu Kveder naroči, da se odpelje v Conemaugh, Pa., po čeke od 1. revizije, ker se rabijo pri sedanji reviziji knjig, a so jih pozabili prinesti s sabo. Sprejet je tudi predlog brata Zorko, da se obenem pozeve bivši gl. tajnik Bavdek pred konvencijo na zagovor, in siccr na sprejeti predlog Marinčiča, da se mu plačajo vozni stroški, ne pa dnevnice, ter da se pozove pismeno po bratu Kveder. Nadaljuje se razprava o zgoraj omenjenem Černetovem predlogu glede solventnosti zveze. Černe svoj, oziroma društveni predlog zagovarja in utemeljuje. Predlog sprejet. Nadaljni predlog Čemetov: da se S. D. P. Z. pridruži S. N. P. J., kadar se po aktuarju dožene, da imata obe organizaciji enako pereentualno premoženje, ne oziraje se na to, če se druge organizacije pridružijo ali ne. K predlogu govore: Kaker, Pavlovčič, Karlinger, Dr. Kern iu Sitter. Pavlovčič povdarja, da S. N. P. J. »ploh nikakor ne more biti solventna, ker je dala svojim članom take ugodnosti, ki jih ne more izpolniti in jih ne nudi nobena druga organizacija. Odgovarja mu Karlinger in dr. Kern. Brat Sitter naglaša nesmiselnost vseh teh zaključkov glede združenja s S. N. P. J., ker ta organizacija ni stavila »asi konvenciji sploh nobenih pogojev; tudi nas ni oficijelno obvestila, niti pismeno niti . po kakih odposlancih, če se hoče z nami združiti in pod kakimi pogoji; vsled česar da ne moremo ničesar ukrepati glede tega Dr. Kern odgovarja, da tu ne gre za združenje, ampak le za nekak načrt, po katerem ni bila naša organizacija voljna združiti se s N. S. P. J. Goršek omenja, da zahteva S. N. P. J., kolikor jc njemu znano, za združitev le solventnost. Predlog z dodatkom sprejet. Brat Sitter še pojasnuje razliko med priklopitvijo in združitvijo: Združitev pomenja enakopravnost obeh organizacij, dočim po-menja priklopitev, da sc ena organizacija podvrže nadvladi druge, da je nekak privesek ali kakor da bi kdo klobuk obesil na drevo. Nadaljni predlog Cernetov: "Do eventualne združitve naj velja-jo dosedanja pravila S. D. P. Z. z dodatki in prenieinbami, ki jih smatra konvencija za poslovanje Zveze do združitve nujno potrebne. Ako sc pa združitev ne izvrši, določi in izvoli današnja konvencija poseben odbor, ki ima izdelati po nasvetu društev in sporazumno z glavnim odborom nsčrt novih prsvil, ki sc da v odobritev na splošno glasovanje. Pavlovčič izvaja, da naša organizacija sedanjih pravil S. N. P. .1. nikakor ne more sprejeti, tudi po združitvi ne, ker imaino mi drug način zavarovanja. Govore k predmetu še Goršek, Černe, Dr. Kern in Sitter. Dr. Kern predlaga dodatek k Černetovcmu predlogu, da se namreč naša organizacija združi s S. N. P. ,J. le v slučaflu, če uvede ona ravno take zavarovalne razrede, kot jih ima S. I). P. Z. Sprejet Cernetov predlog s Dr. Kemovim dodatkom. Sprejme se soglasno in brez debate tudi naslednji Sitterjev predlog: "S. N. P. J. mora pred faktično združitvijo in pred oddajo premoženja S. D. P. Z. absolutno zajamčiti vse pravice in koristi ki jih uživajo člsni S' I), P. Z. sedaj." Predsednik zaključi sejo ob 12. opoldne. (Dalje prihodnjič.) Guverner morilec. Iz Manile poročajo: Governcr |Ort iz provinci je Union je zaprt, ker je skušal oropati blagajno. Neki od njega podkupljeni ropar jc umoril stražnika blagajne, preden so pa mogli roparji udreti v blagajno in jo okrasti, jih je druga straža presenetila in za-prla. Pripeljite svoje znance in prijatelje v nedeljo, IS. junija v Riveview Park. ►Tarn t*\ na r,nnmw*rr~ "»wti m, H. IZ GLAVNEGA URADA TAJNIKA S. D. P. Z. SPREMEMBE V MESECU MAJU Iti«. Nov« pristopili ¿le.i, K društvu Štv. I: Franc Zatkovich, c. itv. 6619, Ivan Trampua, C. itv. 6620. K društvu štv. 3: Ciril Soltič, C. štv. 6644. K društvu štv. 9: Jurij Horvath, c. štv. 6608. K društvu štv. 13: Joaip Drčar, c. štv. 6624 in Anton Velikonja, c. itv. 6626. K društvu štv. 14: Peter Bogus» c. štv. 6 >87. K društvu štv. 21: Mariju Zupančič. «. štv. 6474. K društvu itv. 22: Primoi Košir, c. štv. 6646. K društvu štv. 2«: Makaim Jakšič, c. štv. 6647, Nikolaj Modved, c. štv. 6648, Joaip Meden, c. štv. 6649, Mihael Baaara, c. štv. 6650 (se ima izkazati), Ivana Meden, e. štv. 6661, Marija Jurich, c štv. 6662 in Joaip Meden, c. štv. 6663. K društvu štv. 29: Joaip Mejak, c. štv. 6509. K društv štv. 31: Terezija Goriiek, c. Štv. 6632, K društvu štv. 40: Joaip Orehek, c. štv. 6639, Joaip Kosmač, c. štv. 6640 in Vencel Widergar, c. štv, 5641. K društvu štv. 41: Edvard Gerk, c. štv. 6631. K društvu štv. 42: Alojzij Kamnikar, c. štv. 6664, Peter Kranz, c. Štv. 6555 in Edvard Kamnikar, e. štv. 565C. K društvu štv. 47: Gašper Bašel, c. štv. 6523. K društvu itv. 48: Anton ftuštaršič, e. štv. 6612, Ivan Skofljanc, c. štv. 6513, Anton Verbič, c. štv. 5614, Avgust C. Verbič, c. štv. 5616, Ivan Verbič, c. štv. 6616, Ivan Kimovec, c. štv. 6617 (ae ima izkazati), Martin Zelešek, c. štv. 5518 (se ima izkazati). K društvu štv. 63: Jakog Rozman, c. štv. 5622. K društvu štv. 64: Ivan Potiaek, c. štv. 6533, Agata Knezich, c. štv. 6634, Pavla Spruck, c. štv. 6635 in Franc Spruck, c. štv. 6536. K društvu štv. 70: Stefan Penič, c. št. 5668 in Ivan Skender, c. št. 6660. K društvu štv. 71: Karol Krpan, c. štv. 5491. K društvu štv. 74: Valentin Poje, e. štv. 6627, Ignac Korenč, c. štv. 5528 in Josip fttefančič, c. štv. 6529, K društvu štv. 79: Marija Kušar, c. štv. 6638. e Suspandiranis Pri društvu štv. 2: Karol Cerjak, c. štv. 49, Valentin Negro, c. štv. 69, Franc Avsec, c. štv. 1690, Matija Türk, c. štv. 1780, Anton Virant, c. štv. 3964, Ivan Sylyak, c. štv. 6404, Franc Mencinger, c. štv. 2429, Alojzija Türk, c. štv. 3853, Kristina Avsec, c. štv. 2380 in Matija Türk, c. štv. 3855 (otr. odd.) Pri društvu štv. 5: Marko Spitič, c. štv. 4799. Pri društvu štv. 11: Ivan Papei, c. št. 4782 in Marija Papei, c. št. 6146. Pri društvu štv. 13: Franc Perninšek, c. štv. 3221 in Valentin Sapotnik, c. štv. 1742. Pri društvu štv. 16: Ivan Šimenc, c. štv. 4946. Pri društvu štv. 19: Ivan Bregar, c. štv. 3705. Pri društu štv. 23: Ivan Boštjančič, c. štv. 3089, Franc Boštjančič, c. štv. 2984, Joaip Papier, e. štv. 2981, Franc Kocjančič, c. štv. 4943, Ivan BošiČ, c. štv. 2986, Franc Strel, c. štv. 4842, Ivan Okrošček, c. štv. 985 in Alojzij Zadel, c. štv. 1977. Pri društvu štv. 26: Franc Zaje, c. št. 1354 in Uruš Ivankovič, c. št. 812. Pri društvu štv. 28: Josip Krompotič, c. štv. 5412. Pri društvu štv. 29: Mihael Smrtnik, c. štv. 821, Alojzij Volk, c. štv. 862, Franc Jereb, c. štv. 2930, Alojzija Verhovc, c, štv. 3889 in Franc Obreza, c. štv. 4675. Pri društvu štv. 32: Luka Kavčič, c. čtv. 970. Pri društvu štv. 33: Rozi Omerzu, c. štv. 4608, Adela PiČak, c. štv. 2086 in Ivan Pičak, c. štv. 1829. Pri društvu štv. 37: Leopold Skrabec, c. štv. 2823 in Anton Vavpotič, c. štv. 4132. Pri društvu štv. 38: Jakob Brus, c. št. 3417 in Ivan Stermole, e. št. 1829. Pri društvu štv. 40: Franc Zorko, c. štv 3189. Pri društvu štv. 49: Marija Godec, c. štv. 2072, Josipina Türk, c. štv. 2801, Frančiška Celhar, c. štv. 3213, Ana Volk, c. štv. 6377, Antonija Ma-rinčič, c. štv. 2076 in Marija Polončič, c. štv. 2073. Pri društvu štv. 60: Vincenc čec, c. štv. 4167, Anton Kokal, c. štv. 3114, Ivana Kaatelic, c. štv. 3405 in Franc Kastelic, c. štv. 490. Pri društvu štv. 51: Ivan Spehek, c. štv. 2142, Luka Stritof, c. štv. 2265 in Ivan Usai, c. štv. 4983. Pri društvu štv. 59: Jurij Harmicar, c. štv. 2740 in Mihael Bregar, c. štv. 2960. Pri društvu štv. 60: Anton Mrak, c. št. 4595 in Ivan Merlak, c. št. 3627. Pri društvu štv. 61: Rozalija Majdak, c. štv. 3967, Marija Hrovatin, c. štv. 4712, Josipina Borštner, c. štv. 4830, Marija Kerber, c. štv. 2810, Ivana Klaus, c. štv. 4940, Roza Gajšek, c. štv. 3965, Marija Pikš, c. štv. 2806 in Frančiška Okoren, c. štv. 3908. Pri društvu štv. 64: Joaip Gerdenc, c. štv. 5011. Pri društvu štv. 70: Illja Granič, c. štv. 5125. Pri društvu štv. 71: Jakob Gregorič, c. štv. 4683. Pri društvu štv. 75: Franc Rupnik, c. štv. 4462. Pri društvu švv. 78: Nikolaj Kopriva, c. štv. 5380, Cecilija Radman, c. štv. 5421, Jakob Radman, c. štv. 5419, Franc Radman, c. štv. 5406, Ivan Radman, c. štv. 5406 in Jakob Radman, c. štv. 5407. Bri društvu štv. 79: Ivan Sišurka, c. štv. 5223. Pri društvu štv. 80: Alojzija Gracer, c. štv. 6215. Pri društvu štv. 81: Vincenc Jevševar, c. štv. 5284 in Ivan Stefan, c. štv. 6353. Nazaj v društvo sprejeti: Pri društvu štv. 1: Anton Selič, c. štv. 3628. Pri društvu štv. 3: Ivan Božič, c. štv. 93, Franc Kos, c. štv. 76, Ivan Verbič, c. štv. 4750, Anton Horvat, c. štv. 4987, Ivan Božič, c. štv. 2560 in Ana Božič, c. štv. 2561. Pri društvu štv. 5: Franc Skarpa, c. štv. 4835. Pri društvu štv. 7: Josip Jaklič, c. štv. 168, Ivan Surla, c. itv. 2684 in Franc Lubašič, c. štv. 461. Pri društvu štv. 11: Mihael Curek, c. štv. 2499. Pri društvu štv. 12: Miheal Cernicki, c. štv. 1098 in Alojzij Debelak, c. štv. 4680. Pri društvu štv. 23: Anton Fortun, c. štv. 860, Peter Domedik, c. štv. 5021 in Martin Podnar, c. štv. 3253. Pri društvu štv. 29: Anton Mezek, c. štv. 850, Anton Luštrak, c. itv. 1023 in Marija Pelhan, c. štv. 2506. Pri društvu štv. 38: Franc Borlak, c. št. 4537 in Tom Rebič, c. it. 3432. Pri društvu štv. 40: Andrej Ogrin, c. štv. 4260 in Franc Brinovec, c. štv. 5225. T Pri društvu štv. 47: Josip čehanovič, c .štv. 1815, Marija Urbančič, c. štv. 4723 in Anton Urbančič, c. štv. 5237. Pri društvu štv. 49: Amalija Kodek, c. štv. 3697, Marija Prhne, c. štv. 2077, Marija Blatnik, c. štv. 3494 in Apolonija Maver. c. štv. 5031. Pri društvu štv. 50: Ivan Hrovat, c. štv. 2100. Pri društ,vu štv. 51: Anton Seme, c. štv. 1886. Pri društvu štv. 61: Josip Prosenik, c. štv. 2783, Ivka Gabrilovič, c. štv. 4789 in Anton Hotnjec, c. štv. 4483. Pri društvu štv. 62: Ana Prmozar, c. štv. 3967, Josipina Hribar, c. štv. 4423, Marija Korinšek, c. štv. 3016, Zakrajšek Ana, c. štv. 3016, Ivana Gornik, c. štv. 4886, Neža Žagar, c. štv. 3207, Ana Strle, c. štv. 3206 in Božič Ivana, c. štv. 2804. Pri društvu štv. 78: Marko Maglič, c. štv. 4971. črtani ¿lani: Pri društvu štv. 3: Matija Pire, c. štv. 90. Pri društvu štv. 11: Josij Zgajnar, c. štv. 4846. pri društvu štv. 16: Alojzij Rakar, c. štv. 4759 in Leopold Stermole, c. štv. 409. Pri društvu štv. 33: Franc Ocepek, c. štv. 1040. Pri društvu štv. 49: Marija Kenik, c. štv. 5200. Pri društvu štv. 60: Jakob Rutar, c. štv. 5072, Anton Simončič, c. štv. 3664. Ivan Pance, c. štv. 2123, Jakol*Štrukelj, c. štv. 2103. t ^ Pri društvu štv. 51: Martin 2ibert, c. štv. 4597 in Mihael Fregel, c. itv. 5082. i Pri društvu štv. 59: Franc Bezek, c. štv. 4214. Pri društvu štv. 61: Stefan I^zich, c. štv. 3277, Jurij Opacich, c. štv., 5054 Barbara Belusich. c. štv. 5166 in Nikolaj Baltič, c. štv. 5488. Pri društvu štv. 62: Kobal Matilda, c. štv. 4339. Odstopili člani: Pri društvu štv. 4: Anton Stražišar, c. štv. 68. Pri društvu štv. 19: Andrej Verhunc, c. šty. 494. Pri društvu štv. 70: Terezija Penič, c. štv. 2460. Pri društvu štv. 76: Peter Gradišek, c. štv. 4660. Izobčeni so: Pri društvu štv. 9: Josip Junc, c. štv. 1843 in Emil Reiner, c. štv. 5295. Umrli so: Pri društvu štv. 23: Ivan Petje, c. štvt 678. Prestopni listi so se izdali: Od društva tšv. 3: Franc Turšič, c. štv. 815 k dr. štv. 79. Od Iruštva štv. 4: Josip Meden, c. štv. 3847 k dr. štv. 26. Od društva štv. 6: Štefan Zabric. c. štv. 3480 in Marija Zabric, c. štv. 447 ^d'li^uiVvaWv. 11: Aleksander Zabric, c. štv. 4845 k dr. štv. 3, Alojzij Krnnir P Štv 371 k dr. ŠtV. 61. Od društva štv. 12: Alojzij Debelak, c. štv. 4680 k dr. štv. l. O društva štv. 28: Alojzij Zakrajšek, c. štv. 4186 k dr štv.13; Ivan Zakelj c štv. 4672 k dr. Atv. 29; Jakob Pivk, c. štv. 4387 k dr. štv. 61 in ¿r»r.<< K«7(»le c. štv. 3453 k dr. štv. 70. Od diuštVa štv. 25: Andrej Mikalvčič, c. štv. 4657 k dr. štv. 60. Od društva štv. 2«: Alojzij Petrič, c. štv. 4747 k dr. štv. 51. Od društva štv. 34: Franc Kastelic, c. štv. 4662 k dr. štv. 51. Od društva štv. 51: Ivan Kavičič, c. štv. 4496 k dr. štv. 26 in Ivan Puftnik c štv. 4396 k dr. štv. 71. • Od druAtva štv. 66: Urban Stražišar, c. štv. 5197; Andrej Jalovec, c. štv 4959; Ivan Budič, c. Štv. 4666; Josip Zamida, c. štv. 4286 in Josip I nvrii"' C štv. 2518 vsi k dr. štv. 61. Od društva štv. 58: Anton Dutka. e. štv. 3619 k dr. itv. 72. Od. društva štv. 66: Alojzij Tomše, c. štv. 1046 k dr. štv: 29; Ivan Smrdel c štv. 4807 k dr. štv. 73. Od društva itv. 75: Franc Strmljan, c. itv. 2497 k dr. štv. 76. BLAS NOVAK, tajnik S. D. P. Z. Poročilo o rizfeiifO) znamkah J. S. t maju 1916. ♦ -4,.* »v f Razdeljeno: Mesto S t\ ü Aris. Globe ... Ark. Ft Smith Huetingtan ..,.. M Kirtfwd....... Colo. 1U. Staunton, 110... «4 Chicago, 20. M Waukegan ..... Springfield..... 44 44 Keigler ........ 44 Chicago, 6...... 44 Dorriaville ..... 44 Panama ....... Ind. Gary.......... 44 Whiting ....... 44 CttMaii........ Iowa Carnoy ........ Kana. Mulberry 44 W. Mineral ____ 44 Skidmore ...... 44 Frontenac ..... 44 Ston« City. 44 Gross.......... 44 Mich. Detroit, 114----- 44 Detroit, 61...... Minn. Chisholm ...... 44 Virginia ....... Mont. Red Lodge...... 44 Bear Creek..... 44 Klein .......... Ohio Cleveland, 27... «4 Cleveland, 71... Steubenviile .... 44 44 44 Yorkville ....... 44 Youngstown, 62.. Euclid......... 44 44 Glencoe ........ 44 Neffs ......... Pa. Fitz Henry..... 44 Herminie, 69. ... 44 Browndale ..... 44 Forest City..... 44 Ellsworth ...... 44 44 Conemaugh ..... 44 N. S. Pittsburgh. 44 Johnstown ...... 44 Herminie, 63.... 44 44 Woodlawn ...... 44 44 McKeea Rocks. .. 44 New Brighton. .. 44 W. Newton...... 44 E. S. Pittsburgh. 44 S. S. Pittsburgh. 44 Ambridge...... 44 McDonald...... 44 44 Pittsburgh ..... Wis. W. Alii»........ 44 Milwaukee 44 Racine ........ 44 W.Va Milburn ....... Wyo. Cumberland — . 44 Rock Spring«---- 44 44 20 28 14 » 20 I* 40 t4 S« II 20 100 « 10 40 20 160 7 12 6 16 20 20 20 200 46 16 18 30 44 40 65 20 22 6 10 4 21 13 60 27 8 6 61 20 20 300 16 22 10 10 20 20 40 22 24 20 30 14 16 20 15 61 40 40 12 10 24 11 34 40 10 • • • • • « 10 20 20 10 26 Blaz Žikič........... S. D. Pan kov ich..... Sim. Kančič........ Otto Korpi......... Skupno ........ H .. {g • • 'Ol ! .41 5 00 6.76 3.60 2.26 6.00 «.76 19.90 6.30 9.00 8.76 6.00 26.00 1.60 2.60 10.00 6.00 1.26 2.00 40.00 1.76 2.00 1.69 3.76 ' 6.00 6.60 6.00 50.00 12.15 4.05 4.60 7.30 11.00 10.00 16.75 6.60 6.60 1.60 2.60 1.00 6.26 3.36 16.00 6.76 .76 1.40 16.00 6.00 5.00 67.60 4.00 6.50 2.50 2.50 6.00 6.00 12.26 6.50 6.00 6.00 10.20 6.50 3.76 6.00 4.40 12.70 10.00 16.06 3.12 2.50 6.00 8.66 8.40 3.96 .05 2.00 IUI 1.00 2.80 1.00 .S e o ti 1.00 2.30 1.00 18.30 13.30 3.26 3.26 .40 .40 12.00 12.00 UM 11. ¿0 ' 3.00 ' 4.20 ' 4.60 ' 4.60 9.56 9.65 • e e s e • • • v ..... 38.95 38.95 7.30 7.30 .60 .60 3.96 3.96 ......2244 100 58 $582.42 $112.20 $113.40 Znamk na roki dne 1. maja.. ...........*........ 481 Dobljenih od stranke..........................2000 N 3.00 3.46 2.10 1.36 3.00 2.26 6.00 3.90 5.40 2.26 8.00 16.00 .90 1.60 6.00 3.00 .75 1.20 24.00 1.06 1.80 .90 2.25 3.00 3.60 3.00 30.00 6.75 ' 2.26 2.70 4.30 6.60 6.00 10.25 4.50 3.30 .90 1.60 .60 3.16 2.05 9.00 4.06 .45 .90 8.90 3.00 3.00 37.60 2.40 3.30 1.60 1.50 3.00 3.00 8 3.60 3.00 7.20 5.10 2.25 3.00 2.90 7.60 6.00 12.05 1.92 1.50 « 3.60 2.55 5.00 3.95 .05 2.00 l.io $366.82 2SSS581 IODOQQDOO IBBOOBBB6I ■O zapeka, slaba prebava, otrpla in njeni znaki kakor ne-jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas telo boint. Zakaj bi nt rabili Neprebava ou K25 1/30 SEVERA« _ Balsam of (Severov Življenski Balzam) ob pravem Času ter bi stem prepričali Še bolj slabih posledic? Dslovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje Črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v Času bolezni. Cena 75 centov steklenica. Bol v želodcu. . "/TT I od., nam j« pual: Moj» ionn Je Imsla bot v tslodeu toda buieliu« so prsoshal« potem ko j« rabila Hcveruv Ži-vljenaki lialsaru." Kadar kupuje!« zdravila, zalitevujte vadnu Sevsruva in gisjte. (1* jih dobita, lekarnarji vmpovmmII prudajajo Httvsruvs Pripravke. Ako al utaj no lekarnar iniuu zdravila k»u>rv«a zahtevat«, naročit« ga od uai. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g g __er DD OB OI Izvirno potrdilo (ORIGINAL RECEIPT) ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak posiljalec sam prepriča o prejemu poslane vso^e. Cene po dnevnem kurzu. ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in Klavnica $669,672.99 Hranilne elege U,687,208.83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS. t+ Razpečanih v maju............. Na roki dne 31. maja............. Izjemnih znamk na roki dne 1. mitja Dobljenih od stranke v maju....... Dano klubom v maju Na roki dne 31. maja............. Dualnih znamk na roki dne 1. maja. Dobljenih od stranke.............. Dano klubom v maju................ Na roki dne 31. maja............... ' Fond zveane tiskarne: 2481 ____2244 ____237 ____ 140 ____200 340 100 240 91 200 291 68 233 Redni mesečni prispevki članov...... Oddano blagajniku tega fonda....... ......$112.20 TajaUtvo J. S. Z. ...................... ; Stranka, j ►ttttsisstttssinstts Sttt! Delegatje za III. sbor J. 8. Z. Do danes, 10. junija so prijavljeni sledeči delegatje za III. zbor, ki začne svoje zborovanje točno oh osmih zjutraj dne 2. julija v Narodni dvorani, vogal 18. ulice in So. Kacine ave., Chicago, III.: Za klub št. 1 Frank Aleš, _»*— 2 NaCe Žlemberger, _"__ Pavel Hanas, Geo. Mokrovich, Kred Randa, Paul Ša-far in S. Trnkar. —"— <; .los. Horvat, Augu j sta Mere, L. Lničj in II. Tomich. _"_: n Nick Hinich in Thos Stepich, — U Mato M ladja n, —M.— 114 Frank Oglar in J. Oven. — 131 Ant. Horvat, _1*9 T. S. Ojokovich • KInbi, ki do danes »c niso izvolili svojih delegatov, naj to takoj store in njih imena prijavijo gl. tajniku, da jim poSlje pooblastila. Pooblastilo hrani delegat in ga izroči na kongresu tozadevnemu od boru za pregledovanja poohlastil. Tajništvo J. S. Z. Razširite avojo Enanjo! Poučite se o socializmu! Razvedrite si dulia! "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjigo ia brošure. 1'uslji-te naročilo Se danes: Makslm Oorkl: Mati, mehka vezba ...............................$1.00 Uptoa Sinclair (poslov. Jos. Zavertuik ln Iv. Kaker): Džungel. Povest iz chicažkih klavnic ...........................................75 Enrico Ferri: Socializem in moder d a veda..........................50 Proletariat.....................................................10 Etbln Kristan: Nevarni sociaUzem ................................10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Socializem.......................................................10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka ln "Naža bogatstva" .............10 KapitaUstični razred...........................................10 Vojna ln socijalna demokracija...................................16 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranje ln svobodna znanost..........................................25 O konsumnih društvih............................................10 Zadružna prodajalna aU konsum ..................................05 Kako Je lep vojaftkl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10 Katoliška cerkev ln sodaUzem .....................................10 Spoved papeža Aleksandra .........................................io Francka ln drugo...............................................25 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. PROLETAREO, CHIOAOO, ILLINOIS. 4008 W. 31st St., potrpe. Kakor hitro bo dopuščal čas, pride vse na vrsto. Klubi naj takoj po izvolitvi delegatov za kongres pošljejo njih ¡mene, da jim more tajnik poslati pooblastila. Pooblastilo hrani delegat in ga izroči na kongresu tozadevnemu odboru za pregledavanje pooblastil. 8tone City, Kans. J. S. 8. Z/klub štev. 91. ho imel redne mesečne seje odslej naprej vsako drugo nedeljo v mesecu do« 'poldan pri sodrngu Frank Cej v .Stone City. Kans. Mike Fine, tajnik. jo dobro zabavo in bodo razunte-ga imeli prilik«), da slišijo našega najboljšega slovenskega govornika. Spored slavnosti bo pravočasno objavljen. Nadalje imajo rojaki v drugih naselbinah takrat priliko, da dobe tudi .oni govornika za shode in Vzmisla oravil točke 16 imajo klu- j.predavanja. Ce se pravočasno o-bi pravico do izvolitve delegatov ka- glase, pride sodrug Kristan tedaj kor sledi: lahko tudi v druge naselbine v Do 20 članov enega delegata; od bližini. Organizacije, ki /de po-20 do 50 2 delegata, in potem e»a vsa- ra,)iti to pri|ik0| „aj t() lja2nailij0 kih 25 članov po enega delegata vec. Stroške za pošiljanje delegata —- to je vožnjo — trpi klub sam — izvzemsi slabejse klube, ki so oddaljeni milj od zborovanja, katerim pomaga Zveza po mogočnosti. Tajništvo J. S. Z. Waukegan, 111. Seja tukajšnega social, kluba se i vrši vsako prvo nedeljo v mesecu 12 Mart. Stupljanec in ^ 4jh pop^n v M. Slana- Stefan Hlagieh, i iovj dvorani. Vabim vse člane kln-13 Matevž I)ermota,| ),n 9(k g0fOVO udele/.e prihodnje ORGANIZACIJAM V VZHODNEM OHIO. Olencoe, O. Tukajšnje društvo "Jutranja Zarja" št. .">4 S. N. P. J. praznuje podpisanemu, da se lahko napravi spored. Tako se za vsako na-¿00 zni/.ajo stroški, ki bi bili naravno veliko večji, ako se mora govornik za vsak kraj posebej voziti iz Chicage. S socialističnim pozdravom Ignac Zlembcrger. 16 John Apfelhaler, 27 Jos. Jaueh, :16 Pet. L. New in Stevo Dardich, 45 Paul Peklaj, 57 Jos. Blaek, 69 Alois Hlebir, 70 Nik Jaklin, 78 John Simune, 71 Pet, Matuns, 77 Jos. Lang, Hb Milan Stanieh, 99 Janko Kovači*, J 00 Peter Skrtieh, seje, ker imaino veliko važni'» stvari izvršiti. Pripeljite s sabo vsak po enega novega kandidatu, da a tem pnmno/.imo socialistično stranko. Socialistični pozdrav vsem zavednim delavcem! Paul Peklaj, tajnik. J. S. Z. KLUBOM NA ZNANJE. Ker Jo sedaj pred kongresom mnoge dela e pripravami ze kongres, na« tejalki klubov • naročili iz. fl- urada KLUBOM JUGOSLOVANSKE . SOCIALISTIČNE ZVEZE. Dne 2. julija t .1. sc otvori kon-dne 4. septembra t. I. desetletnico gres J. S. Z. v Chicagi. Pozivajo svojega obstanka in priredi ta se torej vsi klubi, da izvolijo zanj dan primerno slavnost. svoje delegate v rmisln pravil, Društvo je povabilo na svoje član 15, odst. n. Imena izvoljenih praznovanje urednika "Proletar- naj se naznanijo glavnemu ca" aodruga Kfblna Kristana, ds tajništvu. Dnevni red sam bo govoril o položaju jngoslovan- knže važnost, letošnjega kon-skega delavstva in o pomenu nje gresa, ki jo zvišuje še dejstvo, da govih organizacij. Sodrug Kri- sc vrši v volilnem letu. Zato je stan je sprejel vabiloin obljubil, nadvse priporočljivo, da so vsak da pride. ' j klub posluži svoje pravice in poš- Društva in socialistični klubi v Ije svoje delegate na kongres, tej okolici so naprošeni, da ta dan S noe. pozdravom ne priredi1 nobenih veselic, ampak Frank IVtrieh, da pridejo v (Jlfuote, kjer najde gl. tajnik. Dne 18. junija je v Chicagi obi- Stone City, Kani. We utvari, kar se m*e tirusrva, čajni socialistični piknik v River Cenjeno uredniAtvol naj se poailjti(jo na sledeči naslov : view parim. Letos bo posebno *a Potrtega srca naananja klub št v. Frank Androjna, R F. D. 2, box nimiv, ker se s njim otvori kam «1 J. S. S. Z. v Stone City, Kan*. 12 A, Bridgeport, O. panja aa jesenske volitve. Govo- smrt sodruga Jack Rutarja, ki je Louis Lesjak, bivši tajnik. rila bosta oba kandidata sa pred- preminul dne 2. junija v bolni*- - sedniitvo, sodruga Benson in* niči v Pittsburgh, Kan*., in smo I&ČE SE K i rk patrick, oba socialistična ga pokopali v nedeljo popoldan „„y^u Kateri ima zmotnosti aldermana Kennedy in Rodriguez 1 ter drugi govorniki. == tiči I ru sf\ West Mineral, Kans. Pokojni je bil član Hoe. Kluba šteVj 91 in elan S. N. P. .1. iu R H. P. D. Člani vseh teh organisa cij snu» se polnoštcvilno udeležili pogreba. Sodruga opozarjamo, naj si sa znamujejo ta dan, da bodo prosti in se lahko udeleže piknika. Aurora. Min. Dne 2. junija smo zastavkali v tukajšnjem St. James rudniku. Povod stavke je nesramno nizka ' plača; imeli smo po $1.36, $1.69, $1M, $2.10, itd. Zahtevali smo dnevne plače, in to brez vva ke pogodbe, česar nam pa na prigovarjanje drugih superintended-tov liiso hoteli dovoliti, vsled če- j sar smo bili prisiljeni, u staviti !kako (,a j* z «i*»- Uhko »m re' tudi druge rove. Sedaj hočemo i*. ,,H > kriv "W"" Purane vojevati unijo za ves okraj; danes ,Rmrtl kapitalizem, ker v lovu za 5. jiintja, smo že pridobili rudar-1 napolni svojo nik- je v. Miller Mine, Mohawk Mine ,,Mr Hnw »"««K». * »e oz,r« u« i Meda Mine, ki leže okoli naaelbi- j »^«krsiie zdravstvene razmere. Kako priljubljen je bil (Mtkojni ». r - t i.......... pevovodja. twaieri una zmožnosti dne 4. junija, na njegovo izrecno in yegelje do ^ ^ naj pjie zeljo.ua Narodnem pokopališču v informaciie na Tonv Zalar po informacije na Tony Zalar, box ÖÖ South View, Pa. KLIC NA POMOČ LJUBLJANA Jugoslov. soc. klub št. 27, Cle-vela ud. O., tf.OO, .los. Jauch, Clc-Star je bil 48 let in je zapustil Iveland O., $1.00. — Jugoslov. soe. dva aina in eno hčer, že skoraj klub št. 132, Pueblo, rolo., «10 . vse preskrbljeiMi, in še nekaj dru- Skupaj $16.00. Zadnji izkaz $6.75. gih sorodnikov. Pokojni je umrl za srčno hibo, kateri se je upiral junaško do zadnjega trenutka, tako, da njegovi najboljši prijatelji nismo slutili. Vsega do danes $22.75. Rudarska stavka. Trideset tisoč premogarjev pri The Lehigh and Wilkes Barre Coal Co. zahteva oaetuurno delo, katero jim pa družba noče dati, vsled česar je nevarnost, da vsi ti tisoči zastavkajo. V bližini Wilkes Barre stavka- Slab zrak. Ako pričenjajo cvetlice veneti v zimske in času, ki jih imate po oknih, je to znamenje slabega zraka, ki vpliva uničujoče na fini organizem cvetk. Nečist zrak vpliva tudi jako škodljivo na ljudi, ki žive v slabo prezračenih prostorih, postanejo bledi, utrujeni, sitni, želodec in drobovje pride v nered. Tak slučaj zahteva, tla se takoj ukrenejo potrebni koraki. Prva stvar je, tla dobite dovolj čistega zraka, in tla rabite Trinerjev ameriški eliksir iy. grenkega vina. To izvrstno zdravilo bo t «ko j vrnilo tek in zbolu&alo prebavo, kroženje krvi bode hitreje, truplo ho zopet dobilo moč, zdravje in silo. Cena $1.00. Pri vseli drugistih. Jos. Triner, izdelovalec in kemist, 1333—1339 S. Ashland A ve., Chicago, lil. •' • Ako te bolijo sklepi, ramena ali noge, ako te muči revmatizem ali nevralgija, vzemi vročo fla nelo in jo položi na mesto, ki te boli in potem ga drgni s Trinerje-vem finiinentoni. Cena 2.V in «Oe, po pošti 35 in 60c. Ravaatellskl tdbar: Ml« hMl Zimmer. »aSelaift fciiianuai Hvranmk Dr Arnum Btaak»«« J «Su Ku« tk A. V UHn«*r John C. K rasa Kri.«» K und« J mm— r. SUOlaa C. K. Waltock jo delavci pri treh velikih druž-n». Vodi na. Ukuie.. I talij»., je .... ^ { vhM i,s.r upamo, .1» J. ..........Butf.nw.HKi . «maKa i.aaa. Natam-neje h«ni I "'l'!®*''» l,fl po(fr»lm, kakr»<>ri ar • Slllvka ,,|;|„ ,„t|U,MI ' - ..i.riAil ko I....mi viilfli knki, v',li vsakokrat. ' .. , . . . ROJAKOM NA ZNANJE, poročal, ko bomo >**U. kako s, I ^ takorik^ posn. k, zahlovajo ,.t<. kot oni, pr, Caajaal» rojak«. i Chka««. Waa omenjeni družbi. razvije stvar. J. Omerza. j ta s svežim zelenjem vencev in tudi sotlrugi Soe. Kluba smo položili venec na k.rsto. Pokojni je bil od začetka kluba Iz 30 ljudi utonilo. Memphis, Ten., pt woe a jo : Waukegan, 111. Cenjeni sotlrug urednik! Prosim, priobčite mi vrsti, tla poročam, kako la v tuHajšnji naselbini. Kar se |ku, temveč je bil tudi popolnoma sallt View, Tenn., nekako 20 miljf JOE P1TT tiče delavskih razmer, so povoljne, .prepričan sodrug in vnet za to se kaj de- ni imel socializem samo na jezi- He j0 v r«*ki MiKsissippi blizo Plea- gti. utajo niktlar dosti dobička. Da pa (stil $20.00 (dvajset dol.) za raz imajo naši izkoriščevalci nekak iširjanje uaše soe. propagande, strah pred delavsko vojsko, se' Dragi sotlrug, Ti si zapustil naš, dobro ve, ker sedaj ena sedaj tiru- ¡ali Tvoje delovanje se ho nada-ga družba poviša mezdo za par od- \ljevalo iu to ho najholšt dokaz, da stotkov, tla dobi ubogi trpin zo-»Tvoje življenje ni bilo zaman, pet malo več veselja za garanje.) Oh odprtem grobu Ti sodrug i Delavci, nikar ne mislite, da do- ¿kličejo: bite to iz dobrodušnosti kapitafi- Sladko počivaj, nepozabni naši sta, ampak iz straha, da se ne hi delavci vzdignili in zahtevali bolj-! še razmere v tovarni in boljšo plačo. Ko pride ugoden čas za te le-nuharje, bodo pa rekli: Prostovoljno smo vam dali, prostovoljno s |> |> £ v Lorain, O., naznanja vam bomo vzeli. Zatorej, delavci, sosednim društvom, tla priredi v organizirajte se strokovno in po- hedeljo dne 1H. junija velik Mike Pinc, tajnik kluba. NAZNANILO. Društvo 44Planinski raj" št. 35 tornadu, ki je divjal |x» Arkausas, doseže najmanj 50. Ves za patini del mesta leži v razvalinah, iu še vedno iščejo ponesrečence ptsl njimi. Vse zveze so ali pretrgane ali pa uničene. V Judsonia, 50 milj severovzhodno «sltisl, je zrušena tretjina mesta. Osem oseb jc bilo ubitih, 50 ho jih rešili ranjenih izpod razvalin. LASTNIK. Nove tovarne. V (Jary, Intl., se dela nočindmi pri stavbi novih tovarn za American Sheet and Tin Plate Compa-iny, ki morajo biti got-ove do l. avgusta t. I. Pokrivale bodo 112 a to ima vsak dovolj. Pristopajte !< „¡,UI /a moike socialistični zvezi, poučite se o so->Mf fljudno se vabijo vsa sosed- ! je vrgel avtomobil daleč na stran cializmu, zakaj je in kaj zalite- |in društva, da se naše veselice in pri tem je bil ubit še en delava. udeleže. Članom tega društva pa vec, ki je šel ravno na delo. Naročite si Proletarca. Ako gn se naznanga, tla l>odc moral vsak boste pazno čitnli, se Vam betlo plačati $1.00 v društveno blagaj-odprle oči in spoznali boste, da »<>. kdor se piknika ne udeleži. Vas je bila veČina popolnoma tin ¡Isto velja tudi za oddaljene člane, palno poučena t» Socializmu. Pre-1 J«»*e£ Lavren.čič, tajnik. pričali se boste, .da ne more biti - delavec, ki hoče sam sebi dobro, j NAZNANILO, nič druzega kakor socialist. Na redni seji društva "Dobri krov tal; nekatera poslopja bodo Pozdrav vsem zavednim tlela v-' bratje" št. 38*8. D. P. Z. v Bri- dolga tretjino milje. Veljale hočem! . • dgeport, O., je bil za tajnika iz- do 5 miljmtov dolarjev in so pre j Paul Peklaj. voljen sobrat Frank Androjna. računane za tritiaoč delavcev. cork tip CIGARETTES T* v* lisoci kade Vv NEBO ZAKAJ? Tobak-najboljii Sestava-izvrstna Kajenje-hladno Okus-poln Duh-izboren Izdelek-popoln prodaja se povsod Kuponi o vsaki škatljici veljajo za denar ali za krasna darila Piiite po katalog daril Nebo Department 95 First St, Jersey City, N.J. P. Urilari Ce. Iac~ Ea»MiiU 17T>. CoffM Milt. 140 «bul« ruuputtf. H»hway Aut«matie Lighter. 75 wbokcuupona 'ktm Fàjbt-day Alarm Qoek. 275 trbolc coupooe James F. Slephia, predsednik. Chrisllaa K. Halleck. I. podpreti* Lmaouel Berauek, II. (K>dpr«di. A doli J. Krasa, blagajnik. . Ameriška Državna Banka * 1825-27 Blue Uland Avenue, blizo 18-»te ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 nnPDTn- Pondeljek in v četrtek do 8i zvečer UlirnlU« vse druge dneve pa do 5£ popoldan. Poiiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je dolomiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.> * Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljatve garantu ane. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Za^ grobu in njenimi podružnicami. Poiiljauio denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleiko in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. keganu, Kenonhi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobrnznano k<>-slllno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Place, n« 1625 S. Racine Ave., ter se jim priporočam za obilen Žrtve tornada. i Cenjenim rojakom priporočam. Iz Liti le Kock, Ark., poročajo:'da kupite tobak in slaščice v Število ponesrečencev v sadu jem moji prodajalni. Vedel bom Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki jc = Narodna Tiskarna = Z14C-M Blue lalaad Avenue, Chicago. II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba. Emil M. Markich, 5306 Butler St. Pittsburgh, Pa. (20-7 Advert ;; Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, »♦♦♦♦»»♦»»»»♦+oee»e»oe»»eoee»ee»»e»»e»e»eo»eooooooooe o j^ADAR potrebujete druitvene po-* trebičine kot zastave, kape, re- ¿alije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano, ♦^»•»»♦♦eeeeeeeeeeeseeeeeeseseeeeeeeeeeaeeeeeeeieeeeê Nesreča na železnici. Iz Cantona, Obio, poročajo:■ T»4! litično, da bomo vsi eden, kg pri- društveni piknik na Pari Avenue. osebe so bile ubite, ko »je H. jurtl- de l>oj za naše pravice. Prilike z," Začetek ob 1. popoldan. Vstop- ja zjutraj tovorni vlak na nekerrt je. ^inTMNATIONAL BO 75e. Dame so pro- križišču zatlel v avtomobil. Vlak nTAT.TBT najbolj Üb aodallrtUnft revij v angleškem jedku v Amerl- CIALIST RKVTEW." — Iihaja mesečno in stane $1.00 na lata — Naslov: Int. Soe Revi«w, Ml ■ Ohio 8t, Chioa^o, JU ■ t -------------—- Moderno urejena goatllna VTLLAOE INN a prostranim vrtom sa ialala MARTIN P0T0KAR, Ogden Are., bliio cestno iali ike postaje, Ljona, HL Telefonska fttev.: 224 m. EdinI slovenskl pogrebnik MARTIN BARETINClC . 324 BROAD STREET Til. 1475 JOHNSTOWN. PA. Dr. Richtir's Pain Expeller is revmatltae bolečine, sa bolačloa otrpnelostl pH» pov la mlile. Pravi s« dobi le « zavitku, kot van kal« U «lika. N» vsemita ga, ako nima na zavitk« nate trftne anaaa ke ■ Sidro. 25 in 50 eentov ^ vseh leksrnsk, »'. pa naročite si aa ravnost od F. Ad.Bichterft.Ca 74 80 Washlagtoe atroet, Now York, N. 1 CARL STROVE® Attorney at Law Zssteps sa vseh todiééik. öpecialist za tožbe v odškodnino kih zadevah, fit. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 30M Dr. W. C. Ohlendorf, M. D EdravalS sa aotrsaje Soleeai ta raaocelalk. fcodrovoiiko praiokara braaplaèae—pta teli j« le sdravila 1924 aiua Iaiaa« Ave., OticafO. Ur od u je od 1 do S po Cd.} od T do • «večer. Isvoo Ohieof vo4i bolaiki aaj piAajo aleveaoko NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia gTafofone in slovenske, ter drugo jezične plošče. Pišite po cenik! ANTON J. TERBOVEC, P. 0. Box 1 Cicero, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen salun II 480 (RAID AVE., KENOSHA, VIS, Tetofon 1199' SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $f»00, 41.000 ali $1.500 posmrtnine. Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev tri. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. MODERNA KNIOO VEZNICA Okusno, hitro in >rpetno deli ca privstnike in društva. Spreja mamo naročile tudi izveu ineate Imamo modeme stroje. Niak» cene ln poltena postrežba. BRATJE HOLA«. 1653 Bine lalaad* A v*, (Adver) Beseda znanstvenika. V lekarnah ! Cena $1.00 Arinen«! (tnutier, «Mhii fraiirnskejju instituta in avtor /.namoiiiteKtt 'b'l» o reditnosti, j«' ra/ln^at m«*