Številka 30. n. leto Pavšalni franko.v dr*avI V Ljubljani, dne 29. julija 1920. == Cijena u prodaji 1 K 50 ra. ■ ■ Nas Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata ' . . . . K 72*— Polugodišnja * 36*— Četvrtgodišnja , 18*— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. == I^ena y npo^aja 1 K 50 e=s=s= Ham r.iac Ha.meH ce^imvHO csaicor veTBpTKa. I'o^mmfca npexmiaTa . ..... K 72 IIoajTOAiruitta ••...»** „36 HeTBpTro^nniaa . . 4 * • • » *18 3a HHoseueTBo Ao^a-ra courrapEBy. Oraaca no TapH(j)H. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži mamk. Dopise v laiinici in cirilici sprejema lc podpisane in »adostno trankirane. Rokopise je pokljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. * Zagreb Razvraćenost parlamenta i činovničke pitanje. Nije nas posao, da politiziramo, ali je naše pravo, da kontroliramo rad onih, koji obnašaju čast, da nadziru narodno dobro, te da stvaraju napredne reforme za ojačanje narodne snage j proširenje njegovih političkih prava. Jer mi. Srbi, Hrvati. Slovenci, mi smo Jugoslavija i mi se moramo brinuti, kakova se politika vodi u našo! zajedničkoj otačbini. To se pravo kontrole pretvara u dužnost, kad javni život postane vrtlog političkih trzavica, kad parlamenat jedanput izgubi ugled radi unutarnje stranačke nesnošljivosti, j kad se zastupstvo naroda prometne u karijeru za političke špekulacije. Takav ie čas sada nastupio. Nećemo se upuštati u finese diplomatskih spletaka i posve nam je svejedno, kojoj družbi pripada onaj nesavjesni stranački elemenat, koji je izazvao krizu. Mi znamo samo to, da su u ovim očajnim trenucima, što ih država proživljuje, sve stranke morale imati toliko uvidiavnosti. da se mediu-sobno nagode i potpomognu, a ne da iz bolesne pohlepe za isključivom vlašću sad jedna, sad druea izrabliute svoiu časovitu premoć, i da ruši ne samo režim mrske joj frakcije, već s njime i nadu državljana u mirniju budućnost. Parlamenat, u kojem ima zastupnika bez stida i bez ika-lcovih političkih načela, razvraćen parla-raenat, koji nije sposoban za nikakvi sustavni rad, nije samo opće narodno zlo, koje mu uništava svaki ugled u stranom svijetu, nego je ujednom i trajna opasnost Političkoj slobodi u unutarnjem životu zemlje, a bez te nema ni ekonomskog razvoja ni kulturnog procvata. Živimo u doba sićušnog rada i grdne političke pokvarenosti. privikli smo re-3* zicniranom indiferentnošću susretati i brutalnu silu i plitku frazu, ali nas je ipak osupnil neprikriveni cinizam vlade, kojim $u ona i njeni rivali inscenirali najnoviju krizu. Kad se je naime stranačko takmenje raskorlačilo u orgiju najnižih strasti j bezumne mržnje, kad je svaki povod bio dobar, da se prije izbora za konstltuantu zakapari oblast i fizička sila države, onda su se vodeće ličnosti poigrale političkim pravom jednog dijela javnih namještenika i upotrijebile ga kao loptu u svom diplomatskom nogometu. Zaista nečuveno. Bilo je sasvim neukusno i nepotrebno u službenim organima lavliati. da je taj povod krize samo naočni, jer da je narinuto pitanje sitnije, sporedno, a glavni, maskirani povod da nije etički, nego stranački razlog. Oni, kojih se to najviše tiče, oni to predobro i sami znaju. Ili zar su javni namještenici mogli povjerovati, da je vlada, premier koje je izjavio, da se či-novničko pitanie ne može raspraviti, jer pragmatika nije uvrštena u radni program sadanjeg narodnog predstavništva, da će ona takvo sporedno pitanje, kakvo je njoj pasivno političko pravo učitelja, učiniti predmetom povjerenja prema sebi? Vlada, koja je izjavila, da će doskočiti u nebo vapijućoj Činovničkoj bijedi samo u onom slučaju, ako ministar financija za takve izdatke bude našao pokrića? Ili su javni namještenici mogli možda povjerovati u čestite namjere onog. koji ie imajući vlast u rukama pozatvarao vodje njihove organizacije j ugrozio sam opstanak te jedine zaštite činovnika pred nasiljem odozgo? Zar zbilja još ima ljudi, koji misle, da je javni namještenik slijep i gluh, da je oii jedini, koii hoće i u ovo slobodno doba i u slobodnoj zemlji ostati rob? Istina, on je danas još poslednji mučenik. koii šutke žrtvuie sebe in svoie za unapredvenie i dobro države. U miemu još uvijek tinja kategorički imperativ, te i ovako materijalno ruiniran ostaje čovjek, koji u velikoj većini savjesno vrši svoju službu, ali i on se u bijedi radnog dana protukao do vlastitog nazora o nepravdi, koja ga tišti, i o načinu, kojim se ona dade odstraniti. On danas zna. da je svrha vlade dobrobit naroda, da je mjerilo za njene čine javna korist, i da ona postupa protiv svog vlastitog opstanka, kad radi protiv ekzistcncije svojih činovnika. On je svoje zahtjeve ograničio na najpotrebnije za sam opstanak i slobodno disanje, i uza sve to vidi. da vlada mimo njega prolazi nehajem, koji graniči na vandalizam. On pod moralom razumijeva rad i odvraća se s gnjušanjem od anarhizma vladajućih krugova. koji ništa ne rade, te svojim primjerom djeluju na mase upravo rastvorno, negativno. Nekad je on puštao, da mu vlada kao neka ruka odozgo, s vrška, upravlja životom, no danas je i on obuzet zdravim, demokratskim duhom, sud se njegov zaoštrio. i on otklanja uplitanje te maćuhin-ske ruke. U njemu se razvila stvarajuća snaga opozicije, koja sad iznosi na svijetlo sve, što je odavna klijalo na dnu njegove duše. To znači, da se danas u njemu po-čima afirmirati uvjerenje, da se od takve vlade nema ničemu nadati i da jedini put, kojim se njegov mukotrpni život može) olakšati, vodi preko samostalne, organizk rane ^akcije. Što razumijevamo danas pod uvjes-renjem? Energično zastupanje svoje ideje* Ljudi pasivne snošljivosti su danas mrtvej duše. Svijesni javni namještenik napušta’ političke stranke i strančice, te stupa a svoju stališku organizaciju, da poput rad-i ničkog proletarijata dodje vlastitom sna-* gom do upliva i moći. Organizacije sut koncentracije energije, one su sabiralište aktivnih ličnosti, svaki pokret organizacije je mobilizacija agilnih sila za izvojštenjet koieg orava. bilo to sad čoviečieg. gracN janskog ili političkog. Dovodi li to do uspjeha? Pogledajmo na živom primjeru: Poslednjih godišta prešao je privatni činovnik i ručni radnik uslijed sustavnog, organizaciiono zaštićenog povišivanja svojih plaća u razred malogradjana, dapače maloposjednika, a činovništvo je nehajem države do kože iscrpljeno, postalo! nova sirotinja. Niie vjerojatno, da bi duševni proletarijat, kako se činovništvo voli nazivati, bio manje solidaran, manje kolegijalan, i da ne bi bio kadar stvoriti isto tako silnu organizaciju u zaštitu svojih vitalnih interesa kao što ju ima radništvo. I socijalizam je konačno samo pitanje kruha i plaće. Klika naših dana traži od svakog ono, što je kadar i daje svakomu prema njegovoj potrebi. Dragim riječima: država ne smije od svog namještenika samo tražiti, da bude valjan, nego mu mora pružiti i sve ono, što ga ide. Ako pak specijalno birokratski duh zavlačenja činovničkog pitanja rabi vladi za pletenje biča, koji bi imao resiti izborničku žaru za konstituantu, onda neka zna već ‘sada, da će svijestan činovnik dati svoj glas samo onom. koji će nm svojim karakterom i dojakošnjim javnim radom pružiti jamstvo, da će mu osigurati sva njegova prava, ili ako to neće; moći, da će bez oklijevanja položiti mandat. SaJ, kad smo mecljusobno u svojoj zemlji, sad smijemo vladu indirektno pitati1 ovo: što mali čovjek ima od toga, ako mu dnevice pripijevaju, da je njegova domo-: Stran 2. ----------------1----^ - , /vina ve/Rka i lijepa, kad je njegov vlastiti (dom tijesan, kad su on i žena ran prignječeni brigama, i kad njihova djeca u nestašici moralno i fizički propadaju? Cinov-pištvo Vam blagodari na ovakovoj lirskoj politici. Ova vojska malih, jadnih, tužnih, Ugnjetenih, ovaj nepregledni niz nove sirotinje traži susretljivu i brzu pomoć. Njima ne trebate pričati o potrebi životnih jdeala. Jer oni več odavna žive više od savjesti nego od ičega drugog. Njima nemojte deklamirati o teškim dužnostima onih, koji su na vladi i o neotudjivim pravima sirotinje, koja ima čast tegliti gospodska kolica. Nemojte im pokušati zasužnjiti savjest jeftinim argumentom, da Je slobodu pojedinca dozvoljeno žrtvovati državnom autoritetu, koiecra su anarhizam i korupcija njegovih političara, ministara I vlada do temelja uzdrmali. Ideal javnog namještenika je danas: postati duševno i materijalno neovisnim čovjekom, a to je najzad Ideal čitavog naprednog i radinog đSela čovječanstva. Vlada i protuvlađa —* sretnih li nas! r~* razjurili su parlamenat u času, kad se Je fcnajo početi uredjivanjem obećane r*o-boJjšice za žrtvama blagoslovljeni činov-nJCki stalež. Krivci ove javne sablazni ne mocru se ničim opravdati, i svaki bi takav pokušaj s njihove strane odjeknuo samo ironičkim pljeskom u redovima stradajočih 9 prevarenih. Mislili smo. da će novi ži-VOtni poredak, s potpunom mogućnošću kulturnog razvoia i zbližemia. baciti novo. krepko sjeme n ratom preoranu zemlju. JJmjesto toga su stranačka trvenja ostala Stvorene rane na našem narodnom orga-mzmn i s njih teče bez prestanka naša najbolja krv, naša najjača snaga. Došlo Je novo doba, ali naši političari ostali su Oni fetl Kadgod se toga sjetimo, podilazi nas neizreciva gorčina i neznamo, bi li se smijala ili zaplakati. Jedno pako znademo stalno: da će doći dan razračunavanja, pa ako ga i ne dočekaju pojedinci, dočekat I6e ga narod sav. jKANJROSTAN (Ljubljana): Saniranje! iM 23. Štev. „Našega glasa“ z dne HO. Janija 1920 napovedani občni zbor „Hranilnega in posojilnega konsorcija prvega splošnega uradniškega društva v Ljubljani" se je vršil dne 19. junija t. L po statataričnem dnevnem redu. Overjen sem. da zlasti mlajša uradniška eeneraciia ne ve. da ima slovensko »radništvo v Ljubljani — si licet parva cotraponere magnis — svoj lastni „denarni zavod". Zategadelj sem prvotno nameraval poročati o zborovanju tega društva z namenom, da bi na podlagi številk in drugega statističnega materijala, nanašajočega se na poslovanje in uspehe te zadruge v pretečenem poslovnem letu, zainteresiral širše uradniško občinstvo za ičo našo važno gospodarsko institucijo. A itako nekako spotoma sem se premislil m se izognil kopici suhoparnih številk, ki se navadno kaj rade prezro in se ravno vsled tega njih namen, da bi učinkovale, ponajveč ne posreči. .Veliko važnejše in nujnejše kot bi BSo namreč samo malo poagitiranja za gornji naslov, se mi zdi ravno v tem času. ko so se tudi v vladnih krogih začeli intenzivneje baviti z „uradniškim pitanjem", da izrabim priložnost ter sprožim diskuzijo o velikopoteznejši akciji. Gospodarski In socijalni položaj urad-ništva je — ne prikrivam si tega! — skrajno obupen. Predvojne gospodarske hibe, vojne posledice, nekonsolidiranje povojnih razmer — same rane na našem telesu, ki nam resno ogrožajo eksistence. In kakor nismo temu kriv! mi, tako nam tudi nihče ne more očitati, da se nismo skušali izmotati iz preteče propasti. Kajti že po prevratu smn napeli vse svoje sile za smotreno, ustvarjajoče delo. In če nepristransko motrimo to or-ganizatorno gibanje, se lahko s ponosom oziramo naokolu po naših utrtenih obrambnih fortili. Za neštevilnimi strokovnimi organizacijami rastejo kot gobe po dežju naše konsumne zadruge. Vse se zgrinjajo v močno celoto, kakor v nepredirno žično ograjo. In pri pregledu teh gospodarskih trdnjavic, veselih prič uradniškega pokreta, lahko presojamo, kaj imamo in česa nam še treba. O. nismo še pri kraju! Še niso strnjene vse naše vrste. Niso še koncentrirane vse naše delovne sile. Ali se hočemo zadovoljiti s trohico doslej deseženih realnih uspehov? Odpira se nam široko polje novih vprašanj, ki nas morajo zanimati! ^a problemom, kako odpraviti dracrnlo. ki kakor mora tlači široke ljudske plasti, najobčutneje pa stalne nastavljence. stopa na plan z neodoljivo silo problem razdolžltve javnega nameščenca. V milijone gredo naši dolgov!. Žalostne ostaline, kot nagrobni spomeniki, se mi zde iz bivše, mogočne, a nemoralne in nesocijalne avstrijske monarhije, države „Rogobvari" — in „des glilnzenden Elends". A bilo kar bilo. Za nas je dandanes eno glavnih vprašani: Saniranje! Kdo, kako m kdaj nai zasnuje in izvede saniranje? Kar se tiče časa, ne more biti za to boljše konjunkture kot je sedaj. Naše uradništvo ima največ svojega dolca pri večjih kreditnih zavodih na Dunaju in v Gradcu, to je za nas sedaj v inozeffi-stvu. Ker je kurz nemško-avstrijske krone znatno padel in dokler ima naša krona tendenco stalnega dviganja, ne smemo prav nič odlašati in moramo gledati, da ta ugodni položaj izkoristimo. A kdo naj to izpelje? Država? Seveda, z moraličneca stališča vzeto, bi bila edino njena dolžnost, zavzeti se svojih uslužbencev m to že v lastnem interesu. Kajti le gospodarsko neodvisno in gmotno dobro podprto uradništvo je zanesljiva podpora državi in se sme v resnici imenovati državo vzdržujoči element. A biti optimist bi bilo kaznivo. Izročiti se transakciiskim družbam bi značilo v največ slučajih le premembo upnika in to rado na slabše. Ne preostaja drugega, nego edino možna, četudi trnjeva, a preizkuše na pot samopomoči. Po njej torej korak dalje! Naše zadružništvo ie treba izpopolniti in poglobiti. Pritegniti moramo k delu vse, ki še stoje ob strani. Novo ledino je načeti. Čaka nas nov delokrog — denarno zadružništvo. Že je padlo geslo: „Uradniško banko hočemo!" „Ranžijske banke bi bilo treba!" Že se je v gotovih uradniških krogih resno razmotrivalo vprašanje, da li bi ne kazalo „Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani" preosnovati v bančno podjetje. Vse to lansiranje pomenja gotovo znamenja, da so naše življenske in socijalne pri- like prešle v akuten stadij, ko se morat kaj ukreniti m sicer prav kmalu. Ampak z bankami ne pojde! Take vrste podietia so silno draca. Naš dena® bo vedno boljši in vedno težje ga bo dobiti. Nič čudnega ne bo, ako bodo prt personalnem kreditu banke zvišale obrestno mero na 12—15 od sto. Uradništvo bi prišlo z dežja pod kap. Držimo se torej raje tega, kar že imamo in to primerno uredimo! Zato pa konsorcija ne smemo izpustiti več iz kombinacije, In bom v nastopnem dodal svojim izvajanjem nekoliko zgodovine o nastanku in ustroju hranilnih in posojilnih konsorcijev s posebnim ozirom na pomen in vlogo, ki naj bi jo imel „Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani" za slovensko uradništvo. J. Z. (Maribor): Za pravo svobodo. Skoraj nimamo besede, ki bi se že poldrugsto let bolj zlorabljala, kakor je svoboda. Izza francoske revolucije so 'o pričeli naglašati. in naglašali so jo do dandanes. Svoboda tiska, govora, vesti so najvažnejše pridobitve franc, revolucije, pridobitve, ki so jih v Avstro-Ogrski im Nemčiji do poslednjih let prav tako zatirali in nasilno kršili, kakor v Rusiji. Leta 1848 so odpravili roboto in vpeljali svobodno obrt in trgovino. Graščaki so izgubili mnogo pravic, pa so se otresli tudi mnogih dolžnosti, katere ie moral prevzeti osvoboieni kmet S svobodno obrtjo in trgovino smo si uničil! domačo obrt (platnarstvo, strojarstvo, lončarstvo i. dr.), med nas je prišel tuj, manj vreden in primeroma drag fabrikat. Domačih tovarn si nismo znali samf ustanoviti, ker je svobodna trgovina preplavila trg s tujimi izdelki. Ob svetovni ' vojni ie nenadoma prenehal dotok teh izdelkov, in ker sami nismo imeli, od drugod pa nismo ničesar dobili. Je obrt ia trgovina stagnirala, draginja hi lakota pa je rastla. Po svetovni vojni smo se osvobodili nemškega trgovskega in političnega vpliva ter ga zamenjali z vplivom — antant e. Mesto od bližnjega soseda dobivamo sladkor, netrolei in fabrikate od daljnega antantarja. k? pa tudi ne da ničesar zastonj in ker je pot daljša, je tudi kupčija dražja. Nekaj podobnega se obeta z agrarno reformo, ako ne bo izvede..a razmeram primerno; dandanes so časi taki, da se mora vsaka država kolikor mogoče gospodarsko osamosvojiti< to pa ne pomeni samo lastnega poljed 1-stva, temveč tudi svojo Industrijo in trgovino. Medtem ko svobodna obrt in trgovina nočasi uvalata tuie elemente med domače ljudstvo, deluje svoboda tiska in zborovanj neposredno. Pisec teh vrstic ve, koliko je škodovala preveč odkrita gostobesednost v središču Slovenije obmejnim razmeram ob prevratu 1918—19. Marsikdo jc mislil, da se ga sliši samo od Ljubljane do Kranja, pa so čitali Jere-mijade in tirade naši nasprotniki bolj od nas samih — in so se po njih ravnali. —' Tudi razmeram v zasedenem ozemlju naivna gostobesednost več škoduje, kakor koristi. Moderna svoboda dviga domačina brez razlike na stan v korist nje* mu in domovini, skrbno pa zapira pot nepremišljeni čenčavosti. ki je jaKo poceni, a nas more stati — svobodo samo. <— V resnici svobodni bomo le tedaj, ako [bo ustava kakor skrben oče Čuvala naše Smetje in brzdala našo preodkrito besedo. Pretirana svoboda nam je pokvarila tudi smisel za hrambo domovine. Brez resnega in zvestega vojaka je država tako malo vredna, kakor brez resnega in zvestega uradnika. Kake ideje pa se širijo danes med ljudstvom! Skoro bi rekli: hvala Bogu, da ima ljudstvo samo več okusa in razuma od njegovih učiteljev; kajti, kaj bi bilo s pojmom države, ako bi se dobesedno izvajale ideje, ki jih prebivalstvo čita dannadan v člankih m brošurah vedno številnejših strank. Isto velja o svobodi govorjenja: nasprotnika se obdela kakor smrdljivo cu-pjo; ne obdeluje se pa njegov program, itemveč najraje njegova preteklost in konec obdelavanju narede — porotniki. Kako je ž njimi, vemo vsi. Od 20tega do 60tega leta se ukvarja jurist s §§, končno mu pa vaški posestnik prečrta račun večtedenske razprave. Pri takih razmerah se bodo umaknili y zasebno življenje vsi resni sloji, in na površju bodo ostali, kakor pri kipečem vinu: tropine, pajki, mušice, in sempatja vrh bedna celo kaka miš ali podgana! Pretirana svoboda škoduje tudi j a v-n i upravi, zato smo se s tem člankom !tudi oglasili. Med našim uradništvom imamo častivredne može. ki so vse življenje in vse svoje moči posvetili edino državi in svojemu poklicu. Taki gospodje poznajo komplicirani državni sistem, kakor mehanik Strojevo kolesje; kako pa naj delajo, ko imajo nad seboj politika-nestro-kovnjaka. ki v 99. slučajih o svojem resorju nima ne samo pravega, temveč nobenega pojma. Njegova „smer" in stranka mu je alfa in omega vsega stremljenja! Država sama ima stotine nalog, ki Jih izvedeš le v teku desetletij, na pr.: pravilna izpeljava želfeznic, razdelitev okrajev, poštne in brzojavne službe, urejanje rek, uvedba pomorskega pro-jneta, porazdelitev industrije, vpeljava 'državnih institutov: tiskarstva, grafike, vojaške kartografije, orožarstva: gradba javnih poslopij, ladjedelnic, strokovnih šol za mornarico, gozdarstvo, rudarstvo, trgovino, sicer bomo imeli lasten denar, a tiskali ga bodo v Pragi in Parizu: lastne lokomotive, a kupili jih bomo v — Ameriki; lastne ladje, a naredili jih bodo Francozi. In zgodilo bi se to. kar se je zgodilo ob svetovni vojni, kjer niso stali na lastnih nogah: dovoz je prenehal in življenje je obstalo. Kako naj pa vse to dosežemo, ako $e smer vedno menja, osebe vedno spreminjajo. in eden to podira, kar je drugi pričel: in to zida, kar je prejšnjtpodiral! — Na v s e to naj misli naša ustava in naj bo taka. da bo dovoljevala svobodo razvoja, ne pa svobode razdora ; svobodo strokovnega dela in nadziranja, ne pa nestrokovnega prepiranja in razdiranja. 7ouariši: Agitirajte za „Naš Giasa < Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove *■"" naročnike t ..- FILIP KORENČAN (Ljubljana); Carinska uprava. (V odgo vo r) V glasilu radikalne stranke, v beograjski „Samoupravi" z dne 5. in 6. t. m. beremo uradni odgovor generalnega direktorja carin g. S. R. Kukića, ki se obrača tudi na naš list in ki naj bi nam kar z enim mahom zaprl sapo in potlačil vse pritožbe proti carinski upravi. Tem pritožbam je dal parkrat dušica tudi naš list. Dober znak se mi zdi, da se je končno vendarle oglasil glavar carinske uprave.' Žal, da skuša z argumenti le opravičiti svoje dosedanje poslovanje v carinski upravi. Sodeč po tem, kar je napisal v članku z naslovom „Jugoslovanskem Llovdu«. vidim, da si člankar kot šef carinske uprave še vedno domišlja, da je postopal povsem pravilno in v zmislu obstoječih predpisov o carinstvu. Rad mu priznavam, da on sam morda ni zakrivil vseh nedostatkov in krivic, ki se uganjalo v carinski upravi: konstatiram pa, da vsi grajani nedo?t«tki istinito obstojalo daljte in tia se niso odstranili! Trgovstvo, industrija, naše uradništvo, naši potniki, naše železnice, naša podjetja občutijo še vedno gorostasne šikane, ki jim jih prizadevajo carinarnice in njih organi. Razmere pri carinarnicah so neznosne za vse one, ki imajo ž njimi opraviti. Prva dolžnost g. generalnega direktorja je torej te razmere odstraniti! Namesto pričakovane remedure smo dočakali zagovor zmed. kaosa in krivic, ki naj še dalje vladajo v carinski upravi, ker to zahtevajo nekaki — predpisi. Ako je temelj, na katerem stoje carinska uprava, slab, naj se odstrani in zameni z drugim, boljšim; če so predpisi neumestni, starokopitni, zavirajoči, krivični, naj se premene z jasnimi, umljivimi, modernimi, objektivnimi! Da sam šef carinske uprave jaše na teh zastarelih predpisih ter zagovarja in opravičuje svoje postopanje ter se trmasto brani reform v modernem in potrebam razširjene Jugoslavije odgovarjajočem smislu, le višek konservativne starokopitnosti. Raiši nego njegov medli zagovor preperelih carinskih predpisov bi čitali velepotezen. moderen osnutek predpisov za carinstvo. Nov zakon novega duha si želim, zakon, ki ne bo ovira! in gulil trgovine in podjetnosti, temveč bo imaioč pred očmi interese fiskusa, uvajal svoboden razvoj trgovine in industrije ter ne bo več sekatura za vse nesrečnike, ki imajo opraviti s carino. Tega smo pričakovali od šefa carinske uprave, zato nas njegov popravek v „Samoupravi" ne more zadovoljiti. Da tudi naši čitatelji spoznajo vsaj glavne točke omenjenih pojasnil, naj jih tu navedem na kratko: Prvi del popravka se obrača proti trditvi' „Jugoslov. LIoyda“, da generalna direkcija carin pri razsojanju carinskih krivd ne postopa po sklepu ministrskega sveta c. št. 1071. Ta sklep pravi: ..da ic od splošne upotrebe (primene) carinskega zakona izvzeto preiskovanje (izvidje-nje) in razsojanje v carinskih krivdah, ker to po prejšnjem zakonodajstvu pri-stoja posebnim oblastvom." G. generalni direktor trdi, da so ta „posebna oblastva" Po „prejšnjem zakonodajstvu" (ne pove pa. po katerem? in če je to. menda srbsko zakonodavstvo bilo že razširjeno na vse kraljestvo?) edinole carinarnice, ge-; neralna direkcija carin in fin. ministrstvo!! Na tej trditvi konstemira nato vse svoje dokazovanje. Ali je tako razlaganje ministrskega sklepa po šefu carinske uprave tudi avtentično in pravilno, o tem bi mogel sklepati samo ministrski svet. Ako je trditev g. Kukića pravilna, potem je bili sklep ministrov — milo rečeno — nepotreben in nonsetis. Tertium non datur. Značilno je pa argumentiranje g. ge-< neralnega direktorja, kako so finančne direkcije postopale v tem pogledu v bivši Avstriji. G. Kukić trdi, da „so se v kriv-dali zadovoljevale z vplačilom M?, ^s, V« atd. zakonitih glob. kakor se je pač pogo« dllo. pod pogoiem, da se okrivljenci odrečejo vsaki pritožbi." To čugovito posto panje, pravi, pri katerem se je prezirala! vsaka zakonita podstava, a se je pogajalo in delilo milosti, je najbrže imelo velik političen nomen v dobi bivše avstro1-ogerske monarhije itd." G. direktor je nasprotno drakonsko strog ter zahteva, nal se zakon uveljavlja do — pičice. Tega zakona pa ne smejo uveljavljati prejšnja! oblastva — fin. direkcijam, kakor, smo videli, ne zaupa! — pač pa posebna „pristojna oblastva po prejšnjem zakomo-dajstvu", t. i. carinarnice! Veleznačilno je tudi. da g. generalni direktor ne veruje, da je borba proti nedostatkom pri carinarnah borba trgovstva, industrijstva, prometnih podjetij proti — zastarelosti in neumestnim šika-nam, nego patetično vzklika: „Malo ie čudno, da se moglo naći branilaca ovakve radnje i da ste se Vi mogli javiti u toj ulozi. Oni, koji su Vas služil* obavještanjem i možda napisali sve ove optužbe, na koje ste Vi samo stavili svoj pot-< p i s, — mogli su i ma t i nekih! svojih ličnih i posebnih razloga, kad su ustali p r otiv, »bezakonla« gen. div. carina" Tu sumniči, da je ta direkcija merela! nekim takim obvestilcem pokvarila veselje nad že izvršeno razdelitvijo globe, ki se je vplačala pri neki carinski krivdi ker se je razsodba razveljavila. Ves boj proti nedostatkom v carinsS upravi zvrača torej g. Kukić na nizkotno! sebičnost človeka, ki je baje le iz pohlepne maščevalnosti obveščal časopisje, zaH to. ker generalna direkcija nekoga ni obsodila radi carinske krivde ter moral dotični ovaduh vrniti že vžepljeud! nagrado! Tak način zagovarjanja car. nečnve-nosti se nam zdi nevreden in nedostojen moža. ki načeluje naši carinski upravi. Saj mora biti vendar izključeno, (fe bi zalotilec oreiel in vtaknil v žep globo* še predno se je dotična „krivica" končno-veljavno dognala! če pa je dandanes 'caj takega mogoče, potem se ne čudimo rajnim zlorabam, očitni podkupljivosti in 1nravitelistvo« lemati ozir na »posebne usluge«. Kako ie to razumeti, vedo najbrže naibolie oni. ki se nahaiaio ovi pravi-telistvu (po naše = pri koritu), ako grc za nagrado kakšnemu svoiemu posebno »zaslužnemu« podrepniku. 8 78. »Nikđo ne srne uživati pokojnine v tuli državi, v kateri se misli stalno naseliti, brez knezovega dovolienia. Će bi se oa dovolilo, da srne uživ&Jš oenziio v tuiini. kier se ie stalne aastoFdl. se mu odbile 10%.* Ne uvidevamo pravega razloga, za-kai bi uradnik ne mogel uživati svojih priđoblienih pravic in zaslužene pokoini-ne. ako se preseli iz katerega koli vzroka v krai. ki ni v naši, državni oblasti, sai si za izselieme mora poorei priskrbeti potrebno dovolienie, ki se mu iz tehtnih vzrokov lahko vsikdar odreče. Malenkosten se nam vidi tudi odbitek od penziie ki pomenia nekako kazen za izselitev. § 79. »Pokojnino se izgubi: 1. v primeru smrti, en mesec dni od dneva smrti kakor tudi plača pri aktivnih uradnikih; 2. ako stopi upokojenec v državno službo, domačo ali Inozemsko: 3. ako ie bil obsoien zaradi zločinstva ali na zapor dalie nego eno leto, ali zaradi onih prestopkov in izstopkov. zaradi katerih aktivni uradnik izgubi službo (§ 53.). ali ako ie niegovo vedenje tako. da služi v lavno pohujšanje (sablazne) in sramoto uradništva. v katerem posled-niem primeru se isti izroči v sodbo disciplinarnemu sodišču.« Pri tet določbi ne moremo razumeti zakai se velikodušno pušča pravica do penziie vsem onim. ki so bili obsoieni na mani nego eno leto zapora, dočim sme po drugih paragrafih »pravitelistvo« za morda neznatne disciplinarne pregreške uradnika kraikomalo oropati niegovih pravic ter ga postaviti na cesto, ne da ib za ta svoi korak bilo zavezano prašati kako za to postavljeno disciplinarno oblast. § 80. »Ce bi upokojenca obsodilo domače sodišče zaradi deistev doorinešenih za časa. ko ve bil v službeni dolžnosti, se uradniku tudi v tem primeru odtegne oen-ziia. ako bi se obsodba pri aktivnih uradnikih glasila na izgubo službe.« Izgubo službe more torej izreči le redno sodišče. § 81. »Za družine uradnikov in upo-koiencev bo poskrbela država z ustanovitvijo udovičneea zaklada, o čemur se določilo ima smatrati za ustavni del tega zakona.« § 82. »Uradnik, ki po obsodbi disciplina rnega. sodišča ali vsled odredbe (aktom) ministrstva izgubi službo, ne sme. ako ni sorovel pet let v službi, tudi na-dalie plačevati v udovični zaklad: če ie oa dovršil oet let službe, ima pravico še dalie Plačevati v fond. ako se v teku šest tedniov. od dneva, ko ie službo zgubil, pokaže. da bo ulaval v fond ter resnično lame ulagati. Će oa ostane samo pri ob-jiubi. toda ne začne daiati uloe. ali če lih ie začel ulagati, pa s tem prenehal in tako oodališal šest mesecev, izgubi pravico do daljnega ulagania.« »Polaganje ulog se vrši nepretržno za ves čas kakor pri uradnikih, ki se nahajalo v službi. Niti orvim, ki niso doslužšli pet let, niti drucim. se uložene uloge ne oovr-ncio.« Tore! odpuščenim uradnikom se vendar nripozna ena pravica t. i. — olačeva-nie ulog v fond. ki se mu'pa ne povrneto. § 83. »Ta zakon stopi v veljavo dne 1. marca t. 1. (1864.).« § 84. »Prejšnji zakoni se razveljavijo.« ćutilj smo se dolžne, podati našim čitateliem zakonske predpise, ki ureiato pravno in službeno razmerie iavnega uradništva v Srbiii ter predočiti hm zlo. ki nas čaka ako se ti aniidituvialni pred- pisi nespremenjeni preneseio na vso jugoslovansko državno ozemlie. Nai bi ta zakon bil našim organizacijam. Osrednji zvezi, posebno pa vsakemu posameznemu Slovencu in Hrvatu glasen memento. — kako ne sme izgledati bodoča službena pragmatika za jugoslovanske državne uslužbence’ — Vestnik. POZOR! S 5. avgustom t. 1. se ustavi dopoši-Ijanje „Našega Glasa“ brezpogojno vsem onim. ki naročnine niso še plačali za in-clusive lit. četrtletje, t. j. do konca septembra t. 1. Mi moramo tiskarni plačati list sproti ter nas stane vsaka posamezna! številka 1.08 K. Zato ne pošljemo lista nikomur več brez vnaprej plačane naročnine. Uprava. S 5. augustom o. g. se obustavi do-šiljanie »Našeg Glasa« bezuvjetno svima, koii ioš nisu platili pretplate za iuclusive Hl.četvrteodištc. t. ?. do konca septembra t. g. Ml moramo tiskari plaćati list iivllelc uuaored te nas stane svaki ooiedini broi 1.08 K. Za to nećemo poslati lista nikom« više. ako unapred ne plati pretplate. ^ U sabirnim arcima, što nama ih uno-slaše S. J. N. u Zagrebu, označiše naopako nekoji pretplatnici vreme dokle je plaćena uposlana preiplata. Nekoji kažu. dal šalju pretplatu za treću četvrtgodišnjicu, dok pretplata za drugu četvrtgodišnjicu još nije podmirena, a drugi opet kažu, da šalju pretplatu za četvrtu četvrtgodišnjicu. a za treću još nisu platili ništa, premda su jedni te drugi primali „Naš Glas“ redovito. Svim ovima javljamo, da uposlane svote uknjižismo na račun već zapale pretplate za II. odnosno III. četvrtgodišnjicu, jerbo ne možemo nikome, kao što smo kan zali već više puta, slati „Našeg Glasa41 besplatno. Ima i ovakih, što pišu u arcima. da su platili pretplatu za cijelu godinu, u! istinu pa ih med našim pretplatnicima nema ; ovih gotovo nismo upisali medin pretplatnice, jerbo smo mnienja, da su se htjeli1 netačnim podatcima rješiti samo od sakupljača pretplate. Da ne bude nesporan zumljenja i reklamacija, označismo danas pretplatnicima u Hrvatskoj, Bosni i Dalmaciji, koji nama duguju pretplatu, odnosno kojima ovih dana zapada, kraj naslova dan, do kojeg je pretplata plaćena-Molimo, da nama odmah šalju dotični iznos poštanskom doznačnieom, inače obustavit ćemo im novine. Nabavne prispevke dobe javni nameščenci v Avstriji in sicer 1000 K oženjeni in 800 K samci; oženjeni vpokojenci 750 K, samski vpokojenci in vdove 600 K ter sirote 400 K. Predlog glede preuredbe plač je vlada predložila uradu, ergani-zacijam v izjavo. Aktivni poštni poduradnlkl, ki sol dobro kvalificirani in brez kazni, postanejo s l. jan. 1920 državni uradniki brez čin. razreda. Že lani se je financarjem, orožnikom, policistom, davč. eksekutor-jem in sod. izvršil, organom pod istimi Pogoji priznal uradniški značaj. Namreč v Avstriji! Razdolžitev javnega naraešcenstva, Kakor smo poučeni, se pripravlja velika akcija za konventiranie uradniških obvez- nosd, za enkrat v prvi vrsti terjatev v faozeinstvu. Nato pridejo v' poštev terjatve v tuzemstvu. V svrho, da se ugotovi celokupni dolg. ki bi bil poravnati, poživljamo vse državne uslužbence, da nemudoma vpošljejo tozadevne podatke, ka-jcor: ime in naslov dolžnika, vsoto dolga, jamščino (polica, zaznamka, poroštvo) in lastni natančni naslov ob prigibu poštne znamke za odgovor, na naslov: Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani, Gradišče 15. Pasivna volilna pravica javnih nameščencev. Nepriznanje pasivne volilne pravice javnim nameščencem, vsled tega namišljena vladna kriza ter enake komedije je višek demokratizma v Jugoslaviji. (Le tako naprej! Upamo, da nam bo dana ir kratkem prilika, da o tem svoje mišljenje nekoliko razločneje povemo. Dopisi glede te najnovejše komedije so nam dobro došli! Društvo carinskih uradnikov za slov. ozemlje s sedežem v Ljubljani. Ker si nekateri člani niso na jasnem glede našega stališča napram »Udruženju carinskih činovnika Beograd«, smatra društveno predsedstvo potrebno, da svoje stališče oziroma razmerje javno pojasni. Društveno predsedstvo je na dopis »Udruženja car. činovnika« v svrho ustanovitve jedinstvenega društva, ki naj bi spajalo vse carinske uradnike brez razlike na plemensko pripadnost v celokupno enoto, idejo ustanovitve takega društva toplo pozdravilo ter se takoj izreklo, da se združimo vsi carinski uradniki v enotno organizacijo. »Udruženju Beograd« se je na povabilo k pristopu poslal naslednji odgovor: »Društvo carinskih uradnikov za slov. ozemlje je stanovska organizacija, ki ji je cilj ščititi pravice svojih članov, popolnjevati njihovo strokovno naobrazbo ter jim nakloniti po možnosti materijalne ko-jristi. Društvo tvori integrujoči del »Osrednje Zveze javnih nameščencev« ter je po tej član »Saveza javnih namještenika«, ki se zopet snuje. 'Ako bi društvo kot tako prenehalo, bi s tem začasno škodilo svojim članom, ki imajo kot raki ugodnosti pri nabavi gospodarskih potrebščin pri »Samopomoči« in drugod. Zelo simpatična nam je ideja, da se vsi carinski uradniki združimo v skupno društvo, ki bi spajalo naš stan neglede na plemensko pripadnost ter nam pripomoglo do enakih pravic in uvaževanja. Zato ne odklanjamo pristopa k »Udruženju«, nasprotno udruženje prav iskreno pozdravljamo ter smo pripravljeni v njem aktivno in uspešno delovati za občo bia-gobit našega stanu in naše važne stroke.« V nadaljevanju odgovora se je razmotrival način, ki bi najlažje in najsmotreneje dovedel do enotne organizacije. Udruženju se je predlagalo, da društvo pristopi kot pokrajinska skupina z vsemi .Clanr, to pa iz višje navedenih razlogov gospodarske nravi, glavno pa iz razloga, ker Je za Prečane veljavna službena pragmatika iz 1. 1914, ki je urejevala njihove službene odnošaje, katerim se pred uveljavljenjem nove jugoslovanske pragmatike za vse uradnike ne moremo vnaprej odreči. Vsled tega naj bi naše društvo do tedaj tvorilo pokrajinsko skupino, ki naj bi bila član .Udruženja. Uverjeni smo, da je na ta način mogoče v vseh stanovskih zadevah skupno in enot-jio nastopati, ne da bi se pred uveljavljenjem Skupne pragmatike ukinilo delovanje našega društva, ki pa naj bi se v vseh carinsko strokovnih kot osebnih zadevah obračalo le preko Udruženja. V dosego tega cilja bi se premenila društvena pravila, kar bi se zgodilo takoj, čim dojde odgovor Udruženja na naše mišljenje. Ko pišemo te vrstice, odgovor še ni dospel. Ker so sc nekateri naših članov pridružili Udruženju menda iz nepoznanja našega stališča v te] zadevi, naj jim služi to v pojasnilo in ravnanje. Naše društvo z vsemi člani se priklopi Udru- ženju, čim dospe njegov odgovor na naše propozicije. Nadejamo se in računamo na stanovsko zavednost in solidarnost članov, da ostanejo le člani našega strokovnega društva do ureditve vprašanja glede enotne organizacije. Kdor članov želi nadaljnih pojasnil, naj se blagovoli obrniti na društveno predsedstvo. Iz vrst dežel, poštnih slug se nam piše: Tudi dežel, poštni uslužbenci čakamo in čakamo one zvezde rešiteljice, ki nam mogoče prinese iskrico boljše bodočnosti v obliki nameravane služb, pragmatike, ki morda ne bo za nas mrtvorojeno dete. Pri hudem in dolgem porodu ni navadno nikjer dobrega izida, zato se bojimo, la tudi pri naši pragmatiki ne, saj se vleče in vleče kakor rnegla po ljubljanskem barju. Svaka sila do vremena, pravi stari pregovor, in tudi tega cincanja mora biti konec. Ni je kategorije javnih nameščencev, ki bi bili tako brezpravni in pozabljeni, kakor smo dežel, poštni sluge. Narekujejo se ram vedno nove dolžnosti mogoče.in :ie-mogoče vsebine, ako pa nasprotno za kaj službeno prosiš, ne dobiš niti odgovora, vpošlješ lahko kar pol ducata prošenj, niti se tl ne odgovori, ker vse to gospodov prav nič ne ženira. Ako prosiš v dolgih 15 letih prvič za dopust v skrajnih zdravstvenih razmerah za 14 dni, ti odgovore: Dopust se Vam dovoljuje na Vaše stroške in Vašo odgovornost! Na prošnjo pa Še 2 K kolek! Tako torej mož. ki Je osivel s poštno torbo, žrtvoval vse svoje zdravje in moči ter opravlial 16 ur službe dnevno, ni vreden po dolgih letih par dni odpočitka? Vse naše organizacije na Štcjerskem in Kranjskem, pri katerih smo v lepem številu včlanjeni, lepo prosimo, da take krivice takoj odpravijo in da zastavijo vse sile, da pridemo končno tudi t. do onih pravic, ki jih imajo pri erarnih uradih. Imamo Isto službo, istega višjega gospodarja in v premnogih slučajih več odgovornosti in več naporne službe. Kar 5e bilo mogoče pri naših bivših tovariših <^claj onkraj meje, to Je mogoče tudi pri nas in k> zahtevamo tudi mi. Podrazenje voznih cen na železnicah. Naša vlada obeta s 1. avgustom nov udarec na naše itak prazne žepe s povišanjem cen na železnicah za baje 100%. Naše prošnje za 50% znižanje vozniii cen, ki so bile že preje horendne. Je zavrnila, da to ne gre, ker bi mogel in smel tako ugodnost zahtevati vsak državljan in da v demokratski državi ne sme biti izjem. S podraženjem železniških cen bodo prizadeti najhuje najnižji sloji, med katere je v prvi vrsti šteti Javne nameščence. Da se bodo cene najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam zopet zvišale, to naše vlade ne vznemirja. Ministri nimajo toliko uvidevnosti, da visokih prevoznih stroškov ne bodo nosili trgovec, obrtnik, verižnik itd., ampak edinole konsument, ki ne more višjih izdatkov prevaliti na druga ramena. Mnogo javnih nameščencev mora zaradi službenih in stanovanjskih razmer živeti ločeno od svojih družin. Tem se torej s povišanjem voznih cen na železnicah sploh onemogoči, da bi mogli pri »sijajnih« plačah sploh kdaj še priti k svoji rodbini. To je višek socijalizma in demokratizma I? Drugi so si zopet vsled neznosnih cen na trgih nabavili prepotrebna živila na deželi, ker jim plače ne zadostujejo, da bi mogli svoje potrebščine nabavljati v mestu. Tem je vsled povišanja železniških cen odvzeta možnost dobiti živila na deželi ceneje kakor so nameravali. Imamo vtis, da pozna vlada le velekapitaliste, nas bedne med uajbed-nejšimi pa pušča ginitl! Smrtna kosa. Dne 8. julija 1920 je umrl v | Mariboru nadkomisar finančne straže L razreda I Martin Voh vsled otrpnjenja arterij. Služboval je v finančni straži od leta 1885., torej celih 35 let. Preminuli je bil že svoj čas kot vodja oddelka in pozneje preglednega okraja med moštvom finančne straže jako priljubljen in ko mu je I bila lani poverjena funkcija nadzornika finančna straže v mariborskem finančnem okraju. Je bila ta vest sprejeta z zadovoljstvom, da, naravnost z veseljem. In to popolnoma upravičeno, kajti tudi na tem mestu Je ostal pokojnik odlcritosrčen prijatelj tvarišerh in je bil vsikdar dobrohoten svetovalec podrejenim. Kako Je bil pokojni pri« ljubljen in kako težko se ga bo pogrešalo tudi tl službenem oziru, to Je pač postalo jasno vsako« mur, kdor se Je udeležil njegovega pogreba. Ved ko 100 njegovih stanovskih tovarišev, Izredno veliko finančnih in tej stroki sorodnih uradnikov ter velika množica njegovih prijateljev Iz vseh slojev ga je spremljalo na njegovi poslednji poti. Na grobu mu je govoril g, višji finančni svetnik in finančni ravnatelj dr. Josip Povalej markanten govor, v katerem Je toplo opisal vse kremenite lastnosti mnogo prezgodaj preminulega ranjkega, Le malokatero oko je ostalo pri tem suho . . , Ml vsi, ki smo ga osebno poznali, ga ohranimo v trajnem spominu. Bodigol. Nepravo hne si ie dalo neko stanov-* sko društvo v Sloveniti, ki se imenuie „Društvo državnih uslužbencev za Slovenijo'*. Kakor je razvidno iz beležke v zadnji številki »Našeea Glasa«, ie imelo to društvo orel nekoliko dališe ime. a se je ravno tako končavalo na besedi: „dr-* žavnih uslužbencev«. Kateri stan se skriva ood tem zagonetnim imenom, teea si gotovo ne more vsak raztolmačiti; kajti državni uslužbenci so v s i, ki so nastavljeni v iavnih državnih službah, oa nai bo* do ministri ali služabniki (sluge). Državne službe na se snet dele v več skupin ali stanov, ki ima vsak svoie posebno ime in sedai pri nas tudi vsak že svoie stanov-sl,'o društvo. Toda vsako društvo ima tako ime. da se že do niem takci lahko spozna. kateri stan ali stroko zastopa. Po imenu zgoraj omenieneea društva ni mogoče spoznati lastnikov. Cernu ie tega treba! ? To čudno stanovsko skrivanje za nepravim imenom ni moško! Bratie smo vsi Slovenci v svobodni demokratski državi, zavreči moramo nek« danie avstrMske malenkostne nazore in nizkotna klečenlastva! Torei glave junaško pokonci in z odkritosrčnimi pogledi sl glejmo v oči! Vsak pošten stan ie potreben v pošteni človeški družbi ter vreden sebe in svoieea imena, ki se ga ni treba nikomur sramovati! Tudi mi davčni izterjevalci bi bili rale davčni upravitelji ter bi raie v miru pri pisarniških mizah pobirali denar od strank, kakor da moramo priganiati prepočasne davkoplačevalce k plačilu z rubežniio in dražbo! Ali vsi ne moremo biti na visokih službenih mestih, zato pa ie več stanovi Clara pacta. boni amid! — F. R. Na} sodi javnost! Poštni odpravniki so res najbolj uboge pare sveta! Se do danes jim ni poštna uprava izplačala 120% draginjskih doklad. O 25 odstotnih 'dokladah pa sploh ni več nobenega govora. Kaj nameravajo z nami. je zagonetka. Najbrže mislijo, da mi živimo lahko od zraka. Oblekli se bomo pa v kurjo perje in namazali s smolo, da nam ne od-r>ade. — Vprašamo merodajno oblast, koliko časa bo nas še „pitala" z obljubami? J. T. Projekat »Uredbe o organizaciji financijske kontrole« nije nam u tančine poznat, jer je onaj, kojega su lanjske godine preglodali naši delegati, ptomenjen. U onom prvom projektu bila je pređ-vidiena samo jedna financ, straža za čuvanje granice i dohodarstvenu službu u unutrašnjosti, naime za trošarine, monopole, takse Itd. Kad je izbilo na površinu pitanje granične trupe, za koju }e po ministarstvo vojnom te rad] en projekat, morao se Je i ona! prvi preudesitL Po novoni projektu potpastl će troSarlna monopola, takse itd. pod fiancijsku kontrolu (ne stražu). Ova kontrola Imati će takorekuć autonomiju, to znači: upravljati će se sama sobom. Jer će za rukovodstvo administrativno, ekonomsko 1 disciplinarno biti nadležni samo vlastiti starešine, dočlm će za službu biti nadležne financijske direkcije I monopolne uprave. Financijska kontrola dijeliti će se u odjelke, sreske uprave i oblasne Inspektorate, a sastojat će od pripravnika, potpregled-nika, preglednika H. i I. klase (podčinovnici), komesara IL i I. klase, inspektora II. I I. klase (činovnici). Predvidjeni su tečajevi za strukovnu naobrazbu i Ispiti Uredba sadrži moderne ustanove za kvalifikaciju 1 disciplinarni postupak, skrb za oboljele, skraćenje rada, razne doplatke, progresivno unapredjenje u viši plaćevni razred. Uopće znači ova uredba snažan korak napred. Sve uredbe mora da odobri Ministar, savet i potpiše kralj. Uz naredbu ide paralelno više pravilnika (prije provedbene naredbe), u kojima je detaljno obradjena organizacija, zadaća, služba, naoružanje, odjevanle, nastanba itd„ fin. kontrole. Ove pravilnike Izdaje 1 potpisuje ministar finan-slla. Kod mnogih novosti jedna Je I ta, da ne samo podredjeni predstavljene, već I predstavljeni pod-redjene moralu nasloviti sa »gospodin«. To je raedjutim i umesno. Jer državu ništa ne stoji, a na sam medjusobni saobraćaj činovnika 1 podči-novnika dobro dieluje. — A. Reaktiviranja kod finans. straže. Za vreme rata bili su mnogi naši drugovi stavljeni »ureda radi« u stanje »pokoja«. Da 11 je to stanle bilo pokojno, to oni najbolje znadu. U istinu je to bilo stanje nepokoja, jer Je to bila I svrha oblasti, da ih se reši. Prevrat u državi bio je prevrat 1 kod naših drugova stradalnika. Većina javila se natrag u Službu, bili su naravno primljeni, dobili su pravedan čin i sad su medju nama. Naša organizacija jc tu akciju podupirala 1 primila je drugove objeručke u svoje krilo. Tempora mutantur, ct nos in lllls. (Vremena se mijenjaju . . .) Nakon prevrata bilo je opet slučajeva umirovljenja, akoprem u mnogo manjoj mjeri. Stradanje je isto. Zamislite si ovakovog »umirovljenika« činovnika sa 150 K mjesečne mirovine i nešto skup. dodatka. »To je mnogo za nmrctl, a premalo za živjeti.« Svako umirovljenje »ureda radi« Je grubo nasilje bez moralne podloge. Sporedno Je, kako ga dotični starješina opravdava. Krivice treba, da se rešavaju drugim sredstvom. Iz tih razloga suzdržava se naša organizacija od svake akcije, da se reaktiviranje činovnika I podčinov-nlka kod financ, straže spreči. Mi se nadamo, da Je bujnost nekih »stratega« iz prijašnih godina isOapila i da će se oni sad prilagoditi prilikama. Jer su i sami iskusili, makar i kroz kratko vrijeme, kafco Je kad ruže ne cveto. — Argo. Gospodo drugovi od finans. straže 1 U našoj državi izlazi more raznih listova, ali samo jedan Je naš. To je »Naš Glas«. U njemu suradjulu naši Istomišljenici sa visokom školskom naobrazbom, sa velikim iskustvom. U »Našem Glasu« pišemo mi naše nevolje i naše želje. Razgovaramo se o onom, što zanima i što se odnosi na sve državne Činovnike 1 službenike. »Naš Glas« je organ svih organizacija državnih namještenika, zato je potrebno, da ga svaki državni namještenik pretplati i dobrovoljnim prilozima pogogne. Pogledajte jednog svjesnog organizovanog radnika, na ulici, kod objeda, u domu, svagdje 1 kod svake zgode nosi u džepu i čita svoj — list. »Naš Gas« će biti još savršeniji, bude li njegova materijalna strana osigurana, jer to nije ničije lukrativno poduzeće. Stoga ponovno pozivamo gosp. upravitelje razdjela i kontr. kotara, da ulože truda, da se list proširi. Više put je dostatna mala opomena drugova i već je postignuta svrha. — Odbor Sav. D. F. s. Dodielilvania kod finansMske straže. Cesti Dremještaii i dodjeljivanja or- srana finans. straže na službovanje na 2-3 mjeseca izvan njihovo« boravišta uzele su neke delegacije ministr. financija iz oporuke bivše Austrije. Za vrijeme Austrije mogao si u svaikom željezničkom vozu, ma kud on kretao, naći dva tri „financa“ da sele. To ie bilo već poslovično. Svaka selitba nosila je stereotipnu bilježbu ,,u interesu službe14, a de facto je to bila osveta jednog ili drugog starješine, i namjera. da isprazni miesto svome ljubimcu. Praktične vrednosti ta česta premještenja i dodjeljivanja ne imadu. Baš u interesu službe i u interesu državne kase mogla bi se mimoići. Koliko se nanese štete pojedinom podčrnovniku — činovnici niti su često premješteni, a dodjelivani nijesu uopće — to se neda opisati. Naročito je grozno biti dođjeljen na nekoliko mjeseci. Ako si oženjen, neznaš, što bi učinio. Raskućiti, uzeti obitelj sobom znači pogoreti Ostaviti obitelj na mjestu, te na dvije strane živjeti je teško i skoro nemoguće u pomanjkanju sredstava. Za neoženjene je nešto lakše, ali i to se ne može tražiti, da zbog toga, što je netko neoženjen, mora da snosi sve nedaće svoga zvania.. Kod svakog dodjeljivanja, bilo to u koju god svrhu, nastaje seoba n a r o d a u jednoj pokrajini od zapada na istok ili obratno, nastaju molbe i pritužbe, — pritužbe često vrlo opravdane. — država imade dosta velike i suvišne izdatke. Dok se sve namjesti, prodje u pravilu već prava svrha dodielienia, a poznato ie, sa kakovom »voljom« dodieUeni radi dok Te njegova pritužba ili molba ioš neriješena i on je morao da seli. Na papiru se ova stvar ne čini tako zla. ali oitaite samo onoga, koji je bio više puta dodjeli-van, što će vam reći! Pravilo za dodjeli-vanje znači prostu volju starješine, koja nije uvjek objektivna, zato je potrebno, da ovo pitanje uredi ministarstvo finan-sija. Ako već nije moguće posve izbjeći dodjeljivanju, što ie ali nevjerojatno — neka se uredi na taj način, da budu do-dielieni Hndl samo fz neposredne blizine ! da kod toga nitko ne strada. Osim toga po jednom pravednom ključu. To nije birokratski Kad je ministar finansija g. Košta Stojanovlć primio naše izaslanstvo, bilo Je mnogo govora I o našem životu u društvima ! u savezu. S naše strane se je nagi ašlvala lijepa zadaća 1 svrha naših društava, referlsano je o našem društvenom imetku, bibliotekama Itd., a g. ministar je sa zanimanjem sve to saslušao 1 napokon Izjavio: »Vaša društva neka ostanu 1 nadalje. VI ćete u društvima Imati prilika, podupirat! vlast kod unapredlivanja Vašeg staleža na dobrobit naše otadžbine.« Protiv solidarnosti U referatu o skupštini saveza društava financ, straža čitam I ovaj stav: »V Vojvodini nasprotuje organizaciji sadanji nadzornik gosp. Ćuk...« Sto to znači? Želio bih, da me drugovi Iz Vojvodine pobliže putem »Našeg Glasa« Informiraju, tko je taj čovjek, na koji način on sprečava legalnu i lojalnu organizaciju financ, straže I zašto se je on toliko boji? — Demokratska država u pravilu počiva na organizacijama interesnih sfera. Naša se država u tome znaku 1 razvija. Državna vlast rešpektlra nastojanje u tome pravcu, a gosp. Ćuk baca našoj organizaciji klipove pod noge. — To je Interesantno! — Vara se vsaki silnik, koji misli, da će vodstvo našeg saveza zapllvati vodama, koje će biti na uštrb države, i da će moći skutonoše brati lovorike, ako budu smetali našim organizacijama. To je bilo i prošlo. Ovo poručujem u Novi Sad, a nešto 1 u Zagreb. — Argo • • T r r * , Ncsavremenc dohoda rstvene kaznene odredbe. Vrlo dobro nam je svima poznato, kojei dimenzije )e zauzelo kriomčarstvo raznih monopolnih predmeta kao I kršenje zakona o neizravnim porezima u opšte, a s druge strane opet kako su naše dohodarstvene kaznene odredbe vrlo blage odnosno nesavremene. Financijska vlast u državi bi bila u prvom redu pozvana, da tu anomaliju zabad, to dohodarstvene kaznene odredbe sa svježim, savremenim i oštrim kaznenim mjerama izmjeni — U prvom redu dolazi « obzir progon kriomčarstva duhana, a u drugom progon nedozvoljenog i brezporeznog proizva-djanja rakije u novooslobodjenim krajevima, u kojima postoje zakoni o oporezovanju proizvodnje rakije. Ovo se je pitanje kod glavne skupštine saveza društava financijske straže kraljevstva! SHS u Brodu n. S. dne 26. juna g. 1920 Iscrpive raspravilo te je ministarstvu financija stavljen jedan konkretan predlog, e da bi se ovoj manjkavosti na put stalo. Gl. K. nadpoverenik. Pasivno pravo glasa. Zagrebački listovi od prošle sedmice donose vijesti da kod pojedmiht parlamentarnih krugova postoji mišljenje, dal treba dati učiteljima pasivno pravo biranja, Ili e protivnom slučaju, neka se to pravo oduzmef svim državnim činovnicima. Pojedinci opet misle, da se državnim činovnicima, koji nemaju pravd pasivnog biranja, treba u naknadu za to uračunati godine provedene na poslaničkoj dužnost^ kao godine redovne činovničke službe. Ova natezanja izmedju pojedinih političkih stranaka 4 parlamentu 1 izvan njega —, koja sa dapače dovela i do posljednje vladine krize, mislim, da bf bila suvišna, kad se s državnim činovnicima na bi sa strane političkih stranaka postupak) kao I nekim izuzecima,poluljudima ili poludržavljanima. već kad bi ih se svrstalo u red drugih gradjana I državljana, te im se priznala i dala sva prava, koje imadu svi ostali državljani. Kad bi koji javni zvaničnik bio izabran narodnim poslanikom, ima® bi mu se podijeliti dopust. Utmućem njegova mandata nastupio bi svoje zvanje, kao što to čint 1 svaki drugi državljanin. Na ovaj bi se način omogućilo javnim zvaničnicima svih kategorija, poglavito onih, Imje dohaze s narodom u doticaj i poznavaju njegove potrebe, da udju u narodn® predstavništvo, kao gradjanl — koji većim dijelom ne bi pripadali niti jednoj političkoj stranci -« pa bi tamo bez običajnih strastnih političkih trzavica zastupali samo interese svojih sugradjana { birača savjesno onako kao što vrše sada svoj® zvanične dužnosti. Na ovaj bi način ušlo u narodno predstavnlšvo mnogo Inteligenata, koji b| svojom stručnom spremom 1 poznavanjem zakona) 1 propisa, te narodnih potreba mogli koristiti državi I narodu. M. Dodaci na skupoću. Prema odredbi ministaN stva financija produljeno jeste 25% povišanje privremenog dodatka radi skupoće i nabavka državnim službenicima, penzionerima, penzionerkama 1 siročadi do konca mjeseca kolovoza 1920, a št® Je s konačnim uredjenjem činovničkih plata, koja nam se obećavalo provesti već danom 1. jula o, g.? čini se, da nas država konstantnim produljivanjem tog u stvari 8% povišenja naših dohodaka podržavati još dugo vremena u nadi na bolja! vremena. Hočemo Ii Ih ikada dočekati, kad neprekidno traju glasovite Jugoslavenske ministarske krize? Dodatak za noćnu shižbu kod pošte. Zagrebački dnevnici od 19. ov. mj. donašaju ov® brzojavnu noticu: Ministarstvo pošta i brzojava! odlučilo je, da svim pošt. i brzojav, službenicima izdaje za prekovremenu noćnu službu dodatak. Primjećujemo, da su poštanski i brzojavni namještenici imali i do sada neke pristojbine zal te noćne službe — ali te su bile »ruglo našiti dana«, Jer su Iznašale za cijelu noć 1 K 50 fll do 3 krune. Držimo, da im ministarstvo nije povisilo valjda te pristojbe prema običajnim povišicama' satmo za 51 i pd filira za noć — već da im je to pristojbe uredilo tako, kako fo sadanja skupa i teška vremena zahtijevaju. Kredit ministarstva ishrane činovnicima. Zagrebačkom »Jutarnjem listu« od 19. o. inj. brzo-Javijaju: Beograd, 18. VII. Ministarstvo ishrane ž obnove zemlje otvorilo je kredit za kupovanje robe, koje je ministarstvo nabavilo. Ukazni i ne-ukazni činovnici s plaćom do 5000 dinara dobit će kredit do 1500 dinara, a s plaćom preko 5000 dinara kredit do 2000 dinara. Ako ta brzojavka odgovara istini, pitamo ministarstvo ishrane, da li taj kredit otvoren i činovnicima te namještenicima »vanSrbije i Crnegore?« Središnjica za opskrba javnih namještenika U Zagrebu u zagrebačkim »Narodnim Novinama« od 21. jula o. g. upućuje stanare (dakle ne samo javne namještenike, nego i ostale najamnike — op. ur.), neka prije nego plate propisanu im dimnjačarsku pristojbu, traže uvid u dimnjačarski račun, pa da za slučaj, ako bi pristojbe previsoko odmjerene bile, zamole kućevlasnika, da dimnja- čarski račan prije realiziranja po gradskom poglavarstvu odrediti dade. Čudna stvar! Bilo b' zanimivo znati, koju to kompetenciju imade nanovo uskrišena središnjica za opskrbu javnih namještenika. Ili zar se u opskrbu javnih namještenika uklučuje i čišćenje dimnjaka? Za nas bilo bi daleko probitačnije, kad bi se središnjica, koja je osnovana u svrhu opskrbe javnih namještenika, brinula oko toga, da nas dakako uz pripomoć vlade opskrbi što jeftinijim životnim namirnicama, odijelom i obućom, a ostalo — navlastito uredjenje dimnjačarskih pristojba — neka prepusti nadležnim vlastima, u kompetenciju kojih to pitanje spada. Nesavremeno shvaćanje. U zagrebačkom »Jutarnjem Listu« od 24. srpnja t. g. čitamo anon-cu, gdje 38 godišnji državni činovnik VI. činov-nog razreda traži gospodjicu ili udovicu, koja bi bila voljna za njega se udati. Ista nesmije biti iznad 30 godina. Nama je običnim smrtnicima ovaj dio anonce razumljiv, ali uočujući drugi dio te anonce, gdje taj činovnik traži od Izabranice još i miraz, moramo se nasmijati naivnosti njegovoj. Ta šta on misli, da živimo u doba predratno, kada su pred velemožima 1 presvjetlima mali ljudi stiskali kapu pod pazuslma? Zar misli, da smo u vremenu, kada se pred tim velikim ljudima sagibale šije i klecala koljena? Zar se ne mogu zbilja uživiti u sadanje vrijeme mesarskoga i po-stolarskoga bogatstva, koje ne poznaju presvjet-lu I velemožnu gospodu, već se vozi u sjajnim automobilima uz družice, koje danas radje sjedaju uz masne milijone tih obrtnika I izvoničara, nego li uz bczkućnika činovnika u VI. čin. razr, »Nos«. U Zagrebu Je ovih dana izašao 8. broj humoristično-kritičkog časopisa »Nos«, što ga uredjuje g. Zyr pl. Vukelić. List obasiže 50 stranica. Izlazi bez odredjenog termina — »kad se«, kako mu urednik veli, »sabere dosta gradiva«. Satirom šiba pojedine dogodovštine našeg javnog života. Cijena je broju 2 dinara (8 kruna), a dobiva se u tiskari Merkur, Zagreb, Ilica 35. „Samopomoč** v Ljubljani kupnje vsakovrstna živila in druge potrebščine v vsaki množini. Tovariši se prosijo, da poizvedujejo po takem blagu in posredujejo v prilog zavoda, ki deluje v korist vsem javnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča naravnost „Samopomoči** v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5, ki poravna radevolje vse stroške. Drogerija ,HDRUA‘ Fotomanufaktura ^ R-rSsmerija B. Čvančara Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. Priporoča se tvrdka 4—6 Jos. Peteline trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov. Ljubljana, Sv. Petra n. 7. A.Mihelič, Ljubljana Šelenburgova ulica 1. BBBBBnaaoiaBBUMBaanaoainBDanaBBn 1o—«j Trgovina s ščetinastimi izdelki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok, marijaš, whist„ primorka*. aonaMBBa**liaiol>ia,lia BaiB a,B 10IBIIB 3901 V,BB 0111 u p §c £ Ljubljana „ p * J? U Wolfovaul.3. g 3-6 # £ £ IM! ENcdni safon 1M&! LJUBLJANA, Židc^sLa m3.3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih kio- Estikoć7, žferais in slamnikov za dame in deklice. PoorovUa to2nt» In Žalni klobuki vod- cono. no « *a»©gi- mmmmM Wa£eto za uradnike!! nm Mm osorno«m«. 1.1 o. j. tt~~—S Kongresni trg št. 19. dovoljuje ranžijska posojila; na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama in sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago! ^ M k i* Anton Černe v /. A, GRAVEUR A, N. Izdaia- Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makso Daka. J ‘ Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.