22, stev.
Novo mesto 15, novembra 190(>.
XXTT. iotiiik.
NOVIC
E
Izhajfijo 1. in 15. Tsac^a mnaeca. Ceoa jim je s poitnin« vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Karo<!iiina za Netnćiju, Bosno in dmge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriku pa 3 K, — Dopise sprejema arednik, naročnino in ozimnila
tiskarna J. Kiajec uaal. v Novem mestu.
aOSPODARSTVO-
Skrb za spomladanjo krmo prešičev.
Zlo v vsakem gospodarstvu je spomladi veliko po-manjkaDje krme za presiče. Zato je takrat večinoma povaod vsakdanja prikazen, da hodijo ženske jeseni na neobsejane in nespraseiie njive plevel, kakor kitrjaÈevca, gorsicn itd., iskati, da ga knliajo ter presîétm pokla-dajo. Da, ne redkokrat, posebno kadar zima dolgo trpi, pokiada se preáiřem zgodaj spomladi še celo kubano deteljo, knhane ajdove pleve, ktibani eempir. In vsa ta pač najslabsa krma uporablja se le zato, ker se ni v prejšnji jeseni že za neprimerno veliko boljšo spomladanjo krmo presičev skrbelo la taka krma je v kadi ali pa kar v jame vloženo, t. j, zatlačeno ter zasuto listje pese, repe, kavlje, velie zelja, korenovo listje, skratka zatlaČenjc takozvane „eime". Koliko ni leto« slabega zelja po dolenjakili njivali, to je takega, katero ni nié glav napravilo. Tako zelje se zdaj res da prešinem kiilia ter pokiada, ali pri vsem tem prišlo ga bo marsikje dosti pofl sneg, kjer bo brez vsega liasna segnilo. Koliko ni repnega listja ali „cime'' v alebernem količkaj večjem gospodarstvu, in kaj se s tem dela? Obeša se ga v najboljšem sluèaju v kozolce, da bi se tam posušilo. V prevagljivili slučajih pa tam srgnije ali ga pa, ako se vendar posuši, veter skoraj vsega odnese. V dostili krajih pa repno listje kar po travnikih raztrosijo, da bi se tam posušilo- No, tako spravljeno segnije pa seveda se veliko ložje kakor v kozolce obešeno. In zato priporočamo našim gospodarjem, kateri plemene prešiČe čez zimo in spomladi redijo, da z vsem listjem presnine tako postopajo, kakor se to v gospodarstvu kmetijske šole na Grmu vsako leto dela. Tam spravijo vse slaho zelje, obrovt, listje od podzemeljske kolerade (kavlje), listje pese, repe k Kadosti veliki jami, kjer ga prav na debelo sesečejo, v jamo zatlačijo in potem z izmetano zemljo zasujejo. Oez zimo se vse to ravno tako skisa, kakor zelje ali pa repa v kadi, in na spomlad prešiči tako vloženo skisano listje, seveda kubano, kaj radi žro. Pri takem postopanju ni nobeno spomlad pomanjkanja prešiČje krme, se preostaja je.	—1—
2.	Prevleči travnike na spomlad s travniško brano. S tem dobiš veliko gostejšo rušo in zatiraš škodljivi mah.
3.	Travnike moraš gnojiti. Pazi pn tem, da ne manjka fosforové kisline. Najboljši gnoj za dovažanje potrebne fosforové kisline je Tomasova žlindra, katere rabiš na oralo po 300 do 400 kg. — Poleg Tomasove žlindre delujejo izvrstno tudi kalijeva gnojila, kajnit in kalijeva sol in pepel. Kajnita se primeša na oralo po 300 kg, kalijeve soli po 100 kg. S temi gnojili je mešati Tomášovo žlindro tik pred trošnjo.
4.	(le imaš dosti domačega gnoja, komposta ali gnojnice, porabi jih za travnike. Dober kompost in gnojnica delujeta izvrstno na travnikih in so najcenejša gnojila. Priporoča se pa tudi v tem slučaju raba umetnih gnojil zaradi fosforové kisline, katere v domačih gnojilih navadno primanjkuje,
5.	Travnike moras jeseni gnojiti ati pa v zgodnji zimi, po prvem sneg«. Če nisi ntegnil prav(»časno gnojiti, gnojiš še lahko spomladi, če je dosti zimske moče v zemlji. Za spomladno gnojenje se priporočajo gnojnica, Tomasova žlindra, pepel in kalijeva sol. Kajnit je preoster.
6.	Ako se ne upaŠ gnojiti travnikov zaradi po-vodnji jeseni ali spomladi, po tem lahko raztrosiš Tomášovo žlindro tudi po prvi košnji, Če je vreme deževno.
7.	Kisle travnike, na katerih Tomasova žlindra premalo zaleže, lahko pognojiš tudi še z apnom, da se košnje izboljšajo.
8.	Poravnaj spomladi krtine.
9.	Travnike, ki so čisto opešani in plevelni, ob-rašČeni s kislimi travami, s preslico itd., kaže v ugodnih leçah preorati in na novo obsejati z dobrimi travami.
10.	Pokončuj raznovrsten travniški plevel. Plevel, ki se pomnožuje s semenom, zatiraj z zgodno košnjo. '^Po velja posebno za skrobotec, travniški Črnivec, kre-bulico, dežen itd.	—r—
Deset zapovedi za obdelovanje travnikov.
1, Ako hočeš s travnikov bogate košnje, skrbi, da ne ležijo premokro. Preraokri travniki so tudi za gnojenje nehvaležni.
Najboljši gnoj za deteljo.
Po naših krajili manjka travnikov. Primorani smo zaraditega, da pridelujemo potrebno krmo tudi na njivali. Ti pridelki bi se dali pa še izdatno povzdigniti. Priporoča se, da sejemo več detelje. To je dober svet, ali pomisliti je, da se da detelja pridelovati le do gotove mere. V kolobarju smemo domačo deteljo sejati še le vsako šesto leto zopet na tisto njivo. In z nemško deteljo je ravno tako. Nemška detelja iztnolze zemljo tako, da jo smemo še le po preteku večih let sejati zopet na tisto njivo. Kolikor let je rastla prej na njivi, toliko let je ne smemo vdrugič sejati na tisti
prostor. Iz tega se vidi, da je pridelovanje detelje omejeno in se ne da poljubno razširiti.
Pridelek detelje se da pa na drug natín povečati, in to je z dobrim gnojenjem. Skrbni gospodarji gioje že sedaj detelji, da imajo lepše košnje. Ali to gnojenje ui najboljše. Oni gnoje namreč s Ijlevskim gnojem, katerega jeseni povrli raztrosijo, spomladi pa pograbijo, ko ga je zimska moča izprala. Ne rečem, da se a takim gnojenjem ne daje gnojilnih snovi, ali premalo se spravi v zenaljo tistih redilnih snovi, ki so najbolj važne in za deteljo najbolj potrebne. S hlevskim gnojem se daje detelji premalo ioaforove kisline, in zato ni tako gnojenje tako vspešno. Če hočemo pri detelji koinje izdatno povečati, gnojiti je treba z gnojili, ki imajo dosti fosforové kisline v sebi. Najbolj se v ta namen priporoča gnojenje s Tomaaovo žlindro, kateri se primeša kajnita, kalijeve soli ali pa pepela. Za oralo se vzame kakor na travnikih po 300 kg Tomaaove žlindre in 200 do 300 kg kajnita ali pa lOOkg kalijeve soli. Kdor ima dosti pepela, naj raztrosi na oralu namesto kajnita po 200 do 250 kg aH 25 mernikov pepela. S takim gnojenjem, ki naj se zvrsi jeseni, se dajo pridelki na detelji se izdatno povečati in to ne samo pri domači kranjski detelji ampak tudi pri Incerni. —r—
-t-t-
jim dajejo različne podatke, resnične in se več zlagane, da potem morejo napadati nase poslance. Take zavratne podlosti so zmožni nasi slovenski liberalci!
V Budjevicah so imeli občinske volitve ; jako viharne so bile ; izid se ni znan, a zmaga je zagotovljena Cehom.
Na Moravském so imeli volitve za deželni zbor p« novem volivnem redu splosne in enake voHvne pravice. Poraženi so liberalci.
Na Francoskem vse napeto pričakuje 11. deeembra, ta dan ima namreč stopiti v veljavo postava o ločitvi cerkve in države. Vlada seje zbala odpora katoličanov in skuša dobiti kako srednjo put, da bi izvedla postavo, a ne žalila verskega čuta pretežne večine Francozov.
Mnogo se piše o novi trozvezi med Avstrijo, Nemčijo in liuaijo. Menda je s tem v zvezi potovanje novega avstrijskega ministra za zunanje stvari, barona Aehrentala, ki se je mudil v lierolinu in Petrogradu.
Prusi ne puste, da bi se poljski otroci v soli \i6Íli verouka v poljskem jeziku. Poljaki pa ne odnehajo in tako ne pohaja v sole 40.000 otrok, tudi škofje in duhovščina 80 se vrlo postavili za pravice Poljakov, a oholi Prusi še nočejo popustiti. Celo zadevo bodo menda sporočili sv. Očetu v Rim,
Politični pregled.
Umrl je na Dunaj» dne 1. t m. zvečer, previden s sv. zakramenti nadvojvoda Oton, brat prestolonaslednika Fran Ferdinanda.
Volivna preosnova se že obravnava v poslanski zbornici. Obstrukcija je poražena in polagoma je utihnil siloviti prvi vihar, s katerim so hoteli vreći in onemogočiti razpravo predloge, kakor jo je predložil volivni odsek. Izkazali so ae to pot spet naši slovenski liberalni poslanci: dr. Tavčar, dr. Ferjancič, Plantan, — Dr. Tavčar je ob začetku glavne razprave strastno pobijal volivno preosnovo, dasi je on in njegovi tovariši dne 26. septembra 190.5 v deželnemu zboru kranjskem stavil nujni predlog za splošno in enako volivno pravico za državni zbor. Kako se vjema to? Edini razlog, zakaj on ne mara voUvne preosnove pa je ta, ker bo oškodovana njegova (liberalnaj stranka na Kranjskem, Pametna ta : koristi stranke so več, ko koristi slovenskega naroda in cele države. — Drugo modro je uganil poal. dr. Ferjančič, ki je v odseku predlagal nacrt zakona, po katerem bi bilo duhovnikom pod strogimi kaznimi prepovedano kakor koli vplivati na volitve. Iz tega se vidi srd dr. Fcrjančiča do naše duhovščine. Torej, kar sme vsak pisar in zadnji čevljar ; agitirati, prigovarjati i. t. d,, to naj bo zabranjeno duhovniku, Tako razumevajo „svobodo" naši liberalci. Da ta izrodek pobesnele domišljije, ki ga liberalci imenujejo „k an cel paragraf^', ne bo postal zakon, ni niti dvomiti, — Ko so kot zagovorniki volivne preosnove nastopali slovenski poslanci dr. ŠusteršiČ, Šuklje in Ploj, so jih sramotili vsenemški poslanci na nečuven način ter jim predbacivali stvari iz zasebnega življenja, kar pa so napadeni odločno zavrnili. Zanimivo je le to, odkod izvedo vsenemški poslanci take reči, ko niti slovenski ne znajo? Naši liberalci so se zvezali s temi zagrizenimi nasprotniki Avstrije in Slovanstva ter
Vlojstrskii bolniška bhigajtiii.
"Ustanovni občni zbor mojstrske bolniške bln^^ajne de* želne zveze kratiiskih obrtnih zadrug v Ljubljani ae ift vr4il v četrtek, dne 27. septembra t. 1, v hotelu „Ilitiia". Ž ustanovitvijo bolnišk« bln^ajae ae je ustreglo ítílji in potrebi zlasti obrtnikov na de/.eli, ki dusedaj fdktično niso imeli prilike se zavarovati za aluůaj bolezni in ki so v sluéaju bolfzai ra,vuii tako pi;trebni p()d[>ore kot v Ljubljani stanujoči. Ni potreba z mnogimi besedami nsiTaJciti, k»ko je bri Hedanjih razmerah cbrtneiim atanu nujno potrebno biti zi sluiaj bolezni zavarovan, kakor je že dolžnost vsakega obrtnika, da preskrbljen za se in za svojo družino a tem, da v sluóaju bidezni dobiv» bolniško podporo. Znano je dovolj žiloatnib alučajev, du je uniiSila dolgnti'fljna bolezen že marsikaterega obrtnika in spravila njegiivo družino v največjo bedo. Znano je pa tudi dovolj slučajev, da je veliko obrtnikov mueuja: Kaj mi koristi bolniška blagajna? Plačevati moram redno mesečoo pris^ievke in ĆB obolim, je pa p.tdpura le tako majhna, da mi nič ue izda-To mnenje je pa popolnoma napačoo. To si Úlovek lahko predstavlja takrat, ko je zdrav in laliko dela, da si za vsakdanje potrebe zasluži. Ali v slučaju dolgotrajne bolezni, ko obrtnik n'! more poprijeti za svoje orodje, ne more nadzirati niti svojih pomočnikov, je čisto gotovo, da ae zaslažetk začne krčiti in stroški pa naraščati, /adnji prihranjeni denar je že )ioâel za zdravnika in zdravila. Potrebuje se boljšo hrano, treba je iti po nasvetu zdravnika v toplice ali če se hoče zdravje pridobiti izpreiueniti zrak itd, A kaj potem, če ni vinarja pri hisi. Hišno gospodarstvo, vzgoja otrok in drugi razni stroški »o pa le kot poprej, ko je skrben obrtnik, soprog in oče vzdrževal s svojim delom celo družino in gospodarstvo. Priznati mora tukaj vsak obrtnik, da v takem slučaju dobro pride vsak» podpora in če je se tako majhna.
Z ozirom na to si dovoljujemo opozoriti vse sainostoine obrtnike na Kranjskem na ljudomilo napravo bolniške blagajne in priporočati vse te k pristopu ter v naslednjem podati nekaj odlomkov predpisov bolniške blagajne. Olani blagajne so redni in prostovoljni. Redni člani so vsi tisti obrtniki, ki pripadajo h kaki obrtni zadrugi, za katere je ta pri svojem občnem zboru storila sklep, da z vsemi svojimi člani obligatorično pristopi k bolniški blagajni. Tak sklep mora potrditi «brtn» oblast. Vendar sme dotična zadruga posamezna zadružne člane oprostiti zavarovalne dolžnosti. 1. če so že prestopili 60, leto Življenja in 2, če 80 že zavarovani pri kaki drugi bolniški
bUgajni. Prostovoljni dlani so tisti obrtniki, ki ne pripadajo k nolieni obrtni zadrugi ali pa Ćfi ni storila sklefia, da obli-gatiirično pristopi k blagajni. Kot prostovoljni člani smejo tudi pristopiti k blagajni rodbinski řlani Bamostojnih obrtnikov, ie 80 zdravi in za delo sposobni, 6e so že dopolnili 18. leto svojega življenja in niso prestopili 60, leta. Prostovoljni Olani BK morajo pri zijlasitvi izkazali z zdravnitikim izprićevaloni. Sprejemn'na (vpisnina) álantiv znaša enkrat za vselej 2 K, potem vsako leto in sicer prvikiat z vpisnino vred, pozneje najkaKneje v teku prvega četrtletja prispevek za upravne stroške, ki znaša za leto 1906 1 K Za članovno knjigo je plačati 20 h. Član, ki oboli, dobiva bolniâko podporo po naslednjih treh razredih: v I. razredu po 1 K 50 li, v II. razredu 2 K m v 111. razredu po 3 K na dan. Oe ćlan umrje, se izplača njegovim svojcem pogrebščina, ki znaša v I. razredu 50 K, v II. razredu 75 K in v lil. razredu 100 K. V pokrivanja teh I lagajničnih izplačil morajo člani v naprej plačevati prisppvke, ki znašajo na mesec za I, razred 1 K, za U. razred 1 K 40 h in za lil, razred 2 K.
Vsak član si sme prostovoljno izvoliti kateregakoli zgoraj navedenih razredov ter ga mora pri vstopu k blagajnici naznaniti načelstvu. Do bolniške podpore imajo člani pravic» šele z dospelim rokom četrtega mesečnega prispevka, če pa ilan oboli vsled nezgode, se mu mora plačevati podpora Že pied tem rokom. Bolniška podpora se plačuje od prvega, dne ko oboli član, vendar le tedaj, če traja bolezen dalje nego tri dni in če vsled nje ne more bolni član opravljati svojega poklica ali obrta. Bolniška podpora se plačuje, dokler traja bi.lezen, vendar najdalje 13 tednov po začetku cela in nadalje 13 tednov polovična. Članice dobivain ob porodu po pravilih določeno bolniško podporo za 9 dni. Članice, ki niso zavezane pristopiti, imajo šele p« preteku enoletnega članstva pravico do te podpore. Za vso bolezni, ki nastane o vsled poroda, se n« dovoljuje nikakršna podpora. Članom, ki niso plačali šest mesecev prispevkov, gre zopet bolniška podpora šele po šestih mesecih od tistega dne, ko ao plačali zaostanke. Člani, ki so zavezani pristopiti, pa od njih ni moč iztirjati prispevkov, izgube VSo pravico do bolniške podpore. Članu, ki oboli, je dano na voljo, da si izbere zdravnika in si priskrbi zdravil in lečilnih pripomočkov, ter mora sam plačati zdravnika, zdra-\ila in lečilne pripomočke. Član, ki oboli ima to takoj naznaniti naćelstvu bolniške blagajne. Bolniška podpora se ne plačuje, če si je član dokazano nalašč nakopal bolezen ali s pretepom ali b pijanostjo, će ga ne zdravi zdravnik, če ni svojo bolezen naznanil naćelstvu, potem Će se bolni član zaloti pri opravilih ali pri delu, če biva zunaj hiše ali Če se nahaja zunaj občin, v kateri domnje in ima svoje obrtovališče, Bla-gajnično načelstvo je upravičeno, vsak Čas nadzorovati svoje Člane po svojih v to postavljenih osebah in članom, ki so si s simuUcijo prizvijačili podporo, naložiti plačevanje dvojnih zavarovalnih prispevkov za toliko Časa, dokler se ne poravna blagajnici storjena škoda.
Da bo pa bolniški bla^jni mogoče uspeSno delovati in svojim članom v resnici koristiti in si pridobiti zadostno število članov, je odvisno v prvi vrsti od obrtnih zadrug. Dolžnost načelstva obrtnih zadrug ,ie torej, da opozore svoje Člane na važnost in potrebo bolniške blagajne in da jih pridobe do tega, da se sklene obligatorični pristop k blagajni. Vsled tega apeliramo na v.sftkegft posameznega samostojnega obrtnika na Kranjskem, da s svojim pristopom k bolniški blagajni pripomore, da se ta Ijudomila naprava, ki je vele-važnega pomena za vsakega samostojnega ol^rtnika in za ves obrtni stan, čimprej uresniči in služi svojemu namenu. V slogi je moč in čimvečje bo število Obrtnikov pri bolniški blagajni, tem lažji bo njen obstanek. Opozoriti moramo le še zadružna načelstva, da se pri sklepu za pristop k bolniški blagajni točno ravnajo po zadružnih pravilih in da sklep za odobritev naznanijo pristojni obrtni oblasti ter da za vsaki i 20 zadružnih Članov izvolijo enega zastopnika k občnemu zboru. Bolniška blagajna je zaćela svoje poslovanje s 1. oktobrom.
-H-
Obrtni sestanek.
Obrtnega sestanka v Ljubljani, katerega je sklicala trgovska in obrtna zbornica v nedeljo 4. t m., se je vdeležilo 33 obrtnikov iz raznih krajev naše dežele. Dolenjska je bila zastopana po dveh obrtnikih in sicer po g. Maroltu iz Kostanjevice in g. Maloviču iz Novega mesta. Razpravljalo se je vprašanje, kako povzdigniti naš obrtni stan na stališiíe strokovne izobrazbe. Temeljito je razlagal zbornični tajnik g. dr. Murnik vladno stališče, katerega vlada zavzemlje za puvzdigo male obrti, ki temelji največ na tem, da se prirejajo strokovni poduki, namenjeni za razne vrste obrtov. Teh strokovnih podukov je vlada priredila po večjih krajih naše države, ki kažejo povsod dober vspeh. Vprašanje se stavi od trgovske in obrtne zbornice, ali bi se zamoglo prirediti tudi v naši deželi kaj enako podučnih tečajev. V postev pridejo najprvo čevljarji, zatem krojači, šivilje in mizarji. Te tečaje želi vlada podpirati z državno podporo, ako se zglasi vsaj 20 obrtnikov mojstrov in pomočnikov, a več ne kot 40 za eden tečaj, in to le ene vrste. Dosedaj so se priredili taki tečaji za Čevljarje v Ljubljani in Tržiča in za krojače je priredil g. Kunčev zavod že več tečajev. Vsi ti tečaji, kateri so trajali po Šest tednov v večernih nrah, so koristili učencem jako mnogo, kar sami priznavajo, Vsi udeleženci se strinjajo s tem, da se prirede zopet taki tečaji v naši deželi in sicer v Ljubljani najprvo, zatem pride Novo mesto, ker g. Malovič povdarja, da so novomeški obrtnik i-Čevljarji pmsili za tak tečaj pred šestimi leti in niso bili ualiiani, zakaj ne, to njemu ni znano, naj se sedaj ozira na njih želje.
Enako se zavzemlje g. Marolt, da se priredi tudi za krške obrtnike taki tečaji, ker tudi tam so napredka željni in tudi potrebni izobrazbe, ki se bodejo z veseljem vdeležili takih tečajev. Ker je med posvetovale) postalo živahno zanimanje, ter je sleherni želel pridobiti za svoj kraj tak tečaj, se sklene, da se prirede pred vsem po vseh mestih in zatem po deželi, kjer se nahaja po več obrtnikov ene stroke. To velja pred vsem za čevljarje in krojače, ker ravno pri teh obrtih ne nastanejo preveliki stroški. V pr^àtev s« bodejo jemale izražene želje navzočih mizarjev, da se^tudi za te prirede strokovni tečaji. Kar pa je edino mogoće v Št. Vidu nad Ljubljano to storiti, ker ima tamošnja zadruga stroje in delavnico vrejeno v smislu ministerijalnih odredb za trgovino in obrt. Da bi se kje dtngje taka naprava priredila, tii mogoče, ker bi sami stroški za stroje in prostote stali čez 12.000 kron, vsaj toliko je stala taka naprava v Libeicah na Češkem. G, Malovič nasvetnje, naj bi se priredilo več takih sestankov za posamezne obrti, ker le na ta način se zamore temeljito razmotrivati obrtne težnje pnsameznih obrtov in ko-nečno priti do zaželjenih vspehov, kajti pri enakih sestankih, ki se rešuje za več obrtov v par urah važna vpraáanja se ne more pričakovati vspeliov. Konečno prosi, naj trgovska in obrtna zbornica podreza pri deželni vlad), da čim preje odobri predložena pravila strokovnih ladrug za čevljarje m mizarje v Novem mestu. Ker na obljube zadružnega inštruktorja se ne inoremo veČ zanašati, enako tudi ne na merodajne faktorje, kateri imajo za obrtnike edino lepe obljube, katerim ne shde dejanja. Zbornični tajnik g. dr. Murnik povdarja, da bode izražene Želje piedložil zbornici v ugodno rešitev ter prosi naj se obrtniki z večjim zaupanjem obračajo na trgovsko in obrtno zbornico, ker ta jim bode drage volje in rada pomagala ! S tem se je zaključil prvi obrtni sestanek, iîeleti bi bilo, da se v prihodnjo vdeleži enakih sestankov več obrtnikov, enako bode koristno, če se pokažejo tudi Belokranjski obrtniki s svojimi željami, ker vemo, da ne žive v popolni zadovoljnosti !
. 1593 iko, a
Drusiba sv. Moliorja.
Družba sv. Mohorja šteje letos 81,979 udov, t, manj nego prejšnje leto. Nazadovali smo torej neko vendar se je skupno število Mobo)-janov se vertno ohranilo na častni višini. Naj bi ostalo i v bodoče tako! Razmerje udov po posameznih škofijah oziroma krajih nam kaže ta-]e pregled:
1,	Goriška nadškofija.....9215 (— 221) udov)
2.	Krška škofija.......6173 (— 265) „
3.	L^vantinska škofija.....	25024 (-		658)	r
4.	Ljubljanska Škofija.....	32fi40 (-		678)	r
5.	Tržaško-koperska šktfija . .	4392 f+		36)	e
6.	Sekovska škofija .....	461 (-		52)	B
7,	Homboteljska in druge ogrske sk.	266 H		21)	t)
8,	Zagrebška nadškifija ....	479		11)	n
9,	Senjska in druge dalmatinske šk.	346		56)	M
10.	Poreska škofija......	107 {-		24)	n
11,	Djakovska škofija .....	78 (-		8)	n
12,	Bosniške škofije......	213 (-f		V	M
13.	Videmska nadškofija.....	234 (+		4)	n
U.	Kazni kraji........	3«4 {-		48)	D
16.	Amerika.........	1771 [ +		263)	n
16.	Airika in Azija......	217 Í-		38)	«
Vkup . . 81979 C— 1593) udov.
Številka v druibeiiih „zlatih bukvali", v katere so vpisujejo na novo vstopivši udje, je naraatla od 259.984 na 267.194, toiej je vpisauili 7210 novih udov.
491.874 Mohorjevih knjig bode torej letoa romalo med Slovence! Oe dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do steviJa 10,800.934 knjig, reci deset milijonov, osemsto ti soč, devetsto 1er átiriutrideset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd.
Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige kar najpreje. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti:
Škofije: L Goriška, 2, Tržaška, 3. Lavantinaka, 4. Ljubljansku, 6. Krška, 6, Amerika in Afrika, 7. Razni kraji.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „avizo", pošljejo po nje na pušto ali železn^šlc« postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške mnrajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v dntžbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljnjo prepotrebnega prostora.
Odbor.
DomaČe vesti.
(Slavnostna seja) občinskega odbora z dne 11. novembra 1906 ob 11. uri dopoldne. V navzoénosti gospoda župana S. pl. Sladoviča, svetovalcev; gg. Kari E(i.smanna, Jos. Ogoreutza, Maks Bruaerja, mestnih odbornikov, vinlistov, ter povabljenili predstojnikov tukajšnjih uradov. Prvi mestni svetovalec g. Kari líosmann vpelje gospoda c. kr. okrajnega glavarja barona Eechbacha kot vladnega zastopnika v mestno dvorano. Koj na to sledi gospod župan v spremstvu današnjega slavljeiica, mestnega župnika, premilostivega gospoda dr. Sel», lilberta, inf. prošta, konzi-itorijalnega svetnika, dekana itd. Gosp, župan konstatuje sklepčnost odbora, otvori slavnoslno sejo, imenuie g. pn^f. Ivan Maselja kot zapisnikarja, gg, avetovalca Kari Rosmana in Jos. Ogoreutza pa overova-teljem zapisnika. Natn nagovori g. župan navzoie približno s sledečimi besedami; Velečastita go.spoda! Kamen današnje slavnosti je izkazati čast našemu premilostivemn in obče spoštovanemu gosp. župniku ob priliki visokega odlikovanja. — Leta 1898 )e bil imenovan za našega župnika ter do danes deloval v raznih zastopstvih. Omenjam le, da je ud okrajnega in krajnega šolskega svéta ter mestne hranilnice. Potegoval se je z VHo vnemo za koristi našega mesta. To delovanje je našlo odmev tudi Čez meje naše dežele in prišlo do prestola Njegovega Veličanstva, našega cesarja, Franja Josipa ter ga odlikoval z visokim in redkim odlikovanjem. Novo mesto si šteje v srečo in ponos, da ima v svo.ii sredi za dušnega pastirja tako vrlega moža, kateremu leži na srca le blagor in mir celega meščanstva in to v času, ko vidimo po naši deželi sama nasprotstva. Da vlada vzajemno delovanje cerkvene in posvetne gosposke v mestu, dokazuje samo pogled v današnjo mestno dvorano, v kateri so zbrani vsi sloji mesta. Nato se obrne gtjspod govornik k slavljencu ter pravi: Pre-milostivi gospod prošt! Prejmite v imenu starešinstva, odbora kakor tudi celega prebivalstva iskreno in presrčno čestitko
povodom Vašega odlikovanja ter zajedno Vas prosim, da tudi v bodoče posvetite svoje moči v blagor in mir našega mesta. Na poziv govornika zaori v dvorani trikratni krepki „živio"! slavljencu v proslavo. Za besedo poprime gospod c. kr. okrajni glavar in pi^vdarja v .svojem nagovoru na gospuda prmilo-Ktivega prošta lepo slugo mej duhovščino in c. kr. vlado. Hvali njťgjvo pravičnost, ljubezen do nove njegove domovine, njegovo nakloniemst nasproti vsem slojem. Zato so se te usluge dcenile tudi na najvišjem mestu. Pred vsem povdarja, da si tega visoki odlikovanec ni pridobil s posredovanjem, nego si je zasliiřil sam in mu v imenu uradnmtva na istem čestita. Prvi svetovalec, g. K. Kosman prečita nato tozadevne listine, diplomo, obvestilo vis. c. kr. ministerstva zn nk in bdgočastje ter slavne c. kr. deželne vlade v izvirniku in pie-vodu, kakor sludi :
Mi Franc Jrjžef Prvi, po milosti huxji «esHr avHfrijski, apoaCoJoki kralj o^Mki, Kralj ÉfSki rial matin» ki, hrvatuki, Rlavonski, (tulifiki, ifido-meriSiti in iMriki, ' nailvo voda avKtrijski, veliki vojviida krakovski, vojvoda lotarinškl, Rolnoi^raáki, štajeritki, korcjSki, kraiijnki, biikovinuki, KUruruje in Kpodnje íleaki, veliki vojvink «edmoffraski, mejni «r'if "'f'-raviki, poknežeui grtif habulinriki in tirolaki i. t. il,. i t. d, btdo »klenili našega IJiibegu zvpfttega proSta koleiiijat.neeft kapitf^lina v Hudnlfiivem dr .SebftBtijan-a Elbert-a iineiiovati z» kumturja Našega Kraiif, Jožpfi)-vega reda. V potrjenje Smo nin ilali napraviti priiiijoiSo liHtinn opTein-Ijeno z Našim lasttmróůuim pudpiaom in 8 pTotipodpiHoin NaSega redovnega koncelarja. Dano v NaSein (jlavnein in iirestolnein ineatn Donnjn, dne 16. oktobra t letn 1WIÎ, v 6S. letn Naiega vladanja. Fmnc Jožtjf, 1, r (PeiMit.) Redovni kancelar: Frli. v. Helfirt, 1. r.
C. kr. niiaisteriitvu za ub in boftcĚaíitje. Št. 2473. Nj. cesarsko iu kraljevo-apostoluko Veliianstvo je z Naijviájtín odlokom z ihie 16. ukt. 190C blagiiToHlu Vam, prečRBtiti, miiontiio jpodeliti komtnmi kri/, Kranc Južtfovegft reda. V posebno veaelje ini je, da Vas, prečastiti, olivediim o tem Kajviijem odloku. Dunaj, It), uktol»» liiOti, Minister za nk in bugoĚostje: Marchet, 1. r Preûaatitemii gospodu proitn kolegijatne^a kapiteljna v Rndolfovem dr, Sebaatijan-n Klbert-u.
C. kr. deželna vlada na Kranjskem. 4344, pr. T^jnbljaua. nov. 1906. PreĚaatití gospod pruitl Nj, c,. in kr. apostolhko V^eliianutvo je ss Najvišjim odlokom dne Ifi. okt. 1S106 preiiiilostiio izvililo Vam, preča-ttiťt, podeliti, komturni križ Frauc Jožefivega reda. .leudiem tu i'a»t, V«8, milostni g. proât, o tem obvestiti, ter v prilogi prjSiljam redovno stiia-meitje udlikovanja z diplomo in jiraviii t.er obviHtilotiu pismom Ni. ekflce-lence gospoda miniNtra Ka nk in bo^oiatitje. S ponebiiiui veseljem «e poBlnžim te prilike, da Vatn, milontni gospod proSv, k temti Najviijenin odlikovanju, v katerem je naáio VaSe hlagonosno delovanje dobri) zasluženo odlikovanje in prissaauie na Najvišjem inestn, izrekam svrja najtoplejša vosiiila. 'Priloženi reveri povrnitve iavolite iïii<dniti in meni vrnit. Sprejmite, milostni ttfispnd pr>iii(, izraz mojega popolnega sjiu-Stotaiijft in člsijanja, C. kr.'deželni preilwednik: Hcliwarz, 1, r. MiloHtii-vemu prei":astitemn gospodn dr, 9eba«tijan-u Klbert-n, proStn kolegijat-neffa kapiteljna v Rudolfjvem.
Nato poprime mil. g. stolni prošt besodo, se zahvali g. županu, veleblagorodneinn g, c. kr, okr! glavarju tianmu Rechbaclm za preprijazne besede, kakor tudi vsem, ktori so izkazali čast mu s tem, da so se odzvali pozivu mestnega županstva ter povdarja, da te milosti ni vreden, pač pa bode skUHal postati vreden s tem, da bo svoje moči porabljal vedim le v korist prebivalstva. Devet let deluje v Novem mestu .n sicer z veseljem. Z ozirom na knž na redu in z ozimm tin moto „viribus unitis", proslavlja skupno in složno delovanje ter se še enkrat zahvali vsem. Kimčno izreče g. iupan posebno zahvalo velerodnemu g. bamnu Rechbaclm, kot vlndiiemu zastopniku za udeležbo, kakor tudi za nagovor ter sklf-nB današnjo sejo s tem, da poz'ive vse navzoče, da vskliknejo Njegovemu Veličanstvu, cesarju in kralju Franju ,ío.>iipu I. v znak vdanosti trikratni „Zivio".
(Slavlje) mil, g. dr. Elberta, novomeškega prošta, se je izvršilo nad vse sijajno. V soboto zvečer K), t. m. je priredilo mestno županstvo slavljencu serenado in bakljado. Po 7. uri prikorakali so godba meščanske garde, gas Ici z velikimi bakljami in pevci na prostorno kapiteljsko dvorišie, koder je godba najprvo zaigrala cesarsko himno ter «e t.ri godbene komade, med katerimi so pe-vci zapeli tri krasne zbore. Mil. g. prošta je mnogobrojno zbrano občinstvo zaklicalo navdušen „živijo", ko se je prišel ginjen zahvalit za prekrasno prireditev. V nedeljo ob 11, uri je bila v lepo in elegantno ozaljšani dvorani mestne hiše slavnostna seja, h kateri se je pripeljal odlikovanec, odičen s komtarnim križem Franc Jožefovega reda, v spremstvu g. župana. G. župan je v izbranih besedah Čestital mil. g. proštu na visokem odlikovanju, kakoršnega nima nihče na Kranjskem, ter povdarjal miroljubnost ter vsestransko zanimanje, delovanje in zasluge gosp.
slavljenca tudi za izvencerkvene zadeve, (3-. okrajoi glavar je v krasno aesiavljenem govotu iestital v inienn vsega uradništva. Povdarjal je njegove državljimske Čednosti, pred vsem njegovo vseatiftUi^ko pravičnost m koncilijantimst nasproti vsem stanovom, n« du bi bil pri tem keda) odnehal od avojili dubdvskili naćel. Mil. g. proHt se je zahvalil za izkazano mu Čast; ne ve, ali si je z dusedanjim delovanjem že zaslužil to visoku odlikovanje, a hoče je zaslužiti v prihodnje z vstrajnim delovanjem v vzajemnosti z vsemi sloji, uradi in stanovi po geslu presv. vladarja: „Viribus unitis". Konćal je tako-Ie: „Ravnajmo se vedno vsi po besedah našega Gospoda in Izvelièarja: Dajte B'igu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, tako bodeiiio vsi dosegli vzvišeni namen za časno in večno srečo, kateri namen hoče doseči za svoje narode nai presvetli vladar, ki jih vabi k skupnemu delu z besedami: „Vi-ribus unitis — z združenimi močmi." Prebrala so se na to: diploma presvetlega cesarja ter tozadevni pismi c. kr, mini-stei-fltva za uk in bogočastje ter deielne vlade. Na poziv g. župana zdkliče zbrano odlično občinstvo presvetlemu cesarju trikratni „živijo". Ob polu 1 uri se je sešla v krasno olepšanih prostorih kapiteljskih odlična, vrlo vesela družba 42 gostov k obedu. Prvo napitnico je govoril mil, g. proát v čast presvetlega cesarja, katero so vsi navzoči poslušali stoje tn se ji odzvali s slava-klici na cesarja. G-ovorili so potem še razni dostojanstveniki napitnico za napitnico, a vse so 8e strinjale v proslavljanju g, proštove spravljive taktnosti, miroljubnosti in gostoljubnosti, s katerimi je ublažil vsa na* sprotja v mestu ter vse združil za skupno delo v prid mesta in občine. Omeniti je se posebno napitnico g. okrajnega glavarja, ki jo je govoril v čast blagi gospe materi slavljenca. ki je vkljub visoki starosti 78 let še vedno neumorno delavna in za vse .skrbna: stirejeta ju bila z največjim navdušenjem iti odobravanjem, G prošt se je znbvaljeval sproti za vse Bapitnice ter se zahvaljeval za vse dokaze ljubezni in uda-n<wti, ki so mu .jo ta dan izkazali tako priljubljeni mu Novo-nieščani, med katerimi se počuti res domaČega in jih prisrčno ljubi. Naj se veseli mil, g. prost in novi komtur se mnogo let Svojega vis. odlikovanja !
(Znlivala) Povodom mojega odlikovanja me je polastilo slavno mestno žiipausf/o na jak» prijazen in prisrčen način. Zi jzkano ljubav se tem potem /.ahvaljnjem kar naj-dnstojneje pred vsem slavnemu mestnemu županstvu in vsem gg. otiotnskim odbornikom za častno slavnostno sejo, ditlje slavnemu uradiiištvii in drug m gospodom za mnogobrojno vdfležlto pri tej seji in tam izrečene čestitke, alav. meščanski gardi za godbo, slav, gasilnemu društvu za bakljado >n vsem gospodom I evcem za serenado, ter sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je ta slavnost izvrâiU tako častno in sijajno v počeščenje presvetlega cesarja, ki me je izvolila tako milostno odlikovati. — lîuiolfovo, dne 13. novembra 190B, Dr. vSeb, Elbert, inf, prošt in mestni župnik, komtur Franc Jožefuvega reda,
(Konferenca sodalitatis) za novomeško dekanijo bode v Brusnicah v četrtek dne 2'2. t. m.
(Dolenjsko pevsko društvo) priredi v soboto 24, t. m. koncert v dvonmi Narodne čitalnice v Kudolforem.
(Poduk na godala.) Od 20. t. m, dalje se bo pod-«Čevalo v 1 azilih godnlih, da se do spomladi izuri nekaj novih godcev za meičanske garde godbo.
(Mestna hraniltiica v Novem mestu.) V mesecu oktobru 1906 je 224 strank vložilo 128,422'91 K, 246 strank vzdignilo 86.548-56 K, torej več vložilo 41.874-35 K. 8 strankam se je izplačalo hipotečnili posojil 16.600 K. 274 menic seje eskomp-tovalo za 112.011 K. Stanje vlog 2,94&.822-17 K. Denarni promet 545.058'18 K. Vseh strank bilo jo 1210.
(Kletarski tečaji,) Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako niiki st»jpiiyi — ter da je nujno potrebno, da se naSi vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kle-tarjenja, ako hočejo pridelovati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurii-ati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki po-
sredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naiedijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, iz<)bra-žiti se teoretično m pi'aktićno v umnem kletartivu, priredi C. kr, vinarski nadzornik Bohuslav Skalický pri državni kleti v Novem mestn tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev vdeležiti, mora se pismenim pot^m ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t. 1. pri C. kr, vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdur bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj ea tedei pred pričetkom tečaja, pismenim potom obveščen,
(Današnji list) obsega deset stranij, * »
(Razporoka,) roman slavnega francoskega pisatelj>i Pavla Bonrgeta, člana francoske akademije znanosti, je v slo venskem prevodu ravnokar izšel. Prevod je oskrbel A. Kalaa. R'jman opisuje tragični zakon Mme, Darras, ki se je ločila od svojega, pohotnnsti ndanega moža in živi skupaj z Albertom Darrasom, svobodomiselcem, ki je drugače blag človek, toda otrok svojega Časa, udan teorijam pristašev „laične morale." Roman opisuje zle posledice postave, ki dovoljuje raz-poroko, ter dokazuje, kako „maščevalna roka božja ne deluje z izrednimi dogodki, marveč ji zadostuje zgolj logika krivde," Roman je najboljše delo B jdrgetovo, ki je svetovno zniin kot psiholog, ki je na Franciskem stri vpliv Zolajev in njegove šole. „liazporoka" je izšla v Katoliški Bukvami kot prvi zvezek „Leposlovne knjižnice" ter stane broš, 3 K.
(Ljudska knjižnica.) Te dni je jela razpošiljati „Katol, bukvama" v Ljubljani prvi sešitek te knjižnice. Naroči se lahko obenem za več n islovov, Nadaljne sešilke bo bnk arna pošiljala po pošti samo onim, ki bodo jilačali vsaj 10 sesiikov po položnici, ki je priložena prvemu snopiču. Na sama naročila brez denarja se ne more oïirati, dokler ni popolnoma urejena odprava te knjižnice, V „Ljud^iki knjižnici" izhaja sedaj slavna londonsku kriminalna povest „Znamenje štirih", spisal C, Dovle, Cona« D.iyle^je v številnih povestih zbral senzaci o nelne dogolke detektiva Serloh Holmesa in njegovega prijatelja. Vsaka teh povesti bolj zanimiva ko prejšnje. Kdor je bi al enkrat eno teh povesti, želel si bo gotovo, dav kratkem čita zopet drugo. Sezite po tej knjižnici, naročite si jol Knjižnica bo izhajala vsak h 14 dni. Cena posameznim snopičem je 20 vinarjev, po pošti 22 vinarjev. Ker je cena zelo nizka se lahko vsak naroči, kdor ima j'ad lepo, ]ioačno in zabavno berilo !
(Ksaver Meško:) „Mir Bužji." Str, 188 Ljubljana 1906,_ Kleinmayer & Bamberg- Cena K 2,60. Dvanajst črtic nam je tu podaje znani in priljubljeni pisatelj. Če jih je vzel iz resničnega življenja in jih doživel sam, moramo reči, da ima izboren dar opazovanja ter da je odkritosrčen sočustvovanja ; če jih je pa porodila bujn obogata pesniška domišljija, mu je to v toliko večjo čast. Hrepenenje po miru, iskanje miru; to je glavna, vodilna misel vseh črtic. In miru iščemo a pesnikom v grehu in uživanju, v domači hiši in cerkvi, a miru najde trudna duša šele pred Knžanim. Morebiti bi se kdo izpodtaknil ob eno ali drago črtico, a beri vse, beri tudi zaključek, in ničesar ne moreš očitati pesuiku, pokazal ti je, kje najdeš pravega miru. Pesnik je mehko občutna duaa, m zato nekaterim ne ugaja ter so ga sodili preostro. A življenje je res tako, in miru res drugod m najti, ko pri Križanem. Priporočamo.
(Knjiga „Odvetniška tarifa") z določili o rabi slovenskega jezika pri sodiščih in o sodnih pristojbinah, ki se je že napovedala v našem listu, je izšla in je stem odpomagano že davni potrebi. Uredil dr. Ě Volčič. Civilnopravni red in sodni pravilnik z dotičnimi dodatki izide koncem tega meseca, ker se je v tiskarni zakasnil.
Gospodarske stvari.
— (Vinarski shod v Ljubljani.) Na tem shodu, ki bo v nedeljo, dne 18. t, m. ob polu 10, nri dopoldne na starem strelišča blizu „Mestnega doma" v Ljubljani, se bodo razmotrivala naslednja vprašanja: 1.) Katere žlahtne trte kaže
na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo ali lego in vinsko kupčijo? (Poročevalec g. Rihard Dolenc, vodja deželne kmetijske šole na Grmu,) — 2.) Kako pospešiti kupčijo z vinou) ter dvigniti izvoz kranjskega vina v severne kraje? (Poročevalec g. Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani.) — 3.) V koliko morejo nnietna gnojila nadomestiti hlevski gnoj v rinogradili? (Poročevalec g. Bohuslav Skalický, C. kr. vinarski nadzornik v Novem mestu ) — 4.) Kater» izkušnje imomo sedaj s streljanjem zoper točo? Ali naj se streljanje zoper t(čo še nadaljuje? (Poročevalec g. Fr, Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani.) Ker se bodo raztin teh točk reševala tudi druga prosto stavljena zboljšanja in pospešavanja vinarstva tičoča ae vpreštiDja, vabimo še tem potom vse naše vinogradnike in druge interesente, da se tega shoda v prav velikem številu ndeleže. Zlasti naj Li bila dobro zastopana županstva iz vseh vinorodnih krajev, koder se še strelja zoper točo, da se na tem shodu dtfiuitivno sklene, ali naj se streljanje se nadaljuje ali popolnoma opnsti, — Pripomnimo, da pridejo na ta shod razni strokovnjaki tudi iz Štajerskega, G-oriškega, Trata in iz Istre, ter posebni odposlanec društva za varstvo aistrijskega vinarstva z Dunaja.
—	(Vinska razstava v Ljubljani.) Za to, dne 17., 18. in 19. t, m. v ^Mestnem domu" vršečo se razstavo, spojeno z vinsko pokušnjo, vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Razstavljenih bo prav leliko vinskih vzorcev iz vseh Tinorodnili krajev na Kranjskem. Večji posestniki lo deželni ter državni zavodi razstavijo celo kolekcijo različnih starih in novih vin. Kdor še ni poslal svojih vzorcev, naj to iim prej, vsekakor pa vsaj do srede izvrši, da se more po tem prostor urediti. Oddaljeni, ki nameravajo razstaviti le malo množino le nekaj steklenic, lahko prineso to a seboj osebno, ko pridejo na vinarski shod ali pa pošlje po več njih skupaj, teleti bi pa bilo, da prineso tudi take male množine v lepih podolgatih steklenicah. — Slovesno se razstava otvori že prihodnjo soboto ob petih popoldne, od šestih pa v nedeljo ter v ponedeljek od dveh popoldne naprej bo vstop splošen. Ker bo svirala vsak dan Društvena godba, bo plačuti 50 v vstopnine. Servirale bodo posebn« točajke in se bo plačevalo le s kuponi. Ker se gr« tu za povzdigo renomeja kranjskemu vinu, je dolžnost vsakega kranjskega vinskega producenta, da a svojo udeležbo pokaže, v koliko se zaveda svojih dolžnosti. Ker se niso razpošiljala nikaka tozadevna vabila, apelujemo tem potom na vsa županstva, podružnice, župnijstva, učitelje i, dr., da pridobe vinogradnike v njihovem okraju za mnogobrojni obisk razstave in vinarskega shoda.
—	(Vinski semenj v Novem mestu) se je zadnji četrtek 8. t. m. prav dobro obnese], tako da smemo biti z vspe-hom zadovoljni. Prineslo se je mnogo vina od vseh strani na prodaj in tudi število kupcev je bilo letos veliko večje kakor lani. Sklenilo se je precej kupčij, a lahko bi se jih še več, da ni bila cpna vin tako visoka. Prodalo ae je vzlic temu okolu lOOO hektolitrov vina. Semnja so se udeležili vincgrad-niki iz vseh krajev vinorodne Dolenjske in celo iz sosedne Štajarske. Posebno Častno s» bili zastopani letrs Belokranjci iz metliškega okraja, ki so prinesli prav izborna viua na prodaj, Gotovo je, da imajo prav belokranjska vina veliko bodočnost na novomeškem trgu, kajti vsak jih je hvalil, kdor jih je pokušal, Pa todi vinogradniki iz novomeškega in krškega okraja so imeli prav dobra, deltnia izvrstna vina na prodaj. Res je letošnje vmo nekoliko bolj kislasto kakoi lansk*», ali vzlic tema so vina prav okusna in hlastna za vsakega, kdor ve ceniti značaj in kakuvost dolenjskih vin. — Dašli vinogradniki so se začeli zbirati že pred 10. uro. Kupci so prihajali okolu 11. ure, ker se jih je največ pripeljalo z dolenjskim vlakom. Okrog poldneva je zavladalo na sejmišču prav živahno *rvenje in žitljenje, le škoda, da Je začel prav v tem času det tako silno padati, da je zabranil popolni razvoj pričete kupčije in s tem kolikor toliko oškodil celotni vspeh, Ob 3 popoludnf so zapuščali sejmišče zadnji kupci. Prodano vino se je plačalo po 40 do 60 vin. liter. Posamezna sortna vina 80 se prodala tudi po 58 do 60 vin. liter. Letošnji vinski semenj je pokazal vnovič, da so take prireditve potrebne in času primerne za povzdigo vinske kupčije in je le želeti, da bi se ti sejmovi stalno vdomačili in da bi jih vinogradniki in kupci posečali v večjem številu kakor dosedaj. Pokazal
je pa tudi, da imamo Dolenjci še dosti vina na prodaj in da je tudi letošnji pridelek prar dober. Slednjič je treba tudi priznati, da je bila Tučkova gostilna s svojim prostornim in lepim vrtom kakor tudi s stranskimi prostori in lopami tu » svojo postrežbo prav ugoden prostor za tako prireditev.
—	(Nakup cepljenk in ameriških trt.) Pri nas se rado zgodi, da naročujejo gospodarji potrebne trte še le takrat, ko jih je treba saditi, in češče se dogaja znraditega^ da ostanejo brez trt in da mora zrigolani svet celo leto prazen ležati. To ni prav, a prihaja odtod, ker radi odlašamo z naročanjem trt. Pravilno bi se morale tudi trte že jeseni naio-čiti in zato opozarjamo vso naše gospodarje, da se že sedaj pobrigajo za nakup potrebnih trt. Kmetijska podružnica v Novemmestu sprejema že sedaj naročila na cepljenke in na ameriške trte, a treba je, da se naročitev tudi zaara.
~ (Na kaj je gledati pri kupovanju trtV Pri kupovanju trt je gledati pred vsem na t^i, da so trte lepe in močne in da so prave. To povdarjsmo zaraditega, ker se tu in tam dogaja, da se oddajajo tudi slabe trte in da se pošiljajo drugačne sorte, kakor se iiamče. Pri cpljenkah je gledati, da so tudi dobro sprijete in zaraščene. Dobro zaraščene in lepe cepljenke so gotovo več vredne kakor slabo zaraščene ali kakor cepljenke mešanih vrst. Ztto imajo pa tudi višjo ceno. Kakor pri vsakem semenu, tako je tudi pri cepljenkah na to gledati, da so lepe, prave in dobro zaraščene in naj je cena tudi nekoliko višja.
—	(Pregosto sadno drevje.) Po naših sadnih vrtovih stoji drevje navadno pregosto, zato ostaja šibko in se ne more popolno razviti. Vrhovi st stisnjeni in pomanjkljivo razviti alt pa ae veje na vse strani križajo z vejami Sosednega dievja. Da v taki gošči ne moremo zahtevati posebne redovitosti, je več kot ja.sno. Drevju manjka zraka in svetlobe, s tem vred pa tudi potrebmh pogojev za popolni rarvoj cvetja in sadu. Pregosto stoječe drevje naj se zaraditega zredči. Slabotno in malovredno drevje naj se poseka, ostalo drevje pa dobro gnoji in dobro oskrbuje, da se bolje razvije glede rasti in rodovitosti.
—	(S pašo po mokrih travnikih) se dela škoda. Živina 7 tem slučaju travnik preveč zgazi, Khkor hitro je travnik po dežju tako premočen, da se stopinje preveč vdirajo, naj se po^ka s pašo toliko časa, da se travnik zadostno osuši. Prav je sicer, da se travnik jeseni izkorišča za pašo, ali škode ne smemo delati,
—	(Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko!) Razklejena kostna moka vsebuje povprečno 30% fosforové kisline v 100 kg. Tomasova žlindra pa le 15% fns-forove kisline. V razklejeni kostni moki je tedaj še enkrat toliko f sforove kisline, kakor v Tomášovi žlindri. 30 kg fo9-fiirove kisline v 100 kg razklejene kostne moke slane 8 K 40 v, 15 kg imenovane kisline v isti množini Tomasove žlindre 5 K 60 v; I kg fiisforove kisline v razklejeni kostni moki stane potemtakem 28 v, v Tomášovi žlindri pa 37 v. Fosforová kislina v Tomagovi žlindri je tedaj pri 1 kg za 9'4 v drHžja, nego v kostni moki. Pol vagona (50 q) razk'ejene kostne moke je glede fosforové kislino enake vredi^oj-ti, kakor cel vagon (100 q) Tomasove žlindre. Prvega guojUa stane pol vagora (40 (j) loko Ljubljana 420 K, zadnjega cel vagon (100 (]) 660 K, IZ česar sledi, da ista mni,žina fosforové kisl ne v razklejeni kostni moki 140 K manj i^tane kakor v Tomasnvi žlindri. Učinek razklejeno kostne moke kot gnojilo je enak onemu Tomasove žlindre ali pa ga še prekaša. Z razklejeno kostno moko smo po triletnih poizkusih tako nn trdinsli, knkor ludi na bari^kih tleh do.segli najboljše uspehe. Mimogrede omenjamo da je od skupne fosforové kisline v razklejeni kostni moki povprek 94% citratno raztopljive. Vrhu tega je v kostni moki povprečno 07% „organskega" dušika, v Tomášovi žlindri p» či^to nič. Kilogram organskega dušika v umetnih gnoj lili ceat na 1 K 20 v; kilogram organskega dušika stane 84 ^t tedaj ima množina v pol vagona kostne moke, to je 35 kg dušika, 42 K. Oe se slednja cena prišteje k prej n>ivei1etii vrednosti fosforové kisline od pol vagona kostne moke 140 Kt sledi iz tega, da vsakdo, ki rabi Tomášovo žlindro namesto razklejene kostne moke, pri enem vagonu Tomasove žlindre po nepotrebnem zapravi 182 K, oziroma pri vsakem meterskcif atotu Tomasove žlindre 1 K 82 v. Ker kmetovalci vsako leto
na ta način trpe Ěktido za več tisoč kron, smatramo za svojo dolžnost, fla jih na to opozarjamo. Razklejena k(»8tna moka, Dasipana v jeseni ali spomladi, je izvrstno gnojilo m travnik«, vinograde, kakor tudi za žito, pepo, krompir in travno-deteljne mešanice, V slednjih slnčajili nad<mieS(Sa ludi spomladno gnojenje s snpei fosfatom. Samo ob sebi je umevno, da popolnoma učinkuje kostna moka le v zvťzi s kalijevo soljo. 150 kg kostne moke zadostuje za 1 oral, to je ravno polovica manj kot To-itiHsove žlindre. Kostna moka je najcenejše gnojilo, ki vsebuje foefftrovo ki.íílino. Razklejena kostna moka se dobiva v tovarni delniške družbe za kemićno industrijo v Ljubljani (v klejar-aici, „limfabriki"). Vsakdo, ki naroči Dajmanj 50 q kostne moke od iiticnovane tovarne, more zastonj dati isto kemično preiskati glede vsebine fosforové kisline od našega kmetijskega preiskuševališča; na podlagi te preiskave se potem preračuni cena tako, da se odstotki fjfiforove kisline z 28 mnoie. Vsa natančnejša pojasnila o preiskavi in kako se rabi to gnojilo daje radovoljno knietijsko-kemično preiskuševališče za Kranjsko v Ljubljani, .Salendrove ulice št, 3.	Dr. E. Kramer,
—	(Proč z ozkimi kraji!) Pri nas je navada, da Obdelujemo nase njive na kraje, ki so brez potrebe ozki. S takimi kraji se izgubi veliko rodovitnega prostora in prav Zato so pridelki po naših njivah tudi bolj pičli. Ne le da je po razorili veliko manj pridelka, je tudi sicer vsa rast po zbočenih krajih bolj neenakomerna. Po sredi kraja je največ zemlje, tam je tudi najbolj gnojeno. Zato je po sredi kraja tudi najbolj močna rast. Po razorih pa ostaja neobdelana zemlja, ki trpi vrh tega zaradi moče, ker se v razore z obeh strani odceja dežnica. Po razorih gola in neobdelana zemlja, po sredi kraja pa dvakrat gnojena zemlja in zemlje na debelo! Koliko bolje bi bilo, da se zemlja obdeluje na široke kraje, kajti v tem slučaju je zemlja veliko bolj obdelana in ■enakomerno gnojena; površje samo pa postane v tem slučaju ravno, kar je za enakomerno rast tudi ugodneje.
—	(Stlačen gnoj.) Će hočeš imeti dober gnoj, gr; moraš tlačiti, To je glavno pravilo za dobro ravnanje z gnojem, Le Žal, da se naši gospodarji tako malo zmenijo za tjačen e gnoja. Navadno ga puste v razkopauih kupib kakor ga tja namečejo. Na ta način se ga prijema škodljiva plesnoba, na ta način ga dež bolj izpira m na ta način vbajajo ludi veliko lažje v.ie tiste snovi, ki pulite iz gnoja v zrak. Gnoj se bolj suši m kvari. Vse to vedo tudi naSi gospodaiji. Oni tudi Tedo, da je med plesnivim in izpranim gnojem in med mastnim gnojem velika razlika, ali vendar jih ne pripraviš do tega, da bi gnoj po avnavali in tlačili! Ali ni to čudno? Po drngih naprednih deželah najdeš povsod na kmetili .skrbno napravljene in stlačene kupe gnoja, pri nas pa povsod razkopane, kakor da bi ne poznali vreiliiosti gnoja. Kdor z gnojem slabo favna, dela pri gnoju ravno tako škodo, kakor bi jo delal s senom, ako bi ga spravljal pod streho, ki ne drži vode. Zapomnimo si to!
—	(Če svinja nima mleka.) Pripeti se časih, da Svinja nima v prvili dneh po porodu dosti mleka. V tem slučaju se priporoča, da se vime drgne; na ta način priteče v Vime več krvi, ki je potrebna za tvorbo mleka. Priporoča se pa tudi ob enem, da dajemo svinji v krmo nekoliko janeža, ki vpliva posebno ugodno na tvorbo mleka.
—	(Krompirjev kruh.) Letos je krompir jako dobro obrodil, tako da v marsikaterem gospodarstvu nastaja vprašanje: kam bo ž njim. No, prav dobro se da krompir na ta način porabiti, da se ga primesujft moki, iz katere se namerava beli ali sorSčni kruh peči. Postopa se pri tem tako-le: Pristavi se kvas, in ko je testo za mesti, primeša se mu za tretji del moke. prav fino zmečkanega, prhkega (ne steklenega) «kuhanega krompirja. Krompir se namreč cel sknha, potem olupi in z valarjem, s kakoršnim se testo za naprayo resau-
(nudelnov) izvalja, prav flno zmečka. Tako zmečkani krom-P'r primesi se potem testu. Tak kruh je jako okusen, posebno pa voljan ter dolgo čaaa iireseD, da se ne vsuši.
—	(Letošnje izkušnje z neosuto turšico in iieosutim kromi»ir)em.) Letošnjo pomlad so prinesle "Dol. Novice" članek z napisom „Ali naj se turšica ogrenva?" ^ tem članku se je izrazilo mnenje, ďa bi bilo morda tudi pri nas bolje, ako bi ae turšica po dvakrat okopala, namesto «a ae enkrat okoplje in potem osuje, in da je prav mogoče.
da je osipovanje tursice in krompirja stara navada, ki ni utemeljena, Kmetijska šola na Grmu je napravila zaraditega p i-skušiijo, s katero se je prepričala, da je osipovanje turšice in krompirja v naših razmerah vendarle opravičeno. Ti p jskusi HO se napravili pnprorto na tu način, da se je jmutil dt^l njive pri tursici m pri krompirju neosut m da se je ta dd dvakrat okopal namesto da bi se bil z osipalu:kom obdelal. Na videz ni bilo res nobene razlike med osutim in neosutim delom. Ko smo p.i krompir m tuišico spravljali, jjokazala se je razliki, ki kaže, da je osipovanje v naših razmerah vendar le koristno in potrebno delo. Najpiej smo se iirepričali o tem pri krompirju. S skrlmim tehtanjem se je dognalo, da se je pridelalo na lOO štirjaškLli metrih	neosntega in 240 kg
osutega krompirja, tedaj osutega za 20 kg več. Ta večji pridelek pri osulem krompirju znaša na oralu 1140 kg in na 1 ha 2000 kg. Krompir bo kazalo iz tega vzroka tudi zanaprej ogrebati. Kazalo ga bo pa tudi — nasproti mnenju, izraženemu v tistem pon^čilu — saditi bidj plitvo, kajti kar je bilo kromjiirja sajenega bolj plitvo, je ves bolje obrodil. Pa )udi pri turšici ae je pokazalo, da ima na nasi težki zemlji in v našem dokaj vlažnem podnebju osipovanje svoj pomen in svojo vrednost, Naj se proti osipnvanju navaja kar se boče, dejanska izkušnja je vendar le pokazala, da se postavi osuta turšica bolj na suho in da vpliva to na težki zemlji in pri vlažnem vremenu ugodno ne le na rast, ampak tudi na boljše in lažje zorenje. In v resnici je imela neosuta turšica pri spravlianjn bolj zelena in težka stebla kakor osuta, Vzlic temu je bil pa pridelt'k pri osuti turšici večji. Prepričali smo se o tem na sledeči način: Od osute in neosute turlice se je vzelo po 100 rastlin, ki so se stehtale najprej v celoti in potem še posebej glede klasja. Vspeh je bil sledeč. Tistih 100 rastlin osute turšice je tehtalo skupaj 82kg in klasje posebej 29^/2kg; sto rastlin neosute turšice pa je tehtalo 73 kg in klas|« pa 27 kg. Oe preraĚunamo to na orah», bi znašal pridelek osute turšice v celoti 93 metr. centov 48 kg in v klas)U 33 meir. centov 63kg, [iridelek neosute turš ce pa 83 metr, centov 22kg in v klasju pa 30 metr. centov 78 kg. Večji prideUk bi znašal tedaj na oralu ok'du 10 metr. cenmv v ceJoti in 31/2 metr. centov v klasju. Iz teh podatkov se lahko razvidi, da je naša stara navada z osipitvanjein turšice in krompirja Utemeljen» in da je to delo, ki je na težki zemlji in pri vlažnem podnebju, potrebno in opraiičeno.
Ha/.ntí stvari.
(Lakota na Kitajskem.) Glasom poročil misijonarjev vlada v severnem delu ])okrajine Kiangsu velika lakota Okolu 10 milijonov ljudi so bori s smrtjo za gladom.
(Davek naklavirjeinpianine.) Pioiačunski odsek francuske zbornice je sklenil, naj vlada vpelje po 10 frankov davka na leto na vsak k'avir in pianino. Ta davek bi no.sil okolo 5 milijonov na leto.
(Najmanjša knjiga na svetu) je gotovo tista, ki je izšla svoječasno v založništvu bratov Salmin v Padovi. Knjiřa ni večja kot nohet na lepi ženski roki; dolga je 10, a široka 6 milimetrov. Vsebina je p-snio, ki ga je pisal leta 1616 Galileo Galilei Kristini Lotarinški. Knjiga obsega 235 strani, vsaka stran ima 9 vrst in 95 do 190 črk. Ttsk je tuko It-p in jasen, da se more čitati s proMtim očesom biez povekšal-nega stekla.
Níixiiaiiilíi incstne^íi niiií^intrata.
Meatno îapainUo bode adiinlo es leto 1007 mestne vužuje íl bode T t» Bvrhd due 17. novembru 1906 od 11. ilo jioUi 12. ore dopohtne v mestni jiiBřiriti javnii dražba. -- Tudi le bude isti dan »ddala (»dffunBka [irijireK* in odtfonska lirana za leto 1907, Ka kar biide javna dražlift cid poln Í2. du 12. nre dopoldne v mestni iiiaarni.
Meatno županeUo v RudoHi>Tem namaiya, da so proSnje sa podelitev ce«ftr-Franc..IonipoTe jubilejne uatauuve vložiti do Hi, t m,, katero dobi gO o§eb po 10 kron. Pravico do te ust.anove imajo vsi v mestn »tannjooi re»ežt.
Mestno žnpanatvo nainanja (ipetovano, d« je veled »klejia «biitis)te(f» odbora » dné 9. dee, l'JOô, mestna hlai^ajna odprta za stranke le vdaki torek in petek od 9.-12. ure dopoldne. Vsa plačila se eamurejo a ^.ekoiu C. kr. poftne braniloice pri C, kr. postnem uradu vplačevati. Dotične tiskovine ea to aa dobijo bresplaiuo vri ineetnem uradu mrj uradnimi uramL Ker se Da ta naiin olajU strankam plačevanje rami)) mestnili davičin, se pri-čaliitje od istih da bodu uvažsvale ie objav^eni akiep uiestoega ïastopfc.
204.
doi.knjske novice.
štťv. 22.
Darovi za dijaško kuhiiyo v Novem mestu.
Metec uo ve m ber je za ilijaiika knbinjo jako BreJ^en. Poslali bo: G. JftkSe Jftnez, goBtilaifar in posestnik 2 rreúi krorapirja. Vič. ^osp. župnik Anton âm!(liivnik voz fi£i)la in zelja. Župljani iz Mirne Peûi 6 voz krnni' pirja, repe, rj^lja in tižola. Župljani is S^)piû voz krompirja. Župljani iz dulenj^ke^ra Št. Vida bo přislali )OâO kg Mola. Franili.^kausVi aamoBtan za meseo oktober in noverober 4 K, Gospa M, Diirini za november SO h. Free, g. kanonik A. Žlogir zi leto IflOG 10 K, drngi dobrotniki za mfsec nov. 89 R. Neimenovan dnboven 20 K, Iz Št Vida na Dol. Kntnsr Jože 3 K, Anton Rnjec, trgovec 2 K, mesto fižola. Neimenovan 6 K 80 h. V. H. Robr-nianti, vfletrguiec 25 K. Možina Fr pogeBtnik 2 K. Vli, p'OBp. župnik Ir. Salebar 12 E. Č. gnip. kaptnu J. Lavtar fi R. Č. gosp, kapSan I;;, Žust 5 K. O. O. Skale, c, kr. vi£i živin o zdravnik 10 K. Vlú. župnik J. Plevanlf 10 E. Gnepa Foriiek 1 E. Vl£. goap. župnik Fr. Čelarek je poBkI oBtanek pri nalinpH daril za pre«, g. meti. prušta 16 K. — Podpisani se priarino zaLvaljujřin vfi<^m dobrotnikom v imenn podpii^e mladine. Prav posebno bvalo pa le izrekam preúastici dnbovSûini v St. Vidu in Mirni PeEi, ki je pripomogla do tako velicib darov, kajti le njihnvema priporiflln Be je zahvaliti za zf^oraj omenjene obilne podpore, ki eo prifia, kaj Be da d'iseSi K združenimi močmi. Bog bodi plačnik vsem dobrotnikom 1 Dr. J. Marinko.
ZAHVALA.
Za obile dokaze srûuega sočutja o priliki britke iz^be »rčno ljubljenega nam sina, ozir. brata
Avgusta Bele,
uienca III. razreda,
kateri je v nedeljo, dne 4. uov. zjutraj po daljSetn bole-batiju v letu svoje starosti mirno v Gospodo zaspal, kakor tudi ta mnogobrojno spremstvo drazei;a nam rajn-cei^a k zadnjemu poJïitku, izrekamo tem potom posebno preč. ilnbovSčini in nradnikom, gg. učiteljem in njegovim Boučencem, prijateljem in znancem, sploh vsem vsem najiskrenejSo zahvalo.
Bndolfuvo, 10. novembra 1906,
(230)
Žalujoča rodbina.
Izjava.
Jaz podpisani prekliciijptn s tem vse žaljive govorice, ki sem iih trosil o gospodični Mici ANDREE. Pripoznavfim, da 9') bile te govorice popolnoma izmiSljcne in neiisnovBne in obžalujem s tem imenovani gospodični slorjeno veliko krivico. (227)	A. Hladnik, kapiteljski mežnar.
Loterijske številke.
CRADEC, 3. novembra (iS Fi3 33 30 10
TRST, 10. novembra 65 2 34 86 82
Tržne cene dne 12. novembra 1906 v Rudolfovem.t
Imenovanje	Kektl. po		Imenovanje 'j	Hek ti. po ~K i h"	
	K 1				
Šenica......	]4	31		12	3<')
Rž.......	11	n	Bob ......	10	40
Koruza.....	10	10		10	4U
	6	60	1'riiso......il	11	4
Ječmen .....	10	40		13	—
Krompir.....	6	90	Lan......	14	16
Fižol ......	12		Jajiia po 7 ta 40 vinarjev.		
Hrali......	12	30			
Lepa mesečna
s linuio \rcil ho odda boljšemu j^ospod».
Natančneje pri upravniňtvu Dol. Novic.	(sas-o i)
Na prodaj ]c iz proste roke
nova liišsL z vrtom.
I I I I v Kandjji poleg novega sejmišča. I I I I Poizve se pri Fr. CIBR-u, podobarju v Kandiji. <i;i7 [>-3)
Podpisani slav. občinstvu nljadno naznanja, da je priiel v gosp.
ForŠekovi hisi polej^ mostu trgovino
z v»akovrslno zelenjavo, poljskimi pridelki In južnim sadjem. Imenovano bU^» ima vedno sveze v zab^fi. Cene primerno nizka. Postrežba točna. K obilnemu obisku se cenjenim odjemalcem najnljiidneje priporoča spoštovanjem
(229-2-1)
Kari Vovk.
]E
Novosti za Miklavža in božič.
Tvrdha Alfonz DBLDK, Rudolfovo
priporoča svojo, z najboljKjm in Tudiio srežim epece-rijinkim blagom z>iIoženo trgovino
Za Miklavža in božično drevesce ima na
izbéro vsakovrstnih sladkornih izdelkov, kakor; piškotov, fondantnih in čokoladnih bonbonov itd. Pisalno orodje in šolske potrebščino.	(331-2-1)
Posebno se Še priporoma velika zaloga vsakovrstnih Igrač, mićnih punčik, konjičkov, pajacov, železnic itd.
Nizke cene! TKI	Dobro blago!
1B r
22 stev.
DOI.KN.rSKK NOVIČK.
205.
f
(iostiliui Ferlić, Ohuni trg.
Zftbdzdyavatfe
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. (181-0-10,
Ordinira vsaki pondeljek od 10. 5. ure.
Hiša na prodaj
Dva parna stroja
po 10, oziroma konjskih sil.
brez napake, še sedaj v obratu, veČji z lastnim stojalom na kolesih (lokomobil) in
sr ar sm- posestvo,
obstoječe iz prostorne hiše, 6 sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd. (2)6-3 3)
^^^ se proda
pod zelo ugodnim! pogoji. Hiša je posebno za kako obrt zelo pripravna, lastni vodovod, i'eka v bližini, ielezn. postaja.
Ponudbe na lastnika i. DerniČ, tovarnar v Radovljici.
Bftt&o, atnjiftk tntli skusiti se mijrs
Steckenpferd litijno mlečnato milo
Bergrnanii A Ca., Drajdana )n Deíín ob Labi prej BergmanuoTo lilijno ule£. milo innauiliaïhri-bovca) la dosegu nežue pulti in odstranitev pe;;. ProiUja komad k SO tíd. t Novem mestu : lek, Sla-dovlt, tTf^ovinl Oblak iu Kasteltc, brivec Svetec.
ZKNSKK LASE.
zmešane in rfizane kupujem in (ilnčam p« riHjvišji eeni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, V zalogi imam lina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las In očiščuje prliut,
SjioStovanjem se priiioroSam Ivan SveteC, (319-24-31 brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavn) frg. {Nasproti mestne hlîe.)
V najem se dá
vila MEDVED i
mP^ IStiF* ITovo mesto.
Natanćneje pri gosp. ANTON MEDVED-u v Novem mestu.
z vsem gospodarskim poslopjem, z lepim sadnim vrtom, njivo in travnikom, ležt-ća tik inpne cerkve, ^Nntanfineje pri posest-niči Veronika Bobte ali pa pri gosp. Žagarju v Stopiôah pri Novem mestu.	(iii;3-8-2)
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, Črnega in rudeČega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkiii cenah.
Ivan Pujmann,
(83-16-14)	vinogradnik in trgovec (Vodnjan Di^maDti-Istra)
y-WWfc-íin'"'
Voifija traja i	j-
dm 6 dni	oí.ne ~
znajnwejšimi letalSDSinOBígr-fljenimi MliKpnsKjmi pemilg
„ I^i«" /Y njiHoi-iiii ■.ra: i-tlikl'f>a™li'ïi-KMOHwmi
izjasnila ďaJezBstopnil^ THQCUIXÍQ
Izbijana Jj^lo^rate ulicestvM
Odhod iijjííHjanÉ vg»lti |iontd«lt^,*0'-tlíHičctHeK_vttdnu.
^ i o i
M
>
I- n «s r-t
o
-a
co
«I
S
Rf
ta. v
"5
a :
£
a.

STAIÍOVANJE

2 sobi, kuhinja In klet se odda r 1, januarjem, oziroma tudi popřeje (226-32) HlV^ pri J, Košak-u v Novem mestu.
BBra Krasno sadno drevje BH
in sicer le jablane za Dolenjsko najboljših vrst ima na prodaj kmetijska šola na Grmu, Komad stane le 60 h, dii(3im stane v vsaki trgovinski drevesnici jednako drevesc« I K 80h do il K,
Na prodaj je tudi prav lep, debel	{222 0-Si)
lirOinpir	^^	p" ^ ^ nadalje tudi
drobni IsroIApir za krmljenje prešičev,
po 2 K 90 h 100 kil, ali 70 h stari mernik.
Prodajalne se spoznajo na
tej podobi.
v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi šivalni stroji
Singer Co. del. družba šivalnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
.Severonemšlsega Lloyda''
iz
BREMENA
V
NtW-YOEK
P
03
>r1 (M
d) pq
o N O pUl
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobmdnega diuštva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-ie pri
^ Kolodvorskih ulicah št, »55.
nasproti obteznane gostilne „Pri starem Tišlerju".	(BS-24-19)
Odliod iz Ljubljane je vsak torek, Četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potniktm, namenjenim v zapadne driave, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Wascliington, nudi naše društvo poselmo ugodno izvanredno ceno čez Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, S]ngapore, v Avstralijo itd. itd.
s cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wllhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wllhelm d, Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5 -6 dni.
FAFF
v e
K ■
Jf
ii
SO najbolji za družinske potrebe, kakor ; šivarye, vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!)
Glavni zastopnik:
Franc Tsclnnkel,
gubljana, rotovški trg 9.---Kočevje, v gradu.
M zloto io srebro m
kupuje po nsjvi&jili cenali	(207-13-43
AOJZIJ RAJEC, urar v Rudolfovem, Glavni trg 85. (Kranjsko.)
Prodaja sinreeinega lesa
v /clo znižanih ccnah.
I
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu,
Večja oddaja lesa ae preskrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. fs a s a K îs ii)8-i!4-6
Posebno znižane cene so za: hmeltie !ate in špiravce.
Odpadki lesa na žagi v Kandiji, trdega meter K 2'60, mehkega po K 2'80, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno
le po trgovini gosp, KASTELIC-a v Kandiji. Dračje iz RuperČvrha po K 5'iiO meter, drva meter po K 6 80.
stara od H—16 let in

Dva hrepha ucenco
'.'. dobro izurjen pomočnih	.*
za gospodarske vozove se takoj sprejmejo	pri Antonu SEOLAR-ju, kolarskemu mojstru v Kandiji. (216-6-3)
mm
(112-24-12)
Tovarna strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalrtib strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trljerjev), slamorezfilc, reporeznic, koruznih robkarjev, drobllnih mlinov, parllnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesaik, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih In tovarn za mavec, atf Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, ISomatlČ, Ounajska cesta itov, 31.


OiigoTORu nreilnik Fr. 8al. W>UI.
Iid&jfttelj in talotnik Urban Horv«t.
T!Bk J. Krtlac. nati,