\ Zasavski T.srJZ TEDNIK TRBOVLJE, 4. XI. 1964 - ST. 45 - LETO XVII. - 20 DIN Odvečna bojazen ZdcMji investicijski ukrepi pak pa bi bilo, če bi »izgubili so predvsem prizadeli gradbe- glavo« in čakali, kaj vse se bo ništvo, nekatere delovne orga- zgodilo! nizacije manj, druge bolj, odvisno pač od tega, kakšna dela izvajajo gradbena podjetja. Opaziti pa je, da so ob vsem tem naši gradbinci le preveč »izgubili glavo« oziroma, da med njimi vlada prevelika bojazen, kako bo z deli naprej. Pred kratkim smo obiskali dvoje gradbenih podjetij v Zasavju — SPG »Zasavje« v Trbovljah in SGP Hrastnik. Direktor splošnega gradbenega podjetja Hrastnik je npr. na naše vprašanje, kakšni so iz-gledl za dela v letošnjem letu odgovoril, da o tem ne daje nobenih izjav, ker praktično sploh ne vedo, kaj bodo jutri oziroma v prihodnje delali. Podoben odgovor smo dobili tudi v SGP »Zasavje« v Trbovljah. Res je da so zadnji investicijski ukrepi nekoliko spre-menili^načrte, vendar spet ne v toliki meri, da bt kar naenkrat »propadla« vsa njihova dela. To je vsekakor absurd. Pa tudi dejstvo, da vsi zadnji ukrepi niso trajnega značaja, pač pa samo trenutne potrebe našega gospodarstva oziroma kreditne politike, nam dovolj jasno oove. da so take in po-dpbne bojazni odveč. Zdaj je čas, da lahko posamezna gradbena podjetja pro-uče, kaj lahko storijo v prihodnje, da se poceni in pospeši gradnja, zraven tega pa lahko razmišljajo še o nekaterih drugih aktualnih nalogah. Na- Večja samostojnost občin — Vse družbeno politič- — ne skupnosti bi imele po — novem zakonu o finan- — ciranju zagotovljenih — dovolj sredstev za fi- — nanciranje osnovnih na- — log. V primerih, ko le- — teh ne bi mogle finan- — cirati z lastnimi sredst- — vi, bi dobile ustrezno — dotacijo od republike — oziroma bi jim le-ta od- — stopila del svojih sred- — štev. Po novem zakonu se bo občutno spremenil položaj okrajev, ki ne bodo imeli več možnosti vplivati na prelivanje sredstev iz ene občine v drugo, glede lastnih sredstev pa bodo odvisni od republiške dotacije. Sredstev bodo dobili le toliko, kolikor jih bodo potrebovali za opravljanje nalog, ki bi jim še preostale na področju urejanja odnosov med občinami oziroma za plačevanje finančnih obveznosti iz prejšnjih let in za izdatke za osebne dohodke zapo- slenih v okrajni upravi. Občine bi bile tudi mnogo bolj samostojne v odločanju, kakšni oziroma kolikšni naj bi bili prispevki občanov. Posebno poglavje govori o tem, da bi vsaka občina sama odločala, kakšne sklade bo imela. To pomeni, da bodo občine zelo hitro odpravile vse tiste sklade, ki ekonomsko in tudi drugače niso utemeljeni, ostale pa prilagodile svojim konkretnim družbenim potrebam. L. E. MLADINSKA TRIBUNA V TRBOVLJAH TRBOVLJE — V predavalnici trboveljskega Delavskega doma bo danes ob 17. uri pripravil Občinski komite ZMS Trbovlje javno mladinsko tribuno, na kateri bo predsednik Skupščine občine Trbovlje, Ado Naglav, komentiral nekatera vprašanja s področja go-spodarsko-komunalne problematike ter šolstva v letošnjem letu in odgovarjal na vprašanja mladincev. Sekretar ObK ZMS Oiril Urek pa bo govoril o nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Zaradi aktualnosti obravnavanih vprašanj pričakuje mladina Trbovelj, da se bo javne mladinske tribune udeležilo tudi večje število članov SZDL. RAZPRAVE 0 PREDLOGU NOVEGA ZAKONA TRBOVLJE — V zasavskih občinah Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi so pripravili zadnje dni sestanke, na katerih so razpravljali o predlogu novega zakona o financiranju družbeno-politič-nih skupnosti. Ker do zaključ-, ka redakcije lista še nismo mogli zbrati vseh pripomb k predlogu tega zakona, bomo o njih- poročali v prihodnji številki lista, hkrati s tem pa komentirali tudi nekatere najvažnejše določbe predloga zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti. PRIPRAVE NA SESTANEK SPLOŠNEGA DRUŽBENO-POLITIČNEGA ZBORA Podoba jeseni (k) ZAGORJE — V okviru priprav na sestanek splošnega družbeno-političnega zbora zagorske občine so doslej na skupnih sestankih ideoloških komisij občinskega komiteja ZKS. občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZMS ter vodstev ustrez- niti Droiinizapi i 09L nrffanov razpravljali o problematiki na področiu kulturne dejavnosti in težav Delavskega doma, o programu dela Zveze prijateljev mladine in Ljudske tehnike ter o pomenu in nalogah ter metodah dela organizacije Rdečega križa in problematiki gasilstva in gasilskih društev. Investiranje v premogovnike-dolžnost vsega gospodarstva Gospodarski vestnik, slovenski gospodarski list, je v svoji 86. številki (30. oktobra) objavil sestavek pod naslovom »Investiranje v premogovnike — dolžnost vsega gospodarstva«, iz katerega povzemamo naslednje ugotovitve: i • Energetski položaj se je zaostril tudi zato, ker ni bilo pomembnejših investicijskih vlaganj v modernizacijo premogovnikov in v odpiranje novih jam, razen tega t)'a so premogovniki zaradi neustreznih ekonomskih instrumentov zabredli v tako težaven položaj, da ne morejo ustrezneje nagrajevati rudarjev, ki zaradi tega odhajajo v druge poklice. Spričo nastale energetske krize kot tudi zaradi občutne škode, ki jo trpi gospodarstvo zavoljo obsežnih redukcij električne energije, prizadeta industrija in proizvajalci vnovič terjajo najodločnej-še ukrepe za omilitev nastalega položaja, pri čemer razen potreb po uvozu primanj- kujočih energetskih surovin in virov poudarjajo tudi potrebe po čimobsežnejši in hitrejši graditvi in 'modernizaciji domače energetske baze, ki naj bi s povečanimi zmogljivostmi čimprej nadomestila nastali primanjkljaj v energetski bilanci in odstranila z dnevnega reda venomer se ponavljajoče se potrebe po redukcijah in uvozu električne energije in drugih energetskih dobrin. • Ker je pri tem nedvomno najnujnejše povečanje proizvodnje premoga, ki naj bi zadovoljilo predvsem naraščajoče potrebe termoelektrarn in omogočilo dopolnjevanje proizvodnje električne energije tudi iz tega vira, kot tudi vplivalo na izboljšanje oskrbe industrije in široke potrošnje s premogom, so premogovniki iz SR Sloveni- je,, rudnik lignita Velenje in rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik in Zagorje, na osnovi pogojev in meril- s katerimi bo Jugoslovanska investicijska banka prispevala k financiranju graditve zmogljivosti za proizvodnjo premoga, izdelali investicijske programe, ki so jih predložili Splošni gospodarski banki Slovenije. — INVESTICIJSKI PROGRAM RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK predvideva povečanje proizvodnje od 1180 milijonov ton v letu 1963 na 1710 milijonov ton v letu 1968 Skupno potrebna sredstva za izvršitev navedene investicije znašajo 6317 milijonov din, pri čemer odpade na osnovna sredstva 5915 milijonov din in na investicije v obratna sredstva 402 milijona din. Vlaganja v osnovna sredstva so predvidena v letih 1965 do 1967 v naslednjih tranšah leta 1965 — 1347 milijonov din, v letu 1966 — 2585 milijonov din in v letu 1967 — 1957 milijonov din. Po tehnični strukturi se investicije nanašajo na gradbena dela v znesku 1350 milijonov din, na opremo v vrednosti 4321 milijonov din in ostalo 243 milijonov din. Realizacija predvidene dinamike vlaganj bi omogočila naslednje proizvodnjo rudnika Trbovlje—Hrastnik: v letu 1984 _ 1,200.000 ton, v letu 1965 — 1,200.000 ton, v letu 1966 — 1,300.000 ton, v letu 1907 — 1,435.000 ton in v letu 1968 — 1,710.000 ton. — INVESTICIJSKI PROGRAM RUDNIKA RJAVE- GA PREMOGA ZAGORIE predvideva povečanje proizvodnje od sedanjih 650.000 ton na 1 milijon ton v letu 1970. Skupno predvidena-sredstva za realizacijo navedene investicije znašajo 3119 milijonov din, od česar odpade na osnovna sredstva 3209 milijonov din in na obratna sredstva 210 milijonov din. V tehnični strukturi inve- sticij so gradbena dela udeležena s 1999 milijoni din, oprema s 1859 milijoni din in ostali stroški s 150 milijoni din. V perspektivnem obdobju bo premogovnik Zagorje, po realizirani '"dinamiki investicijskih vlaganj, dajal naslednjo proizvodnjo: leta 1965 — 680.000 ton, v letu 1966 — 750.000 ton. v letu 1967 — 820.000 ton, v letu 19G8 — 880.000 ton, v letu 1969 — 940.000 ton in v letu 1970 — 1 milijon ton rjavega premoga. (Nadaljevanje na 2 stran!) Trnovlje Sistematično izobraževanje mladih kadrov TRBOVLJE — V sodelovanju z Delavsko univerzo Trbovlje je mladi kolektiv Elit organiziral za proizvajalce strokovni tečaj za pridobitev polkvalifikacijc. Tečajniki so med časom šolanja dobili obsežno gradivo, tako da so se lahko kar najbolje pripravili na zaključne izpite. Pred dnevi so bili zaključni izpiti, opravilo pa jih je iz teoretičnega in praktičnega dela vseh ?9 slušateljev. Na zaključni svečanosti v Soboto, 24. oktobra, so jim podelili priznanja z željo, da naj bi jim to koristilo pri nadaljnjem izpopolnjevanju v podjetju. V podjetju Elit je le vedno okoli 80 proizvajalcev, predvsem žensk, ki so le nekvalificirani. Zato je treba poudariti in pohvaliti pravilno orientacijo organov upravljanja, da so se odločili za ponoven razpis tečaja za pridobitev poikvalifikaclje. NOVA VLOGA SVETOV POMENI VEČJO StROKOVNOST DELA OBČINSKE SKUPŠČINE TRBOVLJE Na posvetu o delu svetov in komisij Skupščine občine Trbovlje je bilo dano največ poudarka novi vlogi svetov občinske skupščine, Iti jim jih daje novi statut. Z novim statutom se prenaša večina dela na svete in komisije, medtem ko naj bi skupščina obravnavala le ključna vprašanja. V tej obliki dela predstavlja vsak svet na svojem področju dela občinsko skupščino. Zato Je treba čim hltreje osvojiti tista načela statuta, ki se nanašajo na ta vprašanja oziroma treba je krepiti avtoriteto teh svetov. V dosedanjem delu svetov je ugotovljeno, da je bil po številu sej najaktivnejši svet za šolstvo, nadalje tudi svet za Industrijo, kar Je povsem razumljivo, saj se prav ta dva srečujeta z največjimi problemi. Udeležbe na sejah nekaterih svetov so zelo nizke — komaj okoli 50 odst. Na tako nizko udeležbo vpliva predvsem vzrok, da posamezne delovne organizacije nimajo dovolj razumevanja do članov, kadar je na vrsti vprašanje seje. Zato bi bilo nujno potrebno zagotoviti članom svetov nemoteno udeležbo. Iz zapiskov sej Je razvidna tudi raznolikost obravnavanja problemov. Tako na primer nekateri »veti obravnavajo širša področja, drugi pa se še vedno ubadajo z individualnimi vprašanji. Sveti so doslej praktično obravnavali probleme in predloge občinske skupščine. 90 odst. predlogov, ki so jih doslej sveti sami predlagali občinski skupščini, bodo v bodoče popolnoma v njihovi pristojnosti, odnosno bodo na tej osnovi sprejemali tudi sklepe in dajali smernice ali priporočila samoupravnim organom. Prav tako se je treba odpovedati kratkotrajnim pripravam na seje svetov. V bodoče bo treba v ta namen Izdelati program dela. Tudi zapisniki ne smejo biti Izdelani samo formalno, pač pa morajo biti v njih zaključki In smernice. Ce hočejo sveti odigrati svojo vlogo, bodo morali vzpostaviti več kontakta s samoupravnimi organi na svojem področju. Stremeti Je treba tudi za tem, da se člani svetov predvsem- predsedniki razbremenijo vseh ostalih funkcij, da bodo mogli kar najbolj uspešno upravljati svojo funkcijo, oziroma svoje delo — ker je predsednik sveta na svojem področju takorekoč predsednik občine. Nepravilno je, da se v delo svetov vmešavajo na primer predsednik skupščine, načelnik itd., pač pa je potrebna dobra koordinacija ln sodelovanje med sveti ln skupščino. Zahtevati je, da se na vsa navodila oziroma zaključke, ki se nanašajo ha samoupravne organe dobe odgovori, koliko se je na tem področju že naredilo. Ni čudno, da se včasih delo svetov le preveč zapostavlja, odnosno da se po- samezni samoupravni organi ne obračajo neposredno na svete, pač pa direktno na skupščino. To izhaja iz slabega sodelovanja in iz nizke avtoritete posameznih svetov. Govora Je bilo tudi o tem ali lahko posamezni svet samostojno posega v proračun z ozirom na sredstva, ki so potrebna. Vsekakor bi bilo najbolje, da vprašanje proračuna obravnavajo vsi sveti na skupni seji — seveda na bazi predhodno Izdelanih programov dela. Ob koncu Je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi sveti pred očmi interes širše skupnosti. L. Erjavec. Investiranje v premogovnike - dolžnost vsega gospodarstva NIMAMO DOVOLJ TEHNIČNEGA KADRA V Splošnem gradbenem podjetju »Zasavje« v Trbovljah so letos računali, da bodo dosegli za 30*/i več|i plan kot lansko leto, vendar pa zaradi pomanjkanj^ reprodukcijskega materiala — predvsem opeke, beton-skega železa in gramoza — ter kvalificirane delovne sile plan ne bo dosežene. Računajo, da bodo planske obveznosti ob koncu leta — v primerjavi z lanskim letom — večje za okrog 15*/». Kakor večino ostalih gradbenih podjetij so tudi Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« Trbovlje prizadele zadnje investicijske spremembe (ustavljena so dela na objektu Tovarne polprevodnikov). Poraja se vprašanje, kam z delovno silo. Kupili so tudi nekaj nove strojne opreme, ki pa bo zdaj le slabo Izkoriščena, ker so ustavljene nekatere gradnje. V primeru, da bi bile vse zmogljivosti, • katerimi razpolagajo, izkoriščene, bi znašal njihov letni bruto produkt 1,5 milijarde dinarjev, ker pa bodo po predvidevanju tovarišev iz SGP »Zasavje« Trbovlje izkoriščene le s 70 •/«, bo dohodek temu primerno man‘si. Mimo drugih težav, s katerimi se srečuje kolektiv Splošnega gradbenega pod|etja »Zasavje« v Trbovljah, velja omeniti še probleme v zvezi z lokacijami in zamujanji rokov. L. E. (Nadaljevanje s 1. strani) % Ko Je Svet za energetiko pri republiški Gospodarski zbornici na svoji nedavni seji obravnaval predvidene Investicije v premogovnike v SR Sloveniji je sklenil podpreti prizadevanja rudnikov premoga, da bi jim Investicijska banka omogočila realizacijo povečanja proizvodnih zmogljivosti in v skladu s termini, navedenimi v investicijskih programih, in sicer tako, da bi jim nemudoma zagotovila vvanse potrebnih sredstev za nabavo serijske opreme. Z avansi bi bilo namreč premogovnikom omogočeno skleniti pogodbe za dobavo opreme, ki terja daljši pogodbeni rok. — Premogovnik Trbovlje-Hrastnik bi potreboval predujem 700 milijonov din, od tega za serijsko domačo opremo 400 milijonov din in za uvoženo opremo 300 milijonov din. — Rudnik rjavega premoga Zagorje bi za pričetek investicij potreboval avans v znesku 500 milijonov din, pri čemer bi moral navedena sredstva prejeti še letos, a deloma v prvi polovici leta 1965. 9 Za realizacijo navedenih invesicij bo seveda treba za- gotoviti tudi udeležbo republiških sredstev. Udeležba republike pri financiranju navedenih investicijskih vlaganj je tem nujnejša, če upoštevamo, da bo odvisnost od uvoza premoga ln električne energije kolikor bi z investiranjem v premogovnike še dalje odlašali, čedalje večja, oskrba z energetskimi viri pa vse bolj pereča. 9 Ker je zagotovitev oskrbe z energetskimi viri nedvomno republiškega značaja, bo treba pri financiranju investicij v premogovnike vse obsežncjc angažirati predvsem skupnost republiških komunalnih bank, zlasti še, ker je od odskrben ikevsem ker je od oskrbe z energetskimi viri in surovinami odvisen nadaljnji razvoj republiškega gospodarstva v celoti in je s tega vidika popolnoma upravičeno pričakovanje, da bo celotno gospodarstvo prispevalo svoj delež ne le za kapitalno izgradnjo premogovnikov, marveč tudi za nadaljnji razvoj družbenega standarda v rudarskih središčih. OBDARITEV SOCIALNO OGROŽENIH OTROK PRAVILNIK 0 ŠTIPENDIRANJU V Termoelektrarni Trbovlje so pred kratkim sprejeli nov pravilnik o štipendiranju. Pravilnik predvideva štipendije in finančno pomoč zaposlenim delavcem pri njihovem strokovnem ' Izpopolnjevanju. Nov pravilnik tudi regulira štipendije vsem, ki so doslej prejemali štipendije pri ELESU in so le-te odstopili Termoelektrarni Trbovlje. VSAKO SREDO VAS OBIŠČE VAŠ Ob zaključku Tedna otrok je občinska zveza Društva prijateljev mladine v torek, 27. oktobra, obdarovala 92 socialno ogroženih otrok iz vseh trboveljskih kol tudi področnih šol — Čeče, Dobovec, Partizanski vrh. V Domu družbenih organizacij je bila pripravljena za otroke zakuska. Čeprav so se otrokom ob pogledu na raznovrstna jedila kar zasvetile oči, je bilo vendar vsega toliko, da je še ostalo pa čeprav so se trudili, da ne bi. Ob tej pfiliki jim je spre- Vajenec - soustvarjalec programa Mladinci na Industrijski kovinarski šoli v Trbovljah so se skrbno pripravili na letno konferenco aktiva ZMS. Iz referata predsednika aktiva je bilo zaslediti, da se učenci še vse premalo vključujejo v celoten sistem samoupravljanja In da Je bilo njihovo delo v večji meri usmerjeno v reševanje posameznih delovnih akcij v okviru same šole in pa v okviru ObK ZMS Trbovlje . '' • ■ .'V*; ' *v.yv Zaiaviki :::-h TEDNIK V razpravi Je na konferenci sodelovalo sicer večje število učencev, vendar je škoda, da je bila njihova razprava usmerjena samo na nekatere trenutne probleme pri samem delu v delavnici in aa obravnavo odnosov na relaciji mojster — vajenec. Na mnoga vprašanja je odgovoril vodja praktičnega pouka na IKS, iz same razprave pa smo dobili vtis, da se večje število mojstrov ni udeležilo konference zaradi kritike mladin- cev na račun posameznih nepravilnosti. Konference se Je udeležil tudi Ciril Urek, sekretar ObK Z^4S, ki Je v razpravi naglasil, da se bo morala organizacija Zveze mladine v prihodnje s pomočjo organov šolskega samoupravljanja bolj zavzeti za to, da bo učenec postal subjekt učno'vzgojnega procesa In ne objekt raznih reform in togo zapisanih pravilnikov vzgoje. Tudi bistvo šolskih in razrednih skup- nosti —- samouprave učencev je razvijanje takih odnosov, ki maksimalno stimulirajo skupno delo in delo posameznika. Konferenca je izvolila tudi nov šolski komite ZMS, za predsednika pa Ivana Gračnerja. Komemoracija pred spomenikom Organizacija ZB hrastniške občine je ob dnevu mrtvih pripravila 31. oktobra osrednjo komemoracijo pred spomenikom borcev NOB na novem Trgu revolucije. Skupaj s šolsko mladino in delovnimi organizacijami pa je poskrbela za ureditev spomenikov in za njihovo okrasitev. -n- govorila Mija Filačeva, predsednica Zveze prijateljev mladine Center, in vse otroke prisrčno pozdravila. Razen tega jim je tudi še govorila o delovanju Društva prijateljev mladine. Nato je sledilo obdarovanje. Prav vsak otrok je dobil svoj paket. Ti niso bili kar tako, sa| so razveseljene otroške oči potem, ko so hitro odprli pakete, zagledale razno spodnje perilo, čevlje, jopice, plašče, trenirke. Treba je tudi poudariti, da Je vsak dobil pravo velikost, da so za to že prej poskrbeli in tako ni bilo nobenih skrbi, da bi bil temu plašč prevelik ali pa onemu čevlji premajhni. Veliko delovnih organizacij, ki so jih zaprosili za sodelovanje, se je odzvalo — Zavod za socialno delo, Rudis, Elit, vse tri stanovanjske skupnosti. Zveza borcev in SZDL — skupaj z Društvom prijateljev mladine so zbrali 300.000 dinarjev, da so lahko obdarovali otroke. Vsekakor Je treba pohvalili razumevanje navedenih organizacij In pograjali brezbrižnost ostalih, ki se |im ni zdelo vredno odzvati se, čeprav so bili med obdarovanimi tudi otroci njihovih delavcev. Ta akcija je zelo lepo uspela, bi se pa bilo tudi med letom ob raznih primernih priložnostih treba spomniti in obdarovati otroke, ki so lega potrebni. N. D. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK Predsednik Skupščine občine Hrastnik Milan Babič je za soboto, 7. novembra 1964, v klubskih prostorih SVobode I s pričetkom ob 7.30 sklical 18. skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Predlog dnevnega reda je naslednji: 1. poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje občinske skupščine, 2. razprava in sklepanje o predlogu odloka o priznavalninah v občini Hrastnik, 3. razprava in sklepanje o razveljavitvi odloka o največji dovoljeni hitrosti na cestah v Hrastniku, 4. razprava in potrditev pravil (statuta) gasilskega sklada, 5. potrditev statutov osnovnih šol, 6. potrditev statutov krajevnih skupnosti, 7. razprava in sklepanje o najetju posojila za ureditev Gimnazije v Trbovljah, 8. poročilo o delu sveta za splošne in notranje zadeve, 9. poročilo o delu sveta za socialno varstvo in varstvo družine, 10. razrešitve, volitve in imenovanja, 11. sklic zborov volivcev. Razgovor političnega aktiva Razprave o predlogu sprememb v statutu ZKJ postajajo čedalje živahnejše in bogatejše. Namen te široke razprave je predvsem ta, da z medsebojno odkrito izmenjavo misli in izkušenj pridemo do nanjracionalnejšega spoznanja o delu ZK ter o njeni družbeni vlogi. Nekako v tej smeri odnosno v tem smislu je potekal Priprave na volitve Ena od točk dnevnega reda na zadnjem plenarnem zasedanju hrastniškega občinskega odbora SZDL je bila tudi razprava o pripravah na volitve. Uvodoma je predsednik ObO SZDL Hrastnik, Martin Klinar, nanizal nekaj misli v zvezi z bližnjimi volitvami in pri tem poudaril, da so s plenumom ObO SZDL začeli na področju hrastniške občine dejansko že s pripravami na skupščinske volitve. Po besedah Martina Klinarja bo imela organizacija SZDL v prihodnjih mesecih pomembno in obsežno nalogo, da s pomočjo ostalih druž-beno-političnih organizacij organizira kar najširšo in čim bolj intenzivno politično aktivnost. Ker se začenjajo priprave na volitve pred VIII. kongresom ZKJ in sredi začrtovanja politike 7- letnega plana gospodarskega in družbenega razvoja ter v času konferenc krajevnih organizacij SZDL, bo morala biti ta aktivnost vzpodbuda za kar najširšo udeležbo delovnih ljudi v rzagovorih in odločanju o problemih gospodarstva in družbenega razvoja tako komune kot celote. V Hrastniku bodo organizirali v pripravah na volitve javne obravnave, sestanke, tribune, zbore volivcev in drugo, da se bodo kar najbolj skrbno pripravili na to nalogo. Sklican pa bo tudi spMšni družbeno-politični zbor hrastniške občine, ki naj bi obravnaval predlog 7-let-nega plana razvoja ter dosedanje delovanje občinske skupščine. Splošni zbor (ali pa plenum ObO SZDL pa naj bi imenoval tudi občinsko volilno komisijo. Zadnji plenum ObO SZDL Hrastnik je v zvezi s pripravami na volitve poudaril, da naj bo izbira kandidatov javna, da je treba upoštevati načelo rotacije in zagotoviti zadostno udeležbo neposrednih proizvajalcev, mladine in žena. (ma) razgovor širšega političnega aktiva v Hrastniku — s sekretarjem organizacijske komisije CK ZKJ in delegatom Hrastnika za VIII. kongres ZKJ, tov. Orožnom. V dosedanji predkongresni aktivnosti se je vse premalo posvečalo pozornosti tistemu delu statuta, kjer je govora o nadaljnjem razvoju. Nasprotno je bilo vse preveč govora o takoimenovanih vzporednih, za nas ne toliko važnih vprašanjih. Torej najplodnejše so bile vsekakor tiste razprave, ki so se izogibale organizacijskemu in pravno formalističnemu obravnavanju posameznih določil statuta. Vse premalo je bilo čutiti aktivnosti v SZDL, sindikatih in samoupravnih organih. Mnogokje ne vedo, da politike ni mogoče oddvojiti od samoupravljanja. Aktivnost le treba obravnavati na osnovi smernic, poiskati pa je treba možnosti' kako poživeti politično aktivnost medmooit politično aktivnost med proizvajalci. Komuniste je treba spodbujati k čim večji aktivnosti. V predkongresni aktivnosti prevladuje mišljenje- da je treba nekatere stvari v statutu samo preformulirati. Tako mišljenje ljudi pomeni tendenco zapiranja v sebe, ki postavljajo ZK izven samoupravljanja in ki vidijo vse stvari samo v statutu in ne v stvarnosti. Vse premalo je vsebinskih pripomb, preveč pa površinskih Nadalje Je bilo v razgovoru tudi govora o sprejemanju v ZK, kako Je treba formulirati delo organizacij v občini, da se morajo vodstva organiziratt tako, da pride do čim boljšega sodelovanja ter o metodi kritike. Tudi kadrovsko politiko Je treba demokratizirati v tem smislu, da članstvo samo Izbira vodstvo ne glede na direktive. Stcer pa stvari ne zavise samo od tega. kako bo to zapisano v statutu, ampak predvsem, kako bomo te stvari spravljali v prakso. Zato ni čudno, da je zelo slabo sprovajanje sprejetih sklepov. V predkongresni dejavnosti je bilo izrečeno veliko kritike na račun osnovnih organizacij ZK, češ da so nepotrebne odnosno že preživele oblike dela komunistov. To pa bi pomenilo likvidiranje osnovnih principov ZKJ. To vprašanje pa obravnava novi statut mnogo širše in poudarja, da naj bi se delo OO ZK na terenu ujemalo z delom krajevnih skupnosti. Bill, so tudi predlogi, da se v statutu bolj precizira vprašanje aktivov. Vendar pa ne obstojajo potrebe, da so poleg osnovne organizacije še neke druge oblike organizacij. Zato je treba aktive tretizirati kot metodo delo osnovnih organizacij. V nasprotnem primeru pa bi pomenilo du-pliranje stvari v praksi. Občinska konferenca ima pravico, da predlaga, kako naj se komunisti organizirajo oziroma, kje naj se osnujejo osnovne organizacije. Prav tako ima pravico, da daje predloge višjim organom o posameznih dogajanjih. Novi statut menja tudi položaj vodstev. Dosedaj so bila precej odtrgana od članstva. Ce pa se bo dalo več poudarka konferencam, se bo prav gotovo to odpravilo. Odpraviti je treba tendenco, da vodstva ZK ne smejo biti zbor predstavnikov raznih organizacij. L. raz- Komisija za sprejem in- odpoved delovnih merij pri Trgovskem podjetju »Prvi junij« Trbovlje RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. saldokontista 2. fakturista Pogoji: dokončana ekonomska srednja šola ali najmanj 2-letna praksa na ustreznem delovnem mestu v knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po pravilniku podjetja. Prošnje s podatki o dosedanjem službovanju dostaviti na tajništvo podjetm. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Hrastnik Priprave na konference KO SZLD Na zadnjem plenumu Občinskega odbora SZDL y Hrastniku so med drugim razpravljali tudi o pripravah na konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Sklenjeno je bilo, da bodo sestanki po podružnicah KO SZDL opravljeni do 15. novembra, same konference krajevnih organizacij SZDL pa do 15. decembra. V Hrastniku bodo v tem času ustanovili tudi dve novi krajevni organizaciji SZDL, in sicer na Marnem in v Praprotnem, kjer sta bili doslej le podružnici KO SZDL, in sicer zaradi oddaljenosti od sedanjih KO SZDL, krajevnih prilik in samega dela. Na teh področjih bodo delovala tudi stalna predsedstva zborov volivcev. Plenum ObO SZDL v Hrastniku je poudaril, da naj bodo nova vodstva krajevnih organizacij SZDL odraz volje čim večjega števila članov SZDL, za kadrovanje, pri katerem je upoštevati načelo rotacije. pa je treba pripraviti sestanke političnih aktivov, aktivov članov SZDL ali javne tribune. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da bodo dejansko bližnje konference krajevnih organizacij SZDL uvod v predvolilno dejavnost, zaradi česar naj bi na njih razpravljali o aktualnosti sedanjega obdobja, v katerem bodo konference, zraven tega pa obravnavali dosedanje delovanje krajevnih organizacij SZDL, delo podružnic, analizo dela organov družbenega upravljanja,, nekatera vprašanja v zvezi s sklicom in delom zborov volivcev ter oblike dela krajevnih organizacij SZDL in nekatera druga vprašanja. Dogovorjeno je tudi, da bodo na konference KO SZDL povabili . odbornike občinske skupščine in pa poslance, odbornike občinske skupščine pa bodo vabili še na konference podružnic krajevnih organizacij SZDL. (eui) LEJ Sistem nagrajevanja v hrastniški Steklarni je kljub [jj] temu, da je delovna organizacija razdeljena na dvanajst !=! ekonomskih enot, enak za celoten kolektiv. Število točk, LEL! ki le določeno za posamezno delovno mesto, je startna [5] osnova proizvajalca. Sicer pa je višina osebnega dohod-UJ ka slehernega proizvajalca odvisna od dohodka, ki ga LEJ ustvari celoten kolektiv. Čeprav posamezne ekonomske enote ustvarjajo različen dohodek, se le-ta porazdeli med L=j vse ekonomske enote enako. [E] Dejstvo, da posamezne ekonomske enote ne dobe vseh |"jn sredstev, ki so jih ustvarile s svojim delom, je vsekakor pj destimulativno za tiste enote, ki z večjo intenzivnostjo [El *n večjo produktivnostjo, skratka z boljšim poslovanjem rjjl dosegajo večje uspehe ali ustvarjajo večja sredstva. L=j »Vsekakor bi bil za nas najidealnejši tak sistem, da [El hi bjl posamezni proizvajalec oziroma ekonomska enota TJ7 vezana na svoje uspehe,« nam Je povedal vodja pian-j=j skega oddelka. Tak sistem nagrajevanja misli|o vpeljati LEI v Prv* polovici prihodnjega leta. V mesecu aprilu pa so nji opustili stari — klasični — tarifni pravilnik, ki je — kakor so nam povedali, že preživel. LEJ V veljavi imajo v Steklarni še dodatek na stalnost, rjjjt ki ga dobi vsak član kolektiva z najmanj dve leti de-lovne dobe. Ta dodatek temelji na progresivni lestvici, flll ki je razdeljena na tri skupine. V prvo spadajo člani kolektiva z visoko in višjo izobrazbo, v drugo srednji LEJ strokovni kader, v tretjo pa kvalificirani in ostali kader. [■I Osrednji namen lega dodatka je |fredvsem v tem, da r^-j preprečujejo fluktuacijo delovne sile, v prvi vrsti kader LEJ z visoko in višjo izobrazbo. '[■] V Steklarni v Hrastniku so nam še povedali, da znaša rj-i povprečni osebni dohodek za letošnjih prvih deyet me-1EJ secev 40 702 din in se je v primerjavi z istim obdobjem [■] lanskega leta povečal za okrog 12.000 din. (ec) ■nSHBSSSSSSSHHSSSSHHtLi Posvet prosvetnih delavcev Zagorje nBBEBSBBt " PRIPRAVE ZA PREHOD NA 42-URNI DELOVNI TEDEN r. Pripravile so ga družbeno-politične organizacije zagorske občine * Prihodnji posvet naj bi pripravili prosvetni delavci sami Pred dnevi so pripravile predsednik ObSS inž. Pavle ročju gospodarstva. V razpra-družbeno-politične organizaci- Kovač o analizi samoupravlja- vi so med drugim ludi nagla-)e zagorske občine posvet pro- nja v šolstvu, predsednik ObO sili, da so tedaj, ko so izdelali svetnih delavcev. Na posvetu SZDL Slavko Ajtič pa o anga- statute šol, mislili, da so leje Hinko Odlazek, načelnik žiranosti prosvetnih delavcev ti odlični, da pa zdaj ie sami ugotavljajo, da ne ustrezajo _________________ _________ vek v celoti in da si zdaj pri- spodarskih problemih občine, analizi samoupravljanja v šol- zadevajo, da bi statute prila- stvu, je med drugim tudi po- ““ oddelka za gospodarstvo ob- v izvenšolskem delu. čine govoril o aktualnih go- Ko je inž. Kovač govoril o godili razmeram in stanju na udaril, da so bili statuti izde- posameznih šolah. Poudarili lani pod vplivom vzorčnih Pa so tudi, da na samouprav-statutov, seveda v največji ljanje vpliva tudi materialna meri zaradi pomanjkanja sa- osnova šolstva, ki pa zdaj še B s a a s a a H s s B B B Koliko kruha so spekli Pekarna celjskega »Veleži- moupravnih izkušenj, tarja« v Zagorju ob Savi se je manjkajo določbe o fi v letošnjem letu ubadala s nju šole, delitvi doh—~ ... številnimi problemi. Eden iz- osebnih dohodkov, delu orga- Prava ® angažiranosti prosvet ____i _ : « >__i: —.... . nih rlv v ivvnn cniclrarr V njih financira-dohodka in ni najboljša. Razgibana je bila tudi raz- B B B — Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi Je — po vsej — verjetnosti — prva tovrstna delovna organizacija v — Zasavju, ki je začela s pripravami za prehod na — skrajšani delovni teden. Čeprav npravni odbor še ni — imenoval ustrezne komisije, v zagorskem Gradbenem — podjetju že proučujejo dejanske možnosti za uvedbo — skrajšanega delovnega tedna. V dosedanjih razpravah v okviru priprav za prehod na 42-urni delovni teden so v Gradbenem podjetju Zagorje ob Savi poudarili, da ni smoter prehoda na skrajšan delovni teden, da bi zmanjšali proizvodnjo, pač pa prav nasprotno — zvišati proizvodnjo in storilnost ter ustvariti večji dohodek. Za vse to pa je nujno potrebno uvajanje sodobne tehnologije. Iz doslej izdelanih analiz je razvidno, da se mora produktivnost v Gradbenem podjetju Zagorje ob Savi povečati za 23,3 V«, če hočejo ustvariti povsem realne pogoje za uvedbo skrajšanega delovnega tedna. Drug pogoj — na katerega je treba prav tako računali — je odprava vseh izostankov, kolikor se jih da. sicer pa jih zmanjšati na minimum. Izgube na delovnem času, ki jih v delovni organizaciji evidentirajo, znašajo 17,75 •/« delovnega fonda. Vseh izostankov ni mogoč' znižati, pričakujejo pa, da se da zmanjšati izostanek že v začetka na najmanj 13*/«. S poostritvijo discipline med B B Se pravi, da uvedba skrajšanega delovnega tedna v Gradbenem podjetju v Zagorju ob Savt ne bo pomenila samo znižanje delovnega časa, pač pa povečanje produktivnosti, večjo disciplino in tudi ustvaritev boljših življenjskih pogojev. E. med njih je tudi zagotovitev nov upravljanja in o obvešča- n,h delavcev v »zven solskem [lij delom pa bi bilo mogoče ta odstotek še znižati, preskrbe s svežim kruhom. nju kolektiva, nekatere določ- delu. V razpravi je bilo orne- ' ' * ** ■*“’ Vsem trgovinam namreč ne be pa so zgolj formalnost. Za- njeno, da so se na nekaterih morejo dostaviti topel kruh, ra{jj ugotovljenega stanja si nrnsvetni delavci v nre mnogokje pa jim kruh ostaja bo treb^ p^evSti, da se na “'.f. Prosvetn' de.lav^ v PTe' In drugi dan naročijo manjše podlagi ugotovljenih pomanj- “f" anSa?ral». v po- količine svežega kruha. kljivosti dopolnjuje Statute, 4018,1,11 dejavnostih. sicer pa Ce bi pekarna obratovala s hkrati pa ildela tudi vse tiste mnogi aktivno sodelujejo tudi ir-v—n—tr—n^jr^irarjomojfi:raor: polno zmogljivostjo, bi lahko kj so s statutarnimi doio- v delu organizacij in društev. ' 411*11 *ll*ll*fi*H*ll*il* 11*11 Eli* 11*11 *lr*ll*ll*ll*H*l|l spekla 10.000 kg kruha na dan. ^.jjj predvideni. Zdaj obratujejo samo s polovično obremenitvijo. Za Za- Slavko Ajtič pa je v svoji gorje tako spečejo na dan razpravi o družbeni vlogi pro-1900 kg belega kruha, 600 kg svetnih delavcev opozoril na črnega kruha, 2000 žemelj ter pomembnost stikov šole'' s precej peciva in prest. Trbo- starši, na važnost oblikovanja veljčanom pa dostavljajo mladega človeka, delo razred-dnevno približno iste količine nih skupnosti, o približanju kruha kot Zagorjanom. krajevne samouprave šoli, de- Povprečno spečejo v Zagor- lovanju društev, pomembnosti ju na mesec 120000 kg beiega komunalne vzgoje in na neka-kruha, 50.000 kg črnega kruha, tera druga vprašanja. Delovni pomladkarji RK ■ Podmladka!ji RK iz Zagorja ob Savi so ob jubileju — 20-letnicl Jugoslovanskega Rdečega krita in dnevu mladosti pristopili k tekmovanju podmladkarjev in mlldine slovenskega RK pod geslom »AKCIJA PODMLADKA IN MLADINE RK V KRAJEVNI SKUPNOSTI«. Namen tekmovanja Je bil, no razvedrilo naših mladih. vo je, da tako razgibane dejavnosti tako podmladkarjev in mladine RK še ni bilo čutiti. Akcije so se vrstile druga za drugo. Poskrbeli so za higiensko urejanje soseske, ta- 120.000 žemelj, 30.000 kosov V razpravi so se prosvetni da spodbudi prizadevanje Zagorjani so si zastavili ob- bora na Visokem, za urejanje peciva, 10.000 četrtkilogTam- delavci — udeleženci sestanka podmladka in mladine RK na sežen ^program dela. ^ Pred po krajevnih skupnostih ter za spomenike iz NOB. Zbirali so podatke o bolnih, starih in skih štruc in. 5000 kg rženega (bilo Jih Je 79) živo zanimali kruha. G. za stanje in probleme na pod- Promet na zagorski črpalki »Petrola« Poslovalnica — črpalka dnevno ustavi povprečno 70 »Petrola« v Zagorju ob Savi vozil, upajo ph, da se bo preje letos dosegla lep promet. met še povečal, ko bo dogra- zacijamC ki^se "bavTjo "z “mia- no zapisali število Ustih pod .pogonski” gorivom in ma- } do Za gorja ob ^ nova zivnimi olji. Od tl. marca pa i k cses,Ja G do konca oktobra so na črpal- zasavs ces,a’ ki »Petrola« prodali 184.000 litrov 86-oktanskega ip 103,000 litrov 93-oktanskega bencina ter 241,000 litrov plinskega olja. Zraven tega so prodali tudi 27.000 kilogramov raznih mazalnih olj ter nad 3100 posod olja (od 0,50 da 5 kg). Prodajali pa so tudi rezervne dele In svetlobna telesa. Dosedanji promet na »Petrolovi« črpalki v Zagorju ob Savi je vsekakor upravičil investicijo. Ob črpalki se I KOMEMORACIJE Ob dnevu mrtvih — 1. novembru so pripravile organizacije ZZB NOV * sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi ter šolam) komemoracije na Lokah, Izlakah, v Orehovici, pri spomeniku talcev v Zagorju In na zagorskem pokopališču, šolska mladina pa je za dan mrtvih okrasila spominske plošče In grobove borcev. -n- dino ter z njihovim delom in mladkarjev in mladine RK, ki ki skrbijo za zdravo in pribil- je sodelovala v akciji. Dejst- Podmladaarji vaseh, njihovo aktivnost v kratkim, ko so pregledovali industriji ter na šolah, tako, opravljeno delo, so lahko ugo- _________ __________ da jih pritegne v konkretne tovili, da prizadevanja niso onemoglih" Iskali so ustrezni akcije Z najtesnejšim sodelo- bila zaman. Težko bi našteli kader za varstvo otrok in vanjem z organizacijami RK vse prireditve, izlete, razsta- razbremenili starše v poletnih na terenu, s taborniki, planin- ve, tekmovanja in drugo. Tež- mesecih s prirejanjem izletov, ci, ferialci in ostalimi organi- ko bi vsaj kolikor toliko toč- Na izletih, ki jih je pripravil mladinski odsek PD Zaporje, so nabirali zdravilna zelišča Po šolah in v Delavskem domu so priredili razstavo ob tednu Rdečega križa., Pripra vili pa so tudi tečaje za prvo pomoč. O svojem delu so podmlad-karji hj mladinci RK s področja zagorske občine pripravili posebno dokumentacijo — mapo, v kateri so opisali vse opravljeno delo, precej opravljenega dela pa ilustrirali s fotografijami in drugimi prikazi. Zanimivo je listati po mapi in s podmladkarji in mladimi RK še enkrat doživeti izlet na Cemšeniško planino, nabiranje baldrijana in drugih zdravilnih zelišč, obisk starih oseb na Mlinšah, razstavo ob tednu ' RK, akcijo boja proti alkoholizmu, obisk pri črnogorskih pastirjih, izlet na Prehodavce, ureditev tabora na Visokem, pomoč bolni kolonistki, obisk grobov in spomenikov borcev, vesele oktobrske nedelje, nabiranje gob, izleta na Zasavsko goro itd. (ma) Zagorja ob Savi pri eni od letošnjih akcij — tečaju za nudenje prve pomoči Pomanjkanje finančnih sredstev in kadrov V sredo, 29. oktobra, je bilo v Litiji posvetovanje o problemih zdravstva in socialnega varstva, ki mn Je prisostvoval tudi poslanec socialnozdravstvenega zbora Skupščine SFRJ dr. Saša Luzar. strokovno izobrazbo, ki ga je so precej govorili tudi o tem, težko dobiti, ker ni na razpo- kako financirati zdravstveno 2e iz uvodnih besed Albina Jesenška je bilo razvidno, da sta največja problema litijskega zdravstva — pomanjkanje finančnih sredstev ter kadrov, predvsem je slabo razvita preventivna služba'. Zaradi tega je tudi težko izdelati dolgoročni program dela (čeprav se je in se še dela na tem) in vse akcije potekajo po trenutnih potrebah. Za uspešno delo zdravstvene službe je potrebna kadrovska zasedba zdravstvenih de- POČASTILI SO DAN MRTVIH 31. oktobra je bila pri spomeniku padlih borcev v Litiji žalna komemoracija, na kateri so sodelovali godba na pihala, pevski zbor in recitatorji. Posamezne krajevne organizacije ZZB NOV pa so okrasile skupaj s šolsko mladino grobišča in spomenike borcev NOV. AMD Litija pa je organizaciji ZZB NOV (s prevozom) omogočilo organizacijo žalne slovesnosti na Javorškem pilu. (ec) Litijska lekarna v prenovljenih prostorih Ker so bili stari prostori Lekarne v Litiji neprimerni, so letos začeli s preureditvijo prostorov. Dela so. zdaj v glavriem zaključena (v celoti niso še urejena skladišča), tako da posluje Lekarna nekaj časa že v prenovljenih prostorih. lavcev. Območje litijske občine pa je tako razsežno, da bi za normalno delo potrebovali najmanj pet zdravnikov (preventivcev). Trenutno pa so v Zdravstvenem domu Litija zaposleni le trije zdravniki. V prihodnje pričakujejo še dva zdravnika, tako da pričakujejo, da bo tudi problem kadrov že v kratkem zadovoljivo rešen. Sicer pa je čutiti tudi precejšnje pomanjkanje medicinskega kadra s srednjo lago primernih stanovanj. Potrebe narekujejo, da bi se v prihodnje okrepila zdravstvena služba v okolici — v Gabrovki in na Dolah. Sicer pa je v 7-letnem perspektivnem planu razvoja zajeto tudi zdravstvo in prikazano, kako naj bi se v prihodnje širila mreža zdravstvenih ustanov. Vendar bodo ti načrti — zaradi slabega materialnega položaja občine — težko izvedljivi, realizacija pa zvezana tudi z velikimi materialnimi izdatki. Na litijskem posvetovanju Priprave na praznovanje občinskega praznika Posebna komisija pri Skupščini občine Litija je izdplala okvirni program praznovanja 24. decembra — praznika občine Litija. V Litiji letos želijo, da bi ~se tokrat, še bolj kot prejšnja leta, vključili v praznovanje občani, šolska mladina, delovne in družbeno-politične organizacije in drugi. Praznovanje litijskega občinskega praznika bo od 22. do 26. decembra. Za uvod bo ZROP pripravil 22. decembra akademijo ob dnevu JLA. Od 22. do 27. decembra bo odprt muzej NOB. Pred občinskim praznikom — 24. decembrom bodo slavnostne seje samoupravnih organov v delovnih organizacijah, na katerih bodo izrekli pri- znanja posameznim delov-nin) enotam in proizvajalcem. Istočasno bodo krajevne organizacije SZDL pripravile z drugimi organizacijami program za izvedbo krajevne proslave na čast občinskemu prazniku. Vrsto prireditev bodo pripravili tudi po vseh šolah na področju litijske občine. Za zaključek praznovanja bo 26. decembra v Litiji slavnostna seja splošnega družbeno-političnega zbora občine, in sicer v sindikalni dvorani na Stavbah. Program bodo izvajali litijska godba na pihala, Koroški akademski oktet ter recitatorji. Ob začetku seje bodo položili pred spomenik borcev NOV venec. -n- službo. Ugotovljeno je npr. bilo, da sredstva, zbrana za zdravstveno varstvo kmečkih zavarovancev, ne zadoščajo za pokritje izdatkov. Ob tem je zvezni poslanec dr. Saša Luzar omenil, da se mora zdravstvo čim bolj osamosvojiti, vsaj kar zadeva gospodarjenje, zaradi česar Je naloga zdravstvene službe, da daje predloge za racionalno trošenje sredstev. Dokler pa tega ni, ni mogoče govoriti o osamosvajanju. Torej mora zdravstvena služba sama skrbeti za razširjeno reprodukcijo. Na posvetovanju je bilo med drugim tudi ugotovljeno, da zdravstveni centri niso odigrali prave vloge, predvsem kar zadeva financiranje in programiranje zdravstvene službe. L. E Litija VODNA STIHIJA ) POVZROČILA PRECEJŠNJO MATERIALNO ŠKODO — Po podatkih, ki smo — jih dobili od občinsko — komisije za ocenitev — nastale škode po vodni — stihiji, smo izvedeli, do — znaša škoda na področ- — ju litijske občine okrog — 103 milijone 'dinarjev« Največjo škodo je utrpela nova Zasavska cesta v bližini Renk (75 milijonov dinarjev). Precejšnjo škodo imajo tudi posamezne delovne organizacije, v 45 stanovanjskih hišah (predvsem v Litiji) pa so bili poplavljeni kletni prostori tako, da je v nekaterih kleteh dosegla voda višino dveh metrov. Po predvidevanjih je nastala velika škoda tudi v asfaltni bazi v Ponovičah, na kmetijskih površinah KZ Litija ter v otroškem vrtcu v Litiji. Vendar doslej ta škoda še ni ocenjena. (ze) »M99MMMM9M9I MED BREGOM IN SPODNJIM LOGOM SE JE PREVRNIL TOVORNJAK Na cesti II. reda med vasjo Breg in Spodnjim Logom se je v četrtek, 29. oktobra, pripetila ob 17.20 prometna nesreča, ki je terjala življenje dveh delavcev. Na tovornem avtomobilu ljubljanske registracije, ki ga je upravljal Feliks Jarc, se je peljalo 17 delavcev. Voznik je vozil po skrajni desni strani, peljal je počasi in se izogibal jamam na cesti. V naselju Maljek, kjer je bila pred nekaj dnevi cesta popravljena, se je rob pod težo tovornjaka vdrl in se je ta prevrnil s ceste in obstal na bregu Save. Stranica tovornjaka je pri tem stisnila k tlom delavca Anka Čarko-viča in Veselka Topiča, ki sta * bila tako hudo ranjena, da sta na mestu nesreče umrla. Laže pa so se ranili Nedeljko Tvijič, Kirčin Krečka, Dušan Dejeinovič, Muharem Savkič in Janko Sušič. Ponesrečence so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. D, Mladina ne sme biti samo Po aktivih ZMS na področju litijske občine so v teku letne konference. Pred konferencami so pripravili seminar za vodstva mladinskih aktivov, na katerem so bile podane smernice, kaj naj bi obravnavali na letnih konferencah. Sicer pa ti napotki ne bi bili potrebni, 6c bi pokazali posamezni aktivi ZMS v svojem aktivu večjo samoiniciativo in delavnost. Jasno je, da lahko npr. posamezni aktiv ZMS podrobneje presoja aktualno problematiko svojega področja kot pa občinski komite ZMS. Ta ugotovitev bi morala biti lastna vsem mladinskim aktivom, da bi sami izbrali ustrezno tematiko oziroma da sami določijo, kaj naj bi obravnavali na letnih konferencah. Dejstvo je, da delo ne bo zadovoljivo vse dotlej, dokler bodo mladi čakali samo na napotke višjih vodstev, da jih potem izvršijo. Vse dotlej bo delo preveč prakticistično oziroma brez prave vsebine. Nič kaj razveseljivo tudi ni dejstvo, da aktivi ZMS po delovnih organizacijah dobesedno -spijo«. Niso jim mar niti vprašanja proizvodnje, modernizacije, specializacije, organizacije dela, odnos do planskih obveznosti itd. Mo- ramo se pravzaprav vprašati, zakaj vlada med mladino taka pasivnost oz. nezainteresiranost? Vsekakor je treba iskati enega od vzrokov v dejstvu, da je delo mladine še vedno v veliki meri ali pa preveč odvisno od nalog in sugestij, ki jih dobivajo od višjih vodstev oziroma ostalih organizacij in organov v delovnih Organizacijah. Tako se največkrat uveljavljajo pretežno kot posredovalci in izvrševalci nalog, ne pa kot subjektivni usmerjevalci. Vsekakor je prav, da dajejo posamezne organizacije predloge oziroma, da usmerjajo delo mladine. Ne sme pa se dogajati, da se vabi mladino na sestanke samo takrat, ko sta na dnevnem redu npr. šport in kultura; na mladino pa pozabljajo tedaj, ko obravnavajo vprašanja v zvezi z delitvijo dohodka, investicijami itd. Ali niso tudi mladinci tisti, ki bi jih morala prav tako zanimati ta vprašanja? Dokler pa bo mladinskim vodstvom primanjkovalo samostojnega ustvarjalnega koncepta in dokler bo med njimi prevladovalo mnenje, da jih obvezujejo samo sklepi in stališča mladinskega aktiva, ne pa tudi vodstev SZDL, ZK in Zveze sindikatov, toliko časa se bomo še srečevali s temi problemi. Usmeritev mladinskih vodstev v delovnih organiza-hodka, spremljanja politike gospodarjenja itd. pa jih ne sme odvrniti tudi od problemov in nalog na drugih področjih družbene dejavnosti, npr. šolstva, zdravstva itd. Premalo pozornosti namenjajo mladinski aktivi tudi idejno-vzgojnemu delu, za kar so v veliki meri odgovor- izvrševalec nalog na tudi vodstva organizacij ZK oziroma komunisti, saj je prav mladinska organizacija ena od osnov za sprejem v članstvo ZK. Zato si je treba prizadevati, da se mladino usposobi, da ne bo le opazovalec družbenega razvoja, njegovhi tendenc in ekscesov-temveč da bo sposobna po svojih močeh biti korak pred prakso itd. Slične primere je mogoče najti tudi po aktivih ZMS na šolah. Enkrat za vselej je treba odpraviti mišljenje, da je glavna naloga mladine v tem, kako bo organizirala proslavo novega leta itd. Ti aktivi naj obravnavajo svojo problematiko, tako vlogo aktiva pri oblikovanju mlade osebnosti, dijaško samoupravo, razredne skupnosti in-njihovo vlogo na reševanje problemov itd. Čutiti pa je, da so aktivi ZMS na šolah še vse preveč -podvrženi« avtoriteti pedagoškega kadra. Prav tako ne bi smela biti glavna naloga aktov ZMS na terenu organiziranje plesov,- izletov. Več bi morali storiti za to, da bi vključili aktive ZMS v reševanje problemov na področju krajevne skupnosti, v kmetijstvu, šolstvu in zdravstvu. Ena od bistvenih nalog aktivov ZMS na terenu pa je tudi zmanjševanje ■prestopništva, ki se pojavlja vse pogosteje. Sicer pa je ugotovljeno, da so aktivi ZMS na terenu v litijski občini delavnejši od mladinskih aktivov v delovnih organizacijah, Aktiva na Vačah in v Hotiču sta npr. že izvedla konferenci in sprejela programe dela, medtem ko npr.' mladinski komite v šmarski Industriji usnja (s 300 člani) tega še ni opravil! L. Srjavec KUPUJTE - NAROČAJTE «3£sf1 TEDNIKI XV* W...V„ -.t ...a •- v*.-*.J s ® 0 $ © « z z © *» * * 0 s 1 o «> -o rt % * 4 \ % \ *> -i *> / 4* ** rt i. Še o ostare l h kmetih ■ V prejšnji številki smo ■ pisali o problematiki ■ ostarelih kmetov, zara- ■ di starosti ali bolezni ■ nesposobnih za delo, ki ■ žive sami na svojih za- ■ puščenih kmetijah. 'Pisali smo o stanju vseh zasavskih občin — še najmanj o Zagorju. Danes pd objavljamo dopis M. Golobiča iz zagorske Kmetijske zadruge: Če govorimo o ostarelih kmetih, jih moramo pravzaprav razdeliti na več skupin: kmetje, ki žive na svojih kmetijah in nimajo otrok ali pa so ti odšli in se zaposlili kje drugje (pretežno v Industriji). Ti kmetje imajo precejšnje probleme s preživljanjem. Najbolj hudo je s tistimi, ki sploh nimajo otrok — zemlje sami ne morejo obdelovati in ta zaradi tega iz leta v leto vse bolj propada; propadajo tudi gospodarska poslopja in ostalo. Razen tega pa so tudi oni sami osebno vedno bolj socialno ogroženi. Tisti pa, ki sicer imajo otroke, pa so le-ti odšli iz kmetij, so približno v isti situaciji kot prvi. Trenutna reševanja s finančnimi podporami., ki jih dajejo otroci, ali fizična pomoč z delom po službi, niso perspektivna in bo v končni Sazi isti rezultat. Zemlja bo propadala, propadla bodo tudi gospodarska poslopja. Pri tej kategoriji kmetov bi bila potrebna družbena intervencija. Nato pa je treba pomisliti še na tiste ostarele kmete, ki so prodali zemljo zadrugi ob ustanavljanju družbenega obrata in sedaj nimajo dohodkov za preživljanje. Ta kategorija je morda še najbolj pro- blematična. Sicer trenutno stanje še ni tako aktualno, ker so sprejeli denar za prodano zemljo. Bo pa treba situacijo obravpavati in najti primerno rešitev. Treba bo misliti na formiranje sklada za preživnino ali pri občinski skupščini ali kje drugje. Kmetje, ki zemlje ne morejo obdelovati, naj jo podare družbi, le-ta pa naj jim zagotovi preživnino. Zemljo, ki bi na ta način prišla v sklad SLP, pa naj bi dodeljevali v obdelavo najbližjim kmetovalcem, ki še razpolagajo z delovnim in gospodarskim potencialom. Pri teh pa bo treba organizirati urejeno blagovno proizvodnjo. Ostareli kmetje Iz skupine, ki je najbolj problematična, sicer trenutno imajo sredstva za preživljanje, bodo pa le-ta kmalu porabili. Zato bo potrebno ta problem kmalu obravnavati in rešiti. Vsa ta problematika se zaenkrat še vse premalo resno obravnava, čeprav je že skrajni čas, da se prične reševati in to zdaj, dokler je še čas in dokler se da še kaj uspešnega ukreniti. Kmetijske zadruge naj bi skušale s kooperacijsko proizvodnjo najti primerno zaposlitev zanje in jim tako zagotoviti vir dohodka za preživljanje. To seveda velja le za tiste, ki so še toliko pri močeh. Kmetijska zadruga Zagorje konkretno že pripravlja osnutek kooperacijskih pogodb za kooperacijsko vzrejo brojler-Jev. Spomladi, pravijo pri KZ Zagorje, bodo pričeli z organizirano kooperacijsko proizvodnjo brojierjev pri vseh kmetovalcih, ki bodo imeli za to odgovarjajoče pogoje. Se naprej pa bo ostal nerešen problem zemlje pa tudi socialni problem bo le delno omiljen. Zato pa Je v obravnavanem primeru nujna družbena intervencija. frA M rRBOVL)E JDOBOVS c l)OL ČEtLE PRAPRETNO IZLAKE mlince SBUOtETI klfeK DOPISNIKI __T\xrvxrEcL+ T C C' i_ 1 X „ 1 n (to ■. movoljno zapustil in se kljub prigovarjanju tja ni hotel več vrniti. Nato se je z njim pogovoril upravnik Prehodnega zagrenjenost je prišla jasno m,adjnshega doma Kodelje-do izraza, ko je na obravna- yo ln Jure je prosUi da naj ga premeste v vzgojni zavod Mekinje. Zeiel si je interno zavodsko zaposlitev, ki bi mu bila v Mekinjah omogočena. Ve.idai pa ni ostal niti tam. Že po nekaj dneh (Se nadaljuje) j S * Z Nogometni komentarji SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA V SNL je Zasavje imelo dva predstavnika, ki sta oba bolj ali manj, vsaj do sedaj, razočarala številne ljubitelje nogometa: Lestvica po devetih prvenstvenih tekmah je takale: Številne — po našein mnenju — enajstorice, ki imajo poleg ostalega tudi veliko krajšo nogometno tradicijo, so Liti-jane pustile za seboj. O stanju nogometa v Litiji bomo po besedah trenerja raje spregovorili šele po prvem delu tekmovanja. V vzhodni skupini Sloven- Branik 1 T • 2 24: 9 14 Triglav S 5 2 2 23:13 12 Železničar 9 4 4 1 22:12 12 Slovan 9 S S 1 23:15 11 Rudar 9 4 2 3 19:20 10 Nova Gorica 9 4 2 3 17:18 10 Aluminij 9 4 2 3 25:23 10 Ljubljana 8 3 S 2 18:12 9 Svoboda 9 4 1 4 21:22 • Celje 8 4 0 4 20:23 4 Sobota 9 2 3 4 23:26 7 Ilirija 9 2 2 S 9:19 6 Hrastnik 9 2 1 6 15:29 5 Delamaris 9 0 1 B 7:25 1 Rudar iz Trbovelj je bil vse do letos vedno na častnem drugem mestu, v najslabšem primeru pa tretji. Šesto mesto v trenutni situaciji po devetem kolu v SNL ni prav nič razveseljivo za NK Rudar, še manj pa za številne navijače, ki so skorajda izgubili vse zaupanje v svoje varovance. Če v »mrtvem teku« — preteklo nedeljo so namreč nogometna igrišča samevala — poskušamo oceniti (ne)uspeh Rudarja bomo verjetno morali iskati vzrok predvsem ▼ stalni rotaciji moštva, saj je, samo na primer, v napadu igralo kar 15 različnih napadalcev in so črno-zeleni le malokdaj igrali s tako imenovano standardno postavo. Borbenost, ki je bila nekdaj odlika vseh trboveljskih športnikov, pa pri nogometaših še posebej usiha. Samo razmerje golov naj pove, kako neučinkovit je bil napad in kako spremenljivo je igrala obramba Rudarja. V hrastniškem taboru je še slabše, kajti od »rdečih« smo kljub začetniškim pripravam pričakovali nekoliko več. V devetih prvenstvenih zavrt-ljajih je enajstorica Hrastnika pod domačo streho spravila le pet točk. Številni privrženci »usnjenega sonca« in nogometne igre so razočarani zapuščali teren, predvsem proti Braniku in Svobodi, kjer je Hrastnik izpustil iz rok obe točki. Novi trener Borovič, ki vodi hrastniške nogometaše šele 14 dni,Nsicer ni mogel oceniti igre Hrastnika v celoti, vendar meni, da hrast-niškim nogometašem manjka poleg tehničnega znanja še borbenosti, kajti največ točk se v tem vremenu in pri teh pogojih osvoji ravno z borbenostjo, II. SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA V Slovenski conski ligi — Zahod zastopa Zasavje NK Litija, ki je proti pričakovanju po osmem kolu na osmem mestu, to je tretja od spodaj. ske conske lige pa prav tako po sedmih kolih prvenstva na osmem mestu tiči Papirničar iz Radeč. Nogometna enajstorica Papimičarja iz Radeč je-slabo začela, proti koncu jesenskega dela pa nas je nekajkrat prijetno presenetila. Omenimo naj samo zmago proti Rudarju iz Velenja, ki je že v Slovenski ligi pomenil veliko. Mlada ekipa Pa-pirničarja ima poleg kadrovskih težav še slabo trenersko službo in moramo ves uspeh pravzaprav pripisati posameznikom. Do konca lige bo še-dovolj časa, da se tudi te zadeve v tem mladem kolektivu uredijo, tako da ne bo ogroženo sodelovanje Papimičarja v SCL v prihodnjem letu. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Prejšnjo rtedeljo je bilo v ljubljanski nogometni podzve " zi le nepopolno kolo, kajti poplave >so preprečile številna nogometna srečanja, če upoštevamo še dva protesta, potem lahko računamo, da lestvica ni najbolj realna, ampak približno kaže sliko v LNP. Štirje nogometni predstavniki iz Zasavja so v LNP letos do sedaj dosegli bore malo. Hrastnik, ki ima v svojih vrstah nekaj perspektivnih igralcev, je trenutno šele na četrtem mestu, medtem ko je za ljubitelje nogometa v Zagorju trenutno najbolj aktualno vprašanje, kaj je z zagorskim nogometom. Na taka in podobna vprašanja nam je delno odgovoril naš sodelavec Franc Cešek, ki pravi: »Ni treba dolgo ugibati, zakaj je Proletarec šele na sedmem mestu lestvice LNP. Ze od vsega začetka spremljam zagorski nogomet, zato si čestokrat ogledam tudi treninge naših nogometašev. Na stadionu pa je v zadnjem času le nekaj igralcev, ki se podijo za žogo, zato tudi ni čudno, da tudi navdušenje sicer številnih ljubiteljev iz dneva v dan bolj upada. Neresnost pri treniranju, zatem slaba disciplina na tekmah in tudi pri treniranju samdm in neambicioznost samih igralcev je pripeljala zagorski nogomet tako daleč, da preživlja eno naj večjih kriz. Najbolj zanimivi so razgovori o tekmah, o porazih, češ,, saj tako ali tako ni denarja, brez tega pa se v nogometu ne da nič narediti. Uprava meni o tem popolnoma drugače. Letos je namreč nogometni klub sprejel precej več finančnih sredstev kot doslej. Zato je uprava poiskala kali neuspeha med igralci. Na enem izmed kritičnih sestankov so odkrito analizirali vse pomanjkljivosti zagorskega nogometa. Igralcem so postavili dve alternativi; ali igrati in trenirati resno ter disciplinirano, ali pa dati klubski barvi slovo. Na podlagi tega so bili iz prve ekipe do nadaljnjega izpuščeni številni perspektivni igralci, ki pa nimajo prave volje do nogometa. Del ne- segal in si tako pridobil bogato nogometno tradicijo in prav škoda bi bilo, če bi v nekaj mesecih ali celo tednih zapravili pridobljeno.« Svoboda iz Kisovca tudi preboleva težke dni v LNP. Navijači se lahko tolažijo samo s tem, da je za njimi še Rudar (B) iz Trbovelj, ki je na predzadnjem mestu v LNP. OBETAJOČA PERSPEKTIVA - MLADINCI Mladinsko moštvo Rudarja iz Trbpvelj že drugo leto navdušuje ljubitelje nogometa v Trbovljah. Nenapisano pravilo je že, kadar člani Rudarja izgubijo, mladinci gotovo zmagajo. Trener Sore, ki že eno leto vodi mladince Rudarja, je trenutno zelo zadovoljen, saj so po devetem kolu zanesljivo drugi na lestvici SMNL tik za Olimpijo, ki ima v svojih vrstah praktično let, da se igralci med seboj dobro razumejo. Vsi ostali zasavski mladinski nogometni klubi pa igrajo tekme pred članskimi vrstami v konkurenci LNP. Na lestvici mladinske LNP trenutno vodi Hrastnik, Proletarec iz Zagorja je četrti. Rudar peti, medtem ko je Svoboda iz Kisovca na devetem mestu LNP. 'Vesdi Lestvica LNP: Usnjar — Vrhnika 7 6 1 • 17: S 13 Ksčevje B 4 2 2 12:17 10 Mengeš 7 4 0 3 2S:12 8 Hrastnik 7 3 2 2 25:18 B Indaplati — Jarše € 3 1 2 14:11 8 Dob 4 3 1 2 14:20 • Proletarec — Zagorje 6 3 • S 17:15 4 Bela Krajina 8 2 2 4 20:25 C Svoboda — Kisovec 7 "2- 1 4 15:19 S Rudar (B) — Trbovlje 7 2 1 4 9:21 s Medvede 7 t 1 < 4:24 1 uspeha pripisujejo tudi slabemu trenerskemu kadru, za kar bo predvsem občinska zveza za telesno kulturo morala bolj skrbeti. Zelja številnih ljubiteljev nogometa v Zagorju Je, da bi »priklicali« nazaj stare čase, ko je zagorski Proletarec tudi v višjih ligah več do- vse najbolj perspektivne mladince iz Ljubljane. Mladinska garnitura Rudarja bo, kot kaže, dostojen naslednik moštva Rudarja, samo če bo te mlade perspektivce Rudar zadržal še dalj časa skupaj, kajti nogomet je pač treba igrati nekaj ■J. TRBOVLJE — v trboveljski bolnišnici se že štirinajst dni zdravi rokometaš Miro Škrinjar. ki še ni okreval od poškodbe s tekme proti Zagrebu. ROGAŠKA SLATINA — Tudi letos so se gostinci zbrali na tradicionalnem tekmovanju, na katerem sta sodelovala Trboveljčana (Srl-bar in Zupančič) v šahu, ki sta bila med 20 tekmovalci prvi (Sribar) In četrti (Zupančič). TRBOVLJE — Nekaj časa ne zasledimo več med nogometaši Rudarja priimka Draksler, ker je namreč kaznovan s prepovedjo igranja zaradi incidenta na tekmi lju-bljana — -Rudar. VELENJE — Hrastniški rokometaši so se odzvali povabilu Velenjčanov in med tednom odigrali prijateljsko nočno rokometno tekmo. Rezultat je bil neodločen 18:10, ob polčasu pa so vodili Hrastničani z 19:7. Za Hrastničane so bili uspešni Sparemblek (okrepitev) *. Hafner S. Pogačnik 3 ter Kaluža ln Soš-tar 1. ZAGORJE OB SAVI — Disciplinski odbor LNP je kaznoval zraven drugih tudi igralca zagorskega Proletarca Staneta Izlakarja s prepovedjo nastopanja na štirih prvenstvenih nogometnih tekmah. TRBOVLJE — v dresu čr-no-zelenih ne nastopajo več: Janez Zlak (zaradi bolezni), Irt in Hribar (ki sta prenehala s treniranjem). LJUBLJANA - Znani atletski strokovnjaki in trener Rado Pungartnik se te dni udeležuje tečaja za trenerja I. stopnje, ki ga Je pripravila Visoka šola za telesno kulturo lz Ljubljane. I. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA - IZGUBLJENI TOČKI Bosna:Rudar 25:14 (6:7) SARAJEVO — Rokometaši Rudarja so v tekmovanju v I. zvezni rokometni ligi doživeli v nedeljo v tekmi proti Bosni doslej najhujši poraz. Domačini so zmagali kar s 25:11 (6:7) in to potem ko je Rudar v 23. minuti igre vodil s 7:2. RUDAR: Marguč, Mrežar, Jelen 2, Bašič 4, Klančišar, Kmetič 4, Ačkun, Dornik, Berdnik 1, Jekoš- I.opan. Tekmo v sarajevu si je ogledalo okrog 2.0M ljudi, vodil pa jo je sodnik Petrovič (Beograd) slabo. Po desetem kolu tekmovanja v L ■vezni rokometni ligi zavzema trboveljski Radar na lestvici z 12 točkami šesto mesto. Po poročilih, ki smo jih prejeli iz Sarajeva, sta bila glavna krivca za visok poraz Rudarja v Sarajevu slab sodnik Petrovič, ki je sodil »pod pritiskom« domače publike, ki si je želela zmago kadrov. Trenre Bašič pa dodaja med vzroke za nedeljski poraz tudi dejstvo, da so trboveljski rokometaši po nenehnem igranju skozi dve sc zoni počasi že siti rokometa! Kako je bilo v Sarajevu? Domačini so že v prvi minuti po Piliču povedli z 1:0, Kmetič je nato izenačil rezultat, Bašič pa je dosegel vodstvo Rudarja 2:1. V 16. minuti je Rudar vodil že s 5:1, potem je znižal rezultat Sarenkapa, vendar so Rudarjeve! s zadetki Jelena in Dornika spet zvišali na 7:2. To je bilo v 23. minuti igre. V tem obdobju, prav tako pa tudi skozi vso tekmo, se je najbolj izkazal vratar gostov — Marguč. Ko je Rudar vodil s 7:2, je sodnik Petrovič izključil Igralca Bosne, Plliča In Sa-renkapo. Kazalo je, da bodo Trboveljčani osvojili nadaljnji dve točki v Sarajevu. Od tedaj nap'rej pa so postale odločitve beograjskega sodnika Petroviča nerazumljive, zapisati pa je mogoče, da je sodil »pod pritiskom« domače publike, ki si je želela zmago Bosne. Sodnik je najprej izključil iz igre Jelena, nato |ia ‘ še ključnega igralca Ačkuna. Tako je Bosna v treh minutah dosegla tri gole in ob koncu polčasa po Sarenkapi znižala na G:7. V 40. minuti igre je bil rezultat še vedno neodločen 11:11. Potem pa gostje niso imeli več moči (predvsem so kondicijsko povsem popustili), da bi se upirali domačinom. Sarenkapa, Piiič in Janjič so dosegali zadetek za zadetkom in poraa Rudarja je bil neizbežen. V zadnjih desetih minutah igre so domačini dosegli kar sedem zadetkov, gostje pa le enega (strelec Bašič). Omeniti velja, da je v 49. minuti igranja sicer odlični vratar Marguč prosil zrn menjavo, v vratih ga je zamenjal Lopan. g Koledarček g Sreda, 4. novembra: DRAGO Četrtek, 5. novembra: SAVINA Petek, 6. novembra: LENART Sobota, 7. novembra: ZDENKA Nedelja, 8. novembra: BOGOMIR Ponedeljek, 9. novembra: TEODOR Torek. 10. novembra: ANDREJ Sreda, 11. novembra: MARTIN Četrtek, 12. novembra: EMIL KI(YO KINO DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH: 4. novembra sovjetski film »OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA* *; 6. — 9. novembra ameriški barvni CS film »NAVA-RONSKA TOPOVA«; 10. — 12. novembra francoski CS film »JULES IN JIM«. KINO SVOBODA TRBOVLJE II: 4. novembra ameriški film • NEZNANEC IZ NORD EXPREŠA«; 7. — 9. novembra franco-sko-španski barvni film »LJUBIMCI IZ 'TERUELA«; 10. in U. novembra francoski CS film »IGRA RESNICE«. KINO SVOBODA — ZASAVJE V TRBOVLJAH: 7. in 8. novembra nemški film »PARADA SLA-GERJEV«; 14. in 15. novembra nemški barvni film »GRAŠČINA STRAHOV«. Predstave -ob sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15. KINO SVOBODA II. V HRASTNIKU: 4. novembra španski barvni film »MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM«; 5. novembra sovjetski film »PASTIR KOST-JA«; 7. — 9. novembra italijanski barvni CS film »BAGDADSKI TAT«; 10. novembra jugoslovanski film »DOBRA USODA«; 11. in 12 novembra poljski film »N02 V VODI«. KINO LITIJA: 4. novembra španski film »Viridiana«; (. — 8. novembra francoski barvni CS film »BABETTE GRE V VOJNO«: 11. In 11. novembra egiptovski i, -film »ALZIRKA DZ AMILA«. KINO ŠMARTNO PRI LITUI 4. novembra poljski film »NEDOLŽNI ČAROVNIKI«; 7. In 8 novembra ameriški barvni film »PREPOVEDAN PLANET«; 11 novembra zahodnonemškl film • »MARINA« mi KLIC PREKLICUJEM Izgubljeno zdravstveno izkaznico Številka 012113 na Ime Božo Oštrič, Trbovlje, Klek 31, za neve- • Ijavno. Od srede do srede TRBOVLJE Rojstva: Fani Repovž, Pod-kum — dečka; Erna Matko, Dobovec — deklico; Jožica Seiko, Trbovlje — dečka; Ana Kačič, Hrastnik — deklico; Ana Kaluder, Hrastnik — deklico; Mira Martinčič, Trbovlje — dečka; Leopolda Prosenc, Izlake — dečka; Marija Zupan, Hrastnik — deklipo; Ana. Eminovič, Hrastnik — dečka; Olga Kurež, Zagorje — dečka; Barbara Flisek, Zagorje — deklico; Jožefa Pavlič — deklico; Pavla Petelin, Trbovlje — dečka; Helena Sadar, Litija — dečka; Amalija Kmet, Trbovlje — dečka; Gabrijela Kuder — dečka; Martina Oblak, Dole pri Litiji — deklico; Gabrijela Zoks, Trbovlje — deklico; Veronika Kovačič, Hrastnik — dečka: Anica Režun, Zagorje — dečka; Marija Fele, Zagorje — dečka; Marija Kipek, Trbovlje — dečka; Ana Mlakar, Trbovlje — deklico; Ivana Na-pret, Hrastnik — deklico; Fani Ocepek, Hrastnik — dekli- co; Julijana Irt, Trbovlje — dečka; Jožefa Kmetič, Hrastnik — deklico, Matilda Kme tič, Radeče — deklico. Poroka: Franc Bajda, ključavničar, Keršičeva 30, in Alojzua Prijatelj, uslužbenka, Radeče — Dobrava 1. Smrt: Franc Jelen, Škofja riža 7, Dobovec — star 47 let. LITIJA Smrti in rojstev ni bilol Poroke: Jože Zupančič, mesar, Šmartno, in Antonija Ulčar, frizerka, Partizanska pot 12; Jože Turner, mizar, Šmartno, in Martina Tomec, med. laborant., Cesta Zasavskih bataljonov 14; Vincenc Jurič, zidar, Mala Kostrevnica 15, in Marija Anžur, Mala Kostrevnica 12; Pavel Belec, sklad., Breg 10, in Štefka Bokaj, uslužbenka, Graška 40; Mihael Kirm, zidar, Mala Kostrevnica 9, in Olga Jurij, krz. šivilja, Mala Kostrevnica 15. PREKLIC PREKLICUJEM veljavnost zdravstvene izkaznice številka 539482 na ime Rudoli Guna, Trbovlje, Šuštarjeva 10. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA TRBOVLJE razpisuje delovno mesto hišnika-kurjnča in kurirke« Zaželen zakonski par z možnostjo zamenjave stanovanja. Ponudbe poslati do 20. novembra 1964. SREDA, C NOVEMBRA 17.10 Učimo se Angleščine (Zagreb); 17.40 Tik-tak — pravljica za najmlajše (Ljubljana) 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 S kamero po Afriki — serijski film (Ljubljana); 19.IS Sonata in trije gospodje — glasbena oddaja (Beograd). 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.08 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Beseda in čas — oddaja lirike (Zagreb); 20.40 Argentina — zabavno-glasbena oddaja iz serije »Mednarodna ura« (Zagreb); 21.40 TV akcija (Ljubljana); 21.50 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.20 TV obzornik (Ljubljana). ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.08 Francozi pri vas doma (Beograd); 18.40 Ruščina na TV — 11. lekcija (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV — 118. lekcija (Ljubljana); 17.40 Na črko, na črko (Beograd); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana). 18.45 Po Jugoslaviji (Beograd); 19.15 Glasbena porota — zabavno-glasbena oddaja (Ljubljana); 19.45 Clk-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna glasba: Avgust Stanko (Ljubljana); 20.40 Efraim Kišon: Vsi sami sleparji — predstava gledališča »Komedija« (Zagreb); 21.40 Dan ima 24 ur — dokumentarni film (Ljubljana); 22.10 TV obzornik (Ljubljana). PETEK, 8. NOVEMBRA 17.10 Angleščina (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 Prtljaga — TV slikanica (Ljubljana); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.46 TV tribuna (Ljubljana); 19.15 Narodna glasba: Rodnemu kraju (Zagreb); 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Celovečerni film »Zgodba o Vernonu in Ireni Castle« (Ljubljana); 22.00 Življenje fresk v manastirih — film (Ljubljana); 22.25 TV obzornik (Ljubljana). SOBOTA, 7. NOVEMBRA 17.40 Pravljice in bajke (Zagreb); 18.05 Zvoki v gibanju: Labodje jezero (Zagreb); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 D. Simunovič: Ogrlica — mladinska igra (Zagreb); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana), 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 'TV dnevnik (Beograd). 20.30 Salzburški renesančni ansambel (Ljubljana); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Medaljoni: Tri noči v enem stoletju — humoristična oddaja (Beograd); 22.00 Dick Powell vam predstav-ja — serijski film (Ljubljana); 22.50 TV obzornik (Ljubljana). NEDELJA, 8. NOVEMBRA 9.30 Gozdni čuvaji — serijski film (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 16.45 Rokomet — Rudar — Split (Ljubljana); 18.00 Prenos ali ponovitev (Beograd): 19.00 87. policijska postaja — serijski film (Ljubljana); 26.00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 Da ali ne — quiz (Beograd); 21.45 Poročila (Beograd). PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA 11.48 TV v šoli: Pritisk v tekočinah — hidravlika (Ljubljana); 15.20 Ponovitev (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 12. lekcija (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV — 119. lekcija (Ljubljana); 17.40 Francozi pri vas doma (Beograd); 18.10 Risanke (Beograd); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 T\i praktlkum: Halo, tukaj Veselovi (LjubUana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Koncert Ljiljane Molnar — oddaja studia Sarajevo (Beograd); 20.40 Ivica Ivanac: Na plesu — TV igra (Zagreb); 21.40 Naš teleobjektiv (Ljubljana). 21.55 TV obzornik (Ljubljana). TOREK, 18. NOVEMBRA 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Prenos proslave ob 20-letnici RTV Beograd (Beograd). ssaaaaiEiiiiKiB aa»« Poročil* ob »15, i oo 8.00. io oo. u oo, is oo. i« oo u.oo 18 00 83 00 In »4 00 Pozor, nimaš orednostl Ob 1100 Kmetijski nasveti ob U 15 Vsak (lan za vas ob 18 00 Kadilski dnevnik ob 19 30 Odda)* Naši poslušalci če-sf tnlo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 3 M In 1* 05 Oor>edel'*k četrtek In toboto DS Ob 14 »5 ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja s pevci, ansambli In orkestri zabavne glasbe; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) O slovenskih narečjih; 9.25 Bruno Cipci: Pika Nogavička (glasbena pravljica); D.45 Dopoldanski domači pele-mele; 10.15 Glasbeni sejem — pester glasbeni spored; 12.15 Cez hrib in dol — Štirje kovači — Senčurskl oktet; 12.30 Opoldanski orkestralni dlvertt-mento; 13.15 Obvestila In zabavna glasba; 14.05 Naši pevci v operah železnega repertoarja W. A. Mozarta; 15.30 Koračnice igra Mariborski pihalni ansambel; 15.40 Literarni sprehod: Dih življenja; 10.00 Vsak dan za vas — za ljubitelje popevk: 17,05 Turistična oddaja; 18.15 Odskočna deska — nastopa baritonist Jože Černe. 18.45 Jezikovni pogovori; •9 05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi •n napevov; 21.00 Literarni večer “ Ujeti ocean; 11.48 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Bachov večer. PETEK, 6. NOVEMBRA 8.05 Iz Bele Krajine na Hrvaško — spored popularne domače orkestralne glasbe; 8.35 Za vsakogar nekaj; 9.25 Igra veliki pihalni orkester Banda Munlclpal de Madrid; 9.35 Pet minut za novo pesmico: Le zakaj; 10.15 Pesmi Stephcna Fosterja poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 10.35 Novo na knjižni polici. 10.55 Glasbena medigra: 12.15 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 12.30 Z Junaki iz Puccinijevih oper; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Vsakdo naj vzame svoje; 14.35 Brahms in Ravel; 15.30 Slovaške narodne melodije v izvedbi ansambla Eugena Farkaša; 15.45 Novo v znanosti; 16 00 Vsak dan za vas — za ljubitelje popevk; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika- 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Arena za virtuoze; 20.40 Kako aranžiramo — IV. oddaja; 21.15 oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 7. NOVEMBRA 8.05 Poslušajmo Akademski pevski oktet. 8.25 Melodije za razvedrilo; 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Moste; 9.45 Majhni zabavni instrumentalni ansambli; 10.15 Glasbeni sejem — pester glasbeni spored; 12.15 Opoldanski domači pele-mele; 12.30 Narodne ln partizanske: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz ruske baletne glasbe; 15.30 Borbene pesmi sovjetskih narodov. 16.00 Vsak dan za vas — za ljubitelje popevk; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov; 18.15 Pol ure z opernimi pevci iz Sovjetske zveze; 18.45 S knjižnega trga; 19,05 Glasbene razglednice; 20.00 »Mladi za mlade« — mladinska oddaja; 21.00 Zaplešite z nami. 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Za prijeten konec tedna. NEDELJA, 8. NOVEMBRA 8.00 Mladinska radijska igra: Gabi ln njene dogodivščine; 8.53 Glasbena medigra; 10.00 Se pomnite, tovariši ... Nada Božič: Komandir Perun; 10.30 Borbene pesmi ruskega izvora, ki so jih peli naši partizani; 10.40 Nedeljski dopoldanski koncert lahke glasbe: 1140 Nedeljska reportaža; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.36 Za našo vas; 13.50 Pred ddmačo hišo — Štirje ko- vači (trlo Alojza Slaka); 14.00 Nedeljski operni koncert; 15.05 Danes popoldne (šport in glasba); 17.30 Humoreska tega tedna: Državljan Toplak in vsi ostali; 18.30 Pol ure Španije (iz španske solistične glasbe); 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer — pisan glasbeni spored za ljubitelje zabavnih jnelodij; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 Plesna glasba: 23.05 Urica slovenske glasbe — iz domače komorne ustvarjalnosti. PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja s pevci, ansambli ln orkestri zabavne glasbe; 8.55 Za mlade radovedneže: Lov na noje; 9.10 Zaplešimo ln zapojmo! V. oddaja; 9.25-Iz naše zakladnice; 9.45 Pihalna godba Morton Goulri: 10.15 Pisan orkestralni intermez-zo; 10.35 Naš podlistek; Ne bom se strigel; 10.55 Glasbena medigra. 12.15 Cez hrib in dot — spored narodne zabavne glasbe; 12.30 Virtuozna klavirska glasba; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo nam . . .; 14.05 S poti po Češkem, Slovaškem in Moravskem;. 15 30 Zborovske skladbe Davorina Jenka in Antona Hajdriha; 16.00 Vsak dan za vas — za ljubitelje popevk; 17.05 Iz opernega sveta; 18.15 Zvočni razgledi — glasba Latinske Amerike* 18.45 Pota sodobne medletne: Pravice iz zdravstvenega varstva in njihovo uveljavljanje; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavne'melodije v Izvedbi slovenskih vokalnih solistov in instrumentalnih ansamblov; 20.50 Večer francoske glasbe; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz orkestri vam igrajo ... TOREK, 10 NOVEMBRA 8.05 Ansambel Rudija Bardor-ferja in vokalni kvartet Zvonček; 8.25 Nekaj melodij iz pretekle dobe; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: V deželi, kjer vzhaja sonce samo enkrat na leto; 1 9.25 Scene iz manj znanih oper; 9.45 Zvočne miniature; 10.15 Glasbeni sejem — spored orkestralne ln komorne glasbe; 12.15 Češke narodne pesmi; 12.30 Iz koncertov in simfonij. 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . .; 14,05 Radijska šola za višjo stopnjo— Ledena doba in njeni sledovi; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek na svidenje: 16 00 Vsak dan za vas — za ljubitelje popevk; 17 05' Koncert po željah poslušalcev: 18 15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe: 18.45 Na mednarodnih križpotjili 19 05 Glasbene razglednice; 20 00 Mali recital pianista Acija Bertonclji. 20 20 Radijska igra; Samomorilec (prva izvedba); 21 05 Serenadni večer. S Janez Bizjak: =_= j i Na Centralnih Alpah J N* (POSEBEJ ZA »ZASAVSKI TEDNIK«) V njenih vertikalnih stenah so prav tedaj telovadili gojenci francoske alpske šole — L’ecole d'alpinisme. Nekaj časa sem jih opazoval .potem pa sem se lačen in utrujen vrnil med sotrpine v borovnicah. Vsi so bili ie modri in popacani po obrazih. Borovnice so bile resnično izredno debele, kakršne sem pri nas videl samo v Vratih. Zvečer Je gorelo malo kuhalnikov, tako smo se vsi najedli teh gozdnih sadežev. Izlet sam ni Imel posebnega pomena, ker smo šli le zato, da se ne bi ves dan dolgočasili pod šotori. Ponoči je po stari navadi spet deževalo s sodro in redkimi snežinkami. Zjutraj smo videli, da so gore na debelo zasnežene skoraj do naših šotorov. Za nekaj dni so bile tako daljše in lepše ture onemogočene. Večer je bil kot v posmeh spet čudovito jasen. Izpred šotorov se nam |e nudil enkraten pogled na novo zasnežene in od mesečine oblite vrhove Petit Dru, Molne, zavesa Grandes Jorasses, Chapnoz in pa sprednji del Aiguilles des Chamonix. Naši šotori nad Mer de glace so imeli resnično edinstveno lego, da smo ob lepem vremenu izpred njih občudovali najlepše panorame v Alpah. 13. avgust. Snežne razmere še niso dopuščale »posegov« med štiritisočaki. Zato smo zjutraj odšli plezat nedaleč nad Montenver-som v severozahodni raz Aiguille de l’M. (V slovenskem jeziku pomeni aiguille iglo ali špik|. Ocenjen je s IV. težavnostno stopnjo v granitu. Toda zaradi novega snega smo naleteli na nekoliko višje težavnosti. Vzpon Je nudil vse užitke granitne plezarije. To smer zelo veliko plezajo. sa| nas je bilo tedaj v steni čez deset. Posebno igle na vrhu so bile nekaj izrednega Pležeš z ene na drugo, pa nikdar ne veš, katera je najvišja. Na vrhu nobene ni bilo prostora več kot za enega. Vzpon sam ni bil predolg, zato smo se na vrhu (2844 m) odločili, da bomo nadaljevali s prečenjem na Charmozes — 2444 m. Ta tura velja za začetek prečenja takoimenovane »chamoniške pravljice« — I vzpona preko vseh vchamoniških igel. Charmozes kaže od daleč videz nepristopne gore; tako ošiljene in drzne igle ima. In res ni prečenje predstavljalo drugega kot utrudljivo in težavno lazenje z igle na iglo. Težavnosti so bile kar hude (mestoma V. stopnja), pa tudi izpostavljenost na grebenu je bila za naše pojme nenavadna. Novozapadli sneg pa je sploh predstavljal še dodatno nevarnost. Z vrha Aiguille de I M je bil videti greben na Charmozes čisto kratek. Zdaj pa nismo, mogli nikakor priti iz labirinta igel in ostrih grebenov. Po petih urah smo obdelali celotno serijo igel in obsedeli na najvišji — Charmozes. Z vrha smo se po vrveh spustili na ledenik Nantil-lons. Ta dan smo se prepričali tudi o varnosti, ki naj bi jo predstavljali gorski vodniki svojim klientom. Opazovali smo tri chamoniške vodnike, ki so svoje varovance tako gonili po iglah, da so se ti vsi mokri in zeleni po obrazu utrujeno in neprisebno vlekli za njimi. Verjetno ne bo nikogar od njih več v gore. Zvečer smo na Montenverso spet hrepeneče gledali v nebo in upali na lepo vreme za prihodnji dan. In nismo bili razočarani. 14. avgust. Z Martinom sva po zajtrku s težkima nahrbtnikoma odšla na pol proti Dent du Geant (Velikanov zob). Hodila sva po že znanih smereh Mer ie Glace, Glacier du Tacula. mimo koče Requin. Pozno popoldne sva se spoprijela z že opisanimi Geantovimi seraki. Tu bi se morala kmalu vrniti. Ko je Martin sekal stopinje v ledenih odlomih, mu |e na|brž zmanjkalo ledu, pa se je v delovni vnemi lotil kar noge. Pod kolenom si je nasekal globoko »stopinjo«. Na srečo sva imela s sebo| ves potrebni sanitarni material. Tudi rana ni bila prehuda, zato sva z vzponom nadaljevala. Cez serake do Glacier dif Gčant sva se prebijala debeli dve uri. Od tu sva nameravala na sedlo Col du Gčant, kjer bi čez noč bivakirala. ISe nadaljuje' S STEKLENICO PO GLAVI (N. D.) TRBOVLJE — Pred pa si ga je tistega dne spet kratkim se je pred Občinskim sodiščem v Trbovljah zagovarjal Franc Kerhlanko iz iz Trbovelj. 26, marca t. 1. je namreč na svojem domu udaril po glavi s pollitrsko steklenico Albina Rajnerja in ga poškodoval nad desnim očesom. Senat pod predsedstvom sodnice Zdenke Bukovec ga je obsodil na 12.000 dinarjev denarne kazni, ki jih mora plačati v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sodbe ali pa odit' za 12 dni v zapor. Prav tako mora plačati tudi stroške kazenskega postopanja Obtoženec je dejanje priznal, krivdo pa zanikal. Izgovarjal se je. da 'je Rajnerja udaril v razdraženosti, češ dt mu' je le-ta hotel prevzeti njegovo dekle in da ga je zaradi tega že dva meseca izzival na vse mogoče načine Ko Tednikova akcija: »POKVARJEN Kako naj sl ob nedeljah In praznikih pomaga voznik motornega vozila v Zasavju, če mu vozilo odpove »poslušnost«. Predzadnjo nedeljo smo se hoteli o tem prepričati. V ta namen smo izvedli »telefonsko akcijo«, ki smo Jo začeli ob 13 30. Najprej smo klicali 81-630, SAP Hrastnik. Javil se ni nihče Telefonske številke mehanično delavnico Komu-škega Komunalno obrtnega podjetja v telefonskem imeniku žal nismo našli. Sledilo Je klicanje po Trbovljah. Poklicali smo delavnico SAP Javili so $e šoferji, ki so se zanimali, kje je obtičal avtomobil In če bi radi, da bi ga »šlepall« v delavnico Mojstra nismo dobili k telefonu šoferji pa so pokazali torej vso pripravljnost pomagati. V Zagorju ob Savi smo najprej poklicali številko 81-031, mehačnlčno delavnico Komunalno obrtnega podjetja. Oglasil se Je mehanik in ko smo mu povedali, da nam Je avtomobil odpovedal »posluft- hotel »privoš&iti« pa da se je taiko razjezil, da si ni mogel pomagati, čeprav je bil sicer trezen in ga je udaril. Priča D. G. pa je povedala, da je Albin Rajnar res hodil za njo, vendar ga ona ni marala, ker je hodila z obtoženčevim bratom Pristavila je celo, da se je tudi obtoženec trudil, da bi vzbudil njeno zanimanje. Na razpravi je Albin Rajner S SODIŠČA trdil, da se za njo malo ni zanimal in da obtoženca sploh ni izzival. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo* dejstvo, da je bil obtoženec trezen, ko je napadel Rajnerja, in le-ta vinjen, .kar bi moral Kerhlanko vsekakor upoštevati in se ne zmeniti za njegove besede. AVTOMOBIL' nost«, je vprašal, kakšne znamke avtomobil da Imamo. Vprašal je še, kje smo obstali. in povedal, da sam ne bi mogel priti popravit, da pa bo povedal mojstru, ki nekaj »švasa«. Zavrteli smo še Številko mehanične delavnice zagorske poslovalnice SAP 81-169, vendar se ni nihče oglasil Iz naše telefonske akcije Izhaja, da v Zasavju še ni najbolje urejena služba za popravilo motornih vozil, predvsem še ob popoldnevih In ob nedeljah In praznikih. Sicer so Izjeme, vendar celotno stanje Še ni zadovoljivo Ob naraščanju števila motornih vozil Iz dneva v dan bi bilo treba sproti usposabljati tudi službe za popravila Sicer se kaj lahko zgodi, da bodo lastniki motornih vozil ki Jim bodo vozila odpovedala »poslušnost« vse pogosteje čakali na cestah. da se jih kdo »usmili«. Razmislimo o tem. Kmalu bo pomlad in nova sezona, čeprav letošnja Še ni zaključena. G Pogled z Montenvcrsa na GRAND JORASSES - ledena zavesa v ozadju in zadnji najtežji problem Alp • Svet dr lov neg6 kolektiva »Zasavskega tednika«, Trbovlje, medobčinskega glasila SZDL Zasavja razpisuje natečaj 7.a zasedbo delovnega mesta ADMINISTRATORJA v upravi lista. Zaželjena srednješolska izobrazba s prakso na istem- ali podobnem delovnem mestu. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev, kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljite na »Zasavski tednike, Trbovlje, p. p. 82. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Opogumila se je šele takrat, ko je Ciska že nalivala kavo v skodelice. »Ciska, nekaj ti moram povedati... toda prej mi moraš obljubiti, da se ne boš razburjala!« »Čemu tak uvod?« »Ko si bila prejle v kopalnici,, je Brugger klical ...« Ciska je dvignila glavo, njen trudni obraz je oživel, trdo je postavila skodelico na mizo in vprašala: »Kaj je hotel?« »S teboj govoriti...« »Zakaj pa me nisi poklicala?« »V takem tonu je govoril, da sem morala odložiti slušalko,« je negotovo lagala. »Tega ne morem verjeti! Oh, Mili, zakaj si mi to storila?« »Zato, ker se kot starejša sestra čutim odgovorno zate,« se je glasil odgovor. »Verjemi mi, ti bi bila s tem človekom na smrt nesrečna. Ti si preveč samostojna in se ne bi nikoli mogla podrediti njegovi tako gospodovalni in močni volji!« Ni se še čisto dobro počutila v svoji koži, zato je zelo prijazno nadaljevala: »Ciska, pridi jutri zvečer k nama! Skuhala bom nekaj takega, kar najraje ješ!« »Hvala za vabilo! Bojim se, da sedaj tudi ob večerjah ne bom imela časa za obiske. Medtem ko me ni bilo doma, se je nabralo cel kup naročil. Vse to moram napraviti še pred novoletnimi prazniki.« »Saj te lahko prideva midva obiskat, če ti je prav...« »Vesela bom, če prideš pogledat k meni. Toda pridi sama, prosim te, Mili — po Andiju ne čutim nikakega poželenja. Tako sem trudna...« »Zame pa je čas, da se odpravim,« je rekla Mili in vstala. »Si sedaj jezna name?« je še vprašala Cisko med vrati delavnice. »Ne, morda je tako bolje ...« »In ga gotovo ne boš poklicala, ko odidem?« »Pozabljaš, da sem stara petindvajset let in da sama vem, kaj mi je storiti.« Ciska je sklenila, da ne bo več mislila na hišico ob Bodenskem jezeru in da bo oba njena stanovalca čimprej pozabila. Toda kmalu je spoznala, da ta odločitev presega njene moči. Ko so žalostni spomini že nekoliko zbledeli, je prispela razglednica od Andree. Ob pogledu na njeno pisavo se je dvignil Ciski v prsih val ljubezni in hrepenenja. Spet jo je zapustil težko izbojevani srčni mir, čeprav je bilo na razglednici le nekaj besed: »Ljuba Ciska, kako se ti godi? Meni gre dobro. Tvoja Miška.« 2e dolgo si je Ciska očitala, da takrat ni prav ravnala, ko je zbežala od hiše, preden se je do kraja pomenila z Mihaelom. Sedaj, ko je tiste dogodke v mislih že sto in stokrat obnovila, je prišla do prepričanja, da je bil Mihael upravičeno ogorčen, ker si je Andi upal prestopiti prag hiše, v kateri je bilo prelito toliko solza prav zaradi njega. V navalu jeze pa postane še tako dober človek žaljiv in krivičen. Tudi to mu je odpustila, kar jo je takrat najbolj bolelo — sumničenje o njej in Andiju. Pogosto se ji je zahotelo, da bi sedla v avto in odbrzela k njemu in Andrei. Seveda ni storila tega, le Andrei je spet kupila in poslala veliko bonboniero. Potem je vsak dan ne-mirneje pričakovala odgovora. »Kaj, če je otrok bolan?« se je vedno znova izpraševala, medtem ko so ji ob pridnem delu hitro potekali november-ski dnevi. Včasih se je tolažila z mislijo, da morda Mihael ne pusti Andrei pisati. Utehe je iskala v trdem delu. Skoro je minil že tudi december, prazniki so bili pred durmi. Kmalu bi pozabila celo na dolžnost do sestre Mili, kateri ni še do sedaj kupila poročnega darila. Sklenila je, da bo to popravila tako, da ji bo za Novo leto kupila nekaj prav ptosebno lepega. Pri nakupovanju jo je venomer spremljala misel na Andreo, najdlje se je mudila pred izložbami z otroškimi oblekami. Noge so jo kar same odnesle preko praga. Izbrala je svetlo modro, smučarsko garnituro, karirasto škotsko krilo in zraven dve pastelni pleteni bluzi, pa še rdečo usnjeno torbo za šolo in nekaj povestnih knjig. Vse te lepe stvari je nakopičila v kotu omare; ni se mogla odločiti, če bi jh poslala po pošti ali ne. Morda ne bi bilo Mihaelu prav, če bi obdarovala Andreo, morda bi z darilom le vznemirila njuno svečano praznično razpoloženje. Na dan pred Silvestrovim je pri Ciski večkrat zazvonil telefon. Prva je klicala Mili, ki je odločno zahtevala, da mora Ciska takoj po kosilu k njej, da bo ostala preko praznikov v krogu svojih sorodnikov. (Se nadaljuje) ROMAN • KRIMINALNA ZGODBA • ZANIMIVOSTI • HUMOR * ROMAN KRIMINALNA ZGOE !lllllllllliillllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII!ll!>l»l"llllf || || m 0 |* M "TJ m i w IT UT . -- jpr fi-. ft 6rž£ 11 R« f it F*; JjlL TE 1 I« n Wtff 6 F RAZBITA VENERA KRIMINALNI ROMAN Mike je šel sam naprej. Zavita v šal Je bolnica negibno sedela. Oči je imela zaprte In videti je bilo, da spi. Mike je sedaj videl njen obraz povsem od blizu, in lasje so se mu naježili. Bila Je Ruby, prav gotovo. Toda njen obraz je bil le karikatura tistega obraza, ki ga je poznal Mike: asimetričen, otekel in poln podplutb. Vzdihnil je in sedel v naslonjač zraven njenega. Prijel Je njene roke in zamrmral: — Dober dan. Naposled Je Hub/ odprla oči. v Takoj spočetka se mu Je zdelo, kot da ga sploh ni spoznala. Nato pa, kot bi se razpršila megla pred njenimi očmi, je s svojimi oteklimi ustnicami togo spregovorila. — Mike! v- Kako se počutiš? — Jaz ... dobro mi Je. — Kdo te je tako pretepel? Povesila je oči. — Ne vem. — Ni bil tisti plavolasec, ki te je odpeljal iz Linvilla? Še zmeraj ni dvignila pogleda. Ne. Kdo torej? — Ne vem. Neki moški me Je prisilil, da sem vstopila v njegov avto, neki neznanec. Zapeljal me je na samotno jaso in me pretepeL Posrečilo se mi je pobegniti. To je vse, kar vem. — Prav gotovo je to zgodbica, ki si jo povedala policiji. Kaj pa je bilo s tistim, ki te je odpeljal iz Linvilla? — Pustil me je tukaj. Bilo je zvečer, na cesti, ko se je la stvar zgodila. Ti ne bi bil smel priti, Mike. — Zakaj jsl se prijavila pod napačnim imenom? S komaj slišnim glasom je odgovorila. — Saj sem ti napisala v pismu. — Imaš v resnici težave s policijo? Ruby je pritrdila. — Kakšne težave? -— Ne sprašuj me, Mike. — Zakaj? — Če bi ti vedel kaj o tem, bi imel samo sitnosti. — Kdo pa plačuje račun v tej luksuzni kliniki? — Prav zato, da bi plačala račun, sem te prosila za dvesto dolarjev. — Prosim te, Ruby, ne norčuj se! V privatnih klinikah se vsi računi plačajo vnaprej. Če ne bi kdo zate že vplačal potrebnega zneska, bi te samo na hitro pregledali in te takoj poslali v občinsko bolnico. Kdo je plačal? Ruby ni odgovorila. Mike se je obrnil stran in stisnil zobe. Ko je spet pogledal Ruby, je ugotovil, da ga opazuje. Nežno je rekla: — Utrujen si videtL — Vozil sem vso noč, da bi čimprej prišeL — Ne bi ti bilo treba. — To si že rekla. Toda sedaj sem tu. Kaj naj naredim? — Daj mi dvesto dolarjev... To je vse, kar te prosim. Vrnila ti jih bom. — Zakaj ne prosiš tega, ki ti je plačal račun v kliniki? — Prosim te, je zamrmrala Ruby z utrujenim glasom, ne sprašuj me več. — Krasno! Poslušaj, ne počenjaj neumnosti! če imaš policijo za petami, je bolje, da nekako Izgineš od tod, še preden se boš popolnoma pozdravila. — Zdravnik pravi, da moram ostati vsaj še teden dni. — Nič čudnega, saj se mu splača. Se zelo slabo počutiš? — Ne preveč. Samo počivati moram še nekaj časa. (Se nadaljuje) — Sporočiti vam moram, da je moja kiientka pripravljena vsakemu posebej sc zahvaliti, če bo opreščena! — Ze prav, zdravnik ti je dejal, da moraš počivati, toda to je bilo pred petnajstimi leti! *” ■»■■■«■ lil ■lllillZHlllllllllB —............ NAPOVED HIDKOMETK OROLOSKEGA ZAVODA SRS VREME Bistvenega izboljšanja vremena še ni pričakovati. Se spremenljivo oblačno vre-vnaprej se bo obdržalo me s krajevnimi padavinami. fžl jlv.vlv 'W TEDNIK Ustanovljen decembra 1941 — Glasilo občinskih odboroi SZDL Hrastnik, Litija. Trbovlje. Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijar LIPOVŠEK Konstituiranje skupščine (nul TRBOVLJE — Prejšnji četrtek je bilo v Trbovljah X. zasedanje skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. na katerem so poslušali poročilo volilne komisije o izvolitvi polovice članov sk upščine KSSZ, verificirali mandate novoizvoljenih članov sk upščine in izvolili organe skupščine. Za predsednika skupščine je bil vnovič izvoljen Janez Na-rad iz Trbovelj, za podpredsednika pa Julij Smodič iz Hrastnika in Drago Kovač iz Zagorja; za člana skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja pa je bil izvoljen Stanko Dolanc iz Hrastnika. Na X. zasedanja skupščine KSSZ so imenovali 7-članske odbore za zdravstveno zavarovanje (Julij Smodič. Jože Greben, Drago Kovač. dr. Franc Sadar, dr. Anton Murgel, Mira Kreže in Alojz Bartol), za finance (Jože Skrinar, Marjan Šinkovec, Betka Škorjanc, Erika Pevcin, Peter Bastič, Marjana Kriš in Franc Logar) ter za rehabili- tacijo in zaposlovanje delovnih invalidov (Martin Kralj, ing. Franc Legat, Mirko Mrzel, Anton Strojan, Ivan Krautberger, Rudi Potisek in Viktor Hudi); izvoljeni pa so bili tudi 7-čIanski sveti podružnic in predsedniki teh svetov, in sicer v Hrastniku Stanko Plahuta, v Zagorju ob Savi Jože Zaletel. Naa zadnjem zasedanju je skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Zasavja razpravljala še o predlogih in pripombah, ki so jih dala volilna telesa ob izvolitvi novih članov skupščine ter sklepala o ureditvi regresnega poslovanja pri KZSZ Trbovlje. NI MOGEL ZAVRETI (N. D.) Zagorje — 29. 10 se Je ob pol šesti url zjutraj pripetila na cesti drugega reda Zagorje—Trojane v Izlakah lažja prometna nesreča. Petnajstletna gostinska vajenka iz Izlak, Rozalija Golob, je šla peš pravilno po desni strani ceste, iz Izlak proti Zagorju. Tedaj je za njo, tudi po desni strani pripeljal mopedist Franc Lavrač, star 21 let, električar Iz Kolovrata. Zaradi slabe vidljivosti (tema, megla) jo je zagledal šele iz bližine. Hitro je začel močno zavirati pa ga je zaradii spolzke ceste zaneslo naravnost v Golobovo, ki je padla in se lažje poškodovala na levi nogi. GRADBENA ŠOLA V TRBOVLJAH . TRBOVLJE — Ze dalj časa čutimo potrebo po sistematičnem izobraževanju zaposlenih v gradbeništvu. Zaradi tega bo v sodelovanju zasavskih gradbenih podjetij, gradbenega šolskega centra in delavskih univerz pričela z delom v Trbovljah gradbena šola za odrasle, zaposlene v gradbeništvu. V ta namen bodo Delavske univerze v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah * v prihodnjem mesecu organizirale pripravljalne tečaje. Prepričani smo, da se bodo gradbeni delavci, ki imajo pogoje za vpis, vključili v večerno šolo, ki bo v zimskih mesecih v Trbovljah, in tako uresničili svojo dolgoletno željo, da se še bolj usposobijo za delo, ki ga opravljajo. Na mopedu pa je škode za približno 3.000 dinarjev. DANES NA 8. STRANI: - komentar o tekmo- - vanju v Slovenski - nogometni ligi, v H. - conski nogometni - ligi in Ljubljanski - nogometni podzvezi Bralec L. K. iz Trbooelj nam piSe: — V Trbooljah je neverjetno težko priti do zdravnika. Sicer to nt pri vseh enako, toda, priti na vrsto pri dermatologu pa je skoraj nemogoče. le trikrat sem zaman čakal.l, piše naprej naš bralec, in niti tega ne vem, če bom četrtič prišel na orsto. Zdravnik se namreč vsak teden (samo enkrat) pripelje iz Ljubljane. Pravza- prav gre najprej še o drugo mesto, nato pa >skoči* še o Trbovlje in kar kmalu se mu mudi že spel na ljubljanski vlak. Do sedaj je delal ob četrtkih (prej ob torkih in četrtkih, torej dvakrat na teden, pa še ni bilo dooolj), potem pa kar naenkrat ob torkih, brez vsakega obvestila Sploh je tam ose zelo čudno urejeno Na vratih ne piše, od kdaj do kdaj ordinira zdravnik, ob katerih dnevih itd. Lahko bi rekel, da nihče ničesar ne ve. Kot že rečeno, sem že dvakrat zaman čakal in sem tretjič prišel zaradi tega že ob pol dveh Pa je bilo že ose polno, da bolj ni moglo biti. Povprašal sem. če je zdravnik že prišel in odgovorili so mi, da je zdaj v Celju in da pride en- krat po četrti uri. ljudi je bilo tam prav gotovo najmanj 10 če ne M Psa/ polovica je čakala zaman Se nekaj. Posamezniki prinašajo zdravstvene knjižice tja že teden dni prej in tako avtomatično /uidejo prvi na orsto. To spet ni rešitev In končno si je zelo enostavno zagotoviti prioriteto s tem, da enkrat mimogrede oddaš knjižico. Kaj bi bito, če bi vsi tako delali, — Ko sem torej videl toliko ljudi čakati, nadaljuje L. K.. sem odšel in spet prišel tja po šesti uri Sestra kar k sebi ni mogla priti... »Sele zdaj ste prišli? Z daj vas pa ne bom več spre jela.s Vse pojasnjevanje, da sem bil tu ob pol dveh, da je to že tretjič, kar ne morem priti na orsto da me je zdravnik sam naročil na kontrolo, vse je bilo bob ob steno. (Da ne boste mislili, da je takšna tudi do lislih, ki jih poznal). In še Kaj se res ne bi dalo zdravniške službe drugače organizirati? Mogoče s poimenskim naročanjem za točen datum? Ali pa kako drugače vendar predvsem in res drugače kot je sedaj. Saj nekajurno čakanje ni vsakomur najljubši hobbi/ čakanje brez haska pa še toliko manj Pred volitvami Plenum Glavnega odbora SZDL Slovenije je na zadnji seji poslušal med drugim tudi relerat podpredsednika Skupščine SRS, tovariša Marijana Breclja, O PRIPRAVAH ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE. Tovariš Marijan Brecelj je v svojem izvajanju med drugim naglasil tudi: ■ Ko pristopamo k pripravam za nove volitve, moramo najprej izvršiti oceno dosedanjega dela skupščin. Le temeljita ocena s strani političnih organizacij in skupščin samih o dosedanjih izkušnjah mora biti zanesljivo vodilo za nadaljnje delo. Če želimo danes, po dobrem letu poslovanja skupščin, odgovoriti na vprašanja, ali so se uresničila osnovna načela, ki smo jih zapisali lanske spomladi v novo ustavo, moramo dati v splošnem pritrdilen odgovor. Skupščine, od občinskih do zvezne, so postale po svoji sestavi in po funkciji nov faktor v življenju delovnih ljudi in njihovih ožjih in širših družbeno političnih skupnosti. Ohranjujoč kontinuiteto kot najvišji organ oblasti, so pričele skupščine izvajati funkcijo najvišjega organa družbenega samoupravljanja na svojem območju in s tem uresničevati tiste bistvene postavke novega koncepta celotne družbene zgradbe, ki ima svoje temelje v samoupravljanjp. Skupščine postajajo izraz aktivne demokracije, kjer neposredno prihajajo do izraza ti proizvajalci in upravljavci. Splošna ocena, da smo stopili v celotnem skupščinskem sistemu na tako pot, |e tedaj upravičena. Toda prav zato, ker je vprašanje uveljavljanja in praktičnega dela skupščin tako zelo bistveno vpraša-, nje celotnega našega razvoja socialistične demokracije v smislu samoupravljanja delovnih ljudi, Je vsaka splošna ocena nezadovoljiva, in še več, lahko je celo nevarna, ker bi nas mogla odvrniti od nujno potrebnega vsakodnevnega iskanja poli naprej. ■ Občinske organizacije Socialistične zveze na| sku-pa| z ostalimi družbeno političnimi organi in organizacijami v komuni sprejmejo kol svojo zelo aktualno nalogo. da skupaj z občinskimi skupščinami podrobno analizirajo preteklo poslovno dobo. Obširna in uspešna razprava o novih načelih, ki jih je uveljavila zvezna in republiška ustava, in velika aktivnost, ki je spremljala prve volitve po novt ustavi v letu 1963, sta dovolj jasno in prepričljivo pokazali na odločujočo vlogo občinskih skupščin v naši družbeni ureditvi. V oceni dela v preteklem letu bo treba tedaj soočiti te osnovne principe, ki smo jih postavili med temelje naše nove ustavne ureditve, s prakso. To je toliko pomembnejše prav v občinskih skupščinah, ki nastopajo kot najvišji organ oblasti in najvišji organ družbenega samoupravljanja v komuni, ker se tu dejansko-najkonkretneje odločuje, v kakšni meri se uresničujejo zasnove socialistične družbene uredilve, naslonjene na samoupravljanje. Občinska skupščina kotv organ družbenega samoupravljanja v komuni mora biti ne saino neposreden odraz dosežene stopnje razvoja samouprave na svojem območju, ampak mora biti tisti vodeči družbeni činitelj, ki sam Iz svojih sil nenehoma izpopolnjuje In razvija celoten sistem družbenega samoupravljanja v komuni. Kolikor smo se v posameznih komunah že pri bližali taki vlogi občinskih skupščin, je osnovno vprašanje, na katerega morajo dati odgovor naše orqan,žiro ne politične in družbene sile v občini sami. Odgovor mora biti kompleksen, ker ni mogoče pri oceni dela občinskih skupščin opustiti tako konfrontacije njihovega poslovanja z obče družbenim in gospodarskim razvojem v komuni, kakor vprašanj, ki zadevajo organizacijske in kadrovske probleme. Enako je treba presoditi njihovo delo s stališča, kakšen vpliv so imele pri urejevanju vprašanj naše splošne politike, bodisi kot njeni iniciatorji, bodisi kot izvajalci. Tu gre npr za konkretna vprašanja, če in v kakšni meri občinske skupščine razpravl|a|o o mnogih vprašanjih splošnega pomena, ki so predmet priporočil in stališč republiške in zvezne skupščine ali pa stališč in opozoril političnih In družbenih organizacij. Prav tako terja odgovor vprašanje, kako se uresničuje naš sistem v odnosih volivci — odbornik — občinska skupščina, kakor tudi republiški poslanec — občinska skupščina — republiška skupščina. Skratka, potreben je čimbolj celovit pogled, ki naj pokaže, kako se urejajo družbeni odnosi v občini in kakšne so perspektive nadaljnje poti v izgrajevanju socialistične demokracije. •ZASAVSKI TLI)NIK« Trbovlje - Uredništvo in Uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-101 poštni predal 82 — firo račun pri SDK v Trbovljah 000-13-608-1 — Naročnina: posamezna šlevilka 20 dinarjev, mesečna naročnina 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk« Maribor.