Razprave 
GOK 116 1 Sorbvr totmln~lls (Ctar..lz:, • 11 181 · 8 t5 38 (497 t2) 
Razširjenost in rastne značilhosti breka (Sorbus torminalls Crant2) 
v Sloveniji 
D1stribuhon and Growth Cllaractensbcs of ttle Wild SeNICe Tree (Sortlus tormma/is 
Crantz) ln Slovenia 
M""1an I<OT AA" 
lrv!Ktlr. 
Ko<ar, M . Rodl~en<>SI "'"""" zneblnoiiJ brokA (S<>to.ro-. Cronlrl v _,. --INk, ~ >& 
11198 V $\OV~ttwll 1 povUII<Of'1 +J 1"9•tdn1 Ci k 16 
V eltnku jt prtdOitli!jtll tit ol do fiNn jo raUlr'Jfi'OO~ brOkA v SlcMnf lot vvolo u ._ rNiljkl ~00.1 la dr 
vr &to. t.!prtviN Slovonii• razmoromo velllco, u ,.., brekl ugodnfih raol~A(.ja'""'_, •• ._.". __ ...,_ 
fTllllheo So po&oboll• slabo kolto-1 dobel Kor ja bmt ,........,._-.... .,.,. ln Uli-cn.o ~ lllt,o 
drevMne \'\line Ico! 8j)romljaj00e dtOVM"' ....CO.. Qllo ltrzr\W Z..IO 10 v~ ll!rif1er\ftt 1"'* Iti ..,.,.. r.Mita 1 
p~ml 11<1m1, kjer j<l kookUJ•ntno mot oatallh dr- \'l'll motno ...,.._ ._-~ 1 j QloO<>I<lll, .-.-
'" z IT'IItlelalnlml $nOVIn bogeltrri tlom• ln v \a5*11U! le;laJ\ z.~ ..,.D • 1 t o dObo 2rUtil dO 30 m v.aoko, prt tftnl pt 
doseže prsni ll'Of!'e< ·V 100·111li!MtprO<ZY0GftHXlOI •...CIIOI80 cm Na -...-It ltltWGOOO-Ipt~OIIOI, 1,0 
·1,2anoopogoju,dasokr~jedrevu~ ~10-~~-QIWIOv 1 
'"Je povprdevon)'l po tak$nem leou wllko, s_... na -lrgu M OOigO tMano 1>0- $olo. Ico-~· 
seeoo zrelOSt liSI& drevese, ~~ iO dane• v fl'lojJih ,.....".., lwoh golOI - .,. "* -oU~ IM-.! ln lo 
to ob pogoju, da borno te SM!oj& uslramo negoYii. Bnrt.t • __,w. oeslcj1h Pit mcnmo 1z1co<-.u11 do ,_ roodeb .... 
pn pornladllvr ., """' z odgin;IU It ""'""'" 
K~utne bestde: b<el.. mi<lorlotna-. vrsla. ........._. <ast.- 11111. ,_"" CIO~--·~ 
sistem, vet..namen$k0 dino dreVQ 
Abstraet 
I<Qiot, M : Dl<lribuoon and Cltt1wm ~Ol lio6 Will SeM:& T- (Solilw -~~CraN%)"' Siol4rwa 
Gozdarslo vo•tr11<. No, !Hl/1998 ln Slowno ...., • --~· ~  a. quol. 18. 
The aruc1e pre<Of\\S tooa-,1\ ..,.,.., .,.., --....,.,-.and tile- IG< IM oat~lln!IOUS dodnlr 
lhe OOPr.Jat<'ln Ol dli$ !Tee $POde<. Allhcugh oho wld - DM ,. allend <rUlNoly '"""1 ,....,.._ ,.., ..... ~ ... ln 
S"""""•· rts Ihara r11 l!>e 11M slrua~Jrw 10 --.oly ..-.~o~cnoow. 4lle-.. <n ol low ~y. The wid _,,..o 
altghr d&m•l'dlroo .-.. '~*'"'""'-os • ~ ..... teaa.es •---l!>e tlJtiOUndlng tteG ._., ""'*"' 
1end to supplant k, llwei<ft 1 lo uoualy lUPI><-. and IM1nCIOd10 _",and dry liiM Wl1h lhlllt:lwiOi, - lht 
"""'"l"trWMHi.,."""" """ opoc1os • muc:n.-. engrooc~- to ... c~oep onc1 ~..niOiwN<nls flCh .. mnonrlt. 
and.nwatmloea..,.,.wtma..........,.longgn>oottV..-.IM.....,-.eiJoeii'QMYPto30mlltl1eogN.and..-
• .. .", "'""'"'"' (olle< • -.Ol 100 .. 120 ~l Ol"""" lhM 60<111 On sutl>tlles_lhe ,e1l1lt( dlatMtat...,. 
ment omounts lo • .O lo 12 on an e.. ....-, INI the..-.. -...od. .Mhou!lh Ihti pnco ol ~rgt>oquolrty .-ol 
,". ~ - no,. •""*""'r hgn. aod ",. -.. b sud>....., an "" European matlr,et It 119'. s-will nr:t """'""'""' lhta-b •long ImolO....,. •,.. N1 t. LfllllhOOa liMI whidlllfoln a ~livllty 'I"""Q IOIMI-
oprnenl pn.e reochc:ulbt'!lmai""YN .., __ -we~tM~Ityos-.... ..-".._ 
tMite l'h ...... kltt6lltand•llltl0td ~~~ t 111tr wtd..,..... u .. r. oldrW 1Qtos.4standlmut' be t:TDIOIWIC. 10 Niki 
may ~ "'tile,_,.,_ ol-._,-. Il\' muns ol rooloJill<kan. 
Ktywords: _.., lill't'l::e ttee. hetgnlgn:M0'1 ~growtrt. • 4 u al61menda,.lfVo..pl&iorAiiy128m1 mulil putpCII.W 
«C)p·1tM 
'P<OidrWK ~·~ 
~n~~ 
v1e ~e l;aill.uCJete ..._ 
L~. II.Uoa jl(ll aJ, S. O 
1 UVOD 
INTROOUCTION 
Pqa·A;anre posameZJie d,....esne vrs1e ,e O<IV1SI'o0 0<1 roslr&čll on člove· 
luJvoga r;Ml3nJa l goldom Ce se ouemo v p<eteklost, vrdtmo. da se JI! 
~$lava r.aS8Qa gozda glede dreV&$noh vrst precej $l)tement•D '" S•cel 
~()s klunatsl<imo spremembami. Poleg spromemoe ld1me 1"' te na 
deleU ~zn ito crevesn1h v~t mocno vplival ll.t<lr {lovek. Se ~~ 
p 
~ ., ,_.. ""-""""'' _., IS..-ouall>rmor>tt.IJ Crana) '-=="'"-----UD"""', nf!)90V 11PW v~"' t.OO.IjU Ta!<O .. ~ Sj)le<nenoi 
~ ,.-d~~~ kta,ne te< OOZd""e ob l90'"f' gozoro IT\Ojt V~tno ~ 
"pno,e g-,:cne rno,e \ol pooiC>OoUt ..... ludt vvot., Ga je Il naS>h Vl$0-
~··· puJov ozgonllcempm fPinctf~IOZ~. oo seje otvarol 
v sa:non•, Oblok 10 te v na~a! pumerlo.th na o .. ., n.i~~ !KOTAR 1 
811us 19'381 PaiOOiotke ";,~ve OC>Oazlljej() ~,.bila'" drevesna ...-sta 
oekdBJ v "wh go%dovn J>0901t'lia ••110 llj~o· pelod odknlt na neka) 
.-soh v s-ove••1• N~ druQI Slrent ~ f8 dOQ!1td.>C'i3 rast.U na našem krasu 
~"''" o<l11110 tn se,. prvotne v~t&Cqa, ~~ ,e SOad31a ,. evro--.btrsko 
111 severnc-~merd~o l&lo fll)<e<nerMa. da so-. n,ej 1.as10pane ~levtiM sub 
rMdt~l<t vrsre (CULIBERC et 111 1997) 
Delti (freveSnoh Vlil sa no fll)<.tr0",.115amO tam. ktef je človei< f)O\fllOČtl 
."-por.umot. pogc,evz <leg.oddC'iQ -1~ pa~ dezertifil<acijo ras trše 
fn .,. ICIM). ""'Poll< !udo tam ki&' se ,e gozo Ohrani 
Vt;rs.J ~~lii ...... ZQOldCM. ~Oječlovei<9(ll0Ujetr.81 
01 ... ,. isiO ~ar ,e POO""bo'.OII za ,vo,. orebveqe'" za s--ojo dejavnosl. 
,.~,. CldYHI gc>ldU '*-0 dUM!$ poS&nee>e vr.. le . daso ble le· le is 
ogoto.,. Tolden ~IC 1111 1 r..-us NccataL ~.so ,o skorat Wet>lo zaradi 
n,..... u:>O<~ "'' ll<l<!la\11alov 11.0 pa smo ~ na natr1no gospo-
dao,.,..,c ~· Jt  a toJI.& čase ~an,e samo določenih · z 
"'d•• e Jo$1V81UnkGJI4IZMtm!W\ • <l<....snoh WSI. se je št<!YIICxl51"""11""'!"' 
oe"kln vn.l pll(~a nagte ~&latl Enoslra1lSlo~lanJe 'i!C"l'' 
O&rl'O 7Momtlllh' drevunoh VOil l<ol so srrvel<a ,ell<a, bor. dolungr.od«n. 
je povno<.•IO :tm8Rj~6'1an)e IIS!th WSI. 10 nlso >mele ~Xl<e>Ja tr2JSt.J Po 
m!a<.hl'.,.~n• posloplo k1 10 bih enotn• na veWuh povdnah so posp-f'.e"lilll 
samo 9<>$1lOdersko zan•mrve·: na)večkrat samo eno drevevo ~ T~ 
nus•lf'l!) nomngen• z"cl1a se le zrc.alda .,. V"Se revneSšJ drevesnt 5e$ta'\lt V 
SIOVJ)11 o so posledic~ lak~nega gospodarte"f• manJ vidno k01 pa v Vetlt'l• 
Evr~p P11 ' "" l" htl <<tzmeromave~k delei gozdov v posesn rnalih kme1011 
<W •n •u~llrtO goapodOrJenfe z go<dovt nt moglo U'leliaV>It. ~01 114 velo~.l 
Cl(i64!~,:, TI mi'!JOpoSO$tn•$kt go:cdovt1 kt so blli vetinnma močno 1151-kan•. 
OQ90.SIO ludl dcvaslltcln•. so ohran•lt naravno dreves no zgradbo. k.tr so~ 
·~ Qlovn.cm obn(IVfjalt l nara·.;mm pomlajev.anJflm V n11h se 1e ohran1la 
NI'Tf''" peii<OII < nekohko ·1ec)•m de lezem s·1eHoljubnth dre·,esl\lh vrJI. v 
JY"'M"'· ~o 1" •zk~čallje preslo razumnA mP.jA '" 10 bilc funkoonoranl• 
tptd-.eQa t~Jiema narui.eno. pa so se poja·~>le poOnor,ke dre·,esne vrste 
Ker"' b ~ vprele~n slove.-.skt goznovi man1 homogentltrant kol gozdovi 
\lo!<:•'!( Evtope, omamo danes pri nas P" poncMJem Vlpo$1avl,an}u rasd!lču 
.".,....",. drt~~~e5ne -~ ""'"!še Je..'ave lcQI Jam. ldrut:> temu. d<l IITI;IJO 
~- goz40\w.S;e lesne zal<:9e Vetldar Od se ,e dele! nekB!l!nh Oreveaooh 
>Bl k'UC() V1lal\l$al. da ''"' t>o oouetlt>o oosvellb posellno PQlnmo&l. te ~h 
OOtru .!eleio onran·~ POSj)eSevar'lje teh ~~ bo u<s~. te bomo poznalo 
rpnn.-o ekologijo 1r;r n11>ove g01dr-o- QOlJM!ne lestnos~ EM 1Ait$n.h ~KSI 
fi D'ok, to se še veono po,avl)a na štev•nth oozdroll ru&klh Slove""*· 
-d.or ~ zarad• neupoštevalij<1 n1egovth rastmh zna6lnosh pn ~r· 
f:'lrc L gozdOVI marS>k.je pred l21rel>1'1fto Da bCt<-.o lO nedopusii'O 18\'0illlt 
Il. bloi~J" prele<dos ti popra· .. ~. mu moramo seoaj r>o•vel~lv&t pozomo$n 
2 KRATKA ZGODOVINA BREKA 
2 S110RT HISTORY OF WILD SERVICE fREE 
"'~jS!arejši pisni viri o bre~u segajo v toso<.teiJf pr.,-t ".,,m Cleljem Tai<O 
1! l!mSN poljedelec in pisec Marcus r•oreous CaioCenll<lttu• (234 ·149 Pn!d 
~s • ' svotem delu "De re rusu.;a· uporabo! o me ·sorbum", vendar brez 
:tit 
__ Kotar. M .. Radrrjenostur rastne značrtnostr breka (Sorbus rormma/JS Crantz) v SloveniJI 
~--
Grafrkon 1 Razprostranjenost in 
štev~čnost brc ka ( Sorous 
tonnina!JS Crantz) v Sloveniji 
Ftgttre 1· Dislribution and Stand 
Density of Wild Scr.11ce Tree 
(Sorbus torminahs Grant z) in Slo-
venia 
L 
260 
-podrobne razčlenitve na vrste. To je najstarejša. do sedaj znana uporab 
imena "Sorbum" ali "Sorbus". ki je pozneJe veljalo za poimenovanje rOd~ 
(KAUSCH-BLECKEN VON SCHMELING 1994) Le 200 let kasneje pa se 
pOJavi prvtkrat ime "Sorbum torminale" in sicer v delu Aulusa Corneliusa 
Celsusa z naslovom: "De re rustica". Delo je bilo naprsano med 25 in 35 
let?m pon. _š. S tem im~no~-~e danes ime~~!emo to dreves~o vrsto Temef~ 
opts breka Je podal GaJ PltntJ Drugt (StareJSt) (23- 79 p. n. s.). ki je opisal v 
enciklopediji Historia Naturalis štin vrste IZ rodu Sorbus (KAUSCH-
BLECKEN VON SCHMELING 1994 ). Plin ij Drugi Imenuje brek že z tmenom 
Sorbus torminalis V času od Plinija Drugega pa vse do nemškega refor-
matorja rn utemeljitelja knjižne nemščine Martina Luthra nimamo n1kakršnlh 
pisnih zapisov o breku. Šele Luther v dopisovanju s prijateljem Agricolo 
omenja brek in nJegove plodove. V tem pismu ga imenuje Elsbeere in to 
ime se v nemško govorečih deželah uporablja še danes. Leta 'r546 je 
Hieronimus Back, imenovan tudi oče botanike, kot prvi upodobil to drevesno 
vrsto. Vendar pa je upodobitev oziroma učinek plodov breka na lej sliki 
napačno predstavljen Pod brekom sta upodobljena dva dečka; na levr strani 
drevesa je prikazan deček pred zaužitjem plodov, na desni strani pa po 
tistem, ko je plodove zaužil. Slika kaže, kot da plodovi povzročajo hitro 
izločanje blata (drisko), dejansko pa plodov1, ki so zdravilni in lajšajo bolečine 
v trebuhu, učinkujejo ravno nasprotno. Tudi najstarejši ohranjeni herbarij z 
zbranimi listi breka datira v leto 1531 Ta herbarij je ohranjen v Rimu, zbral 
pa ga 1e Cibo. Le nekaj let mlajši je herbarij, kr ga je zbral Aldrovandi, ki 
prav tako vsebuje primerke breka. Ta herbarij je shranjen v Bologni. Isti 
avtor je IZdal tudi 10 knjig z barvnimi upodobitvami in akvareli rasUinskih 
vrst. Iz nJegovih del izv1ra tudi prva barvna upodobitev breka Linne. oče 
sistematike, je brek imenoval z znanstvenrm imenom Crataegus lorminalis 
(1753). Deset let kasneje pa je Crantz (1763) breku ponovno dal ime. ki sta 
mu ga dala že Celsus in Plinij Drugi Zato danes za brek uporabljamo 
NOA. 
::;, OS-1o",~(lree) IIO)fu 
~ 1· 10dtl!vt:f{IIN~)/100hl 
1 10 - 100 llre•es ~r .. s) 1 100 ho 
~ ... ,oo~·~~li iOOtto 
GozdV 56 ( 1998) 5-6 
Kotar. M.: Razštrjenost in ra stne značilnosti breka (Sorbus tormina/is Crantz) v Sloveniji 
-------·-stvenc ime Sorbus torminalis Crantz. Vendar je ta drevesna vrsta po 
~~~ 763. I<O je dobila ~anašnje znanst~eno ime, imela še celo vrsto drugi_h 
le nstvenih imen. Za ilustraCIJO naved1mo samo nekatera: Crategus folio 
~n~oiato Tourn, ( 1771 ), Mespilus torminalis Allioni, (1785), Pyrus formina/is 
:~;ha rt ( 1789 ), Hahnia torminalis Medi cu s ( 1793 ), Azarolus formina/is 
Borl<h .. (1803), ~irenia formina/is Clairv., ( 181 ~ ), ~orminali~ Ctusii Roemer, 
(184 7), Torminana ~ur~pea Dec., ( 1851_). Torm_ma:Ja vulgans Schur., (1866), 
Torminaria tormmal1s D1ppel, (1893), Ana tormmalis Beck, (1890) (KAUSCH~ 
BLECKEN VON SCHMELING 1994). 
Pri vseh imenih, z izjemo enega, je v imenu beseda formina/is ali pa 
torminaria. Ta beseda izhaja iz latinske besede torminosus ~ grižav; termina, 
torminum- zavijanje v trebuhu. griža. Ime izhaja iz zdravilnih učinkov plodov 
proti tem boleznim. 
v s/cvenskem jeziku smo našli prvi pisni vir oziroma besedo "breka" v 
Letopisu Matice Slovenske iz leta 1879. V razdelku "Iz popotne torbe" je 
pisatelj in naravoslovec Fran Erjavec pri poimenovanju rastlinskih vrst 
navedel ime breka (ženski spol) za Sorbus sp. Na isti strani navaja še imeni 
brekavica za Sorbus domestica in brekulja za Sorbus aria. Kot kraj, kjer 
uporabljajo ime breka za drevo Sorbus sp., je navedel vas Km na Tolmin-
skem. Domnevamo, da je to prva pisna raba imena breka. Veliki Wolfov 
Nemško-slovenski slovar iz leta 1860 imena breka ne navaja, pač pa za-
sledimo to ime šele v Pleteršnikovem Slovensko~nemškem slovarju (1894, 
str. 54). Pri besedi breka najdemo ustrezen nemški izraz der Elsebeerbaum. 
Pleteršnik se tu sklicuje na F. Erjavca in Letopis Matice Slovenske 1875, 
1879-80, 1882-83. Zato domnevamo, da je Erjavec to ime prvi uvedel v 
slovenski knjižni jezik. Slovenski pravopis iz leta 1962 ima za to drevesne 
vrsto žensko in moško obliko imena, breka ali pa brek, Slovar slovenskega 
knjižnega jezika (1980) pa pozna samo žensko obliko, to je breka. Vendar 
delo Mala flora Slovenije in tudi gozdarske strokovne knjige uporabljajo 
predvsem moško obliko rabe, to je brek. V različnih krajih Slovenije pa to 
dreves no vrsto zelo različno imenujejo, naj navedemo samo nekatere: brek, 
breka. brekinja, brekovec, divja breza itd. 
3 RAZŠIRJENOST BREKA 
3 DISTRIBUTION OF WILD SERVICE TREE 
Brekje južno- in srednjeevropska gozdna drevesna vrsta. Meja areala 
njegove razširjenosti poteka v Španiji, južnem delu Anglije preko Francije, 
kjer je glavnina areala te drevesne vrste, Nemčije, 2 izjemo njenega severo-
zahodnega dela, preko južne Poljske do Črnega morja; od tod teče preko 
severnega dela Turčije v Grčijo in Sicilijo in od tam preskoči v severno Afriko, 
kjer imamo samo posamezna nahajališča; iz Afrike pa preskoči v Španijo. 
Vendar je težko govoriti o arealu naravne razprostranjenosti; še posebej v 
Evropi, kjer je vpliv človeka na razprostranjenost posameznih drevesnih 
vrst že stoletja tako močan, da so njihove naravne meje največkrat zelo 
nejasne. Vertikalna razprostranjenost breka je razmeroma slabo raziskana, 
iz razširjenosti gozdnih združb, v katerih je brek, lahko ugotovimo, da v 
kol1nski in submontanski regiji uspeva do nadmorske višine 600 m, v sub-
mediteranskem območju pa se povzpne celo na 900 m nm. v. (NAMVAR 1 
SPETHMANN 1985, ZEITLINGER 1990). V notranjosti Slovenije raste brek 
vse do nadmorske višine 750 m, v predelih s submediteranska klimo pa 
njegovo pojavljanje v najvišjih legah še ni natančno ugotovljeno, ker je bil 
marsikje iztrebljen. 
Goz.dV 56 (1998) 5-6 
Slika 1: Brek v času cvetenja. Naj-
pogosteje cvetijo breki, ki rastejo 
na gozdnem robu. (Foto: M. Kotar) 
Ftgure 1. Wild SeNice Trees dur-
ing flowering. The most often 
flower trees on the forest edg8. 
(Photo by: M. Kotar) 
261 
262 
Kotar. M. : Razšiqenost in rastne značilnosti breka (Sorbus formina/is Cranlz) v Slovenij i 
Razp.rostran)enost b~eka v Sloveniji je prikazana na karti št. 1 (KOTA 
1998). kjer Je vnsana pnsotnost breka po gozdnogospodarskih enotah NR 
osnovi ankete smo ugotovili tudi gostoto te drevesne vrste. Izhodišč~ ~ 
sestavi arealne karte je bila gozdnogospodarska enota in njena površi:n 
Številčnost te drevesne vrste v posamezni enoti smo preračunali na 10~ 
ha. to je gostota glede na število dreves. ter s tako izračunane gostot 
označili celotno gozdnogospodarsko enoto. To je nenatančno, vendar 2~ 
prikaz na tolikšni površini, kot je Slovenija, najbolj pregleden način prikaza 
razširjenosti posamezne drevesne vrste. 
Na tej karti je veliko enot, kjer se brek pojavlja samo na eni polovici ali 
pa celo samo na eni četrlini površine gospodarske enote, pr\ kazali pa smo 
kot da raste na celotni površini, vendar zato samo s polovico oziroma sam~ 
s četrtino tiste gostote, kot JO ima na resničnem nahajališču . Vsi poskusi 
da bi vzel1 kot izhodišče oddelek ali pa celo odsek, so pripeljali k nepre~ 
glednosti. Nemogoče je grafično predstaviti na karti Slovenije (v priloženem 
formatu) oddelke, saj so že gospodarske enote pogosto tako majhne. da 
so na karti velikosti formata A4, komaj še pregledne. Kljub temu priložena 
karta z vrisan imi gostotami pripelje do prave ocene številčnosti breka v 
Sloveniji. 
Kot je razvidno s karte, je br ek razširjen v velikem delu Slovenije, največjo 
gostoto pa dosega v novomeškem, kočevskem , brežiškem, celjskem in 
kraškem gozdnogospodarskem območju . Najbolj številčen je v naslednjih 
gozdnih združbah: v celjskem gozdnogospodarskem območju v Querco-
Luzulo-Fagetum in Querco-Carpinetum, v brežiškem, novomeškem in ko-
čevskem območju na rastiščih Querco-Fagetum, Querco-Carpinetum ter 
HacquetJo-Fagetum in na kraškem območju na degradiranih rastiščih združ-
be Ostryo-Quercetum pubescentis oziroma v združbi Bromo erecli-
Quercetum pubescentis. Zadnja je združba gozdov, nastala na opuščenih 
pašnikih Bromo erecti-Brahipodium rupestris. ki pa so nastali na rastiščih 
gozdne združbe Ostryo-Quercetum pubescentis (CULIBERG et al. 1997). 
4 TAKSONOMIJA IN MORFOLOGIJA BREKA 
4 TAXONOMY AND MORPHOLOGY OF WILD SERVICE TREE 
V rastlinski sistematiki spada brek v družino rožnic (Rosaceae) in v rod 
jerebik (Sorbus). Rod Sorbus obsega številne vrste z mnogimi vmesnimi 
oblikami, zato si strokovnjaki niso enotni o številu vrst znotraj tega rodu. 
Običajno jih navajajo od BO - 1 OO. najbolj vneti pa celo 200 (NA MV AR J 
SPETHMANN 1985}. 
Ta rod se deli na šest skupin (podrodov), razlikovalni znaki pri delitvi v 
skupine so naslednji: 
- oblika listne ploskve, 
- lega listov v brstu , 
- število in stopnja zraslosti plod nih listov in prašnikov, 
- prisotnost s kle re id- kamenčic- v plodovih (Steinzellen- nemsko. stone-
ce lis - anglesko ), 
- velikost in oblika plodov ter semen, 
- ali je endokarp (notranja ovojna plast semena) usnjat ali pergamentast. 
Skupini Sorbus in Cormus pa se !očita še po tem, da imajo vrste skupine 
Sorbus v plodovih parasorbinsko kislino. 
Na osnovi teh znakov se rod Sorbus deli v naslednje skupine (NAMVAR 
1 SPETHMANN 1985): 
GozdV 56 ( 1998) 5-6 
p 
--SorlWS v~•ou~ mnogo vrot miH! 0Sla1Ul11 llJdl S oucupaua. S 
l . ~· $ vlfmO(Iftll 
~US 1SPACH) BOISS .. ~u;e samo S. domesttea i>n• (D.C 1 DUMORT : vsebuje več vrs1 n pe S ans. S cuspkJdta, s. 
gteec• 
4. rom~""'"" tO C ) DUMO RT: vs6buje samo S torrnmafrs 
s.~fi'4<JSILINDL) SCH.I.•J€R vsell<Jje samo S. ClrDmaemes;:»lus 
6.~1>4 (OECNEl REHO vwbu,e vel; vrsllcot n Dl S alnr!oi,a. S 
J8P""". !Id 
Brei< "1'8da v eelrto s1<up<no m 1e v IIJ&I edini predstavno~ 
arek Jt1 9!ede cbl,ke !ista izredno variab•fna dt&\'6Jna vrsta, zalo re 
predftlel .!Jvahnlh raziskav. V ju!nem detu svoiega areola, p<edvsem "a 
&!liu!IIU ,o v•riabNnost gW;cte ltSiov pove<'.ana V Bolgar~)! raste poseben 
~ ~·~"" to 1e Sorous torfl'tfllllis L var strad1ensl! Crettoiv, ki ima 5 
• 7 aro ddQt dlelca\11! IJSme pedfele• 13 • 17 cm OOige 11s10 Ico so~ spodnji 
.".no ,pcnl<a '"~<ra !ko dlal(avo, lQO'OJ pa ga~i in ~&toO 
are~ dosete v ovumalruh POIIOPh VIŠinO preko JO m prtlmftf preko 100 
ern m $Wost p<e~o 300 lel (KAUSCH·BlECKEN VON SCHMELING 19'941 
oo~~:a1no pa J& zara(li slabe konkurenčne sposobnOSII ouonjen na slab!e 
rasti~ ' 1"' zrasle do 25m visoke. 
N.ajc~~te,$1 znani brek raste na Oanskerr. 'ti Arhuau. leta 1990 je imel 
prSt>oj)fft<11Gf 134 cm. Oosed.l, oarif~~ brek raste " Hengslbetgu (FOIST<!mt 
RadO'II"'usen • N,.mC.Jal nJ&OOVB VIS1na 1" bila lt'ta 1~ 1 br J:3 m 
!KAUSCH· Bl !:CKEN VON SCHMELING 19&4) Po seda"'lh razlsk3vah ~ 
;..JOeOOI(I)~ o slovenski breJ< v f'rekmu~u v KobO)u s r:nmerom d, , ~ 86.8 
cm. von~or ne raste v gozdu. amoak na vrtu z~ c.erovljo Kot narvi,jo b•e• 
pa ve liR drevo, ki"' b ilO posek uno na Brezovi Robll (lela 1998). saj )9 imel 
•limo .ar 30.1 4 m. To drevo J• bilo staro 155 1el•n debelo 47.3 cm (d, ,). 
8'l!' breka so razlO\& veltkostl največ;ljn wcJ:no glavni oziroma vrtni 
tnt, 1u se ,ajčaste obl•h 1er """ (! 12 lej>ljfvtn I\ISkQilstoo. B'Sll so goli, 
l:ildt..a rumeoozeleno da ciM'O zelem "' ne~o ~JC na 1><$\e 
gors•~ jav<Jtja. le da so vtasm nelcolllco rde~<!SIO pre>Aečen>. Robo-J> 
luskcM~tov so kostan~evo qave barve. Pred OJ[sten~'fl se notranJIIUS.katl.sb 
covc:ajo in so ob robu ~lezasto dlakavi. Brsll nabrekneJO te v marcu. liSII 
pa so '&lvtje)o v apJilu (odvisno .:>d raslišča). l1st1 so gloooko tn ostro "krpat• 
ter '''3JO 7 · 9 krp S• rino ll$ra je pr~biiŽ!Io ena~e njegovi dolti~l. 10 je do 8 
crr Ooavna l<stna h la Qt& oo peclja do vrtta tgcmje krpe. lz OJfl ll h<>ialo 
~Ue. la se ~onbJjejo vvrt<Mh krp •e • •podny ove lrr(ll vodila tW~.IQ 
ot pr .bleta v samem 01111 ~Sla {OO pedJu) Z..to Dela~ tel\ll, da vna t>rl!k 
~n~sto ~rpale liste. 29om~& stran ~sta je lemnorelena. srodnfa sveV~ 
ll&bl~~čeča. v z~čeiJ..u P"hasra. kasne1e gola Krpe w na koocu O!II)Or>e tn 
~elc11a napiljene Veliko5t lrsla J~ do S cm. pn p<>ganJklh iz panja rn odganpu~. 
12 k~ enin ZJ'-atno več,a Na 1stern dteve~ pogos1o najdemo ve~ raZi1toih 
abix •str.e p~lcve Listi so razv~e1o orl mladem drev1u "aprilu. pri stare,šerr· 
11t kit llldja. C\<ell l)(o~;a w .ldrt.<ierll v SICilCčJ latasu pa~olJoJI, ki v&etJvje 
~JO(!vo$1)01ni" ~-bele~ PllkoQJ men 7 • 9cm. oosam~te< 
"'"'pa 1 da 1.2 cm c-se pqaviJo v maju lo a~qop na puhasdh al• nekol•~o 
PO!s:e nih pecljih. ki pozneje ogohJC Praš nrkl so $vetio 'Um eni n '!<'ako oolg. 
kot venčni listi. Ca~no lrsd so ln ogla~ znwar polsten o, zunaJ goli. Peč~to 
>lodoVI ImaJtl iz plodl!al nastalo mesna to oplOdje ln so okrogt•ste alo narobe 
,a,časle h•vsko. i 5 • 19 mm dolge. v začetku radečkastorumene. poz noJe 
3.:..;dV 56 i199!h&-e. zu 
Kotar M. Raz~lfJenost 111 rastne Llldčilnostl brel<a (SorbLis torminalls Grontz) v SloveniJI 
Slika 2: Dvovrhatost je pri breku 
pogosta in sicer kot posledica 
zgodnjih jesenskih pozeb. ko mraz 
poškoduje še r~eolesenele avgus-
tovske poganjke (fotografija je po-
sneta v l'..asu cvetenja). (Foto: A. 
Mirtič) 
Flf)Ure 2 Double·topped trees are 
common ln the wild seNice tree, 
due lo early frost in autumn, when 
it damages shoots grown in August 
which have not yet 1{9nifted (The 
pholograph was taken dunng flow-
ering). (Photo by: A Mirtič) 
---.... 
rjave in svetlo pikčaste in na vrhu opremljene s čašo. V vsakem plodu so 2 
- 4 semena. ki so podobna semenu hruške oz1roma jabolka. 
Brek ima jasno izraženo akrotonijo, oziroma drevesne vzrast, vendar 
najdemo drevesa z zelo različno oblikovano krošnjo Običajno se krašnja 
končuje z enim vrhom, vendar je pogosto tudi dvovrhata, kar pa je posledica 
ponovnega višinskega odganjanja terminalnih brstov. Ti avgustovski pa. 
ganjki ne olesenijo pravočasno tn zato Jih poškodujejo zgodnje pozebe. 
Njihovo vlogo pa prevzamejo stranski poganjki. 
Deblo breka je v sestoju, kjer smo to vrsto negovali, polnolesno in ravno 
v sestoju, kjer je bil njegov razvoJ prepuščen naravi, so krošnje nes\metritne' 
okrnjene, debla pa kriva 111 pogosto za vita. Skorja mladih vejic je oi1vn~ 
zelene do ~avka sle barve. Pri sadikah je skorja zadnjega letnega poganjka 
obdana s tenko, srebrnkasto stekleno kožico. Pri mladih drevesih je sko~a 
s1vozelene do temno rjeve barve, lahno bleščeča. v njej so dobro vidne 
prečno postavljene lenticele. Ta gladka skorja preide s staranjem v rjavo in 
Je drobno oluskana. Tudi glede obhke skorje se brek razlikuje, saj poznamo 
drevesa, kt so glede skorje podobna črni jelši , in drevesa, ki imajo podobno 
skorjo kot divja hruška. 
Brek ima močne rdeče~ave korenine, v mladostt oblikuje glavno ko-
rentno, pozneje pa močne stranske korenine. Korenine prekoreninjajo večji 
prostor, kot pa ga prekriva krašnja. Brek je v svojem rastnem prostoru 
izjemno močno okorentnjen. zato je izredno odporen proti vetru in vihal') em. 
5 EKOLOŠKE POTREBE BREKA 
5 ECOLOGICAL DEMANDS OF WILD SERVICE TREE 
5.1 Svetloba 
5.1 Light 
Glede potreb po svetlobi lahko brek uvrstimo med polsvetloljubno do 
svetloljubno drevesne vrsto. Po Ellenbergu ( 1979), brek v mladosti dobro 
prenaša zasenčitev. vendar se s starostjo ta sposobnost zmanjšuje. Vendar 
ra krošnja, ki je razmeroma redko olistena, izdaja, da je brek bolj svetlo-
ljubna drevesna vrsta (ZEITLINGER 1990). V bistvu je brek svetloljubna 
drevesna vrsta, ki ima lepo rast ln dober razvoj le pri sproščeni krošnji, 
vendar pa preživi tudi. če je za strt, v tem primeru je rast močno zmanjšana, 
krašnja in deblo pa deformirana (KOTAR 1 PUHEK 1 GODLER 1995). r<er 
se pojavlJa na rastiščih. kjer uspevajo graden, češnja m bukev. v1d1mo, da 
je manj svelloljuben, kot sta graden in češnja. ima pa večje potrebe po 
svetlobi kot bukev. Krošnja breka ne sega v krošnje drugih dreves. pač pa 
se veje breka v bližini krošenj sosednjih dreves usmerijo navzgor. 
5.2 Toplota 
5.2 Temperature 
Brek je toploljubna drevesna vrsta, zato ga najdemo na toplih in južnih 
legah in v nadmorskih višinah izpod 600- 750 m (v submediteranu 900 m), 
kjer je vegP.taciJska doba razmeroma dolga. Dobro raste tam, kjer uspeva 
vinska trta. Ni občutljiv na zgodnJe in pozne pozebe; hizke zimske tem-
perature ga ne poškodujeJo Iz area la razširjenosti brek<~ lahko sklepamo, 
da je termofilna do mezofilna dreves na vrsta. 
Kotar. M.: Razširjenost in rastne značilnos1i breka (Sorbus torminalis Cranlz ) v Sloveniji --5.3 Vl aga 
5.3 Humidity 
pogosto najdemo brek na sončnih, toplih in suhih legah, zato bi lahko 
sklepali, da ne potrebuje dosti talne vlage. Dejansko daje brek prednost 
toplim rastiščem in zelo dobro prenaša sušo. Vendar takšna rastišča še ne 
pomenijo, da tu brek dobro prirašča. Na takšna rastišča je izrinjen, ker se 
tu konkurenčna moč drugih drevesnih vrst močno zmanjša. Brekje tipična 
dreves na vrsta, kjer je ekološki optimum drugačen kot njegov fiziološki op-
timum. Ekološki optimum oziroma amplituda je pomaknjena na bolj suha 
rastišča, ker se tam lažje uveljavi med ostalimi drevesnimi vrstami 
(ZEITL!NGER 1990). Največjo proizvodno zmogljivost dosega, podobno 
kot o sta le drevesne vrste, na svežih, to je z vlago dobr.o preskrbljen ih tleh: 
ne prenese mokrih tal. Njegov fiziološki optimum glede vlage je podoben 
kot pri bukvi, vendar ga tu bukev preraste in izrine. 
5.4 Tla 
5.4 Soil 
Brek najdemo pogosto na plitvih, sušnih in bolj revnih tleh. Vendar je 
njegova rast bujna le na globokih in s hranili bogatih tleh. Prednost daje 
tlem na apnencu, ki so bogata z bazami. Najdemo ga tudi na peščenih, 
ilovnalih ter celo glinen ih Ueh. Glede humusa nima posebnih zahtev. 
6 NEVARNOSTI IN BOLEZNI BREKA 
6 THREATS TO AND ILLNESSES OF WILD SERVICE TREE 
Brek je odporna drevesna vrsta. Ellenberg (1979) navaja, da ga poško-
dujejo pozne pozebe, vendar novejše izkušnje kažejo, da je proti pozebam 
odporen. Mladike in poganjki prenesejo brez posledic v aprilu temperature 
-5°C. Pogostejše so poškodbe zaradi zgodnjih pozeb na neolesenelih po-
ganjkih, ki so nastali v času avgustovskega odganjanja. Edina resna ne-
varnost grozi breku s strani rastlin o jede divjadi, ki nadvse rada osmuka listje 
in mlade poganjke v razvojni fazi mladja. Včasih najdemo na mlajšem drevju 
tudi poškodbe, ki so jih povzročile miši, ki ogledajo debla v pasovih. 
V maju in začetku junija včasih opazimo porumenitev listov zaradi de-
lovanja lis tnih uši in pršic. V zadnjih letih opazimo tudi odmiranje poganjkov, 
ki ga- vsaj tako domnevamo- povzroče glive ali pa izločki listnih uši. 
Čeprav najdemo na breku nekatere insekte in glive, te ne povzročajo 
omembe vrednih poškodb. Poškodbe zaradi onesnaženega zraka ne zmanj-
šujejo vitalnosti breka nič bolj kot pri ostalih drevesnih vrstah. 
7 GOZDNOGOJITVENE LASTNOSTI BREKA 
7 SILVICULTURAL PROPERTIES OF WILD SERVICE TREE 
Brek se razmnožuje s semenom, ki ga raznašajo ptice. Vendar je pomen 
generativnega razmnoževanja v naravi pri razširjan ju in ohranjanju te dre-
vesne vrste manj pomemben kot vegetativno razmnoževanje. Brek poganja 
iz panjev in odganja iz korenin. ta drugi način se je v naravi še posebej 
uveljavil. Po poseku breka se v neposredni bližini panja pojavijo odganjki 
iz korenin. iz katerih zrastejo nova drevesa. Ker ima brek razvejen koreninski 
sistem, lahko iz enega drevesa pomladimo površino do 5 arov in več. 
Razumljivo, da mora biH ta površina presvetljena in zaščitena pred divjadjo. 
Nekdanje oblike gozda, kot sta n.pr. nizki in srednji gozd, sta pospeševala 
GozdV 56 (1998) S-6 
Slika 3: Brek z lubjem tipa divje 
hruške, ki raste na rastišču združbe 
Querco-Fagetum. (Foto: A. Mirtič) 
Figure 3: Wild SeNice Tree with 
Bark of Wild Cherry Type growing 
on Natural Site of Querco-Fagetum 
Association. (Photo by: A. Mirtič) 
Slika 4: Šop brekov v gošči, ki so 
nastali iz koreninskih odg anj kov na 
rastišču združbe Hacquetio-Fage-
tum. (Foto: M. Kotar) 
Figure 4: Groups of Wild SeNice 
Trees in Young Forest grown from 
root suckers on a Natural Sile of 
Hacquefio-Fagetum Association. 
(Photo by: M. Kotar) 
265 
266 
Kotar, M Razštrjenost tn rac;tne značilnosti brek.a (Sorbt.JS tormmalis Crantz) v Sloveniji 
delež breka. Ta se je po sečnji obilno pomladil s pomočjo koreninskih 
odganjkov, pri naslednji sečnj i pa so posamezne breke ohranili in ti so se v 
zgornji etaži nemoteno razvijali. Tako imamo danes največji delež breka in 
najbolj kakovostna drevesa v nekdanjih srednjih gozdovih vzhodne FranciJe. 
če bomo hoteli povečati delež breka na tistih rastišči, kjer imamo daneS' 
samo posamezna drevesa, ki so največkrat tzredno slabe kakovosti. ker 
so izrinjena v spodnje plasti sestaJa, bo najlažja in najcenejša pot preko 
odganjkov iz korenin. Poleg breka bo potrebno posekati še nekaj sosednjih 
dreves, površino ograditi oziroma zaščititi pred divjadjo ter izvajati nego 
mladJa. Sodoben način gojenja gozdov, ki temelji na sproščen' tehniki, 
omogoča ponovno vračanje breka v naše gozdove_ Na rastiščih, ki so pri-
mema za rast breka, vendar je ta izginil, ga bo potrebno vnesti s sadnjo. 
Ker je brek razmeroma svelloljubna vrsta in ker njegove drevesne višine 
ne dosegajo tistih vrednosti kot ostale drevesne vrste, ki se pojavlJajo na 
teh rastlščih. in ker ni sposoben izriniti drugih drevesnih vrst z vraščanjem 
svojih veJ v krošnJe drugih dreves, ga moramo gojiti v šopih ali manjših skupi-
nah ali pa na gozdnih robovih ter ob gozdnih cestah. To velja za primer. ko 
želimo pridelovati kakovosten leS breka. Poleg tega pa brek gojimo v toplih, 
svetlih hrastovih gozdovih. kjer gradi polnilni sloj (NAMVAR 1 SPETHMANN 
1985), vendar so v tem primeru njegova debla slabe kakovosti. 
Čeprav velja brek za drevesne vrsto. ki- še posebej na plitvih tleh - pocasi 
prirašča v višino, Je višinski prirastek koreninskih odganjkov razmeroma 
velik. Njihov letni višinski prirastek znaša 40- 60 cm, zato je brek v mladju 
pogosto nadrasel. To pred rast mu moramo ohraniti tudi v gošči, v letvenJaku 
pa težimo, da oblikujemo šope ali manjše skupine čistega breka. V dro-
govnjaku, kJer brek običajno prerastejo druge drevesne vrste, moraJo biU 
skupine izbrancev br eka jasno vidne, ker jim bo le tako omogočeno, da se 
bodo ohranili brez velikih gojitvenih naprezanj do konca proizvodne dobe. 
Brek se dobro do zelo dobro naravno očisti vej (KAUSCH-BLECKEN VON 
SCHMELING 1994). Nekoliko problematične so pokončne debele veje, Id 
po odmrtJu predstavljajo prost vhod bolezenskim glivicam oziroma trohnobi. 
Pogosto pa ravno ti štrClJI omogočijo razvoj marogastega lesa, ki je pri breku 
še posebej cenjen. Večkrat opazimo kriva debla, ki so posledica močnega 
fototropizma. Pri rasti v smeri svetlobe v sestojnih vrzelih se pogosto obli-
kujejo skrivenčena debla in močno de formirane krošnje. Dvovrhatost. ki je 
na nekaterih rastiščih razmeroma pogosta, ni genetsko pogojena, ampak 
posledica zgodnjih slan. ker avgustovski poganjek ni pravočasno oleseneL 
Kolikšen je delež dvovrhatih osebkov v tanjšam drogovnjaku, je razvid no 
v preglednici 1. V isti preglednici 1e podana zgradba sestaja na rastišču 
združbe Querco-Fageium v GGE Krka (Suha krajina). 
Kol je razvidno iz preglednice 1. imamo med Izbranci pri prvem redčenju 
(A,) od 27 do 29.1 % breka. Na prvi ploskvi je med breki samo 8,2 %. na 
ploskvi 2 pa 17,3% dvovrhatih dreves. Izredno veliko število dvovrhatih 
osebkov imata tudi gorski javor in mali Jesen. Na analiziranih ploskvah je 
bilo med analizo izvedeno prvo redčenje . če bi bila ta dva sestaja negova na 
v času mladja in gošče ter bi s prvim redčenjem pričeli že na prehodu v 
letvenjak, bi bilo število izbrancev breka mnogo večje . To nam kažejo 
frekvence breka v prvi in drugi debelinski stopnji (še posebej na prvi ploskvi). 
GozdV 56 {199B) ~ 
--
- ' Zgll<llil"""'iigiode ,..~ ....... ---li!rlto"*'~ - "...,.... "'"'-'~  ""-""'"'!~., r,..s..oc-. ~ r;..,.,.,,..,.; -~"""'"" 
D'l""""' Dell. -· ~Piolt Plo>'"' 2 . &peM>etlt>l Pfol 2 
"..,. '*"""' Stdnl\l Stct.o.<tt 1 St """""""A., .St- Sld'lov!!> 1 St llllt8ne>!lf A, r.o ~ No NodOo<.Oe- No..d No No ol o..-. No.. ol 
SpeC - <IT,_ ~Tt!G ~" dT11111S ~T-t ~" ~ ... 1 J.3T1 22 IW n . 
Bt«< 2 2.911 33 '" 1454 511 . 3 956 111 111 6U 51 ~ 
4 l44 11 - 178 " 'l> s 56 11 - 78 22 ,, 
6 22 11 
1 11 " ! , ... l88 (2.6%) 222('8.7 " ' 1.911 lilO 15 1 'Aol Ili (JS • 'lol 
c;a.kf 1 2CIO 22 • -
loW' A()() 22 m l3 . s,__. 2 222 87 100 :w $1 ... 
3 44 22 11 ,. -IS 
4 22 11 Il 
5 11 
l 888 133ti5.0'Ao) 11 1 (2c.J " ' 700 100 (1• 3"'1 '00(29 1 'lo) 
Stol< 1 233 22 -
~~~ 2 578 33 Q - 22 
So<>""' TIH 3 2M 511 100 122 ~ 67 
~ .... 22 44 It 11 
r 1.009 89 (8.2 'lil 1221270 .,.,, 25:; U !H.J 'Aol •oom.1 "' 
"""' 
1 1067 11 166 IST 
jos«! 2 2119 lJ 133 re 
Flo..,r-as/1 3 33 22 22 22 
1 L 13&9 611 (4.8 '4) 311 181 (S.,D%1 
Gfl!den 1 
S.$s~e ook 2 . 
3 22 . 11 
4 11 22 22 11 
5 11 
6 . . 
1 
t .. 0(0,0 '4) 33 22 (6&,7"4) 11 (~.2 '4) - 1 . " 11 C<rmlon 2 11 .... 3 11 
t 33 
11 (33,3 "'' 
&o:a 3 11 . 
S..... l>«/1 4 11 -
5 -
6 11 . 11 
r 33 Of00'),) 11 -
~-... ...: 
~-
3 11 - . 1=- 2 . 11 . 
llroot • . 1 1 11132'4! 
~-
1~ 3 22 
~ b " 
. - l 33 DtM'-1 ~/ Total 10,941 Ct!l l• -• 11.\ ~110011. · 5.276 54< (10.3 '4) J<J 
" ' 
f'l 
Rad!~JIIlC<!l 111 Jllslntl ZoatJiroOSU i:nk.I(Sot!Jus-C_,_l '5iwtt"lfl 
P•iVt<\1.,. l Ov-oin pOC10ii.1 
pi<lol<vl ... ......,., 
& 
". 11K>,.1 B•lh; O.to of Emenmo 
Jai Plats a/ltJ Forcsl Stanel 5 
l'tosi<ov ' 
~Plot i 
GazdnogoojlOdllplul..-..b Krto 
FotasiMOttogo-x W 
Cl<lclo!olt 10 
~-J 
Vol kOst pl»skllo 
s;." orl'ttll 
900 m' (JO x 30) 
Zdtul.ha 1 SH• unl ~~ 
~;,Wnt 400 m 
EIW<oliOn "' . ... 1 
fkipaziqo Sol - NE Ma!lčllJI kilmt11lna All!""'O< 
Pafeill maltvial u-..... 
FW-Iojna raz. Trftidl~k 
~ .. "" .. PI>M-lfomla-· ",. ... 16m 
fop~ 
la~/~ 100'4 
C:..maH''"' Mareolll98 
TIJDl!oiM/'.a!IIJI'f'!MII Man:ht!196 
8 RASTBREKA 
8 (lROwrH OF WILD SERVICE TREE 
8.1 Rast korooln 
8.1 Growlh of !tools 
-
Plo~ov2 
E>p.irretmt/ FIDI 1 
KtU 
10 
900 m' (:lih JOj 
~ 
400<n 
Sli 
NE 
~ 
u...-
t:oni'~ 
~<tag• 
IBm 
100% 
""-"" 1 1196 
11 -11198 
Ko seme v21<111. OO>čajno ma. ca. talc.oj potene 3 • 5 cm d01go kOIOilll\100. 
Ove- do tnlelt'w;t mladike imaJO 4(1 .. 60 cm dolge korenine, vendar se t'lflhova 
rast 'nlenztvno nadaljuje. Ko do set ejo glob•no 50 • 70 c.m. se p<ltnejo 
razraSčatl vsttan 1n oblikujejO mtX.an stranskJk.OIO~'$kl mte:m PriOCSODJih 
dleve•ih 5e\}6JO ~oret>l"" od 1 do~ m l)loblru>, wlnln pa se <alrastofo 10 
m ln nt SVO}O'Vr61~0 r~t&l kOtOflin povvoč.e te !ave pr1 Y'i:.·JOjl sadik v dN!· 
V$8Nd. 1qe1 mcm brtJ sp.."'<lrelOvanjo pn breku globlje. kot pf\ oslal1h rlr• 
V$Sn1h vrstah 
8.2 Višinska rast 
8.2 Heighl Grow1h 
V pmh 181111 Jt f)ll oreku vl$on$~1 porastek veČJI od OOganjklh •Z ~orooio 
tn l7 pa.nja kot pr1 ml.ad'tk1, k, 1e .tra.sla iz semena OdganJki iz knrenln in 
panJa '" v p<vlh l$toh IXJvečajo l$1oo celo do 60 om. ml .. llke ozhorna se· 
menke pa le oo 20 c.m. Po.tneae P111e prl•asčanJ~ odvlliro od tUb~ ter 
cenol~ega sraM& osebka Osdbki v 190'1'f ""'~~)~asti lm<tjn ~
v•!lnSko ra$1 kot-1>1<! v ooln<lnem alow l<e< Jf' v<tČII\a t<ekovv oana!njih 
slovenskih gQZdcMl> • podobno tudi v Nemb1• 1n AvslnJi (KAUSCH· 
9t.E0<8.1 VCW SCJ..I~E'UNG 199d). pohsnjel'li"' v n•2)e t::lasti se-sloja. t9tkO 
predstavimo blo<Ovo značilno vo!insko •asi za ceiOino !ivlteo]sl<o dobo 
Tak§ no rast bl doc ili. če b1 analiz•rall drevesa.la !10 mela Sl)(Oseer.oklo$nfo 
v celi uvljen,skl dobi, vendar so I&Sila 2110traj se$lOja jr ast dreves na pro-
s.lltm. 1zven gotda af• na travrlku pa zopel drugačna) Te. pa pomeni, da st> 
•mela oovalj dlr&laroe s-etfobe oc zgoraj od s1ran1 pa le difuzno svetlobe. 
~ M 'Udo ~ tn .an. .tnat.lnotl bl'el-.a Sotl'w .tJtrrwL1U Ctano ... san..n,. 
tla g oftl>onu št <te predsla"Jtjena "~inska rast b<el<a na seslih lokacijah 
in SJCe< , Sutw krajino. Se~ krajflr in na K~skem. Skucno SlliO an.>lll~ah 
20 dre''"" r~ziičruh slarosb raztit:mh ceno<SIIIh S181U$0V, na dv"h r azbmrh 
rastdfnh enotan. 
---------· 
) ,_,... 
~ -..uL ... 
>--W-J--... . ... ,. ·---· 
10 .4il 10 to 100 '" ,.. ~ ... .. 
S:-tw!l 
~o.-.w~ 
v pragloonie. 3 so ooden• osnovn• pooallcJ anel•t"'anlh dteve~ 
K~lte razv>dno <Z graf•kona. 1ma nojv&ČJO "'~lnako rast ble~ cz Brezove 
Rl!Ot• v Suh• kraJ'" ' ZanJ <ah ko lud o predpostn·~mo. da JO 011 v ce~ bviJ&nJSko 
<:00• v raz:e<Ju vlada~h osebkov. Zolo bo lahko vzelo v•i •nsko krivuljo 10911 
drevesa ~ol np.tno '"""'JO vilinske rasli breka na rasll$čo Overco Fogfllurn. 
Na r.!>tahh nilhaJallštlh so bill at1.DhZ1mru b1ek.1 ki ao bilt pob~njenl v soodnJt 
l!IOj ses101a: •z,ema •o ble~l na PafkO'il 6Plc•. kJer so nnal•zlmna drevesa 
pti(l)!!lala razlttNm SOCIAinun plascern bito 1" v 9r•ftkonu ~~ :l posebej 
pte>.."''.t.lV-ena voilnsJ<a rul breka na PatkOVI 'P>'''" 10 loče<>o za drevesa 
131ft·.nofl SOCJalnh pl .. b C.. prtnWJIImo rosin<) kriVUlJO zgornl<'!g:~ SOCialnega 
!lo;a z ras111o krrvu!JO bre~a" BrezOVI Rebrt. "'dlmo. da sta zelo podoen• 
u;l 1>3 tanko ro pcdnllnost UljOlaviJIII"' le do alllrtllli l91et (ker je n~JSiarej!i 
:~~~alrz•~nl osebek na P•,~ovo 4p<.r star samo )9 1<!1) 
hp; ~ni"90J~nlll aniOI~~Ih lunkd J. "'odnesli koefic>Cnlov ter ltldoksl 
•ol'<liteije 1Rl so podao. v pr~ledr.d 11 4 
S pr.,gl'i'dn.-,e St 4 Jt ral'llldno. da u upo~llbljCna ana~•tn• lunkcrje 
zetc dobro P"'*'o podi!KOI't. IJ &NIO ji~ dobM z e.tl<tln•rnr analizamo 
ZelO ral~tne "Sine d~v"' 11'1 "'' &~Ofob tnQCraJ ~te rasnu.ne enote 
~al ejo ota 5POSOO>IOS1i>rflkA. 08 vtd~ • 61)0011111' platlchgozdnega sesiO,a 
120101 rn vet To nal<~zu)e doloteno mero sencozdrtnosb te drevesne ""ste 
!n00oo2 ~·•otl>lolla"" 
razib'rh "...,_.il 
G. ' Gtco<.tt;, Hoight d l41ld 
s-.o. TrH$ en ()df.,.,_ lAu· 
llrlnS 
Pnog&.aou l <llt>tM'l pcctolld --""' TUUlt l s- Oo<a ~  Wld s.rt~r:e r,.. 
Nallltjall~ Slr\llk.,..,.,.. enuca StiH *'-!l:nM Slarllll- Kc!'ble\ ...... 
~ -(lel) 1<\alzirM>~~o.-(m) 
Locol""' S)oliiO<onUM ~ol~ ~o1Mely$ed F.wl*# 
."_ Troos("_.} rJ AmtyWJd r,.., (ln rt>J 
Z.fara (Sune l<rnjiMI OuorcrH'oQIIfurn J 1n-t112 1US·2l.3S 
Kn~l ""'(Boli ··~jflo) ~·""""""" 2 109 ~ 132 IUJ6 11.*) ",..te (Sih'llillljiM) Qo.#oo-l'a(llllo.m 3 " . "18S 2• .0< . 26.5& 
ilrol!OW R.,.,.r (Soli• ~".0..,1) O.IO<IJOof'll/lllurr' 1 156 JO 1• 
Eikova il'l<:a (Stl1oi<III,/M) ~IIIJQI!ttlin1 8 30-35 &.62 " 11,0< 
· H~l OuorcrH'Of/<IOJm 3 109" 14!1 19.!o0 · 2HO 
2U 
en,..... J ·- ..., ~~relo>. 
~ ~"' '*' "• Pt~jkt.IY' 
""' V"'P J G~h "'l'lftlgflt ol Vlt'lio 
S....:• TI'M$ ol dnt•Ottt 30(.iel ........ ~~,. 
",..,....._~ V\OdncOI ~""""""" 
tQY ln "\00k$0V knttL\1"1,. pnl.:tgl)-
)Onihanalilllnih.....,..ra ...-
" iMitNIII PO ,.,.. o-.. q., 
·-• ........ ol ea.mc-""" 
Corrw.l'ltiOI'J (MfiXtt$ ol Flttor:l An• 
.. . 
"1 
tO -
n 
- r---
1- - -
../' , 
J H·-
.1-
~~.....:.!. 
... ' 'l \ 
.. -·?-
1 
·-
• -- - - - - - - ---- -• .. .. .. .. i.._.l""'.l .. .  _ 
0ma.t.e 11a gr1H«nil: l"""'"""" , The FfiJIJ'O&'"' 6gutO 3 "911>/r 
S • ~".._.o ....... (l(factov ~<>e •a><•~ 2) 
S • i · c:Mmtnanr l'rH$ ()(J'al! 's stiOIJ/ c:1.1.~~ ;} 
s. J -- ."..,... fl(r.-- ..wed J) 
.S •1 C'O~I, .. S (Jo't6t't JOIC4JIGfa.S-' 31 5·•-........ (l<rafti:!Y- ~·1 
S • 4 . JUPPt•nnt I»"H"s {K'l:t~·• iOC#fl/ t;(b~.t 4 i 
• 
fyfir,A! l:vnction$ for Growrn ln "" 1na1tzir""'h ra.stiSt.Jh Vendar ~a &o dobil\ lak~nit\ rifava• knva. za·K4. 
llolghr ond"' O.•m•J,.. ol W.ld '"'81~ a $!abe ~aiO'IOSU OeiAnsko $0 •meia ~~o>'D5lllll ,., le dr~ 
~r,.. rgomph SOCIIIINh plaSII. 
N.>Mjll<$te Tlpr .. l 11ft..-. ~.t C•?oofll ~ R 
loc:olioll GfO'<\'th ~ 
Roti \lllloolcl 111s1 n- •'l>l·7.'3136-1.568121nS.0,0756lln1S\ 0~75 
1 ~-
S' 
d• --- - - - - 0.992 
' -•92.7$2& -161..18385 O ~!»6S1 • O,OIQ!;I$1 
P1111et1e Vl41na,.. 1811 n·-·3.•ll22•?.2•65U'\S•O. IS79?1n1S) 0.042 
2 DeNiilnska rast du• ""1>(-9.066~ 1 •4.sJS701nS.O,»t441n1S) 0963 
1 Zafara ~ ....... h•UO:-l.910II•:us•2•ns.o HT1131r>'S! 0960 
3 ~- d •bO( ••~.G9.98•.-.&0.034031n'SI 0.118' 
kMt..~vm WIMlcl<ast • •e>ci(-3.S 10&& •• . 13~S.(),O!lelllln'S) 0930 
• Debol"""" rasi d •l><l(·l• 0898$~.699811nS.0,634CKIIn1S) .1.929 
81'02.QVO Vl!lllsicalll$1 h • OJ<D(-S.6:l.'>ii•J.• I7241nS·O 32l971n') il998 
Rebe! 
S' 
5 Ocl>eilns>.ar.>SI d • ti))O 4 ..&Jt-' 06882-1C7,60:59lS• 3.1345" ~~CtOC.'91VS1 
PaJkOVII!piC< \114111$1la ..... 1\• 
S' 
il934 
3.31!>68 +3,751845 . 0,0013651 
ti Decelnsko- d ,•UII(-5.Jti!I22'2.~S.O.<~) o.-
Piollo>ta iplco VI.Jdlto(a- ... oxat-l14422 •2.1i0964ln5-0.261751o'S) o.sn 
Scr..u,_ ""*'<11(·1.94621+1~.0.114G91n'S) 0.997 
PU!_ .. dRIV ,.. _!liii(.J.(IE7 •o •1 175901nS.0,2109!lio'SI G.965 
V14•nli>.O rut t HfiQI\' GfoW"'.h, Oebtt&ntU ras.t 1 i)11~~1tr OroWfh, P('ltl&ll,ct'l.J tire'IQU./ SWJ()fe..-...~ ll'e6l 
11 • "''N" m 1 hatt;/W tn m 
o,, • """" Cl'.,..., .., Cl"ft 1,....... ~ 
s • SCatQI\ '-~ 1 .tQIIt ., .. Ml 
lo • rw-av".lic)g4t~ 
'!lf\1 l : "~ •. k,JIIW tt o otnO'\o& 1'\fot.l '..noo• tooan1m11 1 c1 •. wnet~ •11 .·ne oesl..• (1.1 A nltut•' ~hm 
:no c..u.n,. 56 f1.)9@. !.-& .. 
Kotar, M.: Razširjenost in ras tne značilnosti breka ( Sorbus tormina /is Crantz) v Sloveniji 
lO 
20 •o 60 so 100 120 1•o tM 180 200 
8.3 Debelinska rast 
8.3 Growth in Diameter 
SiMosl (lel) 
Age (ln yeafJ) 
1.-ROG- j 
2 --PRELESJE i 
3 --ZAFAAA 1 
4 --KR.V. VRH . 
5 --a_ RESER 1 
6 --PAJK SP_ 1 
Rast v debeli no je odvisna od rastišča in osvetljenosti drevesa. Na dobrih 
rastiščih in ob sproščeni krošnji doseže brek razmeroma velike prsne pre-
mere. če pa je njegov rastni prostor pod zastorom višjih dreves, je prira-
ščanje v debelina manjše. Drevesa, ki smo jih analizirali v prejšnjem raz-
delku glede priraščanja v višino, smo analizirali tudi glede priraščanja v 
debelina. Grafična predstavitev te rasti je prikazana na grafikonu št. 4. 
Funkcije, ki podajajo debelinsko rast, so podane v preglednici št. 4. Kot 
je razvidno z grafikona, so razlike v prirašča nju v de belino manj izrazite kot 
v priraščanju v višino. Drevesa s Prelesja, Brezove Rebri, Roga in deloma 
tudi s Pajkove špice imajo zelo podobno priraščanje v debelina; slabša pa 
je rast v Krvavčjem vrhu in Zafari. Krvavčji vrh je na rastišču hrasta z ga brom, 
Zafara pa je sicer na rastišču gradna z bukvijo, vendar meji z rastiščem 
hrasta in gabra. Mogoče v tej združbi vladajo slabše razmere za rast breka. 
Dendrokronološke analize so pokazale, da so breki v času, ko so imeli dobro 
osvetljene krošnje, tvorili 3 - 6 mm široke branike. Zato lahko trdimo, da 
brek v ugodnih pogojih razmeroma dobro prirašča v debelina (do 12 mm 
letno). 
Pri breku lahko ugotovimo, da se z zmanjšanjem osvetljenosti močno 
zmanjša rast v višino in manj rast v debelina. V starejših sestojih hrasta, 
bukve in breka je brek potisnjen v spodnje plasti, vendar tudi tukaj prirašča 
v de belino. Verjetno je v teh sestoj ih hrasta in bukve v spodnjih plasteh še 
vedno dovolj svetlobe za debelinsko rast breka. Nasprotno pa bukev, ki naj 
bi bila veliko bolj sencozdržna kot brek, ne vzdrži v spodnjih plasteh bukovih 
sestojev, zato so le-ti višinsko zelo homogeni (KOTAR 1991 ). Verjetno bukev, 
če se pojavi v spodnjih plasteh hrastovo-bukovega gozda z brekom, preraste 
v streho sestaja. Brek je nekako prilagojen rasti v spodnjih plasteh svetlih 
hrastovo-bukovih gozdov. Žal pa v tem primeru ne proizvaja kakovostnega 
lesa. Po drugi strani kaže njegovo prilagojenost življenju v spodnjih plasteh 
svetlih sestojev tudi njegova regeneracija, saj se ohranja oziroma razmno· 
žuje v glavnem z odganjki iz korenin. Generativno razmnoževanje je v 
manjšini, saj drevesa v senci le redkokdaj cvetijo in še redkeje obrodijo, in 
če že obrodijo, je veliko semen gluhih. Tudi v primeru, da so semena ka ljiva, 
jih le malo vzklije, še manj pa se jih razvije v novo drevo. 
Goz.dV 56 (1998) 5-6 
Grafikon 4: Debelinska rast breka 
na različnih nahajališčih 
Gra ph 4: Diamerer Growth of Wild 
SeNice Tree on Different Locations 
271 
Kolar, M RazširJenost .n rastne lnflčilnosll breka (Sorbus lormmalts Crantz) v Stovenip 
9 UPORABNOSTLESAINPLODOV 
9 USEFULNESS OF WOOD AND FRUIT 
9.1 Uporabnost lesa breka 
9 .1 Usefu Ines s of wood 
Les breka ali brekovina Ima barvo mesa, včasih prevladuje svetlo rumenj 
do rumenordečkasti, včas1h pa celo ~avordečkastl odtenek. Čeprav literatura 
navaja, da so temnej~e maroge v lesu razmeroma red ke (KAUSCH. 
BLECKEN VON SCHMELING 1994), je imel velik del analiz1ranih brekov 
še posebno, če so bili starejši, jasno 1zražene in široke temne maroge: t~ 
je 1 i. ''pisana brekovina". Nekatera drevesa, predvsem slare1ša, tvorijo v 
starosti temno obarvano jedrovino. Takšen les nekateri kupci zavračaJo, 
drugi pa, nasprotno, celo iščejo Poh1štvo iz takšnega lesa je dragoceno, 
pravzaprav unikatno: na prvi pogled, kot bi bilo iz palisandrovine. Ce je 
brekovina brez temnih prog, je podobna lesu hruške, skorša ter jereblke. 
Teža svežega lesa je 870 do 1.130 kg/m3, gostota lesa. to JE! teža suhega 
lesa, pa 630 do 870 kg/m3. Brek spada k raztreseno poroznim drevesnim 
vrstam. Značtlnosti brekovine so: velika trdnost, velika elastičnost. slaba 
cepljivost ter velik skrček Tako se les skrči v vzdolžni smeri 0,07 %, v radialni 
4.76 %, v tangencialni 9,19% ali skupno v prostomini 14,47 %. Vendar, ko 
je enkrat les osušen, obdrži svoje dimenzije, ali kot temu pravimo. ·ne dela". 
Pri obdelav• se izredno dobro polira, vendar zaradi velike gostote slabo 
lepi. ~trake bramke ne vplivajo neugodno na njegove tehnične lastnosti. 
Brek sekamo pozimi. najkasneje do maja morajo biti hlod• raziagani, 
sicer postane les lisast. Furnirska drevesa morajo bill posekana tn oddana 
v janua~u in februarju. Zračno sušenje desk tn plohov traja 1 leto za 1 cm 
debeline, pri tem pa se izogibamo suše nju na soncu. Skorjo v času sušenja 
odstranimo. Nadaljna sušitev v sušilnici. ki je potrebna pri lesu za predelavo, 
to Je na 8 % vla.žnosti, ne povzroča nobenih težav (KAUSCH-BLECKEN 
VON SCHMELING 1994). 
Brekovina je bila v preteklosti nepogrešljiva in sicer za tiste dele, ki so 
bili glede mehanske trdnosti še posebej zahtevni Vendar je uporabnost 
br eka v zadnjem stoletju nazadovala; na tem področju "mehanske uporabe' 
so ga vse bolj nadomeščali drugi materiali. V bistvu sta bila ponudba in 
povpraševanJe uravnotežena. Na trgu je bilo vse manj brekovine, ker je 
gozdarstvo srednje Evrope opuščalo gojitvene obliko srednJega gozda, ki 
je bila za vzgojo breka zelo primerna, istočano pa se je poraba brekovine 
!udi zmanjŠala. Po letu 1986 se zanimanje za brek povečuje, tako da Je 
bila brekovina v letu 1992 med najdražjimi vrstam1 lesa v Evropi. Glavni 
porabnik je pohištvena industrija oziroma predelava v furnir. Tukaj so glede 
porabe breka praktično neomejena možnosti. Drug• porabnik breka so 
izdelovalci glasbil. Pri tzdelovanju flavt je brekovina zelo iskana; prednost 
dajeJo svetlemu lesu, ker je pn nJem lažje ujeti enak barvni odtenek, kot pri 
pisanem temnem lesu. Tudi izdelovalci klavi~ev se ne morejo odpovedali 
breku. Brekovina s svojimi lastnostmi zagotavlja, da bo precizna mehanika 
klavirja brezhibno delovala v zelo različnih 10 spremenljivih okoljih. Podobno 
so tudi pri čembalu nekateri sestavni deli iz tovrstnega lesa. Kraljica instru· 
mentov, to so orgle, imajo jasen in bleščeč ton , če so male piščali in njihovi 
nosilci narejeni iz brekovine 
Znani nemški izdelovalec glasbil Hofmann izdeluje iz brekovine in skor· 
ševine nam nekoliko manj znani instrument, to so škotske dude. 
Kotar. M.: Razširjenost in rastne značilnost i breka (Sorbus formina/is CraniZ ) v Sloveniji ---Nadaljni porabnik brekovine je industrija merilnih instrumentov. Tu je 
Tubljena zaradi njene lastnosti, da se ne krči in ne širi, ko je enkrat 
~:~~šena. Zato so n_atančna ravni la prestižnih izdelovalcev tovrstne opreme 
narejena iz br~kov1n~~ . .. . .. . . . . 
v primerjavi s poh1stveno mdustnJO sta mdustnja menim glasbil maJhen 
orabnik brekovine, zato cene tega lesa oblikuje predvsem industrija fur-
~idev. za ilustracijo podajamo gibanje cen tega lesa na posameznih dražbah 
(aukcijah) v Nemčiji in Franciji (KAUSCH-BLECKEN VON SCHMELING 
1994): 
. Niedernhal (O) 1989, 5.610 DEM/m 3 
_ Braunschwig (D) 1992, 10.000 DEM/m3 
_ Chalindrey (F) '1992, 47.270 FRF/m3 
Leto 1992je bilo glede doseganja cene breka rekordno, vendar so cene 
ostale zanimive vse do današnjih dni. 
Tako lahko zasledimo v pregledu cen iz februarja 1998, da je bila najvišja 
cena za najbolj kakovostno brekovino na dražbi v Alsfeldu 18.309 DEM/ 
m3, povprečna cena pa 4.739 DEM/m3. Podobno je bila tudi februarja 1998 
v Neunkirchenu (D) povprečna cena za m-' brekovine 4.175,26 DEM, najvišja 
cena pa 20.044 DEM/m3 (Vir: Corminaria, No 9, maj 1998). 
Danes je promet z lesom znotraj Evrope skoraj prost, zato bi se Slovenija 
lahko pojavila na teh dražbah, če bi imeli brekovino ustrezne kakovosti. 
čeprav imamo razmeroma veliko število teh dreves v gozdu in razmeroma 
veliko nahajališč breka, imamo zelo malo ali pa skoraj nic takšnih dreves, 
ki imajo debla furnirske kakovosti. Temu je krivo naše zapostavljanje te 
drevesne vrste v preteklosti. 
9.2 Uporabnost plodov breka 
9.2 Usefulness of fruit 
Da so brek poznali že v starem veku, se mora zahvaliti svojim plodovom. 
Njihov zdravilni učinek pri koleri in griži je tej drevesni vrsti botroval pri imenu 
"termina". Leto dni po tistem, ko je izšla prva slovenska knjiga, je v Straf1bur-
gu izšla knjiga o zeliščih, v kateri avtor H. Bock (1551, KAUSCH-BLECKEN 
VON SCHMELING 1994)omenja, da ljudje uživajo plodove breka podobno 
kot ostalo sadje in sicer v jeseni, ko se omehčajo in izgubijo svoj trpki okus. 
Plodove breka so prodajali na sadnih trgih v Londonu, na Dunaju in v Pragi. 
Iz plodov breka še danes pripravljajo marmelado, ki po svojem okusu 
nekoliko spominja na šipkovo. Prav tako okusen je kompot ali pa čežana iz 
teh plodov, ki jo servirajo kot prilogo k pečenki. Daleč najbolj znani pa so 
plodovi breka v žganjekuhi. Brekovo žganje ima okus po mandeljnih. Ta 
priokus, ki je izredno močan in cenjen, dobi to žganje zaradi sestavin, ki so 
v pečkah brekovih plodov (benzaldehid, benzilalkohol i.t.d.). Vendar pa se 
ta aroma tvori v procesu alkoholnega vrenja, ko poteka tudi encimatska 
razgradnja raznih glikozidov in kislin. Aroma po mandeljnih se torej ustvari 
in ni dana že v pečkah_ Drevo z močno razvito krošnjo da v letu obilnega 
obroda 100- 150 (izjemoma 200) litrov drozge, iz 1 OO 1 drozge pa dobimo 
4-1 O li1rov 50% brekovega žganja. L:ganje mora biti dvakrat kuhano. Cena 
žganja se giblje v Nemčiji od 200- 300 OM/0,7 l. Naravnost neverjetno je, 
da Slovenci, ki smo pripravljali žganje iz vseh možnih gozdnih in sadnih 
plodov ter celo poljščin (pesa, krompir), nismo in ne poznamo brekovega 
žganja, ki velja v Evropi kot najbolj cenjena žgana pijača. 
GozdV 56 (199-8) 5-6 273 
274 
Kotar M. RaLšrr1erosl tn rastne znac1lnosb breka (Sorbus tonmna11s Crantz) v Slov_e_niJ'--1 __ -10 BREK KOT NEPOGREŠLJIVI DEL GOZDNEGA EKOSISTEMA 
10 WILD SERVICE TREE AS INDISPENSABLE PART OF FOREST ECO. 
SYSTEM 
Brek se je ohranil predvsem na toplejših in bolj sušnih rastiščih , teprav 
ga nismo pospe~evali. Njegov delež je večji v tistih gozdnih sestojih. ki so 
bili predmet preintenzivnega izkoriščanja. V teh sestoj ih se je uveljavil kljub 
temu, da ne dosega tistih dreves nih višin kot ostale drevesne vrste. čeprav 
je polsvelloljubna do svetloljubna drevesna vrsta. V takšnih razmerah je 
brek lahko izkoristil prednost. ki jo ima pred mnogimi drugimi drevesnirni 
vrstami. in sicer razmnoževanje z odganjkl s korenin. Pn vseh "katastrofalnih 
razgradnjah starega sestaja' je brek že v naslednJem letu pognal potomce 
na celotni površini, ki JO je preraščal s SVOJimi koreninami. V teh sestojrh je 
bil brek tisti, ki je skrbel, da so bila tla takoj po go/oseku porasla z mladjem 
in da se je pričel ponoven razvoj novega sestOJa. Brek, seveda če )e bil 
prisoten v matičnem sestoju, je bil listi, ki je skrbel, da tla nrso bila nikoli 
razgaljena in da proizvodnja ekosrstema ni bila nikoli prekinjena. Zato rma 
brek v teh ekosistemih močno poudarjeno varovalno funkcijo, ta pa je pogoj 
za nemoteno funkcioniranje gozdnega ekosistema, kr Je podvržen nepre-
stanim motnjam. 
S svojimr cvetovr in plodovi prispeva brek k pestrejšemu živalskemu 
svetu. številne ptice ter druge živali se hranijo z njegovimi plodovi, zato je 
pomemben vir njihove prehrane. 
Breki z lepo oblikovano krošnjo povečujeJO tudi estetsko vlogo gozda V 
aprilu in maju, ko cvetiJO, prekinjajo gozdno zelenilo s SVOJimi cvetovr. V 
jeseni, ko listJe spremen1 barvo in ko zor ijo plodovi, pa brek prispeva k večji 
prsanosti in bogastvu barv. Zaradi izjemno bogate krošnje je brek zaželen 
tudi v gozdnih omejkih ali pa kot posamično drevo na pašniklh. 
Brek bi se lahko uspešno uveljavil v Silvo-pastoralnem sistemu, lo 1e v 
drevesne-pašniški rabi kmetijskih zemljišč. Ker kmetijstvo zaradi neekono-
mičnosti opušča travnrke in pašnike v vseh nekoliko odmaknjenih legah in 
te površine intenzivno prerašča gozd, b1 uvedba drevesno-pašniških sis-
temov ohranila pašne površine, ki so marsikje zaradi videza krajine nujno 
potrebne. istočasno pa bi clvtgnrlo donos teh površin _ 
Ta način rabe zemlJišč uvaja;o v Angliji, Franciji in celi vrsti submedite-
ranskih in mediteranskih dežel. Opuščeno kmetijsko zemljišče posadijo s 
sadikami gozdnih dreves (100 sadik na ha). Ker ;e razdalja med sadikami 
zelo velika, se pod vzraslimi drevesi nemoteno razvija !ravna ruša. Drevesa 
služijo pridelavi lesa ali plodov. istočasno pa dajejo živin1 senco ter zmanj-
šujejo učinke vetra. V Evropi se je uspešno uveljavil v teh sistemih hrast 
plutovec (v mediteranu) ter divja češnja . Prvi je zanimiv zaradi pridob1van1a 
plute. druga pa zaradi pridobivanja visokokakovostnega lesa. V našem 
submediteranu ter v ostalih toplejših legah bi bilo pnmerno poskusiti tudi z 
brekom in skoršem. Oba sta zanrmiva z vrdika lesne proizvodnje in pndelave 
plodov (KOTAR 1997). Vendar pa moramo poudanti, da tovrstna raba 
zemljišč ni gozdarska. ampak kmetijska raba, ki ;e oplemen1tena s proiz-
vodnJO lesa in plodov gozdnega drevJa. Prvi tovrstni poskusi so zastavljeni 
na Vremščici, in to v okviru raziskovalnega projekta. Rekulliviranje opuš-
čenih hribovitrh kraških zemljišč z okolju prilagojenimi tehnologijami re je in 
zdravja živali (POGAČNIK 1998). · 
GoLdV 56 (1998) 5-6 
p 
~ Rl.:wl<'- r,........ -O!MJ r!'.otb..u-*' Clwn<:;;;.l;;..•_~;;..;;...;_.__ __ _ -11 z,AKLJJČE I< Z RAZPRAVO 
Il CQNC.IJSJON WITH OoSCUSStON 
v ~:5)-Jh gozdoVif\ raste 71 samontk~ drevesmh vrst vend;lr so 
~e<• od n111 prl>OIIIe v <ako majhnem \;evrlu da 1m grozo ozgrf'OI,e. 
~ ~· ~ ~vamosJ atrebljent• ,e pn to.tih "''lan. kr'" pn nas P"'a'"'aJO 
~ oo0u svql9" areata Ta.,ne ~lo 50 lalar$<• j8vor (Acor raren...-um l..). 
Cl)llllnok ( Or#t<A; cmmriB Lam 1"' c;emprin !Pt= Cfll1"bra L ) Pn teh lll$1ah 
soosra~wrmw posamtZT\r oseo~r inorvarill Fh bomotahko aamoss.ldnjo 
Iri raw~o~"'·an~m v drevunreah lil< labotatorij h iPreko tkrvnth ~Uilutl To 
vrste so \tov~čtlo taKO red~e da tudi oopolna za!črLa ne bi preorečfa 
~~~a u.qonoqa Zato njrhova ohran·t~v nt nalog~ samo~z<l;lrJelo amoak 
tudi v..".. nsuh rn&~tuclj, KI se ukl.ar;a,o 2 namvf'O oedrU.no. P~ teh pa 
rast<! v <tovensklh gozd()llih •Jel•ko drevunrn vrst ktrmap ra:rmeroma......, 
are3i<l oar•vn• razprostranjbrlOSir. vendar ae &tavrlo l&h dtoves (OOSIOUII 
vtlla(IO !n18nj&uJe To so vflte. kr ~~~~u~IJap n• svOjo Slevr~r. ke< so 
el<onor"$l<O z vrdrka proizvodnJI. •••nlzlllrnllvt rn 'h pn nairh wepo/1 v 
gozdu nu pospe&utemo. atr p~ Jrm ne uatre:o na~• ravnan,e z 9(lldotn . ~~ 
Jo naf~·Jnano na posr><>levnrtro ekonomako Dnrmrvetion vrot u vpretSI.em 
~lolettu jo t<arl Gayer. kr 1~ bir ~oen n•)votJih nemCluh gozdl~rh S(rol<ov· 
")ltkov v<ell tA•ov, napov..,al tamno ptll'todnoll vsem "podrel"""" Clre· 
vcsnrrn vrstam" Avtohtone drtvesno vl$18 )'1 c1o1• • ln s~UOine "' Sla!< 
Ql9·.'n0 drevesn",VIIIf:!. VZpoledn.6111VUneVI"I.te tor poQf~ Ur1'lCINdO 
drovosroe vrste V zadnro lkuprno rt tJvtw~t rned orugomll\tdl maklen. ble~! 
tesn•kO ln drobnrco V drlJQlrtd"J• 5""1• rnamenr~o IU'Ijrge ·aqe..,. go.tXl<W' 
(Pe• Waldbllu) Il lote 1882 ~~ bo<hje". Vl$18 aamo Ctl'l"'f •. vend;Jr kolje 
1a,:.R<~ I ' •to vrst6, oo Dow pat.Aul, lahko PQII-n.dr un.,.... v zgra<:~t>r 
Sft~:o,a" V ~elrtr, prtnovtje .. lzoajlrste lv1t~ ~ leta 1~ pa 1(! za te 
padfPj&ne VF$18 llp<Jai, dl je V QOZdovth lled<\tl eYnlDe V<!lrlcO ~V8$111h 
v"'· k; rma1o pOdtettno vtogo Mnog6 od 1eh so bire ne~oa1 bogato zasto· 
par•e. rn so cto)ale '"Soi<O<)(II\jiiM., Wotentu VM<~;Jr "'bolJ rn 0011 umrkaJO 
xar~or uniformiranega ravtlaflt' z 9<)Zdovr 111 v~ona od nph bO kn1alu po. 
polnoma rzgln~a rz na$1h gozda. (CA VER 111112. 1698) Med tak&ne vrste 
t• !~ l&krol uvrst~ čtno rn DOlO fOPOio, malden blak . jereO.ko s~orl. diVJO 
&:>lnto. drobniCO. 1/'_snrlco oreh rn bw NjftOOVll napoved "" bolj all mBnj 
Uf<$'lrtu,e, OOYI!oi'O od doler. rn n•(rne rAvn.1nta 2 goU!ovl 
Brek je dre~ ws~. lo je bda v vnh d~denjlh slrokovnth u~b.-:k:h 
k4liOr ludrprr riVII.Infu l gozoovr uvričene meo podro,one vi'$ le Ceprav je 
nJ~ arealv Stoo.ronr)rl3vneromavelrk JO n1ena ilevrtGnost v nollh oozdov:h 
·llljl!mcnelultenn nanaialrit • razmeron\i $krorMa. Po$pO~e•anlc dr ugilr 
orevevon ~. VIla "te tesno no loge. oomtajevan1o pod zaslorom ln nepo 
l"~ fljt!ntl1 QOIIIVeflrh lastnosllao WJmo rul~aterr vuokr, kr so pospelrlr 
1\3910 upadanje ~te'lllčl\0611 breka v Sloveniji 
Nelcdallj« ve~ ka povpraieva")e po lesu br eka se JB v 20 stoletju tmanr 
~~10. ke< so ga nadome~lah z drugimi marerinli. zate> trg z tosnrmi &orto 
l"'lf'.nU ,.. z-az:nrwal vse mant.še ponudbe tega lesa. Plibh2no pred dvema 
dos.eUeljema pa so"" razmere ne trgu z bre~ovino pooolnoma soremenrle. 
kl)l' se )8 I>Oj~Vd nov porabnik, lo,. pohišlvena lnduslrlfl . Cene VISOkOka· 
~:1Y0$1ne Il< okovi ne so prekoračrle V!le razumne mejo Temu povprewven)V 
ki bO ve')elno lrafi'O, ~e dolgo ne bomo ladoshh • ponudbo. kl!ltma ~na 
ndraslrh bre~ov debi• z manj kakovostnrm lesom. Volroa drevl!l no 11416 
dele ina ~rimeme vzgoje. br ek smo smatraJI ko1 manJ aU pa calo Mlma.nt 
pomemono crevesno vrsto To omalovaleva~1• je b~o tOir~no. ca veli~ 
qozda~ev te vrste sploh poznalo ni. 
t71 
276 
Kotar. M. Raz~i rje nost in ras tne značilnosti breka { Sorbus tarminalis Crantz) v Slovemji 
Brekje pomembna drevesna vrsta z vidika proizvodnje lesa in plodov 
okoljevarstvenega vidika, glede vloge, ki jo ima v prehrani živalskega sv~t~ 
ter z vidika rekreativne funkcije gozda. Zato mora najti mesto na vseh 
primernih rastiščih v gozdnogojitvenih ciljih na vseh nivojih načrtovanja v 
gozdarstvu. 
Zaradi njegovih rastiščnih potreb. kot so: svetloljubnost in toploljubnost 
(NAMVAR 1 SPETHMAN N 1985), na drugi strani pa sposobnost prenašanja 
dolgotrajnih suš in uspevanje na plitvih tleh ter zaradi posebnih rastnih 
značilnosti breka - doseganje manjših drevesnih višin. izredno majhna 
konkurenčna sposobnost. nepravilna rast ob nezadostni osvetlitvi- terjajo 
od gozdarja poseben pristop pri pospeševanju te drevesne vrste To po-
sebno gojitvene obravnavo lahko strnemo v naslednje smernice: 
- Pomlajevanje breka je prvenstveno vezano na odganjke iz korenin. zato 
je potrebno na pomladitveni površini ob matičnem drevesu - po njegovem 
poseku- odstraniti vsa drevesa. Pomladitve na sečnja je golosečnja, velika 
do 5 arov. To površino je potrebno zaščititi pred divjadjo. 
- Rast breka v fazi mladja in gošče ni nagla, vendar tolikšna, da ga ni 
potrebno individualno pospeševati. Običajno ima brek v tej razvojni fazi 
majhno prednost pred bukvijo in gradnom (na rastiščih breka). 
- V fazi letvenjaka in drogovnjaka so potrebna močna redčenja. Pri tem 
oblikujemo šopasto do skupinsko obliko zmesi, sicer so potrebna prepo-
gosta ukrepanja, ker ga bukev ali graden- običajno brek raste v sestojih 
teh dveh drevesnih vrst- izpodr"lneta (Fran ke 1990). Zelo uspešna je vzgoja 
breka na gozdnih robovih in ob poteh, kjer dobi za svoj razvoj zadosti 
svetlobe. 
- Proizvodna doba breka je od 1 OO - 150 let, odvisno od rastišča. Pri tem 
moramo upostevati, da brek - čeprav je razširjen na sušnih in toplih ra-
stiščih s plitvimi tlemi- doseže najlepšo rast in razvoj na svežih in globokih 
tleh, ki so dobro preskrbljena s hranilnimi snovmi. 
- Na rastiščih, kjer je brek nekdaj uspeval, vendar je izginil iz kakršnihkoli 
vzrokov, bomo brek ponovno naselili s sad njo. Vzgoja sadik je povezana 
z velikimi težavami, vendar imamo v Sloveniji strokovnjaka. ki je zelo 
uspešen pri vzgoji novih sadik (A Šiftar). Tak6 Vrtnarstvo Murska Sobota 
že nekaj let uspešno proizvaja sadike breka iz semen. ki ga naberejo na 
različnih nahajališčih naravnega breka. VzgoJa mladja iz sadik, vzgojenih 
v lončkih, je uspešnejša. Gostota sadnje je 1.000 sadik/ha, pri tem pa 
moramo sadike zaščititi proti objedanju divjadi (SCH6FBERGER 1990). 
- Gostota in kakovost breka v naših gozdovih kaže, da imamo danes raz-
meroma veliko breka v mladjih, goščah in deloma letvenjakih predvsem 
v zasebnih gozdovih Suhe krajine, Bele krajine, štajerske in Primorske 
(na primernih rastiščih) in razmeroma malo breka, in še ta je slabe kako-
vosti, v drogovnjakih in debeljakih. Zato se bodo kakovostni sortimenti 
pojavili na trgu šele čez desetletja. V tem času moramo te mladostne 
razvojne faze negovati s ciljem, da dosežemo čim v\šji delež breka s 
kakovostnimi debli, hkrati pa izkoristiti breke v debeiJakih (ki so slabe 
kakovosti). da v procesu pomlajevanja dobimo mladja, ki bodo imela brek, 
ki je nastal iz odganjkov iz korenin. 
GozdV 56 (1998) 5·6 
p 
, .". .w R.i:z::~utr:.n·JSI m rastn• mee•lna-.tl• breM (~s~ Ctanu 1• ~ -DISTRIBUliON AND GROWTH CHARACTERISTICS OF THE WILD SERVICE TREE (SORBUS 
TOR!tfiNALIS CRANTZ) IN SLOVENIA 
symmarv 
Tlle wild seNice troel.!>orD<J$ tOimlllalis Crantz) IS one ol71 nanve tree sp&e~es 11 Slovema lis ruotwul 
••'ec.,., "'Ih• area ol ~~ilo ost. oal<lbeech and ~~~ CQtesu"' r~wely warm loc>Jtoons " os found on 
1118 tftfard subell:lne fill! IOn ...t.& re ' reaches aMuc!es oltpprounately 750 m abcMI oea tevwl on "''""' 
,.,11,.._om•<lll~anean o;llm;uo ~ may grow up to an "'tl!Ude et 900m Toda}'' s ~"""otu.. ~lo sar.-
.,e rree 111 S1ovenoa '' not 110 ~omaii!Nt ~ woU<J neeo to oe ..u..o.o "' NJi& ol ~r.dangen!d '*'"' ~­
~-~ 1ts "'"'" on 111o tt>res1 sln.dure contlnUes to decnase ;u oelc<e. •.,.. soon need lo be pro-
teded TM r~aso<IS ieadong lo tnos Quock reduct1on ol ~!le~ tree poplllaoon are. "' pa<taa.~lar lht ac-
celera ted cuiUvaHon ol other, aoonomJCally mae rnterftitlng, speae!, lnaeaSe ol growong Slock$ on lhl 
IOJ6SIS. "nd the r~gener&HOII of forest• under the st>elter ot !/le oarenl lot eS~ sland The wold seMo;e lree il 
not dlsappearlng duo to 11\Creased de mand for 11 bul becauH ol • change m the fo<esl manl\ljet'l&nl 
1'he ocorog~t~~l dcm~nd, ol tne wild seNice tree. l.e . ijs neG<: tor llgN ane warmth o" (Ilc! one hand, and 
tiS g<OWI~ r.hanrcl&riRIOCt, r.e relatively slow growll\ fon h~) and fowwmpe!IINaness. on Ih o other hand, 
~aoe c:roa!A)(I a 611ualoon oNhOtt the wold serYlU rr"" has dilftcul~ SUI'VMI'IQ under the p<esent condlfrons 
and foreolrv 1n Srovenra rt-., regene<at!OO\ct tile wllel se""'e l'te 1$ maonl't ~nkeo tu root sud<ers, and. only 
108 smrlll .. tenl to reQf'>dudlon by rneans olseed fft""' 'lkly fl1911N!<"31l011 lEGhnocluet must be oartJCU-
~ ~lO lhos VH II)OOM- a faeSl IS .-.;,ener.Cto will> the~~ tree 
To<l:w n SI<Minoa,lha Wild ''""'"' 1ree a loci>!ltl:l ., ()llrtlcUar on warm and dry &ltes -.. ltle c.om-
pel~lveiiC$1 of Other Uta 'l>eC>e$ o$ mud1 ~ ln wen ottumstances <ts share fl tne nutnbe< l)ltrees 
may ro~ to over 25% l1owevtlr. thr$ only appliesiO caws ""*• tile ceyellerllllon al thr! old toresl Star'ld 
was performed With • o:l••r CVI of a reta~ly srna-. ar ... •nd wt~ere the wtldsei'OIICE tree hav1ng been prese~• 
fll th~ parent loresl 'taf\CI ln su<:r> condruons the young wtld IWIIVlCe uees oeveloped trum root sud<&rs. 
wflre/l covered IM r~tgel'ftr•cf!d Surf~C" ln tar~ QUIInhh<!s U SOQn as ll>e foliOWlrog year 
ln Europe, u1e wood ol the wold seMc:e tree fta. been muc/lsought after in 111e last deude and may, in 
cases whror•ll ra ol veneer qualoty. rear:h lant.aolrc pneM. Unlortunately, SJovenia wiD not oo prosen! ln this 
malket lOJ some Ume, as tne Slavenial' lotestl!ilt>dt compnse only seMOe trees w11h low·Q~mllty see ms, or 
even with rnatltedly IOw-<lua~ly stems Thrs low QUOl ty can be Mcnbed to the Slovenian IOI'MI r.ulllvnllon in 
the ~ti • ..nete ·~• _.._. fllwVw>gl_,.e not ~led. and l~e crowM ol eorvoce troos were 
not~. The ~ dernarlclng 6et\'U nee . will\ 1 matk ed teooency 10 develop lb Q'OWflln the dJrectlon 
olllph~ developed • auwn on a!T'f hole-~ ., ll'oe stand r;anopy, lhos causlng IM stem 10 be-
coma uOO'<ed ano ollen lwl&led The6e ~ 5eM()e Ir-muot be UMd lo reoenetatt or reslore 
f!n-.U o " by m-.s Ol .-sucl<8r5 and .llumP spmubl Releaslng the SI'JNfoo tree '" oldef d<MolopmenC 
phHet ol IM foresaltlarod ol matlA tt-1 does not r:avse • aotKfaCUiry roooelotl, es lhereecdotl ~ very 
slow Tho wild sarvu ue wt.ch rs founcllllllle lawef ooaol ci8$Sits ~evol$) oti he IO<eJt tl<lnd, reaches 
the upper class only ln rare cases 1\ seNtrA true ff0<'1 the lOw ttass of lho torest Is nor produoilve, and 
cannct panrc•pate ln the <tll!OO<!r81i0n wun sead. but w•th aud<el$ from ils ;oola Our fore&ts will not )'lela 
QUIII'ty-stem trees reJ~dy for ~lllnQ Y~~l~ oor young foreol$. whtch contaln thls t poeles, grow to become 
sla~~<a ol maturo lleu. and onry on ll>t COndluon li>Oi these st&nds will be adequately cullovoteo <nthese 
stan:ls, we NM!d to l nrm groups, wf>rlo lh&S •tructure offrt<S a less rornpllcaled farm ol w luvattng speoes 
"">'en att ieu c~. ana the wld HMCA lree Is sud\ a tree specle$. lU ll'\e Slovenia o (orulry fo· 
Cl~~Sa& on btsl <::utlrvatiGn ~on • (X)o-Mturaf siMCurture we dn nnt havtt tn r:t'IArtogtt tne. der.r~red antt 
~ted IO<eW)' method .,.. ade< 10 muu.a"' ll'oe wold serv~ lree We musL "owever use lhe method 
- C>Orll'stoncy 1"" co-natunrl .,lvo<;uftu,e roopocU lhl ecologw:at needs ol o-. lnte ·-· ltS Qf0W111 
rc!~ o'oomenl Characlens~cs. (s cuftrvtlbon prooemes. rt1 regenera<oon ecology. es ..... es fo<6SI ""'n 
.-~ano lot051 tenaong goals ~ w& constoer a<l ol thls, there is nooanQI!I ottllott ~CIIUppeamg 
-on~ contrary liS share will rncrease, and ll'wl ln lorest•fand• wher~" "nt onc41 wu !>'ewnl Al1tlough 
lhe Wild service tree rs res.tncled to r•laliv~y (>001 naMal &taf\Cis (low S<te prOducuvuyl. c read\es the best 
gtowthon d&e;l. fresh and m1nerak1ch l>Otl, whe1a lt1e growing season IS Ion~ H!!trtt. -~ m•y rea(:h ~height 
ol :lOm. astem diameter of 60 cm and more. and a w•dlh ol annuol rongs of uo to 6 mm on sud\ stands, wrth 
ar)equatatandrllQ, 11 nas ste ms wiU• h•oh.quallty wood, 
271 
The wta se<vice 11M Is a SI*IH whlct\ can M OUIMIIICI liso outSOde ol woodf.. l e. "' the SO.C:alltO 
~ systoms, wner• the Wild .. rvlce tree ll•nctlons •• a mulb·putpOse aop trHt. On PD&Iurelanll, 
we plalll trees in a '-•ge-meshod net. wh\ch setVe the prOduction of WOOd. and Dl fruit At 11'111 same 11",. 
gressland can 11w-.. beneath, MrVIng M pasturo fot •v<~slod.. moslfy small arwnals These lrees (50 - 1oai 
tlal .",.. ~ to 11>e gre.-.nd. and contribute to "" rr•rn osed eccnormc e~ ol the paollJrelana. 
ln Sloven-e. thil 1YP" oiUS41 ol agriculturel land covld be lrled ln ll>e low Karst (irn.s;ooe) reg1011. Whe,. 
lhere i$ exteflde<l pa5tureland yielding iiHle We are not deallng wift> a ct1ange lrllm paSlUre 10 forest hftrt 
(pa$Wieland t>eoomong lotest~ ~ wilh ogncuiM~-breeding UM w!lich • baseo llclCh on breeding 
ca !Ue and on me Pf1)dUcDon er WOOd and lrvk. w~n lhe w.k:f seMce Iru. tne IMI may etso be an lmportnnr 
source of •ncome, as k y.elds hoghly valued alcohool 
ZAHVALA 
ACKNOWLEDGEMENTS 
Pn Z1Hron1u gt3<lrva o lltelw ao 50de10vali gozd oli~/ strokovni ak• ZaVOd o za 91)zdove Slovenije IZGS)., 
Jo Iz vseh O~motnlh enot (OE), k1e< b<e~ v SloveniJ' rute Jnlon,.aCije so mi posredO"ali ~ u 90~ 
QOspodarsko na010v,.,_ aW pa""""' :a QOieT)It! QO<dov Na IAim mM~ '"',.,. ielm .."""_, 1:et so.,. 
omogottw. de sm<>~>Oelal kano 'llzi~u Se potebej se moram zahvahtl D. Matja,,w. dJOI oni. (ZCSl 
~·le takt) zbrane podatke na u111 predsta..a Prav ta~o se zahvai1U1em J Pil kurju. dipl. inl. (GG Novo mesto). 
A M1~iCu, 1nf gozd fOE Nove mesto l. J Prwrieu. gazo "'i (Of Novo me$IO't. J Andoljt~v. cjpl lf\t. SOK 
(OE Kocev)e~ 8 l(nausu onf gozd tOE l(ote..,e) .n R. O<nai\Ou lflt gozd (OE Novo fniKIO). h so"" 
nudll vuall\lnsko POmoC pn drevesnlh <J~~allzah ~er anafozah r;llo6i<ev n• ter~nu Enako • e uhv~~UJ'!Il' llJdl 
S Godlorjevi, d•pl •nt. ln Janku Mehlelu, <l•ol ini. (oba Odd za gozd. BIOtehnioke la~uhete v Ll•bi.J8"'). ta 
aodelovan1e tn pomoC pn laborlllorfJSl<i analill .n rat;uneinlSI<I Dtldelav1 poda tkal/ VsllfTo8N>VOr> bl n'erali bill 
,..\ledeno io.ol~lega čra~~IQ. o;enOa<,e ,.no.oltwlo~o da bl n,Jhova .-n.a z• pi~! vNOSIOt""' 
Ponovne, hvala """m . k1 sle &odeloval~ 
VlRI 1 REFERENCES 
CUL/BERG. M er • 1 IUOI SO.I and \IOQCIAW'l v~~ K• .. l~ Oassal4rtl• Z'IC $-\ZU·~- < 10). 
129 
ER.Ji'YEC f 1819 tr PQ1X10f1t"""" ·lell)pll Mauco SI<Mns» :e~ 
EuEN8ERQ. H .. t91$ V•~t~ti()Jl MltltlltuiO<Ja$ "'"""" """"""' <ll~or S'r.hl S1VIIQOJ1. Z24 ' ' 
FRANKE. A ••al .. 1g90 Erhaltuog und N.,-.1\l'uchf SIAIMet""~• BaurNII1Ml '" Wda"_Wilrtembe<,-AFZ. l\.7, 
1 166-IU. 
GA•Eit~ . 188l OooW-.2'.,."._........,..,~ .......... -P,..oP..,.. · Sen.n. S$~• 
GA'tt:R:. K f 848 Der W'llfdboo. VIMte vcrb&ssene Aunage, VeriaQibuc:hhandung .. Pau' Pare v Berl1n, 6~4 1 
1\AUSCH-BlECJ<EN vo" SCHMElU<O w. 199' D•• EJ~ 31•20 B<Modo<o Go>~!>• On!<'< G6ctroeo ~ • 
I<OTAR. M,I991 Zgnodnt~l-lr.je••"....".....,......., ............... -po:-tln-•.·10.1 1$-
.o() 
KOl AA, " / PuHE~ .. v IOOOt ER. l. 1995. EI(Oio~ke zahlev1. tai\rttt~tr.osh"'~il"''C"f! l~.th'\0~~ dre..,uNh vf6tll 
t'()l1U $ott.ll...s :.Ff fAtnk' \n navadflt'19& otaha Zborn.ik. Pre_tr111\ .:n-une~ Ocld..u lJ pc:.J'dl,f1,1VQ er l..jUholjana: 1 
269-293 
~OTAR. 1.4 • 1991 S><orl POl..,._ &odno "'90»01\J llf......,. .,.. Sc>ooc>na 0"'t'1"""' lO. IC. • 44r, . ... 
J<OTAR. M 1994 '/Miom"*' dor [1$-., """ dft• Sp<OOrllogs ln Sl......,...,· Comwtana 9 s 18-19 
'IC.OTAR. U { 8kU~. f( l99e ~a'o l.lreve~"• vr, le (V IJ1Itu) SJoy."p., ma:IIICII • ~
~-IM 1< •sPETIUMHN W 1~ O..S....,..,tn0oi ... •U<9S..OO.·.rlle • SUI-8<2 
POG.tblll< ... ..... · - Rai.U...- opMon/1\ _..., tniS.." lM'JPSč ,......., ~~-.amo .. ,. 
c-: a.vwa bv1* . V.tonn3tP8 r.kv•t.ca.lJVOfl'"'~ Ft lf\Q por obl() 41 .., 
Sti'IOFBERC.ER,.... lll'l() 0.0 <~>rd<!runQ vM E01!1/;IUI>I10ll .. im w .... -. OW!<roicl>.a<lo ~<rSilUUOQ 12 • 31· 
J2 
lEITU"'GEfl " J 1t90 Ooo E- O...n....:"«'lt Foowe"""!' 1?. s :IS 31 
--