Izliaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
1'pra vništ vu „Mira“ v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
V Celovcu, 10. decembra 1899.
Štev. 34.
Vabilo na naročbo!
Leto se približuje svojemu koncu. Čas je, ko razni listi vabijo k naročbi. Tudi „Mir“ obrača se do svojih prijateljev, vseh naročnikov in rodoljubov s prošnjo: Ostanite nam zvesti tudi v bodočem letu, podpirajte nas v prevažnem narodnem delu, razširjajte list povsodi, dopisujte mu pridno, da bo tem bolj mogel izvrševati svojo važno nalogo! Zvesti naj nam ostanejo vsi stari naročniki, pridruži naj se jim pa čim več novih! Na Koroškem bi se moral naš edini slovenski časopis čitati v vsaki pošteni kmečki hiši, ker je dandanes nastala potreba, da vsakdo izvé, kaj se godi po širnem svetu, kar je mogoče doseči le potom časopisov. Cenjene naročnike pa uljudno prosimo, naj čim preje poravnajo naročnino, katero je treba plačevati naprej, da se more vzdržati red! Naročnina iznaša na leto 4 krone (2 gld.) Vsakdo naj dostavi, ali je star, ali nov naročnik.
Upravništvo „Mir“-a v Celovcu.
Kdo imenuje sodnike za naše sodnije?
Kratek, a določen odgovor na zgornje vprašanje je: Nemško-radikalna poslanca Dobernik in Lemiš! Drugod bi rekli, da je to čudna, neverjetna prikazen, —- pri nas je vse mogoče, zlasti pod sedanjim ministerstvom.
Izpraznjeno je bilo mesto sodnika v Velikovcu po smrti dež. sodn. svetnika Prambergerja. Velikovška sodnija šteje malone same Slovence. Olovek bi vendar smel misliti, da tu sem sodi za sodnika samo mož, ki Slovencem vsaj naravnost in odločno ne nasprotuje. A slavna pravosodna uprava na Dunaju, oziroma imenovana gospoda sodijo drugače ! Kolikor vemo, bili so v „terno“-predlogu za to mesto samo možje, ki bi bili povsem kos svoji nalogi, ki bi bili vsaj kolikor toliko ne-
pristranski. A dež. sodišče v Celovcu, oziroma nad-sodišče v Gradcu obrača in pravosodna uprava, oziroma nje voditelj, dosti znani K i n d i n g e r, obrne! In ta je zoper predlog imenovanih uradov imenoval sodnikom — g. Rotscbedla, doslej sodnika v Železni Kapli. Rotschedl je znan kot odločen nasprotnik Slovencev. To imenovanje sta izposlovala poslanca Dobernik in Lemiš, izvršil je je Kin-d i n g e r.
Imenovana poslanca sta svojemu prijatelju, županu Pinteriču v Velikovcu naznanila brzojavno veselo novico, da je Rotschedl imenovan sodnikom v Velikovcu! To dosti jasno spričuje, v kakšni dotiki sta z imenovanjem in da je Kindinger vstregel samo njihovi želji.
Res značilno je, da se pri nas imenujejo sodniki, ne po tem kakor zahtevajo dejanske potrebe in krajevne razmere, marveč kakor želč in hočejo ultranemški kričači in voditelji. In vse to v slavni dobi slavnega ministerstva, ki je proglasilo, da hoče biti — nepristransko!
Sodnik Rodschedl je služil svoj čas v Šmarju in potem v Slov. Gradcu na Štajerskem, kjer se je povsod kazal hudega nasprotnika Slovencev. Prišel je pozneje v Železno Kaplo. Od te male sodnije spravili so ga toraj nemškutarski kričači, katerim je pravosodni minister takoj storil to uslugo, v Velikovec k veliko večji sodniji.
Način tega imenovanja je tako značilen, da smo ga morali pribiti. Kaže, kdo pri nas prav za prav vlada!
Ljudsko štetje - pred pragom!
S tem hočemo opozoriti vse merodajne naše kroge na priprave, ki se v tostranski državni polovici že delajo za ljudsko številjenje leta 1900., in ki ima biti 31. decembra imenovanega leta do zadnje točke končano.
V kratkem se prične torej štetje — Slovencev kot Nemcev in drugih nàrodnostij v naši državi in rubrika 11. v popisovalnih polah za to štetje je tista varčna postojanka, za katero se nam gre; ta bode obsegala namreč tokozvani občevalni jezik“. Veliko se je od gotovih krogov nam Slovencem vsako desetletje škodovalo pri tem
štetju. Tisoči in tisoči Slovencev so se zgubili in skrčili v posameznih kronovinah nam v škodo, pa samo zato, ker nismo bili dovolj pazljivi in samozavestni ljudje pri tem delu. Takemu samooblast-nemu postopanju in mrcvarenju se mora zdaj konec narediti ter skrbeti za to, da se slovenska armada v Avstriji izkaže v polnem številu! Politični uradniki in nam nasprotni župani so postopali proti Slovencem pri zadnjem ljudskem štetju tako samovoljno, da se je tej drznosti kar čuditi. Skrbimo za to, da se 1. 1900. pri štetju Slovencev kaj takega več ne zgodi. Naše število naj pride polno na dan in slovenski svoj občevalni jezik poudarjajmo tako pred okr. glavarji, dvornimi sovetniki itd., kot pred ministri in vlado na Dunaju. Kdor bo tu nas tlačiti in za grlo tiščati hotel, tistemu pokažimo svojo — veljavo iz zavest!
Državni zbor.
Nagodba z Ogersko.
Na dnevnem redu je prvo branje nagodbe z Ogersko. Z dolgimi govori hočejo poslanci desnice zavleči vso razpravo, ker nimajo povoda sedanji vladi dovoliti razne „državne potrebe“. V seji dné 27. nov. je govoril o nagodbi blizu pet ur dalmatinski posl. Biankini. Govoril je večinoma hrvat-ski in razpravljal razna vprašanja. — Za njim je prišel na vrsto socijalni demokrat B e r n e r.
V seji dné 28. nov. se je končala generalna debata. Govorila sta Čeh Maštalka in nemški nacijonalec Kaiser. Potem je sledila dolga vrsta .stvarnih popravkov", med katerimi je češki posl. Breznovski trdil, da je socijalni demokrat poslanec Cingr pri neki priložnosti 213 gld. 44 kr. obdržal za sebe, namesto da bi jih razdelil med uboge delavce. Breznovski je zahteval, da se naj izvoli tako imenovani grajalni odsek, ker so nekateri socijalni demokratje psovali Breznovskega kot lažnjivca. Ta odsek se je 29. nov. izvolil ter takoj celo umazano zadevo preiskoval. S to stvarjo se je pečala zbornica celi dan. Vspeh je bil ta, da se je graja izrekla dvema socijaldemokratičnima poslancema: Steinerju in Bernerju. Te razprave so se udeležili nekateri Čehi, najbolj pa so psovali krščanski socijalisti socijalne demokrate in poslednji zopet krščanske socijalce. Socijalnim demokratom so oči-
*r*r*f*r
*b*f**t**t
Zakleta deklica.
(Pravljica.)
V starodavnem času je stal med sv. Štefanom in Šmohorom v ziljski dolini lep grad. Bil je last lepe grofice, ki je pa bila vsled svoje lepote in bogastva tudi jako ponosna. Vsi mladi gospodje iz ziljske doline so jo hodili snubit, a nobeden se ji ni dopadel, nobenemu ni hotela dati roke. Sorodniki so jej svetovali, da naj se omoži, ker čas hitro mine in ž njim tudi mladost in lepota, in da naj ne izbira toliko; kajti star pregovor pravi: „Ka-tera veliko izbira, nazadnje še pobira." A vse zastonj; mlada grofica si je delala iz vseh norce in postajala je dan na dan prevzetnejši.
„Kaj vendar misliš", pravi njena teta, „kakšen pa mora biti tisti, ki bode našel milost v tvojih očeh?"
Mlada grofica odgovori v svojej ošabnosti: „Res se mi še nobeden ni dopadel, toda, če pride tak, kakoršnega si želim, mu podam roko in s tem tudi vse premoženje.
„0h“, izdihnila je teta, „da bi le prišel, toda povej mi, kak bi moral biti, da bi ti bil po volji?"
„Moj okus ni slab," pravi ošabna deklica; „lep mora biti ; kakor kri in mleko mora biti njegovo lice, imeti mora črne lase in žareče oči, nadalje zeleno obleko in zelen klobuk in prijezditi mora na belem konju, če pride tak, hočem se še jutri zaročiti ž njim."
In glej, takoj prihodnji dan prijezdil je lep in mlad gospod na belem konju, oblečen v zeleno obleko, in zelen klobuk je pokrival njegove črne lase.
Ko je prijezdil pred grad, se je sprehajala grofica ravno na vrtu. Zagledavši mladega gospoda, se je malo začudila, a ker jo ta prijazno pozdravi, ni mogla drugače, kakor pozdraviti ga in peljati v svoj grad. In lepi gost ji pripoveduje, da je že toliko slišal o njeni lepoti in drugih dobrih lastnostih, da je moral priti in se prepričati o vsem tem. Povedal ji je tudi, da je bogat posestnik velikanske graščine Starhant.
„Dà, draga grofica," pravi nazadnje, „dolgo sem že mislil, se oženiti, toda nisem mogel najti ženske, kakoršno si želi moje srce ; danes pa se mi je posrečilo, ko sem zagledal vas; zato sem prepričan, da me morete le vi storiti srečnega."
In prosil jo je, da naj ga usliši in mu poda roko. In uslišan je bil, nesrečnica mu je podala roko in od tistega trenutka je bila tudi v njegovi oblasti. Še tisti dan je naznanila vsem svojim prijateljem in znancem, da bode jutre njena zaroka in da naj pridejo v njen grad.
Grofica se je na dan svoje zaroke kar lesketala od samih diamantov in zlata. Vodila je svojega zaročenca po vseh sobanah in mu razkazovala svoje bogastvo, tudi skrinjo zlatega in srebrnega denarja mu je pokazala. Ko so se vsi gostje zbrali, predstavila jim je svojega zaročenca, potem pa so se vsedli in jedli in pili.
Med kosilom pade teti, ki je sedela zraven grofice in njenega zaročenca, nož pod mizo. Žena se hitro pripogne in pobere nož, toda groza jo spre-
leti, ko vidi da ima ženin konjsko nogo. Hitro je napravila križ in hotela še grofici povedati, da naj stori istotako, a ženin je bil še hitreji. Zagrabil je svojo zaročenko in jo odnesel skoz okno, seboj pa je tudi vzel tisto skrinjo z zlatom in srebrom.
Gostje so bili vsi kakor okameneli od strahu. Žveplen smrad se je razširil po celem gradu in gostje so morali gledati, da so odnesli zdravi pete, kajti drugače bi vsi poginili. Od tistega časa pa se ni upala nobena živa duša blizu grada, ki je postal kmalu razvalina.
Od tistega časa pa, ko je zapustila grofica svoj grad in se preselila s svojim ženinom v skalnat vrh blizu beljaške planine, Starhant imenovan, je hudo strašilo tam okoli; posebno ob svetih večerih se je slišal jok in stok, da nazadnje tudi živina ni hotela več ostati na planini. To je trajalo mnogo, mnogo let, a zaklete deklice še ni videl nihče.
Bilo je lepega poletja dan, ko je pasel mlad pastirček blizu Starhanta svoje ovce. Bil je pobožen in dober fantič, ki. je kaj rad prepeval svete pesmi. Ko tako prepeva in si žvižga prav po pastirsko, zagleda naenkrat pred seboj mlado, lepo gospo. Fantič se začudi, a gospa se mu tako sladko nasmehlja, da se je prav nič ni bal. Povabila ga je, da naj gre ž njo kvartat, a fantič pravi, da ne zna in da kart še sploh nikdar v rokah imel ni. Gospa je rekla, da ga bo že naučila, položila je karte na tla in učila pastirja kvartat. Tisti dan je pastirčku pretekel tako hitro, da ni vedel, kedaj. Ker je bilo že proti večeru, se je gospa poslovila in obljubila, da drugi dan zopet pride, a samo, da o tem nikomur nič ne pové, ker drugače ne more več priti.
Pfaro^ajte in razširjajte ,,]Mir66!
tali kršč. socijalci vse surovosti, katere so uganjali v zbornici, posebno pa na shodih.
Tešinska gimnazija.
V seji dné 30. novembra se je razpravljalo ves dan o tem, ali naj prevzame država poljsko zasebno gimnazijo v Tišinu. Poslanec Kubik je to nujno zahteval in utemeljeval svoj predlog s tem, da je v Šleziji 180.000 Poljakov in le 45.000 Nemcev, da imajo tedaj Poljaki pravico, zahtevati gimnazijo s poljskim jezikom.
Dr. pl. Dem el je ugovarjal v imenu Nemcev iz Šlezije, češ da je treba ondi nemške gimnazije, ker ljudstvo samo po nemški gimnaziji hrepeni. Dr.pl. Czecz-Lindenwald je podpiral predlog iz kulturnih razlogov in povdarjal, da je poljska gimnazija v Šleziji potrebna.
Poljski poslanci dr. Sokolovski, Sponder, Da-szinski in Čeha dr. Kurz in dr. Slama so se iskreno potegovali za poljsko gimnazijo. Dr. Menger in pa Tiirk sta temu zahtevanju ugovarjala. Zbornica je sklenila potem, da se preneha z govoričenjem, in je volila glavna govornika Swieczi-ja in pa Heegerja, katera sta govorila dné 1. decembra t. 1. Govornika sta ponavljala večinoma razloge predgovornikov. Pri glasovanju nujni predlog ni dobil dvotretjinske večine, katera je bila v tem slučaju potrebna in pride torej samo v navadno obravnavo.
Proračunski provizorij.
Dné 1. dec. pričel se je tudi razgovor o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril nemško-radikalni posl. Fochler, ki je proslavljal Nemčijo. Med njegovim govorom je prišlo do burnih nastopov med Wolfom in krščanskimi socijalisti.
Dné 4. dec. se je razgovor nadaljeval. Govoril je Čeh Šileny, najprej češki in potem nemški.
Spravni pogovori.
Državni voz ne gre naprej. Grof Clary ne more priti do rednega, stvarnega dela v državni zbornici. Vse stranke v državni zbornici pa tudi spoznajo, da tako ne gré naprej, da mora med strankami priti do premirja in da se mora v zboru začeti z resnim, nàrodom res koristnim delom.
Velika krivica, ki se je storila Čehom z nepogojno odpravo jezikovnih naredeb, se mora popraviti, nasproti pa Nemci vstrajajo tudi na svojem stališču, katerega so proglasili v znanem „binkošt-nem programu". Da se pa vendar pride do kakega sporazumljenja, pričelo se je potrebno gibanje v zbornici sami. Prišlo je do posvetovanj med desnico in levico. Voditelji posameznih strank so se sešli na posvetovanje. Volil se je poseben odsek, ki naj poravnà medsebojna nasprotstva in tako ugladi pot delovanju drž. zbora. A posvetovanja so se dné 5. dec. zopet povsem razbila.
Delegacije.
Dné 30. nov. so se na Dunaju zbrale delegacije, t. j. odposlanstvo obeh državnih zbornic, ki se ima dogovarjati ter sklepati o skupnih potrebščinah avstro-ogerske države. V prvi seji se je izvolilo samo predsedništvo in posamezni odseki. Predložil se je dalje skupni proračun, kije prvikrat sestavljen v kronski veljavi. Skupna po-
Od tistega časa je prihajala gospa vsak dan. Naučila je fantiča kvartati, in igrala sta vsak dan, a vedno je bil pastirček na zgubi. Pri tej priložnosti omeni nekdaj fantič, da bi moral že veliko zgubiti, če bi igrala za denar, na kar pravi gospa, da ne igrata za denar, ampak za nekaj drugega; za kaj, to mu bode že povedala.
Tako je minulo že več tednov, fantiču pa se je zdelo, kakor bi pretekla samo še le ena ura. Lepi poletni dnevi so postajali vedno krajši, bližala se je jesen in s tem tudi čas, da se planina zapusti.
Nekega lepega dné, ko sta zopet skupaj sedela, je začela gospa fantu pripovedovati, da ona ni bila vedno v tem pustem skalovju, marveč je živela srečno doli v lepi ziljski dolini, dokler se ni strašansko pregrešila v svoji prevzetnosti ; od tistega časa je zakleta in mora prebivati v sivem skalovju. Povedala mu je, da je jutre za njo dan rešitve, da jo more rešiti le on sam in da dobi zato skrinjo zlata in srebra, ki jo je njen ženin — zlodej — vzel seboj. Bati se mu ni treba, ker zanj ni nobene nevarnosti. Ko ji fantič obljubi, da hoče storiti vse, kar mu veleva, naredila mu je kolobar, v katerega mora stopiti prihodnji dan in tako dolgo ostati tam, dokler ni vsega konec ; povedala mu je tudi, da se bode vsa planina spremenila v ravno polje in ona sama se bo pripeljala v podobi velike kače v kočiji in držala ključ v gobcu, za katerega mora on prijeti in v tem trenutku bo tudi rešena, on pa jako bogat.
Ko prižene fantič drugo jutro svoje ovce, spremenila se je cela planina v ravno polje, sredi katerega se je vila bela cesta. Fant stopi takoj v kolobar in čaka, kaj se bo zgodilo. Kmalu sliši
trebščina znaša 346,704.207 kron, pokritje pa 9,356.706 kron, torej čista potrebščina 337,347.501 kron. V pokritje te svote se bodo porabili carinski preostanki v znesku 124,950.089 kron. Po odbitku te svdte od skupne čiste potrebščine se pokaže svčta 212,397.412, katero pokrijeta državni polovici po dogovorjenem kvotnem razmerju 34-4 do 65-6. V primeri s proračunom za tekoče leto je gorenja konečna svdta za 2,080.292 kron manjša. Proračun se razdeli sledeče: zunanje ministerstvo zahteva skupne potrebščine 10,481.331 kron, vojno ministerstvo 291,729.482 kron, za mornarico se zahteva posebej 39,896.500 kron, toraj se zahteva za skupno vojno moč blizu 332 milijonov kron; skupno finančno ministerstvo zahteva 4,285.713 kron, najvišji računski dvor 311.182 kron. Za vojaštvo v Bosni in Hercegovini se nahaja v proračunu še posebej 7,302.000 kron. Skupna čista potrebščina za vojno je po poročilu le za 954.180 kron večja nego letošnja, za mornarico pa 3,108.340 kron. — Med večjimi postavkami v vojnem proračunu nahajamo svoto 9,482.342 kron za povišanje častniških plač, za večerjo vojakom 1,477.788 kron. Za poskuse z novimi topovi je v proračunu 80.000 kron. — Iz navedenih številk je pač razvidno, da provzroča naši državi največ bremen, blizu 170 milijonov goldinarjev, vojaštvo.
V petek, dné 1. t. m., je vsprejel cesar obojno delegacijo. Na izraze udanosti je cesar odgovoril: Z odkritim zadovoljstvom vsprejmem izjavo Vaše udanosti. Spominjam se tem povodom ganjenega srca brezštevilnih pojavov udanosti in sožalja ob smrti cesarice. — Razmere z vnanjimi državami so nespremenjeno prijateljske, zlasti z našimi zavezniki. Kot nadaljno poroštvo miru omenjam složno postopanje držav na mirovnem shodu v Hagu, ki se je vršil po velikodušni sprožitvi ruskega cara in ki vstreže mojemu hrepenenju po miru. Lojalne prijateljske razmere vladajo med našo državo in Rusijo, ki skupno in zato vspešno postopata na Balkanu. Gledé vojske v Afriki vzdržuje Avstrija strogo nepristranost ; jaz želim, da se vojska kmalu konča. Gledé zvišanja troškov za vojaštvo pravi vladar, da je omejeno samo na najnujnejše potrebe. Razmere v Bosni in Hercegovini naravno napredujejo, tudi letos se bodo troški obeh dežel pokrili z lastnimi dohodki. Nato se je cesar razgovarjal s posameznimi poslanci, in sicer največ o delovanju državnega zbora ter o spravnih poskusih.
Dopisi prijatelj ev-
lz Celovca. (Deželna zavarovalnica za živino.) V 35. seji dež. zbora dné 2. maja t. 1. se je sklenilo napraviti deželno zavarovalnico za živino. Vlada je dotična pravila potrdila. Da pa more ta zavarovalnica začeti poslovati, je razposlal deželni odbor vsem občinam dopise, v katerih je poučuje o namenu in koristi takih zavarovalnic in ob enem poživlja, naj občinska predstojništva sprejemajo oglasila za zavarovanje. Ker more zavarovalnica s svojim delovanjem pričeti še le tedaj, če je oglašenih tisoč repov govedi ali tisoč konjev, bode mogoče začeti še le tedaj, ko pridejo vprašalne pole nazaj ter se je naznanilo toliko živine.
drdranje kočij in črez nekaj časa že zagleda črno kočijo in šest črnih konj, katerim je švigal iz gobca in očij žareč plamen. Fant se vstraši in srce mu trepeče, ali bil je še volje, rešiti ubogo devico, toda ko vidi v kočiji grozovito pošast, ga obleti groza in ni se upal vzeti ključa. V tem je kočija od-drdrala, slišal se je še strašen jok in stok, potem pa se mu je naredila tema pred očmi in ko je zopet prišel k zavesti, bilo je vse tako, kakor popred, planina in skalovje.	Ožbolt.
Popolnoma zadovoljen.
Bogat graščak postavi sredi lepega vrta lepo hišo ter napiše na vrata : „To hišo z vrtom podarim njemu, kdor mi dokaže, da je popolnoma zadovoljen in srečen!"
Nekaj dnij pozneje stopi tujec pred graščaka, poprosi ga hiše in vrta, rekoč, da je popolnoma srečen in zadovoljen. Graščak mu odgovori: „Ne obotavljal bi se ni trenutek, ko ne bi bil prepričan, da to, kar trdite, ni res. Zakaj, ko bi bili s sedanjim imetjem popolnoma srečni in zadovoljni, ali bi si še želeli te hiše z vrtom?"
Smešničar.
* (To je res.) Kmetica pokaže vinjenemu možu kravo, srebajočo vodo iz žleba: »Glej!" mu pravi, „vzemi si kravo za izgled, ta ne pije nikdar čez žejo." — Mož: „Res, rad ti to verjamem! Ko bi moral jaz piti vodo ne pa vino, bi tudi jaz nikdar ne pil čez žejo."
Oe se naznani samo tisoč repov ene vrste, se bo začelo samo z zavarovanjem dotične živine (govedi ali živine). V vsaki občini, v kateri bodo objavili vsaj sto repov ene ali druge vrste za zavarovanje, se napravi krajevna zveza (podružnica). Po večjih občinah more se pa napraviti tudi več takih zvez, in majhne občine se lahko združijo v eno zvezo. Te manjše krajevne zveze (podružnice) se bodo potem združile v skupno deželno zvezo. — Pokazalo se je doslej, da je to edino mogoči način zavarovanja živine. Take zavarovalnice po drugih deželah tudi že dobro delujejo. Krajevnim zvezam pripada polovica vplačanih doneskov, ali one morajo plačevati tudi polovico škode. Zato so primorane, da delajo z največjo skrbjo in previdnostjo. — Zavarovalnica se torej more le vpeljati, če kmetje pokažejo zanjo dosti zanimanja ter so pripravljeni, pomagati si s samopomočjo.
Iz Celovca. (Zoper zavarovalne agente.) C. kr. deželno nadsodišče za Štajersko, Koroško in Kranjsko je izdalo podrejenim sodnijam ukaz, kako se jim je strogo ravnati v tožbah, katere vlagajo razne zavarovalnice zoper stranke, ki nočejo več plačati premij itd. Zgodi se dostikrat, da agentje lové ljudi z raznimi obljubami za svoje zavarovalnice, da jim ne pojasnujejo vseh zahtev in dolž-nostij in tako potem lahko pride do tožb, kar je strankam na veliko škodo. Tudi agentje skušajo ljudi z raznimi govoricami odvračati od deželne zavarovalnice v Celovcu. Ta bode vse take agente sodnijsko zasledovala.
Iz Velikovca. (Volitev v okrajni šolski svet.) V nemškoliberalno-nacijoualnem taboru vlada zopet veliko veselje, ker sta pri vo-litvi v velikovški okrajni šolski svet, katera se je dné 29. listopada 1.1. na tukajšnjem okrajnem glavarstvu po županih vršila, bila izvoljena pristna nacijonalca: velikovški župan Pinterič in pli-berški župan M e t n i c. Že od nekdaj vladajo v našem okrajnem svetu naši nasprotniki, in tudi to pot, ker je od 30 občin, ki spadajo v naše okr. glavarstvo, 17 v nemško-liberalnih in le 13 v slovenskih rokah, ni bilo pričakovati drugega izida, posebno še, ker žal mnogo našincev zaradi oddaljenosti ne pride k taki volitvi. Občine volijo v okrajni šolski svet tri zastopnike za dobo šestih let. Dosedanji zastopniki občin so bili gg. baron Helldorf, Punzengruber in Sejfric. Ker je g. Punzengruberju šestletna doba potekla in ker je g. baron Helldorf umrl, tedaj je bilo treba dva nova zastopnika voliti. K tej volitvi je došlo 16 nemško-liberalnih županov, oziroma njih namestnikov, in le šest našincev. Pliberški župan Metnic drznil se je celo s posebnim govorom nemško-liberalna kandidata priporočiti. Ker so našinci videli, da so v manjšini, so se glasovanja zdržali, to je storil tudi gališki župan, dasi ni naš somišljenik, in tako sta nasprotnika enoglasno »zmagala". Akoravno drugega izida pri takih razmerah ni bilo pričakovati, vendar, ker naši nasprotniki niso volili kaka zmerna moža, ampak celo dva najhujša zagrizenca, ta volitev zopet jasno kaže, da od naših nàrodnih nasprotnikov, dasi se nam pri volitvah še tako prijazne delajo, nimamo drugega pričakovati, kakor ndrodno smrt. S to volitvijo so si dali liberalni kmečki župani pa sami najhujše „ubožno spričevalo". Kmetje (liberalni seveda) se niso povspeli tako daleč, da bi volili dva moža iz svoje srede. Ali ga niso imeli, ali kaj, da so segli po najhujših nasprotnikih, po Pinteriču in Metnicu! Sramota za nje same! To priča, kako velika je liberalna samozavest! Ali se bodeta ta dva potegovala za koristi kmetov? Vsekako je tudi sramotno za nas Slovence, da v našem okrajnem glavarstvu majhna peščica, le 9535 Nemcev in nemškutarjev, zaukazuje v šolskih rečeh 43.634 Slovencem. Na vsak način moramo na vse pretege na to delati, da dobimo mi Slovenci pri prihodnji volitvi tudi ta zastop v svoje roke. Ker je dozdaj že 13 občin v naših rokah, tedaj je treba samo še tri občine si priboriti in potem imamo večino Tedaj delajmo neumorno in zmaga bo naša!
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Olepšava cerkve.) Kakor sem svoječasno poročal, dobila je naša farna cerkev lani v novih prekrasnih klopeh zelo lep kinč, letos pa smo storili v olepšanju cerkve zopet imeniten korak naprej. Zadnja stena za lepim gotičnem glavnim altarjem je bila dozdaj z kričečo rudečo barvo prav neokusno slikana, enako kakor stena v kaki mesnici. V letošnji jeseni smo dali na tem mestu vso ometo do kamna odpraviti in z novo ometo ometati. Na še mokro ometo je potem slikal (fresko) na obeh straneh glavnega altarja naš koroški rojak g. Peter Markovič, aka-demični slikar v Rožeku, podobi sv. apostolov Petra in Pavla v nadčloveški velikosti. Vsaka podoba se nahaja v zelo lepo izvršenem gotičnem okviru, ali reči moramo, da ste se g. Markoviču tudi podobi prav dobro posrečili. Barve so zelo lepo in okusno sestavljene, obrazi obeh apostolov so njunemu značaju primerni, iz obraza sv. Petra se odseva odločnost in gorečnost, iz obraza sv. Pavla pa duhovitost in ob enem odločnost. Posebno dobro je
Slovenci! J^ridno zahajajte na slovenske shode!
zadeta obleka, katere grbe so res naravno in lepo dovršene. Podobi pa niste kake kopije, ampak so prav izvirno delo g. Markoviča. Stali so podobi 200 gld. Mladega svojega umetnika tedaj prav toplo priporočamo preč. slovenskim cerkvenim pred-stojništvom posebno na Koroškem za izvrševanje cerkvenih slik. Ne hodimo torej drugam, ko nam dolžnost veleva, podpirati v prvi vrsti svoje domače sinove. Svoji k svojim!
Iz Trušenj. (Pogreb.) V Štriholčah je umrl dné 28. nov. spoštovani kmet stare korenine, g. Matej Gros, p. d. Krošl, star 70 let. Kako spoštovan je bil pokojnik, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva. Kajni Krošl je bil velik dobrotnik naše prijazne cerkvice na Želinjah. Mnogo je zanjo žrtvoval. Zadnja leta je vedno bolehal na nogi, nazadnje iskal pomoči tudi pri usmiljenih bratih v Št. Vidu, a zastonj. N. p. v m. !
Izželinj. (Shod.) V lepih prostorih tukajšnjega župnišča vršil se je v nedeljo dné 3. dec. shod kat.-pol. in gosp. društva. Shod je bil takoj po službi božji in kmetje, bližnji in daljni, so se ga udeležili v jako lepem številu. Nakateri naši prijatelji" so sicer tudi ob tej priliki pokazali svoje rožičke ter odvračali ljudi od shoda, a brez uspeha. Lepo tako hujskanje gotovo ni, in „liberalno“ tudi ne, da se hoče ljudem zabraniti poslušati poučne in koristne govore. A ravno resnice, pouka se naši liberalci bojé in zato se toliko branijo naših shodov. Udeležilo se je našega shoda tudi več nasprotnikov, a njim na čast bodi povedano, da so se obnašali mirno in da se je shod vseskozi vršil v najlepšem redu. Gg. Podgorc in Rozman sta nam razložila namen, pomen in delovanje zadrug. Zanimanje za tak pouk je med ljudstvom jako veliko in zadružna misel očividno napreduje! — Isto nedeljo smo obhajali praznik našega cerkvenega varuha, sv. Frančiška. Imeli smo tri sv. maše. Vernikov je prišlo nepričakovano veliko iz domače in iz sosednjih far.
Iz Pliberka. (Pogreb. — Poroka.) Dné 20. nov. je bil v Libučah pogreb sicer neznanega, bi rekel, a vendar znamenitega moža. Ta je bil Šimon Štumpf, 48 let hlapec pri enem in istem gospodarju, namreč pri Skuku v Senčnem kraju. Ta mož je bil rodom Nemec od Št. Vida na Glini in je pred leti prišel v podjunsko dolino kot navaden delavec, ter je tu trajno ostal. Skukov Šiman se je odlikoval po svoji dolgi in zvesti službi na enem kraju ter s tem, da je svoje kristjanske dolžnosti vedno natanjko spolnoval, kar svedoči njegov prejšnji in sedanji vzorni gospodar, kakor i vsi, ki so blagega, 74 letnega pokojnika poznali. Lanskega leta je bil ranjki za svoje službovanje odlikovan s častno kolajno, pa ta mu je bila čisto na tihem izročena. Bil je vselej zdrav, toda dné 7. nov. se je vsled majhnega ognja bližnje hiše prestrašil in zbolel. N. p. v m. ! — Istega dné je bila v naši fari lepa ženitev. V farni cerkvi sta bila namreč po svatovski maši ob	uri poročena mladi
kmet in vrl Slovenec Mat. Hartman p. d. Hartman in Terezija K uš e j p. d. Hrastova hči, oba iz Spodnjih Libuč. Novoporočenima najiskreneje častitamo !
Od Sv. Danijela nad Pliberkom. (Tat — ustreljen.) Z ozirom na zadnje poročilo v „Miru“ „tat ustreljen", naj služi v pojasnilo in v razgovor poštenih kmetov v Strojni opomba, da omenjeni tat ni bil kmet v Strojni, temveč gostač („ofer“) v tako imenovani Vrbovški bajti, katera spada pod libeliško občino in faro. Svoje protipostavno „roko-delstvo" je pa izvrševal v fari strojnski in št.-da-nijelski. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod palec: moko v mlinih, meso iz shramb, oblačila in nazadnje pri kmetu Zevniku v Št. Danijelu po noči kravo, za katero je dal življenje. Kravo, ki je bila breja in zato iti ni mogla, je tako tepel po nogah, da je bila sama kri ; nekaj dnij po tem je bil od orožnika dvakrat ustreljen v obe nogi. Ali to ni poseben slučaj? Kakor tat do krave, tako orožnik do tata ! Tak žalosten konec moža v najlepši dobi življenja bodi v svarilo tistim, ki ne spoštujejo sedme zapovedi božje. Ko se je v okolici razglasilo, da je tat Kosmač v Celovcu umrl, mu je sicer vsak voščil mir in pokoj — saj miru ne sebi, ne drugim na svetu ni privoščil — pa tudi vsak si je oddahnil z besedami: Dobro da je umrl, saj škoda ga ni. In ker pregovor pravi, da „jabelko ne pade daleč od debla", naj še omenim, da je nezakonski sin Kosmača, lOletni šolar v šentmihelski šoli, „vreden“ sin svojega očeta. Krade kakor sraka v šoli, doma in po tujih hišah. Beseda, ne lepa ne ojstra nič ne pomaga, a tepsti ga — je po šolski postavi prepovedano. Gg. učitelj in katehet imata ž njim velik križ. Bog daj drugače nadarjenemu šolarju milost spreobrnenja !
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Odhod. — Go-dovanje. — „Korotan“.) Te dni nas je zapustil učitelj g. Anton Krainz, da kot učitelj-voditelj v Mohličah nadaljuje svoje delovanje. Pri odhodu se je baje solzilo njegovo oko, a za njim
solz gotovo ni teklo. — Na dan 25. nov. se je v cerkvi sv. Katarine, kakor vsako leto, vršil cerkveni shod. Vreme je bilo krasno, najlepši jesenski dan, kakor ga na ta praznik že leta in leta ne pomnimo. Radi tega je na prijazni Katarinski hribček prihitela nebrojna množica vrlih in pobožnih Podjun-čanov počastit sv. devico in mučenico. Že pri prvi sv. maši je bila cerkvica polna vernikov. Slovesno sv. mašo je daroval domači g. župnik. Lepo ubrano in umetno petje je preskrbel domači mešani zbor,
0	katerem z veseljem omenimo, da se je, četudi iz skromnih začetkov, že dokaj dobro razvil. — V nedeljo 26. nov. je pri prvi božji službi prvokrat zopet nastopil prav dober kvartet novo oživljenega ^Korotana". Poslušalce je kar očaralo lepo petje, osobito blagoglasen prvi tenor. Upamo, da se tem pridruži še kmalu večje število pevcev in da se v „Korotanu“ začne zopet novo življenje. Le vztrajno naprej !
Od Drave. (Cerkvena slovesnost.) Take slovesnosti na Dravi nihče ne pomni, kakor smo jo imeli letos 19. nov. Do sedaj sta pela v stolpu samo dva zvonova, veliki in manjši; srednjega je manjkalo, ker je bil ubit. V cerkvi pa je stal do zadnjih dnij samo eden aitar in še ta je bil jako boren in neznaten. Ta dva nedostatka sta sedaj odpravljena. V znatno povečanem in dostojno olepšanem presbiteriju stoji sedaj lep nov aitar sv. Miklavža, delo domačega umetnika g. Oblaka iz Celja. V stolpu pa visi nov srednji zvon, 2777. delo svetovno znane Samassa-tove tvrdke v Ljubljani. Tolika izprememba v župnijski cevkvi v tako kratkem času, to ni karsibodi za tako majhno župnijo, ki ima okoli 500 duš. Ne vemo komu naj bi se bolj čudili, ali neumornemu prizadevanju in vnetosti za lepoto hiše božje veleč. g. Ant. Gabronu, župniku v Skočidolu, ki oskrbuje sedaj to župnijo, ali pa izvanredni požrtvovalnosti in darežljivosti dravskih župljanov, med katerimi je g. župnik za cerkvene poprave nabral leto svoto 1900 gld. Zvon je blagoslovil mil. g. stolni korar dr. J. Som m er. V imenu preč. gosp. knezoškofa se je na to radodarnim župljanom prav iskreno zahvalil za tako izvanredno požrtvovalnost, potem pa v krasni pridigi razlagal pomen zvona. Naslanjajoč se na besede sv. evangelija, ki se poje in bere pri posvečevanju zvonov: „le eno je potrebno", pokazal je odlični govornik v izbornem in ganljivem govoru, kako nas zvonovi s svojimi glasovi dan na dan opominjajo, da le eno je potrebno, namreč služiti Bogu in zveličati svojo dušo. Na to pa je g. korar pristopil k novemu altarju, na katerem so preje blagoslovili kip sv. Miklavža in druge podobe, ter na njem med veliko asistenco prvič opravil slovesno sv. mašo. Nàroda se je zbralo iz sosednjih župnij ogromno. Zvon, ki je težek nekaj čez 8 centov, ima jako lep glas, in je lično vlit. Ima 4 izbočene podobe. Napis ob spodnjem robu zvona se glasi: „Darovali župljani leta 1899." Župljani so korenite in res lepe pa tudi vsega priznanja vredne prenovitve v hiši božji silno veseli. So pa tudi g. župnijskemu upravitelju jako hvaležni za njegov trud in velike skrbi. Bog daj, da bi to veselje vedno kazali s pridnim obiskovanjem olepšane hiše božje ! — Pri obedu, kateri je bil v splošno zadovoljnost pripravljen v pošteni krčmi g. Gaj-
1	e r j a, nadučitelja v p., moža stare korenine, so se v napitnicah spominjali vseh dobrotnikov (katerih nekaj je bilo tudi povabljenih), posebno pa Mlinarčeve hiše, ki je v imenovane namene sama darovala okoli 300 gld. Bog bodi vsem dobrotnikom bogati plačnik !
Novičar.
Na Koroškem.
(O družbi sv. Mohorja) je priobčil v Rimu izhajajoči sloveči dnevnik «L’Osservatore Romano" dolg, vrlo zanimiv in lep članek. — Kaj boljše zamišljenega in urejenega kot je slovenska družba sv. Mohorja — tako piše ta list — katoliško gibanje za razširjanje dobrega tiska ge ni ustvarilo. Misel, spočeta v glavi gorečega škofa Antona Martina Slomšeka, je bila naravnost velikanska. Družba, postavljena na strogo katoliški temelj, šteje danes v približno en milijon tristotisoč duš broječem nd-rodu — 78.103 ude, to je 6 odstotkov vseh Slovencev. Dopisnik nato razlaga obširno namen in upravo družbe. O namenu lepo pravi : Družbe edini in nad vse plemeniti namen je, vzgajati in poučevati slovensko ljudstvo v krščanskem duhu ter ohranjati v njem katoliško vero z razširjanjem dobrih knjig. O knjigah se izraža tako-le : Knjige so vrejene najboljše in so prava dobrota za ljudstvo. Vsako leto podaja družba kar najraznovrstnejšega berila: nabožna knjiga se vrsti s poljudnopoučno, gospodarsko-praktiška z zabavno itd. Potem našteva za vzgled nekaj najlepših del, ki jih je družba za časa svojega obstanka že izdala. S posebno pohvalo omenja dr. Lampetove „Zgodbe“, katere bodo
Zalite vaj te po vseh. gostilnah
veliko koristile ne le priprostemu narodu, marveč tudi omikancem, pred vsem duhovščini. Dalje priporoča Lahom, naj si ustanovijo slično družbo. — Nam Slovencem bodi pohvala odličnega laškega lista v bodrilo, da se vedno bolj oklenemo naše družbe sv. Mohorja, da jej pristopamo v čim največjem številu!
(Sveto leto.) Za prihodnje leto 1900. je oznanil sv. Oče Leon XIII. „sveto leto", ki se pa obhaja takrat samo v Rimu. Po drugih krajih se bo obhajalo še le 1. 1901. Dotično papeževo pismo se bode prebralo vernikom s prižnice tretjo adventno nedeljo. — Začetek sv. leta za Rim se bo oznanil s četrturnim zvonenjem dné 24. dec. t. 1. ob 4. uri popoludne. V vsaki farni cerkvi se obhaja zadnje tri dni v letu tridnevnica pred izpostavljenim Najsvetejšim.
(Iz deželnega šolskega sveta.) Za dobo 6 let so imenovani za ude c. kr. deželnega šolskega sveta koroškega gg. stolni kanonik dr. A. Mu 11 er, ravnatelj celovške realke Jož. O pl, evangelski pastor R. Johne in ravnatelj beljaške gimnazije A. Zeehe. Le-ta je imenovan na mesto vadniškega učitelja g. K. Preschern-a. — Ta imenovanja so v marsičem značilna. Nasprotniki so g. Pre-scherna smatrali kot Slovenca in ga imeli za nekakega zastopnika Slovencev v deželnem šolskem svetu. Mi ga seveda nikoli nismo mogli upoštevati kot Slovenca, ker se nam je kazal povsodi nasprotnega. Sedanja vlada pa ni smatrala niti to več za potrebno, da pošlje v deželni šolski svet vsaj kakega „Parade-Slovenca“ in je na njegovo mesto imenovala Nemca! Nov dokaz, kako so nam «naklonjeni". — Presenečiti je moralo, da so poklicali v deželni šolski svet beljaškega gimnazijskega ravnatelja in ne celovškega. To se spravlja v dotiko s tem, da so beljaški gimn. profesorji ugovarjali „Bismark“-ulici, dočim celovški, kakor zadnjič omenjeno, o tem trdovratno molčč !
(Inštalacija.) Y soboto dné 9. decembra ob Va9. uri zjutraj je mil. gosp. knezoškof v celovški stolnici inštaliral preč. gosp. državnega poslanca in predsednika družbe sv. Mohorja Lamberta Ein-spieler-ja na stolno proštijo. Na mnogaja leta!
(Duhovske zadere.) C. g. Franc V i r n i k, župnik v Lipi, pride za kanonika v Gospo sveto. — Župnijo Št. Urban je dobil č. g. N. Marc, župnik v Sirnici. — Razpisane so do 9. januarja župnije : Kamp, Sirnica in Nemški Grebinj.
(Judežeri groši.) Nemški „schulverein“ bode letos prižgal božična drevesca v naslednjih šolah : Železna Kapla, Rožek, Vetrinj in Mohliče. Vodja Steinlechner v Celovcu je dobil v ta namen od «schulvereina" samega 200 gld. in „od drugih stranij" tudi 200 gld. Radovedni smo, kje so tiste «druge strani". Ne motimo se bržkone, ako rečemo, da pridejo svéte v ta namen tudi iz blaženega „rajha“. Vidi se torej, kako „schulverein“ ne skrbi za nemško deco, marveč se vsiljuje le na slovenske kraje, da z Judeževimi groši lovi slovenske otroke.
(Osebne norice.) Iz deželnega šolskega sveta izstopivši vadniški učitelj g. K. Preschern je dobil zlati zaslužni križec s krono. — Sodnik v Železni Kapli, g. A. Rotschedl je prestavljen v Velikovec, gosp. J. Krištof iz Šmarja v Železno Kaplo. Za sodnika v Pliberku je nastavljen g. sodn. pristav H. Detitscheg. Dosedanji sodnik v Pliberku, g. Schaden, je stopil v pokoj.
(Da je slorenšcina na Koroškem rarno-prarna), kakor je zadnjič razsodilo najvišje sodišče, nekaterim ljudem noče iti v glavo. Celo listu «Karntner Zeitung" zdelo se je to čudno, a sedaj je Wolfovo glasilo prineslo o tem dolg članek, v katerem jadikuje, zavija in toži o f f f Slovencih. Na razne neslanosti onega lista odgovarjati, res ni vredno. Iz vsega se vidi, da je pisal oni članek mož, ki je v ozki zvezi z našim sodiščem. Da ima i Slovenec kaj pravice, to mu noče v glavo. Vjeda se zlasti nad dr. Kraut-om, češ da je samo on vzrok, da se zahteva slovensko uradovanje. To je pač najboljše priporočilo za g. doktorja. Vjedanje nasprotnikov mora biti Slovencem le povod, da povsod in vselej odločno in neustrašeno zahtevajo svoje pravice!
(Četrto porotno zasedanje) letošnjega leta je v Celovcu od 11. do 18. decembra. Pred porotnike pride 17 oseb. Med njimi je tudi gosp. Tschulik, urednik lista «Kartner Zeitung", katerega toži častna dvojica Dobernik in Lakner, katero je Tschulik malo trdo prijel in ki ga zdaj toži radi «razžaljenja časti".
(Kronska veljava) se vpelje z novim letom 1900 kot edina veljava namesto sedanje «avstrijske veljave". Vsi javni računi itd. in tudi zasebni, se bodo morali od tega časa naprej voditi v kronski veljavi. Uradno se bo torej štelo in plačevalo samo še po kronah. Tudi razna društva in družbe, posojilnice itd., ki morajo javno polagati račune, bodo morale računiti samo po kronah.
(Nove poštnine.) Z novim letom dobimo nove pisemske znamke, dopisnice, nakaznice itd. in
poštnina se bode na novo uredila. Odpravi se dosedanja dostavnina in za dostavljanje pisem na deželi in časnikov ne bode več treba plačevati. V mednarodnem prometu se zviša poštnina od 10, oziroma 20 krajcarjev na 25, oziroma 50 beličev. Dopisnice bodo stale 5 beličev, za tiskovine se je moralo plačati 2 krajcarja, sedaj 3 beliče. Za priporočena pisma se zviša pristojbina na 25 beličev.
(Požari.) V Apačah sta pogoreli dné 28. nov. dve veliki kmetiji. Zažgal je 6 leten fant, ki je igral z vžigalicami. V veliki nevarnosti je bila vsa vas in tudi cerkev. Na pomoč je prihitela požarna bramba iz Šmarjete. — Na Grebinjski gori je pogorela Melišnikova kmetija.
(Celovška policija pred celjskim sodiščem.) G. učitelj Gostinčar, ki je bil ob priliki celjskih izgredov tako hudo napaden od celjske fakinaže, da se je moral v smrtni nevarnosti braniti z revolverjem, je tožil celovška policaja Lehr-mana in Radifa, da sta ga pri aretiranju telesno poškodovala. Policaja sta nezavestnega Gostinčarja tako trdo uklenila, da so ga grozne bolečine na roki zbudile iz nezavesti. Ko je v bolečinah Gostinčar zaklical: „Jezus, Marija!“ je jeden policajev zaklical: „Prokleti bindišarski pes, ti bom že pomagal streljati!“ Policaja sta vse tajila in bila oproščena. — To obnašanje celovških policajev treba pribiti! Kakor znano, zahteva naš „slavni“ mestni zbor, da morajo biti policaji „nemške nà-rodnosti.“ Svojo „korajžo“ pa kažejo ti gospodje”ve-likokrat na nepravem mestu.
(Drobiž.) Proti socijalno-demokratični agitaciji med železničarji je izdalo železniško ravnateljstvo v Beljaku strogo naredbo. — V Škofičah je dné 26. nov. pri drsanju na ledu utonil v Tratnikovem ribnjaku 12 letni M. Kues. Udrlo se je dvema fantoma. Eden se je še rešil, imenovani pa je našel smrt v vodi.
Po drugih slovenskih deželah.
(Iz Ljubljane.) Praktični kurz v knjigovodstvu za posojilnice in gospodarske zadruge, katerega priredi „Gospodarska zveza11, bode od 27. do 30. decembra. — Vseslovenski delavski shod se vrši dné 6. in 7. januarja prihodnjega leta. — Dné 4. dec. je tukaj umrl po daljšem bolehanju g. Iv. Perdan, predsednik trgovinske zbornice, deželni poslanec itd. Pokojnik je bil vrl nàrodnjak; podpiral je zlasti družbo sv. Cirila in Metoda ter njej v korist založil užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Blag mu spomin!
(„Der Siiden44) je že dobro poznat list za politiške, kulturelne in gospodarske interese Hrvatov in Slovencev. List prinaša obilo zanimivega gradiva v vsaki številki, in ker se odločno poteguje za koristi slovenskega in hrvatskega nàroda, ga kar najtopleje priporočamo. Stane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Uredništvo in upravništvo je na Dunaju, I. Plankengasse 4.
(Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju) je imelo dné 14. nov. svoj občni zbor. Izvolil se je nov odbor. Že v prvi odborovi seji se je razdelilo čez 200 gld. podpor. Prošenj za podpore je bilo dvainpetdeset. Upati je, da bodo Slovenci to društvo tudi letos radodarno podpirali, da bode odbor mogel zadostiti težki svoji nalogi. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovenskih posojilnic, mestnih in raznih drugih zastopstev. Darove je pišiljati I. blagajniku gosp. dr. Klem. Seshun-u, dvornemu in sodnemu odvetniku. Dunaj I. Singerstrasse 7.
(„Gospodarska zveza44) v Ljubljani je izdala jako zanimivo in obširno letno poročilo. Isto se bavi z zadrugami, ki so pri zvezi. Letopis obsega: 1. Predgovor. 2. Splošno poročilo o kreditnih zadrugah. 3. Seznamek posojilnic, katere so priglasile svoj pristop k ^Gospodarski zvezi". 4. Letno poročilo ljudske posojilnice v Ljubljani. 5. Denarni promet posameznih zadrug in skupni denarni promet istih. 6. Račun zgube in dobička posameznih zadrug in istih skupni račun. 7. Račun bilance posameznih zadrug in istih skupni račun. 8. Kako je ustanavljati Raiffeisen-ove posojilnice? Uzorna pravila za iste in vse dotične prošnje do oblastev. 9. Vse postave tikajoče se Reiffeisen-ovih posojilnic in ostalih zadrug. Letopis dobijo vse zadruge, katere so pri „Gospodarski zvezi"; v slučaju pa če ga kdo drugi želi dobiti, naj se obrne do ravnateljstva imenovane zveze, katero mu ga dopošlje proti odškodnini. Najbolj nas je razveselil zadnji del „Letopisa", v katerem imamo navedene vse postave do slednjega časa, tikajoče pridobitnih in gospodarskih zadrug. Istih do danes nimamo niti v nemščini.
(Pazite na otroke!) V Trstu sta se dné 28. nov. jednajstletni A. Marusig in petletna Ida Rauber igrala pri odprtem oknu neke hiše v via Ireneo. Nakrat sta zgubila ravnotežje in padla iz tretjega nadstropja na dvorišče, kjer sta obležala mrtva. — V Solkanu so pustili v neki hiši štiriletnega otroka samega blizu ognja. Otrok se pomakne k ognju, pade vanj ter zgori.
(Prorok o koncu sveta — zaprt.) V Mu-
nah v Istri so vtaknili v zapor velikega proroka, nekega Jos. Klaiča iz Dalmacije. Hodil je po vaseh in prerokoval konec sveta. Tistim, ki so mu dali groš, je obljubil, da jih komet ne bo ubil, nego, da bodo prišli celi na „drugi svet".
(Drobne novice.) Na Dobrovi ob Ljubljani so pogorela dné 18. nov. poslopja dveh posestnikov. Škode je okoli 10.000 gld. — Umrl je dné 16. nov. nenadoma na postaji Slov. Bistrica č. g. Marko Štuhec, župnik v Stanicah pri Konjicah, star 59 let. Blag mu*spomin!
Križem sveta.
(Koliko se pridela v naši državi.) V naši državi se pridela 109 milijonov hektolitrov pšenice in ječmena, 44 mil. hi. rži, 38 mil. hi. turšice, 67 mil. hi. ovsa, 128 mil. hi. krompirja, 6'5 mil. hi. vina, 17'4 mil. piva (samo Avstrijska brez Ogerske), 11 mil. meterskih stotov železa in 311 mil. met. stotov premoga. Konjev, oslov in mul se redi v naši državi 3,780.000, govede 15,830.000, ovac in koz 20,700.000 in svinj 9,500.000.
(Naša država) ima zemlje 676.648 štirijaških kilometrov. Te zemlje je 390/0 njiv, 25°/0 travnikov in pašnikov, 300/0 je gozda, 6% pa je nerodovitne zemlje. Naša država izvaža svojih pridelkov za 814 milijonov goldinarjev, uvaža pa jih za 714 milijonov goldinarjev.
(Za resničnega delavca) ni prostora niti med socijalnimi demokrati! Osrednje vodstvo socijal-nih demokratov v Avstriji in Nemčiji nima ni jed-nega pravega delavca (proletarca) v svoji sredi. Ravno taka je s socijal-demokratičnimi poslanci. Židov imajo med seboj dovolj, dasi je to izključno Bdelavska“ stranka!
(Na Bismarkov grob) je šlo dné 26. nov. jokat 12 avstrijskih Nemcev pod vodstvom Scho-nererja. Da bi le bili ostali v „rajhu“ zunaj, ko se jim baje v Avstriji tako „slabo" godi. A ne, vsi so se povrnili domov!
(V Sibirijo) se selijo ljudje bolj in bolj. Nemci, Amerikanci, Angleži in dr. hité trumoma v kraje, ki so se zdeli včasih strašni za pregnance. Tam je že mnogo tvornic, velikanskih žag, rudo-kopov itd. Tudi zlato kopljejo: zlasti angleški kapitalisti se zanimajo za zlato rudo. Največ ljudij gre v Vladivostok. V San Frančišku so ustanovili rusko šolo, da se ondi Amerikanci nauèé prej ruščine, predno odrinejo v Sibirijo. Trgovina in obrt se razvijata ondi prav velikansko. Ruščina se zdi torej Amerikancem prav tako zelo potrebna, kakor se zdi Nemcem. Le Slovencem je baje — kakor pravi zagrizen Nemec, kranjski deželni predsednik baron Hein: „hvala Bogu!" — odveč.
(Ravnodušni morilec.) Delavec Blaž Žitnik je v Marktviertlu na Štajerskem svojega 60letnega gospodarja pobil z lopato in vilami. Ko je gospodar pod udarci izdihnil dušo, šel je k deklam in jim dejal: „Je že zdihnil. Ne bo več žgancev jedel". Oni teden je bil Žitnik pred graškimi porotniki obsojen na smrt na vešala. Obsodbo je vsprejel z besedami: „Je tudi prav!"
(Smešen prizor pri dunajski volitvi.) Na Dunaju je bila v okraju Marija Pomagaj dné 27. novembra dopolnilna volitev za državni zbor. Sijajno je zmagal krščanski socijalist dr. Pattai. Pri volitvi se je zgodilo mnogo smešnih prizorov. Najbolj so se ljudje smejali nekemu debelemu socijal-nemu demokratu, ki je na ves glas kričal, da ne postane nikdar „črnuh“. V tem hipu pa je bil nenadoma objet. Pritisnil ga je na svoje srce široko-pleč — dimnikar. Ves črn jo je med burnim smehom popihal zagrizeni mokrač.
(Živ pokopan.) V pokrajini Kansas v severni Ameriki je „umrl“ vsled vročinske bolezni v vojaški bolnici 70 letni John Clark in bil pokopan na ukaz domačega zdravnika. Po njegovem pokopu je povedal jeden njegovih tovarišev, da so živega pokopali. S tem je provzročil tolik hrup, da so za dva dni res mrtveca odgrebli. Po neprestanem drgnenju njegovega telesa je prišel dozdevni mrlič zopet k sebi. Izpovedal je potem, da je bil ves čas pokopavanja v zavesti, toda ničesar ni mogel storiti, da bi preprečil pokop.
(400 morilcev pred sodiščem.) V Sassani v Italiji se bode pričel te dni ogromen proces. 400 oseb je obtoženih raznih roparskih umorov. Povabljenih je k obravnavi 2000 prič.
(Nečloveški stariši pred sodiščem.) Pred dunajskimi porotniki se je minuli teden vršila razprava proti poštnemu oficijalu Kučeri in njegovi drugi soprogi. Obtožena sta, da sta svojega 11-letnega otroka toliko časa mučila, da je vsled groznega mučenja umrl. Nalagala sta njemu in mlajšim bratom težavna dela, stradala sta jih, pretepa-vala z bičem in palicami, privezavala po več dnij na klop ali v prekratko postelj. Vse nju počenjanje je merilo na to, da hočeta otroka umoriti, kar sta tudi v besedah opetovano izražala. Obravnava je trajala tri dni. Spravile so se na dan res strašne reči. Nečloveško mater so obsodili na smrt. — Pred
istimi porotniki sta bila nekaj dnij prej na smrt obsojena zakonska Hummel, ki sta svojega otročička mučila do smrti. Roke sta mu vtikala v vrelo vodo, tepla sta ga z železom, da je otrok imel vsa polomljena rebra. Otrok je moral ležati na zaokroženem kovčku, da je vedno padal na tla, najpotrebnejše hrane ni dobival otrok. Ker so otroku sosedje dajali hrano skozi odprtino v vratih, je mati zabila odprtino. Še ko je otrok podlegel rednemu mučenju, zagrabil ga je oče in mu dal klofuto. Obsodba se je glasila, da se najprej obesi očeta Hummla in potem njegovo ženo Julijano.
(Deželni glavarji) vseh avstrijskih dežel so imeli dné 28. nov. posvetovanje na Dunaju, kako naj se zboljša denarno stanje posameznih kronovin. Vlada je predložila načrt zakona, ki se predloži deželnim zborom, s katerim se deželam priznava pravica, da smejo od vsakega hektolitra alkohola (žganja) pobirati po 10 gld. deželne doklade.
(To in ono.) Na Dunaju se je vršil dné 3. t. m. shod avstrijskih krščansko-socijalnih delavcev. Tudi slovenski delavci so bili zastopani.
—	Umrl je v Petrogradu dné 27. nov. nadškof Koslovski, metropolit katoliške cerkve na Ruskem.
—	V Lvovu je umrl bivši dolgoletni predsednik drž. zbornice dr. S molk a, star 90 let. N. p. v m.!
(Žalosten pogreb.) Kakor poroča „Voss. Ztg." iz Bruselja, bil je v vasi Montbliart žalosten mrliški sprevod. Zapustil je belgijsko vas Montbliart ob francoski meji mrliški sprevod. Pogrebci in vsi sprevodniki bili so jako žalostni. Umrli je zahteval baje v oporoki, da ga pokopljejo na Francoskem, kjer je bil rojen. Jokajoč in glasno stokajoč je prekoračil sprevod mejo. Tu pridejo francoski čolnarji nasproti in zahtevajo, da odpró krsto. Žalostni pogrebci se branijo na vso moč proti tej zahtevi. Toda čolnarji ostanejo pri svoji zahtevi, zlasti, ker so videli, da je nekaj sprevodnikov peté odneslo. Le-ti, ki so bili obdani od čolnarjev, so morali ostati. Zacinjeno krsto ali „trugo“ so položili na tla in jo odprli. Bila je do vrha polna bruseljskih čipk ali „špic“. — Tako so hoteli utihotapiti čez mejo dragoceno in z visokim davkom obloženo blago. Seveda se je žalost pogrebcev še zvečala, ko so jih prijeli in jim blago odvzeli.
(Vojska t južni Afriki) se srdito nadaljuje. Angleži so dobili iz domovine znatno pomoč, a vkljubu temu Buri zmagovito prodirajo ter se junaško branijo pred Angleži. Le-ti v domovino sicer pošiljajo poročila o velikih „zmagah“, a redno se pokaže, da so ta poročila ali povsem zlagana, ali vsaj znatno pretirana. Dné 23. nov. je bila pri mestu Belmont velika bitka. Angleški poveljnik, general Methuen, je najprej poročal o zmagi. A kmalu se je izvedelo, da je bil premagan in sam ranjen. Na angleški strani je bilo ubitih 58 mož in trije častniki, 21 častnikov in nad 300 mož je ranjenih, 18 pa jih pogrešajo. Buri so imeli 10 mrtvih in 40 ranjenih. General Methuen je prišel v pravo past pri reki Moder, da ne more uiti bur-škim četam, ki ga od vseh stranij obdajajo. — Dalje se poroča, da se je mesto Ladysmith udalo Burom, ki so je od vseh stranij obdajali.
Naša gospodarska organizacija.
Št. Jakobska posojilnica v Rožu
je imela v minulem 27. upravnem letu 375.589 gld. prometa. Stanje posojil je 195.146 gld., vlog 193.501 goldinarjev. Čistega dobička je bilo 211 gld., rezervni zaklad je narastel na 12.343 gld. Pri občnem zboru so se dovolile sledeče podpore: 1. po-gorelcem v Št. Jakobski župniji 120 gld.; 2. za velikovško šolo 30 gld. ;	3. gasilnemu društvu v
Št. Jakobu 25 gld. ; 4. živinorejskemu društvu v Št. Jakobu 25 gld. ; 5. v podporo Št. Peterski podružnici, prosi g. Fran Šuster, 100 gld. ; 6. gosp. dr. Janežič predlaga, pogorelcem, ki so dolžuiki posojilnice, vrh zgornjih 120 gld. še za eno leto odpisati obresti. Zbrani občni zbor je poročila vzel na znanje ter jih z imenovanimi nasveti sprejel in potrdil.
Gospodarske stvari.
(Plesnjivo vino.) Plesnjivost vina je lažje preprečiti nego odpraviti, kajti gledati je le na snažno in zdravo posodo, pa vino ne bo nikdar plesnjivo. Če pa dobi vino nekoliko okusa po plesnobi, izgubi ga s časom, ako se precej pretoči v zdravo in nekoliko zažvepljano posodo. Žat6 se pa takemu vinu pomaga, če ga denemo na sveže tropine, da vnovič kipi. — če je pa plesnjivost že zelo močna, težko jo je popolnoma odpraviti iz vina, saj ostane še kisu in žganju, ki se naredita iz takega vina. Plesnobo spravljajo iz vina tudi z mešanjem z olivnim oljem ali z zdrobljenim ogljem, kar pa oboje malo pomaga.	„Pnm.“
(Za cvetlice v posodah) je neobhodno potrebno, da se prst na vrhu velikrat zrahlja z le-
Spominjajte se Oiril-IMetodove dLmžl>e!
senim klinčkom. Če tega ne storiš, se prst vsled večkratnega prilivanja tako utrdi, da postane kakor kepa, skozi katero potem voda ne more prodreti. A preveč ne smeš prilivati, ker utegne škodovati. Če pa prilivaš, prilij tako, da bo vsa prst premočena. Če tega ne storiš, se prst sprime in postane trda kot kamen in cvetlica se posuši, če se ti je pa prst že sprijela v kepo, postavi posodo v drugo posodo, ki je napolnjena z vodo in prst se bo omehčala. Voda, s katero prilivaš, mora biti vedno gorkejša ali vsaj tako gorka, kakor je prostor, kjer stoje cvetlice. Najboljša je mehka voda. Če pa prilivaš z vodo iz vodnjaka, pusti, naj prej stoji 24 ur. Zelo dobro je za cvetlice, če jih vsak dan po listih poškropiš. Na vsakih osem dnij obriši z gobo prah s cvetlic. Posebno dobro je za cvetlice to-le gnojilo: Namoči obrezke od konjskih kopitov (pri vsakem kovaču jih lahko dobiš) ali pa od kravjih rogov v vodi, pusti nekaj časa stati in dobil boš izvrstno gnojilo za cvetlice.
(Dražbe.) Dné 29. dec. ob 11. uri se bodo na mestu prodajala posestva Dominika Markija Pan-dolfija v Guštanju, in sicer: grad Gamsenek, Jelenova kmetija na Selovcu, Pohilanova kmetija na Brezgovem vrhu, Skrovarnikova kmetija na Ber-dinjah. Skupna cena je 100 305 gld.
V Železni Kapli se prodà dné 8. jan. 1900 po dražbi posestvo M. Bukovnika-Podbrežnika, hiš. št. 134. v Železni Kapli. Cenjeno je posestvo s pritiklinami vred na 3738 gld.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Književnost.
Pesmi — zadušnice. V tem časniku že omenjene zadušnice „Pesem za pogrebno sv. mašo“ in „Z globočine se glasi itd.“, venem zvezku, se takoj dobé komad po 40 kr. pri g. Val. Stolcerju, bivšemu učitelju v Gradcu, Herrgottswies - Gasse 24 E, kateri p. n. gospode, ki ,K blagoslovu“ še niso plačali, zopet uljudno prosi, naj to kmalu storé, da bo zamogel stroške za tisk poravnati in pravočasno ,Svete pesmi za adventni in božični čas“ izdati. Te pesmi so od cerkvenih oblastnij potrjene, zelò lepi napevi teh od slovitih veščakov cerkvene glasbe pregledani, in se tudi ta v vsacem oziru skrbno sestavljena in hvalevredna zbirka g V. Stolcerja v obče najbolj priporoča. Komad te zbirke, ki obsega 24 pesmi in napevov, velja 1 gld. 5 kr. in dobé n. pr. naročniki, kateri ta znesek takoj imenovanemu skladatelju pošljejo, to naravnost po J. Blaznikovi tiskarni v Ljubljani odposlano.
jeruzalemsko romanje je naslov knjigi, ki jo je spisal profesor bogoslovja č. g. Jožef Zidanšek. V tej knjigi se popisuje potovanje v sveto deželo. Knjiga je pisana poljudno in razumljivo. Obsega 207 stranij ter se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, mehko vezana po 40 kr., trdo po 50 kr. in v platnu po 65 kr. s poštnino vred. Čisti pribitek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Želeti je, da se lepe knjige kolikor mogoče veliko razproda.
Kesponsorije, ki se pojejo pri službi božji, je izdalo lavantinsko cecilijansko društvo. Gg. organistom jih kar najtopleje priporočamo. Dobivajo se pri cecilijanskem društvu in v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 20 kr. s poštnino vred.
Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika se imenuje knjiga, katero je v V. izdaji na svitlo dala knjigarna Paternolli v Gorici. Cena 1 gld. — Prav dobro bo koristila taistim, kateri pri trgovini potrebujejo katere izraze za sporazumljenje z Lahi in Nemci.
„Ljubite svoje sovražnike." Povest, spisal J. Spill-mann iz J. D. Stane 20 kr. Povest je prav priporočljiva. Dobiva se v kat. bukvami v Ljubljani.
„Prometni zemljevid" znane tvrdke G. Freytag na Dunaju za 1. 1900. je izšel. Sestavljen je zelo pregledno in lepo. Obsega vse avstrijske železnice itd. Stane 1 gld.
„Zabavna knjižnica za slov. mladino," 8. zvezek Marljivi nabiratelj in pisatelj g. A. Kosi v Središču na Štajerskem je izdal že 8. snopič svoje zbirke. Tudi ta snopič se dobro pridružuje prejšnjim ter je vreden vsega priporočila. Obsega povesti, pesmi, poučne ter kratkočasne sestavke itd. Cena 15 kr.
Ustnica uredništva.
G. A. B. v Ž. Vi vprašate, ali bode „Mir“ prihodnje leto izhajal kot tednik, t. j. štirikrat na mesec. To je odvisno od tega, da se odpravi časniški kolek, da pokažejo rodoljubi do „Mir“-a malo več zanimanja in požrtvovalnosti in da se nabere več pla-čujočih naročnikov. Na rodoljubih je torej, da v tem oziru storijo svojo dolžnost! Zato na deio!
V Sinčovas. Podobo Vašega skladišča prinesemo v prihodnji številki.
G. dopisniku iz Logevasi: Vaš dopis smo prejeli, a tako pozno ga vendar ne kaže več objavljati. Sploh take jZahvale1* le neradi in izjemoma objavljamo. Gotovo tudi ^zahvaljenim" gospodom s tem le vstrežemo. To velja i več drugim dopisnikom.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico ima svoj letni občni zbor v sredo dné 13. dec. t. L, ob 8. uri zvečer, pri „Sandwirt“-u v klubovi sobi po običajnem dnevnem redu. K obilni udeležbi vabi
odbor.
H
.Loterijske srečke od 2. decembra 1899. Trst 60 34 57 82 22 Line 75 2 82 59 34
šlflr Današnja številka obsega šest stranij.
llllr
NAZNANILA.
hbk
Nove litanije
preš v.	Jezrutsoveg’a
s posvetilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu se dobivajo v tiskarni družbe sv. Mo-korja v Celovcu. 25 komadov stane 45 kr. (poštnina 5 kr.); 50 komadov 80 kr. (poštnina 10 kr); 100 komadov 1 gld 40 kr. (pošt. 15 kr.).
Slovensko vinogradniško društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo pristnik domačiji vin, starih in novih iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaja se v sodih in fino v steklenicah. Zaloga in kletarstvo na Gli n c ah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno.
Jakob Petschounig,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4.,
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo Ijdp veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja,	kakor tudi pravo rusko
irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstnejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
£. KI5ITEK
podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
BVCeniki se pošiljajo zastonj."Mi
Brady-jeve
želodčne kapljice
schutz (prej Marijaceljske želodčne ■%\	kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju"
C. Brady-a na Dunaju L, Fleisclimaiit 1,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Ena steklenica stane . .	. 40 kr.
Dvojnata steklenica....	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice ^ Bradya
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis
Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
limetnijski zavod
za
slikarije na steklo.
USkarda
v Brnu.
Odlikovan osemkrat s prvimi darili.
Poseben zavod
za slikana cerkvena okna v vsakem slogu in vsaki izpeljavi.
Ceniki, proračuni, načrti in osnutki, kakor vsi strokovnjaški nasveti zastonj.
Kava družbe sv. Cirila in Metoda!
*c\
Cenjena gospodinjal
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača ,,Kavati in ,,Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda44.
Dobiva se povsod!
Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu. v Ljubljani.
Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda!

f's,
Tovarna za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Allargasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi,	ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenile© pošilja zastonj.
Vinodražba.
Kletarsko drnštvo v Ormoži,
vpisana zadruga z neomejeno zavezo, naznanja, da bode imelo dražbo svojik vin iz leta 1898. in 1899.
v petek dne 15. decembra 1899
ob 8. uri zjutraj v svojem hramu v Ormoži hiš. št. 5, popoludne pa v pivnici g. Jožefa Kralja v Palovcih blizu Ormoža. K tej dražbi se vinokupci uljudno vabijo.
Franc Hanzelič,
predstojnik.
C. in k. dvorna
bratov
RIEGER
v Krnovem (Jagerndort)
avstr. Šlezija
izdeluje izvrstne in cene
cerkvene orgle.
HHp- JPristopite slo venskemu liat.-pol. in gosp. društvu!
Q
vseh nadomestkov za kavo ima zajamčeno
pristna Oelz-ova kava
odlično mesto. Zato se po svojih izjemno izvrstnih lastnostih hitro vpeljuje kot prijateljica res dobre kuhinje.
Samo pristna :
fflFv rudečih zavojih z belimi trakovi.
Stroji za prirejanje krme za zimsko krmljenje v hlevu!
Rezalnice za rczanico, rezalnice za repo in krompir, mlini za robkanje in mečkanje, parnice za živinsko krmo, premakljive kotljaste štedilne peči z emailiranimi in ne-emailiranimi vložnimi kotlji, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, krompirja za mnoge kmetijske in gospodarske namene, dalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, vitle, jeklene pluge, valjarje, brane,
najboljše sejalne stroje „AORIItOIiAM (na kolesih),
ne da bi bilo treba kolesa izpreminjati.
Samo ob sebi delujoče
škropilnice za uničevanje grenkuljice,
izdelujejo in pošiljajo z jamstvom kot posebnost v najizvrstnejši in priznano najboljši sestavi,
|»Tl. MAYFARTH ili nodr.
c. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II/l. Taborstrasse 71.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj.— Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi jeden kos z obratno pošto razpošilja, ako se naroča po pošti.
? Itd itusliiEga liga in Itkttne Tirh'cay-jav LjiMjan,
Varstv. znamka.
Lekarna Trnkóczy,
v Ljubljani,
priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušena zdravila:
Dr. pl. Trnkóczy-ja
želodečne
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr.,
12 steklenic 2 gld.
Dr. pl. Trnkóczy-ja
krogljice
odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr.
Pocnkrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
RVItCmi pljučni in kašljev sok ali zeliščni K p J|	§q sirup, sestavljen z lahko raztvarlji-
1	^ vim vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic
2	gld. 50 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
a ali drgnilni cvet (udov cvet,
Gichtgeist) je kot bol utešu- •
joče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
protinski
Doktor pl. Trnkóczy-ja
knrja očesa,
tinktura za
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnjenje kože, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
Varstvena znamka.
Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravljence, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja kakao sladili caj kot tečno, krepilno, zdravo, najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zamotek kile vsebine) 20 kr., 14 zamotkov samo 2 gld. 25 kr.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetoval-cevjživinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkóczy-jeve redilne preparate za živino.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
živinski
redilni prašek za notranjo rabo pri kravah, voleh in konjih. Že skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zamotek z rabilnim navodom 50 kr., pet zamotkov samo 2 gld.
PraSičji
krmilni in redilni prašek.
Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče Za notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zamotkov samo 1 gld.
Varstvena znamka.
Varstvena znamka.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik IvanTeršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.