Št. 91 V Goridi, v četrtek dne/12. avgusta 1909. TačaJ KHKIK. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek h goboto ob 4. uri popoldne ter stiino po poŠti preju-. mana ali v Gorici na dom pošiljati«: vse loto.........15 K •/B i........." . tO „ V, Posamično Številke stanejo 10 vin. . • ,,SOČA"- |«vi.-nw5lednio -izredne priloge :,4^.)(flpYBm.v eni ,,'Kažipof po GftrfSkemftrflradMCanskam" Iti dvakrat f*l,>tu ..Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvet". Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici-5h.v. 7 I. nadslr. v »Goriški Tiskarni" A.' GabrščeL Id naroČila brez doposlane naročnine se ne'oziramo. Oglasi in poslanice se*j-ačunija.4).o Petit-vrstah če riskr.n«> . -1-3i\t "O v, 2-krat 14 v, 3-kr.it 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. — Itekiamo in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za oMiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič vGorid. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo ....-.' ae nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v T., nadsir. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in , praznikih cd 9.do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lavo v tiskarni. Naročnino iu oglase je plaCati,looo fierlca. Dopisi naj se poSiljaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le apravaištva. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in „Primoret" se prodajate v. Gorici v naših knjigarnah in teh-le iobokarnah: J. AfVič, Gledališka iil.; V. Baumgartner, Koren-2; Mat Belinger, TržaSka cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nuaska ul. 3. I. Hova sii. na Gorisčeku; Peter Erebelj, Kapucinska ul. I; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 1«; Ana PleSko, Pokopal."ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mjrenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul."; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefo t it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. Poročilo glavnega tajnika g. dr. Greg. Žerjava, u 24. redni skupščini družbe sv. Giriia in, Metoda na Jesenicah. Leto, ki preteka od zadnje Ciril-Me-todove skupščine v Ptuju, bode za vselej s častjo zapisano v zgodovini slovenskega . naroda. Izza 1. 1848 in dobe narodnih taborov ni stopila narodna zavest Slovencev na tako elementaren način v ospredje. ],]. kimovca 1908 se je" vršila skupščina naše družbe v Ptuju, kjer je zbruhnila nemška strast in sovraštvo v dotlej nam nepoznani meri. Tedaj se je pokazalo, kako ljubi naš narod svojo šolsko družbo. Socijalni skupini, ki na tak živahen način pokaže, kako je vsem njenim članom na usodi posameznikov in narodne organizacije, gre z vso pravico ime narod, dasi Slovenci nimamo svoje državne celote. Po 13. septembru je odmevalo po vsej domovini. Osmino velike-skupščine smo praznovali v Ljubljani ob krvi ustreljenih mu-čenikov Ivana Adamiča in Rudolfa Lun-dra. Kot nepolitičnemu društvu, ki nam preži c. kr. vlada za vsakim korakom, nam ni dovoljeno, da Ciril-Metodova družba javno izrazi svoje mnenje in občutke. Tu pa bi bilo tudi nepotrebno, ker vsi vemo, kaj smo zaprisegli ob grobu Lun-drovem in Adamičevem. Poročilo o družbinem delovanju v preteklem letu mi je letos toliko lažje, ker je naše narodno časopisje v posebnih oddelkih, posvečenih obrambnemu delu, o njem veliko poročalo in se je ustanovil izver »družbe« mesečnik »Slovenski Branik«, ki sestavno goji manjšinska vprašanja. Poročal bom letos povsem suho in stvarno o našem položaju c in delu; saj čuvstev, ki nas k temu delu vlečejo,' je v vsakem narodnem srcu dovolj. Pred 2 letoma smo si odkrito priznali, da je družbina notranja" organizacija, naše podružništvo v veliki meri le na pa^-pirju in da mu je treba' s p o p 0-1 ni t v e ter g 1 ob oko s e ž h e r e f o rm e-.'— Taka reforma se čez noč rie da izpeljati. Vendar še je naša organizacija v zadnjih 2 letih ojačila bolj, kakor je to bilo poprej v celem desetletju. Nisnio sicer še došli tako daleč, da bi povsod podružnice iz- Mavrični ptič, Češki napisal Jul l u s Z e y e r, (Dalje.) »Pozdravljam te, ti sveti dom onih, ki so zaspali v Bogu!« je šepetala, stoječ »a lesenih in preganjanih, odpusti, če ruši Noja noga tvoj drago kupljeni mir! O Bože, Bože v nebesih, kdaj najde mir tudi to s'''ce, mučeno od bolesti, kdaj požene iz Noiega prahu rastlina, ki bo tako mirno Sledala v tvoje nebo kakor oni bezgovi Kftn, pokrit z belim cvetjem?« /'"''"' Včasih je utrujena sedla na" prevržen "agrobni kamen pod enim onih starih, kulno zelenih grmov, ki so tako sladko Jemali kakor v sanjah zašepetali nad nje-J° Slavo. Manasse pa je tešil njeno bol ka-pr nekdaj od Boga navdahneni betle-jiemski pastir žalostno dušo judovskega kralja s čarobnimi zvoki svojega instru-^nta. V takih trenotkih so prihajale nad JMico čudne sanje. Zdelo' se ji je, da potniška teža pada ž nje, da se dviga na .;.¦••'¦" " " ¦ • .'¦."." • I . gubile tjsti svoj .slučajni značaj in da bi delale trajno, redno in sestavno. Nismo še prišli skoro nikjer do tistega ideala podružnic, ki sem jih popisal v koledarju naše družbe za 1. 1908 — vendar so nekatere podružnice že dospele tako daleč, da gredo pri nabiranju članov do zadnjega slovenskega moža in žene svojega okoli- J ša, da svoje člane poučujejo o naših na-rodnih-obrambnih vprašanjih in da se bo konečno moglo jim izročiti kak manjši okoliš na meji v neposredno osrbo. — Most mej diletantizmom, ki je podružni- | štvu neizogiben in sestavnim delom bodo gradili naši potovalni učitelji, kojili število se bo moralo še pomnožiti. Na Kranjskem se je naša organizacija od lanske skupščine zelo okrepila. (Tu poroča tajnik o delovanju ljubljanskih podružnic, kako so si razdelile delo v mestu samem in kako se je ustanovilo krog Ljubljane par dobro delujočih podružnic.) Družbina organizacija na P r i m o r s k e m je veliko boljša, nego na Kranjskem. Tržaške podružnice vse delujejo,, goriška'dežela je pa posajena s pridnimi podružnicami. O našem narodnem položaju v Trstu spregovorim posebej, kar se Goriške tiče, ima družba delokrog le v takih krajih, kjer narašča industrija. Pozorni moramo biti na Tržič, ki ima velikansko bodočnost, v Krminu se deluje z naše strani jako uspešno. V Gorici sami deluje »šolski doni«, družba pa je pripravljena v kolodvorskem delu mesta pomagati, ako se lokalnim činiteljem posreči stvar iti vse za to potrebne pogoje. Glede Štajerske omenja tajnik, da se tudi tu veselo razvija podružništvo, da se je samo letos ustanovilo 12 podružnic, 5 pa oživelo. Na to poroča obširno o koroški or-roški organizaciji družbe sv. C. in M. kakor tudi o novem »S 1 o ve n s k e m š o Is k e m d r u š t v u«. Iz poročila se vidi, kako »Čudno« so postopali koroški klerikalci v tem eminentno važnem vprašanju, kako so sklenili* naj se družba odreče vsakemu delu na Koroškerrptn- sicer na šolskem in - na izobraževalnem polju, kako naj pa družba vkljub temu pošilja na Koroško denar, s katerim imajo le koroški klerikalci razpolagati, tako, da- bi financirala družba ne šolstva na Koroškem, zvočnih' valovih višje in višje in da ti valovi stopajo kvišku in se sklepajo nad njo od vseh strani — tako da je bila končno kakor na dnu jezera tonov. Kamni okoli nje so se belili bolj in bolj, in nekako čudno življenje se je probujalo v njih: postali so postave, poslušajoče kakor ona čarobno godbo, kimajoče takt s svojimi iriahovitimi glavami. Visoko nad seboj je videla tiho, mirno plujočo luno, in ta sladki mir se je polagoma v kradel' v njeno duš -^ svefbstni mir groba. In več ni sti-šala godbe, več ni videla kamnov; zdelo se ji je, da ponehava živeti, da je njena duša zapustila'telo, da se polagoma zliva z mesečno svitlobo veho in se širi ž njim ¦svobodno po neskončnosti všemira. Manasse je bil srečen, videč, da uboga deklica vsaj deloma že dobiva tolažbe, da ne govori o ljubljencu in o preteklosti; upal je, da se kmalu pozdravi popolnoma, toda bridko se je varal! Nekoč je stala oprta ob spomenik' ve-leučenega rabina ter nepremično poslušala besede starega prijatelja, ki ji je pripovedoval čudovito legendo o življenju pač pa klerikalne strankarske organizacije z — naprednim denarjem. Korošci naj se še nadalje zaupno obračajo na družbo sv. Cirila in Metoda, ki bo pomagala po \ svojih močeh, vkljub temu da ni mogoče sporazumljenja med družbo in med neka- ' terimi koroškimi voditelji. Zaključujoč poročilo o organizaciji ' omenim, da je vseh podružnic bilo od lani j novoustanovljenih skupno 45 podružnic in ' sicer 12 na Štajerskem, 9 na Goriškem, 4 ! na Koroškem iti 20 na Kranjskem. Vseh ' članov družbe je okrog 10.0 00 • Premalo! Prehajam na popis našega šolstva; Imamo 6 ljudskih šo! s 25 razredi in 1283 otroki, mej njimi 564 dečkov in 719 deklic ter 18 vrtcev z II12 otroki, mej njimi 512 dvčkov in 609 deklic. Skupno torej dečkov 564 + 512 — 1076, deklic 719 + 600=1319 skupaj 2395 otrok. Na vseh teh šolah poučuje devet mo-. ških, 19 ženskih učnih moči ter 18 vrtna-ric, torej 46 učnih moči. Vrtci so osnovani. v krajih, kjer imamo prebivalstvo, ki vsled svojega sociialnega značaja rabi zavetišče za otroke, ker so stariši na delu in kjer nam otroke Nemci love. Na novo se je otvoril vrtec v Ormožu, osnovani pa so že tudi vrtci v Ptuju, Brežicah, Slov. Bistrici, na Videli in Krminu. Povsod načelno vodstvo plača le vrtnarne in šolske potrebščine, prostor in kurjavo pa morajo oskrbeti lokalni faktorji. Društveno ljudsKO šolstvo je preteklo leto storilo močan korak naprej: V Krminu, na italijan"'i meji, smo ustanovili svojo šolo v poslor.ju, ki ga je sedaj kupila družba sv. Cirila in Metoda. Pomagala ji je pri tem goriška podružnica, ki bode storila vse. da se izdatek kmalu pokrije. Že letos srno imeli 45 učencev, med njimi 24 dečkov in 11 deklic. Za enoraz-rednico jeto lep začetek, tembolj ker smo radi nujnih adaptacij mogli šolo šele po začetku šolskega leta otvoriti. Šola se kmalu razvije v dvorazrednico; novi šolski vrtec ji bo zbiral mladino. Ako se V Krminu ustanovi še posojilnica, oprostimo ljudstvo kmalu italijanskega jarma. V Mariboru je ostalo" pri starem. Mariborski Slovenci" so tam začeli sistematično obdelovati vprašanje tamošnjega in okoliškega šolstva, družba je predlogom načelno1 pritrjevala. Upajmo, da krajevni činitelji kmalu pripravijo vse potrebno, da pride do ustanovitve nujnih ljudskih šol v tem mestu. Muto smo razširili v dvorazrednico, ki jo je pohajalo 45 otrok, 24 dečkov, 21 deklic. Boj proti tej šoli je Ijut in besen ter nasilen, pa zdaj ne bo lahko, da bi ne rešili, kar je po rojstvu-'in krvi našega. V Velikovcu smo imeli 210 učencev, torej za 20 več nego lani. V štirih razredih je bilo 68 dečkov in 142 deklic. Dečkov je torej premalo, njih število pada, čim se bližamo višjim razredom. Da dosežemo pravico javnosti, smo razpisali jedno mesto za posebno moško učiteljsko moč. Potem ne bo treba našim učencem hoditi k izpitom na deželno šolo. V Trstu smo imeli letos skupno 916 otrok! Od teh je 448 dečkov in 468 deklic. Za koliko javnih šol v smislu zakona, si lahko zračunamo. Mnogo smo jih morali odkloniti, ker ni prostora. 16 razredov teh naših šol je bilo krajevno tako razdeljenih, da je bilo 10 razredov v našem poslopju pri Sv. Jakopu, 2 v ulic? C 'iarbola, 1 razred pri nunah, l v ulici S. Francesco, 2 via Aquedotto. Napredovali smo torej od lani za 2 razreda, da jih bo 18. Razdeli se ravnateljstvo dekliške šole, da bomo torej imeli v Trstu 2 dekliški šoli, kojili novo bode razviti v višjo dekliško šolo. Radi bi razvili svoje šolstvo še za par razredov, da bi ne bilo treba otrok odklanjati, a manjka prostorov. V očigled temu ter žalostnemu stanju naše šole pri Št. Jakopu je vodstvo sklenilo naročiti načrte za popolno prezidavo te šole, da bode mesto' stare trdnjave" stopila moderna zgradba. Na tržaških šolah, kjer je bilo letos 8 dekliških in 8 deških oddelkov, je poučevalo letos 7 moških moči, in 11 dammed njimi 5 run. 5 teh nunskih moči je bilo lani imenovanih za učitelje na državno šolo na Lipskem trgu, prideljeni pa so društveni Šoli. To malenkostno drobtino nam je vrgla vlada, misleč, da uteši našr iice po ljudskih šolah. A moti se! Da se vidi našo napredujočo moč, naj še pojasnim da imamo po 2 prvih deških in dekliških razredov; v deška prva razreda se je vpisalo skupaj 111 dečkov! v drugem razredu je bilo 108 dečkov! v tretjem 94, v četrtem 56, v peti razred pa se jih je upisalo 43. Povsod pomanjkanje prostora sili, da odklanjamo! in čudežih tega židovskega svetnika. Vto-pljen v svoje pripovedovanje, Manassč ni niti zaslišal veselega glasu, ki je naenkrat zacionei z ulice. Toda Noemi se je pri zvoku tega glasu stresnila. »Moj Bog, ali ni bil to njegov glas?« je vprašala samo sebe, napeto poslušajoč glasove ha ulici. Manasse tudi ni siišal tega njenega vprašanja in je mirno pripovedoval naprej. Toda njene« prsi so se napenjale, Oči so se ji napolnile s solzami. Manasse" je pripovedoval dalje; mislil je, da pobožno posluša njegove besede; toda sredi stavka se je naenkrat zravnala in vzkliknila: »Ah, Manasse, jaz ga ljubim Še "vedno!!« • »Koga?« je vprašal začuden, misleč ta trenOtek samo na slavnega rabina in nič druzega. »Kako morete to vprašati ?«je vzkliknila nestrpno. »Manassd, na vsak način ga moram videti, na vsak način moram ž njim govdriti!« »Noemi, spametuj še- vendar!« »Nikdar, Manassč! Ne poznam druge molitve kakor: Moj Bog, daj mi njegovo ljubezen— aH smrti« * Padla je na kolena, dvignila roke proti nebu in ponavljala: »Moj Bog, daj mi njegovo ljubezen — ali .smrt!« Manassč jo je tolažil in segel tudi po svojih goslih, da bi jo utešil s čaiodejno silo 'godbe — toda zastonj. »On me tudi ljubi, morebiti me išče in obupava, ker mene more najti. O. jaz .neumnica, saj mu nisem povedala, kj< me I najde!« je zdihovala, brneč z rokami. .f Toda. naenkrat je Roskočila, vdarila se ob čelo jn.se. spustila v vesel smeh. Manassč je ta treliutek mislil, da je zblaznela. »Smejte se mi, Manasse> je rekla za. itrenotek čisto mirno. »Ali ni.rekel,' da mora za mešec.-.dni zapustiti ¦ PVago ? Do 'preteka enega meseca manjkajo še-trije .dnevi, in ko minejo ti, pride sem, naravnost sem, in.jaz sem obupavala.« To noč je po dolgem času zopet enkrat spala mirno. (Dalje prihodnjič.) "PeFiej ilustraciji tega evropskega škandala->Trstu.si dovolim že danes opozoriti, da'računa., c. kr...vlada napak, če meni, da se bomo mi zadovoljili s 5 učiteljicami. Ze letos jeseni bo prišlo do krize. Zopet se nam bo priglasilo stotine otrok; letos, kakor je pričakovati, se bo oglasilo za sprejem v društvene zavode mnogo več kakor 1000. otrok. Mi jih ne bomo mogli toliko vzeti pod streho, krvavim srcem "jih bomo odklanjali in starisi bodo stali z otrokom na reki pred pragom naše šole. V današnjih razmerah bo nemožno od slov. starišev zahtevati, naj še potrpe in počakajo. Kaj se zna iz tega razviti, to je danes rtedogledno, gotovo pa ne bo v nečast sIovenstvu„"še veliko manj pa v čast tej državi, v kateri živimo. Kar se tiče uredbe naših šol, še sklicujem na lansko svoje poročilo. Pri nabavi učil nismo štedili, opremili smo šole • kar mogoče. dobro z vsemi potrebami; prošnjam po mladinskih knjigah od strani obmejnih šol sino vsem ugodili, priredili celo vrsto božičnic. Učni uspehi so bili povsod dobri: Razmerje z učiteljstvom je bilo ugodno, kar mogoče smo ugodili njih opravičenim materjelnim zahtevkom. Vrt-narice so večinoma zadovoljno gojile stik z delavskimi stariši. Zahvala gre ljubljanskim damam osob. gojenkam dekl. liceja in višje dekl. šole oz. njih voditeljici M. Wessner, ki so pripomogle, da smo lepe božičnice na jezikovni meji priredili, najlepšo v Št. Iiju. Kar smo dajali za šole in učitelje itd. podpor, se odteguje javnosti. Dolžnost mi je, da tu izrazim iskreno zahvalo naprednemu časopisju ki je požrtvovalno delalo za družbo. To časopisje naj nam nadlegovanja ne zameri. Še vedno je v širših krogih premalo znana naša šol. družba, le potom zgovornih besed, ki tisočkrat pomnožene hite med narod, moremo prodreti. Zaključuje svoje poročilo opomnim, da obhajamo pri h o d n j e 1 e t o 2 5 1 e t-n i c o. Tedaj bo ob naši strani že delovala mlada gospodarska obrambena organizacija. Družbini. prijatelji in njeni gojenci pa se bodo zbrali polnoštevilno krog nje. Ta proslava naj bi postala velikanska slovanska manifestacija za šolstvo najbolj eksponiranega dela Slovanstva na jugu < ob važni točki na Adriji. Družbino vodstvo se je zbiralo redno vsak mesec k vodstvenim sejam, vmes pa so se vršile številne seje odsekov in ožjega odbora. Naša pisarna, sestoječa iz treh vrlih uradnikov, ki jih ne vodi pri tem delu, drugega ko ljubezen do naroda, in enega pomožnega uradnika, vsi pa pod ravnateljstvom našega, prvomestnika kot vodje pisarne, so rešili preteklo leto o-gromne množine, dela. Že leta 1906 je bilo ~1300 ekshjbitnih. številk, leta 1907 2089 leta 1908 3424, letos pa jih imamo že 3320 do danes. Prj tem so računani le inicijativ-ni dopisi, pisarne brez knjigovodstva in vsega prihoda.dopisov. Za poštnino se je izdalo leta 1907 853 K leta 1908 že .1400 K, letos paJže nad 10GO K. Ne tajim, da v mnogem nismo dosegli, kar smo želen in kar se je morda tu ali tam;od jn,a^ pričakovalo, oviralo nas je pri ten| Jo^^ajiikar^e-pomoči lokalnih či-niteljev, intrige nasprotnikov, in dejst.vo, da podrobno ?delo. se ni povsod osobito ne na Štajerskem in Koroškem razdeljeno. Pokrajinske 2&eze in potovalni . učitelji nam bodo .omogočili, da bomo lahko povsod v vsakem eksponiramen kraju imeli svojo roko. Dfisitedaj samfnajbolj čutimo, da bi bilo še treba 100 kratnega dela* in pomočnikov,' vendar- prosini, da. še to poročilo vzame na znanje, ker smo vodstvo in uradništvo se /trudili po Vseh svojih močeh, da koristimo' ljubljeni' naši družbi in se tem potoni bližamo smotru svojega življenja jn dela, dajbo naš narod na svoji zemlji svej gospoff. (Burno' dolgotrajno odobravanje).' ' Škoda znaša milijone: Ljudstvo obupuje* beda je grozna.... -Da se nesVečnežem vsaj za. prvi hip nekoliko odpomore, se prosijo vsi človekoljubi za milodare, ki se naj pošiljajo blalajniku podpisanega pomožnega 6|lr bor}, g. dr. Ivanu Omiilec v OrmožL x\ f Še tako majhen dar se sprejme s $re-srčno hvalo! ... Ormoža ane 30. julija 1909. .- Pomožni .odbor: dr." Ivan Omuiec,. načelnik okrajnega zastopa, Ivan K oče-; v a r, podnačelmk okr. zastopa, dr. Ivan Presker sodni svetnik, dr. Miroslav P loj; drž. poslanec, dr. Ivan Geršak c. kr. notar, Leopold P e to v a r. okrajni odbornik, Florijan K u h a r i č, okrajni odbornik. Drocino in nje strahote ža dof&dske dobe, bljevanje, drisko, črevesni katar itd., je najlaže premagati tam* kjer se »KUTEKE" stalno rabi. kot ihraoa.' „Kufekett ugaja otrokom bolj nego, ,v$e drugo, ob tem pa ne trpe na motenju prebave in zoprnih poletnih boleznih. .., Za družbo sv. Cirila in Metoda pošiljajo K 1077 zagrebški dram, igralci gg. >~. nv-t:^. V«. Kr-•¦ •!¦ '-< gdč. Katica Ka- v-j-ic • V-i>\ .k, „>shy:;« ¦!•:; '"ka predstave v Snv-ii.' . d".< '" "¦ . !. K;.<* dr" Ci-ict..' .'..: ¦'¦--;.. i. i;- xa so Vcwi?i «''¦-.' ¦. ¦ ; ii*'b-y»': '• " ^ ivcu y."i» K. h* i.--o: ;..j j-«.<. «-¦<¦ j-ikiis-^k" > tuž- Join so •ii.. i .rlani s • valo za Prošnja za pomoč. Dne .24 julija 1909 je bila v ormoškem okraju grozna, toča,, ki je v dvajsetih občinah skoraj vse Uničila. Od koruze štrlijo kvišku le gole bilke, oves in detelja je zabita v zemljo, sadno drevje je golo, gorice mestoma popolnoma opustošene, njive in travniki so poplavljeni, na strešni opeki so povsod luknje. DOPISI. iz ajdovskega okraja. Rihetnberk. — V nedeljo je imelo naše starešinstvo, ki se nahaja večinoma v božji milosti, sejo, v kateri je imenovalo poManca Berbuča častnim občanom. Gotovo je, da se je ta srečna misel rodila v Pavličevi ali Štrancarjevi glavi in da je vzrok le bližajoča se občinska volitev, pri kateri bi Berbuč povrnil to uslugo županovi kliki po pregovoru: danes meni, jur tri tebi. Da bi bil Berbuč napravil kedaj kako korist občini, vemo vsi, da ne in ve tudi on sam. ki.se bo za glavo prejel, ko bo slišal o tej hežašluženi časti. Pravijo, da dobi občina.nekaj stotakov za popravo ceste k postaji, in to podporo da je sam Berbuč izfehtal. Ta podpora seveda ne znaša toliko, kolikor Berbuč na leto.od svojega poslanstva zasluži. Sicer pa 16 Berbuč pri podpori najbrže nedolžert,:.' ; \ Na skups "?¦' 4r; i'Ha in Me- toda se je uneiu -• . s::«.a o koroških razmerah na šolske; polju /upnik Ra-žun se je izjavil za solidarno delovanje obeh družb n:t Koroškem, namreč dr. sv. C. in M. in »Slovenskega šolskega društva« na ta način, da bi dajala družba denar, drugo delo bi pa opravljali koroški Slovenci sami. Dr. Aruejc ie pa rekel, da ne marajo na Koroškem druge organizacije, ker imajo že svojo šolsko društvo. Prošekar in župnik Treiber sta se zahvalila za velike podpore, katere je dobila Koroška od družbe, in česar se pač jasno vidi, koliko dobrega je storila družba za Koroško, da je bil pa znesen po dr. Brejcu na Koroško pristen kranjski duh, ki ne trpi nič zraven sebe, in naj je še tako dobro, ako ne izvira od njega in ako on sam ne komandira. Po daljši debati je sklenila skupščina, da je še vedno pripravljena sodelovati s »Šolskim društvom,« ker ji je več za stvar, za narod, kot pa za tako strankarstvo. Premeniba pravil družbe sv. Cirila in Metoda se je sHenila tudi na nedeljski skupščini, namreč, da se razširi družbni delokrog na vse avstrijske dežele, da se ustanovi iz pokroviteljnin poseben sklad, od katerega se sme uporabljati samo obresti, da se ustanove pokrajinske zveze, da se lahko priglasi predloge 10 dni pred skupščino in da se voli prvomestnika vsako leto. Proti pogubnemu delu »Siidmarke« se je izvolil v nedeljo na Jesenicah pri skupščini pripravljalni odbor za ustanovitev novega gospodarskega obrambnega društva. V odboru so: iz Primorske: A. Gabršček in dr. E. Slavik; iz Kranjske: župan Hribar, Senekovič, Hudovernik in dr. Žerjav; iz Štajerske: dr. Kukovec in Stibjer in iz Koroške: dr. Miiller. - Kvartinčke rujnega vinca predbaciva »Gorica« vedno in vedno dopisnikom in uredništvu »Soče,« kadar se čuti z kako notico zadeto v živo. Mi seveda kaj tace-ga ne moremo trditi o klerikalcih, ker bi morali imenovati mesto kvartinčkov druge večje in še večje posode. Kedar pa izvemo, da so postali vsi gospodje iz uredniškega kroga »Gorice« popolni abstinen-tje po vzgledu kamenjskega župnika Kosca in ne po vzgledu mirenskih »pašare-tarjev,« kadar opuste razne izlete v okolico, ne toliko, da se navžijejo svežega zraku, pač pa rujnega damberškega, kron-berskega vinca, potem jim dovolimo kritiko v tem oziru, drugače pa moremo misliti le na hinavščino. Sami si nabašejo polne žepe denarja, drugim pa ne privoščijo desetice! Celo »Radovan,« glavni podlistkar »Gorice,« si privošči koncem .marsikaterega podlistka vrček piva in se oprosti pri bralki-gospodični, in je vendar »persona grata«, v uredništvu »Gorice.« Več doslednosti tudi v pasjih dnevih ne bi škodilo! V nedeljo, o priliki »orlovskega« slavja v Kamniku, se je vršil pri de-,kanu in poslancu Lavrenčiču velik banket, na kateri so bili ppvabljeni vsi poslanci, Rusini, Poljaki, škof Jeglič in dr. Derma-stja. Naj pove »Gorica,« kateri tako teže želodec naši kvartinčki, koliko kozarcev limonade, poka!ic,„ malinčvca, in drugih nealkoholnih pijač se je popilo na tem banketu, menda toliko, da bi še muha ne mogla potopiti vkljub vsemu prizadevanju in vkljub vsem samomorilnim mislim. In ali naj popišemo, kako se je par ljubljanskih »katoliških« cigararc v ned. ob 5. uri pop. nafajhtalo in to ne s kvartinčki, ampak z dopijoni (1 dopijdn = 8 kvartinčkov), da so bile rdeče kot kuhan rak, potem pa trudne kot zaklana kokoš? Menda zadostuje! »Gorica« se v zadnjem času kaj rada sklicuje na »Eco del Litorale.« Radovedni smo, če bo citirala ona tudi konec uvodnega članka v »Ecu« z dne 11. avgusta. V tem se glasi približno: Dr. Kameleon (t. j. Pajer) je že šest let predel idilične odnošaje s Slovenci, da si je po eni strani s tem zagotovil svoje glavarsko mesto, po drugi strani pa da je imel orožje proti liberalnim, klerikalnim itilijanom. Ko je videl, da se italijanski klerikalci ne podvržejo njegovi diktaturi, je podjarmil italijanske liberalce. Stari prijatelji so'postali prijatelji novih prijateljev in tako je nastala v naši srečni deželi stranka, namreč liberalna - iredentovska - repubfikanska-avstrijska <- konservativna - slovenska -* klerikalna, in predsednik te stranke je dr. Kameleon.« To pač kaže, da priznava »Eco« sama Pajer-Gregorčičevo zvezo! Podleža imenuje dopisnik »Gorice« onega, kateri je razkril pred časom »čisto,< delovanje klerikalne stranke pred dežel-nozborskimi volitvami s svojimi razkritji »Iz temnih kotov klerikalne stranke.« ha so bila dotična razkritja posameznim mi tej stvari udeleženim osebam in pa sploh celi klerikalni stranki zelo neljuba, verjamemo, saj se je iz navedenih podatkov tako jasno videlo, koliko je klerikalna stranka potrosila denarja samo na Krasu in še to brez uspeha. Odkod denar, ali so ga žrtvovali duhovniki sami, ali je prišel od zunaj, je postranska stvar,, glavna stvar je in ostane, da je igral denar eno ::ajglav-nejših ulog. Za sedanje volitve pa svetujemo raznim osebam, ko priporočajo svojim stanovskim sobratom tega ali onega svojega agitatorja, naj se ne poslužujejo več latinskega jezika na svojih vizitnicah, ker razume še marsikdo drugi tudi latinsko. Slučaj, ki ni več slučaj. — V neki notici zadnje »Gorice« beremo: »Ali ni človeka na svetu, da bi tistega hudiča ubil, kateri je že toliko škoBil kmetu? Kateri je tisti hudič? —- Orli v Kamniku. S temi besedami pričenja »Gorica« drugo, prejšnji sledečo notico in zdi se, kakor da bi bil napis druge notice odgovor na vprašanje v prvi notici. Da, da, še se dogajajo stvari med zemljo in nebom, katerih si ne moremo dnigače tolmačiti kakor z vero v skrivnostne sile. So slučaji, ki niso \ eč slučaji! Hud poper tržaškim Lahom je natrosil neki Prezzolini v svoji razpravi: »O tržaškem narodnostnem vprašanju,« katero razpravo je priobčil v ilorenškem listu »Voce.« Med drugim pravi pisatelj: »V Trstu obstojajo Slovenci, njihovo število se množi, vsi Slovenci znajo italijanski jezik, med tem ko. Italijani zametujejo in zavračajo znanje slovenskega jezika, To je pa velika zmota! Mnenje, da izginejo Slovenci, ako se jih ne priznava, in ako se jih ignorira, je strahovito smešno!« »Piccolo« in vsi tržaški Lahi se zelo jeze na to odkritosrčno izjavo, ker nočejo nič vedeti o dvojezičnosti tržaškega mesta, s časom se bodo že spametovali, ko bo prepozno. Naučno ministerstvo je določilo 10 štipendijev za poučna potovanja po Italiji in po Grčiji med poletnimi počitnicami. Okrajne razstave goveje živine. — Tudi letošnjo jesen se bodo vršile običajne okrajne razstave goveje živine s podeljevanjem daril v smislu zakona o izboljšanju govedoreje. Radi važnosti teh razstav in ker je bila udeležba v prejšnjih letili zelo dobra, se je nadejati, da pripravijo govedorejci že sedaj živinčeta s pravilnim oskrbovanjem za rastavo. Podružnica lovskega in strelskega društva za Goriško v Kanalu priredi dne 15. t. m. streljanje na dobitke. Začetek točno ob 4. uri pop. na kanalskem vojaškem strelišču. Goriški strelci se odpeljejo i žardinijero v nedeljo ob 1. uri pop. izpred kavarne Central. Udeležniki naj se prijavijo najkasneje do sobote opoldne pri blagajni omenjene kavarne. Dragocene najdbe v Ogleju. — I'ri prenovitvi oglejske bazilike so našli dragocene mozaike. Izkopavanja, katera vodi nadinženir Mahnič, se nadaljujejo. Oblak se je utrgal predvčerajšnjem okrog 5. ure pri Ledenicah na Koroškem. Promet na progi je bil ustavljen za 4 ure. Na progo se je namreč navalilo i s spremljevanjem voj. orkestra. [9. Komel: »Naša zvezda,« poje Br. in pevsko društvo iz Št. Ar: Jreža. 10. Potovanje | po Gorenjskem, voj. orkester, ti. Igra lo/natega«: Umor v ogljarskih ulicah. Po veselici javni ples v istih prostorih Iv ulici Aquileja št. I. pri južnem kolodvoru. Ulica Aquileia je na desno od predzadnje postaje električnega tramvaja proti južnemu kolodvoru. Vsak, kdor le more naj se udeleži te veselice, ki je prva mladega slovenskega društva v Gorici. Raz-isprotniki mu mečejo polena pod no- kah. Društvo je pokazalo s to svojo prireditvijo, da se zaveda'svoje naloge in mi nni želimo še mnogo.takih, uspehov.. »Divji lovec« v Prvačini. — Preteklo nedeljo se je Vršila . tukaj jako lepa veselica, katera je očitno pokazala, kaj vse dobrega se lahko stori za občni blagor, ako se zjedinijo vsa društva, oziroma cela občina za dobro stvar. Šlo je ojačiti ne samo najstarejše društvo Čitalnico, ampak tudi zlTustanovitev javne ljudske knjižnice v prostorih Čitalnice. Za napredek vneti možje: župan France Furiani, nadučitelj Josip Orel, učitelj Rihard.Orel, poštar Gfegorič, gostil-: ničar 1 Mozetič, tenor Gregorič, »pešce« Gregorič, Albert Snšmelj, Peter Leban. Anton'Kozem in mnogo drugih — kateri naj mi odpuste, ako sem jih pozabil — sp šli veselo na delo in priredili veselico, katera je imenitno izpadla". Vsa domača društva: Slovenska Čitalnica, telovadno pr-vaško.društvo »Sokol?, moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda so. teknio-, vala drug z drugim. Vže. s p.edpoldan-sliimi vlaki je došlo mnogo Tržačanov. S popoldanskimi vlaki so prihajali znani na-, rodnjaki iz vseh krajev posebno mnogo iz Gorice. Res bali smo se velike zgube, ker je bil istočasno v bližnjem Štanjelu kmečki sho.d in v Jesenicah skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Kljub tertiU je prišlo k veselici toliko ljudstva, da je zasedlo ves lep ograjen prostor gospoda 'Losehiavo, kateri je odstopil svoj vrt brezplačno. Od poslancev počastil je veselico gospod Savnig, od.železničarjev omenim gospoda načelnika Kocha in njegovo soprogo. Ob 4. uri popoldne je otvoril veselico, predsednik Fr. Furiani s primernim govorom. Koj po dokončanem govoru se za-grinjala odp.ro in začne se igrokaz »Divji lovec«. Glavne uloge imajo v tej. igri: Majda, Janez, oče rihtar, Tonček, Gašper. Gospodična Mozetičeva je še mlada moč, — nastopila na našem odru prvikrat v ulogi Majde. Ona je svoje ulogo zvršila v občno zadovoljnost, posebno, na Ijubim-skih mestih. Njen čvrsti nastop, globoko mnevanje uloge je izbudilo pri vseh obče priznanje. Ulogo Janeza, je dobro interpretiral gos-vnl Potrata. Poznalo se mu je pač, da je oder njegovo stalno pop,rišč.e,j: Igral je izborno in žel zato burno pohvalo. Nadejamo se, videti ga še večkrat na na- »Danica« v Gorici priredi dne 15. t. m. izlet v Italijo. Odhod ob 5. uri zjutraj izpred društvenih prostorov in kavarne . ^g-snp vr / »Dogana« čez GradiškO, °^y/Z.«.Palmanovo, Videm, Kor-^^ min, borica. Rednik A. Sljirfiič. Kdor še nima legitimacije naj blagovoli prinesti svojo sliko do društvenega prledsednika Fran Batjel-a, kateri takoj ustreže. Gosp. člani so uljudno naprošeni, dd se tega prvega izleta v Italijo v velikem številu udeleže. — Zdravo! , Darila za dirko kolesarskega društva »Miren« v Mirnu, katera se bode vršila na 5., septembra t. j. .so. že dpšla in so.prav krasna, hi sicer so tri darifa za društveno dirko 1 pozlačena, 1 srebrna,-1 bakrena svetinja; i*Za dirko slovenskih društev so tudfttri,"l pozlačena, 1 srebrna, i bakrena ¦svettnja.^.Darila so razstavljena v Gorici v(1 okiiu trgovine g. Batjej-a. Vloga za dir* kača je 'določena'na 1 krono. Ker je Mi-renska' cesta prav lepa ža* dirko, se pričakuje, da se veliko dirkačev priglasi združenim društvom v Mirnu. Da bode v Mirnu dan 5. septembra imeniten, je že iz tega razvidno, ker-so se tri društva zje-dinila za skupno slavnost. Priredi se isti dan tudi telovadbo več sokolskih društev. Priglasilo se je že tudi več pevskih društev, katera bodo sodelovala. Vršila se 7\iai& \ "Sflheffl plazil 20 m globoko in si zlomil ZVBZa' I roki in nogi. Kolesarsko društvo | Roparji so udrli včeraj v reško ljud- ,,' sko banko, ustrelili blagajnika Miloša, ki je kmalu na to umrl, ter oropali banko. : Dva telovaja je policija že vlovila, ime7 .' nujeta se Orlov in Abrahamovicz in sta Rusa. Tretji ropar je pobegnil. Najstarejše društvo na svetu. -~ V Kotoru v J3almaciji bo obhajalo društvo , »Bokeljsha mornarica« enajsto stoletnico svojega obstanka. L. 809. se je to društvo : ustanovilo o priliki prenesitve kosti sv. Tripuna v Kotor kot pogrebno društvo, pozneje se je izpremenilo v prevozno in , družabno društvo. p priliki velike procesije, ki je zaključila v nedeljo evharistični kongres v Koloniji, se je 493 oseb -onesvestilo, 10 otrok je bilo povoženih, dve osebi ste umrli vsled solnčarice in 30 oseb je bilo ranjenih v vlakih., ., 6000 oseb broječa množica se je hotela maščevati, pri pogrebu VVinterja, ki , je v Šopronju na Ogrskem umoril tri svoje otroke in sebe, nad mrličem. Otrok ni pustila množica pokopati z očetom v skupen grob. V Premvslu v Galiciji se je v sodni dvorani ustrelil sodnijski uradnik Jurij Gustav radi diferenc s svojim šefom. Zapušča vdovo in 9 otrok. V Parizu se je vršilo po desetih letih prvo obglavljehje. Obglavili sq morilca ; Duchetnin," ki je umoril svojo mater, da je prišel do 100 fr. Na Francoskem se vrši \\\ ii;is,;iyuur.i mu meuejo poiena pou no- l """^»'"^ ac, vmcii jju se .vecitrai na na ge, torej hitimo, da podpremo to društvo šeni odru- Gospod poštar France Grego ob južni periferiji. Rodoljubi, goriški Slo ¦ rič ie riht^,ri:, l^r^n ''"K"rt —<—•»-•"' venci in okoličani: »Na svidenje v nedeljo pri Barki!« : Ustanovni občni zbor »Kmetsko-izo-braževalnega-godbenega društva »O r-v e c« ziii Kronberg-Loke se je vršil v nedeljo pri g. Komelu v. Kronbergu. »Zve-|zo narodnih društev« je zastopal njen tajnik D a m i r F e i gel, ki je govoril o pomenu izobraževalnega društva in očrtal bodoče delovanje tega novega društva. V odbor so bili voljeni: Franc Leban iLoke 7.) preds.; Jo s i p V o v k (Loke 30) Podpr.; F r a ne Komel (Kronberg) tajnik; Josip M a k u c (Kronberg) blagajnik; Anton V i ž i n (Loke 32), Jožef V i ž i n (Loke 5) in M a r i j a V o v k (Loke 30) odborniki; Anton Leban (Loke 2) in Andrej V i ž i n (Loke 5) predelovalca računov. Sedež godbenega odseka bo v Lokah pri Vižin Andreju. V čustvo se na mestu vpisalo nad 40 članov. Tega'ustanovnega občnega zbora se s* udeležila tudi deputacija Bralnega in [pevskega društva v Št. Andrežu. Predsednik. Anton N a n u t je v kratkih, a jedrnatih besedah-vspodbudil društvenike mladega društva k vstrajnemu delu. Nav-pči so bili tudi kolesarji iz Ajševice, Na-Todno-izobraževalno društvo »Ajševica«, totero je prepevalo lepe komade ter se J vrstilo z godbenim društvom. Mlademu FUŠtvu želimo mnogo uspeha 5 Naprej po črtani poti do cilja. Veselica Bralnega in pevskega dru-Školj« v Šmarjah se je vršila v ne MtV; i e'i° y. vsestranskim vspehom. Iz raznih F»ni so prihiteli ljudje, da prisostvujejo | ' veselici, katere se je udeležil tudi aj-«ovski Sokol in Narodno društvo iz Pla-I wc na Kranjskem. Dr. Dinko Puc, pred-I r|ik »Zveze narodnih društev« je imel Lavnos«ii govor in je govoril: »O sredino«' kak° pride narod dc bo,iše bodoč-*,«. • petje je bilo zelo dobro. Igra i&ra P'htlr m,ajšj<< ie vzbuJa,a rnn°S° IC f isržne.ga smeha, in posebno ulogi ge"» hišne sta bili v zelo spretnih ro- rič je rihtarja izvrstno dobro predstavljal. Posebno je znal nedosegljivo predstavljati j blaznost, zato je tudi žel občno pohvalo. Gašperja, namenjenega ženina Majde, je izvrstno pogodil gospod Velušček. Resen nastop, dobro poznanje vseh kretenj, ka- j kor jih ravno zahteva ta vloga, izvrstna interpretacija vseh glavnih momentov se nam je izborno dopadla. Važno ulogo je imel tudi gospod Znidarčič v ulogi Tine- ' ta, kateri je bil popolnoma kos svoji nalogi in pokazal je, da tiči v njem velika igralna moč. Občudovali smo vrline igralke gdč. Komac v glavnih ulogah, kar je Špelo kovačevo ženo in mater Janeza, izvrstno predstavljala. Sodelovali so še drugi diletantje kakor France Felipetov, Rihard Orel, Stanko Orel, Alojzij Zoni (Krvinov) Henrik Furiani, Gregorič France itd. gospodična. Metoda Pahor, Meri Sulic, hčerke Lovrenčeve itd. kateri so pri malih ulogah pokazali, da so pridni in dobri igralci in ljubljene osebe na odru. | Gospoda učitelja Riharda Orel moram še posebno pohvaliti, da je znal napraviti na odru kot izvrstni pevovodja in spremljevanjem na harmoniju tako lepo petje. Prvaške lepe narodne pevkinje so pod' njegovim vodstvom občinstvo do solz ga- ! nile. Po igri se. je začel živahni ples, pri katerem sta prvaški godbi izvrstno svi-rale. Po veselici je ljudstvo zasedlo gostilne in obče se je hvalilo lepi red, izvrstno prvaško vinsko kapljico, dobro postrežbo in nizke cene jedil in pijač. Zahvala..— Vsem onim osebam, katere so pripomogle, da se je dne 8./8. veselica v Prvačini tako dobro izvršila, posebno gospodu Francetu Loschiavo, kateri je odstopil svoj obzidan vrt brezplačno za veselico, enako družini Orel, katera je vse storila, kar je li mogla, da se je igrokaz »Divji lovec« in lepo petje v popolno zadovoljnost izvršilo se prav prisrčno zahvaljuje. — Veselični odsek. V Prvačini dne 10. avg. 1909. ------Uuw,u»«w, vrsua se ' prišel do 100 fr. Na Francoskem se vrši bode cestna in polževa dirka, srečkanje z ! obglavljen je javno. Vse polno občinsva se lepimi dobitki in ples. Pri sokolski telo- j nabere na prostoru. Dvomljivo je, da bi vadbi bode sviraia sokolska godba iz Pr- vplival pogled na to - usmrčenje vzgoje-vfačiiie; Veselični odsek pripravlja prav \ valno. 1.........—---• y jvevian« v Parmi je • bil obsojen pred 10 leti grof Porcelli, ker je umoril nekega pastirja, na 10 let ječe. Sedaj se je izkazalo, da je sedel grof po nedolžnem 10 let v ječi, ker je dečka umoril neki Sa-vina z vilami. V. tem času je propadlo lepo premoženje grofa, njegova žena se je Že kdaj tolažila z drugim. V par dneh so bo vršila zopet obravnava. j Veleizdajniški proces. — Pri obravnavi v torek se je zopet prikazal Nastič, ki se je vrnil iz Sarajeva, kamor je šel za par dni. Veliko ogorčenje je provzro-čila njegova trditev, ko so vse one priče, katere so predlagali branitelji, nai se jih zasliši in ki bi imele pričati o njegovih ! (Nastičevih) namenih, njegovih atentatih In o drugih zločinih, kateri se ma pripisujejo, sami iažnjivci, ničvredneži, katerim ne gre ni trohica vere. Seveda samo Nastič je mož poštenjak. Nastičevemu mne- i nju o pričah, ki bi imele komaj izpovedati, ~ se je pridružil tudi predsednik, kar je razvnelo i branitelje i obdolžence. Nastič je med drugim priznal, da je dobil denar od črnogorske vlade v znesku 1000 K, katere je pa moral deliti z odvetnikom Di- ; mitrijevičem, čegar zaupnik je bil. Brani-telji so pa tudi že prej predbacivali Nasti-ču, da je črnogorski plačanec.______ Proda te fiisfo nsv »Vioitollo" po zmerni ceni. — Kje pove upravnišlvo Hiša v Grahovem pridno vse potrebno za veselico. Prostor, kjer se bode vršila slavnost je prav obširen. Nadejamo se velike udeležbe bratskih društev, kakor tudi od slavnega občinstva iz mesta in dežele. Miren bo okin-čan s slovenskimi trobojnicami. — Zdravo in na. svidenje! — Veselični odsek. Kolesarska slavnost v Vrtojbi, 22, avgusta. — Svojo udeležbo so dalje naznanila sledeča društva: 14. Kolesarsko društvo. »Miren« v Mirnu, 15, »Slovenska Čitalnica« -v Dol. Vrtojbi, 10. Bralno in pevsko društvo »Napredek« v Gorenji Vrtojbi. ,,-Na slavnostnem prostoru napravi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda več pavilijonov, v katerih se bodo prodajala razna jedila v korist družbe. — Kolo in svetinje so razstavljene v izložbi tvrdke Drufovka v gosposki ulici. Natančen program se objavi v časopisih in na plakatih. ,[ Zdravo! Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici, v,a.bj vse g. člane, da se takoj vpišejo k dirki katero priredi kol. društvo Vrtojba, ker rok za vpisovanje je kratek. — Jutri zvečer v društvenih prostorih ob 8h redna seja. §ol