RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH V LETU 1990 Letos, 29. maja, je preteklo trideset let, ko je bil odkrit uran na Žirovskem vrhu. Minilo je tudi dvajset let, ko je od Geoinstituta iz Beograda prevzel raziskave uranovega naha jališča Geološki zavod Ljubljana. Minilo je štirinajst let, ko je padla odločitev o gradnji rudnika in predelovalnega obrata. Leta 1979 so začeli rudnik graditi, pred petimi leti pa je začel s proizvodnjo uranovega koncentrata, rumene pogače. Sedmega novembra 1990 pa je v Uradnem listu Republike Slovenije izšel sklep o začas nem prenehanju raziskovanja in izkoriščanja uranove rude v Žirovskem vrhu. Sama pro izvodnja uranovega koncentrata in odkopava- nje uranove rude pa sta bila ustavljena že tridesetega junija 1990. V mesecu oktobru so zaradi nujnih del v jami med devetim in šestindvajsetim oktobrom odkopali še 120 ton rude, sicer pa proizvodnja stoji. V teh tridesetih letih so v Žirovskem vrhu naredili preko 60.000 metrov rudarskih rovov, 2.900 metrov jamskih jaškov, zvrtali so 64.000 metrov raziskovalnih vrtin na jedro in 630.000 metrov udarnih vrtin. Odkopali so 3,300.000 ton materiala, od tega 630.000 ton uranove rude. V redni proizvodnji, to je od leta 1985 do danes, je bilo na RUŽV industrij sko pridobljeno 452,6 tone tehničnega urano vega oksida v koncentratu. Večina od 443 zaposlenih delavcev (leta 1988 jih je bilo čez petsto), čaka na delo doma, v rudniku pa nekaj deset delavcev opravlja najnujnejša vzdrževalna in organiza cijska, nadzorna in varstvena dela. S firmo ININ poskušajo uvajati notranje podjetništvo, z nemško firmo FCI Fischer pa uvajati nado mestne dejavnosti. Za sedaj menijo, da bi približno dvesto ljudi ostalo nekaj časa pri tehnično korek tnem in za okolje varnem zapiranju rudnika. Stopetdeset ljudi je pripravljeno vzeti od pravnino, dvajsetim bi se morda lahko doku pilo nekaj manjkajočih let za upokojitev, pri bližno sedemdeset delavcev pa bi šlo na Skupnost za zaposlovanje. Takšno je pri bližno stanje RUŽV v času, ko je Slovenija postala samostojna država. Pripis kronista: Stari Župn'kar' iz Gorenje Dobrave je več krat rekel, da take reči kot je RUŽV na Poljanskem ne uspejo. Tako, da je bilo z Ko je začela delati čistilna na prava za jamsko vodo fe bruarja 1987, je tekla Brebov- ščica v Poljanščico zopet tako bistra kot pred zgraditvijo RUŽV 317 železnico v Poljansko dolino pred prvo vojno iz Selške doline so drugega kova. Če ni to in z Rupnikovo linijo pred drugo vojno. Mi tema za antropologe in sociologe, je pa vsaj pa bi lahko še dodali fužine v Hobovšah, v za jasnovidce, alternativce in okuliste. Takih Brekovicah in nad Hotavljami pred trideset- pa imamo kar nekaj na Škofjeloškem v teh letno vojno. Nekaj pa bo na tem, pa naj se prevratnih časih. Poljanci prehitro odločijo in prekmalu sca- gajo ali pa se k temu pustijo vplivati. Ljudje ALojzij-Pavel Florjančič Stane Andreuzzi (1924-1980), Gorenja Dobrava 22, je bil zaposlen pri GZL na Žirovskem vrhu kot skladiščnik 318