Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzcmši nedelj in praznikov. ■ List slovenskih delavcev v o4.merikL T2& first the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays*. Entkekd as Second Class matter, September 2j, 1903, at tee Post Office at New York, N. Y., under the act of Conobess of Mabch 3, 1879. štev. rajSnjej kabinetnej seji so se posve- ila bi je nezgode v tem ovirale. Vojni tovali tudi o rusko-japonskej vojni, bode trajala dolgo, kajti Rusiji n< Pri tem je opomnil predsednik Roo- ostane sedaj nič druzega. tiego zma- sevelt. da po inozemske vlade nam gati, ali pa prestali biti velesila. ' izrazile svoje sožalje povodom raz- Gradnja mostu v Mandžuru. Petrograd, 17. aprila. Nek intimni carev prijatelj zatrjuje, da je vojna ladija ''Petropavlovsk" žrtev torpede japonske torpedovke, ktero so dobili J aponci od neke angležke tvrdke in ktero sta dovedli seboj novi križarki "iS jazin'" in "Kasaga." Tudi veliki knez Vladimir je prepričan, da so Japonci z podvodno tor-pedovko razdejali vojno ladijo Petropavlovsk. Japonci imajo dve podvodni torpedolovki. Tudi v Londonu zatrjujejo, da so vse nesreče, ktere so do sedaj doletele Ruse, zakrivile japonske podvodne torpedovke. Seoul, 17. aprila. Korejski cesar aprejel je včeraj v avdijenco zastopnike inozemstva. Cesar je nekoliko okreval od vzrujanosti, ktero je pro-vzročil požar v carskej palači. Splošno se trdi, da so palačo požgali politični nasprotniki korejskega cesarja. Cesar je sedaj prisiljen stanovati v malej palači Hjongbok, kjer so leta 1895 umorili cesarico in od kjer je cesar pribežal v rusko poslaništvo. Cesar pa v tej palači neče stanovati, ker misli, da tamkaj cesaričin duh straši. Petrograd, 17. aprila. Tukajšnjim "Novostim" se poroča, da se v Mandžuru javlja vedno več prostovoljcev. Prvi dve brigadi devetih sibirskih brigad strelcev, so razdelili v devet divizij, ktere štejejo 100,000 mož. General Linjevič je izdal povelje, s katerim hvali transbajkalske kozake, kateri so v minolem mesecu rekog-noseirali okolico Fingyanga in se vrnili brez izgub. Dvajset časniških poročevalcev dobilo je uradno dovoljenje pridružiti se ruskim četam. Seoul, via Shanghai, 16. aprila. — Japonska vojska se sedaj iskrenje r strelbe na vojnej ladiji "Missouri". Med drugimi zastopniki je čestital tudi ruski poslanik grof Cassini, radi česar je umestno, da se spominjamo tudi mi katastrofe "Petropavlovsk" v Port Arthuru. Naša vlada je že izrazila ruskemu poslaniku svoje sožalje radi smrti admirala Makarova in ostalih žrtev vojne ladije Petropavlovsk. Petrograd, 16. aprila. Tukaj so objavili čarov ukaz, kteri določa, da odstopi car $500,000 ali milijon rubljev od svojih letnih izdatkov za vojne potrebščine. Port Arthur, 16. aprila. Včeraj zjutraj ob 6. uri pojavilo se je na obzorju majhno japonsko brodovje, ktero je pa kmalo zginolo. Ob 10. uri dospelo je pa 23 vojnih ladij, ktere so se razdelile v dve diviziji. Japonci so streljali na trdnjave in na rusko vojno brodovje vse do 1. ure popoludne. Ruske vojne ladije so odgovarjale z indirektnim streljanjem in so dosegle dobre vspehe. Dve japonski križarki sta poškodovani. Petrograd, 16. aprila. O včerajšnjem bombardementu na Port Arthur ni natančnejih poročil, nego ono, da Japonci niso napravili ni-kake škode. Port Arthur, 16. aprila. Tukajšnji meščani so ustanovili polk prostovoljcev. kteri opravlja službo na baterijah. Petrograd. 16. aprila. Podkralj Aleksejev prevzel je danes interimi-stično .vrhovno poveljništvo ruskega vojnega brodovja v Port Arthuru in je razobesil svojo zastavo na vojnej ladiji "Sevastopolj". Japonci absoli^tno niso odgovorni za katastrofo, ktere se je pripetila na vojnej ladiji "Petropavlovsk". Maka rov ni nikoli ostavil luke, ne da bi loval podvodne mine. Najbrže so se razleteli parni kotli nesrečne ladije, kajti bili so stari. Ker so vladi na poročila zelo redka in kratka se tukajšnje Časopisje zelo pritožuje in trdi, da je ljudatvo in earstvo dovolj močno, da sprejme tudi poročilo o največjej nesreči. Ca-revi podaniki žele več nego jedno ponavljanje slavnega brzojavnega sporočila generala Suvarova, kateri je v času turško-ru3ke vojne brzoja-vil: "Izmailija leži pred nogami Vašega Veličanstva." I*etrograd. 16. aprila. Imenovanje pod admirala Skridlova naslednikom pokojnega Makarova, dobro vp-ljiva na mornarske, kakor tudi na civilne kroge. Zlasti je pa priljubljen pri mornarjih, kteri imajo tudi razne pesmi o njem Vse časopisje se zelo laskavo izraža o Skridlovu. Tokio, 16. aprila. Podadiniral Togo še vedno ni priposlal poročila o svojem sedmem napadu na Port Arthur, dasiravno tukaj vsakdo nestrpno pričakuje poročila. Harbin, Mandžur, 16. aprila. — Semkaj so dovedli ruski vojaki dva častnika japonskega generalnega štaba kot jetnika. Japonce so vjeli IS milj daleč od tukaj vojaki, kteri straži jo železnico. Ko šo skušali Japonci bežati, osta-v i 1 i so svoje šotore, v kterih so našli Rusi 60 funtov dinamita, vžigalno vrv in nizno orodje, kakoršno so rabi pri odstranitvi relsov. Brezdvomno so hoteli Japonci razdejati mo-t preko reke Nomi. Jetnika sta zelo hladnokrvna in priznavata, da sta nameravala razdajati železnični tir. Tokio, 16. aprila. Iz Koreje se poroča. da je na desnem bregu reke Valu zbranih 20,0 ruskih vojakov, kt ere bodo sprejeli Japonce. Seoul. 16. aprila. Japonski poveljnik vojaštva v Seoulu, general Ha-raguchi, je vstanovil v Cheinalpo ča sniško cenzuro. Moskva, 16. aprila. Gospa Vere-ščaginova še vedno ni dobila poročila, da je bil njen soprog usmrten pri katastrofi ri kterem je stanoval kovčeg ter ga spodil iz hiše. Taval je po mesta IS dni ter se preživljal le s kavo in oranžami. Dne 30. marca pa je obupa], ker ni dobil službe ne denarja, ter se ustrelil. Popoludne pa je doSlo za njim pismo, da mu je maris teta zapustila znatno premo Nemške palice. Slovani so sužnji v Avstriji. Povsodi nas zapostavljajo, povsodi nas pehajo v stran, povsodi prihajamo v poštev še le v zadnji vrsti. Xa umeten način so se ustvarila v Avstriji med narodi nasprotstva. ktera se pojavljajo vedno, sedaj v milejši sedaj v hujši obliki. Kaj čuda toraj, ako čuti to našo zapostavljenost, to mačehovsko ravnanje z nami, tudi nemška akademična mladina! Ta nemška mladina je tako fanatizirana in podivjana, da gleda na svoje slovanske kolege čez ramena, da jih prezira, jim odreka pravico študirati na visokih nemških šolah, ne da bi jim za to privoščila vseučilišča v materinem jeziku v domovini, ter da jih ob vsaki priliki, ki se dobi, napada in pretepa. Ta nemška mladina dela to s toliko večjim pogumom, ker ima zaslombo v raznih vseučiliških profesorjih in rektorjih in ker jo vse-nemški poslanci naravnost hujskajo na boj na Slovane. Ali včasih so tepli le Slovane, sedaj pa tepejo tudi laške visokošolee. Tisti novodobni podivjani Nemci stojijo namreč na tem stališču, da v Avstriji mora veljati le njihova, da v Avstriji so le oni absolutni gospodarji ter da se jim morajo vdati in klanjati vsi ne-nemški narodi. Pioti Lahom so igrali Nemci dolgo časa hinavsko vlogo, ali slednjič so vendar pokazali svojo barvo, ktera jim je prav tako sovražna, kakor Slovanom. V Inomostu so pretepali laške visokošolce, laška kri je tekla po tirolskih tleh, sedaj jih mečejo tudi na Dunaju iz aule, ako tam le spregovorijo besedo v svojem materinem jeziku ter jih Nemci slišijo. Nemška oholost, brezobraznost in divjastvo gredo proti vrhuncu nestrpnosti. Ako pojde tako naprej, potom nenemški dijaki na nemških vseučiliščih ne bodo več vam. svojega življenja v pravem pomenu besede. Popolnoma naravno je. da taka posuroveloit nemških buršev je morala dobiti pri vseh nenemškili visokošoleih skupnega odmeva, inna-ravno je, da jih je privedla skupaj nemška sila. Nemške palice so jih nagnale na skupen nastop proti ne-čuveneinu poeelju nemških dijakov na vseučilišču ter v protest proti od ubravanju nemške surovosti na mestih, kjer bi imela kraljevati pomirjevalna očetovska beseda ter najstrožja objektivnosti. V jednej zadnjih številk smo povedali, da so zborovali laški visokošolci ter se stvarno bavili z vprašanjem o združenju z slovanskimi tovariši ter pri tem ponovno povdarjali, da to utegne imeti dobre posledice za lojalno sporazumljenje v domovini. Kakor je to videti iz našega poročila, je to velezauimiv pojav, vreden, da se ga postavi v vrsto s pojavi, ki so presenečali svet Lz zadnjega zasedanja dalmatinskega deželnega zbora, ter z onimi, ki prihajajo na beli dan iz občevanja dr. Tresiča-Pavieiča z Rieiottijem Garibaldijem. Med Lahi se polagoma pojavlja struja, ki sipo-postavlja vedno vidneje nalogo: nastopiti skupno s Slovani proti pan-germanstvu. Nemec je brezobziren ter z vso prirojeno mu krutostjo, podprt od avstrijske vlade, prodira proti jugu. In da tim lažje prodirajo, da se germanstvo toliko lažje razšo-pirja med nas ter preti po novih železniških zvezah popolnoma se raz-šopiriti, edino la radi tega so postavili v južnih deželah Lahe nad Slovane ter jim dali v roke toliko moči, da se morejo vspešno boriti proti svojim slovenskim sodeželanom, toda nikakor ne tudi proti Nemcem. Nemci so zavarovani na vse strani, njim se ne zgodi med nami nič, in ob domačem narodnostnem prepiru se redijo le oni ter vspevajo le oni. Dolgo ča6a že slepijo naše Lahe s tem, da so jim vrgli v roko nekako nadvlado nad nami ter da jih naganjajo na nas, da se toliko lažje ukoreninjajo v naših južnih deželah, dolgo časa že traja to, no, končno menda vendar spregledajo ter zagledajo resnično nemško nevarnost in jim izgine izpred očij tista fiksna slovanska nevarnost, ktero so jim nataknili Nemci v svoje svrhe . Ponekod že spregledujejo, in vidijo tisto žalostno vlogo, ktero igrajo naši Lahi. Počasi uvidevajo, da v istim niso gospodarji v ničem, marveč da so le nemški valpti. V Primorju strahovalci, njihovi sinovi na Dunaju in v Inomostu strahovani! V Primorju očetje vsaj na videz prijatelji Nemcev, njihovi sinovi pa tepeni od nemške mladine. Take vloge so pač čudue ter nevzdržljive. Ker leži na dlani, da Nemci ne odnehajo od svojega postopanja, bi moralo to im$ti posledico, da bi se odvrnili od nemškega vplji-va med nami ter se pričeli približevati svojim sodeželanom, kajti kratkoviden mora biti oni politik, ki ne uvidi, da le ob strani teh se morejo ubraniti nemške poplavi. Drugega pota ni. Ali nemška nevarnost je velika na sploh ter ima obsežno' pelje in je naperjena-proti vsemu slovan-stvu" in romanstvu. Zato bi bil pa tudi zadnji čas, da se zveze slovanski in romanski svet v skupno akcijo proti preširnemu germanstvu. Nem Ske palice padajo po vseh in te nem ike palico nam občutljivo pričajo, kaj imamo pričakovati Šele v bodočnosti. ... Nismo optimisti, zato ne sodimo preveč navdušeno o zapoČetem bratenju slovanskih in laških dijakov,toda brez dvoma je, da če že nič drugega ne ostane, ostanejo lepi spomini prijateljstva v stiskah, ktero ima tudi svoje dobre posledice. Drugače pa se ta mladina uči spoznavati nemško narav pri izvirku, kar mora imeti tudi za posledico, da se morda ne bodo dali več take slepo izkoriščati v nemške svrhe v domovini. Sicer poznamo Laha in vemo, da ima Nemec nanj tak vpljiv, da ga nauriše, kadar hoče. Le malo polaskati se je treba laški kulturi, malo pohvaliti deželo ie Lahe na sploh, pa je dober in Nemec naredi ž njiln, kar hoče. Hitro ga ima v svojem "rueksacku". Nemška nevarnost je velika. Zaslepljeni laški voditelji v Primorju je nečejo še videti, ker jim je vloga valptov prešla v meso in kri, ali mladina se ohlaja ter gleda razvijajoče se reči z drugačnimi očmi. Nemške palice jih silijo do drugačnih nazi-ranj, in v obrambo proti tem nemškim palicam je treba zaveznikov, naravno onih, po kterih tudi padajo. In padajo po nas vseh, po Slovanih in po Lahih. Z novo železniško zvezo pa utegnejo seči te palice tudi v Gorico in Trst, in kadar bodo tepeni tudi tu, vsaj takrat se menda strez-nejo, ako ne bodo vpoštevali že poprej pravočasne obrambe proti njim ter ne izporistijo pojavov združenja proti nemškim palicam. Nemec prodira v nas vse. in čim brezobzirnejši postaja, toliko bolj se poknzuje v vseh potreba obrambe, in ker je gotovo, da bode nemški 'Drang' na jug še rastel, mora rasti tudi po treba proti "Drangu". Nekega dne mora stopiti jasno na dan — ako nočemo potoniti mi in Lahi v nemškem morju. Cim prej ^topi na dan, tem bolje! "Soča." Znižana vožnja« Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za vso Avstrijo in to IZ AN-TWERPENA DO NEW YOllKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29. Najbrže bod^ tem družbam še druge sledile. Vožnji listki fo dobiti pri Fr. Sak-ser, 109 Greenwich St.. New York in 1778 St. Clair St., Cleveland. O. Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Avstrije v Ameriko in sicer za poštne parnike na $24,50 gd Bremena v New York, za brzoparnike pa $29 iz Bremena v New York. Listke prodaja F. Sakser, 109 Greenwich St.. New York. Lepi poštni parnik "Red Star" črte ZEE LAN I) odpljuje dne 23. aprila ob 10. uridop. iz New Yorka v Antwerpen. Ekspresni parnik KAISER WILHELM der 0R. odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Kranjsko slovensko katoliško syete Bariiare Ekspresni parnik "francoske družba'1 LA SAY0IE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Lepi poštni parnik "Red Star črte*' FINLAND odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družba. Dopisi. South Chicago, 111., 12. apr. Rojakom v Chicagu in okolici, zlasti pa članom sv. Jurija št. 22, J. S. K. J., kakor tudi članom ostalih društev, ktera se bodo vdeležila slavno-sti blagoslovljenja naše zastave, naznanjam, da se isto vrši v nedeljo, dne 24. aprila, (."lani društva sv. Jurija naj se zbero ob ^9. uri zjutraj v Lake Side Hall, ostala društva naj se pa zbero v Eigenruan Hali, 93. ulica in So. Chicago Ave. ob 9. uri dopoludne istega dne. Tjekaj pride naše društvo po nje, na kar odkorakamo skupno v cerkev sv. Jurija, na 20. ulici in Eving Ave., kjer bode po maši zastavo blagoslovil Rev. John Kranjec. Zajedno praznujemo tudi imendan naše cerkve in društva. Po cerkvenem obredu odkorakamo v Lake Side Hall, nasproti cerkve, kjer se vrši veselica na korist društva. Kum in kumica nove zastave bo-deta Fran Medosh in njegova soproga. Zastavonošem je izvoljen M. Oberman. Društvo je bilo vstanov-ljrno dne 15. sept. 1901, dočim je bilo sprejeto v jednoto dne 12. nov. 1901. Od tedaj do danes umrlo nam je pet društvenikov in jedna soproga. Društvo šteje sedaj le 70 članov, dočim je štelo svoječasno 103 ude. Zastava je veljala $200 in jo je izdelal Čeh Emil Bachman, 580 Centre Ave., Chicago. Barve je bele, modre in rudeče, z sliko sv. Jurija na obeh straneh in z napisi, nanašajočimi se na društvo. Pozdrav. Fr. Medosh. Najnovejši ekspresni parnik KR0NPRINZ WILHELM odpljuje dne 3. maja ob 8. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Bvropejske in druge vesti. Marseille, 17. aprila. Tukaj so zaprli Mihaele Giovannija in dva druga Italijana, ker so nameravali usmrtiti predsednika Loubeta, povodom njegovega obiska v Italiji. Giovanni je odkrito priznal, da hoče predsednika usmrtiti. Ostala dva Italijana se imenujeta Carziole in Romini. Paris, 17. aprila. Predsednik Lou-bet sprejel je v avdijenco bivšega ne\vyorškega mayo rja, Seth Lowa. Paris, 17. aprila. Na francoskej križarki "Forbin" se je razletela na potu med Roehefortom in Brestom granata, Pet mornarjev je ranjenih. Berolin, 18. aprila. Ločenej knje-ginji Alice Schoenburg-Waldenburg je nekdo ukradel krasno diamantno ovratnico. V njej je bilo 42 diamantov in mnogo krasnih briljantov. Ovratnica je bila preje last kraljice Marije Antonijete in je vredna milijon frankov. Knjeginja je dala svoje le-potieje povodom svojega bivanja v Parizu shraniti nekemu zlatarju. O tem je pa zvedel belgijski inžener E. de Ligne, kteri je od zlatarja ovratnico zahteval. Zlatarju je pokazal par lastnoročnih pisem knjeginja, Z ukradeno ovratnico je odpotoval v Rusijo. Sedaj so ga zaprli, toda ovratnice še niso našli. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temn še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pešil jatev registrirana. Lepi postni parnik LA GASCOGNE odpljuje dne 7. maja ob 10. ur: dop. iz New Yorka v Havre. Ta parnik vzame samo potnike II. in 111. razreda ter je posebno lino vrejen za družine, ker bodo prostori 11. razreda prirejeni za 111. razred iu oni 1. za II. razred. Pljuje 5 dni preko vode. Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k a e r. 109 Greenwich St.. N e w York. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu: 3795 C«rtlandt. ako ste na kaki postaji v •w Yorku. Dobro ti to zapomnite WT POZOR ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležanr* ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, Lajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišČc in igrala« miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvet vrsti za. točno in solidno postrežbe. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakoa. da me blagovolijo vsčkrat počastiš s svojim obiskom! Mohor Mladič, 617 So. Center At,, tilizo 19. ul. CHICAGO, ILLINOIS. TcUohca* 1 *•**-«> lionet NAZNANILO, Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, SaD Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano 3 najboljšo postrežbo. F obilen obisk se priporoča: (31do) Sobo putaek. Lepo nrejena SLOVENSKA GOSTILNA v Ely, Minn., v kteri vedno točim izvrstno pivo, fino rln» in whiskey, prodajam tudi domače in im por ti rane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovi no in sem v zvezi z g. Fr. Sakser jem v New Torta; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnji h listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleštovanjem r IYAH GOYŽ£. v Forest City, Penna. Inkorporirano , Forest City, Pa. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa, II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa, Blagajnik: Maktin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPU0AKSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City. Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan O s al in, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Jostp Bucineli ml., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. o. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. o. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tfwest City, Pa. tajniku: John T^lban, P. O. Box 60?, Društveno glasilo je "Glas Naroda". NAZNANILO. Glavni odbor je sklenil zaradi konvencije združenih družtev sv. Barbare: 1. Vsaka postaja ima pravico poslati do jO članov ciu ^a dele gata, od 50 do 100 članov po 2 delegata in od 100 naprej po H delegata in tako naprej. 2. Vsaka postaja pošlje svojega delegata na svoje stroške in to v drugem pomenu, da vsaka postaja, ktera odpošlje delegata, plača sama za istega stroške. -i. Zaradi postaj, ktere ne morejo posanmo poslati svojega dele gata, se lahko bližne postaje združijo po več skupaj in odpošljejo skupno enega delegata, kteremu dajo pooblastilo za to in pridejo tako z manjšini i stroški z a vsake* postajo. 4. Vsak delegat mora imeti pooblastilo od dotičuega dru/tva-ktero ga pošlje na konvencijo, in to pooblastilo mora biti podpisano "d predsednika in I. tajnika ter potrjeno /. družtvenim pečatom. 5. Assessment se ne more povišati, da bi se plačevali delegat je iz glavne blagajne, ker assessment se ne sme za drugo povišati, nego za bolniško in smrtno podporo. G. Vsak delegat mora imeti spisano od večine članov potrjeno listino, za koga in kako ima glasovati. 7. Vsaka postaja, ktera ne pošlje delegata, mora poslati spisano poročilo, česa družtveniki zahtevajo, kaj da bi se pri konvenciji pre drugačilo in z boljšalo, ter kaj da bi bilo bolj pristno za družtvo. Ti spisi, oziroma poročila bodo prebrana pri konvenciji in potem, ko jih delegatje presodijo, so zahteve odobrene ali zavržene. B. Konvencija bode dne 19. septembra 1904 v Forest City, Pa., zatoraj prosi »u tajnike, da to poročilo shranijo in da ga pri sejah prebero članom. Ktera postaja bode poslala delegata, naj naznani do 1. avgusta t. 1. Pozdravljam vse združene sobrate združenih družtev sv. Barbare in želim, da bi se še več novih postaj oglasilo do prve konvencije združenih družtev sv. Barbare! IVAN TELBAN, 1. tajnik. IM m m m « m m « ♦s* 12i Kdor še nema KOLEDAR za 1. 1»«4, naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le se kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred. j¥] ft International Manufacturing Company Box 948. New Torh City, Iff. Y. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostali id slovanskim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za siovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega Železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumastih črk za samostojni tisk T Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, 'enskih zapestnic, verižic in veriinih oa-kitov, nožev, britev, škarij, itd.t itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS •(varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje. Graf of oni, fonografi, amateur-fotograftčni aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za-odgovore priposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. o. Box »48, raw TOKU CITY, N. T. Jugoslovanska k več nego zasluženemu pokoju novega mrtveca! Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. v ELY, iVlINNESOTA. ^umiL ... ■ r - * URADNIKE; Predsednik: JOHN RAB JAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŽNIK, P. O. Box 138, Federal Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box .056, Ely. Minn. Dopisi naj ie blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, M inn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatva naj ae pošljejo blagajniku: Ivan Gori«, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. X f s r p č a. Pri Kostanjeviškem vrhu na Goriškem, 20 m od predora y:t novo železnico, se je sprožil ze-la. Ij-ki plaz ter p.»dsnl delaven Pr. Muravca. Z rt v a vojaške pohotno-s t i. Deklica Ida Meoto, ki jo je posilil v p:i !aj«.cm h kočevski gia.ščini, voj-"v<.>i:t Ra'iborski veliko medvedko. .Mfilvtd, na kteregu si- jt- tudi streljalo, je pa zbežal. X < s r e < a. Dne 28. marca se je peljal 11letni deček Ivan Sterle z nekim Antonom Jankov i čem iz Matene a Studenec. Pri zone.ški pristavi so se konji -.plošili in kakor divji dirjali naprej. Vsled močnega suiLka je Štrli- <»mahnil in se z levo nogo zamotal tako nesrečno v kolo, da ga je zgrabilo in mu strgalo na nogi vso kožo z mesom vred od gležnja do pr-£ rov. V veži porodila. Dne 31. maroa zjutraj je v veži Franca Bizjaka na Tržaški cesti št. 1 v Ljubljani porodila omožena delavka v tobačni tovarni Ivana PLš. stanujoča v Spodnji Šiški Št. 34. Potres. Iz Trbovelj se piše: Dne 31. marca ob 9. uri 37 min. je bil tu močan potresni sunek, ki ej trajal 5 do 8 sekund. Spremljalo je podzemsko gromenje. Smer od vzhoda proti jugu. — Iz Dola pri HrastnikuDne 31. marca ob D. uri 40 min. je bil tu 5 sekund trajajoč potrez. Smer: severovzhod—jugozapad. Zadnji sunek je bil jako močen. V Šoli sta se zdrobili 2 šipi. — Iz Velike l.oke: Dne 31. marca ob 9. uri 41 minut žel. ure je bil tu močan po t resni sunek trajajoč 2 sekundi. — Iz Radeč: Ob v410. uro dopoludne čutili smo v Radečah 3— 4 sekunde trajajoč potresni sunek, ki je bil spojen s podzemskim bučanjem. Škodr ni nobene. Vreme je slabo, viliar in -nr-fj. — Tz Celja: Preeej močen potresni sunek se je občutil dne 13. marca t. 1. ob "i 10. uro zjutraj v smeri severovzhod—jujjozapad. Toplomer je kazal ob 7. uri zjutraj 1 stopinjo gorkote in padal je sneg. — Iz Hrastnika: Oh 9. uri 44 min. zjutraj 31. marca je bil močen potres. r<>da kratek. Pri eni hiši je padel dimnik. Smer tresenja so ni dala določiti, ker se je svet nenadoma stresni!. kakor bi strela udarila. Prebivalstvo. ktero je bilo v hišah, se je zelo ustrašilo. Po celi okolici dežuje in -neži, kakor o božiču. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Janez Brezovar, posestniki v Bizoviku, je vzel svojemu svakuNi-! kolajn Briceljnu, slikarskemu po-1 močniku v Bizoviku, iz kovčega, ki ga je bil odklenil. 41 K gotovine, obsojen je bil na štiri tedne težke ječe. — Lavrenčič Alojzij, dninar v Gradišču, ej dne 24. prosinca t. 1. zaradi nekega prejšnjega prepira svojega brata Franceta z ostrino sekire po 3i<*u udaril in težko telesno poškodoval. Obtoženec se zagovarja, da je bil tako pijan, da ni vedel, koga je udaril; obsojen je bil na tri mesece težke ječe. — Marija Barkič v Pirnah, okraj Top us ko na Hrvatskem na Hrvaškem doma, je kot služkinja tukajšnjim redovnicam frančiškankam izmaknila za S Iv 30 v. raznih reči, neki poje liki je vzela rudeee spodnje krilo, molitvenik in naglavni robec v skupni vrednosti 8 K 50 v., v Jose-finurnu je izmaknila 5 robcev in Lu-eiji Grošelj en korzet. Marija Bakič n< taji teh tatvin; obsojena je bila na 2 meseca težke ječe, potem se bo pa iztirala iz Averije. — France Ha-bat, delavec na Savi, je 14. svečana t. 1. zvečer v Plahutarjevem hlevu na Savi Janeza Valanta brez povoda z nožem opetovano sunil v hrvet. Zve-oer 30. listopada pa, ko je še služil pri Zupanovih v Podkužu za hlapca, je v družbi sohlapca Antona Jamni-ka besnel po hiši svojega gospodarja, razbil hišno opravo, metal stole, tako da sta dva stola priletela Antonu Peveu v glavo. To sta počela le zaradi tega, ker ni hotela gospodinja dati vsakemu V± litra žganja. Anton Jamnik je tudi naskočil z odprtim nožem hlapca Jeršeta, vendar ga ni ranil, ker je Janez Ragelj vjel Jam-nikovo roko, dočim je Jeršeta gospodinja Zupan porinila iz kuhinje v otročjo sobo. Sodišče jc obsodilo Ha bata na 1 leto in Jamnika na 8 mesecev težke ječe. — Ignacij Irt, strojarski pomočnik v Šmartnem pri Litiji, je dne 31. prosinca zvečer v Zavrstniku Antona Grošlja z nožem sunil v vrat, v pleče in v leve natilehti iz jeze, ker ga ni pustil na voz prisesti; obsojen je bila na 8 me C^cev težke ječe. — S svinčnikom se je usmrtil. Čuden slučaj, ki je tirjal kot žrtev človeško življenje, se je pri godil v Parizu. 19letni komtoarist L. Crazdinet je zapustil pi?arno. da bi opravil hitro nek posel. Ivo jc tekel čez ulico, mu je spodrsnilo in pri tem je padel tako nesrečno na v roki držeči svinčnik, da mu je ta predrl pljuča. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu radi izkrvav-ljenia umrl, ne da bi se še kaj zavedal. — ZbojiSča v — Avstriji. Vojska proti češki obstritkciji se je že razbila iz razloga, ki smo ga že večkrat povdarjali: ker sestavni deli niso jedini med seboj glede tega, kar naj bi hoteli! Pomožne čete — Poljaki in konservativno plemstvo — hočejo, da se sploh zatre možnost vsake obstrukcije; glavne čete — nemške skupine — pa ravno tega nočejo, da bi se zaprla pot do nemške obstrukcije. In tako se je vojska razbila, 5e predno je začela operirati. — Poljski klub in klub konservativnega plemstva sta namreč doposlala izvr-ševalnemu odboru nemških strank vsaki svoje pisemce z isto izjavo, da treba spremeniti opravilnik zbornice v smislu, da bo obstrukcija sploh ne-možna. Ironija osodc, da sta se rečena dva kluba, ki naj bi ustopila v boj proti Cehom, postavila na — stališče Cehov S Akc še pridodajemo, da so se poleg Jugoslovanov tudi Malo-rusi pridružili obštrukciji in da jo bodo — kakor se glase poročila — podpirali tudi italijani (ne da bi se drugače formalno vezali), potem je razvidno, da je taktika Čehov dosegla imeniten vspeh proti dr. Koer-berju. — "Neue Freie Presse" je vsled tega silno nejevoljna in očita Poljakom, da uvajajo spravno akeijo s tem, da odklanjajo predloge Nemcev, a sta vi jajo v ospredje idejo-ljubljen-ko Cehov: spremembo zborničnega opravilnika torej predlog, o kterem so Nemci že a priori izjavili, da ga ne morejo vsprejeti. Udušenje češke obstrukcije! Parola je bila lahko izdana! Drugo vprašanje pa je, kje so sredstva, kje so poti, kje so sile, ki bi se mogle združiti za izvrševanje tega podjetja. Xi"ti izjava von Koerberjeva, danima nič proti tej akciji Nemcev, ni koristila. Do akcije vendar ne pride! Vrata grobišča vseh avstrijskih vlad — to grobišču je češko vprašanje — se odpirajo na stežaj. Dolgo ne more več trajati, da^preneso skozi ta vrata — Položaj v ilacedoniji Belgrad. Grške čete. ki jih je organi-zoval Krištof, da bi se bojevale proti bolgarskim vsta?em, so včeraj prvič trčile z bolgarskimi četami pri Ke-sturju skupaj. Na obeh straneh so imeli po 12 mrtvili. V vilajetu ]VIoiift-stir se je sovraštvo med Grki in Bolgari nevarno razvnelo. — Rim. Glede Balkana se je baje med Avstro-Ogrsko in Italijo sklenil definitivni dogovor v V3eh točkah. Tudi cesar Viljem in kralj Viktor Emanuel sta pri sestanku v Neapu-Iju razpravljala o tej zadevi ter se zjedinila. da se izroče nekatere dvomljive točke o neniško-italijanskemdogovoru v razsodbo zavezniku na Du-naju. — Carigrad. Načelnik macedonskoga orožništva. general De Georgis, se je izjavil zelo pesimistično o svoji misiji ter rekil. da ako bi bil poprej poznal, kako daleč so pogajanja in kake so razmere, bi nikoli ne bil sprejel poveljstva. — Dunaj. Avstrija je baje pripravljena, ako se z reformami ne doseže na Balkanu mir. da vzajemno z Italijo podeli Albancem avtonomijo. S tem bi se odstranil zadnji povod za ljubosumnost med Avstrijo in Italijo. — Rini. ifem Avstro-Ogrsko in Italijo se je doseglo popolno sporazum-Ijenje glede določitev con v Macedonia i z ozirom na medna rodno nadzorstvo in kontrolo. — Carigrad. Glede razdelitve orož-niških okrajev se je doseglo med velesilami popolno sporazumljenje. — Avstro-Ogrska prevzame okraj Skoplje, Italija pa" Monastir. — Carigrad. Turška vlada je dne 30. marca odgovorila na noto velesil gle-le reorganizacije macedonskoga irožništva. Turška vztraja pri tem, da ne more dovoliti, da bi se poklicalo več kot 25 inozemskih častnikov, dočim ptuje podčastnike sploh odklanja. Solija. Macedonci sestavljajo ob-rno spomenico o gospodarskih razmerah v Macedoniji v zadnjih dese-ih letih. Nadalje se opišejo dogodki >0 novem letu in reforme. — Belgrad. Vodja bolgarske vsta^1-čete. Vlah. napada vasi, ki so os* zveste patrijarhatu ter jih sili, n pristopijo k eksarhatu. Iz patrijotie-nega boja kujejo nekateri zmed ene i verski boj. — Razne male novi ce. — Papež v nevarnosti? Tudi rimski listi potrjujejo, da je vlada pomnožila straže pred Vatikanom ter posebno pazi na osebe, ki pridejo iz A. «rike. Neki kardinal je namreč dobil pred 14 dnevi zaupno obvestilo, da je v Južni Ameriki zarota, ki ima namen, papeža umoriti, lvardiual je o tem obvestil papeža, in od tačas stražijo Vatikan na vseh koncih in krajih vojaki, orožniki in policaji. Policija seve ne veruje v zaroto. — Sirajk v Budimpešti. Štrajkujoči ključavničarski pomočniki so otvo-rili svojo delavnico ter so že tudi dobili naročil za 10,000 kron. Tudi štrajkujoči krojaški pomočniki imajo že 00 lastnih delavnic, kjer dela do 4<»0 pomočnikov. Od zaslužka dobivajo podpore vsi štrajkujoči. Na ta način bodo lahko štrajk dolgo zavlekli, ter prisilili mojstre, da ustrežejo njihovim zahtevam. — Sveta karavana zajeta. Vsako leto ob tem času romajo mohamedi v takozvani "sveti karavani" na prorokov grob v Me-dino. Letos pa so Beduini blizu Damaska zajeli celo karavano zato, ker jim turška vlada noče izplačati 5000 dolarjev, ktere jim je vsled pogodbe dolžna dati. Sultan je ukazal, naj odrinejo iz Damaska trije bataljoni vojaštva, da rešijo karavano. — Dr. Orlovski prijet. V Varšavi so prijeli znanega dunajskega odvetnika dr. Orlovskega. Pobegniti' je hotel na Rusko, a izdal se je s tem, da je neki častniški vdovi, kteri je izvabil že mnogo denarja, z obljubo, da se ž njo poroči, brzojavil. naj mu pošlje v Varšavo 500 rubljev. Tudi neki drugi dami je z isto obljubo izvabil 12,000 K. NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to je na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tak suspendiran od društva, toraj bratje, pošiljajte točno svoje mesečne doneske. Nadalje uljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamorem aoposlati Certifikate in pravilne knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopošlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega tajnika. Mathew Levstik, (12-12-5) Ely, Minn. Kretanje parnikor. , Mow York oo ioopoftli Columbia 10. aprila iz Genove z 060 L pot- Pretoria IG. aprila iz Hamburga z ' 1836 pot. i Philadelphia 10. aprila iz Southamp-I tona z 691 pot. ' Campania 16. aprila iz Liverpoola z 1 1047 pot. La Bretague 17. aprila iz Havre. Heopoti hal« Columbia iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Kaiser Wilhelm der Grooao i* Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. DdpljoJJ Moa Ryndatn 19. aprila v Rotterdam. Auguste Victoria 21. aprila v lis .1-burg. Bremen 21. aprila v Bremen. La Bretagne 21. aprila v Havre. Hobenzollern 23. aprila v Genovo. Philadelphia 23. aprila v Soutliam-ton. Zeeland 23. aprila v Antwerpen. Campania, 23. aprila v Liverpool. Pretoria 23. aprila v Hamburg. Koeuigin Luize 23. aprila v Genovo. Kaiser Wilhelm der Grosse 26. apr. v Bremen. Noordam 26. aprila v Rotterdam. Majestic 27. aprila v Liverpool. Mongolian 28. aprila v Glasgow. Bluecher 2S. aprila v Hamburg. La Savoie 28. aprila v Havre. Ilhein 28. aprila v Bremen. Slavonia 28. aprila v Genovo. Arabic 29. aprila v Liverpool. Craf Waldersee 30. aprila v Hamburg. I. truria 30. aprila v Liverpool. St. Louis 30. aprila v Southampton. 2 inland 30. aprila v Antwerpen. < >lumbia 30. aprila v Glasgow. "GLAS NARODA'* prodaja po 1 cent številko: L n t o n Bobek. poslovodja podružnice Frank Sakaor. 1778 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. Cka*. D • r a a n c . SIS N. Con rrees St., Kenoeka, Wis. John Snatarsič, 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Gabranja. Ht Power St.. Johnstown. Pa. Ako želi kdo rojakov liat prodajati aaj m aviaai wri wravwiitvm F. G. Tassotti, 108 Meeorole St., Brooklyn Borough New York. N. Y. dopisnik g. F. Sakaerja v New Yerku Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:— hitro, zanealjivo, po dnevnem kurtu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glaa Naroda". Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim vpoitovanjacn T. G. Tassotti. 108 MeaeroLe 8t_ Br*oidhn> V T. Cenjenim rojatom naznanjam da so HARMONIKE, ttere jaz izdelujem, v Washingto ou patentirane za Ameriko. Dele je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni Najtopleje ae priporoča John Golob, 403 Bridsre St.. JoltM. Ill BENZIGER BROTHERS. NEW YORK, N.Y.. ' CINCINNATI, OHIO, 36-38 BARCLAY STREET. 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 2II-213 MADISON AVE. POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande* rov, društvenih zastav, znakov in t-ejcallj po naročilih. Vsako naročilo se izvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in hander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI VAKI z iglastim ali gurr jičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku Dopisoval Vam bode rojak g Lupša. Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj 11! V 109 Greenwich St., New York, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodite in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potnji.fi Slovenci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano prati nizki e»-]ii. Zu obilen post-t se priporofa Frida von Kroge, 1<>9 Greenwich Street, Xew York, Ts.oo"b 80 E. Madison Street. Slika predstavlja srebrno uro za go spodc. iS Si;e Screw H navijak. Cena uram: Nikel ura.........f Srebrna ura...... Screw navijak.....#12.oo Srebrn; -^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Akn ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 1« 15 $18.00 IS 44 7 " $14.00 18 " 15 44 $17.00 <> Size ura za da*u3 2 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so najboljše tlelo Elgin in V/altham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naro*be se priporočam. Jacob Stonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil ^ SiiLOOlT od gospoda J. Stublerja tr Duluth, Minn., 217 W. Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar t staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po žu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreŽeni. Si spcžtovanjem (31jl) Josip Scharabon. Hočeš razveseliti svojega moža? 13a! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršidu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom m drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastnik. Rojaki Mrečajle EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri (fonaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišea ter priobeuje tudi slike. + + * Veli a za vse leto • ■ $3*00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct- pMHIHpii R Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkora. (Dalje.) ' "Mogoče", odvrne Arabela mrzlo in migne malomarno z ramami; "ali jaz nisem bila. Tudi veste prav dobro, teta, da jok ni moja slabost. Jaz solz davno več ne poznam", končuje ona slovesno. ''Ravno zato sem se tem bolj začudila in prestrašila začuvsi to", n?eni Karpelesovka z manj sumljivim obrazom. "Sklepala sem, da te je morda ganolo žalovanje stare Wal-dekovke, ktera je ravno ob istem času tu go val a po sinu, ki je takrat odhajal." "Jaz spoštujem Waldekovo rodbino, ker je tega vredna", odgovori Arabela nekoliko zmedena, a s precej mirnim glasom. "Vendar pa moje znanje z njimi ni tako iskreno, da bi se solzila, ako vidim, da mati žaluje po sinu, kedar ta odpotuje. Vsaj si mislim, da materino oko ne more ostati suho, ee zre za svojim odhajajočim otrokom. Taka bolest pa ne more vzbujati občnega sočustva, ker je preveč zasebna." "Dobro, dobro! Veseli me, da je tako", deje Karpelesovka dvomljivo. "Ali pa je tebi res vse eno, ali profesor odpotuje ali ne?" poprasa jo potem nenadoma, in njene oči dajejo od sebe maščevalen odsev. "Rada si se z njim pogovarjala", nadaljuje brezmilostno, zapazivši, da Arabela obledi; "kdo te bode odslej naprej kratkočasil in dvoril ti?" Arabela molči, čutila je, da je nekaj resnice v tetinih obrekovalnih besedah. Zal jej je bilo res po profesorji, toda ne iz onih uzrokov, ktere jej je teta hudobno naštevala. Obču-■ tila je neko praznoto po njegovem odhodu, a sama ni vedela zakaj. Resnica, ki jo komu naravnost povemo, dela pa viden vtis na človeka. A pri vaej tej resnici si vendar ni Arabela imela kaj očitati glede svojega obnašanja in občevanja z njim. Profesor jej je bil takrat na vrtu naznanil, da bode v jutro za rana odpotoval, in hotel se je prijateljski od nje posloviti. A ona ga je lo površno in hladno pozdravila. Ravno ta njena neprijaznost proti njemu celo pri slovesu pa jo je potem pekla skozi celo noč. V jutro se je j ako rano vzbudila in sama ne vedoč zakaj, hrepenela je profesorja še enkrat videti ter mu želeti srečen pot. Prežala je v ta namen na-nj za zaprtim oknom, a prestrašena se tudi takoj umaknoia, ko ga je za preprogam nenadoma zagledala, zročega na njeno okno. Njegovega pozdrava pa ni ne videla niti cula; zato jo je zdaj neprijetno presunolo, kar jej je teta očitala. Čista vest jo je toraj kmalu ©hrabrila. N"jeno lice je zadobilo prejšnjo barvo, njena zvunanjost prejšnjo mirnost, tako da vidno raz žaljena odgovori: "Takim nesram nim obrekovanjem ne dajem odgovora. Povem pa, teta", dostavi ponos no, "da prav dobro vem, do ktere meje sme devojka, ki je obljubljena nevesta, občevati s ptujim mladeni čem. Svoje dolžnosti pa poznam in proti tem se nc bodem nikdar pregrešila, če tudi do svojega ženina ne čutim niti najmanjšega nagnenja "Nehvaležnica I" odvrne teta, "In Samuel te tako zvesto ljubi! In na njegovej strani te čaka tako srečno živi j en je!" "Živeti brez duše, to ni življenje, tem manj pa srečal" bil je Aiabelin odgovor. "Seveda, na strani tega čudnega profesorja bilo bi ti bolje živeti, to vem", odvrne jezno Karpelesovka, ktero je neizmerno dražila Arabelina hladnokrvnost. "Ali vedi", nadaljuje a zmagovalnim naglasom, "da kakor jaz Samueia poznam, tako tudi vem, da bi on prej vse storil, nego dovolil, da bi postala ti profesorjeva. In poleg tega, ali si pomislila kdaj, Arabela, kakšno brezdno leži med vama zavoljo različne vere?l" Arabela ni bila več bleda, temveč postala je rumenega, upadlega lica; s roko pa se je podpirala ob mizo. kakor da bi jo obhajala omotica. Kar jej je teta govorila, to se jej je zdelo strahovito, nezaslišano. — "TetaI" vzklikne potem razburjena, "kteri nesramni obrekovaleč vas je tako zmotil, da ne veste več, kako bi me bolj žalili ? Moja vera", nadaljuje nekako slovesno, "je meni draga in •veta; če že zavoljo druzega ne, vsaj zavoljo tega, ker je ona gotovo tudi moje pokojne matere. Prej bi pa hotela izgubiti življenje, nego zatajiti svojo vero! Ali niste s tem zadovolj ni r popraša po kratkem premolku a povsdignenim glasom, z valujočimi prsimi in z bolestnim izrazom okoli lasten, kakor da bi si bila b to izjavo podpisala svojo moralno smrt. "Zato pa se bode on tebi na ljubo odpovedal svojej veri", zagotavlja Karpelesovka z nekim prepričanjem. "In ti vendar pri vsem tem ne bode* ejkds? njegwrm soproge. Debro si zapomni* Arabela, moje današnje prorokotanje; nikdar!" Arabela se je obrnola od tete, ko je ona to govorila, Neki gnus se jej ktere ^^ v naši z&logi in jDl ^ KNJIGE, je pokazal na lici, ko je poslušala njeno besedovanje. Ko pa Karpelesovka utihne, reče Aiabela vidno utrujena: "Jutre nadaljujte, teta, ako vam še kaj srce teži. Danes sem že pretrudna; rada bi že šla počivat." Karpelesovka se Arabeli približa, primakne svoje odurno li'_-e k Arabe-linemu in reče hudobno: "Na moje zadnje besede si mi pa še dolžna odgovora. Aha! ne upaš si pogledati meni naravnost v oči; tvoja vest ni toraj čista", nadaljuje tri-umfovalno, ko odmakne Arabela svoj obraz od njenega ter gleda v stran. "Kakoršen je človek, takošna njegova sodba!" odgovori Arabela hitro z neko dostojnostjo, a brani se pogledati io. "Na mnenje, ki ste izrekli glede moje osobe. odgovorila sem vam vestno. Na mnenja, ki ne zadevajo mene, pa nimate pravice zahtevati od mene odgovora." "Bode ga pa gospod profesor sam moral dati, in sicer Samuelu samemu. Te dni mu hočem pisati, naj se čim preje povrne domu." To rekši, odide Karpelesovka iz sobe in zaloputne dveri za seboj.--- Drugi dan, ravno ko je vrtnarica posodo od svojesra bornega zajutrekn z mize pospravljala, stopi v kuhinjo Karpelesovka. "Fuj! kakošen duh je tukaj", bile so njene prve besede. "Zakaj pa nič zračite, ve lenobe?" "Oprostite, milostljiva gospa", izgovarja se v zadregi uboga žena in jej spoštljivo roko poljubi; "nisem ^e utegnola. — Pojdi, Lojzek, in poljubi milosti j i vej gospe roko", nagovarja nato svojega petletnega fantička in medtem mu hitro z belim za-storom obriše mala ustica. "Je že prav; bodeŠ pa drugikrat", brani se gospa. "Preveč si mi umazan, da bi dala tebi roko poljubiti. Kaj se pa godi z onim pag-lavcem, Roža ž Ali ne vidiš, da ga hočejo muhe snesti Ž" nadaljuje kažoca z gnusom na spečega dojenčka v zi-beli, po čegar obrazu se je več muh shajalo. "Več či3tote, Eoza, več či-stote je treba! Ali nimaš dovolj vode v hiši, da bi ga umivala?" Roza stopi k zibeli, zapodi muhe od deteta, potem pa z ruto zibel pogrne. "Milostljiva gospa", opazuje nato osramočena, "počastili ste danes nepričakovano zgodaj s svojo pričujoenostjo. V jutro pa imam toliko dela, da pred deveto — deseto uro ne utegnem nikdar snažiti otro ka." "Ali menda misliš, da bodem tebe dovoljenja prašala, kdaj smem priti ž" odgovori Karpelesovka osorno. "Pridna hišna gospodinja mora imeti ob vsakej uri snažno hišo in otroke." Roza vzdihuje skrivoma in gleda po strani na svileno oblačilo svoje gospodarice ter si misli pri tem: Tebi je že mogoče ob vsukej uri biti nališpanej, ki imaš vedno služkinjo okoli sebe! A jaz moram najprej skrbeti za gospodarjevo živino in vrt in še le potem za dom In otroke. (Dalj* prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal >r. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVIJENI tieinnA^ SIDRO Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUHATIZEM, P0Z0STKIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAnO: 25ct. in 5Oct, v vseh lekarnah ~ali prt F. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Došljeino poštnine prosto, nam znesek naprej pošlje; ako Molitvene knjige: Spomin na Jezusa 35 ct_ Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene masne knjige so 8 zlato obrezo. Drujre knjige: Zbirka domaČih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane. 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 ct. Tz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ct. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthcf 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Pred jamski 15 ct . Naaelnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. j Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. i Mirko Poštenjakovie 20 ct. Narodne pripovedke za. mladino, I. in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. j Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 et. i Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 cu Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 et-Najdencek 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., IT., III, zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I„ 20 ct. Sv. Genovefa 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Preriji 20 et. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 et. Kako je zerorel cozd 20 ct. Šalj ivi Slovenec 90 ct. Navodilo za spisovanje raznih k isem SO centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni icmet 25 et. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 et. RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fn. Sakskejtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Cempagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SVIC0-INNSBRUK LJUBLJANA, POŠTNI PARNIK1 SO i ,,La Lorraine", na dwa vijaka...........................13.000 ton, 5>La SaToie", „ „ „ ...............................n.ooo ,, p.La Tonraine«', ,, „ „ ..................................10.000 ,, g.L'AquiUine", ,, ,, „ ..................................*o.ooo ,, ,,La Bretagne",................................................................8.000 , ,JL* Champagne",.................................8.000 , ,,La Gascogne",______......................... S.coo ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno cb četrtkih ob xo. ari dopoludne. P&rniki odpljujejo li priiUniiča itv 42 North River, ob Morton »J.000 koajiblh taofil. 35.000 13.OOO „ „ 15.000 ,, „ 9.000 ,, „ 9.000 „ „ 9.DOO „ „ La Bretagne *La Savoie •La Touralne •La Lorraine La Bretagne 21. apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. maja 1904 12. maja 1904 19. maja 1904. *La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Gascogne •La Savoie 20. maja 1904. 2. junija 1904. 9. juniju 1904. 10. junija 1904. 23. jnuija 1904, HP* Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. *%»> tilftVH ft*e»eija: 32 BROAD WAV, NSW YORK. Posebni parnik francoske družbe "LA GASCOGNE'* odpljuje duč 7 maja. Spremlja potnike samo za 2. in i. razred. Potujočim rojakoa. Na razna vprašanja glede voznih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi ajrent v New Yorku. Voina s železnico od MAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakegra zadržka. PARNIKI, kteri v kratkem odpljujejo v HAVRE, so sledeči; Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 21. aprila ob 10. uri dopoludne. Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne. Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopoludne. Opozarjamo toraj vaa »ne SLOVENCE in HRVATE v meatu Gleve-landu. Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne *a-mude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST.. CLEVELAND. O., in one iz drusih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod ▼ New York, da nam take omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši ▼ New York, se ne snidetc z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefona: 8795 Cortland t, ter nam naznanit«, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pe-moc. toda prepozne! FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y. 1199 St. Clair St.. Cleveland, 0. Holland-America Line (HOLLAS 1)-A )l K RISK A f RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošNa Zjsdinje:i:'i držav med NEW YGRK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim 1 ovtina« kom 12,500 ton j vijakom, 10,500 toiu RYNDAM parnik z dvojnim vija j kom, 12,500 ton. , . . POTSDAM, parnik z dvojnim vija | ROTTERDAM, parmk z dvojnim kom, 12,500 ton. vijakom, 8300 ton. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera y kakovosti nadkriljujejo vsa druga amenkanska vina. Kudeče vitio prodajam po 50c. galono; be!o po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC Al/2 gal-.ne za S12, STAK IZBORF.N DROŽMK galone za ¥13. BRINJEVEč, za atsrega sem importiral brinje ia Kranjskega, velja 12 buteljk Sl8. Vino j« najboljše vrste ker je pridelana kapljica v !a«tnik vinogradih. Isto tako je tudi žganje najboljše vrste, ker je na i?M način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, P«nnsylyanijo in Illinois plačam prevozne »trožke, posodo ne računam. Za mnogotera naročila le priporoča: JOHN KRACKZR 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Najceiieja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrya* Kadi cene ^lej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfatrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 2: Krona, Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek iti iz NEW YORKA vsako sredo ..l.. - ob 10. uri zjutraj. - - - - .. Rojakom« kteri potujejo skoči Du-r&njro n« Silver ton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava., da ara odprl? noro gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, rsakdo vidi hišo, ako pogleda na l£ain St., nas napis je dovolj velik. Vsakogar bede va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE. Durajv*. 0*1» Slovencem in Hrvatom r Rock Springs, Wyo., in okolici priporočam r obilen obisk r kterem redno točim sreže Selili tz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. 8 spoštovanjem JOS. DEMSHAR, - ****** HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, XEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL RED STAR LINE (Prekomorskit parobrodna <]ru/Jm ,,Km!eea zvezda") posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + * * * * Philadelphia in Antwerpenom. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej toč:m vedno SVEŽE HVO, prodajam DOBRE SMODKE in ! IKEKJE. l'ri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, na] se name oiirne. NaSe geslo toraj bodi: svoji Iv svojim! Mart n Muhič. ustnik. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na iste j postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod r New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Ajetrf. City Ticket A^eit, 313 IV. .Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakaerju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York na kolodvora. Telefon št. 59. 3E0RGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavaroval-I}) nino proti ognju ali na življenje v p iHj najboljših ameriških in inozem- 4 ™ skih družbah. Vsa pojasnila dajem ^ rojakom drage volje na zahtevo. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: 'ADERLAND dva VJaka<12736 ton. EELANB............1190,1 ton. KROONLAND FINNLAND. . 12760 ton. 12760 ton. Pri cpn;i}i za medkrovje so vštete vse potrebščine, dobra ;rana, najboljša postrežba. Pot iVz Antwprj»en je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priuiorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri iopoludne od pomola š'ev. '4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-OELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se e obrniti iia: Office, 9 Broadway, New Y(/tk City. 90—S6 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS. 21 Peat Street, SAN FEiLN CISCO, — ali na njene zaatopnik*. .... , ; f - Sliši«."; :. .. i