poStnlaa plačana v gotovini
Domoljub
v ctisbliani, 20. januarja 1937	£eio SO • Slev. 3
Veličasten shod JRZ
v Ljubljani
Ljubljana zadnja leta ni yidela veliko političnih shodov, zlasti ne takih, pri katerih bi smela priti ljudska v >lja do izraza. Protiljud-ski diktatorji na svc4 i zborovanjih niso hoteli videti svobodnih državljanov, ampak pokorne podložnike, ki hočeš-nočeš brez samostojne misli kimajo in ploskajo vsaki njihovi besedi. Naj tu spomnimo le na znani shod vodje Jevtiča, majnika 1935 na kongresnem trgu v Ljubljani. Posebne vlake so poslali na vse konce naše dežele, pa so prazni priropo-tali v Ljubljano. Zbralo se je na Kongresnem trgu nekaj tisoč ljudi. Poleg običajnega ljubljanskega »firbca« so bile tam tudi skupine državnih, mestnih in banovinskih nameščencev, katere so njihovi šefi morali prignati na zborovanje, kot so jih nekaj dni pozneje morali gnati na volišče, da tam dajo »izraza svojim patriotičnim čustvom«. Ljudstva pi ni bilo nikjer. Ali pa takrat, ko je obiskal Ljubljano diktator Peter Zivkovičl Deset tisoč ljubljanskih šolarjev so spravili na Miklošičevo cesto in pred kolodvor, in ti šolarji so imeli nalogo s vzkliki in zastavicami izražati politično voljo našega naroda... Še celo g. Živkoviču se je ta komedija zdela preneumna in je menda zlobno pohvalil prireditelje cele politične manifestacije, češ, da se naravnost čudi, koliko nadebudne mladine premore bela Ljubljana... Ljudstva pa ni bilo.
Ljudstvo pod diktaturo ni smelo do besede. Le enkrat je vsaj deloma svobodno besedo izsililo od oblastnikov; to je bilo ob 60-letnici voditelja dr. Korošca. Skozi policijske iu žandarske kordone so se takrat prerivali tisoči slovenskih mož in fantov v Union, da vidijo svojega narodnega voditelja in da mu prisežejo zvestobo. Kot krik trpečega človeka, ki pa ima neuklonljivo voljo, je izzvenela cela proslava. Pendreki, puškina kopita, Ječe, denarne kazni in vsakovrstna nasilja so hotela to neuklonljivo voljo v ljudstvu streti, » je niso strla. Nasilniki so šli, ljudstvo pa je ostalo.	' ,
V nedeljo smo v Ljubljani doživeli prvi Politični shod, ki ga je priredilo svobodno slovensko ljudstvo. Brez kričeče reklame so se vr°j'e priprave na ta shod. Nihče ni na shod v j ' ravno nasprotno: marsikdo bi bil rad ®el, toda strumna četa rediteljev je pustila na Zborovanje samo pristaše stranke, kajti še za-1® 30 bilo prostora trikrat premalo. Kmalu P° deveti uri je vsa Ljubljana oživela. Iz vseh oncev mesta so se pričele pomikati mogočne «oione pristašev JKZ, z zastavicami in god-8ml "« folu. V vsakem volilnem okraju se
je sprevodom priključila nova četa pristašev. Ogromne kolone skoro vojaško organiziranih zborovalcev so se istočasno pribiižaie Unionu od vseh strani. Med igranjem godb in urne-besnimi vzkliki kralju, državi, vladi, našemu narodu in njegovim voditeljem so se sprevodi skozi razne vhode pomikali v ui:ionsko dvorane, ki so bile kmalu prenatrpane. Tisoč-glava množica je morala ostati na prostem. Močni zvočniki so razločno prenašali vsako besedo govornikov tudi ljudem, ki v dvoranah niso mogli več dobiti prostora.
Med velikanskim navdušenjem je začel zborovanje ljubljanski župan dr. Adlešič. Prvi je govoril minister dr. Krek o našem zunanje in notranjepolitičnem položaju in o delu sedanje vlado V korist države iu zlasti v korist našega naroda. Za njim je povzel besedo senator Smodej, eden izmed vodilnih organizatorjev JBZ in v temperamentnem govoru razložil pomen riaše stranke in njeii trud, da se čimprej uveljavi pri nas zopet prava demokracija, ki edina more biti kos perečim nalogam, ki jih današnja doba zahteva od nas. Za njim je govoril ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je v svojem odličnem govoru Ljubljančanom razkril take gorostasnosti iz poslovanja bivših režimovcev na ljubljanskem ro-tovžu, da je njegov govor zbudil pozornost ne le med meščanstvom, ampak tudi širom naše države. Nekatere mi3li imenovanih govornikov prinašamo danes na drugem mestu.
Med govorom senatorja Smodeja je stopil v dvorano minister dr. Korošec. Ovacije, ka-koršnih je bil naš voditelj deležen ob tej priliki, se dajo primerjati morda le onim ob priliki proslave njegove 60-letnice. Vzkliki in ploskanje se minute dolgo ni moglo pomiriti in ko je na koncu zborovanja spregovoril naš narodni voditelj, so množice prisluhnile sleherni njegovi besedi z največjo pozornostjo. O dr. Korošcu je znano, da veliko dela, a malo govori. Kar pa pove, drži kakor bi bilo pribito. Tudi to njegove besede, bolj podobne preprostemu kramljanju s prijatelji kakor pa bobnečim besedam politikov, so zadele v živo in nas navdale z zaupanjem do njega, ki vodi našo usodo.
Iz govora dr. Korošca
Preden je gosp. notranji minister dr. Korošec zaključil veličastni manlfestacijski zbor, se je dotaknil tudi važnega političnega dogodka, ki se je dogodil včeraj v bližini Brežic, namreč sestanka med gosp. predsednikom vlade dr. Stojadinovičem in dr. Mačkom ter dejali »Ml, ki hočemo dobro našemu narodu in državi,
smo že od vsega početka našega zopetnega po* litičnega življenja z vsemi silami delali na to, da pride med narodi do sporazuma. Dolgo časa smo bili odstranjeni osi državnega krmila. Ko smo zopet krmilo države vzeli v svoje roke, ni bilo atmosfere za sporazum. Vladala je mržnja in nenaklonjenost ne samo proti Hrvatom, temveč proti vsakemu narodnemu gibanja. Ravnopravnost se ni točno izvajala. Vse je bilo razdrto in ni bilo pravega instrumenta, ki bi delal za sporazum. Zaradi tega smo morali ustvariti instrument za to. Ustvariti smo morali atmosfero za mir med narodi Ustvarili smo ta instrument v Jugoslovanski radikalni zajednici, ki je taka, da laliko govori v imenu vsega naroda. Začeli smo delati za sporazum. Sporazum je kakor mlado dete, ki dela svoje prve korake v svet. Tako dete pa se ne sme preveč vlačiti sem in tja, gori in doli. To ni dobro za mlado dete. Tako dete mora voditi nežna roka v svet. Zaradi tega tudi ni dobro, da se preveč govori o tem sporazumu. Zaradi tega dovolite mi, da tndi jaz ne govorim mnogo o tem. Stvari se včeraj niso pokvarile, ampak napravili smo korak naprej. Kakor ste čitali tudi v časopisih, sta oba obraza prišla zadovoljna v Zagreb. Zaradi tega je potrebno, da sedaj preveč ne vprašujete, kako daleč je še do sporazuma, kakšne so težkoče itd. To nežno dete se ne sme preveč nenežno prijemati. Mi gremo naprej. Treba je t ljubeznijo delati, dfi iie bi zakrivili pogreško na tej aH oni strani.
še nekaj drugega vam hočem povedati. Ko smo prišli na vlado,, nilič? ni mogel skoraj dihati, tudi ministri ae. Venomer so peli telefoni, vsak dan je prihajalo nešteto pisem, prošenj in pritožb. Jaz vam pa rečem s Treba je človeku za delo mirne krvi. Tudi sedaj vas še prosim, imejte mirno kri. Marsikaj se je storilo, precej tndi še ni storjenega, ker se ne da vse napraviti preko noči. Ali mi imamo trdno voljo in tudi ambicijo in vročo željo, da pravilno rešimo vsa težko vprašanja, ki še ležijo na vaših ramenih, in ki vas tarejo. Imejte zaupanje do nas. Ne bodite nestrpni, ker bi s tem samo pokazali svoje nezaupanje proti nam in proti naši stranki in naši vladi. Kdo vam pa pravi, da bo sedanja vlada šla. Za to ne vidim prav nobenega vzroka, in tudi oni, ki pravijo, da vidijo te vzroke, vedo, da jih ni. JVj» nasedajte fszniifi lažem. Mi sedaj nismo majhna strančica, mi smo sedaj velika stranka. Tudi če lajajo na nas, ne postite se begati. Ni nikogar, k' bt mogel priti za nami. Imejte zaupanje do nas. Ako Bog da, bomo še vladali in bomo Izpolnili to, kar smo obljubili in kar vi želite, da bo izpolnjeno.*
Ko je dr. Korošec zborovanje zaključil, so mu zborovalci zopet priredili viharne ovacije, ki so se nadaljevale tudi zunaj, kjer ljudstvo ni pustilo, da bi se dr. Korošec odpeljal, ampak ga je v ogromnem sprevodu spremljalo proti domu.
Nedeljski shod v Unionu je dokaz, da se hoče tudi Ljubljana postaviti na stran ogromne večine slovenskega naroda, da bo tako res vredna biti prestolica naše lepe Slo« venije.
Tudi za Ljubljano morajo enkrat za vselej miniti stare navade, da se njeno prebivalstvo kaj rado ostavlja v vrsto tistih, ki se bore proti skupnim koristim našega naroda in da daje oporo strujam, katere so zaradi osebnih koristi pripravljene vsak čas izdati pravice slovenske narodne skupnosti.
Kmetom - dolžnikom
Prinesite potrdila.
Delo, ki ga morajo izvršiti naše nadruge in druge denarne ustanove ob izroditvi kme-tov-dolnžikov Privilegirani agrarni banki, bo ogromno. Vsaka denarna ustanova je namreč dolžna po tej uredbi, da izroči vse kmete-dožniko Privilegirani agrarni banki. Po tej uredbi nobeden ne more ostati še nadalje dolžnik zadruge, če je res kmet. Toda denarne ustanove ne morejo sair i od sebe i gotovostjo vedeti, kdo je kmet v smislu te uredbe. Zato naj vsakdo, ki misli da mu gre saštita, takoj poskrbi ia potrdilo in ga nese posojilnici. Potrdilo, da je kdo kmet izda občina. Naj se tedaj kasneje nihče ne pritožuje, da ni bil deležen ugodnosti uredbe, če se note toliko potruditi, da bi to potrdilo dobil Razume ee pa, da velja to samo za tiste, ki so res kmetje, ki jim je, kot pravi uredba, kmetijstvo glavni poklic.
Zupani in potrdila.
V »Domoljubu« smo že pisali o tem, kako veliko delo čaka tudi naše občine. Ponovno pa moramo pisati tudi o tem, kako odgovorno je to delo. Zupan sme dati potrdilo, da je kdo kmet le, če so je prepričal, da je to res. Zgodi se, da prihajajo nad župane razni ljudje, ki bi sedaj naenkrat radi postali kmetje. Na ta način bi radi postali deležni ugodnosti, ki jih daje kmetom ta uredba. — Marsikak župan se je že spozabil in je dal, da se ne bi, kot pravimo, zameril, potrdilo, da so kmetje ljudje, o katerih je dobro vedel, da to ni res. Jasno je, da ravnanje takih županov nI ravnanje, ki mu moremo reči moško ravnanje. Zupan namreč v 99 primerih od 100 ve takoj, pri kom je kmetijstvo glavni poklic. V primerih, ki so dvomljivi, pa se da sorazmerno kmalu to dognati.
Opozarjamo nu to, da je brez dvoma krivica, če hoče kdo delati dobrote enim v škodo drugim. Kdor da potrdilo komu, da je kmet, o katerem ve, da ni kmet, s tem napravlja škodo posojilnici in njenim vlagateljem. Dela pa to tudi v Izrečn em nasprotju i uredbo, ki se je mora vsakdo držati. Tak župan pr',de . lahko v velike težave, ker ga moro zadeti tudi g 63 uredbe, ki določa za tiste, ki napravijo kaj v nasprotju s predpisi te uredbe z namenom, da komu koristijo, visoko kazen do lest mesecev,
Naši župani tedaj bodo imeli x uredbo dovolj dela in sitnosti, naj si Jih nobeden ne nakopava še novih z lahkomiselnim Izdajanjem potrdil.
Plačilo obrokov.
Mnogo je povpraševanja kdaj in kako naj plačajo kmetje prvi obrok Privilegirani agr. banki. Co bi strogo vzeli besedilo uredbo, bi morali kmetje plačati obrok že 1. novembra 193«. Toda dejansko nihče takrat nI vedel, koliko ima plačati. V pravilniku, ki Je izšel k uredbi je bilo rečeno, da morajo denarni savodl pozvati kmete k plačilu prvaga obroka. Pa zopet denarni zavodi niso dobili potrebnih tiskovin, da bi Izdelali obračune. Zato jo začela Priv. agrarna banka sama pozivati k plačilu.
Kako je tedaj s to stvarjo? Obračuna po-•ojllnioa kmetu ne moro prej poslati, dokler (a ne napravi. Teh pa ne morejo denarne 2*
ustanove napraviti kar čez noč. Dokler nima Priv. agrarna banka obračuna t denarnimi ustanovami, toliko časa tudi ona kmeta ne more prijeti. Zato bo najbolj pripravno, da pač vsakdo plača neko primerno vsoto na račun. To se bo kasneje obračunalo. Kdor se boji, da bi kaj zamudil, naj torej nekaj plača.
Komu se plačuje? Od 26- septembra, odkar je izšla uredba, so kmetje dolžniki Priv.
agrarne banke in ne več posojilnic. Zato tudi ne morejo plačati kakega obroka posojilnicam, ampak naravnost Priv. agrarni banki. Plačajo lahko na pošti po položnici poštne hranilnice, ki ima številko 10.250. To je številka čekovnega računa podružnice Priv. agr. banke v Ljubljani.
In koliko Je treu*. plačati kot pr\n obrok? Prvi obrok znaša 10 din in 00 par od 100 din dolga. V tem so računane 4 in pol cdstotn« obresti, drugo je odplačil« dolga. Tisti katerega dolg znaša manj kot 26.000 din, odbij« polovico od svojega dolga in plača od te polovice 10.0 odstotkov. T«» je prvi obrok. Oni pa, katerih dolg znaša nad 25.000 dinarjev, morajo plačati prvi cbrok od celega dolga. Ce dosežejo pri sodišču znižanje dolga za 30 do 60 odstotkov se jim bo štelo preveč plačane zneske prihodke leto v dobro.
O ispremembah uredbe.
Na razna vprašanja naj povemo še to. -Zaenkrat ni nikaLega izgleda, da bi se uredba o likvidaciji kmetskik dolgov kmalu iz-premenila. Zaenkrat torej ne kaže nič drugega, kot da se je vsi drže in jo izvršujejo, kolikor je to pač v danih razmerah mogočo.
Kaj pa komunizem?
Daleč smo že!... Ali veste, kje je Ajdovec in kakšen je? Mala farica, daleč od »sveta«, skrita tam doli na Dolenjskem med Žužemberkom, Trebnjem in Novim mestom. O takih samotnih krajih je pel nekdaj pesnik Gregorčič: »Tu biva narod še krepak — tu biva narod poštenjak — ki »vet ga še okužil ni — ki čas ga omehkužil ni.« Nočemo reči, da na Ajdovcu ne biva več narod-poštenjak. Saj je dala mala farica v primeri s svojo velikostjo morda največ duhovnikov v celi škofiji in celo enega škofa. A — s te male, preproste in dobre farice je priletel v svet glas: Tudi v Ajdovcu so podžagali in vrgli na tla evharistični križ! V Ajdovcu! Seveda je verno ljudstvo križ nazaj postavilo in ga počastilo, kar je najbolj moglo. A da se tudi v takem kraju, kakor je Ajdovec, kaj takega zgodi, to nam pove veliko. Ni ga torej več kraja in kota v slovenski deželi, ki bi ne bil že okužen! Okužen po komunizmu in. ž njim združenem predrznem, nesramnem, zločinskem brezboštvu. Vsi lumpje in barabe cele dežele so se zvohali, se skupaj znašli in združili, češ: mi smo komunisti! In mislijo, da je prišla njih ura: zdaj bomo vsi gospodje! In kar nam ni pogodu, vse pokončali.
Obenem pa slišimo, da na Krškem polju zbirajo prostovoljce za rdečo armado v Španiji. Kdo bi si mislil! Torej tudi uboga Slovenija hoče vštric korakati z vsemi drugimi na velikem roparskem pohoda po svetu. Dežela je po krtovo prerita od komunizma in komunistov. Samo čakajo še, kdaj bodo mogli iz svojih podzemeljskih rovov na dan udariti in planiti po nas. Resen opomin za nas, da ne bodimo brezskrbni, ampak da bodimo pripravljeni, da nas nekega dne ne presenetijo in ne poman-drajo, kakor bi radi!
Mi pa smo se tukaj že nekoliko prepričali, da je komunizem — popolna enakost vseh ljudi — nekaj nenaravnega m zato nemogočega. Tički v zraku, ribe v vodi in zverine v gozdu so lahko komunisti — vse jt vseh, ker nič ne delajo, zato ne morejo imenovati nič svojega. Cloveč pa zemljo obdeluje in na nji v potu svojega obraza prideluje, zato to, kar obdela in pridela, imenuje svoje in si ne da vzeti. Z drugo besedo: do tega ima lastninsko pravico. Taka je postava narave, ki se ne da zlahka prelomiti.
Po poglejmo še d*ije, aH je popoln komunizem, splošna enakost, mogoča! Saj pravimo, da hi bilo to za en del lepo —■ v resnici pa gre težko, ker se narava upira. Kaj naj bo torej
skupna last? Da bi bile tovarne skupne, to bi že šlo. Kaj pa zemlja? Potem bi bila po staro-kranjsko vsa zemlja »gmajna«. Gmajna pomer.l zdaj neobdelan kos zemlje. V resnici pa pomeni ta nemška beseda le »skupno last«: to, kar nima svojega lastnika, ampak je vseh, cele vasi. Iz te besede se vidi, da kar je vseh, kar nima posebnega lastnika, je neobdelano, ali vsaj slabo obdelano, človek je namreč po svoji naravi tako sebičen, da se briga in trudi le za to, kar je njegovega. Ko bi bila vsa zemlja skupna, bi bila slabo obdelana, — ko bi kaka huda sila ne priganjala in pritiskala ljudi, da jo dobro obdelujejo.
Ce bi bita pa vsa zemlja skupna, bi moralo dosledno biti tudi vse drugo skupno: vozovi, poljsko orodje, živina, hlevi, podi; da, tudi — hiše. Ce bi imel eden v vasi enonadstropno hišo, drugi zraven njega pa nizko leseno bajto; in tudi če bi bile manjše razlike med hišami, bi to ne bila enakost, torej ne komunizem. Kaj bi bilo potemtakem treba, če hočemo izvesti po poln komunizem? Vso vas podreti in namesto nje postaviti ogromno kasarno, v kateri bi dobil vsak enako stanovanje! Kajne, to bi bito kaj fletno! V tisti veliki hiši bi se ljudje gotovo nikoli nič ne kregali!... Nikar se nt smejajte! Da, tako bi moralo biti, če hočemo komunizem dosledno izvesti! Ce pa pravite, da to vendar ne gre, da je to nemogoče, potem p« priznate, da je komunirem — nemogoč.
Recimo, da bi bilo obdelovanje zemlje nekoliko ceneje, ko bi se vse delalo skupno in ' stroji. Toda kaka armada ravnateljev in nadzornikov bi bila potrebna, ld bi vse delo razdeljevali, potem pa gledali In priganjali, da M vsi pridno delali in da bi vsak enako naredil!
O, zlati časi bi prišli za kmeta!... Ali verjanjete?... Kmet, tebe pač tarejo razne težav«, a na svojem posestvu ai vendar sam svoj gospod! Noben stan ni tako neodvisen, tako prost kakor kmečki. Po službah in po to-vrmah je vse odvisno In mora biti pokorno. Kmet pa, pravijo, jt kralj na svojem posestva. Nikdo mu nima nič?sar ukazovati, nikdo 84 vtikati v njegovo gospodarstvo. In to je nekaj vredno! Kdor ne ve, koliko js vredna prostost, naj se df za par mesecev, še bolje » par let zapreti, pa be zvedel! Komunisti, n so bili po ječah, bi nam to lahko povedali. -V komunistični državi pa boš ti kmet, h »
(Nadaljevanje na prihodnji strani sp<xl«D
Mi in naši sosedje
Is govora ;ninistra dr. Kreka na »hodu JRZ v Ljubljani.
Minister dr. Miha Krek je podal temeljit in plastičen pregled političnega razvoja od ustanovitve JRZ pa do danes. Poleg tega pa je podal tudi dragocen pregled v zunanjepolitičnih dogodkih, na katerih je interesi rana naša drŽava. V tem delu svojega govora je dejal:
Utrdili smo moč in ugled države na sunaj. Naši prijatelji, ki so še pred poldrugim letam obu-pavali nad moijo in bodočnostjo naše države, danes s veseljem ugotavljajo, da j« Jugoslavija najvišja sila na Balkana, ki mora in zna uspešno varovati svoje kori.ti napram vsakemu nasprotnemu poskusu.
Naša vlada je vodila sicer tradicionalno politiko s svojimi zavezniki in prijatelji, toda pri tem ni nikoli opustila prilike, da Jugoslavija izstopi samostojno in inicijativno, da si pridobi novih zvez in na novih položajih utrdi svoja ime, svoj mir in nedotakljivost svojih meja. Po visoki zaslugi prvega kraljevega namestnika princa Pavla In pod spretnim vodstvom našega zunanjega ministra g. predsednika dr. Stojadinoviča smo pridobili predragocauo prijateljstvo Anglijo, ki se je v minulem letu ponovno koristno manifestiralo. Anglija je izjavil:-., da brani našo posest, zlasti •la je intere3irana na tem, da nihče ne kvari jugoslovanskih pravie v Sredozemskem-Jadranskem morju. S Francijo in državami Male zveze in Balkanskega sporazuma smo sklenili nove trgovinske pogodbe in utrdili politične zveze in prijateljstvo. Velike vrednosti za politično življenje in za naše gospodarstvo so novi aranžmaji z Nemčijo.
V tem ozračju hitrega dviganja naše zunanje moči je bilo mogoče ustvariti že dolgo zažetjeno ureditev z Bolgarijo. Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarsko je plod vztrajnega
hotenja, dobiti trajen mir na Balkanu, da bi ta zibelka jugoslovanskih junakov, ki pa je bila nekdaj tudi netišče izigravanj in intrig, postala v novi dobi hram zdrave obnove in mirnega napredka vsth Slovanov na jugu. S paktom o večnem prijateljstvu sta obe državi najbolje koristili sebi in najučinkovitejše utrdili načelo: »Balkan balkanskim narodom !<
Mi zahtevamo, da se ohrani sedanje stanje v Podonavju in srednji Evropi. Isto politiko z vnemo zagovarjata in branita poleg naših prejšnjih zaveznikov tudi Anglija in Nemčija. Ce to vemo in uvažujemo, bomo razumeli, zakaj in kako se je zgodilo, da so osamljeni kriki revizionistov lansko leto onemeli, ne da bi nam bilo treba bučno protestirati ali poudarjati, da so naše meje nedotakljive.
Znano je, da se pripravljajo razgovori z največjo našo sosedo, kraljevino Italijo. Treba je v interesu obeh držav, da pridemo do trajnih lojalnih političnih odnošajev in do rednih gospodarskih zvez med državama, ki po svoji naravni in prometni zvezi moreta iineti le škodo, če promet med njima ni do vseh podrobnosti urejen, reden, vzajemen in lojalen.
Tako na vseh naših mejah utrjujemo mir, na vseh žilah pospešujemo promet s svetom in uveljavljamo bogastvo naše zemlje in pridnost naših rok.
Jugoslavija je ena izmed redkih evropskih držav, ki more trditi, da je v razburljivem zuna-nje-politižnem metežu minulega leta izpolnjevala svoje politične obveznosti, pridobila novih zaveznikov- in iz vseh preizkušenj izšla srečna, bogatejša in močnejša.
Zadolžena Ljubljana
in njeni izkoriščevalci
Iz govora župana dr. Adlešiča na shodu JRZ v Ljubljani.
Da moremo pravilno presoditi to velikansko prezadolženost našega mesta, mo-ramo predvsem upoštevati dejstvo, da je Ljubljana veliko večino nvojih predvojnih dolgov že poravnala med vojno ■a prva povojna leta. Zato predstavlja današnji dolg 200 milijonov zadolžitev našega mesta, ki je nastala po veliki vsčmi v povojni dobi.
Da dobite pojasnilo na to uganko neplodne zadolžitve, vprašajte, kako »o se v tej povojni dobi delale veliki investicije. Kako so nabavljali •tare avtobuse in z njimi obratovali, dokler niso napravili milijonske izgube in jih odložili v staro, ■»»porabno ropotijo. Milijonska izgube avtobusov dja so potem prenesli kot investicijski kapital v bilance tramvajske družb«. Vprašajte, kako so razširjali tramvaj, ktko so nabavljali za to potreben mMerijal. Jaz vam odgovora na to vprašanje ne aorem dati, ker so žal Izginili iz pisarn in aktov nekateri računi, tako da je danes kontrola v tem pogledu nemogoča. Zakaj so ti računi izginili iz •"tov, bodo vedeli dotični gospodje, ki so te
*daj na svoji zemlji svoj gospod, hlapec, suženj. Valpeti bodo stali nad teboj in te prigarali k delu. in ko boš delal in garal, bodo pri-8lt biriči in bodo tvoje pridelke »rekvirirali« M druge, da bo med vse »enako« razdeljeno, velik del kmetovega pridelka požre ogromna v?iska, Id je potrebna, da vse te sužnje drži v Mrahu. Ce se boste pa upirali, da bi ne oddali, d Jlar Ste sami truc,ili, b0 Prišel v vas od-wiek vojakov in vas bo kratkomalo postrelil ~ Pa mir besedil Tako danes »prakticirajo« v MsiJi. Kmetje pa, ki oddado, kar so pridelali, "Odijo stati v vrsto in čakajo, da iz državne dobe na karte nazaj nekaj od tega, kar M »anii pridelali.
Zato so avstrijski komunisti, ki so šli oku-k»J ~rai*> rek,i: ^ so rajši doma v ječi, akor * R^ii v »prostosti«...
račune vzeli. Vem le toliko, da ima danes mestna občina od samega tramvaja letno nad 3 milijone dinarjev. izgube. Nad tri milijone morajo ljubljanski davkoplačevalci plačevati samo za to, da gledajo, kako vozi ljubljanski tramvaj in poslušajo, kako škriplje po ulicah.
Vprašajte, kako so pred leti gospodje na magistratu razpisali obligacijsko posojilo v znesku 30 milijonov dinarjev. 18 milijonov tega posojila so oddali tramvaju po tečaju 90, poism pa so prodali te obveznice inozemstvu po tečaju 75, tako da je tramvaj efektivno prejel le 13,500.000 Din. Celotna izguba tedaj pri razpisu samem 3,600.000 Din. Za razpis sam pa so se po služili
JSrez Bayer-)eveaa križaj
		M ni Aspirin tableti Vsaka Aspirin tableta j ima Bayer-jev križ, 1	
			
	Odlai i« r. ji,(, pwt s Si 1VIJ od 5 XII 1914		
celo inozemske družbe, ki je bila solastnica tramvaja. Komu še ni v spominu veliko razburjenje, ki je takrat prevzelo Ljubljano zaradi te transakcije, pa si žal ni mogla pomagati, ker je bila postavljena pred izvršeno dejstvo.
Vprašajte, koliko so razmetali mestne imovine za razna privilegirana napredna društva, katera so v vsej povojni dobi pomagali vzdrževati z mestno imovino. Dajali so jim mestna zemljišča, velika posojila, katera so potem odpisovali, odpisovali so jim tudi takse. Niso se ustrašili delati celo fingiranih pogodb, da so mogli z mestno imovino pomagati svojemu društvu. Na prav- enak način, kot se niso ustrašili pošiljati mrličev na volišča, da vzdržujejo z njihovo pomočjo svoj nasilni režim, se niso ustrašili tudi v Mestnem pogrebnem zavodu iingirati celih pogrebov, ako je to kazalo na kako korist. Enako se niso ustrašili na mestnem socialne uradu dajati podpore za politični kongres svoje stranke in s tem prikrajšati prave ljubljanske siromake. Vprašajte, kako so vodili naš žensiki učni zavod, ki bi moral biti po svojem vodstvu vzor nacioualne vzgoje, pa je bil v celi dobi vzor izkoriščanja in zlorabljanja mestne imovine v osebne svrhe. Vprašajte, kako so upravljali na mestnem fizikatu desinfekcijski zavod, ki bi moral biti humanitarna ustanova, pa je postal sredstvo navadne dobičkarije b plač-karije. Pri vsem tem pa so dobro cvetele vs® gostite okoli mestnega magistrata! Na vsa ta vprašanja vam bo odgovorilo sodišče, katero ima podatke vseh tozadevnih preiskav v svojih rokah in sestavlja proii vsem krivcem obtožnice.
Izjavljam slovesno, da nihče, kdorkoli |e zlorabil uradno oblast, kdorkoli je prizadejal našim občanom kakršnokoli krivico in škodo, ne bo ušel zasluženi kazni, pa brez ozira, na katerem položaju se nahaja.
C1IIČEK
pravi dolenjski dobite v
Gtntralni sluan.' s [MIlani.
Dr. Korošec odhaja z nedeljskega zborovanja JRZ v Ljubljani.
KAJ JE
OSEBNE VESTI
d Btigrsjski nadško! dr. Ujčič, ki se je obenem s skopljanskim škofom dr. Gnidovcem vrnil v Belgrad z zagrebške škofovske konference, je odpotoval v Rim. Po sedanjih ve-•teh bo nadškof dr. Ujčič posvečen prvo nedeljo v mesecu marcu, in sicer v Zagrebu.
d Sestdesetletnico rojstva je praznoval na svoj godovni dan g. župnik Anton Tomelj v Črnučah. Bog živi vzornega dušnega pastirja še mnogo let. Hvaležni farani mu k jubileju pristno čestiinjo
d Iz Škofijskega letopisa. Za profesorja nemškega in latinskega jezika na Škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano je bil imenovan g. Alojzij Strupi. — Za suplenta- vero-učitelja na drž. real. gimnaziji v Kranju je nameščen g. Pavel Slapar. — Za škofijskega nadzornika organistov kranjske dekanije je imenovan g. Josip žužek, katehet v Kranju. Sthio je upokojen g. Anton Lesjak, župnik v Št. Jerneju.
DOMAČE NOVICE
d Jugoslovanski škofje so zborovali več dni
v Zagrebu. Med drugim so sklenili, da izdajo skupni pastirski list proti komunizmu in njegovi nevarnosti za Cerkev, državo in človeško družbo sploh
d Nedelja je Gospodov dan. Vprašanje nedeljskega počitka v mesnicah je bilo za Maribor rešeno z uredbo banske uprave, ki je na pobudo predsednika Združenja mesarskih in klobasičarskih mojstrov g. Tavčarja ta počitek odredila. Sedaj pa so se začeli nekateri mojstri nenadoma puntati, zlasti oni na periferiji, ter zahtevajo zopet uvedbo nedeljskega dela, Stvarnih razlogov za to nimajo, trdijo sicer, da prodajo sedaj manj mesa, kakor poprej, kar pa vsekakor ne more držati. Stavili pa bodo na občnem zboru, ki se vrši v nedeljo, predlog za ukinjenje nedeljskega počitka ter se bo o tem glasovalo, tipati je, d« bo zmagovala preudarnost m uvidevnost in bo večina odbila ta predlog, ki gotovo ni socialen, saj jemlje mojstrom, pomočnikom in vajencem oddih, katerega si s svojim težkim delom res zaslužijo.
d Kaj prati o Rusiji ujetnik, ki se je pravkar vrnil. Te dni so imeli na mariborski obmejni policiji zanimivega gosta. Iz sovjetske Rusije se je vračal a svojo družino nazaj v domovino vojni ujetnik Lilič Djulbo iz Rogatice v drinski banovini. Bil je leta 1915 ujet v Karpatih. Rusi so ga spravili v Kijev, kjer je z drugimi vojnimi ujetniki gradil železnico. Po vojni so se vojni ujetniki razšli po vaseh ter delali pri kmetih. Tako življenje je doletelo tudi Liliča. Leta 1919 se je oženil ter je prestopil iz muslimanske vere v pravoslavje. Od leta 1931. se je potegoval za povratek v domovino, pa se mu je šele lansko jesen posrečilo dobiti dovoljenje. Mož, ki je zelo inteligenten, je na policiji pripovedoval zanimive stvari iz življenja kmečkega prebivalstva v sedanji Ru-siij. Jeseni so imeli v pokrajini, kjer je on delal, dobro letino, pa vendar prebivalstvo že sedaj strada. Država je pobrala vse žito ter le malenkosten odstotek pustila domačinom. Po vsej P.usiji se Sirijo govorice, da bo v kratkem velika vojna. Najbolje je biti sedaj v Rusiji Tojak. Ta ima vse: dobro obleko in dovolj jk-stl,
NOVEGA
vst drugo pa strada in živi v pomanjkanju. Vojaku mora preprosti človek povsod, v vlaku in drugod prepustiti najlepše mesto, v vsakem oziru ima prednost. Kmetje pa se sedaj samo vesele vojne, ker upajo, da bodo lahko v Rusiji nastali silni nemiri, ki bodo boljševiško nadlogo pognali čez mejo.
d Klobuk Is travnatih bilk? Neki zagrebški klobučar je baje izumil postopek, po katerem-izdeluje klobuke iz travnate bilke, ki je je ob Savi v izobilju. Travo imenuje »cigansko perje«. Klobučarju se je že posrečilo narediti nekaj takih klobukov, ki so vsi izredno lahki, dobri in nepremočljivi, Mož si je dal izum patentirati. Če bi se taki klobuki dali izdelovati v velikih količinah, bi to pomenilo pocenitev in izboljšanje kakovosti klobukov.
d Zanimiv lov na zajce brez streljanja. Ta je bil v Vinici na posestvih grofa Bombelesa. Grof je najel vaške otroke in nekaj starejših, da so šli proti kraju, kjer je znano zbirališče divjih zajcev. Na nasprotni strani pa so razpeli 200 metrov dolgo in meter in četrt visoko mrežo. Ko so tako postavili zasedo, so obkrožili ves prostor in začeli z zvonovi, ropotu-ljami, ragljami in podobnimi predmeti plašiti zajce. V nekaj urah so tako nalovili več kakor petsto zajcev. Vsakega posebej so spravili v zaboje ter jih poslali v Nemčijo in Švico. Tam z našimi zajci pomlajujejo zajce v svojih lo- : viščih. Lov na divje zajce je donosit, ker pla- !
Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov določa poseben postopek za plačevanje kmečkih dolgov zasebnikom.
Tu je treba paziti na dvoje: prvič kako je dolg nastal, drugič pa, kakšno je razmerje dolžnika do upnika v imovnem oziru.
Glede prvega je omeniti, da je ločiti vse dolgove zasebnim upnikom, ki so našteti v uredbi kot »ostali« upniki, v dve skupini: dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga, se odplačajo, ko se ugotovi njih višina, toda brez znižanja v 12 letnik obrokih. Za take dolgove iie tečejo obresti. To je ugodno za upnike, ki so drugod morali utrpeti velika znižanja glavnice.
Drugi dolgovi pa se znižajo za 50% na splošno in tako znižane dolgove plačajo v 2 letih s 3% obresti.
Toda uredba vsebuje določilo, da dolžniki-kmetje za vse naštete dolgove ne uživajo zaščite, če so v boljšem gmotnem položaja kot upniki. — Ob sporih odloča okrajno sodišče.
Upnik pa, ki misli, da je njegov dolžnik zmožen plačati več kot 50%, sme v letu dni zahtevati ob predložitvi potrebnih dokazov pri sodišču, da sddišče zniža to ali pa popolnoma razveljavi znižanje 50%.
Na drugi strani ima pa tudi dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti 50%, ali pa, da je plačeval pred 20. aprilom 1932 oderuške obresti, pravico, da zahteva od sodišča znižanje dolga tudi nad 50%.
Končno predpisuje uredba, da se morajo vse obstoječe dolžniške listine glede teh dolgov zamenjati za nove 'obveznice. Ta zamena se opravi pred pristojno občinsko upravo. Tozadevno določa pravilnik o zameni dolžniških listin * novimi obveznicami v giavnem tole:
čajo Švicarji ta vsakega živega zajca po 60 dinarjev, d očim se pri nas dobi za ubitega le okrog 25 dinarjev. Isti grof je potem priredil tudi lov na žive fazane in jih prav tako odprem il v Švico.
d Hajduka so ujeli. Pred nekaj dnevi so orožniki v hrvatskem Petrovcu ob Mlavi po napornem iskanju in zasledovanju ubili hajduka Antiča. Prijeti pa niso mogli njegovega pajdaša Radovanoviča, ki je bil prav tako ro-bijaš in je pobegnil iz zaporov. Zato so zasledovanje ojačili in so ga pred dv^ma dnevoma zasledili pri nekem kmetu. Hajduku je uspele pobegniti v nogavicah ven, dočim so njegovega skrivalca zaprli. Tak je potem bežal do nekega kmeta, vdrl v njegovo hišo in zahteval, da mu da opanke. Kmet pa ga je spoznal in obvestil o tem orožnike. Ti so obkolili hišo, toda hajduk se jim ni hote! vdati. Dve uri je trajalo streljanje, dokler ga niso orožniki ubili.
d Tolovajska nadloga. Zadnji čas se ponavljajo v Lučinah in njeni okolici vlomi, tatvine in ropi. Pred božičnimi prazniki je bilo vlomljeno pri kovaškem in ključavničarskem mojstru v Lučinah in ukradeno iz pisalne mize 2165 Din, dve žepni uri in verižica. Teden pozneje v Brobovnici v »Režiščah«, kjer biva na samem neka samica, ki je bila prisiljena izročiti ves svoj prihranek 3300 Din, ker ji je en vlomilec pretil s smrtjo s samokresom v roki in z žepno svetiljko pred očmi, drugi pa stražil pri vežnih vratih. — V nedeljo, 3 januarja, je bilo vlomljeno v sosedni poljanski fari na Bukovem vrhu pri »Hotovniku« in ukrade-: nih med jutranjo službo božjo 900 Din. — V ! petek, 8. jan. ob eni zjutraj v drugi sosednji
Upniki morajo napraviti za vsakega dolžnika posebej obračun po obrazcu, ki se dobi v Jugoslovanski knjigarni, pa morajo tudi napraviti obveznico, kar vse skupaj morajo poslati občinski upravi, ki je pristojna za delžnika.
Občinsko oblastvo vroči v 15 dneh od prevzema dolžniku 1 izvod in ga pozove naj podpiše oba dokumenta. Če ni ugovorov, potem občinsko oblastvo overi njih podpise in vroči ob-veznico upniku.
Če dolžnik ne podpiše obveznice, sme upnik zahtevati narok pri občinskem oblastvu, ki ga mora obiastvo določiti v 15 dneh. Na ta narok povabi obč. oblastvo vse interesirane. če se pri naroku doseže sporazum, napravi obč. oblastvo takoj obveznico, overi podpise in izroči obveznico upniku.
Če se niti po opravljenem naroku ne doseže sporazum med upnikom in dolžnikom, napoti , občinsko oblastvo stranke na redno sodišče.
Če se dolžnik ne odzove pozivu občinskega oblastv«, da bi podpisal obveznico ali podal prigovor in če na določeni narok niti ne pride, se smatra, da dolga ne priznava. V takem primeril napoti občinsko oblastvo upnika na redno sodišče.
Obveznico mora podpisati tudi porok ali solidarni dolžnik.
Namesto podpisa poroka ali solidarnih dolžnikov se smeta dogovoriti upnik in dolžnik tudi za drug način zavarovanja terjatve.
Obveznic in obračunov za zasebne dolgov« naj dolžniki niti upniki ne zahtevajo od denar-nih zavodov, ampak si jih morajo sami preskrbeti. — Tiskovine ima na razpolago tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Zasebni upniki in hmetje-dolžniki
Stev. 3.
»D O M O I. J U B«, dne 20. januarja 1037.
Stran f.
fari Sent Joit nad Vrhniko v mežniji na Planini, kjer j* en vlomilec ofcutrelll domačo hčerko, ker je začela klicati na pomoč, drugi pa držal v kotu njeno mater. Vlomilca sta prebrskala hišno skrinjo, r kateri pa nista našla nič denarja. Caje se tudi o večjih tatvinah iz sosednjih far Črni vrh in Žirl Manjše tatvine so pa takorekoč na dnevnem redu. Vse tatvine so ostale kljub poizvedovanja orožništva do sedaj nepojasnjena. Ljudstvo je prestrašeno in zbegano in prosi oblast, da pomnoži orožni-štvo.
d Opoiorilo kmečkim dolžnikom. Navzlic raznim opominom dolžniki-kmetje pošiljajo podružnici Privilegirane agrarne banke v Ljubljani na njen čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani št. 10.250 prvi začasni odplačilni znesek v smislu uredbe o ureditvi kmetskih dolgov1 brez potrebnih podatkov, kar povzroča podružnici veliko nepotrebnega dopisovanja. Ponovno poživljamo dolžnike-kmete, da na hrbtu položnice, na srednjem delu, napišejo: ime, priimek in očetovo ime dolžnika, na katerega se dolg giasi, mesto prebivališča s hišno številko, okraj, naziv in sedež upniške ustanove, kateri je dolžnik dosiej dolgoval.
d Okrog 30.960 gluhonemih je v Jugoslaviji. Za vso to veliko množico siromakov imamo v vsej državi samo štiri gluhonemnice, med njimi eno ▼ Ljubljani, katera pa nikakor ne ustreza več svojemu namenu. Gluhonemi so se organizirali ter je njihova organizacija bila ono nedeljo ustanovljena v Belgradu. Na to zborovanje je odšlo tudi nekaj slovenskih gluhonemih.
d Dijakinj^ ki se vozijo z vlakom v Ljubljano v šolo in nazaj, so dobile svoje zavetišče. Po naklonjenosti Vzajemne zavarovalnice se je delovnemu odboru dekliške katoliške akcije posrečilo dobiti v pritličju palače na M»-sarykovi cesti dve lepi sobi, katerih prva je namenjena bolj razvedrilu, druga pa učenju. Akademičarke so prevzele nadzorstvo in pomoč pri učenju. V prostorih bo moglo udobno biti istočasno 40 do 50 dijakinj.
d Vsevprek kradejo. V kriminalnem uradu ljubljanske policij« je lepa nova odeja, s.etlorjave barve s črnimi meandri. Odeja je vredna okoli 300 dinarjev ter je bila skoraj gotovo kje ukradena in policija poizveduje za lastnikom. — V Puharjevi ulici je bilo ukradeno novo kolo znamke »Bianchi«, vredno 1500 Din, last tvrdke Adamič. Neznan vlomilec je vlomil v podstrešno stanovanje na Celovški cesti 42 in odnesel novo sivo suknjo in novo rjavkasto-bclo črtasto obleko, skupaj vredno 2000 dinarjev. Lastnik obojega je Avgust Vinpolšek. — Francu Dobnikarju je bila v Prankopanski ulici 12 iz spalnice ukradena denarnica z vsebino 1000 Din ter nekaj drugih
malenkosti. Dobnikar ima škode 1160 Din. — Hlapec Janez Rakušek v Dravljah je prijavil tatvino črnih čevljev, volnene jopice in usnja-tega pasa v skupni vrednosti 310 Din. — Iz spalnice Antona Pečarja v Mostah, Krekova ulica št. 17 je neznan tat te dni ukradel Antonu Pečarju več obleke, čevljev in nekaj zlatnine, vredno 690 Din, — Na obrežju Gruberjevega prekopa je bilo najdeno moško kolo znamke »Wittler«, vredno približno 600 Din. Za lastnikom poizveduje policija. — Najbrž® isti vlomilec, ki so ga zadnič prepodili iz podstrešja Kresije, se je splazil te dni tudi v podstrešje hiše na Resljevi cesti 16. Dvema strankama je ukradel več obleke, perila, črn kov-čeg in druge malenkosti Stranki trpita okoli 1200 dinarjev škode. Vsako zimo se nabere po mestih mnogo potepuhov, ki so ljubljanskim policajem in meščanom v veliko nadlego. Kje je tisti, ki bo znal rešiti to pereče vprašanje?
d Kako je učitelj ugrabil otroka. V Srem-sko Mitrovico je te dni pridirjal avtomobil, na katerem je bilo polno ljudi Vodil pa ga je neki učitelj. Avtomobil se je ustavil pred hišo, kjer je stanovala ločena učiteljeva žena. Učiteljevi spremljevalci so naglo zasiražili oba izhoda iz hiše, učitelj pa je skočil v stanovanje in iztrgal otroka svoji ločeni ženi iz naročja. Takoj nato je skočil na avtomobil in odirjal. Ozadje ugrab-ljenja so družinske razprtije v družini učitelja. Mož je preveč zapravljal, spravil je tudi ženo v dolgove, pijančeval, da se je žena končno od njega ločila. Za otroka pa sta se prepirala. Učitelj pa je hotel s ugrabitvijo zadevo enostavno rešiti. Kakor se zdi, sc bo z zadevo ba-vilo še sodišče.
d Ljubljanski begnnčki. Precejšnje sitnosti in pisarije U. telegrafiranja na razne kraje povzročajo ljubljanski policiji otroci, oziroma dečki in napol odrasle deklice, ki se kar na lepem peeiove od svojih staršev in ne povedo kam gredo, to se pravi, da zbei« od doma.
Ljubljanska policija je ta teden prejela naznanila o sedmih takih begunčkih, ki so izginili iz Ljubljane. Večina 'od njih je dečkov, ki s« jim je zagnusila šola in jih vabijo pustolovščine kje v daljnem svetu. Lani. so bili otroci namenjeni v Abesinijo ter so prišli kvečjemu do Sušaka, letos pa vsi trpe za neko špansko mrzlico, ni pa znano, ali ja ono, ki se je ras-pasla iz Burgosa, ali za ono iz Madrida in Va-leucije. IMed begunčld se najde sem in tja kakšna mladoletna služkinja, ki je razbila vrč alt servis in se sedaj boji gospodinje. Ti be-gunčki navadno ne pridejo daleč. Da bi pa kdo odvajal iz Ljubljane ljudi, zlasti nedoletne dečke in deklice, o tem policija še nima dokazov.
d V Tuhinjski dolini nadaljujejo z regulacijo. Banska uprava je po končani regulaciji Nevljice v Podhruški, kjer je bilo z majhnimi stroški po smotrnem načrtu napravljeno trdno in solidno delo, nadaljevala z regulacijo Nevljice v Lokah. Tu pa so nastopile težave, ker so se nekateri posestniki branili odstopiti zemljišče sa izkop nove struge, ki bi obšla več nevarnih ovinkov in zaradi dvojne širine nudila ob poplavah naraščajoči vodi dovolj prostora za odtok. Pred kratkim je bil v Lokah sestanek vseh zainteresiranih, na katerem je bil po spretnem posredovanju načelnika odd. za regulacijo hudournikov pri kr. banski upravi g. višjega svetnika ini. Straccarja dosežen sporazum. Regulacijska dela, ki bodo stala nad 100.000 din, se zdaj nadaljujejo v veliko zadovoljstvo delavcev, ki so tako spet priiii do dela ia do potrebae pomoči v sajkritičnej-šem zimskem času.
d Požig«1 »c m klati pod imamo goro. Zadnje dni so bili pod Šmarno goro kar trije požari od teh dva v Tacnu. Posestnik Frana Šušteršič trpi 7605 din škode, posestnik Fr«nc Ježek pa 6650 din. Obenem je pogorelo gospodarsko poslopje še nekemu bližnjemu posestniku. Vsi znaki kažejo, da gre za potfg ter da je vsa gospodarska poslopja zažgal htt zločinec. Na severni strani šmarne gore pa se množc vlomi. Dvema kmetoma je neznani vlomilec odnesel več blaga, nekemu lovcu is Ljubljane je odnesel iz lovske koče nekaj lovskih potrebščin, župniku Janku Dežmanu ▼ Skaručni pa je oplenil čebelnjak. Gre najbrž za enega in istega potepuha, Idi ga sedaj orožniki vneto UiCvjo.
d Roku — pokaš. Iz Sombora poročajo, da je te dni tjakaj prišel neki možakar, kateri kolovrati po okoliških vaseh ter se čudno vede. Ta Čudak ima glava zavite v debelo ruto, ▼ roki pa drži debelo gorjačo. V vaseh hodi možakar od hiš« do hiie ter pop rešuj«, kje imajo kaj podgan, V aterih bi s« radi {znebili.
Policist ustrelil pet oseb
Ameriško časopisje poroča iz Pittsburgha 0 nesreči, pri kateri je izgubilo življenje pet osel>. Bilo je takole:
Neki pMicist, star že blizu 70 let, z imenom Martin Sullivan, je menda posilil neko 12-letno dekle. Nekateri listi poročajo, da je ^ to hčerka hrvatske družine Jacka Vu-, h drugi, da ja bila to neka druga deklica, d* je bil Sullivan kljub veliki razliki v "»rosti le mož Vukeljeve 15-lctne hčerk?, ki P8 i« pred tremi tedni svojemu »uiožu« ušla : ln 8« vrnila k staršem.	|
Kratko, Sullivan bi po storjenem zločinu nad mlado deklico moral pred sodnike, in kot obremenilne priče bi pri obravnavi imele nastopiti: mati njegove »lenec Mary Vukelja, njen sin Jack, ter zakonea Jofef in Helen Benda in Laura Bacon. Slednji trije so oži-vidno Slovenci. Kr.jarjflni policist pa je šel in vseh pet hladnokrvno ustrelil na ulici. Morilec, katerega so po tesn njegovem drugem strašnem zločinu zaprli, je izjavil, da mu ni nič žal storjenega dejanja, čeprav ve. da bo šei na električni stol.
Kjer mu rečejo, da imajo podgane, katerih bi se radi iznebili, tam se možak ponudi, da jih odpravi, V ta namen zleze pod streho, kjer nekaj časa hodi nakar zabode svoj nož v pod. To večkrat ponovi. Med tem delom pa začne mrmrati ter čudno žvižgati. Kakor pripovedujejo kmetje, se res kmalu začno okoli moža zbirati vse podgane, katere so na podstrešju. Podganja vojska se vedno veča ter nepremično zre v moža, kateri mrmra in žvižga. Tako se gledajo in si žvižgajo, dokler možak z gorjačo ne udari po tleh ter z nogami ne zacepeta, V tistem hipu se podganja vo:ska razbeži na vse strani ter za vedno zapusti tisto hišo. Prebivalci vasi iz žitorodne Bačke so trdno prepričani, da ima mož res tako moč v sebi, da podgane pana. Saj pa zna mož ljudem tudi pripovedovati čudovite stvari. Pravi, da j i samo enkrat na teden, takrat pa ima najrajši hudo rdečo papriko. Pametni ljudje se temu možaku smejejo samo na videz, da bi na zunaj veljali bolj za izobražene, v resnici pa precej vsi verjamejo v čudovito moč tega moža.
d Več kot četrt milijarde dinarjev škode so nam povzročile sankcije samo pri lesni trgovini. Izvozili namreč nismo v preteklem letu niti za pol milijarde lesa. Pač pa se računa, da bomo zaradi novih trgovinskih pogodb izvozili drugo leto lesa za preko 1 milijardo.
d Nova podravska železniška proga Va-
raždin—Koprivnica bo dograjena in izročena prometu v drugi polovici letošnjega leta. Z novo progo se bo skrajšala pot od Osijeka do Maribora za celih 150 kilometrov, in bo dobil na ta način Maribor naravnostno zvezo preko Osijeka z Belgradom. Nova železniška zveza bo vsekakor velike gospodarske važnosti.
d Zaradi padca naročil premoga bodo morali rudarji Trboveljske premogokopne družbe, ki so bili doslej zaposleni ves teden, dva dni na teden praznovati. Praznovanje bo pač nov udarec za rudarje.
d Bivši bclgrajski župan Savčič je sklenil z neko tujo električno družbo pogodbo, po kateri ie bila belgrajska mestna občina menda oškodovana za celih 150 milijonov dinarjev. O vsem tem na dolgo in široto pišejo belgraj-ski listi.
d Celje dobi Delavsko zavetišče. V Med-logu pri Celju bo celjska mestna uprava zgradila Delavsko zavetišče in je v ta namen že zbrala ves potreben denar. Za zgradbo te važ-
ne socialne ustanove je dobila brezobrestno posojilo in je tudi že razpisala oddajo raznih potrebnih del za gradnjo Delavskega zavetišča.
d Centralo za transfuzijo krvi so ustanovili v Beigradu. V centrali so vpisani vsi, ki so zdravniško pregledani in priznani kot sposobni za dajanje krvi. Hrano dobivajo brezplačno v bolnišnicah. Od vsakega odvzema pa dobe najmanj 500 din. Vseh takih ljudi, ki so se prijavili kot oddajalci krvi, je sedaj v Beigradu okoli 100, Večinoma so to brezposelni delavci. .
d Tudi z alkoholom tihotapijo. Tihotapstvo alkohola se širi po vsej državi. Samo v Vrbaski banovini je bilo v zadnjih 2 letih pretihotapljeno 300 vagonov vina in žganja. Davek redno plačujoči trgovci z vinom in žganjem imajo od tihotapstva veliko škodo. Pa država tudil
d 50 letnico obstoja je praznovala te dni steklarna v Hrastniku.
d Dve, tri iz podjetja »Bata«, Tvornica Bala v Borovem je lani izdelala 5,190.000 parov čevljev. Prodaja čevljev se ie povečala od 4.3 na 4.7 milijona din. Število prodajaln je narastlo od 410 na 515. Vrednost investicij se je povečala od 87.1 na 107.7 milijona din. Število nameščencev se je povečalo od 3260 v 1. 1935. na 3750 v 1. 1936. Davki so narasli od 19,2 na 21,5 milijona din.
d Za povišanje pokojninskega zavarovanja se zavzema zadnja številka »Tovarniškega vestnika« Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Zvišanje naj bi bilo 25 odst. Družba bi prispevala letno 440.000, vsi zavarovanci pa 220.000 din. Pokojnine bi bile deležne"tudi vdove.
d Sneg smo dobili pri nas pa tudi po drugih pokrajinah naše države. Iz Sarajeva poročajo, da v osrednji Bosni že nekaj dni gosto sneži. Zaradi globokega snega je onemogočen in prekinjen promet na državni cesti čez planino Romanijo. — V Črni gori so zadnje dni goste hudi snežni zameti, ki imajo prav tako hud eposledice za promet. Ceste med Berana-mi, Andrijcvci in Podgorico, dalje med Bera-nami in Pečjo, med Beranami Bjelim poljem in Plevljem so za promet zaprte, ker jih je za-metel debel sneg. Več poštnih avtomobilov je obtičalo v snegu. Delavci sicer marljivo odkopavajo ceste, je pa le malo upanja, da bi ceste kaj kmalu rešili neprijetne snežne odeje.
d Dopolnilni davek k zemljarini se zniža, če se bavi davčni zavezanec samo s kmetijstvom, če obdeluje zemljo sam ali s svojo rodbino, če šteje njegova rodbina več ko 5 članov; če dopolnilni davek k zmeljarini ne presega 5000 din in če prijavijo do 31. januarja, v izjemnih primerih do 15. februarja, na predpisanem obrazcu svojo zahtevo za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini.
d dogajanja med Kranjsko industrijsko družbo in njenim delavstvom za sklenitev nove, za vse veljavne po£"dbe so se pretekli teden še nadaljevala. Izkazalo se je, da bi bilo potrebno, da bi pogajanja vodil kak odposlanec oblasti. Pri razpravah je vzbudila pozornost izjava zastopnika KID, da bo podjetje ustanovilo na Jesnicah lasten konzum, da bi na ta način znižalo cene življenjskim potrebščinam, ki da so v nekem jeseniškem konzumu predrage.
i Od 80 do 100 bolnikov sprejme dnevno ljubljanska splošna bolnišnica. Od novega leta dosedaj jih je sprejela že 1150. Prostori so pre-natrpani in nihče ne ve izhoda iz tega neizmernega stanja v naši bolnišnici.
d 761 koles je bilo ukradenih lansko iito v območju mesta Maribor.
d Trije kralji so kradli. Pri Sv. Marjeti n« Dravskem polju so prišli neznanci pet v noči za Tri kralje k posestniku Francu Orniku. K" so odpeli, so se splazili v posebno sobo, iz katere so odnesli obleke in posteljnini; za 3000 dinarjev.
d Novoletna pomilostitev. »Službene No-vlne« so prinesle ukaz kraljevih namestnikov o obči amnestiji ali pomiloščenju. Ukaz je bil podpisan 5. januarja. Odpuščene so kazni po zakonu o tisku ter zaporne kazni do 12 mesecev, višje kazni so znižane.
d Do 2000 bo pomilošcenih. Te dni )• prišlo uradno besedilo pomilostitvenega ukaza na vsa okrožna sodišča v območju ljubljanske- ' ga apelacijskega sodišča. Računajo, da bo » Sloveniji pomiloščenih do 2000 oseb zarf« raznih pregreškov. Kazenski oddelek IfublJ-okrožnega sodišča že zbira vse spise o kaznovanih osebah, ki bodo deležne popolne ali d«1'
Taie uaiaaur streže v nekem švicarskem ieiuv.šSu drsalcem na ledu. Tudi sam zna tako dobro drsati, da spotoma toči krepilne pijače v kozarec.
Množice »c razhajajo z nedeljskega shoda JRZ v Ljubljani.
ne odpustitve kaznL Sestavljen je že seznam oseb. ki so bile kaznovane po več mesecev do J let robije ali strogega zapora. Ta seznam oblega 150 oseb, katerih celotna kazen znaša do 120 let. Delne pomilostitve je deležen tudi zobotehnik Joško Bevc, ki svoje kazni ie ni prestal. Med kaznjenci ljubljanske jetnišnice vlada sicer veliko zanimanje! za pomilostitev in prav živahno razpravljajo o določilih pomi-lostitvenega ukaza. Nekateri pa niso bili popolnoma zadovoljni, kajti na svobodo bodo puščeni v prav najhujšem mrazu.
d Govorice o zakladih pa ie niso same bajke. Dokaz temu je nenavadna najdba, ki so jo napravili nedavno v Grajeni pri Vurber-jju, Neki tamošnji posestnik je oral na njivi. Nenadoma se je med zemljo, ki jo je plug obrnil, zableščalo nekaj svetlega. Presenečen je kmet opazil, da je to svetel novec precej nenavadne starinske oblike in z nerazumljivim napisom. Očistil ga je dobro od zemlje ter videl. da je iz zlata. Brskal in kopal je na do-tičnera mestu še naprej ter našel še več zlatnikov. Nevede je naletel s plugom na pravcati zaklad. Zlatniki so iz poznorimske dobe ter nosijo na eni strani lik cesarja Valentinijana, na drugi pa Merkurja. Izdelani, so bili v kovnici v Trierju, o čemer priča poseben znak na novcu. Izdelava novcev pa je naravnost umetniško dovršena. O zakladu se je razmeroma pozno razvedelo, ker je posestnik iz previdnosti obdržal vso stvar za sebe, dokler ni najdišča temeljito preiskal. Zlatniki so tako dobro ohranjeni, da niso še bili sploh v prometu in (ia so bili shranjeni v varnam zaboju. Najbrž, je bila zakopana n< tem prostoru kakšna rimska vojaška lcasa, ki je sedaj po poldrugem tisočletju izdala svojo dragoceno vsebino. Posestnik je zlatnike kmalu razpečal. Nekaj jih je kupil mariborskim uzej, nekaj ptujski muzej, večji del pa je prešel v roke zasebnih zbira-leliev denarja. Bili pa so precej zabeljeni: mariborski muzej je plačal komžid po 600 din. dasi zlato ni več vredno kakor kakih 200 din. Najdba nenavadnega zaklada pa je vzbudila sedaj okrog Vurberga pravcato zakladno mrzlico. Marsikak kmetič se sedaj pri oranju in »stalih delih na polju in v vinogradu skrbno Mira v zemljo v sladki nadi, da se bodo tudi °!emu zabiesteli zlatniki pod orodjem. Vendar I« žal taka pažnja zaman, saj je bil dosedaj še vedno najboljši zaveznik iskateljev zakladov ~ le slučaj.
d Tatovi se krepčajo z alkoholom. Cela družba drznih vlomilcev je vlomila v noči na 0|io nedeljo v Kočkem vrhu pri Gornji Radiom v dve viničariji, iz katerih je odnesla 150 1
in 40 1 žganja. Isti uzmoviči so obiskali na
Domoljuba" v vsako hišo!
99
Boj za »Domoljuba« vodijo naši društve-nikl z nezmanjšano silo naprej. Dnevno dobiva uprava stotine novih naročnikov. Ni župnije, ki bi ne imela uspehov. Uprava lista ima dela čez glavo, tako da danes pri najboljši volji še ne moremo objaviti podrobnih uspehov posameznih župnij in organizacij.
Predvsem moramo zopet omeniti župnijo Ro v a, ki smo jo že zadnjič postavili za zgled drugim. Svojo obljubo so držali. Ta teden so pridobili še zadnje štiri družine Z8 naš list, tako da bo letos v to župnijo, ki ima 57 družin, prihajalo 57 »Domoljubov«, za katere je celoletna naročnina že plačana.
Naj omenimo še nekaj najtežjih kanonov. — Zelo visoko je prišla župnija Bloke, ki ima 110 novih naročnikov. Dalje slede župnije:
Skocijan pri Mokronogm 108 novih naročnikov.
Stari trg pri Rakeku: 104 nov« naročnike.
ŠmihelprlNovem mestni 104 novih naročnikov.
Cerklfo pri Kranjsi 89 novih naročnikov.
Cerkaicai 80 novih naročnikov.
Begunje pri Cerknici) 51 novih naročnikov — itd, itd.
Društveniki, izrabite dobro še zadnjih deset dni meseca za agitacijo. Vsak nov naročnik dobi lahko Se vse letošnje številke lista.
Razširite svoje delo tudi na sosednje župnije, kjer morda ne delajo nič. Uspehi v drugih župnijah, ki so casluga vaše organizacije, se bodo za tekmo šteli vam v dobro.
Peščenem vrhu še dve viničariji, iz katerih so si privoščili vina in 26 1 žganja.
d Sad greha. Nedaleč od mesta Cakovec so našli v gozdu v mlaki krvi in v brezzavest-nem stanju 23 letnega mesarskega pomočnika Dragotina Markoviča iz Ljubljane, ki je bil zaposlen v zadnjem času v Čakovcu. Poleg njega je ležala ustreljena 33 letna Elizabeta Zadra-vec, žena ključavničarja Štefana Zadravec, ki je vzdrževala z Markovičem nedovoljene zveze. Stanje Markoviča, katerega so spravili v ča-kovško bolnišnico, je brezupno.
d Sreča v nesreči na Blejskem jezeru. Marsikdo je že videl, da se poganjajo po ledu na zmrzlem Blejskem jezeru tudi otroci na sankah. S sankami drvijo po ledu na ta način, da se poganjajo spalicami, ki imajo na enem koncu ostre žeblje, ki se zatikajo v led. Tako se zaganjajo in dosegajo včasih tudi precejšnjo brzino. Sredi popoldneva sta se oni dan vozila tako tudi okrog štiriletna deklica ter njen jedva leto starejši brateu. Ko sta drsela v smeri proti Kazini in sta se približala že čisto blizu, kjer pa je led znatno tanjši in tam sploh ne drži, se iima je čisto pri kraju naenkrat vdrlo. Na mah sta bila oba pod vodo, a sta se v naslednjem trenutku že pojavila zopet na vrhu: fantek je z eno roko držal deklico, z drugo roko in z nogama pa je otepal okrog sebe ter se na ta način držal na vrhu. V naslednjem trenutku so že priskočili ljudje ter potegnili oba iz vode. V vodi so ostale le sanke.
d Pozor pred zlatarskim sleparjem. Te dnj se, je pojavil na Gorenjskem slepar, ki po-
JRZ in demokracija
Iz govora senatorja Smodeja na shodu JKZ v Ljubljani.
voli,,"* v°htve, ki Jih i« stranka vodila, občinske Itn	pokazale, d« velikanska večina ljud-
„, ,» '«'» »leno politiko is politiko sedanj« •fifi^tfn n® lreb stebrih JRZ, n« IzkuSenih WeIi.h JRZ, dr, Sto)adino''!ču, g. dr. Korošcu, '»W ,; S,,em i« P" »«<" dokazano, da i« JRZ aaoii? ; 'K1®81" »t"»>k«. ki se oplr« na ljudske
" d* ,RZ demokratična franki
m, "TOokracijo so razne stranke, ki so sivzde-ipr,vi!L J ftim°krit«kih strank, zlorabljale in kt»«ii» i i toi'° * ,vetu "" «'ab Demo-<mot„„ J,0 **'» 'Urok pojem in predstavlja lahko Ir..raciio' kakršna je zgolj politična de-* 151 " samo za politično moč in oblast. te"'i ni v llric'ia, ki je brej socialne, vsebine,, ki gospodarska, ki n« temelji na večnih
načelih kričar.ske etike, vodi človeško družbo samo v obubožanje, nerede in revolucije in logično v komunizem. Takšna demokracija daje ljudstvu samo navidezno svobodo; ko pa ljudstvo vidi, da mu ta demokracija ni prinesla nič dobrega, da je državno upravo samo podražila in korumpiraia, da je politiko zmaterializirala, da )e s »vojim zapletenim aparatom nesposobna za vsako hitro in odre-. Silno akcijo, tedaj se ljudstvo od take demokracij* odvrača, srka vase boljševiške in fašistične nauke in čisto naravno išče novih političnih aitoriiativnih. oseb, da ga popeljejo iz kriz in neredov in splošnega obuhožanja v boljše čase. Taka demokracije si mi ne želimo, marveč hočemo zdravo deraokruvro, ki reluie socialna in druga pereč« vpralanj« po večno veljavnih načelih krtiunsk« etik«.
nuja ljudem v nakup razne pozlačene predmete, kakor prstane, uhane itd. Z vso preprtče-valnostjo zatrjuje, da so ti predmeti iz čistega zlata ter je seveda zato cena »izredno primerna«, ker jih daje dokaj poceni — če bi namreč bili predmeti res zlati. Mož je star 35 do 40 let, srednje velike postave, govori slovensko in j« srednjedobro oblečen. Razen tega, da ponuja ljudem v nakup pozlačene predmete kot zlate, zatrjuje tudi, da popravlja zlate zobe. Kdor itn« priliko, bo storil, oblastim in tistim, ki še utegnejo sleparju nasesti, veliko uslugo, če sleparja prijavi orožnikom.
d Tudi Jugoslovani se udeležujejo državljanske vojne v Španiji. Tako se je oglasil is Anfoste v Španiji neki Franjo Zunjič in poslal svojemu očetu, ki je posestnik v Temerinu, pismo, naj mu pošlje vse dokumente, s katerim bo mogel dokazati, da je jugoslovanski državljan. Franjo je že po vojni odšel med mornarje in ga domaČi že 16 let niso videli. Sedaj pa j« nepričakovano poslal pismo, v katerem sporoča, da so ga na španskem bojišču prijeli rdeči miličniki. Da se bo rešil »španskega pekla«, so mu potrebni dokumenti jugoslovanskega državljanstva.
iz domaČe politike
d V Dobovi pri Brežicah sta se sestala
dne 16. januarja 1937 ministrski predsednik dr, Stojadinovič in voditelj hrvatskega narod« dr. Vladko Maček. Časopisje kakor tudi me-rodajni politični krogi vidijo v tem sestanku prvi korak k rešitvi hrvatskega vprašanja in ureditvi države po volji naroda. Posvetovanja se bodo vsekakor nadaljevala in bodo gotovo trajala delj časa, zakaj vprašanje resničnega sporazuma ie zelo trd oreh.
d Za hitro rešitev hrvatskega vprašanja. Za pravoslavni božič je dal Vladimir Radič, sin ranjkega St. Radiča, belgrajskemu »Vremenu« krajšo izjavo, v kateri je povedal svoje naziranje o političnem stanju. »Prepričan sem,« je dejal, »da je položaj usoden in to prav zaradi gospodarske revščine, v kateri živi narod na kmetih. Zaradi tega hrvatski narod z največjo nestrpnostjo pričakuje, d« se že vendar enkrat reši hrvatsko vprašanje, ker je globoko prepričan, da se bodo po pravični rešitvi naših narodnih zahtev pričela reševati tudi velika socialna vprašanja, ki tako stiskalo kmečko ljudstvo. Cosa pričakujem? Vse bo
7'
»DOMOLJUB«, dne 20. januarja 1937.
kon. Tudi vprašanje brezposelnosti in zavarovanja bo v kratkem rešeno!
d Slovenski mačkovci so samo za sebe merodajni. Sedaj, ko je delo za sporazum prišlo od politikov srbske združene opozicije do bolj merodajnega činitelja, JRZ, je hotel tudi voditelj slovenskih mačkovcev opozoriti politično javnost na svoje državniške zmožnosti. Dopisniku belgrajske »Politike« je izjavil, da sta v okolici dr. Mačka dve skupini, ki se v naziranjih glede sporazuma nekoliko ločita. Pa so se takoj oglasili hrvatski listi z različnimi razlagami in zavrnitvami, ki se jim po domače pravi: »Kaj pa se ti mešaš v to reč, ki se tiče samo nas?« »Hrvatski dnevnik« pravi, da v »okolici« dr. Mačka vlada popolna soglasnost. »Obzor« pa si to dr. Kukovčevo »vmešavanje« tako-le razlaga: »Dr. Kukovec je merodajen samo za sebe. Najbrž se ne motimo, če trdimo, da je ta izjava dr. Kukovca posledica neizpolnjene želje prvakov tako imenovanega kmečko-delavskega gibanja v Sloveniji, da bi namreč tudi oni po kakem zastopniku sodelovali pri razgovorih med SDK in drugimi strankami in da se jim izpolnijo še neke druge zahteve.
d Salonske socialiste delavstvo odklanja.
Belgrajski časopis »Vreme« poroča, da so v rudniku Trepča v Kosovski Mitrovici priredili delavci velike demonstracije proti Miioradu Beliču, tajniku delavske zbornice, in Milku Novakoviču, bivšemu funkcionarju Delavske zbornice v Kosovski Mitrovici, ki je znan kot sodelavec salonskega socialista Topaloviča. Beiič je prišel v Kosovsko Mitrovico ter nameraval tam prirediti shod. Čim so delavo* zvedeli za njegov prihod, so izbrali med seboj več ljudi in jih poslali nasproti Beliču in Novakoviču. Delavci so Beliča in Novakoviča čakali pri prvem tunelu ter ju prisilili, da sta se morala vrniti nazaj. Zvečer med 18. in 20. je pred železniško postajo v Kosovski Mitrovici večja skupina delavcev zopet demonstrirala proti Beliču in Novakoviču. Ko sta se ta dva pojavila, ju je delavstvo obsulo z gnilimi jajci, ostala skupina delavcev pa je začela razbijati s kuhinjskimi pokrovkami. Belič se je ves umazan komaj prerinil skozi množice in ušel na postajo, odkoder se je odpeljal proti Belgradu.
NESREČE
d Ljudska šola je pogorela v Loznici v Srbiji. Kmetje so z največjo težavo rešili iz gorečega poslopja tamkajšnjo učiteljico in njeno mater.
d Vse je pogorelo posestniku Maksu Ko-larju v Kovači vasi pri Slovenski Bistrici.
d Požar je ugonobil vsa gospodarska poslopja posestniku Vincencu Kušarju v Sikolah
v občini Cirkovce pri Ptuju.
d Vsa gospodarska poslopja je uničil ogenj pesetniku Martinu Šeguli v Dornavi pri Ptuju.
d Ogenj je nastal te dni v znani Česnikovi trgovini manufakture v Ljubljani. Peč v prodajalni je bila močno zakurjena in sta se med opoldanskim odmorom vnela dva pulta in tam naloženo blago. Gasilci so požar pogasili, vendar jma lastnica, ki je zavarovana, veliko škodo.
d Strahovit požar je divjal ono soboto v vasi Loperčice pri Ormožu. Okrog 1 popoldne js nastal ogenj pri posestniku Antonu Puklav-cu. Zaradi silnega vetra se je požar bliskovito razširil na sosednja poslopja v vasi ter je zajel hiše in gospodarske objekte sosedov Antona Tropa, Tomaža 2ibrata in Franca Horvata, j Kljub takojšnjemu nastopu domačih gasilcev |
_štev. 3
in pomoči, ki so jo nudile gasilske čete iz sosednjih krajev, ni bilo mogoče zadušiti pož.ua ter je navedenim posetnikom zgorelo vse imetje. Po nečloveških naporih se je gasilcem komaj posrečilo, da so preprečili nadaljnje širjenje požara, da ni uničena vsa vas. Prizadetim posestnikom so rešili samo živino iz hlevov, vse drugo: živež, stroji, orodje in vozovi pa je uničeno. Škoda znaša več stotisoč dinarjev, krita pa je le z malenkostno zr.varovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovlj«no.
d Ogromen požar \ Belgradu. Te dni je v Belgradu izbruli-.il ogromen požar v tovarni pohištva, ki je bila last združenja mizarjev. Ogenj je bil tako silen, da ga dolgo niso mogli pogasiti kljub temu, da so prispele na pogorišče vse gasilske čete v Belgradu. Gašenje je bilo nevarno in je zahtevalo tudi smrtno žrtev enega gasilca, dva pa sta bila težko ranjena.
d Gmajna je pogorela. Okrog Cerknice je več hribov, ki so pokriti z grmovjem. Ker pa so tla ugodna za gozd, so nekatera zemljišča posadili s smrekovimi mladikami. Ker pa so ta zemljišča omejena z žico, je tu trava veliko večja kot drugje. Pred nekaj dnevi pa se je začel na Gradišču na Slivnici dvigati dim. Nekateri ljudje so pohiteli na kraj požara, vendar ognja niso mogli udušiti. Škoda je velika, saj je zgorelo več sto drevesc, ki so jih posadili lanskp leto. Požar so bržkone zanetili otroci.
d Po nesreči ob življenje, V neki gostilni v Otiškem vrhu pri Dravogradu sc je vršila zabava, ki je trajala čez polnočno uro. Okrog dveh po polnoči se je izcimil med gosti prepir, ki je razdvojil vinjene ljudi na dva tabora. Prvi se je zbral okrog gostilničarja, drugi pa okrog njegovih nasprotnikov. Gostilničarjev! pristaši so obdržali položaj v gostilni, nasprotniki pa so se umaknili na cesto, kjer so vpili in razgrajali. Na prag gostilne pa se je postavil gostilničarjev prijatelj 26 letni delavec Rajmund Verovnik, ki je kakor nor metal na nasprotnike steklenice, katere so mu prišle pod roko. V tem trenutku je prišel mimo gostilne 17 letni delavec Roman Levinger, ki se prepira sploh ni udeleževal, ter je opazoval metež Ie od daleč. Na cesti ga je čakal njegov brat in k njemu se je Levinger napotil, da bi odšla iz ne-
Nn sliki vidimo najhitrejšo železniško lokomotiv0' ki so jo iiareii;il za angleške železnice.
Zac*l utrni s privatno prakso
Ing. agr. Lojze Preželi
«pooialiit >& rantllnske bolem! (fltopatolog) Llnbliana, Tyr«ara (DnatJsSa) cesta it«v. 23 Nasveti. Pregledi. Obramba In uitlronj« vseh rastlinskih bolesnl.
Stran 8.
Mussolini je izvežban zrakoplovec. Slika ga predstavlja v kabini velikega letala, katerega najraje sam pilotira.
šlo svojo pot. To stvar dobro vodi dr. Maček. Samo, za božjo voljo, naj stvar hitro rešijo, k temu nas sili ne samo naš notranji, ampak tudi zunanji položaj. To, kar zahteva dr. Maček, res zahteva hrvatski narod. Ako bi, kar je sicer nemogoče, dr. Maček izpremenil svoj program oziroma popustil od svojih zahtev glede načel in postopka, bi tvegal vso svojo sedanjo moč in veljavo med ljudstvom.«
d Na shodu v Nišu je dejal minister za socialno politiko Cvetkovič, da bedo ustanovi!: poseben bednostni fond, v katerega bo moral vsak delavec vplačati svoj enodnevni zaslužek. Ta fond bo namenjen brezposelnim in bo znašal predvidoma okrog 40 milijonov din.
d »Nočem, da bi se razsipal delavski denar.« V Nišu je minister Cvetkovič povedal te dni na zborovanju tudi sledeče: S pomočjo delavskih zvez ne vodimo nobene delavske politike, marveč hočemo lamo dokazati, da smo iskreni prijatelji delavstva. V vseh zahtevah gospodarskega boja so delavci popolnorra neodvisni. Ne poznamo ne internacionale, ne marksizma, marveč hočemo ustvariti svoje lastno delavsko gibanje in bomo vsako akcijo v tej smeri iskreno podpirali. Gre za naše resnično prizadevanje, ne pa za strankarske organizacije. Minister je nato govoril o politiki do dosedanjih voditeljev delavskih zbornic in pravi: Svojčas sem nastopil proti njihovim ogromnim plačam in okrnil njihove proračune. Nočem, da bi na ta način razsipali denar delavcev. Pravim vam, da so se v teh ustanovah utaborili gosposki birokrati. Prosim vas; da » ste možje, da računate s seboj, s svojo domovino in s svojim kraljem. To so osnove našega gibanja in boja proti dosedanji zbornični birokraciji. Naše gibanje je šele v povojih, vendar pa je njegova bodočnost sijajna. Razmerje med delom-in kapitalom je glede minimalnih rnezd urejeno z uredbo, ki bo v kratkem postala za-
varne okolice. Nesreča pa je hotela, da ga je zadela steklenica, ki je priletela iz gostilne, v glavo * tako silo, da se ji na mestu zgrudil. Udarec mu je prebil lobanjo in ranil možgane. Ko je priukočil brat in drugi nesrečnemu lantu na pomoč, so z grozo opazili, da je že mrtev. Oblasti vrše sedaj preiskavo, da se zagoneten slučaj pojasni.
d Drevo se je podrlo na lovskega čuvaja Alberta Lamprehta od Sv. Lovrenca na Pohorju, ter čuvaju zdrobilo prsni koš. — V tovarni Kovina na Teznu se je pripetila huda nesreča, 18 letnega strojnega ključavničarja Alfreda Teršiča je zgrabila transmisija. Zdrobilo mu je roko ter je dobil poškodbe po vsem telesu.
d Z brvi je padel in utonil, Žalostno smrt je našel 70 letni starček Ignac Trček, rojen na Bukovem vrhu, občina Trata pri Škofji Loki, stanujoč v Bačni. V soboto okoli 13 se je vračal iz Šubičeve opekarne na Žirovskem vrhu, kjer je bil kot delavec zaposlen, proti domu in se je spotoma ustavil pri sinu in drugod. Od podjetnika je prejel še 70 din naprej. Nekaj denarja je dal sinu. Imel pa je pri sebi Se 54 dinarjev, ko je zvečer korakal proti domu, nekoliko vinjen. Drugo jutro so ga ljudje, ki so Sli k prvi maši, našli ležečega v »Potoški grapi« pri Todrežu. Bil je mrtev. Komisija je ugotovila, da je Trček najbrž padel z brvi, ki vodi čez grapo, v vodo, a si ni mogel pomagati kljub nizki vodi. Utonil je in pozneje še zmrznil. Prvotno so mislili, da se je nad njim zgodilo kako "isilje ali rop, ker denarja pri njem niso našli. Dognarto je sedaj, da je vsak zločin izključen in da je tttarček po nesreči padel v vodo.
d Šoferju je odpovedala zavora. Velik avtobus s pet potniki se je prevrnil preko cestne ograje na poti pri Rekovcu blizu Kragu-jevca. Podjetje, ki tam vzdržuje redno potniško progo, si je nabavilo nov avtobus in ga preiz-
Opozorilo!
Neznanec pobira na moje ime klobuke v popravilo. Cenjeni moji odjemalci naj ne nasedajo lažnjivim agentom.
Se priporočam za tiadaljno naklonjenost
BOliffilal Vinko, klobučar,
Radovljica	"""s.
kustlo. Ko so prevozili najhujše klance, se je pot začela nagibati navzdol. Nesreča pa je hotela, da je šoferju odpovedala zavora in je avtobus začel z vso brzino drveti navzdol. V zadnjem hipu je šofer poskušal rešiti voz s tem, da je naglo zavil v nasprotno stran, vendar je bila brzina prevelika. Vse skupaj se je prekucnilo po strmini ob cesti, da so zadobili vsi potniki težke poškodbe.
d Najmlajši šumsdijsk; župan se je smrtno ponesrečil. Mladi župan Budimir Milojevič v Grošincih je priredil oni petek pojedino, na katero je povabil tudi nekaj svojih prijateljev. Bil je izredno vesel in je zaradi tega tudi vzel puško, da bi izpred hiše streljal v pozdrav svojim gostom. Žena mu je sicer branila, naj ne strelja in mu spočetka tudi ni hotela prinesti nabojev. Končno pa jih je le prinesla. Budimir-ju pa je puška pri drugem strelu odpovedala. Jezen je z njo udaril ob tla. Pri tem pa je počila cev, naboj pa je odletel Budimirju v noge. Mož je padel, a tako nesrečno, da si je na kamenitem robu praga razbil glavo. Že po nekaj urah je zaradi prevelike izgube krvi izdihni).
d Slovenec žrtev zagrebškega avtomobila.
V Zagrebu živeči Slovenec Anton Žmavc je šel z nekim svojim znancem iz Klanjca v Zagreb. Ko sta prišla v Kraljevac, je za njima nenadno privozil osebni avtomobil. Žmavc in njegov spremljevalec nista čula nobenega trobila ter se je Žmavc nenadno začel umikati šele takrat, ko je avtomobil zaropotal tik za
njima. Umaknil pa se je tako zmedeno, da padel pod kolesa avtomobila. Šofer je avtomobil takoj ustavil in težko ranjenega Žmavca odpeljal v bolnišnico. Toda že med potjo je ranjeni izdihnil. Pokojni Žmavc je bil siar 68 lat in je bil oče lastnice znane zagrebške restavracije »Janje« Jožefine Resnik.
d V škaf vrele Vode je padla triletna po-sestnikova hčerka Marija Jeras v Šmartnem pod Šmarno goro. Zelo nevarne opekline.
d Tudi hlapcem kradejo. Te dni je neznanec vdrl v shrambo pri mesarju Vlahoviču t Mariboru, kjer so imeli domači hlapci splavljene svoje reči. Odnesel jim je razno obleko in perilo ter je oškodoval Antona Weissa za 940 din, Alojza Satlerja za 800 din in krošnjar. ja Mateja Dukariča za 100 din.
d Na spolzlem tlaku je padel 61 letni uradnik šentpetrskega župnišča v Ljubljani Frana Grmovnik. Pri padcu je dobil hude notranja poškodbe ter si je ranil tudi glavo, tako da mu je tekla kri iz ušes. Reševalni avto ga j« prepeljal v bolnišnico, kjer a ugotovili, da so se mu pri padcu pretresli možgani.
d Smrtna nesreča v tujini. V Kirkland Lake v Kanadi se je v nekem tamošnjem zlatem rudniku smrtno ponesrečil 19. dec. Frauc Stareši-nič iz Preloke v Beli Krajini. Vsled površnosti delovodij se je pod njim vdrla masa rude in ga odnesla s seboj 50 čevljev globoko, kjer je med kamenjem zasut mrtev obležal. V tem rudniku je rajni delal le 5 mesecev. Bil je med izseljenci jako ugleden mož. V stari domovini zapušča ženo s 3 otroki, stariše in brata. Preostalim izrekamo globoko sožalje, rajnemu pa želimo večno luč im miren počitek v tuji zemlji. O nesreči sta nam poročala I. Novak in M. Sta-rešinič v imenu vseh rajniikovili tovarišev in prijateljev.
k »Vigred«, ženski list Je najboljši svetovalec slovenskim katoliškim ženam In dekletom. Izhaja mesečno na 40 straneh in stane za vse leto samo 25 Din. — Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova cesta 12.
RAZNO
MODERNA CESTA.
Moderen čas je pač prinesel že dosti no-votarij, ki so iznenadile svet. Vse te novotarije imajo gotovo samo en na-JJM, da olajšajo človeštvu življenje. Moderna vozila imajo gotovo vse predpogoje, da v vsem ®trezajo potnikom. Mo-W t" le še ceste, najsi-<x»? asfaltirane ali ka-"lemte, ker povzročajo ro-P°t in tresenje. Pa zdi se,
ni daleč čas, ko bodo mženjerii tudi to stran rešiti. Tako je pred ne-tonim predaval v avstrijskem društvu imže-")er>v in arhitektov dr.
«1*1, ki je bil svoje-«sno upravitelj kemično-'»ničnega oddeika za "ziskavanje kavčuka na S1'.0 Porabi kavčuka za P™nyanje cest. Moderna S'?'3 ic na"ireč tako dospela, da brez te-'Zdeluje opeko iz kav-W kV,b0 Ogovarjala zahtevam modernih
Sin i l"	Tudi či-
tehnične strani ceste L C sum'kajo. Zatorej *> l<«včuk velik« bodoč!
ffcffi 5"di,vi.'"odtr-
da «. /al(a) »i nujno, J« * mora kavčuk sfrditi marveč se da
W. Hauff - i O.:
Pravljice
Spri se j© z neko vilo, ki ga je premagala, in da bi se maščevala, njo v gos spremenila in jo daleč proč, prav semkaj, spravila. Ko ji je tudi pritlikavec Nosan povedal svojo zgodbo, je dejala: »Nisem neizkušena v teh rečeh. Oče je namreč meni in mojim sestram dal nekaj navodil, kolikor je pač smel tega razodeti. Zgodba o prepiru ob košari z zelišči, tvoja nenadna spremenitev, ko si poduhal ono rožico, tudi tisto malo starkinih besedi, ki si mi jili povedal, mi dokazuje, da si začaran na zelišča, to se pravi: če najdeš zel, ki si jo je vila mislila pri tvoji spremembi, boš rešen.« To je bila le majhna tolažba za Jakoba; zakaj kje naj najde zel? Vendar se ji je zahvalil in začel nekoliko upati.
Ob tem času je prišel k voj"odi na obisk sosednji knez, njegov prijatelj. Vojvoda je dal zato poklicati predse pritlikavca Nosana in mu je dejal: »Zdaj je prišel čas, ko moraš pokazati, ali mi zvesto služiš in si mojster v svoji umetnosti. Ta knez, ki je pri meni na obisku, obeduje, kakor je znano, razen mene najbolje in se zelo dobro spozna na izvrstno kuhinjo in je moder mož. Skrbi torej, da bo moja miza vsak dan tako oskrbljena, da bo vedno bolj strmel. Pri tem pa ne smeš, dokler je tukaj, nobene jedi ponoviti, sicer te zadene moja nemilost. Zato pa smeš od mojega zakladnika zahtevati, da ti Ja vse, kar potrebuješ. In če moraš zlato in diamante na masti peči, stori to. Rf.jši postanem siromak, kakor da bi zardel pred njim.«
Tako je dejal vojvoda Pritlikavec pa se dostojno
prikloni in reče: j Tako bodi, kakor veliš, o gospod! Ce Bog da, storim vse tako, da bo ugajalo temu knezu sladkosnedi!.«
Mali kuhar je zdaj razvil vso svojo umetnost. Ni prizanašal zakladom svojega gospoda, še manj pa sam sebi. Zakaj ves dan je bil zavit v oblak dima in ognja in njegov glas je neprenehoma odmeval po obokani kuhinji. Kajti zapovedoval je kot vladar kuharskim vajencem in nižjim kuharjem. Gospod, lahko bi storil tako, kakor delajo gonjači kamel v Alepu, kadar v njihovih zgodbah, ki jih popotnikom pripovedujejo, ljudje imenitno obedujejo. Celo uro navajajo jedi, ki so prišle na mizo in zbude s tem veliko poželenje in še večjo lakoto v svojih poslušalcih tano, da ti nehote sežejo po zalogah in obedujejo in pri tem gonjači kamel bogate deleže dobe; a jaz ne bom tako storil.
Tuji knez je bil že štirinajst dni pri vojvodi in je živel imenitno in veselo. Obedovala sta čez dan pritlikavčevo umetnostjo. Zakaj bral je svojemu gostu s čela, da jo zadovoljen. Petnajsti dan pa da vojvoda poklicati pritlikavca k mizi, ga predstavi svojemu gostu, knezu, in ga vpraša, kako je s pritlikavcem zadovoljen?
»Ti si čudovit kuhar,« odgovori tuji knez, »in veš, kaj se pravi dostojno obedovati. V vsem času, kar sem tukaj, nisi niti ene jedi ponovil in vse si m-rstno pripravil. Vendar mi povej, zakaj tako dolgo ne postaviš na mizo kraljice jedi, paštete sucerene?«
Pritlikavec se je silno prestrašil. Zakaj o tey kra. ljiei paštet, ni bil še nikoli slišal, vendar se je oju-načil in odgovoril: »O gospod, še dolgo, sem upal, bo
8'
PO domovini
Skocijan pri Mokronogu^ kliče na korajžo
Oni tedeu srno pokopali 77 letnega Martina Kirarjo, cerkovnika v Stari vasi, očeta g. župnega upravitelja v Gor. Oselici. Zvečer 7. jan. je posled-njič oitevonil »Ave Marijo« v svoji 25 letni cerkov-nišld službi. Ko je mi to šel v zvonil,- navijat uro, je is neznanega vzroka padel skoraj K metrov globoko v dno zvonika in se ubil. Njegovi duši prosimo nebeškega plačila. Pokojni nam je zapustil zgted značajnega krščanskega moža, ki je /e pred štiridesetimi leti razumel važnost dol.rega tiska, zakaj skoraj od ustanovitve je bil zvest naročnik »Domoljuba«. — Farna kronika za preteklo leto kaže, da so nnše družine duševno in telesno zdrave, saj nam je preteklo leto dalo v nadomestilo za Stl umrlih celih 117 novorojencev. Najstarejši laran. Jožef Jerele v Stari vasi,.nas je zapustil prav. ob koncu leta 1936 v starosti let. — izmed treli šol v naši fari je dvorazreduica na Za-ineškem že dalje časa zaprta, menda zaradi bolezni no.oiinenovanega upravitelja. Kaj dela naša prosvetna uprava, da puhti otroke na »počitnicah« kar tri mesec«, čeprav toliko mladih učiteljev komaj čaka namestitve. Na drugi strani pa slišimo, da po mestih kar umetno ustanavljajo nove razrede, da lahko zaposlijo v mestu tisto gospodo, ki meni, da lii bilo službovanje i,a deželi zanjo poniževalno. Lepo izpričevalo našim prosvetnim razmeram daje trpli V>la oa Telžah, kjer imamo za 250 otrok le dvorazrednico z eno samo učilnico. — Novodobni misijou tiska, ki ga imamo zdaj v fari, kaže ve-selejšo slilio kulturnosti naših Doteujeev. Apostoli . katoliškega tiska misijoparijo v leni mesecu po našiti vaseh, vse domove po naši širni fari obiščejo; s svinčnikom in veliko polo pod pazdvho in z dobro namazanim jezikom. Za vse katoliške liste agitiramo. najbolj pa seveda za našega petdesetletnica »Domoljuba«. Zadnjič ste nas v »Domolju- i bu« (»hvalili, pa prehitro, zakaj med tem smo število novih nuročnikov jmvišali čez sto. Zelo dvomimo, če so po drugih krajih Dolenjske tako razgibani kot naša fara. Hej Šačani zaspani, purgar-ska Kostanjevica, št. Jernej bahati, sosedje iz Hele
Cerkve, vi menda »Domoljuba« sploh nič nimate, ftinarjeta, Mokronožani, ki imate pač slabe obutev in Domoljubovcev tako malo, Tržišče, ki »ltradeš« nam naročnike, Boštanjci tam za gorami, ki šo vernjete v potopljeno barko JN8 kot otroci v Miklavža, končno Studenec in junaška Bučka, koliko novih naročnikov ste že »Domoljubu« nabrali? Vse vas, desetero vas je Skorjami sosednih fara, vse vas na boj pozivljemo za »Domoljuba«. Enako tudi vas, bolj daljnje rojake s Krškega polja, vse, ki morate biti v dekanijskih zadevah Škocjanu pokorni, kličemo na korajžo, zlasti pa tiste kraje v naši dekaniji. ki komaj vedo, kaj jc to »Domoljub« in katoliški tisk. saj ga tako malo naročajo. l'a da se ne ustrašite: ne mislimo boja na nož, kot ga bijejo radi slovenski fautje, ko se nalezejo vina, sebi in domovini v sramoto: ne, naš boj bo bolj plemenit, to bo tekma za prvo mesto v številu novopridobljenih Domoljiibovili naročnikov. No, vi, ki vas zoveiuo, v koliko hiš ste že spravili kaj poštenega, krščanskega branja, n. pr. »Domoljuba*? Ali ste radovedni, kaj smo že v Škocjanu dosegli? Ne povemo, a prišel '>o dan, in blizu je že, ko boste brali v »Domoljubu* objavljeno prvo nagrado in zraven z zlatimi črkami prelepo ime »Škocjan t. Kaj boste vi drugi daleč za nami ostali? Hm, nekaj vas vendarle skrbi, čstudi t,e hvalimo. Naj bo, pa povemo! Če se že zgodi, da ne boste brali imena naše lare pri prvi nagradi, nikar ne mislite škodoželjno, da smo premalo razširili »Domoljuba«! Kuj šeJ Mi sruo že doslej nabrali dovolj za pi vo nagrado, križ je le v tem, ker smo revni, da ne moremo vse naročnine poravnati tako hitro. Tisti gospodje okrog ■> Domoljuba«, ki bodo uagra-de delili, pa so tako strogi, da bodo-upoštevali le plačane naročnike. Pa kaj bi, saj Domojjubovci naše fare dobro vedo, da imajo ie korist od tega, če plačajo vso naročnino do ltonca januarja, ker jim >Domoiju,b« le pod tem pogojem hišo zavaruje. I.n za nagrado. tudf vedo, da lio prišla v korist le iiaŠi mladini V Prosvetnem društvu ih v Marijini družili. Zato: na boj za »Domoljuba«]
Iz raznih kraiev
Ambros. Prosimo, dajte nam vode. Ta prošnja se ponavlja danes po naših vaseh. Kapnice so prazne. Kdor še ima vodo, jo deii a sosedom, ki je ninia, češ: bova šla pa oba hkratn v Krko,
če ne bo prej kaj mokrega prišlo. To je pri dobrih sosedih. Se pa dobijo tudi izjeme, da ne dobiš vode, če tudi jo imajo nekateri preko svoje potrebe. Kjer imajo vašfanje svoje luže, je še dobro, kjer jih pa ni, je p« res hudo. Po nekaterih vaseh so že pobrali ves prejšnji sneg, ki je še ležal po senčnatih krajih in ga znosili v koših domov. To ni prijetno delo, kakor tudi ni prijetno voziti ledeno mrzlo vodo iz luž. Še manj bo prijetno iti v Krko, kamor že hodijo nekateri. Je pa velika nevarnost za knpuice in luže, ki so ali pa bodo kmalu prazne, tla ne razzebejo. Treba jih je, kolikor se pač da, zakriti. Luže se pa ne da, te bodo pa brez dvoma trpele. Bojimo se požara. Kaj bi bilo, če nastane. Sedaj je padlo uekaj snegu, tako da nevarnost ni velika, ker so vsaj slamnate strehe pokrite. Vendar ta laiki sneg ne bi dosti branil. Vode pa tudi ne bo dal. — Saj ga ne bo vodovoda, tako govore sedaj ljudje, ki so že kar obupani. Hudo je voziti vodo poleti, četudi ponoči. Ali sedaj, ko je voda ledeno uirzlu, je toliko hujše, ker je vse ledeno. Sednj }>i morali priti pogledat po naših vaseh tisti, ki pravijo, da Suha krajina ni vredna vodovod«. To ni človekoljubna beseda in bi skoraj dvomili v resničnost, ampak zatrjuje se, da je to rekel noki človek. Maj bo že tako ali tako. vsa Suha krajina trpi, hudo trpi. Odrezani od prometnih zvez, prepuščeni sami sebi smo vredni tudi usmiljenja in če bi se kje gradile ceste in vodovodi, bi se moralo to v prvi vrsti v Suhi krajini. Ko je bila SLS na višku, smo iiueli upanje za uresničenje svojih želja. Tudi sedaj imamo upanje v dobro voljo gospodu bana iu zaščitnika Suhe krajine dr. Kulovca. Želimo le, da l>i še drugi odločilni faktorji imeli srce' za nas in nam dali prepotrebni vodovod. ■
Lom nad Tržičeni. V petek, dne 15: jan. ponoči je pogorela v Zg. Lomu Hvačuitmovu žaga z vsem inventar jenu Škode je okoli 20.000 Din. Požar je povzročil, kakor vse kitžg,"eden številnih brezposelnih, ki šo Zadnji teden kar preplavili našo dolino. Hotel je v ' žagarski hišici prenočiti in si je napravil ogenj; ki pa mu j«
tvoje obličje razsvetljevalo ta dvor, zato sen? čakal k to jedjo. Kajti s čim naj bi te pozdravil kuhar na dau ločitve, če ne s kraljic} pastetj«
>Tako?« »e oglasi vojvoda smeje. »In pri meni si hotel menda čakati do moje smrti, du me šele takrat pozdraviš. Zakaj tudi predme še nisi postavil te paštete. Toda misli na drugačen pozdrav ob ločitvi, zakaj jutri moraš postaviti pašteto na mizo.«
»Naj bo, kakor ti praviš, gospod,« odgovori pritlikavec in odide. Toda ni šel vesel. Zakaj prišel jo dan njegove sramoto in nesreče.-Ni vedel, kako bi napravil pašteto. Šel je zato v svojo sol>o in jokal zaradi svoje usode. Pa stopi k njemu gos Miiui, ki se je smela sprehajati po njegovi »oh i j iu ga vpraša, kaj jo vzrok njegove žalosti »Obriši si solze,« - odgovori, ko iuje o pašteti sucereui, »ta j«d je prišla pogosto na mizo mojega očeta in vem približno, kaj se za to rabi; vzameš to in to, toliko in toiiko, in četudi ni prav vse, kar prav za prav k temu spada, gospoda ne bosta imela tako finega okusa.« Tako je govorila Milni. Pritlikavec pa je poskočil od veselja, blagoslavljal dau, ko je kupil gos, in se je pripravljal, da napravi kraljico paštet. Napravil je najprej majhen poskus, in glej, bila je izvrstnega okusa, in nadkuhar, ki mu jo je dal pokusiti, je znova proslavljal njegovo izredtio umetnost.
' Drugi dan napravi pašteto v večji obliki in jo poAlje še toplo, kakor je prišla Iz peči, in s cvetlicami oz&tjšano na mizo. Sam pa obleče svojo najboljšo prtmničtvo obleko in gre v jedilnioo. Ko je vstopil, jo bil služabnik vprav na delu, da pašteto rattreže in jo na srebrni lopatici postavi pred vojvodo in njegovega gosta. Vojvoda krepko vgrizne vanjo, obrne oči proti stropu in pravi, ko mu je pašteta spolzela po grlu: T*
»Oh, oh, oh, po pravici se to imenuje kraljica paštet; pa moj pritlikavec je tudi kralj vseh kuharjev — ali ni tako, ljubi prijatelj?«
Gost je po malem deval v lista, pokušal in pazljivo preskušal in se pri tem zaničlji»'o in skrivnostno smehljal. »Stvar je prav čedno narejena,« odgovori slednjič in porine krožnik od sebe, t toda sitcerena vendarle ni popolnoma,-to sem si takoj mislil.«
Tedaj se je vojvodi od jeze nagubar.čiio čelo in zardel je od sramu. »Pes pritlikavskil« vzklikne. »Kako se drzneš svojemu gospodu kaj takega storiti? Ali naj ti dam tvojo veliko glavo odseliti, da te kaznujem za tvojo slabo kuhaiijo?«
»Oh, gospod! Za Bogal saj sem jed pripravil po vseh pravilih umetnosti, gotovo je vse zraven, kar mora biti,« pravi pritlikavec Ui se trese.
»Lažeš, ti lopov,« odvrne vojvoda in ga sune z nogo od sebe. »Sicer bi moj gost ue rekel, tla nečesa ni v njej. Tblie dam razsekati iu v pašteto speči!«
»Usmilile se,« vzklikne malček in drsi na kolenih h gostu in mu objame noge. »Povejte, česa ni v tej jedi, da ne ugaja vašemu grlu? Ne dopustite, da bi moral umreti zaradi peščice mesa in moke.«
»To ti bo malo pomagalo, moj ljubi Nosaii,« odgovori tujec s smehom; »to sem si že včeraj mislil, da ne znaš te jedi pripraviti kakor moj kuhar. Vedi, v njej ni rožice, ki je v tej deželi sploh ne poznajo, rožice Kihajzveseljem; brez te rožice ostane pašteta brez slasti, in tvoj gospod je ne bo nikoli jedel kakor jaz,«
Tedaj ugrabi jeza vladarja v Frankistanu. »In vendar jo bom jedel,« pravi z bliska,jočiuii očmi; »zakaj prisegam vam na svojo knežjo čast, da vam jutri pokažem ali pašteto, kakor jo vi zahievate — ali pa
jionibiti tudi v obliki mehke mase kot cement, pesek in zdrobljen kamen. Pri vsem tem obdrži kavčuk svojo bistveno lastnost: elastičnost. To novost mislijo uvesti najprej Angleži i? Nizozemci in razume s*, da ves gradbeni svet z zanimanjem sledi tem no?ehno-sfiiti.
Kako nevarna je muha? Muhe ležejo jajca v razkrajajoče se snovi. Dv« marljiva učenjaka v Nemčiji sta si nabavila 400 muh in jih neprestano opazovala. S povečevalnim steklom sta štela glivice, ki jih ena muha pre-■ naša s kraja v kraj in jih naštela na eno muho cel milijon. Opazovala sta, ds puščajo muhe s vsako svojo stopinjo stotine glivic za seboj. Niso sicer vse glivice zdravju škodljiv«. vendar Si lahko predstavljamo nevarnost okužeuja po muhah, k' prihajajo v stanovanja i* »esnažnih krajev.
S ptiči je tekmoval. Avstralski ing. Will Davlo« e strasten letalec. S svojim letalom najrajši- tekmuje s ptiči in je dognal da ae s ptiči ne da kosati v poletni. Nekoč je i* svojem- jrolelu dospel I«*1 večji roj nekih motvir-
zaradi neprevidnosti zašel na leseno ogrodje hišice. Rešiti se nI dalo nič. — Banska uprava je dovolila, da se z njenim prispevkom vrši na lomski šoli kmetijski nadaljevalni tečaj fante. Pouk se ie pričel 11. jan. in bo trajal tri mesece. Tečaja se udeležuje^ 16 fantov. V zvezi s tein tečajem bodo 3. febr. pop. in 9, febr, dop. predavanja o gozdarstvu in živinoreji, h kate-lim so vabljeni razen tečajnikov gospodarji in fantje sploh. Predavala bosta okrajni gozdarski in kmetijski referent iz Kranja. — Ker je premalo snega in so pota ledena, veliko trpe ljudje in živina pri prevažanju lesa. Cene lesu so se od srede novembra, nekoliko dvignile, a še daleč ne do tiste višine, kakor bi bila potrebna, da bi si mogli gospodarsko kaj opomoči. Rezan les je od 200 ao 250 Din. Papirnica na Slapu
S a plačuje les še vedno po stari ceni 70 do 80 inarjev
Suhor. Minulo leto je bilo pri nas zelo slabo. Po nekaterih vaseh ie toča uničila vse žito in mnogo škode je naredila po vinogradih. Pridelali niso niti za domačo porabo. Ljudje s strahom gledajo v negotovo bodočnost. Dohodka ni nobenega. Les je 'skoraj ves posekan a to kar ga je še, sekira neusmiljeno podira! — Pred 40—50 leti nismo tukaj niti vedeli o požarih, a sedaj ni tedna, da ne bi kje gorelo. V Bušinjivasi so bili v treh mesecih itirje požari. Zgoreli so trije podi in ena vinska zidanica. Na Gabrovcu je bilo od konca poletja menda že deset požarov. Kaj vse to pomeni?
Raka pri Krškem. Zadnji »Domoljub«, namenjen naročnikom v Zabukovju, je »priromal« v Rako šele v soboto. Najbrž ga je zmešal predpust. >Sredozimci« si ne dajo kar meni nič tebi nič kratiti svojo pravico; pa so poskrbeli za mraz in sneg. Da ta čas svatujemo, si lahko vsak misli. »Domoljub« želi svojim mladim prijateljem in bralcem v novem stanu kar največ sreče! Pred leti so pred pustom tudi gostilne prišle na svoj račun. Tega sedaj pri nas na deželi ni več. Bo kriva »teta« kriza, pa tudi sicer večina ljudi gleda življenje skozi druga očala.
Moravče. V Veliki vasi je umrla blaga mati Morija Avbel roj. Ustar v najlepših letih. Postal^ je žrtev materinstva. Pogreb je bil dne 8. januarja « sv. mašo. Velika udeležba je pokazala, kako je bila rajna priljubljena in kako vsi sočustvujejo z njenim možem, ki mu je zapustila 7 nepreskrbljenih otrok. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so začele padati prve grude na krsto blagopokojne.
Iz naših društev _
Slovenci v Zagreba. Novo leto smo začeli t veseloigro »Ce žena hlače nosi«, ki so io v nedeljo,
dne 3. jan. popoldne zelo dobro podali izkušeni Slomškovi igralci. Četudi ie igra nekoliko zaostajala za »Tremi vaškimi svetniki«, je bilo vendar tudi tokrat dovolj veselja ln smeha. Prav posebno smo bili veseli polne dvorane, kar je dokaz, da Slomškove igre privabijo vselej več gledalcev in da ljudje vedno bolj cenijo naše delo. — V nedeljo po vežernicah je bilo zanimivo predavanje o prostozidarjih (framasonih) in njihovem delu pri nas in po svetu. Izkazalo se je, da so ljudje veliko premalo poučeni o teh zagrizenih sovražnikih katoliške cerkve in njenih vernikov. — Na Antonovo nedeljo (17. jan.) je predaval dr. Janko Koren o državi; povedal je marsikaj koristnega in poučnega. Za zadnjo nedeljo (31. jan.) je napovedala Marijina družba slov. deklet svojo prireditev, ki bo tudi vredna obiska.
ž abnica pri Škof ji Loki. V nedeljo, dne 24. jan. priredi tukajšnje izobraževalno društvo ob 3 pop, v društveni dvorani poučno predavanje s skioptič-nimi slikami o Španiji. Pridite v obilnem številu.
Moste pri Komendi. Prostov. gasilska četa priredi v nedeljo, dne 24. jan. pop. ob 8 v društvenem domu v Komendi Jalenovo burko v 8. dejanjih »Lesena peč«. Pred igro zapoje moški zbor nekaj pesmic.
Gornji grad. Naše prosvetno društvo Je priredilo lepo igro »Izpod Golice« dne 9. in 10. jan. Igra je v vsakem oziru lepo uspela. Želimo, da bi bil obisk naših prireditev vedno tako lep kot to pot. V kratkem bodo naši igralci zopet nastopili na odru. — Naš fantovski odsek ima vsakih .14 dni sestanke, na katerih fantje obravnavajo najvažnejša vprašanja današnje dobe. Vse poštene fante vabimo, da se vpišejo v fantovski odsek. .— Leta 1936 smo imeli 30 rojstev, 22 pogrebov in 4 poroke. Med mrtvimi jih je 12, ki so dosegli starost okrog f>0 let. Za predpust se fta več parov vneto pripravlja, da zlezejo v sladki zakonski jarem. Bog daj srečo!
Selca. Prof. dr. Karel Capuder nam bo v ne-daljo, dne 24. jan. ob 8 pop. v Krekovem domu predaval o boljševizmu v Rusiji. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vabimo vse prijatelje kat. prosvete k predavanju. — Vstopnina 2 Din. — Za predpust pripravljamo
dve Igri. Posebno veliko smeha bo gotovo vzbudila Jalenova »Lesena peč«. Zato ie sedaj opozarjamo ca predpustno predstavo.
MetHka. V nedeljo, dne 24. januarja po osmi sv. maši bo krajevni občni zbor JRZ za Metliko-okolico. Zboru bo prisostvoval minister dr. Ku-lovec. K obilni udeležbi vabi odbor.
Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 24. januarja bo ob 7 zjutraj, v Društvenem domu, takoj |>o prvi maši občni zbor naše krajevne organizacije JRZ. Vabljeni so vsi člani in vsi prijatelji naše stranke. Občni zbor bo zanimiv. Pride govornik iz Ljubljane, ki bo poročal o političnem, gospodarskem položaju v državi, in posebno o važnih vprašanjih. ki so danes na dnevnem redu in ki zadevajo naišega kmeta, delavca in obrtnika. Obenem se bomo na občnem zboru zopet navdušili za delo na političnem ln gospodarskem polju.
DOBRO CTIVO__
k Zakon o tisku. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima na zalogi knjižico »Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Mladič Anton. Knjižica vsebuje pregledno tekst zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925 z vsemi dopolnitvami po tiskovni novosti z dne 6. januarja in 11. januarja 1929 uvodnem zakonu h kazenskim zakonom z dne 16. februarja 1929, kazenskemu zakoniku z dne 27. januarja, zakon o izvrševanju kazni na prostosti od 16. februarja 1929 in zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 in je opremljena z nad 100 važnejšimi m zanimivejšimi razsodbami kasacij in višjih sodišč. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino, ki do sedaj še ni bila nikjer objavljena, neobhodno potrebna vsem praktičnim jurlstom, novinarjem, kakor tudi privatnikom. 8", 66 strani. Cena knjižici je 16 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1930 leta.
NAZNANILA
n Duhovne vaje v »Domu Device Mogočno« v Lichtenthurnu, bodo za žene od 23. do 27. januarja. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 Din, Prijavite se na: Predstojništvo Llchtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
škili ptičev. Ko je začel tekmo, je brzinski kazalec na letalu kazal brzino 250 km na uro. Brzino je povečal na 350 km in še vedno je ptičji roj letel pred njim. Nagnal je stroj v največjo brzino, končno pa j« epoznal, da je vsako tekmovanje odveč, ptiči so še vedno hiteli pred njim. Kmalu so mu izginili pred očmi. Ugotovil j« še. da ti ptiči lahko celih 4000 km tako hitro letijo.
Pri vinu so tekmovali.
V madjarskem mestu Ke-ikemetu so napovedali svojevrstno tekmo: kdo popije več vina? Kar 45 tekmovalcev iz vse Ogrske s« je zbralo, med nji-mi najbolj sloveči vino-P>vci in vinski bratci. V gostilno so privalili dva sfda .vina. Med sviranjem ciganske godbe se je tekma začela in trajala štiri Pred začetkom so tekmovalce dobro založili 5, kurjim paprikašem. ^ago so odnesli trije uomačini, ki so v 4 urah P°I»li 17 in pol litra vina. Prvo darilo je dobil njih oni, ki je po-DJJ v «Jirih urah 6 in pol Vsi tekmovalci so !*»PraviH 156 IHrov.
C1T/1J »DOMOLJUBA«!
glavo tega lopova nasajeno na kopja pred vrati moje
palače. Poberi se, ti pes, Se enkrat Štiriindvajset ur
ti dam časa.«
Tako je kričal vojvoda; pritlikavec pa je Sel zopet
v svojo sobico in je tožil gosi svojo usodo, da mora umreti; zakaj o oni zeli ni bil Se nikoli sližal. »Ce je saL.io to,« je dejala, »ti že lahko pomorem; kajti oče me je.učil spoznavati vsa zelišča. O vsakem drugem času bi bil morda zgubljen, a zdaj je k ereči
. VI.. VMOU ,,».,..>
r . .lin.,.
povej, aH rastejo stari kostanji v bližini palače?«
»Rastejoi,« odvrne Nosan z lažjim srcem; »ob jezeru, dvesto korakov od hiže, jih stoji cela skupina; pa zakaj vprav ta drevesa?«
»Le ob starih kostanji« cvete ta rožica«, pravi Mirni. »Zato ne izgubljajva časa in poiščiva, kar rabiS; vzc,m me v naročje in zunaj me postavi na tla; poiskala ti bom rožico.«
Storil je, kakor je rekla, in Sel z njo k vratom palače. Tam pa je Čuvaj nameril nanj puSko in dejal: »Moj ljubi Nosan, s teboj je pri kraju, Iz hiže ne smej več, imam najstrožji ukaz.«
»Toda na vrt pač smem iti?« je odvrnil pritlikavec. »Bodi tako dober in pošlji koga k nadzorpiku palače vpražat, ali ne smem Iti na vrt iskat zelišč?« Čuvaj je storil tako in bilo mu je dovoljeno; zakaj vrt je obdajal visok zid in niti misliti ni bilo na to, da bi mogel uiti. Ko pa je prišel Nosan z gosjo Mlmi na prosto, jo je postavil previdno na tla in gos je hodila hitro pred njim proti jezeru, kjer so stali kostanji. Sel je za njo s težkim srcem; zakaj bilo je to njegovo z:, nje, edino upanje; če ne bi našla rožice, je bil trdno odličen, da skoči rajSi v jezero, kakor da bi se dal obglaviti. Goe pa je iskala zaman, hodila
je pod vsemi kostanji okoli, obrnila s kljunom vsako bilko: nič se ni hotelo pokazati in začela je jokati iz sočutja in strahu; zakaj že se je temnilo in predmeti naokoli no «e teže razločili.
Tedaj pogleda pritlikavec Jez jezero ln nenadoma zakliče: »Glej, glej, tam preko jezera stoji Se veliko, staro drevo: pojdiva tja iskat, morda cvete tam moja sreča.« Gos je skakljala in letela naprej, on pa hitro za njo, kar so ga nesle njegove majhne noge; kostanj je metal veliko senco in bih> je temno naokoli, skoraj ae ni dalo ni« več razločiti. Tedaj pa gos nepričakovano obstoji, zakrili od veselja s perutmi, potem pa hitro sklone glavo v visoko travo, odtrga nekaj in strm ©čemu Nosanu lično s kljunom poda ter reče: »To Je tista rožica in tu je raste prav mnogo, tako da ti ne bo nikoli pošla.«
Pritlikavec pa zamišljen gleda zeližča in gladek vonj mu dehti iz nje nasproti. Nehote ga je spominjal na priz»r njegove spremenitve; steblo in listi so bili modrikasto zeleni in so nosili živordeč cvet z rumenim robom.
»Hvala Bogu,« vzklikne slednjič; »kakšno čudo! Vež, mislim, da je to prav tista zel, ki me je iz veverice spremenila v to ostudno postavo; ali naj po. skusim?«
»Ne Se,« je prosila goe. »Vzemi šop tega zeližča s seboj, pojdiva v tvojo sobo, poberiva denar in drugo, kar Se imaž, in potem poskusiva moč tega zeližča.«
Storila sta tako in se vrnila v njegovo sobo in pritlikavcu je srce sliSno utripalo od pričakovanja. Potem ko je zvezal v culo nekaj obleke in čevljev i.i petdeset ali Šestdeset zlatnikov, ki si jih je prihranil, je dejal: »Ce Bog da, bom reSen te nadloge.« Tedaj potakne
svoj nos globoko v z&liSča in potegne njihov vonj vase.
<j*
RAZGLED PO SVETU
u mirnimi ——.........m...........................i......................—m—ihmii.....murnu/......................■imunim............m......—...........vr-ir
V
Bratomorno klanje v Španiji
Če je bil cilj zadnje večje ofenzive generala Franca zavzetje Madrida, potem se mu načrt ni posrečil. Nacionalisti so se sicer španski prestolnici od severovzhodne strani zelo približali, zasedli je pa. niso, ker so rdeči napravili iz mesta pravo pravcato trdnjavo.
Seveda ne vlada pred Madridom zatišje, ampak se vrše vsak dan med obema nasprotnikoma če ne boji na nož, pa vsaj artilerijsko streljanje in bombardiranje raznih položajev iz zračnih višin.
Na južnem bojišču »o pričeli te dni nacionalisti z veliko ofenzivo. Po hudem boju z rdečimi so nacionalisti zavzeli ne samo važno pri-
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Bata leti okrog zemeljske oble. Te dni
se je v Zlinu odpravil na polet okrog sveta z letalom veletovarnar Bata v družbi svojega tajnika in zdravnika. Batina ekspedicija bo preletela 40.000 kilometrov dolgo pot in bo izvzemši Avstralijo obiskala vse svetove. Pred poletom je Bafa izjavil, da ni mogoče svetovne trgovine voditi brez svetovnih potovanj in brez svetovnega prometa. Tudi je dejal: »Ljudje, ki sede na zapečku in mislijo, da so sne-dli vso modrost, nimajo pravice govoriti o preveliki proizvodnji naših čevljev. Za 2000 milijonov ljudi se izdela na leto 900 milijonov parov čevljev. Ce bi to obutev razdelili med narode sveta, bi imeli ljudje eno nogo obuto, drugo pa boso. Letim, ker zaupam letalstvu,
staniško mesto Estepono, ampak so prodrli tudi dalje proti vhodu do Marbela in po nekaterih vesteh celo do Fuenhirola, ki je oddaljen od Ma-lage le okrog 25 km. Boji za Malago se odlikujejo po izredni srditosti. Po vesteh agencije Radio so v borbah na fronti Malaga-Estepona izgubili kar 7000 ljudi, od teh je mrtvih okrog 2000, drugi so pa težje ali lažje ranjeni. Da v bojih za Malago ne gre rdečim preveč dobro, je dokaz tudi to, da je sovjetski konzul v Ma-lagi s svojimi štirimi uradniki že zapustil ta-mošnje sovjetsko poslaništvo in odpotoval z aeroplanom v varnejšo Barcelono.
brez katerega v bodoče ne bo mogoče voditi svetovne trgovine. Letalska tehnika je postavila Češkoslovaško na obalo največjega ocea-nana. Zrak je naše morje!« Batfno letalo je zgrajeno iz čiste kovine in leti s hitrostjo 300 kilometrov na uro. Letalo je tudi opremljeno z vsemi najmodernejšimi pripomočki moderne tehnike.
ITALIJA
» Kasno. Na #eji italijanske vlade so sklenili, da bo leta 1941 v Rimu svetovna razstava, Kolodvor italijanske prestolnice ko tako povečan, da bo mogla odpraviti postaja ŠOO vlakov na dan, to je 200.000 potnikov. — Umrl je g. Abram Filip, vikar v Pliskovici aa Krasu. — V Dobropolju na Zemljakovini pri Ilirski Bistrici je preminula 81 letna posestni-
ca Antonija Mikuletič. — Veliko rafinerijo za petrolej so zgradili v Zavij ah pri Trstu. Je to največja čistilnica v vsej Italiji in je znana pod imenom »AqufHa«. Zgrajena je na ogromnem prostoru 400.000 kv. metra in je bila postavljena v desetih mesecih. Uporabljenih je bilo 70 km različnih cevi. Obratovati je začela 18, januarja.
AVSTRIJA __
s To le ono iz Korotaaa. Deset let že žu-panuje Franc Dobrovnik, župan v Blatu. — K večnemu počitku so spremili Krančičevo mater Mfu:ijo Hobel iz Bukovja. — Pri Sv. Štefanu pri Trušnjah so pokopali 82 letno Kovačevo mater. — Na zamrznjenem Klopinj-skem jezeru bi se domala smrtno ponesrečila Ida Zhuber iz Velikovca. Ledena skorja se je pod njeno težo »drla, v zadnjem trenutku je ponesrečenko rešil njen spremljevalec. — Na Rožici se je pri smučanju težko ponesrečil trg. pomočnik Frant Czyč iz Celovca. — Novi avstrijski zakon o mladinskih organizacijah bo razpustil vse mladinske organizacije, ki jim ne bo dovolil obstanka prosvetni minister. Vse organizacije se bodo podržavile, izjemo bodo tvorile le organizacije, ki so sestavni del Katoliške akcije in ki bodo ostale pod vodstvom škofov.
HOLANDSKA
s Svobodo šole branijo. V Holandiji je r zadnjih petih letih padlo število učencev na državnih šolah za 90.000, a število učencev
v verskih šolah se je dvignilo za 120.000 duš. Vlada je pod krinko »štednje« nekaj ukrepala na škodo verskih šol, a ni uspela, ker so se vladni nameri vzajemno uprli tako protestan-tje kakor katoličani. — Oni teden je bila v holandski prestolnici Haagu nad vse svečana poroka prestolonaslednice Julijane s princem
L. Oanghofer:
Martinj ki oster
Roman iz začetka 12, stoletja Poslovenil Blaž Poznič
Brata Vampota se je polastila zadrega in hrkajoč je poškilil proti patru. »Vino je namenjeno za mizo božjo k je dejal Ebervajn.
»A takol< je zamomijal gospod Havcspark in segel po največji postrvi.
Ko se je Vampo vrnil k ognju, je vprašal Švajker: »Kaj je pa bilo?«
»Havnsperk se je hotel napiti masnega vina!«
»Jezik se mu bo posnšilk
Vampo je samo pokimal in se spravil zopet nad ribe s tiho vnemo dokazujoč, da je bil v tem poelu res pravi mojster. Medtem ko je Svajker s svojima okornima rokama zgrabil drobno ribico kakor kovač zlato iglo, je Vampo nežno prijel postrv z dvema prstoma za glavo in dvema za repič — spretno pobegnil in rahla bela ribovine se je v dveh slastnih zagvozdah snela s hrbtišča — nato nekaj zalogajev in od postrvi je ostaio samo še golo okostje, ki je zletelo v ogenj.
Ko je izginila zadnja postrv in poslednji košček pečenke, si je brat Vampo lično »bližal prste, obrisal roke v habit iu globoko vzdihnil.
»Kaj pa ti je?« je vprašal ves prestrašen Švajker.
»Ah, brat, nekaj se mi sanjal«
»Kaj-le? — Povej!«
»Sanja ae mi, da prihaja na naju težek čas. Sanja •e mi, da sva danes sa dolgo jedla zadnjikrat, kakor se človeku spodobi.«
i5»
Smeje se je skomizgnil Švajker z rameni. »Kaj zato, če bo predla malo trda!« Pogledal je po gozdnati dolini in zamišljen izraz mu je legel v oči. »Bo pač prišlo, kakor hoče Bog. Vidiš, čemu smo pa bojevniki božji? Moraš pač misliti: naš ljubi gospod Jezus Kristus je tudi žel v puščavo, in tudi ni jedel rib in teletine vse dni!«
»Seveda, seveda,« je menil brat Vampo skrušeno, »toda veš, njemu je nebeški Oče vsak dan poslal angela ... z nebeškim kruhom.«
Švajker si je objel z rokami kolena in mislil. Nato je spregovoril počasi: »Ce bi nam kdaj zares prav trda predla v kloštru, in bi ostali kljub temu dobri in pobožni ... mar meniš, brat, da bi ljubi Gospod ne poslal tudi nam v največji stiski angela z nebeškim kruhom?« Nasmehnil se je. »Jaz bi bil zadovoljen že z eno drob-tino. Zadostovalo bi mi za vse življenje! Nekoč, veš, sem čul pridigati nekega patra: Kogar, hrani božja roka, in kdor je jedel nebeški kruh, je dejal, vidiš, temu se dviga srce v veselju in čisti sladkosti, ne muči ga več skrb in žalost in njegova duša je zvrhano polna sreče, ki jo je dal Bog.« Globoko je dihal, in se s hrbtom žu-ljave roke počasi pogladil čez čelo.
Ko sta bila gospoda dokosila, je brat Vampo pospravil z mize; dokler je delal, je bilo tiho. Potem je dejal kastelan s hladnim nasmehom: «Nočem vam vsiljevati svojega sveta, tod« če ste tako modri kakor pobožni, se ravnajte po mojih besedah. Poznani gospoda Vaceja. Ni ne boljši ne slabši kakor vsi, ki sede na takih mestih. Njegov grof je bil vedno daleč in se je vraga brigal aa ljudi in zemljo v Gadenu.«
»Robato govorite, gospod Havnsperk!« je opomnil bervaja s težko zadrževano razburjenostjo.
>Govoriin. kakor mi je zrasel " kljun. Hotel sem
RAZNO
Zlat grad v Ameriki. V državi Kentuckjr sredi divjih gorovij nameravajo Američaui sezidati trdnjavo, ki bo varna med vsakterimi napadi.
V	njej namreč nameravajo nakopičiti vse zlato cele države. Velikanske skale eo v te svrhe že razstrelili. Trdnjavo zidajo iz jeklenih sten, ki bodo kljubovale tudi najhujšim eksplozijam. Skozi stene je napeljan električni tok.
V	trdnjavi je tudi že nastanjena mnogobro]«« straža, ki je opremljena z najmodernejšim orožjem. Skupno bo v trdnjavi nakopičenega zlata » vjednosti 3 milijarde dolarjev. Za prevoz zlati« kosov eo zgradili posebno železnico s posebnimi dklopnimi vozovi.
Sneg - je koristen a« Škodljiv? Za zaščito r>-sttm ni boljšega srtdstva, kot je sne«. Ena sam« mrzla zima W sufga ® naše rastlinstvo bi w» pokončano. V severni Kanadi leži sneg šest mesecev, v treh mesocin
doisori žito, oljnate rastline, krm«, še Wbak i« hmelj. Na visok*, pogini visofco zasneženih p«; notah je v poletju dovolj
Uppe-Biesterfeldskhn. Mesto j« bilo prenatr-pano ljudi, vsepovsod so visele zastave kraljevskega doma, kraljevska palača p« jo bila vsa zavita v srebrne niti. Poročni par j« ljud-itvo navdušeno pozdravljalo, poročni pridigar mi jo v imena vsega holandsksga naroda izrekel iskren« čestitke. Princesa Julijana bo nekoč nizozemska kraljica, njen soprog pa je na poročni dan dobil naslov Njegovo kraljevsko Visočanstvo princ holandski. Kralj po dtavi ne more postati.
POLJSKA _
s Notranji mir vsako ceno. V proračunskem odboru Sejma (parlamenta) je prišlo do razburljivih prizorov, ko j« priSel v razpravo proračun notranjega ministrstva in so nekateri poslanci zahtevali, naj v koncentracijsko taborišče v Berezi Kartuski ne pošiljajo več nobenih nacionalistov, marveč samo levičarje in druge sovražnike poljske države. /Takrat se je dvignil ministrski predsednik Skladkovski in je v zelo ostrih besedah povedal odboru, da bo poslal v koncentracijsko taborišče vsakega, kdor bo rovaril proti vladi, naj bo levičar ali desničar. Imenoma je imenoval narodno demokratično stranko, ki da je povzročila škandalozne protižidovske izgrede. Tega ne bo več dovolil. Država bi tonila v anarhiji, ako se temu n« napravi konec. Ako se prilike ne pomirijo, bo poslal v koncentracijsko taborišče vse voditelje nacionalno demokratične stranke in bo podvzel tudi druge ukrepe, da se ohrani notranji mir.
BOLGARIJA___
s Iz diktature r novo demokracijo? Iz
bolgarske Sofije prihajajo glasovi, da v kratkem sedanja vlada odstopi in da bo tudi novo vlado sestavil sedanji ministrski predsednik
Kjusejvanov. V to novo vlado bi menda prišli v prvi vrsti voditelji tiste kmečke stranke. Id jo j« ustanovil pokojni Aleksander Stam-boiijski. Nova vlada bi razpisala občinski volitve in pripravila na ta način prehod iz sa-moaržtva v novo demokracijo.
AMERIKA
a Drobiž. V Clevelandu sta umria 76 letni Josip Kranjc iz Cerknice in 55 letni Peter štcrk iz Predgrada pri Starem trgu ob Kolpi.
—	V Chicagn sta umrla 28-letni John Bokal in 58 letni Frank Zeman iz Gornje Laknice pri Mokronogu. — V Bovej Minn je odšla v večnost 60-letna žena rojaka Suštaršiča. — V Jukou Pa je podlegle opeklinam Frane* Ritonia iz Dolža pri Stopičab. — V Chisholmu Minn so položili v grob 30-letno Elzo Funtok.
—	V Lucerne Pa je zopet mrtvaški zvon zazvonil Alojziju Grošeku iz Tuhinja pri Kamniku. — Z mosta v Clevelandu je skočil v vodo in si tako končal življenje Jakob Bok iz Brez prt Ribnici. — Zsaraiffi poškodb, ki jih je dobil ob priliki avtobilske nesreče 4. decembra v Clevelandu, j« umrl Štefan Likovič. Doma je bil iz Doblic pri Črnomlju. V premogovniku je med delom zadela kap Ivana Kopelnika iz Willocka. Kopelnik je bil ro-
BANKA BARUCH
ll, me is&er, Starte <9al
Odpremtfa denar v »ugcsinvtjlo sajbftrej« in po najbolfS«m dnevnem kanu. Vrši vse bančne posle najkalantneje
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, BolaiHliJi in Luliaem-lurgo sprejemajo plačila na naše čekovne račune. SMO« S« MH-U HniMlUs. fftmm* X* U13-M Fpfe, HOMIt-MlAi V« 1WS-M Krd. Bt<w«l, MTKSMSBBKS: K„ »907 bnsnfcrag.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznica
jen v Novem mestu. — Umrli so: V Presto gostflziičarka Marija Krek, — V Clevelandu Lucija Ul«, rojena Miklavčič, vdova Kozlev-čar, ki j« bila iz Nov« vasi pri Stični na Dolenjskem. Zapustila je moža in štiri sinove. — V Clevelandu je umrl tudi Anton Zakraj-fiek, star 64 let. Doma je bil iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. V Ameriki j« bil 4t let. V Gary )e »mrl Ivaa Roiar. V Girargu pa Matija Rabsel iz Skocijana na Dolenjskem. Zapustil je ženo in več otrok. V Clevelandu j« umrl, star 65 let, Lojze Gnidovec iz Ajdovca pri Žužemberka. V Ameriki je bil 30 let.
DROBNE NOVICE
Hripa fe začela 'razsajati tudi v Italiji, zlasti po velikih mestih.
VelHre poplave m kbsa&aile na jugu Amer. združenih držav.
Izvoi orožja ▼ Španijo je prepovedala Amerika.
Francoski parlament }e sprejel zakon proti pošiljanju prostovoljcev v Španijo.
Pločevino iz litega železa bodo izdelovali v Rusiji
Ker so proge izboljšali, bodo vlaki im Češkoslovaškem vozili tudi 8 hitrostjo 120 km na uro.
Vse poljske šole je zaprla na Litavskem tamošnja vlada.
Nad 6 milijonov prebivalcev že ima japonska prestolnica Tokio.
Nad 3 milijone ljudi je obolelo na hripi v južni Angliji.
Nemška marka je nenadoma padla na 12 Din.
Obvezen vojaški pouk so uvedli v vse turške srednje šole.
Vstop v socialistične organizacije so prepovedali svojim vernikom mehikanski škofje.
brane za divjačino, ki bi brez snega morala jx>-zebsti. Sneg je torej siromakov gnoj. Sneg posrka vaji1 vso nesnago iz ozračja. Ozračje ni nikoli tako čisto in snažno, ko tedaj, kadar sneži in snežinke jemljejo s seboj na zemljo tudi množine pra-«1. Za London so izračunali, da vsebuje vsak liter snega 5 gr premoga, iz snega popije zemlja tri Četrline snovi, iz dežja pa niti desetini«). Snežnica prodre globlje ko deževnica. Zato so zime brez snega škodljive in je sneg v gospodinjstvu narave brezpogojno potreben.
o hižiških Srbih. Visoko zgoraj na nem-Saksonskem živijo lužiški Srbi. Vsako leto Pnreja njihova Zveza ►Domovina« narodne koncerte, Lanski ie bil sebno imeniten. V nem-li i1?**,'0 Bautiren, ki je fe i kulturno ®rcdiš<Se užišk,h Srbov, je došlo TOiSko ljudstvo v svojih Prekrasnih nošah. K6n-f, se je vršil pod ge-Wm »Slovanfika vas po-Srbov in fi!nj J* P«10- 2a otro-i"™ zbori so se vrstiti 'amovski in dekliški. Po-r*™] peli slovanske J^nc ali pa skladb« P«"!*ov hI toni-
samo reči: gospod Vače ni v svoji pustinji nikdar čutil pritiska od zgoraj, in se je zato prevzel. Svetujem vam, spravite so z njim zdobral Nad štirideset let je ie oskrbnik v Ferhtesgadenu.«
»In to je edina njegova pravica?«
»Menite, po pisanih postavah? Ako hočem povedati resnico: dal Toda mar mora biti pravica vedno napisana? Užitek, oče, če je že siv od starosti, je tudi pravica, in ta drži večkrat bolj, ko vse važe prasne postava,«
»Pravice užitfea, ki se morda nanj opira gospod Vače, nočem zanikati. 2e enkrat sem danes rekel, ostane naj v moji krajini, kar je bil doslej, dobival bo svoj pravičen del od dače in davkov in lova mu ne bom krati! ne mejil. Vendar naj bo moji deželi dober skrbnik, ne volk v čredi.«
Gospod Havnsperk je zategnil ustnice. »Ah kaj, volk! Korrni trga kožih? Kmetu! Z vami bo pil in lovil!«
Ebervajnov obraz j« zalila temna rdečica. »Ne mika me takšno kratkočasje. Gospod Vače naj prizadeva meni krivico za krivico, rad bom potrpel. Toda korist mojih kmetov, nedolžnost in pravico v moji deželi bom znal varovati pred njim in njegovimi sinovi.«
»Pozna se vam, oče, da že niste nikoli imeli v svojih rokah zemlje in ljudi. Sicer bi drugače govorili in se manj postavljali za kmeta. Toda ni me skrb za vasi Samo da se ogrejete na gosposkem stolu! Kako se posnema smetana, ki diši najboljše, to se nauči samo od sebe. Kmalu se bodete uverili o resničnosti pregovora: Kar kmet priredi, gospodo masti! Doživim še!«
»Menim da ne, gospod Havnsperk, pa naj vam da nebo učakati tadi Metuzjilemovo starost!«
»Bil bi zanjo Bogu hvaležen. Toda dovolj zdaj! Dal sem vam svet, ne zmenite še zanj... čez leto in dan bova zopet govorila. Mislila, <U bedet« kmalu dognali,
kako se da najboljše voziti z gospodom Vacejem. S sito ne bo Slo, vam povem naprej še enkrat! To so že pred davnimi leti spoznali tudi njegovi gospodarji v Grafen-gadenu in so ga pustili Šariti, kakor je pač botel!« Gospod Havnsperk se je porogljivo zasmejal, »In prav vi bi imeli najmanj vzroka, da bi se obregali vanj. Ce bi namreč Gratengadenci ne bili že dolgo čntili, kako neprijetno m z gospodom Vacejem zobljejo ftrešnje, H bila gospa Adelbajda Sulcbaška komajda izpolnila pobožno zaobljubo svoje matere. Sveti ženi sta prejkone dobro vedeli, čemu redu nista zapustili plodnega polja z donosnimi kmetijami, ampak to izgubljeno krpe gorovja z bornimi dajatvami, s katerih je gospod Vače posnemal vso smetano v lastne lonce, in pošiljal svojim gospodarjem samo plesnive skorje kislega sira. Preudarno namreč daruj, gospod pater, tudi če daruješ za nebesa.«
Zdelo se Je, da trepeta na Ebervajnovih ustnicah jezna beseda; toda ni se utrgala. Gtobok dihljaj je izbočil menihove prsi, in mirno je zvenel njegov glas: »Grdo govorite, gospod kastelan, in vaš škofiji gospod bi se razsrdil, te bi vas slišal.«
»Menite«, ne je zasmejal kastelan namesto odgovora.
»Bistro so vaše oči I Toda kako motno in megleno vidijo v tej stvari! Ce sta pobožni ženi hoteli napraviti nebesom veselje, kakšen boljši dar bi bili mo^Ii izbrati, ko prav to odljudtio dolino z njenimi revnimi. j>od stisko krivic in nasilja živečimi ljudmi, ki jih je obsijal komaj Se prvi svit odrešenja, in ki so ožili samo raztresene drobtine božjega kroha Da bi se sredi koč teb ljudi dvignila božja hiša, ki bi '/tisk! svojega s križem okrašenega slemena izžarevala luč v temo, bndeč nov, vesel dan... to, gospod Havnsperk, }P bil pobožni na-
4*
IZ ŽIVLJENJA KMECK H ZVEZ
Okraj Kamnik
Se par občin je v kamniškem okraju, kjer Kmečka zveza Se ni ustanovljena. Število teh se je v nedeljo skrčilo zopet za eno. Ustanovni občni zbor je bil namreč v Komendi, kjer »c imeli do sedaj posla z drugimi važnimi stvarmi. Pokazali pa so v nedeljo, da vidijo samo v Kmečki zvezi -uspešno pot do uresničenja svojih želja in obiskaH so ustanovni občni zbor v velikem številu. G. Ptti, Id je zastopal glavni odbor, je v svojem govoru podčrtal glavne napake našega kmeta in pokazal vzroke težavnega položaja. Pomanjkanje stanovalce zavesti in neenotno hotenje kmečkega ljudstva sta glavna krivca, da se naš kmet kljub svoji številčni moči ni mogel razviti in da jc celo nazadoval. Če mu je že kdo skušal pomagati, je bilo takoj vse polno nasprotujočih mnenj in v enem kraju nisi mogel najti enotnosti. Spričo takega razpoloženja in neenotnega nastopanja pač ni bilo možno doseči ničesar. Poudarjal je, da je treba napraviti temu konec in se v Kmečki zvezi združiti v enotnem hotenju in delu. Uspeh ne bo izostal, dasi nekateri z nezaupanjem gledajo na to. Po govoru se je razvil živahen razgovor in vsakdo je hotel pvovedati, da se je do sedaj zadržal naj kmet ras velikokrat napačno, da pa bodo sedaj svoje sile strnili v skupnem delu za izboljšanje gospo-darakega položaja in v okrilju Kmečke zveze nadaljevali započeto delo.
Na Dolenjskem
V nedeljo, 17. januarja js bil ustanovni občni abor K. Z. za občino Št Jernej, hkrati pa tudi strokovni kmetijski tečaj. Občni zbor je vodil župan Vide iz Žvabovega, glavni odbor Kmečke cveze pa je zastopal ravnatelj ing. Absec. Takoj po prvi maši so kmetje napolnili dvorano, tako da jih je bilo nad 400, ki so se do zadnjega vpisali v Kmečko zvezo. Ravnatelj Absec je zboro-valcem razložil pomen Kmečke zve*e, njeno dosedanje delo in program, katerega ima v svojem načrtu. Poudarjal je, da je kmet do sedaj stal ob strani in gleda!, kako se razvijajo drugi stanovi, tarnal in vzdihoval, mi se pa zavedal, da jc tudi sam kriv težkemu položaju, v katerem se nahaja.
Mnogo r j™ se je boril za uveljavljen)* pravic, ki »o	ik da« bolj krčile. Kmet tudi ni mogel
povedat >jih želja tako, kot so to mogli drugi stanovi, ni imel svoje organizacije in svojega stanovsk. z" *oi»tva. Vsemu temu je napravila konec Kn zvc.a ' se je porodila iz kmetov samih, iz ti ki e< i šega kmeta popolnoma pritisnile k tloiu S	'njem vsega kmečkega
ljudstva stopa Kme.	na pot za izboljšanje
skoraj brezupnega položaj iožila bo na mero-dajnih mestih, da je lune stan, katerega si zametovati, da ga js nai v naši državi in da mora biti kot tak upoš1 pred vsemi drugimi stanovi. — Te* i po t vitvi Kmečke zveze j« bil kmetijski strokov .aj, na katerem sta predavala ing. Ab«t	jioreji, veterinar Zupančič iz Ljubljane pa mozdravstvu. Zborovale! so oba predavanja p^lušali z zanimanjem, saj sta jim predavatelja podala v pripa-osti obliki mnogo Koristnih nasvetov in predočila naipačno ravnanje nekaterih kmetov. Zborovale! so sprejeli tudi resolucijo, v kateri je poudarjena potreba za postavitev banovinskega živino zdravnika. Kmečka zveza naj bi to resolucijo predložila banski upravi s prošnjo, da se čimprej izražene želj* izpeljejo. Zborovanje je bilo zaključeno v splošno zadovoljstvo vseh, ki so izjavili, da bodo stali Kmečki zvezi trdno ob strani
GASILEC
ni samo mož, ki požar gasi,
(grs TE, esr
i* tudi strokovni list slovenskih gasjlcav. Za 20'— Din dobit* v letu 1937 vsak m«t*c okoli 15. »GASILCA« na 24 straneh. Letos bo »GASILEC« prinašal strokovne članke, ki bodo zanimivi za vsakega: Stavbarstvo, oskrba vod* za požarna nezgod« na vasi, itd
Naročit* »GASILCA« pri upravi v Mariboru, Korolks cesta 5. Se dsnes pilite dopisnicol
Izrabile čas zimskega počitka
čas oddiha in zimskega počitka je že prekoračil svojo prvo polovico. Zopet se bo pričelo težko zunanje delo, ko naš kmet nima časa posvečati mnogo pažnje stanovskim in kulturnim vprašanjem. Razkropili se boste vsak po svojih opravkih iu ie v nedeljo se boste morda 8ešli na kak krajši razgovor. Poudarjali smo y okrožnicah, da je treba čas, ko zunanje delo
Eočiva, uporabiti za to, da dobite tudi duševne rane, da prerešetate vprašanja, ki so za kmeta prav tako važna, kot oranje ali setev. Pre4> vsem pa je treba, da še v letošnji zimi ustanovite povsod, kjer Kmečke zveze še nimate, svoj« krajevne organizacije. Ni sicer več toliko občin, ki ne bi imele svoje stanovske organizacije, vendar nekaj zaspancev in mlačnežev je pa le. Pohitite z ustanovitvijo in ne dopustite, da bi bili osamljeni med našimi organizacijami. Delo, ki ga je zastavila Kmečka zveza je težko, vendar za današnji čas nujno potrebno, če nočemo, da bi še nadalje igral kmet podrejeno vlogo. Treba je izboljšanja povsod, povsod bomo morali krepko prijeti za delo. Sami si bomo morali izorati ledino, ki je zaradi dolgoletnega zanemarjanja postala trda kot skala. Posamezniki bi pri tem delu omagali, združeni v močnoi stanovsko, organizacijo pa bomo kos tudi temu poslu.
Pozivamo vse one občine ali župnije, ki do sedaj še niso ničesar storile za svojo organizacijo Kmečko zvezo, da pohitijo z ustanovitvijo, da jih ne zajame zunanje delo. Obrnite se na glavni odbor v Ljubljano, ki vam bo dal vsa-- navodila.
Prav tako priporočamo, da krajevne Kmečke zveze, ki še niso imele v tej zimi tečajev, pohitijo z njimi. Za kasneje so na programu tečaji okrajnih Kmečkih zvez, na katerih se bouo obravnavala organizatorna in poslovna vprašanja. Kar se vam zdi za vaš kraj potrebno, to obravnavajte na njih in obvestite glavni odbor, ki bo poslal tudi svojega govornika.
Naš koledarček
Zadnji čas je že, da ga naročite. Dejali smo že večkrat, da je legitimacija vsakega člana in da zaradi tega ne sme biti nobeden član brez njega. Mnogo koristnega najdete v njem m praktično življenje, Saj je prikrojen povsem za potrebe kmečkega ljudstva. Glavni odbor m
men poklonitve, ki je usodo te dežele izročila meni v roke.«
>Dobro, častiti oče! Delite nebeški kruh s polnimi rokami... saj se zdi, da ga imate v izobilju. Mislim samo, da vam ne bo prihranjeno spoznanje, da vaSi novi ljubljenci boljše prebavljajo svoje nezabeljene žgance in kisli sir, ko slastno samostansko pecivo.« Gospod Havns-perk je pogledal za soncem. »Cas gine, misliti moramo na odhod.«
»Za to opozorilo, hvala! Potratila sva z razgovorom dragoceno uro. Jaz bi utegnil biti že v odprti dolini, in vi na poti domov na valsejski ravni.«
Osuplo je pogledal gospod Havnsperk. »Kaj naj to pomeni? Grem z vami in izberem prostor, kjer bo stal kloSter.«
»Zahvalim se vam za spremstvo. Odjezdit« domov, gospod kastelan, izbiral bom sam!«
»To ne gre, oče. Tujec ste v deželi. In moj Škof hoče...«
* »Tu odloča moja 'volja!« je se^el Ebervajn v ošabne besede; ponosno se je vzravnal. »Moja zemlja Je, na kateri slojlva!«
Kastelanu je obtičala beseda v grlu; a' priprtimi očmi je meril menihovo postavo. Potem se j« zasmejaL »A takok In se je obrni! p»otl gozdu. »He, Rupert!« Hlapec je pritekel. »Konje aem! Odjezdimo domov!« Brez pozdrava in slovesa je odšel gospod Havnsperk za hlapcem. Ebervajn si je del roke na prsi in dihal, kakor da si je odvalil težko breme s sebe. »Brat Svajker!« je zaklical. »Otovori živali, odhajamo!«
Vse je oživelo in se gibalo. Ebervajn sam je nadziral tovorjenje in .« spretnimi, rokami pomagal Se sam pri delu.
y
S težkimi bremeni na hrbtu so stali vsi Štirje to-vorni konji sredi ledine, in vsakega je držal hlapec za povodec. Brat Vampo,,že s [Milico v roki, je osupnil, ko je videl odhajati kastelana. Stopil je k Ebervajnu. »Havnsperžan jezdi domov v Saloburg? Kdo nas bo pa zdaj vodil'?«
»Ajgel, oglar. Kje je?«
Nobeden ni vedel zanj. Vampo in Svajker sta ga klicala po imenu na vse strani, zaman, nihče se ni oglasil. »Ni ga vefi tu, gospod,« je za tarnal Vampo, »zdaj nas je Se ta pustil na cedilu, bedak beloglavi!« Iz Ebervajnovih oči ga jo zadel karajoč pogled. »Odpustite neprilično besedo, gospod,« je zajeoljal brat, »kar sama mi je uSla. Toda kdo naj nas zdaj vodi?«
»Nekdo, ki brez njega ni storjen noben korak. Odprta leži pot pred nami, pojdimo po njej.«
Pohod se je začel, vodil ga je Svajker po stezi, ki je bila po njej odjezdila Vacemanova hči. Ebervajn je » potno palico v roki čakal Se Valdrama, ki je govoril z gospodom Havnsperkom in se od njega poslavljal; ko je pater prišel, so Ebervajnove oči s skrbjo obstale na bledem menihovem obrazu. »Valdram, ali ti je Havnsperžan ppvedal, da sva oo ločila v nejevolji?«
»Ne!« je odgovoril Valdram in odšel mimo.
Ebervajn se je bridko nasmehnil. Obrnil se Je in Sel za drugimi, a tedaj se je sprevod Se ustavil, čulo se je, kako sta na čelu sprevoda glasno govorila Vampo ln Svajker. »Gospod, ne vemo, kam naj gremo,« je dejal slednji, ko se jima je približal Ebervajn, »pot Be tu cepi, katera je prava?«
poni s tov. Koncerta so se udeležili številni Nemci ter zastopniki nemške države in narodno-socialistične stranke. Posebno zanimanje j« vzbujal go-slar, ki je igral na goslin s tremi strunami stare lu-žiške samospeve. Ta način igranja je bil za Nemce kulturna posebnost. Ob koncu lepo usjjeleg* koncerta se je v imenu Nemcev zastopnik narodno - socialistične stranke zahvalil za to, ker tako skrbno negujejo svoje staro narodno blago in tako dobro čuvajo svoj narodni ponos.
Nov polarni otok. Ruski ledolomilec »Sadk<w je odkril ob 60. stopinji severne širine in 72. stopinji 30. minuti zapadne SolŽine doslej neznM otok. Otok leži nedaleč'o® Nansenovc dežele (D«e» Franca Jožefa) na plitvenj kraju, ki ga je odkril ze leta 1928 general NoMJ in ki je prava zapo™'™ proti ledovju med globokim polarnim morjem » Kariškim morjem. Ta ns-ravni ledolomilec daj« nove možnosti za morsko plovbo v tem delu P°lar nega morja.
V vsako katoliško hišo spada katol. časopis
I
pobiral za preteklo leto nobene članarine, pri-ipevajte vsaj na ta način nekoliko za poslovanje. Obrnite ce sa svojo krajevno Kmečko zvezo, ki jih razpečava po 10 Din. Ne odlašajte t naročili! Tndi z nabavo koledarja pomagate tsaiins itremlionjem in ustvarjate razpoloženje ia Kmečko zvezo.
Z občinske deske
Pravica vojnih sirot do invalidske podpore po
pskejnem očetv-invaiidii.
V smislu najnovejših pojasnil, ki so Jih dobile občinske uprave, pa gornji rok treh mesecev, ki je določen po § 58. invalidskega zakona za vdove invalidov, ne velja za vojne sirote, za katere mora invalidsko sodišče upoštevati naznanilo za sprejemanje invalidske podpore po pokojnem očetu-in-v.ilidu, tudi če so bila viožena že po preteku trimesečnega roka po očetovi smrti. Pri teh pa je važno vprašanje, kdo je za nje dolžan predložiti tako naznanilo invalidskemu sodišču. Brezclvomno sadeva v tem pogledu prva dolžnost tudi občinske oprave, da v takih primerih ali opozore zakonite varuhe na njihovo dolžnost, ali pa, kar pa je še boljše, da občinske uprave kar same predlože naznanilo invalidskemu sodišču za vojne sirote po svoji uradni dolžnosti. Končno pa sme predložiti naznanilo za sprejemanje invalidske podpor« s »trani vojnih sirot tudi najbližje sorodstvo takšnih otrok. Poleg zgora j navedenih dokumentov je treba za vojne sirote predložiti tudi izpisek iz mrliške knjige za mater in pa podatke o tem, ali so otroci v šoli oziroma kateri so v šoli. Prisojena invalidska podpora teče v obeh primerih, t. j. vdovi po invalidu kakor vojnim sirotam od dne, ko je bilo zanjo predloženo invalidskemu sodišču naznanilo.
Nedopustno pobiranje taks za potrdila po uredb! o likvidacij kmetskih dolgov.
Ministrstvu za finance so bile že od reč strani dostavljene pritožbe, da pobirajo posamezne občine za izdajo potrdil, da je kdo km,et po uredbi c likvidaciji kmetskih dolgov, večje in manjše takse; celo do 150 Din. Pobiranje takšnih taks, bodisi državnih, bodisi samoupravnih (občinskih), je aaradi določil čl. 55, uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov nedopustno, ker so vsa dela kakor tudi vse listine po tej uredbi oproščene vseh taks. Za iz- ' oajo potrdila torej občina ne sme zahtevati niče-»ar drugega, kakor le po 1 Din za tiskovine.
25.000 sadnih dreves po polovični ceni.
Zaradi pospeševanja sadjarstva in pobijanja »edovoijeneg« kfoSnjarjenja • sadnim drevjem bo ®sSa slovenska banovina i« »vojih drevesnic razde- , lila 25.000 prvovrstnih sadnih dr«vesc po polovični [
Jt""!tt>V!<'ce*n za posaditev na lastnem zemlji- ■ *cu. Vsako drevesce bo stalo le 4 Din. Pred od- ! dajo naročnikom bo vse drevje od vrha do korenin razkuženo v raztopini arborina. Kdor želi biti opisen te ugodnosti, naj se najkasoeje do prihod »ie nedelje oglasi pri občini, kjer bo povedal, koliko dreves zgodnje in koliko dreves pozne sorte *enaročiti, lin sicer posebej za jabolka, posebej «> hruške Itd. Stroške za prevoz drevja po želeu-nici bo prevzel deloma okrajni kmetijski odbor; v I aoukor jih pa ta ne bi pokril, jih bodFpa morali I Poravnati naročniki sami, Naj bi te tega poslužili ! '-asu kmetje onih krajev, kjer sadje dobro uspeva, i »«1 I« znano, <3a nudi tudi sadjarstvo, č« je smotrno ■apeljano, vMko gospodarskih koristi.
NOVI GROBOVI
d Tudi U boš vstal. V Loki pri Mengša je umrla 72 letna Marjana Češko roj. Skok. — V Prevaljah je izdihnil Peter Kordež. —• Na Bledu so pokopali podpolkovnika Leopolda Stuchlyja. — V Vuhredu je zapustila solzno dolino Antonija Koren. — V Bukovšku pri Brežicah je odšla v večnost 86 letna Ana Petan. — V Vižmarjih je na veke zatisnil oči stavbni vodja Jan Dvoršak. —- V St, Jurju pri Celjn je umrl profesor gim. v p. Hilarijon To-fan. — V Crešnjevcu pri Gornji Radgoni so pokopali Leopolda Žemljica. — V avstrijskem Sulzburgu je umrl grof Atems, zadnji deželni predsednik Kranjske. — V Št. Pavlu v Savinjski dolini je preminul Kari Videmšek. — V Straži pri Teharjih je zapustila ta svet po-sestnica Marija Klajnšek. — V Radovljici so pokopali soprogo postajenačelnika v p. Ivano Tepina. — Pri Dev. Mar. v Polju so dajali v grob delovodjo Združ, papirnic v p. Vaclava Turno, — V Vrh not ju pri Moravčah je odšla po večno plačilo Ana Pele. — V Zagrebu so pokopali prometnega uradnika Čurmina Mi-helaka. — V Ljubljani so umrli: hčerka mestnega gradbenega direktorja Tatjana Prelov-šek, učiteljica v p. Albina Bolim, Franja Bolte roj. Dolinšek, gostilničarka v Kamni gorici Fa-ni Prevc roj. Bajželj, žena uradnika fin. dir. v p. Kristina Gabršek, katehet g. Pavel Zaje, Neža Gartner roj. Stepišnik, Cecilija Novak, vdova po vrtnarju Ivana Štrekelj, Greto Pokom, črkostavec Radočaj Nikolaj, Marija Zavrl in profesor učiteljišča višji šol. nadzornik v p. Fran Gabršek.
DROBTINE
Mesečina ima čudno moč. Mnogo ljudi je nazi-ranja, da je trditev o posebnem vplive mesečine na žive in mrtve stvari bajka. V zadnjem času pa znanost ugotavlja, da ta trditev ni brez podlage. Opazovanja so pokazala, da n. pr. ribe, ki jih obseva hma, prej razpadejo. Tudi na kamen vpliva luna. Nekemu dunajskemu listu poroča ugledna oseba: »Za časa svojega bivanja v Argentini sem imel večkrat priložnost opazovati, da je zadoblJo sveže me-90, ki je bilo izpostavljeno mesečini, zoprno in zeleno barva, tudi okus takšnega mesa je bil neprijeten; zoprnega duha ni bilo mogoče odstraniti z nikako začimbo. Prav tako sem 1 ali ko ugotovil, da vpliva luna tudi na ribje meso, kakor tudi na druge organizme. Opazil sem žuželke, ki so se n. jrr. ekrivale pred luno in gledale, da stalno ostanejo v senc! za drevesom. Na vsak način je gotovo, da ima domneva o škodljivem vplivu mesečine svojo podlago.«
Električna luč in nahod. Angleški fizik Leon-hard Hill svari vse, ki so nagnjeni k nahodu (in koga ne muči ta neprijetnost?), naj se varujejo električne razsvetljave. Z dolgo vrsto poskusov je namreč ugotovil, da draži električna luč sluznice
RADIO
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 -as, spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 18mV£<T.',Por°ata! 8Pored. - Četrtek, 21 jan.: ven™ inoifvi 0lkester, '8.40 Slovenščina za SIo-S„ Na.c' ura- 19&0 10 min«' zabave, 20.00 or^ster, 20.50 Plošče, 21.00 Koroške ffooKadifeki orl(e3ter- - P*tek, 22. jan.: 184« ,ska "ra. 1800 Ženska ura, 18.20 Plošče,
I i »m"n05flna' Nac. ura, 19.50 Zanimivo-"Ji?03 iz Maribora, 22.15 Plošče, 22.30 Sobo,a- 21 ian" 18-00 Radijski »n oVd40 ,P?8°vori s poslušalci, 19,30 Nac. Si' g /vie? 51, sP°rcda- 20 00 O zunanji polito''SwNh „ ^eg« preko Jurkloštra in Planine 22.13 Radijski orkester. - Nedeljs,
Pti8Ui i* '* *** ««• <»ro£en »ai
24. jan.; 8.00 Telovadba, 8.15 Prenoe cerkvene glasbe, 8.45 Verski govor, 9.00 Cas, poročila, spored, 9.15 Citraški koncert, 10.00 Plošče, 10.15 Veseli kvartet, 11.15 Plošče, 11.30 Otroška ura, 16.00 Far. tovska ura, 17.00 Kmetijska ura: Najonovejši škodljive« sadnega drevja, 17.30 Vesel spored, 18.30 Plošče, 19.30 Nac. ura, 19.50 Slovenska ura, 20.30 Koncert Trboveljskega pevskega okteta, 21.15 Plošče, 21.30 Radijski orkester. — Ponedeljek. 25. jan.: 18.00 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.30 Slovenska nar. pesem, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20.00 Simfonični koncert, 22.15 Narodne pesmi. — Torek, 2fu jan.: 11.00 Šolska ura, 18.00 Radijski orkester, 18.40 O nastajanju korana, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20.00 Plošče, 20.15 Razbiti vrč, — vesela igra, 21.30 Plošče, 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 27. ian. 18.00 Mladinska ura, 18.40 Slov. gorski vodniki, 19.30 Nac. ura, 19.50 šahovski kotiček, 20.00 Ura lahke glasbe, 21.00 , Radijski orkester, 22,00 Cankarjev večer, v espe- j raniti.	I
v nosu in povzroča nahod. Nasprotno pa ne kar žejo tega učinka druge vrste razsvetljave kakor petrolej plin, sveče itd. Te luči nahod celo preganjajo. Delal je med drugim poskuse, pri katerih je z močnim električnim obsevanjem poskusnim osebam pripravljal najlepši nahod, toda ko je naho.lni-kom potem približal skoraj do nusu navadno staro-veško svečo, je nahod takoj izginil V starem dobrem času so imeli torej vendarle nekaj dobrega: luč, ki je nahod preganjala
Pobesnela vrata. V poslopju švedske banke v atockholmu eni največjih zgradb švedske prestolnice, imajo ogromna vrata, ki poženejo na najmanjši sunek elektromotor In se pertem zavrtijo za pol obrata. Nedavno se je zgodilo, da je stopil obilnejši gospod do teh vrat. Ko so se pognala, pa je odpovedal mehanizem, ki jih o pravem trenutku ustavlja, in so se vrtela z besno hitrostjo dalje. Hitrost je bila tako velika, da možakar med to vožnjo« ui mogel izstopit; in je moral dirjati z vrati vred v krogu cele štiri minute. Šele, ko so pritekli inašiiiisti in napako popravili, se je mogel neprostovoljni tekač, upehan do smrti, rešiti mučnega položaja.
Večna britev. V Shetfieldu na Angleškem so izdelati prvo »večno britev«, ki si jo prijatelji »moškega kraea« in britja po brivnicah že tako dolgo želijo. Rezilo je iz tankega, nerjavečega in prožnega sheffieldskega jekla, izdelano je v obliki poldrug meter dolgega traka, ki se da naviti kakor film. Cim se rezina po daljši rabi obrabi, naviješ trak preprosto za neobrabljeno mesto naprej, ves aparat je zelo priročen in le malo težji od dosedanjih tipov. Je pa za navadnega in nenavadnega smrtnika malo predrag. Stroški za izdelavo prvega modela so znašaili baje okrog 14.000 dolarjev in tudi nadaljnji izvodli bodo veljali še celo imetje, preden bo misliti na ceneno iimožestveno izdelovanje.
Redko srečanje. Znameniti francoski politik Aristide Briand je bil znan po svoji izredni duhovitosti. Nekoč je -obiskal umetniško razstavo in obstal pred sliko, ki je predstavljala dve ženi v objemu. »Ekseienca,« mu je pojasni! slikar, na tej sliki vidimo dve ženi, ki se objemata. To je samo prisjx>doba. V resnici sta ti dve ženi »Resnica in Pravica«. — »Razumem, razumem,« je odgovoril Briajid. »Nič čudnega ni, da se siroti (ako objemata, ko se tako redkokdaj srečata!«
Ledena streha. Ledena streha v višini okrog 63 km nad severnim polarnim ozemljem je najvažnejše odkritje francoske ekspedicije, ki se je celo leto mudila v Scoresbv Sundu v vzhodni Ordnlatidiji. Že prej so sicer domnevali, da je nad Grenlandijo ledena streha, toda francoski raziskovalci so prvi, ki se jim je posrečilo ta naravni pojav ne samo dokazati, temveč tudi določiti njegovo višino nad zemljo. V ta namen so rabili odmev, ki pomaga izmeriti tudi globino morja. Na ladji »strele in potem izmerijo čas ki ga rabi pok, da doseže morsko dno 111 se vrne kot odmev na ladjo. Ker poznamo hitrost zvoka, lahko na ta način izračunamo globino morja. Tako so storili tudi francoski polarni raziskovalci na ledeni strehi in ugotovili so. da je okrog 63 km nad zemljo, kjer je zraik že zelo redek. Led eno streho tvorijo zmrznjene kapljice vode, mnogo manjše od deževnih kapelj. Francoski polarni raziskovalci domnevajo, da igra ledena streha važno vlogo pri. pristanku viharjev na vsem severnem delu zemlje. Upajo, da se jim bo posrečilo dokazati, da nastajajo viharji visoko na severu. Z ustanovitvijo mednarodne vremenske opazovalnice na OrOnlandiji bi se dale po njohovem mnenju preprečiti mnoge nesreče na morju.
Žepno zrcalce ju je rešilo. Z Angleškega poročajo to zanimivost: Dva Angleža sta doživeta na svoji jadrnici brodolom. Vihar je zlomil jadra Ia gnal čoln z naglico proti nevarnim čerem, v smrtni nevarnosti opazita dober kilometer proč na prostem morju veliko ladjo. Kako jo opozoriti? V tem tremtrtku pade enemu objh v glavo res rešilna misel. Vzame žepno zrcalo in ga obrača tako spretno, da so ua ladji opazili svetlobne znake m takoj poslati na jxjrooč motorni čoln, ki ju je rešil v zadnjem trenutku. Neznatnemu zrcalcu torej se imata zahvaliti z,a rešitev iz smrtne nevarnosti.
Tisočletni papir. Leningrajski laboratorij za konserviranje in restavriranie dokumentov pri knjižnici akademije znanosti pripravlja sedaj papir, Id se ohrani tiso let, ne da bi ga mogel čas uničiti. Recept so našli s proučevanjem egijitskih in drugih vrst mnirov, pri čemer jim je uspelo rešiti skrivnost niih trpežnosti. Novi papir ni nič dražji nego navadini papir, V Leningradu f*a bodo izdelovali ns veliko.____
V vsako hišo »Domoljuba«!
r
iz življenja kmečkim zvez
Okraj Kamnik
Še par občin je v kamniškem okraju, kjer Kmečka zveza še ni ustanovljena. Števila teb se je v nedeljo skrčilo zopet za e<m>. Ustanovni občni zbor je bil namreč v Komendi, kjer so imeli do sedaj posla z drugimi važnimi stvarmi. Pokazali pa eo v nedeljo, da vidijo samo v Kmečki zvezi uspešno pot do uresničenja svojih želja in obiskali 90 ustanovni občni zbor v velikem številu. G. Puš, ki je zastopal glavni odbor, je v svojem govoru podčrtal glavne napake našega kmeta ia pokazal vzroke težavnega položaja. Pomanjkanje stanovske zavesti in neenotno hotenje kmečkega ljudstva sta glavna krivca, da se naš kmet kljub svoji številčni moči ni mogel razviti in da je celo nazadoval. Če mu je že kdo eksjSal pomagati, je bilo takoj vo« polno nasprotujočih mnenj in v enem kraju nisi mogel najti enotnosti. Spričo takega razpoloženja in neenotnega nastopanja pač ni bdlo možno doseči ničesar. Poudarjal je, da je treba napraviti temu konec in se v Kmečki zvezi združiti v enotnem hotenju in delu. Uspeh ne bo Izostal, daai nekateri z nezaupanjem gledaje na to. Po govoru se je razvil živahen razgovor in vsakdo je hotel pvovedati, da se je do sedaj zadržal naš kmet res velikokrat napačno, da pa bodo sedaj evoje sile strnili v skupnem delu za izboljšanje gospodarskega položaja in v okrilju Kmečke zveze nadaljevali započeto delo.
Na Dolenjskem
V nedeljo, 17. januarja je bil ustanovni občni zbor K. Z. za občino SL Jernej, hkrati pa tudi strokovni kmetijski tečaj. Občni zbor je vodil župan Vide iz Zvabovega, glavni odbor Kmečke zveze pa je zastopal ravnatelj ing. Absec, Takoj po prvi maši «o kmetje napolnili dvorano, tako ■da jih je bilo nad 400, ki eo se do zadnjega vpisali v Kmečko zvezo. Ravnatelj Absec je zboro-valcem razložil pomen Kmečke zveze, njeno dosedanje delo in program, katerega ima v svojem načrtu. Poudarjal je, da je kmet do sedaj stal ob strani in gledal, kaiko se razvijajo drugi stanovi, tarnal in vzdihoval, ni se pa zavedal, da je tudi sam kriv težkemu položaju, v katerem «e nahaja.
Mnogo premalo se je boril za uveljavljenje pravic, ki so se vsaik dan bolj krčile. Kmet tudi ni mogel ved&U svojih želja tako, kot so to mogli drugi si„novi, ker ni imel evoje organizacije in svojega stanovskega zastopstva. Vsemu temu je napravila konec Kmečka zveza, ki se ie porodila iz kmetov samih, iz težav, ki so našega kmeta popolnoma pritisnile k tlom. S sodelovanjem vsega kmečkega ljudstva »topa Kmečka zveza na pot za izboljšanje skoraj brezupnega položaja. Razložila bo na mero-dajnih mestih, da je kmet oni stan, katerega ni zametovati, da ga je največ v naši državi in da mora biti kot tak upoštevan pred vsemi drugimi stanovi. — Taikoj po ustanovitvi Kmečke zveze je bil kmetijski strokovni tečaj, na katerem sta predavala ing. Absec o živinoreji, veterinar Zupančič iz Ljubljane pa o živinozdravstvu. Zborovalci so oba predavanja poslušali % zanimanjem, saj sta jim predavatelja podala v priprosti obliki mnogo koristnih nasvetov in predočila napačno ravnanje nekaterih kmetov. Zborovalci so sprejeli tudi resolucijo, v kateri je poudarjena potreba za postavitev banovinskega živinozdraraika. Kmečka zveza naj bi to resolucijo predložila baaski upravi s prošnjo, da se čimprej izražene želje izpeljejo. Zborovanje je bilo zaključeno v splošno zadovoljstvo vseh, ki so izjavili, da bodo stali Kmečki »vezi trdno ob strani
GASILEC
ni samo mož, ki požar gasi,
ie tudi strokovni list slovenskih gasjjcev. Za 20'— Din dobite v letu 1937 vsak mesec* okoli 15. »GASILCA« na 24 straneh. Leto« bo »GASILEC« prinašal strokovne članke, ki bodo zanimivi za vsakega: Stavbarstvo, oskrba vode z* požarne nezgode na va»i, itd
Naročit* »GASILCA« pri upravi v Maribora, Koroška cest« 5. Še danes pišite dopisnico)
izrabile čas zimskega počitka
Čas oddiha in zimskega počitka je že prekoračil svojo prvo polovico. Zopet se bo pričelo težko zunanje delo, ko naš kmet nima časa posvečati mnogo pažnje stanovskim in kulturnim vprašanjem. Razkropili se boste vsak po svojih opravkih in le v nedeljo se boste morda sešli na kak krajši razgovor. Poudarjali smo v okrožnicah, da je treba čas, ko zunanje delo počiva, uporabiti za to, da dobite tudi duševna hrane, da prerešetate vprašanja, ki so za kmeta prav tako važna, kot oranje ali setev, Pretfc vsem pa je treba, da še v letošnji zimi ustanovite povsod, kjer Kmečke zveze še nimate, svoj« krajevne organizacije. Ni sicer več toliko ob-čin, ki ne bi imele svoje stanovske organizacije, vendar nekaj zaspancev in mlačnežev je pa le. Pohitite z ustanovitvijo in ne dopustite, da bi bili osamljeni ined našimi organizacijami. Delo, ki ga je zastavila Kmečka zveza je težko, vendar za današnji čas nujno potrebno, če nočemo, da bi še nadalje igral kmet podrejeno vlogo. Treba je izboljšanja povsod, povsod bomo morali krepko prijeti za delo. Sami »i bomo morali izorati ledino, ki je zaradi dolgoletnega , zanemarjanja postala trda kot skala. Posamezniki bi pri tem delu omafali, združeni v močno i stanovsko organizacijo pa bomo kos tudi temu poslu.
Pozivamo vse one občine ali župnije, ki do sedaj še niso ničesar storile za svojo organizacijo Kmečko zvezo, da pohitijo z ustanovitvijo, da jih ne zajame zunanje delo. Obrnite se na giavni pdbor v Ljubljano, ki vam bo dal vsa--navodila.
Prav tako priporočamo, da krajevne Kmečke zvezfi, ki še niso imele v tej zimi tečajev, pohitijo z njimi. Za kasneje so na programu tečaji okrajnih Kmečkih zvez, na katerih se bodo obravnavala organizatorna in poslovna vprašanja. Kar se vam zdi za vaš kraj potrebno, to obravnavajte na njih in obvestite glavni odbor, ki bo poslal tudi svojega govornika.
Naš koledarček
Zadnji čas je že, da ga naročite. Dejali smo že večkrat, da je legitimacija vsakega člana in da zaradi tega ne sme biti nobeden član brez njega. Mnogo koristnega najdete v njem za praktično življenje, saj je prikrojen povsem za potrebe kmečkega ljudstva. Glavni odbor m
men poklonitve, ki je usodo te dežele izročila meni v roke.<
»Dobro, častiti oče! Delite nebeški kruh s polnimi rokami... saj se zdi, da ga imate v izobilju. Mislim samo, da vam ne bo prihranjeno spoznanje, da vaši novi ljubljenci boljše prebavljajo svoje nezabeljene žgance in kisli sir, ko slastno samostansko pecivo.« Gospod Havnsperk je pogledal za soncem. »Čas gine, misliti moramo na odhod.«
»Za to opozorilo, hvala! Potratila sva z razgovorom dragoceno uro. Jaz bi utegnil biti že v odprti dolini, In vi na poti domov na valsejski ravni.«
Osuplo je pogledal gospod Havnsperk. »Kaj naj to pomeni? Grem z vami in izberem prostor, kjer bo stal klošter.«
»Zahvalim se vam za spremstvo. Odjezdite domov, gospod kastelan, izbiral bom sam!«
»To ne gre, oče. Tujec ste v deželi. In moj škol hoče ...«
" »Tu odloča moja volja!« j8 segel Ebervajn v ošabne besede; ponosno se je vzravnal. »Moja zemlja Je, na kateri stojiva!«
Kastelanu je obtičala beseda v grlu; s priprtimi očmi je meril menihovo postavo. Potem se je zasmejal. »A tako!« In se je obrnil proti gozdu. »He, Rupert!« Hlapec je pritekel. »Konje sem! Odjezdimo domov!« Brez pozdrava in slovesa je odšel gospod Havnsperk za hlapcem. Ebervajn si je del roke na prsi in dihal, kakor da si je odvalil težko breme s sebe. »Brat Švajker!« je zakllcal. »Otovori živali, odhajamo!«
Vse je oživelo in se gibalo. Ebervajn sam Je nadziral tovorjenje in s spretnimi, rokami pomagal še sam pri delu.
y
4.
S težkimi bremeni na hrbtu so stali vsi štirje tovorni konji sredi lediue, in vsakega je držal hlapec za povodec. Brat Vampo,,že s palico v roki, je osupnil, ko je videl odhajati kastelana. Stopil je k Ebervajnu. »Havnsperžan jezdi domov v Saloburg? Kdo nas bo pa zdaj vodil?«
»Ajgel, oglar. Kje je?«
Nobeden ni vedel zanj. Vampo in Švajker sta ga klicala po imenu na vse strani, zaman, nihče se ni oglasil. »Ni ga več tu, gospod,« je za tarnal Vampo, »zdaj nas je še ta pustil na cedilu, bedak beloglavi!« Iz Ebervajnovih oči ga je zadel karajoč pogled. »Odpustite neprilično besedo, gospod,« je zajeoljai brat, »kar sama mi je ušla. Toda kdo naj nas zdaj vodi?«
»Nekdo, ki brez njega ni storjen noben korak. Odprta leži pot pred nami, pojdimo po njej.«
Pohod ae je začel, vodil ga je Švajker po stezi, ki je bila po njej odjezdila Vacemanova hči. Ebervajn je s polno palico v roki čakal še Valdrama, ki je govoril z gospodom Havnsperkom in se od njega poslavljal; ko je paier prišel, so Ebervajnove oči s skrbjo obstale na bledem menihovem obrazu. »Valdram, ali ti je Havnsperžan ppvedal, da sva se ločila v nejevolji?«
»Ne!« je odgovoril Valdram in odšel mimo.
Ebervajn se je bridko nasmehnil. Obrnil se je in šel za drugimi, a tedaj se je sprevod že ustavil, čulo se je, kako sta na čeiu sprevoda glasno govorila Vampo in Švfljker. »Gospod, ne vemo, kam naj grem©,« je dejal slednji, ko se jima je približal Ebervajn, »pot se tu cepi, katera je prava?«
V vsako katoliško hišo spada katol. časopisi
ponistov. Koncerta so se udeležili števi'ai Nemci ter zastopniki nemške države in narodno-sociali-stične stranke. Posebno zanimanje je vzbujal go-slar, ki je igral na goslffl s tremi strunami stare lu-žiške samospeve. Ta način igranja je bil za Nemce kulturna posebnost Ob konca lepo uspelega koncerta se je v imenu Nemcev zastopnik narodno - socialistične s tranke zahvalil za to, kat tako skrbno negujejo svoj« staro narodno blago m tako dobro čuvajo svoj narodni ponos.
Nov polarni otok. Ruski ledolomilec »Sadko« j« odkril ob 60. stopil^ severne širine in 72. stopinji 30. minuti zapad« dolžine doslej vrtM otok. Otok leži nedaleč ™ Nanaenove dežele (DezeW Franca Jožefa) na pkj«™ kraju, ki ga je odkril že leta 1928 general NoMJ in ki je prava zaporni« proti ledovju med globokim polarnim morjem >« Kariškim morjem. Ta n» ravni ledolomilec daje nove možnosti za morsK« plovbo v tem delu polaf nega morja.
pobiral za preteklo leto nobene članarine, prispevajte vsaj na ta način nekoliko za poslovanje. Obrnite »e na svojo krajevno Kmečko ■vezo, ki jih razpečava po 10 Din. Ne odlašajte i naročili! Tudi z nabavo koledarja pomagate našim stremljenjem in ustvarjate razpoloženje ta Kmečko zvezo.
Z občinske deske
Pnviea vojnih sirot do invalidske podpore po
pokojnem oteiu-invalidu.
V smislu najnovejših pojasnil, ki so jll. dobile občinske uprave, pa gornji rok treh mesecev, ki le določen po § 58. invalidskega zakona za vdove Invalidov, ne velja za vojne sirote, za katere inora Invalidsko sodišče upoštevati naznanilo ža sprejemanje invalidske podpore po pokojnem očetu-in-validu, tud' če so bila vložena že po preteku trimesečnega roka po očetovi smrti. Pri teh pa je važno vprašanje, kdo je za nje dolžan predložiti tako naznanilo invalidskemu sodišču. Brezdvomnc tndeva v tem pogledu prva dolžnost tudi občinske uprave, da v takih primerih ali opozore zakonite varuhe na njihovo dolžnost, ali pa, kar pa je še boljše, da občinske uprave kar same predlože namenilo invalidskemu sodišču za vojne sirote po svoji uradni dolžnosti. Končno pa sme predložiti naznanilo za sprejemanje invalidske podpore s strani vojnih sirot tudi najbližje sorodstvo takšnih otrok. Poleg zgoraj navedenih dokumentov je treba m vojne sirote predložiti tudi izpisek iz mrliške knjige za mater in pa podatke o tem, ali so otroci v šoli oziroma kateri so v šoli. Prisojena invalidska podpora teče v obeh primerih, t. j. vdovi po invalidu kakor vojnim sirotam od dne, ko je bilo tanjo predloženo invalidskemu sodišču naznanilo.
Nedopustno pobiranje iaks za potrdila po uredbi o likvidacij kmetskih dolgov.
Ministrstvu za finance so bile že od ve>č strani dostavljene pritožbe, da pobirajo posamezne občine za izdajo potrdil, da je kdo krnet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, večje in manjše t»kie; celo do 150 Din. Pobiranje takšnih taks, bodisi državnih, bodisi samoupravnih (občinskih), je Rftradi določil čl. 55, uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov nedopnstno, ker so vsa dela kakor tudi vse listine po tej uredbi oproščene vseh taks. Za izdajo potrdila torej občina ne sme zahtevali' niče- , •ar drugega, kakor le po 1 Din za tiskovine.
25.000 sadnih dreves po polovični ceni.
Zaradi pospeševanja sadjargtva in pobijanja aedovoljbnega kfošnjarjetnja s sadnim drevjem bo aaSa slovenska banovima iz svojih-drevesnic razde-liU. 25.000 prvovrstnih sadnih drevesc po polovični ceni kmetovalcem za posaditev na lastnem zemljišču. Vsako drevesce bo stalo le 4 Din. Pred oddajo naročnikom bo vse drevje od vrha do korenin razkuženo v raztopini arborina. Kdor želi biti deležem te ugodnosti, naj se najkasneje do prihod-
nedelj« oglasi pri občini, kjer bo povadal, ko- i liko dreves zgodnje in koliko dreves pozne sorte «eli naročiti, in sicer posebej za jab"ofka, poeebej «« hra&ke itd. Stroške za prevoz drevja po želez JIC1 bo pr«vtel deloma okrajni kmetijski odbor: v I Kolikor jih pa ta ne bi pokril, jih boaff pa morali i Poravnati naročniki sami. Naj bi se tega poslužili ! »lasti kmetje onih krajev, kjer sadje dobro uspeva, i J»t je znano^da nudi tudi sadjarstvo, č« je smotrno »peliano, viOco gospodarskih koristi.
NOVI GROBOVI
d Tudi ti boš vstal. V Loki pri Mengšu je umrla 72 letna Marjana Češko roj Skok. —• V Prevaljah je izdihnil Peter Kordež. — Na Bledu so pokopali podpolkovnika Leopolda Stuchlyja. — V Vuhredu je zapustila solzno dolino Antonija Koren. — V Bukovšku pri Brežicah je odšla v večnost 86 letna Ana Petan. — V Vižmarjih je na veke zatlsnil oči stavbni vodja Jan Dvoršak, — V Št. Jurju pri Celju je umrl profesor gim. v p. Hilarijon To-fan. — V Črešnjevcu pri Gornji Radgoni so pokopali Leopolda Zemljiča. — V avstrijskem Salzburgu je umrl grof Atems, zadnji deželni predsednik Kranjske. — V Št. Pavlu v Savinjski dolini je preminul Kari Videmšek. — V Straži pri Teharjih je zapustila ta svet po-sestnica Marija Klajnšek. — V Radovljici so pokopali soprogo postajenačelnika v p. Ivano Tepina. — Pri Dev. Mar. v Polju so dajali v grob delovodjo Združ. papirnic v p. Vaclava Tumo. — V Vrhpolju pri Moravčah je odšla po večno plačilo Ana Pele. — V Zagrebu so pokopali prometnega uradnika Čurmina Mi-helaka. — V Ljubljani so umrli: hčerka mestnega gradbenega direktorja Tatjana Prelov-šek, učiteljica v p, Albina Bohm, Franja Bolte roj. Dolinšek, gostilničarka v Kamni gorici Fa-ni Prevc roj. Bajželj, žena uradnika fin. dir. v p. Kristina Gabršek, katehet g. Pavel Zaje, Neža Gartner roj, Stepišnik, Cecilija Novak, vdova po vrtnarju Ivana Štrekelj, Greto Pokom, črkostavec Radočaj Nikolaj, Marija Zavrl in profesor učiteljišča višji šol. nadzornik v p. Fran Gabršek.
DROBT1NE
Mesečina ima čudno moč. Mnogo ljudi je nazi-ranja, da je trditev o posebnem vpuvir mesečine na žive in mrtve stvari bajka. V zadnjem času pa znanost ugotavlja, da ta trditev ni brez podlage. Opazovanja so pokazala, da n. pr. ribe, ki jih obseva tona, prej razpadejo. Tudi na kamen vpliva luna. Nekemu dunajskemu listu f>oroča ugledna oseba: »Za časa svojega bivanja v Argentini sem ime! večkrat priložnost opazovati, da je zadobilo sveže meso, ki je bilo izpostavljeno mesečini, zoprno in zeleno barva, tudi okus takšnega mesa je bil neprijeten; zoprnega duha ni bilo mogoče odstraniti z ni kako začimbo. Prav tako sem lahko ugotovil, da vpliva luna tudi na ribje meso, kakor tudi na drug« organizme. Opazii sem žuželke, ki so se n. pr. skrivale pred luno in gledale, da stalno ostanejo
v senc! za drevesom. Na vsak način je gotovo, da ima domneva o škodljivem vplivu mesečine svojo podlago.«
Električna luč in nahod. Angleški lizik Leon-hard Hill svari vse, ki so nagnjeni k nahodu (in koga ne muči ta neprijetnost?), naj se varujejo električne razsvetljave. Z dolgo vrsto poskusov je namreč ugotovil, da draži električna luč sluznice
RADIO
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 «>. spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 ismv£ei?.e.' P°r°£'!a, spored. — Četrtek, 21 jan.: ,^'F1" orkester, 18.40 Slovenščina za SIo-ffi Nac. ura, 19.50 10 minut zabave, 20.00 0/kester 20.50 Plošče, 21.00 Koroške ffiK'*2?-.15 Kadil®k> orkester. - Petek, 22. jan.: fian Clska ura. 1800 Ženska ura, 18.20 Plošče, !„'"n«>^ina, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivo-AnnSb ^rcnos iz Maribora, 22.15 Plošče, 22/*) «ZS* P'ožče- - Sol>o'a- 23- jan.: 18.0Q Radijski „ 18-« Pogovori s poslušalci, 19.30 Nac. Kki on™	sporeda, 20.00 O zunanji poli-
fc fi 0(1 L^kega preko Jurkloštra in Planine _bvef'h Sor, 22.15 Radijski orkester. - Nedelja,
«*>pW PtUt,li	"O* naročen na»
24. jan.: 8.00 Telovadba, 8.15 Prenos cerkvene glasbe, 8.45 Verski govor, 9.00 Čas, poročila, spored, 9.15 Citraški koncert. 10.00 Plošče, 10.15 Veseli kvartet, 11.15 Plošče, 11.30 Otroška ura, 16.00 Fantovska ura, 17.00 Kmetijska ura: Najonovejši škodljivec sadnega drevja, 17.30 Vesel spored, 18.30 Plošče, 19.30 Nac. ura, 19.50 Slovenska ura, 20.30 Koncert Trboveljskega j>evskega okteta, 21.15 Plošče, 21.30 Radijski orkester. — Ponedeljek, 25. jan.: 18.00 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.30 Slovenska liar. pesem, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20.00 Simfonični koncert, 22.15 Narodne pesmi. — Torek, 26. jan.: 11.00 Šolska ura, 18.00 Radijski orkester, 18.40 O nastajanju korana, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20.00 Plošče, 20.15 Razbiti vrč, — vesela igra, 21.30 Plošče, 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 27. jan. 18.00 Mladinska ura, 18.40 Slov. gorski vodniki, 19.30 Nac. ura, 19.50 Šahovski kotiček, 20.00 Ura lahke glasbe, 21.00 Radijski orkester, 22.00 Cankarjev večer, v espe-ranhv
v nosu in povzroča nahod. Nasjirotno pa ne kažejo tega učinka druge vrste razsvetljave kakor petrolej, plin, sveče itd. Te luči nahod celo preganjajo. Delal je med drugim poskuse, pri katerih je z močnim električnim obsevanjem poskusnrm osebam pripravljal najlepši nahod, toda ko je nahod trikom! potem firibližal skoraj do nosu navadno staro-veško svečo, je nahod takoj izginil V starem dobrem času so imeli torej vendarle nekaj dobrega: luč, ki je nahod preganjala
Pobesnel« vrata. V poslopju švedske banke v Stockholmu eni največjih zgradib švedske prestolnice, imajo ogromna vrata, ki poženejo na najmanjši suneik elektromotor ,'n se potem zavrtijo za pol obrata. Nedavno se je zgbdito, da je stopil obilnejši gospod do teh vrat. Ko so se pognala, pa je odpovedal mehanizem, ki jih o j>r»vem trenutku ustavlja, in so se vrtela z besno hitrostjo dalje. Hitrost je bila tako velika, da možakar med to vožnjo« ni mogel izstopit; in je moral dirjati z vrati vred v krogu cele štiri minute. Šele, ko so pritekli mašinisti in napako popravili, se je mogel neprostovoljni tekač, upehan do smrti, rešiti mučnega položaja.
Večna britev. V Sheffieldu na Angleškem so izdelati prvo »večno britev«, ki si jo prijatelji »moškega krasa« in britja jx> brivnicah že tako dolgo želijo. Rezilo je iz tankega, nerjavečega in prožnega shetfieldskega jekla, izdelano je v obliki poldrug meter dolgega, traka, ki se da naviti kakor film. Cim se rezini3 po daljši rabi obrabi, naviješ trak preprosto za neobrabljeno mesto naprej. Ves aparat je zelo priročen in le malo težji od dosedanjih tipov. Je pa za navadnega in nenavadnega smrtnika malo predrag. Stroški za izdelavo prvega modela so znašali baje okrog 14.000 d ilarjev in tudi nadaljnji izvodii bodo veljali še celo imetje, preden bo misliti na ceneno množestveno izdelovanje.
Redko srečanje. Znameniti francoski politik Arisitide Briand je bi! znan po svoji izredni duhovitosti. Nekoč je obiskal umetniško razstavo in obstal pred sliko, ki je predstavljala dve ženi v objemu. »Ekseleuca,« mu je pojasni! slikar, na tej sliki vidimo dve ženi, ki se objemata. To je satno prispodoba, V resnici sta ti dive ženi »Resnica in Pravica«. —■ »Razumem, razumem,« je odgovoril Briand, »Nič čudnega ni, da se siroti tako objemata, ko se tako redkokdaj srečata!«
Ledena streha. Ledena streha v višini okrog 63 km nad severnim polarnim ozemljem je najvažnejše odkritje francoske ekspedicije, ki se je celo leto mudila v Scoresbv Sundu v vzhodni Grenlandiji. Že prej so sicer domnevali, da je nad Grenlandijo ledena streha, toda francoski raziskovalci so prvi, ki se jim je posrečilo ta naravni pojav ne eamo dokazati, temveč tudi določili njegovo višino nad zemljo. V ta namen so rabili odmev, k: pomaga izmeriti tudi globino morja. Na ladji ustrele in po-tem izmerijo čas ki ga rabi pok, da doseže morsko dno in se vrne kot odmev na ladjo. Ker poznamo hitrost zvoka, lahko na ta način izračunamo globino morja. Tako so storili tudi francoski polarni raziskovalci na ledeni strehi in ugotovili so, da je okrog 63 km nad zemijo, kjer je zrak že zelo redek. Led eno streho tvorijo zmrznjene kapljice vode* mnogo manjše od deževnih kapelj. Francoski polarni raziskovalci domnevajo, da igra ledena streha važno vlogo pri. pristanku viharjev na vsem severnem delu zemlje. Upajo, da se jim bo posrečilo dokazati, da nastajajo viharji visoko na severu. Z ustanovitvijo mednarodne vremenske opazovalnice na Gronlandiji bi se dale po njohovem mnenju preprečiti mnoge nesreče na morju.
Žepno zrcrice ju je rešilo. Z Angleškega poročajo to zanimivost: Dva Angleža sta doživela na svoji jadrnici brodolom. Vihar je zlomil jadra ln gnal čoln i naglico proti nevarnim čerem. V smrtni nevarnosti opazita dober kilometer proč na prostem morju veliko ladjo. Kako jo opozoriti? V tem tremurftii pade enemu obeh v glavo res rešilna misel. Vzaime žermo zrcalo in ga obrača tako spretno, da so na ladji opazili svetlobne znake to takoj poslali na pomoč motorni čoln, ki ju je reži! v zadnjem trenutku. Neznatnemu zrcalcu torej se imata zahvaliti z,a rešitev iz smrtne nevarnosti.
Tisočletni papir. Leningrajski laboratorij za kon?«rviranjfl fn restavriratik dokumentov pri knjižnici akademije znanosti pripravlja sedaj papir. H se ohrani tiso let. ne da bi ga nwgel čas uničiti. Recept so našli s proučevanjem egijftskih in dnifrih vnst nloirov, pri čemer jim je uspelo rešiti skrivnost njih trpeinosifi. Novi lapir ni nič dražji neg« navadni papir. V LeningTadu ga bodo tedetovaM na veliko._____
V vsako hišo »Domoljuba!
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja zs enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSčelo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev In narobe.	
Pristojbina za male oglase se plaiuje naprej.	
Pozor MjaHU Čevljarske šival, stroje raznih znamk in vrst rabljene in nove dobite najceneje na hranilne knjižice vseh zavodov Zahtevajte cenik na upravo Domoljuba pod : »Zaloga« št. 380.	Hraimga mošta 400—500 litrov, samo prvovrstno blago, kupim. Pievnik.Tomafevo št. 9, p. Moste,
	Bajem s zahHB s 24. sirilom 1937 posestvo. ki redi 13 glav živine. Posestvo leži v bližini Prevalj. Informacije glede pogojev se dobe pri dr. Stefa-novič Emilu odvetniku na Prevaljah
Starinske Snsigii vsakovrstne kupim. — Ponudbe upravi Domoljuba pod »Privatnike štev 499.	
Za nisi terja dost muzke. Plošče, gramofone. radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi na obroke. Elektroton, Pasaža nebotičnika.	POEBni posistvo celo ali delno na prodaj. Ponudbe upravi Domoljuba št. 857.
	Siiiger in Pfatf skoraj novi šivalni stroji in kolesa poceni na prodaj (tudi obročno) edino pri »Promet«, v Ljubljani,nasproti Kri-žansUe cerkve. Stare jemljemo v račun.Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled.
j,„,i Na vsa zimska rUZB?! oblačila dajemo 15—20% popusta. Pri Prsskerju. Sv. Petra cesta 14.	
Lepo izbiro sveč za tnafnlra ima 0ro»lRV SfSHUvB Dolenc Ljub- ijana, Wotfova ul 10.	
	Odprodajam ke zaloge razno želez-nino do znižan h cenah. Fr. Stupica, železnina, Liubijana, Oosposvet-ska cesta 1.
naprodaj £ Ijice lepo, manjše posestvo; ca 13 mernikov lepih, rodovitnih njiv in za 4 voze seSe ter 5 johov gozda: lepa hiša, gospodarsko poslopje in vrt. Velja vse le 85.000 Din. Poizve se pri Franc Papler. Do-slovče, Žirovnica-Gor	
	ilfon-i poštenih kmet-UCeRbll gfcih staršev za pekovsko obrt sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Križaj Viktor, pekarna, Kranj, Pubarjeva ul. 2 Iz ftmetsftega milna na prodaj oprava (kamni, stope itd). Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 820.
Šivalni stroji tt°a (biciklji) vseh vrst in znamk, po najnižjih cenah. na hranilne knjižice vseb zavodov, prodajamo dokler zaloga trhla Zahtevajte cenike na upravo Domoljuba pod »Zaloga« št. 391.	
	Ilfanra spremeni ta-UMBH koj. Vidmar, krojač, Trebnje 12.
Pulti in Mm se prodajo iz trgovine mešanega blaga Smitek M., Skofjs Loka, Ho-jpanova hiša.	Reann s teletom pro-dam V38 se poizve Dolnice 11.
	Pastirja in deNIs. staro 15—17 let. iščem. Dragoiner 9, Brezovica.
illanra vajenega vseh mfipm kmetskih del in konj sprejmem takoj. Korbnr Marija, Sp. Hru-Sica 17, pri Ljubljani.	
	ttaan« 1 četrtim tele-nrflVB tom dobra mlo-ksriea, na prodaj. — Dragomer 9, Brezovica.
Ugodna prilika!
Damsko volneno blago, pliš, baržun, čipke in druge vrste manuiakture si lahko nabavite takoi s hranilno knjižico članic Zadružne zveze v Ljubljani pri
m
Ljubljana, ?yrfeva 29 (Hfta Gospodarske zveze)
Državnim uradnikom nudimo raznovrstno maiiu-(akturo v veliki izberi tudi na mesečne obroke.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
r. z. z o. z. v Ljubljani
Nove vedno razpoložljive vloge obrestuje počenši s 1. januarjem 1937 po
4%
Vloge proti trimesečni odpovedi po vloge proti šestmesečni odpovedi po
Ženini in neveste!
Veliko in krasno izbero blaga za poročne obleke, površnike in plašče, kakor tudi vse vrste blago za bale na pr.: odeje, platno za kapne in rjuhe, cvilh za mcdroce, posteljne garniture, zavese, kenterfiuo in šif one Vam nudi najcenejše v svojih dveh trgovinah tvrdka
F. I. GOllČAR
{.JublSan«, Sv. f?etr« c. 29 in 30
Na vsak vetji nakup dobite lepo darilo v blagu, ki Vas ho razveselilo. V Vašem interesu je torej, da se odločite za nakup k nam. — Pazit« dobro na naš naslovi
Pošljite naročnino!
HEHS§£
Vam pomaga, da zadobite zopet zdravie s pomočjo zdravilnih lastnosti bilja.
Ne bodite sam sebi sovražniki
Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži Hersan-čej.
Ali Vas ovira debelost?
Bi bili radi vitki? Tedai uporabljajte HERSAN-ČAJ
Zaka) trpite bolečine revmatizma in protina, ako to ni potrebno. HERSAN-ČAJ ie sredstvo, ki Vaifi more olajšati muke.
HERSAN-ČAJ pomaga pri arteriosklerozi ra hemoroidih (zlati žili'.
Ali res še ne veste, da le HERSAN-ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
HERSAN-ČAJ se dobiva v izvirnih zavojih v vseh lekarnah.
Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od:
»RADIOSAN«, Zagreb. Oukijaninova ulic« štev. i
Reij. 19334 88
Al. Planinšek
lastnik trg. ageoture za bančne in kreditne posle v Ljubljan', Beethovnov« ulica 14/1, telefon 35-10, vam Žaspcssluje vnovčenie terjatev in pri denarnih zavodih najkulantneje takoi v gotovini.
V UIBLJjSNI
registr. zadruga z neona, zavezo
llliilftlii, fflkMKcvi cesta 6,
v lastni palači
obrestuje hranilne vloge
Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po 4-5%
Knjig« o kongresu. Izid srečolova za knjigo »II. jugoslov. evhari-stični kvngres« bomo objavili v naši prihodnji Številki. Kdor želi zvedeti za izid preje, lahko pcs-gleda v »Slovenca« dne 21. januarja.
»Domoljub« stane 18 Din za celo leto, m Inozemstvo m Din. - Dopise in spise sprejema n red a ii t vo ,Domoij«!m«, naročnino. inse-rate 1» reklamacije pa »prava »Domoljuba«. - Oglasi se zaračunavaj« po posebnem ceniku - Telelon urednlštvainnpravei^^ 29-95. *9-9L 29-95, 29-96. - Izdajatelji ©*.Gregorij Pečjak. - Uredniki Jožo Količek, ~ Za jugoslovonsko tfckarnoi Karel cec. i*