Kulturno delo. -f- Slovenske Matfce odborova spja dne 27. januarja 1908. Pravda o sporni zadevi glede delnic ,Narodne tiskarDe" med prof. Jespnkom in Matico šp ni končana. Bizsodba se izro6i strankaraa pism^no. Novi poslovnik se potrdi in se preiloži ob6rjemu zb.iru v končno odobrenje. Uredi se poslovanje uprave. Blagajnikovo porofilo o stroških za publikaci.je 1907. leta se vzame na znanje in se sklene, da se vprašanje o gmotnem stanju Matifuera, oziroma o lani na^talern deficitu izroči gospodarskemu in knjižnemu odseku v pretres. — Tajnik poroča o sklepib. seje knjižnpga odseka z dne 22. pret. m. glede izdanja Matičnih publikaeij za 1. 1908. Sprejme se Zofke Kvedrove drama nAraeri('a[ii.'< '— Prošnja HMa6ice Srbske" v Budišinu za podporo se odkloni. Poro6ilo o podaritvi kujig raznim društvom, o novo osoovanih poverjeništvib, o premeni povei-jeuikov, o na novo pristopivših udih iu o prirastku knjižnici se vzarae na znanje. -f Sozn»m za Ijudske knjižnice aporabnih kaijig je založil osrednji odbor akad. fer. društva BProsvete" v Ljubljaui. Brošura obsega tudi navodilo za poslovanje knjižničarja, izposojevauje knjig in urejevanje javnih ljudskih knjižnic. Ceua brošnri 20 h. Naročila naj se naslovijo na: Osrednji odbor akad fer. društvo ,,Prosveta" v Ljubljani (Mestni dom). -j- Akademija. Zadnjo soboto je pri6ela rAkademija" s svojimi predavanji. Predaval je vseučiliški profesor iz Zagreba, gosp. dr. Hinko pl. Hranilovie, o geografi|i in gpografskem položaju južnih zemelj naše monarhije. — Naša domovina ima znamenit položaj v trojem oziru: prvič leži v zraernem pasu zeralje in je zaraditega najprimernejša za razvoj duševnih sil; drugi6 je sredi Evrope, na meji raznih kultnr, ki jih raore družiti v sebi; tretjič je najvažuejša točka naše moiiarhije. ker leži (io sicer edina izmed vseh prndelov avstrijskih) ob morju. Le ei egi bi si morala želeti: kaka velika rfka bi se morala iztekati v Adrijo, kakor je vezela Tibera Eim z morjem iu s tem dala mestu veličino; mi pa imamo pred raorjem Kras iu Velebit. Po tej vodni cesti bi plavalo bogastvo naše zerrjlje v tujiuo in se izpremenjeno, a pomnoženo vra6alo. Bogata je naša domoviua, a izrabiti ne znamo njenih zakladov; svoje delavne sile oddajamo Ampriki, doma so pa v mnogih krajib le žene starci in otroci. — Gospod predavatelj je v posebno lahko umljivi obliki razpravijal o svoji za nas vseskozi aktualni temi in je, dasi se drže6 znaustvene stvarnosti, svojo razpravo govoril s toplim čuvstvom ter naglašal, da ni dovolj, če teoretiško poznamo svojo do. movino, treba je marveč to teoretiško spoznauje praktično upotrebiti. Za svoje prpdavauje je žel po praviei obilo priznanja ob6instva, ki se je zbralo prav rnnogobrojno. Po predavanju se je prof. Hranilovic še posebej razgovarjal s s-lovenskirni zemljepisci. — Ta teden bo prpdaval že iz ldiiskega leta znani prijatelj našega kulturnpga življeuja, g. prof. dr. Bszals o etiki in narodni akademiji. + Podružnico ljnbljanske ,,Glasbene Matlce" so osnovali v Celju. Načelnu ji bo profpsor na samostojuih slovensko-nemžkib. gimnazijskih razredih, gospod Josip Kožuh. + OtroriteT knjižoice na Renčah na Goriškem. Tamburaško in pevsko društvo ^Svoboda" je otvorilo v nedeljo dae 26. pret. m. knjižnko. — Ob otvoritvi so bili navzo6i udje in nekateri drugi možaki. G. predsednik je imel pozdraven govor, v katerem je poudarjal zlasti važnost knjižuic. Tov. nadučitelj Pavlica je predaval: BKako naj 6itamo knjige!" Predsednik tov. Vižintin je pa predaval o slov. ^lovstvu do Prešernovib. časov. — Ljudstvo želi, naj oba predavatelja nadaljujeta s predavanji. Hvaležno je jima. Z otvoritvijo knjižnice je društvo BSvoboda" izpolnilo velik del svojega prograraa: izobrazbe. Želimo knjižuiei .najboljših uspehov.