Poštnina plačala v gotovini.
Štev. 35.	V Ljubljani, dne 20. decembra 1923.	V. leto.


Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezna štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'—
Polletna naročnina........ 20'—
četrtletna naročnina....... 10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. =r~-—. Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Ljubljanu, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se lic priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankirane. Rokopise e pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Poziv vsem državnim uslužb. kraljevine SHS.
Snuje se združitev celokupnega državnega uslužbenstva v enotno organizacijo, po načelih, ki jih je objavil pred kratkim »Naš Glas« in ki so našla splošno priznanje ter obetajo, če se jih trdno poprimerno, še edini uspeh.
Danes Vas vabimo, da izjavite, da se hočete združiti v mogočno organizacijo pod imenom:
»Zveza državnih uslužbencev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
S podpisom v nabiralno polo se zaveže vsak pristopiti društvu, ki se ustanovi samo tedaj, ake se priglasi v državi do 1. januarja leta 1924 100.000’članov; ker bi sicer ne bilo mogoče doseči cilja, ki si ga osnovni načrt postavlja, če pa tega števila ne dosežemo, je bila akcija brezuspešna in odpade vsaka nadaljna obveznost priglašenih.
V trenutku, ko je' stotlsoč1. državnih uslužbencev priglasitev podpisalo, nastopi za vse, priglašene dolžnost, da vplačajo enkratno članarino kot ustanovni delež v znesku:
25.— Din.
Ta znesek 'se lahko poravna v izjemnih primerili v 4 zaporednih mesečnih obrokih, od katerilumora biti prvi najmanjši 10 Din. Na ta način bo »Zveza« razpolagala že ob ustanovitvi z glavnico 2,500.000 Din,_________
Zakon
o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Onim, ki so bili med vojno kot državni uslužbenci v vojaški službi, se šteje čas, ki so ga tako prebili, za pokojnino prav tako, kakor sc šteje aktivnim častnikom med vojno.
Čas, ki so ga prebili v yojaški službi med vojno kakor tudi v mirnodobni vojaški službi preko rednega roka, se šteje za -pokojnino onim, ki Postanejo pozneje civilni državni uslužbenci.
Čas, ki so ga prebili v službi javnih samoupravnih teles, se šteje za pokojnino onim, ki se iz te službe neposredno sprejmejo v državno.
čas, ki ustreza stopnji osnovne plače, od-rejenj po trctjern odstayg,, člena 67., se šteje onim *e sprejmejo iz svobodnega poklica v državno s ir/ o, tudi za pokojnino, toda največ 10 let.
n,m. ki so vstopili v državno službo -pb poslednjem odstavku člena 2„ se -štejejo leta dotedanjega službovanja v leta za pokojnino.
Od časa, prebitega v državni službi v krajinah, kjer so življenskc razmere posebno težavne, se šteje za -pokojnino vsakih osem mesecov za popolno leto, Katere krajine so to, določa ministrski svet. Leta, prebita v Južni Srbiji, se štejejo za pokojnino dvojno, in sicer od dne, ko stopi v velajvo ta zakon, pa za sedem let.
Za osrednji sedež bodočega društva se predlaga mesto Vinkovce.
Glavni odbor »Zveze« bo obstojal iz 120 članov, ki bodo vodili po društvenih pravilih, i upravo in nadzorstvo.
Sestavljen bo glavni odbor iz članov 20 raznih skupin državne uprave, in sicer uradniških in služabniških (poduradniških) v enakem številu, tako da bo zastopana vsaka skupina po treh delegatih, in sicer 1 Srba,
1 Hrvata in 1 Slovenca.
Volitev v glavni odbor se vrši takoj po ustanovitvi »Zveze«, in sicer od vseh upravičenih članov osebno in tajno z listki brez vsakega kandidatnega predloga in brez vplivanja.
Glavni odbor bo nemudoma začel s poslovanjem ter izdelal podroben delavni program v okviru pravil.
V ustrojstvu zveze je predvidena ločitev organizacijske uprave v A) uradniški odbor in B) služabniški odbor: vrhovna društvena oblast ostane glavni odbor.
Delavni program, ki vsebuje vse točke pravil, bo porazdeljen na 10 odsekov.
Razen tekočih gospodarskih in stanovskih vprašanj bo »Zveza« v velikopoteznih akcijah udejstvila:
1.	) lastni vplivni časopis, dnevnik, neodvisen organ, ki bo bojevito zastopal naše težnje ter brezobzirno ščitil naše pravice.
2.	) Gospodarska podjetja v občo korist vseh državnih uslužbencev.
Ministrom in državnim podtajnikom se šteje čas, ki so ga prebili v drugi državni službi za pokojnino z eno desetino. Če se pozneje vrnejo v tako službo, se šteje čas, ki so ga prebili kot ministri ali državni podatjniki, peterno,
Ce se državni uslužbenec brez svoje krivde tako poškoduje prt državnem poslu ali • tako oholi za boleznijo, ki se je -pojavila kot posledica izvrševanja službe, da postane nesposoben za nadaljno službo, sc mu prizna za pokojnino čas, ki ga je do tedaj prebil v službi, in še 10 let.
,	Člen 138.
Osnova za izračun pokojnino ministrov in državnih podtajnikov je njili plača, ostalih uslužbencev pa osnovna in položajna plača in redna stanarina.
Člen 139.
Ministri in državni podtajniki pridobe -pravico do osebne pokojnine tega položaja, če opravljajo to službo najmanj dve leti. Ostali državni uslužbenci -pridobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše 10 let službe, ki sc jim priznava za pokojnino.
Do celotne pokojnine pridobe državni uslužbenci pravico čez 35 službenih let, a tudi v krajšem času, če je to določeno s specijalnim zakonom.
Člen 140.
Ministrom in državnim podtajnikom pripada od pokojninske osnove za vsako popolno polovico leta, ki jo prebijejo v tej službi, po 5% kot
3.	) Pospeševal blagodejne ustanove — zdravilišča, letovišča, bolniške blagajne, podporne akcije itd.
4.	) Pravno zastopstvo.
5.	) Zavode za strokovno izobrazbo itd.
Sploh bo stremila »Zveza« za tem, da
postane osrednje zavetišče za vsa vprašanja celokupnega uslužbenstva, poedinih strok in slojev ter posameznikov.
Da se vse to ure.fliiči, nam je treba sloge, ki jo pokažite v tem trcnotku, ki utegne postati odločilen zä nas vse ter za bodočnost državnega uslužbenstva naše države sploh.
»Zveza« bo v izvršitvi svoje naloge popolnoma neodvisna; njenim činiteljem se ne bo treba nikdar ozirati na svoje službeno razmerje do države, oni bodo teh ovir popolnoma prosti, kajti edinole ta neodvisnost jim bo omogočila, da bodo izvrševali svoje funkcije v smislu poverjenih jim mandatov.
Tudi- orožje jmiitičn ga vplivanja si bo »Zveza« prisvojila s tem, da' bo kot samostal-na'stranka odločilno nastopala v prihodnjem volilnem boju, ki nam mora prinesti potrebno parlamentarično oporo, ki smo jo do sedaj pogrešali.
Preösnova našega društvenega življenja ne pomeni ponehanje obstoječih strokovnih in stanovskih organizacij, ostale bodo kot posvetovalni organi za vprašanja lokalnega pomena in v zadevah lastnega delokroga.
Še enkrat se Vam ponuja prilika, da odločilno vplivate na izboljšanje svojega ob-
,pokojnina; vendar pa ne sme biti ta pokojnina nikoli večja od 100%.
Ostalim državnim uslužbencem pripada od pokojninske osnove za 10 službenih let 50%, za dobe čez 35 let popolno pokojninsko osnovo za pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za popolno.
Če odrejajo v poedinih strokah specijalni zakoni za dobivanje popolne pokojnine krajši čas, se zvišuje poluletni odstotek sorazmerno s tem časom.
Člen 141.
Državni uslužbenec se ne sme upokojiti, preden dovrši število službenih let, potrebno za dosego popolne pokojnine.
izjemoma se sme upokojiti državni uslužbenec tudi -pred tem časom, če je dovršil 60. leto starosti.
Upokojiti sc mora. tudi preden dovrši popolno število službenih let, uslužbenec:
1.	) ki dovrši 65. leto starosti;
2.	) ki je leto dni na razpoloženju, če ima po občih predpisih pravico do pokojnine in če ni zanj praznega mesta (člen 126.);
3.	) pri katerem nastopi primer iz točke l ). 2.), 3.) ali 5.) člena 133., če ima po občili predpisih pravico do pokojnine.
Od tega se izvzemajo državni uslužbenci, za katere veljajo drugačni predpisi v ustavi ali posebnih zakonih.
upnega položaja v okviru dopustnih sredstev; edino združitev v »Zvezi« v idealni obliki disciplinirane enotne organizacije po objavljenem načrtu nas še dovede do boljše bodočnosti.
*
Ko je določeno število priglašenih doseženo, dobi vsak poziv za vplačanje pristopnega deleža, in sicer potom položnice. Članske izkaznice se potem nemudoma razdele, s temi dobi vsak član že volilni list za glavni odbor. Po natiskanih navodilih je ta list izpolniti in ga potom krajevnih organizacij odpraviti na centralo. Tako bo vsak član neposredno vplival na sestavo odbora, ki postane najvažnejši činitelj »Zveze«.
Izvoljeni odbor skliče potem ustanovno sejo ter uredi nadaljni delovni program in določi predvidene funkcijonarje za posamezne odseke, pododbore itd.
*
Opomba uredništva. Priobčujemo gorenji poziv našega sotrudnika ki je bil svoje-časno v »Našem Glasu« priobčil tudi dobro preudarjen, realen načrt za novo organizacijo. Uredništvu sicer ni znano, kako da je bil oni načrt sprejet med državnimi uslužbenci, in mu tudi ni znano, ako se je že katera izmed sedanjih organizacij resno lotila dela, da oživotvori načrt. Ako se to doslej še ni zgodilo, tedaj prosi uredništvo v imenu inicija-torja novega načrta, da se lotijo organizacije tega dela in da sporoče to urednici »Našega Glasa*. Vsa ostala strokovna glasila državnih uslužbencev, slovenska, srbska in hrvaška, pa prosimo, da ponatisnejo objavljeni »Poziv«.
Glavne čine nove Bene nragmaie.
Odnos nastavljencev napram ministrstvu je izboljšan v korist nastavljencev samo v vprašanju stalnosti službe po treh letih, provedenih v službi. Ali kljub temu postavljajo poedinj členi zakona nastavljence v veliko odvisnost od ministrov, ker imajo oni edini vpliv na napredovanje na škodo državne službe, in vpliv, da morejo držati one, ki jim niso ljubi v kruti odvisnosti. V ministrovih rokah je, da spravljajo uradništvo pred disciplinarno sodišče, a svoje ljubimce lehko obvarujejo pred obtožbo, ako se pregreše proti eni izmed 10 točk čl. 164. V prošlosti je bilo mnogo, mnogo izgredov in pogrešk od strani uradništva; vsi ti prestopki, bi bili spadali pred disciplinarno sodišče, ali nikdar se to ni zgodilo. Mnogokrat so ministri odpuščali iz službe in penzijonirali najboljše uradnike, a brez najmanjše kazni so puščali slabe, nezavestne in nemoralne uradnike. Dokler ne bo zakon jasno določeval, da smejo tožiti pred disciplinarnim sodiščem državne na-
Ce je dovršil uslužbenec število let za popolno pokojnino, se mora na svojo prošnjo upokojiti.
Člen 142.
Uslužbenec, ki se uokoji iz razlogov, navedenih v točki 1.), 2.), 3.) ali 4.) člena 133., se vrne na poziv v državno službo, ko ta razlog prestane, če ni že dovršil 60 let starosti; toda dobiti ne more višjega položaja od onega, s katerega je bil upokojen. Če uslužbenec v tem primeru neče sprejeti državne službe, izgubi pravico do pokojnine.
Člen 143.
Državnemu ^upokojencu pristoji doklada za otroke, ki je določena za aktivnega uslužbenca, in sicer ob istih pogojih, ki veljajo za aktivne uslužbence.
Člen 144.
Pravico do rodbinske pokojnine za člane svoje rodbine pridobe ministri in državni podtajniki, ko dovrše tri službena leta, ostali državni uslubenci pa, ko dovrše pet let službe, ki se jim priznava za pokojnino, a tudi pred tem rokom v onih primerih, v katerih bi istotako sami dobili osebno pokojnino pred zvrBetkom zakonskega roka.
slavljence tudi njihovi tovariši in državljani, ki niso osebno prizadeti v svojih osebnih pravicah in interesih, dotlej ne bo ne dobrega dela v službi ne discipline. Dokler bo v tem pogledu zavisen uradnik od ministra, ali od šefov, ki so odvisni od ministrov, dotlej ne bo prišel pred sodišče niti eden izmed onih, za katerimi stoji jačja strankarska avtoriteta. Bilo je primerov, da so bili osvobojeni režimski uradniki kazni za dokazan deficit in da je bilo ukinjeno zasledovanje in denar »osiguran« z beležkami in intabulacijami na kako problematično posestvo, a uradnik je dalje ostal v službi. A nekaterim se je kril deficit v blagajnah iz dispozicijskih fondov. — Za lehkomiselno napravljene dolgove ni bil izročen, kolikor se spominjam, nikdar noben uradnik disciplinarnemu sodišču, a še manj za nepravilno ponašanje napram podrejenim in napram ljudstvu. Vse dotlej, dokler so potrebni ministrom uradniki, da jim snubijo pristaše in love volivce, ne bo prave discipline. Dokler se bo razlikovalo med uradništvom na »naše« in »vaše«, dotlej bo starejši uradnik, ki ni partijski pristaš vlade, brez avtoritete pred mlajšimi, režimskimi uradniki.
Tudi vprašanja o korupciji ne rešava novi zakon, čeprav je postala korupcija ogromno zlo, ki strahotno pritiska zemljo. Edini lek proti nji bi bil, ako bi imeli državljani možnost, brez ozira na to, ali so osebno oškodovani ali ne, da dvigajo obtožbe pred rednim sodiščem proti koruptnim uradnikom. Sodišče bi moralo imeti dolžnost in pravico, da izsleduje poreklo uradnikovega premoženja v vseh oblikah in da izreka sodbo po zavesti, na porotniški način, brez obzira na neposredne dokaze. Vsak uradnik bi moral biti obvezan, da pri vstopu v službo prijavi vse, kar ima, in da bi istotako naredil pri ženitvi, dedščinah in enakih primerih, kaj da je dobil. Mnogo je uradnikov, ki so silno obogateli, a »strica iz Amerike« ne srečamo niti po romanih več, kaj Šele v življenju. Za razredno loterijo se lehko točno ugotovi, koliko je kdo zadel, istotako i za doto in za dedščino. Ako ostane vse tako kakor je doslej, da obtožujejo ministri uradnike korupcije in da sodi sodišče po dokazni teoriji, ne bo mogoče nikdar zatreti korupcije. Ministri bodo redkokdaj obtoževali uradnike korupcije, in še to le uradnike iz protivnih strank in male uradnike. Vsi veliki režimski uradniki bodo lehko še dalje brezbrižno bogateli, in če bo prišla kaka zadeva pred sodišče, jo bo težko ugotoviti z neposrednimi dokazi.
Plače, ki jih odreduje novi zakon, ne odgovarjajo strašni draginji življenjskih potrebščin. Doklade so prepuščene na milost in nemilost ministrskemu svetu, dokler se ne urede s posebnim zakonom (čl. 46.). Plače so povsem nizke in nedovoljne tudi za najskrom-
Člen 145.
Uslužbenec, ki izgubi pravico do osebne pokojnine, izgubi pravico tudi rodbinske, razen v primeru, določenem v točki 5.) člena 165.
Člen 146.
Za izračun rodbinske pookjnine je osnova uslužbenčeva osebna pokojnina, ki jo je imel ob smrti ali bi jo imel, da je bil v tem času upokojen. Ge umre usužbenec pred časom, v katerem mu pripada osebna pokojnina, je za rodbinsko pokojnino osnova osebna pokojnina, ki bi jo imel uslužbenec, da je v tem času dovršil 10 službenih let.
Rodbinam onih državnih uslužbencev, ki se brez svoje krivde poškodujejo pri državnem poslu ali obole za boleznijo, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja službe, ter zaradi tega umro, se priznava kot osnova za pokojnino tolika osebna pokojnina, koli kršno bi imel uslužbenec, da je imel ob smrti še 10 službenih let več.
člen 147.
Rodbinska pokojnina pripada v enakih delih uslužbenčevi ženi in njega otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim. Več zakonitih žena uslužbencev muslimanov se šteje skupaj za enega rodbinskega člana.
nejše življenje. Vsem državnim nastavljen-cem, razen ministrom in narodnim poslancem, je učinjena krivica. Ministri in narodni poslanci prejemajo svoje »prinadležnosti« v iznosu zlate valute ali še več. Ostali nastav-Ijenci dobivajo 1 tretjino ali 1 četrtino od te vrednosti, akoravno so gotovo vse življenjske potrebščine v ceni nad zlato valuto. Ko je bil predlagal narodni poslanec Moskovlje-viič, da se naj plačujejo vsi državni nastav-Ijenci v zlati valuti, ga je vprašal minister za izenačenje zakonov Trifkovič: Ali ste Vi za to, da se t davki plačujejo v zlati valuti? Poslanec je odgovoril, da je za to, ali da se ne plačuje v zvenečem zlatu, nego po kurzu. In vse vprašanje je v tem. Da bi mogli dobiti državni nastavljenci plače v primehi s svojimi potrebami, bi morali prpducenti plačevati v sorazmerju s cenami, za katere prodajajo svoje proizvode. Ali demagogija in briga za uspeh pri volitvah ne- dopuščajo strankam, ki so na vladi, da bi pravilno in pravično rešili to vprašanje. Ali poleg tega učinjajo one še drugo krivico. Ako nočejo odrediti davkov na podlagi sedanje vrednosti agrarnih produktov in nepremičnin in po kurzu dinarja, tedaj bi bilo pravično in drago Bogu, da se povišajo prejemki vsem državnim funk-cijonarjem od najvišjega do najnižjega, kakor tudi narodnim poslancem, v enaki meri. Ali ministri so sebi ustvarili brezskrbno eksistenco in imajo več kakor dovoljne prejemke, in ža poslance in za vladajoče so se pobrigali tako kakor nobena druga država v Evropi. Na Holandskem je zahtevala kraljica, da se zniža i njena plača, ako se zniža plača državnim nastavljencem. V neki težki situaciji so se odrekli knez Mihajlo in njegovi ministri velikemu delu svojih prejemkov. In v času prve turške vojne so se znižale plače vsem državnim nastavljencem kakor; tudi ministru. Danes se dela nasprotno. Preje so imeli ministri dvakrat večjo plačo od končne profesorske ali sodnikove plače, a danes imajo šestkrat večjo. Poslanci so imeli dnevnice enake plačam profesorjev in sodnikov (ali pravzaprav za polovico manjše, ker niso, kakor danes, prejemali dnevnic, kadar skupščina ni delala), danes imajo trikrat večje prejemke. Izgleda, kakor da je bil ustvarjen uradniški zakon izključno le zaradi ministrov in njihovih podsekretarjev in njihovih plač ter njihovih izjemnih pravic pri odmeri penzije. Ostali državni uslužbenci, tudi najvišji, so ostali nezaščiteni. Njim so dovolili-, da ližejo med skoz steklo, kakor ljudstvo lepb kaže.
Vprašanje o sporednom in privatnem zaslužku ni rešeno v tem zakonu na korist državne službe. Uslužbencem je treba plačati toliko, da morejo s svojimi družinami dobro živeti, ali ne smelo bi se jim dovoljevati, da bi imeli sporedne ali privatne službe. Vsakega državnega uslužbenca bi bilo trdo zavezati, da se popolnoma posveti državnim poslom. Ako malo dela v svoji službi in mu preostaja čas in moč, da dela še drugje, tedaj je treba povišati delovni čas. Ako uslužbenec dovoljno dela v svoji službi, tedaj se mu ne sme dopuščati, da lomi svojo moč in upropa-šča svoje zdravje z drugimi posli. Ta zakon prepušča ministru pravico, da dopušča ali ne dopušča podrejenim še sporedno delo. Naravno je, da se bo ta pravica zloupotrebljavala, ker se bo nekaterim dajalo dovoljenje, da bodo na škodo državne službe delali tudi izven nje, a drugim se ne bo dopuščalo, da vsaj svoj svobodni čas uporabijo v to, da si povišajo dohodke. Danes so postali čez-urno delo in razne sporedne »zarade« neka vrsta izredno rentabilne industrije, s katero bogatč privrženci režima in ministrski mi-Ijenci. To ubija uradniško moralo,., škoduje fiskalnim interesom države, razdira administracijo, izziva mržnjo in zavist v uradniških vrstah in ima celo razdejajoč vpliv na družinsko življenje državnih uslužbencev. Dogaja se, da prejemajo uradniki, ki provedejo 2 do
3 ure dnevno v redni službi, ogromne vsote za »čezurno« delo, čeprav bi se dalo ono, kar izvrše, izvršiti v polovici časa, odmerjenega redni službi. Pred nekaj časa je iznesel nek politični list sledeči fakt: Nek uradnik je bil popolnoma osvobojen svojega rednega posla in zaslužil je v tej svobodi po tristo dinarjev dnevno. Ali kljub temu je prejemal vso redno plačo z dokladami in tantijeme, ki pripadajo uradnikom, ki delajo preko določenega časa. To ni več zloupotrebljavanje, to je naravnost kraja ljudskega denarja pod zaščito in z odobritvijo onih, ki so dolžni, da čuvajo narodno in državno imovino. Uradniški zakon iz 1. 1864. je bil v tem pogledu povsem dober: niti en uradnik ni prejemal nagrade za delo v drugem poslu, čeprav bi ga moral izvrševati poleg svoje redne dolžnosti, a tem manj, če bi napustil svoje redno delo, da izvrši neko drugo delo. Sedanji zakon ustvarja anarhijo v državni službi, ker dopušča, da za enak delovni čas prejema del uslužbencev samo eno plačo in dohodke, a drugi imajo kar po nekoliko plač.
Ostala je še ena točka: po členu 4. je zabranjeno državnim uslužbencem »izražati načela zoper obstoječo državno obliko«. Ta člen gazi čl. 12. ustave, ki dovoljuje svobodo vesti. Člen 4. napravlja iz državnih uslužbencev režimske služabnike. Pri nas je postal običaj, da gledamo na državne na-stavljence kakor na služitelje vladi, čeprav se vlade menjajo in se z njimi menjajo načela in gledišta, ki vodijo državnike in politike v upravi nad državo. Izmislili so si neresnico, da republike zabranjujejo uradnikom, da bi bili monarhisti. V Švici in v Ameriki ni monarhistov, torej ti dve deželi ne prihajata kot primer v upoštev. Na Francoskem so imeli poslanike v tujini, profesorje na univerzi in vse polno drugih uradnikov, ki so bili izraziti monarhisti. Celo šef štaba francoske armade je bil monarhist. Monarhija ni in ne sme biti neovrgljiva dogma, ter da se proglase za heretike vsi, ki so proti nji. Narod ima pravico, da stvori sebi obliko države, ki najbglje odgovarja njegovim interesom. Inteligenca, katero on plačuje, ima pravico in dolžnost, da ga o tem obveščava po svoji vesti in prepričanju. Država ni last vladarja, ne vlade, nego je last naroda. Vsak poizkus, da se zabrani uradnikom predlaganje, da se ukinejo gotova zvanja in položaji, tudi najvišjih, ni drugo kakor nasilje. Čim se pokaže, da so gotove funkcije v državi protivne ali celo škodljive narodnim interesom, se morajo te funkcije ukiniti, in na to legalnim potom delati imajo pravico vsi državljani brez obzira na to, ali so v državni službi ali ne. Pred 65. leti je svetoandrcjska narodna skupščina, v kateri je bilo mnogo uradnikov, na povsem pravilnem demokratskem gledištu stala: ako ima narod pravico, da izbere vladarja, ima tudi pravico, da ga odstavi. In vsakega vladarja izbira danes narod, ker narodna skupščina ustvarja ustavo in ona lehko izmeni obliko vladavine in postavi na mesto monarhije republiko. Angleški državnopravni avtorji že od nekdaj priznavajo narodu to pravico. V parlamentarnih državah ne postoji niti vladarjev veto, niti za navadne zakone, a o ustavi niti ne govorim. Samo narod ima pravico, da menja ustavo; a vsak državljan, brez ozira na svoj poklic, ima pravo, da svobodno izrazi, kako da naj bo urejena država, v kateri on živi. Vsak zakon, ki to zabranjuje, nima ne moralne, ne pravne vrednosti in ni nič drugega nego grob napad na svobodo vesti. Take nasilne mere ne pomagajo mnogo, da bi se obdržal režim: ono, kar se vzdr-žava s silo, to v naših časih ne traja dolgo. Naša zgodovina in evropski dogodki zadnjih desetletij pokazujejo najbolje, da je pač mogoče zmago narodove vladavine nad vsiljenimi režimi nekoliko zavleči, ali da jo je nemogoče preprečiti . . ,
Vestnik.
na in Sarajevo, mest z nad 10.000 prebivalcev je v Jugoslaviji 46.
Uprava iprosi tovariše ipo večjih krajih Slovenije, da izvolijo za leto 1924 prevzeti nabiranje novih naročnikov. Kdor bi hotel posvetiti temu nekaj časa, naj nam to naznani, da mu dopošijemo nabiralne pole. Stroške povrnemo. Prepričani smo, da se da s podrobnm delom doseči, da se število plačujočih naročnikov podvoji, ker 'e tedaj bo mogoče list vzdržati za sedanjo ceno.
Brezplačno zdravljenje državnih nameščencev in upokojencev v bolnicah v Sloveniji. Člen 112. zakona o državnih nameščencih u vnljuje brezplačno zdravljenje državnim namešče 'cem in upokojencem in njih ženam in otrokom. Poseben odlok ministrstva za narodno zdravje, ki je izšel pred kratkim, pa odreka to zakonsko pravico državnim nameščencem v bolnicah v Sloveniji, ker se bolnice v Sloveniji baje ne vzdržujejo izključno v breme države, ampak so samo pod državno upravo, torej nimajo pravice državne nameščence brezplačno zdraviti, kakor predpisuje člen 112. navedenega zakona. Mogoče, da bolnice v Sloveniji formelno niso prepisane na državno last, destvo pa je, da jih vzdržuje država, ki krije vse izdatke teh bolnic. Lastne dohodke pa imajo bolnice v Sloveniji ravno tako, kakor v Srbiji. Ti lastni dohodki obstoje iz Plačanih oskrbnin, na drugi strani pa iz lastnega gospodarstva. Bočim se v Srbiji vsi lastni dohodki stekajo v državno blagajno in država krije vse izdatke iz bidžeta, se v Sloveniji sme porabiti od lastnih dohodkov neposredno le majhen del, do-čim se presežki morajo plačevati v državno blagajno! Vse izdatke, ki presegajo del lastnih dohodkov, pa krije država iz bidžeta-. Kaka je torej razlika v vzdrževanju bolnic v Srbiji in Sloveniji? Da (porabijo v Sloveniji majhen del lastnih dohodkov bolnice neposredno, dočim jih v Srbiji porabijo samo posredno, ker v kolikor rabi bolnica v Srbiji izdatkov jih krije docela država iz bidžeta, ker sprejema lastne dohodke bolnic, dočim krije v Sloveniji država iz bidžeta le prih manjkljaj, ki ni krit iz lastnih dohodkov in ker večji del lastnih dohodkov itak jemlje državna blagajna. Iz navedenega je torej razvidno, da je samo oblika drugačna, ne pa bistvo. Znatno oškodovani so radi takega tolmačenja državni nameščenci in upokojenci ravno v Sloveniji, Treba je torej nujno storiti korake, da se ta krivica popravi v zakonu za dvanajstine, ki se v parlamentu ravno razpravlja. V zakon za dvanajstine za januar, februar in marec 1924 naj bi se sprejel, poseben člen, ki bi se naj n. pr. tako le glasil: »V bolnicah pod državno upravo, potem v oblastnih, sreskih, občinskih in samoupravnih bolnicah se vrši zdravljenje državnih nameščencev in upokojencev, ter njih žen in otrok brezplačno v breme bidžeta ministrstva za narodno zdravje. Ta predpis velja za vse dele države.« Naprosili so se poslanci, da stavijo v parlamentu tozadevni zakonski predlog.
Občni zbor društva geometrov kraljevine SHS — sekcija Ljubljana — se vrši dne 22. d>*c. tl. ob 10. predpoldne v (prostorih evidenčnega urada Ljubljana II. v Ljubljani. Predposvetova-nje za občni zbor se vrši isti dan ob 9 predpoldne. Po končanem občnem zboru prijateljski sestanek. Odbor.
Prošnja uredništvom. Beogradski univerzalni informacijski biro »Argus«, ki ima poleg čisto informacijske strani, katera popolnoma odgovarja sedanjim potrebam, tudi oddelek za pregledovanje celokupnega jugoslovenskega tiska (časopisov), iz katerega jemlje poedine. članke in notice ter jih pošilja onim, na kogar se nanašajo, prosi vsa uredništva, da mu redno pošiljajo po dva izvoda od vsake številke svojega časopisa. Biro bo v zamenjavo dostavljal uredništvom vse, kar se bo pisalo o njih v drugih časopisih. Prfporočamo tudi z naše strani to »Argusovo« prošnjo, ker smo se prepričali o koristnosti in uslugah, ki jih izkazuje »Argus« novinarstvu. Naslov: »Argus«, — Beograd.
Prebivalstvo Jugoslavije. Po zadnjih podatkih šteje Jugoslavija 11,724.915 prebivalcev. Po Po narodnosti je 9,660.499 Srbov, Hrvatov in Slovencev, 202.207 drugih Slovanov, 512.207 Nemcev, 483.871 Arnavtov, 183.073 Romunov in 210.214 drugih narodnosti. Po veri je 5,529.216 pravoslavnih, 4,473.877 katoličanov, 216.769 protestantov, 1,379.687 mohamedancev, 64.223 judov in 61.223 drugih ver. Mest z nad 100.000 prebivalcev je v Jugoslaviji troje:	Beograd, Subotica, Zagreb,
mest z nad 50.000 prebivalcev je dvoje: Ljublja-
SUHA BUKOVA DRVA
se dostavljajo žagana na dom
Cena sa 1 proatornl meter Din 192-50
naročila se sprejemajo na skladišču vodstva za preskrbo drv pri dolenjskem kolodvoru.
Za u radništvo po dogovoru tudi na obroke.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara priznana solidna trgovina z oblekami, preselila v poslopje Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 2, kjer prodaja še nadalje po izd at no znižanih cenah.
Nalceneiše stare In nove
ISALNE STROJE
kakor tudi ose potrebščine pri
L. Baraga
LJubliana	LJnbl|aoa
ŠELEnBURGOim UL 6/1
Mehanična delavnica (popravlialnlca)
......... ........... »
ŠIVALNE STROJE
EXCELLA
s 10-letnlm Jamstvom
najfinejši Izdelek kupite najceneje pri tvrdki
J. GOBEC
LJUBIM Palača Liobljanske kreditne banke
Priporoča se
anF* modna trgovida
A. Sinkovič Elita
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Ustanov Ijt no leta 1912.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg St. 20.
Velika zaloga vsakovrstnih -tensklh in žepnih preciznih ur ter zlatnine in srebrnine.
Na debelo 1	Na drobno na obroke.
Trsovina in sostilna
PETER STEPIČ
Spod. Šiška 256
se priporoča za obilen obisk. Točijo se pristna domača vina; gorka In mrzla Jedila vedno na razpolago.
„Aikadonf
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
Došli so naj novejši francoski damski in moški modeli
.POIRET
Brata Brunskole
specijalno krojaštvo po meri
LJUBLJANA, Židovska ulica.
Obračanje in moderniziranje splošne garderobe.
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Niake cene.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem pisarniškimi in šolskimi potrebščinami,
Karol lili,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovec).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Iv.Jaxinsin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena I. 1867
Vezenje poučuje brezplačno
Posamezni deli kolesni šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji »Adler*
Ceniki zastonj in Iranko.
KoBesa iz proih fouara;
Dürkopp, Styria, Waltenrad
Začasno znižane cene.
lit.SlflClI Neinpuh
špecerijska In delikatesna trgovina.
LJUBLJANA,
Šelenburgova ul. 4.
C. 3. HAMANN
Ljubljana, Mestni trg 8.
Špecerija, delikatese, vinarna
Fr. Kham
nasproti hotela „Union“
tene zmerne!___Solidna postrelila.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
ZIMSKE SUKNJE
Pr'zelo0ugod0nih cenah OBLAČILNA INDUSTRIJA
Aa KUl^SC LjuKlIlffltlaS Gosposka ulica 7.
Gričar g IKIejač
zaloga oMek za gospode, dame In otroke
v UUBMHE1H
samo Setenibiirgova ul. 3
Z& IjoSSS znižane cene!	1
špecerija,
Frančiškanska ni. 10.
priporoča se cen j. občinstvu pri nabavi barv za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Garantol za vlaganje jajec, gobe za umivanje, Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesni prašek, naftalin, oblati za peciva, oglje, žim-nata omela, pralni praški: Kontent, Persil, Ženska hvala, podnožniki konopneni, leseni in slamnati, salinijak, cvet in sol za elemente, Strobin za snaženje slamnikov, Syndetikon jepilo, sponke za perilo, Panatol za pokonča-vanjc ščurkov, tepači, zdravilni vrelec radenski in rogaški, grenčica Fran Josip, voščilo za parkete in žganja, konjak, rum.
Vsled popolne opustitve damske konfekcije zadnje novosti kakon plašče, jope, obleke, kostume, kožuhovino in pletenino
razprodajam izpod lastno cene
Fran Lukič, Ljubljana,
Pred Škofijo 19
Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka
R. Miklauc Ljubljana
Lingerjeva ulica — Pred Škofijo št. 3.
V zalogi se vednb nahaja velika izbira volnenega, suknenoga in perilncga blaga za obleke, bela tkanina za perilo In postelje izvrstne kakovosti, cvilh za žimnice, garniture, šivane in flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd.
Prijazna postrežba In znano ugodne cene.
J
Razširjajte
„Naš Glas“!
Za nakup
kuhinjske opreme, postelmih vložkov, železnih postelj, priprave za vkuho sadja, pohištvenih okovov in druge železnine se priporoča
Fran Stupica
veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji, zaloga smodnika in razstrcijiv v Ljubljani, Gospesvetska cesta štev. 1.
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk sc priporoča
______________Tomaj Bizilj.
Mm Kouiny
orodje lo tehnične potrebščine
linlliana, MMa lia 28.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
„I95ILA“«.,.
Telefon 588
LJUBLJANA	BEOGRAD
«lip! sisgs6
- -te-
Tovarniška zaloga polnngu-mijastih obročev. — Velika zaloga elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn-
m Kavama - Restauracija
= s prostranim senčnatim urtom. ==
Minska klet
Ljubljana.
Točijo se pristna štajerska in dolenjska metliška vina, vedno sveže pivo „Union“ in „Žalec“. Sveža gorka in
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
Dnevno od 17. do 24. ure koncert.	Ob četrtkih in sobotah tudi koncert „Dravske divizije*
Za obilen obisk se priporočata
Fran in Roza KrapeS.
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebl Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.