Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO in Italijo pri uprav v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, Tyrševa 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 - 90603 - 7 Cena listu: Ur 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.
CENA 20 lir,	TKST S51. marca 1950	LETO PETO številko 207
Poštnina olačana v gotovini.	Spedizione In abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega ted-, š nlka:
Trst, ul. Montecchi 6-II. Ro. kopise pošiljati na naslov u-
treba pošiljati na Upravo li-administrativnega značaja Je stov Založništva tržaškega ti. ne vračajo. Vse ostale dopise ska v Trstu, ul. S. Frančiška 20. redništva. Po uporabi se rokopisi, 'razen, na izrecno željo,'
Italijanski neofašisti so zažgali v Sl. Benečiji sedež'DFS *	• '	'	"	totoxompozicija
tako kot so fašisti pred 30. leti zažgali v Trstu «Balkan»	.	. v ..	... c. :	MAGAJNA
2
L i uDJm TEDN IK
Politični obzornik
NAPET POLOŽAJ V ITALIJI ob rastočem terorju Scelbe
KRONIKA
Jugoslovansko zunanje mini* strstvo je Izroiilo italijanskemu poslaništvu v Beogradu odgovor na spomenico italijanske vlade, nanašajočo se na carinsko zvezo cone B z Jugoslavijo. V njej Je zunanje ministrstvo FLHJ opozorilo italijansko vlado na številna dejstva, ki dokazujejo, da je italijanska vlada po uveljavljenju mirovne pogodbe z Italijo sistematično vodila politiko, ki teži za tem, da odtrga cono A od cone B z namenom, da cono A vključi v italijansko ozemlje in hkrati izolira jugoslovansko cono. Ta politika je spremenila cono A v gospodarski privesek Italije. Italijanska vlada pri tem ni upoštevala interesov jugoslovanske cone in Je nadaljevala svojo politiko izvršenih dejstev v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi. Gospodarski položaj cone B je postajal vedno težji in edini izhod je bil, da se v interesu krajevnega prebivalstva cona B usmeri k FLRJ za podporo tako na gospodarskem, kakor tudi na drugih področjih.
Spomenica nato poudarja, da vlada FLRJ odločno zavrača vse iredentistične zahteve po priključitvi Italiji drugih delov italijanskega prebivalstva, ki niso bili z mirovno pogodbo dodeljeni Italiji.
Sporazum med obema državama za rešitev tržaškega vprašanja lahko temelji samo na vzajemnem priznanju interesov obeh neposredno prizadetih držav. Zato vsaka akcija, ki ne upošteva zakonitih interesov FLRJ na Svobodnem tržaškem ozemlju, lahko povzroči samo resno škodo odnosom med obema državama ter kompromitira napore za tako rešitev, ki naj bi zadovoljila obe strani, zaključuje spomenica jugoslovanskega zunanjega ministrstva.
Harold Laski, znani laburistični voditelj je umrl.
Adenauer bo prišel 16. aprila v Berlin.
Turški parlament bo razpuščen v petek. Nove volitve bodo 14. maja.
Trije ministri Bao-Dajeve vlade
so odstopili.
Avstrijska vlada je stavila parlamentu predlog, da se veljavnost trajanja zakona o smrtnih kaznih, ki poteče 30. junija, podaljša do konca leta 1950.
Francoske oblasti v Vietnamu so oborožile več kot 5.000 kuo-mintanških vojakov, ki so pobegnili pred armado LR Kitajske.
V soboto je pričelo 318.90# japonskih rudarjev stavko, ki bo trajala en teden. Rudarji zahtevajo povišanje mezd. Njihova prva stavka je trajala 72 ur in je bila prekinjena 11. marca z namenom, da se prično pogajanja, ki so pa bila neuspešna.
Holandska je priznala LR Kitajsko.
Abd el Krim, ki je vodil 4 leta (1922-1926) upor proti frarv* coskim in španskim četam v Maroku je izjavit, da je pripravljenih 25 milijonov Maročanov, Al-žircev in Tunižanov na njegovo povelje, da končno izženejo tujce iz svojih dežel.
Diplomatske odnose sta vzpostavili vladi LR Vietnam in LR Koreja.	<
«Dismude», ameriška letalonosilka, ki je pripeljala v Francijo prvi tovor orožja v okviru Atlantskega pakta zaman išče pristanišče, kjer bi se znebila svojega tovora. V vseh pristaniščih južne Francije in Maroka stavkajo pristaniški delavci, ki nočejo izkrcavati orožje.
57 milijonov dolarjev so določili v ZDA za «borbo proti vohunstvu in za vzdrževanje posebnih agentov za nadziranje komunistov».
Kitajska nacionalistična ladja
«Miranda» se je potopila v bližini Formoze skupno s tovorom
4.000	ton zlata.
Rudniki na področju Ltenvina, Bethunesa in Henin-Lietarde v severni Franciji so bili zaprti za 24 ur. Uprave rudnikov so hotele upravičiti ta svoj ukrep z dejstvom, da obstoje prevelike zaloge nakopanega premoga
35.000	rudarjev je bilo tako naenkrat brez dela.
Letalo ameriškega poslaništva v Kanadi se je ponesrečilo. Pri nesreči se je ubil ameriški poslanik v Otawi Steinhardt in še pet oseb.
Švicarska vlada bo odslej skrbela za ameriške koristi v Bolgariji.
Zadnjj teden je italijanska vlada podpisala na «priporočilo» Američanov prijateljsko, trgovinsko in pomorsko pogodbo s Turčijo. Ta pogodba je nekak podaljšek Atlantskega pakta na Sredozemlje. Pri podpisu pogodbe ni manjkalo svečanih besed. Tako je Sforza bil ves vzhičen, nad tem sporazumom, ki je po njegovih lastnih besedah «v interesu miru med svobodnimi ljudstvi».
Kako si današnja klerofašistična vlada predstavlja «svobodno italijansko ljudstvo», nam ravno kaže zadnji teden, ko je proti njemu sprožila eno svojih najhujših
Grški votivni rezultati
in sima vlada v novi izdali
Od grških volitev je ves svet pričakovat odgovor^ na vprašanje: ali bo Grčija po teh volittMih šla na pot demokratizacije svojega notranjega življenja in k normalizaciji odnosov do sosednjih držav, ali pa jo bodo zopet vodile reakcionarne sile, krive povojne državljanske vojne in napetega položaja na Balkanu.
Grško ljudstvo je na volitvah obsodilo Tsaldarisove populiste, obsodilo dosedanjo vladajočo partijo zaradi njene politike, terorja na znotraj države in pustolovske zunanje politike. Zato sta grško ljudstvo in svetovno mnenje opravičeno pričakovala, da bo sporedno Z volivnimi rezultati prišla na politično krmilo Grčije taka vlada, fct bo vsaj delno izražala razpoloženje grškega ljudstva.
Medtem so pa šle reakcionarne sile preko tega. Preprečile so sestavo vlade za katero je glasovalo grško ljudstvo. Sestavljena je bila zopet vlada, ki se bo upirala na tiste reakcionarne sile, ki so bile krive nesreč v zadnjih letih. Neki grški list je zato iipravičeno nazval ta manever grške reakcije za apolitični udar», s katerim so hoteli iti mimo votivnih rezultatov. Zanimivo je, da populisti niso hoteli sami sestaviti vlade, ker so dobro vedeli, kaj o njih misli grško ljudstvo. Tsaldarisovi populisti so pripravili teren Za sestavo take vlade, katere delo v državi odviti samo od njihovih glasov v parlamentu.
S tem manevrom je dobila Grčija vlado, ki predstavlja nadaljevanje tradicionalne reakcionarne povojne politike, ki je imela že tako težke posledice za to državo in ki jo je grško ljudstvo na volitvah pod najtežjimi okólnostmi jasno obsodilo. * v
V	Galcu v Romuniji se Je začelo prejšnji teden drugo redno zasedanje Donavske komisije. Na dnevnem redu imajo šest zelo važnih točk: plan komisije za leto 1950, vprašanje upravnega aparata komisije, razprava o proračunu komisije, osnovanje uprave za vzdrževanje plovne poti po Donavi v Gapčikovo . Ghenio (na meji med CSR in Madžarsko), vprašanje Imovine bivše mednarodne donavske komisije in volitev novega predsednika.
Takoj na prvem zasedanju jc bilo opaziti, da imajo predstavniki ZSSR namen kar najhitreje opraviti to zasedanje. Dnevni red je bil predložen delegatom le nekaj dni pred zasedanjem. Jugoslovanski delegat je takoj
v pričetku ugotovil, da bi bili potrebni najmanj 4 dnevi, da bi tajništvo komisije lahko pripravilo vse listine za prve štiri točke. Pričel je deiovati glasovalni stroj in kar naenkrat je bil sprejet dnevni red s 5:1 glasu, ne da bi se člani komisije mogli seznaniti z materialom, o katerem razpravljajo.
V	diskusiji o upravnem aparatu je jugoslovanski predstavnik dejal, da 17 stalnih uradnikov Donavske komisije ne more v nobenem primeru koristiti pravilnemu delu in da predstavljajo le večje izdatke. Jugoslovanska delegacija je že na prvem sestanku ugotovila, da se je Donavska ko-
ofenziv. Skoro vsak dan so v imenu te «svobode» pokopali kakšno žrtev njene policije, pričenši z žrtvami iz Lentelle in končali s pokopom mladega Michaela De Nunzia.
V protestni stavki proti klero-fašističnemu terorju je bil v neredih, ki jih je izzvala policija, zopet en mrtev, nekaj desetin ranjenih in čez 2.000 aretiranih Vse to z izgovorom, da sta morala «biti red in mir ohranjena v državi». Močan odmev so imeli po vsej Italiji dogodki v S. Severu, kjer je bil ubit en delavec. Pozneje so pričeli v tem kraju provocirati fašisti, ki so hoteli javno proslavljati obletnico ustanovitve zloglasnih fašijev. Splošna stavka je bila podaljšana In razjarjeni delavci so navalili na sedež fašističnega gibanja. Višek so dosegli inciden-ti, ko je napadla delavce policija, ki ji je prišla na pomoč vojaščina. Preko 40 oseb je bilo ranjenih in 70 aretiranih. Zaradi fašističnih izzivanj v Rimu so delavci nekaterih podjetij prekinili delo v znak protesta. Do spopadov je prišlo tudi v Kalabriji med fašisti in delavci.
Medtem ko De Gasparijeva vlada pripravlja svojo «agrarno reformo», ki tega imena sploh ne zasluži, saj govore o razlastitvi pičlih 175 tisoč ha zemlje, kmetje še vedno nadaljujejo svojo borbo in še dalje zasedajo neobdelana zemljišča raznih veleposestnikov. V pokrajini Potenza, kjer so kmetijski delavci zasedli zemljišča, je prišlo do incidentov. V Atelli so orožniki aretirali 14 ljudi, češ da so organizirali napad na urad za nameščanje. V Routi, kjer so kmetje žc pričeli obdelovati zasedeno zemljo, so jih z nje pregnali orožniki. Tudi v Luro Lucano in Ma-schito so kmetje zasedli zemljo.
Krvavi dogodki so našli svoj odmev tudi v parlamentu. Vprašanje o teh dogodkih so stavili komunistični poslanci. Državni podtajnik za notranje zadeve Bubbio je seveda zagovarjal vlado in trdil, da so bili orožniki prisiljeni streljati na demonstrante. Na koncu debate je predsednik parlamenta sporočil. da bo Scelba šele v soboto odgovoril na vprašanja, ki sta jih stavila Togliatti in Nenni glede protidemokratičnih ukrepov, ki jih je nedavno podvzela vlada z izgovorom, da gre za ohranitev javnega reda in varnosti. Medtem ko se komunistični in socialistični poslanci izživljajo z debato v parlamentu, ki izzveni vedno le samo kot nekakšen formalen protest in v ničemer ne izpremeni vladne
misija spremenila iz mednarodne organizacije v direkcijo, ki bo služila samo interesom plovbe ZSSR, ki razpolaga z največjo tonažo na Donavi s pomočjo znanih mešanih družb. Seveda morajo ostale države nositi vse stroške za to komisijo.
Komedija glasovalnega stroja se je potem brez razprav nadaljevala in so odobrili takoj nato drugo točko s 5:1.
V razpravi o proračunu komisije »o Jugoslovani zahtevali, naj se ustanovi pododbor.ki bo proučil proračunski predlog. Večina je to odklonila. Nato je jugoslovanski delegat grajal prevelike izdatke, ki jih določa proračun. Povedal je, da Jugoslavija prispeva v OZN znatno manj kot pa za Donavsko komisijo. Drugi diskutanti se niso oglasili, razen madžarskega delegata, kj je bil mnenja, da .bi lahko dali tajniku in predsedniku pooblastilo, da po mili volji trošita proračunske postavke. Po nasprotovanju delegata FLRJ je bil tajnik komisije Mo-rozov (ZSSR) prisiljen zahtevati od madžarskega delegata, naj umakne svoj predlog. Za tem so sprejeli proračun z večino 5:1.
Zadnji dan zasedanja Donavske komisije je bdi izvoljen za novega predsednika delegat Romunije Preoteata, pomočnik:	zunanjega
ministra Romunije. Vprašanje imovine bivše mednarodne Donavske komisije so izročili y proučitev
protiljudske politike, se delavstvo in mali kmetje po Italiji dejansko še naprej bore proti tem ukrepom.
Italijanska vlada ve, kaj dela. Hoče utruditi italijanski proletariat že sedaj, ko prav dobro ve, da bo pri njem nastal odpor v teh dneh, ko bo prišlo prvo orožje iz Amerike o okviru Atlantskega pakta. Iz New Yorka ga bodo poslali z ladjami po uradni slovesnosti, ki bo nalašč v ta namen. Ce ga bo hotela italijanska vlada na skrivaj in neslovesno izkrcati, bo naletela pri tem na odpor vsega italijanskega delavstva, ki je sito dosedanje pustolovske vlade.
Kaj je prinesla maršalizacija Italiji, najbolje povedo tele uradne številke: V industrijski stroki je bilo 2 milijona 110.000 brezposelnih sedaj je v zadnjem mesecu tq število še naraslo za 50.000. Tudi število mladih ljudi, ki se nimajo kje izučiti, je naraslo, tako da znaša sedaj 418,000 brezposelnih. Po podatkih Splošne zveze dela pa znaša danes v Italiji število brezposelnih celih 5 milijonov.
Mnogo črnila so porabili v Wa-shingtonu 6. oktobra 1949, 1. in 2. novembra v Londonu in 29. novembra v Parizu ob priliki pogajanj med zastopniki držav članic «Atlantske zveze». Se več črnila pa ao porabili reakcionarni časopisi, glasila vlad, ki so ta’pakt sklenile, ko so ga hotele pred svojim ljudstvom opravičiti. Napredni ljudje teh dežel so se temu paktu, ki je v resnici vojno-hujskaški pakt, uprle z vso silo. Poglejmo samo malo nazaj, na borbo v italijanskem parlamentu, ko mu je vlada vsiljevala ta pakt v odobritev. Isto nezadovoljstvo in odkrito nasprotovanje se je pokazalo tudi z največjo silo v Franciji. Prišlo je do stavk in velikih množičnih manifestacij. 2e itak šibke vlade, ki vladajo prež. podpore množic, so se zatekle v svoji Izdajalski politiki do novih ukrepov, da sl s silo zagotove nadaljevanje svoje protiljudske politike.
Dobro je, da pogledamo malo v o-zadje tega «načrta o vojaški pomoči». Načrt predvideva — kot znano — oborožitev 11 držav, ki so z ZDA sklenile Atlantski pakt ter obsega tudi II medsebojnih pogodb, katere je vsaka-pod-pisnica sklenila z vlado ZDA.
sekretariatu, sklep pa bodo sprejeli na tretjem zasedanju. Jugoslavija- se je pri teh točkah dnevnega reda vzdrževala glasovanja. Končno je bilo sklenjeno, da bo tretje redno zasedanje 10 decembra 1950.
Po končani diskusiji je spregovoril jugoslovanski delegat Mati-jaševič in ugotovil, da je način, kako ie bilo zasedanje pripravljeno, kakor tudi postopek, ki je bil jugoslovanski delegaciji med -zasedanjem vsiljen, rodil samo nepovoljne uspehe, ki nasprotujejo resničnemu sodelovanju med enakopravnimi in suverenimi državami. Vsi predlogi jugoslovenske delegacije so bili zavrnjen}, ni bilo niti možnosti, da bi prebrali besedilo predlogov, še manj pa, da bi jih preučili. Jasno je, da je bilo že vse vnaprej pripravljeno.
Dosedanje delo Donavske komisije je dokazalo, da sovjetski predstavniki, če imajo formalno večino, zavračalo tista načela, na katera se sklicujejo v drugih mednarodnih organizacijah, kjer so v manjšini. Namesto takih načel izvajajo tu pritisk in diktat. Ne da bi sc SZ ozirala na koristi Jn pravice obrežnih držav, hoče zavladati na Donavi. Dosedanje delo Donavske komisije nam to dokazuje. Jugoslavija odločno nasprotuje zanemarjenju načela enakopravnosti med suverenimi državami in uvedbi neenakopravnih odnosov med državami, članicami te komisije.
Protidemokratični ukrepi v Egiptu
Vafdistiqna egiptska vlada, ki ji načeljuje Nahas paša, je obnovila tradicije prejšnjih vlad in skuša razbiti egiptovsko demokratično gibanje. Pred kratkim je vlada dala aretirati z obtožbo komunizma 12 demokratov. Mogočniki v Kairu bi radi odvrnili egiptovske javno mnenje od problemov, ki ga najbolj skrbijo: navzočnost angleških čet v Egiptu, vprašanje Sudana, ameriško vmešavanje in anglo ameriške priprave na novo imperialistično vojno.
Značilno je, da jc prišlo do teh aretacij prav v trenutku, ko se Angleži in Egipčani pogajajo in ko se egiptovska vlada pripravlja', da prepusti Sudan Britancem. Pri zadnjih volitvah je večina Egipčanov glasovala za vafdiste zato, ker je hotela s tem obsoditi režim' terorja in samovolje, kateremu je bila podvržena že več let. Toda čeprav se stranka Nahas paše, ki je na oblasti manj kot tri mesece, požvižga na svoje prejšnje izjave o demokraciji in na patriotizem velikega števila svojih pristašev (levih vafdistov) in čeprav se nc drli programa, na podlagi katerega je prišla na oblast, bo egiptovsko ljudstvo še bolj okrepilo svojo borbo proti tujemu imperializmu in proti onim. ki mu v Egiptu služijo.
Uradno bodo ZDA po medsebojnih dogovorih zalagale države z vojnim materialom. Pogajanja bi morala biti torej med posameznimi državami kaj lahka, preden so to pogodbo sklenile. Toda ta niso bila taka. Washington-skl strategi so pri tem gledali, da z njim opravijo tisto, kar z MarshaRo-vim planom morda ne bi popolnoma uspeli, namreč da še bolj podpro meje med evropskimi državami In si jih gospodarsko popolnoma podrede.
Tako lahko že dva tedna opazujemo francoske in angleške lastnike železne industrije, ki se na vse načine trudijo da bi preprečili standardizacijo oboroževanja. Po njih mnenju bi to koristilo samo . ameriško-nemškim jeklenim trustom. Kot vse kaže, so angleški jeklarski mogotci že izgubili bitko, izvedelo se je namreč, da je britanska vlada sklenila nadomestiti angleško puško 303 z ameriško tipa Garaud. Kakšne posledice so s tem nastale za angleške proizvajalce orožja, si pri tem lahko sami mislimo.
Razumljivo je torej, če tudi francoski železarski magnati niso boljšega mnenja in so proti izvažanju ameriškega orožja v Francijo. Zaenkrat so jih potolažili, da bodo njihove tovarne že vedno delale.
Dogovori o Atlantskem paktu so se tudi zavlekli zaradi določbe, po kateri so Amerikanci zahtevali, da države, ki bodo sprejele ameriško pomoč, ne smejo pošiljati niti sprejetega ameriškega niti svojega orožja izven atlantske cone. Te določbe so seveda razburile hkrati angleške In francoske imperialiste, ki so začutili, da s tem odlokom prehaja njihova oblast v kolonijah, ki jih že posedujejo, počasi na njihove wallstreetske kolege. Britanska vlada je na primer zahtevala, da se ta točka črta, francoska vlada pa se je uklonila, čež da bodo verjetno Amerikanci uvidevni. Ta «uvidevnost» se je že pokazala. ZDA so se začele zanimati za Indokino tako vroče, da se francoski kolonialci že zgražajo zaradi take nelojalne konkurence....
Ko dajejo vlade Atlantski pakt parlamentom v odobritev, ponavadi na-glašajo, da je Atlantski pakt v bistvu «obrambni pakt». To podkrepujejo g dejstvom, da bodo njihove države, povezane v «atlantski zvezi», šele čez tri, pet ali celo deset let sposobne postaviti se v bran napadu ZSSR. Ne postavljajo pa si vprašanja, zakaj jih ZSSR dosedaj še ni napadla, ko so tako šibke, da bi se ji ne mogle upirati in bi bile lahko danes po tem takem sovjetske čete lahko že v Brestu.
Na vsak način Je Atlantski pakt težko prebavljiv tudi za tiste reakcionarne zastopnike držav, ki so ga sklenili. To najboljše pove primer danske vlade, ki je dala svojemu tisku «priporočilo», naj o danskem pristopu k pak> tu čim manj piše.
SOVJETSKA „ENAKOPRAVNOST"
na Donavi na konierenci donavske komisije
ATLMITSKA Zl/EZA
Trojanski konj ameriške ekonomije
r™ n 4 »ii!! i
TM
3
Po MussolinijeYih stopinjah
Teror proti slovenski manj šini na Goriškem in v Sl. Benečiji
V noči med četrtkom in peticom So pretekli teden stari in novi ta" gisti požgali v Sv. Petru ob Nadiži sedež Demokratične fronte Slovencev za Slovensko Benečijo. Sam zločin se je primeril takole: okrog polnoči so teroristi vdrli v pisarno DES, sneli vhodna vrata, nanje naložili ves inventar pisarne, knjige, časopise in slike ter vse skupaj zažgali. Prebivalstvo je preprečilo, da ni zgorelo tudi poslopje. Sam inventar je bil popolnoma uničen.
Tako sq je nad Beneškimi Slo-. venci dogodil nov zločin v verigi zapovrstnih zločincev, ko so umorili partizana Andreja Juša, mučili aktivistko Marjeto Bledič, požgali dom tov. Pezu itd. Za ta nov zločin ne moremo iskati krivca med posamezniki. Le poglejmo, kako načrtno hujska fašistično , demo-Icristjansko in kominformistično časopisje proti Slovencem in hoče opravičiti svoj imperializem. To. gliatti ni zaman ploskal Orlandu v italijanskem parlamentu ob njegovih iredentističnih izlivih. Podoben položaj na Goriškem nam skupno s terorjem v Slovenski Benečiji kaže, da ti napadi niso osamljeni primeri, temveč načrtna gonja demo-kristjanske-fašistične in kom inf or-mistične koalicije, ki si je ob podpori italijanske vlade zadala nalogo, da dokončno ustrahuje Slovence v Italiji, da se odrečejo svojemu jeziku in pravicam narodne manjšine.
Jasno je, da zaradi tega organi klerofašistične vlade «ne morejo» najti zločincev, ki napadajo in strahujejo Slovence v Italiji. Vse to ji pride prav, saj ona ne misli opustiti politike potujčevanja, ki jo vodi Italija nad Slovenskimi Benečani že iz leta 1866 in drugimi Slovenci po prvi svetovni vojni. Zato tudi danes ni v Slovenski Benečiji za Slovence nič boljši položaj, kot je bil pod fašistično Italijo, kljub slovesni izjavi italijanske vlade ob podpisu mirovne pogodbe, ko jim še zajamčila vse človeške in narodnostne pravice.
Med Slovenci s Italiji je zaradi tega novega zločina vstal val ogorčenja. Vprašujejo se, če se predstavniki italijanske vlade niso prav ničesar naučili v zadnji svetovni vojni in izjavljajo, da je naiven vsakdo, ki misli, da se bodo Slovenci v Italiji tudi danes, po na-rodno-osvobodilni vojni, pustili potujčevati. Prav tako pravijo, da je mogoče vzpostaviti na tem kosu slovenske zemlje mimo vzdušje le, če bodo -politične organizacije, ki jim daje potuho italijanska vlada, zapustili načelo hujskanja, požiga in ubijanja.
V teh dneh je šla delegacija DFS v Videm k prefektu in od njega zahtevala, da izda podrejenim oblastem navodila, ki bi preprečila podobne incidente. Delegacija je med drugim tudi izjavila, da so ji poznane intrige političnih organizacij, ki so organizirale plačane teroristične tolpe za strahovanje Slovencev. Povedala je videmskemu prefektu, da bo Za vsako podobno dejanje padla krivda samo na italijanske oblasti.
Jasno- je, da jugoslovanska vlada ne mor0 biti brezbrižna za usodo Slovencev za mejo v Italiji. Zunanje ministrstvo vlade FLRJ je izročilo italijanskemu poslaništvu V
Beogradu spomenico o težkem položaju Slovencev v Italiji. Spomenica navaja naslednja dejstva;
X. Z grožnjami, telesnimi napadi in nasilnim vdiranjem v slovenske domove hočejo onemogočiti delo kulturnih društev in posameznih aktivistov DFS. Grdo ravnajo s Slovenci, ki so sodelovali v partizanskem gibanju.
2. Prepovedana ie slovenščina v uradnem občevanju, uničujejo slovenske napise, tisk itd. Ustvarjajo ozračje strahu, da bi laže razna-rodili Slovence Zaradi tega so pri zadnjih volitvah v goriški pokrajinski odbor slovenske občine tako grupirali, da nimajo Slovenci v njem nobenega predstavnika. Fašistični odlok q prisilnem poitalijančevanju slovenskih priimkov je še vedno v veljavi. Slovenske državne uslužbence so dokončno odstranili
Za dobro voljo v resnih časih
Pomislite, iznašli so novo tajno orožje! Ne, to so samo letala čudnih oblik, s katerimi letajo skrivnostni prebivalci sosednih planetov in pasejo radovednost ob naši Zemlji. Kaj bi to bilo, če ne «leteči krožniki», ta najnovejši modni artikel, ki jih bruhajo v svet zapadne poročevalce agencije in jih potem razširjajo po senzacijah hlepeči senzacionalni časopisi.
Alt ni čudovito, da v današnjem «atomskem stoletju» nenadoma nekaj pribrenči po jasnem nebu, nekaj neznanega, pusti za seboj nekaj dima in nenadoma izgine z nebesnega svoda. Ne pojavljajo se samo leteči krožniki v velikem številu, prav senzacionalno raste tudi število ljudi, ki jih nenadoma opazijo, ko se razgledujejo po vremenu. Reči moramo, da imamo pred seboj pravo epidemijo teh pojavov.
Opazili so te «leteče krožnike» letalci v Meksiku, «gospodinja» v Torontu, «župnik, zdravnik in profesor» na Portugalskem, potem «več oseb» v Berlinu, da ne govorimo o «kmetu Jose GordUlu v Španiji».
Da, prividi niso samo v pravljicah. Res je, da so ti demoni danes oblečeni v aluminij, vendar puščajo za seboj še vedno strupen, zelenkast sij, čeprav smo v stoletju tehnike in ne v skrivnostnem srednjem veku.
In vendar nam pravijo zopet, kar je sicer čisto človeško, da so jih Nemci že zdavnaj iznašli. Po tem bi sklepali, da so to orožja, ki jih znova preizkušajo.
Pa vseeno to ne bo držalo. Unità nas obvešča, da je to čisto drugače. Njena vest je bolj poetična in prihaja moderno oblečena iz dežele cvetoče device Iz Guadelu-pe. Pravi, da so tam našli meksi-kanski piloti pod razvalino «krožnika» 60 cm visokega «Homuncu-lusa», novega Ahasferja, po rodu iz Marsa, katerega je k nam prignala njegova pot preko nebeških daljav.
Človeštvu grozi, pa naj verjamemo tej ali oni verziji, skorajšnja smrt. Ne bo konca sveta, kot so nam lani pridigali, niti atmo-ska bomba nas ne bo pokončala (ker se je slabo obnesla), temveč «leteči krožniki» pa naj jih kdor koli spušča.
O človek, spokori se sedaj, ko je «Sveto leto», in obenem razširjaj Unità in Ultime Notizie.
iz krajev, kjer žive Slovenci.
3.	Pristransko ravnanje s Slovenci tudi na gospodarskem področju: trgovcem, obrtnikom in kmetom * Slovencem nalagajo visoke davke in jih s tem silijo k izselitvi.
4.	Pristranska politika na kulturnem področju. V dokaz navaja zunanje ministrstvo FLRJ zadevo s slovenskim narodnim domom v Gorici ,ki ga italijanske oblasti še niso vrnile Slovencem. V slovenskih šolah v Gorici uče že v drugem razredu otroke italijanščine s težnjo, da jih poitalijančijo. V Beneški Sloveniji v 100 slovenskih vaseh ni niti ene slovenske šole. Kot primer pristranosti navaja tudi Standrež pri Gorici ,kjer ima 170 slovenskih otrok samo 4 prostore, 14 italijanskih pa dva. V Ločniku niso kljub posredovanju odprli slovenskega razreda, V občini Podpo-nesec (Beneška Slovenija) pa je šolski pouk v dveh privatnih stanovanjih. Spomenica navaja tudi uredbo proti Slovencem, po kateri so-odstranili otroke optantov iz slovenskih šol in jih poslali v italijanske šole.
5. Vsa dosedanja posredovanja DFS pri italijanski vlad; in krajevnih oblasteh za zavarovanje najosnovnejših človečanskih in manjšinskih pravic so bila brez uspeha. Prav tako so bila brezuspešna posredovanja predstavnikov FLRJ.
Spomenica zaključuje dobesedno: «Vlada FLRJ misli, da tak odnos italijanskih oblasti do slovenske na. rodne manjšine V Italiji nasprotuje politiki zbližanja in dobrih odnosov med obema državama. Vlada FLRJ upa, da bo italijanska vlada razumela potrebo in nujnost, da se spremeni sedanje stanje in da bo izdala ustrezne ukrepe za zagotovitev neoviranega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja slovenske manjšine V Italiji, to je, zagotoviti je treba izpolnjevanje določb mirovne pogodbe. V nasprotnem primeru bo vlada FLRJ prisiljena storiti ustrezne ukrepe za zavarovanje pravic in koristi slovenske manjšine v Italiji».
CVETKE
iz tržaških listov
«Il Lavoratore» je 27. marca objavil razpis nagradnega tekmovanja za razširjenje informbiro-jevskega tiska, to je «Unità», «Il Lavoratore» in «Delo». Nagrade so lambretta, radio, kolo, ure dobra nalivna peresa in 14-dnevno bivanje v ljudskih demokracijah.
• * *
Informbirojevci so torej že popolnoma na koncu. S svojim pisanjem ne uspejo več prepričevati ljudi, temveč jim morajo obljubljati nagrade. Toda te nagrade so seveda za raznašalce. Zato jim dajemo pameten nasvet: vsakemu naročniku in bralcu naj obljubijo lambretto, pa se jim bo do podelitve nagrad naklada prav gotovo zvišala. Drugače pa ne bodo imeli uspeha.	* * *
«Ultimissime» poročajo, da je odvetnik Marino Szombatheiy, komisar Lege, poslal OZN sledečo brzojavko: «Lega Nazionale prosi to organizacijo, naj intervenira glede upravnih volitev v coni B STO, kjer so z vsakovrstnimi zvijačami in pritiskom omejili volitve na samo eno listo Slovansko-, italijanske ljudske fronte ter skušajo dati volitvam značaj plebiscita za Jugoslavijo».
* * *
Mislili smo, da bo advokata Szombathclyja zaradi znane sleparije s sladkorjem in upravnikom Lege Monacom toliko sram, da se bo vsaj za nekaj mesecev potuhnil. Bolje bi namreč bilo, da mož are-di svoje «notranje zadeve» in razčisti zadevo s sladkorjem, preden se loti zunanje politike. Ce pa je že res tako nesramen, da pošilja brzojavke na OZN, naj vsaj pove, koliko strank v resnici nastopa na volitvah.
• * »
Pod naslovom: Gesta zaveznikov Utofašistov poroča Unità o požigu sedeža Demokratične fronte Slovencev v St. Petru ob Nadiži in pravi: «Ker to dejanje kaže, da izvira iz miselnosti misinov, lahko
govorimo o dejanju, ki so ga izvršili zavezniki Utofašistov, če ne gre morda za primer avtolezio-nizma...»
* • •
Večje podlosti si res ne moremo predstavljati. Slovenci v Benečiji naj bi po pisanju glasila KPI sami zažgali svoj sedež. Namesto da bi ta fašistični zločin, ki ga oni imenujejo dejanje, obsodili, kar bi bila dolžnost vseh antifašistov, še natolcujejo in se prikrito vesele požiga. Toda s tem se bodo še bolj razkrinkali.
* + *
«Delo» oziroma njegov «glavni» Sikami, ima zares bogato fantazijo, tako da bi prav lahko konkuriral z Dumasom, Ko govori o naših kritikah proti zgrešeni politiki KPI, pravi: «Zakaj vse to? IV. točka Atlantskega pakta nas prav dobro poučuje o vlogi, ki jo morajo igrati vsi člani te vojno-hujskaške zveze. Ta točka pravi, da si morajo vse vlade pomagati v borbi proti revolucionarnemu gibanju. To je torej konkretna pomoč, ki jo dajejo titofašisti svojim zaveznikom, klerofašistom, to je najboljši dokaz, da so tudi titofašisti člani Atlantskega pakta, člani druščine, ki se igračka z a-tomsko bombo».
* « •
Za Sikamija je vsaka kritika torej dokaz pripadnosti k atlantskemu paktu! To je pa res komod-no za te ljudi, ki se tako boje vsake kritike in avtokritike. Vsa. kemu, ki bo kaj kritiziral porečejo enostavno: atlantičar In basta!
♦ * *
Toda pri «Delu» Imajo tudi drugi dovolj fantazije. Tako Je nekdo zapisal v uvodniku: «Zavezništvo med obema diktatorjema (misli De Gasperija in Tita op.-ur.) )>i moralo v vojni proti Sovjetski zvezi omogočiti italijanskim četam svoboden prehod skozi Jugoslavijo in prav tako bi moralo omogočiti «bratstvo» med jugoslovansko in italijansko vojsko pod poveljstvonv imperialistov,
* >* *
Vse kaže, da bi bil pisec tega članka silno rad, da bi se to res zgodilo. Logika pa taka! Jugoslovani naj bi dajali svoboden prehod četam, ko so se toliko let borili, da so Jih kot okupatorje pregnali s svojih tal.
«ACIJO V PMIHM
postavlja Truman za zgled
poslala v. Paragvaj policijsko misijo, ki naj bi izučila paragvajsko policijo v zadnjih novostih gleda mučenja. To «znanost» neprestano izpopolnjujejo v Argentini nemšfcj nacisti, ki so tam našli zavetišče. “v	Toda največ ji zatiralec paragvaj-
oken in s hišnih vhodov so vsi Pre' birxilci ulic, koder je šel pogrebni sprevod, lahko videli mrliča. Toda nihče ga ni spoznal,, čeprav je bil njegov obraz zelo znan mladini v mestu in čeprav je ta mladi mož, sedaj mrtev nosil eno najbolj starih imen v Paragvaju: Mariano Roque Alonso, študent ekonomske fakultete in član paragvajske komunistične partije. Umrl je ob policijskem mučenju in nesli so ga na }x>kopališče njegovi tovariši, ki so ukradli policiji njegovo truplo ter ga kazali na poti k pokopališču paragvajskemu ljudstvu, da ne bo pozabilo tega zločina.
Mariana Alonsa so aretirali na u-lici, ker je nosil v rokah ilegalni komunistični časopis «Adelante» («Naprej»), Na policiji so ga peljali v
Bacilli PRID ODLOCiniUD
V Belgiji je vprašanje vrnitve izdajalskega kralja še vedno odprto. Politična kriza še vedno traja in v teku so po vsej Belgiji 24-urne protestne stavke. Delavci so stavkali v Bruslju, v valonskih pokrajinah in tudi v Flandriji.
Po dveh tednih odkar je Belgija brez vlade, je dobil v soboto liberalec Albert Devéze, podpredsednik prejšnje vlade, pooblastilo regenta, da sestavi novo vlado. (Regent Karl je dal že prej mandat Eyskensu in Cartonu de Wiartu). Zaradi tega so se precej razburjali krščanski socialisti, češ, da je dal regent pooblastilo za sestavo nove vlade človeku, ki že 5 let nastopa proti Leppoldu III.
V	nedeljo opoldne je imel Devéze tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da vladi, katero parlament potrdi, ni treba zavzeti nevtralnega stališča do kraljevega vprašanja. «Ce ne bodo rešile stranke med seboj tega vprašanja v duhu nacionalne enotnosti. tedaj bom prosil svoje ministre za skupno izdajo dekreta, po katerem oi razpustili parlament in razpisali nove volitve. Vsako drugo reševanje tega vprašanja bi bila pustolovščina». Dalje je dejal, da bi bilo mogoče sestaviti vlado treh strank, vendar pa raje vidi sestavo vlade Iz samo dveh strank (liberalne in socialistične).
V	Charlerolju pa se je v nedeljo sestal valonski kongres, na kate-
rem so bili v glavnem zastopani člani parlamenta, ki zastopajo Valonce v Bruslju. Kot znano se je Valonska izrekla proti kraljevemu povratku. Kongres je sprejel resolucijo, katero je bilo pričakovati. V njej zahteva federacijo, ker se bo lahko samo tako ohranila država.
Belgijska KP Je v nedeljo pozvala partijce, naj utrdijo stike s socialisti Obtožila pa je voditelje socialistov in splošne zveze dela, da pozivajo, Flamce proti Valoncem in katoličane proti nekatoličanom.
V trenutku ko to pišemo. Se ne vemo, kakšen Je bil končni izzid Devé zejevih pogajanj, Vendar pa vse kaže, da bodo stranke ob splošni politični utrujenosti, ki je sedaj nastala, sprejele kompromis In se sporazumele za vrnitev Leopoldovega sina prin ca Baldovina. V tem Leopold ni dosegel politične zmage in naj pošlje v Belgijo svojega sina.
V ulicah Asompciona je več sto J sobo za mučenje in tam sta mu sta-ljudi sledilo odprti krsti. Z odprtih ri krvnik Diego Burgos, voditelj
preiskovalnega odseka policije, in neki član argentinske policijske misije, «na obisku v Paragvaju» pritrdila električno konico. To mučenje uporablja na splošno argentinska policija. V Paragvaju so ga to pot prvič uporabili, ker je policija menila, čUi je njen dotedanji način mu_ čenja zastarel. Razni navadni zločinci so slišali, kako je med stokanjem in mučenjem Alonso kričal svojim krvnikom: «flikoli mi ne boste iztrgali nobene izpovedi proti partiji». Po devetih urah mučenja je Alonso umrl. Tri dni je policija fašistične vlade Frederica Chaveza skrivala truplo mučenika v neki bližnji bolnici. Toda nekateri A-lonsovi prijatelji so bili o tem obveščeni in jim je «spelo odnesti truplo. Bilo je po trebuhu, rokah in nogah polno črnikastih mode žev, ki jih jc povzročil električni tok. Lobanja je bila vdrta, levo oko polno krvi. Dlani in podplati na nogah so bili zažgani. Policija je iskala truplo, zato so ga morali pokopati dve uri potem., ko so ga odnesli iz bolnišnice. Krsto so nesli na ramah in policija se m upala napasti pogrebni sprevod. Komaj so ga pokopali, se je policija vrgla na množico in je aretirala kakih sto mož in žena.
In vendar je Paragvaj ena tistih «demokracij», ki jih postavlja predsednik Truman svetu za zgled in ki je vezana z ZDA z znanim paktom iz Ria. Ta država je stisnjena med dve močni sosedi, ki sta obe enako fašistični in ki se obe enako vmešavata v njene notranje razmere. Brazilija, ki jo vodi diktator Dutra, ima v Paraguaju svojo vojaško misijo. Argentina diJctatorja Perona je
skega ljudstva so Yankee. V Paragvaju, ki je doživel v treh letih enajst državnih udarov, je Wa-shingtonu doslej vedno uspelo, da so se diktatorji nepretrgoma vrstili. Vendarle sc je marca 1947. ameriška vlada prestrašila. Paragvajsko demokratično ljudstvo je organiziralo vstajo in je vrglo tedanjo diktaturo. Več mesecev je vladala precej demokratična vlada, toda končno je diktator Mori-nigo s podporo ZDA po krvavi revanši vzel ponovno oblast v roke. Od takrat se diktatura v Paragvaju ni mogla popolnoma utrditi. Zato se tam vsakih pet ali šest mesecev ponavljajo silovite politične krize.
Kalifornijska podružnica Stan-àard Olla ima še vedno popolni monopol na petrolejske rezerve v pokrajini Chaco, jih pa ne izkorišča, ker je ameriški glavni štab ukazal, naj se ohranijo za printer vojne proti ZSSR. Ameriški glavni štab ima ves čas namen zgraditi v središču Paragvaja vojaško letalsko oporišče, da bi olajšal zveze med Tihim in Atlantskim o-ceanom. Diktatura Frederica Cha-reza pa naprej zatira paragvajsko ljudstvo, katerega življenjska raven je najnižja v vsej Južni Ameriki. «Močni» mož v Paragvaju J« vedno Gerard Halley Mora, n-gent, ki ga plačuje ameriško veleposlaništvo. Paragvajsko banko Pa še vedno vodita dva severnoameriška «tehnika».
Toda paragvajsko ljudstvo in vsi narodi latinske Amerike vodijo vedno bolj neizprosno in u-činkovito borbo za svojo narodno neodvisnost, za mir, proti diktatorjem, ki jim jih vsiljuje Washington. Vsi ti narodi se bodo ob zgledu Mariana Alonsa le še bolj navduševali.
4
L i li ds ki TEDNIH
Angloameričko področje STO-ja
DEVETA REPRIZA
Aireyeve oguljene pesmi
KRONIKA
V	nedeljo ob 16. uri bo na Opii-nah žalna proslava za 71 padlimi talci na kraju, kjer so jih nacistič-ni krvniki ustrelili. Počastimo v največjem številu spomin teh naših junakovi
Pretekli teden je imel ravnatelj oddelka za linance in gospodarstvo pri VU Heroldson tisnovno konferenco o delu mešane komisije, ki se je vrnila iz Rima z razgovorov z italijansko vlado. Iz tiskovne konference je bilo razvidno, da podreja VU interese Tržaškega ozemlja interesom Italije.
Pedagoška knjižnica in razstava knjig je bila pretekli teden o-tvorjena v prostorih Slovenske študijske knjižnice v ul. Ceppa 9.
Sodišče je oprostilo nekega Fajdiga Marija in obsodilo v odsotnosti na 5000 lir globe Maluso Francesca, čeprav sta leta 1948 hudo pretepla na drevoredu XX septembra Figela Marija z izgovorom, da je sodeloval pri prvomajskih manifestacijah.
Demografski podatki za prva dva meseca 1950. v podeželskih občinah kažejo, da se je v tem času rodilo v njih samo 28 otrok, umrlo pa je 38 ljudi.
Policija je na trgu Barriera Vecchia pretekli četrtek opolnoči našla nezavestnega 52-letnega Parovela Marcela iz ul. Soncini 34. Mož je imel prebito lobanjo in je izpil precejšno količino vina.
SVO kg težko bombo so čistilci min razstrelili 3 km daleč od obale med Trstom in Miramarom.
Sef generalnega štaba ameriške vojske general Collins je obiskal Trst, kamor je prišel iz Rima. Najprej je obiskal civilno policijo.
V	tržaškem občinskem svetu so
razpravljali o stanovanjskem v-prašanju. Zastopnik Ljudske fronte tov. Dekleva je v svojem govoru dejal, da se stanovanjska kriza s samo privatno pobudo ne bo dala odstraniti in da mora za gradnjo stanovanjskih hiš predvsem skrbeti država. Minimalna potreba stanovanj znaša v Trstu 7000 in polovica bi bila lahko že zgrajenih, če bi ne razsipali fondov za druga manj koristna dela. Na koncu so v občinskem svetu sprejeli resolucijo z zahtevo, da se na cono A razširijo zakoni Fan-fani in Tupini o gradnji stanovanj. Na predlog informbirojevcev so dodali resoluciji še zahtevo po gradnji 800 ljudskih stanovanj. Tov. Dekleva se je glasovanja vzdržal.
Tržaška občina odvaža drva, ki so last Gropajcev in Bazovcev. Ti so namrež v obmejnem pasu posekali gozd v širini 100 metrov v skladu z dogovorom med VU in Jugoslavijo. Gozd je last jusarjev občina pa se ga kljub temu lasti.
Glavni odbor Kmečke zveze je imel pretekli petek svojo sejo. Izrekel se je proti ustanovitvi centralne mlekarne v Trstu, kar bo v škodo naših kmetovalcev in v korist raznim špekulantom iz Italije-Poleg tega je odbor zahteval ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. Sola bi morala imeti tudi primerno zemljišče za praktična vežbanja gojencev ter internat. Na seji so razpravljali še o mnogih drugih važnih vprašanjih, ki se tičejo naših kmetov.
Težko se je v Sv. Križu ponesrečila 39-letna Angela Crcdeli Iz Nabrežine. Zaletela se je s kolesom v ameriški kamion, ki ga je prepozno opazila.
Prebivalci Domja so poslali listu «Giornale di Trieste» protestno pismo proti njegovemu lažnemu pisanju glede šole v Domju. Pismo je podpisalo 53 ljudi.
V	Lonjerju je v nedeljo popoldne veliko število ljudii počastilo spomin pete obletnice smrti lo-njerskih junakov. Pevski zbor je zapel žalostinko «Žrtvam», tov. Joco in Laurentl sta spregovorila v slovenščini in italijanščini, nato pa so sledile deklamacije.
V	Zgoniku in v Nabrežini sta bili seji občinskih svetov. V Zgoniku so vidalijevci predlagali resolucijo za «ohranitev STO», v kateri silno blatijo Jugoslavijo. Za resolucijo so glasovali samo vidalijevci. V Nabrežini pa se je izrekel proti enaki resoluciji celo in-formbirojevski svetnik Marizza, kar je seveda hudo razkačilo Ada Slavca.
General Airey j^ poslal Varnostnemu svetu OZN svoje deveto poročilo, ki obravnava dobo od 1, oktobra do 31. decembra 1949. General tudi v tem poročilu ponavlja oguljeno pesem, da je treba Trst čimprej vrniti Italiji. Na koncu svojega splošnega pregleda namreč pravi: «Na zaključku moram še enkrat povedati mnenje — ki je bilo že ponovno izraženo v mojih prejšnjih poročilih ter ga trajna izkušnja ni spremenila — da je vprašanje Trsta možno zadovoljivo in pravično rešiti le s čimprejšnjo vrnitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji v duhu predloga treh velesil z dne 20. marca 1948. Prepričan sem, da bo vrnitev obširnega italijanskega prebivalstva tega ozemlja pod suverenost njegove domovine — ki bi se morala že izvršiti — konec koncev bistvena v interesu miru. Prepričan sem nadalje, da kateri koli poizkus za zgraditev separatnega gospodarstva ne bo koristil prebivalcem tega ozemlja ter bo v nasprotju s težnjo Zahodne Evrope k tesnejši gospodarski integraciji in politični edinosti».
življenjske ravni tržaškega delavstva. Boriti se namreč morajo proti ljudski oblasti v coni B, pri čemer so na isti liniji z imperialisti in bi jih moral general le pohvaliti.
Glede pristaniške delavnosti je res, da je narasla ,toda vse to gre na račun prometa ERP blaga Avstriji, ki pa bo trajal le do leta 1952. Kaj pa potem?
Poročilo pravi, da se je povečala tudi industrijska in trgovinska delavnost. Cernu pa je število brezposelnih naraslo od približno 17.000 na 18.200? In čemu so v zadnjem času začeli odpuščati delavce v tovarni rastlinskih olj «Gaslini» ter grozijo z odpusti tudi v tovarni testenin?
Priloga «F» tega poročila, katera govori o položaju v industriji, sama kaže, da položaj ni posebno rožnat. Tako je predelava surovega olja padla v četrtem trimesečju v primeri s tretjim kar za 5955 ton, količina predelanih surovin pri proizvodnji rastlinskega olja pa je padla kar od 4.074 ton. na samo 974 ton. Narasla je nekoliko samo proizvodnja jekla in surovega železa. Ista priloga tudi * v
govori o odstotkih izkoriščanja celotne zmogljivosti posameznih panog industrije in navaja med drugimi tudi sledeče podatke:	proizvodnja
strojev 61%, surovega železa 50%, popravljanje ladij 47%, papirnate potrebščine 44%, p'roizvođnja rastlinskega olja 5%, testenine 51%, slaščice 45%, konserve 42%, itd. Te številke najbolje kažejo, kako nizka je proizvodnja in da bi mogla nekatera podjetja to proizvodnjo podvojiti.
Poročilo nam tudi pove, da je bilo z vladnimi fon® vsega skupaj zgrajenih 1.461 stanovanj, čeprav jih Trst potrebuje 10.000. V tolažbo raznim italijanskim iredentistom je prav gotovo tudi obljuba, da so v teku ukrepi za okrepitev sodstva z novimi sodniki iz Italije. Tako kaže, da vsaj glede sodnikov ne bo krize.
Zanimivo je tudi poglavje o vzgoji, kjer je zapisano: «Politika ZVU je, da ohrani italijanski šolski sistem. Edina sprememba je vzdrževanje o-snovnih in srednjih šol, v katerih se uporablja slovenščina, učna metoda in učni program pa sta sicer ista». VU skrbi, da se ohrani italijanski, to je fašistični šolski sistem in milostno dopušča izjemo, to je slovenske šole, ki jih je ta sistem uničil. Poročilo pravi, da je obiskovalo slovenske osnovne šole 3.447 učencev, srednje šole pa 1.549 dijakov.
Poziv SHPZ
na prvomajsko tekmovanje
Glavni odbor SHPZ je razpisal prvomajsko tekmovanje za vsa prosvetna društva. Trajalo bo od 30. marca do 30. aprila.
Prosvetna društva tekmujejo: za napredovanje v višje razrede; v pridobivanju novih članov; v izpolnjevanju članskih dolžnosti do SHPZ in v izpolnjevanju dolžnosti članov do svojega društva; v urejevanju imenika članov in izstavljanju društvenih izkaznic.
Pevski in tamburaški zbori prosvetnih društev tekmujejo: kateri pevski zbor bo imel v tem času največ nastopov; v kvaliteti (v pevskem pogledu in v izbiri programa); da bodo imeli redne pevske vaje; v pridobivanju novih pevcev; da se naučijo vse prvomajske pesmi. Enako tekmujejo tudi dramske družine. Ljudske knjižnice tekmujejo za povečanje števila knjig, v urejanju seznamov itd. Za tekmovanje so razpisane tudi nagrade.
Pri teh generalovih trditvah se ne bomo spuščali v sicer utemeljeno razglabljanje, da prav ta general, ki bi moral braniti STO in določbe mirovne pogodbe, te določbe krši in STO pokopava, ker bi bilo to razglabljanje odveč, saj so začeli Anglo-ameri-čani kršiti mirovno pogodbo v pogledu STO že od vsega začetka. Le to bi radi vprašali gospođa generala, kako se njegove omenjene trditve strinjajo s temi besedami, ki jih je tudi on napisal prav v istem splošnem pregledu svojega poročila: «Prepričan sem, da je obnova trgovine s podonavskim zaledjem najbolj živa potreba tržaškega gospodarstva».
Ce je to najbolj živa potreba, potem pa ni priključitev k Italiji. General Airey torej vendarle potrjuje, da je Trst odvisen od svojega zaledja. Pri tem pa tudi ugotavlja, da je trgovinski promet z zalednimi državami ostro padel zaradi denarnih in valu-tarnih težav pri plačevanju pristaniških pristojbin. Te težave pa dela ravno Italija in delala bi še večje, če bi ji Trst priključili.
V poročilu pravi general dalje: «Leta 1949 so se pričeli kljub ostremu in brezobzirnemu komunističnemu nasprotovanju kazati solidni uspehi v gospodarski obnovi v obliki povečane industrijske trgovinske in pristaniške delavnosti».
Ne vemo, kaj misli general Airey, ko govori o «komunističnem nasprotovanju». Ce misli pri tem informbi-rojevce, jim dela pač poceni reklamo, ker tako hudega nasprotovanja ni v Trstu nihče opazil. Informbi-rojevci imajo namreč sedaj jrolj važne naloge kakor borbo proti imperializmu in borbo za izboljšanje
Istrsko ljudstvo odklanja
demokristjane v krščansko - socialnem kožuhu
Vse Istrsko okrožje je že v popolnem predvolivnem vzdušju. Po zidovih so številni lepaki, v mnogih krajih pa si slede volivna zborovanja, ki se jih udeležuje veliko število ljudi.
nega, toda s tem ne bodo prevarili istrskega ljudstva. Po eni strani kričijo v svojih glasilih v Trstu, da so volitve ilegalne, nepravilne, da se vršijo pod oznovsko peto, po drugi strani pa kandidirajo, To
V koprskem okraju so predlo-' ^ res nesmiselno, toda tudi razum-žile kandidatne liste tri stranke 'in skupine:	Siov.-ital. ljudska
fronta, Socialistična stranka za STO in Krščansko-socialna skupina. Ljudska fronta kandidira v vseh volivnih enotah okraja, Socialistična stranka v Piranu, Strunjanu, Sv. Luciji, Sečovljah, Kopru in Portorožu, KrščanskoJso-cialna skupina v Kopru, Semedeli,
Sv. Antonu, Dekanih, Izoli, Strunjanu in Kampel-Salari. Za bujski okraj je bila predložena samo kandidatna lista Ljudske fronte.
Krščansko-sociailna skupina je predložila svoje kandidatne liste zadnji trenutek. Glede te skupine je jasno, da je čisto navadna prepleskana krščanska demokracija.
Ker pa je ta stranka zaradi svoje reakcionarnosti pri ljudstvu osovražena, so ji nadeli drug naslov, v bistvu pa je le navadna agentura Vatikana in italijanskih impe-riaUstov
Da bi njeno delovanje zakril^ so v Trstu demokristjani izjavili, .V CQNI B SE PRIPRAVLJAJO da nimajo s to skupino nič skup-	N.A VOLITVE
mm SIMAH SE OBNAVLJAJO
kljub likvidatorskim načrtom iz Rima
Informbirojevsko vodstvo Enotnih sindikatov je začelo v zadnjem času pospeševati dejansko likvidacijo strokovnih zvez, vse to seveda v skladu z njegovo iredentistično in šovinistično politiko v tržaškem vprašanju. Tržaški informbirojevci dobivajo seveda ukaze iz Rima od vodstva KPI in to vodstvo je prišlo do prepričanja, da je treba v pričakovanju priključitve Trsta k Italiji že prej likvidirati E-notne sindikate s tem, da se posamezne stroke neposredno povežejo s posameznimi strokovnimi zvezami v Italiji, preko teh pa s CGIL.
V ta namen so poslali iz Rima likvidatorja Tomineza, po rodu Miljča-na. Čeprav je bil Radich vedno navdušen za «italijansko linijo», se jim v Rimu ni zdel primeren za likvidatorja. Za to je šel na bolezenski dopust Irr ga nadomestuje Tominez. No, In posledice so se kmalu pokazale. Najprej so likvidirali strokovno zvezo ES železničarjev, sedaj pa bi radi spravili v okvir italijanskih sindikatov še grafike. V ta namen je omenjeni gospod Tominez sklical grafične delavce v Ul. Trento ter jih pozval naj ustanovijo skupen pripravljalni odbor, ki naj bi združil grafične delavce obeh sindikalnih Organizacij v enotno tržaško podružnico italijanske organizacije tiskarjev, to je Federazione Nazionale Italiana Poligrafici e Cartai.
Mi seveda nimamo nič proti tej organizaciji italijanskih delavcev, toda Trst še ni Italija in vsako ustanavljanje podružnice te organizacije v Trstu bi bil čisto navaden iredentizem v korist italijanskih in zapadnih imperialistov, to je umazana politična špekulacija. Tiskarski delavci pa tudi iz gospodarskih razlogov nimajo nobenega interesa, da bi bili organizirani v italijanski strokovni zvezi. V tem pogledu je zanje zelo poučna tudi stavka uslužbencev bolniške blagajne (INAM). Ti so stavkali nad tri tedne, ker še nimajo popolne delovne pogodbe. Ko je italijanska vlada delno pristala na zahteve uslužbencev v Italiji, pa so tržaški uslužbenci videli, da jim ti pogoji niso v korist, ker so uživali v primeri z uslužbenci v Italiji neke prednosti Zato zahtevajo, da mora biti bolniška blagajna v Trstu neodvisna od osrednje ustanove
v Rimu. Ce pa uslužbenci INAM-a vodijo borbo proti centralizaciji, tudi tržaški tiskarji ne marajo, da bi jih vpregli v italijanski voz ter bi se morali odpovedati tistim skromnim pridobitvam in prednostim', ki jih uživajo v Trstu, zahvaljujoč se ravno odločni borbi tržaškega proletariata v prvih letih po vojni.
Vodstvo Enotnih sindikatov, zlasti pa njih rimski likvidator Tominez, se seveda ne zmeni za Interese tržaških delavcev, ker mu je glavno politika
kominforma in linija italijanske partije. Toda vodstvu Enotnih sindikatov ne gre tako gladko, kar s! zamišljajo. Delavstvo jih vedno bolj zapušča, zlasti ker mu teritorialni akcijski sindikalni odbor za obnovo, razrednih sindikatov kaže pravo in j>or" beno pot, Ta obnova sindikatov pa se iz dneva v dan krepi. Nešteti delavci podpisujejo pristopnice, s ka terimi izjavljajo, da soglašajo z delom akcijskega odbora. Na pobudo tega odbora se je tudi formalno obnovila strokovna zveza prosvetnih delavcev ES, ki je kljub «razpustitvi» s strani vodstva ES vedno delovala. V nedeljo pa je akcijski odbor za obnovo razrednega novinarskega sindikata ES sklical skupščino novinarskih uslužbencev. Te skupščine se je udeležilo veliko število novinarjev in uslužbencev tiska. Na njej je tovariš Hreščak prebral poročilo akcijskega odbora in začasni statut, ‘nakar so izvolili navzoči upravni odbor, nadzorni odbor in razsodišče. Tako se je obnovila tudi novinarska stroka ES, ki dejansko od svoje ustanovitve sploh ni delovala, saj se ni nikdar sestal njen prejšnji upravni odbor.
Tako se polagoma toda vztrajno obnavlja razredna organizacija Enotnih sindikatov, ki so jo vidalijevci dejansko že likvidirali in ki jo hoče sedaj likvidator Tominez tudi formalno pokopati. Toda pokopal bo le one formalne Enotne sindikate, ki že vse od kominforma ne predstavljajo več interesov tržaškega delavstva, temveč le ozke strankarske interese in-forrr.birojevske skupine. Za takimi sindikati pa ne bo itak nikomur žal.
Ijivo. Z e vnaprej se hočejo namreč zavarovati za vsak neuspeh, češ, volitve niso bile svobodne.
Ljudje iz te nove skupine so bi-, li vedno sovražni Ijuddkl oblasti in so se do nje posluževali pasivnega odpora. Sedaj bi radi lovili kaline s svojim zvenečim naslovom. Toda motijo se, ker nismo več v času fašizma, ko so držali ljudstvo v nevednosti.
Glede volitev je značilno, da se jih ne udeležujejo indipendentisti obeh skupin. Predstavniku «Blocco Triestino» odvetniku Stoccu namreč ni bilo dovolj časa za predložitev liste in je. zahteval, da se rok za vlaganje list podaljša. Tudi to je bil seveda de manever, ki hoče prikriti njih slabost.
V zvezi z natolcevanjem' in lažnim pisanjem tržaškega reakcionarnega in kominformovskega tiska o volitvah je dopisnik novinarske agencije ATI zaprosil za intervju tov. Franca Kralja - Petka, poverjenika za notranje zadeve pri OILO; tajnik glavne volivne komisije dr. Pelerin Stanko pa je odgovarjal novinarjem in dopisnikom na razna vprašanja v zvezi z vestmi nekaterih tržaških listov o «terorju» in incidentih pri pripravi volitev.
Tov. Petek je med drugim dejal, da je sedem tednoy popolnoma dovolj za volivno kampanjo za u-pravne volitve v razmeroma tako majhnem okrožju, kot je istrsko. Poudaril je, da ni potrebna nikaka prijava ali dovoljenje za zborovanja in shode na javnih trgih in v dvoranah. Dovcij je le, da vodi zborovanje predstavnik skupine ali stranke, ki se udeležuje volitev. Glede programa Ljudske fronte je dejal, da je to program dela. Samo investicije za leto 1950 znašajo nad 400 milijonov dinarjev.
Tov. Peterin pa je dejal, da Je kljub živahni volivni kampanji vo-' livna komisija prejela doslej samo eno pritožbo, ki so jo vložili predstavniki Socialistične stranke zaredi nekega dogodka v Sečovljah in je bilo torej tej pritožbi takoj ugodeno. To je edini primer. Volivna pravica je enaka, splošna in neposredna, zajamčene.' je tajnost glasovanja, proporcionalnost pri dodeljevanju mandatov vsaki stranki in pravica kandidiranja ne le obstoječih strank, ampak katere koli politične skupine, če zbere določeno število podpisnikov.
Veliko demokratičnost kaže tudi odlok o volivnih imenikih. Odlok popravlja med drugim tudi krivice, ki jih je prizadejal fašizem številnim ljudem tega področja, katere je izgnal. Vsi ti ljudje imajo seveda pravico do vpisa v volivne sezname.
(. lUDSMi TEDNIK
5
ŽIVEL
toda ti s slovenskim narodom nimajo ničesar opraviti; to so ali narodni odpadniki ali pa bedni agenti v rokah zapadne reakcije in Ko-minforma.
KONGRES
OSVOBODILNE' FRONTE
V nedeljo 2. aprila bo v Trstu kongres Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje.
Potrebno je, da ob tem važnem dogodku ugotovimo naslednje:
Osvobodilna fronta, ki se je porodila v slovenskem narodu v naj-kritičnejših trenutkih njegove zgodovine, ko so vso Slovenijo po krivdi izdajalske buržoazije, ki je bila v tedanji Jugoslaviji na oblasti, preplavile horde tujih fašističnih okupatorjev, je prva vsenarodna politična organizacija, ki je tradicionalni svobodoljubnosti slovenskega naroda vtisnila tudi globok napredni socialni značaj. Ravno na tej osnovi, na osnovi resničnega patriotizma in socialne preobrazbe, je bila mogoča vsenarodna mobilizacija, je bilo mogoče pokreniti veliko narodnoosvobodilno akcijo, ki Se je preko junaških let krvave borbe zaključila z največjo zmago — z osvoboditvijo, nacionalno in socialno.
Organizacija in ideja Osvobodilne fronte je prodrla do vsakega slovenskega človeka do poslednjih obronkov slovenskega nacionalnega ozemlja, na Kcrroško, na Goriško, v Slovensko Benečijo in Rezijo, v slovensko Istro in v sam Trst. Na narodnostno mešanih ozemljih je s svojo revolucionarno aktivnostjo postala takoj privlačen zgled tudi delovnih ljudi tuje narodnosti. O-svobodilna fronta slovenskega naroda je tako posebno za italijanske demokratične množice Trsta posta-pi gibalo njihovega odpora proti fašističnim okupatorjem, postala je prav zaradi svojega revolucionarnega programa jedro mogočnega antifašističnega gibanja na Tržaškem ozemlju, jedro Slovansko-ita-lijanske antifašistične unije.
Temeljna programska točka O-svobodUne fronte je nacionalna in socialna osvoboditev vseh Slovencev na vseih slovenskem narodnostnem ozemlju. Po krivdi meše-tarske politike interesnih sfer velikih, med vojno zavezniških sil se ta program OF ni mogel popolno-
ma uresničiti, čeprav so za njega uresničenje stekli potoki narodove krvi. Toda OF je svojemu programu ostala zvesta. Kako? OF za Tržaško ozemlje je kot predstavnica slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju in kot vodilna sila S1AU z vsemi močmi nadaljevala borbo za priključitev Tržaškega ozemlja k Jugoslaviji. V tej borbi jo je podpiral ves slovenski živelj, prav tako pa tudi demokratične italijanske množice, ki so V socialistični Jugoslaviji pravilno videle rešitev izpod kapitalističnega izkoriščanja. Politična linija OF se je torej opirala na samoodločbo ljudstva, opirala pa se je tudi na edino pravilno postavko, da pripada to ozem-
ČITAJTE
L I U DS KI
TEDNIK
lje in mesto k svojemu naravnemu zaledju. Od te načelne politične linije OF ni odstopila niti potem, ko je morala borba za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji zaradi spletk velesil začasno prenehati. In na tej politični liniji je Osvobodilna fronta tudi danes, ko je Tržaško vprašanje spet n ospredju, ko so spet z večjo silo na delu krogi, ki bi hoteli to vprašanje rešiti na imperialistični, protislovenski in protidemokratični način. Stališče OF je tukaj jasno, kakor je bilo jasno vse od njenega nastanka: To ozemlje pripada svojemu zaledju, svoji nacionalni skupnosti.
OF je enotna in edina slovenska narodna organizacija, toda s tein ni rečeno, da nima zagrizenih sovražnikov.. Ima jih, poznamo jih,
Prav. danes je njihovo zaletavanje v OF močnejše kot prej, prav danes je platforma sovražnikov slovenskega naroda skupna bolj kot kdaj prej. Kominformisti, ki so trokleli vso slavno preteklost Osvobodilne fronte in jo proglasili za «sramotno preteklots» ki so razrušili vse, kar' so mogli razrušiti od tega, kar si je slovensko ljudstvo priborilo v krvavi borbi, ki pa niso mogli razrušiti Osvobodilne fronte, so prav. zato postavili svojo fantomsko «osvobodilno fronto» z nekaj izdajalci kova Bidovec. Ta fantomska «fronta» se istočasno, ko kominfor-mistično vodstvo sramoti našo narodnoosvobodilno borbo, kiti z njenimi rezultati podlo varajoč zapeljani del Slovencev, katerim dejansko pripravlja ponovno tuje, oso-vraženo robstvo.
Ostanki slovenske buržoazije, hlapci ameriškega imperializma pa po drugi strani mečejo blato na OF v. onemogli jezi, ker jim je za vedno preprečila živeti na račun delovnega slovenskega ljudstva in V njegovem imenu sklepati dobičkonosne kupčije s tujimi imperialisti v narodovo škodo in v svojo korist. Z besnim sovraštvom in strahom gledajo na bližino svobodne socialistične domovine slovenskega naroda, na to veličastno delo Osvobodilne fronte in izvršujoč politično Unijo tujih imperialistov proglašajo STO za edini svobodni predel slovenske zemlje, poveličujejo tujo okupacijo, ki nam zapira šole, gledališča, ki postopno ukinja našo narodno enakopravnost z' Italijani, in zastopajo tezo, da je treba ta «raj» razširiti na škodo Jugoslavije Z ustanovitvijo nekake katoliške srednjeevropske države itd.
Patriotizem imajo ti ljudje na jeziku in v žepih in kakor so izdajali interese slovenskega naroda v preteklosti, tako jih izdajajo tudi sedaj. To velja za kominformiste in buržoazijo.
Toda ti sovražniki OF in slovenskega naroda so in bodo obstajali, dokler bodo imeli podporo tujih imperialističnih sil, ki jih vzdržujejo. Ko jim ne bodo več služili, jih bodo zavrgli; pi-ogram OF pa bo ostal in se razvijal, dokler bo obstajal slovenski rod in se razvijal na svoji napredni poti.
Živel kong\-es Osvobodilne fronte.
Prav gotovo ni naprednega tržaškega delovnega človeka, ki ne bi nosil živo v spominu mogočne prvomajske nastope, ki so bili v Trstu vsa leta po osvodobitvi. Ko smo gledali nepregledne množice manifestantov in živo pisane reke telovadcev, smo bili ponosni, saj v tem se je zrcalila moč naših delovnih ljudi, v tem se je zrcalila življenjska sila naSe mladine.
Nič ni moglo doslej preprečiti te naše velike vsakoletne manifestacije, nikoli niso mogle biti težave večje od uporne volje naših ljudi.
In prav ta uporna volja in želja po čim lepši letošnji prvomajski proslavi zmaguje tudi letos in prostovoljna mobilizacija vseh sil daje že sedaj, dober mesec dlni
pred nastopom, slutiti, da bo letošnja prvomajska proslava zopet nekaj svojstvenega, da bo zopet plamenica na naši ravni poti. Pojdite ob kateri koli uri med tednom in še bolj v nedeljo na «Stadion 1. maj» in videli bo ste prostovoljne delavce iz okrajev, delovnih kolektivov itd. Videli boste telovadce od najmanjših, preko mladincev in mladink do vrhunskih, kako vadijo pilijo in pilijo, da bodo gibi čim lepši, dia .bo izvajanje čim bolj skladno. Pojdite po vajah med nje in prisluhnite: Govorijo ó tekmovanju, o medsebojnih pozivih z navdušenjem, ki je lastno samo zdravi mladini.
Predmet zanimanja in mrzličnih priprav je sedaj poziv mestnega odbora ZAM tržaški mladini, ki poleg točk za tekmovanje določa tudi nagrade za najboljše kolekti-
ve in posameznike. Geslo mladine je: Vsak mladinec - telovadec na prvomajskem nastopu!
Podobni načrt prvomajkega tekmovanja je izdelala tudi pionirska komisija za pionirske družine. Njihovo tekmovanje bo trajalo en mesec od 30. III. do 30. IV. Tudi pionirji imajo za najboljše razpisane nagrade.
Od okrajev vodi do sedaj 3. o-kraj, med delovnimi kolektivi raznih ustanov pa je v teku borba za prvo mesto, na katerem se zaenkrat drži kolektiv «Ljudskega ted. nika» in «Glasa mladih». Izvedeli smo še, da se pripravljajo prostovoljne delovne skupine v tržaških tovarnah.
Priprave so torej v polnem/ teku, tekmovanje se razvija, kajti nihče ne mara biti zadnji.
ILEGALEC
Doživetje iz prvih dni delovanja OF v Trstu
Okno Krajnerjevega stanovanja v eni izmed tistih stranskih ulic Sv. Jakoba so bila vsak večer razsvetljena pozno v noč. Viktorja in Tone nista prej zasnula, dokler nista pričakala svojega gosta. Tone je že leta in leta nosil bolezen s seboj, za katero še vedel ni. Pred meseci, to je bilo takrat, ko je prišel k njima Oskar, se Je ulegel in potem ni več vstal. Zdravnik je ugotovil raka. Povedal Je to kratko in brez ovinkov. Vojna je divjala in lujdje so izgubili obzirnost drug do drugega, ko pa je bilo toliko stvari važnejših in bolj vrednih razmišljanj od osebnih zadev. Tone je bil prve dni po tej novici tak, kot bi ga nekdo udaril s kladivom po glavi. Potem se je vdal. «Pojde, dokler pojde. Ni da bi mislila na bolezen zdaj, ko se je pričel evropski ples in ko svet škriplje v tečajih. Boš videla, kaj se bo iz tega izcimilo» je rekel Viktoriji, Mussolinija bodo odpihale prve večje sape, četudi je videti zdaj vse tako trdno. Samo ni, da bi človek «držal križem roke. Treba je snovati. Delati Je treba».
Od tistega dne, ko ji je to rekel, je ni več popustilo. Hodila je okoli kakor omamljena in glodala venomer isto misel. Njegova bolezen je ni prevzela. Ne, da ga ni imela rada, ?aj je bil oče njenega otroka, s katerim je položila pred leti v grob vse upanje na osebno srečo. Postala je mati drugim otrokom, ki so jih ji delavke vsako jutro pripeljale v varstvo, preden so o'đSe v tovarno. Teta so Jt rekli in radi so jo imeli, toda tudi to je prešlo. «Neizbežnemu ne ubežiš», si Je rekla tolikokrat v tolažbo in potem vrtala dalje v to, kaj ji je storiti, da bi pomagala rušiti ta prokleti, tisočkrat osovraže.ni fašizem.
Ljudi, ki so misliti tako kot ona in njen Tone, Je bilo mnogo. Vse mesto jih je bilo polno in v mislih jih je pričela zdaj iskati. Najprej je pobrskala po svojem spominu in prišli so na vrsto znanci iz mladih let, iz tistih, ko se je še kot dekle udejstvovala pri Ljudskem odru v ulici Madonnina. Tako rada Je hodila tja in nič je ni bilo strah pred bombami, ki so jih
vrgli nekega dne. Se danes po tolikih letih bi hodlila, če bi fašisti vsega skupaj ne uničili. Vsi bi hodili in zato ve, da ne bi bilo zaman, če bi potrkala pri njih. Samo kako naj jim razloži to, kar čuti. Tu je njena misel obstala. Ni našla besed. Vse so se ji zdele preveč preproste, vsakdanje in neprimerne za to veliko stvar. Ponudila se je zdaj še pri znancih iz let svojega zakona in v soseščini, kjer je bilo veliko Italijanov. Bili so to malt ljudje, ki so živeli iz rok v usta. Tudi njih je pestil fašizem z revščino in drugimi nadlogami. Toda vsi se niso tega zavedali in zato so se v družinah včasih grizli med seboj, kakor sestradani volkovi. Ne bi ji bili odrekli, če J)i vedeli, zakaj gre. Toda kako jim to dopovedati? Mahoma se ji je že zazdelo, da stoji pred uganko, ki je ne zna rešiti, pa jo bo vendarle mogla. Poprej se Re bo polegel nemir v razburkani notranjosti.
Potem je prišla, da se je odpravila k bratu v Ljubljano. Mati ji je tam smrtno obolela in zgodil se je čudež, da ji niso odrekli potnega lista kot tolikokrat poprej. «Pojdiva Viktorija», ji je rekel zvečer. «Kam?» «Ne bodi preveč radovedna. To vedno ne koristi naši stvari». Peljal jo je s seboj na sestanek Osvobodilne fronte. Kakšna sreča, kakšna izredna sreča. Neki tovariš je razlagal programska načela. Povedal je vse tisto, kar se je njej zavozlalo v grlu in še mnogo več. Čutila je, da bi tudi sama zdaj lahko govorila in bi ji ne delalo težav. Ob koncu so ji zaupali, kako se bo tudi v Trstu razžarela iskra upora in v-prašali so jo, če bi bila voljna sprejeti koga na svoj dom. To je bilo največ, kar je ona lahko storila za začetek. Najraje bi bila objela vse po vrsti od samega vzhičenja. Domenili
so se še za parolo, s katero se ji bodo predstavili. «Gora —- grad, gora grad,» so Ji potem pela kolesa pod vlakom vse do Trsta.
«Nekam dolgo ga ni nocoj. Večerjo bo imel že zopet vse prestano, ta revež», se je pravkar obrnila k Tonetu, ko je zvonec rezko pozvonil. Franc je bil, ker tako je zvonil samo on. Prišel je. Ničesar se mu ni zgodilo. Tista moreča skrb, ki ji je legla vsak večer na dušo, če ga do osme ni bilo domov, je zdaj odpadla, čeprav je čutila še vedno v sebi neki globoki notranji nemir. Odkar so Oskarja in Leona zaprli in ni mogla ničesar točnega zvedeti za njuno nadaljno u-sodo, je bilo tako. V pogovorih sta
IllffVf* Munihu
jih s Tonetom spremljala po vseh njihovih poteh. Na njih so se čutili varne, kljub vsej policiji, ki je imela razpredene svoje mreže po vseih mestu. Imeli so tla pod nogami. Iskali so svojih korenin v zemlji, iz katere jih je fašizem pregnal. To jim je dajalo moči in jih delalo smele.
Franc jima je obema nekako prirasel k srcu. Ljubila sta ga zaradi njegove preprostosti, umerjenosti in načina, s katerim jima je pripovedoval vsakdanje dogodke in svojega prejšnjega življenja. O sebi sicer ni rad govoril, toda takole počasi sta ga pripravila na to, da se jima je odprl. Umaknil se je ječam fašistične Italije in odšel v Jugoslavijo z največjimi upi. Nekaj časa je šlo, potem ga je doletela Mitroviča, ker se je družil z ljudmi, ki so ljudstvu posredovali resnico in dramili v njem zaupanje v svoje odrešenje. Po Mitroviči je šel med španske borce. Končal je tako
kot mnogi v francoskem taborišču, iz katerega se mu je posrečilo zbežati. Zanimivi so bili ti pomenki in ko se je moral odseliti zaradi konspiracije,, so se Viktoriji in Tonetu vlekli dnevi v neskončnost.
«Več kakor smrt ne more priti nad naju», je rekel na Silvestrovo. Le pojdi ponj in če mu je drago, naj se vrne k nama. Pri priči se je odpravila na njegovo novo stanovanje v ulici Costalunga. Bil je vesel njunega povabila. Ljudje, pri katerih je bil, so bili dobri, toda niso še premagali tistega strahu pred policijo in to je bilo za ilegalca najtežje. Nehote je imel občutek, da je odveč, da komaj čakajo, da še ga Iznebijo. S Tonetom sta se poljubila tako, kot bi se srečali po dolgih letih. Nato je Tone vstat iz postelje in vzet v roke harmoniko.
«Vedela sem, da si ti, poznam te že po zvonjenju», mu je rekla, ko je stopil v kuhinjo. «Utrujen si, lačen in zaspan». «Ni mi do jedi nocoj niti do spanja, le noge so mi nekam okorne tn stebraste», Premotrila je njegovo nizko, čokato postavo in bledi izraz njegovega obličja. Kako rada bi mu bila pomagala kaj več, če bi se bilo dalo. On je vedel za njeno tiho željo. Ob večerih jo je poučeval takole v razgovoru in nezaznavno. Do. bra učenka je postala. «To je od hoje in beganja po mestu», je nadaljevala toplo, skoraj materinsko. Za to toploto jima je bil mnogo bolj hvaležen kot za streho, ki sta jo delila z njim.
«Pohiti, Frano, in lezi, to je najboljše zdravilo za utrujenost», se je o-glasil Tone. Nekaj minut nato je bila tudi v Krajnerjevem stanovanju tema. Sepetaje so se pogovarjali med seboj. Viktorja in Tone sta s Francem snovala načrte za prihodnji in
naslednje dni.
Ura na steni je odbila dvanajst. Istočasno se je hišni zvonec trikrat za poredoma zateglo oglasil. «Nihče drugi ni kot policija». In kot bi trenil so vsi trije planili iz postelje. «Skozi okno bo treba. Franc, na dvorišče. NI visoko, od tam se boš že kako prebil na cesto», so delovali Tonetu možgani z bliskovito naglico. Ne še, počakajta. k vratom stopim, da slišim če sprašujejo po našem imenu. Dogaja se, da delajo preizkušnje in sprašujejo po ljudeh, ki niso povezani.
«Krajner, abita in questa casa la famiglia Krajner? je nekdo vprašal vratarico na vratih. Zdai ni bilo nobenega dvoma več. «Po nas sprašujejo», je zašepetala z zadržanim dihom, Vse ostalo se je dogodilo samo po sebi. Tone je odprl okno. Franc je stopil nanj in priletel z glavo naravnost ob cement na dvorišču. «Ubil se je», je prešinilo obadva hkrati, toda nista si utegnila tega povedati. Zvonec na vratih je zvonil divje, on je zapiral okno, ona pa je pokrivala Frančevo posteljo.
Oddrsala je k vratom s počasnim, trudnim korakom in vprašala leno. kot bi se bila trenutek prej mukoma prebudila iz sr.a: «Che cosa c’è? Chi desidera?»
«Niente c’è un telegramma per voi.» se je oglasil nekdo z one strani.
Sunkovito je zasukala ključ. Pred njo je stal poštar. V rokah je držal brzojavko. Hlastno jo je odprla. Nes znatna stvar. Nekdo je bil tako nespa. meten in nepreviden, da je nekemu, ki ga ni bilo niti več v Trstu, ki je bit pri njih le mimogrede, brzojavil na njihov naslov. V tistem hipu ni bila zmožna, da bi razsodila. Zdelo se ji je, kot da se je nekdo z njima okrutno pošalil.
Tema je na dvorišču risala pošastne sence. Franca ni bilo več pod oknom. Živ je bil torej, in to je zdaj še edino važno. Klicala sta ga pritajeno, da bi ju nihče ne slišal. Ko sta ga po dolgem času vendarle priklicala, se je razodelo, da je imel le na glavi pd udarca za pest globoko rano.
6
ljudski TEDNif*
Iz republik Jugoslavije
iMiKlklU Jugoslovansko ljudstvo je izrazilo
Bivši laburistični poslanec Zii> iiacus potuje po Makedoniji.
V	Dubrovniku se Je začela mednarodna železniška koofereuca evropskih držav. Na konferenci sodeluje 14 evropskih delegacij.
Rcmunshi oboroženi oddelki so streljali na romunsKo-jugosiovaa-ski meji ter s tem hoteli motili potek volitev. Jugoslovanski obmejni organi na provokacijo niso odgovorili.
11 ladij linijske plove bo odplulo do konca marca iz reške luke na dolge oceanske plovbe.
Novi parni kotel so montirali v
stari elektrarni Trebči ki oskrbuje z elektriko rudnik in topilnice. S preureditvijo je sedaj zagotovljeno rudniku dovoij električne energije.
Edvard Kardelj je obiskal več krajevnih ljudskih odborov na Primorskem, obdelovalno zadrugo Gabrovico ter gradbišče Nove Gorice.
Albanska vlada je izročila jugoslovanski misiji v Tirani protestno noto, v kateri pritestira, češ da jugoslovanske oblasti preganjajo albanske uradnike v Beogradu. Albanska vlada hoče s tem prikriti svoje sovražno postopanje do jugoslovanskih predstavnikov v Tirani.
Jugoslovanski predstavnik je izjavil; Ce sc bo v Grčiji sestavila bolj demokratična vlada, je možno, da pride do izboljšanja odnosov med Jugoslavijo in Grčijo.
Koncert je priredilo poslaništvo FLRJ v Rimu. Udeležili so se ga predstavniki italijanskega umetniškega in kulturnega življenja, študenti in skupina italijanskih žena, ki se je udeležila proslav 8. marca v Jugoslaviji.
Delovni kolektiv livarne pri železarni v Sisku Je že izpolnil petletko.
Iz grafitnega materiala so začeli izdelovati svinčnike v zagrebški tovarni svinčnikov. Njihova kako. v ost Je prav dobra.
Dela v predoru na progi Lupo-giav-StaliJe so končali do volitev.
Valjarna v Štorah Je dosegla rekordno proizvodnjo, t. J. IM ton dnevno
Tekstilno podjetje niviajevica»
je s svojima oddelkoma v Sarajevu ir» Brčkem izpolnilo petletni pian.
V	Bitolju je bila na dan volitev slovesno otvorjena srcdnjevalovoa radijska oddajna postaja. To je poleg skopske druga radijska postaja v Makedonji. Bitotj oddaja na valovni dolžini 212,4.
Delovni kolektivi po vsej Sloveniji z ogorčenjem zavračajo In-fermbirojevsko politiko sekretariata Svetovne sindikalne federacije, ki je pred kratkim sprejel sklep o izključitvi predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije iz Izvršnega odbora SSF. Protestne brzojavke pošiljajo SSF, obenem pa brzojavke Djuru Salaju, v katerih mu izražajo svoje zaupanje.
93 delavcev v sarajavski železniški delavnici dela že za drugo petletko.
27 koroškim partizanom je priznala Jugoslavija stalno mesečno invalidnino. Glavni odbor bivših partizanov Koroške je postal ministrstvu za socialno skrbstvo brzojavko. v kateri se zahvaljujejo za gmotno pomoč koroškim Slovencem, ki so prispevali svoj delež v borbi za resnično demokracijo. Avstrijske oblasti sc za partizanske invalide ne brigajo.
Iz Rima so prepeliali posmrtne ostanke jugoslovanskih mladincev Mira Grahaliča in Moša Albahari, ki Ju je posebno rimsko sodišče obsodilo leta 1942 na smrt.
V	tekmovanju na čast volitev je 54 graditeljev Novega Beograda izpolnilo svoje petletne plane.
Brigada Antona Zagoriška je na dan volitev pr) kopanju premoga presegla vse dosedanje rekorde In izkopala na moža 26,5 tone premoga.
Pred vojno je imela .Slovenija 8 gozdnih žičnic, danes pa jih o-bratuje 46 v skupni- dolžini lOO km. Povprečna dolžina posameznih žičnic znaša 2.2 km.
Izvršni Odbor OF v Ljubljani je prejel resolucijo, ki so Jo poslali kmetje Iz Kolonkovca pri Trstu po svojem obisku v Sloveniji. V resoluciji poudarjajo, da so se na lastne oči prepričali, kako delavci zavestno delajo In grade novo državo. Izjavljajo, da bodo resnico o Jugoslaviji in njenih uspehih širili na Tržaškem ozemlju.
Jugoslovanskim državljanom v Soliji so bolgarske oblasti hotele preprečiti, da bi volili. Obkolili so poslopje poslaništva. Po posredovanju jugoslovanskega poslanika pri bolgarskem zunanjem ministrstvu se je jugoslovanskim državljanom posrečilo priti v poslaništvo in voliti.
na i/olitvah zaupanje v Ljudsko fronto, Partijo in TITA
Eo vseh republikah Jugoslavije so bile V nedeljo volitve v Zvezni svet in v Svet narodov. To je bil velik praznik delovnega ljudstva, ki je na volitvah hotelo potrditi neomajno vero v Ljudsko fronto, zaupanjg v vodstvo svoje države in gotovost v uspeh petletke, temelja socializma, gospodarske in nacionalne neodvisnosti.
Vsa mesta in vasi so-bile že več dni pred volitvami slavnostno o-krašene. Povsod zelenje, cvetje, slavoloki, zvezde, zastave. Povsod Velik» napisi: Glasujemo za Ljudsko fronto, za zmagovito izgradnjo socializma, za srečnejše, bogatejše in kulturnejše življenje jugoslovanskih narodov, za okrepitev neodvisnosti naše domovine, za demokratični mir in enakopravne odnose med državami — vsi na volišče! Manifestirajmo 26. marca nezlomljivo moč socialistične Jugoslavije!
Na predvečer volitev so bile Pi« vseh večjih mestih baklade. Na tisoče frontovcev, mladine, vojakov je korakalo skozi mesta in manifestiralo enotnost vsega ljudstva Delovni kolektiv so zaključevali z izpolnitvami svojih obvez, ki so st jih zadali pred volitvami. Nešteto delovnih zmag po vsej državi so prinesla tekmovanja volitvam na čast. Ustanovljene so bile nove obdelovalne zadruge, nova gospodarstva so pristopila V zadružno obdelovanje zemlje. Vso delovno ljudstvo Jugoslavije je bilo prežeto z eno mislijo: volitve naj bodo čim bolj slovesne, volitve naj bodo izraz naše delovne sile, volitve naj vsemu svetu pokažejo našo voljo za borbo do zmage socializma, naše hotenje, da ostanemo samostojni in gradimo državo pod vodstvom naše močne Ljudske fronte.
V nedeljo, zjutraj, dan pred slavno obletnico 27. marca 1941, ko so jugoslovanski narodi yrglj s sebe okove izdajalske politike petoko-lonske vlade Cvetkovič - Maček in ubrali svojo pot, pot svobode in
napredka, so se množice že pred sedmo uro zjutraj, ko so volitve pričele, zbirale pred volišči. Povsod budnice, godba. Po vaseh, kjer so kmetijske obdelovalne zadruge, so zadrugarjj skupno s harmonikarji prihajali na volišče in oddali svoje glasove za Ljudsko fronto. Prihajali so stari, prav stari kmetje in kmetice, da bi oddali svoj glas za novo državo, prihajala je mladina, mnogi prvič na volišče, da glasuje za državo, kj je porok za nov razvoj in novo življenje mladega rodu.
Edinice Jugoslovanske armade so tudi strnjeno prihajale rta volišča, Seveda z godbo na čelu. Po opravljeni državljanski dolžnosti so vojaki pred volišči plesali kolo. Okrog njih so se zbrali drugi volivci, se jim pridružili in skupno s čuvarji neodvisnosti svoje domovine izražali svojo navdušenost in privrženost Ljudski fronti in državnemu vodstvu.
Rudarji sq prihajali na volišče V svojih rudarskih oblekah. Prišli so, preden so se podali y rove, da izbojujejo nove delovne zmage. Druge rudarske brigade, kj so delale zjutraj, so prišle naravnost od dela skupno na volišča. Dvakrat so volili za socialistično Jugoslavijo: enkrat v rozu z novo delovno zmago, drugič na volišču, ko so vrgli kroglico v skrinjico Ljudske fronte.
Posebno slavnostno okrašeno in razpoloženo je bilo glavno mesto FLRJ Beograd. Maršal Tito je glasoval na 18 volišču; z njim sta prišla Edvard Kardelj in predsednik vlade LR Srbije Peter Stambolič. Po glasovanju je maršala Tita sprejela navdušena množica in mu vzklikala: «Tito je naš —- mi smo Titovi!»
Na stotine delovnih ljudi Jugoslavije je glasovalo za pridobitve narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije, za svobodo in neod-
lEoieiiiziCMi met šoLsrni
Vlada LR Slovenije je izdala uredbo o reorganizaciji visokega šolstva. V smislu te uredbe je bila tehnična fakulteta preosnovana v Tehniško visoko šolo s šestimi fakultetami: arhi-tektno, gradbeno, elektrotehnično, kemično, strojno in metalurško-ru-darsko fakulteto ter splošnim oddelkom. Dalje je bila medicinska fakulteta preosnovana v Medicinsko visoko šolo z medicinsko in stomatološko fakulteto. Agronomsko-gospodarska in teološka fakulteta pa postaneta samostojni fakulteti. Univerza pa je ostala s štirimi fakultetami, in sicer s prirod-nomatematiino, humanistično, pravno in ekonomsko.
Na seji profesorskega zbora Tehniške visoke šole so izvolili za rektorja ing. Alojzija Horvata, rednega profesorja, dosedanjega dekana tehnične fakultete, za prorektorja pa red. prof. ing. Henrika Čopiča. Nato so izvolili še dekane
in prodekane posameznih fakultet. Na univerzi je rektor ostal dr. Anton Melik, izvolili pa so nove dekane in prodekane.
V proslavitev tega važnega dogodka je minister za znanost in umetnost dr. Jože Potrč priredil sprejem, na katerem je poudaril pomen reorganizacije visokega šolstva, zlasti pa nove Tehniške visoke šole. Za večje materialno blagostanje so potrebne tovarne, za tovarne pa je treba tudi strokovnjakov in te bo dala Tehniška visoka šola. Novi kadri, ki bodo izšli iz visoke šole, bojo skupaj z delavskim razredom zajamčili, da bodo vse trenutne težave v gospodarstvu premagane in da bo skladnost razvoja zajmčena.
Istočasno je minister dr. Potrč čestital dr. Francu Kidriču, sedemdesetletniku, dolgoletnemu profesorju ljubljanske univerze, ki si je mnogo prizadeval za njen nastanek in razvoj.
JUGOSLAVIJA
eno samo veliko gradilišče
630*0^

Po vsem ozemlju. Jugoslavije rastejo nove tovarne, hidrocentrale, teko železniške proge in ceste, se dvigajo nova stanovanjska naselja, sindikalni domovi, okrevališča, bolnice, otroški domovi, šole, zadružne domove, kopljejo nove rudnike, postavljajo vrtalne stolpe za nafto, grade nova mesta, pristanišča.
Petletni plan izpreminja vso Jugoslavijo v. novo deželo, socialistično domovino vseh delovnih ljudi, ki grade sebi in bodočim rodovom novo življenje.
Delo rti nazadovalo viti Ro resoluciji Informacijskega urada, ko so kominfonnistične države hotele s sabotažami in gospodarsko blokado zavreti razvoj nove Jugosla-
vije. Jugoslovanski narodi s še večjim delovnim poletom, mostili hočejo vse težave, premagati vse ovire, ki jim vsiljujejo, da bo njihova domovina čimprej gospodarsko neodvisna, domovina 3 močno industrijo, ki bo garancija novemu svobodnemu razvoju.
Na zemljevidu so označeni le večji novi objekti, ki so že zgrajeni ali ki jih dokončujejo, ker bi
delajo | bilo nemogoče narisati vseh tisoč in », pre- • tisoč novih zgradb, ki jih delovno ‘ ljudstvo gradi. Ze ta stika pa nam dovolj zgovorno priča o nadčloveških naporih jugoslovanskih narodov, priča pa nam tudi o uspehih, ki jih niti še tako hinavska in lažna obrekovanja ne morejo prikriti. Jugoslavija gre kljub vsemu svojo zmagovito pot dalje k vednp novim zmagam,
visnost svoje socialistične domovine.
Po prvih podatkih, ki smo jih dobili, je v volivnem okraju Ljubljana X glasovalo 99 odst. vseh volivcev. Za kandidata Osvobodilne fronte za Zveznj svet je glaso>-valo 95,03 odst., v skrinjico brez liste pa 4.97 odst. Za kandidatno listo OF za Svet narodov je V tem okraju glasovalo 35,2 odst., v skrinjico brez liste pa 4,8 odst, V volivnem okraju Ljubljana II jg glasovalo 92,26 odst volivcev. Za Zvezni svet 95,35 odst., v skrinjico brez liste 4,65 ods^t. Za svet narodov 95,6 odst, v skrinjico brez liste 4,4 odst V volivnem okraju Ljubljana III je glasovalo 99,45 odst. Za Zvezni svet, je glasovalo 94,93 odst., v skrinjico brez liste Pa 5,07 odst. V volivnem okraju Ljubljana IV jg glasovalo 99,27 odst volivcev. Za Zvezni svet 93,48 odst., v skrinjico brez liste Pa 4,93 odst.
V	volivnem okraju Maribor mesto, desnj breg se je volitev udeležilo 99,7 odst. Za Zvezni svet Je glasovalo 95,58 odst., v skrinjico brez liste pa 4,42 odst., v Svet narodov 96 odst, v skrinjico brez liste 4 odst. V volivnem okraju Ma'* ribor mesto, levi breg je prišlo na volišče 99,76 odst. volivnih upravičencev. Za svet je oddalo svoj glas
97.04	odst. volivcev, v skrinjico brez liste 2,96 odst. Lista za Svet narodov je dobila 97,03 odst glasov, skrinjica brez liste pa 2,97 odst.
Posebno dobro so se odzvali volitvam Primorci, ki so na teh volitvah prvič javno izčrpali svojo povezanost z ostalo domovino. V, volivnem okraju Ilirska Bistrica — Sežana se je volitev udeležilo 98,4 odst., od teh jih je glasovalo ra Ljudsko fronto 94,05 odst. V volivnem okraju Gorica - vzhod je bila volivna udeležba 98,44 odstotna, za Ljudskp fronto je glasovalo 91,52 odst Y volivnem okraju Idrija -Tolmin je glasovalo za Ljudsko fronto 99,47 odst. volivnih upravičencev, od teh 95,15 odst. za Ljudsko fronto. V tem volivnem okraju so mnoge vasi že v zgodnjih urah volile 100 odst.
V	glavnem mestu Beogradu je glasovalo za kandidate Ljudske fronte za Zvezni svet 92,6 odst. volivcev, za skrinjico brez liste pa
7.4	odst., za Svet narodov pa 93,3 odst., v skrinjico brez liste pa 6,7.
Tudi po _ drugih volivnih enotah Po vsej državi je bila odeležba zelo visoka. V ljudskih republikah Srbiji, Harvatski, Bosnj in Hercegovini, Makedoniji in Cmj gori jo glasovalo povprečno po 99 odst. Vseh volivnih upravičencev. Konč-ne rezultate volitev bomo prinesli V naši prihodnji številki. ze danes pa lahko ugotovimo, da so volitve v Ljudsko skupščino FLRJ nov dokaz enotnosti jugoslovanskih narodov, njihove strnjenosti s socialistični izgradnji in pripadnost» velike večine delovnega ljudstva V močni Ljudski fronti. Volitve »i krepak odgovor vzhodu in zapadu: jugoslovanski narodi hočejo ostati samostojni, »n svobodno graditi svojo gospodarsko, politično in kulturno bodočnost.
Novo tovarniško poslopje v Sežani
Lani sredi oktobra se je v stari nekdanji «sežanski» kasarni začela razvijati tovarna pletenin. V začetku je bilo v njej zaposlenih okrog 30 deklet iz Sežane In okolice. Njim so prišle na pomoč že izurjene pletilje Iz Slovenije in vzgojile nov kader dobrih delavk. Danes dela v tovarni nekaj manj kot 100 delavk. Na strokovnem tečaju pa se psuosabljajo še nove, ker se bo podjetje razširilo. Letos gradijo novo moderno tovarniško poslopje. To bo ena najmodernejših tovarn pletenin v Jugoslaviji. Obratovati bo začela letos v Jeseni in bo zaposlila nad 300 delavk.
V tovarni izdelujejo iz česane volnene preje ženske in moške pulover-je, jopice.telovnike in kopalne obleke, ki Jih prodajajo na prostem trgu. Čeprav mlada tovarna, po svojih u-spehih ne zaostaja za drugimi podobnimi kolektivi.
L lUDSKi TEDNIh
CETINJE
Crnogorsko ljudstvo prehaja v socializem in se uveljavlja v novem času z vsemi prednostmi, ki mu jih je dala trda, mnogostoletna borba za obstoj in svobodo
Kdor pride iz Peči v metohijski kotlini v Cetinje, nehote primerja H dve mesti, ki sta si pravo nasprotje v vsem. To sta dva različna svetova, ki pričata o dveh kulturah, o dveh svojevrstnih zgodovinskih poteh.
Kolika razlika ie v arhitektonskem pogledu! Peč, ki se je razvijala v rodovitni pokrajini in šteje dvakrat toliko prebivalcev kot Cetinje, bi morala biti po vsem pričakovanju mnogo lepša kakor mesto v kršu zapadne Cmc gore, v bližini morja sicer, toda vendar visot:o nad njim. V Pčči. kakor je še srednjeveška, dobiš vtis, da je vse mesto en sam provizorij, od danes do jutri. Le malo se v zgradbah razločujejo zgodovinska razdobja. Na Cetinju vidiš, da sc je razvijalo po neki zakonitosti, po nekem redu. Mesto nima — z redkimi izjemami — nikakšnih velikih, modernih stavb, toda kar je tu, naj je tudi skromno, je čedno, solidno. Povsod čutiš neko osebno skrb in javno, skupno prizadevd-nje, kulturnost. Čistoča, tlak, zelenje, cvetje, čut za estetiko tudi v malem — vse te prijetno preseneča. «Park 13. julija» (dan vstaje Črnogorskega ljudstva proti fašističnemu okupatorju v. 1. 1941), je urejen, negovan, ves drugačen kakor je bil pred vojno. Ljudska o-blast je zavzela tudi v vprašanju lica naših krajev povsem drugačno stališče kot ga je imela buržoazija. Ta si je krasila le svoja shajališča ali pa jih je opremljala za bogate inozemec (Dubrovnik, Makarska itd.), na ljudstvo ni mislila in najmanj na proletarsko deco po mestih, potrebno zdravega zraku in sonca. Koder leoli potuješ danes po naših mestih, opaziš estetska in socialnbsanitarna prizadevanja, ki so sistematična in v prilog ljudskih w»r»ofic Cetinje samo, ki je ležalo včasih sredi divjega skalovja, ima danes okrog sebe zelen venec. Prepovedano je, da bi drobnica uničevala dragoceno Taščo v okolici mesta.
Popotniku govorijo razna dejstva mnogo več kot domačinu, ki jih Prezre. Iznenadila me je prehrana
mesta, ki je i>ila včasih na Cetinju jnibiižito za tretjino dražja kot v naših obmorskih krajih. Razumljivo, saj 'ni bil lahek prevoz iz Kotora ali čez Titograd. Letos ni na Cetinju živež dražji kot V Peči, kjer so cene nizke. Ce živi mesto od vasi, kakor pravijo, je tod nasprotno, kmetje nimajo prilike, da bj izrabljali mestnega človeka.
Dasi je Cetinje gospodarsko in zemljepisno brez pravih razvojnih možnosti, živi intenzivno kulturno življenje. Mesto je še središče republike, dokler ne bo moderno obnovljeni Titograd prevzel njegovih poslov. Tu je črnogorska vla-da, sq vodstva množičnih organizacij, tu je štab najsposobnejših gospodarskih, političnih in kulturnih delavcev Cme gore, ki je izšla prerojena iz osvobodilne borbe. Povsod dih novega življenja, povsod zapo-
Vse jim pride p
V Jugoslaviji je nailo zatotiStc veliko Število srSkih otrok In iena, ki so Jih umaknili pred monarhofaSi-Stičaim terorjem iz GrCije. 18S otrok in 29 žena grške narodnosti je zahtevalo, da jih Jugoslavija posije ua Češkoslovaško, kjer imajo starSe a« sorodnike. Centralni odbor jugo-slovanskega Rdečega Križa je hotel bgoditi njihovi želji in je preko ministrstva za zunanje zadeve FLRJ o tem obvestil češkoslovaško vlado. Ministrstvo za zunanje zadeve je dos'cj šestkrat posredovalo pri češkoslovaškem poslaništvu ter zahtevalo, naj češkoslovaška vlada sprejme te otroke, toda češkoslovaška vlada še do danes ni dala svojega pristanka.
Sedaj pa iaformblrojevska Češkoslovaška v svojem tisku in radiu Siri v £vet laž, da Jugoslavija s silo zadržuje grške otroke in begunce, ki “lo iti v druge vzhodnoevropske dr-žave. Tudi grške begunce izrablja-» za svojo umazano gonjo proti Jugoslaviji!
slenost, povsod nova stvarnost.
Poleg parka se je na telovadišču zbrala mladina v velikem številu. Pripravljajo se za poletni nastop, z godbo se vadijo v prostih vajah. Lepa je ta črnogorska mladina, zdrava, čvrsta, zavedamo sc, kgko je dra„ gocena. Kaj je črnogorska mladina, najbolj pove dejstvo, da sc je vključila v delovne brigade z odstotkom, ki pa ne more pokazati nobena druga zvezna republika.
Kako junaško je nastopila mladina v osvobodilni vojni, je znano. Splošna vstaja, ki je bila zajela v juliju 1941 vso C mo goro, ni uspela, ker ni imelo ljudstvo dovolj orožja. Okupator jo je s pomočjo izdajalcev, v prvi vrsti častnikov
'Jote IPaHo^L
bivše «kraljevske» jugoslovanske vojske, zadušil v krvi. Toda visoke morale med črnogorsko mladino ni zlomil. Ze v septembru je sodelovalo na (intifašističnih mitingih 15 tisoč mladincev, v novembru so izvedli bojkot šol, v katerih je skušal fašizem organizirati mladino po svojih namenih. Bojkot je marsikje uspel stoodstotno. Prihodnje leto 1942 so se črnogorske brigade spet borile z vso fašistično premočjo in z besom izdajalskih četnikov. V bojih blizu Kolaiina je padel tudi voditelj črnogorske mladine Buda Tomovič, ki je btt vzgojil mladi rod in ga pripravil za odločam boj. 13. januarja 1944 so Nemci na cetinjskem trgu obesili Gojka Kruško, ki
je v odrezanem mestu kot ilegalec vodil mladino in obveščal partizane o vsem, kar so počenjali okupatorji in izdajalcu Z njim jc bil pred ljudstvom, prignanim s silo na glavni trg, obešen tudi Musa Buta Hodžič, kurir šiptarskih partizanov. Tri dni sta visela sredi mesta.
Ves teror ni izdal nič. Nikjer ne vidiš toliko ostankov orožja, tankov, razbitih in sežganih avtomobi‘ lov, kakor ob glavnih cestah v Crnf gori. Posejani so povsod, koder koli so se umikali Nemci že jeseni 1. 1944. Črnogorske brigade so jih brez oddiha podile s svoje zemlje, rušile jim ceste, postavljale zasede, napadale. Pogosto so Nemci sami uničevali svoje orožje in vozila, ker niso mogli napi-ej. Prekladali so živež na konje in tovorili dalje, pogosto v smrt po črnogorskih poteh.
Tuji pamfletisti, posebno nemški, so blatili črnogorsko ljudstvo kol necivilizirano, nekulturno. Dejstvu zanikajo vse. klevete: Cetinje samo, ljudstvo in stoletni zgodovinski razvoj. Crna gora je imela ob 1;traču srednjega veka prvo tiskarno na našem jugu, glasovito Cmojevičevo «štamparijo», katere svinec so monili naposled — kakor se pripoveduje — preliti v krogle v boju proti Turkom. V cetinjskem arhivu, ki ga vodi književnik in zgodovinar z veliko erudicijo, tov. Martinova, imajo med drugim znamenite stvari, kakor so Oktoih iz 1. 1493, Evangelij (rokopis) iz. 1.1503. Samo ti dve deli povesta o kulturni preteklosti Crne gore več kot učene razprave in pregledi. N(ij omenim, da hranijo
li tudi faksimile Njegoševega «Gorskega venca». V knjižnici so na o-gled tudi številni prevodi «Venca» v druge jezike; pogrešal sem slovenskega. Bližina morja. Dubrovnik in njegova zgodnja kultura niso o-stali brez vpliva na črnogorski kulturni razvoj. Tvda Crna gora je hodila svojo pot, ki je bila pot borbe za svobodo. V tem znamenju se je razvijalo črnogorsko ljudstvo. Nikdar ni prav klonila pred tujim nasilnikom, zato je imelo srbstvo p teh gorah vedno svoje ognjišče. Pravoslavje se je s svojo hieiarhijc očuvalo tod na ta način, da jc svoje koristi zvezala z interesi ljudstva. Vse od 1. 1316 pa do 1S52 so ceri: veni vladike stali na čelu Črnogorcev, ki so tudi v najtežjih časih znali obraniti svojo svobodo. Le v svobodi pa je mogoč napredek, kultura.
Neprestana borba za prostost jc skozi stoletja oblikovala črnogorsko ljudstvo. Drugi pomemben faktor, ki je vplival na oblikovanje črnogorskega človeka, jc skromnost zemlje. Tod ni moglo 'bogastvo korumpirati ljudi, šibka gospodarska diferenciacija ni mogla ustvarili zamotanega izkoriščevalskega sistema, ki bi vodil v zasužnjenje. Kmečki način življenja je ohranil v ljudstvu fizično in moralno zdravje, odkrit značaj, združen z neizčrpno živčno silo, samozavest vero v človeka in posebno še široko demokratično čustvovanje. Pečatjkl ga je vtisnil zgodovinski razvoj, je viden v ljudeh in stvareh. Kar Pa preseneča popotnika, ki je prišel v Crno goro iz Metohije, je dejstvo, da najde visok kulturni nivo prav tam, kjer so gospodarske razmere neugodne, težje. Primerjava se ti kar vsiljuje, v tebi pa govori spoznanje, da je le v svobodi mogoi zdrav, pravi razvoj ljudstva. Crnogorsko ljudstvo prehaja v socializem in sc uveljavlja v novem času Z vsemi prednostmi, ki mu jih jc dala trda, mnogostoletna borba za obstoj in svobodo.
ZGODOVINSKI SPOMENIKI V FLRJ
Se/e socialistična Jugoslavija je pristopila k znanstvenim razisko-vanjem in k načrtnemu restavriranju zgodovinskih spomenikov
Kulturni in umetniški napredek v Jugoslaviji je tesno povezan s sistematičnim proučevanjem in z zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov, katerih je zelo mnogo vse od predzgodovinske dobe pa do najnovejšega časa.
Mnogi spomeniki iz bližnje in daljne preteklosti so z leti propadali. DrSiva se prej ni brigala za njihovo zaščito, edino v Hrvatski in Sloveniji so se brigali za ohranitev starih spomenikov. Nemarnost oblasti ter obe svetovni vojni ste prizadejali ogromno škodo kul-tumo-zgodovinskim objektom. Sele socialistična Jugoslavija, ki si prizadeva, da dvigne kulturo in umetnost na čim višjo stopnjo, je začela z znanstvenim raziskovanjem in restavriranjem zgodovinskih in umetniških spomenikov.
V posameznih republikah so organizirali posebne ustanove z nalogo, da sc brigajo za vse zgodovinske objekte, da jih čuvajo in po potrebi obnavljajo. Največja dela so te ustanove izvršile pri pripravah za razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti v Parizu. V mnogih samostanih in cerkvah Makedonije, Slovenije, Hrvatske in Srbije so prečistili in kopirali freske, med katerimi so prave mojstrovine. Ob tej priliki so strokovnjaki izsledili mnoge doslej neznane zidne umetnine. Tako so v cerkvi sv. Sofije v Ohridu odkrili pod ometom 118 fcv. metrov srednjeveških fresk. Sv. Sofija jc bila nekdaj katedralna cerkev ohridskih nadškofov.
Na razstavi y Parizu so bile tudi freske iz drugih samostanov in cerkva. V samostanu Nerczi pri Skoplju so fresko iz H. stoletja. Stare freske so restavrirali tudi v Sopočanih, Miloševem in v drugih samostanih. V Sloveniji so kopirali freske za pariško razstavo v dvajsetih krajih, med njimi v cerkvici Bodešče pri Bledu, kjer so freske iz šestnajstega stoletja,
LR Hrvatska Je znana po svojih fevdalnih dvorih in mestih ter po velikem številu znamenitih cerkva. Mnogo teh spomenikov Je bilo uni-
a
mm
Ostanki mesta Ohrid, ki izvirajo iz rimske, bizantinske in staroslovanske
dobe
čenih qd bombardiranja, mnogo sc J dovi pa kažejo, jih je zrušilo od staroste Na otoku Krku, kjer imamo krasne primere arh i tektonik e iz dobe hrvatskih narodnih kraljev, so obnovili kupolo na starohrvatski kapeli na Donatu pri Puntu, ki datira iz 11, stoletja.
Na Rabu obnavljajo «Knežev dvor» gotsko stavbo iz 14. stol.
Pri obnavljanju spomenikov v Istri in Hrvatekcm Primorju so našli mnoge nove primere srednjeveške arhitekture v Kraljeviči in drugod.
V Splitu nadaljujejo z restavriranjem stare Dioklecianove palače.
Ob palači rušijo stavbe, ki so bile pozneje zidane in ki kvarijo arhitektonsko celino. Čistijo tudi klet, v kateri je bila za časa Dioklecianove vlade knjižnica. Samo za obnavljanje zgodovinskih spomeni- j kov v Splitu in okolici je bilo v preteklem letu potrošenih 3 milijone dinarjev.
Obnovljenih je tudi več objektov iz turških časov. V Skoplju še restavrirajo «Kuršumli-han», srednjeveško utrdbo, ki so jo imeli za bizantinsko stavbo. Novoodkriti sle-
da je bila najbrže postavljena za dubrovniškega trgovca Dubrovniške kolonije v Skoplju. V Skoplju so tudi že obnovili «Drutpašin arr.an», ki so ga pred vojno uporabljali za skladišče. Danes je «aman» reprezentativna stavba, ki ima svetovni pomen. Ogromne kopalnice služijo za razstavne prostore.
Tudi v Bosni m Hercegovini ter Crni gori obnavljajo zgodovinske znamenitosti, ki so v glavnem iz srednjega veka. Na Cetinju bodo začeli restavrirati «Biljarde». V tem dvorcu je znani črnogorski pesnik Njegoš spesnil «Gorski vje-nac», mojstrovino, v kateri opisuje borbo za osvoboditev črnogorskega naroda.
Kakor zgodovinskim spomenikom, tako posveča oblast v Jugoslaviji veliko pozornost spomenikom iz narodnoosvobodilne vojne. Mnoge bolnice, bunkerji, tiskarne ito'. V Kočevskem Rogu. Polhograjskih Dolomitih, v Slovenskem Primorju in drugod so zaščitene, da bodo bodočim rodovom pričale o herojski borbi jugoslovanskih narodov
TUDI V CSR ČISTKE
Češkoslovaški notranji minister Vaclav Nosek je na seji pokrajinskih vlad izjavi), da morajo pokrajinske oblasti brez odlašanja odstraniti z upravnih in političnih mest vse one, ki so protiljudsko razpoloženi, ali ki se niso prilagodili načelom borbe proletariata. Kot prvi ukrep so bUe odstavitve nekaterih občinskih svetovalcev.
Odstavili so tudi več članov uredništva lista «Pia tovane hosaodarstvi». češ da je list pov-ejno jv sat c kapitalističnem gospodarstvu in le delno populariziral izkustva sovjetskega gospodarstva.
ČISTKE V BOLGARSKI PARTIJI IN SLABA IDEOLOŠKA VZGOJA KADROV
Se pred kratkim so izključili iz Bolgarske komunistične partije ter iz CK nekaj članov, češ da niso izpolnjevali dovolj vestno svojih nalog. Na zadnji seji je CK KP Bolgarije ponovno izključil dva svoja člana, generalnega poročnika bolgarske armade Ivana Kinova ter Bojana Bigara-nova ter njuno izključitev utemeljil na isti način kakor prejšnje. Sedaj jc bolgarski CK prisiljen sklicati meseca maja državni kongres partije, na katerem bodo izpopolnili Centralni komite.
Bolgarska komunistična partija občuti od najvišjih partijskih funkcionarjev pa do članov in kandidatov slabosti, predvsem pomanjkljivo ideološko delo. Vzroki temu so slaba organizacija, nezadostna teoretična pripravljenost predavateljev ter premajhna zavest širokega partijskega članstva o potrebi ideološkega dviganja. Po okrajnih partijskih organi-racijah so bila posvetovanja, po katerih so nato po okrajnih komitejih ustanovili krožke, tečaje, seminarije pa tudi politične šole. V te tečaje so vključili skoro polovico članov In kandidatov Partije,
Toda tudi ti krožki in tečaji niso delovali z uspehom. Organizatorji se niso ozirali na izobrazbo in kulturno raven tečajnikov, šote pa so sprejete veliko Število obiskovalcev s slabo teoretično predizobrazbo. Tako ne-plansko delo je imelo za posledico razpad številnih tečajev. Slabim uspehom so vzrok tudi nizka idejno-po-litična raven pouka, premajhna pomoč organizatorjem in predavateljem s strani pristojnih partijskih komitejev, nediscipliniranost tečajnikov itd.
USODA POLITEMIGRANTOV V BOLGARIJI
Peter Repič, bivši podporočnik JA, ki jc zbežal po resoluciji Informacijskega urada v Bolgarijo, se je zdaj po naročilu špijonskega centra bolgarske obveščevalne službe vrnil v Jugoslavijo, da organizira vohunske centre v Srbiji. Repič pa se je po prvem srečanju z organi jugoslovanske državne varnosti sam predal in zdaj pripoveduje, kakšna je usoda po» litemigrantov v Bolgariji.
Seveda so jim obljubljali vse mogoče visoke položaje po zmagi Komin-forma. medtem pa so morali životariti v Sofiji po slabih menzah in bednih stanovanjih. Prodajali so vse svoje obleke in vse kar so imeli, da so mogli živeti. V poslopju, kjer so stanovali pa so pokradli razni inventar v znesku 62.000 levov in ga prodajali; kradli pa so tudi drug drugemu vse, kar jim je prišlo pod roke.
Nezaupanje bolgarske obveščevalne službe do «politemigrantov» stalno raste. osebni agenti pazijo na vsak korak teh «zaupljivih» ljudi, pa tudi med seboj se stalno nadzorujejo In vohunijo drug za drugim.
Največ zaupanja med vsemi je užival Handži Pandžov, ki Je bil tudi prvi sprejet v BKP. Toda Pandžov je nenadoma izginil in šele pozneje so njegovi tovariši zvedeli, da je aretiran. Aretacijo je osvetlH njegov najožjl sodelavec emigrant Koča Popov, ko je vprašal večjo skupino svojih tovarišev: «Kaj bi vi napravili, če bi vam Partija zadala nalogo, da priznate krivdo, čeprav niste krivi?»
V Bolgariji živi okrog 100 emigrantov. Eden izmed njih je Izjavil, da mu je žal, da ni pobegnil v Italijo, ker bi tam gotovo ne živel tako pasjega življenja. Verjetno bi izdajalci domovine, ki žive v Italiji ali Argentini* v Bolgariji ali na Češkem dejali enako, kajti usoda takih «politemigrantov» izdajalcev je povsod približno enaka,
Kulturno zgodovinski izlet v dolino gornje Soče
4.
V Trento bomo šli jutri zjutraj, danes popoldne pa si velja ogledati dolino Koritnice. Ker Imamo malo časa, si za nazaj zagotovimo kakšno prevozno sredstvo, tja bomo pa šli peš.
Ce smo za Bovcem obrnjeni proti značilno oblikovanemu Svinjaku, imamo pred seboj tri alpske doline, o katerih je težko reči, katera je radodarnejša s svojimi lepotami. Proti vzhodu se odpira vhod v gornjo Soško dolino v ožjem smislu besede, ki se kon-luje v Trenti; na sredi leži samotna, neoskrunjena in prvotno naravna Bovščina; proti severu pa skozi sotesko drži stara cesta v dolino Koritnice in na Predel. Trenta slovi po svojih prirodnih krasotah, toda Koritnica ji utegne biti zelo nevaren tekmec.
Na cestnem Križišču pod Bovcem, nekoliko nad sotočjem Koritnice in Soče, krenemo na levo. S poti nam pogled venomer uhaja v gorski sklop okrog Bovškega Grintovca, okrog katerega se motajo nekam obilni opoldanski poletni oblaki, ki pa očitno ne predstavljajo kakšne posebne nevarnosti. Zrak je topel in skoraj negiben. Ob hoji smo se oznojili, zato smo si moški slekli srajce, da nas sonce prijetno gge v zarjaveli hrbet. Prišli smo do mesta, kjer se strmo padajoča skalnata pobočja Rombona in Izgore približajo drugo k drugemu na nekaj korakov. Skozi to te-, sen si je izdolbla svojo omotično, nekaj deset metrov globoko strugo mrzla, peneča se Koritnica. Nad njo pa na živi skali izzivalno čepi moderna vojaška trdnjava, zdaj seveda brez vsakršne posadke in orožja. Qb trdnjavi vodi bela cesta na Predel. To je slovita bovška Kluža ali Soteska, ki hrani v sebi pestro in zanimivo zgodovino.
Prvi so zgradili trdnjavo Benetam, ki so po razpadu države oglej skega patriarha zasedli Furlanijo in postali neposredni mejaši Tolminskega. Zgradili so jo v obrambo proti Turkom, ki so ob koncu 15. stoletja z Balkana večkrat nadlegovali tudi Goriško in enkrat (1478) drli tudi preko Tolminskega po predelski cesti na Koroško. Bovška Soteska je za sovražnika predstavljala čudovito prirodno oviro, ki jo je bilo treba le še vojaško opremiti. Bene-tanska utrdba je bila lesena in je stala onstran Koritnice, do nje je vodil most, V 16. in 17. stoletju so postali za Goriško in Tolminsko najbolj nevarni sovražniki prav Benečani, ki so iz Furlanije hoteli razširiti svoje meje še dalje proti vzhodu. Avstrija se je morala nekajkrat z Benečani bojevati In zavrniti njihove napade na Goriško. Bovško je dobilo tedaj kot nekaka vojna krajina v malem Izjemen, samoupraven položaj. Njegov glavar in poveljnik Gera Je 1613, kakor 5e danes v stari, neokretni nemščini priča v skalo nad cesto vzidana plošča, pozidal trdnjavo v Kluži. Za Napoleonovih osvajalnih pohodov je predelska cesta dvakrat videla tudi francoske armade. 1797. so jih Avstrijci skušali zadržati s tem, da so jim pripravili past v bovški Soteski. Večji del avstrijske posadke se je bil pred francosko premočjo že umaknil iz trdnjave in med tem se je storila noč. Ostanek Avstrijcev pa je v temi razkril most, na katerega so Francozi nič hudega sluteč navalili đa bi nadaljevali pot proti Prede-; lu. Pri tem se je ogromno Napoleonovih vojakov zrušilo v strahotno brezno Koritnice, da so njen tok popolnoma zajezili. Mnogo trdovratneje pa so se upirali Francozom Avstrijci 1808. leta nà samem predelskem prelazu. Ob koncu preteklega, stoletja je Avstri Ja trdnjavo v bovški Soteski modernizirala v današnji obliki, tako da predstavlja pravcati trdnjavski Sistem v malem. Naduti velenem-Ski Fritzi, ki so jo zasedli po kapitulaciji Italije, so se med zadnjo vojno v njej verjetno počutiji docela varne in nepremagljive. In vendar so jo morali zapustiti in Jo popihati preko Predela, ko je rasistični militarizem doživljal polom na vseh frontah in mu je na tem odseku evropskega bojišča sledila za petami zmagovita jugoslovanska ljudska vojska, ki je osvobodila zasužnjene Kvarnerske otoke. Istro, Slovensko Primorje In hitela na Koroško h Gospe Sveti znova ustoličevat staro slovensko pravdo.
il'i. J ožet Ulalinie
Bovška Soteska predstavlja vhod v morda najlepši predel na-%ih Alp, v dolino Koritnice. Vsa pokrajina je tu pristno prvotna, sveža in ubrana, mogočna in veličastna v oblikah, za človeško oko in srce, ki sta sprejemljiva za lepoto, kar preveč razsipna. Pred prirodo tu na vsak korak obstojiš ves ubog, nebogljen in neznaten in edino tvojo plačilo za njeno presenetljivo radodarnost moreta biti le nemo občudovanje in vdana hvaležnost. Dolina Možnica in Jerebica, ki s svojim skalnatim vrhom spominja na izbran, dragocen diadem, veličastna Loška stena, s katero se more meriti samo severna stran Košute v Karavankah, orjaški gmoti Man-gart in Jalovca, poa njima v zeleni dolini pa Log, ljubko gnezdo s strmo padajočimi lesenimi alpskimi strehami: impresije, ki so umetnina že vsaka zase, ki pa učinkujejo v celoti kot prava božanska simfonija.
Iz Loga se povzpnemo po zložni gorski -avtomobilski cesti mimo
ELEKTRONSKE CEVI ZA FOTOGRAFE
Delovanje te naprave sloni na tem, da preskoči električna iskra med poloma zelo visoke napetosti. Oba pola sta v stekleni cevi, v kateri je zelo razredčen plin. Za to spiralno stekleno cevjo pa je reflektor, ki usmerja svetlobne žarke na predmet. V trenutku razelektrenja znaša napetost na polih nekaj tisoč voltov. To visoko napetost dobimo tako, da z induktorjem povečamo napetost 6 voltnega akumulatorja. Svetloba, ki jo dobimo s to elektronsko cevjo, je hipna: traja le eno tisočinko sekunde. Nje jakost je pa zelo velika, saj odgovarja svetlobi, ki jo dobimo s 500 žarnicami.
Kadar fotografiramo z magnezijevimi žarnicami, porabimo za vsak posnetek eno žarnico. Z elektronsko cevjo pa dobimo svetlobo za neomenjeno število posnetkov.
strmih senožeti in senikov, gozdov in hudournikov na Strmec, od koder se nam že odpre pogled na predelski prelaz, ki je nekako v isti višini. Ob koncu na novo pozidane vasi se pozdravimo z našimi obmejnimi stražarji. Tq srečanje me spominja na vrsto podobnih, ki sem jih doživel v dijaških letih kot mlad planinec po naših gorah, in vzbuja v meni še: vedno svojevrstne občutke, ki so težko opredeljiva zmes domovinskega ponosa, otožnosti in gneva, Tam za predelom nas pozdravlja še neosvobojeni Viš in naše hrepenenje plava k njemu. Vsi smo brez besed, a točno vemo drug za drugega, kaj čutimo: Tam za prelazom je Rabelj z jezerom in rudnikom svinca, za njim vsa Kanalska dolina ob Trbiža do Pontab-Ija; tam žive in trpe naši ljudje, kmetiči ali rudarji s čeladami in karbidovkami, žuljavo roko in sveto slovensko govorico...^
Enakomerni vodni curek na ko. ritu poleg nas nas nekako uspava. Na trati nekaj korakov pod cesto je pritegnil mojo pozornost ograjeni vrtič, poln samih nežnih aster, belih, modrih in rožnatih.
«Ti hribovci morajo pa imeti rože strašno radi» pripomnim stražarju. «Tako obilje cvetja še kje v dolini težko najdeš».
«Na tistem mestu so Nemci med vojno postrelili vse moške iz te vasi, hiše do tal požgali, ženske in otroke pa kot begunce pognali na vse vetrove, kamor je kdo vedel in znal...»
Tam za prelazom Je Rabelj z jezerom In rudnikom svinca, za njim je vsa Kanalska dolina od Trbiža do Pontablja, tam žive in trpe naši ljudje, kmetiči ali rudarji s čeladami in karbidovkami, žuljavo roko in sveto slovensko govorico..,
S tem iiihom zaznamujemo
posebno pai) peča s tem, posnetke ost
b fotografije, ki se i vnaša fotografske ienino (glazuro), s
katero so P 'rdi keramični ali pa kovinski Selki.
Ta postop -ie prvi praktično uporabljal K '855 Lafond de Carname. Prv | način so sicer sčasoma nek01* se pa dan® stopki nanj ke lahko dt v postopek' skl postopel tom ter W ke. Oglejmo
PRIRODA IN ZNANOST
FOTOKERAMIKA
L
spremenili, vendar s še vedno vsi po-irajo. Vse te postop-< to na štiri skupine: prahom, substitucij-postopek s pigmen-tomehanske postop-predvsem prvi postopek, s pl*0™! ki si ga je zamislil Lafoitl de Camarsac.
Osnova jjaslednja: vodna raztopina arab^sa «umija, glukoze, dekstrlna t«faru8ih lepljivih snovi izgubi lrflno zmožnost, če jo
z amonijevilk'kromatom izpostavimo Svetlan S to mešanico namažemo stegno ploščo. Oni deli, ki niso I’ osvetljeni, cbdrže . lepljivost. 2° lahko pridrže nek posebni pra 3 katerim posujemo
PEČINA
osvetljeno površino. Ti praški sestoje iz snovi, ki tvorijo v vročini osteklenino ter iz posebnih fotokeramičnih barv. Cim bolj je bila površina osvetljena, tem manj praška lahko pridrži prvotno lepilo. Tako dobi vse odtenke od najsvetlejših pa do najtemnejših barvnih tonov.
Ker najbrž marsikoga delovni postopek zanima, ga bomo v kratkem razložili. Stekleno ploščo mo. ramo popolnoma očistiti, da odstranimo vse maščobe. Ko je ta plošča posušena, jo namažemo z lepilno emulzijo. Ta je lahko n. pr. iz 100 delov vode, 5 delov arabskega gumija, 8 .delov sladkor? ja ter 10 delov amonijevega bikro-mata. To je osnovna mešanica, ki jo lahko vsak proizvajalec pri-
pravi po svojih izkušnjah. Z enakomernim ugrevanjem osušimo ploščo, ki je prevlečena s to lepilno emulzijo. Na ploskev damo sedaj fotografski diapozitiv ter jo osvetlimo. Osvetlitev traja lahko od 2 do 10 minut. Med osvetljevanjem se spremene lepilne lastno, sti emulzije, s katero je plošča prevlečena. S čopičem nanesemo sedaj na to ploskev uprašeno osteklenino. Ta se popolnoma prilepi le na one dele, na katere ni učinkovala svetloba. Zatem prevlečemo posuto ploskev s kolodi-jem, v katerem je nekaj kapljic ricinusovega olja, potem ploščo večkrat izperemo z vodo. Izprano ploščo vložimo v • kopel 10 odstotne žveplene kisl'ne, v kateri se. od steklene plošče odloči
film. Tega izperemo najprej z 10 ostotno solitrno kislino, nato pa ga vložimo v kopel, ki je pripravljena iz raztopine 5 delov boraksa in 6 delov natrijevega klorida (čiste jedilne soli) v 1.000 delih vode. Po desetih minutah damo ta film na predmet, na katerega vžgemo fotografijo. To je lahko plošča iz majolike, porcelaoa ali pa kovine. Film krepko pritisnimo na to ploskev s svilenim papirjem, da preprečimo, nastanek zračnih mehurčkov. Kor.čao žgemo porcelansko (majolično, kovinsko) ploščo s filmom v električni žarilni pečici pri 850 stop. C.
Vsekakor je bolje, da uporabljamo močne fotografske posnetke, ker ti pri žganju vedno nekoliko oslabe.
Opisali smo le osnovo foteke-ramike. Prvi poskus običajno nikoli ne uspe. Cim več poskusov napravimo in čim dalj časa se bavimo s tem poklicem - tem več si bomo pridobili izkušenj, ki nas bodo vodile k popolnemu uspehu.
OD
CILE
Nad cesto se sočni pašniki, ki
pno prostrani, prehajajo v še
višji legi v strme, divje pečine, Mangartov vrh kipi v sinjino iri sonce ponosen in svoboden, čeprav zre onstran pred seboj čudovita smaragda Belopeških jezer še v žalostnem vijoličnem mraku. Zrno, v zemljo zakopano, ne umre. ampak rodi sad; žrtve so nam prinesle svobodo in z njo neomajno vero v odrešenje vseh tistih, ki so še sužnji.
Ob kramljanju s stražo ih žena^ mi — vdovami smo se zakasnili. Zahajajoče sonce že škrlatno barva snežišča žlebove in grebene Loške stene, ko vstopimo v Logu pri cerkvi v taksi, za katerega smo se opoldne v Bovcu domenili.
iVaša mladina, hje si? Marne ves, da si prva p klicana spoznavati svojo domovino, njene lepote in b gasiva?
Čudno ime kaj ne? Toda ie skrajni čas je, da našim jamam v tržaški okolici ugotovi- -mo narodna imena in jih imenujemo tako, kot jih imenuje naše ljudstvo. Poglejmo samo znamenito Labadnico. Zdi s® mi, da je prv.i prinesel v svet to ime ravno «Ljudski tednik». To jamo Labadnico, ki je dolgo veljala Za najglobljo naravno jamo na svetu in je sedaj najgloblja narav,na jama na Slov.enskem, je poznal spef pod

Primorski Ijiukln napisi
Nadaljevanje št. 26
'■ti?1
Z naših potovanj križem po Primorski dozdaj nismo še noben-krat prinesli kaj iz sončnih Brd. Precej so temu krivi Brici sami: skoraj od povsod smo namreč prejeli kaj gradiva, le v Brdih se ni še nihče spomnil, da bi nam kaj poslal. Upajmo pa, da se bo vsaj zdaj na to «izzivanje» kdo oglasil.
Brici so veseli in zgovorni ljudje. Tudi žalost — če smemo soditi po nagrobnikih — izražajo drugače kakor redkobesedni Gor-jani. V Bovcu, to smo videli ne-i 'davno, so sinovi na grobu star- : Sev komaj izdavili in vtisnili v kamen dve težki besedi — OCA in MATI, na briških spomenikih pa beremo včasih cele romane.
Oktobra 1947 sem .bil v Koj-skem. Okoli starinske cerkve' Sv. Križa, ki slovi posebno zaradi dragocenega umetniškega oltarja s konca 15. stoletja, je pokopališče za vas Kojsko in o-koliške zaselke. Starejši nagrobni kamni so vzidani. Na enem od/ njih piše:
61. NAPIS.
-i
Tukai u hladnim krilu matec* re semi je miruje Ana Lenardič, rojena 8. aprila 1826 Umrla 18.' Prosenca 1866 njeni 10 letni Sinček Frančišk. Umrla 10 junja 1864. Inu Mihael 26. marča 1864 u nebesa hite svoji dragi mamici prostora prosit, ko je samo tri inu dvajsetkrat sonce čes njega sijalo nemila smrt je le prezgo-dej drago mater peterem otročičem ipolcosUa inu z dvema u Večnosti združila. O bratje ini sestre! Cujte inu molite kir neveste ne dneva ne ure, kdaj gospod pride.
62.	NAPIS
Eno leto za Ano Lenardič je umrl Ludvik Lenardič (1795-1867), Nad njegovim grobom so zapisali, da
je biu dober mož je veliko žalost zapustiti in večna luč naj mu sveti.
63.	NAPIS
Mariniču Filipu (1827-1881) !n njegovemu sinu pa so posvetili celo nekaj verzov:
... Predraga ti družina hrani za-me kaj spomina , molite za-me vsaki čas i saj sim skrbel jap za vas
torej z bogdm vi solzeči z soprugo in ljubi otročiči z bogam sestre bratje Vi prijatti in mili narod ti.
Zadnja vrstica priča, kako globoko je bila že prodrla narodna zavest v začetku osemdesetih let, te se pojavlja celo na tako izrazito zasebnem področju.
V kraških predelih naše ožje domovine so spomenike Izdelovali domači mojstri, na pokopališču v Kojskem pa srečujemo po večini le dela obrtnikov iz mesta — iz Gorice. Na kamnu Jožefa Kumarja (1796-1865) se je goriški obrtniki Vittori celo podpisal: Vittori Fec (— naredil); Vittori). Na podoben pojav smo naleteli že v Istri — v okolici Kopra. Italijanski obrtnik je P° naročilu izdeloval slovenske napise, pri čemer se je včasih tudi zmotil za kako črko, marsikatera nepravilnost pa je bila že v predlogi, ki so mu jo prinesli preprosti okoličani.
imenom Lindner Grotte ali pa grotta di Trebiciano, da bi pa kdo vprašal naše domačine, na katerih tleh ta jama stoji, kaj še! Pojdi v, Trebče, vprašaj za Linclnerjevo jamo, kdo ve tam za Lindnerja in Za njegovo jamo; vprašaj za trebanjsko jetrno, pokazali ti Uh bodo cel koš, toda Labadnica je samo ena. In nič drugače ni s Pečino od Cile. To je znamenita pečina, toda ‘ svet jo pozna, le pod imenom Grotte, dell’orso.
■ Kaj je mar ta. pečina r; Italiji?, Bomo morda prevedli Medvedja jama? «Jok, brate!» Na slovenski zemlji je ta jama in na. si Gabrovci ji pravijo Pečina od Cile.
. Ni' ‘

Cvetlica, podobna pomladanskemu žefranu, ki raste pri nas samo v neposredni okolici Pečine od Cile
Čila je namreč gospodinja zemljišča, na kateri je ta pečina in pečina je tudi nje last iri da se Gabrovci razumejo,
kajti okoli č dote e je svet ves rešetast, p'ttio pečini Pečina od Cile.
Do leta 1884 ' iibdje vedeli, da je ta peči« velika, toda kaj več se zantniso zanimali, kakor tudi ttdanes ne, razen do konca pvkur nùnule
vojne.
Okolica OnMca je znamenita ,ne samo zadi Pečine od Cile, pač Pa kt raste tam še neka posebna ia, ki je drugod na Tržaški ozemlju ne najdeš. To jeteke vrste že-jran. Openci 3k Pravijo ka-kuške. Saj jihl°znate? Toda Gabrovci jim	spomla-
danske rožice, spomladanskih rožic —• rahoo je več vrst, toda V c ‘lci Gabrovca in to najbolj . •j Pečine od Cile pa raste), c‘ ki imajo često dva ctl ! ' Čudno, Pri nas na TržašK .cVete samo
lu in to pravi ^ spomladi,
Leta 1884	■ užehi doktor
Marchesetti is,, *P°mladi te lepe redke sp^^,nske rožice. Dva Žida ,"a(jne Nemčije, ki sta okol ta 1830 hodila po naši ženili s;a pisala o njih. Prišla sl« « nemške dežele ob tern! J1- samo da bi doživljala m '^adovito pomlad. Napisala’ ap 0 tem knjigo. Doktor Afdj!, ^tti je [jraj njih knjigo iOj,, }e0a redkega cvetja, e j. ' K tufo y Pečino od C& ( ° Vr‘, kako se je ta pečiM r,Qt imenovala, kajti taW "*; ^ Giia šele rodila. In dh*.r..arehesetti, ki je bil	^ ne bil
profesor, če V^0,Pečini tudi malo ne pobrr. .,n razgrebal po zemlji, in jV« «opal? Pepel, oglje in . for Marchesetti je bil'^ytelj muzeja p Trstu fljne? zaposlen, toda misel o L ?), oglju in kosteh tam K, lni pri Gabrovcu mu ni :	^iru.
Pečina od	iama, je
pečina, in je	vanjo.
Vhod je zelo I" tudi vsa pečina, je	d« bi
lahko dva i0 «ozila

Sv. Križ pri Kojskem
(Priloga k 63, napisu)
vštric; sprva ym i.a‘ Potem gre pa po i-d7)ei’ vot da bi šel po predo^ti^ n<l koncu je tnalo strTj^ stena?,.e®re^e" na z vmesnihi. in tu in tam je ^ U>nik- Radovedni	n tnr,
pran na kopyj Cein kopal. 'In kaj je n<>^noVeZ Pokopališče, toda	?> marveč živalsko-j i	kosti:
Vseh vrst kost>,, Vrst živali. Kopali j ter Obijali v škatle in v ^ j' ivoJ!1 študirali. Ugotovi". rsta ", ki jih sedaj v. okolici.j “hi, ^ m nekaterih sp'0 * mkjer:
.Vhod v Pečino od Cile
medveda brlog'arja, jamskega leva, jamsko hijeno, jamskega zajca in še celo menažerijo živali .
Ta pečina ima tri dele. Prvi del od severa proti vzhodu se veličasten kot mogočno svetišče, počasi se spuščajo tla navzdol in pokrita so s kamenjem in skalami. Drugi največji del v poltemi se vleče kot dolg, veličasten rov od severovzhoda proti jugozahodu. Zadnji del, kjer je Marchesetti našel kosti, je vzpoi-eden s prvim delom. Na meji med prvim in drugim delom se vleče skoraj čez tri četrtine pečine dolg visok zid. Marchesettiju je padel v. oči ta zid. Narava sama ga ni zložila, moralo ga je neko pametno bitje. Kopali so skrbno in do globine dobrega pol drugega metra so skopali petnajst različnih plasti pepela, zamlje, raznih črepinj in orodja. Kopali so in študirali. Globoko spodaj so našli orodje iz kamna, toda še zelo preprosto in grobo izdelano iz debelih kosov. Više so dobili že bolje izdelano orodje, še više orodje in orožje iz kamna in kosti in še bolj na vrhu raz-, črepinje tei- lončene poso-. Nikjer pa niti koščka kovi-..._ niti najmanjše človeške koščice. Vsepovsod pa pepel in oglje.
Dober meter, in pol oglja in pepela pomeni, da je tu nekdo kuril. In če je kdo kuril, je kuril človek. In če ie kuril, je tu bival in če je tu bival, je bival samo zato, ker ni imel drugega stanovanja. Torej je človek bival po pečinah. Nje-
ne
de.
ve
še pove o spretnosti in delu tega- človeka. Taka debela plast pepela in oglja nam govori, da so tu bivali ljudje dol go časa, mogoče cela tisočletja: Ostanki prav spodaj nam kažejo preproste prebivalce, o-stanki v. višjih plasteh nam govore, kako se je vse bolj stopnjevala njih spretnost.
Našli so tudi celo gomilo lupin morskih školjk! Videti je torej, da se je tu pa tam zahotelo nekdanjim Gabrovcem tudi morskih školjk; bile so V glavnem okusne ostrige. Rib pa, kot kaže, niso znali loviti.
Z e pì'ed tisočletji je živel na našem Krasu človek. Pred zimo in neurjem in divjimi živalmi je iskal zavetje t! pečinah. Kje si more misliti v onih časih lepšega domovanja. Takrat ni bil naš Kras če Kras. Vse tam, kjer so danes goličave, so nekoč šumeli gozdovi. Zverjadi je bilo na pretek. Prvi človek je bil lovec. V varnem zavetju pečine je pekel divjad in tu je rastel njegov zarod. Pozneje si je udomačil ovco in kozo. Postal je pastir, toda tudi lova ni zanemarjal. Nekateri trdijo, da je bila koza tista, ki je uničila naše gozdove. Ni bil človek samo V Pečini od Cile, tudi drugod je bival po Krasu, saj so že našli njegove sledi in še jih iščejo. Pasli so in koze so objedale mladike. Častitljivi gozdovi so se zredčili in ‘ Kras je postal Kras.
Vprašal je kdo;. «Kako pa s tistimi kostmi, ki jih je našel oni učeni doktor na koncu pečine? Kaj so bile zveri in člo-vek istočasno prebivalci peči-
ne?» Mislim, da to dvoje, ne gre skupaj, da so prej živele te zveri V pečini in ko teh ni bilo več, si je v tej pečini človek poiskal zavetje. Izumrle so, da, toda zakaj? No, zemlji Se Vse izpreminja. Bili so časi, ko je bilo pri nas bolj vroče pa tudi bolj mraz kot dandanes. Ce se je torej menjavala toplota, se je menjavalo tudi rastlinstvo in živalstvo. Seveda niso v tej jami umirale in puščale svoje kosti vse živali, ki so živele v tisočletjih v tej okolici. Saj vemo, da se kokoš, ki se počuti slabo zavleče V kot in tam leži, prav tako tudi mačka in vse živali. Tako se je tudi kaka žival iz okolice Gabrovce zavlekla v pečino, kjer je imela mir. Ko je poginila, so ostale tam njene kosti, v kolikor jih niso raznesle razne živali.
Kako se ose na svetil ponavlja. Gabrovec leži ob železnici v višini nad Trstom. Dnevno so preko naše zemlje letala za. vezniška letala. Nemci so prežali nanje in na razna mesta postavljali gnezda in trdnjave, ki so bruhale ogenj na železne ptiče; okoli Gabrovca so bile take, na Božjem polju in na Svetem Primožu. Seveda le_ tala ,ki so letela v. svojo smer na določen cilj, niso ostala dolžna onim na zemlji, ki so skušali ovirati njih let. Spuščala so tudi ona na zemljo ogenj in smrt. Kaj jih je brigalo, če bi zadela tudi njih zaveznike Gabrovce... In ko je bilo zelo vroče, so iskali naši vrli Gabrovci zavetje v Pečini od Cile, kot Oa je iskal njih daAii prednik pred nekaj tisoč leti. Tudi voda je v pečini. Tam konec srednjega dela sta dva tclmunčka bistre vode, ki nikoli ne usahne.
Ni kopal v tej jami samb doktor Marchesetti. V Trstu je živel tudi doktor Moser. Tudi on je bil učen. Ko je slišal, da Marchesetti koplje, je tudj nje. ga prijelo. Komaj je Marchesetti Za čas prekinil kopanje, je bil že Moser s svojimi v jami in kopal. Ta pa je bil zvest 'cesarski vladi na Dunaju in kar je našel, je pošiljal a dvorni muzej na Dunaj. Nič nas naj ne čudi, če vas zanese pot kdaj na Dunaj v muzej in najdete tam vse polno kosti in kamnov, pri katerih bo pisalo, da so iz «Grotte dell’Órso» ali iz «Gabrovìzza - bei Triest». Te kosti je tam študiral učeni profesor Weithofer in o tem pisal učene članke v učene časopise. Včasih smo brali, da so se ljudje v grškem mestu Abderi kregali za oslovo senco. Gospod Weithofer, gospod Moser, gospod Marchesetti in še drugi pa so se prepirali za oslovo kost iz Pečine od Cile. Koliko so zaradi tega samo papirja popisali. Moser je našel V Pečini od Cile oslovo kost — če jb je res našel. Bil je' znanstvenik tiste vrste, ki je lovil mlade ljudi, da so hodili zanj v jame, mu kopali kosti ter mu jih nosili. Mogoče
llllllllllillllllllllllljlj
lllllllllllllllllllllllllll
ogovori © jeziku
Dr. Mirko Rupel
Ce smo prejšnji teden segli v zgodovino našega jezika, bodimo danes sodobni, pa si poglejmo nekatere napake današnjega pisanja in govorjenja.
«Kje pa ste bila, gospa?» sem slišal zadnjič na ulici in v pisarni je dejal nekdo: «Tovarišica, prosim, ali ste že napisala tisti akt?»
V	obeh stavkih je napaka. Ali ste jo našli? Pazite: kje pa ste bila? Ali ste že napisala? — Ce koga vikamo, rabimo množino, kajne? Res je «ste» množina, «bila, napisala» pa je ednina. To ne gre skupaj, zato moramo reči: ste bili, ste napisali. Pri vikanju se nič ne oziramo na spol, tudi za žensko velja «bili, napisali» (in ne: bile, napisale).
Torej:	Kje ste pa bili,
gospa? Tovarišica, prosim, ali ste že napisali tisti akt? — Prav tako je napačno, če rečemo: Tovariš, kje ste pa bii, kaj ste delal toliko časa, ali nam boste pomagal. Pravilno se ti stavki glase: Tovariš, kje ste pa bili, kaj ste delali toliko časa, ali nam boste pomagali. Tako zahteva olikani in spodobni govor.
Ko se je mama jezila na svojo punčko, je vzkliknila: «Ne stoj se zmeraj igrati, uči se! Ne stoj mi razmetavati igrače pò sobi! Ne stoj se emeriti!» Ta primorska posebnost, da se prepoved dela z glagolom stati in nedoločnikom (infinitivom), je iz italijanščine in docela napačna za slovenščino.
V	slovenščini bomo rekli: ne igraj se zmeraj, ne razmetavaj, ne cmeri se. Lahko rečemo tudi: nikar se zmeraj igrati, nikar mi razmetavati, nikar se cmeriti.
Oče se je jezil na sina, ker si je grizel nohte, ter dejal: Da se tega ne moreš odnavaditii' Kakšno
mu jo je kak hudomušnež pod. taknil.
Pred vhodom v. jamo je sedaj bodeča žica. Gospodinja Cile je pojasnila, da so prišli znanstveniki baje iz Florence in celo iz daljnega Pariza, da bi ugotovili, če bi lahko tu gojili šampinjone * kukmake. Merili so in merili, končno pa vse pustili, ker je v pečini prehladen zrak. Tako hudo s temi učenjaki ravno ni bilo. Bili so to podjetni Tržačani in med njimi znanstvenik, , profesor. Ljudska domišljija pa je še dodala kraljeviča iz devete dežele Florence in Pariza.
Vse polno je videti mladine tuje govorice, ki hodi po našem Krasu in ki se prav. resno zanima za naš lepi svet, uživa naravo, raziskuje jame, pečine, išče cvetje, opazuje živali, ugiba o preteklosti tega lepega koščka sveta, kjer živi naš rod. Baje so pred kratkim v okolici Gabrovca našli staro gradišče, nekje drugod pa veliko grobišče in zopet trpko čustvo; naša mladina, kie si? Ali ne veš, da si ti prva poklicana, da misli in gleda nate ves slovenski svet?
TONE PENKO
Tov. Čila, lastnica jame
jezikovno napako je napravil oče? Pazite na pomen predpone na —i in od —: naložiti — odložiti, nametati — odmetati, naviti — odviti, natočiti — odtočiti, nastaviti — odstaviti. In kako bomo rekli pri glagolu vaditi? Navaditi —* odvaditi ne pa odnavaditi (saj ne pravimo naviti — odnavitl, naložiti — odnaložiti). Oče bi bil to, rej moral reči: Da se tega ne moreš odvaditi (ne odnavaditi).
Nekje sem bral, da bo šola začela dne tega in tega. Napak. Pravilno se mora glasiti: šola se bo začela. Povest konča žalostno. Napak. Povest se konča žalostno.
S tovarišem Lipetom sva postala prijatelja. Povabil sem ga, naj me kaj obišče. Obljubil je, da bo prišel in vprašal: «Ma kje stoji-ste?» Precej se je domislil, da ni posebno lepo povedal in se popravil: «Kje pa stojite?» Odgovoril sem mu: «Saj vidite, na travi». Da bi videli njegov obraz, kako je začudeno pogledal, «Da», sem mu pojasnil, «stojim tu na travi, stanujem pa v drugi hiši, tam za vogalom». Razjasnil se mu je o-braz, ker -je zdaj razumel: stati, stojim pomeni stati na nogah, drevo stoji, steber stoji, prebivati pa se pravi stanovati, stanujem v prvem nadstropju, stanujem v mestu, stanujem v novi hiši.
Pridni šolarček Tonček je pisal nalogo ter napisal stavek: Crez nekaj dni bodo črešnje zdrele. Tonček je napisal, kakor je vajen govoriti, in napravil je tri papake: črez, črešnje, zdrele, zakaj danes se govori in piše knjižno samo: čez, češnja, zrel. Ne pravimo črevci}, marveč čevelj, ne črevljar, marveč čevljar, pač pa samo čreda in črevo.
Nekje sem bral: Odšel je, brez da bi bil spregovoril besedico. Popravimo brž: odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico. «Brez da» je po italijanskem, v slovenščini mora stati v takih primerih «ne da». Dela, ne da bi se utrudil. Iskal je, ne da bi bil našel.
Tovariš Andrej, ki rad študira, me je vprašal, zakaj je «nahajati se» napačno. Odgovoril sem mu takole: «Nahajati se» je in ni napačno. Nahajati (brez se!) je ne-dovršnik od glagola najti, kakor n. pr. prihajati od priti. Ker pravimo n. pr., da gobe najdemo, če jih iščemo, lahko tudi rečemo: tam in tam nahajajo gobe (to pomeni, da jih večkrat najdemo). Kakor rečemo lahko — seveda ne posebno dobro — ta goba se najde večkrat tu in tu, bi tudi lahko rekli: ta goba se nahaja (v pomenu, da jo nahajamo, večkrat najdemo). Ne bomo pa mogli reči: Kje je Matiček? Nahaja se v šoli, marveč je edino pravilno, da je v šoli. Torej ne: zdaj se nahajam na dopustu, marveč zdaj sem na dopustu. Ni prav: miza se nahaja sredi sobe, marveč miza je sredi sobe (ali: stoji).
Na postaji se ljudje postavljajo in naročajo pozdrave: «Povej mu, da ga pustim lepo pozdraviti». Ali je ta stavek pravilen? Ce ga tu navajam, ste gotovo uganili, da nekaj z njim ni v redu. Res ni. Tisti «pustim» je narobe. Reči moramo: «Povej mu, da ga lepo pozdravljam» ali «Pošiljam mu lepe pozdrave». Namesto «pustil ga je pozdraviti», recimo: «dal ga Je pozdraviti, rekel ga je pozdraviti, velel ga je pozdraviti». Tisti «pustil» se je vgnezdil pri nas po tujih jezikih. Tudi ni prav, ko bi kdo napisal: ni se pustil zape^ Ijati, ampak se mora glasiti ni se dal zapeljati.
Dostikrat slišimo, posebno dandanašnji, da ljudje nimajo časa-Nimam časa. Ali veste, kako lepo pove to preprost človek? Pravi, da ne utegne. Ne utegnem priti, ne utegnem narediti itd.
Naš predsednik je držal lep g« vor — tako govore in celo pišejo. Držal? Kako ga je držal? Z eno roko, z obema? Ne, ni ga držal, pač pa je imel lep govor, je lepo govoril, tako bomo rekli po naše. Tudi v drugih zvezah se glagol držati napačno rabi. Zato naj tu opozorim, da pravimo voditi trgovino (ne držati trgovino)} voditi gostilno (ne držati gostilno), imeti psa (ne držati psa), ima ga za norca (ne drži ga za norca), dati na čast, na obleko, nase (ne držati čast, na obleko, nase). Pravilno pa je: držati besedo, držati red, držati koga za besedo. Tudi je prav: pot drži tja in tja in ne pot pelje).
Čigava je tištale hiša? Od zdravnika. Tako ne smemo reči, marveč zdravnikova. Klobuk ni od brata, marveč bratov. Raba predloga od v svojilnem pomenu je napačna. Pač pa lahko rečemo: otroci od prve žene, ker pomeni od v tem primeru izvor. Podobno tudi, denar od prodane živine.
10

Za gospodinjo in dom
OKVARE KOZE
po kozmetičnih sredstvih
Eri uporabljanju kozmetičnih sredstev skoro nikdar ne pomislimo, da utegnejo včasih tudi škoditi in da povzročajo razne nič kaj prijetne okvare na koži. Te okvare so lahko kratkotrajne, a zgodi se pa tudi lahko, da trajajo dalje časa in da jih moramo dolgo zdra-yiti.
Mnoge kreme in mazila za kožo vsebujejo namesto hedražečih maščob samo vazelin sumljive kvalitete, namesto finih olj pa navadno le tekoč parafin -Ne smemo se potem čuditi, če tako narejeno mazilo ali krema kožo draži ter jo po daljši uporabi vname. Zgodi se pa tudi neredko, da krema, ki je narejena iz najboljših surovin, kožo draži; so namreč ljudje, ni imajo preobčutljivo kožo, ki ne prenaša nikakšnega mazila. Medicina pravi temu alergija. Tako so na primer razni lišaji, ki nastanejo pri nekaterih ljudeh po uporabi zobne kreme ali vode za usta, alergičnega značaja.
Ker vsebujejo rdečila za ustnice barvilo eozin, se pogosto zgodi, da je eozin vzrok dolgotrajnim izpuščajem. Nekateri ljudje dobe ^ po kolonjski vodi pegasto kožo. Tudi lahko postane koža po dolgotrajni uporabi kakšne kreme preobčutljiva in kar nenadoma povzroči kr ema, ki smo jo dolgo časa s pridom in zadovoljstvom uporabljali, lišaje in druga trdovratna vnetja.
Koža nekaterih ljudi, zlasti še koža na Hcu, ne prenaša mila i« reagira na vsake vrste mila z vnetjem, kr povzroči, da se čez nekaj časa koža fino lupi. So pa tudi ljudje, ki se po obrazu ne smejo umivati z vodo, predvsem z mrzlo ne. Ce je voda pretrda, ji moramo dodati nekoliko boraksa, sicer se utegne zgoditi, da bo kožo dražila.
Tudi prekomerno obsevanje z višinskim soncem, kot vemo, povzroča vnetje, zlasti še takrat, ko sku-
BLUZE
in pomlad
samo z intenzivnim sončenjem doseči, da bi postali čim prej rjavi, ker tako zahteva moda. Samo po sebi se razume, da se pri tem lahko pošteno ožgemo.
Mazila, ki jih uporabljamo proti sončnim pegam vsebujejo po navadi spojine živega srebra. Ker je pa koža marsikaterega človeka za ži-vosrebrne spojine preobčutljiva, jo moramo prej preizkusiti in si jo namazati le majhen košček.
Razna jedka sredstva, ki jih ljudje uporabljajo za odstranjevanje bradavic, trde kože, žuljev in kurjih oči, lahko kožo težko okvarijo in povzročajo neokusne brazgotine, ki j ili pozneje ni več mogoče odstraniti.
Sredstva z.a odpravljanje neljubih dlačic, tako imenovani dcpilato-riji, pogosto dražijo kožo in povzročajo lišaje. Ce jih stalno uporabljamo, bodo dlake še bolj rasile in se bolj krepile, torej ravno nasprotno, kot zatrjuje reklama. Isto velja za ruvanje dlačic jn za britje.
Kožne okvare rade nastanejo po uporabi barvil za lase. Kemija razlikuje organska in ncorganska barvila. Barvila rastlinskega izvora ne škodujejo. Anorganska barvila, ki vsebujejo svinčene in bakrene soli. so tudi nevarna m rada povzročajo kožna vnetja. Tudi vodikov prekis, ki ga uporabljajo, da postanejo lasje svetlejši, nogosto več ali manj draži kožo ter povzroča, da se lasje pričnejo krhati. Barvanje obrvi in trepalnic draži kaj često kožo in je vzrok trdovratnim lišajem, vnetju očesne veznice ali Pa roženice. Barvanje las naj izvršuje le tisti, ki je temu vešč in ima dolgotrajna izkustva.
Prehitro in nasilno sušenje las po umetnem kodranju lahko okvari lase, kj postanejo radi tega krhki in pokajo. Cc smo laso pred kodranjem zdravili z mazili, ki vsebujejo žveplo, rcsorcin olj katran, se prav lahko zgodi, da bodo svojo prvotno barvo spremenili. Barvanje s sredstvi, kt vsebujejo čisto heno, je za umetno kodranje neškodljivo. Seveda Ea zahteva vsako umetno kodranje previdno delo in mnogo izkušnje. Zgodi se tudi včasih, da uovzroča hitro ohlajevanje po suhem sušenju las nevralgije na obrazu ali revmatične bolečine V glavi. Omenili bi še lahko nešteto okvar, ki nastanejo zaradi uporabljanja kozmetičnih sredstev, toda kratka izvajanja naj zadoščajo.
Dr. S. S.
dii hi tudi ti
ENA IZMED
TISTIH MLADIH DEKLET, KI
..„se v družbi vsak trenutek pogleda v zrcalo, popravi in počeše lase, napudra nos in pordeči ustni, ce, ne da bi pri tem pomislila, da padajo lasje tvojemu sosedu na kolena ali celo na krožnik?
pripoveduje po javnem tele-fnou svoji znankj zgodbe nedeljskih dogodivščin in se prav nič ne meni za vrsto nestrpnih ljudi pred telefonsko kabino?
... vstopi y zgodnjih dopoldanskih urah v kak javni urad elegantno oblečena v popoldansko obleko, misleč, da ji bodo pred vsemi drugimi prvi prav ustrežljivo postregli?
.... se v pisarni kar naprej obrača k prezaposleni tovarišici in ji že desetič razkriva svoje srčne tajne prejšnjega dne?
.... s privihanim nosom sprejema pozornosti skromnega, a poštenega oboževalca in ga zapostavlja pred uglajenim, praznim fičfiričem?
... stresa svojo slabo voljo nad tovariše, je zadirčna in obrekljiva, zavidljivi in sebična?
.... se kljub vsem lem napakam čuti tako osamljeno. Nihče jo ne povabi več v družbo, prijateljice se je izogibajo in se zaradi tega počuti zelo, nesrečno.
^3
Pomladanski obleki za 6-10 let stari deklici. Prva obleka Je Sz svetlo-zelenega volnenega blaga, druga pa Je Iz modrega krilca In bele bluze z rdečimi pikicami.
RIBJI 1RG
SHOCCA
Bluze zavzemajo v letošnji pomladi vodilno mesto. Moda jim posveča vso pozornost in daje ženi možnost, da z bluzo popolnoma spremeni celotno obleko. Bluze bomo letos lahko nosile ob vsaki uri, za šport in pisarno, za ‘popoldan, zvečer, da, celo za gledališče in ples. Ukrojene so preprosto ali bogato, kakor pač zahteva priložnost. Bluze bomo krojile iz platna, popellna, mousselina, batista, organ-dija, georgettea, crepe de Chine-a in celo iz tula. Dolgi rokavi so zelo široki fn stisnjeni v zapestju ali pa potikanj v drobne gube. Blago je eno. barvno, rožasto, mnogo je škotskega črtastega in pikčastega blaga. Barvaste bluze bomo osvežile z belimi o-vratniki In zapestji, volani, drobnimi gubicami in vezenji in čipkami. Krila so ravna, nagubana ali rahlo zvončasta iz enobarvnega, črtastega ali kockastega blaga, z žepi In zopet — z gumbi, poleti pa bodo nabrana iz pralnega blaga.
Kakor vidite, vam pride muhasta moda včasih tudi na pomoč, in z nekaj bluzami boste lahko vedno nove in sveže.
Nasveti
Sok citron in pomaranč dolgo ohraniš, če mu pridaš stolčenega sladkorja, kolikor ga sprejme, Vzdrži dolga leta in je izboren dodatek kompotu ali pecivu.
* * *
Vroče lončene peči nikar ne briši z vlažno krpo, ker glazura popoka, pač Pa le s suho krpo, najbolje pa je, da jo čistiš, kadar je mrzla.
« * >n
Oljnate slike čistiš s krompirjevimi rezinami tako, da sliko previdno drgneš s krompirjem v o-bliki kroga.
To je riba, ki skače in se poganja iz vode. Ima močan rep, udari z njim po vodi in že 3® v zraku. Gotovo ste žc videli tiste položasto zavite nastavljene mreže v morju, katerih koli mole nekoliko iz morja. Te mreže so predvsem nastavljene za skočce. Saltarelli pravijo tržrški ribiči mrežam. Ker skušajo skočce skočiti iz mreže na svobodo, nastavijo ribiči nad te mreže zaklone, da ne morejo skoč-cc uiti. Skočce so močne, navadno velike ribe, okoli pol metra in tudi več. So pepelnato sive barve, blešče pa se nekako zlati) Eli Pa temno kovinsko. Ob bokih ima devet do deset podolžnih prog. Trebušna stran je srebrna in tudi na trebuhu bi se dalo razločiti podolžne proge. Luske so velike. Glava je malo ploščato stisnjena, zgornjs- ustna je kot bi bila otekla. Prav značilna je ta njih zgornja ustna in je zato ni mogoče zgrešiti. Tudi oči so prav značilne, spredaj in zadaj na očesu Ima po kepico masti in očesi ste- videti, kot bj bili le na poj odprti.
NASVETI
(
<n>
JUHA IZ MESNIH OSTANKOV
Sesekljaj na debelo preostale kose ir.esa in dolij toliko vode, da bo zadostovalo za juho; pristavi k ognju, osoli, dodaj po okusu masla in eno jušno kocko Po 10-12 minutah vlij v juho 2 stepeni jajci in hitro pomešaj. Na maslu prepraži kocke kruha in vlij čeznje tako pripravljeno juho. Močno potresi s parmezanom in ponudi še vroče
ZA HRIBOLAZCE
Vgneii testo iz 25 dkg moke, 12 dkg sladkorja, 5 dkg masla, 1 jajca, Šilca ruma in 1 limonine lupine. Razvaljaj testo l cm- na debelo, zreži dolge in tenke paličice in jih peci na namazani pekači.
za
n
l
i I
tržaško
kuhinjo
NADEVANE ŠKOLJKE Namaži notranjost školjke z maslom, potresi z drobtinami, daj nanje eno plast na tanke rezine narezanega kuhanega krompirja, košček preostale kuhane ribe in žličko omake, potresi z drobtinami in dodaj še za noževo konico masla. Peci v pečici do 20 minut
Skočca je zelo cenjena riba niti najbolj razvajena usta se le ne branijo. Pa koliko zaleže in kakšno okusno meso! Se najboljše so mende v omaki ali kot pravijo v ribji juhi. V Trstu pravijo, da mora biti v. ribji juhi volpina, kakor pravijo sfcočci, poleg škrpine. Srednje velike, ki jim pravijo v Trstu ccvoli, pečejo na ražnju, prav majhne Pa kuhajo z jeguljami in raki vabiči v okusen brodet.
Nekateri, ki iščejo xK>sebn°sU za svoj razvajeni želodec, pa najbolj cenijo želodec in črevesje skočce. Želodec je odebeljen kol kurji mlin. Toda teh prebavil ne smemo oprati, ako hočemo, d-a so posebno okusna, vsaj tako trde tisti, ki se z njimi mastijo. Toda tudi nj vseeno, Iv je bila riba ujeta podnevi; kajti tedaj t« prebavila niso užitna, ker smrde, če pa so ribo ujeli ponoči, je slaščica vseh slaščic.
Skočca ima zelo ozko žrelo, tako, da velikih delov hrane ne more požreti. Plava le ob dnu in ob obali. Prija ji posebno blatno dno in tam pobira rastlinice, majhne živalce in odpadke vseh vrst, ki ji zmorejo po ozkem žrelu. Pravijo, da je samo podnevi, ponoči pa. kot se spodobi, ne je, zato nima nje črevesje ponoči tistega neprijetnega zadaha in zato cenijo slad-kokusci prebavila ponoči ujetih rib.
Prija jim tudi mešena slano sladka voda, zato se često zadržujejo ob izlivih rek. Posebno dosti jih je v blatnih lagunah. Vedno jih je mnogo skupaj. Tudi mladiči plavajo vedno v krdelih. V lagunah jih čakajo in jih skušajo zajeti in j inv zabraniti vhod v odprto morje. Tam v miru in blatu dobro zrastejo in se odebele ter so na razpolago, kadar jih hočejo ali za prodajo ali pa ZC' kosilo. Npjveč jih je na ribjem trgu v marcu in februarju.
Skočce so zelo pogosta riba In to ne samo pri nas, pač Pa ob vsej Jadrtnski obali. V Dalmaciji ob izlivu reke Neretve zbirajo
0 BOLEČINAH V GEU
Ko prehaja zima v pomlad in jesen v zimo, često obolimo na prehladu v grlu. V teh letnih časih se zlasti pojavijo boleznj na mandeljnih, ki se javljajo tako da nas v grlu po'o, boli in da težko požiramo. Poleg nedolžnih vnetij so tudi obolenja, ki so življenjsko nevarna, pomislima same. na difterijo ali pa na absces Med ljudstvom je močno ukoreninjeno mnenje, da je treba pri vseh obolenjih v grlu grgrati. In zato priporočajo najrazličnejša srodstva-: žajbelj, vodikov superoksirv, hiper-mangan, jodovo raztopino, slano vodo itd. Zanimivo je, da učinek grgranja precenjujemo, kajti gr-gralna voda ne pride do sluznice in sploh do globoko ležečih obolelih mest. Poleg tega pa je 5« škodljivo, da se vneti deli grla ob grgranju premikajo, medlem ko je bolje, da oboleli organi čim bolj mirujejo. Pri angini in težkih vnetjih v grlu je priporočljivo samo izpiranje ustne votline s toplimi ali vročimi tekočinami, kakor pač predpiše zdravnik. Zato je najbolje, da pri boleznih v , grlu uživamo zdravila v obliki tablet, ki se v ustih raztope in pomešajo s slino.
Ob spremembi temperature nas pogosto napadajo vnetja v grlu,
Čitajte in šibite
TEDNIK
ki se javljajo brez vročine kot praskanje V grlu ali pa trganje po ušesih. Seveda ne smemo tudi tako nedolžnega obolenja zanemariti.
Večkrat se ljudje pritožujejo, da jih nekaj v grlu tišči, zdaj manj, zdaj več, in zanimivo je, da je ta pritisk v grlu posledica duševnega vznemirjenja. Medicina imenuje ta občutek «globus», ki v bistva ni nevaren, ga pa lahko z zdraviliško pomočjo pozdravimo.
Pri vseh obolenjih grla težke požiramo. Cc Pa nastopijo motnje pri požiranju brez vidnega obolenja in v nekaj dneh ne preidejo, tedaj je najbolje, da ve zatečemo k zdravniku, ker laliko pomeni resno bolezen.
Pri starejših ljudeh se čestu zgodi, da čutijo bolečine v ušesih, čeprav je vzrok v grlu in se pomotoma zatečejo k ušesnemu zdravniku.
njih jajčeca, jih nasole ter jim pravijo botrega. To je nekaj podobnega kot znani kaviar.
So izborne plavalke, imajo namreč močno telo, no hrbtu dve Plavuti, na trebušni strani dve pravi plavuti, repna plavut pa je Rl®-boko izrezana.	T.	P.
Stran naših kmetovalcev numromll
nasali la ravnanie man vaiieniem
JAJCA ZA NASAD
Ka valjenje vzamemo praviloma le jajca onih kokoši, ki po svojih lastnostih in po svojih prednikih prednjačijo izmed vse trope. Toda to je izvedljivo edinole v rejskih središčih, kjer z zaklopnimi gnezdi točno ugotavljamo, katere kokoši je vsako jajce. Kmečka gospodinja, tega ne more. Na dober rod Pa tudi ona vpliva s tem, da nabavlja prvovrstne Peteline.
Za nasad izberemo samo jajca popolnoma pravilnih oblik, gladke površine, brez razpok in nesnage. Tehtati morajo najmanj D5 g. a največ* 65 g.
Jajca morajo biti sveža. Zato jih spravljajte od vsakega dneva posebej. Shranite jih bolj na hladnem in suhem prostoru. Vsak dan jih obračajte: s tem dosežete, da ostane rumenjak v svoji pravilni legi in jajce ohrani dalje časa svojo kalivost. Več kot štirinajst dni starih jajc ne nasajajte, ker je življenjska sila takih jajc zmanjšana. Po treh tednih začenja kalivost jajc ugašati.
„«»'•J-.K k ” . j ***>''•’
<r,t
C/*’*«

Ako dobimo jajca iz drugega kraja, moramo skrbeti za kar naj-boj skrben prenos. Vsak pretres lahko uniči kalivost jajca. Zato ne pošiljajmo jajc po pošti in železnici; tudi v avtobusih, na kole! sih in motociklih jih ne smemo prevažati. Za tak prevoz mora biti pošiljka najskrbneje pripravljena. Ko dospejo jajca na cilj, jih pustimo, da en dan počivajo.
GNEZDA
Gnezda pripravimo na skritem, mračnem prostoru, kjer je popoln mh. da se koklje nemoteno posvetijo valilnemu poslu. Napravimo jih. v zabojih, košarah ali pa kar na tleh. V tem primeru ogradimo vsako posebej z nekaj kosi opeke. Gnezdišče napravimo takole: na dno položimo nekaj kosov travne ruše, z zelenjem navzgor,
Gnezc/o -t« ljenje-
kar naj ohrani za valjenje potrebno vlago. Tega ne pozabimo zlasti takrat, ko smo določili za va-lišče kak suh podstrešni prostor. Vrh ruš damo nekaj suhe praproti, ki naj preganja mrčes. Nato šele pride pravo gnezdišče, za katero uporabljamo čisto, kratko slamo ali čisto seno. V vsako gnezdo dajemo po velikosti koklje 12 do 15, puri pa okoli 25 jajc. Ponekod dajejo koklji v kot gnezda skledico z zrnjem ter posodico z vodo. To je slaba navada! Koklja potrebuje med valjenjem le malo hrane. Ce pa jo ima neprestano pred kljunom, ji ne preostaja drugega, kakor da pridno zoblje. Posledica so zanemarjena gnezda.
RAVNANJE MED VALJENJEM
Vsako jutro vzamemo koklje iz gnezd. To delamo zelo previdno, da jih ne prestrašimo. Z mirno besedo sc oglasimo že, ko vstopimo v prostor. Kokljo' pritisnemo z levo roko mirno in narahlo na hrbtu, nato ji scžemo z desnico pod perutnice. Prav tako primemo še z levo roko in kokljo potegnemo vodoravno v smeri nazaj z gnezda. Ta previdnost je potrebna, ker ima koklja jajca pod perutnicami in na nogah, pa moramo paziti, da jih ne pretresemo ali celo pobijemo. Koklje odnesemo na prosto, kjer smo jim pripravili zrnje in vodo. Pustimo jim četrt do pol ure. da sc najedo, napijejo in morda tudi v prahu okopljejo. Ce stopi koklja v rosno travo, se te-
SELEKCIJA
ali odbira v kokoš j ere ji
P kmetijstvu je selekcija ali odbira zelo važna. Odbiramo seme najrodov itnejš ih rastlin, sadike najboljših vrst pa tudi vsak rejec stremi za teni, da odgoji najboljše Živali, to je, da si odgoji potomce živali, ki so najbolj donosne.
Tudi v reji matih živali je selekcija prepotrebna. Vsalca gospo-
Rhone IskUad Bed selekcionirana
dinja se kaj ràda pohvali z dobro nosnico in je prav huda na vse kokoši, ki slabo nesejo. Trditev, aa kokoš je kokoš, ne drži. Imamo kokoši, ki znesejo SO jajc na leto in *Pet druge, ki dajejo po ISO in niso redki primeri, da znese kokoš na teto 250 in še več jajc.
Kokoš, ki znese letno komaj SO &jc krije le izdatek za krmo, ki jo u enem letu porabi.
Vsaka gospodinja bo pač stremela za tem, da bo od kokoši imela dobiček, zato ne bo nasajala svojim kokljam volilnih jajc navadnih kokoši, ampak bo jajca nasajala odbranih kokoši.
Sta uspešno selekcijo uporabljajo
rejci z oklopna gnezda. To so navadna gnezda, ki imajo na sprednji strani posebna zaklopna vratca, ki se vsakokrat, ko kokoš vanjo vstopi, sprožijo in preprečijo, da kokoš ne more iz gnezda, dokler je rejec ne osvobodi, Vsaka kokoš je označena s posebno številko, ki jo ima na aluminijastem obročku na nogi. Rejec st dnevno beleži na- posebne pole iznesena jajca in konec meseca ima točen pregled, koliko jajc, je znesla vsaka kura. S kontrolo ugotovimo tudi težo jajc in težo kokoši sama. Da zahteva selekcija čas in točno zapisovanje, o tem ni dvoma, toda trud je poplačan, kajti tako pridemo do najboljših nesnic, od katerih imamo samo dobiček.
Kakor pravimo, da krava pri gobcu molze, tako velja za kokoš, da nese pri kljunu toda izkušnje so pokazale, da slaba nesnica pri vsej dobri krmi, slabo nese in da le odbrane kokoši dobro izkoristijo krmo.
ga nikar ne bojte! Malo vlage, ki jo prinese v gnezdo, jajcem samo koristi. Medtem ko si koklje na prosteni opomorejo, pregledamo gnezdo. Morebitno nesnago odstranimo. Ce so jajca onesnažena, jih obrišemo s suho krpo. Nikakor pa ne smemo jajc umivati ali brisati z mokro krpo; tem bi zamašili v jajčni lupini majhne luknjice, skozi katere plod diha. Nekateri se bojijo, da bi se jajca prehladila, če ostanejo brez koklje. Tega ne bojte! Celo potrebno je. da se jajca vsak dan hladijo. Tudi v va-lilnih strojih vsak dan zračijo. Nekateri strokovnjaki menijo, naj kokelj ne jemljemo z gnezd. Zadostuje, d‘a gredo same na prosto, kadar se jim ljubi. Ta način je gotovo nevaren. Kdor nima dovolj časa, da bi se vsak dan s kokljami ukvarjal, si delo na način olajša, vendar je za kokljo in za jajca bolje, če se držimo stalnega dnevnega reda.
Zelo priporočljivo je, da jajca šesti ali sedmi dan valjenja pregledamo in odstranimo tista, ki niso oplojena. To je zelo koristno: neoplojena jajca, ki so bila šest dni pod kokljo, so še popolnoma zdrava in v kuhinji uporabna. Ce bi ostala pod kokljo do konca valjenja, bi segnila in okužila ostala jajca, oziroma piščance. Končno pa lahko prihranimo na ta način kakšno kokljo. Recimo, da imate istočasno nasajenih pet kokelj in najdete pod vsako po dve neoplojeni jajci, potem lahko eno kokljo odstranite in njena jajca porazdelite med ostale. Kokljo pa lahko posodite sosedi ali jo odvadite kok-Ijanja-, da čez nekaj časa zopet začne nesti.
f.JC*
to crJcja-rv	->*	* đ-a
Sesti dan valjenja je plod v jajcu že tako velik, da ga lahko s primernimi pripravami skozi lupino vidimo kot temno liso, medtem ko je neoplojeno jajce popolnoma prosojno kakor sveže, od katerega se razlikujejo le v tem, da se je nekoliko posušilo in je zato zračni prostor večji. Za pregledovanje jajc sj izrežemo iz kosa lepenke odprtino v obliki jajca, le malo manjšo. Gremo v temen prostor in počakamo, da se oko privadi temi, od vseh strani zastrto luč pa zakrijemo na prednji strani s pripravljeno lepenko. Skozi izrezano odprtino pregledujemo vsako posamezno jajce. Kdor ima prj hiši elektriko, si lahko napravi enostavno, a zelo dobro pripravo za pregledovanje jajc iz preproste, lesene škatlice in električne žarnice. Taka škatla je tudi prav primerna za pregledovanje jedilnih jajc, ker vidimo vsako najmanjšo razpoko v lupini, velikost zračnega prostora, ki odgovarja starosti jajca pa tudi morebitno gnilobo.
Včasih se koklja valjenja nave-
treba bati. da so jajca Za nič. Ce niso bila več kakor šest ur brez koklje, jih še lahko rešimo, če hitro oskrbimo drugo kokljo.
Vso valilno dobo, ki traja redno 21 dni, včasih dvajset, včasih dvaindvajset, ravnajte s kokljo dan za dnem. kakor smo pravkar povedali. Tudi če koklja ne gre rada z gnezda in sili nazaj, naj vas to ne moti! Tako kakor naravna koklje, mora tudi pura, ki smo jo k valjenju prisilili, redno vsak dan na prosto. Sele dvajseti dan prenehajmo s tem. Ko začnejo namreč piščeta v jajcih čivkati in koklja to sliši, postaja „nemima in zaskrbljena ter se brani zapustiti gnezdo.
Krflf»st n*'ir, prrs-mtfjelunji
Zelo čudni nazori so razširjeni o tem, kako se piščanci osvobodijo jajčne lupine. Nekateri mislijo, da jih reši koklja s kljunom, & to so nervozne matere, ki samo škodujejo. Moramo si jih dobro zapomniti. da jih v bodoče ne uporabljamo za koklje. Praviloma zleze iz lupine piščanec sam. Vrh kljuna ima oster, roženast izrastek. tako imenovani jajčni zob, s katerim predre jajčno lupino, in sicer bliže topemu kakor ostremu koncu. Pišče se v lupini suče in na drugem mestu ponovno predre lupino. To ponavlja tako dolgo, da odloči v obliki okroglega pokrovčka eno tretjino lupine na topem koncu jajca. Nato izleze še popolnoma mokro na prosto.
Nekateri hočejo piščancem pomagati, ke,r se včasih dogaja, da popolnoma razvit piščanec nima dovolj moči, da se osvobodi, ostane v jajcu in se zaduši. Toda človeška pomoč je zaman. Ce pomagamo prezgodaj in pretrgamo kožico, ki obdaja piščanca in je še polna krvi, izgubi novorojenček celo kapljico tega življenjskega soka. Včasih visi na trebuhu piščanca še nevsrkan ostanek rumenjaka. Iz teh dveh razlogov hirajo umetno prezgodaj rojeni piščanci in navadno poginejo. Ce Pa pride naša pomoč prepozno, je piščanec že zadušen. Lc redkokdaj slučajno zadenemo pravi trenutek.
Piščeta se redkokdaj izvalijo istočasno; včasih preteče od prvega do zadnjega piščanca kar cel dan. Med teni časom se prvi piščanci že dobro opomorejo in silijo iz gnezda. Lahko se zgodi, da zapusti nepotrpežljiva koklja s prvimi piščanci gnezdo ter prepusti zamudnike svoji usodi v jajčnih lupinah! Zato je priporočljivo, da koklji odvzamemo prve piščance, čini so se pod njo posušili, in jih spravimo v kak lonec s perjem na toplo mesto. Koklja pa naj ostane ves čas na gnezdu. Piščance odvzamemo tako, da jo 7. Igvo roko na rahlo pritisnemo na gnezdo in jemljemo z desno izpod nje piščeta. Hkrati odstranimo tudi vse prazne lupine, ki so sicer na poti. Medtem ko so pi-
lića in uide. Zaradi tega se še ni ščanci x loncu na gorkem, lahko
CVETO » ER
spomladanski sadni «škodljivec
Leghorn (Livornese) selekcionirana
Veliko imamo sadnih škodljivcev, kj napravljajo spomladi po naših sadovnjakih dosti škode. Med te lahkp po vsej pravici prištevamo majhnega hroščka-cvcto-dera.
Kdor ga ne pozna naj nabere nekaj rjavih, še zaprtih jabolčnih cvetov in naj jih shrani V škatlici. Po nekaj dneh bo videl v njej hroščke, k; so se preobrazili iz ličinke, ki je v cvetu.
Hrošček, ki se podnevi skriva pod mahom in drevesno skorjo, sam po sebi ni škodljiv, toliko bolj pa škoduje njegov zarod. Proti koncu marca se samice oplode in začnejo pokladatl jajčeca v cvetne popke, kj jih navrtajo. Ličinke se izvalijo v osmih dneh. Ličinke začno takoj žreti, in sicer se lotijo prašnikov in pestiča. Napadeni cvet ostane zaprt ter porjavi; na to
vpliva nekoliko tudi vreme. Ako je vreme tako ugodno, da se cvetje naglo odpre, preden so bili spolni deli cveta uničeni, je dobro; ako pa je hladno deževno vreme, ki zadržuje cvet V razvoju, ima ličinka dovolj časa, da uniči spolne dele cveta tako, da se iz njega ne more razviti plod. Iz navedenega vzroka trpi pozno in neenakomerno cvetoče drevje bolj kakor tisto, ki se razcveta zgodaj jn hitro.
Cvetodera zatiramo tako, da ga sredi marca v hladnih dneh, oziroma zgodaj zjutraj ali na večer, o-tresemo raz drevesa na odeje ali tudi na tla. V zadnjem primeru o-vijemo deblo z mahom, cunjami ali še bolje s pasom jute, ker hrošček zleze Po deblu, se zarije v nastavljeno past, kjer ga končno ujamemo in 3 pastjo vred zažgemo.
koklja mirno posveti svojo pažnjo ostalim.
Dogaja se, da preostane na koncu nekaj jajc, pa ne vemo, alj naj bi še čakali ali ne. V takem primeru jajca, kj še niso načeta, preiščemo. Vzamemo posodo s toplo vodo in ko se voda umiri, položimo vanjo dvomljiva jajca. Jajca, kj so se med valjenjem močno posušila, so mnogo lažja kakor voda in splavajo na površino z navzgor obrnjenim topim koncem, kjer je zračni prostor. Živ piščanec se proti koncu valjenja v jajčni lupini neprestano giblje. Toda teh gibov ne moremo opaziti skozi trdo lupino. Sedaj na vodi pa zelo razločno vidimo, kako se piščanec sunkoma giblje. Jajce, ki ostane mirno, je mrtvo in ga lahko zavržemo. Ce se Pa kako jajce le neznatno giblje, je v njej sicer živ piščanec, ki pa je tako slaboten, da se ne bo mogel rešiti in si takega slabiča tudi ne želimo. Torej je tudi tako jajce za nič.
2e poprej smo omenili, da sc razvija piščanec iz rumenjaka; pri tem porablja polagoma tudi ves beljak. Preostane pa majhen del rumenjaka, ki visi piščancu še tik pred izvalitvijo v obliki vrečice na trebuhu. Sele zadnji trenutek vsrka vrečico z ostankom rumenjaka skozi popkovo odprtino na trebuhu. To mu je zaloga, ob kateri lahko živi brez hrane celo dva dni. Zato ni treba komaj izvaljenim piščancem dajati nikake hrane, da se ne preobjedo in pokvarijo nežna prebavila. Prvi dan torej piščancem prav nobene hrane
(Nadaljevanje prihodnjič)
Povečanje donosnosti zemlje
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) KOLIKO APNENEGA MATERIALA POTREBUJEJO KISLA ZEMLJIŠČA?
Na to vprašanje n! tako lahko odgovoriti. Odvi.si od več činiteljev. Pred vsem je potrebno ugotoviti vsa kisla zemljišča in najbolj ekonomičen način apnenja (peskanja). Krajevni LO morajo prepričati najbolj napredne kme. tovalce, da pričnejo s poskusi. Kmetijske posebno pa kmet. obdelovalne zadruge se morajo pri teh poskusih posebno odlikovati. Kot poskusno zemljišče vzamemo kos travnika ali njive v bližini drugih njiv ali travnikov enake fizične strukture. Na te parcele napeljemo potrebno količino apna ali apnenega materiala. Količina je odvisna tudi od tega, ali je ta material trši ali mehkejši in če je droben (pesek) ali bolj grob. Debelejši in trši material deluje bolj počasi, toda zato pa traja več let. Za izboljšanje plitvih kraških zemljišč ne bomo uporabljali grobega materiala, temveč le živo ali gašeno apno, pesek ali cestno blato. Zato pa moramo gnojiti bolj pogosto (vsaki 2 ali 3 leta) In to z manjšimi količinami materiala (100* do 200 q. na ha.) Težko rdečkasto ilovnato zemljo (miljski in koprski okraj) gnojimo vsakih 4 - 5 let s 200 do 300 q. apnenega materiala. Ne smemo dopustiti, da na Krasu ostane neizkoriščen material pri apnenicah. Odpadke apnenic uporabljamo večinoma za gnojenje njiv. Te odpadke trosimo 15 dni pred setvijo (50 - 100 q. na ha). Apnenje zemljišč je tesno povezano z gnojenjem a hlevskim gnojem. Ne smemo pa pretiravati. Nekaj podobnega se je zgodilo, ko so hoteli nekateri kmetovalci z uvedbo umetnih gnojil po prvih sijajnih uspehih opustiti gnojenje s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj je in bo ostal vedno «kralj» vseh gnojil. Ni priporočljivo gnojiti zemljo hkrati z apnom in hlevskim gnojem.
Lahko bo marsikateri kmet po teh izvajanjih pokimal z glavo. Zdelo se mu bo čudno, da mu strokovnjaki priporočajo za nerodovitne zemlje tisto. zdravilo, ki ima sam doma. To pa se večkrat zgodi tudi v zdravilstvu. Koliko bolezni lahko ozdravimo z domačimi zdravili. V davni preteklosti je večkrat človek uporabljal marsikatero stvar v svojo korist, preden je znanost ugotovila njeno koristnost. Po večletnih ugotovitvah na terenu pridemo do znanstvenih zaključkov, ki se jih moramo držati. Tako je tudi s peskanjem zemljišč. V hrvaški pokrajini Kordun Je pred leti kmet peljal domov pesek za gradnjo hiše. Slučajno se je zgodila nesreča, da se Je voz prevrnil pri neki njivi. Kmet peska ni moral več pobrati in ga Je potrosil po njivi, na katero je naslednje leto posejal koruzo. Začudil se Je nad zelo dobrim pridelkom in spoznal, da je ravno apneni material izboljšal pridelek.
L ■ ti d s k i TEDNIK
PREŽIHOV VORANC______________V-
Vojni roman slovenskega naroda
Nekaj metrov vstran je na rob« spodnjega pograda Čepel Talerhofovec, židovski rabin Hurk. Bil je petde-setlen, majhen možiček, ki so ga v začetku vojne prijeli nekje' na romunski meji, ko se je pravkar nameraval spustiti s hribov dol na brezobzorae moldavske ravnine, od tod pa menda V Ameriko. Eotem so ga vlačili po raznih zaporih in taboriščih, dokler ni naposled zajadral v taborišče Talerhof, od koder se ie P red kratkim z drugimi sojetniki priglasil kot prostovoljec v armado, Hurt je tudi v vojaški obleki skušal ohraniti videz du* hovskega poklica, zato je nosil plašč, ki mu je bil mnogo predolg, na glavi pa nizek, a tako zamazan fes, da ni bilo mogoče ugotoviti njegove barve. Ta fes je nosil pod vojaško kapo ter je tudi ležal z njim. Pri stotniji so mu dali mir in je skoraj neopaženo živel sredi svojih tovarišev Večji del zaradi svojega stoičnega miru in orientalske ravnodušnosti, pred katero ie celo narednik Rom obupal.
Lajtnant Hergott se je danes prvič spravil nanj. Moštvo je radovedno čakalo, ker je poznalo njegovo prečudno lastnost, da je na vsako vprašanje ' odgovarjal z lastnim vprašanjem. S tem je, vsakega radovedneža, katerih spočetka «i bilo malo med moštvom, ugnal v kozji rog.
Lajtnant Hergott je napravil malo hinavski obraz,
In rekel:
«Infanterist Hurk, vi ste star, izkušen mož. Kaj mislite, ali je Vsemogočni v nebesih na naši strani?»
Hurk je vstal in ne da bi odprl oči, ki so bilc skoraj vedno pokrite z nenavadno velikimi in težkimi obrvmi,
odgovoril:
«Zakaj bi Vsemogočni ne bil na naši strani?»
Hergott ni takoj izgubil potrpežljivosti.
«Namreč, če bi Vsemogočni Ig bil strani antante?»
«Zakaj bi bil Vsemogočni na strani antante?» je Odgovoril Hurk s prejšnjim mirom.
Vojaki, ki so razgovor med lajtnantom in Hurkom razumeli, so se že komaj vzdržali smeha, pa tudi tisti, ki besedila niso razumeli, so se muzali, videč Hurkovo figuro. Hergott je sprevidel, da na ta način nikamor ne pride, zato je stvar obrnil in napel strožje strune.
«infanterist Hurk zakaj ne gledate v predstojnika', kadar govorite z .njim. Tudi za take, kot ste vi, je
zdravilo».
«Zakaj bi za take, kakor sem jaz, ne bilo zdravila?» je odgovoril rabin neusmiljeno ravnodušno vdano.
«Opozarjam vas, d'a se delate norca!» ga je nahrulil Hergott.
«Zakaj bi se norca delal?» je mimo nadaljeval rabin. Hotel je seveda reči: «Gospod lajtnant, saj se ne delam
norca, pri moji veri da ne!»
Lajtnanta Hergotta je vrglo kvišku, ko da bi mu bil Rainer, ki je sedel tik Za njim, s šilojn pomagal na noge.
«Cetovodja Erdkònig!» Je zavpil ves iz sebe, «ceto-yodja Erdkdnig, pol ure privezati!»
Erdkonig je ves čas pouka sedel »am zase na pogradu, molče prisluškoval in kadil pipo za pipo. Takih koncev izpraševanja je bil vajen, ker je le redkokdaj minila šola, da bi eden ali drugi ne visel.
«Na povelje!» je dejal in hotel takoj izvršiti ukaz. Toda lajtnant Hergott je poznal njegovo slabost in
hitro dodal: «Eksemplarično!»
Eksemplarično je pomenilo; Privezati tako, da se mu bo smrkavec pocedil. Na obrazih nekaterih vojakov se je zabliskalo vidno zadovoljstvo, večini pa se je poznalo, tetko zoprna ji je ta kazen.
Hurk se je z jztegnjenijni rokami okrenil k četovodji, kakor da bi hotel pokazati vso svojo pripravljenost. Pri tem seveda niti za hip ni odprl svojih oči. Toda hkrati so prilezli izpod pograda že trije njegovi rojaki, ortodoksni Židje iz Galicije. Iztegnjenih rok kakor Hurk ao stopali za njun in v zboru prosili četovodjo:^
«Nas privežite, gospod cetovodja, nas privežite namesto Hurka. Tu smo...»
Erdkonig jg bil y vidni zadregi. Toda zadeyo je rešil Hergott.
«To je punt, vojaški punt! —; Privežite vse štiri —
takoj!»
Cetovodja je takoj pričel z delom. Sicer ni imel veliko opravka, ker so se kaznovane! kar sami postavljali ritenski k pogradnim stebrom in nastavljali roke. Kmalu so viseli vsi štirje vzdolž pogradov. Naposled so imeli srečo, da je privezoval četovodija ne morebiti frajtar Kopajnik. Medtem ko je lajbnam Hergott zamišljeno zapisoval' nekaj v notes, je cetovodja Žide čisto rahlo privezal. Hurk tudi y novi stoji ni spremenil obraza in ni odprl oči; na njegovem kakor na obrazih njegovih treh' rojakov se je pojavil izraz neke svete samozadovoljnosti ki ni izginil vse dotleji dokler jih niso odvezali.
Tedaj se je lajtnant nenadoma ustavil pred infante-
ristom Adamom.
«Infanterist Adam», je rekel s prijaznim, mehkim glasom, «povejte mi, kaj bi storili, če bi vas na fronti nenadoma obkolila sovražna patrulja?»
Adam je bil danes že drugič na vrsti, kar jc pomenilo, da je lajtnant posebno nerazpoložen. Razen tega je takšno vprašanje pomenilo zanj približno toliko, kakor bi mu bil nastavil nož na grlo. Kajti Adam je bil na-zarenec. Pri bataljonu še ni bil dolgo ter mu je bil dodeljen kot, «izpreobrnjeni nazarenec», Bil je človek kakih štiridesetih let, košatih rok, a bledega, zamišljenega obraza. V civilu je bil krčmar in doma nekje iz Gornjega Banata. V mirnem času je služil pri pešpolku št 34 v Temešvaru, kjer je avanziral za četovodjo. Ko je slekel vojaško suknjo, se je posvetil krčmarstvu. Stvar mu je tako dobro uspevala da je s časom imel že dve natakarici, ki sta bili na policiji vpisani tudi kot hišni prostitutki’ Potem mu je nenadoma pobegnila žena z nekim mešetarjem. Od takraf je pri hiši začelo iti navzdol Mogoče je to tako vplivalo nanj da je začej razmišljati o usodi tega sveta ter kmalu pristopil k sekti na-zaremcev Obenem je postal tudi zagrizen vegetarijanec,
dasi je Prej pojedel na leto vsaj sedem sIq perutninskih beder in krakov.
Qb mobilizaciji so ga pri njegovem domačem, to je pri 34. pešpolku, najprej degrcdhali, ker ni hotel vzeti puške'v roke. Tedaj se ie zanj začela prava kalvarija. Qd polka št. 34 je »il premeščen k pešpolku št. 33, od polka št. 33 k honv.edskemu polku št. 6, od honvedske-ga polka št. 6 k huzarskemu polku št. 5 in šele od tam je kot izpreobrnjenec prišel k bataljonu št. 100. To je trajaló vsega kakih pet mesecév, vendar je od teh petih mesecev prebil štiri v garnizijskih zaporih. Uspeh tega je bil, da je nosil puško kakor vsak drug vojak.
Metodo za izpreobračanje najbolj zakrknjenih naza-rencev '— in Adam je bil gotovo eden izmed teh • je iznašel neki narednik pri huzarskem polku št. 5. Zvedel je da Adam posebno obožuje mačke, česar se je menda naučil od svojih bivših natakaric. Naročil je nekemu Ciganu, naj mu nemudoma prinese nekaj mačk, pa naj jih dobi kjer hoče. Se istega večera se je v pisarni eskadrona, kateremu je bil Adam dodeljen, znašla polna vreča mačk. Narednik ie takoj odšel na delo. Bil je namreč' ravno v pravilnem razpoloženju, ker je že tii dni neprestano pil banaško črnino. V zaporu je Adama privezal k zidu, pred njimi pa je na bajonet nataknil živo mačko. Rekel je Adamu, da jo takoj sname, ko vzame puško v roko. Adam je kljub svoji slabosti do mačk bil nenavadno trmast; morale so poginiti kar štiri mačke. Sele pri peti se je Adamov odpor zlomil. Narednik je pravkar nataknil na konico bajoneta lepo, cicasto maško z rdečo pentljo okrog vratu, ne vedoč, da jo je cigan vi ovil na vrtu vile velikega župana temešvarskega ko-mitata ter da je bila cicasta žival ljubljenka same gospe ve-like županje. Eri pogledu na Peto inačko je Adarri nenadoma izjavil, da se puški ne bo več upiral. Toda kljub temu ni mogel mački več rešiti življenja, kajti žival je prav V trenutku njegove «preobrnitve napravila obupen poskus, da bi se rešila. Pri tem se ji je konica bajoneta zarila v nežni trebuh, nakar je povesila glavo in počasi zdrknila po rezilu do ročaja.
Posihmal je Adam pokorno nosil puško in na vprašanje:
«Kaj je puška?» je prav tako pokorno odgovarjal: «Puška je vojaški bog!» Adam je bil premeščen k bataljonu št. 100, narednik pa ie moral že čez nekaj dni izginiti iz garnizije, ker je vsa stvar prišla na dan in je veliki župan napravil vojaški komandi škandal.
Pri stotniji je Adam zadnji čas postajal spet nekam zamišljen melanholičen: njegovi pogradm sosedje so se pritoževali da ponoči zelo nemirno spi, da večkrat nerazumljivo’ kriči, včasih pa da se dviga in grozi. Ce ga pa zbude, da ie yes moker in onemogel pada nazaj na ležišče,
V takem stanju je bil, ko mu je lajtnant stavil že drugo vprašanje v teku popoldneva. Adam se je dvignil,
toda odgovoril ni.	, ,	, .	. ,
«No, Adam, saj morate vendar vedeti, kaj bi v takem primeru 'storil dober vojak?» mu ie s tenkim glasom prigovarjal lajtnant, «Recite, kar mislite...»
«Dvignil bo roke v zrak», je naposled odgovoril s
tihim glasom.	..
«Zakaj?» je iznenađen bleknil lajtnant, medtem ko
so nekateri vojaki bušili v smeh.
«Zato, ker človek ne sme ubiti človeka...» i>pet prejšnji tihi, vdani glas.	,	.	.	.
Hergott je poznal njegovo zgodovino m ni mogel
verjeti svojim ušesom.	_	,	.. „
«Ali ste spet zatrapani v tisto vaso traparijo.»
«Se zmeraj. Kairo bi mogel zatajiti samega sebe?» «Ali je to vaša resna volja, inia-nterist Adam?» «Moja resna volja», je ž vdanim glasom potrdil Adam; «Mož se je povrnil v svoje prvotno stanje», je zamrmral lajtnant Hergott, potem pa je poklical četovodjo: «Privežite ga takoj tu pred moštvom, eno uro!» «Eksemplarično» je vprašal ta, ki je komaj pred nekaj minutami odvezal prve štiri obešence.	..	..
«Eksemplarično, kajpada!» je divje zavpil lajtnant, «Mož se norčuje iz nas. Toda če so ga odvadili pri hu-zarjih, ga bomo tudi pri nas!»
To pot se lajtnant ni zadovoljil Je g poveljem, temveč je osebno nadziral kazen.
«Višje, višje, četovodja, to ni nič!»
«Ne bo vzdržal eno uro», je ugovarjal četovodja.
Toda nič ni pomagalo, moral je še nategniti vrv, Adamov obraz je vidno posinel. Ko se je lajtnant prepričal, da Nazarenec predpisno visi, se je otrplega, mrzlega obraza obrnil nazaj k moštvu.
«Infanterist Pekol, kaj bi storili vi, č'e bi vas obkolili nrvnovi! vnrašanie. zaradi katerega je
Adam visel.
Infanterist Pekol je skočil pokonci.
«Tepel bi se do zadnjega in ko bi videl, da je vse-zastonj bi se rajši sam končal, kakor pa dal ujeti!»
Infanterist Pekol, doma iz Slovenskih goric, je šele pred dobrima dvema mesecema odsedel dve tretjini svoje kazni v kaznilnici Karlau pri Gradcu, kamor je prišel odsluževat petletni zapor zaradi uboja. Pred nekaj leti so se fantje na vasi napili šmarnice, se stepli in eden izmed njih je potem mrtev obležal. Ker se je Pekol v kaznilnici vzorno vedel, so ga po prestani dvotretjinski kazni izpustili in poslali k vojakom.
«Bravo Pekol, t0 je vojak!» ga je pohvalil lajtnant.
Pekol je debelo gledal okrog sebe, vojaki pa vanj in podoba je bila, da drug drugega ne razumejo.
Nastal je kratek molk, moštvo je čakalo, kaj bo. Lajtnant je dolgih korakov meril hodnik sern in tja in očividno naporno premišljal o neki stvari. Tedaj je Almer rahlo sunil v uebra infanterista Možino, ki je seclel nedaleč od njega. Ko se je Možina ozrl, mu je ta s škodo-željnim obrazoni migai nazaj proti mestu, kjer ie v
Možina je z muko pogledal obešenca. Ni preteklo deset minut in že je Adam začel rumeneti in izgubljati ravnotežje; najprej so mu omagale noge, ker se je le s konci prstov upiral ob tla, potem mu je vrat postajal daljši
in glava težja, da se je sklanjala vedno niže na prsi, medtem ko so mu roke na hrbtu lezle kvišku. Almer, Held ter tisti redki sadisti, ki so bili med moštvom, so samoslastnih lic gledali zveriženega obešenca. večina mo. štva pa ni hotela niti pogledati tja. Cetovodja Erdkonig, ki ie stal nedaleč stran, je pričakoval, da se bo Adam vsak hip onesvestil. To bi se bilo tudi zgodilo, ako bi ne bil prišel na pomoč nepričakovan slučaj, ki je obešenca rešil nečloveških muk.
Lajtnant Hergott je še vedno dolgih korakov meril hodnik. Njegov kurji pogled je z onemoglim bleskom notranje jeze hlipal na desno in levo. Razburjen že ni več dobro razločil obrazov moštva, razen tega je v prostoru začelo postajati že mračno. Nenadoma pa je spoznal plašne oči Talerhofovca Kašula, ki je zgrbljen čepel na spodnjem pogradu in v večnem strahu, da bi ga ne zalotili pri nepazljivosti, neprestano sledil lajtnantu z očmi. Te oči je zagledal Hergott in zazdele so se mu izzivajoče. To ga je zmedlo, da je storit nekaj, česar bi ne smel storiti: ustavil se je pred Kašulom, se sklonil k njemu z rokami na hrbtu in brez vsakega povoda na ves glas zakričal;
«Infanteria. Kašul...!»
To je bilo dovolj za božjastnika. Ko je zaslišal svoje ime, je starec vztrepetal, izbuljil oči, hkrati pa je začel lezti vznak na slamo. V prihodnjem trenutku je bil že napol nezavesten. Skozi široko odprta, brezzoba usta se mu je začel izvijati hropeč glas.
Okrog njega je nastal trušč. Talerhofovci so poznali njegovo bolezen in so kakor nori začeli vpiti;
«Vode, vode, saniteta, saniteta!»
Najbližji so’ se takoj vrgli na Kašula In ga začeli pritiskati na deske, dokler je bil še čas, kajti pozneje, ko so nastopili krči in mu začeli lomiti ude, je bilo včasih celo nevarno, približevati se mu.
Lajtnant Hergott je osupnil ter kmalu popolnoma izgubil glavo. Znašel se je le še toliko, da je zavpil: «Razhod!» Potem se je jadrno spravil iz barake. Erdkdnig je takoj izkoristil položaj in urno odvezal Nazarenca Adama. Mož je bil tako zdelan, da se ni mogel sam privleči do svojega ležišča in sta ga morala dva podpiiati.
Medtem je pridirjal sanitetni četovodja Kafka, Ceh in v civilu prekajevalec, s sanitetno patruljo. Prišel je še ravno pravi čas, ker bi bili drugače na božjastnhm izlili čeber ledenomrzle vode. Štirje možje so imeli opraviti, da so božjastnika končno položili na nosilnico ter ga pritrdili nanjo s pomočjo širokih jermenov. Ko so Kašula naposled odnesli v bolniško barako, so Talerhofovci zagnali umobesen krik, kakor bi ga bili odnesli v samo mrtvašnico. Tuljenje je kmalu postalo tako neznosno, da s0 zanesljive! začeli vpiti;
«Kai se tako derete? Molčite že!»
Toda Kašulovi prijatelji so bili danes tako razburjeni da jih je bilo zelo težko ukrotiti. Najbrže jim je dogodek z božjastnikom preživo poklical v spomin nnh življenje v Talerhofu. Obmolknili sq šele, ko le bilo tre-
Vod0 je bil že zbran, ko se je Almer nenadoma
SPOI«Za Adama mora nekdo vzeti večerjo!» In ne da bi na koga čakal, je sam zdirjal v barako in se vrnil a Adamovo skodelo.
Pri razdelitvi večerje je spet nastal velik hrup: Talerhofovec Hromada, ki je bolehal na tako imenovani gladovni sušici in se nikdar ni mogel nasititi, je hotel izmakniti večerjo za odsotnega Kašula. Kuhar Denk, zamazan in debeluhast sitež in velik prijatelj narednika Roma, mu je že napolnil Kašulovo skodelo, ko ga je nekdo opozoril, da je Kašul v bolniški sobi. Bolniška soba je dobivala večerjo posebej,
«Kaj ti hočeš krasti?» se je zadrl Denk, zgrabil Kašulovo posodo, jo strgal iz Hromadinih rok ter izlil večerjo po tleh, Hromado pa ie z zajemalko lopnil PO
Glasno zgražanje se je oglasilo med moštvom.
«Ali mislite, da ste v Galiciji?» so oponašali nekateri zanesljivci, med njimi tudi Almer, ki je istočasno nastavljal Adamovo šalo
Nihče si ni upal obsojati kuharjevega početja, ker je nedaleč od kuhinje stal feldvcbei Rom in si grizel
ustnice^m ^ vežerje geveda ni dotaknil ter je ostala Almerju, ki je na ta način použil dve porciji. Ko je končal in odložil posodi na pograd, je pogledal p0 sosedih in važno rekel.
«Ti Galicijanci bi še bogu nogo ukradli, jaz jih poznam-»
Vendar mu nihče ni odgovoril. Se dolgo po večerji se je iz spodnjega pograda, kjer so ležali Talerhofovci, slišalo pritajeno ihtenjej kakor bi nekdo poskušal zadušiti krčeviti jok.
Cez nekaj čaša je Stefanič narahlo sunil svojega soseda Amuna v rebra.
«Kaj pa je?» je vprašal ta,
«Ali si že videl jokati odraslega moža?»

Aml«Rotem pojdi in Poglej Hromado...»
Almer je ves jezen sedel na pogradu; že tri dni zaporedoma se je obrisal za Maroševo porcijo kruha. Cigan je namreč že pred njim za tri dni naprej prodal svoj komis za tobak. Prvo jutro je Almer mirno čakal na pogradu, kdaj mu bo prinesel prikupčevani komis-Ker ga pa zjutraj ni bilo na spregled, je upal, da se prikaže opoldne. Toda cigana tudj opoldne ni bilo. Popoldne se ga je lotil kar na vežbaliišču;
«Ti, kaj pa je z mojim kruhom?»
Cigan se je nakremžil:
«Rainer ga je vzel». •
«Kako to?»
«Vzel ga je...»
Almer se je obrnil k Rainerju;
(Nadaljevanje prlhodnjičl
Kultura • umetnost umnim 13
Letošnji
tržaškega
V zadnji številki smo sl ogledali repertoarno politiko tržaške opere v letošnji zimski sezoni, danes pa bomo podali kratek pregled izvedb, ki so na splošno na višji stopnji odi izbire sporeda vsaj glede velike večine predstav,
K visokemu nivoju predstav pripomore predvsem izvrsten orkester, ki ga sestavljajo člani tržaške Filharmonije, o katere kvalitetah se je že dostikrat pisalo. Posebna odlika tega orkestra je v tem, da tvori popolnoma zlito, homogeno celoto, ki reagira na vsak dirigentov impulz in ne odpove tudi ne na najtežjih mestih oper kakor so n. pr. Wagnerjev «Tristan in Izolda» in ki mnogo zahtevajo od orkestra. Seveda še tako kvaliteten orkester ne more pokazati svojih vrlin, če ga ne vodi dober dirigent. V letošnji sezoni so pripravili operne predstave nekateri izvrstni dirigenti, med katerimi je na prvem mestu Antonino Votto, ki ga smatrajo za vrednega vrstnika znanemu Arturu Toscaniniju. Pod njegovo taktirko smo slišali Ci-marosovo «Tajno poroko», Bizetovo «Carmen» in precej zahtevno izvedbo Musorgskijevega «Soročinskega sejma», pri katerem se je mojster sicer potrudi), pa na žalost zaradt okoliščin, ki niso bile povsem od njega odvisne, ni uspel in je bila končna izvedba precej klavrna, Slab uspeh je pripisati v prvi vrsti nemogoči izbiri solistov (Clara Petrella, Glauco Scarboni), ki niso ustrezali niti pevsko niti Igralsko. Pravo «wagnerjansko» izvedbo «Tristana in Izolde» nam je pripravil Herbert Albert, ki ga poznamo tudi kot odličnega dirigenta simfoničnih koncertov. Vse njegove opere so vedno tehnično in muzikalno skrbno, skoraj bi rekli «pedantično» pripravljene in zlasti mu uspe ustvariti pravilno razmerje med solisti in orkestrom. «Tristan in Izolda» je bila v splošnem ena najbolj uspelih opernih predstav vse sezone. Veliko prakse in solidno dirigentsko tehniko pa manj podrobne izdelanosti je uveljavil Umberto Berrettoni s Catalanijevo «Wal-jy» in Illersbergovim «Triptihom». Skrbno In stilno lepo je vodil Puccinijevo «Boheme» In Glordanljevo «Federo» dirigent Antonio Guamierl. Razen omenjenih sta se uveljavila še Oliviero de Fabritiis in Francesco Moli-nari Piradelli.
Prednosti tržaške opere so tudi v dobro uglašenem in discipliniranem (mogoče včasih celo preveč) zboru, ki £a vodi Roberto Benaglio, Prednost tega zbora je zlasti v tehnično brezhibni izpeljavi dinamičnih efektov. Stilno in muzikalno izvrstno so bili Pripravljeni zlasti zborovski vložki v Verdijevem «Simonu Boccanegrl». Proti pričakovanju pa’ je zbor deloma odpovedal pri Musorgskijevem «Soro-Cinskem semnju» in to posebno v prvem dejanju, kjer je bila čutiti premajhna zvočnost pa tudi premajhna skladnost z orkestrom. Zborovski parti pri Musorgskijevih operah imajo Popolnoma samostojno, bistveno vlogo in ne služijo samo kot vložki ali okvir solistom, kakor je to najčešče pri ita-tijanskih romantičnih operah, zato je bil «Soročinski semenj» za zbor nekoliko trd oreh.
Priznanje, ki ga zaslužita orkester in zbor Pa ne velja v isti meri za Pevce soliste, ki prihajajo gostovat iz itali je, dasi so med njimi tudi nekateri izborni. Izmed pevk so uveljavile bdllke svojega glasu predvsem.' sopranistke: Margherita Carosio («Linda iz Chamounixa»), Tatjana Menotti («Tajna poroka» in «Triptih»), Franca Bacchi («Fedora» In «Wally») in Anny Konetzni, ki je izoblikovala pevsko in Igralsko nepozaben lik «Izolde» in je v vsakem pogledu daleč nadkriiiia ostale pevke. Njen sonorni glas je pravilno izenačen v vseh legah in njena Interpretacija je povsem zlita s celotnim potekom opere. V vlogi «Carmen» smo občudovadi prodoren, lepo bar-van mezzosopran Federe Barbieri, ki
Srečko Kosovel: «IZBRANE PES-^tl», celoplatno 140 lir; Viktor Hugo: «GAVROCHE», brošura 150 lir; Ed-Vard Kocbek:	«TOVARIŠIJA», celo-
Platno 550 lir; V. I. Lenin: «IZBRALA DELA» II. zv., polplatno 370 lir; ®aš; «STARI SLOVANI V ZGODO-^tNl», brošura 370 lir; «STRITARJEVE IZBRANE PESMI», polplatno 370 lir.
operni repertoar gledališča «Verdi»
tudi igralsko ne zaostaja, kar je pokazala v vlogi «Fidalme» v Cimaroso-vi «Tajni poroki». V manjših vlogah sta nastopili domačinki Liliana Hus-su, ki je svoj pevski in igralski talent začela uveljavljati pred nekaj leti na opernih deskah ljubljanskega narodnega gledališča, in Tilly Gašperini. Izmed pevcev so kvalitetno izstopili tenoristi: Gianni Poggi (izvrsten interpret «Rudolfa» v Puccinijevi «Boheme»), Antonio Amaloro («José» v Bizetovi «Carmen») in Nicola Filacuridis. Glasovno in igralsko zahtevno vlogo «Boccanegre» je odlično izpeljal baritonist Giuseppe Taddei, ki razpolaga s sonornim glasom in smislom za dramatske oblikovanje. Izvrsten interpret komičnih' vlog je basist Fernando Corona; kot stari «Geronimo» v «Tajni poroki» je vzbudil pri publiki kakor vedeno obilo prisrčnega smeha. Lepo barvan sonoren glas ima basist Andrea Mongelli, le igralsko je nekoliko preveč udržan. V pevsko sicer slabo zasedenem «Soročinskem semnju» je izoblikoval pevsko in igralsko dober lik kmeta Cerevika basist Renato Ca-pechi. Kot solidna pevca sta v manjših vlogah nastopila domačina Vladimir Lozzi in Vito Susca.
Koreografski vložki, ki jih pripravlja Anita Bronzi so v primeri z ostalim gledališkim aparatom precej skromni. Kljub oviram tehnične narave bi jih bilo vendar mogoče bolje
pripraviti, da ne bi učinkovali samo kot nekako mašilo za zadovoljitev gledališke publike. Nekoliko več elastičnosti v tem pogledu ne bi škodovalo. Tako je bila n, pr. scena čarovniške noči v «Soročinskem semnju» povsem napačno predstavljena. Namesto da bi bila organično navezana na celotni dramatski potek, je Jjila iztrgana iz celote in prikazana kot samostojen vmesen komad, kakor da bi bila vstavljena samo zato, da zadovolji publiko, ki si želi med opero tudi nekaj točk — kar še od daleč ni bila skladateljeva zamisel.
Režirali so posamezne predstave Enrico Frigerio, Domenico Messina, Carlo Piccinato, Aleksander Sanine in Aldo Mirabella Vassallo. Scene so bile na splošno okusno in stilno ustrezno prirejene.
Končno naj se dotaknemo še problema visokih cen za vstopnice, ki velikemu številu prebivalstva onemogočajo obisk, opernih predstav. Občinsko gledališče «Verdi» je javna ustanova, ki ima, prav za prav bi morala imeti važen kulturno vzgojen pomen, in če gledališke finance ne dopuščajo nižjih cen, pi morala javna oblast poskrbeti za potrebna finančna sredstva, ki bi omogočila vzdržati prav tako visok in še višji nivo predstav obenem pa nuditi prebivalstvu možnost posečanja gledališča. D.G.
ZGODOVINSKA RAZSTAVA
slikarja Josipa Tominca (1790-1866)
V reduti tržaškega občinskega gledališča «Verdi» so priredili z vsem uradnim pompom umetnostno razstavo portretov goriškega slikarja Josipa Tominca, na prizadevanje «Circolo della Cultura e delle Arti», razstavo doslej pač največjega primorskega slikarja.
O njem je zapisal zgodovinar Viktor Steska v knjigi «Slovenska umetnost I. Slikarstvo, Prevalje 1927. 1.» na str. 233.-241 naslednje:
«Ob istem času, ko je deloval Matej Langus v Ljubljani, se je širila slava slikarja Josipa Tominca po Gorici in Trstu.
Josip Tominc se je rodil v Gorici 6. julija 1790. Roditelja sta bila slovenskega pokolenja. Oče je opravljal službo mestnega blagajnika. Bil je bogatin, kj je imel v Gorici štiri hiše, zemlje pa toliko, da je po ljudski govorici segala od kapucinskega samostana v Gorici do Gradišča (nad Pr-vačino).
Sin Josip je najprej obiskoval nor-malko v Gorici in je že tedaj kazal posebno nagnjenje do risanja in slikanja. Doma in v šoli se je naučil slovenski, nemški in italijanski govoriti».
Izpolnila se mu je srčna želja, da se je mogel posvetiti slikarstvu. Začel je svoje slikarske studije na umetnostni akademiji v Benetkah, od 1. 1806. pa v Rimu, kjer je kasneje vstopil v «Akademijo sv. Luke», ki jo je
tedaj vodil slavni kipar Antonio Canova. Akademijo je završil v Neaplju, toda vrnil se je v Rim, kjer se je poročil in imel dva sina. Hrepenenje pa ga je gnalo v Gorico, kamor Je poklical pozneje tudi ženo in oba sinova (1824).
V Gorici je začel najprej slikati cerkvene slike. V tej dopi je naslikal veliko sliko sv. Antona za Trst (za cerkev sv. Antona novega), dalje več oltarnih slik za Gorico, n. pr. za Pla-cuto, za Kapucine, za Prvačino in druge kraje.
Ker v Gorici ni bilo dosti dela, se je 1.1831. preselil v Trst, kjer je stanoval v ul. S. Lazzaro v hiši «delle
ZORKO JELINČIČ
biscie» (kačja hiša). V Trstu so tedaj menili, da je posebna čast, če je mogel kdo imeti portret kakega znamenitega slikarja. Za takega pa so šteli Tominca. V resnici je čudovito, koliko portretov je napravil. Doslej Je ugotovljenih okrog 200 portretov poleg cerkvenih slik, fresk, risb.
V Trstu je Tomincu umrla žena, oba sinova pa sta se posvetila umetnosti. Starejši sin Avgust je postal slikar, mlajši Rismondo pa se je posvetil glasbi in postal izvrsten pianist.
«Iz Trsta se je Tominc preselil sam najprej v Gorico, 1. 18!j5, pa v Gradi-
šče, na letovišče svojega brata. Slikal je do pozne starosti, dasi mu je vid opešal tako, da ni več dobro razlikoval barv. Zato nekatere njegovih zadnjih slik niso popolnoma harmonične, ker prevladuje zlasti rumena barva.
Umrl je v Gradišču 4. aprila 1866. in je tam tudi pokopan».
O vrednosti Tominčeve umetnosti naj navedemo le dve sodobni sodbi. Dr. Fr. Stele, eden najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev je zapisal v monografiji o «Slovenskih slikarjih» iz 1. 1949,: «Veljal je za enega prvih portretistov svoje dobe». — 2e omenjeni Remigio Marini, profesor za umetnostno zgodovino na tržaškem vseučilišču pa je zapisal v predgovoru h katalogu razstave: «Stavijo ga v isto vrsto s Hayezom, Grigoletti-jem. Picciom, Fattorijem, Mancinijem» (ti so najvažnejši italijanski slikarji, Tominčevi sodobniki).
Tominc je rastel v duhovnem vzdušju tako imenovana klasicistične umetnosti, ki je ustvarjala po vzorih stare grške in deloma rimske umetnosti po vsem takratnem kulturnem svetu pod vplivom evropske kulture, tako v Italiji kot v Franciji, Angliji, Rusiji, Avstriji kot v Ameriki in Avstraliji. V tem neoklasičnem vzdušju so ustvarjali tudi Tominčevi veliki mojstri in učitelji: Hayez, Camuccini in Grigoletti, v večji razdalji kipar Antonio Canova in rimska nazarenska
PROSVETA MED UUDSTVOM
PROSVETNO DRUŠTVO «CANKAR» V DOLINI
V soboto 25. t. m. so gostovali moški, ženski in mešani zbor, dramska družina in tamburaški zbor prosvetnega društva «Ivan Cankar» od Sv. Jakoba v Trstu v Dolini s približno Istim programom/ kot pri prejšnjem gostovanju v Nabrežini. Sprememba je bila le pri dramski družini, ki je to pot igrala enodejanko «Gumb» pod vodstvom tov. Fišerja. Igralci so igrali preprosto in naravno. Zbori so od prejšnjega gostovanja do tega napredovali. Vodil jih je kljub obolenju tov. Svara. Zelo so ugajali tudi tamburaši pod vodstvom tov. Gerdola, ki so prav na koncu nastopili skupno s pevci z borbeno «Le vkup uboga gmajna», katero so morali ponoviti.
Tudi to gostovanje je pokazalo, da so domačinom taka gostovanja vedno zelo pogodu in da pomagajo, da se kraji medseboj spoznajo. Dolinčanl so se udeležili predstave v zelo lepem številu in koncertu ni prav nič ško. dovala filmska prestava, ki so jo v prav tistem/ času napovedali vneti «za-
ščitniki» slovenske kulture in prosve-1 te. Naši ljudje se pač ne dajo odtujiti svoji kulturi in svojemu jeziku.
GOSTOVANJE PLAVCANOV V KORTAH
Preteklo nedeljo so naši Plavčani, ki drže skupaj kot močna jeklena veriga, gostovali z vsem/ programom prejšnje sobote, ki so ga izvajali doma, v Kortah pri Izoli. Iz majhne vasice Plavje se je opoldne odpeljalo — reci in piši — 82 sodelujočih članov. Menda jih ni bilo malo. To so bili dramski odsek z «Volkašinom», pevski zbor, godba in pionirji. V Kortah so sprejeli goste z navdušenjem in napolnili veliko dvorano, tako da mnogi niso mogli več k prireditvi. Dramski igralci so trdili, da tako discipliniranega občinstva niso še nikjer opazili. Zato je bil učinek igre izredno močan in občinstvo je navdušeno ploskalo.
Tudi pevski zbor pod vodstvom marljivega pevovodje Brajnika že davno ni bil tako razpoložen. Zapel je vrsto pesmi v čisti intonaciji, in-
terpretaciji in dinamiki, da smo vsi kar strmeli.
Naši nadobudni pionirčki so zaplesali balet in izvedli simbolično vajo po koroški pesmi «Gor čez izaro» Tudi oni so odnesli splošno pohvalo. Med posamezniki točkami in po programu pri prosti zabavi je igrala marljiva godba, ki je seveda vsem zelo ugajala.
TRŽAŠKA PIONIRSKA SKUPINA
PRED MIKROFONOM V KOPRU
Pri kulturni prireditvi na dan praznika žena dne 8. marca so nastopili prav na začetku s skoro tričetrturnim pestrim, zaporedoma se razvijajočim programom mali tržaški pionirji, ki so občinstvu zelo ugajali zaradi njihovega sproščenega, samozavestnega in ljubkega nastopa. Bile so recitacije, .samospevi, zborovo petje, dvogovori, prizorčki. Ker jih premnogi niso mogli ne slišati ne videti, je bilo prav, da so v nedeljo nastopili z radijsko oddajo na koprski radiooddaj-ni postaji, s katero so se predstavili vsej javnosti. Nastopili so z istim programom kot pri kulturni prireditvi. Izvajali so v oddajni dvorani tako živo svoj spored, da jih je človek kar videl pred seboj, kako pojejo in igrajo.
umetniška šola. Iz kopij, ki jih je narisal po izvirnikih Rafaela ali po slikah beneških umetnikov, je lahko domnevati vplive tudi teh, in točnej-sa raziskavanja bodo lahko pokazala morda tudi še druge. Vzajemno vplivanje vseh kultur je obstajalo v vseH dobah in po vsem/ svetu in je bilo vedno plodno in zametek novih razvojev. Toda to še ne pomeni zanikanja posameznih narodnostnih kultur. In tako bo tudi v bodočnosti, pa naj se temu upirajo še tako trdoglavi im omejeni rasisti.
Vendar kakšna razlika med brezštevilno plejado brezdušnih klasicističnih posnemalcev in Tomincem Tolikšna kot med resničnim umetnikom) in obrtnikom umetnosti. Vdihnil je delom lastno življenje, svojskega, nezamenljivega, Tominčevega duha, s stvarjenjem lastne umetniške individualnosti. Oni tržaški kritiki, ki so vpletali v svoja priložnostna predavanja gesla kot: «Italija, tu in onstran Soče», ali: Rim, vesoljni Rim in njegova umetnost, — so omenjene vzajemne vplive podčrtavali da bi istovetili Tominčevo umetnost z umetnostnimi vplivi, da bi si tako Tominca prisvojili in ga njegovi smrti poitalijančili. Nepoštenost tega italijanskega šovinističnega početja na področju umetnosti je v tem, da se ti ljudje jasno zavedajo, da napačno ravnajo in da umetniki po vsem svetu, ki so imeli n. pr. za vzor italijansko renesanso, niso postali Italijani, ker bi bili ravno oni prvi, ki bi najbolj kričali, če bi kdo hotel, po isti logiki, proglasiti vse ne-številne italijanske umetnike, in ne najslabše, ki jemljejo za vzor Picasso« vo umetnost, za Spance. Zavedajo se dobro, da je prišel Tominc v umetnostno zgodovino ne kot posne-malec ne vem kakšnih vzorov, marveč ravno v koliko je vnesel v umetnost nekaj lastnega, izvirnega, nekaj kar je vzrastlo gori v Gorici, na Vipavskem.
V čem je veličina Tominčeve umetnosti?
Ni dvoma da ja v oni demonski njegovi tehnični spretnosti, s katero je znal podajati svoje portretirance s popolno življenjsko podobnostjo z vsako najmanjšo podrobnostjo ki nam da točno spoznavati ne le obleke, noše one dobe, marveč celo vrsto in kakovost blaga, okraske in celo, kako ima kdo — negovane nohte. Toda to zmore tudi — fotografski aparat, pa zato še m umetnik. Tominc je tej podobnosti dodal tudi svojo - umetnost, Opazujmo n. pr. te njegove čudovite barve, o katerih je kritik v «Corriere di Trieste» ob tej priliki zapisal, da jih je opazoval v Gorici, gori nekje od sedanjega glavnega kolodvora pa doli onstran Gradu. Ima gotovo pre? cej prav, da je Tominc vnesel na platno goriško sonce in barve vse blažene Vipavske doline, po kateri je hre. penel in kamor se Je vedno zopet vračal, čim je mogel. Primerjajte n. pr, barve na obrazu Nicole Botte, ge. Su-
(Nadaljevanje ' na 14- strani^
14
■ al »Iwi i i
Film • šah • radio
PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH
JENNTN PORTRET
Film Jennin portret je izdelal leta 1947 David O. Selznick, režiral ga je William Dieterle, kol glavna igralca Pa nastopata v njem Jen-nifer Jones ter Joseph Cotten, ki je bil za svojo vlogo nagrajen im lanskem filmskem jestivalu v Benetkah. Film je posnet po romanu Roberta Nathana in je prav nenavadne vsebine.
V letu 1948 sreća Ebeti Adams, skoraj neznani slikar) v neivyor-ikcm parku deklico Jennic. Ta mu pove, da je hči igralcev zabavišča Hammcrstein. Eben, ki ve, da tega zabavišča že davno več ni, se prične zanimati za Jerniie, a je ne more nikjer najti. Stalno ga spremlja njena podoba, nariše nje portret, ki vzbudi splošno pozornost. Cez nekaj časa se mu Jcnnie zopet pojavi in tako v nekaj mesecih večkrat, vsakokrat starejša, kajti za Jcnnie, ki je že pred desetimi leti umrla, preteče med posameznimi srečanji njeno že preživeto življenje. Slikar se nesmrtno zaljubi v Jennic, išče v njej navdihnjenja za novo voljo in domišljijo ter ustvari p
Jenninim portretom svoje najboljše delo. Ob obletnici njene smrti gre na kraj nesreče, tvega tudi življenje, toda usodi je iztrgati ne more in v spominu nanjo postane njegova umetnost slavna.
Jennie predstavlja torej ideal, ki si ga slikar od časa do časa lahko pričara V svoji domišljiji. Njegovo večno iskanje poudarja misel, da je med vsemi ljudmi, ki so kdaj koli živeli neko bitje, ki ga moraš ljubiti, ki ga moraš iskati, dokler aa ne najdeš.
Da bi torej pokazal problem žrtvovanja in ljubezni, si je režiser izbral precej zapleteno pot, ki mu ni uspela. Film hoče biti originalen ter eksperimentira zlasti v tehničnem pogledu. Talco vidimo v filmu precej lepih scen, vendar pa tehnična sredstva ne zadostujejo, da poduhovijo film, kakor bi to zahtevala vsebina. Prepletanje resničnega in namišljenega sveta večkrat zdrsne in tako ne vzbuja v gledalcu primernega razpoloženja.
Med igralci se zlasti odlikujeta Cotten in Jennifer Jones.
KOKE V FILME
Najbolj natančno je doslej označil roke Nemec Carus, ki je živel na prelomu 18. in 19. stoletja. Pod vplivom knjige Electa di Maschiotta «Roke v umetnosti» ter knjige Marcela Briona «Roke v slikarstvu» pa pripravlja sedaj Italijan Calvino Vittorio razpravo o rokah v filmu.
Na prvi pogled sc nam roke v filmu ne zde posebno važne, toda če bolje pomislimo, ugotovimo, da so roke zelo pomembno izrazno sredstvo. Z rokami vprašujemo, prosimo in zavračamo, pritrjujemo in zanikujemo, ponujamo in jemljemo kruh ter delo, rešujemo in ubijamo, z rokami obljubljamo, kličemo, odpuščamo, pretimo, obsojamo, rotimo in še ni vse povedano. Kajti z rokami tudi občudujemo, odbijamo, štejemo do deset in z eno gesto do nešteto tisočev; z rokami lahko izražamo kesanje, sramoto, strah, dvom, trpljenje ljubezen in zopet z istimi rokami vzpodbujamo, poučujemo, poveljujemo, prisegamo pravično ali po krivem in to v tako neštetih variantah, da tekmujejo roke po izraznih sposobnostih lahko z jezikom. S čim si je zlasti nemi film pomagal, če ne z rokami! E-leonora Duše izraža na pr. v Ibsenovi drami, «Gospa z morja» vso tragiko le z rokami.
Roke služijo v filmu bolj kot maska, včasih bolj kot oseba. Lovrence Olivier in njegovi soigralci so pravi mojstri kar se rok tiče, bodisi da so se tega izučili ob ge atah bogate gledališke tradicije ali pa v slikarski umetnosti. Vso tragiko nemega dekleta je Jane Wyman v vlogi Johnny Beiinde
izražala predvsem z rokami. Različne vloga zahtevajo različne roke: zdaj dramatične, zdaj grabežljive, zdaj spretne, srečne ali koristne, škodljive, dragocene in robate. Posebno značilne roke ima Greta Garbo, z njimi zna odlično gestikulirati, pozna dobro pomen in težo njih drže ter odtenke prstnih gibov'. V nekem ameriškem filmu ustvarja bankir Pallctc posebne situacije prav z držo skodelice. Tudi Anna Magnani ve, kako je treba z rokami povečati ali zmanjšati razburljivost neke scene
JiCfttdUa
KRONIKA
Danny Kaye je nosilec vloge v filmu, ki je posnet po Gogoljevem «Revizorju», Prvotno so film naslovili «Srečni časi», sedaj pa «Generalni inšpektor». Film je izdelala ameriška družba Warner Bros, režiral pa ga je Henry Koster.
Popularna igralka Jane Wyman ki jo poznamo že iz filma Johny Beimela, bo igrala glavno vlogo filmu «Stakleni Zoo», ki ga je po syojem delu priredil za platno Tennessee Williams.
V zalivu Spezie snemajo italijanski film, ki bo obravnaval življenje ribičev in delavcev kamnolomov. Režiser Mario Saffico išče po vsej Italiji mladeniča In dekle, kj bi od govarjaln zahtevam vloge novega filma.

Prizor iz filma «Femmin portret»
Pri razvoju figur pazite, da se fi- > Beli ima v razvoju tri dobro name-gure, katere postavite v gibanje, ne | ščene lahke figure, črni pa samo damo bijejo med. seboj, temveč da vsaka za-'	1 " “	'Tn-
vzema čim več nasprotnikovega prostora. Da boste to dosegli, morate poslati v boj najprej lahke figure In šele nato n. pr. trdnjave ali damo. —
Ustvariti si morate shemo, t. j. kmečko pozicijo, po kateri boste gradili partijo. Kmetje so najmočnejši takrat, ko se v koordinaciji s figurami premikajo v nasprotno stran. V partiji, ki jo danes prinašamo, se jasno vidi neskladni razvoj črnega. Crni je dovolil razbiti kmečko verigo in šel prezgodaj v boj s težko figuro (damo). Beli je zaradi tega na prepričevalni način dosegal zasluženo zmago.
IGRA DAMSKEGA KMETA ToluS	Flor
1947 Plarny
1. d2—d4 Sg8—fS 2. Sel—13 e7—e6 3. Lel—g5 d7—d5 4. Stol—d2 c7—c5 5. c2—e3 Dd8—b6.
S težko figuro ni priporočljivo igrati prezgodaj, ker dovoljuje belemu, da oslabi črno kraljevo krilo in pokvari kmečko verigo. Okorni dvojni kmetje na f liniji se pozneje v partiji ne bodo mogli razvezati. To je tudi eden glavnih vzrokov poraza črnega.
6.	Lg5:f6 g7:f6 1. c2—c4.
Črnemu ponuja b kmeta, ki pa ne
bi bil zastonj, ker bi se ob tej žrtvi jiele figure še bolj razvile, Z igrano potezo stremi beli tudi za tem, da igro z boljšim razvojem čimprej odpre.
7.	. . . d5:c4
Poteza ni dobra, vendar črni nima izbire, ker bi v nasprotnem primeru beli črnemu osamil kmeta d5 in slabost dvojnih kmetov f bi prišla še bolj do izraza.
8.	Lfl:c4
SPORED ODDAJ V TEDNU od 31.3.50. do 5.3.50.
Poročila v slovenščini vsak dan ob 7,00 (ob nedeljah ob 7,30), 13,00, 14,45, 19,30 in 23,05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6,45 (ob nedeljah ob 7,15), 12,45, 14,30. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18,45,19,15 in 23,00, Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14,45. Pregled tiska v Italijanščini vsak dan ob 14,30. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17,30. Vsak dan od 19,45 do 20,15 volivne oddaje Sloven-ske-italijanske Ljudske fronte.
Petek: 31.3.50.: 12,00 Veder opoldanski spored; 12,30 Priljubljene melodije;
13.15	Pojejo operni pevci; 13,45 judska univerza (slov.); 14,00 Igra vaški sekstet; 18,00 Športni pregled (ital.);
18.15	Kernoma glasba; 20,15 Uganite kaj igramo (ital.); 20,45 Slušna igra (ital.); 22,00 Življenje jugoslovanskih narodov (slov.); 22,20 Chopin: Koncert za klavir in orkester v e-molu.
Sobota: 1.4.50.; 12,00 Skladbe Mo-in še ta je v neugodnem položaju. To- zarta jn Čajkovskega; 13,15 Pevski rej beli ima prednost, ki zadostuje za koncert baritonista Vladimira Ruždja-zmago.	ga: 13,45 Gospodarski pregled (Ital.);
8. . . . c5:d4 9. e3:d4 Lc8 d7 10.	jgra Mali orkester Radia Ljublja-
0—0 Sb8—c6 U. (14—d5! Sc6—a5 12. ne; 1800 pi0nirska ura (ital.); 18,30 Tal—cl eG—eo	Italijanske romance; 20,15 Hrvatski
Grozilo je žc d:c in Se4 13. Ddl c2 kulturni pregled (hrv.); 20,30 Hrvat-razvoj je končan. Črni ima nerazvite skc pesmi: 20,40 Politični pregled figure, kralj še ni na varnem, kmetje (slov,); 2i.oo Veder sobotni večer; 22,00 pa so neugodno razmeščeni. Zato je | nimSki-Korsakov; Šeherezada, težko najti dobrih potez.
13. . . Lf8—g7 14. Lc4—:di3 Db6:b2 I Nedelja: 2.4.50.: 8.15 Iz orkestralnih Beli je grozil Tbl In ujeti figuro suit; 9,00 Kmetijska ura (slov.); 9,30 z b4.	Kmetijska ura (ital.); 10.00 Folklorna
15. Tel—c2 Db2—b6 16. Tfl—bi glasba; 10,45 Oddaja za Bujštino; 11,15 Db6—d6 17. Sd2—e4 Dd6—e7 18. Nastop gojencev Glasbene matice v Se4—e3 Ke8—d8	Trstu; 11,45 Našim ženam (slov.); 12,00
ali: 18. . . —0 19, De4 f5 20 S:15 Glasba po željah (slov.); 13,15 Dvorak; L:f5 21. D:f5 Tfc8 22. Dh7 Kf8 23. Te2. Slovanski plesi; 13,30 Oddaja za pio, 19. L<J3—15 Ta8—c8 20.	d5—63! nirje (slov.); 14,00 Glasba po željah
De7—e8 21. Tc2:c8 + Kd3:c8	(ital.); 17.00 Oddaja za podeželje
Ne pomaga tudi 21. . . . L:c8 22. (slov.); 20.15 Male skladbe velikih <17— in dobi figuro po 23. Tdl.	j mojstrov; 20,45 Politični pregled tital.);
22. Dc2—b5	21,00 Follie d’inverno; 21,45 Iz oper,
Crnl se vda, ker se bi na 22. . . b6 nega sveta.
23. Da6 + Kd8 24. Da7 znašel pred
Vlogo Iiicie v «Quo vadiš?» bo namesto Elisabeth Taylor igrala Jeanne Simmons. Vlogo Nerona pa bo igral Peter Ustinov, medtem leo bo Eetronia igral Leo Genn, Marka Pa Robert Taylor. Film bodo pričeli snemati V Rimu konec maja.
ZGODOVINSKA RAZSTAVA
'Jikaija JoMpa Tominca
(Nadaljevanje s str. 13)
dinich ali pokrajine v Kromperku, v ozadju «Zuana Parussole»,
Predvsem pa opazujte dušeslovno prodirnost našega umetnika, to divje neupogljivo voljo, zapovedljivost na obrazu oblastnega meščana Botte ali nekaj podobnega na licu poštnega ravnatelja Preinitscha združeno z nekoliko domišljavo samozavestjo, ali brezskrbno dovtipno nagajivost v nasmehu Ivana Mllosta («Zan delle rose»). Nasmeh «Zuana Parussole» ni manj izrazit in istočasno zagoneten kot morda Monne Lise, poln resignacije, grenkobe in človečanske dobrote.
Primerjajmo le to Tominčevo duševno izraznost s topo brezizraznostjo klasicistov, čemur se ni čuditi, saj je klasična skulptura oblikovala gladke oči brez — punčic, brez duševnega izraza.
In v neposredni zvezi z duševno izrazitostjo, kolikšno spontano življenjsko dinamiko je vdahnil svojim portretirancem. Ivan Milost se zdi, da bo adaj zdaj odprl usta in zdrl dovtip.,
Boha energično stiska palico, kot da hoče nestrpno ukazujoče potrkati na tla. Parisi s svojim držanjem, na pol sede napol leže, z nemarno indeferent-nostjo življenjsko utrujenega ali izživetega bogataša le podčrtava, kar je vidno že iz upadlega obraza, Sam mladostni Tominc z bratom- se zdi, da že nestrpno čaka, da se požene kvišku in se sprosti neudobnega položaja blizu brata.
Razstava v «Verdiju» nam seveda pokaže le majhen del tega, kar je Tominc ustvaril, z 20 razstavljenimi deli (prav za prav jih je le 18). Slike so nakopičene tesno druga ob drugi, in ni prostora, da bi si gledalci mogli ogledovati slike iz primerne razdalje ne da bi bili drug drugemu v napotje. Tudi domislica s surovo izdelanimi stojali je vse prej kot posrečena. Malo več spoštovanja do največjega primorskega mojstra, bi pokazalo malo več resnične kulture.
Ubogi Tominc bi se obrnil v grobu. Zaradi nekulturne falsifikacije njegove osebnosti, ki so si jo dovolili Ita-
matom, ali: 22. . . . L:15 23. D:a5 itd. ] Opombe: Stojan Puc
Ponedeljek: 3.4.50.: 13,15 Iz operet in filmov; 13,45 Jezikovni pogovori (slov.); 14,00 Koncert kvarteta Slovenske filharmonije; 17.00 Feljton (ital.); 17,30 Športni pregled (slov.); 18,00 Iz znanstvenega sveta (ital.);
lijanski klerolašisti na oblasti s svojo špekulacijo z nepoučenostjo in pozabljivostjo kulturne publike. Pred več kot stoletjem so ga dolgo časa mučili oni redki takratni iredentisti, da bi se udeležil protiavstnjske iredentistične zamišljene razstave v Benetkah. Ko mu je bilo končno tega dovolj, jim je poslal naš temperamentni slikar portret — avstrijskega cesarja Franca. Te brce mu italijanski iredentisti niso nikdar odpustili in so ga vedno šteli za svojega nasprotnika. Ta okolnost nam marsikaj obrazloži, — med drugim morda tudi dejstvo, da je to prva Tominčeva razstava po 120 (stoindvajsetih) letih. In ta prva razstava, osemdeset let po njegovi smrti, naj bi ga s potvarjanjem- njegove duhovnosti rehabilitirala v šovinističnih očeh!?
Človek se zgrozi nad ciničnim ma-kjavelizmom «krščansko» — šovinističnih krogov in oblastnikov, ki se ne ustavijo pred profanacijo najvišjih kulturnih vrednot in osebnosti v politične namene iredentizma. V častnem odboru razstave sede poleg tržaškega in goriškega župana tudi goriški prefekt in «Prof. Gino Palutan, Prefetto di Trieste», bratsko združena oblastva dveh — «provinc» Italije. In v iem smislu se je vršila tudi otvoritev in vsa prireditev razstave .
Gligorič vodi
_ _	-	—. i io,w iz zuanaivcMicgrt	v 1	,
M turniriu V Mor la Fiati 1815 Iz °Per Smetane In Dvoraka;
J	20,15 Slovenski narodni in partizanski
j napevi; 21,00 Haydn: Kvartet op. 64 j št. 5 - izvajajo člani «Prijateljev glas-| be»; 22,00 Življenje Jugoslovanskih
| narodov (ital.).
Torek: 4.4.50.: 12,30 Italijanske zborovske pesmi; 13,15 Igra orkester odreda JA iz Portoroža; 13,45 Kulturni pregled (ital.); 14,00 Skladbe sloven skih avtorjev igra orkester Radia Ljubljane; 18,00 Ljudska univerza . . (ital.); 18,15 Iz klavirskih triov; 20,15 Dcsedaj so iz šahovskega turnirja v pUCCini; Boheme * opera v 4 dejan-Mar la Plati v Braziliji znani rezulta- J jjjj. 22,30 Večerni koncert, ti iz prvih dvanajstih kol. Seveda nas najbolj zanima plasman Jugoslovan-	Sreda: 5.4.50.: 13,15 Pojejo «Fantje
skih mojstrov, ki na tem turnirju so- na vasi»; 13,45 Gospodarski pregled delujejo. Kljub močni zasedbi so se (slov.); 14,00 Igra veseli kvintet; 18,00 vsi, predvsem pa Gligorič in Trifuno-IZ našim ljudstvom (ital,); 18,15 Soli* vič, zelo lepo uveljavili. Po dvanaj-1 stična glasba; 20,15 Radijski obzornik sterri kolu vodi Gligorič s točko in pol 1950 (ital.); 21,30 Zabavni orkester; pred ostalimi, poleg tega pa ima še 22,10 Življenje jugoslovanskih narodov eno prekinjeno partijo. Njemu je dol- j (hrv.); 22,15 Čajkovski: Labodje jezei go časa sledil na drugem mestu Tri-1 ra - balet, funovič sam.'V enajstem kolu sije z	..>nn ,
enim porazom nekoliko poslabšal po- Četrtek. 6.4.50.,	12,00 Iz opernega
ležaj In trenutno deli drugo in tretje sveta; 13,45 Našim ženam (ital.); 18,00 mesto s Gulrr.ardom, ki imata oba po Samospevi Pavla Sivica; 18,30 Znane 7 točk in eno prekinjeno partijo. Vrst- uverture; 20,30 komorni zbor Iz Trsta; ni red ostalih- je naslednji: Rossolimo, 2j 00 Ra<1|jski obzornik (slov.); 21,15 Eliskazes in Pilnik po 6 in pol in eno prekinjeno, Bolbochan 6 in pol itd.
Problem
Franck; Klavirski kvintet:	izvajajo
kvartet Slovenske filharmonije in pianist Anton Trošt; 22,00 življenje jugo-, slovanskih narodov (ital.).
Bell vleče in matira čnega v treh potezah.
F. Hofmana
t-— -■	--- -- -
LJUDSKI TEDNIK STANE: v coni A in v Italiji: posamezna številka lir 2# mesečno lir 80
v coni B
posamezna številka Din 8 mesečno Din 30
v Jugoslaviji
posamezna številka Din 15 mesečno Din 60
Vsaka posamezna stara številka stane dvojno.
Fizkultura • uganke
L ni05ki TEDNIK,
15
OB PRIČETKU LAHKOATLETSKE SEZONE
Nekaj o zgodovini odriva pri teku
Tek na kratke proge je med panogami atletike najstarejši. Kdo je bil prvi tekmovalec v tem teku, ne vemo. Poznamo pa ime zmagovalca proge dolge 192,27 m, ki pa je živel pred davnimi 2.726. leti. Imenoval se je Koroibos in bil doma iz Elisa. Tekel je na prvih klasičnih olimpijskih igrah.
Za vsakega dobrega tekača je osnovni problem začetek teka. Kako priti najhitreje v polni tek? Najboljši svetovni tekači pretečejo v letečem startu progo dolgo 100 m v 9,5 do 9,8 sekundah. Vsak tekač se na startu dobro zaveda, da lahko ena sama desetinka sekunde odloči zmago.
Kako je starta! Koroibos, ne verna V Delfih pa je še dandanes ohranjen kamen iz starega helenskeva stadiona; na kamnu so vdolbine za noge; verjetno je bilo to Samo mesto, odkoder se je tekač spustil v tek.
Prvi početki moderne atletike segajo v drugo polovico 19. stoletja. In sicer v leto 1864, ko so bile prve moderne lahkoatletske tekme. Tekmovali sta tedaj univerzitetni ekipi iz Ox-forda in Cambridgea.
V začetku razvoja hitrega teka se niso preveč brigali za način starta. Tekači so stali z eno.nogo na startni liniji, drugo nogo pa so pomaknili naprej, prav tako kakor štartajo današnji tekmovalci na dolge proge.
Ko pa se je način treningov izboljševal in so dosegali že boljše rezultate, so pričeli misliti, kako bi tekmovalec čimprej dosegel največjo brzino. Verjetno so se bavili prvi atleti tudi z zakoni mehanike in ne samo s praktičnimi izkustvi.
Ameriški dijak Charles Sherill je bil mnenja, da je začetna hitrost odvisna od prvega odriva noge. Ce Je ta odriv močan in v smeri gibanja, bo hitrost večja. Sila, s katero se tekač ooìenei pa je odvisna od trdnosti njegovih mišic, in smer sile? Ako stoji tekač vzravnano, je tudi smer sile ravna, če pa se tekmovalec globoko nagne proti zemlji, je začetna brzina večja. Sherill se je po teh svojih razglabljanjih postavil na start prav tako kakor vsi tedanji tekači; z eno nogo nagnjeno naprej. Nagnil pa se je Pregloboko proti zemlji, izgubil ravnotežje in padel. Ujel se je na roke in pokleknil na eno koleno. Tedaj mu je prišlo na misel, da bi pričakal začetek tekme v takem položaju in res, 18. maja 1888. leta je v Long Islandu Sherill tekmoval na progi dolgi 100 jardov prvikrat v zgodovini atletike z nizkim startom, kakor so imenovali ta novi način starta.
Od tedaj je nizki start vidno prodiral, toda zaenkrat samo v Ameriki. Osem let kasneje, 1896. se je na prvih olimpijskih igrah v Atenah edinole Amerikance Bark spustil z nizkega starta. Ostali tekači pa so veliko bolj nagnjeni naprej kakor tekmovalci iz Sherillovih dni. Eden izmed tekmovalcev se je opiral celo na zemljo s
pomočjo nekih palic, ki jih je držal v roki. Na teh olimpijskih igrah je Bark zmagal na progi 100 m.
Od tedaj so začeli vsi svetovni tekači svoj tek z nizkim startom in na naslednjih olimpijskih igrah ni bilo tekača kratke proge, da bi ne tekmoval na novi način.
Nizki start rabimo pri vseh tekmovanjih, kjer odločuje brzina in to na progah od 100 do 400 m. Tega starta pa se poslužejejo tudi nekateri tekači na 800 ali 1.500 m.
V bistvu se torej od Sherillovega nizkega starta pa do današnjega ni prav nič spremenilo in kakor vse kaže, se tudi v bližnji prihodnosti ne bo.
Tudi za najmlajše
V pionirskem mestu imajo celo pravo letalo, ki ga je pionirjem dala na razpolago Letalska zveza Jugoslavije.
Tržaška športna nedelja
Nogometno prvenstvo
Zaradi telovadnih vaj za nastop 1. maja so se tržaški nogometaši preselili to nedeljo na Opčine. Tu je igralcem močno nagajala burja in motila potek igre. Odigrali so samo eno tekmo, in sicer Sv. Ivan in Aurora. Obe enajstorici sta se zagrizeno borili za uspeh. Premoč so imeli seveda Sve-toivančani, ki so si s to zmago zaslužili dve važni točki in se približali prvim enajstericam na lestvici.
—O—
Mladinsko prvenstvo
Bilo pa je to nedeljo tudi še četrto nadaljevanje nogometnih tekem za «Mladinski pokal». Dobro se je izkazalo moštvo Skednja, ki je imelo za svojega nasprotnika Montebello. Obe moštvi sta bili enakovredni. Tekma je bila lepa.
Enajstorlca Koštalunge se tudi ni izkazala tako slabo. Bila je kar hud nasprotnik Opencem. Skoda je le v tem, da igralci ne vzdržijo dolgo. O-penci so popustljivost Koštalunge izrabili in zabili kar dva gola in tako zmagali.
Najmanj zanimiva glede na moč obeh moštev pa je bila od vseh treh tekem igra med Olimpijo in dijaki. Nekateri igralci sodijo po svoji kvaliteti že v višji razred. Resen nasprotnik Olimpiji so Opčine in morda še Montebello.
Rezultati:	Opčine-Koštalunga 4:2
(0:1), Montebello-Skedenj 1:1 (0:1), Olimpija-Dijaki 5:0 (3:0).
-O—
Lahko atletika v Kopru
V Kopru so se prvič zbrali lahkoa-lleti, da se pomerijo v metih diska
j krogle in kopja. Lep stil za mete so posebno pokazali Pirančani. Zanimivo Je bilo gledati tekače v metu kopja in krogle. Prvi je bil Venturini, drugi pa Trani.
Nastopile so tudi ženske, med katerimi je bila najboljša Colleva, ki je zmagala v vseh treh metih. Na igrišču je bilo opaziti tudi večino novih igralcev, kar je zelo razveseljivo. Rezultati tekem sicer niso tako lepi, a so vendar bili zadovoljivi, če upošte-
vamo, da marsikateri izmed nastopa- [ 9,34 m.
jočih ni nikoli nastopal v teh panogah. Z vztrajnim treningom se bodo rezultati vedno boljšali.
Rezultati.Met krogle (Zenske) 1. Colleva, 9,37 m, 2. Petener 7,75 m. Met kopja (ženske); 1. Colleva 28,90 m, Met diska (ženske):	1. Colleva
28,16 2. Petener. Met diska (moški) Kenda 29,54 m, 2. Venturini 26,46 m. Met kopja (moški) 1. Venturini 34,35 m, 2. Mora 34,20 m. Met krogle: (moški); 1. Vallon 10,10 m, 2. Trani
FIZKULTtIRM TEDEN
i/ počastitev L maja
Za proslavo 1. maja so se že začele razne priprave. Tako se telovadci in telovadke že vadijo za nastope. Veliko zanimanje Je posebno pri mladini, saj so se prijavile k sodelovanju poleg raznih okrajev v Trstu samem tudi okoliške vasi. Na dan I. maja popoldne bo na stadionu množični telovadni nastop, ki ga bodo izvajali člani, članice in pionirji. Telovadci bodo nastopili z novimi in lepšimi vajami kakor lansko leto. Velika posebnost pa bodo folklorni plesi, ki jih bodo izvajale skupine v narodnih nošah.
Na predvečer 1. maja bo na stadionu baklada, pri kateri bodo predvsem sodelovali telovadci, ki bodo z rajatuimi teki in pohodi ter gibi rok ustvarjali gledalcem lepe slike. Po bakladi bo telovadna akademija, pri kateri bodo sodelovali naši najboljši orodni te-
lovadci ter izbrane čete telovadcev, ki bodo izvajale posebno telovadne vaje. Po zaključku pa bodo zagoreti umetni ognji.
V	letošnjem sporedu prvomajskih prireditev je tudi športni teden, ki bo trajal od 23. aprila do 1. maja in bo obsegal razne tekme: nogomet, košarsko, odbojko, šah, lahko atletiko, namizni tenis in kolesarjenje.
V	dneb 2. in 23. aprila bo mednarodna kolesarska dirka, ki jo organizira ZDTV za «Pokal 1. maja» v dveh etapah. Povabljeni so tudi inozemci, od katerih so se že prijavili Italijani: Malabrocca (zmagovalec zadnje krožne tekme po Hrvaški in Sloveniji), Locateli! (zmagovalec krožne dirke po Poljski), t Jugoslovanov, med katerimi je tudi prvak Strein, 4 Avstrijci, med njimi Menapace (zmagovalec krožne dirke po Avstriji.)
RAZNE VESTI
Dobrivoja Mitič in Danica Rnbuza sta postavila nov jugoslovanski padalski rekord, ko sta skočila z višine 5.000 nv. Nista pa uporabila vdihalnih aparatov, ki jih uporabljajo pri skokih z večjih višin.
Francija je zmagala na košarkarski tekmi z Nizozemsko.
Japonski plavač Furuhashl je pretekli teden v San Pavlu v Braziliji potolkel olimpijski rekord na 400 m pro. sto z novim časom 4'40".
Italijanski boksač peresne teže Pao-lettl je v Parizu sijajno premagal Liončana Confortia.
V	začetku aprila bodo gostovali v Beogradu proti Partizanu in Crveni zvezdi, v Zagrebu proti Mladosti in v Ljubljani proti Železničarju švicarski košarkarji.
Na crossu Humaniteja v Parizu je zmagal na 10 km dolgi progi Madžar Pencses.
Na Revleri se je pričel v sredo prvi letošnji mednarodni teniški turnir. Nastopili bodo številni inozemski igralci, med katerimi bodo zastopali Jugoslavijo Mitič, Palada, Branovič, Milojkovič, Lazslo,, Petrovič ter Pa-najotovičeva.
Na mednarodnem sabljaškem turnirju v Gradcu je zmagal jugoslovanski tekmovalec Tretinjak. Za njim so se plasirali Mažuranič (Jugoslavija), Losert (Avstrija) in Kržišnik (Jugoslavija).
V	Rimu bo od 17. do 25. aprila teniško prvenstvo Italije, na katerem bodo nastopili tudi Svedi Bergelin, Johansson in Davidson.
V	Oestersundu na Švedskem so se končale tradicionalne š-vedske smučarske igre, na katerih so nastopili tudi Norvežani, Finci in Italijani. Nekaj rezultatov: 18 km: J. Josefsson (Švedska) 1:13,24, 2. Haakonen (Finska). 50 km: L Mononen (Finska) 3:30.43, 2. G. Karlsson (Švedska), skoki: 1. Slatt. vik (Norveška) 214 točk, 2. E. Karlsson 211 točk, klasična kombinacija: 1. Israealson (Norveška) 432 točk, 2. Sannrud (Norveška) 427 točk.
V	Londonu je bilo končano tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Zmagalo je moštvo Kanade, ki si je že dvanajstič osvojilo naslov prvaka. Drugo mesto je zasedla Amerika, tretje Švica, četrto Anglija, deveto pa Francija.
Po zmagi Švedov na svetovnem prvenstvu v rokoborbi, na katerem so sodelovali tudi jugoslovanski rokoborci, je ekipa FLRJ gostovala Se v drugih mestili Švedske. Dvoboj Beograd: Westerrors je končal neodločeno s 4:4; JorgundemBeograd s 5:4. Zadnje srečanje med moštvi Beograda in Atlasa se je tudi končalo neodločeno s 4:4. Rezultat pa ni realen, ker Je bil Jugoslovan Ivanovič, ki je nastopil v težki kategoriji, mnogo boljši od svojega nasprotnika. Jugoslovanski rokoborski šport, ki Je v Jugoslaviji še razmeroma mlad, se je na teh medna, rodnih tekmah popolnoma uveljavil.
Na svetovno mladinsko prvenstvo v sabljanju pošlje Jugoslavija IVletnega Andreja Grahorja, dijaka klasične gimnazije v Ljubljani. Svetovno prvenstvo bo v Nizzl.
Na Sar planini je zmagal v smuka Srb Vlado Veber, v slalomu pa Janko Krmelj tz Slovenije. Dobila sta prehodni pokal Makedonske smučarske zveze.
-O-
Ji'iižunlsn
VODORAVNO:	3 češka denarna
enota drugi sklon; 6 iz srca; 8 planet; 10 zmes dveh plinov; 12 oblika gl. kleti; 15 oblika samostalnika vreča; 16 s plugom preobrača zemljo; 17 predlog; 19 zelo trd papir; 21. delo tlačanov; 23 iz lanu; 24 skala; 26 spet; 28 poslanec; 30 igralna karta; 32 kraj blizu Ljubljane; 33 oljka; 35 veznik; 37 kraj na Švedskem; 39 žensko ime; 41 očetje dedov; 44 oblika od očarati; 46 osebni zaimek; 47 oster; 48 glavni šievnik; 50 dva ■ razljčna soglasnika; 51 prehod iz dneva v noč; 53 mirovanje; 54 osebno povratni zaimek; 55 ko čebele rojijo; 56 predlog; 57 dovršna oblika glagola navijati; GO posoda s posmrtnimi ostanki; 62 razčlenjevanje v četrtem sklonu; 64 ilo; 65 svoj. zaimek; 66 povrnili; 69 star prebivalec sev. Amerike; 71 žival; 73 na-plačilo; 74 moško ime; 76 oblika samost. ura; 77 koliba, baraka na hribih v drugem sklonu množine; 79 kratica za Jugoslov. armada; 81 presojam, obsojam; 83 Izdelovalec sit.
NAVPIČNO: 1 sorodnik; 2 zleteti;
pojačan; 5 pesniško delo; 6 ustavi se; 7 barva v moškem spolu; 9 ribja jajčece; 10 dozorel; 11 z velikim repom; 13 števnik; 14 žival; 15 dva različna soglasnika; 16 ima ga vsaka soba; 18 pritrdilnica; 20 nesreča; 22 kratica za Ljudska republika; 24 instrument v drugem sklonu; 25 krajša oblika od njega; 27 imetje; 28 travnata stepa v tropskih krajih; 29 števnik: 31 prebivalcu Skandinavije; 34 večerni obed; 36 predlog; 38 tuliti; 40 ploščinska mera; 42 ime grške črke! 43 isto kot 13. navpično; 44 kraj v Sloveniji; 45 ploščinska mera; 49 ptica; 52 zveza; 54 močan, poln sile; 58 svojilni zaimek; 59 izvor; 61 gobec pri svinji; 63 velikan; 67 predlog; 68 varianta; 70 darilo; 72 rodbina; 75 igralna karta; 76 pamet; 78 del pri kolesu; 80 ploščinska mera; 82 moško ime.
Razreši !
Promet, letalo, notar novci, vseh. delo, želva, združenje, žito, gledate,
seme.
Iz vsake zgornje besede vzemi po en zlog in te zloge sestavi tako, da
boš dobil znano geslo, ki sta ga napisala Marx In Engels v svojem «Komunističnem manifestu».
■—O—*
NEKDO, PRAPOR, VODOMET, DOLGOST, BOLEČINA, SNEŽEN, KORITO, BREG, KLASJE, RESNICA, LABOD, RAMA, DRŽAVA, MNOŽINA.
Vzemi iz vsake zgornje besede po dve zaporedni črki tako, da dopiš potem slovenski pregovor.
REŠITVE
SESTAVI; Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
POSETNICA: trgovski pomočnik.
STOPNICE: k, ko, Krn, klet, kakao, Kastav, Konjice, krokodil, Kontovel.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 3 mro, 5 snaga, 7 nosek, 8 vsa, 9 cel, 11 žlice, 12 Hun, 14 nos, 16 demanti, 19 Komna, 22 požreti, 24 Vis, 25 OLO, 26 Palermo, 29 Ela.
NAVPIČNO: 1 umno, 2 noge, 4 resnica, 5 snažne, 6 akcent, 8 voh, 10 las, 13 ud, 15 oi, 17 mrož, 18 Nine, 19 kosa, 20 mrzel, 21 atom, 22 pip, 23 ilo, 27 lek, 28 rak.
V	nedeljo zanimiva kolesarska tekma
V	nedeljo bo vsakoletna Kolesarska dirka za Skerlavajev pokal, ki jo organizira športno društvo Opčine. Proga dolga približno 115 km, bo tekla Opčine - Devin - Nabrežina - Sv. Križ - Prosek - Opčine - Trebče - Pa-driče — Bazovica - Opčine - Fernetiči - Veliki Repen - Opčine - Prosek in spet Opčine kjer bo cilj. Zbirališče bo pred gostilno Fabčič na Opčinah ob 8.39 uri.
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska i dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski ravod v Trstu, ulica Montecchl •
Rokopisi
se ne vračajo
16
miniarla
PRAZNA SKRINJA POVZROČA
GLAVOBOL
Po volitvah v Jugoslaviji je v Trstu popadel glavobol voditelje tako imenovane Slovenske demokratske zveze in kominformistov. Pravijo, da jih boli prazna skrinjica na prazni glavi.
MARIA AVE!
Oni večer sem legel spat in vzel v roko zadnje .— pomladansko — poročilo generala Airey-a z namenom, da ga malo proučim.
Preveč me je utrudilo in da se razvedrim, sem menjal čtivo ter odprl Prešerna. Oko mi je padlo
Pozno spoznanje
Najuglednejši čikaški dnevnik «Chicago Daily News», ki je ob enem eden najbolj razširjenih listov v .Severni Ameriki, je te dni objavil tole zanimivo razmišljanje o položaju v Nemčiji in nastroje-nju povprečnega Nemca: Leta 1944: Heil Hitler! — 1945: Vedno sem se boril proti nacističnim svinjam! — 1946: Mi Nemci ne najdemo pravega razumevanja. — 1947: Jaz se ne bav^m s politiko, sem nevtralen. — 1948: Vedno sem zvesto služil svoji vladi. —, 1949: Marsikaj dobrega so nacjsti pa le napravili. —1950: Heil Hitler!
P^av ima čikaški dnevnik. Povprečni Američan pa naj se lepo trka na prsi in kliče: Mep culpa!
Drugih skrbi nimajo
Rimski senator Persico je vložil Interpelacijo na predsedstvo vlade ter na prosvetnega ministra s pozivom, naj se končno vendar enkrat postavi v Rimu spomenik Dante-ju.
Cast Dante-ju! Toda vprašujemo se: 'Ali res nimajo v Rimu drugih ekrbi? — O pač! Bliža se poletje in spet bo prišlo na dnevni red važno vprašanje kopalnih hlačk.
Zločin in «kazen»
Kei je divjal po libijski obali, v. precep so ujeli afriškega leva. Da pred, sodišče je prišla zadeva, iz dnevnikov ste bržkone seznali.
Seveda so juridični verbali raztegnjeni na dolgo kakor čreva m bivši lev postane zopet šlepa, kriči in tuli kakor bi ga klali:
*e vedno sem in bom maršal
Graziani!«
(varjena fašistična kanalja
astjO‘ in madrepatria se krije,
o da končno bosta mu priznani
grehe in storjene lumparije
urtost namesto ječe in — medalja.
■■ '	•-	r>
na prekrasni sonet, kjer naš pesnik opisuje pobožnega viteza, ki je bil sicer nepismen, a je imel globoko vero v srcu in je povsod in vedno ponavljal pobožni vzdih:	«Maria
ave!». In ko so viteza položili v hladni grob, je iz njègovega srca vzklila nežna cvetica, katere listi so noč in dan ponavljali molitev: «Maria ave!»
Sladko sem zaspal. Kakor se V sanjah dogaja, so možgani nadaljevali delo in misel, ki sem jih imel v budnemstanju. Znašel sem se pred lepim, negovanim grobom. Na tem grobu se je bohotila belordeča cvetica obdana od zelenih listov: Prava pravcata trikplora. In ta cvetica je venomer ponavljala: «Priključite Trst k. Italiji!»
Začudeno sem pogledal na nagrobni kamen. Tam se je-blestel napis: «Tukaj počiva general Airey».
Bog daj generalu sto let, da bo še dolgo imel priliko ponavljati svoj politični «Ave Maria»!
fU'lS
JUGI
Draga Juca
Za beneške je Slovence rimska vlada slaba mati in ničkoliko krivice morajo pod njo prestati.
Mačeha kar v stran pogleda, . . če slovenski Som sh vname, potlej naj še kdo zanaša se ria takšne «dobre» mame!
Se v mirovni je popodbi za manjšino poskrbelo, a italijanska vlada krši jo kar na debelo.
Da slovenskirii bo otrokom njim primerne šole dala, je samo zaradi forme v pogodbi podpisala.
V	pi-aksi pa slovensko deco v italijanske šole sili; misli si: tako postali
vsi bodo italofili.
V	tem pogledu pač na škornju ni se prav nič spremenilo, duče jev o se poslanstvo
prav lepo je ohranilo.
Varnostni svet kakor kaže, v tako stvar nerad podreza, kaj še, da katero rekla bi nato Sovjetska zveza! Demokratičnim Slovencem dali značko so: «titini», a nad temi je kar dobro, če godijo se zločini.
V	Trstu, kar se tega tiče) je različica prav mala,
le preberi, draga moja, poročilo generala.
Kaj vse ta o nas napiše in kako vso stvar obrne! Italijane milo boža, mi pa smo mu — ovce črne!
Na politične stezice tudi rad ta mož zavije in pove, da so na svetu «krive ideologije».
Poročilo generala vendar je prav zanimivo, da si treba je priznati, da je 'večkrat močno krivo!
Vse probleme tega mesta gleda iz avtomobila in zato se ni čuditi, če so se mu izkrivila.
V	Jugoslaviji imeli to nedeljo so volitve, nekatere ta zadeva rezala je kakor britve.
Tam pa ljudstvo malo briga, za nasprotne se glasove, rajši si gradi tovarne, nove ceste in mostove.
Je v Italiji brez dela pet milijonov ljudske sile, pa čeprav V «riajlepšem redu», tamkaj so volitve bile.
V	raju Tita pa napačne menda so volitve bile
Pa čeprav ni tam brez posla niti ene ljudske sile.
Pravi luksus je že v Trstu cigareto sl prižgati, saj za škatlo je Čerinov treba trideset lir dati.
In tako čerin dandanes, moško glavo povzdiguje, misli si: «ubog Tržačan zdaj vsekakor me spoštuje».
Le na ta način Čerini so na slavi pridobili, prej ljudje so za to robo le bolj malo se zmenili.
Kontovelcem ni «Kobilic» videti nikakor 'dano, zopet nekaj je narobe, tukaj z njihovo/dvorano.
Vedno kak predpis se najde, da Slovencem ponagaja, kaj se hoče, smo pač žrtev tukajšnjega položaja.
Vendar upam,. da se končno bo na bolje obrnilo, če ne danes, bo pač jutri to gotovo se zgodilo.
te pozdravlja Tvoja Pepa.
Med
RAZG L* AS
Halo, halo, javljam veselo vest, da se mi je rodil devetorček, povit v italijansko trikoloro, nekoliko rahitičen, slep in brez čuta za resnico... (Aire-yevo IX. poročilo na Varnostni svet).
VOLK DLAKO IHENJA
NARAVE PA NE..
vrstami
Vsem je v spominu proces proti profesorju Fux-u, ki je bil obsojen zaradi atomske spijonaže. Listi so pisali, da je slavni londonski Scot-land Yard alarmiran in da se bo uvedlo najstrožje nadziranje atomskih delavnic.
Med vrstami: Te dni je prišla iz Oakridge-a, kjer so največje atomske tovarne, vest, da so se v notranjosti tovarn pojavili lepaki. «Delavci, ne izdelujte atomskih bomb! Stavkajte!!» — Seveda je bil alarm v hiši in po temeljitem iskanju so našli moža, ki se je mirno sprehajal po tovarni, ne da bi bil kje zaposlen. Na vprašanje, kako je prišel notri, je odgovoril, da je mirno sedel med vrstami delavcev, ki sp sc peljali v tovarno na delo. — Evo! V Oakridge-u ne znajo čitati «med vrstami». -
Blagor ljudem ki so dobre volje
«Julijska socialistična stranka» je poslala v Rim, v London in Organizacijo združenih narodov protest glede volitev v coni B, češ, da je tam «nemogoča spontana in konkretna manifestacija svobodne demokratične volivne pravice». Isti dan so listi objavili izjavo predsednika Okrajnega ljudskega odbora v Kopru, Franca kralja — Petka, ki jo je podal nekemu novinarju in sicer: «Vsi imajo možnost, da se predstavijo volivcem».
Med vrstami:	Seveda!: -Laže- je
govoričiti o terorju, nègo se postaviti v pošteno volivno borbo. V borbi se namreč tudi lahko prav klavrno —- pogori.
V Moskvi praviio...
V dnevih pred volitvami v Jugoslaviji se radio Moskva in njegbve relejne postaje iz Pešte, Prage, Bukarešte, Tirane itd. bistroumno U-gotovili, da V Srbiji in na Hrvat-skem ne marajo Tita in da hočejo drugega. Ker je Moskva navajena svoje trditve podkrepljevati z dokazi, navaja v dokaz te trditve dejstvo, da sp na prfdvolivnih shodih v Srbiji in .na Hrvatskem stotisoči na vso moč kričali: Ziveo drug Tito.
Zunanjepolitična
kronika
Poročajo, da bo Sovjetska zveza po donavski konferenci razpravljala tudi o neki Mississipj in zahtevala zase lep del z opravičilom, da je ta reka prav tako njena, kot Donava.
Belgijski kralj Leopold se uči sedeti na stolu z dvema nogama. Ce se tega dobro nauči, bo tak prestol zasedel v svoj; deželi, kjer je dobil približno 50 odst. glasov, ki žele kralja nazaj.
1
ooo 0'
A z	c
1f§<§)
Pripadniki italijanskih neofašističnih in iredentističnih strank so v Sl. Benečiji v ,St. Petru ob Nadiži zažgali sedež «Demokratične fronte Slovencev». To dejanje de Gasperljeve Italije je na moč' podobno zločinu fašistične Italije v Tntu, ko je Giunta zažgal «Balkan*.	:
*d.
V Ameriki sodijo neki čarovnici. Pametni glasovi pa prosijo, da bi namesto čarovnice raje vrgli na grmado zastareli zakon, ki že ni od-' pravil srednjeveških budalosti.
@4
Na pTocesu proti generalu Gra-zianiju se bo končno izkazalo, da je bil mož prav za prav največji protihitlerjevski borec, ki je vodji' nemškega Reicha pošteno podkuril in mu; onemogočil zmago v drugi svetovni vojni. Namesto kazni utegne dobiti celo kako papeško od-likovanje.