Zaspana politika. Skoraj dan za dnevom opazujemo, da odpadajo iz naSih slovenskih vrst možje ter prestopajo v nemškutarski tabor. In dočim so bili pri nas in med nami ti možje kroike ovčice, ki nikomur niso nič žalega storili, postanejo na nasprotni strani grabežljivi volkovi, ki s strastjo iščejo svojega plena. Kaj je temu krivo? Temu je kriva: naša zaspaaa politika brez načrta, brez organizacije. Nemškutarska stranka na Spodnjem Stajerskem je dobro organizirana in ima jasen načrt za svoje delovanje. Nemškutarji napadajo občino za občino, okrajni zastop za okrainim zastopom, deželnozborski mandat za deželnozborskim mandatom. Svoje stare postojanke in na novo pridobljene postojanke branijo s strastno in silovito ljubeznijo. In vedno so njih oči obrnjene na nove pridobitve. Kako uzorno je urejeno njihovo prodiranje z nemškim šolstvom! Dvojezične šole padajo, druga ?,a drugo, in v trgih in mestih nastajajo samonemške šole. Dvojezično šolo pa obesijo okolici, ki jo seveda z navdušenostjo sprejme. Neosškutarji pa se smejiio tej navduSenosti, oni gledajo v bodočnost: ker tudi to jabolko bo dozorelo, nemška šola bo padla v okolico, dvojezično drevo pa se bo zopet pomaknilo nekoliko v stran, da prinese nov sad. V delovanju naSih nemškutarskih nasprotnikov se nahaja načrt in vstrajnost. Njih voditelji so o vsem natančno poučeni. Dobro poznajo vse somišljenike po deželi in i njimi prijateljski občujejo. Somišljeniki pa so dobro poučeni o nakanah in načrtih svojih voditeljev. Na nasprotni nam strani se v politiki res dela in dela se po načrtu za jasno določene cilje. In to daje nemškutarskim vrstam navdušenje, pogum in privlačno moč in to je razlog, da je njihova moč na Spodnjem Štajerskem dosedaj nepremagljiva. Res, tudi mi spodnještajerski Slovenci imamo svoje vzore, svoje ideale. Danes kričimo: «Proč od Gradca!», jutri vpijemo: ¦ Slovensko vseuSilišče v Liubljano!», tretji dan zahtevamo kmetijske in obrtne šole, četrti dan celjsko gimnazijo in peti dan — no, kdo bi si to vse zapomnil, kajti naSih ciljev in vzorov je neštevilo. Vsako zborovanje gleda, da povzdigne glas za kako novo zahtevo, govorniki se kosajo, da so bolj originaini v razglašanju slovenskih želj in zahtev. Kakor bi bili na sejmu kričimo, kaj bi radi. S tem križem-kražem vpitjem pa si zaglušujemo svojo vest. V naši politiki, namreč posebej v spodnještajerski, nam manjka jasnega načrta, po katerem bi delovali za svoje vzore in potrebe, katerih imamo v izobilju. Manjka nam tudi krepkih, spretnih, predvsem pa d e 1 a v n i h voditeljskih rok. Nam spodnjeStajerskim Slovencetn manjka organizacije z jasnim programom, in dokler nam te ne dajo naSi sedanji «voditelji», je vse naSe politično delovanje le udarec v vodo, ki sicer povzroči na vodni povrSini kolobarje, a vode ne razburi, kmalu po udarcu je zopet vse mirno kot poprej. Dokler nam naši «voditelji» ne dajo organizacije, s svojim čakanjem in nedel-ivanjem kopljejo grob spodnještajerskim Slovencem. Pred deželnozborskimi volitvami stojimo. NemSkutarski pajki so že razpeli svoje mreže po volilnih okrajih. Njihove priprave so malodane že gotove. Računi so sklenjeni in nemškutarji čakajo samo dneva, da pojdejo v boj. A na slovenski strani? Nič se ne stori in zopet nič! Nekateri okraji so v veliki nevarnosti, a mi Se spimo! Taka zaspana politika brez načrta mora navdati vsakega človeka z obupom. V naši politiki ni življenja, v naši politiki je smrt. Zato nam uhajajo možje iz naših vrst in se napotijo tje, kjer ie življenje, kjer je delo. Dajte nam organizaeijo, dajte življenje naši politiki!