Goriške šole in Nemci. Gorioa, 12. marea 1909. Vsak, kdor pozna količkaj razmere na Goriškem. piše ..Soča'', ve, da so srednje šole v naših krajih pravzaprav le za Nemce. Učni jezik nemški, učne osebe trumoma nemške — za slovensko deco nič. A to še ni zadosti! Na teh šolah se poučuje — tudi slovenščina, oziroma italijanščina. In to je zbodlo naše sosede na severu v oSi, češ tega ni treba. Na realki in gimnaziji v Gorici imamo kurze za italijanski in slovenski jezik. Edor se hoče naučiti jezikov, ima prilike dovolj, ne Ie v kurzih, ampak tudi med Ijudstvom. A vse to seveda ni nič. Nemei še nimajo dovolj kruha t naših krajib, ne izpodjedajo še zadosti naših sinov, ki so se s trudom prikopali do študij in i z p i t o v, ne — še dalje naj gre ta krivični sistem. Da bodo ti Benjaminčki lažje hodili doli t naše kraje, za to mora skrbeti še naše šolstvo. Eurzi iz obeh deželnih jezikov naj bodo sedaj obligatni, in sicer skozi 8, oziroma 7 let, po 4, oziroma 3 u6ne ure na teden. BZweek des Unterrichtes ware, in der betreffenden Sprache Sprechen und Schreiben zu erlernen, auf jede grammatikalische und sonstige philologische interessante Einzelbeit einzugehen, m ti B t e verboten seio! Tako torej! Nekak jezik za dekle ia hlapce naj bi se mlatil skozi osem let. Da se ne bi Mihl preveč trudil, mora odpasti vsak natančnejši pouk. Zakaj tudi ne! Saj je dovolj, da zna Nemec reči BDobra večer" in da ve, kaj se pravi Bin der Save fischen" (Savo ribati!! I), potem je dovolj — za nsše kraje. No, najlepše še pride. Eeeitno, da se ustanove taki kurzi, tedaj je pač pouk v m aterinščini za Slovence in Italijane — odveč! Saj imamo kurz, čemu še pouk v materinščini. BDer Unterricht der Italiener, beziehungsweise der Slovenen in ihrer Muttersprache konnte entfallen." ^Grazer Tagblatt", ki je sicer že napisal dokaj nesramnih člankov proti nam in tudi proti Italijanom, je dosegel v svojera članku dne 4. t. m. svoj vrhunec. Na sloven8 k i h in italijanskih tleh naj se slovenska in italijanska mladina uči materinega jezika šelevkurzih za Nemee! Ali si je mogoče misliti večjo nesramnost? To bore malo, kar imamo na naših primorskih šolah, š« to uam hočejo sedaj iztrgati; mi naj bi vzdrževali šole tu za Nemce in naša [mladina bi še svojega jezika ne smela poznati! Pa saj so te šole že tako — nemške — »Deutseher Besitzstand" — zakaj člankar pravi dalje: BDie Aufgabe der deutschen S c h u 1 e ist es gewiC nicht dafiir zu sorgen" (namreč na materinščino naših otrok). Tako je stvar sedaj! Čas je, da se enkrat tudi Italijani zganejo, zakaj njih se ravno tako tiče kot nas. Naj bi se združili in zahtevali s v o j e srednje šole. Združeni bi že lahko imeli v Gorici slovenske in italijanske srednje šole, tako nimamo takih šol in še tisto mrvo nam hočejo odnesti. Jezik nam hočejo ugrabiti popolnoma, oni se hočejo še bolj razščepiriti po naših krajih, domačin pa naj gleda lepo od strani. Zanj kmalu ne bo več kruha v domovini. Tujci s severa rinejo vedno bolj doli, mi naj jih takorekoč še podpiramo pri tem, skrbimo naj jini za šole in pouk, da nas bodo še bolj nadlegovali in uuičevali. Zadnji čas je! Odločnosti je treba, na kror, do zadnjega moža; zakaj drugače se res dvigne nekega dne tisti Bismarkov most od Severnega morja do Adrije, o katerem sanjajo Nemci že leta in leta. Gorica ima mnogo potrebnib in nepotrebnih društev. Pravi unikum med njimi pa je društvo BS u d m a r k", ki ji je glavni namen: boj slovenstvu na v s i črti! To društvo podpira vsakogar, ki dela za razširjenje nemštva bodisi s kakršnimikoli sredstvi. In da prosluli nemški most do Adrije ni samo fraza, o tem pač na ves glas vpije pred kratkim porojena organizacija BE a r s t g a u", ki je z njo nS(idmarkau pod svoje okrilje vzela zlasti sloTenstvo na Eranjskem m Primorskem! — Duša vsaj goriški sekcijl BSiidmarke", temu odločno bojnemu društvu — pa so c. kr. n e m š k i u r a d n i k i, zlasti c. kr. n e m š k i p r o f e s o r j i na gimnaziji in realki. Vprašamo, kako naj tak profesor navaja učenca do narodnc strpljivosti, kar s tolikim poudarkom priporoča učna uprava, če je strupen, da, smiten sovražnik uarodnosti svojih učencev? Takvzgojevaleeje pačž^ivo protislovje ! Tako ae nikakor ne izpolnjujejo glavni prineipi zdrave pedagogike. A Neiucu je dovoljeno vse, medtem ko bi Slovencu takoj — zadrgnili vrat. Poznamo predobro to dvojno mero!