Volilno gibanje. Slovenski volilni možje! Silneje kot drugekrati zaganjaio se v Vas nasprotniki naše katoliške in slovenske stvari ter Vas skušaio pridobiti na svojo stran. Nasprotni kandidati obetajo Vam vse mogoče in nemogoče stvari, da bi jim dali svoje glasove. Slovenski volilni možje! Kandidatje spodnještajarskih Slovencev so in ostanejo za peto skupino Maribor-Lipnica gosp. Fr. Mlakar, veleposestnik v Hošnici, za V. skupino CeljePtuj gospod Josip Zičkar, dekan v Vidmu, za četrto skupino Maribor-SIov. Gradec gosp. Franc Robič, veleposestnik v Lembahu, za fietrto skupino Ptuj-Ljutomer gospod dr. M. Ploj, dvorni svetnik na Dunaju, za četrto skupino Celje-Brežice gospod vitez Berks, grajščak pri Celju. Vsi drugi kandidatje, ki niso tukaj imenovani, se Vam le vsiljujejo. Celjski Hribar izbral si je našega dosedanjega najmarljivejšega poslanca gosp. Zičkarja ter ga hoče izpodriniti in se sam vsesti na poslaniški stolec. Bračko, Visenjak, Kresnik pa so le kandidatje nemčurskih trgovcev in krčmarjev in vsi skrajno nesposobni za poslaniška mesta. Slovenski volilni možje! Nikdar se še Vam ni trebalo sramovati poslancev, niti državnih niti deželnih, katere ste si izbrali in so Vam jih slovenski možje nasvetovali. Kolikor so mogli, so za Vas storili. Doseglo se je mnogo dobrega, zabranilo mnogo hudega. Ne dajte se torej tudi sedaj zbegati, ampak oddajte na dan volitve brez strahu in brez obotavljanja svoje glasove zgoraj imenovanim kandidatom! Hribarjn se godi slaba! Odkar nam je naš Ijutomerski dopisnik izdal Hribarjev program, kateri dokazuje, da Hribar pač gori za razvoj veleobrti, ne pa kmetijstva, izgubil je Hribar med kmetskimi volilnimi možmi skoro vse zaupanje. Vsakdo uvidi, da Hribar nima dovolj zmožnosti in znanja, zastopati kmetske težnje. Bil bi dober zastopnik tovarnarjev, ne pa kmetov. Položaj za Zičkarja se je zopet zdatno zboljšal. Ako vsi volilni možje, ki so se sedaj izrekli za Zičkarja, pridejo dne 3. januvarja na volišče, tamkaj pa glasujejo zanj, bo Zičkar izvolien brez vsake ožje volitve. Torej pridite in glasujte vsi! Zopet povdarjamo, da Hribar zaman računi na ožjo volitev, pri kateri bi zanj glasovali socialdemokrati (!), nemčurji (!) in radikalni Nemci (!). Njegov položaj je sedaj tako slab, da bo za Žičkarjem dobil socialdemokrat največ glasov, ako bo držal povsod med sociji in radikalci sklenjeni kompromis. To je istina, in če kdo drugače govori, ne pozna položaja. V celjskem volilnem okrajn je za Zičkarja zagotovljenih nad 150 glasov. 0 nekaterih občinah nismo mogli dobiti nobenih poročil, sicer bi gotovo še mogli za Zičkarja imenovati večje število nego je 150. Hribar bo dobil, dobro računjeno, okoli 20 glasov, ako mu sedaj po njegovem govoru v Slov. Gradcu zopet ne bodo nekateri odpali. V ljutomerskem volilnem okraju je Hribarjev govor v Ljutomeru precej ohladil Hribarjeve pristaše. Priporočamo jim, naj prečitajo naše današnje poročilo o Hribarievem shodu v Slov. Gradcu in upamo, da jih še med volitvami mine vse navdušenje za Hribarja. Emet naj voli kmeta! Tako misli Bračko, ker bi rad zlezel na poslanskega konja. Kako pa skrbi »kmet« Bračko za kmeta? Kadar deželni kulturni inžener dela pri gospodu Zorziniju drenaže, takrat je >kmet« Bračko celo tih in nič ne odkrije svoje ljubezni do kmeta. Gospod Bračko, zakaj pa se ne bi drenaže naredile v kakem kmetskem vinogradu? Kako »kmet« Bračko ljubi krneta, pokazalo se je tudi, ko je letos moral jeden murskopoljski kmet izstopiti iz okrajnega zastopa, a vanj je prišel negovski gospod. Koliko pa »kmet« Bračko o kmetijstvu razume, tega ne vedo samo Orehovčani, ampak celi okraj. Bračko je spravil v okraj neko novo pasmo bikecev. Pri premovanju v Črešnjevcih pa se je deželni potovalni učitelj, torej strokovnjak prve vrste, izrekel, da bikeci niso za te kraje in pri premovanju je zmagalo domače pleme. Takega »kmeta« kakor je Bračko, naš slovenski kmet ne bode volil. Bračko-Šenererjanec. Bračko se lahko zvija na vse kraje, toda tega ne raore utajiti, da je pristaš Šenererja in Volfa, ki sta v državnem zboru z razbijanjem onemogočila vsako za kmeta koristno delovanje. Bračko je pristaš stranke, ki je bila v državnem zboru dosedaj vsem Jelavskim stanovom, posebno pa kmetu. ,\e v škodo. Pa naj utaji Bračko, ako more, da ni bil obmann šenererjanskega bauernbunda. Zdaj vemo, zakaj ga bismarkovski in šenererjanski trgovci kmetom tako vsiljujejo. Kresnik in Pohorje. Prišel je k nam veleugleden kmet s Pohorja ter nam rekel: »Da se Kresnik sili v okrajne zastope, to smo razumeli, da pa hoče na Dunaj, to pa je že preveč predrzno!« Mislimo, da je Kresnik še precej nedolžen, toda nemški trgovci in sociji ga silijo naprej, in ker je dober človek, se jim udaja. Iz Haloz. (Hribarjevo protje.) Dobro, da je Vaš list vzdignil kopreno, ki je tako dolgo ležalo nad Hribarjevim kandida- turskim govorora in nam ga pokrivalo. Marsikdo je sedaj presenečen in ne vem, ali se bo naSel pri volitvi dne 3. januarja pameten kmetski volilni mož, ki bi glasovaJ za Hribarja. Posebno v Halozah menda ne bo takega moža. Haloškim volilcem se bo odločiti, ali hočejo dati glasove Zičkarju, ki jim je že za njihove vinograde izposloval visoko državno podporo in ki bo Se nadalje deloval na to, da se z državno pomočjo opomore našim vinogradnikom, ali pa Hribarju, ki hoče v Halozah namesto žlahtne vinske trte saditi protje in vrbovje. Ljubi gospod Hribar, Vi ste gotovo dober človek, toda za poslanca v skupini, kjer odločujejo kmetski volilci, pa niste. Pri vsaki besedi se izdajate kot mestni otrok, ki o kmetskih razmerah le malo, bore malo razume. Sami morate izprevideti, da Žičkar o kmetskih rečeh zna boljSe soditi kot Vi in da je torej tudi gotovo, da bo nas boljše zastopal kot Vi. Brez zamere, gospod Hribar, mi Vas ne črtimo, toda za poslanca pa že niste. — In sedaj še naj rečem nekaj o Zičkarjevih klevetnikih, ki tudi v Halozah opravljajo svoj dobro plačan pcsel. Da se je Halozam pridobila tako velika podpora, je v prvi vrsti Zičkarjeva zasluga. Ko je pri ministerstvu prosil Holožanom za podporo, razložil je takoj svoje želje tudi cesarskemu namestniku v Gradcu in okrajnemu glavarju v Ptuju, da ga podpirata. Kajti Zičkar je vedel, da se bo ministerstvo obrnilo na namestništvo in to zopet na ptujsko glavarstvo, da poroča o potrebi Haložanov. Namestnik in glavar sta bila Žičkarjevi želji naklonjena in sta jo podpirala z vsemi sredstvi. Okrajni glavar se je dal seveda tudi natančneje poučiti v Halozah samih o stanju vinogradov ter je potem poročal v smislu Žičkarjeve prošnje na namestništvo. Nekdo se je hotel pobahati pred kratkim v >Dom«, da je tudi cn pripomogel nekaj k podpori, ker je na glavarjevo povelje preiskoval stanje vinogradov. Je že res, in ako bi se ne bahal, bili bi mu Haložani hvaležni, toda glavna zasluga v vsem tem je le Zičkarjeva, ki je začel stvar dregati in siliti do povoljnega konca. Seveda gre velika hvala tudi gospodu glavarju in namestniku, ki bi lahko vse preprečila, ako bi Žičkarjeve zahteve ne podpirala. Toda Žičkarju jemati zasluge ali jih prikrajšati, je ravno v tem slučaju hudobno, nizko delo, katerega je zmožen le neznačajen, propal človek. Gornja savinjska dolina. V Gornjemgradu je cela fabrika, v kateri se izdelujejo agitacijska orožja zoper Zičkarja. Lastnik fabrike je predolgo skriti Rešetar, ki pobira po vseh slovenskih in neslovenskih listih na- pade na duhovnike ter jih potem »zmešano« priobčuje v glasilu jungovskih učiteljev. Delovodja fabrike pa je notarjev uslužbenec Anton Pustoslemšek. Njerau bode posebno v oči, da }e Žičkar duhovnik. Zato agitira na vse kriplje proti dosedanjemu zasluženemu poslancu g. Žičkarju. Ker pri tem ne rnore pustiti pri miru tudi drugih duhovnikov, ampak drzno razširja popolnoma neresnično govorico, da duhovniki agitirajo za Zičkarja »radi stanovskih koristi«, okrcali smo ga mi v zadniem listu malo po prstih. Kake stanovske koristi pa meni notarjev Tona? Seveda jesti in piti, kar je nierriu baje tako rado v mislih. Toda Tona hoče prikriti, da misli pri »stanovskih koristih« vedno le na »jesti in piti«, za-to smo dobili iz gornjegraiske fabrike sicer enkrat vendar pravilno sestavljen, toda nadvse smeSen in neumesten popravek, ki se tako-le g!asi: Z ozirom na dopis iz Gornje savinske doline, objavljen v Vašem listu dne 13. t. m. štev. 50, zahtevam sklicevaje se na § 19 tisk. zak., da priobčite v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu — kakor je bil natisnen dotični dopis — ta-le popravek: Ni res, da bi bil rekel na shodu v Gornjem gradu, da duhovniki hočejo za to Zičkarja, da bodo laglje dobro jedli in pili; ampak res je samo, da sem povdarjal, da se duhovniki zato zavzemajo za Zičkarja, ker je njihov stanovski tovariš, in da delujejo za-nj iz stanovskih ozirov in radi stanovskih koristi. Z odličnim spoStovanjem Ant. Pustoslemšek. V Gornjem gradu, 14. gr. 1900. Ko smo prvikrat brali ta popravek, zdelo se nam je, kakor da slišimo otroka v Rešetarjevi učilnici: »Gospod nisem ga vrgel, ampak, on }e sam pal, jaz sem ga le malo sunil«. Tona pravi, da ni rekel »piti in jesti«, ampak »stanovske koristi«, kar je pa pri njem enoisto. Sicer pa vprašamo notarjevega Toneta, kateri duhovnik mu }e povedal, da se duhovniki potegujejo za Žičkarja, da »bi lagle dobro jedli in pili«, ali kako se izraža Tona, zaradi »stanovskib. koristij?« Ako nam ne imenuje Pustoslemšek istega duhovnika, potem si je ono trditev o >stanovskih koristih« ali sam izmislil ali pa ga je kdo nalagal. No ven z resnieo! Duhovniški stan nikakor ne bo dopuščal, da mu gornjegrajski pisar pripisuje take namene. Ob tej priliki lahko tudi povemo, kake nesramne laži se razširjajo ravno v Gornjem gradu. Za Hribarja se agitira z obljubo, da ako bo Hribar izvoljen, potem si bo ljudstvo smelo razdeliti škofovo posestvo. S takimi obljubami se podpira »prosta Ijudska volja«. Iz celjske okolice se nam poroča, da so volilci občine »Velika-Pirešica« pri Ce!ji za V. in IV. kur;jo 12 volilnih mož brez vsakega protiglasa, toraj soglasno izvolili, t. j. za vsako kunjo po 6, to pa takšnih, kateri niso samo narodni, ampak kar je naj več vredno, tudi katoliškega duha, kateri bodo zanesljivo Zičkarja vsega zaupanja vrednega in viteza Berksa poslancem volili. Volilni može za V. kurijo so: 1. Jos. Kunej, občinski odbornik, 2. Jernej Štefančič, župan, 3. Martin Lednik, občinski svetovalec, 4. Blaž Krajnc, obč. svetovalec, 5. Ivan Tržan, obč. svetovalec, 6. Matevž Zuperger, obč. odbornik. Za IV. kurijo so pa: 1. Janez Košar, obč. odbornik, 2. Martin Ocvirk, obč. svetovalec, 2. Martin Rotnik, obč. odbornik, 4. Tilj Kos, obC. svetovalec, 5. Janez Voh, občinski odbornik, 6. Martin Semečnik, obč. svetovalec. Poročevalee je pa tudi izvedel, da imenovani volilni možje so tako značajni in zavedni ter iz prepričanja tako stanovitni, da za vso celjsko mesto ne bi od vrlega Zičkarja odstopili. Volilni možje V. kurije, posnemajte jih, saj bo izvoljen Žičkar Vam le v čast in srečo! Zičkar ali Hribar ? Iz slovenjegraškega okraja smo dobili ta le dopis: Letos smo imeli dobro sadno leto. Vsak sadjerejec se je letos lahko prepričal, katera drevesa so rodna, katera ne. Ako bi zdaj k nam kak tujee doSel terprodajal svoja malovredna drevesca,pa nam rekel: »Štajerci, tista drevesa, ki so letos dobro rodila, morate vse izruvati in zavreči, pa posaditi ta moja!< Ali se mu ne bi vsak smejal in ga spodil? Po njih sadu cenimo tudi može, ki si jih hočemo izvoliti za svoje poslance. Zičkar je gotovo že dovolj pokazal, da je mož, ki rodi dober sad povsod, kamor ga postaviš, tudi kdt poslanec. Kakšen sad nam pa obeta Hribar? On je vzadnjem Casu s svojim nastoporn presadil iz kranjskega poguben naroden razpor med nas Štajarce. Njegovi agitatori Sirijo spise, ki grdo napadajo in blatijo verno ljudstvo in narodno duhovščino. On se da podpirati od naših največjih sovražnikov in najgrših odpadnikov: od nemčurjev; od nemško-nacijonalcev; od učiteljev-jungovcev, ki žele iz šo!e popolno izbacniti veronauk; od učiteljev-šulferajncev, ki prejemajo judeževe groše za ponemčevanje naSe dece; od social-demokratov; od brezvernih liberalcev. — Vseh teh podporo in glasove išče in spreiema, da bi le zlezel na poslaniški stolec. Ali tak človek obeta postati dober slovenski poslanec? Ali tak kandidat zasluži naše zaupanje ? Pač cel svet bi se nam Štajareem moral smejati, če bi bili tako nespametni in nerazsodni, da bi zavrgli svojega izvrstnega, plodonosno delavnega rojaka Zičkarja, pa si izbrali Hribarja, drevo iz kranjske liberalne drevesnice, ki ga nam vsiliujejo kakor židovski kramar svoje blago! Slomšekova slavnost v peti knriji. Prijatelj nam piše: Leto Slomšekove stoletnice bo kmalo poteklo. Veliko lepih slavnostij smo mi Štajarei priredili temu svojemu rojaku na čast. Z grdim rnadežem bi pa zapečatili te narodne svečanosti, če bi ob preteku stoletnice pri volitvi v peti skupini zavrgli svojega dosedanjega poslanca, ki je najboljši učenec nam vsem dragega SlomSeka. Bodi toraj slaven sklep Slomšekovih slavnosti ta, da volilni možje pete skupine nam Štajarcem izvolite za poslanca g. Zičkarja, ki je poln Slomšekovega duha, vnet in delaven za našo sv. vero, za pravice našega naroda, za srečo in blagor kmeškega in vseh drugih stanov! Iz Slovengradca. Zadnjo nedeljo se je tukaj Dragotin Hribar predstavil volilcem. Zbranih je bilo okoli 50 mož raznih stanov iz slovengraškega in šoštanjskega okraja. Hribar je povedal, da \e cesar razpustil državni zbor, ker poslanci niso imeii srca za ljudstvo; (tedaj zdaj še le vemo, zakaj je državni zbor razpuščen: zato ker Hribarja ni bilo tam). Potem je pogreval stare govorniške puhlice: da je delavec siromak, da ni koga tam v državnem zboru, ki bi se potegnil za delavca; kričal je, da je mali kmet revež in da se mu slabo godi, da nima človeka, ki bi mu svetoval in ga v državnem zboru zagovarjal; Hribarju ni po vclji, da dajo krnetie svoje sine študirat za duhovnike in doktarje; naše gore so bojda polne zlata (Hribar bo gotovo tisto zlato izkopal, to bojo zlati časi); Drava in Savinja pa so polne vode, ki bi lahko gonile razne fabrike. Predrzno je trdil, da do danes še nihče ni premišljeval, kako pomagati narodu: (tedaj vi: Slomšek, Raič, Razlag, Dečko, Sernec, Gregorec, Zičkar, Robič itd. in vi rodoljubi slovenski, nič še niste storili za ljudstvo). Zato so »razsodni« možje bojda sprevideli, da bi bil Hribar »ta pravi«, zato je na ljudsko (-tujo) željo prevzel kandidaturo, pa ponuja se ne; (tako pa se še nikdar nobeden slovenski poslanec ni ponujal, kakor Hribar; človeku se že gabi, kako se sam sebe hvali v svojem listu, kakor da je samo Hribar zlata duša, samo Hribar zmožen.) Ko je Hribar končal, so nekateri ploskali, večina je ostala mirna. O svojem programu: »vse za vero, dom, cesarja«, je povedal nekaj več ko nič. Za njim se oglasi kmet stare korenine, Valentin FiSer, in kratko pove, da je Zičkar veliko storil in dosegel, posebno za slovengraški okraj (odškodnina za posestva k železnici, podpora v Št. Vidu zavoljo toče, slovenski nadpisi pri železnici); grdo bi bilo, ga v stran porivati. Hribar naj stol spodraekne kakemu nemškutarju, ne pa biti nasprotnik tako delavnega moža, kakor je Zičkar, kateremu zaupamo. — In zagromelo je po dvorani: živio Zičkar. — Kmetje so bili raz- žaljeni, da je Hribar povdarjal fabrike in fabrike, kmet pa bodi, kjer hočeš; zato so na predlog Fišerjev vrli možje iz Starega trga in Šmartna zapustili dvorano. Tisti ki so ostali, so se še nekaj pričakali; pa liberalcu kaj dokazati, je nemogoče. Hribar si je s tem shodom veliko škodoval. Marsikdo je več pričakoval, zdaj pa smo se prepričali, da ta človek ne bo naS odrešenik. Vi kmetje, Haložanom je Hribar svetoval, naj namesto žlahtnih vinogradov nasadijo protje; v Slovengradci pa le fabrike kaj veljajo; vi kmetje tedaj pustite svoje kmetije, kjer ste sami svoji gospodje, pustite svoje domove; ko bo vse polno fabrik, bote šli za delavce taj; za tako ljubezen se bote Hribarju lepo zahvalili. Hribar se ne bo mogel prav potegovati za kmeta, ker je meščanski sin in ne pozna kmečkega stanu; delavca pa fabrikanti tudi ne branijo. Eako se agitira za Hribarja? Hribarjev agitator pisar Križan iz Sevnice je za Hribarja šel agitirat v blanško občino. Shod je sklical v Kališevcu, katerega se je udeležilo 15 oseb. V svojem govoru je povdarjal zasluge gospoda Žičkarja, vendar pa pristavi, ne sme biti voljen Zičkar, ker je duhovnik, ampak Hribar, ki drži s socijalnimi demokrati. S tem govorom sta bila zadovoljna samo dva demokrata Kozinc in Remih, ki bi rada >delila«. Odgovor na ta govor Hribarjevega agitatorja je bil: drugi dan izvoljenih šest Zičkarjancev. — V Mrčnem selu koprivniške župnije je delal »ljudsko voljo« župan Dušič. Skoraj v vsako hišo je spravil volilni katekizem z napisom in opombo: »volite vsi župana Dušiča«. Na volišču je dal kot prvi volilec sain sebi glas hoteč jih navduSiti: volite vsi tako. A volilci so posadili župana pod kap in vsi oddali enoglasno glasove vrlemu Blažu Cerjaku. Dušič je imel en glas, katerega si je sam privoščil — in posmeh svojih soobčanov.