OSREDNJA KNJIŽNICA CSInìti Leto XI številka 10 cena 1,46 EUR 28. oktober 2009 Izpolnjene majhne želje lahko preprečijo velike stiske .....str. 8 Tudi ljudje rastemo iz korenin.............................str. 26 inJa A 4? _ \ ■O *°\009 & v* s-.r oO. & to 9 771580 096 04 1 50% bčeni tikli j|-30% V Jakne ■ WINTE> Ü-20% HHBFtona Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. HORMANN garažna in industrijska vrata Ne tvegajte, ko gre za varnost in udobje vaše družine. Izberite najboljšo kombinacijo: kakovost in zanesljivost. Ob mesecu požarne varnosti Ob mesecu požarne varnosti so vedno aktivni gasilci po vsej Spodnji Savinjski dolini pripravili vrsto prireditev, dve prostovoljni gasilski društvi pa sta praznovali častititljivi obletnici, PGD Kapla-Pondor 10. oktobra 110-letnico in PGD Griže minulo soboto 90-letnico. Naši gasilci so uspehe želi na tekmovanjih, Gasilska zveza Žalec je v Levcu preizkusila pripravljenost gasilcev z nenapovedano vajo. Minuli četrtek pa je potekala še osrednja gasilska vaja Gasilskega poveljstva občine Braslovče. V Petrovčah (fotografija na desni) in Braslovčah so gasilci odprli vrata najmlajšim. Najmlajše iz Vrtca Braslovče je v braslovškem gasilskem domu pričakal operativni član in predsednik mladinske komisije PGD Braslovče Damijan Sorčan, ki jim je najprej razkazal prostore gasilskega doma ter predstavil vozila in opremo. Pokazal jim je tudi, kako se pravilno gasi z gasilnikom, otroci pa so tudi sami poskusili pogasiti ogenj z gasilnikom in z napravo, ki se imenuje vedrovka. Na koncu se je pet malčkov obleklo v gasilska oblačila, potem so izvedli skoraj čisto pravo intervencijo in pogasili namišljeni ogenj. Otroci, vzgojiteljice in vzgojitelj so bili nad obiskom pri gasilcih zelo navdušeni. Več o aktivnostih gasilcev na str. 3, 5 in 7. T. T., L. K. CREAfè&m STREHA ZA VEČ GENERACIJ OPEČNA STREŠNA KRITINA VRHUNSKE KVALITETE s V j!" garancijo strešnik VIVA NEU, bakreno rdeč engabiran, im2 Že od 9,4t)€ z rid v dalje...folija CREATOR Informacije na tel. 03 710 09 50 in 031 637 213 www.crea*8m.s8 PROMETNA NESREČA - KAJ STORITI ? SERVIS DREV d.o.o. Drešinja vas 46 a. 3301 Petrovče, Tel 03 713 60 66 do 17.00 ur« • ugodne kleparske, ličarske in mehanične storitve za VSE tipe vozil • popravilo - izravnava pločevine po toči BREZ ličenja - pogodbeno cenilno mesto zavarovalnic, pri nas opravite vse na enem mestu! - vozilo pripeljete k nam, kjer ga ocenimo, prevzem nadomestnega vozila, ob koncu popravila pri nas odpeljete BREZ plačila ( zavarovalnica izda ^ nalog s pooblastilom) Pogodbena delavnica: A triglav ZAVAROVALNICA MARIBOR AdriaticSlovenica £jjj? M * velja za 2 dni BOIM Z7a NADOMESTNO VOZILO To je največje partizansko grobišče na Štajerskem. Venec v spomin žrtvam bo položil predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar. V nedeljo ob 8.45 bo žalna slovesnost tudi pri Podružnični osnovni šoli Gomilsko, ob 9. uri v Andražu in ob 14. uri pri spomeniku v Migojnicah oziroma v Grižah. K. R. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Majda Verzel, Cesta 14. divizije 49, Štore 2. Julka Čvan, Polzela 107 b, Polzela 3. Berta Pečovnik, Kapla 11, Tabor Mnogi so umrli za našo svobodo V Občini Polzela so se že 2. oktobra poklonili desetim Polzelanom, ustreljenim leta 1942 Za Slovence je 1. november pomemben dan in vsako leto mu posvetimo veliko pozornosti. Ob grobovih svojcev in znancev s prižiganjem sveč počastimo spomin nanje. Sveče zagorijo tudi ob številnih spomenikih žrtvam druge svetovne vojne. Združenje borcev za vrednote NOB Žalec je tudi letos pri vseh osrednjih spomenikih NOB pripravilo žalno slovesnost. V Braslovčah, Letušu, Rakovljah, Šempetru, Gotovljah, Žalcu, na Trju, v Petrovčah in na Polzeli so spominske slovesnosti pripravili že prejšnji petek, na zadnji šolski dan pred jesenskimi počitnicami. Pri pripravi priložnostnih programov so sodelovali tudi učenci. V nedeljo je potekala spominska svečanost na Ponikvi in v Mariji Reki. Žalne slovesnosti bodo ta petek ob 11. uri v Taboru, ob 16. uri v Vrbju, Libojah in Preboldu. V soboto bodo žalno slovesnost ob 11. uri pripravili pri Osnovni šoli Tabor in pri spomeniku NOB na Gorici pri Vranskem, kjer je pokopanih 174 borcev, ki jih je okupator postrelil po ponovni zasedbi osvobojene Zgornje Savinjske doline decembra 1944 in januarja 1945. Čim manj gasilskih akcij, veliko duševnega zdravja Nekaj zanimivih in pomenljivih dni se sreča v oktobru. Ste opazili? V mesecu požarne varnosti smo imeli teden otroka, dan duševnega zdravja, v naslednjih dneh pa sledita še dan reformacije in dan spomina na mrtve. Če premešamo njihovo vsebino in če jih stlačimo v eno samo karikaturo življenja, potem lahko pridemo do zanimivih sosledij: Najprej smo otroci. Čisto majhni kot nepopisan list stopamo na pot življenja. Potem naš list popisujejo ali si ga popisujemo sami z najrazličnejšimi zgodbami. Ene so zelo suhoparne, druge so težke, tretje so žalostne, četrte vesele, spet pete že prebogate s pridevniki... Nobena od skrajnih ni idealna, najboljša je ravno prav oplemenitena. Če imamo srečo, živimo v svetu s čim manj nujnimi hitrimi gasilskimi akcijami, kjer gasimo, ko je že nujno, včasih prepozno. Redkokdo v življenju nima nobene gasilske akcije, veliko jih ima preveč. S stranpotmi naše socializacije, ki jo opredeljujejo različni in od svoje preteklosti tako ali drugače zaznamovani deležniki v našem življenju, se naš nepopisan list počasi polni z različnimi zgodbami. Naše duševno zdravje in odnos do soljudi je posledica te poti, te zgodbe in duševnega zdravja deležnikov ter njihovih posegov v prostor in čas, ki ga živimo. Če imamo srečo, da si zapišemo srečno zgodbo v razponu od lepe, preko zanimive in zdrave do zgodbe izpolnjenih pričakovanj, potem pridemo do končne postaje pripravljeni. Sicer nam ostane še osebna reformacija, sprememba tistega, kar je potrebno in si tudi želimo spremeniti. Če ne, ravno tako odidemo ... Kaj je potem smisel? Mislim, da je smisel ravno v tem, da si v samem sebi vedno znova trudimo ohraniti vsaj delček tistega otroka z začetka, ki nam bo nekakšen kompas, nekaj, kar nam bo tudi v najhujših ali v najbolj vznesenih trenutkih iskreno povedal, kaj je prav, brez vrednostnih označb, brez materialnih vrednotenj, nedolžno in preprosto tako, kot je najbolj naravno. Praznujmo torej tisto! Lucija Kolar Delo je potrebno opraviti korektno do konca mandata Kot so na zadnji redni seji septembra sklenili žalski svetniki, je bila oktobra izredna seja sklicana samo na temo delovanja občinskega nadzornega odbora. Na seji sta vsak svoje videnje zapletov pri delovanju nadzornega odbora obširno predstavila predsednik NO Gvido Hribar in župan Lojze Posedel, obširna razprava pa se je končala s sprejetjem dveh sklepov, ki ju je predlagal nadzorni odbor. Župan Lojze Posedel je izredno sejo najprej sklical za 5. oktobra, ker pa je bila isti dan izredna seja Državnega zbora, je bila seja v Žalcu prestavljena za teden dni. Odpoved je prišla isti dan, ko naj bi bila seja, pred občinsko stavbo pa se je kljub temu zbralo 14 občinskih svetnikov. Tudi čez teden dni se je izredne seje poleg svetnikov udeležilo vseh pet članov nadzornega odbora. Izredna seja je imela le dve točki dnevnega reda, katerih obravnavo so združili, in sicer problematiko delovanja nadzornega odbora in obravnavo dokončnih poročil o izvedbi nadzora poslovanja Medobčinske splošne knjižnice Žalec v letu 2008, individualne pogodbe o zaposlitvi direktorice javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec za obdobje 2003-2008 ter Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec - oglaševanje v Utripu v času volilne kampanje za volitve v Državni zbor RS 2008. Najprej je predsednik nadzornega odbora Gvido Hribar predstavil težave, s katerim se srečujejo občinski nadzorniki pri opravljanju nadzora. Med drugim je povedal, da so nadzore izvajali po programu dela nadzornega odbora, posebej pa je izpostavil tri primere, ko nadzor ni bil dovoljen s strani nadzirancev. Nadzora ni dovolila prejšnja direktorica Žalskih lekarn, prav tako ne direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec. Ker gre tu za medobčinsko podjetje, je o tem, ali naj žalski nadzorni odbor opravi nadzor, odločala skupščina Javnega komunalnega podjetja Žalec, ki jo sestavljajo župani občin, lastnic podjetja. Po njihovem sklepu naj bi žalski nadzorni odbor pregledal le poslovanje z denarjem žalskega proračuna, za takšne omejitve pa po besedah Gvida Hribarja ni pravnih osnov. Po njegovih besedah je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi nadzorni odbor pristojen za nadzor vseh javnih podjetij in javnih zavodov v občini, in to tudi v njihovem tržnem delu dejavnosti, je poudaril, kar naj bi potrjevalo tudi več mnenj Računskega sodišča. Kot se je izkazalo kasneje v razpravi, gre prav tu za osnovno razhajanje med nadzorniki in županom. Prav tako nadzorni odbor ni mogel opraviti nadzora proračuna občine za leto 2008. Sklep o izvedbi nadzora je bil posredovan županu, ki je NO odgovoril, da se izdani sklep o nadzoru ne ujema z načrtom dela, ker časovni termin ni identičen, prav tako je spremenjena zahtevnost nadzora. Gvido Hribar je nato podrobno opisal zaplete s konstituiranjem nadzornega odbora v začetku tega mandata in med dragim poudaril, da člani nadzornega odbora doživljajo številne pritiske. Izpostavil je, da niti eno poročilo o posameznem nadzoru na seji občinskega sveta ni bilo obravnavno tako, da bi bila omogočena razprava o ugotovitvah iz poročila, v nekaterih primerih pa dokončno poročilo sploh ni bilo predstavljeno na seji občinskega sveta. Župan je na eni od dopisnih sej svetnikom predlagal sprejem sklepa, da se zadrži izvajanje proračuna v delu, ki se nanaša na financiranje nadzornega odbora, vrhunec pritiskov pa je po mnenju nadzornega odbora anketa, ki so jo trije podžupani poslali občinskim svetnikom z vprašanjem, ali še zaupajo nadzornemu odboru, potem ko je tožilstvo zavrnilo osem ovadb, ki jih je nadzorni odbor vložil proti županu. Podrobno je Gvido Hribar opisal nadzor oglaševanja v časopisu Utrip Savinjske doline. Pri tem je ugotovil nespoštovanje Zakona o volilni in referendumski kampanji in internih pravil zavoda, o čemer je maja letos obvestil pristojna republiška inšpektorata. Prav tako zelo podrobno je na očitke odgovoril župan Lojze Posedel. Delo nadzornega odbora je ocenil kot politično motivirano, mu očital, da ima dvojna merila za nadzirance in da dela nestrokovno. Slednje naj bi dokazovale tudi ovadbe, ki sta jih vložila Gvido Hribar in Rok Žagar, tožilstvo pa jih je letos poleti zavrglo. Člani NO so skupaj pooblaščeni za vse nadzore, ne da bi vsak opravil svoj del nadzora in s tem prevzel tudi odgovornost, jim je med drugim očital župan. Tudi sam je podrobno opisal konstituiranje nadzornega odbora z vsemi zapleti, za katere pa naj bi bile po njegovem mnenju odgovorne izključno politične stranke, ki so se takoj po volitvah povezale v Partnerstvo za hitrejši razvoj Občine Žalec: »Začelo se je s partnerstvom za hitrejši razvoj Občine Žalec, v katerem je bila tudi lista Gvida Hribarja. Prepričan sem, da je bil z namenom izbran za predsednika nadzornega odbora. Zaradi vrste aktivnosti nadzornega odbora je meni osebno zelo jasno, da gre za povezavo med posameznimi političnimi strankami oziroma posamezniki iz teh strank v podporo takšnemu načinu, ki ima za posledico napade na župana in rušenje njegovega ugleda. To se je pokazalo tudi danes, ko se nekateri sprašujejo, če je ta župan še primeren za vodenje občine. Takšno je pač trenutno stanje v Občini Žalec. Prepričan sem, da bo to leto težko, ga bomo pa končali in opravili vse tisto, kar je potrebno za to, da upravičimo svojo izvolitev,« je med drugim povedal Lojze Posedel. Tako župan kot Gvido Hribar sta'zanikala, da gre za osebni spor med njima. »Gospod Gvido Hribar je samo orodje v igri, katere avtorji so drugi. Prepričan sem, da nadzorni odbor ne dela dobro. Ne samo, da ne dela strokovno, ampak ne spoštuje poslovnika, kar dokazujejo nekateri konkretni primeri. Podatki, pridobljeni še v osnutku poročila, so se prenašali ostalim političnim partnerjem. To je v temelju v nasprotju z nadzorom. Kot nadzorni odbor so se opredeljevali do gradiva in dokumentov, ki so jih pridobili na neznan način. Ne da bi na primer opravili pregled v Javnem zavodu Žalske lekarne, so na veliko razpravljali o kupu dokumentacije, ki jo je predsednik pridobil na neznan način. To zagotovo ni kakovostno strokovno delo, predvsem pa ni korektno do nadzirancev,« je na seji in novinarjem po njej povedal župan. Po uvodnem nastopu Gvida Hribarja in Lojzeta Posedela se je razvila obširna razprava. Svetnike je nagovorila tudi članica nadzornega odbora Jelka Srebre, kije potrdila, daje nadzorni odbor enoten v svojih ugotovitvah in zahtevah. Kljub skupnemu pooblastilu si delo razdelijo, je povedala, ugotovitve nadzorov pa oblikujejo skupaj. Kar nekaj svetnikov, ki so razpravljali, je menilo, da je v ozadju vseh zapletov osebno nasprotovanje dveh ljudi. Tanja Razboršek Rehar je ob dilemi, kaj lahko nadzira NO, izrazila strokovno prepričanje, da lahko nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, in to neposrednih in posrednih proračunskih porabnikov. Nadzorniki ne ugotavljajo le pravilnosti, ampak tudi smotrnost porabe, je poudarila. Svetnik Andrej Vengust je popolnoma podprl nadzorni odbor in menil, da je županova napaka, ker ne sprejema Gvida Hribarja kot predsednika NO. Milan Čadej je menil, da občane zanima predvsem to, ali in kaj se naredi. Župan in nad- zorni odbor naj se obnašata tako, da ne bosta delala škodo občini in kvarila njenega ugleda, je poudaril. Ivan Podpečan je izrazil prepričanje, da nadzorni odbor vnaprej ocenjuje delo občinskega sveta in kri-minalizira delo občine. Kot podžupan ima pravico izraziti svoje mnenje in o njem vprašati kolege, je še poudaril. Tudi Gregor Vovk Petrovski je opomnil, da se mora občinski svet držati ravni razprave. Kadar se dve močni osebnosti spustita v konflikten odnos, težko zmaga razum, kar pa je zelo škodljivo tako v poslu kot v politiki, je opozoril. Nadzorni odbor ni revizorska ali zakonodajna služba, je nekakšen korektor v delovanju župana in občinskega sveta. Kljub tem zapletom razrešitev NO sredi mandata ne bi bila smiselna, potrebno pa je dvigniti raven razprav v občinskem svetu, kajti takšni zapleti ljudi tudi odvračajo od spremljanja in sodelovanja v politiki. Robert Čehovin je ocenil, da bi lahko bistveno skrajšali čas te razprave in ocenil, da sta za svetniško skupino SDS sprejemljiva oba predlagana sklepa. Janko Kos je odgovoril na županov očitek, da je v programskem svetu časopisa Utrip Savinjske doline zastavil vprašanje o plačilu računov za volilno kampanjo v času, ko je bilo poročilo nadzornega odbora o tem še v fazi osnutka. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da je kriv tisti, ki je vprašal, ni pa problematična vsebina. Pozval je vse, da se posvetijo delu do konca tega mandata, da ne bodo druge občine v razvoju prehitevale žalske. Po obširni razpravi so sve- tniki z večino glasov sprejeli dva sklepa, ki ju je predlagal nadzorni odbor. Župana je občinski svet pozval k spoštovanju področne zakonodaje, statuta in poslovnika občine. Drugi sklep pa nalaga, da pristojne občinske službe in župan zagotovijo brezpogojno izvedbo nadzora v Žalskih lekarnah, Javnem komunalnem podjetju Žalec in Občini Žalec. Po seji je župan povedal: »Pri svojem delu bom skušal upoštevati oba sklepa. Občinski svet lahko sprejme tudi sklep, da mora Savinja od jutri naprej teči proti Zgornji Savinjski do- lini. Énako je tudi, da moram brezpogojno zagotoviti nadzor v javnem zavodu Žalske lekarne, ki je svoj zavod s svojimi organi, enako je v Javnem komunalnem podjetju, d. o. o., Žalec, ki je samostojna pravna oseba s svojo skupščino. Toda poskušal bom realizirati sklep.« Predsednik nadzornega odbora Gvido Hribar pričakuje, da bo nadzor brez omejitev omogočen. »Tako kot vedno bomo vročili sklep o nadzoru. Če bomo zopet dobili dopis, da ne nasprotujejo nadzoru, obenem pa nam zapisali, da ne bomo ničesar gledali, pa bo to druga zgodba. Dejstvo je, da Območna organizacija Rdečega križa Žalec je skupaj s šempetrsko krajevno organizacijo v prostorih šempetrske osnovne šole pripravila krvodajalsko akcijo, ki jo je izvedel transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje. Odvzem krvi seje udeležilo 73 krvodajalcev, med njimi je bilo ima občinski svet kot najvišji organ ustanovitelja moč, nenazadnje tudi skozi predstavnike ustanovitelja, ki so v večini v svetu zavoda. In nenazadnje tudi župan kot nek neformalni šef je lahko tisti, ki lahko skozi neko neformalno komunikacijo, torej s pozivom vodstvu zavoda, da sodelujejo z nadzornim odborom, marsikaj naredi, če mu je v resnici za delovanje v interesu občank in občanov. In se lahko ta ovira, ki so jo postavili v zavodu, umakne.« Ob koncu seje je bil nadzorni odbor kljub vsemu zadovoljen, je povedal Gvido Hribar: »Smo zadovoljni s sklepoma, ki ju je sprejel občinski svet in smo ju pripravili sami. Sam potek seje pa je znova pokazal, da ko želiš predstaviti argumente in dejstva in se želiš o njih pogovarjati, predsedujoči odpelje zadevo drugam in se spusti na raven osebnostne diskredita-cije. Mi se držimo predpisov, ki nas zavezujejo k določenim ravnanjem, in teh predpisov se nameravamo držati tudi v prihodnje. Želimo pa si, da bi lahko nemoteno opravljali tisto, kar nam nalaga zakonodaja, to pa je nadzor nad proračunskimi porabniki in upravljavci proračunskih sredstev.« K. R. kar nekaj mladih, kar organizatorje in izvajalce še posebej veseli, saj krvodajalstvo ostaja ena najštevilčnejših človekoljubnih dejavnosti. Naslednja, deseta po vrsti, ki jo prav tako pripravlja Območna organizacija Rdečega križa Žalec, bo 26. novembra od 7. do 11. ure v prostorih Gasilskega doma Prebold. T. T. 1Vabljeni na MARTINOVANJE PRI “KEUDRU” Sreda, 11. novembra 2009, ob 15.30 pri obrambnem stolpu v Žalcu Društvo savinjskih vinogradnikov in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec Poziv k odstopu dveh podžupanov Ker sta glasovala proti sklepoma na izredni seji o delovanju nadzornega odbora, je lokalni odbor Slovenske nacionalne stranke Žalec občinska svetnika in podžupana Ivico Čretnik in Ivana Podpečana v sporočilu za javnost in v pismu občinskim svetnikom pozval k odstopu. Kot so zapisali v dopisu, ki nima podpisa avtorja ali odgovorne osebe, jih dejstvo, da sta glasovala proti sklepoma, skrbi, saj iz tega sklepajo, da ne želita, da se spoštuje sprejeta in veljavna zakonodaja, Statut ter Poslovnik Občine Žalec, in da se ne strinjata z nameravanimi nadzori v JZ Žalske lekarne, JKP Žalec in Občini Žalec. Ivica Čretnik je v zvezi s tem za Utrip Savinjske doline povedala, da je njena osebna pravica glasovati tako, kot se sama premišljeno odloči. V zvezi z omenjenim sklepom pa je še dodala, da je župan že po svoji funkciji dolžan spoštovati zakonodajo, zato o takem sklepu ni potrebno glasovati. Je pa začudena nad dejstvom, da poziva k odstopu podžupana nista prejela in sta bila o njem obveščena le preko drugih svetnikov. Tudi Ivan Podpečan dopisa ni mogel komentirati, ker ga sploh ni videl, je pa menil, da je pozivanje k odstopom zaradi glasovanja neumno, saj to pomeni, da ni več demokracije. K. R. Že deveta akcija Utrinek z akcije v Šempetru Jubilej z novim vozilom Gasilci PGD Griže so prejšnjo soboto praznovali 90-letni jubilej, ki so ga proslavili s slavnostno prireditvijo v dvorani DPD Svoboda Griže in pred gasilskim domom v izgradnji, kjer so slovesno predali namenu novo gasilsko vozilo. V dvorani je številne goste nagovorila predsednica PGD Griže Darja Šalej. V svojem nagovoru je poudarila pomen devetdesetletnega jubileja, ki govori o številnih aktivnostih, opravljenih v vseh teh letih. Spregovorila pa je tudi o liku gasilca, o izgradnji novega doma in novem gasilskem avtomobilu GVC 16/25 na podvozju Mercedes Benz Atego 1329 AF 4x4. Sredstva za nakup vozila je v višini 70 odstotkov zagotovila Občina Žalec, ostalih 30 odstot- kov pa krajani, podjetja, obrtniki in somišljeniki gasilstva v Grižah, nekaj sredstev pa so si zagotovili z delovnimi akcijami gasilcev, v katerih so opravih kar 2326 prostovoljnih ur. Pri izgradnji doma je bilo do zdaj opravljenih že 5486 prostovoljnih ur. Slavnostni govornik župan Lojze Posedel je v nadaljevanju gasilcem iz Griž izrekel veliko lepih besed in se jim zahvalil za njihovo dosedanje delo, pogum in požrtvovalnost, ki jo nedvomno izpričujeta nov avtomobil Konrad Šalej med krstom avtomobila Kulturna izmenjava s Kraševcem Nad prepevanjem A Capelle so bili v Kruševcu navdušeni Na povabilo Slovenskega združenja Lipa iz Kruševca so se med 25. in 27. septembrom v Kruševcu mudili pevci pevsekega zbora A Capella Petrovče pod taktirko Blaža Rojka in vodja programa kulture na ZKŠT Žalec Lidije Koceli. Lidija Koceli je povedala, da je bil osnovni namen njihovega obiska v Kruševcu, ki je sicer že dolga leta pobraten z Žalcem, kulturna izmenjava in podpora Slovencem v Kruševcu, ki so ustanovili »Slovenačko udruženje Lipa« oz. Slovensko združenje Lipa in želijo vzpostaviti delovno sodelovanje z več slovenskimi mesti. Na uradnem sprejemu na Občini Kruševac, kjer so jih med drugimi sprejeli pomočnik župana za družbene dejavnosti Goran Radomirovič, predsednica skupščine mesta Kruševac Vesna Veskovič. in direktor turistične organizacije mesta Kruševac Boban Jovanovič, udeležila pa se ga je tudi namestnica slovenskega veleposlanika v Srbiji Jadranka Šturm Kocjan, so se pogovarjali ravno o tem. Sicer pa so kulturno izmenjavo najbolje udejanjili pevci pevskega zbora A Capella z odličnim koncertom, predvsem pa z izvedbo dveh pesmi na sprejemu, in sicer srbskega skladatelja Ste- vana St. Mokranjca »Njest sv-jat« in slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča »Lipa«. Gostitelji so tako že odprli možnosti za sodelovanje pevskega zbora A Capella na Mokrajnčevih dnevih in ob pravoslavnem božiču. Kot je še povedala Lidija Koceli, so se o kulturni izmenjavi (gledališče oz. opereta, sodelovanje v književnih revijah oz. revijah za kulturo, likovne razstave ...) sicer pogovarjali tudi s predstavniki kulturnega centra v Kruševcu. Ker so v pogovoru s predstavniki Slovenskega združenja Lipa izvedeli, da si društvo v želji po učenju slovenskega jezika prizadeva ustanoviti slovensko knjižnico, so ponudili pomoč pri zbiranju knjig v slovenščini. Lidija Koceli je pobudo prenesla v domače loge in Medobčinska splošna knjižnica Žalec je za slovensko knjižnico v Kruševcu že oktobra prispevala okrog 30 leposlovnih knjig za odrasle in otroke iz zaloge darov, ki jih prispevajo knjižne založbe. Knjige je direktor ZKŠT Matjaž Juteršek sredi oktobra predal predsednici Slovenačkog udruženja Lipa Idi Gajič in so dragocen pripomoček pri učenju slovenščine. L. K. Vabljeni na prireditev ob zaključku projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija 2009” s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo v torek, 10. novembra 2009, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vstop prost. Zveza turističnih društev Občine Žalec in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec OBČINA ŽALEC ČESTITA VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OB DNEVU REFORMACIJE. Župan s sodelavci Zlati v Savinovi hiši Zlati maturanti z županom Lojzetom Posedelom in izgradnja doma. Koliko ljudi, družin in tudi podjetij jim pri tem pomaga, je bilo mogoče razbrati iz številnih podeljenih zahval in plaket. Najžlahtnejše, zlate plakete so prejeli: Rafko Gaberšek, Anton Pečnik, Darja Šalej, Ivan Ran-dl, Cveto Jančič, Andrej Štucin in Občina Žalec. Hvaležnost za uspešno delo v gasilstvu so nekaterim izkazali tudi s podelitvijo gasilskih priznanj GZ Žalec in GZ Slovenije. Priznanja GZ Žalec III. stopnje so prejeli Sebastjan Pukmajster, Uroš Pukmaj-ster, Dani Pader, Dušan Zuža in Ciril Gozdnikar, priznanja GZ Slovenije pa Anton Pečnik (gasilska plamenica III. stopnje), Ivan Randl (gasilsko odlikovanje III. stopnje) in gasilsko plamenico I. stopnje PGD Griže. Na slovesni prireditvi je sodelovala tudi Olga Markovič z monokomedijo Lizika ah še pomnite, tovariši. V nadaljevanju so zunaj slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Planinc. S šampanjcem, ki ga je podaril gasilcem in z njim tudi krstil avtomobil, je naj starejši član PGD Griže Konrad Šalej krstil novo vozilo. S praznovanjem jubileja so nadaljevali v dvorani, kjer je za prijetno druženje poskrbel ansambel Ta pravi muzikantje. D. N. AMD Šempeter je v nedeljo, II. oktobra, na avtopo-ligonu v Ločici ob Savinji organiziral četrti, zadnji letošnji avtoslalom. Zanimive avtomobilistične prireditve so se lahko udeležili tudi vozniki s svojimi serijskimi vozili. S prireditvijo so podprli projekt Društva paraplegikov JZ Štajerske Še vedno vozim - vendar ne hodim. Društvu so namenili del sredstev od startnine in pripravili tekmovanje na invalidskih vozičkih. Šempetrski AMD je poleti prvi uvedel po dve vozili hkrati na progi, prvič v Sloveniji pa so tokrat začeli tekmovati na semafor. Tekmovanje je bilo zato še bolj zanimivo. Takšne prireditve omogočajo voznikom, da svoj adrenalin sprostijo na povsem zavarovani progi. Uspešno opravljena matura je velik dosežek vsakega posameznika, odličen »Na slalomu se lahko vozniki varno približajo meji svoje zmogljivosti in zmogljivosti avtomobila in ni nevarnosti, da bi prišlo do poškodb. Tu dobijo vozniki dobre izkušnje za vsakdanje ravnanje na cesti, podobno kot jim pridejo prav znanja s treninga varne vožnje,« je povedal predsednik kluba Saša Friedrich. Tekmovanja se je udeležilo več kot 90 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v več tekmovalnih razredov, v generalni razvrstitvi pa je zmagal Emir Ribič. Tekmovalo je tudi pet voznic, zmagala je Jasmina Ribič, ekipno pa Prlek team. Organizatorji so zadovoljni tudi s številom gledalcev, ki so si ogledali avtoslalom in adrenalinske vožnje, ki sodijo izključno na avtopoligone, ne pa na običajne ceste. K. R. uspeh na maturi pa je vreden javne pohvale. Župan Občine Žalec Lojze Posedel pripravi vsako leto sprejem za zlate maturante, ki živijo v žalski občini. Letošnjih šest zlatih maturantov je sprejel v Savinovi hiši. Župan jim je v nagovoru čestital za uspeh in jim zaželel, da bi dosegli vse zastavljene cilje, ter jim izročil knjigo Dnevnik Barbare Širca - Babette, matere skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. Zlata maturantka poklicne mature je Adrijana Jerman s Poslovno-komercialne šole Celje, zlati maturanti splošne mature pa so Jan Grobelnik, Črt Ferant in Andrej Horvat s I. Gimnazije Celje, Janja Uplaznik in Lidija Lesjak z Gimnazije Celje - Center. Sprejema so se udeležili tudi starši zlatih maturantov in ravnatelji srednjih in osnovnih šol, ki so jih obiskovali zlati maturanti. V kulturnem programu sta nastopila pevka Klavdija Trno-všek in pevec Aljaž Bastič, ki je igral tudi klavir. T. T. Bencin in adrenalin DOBRODELNI KONCERT ROTARY KLUBA Žalec ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE IN TRIO EROIKA V DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA, ŽALEC, ».11.2009, ob 19. uri PRODAJA VSTOPNIC: TIC žalac PLATINUM žalac Plod dobrega sodelovanja z domačini Po 25 letih nov stanovanjski blok Trak sta prerezali domačinki Nov stanovanjski blok na Polzeli V Marija Reki, v Občini Prebold so v nedeljo, 11. oktobra, namenu slovesno predali odsek ceste, ki povezuje domačije od Smrekovine do Kranjčevega mlina. Gre za projekt, ki je zajel okrog 10 km hribovskih cest na tem območju, sama cestna povezava Smrekovina-Kranj-čev mlin, kjer se cesta priključi Za prebivalce zaselka Brode v Občini Vransko je bila prva sobota v oktobru velik in vesel dan. Na slovesnosti, ki so jo pripravili kar sredi naselja, je zbrane uvodoma pozdravil Vlado Reberšak, občinski svetnik doma iz Brod, o novih pridobitvah pa je zbranim Svetniki Občine Polzela so se sestali na 18. redni seji in obravnavali sedem točk dnevnega reda. Najprej so obravnavali rebalans proračuna Občine Polzela za letošnje leto. V rebalansu proračuna so se prihodki povečali za 101 tisoč evrov ali za 2,9 odstotka, tako da znašajo 4.315.940 evrov, odhodki pa so se zmanjšali za 124 tisoč evrov, zmanjšalo se je tudi zadolževanje, in sicer za 215 tisoč evrov, kar je v teh kriznih časih zelo spodbudno. Na rebalans proračuna svetniki niso imeli pripomb. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predlog pravilnika o merilih za sofinanciranje posameznikov - uporabnikov pri izgradnji ali obnovi cest na območju občine. Merila in kriteriji ve- na regionalno cesto Trbovlje-Prebold oziroma Latkova vas, pa je dolga okrog sedem kilometrov. Projekt so izpeljali v petih delih. V pretežni meri je bil financiran iz proračuna občine in s prispevkom krajanov. Prav tako tudi ta odsek, za katerega so morali odšteti okrog 60.000 evrov. Na slovesnosti se je zbralo ve- spregovoril vranski župan Franc Sušnik. Poudaril je, da je bila na celotni trasi, dolgi 500 metrov, na novo položena asfaltna prevleka, uredili so odvodnjavanje, zgradili pločnik, delno tudi hi-drantno omrežje, obnovili so most čez Podgrajščico in avtobusno postajališče s čakalnico in ljajo za uporabnike, ki uporabljajo občinsko cesto, v lasti občine, za dostop do stanovanjskih objektov, gradbenih parcel ali kmetijskih površin. Za graditev in obnovo občinskih cest bodo morali bodoči uporabniki prispevati od 20 do 50 odstotkov investicijske vrednosti. Odstotek sofinanciranja bo odvisen od višine investicije, števila uporabnikov ceste ter od kategorije in lastništva ceste. Preostali del bo zagotovila Občina Polzela, kot lastnica občinskih cest, v skladu s potrjenim letnim načrtom graditve in Obnove cest v proračunu Občine Polzela. Župan Ljubo Žnidar je v nadaljevanju seje svetnike seznanil z načrtovano izgradnjo vodovoda od Velikega Vrha v Občini Šmartno ob Paki do Gore Oljke. Glavni liko domačinov in gostov, ki so prisluhnili petju Reških slavčkov. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Vaškega sveta Marija Reka Filip Ahac, s projektom pa je udeležence seznanil Andrej Zagožen. Župan Občine Prebold Vinko Debelak je dejal, da je Marija Reka lep primer, kako se da z dobrim sodelovanjem in s prizadevnostjo samih domačinov izpeljati takšne projekte. Novo pridobitev je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc, slavnostni trak pa sta ob pomoči župana Vinka Debelaka in predsednika Vaškega sveta Marija Reka Filipa Ahaca prerezali domačinki Štefanija Hribar in Jelka Urezek. Slovesnost se je nadaljevala z druženjem ob glasbi, petju in kulinaričnih dobrotah, ki so jih za to priložnost pripravili domačinke in izvajalec del. D. N. opravili še nekatera druga dela. Sočasno so potekala tudi dela na cestnem odseku proti novemu naselju ob avtocesti, kjer so posodobili obstoječe makadamsko vozišče, odvodnjavanje meteornih voda in zgornji ustroj prevlekli z asfaltom. Vrednost naložbe znaša okrog 190 tisoč evrov, delno pa se je financirala s sredstvi Evropske unije. S tem v tej občini končujejo drugo fazo izgradnje projekta Mreža lokalnih cest v Spodnji Savinjski dolini. S prerezom traku so nove pridobitve predali namenu krajan Brod Ludvik Piki, Vlado Reberšak in župan Franc Sušnik. Blagoslov novih pridobitev in obnovljene Vitančeve kapele je opravil domači župnik Jože Turinek, slovesnost pa je popestril nastop Folklorne skupine Vransko. T. Tavčar vod bo meril 2.620 metrov, vmes bosta dve črpališči in vodohram na Gori Oljki. Projektna vrednost znaša 227 tisoč evrov. Z deli naj bi začeli prihodnje leto. T. Tavčar Svetniki Občine Vransko so se sestali na 19. redni seji občinskega sveta in obravnavali deset točk dnevnega reda. Med drugim so obravnavali poročilo polletnega poslovanja Občine Vransko, v prvem branju pa tri odloke. Šlo je za odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, odlok o programu opremljanja stavbnih Ob praznovanju praznika Občine Polzela so v centru kraja predali namenu nov 23-stanovanjski blok. Gre za dozidavo k obstoječemu bloku Polzela 207 b in je skladna z veljavnim ureditvenim načrtom Center Polzela. Skupna površina objekta znaša 2.211 kvadratnih metrov. Vrednost večstanovanjske stavbe z zunanjo ureditvijo in parkirnimi mesti znaša nekaj več kot dva milijona evrov, v objektu pa je 1566 kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin oziroma 23 stanovanjskih enot. V sklopu zunanje ureditve je preurejen cestni priključek in zgrajenih 74 parkirnih mest. Občina je na podlagi objavljenega javnega razpisa za izbor izvajalca predala investitorstvo najugodnejšemu ponudniku, podjetju Vegrad iz Velenja, zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka in odlok o občinskih cestah. Vse tri so dali v 30-dnev-no javno obravnavo. Svetniki so potrdili tudi družbeno pogodbo za ekološko stanovanjsko naselje Po zavrtih. Družba se ustanovi za namen priprave gradbene zazidalne cone in izgradnjo devetih ekoloških pasivnih hiš za znanega kupca. Družabnikov je pet, hiše bodo zgradili, tržili in proda- ter v račun za kupnino vzela štiri stanovanja, ki se bodo dodelila prosilcem stanovanj po veljavni prednostni listi ter dosedanjim stanovalcem z menjavo stanovanj. Ostala stanovanja je investitor gradil za trg. Ob odprtju sta zbranim spregovorila polzelski župan jali po modelu vzorčna hiša. Najprej bodo zgradili vzorčno hišo, v kateri bodo nameščene merilne naprave, s katerimi bodo potrdili parametre, potrebne za pasivno hišo. Hiša bo namenjena ogledom in predstavitvam raznih tehnologij, ki bodo nameščene v hiši. Vzorčna hiša bo imela na južni strani strehe integrirano sončno elektrarno in možnost priključitve sprejemnikov sončne energije. T. T. Ljubo Žnidar in predsednica uprave podjetja Vegrad iz Velenja Hilda Tovšak. S prerezom traku sta blok tudi simbolično predala namenu. Odprtje so popestrili učenci polzelske osnovne šole in Rok Novak z igranjem na diatonično harmoniko. T. Tavčar V Občini Polzela so v začetku oktobra predali namenu 600 metrov dolg odsek asfaltirane ceste v zaselku Dobrič. Obnovljeni odsek povezuje domačije Meklov, Cremožnik in Majhenič. Na slovesnosti se je zbralo veliko domačinov in drugih, o novi pridobitvi pa je zbranim spregovoril župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Pripravljalna dela pred položitvijo asfaltne prevleke so opravili že lani, letos pa ostala dela, vse skupaj je stalo nekaj več kot 70 tisoč evrov. Pri tem so se izkazali stanujočo ob cesti, ki so prispevali 30 odstotkov zneska, ostalo pa občina. Ob tej priložnosti se je vsem zaslužnim za novo pridobitev zahvalil predsednik vaškega odbora Dobrič Vili Cremožnik, cesto pa je blagoslovil andraški župnik Janez Furman. Trak so prerezali Vili Črmožnik in njegov vnuk Vid, Jana Majhenič, Ludvik Meklov in župan Ljubo Žnidar. Slovesnost ob odprtju so s kulturnim programom popestrili učenci Podružnične osnovne šole Andraž in Rok Novak z igranjem na diatonično harmoniko. T. T. Brode urejene Prenovili so traso v dolžini 500 metrov Z rebalansom še povečala prihodke Prvi dobili ključe 1 Župan Ljubo Žnidar med podelitvijo ključev prvim novim najemnikom stanovanj Ključe stanovanj v 23-stanovanjskem bloku, ki so v lasti Občine Polzela, so v preteklih dneh predali že prvim štirim najemnikom neprofitnih stanovanj. Gre za prve prosilce po veljavni prednostni listi ter dosedanje stanovalce z menjavo stanovanj. Ključe stanovanj jim je na krajši slovesnosti v sejni sobi občine v petek, 16. oktobra, izročil župan Ljubo, novi najemniki pa so si nato tudi uradno ogledali stanovanja. T. Tavčar Nova cesta v Dobriču Z odprtja ceste Ekološko stanovanjsko naselje Dom starejših Prebold do maja Taborski svetniki v Toplarni Celje Dom bo oživel predvidoma v naslednjem letu Dom starejših Prebold, ki bi po prvotnem načrtu že moral opravljati svoje poslanstvo, zdaj vendarle dobiva svojo končno arhitekturno podobo. Zaradi zapletov z delom zemljišča, ki je bil z denacionalizacijo vrnjen nekdanjim lastnikom, in zaradi težav s financiranjem je bila že začeta gradnja ustavljena za eno leto. Vsekakor težko pričakovani dom starejših zdaj ni več utopija. Dela nemoteno potekajo, vendar pa bo potrebno še kar nekaj časa, da bo povsem dokončan in predan svojemu namenu. Po predvidenem načrtu naj bi z deli končali maja naslednje leto. Takoj ko bo mogoče, naj bi bili v dom sprejeti prvi stanovalci. Interesentov za sprejem je veliko, toda želja lokalne skupnosti in svojcev je, da bi imeli prednost pri sprejemu tisti občani, ki živijo v domovih za starejše drugod po Sloveniji in bi se radi vrnili v domači kraj. Še posebej je to smiselno za tiste, za katere občina plačuje delno oskrbnino bivanja v domu. Vsekakor pa bo dom starejših izjemna pridobitev za občino. Ob 140 oskrbovancih, kolikor naj bi jih dom sprejel, bo kar nekaj ljudi dobilo tudi zaposlitev, kar je v teh kriznih časih še kako pomembno. D. N. Proračun 2010 v javno obravnavo Braslovški svetniki so se minuli teden sestali na 22. redni seji občinskega sveta. Najprej so obravnavali rebalans letošnjega proračuna, nato pa predlog Odloka o proračunu Občine Braslovče za prihodnje leto. Obrazložitev sta podala župan Marko Balant in direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Prihodki se z rebalansom znižajo za nekaj več kot 568 tisoč evrov, ki se nanašajo na izločene prihodke iz načrtovanih sredstev iz državnega proračuna za Kulturni dom Braslovče in sredstev iz proračuna Evropske unije. Odhodki pa se znižajo za nekaj več kot 598 tisoč evrov. Pri odhodkih odpade glavno znižanje na proračunsko postavko zaradi izgradnje kanalizacije (primarnega kanala s sofinanciranjem Evropske unije) in kulturnega doma. V proračunu za prihodnje leto pa v braslovški občini načrtujejo nekaj manj kot 4.294.000 evrov prihodkov in za 216 tisoč evrov več izdatkov, ki naj bi jih pokrili z načrtovanim najetjem kredita in z ocenjenim ostankom sredstev v letošnjem letu. Po krajši razpravi so predlog proračuna dali v petnajstdnevno javno obravnavo na krajevno običajen način. Kar nekaj časa so svetniki razpravljali o spremembi in dopolnitvi poslovnika občinskega sveta, ki se nanaša na dopisno sejo ob- činskega sveta. Po pripombah svetnikov so se odločili, da do naslednje seje pripravijo nov, dopolnjeni predlog sprememb. Na predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA 26 - Gospodarska cona Trnava zahod - območje individualnih hiš za gradnjo 13 individualnih stavb na 1.15 hektara velikem območju - ni bistvenih pripomb, zato so ga svetniki potrdili. Brez daljše razprave so svetniki potrdili Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Braslovče, ki je bil pred tem v javni obravnavi in nanj ni bilo pripomb. T. Tavčar Četrtič zapeli za Anin dom Ansambel bratov Poljanšek za Anin dom Pod tem naslovom je 18. oktobra v Športni dvorani Prebold potekal 4. dobrodelni koncert za Anin dom, na katerem so nastopali ansambel Mladi korenjaki, ansambel Krajcerji, pevka Nuška Dra-šček, Trio Pogladič, Franci Pušnik, ansambel Labirint, Skater, Katrinas, Ansambel bratov Poljanšek in svetovno priznani Slovenski oktet. Prireditev je povezovala Mateja Jan, k uspešnosti koncerta pa so pripomogli številni donatorji in sponzorji. S prodajo vstopnic in sponzorskimi sredstvi so zbrali več kot 12.000 evrov, ki jih bodo porabili za dokončanje del na Aninem domu, ki naj bi ga predali svojemu namenu na Anino nedeljo prihodnje leto. Z deli na Aninem domu, ki je izjemno velik in zahteven projekt preboldske župnije in župnika Damjana Ratajca, počasi končujejo. Pred letošnjimi velikonočnimi prazniki so uredili zunanjo podobo doma, v katerega so svoje znanje in izkušnje vložili številni obrtniki, prostovoljci in darovalci, brez katerih bi si težko zamislili izpeljavo tega projekta, ki bo velika pridobitev tako za župnijo kot Občino Prebold in njene občane. Anin dom ima zdaj urejene že skoraj vse predvidene prostore, vključno z zimsko kapelo, ki so jo predali namenu januarja letos. Do končne podobe doma pa bo potrebno še kar nekaj napora. Čaka jih namreč še izgradnja večnamenske dvorane z okrog 120 sedeži v levi zgornji polovici doma. Dvorano naj bi dokončali do prihodnjega leta, ko se izteče petletni načrt za izgradnjo doma. Izgradnje so se namreč lotili po etapah, glede na zbrana sredstva. Nekateri prostori pa so na razpolago že od slovesne predaje predlani, lani in letos. Veliko denarja za izgradnjo doma so zagotovili z organizacijo štirih dobrodelnih koncertov Zapojmo za Anin dom, ki so jih pripravili v Športni dvorani Prebold. Kar nekaj denarja so zbrali tudi s spomladanskimi dobrodelnimi koncerti Pesem staršem, ki so bili organizirani v Dvorani Prebold. D. Naraglav Zadnjo, 22. redno sejo so svetniki Občinskega sveta Občine Tabor pripravili v sejni sobi Toplarne Celje. Razlog za to je bil ogled toplarne, ki je delo in velik dosežek podjetja KIV Vransko, v katerem je zaposlen tudi podžupan Občine Tabor Janko Drča. Pod vodstvom projektnega vodje za toplarno inž. Janeza Petermana so se najprej podali na ogled toplarne. Kot je med drugim povedal Peterman, Toplarna Celje predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki so predhodno obdelani in pripravljeni v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje. V preteklosti so se gradile sežigalnice, ki so bile namenjene izključno odstranjevanju nepredelanih odpadkov različnih vrst. Danes v toplarnah govorimo o postopkih termične obdelave z namenom proizvodnje energije. Po ogledu so se svetniki z županom Vilkom Jazbinškom zbrali v sejni sobi toplarne na 22. redni seji. Tokratni dnevni red.je obsegal le sedem točk, od tega pa je župan z dnevnega reda umaknil še 5. točko, in sicer prvo obravnavo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tabor -jug. Poudarek seje je bil na 6. točki, to je drugi obravnavi in Pred sejo na drugi lokaciji predlogu za sprejem Odloka o opravljanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Svetniki so po razpravi sprejeli odlok. Kar precej razprave pa je bilo tudi pri pobudah in vprašanjih. Martina Zupančič je podala kar nekaj pobud, ki jih je predhodno obravnaval tudi že Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in kmetijstvo. V okviru teh pobud so spregovorili o reševanju problematike avtobusnih postajališč Oj-striška vas, Tabor, še posebej Pihelbirt, kamor naj se vključi republiška inšpekcija za ceste, saj so razmere z vidika prometne varnosti pešcev, predvsem otrok, zelo zaskrbljajoče. Govorili so tudi o obstoječem vodovodnem omrežju, na ka- terem se vrstijo čedalje številčnejše okvare, zato je potrebno JKP Žalec pozvati, da v sodelovanju z občino pripravi program popravil. Zupančičeva je dejala, da je za Občino Tabor nevzdržno tudi načelo, ki izhaja iz akta o razdružitvi bivše Občine Žalec, da vsaka občina na svojem območju skrbi za investicijsko vzdrževanje primarnih vodovodov, še posebej zato, ker so v Občini Tabor izdatni vodni viri, ki jih koristi več občin. Župan je dejal, da se na tem področju ne da ničesar storiti, razen če bi se dve občini ali več dogovorili za kakšno skupno popravilo. Na seji so se dogovorili tudi za objavo razpisa za razdelitev sredstev za pomoč kmetijam, ki naj ga pripravi poseben odbor. D. Naraglav Odločitev za občino pravilna bor za ustanovitev Občine Braslovče. Srečanja so se udeležili prav vsi člani takratnega iniciativnega odbora, Dušan Goričar, Iztok Omladič, Franci Cilenšek, Ivan Fale in Rudi Sedo-všek, ter častna občana, Rudi Kronovšek in Franc Rovšnik. Pogovarjali so se o uspehih, ki jih je občina dosegla v teh desetih letih, in izzivih za prihodnost. Vsi so bili mnenja, da je bil korak za samostojno občino pravilen in da je obrodil veliko sadov. Dela in nalog za nadaljnji razvoj občine pa je seveda še veliko. T. Tavčar Ob deseti obletnici obsto- pan Marko Balant pripravil ja Občine Braslovče je žu- sprejem za iniciativni od- Stojijo od leve proti desni župan Marko Balant, Dušan Goričar, Iztok Omladič, podžupan Vinko Drča, Ivan Fale in Rudi Sedovšek, sedita Franc Rovšnik in Rudi Kronovšek v Cez Strugo po novem mostu Kar nekaj časa je trajalo, da je prišel na vrsto za obnovo most čez Strugo v zgornjem delu Polzele. Stari most je bil že povsem dotrajan, tako da ni bil več varen. Pred časom so se dela končno lotili in most ob letošnjem občinskem prazniku predali namenu. Na krajši slovesnosti se je zbralo veliko krajanov tega dela Polzele, župan Ljubo Žnidar pa je v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da tokrat z lastnikoma zemljišča niso imeli težav, za kar se jima je zahvalil. Cajhnovim in Završniko-vim je župan tudi obljubil, da bodo med mostom in glavno cesto položili cestno oviro, ki bo preprečevala vožnjo s preveliko hitrostjo. S prerezom traku so betonski most predali namenu Anže Cajhen, Vero- nika Završnik in župan Ljubo Žnidar, krajši kulturni program pa so pripravili učenci OŠ Polzela. T. Tavčar S slovesnosti ob odprtju mostu Pridelek dober, prodaja ne Čim prej zagotoviti varnost Po vsakem velikem kmečkem opravilu je navada, da se pripravi likof. Tako je tudi v hmeljarstvu, vendar pa hmeljarski likof nima takšne tradicije in ni tako uveljavljen kot dan hmeljarjev pred začetkom obiranja hmelja. Kljub vsemu so tudi letos v Petrovčah izpeljali likof, ki ga je organizirala Občina Žalec. Z likofom namreč zaključijo tudi s praznovanjem občinskega praznika. Na likof so povabili hmeljarje in hmeljarske starešine iz žalske občine ter druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom. Zbrane v petrovski dvorani Hmeljarskega doma KZ Petrovče je najprej nagovoril župan Lojze Posedel. »Za Občino Žalec se spodobi, glede na to, daje središče Savinjske doline, ki je najbolj poznana po hmelju, da praznovanje svojega praznika začne z obiranjem hmelja na star način in konča s hmeljarskim likofom. Zaradi vremena smo ga letos pripravili v dvorani, veselim pa se že tudi naslednjega hmeljarskega likofa, ki bo v novem ekomuzeju v Žalcu.« Župan je hmeljarjem med drugim zaželel veliko uspeha pri premagovanju težav, ki spremljajo slovensko hmeljarstvo. Da je bila letošnja letina hmelja povprečna, je povedala specialistka za hmeljarstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje - Izpostave Žalec, Irena Friškovec. Vsa hmeljišča so bila vsaj malo prizadeta zaradi toče, res pa hudega neurja, ki bi podiralo žičnice, letos ni bilo. Koliko hmelja je bilo pridelanega, še ni znano, velja pa ocena, da ga bo približno 2.400 ton. Osrednjo vlogo na likofu sta imela prejšnji hmeljarski starešina Franc Gajšek iz Petrovč in princesa Janja Oset. Predstavila sta svoje enoletno delo v vlogi starešine in princese, nato pa sta se predstavila novi starešina Oton Šporn iz Pariželj in princesa Klara Cetina. Oton Šporn je bil v svojem nagovoru precej kritičen, saj bi po njegovem mnenju morala biti prireditev, kot je hmeljarski likof, ne glede na to, kdo jo organizira, namenjena vsem hmeljarjem iz celotne doline, prisotni pa bi morali biti tudi trgovci s hmeljem in pivovarji. »Veliko je govora o tem, daje potrebno tesnejše po- vezovanje hmeljarjev, v resnici pa nastopa ena zadruga proti drugi, eni hmeljarji proti drugim,« je povedal Oton Šporn in tudi potrdil, da bo letos s prodajo hmelja zelo težko, saj je na trgu še nekaj lanskega pridelka. Zbrane je nato pozdravil predsednik društva oziroma zbora hmeljarskih starešin in princes Milan Lesjak. Društvo vsako leto najuspešnejšim hmeljarjem podeli priznanja. Letos so jih podelili Ivanu Marjanu Razboršku iz Arje vasi, ki ima 35 ha hmeljišč in sodi med najuspešnejše slovenske hmeljarje; Viktorju Trnovšku iz Šempetra, enemu redkih, ki poleg gojenja hmelja doma vari tudi domače pivo; ter Janku Vraniču iz Prekope pri Vranskem, ki je z 20 ha hmeljišč prav tako eden večjih hmeljarjev. Kot se, za hmeljarski likof spodobi, se je uradni del končal z zabijanjem pipe v sod piva, čemur je sledilo sproščeno druženje vseh, ki so tako ali drugače povezani s hmeljarstvom. Za dobrote so poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, za glasbo pa ansambel Rimljani. K. R. a m ■ ^ r 15 ■=5,1 ■ rv L "%. J W . v S podelitve priznanj Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije: letošnja princesa Klara Cetina (skrajno levo) in starešina Oto Šporn, tajnica društva Pavla Gostečnik, predsednik Milan Lesjak ter letošnja nagrajenca Viktor Trnovšek in Ivan Marjan Razboršek Novi rektor je savinjski rojak Dr. Stane Pejovnik V Ljubljani so v torek, 29. septembra, zaposleni in študentje Univerze v Ljubljani v drugem krogu rektorskih volitev izvolili novega rektorja. Novi rektor je postal 63-letni prof. dr. Stane Pejovnik, ki končuje mandat dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Za Savinjčane je zanimivo to, da je Stane Pejovnik naš rojak, rojen v Dolenji vasi pri Preboldu, hkrati pa tudi drugi Savinjčan v zgodovini, ki je postal rektor Uni- verze v Ljubljani. Prvi Savinjčan, ki je zasedel mesto rektorja ljubljanske univerze, je bil prof. dr. Franc Ksa-ver Lukman (1880-1958) iz Tabora, ki je to nalogo opravljal v študijskem letu 1926/27. Stanislav Radovan Pejovnik, kot je njegovo uradno ime, je bil rojen v učiteljski družini; oče in mati, Stane in Mira Pejovnik, sta bila učitelja na takratni preboldski šoli. Nato so se preselili v Galicijo pri Žalcu, kjer sta bila edina učitelja na tamkajšnji osnovni šoli. Pot jih je vodila v Šentrupert in na koncu v Celje, kjer je sedanji rektor obiskoval takrat edino gimnazijo. Ves čas je bil odličnjak. Odločil se je za študij na ljubljanski univerzi, kjer je z mnogimi znanimi Slovenci študiral kemijo. Danes je prof. dr. Stane Pejovnik doktor kemijskih znanosti in sodi med najbolj uveljavljene slovenske znanstvenike s področja materi- alov, je tudi soavtor šestih patentov. Leta 1994 je dobil naziv ambasadorja slovenske znanosti. Ima že veliko vodstvenih izkušenj. Od leta 1982 do 1999 je bil direktor Kemijskega inštituta, v času zadnje Drnovškove vlade je bil državni sekretar, odgovoren za višje in visoko šolstvo na ministrstvu za šolstvo, znanost in tehnologijo. Pejovniku je Drnovšek predal tudi vodenje svojega Gibanja za pravičnost in razvoj. V svojem rektorskem programu je zanimivo utemeljil razlog za rektorsko kandidaturo. Napisal je, da je z opravljanjem mnogih odgovornih nalog dobil potrebno znanje za opravljanje nalog rektorja, da se je naučil poslušati in slišati in da bo delo rektorja končal primerno star za upokojitev. Nad izvolitvijo so bili navdušeni zaposleni in študentje. Prav gotovo smo zato na novega rektorja lahko ponosni vsi Savinjčani. D. N. V sklopu izvedbe sanacijskega programa so bila, skladno s programom Agencije za okolje RS, lani maja zagotovljena tudi sredstva in sanacijo leve brežine Savinje od polzelskega mostu gor vodno v dolžini 470 m, in sicer na območju naselja individualnih hiš med strugo Savinje in železniško progo Celje-Velenje na Polzeli Ukrepi za zagotavljanje varnosti pred poplavami na območju od Ločice ob Savinji do Letuša se bodo ob vseh izpolnjenih pogojih začeli izvajati v drugi polovici leta 2012. Dela bodo potekala po etapah in naj bi bila končana v dveh letih. Javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta je bila marca letos, ko so občine nanj lahko podale predloge in pripombe. Predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki je nosilec 12 milijonov evrov vrednega projekta, so zdaj predstavili spremenjene rešitve načrta. Občine Braslovče, Polzela, Prebold in Šmartno ob Paki so poudarile čimprejšnjo zagotovitev varnosti pred naraslimi vodami in s tem čimprejšnjo sanacijo najvidnejših posledic katastrofalnih poplav iz leta 1990. Poleg ključnih zahtev so poudarile energetsko izrabo reke Savinje, kjer je bilo treba med snovalci načrta in ogroženimi prebivalci doseči kompromis. Načrt predvideva razširitev in povečanje struge Savinje. Na ta način se bo zmanjšala erozija, ki je nastala v poplavah leta 1990, ko so se porušili nekateri jezovi, med njimi polzelski, ki ga bo treba na novo zgraditi. Jez bo nižji in nekaj metrov stran od zdajšnjega. Voda na ta način ne bi ogrožala Pariželj in Polzele. Potrebna bo tudi obnova podvinskega jezu, ki je v zelo slabem stanju. Predvidena je tudi sanacija dna Savinje, ki se je na območju od Polzele proti Parižljam poglobila in dobila kanjonsko obliko. Na tem območju nameravajo naseliti nekatere vrste ptic, kot sta vodomec in martinec. Spremenjene rešitve načrta zadevajo tudi Letuš, kjer je predvidena sanacija skoraj 700 metrov dolge in do 10 metrov globoke zajede, kjer je voda spodkopala brežino in ogroža hiše ob strugi, predvidena je tudi sanacija struge reke Pake. Območje del zajema več kot 11 kilometrov, od tega bodo obnovili okoli 6 kilometrov nasipov, ki bodo služili kot sprehajalne in kolesarske poti. Razen ureditve začasne deponije v Preboldu, ki bo poleg še treh služila za odlaganje materiala med gradnjo, se zadnje spremembe načrta nanašajo predvsem na območje Braslovč. Vrednost projekta je ocenjena na 12 milijonov evrov. Uredba naj bi bila sprejeta marca 2010. Nato pa bodo izdelali projektno dokumen- tacijo, skušali pridobiti zemljišče in zagotoviti sredstva. Gradnja naj bi se tako začela konec leta 2012, potekala bo po etapah, dokončana pa naj bi bila v dveh letih. Projekt sodi med kohezijske programe Ministrstva za okolje in prostor RS. T. Tavčar z/jjjzj ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC m—» Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si ČETRTEK, 19.11.2009, OB 17. URI ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA IGRANA PREDSTAVA V IZVEDBI KUD ZARJA TRNOVLJE ZA CICIBANOV ABONMA IN IZVEN VSTOPNICE PO 5,00 EUR V TIC-U ŽALEC _■/ ! /T_ J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Torek, 24.november, ob 17. uri DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC OD TIŠINE DO GLASBE Glasbena monokomedija z Juretom Ivanušičem H Za mladinski abonma in izven. v Vstopnice za izven po 7,00 EUR v: TIGu Žalec Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na DOBRODELNI KONCERT v sredo, 11. novembra 2009, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec Nastopili bodo: pevke: Jerca Mrzel, Nika Vipotnik in Alenka Lesjak z Blažem; Mešani pevski zbor MDI in Reški slavčki; ansambli: Polet, Vrt, Rimljani, Hlapci in Blaž Pentek, Mikola, Vagabundi, Ansambel Francija Žerdonerja in Krajcarji. Koncert bo vodil Tone Vrabl. Vstopnice po 10 evrov bodo na voljo pri poverjenikih MDI, vTIC-u in v pisarni društva. Izkupiček od vstopnine, sponzorjev in donatorjev bo namenjen pomoči najtežjim invalidom. V avli doma bo od 9. do 11. novembra 2009 od 10. do 19. ure razstava ročnih del invalidov. Odprtje bo 9. novembra 2009, ob V5. uri. Prisrčno vabljeni. Predsednik Janez Meglič Gasilci Kapla-Pondor praznovali Gasili gospodarsko poslopje Delovno predsedstvo slavnostne seje Utrinek z vaje Obisk naj mlajših PGD Kapla-Pondor je 10. oktobra praznovalo 110-le-tnico delovanja. Jubilej so proslavili s slavnostno sejo v domačem gasilskem domu in z zabavo pod velikim šotorom. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Ivana Hrastnika, ki je poseben pozdrav namenil poveljniku savinjsko-šaleške regije in predstavniku Gasilske zveze Slovenije Nikolaju Viharju, predsedniku Gasilske zveze Žalec Edvardu Kuglerju, poveljniku Gasilske zveze Žalec Francu Rančigaju, poveljniku občinskega poveljstva Občine Tabor Ivanu Derči in županu Občine Tabor Vilku Jazbinšku, je bilo v kratkem prispevku kronološko predstavljeno delovanje društva. V njegovi zgodovini se je zvrstilo veliko pomembnih dogodkov, izstopajo pa tudi udeležbe in rezultati raznih gasilskih tekmovanj, o čemer pričajo tudi številni pokali in priznanja. Na slovesnosti je zbrane nagovoril tudi župan Vilko Jazbinšek in čestital društvu za visok jubilej ter poudaril dobro sodelovanje vseh gasilskih društev v Občini Tabor, ki so v vseh letih svojega delovanja izkazovala veliko požrtvovalnost in vsestranskost svojega gasilskega poslanstva pomagati ljudem v nesreči. Tudi ob tej priložnosti so podelili priznanja. Poleg V Športnem parku Latkova vas je sredi septembra potekalo že sedmo tradicionalno meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za prehodni pokal podjetja C-Ring. Tekmovanje vsako leto društvenih priznanj ter zahval so najprizadevnejšim in najuspešnejšim članom podelili priznanja Gasilske zveze Žalec in Gasilske zveze Slovenije. Priznanje Gasilske zveze Žalec III. stopnje so prejeli Igor Bergant, Milena Papež, Anja Pustoslemšek, Franc Parašuh, Jana Pustoslemšek in Anton Stiplovšek, priznanje Gasilske zveze Žalec II. stopnje je prejel Janez Florjan, priznanje Gasilske zveze Žalec I. stopnje pa so prejeli Mojca Hrastnik, Simona Remic in Janez Sti-plošek. Gasilsko odlikovanje V organizaciji Gasilskega društva Šmartno ob Paki je v Nazarjah potekalo letošnje regijsko tekmovanje članic, mladink, mladincev, pionirk in pionirjev. Skupaj je nastopilo 86 enot iz štirih gasilskih zvez, zelo uspešne pa so bile enote iz GZ Žalec in GZ Prebold, saj so se na državno tekmovanje prihodnje leto uvrstile štiri enote iz GZ Prebold in kar devet iz GZ Žalec. Vrstni red: pionirji: 1. Rečica ob Savinji, 2. Andraž, ... 5. Gomilsko,... 7. Drešinja vas, 8. Groblja, ... 12. Matke, 13. Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka; pionirke: 1. Šmartno ob Dreti, ... 3. Levec,... 5. Polzela, 6. Andraž; mladinci: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Velika Pirešica, 4. organizira PGD Groblja. To je bilo tudi zadnje gasilsko tekmovanje v GZ Prebold v tekočem letu. Tekmovalne enote so se pomerile v dveh disciplinah oz. vajah, in sicer v vaji s hidrantom Gasilske zveze Slovenije III. stopnje je prejel Ivan Hrastnik, gasilsko odlikovanje II. stopnje Janko Drča ter odlikovanje I. stopnje Martina Pustoslemšek. Gasilska zveza Slovenije je Milanu Pustoslemšku podelila gasilsko plamenico I. stopnje, Ivanu Derči pa priznanje za posebne zasluge. Pred podelitvijo priznanj so jubilantom spregovorili gostje in društvu čestitali za dosedanje uspehe ter pohvalili prizadevno delo z mladino. Po uradnem delu so z druženjem nadaljevali pod velikim šotorom, kjer jih je zabaval ansambel Prijatelji z Vranskega. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da v društvu dosegajo zavidljive uspehe tudi na tekmovalnem področju. Kar s štirimi oziroma petimi desetinami se udeležujejo gasilskega tekmovanja Gasilske zveze Žalec. Njihove pionirke in mladinke pa so zelo uspešno zastopale njihovo društvo in GZ Žalec na državnem gasilskem kvizu. D. N. Kaplja vas, 5. Prebold-Dolenja vas- Marija reka, 6. Braslovče, 7. Matke; mladinke: 1. Gomilsko, 2. Andraž, 3. Velika Pirešica,... 8. Zavrh pri Galiciji; člani A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Latkova vas, 3. Dobrovlje 1, ... 7. Dobrovlje 2; članice A: 1. Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ... 3. Andraž,... 5. Latkova vas,... 8. Grajska vas; člani B: 1. Rečica ob Savinji, 2. Matke, 3. Šmartno ob Dreti, 4. Braslovče, 5. Zabukovica, 7. Sv. Lovrenc; članice B: 1. Rečica ob Savinji, 2. Matke; starejši člani: 1. Šmartno ob Paki, ... 3. Kasaze-Liboje, 4. Matke, ... 7. Žalec, 8. Latkova vas, 9. Sv. Lovrenc,... 11. Ponikva pri Žalcu; starejše članice: 1. Šalek, ... 4. Vrbje, 5. Matke, 6. Grajska vas itd. T. T. (suha izvedba) ter v vaji raznoterosti. Pri obeh sodeluje sedem gasilcev. Tri najbolje uvrščene ekipe, tako v ženski kot v moški kategoriji, so prejele pokale. Tokrat sta bili v obeh kategorijah najboljši ekipi iz PGD Polje. Pokal sta prejela tudi najstarejša gasilka in najstarejši gasilec. Vsi udeleženci pa so prejeli tudi spominske diplome in praktične nagrade. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, poskrbeli pa so tudi za družabnost in prijetno vzdušje. Drugo mesto pri ženskah so osvojile gasilke iz PGD Gaberke in tretje gasilke iz PGD Vrbje. Pri moških so drugo mesto osvojili gasilci iz PGD Matke, tretji pa so bili gasilci iz PGD Gerečja vas. D. N. Osrednja gasilska vaja Gasilskega poveljstva občine Braslovče (GPO) je potekala minuli četrtek na kmetiji Antona Rančigaja na Gomil-skem. Sodelovalo je vseh sedem gasilskih društev z vso razpoložljivo tehniko in 80 gasilcev. Namen vaje je bil prikaz gašenja požara večjega gospodarskega poslopja v strnjenem naselju v težjih pogojih z vključevanjem dobave dodatne požarne vode iz reke Bolska v oddaljenosti 300 metrov po dveh gasilskih verigah vzporedno in uporaba dodatne požarne vode iz hidrantnega omrežja. V vajo so bili vključeni tudi gasilci s posebnim nosilcem izolirnega dihalnega aparata Ida, ki so izvedli več notranjih napadov. Med vajo so »ugotovili«, da je v poslopju tudi ponesrečenec, zato se je v iskanje vključila reševalna ekipa. Po vaji sta poveljnik GPO Milan Šoštarič in poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj na zboru vseh gasilcev opravila kratko oceno vaje. Vajo si je ogledalo precej občanov med njimi tudi župan Marko Balant, ki je pohvalil napredek v delovanju gasilskih enot in v delovanju gasilskega poveljstva. Zahvalili so se tudi družini Antona Rančigaja, ki je dala na voljo kmetijo. Po vaji je predsednik društva PGD Gomilsko Franci Skok vse povabil še v prostore gasilskega doma na odlično skuhan pasulj. T. T. V mesecu požarne varnosti je Gasilska zveza Žalec preteklo nedeljo zjutraj pripravila osrednjo nenapovedano vajo, ki so jo opravili na objektu Lesnina v Levcu. Domnevni požar naj bi nastal v šotoru pred prodajnim centrom Lesnina. Požar se je nato razširil na prodajni center, v objektu pa je bila poškodovana tudi oseba. Najprej je bilo potrebno rešiti poškodovano osebo in požar čim prej pogasiti, da se ne bi še nadalje širil. V vaji je sodelovalo 191 gasilcev iz 28 PGD GZ Žalec z 29 vozili in poklicna gasilska enota Celje. Vodja intervencije je bil ob začetku poveljnik drugega sektorja Gasilskega poveljstva Občine Gasilci Dobriše vasi in Petrovč so ob mesecu požarne varnosti tudi letos v goste povabili najmlajše iz vrtca in učence nižje stopnje OŠ Petrovče. Tokrat so jih presenetili, saj so na dvorišče pred gasilski dom postavili hiško. Skozi Žalec Janko Lupše, ki je član PGD Levec, ob aktiviranju drugih enot Gasilske zveze Žalec pa je vodenje vaje prevzel poveljnik Gasilske zveze Žalec Franc Rančigaj, ki je o vaji povedal: »Izbrani objekt za osrednjo vajo GZ Žalec je bilo veliko skladišče oziroma prodajni prostor pohištva, kakršnih je v Evropi letos kar nekaj v celoti pogorelo. Z vidika gasilske intervencije je šlo za zelo zahteven objekt, saj je bilo za gašenje potrebno čim prej zagotoviti zelo veliko količino vode, saj se je požar zelo hitro širil. Zato smo vajo izvedli kot časovno nenapovedano in tako preizkusili odzivno hitrost operativnih enot. O za- okna so sikali ognjeni zublji. Najmlajši so »požar« hitro pogasili. Gasilci so jim zatem predstavili svojo opremo, s pomočjo katere opravljajo svoje poslanstvo. Kratko druženje je bilo za vse prijetno. Razšli so se z željo, da se v naslednjem letu ponovno srečajo. T. T. četku vaje namreč ni bil nihče predhodno obveščen. Ocenjujem, da je bila vaja v skladu s pripravljenim scenarijem in gasilsko taktiko zelo dobro izpeljana, za kar gre priznanje vsem sodelujočim gasilskim vodjem. Zelo zadovoljni smo bili tudi s številom sodelujočih operativnih članov in se jim za udeležbo posebej zahvaljujem. Pomembno je tudi, da ni prišlo do telesnih poškodb, nastala je le manjša materialna škoda. Z vajo smo vsi sodelujoči pridobili in utrdili predvsem taktično znanje, ugotovili pa smo tudi, kje v sistemu so pri obstoječih rešitvah alarmiranja in obveščanja še mogoče rezerve za še učinkovitejše ukrepanje v resničnih situacijah.« T. T. Vaja je bila zelo dobro izpeljana Gasilsko tekmovanje za pokal Z meddruštvenega tekmovanja Uspeh gasilskih enot Najmlajši so hitro pogasili ogenj Nenapovedana vaja Izpolnjene majhne želje lahko preprečijo velike stiske Ob dnevu odprtih vrat so pripravili tudi kulturni program, tako v domu kot ob odprtju razstave in na koncertu seje vsem za prizadevnost zahvalil direktor Doma Nine Pokorn Tomaž Lenart. Ob dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru, so v Domu Nine Pokorn Grmovje na široko odprli vrata in predstavili svojo dejavnost. Poleg tega so pripravili okroglo mizo na temo Opol-nomočenje stanovalca. V Domu II. slovenskega tabora Žalec je projektna skupina Podajmo si roke odprla prodajno razstavo likovnih del članov Likovne sekcije KUD Žalec in izdelkov projektne skupine, prvič pa so organizirali tudi dobrodelni koncert. Z zbranim denarjem želijo izboljšati kakovost življenja stanovalcev doma. Dom Nine Pokorn Grmovje, ki se nahaja v Pernovem v KS Galicija, je poseben socialnovarstveni zavod za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, duševnimi težavami, vedenjskimi motnjami. Pretežno živijo v njem starejši ljudje, v novih vlogah za sprejem pa je tudi veliko mlajših, pravi strokovni vodja doma Nevenka Janež: »Trenutno je približno 150 ljudi na čakalni listi. Sicer pa je v naš zavod skupaj z bivalnimi enotami vključenih 237 stanovalcev. Dve bivalni enoti sta v Žalcu, ena na Polzeli, četrto pa urejamo v Dramljah in bo pdprta januarja prihodnje leto. V povprečju imamo v dosedanjih bivalnih enotah 6 do 7 stanovalcev v enoti, v Dramljah jih bo predvidoma 15. Stanovalci v bivalni enoti delujejo kot družina, pomagajo pa jim vodje bivalnih enot. Poskrbljeno je za jutranjo in popoldansko pomoč, ponoči pa samo po potrebi.« Stroka narekuje smer dela k deinstitucionalizaciji. Prav temu so v Domu Nine Pokorn namenili pozornost na okrogli mizi, ki so jo pripravili ob dnevu odprtih vrat. »Opol-nomočenje stanovalca je razmeroma nov pojem, pomeni pa pomagati stanovalcu pri prevzemanju vpliva nad njegovim življenjem, pomagati mu, da sam sprejema določene odločitve, seveda v skladu s svojimi zmožnostmi,« pojasnjuje Nevenka Janež. Letos so v Domu Nine Pokorn pripravili že dva dneva odprtih vrat, prvega v sklopu Galiških dni, drugega pa dan pred dnevom duševnega zdravja. Oba sta bila zelo dobro obiskana. »Dan odprtih vrat je dogodek, ki stanovalcem veliko pomeni, ker se takrat v domu ogromno dogaja. Namen pa je tudi ta, da razbijemo nek stereotip, neko stigmo v okolju, da naš zavod ni dobro obiskati. Ob tej priložnosti skušamo prikazati domski utrip, zato organiziramo vodene oglede in pripravljamo delavnice, letos smo pripravili delavnico reciklaže papirja in ličkanja. Dan odprtih vrat v okviru Galiških dni je bil namenjen predvsem krajanom Galicije, oktobrski dan odprtih vrat pa še širši javnosti, občanom, članom sveta zavoda, vsem inštitucijam, s katerimi sodelujemo, od Psihiatrične bolnišnice Vojnik do Zdravstvenega doma Žalec. Namenjen je bil tudi vsem tistim kooperantom, ki nam omogočajo izvajanje dejavnosti v industrijskih delavnicah. Teh je pet, v njih pa stanovalci krepijo socialne stike, imajo možnost, da pokažejo, kaj zmorejo, kar prispeva k njihovi boljši samopodobi. Obenem je to oblika druženja in krepitev obstoječih sposobnosti. Te delavnice so podaljšek delovne terapije.« Življenjski utrip v Domu Nine Pokorn je zelo dinamičen, poudarja Nevenka Janež. V letošnjem letu je pred njimi še kar nekaj pomembnih nalog. Ta čas pripravljajo skupino stanovalcev za selitev v novo bivalno enoto, vendar na ta račun ne bodo zelo povečali obstoječega števila stanovalcev: »Gre bolj za izboljšanje kakovosti življenja. V sklopu obnovitvenih del v domu je v načrtu tudi prenova recepcije, kjer bi radi razstavili tudi naše izdelke, tako da bi obiskovalec zelo hitro opazil utrip v našem zavodu. Kolektiv se zelo trudi omogočiti stanovalcem čim boljšo kakovost življenja. Z različnimi aktivnostmi, kot so tudi pikniki in izleti, jim skušamo popestriti njihov vsakdanjik. Omogočamo različne športne dejavnosti, naši stanovalci se udeležujejo specialnih olimpijad.« Dom Nine Pokorn opravlja tudi storitve pomoči na domu in med drugim je tudi za uporabnike te storitve pripravil izlet. Sredstva za vse omenjeno je zavod do zdaj zagotavljal sam. Da bi bilo izpolnjevanje želja stanovalcev lažje, se je v okviru zavoda oblikovala projektna skupina, ki se je poimenovala Podajmo si roke in ki je za zbiranje denarja organizirala prodajno razstavo ter dobrodelni koncert. Ena od najaktivnejših članic skupine, sicer že vrsto let zaposlena v Domu Nine Pokorn, Jelka Weber je o ideji za projekt povedala: »S kolegico, ki je aktivno sodelovala v projektu kot prostovoljka, sva bili z našimi stanovalci na smučanju. V času, ki sva ga preživljali z njimi, sva opažali določene želje posameznikov, vendar za izpolnitev niso imeli denarja. Pogovarjali smo se, kako bi lahko zbrali nekaj sredstev ali ustanovili fond, iz katerega bi se lahko uresničevale takšne želje oziroma potrebe. Ob prihodu domov je kolegica predlagala, da bi se naši stanovalci naučili kakšne igre in potem nastopali, izdelovali izdelke in podobno. Res jih je naučila krajšo igrico, s katero so nastopili v domu, vendar bi bilo nastopanje zunaj doma zanje prevelik stres. Razmišljali smo, kaj storiti. Odločili sva se, da s stanovalci in zaposlenimi izvedemo več delavnic in na takšen način predstavimo projekt širšemu krogu ljudi. Idejo je podprla tudi takratna direktorica doma.« Lani je bila ustanovljena projektna skupina, v kateri je sedem zaposlenih v domu, ena prostovoljka, član domske skupnosti kot predstavnik uporabnikov in predstavnik svojcev. Organizirali so tri delavnice, v katere so povabili tudi zaposlene, prostovoljce in svojce. Izdelali so čestitke in posebne darilne tulce s stekleničkami, ki so jih prodajali na novoletnem sejmu v Novem Celju. »Takrat nam je izjemno veliko pomagal naš zdaj žal že pokojni stanovalec Janko Selič, ki je poznal ogromno ljudi. Letos smo imeli v načrtu slikarsko delavnico v našem domu, v kateri bi ustvarjali tudi stanovalci. Začeli smo se dogovarjati z likovno sekcijo KUD Žalec. Zaradi stiske s časom delavnice ni bilo mogoče izvesti, vsi Prostovoljke skupine Podajmo si roke, Jelka Weber v sredini zgoraj IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. člani sekcije pa so bili pripravljeni podariti eno slikarsko delo za prodajo.« Vzporedno s tem je projektna skupina začela z izdelavo čarovnic. »V preteklosti smo čarovnice že izdelovali in takrat je bilo zanje zelo veliko povpraševanja. Delavnice je vodila Katja Čeh. Izdelali smo sto krasnih čarovnic, katerih prodaja je potekala ob odprtju razstave v Žalcu,« je povedala Jelka Weber. Projektna skupina je organizirala tudi dobrodelni koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. Do konca tega leta bi radi prodali še vse izdelke in podarjena likovna dela. Ko bodo zbrana sredstva dokončno znana, bodo oblikovali pravilnik, ki bo določal način in možnosti za razdelitev sredstev. Stanovalce bomo seznanjali na domskih skupnostih in tudi s pomočjo zaposlenih oziroma strokovnih delavcev, tako da bodo svoje želje in potrebe sporočali v čim večjem številu. Vloge bomo obravnavali sproti in skušali biti čim bolj ažurni.« In za kakšne potrebe bo namenjen denar? »Struktura naših uporabnikov je posebna in zato naš dom k temu pristopa s posebnim čutom. Stanovalcem želimo ponuditi tudi kaj, kar ni zajeto v ceni oskrbnega dne. Za večino izmed nas so to zelo majhne želje, za naše stanovalce pa izjemno velike. Število stanovalcev, ki se udeležujejo različnih oblik letovanja, je precejšnje. Stroške v globalu krije Strokovni vodja doma Nevenka Janež Dom, vendar je potreben tudi finančni prispevek stanovalca. Veliko stanovalcev si želi pogosteje kot dvakrat letno, kar omogoči Dom, obiskati svoje prijatelje, znance. Velikokrat nastopi potreba po nakupu zdravstvenih pripomočkov, ki jih zavarovalnica zaradi izgube ali poškodbe ne krije ponovno (očala, proteze ...). Nekdo si želi računalnik, drugi kolo, tretji kitaro ... Menimo, da bomo z zbranim denarjem laže sproti reševali takšne stiske,« pojasnjuje Jelka Weber. Upajo, da bo vsaj za nekaj časa dovolj zbranega denarja. Občutki po končanih zastavljenih nalogah so različni, vse pa kljub utrujenosti prevzema občutek zadovoljstva, sreče in polnosti. Menijo, da so se zelo veliko naučili in še več pridobili. Kot je v njihovem imenu povedala Jelka Weber, pa so izredno hvaležni vsem, ki so jim na kakršen koli način pomagali pri izvedbi tega projekta. Srečni so, da jim je uspelo. Sreča pa se bo še množila. Z vsako uresničeno željo njihovih stanovalcev. K. R. Podajmo si roke Med nastopom županov in ansambla Dori Projektna skupina Podajmo si roke je v nedeljo, 11. oktobra, popoldne v dvorani Doma drugega slovenskega tabora Žalec pripravila dobrodelni koncert, na katerem so nastopili mnogi ansambli in pevci, odpadel pa je nastop tria Eroika, ki se je opravičil zaradi bolezni. Program je vodil Boštjan Romih, na koncertu pa je zapel tudi kvintet županov. Nastopajočim in obiskovalcem se je za njihov prispevek zahvalil direktor Doma Nine Pokorn Tomaž Lenart, ki je izrekel zahvalo tudi ob odprtju prodajne razstave v avli doma. Zadnjo pesem na koncertu so zapeli Modrijani, skladbo Pesem pevcu pa so oskrbovanci in zaposleni Doma Nine Pokorn namenili maja umrlemu stanovalcu Janku Seliču, ki je bil glavni pobudnik povezovanja doma s širšim okoljem in eden najbolj vnetih zagovornikov projekta Podajmo si roke. Izkupiček prireditve je namenjen stanovalcem Doma Nine Pokorn za izpolnitev njihovih osebnih potreb, s čimer bi radi prispevali k boljši kakovosti njihovega življenja. T. T., K. R. MUC-ovo desetletje Vodja centra Sreto Zelen V Preserjah pri Braslovčah že deseto leto deluje zasebni Varstveno-delovni center MUC, ki ga vodi Sreto Zelen. Gospod Zelen je bil prvi v Sloveniji, ki je hrabro stopil na pot zasebništva na področju dela z osebami s posebnimi potrebami. Osnovna dejavnost var-stveno-delovnega centra je varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji. V VDC Muc so vključene polnoletne osebe s posebnimi potrebami. Trenutno je vanj vključenih dvajset uporabnikov, na začetku jih je bilo trinajst, iz vseh občin 'Spodnje Savinjske doline, zanje pa skrbijo štirje zaposleni. Življenje in delo v MUC-u popestrijo šte- vilne in raznolike dejavnosti, ki uporabnike vzpodbujajo k aktivnosti in kreativnosti. Zaposlitev kot ena od osnovnih dejavnosti je namenjena ohranjanju pridobljenih znanj in delovnih spretnosti, razvoju novih sposobnosti, pridobivanju delovnih navad, razvijanju samostojnosti. V vseh teh letih so sodelovali z različnimi podjetji in podjetniki, ki so oziroma jim nudijo primerno delo. Za uporabnike so ta opravila ena od oblik dokazovanja, možnost zaslužka, lastna potrditev in priznanje. Poleg kooperacijskega dela pa izvajajo tudi lastni program. Od leta 2002 imajo na Polzeli enoto Butik MUC, kjer je zaposlitev usmerjena predvsem v fotokopiranje za vse krajane in v izdelavo lastnih izdelkov iz različnih materialov. Največ uporabljajo glino, papir in naravne materiale, poslikavajo svilo, ulivajo mavec, seveda pa preizkušajo tudi sodobnejše materiale. Pod marljivimi prsti uporabnikov nastajajo najrazličnejši izdelki. Z voščilnicami so dve leti zapored sodelovali na natečaju RC&NT za naj voščilnico in obakrat prejeli nagrado. Redno se udeležujejo tudi sejmov, ki jih organizirata občini Polzela in Braslovče. Med drugim se v VDC MUC ukvarjajo tudi s športom. Sodelujejo pri različnih igrah, ki jih organizira Specialna olimpijada Slovenije. Udeležujejo se regijskih iger, atletskih mitingov, kolesarskih turnirjev, plavalnih mitingov, zimskih ter državnih iger, na katerih dosegajo zelo dobre rezultate, tako da se lahko pohvalijo s kar nekaj zlatimi medaljami, uporabnica Bernarda Medenjak pa je sodelovala na mednarodnem plavalnem mitingu v Monaku, kjer je zasedla drugo mesto v disciplini 100 m prosto. Na igre se pripravljajo v svojem zavodu, plavati hodijo v Terme Topolšica in Laško, večinoma pa trenirajo na bazenu v celjskem Golovcu. Kolesarijo po bližnji okolici, tudi krpljajo po bližnji okolici, včasih pa gredo zaradi pomanjkanja snega tudi na okoliška smučišča. V zadnjih dveh letih so njihove aktivnosti začeli razvijati tudi na mednarodni ravni, tako da se udeležujejo iger prijateljstva v Puli na Hrvaškem, ki ga organizira tamkajšnji sorodni zavod. Za sodelovanje na športnih prireditvah se morajo zahvaliti Občini Braslovče, ki ima veliko razumevanja za osebe s posebnimi potrebami. Mucovi uporabniki se lahko po svojih željah vključujejo tudi v različne rekreativne, kulturne in izobraževalne aktivnosti. Vsakodnevno skrbijo za rekreacijo, hodijo na sprehode in imajo športne dneve, na tak dan se podajo na bližnji hrib, pozimi pa se gredo sankat in smučat. Enkrat mesečno se lahko vsi uporabniki udeležijo tudi hipoterapije Malteške konjenice Polzela, ki jo vodi gospod Miran Zupanc. Večkrat so se odpravili tudi v kino, gledališče, obiskujejo razne razstave in kulturne prireditve, na katerih tudi sami sodelujejo, saj imajo svojo folklorno sku- pino, na katero so zelo ponosni. Nastopajo na prireditvah po vsej Sloveniji. V njihovem vsakdanjiku je pomembno tudi izobraževanje, obnavljanje naučenega in spoznavanje novega. Učijo se osnov računalništva, predvsem uporabe medmrežja in elektronske pošte, berejo knjige in poučne revije. Pestra paleta aktivnosti jim omogoča ustvarjalnost, spoznavanje novih vsebin in aktivno preživljanje prostega časa. Vir veselja, pogovorov in lepih spominov so tudi sprostitvene aktivnosti in zabave; med njimi so ene izmed naj- lepših praznovanje novega leta in rojstnih dni, pustovanja, izleti, vsakoletno letovanje na morju ali v toplicah, srečanja, pikniki. Radi pa se tudi družijo s prijatelji iz drugih VDC-jev, dvakrat letno se srečajo z uporabniki VDC Loke Kamnik, enkrat pa s prijatelji iz Pule. Poleg tega na različna povabila in dneve odprtih vrat obiščejo ostale VDC-je, šole, zavode in ustanove. Vsi si želijo, da bi bila tudi naslednja leta prijetna za uporabnike in njihove starše, polna novih spoznanj, možnosti in predvsem dobrega počutja in nadaljnjega prijateljstva. T. Tavčar Ne le veselje, tudi ponos V četrtek, 22. oktobra, so Medobčinsko splošno knjižnico Žalec obiskali stanovalci Doma Nine Pokom Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. V okviru prostovoljnega dela, ki poteka v obliki bralnih uric, so organizirali pristno in iskreno srečanje, ki gaje vodila direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Srečanja so se poleg velikega števila stanovalcev udeležili tudi drugi obiskovalci in prijatelji knjižnice. Svoje delo v domu so na kratko predstavile bralke prostovoljke, in sicer Anka Krčmar, ki že nekaj let dvakrat mesečno razveseljuje stanovalce Doma Nine Pokorn, Laura Jelen, ki enkrat mesečno obiskuje stanovalce Doma upokojencev Polzela, in Valerija Jerman, ki prav tako enkrat mesečno obišče varovance Našega doma Vransko. Od začetkov, ki segajo v leto 2004, kaj brati, so druženja kmalu postala ustvarjalna srečanja, na katerih ljudje, ki niso vpeti v samostojno izveninsti-tucionalno življenje, poslušajo, izražajo želje, kaj brati in poslušati, pripovedujejo, berejo svoje pesmi. Brati slepim, slabovidnim, bolnim - ljudem s posebnimi potrebami ni zgolj veselje, pač pa priznanje in ponos. Stanovalci so se izkazali tudi kot spretni ustvarjalci, njihova ročna dela so ob tej priložnosti razstavili tudi v knjižnici, nekateri izmed njih pa so zbrali pogum in se predstavili tudi kot pesniki in pevci. T. T. Domen za nasmeh strica Franceljna V okviru 9. festivala za 3. življenjsko obdobje sta bila tudi letos razpisana medgeneracijska natečaja »Mlado srce za nasmeh starejših« in »Plemenito zrelo srce za nasmeh mlajših«. Na prvem je zmagal Domen Lukman iz Podvrha pri Braslovčah, ki obiskuje četrti razred OŠ Braslovče. Z obema natečajema želijo organizatorji sicer vzpodbuditi sodelovanje in povezovanje vseh generacij v družbi. Predvsem pa se na tak način širi v javnosti vedenje o tem, da se med nami dogajajo dobre stvari in da živi med nami mnogo takšnih, ki imajo široko srce in odprte dlani. Nesebična pomoč Domna Lukmana iz Podvrha pri Braslovčah sosedu Franceljnu je najbolj prepričala strokovno žirijo od vseh nominacij in tako je 2. oktobra na Odprtem odru v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma prejel nagrado in plaketo, ki mu jo je podelila gledališka in filmska igralka Štefka Drolc. Čestitala sta mu tudi slovenska košarkarska legenda Ivo Danev in legenda slovenskega alpinizma Tone Škarja. V Linhartovi dvorani, kjer so si udeleženci te slovesnosti ogledali medgeneracijski kulturni program, je Domna in vse udeležence pozdravil tudi predsednik države Danilo Türk. In kakšna je Domnova zgodba, ki je prepričala? Domen Lukman gre enkrat ali večkrat na dan na obisk k stricu Franceljnu, kot kličejo soseda, ki živi v bližnji hiši. Prej je prihajal v Podvrh na vikend, zdaj pa že Za prijetno vzdušje so poskrbeli tudi otroci Vrtca Žalec I in Pevke treh vasi Cindi za zdravje V Javnem zavodu Zdravstveni dom Žalec že sedmo leto poteka projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. V okviru tega projekta, ki poteka na nacionalni ravni, v zdravstvenem domu izvajajo tudi delavnice CINDI. Drugo soboto v oktobru so v Športnem centru Žalec preizkusili svojo telesno zmogljivost. Test hoje zahteva primerno obutev in obleko ter predhodno ogrevanje telesa. Pred startom je potrebno v računalnik vnesti podatke o telesni teži, višini in starosti. Na osnovi tega se izračuna ITM (indeks telesne mase). Hoja poteka s tolikšno intenzivnostjo, da se udeleženec zadiha, spoti in se mu poveča srčni utrip. Po prehojenih dveh kilometrih vnesejo v računalnik tudi podatke o začetnem in končnem času hoje ter višini srčnega utripa. Računalniški program omogoča poleg izračuna ITM tudi izračun fitnes indeksa, poda individualno oceno o telesni zmogljivosti in nasvet, kako in na kakšen način jo je potrebno vzdrževati oziroma povečati. Kot je povedala Majda Donko, koordinatorica delavnic CINDI, je bila udeležba glede na napovedano slabo vreme zelo velika, kar kaže na veliko pripravljenost ljudi povečati svojo telesno aktivnost in s tem ohraniti ter izboljšati svoje zdravje. Delavnice promocije zdravja, zdrave prehrane, telesne dejavnosti, zdravega hujšanja ter odvajanja od kajenja so namenjene odraslim med 20. in 65. letom starosti in tistim, ki bi za svoje zdravje želeli sami kaj storiti, ga ohraniti oziroma celo izboljšati. V okviru teh delavnic dvakrat letno pripravijo tudi test hoje. T. T. nekaj let živi v svoji hiši. Kot je povedala Damjanova mama, so bili s Franceljnom vedno v zelo dobrih odnosih. »Je zanimiv človek, ki ga je življenje preizkušalo. Prej nam je pomagal pri kakšnem kmečkem delu, zdaj pa je že ostarel in tudi on potrebuje našo pomoč. Domen se že od malega rad zadržuje pri njem, od nekdaj se razumeta in velikokrat, ko gre iz šole, gre najprej pogledat k njemu. Naš Domen ima zelo rad stare ljudi, je najmlajši v družini, sestra in brat sta bila že odrasla, ko se je rodil. Morda je tudi zato rad vedno v družbi starejših. Tudi k drugim starejšim v vasi gre rad na obisk in nikoli mu ni težko, če je potrebno prinesti drva ali postoriti kaj drugega,« med drugim pove njegova mama Damjana, Domen pa nam zaupa svojo zgodbo, ki ga je pripeljala do osvojitve nagrade in plakete. »Bilo je lani pozno jeseni, ko je ponoči že zmrzovalo. Z bratrancem Urbanom sva se igrala pred hišo, ko naju je klicala stara mama, naj greva hišo, saj se je že večerilo. Odgovoril sem ji, da grem najprej k stricu Franceljnu pogledat, kako je kaj. Usedel sem se na kolo in se skupaj z bratrancem odpeljal do stričeve hiše. Dobro, da nisem ubogal stare mame, saj sva strica Franceljna našla prevrnjenega in zagozdenega med stopnicami in steno, z okrvavljeno glavo navzdol tako, da se ni mogel pobrati. Ker mu sama nisva mogla pomagati, sva hitro stekla domov po pomoč. Rešili smo ga in ga zdravstveno Domen Lukman oskrbeli. Bil sem zelo vesel, da se je vse srečno izteklo, lahko pa bi se tudi drugače, če bi ubogal staro mamo in takoj šel v hišo.« Domen in njegovi starši so bili zelo presenečeni, ko je iz Ljubljane prišlo pismo s čestitko in sporočilom: »Domen je zmagovalec medgeneracijskega natečaja »Mlado srce za nasmeh starejših«. Našo strokovno komisijo je njegova nesebična pomoč sosedu prepričala najbolj od vseh nominacij. Veselimo se srečanja z njim.« »Nisem si predstavljal, da mi bodo v roke segli tako pomembni Slovenci in da bom deležen tolikšne pozornosti za nekaj, kar je zame povsem vsakdanje opravilo. Obisk oziroma vožnja do soseda, pozdrav, kratek ali daljši pogovor in en klic na pomoč, ko sem videl, kaj se mu je zgodilo, kar mislim, da bi storil vsak na mojem mestu,« je sklenil svojo pripoved Domen. Dodamo lahko le, da je lahko Domen za zgled mnogim mladim, pa tudi starejšim. D. N. RazOojm agencija Sat/inja,Giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija: tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zatec.si AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2009 JAVNI RAZPISI V TEKU Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2010 (Ul. RS, št. 81/09). Roki: 1. rok 6. 11. 2009 in zadnji rok 5. 10. 2010. Informacije: območne službe zavoda. Obvestilo o ponovnem povečanju sredstev za javni razpis Zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb (Ul. RS, št. 81/09). Več informacij: www.uradni-list.si/_ pdf/2009/Ra/r2009081 .pdf. Obvestilo o povečanju sredstev za javni razpis Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas (Ul. RS, št. 81/09). Več informacij: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009081.pdf. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov« (Ul. RS, št. 79/09). Rok: od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGR Informacije na tel. št: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ul. RS, št. 79/09). Rok: 9. 11. 2009. Informacije na tel. št.: 01/836 19 53. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Javni razpis za sofinanciranje študijskih programov tretje stopnje v študijskem letu 2009/2010 (Ul. RS, št. 81/09). Rok: 16. 11. 2009. Informacije na tel. št.: 01/478 47 63, e-naslov: dusa.marjetic@ gov.si. Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2009/2010 (Ul. RS, št. 81/09). Rok: 4. 11. 2009. Informacije na tel. št.: 01/478 47 63, e-naslov: dusa.marjetic@gov.si. Fundacija za šport Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2010, 2011 in 2012 (Ul. RS, št. 81/09). Rok: 16. 11. 2009. Informacije na tel. št.: 01/236 25 22, e-naslov: info@ fundacijazasport.org. Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/pdf/ razpis_23_natecaj.pdf. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). TUJI RAZPISI Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije: Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska - A* ________REPUBLIKA SLOVENIM_______ MINISTRSTVO ZA 50LSTV0 IN SPORT IB Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sociaini sklad cvzu SAVINJSKA Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska in v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednji dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Tel. št.: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03 713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec deluje od leta 2008 dalje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru na spletni strani http:// www.cvzu-savinjska.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. STROZER, KLEPARSTVO IN MONTAŽA, D.O.O. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE Tel.: 03/714 01 oo, faks: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023.041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 28 let že danes preverite Vaše ogrevanje, da bo Vaša zima brez hladnih dni ^servis ^ OGREVALNIH SISTEMOV IN NAPRAV marčen instalacije TEL. :03 714 03 02, GSM: 041 402 443, GSM: 041 672 107 VULKANIZERSTVO in avtopralnica Jure VELIGOŠEK s.p., Griže 123 c Wxi tel. : 5716 - 820 ... gsm: 041 -656-041 jure.veligosek@siol.net PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ IN VERIG ! WJJFULDA POPUST DO 40 % Možno plačilo s kartico ali na obroke! Dostava tudi na dom! Z VAMI ŽE 16 LET ... Z VAMI ZE 16 LET ... Z VAMI ZE 16 LET JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade CiJenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ $SH ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, - __ KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Spet med finalisti V Juteksu pogajanja Rudi Kronovšek Petnajstega oktobra so v Celju razglasili letošnjo regionalno savinjsko-zasavsko gazelo. Med tremi najboljšimi hitro rastočimi slovenskimi podjetji se je ponovno znašlo podjetje Termoteh-nika iz Braslovč, ki je pred dvema letoma tudi zmagalo, letos pa je osvojilo priznanje. Priznanje je prejelo tudi podjetje MIK iz Celja, zmagovalna gazela savinjsko-še-leške regije za leto 2009 pa je postalo podjetje Dewsoft iz Trbovelj. Gazele so dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco. Podjetje Termotehnika izdeluje toplotne črpalke in se že 30 let uspešno spopada s trgom. Pot uspeha se je začela z odločitvijo za prodor na trg z lastno znamko. Promet podjetja se je odtlej vsako leto najmanj podvojil, prav tako pa se je hitro povečevalo tudi število zaposlenih. Njihovi izdelki po tehničnih lastnostih, učinkovitosti, oblikovanju in varnosti so popolnoma enakovredni izdelkom priznanih evropskih proizvajalcev. Zaradi odličnosti izdelkov, urejenosti tehnične dokumentacije, dobro opremljenega preizkuševališča in visoke odzivnosti servisne službe je bila Termotehnika leta 2007 kot edini slovenski proizvajalec toplotnih črpalk sprejeta v združenje proizvajalcev toplotnih črpalk BWP s sedežem v Berlinu. Lansko srebrno odlikovanje, ki ga je podjetje prejelo na MOS 2008 za toplotno črpalko z rekuperacijo toplote, in letošnji obrtniški ceh za hibridno toplotno črpalko za ogrevanje hiš pa dokazujeta nadaljevanje kakovostnega razvojno-raziskovalhega dela. V Termotehniki so letos veliko časa namenili boju z nelojalno konkurenco, ki prodira na slovenski trg. Nekakovostne kitajske toplotne črpalke npr. pri določenih temperaturnih razmerah porabijo več energije kot električni grelnik, a prodajalce, ki jim z agresivno prodajo in zavajajočimi podatki uspeva pridobivati kupce, žal ne ustavi niti inšpekcija. Po drugi strani, kot je za Dnevnik povedal direk- Na Naravi in zdravju Turistična ponudba Občine Žalec V začetku oktobra se je Občina Žalec s svojo okolico in turistično ponudbo predstavila na sejmu Narava in zdravje, ki je potekal od 1. do 4. oktobra na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani. Predstavitev je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Občina Žalec je pripravila bogato predstavitev naravnih turističnih znamenitosti občine, tematskih poti, kolesarskih poti, pri kateri so sodelovali tudi konkretni turistični ponudniki v občini. Glede na vsebino sejma, ki vabi z naravno ponudbo in ponudbo za zdravje, so bili temu primerno izbrani tudi konkretni ponudniki na žalskem razstavnem prostoru, ki so se odzvali povabilu ZKŠT Žalec. Ribnik Steska je vabil obiskovalce s svojo kulinarično specialiteto, dimljeno postrvijo in ribjimi namazi ter domačim pivom, turistična kmetija Podpečan s svojimi mlečnimi izdelki in siri. Inštitut hmeljarstva in pivovarstva je predstavil svoj zeliščni vrt, Bio park Nivo pa posebnosti njihove ponudbe. Razstavni prostor je bogatil tudi Vinko Kovačec, umetnik, ki ob Ribniku Vrbje ustvarja galerijo lesenih skulptur na prostem. Kot nam je povedala Sabina Palir, ki na ZKŠT Žalec vodi področje turizma, je bil obisk sejma in predstavitve dober, takšna vrsta predstavitve občine pa zelo primerna, saj na nevsiljiv način obiskovalcem sejma približa zanimivosti in turistično ponudbo občine in njene okolice. L. K. tor in lastnik podjetja Termotehnika Rudolf Kronovšek, se proizvajalci toplotnih črpalk čutijo zapostavljene tudi v primerjavi s ponudniki naprav za ogrevanje z biomaso, solarnih sistemov ali fotovoltaike. Država te subvencionira, toplotne črpalke pa praviloma ne. Rudi Kronovšek tako ne razume, zakaj je v Sloveniji kWh električne energije, pridobljena z energijo sonca, vredna kar 0,4 evra, kar je štirikrat več od tržne cene elektrike, kWh električne energije, privarčevana s toplotno črpalko, pa si ne zasluži niti simbolične subvencije. V pogovoru, ki ga je na regijski podelitvi vodil Dnevnikov novinar Primož Cirman (Dnevnik je tudi organizator akcije Gazela), je Rudolf Kronovšek med drugim povedal: »Če se po poslovnem oceanu prevažaš v lastnem čolnu, si močno odvisen od samega sebe. Veliko bolj varno je plu-ti v veliki čezoceanki. Vendar pa je ta okorna in ne more kot majhen čoln pristati na vsakem otočku. Sam se bolje počutim v lastnem čolničku, ki sem ga do zdaj kar dobro krmaril, a me vse bolj moti nelojalna konkurenca, ki prodira na naš trg. Kupce je včasih težko prepričati, da poceni nakup lahko drago stane. Kakovost takih proizvodov je veliko slabša od naših, kar sicer nenehno dokazujemo s testiranjem in kakovostjo našega dela. In to so ugotovili tudi člani metodološke ekipe izbora - pred dvema letoma smo bili regijski zmagovalci, tokrat pa smo v vrhu, torej še vedno delamo uspešno in dobro. In tega se zaveda tudi celotna ekipa sodelavcev, ki se ji ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Seveda pa se dobro delo pozna tudi pri plači, ki je pri nas za 30 odstotkov višja od povprečja v panogi.« L. K. V žalski družbi Juteks so se prejšnji četrtek začela pogajanja za novo podjetniško kolektivno pogodbo. Kot so sporočili iz podjetja, so na začetku pogajanj sindikati in uprava podpisali protokol, s katerim so vsi udeleženci potrdili svojo pripravljenost, da se bodo pogajali korektno in da bodo javnosti in zaposlenim skupno predstavljali potek dogovorov. Uprava je sprejela predlog sindikatov glede regresa, dopustov za praznično in nedeljsko delo, disciplinskega postopka in formalnega urejanja delovnega časa. V celoti je usklajen normativni in obligacijski del pogodbe. Uprava je predstavila stališče do predloga spremembe plač fn dodatkov, povišanja dopustov ter zahteve za izplačilo razlike za stroške prehrane. Pogajalske strani so se dogovorile za temelje, na katerih bo postavljena plačna reforma, in za naloge, ki jih bodo opravili v naslednjih dveh tednih. Takrat bodo v ožjem sestavu sklicali sestanek delovne ekipe, ki bo pregledala rezultate izvedenih nalog in opredelila izhodišča za nadaljevanje pogajanj. Že pred začetkom pogajanj so mediji v zvezi z Juteksom objavili nekatere podatke, ki jih je posredovala predsednica celjskega regijskega sindikata Neodvisnost KNSS Majda Medved in ki so po izjavah uprave neresnični. Tako delavci od uprave niso zahtevali 150 evrov mesečnega draginjskega dodatka, ker naj bi bile osnovne plače izredno nizke, variabilni del plače pa kar 40-odstoten. Variabilni del plače (skupaj z dodatki za nočno, popoldansko, praznično delo) v družbi Juteks predstavlja največ 23 in ne 40 odstotkov, je v Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si | www.sloveniapropertyatrij.si Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10 | info@sz-atrij.si I Tctuten/ log2 TABOR v Savinjski dolini | Možnost nakupa v IV.grad.fazi ali finalizirano. Uredimo najugodnejše financiranje do 25 let odplačilne dobe. Idilična vasica dvanajstih stanovanjskih enot (enojčki. dvojčki) Hišica v sistemu dvojčka A2 »na ključ« že od 149.435 €. Več na www.plankovloa.si | Info: 031 342 118. 041 329 179 Prodajna vrednost 290.000 €. pogoji najema po dogovoru. Info: 031 342 118. drago.pokleka@sz-atrij.si POLZELA - ob cestni povezavi Polzela Parižlje prodamo ali oddamo v najem obnovljen poslovno stanovanjski objekt z gostinskim delom, ki zajema opremljeno restavracijo in kuhinjo, z nastreš-kom v sklopu restavracije, z možnostjo takojšnjega obratovanja ter z dvosobnim stanovanjem v istem objektu. Zraven spada tudi letni vrt z večjim samostojnim nadstreškom in vrtnim pohištvom ter pomožnim objektom z letno kuhinjo. Ob objektu je na voljo je tudi večje števi-1 lo parkirnih mest._________________ imenu uprave povedala Breda Hladnik. V obdobju od oktobra 2008 do septembra 2009 je povprečna plača v proizvodnji (brez stimulacij in 13. plače) znašala 923,45 bruto oz. 647,73 evra neto. Že nekaj časa je znano, da Juteks v Rusiji gradi tovarno. V zvezi s tem se pojavljajo ugibanja, ali bo tja preselil svojo proizvodnjo iz Žalca oziroma z Ložnice, takšno skrb pa je izrazila tudi Majda Medved. Uprava zagotavlja, da v Žalcu ostaja proizvodnja kot do zdaj, s tem da bodo tu proizvajali talne obloge za zahodne' trge. K. R. Bisol v Belgiji Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol iz Latkove vasi je z ustanovitvijo hčerinskega podjetja v Belgiji razširil svojo prodajno mrežo. Zaradi velikega tržnega deleža, ki ga ima Bisol na belgijskem trgu, je ta za podjetje izredno pomemben. Belgijskim partnerjem želi podjetje še dodatno pomagati povečati tržni delež na njihovem domačem trgu in skupaj z njimi zagotoviti stabilno rast prodajnega trga. Z neposredno prisotnostjo v Belgiji bo Bisol lažje uresničeval zastavljene prodajne cilje. Glavni namen odprtega podjetja v Belgiji je ponuditi obstoječim in novim strankam najkakovostnejšo prodajno podporo. »Izkušnje kažejo, da je za neposreden in hiter odziv na spremembe na trgu pomembno delovati lokalno,« pravi generalni direktor podjetja Bisol dr. Uroš Merc. Prodajni vodja podjetja BISOL bvba Bert Lam-bermont, ki ima večletne dragocene izkušnje s podro- čja prodaje in marketinga v velikih korporacijah, in projektni inženir Stijn De Witte bosta s svojimi sodelavci skušala položaj slovenske blagovne znamke na belgijskem trgu dodatno okrepiti, belgijskim kupcem pa nuditi potrebno podporo. Dr. Merc pravi: »Svetovno tržišče prepoznava naše izdelke kot izdelke najvišjega kakovostnega razreda. V ta namen mora imeti podjetje na najvišji stopnji tudi kakovost vseh prodajnih, po-prodajnih in storitvenih dejavnosti.« Belgija ima kljub manjšemu številu sončnih ur ugodne pogoje za gradnjo sončnih elektrarn. Po podatkih Združenja evropske fotovoltiačne industrije se je samo v letu 2008 zgradilo skoraj 48 MW fotonapetostnih sistemov. Dr. Merc pri tem pravi, da je pri manjšem številu ur sončnega obsevanja še toliko pomembnejša kakovost modelov. Podjetje Bisol pa je svetovno znano ravno po izredno visoki stopnji kakovosti svojih izdelkov. T. Tavčar RAČUNOVODSKE STORITVE STOTIN BORIS KOKOT 041 536-659 www.stotin.si e-naslov: info@stotin.si PRAZNJENJE GREZNIC 3ANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 ;i načrti parcelacije PS meritve 03/710-38-10 Šlandrov trg 11, Žalec Geoprojekt www.geodetske-storitve.eu oktober 2009 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Odprtje gozdne učne poti „Dežela Celjska“ v Zagrebu Povezovanje subregij v povezane predstavitve seje v Zagrebu pokazalo kot uspešno Skupno predstavitev je med drugim obiskal župan Zagreba Milan Bandič, ki je bil nad videnim navdušen. „Kljub pomislekom nekaterih, zakaj ravno Zagreb v času določene nestrpnosti med našima državama, smo ugotovili, da se pogum in vztrajnost splačata, saj smo od obiskovalcev stojnic dobili samo pozitivne odzive. Hrvaška je vendarle naša prva soseda, torej mejna država z našo destinacijo, zato je bila to predvsem logična odločitev, da se najprej predstavimo na Hrvaškem,“ je še povedala Sabina Palir in iz povedanega lahko sklepamo, da se podobne skupne predstavitve obetajo tudi v prihodnje. L. K. Za urejena okolja Ocvetličena hiša Jožice Pušnik iz Orove vasi Turistično društvo Občine Polzela in Hortikulturno društvo Polzela sta junija objavili natečaj za najlepše ocvetličeno in urejeno hišo, kmetijo, športne centre in objekte drugih dejavnosti. Med 31 prijavljenimi so podelili devet zlatih priznanj. Komisija, ki jo sestavlja pet članov, je prvi krog ocenjevanja opravila julija, drugi pa v drugi polovici avgusta. Pri ocenjevanju je upoštevala več kriterijev, in sicer splošni vtis, urejenost zelenice in gredic, urejenost zunanjosti hiše in ocvetličenje oken in balkonov. Ugotovili so, da je bila tudi letos konkurenca precej huda. Na prireditvi Sejem dobrot s kmetij so podelili eno priznanje za sodelovanje, štirinajst bronastih priznanj, devet srebrnih in devet zlatih. Priznanja so prejeli Slavica Košec s Polzele, Jožica Čede iz Založ, družina Ploh iz Ločice ob Savinji, Jožica Pušnik iz Orove vasi, Alojz Dobnik in družina Tratnik z Brega pri Polzeli ter družina Jelen, Zdenka in Drago Jamnikar ter Jelka in Franc Oder iz Andraža nad Polzelo. Priznanja in simbolične nagrade sta dobitnikom priznanj podelila predsednica Turističnega društva Občine Polzela Alenka Žnidar in predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik. T. Tavčar Med nagovorom Urbana Jerihe V Braslovčah so pri gradu Žovnek preteklo nedeljo popoldne odprli inovativno gozdno učno pot, ki jo je zasnovala skupina mladih ob podpori lokalnih društev. V lepem jesenskem vremenu so več kot sto obiskovalcev pozdravili vodja skupine Ur- ban Jeriha, predsednica Turističnega društva Braslovče Jasmina Roter in braslovški župan Marko Balant. Gozdna učna pot se je začela pri nabiralniku, kjer je vsak vzel svoj brezplačni izvod Mojega žepnega herbarija. Herbariji, ki so tudi turistični Jesensko urejanje V Galiciji uredili okrasni kozolec Kot mnoga turistična društva po dolini se tudi v TD Galicija že več let trudijo za urejeno krajevno skupnost. V posameznih zaselkih so uredili cvetlične gredice, postavili cvetlična stojala, okrasne kozolčke in na mostove namestili cvetlična korita, uredili okolico kužnega znamenja v Železnem in nadaljevali s spodbujanjem krajanov k urejeni okolici bivališč. Kot je povedala Cvetka Pernovšek, so letos poleg urejanja obstoječih gredic v jesenskem času pri obnovljenem igrišču v Veliki Pirešici poskrbeli tudi za zasaditev večjih cvetličnih korit, ki preprečujejo vstop na igrišče z motornimi vozili, ter uredili cvetlično gredico. Pri domačiji Križan pa so v sodelovanju z lastniki postavili velik okrasni kozolec. L. K. DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. V sklopu občinskega praznovanja je v nedeljo potekal tradicionalni trški sejem v Braslovčah. Urejen prostor pred občino je ponovno zaživel in zadišal po domačih dobrotah, ki so jih pripravili aktivni in delovni člani posameznih društev. Na sejmu so sodelovali: aktiv podeželjskih žena Braslovče, aktiv podeželjskih žena Gomilsko - Trnava, oboji s pripravo domačega peciva, domačih dobrot in tudi s kmečkim srečelovom, čebelarstvo Škorjanc s predstavitvijo medu in medenih izdelkov, VDC Muc s predstavitvijo svoje dejavnosti v okviru zavoda in Lovska družina Braslovče, ki je pripravila okusen srnin golaž. Dobro obiskan sejem je tako ponovno pokazal, da so domače dobrote še vedno zelo zanimive. T. T. Trški sejem v Braslovčah vodniki, so vzpodbujali obiskovalce k opazovanju narave in nabiranju drevesnih listov. V herbariju so navedene drevesne vrste, ki rastejo ob poti, skupaj z obrisi pripadajočih listov, tako da so jih ljudje z lahkoto našli in določili vrsto drevesa. Po planinski poti so se vzpeli na grad Žovnek, kjer so obiskovalce pogostili s pečenim kostanjem, pecivom in sokom. Prijetno doživetje na poti s pomočjo herbarijev je plod skupine avtorjev Judite Grenko, Urbana Jerihe, Ane Lazar, Mitje Raka in Sare Zupan. Ob pomoči številnih prijateljev, Turističnega društva Braslovče, Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče in sponzorstva evropskega programa »Mladi v akciji« so uspeli pripraviti novo turistično in izobraževalno točko v Braslovčah, ki je še posebej primerna za osnovnošolce. Od zdaj bo na voljo vsem, ki želijo obiskati zgodovinsko pomemben kraj, videti najlepši razgled na Savinjsko dolino in se sproščeno podučiti o naravi. T. Tavčar Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je 6. oktobra v Zagrebu na Trgu Petra Pre-radoviča kot predstavnik Spodnje Savinjske doline sodeloval pri promocijski predstavitvi turistične de-stinacije Dežela Celjska, ki jo je pripravil Zavod Celeia Celje v sodelovanju s področnimi regionalnimi partnerstvi, Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Razvojno agencijo Kozjansko, Razvojno agencijo Sotla in z Medobčinskim ura- dom Slovenske Konjice. Na nekdanjem Cvetnem trgu (trgu Petra Prerado-viča) se je „Dežela Celjska“ predstavila s 15 tematskimi stojnicami. Vsaka stojnica je imela svojo animacijo - od prikaza masaž do ličenja, predice s kolovrati, Joškova banda je glasbeno popestrila program, predstavili smo se z izvrstno kulinariko (dobrote s podeželja, hmeljeve dobrote), viteška animacijska skupina - Herman Celjski in ostali pa so poleg programa vzbujali pozornost že zaradi oblačil. Ljudje so se ustavljali in se slikali z njimi. Spodnjo Savinjsko dolino so „zastopali“ Jama Pekel, Rimska nekropola in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, v kulinaričnem pa Etnološko društvo Hmeljarska vas z odličnimi domačimi dobrotami kmečkih žena. Trg je bil preplavljen z zelenimi baloni, na katerih je bil zemljevid Slovenije in izpostavljena Dežela Celjska. Po besedah Sabine Palir z ZKŠT Žalec je bila prireditev v Zagrebu zelo uspešna, tako medijsko kot tudi glede na odziv Zagrebčanov in ostalih obiskovalcev Zagreba. Zimski »odpiralni« čas Nekatere vidnejše turistične točke v Občini Žalec prehajajo v teh dneh na zimski red delovanja. Ponirkovo info središče pri Ribniku Vrbje, ki je odprto od marca do oktobra, s 1. novembrom zapira svoja vrata. Jamo Pekel in Rimsko nekropolo pa si bo vsaj do 1. marca mogoče ogledati samo po predhodnem naročilu na telefonski številki 03 700 20 56 ali 031 645 937. FFSDDRJH BRflOBEniHSTnOtFi Fiš d.o.o., Šentrupert 6. SI-3303 Gomilsko Tel.: +386 41 209 029; +386 41 381 354 Fax: +386 3 705 62 28, e-mail: info@fis.si Viš 1 www.fis.si Utrinek s sejma Razširjen sestanek vodstva Prihodnost je socialni liberalizem V znanem gostišču na Vranskem je v torek, 13. oktobra, potekal sestanek širšega vodstva Območne organizacije SD Žalec, ki sta se ga udeležila tudi podpredsednik stranke Patrik Vlačič in tajnik Uroš Jaušovec. Na sestanku so se zbrali predsednik Območne organizacije SD Žalec Roman Virant, vsi predsedniki občinskih odborov, predsednica Ženskega foruma in predsednik Mladega foruma. Tema pogovora je bila povezanost stranke z občinskimi odbori, ki ni takšno, kot bi si ga želeli v lokalnih okoljih. V zvezi s tem je bilo kritično ocenjeno dosedanje delo, hkrati pa so podali predloge za izboljšanje. Prihodnje leto je volilno leto, zato je potrebno temu posvetiti še toliko večjo pozornost. Bistveno naj bi se okrepila tudi povezava s pokrajinsko organizacijo. Podpredsednik Patrik Vlačič je obljubil večjo povezavo med obiski ministrov in občinskimi odbori. Posebno točko so namenili trasi avtoceste skozi braslov-ško občino, kjer še vedno ni prave rešitve, sicer pa se bodo pogovori o tej problematiki nadaljevali na pokrajinskem odboru v Velenju. Gosta sta na Vranskem precej besed namenila tudi aktualnim informacijam in prizadevanju stranke in vlade pri reševanju težav v času svetovne krize. D. N. Obetajo pomlajeno lokalno listo Za dobro počutje članov so potrebna tudi druženja, kot je bilo oktobersko v Beli krajini Prvo oktobrsko nedeljo se je več kot 160 članov in simpatizerjev SDS, občinskih odborov Žalec in Polzela odpravilo na izlet v Belo krajino. Druženje so izkoristili tudi za seznanjanje članov in simpatizerjev z delom stranke in z usmeritvami za lokalne volitve prihodnje leto. »Za dobro počutje članov in simpatizerjev Slovenske demokratske stranke je pomembno tudi druženje,« je o izletu pove- dal Rober Čehovin predsednik SD Žalec. »Organizatorka izleta je bila Alenka Lesjak, ki je udeležence popeljala tudi do krajev, ki jih mnogi še nismo videli.« K sproščenemu druženju in plesu so pripomogli ne le lokalni muzikantje, tudi udeleženci sami, je povedal Robert Čehovin. »Je pa tudi res, da smo pot izkoristili tudi za seznanjanje članov in simpatizerjev z delovanjem stranke tako na lokalni kot dr- Piknik s predsednico žavni ravni. Vsekakor smo si bili vsi enotni, da je Slovenska demokratska stranka ena od močnejših alternativ sedanji nesposobni oblasti. Naslednje leto pa bo lokalna lista SDS presenetila s pomladitvijo in novimi obrazi, ki bodo garant za spremembo te zatohle oblasti v Žalcu,« je dodal Robert Čehovin na vprašanje, če se že pripravljajo tudi na lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. L. K. Hemfeke'1 *______1 Heiueken Prvo oktobrsko nedeljo so se v Šmatevžu pri Go-milskem na 1. kostanjevem pikniku krščanske ljudske stranke NSi OO Braslovče zbrali člani in somišljeniki te stranke. Medse so povabili tudi vodstvo stranke na državnem nivoju in nekatere druge goste. Piknika se je udeležila tudi predsednica stranke Ljudmila Novak. Srečanje so začeli s sveto mašo v podružnični cerkvi v Šmatevžu, ki jo je daroval domači župnik Martin Ci-rar. Po končani sveti maši so se udeleženci zbrali na športnem igrišču v Šmatevžu, kjer so jih pričakali mladi fantje in dekleta, ki so se odločili postati člani njihove stranke, saj vidijo v njej prihodnost in pravo vizijo. V prostorih tamkajšnjega objekta so si ogledali razsta- vo likovnih del Anice Trivan iz Prebolda. Srečanje je s svojim glasbenim programom popestrila mlada kitaristka, domačinka Urška Tekavc. V prijetnem vzdušju so se razšli šele zvečer in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečajo. D. N. PRANJE IN LIKANJE Simona Gregl, s. P., Tabor 33, 3304 Tabor Tel.: 040 518 006 (Simona), 040 397 376 (Jernej) Jelko Kacin na slavnostni akademiji v Žalcu, levo ob njem generalni sekretar stranke Dorijan Muršič V počastitev 20-letnice delovanja liberalk in liberalcev v Žalcu je v žalskem hotelu potekala slavnostna akademija, na kateri so spregovorili o prehojeni poti in o prihodnosti Liberalne demokracije Slovenije, ki zagotovo ostaja pomembna politična stranka v slovenskem prostoru, čeprav so ji pred kratkim nekateri že napovedovali zaton. O preteklosti in prihodnost Slovenije, liberalne demokracije in tudi osebnega delovanja so v pogovoru s sekretarjem žalskega odbora Gregorjem Vovkom Petrovskim govorili evropski poslanec Jelko Kacin, generalni sekretar stranke Dorijan Maršič in predsednik Mlade liberalne demokracije, Žalčan Borut Cink. O svojih pogledih na politiko sta spregovorili tudi občinska svetnica in podžupanja Ivica Čretnik ter občinska svetnica in podpredsednica žalskega odbora Maja Štamol Drolje. Jelko Kacin je med drugim predstavil svoj pogled na Slove- nijo in Evropo pred dvajsetimi leti in kakšni naj bi bili čez 40 let. Kot je povedal, je v naših glavah še veliko berlinskih zidov, ki jih bo potrebno podreti. Slovenija je enakovreden del Evrope, ki bo morala čez desetletje vključevati tudi Rusijo, kar pomeni, da bo imel evropski trg več kot milijardo ljudi. Tako velik trg tudi Slovencem ponuja neskončne možnosti uspešnega poslovanja, če bodo znali izkoristiti poslovne priložnosti, je med drugim poudaril. V politiki je nujno, da nabi- raš prijatelje, ne pa jih izgubljaš. Nabiranje političnih zavezništev je nujno tudi v Evropskem parlamentu. Jelko Kacin vidi LDS kot stranko s prihodnostjo, ki se bo okrepila na račun sedanje vladajoče stranke. Pred njo sta dve osrednji nalogi: človekove pravice, ki niso dane nikoli za vedno, ter vprašanje gospodarske prihodnosti, pri čemer bo verjetno novi nemški model črno-zlate koalicije postal vzor tudi drugim državam. Prihodnost je torej socialni liberalizem. K. R. Naj preskočijo nesoglasja Žalski občinski odbor LDS je ob letošnji dvajsetletnici stranke LDS na novinarski konferenci 13. oktobra spregovoril o kandidatih, načrtih in ciljih stranke v prihodnjem, volilnem letu ter o projektih, ki jih bodo podprli. Hkrati pa so Milan Čadej, Gregor Vovk Petrovski in LDS-ova podžupanja v Občini Žalec Ivica Čretnik spregovorili tudi o pričakovanjih do sedanje sestave žalskega občinskega sveta in do župana Lojzeta Posedela. LDS namreč pričakuje od župana in svetnikov, da preskočijo nesoglasja in z normalnim odnosom ter delom preidejo v volilno leto, to pa pomeni, da se obnašajo odgovorno v letu recesije in tudi na ta način pripomorejo k večjemu ugledu občinskega sveta. Gregor Vovk Petrovski je sicer podoben poziv dal že na zadnji, izredni seji OS Žalec, ki se je vrtela okoli nesoglasij med županom in nadzornim odborom. Tudi na novinarski konferenci je dodal, da zaradi slabega ugleda, ki ga ima trenutno žalski občinski svet, na liste kandidatov za lokalne volitve ne bo nobena stranka uspela pridobiti dobrih kandidatov, saj se s »takšno« politiko že ne bodo želeli pečati. Temu je kasneje pritrdil tudi Milan Čadej, ki je župana in svetnike tudi osebno pozval, naj ne povzročajo škode ugledu občine. Sicer pa je o občinskih projektih, kjer kot podžupanja sodeluje in jih podpirajo tudi v stranki LDS, spregovorila Ivica Čretnik. Med drugim je poudarila, da so v občini v predšolsko varstvo v vrtcih vključeni prav vsi otroci (816 otrok v 45 oddelkih) oz. da »na čakalni listi« ni ostal prav noben prosilec. Zaradi povečanih potreb pa so tudi že pristopili k pripravi nove lokacije za 78 otrok v Novem Celju. Tudi z urejenostjo na področju osnovnega šostva, kamor je letos vklljučenih 1657 otrok v 55 oddelkih štirih centralnih in štirih podružničnih šol, so zadovoljni. Največji letošnji projekt, izgradnja nove osnovne šole v Grižah, pa bo počasi tudi prešel v izvedbeno fazo. Premika se tudi pri izgradnji doma starejših, v preteklih dneh so namreč že izvedli parcelacijo na lokaciji, kjer naj bi stal dom. Gregor Vovk Petrovski je dodal, da so se k podpori teh projektov v stranki zavezali v času, ko je bil župan še njihov član, zato jih podpirajo tudi danes, saj gre za skupno dobro. V prihodnje pa želijo spodbuditi tudi področja in projekte, za katere menijo, da Žalec do zdaj ni bil tako aktiven, denimo področje individualne stanovanjske gradnje. Želijo prispevati k prijaznejšemu okolju za razvoj podjetništva in preseči, da je Žalec za podjetnike neprijazno okolje. Mnenja so tudi, da se zdaj v občini z mnogimi projekti ukvarjajo premalo celostno, preveč mikroprostorsko, kar je manj učinkovito in ima za posledico prevelike stroške. Upoštevanje pobud iz lokalnega okolja bo prav tako cilj, ki ga zasledujejo. In še in še. V žalskem LDS-u so se že začeli pripravljati na lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Pogovarjajo se tudi že z nekaj kandidati za župana in čeprav zaenkrat o imenih še ne želijo govoriti, povedo, da gre za nevtralne možne kandidate, ki bi bili morda sprejemljivi tudi za druge stranke in bi bili sposobni premakniti stvari v Občini Žalec z mrtve točke. »Na občinski ravni ne sme biti strankarske kregarije,« je dodal Gregor Vovk Petrovski k temu, kako na to gledajo možni nevtralni kandidati, saj da primerni uspešni kandidati nimajo radi »polivanja z gnojnico« in je ob sedanji situaciji zelo težko, da se bodo takšni tudi v resnici odločili za kandidaturo. Sicer pa so v žalskem LDS-u svoj dvajsetletni jubilej praznovali tudi s selitvijo v nove prostore nad žalsko kitajsko restavracijo. L. K. Jelinčič v Preboldu V ponedeljek, 2. novembra, bo gost pogovornega večera v Garnem šport hotelu Prebold poslanec v DZ in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti, s katerim se bo pogovarjal Janez Vedenik, vprašanja pa mu bodo lahko zastavili tudi obiskovalci. V preboldskem hotelu so se namreč odločili, da bodo vsak mesec do poletja gostili vsaj enega znanega Slovenca, s katerim se bodo lahko pogovar- jali tudi obiskovalci. K sodelovanju so povabili novinarja Janeza Vedenika, ki je mnogo zanimivih ljudi spoznal med vodenjem nočnih programov na Radiu Slovenija. Nekatere med njimi bo povabil tudi v Prebold. V ponedeljek, 2. novembra, ob 17. uri bo prvi gost Zmago Jelinčič Plemeniti, ki bo gotovo razkril tudi kaj zanimivega o zakulisnem dogajanju v slovenski politiki in razmišljal o najaktualnejših dogajanjih v naši državi. L. K. Ob sadovih desetletnega dela Preboldski starostniki na srečanju Priznanja so podelili trem ustanovnim članom društva (z leve) najstarejša Terezija Hvala, Angela Žagar, Fanika Raček, Jože Flere in Antonija Hriberšek, manjka še Pavla Mlakar »Danes praznujemo! Veselimo se sadov desetletnega dela in ustvarjanja na številnih izobraževalnih področjih, veselimo se množice sodelujočih v pestri ponudbi različnih dejavnostih. V preteklem desetletju smo sledili svojemu poslanstvu, da zadovoljujemo interese starejših občanov po druženju, razvijanju lastne ustvarjalnosti, izmenjavi izkušenj in bogatenju znanja,« je v svojem nagovoru na slavnostni prireditvi ob 10-letnici Univerze za III. življenj- V Domu upokojencev Polzela so ob svetovnem dnevu starejših občanov pripravili dan odprtih vrat, razstavo ročnih del z naslovom Štirje letni časi in koncert domskega pevskega zbora Šeneški glas, ki ga vodi Marjana Artnik. Na zanimivi razstavi so svoje izdelke predstavili stanovalci doma Alojzija Bele, Ivanka Brinovšek, Ana Čerin, Nuša Ivanjšič, Frančiška Kladnik, sko obdobje poudarila predsednica univerze Marija Masnec. Na prireditvi v Domu II. slovenskega tabora Žalec se je zbralo veliko članov in gostov, ki so uživali ob nastopu ansambla Alethea, Folklorne skupine Grifon Šempeter, petju planinskega pevskega zbora, šolske folklorne skupine, plesnem akrobatskem nastopu ... in ne nazadnje ob nastopu Adija Smolarja, ki so ga s plesom pospremili tudi učenci OŠ Petrovče, Podelili so tudi nekaj priznanj Marija Korber, Marija Mete-lan, Frančiška Pahole, Štefanija Senovršnik in Hedvika Žaler. V pozdravnem govoru se je socialna delavka Jerneja Herlah zahvalila vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so pripravili razstavo, in Marjani Artnik, zborovodkinji domskega mešanega pevskega Šeneški glas, ki je na koncertu v kristalni dvorani dvorca Šenek doživel velik aplavz. T. T. za dosedanje delo v društvu. Posebne pozornosti so bili deležni trije ustanovni člani univerze: Ferdinand Haler, Pavlina Glušič in Janez Meglič, ki je društvo vodil prva štiri leta, in najstarejši član univerze, 88-letni Janko Krašovic. Desetletje rasti društva in uspehov je predstavljeno v njihovi knjižici, ki so jo izdali ob svojem jubileju. Desetletje obstoja društva je v svoj govor ujela Marija Masnec, ki je med drugim povedala: »Prvo, lepo opremljeno učilnico smo dobili v Ber-gmannovi vili, Ulica Savinjske čete 4, kjer je sedež društva še danes. Začeli smo s petimi krožki in že takrat je bilo največ zanimanja za računalništvo in tuje jezike. V prvih petih letih se je število krožkov podvojilo, vsebine so se obogatile s plesnimi, likovnimi, ročnodelskimi, okoljevarstvenimi in drugimi dejavnostmi, število članov se je bližalo tristotim. Prostore za svoje delo smo dobili pri Mestni skupnosti Žalec in Osnovni šoli Žalec ter Osnovni šoli Šempeter. Prostorsko razpršeno delo je zelo oteževalo organizacijo krožkov, zato smo se leta 2006 razveselili dodatnih prostorov v stavbi pri Dvorcu Novo Celje. Obnovljeni prostori v graščini so gostili tudi razstavo o hmeljarstvu v naši dolini. Ob tej priložnosti smo izdali tudi svojo prvo publikacijo Zeleno zlato - grenka roža. Oba dogodka sta bila dosežek dve leti trajajočega projekta krožka Po poteh kulturne dediščine. Med pomembnejše dogodke v letu 2008 na naši poti zagotovo sodita posaditev lipe v spominskem parku Novo Celje in prva predstavitev fotomono-grafije Žalec skozi fotografski objektiv, delo članov krožka Fotografirajmo skupaj. Danes v našem društvu deluje 25 krožkov s pestrimi vsebinami, člani vsakega se lahko pohvalijo s kakšnim dosežkom: na novo osvojenim znanjem, lepim izdelkom, novo spretnostjo pri ročnem delu, jogi ali plesu. Na vsakoletnih razstavah svoje delo pokažemo tudi drugim občanom in vselej smo dobro sprejeti.« D. Naraglav V Sv. Lovrencu je v soboto, 10. oktobra, potekalo tradicionalno srečanje občank in občanov, starih osemdeset in več let. V Občini Prebold je, vključno s tistimi v domovih za starejše, 191 oseb, starih 80 in več let. Najstarejša med njimi je Terezija Hvala iz Latko-ve vasi, ki je pred kratkim praznovala 99. rojstni dan. Najstarejši moški na srečanju je bil z 92 leti Jože Flere iz Kaplje vasi. Poleg omenjenih sta se srečanja udeležili tudi Angela Žagar, ki je z 98 leti druga najstarejša občanka Občine Prebold, in Fanika Raček, ki bo toliko stara februarja prihodnje leto. Še do letošnjega občnega zbora je bila tudi aktivna članica KO Rdečega križa Prebold in naj starejša aktivistka RK v Sloveniji. Na letošnjem srečanju se je zbrala dobra polovica vseh in nekaj aktivistov KO RK, Drugo nedeljo v oktobru so na Polzeli izkazali posebno pozornost starejšim krajanom. Najprej so v župnijski cerkvi poskrbeli za srečanje bolnih in ostarelih. To je bilo združeno s sveto mašo, ki jo je daroval kurat v Domu upokojencev Polže- Za pokal KS ki so spremljali težje gibljive osebe. Večina se jih je pred tem v cerkvi sv. Lovrenca udeležila svete maše, ki jo je daroval domači župnik Damjan Ratajc. V znanem gostišču, kjer je potekalo srečanje, so dogodek s kulturnim programom obogatili ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Reški slavčki in harmonikarja, oče in sin, Darko in Tadej Selič. Zbrane je v imenu občine la Janez Bračun ob somaševanju dekana in polzelskega župnika Jožeta Kovačeca. Prijetno presenečeni so bili nad uvodom v sveto mašo, ki ga je prebrala Rojšekova mama, Marija Andrejc, ki je pred kratkim praznovala 99. rojstni dan. Petrovče pozdravila tudi podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila, ki je med pomembnejšimi načrti občine izpostavila tudi izgradnjo doma starejših, ki naj bi bil končan prihodnje leto. Udeležence sta pozdravila tudi župnik Damjan Ratajc in v imenu KO RK predsednica Marija Kapus, ki je skupaj z aktivistkami vsem starostnikom razdelila darila RK. D. N. V enem izmed znanih gostišč na Polzeli pa so pripravili srečanje krajank in krajanov, starih 80 in več let. V pozdravnih besedah je podžupan Občine Polzela Jože Kužnik poudaril, da so izkušnje starejših in mladostna zagnanost mladih lahko dobra popotnica uspešni medgeneracijski solidarnosti. Zahvalil se je za njihov prispevek k razvoju kraja in občine. V imenu organizatorja je Gertruda Terčak, predsednica Društva upokojencev Polzela, zaželela vsem, ki so se odzvali povabilu, prijetno počutje. Zahvalila se je Občini Polzela za pomoč in razumevanje pri organizaciji srečanja in pogostitve. Za praznično vzdušje so s svojo ubrano pesmijo poskrbeli člani kvinteta Lastovka. T. Tavčar Razstava in koncert Med nastopom mešanega pevskega zbora Šeneški glas, ki ga vodi Marjana Artnik Pozornost starejšim krajanom Med nagovorom podžupana Jožeta Kužnika Braslovški upokojenci skupaj V Občini Braslovče delujeta dve društvi upokojencev. Na lanskem občnem zboru Društva upokojencev Letuš so sprejeli sklep o srečanju s člani društva iz Braslovč. Ta sklep so prejšnji mesec tudi uresničili. Najprej so se srečali v dvorani kulturnega doma v Letušu, kjer sta več kot 140 članom obeh društev spregovorila predsednika obeh društev, Franc Stakne kot gostitelj in Tone Repnik v imenu gostujočih, nato pa je nastopil Zbor starejših občanov Braslovče. V nadaljevanju so se pomerili v petih športnih disciplinah, skupno zmago pa so si priborili Letušani. Srečanja sta se udeležila tudi župan Marko Balant in podžupan Rudi Sedovšek in pozdravila udeležence srečanja, prijetno druženje pa se je nadaljevalo do poznega večera. T. T. Društvo upokojencev Petrovče je v svojem športnorekreacijskem centru v Rušah organiziralo tekmovanje, ki se ga je udeležilo deset društev upokojencev iz Spodnje Savinjske doline. Tokratno tekmovanje je prvič štelo tudi za pokal KS Petrovče. Tekmovalci so se pomerili v ruskem kegljanju, metanju krogov in pikadu. V tej disciplini sta bila kot posameznika najboljša Irena Krk iz DU Andraž in Ciril Jelen iz DU Šempeter, v ruskem kegljanju sta največ kegljev podrla Lojzka Zagoričnik in Franc Krajnc iz DU Ponikva, v metanju krogov pa je prvo mesto pri moških zasedel Janko Sre-denšek, pri ženskah pa Marija Lešnik (oba DU Ponikva). V skupnem seštevku je prvo mesto osvojila ekipa DU Ponikva, na drugo mesto se je uvrstila ekipa DU Griže in na tretje športniki iz DU Šempeter. Medalje sta dobitnikom podelila vodja za šport DU Petrovče Ivan Vidmajer in predsednik DU Petrovče Ivan Glušič. Pokal KS pa je prvouvrščenim predal predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek. V imenu zmagovalcev je pokal sprejel vodja športnikov Niko Pečovnik. D. N. Predsednika obeh društev, Franc Stakne in Tone Repnik, med nagovorom, v ozadju nekaj članov Zbora starejših občanov Braslovče Dobitniki medalj in pokala Po 55 letih obnovila zaobljubo Marija na pragu stotega leta treh vnukinj in pred mesecem prinašajo sonce in veselje na dni rojenega pravnuka. Vsi jima njun dom. T. T. Polovica prvič na pohodu Salamonova družina Sredi oktobra se je pri Salamonovih v Ločici ob Savinji ponovno zbrala vsa družina, da bi proslavili še en pomemben dogodek na njihovi življenjski poti. Pred 55 leti sta si Anton in Alojzija Šalamon pred oltarjem obljubila zvestobo in ljubezen za vse življenje. V krogu svojih domačih in sosedov stav domači cerkvi na Polzeli obnovila zaobljubo in zvestobo. Obred in mašo je opravil domači župnik Jože Kovačec. Klub temu da jima je z leti zdravje močno upešalo, pogumno in z veliko volje do življenja premagujeta tudi to prepreko. Pri tem očetu in mami pomagajo vsi štirje otroci, Dragica, Darko, Kristina in Toni. Zelo vesela pa sta obiskov svojih štirih vnukov, Športno društvo Andraž je drugo nedeljo v oktobru v sodelovanju s planinsko sekcijo pripravilo 22. pohod Po poteh Andraža, ki se ga je udeležilo štiriinšestdeset pohodnikov iz Andraža in Zagreba. Pohod je bil organiziran v času praznovanja 11. praznika Občine Polzela. Letošnja pot je potekala z andraškega igrišča proti severu, mimo pokopališča, nato mimo znanega bistroja in domačije Blagotinšek do Brunskega vrha in naprej mimo domačije Praprotnik na vrh Brezovec in do Gore Oljke. Vrnili so se po Mornovi poti in skozi zaselek Hotunje do igrišča. Več kot polovica pohodnikov se je pohoda udeležila prvič. Vse udeležence so pogostili s toplim napitkom in na koncu s pečenim kostanjem. Pohodnikom so za prvi, tretji in peti pohod podelili spominske značke, za dvajseti pa posebno priznanje, ki sta ga prejela Izidor Ograjen-šek iz Andraža in Milenko Haberle iz Zagreba. T. T. Pohod po mejah občine občine. Pohodnike sta na parkirišču pred občinsko stavbo pozdravila predsednik PD Polzela Zoran Štok in podžupan Občine Polzela Jože Kožnik in vsem zaželela dober in varen korak. Pohoda se je v lepem vremenu udeležilo okrog 280 udeležencev, od tega je bilo največ otrok s polzelske osnovne šole. Za pot so potrebovali približno šest ur zmerne hoje, vmes so se dvakrat okrepčali in se nekoliko dlje zadržali pri planinskem domu na Gori Oljki, kjer so jim organizatorji pripravili toplo malico in osvežilni napitek. T. T. Vojak, borec in lovec Počastili mednarodni dan starejših Planinsko društvo Polzela ru praznika Občine Polzela je v sodelovanju z Društvom pripravilo 11. tradicionalni upokojencev Polzela v okvi- pohod po mejah polzelske Utrinek zli. pohoda Minule dni je 99. rojstni dan praznovala najstarejša Polze-lanka, Marija Andrejc, po domače Rojšekova mama, s Polzele. Ob visokem jubileju so jo obiskali v imenu Občine Polzela Stanko Novak, predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in predsednik župnjskega Kritas Blaž Jelen. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Kvintet Lastovka in polzelski tamburaši. Živahna ženica je bila obiska zelo vesela, presenetila jo je pozornost obiskovalcev, saj je po naravi zelo skromna. Na svojem domu živi skupaj s sinom Lojzom in snaho Evo, ki jima je pri delu na kmetiji še vedno v pomoč, saj kljub letom še vedno poprime za motiko in grablje. Čeprav jo je življenje pogosto preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. S spominom nima težav; seže daleč v mlada in otroška leta, ki jih je preživela v Ravnah pri Marija Andrejc s svojimi gosti Šoštanju. Pri 17 letih je izgubila mamo in v veliki družini je morala stopiti na njeno mesto. Njen modri oče jo je takrat, kljub obilici dela, po nasvetu župnika poslal v osemtedensko gospodinjsko šolo, kar ji je bilo pozneje v veliko pomoč. S 27 leti je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojšekovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, prvi je kmalu po rojstvu umrl, Ivana, Lojza in Majdo. Ima tri vnuke, Sabino, Lucijo in Saša, in tri pravnu- ke, Jakoba, Ažbeta in Lovra. Ob njenem vstopu v stoto leto življenja so ji, poleg domačih, zaželeli obilo zdravja in zadovoljstva tudi drugi. ' Sama pa zase nima posebnih želja. Njen življenjski moto je: »Rad delaj in bodi dobre volje!« Ko pa jo vprašajo po receptu za dolgo življenje, se pošali, daje Bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. Prav v veri je vedno našla oporo, ko jo je življenje preizkušalo, in še danes se prepušča božji volji. T. Tavčar Franc Vogrinc skupaj z ženo in gostoma Predstavniki KS Šempeter in Krajevnega odbora Rdečega križa so konec septembra obiskali Franca Vogrinca iz Šempetra, ki je 26. septembra praznoval 90 let. Predsednica KO Rdečega križa Šempeter Pavla Artnik in predsednik KS Šempeter Silvo Udrih sta se poklonila sokraja-nu, ki je v preteklosti prispeval pomemben delež k napredku svojega kraja, delovanja raznih društev in družbenih organizacij. Še vedno je tudi lovec in član LD Polzela, čeprav ne več aktiven, vendar se še vedno rad udeleži lovskih sestankov in srečanj. O njegovem aktivnem delu na različnih področjih dela in življenja pa nedvomno pričajo tudi številna priznanja. Franc Vogrinc je bil rojen v kraju Kapele v Občini Breži- ce, kjer je pridobival tudi prva osnovnošolska znanja. Šolanje je nadaljeval na kmetijski šoli v Mariboru, ker pa je bilo težko dobiti službo, se je odločil za vojaški poklic in tako šolanje nadaljeval na vojaški šoli v Zagrebu. Razpad jugoslovanske vojske je aprila 1941 dočakal v Gerovem na Hrvaškem. S konjem, peš in tudi vlakom mu je uspelo srečno prispeti domov. Kot zaveden Slovenec je sodeloval v NOB. Bil je tudi borec v Kozjanskem odredu. Ves svoj delovni čas je preživel v kmetijstvu. Od leta 1961 do 1979, ko je odšel v pokoj, je bil zaposlen pri Hmezadu Kmetijstvo Žalec, zadnjih deset let kot sekretar podjetja. Danes mu življenje lepšajo soproga, sinova Franc in Čedo ter hči Nada, ki živi z družino v isti hiši. Zelo vesel pa je tudi šestih vnukov in tudi že dveh pravnukov. D. Naraglav Obnova župnijske cerkve Ob dnevu starejših Župnik Jože Turinek je v Župniji Vransko že 22 let uspešen ne le pri svojem pastirskem delu, pač pa tudi pri vzdrževanju sakralnih objektov. V teh letih mu je, seveda s pomočjo krajanov, uspelo obnoviti pet podružničnih cerkva in številne kapele in znamenja. Zdaj so se lotili obnove župnijske cerkve in zvonika. Obnovili bodo konstrukcije, pročelje in streho. Za celotno obnovo bodo morali odšteti 130 tisoč evrov, kar je po besedah župnika Jožeta Turineka precej manj, saj se jim je uspelo z izvajalci dobro pogajati. Glavni vir sredstev bodo, tako kot do zdaj, prispevali župljani. T. T. Društvo upokojencev Vrbje je že trinajstič pripravilo tradicionalno prireditev ob mednarodnem dnevu starejših. Na prireditvi, ki je potekala v dvorani Doma krajanov Vrbje, se je zbralo veliko starejših. Kulturni program so pripravili pevci in harmonikarji Društva upokojencev Vrbje. Sledil je nagovor predsednika DU Vrbje Ernesta Lužarja. »To je za starejše pomemben dan, ki se ga premalo zavedamo, vsak dan in ne samo današnji je za nas pomemben in zavedati se moramo, da smo starejši še kako potrebni v tej družbi, čeprav nas nekateri imajo za breme. Ne zavedajo se, da so sadovi, ki jih zdaj uživajo, delo naših rok ...« je v govoru poudaril Ernest Lužar. Zbrane so nagovorili tudi predsednik KS Vrbje Jože Meh, žalski župan Lojze Posedel in predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec Ivan Jelen. Prireditev so končali z družabnim srečanjem. T. T. oktober 2009 PO DOLINI Jesenski dan ob ribniku Vesela jesen na Gomilskem Z otroške delavnice (prva z desne Martina Kobula) Ob svetovnem dnevu varstva živali, evropskem dnevu opazovanja ptic in svetovnem dnevu otroka so ob Ribniku Vrbje pripravili jesenski dan ob Ribniku Vrbje, kjer se je dogajalo marsikaj zanimivega za vse ljubitelje narave. Pri opazovanju ptic so sodelovali Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, Miha Kro-novšek in Matej Gamser, s hranjenjem prostoživečih ptic so obiskovalce seznanili strokovnjaki z Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Celje, Preplavili Vransko Trg Vransko poln avtomobilov starodobnikov in torta Slovenska veteranska avto-moto zveza (SVAMZ) je skupaj z Občino Vransko v ta kraj v nedeljo povabila lastnike starodobnih vozil iz vse Slovenije in okoliških držav. Desetletnico SVAMZ so praznovali z največjim zborom veteranov na dveh, štirih in več kolesih v Sloveniji do zdaj. Organizatorji so registrirali -vpisali natanko 1072 vozil, kar je preseglo pričakovanja tudi največjih optimistov, pravijo pa tudi, da je to evropski rekord. Avtomobili so bili parkirani v večkilometrski koloni, na parkiriščih in celo na travniku, motorji pa so zapolnili vsak prazen kotiček na prireditvenem prostoru. Vsak udeležencev je dobil posebej za to priložnost izdelano spominsko značko, prirejeno za pritrditev na vozilo. Srečanje pa so zaključili s torto za 1000 ljudi. T. T. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, s 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže s 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Laze "B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (s 703 43 70). Spoštovani kupci! Pred dobrim mesecem smo koledarsko zakorakali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi. Enkrat je bolj darežljiva, drugič manj, včasih pa nas preseneti tudi s svojo temno platjo. Letošnje leto smo jo, vsaj na našem območju, kar dobro odnesli, saj ni bilo kakšnih katastrofalnih ujm in drugih večjih vremenskih težav. Jesenska bera je tako kar obilna, za priboljške pa je postregla narava tudi v naših gozdovih, saj nam je dala bogato gobjo bero in veliko kostanja, še prej pa tudi drugih sladkih in okusnih gozdnih sadežev, ki bogatijo tudi naše slaščičarske izdelke. Te sedaj izdelujemo na Vranskem, v našem novem slaščičarskem obratu, kjer imamo poleg tudi prodajalno kruha, pekovskega in slaščičarskega peciva ter drugih slaščičarskih izdelkov, vključno s tortami za vse priložnosti in okuse. Pomembno pa je tudi, da je vsa naša proizvodnja, pekovska in slaščičarska, sedaj na enem mestu, kar omogoča večjo racionalizacijo in tudi pestrejšo ponudbo. Vse to vam vsakodnevno približamo tudi drugod po naši dolini in tudi izven nje. Dobrote vas čakajo v naših trgovinah, kjer je seveda še ostala ponudba široke potrošnje, predvsem pa v naših gostin-sko-slaščičarskih lokalih v Petrovčah, Šempetru na Vranskem... Vsekakor pa se velja v tem času v naših trgovinah oskrbeti tudi z ozimnico, ki vam bo bogatila jedilnik v zimskih dneh. Da vas ne bo zeblo in da boste lepo oblečeni pa vam ponuja bogat izbor oblačil tudi naša trgovina na Vranskem ob marketu TUŠ. VABLJENI! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez Tomaž Jagar pa je predstavil zanimivosti o plazilcih. Za otroško ustvarjalnost in jesensko okrasitev infocetnra je poskrbela Martina Kobula, članica Turističnega društva Vrbje. Otroci in odrasli so ustvarjali zanimive izdelke iz jesenskih plodov, pekli kostanj in z njim postregli obiskovalcem. Tovrstne delavnice imajo namen vzpodbuditi tako pri otrocih kot odraslih zanimanje za naravo, njeno ohranjanje in vzpostaviti pravilen odnos do narave. Jesenski dan je popestril tudi Vinko Kovačec; pod njegovimi spretnimi prsti je nastajala čaplja. Pri organizaciji jesenskega dneva ob Ribniku Vrbje so sodelovali Občina Žalec, ZKŠT Žalec in KS Vrbje z društvi ter kulturno in turistično društvo. Za jesenska srečanja ob Ribniku Vrbje bodo poskrbeli tudi v prihodnje. T. Tavčar Z otroške delavnice Turistično društvo Gomil-sko, ki letos praznuje 10-le-tnico delovanja, je v okviru prireditve Vesela jesen na Gomilskem prejšnji teden pripravilo vrsto prireditev. Najmlajši so pod mentorstvom Katje Zupančič, Maje Rojnik, Špele Brzelak in Ane Skok ustvarjali v otroški delav- nici, Magda Šalamon se je na večernem klepetu pogovarjala s krajanoma Gabrijelom Možino in Antonom Kovačičem, pripravili so kmečko tržnico in ženski odbojkarski turnir za pokal TD Gomilsko, na katerem je zmago slavila ekipa Braslovč. V soboto so s kulturnim programom, v katerem so nastopili Folklorna skupina KUD Grifon Šempeter, učenci POŠ Gomilsko, Sekstet Gomilsko in KD Gomilsko, srečanjem krajanov, starih sedemdeset in več let, ter podelitvijo zahval in priznanj proslavili 10-letnice TD Gomilsko. O desetletnem delu je zbranim spregovorila predsednica društva TD Gomilsko Božena Kosu, ki društvo vodi vse od začetka, slavnostni govornik je bil dr. Vito Hazier, prireditev pa je vodila Nina Markovič Korent. Priznanje za lepo urejeno hišo z okolico so prejeli Elza in Ivan Vasle iz Zakla, Družina Mak iz Šmatevža, Marjanca in Rudi Kos z Gomilskega, Tatjana in Robi Vrbovšek iz Grajske vasi; priznanja za urejeno kmetijo pa družina Trogar - Lukman z Gomilskega, Darko in Ana Laznik iz Grajske vasi in za moje najlepše rož'ce Martin Cirar z Gomilskega in družina Brzelak iz Grajske vasi. T. Tavčar Balinali za 60 let Ličkanje dveh generacij DU Žalec je v Športnem centru Žalec organiziralo tekmovanje ženskih in moških ekip v balinanju. Tekmovanja, ki je bilo posvečeno 60-letniči delovanja DU Žalec, so se udeležile ekipe iz sosednjih upokojenskih društev. Najuspešnejši so bili upokojenci iz DU Ponikva, ki so osvojili 1. mesto pri ženskah in 2. mesto pri moških. Žensko ekipo so sestavljale Štefka Veler, Alojzija Jelen, Silva Pečovnik, Alojzija Štimulak in Cirila Zagoričnik, ki je tudi najstarejša aktivna športnica DU Ponikva in najbrž tudi v Zvezi DU Občine Žalec. K uspehu moških in skupnemu uspehu pa so svoje prispevali Jože Jezernik, Ivo Vasle, Martin Zagoričnik, Heinz Bartlma in Niko Pečovnik, vodja športnikov DU Ponikva. D. N. Del moške in ženske ekipe DU Ponikva s pokaloma Fotografska orientacija Na Polzeli se je zbralo 45 tabornikov z mentorji iz rodu Bistre Savinje iz Šempetra in čete Zelenega zlata s Polzele. Po uvodnem zboru so se podali na fotografsko orientacijo. Vsaka ekipa je morala prepoznati znamenitosti Pol- zele na fotografiji, jo poiskati, na kontrolni točki opraviti nalogo ter prepisati geslo. Uspešno so eni prej, drugi kasneje prišli do cilja pri planinski postojanki na Vimperku, kjer so se okrepčali s čajem in posladkali s kostanjem, ki so ga spekli starejši taborniki. T. T. Ena od skupini na delu Otroci so se poskusili v ličkanju in luščenju koruze Na kmetiji Bizjakovih v Gotovljah so tudi letos v sodelovanju s skupino za samopomoč Zimzelen in žalskim vrtcem, enoto poleg žalske glasbene šole, organizirali prijetno druženje ob ličkanju koruze. Že več let se otroci tega žalskega vrtca na njihovi kmetiji spoznavajo z raznimi opravili, pridelki, živalmi in nasploh z življenjem na kmetiji. Tudi tokrat so otroci, poleg ličkanja in luščenja koruze, ki je potekalo v medse- bojnem sožitju najmlajše in najstarejše generacije, spoznali kmetijo, živali v hlevu, delovne stroje in še marsikaj zanimivega. Ob koncu pa so se vsem prilegle tudi dobrote, ki so jih gostoljubni Bizjakovi pripravili za to priložnost. Kmetijo je v dveh dopoldnevih obiskalo okrog 140 otrok. Prijetno se je bilo družiti tudi z babicami skupine Zimzelen, za kar pogostokrat poskrbijo, saj gre za že nekajletno medgeneracijsko sodelovanje. D. N. Igre treh vasi Športno društvo Trnava je v okviru praznika občine Braslovče pripravilo 2. vaške igre med tremi vasmi, Trnavo, Šentrupertom in Orlo vasjo, ki so bile na igrišču pri šoli v Trnavi. Iger se je udeležilo okrog 200 krajanov, prireditev pa bo ostala tradicionalna. V namiznem tenisu je zmagala ekipa Šentruperta, v ženski odbojki ekipa Trnave, v streljanju z zračno puško, malem nogometu in košarki pa ekipe iz Orle vasi. Zanimivo je bilo tudi v vlečenju vrvi, kjer je bila najmočnejša ekipa iz Trnave. Športno druženje je trajalo ves dan, veliko zanimanja pa je bilo pri predstavitvi Skike športa (imitacija teka na smučeh). V skupnem seštevku točk v vseh disciplinah so bili prvi vaščani Orle vasi, drugi Šentruperta in tretji iz Trnave. T. T. OBČINA ŽALEC Nedelja, 1. november, ob 14. uri komemoracija - KS Griže in Združenje borcev za vrednote NOB KO Griže; osrednji spomeniki v Migojnicah (Krajevna skupnost Griže, 571 82 20). Petek, 6. november, ob 18. uri odprtje razstave fotografij Andreja Strahovnika; Savinov likovni salon Žalec -razstava bo na ogled do 1. 12. 2009 (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 6. november, ob 19. uri 25. kavarniški večer - gost Tomaž Šturm; glasbeni izvajalec Miha Ambrož; razstavno-prireditveni prostor kulturnega doma KUD Svoboda Griže (GLD ALETHELA, 031 659 485). Sobota, 7. november, ob 6. uri popotovanje od Litije do Čateža; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 767 061). Sobota, 7. november, ob 7. uri pohod na Čemšeniško planino; zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 7. november, ob 7. uri pohod na Lisco; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah, 7.10 z AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 031 514 440). Sobota, 7. november, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 7. november, ob 16. uri odprtje parkirišča in obnovljenih garderob v Domu krajanov Vrbje s predstavitvijo motorističnih potopisov in golažem; Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959). Nedelja, 8. november, ob 17. uri Noč v Benetkah, opereta J. Straussa ml., v izvedbi KD Koral iz Laškega; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 9. november, ob 15. uri odprtje razstave ročnih del invalidov, članov Medobčinskega društva invalidov Žalec; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 9. november, ob 19. uri dobrodelni koncert Rotary Cluba Žalec -Eroika in Orkester slovenske policije; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 10. november, ob 19. uri zaključna prireditev NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA IN KMETIJA 2009 s podelitvijo priznanj in nagrad; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 11. november, ob 15.30 martinovanje; pred obrambnim stolpom v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 11. november, ob 16. uri srečanje starejših krajanov Vrbja, igrajo Veseli Pruhovčani; Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959). Sreda, 11. november, ob 19. uri DOBRODELNI KONCERT; Medobčinskega društva invalidov Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 12. november, ob 19. uri komedija MRTVE DUŠE v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959). Četrtek, 12. november, ob 20. uri SPEV in SLOVENSKI ZVOKI z gostjo TANJO ŽAGAR, za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven: 12,00 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 13. november, ob 18. uri slavnostna seja Sveta KS Vrbje z društvi; Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959). Sobota, 14. november, od 16. ure dalje martinovanje na Brnici; Planinski dom Brnica (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Nedelja, 15. november, ob 6. uri po Vetrovčevih poteh; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 15. november, ob 20. uri MUCA MACA 2 ali brez dlake na jeziku, komedija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 16. november, ob 20. uri ELLING, komedija, SLG Celje, za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven: 15,00 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 17. november, ob 20. uri ELLING, komedija, SLG Celje, za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven: 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 18. november, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, razstava bo na ogled do 4. 12. 2009 (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 19. november, ob 17. uri ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA, KUD Zarja Trnovlje, za cicibanov abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven: 5,00 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 20. november, ob 19. uri razstava slikarke Milene Šelekar; razstavno-prireditveni prostor kulturnega doma KUD Svoboda Griže (Kulturno društvo Svoboda Griže, 041 663 202). Petek, 20. november, ob 20. uri UROŠ PERIČ in STELLA ORCHESTRA, za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven: 12,00 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. november, ob 6. uri pohod po Koroški poti, 11. del - Šteharski vrh in Sv. Križ pri Dravogradu; odhod s Trja ob 6. uri, ob 6.15 izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Galicija, 041 662 883). Sobota, 21. november, ob 18. uri VEČER NA VASI; Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva, 041 649 516). Sobota, 21. november, ob 19.30 NERON, pop rock opera, SNG Drama Ljubljana; potujoči abonma in izven (odhod avtobusa izpred Hotela Žalec ob 17.30); Ljubljana (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. november, med 8. in 12. uro domača tržnica v Žalcu; Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Ponedeljek, 23. november, ob 20. uri Optimist, monokomedija Matjaža Javšnika, Špasteater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 24. november, ob 17. uri OD TIŠINE DO GLASBE, glasbena monokomedija, Jure Ivanušič, za mladinski abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven: 7,00 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 26. november, ob 20. uri Devetsto, monodrama v izvedbi dramskega igralca Franca Markovčiča; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 27. november, ob 7. uri pohod: Šaleška pot, III. del; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter 031 501 244). Sobota, 28. november, ob 7. uri 8. BOKOTOV POHOD; odhod izpred trgovskega centra na Celjski cesti v Žalcu (Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 28. november, ob 19. uri letni koncert Folklorne skupine KUD Grifon Šempeter; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 041 517 607). Nedelja, 29. november, od 10. do 16. ure ADVENTNI SEJEM, jubilejni deseti, odprtje ob 10. uri, v programu bodo sodelovali učenci I. OŠ Žalec in žalski pihalni kvartet; Dvorec Novo Celje; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 29. november, ob 16. uri PREIZKUSITE SE V ODBOJKI - MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES, mešani turnir; telovadnica POŠ Trje (Športno društvo Hofrein, 041 267 440). Nedelja, 29. november, ob 14. in 17. uri 37. REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV; Dom Svobode Liboje (Kulturno društvo Svoboda Liboje, 041 691 829). Nedelja, 29. november, ob 17. uri ADVENTNI KONCERT, ženski pevski zbor iz Gotovelj; Dvorec Novo Celje, vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 29. november, ob 17. uri izdelovanje adventnih venčkov in novoletnih čestitk; Zadružni dom Ponikva, (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317). OBČINA PREBOLD Petek, 6. november, ob 19. uri zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen; Dvorana Prebold; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 7. november, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Četrtek, 12. november, ob 18. uri večer za starše na temo Skrita sporočila - Kaj s svojimi besedami in dejanji sporočamo svojim otrokom; Psihološke storitve Hekata OŠ Prebold (Ana Miletič, 041 454 415). Petek, 13. november, ob 18. uri srečanje slovenskih družin; Planinski dom Marija Reka; Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Sp. Savinjske doline (Adi Vidmajer, 031 682 317). Petek, 13. november, ob 17. uri OTROŠKI ABONMA: Čudežna srajca dopetajca -KUD Zarja Trnovlje; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Nedelja, 15. november, 5. spominski pohod Franca Serca v Marija Reko; PD Prebold (Tone Pavlič, 031 294 328). Petek, 20. november, ob 19. uri PODOBE SRCA: Odprtje razstave likovnih del Sonje Povše iz Kaplje vasi; Garni Šport hotel Prebold; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 21. november, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; . Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sreda, 25. november, ob 19. uri Janko Kač: MOLOH; večer spomina na Tekstilno tovarno Prebold; Dvorana Prebold; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 27. november, ob 19.30 GLEDALIŠKI ABONMA: Tone Partljič: Čistilka in predsednik uprave; SimakS Glasbena dejavnost; Dvorana Prebold (Marko Repnik, 041 690 169). OBČINA POLZELA Nedelja, 1. november, ob 9. uri komemoracija ob dnevu mrtvih pri spomeniku žrtvam 1941-1945 v Andražu (Anton Mešič, 041 602 974). Torek, 3. november, ob 15. uri odprtje primarnega kanalizacijskega sistema Polzela; razbremenilni objekt Polzela (Občina Polzela, 703 32 00). Torek, 3. november, ob 15. uri 138. lunohod na Gora Oljko iz Velenja; zbirališče na Železniški postaji Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Sreda, 4. november, ob 17. uri brezplačni tečaj iskanja gradiva po elektronskem katalogu COBISS/OPAC; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 7. november, ob 19. uri koncert Vokalne skupine PRIMULE; Kulturni dom Polzela (Sabina, 041 200 250). Sobota, 14. november, ob 6. uri tradicionalni pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Ferdo Glavnik, 031 323 353, (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 15. november, ob 15. uri martinovanje pri Vagu v Jajčah; (TD Polzela, 703 32 00, Dušan Zabukovnik, 031 335 911). Ponedeljek, 16. november, ob 18.30 potopisno predavanje - Peru, Bolivija in Čile; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Četrtek, 19. november, ob 9. uri v sodelovanju s šolsko knjižnico OŠ Polzela - srečanje z mlado pisateljico Polono Podkoritnik, avtorico knjižne uspešnice »Skrinjica življenja«; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 21. november, ob 8.30 planinski orientacijski pohod; zbirališče pri Osnovni šoli Polzela (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 22. november, ob 5.20 pohod po Vrtovčevih poteh; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Ferdo Glavnik, 031 323 353, Berni Palir, 041 813 909). Ponedeljek, 23. november, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Četrtek, 26. november, ob 17. uri izdelovanje adventnih venčkov in dekoracije (prijave do 20. 11. 2009); likovna učilnica Osnovne šole Polzela (TD Polzela, 703 32 00, Lidija Praprotnik, 031 551 644). OBČINA BRASLOVČE Petek, 30. oktober, ob 19.30 1. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja v Domu krajanov Gomilsko; kriminalna komedija z naslovom »Kdo je ubil Mici«; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Četrtek, 5. november, ob 17. uri tečaj iskanja gradiva po elektronskem katalogu Cobbis; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice). Nedelja, 8. november, Po Vinskogorski poti; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Od torka, 10., do sobote, 28. novembra, ogled razstave »Darwinovo leto«; prostori Občinske knjižnice Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice). Petek, 13. november, ob 18. uri dobrodelni koncert učencev OŠ Braslovče; športna dvorana Braslovče; Osnovna šola Braslovče (tajništvo OŠ Braslovče, 703 23 50). Sobota, 14. november, ob 16.uri izdelovanje novoletnih voščilnic za članice GPO Braslovče: prostori Gasilskega doma v Parižljah; PGD Parižlje (Natalija Dernač, 031 391 123). » Nedelja, 15. november, Podvolovljek-Lepenatka (1425 m)-Veliki Rogatec (1557 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sobota, 21, november, ob 10. uri državno prvenstvo v gasilskem kvizu za mlade gasilce; Osnovna šola Braslovče (Gasilska zveza Žalec, 051 382 886). Torek, 24. november, ob 18. uri pravljična ura; prostori Občinske knjižnice Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice). Sobota, 28. november, ob 10. uri adventni sejem z igrico za otroke; Kulturni dom Letuš; Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel, 588 53 08). Sobota, 28. november, ob 19.30 2. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja; burka v treh dejanjih z naslovom »Moža je zatajila«; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Nedelja, 29. november, v neznano;. Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). OBČINA TABOR Sobota, 7. november, ob 15. uri tradicionalno druženje - martinovanje; Dom krajanov Tabor (Društvo upokojencev Tabor, 031 426 461). Sobota, 14. november, od 16. ure dalje tradicionalne domače koline; Zajčeva koča (Planinsko društvo Tabor, 03 572 7 2 14). Sobota, 21. november, ob 20. uri srečanje zadružnikov; Dom krajanov Tabor (Društvo podeželske mladine Tabor, 051 234 575). Sobota, 28. november, ob 19.30 Grajski večer z Galiardo; Dom krajanov Tabor (Društvo podeželske mladine Tabor, 051 234 575). Počastitev dneva spomina na mrtve Predstavniki Občine Tabor bomo dan spomina na mrtve počastili 30. oktobra 2009 z obiskom naslednjih obeležij: 1. groba častnega občana Maksimiljana Lesjaka na pokopališču v Žalcu ob 9.30 2. spominske plošče na Domu krajanov Tabor ob 10.30 3. spomenika NOB na pokopališču v Taboru ob 10.50 4. groba častnega občana Alojza Raka na pokopališču v Taboru ob 11.00 5. groba častnega občana Janka Kobaleta na pokopališču v Taboru 11.05 6. se poklonili vsem pokojnim občanom pri križu na pokopališču ob 11.10 7. spomenika padlim sinovom pri domačiji Matko ob 11.30 8. spomenika padlim partizanom na Presedlah ob 12.20 9. spomenika padlim partizanom na Lepih Tratah ob 12.50. Na obeležjih in grobovih se bo spominu pokojnih poklonil župan in prižgal svečo. Ob prihajajočih praznikih - dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve vam župan in Občinska uprava Občine Tabor želimo, da praznika preživite v miru in prijetnih spominih na ljudi, ki ste jih imeli radi. MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC Prireditve v novembru 2009 Torek, 3. 11. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige O Martinu, moštu, goski in vinu - pogovor z avtorjem Andrejem Fricem. Zapeli bodo člani Vokalnega kvarteta Zven. V sodelovanju z ZKŠT Žalec, Društvom savinjskih vinogradnikov in Grafiko Gracer Celje. Ponedeljek, 9. 11. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec odprtje razstave amaterskih fotografij Petra Zupanca: Dobrodelna akcija za otroke Yunana. Razstava bo na ogled do 19. 11. 2009. Torek, 10. 11. 2009, ob 18. uri potopisno predavanje Tomaža Majcna - Egipt malo drugače (neturistično). Četrtek, 19. 11. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Savinove opere - predavanje Boruta Smrekarja. V sodelovanju z ZKŠT Žalec. Petek, 20.11. 2009, začetek 3. sezone bralne značke za odrasle SAVINJČANI BEREMO. Torek, 24.11. 2009, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek. Ne spreglejte: BREZPLAČNI TEČAJI ISKANJA GRADIVA PO ELEKTRONSKEM KATALOGU COBISS/OPAC Medobčinska splošna knjižnica Žalec: ponedeljek, 2. 11. 2009, ob 17. uri (domoznanski oddelek). Občinska knjižnica Polzela: sreda, 4. 11. 2009, ob 17. uri. Občinska knjižnica Braslovče: četrtek, 5. 11. 2009, ob 17. uri. Občinska knjižnica Vransko: petek, 6. 11.2009, ob 17. uri. Občinska knjižnica Prebold: sreda, 11. 11. 2009, ob 17. uri. Občinska knjižnica Tabor: sreda, 18. 11. 2009, ob 17. uri. V koloniji prijateljstva Četrt stoletja s tamburicami Alojz Zavolovšek med nagovorom V mali dvorani Kulturnega doma Polzela je bila do 16. oktobra odprta razstava likovnih del udeležencev 19. likovne kolonije prijateljstva Polzela 2009, ki so jo tudi tokrat pripravili Javni Sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Žalec, Kulturno-umetniško društvo Polzela in Občina Polzela. Ob odprtju je zbrane uvodoma pozdravil predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar. Letošnje kolonije se je udeležilo .petnajst odraslih slikarjev - amaterjev s celjskega območja in devet učencev s polzelske osnovne šole. Mentorja letošnje kolonije sta bila za odrasle udeležence akademski slikar Alojz Zavolovšek in za učence osnovne šole likovna pedagoginja Regina Mratinkovič. Kot je povedal Alojz Zavolovšek, so njegovi udeleženci našli navdih za slikanje na Polzeli in v njeni okohci. Največ so ustvarjali akvarele in risbe. Na razstavi je bilo opaziti, da imajo nekateri že kar nekaj izkušenj, mladi pa jim sledijo. Mentorica učencev je povedala: »V letu ustvarjalnosti in med-genaracijskega sodelovanja smo se z učenci naše šole z veseljem pridružili odraslim ljubiteljskim ustvarjalcem. Čeprav je bil motiv ustvarjanja poljuben, smo si izbrali podobe domačega kraja, saj ponuja dovolj zanimivosti za umetniški navdih. Motive smo upodobili v risbi, za tehniko pa izbrali svinčnik, oglje in barvne svinčnike.« Razstavo je odprl Marko Repnik, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, za prijetno vzdušje pa je poskrbel kitarski ansambel Brez očal KUD Polzela. T. Tavčar Kadilci imajo zanimive rituale V preboldskem hotelu je 28. septembra potekal zanimiv kulturni dogodek, ki ga je »zakrivil« mlad Prebold-čan Žiga Hriberšek. Na ogled je namreč postavil svoja likovna dela. Za ta korak se je odločil na prigovarjanje svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki poznajo njegovo umetniško ustvarjanje. Dogodka ob odprtju razstave se je udeležilo veliko ljudi, tudi preboldski župan Vinko Debelak, in z zanimanjem spremljali prireditev, ki jo je vodila Milena Dolinar. Zbrani so z veseljem prisluhnili izvajalcem kulturnega programa in avtorju Žigi Hriberšku, ki je povedal, da je v likovne vode zašel povsem po naključju. »Nekega poletja je moj brat risal na balkonu, bilo mije dolgčas, zato sem se mu pridružil. Nastalo je kar nekaj zanimivih risb, ob tem pa sem tudi užival. Vse pogosteje sem se loteval risanja in vedno bolj spoznaval, da me to osrečuje. Likovno ustvarjanje je tako danes del mojega življenja in najbrž tudi poklicne usmeritve.« Tokratna razstava je njegov prvenec in hkrati zelo tematska, saj jo je poimenoval Čikpavza. »Odločil sem se za _cigarete, čeprav sem sam nekadilec, a so me vedno obkrožali ljudje, ki kadijo. Bili so mi zanimivi, ker imajo zanimive rituale in načine prižiganja in kajenja, ki me na nek način fascinirajo. Opazil sem tudi, da veliko kadilcev riše, in odločil sem se, da spravim skupaj eno tematsko razstavo o kadilcih, cigaretah in kajenju. Že narisane slike na to temo sem dopolnil z novimi in tako je nastal ciklus, ki ga danes razstavljam. Sicer pa se bom zdaj posvetil kakšnim novim temam, ki se mi bodo zdele zanimive in vredne likovnega izražanja.« Žiga Hriberšek je osnovnošolska znanja pridobival na preboldski osnovni šoli, šolanje je nadaljeval na Gimnaziji Celje - Center, kjer je leta 2005 tudi maturiral. Odločil se je za študij umetnostne zgodovine, vendar po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih študij nadaljuje na likovni akademiji, kjer je študent II. letnika. Njegova najljubša tehnika je olje na platnu, za manjše stvari pa tudi svinčnik na papir, zdaj pa ga navdušujeta tudi grafika in tiskanje večjih formatov. In kakšne so njegove želje? »Vsekakor se želim uveljavitve na slovenski likovni sceni, v nekem svojem slikarskem izražanju. Zavedam se, da je to dolga in težka pot, toda če bom vztrajal in imel željo po napredku, po izboljšavi, po viziji ... mi bo to najbrž tudi uspelo.« D. Naraglav Film o Marijini baziliki Petrovče V Marijini baziliki v Petrovčah so 17. oktobra premierno uprizorili film, ki v besedi in sliki govori o zgodovini tega sakralnega in kulturnega spomenika kot osrednjega svetišča Škofije Celje, prikazuje pa tudi delo in življenje patrov dominikancev v Žalcu, Petrovčah in Sloveniji. Poleg številnih vernikov sta se premiere udeležila tudi pater Ante Gavrič, provencial hrvaške dominikanske province, in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Petrovče Iztok Uranjek. Film je posnet v štirih jezikih, tekst je napisal pater Ivan Arzenšek, brala ga je Maja Šumej, v angleščino ga je prevedel Blake Jason, v nemščino Alenka Komerički Jason in v francoščino Helena Stepišnik. Po premieri se je pater Ivan Arzenšek zahvalil vsem ustvarjalcem filma in donatorjem ter jim podelil DVD-zgoščenko. Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Petrovče Iztok Uranjek pa se je Župniji Petrovče in patrom ter ostalim ustvarjalcem filma zahvalil za dragocen dokument. Film je založila Župnija Petrovče, posnela pa Gaber-video produkcija iz Dobriše vasi. T. Tavčar Nastop polzelskih tamburašev, kijih vodi in z njimi tudi nastopa Mija Novak, prva z desne proti levi Na Polzeli so v soboto pripravili koncert tamburaške-ga zbora, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polzela že petindvajset let. Tradicija tamburaštva v leto 1932, ko je Nino Pavletič pri takratnem Katoliško prosvetnem društvu na Polzeli ustanovil dekliški tamburaški zbor, kot je bilo zapisano v knjigi zapisnikov iz tega obdobja. Zato so tudi ime tamburaški zbor obdržali iz tistega časa. Tamburaški zbor, ki ga vodi od ustanovitve dalje Mija Novak, se v svojem 25 letnem delovanju lahko pohvali s številnimi nastopi doma in drugod. Vrsto let so sodelovali na prireditvi Večer s tamburico v Libojah, na celjskem Etno festivalu, na območni prireditvi v Rogatcu. Sodelovali so s folklorno skupino Oljka iz Šmartnega ob Pak, doma pa so kar nekaj let v okviru Kulturno umetniškega društva Polzela organizirali prireditev Ko tamburice zazvenijo. Kot gostje tamburaškega zbora na sobotnem koncertu so nastopih še harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec in vokalni kvintet Lastovka. V pozdravnem nagovoru je spregovoril predsednik Kulturno umetniškega društva Polzela Marko Slokar in v imenu Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec podelil posameznim članom zbora Gallusova priznanja. Bronasta Gallusova priznanja so prejeli Rok Pogačnik, Drago Primožič, Ivan Korber, Mario Crnjac in Ana Reberšek. Srebrno Gallusovo Pevke treh vasi, Jožica Sed-minek, Veronika Črnko, Frida Marinič in Stanka Žgank, doma iz Zaloga, Gotovelj in Arje vasi, so desetletno druženje proslavile tretji petek v oktobru. Na jubilejni koncert, ki so ga pripravile v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec, so povabile tudi prijateljske podobne pevske skupine iz Lovrenca na Dravskem Polju, Artič, Šešč in Vrbja. priznanje je prejela Neža Turnšek, zlato pa Štefka Podgorski. Za zaključek pa so tamburaški zbor, harmonikarski orkester in kvintet Lastovka skupaj zaigrali in zapeli nekaj dalmatinskih narodnih pesmi. T. T. Množično obiskan koncert je povezovala Jožica Ocvirk, ki je med drugim povedala, da Pevke treh vasi prepevajo predvsem domače ljudske pesmi, nastopajo pa ob različnih priložnostih, kot so proslave ob krajevnih dogodkih, tudi na revijah in gostovanjih. Obiskanost koncerta je potrdila, da je ljudsko petje priljubljeno v Savinjski dolini, predvsem pa so obiskovalci s svojo udeležbo izkazali spoštovanje do jubilantk in njihovega delovanja. T. Tavčar Pevke treh vasi slavile Pevke treh vasi z Jožico Ocvirk Na Vranskem štirje abonmaji Na Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko si že nekaj let prizadevajo za bogato in raznovrstno ponudbo kulturnih prireditev v občini. Kot je povedala direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko Suzana Felicijan Bratož, so se pred tremi leti opogumili in ponudili vpis gledališkega abonmaja. Naleteli so na dober odziv, kar jih je opogumilo, da so lani ponudili vpis štirih abonmajev. In tako bo tudi letos. Predstave gledališkega in lutkovnega abonmaja bodo na ogled v Kulturnem domu Vransko, koncerti glasbenega abonmaja pa v Športni dvorani Vransko. Mladinski abonma so združili s programom Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Skupaj z Občino Vransko, ki tudi letos podarja brezplačni prevoz, želijo mladim omogočiti srečanje z gledališčem in jih navaditi, da bo postala kultura način njihovega življenja, s pomočjo katere bodo našli odgovore na marsikatera vprašanja, ki jih prinaša odraščanje v današnjem času. V Domu II. slovenskega tabora Žalec bodo v okviru mladinskega abonmaja na ogled štiri predstave. V gledališkem abonmaju dajejo prednost komediji, vendar na različne načine in v različnih interpretacijah. Od predstav, ki podpirajo širitev kreativnega prostora, kjer potek lahko nadaljuje svoje uresničenje v gledalčevi (domišljijski) percepciji in dojemanju, do lahkotnih situacijskih komedij ter tragikomičnega prikazovanja človeške naivnosti ali neumnosti. Vmes pa satirične (zbadljive) variacije znanih tem. Lutkovne predstave bosta popestrila petje in ples mladih igralcev, ki svoj prosti čas namenjajo vajam v Kulturno-umetniškem društvu Zarja Trnovlje, končali pa ga bodo s profesionalnim Lutkovnim gledališčem Maribor. Vmes bosta nastopila čisto prava cirkusanta, Ravil in Natalija Sultanov, diplomanta moskovske cirkuške akademije. V glasbenem abonmaju so združeni jubileji. Deseta obletnica Okroglih muzikanotv in dvajseta Ansambla Zupan ne bosta minili brez znanih in zanimivih gostov. Marec bo popestril Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando. Za konec in lep začetek majskih dni in občinskega praznika pa žlahtni zaključek z Manco Izmajlovo. T. Tavčar KULTURA oktober 2009 Zimzelene melodije --F Črka kot element likovne igre Prosvetno društvo Braslovče je v Športni dvorani Braslovče organiziralo Večer zimzelenih melodij z gostom Otom Pestnerjem. Zimzelene melodije so poleg osrednjega gosta prepevali tudi Pevski zbor Asumpta, Ženski pevski zbor Letuš, Sekstet Go-milsko in Moški pevski zbor Moški pevski zbor Karla Viranta Oto Pestner Karla Viranta Braslovče, ki bo 27. novembra letos praznoval 50-letnico uspešnega delovanja. Program je povezoval Dean Matjašič, sceno pa je pripravila Tina Lesjak. Vsekakor je bil večer prava poslastica^ za tiste, ki uživajo v lepih melodijah in ubranem petju. T. T. Bienale je tudi letos odlično odprla predstava žalskih osnovnošolcev _ ’V Med stotimi tudi v Žalcu V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 2. novembra odprta razstava magistra likovnih umetnosti Klavdija Tutte, letošnjega častnega predsednika 14. bienala otroške grafike. Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila vodja enote za kulturo na Zavodu za kulturo šport in turizem Žalec Lidija Koceli, o likovniku Klavdiju Tuttu in razstavi pa je govorila magistra Breda Škerjanec. Rodil se je v Postojni, otroška leta je preživel v Novi Gorici. Po končani šoli za oblikovanje je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in uspešno končal študij ter nadaljeval podiplomski študij grafike. Ukvarja se s * slikarstvom, z grafiko, objekti in z organizacijo likovne delavnice na Sinjem vrhu. Dela in živi v Novi Gorici in Kranju kot samostojni umetnik. Imel je več kot sto samostojnih razstav, za svoje delo je prejel štirideset domačih in mednarodnih priznanj. Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Ivan Podpečan, v kulturnem programu pa je nastopil kitarist in pevec Miha Hliš. T. T. Klavdij Tutta (drugi z desne) Iz preteklosti stopamo v prihodnost se je glasila svečanost ob odprtju letošnjega 14. Bienala otroške grafike v Žalcu, ki so jo 9. oktobra v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili učenci I. OŠ Žalec, organizatorke bienala. Na tokratnem bienalu je sodelovalo 116 slovenskih šol in vrtcev s 1115 poslanimi grafičnimi listi, med njimi pa nagrajenih deset avtorjev in njihovih mentorjev ter prvič s posebno nagrado za mapo sedem grafičnih listov še ena avtorica. Na dan odprtja svečanosti so v avli I. OŠ Žalec odprli tudi razstavo izbranih 511 grafičnih del, ki bo na ogled dve leti, in sicer do 15. Razpis za 14. Bienale otroške grafike so pod vodstvom likovne pedagoginje in strokovne vodje bienala na I. OŠ Žalec Neli Šu- To je naslov ene od pesmi avtorja Lojzeta Slaka, ki je Kulturnemu društvu Ivan Cankar Tabor služila kot izhodišče za pripravo prvega zabavnoglasbenega in humornega nedeljskega popoldneva, ki so ga v nedeljo, 18. oktobra, organizirali v dvorani doma krajanov v Taboru. Na prireditvi so nastopili razni ansambli in drugi nastopajoči, ki so povezani z domačim krajem oziroma Občino Tabor. Scenarij prireditve je pripravila predsednica KD Ivan Cankar Tabor Inka Jazbinšek, prireditev pa je vodil Slavko Podboj. Prijetno nedeljsko popoldne so najprej najavili Savinjski registi, nato pa povezovalec Slavko Podboj, ki je vsem zaželel prijetno nedeljsko popoldne ob glasbi, petju in humorju, ki so ga s svojimi igralski- mi vložki iz nekdanjega življenja na vasi pričarali člani domače gledališke skupine Teloh. Med igralskimi sklopi in povezoval-čevimi komentarji je občinstvo najprej presenetil in navdušil oktet županov, med katerimi sta tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in domači župan Vilko Jazbinšek. Sledil je nastop Navihanih muzikantov in Ansambla Braneta Klavžarja, v katerem prepeva domačin Marko Sem-primožnik. V drugem delu so se občinstvu predstavili ansambli A je to, Galaksy in Zaka pa ne. Zadnji del programa pa so zapolnili Moški pevski zbor Pevskega društva Tabor, Ansambel Robija Zupana in Godba Vrh nad Laškim. Ob koncu nedeljskega popoldneva so vsi nastopajoči skupaj z občinstvom v dvorani zaigrali in zapeli pesem Lojzeta Slaka v Nedeljo popoldne bo luštno pri nas in s tem zaokrožili prijetno nedeljsko druženje. Avtorica prireditve Inka Jazbinšek je ob koncu izrazila željo, da bi prireditev postala tradicionalna. D. N. Štanjel na slikah Iz enega od gledaliških prizorov Pomenkovanje v družini Akademski slikar Ratimir Pušelja V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 6. novembra na ogled razstava likovnih del dijakov drugega letnika Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri. Tokratni naslov razstave je ŠTANJEL - KRAŠKI BISER. Na umetniškem tabom junija v Štanjelu so pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja Ratimirja Pušelje, nastali zelo zanimivi pasteli, zato so jih postavili na ogled. V kulturnem programu so sodelovali dijaki ume- Slavca in Petra Krivca, ki je bienalu kot stalni strokovni sodelavec zvest že od začetka, od leta 1981, je 20. maja izbrala 511 del za razstavo, med njimi šestdeset mladih ustvarjalcev iz sedmih osnovnih šol in štirih enot vrtcev iz občin SSD, in 10 za nagrado. Nagrado je kot edina spodnjesavinjska predstavnica prejela tudi Nastja Govejšek (6. razred) z mentorico Bredo Bračko (OŠ Griže), in sicer za kartonski tisk Črkovna piramida. Med nagrajenci so bili Manca Trošt z mentorico Natašo Rupnik (OŠ no nagrado za mapo 7 grafičnih listov. To nagrado je prejela Teodora Kordiš z mentorico Marijo Cene (II. OŠ Celje). Nagrajeni učenci so prejeli zlato plaketo in diplomo, njihovi mentorji pa diplomo in grafiko častnega predsednika magistra likonih umetnosti Klavdija Tutte. Veliko grafiko pa je častni predsednik podaril tudi I. OŠ Žalec, udeležencem bienala, Žalčanom in vsem ljubiteljem umetnosti pa dan pred odprtjem bienala tudi razstavo svojih likovnih del v Savinovem likovnem salonu. ler pripravili v začetku lanskega V nedeljo popoldne bo luštno pri nas _____________________________________________________________________ ža Trubarja je bil glavni moto grafičnega bienala črka kot element likovne igre. Na razpis je spomladi letos prispelo 1115 grafičnih listov iz 116 slovenskih šol in vrtcev. Komisija v sestavi treh akademskih grafikov in slikarjev, Zmaga Jeraja, Darka Edina nagrajenka iz SSD Nastja Govejšek z mentorico Bredo Bračko (OŠ Griže) pred Črkovno piramido tniške gimnazije likovne smeri z recitalom Kosovelove poezije ob glasbi in plesu pod mentorstvom Darje Poglajen in Lidije Fegic Müller. Ob odprtju je zbrane v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pozdravila Lidija Koceli, v imenu Občine Žalec pa podžupanja Ivica Čretnik. Razstavo je odprl ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle, ki se je vodstvu žalskega zavoda zahvalil za gostoljubje ter čestital dijakinjam in dijakom, ki razstavljajo svoja dela. T. Tavčar Danila Lokarja Ajdovščina), Klara Golob z mentorico Majo Zajc Sobočan (OŠ Davorina Jenka Cerklje), Tjaša Brečko z mentorico Marijo Artiček (OŠ Slivnica pri Celju), Urška Rižnar z mentorjem Jankom Mariničem (OŠ Juršinci), Anže Verbovšek z mentorico Anito Drnovšek (OŠ Primoža Trubarja Laško), Anže Košutnik z mentorjem Milanom Unkovičem (Prva osnovna šola Slovenj Gradec), Domen Rudi z mentorjem Luko Popičem (Tretja osnovna šola Slovenj Gradec), Nika Vrabič z mentorico Mijo Žagar (OŠ Šoštanj). Vsi nagrajenci so učenci od 6. do 8. razreda osnovne šole, nagrado pa si je prislužil tudi komaj petleten Aljaž Smrekar z mentoricama Poldiko Praprotnik in Andrejo Matija Lenart (VVZ Slovenj Gradec, Enota Podgorje). Komisija je prvič podelila tudi poseb- Svečanost ob odprtju je zdaj že razvajene obiskovalce vsakokrat odlične predstave ob odprtju bienala ponovno prepričala izvirna plesno-pevsko-dramska predstava več kot petdesetih učencev - plesalcev, pevcev, igralcev in recitatorjev I. OŠ Žalec pod režijskim vodstvom športne pedagoginje Polone Kuder. Mlade umetnike in njihove mentorje, še posebej pa nagrajene avtorje, so pozdravili in jih z besedami spodbudili tudi ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, častni predsednik bienala Klavdij Tutta, stalni strokovni sodelavec Peter Krivec in v imenu Občine Žalec podžupanja Ivica Čretnik. Naslednjega, 15. bienala se lahko nadejamo čez dve leti, torej leta 2011, do takrat pa si lahko ogledamo razstavo več kot petstotih del letošnjega bienala. L. K. Med 13. in 18. oktobrom je bila v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Grad Tivoli v Ljubljani na ogled tudi spremljevalna didaktična razstava nagrajenih grafik preteklih Bienalov otroške grafike. Razstava, katere avtorica je bila Neli Šuler s I. OŠ Žalec, je bila del mednarodne konference Motivacija za ustvarjalnost in inovativnost mladih, ki jo je prir-pavila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (likovno pedagoška sekcija) s sodelovanjem Zavoda RS za šolstvo, Pedagoške fakultete Ljubljana in InSEA - mednarodne organizacije za likovne pedagoge. Petič državne prvakinje Članice ženske ekipe DU Vrbje - državne prvakinje (od leve proti desni Romana Jurhar, Tilka Breznik, Karolina Ferme in Pavlina Glušič) Na Ptuju je potekalo po- no prvenstvu v streljanju samično in ekipno držav- z zračno puško za upoko- jence. Na tekmovanju je odlično nastopila ekipa DU Vrbje, ki je s 500 na-streljanimi krogi osvojila naslov državnih prvakinj in to že petič. Ekipo so sestavljale Romana Jurhar, Tilka Breznik, Karolina Ferme in Pavlina Glušič, ki je osvojila med posameznicami prvo mesto in naslov državne prvakinje. Ob prihodu domov so jih s čestitkami pričakali člani društva in drugi krajani, predsedniki društev v kraju pa so jim izročili šopek cvetja in vsi skupaj, kot se za tak dogodek spodobi, so nazdravili s šampanjcem. T. Tavčar Slovenski pokal lokostrelcev Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je pripravil zaključno tekmo za 3 D slovenski pokal v streljanju z lokom na makete živali. Na tekmovanju, ki je potekalo v okolici lokostrelskega strelišča nad tovarno Minerva na Ložnici pri Žalcu, je nastopilo 118 udeležencev iz 31 lokostrelskih klubov. Tekmovalci so streljali v naslednjih slogih: sestavljeni lok, lovski lok, goli lok, dolgi lok, instinktivni lok in samostrel. Med tekmovalci domačega kluba so se štirje uvrstili med prve tri v posameznih kategorijah. Pri mladincih je v slogu sestavljeni lok prvo mesto slavil Benjamin Skubic, drugega mesta sta se razveselila pri Utrinek s tekmovanja članih v slogu lovski lok Mitja Salober in pri kadetih v slogu dolgi lok Samo Železnik, Luka Pevec pa je v slogu goli lok pri mladincih zasedel tretje mesto. Dan pred tekmovanjem so člani Lokostrelskega kluba Sokol Ložnica pri Žalcu na krajši slovesnosti odprli leseni montažni objekt, Gašperjev dom, ki bo omogočal lažjo izvedbo tekmovanj ter shrambo maket živali in drugih lokostrelskih pripomočkov. T. Tavčar Točke za svetovno prvenstvo Uspešno proti mladinskemu kadetskemu svetovnemu prvenstvu Tekmovalci Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so 17. oktobra na velikem mednarodnem tekmovanju Slovenija open v ju jitsu borbah v Dobovi dosegli 3 prva in 2 tretji mesti. Prav tako pa so se uspešno spopadli s konkurenco že 3. in 4. oktobra na mednarodnem challenger Ecc turnirju Germany Open v ju jitsu borbah in duo sistemu v Hannau v Nemčiji. Tako v Han-nau kot v Dobovi se je najbolje uvrstila Sabina Predovnik, ki je v kategoriji mladink +70 obakrat dosegla prvo mesto. V Dobovi pa sta se s prvim mestom okitila še Barbara stiplov-šek med kadetinjami +70 kg in Anja Laznik med kadetinjami -63 kg. Na mednarodnem turnirju v Dobovi so se šempetrski tekmovalci pomerili v konkurenci 320 tekmovalcev iz 8 držav. Poleg že omenjenih 3 prvih mest, sta se s tretjima mestoma odlično odrezala tudi Luka Me-lanšek med kadeti do 73 kg in Tilen Hadolin med kadeti do 55 kg. Žan Artelj je bil deveti med kadeti do 60 kg. Ekipa šestih tekmovalcev s trenerjema Rokom Šusterjem in Aleksandrom Jelenom se je že v začetku oktobra udeležila tudi mednarodnega turnirja v Hannau v Nemčiji, ki se ga je udeležilo 1120 tekmovalcev iz šestnajstih evropskih držav in se vrnila z zmago Sabine Predovnik in tudi z drugimi vidnimi uvrstitvami, ki so pomembne zaradi zbiranja točk za novembrsko mladinsko prvenstvo v Grčiji. Na petem mestu sta pristala Barbara Stiplošek med kadetinjami +70 kg in Luka Melanšek v kategoriji -73. Slednji je borbo za 3. mesto predal zaradi poškodbe. Anja Laznik je med kadetinjami -63 kg osvojila 7., Žan Artelj med kadeti -60 kg 12. in Tilen Hadolin med dečki -55 kg 13. mesto. Aljesanovce čaka novembra v Atenah v Grčiji mladinsko kadetsko svetovno prvenstvo, prav tako v jesenskem delu tudi nekaj težkih tekmovanj za najmlajše člane, denimo turnir v tehnikah za otroke konec novembra v Mariboru. L. K. Nastopilo 90 Šahovski klub Žalec je tudi letos pripravil tradicionalni šahovski turnir za mlade šahiste do 20 let. Turnir je potekal v telovadnici I. OŠ Žalec. Med devetdesetimi šahisti iz vse Slovenije so domači šahisti dosegli odlične rezultate. Zbrane je pred pričetkom turnirja pozdravil predsednik žalskega kluba Dušan Brinovec, v imenu Občine Žalec in Zavoda za kluturo, šport in turizem Žalec pa direktor zavoda Matjaž Jutršek. Zmagovalec turnirja je postal Kladivo do državnega rekorda ------------- —■------------------r Atletski veteran Adi Vidmajer je pred kratkim znova presenetil. Na mednarodnem atletskem srečanju štirih dežel Alpe-Adria (Italija, Avstrija, Madžarska, Slovenija), ki je potekalo v mestu Udine v Italiji, je postavil nov državni rekord v metu kladiva med veterani. Adijevo kladivo je v Italiji poletelo 45,26 m, kar je bilo tudi največ od konkurentov in tako je Adi poleg novega državnega rekorda osvojil tudi pokal Alpe-Adria. Pravzaprav je presegel svoj prejšnji državni rekord na Adi med metom v Žalcu, kjer je že postavil neuradni državni rekord domačem terenu v Žalcu na prireditvi Kako daleč je Kozmus, na kateri je Adi demonstriral osnove meta. Očitno je bil v tem času res v izvrstni formi, kar je potrdil tudi ob uradno priznanem državnem rekordu v Italiji. D. N. Ubranil naslov državnega prvaka Smučarski skakalec Smučarskega društva Vizore Timi Zajc iz Hramš pri Galiciji je na preteklem državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Logatcu med dečki do 10 let ubranil lanskoletni naslov državnega prvaka. Na 25-metrski skakalnici je s 24,5 metra dosegel tudi daleč najdaljši skok dneva. Na drugo oziroma tretje mesto sta se uvrstila David Istenič iz SSK Logatec in Benjamin Podobnik iz SSK Costela Ilirija. Timi trenira pod taktirko trenerja Slavka Grma in v svoji kategoriji že dolgo nima prave konkurence. Na aktualnem državnem prvenstvu je postal tudi najuspešnejši skakalec iz štajersko-koroške regije. Poleg suspeha na državnem prvenstvu je Timi postal tudi pokalni prvak poletne sezone ter prvak mednarodnega tekmovanja Alpe-Adria v kategoriji dečkov do 10 let. L. K. Rekordna udeležba Zmagovalcu je pokal podelila Ana Gasparič, sestra pokojnega Aleša Alešev memorial, ki ga je v drugi polovici septembra že šahistov Nejc Flander (na sliki drugi z desne). Odlično sta se uvrstila tudi Miha Bombek v skupini do 12 let in David Brinovec, vsi trije člani ŠK Žalec, Sara Vombek iz Griž pa'je osvojila 1. mesto v skupini do 16 let in bila najbolje uvrščena igralka (članica ŠK Radenska). Šahovski klub Žalec, ki deluje že 62 let, so za dobro organizacijo turnirja pohvalili številni igralci in spremljevalci. Državni šahovski sodnik Gregor Bombek in Mitja Urisek sta svoje delo opravila odlično. T. T. četrtič pripravil Atletski klub Žalec, je zaznamovala rekordna udeležba 221 atletov. Mitinga so se udeležili tudi nekateri tekmovalci z vrha pionirske atletike v Sloveniji, kamor v zadnjem času sodijo tudi atleti iz AK Žalec. V spominski disciplini teka na 100 m za pokal mesta Žalec je med fanti zmago slavil Jaka Blatnik iz AD Kladivar Celje s časom 12:47, pri dekletih pa se je zmage veselila Nastja Klajnšek iz AK Ptuj (čas 13:30). Pokala sta zmagovalcema podelila oče in sestra pokojnega Aleša, Rado in Ana Gašparič. Alešev memorial, ki ga pripravljajo v spomin na Aleša Gaspariča, odličnega atleta AD Kladivar Celje, ki je od ustanovitve AK Žalec pripomogel k uspešnemu razvoju žalskega kluba, postaja z leti najbolje obiskan pionirski miting v Sloveniji. V. T. ZADNJE ŠPORTNE VESTI Hopsi s Polzele so v soboto v domači dvorani zabeležili drugo prvenstveno zmago v 3. kolu slovenske moške košarkarske lige, in sicer proti ekipi Mercator iz Škofje Loke. Pol-zelani so zmagali z rezultatom 79 : 66, najuspešnejši pa je bil Goran Jagodnik, ki je dosegal 23 točk. Ekipa Vrani Vransko, ki nastopa v II. slovenski ligi vzhod, pa je v 3. kolu doma gostila Dravograjčane in srečanje izgubila z rezultatom 79 : 96. Rokometašice Celeia Žalec so v 5. kolu državnega rokometnega prvenstva doma gostile Mercator Tenzor Ptuj in ekipo premagale z rezultatom 33 : 28. Žalčanke so ves čas srečanja vodile, največ za šest golov v 35. minuti srečanja, in ob koncu zmagale z razliko petih golov. Najuspešnejša strelka je bila pri žalski ekipi Maja Korun, ki je dosegla 13 golov. Odbojkarice Alianse Šempeter so v nadaljevanju državnega prvenstva v soboto zabeležile novo zmago. Tokrat so doma gladko s 3 : 0 v setih premagale ekipo Novega mesta. Po 5. kolu so na lestvici s štirimi zmagami in z enim porazom na drugem mestu. Moška ekipa SIP Šempetra pa je gostovala pri ekipi ŠD Brezovica in srečanje izgubila z rezultatom 3 : 2 v nizih. T. T. Odličen začetek odbojkaric Tretja tekma in tretja zmaga Odbojkarice Šempetra so novo sezono začele dobro pripravljene in se po štirih odigranih krogih v 1. državni odbojkarski ligi odlično zasidrale na drugem mestu (z 9 točkami od 12 možnih). Čeprav je ekipa letos precej spremenjena, mlajša, po mnenju mnogih tudi slabša kot prejšnjo sezono, pa so igralke borbeno razpoložene in neizkušenost uspešno dopolnjujejo z velikim zanosom in talentom ter seveda močno podporo trenerskega para Klokočovnik-Božič. Tekma prvega kroga je bila 3. oktobra odigrana v domači telovadnici. Odbojkarice Šempetra so se pomerile z ekipo Ljubljane in po kar precejšnji uvodni tremi pred domačo publiko zmagale z rezultatom 3 :1 (17,18, -22,21). Sledila je druga zmaga v gosteh na Jesenicah, kjer so z rezultatom 3 : 0 (18, 15,14) premagale ekipo Jesenice Bled. Odbojkarice Alianse so s kakovostnejšo, vseskozi nadzorovano igro, iz- razito premočjo v bloku dosegle veliko prednost in zmago. Na jeseniškem parketu je kraljevala Založnikova, blokerka Alianse, ki je dosegla 17 točk. V tretjem krogu so se Šempetranke doma pomerile z ekipo Sloving Vital (Ljubljana), ki letos zastopa Slovenijo v srednjeevropski ligi. Domače igrišče je spet postalo močna, neosvojljiva trdnjava, ki gostjam niti v enem delu tekme ni dovoljevala blizu zmage. Gostje so bile nekaj časa enakovredne le na začetku setov, nato pa so domače odbojkarice prevzele prednost, ki so jo le še povečevale do končnega rezultata 3 : 0 (16,17,16). Tekma četrtega kroga v Kopru proti ekipi Luka Koper pa je bila odbojkarska poslastica za gledalce in vseskozi napeto srečanje je upravičilo naziv derbija prvouvrščenih in do zdaj neporaženih ekip. Ves čas zelo dinamičen ritem igre dekletom na parketu ni dopuščal predaha, gledalci pa so lahko v dveh urah dvoboja uživali v atraktivnih akcijah obeh ekip. Igralke Šempetra, pri katerih je trojka Šumnik-Recek-Rajšp vseskozi neumorno nabirala točke, je na koncu izgubila z majhno razliko v točkah setov 1 : 3 (-24, 22, -19, -21). Zanimivo je, da v koprski ekipi, v kateri igra le malo slovenskih igralk, pričakujejo skorajšnjo vrnitev Udri-hove, igralke iz šempetrske šole odbojke, kar je še dokaz več o kakovosti šempetrske odbojke. 3. DOL odlično nastopa tudi mlajša vrsta Šempetrank, ki po štirih krogih tekem, treh zmagah (Mežica, Celje, Črna na Koroškem) in enem tesnem porazu (Vuzenica) sledi vzoru prve ekipe in s skupno 9 točkami deli drugo mesto na lestvici Slovenija vzhod. V ekipi mala trojka Ferme-Brglez-Bolarič dobro blokira in išče luknje na nasprotni strani igrišča. Vsekakor se za uspešne domače igralke, ki bodo v prihodnje okrepile člansko vrsto, ni bati. D. N. Uspešno čez ovire Na državnem prvenstvu v konjeniški disciplini preskakovanje ovir je v konkurenci mlajših mladincev posamično Žalčan Martin Kučer osvojil tretje mesto in bronasto medaljo. V ekipni konkurenci, v kateri sta bila poleg njega še Žalčan Robert Kučer in Mariborčanka Nina Pangeršič, pa so osvojili drugo mesto in srebrno medaljo. Vsi so člani Športnega društva Center konjeniškega športa Celje (ŠD CKŠC). L. K. Martin Kučer Hopsi začeli uspešno Nove okrepitve Hopsov (od leve proti desni Dimitri Sviridov, Goran Jagodnik, Primož Kobale, Primož Skok, Gregor Hafner, Nikola Kuga in Indok Ibok) V slovenski moški košar- nju bodo tudi tokrat sodelo-karski ligi se je začelo prven- vali Hopsi s Polzele. Po prvih stveno tekmovanje v sezoni dveh kolih so doma na lokal-2009/2010. Na tem tekmova- nem derbiju v 1. kolu le za Izpadle iz pokala EHF točko izgubili proti ekipi Šentjurja (79 : 80), v 2. kolu pa z rezultatom 77 : 65 premagali ekipo Parklji iz Ljubljane. Uspešni so bili tudi na drugi tekmi 4. kroga slovenskega pokala. V Murski Soboti so z rezultatom 80 : 62 premagali ekipo Radenske in se tako uvrstili v nadalje tekmovanje. Teden pred začetkom državnega tekmovanja so v počastitev praznika Občine Polzela doma pripravili mednarodni turnir. V finalu so Hopsi proti ekipi Zasavje Pro-Tek izgubili z rezultatom 87:79, tretje mesto pa je zasedla ekipa Zaboka, na nehvaležnem četrtem mestu pa je pristala ekipa Elektra Šoštanj. T. T. Pohod na Brnico Smelo na Brnico Konec prejšnjega meseca je Zveza društev upokojencev Občine Žalec organizirala prvi skupni pohod upokojenskih društev na Brnico, kjer je ta dan potekalo tudi športno srečanje, ki ga je organiziralo Upokojensko društvo Kasaze-Liboje. Pohodniki iz različnih upokojenskih društev Zve- ze DU Občine Žalec in DU Andraž so se na svojo pot podali s parkirišča pri tovarni KILI. Zbrane je nagovoril predsednik Zveze DU Občine Žalec Ivan Jelen. Dejal je, da naj bi pohod izpeljali vsako leto in to na različnih lokacijah po dolini. Udeležencem je spregovoril tudi Franci Čretnik, predsednik PD Liboje in vodja tokratnega pohoda. Na kratko je opisal pot, ki jo bodo prehodili, in vsem zaželel prijetno počutje na'Brnici, kjer ima njihovo društvo svoj planinski dom. V eni uri in pol so vsi udeleženci prispeli na Brnico, velika večina pa se je udeležila športnih iger, kjer so se pomerili v ruskem kegljanju, pikadu in v metanju železnih in plastičnih krogov. D. N. Telefon: 03/712 12 80 Sesti po šestih tekmah Odbojkarji SIP Šempetra so v 6. kolu prvenstva v petek zvečer gostovali pri ekipi Brezovice in srečanje po skoraj dveh urah izgubili z rezultatom 3 : 2 v setih. Na lestvici so s tremi zmagami in tremi porazi na šestem mestu. T. T. Stojijo z leve proti desni: Petek (športni direktor), igralke Marič, Sutaj, Čerenjak, Škafar, Karba, Turnšek; srednja vrsta: Topličanec (predsednik), Veršnak (teh. vodja), Kramer, Križan, Marinček, Drobne, Kaltak, Plaskan; sedijo: Grčar, Korun, Potočnjak, Filipčič (trener), Ramšak (pom. trener), Sluga, Debelak, Gaber Rokometašice RK Celeia rezultatom 30 : 22. Na lestvi- zmagami in enim porazom Žalec so bile v evropskem ci so po štirih kolih s tremi na tretjem mestu. T. Tavčar pokalu EHF v 2. kolu neuspešne, zato pa jim bolje uspeva na državnem prvenstvu. V evropskem pokalu EHF jim je žreb dodelil odlično nemško ekipo Luverkusen. Obe srečanji so Žalčanke odigrale v gosteh in izgubile z rezultatom 34 : 18 in 20 : 32 ter tako izpadle iz nadaljnjega tekmovanja v pokalu EHE Uspešneje pa nastopajo v državnem prvenstvu. V 4. kolu so gostovale pri ekipi Burje v Škofijah in zmagale z iMrjan ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC i Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si £PV KONCERT ANSAMBLOV SPEV in SLOVENSKI ZVOKI Posebna gostja večera TANJA ŽAGAR Četrtek, 12. novembra 2009, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec LdUkJ* i I ia; Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC Pisma bralcev Medgeneracijski tabor v Bohinju V začetku septembra so voditelji skupin za samopomoč v okviru Doma Nine Pokorn Grmovje pod vodstvom koordinatorice gospe M. Vin-der izvedli tridnevni tabor v Ribčevem Lazu pri Bohinju. Vključene so bile tri generacije udeležencev - starejši, generacija srednjih let in otroci. Skupino osmih stanovalcev je spremljalo šest voditeljev skupin za samopomoč, poseben vezni člen pa so predstavljali otroci, ki so s svojo spontanostjo in igrivostjo spretno prepletali dinamiko odnosov med obema generacijama. Osnovni namen tabora je bil povezati tri generacije v okviru rednega vsakodnevnega programa in v kombinaciji z družabnimi srečanji. Tabor je uspel, pričakovanja so izpolnjena in splošen vtis udeležencev je prijeten. Za konec še nekaj utrinkov in vtisov stanovalcev: V Bohinju smo se prav dobro imeli. Hrana je bila odlična in družba vesela. Poslušali smo pravljico in je bilo zelo odlič- no. Bili smo na sprehodu in je bilo zelo lepo. Bila sem na taboru z uslužbenci in otroki. Lepa je narava in otroci so bili naši otroci. Organizacija je bila enkratna. Iskali smo tudi zaklad, pekli jabolka in krompir. Večerjo smo si izbrali sami. Na taboru nas je bilo osem in smo se veliko družili z otroki. Imeli smo se prav lepo. Zelo rada imam otroke. Imam to srečo, da imajo otroci radi tudi mene. Z nami so bili na taboru tudi naši spremljevalci, ki so vsi zelo prijetni. Nevenka Janež, strokovna vodja DNPG Kaj jez zobozdravniki II.? V septembrski številki Utripa je bil objavljen dopis z naslovom Kaj je z zobozdravniki?, ki izraža razočaranje in jezo nad dežurno službi v ZD Žalec. Sicer nisem privrženka polemiziranja v javnih občilih, vendar dopis nujno potrebuje razjasnitev dejstev, ki se nanašajo na dežurno zobozdravstveno službo v žalski regiji. Dežurna zobozdravstvena služba je v času letnih dopustov organizirana tako, da jo izvaja po razporedu določen _ / I J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net 16. in 17. november ob 20. uri ELLING Komedija v izvedbi SLG Celje Za gledališka abonmaja ponedeljek in torek in izven Vstopnice za izven po 15,00 EURvTIC-uŽalec. zobozdravnik v svoji ordinaciji oziroma v kraju, kjer ordinira. Torej se dežurstvo izvaja tako v Žalcu, na Polzeli, v Preboldu, Petrovčah in na Vranskem. Ob nedeljah in praznikih pa smo vsi navedeni zobozdravniki dežurni po razporedu v ZD Celje. Kar pomeni, da mora pacient z zobobolom, npr. iz Prebolda, pomoč poiskati v dežurni ambulanti v Žalcu in obratno. Podobno je dežurstvo organizirano po vsej Sloveniji. Tako je bil gospod Jernej Cestnik z mamo napoten k dežurnemu zobozdravniku v Prebold. Razumljivo je, da ne moremo le zobozdravniki v ZD Žalec stalno zagotavljati prve pomoči za celotno regijo. Gospod Cestnika naj poučim, da med javnim in zasebnim zobozdravstvom ni nikakršne razlike, saj imamo zasebniki sklenjene koncesijske pogodbe, ki nam na nalagajo popolnoma enake dolžnosti kot zobozdravnikom v državni službi. Koncesije so nam podelile občine, katerih zahteva je bila ordiniranje v prostorih zdravstvenih domov. Na koncu nikakor ne morem mimo izjave gospoda Cestnika, da njegova mati že več let ni bila pri zobozdravniku. Opredeljevanje pacientov za osebnega zobozdravnika, zdravnika, pediatra in ginekologa se v Sloveniji izvaja že od leta 1995, torej 14 let. Dejstvo, da gospa nima opredeljenega zobozdravnika, pa kaže na njeno (ne)skrb za urejeno stanje zobovja, saj zobozdravniki stalno opozarjamo ljudi na vsakoletne kontrolne preglede zobovja. Zaradi vsega navedenega je pisanje gospoda Cestnika skrajno žaljivo, prav gotovo pa izraža njegovo nepoznavanje zobozdravniške službe. Nika Podbregar, dr. dent, med., Žalec Desetletnica Univerze za tretje življenjsko obdobje S skupino »študentov«, s katerimi obiskujem nekaj tečajev na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, smo se v petek, 25. septembra, udeležili proslave ob desetletnici univerze. Vsa pohvala tudi z moje strani za njihov trud. Program je bil več kot imeniten, druženje treh generacij čudovito, kar je zlasti v govoru večkrat poudarila gospa Masnec. Ce- _ / 'I /*_ J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, .ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net č/ SAVINOV LIKOVNI SALON irjcr^l na ogled razstave fotografij Andreja Strahovnika Razstav« si lahko «gledate «tl (i. 11. d« 1.12.2000 med 9. in 19. ur« med tednom in med !). in I '■>. ur« «h sobotah. Vstop prost. Informacije: Til' Žalec, 710 04 34. stitke fantu in dekletu, katerih imen ne vem, za zanimivo in sproščeno vodenje programa! Zdaj pa k temi, zaradi katere sploh pišem tole pismo. Pri podeljevanju nagrad je v popolnoma pravilno napoved za Občino Žalec neučakano vskočila gospa Masnec in vzela besedo napovedovalcu z besedami, da bo kar ona napovedala stvar, češ da se fant večkrat zmoti! Napovedovalcu je v trenutku vzela ves »filing«, nam v dvorani pa tudi. Če se ima nekdo za profesionalca, si take izjave na odru ne sme privoščiti, tudi če bi bila utemeljena, kar pa ni bila - saj nismo hvala bogu še gluhi. Ne vem, ali ima omenjena gospa otroke in vnuke. Če jih ima, jo sprašujem, ali bi to na javnem mestu storila tudi njim? Pa še to: naslednjič naj se usede nekoliko bliže odra, da je ne bo treba celo večnost čakati, da samovšečno pride na oder! Anita Mirnik, Žalec Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Mili I Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 29.10., 12. in 26.11. 2009 VELIKA IZBIRA KOREKCIJSKIH OČAL! MALI OGLASI PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975. Prodam MLIN V DOLINI MLINOV NA DOBRNI. Inf.: 041 628 107 Prodam DIATONIČNO HARMONIKO LANZINGER, staro dve leti in pol, B-ES-AS. Inf.: 03 571 60 22, 051 673 936, po 19. uri. VILIČAR 2 T BREZHIBEN IN STANCA 63 T, ugodno prodam. Tel: 051626 788. PEČ NA DRVA 30 kW in bojler 1201, nova, prodam. Tel.: 051 626 788. Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo RAZVEZA - bolečina, iz katere se naj rodi bogato novo življenje Kot strokovna delavka na CSD Celje se srečujem s stiskami ljudi, ki so posledice ranjene duše. Razveza se uvršča tik za smrtjo zakonca ali otroka. Škoda ni omejena le na spopadajoča se zakonca, ampak ima globoke negativne učinke tudi pri otrocih. Izkušnje kažejo, da čas celi rane, toda mnogo hitrejša je pot ozdravitve, če smo odprti za nova znanja, se vključimo v programe, ki so namenjeni tovrstni problematiki. Knjiga Razveza od D. Ford je odličen pripomoček pri lajšanju strašanske bolečina, saj nas usmerja, da sprejmemo razvezo kot začetek novega življenja. Mnogi so bili ranjeni že v otroštvu. Pogosto v fazi zaljubljenosti in polne predaje verjamejo, da so vredni ljubezni, da je prijetno biti z njimi, da so ljubeči in bo njihova ljubezen vedno zmagala. Najrajši bi poleteli, tako so srečni. Poroka in skupno življenje jim obogatita življenje, v katerem se srečujejo z novimi preizkušnjami. Zakonsko življenje jim omogoča, da se brusijo ob partnerju in osebnostno zorijo. Postajajo bogatejši za mnoge izkušnje. Čemur pravi gosenica konec sveta, temu pravi Mojster metulj (R. Bach, Iluzije) »Želim se razvezati!« so besede, ki udarijo kot hud vihar v skupnost dveh. Sredi burnega ločitvenega procesa večina ne more videti stvari jasno. Obdajo jih občutki izgube, krivde, žalosti, tesnobe. Nehote se osredotočijo na tisto, kar ne deluje ali je nesprejemljivo. Vidijo samo suha drevesa, ne vidijo pa celotnega gozda. Strah pred bolečino in strah, da se bodo ob razvezi soočili z okoliščinam, ki jih ne bodo mogli obvladati, okrepi potrebo po obrambi. Upor preprečuje, da bi videli, kaj je resnično, kaj je mogoče. Če začnejo verjeti, da se vse dogaja natanko tako, kakor se mora, se lahko začnejo predajati in verjeti v naravni tok univerzuma. D. Ford poudarja, da »razmerja ni mogoče končati. Mogoče ga je samo spremeniti. /.../ Človek ne more končati skupnosti duš. Navsezadnje se res pokaže, da tistega, kar je Bog združilo, nihče ne more razdružiti. /.../ Ločen del še vedno vsebuje del tistega, od česar je bil ločen.« Avtorica nas usmerja, da pogledamo na nove razmere, ljudi z mislimi, da nič ni kar tako. Božanski red nam omogoča, da zaplavamo s tokom in zaupamo, da nas bo reka življenja odpeljala tja, kamor je treba. Dogodke in ljudi sprejmimo kot vodnike, ki nas vodijo natanko na tisto mesto, na katerem moramo biti, da bi izrazili svoj edinstveni dar na tem planetu. Predlaga, da izstopimo iz svojih osebnih pričakovanj in zahtev, kakršno naj ni bilo videti naše življenj. Takrat se nam bodo odprle številne nove možnosti. Naravni tok svojega notranjega razvoja zavremo, če vztrajamo na svoji lastni stari poti in poskušamo izsiliti, kaj je za nas prav. Osnova za uspešno razvezo in graditev novega življenja je: 1. zavedanje navzočnosti sile, večje od nas 2. skromnost 3. odprtost in 4. pripravljenost učiti se In prišel ie dan, ko ie tveganje, da bi ostala v popku, postalo boli boleče od tveganja, da bi se razcvetela (Anais Nini Razveza nam omogoča, da izstopimo iz sveta, v katerem živimo zdaj. Imamo srce, ki smo ga tako dobro zastražili, da ne more izkusiti ljubezni in radosti do življenja. Obdali smo ga z oklepom obrambe, izgovori. Nov svet zahteva od nas, da položimo vse orožje, s katerim smo do zdaj ščitili svoje mehko srce. Streti moramo lupino preteklosti in seči po novih obzorjih ter si ustvariti novo, drugačno življenje. Ko si bo bralec ogledal knjigo, bo našel poleg drugih zgodb tudi zgodba o Gašperju (str. 191). »/.../ Torej ta rakec živi blizu skal z mnogimi drugimi raki. Vse dneve brskajo za koščki hrane in se držijo blizu doma. Nekega dne pa se Gašperju zgodi nekaj nenavadnega. Začne se počutiti prav čudno, kot da mu v lastnem telesu ne bi bilo več udobno. Na lepem se mu vse zazdi drugačno. Tedaj spozna, da se mu je oklep odluščil; namesto da bi bil na njem, leži poleg na tleh. Gasper presenečen opazi pred seboj popoln obris svojega telesa - skupaj z nogami, kleščami, očmi in vsem drugim. Kmalu se zberejo okoli njega vsi člani njegove tesno povezane skupnosti. Pojasnijo mu, da se je izlevil iz oklepa in da se mu bodo zgodile čudne stvari, če ne bo pazil. Povedo mu, da je obdobje, preden ti zraste nov oklep, zelo nevarno, in ga posvarijo pred glasovi, ki se mu bodo kmalu začeli oglašati v glavi. Morda bo hotel raziskovati kraje, ki jih ni še nikoli videl, mogoče ga bo celo zamikalo pogledati onkraj skal, pod katerimi živijo. Gasper sliši vse, kar mu pripovedujejo prestrašeni raki, a namesto da bi jih poslušal, začne slediti silni želji po raziskovanju neznanega. Zaupa svojim občutkom, zato zleze proti drugi stani skal in se drzno poda na novo, neznano ozemlje. Njegovi prijatelji pa medtem ves čas kričijo: »Ustavi se, Gasper! Tam zunaj ni varno!« Ko pride Gasper na vrh, ne more verjeti očem; vse je barvito, vse se svetlika. Tam so čudovite velike ribe in hrane je na pretek. Česa tako čarobnega še ni videl, zato je ves navdušen. Pa se sreča iz oči v oči z ogromnim rakom -največjim, kar jih je kdaj videl. Ko ga vpraša, kako je postal tako velik, mu orjak odgovori, da bo postal takšen tudi on, samo če bo še naprej rasel in se levil. Gasper pa ne more verjeti tej razlagi, saj je dotlej videl samo rake, ki so bili enako majhni kot on. Velikan mu pojasni, da rak zraste samo toliko, kolikor velik se mu zdi svet, v katerem živi, in kolikor veliko srce ima. »Če boš živel v velikem svetu, moraš imeti veliko srce.« V obdobju razveze, intenzivne čustvene bolečine, se dobesedno levimo. Lahko se odločimo: - da še naprej živimo v »malem svetu«, se obtožujemo, se počutimo žrtev, trpimo zaradi zastrupljenih čustev in občutka izoliranosti, - stopimo v nov svet, novo življenje, polno razumevanja, odgovornosti, povezanosti in notranjega miru. Tveganje je grozljivo, toda odgovorni ljudje ne čakajo na »tisti dan«, kajti tisti dan je danes. Svojemu srcu dovolijo, da postane mehko, saj trdo srce ne more rasti. Uporabijo svojo razvezo kot spodbudo za ' spremembo. Preobrazijo slabo situacijo v blagoslov. Sprašujejo se: »Kaj bi delali, če bi bili izjemni? Kako bi živeli. Kaj bi govorili? Kako bi lahko imeli nadpovprečen odnos z bivšim partnerjem.« Odločitev je vaša. Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Vir: Debbi Ford, Razveza, začetek novega življenja MLADI oktober 2009 Otrokove koristi v celoti uresničene Spoznali tudi turško kulturo Dnevi res hitijo z neverjetno naglico in komaj se malo ustavimo, že se začenja ples novega dne. Kar ne moremo verjeti, da smo se komajda poslovili od žgočega sonca in brezskrbnega poležavanja na plaži, že smo dodobra zakorakali v oktobrske dni. Ko nas po nosovih še rahlo boža toplo jesensko sonce, ko nas po nosu požgečka pisan jesenski list in nam zadišijo sveže pečeni kostanji, takrat vemo, da se je k nam naselila jesen; takrat imajo svoj dan in teden otroci. In prav je tako. Že leta 1954 je Živalska gripa Pujsi na našem planetu zdaj vladajo celemu svetu. Vsi se njihove gripe bojijo, da koga od znancev ne izgubijo. In da res niso vsi pri pravi, vselej pravi osel stari. Noč in dan nam govori: Saj ne bomo zboleli vsi. Gripa ta ni smrtonosna, je le malce neznosna. In sedaj norite vsi kot krave v norišnici. Te so v njej pristale zato, da ljubosumnih izpadov več ne bi bilo, saj se zaradi gripe te bolezni norih krav več ne spomnite. Ampak to še ni vse, saj v živalskem vrtu govori se, da poleg ptičje in prašičje gripe pride še oslovska gripa. To je taka čudna gripa, da te čisto nič ne mika, da bi se po ulici sprehajal, ampak boš raje doma ostajal. Le dobro glej, da ti ušesa ne zrastejo taka, kot jih imata osel in sosedova sraka. Revica je za novo obliko gripe zbolela in sedaj bo velika ušesa imela. Sedaj pa konec o živalski gripi, naj o tem raje govorijo zdravniki. Ina Potekoj 7. a Grom in strela na OŠ Polzela Prišla je pandemska gripa v vas, da novinarji zbudijo ves svet in nas. Kaos se začenja, ves svet nori, ljudje pa paniko zganjajo vsi. Vsi maske si »nadenjajo« in razkužila po rokah zlivajo. Starši otrok v šolo ne pustijo, ker se za njih preveč bojijo. A gripo le premagali smo, junaško sedaj v šolo korakamo, saj razkužil in mask več ne rabimo. Anja Novak, Monika Rakun in Marija Janžovnik, 6. a Kralj Matjaž Včasih je takšen kralj živel, ki rad je reveže imel. Matjaž se je imenoval in vsem je gospodoval. A nekoč se je v boj podal in Alenčico spoznal. V jamo pod Peco se je skril, da ga ne bi kdo ubil. Z zlatom in vojsko tam zdaj spi in čaka, da se zbudi, da bo eden tistih dni, ko se mu brada devetkrat zavrti in ga dočakali bomo vsi. Takrat se bo rajalo in pelo, da bo vse veselo, reveži bodo obogateli in bogatašem bomo nekaj vzeli. Ina Poteko, 7. a Vsi OŠ Polzela \_____________ S namreč Generalna skupščina OZN priporočila vsem državam, da same določijo datum in način obeleževanja mednarodnega dneva otroka. Teden otroka je tako program Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je postal v slovenski družbi splošno sprejet. Tema letošnjega Tedna otroka je bila; „Otrokove koristi -glavno vodilo“. Tudi na OŠ Šempeter smo „kuštrave glavice stisnili k sebi“, še posebej tenkočutno in z zanosom smo ta teden prisluhnili otrokom, okrepili njihovo samospoštovanje, pozitivno samopodobo in stkali prijateljsko vez med tistimi nadebudneži iz prvega razreda na eni in deveto-šolci na drugi strani. Posebej prijetno in doživeto je bilo v torek in sredo, 6. in 7. oktobra, ko smo imeli drugi športni dan - kostanjev piknik. Ne le da nam je dobro služilo vreme, ampak smo si lahko dokazali, da lahko tovrstno dru- Nogomet Moje ime je Sara. Kmalu devet bom stara. Rada igram nogomet, ne zanima me balet. Žoga je okrogla, men' se vrti, gole zabijam, najboljši smo mi! Moj trener je Križnik Marko, ki ves dan piska na piščalko, ko na tekmi smo vsi, boljših od nas ni. Sara Agrež, 4. b Na morju Morske ribe, morske rake, morske zvezde dolgokrake, školjke, ježe in konjiče, še galebe, morske ptiče, iz miru smo prebudili, prebudili in splašili, da v dir so se pognali, ko smo v morju čofotali! Najboljši je morski red: morje, igra, sladoled, sonce z morskega neba najtopleje se smehlja. Dobra volja ne okleva, morski smeh ves dan odmeva. Ko ne plavamo mrtvake, glasni smo kot morske srake! Marjan Cokan, 4. b Moja glava Ta moja glava je res taprava. Vedno je pokrita, v mojo čupo ovita. Glava za to skrbi, da ušesa skupaj drži. Čeprav na ramenih čepi, se kot vrtavka na vratu vrti. Vedno vidi skozi moje oči, duha z nosom in z usti jezik drži. Z možgani polnjena je pametna brez mej, a za konec pesmi zmanjka ji idej. Kaja Kolar, 4. b Mačka Tačka Mačka Tačka je lepa račka, ki rada kvačka. Zelo lepo diši in se v kanto zaleti, zato zelo smrdi. \ Anže Podpečan, 4. b Vsi I. OŠ Žalec / Predstavniki OŠ Vransko Tabor v narodnih nošah skupaj s turškimi učenci ženje v sebi združuje marsikaj; kulinariko, petje, ples, športne aktivnosti in medsebojno druženje. Da je bil Teden otroka na šempetrski šoli pester in posvečen zares samo otrokom in njihovim koristim, so imeli otroci 2. in 3. triletja v četrtek dan, namenjen strokovnim ekskurzijam po Sloveniji. Učenci so povedali, da so se ta dan marsikaj naučili in da jim bo ostal v prijetnem spominu. Aktivni pa so bili v delavnicah tudi učenci prvega razreda. Otroci so se lahko ob pomoči učiteljic preizkusili v plesni delavnici, oblikovanju izdelkov iz jesenskih plodov, ki jih te dni najdemo v naravi, otroke je obiskala Tetka jesen, ki jim je pripovedovala pravljico o buči, otroci so sami uprizorili dramsko igrico, ki je nastala na podlagi praVljice Žabec je žabec. Pravljica je predhodno služila kot osnova za pogovor o otrokovih pravicah. S prijetnim programom je delo v delavnicah popestril in obogatil tudi šolski radio Ušesko. Urška iz tretjega razreda je povedala, da ji bo letošnji teden otroka ostal v prijetnem spominu, in zaupala, da je v delavnicah spoznala novo prijateljico. Učenci sedmega in osmega razreda so si v Domu II. slovenskega tabora Žalec ogledali gledališko-plesno predstavo Potoples v izvedbi Plesnega foruma Celje, v kateri so neizmerno uživali. Lea iz 7. razreda je po ogledu dejala: „Mislim, da je bilo prav, da smo si ogledali to predstavo, saj smo na drugačen, zelo zanimiv način spoznali vrste plesa od pradavnine do današnjih dni. Dokazali smo tudi, da se znamo na kulturnih prireditvah primerno obnašati. Želim si še več takih dni.“ Tudi ena razredna ura je bila namenjena pogovoru o otrokovih pravicah, pisanju pesmic in zgodbic na to temo. Prijetno igrivo je bilo v tudi v šolski knjižnici. O tem nam pričajo številni barvni in besedno bogati plakati, ki so nastajali v delavnicah. V kolektivu OŠ Šempeter smo prepričani, da si moramo za otroke vzeti čas, da ne smemo delati zanje, ampak moramo ustvarjati skupaj z njimi. Le tako jim lahko pokažemo, da jih imamo resnično radi, le tako so lahko njihove koristi in pravice v celoti tudi uresničene. Otroci pa nam vse ponujeno s svojo iskrivostjo, preprostostjo, zvedavostjo in iskrenostjo tudi vračajo. V imenu učencev in kolektiva: Valentina Toman Čremo- žnik, OŠ Šempeter Na Osnovni šoli Vransko - Tabor so se v letošnjem šolskem letu odločili evropski dan jezikov, 26. september, obeležiti na prav poseben način. S finančno podporo Zavoda za šolstvo RS, Občine Vransko in sponzorja so pod vodstvom Mateje Todorovski izvedli projekt Več znaš, več veljaš. Poleg obeleženja evropskega dneva jezikov so želeli izboljšati vedenje o državah EU ter Turčiji kot eni izmed držav, ki se želi priključiti članicam EU. V okviru projekta so se posvetili tudi spodbujanju učenja s pomočjo računalniške tehnologije. Del projekta je potekal na šoli, ’’Kdor ne zna tujih jezikov, ne ve nič o svojem. “ J. W. Gothe V soboto, 26. 9. 2009, smo na OŠ Petrovče obeležili svetovni dan jezikov in svetovni dan turizma. Ob 9. uri smo se v šolski knjižnici zbrali vsi, ki se zavedamo pomembnosti učenja tujih jezikov. Delovno dopoldne smo začeli s kratkim kulturnim programom, ki sta ga vodili Anja Grubelnik in Staša Lesjak. Predstavili pa so se nam še plesalca Lara in Lovro, ki sta zaplesala sambo, in trebušna plesalka Judita. Posebno doživetje je bilo prisluhniti gostji Šao Li, ki nas je očarala z lepo slovensko besedo ter petjem v kitajskem in slovenskem jeziku. V uvodnem in sicer od 5. do 10. oktobra, v okviru tedna vseživljenjskega učenja. Učitelji so pripravili in izvajali zanimive delavnice za starše. Skupaj s svojimi otroki (učenci 1. triletja) so spoznavali in igrali igre različnih delov sveta, prisluhnili turški pravljici, izdelovali turški nakit. Starše so popeljali v skrivnosti turške kuhinje s pomočjo osebja turške restavracije, Yildiz Han iz Ljubljane. Preizkusili so se v orientalskih plesih in se učili angleške izraze in fraze, ki jih je koristno obvladati na potovanjih. Omogočili pa so tudi učenje osnov Worda in uporabo komunikacijskega programa Skype. Zadovoljstvo staršev po kon- delu so se nam predstavili tudi »gostujoči« profesorji, ki so ves dopoldan vodili jezikovne delavnice v tujih jezikih. Tako smo lahko prisluhnili delavnicam v slovenskem, angleškem, italijanskem, švedskem, ruskem, španskem, nemškem in francoskem jeziku. Vsak profesor je za obiskovalce delavnic pripravil delovno gradivo in mini slovarček z nekaterimi pogostimi frazami. Pred vsako učilnico so učenci postavili mini razstavo, s katero so predstavili eno od dežel, kjer govorijo jezik iz posamezne delavnice. Bili smo navdušeni nad odlično izvedbo delavnic in tokrat nismo bili prav nič veseli šolskega zvonca, ki nas je opozarjal na konec Na OŠ Petrovče smo »jezikali« Po jezikanju je sledil še posladek OŠ Šempeter najboljša v odbojki na mivki V četrtek, 24. septembra, je v Spodnji Besnici pri Kranju potekalo državno tekmovanje v odbojki na mivki. Tekmovanja sta se udeležili tudi ekipi OŠ Šempeter - ekipa fantov in ekipa deklet. Fantje so premagali vse ekipe in tako postali absolu- tni državni prvaki. Med vsemi igralci vseh tekmovalnih šol pa je bil učenec 8. a-razreda, Jernej Vrhunc, izbran za najboljšega igralca v odbojki na mivki. Dekleta naše šole pa so zasedla odlično 4. mesto. Za uspeh nam je čestital tudi župan Občine Žalec, gospod Lojze Posedel. Zmage in vseh čestitk smo bili zelo veseli. Hkrati pa smo obljubili našima trenerjema, gospodu Hušu in gospodu Klokočovniku, da se bomo trudili še naprej. Aljaž Majer, 7. a čanih delavnicah je bilo veliko. Kot je povedala vodja projekta Mateja Todorovski, so vsi udeleženci mnenja, da so se naučili veliko novega in da se bodo s tem ukvarjali še naprej in to bolj kot do zdaj. Vsekakor si starši podobnih delavnic še želijo. Drugi del projekta je potekal na partnerski šoli v Turčiji, natančneje v mestu Sirnak, kamor so odpotovali učenci taborske šole Thys Grobelnik, Alenka Bogataj, Primož Vranič in Alenka Ljubič z učiteljicama Matejo Todorovski in Natalijo Kocijan. Skozi slovenske ljudske plese, slovensko ljudsko pesem in pravljico v slovenskem jeziku so predstavljali Slovenijo. Poslušalce in obiskovalce pa so najbolj pritegnile projekcije o lepotah Slovenije, ki so jih učenci pripravili in predstavili v angleškem jeziku. Dokazali so, da rek Več znaš, več veljaš res drži. Projekt se je končal z zaključno prireditvijo prejšnji četrtek v dvorani Vrana na Vranskem. Učenci so pripravili zanimiv program, v katerem sta se prepletali slovenska in turška kultura. Na prireditvi je bil prisoten tudi predstavnik veleposlaništva Turčije Tahir Boro Atatanir, ki ga je sprejel župan Franc Sušnik. D. N., T. T. »jezikanja«. Po končanem delu v delavnicah smo se ponovno zbrali v knjižnici, kjer so nas čakale dobrote iz različnih držav. Ob zbiranju vtisov in »jezikanju« smo se še posladkali in vsi smo bili mnenja, da smo preživeli dopoldne, ki nam bo ostalo v prijetnem spominu. Mentorice projekta: Mojca Zavašnik, Tatjana Krajnc Barič, Maja Bubik Moja babica pripoveduje ... Rodila sem se 1. 1. 1950 v majhni vasici na Senovem. To je rudarsko mestece, zdaj ne deluje več. Moji starši so bili revni. V službo je hodil samo moj oče, in sicer je delal v rudniku. Imam še dve sestri in brata, ki je že pokojni. Doma nismo imeli niti elektrike. Svetili smo s svečami, pozneje pa tudi s petrolejem. Ko sem bila stara osem let, smo se preselili k babici v hribe. V šolo sem hodila na Senovo, eno uro in pol hoda. Hudo je bilo pozimi. Ko sem dopolnila dvanajst let, sem odšla od doma. Tam sem si sama zaslužila kruh v pekarni. Delala sem ponoči - od polnoči do jutra, potem pa sem morala v šolo. Ni mi bilo lahko, a kaj, ko doma ni bilo dovolj hrane za vse. Ko sem bila stara sedemnajst let, sem spoznala bodočega moža. Pri osemnajstih letih sem rodila prvega otroka. Potem so se rodili še trije otroci. Tudi potem ni bilo postlano z rožicami. Ko je bila najmlajša deklica stara tri leta, mi je umrl mož. Leta 1970 smo se preselili v Zagorje. Tudi jaz sem hodila v službo v Lisco. Zdaj sem v pokoju. Ni nam bilo lahko, a smo vseeno preživeli, čeprav moji otroci niso imeli udobja in igrač, kot jih imajo zdaj. Upam, da se taka revščina ne bo več ponovila. Po pripovedovanju babice Milene zapisala Anja Babič, 7. a OŠ Šempeter »Delo ne škoduje!« S spomini na malo maturo Na poroko s "topolinom" Tako nam je dejala Ljudmila Sitar iz Latkove vasi, ko smo jo povprašali, kakšen je njen recept za dolgo življenje. Ljudmilo smo obiskali skupaj s predstavniki KO RK Prebold v ponedeljek, 19. oktobra, ko je praznovala svoj 90. rojstni dan. Klub častitljivi starosti je še vedno dokaj pri močeh, predvsem pa zelo vitalnega duha z dobršno mero dobrovoljnosti, ki je tudi ob našem obisku ni manjkalo. Ves čas je z vso ljubeznijo pestovala svojega pravnuka in nam na kratko predstavila svojo življenjsko zgodbo. Rodila se je v Latkovi vasi, natančneje v zaselku Groblja, zraven domačije savinjskega pisatelja in padarja Janka Kača in velikega posestva Zadnikovih. Življenje na kmetiji je tudi Ljudmilo »priklenilo« na zemljo za vse življenje. Kar pa ji ni bilo težko, saj je delo na zemlji vzljubila že v rani mladosti. Najbrž se je tudi zato odločila ostati na kmetiji in nadaljevati delo svojih staršev. Potrebna znanja za življenje je dobila v preboldski osnovni šoli, nato pa se je posvetila kmetovanju in bila v veliko pomoč svojim staršem. Pri sedemindvajsetih se je poročila, kmetija pa je dobila novo delovno moč. Rodila je tri otroke, eden je žal pri 16 letih umrl, kar je zarezalo globoko rano v njeno srce. Izgubo otroka je lažje prebolevala ob svojih drugih dveh otrocih, sinu Ivanu in hčeri Silvi, ki z družino živi z mamo v skupnem gospodinjstvu. Njen sin pa živi s svojo družino v Šempetru. Njeno življenje so najprej polepšali trije vnuki, zdaj pa jo razveseljujejo tudi že trije pravnuki. Ljudmila je vse življenje gospodinjila in delala na kmetiji in se z veliko ljubeznijo predajala tudi ročnemu delu. Rada je pletla in kvačkala in marsikakšen pulover, jopica, kapa, rokavice ... so grele njene otroke, pa tudi mnoge druge. Že nekaj časa na zemlji ne dela več, saj ji zaradi oslabelega srca zmanjkuje sape že ob najmanjšem naporu. Se pa še vedno z velikim veseljem ukvarja s kvačkanjem in pletenjem in vse, kar naredi, tudi razdeli. Rada gleda televizijo, prebere kakšen časopis in se ukvarja z vnuki in pravnuki. Njena jesen življenja je zato lepa in dokler bo še pri močeh, bo vredno živeti, pravi Ljudmila. Nedvomno ji lahko pritrdimo, saj je življenje samo eno. D. Naraglav Nekdanji sošolci spet skupaj V žalskem hotelu se je v petek, 25. septembra, zbrala prijetna druščina nekdanjih sošolcev, ki so pred 60 leti na takratni nižji gimnaziji v Žalcu opravili malo maturo. Zrelostni izpit je takrat opravilo 64 dijakinj in dijakov. Kar nekaj jih ni več med živimi, nekaj pa se jih je zaradi bolezni ali drugih vzrokov opravičilo. Srečanja se je udeležilo 26 nekdanjih sošolcev. V času, ko so se nekdanji dijaki vpisali na nižjo gimnazijo, so bile razmere zelo težke. Bilo je komaj leto dni po krvavi štiriletni vojni, ko je vsega primanjkovalo. Domovina je bila porušena, ljudstvo je trpelo pomanjkanje, vendar pa je vse navdihovala izbojevana svoboda in pogled v nove, lepše čase. Osnovna znanja so bila pomanjkljiva, saj’so morali med vojno hoditi v nemško šolo, nekateri pa so bili v izgnanstvu. Kljub različnim predhodnim znanjem in težkim življenjskim razmeram so takratni dijaki uspeli nadoknaditi zamujeno in uspešno opraviti malo maturo. Po opravljeni maturi so si izbrali različne poklice in postali strokovnjaki na svojih področjih. Kot tehniki, inženirji, pravniki, pedagogi, zdravniki... so bili zaposleni po vsej Sloveniji in tudi po Jugoslaviji. Nazadnje so se srečali ob 50-letnici zaključka šolanja. Tudi tokrat so prevladovali spomini na šolske dni. Tokratno srečanje so popestrili pevci Reški slavčki, svoje pa so prispevali tudi nekateri udeleženci. Ivan Rehar je nekdanjim sošolcem podaril kozarce z vgraviranim datumom srečanja. K organizaciji je pomemben delež prispevala tudi hči nekdanjega dijaka Vinka Petka, ki je poskrbela za seznam nekdanjih sošolcev, izdelavo in pošiljanje vabil. D.N..T.T. za hudo bolnega očeta. 3. oktobra 1959 sta se z Nikom poročila, leto pozneje se jima je rodila hči Jelka. Dve leti pozneje se je tudi Antonija zaposlila v Juteksu in se z možem upokojila na isti dan leta 1989. Na domačiji Bobovnikovih sta sezidala hišo. Hči Jelka, na katero sta zelo ponosna, je z možem Srečkom ostala doma in sredi travnikov, njiv in precej odmaknjeno od sosedov imajo idiličen dom, ki je vedno odprt za prijatelje. Niko rad za svoje veselje zaigra na harmoniko, v družbi pa rad poje in pleše. Kadar so pri Bobovnikovih praznovanja, teh pa ni malo, ali pa čisto na navadno nedeljski popoldnevi, se zberejo prijatelji in vedno je veselo, za mizo zadiši tudi Tončkin kruh. Niko rad kolesari, oba pa sta aktivna v športni sekciji DU Vrbje. V veselje jima je njuna zgledno obdelana njiva, ki ji sicer Niko pravi kar vrt, na njej pa imata toliko pridelkov, da jih z veseljem razdelita tudi prijateljem. V poseben ponos jima je vnuk Mitja, ki ju je letos razveselil z opravljeno diplomo na Filozofski fakulteti in postal profesor nemščine. Pred 50 leti sta se na poroko popeljala s topolinom, danes pa prav tako z »oldtajmerjem« mercedesom, poročni priči pa sta bili hči Jelka in zet Srečko. T. Tavčar Jubilantka s predstavniki RK, hčerko in pravnukom Človek mora migati Med tistimi, ki se lahko pohvalijo, da so uspešno pripluli do svoje devetdesetletnice, je od 24. septembra dalje tudi Poldka Kojc iz Spodnjih Roj v KS Šempeter. Skupaj s predstavniki KO Rdečega križa Šempeter in KS Šempeter smo jo obiskali prav na njen rojstni dan. Njena hiša, v kateri zdaj že nekaj let živi sama, in prostor pred hišo s staro lipo sta bila ta dan v znamenju njenega praznovanja. Ob bogato obloženi mizi so z njo nazdravili hči Jožica, vnukinja, nečak iz Labina in ostali sorodniki, prijatelji in znanci. Poldka Kojc je drobna, a čvrsta in neverjetno vitalna ženica, ki ji toliko let ne bi nihče prisodil. Človek pa se mora nasmejati njenim domislicam, dovtipom, ki jih tudi ob tej priložnosti ni manjkalo. Poldka se je rodila v Šentilju pri Velenju. Z možem in tremi hčerami se je leta 1962 preselila v Spodnje Roje, kjer jo je čakalo veliko dela, a tudi ljubezni. Otroci so si ustvarili svoje družine in odšli od doma, a so se z veseljem vedno vračali tudi domov in staršema lepšali jesen življenja. Pred petimi leti je ovdovela in tako zdaj, ob pomoči svojih najbližjih, sama gospodari na domačiji. S svojimi pridnimi rokami še vedno z veseljem obdeluje vrt in skrbi za okolico. Navezanost na zemljo je v njej že vse življenje, prav tako pa ima zelo rada naravo in živali. Tudi zdaj ji družbo delajo kokoši, Poldka s hčerko, vnukinjo in ostalimi gosti Krotil vrbove šibe Te dni je praznoval 90. rojstni dan Franc Gril iz Orle vasi. Ob tem visokem jubileju so ga obiskali v imenu Društva upokojencev Brasjovče Anton Repnik in Anica Kotnik ter v imenu Medobčinskega društva invalidov Žalec Janez Meglič in Dragica Veler. Franc Gril se je rodil 2. oktobra 1919 v Andražu nad Polzelo v kmečki družini. Po končanem osemletnem šolanju se je leta 1937 šel učit k Vrbopletarstvu Franc Grenko v Orli vasi, po opravljeni vajeniški dobi je opravil pomočniški izpit in bil vse do leta 1980, ko se je upokojil, zaposlen pri istem delodajalcu. Leta 1944 se je poročil z Marijo Napotnik in v zakonu sta se jima rodili hčeri Marjana in Boža. Od leta 2006, ko mu je umrla žena, zanj skrbita hči Marjana in vnuk Rok, hči Boža pa živi z družino v Nemčiji. Franc nam je povedal, da je bil več Franc Gril s svojimi gosti kot 60 let znan po vrbopletarskih izdelkih, večkrat pa je sodeloval na raznih razstavah in prejel kar nekaj priznanj. T. Tavčar zajec, pes in muce. Vesela je obiskov svojih petih vnukov in petih pravnukov, ki ji polepšajo dneve s svojo radoživostjo. Praznovanje je trajalo vse do noči, ko se je Poldka zahvalila za obisk in se počasi odpravila k počitku. Njen recept za dolgo življenje pa je povsem preprost: »Človek mora kar naprej migati ter skromno in pošteno živeti.« D. Naraglav Antonija in Niko Bobovnik iz Vrbja sta prvo oktobrsko soboto praznovala petdeset let skupnega življenja. Civilni obred zlate poroke sta v Dvorcu Novo Celje opravila pooblaščenec Henrik Krajnc in matičarka Marija Korošec, cerkvenega pa v žalski župnijski cerkvi pater Viktor Arh. Niko Bobovnik se je rodil 1933. leta v Pongracu pri Grižah, Antonija pa leto kasneje v Zgornji Ponikvi pri Žalcu v družini z osmimi otroki, ki so morali že zelo zgodaj poprijeti za delo in tako s pletenjem košar in košev pomagati preživeti številčno družino. Niko se je pred odhodom na služenje vojaškega roka zaposlil v Rudniku Zabuko-vica. Bobovnike je nato pot zanesla v Vrbje, kjer so kupili zemljo in si na njej postavili skromen dom. Po prihodu iz vojske se je zaposlil v Juteksu, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1989. Antonija je najprej S poroke v Dvorcu Novo Celje pomagala pri delu na kmetiji Rojc v Podlogu, nato pa se je zaposlila v kuhinji v Zdravilišču Dobrna. Niko in Antonija sta se srečala na obisku pri družini Nikovega sodelavca in Antonijeve sorodnice v Galiciji, kjer se je vnela ljubezen in Niko je vsak vikend kolesaril iz Vrbja na Dobrno. Ko je Antoniji zbolel oče, je morala pustiti službo in skrbeti Praznovali 40-letnico Pozdrav novega prapora z ostalimi prapori Zaradi plezanja in ne višinske trofeje Na vrhu - Luka prvi z leve Minilo je že 120 let, odkar so v Postojni s klubom Antron zaorali prvo brazdo organiziranega slovenskega jamarstva. Danes deluje v okviru matične organizacije, Jamarske zveze Slovenije, vrsta klubov in jamarskih sekcij. Že 40 let so aktivni tudi jamarji JK Črni galeb iz Prebolda, ki so 26. septembra v Dvorani Prebold s slovesnostjo in vrsto spremljajočih prireditev obeležili svoj jubilej. Uro pred osrednjo proslavo so odprli obsežno razstavo svojega 40-letnega dela in uspehov, ki so jo s pesmijo obogatili Reški slavčki, temu pa je sledila še predstavitev njihove knjige Črni galebi pišejo, ki je posvečena njihovemu 40-letnemu delu in lanskoletni odpravi na Filipine, s katero so tudi začeli proslavljati 40-letni jubilej. Slavnostno sejo je s slovensko himno začela Pihalna godba Prebold pod vodstvom Marka Repnika. Prireditev je vodila Magda Šalamon, ki je predstavila delovanje kluba in 120-letnico Jamarske zveze Slovenije, zbrane pa sta nagovorila tudi ustanovni član kluba Darko Naraglav in pred- sednik JZS Jordan Guštin. Predsednik kluba Grega Ramšak pa je zbranim izrekel dobrodošlico v imenu jubilantov. Na slovesnosti so razvili nov klubski prapor, to dejanje je opravil župan Vinko Debelak, in podelili transverzalne značke turističnih jam Slovenije, ki jih je jamarjem podelil Silvo Ramšak. Ob koncu seje so podelili tudi priznanja ob 40-letnici delovanja kluba. V kulturnem programu so nastopili Reški slavčki, osnovnošolci OŠ Prebold in ansambel Polet. Sledilo je družabno srečanje, ki so ga s svojo bogato ponudbo popestrile članice Podeželskih žena Občine Prebold in sladke ter tekoče dobrote znane lokalne pekarne in slaščičarne ter vinarja iz Mihajlovcev. Ob tej priložnosti so prikazali jamarske filme, ki so jih posneli preboldski jamarji na svojih odpravah, jamarji iz Kostanjevice pa so predstavili film z odprave na Novo Zelandijo januarja letos. V nadaljevanju so si nekateri gostje ogledah Jamo Pekel, naslednji dan pa so jamarji pripravili dan odprtih vrat Snežne jame, s čimer so zaokrožili praznovanje svoje 40-letnice. D. N. Mladi alpinist Luka Lindič iz Galicije, ki je bil leta 2008 izbran za najperspektivnejšega mladega alpinista, je tudi letos pokazal, kaj zna in zmore. Nedvomno pa med plezalskimi dosežki letošnjega leta posebno mesto zavzema odprava na vrhove Bhagirathija v indijski Himalaji, kjer mu je skupaj še z dvema članoma odprave uspelo osvojiti vrhove tega gorovja po do zdaj še ne-preplezljivih smereh. Odpravo so sestavljali izkušeni Marko Prezelj (vodja), Rok Blaguš in Luka Lindič. Kot je povedal Luka, je bil njihov prvotni načrt odprave plezanje v gorski skupini Rimo na indijsko-pakistanski meji, a so se zaradi vojaške prepovedi znašli pod gorovjem Bhagirathija v Indiji. Tričlanska odprava se je proti Indiji odpravila 30. avgusta. Njihov glavni cilj je bil plezati v strmi zahodni steni Bhagirathija III, a so poleg tega osvojili še vrhove Bhagirathija II in IV, visoki okrog 6500 m. »Po vseh formalnostih, dvo- dnevni vožnji in hoji smo na višini 4400 m postavili bazni tabor. Prvi teden smo lahko le posedali v bazi in čistili sneg s šotorov, saj je neprenehoma snežilo. Dva dni po prenehanju sneženja smo se odpravili na prvo aklimatizacijo. Zaradi precej novega snega smo otovorjeni ves dan gazili pod stene Bhagirathijev in na višini 5000 m postavili šotor. Naslednji dan smo zaradi utrujenosti ves dan počivali v šotoru. Zjutraj smo se podali proti ozebniku med Bhagiratijem II in IV. Naš cilj je bil zaradi aklimatizacije priti čim više. Kljub temu da še nismo bili aklimatizirani in kljub novozapadlemu snegu smo napredovali precej hitro, zato smo se odločili splezati na vrh Bhagirathija IV, ki smo ga s precej volje dosegli v močnem sneženju pozno popoldan. Takoj smo začeli sestopati in ponoči smo dosegli šotor. Naslednji dan smo zadovoljni z aklimatizacijo sestopili nazaj v bazo,« z navdušenjem pripoveduje Luka. Spoznali so, da bodo morali zaradi zimskih razmer v stenah prilagoditi svoje cilje. Za naslednji vzpon so si izbrali plezanje v območju škotske smeri v Bha-girathiju III. »Spet smo odšli do šotora pod steno in naslednji dan začeli plezati. Razmere v steni so bile precej neugodne za plezanje, saj je bilo na policah precej nepre- delanega snega, skala pa mokra in poledenela. Kljub temu nam je uspelo prvi dan splezati do višine okrog 6000 m, kjer smo v temi našli majhno polico in na njej preživeli noč. Naslednji dan nas je čakalo še kar nekaj težkih raztežajev, v zgornjem delu pa smo se morali precej potruditi v globokem snegu, da smo ravno ob sončnem zahodu dosegli vrh. Tokrat smo se zaradi zapletenega spusta po smeri plezanja odločili, da bomo sestopili na drugo stran gore. Že v temi smo opravili pet spustov ob vrvi, ko se je Marku udrlo v razpoki pod previsom, odločili smo se v njej bivakirati. Naslednji dan nas je ob šestih zjutraj zbudilo sonce. Po zajtrku smo opravili še dva spusta ob vrvi, nato pa nas je čakalo naporno gaženje po snegu do baze. Z opravljenim vzponom smo bili zelo zadovoljni, vendar nam iz glave ni šla linija, ki smo jo videli v JV steni Bha-giratija II. Odločili smo se, da po počitku poizkusimo še v tej, do zdaj nepreplezani smeri. Po petih dneh smo se spet podali proti šotoru pod stenami. Bil sem zelo motiviran, saj sem si zelo želel splezati po novi smeri. Z velikim zanosom sem odnesel večino plezalne opreme pod steno. Ta čas sta Marko in Rok v šotoru topila sneg in kuhala. Naslednji dan smo začeli plezati s prvo svetlobo. Kljub temu, da smo pričakovali strmo in težko plezanje, smo bili že po prvih raztežajih presenečeni nad težavnostjo plezanja. Najprej smo imeli opraviti z zelo težkim kombiniranim plezanjem, ki ga je na koncu začinil navpičen in mestoma celo previsen led. Po celodnevnem napornem plezanju smo v temi iskali primerno mesto za bivak. Našli smo samo nekaj majhnih poličk sredi navpične stene. Preživeli smo zelo neudobno noč, naslednji dan pa preplezali še dvanajst raztežajev strme skale in popoldan dosegli greben, kjer smo drugič bivakirali. Odločili smo se, da bomo poskusili priti na vrh čim lažji, zato smo našo opremo zelo zmanjšali in vso odvečno spravili v transportno vrečo, ki smo jo vrgli čez steno. Po tem dejanju smo se zavedali, da smo si ob morebitnem zapletu zelo otežili spust v smeri plezanja, zato smo zjutraj zelo motivirani začeli plezati proti vrhu. Kljub vse lažjemu terenu je bilo plezanje zaradi slabih razmer precej naporno. Sredi dneva smo vsi zelo veseli dosegli 6500 m visoki vrh. Ob pogledu na Bhagi-rathi III. in IV., kjer smo opazili sledi našega vzpona, smo se vsi strinjali, da nam je uspelo nekaj, kar bo težko ponoviti. Še isti dan smo po drugi strani gore sestopili v bazo. Naslednji dan smo pospravili šotor pod steno in tudi našli transportno vrečo. Zelo veseli smo se naslednji dan odpravili v smeri proti domu, proti naši domovini, ki jo znamo zaradi takšnih naporov in dosežkov ter življenja po svetu še bolj ceniti in spoštovati, kot bi jo morda sicer. Vso odpravo smo bili zelo motivirani, naša glavna želja je bila plezati in ne neka višinska »trofeja«. Ravno zaradi tega nam je tudi v težavnih razmerah uspelo doseči takšen uspeh, ki ga ne bo lahko ponoviti.« D. Naraglav Po poteh preboldskih jamarjev Spust v 310 m globok Klemenškov pekel Začetki obiskovanja jam na področju Savinjske doline segajo v pomlad leta 1969. Takrat so se nekateri fantje iz Dolenje vasi, na pobudo nekdanjega fotografa in ključavničarja Mirka Pečarja, prvič podali v Jamo Pekel pri Podlogu. Nekaj fantov pa se je skupaj z Antonom Vedenikom prav v tem času podalo v Škodavnico - jamo pri Vranskem. Že naslednjo nedeljo je sledila skupna akcija v Jamo Pekel, nato pa so še nekajkrat obiskali to in druge jame na področju osamelega krasa Spodnje Savinjske doline. V eni od akcij v Jamo Pekel 14. avgusta 1969 sta Karel Pečar in Darko Naraglav preplezala 20 m visoki kamin nad vodo podzemne Peklenščke in odkrila gornjo etažo Jame Pekel. To odkritje je vse, ki so se že »zastrupili« s skrivnostmi in lepotami podzemnega sveta, pripeljalo do odločitve za ustanovitev jamarskega kluba. Kmalu za tem so to svojo odločitev tudi uresničili in 25. septembra 1969 formalnopravno postali člani takratnega Društva za raziskovanje jam Slovenije oziroma sedanje Jamarske zveze Slovenije. V 40 letih so preboldski jamarji dali pomemben pečat zlasti raziskavam na področju osamelega krasa Spodnje in Zgornje Savinjske doline, na Kozjanskem, v Zasavskem hribovju in v predalpskem in alpskem svetu Zgornje Savinjske doline. V času 40-letnega dela so na področju osamelega krasa raziskali in dokumentirali blizu 400 jam in brezen. Bogato bero teh raziskav dopolnjujejo raziskave, ki so jih dosegli na svojih ekspedicijah na tleh Južne Amerike, na Ga-lapaškem otočju, na karibskem otoku San Andres, v Ekvadorju in Kolumbiji, na grškem otoku Kreta ter na treh odpravah na Filipinih. K temu pa je potrebno še dodati raziskave na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zlasti v Bosni in Hercegovini ter na Visu in Braču. Posebno mesto na področju raziskovanja jam ima več kot 2000 metrov visoka Raduha nad Lučami, kjer so preboldski jamarji doživeli svoje najlepše raziskovalne trenutke. Po odkritju Jelenje jame in drugih zanimivih jam ter brezen jim je leta 1981 Raduha razkrila tudi svoj najlepši jamski alpski biser - Snežno jamo, ki je od 14. julija 1990 tudi najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Z ureditvijo te jame za turistični obisk se začenja novo obdobje kluba. Svoje znanje in izkušnje ter dolgoletno sodelovanje s Sekretariatom za ljudsko obrambo in Civilno zaščito so jamarji večkrat oplemenitili v akcijah NNNP, še zlasti pa s svojo ekipo za reševanje ljudi ob elementarnih nesrečah iz visokih stavb. Tudi zdaj so usposobljeni za opravljanje teh nalog, hkrati pa tvorijo tudi ekipo za reševanje v hrastni-škem rudniku. Prav tako so v sestavu CZ v občinah Prebold in Žalec. Jamarji pa se ponašajo tudi z bogato foto-kino dejavnostjo in v povezavi tudi z izdajateljsko dejavnostjo. Poleg glasila Črni galebi so bili kar petnajst let založniki naravoslovnih stenskih koledarjev, ki so javno predstavljali klub in slovensko jamarstvo. To pa so dopolnili tudi z izdajo treh samostojnih publikacij in nekaj v okviru revije Naše jame, v katerih smo objavili dosežke svojih jamarskih odprav. D. Naraglav -/ i y"?_ja ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC =^==-—.= Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si mmmmumm Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Petek, 20. november, ob 2Q, uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Uroš Peric in Stella Orchestra —^ ^ a» Za glasbeni abonma in izven. Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34 Luka proti vrhu v eni izmed sten Tudi ljudje rastemo iz korenin Borci dragocen navdih in kažipot Slavnostni govornik dr. Danilo Türk Ministrica s partizansko skupino Triglav ob spomeniku I. frontalne bitke V Andražu nad Polzelo je bilo prvo oktobrsko nedeljo zelo slovesno. Praznovali so namreč 780-letnico prve pisne omembe kraja in cerkve svetega Andreja ter 230-letnico samostojnosti župnije. Slovesnosti so se poleg domačinov udeležili številni ugledni gostje, med njimi predsednik države dr. Danilo Türk. Praznična nedelja se je v Andražu začela s sveto mašo v župnijski cerkvi, ki jo je daroval mariborski naddekan Franc Brglez. Sledila je prireditev s kulturnim programom v šotoru, kjer so se zbrali mnogi ugledni gostje. Na neuradni obisk v Andraž sta prišla predsednik države dr. Danilo Türk s soprogo in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, med obiskovalci pa sta bila poleg županov in poslancev tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič in pesnik Tone Kuntner. Slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Türk je med drugim poudaril: »Narod, ki ima korenine tako globoke, da lahko govori o pisnih dokumentih nekega manjšega kraja, ki so stari 780 let, ima tudi dobro prihodnost. Narod z globokimi koreninami mora imeti dolgo življenje in prihodnost, ima pa tudi vsebino, kar lahko opišemo z eno samo besedo - kultura.« Predsednik je nato spregovoril Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Pol-zelanov. Pri osrednjem spomeniku narodnoosvobodilne vojne v centru Polzele so se na žalni slovesnosti zbrali številni člani polzelske borčevske organizacije za vrednote NOB in mladi (fotografija na naslovnici). Osrednji govornik je bil polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da prav danes mineva 67 let od tra- o pomenu kulture v najširšem smislu, kakršno negujejo tudi v Andražu. Pogosto kulturo obravnavamo preveč ozko, samo kot največje umetniške dosežke, a kultura je nekaj veliko širšega. Luis Adamič je kulturo opredelil kot največjo industrijo slovenskega naroda in nad tem bi se morali zamisliti tudi danes, sploh v času recesije, je poudaril predsednik. »Slovenski narod se je razvijal v vsakršnih pogojih in se bo razvijal še naprej. Vedno je znal povezovati pridnost rok, bistrost uma in domišljijo, ki je dajala okolju in delu ljudi velik in resničen pomen. Tako pridemo do pojma kulture, kakršna je bistvena za razumevanje našega bodočega razvoja. Samo s kultiviranjem vsega našega bivanja, vsega, kar počnemo, se bomo razvijali kot narod naprej,« je poudaril predsednik. »Misliti moramo na gospodarsko prihodnost, na to, kako zagotavljati nova delovna mesta in ljudem boljše življenje. Tudi v tem lahko v Andražu najdemo dobre primere,« je izpostavil Danilo Türk. Tako bi moralo biti povsod po državi: povezovanje tradicije s sedanjostjo in prihodnostjo, povezovanje skrbi za kultiviranje našega bivanja s skrbjo za ekonomsko usodo našega človeka. »Veliko se bomo morali tudi pogovarjati in poskrbeti bomo morali, da bo ta gičnega dogodka, ki so ga v občini izbrali za dan občinskega praznika z namenom, da ta dogodek ne bi šel v pozabo. Ob tem spomeniku se zbirajo tudi v spomin na čast drugih rojakov, ustreljenih talcev in umrlih v taboriščih in izgnanstvu. Kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci polzelske osnovne šole, člani borčevske organizacije pa so k spomeniku položili venec in prižgali sveče. Sledilo je tradicionalno družabno srečanje. T. Tavčar naš pogovor bolj kultiviran, kot je danes. Danes imamo v naši politični praksi vse preveč medsebojnih obtoževanj, zmerjanja, vse preveč takšnih pojavov, ki jih kultivirano življenje 21. stoletja ne prenaša več. Tudi tu se bomo morali popraviti in tudi tu bomo morali iskati zglede v krajih, kakršen je vaš in kakršni so ti kraji nasploh, od koder nikoli ne prihajajo vesti o kakšnih nekulturnih medsebojnih obtoževanjih, ampak od koder prihajajo vselej vesti o sposobnosti sporazumevanja in graditve skupnih idej za napredek.« Zbrane je nagovoril tudi domači župnik Janez Furman. »Obhajati jubilej ne pomeni samo priznati neke zgodovinske resnice ali prirediti veliko slovesnost. Obhajati jubilej pomeni, da se zavedamo svojih korenin, iz katerih rastemo kot ljudje, verniki in kot narod. Pomeni zbuditi v sebi čut hvaležnosti do prednikov, ki so urejali in bogatili naš kraj v vsakem pomenu, tudi zbuditi v sebi čut odgovornosti za to veliko duhovno in kulturno dediščino,« je poudaril in se zahvalil vsem, ki so z veliko požrtvovalnosti pomagali pripraviti slovesnost. Praznovanje se je po prireditvi nadaljevalo v prijetnem druženju ob prigrizku, na katerem se je na kratko zadržal tudi predsedniški par. In zakaj je Janez Furman na župnijsko praznovanje povabil toliko znanih Slovencev in celo predsednika države? »Prav je, da tudi od drugod pridejo v Andraž, da ljudje čutijo, da so povezani z vso Slovenijo, da smo enakopraven del Slovenije, kot Ljubljančani, Murskosobočani ali Koprčani.« K. R. Na Mrzlici Na Mrzlici so se prejšnji mesec ponovno srečali Zasavčani in Savinjčani. Letos je srečanje organizirala Občina Hrastnik ob sodelovanju s Planinskim društvom Trbovlje. Za začetek tovrstnih srečanj lahko štejemo že čas pred 110 leti. 28. septembra 1899 so namreč na tem mestu slovesno odprli prvo planinsko kočo, imenovano po Žalčanu Janezu Hausenbichlerju, borcu za slovenstvo in očetu hmeljarstva. Srečanja na Mrzlici, ki segajo v čas predvojnega delavskega gibanja, druženja revirskih, liboj-skih in zabukovških knapov, preboldski tekstilcev, savinjskih hmeljarjev, libojskih keramičarjev, so pomenila krepitev revolucionarne zavesti Slovencev. Že pred leti so se na tej dediščini župani občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Prebold in Žalec dogovorili za vsakoletna srečanja v spomin na dediščino teh druženj. Okrog štiristo udeležencev letošnjega srečanja sta letos nagovorila predsednik PD Trbovlje Vili Treven in župan Občine Hrastnik Milan Jerič. V kulturnem programu so s prepevanjem slovenskih narodnih pesmi nastopile Plavi-ce, za dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Pepeljnjak iz Hrastnika. D. Naraglav Prvo oktobrsko soboto se je na slovesnosti na Čreti, ki so jo organizirali območni združenji borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije - Občinski odbor Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Veteransko društvo Sever - Odbor Žalec, zbralo okrog tisoč udeležencev iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Vsi so z zanimanjem prisluhnili proslavi v spomin na zgodovinsko bitko, v kateri so se maloštevilni partizani I. Štajerskega bataljona zoperstavili nekajkrat močnejšemu sovražniku in zmagali. Po uvodni slovenski himni Godbe na pihala Prebold so zbrane pozdravili predsednik Območnega združenja ZZB za vrednote NOB Žalec Marijan Tu-ričnik ter župana občin Vransko in Žalec, Franc Sušnik in Lojze Posedel. Tokratna slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je med drugim dejala, da vsak posamezen dogodek iz narodnoosvobodilnega boja morda ne pomeni veliko, vendar pa, če jih gledamo kot celoto, je to pomembno obdobje, ko smo ob boku antifašističnih sil II. svetovne vojne Slovenci prispevali svoj del k porazu fašizma in nacizma ter rojstvu Spominsko slovesnost sta minulo nedeljo organizirali tudi Župniji Prebold in Marija Reka, ki jo vodi duhovnik Damjan Ratajc. Slovesnost je v sodelovanju z občino Prebold bila organizirana minulo nedeljo popoldan pri kapelici ob cesti Prebold-Trbovlje v Marija Reki. V tem okolju naj bi namreč takoj po vojni bili pobiti ljudje iz Zasavja, ki so na svojo usodo čakali v zaporih Forte v Trbovljah, ljudje iz teharskega taborišča, ki je bilo uradno zbirno taborišče za slovenske domobrance, Starega piskra in drugih zaporov. Kapelica, ki so jo postavili nekaj let po osamosvojitvi Slovenije, spominja na tragičen čas, na poboje, ki so se zgodili v prvih dneh oziroma mesecih zmage na fašizmom in vzpostavljanja socialistične oblasti. Kapelica je bila postavljena z darovi članov Društva zamolčanih grobov Slovenije - odbora nove ere, ki je po vojni kulminirala v napredek in razvoj demokratičnih standardov. Glede osamosvojitvene vojne je ministrica povedala, da nas je v obrambi najvišjih ciljev vodilo tudi izročilo narodnoosvobodilnega boja in naših domoljubov, ki so se med II. svetovno vojno borili na strani antifašistične koalicije. Jelušičeva je dejala, da se časi spreminjajo in nekdanji sovražniki so danes naši zavezniki. Danes je tako Slovenija del svobodnega sveta in enakopraven zagovornik demokratičnih vrednot v družbi evropskih narodov ter držav ELI in zveze Nato. To nam po prepričanju ministrice prinaša večjo varnost in blagostanje, vendar se hkrati zavedamo, da se naša prihodnost, svoboda in mir ne ustvarjajo samo na domačih tleh. Jelušičeva je tudi poudarila, da smo Slovenci ponosen narod in da ta naš ponos črpamo tudi iz dejanj naših prednikov, ki so skozi več stoletij pomagali tlakovati pot, ki nas je pripeljala v družino enakopravnih evropskih narodov, družino držav, ki so jim svoboda, demokracija, solidarnost, socialna pravičnost, mir, napredek in blagostanje temeljne vrednote. Ob tem je opozorila, da tega ponosa ne znamo včasih javno pokazati in izpademo kot prepirljiv narod. Zasavje, stopnišče in avditorij pred kapelico pa je financirala Občina Prebold. Letošnje spominske slovesnosti se je udeležilo lepo število ljudi iz Občine Prebold in nekaj tudi iz Zasavja. Delegacija občine Prebold z županom Vinkom Debelakom na čelu je položila pred kapelico spomin- Prepričana je tudi, da nam tega ponosa ne more vzeti nobena finančna in gospodarska kriza. »Vse to želimo tudi narodom drugod po svetu, ki so jim vse te vrednote oddaljeni cilj in ki jim je življenje v miru nenehna želja. Zato je pomembno, da kot narod, ki živi v svobodi in ki nam omogoča blagostanje, pomagamo narodom, ki jim to ni dano. Biti odgovoren za mir v svetu in delovati tam, kjer je potrebno -to je naša današnja naloga, tako kot je naloga, da premagamo vse slabosti in ovire. Bodimo skupaj v moči, naša sreča in blagostanje ne moreta biti ogroženi vrednoti. In pri tej nalogi ste nam vi, dragi borci in borke, dragocen navdih in kažipot,« je še dejala obrambna ministrica. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopili godbeniki Godbe na pihala Prebold pod vodstvom Marka Repnika, pevci Mešanega PZ Pevskega društva Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik in recitatorka Jožica Ocvirk, ki je prireditev tudi povezovala. Slovesnosti seje udeležila tudi partizanska skupina Triglav. Srečanje na Čreti se je nadaljevalo v prijetnem druženju ob kozarčku in pogostitvi, ki so jo tudi tokrat pripravili člani Planinskega društva Vransko. D. N. ski venec. O žrtvah in tragičnem času je zbranim spregovoril župnik Damjan Ratajc, ki je tudi opravil mašni obred z molitvijo in blagoslovil vse žrtve, ki naj bi bile pokopane po teh grapah. Spominski slovesnosti pa so dali svoj delež tudi pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora. D. N. Slovesnosti v Andražu so se udeležili ugledni gostje, med njimi predsednik dr. Danilo Türk s soprogo, ob njej župnik Ivan Furman in dr. Ljubica Jelušič V spomin in opomin Spominska slovesnost v Marija Reki Mašo je opravil župnik Damjan Ratajc Alen SREBOČAN s.p., GSM: 041 331 560 avtor JANEZ KORENT GLAVNO MESTO SUDANA OKROGLINA NINO ROBIČ OKLEPNO BOJNO VOZILO ORGAN SLUHA FR. SKLADATELJ (MAURICE, BOLERO) VARNOSTNO RAZ- STRELIVO UTRIP SKUPINA PESNIKOV V FR. RENESANSI OBRIS, NEJASNO VIDNA MEJA DNINAR V JUŽNI AMERIKI DRŽAVNIK LINCOLN UŠESNO MASLO TEPČEK RAJKO LOTRIČ MESTO V ZDA (GEORGIA) DVOREC PRI ŽALCU GRAFIČNA DEJAVNOST NEM. PIS. (HANS) JUNAK ENEIDE REKA MED BIH IN HRVAŠKO KRAŠKI GRM JADRALKA MAUČEC ČRNA KRAVA KRVO- SKRUNSTVO LIT. ZGOD. (DUŠAN) VELIKA SLAŠČICA PIVSKI VZKLIK ODDELEK NEM. AVTOMOB. TOVARNA JEZERSKA POSTRV SREDOZEM. DRŽAVA ALEŠ ZALAR ORANJE risba KIH SL EVROPSKI POSLANEC (ZORAN) VESOLJSKI IZSTRELEK PRED- PLAĆNICA. NAROČNICA FRANCE SLANA REKA VSRBUI, PRITOK Z. MORAVE BOGAT KMET V NEKDANJI SZ FR. KIPAR (HANS) EVROPSKA DRŽAVA » LITERARNA PODLAGA FILMA STARO- RIMSKI PESNIK ŽIVALSKE USTNICE EMILE ZOLA ŽELATINA IZ ALG ZLOBNOST V GOVORU PRODAJALEC V TRAFIKI STARA VLADARSKA DINASTIJA V EVROPI JEDILNI PRIBOR M. ČETRT V LONDONU GR. BOG VOJNE DVOJINA DELNA RAZTRGANOST DREVO TROPSKE AFRIKE PROVINCA V KANADI EVROPSKO GORSTVO MESTO NA FINSKEM JOKASTIN SIN IN MOŽ HRV. POPEVKAR (GORAN) JUNAKINJA BURGER. BALADE CAPKOVA DRAMA NIZEK RAVEN SVET SESTAVINA SVETILN. PLINA MESTO VWALESU GORA PRI LJUBLJANI PREČNI DROG V KOZOLCU OLIVER TWIST 60 MINUT UTRIP TKANINA ZA PRTE IN POSTELJNO PERILO MADZ Ž. IME RADIKALEN HUSIT ODLOK OBLASTI IGRALKA EKBERG NORINA RADOVAN ZVEZDA V ORLU MEDNAROD. JEZIK NEKD.TUR. VELIKAŠ MARKO ELSNER ZENSKI GLAS NORDIJSKI OČE BOGOV JUD LUKANA SEVERU IZRAELA KRILO RIMSKE KONJENICE ERBU REKA V ITALIJI (ADIGE) BOLNIK S SKLEROZO POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH PESNICA ŠKERL ZAPOR, JEČA V AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTLINA SPODNJA OKONČINA PESNIK GRUDEN BENEŠKI SLIKAR IZ 16. ST. EVGEN JURIČ PAPEŠKA DRŽAVA ? MERMOUA MED KAKTUSI KUHAM KAVO GR. BOG VETROV EVA LONGORIA LUKA VALBANUI NA- MESTITEV TEKOČA MAŠČOBA REDKA KOVINA (ZNAK Y) NAUK OBITI NOBEL. NAGRAJENKA MOČVIRSKA RASTLINA FR. FIZIK, NOBELOVEC LETA 1970 (LOUIS) KARLI ARHAR SMUČAR. SKAKALEC WEISSFLOG ČETRTI RIMSKI KRALJ ZMIKAVT -C ^ -v. \ ŠL-'; DODELITEV I SREDSTEV. DAR ANG. pa MORŠČAK (JAMES) NASAD OB HIŠI ŠERFEZI LADO BIZOVIČAR GLASBENO ZNAMENJE ŽIVAL Z RILCEM FR. KOŠARKAR (TONY) SL PISATELJ (BORIS) AM. IGRAL. (NICOLE) NEKD.HRV, KOŠARKAR (ŽELJKO) POSODA ZASMETI LISAST KONJ CESTA, KI SE ODCEPI -ji: PRITOK BALHAŠK. JEZERA (KAZAHST.) KOZAREC S PECLJEM BRAZ. Na GOMETAŠ SUAJ VOHALNI ORGAN ! &7 GOZDNA ZVER SRB. IGRAL. (EVA) MALIK MIK DANILO LOKAR ILOVICA PASTIR OVC MAJHNA SMREKA LILIANA CAVANI I ŠPORTNICA. I KI GOJI SKAKANJE GL. MESTO DRŽAVE OREGON V ZDA MESTO I V FRANCIJI 06 REKI RONI KRAJNA GORENJSK. S KOVAŠKIM MUZEJEM OMLATENA ŽITNA STEBLA Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: ALFI JU-ZA-GLASB ENI-JUBILEJ-TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-SLADKE-DOBROTE-RAZVAJAJO. Izžrebani nagrajenci: 1. Alen Joldič, Šešče 78 a, Prebold, 2. Ivica Dobrišek, Zg. Gorče 13, Braslovče, 3. Barbika Črnodovski, Novo naselje 1, Gornji grad. Nagrajenci boste prejeli vrednostne bone na Uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki je, ALES - Alen SREBOČAN, s. p., Polzela, Ločica ob Savinji 55. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 6. novembra 2009. - POLAGANJE VSEH VRST PARKETOV IN OSTALIH PODOV - KOMPLETNA ODAPTACIJA STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV - TESNENJE OKEN IN VRAT oktober 2009 ŽIVIMO Z ZEMLJO Izboljšave za kakovost in lažje delo Mlekomat tudi v Žalcu Družina Čretnik med malico - manjka najmlajša hči Katarina, ki hodi še v gimnazijo Kmetija Čretnik iz Pernove-ga sodi med tiste kmetije v Savinjski dolini, ki se zavedajo, da je v spremenjenih razmerah kmetovanja, ki jih na nek način narekuje Evropska skupnost, potrebno iskati nove možnosti in poti za svoj obstoj in nadaljnji razvoj. Spoprijeli so se z izzivi tega časa in eden od teh je nedvomno tudi postavitev mlekomata v Žalcu, ki je prvi tovrstni avtomat v Savinjski dolini. 15. oktobra smo se pripeljali na njihovo kmetijo, ki leži sredi vasi Pernovo. Najprej smo si segli v roke z gospodarico Marjano, ki je v kuhinji ravno prenehala z vlaganjem za ozimnico, nato pa z njenim možem Bojanom, ki smo ga »našli« v hlevu, kjer je pomagal veterinarju pri osemenitvi krave. Za mizo v kuhinji sta se nam pridružila še hči Bojana, ki ne živi več doma, in njen brat Simon, ki bo nasledil očeta pri gospodarjenju na kmetiji. Ob obloženi mizi z najrazličnejšimi domačimi dobrotami smo se najprej pogovarjali z gospodarjem Bojanom, ki nam je predstavil kmetijo. »Naša kmetija ni ravno velika pa tudi ne majhna. Obdelujemo 27 hektarjev zemljišč, od tega je 14 ha njiv in 13 ha travnikov, 5 ha pa spada v hribovsko območje. Imamo tudi 5 hektarjev gozda. Usmerjeni smo pred- Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 vsem v živinorejo, predvsem v proizvodnjo mleka. Drugače pa na kmetiji pridelujemo vse, kar potrebujemo za krmo živine in za svoje potrebe, tako da je v hlevu tudi nekaj prašičev, ne manjka pa tudi drugih domačih živali.« Kmetija Čretnik ima večge-neracijsko tradicijo. V hladu pod domačo lipo, staro več kot petdeset let, posajeno ob rojstvu gospodarja Bojana, so se rojevali ideje in načrti, po katerih je kmetija delovala vse do danes. Vsak novi rod je v njihovo tradicijo poskušal vnesti nekaj svojega, z namenom in željo po novem in boljšem. Bojanova starša, mama Marija in oče Jože, ki ne živita več, sta vse svoje življenje posvetila razvoju in večanju kmetije. Svojo ljubezen do kmetije sta prenesla na svoja otroka, predvsem na sina Bojana. Tako je tudi Bojan vpeljal nekaj izboljšav, ki so prispevale k lažjemu delu v hlevu in s tem še k večji higieni in kakovosti. »Modernizirali smo molzi-šče in se tem zagotovili zaprt sistem zbiranja mleka v zbiralnik, kar seveda zagotavlja popolno higieno pri sami molži. V roku dveh let želimo zgraditi popolnoma nove hleve za krave molznice. Poudarek bo na dobremu počutju živali v hlevu, ki je eden izmed pomembnejših faktorjev pri proizvodnji zdravega mleka. Naša kmetija se je v začetku poleg mlekarstva ukvarjala tudi s hmeljarstvom, zadnje desetletje pa smo dejavnost preusmerili v proizvodnjo mleka, ki temelji na znanju in predanem odnosu do vzreje krav molznic. Pretežno imamo krave sive pasme, ki nam dajejo mleko vrhunske kakovosti, ki ga že kar nekaj let prodajamo lokalni mlekarni. Zaradi raznovrstne prehrane je naše mleko odličnega okusa, primerno za pitje in tudi za pripravo raznih mlečnih jedi in drugih svežih mlečnih napitkov. Povprečna mlečnost 7200 litrov je s 3,45 odstotkov beljakovin in s 4,20-odstotno tolščo. Letna kvota za oddajo mleka pa je 186.000 kg oziroma temu primerna količina litrov, saj je liter mleka več kot en kilogram. Trenutno se v hlevih naše kmetije nahaja 58 govedi, predvsem sive pasme, od tega je skoraj 30 molznic. Ker že od nekdaj prisegamo na večjo kakovost kot količino, želimo, da naše krave uživajo čim bolj kakovostno hrano. Ravno zaradi tega smo že vrsto let vključeni v slovenski kmetijskookoljski program (SKOP) in izvajamo več podukrepov, kot so integrirana pridelava krme (IPP), sonaravna reja živali (REJ), ozelenitev njivskih površin (ZEL) in drugo.« Simona, ki mora opraviti le še diplomo na višji šoli za kmetijskega inženirja, pa smo najprej povprašali, kakšen je njegov delovni dan. »Odvisno je od letnega časa, sicer pa je nekakšna rutina, da gremo zjutraj v hlev, kjer se nakrmimo živino in pomolzemo. Pri zajtrku ali pa že večer prej se dogovorimo, kaj bomo naslednji dan delali, in se nato odpravimo vsak na svoje delo, zvečer je na vrsti zopet hlev, okrog osmih pa nekako končamo, tako da ostane še kakšna ura ali dve za družabnosti. Zdaj, ko smo se odločili za mlekomat, pa je potrebno vsak dan opraviti delo tudi na tem področju. Delo na kmetiji me zelo veseli in si skorajda ne znam predstavljati, da bi moral delati v kakšni pisarni,« pove Simon. D. Naraglav Za kakovostno mleko se morajo dobro počutiti tudi krave Prvi danje bila pred mlekomatom v Žalcu kar dolga čakalna vrsta Kmetija Čretnik s Perno-vega v KS Galicija je prvo oktobrsko soboto v Žalcu postavila mlekomat. To je prvi mlekomat v žalski občini, ki omogoča nakup svežega in nepredelanega kravjega mleka. Mlekomat stoji ob parkirišču pri znani žalski piceriji in trgovini na Čopovi ulici v Žalcu, ob njegovem odprtju pa sta Bojan Čretnik, lastnik kmetije Čretnik s Pernovega, in njegov sin Simon povedala, zakaj so se odločili za nakup mlekomata in kako deluje. Surovo mleko po molži teče po zaprtem sistemu neposredno v hladilnik, kjer se ohladi na 4 stopinje celzija in ostane takšno v mlekomatu 24 ur. Vseskozi ga bodo nadzorovale inšpekcijske službe, nadzor mlekomata pa poteka s pomočjo GSM-modula, ki jih obvešča o morebitnem nenačrtnem dvigu temperature, izpadu električne energije, vlomu in drugem. Poleg mlekomata je tudi avtomat za prodajanje pla- stenk, ki olajša nakup tistim, ki nimajo svoje posode. Liter svežega kravjega mleka iz avtomata stane 1 evro. Ob odprtju v Žalcu so brezplačno stočili 300 litrov mleka, obiskovalcem pa so ponudili tudi druge dobrote s te kmetije in vino Vinogradništva Strupeh iz Haloz. Prvi avtomat za prodajo svežega mleka v Sloveniji, ki omogoča nakup svežega in nepredelanega kravjega mleka, so sicer postavili sredi aprila v Mevodah. Tovrstni avtomati so novost le v Sloveniji, sicer pa so zelo razširjeni tudi v nekaterih drugih evropskih državah, denimo v sosednji Italiji. T. T. Za nakup podobnega mlekomata, ki ponuja sveže in nepredelano domače mleko, se je oktobra odločila še ena kmetija iz Občine Žalec in ga 19. oktobra postavila pred celjskim Planetom Tuš. Gre za kmetijo Valentine in Marjana Holobarja iz Migojnic pri Grižah. Razstavili kar 141 vrst gob Utrinek z razstave Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki šteje več kot 200 članov, je s pomočjo znanega mikologa Antona Polerja iz Maribora pripravilo razstavo več kot 141 vrst gob. Člani tega društva so ob tej priložnosti pripravili tudi številne gobje jedi, med njimi tudi gobjo enolončnico, ki so jo, kot je dejal predsednik društva Franci Ura-tnik, razdelili med več sto udeleženci te zanimive in za obiskovalce poučne razstave o gobah. Na leto pripravijo tudi pet družabno-izobraže-valnih srečanj. T. Tavčar Našli orjaka Ocvirkovi iz Prebolda so bolj priložnostni gobarji kot tisti pravi, ki redno obiskujejo svoje prostore v gozdu. Ko jih je pot na sprehodu zanesla v gozd, so seveda le pogledali, če je kje kakšna goba in, glej ga šmenta, izpod listja se je svetil velik klobuk. Našli so pravega orjaka, ki je tehtal kar 1,21 kilograma. T. T. Ocvirkovi (Gregor, Lara in Marina) z gobanom velikanom r T + 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 OBČINA ŽALEC Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Tel.: (03) 713 64 40, faks: (03) 713 64 64 E-pošta: vlozisce@zalec.si OBČINA ŽALEC je na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03,18/04, 57/08) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04,62/06 in 11/09) objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. V razpisnem roku od 23.4. do 25. 5. 2009 sta bili vloženi 102 vlogi. Po ugotovitvi izpolnjevanja pogojev je komisija za izvedbo ogledov in točkovanje stanovanjskih razmer obravnavala vloge, izvedla točkovanje in sestavila predlog prednostnih list A in B ter seznam vlagateljev vlog, ki ne izpolnjujejo pogojev. Predlog prednostnih list in seznam vlagateljev vlog, ki ne izpolnjujejo pogojev, je obravnaval odbor za stanovanjske zadeve na 11. seji dne 25. 8. 2009. Udeležencem razpisa so bile izdane ustrezne odločbe. V pritožbenem roku je bila vložena 1 pritožba, ki zaradi dejstva, da ni utemeljena, ne vpliva na uvrstitve ostalih upravičencev, zato se končni prednostni listi ne razlikujeta od predloga. Na prednostno listo A so uvrščeni naslednji upravičenci: Z. št. Priimek in ime Naslov stalnega bivališča Št. dr. čl. Št. točk 1. JEZERNIK Jožefa Heroja Staneta 1, Žalec 3 490 2. C1JAN Matjaž Heroja Staneta 2, Žalec 5 455 3. SOFTIĆ Nedžad Šlandrov trg 1, Žalec 4 400 4. ZELJKOVIĆ Stana Kasaze 110, Petrovče 3 390 5. SOFTIĆ Emir Šlandrov trg 1, Žalec 5 380 6. BEGANOVIĆ Rafet Šlandrov trg 37, Žalec 5 375 7. CANJUGA Ivka Rimska cesta 34, Šempeter 4 370 8. HUSNJAK Damir Arja vas 69, Petrovče 4+1 370 9. PODGORŠEK Matejka Petrovče 82, Petrovče 3 370 10. ČADEJ Sebastjan Kidričeva 5, Žalec 3+1 340 11. HRUSTIĆ Almedina Ložnica 39, Žalec 3+1 335 12. ŠKOFLEK Damijan Ložnica 56, Žalec 3 320 13. HERNAVS Marcel Pongrac 138, Griže 2 320 14. SEDMINEK Monika Vrbje 32, Žalec 2+1 320 15. JEGRIŠNIK Andrej Zabukovica 82, Griže 3 315 16. JURKOŠEK Blanka Liboje 26, Petrovče 3 310 17. KRIŽNIK Aljoša Zabukovica 82, Griže 3 310 18. PAVLOVIČ Anita Heroja Staneta 7, Žalec 3 305 19. ČURIN Vlasta Ložnica 4la, Žalec 2 300 20. Super Silvija Ivanke Uranjek 1, Žalec 4 290 21. GORŠEK Dušan Kasaze 11, Petrovče 1 290 22. KOŠIR Hajni Levec 9, Petrovče 2 290 23. COKAN Katja Gotovlje 206, Žalec 4 290 24. HLUPIČ Martin Zabukovica 139, Griže 1 290 25. TETAJ Sadik Arja vas 69, Petrovče 1 290 26. VIHAR Kristjan Mestni trg 5, Žalec 1 280 27. GOBEC Verica Vrbje 45, Žalec 2 280 28. DAMJANOVIČ Sanja Čopova 3, Žalec 2 280 29. REBERŠEK Nataša Gotovlje 32 a, Žalec 4 270 30. LAZNIK Jolanda Zabukovica 128 b, Griže 2 270 31. TEPEŠ Rajko Heroja Staneta 2, Žalec 1 260 32. PAJIĆ Almir Kidričeva 7, Žalec 3 260 33. SKOK Stjepan Studence 35, Žalec 1 260 34. HIRKIĆ Mustafa Gotovlje 71 a, Žalec 4 260 35. BABIČ Dejan Čopova 3, Žalec 2+1 255 36. PRISLAN Renato Čopova 2, Žalec 3 255 37. KOKOTEC Karmenka Kidričeva 1, Žalec 3 250 38. ZUPANC Petra Čopova 1, Žalec 2 250 39. ŽGANK Anica Zalog pri Šempetru 24, Šempeter 2 250 40. PETROVIČ Boštijana Čopova ulica 3, Žalec 3 250 41. PIŠEK Sabina Arja vas 79 a, Petrovče 2 240 42. KVEDER Kristina Migojnice 81 c, Griže 2 240 43. SAMBOL Mihaela Kvedrova 3, Žalec 3 ’ 240 44. DROBNE Veronika Pongrac 40, Griže 2 240 45. FUTAČ Stjepan Arja vas 69, Petrovče 4 230 46. METLIČAR Jožef Gotovlje 105 b, Žalec 1 230 47. BIDAR Sašo Kidričeva 1, Žalec 1 230 48. MARČEN Klavdija Dobriša vas 3 a, Petrovče 1 230 49. ALIČ Hava Arja vas 6, Petrovče 2 230 50. BERENDIKA Radivoj Velenjska 1, Žalec 1 230 51. METLIČAR Tanja Gotovlje 105 b, Žalec 1 225 52. KRIŽNIK Gregor Zabukovica 82, Griže 2 220 53. KOZOVLNC Urška Cankarjeva 1, Žalec 1 220 54. HORVAT Maja Čopova 6, Žalec 2 220 55. JAZBEC Valentina Čopova 3, Žalec 2 220 56. VIDAČEK Jadranko Vrbje 80 b, Žalec 5 215 57. KRAJNC Boštjan Mala Pirešica 10, Petrovče 1 210 58. VENGUST Anton Mala Pirešica 10, Petrovče 1 210 59. MARAKOVIČ Matija Ulica Savinjske čete 2, Žalec 1 210 60. JUSUFOVIĆ Danijel Kidričeva 5, Žalec 1 210 61. HORVAT Joži Bevkova 12, Žalec 1 210 62. KOREZ Peter Studence 50 a, Žalec 1 210 63. ŠKRBIĆ Darko Ulica Savinjske čete 6, Žalec 1 210 64. BUFAJ Xhavit Arja vas 69, Petrovče 1 210 65. KOVAČ Marko Velenjska cesta 11, Žalec 1 210 66. MUJIČ Mirza Bevkova 9, Žalec 1 210 67. ZEHIĆ Senad Vrbje 31 a, Žalec 2 210 68. VODIŠEK Drago Levec 4, Petrovče 3 200 69. MEDENJAK Mirjana Zabukovica 42, Griže 1 200 70. MEDENJAK Danijela Zabukovica 42, Griže 1 200 71. GRAČNER Bojan Gotovlje 206, Žalec 1 200 72. MALOVŠEK Volodymyr Nazarij Bevkova 7, Žalec 1 190 73. LEKIČ Radoslav Vrbje 80 b, Žalec 1 190 74. VESELKO Terezija Kidričeva 3, Žaleč 1 180 75. GORONjA Igor Hmeljarska 3, Žalec 5 180 76. HORVAT Edvard Čopova 6, Žalec 1 160 77. FELDIN Branislav Liboje 6, Petrovče 1 150 78. MALIS Roman Pod smrekami 12, Šempeter 1 150 79. ŠALAMUN Stevo Kidričeva 4, Žalec 4 120 80. ARZENŠEK Leonida Liboje 26, Petrovče 3 120 81. KLJAIČ Marica Pod smrekami 12, Šempeter 2 110 82. MASTNAK Dragan Griže 1, Griže 4 100 83. TKALEC Vladimir Čopova 3, Žalec 4 70 84. METLIČAR Marija Zabukovica 43, Griže 2 50 85. ALJIČ Amira Bevkova 10, Žalec 3 50 86. MARENČIČ Štefka Bevkova 12, Žalec 3 30 Na prednostno listo B so uvrščeni naslednji upravičenci: Z. št. Priimek in ime Naslov stalnega bivališča Št. dr. čl. Št. točk 1. ČREMOŽNIK Laura Gotovlje 70 c, Žalec 4 330 2. VENEK Petra Bevkova 10, Žalec 3 300 3. IVANOVIČ Rajka Tomšičeva 1, Žalec 3 300 4. KOTNIK Bojan Zabukovica 55, Griže 2 290 5. GORIŠEK Branka Partizanska ulica 18, Žalec 2 260 6. DOBRAVC Mitja Savinjska cesta 51, Žalec 2 250 7. SVRŽNJAK Dragee Čopova 3, Žalec 2 240 8. NERAT GROBELJNIK Nevenka Zabukovica 133, Griže 3 190 9. BIDAR Aleš Čopova 6, Žalec 2 130 10. VRTOVŠEK Tadeja Hmeljarska 3, Žalec 3 70 Seznam vlagateljev vlog, ki ne izpolnjujejo pogoja za uvrstitev na prednostno listo: Z. št. Priimek, ime in bivališče Razlog - ne izpolnjuje pogoja 1. DIMITRIJEVIĆ Jolanda, Migojnice 120 B, Griže Lastništvo nepremičnine, presega dovoljeni cenzus 2. HABAT Wilma, Podlog 52, Šempeter Lastništvo nepremičnine, presega dovoljeni cenzus 3. PUKŠIČ Barbara, Galicija 47, Žalec Lastništvo nepremičnine, presega dovoljeni cenzus 4. WOLF Lewy, Velenjska 1, Žalec Najemnik primernega stanovanja v lasti Občine Žalec Dva vlagatelja vloge sta v obdobju od vložitve vloge do sestave prednostnih list rešila stanovanjski problem, zato nista uvrščena na prednostno listo. Prednostni listi A in B za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in seznam vlagateljev vlog, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo A ali B so dokončni in uveljavljeni s 30. 9. 2009. Z dnem uveljavitve prednostnih list A in B za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, preneha veljavnost prednostnih list A in B za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uveljavljenih 1. 8. 2007. Po veljavnih prednostnih listah se bodo oddajala v najem vsa stanovanja, ki jih bodo izpraznili dosedanji najemniki oziroma jih bo v letih 2009-2011 uspela odkupiti Občina Žalec. OBČINA ŽALEC P**-» diBSalsičOt IBILQ popust Zmogljivost čiščenja: 1350 m2/h Skupna delovna širina: 650 mm Število krtač: 1 zbiralna, 1 centralna V sredo 28. 10., 4.11. in 18.11. 2009 izkoristite 10°/o popust na izdelek iz zaloge po vaši izbiri. V katerikoli prodajalni M Tehnika, M Gradnja in M Pohištvo. ^Popust se obračuna pri blagajni ob predložitvi, ustreznega kupona iz zadnje stani letaka'. Popusti se med seboj ne seštevajo. Ne vetja za akcijske izdelke (označeni z redno ceno) . f in ostale kuponske^ktivnosti. Ne velja za j pravne osebe. Popust velja pri nakupu enega arbeitet mit Ihnen! ...works with you! ...dela. Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 ZAMENJAJTE STARO METLO ZA MODEREN ČISTILNI PRIPOMOČEK Ponudite vdlja ocfÌ5. 10. do^L&J.J. J009“do (Jrodäje zalog oktober 2009 KRONIKA O JZ POLICIJSKE BELEŽNICE Smrt kosila med mladimi Letošnji oktober jez vidika prometne varnosti na območju Spodnje Savinjske doline zelo tragičen. V dveh prometnih nesrečah so umrli kar štirje mladi ljudje. Eno najhujših nesreč pri nas je povzročil vinjen Savinjčan, ki je na avtocesto v Arji vasi zapeljal v napačno smer. V petek, 2. oktobra, malo pred 5. uro zjutraj se je ena najbolj tragičnih nesreč zgodila na štajerski avtocesti v smeri Maribora, v bližini izvoza Arja vas. Povzročil jo je 46-letni voznik, ki je na avtocesto zapeljal po napačni strani, bil pa je pod vplivom alkohola. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, je 24-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil v smeri proti Celju, pravilno prehiteval dve tovorni vozili, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal 46-letni voznik osebnega vozila. Avtomobila sta trčila, pri čemer je osebno vozilo, ki ga je vozil 24-letnik, odbilo v tovorni avto in nato nazaj na vozni pas, kjer je vanj trčilo še drugo tovorno vozilo. Umrli so 24-letni voznik ter 21- in 22-le-tna sopotnica, vsi iz Celja, tretja 21-letna sopotnica je bila huje poškodovana. Povzročitelj nesreče je bil lažje poškodovan. Zaradi nesreče je bila avtocesta med izvozoma Šempeter in Arja vas zaprta za promet več kot pet ur. Policisti so promet zaradi omenjene nesreče preusmerili na drug vozni pas avtoceste, kjer pa je prišlo do naleta vozil, domnevno zaradi tega, ker so vozniki gledali na mesto nesreče. Tragična smrt treh mladih Celjanov, ki so umrli v nesreči, v kateri je bil alkohol več kot očitno eden glavnih dejavnikov zanjo, je v javnosti vzbudila veliko razburjenja in zahtev po strožjih kaznih za alkoholizirane povzročitelje hudih prometnih nesreč. Na žalost je voznikov, ki sedejo za volan, kljub temu da so pili alkohol, še vedno veliko, o čemer pričajo vsakodnevna poročila policistov o številu pridržanih vinjenih voznikov. Precej veliko je tudi število tistih, ki na avtocesto zapeljejo po napačnem voznem pasu. Po podatkih policije gre velikokrat za namerno vožnjo v nasprotno smer, tudi zaradi različnih stav, pogosto so taki vozniki pod vplivom alkohola ali drugih substanc, nekateri pa se res zmotijo in spregledajo prometno signalizacijo. Če zapeljemo na avtocesto v nasprotni smeri vožnje, policisti svetujejo, da takoj ustavimo vozilo, po možnosti izven vozišča, da ne ogrožamo sebe in drugih ter sami obvestimo policijo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje kraja. Voznikom, ki so obveščeni, da jim po avtocesti iz nasprotne smeri prihaja vozilo, policija svetuje, da zmanjšajo hitrost, po potrebi vključijo vse štiri smerne utripalke in vozijo še posebej previdno po desnem smernem vozišču in brez prehitevanja. Seveda je potrebno o vozniku, ki vozi v nasprotno smer, takoj obvestiti policijo. K. R. Čelno trčenje na regionalki Domnevno neprilagojena hitrost pa je morila na cesti Šen-trupert-Letuš. Nesreča se je zgodila v petek, 23. oktobra, okoli 8. ure na odseku Parižlje-Preserje. 18-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Letuša proti Parižljam, je v levem ovinku zapeljal na nasprotno stran cestišča ter čelno trčil v osebni avto. 17-letna sopotnica v prvem avtomobilu je umrla na mestu nesreče, medtem ko sta bila voznik ter njegov 18-letni sopotnik, doma prav tako z območja Mozirja, hudo poškodovana. Prav tako se je huje poškodoval 35-letni voznik drugega avtomobila. Letos je na cestah na območju Policijske uprave Celje umrlo že 18 ljudi, v enakem obdobju lani 24. K. R. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC Razpored žalnih slovesnosti ob spomenikih NOB KO ZB Datum in čas Lokacija ANDRAŽ nedelja, 1.11. 2009, ob 9.00 pri spomeniku NOB v Andražu BRASLOVČE petek, 23.10.2009, ob 9.00 pri spomeniku NOB v Letušu petek, 23. 10.2009, ob 11.00 pri spomeniku NOB v Rakovljah GALICIJA petek, 23. 10. 2009, ob 11.00 pri POŠ Trje GOMILSKO nedelja, 1.11. 2009, ob 8.45 pri POŠ Gomilsko GRIŽE nedelja, 1.11. 2009, ob 14.00 pri spomeniku NOB v Migojnicah GOTOVLJE petek, 23.10. 2009, ob 10.00 pri spomeniku NOB v Gotovljah LIBOJE petek, 30.10. 2009, ob 16.00 pri POŠ Liboje POLZELA petek, 23.10. 2009, ob 11.30 pri spomeniku NOB na Polzeli PETROVČE petek, 23.10.2009, ob 11.00 pri OŠ Petrovče PONIKVA nedelja, 25. 10. 2009, ob 10.00 pri spomeniku NOB na Ponikvi PREBOLD petek, 30. 10. 2009, ob 16.00 pri spomeniku NOB v Preboldu ŠEMPETER petek, 23. 10. 2009, ob 8.00 OŠ Šempeter TABOR sobota, 31.10. 2009, ob 11.00 pri spominski plošči OŠ Tabor VRANSKO sobota, 31.10. 2009 ob 11.00 pri spomeniku NOB na Gorici VRBJE petek, 30. 10.2009, ob 16.00 pri spomeniku NOB v Vrbju ŽALEC petek, 23. 10.'2009, ob 11.00 Pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu Marijan Turičnik, predsednik ZB NOB Žalec POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Vse do zadnjega si upala, da bolezen s trdo voljo boš ugnala, a pošle so ti moči in zatisnila si oči. Prezgodaj mir svoj našla si, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 80. letu starosti je od nas tiho odšla naša draga mami in sestra ANGELA VIDENŠEK iz Galicije Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v pomoč in tolažbo. Hvala za darovane sveče, cvetje, darovanje za cerkev ter izrečena pisna sožalja. Posebna hvala vsem duhovnikom in Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru Galicija za sočutno darovanje sv. maše ter gospodu Jožetu Krulcu za ganljive besede slovesa. Pogrešali jo bomo: Hčerke Mirica, Ivica, Stanka, Anita ter brat Ivan z družinami Nikar ne jočite za mano -pomahajte mi le v slovo, ko me nebo objelo bo s svetlobo, iz ljubezni stkano... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega STANISLAVA JAKŠETA, st. iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakor koli pomagali ter ga pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njegovi NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 13. novembra 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/71*2 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: predsednik Lojze Posedel in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN 5. novembra bo minilo leto dni, od kar nas je za vedno zapustila draga mama in babica MARIJANA NALER iz Podgorja pri Letušu Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Svojo življenjsko pot je sklenil JOŽE JANŠE iz Latkove vasi (5. 3. 1934-13. 8. 2009) Pokopali smo ga v družinskem krogu na pokopališču -v Preboldu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za pomoč in izrečene besede sožalja. Hvala tudi g. župniku, pevcem in pogrebni službi Ropotar za opravljen obred. Vsi njegovi Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta KONRADA KASESNIKA s Polzele (12. 2.1924-13.10. 2009) se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama kakorkoli stali ob strani. Jana in Miran Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, hčerke in snahe SONJE TOPOVŠEK, roj. ZMRZLAK iz Grajske vasi (5. 9. 1963-30. 9. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izkazano pozornost, oporo in pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo. Vsi njeni Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili! Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga sodelavka s Podružnične osnovne šole Tabor TONČKA HRASTOVEC Od nje smo se poslovili v nedeljo, 11. 10. 2009, ob 14.00 na pokopališču na Vranskem. Kolektiv Osnovne šole Vransko - Tabor, Podružnične osnovne šole Tabor ter Vrtca Vransko in Tabor. Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? (S. Makarovič) ZAHVALA V 62. letu nas je nenadoma zapustil naš najdražji JOŽE RIBIČ iz Ojstriške vasi 46 b Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste našega dragega Jožeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Neutolažljivi: žena Milena in hči Karmen z družino Nisem odšla, ker ne bi rada živela, odšla sem, da ne bi več trpela. v SPOMIN 28. oktobra sta minili dve leti, odkar smo za vedno ostali brez naše ljubljene mame, babice, prababice, praprababice, sestre in tašče ŠTEFKE CIZEJ roj. CILENŠEK iz Migojnic Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Ko poslušaš ptičke pet, nič več takih ni glasov, ai so se tudi z mano vred '• zaprli v tihi krov. ZAHVALA Bili so težki dnevi slovesa od ljube mame ELIZABETA MAKO VIČ roj. BUKOVC (14.11. 1922-14. 9. 2009) Bolečina ostaja za vedno, zato iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku, pevcem in gospodu župniku Damjanu Ratajcu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: hči Slavica z družino in sin Marjan POGREBNE STORITVE itJan Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: 061 768 90t, Starodaška ut. 12, Šempeter belodni čas: od 00. do 26. ure ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANGELE OŽIR iz Založ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki so nam kakor koli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Dneve in noči v srcih z nami si. Sledi tvojih pridnih rok za vedno ostale so povsod. Hvala Ti! v SPOMIN 27. novembra bo minilo leto dni, odkar ni več med nami ljube nam MARIJE MARINC, roj. GOLIČ iz Sv. Lovrenca Iskrena hvala vsem, ki prižigate svečke, postojite ob njenem grobu ali se z lepo mislijo spomnite na njo. Mož Ernest in hčerka Erna z družino ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in teta ANTONIJA ŠPAJZER iz Liboj 67 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo poznali ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, svete maše in ustno sožalje. Zelo lepo se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Planincu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni Novo v Grižah • Novo v Grižah • Novo v Grižah POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK - pogrebne storitve Matjaž Britovšek s.p. - čiščenje in dezinfekcija prostorov GSM: 070/826-323 Pongrac 60. 3302 Griže 040/721 -827 PE Griže. Griže 50a. 3302 Griže V SPOMIN F 1 'w: Solza, žalost, bolečina 1 vaju zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) RADO BORIS CILENŠEK CILENŠEK (28.1. 1927- 6. 11. 2004) (19. 8. 1951-14. 9. 2007) Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in ju ohranjate v lepem spominu. Vsi njuni V SPOMIN 31. oktobra mineva leto dni odkar se je poslovil naš dragi JOŽE ZUPANC (14. 1. 1937-31.10. 2009) iz Migojnic Hvala vsem, ki nanj pomislite in ga ohranjate v lepem spominu. Žena Vida, sinova Iztok in Sergej z družinama ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi MILAN CIMPERMAN s Polzele (30. 8. 1935-24. 9. 2009) Vsem in vsakemu posebej, ki ste se na kakršen koli način poslovili od našega dedija in vsem tistim, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani, iskrena in prisrčna hvala. Posebno pa se zahvaljujemo spoštovanemu gospodu župniku dekanu Jožetu Kovačecu. V imenu družine žena Irena Cimperman ZAHVALA Odšla je naša draga teta Mici, botrca, sestra in svakinja MARIJA CESTNIK iz Sv. Lovrenca 47 (27. 11. 1925-4. 9. 2009) Hvala vsem, ki ste bili skupaj z nami ob njenem odhodu iz domače hiše. Iskrena hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za domačo in preboldsko cerkev. Gospodu župniku se zahvaljujemo za izbrano izrečene besede ob slovesu in med sveto mašo, ki jo je spremljala z odpevom in izrednim petjem vokalna skupina Glas srca. Hvala pihalnemu orkestru za odigrane žalostinke, PGD Sv. Lovrenc in pogrebni službi Ropotar za pozorno pripravljen in opravljen del pogrebnega obreda. Vsem smo hvaležni, da so si v lepem nedeljskem popoldnevu vzeli čas in jo številno pospremili na njeni poti do večnega počitka. Vsi njeni, ki jo pogrešamo oktober 2009 ZANIMIVOSTI Od grede do grede na kostanj Arjo vas na Zaloško gorico in mimo Ruš na Malo Pirešico. Zadovoljni pohodniki so občudovali lepoto najožje domače pokrajine, ki jo je večina zdaj prehodila prvič. Pohodnike so med potjo pogostili prijazni vaščani. Člani društva so nabrali dovolj kostanja za 60 udeležencev piknika. Mize so bile bogato obložene, okrašene z domačimi dobrotami. Glas- • ba pa je dvignila razpoloženje zbranih vaščanov iz vseh vasi KS Petrovče, da so vztrajali pozno v večer. Kot je povedala predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, bodo drugo leto ponovno pripravili pohod s kostanjevim piknikom, vendar se bodo na pot podali po drugi strani. T. Tavčar Motorne žage pa ja ne pokopavamo Turistično društvo Petrovče je tradicionalni kostanjev piknik tretjo soboto v okto- bru na Mali Pirešici popestrilo s pohodom vaščanov mimo vaških gred òd Petrovč skozi Ličkati ali kožuhati? Za tiste, ki so se pred kratkim na večer zbrali pri Kompošto-vih v Podgorju pri Letušu, to ni bila dilema. Tako kot v starih časih so prišli kožuhat »turš-co«, za nevedne koruzo, potem so jo povezali in zložili v štante. Seveda so domači poskrbeli za pijačo, vino in "tovkec" - jabolčnik. Za veselo razpoloženje sta še dodatno skrbela harmonikar Klemen Jelen in Urban Jager, ki je pel stare pesmi. Vsi kožuhači so mu z veseljem pri- tegnili. Ker se jih je zbralo veliko, so delo hitro opravili, potem pa jih je v topli hiši čakal golaž. Okrepčani so peli in se veselili v zgodnje jutro naslednjega dne. Razšli so se s trdnim sklepom, da je tradicijo kožuhanja ali ličkanja, kakor je komu ljubše, treba ohraniti, saj je to lep kamenček v mozaiku naše kulturne dediščine. T.T. Vesela druščina Nepravilno odloženi odpadki so še vedno velika nadloga, kazijo izgled in škodujejo okolju. S to težavo se srečujejo tudi na pol-zelskem pokopališču, kjer se pogosto poleg pokopaliških odpadkov znajde tudi marsikaj drugega. Pred dnevi so oskrbniki pokopališča v zabojniku našli celo motorno žago, grelnik, pekač ... Nemarneža bi bilo potrebno krepko kaznovati, ob tem pa se vedno znova postavljajo vprašanja, ali smo ljudje tako neumni, da ne razumemo, kaj nam govorijo pravila o odpadkih, ali nam je tako malo mar za izgled okolice in ne vemo, kako škodljivi smo s takim ravnanjem. Zdaj je pa res že več kot dovolj priložnosti, da to navlako spravimo tja, kamor spada. Manjka nam le nekaj dobre volje in odgovornosti. T. T. Opazovali Jupiter in njegove lune Zabojnik z odpadki, ki ne sodijo vanj Evakuirali tudi varovance Z namenom preveriti operativno delovanje in sodelovanje sil za zaščito, reševanje in»pomoč pri gašenju in reševanju ob velikem požaru so v soboto v okviru preverjanja usposobljenosti operativnih gasilskih enot v poveljstvu Občine Vransko pripravili kombinirano terensko in praktično vajo lokalne skupnosti Vransko 2009, v katero so vključili operativne sestave prostovoljnih gasilskih društev, štab za civilno zaščito in Zdravstveno postajo Vransko. Domnevno naj bi zagorelo v sobi trakta A v Našem domu, Zavodu svetega Rafaela Vran- sko. Požar je ogrožal stanovalce, oskrbovance in zaposlene v objektu, zato so jih morali evakuirati (na sliki). V vaji je sodelovalo 52 operativnih gasilcev iz štirih PGD Občinskega poveljstva Občine Vransko ter štaba civilne zaščite, ZP Vransko in zaposlenih v Našem domu. T. Tavčar V živo preverili pripravljenost gasilcev na tako zahtevno situacijo Aleksander Kerstein med pripravo teleskopa za opazovanje neba Letošnje leto je mednarodno leto astronomije. Na Gori Oljki so v okviru tega s teleskopi opazovali nebo. Te zanimive naprave je na Goro Oljko prinesel Aleksander Kerstein, doma z Brega pri Polzeli, ki se ljubiteljsko ukvarja z astronomijo. Kar lepo število mlajših in starejših se je zbralo na Gori Oljki, od koder so s štirimi različnimi teleskopi opazovali planet Jupiter, ki ga s prostim očesom vidimo kot svetlo zvezdo. Kot je povedal Aleksander Kerstein, je astronomija sijajen konjiček, vedno bolj priljubljen, tudi med mladimi. V zadnjih letih se je število amaterskih zvezdoslovcev na Polzeli precej povečalo. Nekateri krajani so celo podali pobudo, da bi tudi na Polzeli ustanovili astronomsko društvo. Opazovanje neba na Gori Oljki je v okviru praznika Občine Polzela organiziralo Turistično društvo Občine Polzela. V okviru Galilejevih noči, ki so namenjene predstavitvi opazovanja kot ga je opravljal Galileo pred 400 leti, pa so opazovanje nočnega neba pripravili tudi na POŠ Trje v sodelovanju z astronomskim društvom Saturn. Tudi tukaj so najbolj opazovali plinskega velikana Jupitra in njegove lune, udeleženci pa tudi našo Luno in še veliko drugih nebesnih objektov. T. Tavčar Telefon: 03/712 12 80 V dar plodovi jeseni Župnijska Karitas Polzela se je tudi letos pridružila akciji Dar jeseni. Zbiranje je potekalo tretjo soboto v oktobru ves dan in, kot je povedal predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen, so bili z akcijo, kljub temu da se vedno več ljudi srečuje s takšnimi ali drugačnimi stiskami in pomanjkanjem, zadovoljni. Zbirali so krompir, zelje, jabolka, vloženo povrtnino pa tudi trgovinske prehrambene izdelke. V tem času bodo potekale podobne akcije tudi v drugih organizacijah v celjski škofiji. T. T. Predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen