štov. 24. V Novent mestu 15. dcceinbra 11U>1. XVJI. leiiiik. lïlisjajo 1 i" 15. THBcegii meseca Cena jim je tn celo leto tiflprej 2 K, isa pol leta I k. — DupUe eprejeitia urtdiiik, naritiiiiiijo ; ofnanila tiikariia J. Krajec uasl. v Noieut mestn. Novice Ozuanila «e plaíiijřjo od dvoatopiie |ietit-vrste /a enkrat 16, EA drakrat 24 in za tnkrat 30 vinnrjeT. r Vesele božične praznike in srečno novo leto usojata BÎ prav od srca vosiiti vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom in drugim podpornikom, kakor tudi bravoeni našega lista urednik in izdajatelj' Ceajeiiiiii pspiDiii uarocoílODi ! Počenai a ^ Januarjem 1902 bomo našemu listu povečali obliko, a cena mu ostane ista — 2 K na leto ; istotako ostane dosedanja cena za inaerate. Tudi prilogo bomo listu, kakor do sedaj, večkrat pridejali, in skrb nas Ijo, pri-občevati več zabavnega, mikavnega berila, ne da bi radi tega izostajali gospodarski in splosno-poučni Članki. Jjist se bo tudi v priliodnje oziral pred vsem na nase mesto in našo dolenjsko stran. Prosimo prav uljudno, da nam vai dosedanji gg. naročniki zvesti ostanejo ter čim preje ponove uaročnino, a tudi še prit^ >be kakega novega naročnika. Uredništvo „Dol. Nov." GospodHFNke stran. Zakaj jadramo hmttje nazaj? Le preveč dokazana resnica je žalibog, da smo svojega žalostnega stanja poleg prekomorske konkurence, pomanjkanja dobrih delavcev, preobilnih davkov in slabe uredbe dnižabnili razmer sploli tudi kmetje sami precej krivi. Vedoma ali nevedoma spodkopavajo mnt svoj temelj pod nogami, dokler se jim nenadoma ne udre in jih ne poženo po svetu, iz rodne grude, katero so sami in [ijiliovi očetje toliko let napajali z znojem in krvjo. Kavno zato je zadnji čas, da se kmečki gospodar vrne nazaj iz zgrešene steze, (ia ne pogine v tem ,,bojn za obstanek,'' ki nam ga je natvezel na vrat liberalizem, kot najboljše sredstvo za „zboljšanje'' človeškega rodu. Ha, ta boj za obstanek je res zboljšal stanje onim, ki so nas postavili v tem boju v ospredje, — kakor postavljajo Angleži burské žene in otroke v prve bojne vrste — da nam sovražne kroglje liberalizma drobijo glave, naši paše pa mej tem rajajo po grajščinali. Itožlř. Niíj.-^ i;neigili občutkov je polno ntitie srce v teli (liieli: ves/ i ž»l(i8t, radost in bolest je preveva. Iz nebes iihiii ("irihaja nfivdušen opomin k veselju, in res, ne uiiajajo se božičnemu veselju samo otroci, ki se ne poznnjo niti od daleč britkih ur iiv-Ijcnjii, marveč tudi osiveli in postareli ljudje odpro teiiiu veselju vrata svojega sicn. Pn je li nidgoče veselili se v tem nedoslednem morju kn/,ev in tei-nv, skrbij iu ntidlogV Se boš li res vfselil, ko ti skrb za dušno izteličanje tvojega prijatelja uli sorodnika razjeda srce? Thko, z radostjo ae boH nap«)«!'' Poglej vendar vase, svojo vest, ali ni cbte/.ena in obložena z velikim dolgom; ali ti pa bo vsaj spimdn preteklega življtnja kanil v to veselje kapljico žalosti in luge V Ne? Da! Vsem, vsem velja pozivr veselite se. ubogim in bednim, nesrečnim in (lotrtim, spokornikom iu prrešnikom — vsem — le eni so izvzeti : oni, ki niso dobre volje. Milo gîeda ljubeznjivo Dtfte v jiislic.tb na brezskrbne otroke in jih opominja, naj nad obdico jiozem-skih darov ue pozabijo Njega, nebeiikegti dam Usmiljeno zre Njega oko na one, ki se šibe pod težo skrhij ill bede. Njegov pogled jim veli: „Iz ljubezni Vam Bog pošilja vse to trj Ijunje, Bog Viini hoće le dobro". Še večje usmiljenje pa žari iz Božjega oiesa, ko to Dete ugleda jired seboj bridkega kesanja in pekoče, grizeče vesti razmućene duíe. Čudno! Ali ni ravno v teh dneh obljubljen mir onim, ki so dobre volje? Odkod in zakaj in čemu potem se ta gledajoči črv neiipokojeiie vesti, ko je dolg ie poravnan? Kiij bi Božje Dete na to odgovorile, lahko po-annmeiJio iz br-sed necega svetnika, ki pravi: duša mora še dalj časa trpeti grenki nemir vesti, d» se popohiom» oćisti ostankov grelia in je dolg p iravnan do ZBdnjep vinarja. Km) niío ttkšne vest v ce y Ko je pa duša vseskozi očišćena, tedaj se upokoji, uje spokorna žalost postane mila, in mon » jiočiva kakor otrok v materinem naročju — na Bo/jem Sicu. Pa se veliko veCje usmiljenje bereš v očeh Božjega Deteta, ko stoje pred jaslicami Ijtidja kar sklo- Ali pojmo dalje ! Poleg najneznoanejse, smrtne rane liberalizma, ki mora posmoditi vse cvetje v gospodarskem, verskem in družabno-nravnera življenju kakega ljudstva, imamo na Bebi se mnogo prask in ranic, ki si jili zarezujemo sami. Nikari ne mislite, da so sledeči vzroki premalenkostni, da bi mogli veljati tudi kot vzroki bednega stanja v kmetijstvu. Majlien vzrok ima pogosto velik učinek; spomnimo se le na malo iskrico pri požaru — in mnogo zla ima v nas samih svoj iivor. Tu poznam n. pr. kmetovalca, a ne enega, ampak sto, ki se jim zdi smešno računiti z malenkostmi. ,,Ah, kaj tako pravijo, ,,dvajset vinarjev sem ali tje ! Zavoljo tega me še ne bo konec." In tako izdajo dan na dan po nekaj novcev za reči, ki so prav za prav nepotrebne. Eden ■ pije žganje, drngi pivo, tretji noslja ali kadi, četrtemu sc zdi, da to ni nikaka nedelja, če ne gre vaakikrat v gostilno i. t. naprej. Toda iz peska se narejajo gore, in krona je iz vinarjev. Vsako leto gre na ta način po vodi lepa vsotica, ki bi morda zadostovala za davke. Oj, ko bi pač kmetovalec pri vsakem izdatku vzel v roke svinčnik in papir! Potem se le bi se jim odprle oči in v prlliodnje bi na vsak belič gledali drugače nego doslej. Posebna dolžnost bi morala biti za vsakega gospodarja in gospodinjo, da bi vse kar pride notri in kar gre denarja ven, zaznamovala v posebno knjižico. Ho kmetje, ki nikoli prav ne vedo, kako stoji ž njihovim gospodarstvom, koliko je vredno premoženje; ker nikoli ne poznajo svojih prejemkov in izdatkov. Da to ne more obroditi dobrega sadu, je jasno. njeni přze greha in zadolženja. lii čim bolj obujmo je njih stanje, temveć usmiljenja kaže Dete. Tu stoji tak ubog, propadel Ćlovek, žrtev avetii in satana, stoji prtili breznom sriiniot« in neOasti, pomni) j kanj a in aile, morebiti ga tudi čoka ječa m verige — svet nni je odrekel pravico do imena človek, pahnil ga iz družbe človeške, srce pa sti.'ika biútka zavest, .sam sem kriv — kîij nuj počne? Skuiiijuvec «epeSe polobupanemii na ulio: „Udtiirti se, vsega je potem konec", in že se veselja reži, tudi la bo kakor miljoni kmalo izvedel, da je slaba zamena zamenjati zemsko trpljenje z večnim. Pnsiini pogled Ijubeztijivega Deteta ti pa pravi: „Naj sfl zgrne nad teboj sramota in nakopiči zasmeh, naj pride karsibodi, tudi ce nobenega prijatelja nimaš več, boni ti jaz prijatelj — samo Če hočeš ! Spreobrni se k meni, iti pravičen boš, Če tudi te svet iz-bacne. Veseli se: prišel «em iskat in izveličat, kar je bib iigubljenega", — Škofu Kettelerju je nesrečen delavec sam povedal to-le zgodbo. Bož:č ]. 1S43. Iz predmestja nekega glavnega mesta stopal je mož proti notranjemu mestu. Kakor rečeno, bilo je božično jutro, oni dan, ko je cela zeni'ja napolnjena svete slovesnosti in ko Drugi kmetovalci zopet si škodujejo s tem, da gospodarijo ravno tako, kakor so gospodarili njihovi očetje. Za pravo in dobro imajo edino le to, kar so se naučili od očeta in so slepi in gluhi za vsako novost in naj bi bila njena vrednost še tako oČividna. Nosijo pač ,,kitajski cof," ki je ravno tako škodljiv, kakor neumen. Dajte si vendar mali kmetovalci dopovedati, da boste imeli od svojega truda vspeh Ic tedaj, ako gospodarite primerno sedanjemu Času. Zato bi ae moral kmetovalec seznaniti z vsemi praktičnimi novostmi nove dobe, zato da ne zaostane. To se pa more zgoditi le s tem, ako pridno prebira kmetijske knjige in časopise in da pridno posluša predavanja v kmetijstvu (le žal, da so taka predavanja pri nas se zelo redka stvar.) Seveda mora prinesti seboj tudi dobro voljo. Potreba po berilu je pri nas se veliko premalo razvita: ne želim si, da bi naši ljudje hoteli toliko Čitali, kakor n. pr. ljudstvo po velikih mestih ; na Dunaju n. pr. čita tijakar na vozu, obrtnik po cesti grcdoč, po tramvajih vse bere itd., to že meji skoro na bolezen ; toda pri nas je se gorje; koliko mladeničev in deklic ne prime več knjige v roko po izvršeni soli, tako da pozabi slednjič se črke. Sploh kako debelejšo knjigo kmetič kaj nerad vzame v roko in zdi se mu potrata naročiti dva časnika. So ljudje, ki sploh nič ne bero in pravijo, da to ni za kmeta. Daje njih duševno obzorje potem neizrekljivo omejeno, ni čudno. To so po navadi ljudje, ki se razven nekoliko katekizma (ali pa se ne!j niso prav nič naučili v soU in se iz nerazumljivih razlogov njedajo in srsljo proti v,saki višji izomiki. Ti ljudje se drže pregovora; ,,Najbolj neumni tudi grešnik Čuti, da je rcjen Izveličar. A v prsih tega moža ni bilo one svete slovesnosti, ni b lo nobenega veselja, božič itm je bil kîikor vsiik drug dan, zakaj oa je bil izgubil svojega Roga in Odi'ešenika. líožič zanj ni imel pomena! Ta dan ae veseli tudi revež, b duik, preganjani, ttidi sirota je vesela in ubtiga vdova. Kje je pač tolika beda, da bi je ne pozabili na bnžič, na rojstni dun Njega, ki nas rešuje in ozdravlja vsega trpljenja? Tudi ta mož je bil potrt globoke žalosti in velike tugti, a nt mu bilo ni najmanje tolažbe. Pred malo dnevi so ga malosrčni denarni mogotci sredi zime iz dela odpustili, a delo edino niu je dotlej dajalo sredstev za obstanek in življenje. S sicein raztrganim obupa je prišel domti. Več dnij je iskal dela, a iii ga našel. Zvečer se je vrgel na borno ležišče, da prežene mučne skrbi h »ladkim spancem; a klicni ga je zastonj, Kumaj da je zaprl svinčeno trudne oči, stopile so [nu pred oči grozrte podobe in ga plašile s prihodnostjo. Do koga naj s« vendar obrne? Dd svojili sodelavcev? Saj jib je dobro [»oznal; bih so med njimi ljudje brez sočutja in srca; ki so se nesreči bližujega le zaničljivo posmeliovali. IC Bogu? Moml si je odgovoriti: „Boga nimiiii". In obubno je vsklik- kmet ima najdebelejsi krompir" in se imajo vedno za neumne kmete, ki jim ljubi Bog da pač debel krompir, ne nalaga jim pa dolžnosti, da bi razširjali s pridnim čitanjem svoje znanje. Takim ljudem se godi popolnoma prav, ako pridejo kedaj na boben. Saj ne zaslužijo dru-zega. Druga rak-rana, ki gloda na krepkem debln kmetijstva, je naša needinost in prepir-Ijivost, ki jo tolikrát srečavamo v vasi v naj-odurnejsih oblikali. Zavoljo malenkosti se pogostokrat vname prepir, v veselje vseli onili, ki zajedajo kakor trtna uš naS mozeg in ki si se prizadevajo podpiliavati needinost v vaei. I^e redkokedaj poznajo vasčani slogo, če tudi slišijo toliko svariinib opominov. „Kmetje, bodite edini !" se glasi od vseh strani) od dobrohotnih ljudij in tudi mi ne moremo druzega, nego da pokladamo kar najtopleje na srce edinost in slogo, kajti dokler te ni, nam vse drugo nič ne pomaga. Pustite svojo trmoglavost, ki ima za posledico samo nesrečne pravde in prepire, proč z neumno kmečko prevzetnostjo in baha-toatjo, prenašajte drug druzega in bodite spravljivi, posebno pa se varujte nesrečne zavisti, in povzdigovanja nad stanovske tovariše! Mislite vedno na pregovor: Sioga jaČi, nesloga ti a Č i ! kakor tudi na nezmotne besede sv. pisma : „Vsako kraljestvo samo v sebi razdeljeno, razpade." Zelo obžalovati moramo tudi, daje nas vsega spoštovanja vredni kmečki stan politično se tako nezrel. Dočira se drugi stanovi brez miru in deloma v jasnem prepričanju udeležujejo političnih bojev, se večina našega kmečkega prebivalstva meni bore malo za to, kaj se godi po svetu. Zato tudi naša gospodarska organizacija tudi primeroma tako počasi napreduje, ker ljudje nič ne bero in so v svojih pravicah tako malo poučeni, kakor malo dete. Kmetovalec, kakoršen bi moral biti, naj bo vzor pridnosti, varčnosti in skromnosti. Ne da bi bil ravno stiskao, naj skrbno čuje nad vsakim vinarjem, pomneč pregovora: „Kdor beliča ne časti, on tudi krone vreden ni." Priden kmetovalec naj bo zmeren v vživanja in sovražnik vražjega pijančevanja in igre. Prosti čas naj raje porabi doma pri dobri knjigi. Pristni kmetovalec pazljivo čita časopise, mej temi posebno „Dolenjske Novico" in „Domoljuba," če je nekoliko pametnejši, si naroČi poleg prvih dveli tudi „Narodnega Gospodarja" in ,,Slovenca." Seveda ne bo mogel vsega naročiti eden ; če jili pa stopi skupaj deset, dvajset, ki potem dobivajo list po vrsti, je to zelo po ceni in lahka reč. Pravi kmetovalec postane z veseljem ud kmetijskega društva ali kmet. zadruge in je prijatelj vsakega resničnega (ne pa lažnjivega) napredka, kakor ne moremo drugače pričakovati, bo tak mož toplo zagovarjal veČjo, strokovno izomiko kmečke mladeži, torej gorel za kmetijske sole. On natanko zapisuje svoje izdatke in dohodke, da mu jc jasno, kako stoji njegovo gospodarstvo. Pravi kmetovalec je miroljuben človek, ki se ogiba vsakega prepira s sosedom kakor strupene kače. Napolnen je z duhom vzajemnosti in vedno prvi odpušča. Da je tudi član agrarno političnih zvez, kakor tudi družb, ki podpirajo njegovo delavnost, kakor n. pr. líAÍfajzenovÍli posojilnic, kmetijskih zadrug, vzajemne zavarovalnice v Ljubljani itd. — to je umevno. Sploh, on je mož, pred katerim z veseljem suamem klobuk. — o — nil: »Oh nesreča vseh nesreč, in jaz sem padel v to nesrečo: nimam Boga!" In kfiko je prišlo, da je izgubil Boga'? Sam je jjripovedoval in navedel zlasti tri vzroke: 1. že v ljudski šoli mu je nek prostomiselni učitelj v dušo z&legel nekaj dvomov; 2. bral je knjige spisane od prosvitljenih moi; 3. pokvarila ga je slaba tovarŠija s sprijenimi sodelavci. Ti trije vzroki so mu iztrgali Boga iz srca, a kaj so mu dali zato, kako zadostilo? Je li ob dnevu stiske od vsega tega imel kaj pmnoči in utelie? Oj groza, sklep, usmrtiti se, to je bil sad «nili treh Btiupenlh drevesi .... To je bil njegov namen, ko je ono božično jutro stopal proti notranjemu mestu Za zadnje bor« krajcarje se je hotel opiti in v pijanosti končati to neznosno življenje. Noben človek bi ga ne bil pripravil od tega sklepa! Zavrnil ga je iz poti pogube Jezušćek v svojem brezmejnem usmiljenju. Tako je prišlo, da je sam povedal 8 ojo žalostno zgodbo, sicer bi se i njegovega življenja povest za zmiraj pogreznila v temo pozallje-nosti, kakor se je konćalo íe toliko zgodb neyere v Človeškem srcu. Ko je mraza se ves tresoč v slabi obleki in z obupom v srcu zavil krog cestnega vogala, zadone z zvonikov božični zvonovi, kateri so mu v mltid'h letih polnili srce z veseljem, oči s solzami, predno je strup nevere otroval njegovo dušo. Nepopisna otožnoat napadla je z vso silo ubogo sice, kn so mu na uho udarjali zvoki, ki so vsem klicali: „Slava li'gu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki ao dobra volje." Mahoma se je zavedel, da je z vero in krepostjo ob enem izgubit tudi življenje! Močno ga je vleklo tja k sietiŠL'U, kakor je nekdaj petje aiigeljsko betlehemske pastirje vleklo k hlevu Hud boj je nastal v njem, zadnji, odločilni boj: Bog in Satan sta se sjioprijela T njem. Gre bližje k vratom, a gre mimo, drugič tako, a tretjič zmaga milost božja, stopi v cerkev, začne moliti — in reňen je bil. „Naznanjam vam veliko veselje, danes vam je rojen Izvelićar sveta," veljalo je ta dan tudi njemu. Modrijan pravi: „BrezbožneS išče veselje svoje v pivnici, pravični pa ae veseli v verigah!" Ta vesela struna zadoni v našem srcu, ko stojimo ob jaslicah novorojenega Oirešenika sveta in Čujemo angeljski glas: „Slava Bogu na viiiavi, In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Fr. Salezij. Kako serabl majhen mlečni posnemaintk? Prvo, kar tu zapišem gledé rabe mlečnej^a po3[ieiiialnika je to, da bi ne upam opisati tega na papirju tako, (ta bi kdo, ne da l)i bil kedaj preje stroj videl, mog^el takoj pravilno ravnati ž njimi. Na vsak način se mora to preje videti. No, do tega priti ni več tako težko. Saj imajo posnenialnike vže večinoma v vsaki grajšČini, laliko ga vidiš na kmetijski šoli na Grm», ali v gospodinjski soli v Ljubljani, kjer se iiče pravilnega ravnanja ž njim. Ko fli dobil mlečni posnemalnik, ga je trel)a najpreje popolnoma pravilno postaviti. Mali posnemalniki se dobijo brez stojala (veřyi imajo navadno železni podstav) in jih privijemo na mizo, ali še bolje na podolgast debel in težek hrastov ploh s štirimi nogami, da trdno sfoji. Stati mora tako, da stoji svinČniÉa (plajba) nad določenim znamenjem. Vselej predao začnemo posnemati je treba pogledati, ali je vse dobro namazano. Maže se pri vsakdanji rabi na kake dva dni. Zelo je paziti, da se goni stroj s pravo hitrostjo ; tako se mora pri malem kolibri po-snemalniku zavrteti ročica 50 krat na minuto, najmanjkrat, ker se tako najbolje in najlažje posnema. Pripravno je tudi to, da laliko dobiš smetano bolj ali manj gosto ; treba jc le smetanovi vijak bolj ali manj priviti. Recimo n. pr. : 100 kil dobrega mleka imej 4 kg tolšče fputra). To premo maslo dobiš laliko iz 25 kg smetane, pa tudi iz 14 kg, kakor ravno smetanovi vijak postaviš. Seveda je smetana v prvem slučaju tanjša, v drugem gostejša. S svojim strojem torej lahko dobiš isto množino putra iz neke določene- množine mleka, Če potem odvzanieš mleku 20% ali pa 12% smetane. TolsČe v mleku je obojekrat enako veliko, samo gostota smetane je različna. Ako bomo rabili smetano za pinjeaje, tedaj privijemo smetanovi vijak tako, da dobimo menj, pa gosteje smetane, ker ee da taka veliko raje opiniti. Za ta slučaj je najbolje postaviti smetanovi vijak tako, da se dobi (j —8 krat več posnetega mleka nego smetane. Ko je mleko vse posneto, se vlije v go-renjo posodo še 1 do 2 litra posnetega mleka nazaj, ki izpere zadnje ostanke smetane iz bobniča. Kako se olirani kožuh manjSili žlvalij? Da moremo ohraniti mehove manjsili se-saveev in ptic dalje časa, se poslužujemo raz-novrstnili načinov. Lahko jih z mesnato, notranjo stranjo razpnemo na kak les ali desko in obesimo na kakem^^ sončnem kraju, kjer vleče, da se presuše. Še bolj pa priporočamo kože strojiti. Tako se dado namreč mnogo bolje ohraniti do časa, ko se nam poniidi prilika jih dobro prodati in 80 tako pripravljene, strojene kože tudi več vredne. Dela je pri tem razmeroma malo. Tem bolj je priporočamo vsled tega, ker se nam pri mokrem vremenu ne bo vedno posrečilo, kožo posušiti in vsled tega maraikak meli začne gnjiti in zgttbi tako vso vrednost. Ako se držimo sledečih dveh predpisov, (ozir. enega izmej njiju,) dosežemo zlahka svoj namen. Ako bi hotel kdo po leti, o najliujsi vročini, ustrojiti majhno kožo, tedaj naj se drži vedno le drugega predpisa ali recepta. Predno pričnemo strojiti, moramo očistiti notranjo stran kože krvi in se držeče se tolšče (masti,) prav na tanjko. 1. Predpis: Notranjo stran meliu potresi z galunom in ga dobro vdrgni v kožo. Potem potresemo polo papirja z istotakim prahom precej na debelo, položimo nanj kožo in zvijemo papir in kožo krepko skupaj. Potrebno pa je galu-novega prahu: Za lisičjo kožo 2 do y kile, za zajčjo kožo bodisi divji ali domači precej velike vrste 1 kg, za kaučevo kožo nekaj manj nego 1 kg, za veverično koŽo Vii kg. Ni pa treba z galunovim prahom ravno varčevati, bolje je vzeti nekoliko več nego premalo ; saj nas to ne stane nič kaj več, ker se galunov praii lahko po prvi rabi zopet in zopet upotrebi. Koža ostane toliko časa pod uplivom galuna, da ostane dlaka moČno v koži in se ne da več zlepa izpuliti, 2. Način: Kuhaj kile galuna in V4 kile morske soli v litrili vode toliko časa, da se galun popolnoma raztopi. Ko seje tekočina popolnoma oliladila, položi kože vanjo, da so čisto namočene v nji. Dva do trikrat na dan se kože preobrnejo in pri tej priliki se tekočina nekoliko premeša, za zajfyo in večjega domačega kunca zadostuje ležanje v galunovi vodi skozi 24 ur. Potem jih vzamemo ven in na moč dobro iztisnemo, da ostane le malo vode v njih. Na to izpostavimo kože v senci močnemu prepihu in jih posušimo ; vendar pa solnčnira žarkom ne pustimo blizo. Prijatelj živalstva in rastlinstva. TajCevIna za \8taTljenje krvi. Še v mnogih krajili pri nas je po deželi grda navada, da si ljudje, ki so se vrezali, de-vajo na rano pajČevino, da se ustavi kri. In še ni dolgo, ko sem doma v predalu z rastlinskimi domaČimi zdravili našel zavitek, v katerem je bilo nekaj pajkovega umotvora v ta namen za- vitega; seveda sem ga treščil koj skozi okno. Kes, da se po pajčevini rada ustavi kri, toda ne pozabimo na nevarnost, ki fle laliko zgodi: „Zastnipljenje krvi". Koaôck železno-kloridove bate, ki se dobi v apoteki, natavi kri ravno tako gotovo, se liitreje, pa nima v sebi nobeoe nevarnosti zastrupljenja. Razven tega Bvetjem, sveže vreznioe dobro izprati, če potreba 8 karbolno vodo ali če ni drugače dobro izniiti z milom in potem s tako imenovanim angleškim obližem (engliš ilajster) tako zalepiti, da se ranjena roba dobro stisneta skupaj. Večinoma je rana vže Čez 24 ur za silo zaceljena ; će pa v tera Čaau obliž valeči umivanja odpade, pritisni zavoljo varnoati še enega novega. Politični pregled. Dnć fi. t. m. vršila bc je v državnem zboru razprava o Uubljanskem vseučilišču. Izborno je utemeljeval predlog poslanec; dr. Snlterlič, katerega so pa vscncmei obsipali s kar najgršimi psovkami. Sploh je bila ta seja ena najbolj sraniotnili za avstrijski državni zbor. Videlo se jc, da nam Slovanom in Slovencem posebej ničesar nc privoščijo. Da, kar je najlepše, večina Poljakov je glasovala zoper nujnost predloga. Prav dobro so govoriti iše nekateri drugi slo-venskiii poslaneev, zato pa bo nali nasprotniki s aramotenjem našega naroda »kusali oslabiti vtis, katerega bo besede naaili poslaneev napravile na zbornico. Nekateri nemški poslanci so govorili tako surovo in neotesano, da so se jiii sramovali lastni pristaši. O pravieoljubju pri teb ljudeh niti govoriti ne moremo, le sila in moč jim je pravica. Tudi naučni minister se ni izrazil ugodno, čes, da je težko ustanavljati univerze za manjše narode. Kaj čuda potem, da je bil nujni predlog za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani odklonjen! Toda mi Slovenci in Jugoslovani sploh se ne bomo mirovali, dokler sc nam ne díi domače ognjišče vede in znanosti. Koliko naših mladeničev se v tujini odtuji veri in clomovju, izgube se na dusi in telesu, za narod so izgubljeni, ako ne postanejo eelo narodni izdajice ! Ûe tudi bo je nas krik po vseučilišču to pot izgubil v sovražnem narodnostnem divjanju in taljenju nasprotnikov, kličimo, vpijmo, zabtevajmo še bolj glasno, vsi združeni brez najmanjše razlike. Naši poslanci so se za to prevažno zadevo zavzeli s toliko silo, da so sklenili, to stvar vedno spravljati v razgovor v zbornici. Enkrat bo vendar prebit ta led. Navdušenje, ki sc je sedaj razvnelo mej našim narodom, ne sme ugasniti, marveč bo bolj se mora razvneti in zanetiti. Zato bodo skrbeli občinski odbori in društva gotovo še bolj vneto ko clo-sedaj. Največji kričao in razgrajač v državni zbornici, vsenemških nazorov in teženj pijani poslanec Wolf, strah zbornice in trepet minititrov, izginil je. Odložil je — oziroma odložiti moral — državnozborski in deželnozborski mandat. Ta Človek, ki v zbornici ni mogel nikdar dosti napsovati kat. duhovščine in ji nikdar dosti uma-zanostij podtikati, ta Človek, kije vskliknil oholo : ,,Varujmo Čast našib žena in deklet pred klerikalci,*^ ta je imel umazano razmerje z omoženo žensko, in to ga je pokopalo. Nail čemur se človek pregreši, s tem ga liog kaznuje ! Vodstvu njegove stranke ga ni trpelo več med seboj, a njegovi volivci so tako zaslepljeni, da ga hočejo vse eno še voliti. Seveda, le udrihaj po cerkvi in po duhovnikih, potem pa stori kar hočeš in naj bo se tako podlo, svet ti da vesoljno odvezo in poštenjak si, vzor moža! Živela taka „poštenost." Komur se je zijubi, imej jo. Vojaška nprava hoČe pomnožiti armado; seveda poslancň ne bodo za to, a kaj pomaga, zgodilo se bo vseeno na račun davkop!a'''evalcev. liodo pa modri možje že še kaj iztaknili, na kar še ni davka, Prusi so zopet enkrat pokazali vso svojo oholo silovitost do Poljakov. V mestu Vresznu (Vrešnuj je prišlo povelje od državne oblasti, da se v šoli krščanski nauk ne sme veČ poučevati v poljskem jeziku. Otroci pa nemško niso hoteli ne oclgovarjati in ne moliti. Zdaj pa pride okrajni šolski nadzornik in zapove učitelju, da mora 14 otrok drngega za drugim pretepsti. Seveda so otroci vpili in jokali. Matere otrok pridejo v šolo, da bi jih branile pred kruto silo. A nadzornik ukaŽe, vpričo mater otroke še dalje pretepavati. Pa zato, da so se drznile matere potegniti se za svoje otroke, bile so postavljene pred sodnika in tudi obsojene V ječo do -— 21/2 let. Otroke pa so vzeli in jih potaknili po čisto nemških krajih. Ves omikani svet se je zgrozil nad to zverinsko silovitostjo in vsepovsod so začeli nabirati denarnih prispevkov za nesrečne Poljake. Ni ga človeka, kateremu bi se to nasilno početje ne studilo, edino le Nemca ni sram. Preveč so zaverovani vase in svoj jezik, mislec, da so oni in njih jezik prvi na svetu, gospociarji sveta, katerim se mora klanjati vse drugo. Pravice drugih nenemških narodov ne poznajo in ne marajo poznati. In take razmere bi tudi pri nas radi uvedli vsenemci, to zaničevanje drugih narodov so jasno pokazali pri razpravi o ljubljanskem vseučilišču, Novi severo-amerikanski predsednik, lioo-sevelt lioče anarhistom, kojih eden je prejšnjega predsednika spravil iz sveta, mál) bolj stopiti na prste in jim zagreniti bivanje in življenje v državi. Mož ima prav, ker človeški družbi bolj nevarnih Ijuđij pač ni pod solncem ko 00 anarhisti. A če jih bodo »krotile razne postave in naredbe, je dvomljivo. Da, ko bi mogli tako njili veat spremeniti in zboljàati ter jim dati vernosti, potem bi Slo. Da Burske vojske ae tie bo kmalu konec, je lahko umevno, če pomislimo po eni strani vstrajno žilavost Burov, kakorsno mora roditi le vroča ljubezen do domovine, a pogledamo na drugi strani angleške vojake. Le-ti često po-mečejo proč od sebe patrone ( vsak angleški vojak dobi 300 patron), ker se jim zdi pretežko nositi toliko množino patron. Huri potem pobirajo patrone. Skoro vsi Buri so oboroženi z angleškimi puškami in jaliajo na konjih, katere so odvzeli Angležem. Na nekem kraju je poveljujoči angleški Častnik zapovedal takoj zapustiti taborišče, kakor hitro je zvedel, da se bližajo Buri, Angleži so se tako hitro umaknili, da so pustili v taboru 25.000 patron in mnogo blaga, kar je vse padlo Burora v roke. Toda ta slučaj ni edini. Angleški vojaki na nekem drugem kraju niso hoteli počakati Burov in so se tako hitro umaknili, da so pustili na licu mesta 1000 oblek in blaga v vrednosti 80.000 gld. Po 70 do 90, tudi po več 100 Angležev se kar skupuo brez boja uda, ko zapazi Bure. Pri angleški vojaški upravi v Južni Afriki jo po-neverjenih več milijonov. S tako vojsko pač ne bo mogoče ukrotiti hrabrih Burov. DomaČe vesti. (Vse pri.) atelje šolske mladine) se opozarja na lo, da sn zastavice noyomeàke dekliške šole vsled starosii postale že prav slabe in obrabljene ter se prosi najuljudneje, nuj bi blagohotno prispevali v HViiio, dii se učenkam omisli nova, primernejša zastava. Daifjve sprejemata uredništvo „Dul. Novic" in šolsko vodstvo dekliške šole v Novem mestu. (Kat. politično d lUŠtvovNovem mestu) izreklo se je v odborovi seji 2. t. m, za t«, da se nasim državnim poslancem posije resolucija, ki poživlja poslance slovanskega centruma in pa lirvatako-slo-venskega kluoa, da se obuji združijo za enotno, sloično delovanje v prid slovenskemu narodu. Ob enem fe je poslala na visoko c kr. učno ministerstvo prošnja za ustiinovitev vseu&iiiSča v Ljnbljani. (Za romarsko kapelo na Zaplazu) je poslala miliiačine 10 K g. Marija Peček iz Hrovače h. šL. 13 pii Hibnici. Bog pbti in iVIarija! (Mestna liranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembru 1901 je 263 strank vlužilo 73 600 K 29 b, lfi3 strank vzdign]lo 76.547K 84 h, t-urej manj vložilo 2947 K 65 h, 11 strankam se je izplačalo piisojil 10 400 K — h. Stanje vlog 1,836.942 K ;t2 h. Denarni promet 277.773 K 51 h (V bolnišnico Usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca novembra 96 bulnikov, koncem oktobra jih je ostalo 76, skupaj 171, Od teh se jih je ozdravilo 84, zboljšalo 11, ne-ozdravljeni bili so -'i. Umrl je 1, in sicer v.slfd krvavenja v možgane. V oskrbovanju ostalo jih je 72. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2221. (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico) reg. zadruga z neom. zavezo je imela meseca novembra 1901 prometa K 52.407'15, 86 strank je vložilo K 13,742-71; vdigndo je 29 strank K 19.473 73. Stanje vlog K 133.746-80. Posojil je bilo danih 14 strankam K 5240. — Vrnilo je 6 strank K 248 07. (Pošta v Novem mestu.) Vozna pošta bo v nedeljo 22, t. m. zaradi obilnega števila poSiljatev uradovala dopohidne od 8. do 12, ure in od Í3. do i. ure popoludne. Zaradi izvanredno pomnoženega tovornega prometa [)red božičem, priporoča se, da se poštnih po-siljatev ne odlaša na zadnje dni, ako se hoče, da pravočasno dospejo, kamor so namenjene. Posebno pozornost naj se obrača na to, da so pošiliatve dobro zavite in zavezane. Za male pošdjatve do 3 kilo zadostuje, da so v trdnem papirju zavite, ako vsebina ne trpi vsled pritiska in ue izpušča maščobe ali vlažnosti, in niso daleč namenjene. — Večje in težje pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje, in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, ali ki puščajo maščobo ali vlago, morajo biti z «žirom na vsebino, obsežnost, teio in vrednost, vsaj večkrat zav.te v močan papir, ali močno platno, ozirom^a mijrajo biti v košaricah zabojčkih i. t. d, Skatulje za posiljalve ne smejo biti poškodovane. Divjačina, ki več ne krvavi, sme se pošiljati posamezno ne zavita. Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, označiti je na zavoju odločno z znamenjem stekla. Vselej mora bili naslov prav dobro prilepljen ; samo s pečatnim voskom pritrjen naslov ne velja, in naj se, kadar na zavoj ni moč dobro prilepiti naslova, na deščico ali kos lepenke na[>iše tei- k zavoju pri-veže. Na pošiljatve, kojih vsebina je podvržena vžit-ninskeniu davku, opozarja se se posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je užitninski davek upeljan, n. pr. Ljubljano, (jradec, na Dunaj, v Prago itd, priporoča se radi bitrejííega zadačenja, da se na nnslovu zavitka kakor tudi na sprejenmici vsebina in količina (kilo, liter, komad) naznačujeta, na podlngi kojih se vžiliiina zaračunava, Konečno se še omenja, da v božičnem času poštni ushiitbenci ne utegnejo sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošdjatve zavijo, ustrezati, i-adi česar se mora vsaka na pošto prinesena ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti, (Dol. Sokol) ima v saboto dne 21. t. m, ob polu osmi uri zvečer v gorenjih prostorih gostilne g. Franceta Pintar v Kandiji svoj občni zbor. Pri nesklepčnosti občnega zbora ob napovedanem času, bode isti pri vsakem številu dru.štvenikov istega dne ob 8. uri zvečer. (I. Miklavžev večer) „Ljudske knjižnice" proslavil se je na obeh krajih, zlasti pa v Kandiji, o kateri veljajo nastopne vrstice, prav izborno in ob nepričakovani udeležbi otiok in odraslih, — Prihod „Miktaiža" in njegovega spremstva mej blestečimi žarki umetelni-ga ognja povzročil je čaroben utis na glediilce; a nastop vršil se je v vzneseni impozHntni obliki, vredni Miklaiža in njegovega nebeškega in peklenskega spiemgtvH. S tem doviOj refeiio. Le ial loh vsem meáéanom, kateri so izkaíali preljubemu ranjkemu zadajo ěa8t. Krško, dne 3. i^rudna 1901. (.°iao:i Globoko žalujoči ostal). Podpisani preklicem vse, kar sem govoril zoper g. Jožef Jazbec-a, mesarja v Novem me.stu v gostilni g. Jnžtf Drenik-a, tla je niunieć g. J. Jazbec kupoval mast in klobase od Joitf Erbežnik-a v I'ntoćaiski vnsi, ter sniainim vse za grdo obrekovanje 330> Lukšič Anton. Vabilo k občíuíiíiu zboru delniškega društva I. narodni dom v Rudoifovem, kateri se bode vršil .T, jamiarja JU02 ob 6. uri zvečer v Úitalnici in pii katerem f^e bodt^ razpravljalo in sklepalo: 1. o letnem poročilu. 2. o računu za 1. l'JOO in lOOI. 3. o rnzidu druStva z ozirom na to, da se je namtn društva dosegel, in 4. evetitueino, će ne bi se moglo sklepati i> 3, točki, sprenienilia pravil §§. 3, 4, 5, 14, 24 iri 25, Ce se sklene razid dru-itva. volil se bode likvi-ducijski odbor, v nnsprotnem sluč-iju pa volitev T udov v upravni odbor i[i 8 ude v pregledovalni odđek. Rudolfovo, 12. decembra HJOl. f335-i) Upravni odbor. Razglas. Vsled sklfjia c. kr. okrožnega sodiái^a v Rudiji-fovem dne 30. novembra 1Í301. I'. Sii)/l'i| ' ^''šila se tiod» janudrja 100*^ ob 10. uri dnjii.ldne v notarski pisarni li. Pt. 42 v Rudolfové m p^ostoxroljïia darasba blizo kolodvora ležečih zeruliišč Marije Mohar — njiva in travnik — \ pisanih pod ul. št. 533, 534, 535 kat, obč. Iluđ'df.ivo. Kdor želi zvedeti draibine pogoje, naj se oglasi pri podpisiinem. Or. Albin Poznik, (83r)~l) C, kr. niitar sodu. j.oierjenik. Mlad trgovski pomočnik, izurjen v šptceriji, gnlantetiji in nianui'.ikturi. íclí pre-meniti svojo službo. — Ponudbe sprejemu V. D. poste restante, Ribnica, iJnlenjsko. 3.-C-1> Sprejme v svojo trgovino Jos. Medved Novo mesto. Kon^ je z opravo in vozkiii pri vitezu Langer-ju v Bišljmii pri Niivem mestu înk«g za pnuliiti. 3 9 Dva pMaea vala sta v grnjščini Otofce pri Novem mestu nii prodaj. — Več se izve pri gr(ifi(;iih ilargheri nuno tam. Nova lepa kapelica notranja visokost in širokost 63X34 cm, primerim z« kip Praiki Jezus, sv. Anton itd je c?no za dobiti v il. Krajec iiHal. knjigiirni v Novem mestu. (i08-8) Dva Iilapca volarja in pomočnika kravarjii išče \0{jstrř0 kiretišU šole tia Grmu. Plača in hrana prav dobra. Nwatop sluibe o novem letu. (316—2) SiStf n ( Iz i>r(igte roke se proda posestvo Vi ure od Zatičine, Zraven spada hiša, gosjMidarskn poslopje v dobrem Stauu s slamo krito, dvojnati novi kozolec 3 šestim! staliti « opeko kriti. Poleg tega 31 lia, fiíi a, 08 iii^ rodovitne zemlje, obstoječe iz 6 ha, 72 a, i)2 m^ njive, — J hii, 48 a, 61 mi, travnika, — b3 a, 27 m- vrta, — ^ hii, 72 fl, 54 m''' košenice, — 7 a, 52 iti^ vinograda — 13 ha. 66 a, 40 m^ guzda in 10 a, 82 iii^ stavišča. Vrt je jako lep, z različnimi s»dnimi drevesi zasajen; gozd obstoji iz bukovega, hrastovega in smrekovega drevja. Vsa zemljišča so brt-z kamna in leie okoli liiSe — Veé ae izve pri Andreîu Hrest u trgovec v 2atič'ni. Pes neufundlanskega plemena, 105 cm doîg, 90 cm T'isok, star Î3 mesecev, svitlo ćrne barve, izvežban v več rečeh na suhem in v vodi, — kakor tudi dober varuh, 8e pr^uU. — Natančno se izve pri A(l3lf firofT-u v Rudolfjvem. f,%8-Bi Prav dobro staro vino rwdeûe in črno dobi se ter." pri Jos. Medvedu v Novem mestu. -^tXS Lepe suhe drvu se vedno dobivajo na stari pošti moter pa 5 K 60 ti. I» Gostilničarjem in znaebnikom naznaiijiim, da imam svojo veliko zaloKO Htajerskih, hrvaških, dalmatinsk h in istei-skih vin v vseh bojah. po prlmprtio nizki ceni. Za prstnost vina (»mčini 1er se (»riporočujem. Juriji Šterk, trgovec na Vinici na Dolenjskem. Tri vagone ježic (Knoppern) je na predaj pri Janez Kulovec-u v Praprečali Št. 13 pri Novem mestu. 1327 -1) iScem ncenca, kateri bi imel ve^jelje do kovaSke obrti, od IT) 17 let starega. — Anton Baudek. Podhosta, poAta Toplice pri Novem mestu. (32s—]> Frodajalnica na GlHvnem trgu na prnv lepem jirostoin, posebno pripraina za uraija a!i msajarja m BploJi za vsakega obrtnika, kateri ne j'abi velikega prostora je za oddati v Crnomljn št. 10 in hiša ravno tam št. 71 je na prodaj. m-f>1 11 iiik obstoječe iz treh, ene ali dveh »^^tailUTclIlJt^, sob 8 i.ritiklinami se s 1. junijem l!)02 odda v najem v Novem meslu št. 150. Mestna hranilnica v Novem mestu želi kupili primeren prosior kot stavišče za svoje uradno poslopje. Ponudbe n»j obsegajo obseg prostora ter ceno sploh ali po m^. Pi nudbe naj se do Í5 jatmarjii l9(lž podajo pri ravnateljstvu mestne hranilnice. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu, dne ll.dfcembra lilOl. (332-1) Fa@fli^|a iiëe grajščina Srei)rniče. — Natančneje ravno tam. ^a prodaj je posestvo! Zidana hiša, lepi zidani obokani hlevi, oboj« z opeko pokrito, novi svinjaki z opeko )okriti m dvojnat Kozolc z deHetiiiii stanti, vse v dobrem stanu. Poleg od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno t-onko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali več legega gozda. Vsa zemljišča leže v ravnini okoli hiše. li.'lje je na prodaj sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri leži pri vasi Hudeje, lilizo okrajne ceste iz Novega mesta v ýkocjaii. Koni'no je na prodaj več gozdnih parcel blizu «kocijana. Več se izve pri oskrbniňtvn fjrajšCino v lUdelci, poMa Bučka na Dolenjskem. vinski trgovec v Novem mestu, Glavni trg st. 47 (pii Lnser-ju) priporočam svojo zalogo Čisto jiristnega isterskega vina, Cene so od 15 kr. (aH pa 30 vinarjev) liter naprej. — Predujam Čez tilico tudi pristno žgi^'U*^ i^- tropin v zapečatenih steklenicah od '/g litra naprej v vsnki iimoííini. "^^xZ (S89-4) štev, 24. Jo8. Medved Hoyo mesto priporoča po izvanrcđao nizki ceni sledeča bo/lčnn darila: gjař" Pelerine PV jopice haveloke gjl^'' dežne plašče BV" OBtanke volnenega blaga ostanke porhata ovratnike SJtj^ kravate (333 nogovice i. t. d. Želite da Vam nesejn kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele i» čvrste prašiče? zdrnvo in lepo lulado živino? močno in tipežno vprežno živino? potem primesujte k kriDl Bartheltiovo poklano apno. Za ta mali troaek Vam ne bo nikdar — Navt dilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju, X., Keplergaase 20 (310-9) - Dopisuje se slové-nsko. - Grajlčina Thurn am Hart pri Leskovou na Oa-lenjsitem, oddsje zdaj v jeseni ali pj-ihodno pomlad cepljene trte na suho in zeleno na podlagi pristne riparie portnlis in sicer: žametasto Ćtnino (kavšćino), najbolj zanesljivo proti plesnobi, zelo priporočano rizlinga, kraljevino. Cena izvrstno rBZvittm cepljenkam 16—20 K st« komadov. (303-2) NajliljSe, DweQSjSe in DajtitrejSe kosilo in večerjo napravi vsaka gospodinja iz „Ilirskih testenin** kakor s" nudeljni, rezanci, makaroni itd., ktere so pa le zanesljivo prave v Skaliali p« '/a ^^ napisom Prva kranjska tovarna testenin Žnideráíč & Valenčíč JI. Bistrica. Zahtevajte jih v vseh prodajal-nicati jestvin. • * Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot nase. Ceniki trgovct'm zastonj in franko. (198-10) Stanovanje treh malih sobic - iidda na Drski (254 JoH. Medved. Lep iiroiupir in repa je na prodaj v vsaki množini in po nizki ceni na erajšeini Struga pri Št. Petru. — Tudi je na prodaj dobro ohranjena lanska in letošnja itjdn. Postavi se tudi na zalitevanje v Novo mesto. (298—3) Navaden priden delavec, dninar, dobi trajno delo poletu in po zimi vsaki dan. Oženjem imajo prednost Plaća brez hrane in stanovanja I K 60 h na dan. Oglasiti se je pri bratih Appe Kandija. (.=il2-2i Tovarniško cene! Frane Eožie, Novo mesto. * Glavni trg. • Nova velika zaloga • sukna Štofa, cajga, zimskih robcev in vsakovrstnega oblačilnega blaga. 291-8) Antonio Comin V Novem mestu Klet SB nahaja v E\ * * * gospe AAA Man e Mohar, d ' Arkove ulice št 209 1' * v Navem mestu. « I A A A A A piiporoia it * ^ svojo veliko zalogo ife è ^ à = hckfo od 20 kron naprej. = TT Lgiablja-no Î ! f ? /il božična iit novolotna (Inrila največjo ill najccnejso /alogo novo inodnega blaga v igračah in galanteriji ima nin pp i ! NOfeill BS Haznovrstai kinč za božično drevo! 314-2) á A Denarni prnmftt do 30 sept. 1901 Stanje vlog dne 30. seot 1901. 9 J _ K i7,pal{i itd. itd. — Nadalje: Vre tiHkciTÍne za íast duhtivíiŘino, rnziie urade, ŽupaiiítTi in Sole, za gOHi»ode notarje in odvetnite, ïr induntrijo, trgovino In obtt, za limniliiite in posojilnice, dru.ítva itd., od natadn#ga Ěrnega du finega veí;barvenega tliilva po zmeroili cenah. Sedaj prenovljena tieikarua je tndi ztnožua izrilcTftti razglcílnice v ra/liíiiili barvali, omenjamo krasno izviíeire ifizgletltjice Ti'ške gure v trobarvenem tisku, ter oskrbuje tia željo klišeje po fi;tf>grBfijRli, rizbah in kolorranili podobali. — Nadalje jiri poro famo velika zaloga vaakovriitiieik'a papirja, piialnff^a orodja, raetriraiiili in obrttiij^kih knjig, podobe ta t okvirje, voáíilue liate, pieanke in rieenkb za tole, notlc-knjižice, peresa in reKni^vrrttie tinte, bvini^nike, peřatni roaek, fine tintnike itd. Razen knjig iz lastne zaloge ima nana * * * knjigama * * * na prodaj vse važnfjSe knitjie »lovenske literfttnre, moiitrpnike v najveCji iíliéri itd itd ; podobice za kolektnro, prvo spoved in prvo sv. (ibljajilo, razliinf tvetiiijice, kiižt e, rožnivence. Ofiktbnjejo ře toíno ff najkrajíem Času knjige kb cerkev, mir^ale itd,, ter druge leologiSne in Miatimvene knjige po izvirni eeni. Prav toplo pr.poroĚDjenio svojo najboljše iirejeno î'f 5íf «m, ^ rfm. ™ .S^ . teiiJ; v vezanje vsakorSuib knjig in protokolov za řo!o, cerkev in urade ter molitvtnikov od navadne platnene do najliuejše ěagrin-vezave. Tudl raiMcne galanterijske jidelkB izvršujemo točno in okusno. Posebno priporočamo za zimski éuB veliko izbiro ličnih in prakilânlb daril božirnili in novoletnih vnSćIlnlh hlletov, podobic za jaslice iu sestavljenih jatllc, akladnili in «tenskili kaledarjev itd* Iz lastne zaloge piiijproiujemo sledeíe knjige: Kaïodilo za poduk y SpiSjl za ljudske šole. Cena 1'40 K, po pcáti 10 b več. kitici TTl'IL'^Af ^iMwIn • povesti zamtndino, primerna za íidUka darila; priporoi^Jjiro k^jilM IVI ISLUl Olllitlll , podnčno berilo ita mlade in odraScene liíálo je do^edaj 11 zveikov. Dobivajo se broširani, trdo vezani in v elegantni rudeÉi vszavi. Spisi Krištof âioida se bodo Se nadaljevali, NfirodllH biljIiotcUíl izhaja v nfgotovili obrokih po 30 vin. snopič. Dosedaj je izSlo Tíwftíí in cTin »in/t Berilo za kratek čaR. Oblega 51 anopiĚev po 40 vinarjev. Kdor vzame J IMOC lil ťim IIMC. vse snopiče, dobi »nopia po 3tî vin ITitaiiTuL-ii TtiDi^^fu Îj nekaterimi podobami. Sestavil 1'. Florentin Hrovat, Cena trdo venane ivraiijSKil iiiehta. ^ ^ M Iti ditli. Oeem mičnih povestic za mladino. Trdo vezane po CO vin, eleg. rndeča vezava 1 K. ZgodOVinB farâ ljubljarske Š!<0fí|6. ^^godovina šmarješke fare na Dolenjskem. CenaGOvin, Karmeljska bratovščina, p, i ifidislav Hrovat, broširana 14 vin. Mati Božja Bistriška. Prestavi! p. Ladi^Uv itn.vat, hroSirana ao vin, xt't . • .. !• 1 1 .Po sv.Alfotizu Liguornketn, Priredil in pošlo- Hisni niisi jon llil uunovue vaje. venll p. llnrijan šrra o. r. bv, Frani V platno vezniio 1 K GO vin., v UHije 2 K 40 vin. erzorthums Krain. #) Cena hroàiranili knjig (âliije veliki zvezki h podobami) 50 kron, vezanili v nsitje 80 kron, (gi6-5) Odgovorui nredaik Fr. Sal, WatzI. I7.ilajatelj in injožnik Urban Horvat Tisk J Krajec nasi.