la vida espiritual fl IF I iS 'It V ^ H1 's--' »ssri 196< XXVII duhovno w • | e e __zivl|en|€ Naslovna staran: Adventno jutro v Sloveniji. Levo: Otok na Blejskem jezeru pozimi. V ozadju mogočna gora Stol. Spodaj : Zimski motiv na poti na Golico. LETO XXVII St. 12 DECEMBER I-Züj- duhovno r življenje f~7-------------- la vida espiritual VAM PRINAŠA: Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar) Urejujejo Rant Jože dr. Rozman Branko dr. Starc Alojzij Marijan Šušteršič Vi, oblaki ga rosite Skrivnost ljubezni in Brezmadežna Za dobro voljo Bodoča usoda sveta Pismonoša Nace Glas iz Rima Skrivnostne vezi Zgodaj in pogosto Kako uporabimo prosti čast Pravičnost in ljubezen Naši razgledi On zna Nova pota socalizma V cordobske planine in žepni tatovi Od doma Chestertonova pot v katoliško Cerkev Kaj je novega na Primorskem Katoliška Cerkev v ZDA Med nami' v Argentini Okrogla hiša 67 -4 675 678 671) 488 686 688 698 695 699 700 702 7 Ob 707 710 712 715 718 721 725 VI, OBLAKI, GA ROSITE Advent — čas pričakovanja Kristusovega prihoda. Je priprava na sveto noč, kot je bila stara zaveza priprava na prvo sveto noč. Dve misli dajeta vsebino temu času: ena temna in ena svetla. Temna: S prvim grehom je človeštvo pokazalo Bogu hrbet. Bil je začetek poti od Boga v drugo skrajnost, v nič. Okvara se je širila kot madež olja, dokler ni prekrila vsega sveta. 6e celo v izvoljenem ljudstvu je bila vera medla in greh pogost, nezadovoljstvo in od tod nepočakanost, da bi nebesa rosila Pravičnega ali da bi ga zemlja rodila. Nebo je ostalo zaprto za vse. Pekel je bil odprt na stežaj in vanj se je usmerilo človeštvo. Nesreča je bila velika in neozdravljiva, če bi se Bog ne usmilil in bi ne prišel. Svetla: Bog se je usmilil in prišel. Človek se je oddaljeval od Boga. Bog se je bližal človeku. V polnosti časov je prišel in prinesel luč in moč. SP* je pokazal pot v življenje in dal nto* zanjo. Z zgledom je prižgal svetilk6 na vse poti: življenja, za vse trenutk ' Premagal je greh, premagal smrt. je kraljestvo je ustanovil na zeitiU da pomaga padlemu človeku v večnos1' Ta vsebina adventa naj polni naS* dneve do svete noči. Naj nam ne bo1*11 samo misli. Naj bo še pokora, moli|e< in hrepenenje. Pokora naj nas očisti, izprazni n**' da bo prostor za Gospoda. Molitev naj nas napolni z milosti* da bo Bogu prijetno v nas. Hrepenenje naj bo oblika ljube*®*1 ki bo privabila Gospoda k nam. Tako bomo doživeli svojo sveto Gospod se bo spet rodil v naših šah. Napolnil bo stene našega doa1"' vrnil nam polnost življenja. „Pridi, Gospod Jezus!“ B. K- Adventna jutra so mrzla in poti s snegom pokrite, ljudje pa hite k zomicam skrivnost ljubezni , V tua MARIJINEGA ' BR£zmadeznega SpoČetja r°du V-VVi ZarH nastanka človeškega v r . ,e Prišlo do velike tragedije stopi?1', Adam je sledil Evi in pre-sa^y zapoved, naj ne je od je ^rePovedanega drevesa. Greh se tioticgj zemlje in žalost je ovila e°ko srce. Da s^av. v usodnih trenutkih lernu Je ^°9 odločil razkriti padala h loveštvu veliko skrivnost: pri-njern° fena, ki bo dala življenje 9laVokateri bo strl peklenski kači re$en’i, ta ^eroa bo sodelovala z Od-^Šče P™ P°razu satanovem; P°dleQil'e ž?ne, kot sem jaz ljubil da r °, Zanjo sem se žrtvoval, zato Ža. a sveča, čisča, brez made-Va n 1 7,1 se žrtvujte za svoje žene, hstni Za~t-°’ °b niifl doživite svoj v ča«t ■lte^c’ temveč da jih dvignete in l’ °P°sumite v njih poslanstvu in 8vetog V P°lna čistosti Posod?1, ?l0.ra biti možu predvsem not. j ^ Je polna duhovnih vred-drug d co se medsebojno dajeta na obar*t?e™u’ se morajo razlivati IN ŽENE MED SEBOJ tudi omenjene vrednote. To dajanje vedno vključuje tudi . žrčev. Žrčev odpovedi užitku, ki bi bil združen z grehom; žrtev medsebojnega prenašanja in razumevanja slabosti, ki sta jih oba polna; žrtev odpovedati se lastnim željam; žrtev lastne komodnosti in iskanje vsega, kar bo drugemu v veselje in tiho radost. Z ljubeznijo in v tihi žrtvi naj mož vse stori, da bo žena ob njem postala to, kar so vsi časi o njej sanjali in jo proslavljali: tiha to-r>arišica, skromna sodelavka, ljubeča družica, razdajujoča se mati in po-uživajoča se baklja, ki vse osvetljuje, vse greje, vse oživlja. In žena naj išče svoj ideal v Mariji! Naj stremi za tem, da ho v njej čim več čistosti in milosti. Naj bo njeno telo prežeto s sveto sramežljivostjo, njena duša prekipevajoča dobrote, razdajanja same sebe, polna ljubezni za vse, ki so ji dragi in za katere mora skrbeti. * Odkar imamo na nebu znamenje, ženo od sonca obdano, z vencem dvanajsterih zvezd in z luno pod njenimi nogami, od tedaj so tudi vse žene — matere, žene, neveste, hčerke — deležne tega sijaja. Moški razume, da ni lepše žrtve, kot iz teh bitij napraviti to, kar je Kristus izoblikoval v svoji Materi: sveto dušo, čisto srce, telo, polno duhovne in telesne 1rodovitnosti, ki poraja, povsod, kjer se pokaže in česar se dotakne, novo bitje, novo rast, novo pomlad. In vse to se dogaja, ker je Bog ljubezen in nam je v Kristusu in na njegovi Materi razodel, v čem je ta ljubezen. Jože Jurak ZA DOBRO VOLJO „Glejte, gospod Carlo, kako končaj« papeži: z brco.“ — Malo po izvolit^ se je srečal Pij X. z obredničarjen»: „Spomnimo se brce!" mu je dejal. Sovražnik zunanjih slovesnosti. P” X. ni maral za zunanje slovesnosti. 8e dolgo po izvolitvi je marsikdaj s sol' zami v očeh potožil komu: Poglej1*' kako so me oblekli! Že drugi dan P* kronanju je pravil prijateljem: „P* se je treba podvreči tem dvornim obl' čajem! Zdim se sam sebi kot Je*11* na Oljski gori, ki ga peljejo P1*“ sodnike, kadar stopam med1 švicars*0 gardo“. Neprespana noč. Konklave za izvolitev Pija X. je trajal 4 dni. Drugi dan popoldne jc kardinal Rampolla prejel 30 glasov. Njegov sosed je bil kardinal Sarto, ki ga je vso noč poslušal, kako se je premetaval po postelji. Zjutraj je šel brž k njemu in ga skušal tolažiti, češ naj se vda v voljo božjo. Popoldne tretjega dne je kardinal Sarto prejel 35 glasov. Tokrat je bil on na vrsti za neprespano noč. Zjutraj je prišel h kardinalu Ram-pollu in mu rekel: „Ne razumem naših tovarišev, zdaj so spremenili red činiteljev.“ „Že,“ je odvrnil oni, „ampak konec je isti“. Brezžična oddaja. Ko je bil 1903 izvoljen Pij X., so ljudje zvedeli za njegovo ime še preden je bilo slovesno objavljeno. Neki vatikanski upravnik se je sklonil skozi okno proti trgu sv. Petra in zastrigel s prsti. Vsi so vedeli: Krojač — kardinal Sarto (krojač). Tako mine. Kardinal Sarto je bil pri pogrebnih svečanostih za Leonom XIII. Da bj krsta zdrknila v nišo, ,o je sam petrinec porinil z nogo... Kardinal Sarto se je obrnil proti msgr. Respigalliu, papeškemu obredničarju: Spreten v odgovorih. Sestra Pija ga je nekoč opomnila, naj si čuf* zdravje. Pa ji je odvrnil: „Da se ob" varujem kolere z enim 1, naj zapad«”1 oni z dvema 11 (collera — jeza, b°® ja) ?“ — Drugič ga je obiskala špan ska kneginja in mu povedala, da & ima ves svet za svetega (sant0'' „Sarto, ne santo.“ je odvrnil pap*'j — Iz Frascatija so ga naprosili, n® jim tam za škofa da kardinala Ca*' setta (blagajna), kj je bil bogat dobrega srca; Pij X. jih je vprašal, ^ _ pravzaprav hočejo Cassetta kardib* la alj blagajno kardinala. Papež pri mizi. Takoj drugi d“* po izvolitvi je Pij X. povzročil PraV., pohujšanje med dvornimi služabni-( ■ ukazal je pripraviti mizo za dva! * . da to je bilo proti pravilom. Kdo ^ mu pove. Obredničar se je kon«^ opogumil in ga opozoril na sveta ročila. Pij X. je vprašal: „Ali "Z prepričani, da je sv. Peter jedel sam ■ „Ne vem, Svetost, ampak vaši Pre. niki so.“ „Od kdaj 7“ „Od Urha” VIII., Svetost.“ „Prav, naš slavni Prey nik Urban VIII. je ukazal, naj PaPeg(J jedo sami zase in storil je to z X, pravico. Ampak z isto pravico *** ukazujemo nasprotno“. Ker je v letošnjem letu vznemirjala ljudi novica o skorajšnjem koncu sveta, zato bo naše bralce zanimalo, kaj učita o koncu sveta znanost in vera. BODOČA USODA SVETA Eshatološka misel, t. j. misel na °nec sveta, je v krščanstvu vedno *J|°čna. Pač v skladu z osnovnim vi-Oikom krščanstva, ki je večnostni vidik ,n kaže na minljivost tega življenja in *yeta. Sveto pismo samo veliko omenja 0nec sveta. Cerkev na to spominja yernike še posebej ob koncu cerkvenega e*a, ko nam zadnjo nedeljo bere v *vangeliju pretresljivo Kristusovo na-^°ved konca sveta in vesoljne sodbe. 'je,rkveno leto v pojmovanju Cerkve natnreč predstavlja in v kratkem ob-tlavlja zgodovino človeštva in njcgove-pp odrešenja; tako konec cerkvenega po sebi spominja na konec in sveta in na to, kar mu . “ sam i,vljenja ^edi. nesljivega, kakor je v njem trdno in jasno izpričano dejstvo, da bo tega sveta nekoč konec. KONEC SVETA IN NARAVNA ZNANOST Tudi moderna naravoslovna znanost učf> da tega sveta mora bitj nekoč konec. Ne sicer v tem pomenu, da bi bil sve.t popolnoma uničen, ker bo materija ostala. Znanost namreč ugotavlja, da se od celotne energije v naravi nikdar nič ne izgubi in vsota celotne energije ostaja vedno ista (zakon o konstantnosti energije). Sveta bo konec , Nekatere krščanske sekte misel na anec sveta, ki je zmožna s podobno 0 se polastiti človeškega srca, še ®tiravajo in versko izrabljajo, kot n. yr‘ adventisti. Tolikokrat so že napo-..ovali in določali konec sveta in spra-, * ljudi v preplah. Nazadnje je to v'0 letos in smo bili priče velikega *ncmirjanja sredi preteklega julija. Poleg drugih naravnih skrivnosti si 6 l*m radovedno zastavlja tudi to ^Prašanje: Kakšna bo bodoča usoda l * kar ne bi rad. Jaz sem kakor t k; hodi od hiše do hiše. Res je °- Naša služba ni lahka.“ ’<>Žna, bokih, lan? tih n’ Pa pollvala. Toda njegove žene ni^ čutilo. Vdala se je že bila, da °trok, za moža je vestno skrbe- la, dom je bil ves v redu. Na moža in njegove muhe se je polagoma navadila. Vesela je bila, da teče življenje tako mirno, in Višek zanjo je bila dobra kava in rozinova potica, iz prav rahlega testa. V tem je bila mojster, da jo je nekoč še Nace pohvalil. In tudi to je bil višek. Nace v službi Zgodaj zjutraj je bilo, ko je Nace v dolgi dvorani prevzemal pošto za ponedeljek, pisma, tiskovine, drobne pakete, knjige. Precej se je nabralo, Ulice je poznal dodobra, vsaka hiša je imela svoje lice, svoj posebni vonj in svoje posebne ljudi. Pri dr. Potočniku je prevzela pošto še mlada gospodinjska pomočnica, kateri je bilo ime Pavla. Nace je imel dobro srce tankočutno dušo, četudi jo je skrbno skrival pod mogočnimi brki, a je tisto jutro dejal Pavli, ko je oddal pošto: Veste, ne bo dolgo, pa bom tudi za vas prinesel prav imenitno pismo.“ „Kaj, zame?“ je vprašala Pavla. „Kdo se le briga zame? Staršev nimam več, otroci smo raztepeni po svetu, le kdo mi bo pisal?“ Nace je odšel dalje in za oglom je bila čista, prijetna hiša, le dvonadstropna in tam je oddal pošto spodnji stranki, nato pa je stopil v drugo nadstropje, kjer je stanoval gradbeni tehnik Lojze Kovačič. Simpa- Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne prenaša, se ne napihuje; ni prešerna, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša. Berite! tičen se mu je zdel že od prvega dne, ko se je bil semkaj preselil. In tega je bilo nekako tri mesece. To pot mu je prinesel črno obrobljeno pismo in še preden je pismo odprl, je Lojze Kovačič vzdihnil: „No, sedaj je pa še teta umrla. Zadnji človek, ki je še name mislil. Zdaj sem pa sam.“ Naš Nace se je malce sklonil in rekel prav prisrčno: „Pa mi je res žal, da sem vam tako pošto prinesel. Sicer pa tudi drugi nimajo nikogar več in je včasih prav hudo, ko vidim, da, so ljudje žalostni, ko ne dobe nobene pošte.“ „Kdo pa je tak?“ „I, no, takoj okoli ogla je že ena. Pa prav fletna dekle, ki je čisto sama na svetu. Je pač tako.“ Nace je odšel ter že iskal pismo za naslednjo stranko. Za tisto dopoldne ga je zapustila dobra volja. Vse je oddal in prišel domov zmučen in molčeč. Poštna tajnost Je že tako, da se ljudje včasih igrajo. Eni ljubijo karte, drugi pa si iz- mišljajo drugačne igre. Naš Nace ** je izbral to pot igro, ki je na las P°" dobna toliko oklevetani božji previdnosti. Začelo se je pa takole: Njegova žena je hodila malone vsak dan tudi v cerkev, ker je najlaže to10 izmolila vse, kar si je bila namenil® ; za žive in mrtve. Pa je opazila tal® mlado dekle, ki je šlo na trg in vsak dan blizu nje klečalo in prisrčno m°' lilo. Seveda je Nacetova žena po teb svojih opazovanjih tudi Nacetu odmerila gotov del, pa mu je opisala ^ dekle, dokler ni Nace ob neki prilik* rekel, kaj pravim rekel, zdrknilo nri je z jezika, „ja, saj to je pa Pavla ■ Nacetovi ženi so se oči nekam čud' | no zabliskale in začelo -se je zašli*’®' vanje, ki ga vsi mošk; brez izje®)6 'skrajno neradi prenašajo, četudi malone vsak doživi. „Kakšna Pavl®' odkod jo poznaš? Torej tako? 2® i hrbtom! Da te ni sram! Nace, k*!0 bi si bil mislil!“ Nace je to ploho m*r' J no prenesel, se odkašljal in naposl® da Nace kar tako mimogrede iz-»Veste, moja žena mi je rekla, ? je tista dekle, ki je tako sama, vsak dan v cerkvi. Saj ste me v ,11® vprašali o njej.“ Lojze pa se-^a ^vrne; „Ne da bi se spominjal.“ 0 ia> Pavla ji je ime, pa čedna detlov ^ d a pridna.“ In čez nekaj ted-v Je žena zaupala Nacetu, da vidi s. da,i nekega zelo prijetnega go-] temveč mu je šlo vse bolj re£ kakor pa ne. Opazil je nam- 1 ’ ^a je gradbeni tehnik nekam 6 v°lje in da tudi Pavla ni več tako otožna kakor prejšnje mesece. Iz teh misli ga vzdrami glas njegove žene. „Ti, greva malo na sprehod.“ Brez ugovora je vstal, se oblekel in odšla sta. Ko sta pa zavila tam proti Večni poti, zagledata pred seboj mlad, čeden par in tedaj žena Ana dregne Naceta s komolcem in pravi: „Ti, ali ne gre tamle tvoja poštna tajnost?" Nace pa na to ni odgovoril drugega kot samo globoko resnico: „Ti, žena, zapomni si, dobra dela so zelo različna.“ L. D. ZLATE RESNICE Ne glejmo nazaj, kamor nas kliče hudič, ampak naprej, kamor nas kliče Kristus. (Sv. Ciprian) Hudo je doživeti neuspeh, a hujše je, nič ne storiti za uspeh. (Roosevelt) Dober zgled in neizčrpna ljubeznivost — to sta dve najsijajnejši sredstvi, da komu izprosimo milost spreobrnitve. (J. Gross) Časi so taki, kakršni smo mil (Sv. Auguštin) Bolečina v bolezni ni prazna marnja. „Ko ste dosegli višek svojih nad, se pripravite na razočaranje!“ „Ne verjemite preveč temu, kar slišite, in tudi ne temu, kar mislite, da vidite I“ „Najboljši predstojnik, ki sem ga kdaj imel, ni dajal nikdar ukazov: izrazil je samo željo." t,Odločen predstojnik doseže^ da je ukaz hitro izvršen, ljubezniv predstojnik pa, da je dobro izvršen." Bodimo trdni v Gospodu! V radii jskem nagovoru prebivalcem otoka Malte dne 24. julija 1960 je sv. oče Janez XXIII. vzpodbujal svoje poslušalce, da naj ostanejo budni v veri svojih prednikov. Sv. Pavel je prinesel luč prave vere prebivalcem tega otoka in ta vera je bila seme vse slave in junaštev preteklosti. Tudi danes govori sv. Pavel prebivalcem otoka po številnih cerkvah, ki so njemu posvečene. Kliče, da bi vsi ostali zvesti katoliški Cerkvi, mističnemu telesu Kristusovemu, da bi se izogibali sodobnih zmot in ostati trdni na poti, ki ugaja Gospodu. Posebno je važno, da so dandanes katoličani trdni v izpolnjevanju zapovedi, v spoštovanju cerkvene avtoritete in hierarhije, ki predstavlja Kristusa med nami. Evharistija je luč in življenjska sila sveta. Beseda in zgled Kristusov, k; je daroval kri in meso za življenje sveta in stalno hrano dušam vseh narodov, je tudi luč v razsvetljenje za medsebojno sporazumevanje in moč za voljo, s katero se more premagati vse težave in preizkušnje. (Sv. oče Janez XXIII. v pismu kardinalu-legatu na evharističnem kongresu v Monakovem.) Katoliška akcija je upanje krščanske obnove. Kaj naj delamo na tem razburkanem svetu, podvrženem tolikim spremembam? Bodimo vedno zvesti poslanstvu Cerkve, ki je trdna ladja na razburkanem morju in jo vodi večni Krmar. Prispevajmo s svojim delom k uspehu in napredku. Cerkve in to z doslednim izpolnjevanjem božjih zapovedi. Katoliška akcija je veliko upanje GLAS IZ RIMA Cerkve pri krščanski obnovi sveta. (P® pež Janez XXIII. v nagovoru može111 Katoliške akcije mesta Rima dne 2*’ junija 1960.) Edinost v namenih je znak Kat° liske akcije. Katoliška akcija združuj različne vrste organizacij, ki so nasta*1 v različnih dobah. Vse te organizacij6 delajo za dobro celote, so združene i*1 povezane kot velika in dobra druži1’*' ■Med vsemi in povsod prevladuje želi11 po edinosti in miru, ki je znak vse*1 dejanj in ustvaritev, ki imajo svojo ** hodiščno točko Pri Bogu. Kar je še P°' sebej značilno, vsi se zatekajo h K*-1 stusovemu namestniku na zemlji in sl®^ dijo njegovemu nauku. V tem pa obstoj izpolnjevanje Kristusovega nauka, j' je edina varna življenjska pot. (PaP®' "^aile- XXIII. v splošni avdijenci dne 26' junija 1960.) Branimo mladino pred nemoralnimi Predstavami! V pismu Katoliškemu P'ednarodnemu ura(iu za kino je državni ajnik kardinal Tardini d'al v papeže-^ern imenu potrebna navodila za bodoče °- Kino ima velik vpliv na mladega veka in to nalaga veliko odgovornost avni oblasti. Ta oblast ima dolžnost ePrečiti nemoralne kinopredstave, ki vedno številnejše in še širijo kot ku-Po vsem svetu. To je že povzročilo Oskrbljenost pri velikem številu do-vernikov in tudi javna oblast ni g ola brezbrižna. Vsi se zavedajo, če ne zastavi ta val nemoralnih pred-teV bomo že v bližnji bodočnosti priče ^'zvih posledic. Kaj moremo pričako-^ 1 v bodočnosti od današnje mladine, g. bodo pokvarile nemoralne pred-yP? pQ Cerkve morajo naj- J starši skrbeti za vzgojo svojih °trok, jejo ved'n0 torej preprečiti, da ne obisku-nedostojnih kinopredstav. Cerkev nudi vso pomoč družinam, ki ,io ^ febujejo, tako tudi pri vzgoji mla-e' Poseči mora vmes tudi javna ast in prepovedati vse slabe pred-Potrebna je predhodna ocena stave. ake Predstave po resnično krščansko ipa 0Se^a^’ ki tako lahko veliko po-Sajo javni oblasti pri njenem poslan-stav ^oraj° se Obrati posebne pred-e za.mladino in pri tem dobro lo- čit' i . m jn kuj je dobro in koristno za odrasle je. da ■ kaj je za mladino. Zelo priporočljivo n; se Za mladino pripravijo primer-p 1 bui na osnov) resnih in globokih dos °*^kih študij. V zadnjih letih so se uspehi. Javni oblasti more 0l "Gciti na pomoč privatna pobuda ali Za \ kudar ena sama ne zadostuje Ve^V ^ak° važnega problema. De-Re mora z velikim čutom odgovor- nosti, da se tako dosežejo potrebni rezultati. Socializacija in človekova osebnost. Državni tajnik kardinal Tardini je d'ne 18. julija 1960 poslal v papeževem imenu predsedniku francoskih socialnih tednov pismo, v katerem se dotika nekaj glavnih problemov socializacije z ozirom na dostojanstvo človekove osebnosti. Nemiri v življenju narodov izhajajo iz dejstva, da je bil človek obravnavan kot sredstvo kot blago ali kot revno kolesce velikega stroja, ali kot enostavna proizvajalna enota. Toda samo s spoštovanjem človeka in njegovega dostojanstva se bodo pomirila socialna nasprostva. V zadnjem času smo priče velikih sprememb, ki vedno bolj vodijo k večji in obširnejši socializaciji. Ne spreminjajo se pa samo gospodarske in politične strukture družbe, ampak tudi navade, način življenja in družbenih ustanov. Te spremembe prinašajo gospodarski in kulturni napredek in v gotovi meri zadovoljujejo človekove potrebe. Toda socializacija prinaša tudi ogromen birokratsld aparat, ostvarja vedno podrobnejše legalizirane in usmerjevane medčloveške odnose na vseh področjih življenja. Prihaja že tako daleč, da se človeku odvzame njegovo resnično osebnost, *e mu prepreči misliti, izvrševati dejanja osebne odgovornosti ter obogateti lastno osebnost, človeka se tako poniža na stopnjo navadnega avtomata. Država sme posegati v gospodarstvo in socialno življenje, toda si, ne, sme prisvajati področja, ki po svoji naravi pripadajo posameznikom in zasebni pobudi. Naravni cilj države je, da pomaga posameznikom in zasebnim ustanovam pri njihovem delu ter jih dopolnjuje in koordinira. Cilj vseh prizadevanj mora biti, da se ohrani neokrnjeno dostojan-; stvo človekove osebnosti. SKRIVNOSTNE VEZI Dvakrat že smo v tem letu, ki poteka v znamenju in slavi svetega Reš-njega Telesa, premišljevali 0 skrivnostnih zvezah, ki vežejo božjo Mater Marijo s presveto Evharistijo. Dodajmo v adventnem času novo premišljevanje, ki naj našo pobožnost in ljubezen do Najsvetejšega Zakramenta poveže s skrivnostmi rožnovenske molitve. Videli bomo, kako neprisiljeno in naravno lahko vključimo naše evharistično življenje v to, Mariji tako ljubo in nam tako zelo koristno molitev, in spet se nam bo v novi luči odkrilo, kako sta Jezus in Marija narazdružljiva v svojem in našem življenju, našo pobožnost do svetega Rešnjega Telesa pa bo po tem premišljevanju razžarila mila in dokončna luč Marijinega zgleda in Marijine ljubezni. Naj nam zaenkrat služijo v naš namen skrivnosti veselega dela, ki so za naše odnose do svete maše in svetega obhajila prav posebno poučne in to-lažljive. + Veseli del sv. rožnega venca nam v svojih peterih skrivnostih, ki jih primerjamo dehtečim belim rožam, govori O, rožni venec, čudež božje tehnike, nebeški telefon! Po njem se pogovarjava z Bogom in veliko si imava povedati. E. Cevc o Marijinih radostih, ki jih je doživela v Jezusovi otroški in mladostni dobi, od njegovega čudežnega spočetja do njegovega dvanajstega leta. Sladko in sveto veselje se skozi te skrivnosti preliva, vendar v njih tudi ne manjka grenke žalosti in bolečine, v potrjenje velikega življenjskega pravila, d'a sta popolno veselje in popolna sreča »a tem svetu nemogoča. Nad vsemi tezni skrivnostmi pa žari mila luč Marijin6 vere, ljubezni, ponižne vdanosti in junaške pripravljenosti za spopolnitev božje volje v vseh stvareh. Je angel Gospodov V prvi skrivnosti premišljujemo čudoviti dogodek Angelovega oznanjenj11 in Jezusovega spočetja v Marijinem de' viškem, telesu, po moči in milosti Svetega Duha. Bil je to pač eden največjd1 in najsvetejših dogodkov v vsej človeški zgodovini. Večni božji Sin, ki se v svetem pismu imenuje božja Besed»' postane meso, to je človek, in zaČn6 prebivati na svetu. Ubogemu, grešnemu človeštvu zasije zarja odrešenja 1,1 zveličanja. Marija pa zavzema v ten1 čudovitem, po neskončni ljubezni nar6' ; kovanem božjem sklepu, posebno, redno vlogo: Mati je božjega Odrešenika, njegova sodelavka pri delu odrešenja in s tem duhovna Mati vsega čl"" veštva. Vselej, kadar premišljujemo to PrVI’ veselo skrivnost, nas mora prevzeti č» doviti Marijin zgled. S ponižno very posluša in sprejme Angelovo oznani^' z najglobljo vdanostjo in junaško Pr! pravljenostjo se vkloni božji volji, spr6J me nase čast in žrtev božjega rinstva in spregovori svojo veliko, 1,6 pozabno besedo: „Glej, dekla sem G° spodova, zgodi se m; po tvoji besedi-Ob tem premišljevanju se nam sama od sebe porodi misel, da se n9 y decembru je v Sloveniji zima 'n v nas tudi zgodi nekaj veli-Ka, nedoumljivega, čudovito svetega, adar pobožno prejmemo sveto obha-gv°" ^ezus, Bog in človek, ki je skrit v k iv hostiji, pride v nas in se v ne-ončni ljubezni z nami združi. Moč in 1 0st Svetega Duha se tudi nad nami ^odevata. In kakor je bila ura Ozna-^Jenja za Marijo neskončno velika in eta> je tudi ura našega združenja s istusovim neizrekljivo lepa, pomenki.*1 in polna milosti. In kar je najin a ČUdovit°, Je to, tfa nam je dovoljeno dano t0 sveto uro doživljati pogosto-a> tudi vsak dan, ako to želimo in se 01"emo vredno pripraviti. Tudi v tem m je Marijin zgled, ko je po Jezuso-j.ern vnebohodu v prvi Cerkvi podoživim la svojo veliko uro Oznanjenja v ..jVnosti svete maše in svetega obha-a Vsc do svojega vnebovzetja, i ,^aJ bi bilo pri vsakem svetem oo-JUu naše duhovno razpoloženje po v° n° Marijinemu: Ponižna in živa vera vH. ev^aristično skrivnost in popolna v an°st ter pripravljenost v spolnje-Ju svete božje volje. Lepše priprave ne moremo želeti. Veselo snidenje V drugi skrivnosti spremljamo Ma-na njeni poti k sveti Elizabeti. Pol-n°tranjega veselja, z božjim Dete-m P°d svojim čistim srcem, hiti po Dj?0 0Vem odhodu v judovske gore, da de^686 sv°ji stari teti in njenemu ču-aemu otroku Janezu Krstniku prvo g ,.°.st °drešenja in posvečenja. Iz evan-dalo** kakšno veselje je za vi a - poj3 ,u’ Od Svetega Duha sta bila» na-8r vJena otrok in mati. Marija pa vsa v0sCn uro srečanja z Odrešenikom sveta, ste- > ki mu je bila od Svetega Duha za-. °°vljena in po kateri je vse d'ni, z vso r ,.° hrepenel. Z božjim Detetom v na-ži v*1 ?oje večerni slavospev svojega jeV jenja: »Zdaj, Gospod, odpuščaš svo-2,?a služabnika po svoji besedi v miru, $ aJ moje oči so videle tvoje zveli-Ves vdan in srečen je zdaj ^‘Pravljen na smrt in bi kar rad umrl, •I ua tem svetu kaj večjega in lepšega Ve» Cga> kar je danes doživel, ne more Po lvJ)ri*'akovati. Preroško navdahnjen Mary’i 86 naP°veduje, da bo ta njen Izr V l*a^ec ‘n v vstajenje mnogih v e*u in v znamenje, ki se mu bo Prus r°^0Va^0 — 'n njeno du®0 . unil meč bolečin, da se razodenejo 8 1 umogih src... šai ^ ^us^vi Jezusa in Marije se sku-udeleževati svete maše, ki je tud* 6V Rusova, pa naj bi vselej bila vetiona8a" Kako lepo spada v to daritve £ razpoloženje naših duš ono naše rok ^anie darovanje, ko po Marijinih Sr ah lu Po njenem brezmadežnem zUso darujemo presvetemu Srcu Je-trß,vsmu vse molitve, vsa dela in vse erC]fnj'C duava, v zadoščenje za svoje 1^ v vse tiste svete namene, v 50Jre se Jezus sam neprestano daruje v kUv,na naših oltarjih. Čustva vdanosti jstn vj“v V°1J0> pripravljenosti za spre-vs„, flžev in žrtev, ki so delež našega skrj (an^ega življenja, naj se iz te prjsVn°sti prelivajo v naša srca, ko 8Ve,°8l;vujemo Jezusovi daritvi. In po te °hhajilu, ki je najdražji sad' sve-dušeaSe 1R nJen dopolnilni del, naj naše Si}^ '■uhe hrepenijo, kakor je starček s°fti °a hrepenel po srečanju z Jezu-keni' fl vsaki sveti maši in pri vsa-lost SVetem obhajilu prosimo še za mi-Hage Vete P°Potnice, da bi, ko pride ura 0(lhui^i. tudi mi, kot stari Simeon, a 1 v večnost mirni, potolaženi, za- upanja polni, z Jezusom združeni in pokrepčani. Tako bo ta četrta skrivnost, ki je sicer polna žrtvenega duha in grenkih napovedi, pa vendar tvori del veselega rožnega venca, prinašala tudi našim srcem polno svetega miru, tolažbe in veselja v vseh naših bridkostih in žrtvah. Saj kjer so srca v plemenitem duhu vdanosti in požrtvovalnosti Bogu odprta, tam nikoli ne manjka božjega miru in božje tolažbe, ki sta gotovo na tem svetu najlepši božji dar ponižnim, vernim ljudem. Velika bridkost V peti skrivnosti, s katero zaključujemo veseli del rožnega venca, spremljamo Marijo in Jožefa v njunem brid1 kem iskanju Jezusa, ki je bil, dvanajst- Slovenska cerkev v Toronto letni deček, po velikonočnih praznikih ostal v templju, ne da bi jima to povedal. Tri dni ga žalostna iščeta, polna silnih skrbi in najtežjih slutenj. Tretji dan ga najdeta v templju, sedečega med učeniki postave. In spet sije nad sveto Družino sonce sreče in veselja, ko se skupaj vračajo v dragi nazareški dom, kjer je Jezus svojim ljubljenim staršem vsa leta skupnega življenja vdan in pokoren sin. Kakor vidimo, preveva tudi veselo skrivnost velika bolečina: izguba Jezusa. Marija in Jožef ga nista izgubila po svoji krivdi. Bila je v tem za nju le velika preskušnja, določena po večnem božjem sklepu. Duše, ki so Bogu posebno ljube, morajo biti preskušene z velikimi notranjimi bridkostmi. Najhujšo teh bridkosti je pozneje sam Jezus na križu doživel, ko je v siln; duševni muki klical: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?“ Nekaj te zapuščenosti in notranje bolečine je dal okusiti Mariji in Jožefu v tej skrivnosti. Ker je bilo tako določeno v božjih načrtih, se Jezus, ko ga najdeta, pred njima nič ne zagovarja. Mirno in ljubeče jima govori: „Zakaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?“ Nebeški Oče je tako hotel; njegova sveta volja nam bodi vedno nad vse drugo. Tudi nam se lahko zgodi, da nas Bog obišče s takimi preskušnjami: z notranjo zapuščenostjo, žalostjo, bridkostjo. Ne pozabimo, da so to preskuš-nje naše vere in bogovdanosti, ki so za prečiščenje naše duše, za posvečenje In spopolnjenje našega duhovnega življenja potrebne. Vedimo tudi v svojo tolažbo, da nas Bog nikoli ne preskuša preko naših moči in da nam je v takih težkih urah, ko mislimo, da nas je zapustil, posebno blizu, kakor je njegova ljubezen budno spremljala tudi Marij0 in Jožefa v njunem bridkem iskanju. Često pa se zgodi, da mi, greSjj*, ljudje, izgubimo Jezusa po svoji kriv®' . kar je bilo pri Mariji in Jožefu izklj'0' : čeno. Z vsakim smrtnim grehom izguo1 človek posvečujočo milost in ž njo J6 zusa ki z Očetom in Svetim Duhon’ skrivnostno v srcih pravičnih prebiv9‘ Velika žalost bi nas morala vselej Pre vzeti, kadar pademo v tako založe°° izgubo Boga. Velika mora biti tudi na®9 tozadevna žalost z ozirom na izg110’ ljene brate in sestre, uboge grešnik6' ki v svetu žive brez Boga, v dušev" bedi, v nevarnosti večnega pogubljen),1 O vsej tej grešni revščini nam gov° peta skrivnost, spominjajoč nas na 1*?. misel Hoje za Kristusom, kjer To®9 Kempčan piše: „Biti z Jezusom, je dek raj; biti brez Jezusa, je pekel/ Ako smo Jezusa po svoji krivdi >*j j gubili ali se nam je sam po svoji ve začasno odtegnil, iščimo ga vselej z lJfl ibečim, hrepenečim, prosečim srcem, 0 I kler ga zopet ne najdemo. Marija in J , žef sta ga našla v templju. V njegov6, svetišču, v cerkvi, ga vedno lahko n _ demo tudi mi. Tu nas čaka v sveti ®'4 ši, v svetem obhajilu, v tabernaklju, spovednici. Vedno pripravljen spre)6 nas, nam odpustiti, nas potolažiti, sam iskreno kliče in vabi: „Pridite t meni vsi, ki ste žalostni in potrti, J* ' vas bom potolažil in okrepčal.“ Zaključimo to preprosto premih vanje z ljubečim, zaupnim klicem: Marija, Kraljica presvetega rož®6*’* venca in naša Gospa Najsvetejšega kramenta, prosi za nas! ALOJZIJ KOäMEfl^ ZGODAJ IN POGOSTO VaH gaj0 Qn° tožimo nad zmotami, ki be- vaj0 S7et’ in težavami, ki nas zadelo’ikateri vso krivdo mečejo na dijo S Vavr; drugi na drugo. Nekateri vi-cbw Vey° nevarnost v komunizmu, v masonstvu, tretji kje drugje. danj endar je mogoče največje zlo sebi n,n (°be čisto navadna brezbrižnost 'Mi qjo viavu lic*vduiici Drczuriznosi Jiera pe,ost za vse duhovno, pa popolno Ultlevanje nadnaravnega. bre^ 0 m°remo reči, da ni marsikaj do- Ve>iko nU svetu tudi danes, še prav bi res verjeli izjavam posa- slab|jj't]°.v’ Pa sPl°h ni nič slabega, ne ker Judi: vsak se ima za popolnega, ®lf>bih «er vsaK se ima za popolnega, >e ^’n° krade in ne ubija" —, čeprav z obi^M povedati o drugih, začenši 8arin,S n*k* in duhovniki; ti so zmerom 1 Ve ovce. Pr« »n,, nay y tej trditvi, da „so dobri" in eel0 ° Ulj° nikomur nobenega zla", da * »»Verni«,* .. n_______,, z „ . „ itd.)(”^eru,ejo v Boga" (ne pa v „farje" tihi-,’ Se kaže vse pomanjkanje pravega s*riisl a za duhovno in nadnaravno. «tv0v; ? Posojajo vse človeško udej-hib rte?JG le P°d vidikom; zunanjih, vid oz. nedeh pozabljajo pa. da je Oče je potreben pri vzgoji nravno dobro in zlo v volji, torej najprej nekaj duhovnega. Drugič pa s tem dokazujejo, da nimajo nobenega smisla za nadnaravno in za kako nadnaravno vero in nravnost: zadošča jim neko naravno priznanje Boga in neka naravno dobrost v v delih oz. bolje neka naravna dobrota, ki se pa splošno kaže samo v ogibanju krivic do bližnjega, torej nekaj negativnega. Prav v tem je vsa težava za oznanjevalca vere v sodobnem svetu! Med nami ni več mogoč razgovor: stojimo na nasprotnih bregovih in most, ki bi naj ga tvorili skupni izrazi za iste pojme, je nezgradljiv, ker so izrazi sicer isti, pojmi pa drugi. Tako kot komunistu demokracija in mir, nravico in svoboda pomeni čisto nekaj drugega kakor večini človeštva, tako tudi pojmi o Bogu in veri večini današnjega človeštva pomenijo nekai popolnoma drugega kakor vernemu kristjanu, oziroma še bolj omejeno, katoličanu. In še med nami jih je mnogo, ki „ne razumejo“. Kaže, da imajo „ušesa, da ne slišijo, in oči, da ne vidijo“. Kristus je imel čuden način poučevanja — a zelo preprostega in silno uspešnega: začel je pri zagrabljivem, prešel na manj vidno, a še pojmljivo, nato pa se dvignil v skrivnostno: Samarijanko prosi vode in ta mu jo da, čeprav se čudi, kako da je prosi vode on, ki je jud. Kristus ji odvrne: „Ko bi poznala dar božji, in kdo je, ki j ti pravi: ‘Daj mi piti’, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.“ Tako ji vzbudi željo po „studencu vode, tekoče v večno življenje“ — nauk in milost (Prim. Jan 4, 5-16). Ljudstvo v puščavi, ki vztrajno posluša Kristusa, je lačno: pomnoži mu čudežno kruh. Hočejo za njim; hočejo, da bi bil njihov kralj, a Kristus se skrije, naslednji dan pa jih pouči: V naših prežalostnih razmerah so se mnog; tako oklenili Kristusa Gospoda, skritega pod evharističnim zagrinjalom, da jih niti nadloga, niti stiska, niti lakota, niti nagota, niti nevarnost, niti preganjanje, niti meč, ne morejo ločiti od njegove ljubezni. Tako bo sv. obhajilo bre.z dvoma moglo postati vir tiste srčnosti, ki more neredko obuditi in hraniti tudi vitežko junaške kristjane. Ni torej brez migljaja božje previdnosti, da sc je v poslednjih časih obnovilo pogosto prejemanje sv. križa že od otroških let. Pij XII. „iščete me... ker ste jedli od hleb«* in se nasitili. Ne delajte za jed, ► * mine, temveč za jed, ki ostane za ve2n° življenje...“ Ko ga tedaj prosijo: Kd®r pride k meni, ne bo lačen, in kdor me veruje, ne bo nikoli žejen... če je od tega kruha, bo živel vekoma) (gl. Jan 6, 22-71). Uči torej v stopnjah. Poglejmo 3* mo zadnje: daje naravni kruh (pomnožitev hlebov|' daje kruh resnice („kdar v me veruje' '1 daje svoje telo („moje telo je res jed '' Vsakdo je sposoben sprejeti PrV‘' stopnjo in marsikdo se ustavi tau1' Bog je zanj le zadnji izhod v zadre#1 Malo se jih povzpne do vere v , sed'o, ki je Kristus. še manj jih doume, kolikšna je m1)' nost zadnjega. In če kdo razume, doume, ostaja na pol pota ali še man eno obhajilo ali dve, enkrat ali dvl1 krat na leto... Kako potrebno je v taki dobi P° udarjati zgodnje in pogosto obhajilo to najvišjo stopnjo doumevanja bes«0 in združenja z njo, ki je življenje. | Tega se je dobro zavedal sv. Pij '‘I ko je 20. decembra 1905 izdal slove’f | odlok o pogostem svetem obhajilu zgodnjem obhajilu otrok. Evharistija veča našo vero in n9’ ohranja, daje, utrjuje nadnaravno ^ 1 jen je; oboje je že od prvih začetk0 rabe razuma ogroženo. Ko bi pogus, , i zahajali k tej vedno odprti okrepčilu1 ob našem potu, ne bi bilo toliko br®2 ; brižnosti in otopelosti. In ko bi 1 dveh ne bilo, bi bilo več vere in božje^ življenja v nas — in to se najbolj k9 j po ljubezni: kolikšen pomen za dan9 nji svet! Začarani krog! Pretrgajmo g» ®ft čas je. In potreba. J. uporabimo prosti čas? Zakaj več prostega časa? °d pričetka sedanjega stoletja sindikalne organizacije in politične ^ ranke veliko prizad'evajo za skrajšajo6 delovnega časa. Tem prizadeva--Jwn 50 dali poseben poudarek katoli-.ni z aktivnim sodelovanjem na so-nem, gospodarskem in političnem k°( roč ju sledeč socialnemu nauku Cer-v Vg; Uspeh; niso izostali. Toda vpra-^anie še ni dokončno rešeno. Rešitev v/ea vprašanja dostikrat prinaša no-t ,,?rv°^^eme- Tako so ta prizadevanja . 1 ae v današnjih dneh eden izmed avnih ciljev socialne politike. Krajši delovni čas more biti vpe-](Qln zfradi značaja dela. Delo je tež-člo zdravju škodljivo. Da more 0 tako delo dobro in dalj časa s; ra!1jat>. potrebuje več počitka, da Pridobi novih moči za naslednji dan. zad ehnižni napredek, ki posebej v - njem desetletju prinaša toliko no- v°sti, omogoča, da človek dela manj, a ist„y " v,uvvn “““‘J’ °casno zvišuje delovno storilnost. ;0 ^ °*eS tehničnih in zdravstvenih raz-ne °v J6 težnja po skrajšanju delovni' ^USa ze'° močna v industrializi-Spr‘ deželah v kolikor gospodarske ;n membe in nove strukture prinašajo več n, v razl r moznosti za brezposelnost. Iz varn°k°V *J0*ne zaposlitve in socialne lovn;08-* Se zallteva, da se skrajša de- vji cas in tako zaposli večje Štern oseb, ®anjen °,bätaja I’a samo težnja za skraj-Uraj].. ae*ovneč?a časa, to je dnevnega a’ ampak tudi delovnega tedna. Ve- Strokovna izobraz-je potrebna stalnega izpopolnjevanj*' Potreba je večja pri mladem člo-u in se navadno zmanjšuje z dojenim položajem in leti službe. ,. eč časa se mora preživeti v oko-ske *as»ne družine. To velja za sam-0» člana družine pa za družinskega v; a‘. fa mora posvetiti več skrbi «°ji otro^ se zanimati za družinsko n0Sp0(raratvo in potrebe. Urediti mora ga sv°jih zmožnostih prijeten dom ‘ vse Člane družine. Skrbeti mora, tim He sP°-^uje nedeljski počitek, jn-njan<>s^ *n svetost družinskega življc-a' Ne smejo manjkati prizadevanja za medsebojno pomoč članov družine, za gospodarski, kulturni in verski napredek družinske skupnosti. Urejeno in zdravo družinsko življenje je za družbo osnovnega pomena. To pa ne pomeni, da se člani družine ne; b/ smeli zanimati za vprašanja izven družine. Naravno je, da kot socialna bitja sodelujejo v organizacijah, društvih in skupnih prireditvah, v ko-likor jim dopuščajo možnosti in zmožnosti. To sodelovanje je posebno v današnjih časih dolžnost, zato se ji ne more nihče odtegniti brez lastne škode in škode za skupnost. Svobodni človek potrebuje vedno več razgledanosti po svojem okolju in po svetu. Zato mora več čitati, stalno razširjati kulturno obzorje. Zanimati se mora, odgovarjajoči stopnji osebne izobrazbe, za kulturni, gospodarski in socialni napredek družbe, v kateri živi. To pa postavlja izdajatelje in urednike časopisov, revij, pisatelje, umetnike, znanstvenike, javne delavce, javno oblast, društva in organizacije, pred veliko socialno in moralno odgovornost. Kot že rečeno, se pogosto dogaja, da več prostega časa pomen; večje zanemarjanje verskih dolžnosti. Navadno je tako, če človek dela več in bolj trdo, se večkrat spomni na Boga, bolj rodno izpolnjuje verske dolžnosti, mu niso v breme. Toda s tem se noče reči, da si človek ne sme želeti več prostega časa. Mora pa najti samega sebe. Pridobiti si mora večje in globlje spoznanje življenja, njegovega namena in cilja. Iznebiti se mora splošne materialistične mentalitete sodobne družbe in strahu pred spoznanjem samega sebe. Priznati mora brez strahu lastno duševno realnost in iskati re-'itve problemov, ki ga težijo. Pri tem mu morejo veliko pomagati verske organizacije in dobro organizirane duš-nopastirske službe. Katoliška Cerkev in vprašanje izrabe prostega časa. Pokojni papež Pij XII. je večkrat ponavljal, da Cerkev izredno želi vse dobro človeškemu rod'u in se veseli njegovega napredka. V ta napredek spada tudi prosti čas, ki ga sodobna industrija nudi vedno več delovnemu človeku. Pij XII. je videl tudi nevarnosti, kj jih ta pridobitev prinaša. Več prostih dni ob koncu tedna je kaj rada vzrok, d'a se opušča nedeljska dolžnost. Ta je bil tudi eden izmed razlogov, da je dovolil večerno sveto mašo in skrajšal evharistični post. Praktično to pomeni, da lahko odpotu-ješ v petek zvečer v prosto naravo, toda vrni se v nedeljo zvečer tako, da boš lahko opravil krščansko dolžnost. Tudi za prejemanje zakramentov je dana potrebna olajšava. Pri tem za vernega kristjana ne more biti nobenega vzroka, da ne bi mogel izpolniti svoje dolžnosti. Sedanji papež Janez XXIII. je P° državnem tajniku kardinalu Tardiniju v pismu predsedniku italijanskih socialnih tednov kardinalu Siriju potrdil, da nihče ne sme biti pesimist ali odklanjati pridobitve, ki jih prinaša tehnika. Cerkev celo vabi katoličane, da pri tem sodelujejo in v teh pridobitvah gledajo resnično uresničenje božjih načrtov. Skrbeti morajo, da bo vedno več prostega časa človeku v korist v socialnem, moralnem in verskem pogledu. Avgust Horvat Oj, blažena leta, nedolžnost otrok! ni Lastnina nalaga dolžnosti, ki 6e ° Sam° dolžnosti ljubezni, menjal-pr’ Razdelilne in zakonite (legalne) ^ayicnosti, ampak so tudi dolžnosti, sta 1.‘1V*raj° iz socialne pravičnosti, ki pj OZnanjala papeža Pij XI. v okrožij, Quadragesimo anno ter papež Pij ,jiti' v sv°jih številnih govorih. Potrudi Se m<>ramo, da bomo te dolžnosti jcjlj1"0 Poznali in jih nato tudi uresni-v Vsakdanjem življenju. ^ajmanj, kar socialna pravič-Prav?tefJa °d delodajalca, je to, da 0 n , at° so izobraženci vseh stanov aaše Jcev dolžni najširšim slojem vre(jn s tupnosti posredovati duhovne z ud ,e s Pisano in govorjeno besedo, iavh« ejstv°vanjem v društvenem in nem življenju. br0 tlilj socialne pravičnosti je do-«iain °famezn‘ka in skupnosti — so-ha|e a8inja. Skupnost predstavljajo Sole, / Upne ustanove (Cerkev, tisk, hove) °.men'šče, domovi, kulturne usta-®°t1‘ebnn na‘^e organizacije. Vse to je ih a Podpirati z lastnim delom ' v Slavn n^m* sredstvi. Sedaj, ko smo darske ^ ze Premagali prve gospo-pri8pev ?.Zave izseljenstva, moramo več a 1 za skupne zadeve. To ter- PREBERI.. . PREMISLI. ŽIVI PO SPOZNANEM. . . PRAVIČNOST IN LJUBEZEN ja socialna pravičnost zlasti od premožnejših. Kdor ima več, mora dati več. 5. ) Socialna blaginja ni zgolj tvarna blaginja, ampak zavisj tudi od medsebojnega spoštovanja, edinosti in ljubezni. Prizadevajmo si za krepost resnične dejavne krščanske ljubezni. Vodi naj nas krščanski občestveni duh, ki je nujno pripravljen tudi na osebne žrtve, na potrpljenje, na odpuščanje. 6. ) Gradimo resnično bratsko skupnost krščanskih ljudi, v kateri ne bo ne duhovne ne tvarne revščine, kjer bo pravica vedno spoštovana, kjer bomo vsi bratsko čutil; in si bratsko medsebojno pomagali. Sklepi 8. socialnega dne, ki je bil v Buenos Airesu v nedeljo, 4. septembra 1960. Vatikan V Vatikanu so objavili seznam članov centralne komisije za vatikanski cerkveni zbor. Ta komisija ima poleg predsednika, ki je papež, še 74 članov, med njimi 35 kardinalov, štiri patriarhe vzhodnega obreda, 32 nadškofov in škofov iz vseh delov sveta (tretji med njim; je beograjski nadškof dr. Josip Ujčič) in tri redovne generale. Združene države V desetih letih se je dvignilo število katoliških zamorcev v ZDA od 398.111 na 615.964, torej za 55 %, Indijancev pa od 99.200 na 124.154, to je za 25 %. V dušnem pastirstvu deluje med zamorci 728 duhovnikov, ki imajo 496 cerkva, 348 šol s 1144 učiteljicami in 431 učitelji. Anglija Pet anglikanskih pastorjev, ki so prestopili v katoliško Cerkev, je v Rimu prejelo mašniško posvečenje. Vrnili se bodo nazaj v Anglijo, kjer bodo delovali v dušnem pastirstvu kot katoliški duhovniki. Nemčija škof iz Hildesheima, Henrik M. Janssen, je letos 17. junija v bližini nekdanjega koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen položil temeljni kamen za novo cerkev, ki je namenjena v spravo za zločine, ki so jih vršili SS-ovci nad ubogimi jetniki. Cerkev bo pasvečena dragoceni Krvi Kristusovi. V tlorisu bo imela obliko keliha, ki bo odprt proti nekdanjemu taborišču. Nadpastir se je ob tej priliki v svojem govoru obrnil do nemških ka- NASI RAZGLEDI toličanov in jih opominjal, naj ne * la jo tako, kot da so na storjene krivi^ že pozabili: „četudi bi mi prav ^ ne vedeli o tem, kar se je grozfl6^ godilo v smrtnih celicah in samoti logerjih, smo danes poklicani k spraV' da zadostimo za storjene zločine“. Izrael Na slavnostni seji izraelske drž:1'1 je profesor hebrejske univerze ruzalemu Yigael Yadin, poročal o kritju enajsterih pisem, ki jih je V'S! v 2. stol. po Kristusu Simon Bar ba, judovski borec za svobodo in ^ naški vodja zadnjega velikega škega upora proti Rimljanom pred1 1 j gonom Judov iz Jeruzalema. Jud0'^ strokovnjaki smatrajo ta pism»> katera so nepričakovano naleteli J iskanju rokopisov sv. pisma, za membnejše najdbe v zadnjih dcsft letih. Francija UV Naklada uglednega francoskega , toliškega dnevnika „La Croix" ie zadnjem letu zelo narasla, števil0 t, ročnikov se je dvignilo za 35 °ds*;.( kov. List se tiska sedaj v 136.600 vodih dnevno. ^talija Milanski nadškof kard. Montini je Priobčil v glasilu Svete stolice „Os-Servatore Romano“ dolg članek z na-8 OVom „Tujski promet za duše“. M njem najprej omenja, kako je Nadnje čase v katoliškem življenju Ita-'Je spet začel prevladovati čut za slo-ia živo dejavnost, čeprav še mno-katoličanov iz tega ali onega vzroka st-°ji ob strani. Nato cerkveni knez razpravlja o vPrašanju počitnic, da te izgubljajo Nekdanjo preprostost in moralno zdrav-J ter se spreminjajo v razkazovanje Nebrzdanega novega poganstva, ki oku-'Nje obale, hotele, ladje in prireditve. , f 1 Se> da so ljudje žejni samo še niz* _°tnosti, živalskosti, strasti in norosti. •riama vse to vzpodbuja in pregrešit' človeku naravnost vsiljuje, banska je ^ ^neh od 16. do 20. septembra se v Kopenhagnu na Danskem vršil ,)rvi evropski kongres za laični apostolat. Poljska Ob koncu tradicionalne zaprisege poljskega naroda Materi božji čensto-hovski, ki se je letos vršila ob navzočnosti 50 tisoč poljskih vernikov, je poljski p rimaš kard. Wyszynskj v svojem zaključnem govoru med drugim dejal: ,, Mi smo svobodni državljani poljske države, za katero so se tudi duhovniki borili. Dolžna nam je zato spoštovanje in nihče nima pravice, da nas na tej zemlji, ki je naša in kateri služimo, žali in preganja". Japonska Misijonar Enomiya, ki je preživel eksplozijo prve atomske bombe na Hi-roshimi, je sedaj, pa 15 letih, daroval sveto mašo v obnovljeni stolnici za 78.000 žrtev atomske bombe. V govoru je dejal: „Danes smo zbrani v stolnici, da molimo za mir, kajti mrtvi iz Hiroshima so še vedno živi v našem spominu“. Indija Indijski kardinal Gracias je na svetovnem Evharističnem kongresu v Monako vem povedal, da bodo v indijskem mesto Bangalore zgradili katoliško medicinsko fakulteto. Stavbe bodo pozidane prihodnje leto. Sveta Stolica je že obljubila dragoceno pomoč. Argentina Ob veliki udeležbi in z velikim navdušenjem so verniki Velikega Buenos Airesa na Majskem trgu, pred stolnico in vladno palačo, sprejeli lujansko Marijo, zavetnico velikega misijona, ki se je vršil od 1. do 16. oktobra. Ob tej priložnosti je Velikemu Buenos Airesu, 8 milijonski množici, pisal sam sv. oče Janez XXIII. Dejal je, da j-e samo Bog temelj pravega življenje. Ali je mogoče, da bi ženska kdaj vzljubila moža, ki ga nima rada ali ji je celo nekoliko zoprn? ON ZNA Žena more s svojimi žrtvami v moževem srcu vžgati ljubezen. A nasprotno je tudi res: mož zna ogreti ženo, ki »e ni poročila iz ljubezni. Mož celo to laže doseže, njemu ni treba, da bi se v ta namen žrtvoval zanjo. Dovolj je, d'a ena ceniti njene žrtve zanj. Več žensko erce ne zahteva. Že za golo razumevanje in priznanje lastnih žrtev mu je tako hvaležna, da mu odgovarja z ljubeznijo, ki je vsa vdana in globoko iskrena. Lep zgled Pride mlado dekle, vse zaskrbljeno, * pismom v roki. „Berite t0 pismo,“ mi reče. Berem. Resen fant z lepo službo jo prosi za roko. „Ali ga poznate?“ „Poznam ga in prav nič ga nimam rada. Pa to še ni najhujše: celo nekoliko zoprn mi je. Saj takega ne morem vzeti?“ „Pa ga pustite, ne boste na slabšem kot do zdaj. Saj vam ni sile in nikamor ee vam še ne mudi.“ „Že; kaj pa, če mi bo kdaj žal, da Km ga zavrnila, ker, kakor veste, bi bila to lepa partija.“ „Dobro preudarite in se po preudarku odločite; to je povsem vaša stvar," ji rečem. Nekoliko pomolči, se zamisli in ra» vpraša: „Povejte mi, ali je mogoče, da bi ženska kdaj vzljubila moža, ki ga nima rada ali ji je celo nekoliko zoprn?“ „O, pa še kako je mogoče! Celo pogosto se kaj takega zgodi; poznam že več takih primerov. Saj ljubezen ne sloni samo na lepi, simpatični zunanjosti, marveč še bolj na harmoniji in soglasju duševnih lastnosti in potez značaja, zaradi katerih začneš drugega ceniti in občudovati in preko tega polagoma celo ljubiti, zlasti ako ti s svojim načinom življenja daje povod, da si mu hvaležna, da z njim sočustvuješ. Ko se v sočustvovanju srečata, se pa že spo-čno ljubezenska čustva.“ Dekle je odšlo in se odločilo za zakon. Življenje je pokazalo, da je bilo to prav: zakon je bil srečen. Od začetka je bila nekako zaskrbljena, boječ se, kako bo. A ni trajalo dolgo, ko ga je prav tako rada imela kakor on njo že poprej. Kako je t0 dosegel? Pohvalila se mi je po osemnajstih letih sama in mi odgovorila s pomemljivima besedama: „On zna!“ Potem mi je z veseljem opisovala res lepo, složno življenje, polno tihega medsebojnega zadoščenja in sreče. Kaj je glavno? „Veste, tako zna biti ljubezniv; če le more, mi kako veselje naredi. Vedno _•! prinese, da me veselo preseneti; .j °vl ne odide, da ne bi dal izraza svo-čustvom. Pri delu mi pomaga, če 'e se re’ VSaj dobro voljo pokaže, da bi ne Sarna ne „dolgočasila“. Če drugega jniam°re> me poboža in pokaže, da me dim ra<^’ ^sa^° stvar, ki mu jo naredi Z Vese^em pohvali. Nikoli ne go-k .na<* kosilom, vse mu je všeč, ijjGr j® ženka skuhala“. Vsaka obleka, p n°sim, mu je privlačna in me ko,Vaü. češ: „Kako se ti poda!“ Kar pri* Ukyenem- vedno je poln hvale in pri nan^a’ čeprav vem, da ni vedno vse stvZnanja m pohvale vredno. Za vsako 2t) prijetno besedo: „Ženka, ti ‘ Juz pa vam povem: „On zna!“ bol‘° me j® Pridobil zase, kakor bi me Uiti ,nokeden ne bil mogel. Prej se mi fekl n* z<*el> saJ veste, kaj sem vam 2 du j so m; vse poteze njegovega de ,Za’ Pa vse njegove kretnje in ve-če^e’ zares ljube in privlačne. Od za-^üdvfepe v svojem značaju in ne-Prip. ene> toda na te sedaj in v tem ieru ne mislimo. ČejpQa Sp*°šn° pa bo veljalo, in to ho-Poudariti, da povprečna, dobra že- na, kj ni razvajena, razume svojega moža, se zna zanj žrtvovati in vse zanj stori; more vsak dan stokrat — če je treba — njemu na ljubo umolkniti in storiti stvari, ki ji niso prav nič lahke, zase pa v povračilo za vse to ne zahteva, da bi se moral mož prav tako zanjo žrtvovati in nji na ljubo opuščati svoje mnenje in voljo, pač pa pričakuje eno samo stvar in z njo se povsem zadovolji, v nji najde popolno uteho, zadoščenje in srečo, namreč: zavest, da zna mož njene žrtve ceniti, kar ji pokaže s tem, da je do nje obziren, da ni trt in robat, da ji da vsaj rahlo, a vendarle prepričevalno priznanje, ko ji da čutiti, da je zaradi nje in samo ob nji srečen. DRAT Cerkev sv. Julije v Buenos Airesu Kak0 je s socializmom ? Ali je res pretrgal vse zveze s komunizmom • Je lahko katoličan socialist? NOVA POTA SOCIALIZMA Socialistična demokratska stranka /.vezne Nemčije je imela januarja v Bad Godesbergu svoj kongres. Na njem je določila nove smernice za bodočnost. Zavrgla je Karla Marksa in socializacijo (podržavljenje, podružabljenje) proizvajalnih in menjalnih sredstev. Tako je zapustila svoj takozvani heidel-berški program, ki se je od leta 1925 dalje naslanjal na marksistični nauk. Omenjena stranka je sklenila, da bo odslej v svoji gospodarski politiki zagovarjala prosto pridobivanja življenjskih potrebščin in prosto izbiro delovnih služb. Glavna temelja te politike bosta tekma (konkurenca) in privatna podjetnost. Javna kontrola naj prepreči, da bi osrednje vodstvo gospodarskih organizacij ne pridobilo prevelikega vpliva na državo. Proizvajalna sredstva naj bi država le tedaj podržavila, kadar na druge načine ne bi bilo mogoče priti do zdravih gospodarskih razmer. V drugem delu svojega programa je nemška socialistična demokratska stranka v Bad Godesbergu tudi izjavila, da odklanja ločitev Cerkve od države. Spoštovati hoče „cerkve, verske skupnosti, njihovo poslanstvo in samostojnost, neodvisnost“. Odobravajo tudi predlog, naj jim javna oblast zagotovi varstvo. Za nove smernice se navdušuje od svojega zadnjega kongresa dalje, ki je bil lani novembra, tudi avstrijska socialistična demokracija. Angleški laboristi niso pravi socialisti, pa so vendar nili, ko so bili zbrani v Blackpoolu, bodo spremenili tisti del program», .. zagovarja podržavljenje proizvaja*11 in menjalnih sredstev. Toda nov duh socializmu pa ne veje samo v Evr®"' ampak tudi na Japonskem. Socialist'^ stranka se je razdelila tam v dve 99 pini; ena razredni boj odklanja, dr*18 ga vneto zagovarja. KAJ JE PRIVEDLO SOCIALIZEM* DO TEGA? Opazovalci socialističnega gih®8* in njegove politike trdijo, da so a j,, ško in japonsko socialistično strank® ■ iskanja novih poti privedli neuspehi P zadnjih volitvah. Nemška in avstri)9 socialistična stranka pa bi s sprem®"1 svojega programa, ki bolj odgov» ^ demokratskemu duhu, radi dosegli ^ glasov pri volitvah. Ugleden zastol’n.( italijanske socialistične stranke, k* ^ naklonjen komunizmu, je izjavil nC^, mu jugoslovanskemu listu, da im» , daljevanje od znanstvenega social'®® . in navduševanje za nekoliko „buf* ^ sko“ pobarvani socializem v Nemc'J1ji Avstriji samo ta namen, da bi prid® ^ nekaj milijonov katoliških glasov za f Vendar, četudi bi jih pridobili, j<‘ r**aK°diti današnjemu javnemu SPREOBRNJENJE ALI LE TAKTIKA? 0 J ra"coski dnevnik „Le Mond“ dvomi siv vei« spreobrnjenju nemške sociali-® stranke. Bodočnost bo pokazala, , Ig to 'ttorrf sPre°brnjenje resnično, ali pa dj, a *c prikrit oportunizem, prilago-današnjim razmeram, ki more zagotoviti večjo privlačnost in diti franki ve*. ••«•Boioviti večjo privlačnost m tudj1 usPe*,ei Socializem v Nemčiji in dllj^<*ruKod se hoče prilagoditi prevla-|haM,einU iavnemu mnenju, ki odklanja tud' S‘ZCm kolektivistične poskuse, ',zat°’ ker se boji, da bi ti poskusi. an | ‘v "Pičiti uspehe, ki jih je doseglo ajj esko in nemško gospodarstvo. Ohra-ljZc pa ie tud; ta „prenovljeni“ socia-°Sch’ VSe naPač"C nazore o človeški Ue • ° družini, o vzgoji šolske mladi- rejln ° ^rzavi- Socialistične stranke toče] 1*'^ai 6 razlikuje od liberalnega individuali2"1* in katerih načel se bo odslej držal svojem delovanju. Tajnik italijanske socialistične str®,,|j ke je tedaj, ko so časopisi razpravlJ11 o novi pot; nemške socialistične stranjo namignil, da tudi komunizem dopu9 gotovo evtonomijo. Četudi je tajil, da imela socialistična stranka kako zvcz da se danes vrši maša zadušnica 'U. r®jne dobrotnike in člane te tfuhov-mje. 'š ^avn° sem se pričel oblačiti za ma-’ P® Priteče gospa Fani z rjavim za-mot°m v roki. .»Poglejte, gospod, tole!“ Moja listnica! Na papirju zapisano: sto pertenece a un padre!“ »Od kod ste jo pa dobila?" Pojasnila je gospa Fani: „Ko sem zdravila sestro prednico in ji pove-od)v’ ^ se vam j® zS°dilo, je takoj teki»6**1 Z besedo: »Počakajte trenu-Za • se vrnPa in mi izročila Vltek z besedami: „Tole so našle da- nes zjutraj sestre na podnožju tegale križa za vrati. Gospod Janez, to je pa čudež!“ „čudež ravno ni, gospa, čudno pa je! In da mi je Marija na tako čudovit način odgovarja: Nič si ne ženi preveč k srcu. Božja dobrota bdi nad tvojim delom. In na svoje stvari bolje pazi Vse je bilo v listnici, razen denarja: moj vozni listek, moji dokumenti, vsi papirji in papirčki. Rešen sem bil denarja, rešen pa tudi nevšečnosti, da bi pozvedoval v Cosquln, če tam na tiru leži moja listnica. Kaj pa tat? Ko se bova na sodni dan srečala, bo rekel: „Grešil sem proti pravici, ljubezen sem pa spolnil!“ In kaj naj mu tedaj odgovorim? Nič! Saj je Bog pravico sebi pridržal in jo bo že on opravil, nam je pa zapovedal ljubezen! Kranjska gora je tudi pozimi prijazna LJUBLJANSKI ŠKOF ANTON VOVK ČASTNI DOKTOR V četrtek, 20. oktobra, je bil v prostorih ljubljanske teološke fakultete slovesno proglašen za častnega doktorja bogoslovja ljubljanski škof Anton Vovk. Promocijo je izvršil in izročil škofu Vovku doktorsko diplomo beograjski nadškof dr. Josip Ujčič. Med gosti so bili tudi mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, mons. dr. Mihael Toroš in križ e vs ki škof Gabrijel Buhatko ter več drugih zastopnikov. ZLATA MAŠA V HORJULU V Horjulu je bila zadnjih 171 let samo enkrat zlata maša. To je bilo leta 1866, torej pred 94 leti, ko je obhajal zlatomašni jubilej domači župnik Aleš Jerala. Ta redki jubilej je zdaj ponovno dočakala horjulska župnija, dne 24. julija, na praznik sv. Marjete, farne pa-trone. 50-letnico mašništva je obhajal dekan in duh. svetnik g. Franc Nastran. Vsa fara se je že tedne skrbno pripravljala na veliki dan. Pevci so se vadili za latinsko peto mašo, dekleta pletla vence, sam g. župnik se je umaknil v tišino Svetogorske Matere božje na duhovne vaje. 24. julija dopoldne ob 10 so se pred cerkvijo zbrala dekleta v narodnih nošah in belo oblečene deklice z zastavicami v rokah. Ob pritrkovanju zvonov se je uvrstil sprevod s številno duhovščino in sorodniki jubilanta proti farni cerkvi, kjer je zlatomašnika pozdravila hčerka domačega organista in cerkovnika Anica Zupetova z lepo deklamacijo. Ob vstopu v cerkev je pevski zbor pod vodstvom organista g. Zupeta Alojzija občuteno zapel pesem zlatomašniku. Po odpet; orači ji za dušni in telesni blagor jubilanta je horjulski rojak kanonik OD DOMA in profesor dr. Anton Čepon v krasni pridigi govoril najprej o pomembnost svete daritve, nato pa je orisal življenjsko pot in delo g. jubilanta, ki je doina iz znanih Vodic, župnije, ki je dala Cerkvi že veliko število duhovnikom Med njimi je n. pr. častni kanonik ljubljanskega kapitlja, gospod Franc Mer" vec, ki je tudi prihitel na redko slovesnost. G. zlatomašnik je vztrajal 39 ^ med Horjulci. Ne da se v kratkem našteti, je poudaril govornik, kaj je S°' spod župnik storil za župljane v gosp0" darsko-zadružnem in duhovnem V0’ gledu. Dolgo vrsto let je vodil zadružn0 delo, sezidal Horjulcem prostoren i° moderen prosvetni dom, pri katerem je sam kot odličen matematik in tehnik vodil vsa dela in merjenja do zadnjo podrobnosti. Razširil je pokopališče i® poklical arhitekta Plečnika, ki je skiciral načrt za kamniti relief žalostn® Matere božje, krasno umetnino v ozadj® pokopališča. V farni cerkvi je zadnj® leta prenovil kor po načrtih ing. Bitenca, postavil nov krasen krstni kamen« uredil ozadje cerkve in vhod na kot’ obnovil križev pot in s posebnim tehnološkim postopkom osušil cerkvene vla"' ne stene. Več let je opravljal dekani)' Brezje ske ti 8°bfat0S,e’ govoril na pogrebih duhovnih cij^ °v’ spremljal g. škofa na vizita-tta < ekanije Vrhnika. Njegova pisar-vzor dekaniji in škofiji. je h0y!'onik dr. Čepon je omenjal, da se Z VzorJUJs^a fara v preteklosti ponašala v°dili nim! dušnimi pastirji, ki so dolgo Aleg Sv°je ovčice. Rajni biseromašnik Atit0n na'.a *et’ slavci *n ljubljeni 28 ]e(. °linar, poznejši ribniški dekan, je župnik Pristov 16 let, vse pa hiji j 0t,*l S• jubilant, ki vztraja v žup-stirova I!oll?il1 39 let- Za njegovega pa-val je nja je bilo veliko novih maš. Prvi °blak 7dil v letih 1934-35. Gg. Janko kelj ’ ' r" Ludvik Čepon, dr. Filip Ža-je Vaj P°stali svetni duhovniki. Sledil f938> *"ih maš redovnikov v letih ' 9- Gg. Bastič, Lukan in Prebil so postali duhovniki družbe lazaristov. Za to gre hvala tudi g. zlatomašniku, ki je znal neprisiljeno voditi mlade dijake. — G. kanonik Čepon se je jubilantu nazadnje toplo zahvalil v imenu faranov, horjulskih duhovnikov in v imenu škofije za plodonosno delo in mu želel, naj ga tudi Bog obilo nagradi za dobra dela, izvršena v blagor Cerkve in naroda. Pozval je navzoče, naj hvaležni darujejo Bogu zahvalno daritev. Po pridigi in darovanju je g. zlato-mašnik opravil ob številni asistenci sosednih župnikov in prijateljev rojakov presveto zlato daritev. Zahvalna pesem, ki je privrela iz src navzočih, je zaključila svečanost. Prisrčni jubilej bo ostal Horjulcem še dolgo v lepem spominu. G. župniku Nastranu, zlatomašniku, pa želimo horjulski farani, da bi dočakal zdrav in čil še biserno mašo ter lepe talente še dalje uporabljal v dobro Cerkve in naroda. MALOVŠE NA VIPAVSKEM Dne 8. avgusta 1960 se je zbralo veliko duhovnikov in vernikov v Malovšah na Vipovskem ob 25-letnici smrti msgr. Leopolda Cigoja, ki je bil med najodličnejšimi predstavniki gorišlce slovenske duhovščine po prvi svetovni vojni in je kot spiritual v Malem semenišču v Gorici vzgojil veliko duhovnikov, ki zdaj delujejo v goriški in tržaško-ko-prski apostolski administraturi. Delegat apostolskega administratorja, presvetlega gospoda msgr. dr. Mihaela Toroša v Novi Gorici, in dekan v Solkanu, preč. g. Andrej Simčič, je v odličnem govoru orisal življenje in delo nepozabnega msgr. L. Cigoja, ki zdaj počiva in čaka vstajenja na pokopališču v Malovšah. Lepa slovesnost je vzbudila med verniki zredno pozornost in jim bo ostala v nepozabnem spominu. V vrsto slavnih konvertitov spada tudi Gilbert Chesterton, slavni angleški pisatelj. Chestortonova pot Gilbert Keith Chesterton, ta vitez od sv. Duha, kot ga imenuje John Murray, se je rodil 29. maja 1874. leta v Londonu. Izhaja iz družine, ki «e je skozi več generacij bavila s trgovino z nepremičninami in bila pro-testantsko-liberalne miselnosti. Mladi Gilbert ni bil nadarjen otrok; do tretjega leta sploh ni znal govoriti; brati je pa začenjal šele z osmimi leti. Ko se je pa deček končno naučil brati, je knjige naravnost požiral. Obiskoval je šolo sv. Pavla, katero je bil že v 16. stol. ustanovil Colet, zelo slaven učenjak angleške renesanse ter velik prijatelj obeh humanistov Morus-a :n Erasmus-a. K0 je šolo končal, je (1892—95) aledila doba resnega dela: študiral le umetnostno zgodovino in angleško literaturo. To so bila zanj leta trdega depresionizma in skepticizma, kar pa je bil samo prehodni mladostni pojav. V tisto dobo spadajo njegova prva literarna dela. šele Maisia Ward, je v svojem delu o Chestertonu, ki je 1. 1943 izšlo v Ameriki, in leta 1944 v Angliji, prvič opozorila na pisateljev „Notebook“ padavine pisateljevih zadržanih osebnih misli, katere je (1894/ 98) tu na kratko žrtvoval in so tvorile temelj njegove življenjske filozofije. Maisie Ward tam poroča, da je to delo napisala na pobudo Dawsona in da jo je stalo šest let truda in po-pogarjala se je s pisateljivimi prijatelji v treh kontinentih. katoliško Cerkev Krščanstvo, kakršnega je Chest^ ton bil poznal v svoji mladostii vplivalo nanj, saj mu je pomenilo s‘‘ mo vnanjo krščansko formo. V book“ pa prvič opazimo, kako *n° odkrije svojega Boga, pa ne še krš& skega Boga, ampak kot delujočo 8 v naravnem dogajanju. Zavest te lujoče sile gre preko vseh strani mikavne knjižice. To so bila leta »j8' Sa- govega oblikovanja, ki je koncem letja dozorelo. Tedaj je začel oW8 ljati, kar je bil dotlej napisal. In krat je tudi prvič naletel na čloV®^” . je ki je imel nanj velik vpliv, in m /J v njem zbudil zanimanje za zgod0'' .j, in tradicijo ter ostal njegov sotrud vse do Chestertonove smrti, nam» Hilai.ra Belloca, katoliškega zg° do'1’' narja angleško-francoskega pokol.6$ enega izmed najbolj vidnih esej1”^ in življenjepiscev zadnjih desetlert! in zivijenjepiscev zaanjin aeot-- „ Srečala sta se leta 1900. Odslej oba ogromno storila za resnico i® ro; supno sta izdajala tednik »' u strated London News“. Od 1. 19®® pa s Chestertonom šlo naglo naprel t. književnem polju. Pisal je eseje, m11^ nostne monografije in končno tud» ji mane. V teh moremo točno zasled°v. njegovo filozofijo. Chesterton je velike vitalnost; s cvetočim da ,fj predstavljanja, bogatega simbolizma fantastike. Pa tudi v fantastičnem ,p' Chesterton svojo pot, n. pr. „N»P ’ „i -e" of Notting Hill", kjer prav Po9.'j|j/ stopa na dan njegovo temeljno ^tno °dkritje veselja nad vsak-alive“1 ^*v*jenjeiX1 pa najdemo v „Man a dox^“tem 8mo pa v območju »Orto-al ?. ’ bjer bj morali točko za točko Prilvv pisateIJu, da vidimo, kako se je Po ‘^G.Va^ krščanstvu, kako je stopal 8poz0zki. stezi „Ortodoxy“ in prišel do j,,. nanja velikega, nenehno napredu-letv8a razv°ja krščanstva preko sto-her t i<>d vseh strani ogrožanega od »On *°V’ sovražnikov itd. Vendar pa nar ?doxy“ Chestertona ni peljala v katoliške Cerkve, pač pa je nalis°. ila veliko drugih ljudi. Racio-je 1 so ga pripravili do tega, da tim' 2Ulnu dal nezaupnico. Plitvemu op-ton1Z,nu Prerokov 20. stoletja Chester-To ^‘^vlja nasproti resničnost greha. sed0 pa go takrat komaj poznali. Che”?rtodoxy“ j6 b‘*a naPisana h 1908; ško S ^rton je pa- bil sprejet v katoli- lašan'7kev šele 1922‘ 0d kod t0 od" " ®koraj gotovo je pred zad- 10 .korakom omahoval radi svoje ze-atlRV/>Zevane žene Frances, ki je bila dila lkanske vere. Pa je tudi ona sle-19j4 ««*. v katoliško Cerkev. Leta z°p j® pisatelj težko zbolel; ko je ne ozdravil, se je znašel sredi voj-pjgaPa je kljub temu izredno veliko tih • pesm‘> eseje, razprave o litera-Vsak ? romane> poleg vsega pa še bt>nd° Cdenske članke za „Illustrated Dja ?,n News“, ne glede na predava-t0v ,° vojni je leta 1919 šel na po-n0 njC- Obisk v Sveto deželo je konč-PotoraZhlinil zadnje predsodke. Temu najb'T-njU Se 'mamo zahvalit; za eno Jer °J osrečujočih knjig; „The New (Novi Jeruzalem). Končno, fie]jS‘a leta 1922 je bil v Beacous-fye ^ Majhnem mestu angleške grobi k Uck'nghamshire, v neki leseni šu-Prejet v katoliško Cerkev. Pesnik Maurice Baring, tudi spreobrnjenec, je ob tej priliki pisal Chestertonu enega izmed najbolj ganljivih pisem, kar jih jaz poznam. Žal ga zaradi pomanjkanja Iprostora tu ne morem v leloti podati. Pa samo en stavek: „V katoliški Cerkvi sem našel resnico in resničnost in vse, kar je izven nje, se mi zdi prah in senca.“ (Navaja Maisi«' Ward, str. 105/6.) „Ortodoxy“ je izvrstna knjiga, še bolj važna pa je „The Everlasting Man“, ki je izšla po Chestertonovem spreobrnjenju 1. 1925. „Thc Ballad of the White Horse“ je veličastna pesnitev, morda še večja je pa 1. 1926 objavljena „The Queen of Seven Swords (Kraljica sedmerih mečev). Med Chestertonovimi novejšimi knji-kami jih je cela vrsta, ki zagovarjajo katoličanstvo in katoliško socialno mišljenje. Po prvj svetovni vojni je začel izdajati „G. K’s Weck“, tednik, ki je bil izrazito katoliško usmerjen in se je zavzemal za takozvani „di-stributizem“ kot rešitev socialnih vprašanj. Antikapitalističen, proti monopolu moderne industrije, predvsem pa pro- IMENIK Imamo imenike mož, odličnih I po rodu in službi, po duhu in srcu, » ki so se kljub vsem predsodkom j proti katoliški veri in vzgoji uklo- j nili resnici in se vrnili v naročje | katoliške Cerkve. A poskušajte na- : pisati imena tistih, ki so zapustili ! katoliško Cerkev; našli boste sploh j brezumne glavei, razuzdane in pro- 1 padle ljudi. 5: Grof de Maistre. j ■■■■■■■■■■■BeeBeeeeeeeeeeeeeeeeeeieeeee«eeeeeeeeee. ti visoki financ] usmerjen, se je zavzemal za malega človeka. Za takšno politiko sta se Chesterton in Belloc zopet in zopet zavzemala ter postala zagovornika zdravega krščanskega pojmovanja v svetu najbolj napačnih teorij in utopističnih vizij. Njun uspeh v Angliji je težko oceniti, toda v Kanadi, Avstraliji in v ZDA je brez-dvomno imel velike posledice. „G. K’a Weekly“ (G. K. = Gilbert Keith) je bil narodno usmerjen, to se pravi, da je zajemal ves narod ter branil zadeve malih narodov proti velikim, zatiranih proti zatirancem. Imel je sočutno razumevanje n. pr. za zahteve Ircev in Poljakov, čeprav je gojil simpatijo za ZDA, je bil kljub temu izrazit nasprotnik finančnega imperializma. Mnogo teh misli, ki je vsak teden našlo svoje literarne padavine, stoji v njegovih esejih kot v „Return of Don Quixote“ (1927), „The Outline of Sau-ty? (1926), „The Thing“ (1929). Napisal je tudi življenjepis sv. Frančiška Asiškega (1932) in sv. Tomaža Ak-vinca (1933), o katerem pravi Etienne Gilson, velik; francoski sholastik: „... vse življenje sem se bavil s sv. Tomažem Akvincem, pa ne bi mogel napisati take knjige.“ Chesterton je bil eden izmed najglobljih mislecev, ki so kdaj živeli, bil je pa tudi dober in ponižen človek, čigar duhovni smeri in književni delavnosti anglešk] katoličani veliko dolgujejo. Če sem se odločila in za naše ljudi orisala njegovo pot v katoliško Cerkev, sem pač smatrala za primerno, da tega človeka spoznajo tudi izven njegove domovine, saj je Chesterton tipični zastopnik tistih številnih angl6' j ških pisateljev, ki so v zadnjih deset" letjih pred vojno našli pot v katoliš^0 Cerkev. Edmund Bentley ki je bil v3,e svoje življenje zvest Chestertonov P11' jatelj ga je imenoval največjega Aa' gleža svoje dobe. Chestertonov „Ortodoxy“ bi lah^ primerjali z Nevman-ovo „ApoloS1. pro Vita Sua“. Pa imata obe knj'ffj tudi velike različnosti: Newman je ^ napisal „ApologBa“ po svojem prest0' j pu v kat. Cerkev, Chesterton pa 11 let prej preden je bil sprejet v kat6 | liško Cerkev. „Ortodoxy“ je odgovor 1,9 napad, kot je tudi Newman-°v3 j „Apologija“. Ti dve knjigi navajam iz slede6* razlogov: Spomladi in polet] leta 1" je bilo v razstavnem prostoru zna. , londonske knjigarne „Foyles“ petnaJ opoldanskih predavanj, ki so vsa i1116 la za predmet „Zakaj sem postal J** toličan?“ Eden izmed predavatelj6.1 John Rothenstein, sin umetnostnega K tika Viljema Rothensteina in direkt®1 gVo- n»j' ja Täte galerije v Londonu, je v jem predavanju izjavil, da se je prej čutil privlačenega h katolicizn po Newmanovi „Apologiji“. Drug P\| ! davatelj, prof. George Temple, zna # j matematik in član Royal Society, je P izjavil, da prvo, kar ga je pribli»a j katoliški Cerkvi, je bilo branje Che8*£j tonove „Ortodoxy“. In Temple je 1 peč0 ,riPe' celo preje sprejet v kat. Cerkev Chesterton, ki ga je bil v njo PrJ-,.v ljal. Taka spreobrnjenja so prepriclj I dokaz za duhovno vrednost Chesč tonovega dela. ^ I Pisatelj je umrl 14. junija j 1936 v Beaconsfieldu. DR. JULIJA PAYMAN Kaj je novega na Primorskem Zl z Pisarske kronike. Leto 1960 bo z jja črkami zapisano v kroniki vi-vrsr -6^a svetišča. Nedeljo za nedeljo se i6 množična romanja k Njej, ki ine j ^ kraljuje v svojem svetišču bilo ®orarn'- V nedeljo 21. avgusta je ^ko naP°vedano skupno goriško-trža-Se . r°manje. Že v soboto, 21. avgusta tila*!0 z^ra^° na Višarjah preko 600 ro-v;-aJev> naslednji dan v nedeljo pa je 10 ifS^a vzPenjača pripeljala na hrib Koy Ti6r r°marjev iz Gorice, Trsta in lik *:a*<0 da se je zbralo do ve- alaei,.ma-;*e na Višarjah preko 1000 ro-8v ‘*6V"v Osebnost tega dneva je bila jo rna^a v staroslovanskem obredu, ki vj daroval č. g. Stanko Janežič, no-k0r °xtov vzhodnega bogoslovja. Lepo a.‘l n° Petje v staroslovanščini je iz- zbor videmskih semcniščnikov. VkX 'hajij ° r°marjev je prejelo sveto ob znaj.j P°d obema podobama. Druga °bn ,n0St višarskega svetišča pa so siju ,-|eno in nove slike akademskega ki j3rja Toneta Kralja iz Ljubljane, «0 |yt ;rav tisto nedeljo obhajal .svojo >co in so mu urimorski novci za- peli v voščilo nekaj lepih pesmi. Tone Kralj je svoje delo na Višarjah končal in slike stoje pred nami kot oživljene. Nekatere so čisto nove, kakor slika na stranskem oltarju, ki predstavlja Marijino darovanje. Nov je tudi križev pot. Višarska Marija je dobila tako najlepši dar ob svoji 600-letnici. Sv. Višarje. Na rožnovensko nedeljo dne 2. oktobra so zaključili romarsko leto na Sv. Višarjah. Pred za-ključitvijo pa je bila še pomenljiva slovesnost blagoslovitve križevega pota. Tega je letos na novo preslikal akademski slikar Tone Kralj, ki je preslikal tudi ostalo cerkev ter tano poklonil Mariji ob njeni 6001etnici najlepši dar. Novi križev pot je blagoslovil č. g. pater Fidelis iz Gorice. Naslednji dan, v soboto 1. oktobra pa je msgr. Pizzoni, škof v Terracini pri Rimu posvetil oltar sv. Ane, ki so ga na novo postavili. V nedeljo 2, oktobra pa je bil zaključek romanj ob obilni udeležbi zadnjih romarjevi ' Zahvalna pesem je bila letos na mestu bolj kot kdaj koli, saj se je opravilo toliko raznih del na Višarjah in prišlo toliko romarjev, kot najbrž še nikdar v 600-Ietnj zgodovini Marijinega svetišča. Romarji pa bod'o tudi v pozni jeseni in zimi še prihajali, saj sedaj jih z lahkoto povleče na vrh višarska vzpenjača. Nova kapelica (iz Slovenije). Veliki Šmaren so letos v Medani v Brdih obhajali še z večjo slovesnostjo kot običajno, ker so blagoslovili novo kapelo in pa novo Marijino podobo, delo akademskega slikarja Toneta Kralja. Pred leti so neznanci močno poškodovali to kapelo, a dobri Mcdanci si niso dali prej miru, da so kapelo spet pozidali in postavili v njo krasno sliko. Tone Kralj je zbral za to sliko čisto domače motive. Dete Jezus v Marijinem naročju in angeli okrog njega nosijo v rokah košarice polne briških sadežev, breške, grozdje in češnje. Lepega obreda blagoslovitve nove kapelice, se je udeležilo zelo veliko vernih Brdcev. Urednik KM v Gorici. Na svojem potovanju po Evropi se je urednik KM č. g. Ladislav Lenček ustavil tudi pri nas v Gorici, kjer imajo KM lepo število naročnikov in bralcev. V dvorani Brezmadežne na Placuti nam je č. gospod v nedeljo 21. avgusta prikazal lepe skioptične slike iz življenja in dela slovenskih misijonarjev, zlasti še iz dela misijonskega zdravnika dr. Janeža na Formozi. Povedal nam je tudi marsikaj zanimivega iz življenja slovenskih naseljencev v Argentini. V nedeljo 28. avgusta pa smo č. g. Lenčka ponovno slišali ob verski uri na tržaškem radiu. Slovo škedenjskega župnika. V nedeljo, 28. avgusta, se je škedenjski župnik poslovil od svojih faranov in kot kanonik odšel na novo službeno mesto. Msgr. Kazimir Rovis je bil v Skednju za župnika polnih 16 let. F»' rani so se lepo od njega poslovili, hvaležni za vse dobro, ki jim je nudil v teh letih. Kanonika Rovisa bo v služb' j škedenjskega župnika nadomestil msgr- i L. Latin. Duhovne vaje v Gorici. Od 16. 20. avgusta so se v Gorici istočasno vršile duhovne vaje za dekleta in f»n' te. Za dekleta so bile v uršulinske"1 samostanu in jih je vodil č. g. Kolarič ki je prišel iz Kanade. Fantje pa s<> imeli duhovne vaje v zavodu Sv. dr"' žine. Vodil jih je č. g. Podobnik. Ob®' j je so zelo dobro uspele. Umrl je prof. Emil Komel. V | starosti je dne 14. avgusta umrl v rici znani glasbenik prof. Emil Kom®1' Dolga je vrsta cerkvenih in umetni*1 pesmi, ki jih je uglasbil pokojni Pr°' fesor in ki so zbrane po neštetih P® smaricah in zbirkah. Bil je tudi i čen organist in je nad 50 let igral v cerkvi Sv. Ignacija na goriškem Tra' niku. Umrl je lepo spravljen z Bog01"’ Pogreba se je udeležilo silno veliko &° riških Slovencev, med njimi mno#® : njegovih bivših učencev. Naj mu ■ Bog bogat plačnik. Marijino zmagoslavje na Tržaške111’ , V sončni nedelji dne 11. septembra 6 prazvovali na Opčinah pri Trstu dv® -najsto Marijino slavje. Iz leta v le se ta praznik primorskih Slovenc® vedno bolj uveljavlja in zajema v® no več ljudi. Ne samo Tržačani, P , bajajo Goričani, Kraševci in tudi ^ drugod. Letos se jih je zbralo nadjjj tisoč. Vsi so pobožno in zbrano Za l,rocesijo z Marijinim kipom po openskih ulicah. Bili so možje in že-'!e> gladina, organizirana v Marijinih ružbah in krožkih, bili so skavti in * avtioje, ki so s svojimi lepimi kroji ,U?'a^ posebno pozornost. V prepoji se je neprestano molilo in pelo. o končani procesiji so se ljudje zgr-111 * na glavni trg kjer je imel stali?“*^ tržaških duhovnikov ms gr. Jakob Kniar svoj monumentalni govor, v aterem nam je prikazal Marijo v Vsej veličini Matere božje in posredo-valke vseh milosti. Zaključil je svoj g0vor z besedami: „Ostanite zvesti sv. ^®ri> zvesti Kristusovi Cerkvi in bo-l^G proti večnosti usmerjeni“. Premestitve v duhovniški službi. _ osemletni službi v župniji Mav-lnje-Sesljan se je v soboto 17. sept. ^oslovil dosedanji župnik Jožef Žorž, ! odšel v štandrež pri Gorici, na Jfigovo mesto pa je prišel dosedanji j ar>dreški župni upravitelj č. g. Hi-Cotič. Obema so verniki priredili eP sprejem, želimo jima obilo bož- blagoslova na novih službenih testih. decembra pa Kontovel. Spomladi bo obiskal še Bazovico in Prosek. Podgora. V Podgori pri Gorici zelo slovesno praznujejo vsako leto praznik rožnovenske Matere božje. Tudi letos je jesensko sonce privabilo v Podgoro mnogo Goričanov in vernikov iz bližnjih vasi, ki so se skupno s Podgorci udeležili procesije po vasi in sv. maše pri Marijni kapelici na hribu izven vasi. Sveto mašo je daroval nadškofijski kancler msgr. Rudolf Kliner. V lepi pridigi je zažrtal pomen in vzvišenost sv. rožnega venra. Prvi kulturni večer na Placuti. Goričani so se v lepem številu odzvali vabilu SKPD iz Gorice na prvi kulturni večer v dvorani Brezmadežne. G. inž. Albin Mozetič, goriški rojak, nas je ta večer povedel v Indonezijo, deželo stoterih otokov, deželo rek in pestrega življenja ob njih. Svoje temeljito predavanje je spremljal z lepimi barvnimi slikami, katere je naredil ob priliki svojega službovanja v tej daljni deželi. Škofove vizitacije na Tržaškem, ^ašk; škof msgr. Anton Santin, je 8a^adu s svojimi škofovskimi dolžil m’.’ po katerih mora vsakih pet °biskati svojo škofijo začel letos s Citacijo podeželskih krajev. v ,S ejv Je obiskal v maju Mačkovi j e Bregu in Sveto Barbaro ob 0^. *Ul Protj koncu avgusta je g. škof ma“ ,a^ Trebče, dne 4. septembra Ric-* *n 18. septembra Repentabor. Dqv ’ oktobra je obiskal Boljunec, 9. 6, Katinaro in 23. Opčine. Dne 0vembra bo obiskal Sv. Križ, 4. Za lenuha skorja suha. Kralja, siromaka smrt enaka čaka. „Ne zaupajte čustvom; čustva so kot konj v galopu, ki vas lahko prevrne v jarek!" „Jeza je slaba vodnica pri akciji." Boljša pamet nego žamet. Boljši črn ko* kruha nego prazna torba. > n ton Martin Slomšek KATOLIŠKA CERKEV V ZDA Združene države Severne Amerike imajo vodilno vlogo v političnem in gospodarskem življenju zapadnega sveta. Zato je tudi moč katoličanov v tej deželi velikega pomena za ves svet. Pred petdesetimi leti so bile Združene države misijonska dežela, brez redne cerkvene oblasti. Leta 1950 je bilo 27 milijonov katoličanov, danes jih je okrog 41 milijonov. Letni prirastek je nad en milijon. Od 180 milijonov prebivalcev pripade Cerkvi nekaj nad eno četrtino. V USA je 5 milijonov Judov, ostali prebivalci pa so razdeljeni med 350 protestantskih sekt, ki med seboj niso povezane in se boje ▼edn0 večjega vpliva katolicizma. V USA je 26 nadškofij in 114 škofij. Največji škofiji $ta Chicago in Brooklyn. Cerkvena hierarhija šteje 5 kardinalov, 32 nadškofov in 190 škofov. Svetnih duhovnikov je 32.569, redovnih 21.227, redovnih bratov 10.473 in redovnic 168.527. Župnija Župnijska skupnost je zelo živa. Verniki so povezani med seboj in s svojimi duhovniki. Veliko žrtvujejo za materialne potrebe v župniji. Ker so raztreseni med številčno močnejšimi protestanti, so ze ohranjevanje svoje vere potrebne še večje žrtve. Vzemimo za zgled župnijo blizu Bostona. Šteje 12.000 vernikov. Ima zelo lepo cerkev, ki je bila zgrajena pred' 60 leti. Oskrbuje jo osem duhovnikov. Ima dve ljudsk; farni šoli, eno za deklice, ki šteje 700 učenk, drugo za dečke z 900 učenci. Imajo srednjo šolo za 500 gojencev, župnija ima posebno hišo za redovnike učitelje in zavetišče z» uboge in onemogle. Vse je bilo zgrajeno s pomočjo vernikov in verniki sami pomagajo za vzdrževanje. Država podpira samo laične šole. Se razume, d» župnik nobeno nedeljo ne pozabi vernike spominjalti na krepost velikodušnosti in požrtvovalnosti. Za vzdrževanje župnijskih ustanov je vsako nedeljo nabirka. Šola Privatne šole so priznane od države. Oblast prizna vsa izpričevala in dipl°' me ljudskih, srednjih in visokih šol. nobene razlike med gojenci, ki končajo študije na privatnih ali državnih *a' vodih. Katoliška vzgoja na privatnih, far' nih, šolah je velika moč za Cerkev v USA. Bodočnost Cerkve v tej deželi j® bistveno povezana s katoliškimi vzgoj' nimi zavodi. Verniki to vedo in so pfl_' pravljen; vse žrtvovati za njih obstoj- 160.447 oseb (duhovnikov, redovni' kov, redovnic in katoliških laikov) s® posveča vzgoji mladine. Vseh vzgojni zavodov za mladino je 13.726. Tukaj s° všteta tudi semenišče, ki jih je 96. N°' ; vicijatov za redovnike je 429. KatoU' čani v USA imajo 265 univerz in druf?*|j visokih šol (inštitutov). Imajo 1.6®; župnijskih gimnazij in 866 privatni" srednjih šol, 9.897 župnijskih in ^ privatnih ljudskih šol. Na univerzah in srednjih šolah j® 309.908 gojencev. Na katoliških ljudski" šolah je 4.195.781 učencev. Veliko otrok se vzgaja v zavetiščih za revne otrok6" Iz državnih zavodov obiskuje 3.301-d® učenec krščanski nauk. Skoraj 9.000.0^ ameriške mladine je deležna versk vzgoje v katoliških zavodih. Bolnišnice Katoličan v USA se ne zadovolji s® mo z vzgojo v katoliških učnih zavodi .j*’#?'*'*».- I • • .! Äct*® fcv.fic-'. ^ J umreti hoče v postelji katoliške isnice. Vsako večje mesto ima mo-®too katoliško bolnišnico. Vsega sku-j jih je nad 900. V velikih mestih so banice pravi nebotičniki. Zdrav-v 1 čeprav nekatoličani, se morajo ob-^2ati, da bodo izpolnjevali katoliške Ja‘ne zakone. V bolnišnicah so v vseh n*rstr°pjih zvočniki, da morejo vsi bol-1 moliti' z redovnico jutranjo in ve-too molitev in poslušati nauke in na- $ ”**• t : j; y preteklem letu je bilo 13,029.484 mkov oskrbovanih v katoliških bol- n, šnicah. o. 5e 347 katoliških šol za bolničarke s 3i369 gojenkami. Ljudstvo je globoko verno n večino prebivalcev USA je vera ai nujnega. Se razume, da tega ljudstva ne smemo soditi po filmskih zvezdah in gangsterjih velikih mest. Ti so večinoma tujci. Vsak severoameri-kanec rad izpove svojo vero in rad opozarja na dolžnost; do Boga. Predsednik Eisenhower gre vsako nedeljo k verskemu opravilu svoje protestantske sekte. Tudi, ko je na počitnicah, izpolni svojo versko dolžnost in naslednji dan poročajo o tem časopisi. Nekatere posebnosti Ko je bil na obisku v USA francoski minister Mendes-France, so mu v New Yorku pripravil velik banket. Ker je bil gost katoliške vere in Se ob petkih v Franciji ne je mesa, mu niso postregli z mesom. Ko je bil na obisku italijanski minister Scelba, je bil presenečen, ko se je pred jedjo Eisenhower prekrižal. 13S83S9S$S.' ass Otroci slovenskega Šolskega tečaja v Clevelandu 719 Verniki do duhovnika V USA skoraj ni opaziti razlike med socialnimi sloji. Delavec in gospodar se sestaneta v kavarni pri isti mizi. Tako tudi ni ^prav nič važno iz kakega socialnega okolja je njihov duhovnik. Pred nekaj leti je bostonski škof izjavil, da so škofje v USA večinoma sinovi delavcev. ' Ljudje so ponosni na svoje duhovnike. Radi jih imajo in jih kot duhovnike spoštujejo. Radi vidijo, da so njihovi duhovniki čedno oblečeni in jim pomagajo, da jim ničesar ne manjka. Skoraj vsak duhovnik ima svoj avtomobil. Nič se ne spogledujejo, če se srečajo s svojim duhovnikom v kino, v gledališču ali na letovišču. Ko gre v gledališče, mu redko kdaj pustijo plačati vstopnico. V velikih mestih je videti pogostoma, kako stražnik ustavi promet, da more duhovnik ali redovnica prekoračiti cesto. Stražniki so večinoma irskega rodu in zato dobri katoličani. Če duhovnik prekrši prometne predpise, mu stražnik za kazen naloži, da zmoli en očenaš za policijo. Starši so veseli in ponosni, če se kateri od otrok odloči za duhovniški ali redovniški poklic. Enkrat ne leto, v mesecu novembru, slavijo v USA zahvalni dan. Sam predsednik države otvori ta dan in pozove vse prebivalce, naj se zahvalijo Bogu za vse prejete dobrote in povabi vse, maj gredo ta dan v cerkev. V parlamentu začne vsaka seja z molitvijo, ki jo moli protestantski pastor ali katoliški duhovnik. Moli se posebna molitev, kj je natisnjena na prvem mestu Zbornika. Nikoli ne začne in konča večja pojedina brez molitve. Kadar je kak večji banket v New Yorku, blagoslovi mizo kardinal Spellman in za zahvalo moli kak protestantski pastor, ali obratno. Duhovnik in javno življenje Duhovniki v USA ne stoje ob strani’ ko gre za reševanje političnih in s°' cialnih problemov. Duhovniki in Škoti® so državljani kakor drugi. V USA bilo nikoli kake protiklerikalne gonj®' Cerkev sc ne vmešava v vsakdani® strankarsko politiko, vedno pa je °|!' ločna, kadar gre za obrambo pravice >n resnice. Pred leti je v borbi med delavl‘ in delodajalci posegla odločilno vmes se potegnila za pravice delavcev. Ko 1 Cerkev spoznala, da so za delavce; k°' ristni sindikati, je pomagala pri or£a' niziranju teh. Nekateri duhovniki $ posebej šolani za to delo. Spreobrnjenja Duhovniki imajo veliko dela s ti- stimi, kj se pripravljajo za vstop katoliško Cerkev. Potreben jim je daU pouk. Katoliški duhovniki se P°se^ trudijo za spreobrnjenje protestantsk' pastorjev. Vsako leto je nekaj -sa“ tega dela. Kolumbovi vitezi delajo Pr dno za spreobrnjenje laikov. Po 30. oktobra, na praznik Kri-a Kralja. Šo * r°slava se je začela s sveto ma-j6|'o*et Prva točka je bila zborna reci-•Ian _ ;ar*tov in deklet pod vodstvom g. V()rib4 ^*erkariča. Recitacijo je po go-Sesta i\n b’Smih pok. g. škofa skrbno č. g, žUpnik Gregor Mali. *avnostni govornik je bil g. Miloš Stare. V klenem govoru je pokazal dobo škofa Rožmana in njegovo vlogo, še bolj jasno smo spoznali, kako je škof Rožman ljubil svoj narod in koliko je zanj žrtvoval. Krajši govor v domačem jeziku je zaradi gostov imel še g. Vital Ašič. Za govorom pa je pevski zbor „Gallus“ izvajal oratorij „Irenej Friderik Baraga“. Besedilo je sestavil dr. Tine Debeljak, uglasbil pa ga je prof. Alojzij Geržinič. Med nami v Argentini študijski dan SKAS-a Kakor vsako leto, tako je tudi letos, Slovensko katoliško akademske starešinstvo priredilo študijski dan, kj je bil posvečen mladinskemu vprašanju. študijski dan je bil v Slovenski hiši, začel se je s sveto mašo, katero je opravil duhovni vodja SKAS-a, č. g. direktor Orehar. Predsednik dr. Leopold Eiletz se je po pozdravnih besedah spomnil v lepih in toplih besedah v zadnjem letu umrlih članov. V izseljenstvu sta umrla škof dr. Gregorij Rožman in univ. prof. dr. Ivan Ahčin, v domovini pa gimnazijski ravnatelj dr. Karel Capuder in bivši mariborski župan dr. Alojzij Juran. Za pokoj njihovih duš so vsi zmolili očenaš. Za tem pa je sledil referat: „Slovenska mladina v Argentini“, ki ga je izdelal č. g. dr. Alojzij Starc. Po živahnem razgovoru so sledili primerni sklepi. S skupnim kosilom je bil zaključen uspeli šudijski dan. Spomin 300-letnice smrti sv. Vincencija Pavelskega V nedeljo, 22. septembra, so v Slovenski vasi v Lamisu, kjer imajo slovenski lazaristi svoj zavod1, počastili 300-letnico smrti sv. Vincencija Pavelskega. Program je bil pester: Najprej je mladinski pevski zbor pod vodstvom ge. Zdenke Janove zapel več pesmi, nato je sledil govor g. Maksa Jana, temu pa kratek prizorček otrok. V drugem delu proslave pa je č. g. Lado Lenček C. M. govoril vaščanom o svojih vtisih iz potovanja po Evropi. Vsi sveti Za praznik Vseh vernih duš smo ee spomnili svojih dragih, ki so odšli iz tega sveta. Na buenosaireškem pokopališču je bila v jugoslovanski grobnici pridiga č. g. Stanka škerbeta in molitve, ki jih je ob asistenci opravil č. g. direktor Orehar. Zvečer pa je bila v Slovenski kapeli sv. maša in molitve. Ker pa počivajo naši rojaki tudi na pokopališčih v Morönu, San Justu, San Martinu, Lomas de Zamora in Olivosu, zato so slovenski dušni pastirji tud! tam opravili skupne molitve. Občni zbor Društva Slovencev Štirinajsti redni občni zbor Društva Slovencev je bil v nedeljo, 16. oktobra, v Slovenski hiši. Novoizvoljeni odbor je tale: predsednik prof. Lojze Horvat; 1. podpredsednik France Per-nišek; 2. podpredsednik Robert Petri-ček; tajnik Božo žužek; blagajnik Janez Kralj: gospodar Nace Grohar; mla- dinski referent Aleksander Majhen; kulturni referent Miha Gaser; social®1 referent Albin Magister st.; organi!®-cijski refrent Božo Fink. Odborniki P8 so: Mara Bidovec, Nande Češarek, Ti®' ca Glavan, Ruda Jurčec, Jože Jonk6’ Rudolf Keršič, Marko Kremžar, Sta®' ko Mehle, Rudolf Smersu, Edi ŠkulJ1 Janez šparhakelj in Lojze žužek. član odbora je-tudi č. g. Anton Orehar, rektor slovenskih dušnih pastirjev Argentini. Proslava štiriletnice Našega dom* ned»- štir1' i< „Naš dom“ v San Justu je v ljo, 23. oktobra, praznoval svojo letnico. Za otvoritev je pevski zbor San Justa pod vodstvom g. Štefa*1 Drenšek zapel več pesmi. Za 'tem P je govoril društveni tajnik g. Sre® Belič. V lepem govoru je nakazal ** ljenje in delo doma. Govorila sta 6« g, kulturni referent Našega doma Ivan Oven in predsednik Društva “ vencev prof. Lojze Horvat. .{ Popoldne so bili nastopi in V.. šolskih otrok. Telovadne nastope ^ pripravila gdč. Anica Mehle, petje P gdč. učiteljica Angelca Klanšek in Francka Tomažin. Misijonska proslava Misijonska nedelja je letos P*®*,: „o - ... t®" na 23. oktober. Spomnili smo se je tu" Slovenci v Argentini. . Ob 4 popoldne je bila v Ramos ” • j jia misijonska molitvena ura. Po u „ i pa so se rojaki zbrali v cerkveni d rani, kjer je č. g. Lenček Lado, govoril o misijonskih vtisih iz svoj®^ j potovanja po Evropi. Predavanje spremljale skioptične slike. Dopoldne pa so bile po naših ve ' skih središčih sv. maše z misijo®8 | pridigo in darovanjem za misijone' °SMI SLOVENSKI socialni uan Slovenci v Argentini so imeli dne j" SePtembra t. 1. svoj osmi študijski n> posvečen socialnemu vprašanju, tog go obravnavali vprašanje sortal-e pravičnosti in ljubezni s posebnim uZlr°m na zamejske Slovence. Velika eležba je znova pokazala, da je med °venci §e mnogo smisla za resna * tualna vprašanja in da je seme, ki a j_e vsadil ustanovitelj in idejni ute-6.Ijitelj socialnih dni — prof. dr. Ivan ^čin, padlo na rodovitna tla. Pok. dr. Ahčin pa ni samo ustanovil socialne dneve, ampak je tudi vsako leto skrbno izbiral vsebino teh dni, predaval in sestavljal resolucije. Že na smrtni postelji je predlagal tvarino tudi za letošnji socialni dan in sicer vprašanje socialne pravičnosti in ljubezni. Stalni i odbor socialnih dni, ki ga sestavljajo gg. Janez Majeršič, Avgust Horvat, Jože šeme in Rudolf Smersu, je ta predlog sprejel. Tudi letošnji socialni dan se je vršil v prostorih Slovenske hiše in se začel s sv. mašo, ki jo je daroval direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar in ki se je v svoji priliki dotaknil vprašanj, ki so bile predmet razpravljanj socialnega dne. Poudaril Maribor — drugo naj večje mesto v Sloveniji 723 je misel papeža Pija XI. v Quadra-gesimo anno, da je za srečnejše življenje na svetu potrebna obnova nravi in obnova ustanov. Razmere na svetu »e bodo zboljšale, ko bodo ljudje premagali sebičnost in materializem. To velja tudi za nas slovenske izseljence. Po sv. maši je z molitvijo začel osmi slov. socialni dan predsednik Stalnega odbora socialnih dni g. Janez Majeršič, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru najpreje spomnil tistih mož, ki so s svojim delom in zamislijo sodelovali pri socialnih dnevih, pa jih je Bog poklical k sebi v času od zadnjega socialnega dne. To so: škof dr. Gregorij Rožman, prof. dr. Ivan Ahčin in bivši narodni poslanec Pavle Masič. Nato je g. Ma^ Jeršič spregovoril nekaj besed o pomenu in koristi socialnih dni. Takoj nat0 je bilo izvoljeno predsedstvo zborovanja in so bili izvoljeni: za predsednika g. Ruda Jurčec, za tajnika g. Jože šeme, za člana predsedstva pa ga. Pavla Zupanova in g. Jože Jonke. G. Jurčec se je zahvalil Za izvolitev, razložil dnevni red in takoj povabil prvega predavatelja č. g. Jožeta Ranta, da poda svoj referat „Pravičnost in socialna previčnost“. V skrbno pripravljenem referatu je predavatelj najprej osvetlil pojme (menjalna, razdelilna, zakonita in socialna pravičnost) ter je posebej orisal zahteve socialne pravičnosti, kakor sta to učila papeža Pij XI. in Pij XII. Te misli je nato predavatelj navezal na probleme slovenske izseljenske skupnosti ter je svoja lepo podana izvajanja zaključil s pozivom k študiju socialnega vprašanja in k praktičnemu izvajanju socialnega nauka Cerkve. Drugi referat je imel g. Avgust Horvat. Naslov tega predavanja je bil: „Socialna blaginja — cilj socialne pravičnosti“. Povedal je, kaj je socialna blaginja in naglasil, da more tako socialno blaginjo ustvariti samo resnično izvajanja socialne pravičnosti in ljubezni. V tej zvezi je nanizal vsa pereča vprašanja naše skupnosti v zamejstvu in je pokazal na nekatere nezdrave pojave med iiami-Preveč ljudi stoji ob strani, ko se Pe' ščica trudi, gara in žrtvuje za drug6. Dobrot slovenske skupnosti (slovenske službe božje, šol, tiska, prireditev i" podobno) bi bili radi vsi deležni, toda k ohranitvi vsega tega mnogi nič ni' j prav malo prispevajo, še prav posebne dolžnosti pa imajo izobraženci. Po predavanju g. Horvata so udeleženci zborovanja z navdušenjem sprejeli predlog tajnika g. šemeta, da se z zborovanja odpošljeta pozdravi" pismi predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in P8 buenosairešlcemu nadškofu kardinal" Caggianu. Tretji referat je nato podal pr°*' Alojzij Geržinič. Naslov njegovega predavanja je bil: „Družbeni pom6" ljubezni“. Tudi to predavanje je bil° nad vse aktualno. V njem je predavatelj odkrito obravnaval življenje slovenskih ljudi v zamejstvu. V izbrani** besedah je razgrinjal brezmejno bogastvo in srečo, ki jo more prinest* ljubezen med ljudi na splošno in š6 posebej med Slovence. To ljubezen P8 uničujejo: sovraštvo, zavist, nesloga; pohujšanje in podobni grehi. Seda"J* položaj v slovenski skupnosti je treba zboljšati; to pa bomo dosegli tako, d8 bo vsakdo začel pri sebi Končno ie predavatelj polagal vsem na srce, d8 naj se ne trgajo iz svojega naroda ,n j da naj ostanejo vsi med seboj poveza"*’ da naj drug za drugega molj in da naj drug drugemu pomaga. XXXIV. ö> ,1 se Pogosto zgodi, da se iti 1vnajinimi uradniškimi opravki med 0 kom pojavi kako važno vprašanje, se reši s kratkimi besedami. Okno Prto za hip oddiha, in bolj daleč tam sami sebe, ne uklenjeno v urad-StiS 1 red, ampak v naši duhovni Svetlobi. q6, Spričo odvetnika Nardija sem le junica in tega ne skrivam. On, kot ved ^r’zna’ da j® ženska lahko ne-Vil na brez nepotrebnega samoponiže-nj6ja’ kajti naloga žene ni preiskovanj • ^°bočin znanosti, ampak da je Jazna družica možu. Kot izjema po-razumna žena tudi všečna to-akisica. laz' ° mnenju odvetnika Nardija imam da' .brav nevedna ženska, redki dar, Itj .v'dlim stvari s pogledom tistega, Pitm''1 Vajen širokih obzorij in zajema lize j n°> imam redko zmožnost ana-Piin ’n s*nteze zmožnost, da ohra-prj brez dvoma odlično osebnost v Kih 0rn’ razdalji spričo osebnosti dru- b^e °c*be. ki sem jih skrčila v malo gev Sl> posledica večmesečnega med-kon* i opazovanja, ki se je danes a 0 z dolgim stiskom rok. pri:'>°vor z vami, gospa, je zelo J6tna stvar." Tudi meni je postalo prijetno govoriti o odvetniku Nardiju s Sandram in z Mileno, ko prideta k nam ob nedeljah.. Milena me posluša z velikim zanimanjem, rekla bi skoraj s pretiranim zanimanjem. Sama sebi se smejem, ko se spomnim na to prirojeno nagnjenje, ki ga je imela vedno Milena do moških. Milena posluša blagohotno, ocenjuje pogovor in sodi: „Poznam to vrsto moških, imajo značaj gospodovalcev, so zelo zanimivi, zelo vljudni. Nekoliko nevarni." „Nevarni? V kakšnem pomenu?“ Moje veliko začudenje jo sili k nasmehu: „Čudovita lahkovernica si." Sandro je zaradi teh pogovorov v zel0 veliki zadregi. Kazumem ga. Moja služba in Milenina navzočnost sta dve stvari, ki ju ni mogel nikoli prenašati. Vendar postaja moja služba vedno bolj potrebna in Milenino zanimanje za nas se zdi, da postaja dragoceno. Morda pojde Sandro v Milan, bolje rečeno, gotovo pojde Sandro v Milan zaradi neke majhne službe, k; bo komaj zadostovala za njegovo vzdrževanje, pa mu bo dala možnost, da bo oprezoval veliko službo, ki bo Milenino delo. Tako bi šli vsi v Milan. Gotovo! Jaz bi potem sanjala o teh naših oknih, skozi katera se vidi morje, o tem soncu, k; se toplo in iskreče razliva po stenah in stropu, tako kot sanjam o hribih, pa tudi o milanski megli bom srečna s Sandram in svojima sinovoma. če je tako, čemu ta večna muka v zgrbančenem Sandrovem čelu? Medtem mine vojna in zmagamo, da, vkljub Mileninim prerokbam. „Sandro," mu rečem nenadoma po- poldne v najinem prisrčnem trenutku miru, ko sediva udobno v naših naslonjačih, „ali si prepričan, da sem razsodna ženska, ali da se izmed tistih, ki se jih morajo bati možje..., ki so nekoliko nevarni?“ Sandro nd takoj odgovori/l, glavo mi je pritisnil k svojemu ramenu. „Nisi ti, v katero sem izgubil zaupanje, marveč si ti edino zaupanje, ki mi je ostalo.“ Končno, je zelo laskavo za ženo, če je moževo edino zaupanje in če misli o bližnjem, ki ga predstavlja predstojnik v uradlu, da je razumna in prikupna oseba. XXXV. Vendar obstoja Milenina ocena čudovite lahkovemice. Zalotim se, posebno ob samotnih popoldnevih, kako govorim z nekim umišljenim odvetnikom Nardijem, ki mi sedi nasproti v naslonjača. Da, tudi jaz verjamem, da je močen boljši svet; to naše teženje po pravici in popolnosti, to naše hrepenenje po čistosti, nujnosti, da posvetimo, da dvignemo, da osvetlimo z lučjo vse, kar je predmet naše vere, bi ne imelo svojega smisla obstojanja, ko bi ne bilo dediščina nerazvite moči, ki mora nekega dne postani resničnost. In moralo bo biti človeško delo, če moramo mi vsak dan s svojo voljo kopičiti ur<> za uro odpoved in žrtev in tako graditi ta novi svet čistosti in popolnosti. Ah, jaz ne znam najti tako bleščečih besedi, tako prepričevalnih in bla-godonečih kot moj umišljeni sobesednik, toda gotovo odseva moja misel z vso iskrenostjo v mojih očeh in čutim njegov odobravajoči smehljaj, njegov občudujoči pogled ki pravi: „Pogovor z vami, gospa, je prijetna stvar.“ Potem vstopi Milena in odvetnik ji prepusti prostor v sedežu nasproti; zdaj je ona na vrsti, da govori in g°' vori. Za Mileno je v resnici zelo lahka stvar govoriti z izobraženimi ljudmi» ker je noben sestanek ne zmede, vedno jih ima mnogo in v raznih jezikih-Nobeno vprašanje je ne plaši, pozna vse, tako je gotova sama sebe, da j* nikoli ne razburja najmanjši dvom, d» bi se smatrala za nižjo. Razpravljata Milena in odvetnik» ena s hudourniško gostobesednostjo, 1 drdrajočimi r in sikajočimi s, kar ni* vedno spominja na kak stroj v obra^ tu, drugi s svojim mirnim, blagoglasnim in polnim glasom, kot izvir velik® reke. Ne vem točno, kaj pravita. lena zatrjuje, da je lahkoverno, čudovito lahkoverno misliti v uresničenj* boljšega sveta, ker tvarni nagibi Pre' vladujejo v človeku in človeški nago®1 so tak blodnjak, da ni dovolj življenje posameznika, da se dvigne do tistih višin, do tiste luči, ki je ona n* taji, pa misli, da je tuja življenju n® svetu. „Svetniki so jo dosegli," si upa®1 reči. Milena se smeje. „Svetniki so vredni občudovanj»» skoraj bi rekla, da z njimi lahko P0, trpimo, ker so izjema, toda gorje, k» bi bili sami svetniki na svetu... in. • • Ona dobro ve, kaj bi rada povedala, toda me gleda in molči s preudarno modrostjo kot pred mladoletnim*» kj so čudovito lahkoverni. Tedaj spregovori Nardi in jaz vidim, kako se razsvetli zemlja in nebu se zavrtijo krogi Dantejevega raja, v rokah svetega Frančiška zablestijo nebeški žarki... a Milena m® prekine vrešče: „Fantazija, poezija, domišljija. ^e' lika resničnost sveta je beda in te 1,1 odpraviti s sveta noben pesnik, n°oen svetnik, niti sv. Frančišek, ki e Je z njo zaročil, je ni mogel zase 2**«. Ali ne vidiš, kako vdira pov-,j , v vsak0 hišo, v vsakega šibkega a, v vsako lahkoverno srce ?“ can U Se P°javi Beda, ker je bila kli-n a: Pomete s prikaznimi in sede v gl8 °nWč na svoj prostor. Dolgo me a m°lče in potem namigne: n, "*>a nisi morda zaljubljena v tega 0dvetnika Nardija?“ Pa ?tr®Snem se> srce mi močno udari, to J’6 °d ogorčenja. Zaljubljena ? In zb) naJ pomeni ? Občudujem ga, 10 ga c Čustva n& Sa cenim, čutim, da imava sorod-'ehkUStVa j*1 iz vsega tega se Pri’ r°d* naklonjenost, lahko nastane pJ^ejjstvo... In kaj? Ali ni možno „o ^jteljstvo med moškim in žensko, be a bi kdo takoj namigaval na lju-e,n? Ljubezen. Toda, kakšna ljube-^ Al; ne vidiš, da je moja ljubega ^andr° ? Kako je mogoče misliti, aev a■ misel je nekaj tako rahlega, od J.vtak° tankega, da ji včasih stvar dn n’®a da življenje. Že veliko popol-t6r(]Vov izgubljaš čas z domišljijami v kav' naslaniaču, dočim s0 Jurčkove no-*ce raztrgane na peti. H0 tre*em se. Res je to. Jurček ima ja av'ce raztrgane in kako, da Mari-tega opazila? nost ar*^a °Paz' predvsem raztrese-dinjasv°je gospodinje. In če je gos pobit: raztresena, zakaj bi ne mogla ytudi Marija?“ 'skat ilredal opranega perila grem datn Jurčkove nogavice in jih pregle-tf6 drugo za drugo, mnoge so razteg aa Peti. Podpletem jih in med jenja cutim, da se tresem od razbur- T0da Sandro! Kako je to mogoče ? ti ne verjameš, ker veš, kako te ljubim in imaš do mene popolno za-upanje, ti veš, da to moje zanimanje za Nardija, je zanimanje, ki ga zbudi v nas pesnik, pisatelj, umetnik, čigar delo občudujemo, ker v tem delu čutimo sebi sorodno osebnost. Ti mi verjameš, Sandro, kajne ? Ti mi verjameš?" Znova čutim vsa pretresena od veselja njegovo roko na svojih laseh in slišim njegov glas: „Ti si moje edino zaupanje.“ Toda kako je vedno žalosten njegov glas, celo v sanjah. XXXVI. Marija bi mi rada povedala nekaj zelo važnega, in je v velikanski zadregi. „Oprostite mi. . . moram vam povedati ... veste, gospa..." „Zares ne vem, pa ti pridem na pomoč: ali si kaj razbila ?“ „Ah, ne." „Otroka sta spet kaj skuhala?" „Ne, ne..." Tedaj se je spustila v jok in med vzdihi je nenadoma povedala: „Poslavljam še!" Presenečenje je precej veliko. Nikdar si nisem mislila te možnosti. Marija, ki je bila prej v hiši mojega moža, potem z nami že deset let, ki smo jo smatrali za družinskega člana, nekoliko prostaška, zelo nevedna, polna predsodkov, pa v dnu dobra ženska in popolnoma zanesljiva.. . mi reče zdaj kar tako nepričakovano: grem. Mislim, ali bi mi mogel Sandro z naj večjo preproščino reči: Zbogom, draga, grem! Ali, da bi rekla jaz njemu: Na svidenje, Sandro, odhajam! Da, isto bi bilo, kajti Marijo smo smatrali za eno izmed nas in vendar ni res: Marija reče lahko mimo vsak trenutek: se poslavljam. Nekaj neverjetnega je, pa moram ugotoviti, da je tako. Samo ne morem razumeti, zakaj bi morala jokati s takim obupom. „Ali mi hočeš povedati, Marija, zakaj jočeš?" „Ah, gospa! To je tako težko! Tako rada imam otroka.“ „Če je tako, zakaj odhajaš?“ . „Veste..." okleva. „Povej, povej, brez skrbi, morda smo bili nasproti tebi premalo obzirni, ne da bi se zavedali...“ „Ah, gospa! Vi ste tako dobri, toda, kamor grem, mi dajo trojno plačo, ki jo zaslužim tukaj." „Ah!" Tako torej vsa naša dobrota in vsa njena skrb za nas velja manj kot dvesto lir. Dobro, tudi Jezusa so nekega dne tehtali in dognali, da velja trideset denarjev več kot On. Tista tehtnica je še vedno v rabi. „Oh, Marija, imaš popolnoma prav. Toda,- zakaj nisi prej mene prosila, da ti zvišam plačo?" „Veste, gospa, dobro vem, da... “ „Razumem, razumem! In kdaj odideš?" „Čez osem dni." „In ko bi jaz v osmih dneh ne našla druge ženske?" „Mislila sem na to, gospa, vem, da ste zelo zaposlena, sem našla jaz eno, je dobra dekle, še danes se predstavi." „Zelo si dobrohotna, Marija!“ Zares je dobrohotna, bistrovidna in okretna. Vedela je, da... Tedaj sem se ozrla okrog sebe. Tam v kotu je stala Beda s svojim zagonetnim posmeškom. Nekoliko si nam zagodla, kajne? Pa zato se ne vdamo! Marija je dobro vedela, da sem tako zaposlena... Tu sem po navalu no- tranjega odpora dvignila glavo. „Dobro. — Toda, zakaj bi morala tako jokati, sploh ne razumem. Pojdi no, Marija, bodi vesela!“ „Oh, gospa, tako ste dobra!“ „In to, kaj pomeni ? Sem razsodna. Tvoj položaj ti dovoljuje, da lahko rečeš vsak renutek: pozdrav vsei»i odhajam. In meni ne preostane drug0' ko da rečem: „Pojdi, Matija, in obil° sreče!“ Poliglot. Oktobra 1906 je bil spr®' jet pri papežu francoski kardinal L6' cot. Vsi so z zanimanjem čakali °a izid tega obiska. Kardinal Lecot )e namreč v konklavi sedel ob kardinal0 Sartu. Tedaj ga je vprašal: „Emine0-ca je gotovo Italijan ?“ Kardinal Sar-to mu je latinsko odgovoril. „Ne znati francosko; sem beneški patriarh • „Oh, potem pa ne boste papež, zak») ta mora znati francosko." Kardinalov* prerokba se seveda . ni spolnila, zat° pa mu je bilo kaj nerodno ob prvi °v' dienci. Pa ga je Pij X. nagovoril f francoščini: „Ker sem sledil Vašiti navodilom, Eminenca, sem se brž P01 vadil francoščini, če je ta tako nen»' domestljivo potrebna papežu". Medalja. V počastitev novoustan°v ljenega Papeška bibličnega instituta 90 skoval; posebne svetinje z Mozeso1” in Petrom ob vinogradu: Mozes spr°' šuje, Peter pa kaže s prstom na h)»" v kateri je bil nameščen Institut, h® bi hotel reči: „Glej, izvoljeni v>n0' grad!“ Pij X. se je brž pošalil: zea sprašuje, kje je ostalo vino s trt®1 ko je tako malo grozdov, Peter P* odgovarja: V kleti bibličnega institu ta". Editor responsable: Pbro. Antonio Orehar, Ramon Falcön 4168, Buenos Air®8 Registre de la Propiedad Intelectual No. 674.991 Tiska tiskarna Vilko, Estados Unidos 426, Buenos Aires, Argentina •' 'Wt "esno: Razgled s Sv. Jošta *)r°ti Šmartni gori v zimskem jutru. ‘Podaj; Planina Javornik na Pokljuki. ‘A -«nllneaiA «A«nli»s