Zato se je prva podružnica na Koroškem ime- novala Ziljska podružnica SPD. Ustanovljena je bila leta 1900. Člani so podpirali razvoj slovenskega pla- ninstva na Koroškem in se tako skušali upreti na- raščajoči dejavnosti avstrijsko-nemških planinskih društev. Leta 1907 se je preimenovala v Koroško po- družnico SPD s sedežem v Celovcu. Njeno delovanje je zamrlo v letu 1914. Podružnice SPD na Koroškem po prvi svetovni vojni Po prvi svetovni vojni je planinska dejavnost na Koro- škem znova zaživela že leta 1919, torej še v času bojev za severno mejo in kasnejših pogajanj o poteku meje med Republiko Avstrijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prizadevanja po organiziranem planin- stvu so najprej botrovala nastanku Mislinjske podru- žnice SPD. Ustanovljena je bila 5. julija 1919 v Slovenj Gradcu kot osemindvajseta po vrsti v okviru SPD. Šte- la je osemindvajset članov, njen predsednik pa je po- stal davčni uradnik Karel Gabron. Leta 1920 je planin- ska koča nekdanjega Nemško-avstrijskega planinskega združenja (DÖA V) na Plešivcu/Uršlji gori prešla v last SPD, ki jo je dalo v uporabo članom Mislinjske podru- žnice. Preimenovali so jo v T uristovski dom. Kmalu zatem je nastala Mežiška podružnica SPD s se- dežem v Pliberku. Do nedavnega je veljalo, da je bila ustanovljena 16. avgusta 1919. Nedolgo nazaj pa je bil najden dokument, v katerem je kot datum ustanovitve zapisan 19. januar 1920. Prvi datum navaja ustanovi- telj podružnice dr. Dušan Senčar (1888–1973) v član- ku Razvoj planinstva v Mežiški dolini, objavljenem leta 1954 v zborniku T abor koroških planincev na Ple- šivcu leta 1954. Dokument z drugačnim datumom je v Pokrajinskem arhivu Maribor, njegovo kopijo imajo v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. Gre za dopis Okrajnemu glavarstvu na Guštanju, ki sta ga 28. maja 1921 podpisala predsednik podružnice Karel Doberšek in njen tajnik Mlačnik. V njem sporo- čata, da je bila Mežiška podružnica SPD ustanovljena ZGODOVINA Franc Verovnik Sto let planinstva v Mežiški dolini Ob 100-letnici ustanovitve Planinskega društva Prevalje Od ustanovitve prve slovenske planinske organizacije za Mežiško dolino mineva sto let. Njen nastanek je povezan z razvojem slovenskega planinstva. Potem ko je bilo v Ljubljani 27. februarja 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), so po slovenskih deželah na pobudo njegovega glavnega odbora začeli ustanavljati posamezne podružnice in jih poimenovali po rekah. Planinci – romarji na Uršlji gori pri spodnji mežnariji okoli leta 1900 Arhiv Franca Verovnika T uristovski dom Mislinjske podružnice SPD na Uršlji gori v letih po prvi svetovni vojni Arhiv Franca Verovnika 19. januarja 1920 v Pliberku z dovoljenjem poverjeni- štva za notranje zadeve. Ta dokument je gotovo bolj verodostojen kot Senčarjev podatek, saj Senčar v omenjenem članku navaja, da je datum ugotovil mno- go kasneje na osnovi zapisa v Planinskem vestniku iz leta 1925 in po spominu, saj je bil ves arhiv podružnice izgubljen med drugo svetovno vojno. Pregledal sem vse številke Planinskega vestnika po prvi svetovni voj- ni do leta 1925 in v nobeni od njih nisem našel podat- ka, da bi bila podružnica ustanovljena avgusta 1919. Nasprotno, v sedmi številki revije iz leta 1922 je na strani 103 nekdanji načelnik Šaleške podružnice SPD v Šoštanju Janko Sernec (1881–1942) v članku Šaleška pokrajina zapisal, da je bila Mežiška podružnica SPD ustanovljena 18. januarja 1920. Kakorkoli že, podružnica je bila ustanovljena v Pli- berku, ki je tedaj spadal v cono A pod jugoslovansko upravo. Za načelnika so izbrali univ. dipl. pravnika dr. Dušana Senčarja (1888–1973), notarja in sodnika. Rojen je bil v Senožečah, končal pravo na Dunaju in med prvo svetovno vojno služboval v Buzetu, od ko- der je konec vojne pred Italijani pobegnil v Pliberk. Bil je glavni pobudnik za ustanovitev podružnice, ki jo je vodil do leta 1921. Pri ustanovitvi so imeli poleg domačinov pomembno vlogo tudi v Pliberk priselje- ni mladi in zavedni Slovenci iz vseh krajev Slovenije, precej jih je bilo iz Primorske in iz Istre. Med njimi je bilo mnogo za planinstvo navdušenih uslužbencev takratnih sodnih uradov okrožnega sodišča v Pliber- ku, ki je bilo pristojno za naše kraje. Podružnica je šte- la približno sedemdeset članov in je obsegala ozemlje tedanjega okraja Pliberk, kamor je spadala tudi Meži- ška dolina. Člani so z veliko vnemo pomagali pri pro- pagandnem delu za ugoden izid plebiscitnega glaso- vanja ter za prebujanje in utrjevanje narodne zavesti domačinov. V tem času je bila planinska dejavnost omejena na markiranje nekaj poti in prirejanje sku- pinskih izletov v bližnje gore. Na začetku leta 1920 sta bili ustanovljeni še Podru- žnica SPD za Rož s sedežem v Borovljah in Belska podružnica SPD s sedežem v Velikovcu. Obe sta pre- nehali delovati po plebiscitu. Obdobje med obema svetovnima vojnama Po plebiscitu 10. oktobra 1920, ki se je za Slovence končal neugodno, so se odborniki Mežiške podru- žnice odločili, da preselijo njen sedež na Prevalje, kjer si je svoj novi dom ustvaril tudi Senčar. 22. maja 1921 je bil sklican prvi občni zbor preseljene podružnice, ki je obdržala prvotno ime Mežiška podružnica SPD, vendar z dostavkom, da ima odtlej sedež na Preva- ljah. Načelnik je postal Karel Doberšek (1889–1964), po rodu z Leš pri Prevaljah, učitelj, šolski upravitelj, družbenopolitični in kulturni delavec, publicist, ki je podružnico vodil do leta 1924. Na tem občnem zbo- ru je bilo tudi uradno potrjeno, da je podružnica na Prevaljah pravna naslednica v Pliberku ustanovljene Mežiške podružnice SPD in da nadaljuje njeno delo. Ozemlje podružnice je bilo sprva obsežno, saj je sega- lo od Marenberga (danes Radlje ob Dravi) v Dravski dolini pa do meje s Solčavo v zgornji Mežiški dolini. Uspešno so jo vodili načelniki Rajko Gruden (1924– 1933), Ludvik Avšič (1933–1934), Jožko Kokol (1934– 1935), Franc Ferjančič (1935–1936) in Jože Pernuš (1936–1941). Ko se je z leti povečevalo število članov, so vse bolj razmišljali o gradnji svoje planinske posto- janke. Za začetek so si na kmetiji pri Janežu na Stroj- ni uredili planinsko zavetišče, obenem so se odločili za gradnjo koče na Peci. V pripravljalnem odboru so bili številni člani iz Mežice in Črne na Koroškem (te- daj Črne nad Prevaljami), ki so zaradi lažje izvedbe predvidene gradnje predlagali ustanovitev lastne po- družnice. Po sporazumu med matično podružnico na Prevaljah in pripravljalnim odborom so 7. novembra Kopija dokumenta s poročilom o ustanovitvi Podružnice SPD v Pliberku; original je v Pokrajinskem arhivu Maribor. Arhiv Franca Verovnika Dr. Dušan Senčar leta 1938 Arhiv Alenke Benedik Senčar 48 1926 ustanovili SPD podružnico "Peca" v Mežici in za načelnika izbrali Martina Uleta, uradnika rudni- ške Bratovske skladnice. Ker so bili v njej tudi člani iz Črne, so jo kasneje preimenovali v Mežiška podružni- ca SPD "Peca" Mežica - Črna. Podružnica na Prevaljah je po razdružitvi še nadalje ostala pravna naslednica leta 1919 v Pliberku ustanovljene Mežiške podružnice SPD. V naslednjih dveh letih so na Peci zgradili kočo, ki so jo poimenovali po načelniku – Uletova koča. Slavnostno so jo odprli 28. in 29. junija 1928. Matično društvo se je zaradi teh sprememb preime- novalo v Podružnico SPD Prevalje. Njeni člani so bili zelo dejavni. Uredili in označili so številne planinske poti na okoliške vrhove, prirejali so planinske izlete. Razmahnila se je tudi smučarska dejavnost. Leta 1932 so ustanovili zimskošportni odsek in leta 1936 na Pre- valjah zgradili prvo smučarsko skakalnico v Mežiški dolini. Pod vodstvom neutrudnega planinca Franci- ja T elcerja (1918–2008) so leta 1937 ustanovili alpini- stični odsek. Z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom so sosednji Mislinjski podružnici pomagali graditi planinske koče na Pohorju: Kočo na Kremžar- jevem vrhu, odprto leta 1934, in Kočo pod Kopo na Pungartu, odprto leta 1937. Prizadevanja za gradnjo planinske koče ali vsaj zavetišča na Košenjaku so pri- pomogla k nastanku nove podružnice. 26. marca 1939 so dravograjski planinci ustanovili Podružnico SPD Dravograd in za načelnika izvolili Antona Pernata, go- stilničarja in lesnega trgovca. Uresničenje njihovih na- črtov je preprečila druga svetovna vojna. Druga svetovna vojna V tem obdobju je prišlo do zastoja v delovanju Po- družnice SPD Prevalje in ostalih treh koroških po- družnic. Vojna vihra je prizadela mnoge njihove čla- ne. Nastala je tudi znatna gmotna škoda. Izgubila sta se inventar in dragocen arhiv prevaljske podružnice. Zato so pisni viri o društvenih dejavnostih pred voj- no skopi in ne popolnoma zanesljivi, saj so nastali ve- činoma na osnovi ustnega izročila. Poleg tega so bile požgane planinske koče: 12. avgusta 1942 na Smre- kovcu, nekaj dni kasneje, 29. avgusta 1942, na Uršlji gori, med 8. in 9. oktobrom isto leto na Pungartu pod Veliko Kopo (današnji Grmovškov dom), naslednje leto 12. februarja na Peci in 8. marca 1944 pod Krem- žarjevim vrhom. Obdobje po drugi svetovni vojni 20. januarja 1946 je bil prvi povojni občni zbor pre- valjskih planincev. Preimenovali so se v Planinsko društvo Prevalje (dalje: PD), ki je tedaj štelo 234 čla- nov. Za predsednika so izvolili Jožeta Pernuša, pred- vojnega načelnika podružnice. V tem mesecu so se prvič zbrali tudi planinci iz gornjega dela Mežiške do- line in ustanovili PD Mežica. Leta 1949 se je od njega odcepilo PD Žerjav, pošta Črna pri Prevaljah, ki se je leta 1959 preimenovalo v PD Žerjav - Črna. Ko so leta 1965 sedež društva prestavili v Črno na Koroškem, se je uveljavilo današnje ime PD Črna na Koroškem. Prvega maja 1946 so na Prevaljah ustanovili posta- jo Gorske reševalne službe. Načelnik je postal Fran- ci Telcer, ena od vrhunskih osebnosti planinske in alpinistične zgodovine Mežiške doline. Vodil jo je dobrih 60 let. Poleg tega je Telcer postal še načelnik Uletova koča na Peci Arhiv Franca Verovnika Pogorišče koče na Uršlji gori Foto: Jože Kovačič, Maribor Franci Telcer (1918–2008) Arhiv Franca Verovnika 49 januar 2020 PLANINSKI VESTNIK alpinističnega odseka, ki je bil ustanovljen že pred vojno, njegovo delovanje pa so oživili leta 1947. Od- seku je načeloval do leta 1970. Med vojno so bile požgane vse tri planinske koče slo- venjgraških planincev. Ker vseh sami niso zmogli ob- noviti, so prevaljskim planincem odstopili v upravlja- nje kočo na Uršlji gori, ki so jo leta 1912 zgradili člani nemškega planinskega združenja v Slovenj Gradcu, po prvi svetovni vojni pa jo je prevzela Mislinjska po- družnica SPD. Člani prevaljskega društva so še isto leto začeli z velikim zanosom obnavljati pogorišče in v pičlih dveh letih jim je z marljivim delom uspelo ob- noviti kočo. Slovesno so jo odprli 22. avgusta 1948 in jo poimenovali Dom na Uršlji gori. Obenem so na svojem območju pridno popravlja- li stare planinske poti, urejali nove in jih označevali. 18. julija 1954 so skupaj z ostalimi tremi PD v Meži- ški dolini organizirali zelo uspešno srečanje na Uršlji gori, ki so ga imenovali Tabor koroških planincev na Plešivcu. Praznovali so 35-letnico obstoja in delova- nja organiziranega planinstva v dolini. Zbrali so se "iz vseh krajev, od koder se Gora vidi in čuti," so zapisali v zborniku. Leta 1955 je vodenje društva prevzel Rajko Vute, družbenopolitični in telesnokulturni delavec. Vodil ga je do leta 1965. V društvu je bilo precej članov iz sosednjega Gušta- nja (kraj se je leta 1952 preimenoval v Ravne na Koro- škem). Med njimi se je že po vojni pojavila zamisel o ustanovitvi lastnega planinskega društva, ki so jo ure- sničili 25. julija 1952 na ustanovnem občnem zboru PD Ravne na Koroškem. Predsednik je postal Janez Gorjanc, diplomirani tehnik v Železarni Ravne. V šestdesetih letih je Dom na Uršlji gori poleg skoraj štiristo let stare cerkve sv. Uršule dobil še enega so- seda. Na vrhu so zgradili kovinski stolp, na katerega so namestili pretvornik in oddajnik za program RTV Ljubljana. Začetki poskusnega radijskega in televizij- skega oddajanja segajo v leto 1962, uradno pa je bil oddajni center odprt leta 1964. Že pred gradnjo stol- pa so iz doline speljali cesto, sprva do sedla med Ma- lim vrhom in vzhodnim pobočjem Uršlje gore, dana- šnje rampe, od tam naprej pa tovorno žičnico. Leta 1970 so cesto s sedla podaljšali še do vrha. Zaradi lažje dostopnosti se je zelo povečal obisk v planinskem domu, ki je kmalu postal pretesen, saj je bil po tlorisu in konceptu še vedno tak kot leta 1912. Zato so na občnem zboru marca 1971 predlagali, da bi ga razširili s prizidkom. T edanji predsednik Roman Kogelnik, družbeni delavec, ki je vodil društvo od leta 1965 do 1977, je na občnem zboru leta 1975 spod- budil člane k aktivnemu sodelovanju z geslom Tisoč opek na Uršljo goro! Začeli so s postopki za pridobiva- nje ustrezne dokumentacije za predvideno gradnjo, kar se je v boju z birokracijo izkazalo za pravo trnovo pot. Novi predsednik društva Stanko Lodrant, univ. dipl. profesor kemije, kulturno-prosvetni delavec in publicist, ki je društvu predsedoval med letoma 1977 in 1987, je z iznajdljivostjo in koroško trmo uspel pre- magati vse ovire, tako da so leta 1979 že lahko odku- pili zemljišče za bodoči prizidek. Gradnja je trajala od leta 1980 do leta 1984. V primerjavi s prvo kočo, ki so jo zgradili v dveh letih (1910–1912), je bil pri- zidek zgrajen v dvakrat daljšem času – kljub lažji do- stopnosti po cesti in sodobnejšemu načinu gradnje. Opravljeno je bilo ogromno prostovoljnega dela, h kateremu so leta 1981 na občnem zboru povabili čla- ne z geslom Vsak planinec en udarniški dan. Prizidek so slovesno odprli 17. junija 1984, ko je društvo obe- nem praznovalo 65. obletnico ustanovitve. Ob tem dogodku je izšel zbornik, v katerem so podrobno opi- sani zapleti in potek gradnje. Novejše obdobje V letih po odprtju prizidka in vse do danes so prevalj- ski planinci redno skrbeli za dobre bivanjske razmere v svojem domu. Pod vodstvom naslednjega predse- dnika Ivana Kompreja, strojnega inženirja in druž- benega delavca, ki je vodil društvo od leta 1987 do 2001, so člani gradbenega odbora pridno skrbeli za nemoteno delovanje planinskega doma s popravili, Obnova koče leta 1947 Arhiv Franca Verovnika Planinski dom na Uršlji gori okoli leta 1950 Arhiv Franca Verovnika 50 zunanjimi in notranjimi vzdrževalnimi in obnovitve- nimi deli. Posebej temeljito je bilo treba obnoviti sta- ri del zgradbe. V času predsedovanja Jožeta Merca, športnega delavca, tj. med letoma 2001 in 2017, jim je uspelo posodobiti ključne prostore v domu (kuhinja, shrambe, sanitarije), opremo v sobah, zamenjati okna in azbestno kritino, vgradili so ekološko čistilno na- pravo in izdelali demit fasado, ob vhodu v dom so na- mestili samodejni defibrilator (AED), napravo, ki re- šuje življenja, vzpostavili so internetno povezavo in s tem domu približali svet. Ob vseh prizadevanjih za izboljšanje bivanjskih raz- mer na Uršlji gori niso zanemarili niti drugih dejav- nosti. Zelo aktivni so bili člani njihovega odseka za planinske poti. Pridni markacisti so na novo uredili in označili številne planinske poti ali popravili stare. Vse so vnesli v register planinskih poti. Posebej je tre- ba pohvaliti uspešno delo mladinskega odseka, ki skr- bi, da se otroci in mladi seznanjajo z gorskim svetom na številne zanje primerne načine, kot so pohodi, pla- ninski tabori in šole, orientacijska tekmovanja itd. Po- membno je, da se jim čim prej privzgojita primeren odnos do narave in želja po obiskovanju planin. Izka- zali so se tudi člani vodniškega odseka, vodniki PZS, ki so na tečajih pridobili ustrezne licence za vodenje po gorah v Sloveniji in tujini. T ako so doslej organizi- rali že številne varne pohode na bližnje in daljne gore. Marsikdo se še spomni nočnih zimskih pohodov na Uršljo goro, ki so se začeli prvo marčno soboto leta 1983. Udeleženci so ob vsakršnem vremenu krenili iz doline v večernih urah in hodili na vrh v soju svetilk, včasih pa tudi le ob lunini svetlobi. Na vrhu jih je nato čakalo prijetno druženje v toplem domu. Pohodi so postali tradicionalni in vedno bolj množični, društvo je uvedlo izkaznice, značke in posebna priznanja. Po več kot desetletju so prevaljski planinci opustili orga- nizacijo, tradicija nočnih zimskih pohodov pa je osta- la. Priljubljenost organiziranih pohodov se je izkaza- la še na drug način. V nedeljo, 13. septembra 1986, je bil prvič organiziran pohod Sto žensk na Uršljo goro. Z leti se je spremenila namembnost vsakoletne- ga septembrskega pohoda, zato so ga preimenovali v Srečanje družin na Uršlji gori, od leta 2008 pa se tra- dicija nadaljuje pod imenom Srečanje Prevaljčanov na Uršlji gori. Člani so v okviru društva ves čas kulturno zelo dejav- ni. Posebno priljubljena so postala vsakoletna kultur- na srečanja na Uršlji gori. Začela so se 25. in 26. janu- arja 1986 po zaslugi Ivanke Komprej, sociologinje in družbene delavke, neutrudne organizatorke in reži- serke srečanj. Takrat je postal planinski dom "najviš- ji kulturni dom na Slovenskem". Isto leto so 21. in 22. junija organizirali še poletna kulturna srečanja. Sprva so bila dvodnevna, kasneje pa so postala enodnevna. Od leta 2008 dalje jih uspešno organizira družbeni delavec Štefan Keber, profesor geografije in zgodovi- ne. Poletna srečanja so leta 2010 premaknili na sep- tember, ker so postala sestavni del Jesenskih srečanj na Prevaljah. V več kot tridesetih letih so na srečanjih nastopili številni pevski zbori, med katerimi je najzve- stejši Moški pevski zbor Vres s Prevalj. Izvajalci pro- grama občasno obudijo spomine na naše znane pe- snike in pisatelje s prebiranjem njihovih literarnih del. V ečkrat so že nastopili razni literati, domači kulturni- ki, recitatorji in glasbeniki. Srečanja bodo nedvomno ostala zanimiva tudi v prihodnosti zahvaljujoč se pe- stri vsebini in privlačnosti planinskega doma, kjer ta srečanja potekajo. Prevaljskim planincem je v stoletju obstoja njihove planinske organizacije uspelo uresničiti temeljno po- slanstvo – približati vrednote gora vsem, ki jih imajo radi. Ob tem lepem jubileju si zaslužijo vso pohvalo in iskrene čestitke. V drugo stoletje svojega delovanja stopajo z novim predsednikom Stankom Robinom, ki vodi društvo od leta 2017. Naj bo tudi to stoletje enako uspešno in ustvarjalno, kot je bilo preteklo. m Gradnja prizidka k staremu domu Arhiv Franca Verovnika Dom na Uršlji gori z novim prizidkom Foto: F. Mauer, Fotolik Celje