Mamiee zadnja pot Posl. J. Z. (Dalje.) Mati. je bila mila in ljubeznjivo_ je govorila s svojim I otrokom. Prinesla je srajce, katero je zanj naredila. Potem je iprippvedovala, kako si, je vinar tza vinarjern pritrgovala, da' bi k- nj*iiu prišla. Pri tern je zvenela . vsaka beseda tako odkritosrčiio in milo, kakor zua le mati govoritl. Mirko je bil v zadregi pred svojimi kolegi,, ko jo mamka govorila o težko prihranjenih novcih. iVedno je igral gospoda — z denarjem matere — sedaj so bile njegove revne razmere odkrtfe. Mati je za&ela, ne da bi se ozirala-nai dijaka, sinu na srce govoriti. Mirko je molčal. Prcmišljeval je, kako bi se rešil tega neljubega obiska, a mati ga je vedno znova rotila. Se vedno sta bila, dijaka navzoča. Oba sta imela veselje, poslušati do)>rohotne beseda V višjih krogih je včasih mani dostojnosti nego v ničjih. Dijnlka sta se vedno bolj zanimala za celo stvar. Menjavala sta med seboj poglede. Mirko je molčal, pustil jo materi govoriti. Govorila mu je milo, a njegovo sroe se ni dalo več prirlobiti. Špomnila ga .|e. na vero njegovih mladili let. Nekoč je tako rad • molil, nekdaj je tako rad zathajal v cerkev. , ..Tn na te nenmnosti nimas odgovora", zajld.če eden dijakov, ; Mirko je še vedno molčal. Strah pred ljudmi I jo zmagal v njein, sram gji- je bilo pred tovariši. On bi se naj dal podučevati — on? I Se enkrat se ga je mati lotila; kaj sta njo brigal^ dijaka! Sanio eno je hotela, njogovo dušo rešiti. Zo je upala, da je zmagala, ker Mirko ni niti z iadno besedo ugovarjal. A motila se je ¦ le bridko. N,i\Iati, jaz osfainem kakor sem. Jaz ise nB | spremenim ve5. Ostani ti pri: svojih nazorih, jaa ! ostanem pri svojem prepričanjn." j Kakor smrtna obtožba donijo te besede | teri na uho. i ,,Izvrstno, izvrstno, vendar enkrat", se smejita  dijaka. j ,,rMirko, ali pustiS ti", r«6e Ivana resno,' ,,'da I me tvoji tovariši zanf;:5ujejo?" Spet zadoni sraeh dijakov. vDajte so potolažit, ^ mati, to ni tako resno; so pač veseli dijaki." ,.Dijaki, ki, so ti vero vzeli? — Slabi tovariši so to." ,.Se nam naredi pridigo", se režita dijaka. Spet je prezrlfa. raat? rbganje, katero je mo rala prenesti. Le eno je videla in vedela: rešiti ga moram. ,;Mi,rko, prosim te šo enkrat, pri vsem, kar ti je sveto,' pri Ijubezni do raene, postani dmgačon -" ,,Matv jaR som ti povedal, kakor mislim. Ne bom to vefi nadlegoval, pa prosim te, pusti me s teira stvarmi pri mini. "Jaz sem star. dovolj, da sem lahko prost." ,,Izvrstno, izvrstno, to si dobtro napravil", sta se režala neotesana dijaka, Mirko je vstal, mati tudi. ,,Kdo v8, č|3 le še kedaj vidim", reče pobita mati. ,,Jaz bodem molila za te, tvoja mati te ne popozabi. Se umirajoča 'bom za te molila." Dala mu je roko in odšla, V njenem očesu se je (prikazala solza. Počasi je stopala po stopnicath, iz Mirkove sabe je še slišala sraoh dijakov. Stopila je na prosto, sama ?ii vedela ali sanja ali toedi. O da bi bile vse samo sanje. Zapu&čena se je pejjala {dcmov. Zapuščena — osamljena. Zdaj ni imela nim-a'- kogar vreč nai (cm s^ctu. V, teh par urah se je veliko postarala. Bolest jfe zarisala svoje poteze na 6elo in lica. A miru jim ni mogla vzeti: le mšle.iši je postal obraz ter je kazafl izraz Bogu uda.ne bolefiine. 'Mta-ti je spet delala v svoji sobi, fa pri delu so ji manlkale vesiele m.isli. DelaLa ni vo6 za svoje dete, delala je samo zase. Bridko ji je postalo Življenje, bri'dek vsak dan.;Ho.ja je postajala vedno bolj upognjena, le okto je i ostalo iskro in živo ter je kazalo udanost duSe.'' In tako je iz mJatcire postala stara mati — mamica. Dobra Ivana ni nebjala moliti. Ce jeimolila, ji je bilo vedno ložje pri srcu. • ,,Le eno hočem še od tebe izprošjti, o Bog; oživi moje dete za-te. Potem ,pa rada umlrjera." _ Tako je molila dan^za dnevom svojo jutranjo in veCerno iriolitev za otroka. Sfna ni videla ve5. Tu in tam je še zvede|a ka| o niem. Pieal ji ni ve?., tnd-i ona ga ni smela več nadlepovati. On ho^o biti prost. Nobiome vezi ni vefi bilo med matcri.jo in otrokom,--, kakor ,molitev1 materne ljubezni. KDalie prlfaodnilfi.)