»OSMIMI i»to{MUI V BOOHTkU.
i&S»a|9 v*al* «or«N, Satrtst* in iodomv
ma pouMMut ivavllkl K 1-50.
TROOVSK
1 I I
LiceaLna knjižnica,
Ljubijana
ST
ČASOPIS ZA TRG0V1H9, INDUSTRIJO HI OBRT.
Urednlitr« ta npravnfitvo j« v Ljubljani, GradlSče »ter. 17/1. - Dopisi »e ne vračajo. - Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani 1..953. — številka teletona 552. Har*čnlaa «a ozemlje SMS s letna K 180, za pol leta K 95, *a Četrt leta K 50, mesečno K 20, ta Inozemstvo mesečno K 10 več. — Plača In toži se V Ljubljani.
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 2. junija 1921.
ŠTEV. 52.
Industrijci, obrtnih!, trgouci-grosisfi!
Udeležite se v polnem Številu kot razstavljalci ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od
13. do Z4. avgusta LI.
Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/H.
Rok za prijave kot razstavljalec v Sloveniji je podaljšan do 10. junija 1921.
Prosta trgovina s premogom.
V	soboto 28. maja se je vršilo pri poverjeništvu za javna dela posvetovanje o vprašanju ali ne bi kazalo ukiniti uradno razdeljevanje premoga in pustiti prosto trgovino s premogom. Posvetovanje je bilo sklicano na inicijativo ministrstva šum in rud, ki je brzojavno zahtevalo od poverjeništva izjave ali bi se ne dalo že vpeljati glede premoga proste trgovine z edino omejitvijo, da bi se zasi-gurali za prometne potrebe gotovi kontingenti, vsa ostala produkcija pa bi bila prosta in bi se cene in dobava regulirala po načelih ponudbe in povpraševanja. Posvetovanje je imelo samo informativen značaj, ker zastopniki trgovske zbornice in Zveze in-dustrijcev niso imeli nikakih mandatov, da bi mogli na podlagi izvršenih anket zastopati oficijelna stališča svojih korporacij. Kakor smo informirani se bode v tem vprašanju vršila anketa interesentov dne 3. junija pri trgovski zbornici, vendar je to vprašanje tako eminentno važno za našo industrijo, za naše komunalne naprave in za privatno gospodarstvo, da smatramo za potrebno zavzeti že sedaj k njemu stališče.
Nesporno je, da se je vezano gospodarstvo s premogom v Sloveniji vzdrževalo proti predpisom in zakonitim naredbam centralne vlade o svobodni notranji trgovini, ker je v Srbiji že davno popolnoma prosta trgovina s premogom, kar je tudi omogočilo tamošnjim rudnikom, da so svoje obrate v polni meri zopet obnovili in deloma tudi razširili. Zato je popolnoma naravno, da bo treba tudi pri premogu misliti na to, da se mora vojno gospodarstvo enkrat ko-nečno vendarle likvidirati kakor se je že pred poldrugim letom KU
lo	vezano gospodarstvo z fitom in moko m je Žitni zavod in za njim različne aprovizacije ter konečno odsek za prehrano prenehal s svojim delovanjem.
Zdi se nam, da obstoja med obojna predmetoma neka paralela, vsaj kar se tiče Slovenije. Slovenija, ki je v žitu pasivna in navezana na uvoz, ®e je na vse načine borila proti vpeljavi slobodne trgovine z žitom, boječ se kritičnih posledic prehoda in asimilacije cen. Stvar se je zavlačevala, vendar je bila neizogibna in je konečno le prišla in sicer v obliki štirikratnega povišanja cen moke. | ,°d tem razvojem je trpelo vse prebivalstvo Slovenije, posebno industrijski kraji, pa tudi kmetsko ljudstvo. Centralna vlada, ki je vedela,
1 Je bolje čim preje ta razvoj pre-
boleti, ni vsiljevala producentom, ki so bili v večini, radi konzumentov, ki so tvorili manjšino, nobene vezanosti, niti glede cen niti glede prometa.
Nekoliko drugače je stvar pri premogu. V naši državi se producira v glavnem dve vrsti premoga, rujavi premog in lignit. Vsled nepravilnega razvoja cen v dobi vezanega gospodarstva po prevratu je nastala v Sloveniji anomalija, da je moral indu-strijec, ki je dobil nakazan deloma rujavi premog deloma lignit, za lignit plačati ravno toliko, kakor za še enkrat toliko vreden rujavi premog. Posledica tega je bila, da so se odjemalci začeli braniti lignitov in odpovedali raje svoja naročila, kakor bi prevzeli malovredne lignite. Na ta način je lignitskim rudnikom začel vedno bolj in bolj ostajati manj vredni premog, kar je posebno v zadnjem času imelo za posledico, da se je moralo delo na lignitskih kopih v Velenju, v Št. Janžu in Kočevju znatno omejiti.
Povpraševanje po rujavem premogu, ki ima skoro še enkrat toliko kalorij kot lignit, pa je ostalo še vedno tako intenzivno, da produkcija ni mogla kriti potrebe, posebno radi tega ne, ker je ministrstvo šum in rud diktiralo vedno večje kontingente, katere se je moralo pošiljati iz Slovenije na Hrvaško, v Vojvodino in celo v Srbijo, kjer je bilo v prostem prometu dovolj premoga in boljše kvalitete na razpolago. Ta anomalija, ki obstoja že skoro dve leti, se zdi človeku na prvi pogled skoro neverjetna.
Srbskim železnicam je konveni-ralo s pomočjo diktata ministrstva šum in rud dobivati iz Slovenije cenejši in bolj čisto separiran in opran premog. Vsi naši napori, da naj krijejo potrebo iz lastnih zalog so bili zaman in nismo mogli doseči revizije kontingentov.
Uvidevsi situacijo lignitskih rudnikov, katerih glavni v Velenju je v državnem obratu, je osrednja vlada dovolila že pri reviziji izvozne carine meseca felruarja izvoz lignita proti carini 5 dinarjev za 100 kg. Mesec pozneje je znižala izvozno carino za lignit na pet dinarjev za tono in jo je sedaj, kakor se uradno zatrjuje popolnoma odpravila. Toda s tem ni mogla več rešiti situacije. Vsi poskusi z izvozom lignitov so ostali brezuspešni in kakor se poroča, je zavod za premog mogel prodati vsega skupaj komaj 9 vagonov.
Nasprotno prihajajo že iz Italije ponudbe lignitov po ugodnih cenah. Z avstrijsko republiko se ni dalo doseči nobene kupčije radi neugodne relacije med našo in avstrijsko krono, na Hrvaškem imajo lastnih lignitov nadprodukcijo.
Da se je sploh nekaj lignitne produkcije oddalo, je bilo mogoče le na ta način, da je razdeljevalnica za premog vsakega odjemalca prisilila, da mora pri gotovi količini trboveljskega premoga prevzeti tudi nekaj odstotkov lignita. To je nepobitna prednost vezane trgovine, ki edina omogočuje lignitskim rudnikom obratovanje. Prosta trgovina z lignitom bi se torej lahko brez vsakega pomisleka dovolila.
Drugače pa je z rujavim kosov-cem in orehovcem. Tu bi prosta trgovina imqla nedvomno posledico iz-jednačenja cen v smeri podražitve trboveljskega premoga. Podražitev, ki
je pri uvedbi proste trgovine neizogibna, bi znašala 200 do 300 kron pri toni po sedanjem položaju na premogovnem trgu, ker se češki premog približno iste kurilne vrednosti prodaja po 800 do 900 naših kron franko naše postaje. Cena seveda varira po tečajnem razmerju med našo in češko krono. — Amerikanski premog, ki se vedno bolj pogosto že ponuja pri nas, stane povprečno 2000 do 2100 K franko naše postaje; premog iz drugih držav, kot iz Holandske, Anglije itd. pride pri ugodnem valutnem razmerju na 1700 kron za tono cif. Trst. Ta premog, ki ga tudi naše železniške uprave v vedno znatnejši meri kupujejo za mednarodne in brzovlake je 80 do 90 °/o boljši kot najboljši naš premog. Ker produkcija rujavcga premoga pri nas ni zadostna, bi vsled velikega povpraševanja po njem pri prosti trgovini cena znatno poskočila. Nastaja torej vprašanje, ali se da riski-rati tako žrtev za naš promet, našo industrijo in mesta že sedaj ali je treba čakati nekoliko mesecev, da se naša valuta popravi in cene inozemskemu premogu še nadalje padajo.
S tem, da bi ji ne bilo treba jemati lignitov, bi .lahko za dober rujavi kosovec plačala višje cene. Cene bi se pa morale izravnati vsaj cenam srbskega premoga, potem bi ministrstvo šum in rud opustilo svojo zahtevo kontingentov. To moramo doseči ne samo radi lastne industrije, o kateri upamo, da ji bo nova carinska tarifa pomagala obnoviti obratovanje, marveč predvsem iz prometnih ozirov. Premogovniki v Sloveniji rabijo dnevno ca 300 odprtih voz. Ako pošiljamo premog v Srbijo in Vojvodino, rabi en voz povprečno 14 dni do treh tednov, predno se vrne nazaj k rudniku. Medtem bi voz lahko izvršil mnogo več službe, aK? k* krožil na krajši poti po Sloveniji m neposredni Hrvatski.
Likvidacija, ki se mora vsaj deloma pričeti, mora torej onemogočiti nereelno izkoriščanje naših premo-govinkov od drugih pokrajin, ki imajo dovolj premoga same.
Revizija obrtnih listov.
Vsled vojnih razmer in počasne likvidacije vojnega kaosa so obrt. katastri pri obrtnih oblastvih dandanes
v	precejšnjem neredu. Med vojsko je mnogoteri trgovec in obrtnik pustil življenje v vojni službi, mnogi so obrte opustili ali se kot begunci iz drugih razlogov preselili drugam, nekateri obrti so sploh propadli, tako da je bilo za politična oblastva prav težavno, voditi obrtne katastre v skladu z brzo se izpreminjajočim obrtnim gibanjem. Okrajna glavarstva so bila v taki meri zaposlena s tekočimi upravnimi posli vojaškega in aprovizacij-skega značaja, da jim je bilo tudi po na®® mnenju tehnično nemogoče, voditi obrtne sezname v zmislu predpisov. Ko je po vojni započelo počasno ozdravljenje teh izrednih razmer ter se je zopet oživotvorila zadružna in S^emijJilna delavnost, smo takoj občutili pomanjkljivost obrtnih seznamov pri okrajnih glavarstvih, ker zadruge in gremiji niso našli dovolj opore in materijala pri izpopolnitvi članskih seznamov. Vsa obrtna zadružna organizacija pa temelji na natančnih podatkih o posameznih obrtih, ki jih morejo nuditi samo obrtna oblastva. Vsled tega je slovensko obrtništvo
in trgovstvo v zadnjih dveh letih večkrat javno zahtevalo, da vlada izvede revizijo obrtnih listov, ker je le na tej bazi mogoč zadružni razvoj, kot ga zamišlja obrtni red sam.
Pokrajinska vlada je z ozirom na večkratne predstavke trgovskih in obrtniških organizacij ter v lastnem interesu koncem lanskega leta v posebni okrožnici na politična oblastva odredila revizijo obrtnih listov. Vlada je v okrožnici natančno očrtala način in obseg revizije ter določila štirimesečni rok za izvršitev tega dela. Hočemo na kratko skicirati vladno okrožnico in dodati svoje pripombe, ki izvirajo iz dosedanje izkušnje pri reviziji. Vlada naroča okrajnim glavarstvom, naj se osnujejo obrtni registri ločeno za proste, rokodelske in koncesijonirane obrte. Posamezni registri morajo biti urejeni po občinah, pri mestih z lastnim statutom tudi po obrtnih kategorijah v dotični občini. Iz gornjih glavnih obrtnih kategorij pa se imajo izločiti nekateri obrti vsled svojega posebnega značaja in sicer: a) iz prostih obrtov obrti, izvrševani na tovarniški način, b) iz koncesijo-niranih obrtov gostilniški in krčmar-ski obrti ter prodaja žganja na drobno v odprtih steklenicah, c) trgovinski obrti, ki so deloma popolnoma prosti, deloma vezani na dokaz usposobljenosti po § 13 a obrtnega reda, sicer pa tudi prosti, oziroma koncesijonira-ni. Za te skupine obrtov se imajo osnovati posebni registri ter tvori register za skupino pod a) del registra za splošne obrte, oni za gostilniške obrte tvori del registra za koncesijonirane obrte. Le register za trgovinske obrte naj tvori, ker posega v dve panogi, samostojno edinico, ki jo treba zopet na znotraj deliti po skupinah z ozirom na obrtno-pravni značaj posameznih trgovinskih obrtov. Posebni registri se imajo osnovati tudi za javne tehtnice in za zasebne posredovalnice, ki jim je vsled njihovega posebnega značaja posvetiti veliko pozornost. Potemtakem bo razpredelba obrtov v novih obrtnih katastrih sledeča:
I. Prosti obrti.
I. a. Obrti, izvrševani na tovarniški način.
II. Rokodelski obrti.
III. Koncesijonirani obrti.
III. a. Gostilniški obrti.
IV. Trgovinski obrti.
IV. a. Prosti trgovinski obrti. IV. b. Na dokaz usposobljenosti vezani, nekoncesijonira-ni trgovinski obrti.
IV. c. Koncesijonirani trgovinski obrti.
V. Zasebne posredovalnico
VI. Javne tehtnice.
Glasom vladne okrožnice morajo imeti obrtni registri sledeče rubrike:
a) tekoča številka,
b) ime obrtnika,
c) stajališča obrta,
d) obrtna pravica,
e) dan prijave ali vložitve prošnje,
f) dan in številka obrtnega lista, oziroma koncesije,
g) odobritev obrtne naprave,
h) opombe, kot označbo namestništva ali najemništva po § 55 obrt. reda, prehod obrta po § 56, 4. odst. obrtnega reda, ukinjenje obratovanja itd. Po vladnem navodilu morajo okr. glavarstva iz obstoječih obrtnih lcata-
2
TRGOVSKI L 1 o T
strov napraviti po zgornjem vzorcu izpiske ter jih doposlati posameznim županstvom, ki morajo na tej bazi ugotoviti dejanski stan s tem, da pozovejo vse obrtnike, naj se zglasijo z obrtnimi listi in koncesijskimi listinami v občinski pisarni, kjer se bodo popravili in izpopolnili na podlagi predloženh dokumentov uradni izpiski. Županstva imajo tako rektificira-ne izpiske vrniti okrajnim glavarstvom, kjer se bo izvršila ob pritegnitvi zadružnih in gremijalnih zastopnikov končna redakcija obrtnih katastrov.
Kot smo poučeni, to delo le počasi napreduje in se imajo okrajna glavarstva boriti z velikimi težavami, ker jim večina županstev ne more nuditi dobrega materijala. Prihajajo nam pritožbe podeželnih gremijev, da je nevarnost, da revizijsko delo ne bo imelo zaželjenega uspeha baš vsled neizkušenosti in nepoznanja obrtnopravnih določb pri občinskih uradih. Zveza trgovskih gremijev in zadrug se je o tem vprašanju posvetovala v seji širšega odbora dne 12. maja t. 1. ter je sklenila, potom trgovske in obrtniške zbornice opozoriti vlado v posebni spomenici na gornje nedostatke. Spomenica se glasi sledeče:
Podpisani zvezi trgovskih gremijev in zadrug je došlo že več pritožb, da revizija obrtnih listov na način, kot jo vršijo obrtna oblastva, ne obeta mnogo uspeha, ker poteka preveč mehanično in posebno ne zadene vseh pojavov obrtnega gibanja. Županstva, ki imajo zbirati materijal, niso svoji nalogi večinoma kos, ker ne poznajo v zadostni meri obrtnopravnih določil o obrtni upravičenosti posameznih obrtnikov in trgovcev, ter zlasti ne morejo pravilno presojati vprašanja namestništva in najemništva po § 55 obrtnega reda. Pomisliti moramo predvsem, da pri reviziji gre predvsem zato, da se ugotovi, kakšen delokrog in obseg imajo dandanes posamezni obrti ter da se na tem objektivnem temelju izvede korektura obrtnih listin, oziroma njihov izbris ter eventuelna kaznltev fušarjev in ilegitimnih trgovcev. Mnogo je dandanes oseb, ki z obrtnim listom, glasečim se na branjarijo ali kramarijo, dejansko tržijo z vsemi vrstami blaga’ tudi s špecerijskim in kolonijal-nim blagom, in celo en gros. Mnogo je neupravičenega sejmarstva, ker nam je znano, da mnogo oseb brez obrtnega lista in brez krošnjarskega dovolila obiskuje sejme, katero zlorabo je tudi treba pri reviziji obrtnih katastrov odstraniti. S samim primerjanjem uradnih izpiskov s predloženimi dokumenti ne moremo ugotoviti dejanskega stanu. Res je, da bi bil za skrajno natančno izvršitev revizije potreben verzi ran aparat, ki z njim županstva ne razpolagajo, ali na drugi strani moramo pomisliti, da gre v pričujočem primeru za upravno reformo, ki bo veljala za dolgo prihodnjo dobo, ter ne kaže prenagliti se in s površnim delom doseči samo nejasno sliko. Z ozirom na to predlaga podpisana zveza gremijev in zadrug, da vlada blagovoli izpopolniti okrožnico na obrtna oblastva z dne 30. decembra 1920, št. 10.223-20.
Po izkušnjah, ki jih ima v zade-
vi	revizije obrtnih listov podpisana zveza, bi bilo samo v onih slučajih, kjer županstva poslujejo brezhibno in imajo na razpolago verzirano urad-ništvo, kreniti v okrožnici odkazano pot in pri tem dejanski stan na podlagi poizvedovanj, izjav interesentov samih in gremijalnih zastopnikov ugo-tovjti kolikor mogoče objektivno, pri čemur bi bilo predvsem obrtna oblastva opozoriti na zlorabe in prekoračenja obrtne upravičenosti, ki so dandanes na dnevnem redu. Drugače pa bi po našem mnenju morala revizijo izvesti obrtna oblastva sama brez soudeležbe županstev, ker samo prva razpolagajo z izvežbanimi uradniki. Pri tem delu bi bilo kot strokovne posvetovalne organe pritegniti zadružne in gremijalne zastopnike. Podpisana zveza si usoja pristaviti k predstoječemu predlogu, da je vsekakor umestnejše, ako se revizijsko delo eventuelno tudi malo zakasni, samo da je izvedeno kolikor mogoče
natančno, ker bo to delo trajne vrednosti.
Neumestne protoko-lacije firm.
Zadnje čase čitamo v Uradnem listu objave o vpisih v trgovski register takih tvrdk, ki nikakor ne spadajo tja v smislu trgovskega zakona, kateri je danes še v veljavi in sicer neizpremenjen, akoravno so se med tem razmere jako izpremenile. Oblasti se držijo strogo številk in besed še veljavnega zakona, kar pa nikakor ni pravilno in je tudi kvarno ugledu trgovskega stanu in trgovskim tvrdkam ter tudi ne odgovarja smislu ipredpisov o vpisovanju v trgovski register.
Ti predpisi izhajajo iz leta 1898.
Trg. zakon razlikuje med polnoveljavnimi in malimi trgovci. To razliko pojasnjuje § 7 uvod. zak. oziroma naredba z dne 11. julija 1898, drž. zak. št. 124, kjer je rečeno, da je trgovec z vsemi pravicami tisti, ki plačuje gotovo visočino davkov.
§ 7 pravi: Določbe trg. zak. o tvrdkah, trg. knjigah in prokuri veljajo, izvzemši krošnjarje, za vse trgovce, ki plačujejo od zaslužka v svoji obrti na leto direktnega pridobnin-skega davka najmanj 120 kron v krajih z več kot 100.000 prebivalci, ali najmanj 80 kron v krajih z več kot 10.000, pa ne več kot 100.000 prebivalci, ali najmanj 50 kron v krajih do
100.000	prebivalcev.
Ako vpoštevamo vrednost denarja, katero je ta imel za časa izdaje teh določb, si lahko predstavljamo, da je morala biti trgovina precej velika in je plačevala precej visoke davke, ako je hotela doseči vpis v trgovski register. Pred vojno protokolirana firma je uživala ugled in zaupanje, kakoršnega si marsikatera sedaj protokolirana tvrdka ne more lastiti in ga tudi ne bo uživala. Vrednost denarja je jako padla in s tem so se davki v številkah izraženo jako zviša-
li	in daleč presegajo višino svoje-dobno v zdravi valuti izraženih davkov.
Oblasti pa kljub temu mirnoduš-no vpisujejo v trgovski register vse, čeravno v smislu zakona ne spada tja. Navedem le nekaj primerov. Zadnje čase so bile protokolirane trgovine s sledečimi obratnimi predmeti: Trgovina z drobnico (teleti in prasci), prevažanje ljudi, prodaja vina v zaprtih steklenicah, sejmar, branjarija, trgovina z jajci in mlekom, trgovina z mlekom, gostil, obrt in prenočevanje tujcev itd. Rad bi vedel, od kedaj je gostilničar trgovec v smislu trg. zak.?
Da bo trgovski register res izkazoval tvrdke, ki spadajo vanj in katerim pritiče po njem dana zaščita in ugled, se morajo davčne postavke v § 7 uvod. zak. oziroma naredbe gl-drž. zak. št. 124-1898 današnjim razmeram primerno izpremeniti.
Izvoz in uvoz.
Izvoz blaga iz Čehoslovaške. Čeho-slovaški urad /.a trgovino z inozemstvom je objavil popis onega blaga, izvoz katerega je iz Celioslovaške brez nadalj-nega dovoljen. Navedeni popis je interesentom v trg.-obrtniški zbornici na vpogled.
Osvoboditev uvoza in izvoza potniškega blaga v Čehoslovaško. Čehoslovaške carinarnice so pooblaščene, da brez škode obstoječim carinskim predpisom, prepuščajo manjše množine blaga, ki ga potujoče občinstvo vozi seboj, ali ki ga obmejno prebivalstvo uvaža oz. izvaža, brez uvoznega ozir. izvoznega dovoljenja, ako je iz okoljščin, posebno iz množine in kakovosti blaga kakor tudi po stanu dotične osebe razvidno, da ne gre za blago, ki je določeno za prodajo.
narodno gospodarske zadeve
Trgovina«
Naša trgovska pogajanja z Italijani.
Ko so bila naša pogajanja z . Italijani prekinjena, so časopisi poročali, da ovira uspešno nadaljevanje pogajanj prepočasno evakuiranje zasedenih krajev od strani Italijanov in zbiranje potrebnega materijala za nadaljevanje pogajanj. Pravi vzroki pa so bili, kakor
doznavamo, mnogo tehtnejši. Glavno vlogo pri tem so igrali momenti političnega značaja. Ko je odpotoval Luccioli s‘svojimi delegati in eksperti v Italijo, je izročil naši delegaciji elaborat, katerega naj pregleda, prouči in prosto podpiše. Italijani so mislili, da bo naša delegacija podpisala jednostavno vse, kar želijo. Ker pa je naša delegacija iz elaborata razvidela, da gre za eksploatacijo naše zemlje od strani Italijanov, je odgovorila negativno. Giolittijeva vlada, v nadi, da dobi nacijonalni blok, ki je imel glede zadrškega zaledja in Šibenika par želj, vsaj 200 delegatov, je takoj, ko je dospel odgovor naše delegacije odredila, da se evakuacija zasedenega ozemlja ustavi, da tako pritisne na našo vlado. Sedaj pa je v Italiji situacija nekoliko drugačna! Na-cijonalisti so poraženi, gospod Luccioli pa je zopet v Beogradu brez podpore nacijonalistov. Naša delegacija bo gotovo znala uporabiti to priliko, da obstri-že italijanske zahteve glede železnice Zader—Knin. Ce so Italijani zaželelt Zader, naj ga tudi obskrbujejo, ampak drugim potom, ki ne bo segal v naše interese.
Določanje cen v Sarajevu. Z 28. p.
meseca je začelo poverjeništvo za trgovino v sporazumu z veletrgovci določati vsak dan okrog 12. ure cene za sadje in zelenjavo.
Prva zeleiiiška trgovska zadruga z
o.	z. V Zelenici je osnovana »Prva trgovska zadruga z o. z., ki se bo pečala z agenturnimi in komis, posli. Osnovna glavnica znaša 420.000 kron.
Nova delniška družba za trgovino z železom v Sarajevu. V Sarajevu je osnovana in protokolirana nova delniška družba, za trgovino z železom pod imenom JMetalum«. Osnovna glavnica znaša 2 milijona kron. Družba se bo bavila z nakupom in prodajo vseh vrst kovin, gradbenega materijala, gospodarskih in industrijskih strojev, lakov, barv, kemičnih in podobnih izdelkov na debelo ter proizvajanjem navedenih predmetov.
Vzpostavitev trgovskih zvez med Anglijo in Rusijo. Te dni bo odpotovala v Moskvo angleška komisija, ki je sestavljena iz ‘20 oseb. Ta komisija ima
nalogo, da v sporazumu s sovjeti vzpostavi trgovske zveze z boljševiško Rusijo. Komisija bo poslala svoje delegate tudi v Petrograd, Arhangelsk, v Ukrajino in na Kavkaz. Leninov »povrat na desno« je inozemskim komisijam v toliko pripravil pot, da imajo take komisije polno upanje na uspeh.
Industrija.
Nova industrija v Jugoslaviji. Družba domačih podjetnikov ustanovlja podjetje za izdelovanje lesenih škatljic za mažo, za lekarniške izdelke i. dr. Potrebni tovarniški prostori, stroji in strokovne moči so pridobljene in obrat bo v najkrajšem času pričel. Ta korak je toplo pozdraviti, ker se zopet za eno industrijsko panogo osvobodimo tujega vpliva.
Tvornica zrcal in brusilnica stekla v Osjeku. V najkrajšem bosta zgradila gg. Petar Krotič in ing. Kop. E. Dubsky is Prage v Osjeku novo tvornico ogledal in brusilnico stekla.
Industrija v Karlovcu. V Karlovcu se industrija hitro razvija, ker imajo industrijska podjetja za svoj razvoj zadosti prostora in tudi vse druge predpogoje, kakor elektriko, vodovod itd. Do sedaj obratuje v Karlovcu 33 industrijskih podjetij.
Čisti dobiček tovarne »Škoda«. Tovarne »Škoda« v Plznu izkazujejo v preteklem letu 24 milijonov kron čistega dobička.	>	■	-	• '"
Prometna d. d. v Beogradu. V Beogradu se ustanavlja delniška družba za pospeševanje prometa in nabavo prometnih sredstev in to s podporo štirih nemških tovarn za izdelovanje železniškega materijala in ene skupine holandskih kapitalistov. Družba namerava ustanovili moderna podjetja za izdelovanje strojnih delov in železniškega materijala ter tvornice za gradnjo in popravo lokomotiv, vagonov in drugih predmetov.
Novo naše industrijsko podjetje v Ameriki. V Los Angelos-u v Kaliforniji so naši rojaki osnovali novo industrijsko podjetje s kapitalom od 100.000 dolarjev pod imenom »Grandithie Construction Manufakturing Company«. Novo osnovano podjetje se bo bavilo z zgradbo hiš in
z izdelovanjem novo iznajdenih plošč v stavbne svrhe. Predsednik te industrije je arhitekt g. Ante Cicibani, iznajditelj omenjenih plošč.
Stavka v Kairu. V Kairu je izbruhnila stavka v brodogradilnicah in na železnicah. Obstoja bojazen, da se stavka razširi tudi na druga podjetja.
Obrt.
Čevljarska zadruga posebne vrste.
V	Grazu se je osnovala čevljarska zadruga upokojenih častnikov, svetnikov in raznih drugih uradnikov, ki sicer ne bo izdelovala novih čevljev, ampak so bo bavila s popravljanjem starih obuval. Kakor se vidi, so stari avstrijski častniki in uradniki danes na isti stopnji, na kateri so bili najprvo častniki ujetniki v Rusiji za njimi pa ruski častniki in ruska inteligenca pod boljševiškim režimom, ki so se radi poprijemali tega plodonosnega dela.
Denarstvo.
Kuponi 4 odstotnega posojila kraljevine Srbije. Odstotki (kuponi) navedenega posojila se bodo v kratkem zopet izplačevali tudi pripadnikom nevtraluih držav, vendar ne v švicarskih, ampak v francoskih frankih. Izplačevanje pa bo omejeno le na kupone onih komadov, za katere se zainore točno dokazati, da od
1.	1914 niso bili v rokah sovražnikov en-tente.
Povišanje glavnice »Bosanske in-dustrijalne in trgovačke banke«. Bosanska industrljalna in trgovačka banka zvišuje svoj kapital od 6 na 12 milijonov kron z izdaojem 30.000 novih delnic nominalne vrednosti po 200 K. Celo novo emisijo delnic je prevzel in izplačal konzorcij domačih bank in se je zavezal, da bo starim delničarjem, katerim pripada pravica opcije in ki plačajo 260 K za delnico in 5 odstotkov obresti od 1. jan. do dneva vplačila dal po želji na razpolago pripadajoče število delnic.
Predvojni dolgovi Ogrske v Angliji in Franciji. Ogrski državni tajnik se je povrnil iz Angleške in Francoske, kamor je bil poslan v ta namen, da uredi način odplačevanja ogrskih predvojnih dolgov. Ti znašajo v Francoski okolu 400 milijonov frankov. Ti naj se izplačajo v 60 letnih obrokih, a dolg na Angleškem, ki znaša 1.3 milijone funtov šter-lingov, je izplačati v osmih letnih obrokih po 150.000 funtov.
Ponarejene madžarske novčanice. Že pred meseci se je opazilo, da se pojavljajo v prometu v večjih količinah madžarske novčanice s ponarejenim žigom. Take novčanice so se najpreje pojavile na Dunaju. Nedavno je neka dunajska banka poslala v Budimpešto za 100 milijonov madžarskih kron, ki so bile pri pregledu ugotovljene kot ponarejene. Banka je prosila, da se jih zamenja s 40 odstotki odbitka. Madžarske banke ponarejenih novčanic ne bodo zamenjavale.
Zamenjava madžarskih novčanic po 1000 in 10.000 kron. Madžarski finančni minister je podaljšal rok za zamenjavanje madžarskih banknot po 1000 in
10.000	kron do 5. julija t. 1.
Csrlna.
Plačevanje carine na Madžarskem.
Na Madžarskem bo izšla naredba, po kateri se bo plačevala carina v slučaju da se ne plača v zlatu, ampak v papirju, z doplačilom od 3400 odstotkov. Carina bo pri blagu, katerega Madžarska nima, ali le v malih količinah, zelo nizko odmerjena.
Promet.
Tranzitni blagovni promet med Avstrijo in Jugoslavijo. Z včerajšnjim dnem se vfačue tovorni promet na podlagi mednarodnih tovornih listov med avstrijskimi železniškimi postajami in postajami naše države,^preko postaj: Rosenbacli-Jesenice, Pliberg-Prevalje, Lavamund-Dravograd-Meža, Špilje-Maribor, Rad-kersburg-Gornja Radgona. Odpošiljate!j mora označiti v tovornem listu mesto, preko katerega gre tovor čez mejo. Re-ekspedicija blaga brez pretovorjenja na obmejnih postajah ni dovoljena.
Tarifna konferenca radi prometa z Reko. V Grazu se je zadnje dni pretečenega meseca vršila konferenca delegatov italijanskih, avstrijskih in čelio-slovaških državnih železnic ter Južne železnice, radi ureditve prometa z Reko. Sklenjeno je bilo, da stopijo v veljavo one tarifarne ugodnosti za promet z Re-
TRGOVSKI LIST
ko, ki že obstoje za promet s Trstom. Sledila bodo še pogajanja z našo, rumun-sko in madžarsko vlado.
Naznanila trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Ponudba cunj, vreč, okatranjcnega Platna. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da ponuja francoska lirma >Raoul Gjrsels^ iz Havra kupčijske zveze z našimi trgovci. Navedena firma ima na prodaj: cunje za izdelovanje papirja, obrabljene vreče za kemijske izdelke in umetna gnojila, okatranjeno platno za ladje in kanalizacijska dela.
Mednarodna izložba v Frankfurtu. Naša trgovska agencija v Berlinu opozarja trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da se vrši v Frankfurtu na Majnu v času od 21. do 27. avgusta t. 1. mednarodna izložba za kolonijalno blago in živila. Med razstavnimi skupinami se nahajajo tudi: redilna sredstva, pecilni prašek, sočivje, mast, fino milo, sveže sadje in zelenjava, klobase, mlekarski izdelki, navadna in peneča vina, mineralna voda, tobak, smodke itd. Prospekt razstave, iz katerega so vse podrobnosti razvidne, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava, prodaja.
Prodaja železne strugovine, stare, črne pločevine in odpadkov kovanega Železa in odpadkov. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu razpisuje s tem javno licitacijo za prodajo železne stru-govine okoli 35 vagonov, stare črne pločevine okoli 6 vagonov in odpadkov kovanega železa in jekla okoli 10 vagonov, ki se lahko pogledajo v njenem skladišču materiala v Zagrebu. Ponudbe se morajo v zaprtem zavitku in zapečatene poslati najkasneje do dne 15. junija 1921 ekonomskemu oddelku podpisane direkcije, soba št. 12; tam se odpro istega dne ob dvanajstih in njih otvoritvi lahko prisostvujejo lastniki ali njih zastopniki. Ponudniki se smejo pogajati tudi za manjšo količino, ki pa se ne sme znižati pod 10 odstotkov licitirane količine; najkesneje do dne 14. junija 1921 morajo pri glavni blagajni položiti kavcijo v višini 10 odstotkov zahtevane količine. Če ponudnik ne bi kupljenega blaga najkesneje v enem mesecu odpravil z območja podpisane direkcije, izgubi vsako pravico do položene kavcije.
Nabava denaturirane soli. Interesenti zamorejo nabaviti denatux-irano sol tako, da predlože prošnjo >Upravi tvor-nice duvana kao monopolna oblast« v Zagrebu. Tovarna bo na to prislala nakaznice na zahtevane količine, katere potem dobe pri kr. solarni v Kreki
sl m
m. m
Kihniti!
Siiiil
(Bosna). Prošnje morajo biti po predpisu kolekovane, priložiti se mora tudi kolek za odgovor.
Razno.
Koliko prebivalcev ima Čehoslovaš-ka? Statistični urad javlja iz Prage, da je ljudsko štetje končano. Čehoslovaška ima 13,585.000 prebivalcev.
Rusija se meša v angleški štrajk z ostanki svojega zlata. Lačna Rusija je globoko posegla v zadnje rezerve svojega zlata, veiniar ne z namenom, da pomaga lačnemu narodu ah propadli industriji, ampak, da bojuje bok ob bok proti kapitalizmu z angleškim rudarjem, ki zasmehuje tretjo internacijonalo. Na kongresu strokovnih organizacij 25. t. m. je bilo na predlog Lozoskega v Moskvi sklenjeno, staviti angleškim rudarjem
100.000	zlatih rubljev na razpolago. Če se stavka doma, pravijo boljševiki: »kdor ne dela, naj ne je«, in vtaknejo do skrajnosti brezpravnega lačnega delavca z družino vred v koncentracijsko taborišče, dokler mu ne zginejo zadnje želje po zboljšanju položaja, delavce v urejenih državah pa podpirajo z zlatom, da ložje in dalj časa zdrže brez dela. Boljševiki menda toliko časa ne bodo priSli do prepričanja, da s svetovno revolucijo ne bo nič, dokler bodo imeli še eno carsko kopejko. Naš kmet nima ničesar za lenuha, naš delavec pa je prepričan, da leži njegovo in obče blagostanje le v skupnem delu, ne pa na raznih mitingih, katerih so se udeleževali v Ljubljani le razcapani pijanci.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega druitva „MERKUR“ v Ljubljani.
Sprejme se: 5 knjigovodij, 1 ko-respondent, 4 kontoristi, 1 poslovodja, 4 potniki, 1 skladiščnik, 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železninske strAke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 16 kon-toristinj, 3 blagajničarke, 12 prodajalk, 7 učencev in 4 učenke. — Sl užbe išče : 4 knjigovodij. 0 korespondentov, 4 kontoristi, 3 poslovodij. 0 potnikov, 4 skladiščniki, 19 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnikov železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, O pomočnikov modne in galanterijske stroke, 13 kon-toristinj, 8 blagajničark, 21 prodajalk, 7 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osob|a vedno poslužujejo riaše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreč'.
Tržna poročila.
napoleondori 434 do 435, leji 225, marke 213 do 215, lire 675 do 682. Blagovna borza: koruza 450, oves 450, otrobi 380, vse franko Zagreb, oves franko Špilje 600.
Beograd, valute: dolar 31.65 do
31.75,	franki 265 do 268, lire 168 do 169, leji 56.50 do 56.75, levi 38 do 38 50, marke 54.25 do 54.50, avstr, krone 5.75 do 5.90, napoleondori 106.50 do 107. Devize: London 127.50 do
128.50,	Pariz 269 do 270, Ženeva 565 do 575, Solun 195 do 200, Praga 47.50 do 47.75, Dunaj 5.60 do 5.75, Berlin 52.50 do 53, Milan 173 do 174. Efekti: Narodna banka SHS. 2700 do 2800.
Trgovsko in obrtno Mo v Ormožu
priredi
OBRTNI DAH
v Ormožu, (lile S. junija 1921.
VSPORED:
Dopoldne: ob '/, 10. uri zborovanje celokupnega obrtništva na vrtu gostilne Horvat, na katerem poročajo med drugimi: gosp. Ivan Mohorič, tajnik trgovske obrtne zbornice (davki, carina, promet); gosp. Eng. Franchetti, načelnik zveze obrtnih zadrug v Ljubljani (soci-jalne obrtne zadeve); gosp. Ig. Založnik, komisar v Celju (izenačenje obrtnega zakona); gosp. Jak. Zadravec, industri-jalec Središče (reorganizacija zadrug, obrtna zbornica).
popoldne: ob 15. uri (3. uri) velika vrtna veselica, godba, petje, srečo-lov, šaljiva pošta, prosta zabava.
Poživljamo celokupno obrtništvo, tudi iz drugih krajev, z ozirom na važne točke vsporeda in resolucij, da se udeleži polnoštevilno te orve stanovske prireditve v vzhodnem delu naše domovine.	Odbor.
Vstopnina na veselični prostor 2 (dva) dinarja.
Iran Jelačin
Ljub8!3na.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba.
i
Trg.
Zagreb: telečje meso maks. cena po kg 18—22 K, goveje 20—32 K, svinjsko 32 —40 K, svinjsko sušeno 48—54 K, slanina 43 K, sušena slanina 50—56 K, salo 42 K, mast 44 K. Perutnina: par piščancev 60—130 ly, gos komad 60—100 K, race par 100—180 K, puran komad 180—220 K; jajca, maksimalna cena 2 K, mleko, maksimalna cena 6 K, novi krompir 14—16 K po kg, čebula 16 K, solata, glava 1—8 K, špinača 5 K za kg.
I
Borza.
30. maja.
Zagreb, devize: Berlin 210.50 do 211, Milan 692 do 695, London 508, Pariz 1084 do 1098, Praga 191 do
192.50,	Švica 2250, Dunaj 22.50 do
22.75,	Newyork 127 do 127.50, Budimpešta 45 do 51. Valute: dolar 125.75 ° 126.75, avstr, krone 22.50, rublji oo 40, češke krone 188 do 190,
\	S
/ Veletrgovina
> A. Šaraboi
y v Ljiibljahi
\	prlporota
( špecerijsko blago ^
! raznovrstno iganje moko in deielne pridelke
>
>
>
✓
\
S
\ / \ /
/ raznovrstno rudninsko ^
/ ✓ \ ✓ \
S
✓
\
s
\
/
22, 10-10 vodo,
Lastna praiarna za kavo In mlin za dISave z električnim obratom. Ceniki na razpolago.
VSAA/VVV
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52-8
UOBLJANA, Kolodvorsko ulico 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
%
žobrtj
bencin
Milne}
rafi-
III!
za lesno industrijo in parno žago v Sloveniji se išče kot kompanjon z vlogo K 300.000-
Cenjene ponudbe pod »Lesni strokovnjak« na AnonCni zavod Drago Beseljak & drug,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
.MERKUR*
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
# • •
Priporočamo našo žZl9$o prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
CEMENT APNO IA PREMOG
NAJBOLJŠE VRSTE V SLOVENIJI DOBAVLJA VSAKO MNOŽINO
x*aj&be©..
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA •
' .ve; a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
:	20,000.000	K.	- Rezerve okreg 6,000.000 K.
naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146.
mn
izoršuje sse Hanine transakcije nalKalantneJe.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev - Akreditivi.
Borza.
T R G O VTS K 1 LIST
l
1
ski-diši 1 ^ a f1A*** wCašKa^?3ifiMSe%''/.
Prvo Srebanje
15. In 16. luliia 1.1.
5 premij!
sri=M dolov
Absolutna sigurnost In držanvo jamstvo.
V teku od 5 mesecev izžrebalo se bode
«11
brez vsakega odbitka v gotovem denarju.
Z eno srečko se more dobiti
4 miljene kron, z mlllnna
400.000. 1 mlllnn soo.nofl.
800.000. 600.000. 400.000.
3Z0.000. 280.000. Z40.000. ZOO.OOO. 160.000, 1Z0.000.
80.000 IM.
Priporočamo sledeče, te neprodane srečke na izbiro:
| 58.871 | | 64.979 | | 69.359 | ! 71.841 | | 72.978 \ | 78.408 |
j 78.439	|	T 8^.470	|	|	88 785	|
f 93.215	|	j	94.660	|	|	98.617	j
j~ 4.224	|	|	8.011	j	|	12.985	|
| 14.468	1	|	15.453	|	|	18.568	|
Cena srečk za vsako izbiro:
Cela srečka		Polovica srečke
Dinarjev 48'—		Dinarjev 24*—
ali Kron 192'—		ali Kron 96'—
		
Četrtina srečke		Osmina srečke
Dinarjev 12 —		Dinarjev 6'—
ali Kron 48'—		ali Kron 24 —
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju' Hitra in točna postrežba.
Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije.
Na naročila se ozira le, če se pošlje denar vnaprej.
(Oddelek razredne loterije)
Zagreb, Gnleun ulico 8.
Telefon 11—19 In 23—ga.
I. C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
O'
to
EN GROS
EN DETAIL
,IIM ■' *	  *	-i-iTi-Lni	-	-i.rui	.r	rr.r.rr	rrr“
Medič, Rokove & Zanki,
prej:
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih In rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. o. z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi’: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pode.
Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
PNEVMATIKA
za liolesa in automonile
BN GROS - EN DETAIL.
Najceneje.
J. doreč, Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 14.
id.
Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnično laneno o) Je, pr Ima laneni flrnel, lanene tropine In druge vrste oljnih Izdelkov.
Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
A. a E. SKABERNE
Ljubljana. Mestni tri 10
Veletrgovina z manufakturo in pleteninami
Priporoča
SVOJO VELIKO ZALOGO ZENSKIH, NOSKIH IN OTROČJIH NOGAVIC.
K bližajoči se sezljl različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavl In beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
Tovarna olja in ffirneža
ZABRET & KOMP.
Britof pri Kranju (Slov.).
Zvonorska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana' Import. Eksport.
Prodajamo in Merno na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
iIOESi;	■mm	mA				
Na debelo:
Kava. čaj, kakao. sardine, olje, vinski kis, bohinjski in Itapislov-ski sir. salami, šnnka in slanina. ljutomersko steklenično vino letnik 1917,
Slatina.
T. MENCINGER
*
Ljubljana, Resljeva cesta 3.
ll
nepotrebnimi importi!
Gizela milo
e prvovrstne kakovosti n 20 % ceneje kot enako- | vredno importirano milo.
Nllorno In svečarna d. d. v Ljubljani.
*■■■»»■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•• Hitra
strojepiska
obenem vešča popolnoma slovenske in nemške stenografije, se proti dobri plači takoj sprejme.
Kje, pove upravništvo.
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
t
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna MaKso Hrovatin v Ljubljani.