Acta agriculturae Slovenica, 121/2, 1–11, Ljubljana 2025 doi:10.14720/aas.2025.121.2.18698 Original research article / izvirni znanstveni članek Uporaba termografije za spremljanje učinkov manualne terapije v obliki masaže na temperaturo površine nekaterih telesnih regij pri konjih: preliminarna raziskava Andrej MERGEDUŠ 1, 2, Maja GALUN 1, Tadeja KRANER ŠUMENJAK 1, Jernej PRIŠENK 1, Manja ZUPAN ŠEMROV 3 Delo je prispelo 08. maja 2024, sprejeto 02. aprila 2025. Received May 08, 2024; accepted April 02, 2025 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija 2 Korespondenčni avtor, e-naslov: andrej.mergedus@um.si 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta., Oddelek za zootehniko, Ljubljana, Slovenija Uporaba termografije za spremljanje učinkov manualne te- rapije v obliki masaže na temperaturo površine nekaterih telesnih regij pri konjih: preliminarna raziskava Izvleček: Namen pilotne raziskave je bil ugotoviti, kako manualna terapija v obliki masaže (v nadaljevanju masaža) vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konja. S tem namenom je bil izveden poskus v treh dnevih, v katerem smo s posnetki termografske kamere Optris PI 400i izmerili tem- peraturo šestih različnih masiranih telesnih regij. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konj, ki so bili nameščeni v individualnih boksih. Meritve znotraj istega dne so bile izve- dene: tik pred masažo (0) ter 1, 15, 30 in 60 minut po izvedeni masaži. Najvišjo povprečno temperaturo vseh merjenj smo zabeležili v zadnjem dnevu (31,2 °C), in se je statistično zna- čilno razlikovala od predhodnih dni. Pri analizi posameznih telesnih področij konja je bila zabeležena najnižja povprečna temperatura (29,2 °C) v predelu križa in najvišja (31,7 °C) na področju prsi konja. Tik pred masažo je bila povprečna površinska temperatura značilno najnižja (30,5 °C) in se je značilno razlikovala od temperature po masaži. Trideset mi- nut po masaži je bila površinska temperatura najvišja, potem je začela padati. Potrjene razlike v površinski temperaturi na- kazujejo na pomemben fiziološki odziv, ki bi lahko pomagal razložiti poročila o terapevtskih koristih masaže. Ključne besede: konji, manualna terapija, masaža, ter- mografija, površinska telesna temperatura The use of thermography for monitoring the effects of man- ual therapy in the form of massage on the surface tempera- ture of certain body regions in horses: a preliminary study Abstract: The aim of the pilot study was to determine the effect of manual therapy in the form of massage on the surface temperature of the horse's body areas. An experi- ment was carried out in three days, in which we measured the temperature in six different massaged body areas us- ing the Optris PI 400i thermographic camera. Six warm- blooded horses housed in individual stalls were included. The measurements were taken within the same day in the following time intervals: immediately before the massage (0) and 1, 15, 30 and 60 minutes after the massage. The high- est average temperature of all measurements was recorded in the last observed day (31.2 °C) and was statistically sig- nificantly different from the two previous days. When ana- lyzing the individual areas of the horse's body, the lowest average temperature (29.2 °C) was recorded in the back (lumbar spine) area and the highest (31.7 °C) in the chest. When analysing the time of measurement, the significantly lowest average temperature was detected before the massage (30.5 °C). Thirty minutes after the massage, the measured temperatures were the highest. The confirmed differences in surface temperature indicate an important physiological response that could help explain reports of therapeutic ben- efits of massage therapy. Key words: horses, manual therapy, massage, thermog- raphy, surface body temperature Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 20252 A. MERGEDUŠ in sod. 1 UVOD Manualna ali manipulativna terapija se nanaša na prakso v mišično-skeletni fizioterapiji, kjer terapevt uporablja pasivne ali aktivne tehnike manipulacije te- lesa. Poznamo več vrst manualne terapije, kot so kiro- praktika, osteopatija, fizioterapija in masaža (O’Grady in sod., 2024). V naši raziskavi smo se osredotočili na manualno terapijo v obliki masaže. Masaže vključujejo uporabo rok na različnih delih telesa z diagnostičnim ali terapevtskim namenom in se v diagnostične namene uporablja predvsem za ocenjevanje stanja mišic, skle- pov in tkiv ter za odkrivanje morebitnih nepravilnosti v telesu (Eddy, 2001). S pomočjo masaže lahko terapevt zazna spremembe v tkivih, kot so napetosti, zatrdline, vozli ali občutljivost, ki lahko nakazujejo na težave, kot so poškodbe, vnetja ali druge motnje. Terapevtski namen masaže je vplivati na procese znotraj živčnega, mišičnega in skeletnega sistema. Učinek različnih oblik masaž je generalno gledano lahko viden na celotnem telesu kot boljše splošno počutje, bolj lokalno pa kot vpliv na percepcijo bolečine, živčno-mišično kontrolo ali na prekrvljenost specifičnih tkiv (Haussler, 2009, Birt in sod., 2015). Na telo masaža vpliva tako na fiziološkem nivoju kot na nivoju obnašanja (Birt in sod., 2015). Tudi fizioterapevti, specializirani za fizioterapijo živali, pri svojem delu uporabljajo različne terapije in tretmaje, s katerimi predvsem izboljšujejo delovanje živalskega mišično-skeletnega sistema. Osnovne fizio- terapevtske obravnave vključujejo masažo, fizioterapi- jo in kinezioterapijo. Masaža je pogosto uporabljena oblika manualne terapije pri živalih, posebej razširjena je uporaba masaže za zmanjšanje mišične bolečine in spodbujanje mišičnega razvoja (Soroko-Dubrovina in Davies Morel, 2023). Pri konjih se masaža promovira za zmanjšanje anomalij v obnašanju in izboljšanje do- brobiti živali ter za izboljšanje odnosa med konjem in jahačem (McBride in sod., 2004). Masažo pogosto upo- rabljajo pri dirkalnih in športnih konjih predvsem za spodbujanje okrevanja in regeneracije po vadbi, za iz- boljšanje prožnosti ter za spodbujanje popolnega okre- vanja mišično-skeletnega sistema po poškodbah. Redna masaža konj se priporoča pri živalih, ki imajo stare po- škodbe, boleče sklepe ali njihov trening ni izveden pra- vilno in je preveč obremenjujoč (McBride in sod., 2004; Roberto in Souza, 2020). Učinke masaže lahko spremljamo z različnimi teh- nikami, med katerimi ima velik potencial termografija – neinvazivna slikovna metoda, ki temelji na merjenju površinske temperature in oddane toplote na daljavo (Kruljc, 2023a). Omogoča vizualizacijo porazdelitve toplotnega sevanja na telesni površini, saj beleži in- frardeče (IR) sevanje v spektru valovnih dolžin od 0,7 do 1000 μm. Telesna površina oddaja infrardeče seva- nje, ki ga termografske kamere zaznavajo in pretvori- jo v termogram – barvno sliko temperaturnega polja, kjer različni odtenki ponazarjajo temperaturne razlike (Soroko in sod., 2015). Termografija se uporablja kot diagnostično orodje v veterini in zootehniki, saj omo- goča primerjavo površinske temperature telesnih regij in s tem prispeva k diagnostiki poškodb, bolezni (Eddy in sod., 2001; Song in sod., 2007) ter prepoznavanju stresa (Herborn in sod., 2015; Stewart in sod., 2007). Poleg tega se raziskuje njena uporaba pri ocenjevanju čustvenih stanj pri živalih – pri psih so denimo zaznali spremembe temperature kot odziv na različne čustvene dražljaje (Travain in sod., 2015). Čeprav je metodolo- gija ocenjevanja afektivnih stanj s termografijo še ve- dno v razvoju, je njena uporaba za namene diagnostike v veterini že dobro uveljavljena, zlasti v kombinaciji z drugimi kazalniki bolezni (Pichová in sod., 2023). Izmenjava toplote med površino konjevega telesa in okoljem igra pomembno vlogo pri toplotnem ravno- vesju živali, živalska koža in dlaka pa imata pomembno vlogo pri izmenjavi toplote med telesom živali in okol- jem (Scott in Swenson, 2009). Organizem konja veči- no toplote izgubi skozi kožo s kondukcijo (prevajanje toplote), konvekcijo (prenos toplote), radiacijo (sevanje toplote), izhlapevanjem ter prevajanjem preko dihan- ja. Telesno temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem v hipotalamusu v osrednjem živčevju. Ta center sprejema sporočila toplotnih receptorjev, ki so povsod po telesu, z namenom, da ohranijo telesno temperaturo ali zmanjšajo izgubo toplote. Telesna temperatura pri konjih je običajno uravnavana v ozkih mejah, namreč dnevne in sezonske spremembe telesne temperature ne presegajo ± 1,5 °C. Kljub temu, da se organizem prila- godi na spremembe v temperaturi okolja, lahko koli- čina toplote, ki jo proizvaja, niha v širokih mejah (Bo- ulant, 2000). Minimalne količine toplote se sproščajo pri nujnih, fizioloških procesih, ki ohranjajo življenje, največje količine toplote pa pri dolgotrajnem težkem fizičnem naporu (Hinchcliff in sod., 2008). Številni avtorji poročajo tudi o povišani površinski temperaturi po masaži (Cabak in sod., 2013; Miyaji in sod., 2018). Pri masaži je povišana površinska temperatura lahko posledica direktnega mehanskega pritiska (gnetenja) na kožo, kite, mišice, ligamente, tetive in sklepe. Mehanski pritisk pri masaži lahko povzroča povečanje krvnega pretoka preko povečanja tlaka v arteriolah in tako po- vzroči povišanje temperature v koži, mišičnem in ve- zivnem tkivu telesnega predela (Scott in Swenson, 2009; Sefton in sod., 2010). Weerapong in sod. (2005) pred- videvajo, da bi lahko povečanje pretoka krvi pospešilo dostavo kisika v mišice in tako povečalo temperaturo mišice, kar potem vodi v boljšo zmogljivost mišice. Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 2025 3 Euporaba termografije za spremljanje učinkov manualne terapije v obliki masaže ... nekaterih telesnih regij pri konjih: preliminarna raziskava Površinska temperatura telesa, izmerjena s termo- vizijsko kamero, odraža vpliv notranje tvorbe telesne toplote, debeline kože, dolžine dlake ter okoljskih dejav- nikov, kot so temperatura zraka, hitrost vetra in zračna vlažnost (Turner in sod., 2001; Soroko in sod., 2014; Westermann in sod., 2013; Kruljc, 2023a). Razumevanje normalnih variacij toplotnih vzorcev kopitarjev je zato ključnega pomena za razumevanje in interpretacijo ter- mogramov (Soroko-Dubrovina in sod., 2024). Termo- grafske kamere lahko zaznajo spremembe temperature, ki se začnejo pri 0,05 °C (Roberto in Souza, 2020), kar je nadvse natančno. S pomočjo omenjene opreme lahko te spremembe tudi zaznamo, kar nam omogoča hitro dia- gnostiko posameznih sprememb. Študija Soroko in sod. (2017) je preverila vpliv temperature okolja na povr- šinsko temperaturo pri konjih z uporabo termografije. Ugotovili so, da obstaja močna korelacija med izmerje- no temperaturo okolja in absolutno temperaturo skle- pov. Še natančneje so podobno tematiko s termografijo preverjali Roy in sod. (2020), in sicer pri meritvah povr- šinske temperature konj zunaj in znotraj hleva. Zaznali so statistično značilne razlike pri meritvah, izvajanih na odprtem (temperaturno območje 19 do 22 °C; razpon vlažnosti 40 do 53 %). Sprememba temperature oko- lja se je odražala na spremembi izmerjene površinske temperature živali. Pri nižjih okoljskih temperaturah so torej izmerili nižje temperature telesnih območij živali, kar nakazuje na vpliv temperature okolja pri izvajanju tovrstnih meritev zunaj hleva. Ravno nasprotno, pri iz- vajanju meritev znotraj hleva (temperaturno območje med 20 do 24 °C; razpon vlažnosti 20 do 58 %), niso zaznali vpliva okoljske temperature na površinsko tem- peraturo. Izmerjene razlike zunaj hleva pojasnjujejo predvsem z načinom zajetja termografske slike, pred- vsem hladnega ozadja (okoliško ozadje), ki lahko vpliva na termografsko zaznavo, in drugih nastavitev kamere, kar nakazuje v prid meritvam, izvajanim v kontrolira- nih pogojih znotraj hleva. Prav tako na točnost meritev vpliva tehnika zajemanja meritev, ki jo uporablja ope- rater, vključno z razdaljo do ciljne točke meritve, ko- tom zajetja posnetka ter gibanjem živali. Žival je redko pri miru. Na kvalitativne ali kvantitativne podatke, ki jih želimo zajeti s termografsko kamero, lahko vplivajo tudi dejavniki, povezani s samo živaljo in njenim indi- vidualnim odzivom na okolico, v kateri se nahaja. Ti vključujejo stopnjo aktivnosti pred zajetjem posnetka, fiziološko stanje živali (npr. brejost), dolžino in gostoto dlake ali poškodbo in bolezensko stanje (Roy in sod., 2020). Pravilna uporaba termografije za ovrednotenje površinskih toplotnih vzorcev zahteva torej nadzoro- vano okolje izvajanja meritev, pri čemer je treba upo- števati temperaturo okolja, čas izvajanja meritve in fizi- ološko stanje konja, s čimer se zmanjša možnost napak pri interpretaciji rezultatov (Purohit, 2008; Michelotto in sod., 2016). V naši raziskavi smo uporabili termografijo kot metodo za analiziranje sprememb površinske tempe- rature. S tem smo želeli poglobiti znanje o temeljnih fizioloških mehanizmih, ki se sprožijo med terapijo pri konjih. Spremembe smo spremljali z meritvami povr- šinske temperature na šestih izbranih telesnih regijah (prsni koš spredaj – podprsje, levo pleče, desno pleče, križ, levo in desno stegno) pred in po masaži. Poleg tega smo preverili tehnične zmogljivosti uporabljene opre- me za natančno termografsko analizo pri konjih. 2 MATERIALI IN METODE 2.1 ŽIVALI V POSKUSU Masažno terapijo smo izvajali na šestih konjih na lokaciji konjeniškega kluba Kasco Svečina. Vzorec je se- stavljalo pet kastratov in ena kobila toplokrvnih pasem konj (belgijska, nizozemska in slovenska toplokrvna pasma). Konji so bili stari med 8 in 16 let. Vsi konji so bili del programa šole jahanja, kjer so redno sodelovali pri izvajanju jahalnih vaj. Vsakodnevno so bili vklju- čeni v aktivnosti, tako dan pred kot dan po izvajanju masaže. Na dan masaže niso opravljali fizičnih aktivno- sti, s čimer je bil zagotovljen nevtralni vpliv masaže na njihovo fiziološko stanje. Konji so imeli na voljo vodo in seno po volji. Imeli so dostop do pašnika, razen na dneve meritev, ko so bili ves čas trajanja poskusa nasta- njeni v svojih boksih. 2.2 IZVEDBA POSKUSA Masaža, ki jo je izvajala izkušena terapevtka, ki je bila konjem nepoznana oseba, je bila izvedena na šestih telesnih področjih konja: levo pleče, prsi spredaj (pod- prsje), desno pleče, križ, levo in desno stegno (slika 1). Masaža posameznega področja je trajala 4,5 minute, z izjemo podprsja in hrbta, kjer je trajala 9 minut (2 stra- ni × 4,5 min). Takšen časovni okvir masaže smo izbrali, ker sta dela pleče in stegno na levi in desni strani, med- tem ko sta regiji podprsje in križ enotni. Vključitev omenjenih telesnih področij je temelji- la na predhodnem posvetovanju s terapevtko, ki ima večletne izkušnje na tem področju, in na obstoječi lite- raturi (Haussler, 2009; Denoix, 2021). Stegno, podprsje, pleča in hrbet smo izbrali zato, ker gre za glavne gibalne mišice, ki jih konj izdatno uporablja pri delu pod se- dlom. Gre za mišice, ki so odgovorne za kompleksne Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 20254 A. MERGEDUŠ in sod. gibalne vzorce – izbrano gibanje, preskakovanje zaprek, menjave galopa v skok itd. (Denoix, 2021). Zaporedje masaže tudi ni bilo naključno in je bilo izbrano glede na predhodne izkušnje maserke in glede na pridobljene informacije iz znanstvene literature. Za masažo se priporoča, da se izvaja (masira) proti srcu in da se masaža začne pri večjih mišicah in nadalju- je proti manjšim (Kleven in sod., 2019). Pri raziskavi smo se posledično odločili za naslednje zaporedje: levo pleče, podprsje, desno pleče, hrbet, levo stegno, desno stegno. Drug razlog predstavljenega zaporedja je ta, da so konji manj občutljivi na področju pleč kot na primer po hrbtu ali stegnu. Masažo torej začnemo na delu, kjer je konj najmanj občutljiv, s čimer zmanjšamo možnosti za negativno reakcijo (upiranje, grizenje, umikanje …). Najprej torej zmasiramo sprednji del, posledično pa je konj manj občutljiv na področju hrbta in stegen. Spro- ščanje napetosti na prednjem delu namreč pozitivno vpliva na zadnji del – mišice se med seboj povezujejo v funkcionalne verige. Sproščanje napetosti v enem delu verige posredno sprosti tudi mišice drugje v verigi (De- noix, 2021). Dodaten razlog je praktične narave. Želeli smo, da se maserka čim manjkrat premika iz ene stra- ni konja na drugo – prepogosti premiki lahko namreč motijo konja in razbijejo naravni tok masaže. Na vseh masiranih delih smo naredili posnetke s kamero tik pred masažo (0) ter 1, 15, 30 in 60 minut po končani terapiji. Postopek masaže smo ponovili v treh dneh (26. 3., 29. 3. in 5. 4. 2019). Na posamezni dan se je masaža začela v jutranjem času ob 8.00 uri in končala ob 14.00 uri. Konji so bili vsak dan obravnavani v ena- kem zaporedju, pri čemer smo v času terapije zajeli vse potrebne termografske posnetke. Posnetki posamezne- ga konja so bili narejeni v njegovem individualnem bo- ksu. V času izvajanja masaže smo okna v boksih prekrili in tako preprečili padec sončnih žarkov na konjevo telo tekom izvajanja meritev. Okna in sončni žarki bi lahko vplivali na izmerjeno površinsko temperaturo. Masažo prvega konja smo začeli ob 8:00, pri čemer smo najprej zajeli termografske posnetke vseh obrav- navanih telesnih področij. Nato je terapevtka pričela z masažo prvega izbranega področja. Takoj po zaključku masaže smo opravili termografski posnetek obdelane- ga območja, nato pa je terapevtka nadaljevala z masažo naslednjega telesnega področja. Ta postopek smo po- novili pri vseh obravnavanih telesnih regijah, pri vseh konjih in na vsak dan, pri čemer smo posnetke zajemali v vnaprej določenih časovnih intervalih (1, 15, 30 in 60 minut po masaži). Za natančen zajem termografskih posnetkov in Slika 1: Shematski prikaz masiranih telesnih področij: desno pleče in desno stegno; levo pleče in levo stegno; križ; podprsje (prsi spredaj) Figure 1: Schematic representation of the massaged body areas: right shoulder and right thigh; left shoulder and left thigh; lower back; underbust (chest in front) Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 2025 5 Euporaba termografije za spremljanje učinkov manualne terapije v obliki masaže ... nekaterih telesnih regij pri konjih: preliminarna raziskava dosledno upoštevanje časovnega protokola so skrbe- li trije sodelujoči. Prva oseba je bila usposobljena za rokovanje s termografsko kamero, druga je s pomočjo vnaprej pripravljenega časovnega protokola in štopa- rice zagotavljala pravilno časovno izvedbo posnetkov, tretja pa je skrbela za ravnanje s konjem, da bi prepre- čila morebitno vznemirjenost ali premikanje med zaje- manjem posnetkov. Ob posamezni meritvi smo zabeležili tudi podat- ke o okoljski temperaturi hleva na višini konjeve glave. Povprečne temperature hlevskega zraka so bile nasle- dnje: prvi dan masaže (13,9 °C ± 0,2), drugi dan masaže (13,8 °C ± 0,2) in tretji dan masaže (13,8 °C ± 0,4). Ker razlike v okoljski temperaturi med posameznimi dne- vi niso bile dovolj velike, da bi pomembno vplivale na spremembe izmerjene površinske temperature (kot je Slika 2: Prikaz snemanja z infrardečo kamero Optris PI 400i. Leva slika prikazuje posnetek z običajno kamero, desna pa pos- netek s termokamero. Samolepilna puščica je služila za orientacijo pri zajemanju posnetka (foto: M. Galun) Figure 2: Image acquisition with the Optris PI 400i infrared camera. The left image shows a regular photographic recording and the right image shows a thermal camera recording. The adhesive arrow served as an orientation aid during the recording (photo: M. Galun) Slika 3: Prikaz analize posnetkov v programu Optris PI Connect® (foto: M. Galun) Figure 3: Representation of the image analysis in the Optris PI Connect® software (photo: M. Galun) Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 20256 A. MERGEDUŠ in sod. opisano v uvodu; Roy in sod., 2020), korekcije tempera- ture nismo vključili v statistično analizo podatkov. 2.3 MERITVE S TERMOKAMERO Za izvedbo meritev smo uporabljali infrardečo kamero Optris PI 400i z optično resolucijo 382 × 288 pikslov ter hitrostjo okvirjev 80 Hz, kar nam je omo- gočilo izvajanje meritev v realnem času in zagotavljalo jasno in natančno sliko. Med opravljanjem meritev (po- snetkov) je bila termokamera priključena na prenosni računalnik in postavljena na stativ. Posnetki kamere so se shranili v formatu .tiff. Za analizo termografskih po- snetkov smo uporabili program Optris PI Connect®. Posnetke telesnih delov (slika 2) smo nato anali- zirali s pomočjo originalne programske opreme proi- zvajalca kamere (Optris PI Connect®). Program nam je prikazal maksimalno, minimalno in povprečno tempe- raturo masiranega dela. Posnetki so bili pridobljeni z razdalje 40 centimetrov in pod kotom 90°. Velikost zaje- tega polja, v katerem je program izračunaval povprečno temperaturo, je bila 30 × 30 cm (slika 3). 2.4 STATISTIČNA ANALIZA Statistična analiza je bila narejena s programom R, verzija 4.2.3. Za ugotavljanje vpliva raziskovanih dejav- nikov (dan – zaporedna masaža, področje telesa in čas merjenja) na odvisno spremenljivko je bil uporabljen mešani linearni model. V model so bili vključeni tri- je ponovljeni sistemski dejavniki (repeated measures) in vse možne njihove interakcije, medtem ko je bil ID konja obravnavan kot naključni učinek (random effect). Analiza je bila narejena s paketom lmerTest (Kuznetso- va in sod., 2017) z upoštevano Satterthwaitovo aproksi- macijo. Za test mnogoterih primerjav smo izbrali Tuke- yev test (α = 0,05), ki je bil narejen v paketu emmeans (Lenth in sod., 2018). V mešanem linearnem modelu ni bilo zaznanih statistično značilnih interakcij med dejavniki, kar pomeni, da kombinacije različnih nivo- jev teh dejavnikov niso imele pomembnega vpliva na odvisno spremenljivko. Zato smo v nadaljevanju inter- pretirali učinke vsakega dejavnika posebej na merjeno spremenljivko. Grafični prikaz vključuje povprečne vrednosti (x) skupaj s standardnimi odkloni (sd) za vsa možna Slika 4: Gibanje povprečne površinske temperature posameznega telesnega področja konjev, ločeno po času od izvedbe (v minutah, kjer 0 pomeni merjenje neposredno pred začetkom) in zaporedju masaže Figure 4: The average surface temperature movement of individual body areas of horses, separated by execution time (in min- utes, where 0 means the measurement immediately before the start) and massage sequence Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 2025 7 Euporaba termografije za spremljanje učinkov manualne terapije v obliki masaže ... nekaterih telesnih regij pri konjih: preliminarna raziskava obravnavanja (skupaj 90), kar omogoča podrobno vizu- alizacijo variabilnosti podatkov. Za raziskovane dejav- nike (dan, področje telesa in čas merjenja) smo ločeno za vsak nivo dejavnika izračunali mere opisne statistike. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA Slika 1 prikazuje rezultate sprememb povprečne temperature šestih konj glede na čas, zaporedno masa- žo in mesto merjenja. Opaziti je, da se je temperatura telesnih regij minuto po masaži povečala v primerjavi z izhodiščnim stanjem, kar je verjetno posledica po- večanega pretoka krvi, stimulacije živčnega sistema in trenja (Scott in Swenson, 2009). V večini primerov sta bili najvišji povprečni vrednosti doseženi minuto ali 30 minut po masaži, medtem ko je bila temperatura 15 mi- nut po masaži nekoliko nižja. Najnižjo povprečno tem- peraturo, 28,5 °C, smo zabeležili pred drugo zaporedno masažo na križu, najvišjo pa 30 minut po drugi masaži na prsnem predelu, kjer je dosegla 33,8 °C. Vse izmer- jene vrednosti so se gibale okoli 30 °C, kar je skladno z rezultati drugih študij (Jodkowska in sod., 2011; Soroko in sod., 2019; Čebulj-Kadunc in sod., 2019). Nadalje smo z linearnim mešanim modelom ugo- tovili, da imajo vsi preučevani dejavniki statistično značilen vpliv na površinsko temperaturo konja. Vsi dejavniki so delovali neodvisno drug od drugega, kar pomeni, da med njimi ni bilo značilnih interakcij (pre- glednica 1). Da bi preverili vpliv zaporedne masaže na pov- prečno temperaturo, smo primerjali vse tri zaporedne masaže med seboj. Značilno najvišjo povprečno tempe- raturo vseh telesnih področij smo zabeležili zadnji dan masiranja (31,2 °C), kjer opazimo postopen dvig pov- prečne temperature med zaporednimi masažami (pre- glednica 2). Teh dognanj pri konjih ni mogoče primer- jati z literaturo, saj glede na vedenje avtorjev ne obstaja, so pa skladna z ugotovitvami pri ljudeh, kjer so Cabak in sod. (2013) ugotovili, da masaža poviša povprečno površinsko temperaturo, ki je ob vsaki ponovitvi ma- saže višja. Prav tako Miyaji in sod. (2018) poročajo, da je dolgotrajna ponavljajoča se masaža povzročila višje povprečne temperature masiranih telesnih področij. Omenjena študija domneva, da dolgotrajna masaža poveča vazodilatacijske odzive na masažno stimulacijo, masaža ne samo poveča pretok krvi, ampak tudi izbolj- ša delovanje žil. Pri analizi časovnega poteka sprememb povprečne temperature masiranih področij je bila temperatura ne- posredno pred začetkom masaže najnižja in je znašala 30,5 °C (preglednica 2). Najvišjo povprečno tempera- turo, 31,0 °C, smo zabeležili 30 minut po masaži, nato pa se je v eni uri znižala na 30,8 °C. Statistična analiza vpliva časa na povprečne temperature posameznih te- lesnih področij ločeno po dnevu merjenja ni pokazala statistično značilnih razlik in ni vključena v pregledni- co 2. Razlog za nesignifikantnost je lahko relativno maj- hen vzorec – vključeval je šest konjev in tri zaporedne masaže. Poleg tega so nihanja površinskih temperatur pri masaži manj izrazita kot pri večjih fizičnih obre- menitvah, kot so treningi, kjer literatura poroča o ve- čjih temperaturnih spremembah pred in po aktivnosti (Čebulj-Kadunc in sod., 2022). Salter in sod. (2011) so, podobno kot naša študija, ugotavljali vpliv masaže na površinsko temperaturo treh različnih telesnih podro- čij (regija 1: vrat in prsa, regija 2: ramenski del in hrbet, regija 3: stegna) in času pred in po masaži (5 in 60 mi- nut). Tudi ta študija podaja rezultate povprečnih tem- peratur vseh masiranih delov skupaj. Ugotavljajo, da se je temperatura po masaži ves čas dvigovala in bila 60 minut po masaži značilno višja v primerjavi s tempe- raturo pred masažo. Takojšnji dvig temperature po ma- saži se pripisuje povečanemu pretoku krvi v te predele. Podoben prvotni dvig temperature pol ure po masaži in padec na izhodiščno temperaturo uro po masaži so Analiza variance Dejavnik F-statistika P-vrednost Glavni učinki dejavnikov Zaporedna masaža (ZM) 25,46 *** Področje telesa konja (P) 111,28 *** Čas (Č) 6,57 *** Interakcije med dejavniki ZM*Č 1,23 ns P*Č 0,26 ns ZM*P 1,64 ns ZM*P*Č 0,29 ns Preglednica 1: Vpliv zaporedne masaže, masiranega področja konja ter časa izvedene masaže na povprečno površinsko temperaturo Table 1: The effect of sequential massage, the massaged area of the horse, and the time of massage on the average surface temperature ns – ni statistično značilno (p > 0,05), *** statistično značilen vpliv (p ≤ 0,001) Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 20258 A. MERGEDUŠ in sod. ugotovili tudi v raziskavi Sefton in sod. (2010), in sicer pri ljudeh. Ugotovili so, da je masaža povzročila signi- fikantne spremembe temperature masiranih telesnih regij. Holey in sod. (2011) so raziskovali učinek masaže hrbta in nog na temperaturo kože pri ljudeh. Na obeh telesnih delih se je temperatura takoj po masaži najprej dvignila in bila signifikantno višja kot pred masažo. Po prvotnemu dvigu se temperatura kože po masaži (15, 30, 45, 60 minut) ni spreminjala, vse naštete meritve pa so bile značilno višje od meritev pred začetkom masaže. Avtorji trdijo, da je kljub majhnemu dvigu površinske temperature dvig klinično pomemben. Statistično značilno najnižjo povprečno tempera- turo 29,2 °C smo izmerili na križu, najvišjo, 31,7 °C, pa na prsnem predelu. Razlike med telesnimi regijami so posledica variacij v debelini kože, velikosti mišic in pod- kožnem ožilju, pri čemer so višje temperature značilne za predele, kjer so krvne žile bližje površini kože (Head in Dyson, 2001). Podobne ugotovitve navajajo tudi dru- ge študije, ki najvišje temperature poročajo na vratu, prsih in stegnih, najnižje pa v distalnih delih okončin, kjer prevladujejo kite (Simon in sod., 2006; Čebulj-Ka- dunc in sod., 2020; Stamberov in sod., 2023; Jodkowska in Dudek, 2000). Višja temperatura v bolj omišičenih telesnih regijah je posledica intenzivnejše presnovne aktivnosti in večje proizvodnje toplote v teh mišicah (Soroko-Dubrovina in Morel, 2023). Tudi Stamberov in sod. (2023) so najvišje temperature zabeležili na vratu, prsih in stegnih, najnižje pa na križu in distalnih delih okončin, kar potrjuje naše rezultate. Mišice prsi, plečet ter stegen so močno obremenjene pri jahalnih konjih. Zaradi obremenitev so zato te mišice pogosto zakrčene, kar na dolgi rok poslabšuje konjevo atletsko sposob- nost. Masaža teh mišic odpravlja napetost in izboljšuje sposobnost konjevega gibalnega aparata. Ker te mišice spadajo med največje v konjevem telesu, pospeševanje prekrvavitve v teh mišicah pozitivno vpliva na celoten mišičen sistem (Haussler, 2009). Naši rezultati kažejo na simetrijo temperature med obema stranema telesa (stegno, pleča), kar je skladno z ugotovitvami prejšnjih študij. Le te so ugotovile, da porazdelitev temperature med simetričnimi telesnimi regijami kaže visoko stopnjo podobnosti (Selfe in sod., 2008; Soroko in sod., 2017, Čebulj-Kadunc in sod., 2019, Čebulj-Kadunc in sod., 2022, Stamberov in sod., 2023). 4 SKLEP V naši raziskavi smo na vzorcu šestih konj prouče- vali vpliv manualne terapije na površinsko temperaturo šestih masiranih telesnih področij konja (podprsje, levo in desno pleče, hrbet, levo in desno stegno). Rezultati kažejo, da je najhladnejše masirano območje križ, naj- Zaporedna masaža povprečje SD min maks q1 mediana q3 Prva masaža 30,59a 1,22 27,50 33,80 29,80 30,65 31,50 Druga masaža 30,70a 1,42 27,00 33,60 29,90 30,85 31,60 Tretja masaža 31,16b 1,12 27,90 33,80 30,40 31,20 31,90 Področje telesa (P) povprečje SD min maks q1 mediana q3 prsa 31,69e 1,11 29,40 33,80 30,70 31,80 32,50 križ 29,22a 1,14 27,00 31,70 28,20 29,40 30,10 desno stegno 30,89bc 0,84 28,80 32,70 30,38 30,90 31,50 levo stegno 30,69b 1,05 28,00 32,60 30,00 30,70 31,40 desno pleče 31,33d 0,93 29,00 33,40 30,80 31,35 32,00 levo pleče 31,11cd 1,00 28,90 33,50 30,60 31,20 31,80 Čas v min (Č) povprečje SD min maks q1 mediana q3 0 30,53a 1,28 27,00 33,30 29,75 30,65 31,40 1 30,98b 1,28 27,30 33,80 30,20 31,20 31,85 15 30,82b 1,29 27,30 33,30 30,10 30,90 31,70 30 31,00b 1,29 27,90 33,60 30,30 30,95 31,90 60 30,77ab 1,22 27,40 33,80 30,00 30,90 31,65 Preglednica 2: Površinska temperatura konjev v °C ločeno po zaporedni masaži, področju telesa in času od izvedene masaže Table 2: Surface temperature of horses in °C, separated by successive massages, body area and time after the massage a–e povprečja (± SD) označena z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Tukey, α = 0,05), SD=standardni odklon, min=minimalna vrednost, maks=maksimalna vrednost, q1=prvi kvartil, q3=tretji kvartil Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 2025 9 Euporaba termografije za spremljanje učinkov manualne terapije v obliki masaže ... nekaterih telesnih regij pri konjih: preliminarna raziskava toplejše pa podprsje, pri čemer na površinsko tempe- raturo vplivata tako čas po masaži kot tudi zaporedna masaža. Statistično potrjene razlike v temperaturi kaže- jo na pomemben fiziološki odziv, ki podpira dosedanja poročila o terapevtskih koristih masaže. V študiji smo se soočili z nekaterimi omejitvami. Vzorec živali je bil majhen, konji pa so bili različnih pasem, kar lahko vpliva na izmerjene površinske tem- perature zaradi razlik v dolžini in gostoti dlake. V pri- hodnjih raziskavah bi bilo smiselno povečati število preiskovanih živali in standardizirati pasemsko sestavo. Prav tako bi bilo koristno vključiti dodatne parametre, kot so meritve srčnega utripa pred in po masaži, kar bi omogočilo celovitejšo analizo fiziološkega odziva. Kljub tem omejitvam je naša preliminarna raziskava pokaza- la možne vplive masaže na površinsko temperaturo ter opozorila na dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri nadaljnjih študijah. Naše ugotovitve potrjujejo uporab- nost termografije kot dragocenega orodja za ocenjeva- nje učinkov masaže. Termografija ima velik potencial kot zanesljiva, varna in uporabniku prijazna metoda za hitro ter natančno kvantitativno analizo sprememb po- vršinske temperature pri konjih po masaži. 5 ZAHVALA Zahvaljujemo se programski raziskovalni skupini – Raziskovalna skupina za živalsko produkcijo in pre- delavo (0482-002) – za sofinanciranje izvedbe poskusa (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Maribo- ru, Univerza v Mariboru). 6 VIRI Bates, D., Mächler, M., Bolker, B., in Walker, S. (2014). Fit- ting linear mixed-effects models using lme4. arXiv preprint arXiv:1406.5823. https://doi.org/10.48550/ar- Xiv.1406.5823 Birt, M. A., Guay, K., Treiber, K., Ramirez, H. R., in Snyder, D. (2015). The Influence of a soft touch therapy flowtrition on heart rate, surface temperature, and behavior in hors- es. Journal of Equine Veterinary Science, 35(8), 636–644. https://doi.org/10.1016/j.jevs.2015.06.006 Boulant, J. A. (2000). Role of the preoptic-anterior hypothala- mus in thermoregulation and fever. Clinical infectious dis- eases, 31, S157–S161. https://doi.org/10.1086/317521 Cabak, A., Podgórski, J., Rekowski, W., Wysoczański, B., in Dąbrowska-Zimakowska, A. (2013). Application of ther- mal imaging in the assessment of skin warming after clas- sic massage and rubber cup massage. Complementary and Alternative Medicine Science, 1(1), 55–59. Čebulj-Kadunc, N., Frangež, R., Žgajnar, J. in Kruljc, P. (2019). Cardiac, respiratory and thermoregulation parameters following graded exercises in Lipizzaner horses. The jour- nal, Veterinarski arhiv, 89, 11–23. Čebulj-Kadunc, N., Frangež, R., in Kruljc, P. (2020). Infrared thermography in equine practice. Veterinarska stanica, 51(2), 109–116. https://doi.org/10.46419/vs.51.2.1 Čebulj-Kadunc, N., Frangež, R., in Kruljc, P. (2022). Fluc- tuations of physiological variables during conditioning of Lipizzan fillies before starting under saddle. Animals, 12(7), 836. https://doi.org/10.3390/ani12070836 Denoix, J. M. (2021). Physical therapy and massage for the horse: biomechanics-excercise-treatment. London: CRC Press. https://doi.org/10.1201/9780429189784 Eddy, A. L., Van Hoogmoed, L. M., in Snyder, J. R. (2001). The role of thermography in the management of equine lameness. The veterinary journal, 162(3), 172–181. https://doi.org/10.1053/tvjl.2001.0618 Fonseca, B. P. A., Alves, A. L. G., Nicoletti, J. L. M., Thomassian, A., Hussni, C. A., in Mikail, S. (2006). Thermography and ultrasonography in back pain diagnosis of equine athletes. Journal of Equine Veterinary Science, 26(11), 507–516. https://doi.org/10.1016/j.jevs.2006.09.007 Franklin, N. C., Ali, M. M., Robinson, A. T., Norkeviciute, E., in Phillips, S. A. (2014). Massage therapy restores peripheral vascular function after exertion. Archives of physical medicine and rehabilitation, 95(6), 1127–1134. https://doi.org/10.1016/j.apmr.2014.02.007 Haussler, K. (2009). Review of manual therapy techniques in equine practice. Journal of Equine Veterinary Science, 29(9), 849–865. https://doi.org/10.1016/j.jevs.2009.10.018 Head, M. J., in Dyson, S. (2001). Taking the temperature of equine thermography. Veterinary Journal, 162, 166–167. https://doi.org/10.1053/tvjl.2001.0639 Herborn, K. A., Graves, J. L., Jerem, P., Evans, N. P., Nager, R., McCafferty, D. J., in McKeegan, D. E. (2015). Skin tem- perature reveals the intensity of acute stress. Physiology & behavior, 152, 225–230. https://doi.org/10.1016/j.phys- beh.2015.09.032 Hinchcliff, K. W., Kaneps, A. J., in Geor, R. J. (Eds.). (2008). Equine exercise physiology: the science of exercise in the ath- letic horse. Elsevier Health Sciences. Saunders Ltd. Holey, L. A., Dixon, J., in Selfe, J. (2011). An exploratory ther- mographic investigation of the effects of connective tissue massage on autonomic function. Journal of ma- nipulative and physiological therapeutics, 34(7), 457–462. https://doi.org/10.1016/j.jmpt.2011.05.012 Jodkowska, E., Dudek, K., in Przewozny, M. (2011). The maxi- mum temperatures (Tmax) distribution on the body sur- face of sport horses. Journal of Life Sciences, 5, 291–297. Jodkowska, E., in Dudek, K. (2000). Studies on symmetry of body surface temperature of race horses. Przegl. Nauk. Lit. Zoot, 50, 307–319. Kleven, H. K., Brittle, K. M., in Cain, A. (2019). Physical thera- py for horses: an illustrated guide to anatomy, biomechanics, message, stretching, and rehabilitation. Columbia, U.S.A.: Trafalgar Square Books. Kruljc, P. (2023a). Thermographic Examination of the Horse. Acta Veterinaria, 73(3), 289–316. https://doi.org/10.2478/ acve-2023-0023 Kruljc, P. (2023b). Thermography as an aid in the performance Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 202510 A. MERGEDUŠ in sod. testing of Lipizzan horses. Proceedings of Socratic Lectures, 8, 39–44. https://doi.org/10.55295/PSL.2023.I6 Kuznetsova, A., Brockhoff, P. B., in Christensen, R. H. (2017). lmerTest package: tests in linear mixed ef- fects models. Journal of statistical software, 82, 1–26. https://doi.org/10.18637/jss.v082.i13 Kuraoka, K., in Nakamura, K. (2011). The use of nasal skin temperature measurements in studying emotion in ma- caque monkeys. Physiology & behavior, 102(3–4), 347–355. https://doi.org/10.1016/j.physbeh.2010.11.029 Lenth, R., Singmann, H., Love, J., Buerkner, P., in Herve, M. (2018). emmeans: Estimated marginal means, aka least- squares means. R package. https://doi.org/10.32614/ CRAN.package.emmeans McBride, S. D., Hemmings, A., in Robinson, K. (2004). A pre- liminary study on the effect of massage to reduce stress in the horse. Journal of Equine Veterinary Science, 24(2), 76–81. https://doi.org/10.1016/j.jevs.2004.01.014 Michelotto, B. L., Rocha, R. M., in Michelotto Jr, P. V. (2016). Thermographic detection of dorsal metacarpal/metatar- sal disease in 2-year-old thoroughbred racehorses: a pre- liminary study. Journal of Equine Veterinary Science, 44, 37–41. https://doi.org/10.1016/j.jevs.2016.04.005 Miyaji, A., Sugimori, K., in Hayashi, N. (2018). Short-and long- term effects of using a facial massage roller on facial skin blood flow and vascular reactivity. Complementary thera- pies in medicine, 41, 271–276. https://doi.org/10.1016/j. ctim.2018.09.009 Moe, R. O., Stubsjøen, S. M., Bohlin, J., Flø, A., in Bakken, M. (2012). Peripheral temperature drop in response to anticipation and consumption of a signaled palatable reward in laying hens (Gallus domesticus). Physiology & behavior, 106(4), 527–533. https://doi.org/10.1016/j.phys- beh.2012.03.032 O‘Grady, W. H., Russell, M., Donatelli, R., in Donatelli, G. (2024). The Effectiveness of Manual Therapy: His- tological and Physiological Effects. H. Wallmann in R. Donatelli (ur). Foundations of Orthopedic Physi- cal Therapy (str. 339–358). New York: Routledge. https://doi.org/10.4324/9781003524212-16 Papuga, I. (2023). Termovizija kasaških konj po ogrevanju (magistrsko delo). Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj. si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=143961 Pichová, K., Pavlin, S., Košťál, Ľ., Pintarič, Š., in Šemrov, M. Z. (2023). Thermography as a tool to assess training effects in military working dogs. Journal of Thermal Biology, 112, 103441. https://doi.org/10.1016/j.jtherbio.2022.103441 Purohit, R. C. (2008). Use of thermography in veterinary medicine. M. H. M. Lee in J. M. Cohen (ur.), Rehabilitation Medicine and Thermography (str. 129–144). Wilsonville, OR: Impress Publications. Roberto, J. V. B., in De Souza, B. B. (2020). Use of infrared ther- mography in veterinary medicine and animal produc- tion. Journal of Animal Behaviour and Biometeorology, 2(3), 73–84. https://doi.org/10.14269/2318-1265/jabb.v2n3p73-84 Roy, R. C., Cockram, M., in Riley, C. B. (2020). Factors af- fecting the measurement of skin temperature of horses using digital infrared thermography. Acta Scientific Vet- erinary Sciences, 2(8), 9–16. https://doi.org/10.31080/ ASVS.2020.02.0085 Salter, M. M., McCall, C. A., Pascoe, D. D., McElhenney, W. H., in Pascoe, C. (2011). Effect of equine sports massage ther- apy on cutaneous temperature. Journal of Equine Veteri- nary Science, 31(5–6), 322–323. https://doi.org/10.1016/j. jevs.2011.03.158 Scott, M. in Swenson L.A. (2009). Evaluating the benefits of equine massage therapy: a review of the evidence and current practices. Journal of Equine Veterinary Science, 29(9), 687–697. https://doi.org/10.1016/j.jevs.2009.07.017 Sefton, J. M., Yarar, C., Berry, J. W., in Pascoe, D. D. (2010). Therapeutic massage of the neck and shoulders pro- duces changes in peripheral blood flow when assessed with dynamic infrared thermography. The Journal of Al- ternative and Complementary Medicine, 16(7), 723–732. https://doi.org/10.1089/acm.2009.0441 Selfe, J., Whitaker, J., in Hardaker, N. (2008). A narrative litera- ture review identifying the minimum clinically important difference for skin temperature asymmetry at the knee. Thermology international, 18(2), 41–4. Simon, E. L., Gaughan, E. M., Epp, T., in Spire, M. (2006). Influence of exercise on thermographically dedaned surface temperatures of thoracic and pelvic limbs in horses. Journal of the American Veterinary Medical Asso- ciation, 229(12), 1940–1944. https://doi.org/10.2460/jav- ma.229.12.1940 Song, C., Appleyard, V., Murray, K., Frank, T., Sibbett, W., Cuschieri, A., in Thompson, A. (2007). Thermograph- ic assessment of tumor growth in mouse xenografts. International journal of cancer, 121(5), 1055–1058. https://doi.org/10.1002/ijc.22808 Soroko, M., Dudek, K., Howell, K., Jodkowska, E., in Hen- klewski, R. (2014). Thermographic evaluation of racehorse performance. Journal of Equine Veterinary Science, 34(9), 1076–1083. https://doi.org/10.1016/j.jevs.2014.06.009 Soroko, M., Howell, K., in Dudek, K. (2017). The effect of am- bient temperature on infrared thermographic images of joints in the distal forelimbs of healthy racehorses. Jour- nal of thermal biology, 66, 63–67. https://doi.org/10.1016/j. jtherbio.2017.03.018 Soroko, M., Śpitalniak-Bajerska, K., Zaborski, D., Poźniak, B., Dudek, K., in Janczarek, I. (2019). Exercise-induced changes in skin temperature and blood parameters in horses. Archives Animal Breeding, 62(1), 205–213. https://doi.org/10.5194/aab-62-205-2019 Soroko-Dubrovina, M., in Davies Morel, M. C. G. (2023). Equine thermography in practice. Wallingford: CABI In- ternational. https://doi.org/10.1079/9781800622913.0000 Soroko-Dubrovina, M., Śniegucka, K., Dobrowolski, M., in Dudek, K. (2024). Application of thermography in the as- sessment of physical effort on body surface temperature distribution in racehorses. Polish Journal of Veterinary Sci- ences, 27(2). https://doi.org/10.24425/pjvs.2024.149352 Stamberov, P., Stoimenov, A., in Hristov, K. (2023). Com- parative measurements of surface body temperature of horses using infrared thermography. Bulgarian Journal of Animal Husbandry/Životnov Dni Nauki, 60(4), 3–7. https://doi.org/10.61308/WNGG8507 Acta agriculturae Slovenica, 121/2 – 2025 11 Euporaba termografije za spremljanje učinkov manualne terapije v obliki masaže ... nekaterih telesnih regij pri konjih: preliminarna raziskava Stewart, M., Webster, J. R., Verkerk, G. A., Schaefer, A. L., Colyn, J. J., in Stafford, K. J. (2007). Non-invasive measurement of stress in dairy cows using infrared thermography. Physiol- ogy & behavior, 92(3), 520–525. https://doi.org/10.1016/j. physbeh.2007.04.034 Turner, T. A. (2001). Diagnostic thermography. Veterinary Clinics of North America: Equine Practice, 17(1), 95–114. https://doi.org/10.1016/S0749-0739(17)30077-9 Tunley, B. V., in Henson, F. M. D. (2004). Reliability and re- peatability of thermographic examination and the nor- mal thermographic image of the thoracolumbar region in the horse. Equine veterinary journal, 36(4), 306–312. https://doi.org/10.2746/0425164044890652 Travain, T., Colombo, E. S., Grandi, L. C., Heinzl, E., Pelosi, A., Previde, E. P., in Valsecchi, P. (2016). How good is this food? A study on dogs‘ emotional responses to a poten- tially pleasant event using infrared thermography. Physi- ology & Behavior, 159, 80–87. https://doi.org/10.1016/j. physbeh.2016.03.019 Weerapong, P., Hume, P. A., in Kolt, G. S. (2005). The mecha- nisms of massage and effects on performance, muscle re- covery and injury prevention. Sports medicine, 35, 235–256. https://doi.org/10.2165/00007256-200535030-00004 Westermann, S., Stanek, C., Schramel, J. P., Ion, A., in Buchner, H. H. F. (2013). The effect of airflow on thermographi- cally determined temperature of the distal forelimb of the horse. Equine Veterinary Journal, 45(5), 637–641. https://doi.org/10.1111/evj.12019