URN_NBN_SI_DOC-N9LD71SF

O r g a n i z a c i j a s l o v e n s k i h b i b l i o t e k a r j e v 1931 - 1947 - 1967 M elitta P ivec-Stele, B ranko Berčič in A n čka K o rže-S tra jn a r LJU B L JA N SK A SEK C IJA DRUŠTVA JU G O SLO V A N SK IH BIBLIO TEK A RJEV Do konca p rv e svetovne vojne so bili m aloštevilni slovenski b ib lio tek arji v član jen i v A vstrijsk em b ib lio tek arsk em d ru štv u , ki je tu d i izdajalo svoje glasilo, službovali p a so zunaj Slovenije, in sicer na D u n aju (I. P rija te lj, F. K idrič, A. Z ibert), v P ragi (I. Žm avc) in v G radcu (J. G lonar). Po n a sta n k u Jug o slav ije se je posebno po organizaciji n arodne vlade in u stan o v itv i u n iv erze v L ju b ljan i zn atn o zvišalo število knjižnic v Sloveniji. Število poklicnih •k n jižn ičarjev pa ni ra stlo v istem razm erju, k e r so šolske knjižnice vodili učitelji in profesorji, knjižnice vlad n ih u stan o v u rad n ik i, lju d sk e in d ru štv e n e p a lju b i­ te lji knjig. N ajvečja slovenska knjižnica, L icejska biblioteka, ki je dobila v novi državi nekoliko b rezb arv en naslov D ržavna biblioteka, je v en d a r 1920 dobila nekaj novih sistem atiziranih m est in tej m ali četi je p rip ad la naloga za u stan o v itev slovenske k njižničarske orga­ nizacije. P obuda je p rišla z m ednarodnega kongresa b ib lio tek arjev in bibliofilov v P rag i leta 1926. P o precej dolgih p rip ra v lja ln ih pogo­ vorih m ed k n jižn ičarji v L jubljani, Z agrebu in B eogradu je prišlo do ustan o v itv e D ru štv a jugoslovanskih biblio tekarjev, s kratico D JB (v šali razrešeno z »Do you be-«), ki je im elo svoj p rv i kongres ok to b ra 1931 v Z agrebu. D ru štv en a p ra v ila so izšla v tisk u 1932. K er je v sta ri Jugoslav iji bilo načelno dovoljeno za vsako stroko le eno d ru štv o za vso državo — ed in a izjem a je bil P e n k lu b — se je D JB organiziralo po sekcijah. Sekcije so bile predvidene za vse sedeže banovin, d ejansko pa so se u stanovile sam o v L jubljani, Z a- 5