ZKD-Občinska knjižnica bevntca Trg svobode 10 8290 SEVNICA Seunica 96.7,105.4 ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO ^evilk; a 38 Leto 2 Cena 190 SIT 3. oktober 2001 Obisk iz EU na južni meji Obrežje - Na zunanji meji Evropske unije se je v soboto pričela velika policijska akcija High Impact Operation, ki je vključevala 35 držav in več tisoč policistov od Finske do Grčije, njen namen pa je bil vZpostaviti trajno sodelovanje organov pregona držav članic EU. Operacijo, ki je potekala do srede, so izvajali tudi na vseh enajstih Policijskih upravah v Sloveniji, vključevala pa je predvsem poostren ^'nistra Doquesne in Bohinc ter državni sekretar Miha Molan fežim na mejnih prehodih s Hrvaško, poostreno varovanje zelene meje 'n odsekov na cestnem križu. Pri delu slovenske policije je bilo nepolno vključenih sedem italijanskih policistov, sodelovala pa je tudi Cirinska služba RS. Našo južno mejo sta si iz helikopterja ogledala ^di notranja ministra Belgije in Slovenije, Antoine Doquesne in Rado “°hinc. J.K. ^ “Kulturna” odstiranja Brežice - Ministrica za kulturo Andreja Rihter je na prvem delovnem obisku v Posavju pokazala pripravljenost do reševanja težav na področju kulture. Odprta je do predlogov javnih zavodov, °hrnočnih kulturnih skladov ter organizacij in društev ter pripravljena doreči način njihovega financiranja. Napoveduje nekaj prioritetnih rešitev tako na področju premične kot nepremične kulturne dediščine. Premika se na področju knjižničarstva, zavzela pa se °° tudi za usodo 42 podržavljenih gradov. ... na strani 2 Senovčanka Rebeka Dremelj najlepša Slovenka res, da so se zmotili, da sanjam,” pravi prva posavska miss. “Sem kar nekoliko utrujena, zelo presenečena in srečna, sploh ko sem prišla domov, ko sem doživela, mislim, enega najlepših trenutkov mojega življenja, ko so me pričakali vsi sosedje in prijatelji." Na svetovni izbor odpotuje 21. oktobra in komaj čaka 16. november, ko se bo začelo, vendar ne pričakuje veliko, saj se zaveda, da je lepota zelo relativen pojem, naša država pa je tako majhna, da tudi in predvsem zaradi političnih razlogov, pravi Rebeka. Slovenija nima možnosti za uspeh, obljublja pa, da se bo potrudila in dala vse od sebe. Krono bo nosila naslednjih dvanajst mesecev in v tem času • si želi, kot pravi, izkoristiti vsako priložnost, poskušala bo komunicirati z vsemi ljudmi, biti odprta in dokazati, da je še vedno samo Rebeka Dremelj. Rebeka z nagrado - Peugeotom 206 Ljubljana - Našo državo bo na izboru za Miss sveta 2001 16. novembra zastopala enaindvajsetletna študentka s Senovega Rebeka Dremelj. Minulo soboto ji je enajstčlanska žirija podelila naslov Miss Slovenije 2001. “Pomislila sem, da to ne more biti in s svojimi najbližjimi -HITRA IN KVALITETNA IZDELAVA DI0PTRUSKIH OČAL. TUDI NA RECEPT OKULISTA. -ZELO UGODNE CENE DIOPTRIJSKIH OKVIRJEV. VELIKA IZBIRA IN STROKOVNO SVETOVANJE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! oktobra 35% popast na vsa sončna očala tel.: 07 499 31 31 j ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 ^ Minister Kopač ugriznil v “posavsko jabolko” Sevnica - Ko se je minister za VK/Je mag.Janez Kopač odzval v ojlu Radia Sevnica za gosto-®nje v oddaji, je z užitkom ugriz-s /Ponujeno jabolko. “Pozor, s ež je zrasel blizu nuklearke”, D Je opomnil drugi radijski gost, jak nCC mag.Andrej Viz-v ' Kopač se je le nasmehnil in vPrašal, ali je bil sadovnjak zelo r°Pljen. Nevarna je pretirana Poraba kemije v kmetijstvu in ne Zina nuklearke, je prepričan 'nister. Poslanec Vizjak meni ugače. Okrog česa se njuni mneNi Še razhajata? ... na strani 3 Q RENAULT PC TPV Avto Brežice je v oktobru pripravil za vas: Rena Jt se ob koncu poletja oglaša s kričečo finančno ponudbo TOM+O+O+O s katero boste enostavneje in ceneje pnslido novega Kangooja, Thalle Clla m Twinga Tri ničit, ki vam zagotavljajo brezplačno financiranje posojila: ■realna obreetna mer8=0% -stroški zavarovanja po*ojila=0% -stroški odobritvs posojil a=0% Pohitite, vroča ponudba velja do 31. oktobra! Informativni izračun kredita z najvlšjim dovoljenim zneskom In dobo trajanja financiranja, Znesek kredita: 1 000.000 SIT. Začetna mesečna obveznost: 22 917 SIT. Realna obrestna mera: 0% Temeljna mesečna obrestna mera: 0,7% Doba vračanja: 48 mesecev. Zavarovalna premija: 0 SIT. Stroški odobritve kredita: 0 SIT. Stroški vodenja kredita: 0 SIT Realni del EOM (po metodi korekcijskih faktorjev): 0%. Skupna letna EOM: 8,73%. Efektivna obrestna mera je informativna. Izračun je izdelan s koledarskim štetjem in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave (31.8,2001). Efektivna obrestna mera se spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec črpanja oz. zavarovalna premija. www.ren.ult.ei TPV' AVTO b o o Delovni čas: od 7. do 17., pc TPV AV1 ° Bm,ce 1 J Bratov Cerjakov 11, *250 BreZlir SODOta Od 7. 00 12. Teo4» »i »o». r/ « »r »«4 E-mail: lpv.»vlo,blvzbr «, ki določa pravne okvirje astništva in delovanja NEK med so-'astnicama državo Slovenijo in Hrvaško, posavski poslanci doživljaje k°t priložnost izposlovanja določene rente še za občini Brežice in Sevata. Krško namreč od elektrarne let-j10 prejema 4 milijone ameriških do-'atjev ves čas njenega obratovanja. „ Iztočnico za dokazovanje upravi-Cenosti odškodnine za degradacije Prostora so poslanci poiskali v čle-n'K ki govorijo o ravnanju z jedr anja ostanejo v začasnem skladišč aa dvorišču elektrarne in sicer na MSneje do zaključka obratovan '4023), ko je vsaka država odgovo na za trajno skladiščenje (ali izve aatuje) ter za razgradnjo jedrske^ e'a objekta. Slovenija denar 5 ^gradnjo že namensko zbira prek ' "dada, hrvaška ga bo ob podpisu p< Sodbe dolžna ustanoviti, saj bos stroi>ke razgradnje solastnici kri Vsaka do polovice. Minister Kopač v teh določbe 116 vidi ničesar spornega ali škodlj *eža za Slovenijo. Prepričan je, c so naši strani celo v korist, saj s 1 Pogodbo prvič, odkar NEK stoji, cx §°vornost za radioaktivne odpadi Povzema tudi Hrvaška. Doslej je b a to izključna obveza Slovenije. Poslanec Vizjak na to gleda dn in trdi, da postane Posavje s tei ^P°razumom še bolj degradirani v°mi, da bosta državi pripravi tern prostoru večje od naravr eyanja po ostalem delu Slovel n to ne le v Krškem, zato pričal a o° vlada “davek”, ki ga sedaj < le občina Krško, pravično razdelila med vse tri občine. Minister Kopač razume ta pričakovanja, toda meni, daje dogovor o delitvi teh 4 milijonov dolaijev v domeni lokalne skupnosti, čeprav ga pogodba določa le Krškemu. Dodatnih obveznosti pa se z vidika rentabilnosti (s tem se Vizjak strinja) elektrarni ne sme naložiti. Kopač opozaija tudi na nevarnost pri vztrajanju, da se v regiji okrog elektrarne določajo nekakšna polja ogroženosti zaradi sevanja, ker je to na ograji NEK 100-krat manjše od tistega, ki je po evropski lestvici priznano za škodljivo (in nižje od sevanja okrog rudnika urana Zirovski Vrh). To dejstvo so Avstrijci s težavo “požrli” in je Slovenija lani končno uspešno zaprla pogajanja o energetiki v EU. Če pa bomo sedaj doma odpirali področje (ne)varnosti sevanja, bodo reagirali tudi Avstrijci. Meddržavna pogodba o NEK bo pričela veljati po ratifikaciji v Državnem zboru Republike Slovenije in Hrvatskemu saboru ter po izmenjavi pisnih notifikacij po diplomatski poti. Vizjak se boji, da še dolgo ne bo sprejeta, pa ne zaradi nasprotovanja poslancev SDS. Nastajala je namreč v paketu s sporazumom o meji, s katerim je nezadovoljna večina hrvaških poslancev. Pogodba s KOTOM -točka interpelacije? Kot smo izvedeli, je vladna pogodba z družbo KOTO za odvoz klavničnih odpadkov ena od točk bodoče interpelacije zoper ministra Kopača, kije bil v tem primeru vladni pogajalec in po mnenju poslanca Vizjaka (in še nekaterih iz drugih strank) preveč popustljiv pri ceni (41,50 SIT za kg svežih klavničnih odpadkov). Po uveljavitvi pogodbe januaija letos je dogovorjena cena ostala tudi, ko so z avgustom stroške plačila prevzele klavnice. Minister Kopač priznava, da je vlada pri pogajanjih pokleknila, ker je KOTO monopolist. Cenik je pač določen z vladno uredbo, ker gre za javno službo. Toda KOTO ni javno podjetje, temveč dobrostoječa del-niškadružba (300 zaposlenih), kije lani povišala prihodek glede na leto poprej za 30 odstotkov, dobiček pa za 48 odstotkov in je znašal 366 milijonov SIT. Poslanec Vizjak je prepričan, da bodo male klavnice zaprle vrata, če bo šla vlada s to uredbo še naprej “na roke” KOTU. Ob tem Kopač razkriva “goljufije” nekaterih malih klavnic, ki odvoz odpadkov podtikajo kot odvoz kadavrov, saj je sanitar- ni odvoz na stroške države. Dejstvo je, da tisti, ki odpadke proizvaja, plača odvoz. Nenazadnje tudi gospodinjstva plačujejo odvoz smeti, pravi minister za okolje. Pozabi dodati, da odvoz opravljajo javna podjetja, ki pa jim vlada ne popušča v želenem oblikovanju cen teh storitev. Minister Kopač se strinja, da je ena sama kafilerija v Sloveniji premalo in predvideva, da KOTO po obdobju enega leta ne bo več monopolist. In tolažba za klavnice? Če plačujejo predrag odvoz odpadkov, jim minister Kopač zagotavlja, da bodo z oktobrom plačevale najcenejši sežig kostne moke v Evropi, 12 SIT za kg. Vladna pogodba s KOTOM je razburila tudi nekdanjega ministra za okolje Miho Jazbinška, ki je o primeru podal ovadbo na tožilstvo. V Sevnici sedež ene od služb Posavske občine želijo, da bi bil sedež službe za vodenje izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi " na gradbišču”, se pravi v regiji in ne v Ljubljani ali Mariboru. S tem se strinja tudi minister Kopač, ki je besede podkrepil s Poročilom o dosedanjem izvajanju aktivnosti pri ustanavljanju in organiziranosti družbe Holding Slovenske elektrarne d.0.0. V grobem se bodo funkcije holdinga delile na korporativne - podrejene generalnemu direktorju, poslovne - podrejene izvršnemu direk-toiju za finance ter tehnološke - podrejene izvršnemu direktoiju za tehnologijo. Prvi dve službi imata sedež v Ljubljani, tehnološka pa po sklepu vlade v Mariboru. Problem, ki si zasluži še posebno obravnavo, je organiziranost službe za vodenje izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, piše minister v osnutku bodoče organiziranosti holdinga in nadaljuje: “Vladaje ob sprejemu Akta o ustanovitvi sprejela tudi sklep, naj bo ta služba v Mariboru. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je bila 9.novembra 2000 Savskim elektrarnam v skladu z Zakonom o pogojih za izdajo koncesije za izkoriščanje hidroenergetskega potenciala na spodnji Savi izdana od- ločba o podelitvi koncesije. Zakon namreč določa, da se koncesija podeli lastniku HE Vrhovo. Ker Savske elektrarne same nimajo dovolj sredstev za realizacijo tega projekta, je vlada 10. maja 2001 sprejela sklep, da se projekt izvede v povezavi z ostalimi hidro podjetji, še posebej pa Dravskimi elektrarnami Maribor. Da bi zadostili vsem sprejetim sklepom vlade, se kot optimalna kaže rešitev, ki pa vnaša zelo pomembne spremembe v medsebojne od- nose med povezanimi podjetji. Izvedbo energetskega dela projekta bi neposredno vodile Dravske elektrarne. Da bi bilo to mogoče, bi te najprej pripojile Savske elektrarne ter s tem pridobile lastništvo nad HE Vrhovo in s tem postale koncesionar. Tako bi olajšali pravno Sistemsko ureditev koncesije ter še posebej financiranje izvedbe projekta. Nekateri pravni strokovnjaki so celo mnenja, da financiranje investicije preko holdinga s kreditom, pridobljenim od Dravskih elektrarn (kar je bila osnovna ideja financiranja HE na spodnji Savi), sploh ni možno. Veriga HE na spodnji Savi in celotno premoženje Savskih elektrarn Ljubljana, ki bi s tem prenehale obstajati, bi tako bila v lasti neposrednega investitorja (Dravske elektrarne Maribor). Za izvedbo infrastrukturnega dela bi holding organiziral posebno službo (z ločenim računom) s sedežem v Posavju (najverjetneje v Sevnici), ki bi skrbela za koordinacijo aktivnosti z lokalnimi skupnostmi ter pripravo, izvedbo in kasneje vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Za vodenje tako velike investicije je takšen način organiziranosti po mnenju ministrstva najbolj učinkovit.” Hitreje do gradbenih dovoljenj Na Ministrstvu za okolje in prostor ta hip pripravljajo dva obsežna zakona: Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov, ki bosta nadomestila vso sedanjo prostorsko zakonodajo, ki je v pretežni meri iz leta 1984. V novih zakonih bo vrsto novosti, ki bodo olajšale pridobivanje potrebnih dovoljenj tako za in-vestitoije občane kot za investitorje industrijskih objektov. Nebo več dvojnega postopka (lokacijsko in gradbeno dovoljenje) kot sedaj, hitrejša bo pot za soglasoda-jalstvo. Soglasodajalec se bo moral izreči v roku 45 dni. Če ne bo odziva, bo upravni organ to štel kot soglasje. Predvidevajo vrsto poenostavitev glede strank v postopku, tako da ne bi prihajalo do šikanoznega sprožanja upravnih sporov, kar prosilcu lahko za več let odmakne možnost pridobitve potrebnih dovoljenj. Predvidoma bo nova zakonodaja sprejeta poleti prihodnje leto, pričakuje minister Kopač, poslanec Vizjak pa je že obljubil svojo podporo omenjenima zakonoma. Kot nekdanji inšpektor pozna sedanjo “gradbeno” zakonodajo in priporoča, da se v novih zakonih naloži upravnim organom po uradni dolžnosti zbrati tiste podatke o prosilcu, ki obstajajo v zbirkah podatkov. S tem bi se razbremenilo prosilce pri iskanju “papirjev”. Pri reševanju sporov okrog lokacijskih in gradbenih dovoljenj pa bi moralo biti ažumejše tudi sodstvo, meni Vizjak. Branka, Demovšek Minister Janez Kopač, voditeljica radijske oddaje Branka Demovšek in poslanec SDS Andrej Vizjak ^ Bec, direktni mit?3' ^em’ sosednja „ 'earke dobiva velik d (j ^darstvenik gledam k atn° dajatev, ki sejo 1 n,, ,u Podjetju, nenaklonj la „ earka je podjetje in . a odprtem trgu elektr ta h Oživeti. Kaj mora dntv . delitev sredsti lvajo Krčani, ne bi b«ena “presoji n; nuki ° ,neki ogrožen SeukJearke sploh ne ra; Se • ^pion ne rc • Je ne bojim. Saj jo J strokovnjaki, ’' ^tonami živijo ki vi Petra Žabkar, prebivalka starega mestnega jedra v Krškem: Mene prisotnost nuklearne elektrarne ne moti. Bolj me moti to, da kljub nadomestilu, ki ga prejema občina Krško, ta ne poskrbi dovolj, da bi v starem mestnem jedru ohranila življenje in dejavnosti, ki vanj nekako spadajo. Mogoče je takšna obbka nadomestila nekoliko neposrečena in bi ljudje bili bolj zadovoljni z osebno odškodnino zaradi prisotnosti objekta in odlagališča radioaktivnih odpadkov. Toda o tem gotovo ne morem odločati in lahko izrazim samo svoje mnenje. Kako dolgo bo nuklearka še obratovala? Če bo to še 20 let ali celo več, kot se v zadnjem času pogosto sliši, ne vem. Želim si le, da bi obratovala varno in da bi jo varno tudi zaprli. Luka Leskovšek, podjetnik iz Sevnice: Moje mnenje je, da bi morali denar, ki ga danes dobiva le Krško, pravično razdeliti med vse tri posavske občine. Pravično ne pomeni na enake dele, ampak v sorazmernem deležu - Krškemu več, ker objekt vendarle stoji v njihovi občini. Sam nimam občutka strahu pred našo nuklearko, sploh ne razmišljam o neki ogroženosti, smo pa kot regija zaradi negativnega učinka besede nuklearka zapostavljena regija. Tako s strani države kot na nepremičninskem trgu. V Posavju hiše ali vikenda ne moreš prodati za ceno, primerljivo v nekem drugem delu Slovenije, seveda tukaj izvzemam glavna mesta in najbolj turistične predele dežele. Janja Bogovič, dijakinja iz Arnovega sela pri Brežicah: Sporazum o krški nuklearki, kolikor slišim po radiu in televiziji, ni naklonjen naši državi. Nekateri posamezniki so ostro proti njemu. Še bolj škodljiv pa je veijetno sam objekt v našem okolju; veijamem, da vpliva na naše zdravje. Povečana je rakotvornost v Posavju, bolni so vsi okrog nas. Mislim, da ni prav, da Hrvaška ne prevzema radioaktivnih odpadkov, kolikor slišim, čeprav s sporazumom nisem dobro seznanjena, tudi glede dolgov ni slovenska stran zadovoljna. Sama sem iz brežiške občine in mislim, da bi bilo zadoščenje za nas, če bi z naslova NEK dobili rento ali nekaj podobnega, kot pravite, da imajo v Krškem. Evgen Komočar, podjetnik iz Krškega: V neposredni bližini našega mesta stoji in obratuje edina nuklearka v Sloveniji. Tega dejstva nisem ravno vesel, saj prinaša potencialno nevarnost, ima pa tudi kup drugih negativnih vplivov v prostoru. Med vsemi je gotovo najpomembnejši ta, da je razvrednoteno skoraj vse, kar so ljudje v naravi ustvarili. Poleg tega pa imamo tudi odlagališče radioaktivnih odpadkov, ki jih elektrarna pri svojem obratovanju ustvaija. Vem, da občina prejema letno nadomestilo v višini 4 milijone USD, toda po mojem mnenju je to premalo in bi država prostoru in ljudem v njem morala nameniti bistveno več. Sem proti temu, da bi elektrarna obratovala skoraj do leta 2050. Ali ni to izzivanje usode? Franci Kelhar, kmet iz okolice Bizeljskega: Vpliva krške nuklearke na nas, ki živimo ob njej, ne smemo jemati tako ohlapno kot ga Če se nismo znali za svoje dobro postaviti takrat, ko sojo gradili, bi se morali vsaj ob tem sporazumu. Veliko slišim, da je v taki obliki, kot je zdaj, za nas škodljiv. Dobro ga ne poznam, saj o njem govori le malo več ljudi, kot ga je oblikovalo. Zavedati se moramo, da ne moremo vpliva nuklearke zabrisati kar z občinskimi mejami in bi morali imeti vsi v Posavju neko zadoščenje s tega naslova, ne samo eni. Zdi se mi prav, da bi imele vse tri občine nek denar, ki bi vsaj ublažil vpliv. Nasploh pa, ko kje drugje poveš, od kod si, te gledajo kot kužnega, ali pa kraj poznajo le, če rečeš, da si doma toliko in toliko km od Krškega POD LUPO stran 4 Narok za Niko BPD Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem je bil sklican narok za preizkus terjatev družbe Nika BPD - poslovno svetovanje v stečaju, ki so se ga udeležili predstavniki dolžnika, stečajni upravitelj in nekateri predstavniki upnikov. Senat je pod predsedovanjem sodnice Ivane Thijkovič ter ob upoštevanju predstavljenih dejstev ugotovil, da priznane terjatve upnikov znašajo 1,7 milijarde od 4 milijard SIT skupno prijavljenih terjatev upnikov. Na začetku je predsednica senata Ivana TVajkovič pozvala stečajnega upravitelja Jožeta Pattya, da predstavi seznam prijav terjatev upnikov v stečajnem postopku družbe. Po njegovih besedah je v predpisanem roku prijavilo 24 upnikov oz. 24 terjatev v skupnem znesku 4 milijarde SIT, od katerih je za več kot 2,8 milijarde SIT glavnice, 750 milijonov SIT zakonitih obresti, nekaj deset milijonov pa znašajo tudi izvršilni in pravdni stroški. Na naroku sta bila navzoča tudi predstavnika dveh največjih upnikov in sicer stečajni upravitelj Hipotekarne banke Brežice Branko Ogorevc, ki ima do dolžnika 950 milijonov SIT terjatev ter direktor Nike - investiranje in razvoj Brane Šušterič, ki ima prijavljenih skupno za preko 800 milijonov SIT terjatev. Stečajni upravitelj Jože Patty je predsednico senata obvestil, daje ugotovil za 2,3 milijarde SIT prerekanih terjatev, tako da priznani dolg Nike BPD d.d. - poslovno svetovanje v stečaju znaša 1,7 milijarde SIT. Na osnovi predstavljenih dejstev je predsednica senata Ivana Tra jkovič zaključila, da bo predviden načrt poplačila terjatev upnikom potrebno jemati nekoliko z rezervo in sprejela sklep, da se narok zaključi, glede prerekanih terjatev pa bodo izdani ustrezni sklepi, s katerimi bodo te vpisane na točno določene postavke. D.K. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Predstavitev dosedanjega dela MC Krško Krško - V.d. direktorja Mladinskega centra (MC) Krško Robert Ostrelič je v novih prostorih javnosti prvič spregovoril o tekočih aktivnostih in načrtih v zvezi z vzpostavitvijo delovanja centra, predstavil pa je tudi pobudo Občinskemu svetu občine Krško za uradno razlago Odloka o ustanovitvi javnega zavoda MC Krško in kršitev odloka pri sistemu glasovanja ob izvolitvi predsednika Sveta javnega zavoda MC Krško. Kot je uvodoma povedal Robert Ostrelič, so v obdobju štirimesečnih priprav in vzpostavitve delovanja MC Krško, izvedli vse postopke legalizacije in registracije javnega zavoda, pripravljeni pa so tudi vsi ostali akti in predlog programa delovanja zavoda v tekočem letu ter letu 2002. Za svoje delovanje so uspeli pridobiti in opremiti začasne prostore, vzpostavili so spletno stran na internetu, komunikacijsko mrežo z ostalimi mladinskimi organizacijami v Posavju in Sloveniji ter v sodelovanju s sponzorji na bližnjem športnem igrišču postavili park za rolanje. Sedaj so v teku priprave na izvajanje programa in postopki pridobivanja prostorov v Domu Milke Kerin, v mesecu novembru pa načrtujejo sprejem vseh potrebnih aktov in izvedbo razpisa za imenovanje direktorja mladinskega centra. Po mnenju v.d. direktorja Roberta Ostreliča pa je na prvi, konstitutivni seji Sveta javnega zavoda MC Krško 5. julija letos prišlo do kršitve odloka o ustanovitvi mladinskega centra. Ta namreč narekuje, da svet zavoda odloča z večino svojih članov, kar pomeni, da so odločitve pravno-formalno nesporne, če ZA glasuje vsaj pet od osmih članov sveta. Na prvi seji je bila s tremi glasovi ZA, dvema PROTI, trije člani pa niso glasovali za predsednico sveta izvoljena Vida Ban. Ker se Ostrelič zaveda svojega položaja in želi delovati in ravnati v skladu z odlokom, kjer je zapisano, da “direktor načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, pripravlja programe razvoja, predstavlja in zastopa zavod” občinskemu svetu dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka za obvezno razlago Odloka o ustanovitvi javnega zavoda MC Krško z namenom, da se ugotovijo pravne posledice imenovanja predsednice sveta javnega zavoda in da se odpravi stanje trenutne nezakonitosti vzpostavljenih organov javnega zavoda MC Krško. D.K. spominski zbornik posavje 1989 - 1991 Sava Glas, Pravica gluhih do tolmača ko je bil ta njegova hčerin-S*a firma. Gledano z očmi laika je ta obdava brezpredmetna, saj je Po-?avje v teh dneh obšla novica, da 15 Togrel spet v lasti Kostaka. eJanja prejšnje direktorice Ko-s aka Silvane Mozer in njenih ^delavcev so po mnenju Okrožja sodišča Krško za Kostak Kostak vztraja, da se stvari rešujejo tekoče in se ne čaka na pravnomočnost glavne sodbe. Toženi Togrel, ki zavlačuje postopek^ si želi ravno obratno. Sodnica Ce-pinova pa bi sprti strani rada poravnala, saj meni, da spori v gospodarstvu ne morejo čakati na razplet na sodišču. Kostak Krško ne verjame več v miroljubno izvensodno porav- navo. Direktor Kostaka Božidar Resnik pravi, da Togrel ni bil nikoli pripravljen na pogajanja, prisotnega Kostakovega odvetnika pa so celo napodili s sestanka. Slednji je zato vztrajal pri zahtevku po vračilu kredita, medtem ko je zastopnik Togrela trdil, da je Togrel sicer kredit dobil, a ga ni mogel vrniti prav zaradi dejanj Kostaka, saj je le ta dosegel, da se ustavi postopek dokapitalizacije Togrela in vpis v sodni register. Po njihovem mnenju se je Kostak zavedal, da s svojimi postopki ogroža Togrel. Razprava na sodišču je zaključena, sodba v imenu ljudstva bo prišla po pošti. To pa ne pomeni, da se o Kostaku in Togrelu ne bo več govorilo. Marsikoga namreč še zanima, podobno kot direktorja Kostaka - Resnika, kam je v enem letu izpuhtelo 170 milijonov SIT kredita, ki jih je Togrel dobil od Kostaka in nadaljnjih 100, ki jih je dobil od SKB banke. Vpogleda v dokumentacijo To-grelovih finančnih transakcij Kostak ni imel, čeprav je solastnik, prav tako direktor Togrela Navoj ni dovolil vpogleda v dokumentacijo uradno pooblaščeni revizijski hiši. Morda bo to uspelo kriminalistom, ki so že spisali kazensko ovadbo zoper odgovorne oz. neodgovorne v podjetju. Nada Černič Cvetanovski, Suzana Vahtarič 25 let Obrtne zbornice Sevnica ^ Sevnica - Območna obrtna zbornica šteje 567 članov in beleži letos -letnico delovanja. Jubilej so proslavili z odprtjem Doma obrtni-ov na Cankarjevi ulici, v katerem so prostori zbornične strokovne Uzhe, sejna soba in dvorana za seminarje, del prostorov pa so v dolgoročni najem oddali Varstveno delovnemu centru Leskovec. Otvoritveno vrvico je v prisotnosti številnih gostov prerezal naj-starejši član zbornice Anton Krajnc. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger, ki je predsednici sevniške zbornice Mileni Mastnak predal jubilejno priznanje (na fotografiji). B.D. 20 let Mizarstva Krošelj EKIPA EKIPA Dražje dimnikarske storitve Sevnica - Dimnikarstvo Jelančič ima koncesijsko pogodbo z občino Krško, Kozje, Škocjan in Sevnico. Sevniški občinski svet je sprejel predlog podjetja za 7-odstotno povišanje cen dimnikarskih storitev, ki velja od 1. oktobra 2001. iz Boštanja °štaiy - Drago Krošelj je pred dvajsetimi leti stopil na sa-t . st°.ino obrtniško pot. Danes je v Mizarstvu Krošelj in firmi *^SKRi O d.o.o. skupaj zaposlenih preko 50 ljudi, proizvod-Pa je namenjena znanemu kupcu. H0 Carstvo Krošelj s proiz\ . alo v Boštanju zaposluje P()|]lV-CeV 'n Vdeluje elementi ■hi /c0’ v novoustanovljeni GESKRO d.o.o. v sevn u8° Krošelj Cor|i pa preko 30 zaposleno TZde!uie maloserijsko pohiš-ani je bila firma ustanovlje- na kot delniška družba s tujim par-tneijem, vendar sta se v poslovni filozofiji Krošelj in nekdanji solastnik razšla, zato je sledil odkup tujega vložka. Poslovno sodelovanje pa je ostalo in tako LESKRO že eno leto proizvaja za angleško firmo HABITAT, ki je hčerinska firma IKEE, nov program Radius. Ne gre za klasični IKEE-in program, vendar je novi program očitno našel tržišče v zahodni Evropi. LESKRO ima namreč z izdelovanjem maloserijskega pohištva polno zasedene kapacitete, tako da išče kooperante. V okviru firme pa bodo še povečali proizvodne zmogljivosti na račun sodobnejše tehnologije, ki jo uvajajo. Investirali bodo okrog 50 milijonov SIT, v začetku leta pa so v ureditev hale in lakirnice vložili 100 milijonov SIT. B.D. Za kurišča gospodinjstev in gospodarstva štirih občin skrbi devet zaposlenih. Cene dimnikarskih storitev so bile nespremenjene od oktobra 1999. Od takrat so posamezni stroški v zvezi s poslovanjem zelo porasli; izhodiščne plače zaposlenih za 27 odstotkov, regres in malica za več kot 8 odstotkov, bencin za 44 odstotkov, pa elektrika, osnovna sredstva in stroški koncesije. Glede na številke je za zagotavljanje likvidnosti podjetja predlagana minimalna 7-odstotna podražitev dimnikarskih storitev nujna, kar so Krčani že potrdili, o povišanju pa bodo v kratkem razpravljali tudi v Kozjem in v Škocjanu. In kaj za gospodinjstva v številkah pomeni omenjeno zvišanje cen? Čiščenje gospodinjskega štedilnika znaša 900 SIT, meritve dimnih emisij 4.071 SIT in ura ročnega čiščenja 1.772 SIT. V ceno so všteti DDV in stroški prevoza. Za primeijavo poglejmo v Brežice, ki ima drugega koncesionarja; brez DDV in s pravico dodatno zaračunanih stroškov prevoza je čiščenje štedilnika 1000 SIT in primerjalno temu so višje tudi vse ostale storitve. B.D. “Rinčke talam, dobro skrij...” Krško - 7.julija 1999 je bi uveden stečaj nad Avtoservisom iz Brežic. Dve leti in dva meseca za tem pa je bil na Okrožnem sodišču Krško narok za glavno delitev nad stečajnim dolžnikom. Upnikom so razdelili 21 odstotkom priznanih terjatev oz. 120 milijonov SIT. Stečajni upravitelj Karel Var-dijan je predstavil osnutek glavne razdelitve razdelitvene mase. Povedal je, da je bilo v tem težkem stečajnem postopku zbranih 133 milijonov SIT, skupno priznanih terjatev pa je bilo 520 milijonov. Zaradi stroškov stečajnega postopka, ki so ocenjeni na 12 milijonov SIT, je Vardijan predlagal, da se razdeli 120 milijonov, s tem da se za dva upnika, za katera sta v teku še pravdna postopka, rezervira oz. zadrži del sredstev. Gre za Republiko Slovenijo oz. Ministrstvo za finance ter Mileno Smrtnik, nekdanjo članico uprave. Med upnike naj bi se tako razdelilo le 108 milijonov SIT. Nekateri upniki, gre za delavce Avtoservisa ali njihove zastopnike, so imeli pripombe na osnutek delitve; ali se niso strinjali z višino priznane terjatve njim ali pa nekdanjim članom uprave Avtoservisa, ki da so že dobili poplačane terjatve. Po preverjanju predsednice senata sodnice Ivane Trajkovič in stečajnega upravitelja, je bilo ugotovljeno, da so že poplačane terjatve odštete od sedaj priznanih. Nekateri so bili tudi mnenja, da sindikatu ne pripada nič, saj je delavce pomagal pahniti v tak nezavidljiv položaj. Eden od upnikov pa je stečajnemu upravitelju očital, da ni delal v prid delavcem. Če se bo nateklo še kaj denarja, ga bodo razdelili po enakem ključu - vsakemu upniku 21 odstotkov. Nejasno je edino to, ali je kupnina od stanovanja, pred tedni prodanega na dražbi, že všteta v maso 120 milijonov ali ne. Stečajni upravitelj je dejal, da je, medtem ko je predsednica senata omenila, da ni. Ali gre zgolj za lapsus?! Nada Černič Cvetanovski Posavski podjetniki na sejem Zaprešič - V prostorih Športnega centra Zaprešič se bo od 12. do 14. oktobra 2001 odvijal 3. sejem gospodarstva. Organizator je tudi to jesen Udruženje obrtnika Zaprešič, ki vsako leto povabi k predstavitvi tudi podjetnike iz Posavja. Z udeležbo posavskih obrtnikov in podjetnikov pridobi sejem mednarodno obeležje, slovenski razstavljavci pa pridobijo možnost predstavitve na hrvaškem trgu. Na seji Upravnega odbora Območne obrtne zbornice Brežice so sprejeli sklep, da se zbornica na sejmu predstavi, razstavljavci pa si lahko obetajo nove poslovne povezave. L.P. [ TELEVIZIJA NOVO MESTO 1 I tikali s Trdinovega vrha /It ‘ na kanalu *T I Telcfqn: OZ 3930 -;860 faks: 07..Vp» - 87 meje in s tem distanco do vašega bolnega svojca. ve P°meni dati vašemu svojcu prostor in zasebnost. Pomagajte mu, - U[.ne storite ničesar namesto njega. t, j auč'te se sprejemati nerazumevanje javnosti. Sodelujte s strokov-s0.' delavci, družite se z drugimi svojci in skupno premagujte pred-. q e’ ki jih imajo ljudje do drugačnih. iti- stevžalostni, žalujte, toda ne izgubite upanja. Vaš oboleli svojec Hjj. rn°žnost, da se bo naučil živeti samostojno in kakovostno. Sprej-lahL- takšnega, kot je, in ga ne poskušajte spremeniti. Spremenite . ^.samo sebe. teki 'te °dprti in sprejemljivi za učenje in za novosti. Včeraj je pre-Po?°Sl’ ^ Je ne morete spremeniti, jutri je prihodnost, ki je še ne 'žk at£' ^se’ k;ir vam ostane za pravo življenje, je danes. Zato danes ..Ustite vsak trenutek! Ne obupajte nad seboj. Ko ne zmorete več, pomoč. iščite doži^mo vsakogar, ki se je v svojem življenju znašel v stiski ali MraVU oziroma doživlja izkušnjo duševne bolezni ali psihiatričnega Pirit) e,1ia’ da se pridruži društvu OZARA, bodisi v klub svojcev, sku-Za samopomoč, kot prostovoljec ali na individualni pogovor. T=Usite se v prostorih društva Ozara na Gubčevi 10/a v Brežicah, Števu,Crnct naslovu www.ozara.org ali pa nas pokličete na telefonsko ko 07/ 49 63 590 vsak delavnik od 9. do 15. ure. Društvo Ozara Brežice Jugoslavija v Krškem Krško - Dijaška organizacija Slovenije je v sodelovanju z Dijaško skupnostjo Posavje in evropsko dijaško organizacijo OBESSU začutila potrebo po močnejšem povezovanju z dijaki iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Zato bodo v začetku oktobra v Krškem pripravili seminar, ki naj bi se ga udeležilo več kot 30 predstavnikov iz vseh republik nekdanje skupne države. V petih dneh bodo mladi razčlenili probleme vsakdanjega življenja ter govorili o organiziranosti in vlogi dijaških organizacij. Ogledali si bodo Srednjo ekonomsko šolo Brežice ter lepote Kostanjevice. N.Č.C. Krški štipendijski sklad? Krško - Potem ko sta se sev-niška in brežiška občina odločili, da ne bosta sodelovali pri pripravljenem konceptu Posavske štipendijske sheme, so v Krškem predlagali samostojni predlog o ustanovitvi štipendijske fundacije za občino Krško. Slo naj bi za podoben sistem, kot je bil že predstavljen, in sicer za sistem partnerstva med lokalno skupnostjo in privatnim sektorjem, v katerega se naknadno vključuje država s svojim finančnim vložkom. Sam sistem je v osnovi omejen na koristnike storitev, ki imajo prebivališče v občini Krško, vendar ostaja v določenih pogledih regionalno naravnan. Svetniki krškega občinskega sveta so predvsem poudarjali, da bi morali govoriti o krškem in ne o posavskem skladu, saj gre za samostojen projekt občine Krško, slišati je bilo tudi očitke, da ni dovolj poudarka na vsebini in ciljih projekta. Nekateri so se spraševali, kaj je tisto, kar bo določena podjetja motiviralo, da sodelujejo pri takem projektu, saj lahko samostojno štipendirajo svoje bodoče kadre. Vodja projekta Robert Ostre-lič je poudaril, da imajo na podlagi analiz že konkretna imena podjetij, ki bi bila pripravljena sodelovati, in da interes teh podjetij že presega tistih začetnih deset štipendij v prvem letu delovanja sistema. Po mnenju nekaterih pa je potrebno celoten projekt postaviti na višji nivo in narediti Krškemu in podjetjem promocijo. Ob koncu razprave so se odločili, da odlok ostane v fazi sprejemanja, k sodelovanju pa so s predlogi in idejami vabljeni vsi svetniki. Lidija Petrišič ir Sola z okoljem z roko v roki Sevnica - 35-članski Svet staršev OŠ Savo Kladnik Sevnica, ki jo vodi Jelka Slukan ob pomoči Marijane Kralj in Slovenka Podržaja, je zadovoljen z učnim uspehom sevniških šolarjev; ta namreč presega slovensko povprečje, poleg tega pa šolarji dosegajo zavidljive rezultate tudi na interesnih področjih. Ena od pobud staršev, ki bo v tem šolskem letu ostala neuresničena, je, da bi imeli šolarji garderobne omarice s ključavnico, želijo pa si tudi varno kolesarnico. Ob tem bodo na šoli uredili še prostor za hranjenje rolerjev. Starši so se med drugim seznanili tudi z nadstandardnim programom, kot so šola smučanja, plavanja ter bivanje v Centrih za šolske in obšolske dejavnosti. Starši imajo - predvsem zaradi finančne situacije - glede tega nekatere pomisleke. Svet staršev se bo sestajal po potrebi, eno od srečanj pa bo namenil podeljevanju Zoisovih štipendij, ki se po mnenju nekaterih staršev ne delijo pravično. Sicer pa so starši podprli program dela šole in večje povezovanje šole z okoljem. Podpirajo tudi čistilne akcije, kijih organizirajo lovci, vendar pa menijo, da so lokacije čiščenja včasih preveč nevarne za otroke. N.Č.C. Nova streha Brežice - Takole Gimnazija Brežice počasi dobiva novo streho, a kot pravi pomočnica ravnateljice Jožica Sušin, bi lahko dela bila opravljena že v času počitnic in v času suhega vremena. Razpisni postopek za pridobitev izvajalca je vodilo šolsko ministrstvo, ki je zagotovilo tudi sredstva, a se je postopek zaključil šele v deževnem septembru. Tako so morali na gimnaziji zaradi hrupa hitro s petka na ponedeljek reorganizirati pouk, organizirali so športne dneve vsak dan za en letnik, v tem tednu pa so pridobili še tri zasilne učilnice izven šole. L.P. Informatiziranost posavskih podjetij in obratovalnic Internet je v nekaj letih postal skoraj samoumeven. Z njim se seznanjajo otroci v šoli, uporablja pa ga tudi večina zaposlenih, ki delajo z računalniki. Izkazal se je kot zelo učinkovit poslovni kanal. Novega načina poslovanja se je brž prijelo ime elektronsko poslovanje. V maju letos sem s pomočjo dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice in Srednje šole Krško izvedla raziskavo o tem, koliko sta se internet in elektronsko poslovanje do sedaj “udomačila” med posavskimi podjetji in obratovalnicami. V Sloveniji je pri tovrstnih raziskavah največkrat citiran univerzitetni projekt RIS (Raba interneta v Sloveniji, http://www.ris.org) in pri sestavi vprašalnika za raziskavo sem se zgledovala po sorodnih vprašalnikih njihovega projekta. Za izvedbo anketiranja so bili zadolženi učenci, sama pa sem na koncu analizirala zbrane podatke. Tako smo zbrali podatke 21 naključno izbranih posavskih podjetij in obratovalnic najrazličnejših velikosti (v fizičnem in finančnem smislu). Oglejmo si izsledke končne analize: Podjetja v Posavju skrbijo za to, da njihova oprema ni tehnološko zastarela - nove računalnike je v preteklih 12 mesecih kupilo 81% podjetij. • Po opremljenosti s programsko opremo mala podjetja praktično ne zaostajajo za velikimi. Najbolj razširjena je programska oprema za knjigovodstvo in računovodstvo (83%), prodajo in nabavo (78%) ter skladiščenje (72%). • Podatkovne baze imata samo dve največji podjetji, podatkovnega skladišča pa nobeno. Predvidevam, da v podjetjih še niso seznanjeni s prednostmi, ki jih prinaša takšna baza. • Intranet ima tretjina podjetij (resda samo večja - z nad 30 zaposlenimi), večina pa jih ima tudi ISDN priključek in dostop do interneta. • Svoje domače strani (home page) na spletu ima šele slaba polovica podjetij,v tretjini podjetij pa še niso niti razmišljali o tem, da bi jih imeli. • Se pa zato podjetja bolje odrežejo pri elektronskem poslovanju, saj jih tako posluje že 70%, vsi ostali pa elektronsko poslovanje načrtujejo oziroma o njem razmišljajo. • Da dajejo v podjetjih premalo poudarka izobraževanju s področja informatike, dokazuje dejstvo, da so se v preteklih 12 mesecih takšnih tečajev udeleževali zaposleni v manj kot četrtini podjetij. Med izobraževalnimi vsebinami, ki bi bile za podjetja najbolj zanimive, je daleč najpogosteje naveden MS Office (oziroma deli tega programskega paketa), omenjene pa so tudi sledeče vsebine: splošne vsebine iz računalništva in informatike, prodaja, manage-ment, internet, baze podatkov in grafično oblikovanje. Omenila bi še, da je vzporedno tekla tudi raziskava o informati-ziranosti posavskih šol. Zaključke te raziskave si lahko ogledate v Šolskih razgledih (8. september 2001, str. 14). In kaj za konec? Nedvomno si zaposleni v posavskih podjetjih in obratovalnicah prizadevajo slediti nenehnim spremembam v svetu računalništva in informatike. Kljub temu pa čaka posavske informatike in informatičarke v bodočnosti še veliko dela, da bo posavsko gospodarstvo lahko lovilo korak s sodobnim svetom. Mojca Tomažin, Ekonomska in trgovska šola Brežice Znani rezultati jesenske mature Posavje - Jesenskega roka mature se je udeležilo 29 kandidatov. Od 12 kandidatov na Gimnaziji Brežice je uspešno zaključilo maturo 10 kandidatov, dvema ni uspelo, vsi tisti, ki so ocene izboljševali, pa so jih tudi izboljšali. Na Srednji ekonomski in trgovski šoli Brežice se je jesenskega roka mature udeležilo 15 kandidatov, od tega jih je bilo uspešnih 8, kar je dobrih 53 odstotkov, medtem ko sedmim ni uspelo. Na Srednji šoli Krško sta bila dva kandidata, eden je bil uspešen, drugemu pa to ni uspelo. Vsi tisti dijaki, ki so bili v tem roku neuspešni, se bodo z maturo spopadli spet prihodnje leto v mesecu juniju. K.M. Ob svetovnem dnevu srca Posavje - Ob svetovnem dnevu srca, 30.septembru, so se posavski člani Društva za zdravje srca in ožilja minulo soboto podali na krožni pohod po Artiški sadjarski poti. Kot je povedala podpredsednica društva dr. Marjana Strašek, tudi sicer za člane društva prirejajo mesečne pohode pa tudi seminaije. Izpred prosvetnega doma v Artičah so se tokrat odpravili do Banove domačije v Artičah in si ogledali gospodarska poslopja in sadjarski muzej. Pot jih je naprej vodila do Volčjaka, mimo domačije Bogovič in sadjarske domačije Molan v Arnovih selih proti Volčjem. L.P. rojstva v porodnišnici brežice Od 18.9. do 2.10.2001 Dečke so rodile: Vesna Balon-Kek iz Brežic, Mihaela Šlogar z Loga, Hatidža Draganovič s Senovega, Mojca Libenšek iz Artič, Patricija Sonja Češnovar z Vrha pri Površju, Melita Brili z Velikega Obreža, Fabijana Cerovšek z Apnenika, Svetlana Volčanšek z Mosteca, Nives Cemec iz Brezja, Regina Brajdič iz Ivan Dola, Bojana Bele iz Dobove in Silvana Ciglar-Ašič z Gorice. Deklice so rodile: Jolanda Žgalin iz Podgorja, Sonja Klakočar iz Srebrnika, Irena Plevnik iz Dramlje in Romana Gajski z Jesenic na Dolenjskem. KULTURA 1158 knjig v uporabi rojakov na Reki Reka, Posavje - Tretja akcija zbiranja knjig za rojake na Hrvaškem obeh naših medijev je rodila lep sad, darilo pa je bilo presenečenje in veselje članov Slovenskega doma KPD “Bazovica” Reka, ki so pripravili topel sprejem izražen z hvaležnostjo, saj so se z osamosvojitvijo obeh držav nenadejano znašli v tuji državi. To je bil čas, ko so Slovenci na tujem še bolj začutili potrebo po slovenskem jeziku, literaturi v maternem jeziku in z njo povezanost z matično domovino. V imenu članov so dobrodošlico izrazili predsednik društva Marjan Keber, podpredsednik Drago Rizman, tajnik Vitomir Vitaz ter s pesmijo pevski zbor društva. Brežiško delegacijo je podprl Urad župana, občino pa je zastopala podžupanja Milena Jesenko, ki je ob predaji knjig rojake pozdravila v imenu občine, Občinskega sveta Brežice in občanov ter društvu predala plaketo z listino in izpisanim sporočilom ”... za gojitev in ohranjanje slovenske kulture in jezika v tujini ter prenašanje slovenske kulturne dediščine na mlajše rodove”. Sicer pa je knjige simbolično predala s popisom darovanih knjig in z novo izdano knjigo avtorice Dragice Dani z naslovom Luč, kar izjemno sledi simboliki darovanih knjig. Dogodek sta dodatno oplemenitila z zapetimi pesmimi MPZ “Franc Bogovič” Dobova ter z recitalom člani LS “Žarek” Brežice. Gos- titelj je vsem vpletenim v človekoljubno dogajanje v zahvalo podaril spominska darila. Radio Slovenija in Hrvaška televizija pa sta dogodek zabeležila za oddaji Sotočje in Prizma. N. Jenko S. N. Jenko S., Milena Jesenko, Drago Rizman in Branko Bogovič ob predaji listine Odslikava rožnatih sanj v slutnjah Luči Sevnica - Akademska slikarka Darinka Pavletič - Lorenčak, ki ta čas razstavlja svoja dela v Lekosovi galeriji Ana, se je tokrat predstavila malo drugače, kot pesnica. ”V svoji zbirki petnajstih pesmi z naslovom Odslikava rožnatih sanj, zajema vse svoje življenje,” pravi Drago Pirman in dodaja, da iz močno osebnih in s čustveno noto zaznamovanih pesmi vejeta duh po sivki in rožmarinu. r: Darinki Pavletič - Lorenčak in Dragica Dani Darinki Pavletič - Lorenčak je na literarnem večeru s svojimi pesmimi delala družbo Dragica Dani, ki se je v svoji novi pesniški zbirki, ta zajema dvainštirideset pesmi, odpravila proti Slutnjam luči. Tak je namreč naslov zbirke, katere ena pesem bo ugledala luč sveta tudi v antologiji ameriške začetniške poezije, ki je pravkar v tisku. Ena od njenih pesmi pa bo - prav tako v Ameriki - izšla na CD plošči, na kateri bo 30 pesmi pesnikov z vsega sveta. Drago Pirman: ”Slaba in neiskrena bi bila pesem, neporojena iz osebne muke ali izkušnje. Zato trpijo poeti, lijejo kri in znoj, da lahko potem bralci uživajo v tako pridobljeni pesniški lepoti.” Dodajamo - in se tako radi vračajo v galerijo Ana! Nada Černič Cvetanovski Jesenske serenade Brestanica -Matjaž Robavs, bariton, in Tomaž Plahutnik, citre, sta nastopila na zadnjih serenadah pod naslovom Vse naj-lepše rožice. L.P. “Solzice” v Splitu Brežice, Split - V okviru sodelovanja s Slovenskim društvom ‘Triglav”, ki v Splitu deluje že vrsto let, je brežiška vokalna skupina “Solzice” konec preteklega meseca v splitski dvorani Pinakoteka priredila samostojni koncert. Program je bil skrbno izbran. Med umetnimi, zabavnimi in ljudskimi pesmimi so najbolj navdušile slednje, saj so v srcih Slovencev v Splitu prebudile močna čustva in spomine. Čeprav z okrnjeno zasedbo, od 19 jih je prepevalo le 13, so “Solzice” pod vodstvom prof. Marjetke Podgoršek Horžen kot že mnogokrat doslej dokazale, da jih odlikuje kvaliteta in ne kvantiteta. NJ.S. Svet brez meja Sevnica - Z odprtjem mednarodne likovne razstave “Svet oz. umetnost brez meja”, ki jo je v Sevnico pripeljala znana galeristka iz Trsta, Adriana Scarizza, se je zaključilo sevniško grajsko poletje. “Leto 2001 je že šesto po vrsti, v katerem Art Gallery 2 prireja veliko mednarodno razstavo sodobne umetnosti Svet brez meja. Šest je videti malo, vendar gre za leta, v katerih smo si intenzivno in nepretrgano prizadevali priti v stik z novimi razstavnimi in kulturnimi prostori v mednarodnem merilu,” je ob odprtju razstave dejala predsednica gostujoče galerije Adriana Scarizza, poleg nje pa sta se slovesnosti udeležila še dva člana te znamenite galerije. Na razstavi sodelujejo stotrije umetniki iz enajstih držav, med njimi tudi Sevničan, akademski slikar Alojz Konec. Adriana Scarizza v družbi z Albertom Felicijanom in Andrejem Štricljem Razstava, ki kot magično ogledalo umetnosti premošča meje, bo gostovala še v Novem mestu, v Rogaški Slatini ter se 16. novembra naselila v Trstu. Letošnja razstava “Svet brez meja” je posvečena umetniku Ugu ČARA, ki mu bodo v Trstu postavili antološko razstavo, dopolnili pa z razstavo Svet brez meja. Nada Černič Cvetanovski Narava ujeta v fotografiji Brežice - Turistično društvo Brežice je s pomočjo Posavskega muzejain Dolenjske banke v galeriji slednje pripravilo razstavo mag. Blaža Šegule (na fotografiji levo). Umetnik, ki so mu blizu Sromlje, se profesionalno ukvarja z veterino in ljubiteljsko z zoologijo. V objektiv je ujel svet živali brežiških vodotokov. Kot je ob njegovi predstavitvi povedal Ivan Tomše (na fotografiji desno), je z razstavo “Znanilci ohranjenega vodnega okolja” opozoril, kakšno tovrstno bogastvo je okoli nas. Ljudje se ga še vedno premalo zavedamo, lahko pa ga spoznamo tudi skozi fotografijo do 19. oktobra. S.V. Glasba je najlepši dar Impoljca - Izidor ovčice pasel, Jager pa jaga in še mnoge druge melodije so odmevale v atriju Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca.To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi teh skladb preigravali nemški otroci; in to otroci iz Tom Mutters Schule, šole za otroke z motnjami v duševnem razvoju, za katere v strokovnih knjigah piše, da ne morejo brati not in igrati na instrument več kot deset minut.Toda Heinrich Ullrich, glasbeni logoterapevt in rektor državne šole za prizadete v Frankenthalu, pravi drugače. Pred 20 leti je začel razvijati terapevtska glasbila in barvni notni sistem, s pomočjo katerega lahko igrajo tudi otroci s posebnimi potrebami. Ti so se doslej naučili že okrog 600 pesmi in posneli štiri zgoščenke z naslovom Barve sveta. N.C.C. Razstavlja Jakov Brdar Kostanjevica na Krki - V gotski cistercijanski cerkvi Galerije Bo-židaija Jakca je potekalo slavnostno odprtje razstave enega samega kipa kiparja Jakova Brdarja. Vse prisotne je pozdravil direktor galerije Bojan Božič in povedal, da so v kolektivu ponosni, ker seje vabilu odzval eden najuglednejših slovenskih kiparjev Jakov Brdar. Avtorja in njegov projekt “Kobalt modra, zelena, oker” je v nadaljevanju predstavil kritik Andrej Medved, ki je dejal, da avtorja pozna že več desetletij in prav toliko časa spremlja njegovo delo ter upodabljanje “Form”, ki tako zelo zaznamujejo naša življenja. D.K. Andrej Medved in Jakov Brdar c9 B 0 L T 1 N Mm CAgio •CITIZEN SECTuR jj (SEussia EDOX Q LONOINKS OMEGA Jesen na ribniku Brestanica - Društvo likovnikov Krško Oko in Javni sklad za kulturne dejavnosti Krško sta ob brestaniškem ribniku organizirala dvodnevno likovna kolonijo “Jesen na ribniku”. Svoja likovna dela pa bodo člani društva predstavili na razstavi, katere otvoritev bo predvidoma 16. oktobra. L.P. Koncert Vive navdušil Brežice - Polno Viteško dvorano zvestih spremljevalcev, ki jim je MePeZ Viva sijajno zapel sakralne, slovenske ljudske, ki so del njih in jih zbor najraje poje, ter tradicionalne melodije drugih kultur. Spomnili so na uspehe, da so pred njimi novi izzivi, želijo na jesensko tekmovanje v Italijo s ciljem, daje pomembno sodelovati, ne pa tudi zmagati, vendar je to pojasnilo za Vivo in zborovodkinjo Simono Rožman Strnad težko vzeti dobesedno. V imenu Občine in Oddelka za družbene dejavnosti je priznanje izrazila podžupanja Milena Jesenko: ’ ’ Vivi hvala za lep večer, hvala tudi vsem vašim domačim, ki imajo razumevanje za vaše trdo in vztrajno delo, ker niste povedali, koliko vloženih ur je za vami za tako čudovit večer. Doma smo spremljali Našo pesem v Mariboru in se veselili vašega srebra. Tiste v dvorani, ki bi Vivi lahko pomagali v Italijo, pa prosim, da jim pomagate, saj gre ob Vivi iz Brežic tudi za predstavljanje Slovenije in slovenskega jezika.” Zbor se je povečal in pomladil z novimi pevkami in pevci, požel priznanja in čestitke, kot takšen pa pripravlja za 10. jubilej novo zgoščenko z ljudskimi melodijami. Vezno besedilo sta pripravila Mateja Jankovič in Amir Tokič. NJ.S. Ob pogledu na maso beguncev me vselej stisne, zmrazi. Gmota ljudi z gmotami zvezanih svežnjev, z gmoto stisk v dušah, ki niso vidne. Samo slutnje. Koren beguncev je BEG. Beg od nekod nekam. Kjer bo znosnejše, bolj dostojno, nedegradirano. Bog se usmili. Ampak, saj smo vsi begunci. Tako se mi je razsvetlilo neki dar prejšnji teden, ko sem pogled prikovala na razstavljena dela osnovnošolskega prijatelja Stanka Dobrine. Stanko svojo sanje barv in čopičev odsanja, ko so se iz njih budili akti, ki jih je risal v 8-razredu. Potem sva se srečala enkrat ali dvakrat v Zagrebu. Mimogrede, Zagreb je drugačen, kot sem ga poznala-Naseljen z razseljenimi. Slika se n* Stankov pobeg s platni, barvami in čer piči (ogromna cula) v ustvarjanje serij bolj jasnih in zabrisanih pejsažev. Svet iskanja, videnja, olajšanja. Ne bil h' mi, ne zameri dragi pesnik France P- i na ogled postavljen, da nisem bila ra begu. Izpred računalnika, kjer sem se šb j, igro besed; s čudno culico, kjer so za 1 izhodišča drseli iz kota v kot s svinČ-nikom popisani papirji in druga kra- j ma, s sramežljivo pisanim dežnikom ' za sivo pokapljano nebo, ko sem na zadnjem počivališču pri svojih koreni' nah prosila luči in moči. In ju za bežne trenutke našla. Dragica Dani je begunstvo za lučj° upesnila v novi zbirki Luč: Pot luči. Utrinki lučiv Sence luči, Ljubezen-Slutnje luči, Žar luči, Vračanje luči- 8 posvetilom bralcu: “Vsem, ki smo s6 kdaj srečali, tistim, ki se srečujemo tf tistim, ki se šele bomo srečah: drug drugemu smo luč”. Ce ne bi sonce tisti petek, ko naj t>‘ ■ bile Brežice brez avtomobila, sijal0, za čudo božje, tako razkošno, kot je-bi si bili brez luči. Zapriseženem^ pešcu in kolesarju se tak dan ne z® kako poseben, ker je to njegov načt življenja.- Zaljubljenim v volan pa J stopil čez glavo. Komu v Brežicah lan ko posveti takšna luč? S tovornjakom preko ulice in dretjem, da te vse mine. In, kar je še hujše, volanarji niso mog stopiti iz avtomobila naravnost v svP) “oštarijo”, mestni mesariji je ostalo v-meso, kaj več pa že ni najti v mest0, popoldanske biciklijade - “vplivni’ 0 čani naj bi se s kolesi zapeljali na kraj- j vožnjo po Brežicah - se je udelezj I celih pet. Begunčkov. Ali lučk. ^ vem, morda bolj “tazaresnih” nofčk°_ Koliko beguncev bosta na “jj spodila nora ameriški kravji deček afganistanski bojevnik za sveto vojn^ ni za prištevne misli z najsvetejšo mg litvijo. Še manj, koliko zaslepljen^ (bo)sta potegnila za sabo. Kdo je m ■ c sploh normalen? Poleg takšnih, kot sta Dobrina je Danijeva, Solzice, ki so v srcu ih slo; irniri11 vencev v Splitu z ljudskimi pest 0 prebudile čustva, Vrva, ki je pon° c rv»emiir\ nrphnrlilci nnilpnšfi V s pesmijo prebudila najlepše v saki je navduši* k Reki in na postanku v Ilirski Bism^ MePeZ iz Dobove, ki je navuu-^^ ko je pred kosilom zapel molitev' naš in je z vso ostalo kulturno druše^ mimoidoče tako pritegnil, da je ^ ljudem milo pojasnjevati, kdo smo-kcxf in smo bili begunci v dobre ^ Življenje večine je beg za luči ^ ljubeznijo. Kako potem PreV suženjstvo teme in mržnje? Oče naš, prosi za nas.. • Natja Jenko Sun$ GLASBA, REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI Delovni kamp - Vukovar 2001 Vukovar - Pogled na mesto in utrinki. 15 dni druženja mladih iz držav nekdanje Jugoslavije v edukativno delovnem kampu. Pomoč mladim iz Vukovarja s humanitarno akcijo Vukovar 2001 “ MLADI MLADIM UPANJE”. Vukovar, mesto v osrčju Balkana, je postal simbol sodobne resnice, kako lahko človeška norost doseže svoje dno kljub vsem lepotam napredka. Po končani hladni vojni seje razvilo upanje, da bomo le našli bolj konstruktivne poti za reševanje konfliktov in se s tem izognili barbarskim načinom. Balkan je leta nazaj ponovno postal območje somraka z vsemi žrtvami, izgubljenimi otroki, nasiljem, primitivnim izražanjem in uničenjem človeške duše. Vojna je pustila svoje raze na cestah in hišah mesta in drugod, predvsem pa rane v ljudeh in njihovem mišljenju s fizično in institucionalno ločitvijo. Ob enem je Balkan postal danes dom za izgrad-, njo drugačnega mišljenja. Danes in sedaj je čas za izgradnjo novih pogledov na vojno in čas obnove, ne samo v Vukovatju, Uidi tu doma, v naših domovih. V času od 15. do 30. avgusta 2001 je Mirovna grupa mladih Dunav v sodelovanju z Volnterskim centrom •z Zagreba organizirala edukativno delovni kamp mladih iz držav nekdanje Jugoslavije, ki je temeljil na skupnem druženju, izgradnji otroškega igrišča in čiščenju sprehajalne steze v mestu. Kampa seje udeležilo 15 mladih iz Makedonije, Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Hr-yaške in Slovenije z voditeljema Dejanom Postičem in Sinišo Mitrovičem ter asistentkama Karolino Šoš m Snežano Janjič'. Med nami se je Razvila nit, ki smo jo sami doživljali še v času, ko smo obiskovali osnovno šolo, in sicer da smo bili nekoč del skupnega. Prišlo je tudi do zavedanja da bo prihodnost prinesla nove stvari, vendar preteklosti naj ne pozabimo, ampak se iz nje učimo. Edukativni del se je nanašal na delo z občutki skozi improvizacijo, z raznimi igrami, kreativnostjo in projektnimi deli na teme konflikti, identiteta meje, kdo sem, timsko delo. Hkrati smo urejali prostore organizacije in otroško igrišče s čiščenjem, izgradnjo gugalnic, igrišča stolov in miz. En dan pa smo skupaj s komunalnim podjetjem čistili sprehajalno stezo v samem mestu. Seveda pa tudi zabave ni manjkalo. Že prvi dan so nas presenetili s koncertom, nato pa so sledili obiski Evropskega doma in mobilno-kultur-nih zabojnikov v Osijeku, večer s študenti z Irske, izlet in kopanje na otoku Donave in za konec rave parti. Razšli smo se s solzami v očeh in objemi ter željo, da se ponovno srečamo. Mladi imajo tudi vnaprej željo organizirati delovne kampe z namenom druženja mladih različnih narodnosti in verske pripadnosti, izmenjave izkušenj ter skupne rasti človeške zavesti. Zal pa nimajo primemo urejenih prostorov in tako je nastala ideja po humanitarni akciji, ki jo bodo skupaj z Društvom brežiških študentov, Mladinskega centra in donatorjev organizirali 27. novembra letos pred in v prostorih Mladinskega centra. Gre za akcijo zbiranja starega pohištva, omar, postelj, stolov, miz, naslonjačev, kuhinjskih elementov, loncev, otroških igrač, starih koles in česarkoli, kar bi pripomoglo k obnovi prostorov, kot so razne barve, kera- bo predstavitev mladinske organiza-mične ploščice, les, izolacija ipd. V cije iz Vukovaija in samega mesta, akcijo bodo pritegnili tudi otroke, ki nastop gledališke skupine TeaterFraj bodo lahko v likovnih delavnicah in koncert lokalnih glasbenih skupin, barvah omare, stole in mize. Sledila Aleksandra Pinterič “Potrebujem ljudi z voljo, energijo in talentom” Krško, Brežice - Ekipa novega celovečernega filma domačina Damjana Kozoleta Rezervni deli je prejšnji konec tedna na avdiciji v Krškem in Brežicah iskala mlade talente tako za glavne vloge kot za statiste. Sredi oktobra jo načrtujejo še v Ljubljani. Snemanje se bo začelo marca, film pa naj bi bil na ogled okrog naslednjega novega leta. Tema filma je tihotapljenje ilegalcev, več ali manj pa je film postavljen v Krško in območje ob meji. “Pri tem projektu je bilo vse skupaj dobro urejeno. Scenarij je bil namreč nagrajen na televiziji in bil potem tudi najbolje ocenjen na skladu. Film financira v glavnem Filmski sklad, nekaj televizija, smo pa v dogovoru, da bi to bila celo mednarodna koprodukcija z Nemci in Makedonci,” pravi režiser Damjan Kozole. Ena od glavnih vlog je že znana, to je Peter Musevski. L.P. Damjan Kozole (v sredini) z asistentoma režije Borisom Petkovičem in Uršo Kos avtomobilizem Mazda 323 F 2.0i GT Breda Sotošek Drenek iz Sevnice, magJarm. s spričevalom homeopata, specialistka informatike, mag. ekonomskih ved, some-lierka je šla “na svoje” z Lekarno pod Sv. Rokom. Dejavnost je razširila skozi svoje podjetje in z galerijo Ana. Iz poslovnih misli smo jo namerno potegnili z osebnimi vprašanji. Se spomnite prve ljubezni? “ Bilo je v 8.razredu osnovne šole. Imena ne bom povedala, čeprav se ga dobro spominjam, kot tudi dogodka, ki je pripeljal do simpatije. Organizirali smo maškarado in kot razredna funkcionarja sva na lojtrskem vozu igrala ženina in nevesto. Seveda so naju potem sošolci zafrkavali in morda je ravno to botrovalo zavedanju o nekih novih čustvih...” Kaj pa prvo veliko razočaranje? “Vezano je na mojo bivšo službo v JZ Lekarna Sevnica in pravzaprav je to razočaranje vplivalo na odločitev za samostojno pot. Čeprav je ta pot včasih trnova, mi ni žal. Imam še ideje in voljo, da jih udejanim, zato naj podrobnosti o razočaranju, ki pa me je v bistvu “dvignilo”, ostanejo samo moje.” Kakšen tip zabave vam je najljubši? “ Ples ali poslušanje evergreenov. Zelo rada plešem, naučil me je mož Franci. Kot gimnazijka nisem smela obiskovati plesnega tečaja, ker mi stroga starša po pouku nista dovolila, da bi ostajala v Celju in se zaradi plesa vračala domov z večernim vlakom. Imate tri otroke: Tomaža, Natašo in Lucijo. Vas na prvi porod veže kakšen posebni spomin? “Ja, pa mi je kar malo nerodno povedat. Ko se je rodila naša Lucija, je mož takoj pridirjal pogledat punčko in rožico je prinesel, toda name je pozabil. Franci je bil takrat čisto v rokometu (Sevnica je igrala v 2.zvezni ligi) in mudilo se mu je na tekmo.” Imate ob vseh poslovnih obveznostih čas za kuho? “Imam srečo, daje v kuhinji spreten tudi mož in otroci so pridni. Imamo krušno peč in še vedno si občasno uredim dan tako, da jo zakurim, pripravim primemo žerjavico in spečem kruh, štruklje ali priložnostne kmečke jedi v lončeni posodi. Nobeno znanje se mi ne zdi manjvredno. Tudi okusna jed nekaj pomeni - družini povem, da so mi nadvse dragoceni, da so ne le pomoč, ampak moja moč.” B.D. Filmi video produkcije DZMP v Slovenski kinoteki Mazda 323 je priljubljen avtomobil, ki se z istim imenom v javnosti Pojavlja že od daljnega leta 1964. Od kikrat je doživela veliko interpretacij, skupna značilnost vseh pa je vedno kvaliteta. Model 323 F, kot ga lahko v današnjih dneh izbirate pri Mazdinih trgovcih, je bil nazadnje preno-vlien v lanskem letu in je dejansko sodoben, oblikovan skladno z novi-NU Mazdinimi prijemi. Različica, ki jo lahko vidite na spremljajočih fotografijah, je že serij- sko nekoliko bolj športno obarvana in na cesti vzbuja zavidljiva spogledovanja mimoidočih. Gre za dvolitrsko izvedenko, ki je atraktivnejša predvsem zaradi dodanih plastičnih spojleijev, drugačnih odbijačev in večjih koles iz lahke litine. Ta so obuta v nizkopresečne pnevmatike, medtem ko je karoserija postavljena na trdo, športno podvozje, zaradi katerega je avto tudi nižji. Na oko prijetna je kombinacija z izredno bleščečo svetlo sivo metalno barvo, v katero Motor: ■ Dvolitrski linijski štirivaljnik • 16-ventilska tehnika ■ Prostornina: 1991 cm1 •Naj večja moč: 130KM(96kW) ■ Navor: 171 Nm pri 4400/min. so barvani tudi odbijači in ogledala, zaradi česar športna izvedba ne ostane neopažena. Motor, s katerim so pri Mazdi opremili svojo mišičasto 323 F, je dvolitrski šestnajst ventilsk stroj, ki ponuja 130 konjskih moči. Še zdaleč ni najmočnejši v razredu, zadošča pa za nekaj osnovnih športnih užitkov. Škoda, saj bi avto, tak kot je, zlahka prenesel še kakih 30 dodatnih konjičkov. To dokazuje lega na cesti, ki je, predvsem po suhem, izredno dobra, zanesljiva in brez vsakršnih presenečenj. Notranjost avtomobila je takšna, kot smo je vajeni pri ostalih Mazdah 323 F. Lepo oblikovana, z uporabo kvalitetnih materialov, v primeru GT izvedenke pa opremljena s športnimi sedeži, kvalitetnim, v usnje odetim z novim videospotom Shyam ^Brežice - Shyam, letošnji dobit-'v? Zlatega petelina v kategoriji za r.a|boljši rock album (bili so nomini-C11 ludi za Bumerang Studia City), °d izida albuma “Željo daleč ’ posneli tri videospote. Prva „ ijern “Željo daleč stran” je bila - *aj časa na vrhu lestvice Stop Pops ted ^ru*a’ “Križišče” je postala hit r^a na Valu 202, v tem času pa prijaj8 tretja skladba “Stojala za. prah". n Vn° tako kot videospoti so tudi st°pi Shyam posebno doživetje, ki o Jla naših odrih redko doživimo. ž emčlanska zasedba si je za vi-0^° spremljavo na velikih odrih kv r a v*fleo projekcije. Posebno ki v S^uPma i^aže v živi izved-kar pa so se mnogi lahko sami prepričali na Rock Otočcu, Festivalu Lent, Šrot festivalu, Koupi 2001, Vrhniški noči in še marsikje. Najnovejši video spot “Stojala za prah” so člani skupine posneli v sodelovanju z reži-seijem Venom Jemeršičem in predstavlja glasbeno tršo, agresivnejšo plat nadvse avtorsko zrelega in obenem pop obarvanega prvenca. Spot so snemali v Brežicah in na brežini Save. Na malih ekranih ga bomo predvidoma lahko videli že čez dober teden. D.K. Koncert skupine Shyam na Rock Otočcu 2001 volanom in bogato opremo. Voznik se pri vožnji dobro počuti. Priznati pa je vseeno potrebno, da športna lega zahteva trše vzmetenje, ki športne občutke deli tudi z našim telesom. To pa včasih ni najbolj prijetno, predvsem po daljši vožnji ne. A to je športnik, zato tisti, ki ljubijo mehko vzmetenje, izberejo drugačen avtomobil, kajne? Zmogljivosti: ■ Najvišja hitrost 202 km/h • Pospešek 0-100 km/h: 9,7 s •Poraba: 6,9/8,5/11,21/100km •Testno povprečje: 10,21/100 km Stik s cesto je neposreden, v vsakem trenutku vemo, kaj avto počne in kako se odziva. Pravi užitek za tiste, ki jim je to všeč in to “obvladajo”. Če si torej želite športno Mazdo, bo 323 F 2.0i GT prava izbira, ki vas bo veljala nekaj več kot 4 milijone tolarjev. Aleksander Krebelj Ljubljana - V letošnjem letu so v okviru video produkcije Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško pod mentorstvom Borisa Petkoviča izvajali seminarje filmske in video produkcije, tako na izobraževalni kot na ustvarjalni ravni. Minuli konec tedna so filme predstavili v Slovenski kinoteki. Izsek iz filma Oglas Filme video produkcije društva so, kot pravi predsednica Dženi Rostohar, predstavili že na Kultu 2001 v Brežicah, v Sežani in pred kratkim tudi v Ilirski Bistrici in v Cerknem. Prijavili pa so se tudi na program Slovenske kinoteke, imenovan Odprto platno, katerega komisija je izbrale njihove kratke filme. V Slovenski kinoteki so si ljubitelji filmov lahko ogledali šest dokumentarnih in igranih filmov mladih posavskih ustvarjalcev. Sam svoj film 2 avtorjev Maje Malus, Kristine Rešek, Sebastijana Primca in Boštjana Abrama, dokumentarec z naslovom Brežice avtorjev Tine in Nine Vareško, Andreja Remica, Tanje Kunej, Sandija Pobežina, Dženi Rostohar in Ljudmile Bajc, dokumentarec BB Kings ustvarjalcev Andreja Remica. Mete Habinc in Saše Petana, igrana filma Zgodaj zjutraj in Oglas avtoric Tine in Nine Vareško ter dokumentarec Rodeo Riders Wee-kend avtorice Kristine Rešek. L.P. Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 SIT*) dalje Jubilejni prihranek: 3.325 DEM (374.329 SIT*)! Golf praznuje! -20 milijonov izdelanih Golfovl Ob tej priložnosti smo pripravili posebnega Golfa z električnim dvižno-pomičnim strešnim oknom. Navdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z jubilejno ceno. Posojil* tudi n« TJ nt*s#«*vt V?ena informativne m •.••!. od /alutnih razmerij Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica 5 Telefon (07) 40 92150 8250 Brežice Teleta* (07) 40 92 172 bitji ie amčelna •!’»•■/»:•> omejeno Golf @ ŠPORT stran 10 SavaCfe, 3-10.2001 str '*i*am* rokomet Turnirji pred začetkom sezone Sevnica, Ljubljana, Dobova - Sevniški rokometaši so sodelovali na tradicionalnem Šilčevem memorialu, ki ga izmenično prirejajo Sevnica, Inles Riko, Termo Škofja Loka in Slovan. Najprej so se ekipe pomerile v predtekmovalnem delu. V Sevnici so domači rokometaši najprej izgubili z ekipo Mobitel Prule 67 z izidom 20:31, v drugem srečanju so Prulčani premagali Ribnico s 34:21. V tretjem srečanju pa sta se pomerili ekipi Sevnice in Ribnice. Boljši so bili domači z izidom 28:24. Dan kasneje pa so se v Ljubljani pomerile ekipe za razvrstitve. Za 5. mesto so Ribničani premagali Izvidač iz Ljubuškega. V tekmi za 3. mesto so Sevničani v zadnjem delu srečanja zapravili priložnost za zmago nad škofjeloškim Termom. Končni izid je bil 29:25 za Gorenjce. Sevničani pa so na tej tekmi ostali tudi brez dveh poškodovanih igralcev Kozline in Štuhca. Za 1. mesto je ekipa Mobitela Prul 67 brez težav ugnala prenovljeni Slovan z izidom 32:22. Najboljši igralec tumiijaje bil Borut Papež - Šlo-van, najboljši vratarje bil Beno Lapajne iz Prul, najboljši strelec pa Miladin Kozlina iz Sevnice, ki je podelitev dočakal v bolnišnici. V športni dvorani v Dobovi pa je potekal tradicionalni rokometni turnir Dobova 2001. Tega turnirja so se udeležile ekipe Medveščak Zagreb, Velika Nedelja, Rudar Trbovlje in domača Dobova. V predtekmovanju je Dobova izgubila proti Medveščaku s 15:22, Velika Nedelja pa je bila boljša od Rudarja s 23:22. V razvrstitvi za tretje mesto sta se pomerila Dobova in Rudar, boljši so bili Rudarji, saj so z zmago 22:25 osvojil tretje mes- to, Dobova je bila četrta, po finalnem obračunu med gosti iz Zagreba in Veliko Nedeljo pa so bili Med-veščaki na koncu tudi zmagovalci tega tumiija, Velika Nedelja je bila druga, izid finala je bil 21:19. Najboljši strelec Dobovškega tur- nirja je bil Rok Kržan, Rudar Tr-bovljeJ najuspešnejši vratar Gorazd Škof, Dobova, najuspešnejši strelec pa Gregor Cvetko, Velika Nedelja. Pred začetkom sezone pa so sevniški in dobovski rokometaši odigrali še eno srečanje ob zaključku pripravljalnega obdobja. Doma- či rokometaši, za katere niso nastopili poškodovani igralci Kozlina, Štuhec in Zupančič, so Dobov-čane brez težav premagali s končnim izidom 33:25 (17:12). Zaradi poškodb pa v ekipi Dobove ni bilo Kukavice in I. Deržiča. K.M. Zmagovalna ekipa Medveščak Zagreb, na manjši fotografiji RK Dobova. strelstvo - trap Pragersko - Na olimpijskem strelišču v Gaju je bila mednarodna tekma Grand prix Marocchi v trapu in skeetu. Nastopili so strelci iz Slovaške, Češke, Italije, Hrvaške in Slovenije. V skeetu je tekma obenem štela tudi za DP. Tretjič zaporedje postal državni prvak Rudi Mlinarič, ki tekmuje za Dolomiti Tils. Kar dvakrat pa je tudi izboljšal državni rekord, in sicer v rednem delu iz 105 na 107 zadetkov, s finalno serijo pa iz 125 na 126 zadetkov. Tretje mesto je osvojil Tone Ajster s 116, šesto Peter Vrstov-šek 88, sedmi pa je bil Lah (vsi Rudar Globoko) s 75 zadetki. Sicer pa sta bila na GP tekmi nepremagljiva Čeha oče in sin Malik. Zmagovalec tekme je Petr Malik, nosilec srebrne medalje iz Sydneya, s 144 za- Mlinarič prvak detki pred sinom Petrom Malikom ml. s 134 zadetki, tretji je bil Mlinarič s 126 zadetki in osvojenim naslovom državnega prvaka. Na istem strelišču za puško ši-brenico pa so se z DP v dvojnem trapu za člane in v trapu za veterane zaključila letošnja tekmovanja po koledarju SZS. Tudi na tem tekmovanju so globoški strelci uspešno nastopili, saj so osvojili dva naslova državnega prvaka in en naslov vice prvaka. V disciplini dvojni trap so nastopili člani. V finalni seriji so bili kar trije strelci iz ekipe Rudar Globoko. Za naslov prvaka se je do zadnjega strela bil boj med Lešnikom iz Kamnika in Kolaričem iz Rudaija. Po izvedenem rednem deluje bila med njima razlika le za en zadetek v korist Kolariča. konjeništvo Enodnevna ježa Brežice - Deset članov KK Matije Gubca Posavje se je odpravilo na enodnevno ježo do Bizeljskega gradu. Na pot sta odšli dve skupini, prva iz Starega Gradu druga pa iz Dobove. Jezdeci so se združili pri Šekoranjevih na Bizeljskem, od koder so skupaj nadaljevali pot do cilja, kjer jih je že čakala skupina gostov - upokojencev in invalidov iz Savinjske doline. Konjeniki, ki so poskrbeli, da so gostje tudi z njihovo pomočjo preživeli prijeten dan, so program popestrili z glasbo. K.M. Počitek Tudi v finalni seriji sta oba favorita streljala najboljše, dosegla sta enak rezultat - 43 zadetkov, vendar pa je naslov prvaka osvojil Franc Kolarič. Uspeh Rudarja sta dopolnila s četrtim mesto Marko Slemenšek (155 zadetkov) in šestim mestom Marjan Preskar (148 zadetkov). Organizatorji so izvedli še DP za veterane, tekmovali so v dveh kategorijah. V kategoriji do 60 let je bil drugi Jože Zupan, četrti pa Franc Vrstovšek (oba Rudar Globoko). V finalni seriji veteranov nad 60 let pa je bil Miljan Zidanič na koncu šesti. Sicer pa je ekipa veteranov v postavi Zidanič, Zupan in Vrstovšek s 114 zadetki osvojila naslov državnih prvakov. ju-jitsu Turnir v borbah Gornji Grad - Ju-jitsu turnirja v borbah, ki je bil hkrati otvoritev letošnje tekmovalne sezone, so se udeležili tudi posavski borci. V kategoriji kadeti do 55 kg je zmagal Andrej Češek, Aljaž Rak (oba Ippon Rucca-nor Sevnica) je bil drugi. Sev-ničan Dej vid Simonič je bil četrti med mladinci do 62 kg. Pri mladincih do 69 kg je bil Dejan Bahč (Katana Globoko) tretji, Uroš Novak (Katana Globoko) je zmagal med mladinci do 76 kg, sevniška borca Dušan Po-ušič in Mirko Bauman pa sta bila v tej kategoriji drugi oz. tretji. Peter Gregl (Katana Globoko) je bil četrti pri članih do 77 kg, Danijel Lipar (Katana Globoko), peti med člani do 85 kg, Zlatko Rizvič (Katana Globoko) je zmagal pri članih do 94 kg, nad 94 kg pa je slavil še en Katanin borec Aleksander Piškur. Andreja Fakin (Ippon Ru-canor Sevnica) pa je med članicami do 70 kg zasedla drugo mesto. K.M. atletika Dvakrat prvak Kranj, Smlednik - Na državnem prvenstvu v atletiki za starejše mladince in mladinke so bili še enkrat odlični atleti AK Sevnica, še posebno uspešen je bil Borut Veber, ki je osvojil kar dva naslova državnega prvaka, in sicer v teku na 1500 metrov in v teku na 2000 metrov z ovirami. Bojan Bedrač je bil na 1500 metrov 14., Anita Gnidica je bila v metu krogle za starejše mladinke sedma, starejša mladinca Simon Gračner in Marko Virtič sta bila v teku na 800 metrov 17. oziroma 18., Simon Gračner je osvojil še 17. mesto v teku na 400 metrov. Bojan Bedrač pa je bil v teku na 2000 metrov z zaprekami osmi. V Smledniku pa je potekalo prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za osnovne šole. Tudi na tem tekmovanju so bili mladi sevniški atleti uspešni. Tekmovalci v vseh kategorijah so tekli na progi dolžine 2200 m. Šolski državni prvak v kategoriji starejših dečkov je postal Marko Virtič (8:20,09), Sebastjan Drobne je bil sedmi, Mario Ribič pa deseti. Pri mlajših dečkih je Alija Mehič osvojil četrto mesto, Tomaž Kunšek je bil sedmi, Lucijan Sinkovič pa štirinajsti. Maja Teraž je bila pri mlajših deklicah peta, mesto za njo se je uvrstila Barbara Resnik. Marko Virtič, Sebastjan Drobne, Alija Mehič in Tomaž Kunšek pa so postali tudi ekipni državni prvaki. K.M. Uspešni tudi Brežičani Sardinija, Maribor - Brežičan Jure Rovan je na mednarodnem atletskem mitingu na Sardiniji v skoku s palico zasedel peto mesto (4,50 metra). Zmagal je Rus Gorškov, kije v slabih vremenskih pogojih in močnem bočnem vetru preskočil pet metrov. Na evropskem klubskem mladinskem prvenstvu v Mariboru pa je bila članica AK FIT Brežice Mateja Drobnič v skoku s palico tretja, preskočila je 320 cm, Krunoslav Herakovič je bil v metu kladiva prav tako tretji z rezultatom 49,75 m. K.M. 7. ulični tek Sevnica - V organizaciji AK Sevnica (AKS) je potekala tradicionalna tekaška prireditev 7. ulični tek za pokal Sevnice, ki se ga je udeležilo preko 140 tekačev iz vse Slovenije, tekli pa so v dvanajstih različnih disciplinah. Pri cicibanih, ki so tekli na dolžini proge 700 m, je bil Jaka Sečen (OŠ Boštanj) drugi, Tadej Strojanšek (OŠ Blanca) pa tretji. Med cicibankami je zmagala Nina Kočar (OŠ Sevnica), druga je bila Nina Mešiček (OŠ Blanca). Na isti dolžini proge so tekli tudi mlajši dečki in deklice; Lucijan Sinkovič je bil drugi, Miha Povšič (oba AKS) pa tretji. Pri deklicah pa je zmagala Ana Sotošek (AKS). V teku na 1400 m za dečke je bil zmagovalec Mario Ribič (AKS), na tej dolžini proge so tekli tudi starejši dečki in deklice, Sebastjan Drobne (AKS) je bil tretji, Janja Bučar iz Šentjerneja pa je zmagala. Mladinci in mladinke so se preizkusili na 3000 m dolgi progi, zmagal je Borut Veber (AKS), Bojan Bedrač je bil deseti, pri članih pa je bil Robert Lendaro na progi dolžine 5000 m deveti. ;• .. v- '-v'-' karate Turnir v Čakovcu in Hypo pokal Čakovec, Sevnica - Sevniški karateisti so s svojimi nastopi blesteli na mednarodnem karate tumiiju, saj so osvojili kar štiri odličja, in sicer srebrni za ekipo mladih katašev v postavi Domen Vavtar, Aljoša Orač in Žiga Žveglič, članska ekipa je bila četrta, med mladinci pa je bil srebrn Rok Črepinšek v športnih borbah do 75 kg. Aljoša Orač je osvojil bronasto medaljo v katah posamezno, Domen Vavtar je bil v tej kategoriji peti, Danilo Lisec pa je osvojil bron v športnih borbah med člani do 68 kg, medtem ko je bil Marko Stopar pri članih peti, pri kadetih pa je peto mesto v športnih borbah zasedel Rok Kužem. Mednarodni Grand Prix karate turnir, ki se je v organizaciji KK Hypo Sevnica odvijal v športni dvorani v Sevnici, pa je privabil kar 288 tekmovalk in tekmovalcev iz 7 evropskih držav. Prvi dan so nastopili mladinci in člani v katah posamezno in ekipno, v popoldanskem delu pa so nadaljevali še v športnih borbah. Tekmovanje je potekalo po novih WKF pravilih. Na turnirju so nastopili tudi mladinci izbrane vrste hrvaške karate reprezentance, ki so na nedavnem evropskem mladinskem prvenstvu osvojili kar 9 medalj in bili tretja najuspešnejša država tega prvenstva. Še enkrat se je odlično predstavil domačin Marko Stopar, ki je bil najuspešnejši tekmovalec turnirja z dvema osvojenima zlatima medaljama v posamezni konkurenci in eno srebrno medaljo v ekipni konkurenci. Zmagal je v katah posamezno v članski konkurenci kot tudi v prestižni kategoriji članov v športnih borbah do 70 kg. Dragi najuspešnejši tekmovalec tumiija je bil domačin Rok Črepinšek, ki je v športnih borbah zmagal med mladinci do 75 kg in bil med člani v kategoriji do 80 kg dragi. Med domačimi tekmovalci se je odlično odrezal tudi Denis Orač, ki je zmagal med mladinci do 70 kg in osvojil 3.mesto med člani do 70 kg. V kategoriji nad 80 kg pa je v članski konkurenci zmagal Mladen Stojnič, KK Tiger Velenje. Odličen nastop je prikazala tudi Karolina Racman, članica KK Krka iz Šentjerneja, ki je v katah posamezno med članicami osvojila prvo, med mladinkami pa drugo mesto. motokros Končano DP Orehova vas - Z deveto dirko, kije potekala na progi v Ra-dizlu, se je končalo letošnje državno prvenstvo v motokrosu. Za štiri člane Fun športovega Bence MX teama skoraj po pričakovanjih. Klubski obračun na zadnji dirki je dobil Nik Rovan, ki je skupno osvojil šesto mesto z enakim številom točk kot Brežičan Marko Krošelj. Boštjan Ocvirk je osvojil deveto mesto. Niko Hrstič, ki letos zadnje leto vozi v kategoriji 85 ccm, pa je bil skupno deseti. V skupnem seštevku je Nik Rovan osvojil sedmo mesto in 155 točk, Boštjan Ocvirk seje uvrstil mesto za njim le s tremi točkami manj. Niko Hrstič je bil na koncu dvanajsti, zbral je 97 točk, tako da je to njegova najboljša uvrstitev v štirih letih tekmovanja v tem razredu. Denis Dolinšek, ki je nastopil le na petih dirkah, je osvojil 41 točk in šestnajsto mesto. šah Kraljevsko v kraljevski igri Sevnica - V organizaciji ŠK Zadar iz Zagreba je potekalo prijateljsko srečanje šahistov kluba Zadar in ŠK Milan Majcen iz Sevnice. Ekipno so bili uspešnejši gostitelji, v hitropoteznem šahu pa so bili boljši sevniški šahisti, med njimi je bil najuspešnejši Franc Derst-venšek, dragi je bil Predrag Lazič, tretji pa Hrvat Lukešič. Povratno prijateljsko srečanje bo v Sevnici. Šahovski klub Milan Majcen Sevnica paje organiziral tudi odprto hitropotezno šahovsko prvenstvo za mesec september. Zmagal je mojstrski kandidat Martin Povše. pred Andrejem Novakom in Milanom Mitrovičem, v skupnem seštevku pa vodi Povše pred Andrejem Grilcem in Zvonkom Mesojedcem. nogomet Porazi Krško - Članska ekipa NK Krško je v šestem krogu 3. SNL -sever gostila ekipo Mons Klaudi-usa. Že drugič zapored so v prvenstvu klonili, tokrat z rezultatom 1:2-Petnajst minut pred koncem tekme je kapetan domače ekipe Adnan Zildjevič s strelom z enajstih metrov dosegel edini zadetek za domače. Na gostovanju pri ekipi Hajdine pa so krški nogometaši izgubili s 3:1 (1:1). V medobčinski članski nogometni ligi MNZ Celje pa so odigrali četrti krog srečanj, Posavje Brežice je gostovalo pri ekipi Šentjur 2001, srečanje se je končal0 brez zadetkov, na domačem terenu pa so gostili ekipo Vojnika in bil* poraženi z 0:3. Trenutno se nahaja' jo na tretjem mestu lestvice. K-M' mali nogomet Za uvod zmaga Nazarje - Začetek najprestiž; • v ,• , ... hi. ave sezone od' pi Nazaija, d°' . Izid ob koncu - - j v kons1 k ' KRONIKA Evropski dan brez avtomobila Brežicam, tako kot večina Slovencev, peš ne znajo nikamor Brežice - Slovenija se je letos ob 22. septembru že drugič pridružila akciji Evropski dan brez avtomobila, v kateri je sodelovalo 892 evropskih mest. V širnem Posavju so letos sodelovali le v Brežicah, lani pa v Sevnici. V 25 slovenskih mestih se je izkazalo, da smo brez avtomobila izgubljeni. Jutranji konici in prenekateri ostri besedi so se pridružili vztrajneži, ki so s svojimi avtomobili “rinili” tudi med brezskrbne otroke na cesti, ki je bila za promet zaprta. Glavni namen akcije je osveščati prebivalce mest o problemih, Povezanih z onesnaževanjem zraka, pomanjkanjem parkirnih mest *n z nepravilnim parkiranjem. Hkrati pa želi Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z mesti dodatno vplivati na voznike, da Vsaj te dni pustijo avtomobil do-ma in pridejo v mesto peš ali z drugimi prevoznimi sredstvi, ki so bolj prijazna okolju. V Brežicah niso popolnoma zadeli bistva akcije, predvsem so, kot je dejala koordinatorka akcije v vlogi predstavnice občine Teja Leben, želeli na cesti izvesti aktivnosti, ki so ljudem ljube in blizu in tako narediti cestni prostor za nekaj trenutkov prijazen. Zaprta Cesta prvih borcev v Brežicah, od križišča s Kržičnikovo do Cemelčeve ceste, torej od cerkve v središču mesta do trgovine Kot vedno, se je tudi tokrat našlo nekaj nesramnih voznikov. Otroci so zagospodarili Moda, je bila rešena jeklene pločevine. Na njej so zagospodarili pešci in predvsem otroci. Odzvale so se šole s področja občine Brežice. Učenci so pripravili pester program in se animirali z različnimi igrami in športnimi aktivnostmi. Mladi UNESCO šol Slovenije, v Posavju so to učenci OS Maksa Pleteršnika Pišece, pa so zbirali podpise podpore javnemu apelu proti terorizmu in nasilju vseh vrst in kjerkoli na planetu. Aktivnosti ob evropskem dnevu so pripravili Občina Brežice, Mladinski center Brežice in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice, ki so v akciji pripravljeni sodelovati tudi v prihodnjih letih. Nekoliko manj je uspela le zaključna aktivnost, popoldanska t.i. biciklijada po Brežicah, ki je bila odraz tega, koliko smo vajeni uporabljati kolesa. Suzana Vahtarič Čez mejo znova oiganizirano Brežice, 25. - Okoli 4.ure zjutraj so brežiški policisti pri varo-vanju državne meje opazili skupino, ki je ilegalno prestopila državno mejo. Peš so prišli do naselja Slogonsko, kjer jih je počakal tovorni avtomobil znamke Mercedes z ljubljanskimi registrskimi označbami. Policisti so poskušali voznika ustaviti, a je z vozilom Speljal s ceste in nato pobegnil. Policija je nadaljevala iskanje za njim, na zaslišanju pa so zadržali še Ljubljančana, ki je bil v osebam vozilu, z domnevo, da je v spremstvu. V tovornjaku so našli 48 tujih državljanov, 33 iz ZR Jugoslavije, 14 iz Iraka in enega iz Makedonije. Tujce so po končanem postopku zavrnili na Hrvaško. Skoraj 19 kg mamila Obrežje, 17. - Opoldanski čas je 38-letni E.B. iz Novigrada izbral za prehod Mednarodnega mejnega prehoda Obrežje. V vozilu z oznakami BiH je bil kot sopotnik še 20-letni A.K. iz Kopra. Policist je pri postopku mejne kontrole odredil temeljit pregled. Pri pregledu Opel Kadetta so skupaj s kriminalisti v vradh našli več zavojev. Za tapetami vseh štirih vrat so našli 28 zavitkov s posušenimi rastlinskimi delci. Test je pokazal, da gre za canabis oz. marihuano, skupaj sta prevažala med 18 in 19 kg omenjenega mamila. Obema osumljencema so na kraju odvzeli prostost in sta bila privedena pred preiskovalnega sodnika. "D i \ \ Pokličite: 4991252 in 8161605 pravni nasveti v Nadaljevanje iz prejšnje številke... *akon o izvršbi 111 zavarovanje ^časne odredbe za ^varovanje nedenarne *eriatve Zakon določa tudi začasne od-■ k . za zavarovanje nedenarnih •jatev, če upnik izkaže nevarnost, bo uveljavitev terjatve onemo-s°Cena ali precej otežena ali da Prepreči uporabe sile ali nasta-y tožko nadomestljive škode. dkon ki pogoJ pa je tudi> da v znik z izdajo začasne odredbe, Zajrirneru se kasneje ta izka-p ,a ZavneutemeUeno' ne bi utr-tjst,!*u.jših neugodnih posledic od od n’ bi brez izdaje začasne todbe nastale upniku. Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev so dokaj podobne začasnim odredbam za zavarovanje denarnih terjatev, nekateri pa še ločeno poudarjajo zavarovanje določenih pravnih razmerij, zato jih nekateri imenuje;' tudi regulacijske odredbe. Najbolj značilni spori, kjer se banka srečuje s takšnimi začasnimi odredbami, so spori glede vračila akceptnih nalogov. Zakon našteva zlasti naslednje začasne odredbe: - plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati; - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev ter hrambo teh stvari; - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine, na katero meri terjatev z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi; - prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev.V tem primeru določi sodišče tudi s sklepom denarno kazen za primer kršitve te prepovedi; - prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev. Čas, za katerega se izdaja začasna odredba V sklepu, s katerem izda začasno odredbo, sodišče odloči, koliko časa naj odredba traja. Če izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oz. pred začetkom kakega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oz.kakšen drug postopek mora začeti, da opraviči odredbo. Sodišče določi upniku tudi rok, v katerem je to dolžan opraviti, ki pa ga lahko tudi podaljša, če do izteka danega roka upnik vloži predlog za podaljšanje. Prenehanje začasne odredbe Če upnik v postavljenem roku ne vloži tožbe ali kako drugače ne opraviči izdane odredbe ali če je čas, za katerega je bila izdana začasna odredba, potekel, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja oz. da so se spremenile okoliščine. Povrnitev škode dolžniku Dolžnik ima pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena ali je upnik ni opravičil. Nezaupljivi Romi čakajo zaupni dokument Krško, Gazice - Skupina Romov iz Gazic od države terja odškodnino v višini 15 milijonov SIT za prestani strah ter psihične in fizične bolečine ob izgubi rojaka Rajka Hudoroviča. Slednji je bil pred tremi leti ubit v romskem obračunu. Romi menijo, da bi policija pokojnega Rajka Hudoroviča lahko zaščitila, a ga ni. Strelca, Gorazd Jurkovič in Valentin Brajdič že prestajata 12-letno zaporno kazen, pokojnikovi sorodniki pa še vedno iščejo pravico. Prepričani so, da ta leži v zaupnem dokumentu, ki so ga sestavili na Ministrstvu za notranje zadeve, ko so vzeli pod drobnogled takratno ravnanje krških policistov. Omenjeni dokument daje slutiti, da le ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, sicer zadeve znotraj policijskih vrst ne bi raziskovali predstavniki ministrstva sami. Romi ves čas trdijo, daje pokojni Hudorovič na policijsko postajo prišel prijavit, da mu šentjemej-ski Romi grozijo z ubojem, a ga policisti niso zaščitili, temveč je bil naslednji dan v pripravljeni policijski akciji ubit skoraj pred njihovimi očmi. Policisti trdijo, daje pokojni prišel prijavit zgolj preprodajo orožja Romov iz Šentjerneja, zato so preprodajalcem postavili zasedo. Eden od zaslišanih policistov pa je po nekaj letih povedal, da se je pokojni res bal, da ga bodo ubili, in je zato pri policiji iskal zaščito. Omenjeni policist je tudi nakazal, da na ministrstvu hranijo dokument, v katerem so pojasnjene vse podrobnosti glede te policijske akcije. Pravda se vleče že nekaj let, odgovor pa je očitno v dokumentu, ki nosi oznako zaupno in ga zato ministrstvo ne da iz rok. S tem, pravijo, bi razkrili metode in taktike policijskega dela. Romi oz. njihova zastopnica vztrajajo, naj generalni direktor slovenske policije ta dokument odveže oznake zaupnosti. Sodnica Albina Krnic je sprejela dokazni predlog tožeče stranke in obravnavo preložila za nedoločen čas. Nada Černič Cvetanovski Šesturna mora Senovo, 28. - Kreki policisti so v večernih urah intervenirali v okolici Senovega, kjer je 69-letni J.B.s pištolo grozil veterinaiju, ki gaje sam poklical. Ob prihodu policistov seje zaprl v stanovanjsko hišo in policiste odganjal z dvorišča. S pištolo je ustrelil v vhodna vrata in grozil, da bo streljal na vsakogar, ki se mu bo približal. Približno dve uri in pol kasneje so na prizorišče prispeli policisti specialne enote Generalne policijske uprave in nekaj po polnoči še pogajalci. Tudi pogajalci so bili neuspešni, tako da so okoli ob 2.25 zjutraj v objekt prodrli specialci. Takoj po njihovem vstopu je osumljeni v njihovi smeri izstrelil naboj. Zgrešil je in pobegnil v spalnico, kjer je našel lovski nož in z njim nadaljeval grožnje. A so ga policisti specialne enote obvladali in prijeli. V nadaljnjem postopku so ugotovili, daje osumljeni bolnik in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Zdravstveni dom v Krškem in nato na psihiatrični oddelek Kliničnega centra v Ljubljani. Zaradi izgreda bo sledila kazenska ovadba. V incidentu ni bil nihče poškodovan, le enega policista je ugriznil osumljenčev pes. Zdaj najbolj vprašljivi Arhovi lasje Krško - Glavna obravnava proti osumljenima poskusa umora in pomoči pri tem Francu Arhu in Marjanu Omrzelu gre zdaj res h koncu. Na Okrožnem sodišču v Krškem so se obravnave vrstile vsak teden v septembru. Se eno nadaljevanje je sklicano v teh dneh, tako predsednik senata Medved kot zagovornika osumljenih pa želijo s procesom čimprej končati. Zadnja zaslišanja so se nadaljevala z ugotavljanjem zunanjega videza prvoosumljenega Arha. Njegov zagovornik ponovno predlaga nova zaslišanja, vztraja pri zaslišanju domnevno oškodovanega Darka Božičnika. Opozarja, da nerazčiščene ostajajo okoliščine poteka dejanja. In sicer glede na nadaljnja pričanja oškodovanega Božičnika, ki je, kot pravi, spremenil svojo “zgodbo”, zdaj pa se ne zna zagovaijati. Božičnika sicer že nekajkrat ni bilo na obravnavo, že v drugo pa naj bi ga na proces poskušali privesti. Minuli teden to krškim policistom ni uspelo, saj ga niso našli. Zagotovo je, da epilog lanskoletnega streljanja konec maja v Krškem kmalu sledi. S.V. 7T\ Ttffl Vidom turizem, gostinstvo, stanovanja, d.o.o. Cesta 4. julija 50, 8270 KRŠKO NAGRADNI ST. I Jluiilcr »lauuuJiir.fja ipnuaiija *t; tfla*i; NAGRADNO VPRAŠANJE: N AS TE J TE VSAJ DVE VEČJI SLOVENSKI AGENCIJI, S KATERIMI SODELUJE TURISTIČNA AGENCIJA VIDOM NAGRADA: CELODNEVA SMUČARSKA --- n KARTA 2A SMUČIŠČA 1 ST. 1 i na ROGLI REŠITEV POŠLJITE NA NASLOV: VIDOM D.O.O., TURISTIČNA AGENCIJA, CESTA 4. JULIJA 50, 8270 KRŠKO. UPOŠTEVALI BOMO LE REŠITVE, KI BODO VPISANE NA NAGRADNI KUPON. RAZVEDRILO horoskop OVEN Vaša ustvarjalna energija je namreč na višku, kar pomeni, da oddajate signale za vznemirljivo ljubezensko situacijo. Združite svoje sile z nekom, ki bi vam lahko omogočil nadaljevanje z novimi projekti. BIK Če že morate narediti določene spremembe v svojem osebnem življenju, je zdaj vsekakor pravi čas za začetek. Zahvaljujoč dinamičnim pogojem na delovnem mestu in področjih v zvezi z zemljo in investicijami, imate idealno finančno situacijo. DVOJČKA Vaše ambicije se povišujejo medtem ko se poglabljate v bolj ustvaijalen koncept tega, kar si v svojem življenju želite. Vse to pa bi vas lahko potisnilo pred oči javnosti na način, ki ga ne bi nikoli pričakovali. RAK Zaupajte svoji domišljiji in poiščite idealne priložnosti. Denar bi vam v teh dneh lahko spolzel med vašimi prsti, vendar pa teče finančna energija tako, da se bo k vam kmalu tudi vrnil. Delajte z vzvišenimi idejami in čim večjim navdihom. LEV Na finančnem področju vam kaže bolje kot kadarkoli prej. Ne pustite pa, da bi vas karkoli odvrnilo od tega, da bi se lotili naj večje klobase na pladnju. Sedaj vzpostavite zveze, ki bi lahko imele dolgoročne posledice. DEVICA Moč vašega duha še vedno vlada nad posvetnimi dogodki normalnega življenja. Izkoristite svojo na novo razvito izvrševalno sposobnost. Partner ali vaš zakonec bo navdušen nad vašim vznemirljivim domom. Imejta miren pogovor in ustvarita okolje harmonije in ljubezni. TEHTNICA Osredotočite se predvsem na idealistične načrte, ki bi vas lahko popeljali daleč stran od mesta, kjer se trenutno nahajate. Še posebej bodite pozorni na nenavadne ideje, ki vam v teh dneh prihajajo na misel. ŠKORPIJON V teh dneh imate edinstveno priložnost, da si financirate uresničenje nekih sanj v zvezi s svojim družabnim življenjem. Vendar pa boste morali, ko pride do pobiranja zaslužka ali zbiranja sredstev, dati vse od sebe. STRELEC Nepričakovano avanturo bi lahko doživeli že samo s tem, da si dovolite sanjati te prečudovite sanje. Če potrebujete spremembo okolja, si izberite počitniško mesto, ki bi lahko vaše sanje pripeljalo bliže realnosti. KOZOROG S prijatelji se združite pri novem projektu, ki bo v precejšnji meri izboljšal vaš službeni ali družbeni položaj. So časi, ko moramo biti praktični in časi, ko moramo slediti svojemu srcu. Pripraviti pa se boste morali na večje vznemirjenje in na še večji stres. VODNAR Vaši partnerji hočejo vaše delo še pospešiti in so pripravljeni, da vam za to zagotovijo idealne pogoje. Nevoščljivi pa vas kritizirajo zaradi visokih časti v obliki dodatnega prihodka, bonusov ali okraskov. RIBI Vaša osebnost je ravno v fazi popolnega spreminjanja, zahvaljujoč vznemirljivim delovnim pogojem pa bi morali v teh dneh kar žareti. Tokrat bi vas lahko pred oči javnosti izstrelilo na popolnoma nov način. moda Velika modna imena, Versace, D&G, Armani, Gucci, privlačijo vsakogar, ki modo spremlja, je rad urejen in daje oblačilom pozornost. Toda vsa ta oblačila, obutev, nakit, torbice s takšnimi imeni, spadajo v visok cenovni razred in si jih je težje oz. težko privoščiti. Obstaja pa rešitev, kjer takšna oblačila dobite pol ceneje, torej za polovično ceno, ali vsaj tretjino ceneje. Ne govorimo o kopijah, temveč o originalih. Svoje sanje si lahko uresničite v “Designer Secondhandshop’s”. Torej v butikih, ki se imenujejo secondhand-shop. To so trgovine, kjer lahko vi svoja oblačila prodate in oni pa jih bodo prodali naprej. Te trgovine so napolnjene z oblačili, obutvijo, nakitom znanih imen s področja mode, kot so Christian Dior, Gucci, Armani, Prada, Jil Sander, Miu Miu, D&G, YSL, Fendi, Moschino in še katero. Kako pridejo ta oblačila v takšno trgovino? Enostavno. Bogati in slavni, največkrat kakšne zvezde, naj bodo televizijske, filmske, pevci, kupijo drago oblačilo, ga enkrat 'uporabijo in potem odnesejo v enega izmed “Designer Secondhandshop”. Pogosto oblačilo zamenjajo za drugo. Takšne trgovine v Sloveniji sicer ni, toda kadar boste šli na kakšen izlet v tujino, v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Anglijo, Francijo ali v Ameriko, potem si morate ogledati vsaj eno od njih. Gre za zelo urejene in velike trgovine. V Nemčiji, v Muenchnu, ki je za nas najbližji kraj, obstaja tak butik -Secondhand agentur, ki je bil tudi prvi tovrstni butik. Obstaja od leta 1968. Površina te trgovine znaša 800m2. V Frankfurtu je tak butik in sicer z oblačili za močnejše postave. Imenuje se Bonne Chance. Za poslovne ženske ali kakšen poseben večerni dogodek, torej za večerne obleke, obstaja takšen butik v Duesseldorfu, imenuje se Noblesse. Takšne trgovine so vedno v koraku z modo, čeprav trgujejo na drugačen način. Ponujajo nam možnost, da se oblačimo v oblačila priznanih znamk za manj denarja. Izbire so velike, oblačila in obutev, vse je moderno, dobite jih pol ali vsaj za tretjino ceneje, gre za originale, zastopane so vse znane znamke. ’ Lea Šinko Štraus nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, SAVAGLAS in MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d„ ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - čestitka z dvema skladbama na Radiu Brežice Marija Vajdič, Cesta v Log 1 la, 8280 Brestanica 2. nagrada - zgoščenka Darka Gašparut, Novi dom 33a, 1420 Trbovlje 3. nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se” Irena Grabrijan, Taborniška 18, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KOMAR, ATENA, PEŠEC, OPATI, FR, NON, PAKOBUL, PE, OSTRINA, ACEV, GT, ARIMAN, PA, ARE, TC, LABIN, ČARA, ADAMITI, IHAN, INANA, CATALINI, OZU, ANOMALON, MAJ. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 12.10.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! RADIO BREŽICE BAJESL. LETALEC IKAR TELESNA PRITLI- KAVOST PEVKA PRODNIK POVZRO- ČITELJ BOLEZNI PEGAVICE AMER. IGRALEC GARY REKA V AVSTRIJI AJDA ^Narečno) GL MESTO PROVINCE ADRAR V MAVRETAN. VZTRAJNOST V FIZIKI MANJŠI KAMION NAJVEČJA KAČA SESTAVIL BOJAN MACUR SLOV. SKLADATELJ BOJAN SLOV. PEVKA OTOK (fr.) PRISTANIŠČE V ČILU LAHKA VOLNENA TKANINA STOTI DEL FRANKA GRŠKA ČRKA PREBIV. ITALIJE PRIPOV. PESNITEV 100 IT? n MLADE OSE ZRELO- STNI IZPIT NAJVEČJI ŽIVEČI PTIČ RIMSKA BOGINJA JEZE INDONEZ TISK. AG. PRIPADNIKI SOPRANOV POMLADNI MESEC CENE ŠROT PESNIK MATEJ 8 PRENOS IMETJA V SKUPNOST L C ZASTOP- NIK MARTIN IVANIČ INDUSTR. RASTLINA JORIS IVENS ONASSIS ŠTEFAN TROST DUŠA UMRLEGA SLOVANA DOKTOR HRV. TENIS. IGRALKA SILVUA IN DUŠKA PREDSEDNICA INDIRA ALEŠ ŽERJAV REKA V BOSNI GORA V TURČUI SLOV SMUČARSKI TEKAČ MO NIZEK SVET, NIŽINA Fotokopij ne upoštevamo! 1 2 3 4 5 6 7 5 8 9 10 11 12 13 F A . . .... mala šola računalništva “Nimda” -do sedaj najnevarnejši računalniški virus Tudi o računalniških virusih smo v časopisu že pisali, vendar je ta nadloga računalniškega sveta postala tako nevarna, da bom še enkrat opozoril na nevarnosti, ki pretijo uporabnikom računalnikov, predvsem pa o zadnjem izjemno nevarnem virusu, imenovanem “nimda”. Virus se je začel širiti po celem svetu 18. septembra, točno en teden po terorističnem napadu na Ameriko. Nevaren je predvsem zato, ker uporablja nove tehnike razšitjanja. Do sedaj je veljalo nenapisano pravilo, da se z virusi največkrat okužimo s pomočjo elektronske pošte in šele, ko smo kliknili na datoteko (priponko), ki je bila pripeta sporočilu. Velja še enkrat opozoriti, da pripetih datotek v elektronskih sporočilih, posebej če vsebujejo končnice (podaljške) exe, vbs, shs, pif, ne odpirate! Če je bilo sporočilo poslano od neznanca, je takšno sporočilo najbolje takoj zbrisati ali pa telefonsko preveriti, kaj vam je poslal. Virus Nimda se širi na več načinov in je ravno zaradi tega tudi tako nevaren. V bistvu izkorišča t.i. “luknje” (napake?) v Microsoftovih programih, kot so Outlook ali internetni strežniki. V elektronskih sporočilih je pripeta datoteka readme.exe, ki se lahko samodejno sproži, še posebej, če imamo v programih, kot sta Outlook ali Outlook Express, vključeno možnost “samodejni predogled”. Virus nato okuži vse izvršilne datoteke na lokalnem disku tipa EXE (programe) in se prične samodejno širiti po lokalnem računalniškem omrežju. Lahko se zgodi, da bo zapolnil trdi disk strežnika, ki bo kasneje tudi prenehal z delovanjem. Če ima podjetje svoj lastni internetni ali intranetni spletni strežnik, virus poskuša okužiti tudi sam strežnik. Če virus uspešno napade spletni strežnik, kasneje spremeni vsebino spletnih strani tako, da se potencialni obiskovalci kasneje okužijo preko spletne strani. Seveda sem opisani postopek širjenja močno poenostavil. Natančni opisi delovanja in šiijenja tega virusa so opisani na spletnih straneh podjetij, ki izdelujejo protivirusno zaščito. Čiščenja virusa Nidma je dokaj zapleten in dolgotrajen proces in se ga ne da očistiti samo s protivirusnim programom, ker virus priredi register operacijskega sistema (v registru so vsi podatki o uporabljeni strojni in programski opremi, nastavitvah in podobno), spremeni datoteko “system.ini”, okuži še druge sistemske datoteke, npr. “riched20.dll, mmc.exe, load.exe, admin.dll” itd. Za-dodatno čiščenje računalnika je potrebno iz spleta pridobiti dodatne programe, ki bodo postavili računalnik nazaj v “red” ali pa ročno preveriti, spremeniti in obrisati okužene datoteke. Takšno delo naj opravijo izkušeni računalniški strokovnjaki. Se nasvet: tako okužen računalnik je potrebno takoj izključiti iz računalniškega omrežja ali še bolje kar izklopiti. Seveda se takoj postavlja tudi vprašanje, kako se zaščititi pred novimi okužbami virusov? Kot vedno je to dobra in tekoče posodobljena protivirusna zaščita, ki pa na žalost ne pomaga takoj po začetku širjenja novega virusa, ker potrebujejo izdelovalci te programske opreme kar nekaj ur, da izdelajo protiorožje za novi virus. Vendar nam protivirusni program popolnoma nič ne poma- ga, če te zaščite redno ne posodabljamo - dopolnjujemo z novimi podatki o novih virusih. Posodabljanje se izvaja preko interneta in ga je potrebno izvesti vsaj enkrat na teden ali pa takoj po obvestilu o novem virusu. Poleg protivirusne zaščite je potrebno (takoj!) posodobiti Microsoftove programe, ki vsebujejo varnostne luknje, ki jih izkoriščajo virusi, kot so Nimda in podobni. Program, ki ga je potrebno nujno posodobiti je Internet Explorer, različica 5.01 in 5.5. Namestiti je potrebno posebne tekoče ali servisne popravke - SP2 (service pack) za oba Internet Exploreija. Najbolje pa bi bilo, da ga zamenjamo z novo različico 6.0. Tudi programe Outlook 97 in 2000 je potrebno posodobiti s servisnimi popravki. Več informacij o vseh posodobitvah pa na naslovu: http://www.microsoft.com/security- Branko Lavrenč‘L filmski Munje! Jugoslovanska komedija Dolžina: 90 min “Munje” je zagotovo eden boljših filmov srbske kinematografije zadnjih nekaj let in predstavlja pomembno odkritje na področju glasbenega oziroma generacijskega filma - velika zabava, ki se dogaja od prvega do zadnjega kadra s skrbno izbrano glasbeno zaveso. Pop in Mare sta kolega še iz osnovnošolskih dni. Trenutno se želita prebiti na glasbeno sceno. Sta edina člana dvočlanske drum-’n’ bass glasbene skupine, ki je še vedno brez imena. V studiu nočnega kluba “Dno”, ki je v lasti njunega znanca Gojka (vsi v mestu mu pravijo Gojko Reva), bi rada posnela svoj prvi komad. Mare naskrivaj proda očetov Black & Decker vrtalnik, Pop pa vse bratove rock’n’roll plošče. To naredita, da bi zbrala dovolj denarja za snemanje. Gojko se seveda odloči, da ju potegne. Mare ima še en dober razlog za odhod v “Dno”. Prav tam in prav ta večer bo imela Lola svoj prvi koncert. Maretu je punca že nekaj časa všeč, Pop pa se cel večer trudi, da bi Maretu onemogočil srečanje z Gojkom. Spotoma srečata Kato, Lolino najboljšo prijateljico in Gojkovo punco, dedka Mraza (le kaj ta počne v mestu sredi pomladi), Duleta Saviča (nekdanjega nogometnega asa Crvene zvezde) in celo vrsto odštekanih mestnih fac. Zgodaj zjutraj, ko se zdi, da se že bližajo cilju, jih zaustavi Kifeljc... Režiser Radivoje Andric je ustvaril film, ki je nabit s humorjem in ironičnim namigovanjem, hkrati pa je pokazal pravo dimenzijo splošnega moralnega zloma in marginalnosti mladega naraščaja v Srbiji. Kratki prizori iz bližnje preteklosti, napovedan1 skozi ironijo, zelo ubrano dop°l" njujejo zgodbo oseb, ki je izvrstna, kar je udarna vrlina scenarij3 tega filma, saj junaki uporabljaj0 avtentični mestni jezik, v dogajanje pa so vpeti skozi rituale, patologijo in ikonografijo prebivat cev velemesta. Skratka, če se vam “kolca’ P° komedijah tipa “Kdo tam p°je. ali “Maratonci tečejo častn1 krog”, bo film “Munje” vsekakn potešil vašo željo po smehu 10 zabavi. i ^eta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan___________________________IZ ŠKRATOVE SKRINJICE stran 13 Sava Glas, 3-10.2001 > Senovem so se učenci ob pestrih aktivnostih z veseljem odzvali tl'di k množičnemu razgibavanju. I “Igrajmo se skupaj” Krško - Prvi teden v oktobru je Teden otroka. Zveza prijateljev mladi-ne (ZPM) Krško že tradicionalno v sodelovanju z društvi prijateljev inla-j ^ine, vrtci in šolami organizira številne prireditve. Letos potekajo med ! '4. in 19. uro vse dni v tem tednu. V ponedeljek so z ustvarjalnimi delavni-cami, veselim rajanjem in glasbeno zabavnim programom začeli v Osnovni šoli Brestanica. V četrtek, 4. oktobra, pa zabavno popoldne Pripravljajo na šolskem igrišču Jurija Dalmatina v Krškem ter v Kostanjevci na Krki. Ob prireditvah ZPM Senovo velja omeniti še jutrišnjo gledališko igri-j"0 “Vrabček Živžav najde prijatelja” v Domu 14. divizije, zaigrali pa jo ”^do tudi v soboto ob 20. uri na zaključni prireditvi v Gasilskem domu 'rire, ko bodo v gosteh pri ZPM Krško polje. Senovčani prav tako v s°boto pripravljajo še pohodniški izlet po poti treh slapov na Bohor. . Y oktobru bodo po osnovnih šolah izvedli šolske parlamente na temo °J Prosti čas, zaključni občinski pa bo 26. oktobra v Krškem. S.V. Moj dom Moj dom stoji na lepem gričku, kije obdan s travniki. Iz mojega doma se y 1 del vasice Poklek. Pred hišo imamo sadovnjak. Moja hiša ima tri balkone. ^k balkon je okrašen z lepimi cvetlicami. Moja hiša ima seveda tudi okna, avt^atera prodira svetloba. Pod dnevno sobo je garaža, v katero parkiramo °- V njej se tudi preobujemo. V kotu garaže je centralna. Iz garaže vodijo v Pntce navzgor. Stopnice vodijo do vrat. Ko odprem vrata, so pred menoj v ‘1111 ^ta. Ena vodijo v dnevno sobo in kuhinjo, druga v kopalnico, tretja tor?0'!0 sobo, četrta pa v spalnico. Moj dom je velik in urejen. Nudi nam P 0 m prijetno zavetje. Zato pa, ljubo doma, kdor ga ima. Bojana Ločičnik, 4.r., OŠ Blanca Počitnice na konju ■^ ^fed počitnicami sem bil pri bratrancu. Tam sem jahal konja. Na začetku Sv Je k'l konj še priden. Ko sva zagledala travnik, sva kar stekla. S konjem Pad'|arcdl*a s^uPaJ krogov. Nenadoma seje konj spotaknil in kmalu bi 2 njega. Hitro sem ga ustavil, nato pa sem ga odpeljal domov. Doma bil vgU.dai 23 eno 1110 na P3*0' P° P3-8* Pa 86,11 Sa peljal v hlev. Ta dan mi je Se6’ ker imam rad konje. Jernej Divjak, 3.r., OŠ Studenec Dom le M°j dom se nahaja v vasici z imenom Dolnje Brezovo. To je majhna, dom Ul ®osto naseljena vas med Sevnico in Blanco. Tu se tudi nahaja moj j SfVeda’ hiša s številko 10. Ta hiša je stara že več kot sto let. Mama in ata pre)v kupila leta 1973. Takrat je moj ati imel še ne dve leti. Jaz pa tuk~; Vse p3111 °d leta 1992. Čeprav je hiša majhna, je v njej dovolj prostora ; dobi] - stanujemo- hna vse prostore, ki jih potrebujemo. Od lani pa je Ap p3 Se novo podstrešno stanovanje in novo streho. To je za naju z atijem, nje š f ° stanov3nje počasi opremljal, tako da bo moj dom popoln. Nazad-l^hko aSada *n hiša bo dokončana. Pred hišo imamo veliko dvorišče, kjer se PtOst kt vozim s kolesom. Moj dom je zame najbolj topel in varen ’ kjer se počutim sproščeno. Ines Špan, 4.r., OŠ Blanca Dan jabolk Na OŠ Blanca je potekal “Dan jabolk” z zanimivo razstavo starih domačih sort in jabolk iz sadovnjakov okoli Blance. Na fotografiji si razstavo z zanimanjem ogledujejo učenci drugega razreda. Lep pozdrav z Blance! Naravoslovni dan v Mariboru Šolska vrata so se odprla in napočil je čas za prvi naravoslovni dan. Tokrat smo se sedmi in osmi razredi skupaj s spremljevalci z avtobusom odpravili v Maribor na Pohorski dvor in v Akvarij -Terarij. Ko smo prispeli, nam je vodič dal uvodna navodila za delo. Pred nami se je razprostirala čudovita mariborska pokrajina in kmetijsko posestvo Pohorski dvor, ki obsega kar 155 hektarjev obdelovalnih površin in 240 hektarjev gozdov. Na posestvu smo si ogledali sadjarske, poljedelske in vrtnarske nasade, botanični vrt in gozd. Najprej nas je pot vodila v botanični vrt, porasel z raznovrstnimi iglavci in listavci. Ugotovili smo, da ima botanični vrt mnogo pomembnih nalog, saj izobražuje, raziskuje, ohranja rastlinske vrste in pospešuje turizem* Videli smo tudi najstarejši in največji drevesi, stari nad sto let. To sta orjaški klek in mamutovo drevo, ki imata svojo domovino v zahodnih predelih Severne Amerike. Botanični vrt je skoraj ves obdan z iglavci. Opazovali smo tiste, ki so nastale z različnimi načini razmnoževanja. Z vegetativnim razmnoževanjem s stebelnimi podtaknjenci je nastala navadna tisa, s spolnim razmnoževanjem sta kot semenska potomca navadne tise nastali stebričasta in pritlikava tisa, s križanjem navadne in japonske tise pa je nastala tisa križanec. Vodič nas je popeljal do raznovrstnih pacipres. Najbolj všeč sta mi bili grahasta in japonska pacipresa. Ogledali smo si čudovite barve jelk in vsaka je imela takšno ime, kakršno ji je pripadalo, bodisi po barvi, obliki ali velikosti. Videli smo tudi sedem različnih vrst smrek, bore smo razdelili v pet različnih skupin in brine v kar dvanajst različnih vrst. Sprehajanje po stezah nas je pripeljalo do rožnega vrta, nasajenega z vrtnicami, ob robu pa ga krasijo pušpanovi grmiči. Ko smo naredili že precej velik krog, smo se gredoč proti cilju srečevali še z listavci: lesko, gabrom, bukvijo, pravim kostanjem in hrastom. In že seje naša pot po botaničnem vrtu končala in odpravili smo se nekaj kilometrov stran v Akvarij-Terarij. Ta se deli na dva dela. Akvarij ima 39 vodnih akvarijev z različnimi morskimi in sladkovodnimi živalmi, terarij pa ima prav tako 39 terarijev, v katerem živijo kopenske živali. Ko smo si natančno ogledali vsakega od akvarijev, so nas že čakali delovni listi, ki nam jih je pripravila naša učiteljica biologije. Po ogledu smo se odpravili domov in se na poti za pol ure seveda ustavili tudi v Tepanjah. Biologijo imam zelo rada, zato mi je bil ta naravoslovni dan nadvse všeč. Še si želim takšnih naravoslovnih dni, kar pa seveda ne bo mogoče brez odličnih mentorjev in dobre volje. Simona Krošelj, 7.r., OŠ Blanca Dan brez avtomobilov V petek, 21. septembra, se nas je devet učencev iz osnovne šole Artiče v ravnateljevem spremstvu odpravilo v Brežice. Bil je namreč evropski dan brez avtomobila, zaradi katerega so v Brežicah zaprli glavno cesto skozi mesto in tako smo otroci lahko v miru risali po asfaltu, se igrali, brezskrbno sprehajali po mestu, ne da bi na nas neprestano prežala prometna nevarnost. Ker se ves dan po Brežicah niso vozile avtomobilsko-pločevinaste kače, je bil tudi zrak v Brežicah ta dan gotovo boljši in čistejši. Vsaka šola je pripravila krajši program in našo šolo je na ulici predstavil Luka Koprivc s harmoniko. S seboj smo pripeljali tudi poligon za spretnostno vožnjo s kolesom, na kateri seje dobro izkazal naš sošolec Iztok Deržanič. Če si v prometu spreten, se lahko marsikdaj izogneš Učenci vseh šol iz brežiške občine so nekaj narisali na asfalt. Mi smo narisali naš znak, hribček in šolo med jabolki, pod znak pa smo napisali, da si v Artičah želimo kolesarsko stezo, pločnik in semafor, da bo naša pot v šolo bolj vama. Morda pa nam bo kdo prav zaradi evropskega dneva brez prometa še posebej prisluhnil?! Jure Hotko, 5.b., novinarski krožek OŠ Artiče kakšni nevarnosti. Novice z OŠ Blanca Na dan, ko je po slovenskih šolah potekal Bevkov dan, so tudi na Osnovni šoli Blanca začeli s šolsko bralno značko. Učenci so imeli številne aktivnosti, vezane na branje in knjige, saj je bralna značka priljubljena oblika aktivnosti že več deset generacij. Tako so si učenci v sodelovanju z učitelji med seboj izmenjali svoje domače knjige pod geslom “Priporočam ti branje”, učitelji so pri vseh predmetih prvih deset minut pouka namenili branju primernih besedil in na ta način učence motivirali za branje. Učenci, ki so začeli z branjem, so prejeli pripravljene sezname literature, ki je primerna za njihovo domače branje in bralno značko, učenci višje stopnje pa so svojim mlajšim vrstnikom podarili katero od svojih starih slikanic, le-te pa so si med seboj izmenjali tudi učenci nižje stopnje. V nadaljevanju aktivnosti ob začetku letošnje bralne značke so za učence višjih razredov blanške osnovne šole odšli na pot “bralni nahrbtniki”, kjer so zanimive in primerne knjige, ki jih bodo učenci lahko ponudili v branje tudi svojim domačim. V nahrbtniku se ob knjigah nahaja anketni list, v katerega bodo učenci in tudi starši zapisali doživetja bralnega nahrbtnika na svojih domovih. Knjige niso obvezne ne za domače branje ne za bralno značko, ampak so namenjene predvsem razvijanju tehnike branja in bralne kulture. V vsakem nahrbtniku pa je tudi osnovnošolski mladini primeren priročnik. Sicer pa so na OŠ Blanca v minulih dneh potekale tudi druge aktivnosti, tako so imeli učenci sedmega in osmega razreda zanimiv naravoslovni dan, ko so si pod strokovnim vodstvom ogledali zanimiv botanični vrt pred Pohorskim dvorom v Mariboru, spoznali številna drevesa in okrasno rastlinje, kasneje pa so si v akvariju in terariju v Mariboru ogledali še živalski svet. Iz tega doživetja so nam poslali tudi fotografijo. Poletni dan Bila je sobota in, kot vsako soboto, je tudi tokrat prišel k meni moj prijatelj - sosed. Za mizo sva jedla grozdje in se pogovarjala. Med pogovorom sva sklenila, da odideva v breg pod našim vrtom. Na bregu sva se dogovorila, da mu jaz prinesem motiko, grablje in kladivo. Ogledal si je prostor, na katerem sem jaz že pred tem iz vej izdelal gozdno hišo, kiji pravimo bunker. Sam sem vzel v roke grablje, prijatelj pa motiko in začel kopati poleg bunkerja. Nenadoma je zagledal, da so na tem mestu nekoč že morali živeti neki ljudje, kajti pri izkopu jame sva našla dele fresk na opeki, a je bilo že vse polomljeno. Nekaj koščkov sva shranila, a sva jih potem zasula s peskom. Z opekami sva naredila tudi stopnice za dostop od bunkerja s spodnje strani. Potem sva se za trenutek ustavila in naredila načrt za naprej. Prijatelj je predlagal, da bi nad bunkerjem naredila balkon za razgled do potoka. Ure so hitro minevale in prijatelj je moral domov. Postregel sem mu še z malico in pijačo, daje bil še bolj vesel. Delo sva nadaljevala še veliko poletnih dni, a še vedno nisva končala. Sklenila pa sva, da bova na travniku nad bunkerjem naredila mini kozolec, ki bo okras tamkajšnje narave in tudi najinega dela. Peter Kočevar, 6.r., OŠ Blanca Hura, šola! Spet se vam oglašamo s Studenca. Tudi mi smo veselo zakorakali v novo šolsko leto. Na šoli je letos 42 otrok. Učenci prvega in drugega razreda smo letos objeti skupaj z učiteljico Matejo, učenci tretjega in četrtega razreda pa z učiteljico Majdo. Ker pa smo velikokrat lačni, Na fotografiji smo prvošolci z učiteljico Matejo nasmejani in polni novih moči. imamo na šoli tudi kuharico Majdo, ki pridno skrbi za naše želodčke. Smeh, pesem, veselje in dobra volja nas. spremljajo skozi naše potepanje v tem šolskem letu! “Dan, ko se ne smejimo, je izgubljen!” Učenci in učiteljice OŠ Studenec OGLASI, REKLAME, OBVESTILA LJUDSKA UNIVERZA T? KRŠKO učimo se za življenje — PRIREDITVE TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2001 med 15. in 20. oktobrom 2001 • Dnevi odprtih vrat LU Krško, svetovanje za izobraževanje v tujih jezikih, brezplačna uvrstitvena testiranja ponedeljek - petek, 15. -19.10.2001 od 9. do 17. ure, Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, telefon: 07/48 81 160, 48 81 171, el.pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net; www.lukrsko.si • Otvoritev razstave fotografij z državnega natečaja na temo ČAJ in predstavitev britanske multikulturne dediščine ponedeljek, 15.10.2001, ob 19. uri, Hotel Sremič Krško; organizatorji: Slovensko - britansko društvo, FD Radovljica, DLF Krško, LU Krško in Hotel Sremič Krško • “Čaj ob petih” - klepet po angleško v kavarni Hotela Sremič Krško; organizator: Ljudska univerza Krško torek, 16. oktober 2001, ob 17. uri • Spoznajmo Kostanjevico po angleško - ogled Gradu Kostanjevica, galerije v OŠ Kostanjevica in voden ogled po mestu Kostanjevica v tujem jeziku; organizator: TIC Krško sreda, 17. oktober 2001, ob 10. uri - za osnovnošolce in srednješolce sreda, 17. oktober 2001, ob 17. uri - za tuje goste in ostale • Špansko za pokušino spoznavanje osnovnega izrazja in španske kulture; sreda, 17. oktober 2001, ob 17. uri, Mladinski center Brežice organizator: Mladinski center Brežice • “PUSESENK” pri Treh lučkah na Sremiču Otvoritev razstave Lončarskega krožka LU Krško in predstavitev študijskega krožka Vino in hrana s skupinama Tuflci in Roženkravt iz Krškega organizator: Ljudska univerza Krško Tri lučke Sremič, sreda, 17. oktober 2001, ob 19. uri • Predavanje o kulturi pitja čaja četrtek, 18. oktober 2001, Hotel Sremič Krško ob 17. uri organizator: Hotel Sremič Krško • Predstavitev etnološko raziskovalnega delovnega tabora “Močnik” v okviru Programa EU Youth četrtek, 18. oktober 2001, ob 19. uri organizator: Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško, C. 4. julija, Krško • Izlet po Posavju in predstavitev usposabljanja za lokalne turistične vodnike -vodenje tudi v tujem jeziku (angl., nem.) petek, 19. oktober 2001, od 10. do 18. ure zbirno mesto: Hotel Sremič Krško organizatorja: TIC Krško in LU Krško • Potopisno predavanje s poti po Mehiki - predstavitev popotniškega krožka LU Krško petek, 19. oktober 2001, ob 19. uri, Obrtna zbornica Krško,CKŽ 67, Krško • Sklepna prireditev TVU 2001 - Shakespearova drama v angl. jeziku “Veliko hrupa za nič” - KD Obzorje - predstavitev dobitnika andragoškega priznanja, Društvo za razvoj podeželja Kapele - predstavitev turistične ponudbe Posavja v tujem jeziku, TIC Krško, avla KD Krško - predstavitev izobraževalcev tujih jezikov v Posavju, avla KD krško sobota, 20. oktober 2001, ob 18.00, velika dvorana KD Krško • Krški ples sobota, 20. oktober 2001, ob 20.00, Hotel Sremič Krško organizator: Hotel Sremič Krško Prireditev izven Tedna vseživljenjskega učenja: • Predstavitev programa evropskih mladinskih izmenjav sobota, 29. september 2001, ob 18. uri, MC Brežice organizator: Mladinski center Brežice INFORMACIJE: Bernardka Zorko Ljudska univerza Krško el. pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net; tel. 07 48 81 160 ali 48 81 162 Lea Marija Colarič TIC Krško el. pošta: tic.kktpkostanjevica@s5.net tel. 07 49 02 220 Mojca Lovšin Dostal Hotel Sremič Krško el. pošta: hotel.sremic@sioi.net tel. 07 49 22 110 Tom Gomizelj DZMP Krško, el. pošta: drustvo.dzmp@guest.arnes.si tel. 07 49 026 80 ali 49 026 81 Patricija Čular -•» Mladinski center Brežice el.pošta: mc-brezice@siol.net tel. 07 49 900 70 ali 49 900 72 OBVESTILO VSEM ZAVEZANCEM ZA PLAČILO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA (NUSZ) Po Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Brežice (objavljen v Uradnem listu RS, št. 73/01), smo zavezanci za njegovo plačilo vsi uporabniki zazidanih stavbnih zemljišč, ki ležijo v občini Brežice. To pomeni, da moramo nadomestilo plačevati neposredni uporabniki stavbe ali dela stavbe. Zavezanci smo dolžni Občini Brežice posredovati vse podatke za izračun nadomestila in sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja občina. Pri tem za njihovo pravilnost odgovarjamo skladno s 15. in 18. členom Odloka o NUSZ. Pravilnost podatkov bo preverjala občinska uprava Občine Brežice. Občinam je država naložila pristojnost za obračun plačila nadomestila, ki sodi med primarne občinske dohodke. Odlok o nadomestilu je Občinski svet sprejel zato, da bo nadomestilo, ki ga je doslej plačeval le del zavezancev, pravičneje razdeljeno med vse uporabnike prostora. Popolna evidenca bo obsegala približno 15.000 zgradb in približno 12.000 zavezancev. Za nastavitev evidence so bili uporabljeni različni podatki iz obstoječih evidenc, ki imajo kakršno koli zvezo z zgradbami, enako velja tudi za podatke o pravnih osebah in samostojnih podjetnikih. Zato so v računalniško obdelanih obrazcih, ki jih bomo dobili zavezanci na vpogled in v dopolnitev (predvidoma v drugem tednu oktobra), že vpisani vsi razpoložljivi podatki, zbrani iz različnih evidenc (zemljiški kataster, evidenca hišnih številk, register prebivalstva, poslovni register, dosedanja občinska evidenca NUSZ, evidenca stanovanj v blokih). Tako pridobljeni podatki so približni, lahko se celo podvajajo. Podatki, vpisani v obrazcih, so le pripomoček zavezancem za vpis pravilnih podatkov, da ne bo treba ugibati, kam vpisati kakšen podatek. Že vpisane podatke morate preveriti in popraviti v skladu z dejanskim stanjem. V primerih, kjer podatkov ni, so v obrazcih vpisane večje površine od verjetnih z namenom, da jih boste zavezanci popravili in vpisali pravilne. Lahko se zgodi, da bo stavba, ki ima hišno številko, katastrskih podatkov pa ne, pripisana napačnemu lastniku, ker je hišna številka postavljena na napačno parcelo. Ob tej priložnosti vam sporočamo, da se v številnih primerih dejansko stanje razlikuje od zapisanega v zemljiški knjigi. Po Zakonu o zemljiškem katastru, ste taka odstopanja dolžni urediti. Na vse to opozarjamo zato, da podatki, vpisani v poslanih obrazcih, ne bi povzročali hude krvi, temveč vzpodbudili zavezance, da vpišejo pravilne podatke. Zato tudi opozarjamo vse zavezance, da odgovorno sodelujejo pri tej vzpostavitvi evidence. V našem in vašem interesu je, da bo odmera pravilna in pravična. To bo mogoče le, če boste že na začetku vnesli pravilne podatke. V primeru, da tega ne boste storili, bo Davčna uprava, Izpostava Brežice, izdala odločbo o odmeri nadomestila od površine, ki je določena na priloženih obrazcih. Popravke oz. spremembe po prejemu odločbe za leto 2002 boste lahko uveljavljali le s pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon. Za tekoče obravnavanje vprašanj bo na občini posebej organizirana služba, ki bo na voljo v sejni sobi OBČINSKEGA SVETA OBČINE BREŽICE, Gubčeva 10 a, BREŽICE (za: KS BREŽICE, KS ŠENTLENART, KS ZAKOT-BUKOŠEK-TRNJE, KS ČATEŽ OB SAVE ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ure sreda od 8.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure v prostorih KS ARTIČE (in za: KS SROMLJE, KS PEČICE-KRIŽE), KS BIZELJSKO (* za: KS PIŠECE), KS KRŠKA VAS (in za: KS CERKLJE OB KRKI, KS SKOPICE, KS VELIKE MALENCE, KS MRZLAVA VAS), KS DOBOVA, KS GLOBOKO (in za: KS KAPELE), KS JESENICE NA DOLENJSKEM (in za: KS VELIKA DOLINA). ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ure sreda od 8.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure Navedeni delovni čas bo uveden izjemoma in bo veljaven le v času trajanj3 nastavitve evidence. V primeru neskladja podatkov ali kakršnih koli težav pri izpolnjevanju obrazci priporočamo, da se osebno zglasite na občini oz. KS, s seboj pa prinesite obraze®-davčno številko ter projekt oziroma tlorisne mere zgradbe oz. funkcionalne enote. V primeru, da se osebno ne želite zglasiti na občini oz. KS, popravljene obrazCe obvezno vrnite v roku 10 dni po prejemu po pošti na naslov: OBČINA BREŽICE (NUSZ), Cesta I. borcev 18, 8250 BREŽICE Župan Občine Breži®e Vladislav DERŽIČ l-r' OGLASI, REKLAME, OBVESTILA knjižnica brežice Novosti Dnevnik pajka Francija je z veliko žlico humorja in domišljije zajet kos življenja nenavadnega, nekoliko prismuknjenega, včasih smrtno zaljubljenega, kdaj pa obupno osamljenega pajka Francija s kopico problemov, predvsem pa z veliko ljubeznijo do knjig in nepogrešljivim slovarjem pajkovskega knjižnega jezika. Krastača v nabiralniku bo svojimi hudomušnimi prigodami zabavala tako mlade kot stare. Ob spoznavanju petošolca Jana in njegove druščine se boste zabavali ob brezmejni otroški domišljiji. Pridružite se mulariji, ki vam bo zelo nazorno razložila, zakaj krastača sodi tudi v nabiralnik. V branje vam priporočamo knjigi Amy številka sedem m Lov na Amy iz nove zbirke Replika, ki prinaša prigode Amy Candler, dvanajstletne deklice, ki spozna, da ima nadnaravne sposobnosti. Priročnik Moči življenja navdušuje tako s praktičnimi nasveti iz Feng Shuija kot z modrostmi velikih učiteljev in je primeren za tiste, ki iščejo smer in spodbudo v življenju, za tiste, ki potrebujejo Pogovor ali nasvet in za tiste, ki potrebujejo znanje za uspešno samopomoč. Pripoved Veličastni Saturn odstira pogled v svet drugačnega razumevanja karme in vzrokov za trpljenje ter ponuja Pot do resnične življenjske modrosti. Je mit, katerega zdravilna moč posega na območja duhovnega zdravljenja. Knjiga 1001 način, kako motivirati sebe in druge je primerna za vse, ki si želijo ljudi motivirati za bolj vestno, učinkovito in dosledno opravljanje njihovega dela. Avtor spregovori o potrebah m prioritetah, o njihovem prepoznavanju in o tem, kako najti prim-erno spodbudo, da bi zadovoljili določeno potrebo. Knjiga Odstranjevanje vezi, ki omejujejo prikazuje metodo, s katero se lahko °svobodimo lažnih občutkov varnosti. Pustolovski duhovni roman ^laitrva se odvija ob legendami reki Sarasvati pred več tisočletji, a z vznemirljivo mrežo dogodkov posega v sedanjost ter nas obogati za razumevanje starodavnega znanja vedske astrologije. Knjiga Ostali bodo samo žeblji, ki je nastala kot poročilo o balkanskih bivanjih ameriškega pesnika med leti 1992 in 1996, bo Slovence Posvarila, kako jih lahko vidijo tujci. Serija Udarci se nadaljuje z novim poglavjem policijskega življenja, ki nosi naslov Žrtve. Za konec še povabilo za otroke, stare od 3 do 7 let. Vsak četrtek °b 17. uri vas vabimo na Ure pravljic v prostore Knjižnice Brežice. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// 'v'vw.nm.sik.si/ččwww__sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/), v rubri- ki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 5. oktobra ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Marija iz Brestanica je pripombo naslovila na avtobusne prevoznike. Sprašuje, kako je možno, da je cena z avtobusne postaje v Brežicah do avtobusne postaje v Krškem ista tudi, če se pelje od Grabnerja v Brežicah do Leskovca ali omenjene kombinacije. Opozarja še, da šolarji v Novo mesto za popoldanski program nimajo veliko prog, od doma pa morajo veliko prej. Odgovarja direktor podjetja Integral Brežice Jože Baškovič: “Cena se oblikuje na podlagi tarifnih sejmov, kar pomeni, da je vsakih 5 km nov tarifni razred, tako da imajo vsa avtobusna postajališča znotraj enega tarifnega razreda eno ceno. Konkretno je iz Brežic do Krškega 15 km, tako da se cena formira v 3. razredu, ki je od 11. do 15. km. Postajališče Brežice - Grabner do Krškega je pa 12 km, kar je zopet znotraj tega tarifnega razreda in posledica tega je, da je cena avtobusne vozovnice v teh kombinacijah identična. Glede prevozov za dijake, ki v popoldanskem času obiskujejo pouk, moram reči, da imamo iz Brežic dva avtobusa. Ob 11.25 iz Brežic in prihod v Novo mesto 12.35 ter avtobus z odhodom 11.50 in s prihodom v Novo mesto ob 13. uri. V kontaktih, ki jih imamo s srednjimi šolami v Novem mestu, jim to zadovoljuje in nismo dobili nobene negativne reakcije. Glede na to, daje vaša poslušalka iz Brestanice, mislim, da ne gre za problematiko nas kot prevoznika, ker iz Brestanice mi nimamo nobene povezave. Na tej relacije izvajata prevoze Izletnik Celje in Mirt Turs, žal pa ne poznam njihovih voznih redov.” Franc iz Brežic opozarja, da so novo začrtana parkirišča na Bizeljski cesti začrtana povsem do stranskih cest in ko se s teh vključujejo na Bizeljsko cesto, parkirana vozila ovirajo pogled in varno vključevanje v promet. Odgovarja komunalni nadzornik na Občini Brežice Mladen Arnšek: “ Ker je ulica dovolj široka, je izvedeno stransko vzdolžno parkiranje in dva vozna pasova v skladu z določbami Zakona o varnosti cestnega prometa in Pravilnikom o talni in vertikalni signalizaciji. V tem primeru je to po naši oceni v redu narejeno in ne bi smelo biti težav pri vključevanju vozil na glavno Bizeljsko cesto z uvozov in ulic. Črta, ki je za to zarisana pri vključevanju, omogoča, da se voznik z vozilom pomakne dovolj do polja vidnosti na Bizeljsko cesto in se lahko varno vključi v promet." Milka iz Mrzlave vasi sprašuje, zakaj imamo na Radiu Brežice le SMS glasbene želje, saj opozarja, da vsi nimajo mobilnih telefonov in zato možnosti izbire glasbe. Predlaga, da bi enkrat tedensko za želje poslušalcev odprli telefone. Glavna in odgovorna urednica Lidija Kostevc je odgovorila, da ob SMS željah sprejemamo tudi telefonske želje in lahko kadarkoli v 17- umem dnevnem programu tehniku sporočijo svojo željo. Praviloma jo, če je v skladu z našo programsko glasbeno opremo, tudi izpolnimo. Poudarja še, da nikakor nismo želeli zapostaviti tistih poslušalcev, ki nimajo mobilnih telefonov, saj jim ponujamo možnost, da kadarkoli pokličejo. Jože iz Dobove opozarja, da mu je po preplastitvi Ilirske ulice v Dobovi otežen dostop na polje, v Krajevni skupnosti Dobova pa so mu obljubili, da bodo za lažji dostop navozili zemljo, pripeljali sojo le za nekaj samokolnic in pustili na krompirišču. Opozarja še, da ga tako ravnanje, kot starejšega občana, žali. Odgovarja predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova Mihael Švarč: “S preplastitvijo Ilirske ulice seje cestišče dvignilo za 3 centimetre. Z izvajalcem del KOP Brežice je bilo pogodbeno dogovorjeno, da uredi tudi bankine. Gospod Jože ob svoji parceli te ni dovolil urediti. Smatrali smo, da je s tem zadeva zaključena, saj se do danes z nobeno dodatno uradno zahtevo ni obrnil na naš gradbeni odbor. Vendar smo na njegovo uradno zahtevo pripravljeni urediti bankino ob njegovi njivski parceli." Irena iz Lokev pri Brestanici na Občino Krško naslavlja vprašanje, zakaj občina osnovni šoli Brestanica ne bo več plačevala prevoza otrok s kombijem. Odgovarja direktor občinske uprave Franc Glinšek: “V skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot 4 kilometre od osnovne šole, oziroma ne glede na oddaljenost, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost na poti v šolo. Osnovna šola mora učencem, ki čakajo na prevoz, zagotoviti varstvo. Občina Krško ima s prevoznikom - Izletnikom Celje sklenjeno pogodbo o prevozu učencev tudi na relaciji Gorica-Anže-Stolovnik-Raz-tez. Tako lahko učenci iz naselj a Lokve koristijo ta prevoz. Prav tako občina mesečno zagotavlja sredstva za varstvo vozačev OS Adama Bohoriča Brestanica. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa zagotavlja sredstva za oddelke podaljšanega bivanja. Tako imajo učenci, ki čakajo na prevoz avtobusa, zagotovljeno varstvo na dva načina. V primem, da se učenci na željo staršev organiziranega in plačanega avtobusnega prevoza ne poslužujejo, nimajo pravice do dodatnih brezplačnih prevozov. Ker pa starši vedo, da ima OŠ Adama Bohoriča Brestanica kombi, nekateri želijo, da takoj po končanem pouku (ob 11.30) otroke odpeljejo proti domu. V tem primem pa se starši o načinu prevoza ter pokrivanju stroškov za gorivo dogovorijo neposredno z osnovno šolo.” spominski zbornik posavje 1989 - 1991 mali oglasi Sabina Strmecki NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS 'hie in priimek ________ *Podjetje(naziv in naslov) davčna številka podjetja ^Zavezanec za DDV_______ ^aj ____________________ ^lica __________________ ^atum __________________ levilo izvodov _________ N; Poštna št. Telefon _ Podpis _ aročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod, 'aročnina velja do pisnega preklica. Nadaljevanje s 4. strani... sprejet na republiškem vrhu. Po odhodu poveljnika Gutmana smo družino Puntarjevih evakuirali. Preostanek kratke noči sem preživel z voznikom Škoflekom v terenskem vozilu. V pričakovanju telefonskega klica in potrditve ukaza za napad spanca ni bilo, zato sem poskušal predvideti potek dogodkov v boju. Kljub temu da sem po naravi optimističen in sem se podzavestno osredotočil le na naše prednosti in slabosti nasprotnika, je bil v mojem scenariju izid boja negotov. Bil pa sem trdno odločen, da bojno nalogo profesionalno opravimo, saj sem se zavedal, da smo trenutno na težišču delovanja 2. PŠTO Dolenjske in bo rezultat boja vplival na kasnejše dogodke. Pripravljen sem bil na “igro z ognjem in mečem”. Taktika bojevanja je bila enostavna. Napasti brezkompromisno in z vso razpoložljivo močjo ter tako pokazati našo odločnost, nato pa se organizirano izvleči na vame položaje. Telefonski ukaz za napad sem sprejel ob 3. uri zjutraj od poveljnika Breznikaija in nato še potrditev od poveljnika Gutmana Takoj sem zahteval, naj mi dodajo še 174. protidi-verzantski vod TO Brežice, ki mu je poveljeval podporočnik Igor Prah in je že imel bojne izkušnje z Medvedjeka dva avtobusa zaradi načrtovanega umika z bojišča in sanitetno ekipo. Vse moje zahteve so bile sprejete in izvedene do 4. ure zjutraj. Točno ob 5. uri sem preko megafona ponovno pozval oklepno enoto JLA k predaji. Razgovor je potekal približno takole: “Dobro jutro, druže kapetane, kako ste spavali?” Odgovor je bil: “Dobro!” “Imate petnajst minuta, da se predate ili čemo vas napasti i razbiti,” sem jih ponovno opozoril. Odgovor je bil: ”Nema predaje!” Razgovor preko megafona sem zaključil s pozdravom: “Dovidenja druže kapetane!” Ob 5.15 je bil izstreljen strel oziroma rafal iz avtomatske puške kot naš dogovorjeni znak za začetek napada. Taje bil zelo silovit, saj smo udarili z večino razpoložljivih protioklepnih sredstev in pehotnim orožjem. Oklepna enota JLA je odgovorila z močnim topovskim ognjem, vojaki vozil niso zapuščali. Naš prvi napad je trajal le 10 do 15 minut, nato smo se umaknili na rezervne položaje, 50 metrov v globino gozda. Na naši strani je bil vojak Rudi Kajtna težko ranjen v čeljust in hitro zdravstveno oskrbljen. Na armadni strani sta bila močno poškodovana in skoraj uničena dva oklepnika, ostali so bili lažje poškodovani. Drugi napad je izvedla skupina prostovoljcev, ki jo je vodil podporočnik Kotnik, v vlogi lovcev oklepnih vozil je poškodovala še dva oklepnika. Naloga je bila uspešno opravljena, saj je bil divizion PZO JLA, ki je začel napad na Dolenjsko, razbit in onesposobljen za nadaljnja bojna dejstvo-vanja. Po sprejemu radijskega sporočila, da se pripravlja letalski napad, smo se po načrtu do 7. ure zjutraj umaknili s položajev in iz Krakovskega gozda. Ukaz JLA o letalskem napadu so prestregli naši vezisti in nas o tem pravočasno obvestili. Za to dejanje smo jim .Jankovski bojevniki" neizmerno hvaležni. S skupino pripadnikov 174. proti-diverzantskega voda TO Brežice sem se iz gozda umaknil zadnji. Kmalu zatem smo po 7. uri pri cerkvici sv. Ane v Leskovcu opazovali, kako bojna letala JLA mitraljirajo in raketirajo barikade in naše prazne položaje. Bili smo veseli, da nas ni več tam. V vojaški operaciji je pomembna zmaga ne pa vztrajanje na položaju (Sun Cu). Prodam terensko vozilo Ssangyong Korando diesel, letnik 1995, bele barve. Pokličite 041-708-283. Prodam Alfa Romeo 146, letnik 1996, kovinske barve z vso dodatno opremo. Pokličite 041-844-887. Prodam čevljarski stroj z orodjem. Pokličite 07-81-43-368. Prodam 50 arov koruze na rasti. Pokličite 031-244-881. TO m pri ZPM WtHHAČtN KUC - Vt«K DAN OD 12*00 20' Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. __________________________________________________Šestnajsta_____________________________________________________ stran 16 ___________________________Sava Glas, 3.10.2$ špranje in okenca posavcev Rentno varčevanje ^Nova KBM < Moja vnukinja ni še nikoli pomislila na rentno varčevanje. Tradicionalno srečanje gasilcev z obeh strani meje Brežice - Poveljstvo Gasilske zveze (GZ) Brežice je gostilo gasilce VZ Zaprešič in VZ Brdovec. Srečanjem so pripravili pri PGD Mihalovec. Na sedežu GZ Brežice so si obmejni gasilci najprej izmenjali mnenja in izkušnje. Na osnovi pojasnil brežiških predstavnikov so gostje zaključili, da si je GZ Brežice v občinskem in državnem merilu uspela ohraniti dober položaj, kar je osnova še iz nekdanje skupne države. Sicer zgledno sodelovanje za varnost v državi pa to ne zmanjšuje vrsto težav v gasilskih vrstah in je v primerjavi s sosedi v neprimerno boljšem položaju. Po uradnem delu so si ogledali prostore in tehniko GD Brežice, RCO Krško, klet Vina Brežice in končali z ogledom prostorov in tehnike GD Kapele. N.J.S. V znak dobrega sodelovanja je podžupan občine Brdovec Mladen Debeljak predal priznanje Brunu Potokarju, Antonu Kocjanu, Ivanu Leskovcu, Francu Ureku in Vladislavu Deržiču, Mihaelu Boraniču in Vinku Cvetkoviču pa je podelil listino s plaketo. Mojca Leben Milavec - Pri nas raste interes, kdo smo in kaj je naša dediščina Mojca Leben je bila v Brežicah rojena 1. marca 1964, spomini na rojstni kraj so “oh, lepi”, brežiška gimnazija pa obdobje iskanja. Želela je postati defektolog ter tu in tam razmišlja, kako bi bilo, če bi bilo. Ob branju knjige o starih indijanskih kulturah se je kar čez noč odločila za študij umetnostne zgodovine - raziskovalno smer, se 93. leta odločila za magisterij, vzporedno pa študirala novinarstvo. “Že pri diplomi sem se začela ukvarjati s primerjavo likovne umetnosti in gledališča, bolj s povezavo, kjer se likovnost prekriva oz. sreča z gledališčem z vidiki likovnega v gledališču in z vplivi gledališča na likovno umetnost. Potem sem to temo razširila na magisterij, nato še na doktorat, ki čaka na polici, da zrastejo otroci, Klemen (7), Živa (5) in Andraž (2). Do konca podiplomskega študija sem bila mladi raziskovalec na Filozofski fakulteti in ker ni bilo možnosti zaposlitve, sem pridobila samostojni status. Z možem Zmagom sva samostojna kulturna delavca, mož je plesalec, folklorist, koreograf in vodja skupin. Odprla sva šolo ljudskega plesa “Et-nika”, je bolj umetniški naziv za plesne in likovne delavnice, ki jih imava pet polnih let po vrtcih in šolah. Zanimanje staršev in otrok je vedno večje, posebno tistih, ki jim moderna zvrst plesa ni blizu, otroci pač vzamejo tisto, kar jim ponudimo. To je zanimiva izkušnja. Po šolah imava kulturne dneve in nisva srečala otroka, ki bi naju zavrnil, sicer pa smo etno ritme podedovali, vendar so ti zaspali, te stvari bi morali vsi srečati. Na Danskem npr. je spoznavanje nacionalnega blaga del splošne vzgoje in spada k splošni izobrazbi od vrtca dalje”, pripoveduje zavzeto Lebnova in nadaljuje, “vedno več je vzgo- jiteljev in učiteljev, ki se zavedajo potrebnosti podajanja, sistematsko pa to še ni urejeno. Otrokom je treba te stvari ponuditi kot izkušnjo, da ves material dediščine preoblikujejo tako, da dodajo svojo izkušnjo, s tem pridejo do nečesa svojega novega. Tako jih spodbudimo, da sami začnejo iskati in največ smo dosegli, ko otroci iščejo sebe in svoje korenine. Ljudi brez identitete je že tako preveč.” Pred dvema letoma sta z možem Zmagom delala z brežiško Vivo. Naredila sta program za Kanado z naslovom “Ob Sotočju”. Simona Rožman Strnad je naredila izbor ljudskih pesmi iz brežiškega okoliša, “midva pa scenarij in koreografijo, bilo je zelo lepo sodelovanje,” dodaja. Ob letošnji 5. obletnici šole ljudskega plesa “Etnika” pripravljata predstavi Potovanja in Anica v čudežni deželi, premiera za starše bo ob koncu leta, septembra so z njo gostovali na “ta pravem odru” Pikinega festivala v Velenju in upata, da se bosta lahko predstavila tudi v Brežicah. Trenutno sta v ‘Tazi” zbiranja papirjev za ustanovitev Zavoda in društva za promocijo kulturne dediščine. Mojca Leben in Davor Grgičevič beležita 10 let od prve skupne realizi- rane poslikave starih objektov za poživitev mesta, ko sta dve leti pred tem začela s snovanjem idej in skupnih projektov (Študentsko naselje in dimnik v Rožni dolini, Cankarjevo nabrežje pri gostilni Maček, Wolfova ulica pri Tromostovju, ura na Viški gimnaziji, pročelja študentskih domov na cesti v Mestni log, poslikava ob Topniški cesti, fasada vodovoda na Ljubljanski tržnici, Tržaška cesta, vila v Piranu). ‘To je čas nabiranja znanja in izkušenj, ko delamo vse od osnutka do izvedbe. Delava tako, da upoštevava staro in dava možnost da objekt zaživi v novi funkciji, kar pomeni,da v estetskem smislu staro ne preglasiva, ampak jo nadgradiva z novo kvaliteto. V naravi se branimo novega, čas pa gre naprej in življenje se spreminja. Z Davorjem se identificirava kot Model design kolektiv-stu-dio za poslikavo mest ulic, fasad in interierjev.” Brežice seji zdijo idealno družinsko mesto za majhne otroke. Tja pripelje svoje tri in svoje tri fante iz Kamnika še sestra Metka, kemičarka kjer jih čakata upokojena mamica Polona (farmacevtka) in ati Janez (strojnik). Natja Jenko Sunčič Zato sem nanjo pomislil jaz. Rentno varčevanje Nove KBM ni samo za tiste, ki bi si hoteli zagotoviti varno in prijetno starost. Z njim lahko svojemu otroku ali vnuku omogočite tudi prijaznejše in brezskrbnejše odraščanje in študij. Starši ali stari starši pričnejo rentno varčevati. Po izteku varčevanja pa renta obogati otrokov račun. Oglasite se na eni od naših poslovnih enot in bančni strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri rentnega varčevanja; več informacij z izračuni pa boste našli na naši spletni strani www.nkbm.si. Asfalt za lOO.rojstni dan Križ - Vas v hribih KS Boštanj, ki meji na tržiško, poslej ne bo več znana le po vinogradih in cvičku. Od 25.septembra imajo v svoji sredi - na hišni številki 50 - stoletnika Antona Gorenca. V Stajah (Polje pri Tržišču), kjer se je rodil, se je izučil za čevljarja. Ljubezen ga je pripeljala na ženino domačijo v Križ, kjer se je rodilo 11 otrok. Anton seje zaposlil na železnici in po kolovozni poti do upokojitve leta Sevniški župan Kristijan Janc želi Antonu Goren- 1971 vsak dan pešačil v cu še veliko sprehodov po novem asfaltu. Jelovec ali Tržišče. Gorencev ata se kljub častitljivi starosti vsak dan odpravi na sprehod po kolovozu do cestne povezave za Tržišče. Na predvečer svojega rojstnega dne pa je pot mimo hiše dobila asfaltno prevleko (300m) in to je bilo skupno darilo KSBoštanj, Tržišče ter občine Sevnica. Slavljenec je poleg mnogih daril in voščil prejel tudi protezo s posvetilom na zlati ploščici, ki mu jo je poklonil zobozdravnik dr. Pavle Zagode. Sorodniki in sovaščani so mu pripravili tudi svečanost v gasilskem domu Telče. BJ>. Jesensko srečanje v Tržišču Tržišče - 13. oktobra se bo v slikoviti pokrajine Dolenjske, v Tržišču in malkovških goricah, odvijala tradicionalna prireditev “Jesensko srečanje v Tržišču”. Muzejski vlak s 500 potniki bo pripeljal iz Ljubljane preko Zidanega mostu do Sevnice, kjer bodo domačini pozdravili goste s pihalno godbo, kruhom in soljo. Muzejski vlak bo nato po dolenjski progi krenil proti Tržišču, spotoma pa postal v Boštanju in Jelovcu, kjer bodo domačini prikazali stare kmečke običaje. Podobno bo tudi v Tržišču, kjer bodo obiskovalce spomnili, kako so obvladovali kmečka dela, ko še ni bilo strojev, pripravili pa bodo tudi vrsto razstav. Najzanimivejši del prireditve bo obisk malkovških zidanic, kamor bodo organizatorji prepeljali goste. Pokušali bodo mlado vino in dobrote iz kmečkih peči in se proti večeru, polni prijetnih doživetij, vrnili v rodne kraje, kamor jih bo ponovno popeljal muzejski vlak. Nada Černič Cvetanovski “Mokra” vaja posavskih gasilcev Krško - Gasilska zveza Sevnica je bila organizator letošnjega regijskega gasilskega tekmovanja v mladinski in članski konkurenci. Dvodnevno tekmovanje, ki je bilo zaradi primernejšega tekmovališča organizirano v Krškem, je močil dež, kar pa tekmovalcev ni motilo, saj je bila ena od tekmovalnih disciplin tudi t.i. mokra vaja. Na tekmovanju je nastopilo 22 mladinskih in 29 članskih ekip, ki so se najbolje izkazale na občinskih tekmovanjih. Najbolj uspešni so bili gasilci oz. gasilke PGD Loka pri Zidanem mostu, saj so zmagali v kategoriji pionirk, pionirjev, mladink in veterank. Med mladinci so bili najuspešnejši Sromeljčani iz brežiške občine, med veterani pa Sevničank Med članicami skupine A, starimi do 30 let, je prvo mesto osvojila Raka, v skupini B - nad 30 let - pa Spodnja Pohanca. Gasilci iz Bukoška so bili zmagovalci v skupini A, v skupini B ga so slavili Bo-štanjčani. N.C.C. Italijanski snemalec, član Art Gallery 2, ki je na sevniški grad pripeljala mednarodno razstavo Svet brez MEJA, se tudi ob podelitvi priznanja, ki mu ga je izročil sevniški kulturnik Albert Felicijan, ni dal motiti in je snemal naprej. Domačim snemalcem pa je očitno nekdo postavil MEJE, da niso uspeli priti do gradu ... Pred obiskom ZD Brežice se lahko okopate pred bližnjim parkiriščem (na fotografiji); v sosednji zdravstveni ustanovi pa vam ponudijo posebno uslugo - po operativnem posegu na roki, vas v nogo piči še osa. Trojni direktor (dirke, kolesarskega kluba in občinske uprave) Zvone Košmerl pod varnim na-puščem domače gostilne premočenim kolesarjem razlaga, zakaj je bila kolesarska dirka Skok na Lisco za štirinajst dni prestavljena : “ Zadnjič je premalu deže-valu!” Zlobneži natolcujejo, da se direktor Gostinskega podjetja Sevnica in župan Kristijan Janc na veliko izogiba restavracije Dvorec Impoljca, češ, da je zaradi statusa (sodi v sklop Zavoda Impoljca) nelojalna konkurenca. Pričujoča fotografija kaže nasprotno: Janc (“z zadovoljnim obrazom” bomo izpustili) ob direktorici zavoda Milki Cizelj.