1 '■e 3 GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ ^ GLASNIK PRIL 1981 ŠTEVILKA 4 LETO XV ŠTEVILKA 4 JENJE V LETU 1980 i se- V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE — O gospodarjenju v letu 1980 poročamo na zgoščen in vsem razumljiv način na prvi in drugi strani — o problematiki in položaju v tozd Dvigalo objavljamo dva članka na tretji strani — z našimi monterji smo se pogovarjali na Krkinem gradbišču v Novem mestu — kratek zapis o naših delavcih na Abu Graibu objavljamo na peti strani — na predzadnji strani lahko preberete tri članke o delovanju sindikalnih organizacij — starše osmošolcev posebej opozarjamo na razpis prostih učnih mest za učence v gospodarstvu, ki ga objavljamo na zadnji strani 1. REZULTATI IN USPEŠNOST POSLOVANJA Gospodarsko situacijo v preteklem letu označujejo nizka rast fizična obsega proizvodnje, najvišje stopnje inflacije po letu 1965, '"vjanje rasti zaposlenosti, padec življenjske ravni prebivalstva, in ikc^jšanje plačilno bilančnega primanjkljaja, zlasti z visokim poveljem izvoza. Podobne značilnosti izražajo tudi rezultati poslovanja tev°ZD IMP, ki se je glede na ustvarjeni dohodek že v letu 1979 prebil 50 največjih proizvodnih organizacij združenega dela v Jugosla-Primerjalni rezultati nam pokažejo naslednje: ,,'abela 1: S rimerjalni indeks rasti kazalcev poslovnih rezultatov v letu 1980 Indeks 1979— 100 IMP SRS 131 128 129 125 96 72 116 116 109 153 135 128 128 200 121 155 174 134 134 135 137 136 90 78 129 116 174 128 132 126 124 141 122 129 183 135 Analiza osebnih dohodkov h?r- n' dohodki bruto iz oseb. dohodkov p “"'dohodki neto Oseh)rCČni mesečni neto li^Inrt«?' doh°dek nazaposl. Weh«nŽivlienjskih J DrbSCln V SR Slr.vPni 1979' 1.024.485 316.926 707.559 8.304 9.591 v SR Sloveniji port ogov. "d5ljed^porastODP° Tabela 3: Analiza reprodukcijskih sredstev 1979 1980 v 103 din % Amortizacija — predpisana 68.383 104.816 153 Amortizacija — pospešena 79.198 158.215 200 Poslovni sklad — neto 170.083 317.147 186 Rezervni sklad — neto 34.105 29.998 88 Skupaj sredstva za reprodukcijo — neto 351.769 610.176 173 Akumulativnost (% v CP) 5,0 6,9 138 Rentabilnost (neto) % 8,6 10,5 123 Reproduktiv. sposobnost (neto) % 14,8 18,5 125 ij° • Celotni prihodek Porabljena sredstva ..C Surovine, repromaterial ‘ir- Proizvodne storitve •3- Reklama in propaganda Reprezentanca •5. Neproizvodne storitve ;-n. Povračila delavcem ■ Drugi materialni stroški Amortizacija — predpisana • Dohodek dn 4. Obveznosti za skupno in splošno s Porabo % 6 ^e*ovne skupnosti Amortizacija —pospešena • Osebni dohodki ■ Skupna poraba ^*ater- osnova dela “• Rezerve —' Osnovna značilnost primerjalnih rezultatov poslovanja IMP in sionskega gospodarstva je različno gibanje ekonomičnosti. V sloven-ken> gospodarstvu je v letu 1980 ekonomičnost padla (hitrejši porast jorabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka), v IMP pa je pora-a- Preseneča sicer ne toliko sam porast ekonomičnosti poslovanja, lac Pa bolj intenzivnost te rasti ob dejstvu, da smo imeli v letu 1980 de'Praviti z visoko inflacijo na trgu repromaterialov. Ta pozitivni trend pe' kvaliteti gospodarjenja je pogojen s tremi skupinami faktorjev. 3bf \prvo skupino bi sodilo skrbnejše gospodarjenje delavcev s pred->el£et' dela, ki se izraža tudi skozi nekatere fizične kazalce in podatke. nli'°drobnejša analiza nakazuje, da je to bolj plod osebne prizadevnosti Kv- .cev ‘n zavesti o potrebi varčevanja z energetskimi in surovin-v'r*’ manj pa inovacijskega procesa in izboljševanja organizaci-viC' ^ato menimo, da se bodo ugodni učinki na ekonomičnost iz te skuti/11* faktorjev v letu 1981 izčrpali. ) f . drugo skupino vzrokov lahko uvrstimo t.i. učinke vrednotenja nifa’°8- Visoke povprečne zaloge repromateriala so povzročile, da se iiŽ^nflacijski skok cen osnovnih repromaterialov v zadnjem četrtletju Poteklega leta ni v celoti odrazil na materialnih stroških. Sistem knjigovodske evidence namreč omogoča, da se del sredstev, ki so potreb-D'"a- da v razmerah inflacije vzdržujemo nespremenjen obseg poslova-.Ja, preliva v dohodek. Tako ustvarjeni poslovni in drugi skladi ne ,ra^ajo le sredstev za razširjeno reprodukcijo, ampak vključujejo v ® a.^nem sredstva za enostavno reprodukcijo. z, *retjo skupino gre uvrstiti varčevanje pri različnih drugih izdatkih •aeln° kot posledica ustreznega družbenega dogovora). Opazno je, da ki ra$t pri vseh ostalih materialnih stroških, razen pri izdatkih za re-$ am°. manjša kot povprečno v slovenskem gospodarstvu in predv-(j6rn bistveno manjša kot rast celotnega prihodka. Opažamo pa tudi, a s° imele omejitve tudi negativne posledice na obseg in ekonomič-°st poslovanja in sodimo, da bodo v letu 1981 te izdatke težko še na-administrativno zadrževati brez težjih posledic. Struktura razporejanja dohodka za posamezne oblike porabe je pde na leto poprej bistveno drugačna. Rast bruto osebnih dohodkov lMi> ^ °^c zaostajala za rastjo dohodka. Rast osebnih dohodkov v n, P je nižja tudi od ustrezne rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu t. ^Yen'Je. Problematiko delitve osebnih dohodkov nam ponazarjajo 1 "aslednje številke. tabela 2: Poslovna uspešnost je torej po vseh količinskih kazalcih porasla, vendar je ta uspeh pogojen z visoko inflacijo inrealnim zmanjšanjem osebnih dohodkov in zato ni trajne narave. To dokazujejo tudi rezultati zadnjega četrtletja, prikazani skozi odstotek realizacije posameznih kategorij v delitvi dohodka. (Tabela 4) Povečani stroški vseh vrst (vključno z osebnimi dohodki in skupno porabo) so se v zadnjem četrtletju »ujeli« z relativno zmanjšano realizacijo in poslabšali celotne poslovne rezultate, poslabšala pa se je tudi ekonomičnost. Porast sredstev iz čistega dohodka za namene skupne porabe je bil večji od povprečnega v gospodarstvu Slovenije, večji od stopnje rasti dohodka in za 20 % večji, kot je bil planiran. Vzrok je deloma v povečanju stanovanjskih sredstev v TOZD in DS, deloma pa tudi v kršenju določil družbenega dogovora o izplačilih iz sredstev skupne porabe. Fakturirana realizacija in izvoz V strukturi realizacije se je prvič po nekaj letih povečal delež montažnih dejavnosti, zlasti na področju klime in elektrike. Delež industrijske proizvodnje se je znižal, razen pri livarstvu in proizvodnji kmetijske mehanizacije, ki sta povečala svoje deleže. Delež poslov-no-tehničnih storitev se je v globalu nekoliko znižal, zlasti na račun projektiranja in inženirinških storitev na domačem trgu. Tabela 4: Dinamika ustvarjanja poslovnih rezultatov v zadnjem četrtletju 1980 (v 103 din) leto 1980 zadnje četrtletje 1980 % CELOTNI PRIHODEK 7.339.593 1.999.835 27 Porabljena sredstva 4.420.212 1.293.597 29 Dohodek 2.919.381 706.238 24 OD in skupna poraba 1.494.335 463.786 31 Neto poslovni m neto rez. sklad 347.141m 51.855 m 13 Tabela 5: Fakturirana realizacija po dejavnostih 1979 in 1980 Vrsta dejavnosti 19 7 9 , • 1 9 8 0 Indeks 1979=100 vrednost strukt. vrednost strukt. 1 2 3 4 5 1. Montažna dejavnost 2.194.029.060 38,64 2.888.464.461 39,86 131,7 1.1. ogrevanje 902.765.997 15,90 1.037.504.888 14,32 114,9 • 1.2. vodovod 263.691.680 4,65 344.038.699 4,75 130,5 1.3. klima 419.061.568 7,38 672.224.689 9,28 160,4 1.4. elektro 474.347.528 8,35 666.301.023 9,19 140,5 1.5. dvigala 134.162.287 2,36 168,395.162 2,32 125,5 2. Industrijska dejavnost 2.821.912.975 49,69 3.485.077.355 48,09 123,5 2.1. klima naprave 658.424.585 11,59 832.940.473 11,50 126,7 2.2. jaki tok 284.404.137 5,01 359.332.397 4,96 126,3 2.3. šibki tok 141.073.440 2,48 160.203.782 2,21 113,6 2.4. kovinska serijska proizv. 592.042.053 10,43 729.278.961 10,06 123,2 2.5. kovinska individ.proizv. 313.400.503 5,52 275.546.985 3,80 87,9 2.6. livarne 258.969.552 4,56 353.034.991 4,87 136,3 2.7. instalacijska oprema 137.334.900 2,42 158.228.001 2,18 115,2 2.8. kmetijska mehanizacija 239.568.729 4,22 364.970.539 5,04 152,3 2.9. proizv.gradbenih strojev 196.695.076 3,46 251.541.226 3,47 127,9 3. Izvoz 361.650.963 6,37 509.587.522 7,03 140,9 3.1. blagovni 144.117.399 2,54 296.487.479 4,09 205,7 3.2. investicijska dela 217.533.564 3,83 213.100.043 2,94 98,0 4. Poslovno tehnične storitve 301.143.277 5,30 363.379.755 5,02 120,7 4.1. projektiranje 123.764.579 2,18 142.570.025 1,97 115,2 4.2. zastopanje 98.459.894 1,73 140.814.433 1.94 143,0 4.3. inženiring 49.166.390 0,87 35.295.365 0,49 56,3 4.4. izobraževanje 7.202.603 0,13 13.060.474 0,18 181,3 4.5. družbeni standard 22.549.811 0,40 31.639.458 0,44 140,3 1 Skupaj 5.678.736.275 100 7.246.509.093 100 127,6 V naslednji tabeli je prikazana rast IMP po dejavnostih od leta 1975 proizvodnja, klima naprave in kmetijska mehanizacija, med poslov, naprej. Po ekspanzivnosti rasti izstopajo z indeksi nad 400 v kategoriji tehničnimi storitvami pa zastopanje. Izredno rast prikazuje tudi montaže klima naprave in dvigala, v industriji zlasti kovinska serijska izvozna komponenta, vendar z očitno stagnacijo po etu tabela 6: Fakturirana realizacija po dejavnostih 1975 - 1980 (v 10 din) v 103 din Indeks 1980 1980/1979 1.233.287 120,4 389.837 123,0 843.450 119,2 115.5 130.5 120.5 ! * neg v'dimo, da smo se v IMP v povprečju držali določil družbe- g0y “Ogovora (čeprav je nekaj kršilcev, vendar v glavnem iz razlo-^ Od’v ! v Politiki ustvarjanja dohodka, zaposlovanja in delitve nih d k U ^^9), kar pa je ob povečanih prispevkih in davkih iz oseb-Pade . .odkov ter ob povečanem številu delavcev povzročilo 15 % j tivneC Zlvljenjske ravni delavcev v IMP. Ne glede na pretekle nega-reprodL.aVe (pred letom 1979) pri delitvi osebnih dohodkov na račun ;i j živijg U7.c'is*ce sPos°bnosti in na potrebo po krepitvi le-te, je padec , , v*dLnjske ravni tak, da se je negativno odrazil tudi na delovno - j neigd ln s tem produktivnost dela. Se zlasti to velja glede na še vedno I neKa 6 •na merila za vrednotenje večjega in kvalitetnejšega delov-, J Pade^nSpevka Posameznega delavca, bodisi v proizvodnji ali v režiji. *' altumm63--16 z'v.UenisKe ravn' delavcev je seveda madež na doseženo 'S slednjj aciJ°- Pri izboljševanju materialne osnove dela so doseženi na- Vrsta dejavnosti 1. Ogrevanje 2. Vodovod 3. Klima 4. Elektro 5. Dvigala 6. jaki tok 7. šibki tok 8. proizvodnja gradb.strojev 9.. kovinska serijska proizv. 10. kovinska individualna prc, 11. livarna 12. instalacijska oprema 13. klima naprave 14. proizv.kmetijske meh. 15. projektiranje 16. zastopanje 17. orodjarne 18. izobraževanje 19. inženiring storitve 20. družbeni standard 21. delo v inoz - konv.valuta 22. delo v inoz.- kliring val. 23. blagovni izvoz IMP L e t O Indeks' 1975=100 1975 1976 li)77 1978 1979 1980 1 2 3 3 5 6 7 365.178 414.412 556.548 659.235 902.766 1.037.505 284,1 148.739 160.375 159.135 223.722 263.692 344.039 231,3 134.805 154.319 159.380 221.047 419.062 672.225 498,7 302.026 365.243 371.734 365.265 474.347 666.301 220,6 31.069 53.469 73.716 94.228 134.162 168.395 542,0 102.418 101.883 134.096 208.956 284.404 359.332 350,8 42.909 60.490 71.329 90.685 141.073 160.204 373,4 - 151.259 196.695 251.541 94.834 119.565 159.703 224.770 592.042 729.279 769,0 130.218 146.953 216.210 231.773 309.191 271.154 208,2 95.363 89.463 122.127 172.828 258.969 353.035 370,2 56.411 70.130 94.336 126.876 137.335 158.228 280,5 93.340 ‘ 122.069 159.581 277.621 658.424 832.940 892,4 99.318 146.683 204.029 239.568 364.971 37.429 43.202 49.797 85.672 123.764 142.570 380,9 30.259 36.214 58.544 59.104 98.460 140.815 465,4 2.725 1.553 2.335 3.849 4.213 4 .'93 161,2 3.926 4.797 6.021 7.138" 7.203 13.060 332,7 - 28.294 49.166 35.295 8.866 12.448 15.202 19.718 22.550 31.640 356,9 17.658 15.573 18.008 143.050 203.762 166.353 942,1 48.406 66.608 13.998 2.239 13.771 46.747 96,6 18.530 35.443 72.362 182.598 144.117 296.487 1600,0 1.762.806 2.173.707 2.696.846 3.780.989 5.678.736 7.246.509 411A.r rezultati. (nadaljevanje na 2. strani) Gospodarjenje v letu 1980 (nadaljevanje s 1. strani) Delež izvoza v realizaciji se je v letu 1980 povečal. To se vidi iz naslednje tabele: Tabela 7: , Rezultati zunanje-trgovinskega poslovanja (v 1()3 din) Indeks 1979 1980 1979 - 100 Izvoz — bruto 361.651 499.869 138 blagovni 144.117 286.769 199 storitve 217.534 213.100 98 % izvoza v realizaciji 6,33 6,87 109 Izvoz — neto (plačani) 243.538 371.900 153 Uvoz 124.400 123.763 99 Saldo — neto 119.130 248.137 208 Vendar z doseženimi rezultati v celoti ne moremo biti zadovoljni. Plan izvoza ni bil dosežen (zaostanek 3 %), čeprav je bil dinar med letom devalviran. Nekaj ugodnejša je situacija pri blagovnem izvozu, pri realizaciji montažnih storitev pa smo v letu 1980 nazadovali. Tudi uvoz je daleč zaostal za planom, zato je pozitivni zunanje trgovinski saldo večji kot leta poprej za več kot 100%. Izpolnjevanje plana (rebalans plana) rezultatov dela: IMP je v letu 1980 presegal plane celotnega prihodka, za 2,5 %, plan dohodka za 2 %, plan čistega dohodka za 1 %, plan amortizacije za 28 %, plan osebnih dohodkov za 1 %, plan skupne porabe za 20%. Nismo dosegli plana izvoza (zaostanek 3 %), plan uvoza (57%), plana sredstev za izboljšanje materialne osnove dela (za 5 %). Po posameznih TOZD je izpolnjevanje plana naslednje: Tabela 8: Izvrševanje plana po TOZD Fakturirana realizacija Akumulacija (posl. sklad. Dohodek neto+posp. amortiz. + rez. sklad neto) OV 103 101 ’ 112 KM 115 103 138 MK 95 95 64 MM 112 120 181 IB 98 122 226 BLISK 108 103 79 EKO 129 98 59 EM 115 133 251 DVIGALO 92 87 15 TEN 99 100 164 ISO 100 81 31 KP 97 93 64 TIO 100 93 88 PANONIJA 97 99 78 TRATA 101 115 79 ITAK 110 113 88 SKIP 101 102 74 LSNL 101 85 68 HVA 86 67 25 LBK 102 111 360 IP 102 100 67 MP 107 110 92 INŽ 107 133 203 PB 86 83 28 ZAST 85 87 68 IC 116 103 165 IMP 103 102 95 Izpad v izvršitvi plana fakturirane realizacije beleži 9, v izvršitvi plana dohodka 11, v izvršitvi plana neto akumulacije 17 TOZD. Zanimivo je, da primerjalni rezultati glede na preteklo obdobje (1979) kažejo obratno tendenco, namreč da so rezultati pri izvršitvi plana fakturirane realizacije najslabši, pri dohodku boljši in pri akumulativ-nosti najboljši. To pomeni, da so bila planska pričakovanja v mnogih sredinah postavljena nerealno, oz. preoptimistično glede na strukturo razporejanja dohodka. Podrobnejši prikaz dosežkov TOZD skozi prizmo izpopolnjevanja plana, primerjave na preteklo obdobje in primerjava v okviru dejavnosti nam kaže na precejšnjo neizenačenost poslovnih rezultatov TOZD, kar je glede na heterogenost proizvodnje logično. Posebej dobre oz. zgledne rezultate izkazujejo v montažni dejavnosti Montaža Maribor, Elektromontaža in Klima montaža v industrijski proizvodnji izstopajo glede na nivo uspešnosti ITAK, TIO, TRATA, TEN, SKIP in glede na porast uspešnosti PAN, SKIP in LB K, v poslovnotehničnih storitvah pa INŽ in IB. Izrazito slabše poslovne rezultate so dosegli TOZD EKO, ISO, PB in še posebej DVIGALO, kjer bo potrebno izdelati notranje sanacijske programe oz. programe ukrepov za odpravo motenj v gospodarjenju. 2. POGOJI POSLOVANJA 2.1. Zaposlenost 1981 je leto umirjanja na področju zaposlovanja tako v gospodarstvu SRS (porast za 1,7 %) kot v IMP (3,2). To je po dolgih letih več kot 10% rasti velik prelom, ki je še intenzivnejši, če opazujemo le zaposlovanje v letu 1980, ko zaposlenost stagnira. Trende na področju zaposlenosti nam kaže naslednja tabela: Tabela 9: Zaposlenost SFRJ TUJINA SKUPAJ število verižni indeks število verižni indeks število verižni indeks 1970 5.105 — 64 — 5.169 — 1977 5.594 110 49 77 5.643 109 1978 6.236 111 199 406 6.435 114 1979 7.735 124 140 70 7.875 122 1980 8.001 103 123 88 8.124 103 Plan zaposlovanja je bil izvršen le 97 %, predvsem zaradi omejitev pri osebnih dohodkih, ki so vplivali tudi na omejevanje zaposlovanja. Plan zaposlovanja učencev (vajencev) je bil realiziran 91 %, kar je glede na zaostanke prejšnjih let gotovo preslab rezultat, čeprav se je povprečno število učencev v letu 1980 povečalo za 16% v primerjavi s predhodnim letom. Fluktuacija je zmanjšana zlasti na strani vstopov (za približno 1/3), pri izstopih pa je ostala približno naravni 1979, še vedno pa je našo sestavljeno organizacijo v lanskem letu zapustil povprečno vsak šesti delavec. To nas uvršča med organizacije z visoko fluktuacijo, kar seveda zelo močno vpliva na produktivnost. Zaposlenost v delovnih skupnostih se je v celoti zmanjšala. Skozi podatke o strukturi zaposlenih in strukturi opravljenih delovnih ur pa vendarle opažamo tudi v letu 1980 nadaljnjo številčno krepitev režije, kar je plod predvsem zaokrožanje TOZD-ov v male delovne organizacije in na drugi strani v slabi organizaciji in vodenju, ki poraja nepotrebno birokratizacijo na posameznih področjih dela. Značilno je tudi večanje režije v tujini. V naslednji tabeli je prikazano večanje režije skozi prizmo proizvodnih in režijskih efektivnih ur. Tabela 10: Struktura efektivnih ur v % Indeks 1979 plan 1980 1980 1980/79 izvrš. plana Režijske ure 38,0 35,8 39,3 103,4 109,8 — SFRJ 38,9 37,0 39,8 102,3 107,6 ■— tujina 11,7 4,6 19,6 167,5 426,1 Proizvodne ure 62,0 64.2 60.7 97,9 94,5 — SFRJ 61,1 63,0 60,2 98,5 95.6 — tujina 88,3 95,4 81,4 92,2 85,3 V izobrazbeni strukturi nismo dosegli nikakršnih zaznavnih premikov, čeprav se IMP čedalje bolj sooča z deficitom visokostrokovnih kadrov. To se odraža na ključnih »intelektualnih« področjih dela — inženirskih storitvah, raziskavah in razvoju, finančnih in ostalih poslovnih storitvah. Analize kažejo, da od leta 1975 IMP nima jasno definirane kadrovske politike, povezane z dolgoročno razvojno strategijo. Če analiziramo strukturnoporabljeni delovni čas, je evidentno predvsem 34 % povprečno zmanjšanje števila nadur (posledica dogovora) in ponovno povečanje števila ur dopustov na delavca za 8 ur, kar povečuje fond izgubljenih ur. Ostale vrste izgub delovnega časa so relativno konstantne. 2. 2. Naložbe Naložbe so v preteklem letu rasle hitreje od celotnega prihodka. Povprečne bruto naložbe so glede na leto 1979 porasle z indeksom 141, povprečno v gospodarstvu za 137. Tabela 11: Naložbe (v 10’ din) Osnovne — Osnovne — Obratne bruto neto 1979 1.564.484 786.948 1.590.368 1980 2.275.194 1.107.181 2.185.159 Razlika 710.710 320.233 594.791 Indeks (1979—100) 145 141 137 Osnovne naložbe — neto so naraščale hitreje kot povprečno v Sloveniji za 11 indeksnih točk. V letu 1980 se je začela oz. nadaljevala izgradnja nekaterih novih tovarn in obratov. Končala se je izgradnja proizvodno-skladiščnih prostorov za TOZD Montažna proizvodnja v Celju. Pred zaključkom sta investiciji v Ljubljani — razširitev tovarne elektronaprav in v Godoviču — proizvodna hala TOZD TIO, v teku sta investiciji v Ivančni gorici — v tovarno hladnovodnih armatur in v Ljubljani v tovarno termičnih aparatov in konstrukcij. Pridobili in uredili smo nov počitniški dom na Vojskem. Čeprav s težavami je steklo tudi združevanje sredstev, v širšem obsegu za investicijo TOZD ITAK in počitniški dom na Vojskem. Obratne naložbe so v povprečju naraščale do zadnjega četrtletja, ko se je to naraščanje ustavilo. Zaradi težav pri oskrbi z nekaterimi ključnimi repromateriali so se zaloge le-teh zelo povečale (indeks 144) po načelu »kupi, ko je blago dosegljivo«. Izredno so se povečale zaloge polizdelkov (indeks 173), prav tako zaradi pomanjkanja nekaterih ključnih sestavnih delov (večkrat tudi iz uvoza). Ne glede na visoko angažiranje sredstev v zalogah, likvidnost IMP kot celote v letu 1980 ni bila ogrožena. TOZD s trajnejšimi likvidnostnimi težavami (DVIGALO, SKIP, PANONIJA, ISO) so tekoče potrebe po denarju pokrivali preko interne banke, ki je v letu 1980 uspešno opravljala funkcijo denarnega posredovanja. 3. SKLENJENE POGODBE IN OBETI ZA LETO 1981 Ne glede na slabše rezultate v izvozu pomeni leto 1980 vendarle nov kvaliteten preskok pri angažiranju na investicijskih delih v tujini. V letu 1980 je bilo sklenjeno blizu 200 mio. dolarjev pogodb v tujini, v teku leta 1981 pa pričakujemo še dodatnih 200 mio, kar zagotavlja IMP izpolnitev ciljev, zapisanih v srednjeročnem planu in hkrati polno zasedenost kapacitet. Konjunktura na domačem trgu upada, še posebno pa na področju investicij. Projektivna dejavnost je te vplive občutila že v letu 1980, industrijska proizvodnja investicijske opreme in montaža pa to občuti v prvih mesecih letošnjega leta. Toše kaže tako v manjšem obsegu sklenjenih pogodb in zmanjševanju zasedenosti glede na pretekla obdobja, predvsem pa v mnogo težjih pogojih prodaje na domačem trgu (ostrejša konkurenca, zmanjšanje avansov, zahteve po kreditiranju). Pri tem je še vedno v nekoliko ugodnejšem položaju montažna dejavnost. Preskrbljenost trga s ključnimi repromateriali in v tej zvezi zahteve sovlaganj in plačevanje v devizah na domačem trgu bo v letu 1981 še v večji meri kot v preteklem letu omejitveni dejavnik pri doseganju plana. Planirani rezultati poslovanja (niso še upoštevani rebalansi) za leto 1981. So naslednji (izraženi v stopnjah rasti) Tabela 12: Izračuni v stopnjah rasti Indeks 1980— 100 Celotni prihodek 123 Dohodek 124 Osebni dohodki in skupna poraba 118 Akumulacija 133 Zaposlenost 103 Naložbe — neto 1 13 Izvoz — bruto 203 Glede na visoko inflacijsko stopnjo, ki glede na povprečje 1980 dosega kumulativno vrednost 35 %, menimo, da bo potrebno navedene plane povečati, saj se bodo stroški v veliki meri povečali neodvisno od naše volje. Čedalje jasneje pa je, da povečanih planov zaradi težjih pogojev gospodarjenja ne bo moč dosegati z dosedanjo kvaliteto gospodarjenja. Jasne dolgoročne programske — razvojne usmeritve, večja vlaganja v razvojno opremo in kadre, usmerjene — tehnološko intenzivne investicije, spremembe v poslovni organizaciji v funkciji specializacije in učinkovitejšega nastopa in nenazadnje izboljšave v sistemu družbeno ekonomskih odnosov pri pridobivanju dohodka ter enotnost, solidarnost in samoupravna povezanost so pogoj, da delavci IMP še povečamo svoj prispevek k razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti. ----------------------------------------------------------- T V skladu s 60. in 61. členom pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev Delovne skupnosti DO . EMOND objavljamo Natečaj i "l I za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dajanje posojil in | oddajanje stanovanj v uporabo po pravilniku o zadovolje- , vanju stanovanjskih potreb delavcev delovne skupnosti DO . EMOND. | Iz sklada skupne porabe in kreditov je namenjeno za re- ‘ ševanje stanovanjskih potreb delavcev Delovne skupnosti za leto 1981 — 1,300.000 din. 1 i Delavci Delovne skupnosti, Id želijo uveljavljati svojo pravico v tem natečaju, oddajo prijavo v splošno kadrovskem sektorju v roku 30 dni po objavi. Prijave morajo vsebovati: s a) Premoženjsko stanje s b) Za uveljavljanje pravice do posojila za nakup slano- ( vanja ali stanovanjske hiše še: t — kupoprodajna pogodba overovljena na sodišču ali po- , trdilo o rezervaciji. ( c) Za uveljavljanje pravice do posojila za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše še: , — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo | — zemljiško-knjižni izpisek. j d) Za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo j aV revitalizacijo stanovanja aH stanovanjske hiše še: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo ozi- < roma potrdilo pristojnega občinskega organa o priglasitvi del z opisom del — zemljiško-knjižni izpisek — izjava lastnika stanovanja aS stanovanjske hiše oziroma upravljalen družbenega najemnega stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik. e) Za uveflavljanje pravice do posojila za nakup stare stanovanjske enote ali stare stanovanjske hiše še: — pogodba o nakupu overovljene na sodišču z določilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto preko banke — dokazilo, da bo prodajalec porabil kupnino za nakup ali zidavo nove stanovanjske enote oziroma hiše. Natečaj se zaključi dne 16. 5. 1981 Komisija za delovna razmerja IMP TOZD Montaža Koper objavlja prosta dela in naloge Skladiščnika oddelka Pogoj: poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj Prošnje sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba TOZD Montaža Koper. Obvestilo Člani upravnega odbora Planinskega društva IMP bodo imeli odslej sestanke vsako zadnjo sredo v mesecu v prostorih Iiiteme banke v IV. nadstropju, na Titovi 37 ob 14.15. Planinsko društvo IMP PRESEŽKI SREDSTEV SIS NAZAJ ZDRUŽENEMU DELU Ob zaključnih računih so Samoupravne interesne skupnosti v občini Murska Sobota prikazale, da se je v letu 1980 steklo več sredstev, kot so s finančnimi načrti predvideli za to leto. Porabljena sredstva so se gjbala v mejah 100% kot je bilo planirano za leto 1980. Odstopanja, ki so bila opazna v devetih mesecih leta 1980 so bila rebalansirana v letnem rebalansu plana porabe. Tudi viški sredstev, ki so se stekala izven prispevnih stopenj iz OD so bila porabljena v mejah sprejetih z rebalansom plana. Podane zaključne račune in poročila o aktivnosti SIS ter finančne načrte za leto 1981 skupaj z delovnimi programi so obravnavale tudi posebne delegacije SIS v DO Panonija skupaj s predstvniki družbenopolitičnih organizacij v Panoniji. Stališča do obravnavanih točk dnevnega reda skupščin SIS so bila jasna in enotna. Presežki sredstev Samoupravnih interesnih skupnosti, ki so se stekla iz prispevne stopnje iz osebnih dohodkov se morajo vrniti nazaj združene1111 delu. Združenemu delu, poseb*11 proizvodni dejavnosti, trenit primanjkuje surovin in lik vidi*1 sredstev. Zahtevki po omeji*’ porabe so bili jasni in jih morajo delovnih organizacijah pr<’J zvodnih dejavnosti upoštevati; prav je, da tovrstno stabilizacij izvajajo tu da nekateri gledajo z nezaupanjem do temeljne organizacije !n mojega dela v njej. Menim, da •ma tozd perspektivo in da s temeljitim delom lahko pričakujemo boljše rezultate gospodarjenja.« — Z imenovanjem za direktorja ste prevzeli veliko odgovornost, precej večjo kot v normalnih razmerah. Kako vi to ocenjujete? »Odgovornost je vsekakor velika. V SRS za dvigalogradnjo tri desetletja po vojni nismo storili ničesar. TOZD Dvigalq ob združitvi v IMF ni imel, razen področja tovornih dvigal, nobenega svojega elementa za osebna dvigala. V petih letih je izredno težko nadoknaditi zamujeno. Tozd je namenil ogromna sredstva za razvoj, predvsem potem, ko je postalo jasno, da sta OZD Rade Končar in David Pajič uspeli preprečiti uresničitev kooperacijske pogodbe s Haushahnom. Dodatne težave so nastale še zaradi zakasnitve gradnje v Črnučah, kar je izredno negativno vplivalo na gospodarjenje v letih 1978 in 1979. Hitro rast temeljne organizacije so spremljale še nekatere dodatne težave. Odnosi v temeljni organizaciji so se po združitvi dokaj hitro uredili, so pa še danes posamezniki, ki si stvari razlagajo po svoje in negativno vplivajo na odnose v temeljni organizaciji. Svoj delček k težavam Dvigala je prispevalo tudi formiranje skupine za dvigala pri Gradmetalu iz Litije in pa veliko število zasebnikov. Odprta so ostala še nekatera vprašanja okrog investicije, ker nam manjka lakirnica in nekaj obdelovalnih strojev, kar vpliva na produktivnost. Iz vsega tega sledijo jasne naloge temeljne or- ganizacije in mene kot njenega individualnega poslovodnega organa: notranja konsolidacija tozda, izboljšanje organizacije dela, spremembe tehnologije in če ne bo zadostne prodaje dvigal, pridobitev novega proizvodnega programa.« — Prehajamo h konkretnim problemom, ki vas tarejo in jih je posebna komisija nakazala. Kaj ste za njihovo odpravo že storili ? »Če gremo kar po vrsti, kot je probleme in njihove rešitve opisala komisija, potem moram povedati, da je analiza trga že narejena, vendar premalo zajema ostalo jugoslovansko tržišče. Za nas so zanimive SR Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija, ki nimajo svoje lastne industrije dvigal. Prav tako so premalo raziskane možnosti prodaje na tuje. Lahko pa ugotovimo, da je v Jugoslaviji približno 20% presežka proizvodnje dvigal, ki jo bomo morali prodati v tujini.« — V preteklosti se je dogajalo, da je celo IMP propagiral pri investitorjih tuja dvigala namesto svojih. Zakaj tako? »Dejstvo je, da nekateri posamezniki niso poznali Haus-hahna in so še naprej propagirali in zagovarjali nakup dvigal, ki so jih bolje poznali. Naj naštejem samo nekatere objekte, kjer bi lahko bila naiša dvigala, a se je investitor na osnovi predlogov po- Zapis s sestankov posebne komisije o problematiki TOZD Dvigalo Trend stalnega poslabševanja gospodarskega položaja TOZD Dvi-galose je v letu 1980 okrepil in se nadaljuje tudi v letu 1981 (podatki o realizaciji za januar in februar, podatki o zagotovljenih pogodbah za 1- polletje, hitro naraščajoče zadolževanje). Minimalni cilj za leto 1981 je zagotoviti vsaj tako realizacijo in dohodek, ki bosta zagotavljala samofinanciranje enostavne reprodukcije. To pomeni, da celotna zadolženost na koncu poslovnega leta 1981 ne sme biti večja kot konec leta 1980. Glede na dosedanji izrazito negativni trend, tega cUja ne bo mogoče uresničiti brez dodatnih ukrepov na: komercialnem področju proizvodno-tehničnem področju kadrovskem področju — področju delitve dohodka in financ !• Komercialno področje 1; Napraviti je potrebno kompleksnejšo tržno analizo za obstoječi Proizvodni program TOZD Dvigalo, ki bo osnova za program dodat-ni“ sanacijskih ukrepov. Ta analiza naj vsebuje: ' analizo in projekcijo tržnega potenciala analizo konkurence z njenimi poslovnimi plani analizo prodajnih poti analizo prodajnih pogojev rrzna analiza naj bo razdelana po posameznih vrstah dvigal, pose-£J tudi za generalne remonte in servisiranje. Napraviti je treba tudi rzno analizo za dodatne programe. Zadolženi: prodajna služba DO EMOND ob sodelovanju plansko Hahtske službe (nosilec: Miklavc Karel, Gržinič Borut) Kok za 1. del: 20. marec (za vlečnice 5. april) 2- Precizirati je potrebno fizični plan realizacije po proizvodnih Programih. Zagotovitev zadostne zasedenosti za doseganje tega plana g °ra postati obveza za prodajno službo. Preko planskih cen povezati » Zlcni plan z vrednostnim. S tem bomo izključili vpliv inflacije na izvr-vanje plana realizacije, tako da nam bo mesečna realizacija realen - ernent za ocenjevanje poslovne uspešnosti. Zadolženi: Gržinič, Miklavc K., Kurent Kok: 20. marec j Glede na to, da zasedenost TOZD Dvigalo tudi pri sprejetem P anu ni zadostna, da bi se dosegel minimalni poslovni cilj, bo po-ebno maksimalno angažiranje tudi na vseh drugih oblikah prodaje; . " v ponudbe kompleksnih objektov doma obvezno vključiti tudi avigala (zadolžen TOZD Iženiring) prodaja in proizvodnja vlečnic opravljanje storitev za druge' izvoz (kooperacija s Haushahnom, izvoz v Irak) • Ažurno uveljavljanje razlik v cenah , '...boljšati akvizicijo pri projektivnih birojih po Sloveniji in Jugo-„av'J' (predstavništva), roizvodno-tehnicnem (ja\. Kazčistiti proizvodno dokumentacijo. Nujno je pospešiti stan-str ,lzacii° 'n tipizacijo v procesu od prodaje preko projektive, kon-C1ie ln tehnologije do proizvodnje. Rok za izdelavo tehnološke dokumentacije je 1 mesec. pro' ,z. koordinacijo in medsebojno obveščanje med prodajo SmJe lv?’ konstrukcijo, pripravo dela in operativo na terenu. Ne to se vec zgoditi, da pride na objekt neustrezno dvigalo. Predvsem je zirati^v110 23 netiPtona dvigala (ca. 20 do 30 %). Potrebno organi-zaht ™ ,sestanke, ker mora prodaja obvestiti navedene službe o Drorf'' v v^ta. (zadolžena prodaja). Operativa (montaža) mora bp obveščati stalno o stanju na objektu. (Podražitve, spremem- raci' iUn'ia °čtst'ti časovne normative za posamezna dela in ope-n0l0g1JePE°dn-foZDOntaŽ1- ^ntenz'vno delati na izpopolnitvi teh- 4. Izpeljati reorganizacijo služb s ciljem zmanjšanja števila režijskih delavcev in izboljšanja funkcije vodenja teh služb. V začetku aprila izdelati predlog (nosilec TOZD — Kurent). 5. Do polletja ujeti v januarju in februarju zamujeno dinamiko fakturirane realizacije. Ti ukrepi bodo učinkoviti le, če bo obseg prodaje dopuščal realizacijo tako povečane produktivnosti. III. Kadrovska 1. Ustaviti vsako novo zaposlovanje. Probleme reševati z internim prerazporejanjem. Rok: takoj Nosilec TOZD (Kurent) in DS DO za prodajo in razvoj (Krist) 2. Proučiti ustreznost števila delavcev na režijskih opravilih glede na ekonomsko situacijo in pripraviti predloge. Rok: do 20. marca Nosilec: TOZD (Kuren) 3. Razčistiti medsebojne konfliktne odnose med delavci v TOZD, ki zmanjšujejo učinkovitost. Nosilec: TOZD (Kurent) 4. Glede na ugotovitve tržne raziskave in realne možnosti preusmeritev nove programe bo potrebno proučiti obseg kapacitet in predlagati ukrepe. IV. Delitev dohodka in finančno področje 1. S februarjem je potrebno mesečno maso sredstev za osebne dohodke omejiti glede na januar. —; ukiniti izplačevanje nadur in le-te kompenzirati — zmanjšati povprečni presežek norm za največ 5 % — znižati bruto vrednost RR za 5 % Mesečna masa sredstev za OD z mesecem marcem ne sme preseči 3,6 milijona dinarjev. To velja do ugotovitve polletnega poslovnega rezultata. Vsaka drugačna delitev ne izvira iz realno ustvarjenega dohodka. Nosilec naloge: TOZD Dvigalo (Kurent), spremlja POS in Interna banka 2. Izplačila sredstev za skupno porabo — neomejeni del (stanovanjski) mora biti usklajen z realnimi možnostmi. Do polletja je potrebno ta izplačila omejiti na minimum. Nosilec: TOZD Dvigalo 3. Investicije v osnovna sredstva je potrebno planirati le v višini planirane amortizacije. Izpačila za investicije zadržati do polletnega periodičnega obračuna. Prednost pri razporejanju eventualne akumulacije dati odplačevanju dolga. Nosilec: TOZD Dvigalo (Kurent). 4. V letu 1981 je treba računati tudi s povečano predpisano amortizacijo (novi zakon o revalorizaciji OS in amortizacijskih stopnjah), povečanimi obrestnimi merami za kredite, kakor tudi s povečano obveznostjo do družbene skupnosti. 5. Splanirati finančne tokove za 1. polletje 1981 do 20. marca Zadolženi: FRS DO EMOND, TOZD Dvigalo. 6. Zagotoviti bo potrebno devizna sredstva za nujni uvoz, vendar računati s plačilom 30 % stimulacije. To znese za 1. polletje 355.000 DM. Nosilec: TOZD Dvigalo v sodelovanju z TOZD KM in EM (preko Interne banke). 7. Ugotovljeno je bilo, da so možnosti, za dodelitev kredita iz sredstev skupnih rezerv IMP, ne da bi se prej uporabila ustrezna sredstva v DO Emond, vezane za spremembo temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev oziroma referendumskega odločanja v vsaki TOZD. Dodelitev tega kredita (spremembe kratkoročnih v dolgoročna sredstva v znesku 25 mio. din) bi olajšala breme plačevanja obresti za TOZD, za ca. 1,8 mio din, kar ne pomeni bistvenega zmanjšanja stroškov glede na celotni obseg. sameznikov iz IMP odločil za tuja: bolnišnica Jesenice, Medicinska fakulteta, Dom Ivana Cankarja. Pri objektih, ki jih je IMP v celoti prevzel, je bilo premalo narejenega, da bi lahko prodali tudi dvigala. Večkrat je šlo tudi za vprašanje deviz, ki so jih konkurentje znali pridobiti pri investitorjih, mi pa očitno ne. Vse premalo izkoriščamo možnost, da smo veliki, da lahko kompleksno nastopamo.« — Nekateri trdijo, da so vaša dvigala dražja od uvoženih? »Na domačem trgu smo ugotavljali, da smo 20% dražji od konkurence. Ugotovili pa smo tudi, da je pri končnem obračunu konkurenca dražja, ker je znala spretno dodatno zaračunati stvari, ki jih je pri nas vsebovala osnovna ponudba.« — Vaša prodaja je organizirana v delovni skupnosti DO Emond. Kakšne so prednosti in slabosti takšne organizacije? »V tozdu smatramo, da bi bilo treba svobodno menjavo dela drugače izpeljati in bi morala biti oddelka v delovni skupnosti, ki delata za tozd Dvigalo, bolj neposredno stimulirana za rezultate, ki jih prispevata k uspehu tozd. V tej smeri pa doslej nismo še nič naredili. Poračun je bil za delovno skupnost narejen glede na dohodek, to pa še vedno ni tisto, kar bi moralo biti bistvo svobodne menjave dela. Ko že gevoriva o prodaji, naj omenim problematiko izpolnjevanja finančnega in fizičnega plana. Finančni plan je bil lani izpolnjen, fizični pa ne, to pa pomeni preslabo zasedenost proizvodnih kapacitet. Smatram, da bi moral tudi TOZD Inženiring prevzeti del obvez za realizacijo prodaje, pri tem pa vključiti predvsem predstavništva.« — Kakšne težave pa nastopajo med službami v vaši temeljni organizaciji? »Pravočasno niso razčiščena vsa odprta vprašanja, kar vpliva na izvedbene roke. So še dolo-. čene pomanjkljivosti v obveščanju med oddelki, ki so posledica obrtniškega načina dela. Posebnih konfliktnih situacij nimamo, določena problematika pa obstaja med drugim tudi iz naslednjih razlogov: z osebnimi dohodki zaostajamo za IMP, stopnjujemo odgovornost, zmanjšujemo norme, osebne ocene smo znižali na minimum, kar gotovo ne prispeva k boljšemu, počutju delavcev. Vse ukrepe, ki jih je predlagala komisija, smo na tem področju izvedli, le RR nismo zmanjšali. Smo pred reorganizacijo služb v temeljni organizaciji, ki naj bi večino teh problemov odpravila. Odhode delavcev iz režijskih služb v glavnem ne nadomeščamo, pripravili smo predloge prerazporeditev.« — Ali je vprašanje sanacijskega kredita za Dvigalo znotraj IMP že rešeno? »Zaenkrat še ne. Če bi dobili sredstva rezerv IMP, bi to bistveno vplivalo na rezultate poslovanja, ker gre za nižjo obrestno mero. Naj navedem samo en podatek za primerjavo. Lani smo samo za obresti plačali 6,7 milijona dinaijev, letos pa predvidevamo v ta namen 10 milijonov dinarjev. Ni si težko predstavljati, kaj pomeni, da del teh sredstev ostane nam! — Koliko pa so Dvigalu v DO Emond in na ravni sozda pomagali pri reševanju nastalih težav? »Veliko nam je pomagala Interna banka, brez nje ne vem, kaj bi bilo. Emond smatra, da problem Dvigala »ni njegov«, ker je nastal pred ustanovitvijo delovne organizacije, SOZD pa je računal, da se bodo problemi uredili v okviru Emonda. Smatram pa, da je IMP, ker v preteklosti ni bil vajen reševati takšne problematike, predolgo stal ob strani in problemi so, ko jim tozd ni bil več sam kos, z vso silo izbruhnili.« — Po vsem povedanem se kar samo vsiljuje vprašanje, kako naprej? »Najprej je treba zagotoviti solidno prodajo dvigal. Če se izkaže, da na tem področju ne bo dovolj dela, je treba najti dodatne programe. Možnosti za prodajo dvigal so doma in v tujini, predvsem v deželah v razvoju. Tozd je že nekaj naredil tudi na dodatnem programu — pri proizvodnji smučarskih vlečnic in elektronski regulaciji asinhronih motorjev — slednje skupaj z inštitutom Jožef Stefan iz Ljubljane. Ta regulacija je vsestransko uporabna, treba bo zastaviti dovolj široko akcijo za njeno uveljavitev na trgu. Računam, da bomo sklenili dokončni dogovor s Haushahnom o prenosu dela njihove proizvodnje k nam. Z Italijani pa se dogovaijamo za področje hidravlike. Če vse to ne bo dovdlj, bomo ‘morali najti dodatni program, kar pa pomeni dodatne investicije. Pojavljajo pa se tudi ljudje, ki smatrajo, da je potrebno TOZD razkosati, za kar imajo že konkretne predloge. Reči moram, da smo v TOZD odločni vztrajati na začrtani poti in da bomo storili vse, da se TOZD izkoplje iz težavne situacije in da bomo nalogo, ki jo je IMP dobil od IS Skupščine SRS za področje dvigalogradnje v Sloveniji tudi izpeljali.« T. ŠTRUS Kar se Janezek nauči, to Janez zna Večkrat se sliši: »Mladi monterji so slabi!« Sicer je v večini primerov to res, pa vendarle se postavlja vprašanje, zakaj so slabi? Je mar sploh mogoče, da se pri dobrih starih monterjih izučijo slabi monterji? Mogoče pa ti »dobri stari« le niso tako dobri, kot so stari. Naši mali Janezki pridejo na gradbišče in delajo, kar se jim reče. Hodijo po malico in pijačo, čistijo skladišče in orodja, nosijo cevi in drug material. Tudi minijevih in ibitolovih premazov so vešči. Gledajo stare monterje in pomožne delavce, kako zamujajo službo, kako med službenim časom odhajajo po zasebnih opravkih, kako prezgodaj odhajajo iz službe. Ker pa so Janezki bistre glave, si vse to hitro zapomnijo in v praksi uveljavljajo. Žal Janezki sami ne znajo delati mon-terskega dela. Pravzparav so prišli k nam, da bi se naučili montersldh veščin in postali monterji. Malo pa je takšnih starih monterjev, ki so sposobni Janezke kaj naučiti, nato pa od njih znanje zahtevati. Vse preveč je takšnih, ki zahtevajo, ne da bi kaj ponudili. Zaradi bistrosti pa se Janezki tudi sami preveč ne trudijo za napredek pri delu. Saj jim čas vseeno mine. V svojo in našo škodo postanejo slabi mladi monterji. Nekaj je pa tudi res. Takoj po pomočniškem izpitu točno vedo, kaj naj store, če nočejo postati črne dvce. Dati morajo za pijačo svojim mentorjem! Kaj hitro uvidijo, da je v mrazu mogoče skočiti na »špricu« in se ogreti, v vročem pa se ohladiti ali pogositi žejo. Organizem pač potrebuje tekočino. Ker pa Janezki le morajo kaj narediti, smo vsi veseli, da po nekaj letih prakse že znajo kakšno malenkost narediti sami, brez starejših kolegov. Zato dobijo visoko osebno oceno, ker so boljši od tistih, ki so čisto mladi. Ker pa so ti, nekoč mali Janezki, že starejši, več vedo in povedo. Predvsem so nezmotljivi pri oceni delovnega mesta in izobrazbe. Saj je pravi škandal, da nekakšni »diplingi« zaslužijo več od njih, pri tem pa sploh ne vedo, kaj je to monta- i ža. Le nekaj računati znajo. Ja, računati. Janezki pa prav tega ne znajo. Saj brez obotavljanja sprejmejo 8 plačanih ur dnevno za 5 ur dela. Tiste tri ure pa so se izgubile med premišljevanjem »zakaj imam tako majhno plačo«. Trne NAŠA GRADBIŠČA KRKA V NOVEM MESTU Gradbišče Krke je sestavljeno iz več objektov in sicer iz farmacevtike, veznega trakta, fermentacije, kompresorske postaje, povečave toplarne, energetske povezave, skladišča III. Gradbena dela na gradbišču izvaja SGP Pionir Novo mesto. Vsa instalacijska dela in delovna montaža domače in uvožene opreme ter povezavo instalacij na posamezne stroje opravlja IMP (TOZD OV, Elektromontaža, Klima montaža). Opremo izdelujejo TOZD TEN, Klima proizvodnja, TI O Idrija, ISO Slovenske Konjice, Klima Celje in TOZD Trata. TOZD Inženiring je nosilec poslov celotne investicije. Hkrati pa TOZD Inženiring opravlja koordinacijo med tozdi IMP. S svojimi deli se je IMP vključil v gradnjo objektov Krke v Novem mestu v začetku lanskega leta, medtem, ko je Pionir začel gradbena dela izvajati v letu 1979. Zaključek gradnje teh objektov je predviden koncem letošnjega aprilu- Vrednost del IMP bo približno 200 milijonov dinarjev. Za omenjeno investicijo je dal IMP Tovarni Krka kredit, ki znaša 30 odstotkov pogodbene vrednosti del IMP. Tako so vsi montažni tozdi IMP udeleženi pri kreditiranju objekta v višini 30 odstotkov vrednosti del, ki jih izvajajo. 13 monterjev centralne kurjave, od katerih jih je približno polovico pridnih, medtem ko je druga polovica malo manj prizadevna. Monterji so na gradbišču slabo obveščeni. Primer je bil zadnji zbor delavcev, ki je bil 24. februarja letos in so zanj zvedeli na dan zbora, ko sta jih na zbor poklicala predsednik delavskega sveta Janez Brajer in direktor Janez Jerneje. Na zbor so potem prišli, niso pa vedeli o čem se bo razpravljalo na zboru; to so slišali šele na zboru. Redno dobivajo IMP Glasnik in Informator DO Promont, kar je tudi vse. O zapisnikih sej delavskih svetov itd. pa ne vedo ničesar. Vodstvo tozda se premalo briga za strokovno usposabljanje vodilnih monterjev in monterejv ter so tako prepuščeni sami sebi in imajo občutek kot, da so samouki. Zato naj bi v tozd v prihodnje razmišljali o tem, da bi organizirali seminarje za izpopolnitev znanja monterjev, ki se na gradbiščih srečujejo s čedalje bolj zahtevnimi deli. Uskladili naj bi tudi delo na gradiščih, pripominja Vili Muc, da bi se tako izboljšala kvaliteta dela. Izboljšati pa bi morali tudi pogoje dela monterjev. Na gradbišču sem se pogovarjala z monterji iz TOZD OV, Elektromontaže in Klima montaže o delu in problemih v zvezi z gradbiščem. Janez Štefanič, monter centralne kurjave iz TOZD OV dela na gradbišču Krke v Novem mestu od lanskega maja. Pravi, da je gradbišče približno enako organizirano kot druga gradbišča, kjer je doslej delal. Le delo je zahtevnejše kot je bilo drugod. Problemi na gradbišču so tile: ni vode za umivanje in za pitje, ni sanitarij, ni organizirane prehrane. V Krkini menzi je prehrana neustrezna in predraga za monterjev žep. Zato se monterji hranijo z mrzlo malico, ki jo prinesejo s seboj, s toplo pa le, kadar gredo v restavracijo, ki ni posebno blizu, za kar je problem prevoz in draga hrana v restavraciji. Težave so tudi s prihodom do gradbišča, saj se monterji večji del vozijo iz Ljubljane z avtobusom in potem pešačijo po dolgi blatni poti najmanj pol ure. Nadaljnji problem so prenizki osebni dohodki za drago preživljanje. V začetku gradnje so se na delu srečevali z visoko vročino, potem s prepihi, z mrazom, blatom, vlago itd. Marjan Černič, učenec v gospodarstvu (2 letnik) za monterja ogrevalnih naprav iz TOZD OV, je na gradbišču Krke en mesec. Na gradbišče je prišel skoraj brez denarja. Imel je komaj za avtobus, saj je komajda vedel, kam gre, ko so ga iz tozda napotili na gradbišče. V tozdu niso razmislili o tem, kako se bo učenec preživljal na gradbišču. Stanovanje v hotelu mu plača TOZD. Hrani se priložnostno, ker nima denarja za redno prehrano. V primerjavi z lanskim letom se letos med monterji bolje počuti, saj ni edini učenec, na gradbišču so vsaj štirje. Ni mu vedno jasno ali si je izbral pravi poklic ali ne, pomisleke glede izbire ima, kadar je mraz in je delo težko. Vendar ima še veselje do monterskega poklica. Vili Muc, vodilni monter iz TOZD OV, je na gradbišču Krka od 1. januarja lani. V skupini ima Skupina monteijev v TOZD OV Skupina monterjev iz TOZD Elektromontaža Vinko Rangus, vodja montaže cevnih instalacij iz TOZD OV, je po poklicu strojni tehnik. Meni, da ni najboljša rešitev, da IMP najema delavce iz drugih republik, ker se je pokazalo, da kvaliteta in količina njihovega dela nista na ravni kvalitete in količine dela delavcev IMP. Tako prihajajo do sporov pri finančni poravnavi opravljenih del. Poleg tega pa se dogaja, da morajo delavci IMP popravljati napake, ki jih naredijo ti najeti delavci. S primernejšim načinom nagrajevanja po deta in odnosom vodstva tozda bi delavci najbrže opravili več dela in bi bile potrebe po iskanju delavcev pri drugih OZD manjše. Adolf Krčar, vodilni monter elektroinstalacij iz TOZD Elektromontaža ima v skupini 39 monterjev. Na gradbišču Krka je Nadalje meni, da je nujno 1 trebno izenačiti nočnine brezi čuna med tozdi, ki delajof istem gradbišču, saj imajo 1 primer monterji iz DO Promj plačano nočnino brez račun* višini 185 dinarjev, monterji TOZD Elektromontaža pa dinarjev. Zaradi tega nastfi med monterji nezadovoljsti kar se pozna na produktivno! saj jim te zadeve zbijajo moral Zato monterji apelirajo na I moupravne organe, da zad<| uredijo, saj je o tem bilo ne povedanega na zadnjem zt delavcev 25. februarja letos.! Goran Volf, elektromehanii TOZD Elektromontaža, je , gradbišču Krka z majhnimi pl | sledki že 10 let, odkar je v IM ■■ Pravi, da je že od nekdaj zna» da v Tovarni Krka teče delo $ ||| hijsko vse od načrtov dalje. Idi Skupina monterjev iz TOZD Klima-montaža 1 leto. S skupino je, kot pravi, kar zadovoljen. Nekaj monterjev prihaja na delo iz hotela v Novem mestu peš ali pa se pripeljejo z avtobusom. Tisti, ki so doma v bližini gradbišča, se vozijo od doma z avtobusi ali pa z osebnimi avtomobili. Prehranjujejo se, kakor vedo in znajo, saj prehrane na gradbišču nimajo organizirane. Tovarna Krka je sicer pripravljena dajati monterjem hrano v svoji menzi, vendar šele od desete ure dopoldne, kar pa je za monterje, ki prihajajo na delo večidel brez zajtrka, prepozno. Pa tudi hrana je za monterje premalo kalorična in predraga. Tako si hrano kupujejo v trgovini (seveda mrzlo), nekateri pa, ki imajo svoja vozila, odhajajo jest v gostilno. Monterji so na gradbišču brez tople vode in sanitarij, kar so posebno občutili v dolgi zimi. Sanitarij v proizvodnih prostorih ne smejo uporabljati. Kar zadeva osebnih dohodkov je Adolf Krčar v imenu cele skupine nasprotoval temu, da so se v tozd Elektromontaži, v primerjavi z drugimi tozdi, znižali osebni dohodki delavcev za približno 10 odstotkov. Do tega je prišlo z izenačenjem vrednosti točke za vse tozde. Ker pa je relativno razmerje delavcev v tem tozdu za približno 10 odstotkov manjše kot v drugih tozdih, so sedaj njihovi osebni dohodki manjši za 10 odstotkov. se stalno spreminjajo tako, dal pravzaprav ne ve, kaj želijo Krki narediti. Gradbišče ni uh jeno. Ko so prišli delat na gra< bišče monterji iz Nemčije c firme Strung, so jih predstavni! Krke bistveno drugače obravni vali kot monterje IMP. Zdi se mu, da so se dela h pletla tedaj, ko je prevzel poj TOZD Inženiring. O tem, kaj • TOZD Inženiring in investih Krka dogovorita o nekateri delih, monterji, ki delajo ta del šele kasneje zvedo ali pa spl' nikoli. Tako se dela naprej 1 prvotnih projetkih in se šele po* neje ugotovi, da je opravljei* delo treba spremeniti. Povedal je tudi, da so plastik H materiali, ki jih najbrže dela Z* | sebnik, slabi. Zamenjava teh m* terialov je tratenje časa. Dejal je, naj bi novinarji IM^ Glasnika večkrat prihajali ( gradbišče in pogosteje pisali1 življenju in problemih monterji na gradbišču. Alojz Kotnik, monter elel troinstalacij iz TOZD Elektr^ montaža: »Veliko let govorim? da je potrebno ceniti monter) kot človeka. V resnici pa ni tak? Odgovorni v TOZD mislijo, & je problem rešen, če mofit6 prejme osebni dohodek, nočnif itd. Pri drugih OZD je druga? urejeno. Nas ves čas štejejo gradbincem, vendar se z njimi 4 j____________________________ mm . J . ■■ * ' • ' Skupina delavcev IMP na Abu Graibu pred Bagdadom. — Foto: F. Obolnar V januarju letos sem kot »sovoznik« v kaminonu koprske Intereurope potoval v Bagdad. Tovornjaka s tovorom pohištva smo v Kopru naložili na trajekt Skan-dinavia, ki skupaj s sestrsko ladjo Soča vzdržuje redno linijo med Koprom in Tartousom v Siriji. Kolona sto tovornjakov malone vseh evropskih držav se je iz Tar-tousa nato podala proti Damasku, večina pa preko Abu Sha-mata čez puščavo v Ruthbo in Ramadi proti Bagdadu. Med čakanjem, da tovor nekje v okolici Bagdada razložimo, smo obiskali tudi delavce IMP, ki tod okoli ali pa na drugih deloviščih po Iraku gradijo ter opremljajo raznovrstne industrijske objekte. Pravzaprav smo jih iskali zaradi težav, ker nismo uspeli najti kupca pohištva, skratka skladišča, kjer naj bi tovor razložili. Da smo svoje delo v redu opravili ter se nato vrnili nazaj na ladjo, se moramo zahvaliti prav delavcem IMP, ker so nam v vsem tovariško pomagali. Še več. Na Abu Graibu pred Bagdadom smo se pošteno najedli, umili, skratka med fanti preživeli nekaj prijetnih dni, ki so nam ostali v najlepšem spominu. Nadvse prijazno so nas sprejeli tudi v poslovnih prostorih IMP v mestu. Dobili smo vtis, da se v tej oddaljeni deželi kar dobro počutijo in da v Iraku nadvse cenijo napore ter pomoč Jugoslovanov pri izgradnji dežele. Slučajni obiskovalec iz domovine pa tu, v tem okolju, vedno naleti na dobrodošlo pomoč, prijazno besedo in še kaj. Lahko rečem, da sem prav s pomočjo delavcev IMP v Iraku bolj spoznal to deželo, videl in slišal mnogo več kot bi sicer. Zato še pozdrav in zahvala predvsem: Tonetu Grudnu, Sašu in Metki Vidic, Vasu Samcu, Vladimiru Lampretu, Matiji Avsecu, Ser-mek-Marčec Josipu, Jošku Čol-neku, Marku Varlu, Andreju Dolničarju, Francu Šepicu ter Božu Gaziču. Vsem želim mnogo delovnih uspehov in seveda, da se še kdaj srečamo v naši domovini. Franc Obolnar glavni in odgovorni urednik glasila koprske Intereurope * 1 DO PANONIJA *n$talacije v farmacevtiki bl°remo enačiti, saj imajo grad-. delavci terenski dodatek .“di, če so doma v bližini gradbiš-' Urejeno imajo prehrano, 6 [derobo in prenočišča. Monterji menimo, da določbe, sr,rTl0UPravnih aktov, ki so bili Paleti v TOZD in SOZD, kar kil CVa terenski dodatek glede na stA°metre °d sedeža tozda ali nk°yania delavca do gradbišča, •so dobre. Realno bi bilo, da bi erenski dodatek od sedeža stal 3 do gradbišča, ali pa od grad8ga«iValiŠČa monterja do klim™6* Ska,i*, vodilni monter ■ma naprav iz TOZD Klima Sk”" aza je na gradbišču od lan-dnK83- marca- Vključno z učno ima”JC pri IMP 13 let- V skupini n asePet monterjev. Nekaj časa tud ’ -je imel 12- Tedaj je bilo sku* VC^ Problemov. Težave v hoii ' zac*evajo predvsem pri-na delo. saj zamujajo vedno a, sat monter tvasneje so se prešel Metropol v Novem nu Tu so se porajali problemi, ker so hoteli nekateri monterji svojo sobo, kar je za TOZD še enkrat dražje. Gradbišče je neurejeno. Ni vode (pozimi je edina pipa zamrznjena), ni sanitarij. Hranijo se v menzi Tovarne Krka. Hrana je nekvalitetna in draga. Pred nekaj meseci je bila menza zaradi nekih okužb zaprta za zunanje goste in so se monterji morali hraniti, kakor so vedeli in znali. Sprva niso imeli urejenega skladišča in ne garderobe. Kasneje so dobili kontejner in montažno barako, kar za 18 delavcev v fazi glavne montaže ni zadostovalo. Skupina je slabo obveščena. Redno dobivajo le IMP Glasnik in Samoupravljalec. Ne prejemajo pa monterji zapisnikov sej delavskih svetov, sindikata in 'komisij. Tako se je tudi zgodilo, da so monterji zvedeli za referendum šele na 'dan referenti;;- pvubšemi s katerimi se srečuje :< :iagradbišču Krk*.', se ponavljajo z gradbišča na Izvoljeni člani samoupravnih organov 13. marca 1981 so v DO Panonija v Murski Soboti izvedli volitve v samoupravne organe na ravni DO in delegate za samoupravne organe SOZD IMP. Istega dne so se delavci v Panoniji izrekali o spremembah statuta DO in spremembah Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev. Poleg prej omenjenih samoupravnih aktov so na referendumu sprejeli odločitev, da DO Panonija vstopi v Skupnost za mehanizacijo kmetijstva Slovenije. Vsi samoupravni akti in pristop so bili uspešno izglasovani. gradbišče. Kaj smo storili, da bi jih odpravili? Pričakujemo odgovore najodgovornejših delavcev TOZD! M. PRIMC Tudi izidi volitev so bili dokaj uspešni. Uspešno je bil izvoljen delavski svet DO in delegati v samoupravne organe SOZD. Potrebnega števila glasov pa niso prejeli vsi predlagani v Samoupravno delavsko kontrolo DO in disciplinsko komisijo. Večino glasov je prejel le en predlagani kandidat za disciplinsko komisijo in dva predlagana v Samoupravno delavsko kontrolo. Ostale člane obeh samoupravnih organov bodo ponovno volili 21. aprila. V DO Panonija so tudi ugotavljali vzroke za delni neuspeh volitev in ugotovili, da je glavni vzrok v velikem številu neve- Tekmovanje v streljanju z zračno puško Na sestanku koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP so se dogovorili o organizatorjih posameznih disciplin IMP iger za leto 1981. Tako bo tekmovanje v streljanju z zračno puško organizirala DO Panonija v Murski Soboti v soboto 18. aprila 1981 na strelišču občinske strelske zveze v prostorih I VI) Partizan v Murski Soboti, Mladinska ulica. Razpis tekmovanja je bil že poslan vsem športnim referentom v TOZD jn DO ter DSSS. Na tekmovanje lahko prijavijo po eno moško (5 članov) in eno žensko (3 članice) ekipo vse TOZD. DO. DS, DO in DS SOZD. Ugotovimo pa lahko, da je tiosetiai .salo prijavljenih ekip. V 5)0 Panonija pričakujejo v naslednjih dneh večje število pri jav. Priče-tekmovat:«, k rt*, zgorai omenjeni dan ob 9.0:1 ur;. ljavnih glasovnic, teh je bilo 'preko 100. Glasovnice so bile v večini primerov oddane prazne ali pa so bili obkroženi vsi kandidati. Obe glasovnici sta imeli tri predloge več, kot jih je bilo potrebno izvoliti. Na neve- Izidi volitev v DO Panonija Delavski svet: ljavnih glasovnicah tudi ni manjkalo neprimernih izrazov. Vse to kaže podobo ljudi, ki so takšne glasovnice oddali. Prav bi bilo. da bi se ti vprašali, kolikšna je njihova zrelost in ali se dovolj zavedajo svoje samoupravne.dol-žnosti. Očitno je, da samoupravne pravice poznajo le takrat, ko kaj potrebujejo ali imajo možnost kaj več doseči. Verjetno se pa ne zavedajo, kaj oba organa za nje pomenita in kakšno vlogo opravljata. Vprašali bi se lahko, ali imajo ob takšnem odnosu sploh pravico biti člani tega kolektiva. 1. Franko Franc dipl. oec. 2. Novak Ludvik ekonom, tehnik 3. Barbarič Alojz KV del. 4. Dravec Bela KV del. 5. Rengeo Franc strojni delovodja 6. Kranjec Evgen strojni inž. 7. Hrašovec Avgust KV del. 8. Tratnjek Štefan KV del. 9. Zorjan Jože KV del. 10. Sever Ludvik KV del. 11. Zadravec Ivan KV del. 12. Kavaš Slavko KV del. 13. Jelenovec Jože KV del. 14. Jonas Štefan KV del. 15. Fajs Jože KV del. 16. Pozvek Marjan KV del. 17. Smodiš Slavko KV del. 18. Korpič Franc KV del. 19. Horvat Franc KV del. 20. Zver Franc KV del. 21. Gomboc Anton KV del. Delegat v delavski svet SOZD IMP 1. Legan Štefan - 2. Švenda Pavel ■ delegata - delegat - namestnik 1. Jakši.: Edvard — delega 2. Šticl Silvana — namestn Samoupravna delavska kontrola SOZD 1. Kuferšin Jože Samoupravna delavska kontrola Interne banke SOZD IMP 1. Zver Jože Predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta DO Panonija bo delavski sv el voj.” na svoji prvi seji. Andrej Zadravec < —— Med delavci IMP v Bagdadu TOZD IPKO DO TIO Plastična univerzalna cisterna, nova pridobitev Slabi obeti za nakup stanovanj — V TOZD IPKO Podpeč bo kmalu nared nova plastična univerzalna cisterna za vodo in druge tekoče snovi. Za oblikovanje take cisterne so se odločili zato, ker pri izgradnji sistema samozaščite in ljudske obrambe še vedno ni zadovoljivo rešena preskrba z vodo v sušnih predelih afi v primerih elementarnih in drugih nesreč. Te probleme skušajo reševati s svojim proizvodnim programom cistern in prevoznih kontejnerjev iz armiranega poliestra. Vendar je pri nakladanju in razkladanju teh kontejnerjev potreben viličar, ki ga pa v primerih elementarnih nesreč ni vedno mogoče dobiti. Nova cisterna bo glede prevoza povezana s komunalnim vozilom, Id je namenjeno za kontejnerski odvoz odpadkov. Takih vozil je v jugoslovanskem prostoru že predk 2.000 in se nji- hovo število še povečuje. Razširjena so na celotnem območju Jugoslavije. Tako bo mogoče novo cisterno razširiti na vsa območja, ki so dostopna za komunalna vozila. Nadaljnja prednost te cisterne bo v tem, da bo vozilo potem, ko bo odložilo cisterno, prosto in ga bo mogoče odpeljati po drugo cisterno ter ne bo potrebno čakati, da se prva cisterna izprazni. Na novo cisterno bo možno montirati poljubne priključke za razBčne namene (cev z večjim številom pip za iztok vode v posode, tuše za razkuževanje, napajalnike za živino, itd. Ker bo izdelana iz poUestra, bo trpežna, dovolj trdna, toplotno izolirana, odporna proti vremenskim in kemičnim vplivom. Ker bo odporna proti koroziji, jo ne bo potrebno vzdrževati. Uporabljati jo bo mogoče za pitno in tehnološko vodo, za druge užitne teko- čine ter tudi za nekatere druge tekoče snovi. Zaradi lažjega in varnejšega ravnanja z njo ter zaradi manjše možnosti poškodb, bo cisterna vstavljena v ogrodje iz jeklenih profilov in postavljena na 50 centimetrov visoke zložljive noge. Na vrhu bo imela okroglo odprtino s pokrovom in prezračevalnik ter ustrezno število standardiziranih priključkov za dotok in iztok. Vse odprtine je mogoče zapreti, plombirati in nanje montirati ključavnice. Prostornina cisterne bo 4.000 litrov. Okvirna cena cisterne (v tem je vračunana plastična posoda, kovinski okvir in standardna oprema cisterne) je predvidena 110.000 dinarjev. V ceno ni vračunana dodatna oprema cisterne in bo lahko zelo razBčna glede na širok spekter uporabnosti in jo je zaenkrat nemogoče ovrednotiti. M. PRIMC V delovni organizaciji TIO Idrija rešujejo stanovanjska vprašanja na osnovi pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb. Najzanimivejše v njem so določbe, po katerih delavec zagotavlja lastno udeležbo za novogradnjo, pridobitev stanovanjske pravice in adaptacije. Lastna udeležba je odvisna od delavčevega osebnega dohodka v sorazmerju s povprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji ter vrednostjo ustreznega stanovanja. Za reševanje stanovanjskih vprašanj je pristojna komsija za delovna razmerja. Razpis za stanovanja, kredite za novogradnjo in adaptacijo v delovni organizaciji objavijo en mesec pred zaključnim računom. Delovna organizacija dobro sodeluje s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in z Ljubljansko banko pri najemanju kreditov. Prav tako imajo možnost najemati kredite pri Ljubljanski banki in Stanovanjski skupnosti tudi delavci. dinarjev stanovanjskih kreditnih sredstev. Lani 'je TOZD TIO (sedanja delovna organizacija) rešila stanovanjske probleme štirim delavcem z dodelitvijo ustreznih stanovanj. Dvem delavcem je dala kredit za adaptacijo, 11 delavcem pa za novogradnjo. Tako je za adaptacijo in novogradnjo delavcem razdelila 2.100.000 Letos je prosilo za kredit za novogradnjo 10 delavcev, eden je prosil za kredit za nakup stanovanja, dva sta vložila prošnje za kredit za adaptacijo, trije delavci, ki so že dobili kredit, pa so prosili za dodatna finančna sredstva. Komisija je odobrila kredite vsem prosilcem, razen tistim, ki so že lani dobili kredit. Tako je letos razdelila 3.100.000 dinarjev za novogradnjo in nakup stanovanj. V letošnjem aprilu in juniju bo delovna organizacija TIO kupila svojim de- niarc lavcem 4 stanovanja v Sp neza Idriji v vrednosti 4.500.0dU(je| nar jev. Tako bo letos za sl dela1 vanjske potrebe potrošila sk p,e^ 7.600.000 dinarjev. kiaj< V prihodnjem letu bo naške i močju občine Idrija primat razp valo stanovanj za nakup. dnet komisija v DO TIO Idrija h y vir a! a 3 stanovanja za svoj« šesti lavce. bore V preteklosti so v TOZD ^elo Idrija kupovali delavcem st|Sezn vanja skupaj s tistimi delo«1 ”ier organizacijami, kjer so bili # kori sleni zakonci delavcev, ki so; blZ( sili za stanovanja. Tako je'Se z zakonski partner kupil pol" sred stanovanja. sta I Mlade družine in družine,j socialno ogrožene, usmerja g lovna organizacija na rat Samoupravne stanovat skupnosti, pri kateri združv! ^ nančna sredstva za reše*, stanovanjskih potreb družit1 |oyJ iihdelaV“V- M. PRI 7 ___________________________ste\ V naši ambulanti nov zdravnik V zadnjih dneh letošnjega marca sem se v ambulanti IMF v Ljubljani pogovarjala z novim, mladim zdravnikom Tonetom Šteblajem. K IMF je prišel januarja letos po opravljenem zdravniškem stažu in odsluženi vojaščini. Pris ' zdr SO ZAPIS S 3. KONFERENCE INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA IMP — Kako ste si predstavljali delo v ambulanti organizacije združenega dela preden ste začeli v njej delati in kakšni so vaši vtisi po par mesecih prakse? »Pričakoval sem, da bom imel delo s pacienti in, da bom opravljal tudi preventivno dejavnost. V predstavah o delu se nisem zmotil, saj opravljam kurativno delo z bolniki, za katerega porabim 80 odstotkov delovnega časa, ostaH del časa pa posvečam preventivni dejavnosti (sodelovanje z nekaterimi službami v tozdih, Id delajo za delavčevo potrebno, da bi imeli poleg splošne ambulante tudi zobozdravstveno, kot jo imajo nekatere druge ambulante v okviru organizacij združenega dela. Tako bi dosegU namen, ki ga terjata kurativa in preventiva. Organizaciji združenega dela bi zmanjšaU izostanke z dela in denar, ki ga troši za nešteto ur, Id jih delavec porabi za hojo od ene ambulante do druge, za čakanje v dolgih vrstah itd.« Za prihodnje želi, da bi pacienti bolj spoštovali dnevni red v ambulanti. Delati želi v ustrez- Industrijsko gasilsko društvo IMP je imelo 20. februarja letos svojo 3. koherenco, ki je bila v jedilnici tozd TEN. Poleg 21 članov društva so se je udeležili tudi trije predstavniki Gasilske zveze občine Bežigrad. Na dnevnem redu so bile med pomembnejšimi zadevami poročilo predsednika, poročilo nadzornega odbora in razprava o teh poročilih, nadomestne volitve, sprejem programa dela in finančnega načrta za letos. SOI Pri V poročilu je bilo rečeno, da so bili lani dvakrat pregledani gasilski aparati na Vojkovi ulici, pregledani so bili zunanji hidranti. Opravili so praktične in teoretične gasilske vaje ter se pripravili na tekmovanje gasilskih društev in enot civilne zaščite, ki je bila lani oktobra v Nadgorici. Poročilo nadzornega odbora je skupaj s poročilom blagajnika prebral Zoran Barešič, v katerem je poročal, da je nadzorni odbor ugotovil, da je bilo blagajniško poslovanje lani pravilno in v skladu s predpisi. veljnik Gasilske zveze občine Bežigrad je pohvalil delavnost industrijskega gasilskega društva IMP, za katerega meni, da je poleg društva Belinka za zgled drugim gasilskim društvom. Zagotovil je, da bo občinska gasilska zveza sodelovala z Industrijskim gasilskim društvom IMP. zdravje). Zaželjeno bi bilo, da bi polovico delovnega časa posvetil kurativi, polovico pa preventivi.« — Ali boste na osnovi začetnih izkušenj kaj spremenili način dela? »Zdaj se nameravam začeti seznanjati z delovnim procesom v tozdih. Tako bom lahko spoznal glavne nevarnosti, ki pri dolgotrajni obremenitvi z leti načenjajo delavčevo zdravje. Več pozornosti bom odslej posvečal preventivi.« — Se vam zdi, da ste prav izbrali, ko ste se zaposlili v naši ambulanti? »Zadovoljen sem z opravljanjem ambulantnega dela in si žefim še več sodelovanja z odgovornimi delavci v tozdih, DO in v SOZD. Sicer pa se mi zdi, da sem dobro izbral, ko sem se odločil delati v tej ambulanti.« — Ste zadovoljni z ljudmi, s katerimi prihajate dnevno v stik? »Z ljudmi sem zelo zadovoljen?« — S kakšnimi problemi se srečujete pri vsakodnevnem delu v ambulanti? »Največji problem je neustrezen prostor, saj je premajhen in ne odgovarja gradbenim normam. Ambulanta je tehnično zelo slabo opremljena. Instru-mentarij je pomanjkljiv in je tako potrebno pri delu veliko improvizirati. Prepotrebno je, da bi imela ambulanta laboratorij za osnovne laboratorijske preiskave, saj bi tako pacientu prihranili pot, čas in napor. Nadalje bi bilo nejših prostorih skupaj z zobozdravnikom. Želi se podiplomsko izpopolniti v smeri medicine dela. Za zaključek najinega pogovora je še dodal, naj bi v prihodnje bolj skrbeli za zdravje naših delavcev in bi nam ne bilo škoda trošiti denarja, ki bi ga namenili za zdravje delavcev, saj je le zdrav delavec lahko produktiven. M. PRIMC Tekmovali sta ekipa civilne zaščite in gasilska ekipa. Na tekmovanju ekip civilne zaščite je ekipa iz IMP osvojila 4. mesto, gasilska ekipa pa prvo mesto v tekmovanju industrijskega gasilskega društva. Maja meseca lani je bil opravljen preventivni pregled prostorov in objektov v Vojkovi ulici. Z rezultati pregledov so bili seznanjeni tozdi v Vojkovi ulici. Kljub preventivnemu delovanju je prišlo do manjših začetnih požarov, ki so jih pogasili člani tega društva ob pomoči nekaterih delavcev. Na razpolago so imeli za izvrševanje programa dela 105.889 dinarjev. Za dejavnost društva so potrošili 95.276 dinarjev. Pomagali bodo predvsem z nudenjem strokovne pomoči (predavanja o ravnanju s hidrantnimi nastavki, z gasilnimi aparati), pri nabavi rabljene opreme. Finančno pomoč pa meni, so dolžne nuditi delovne organizacije. Na razpravi o poročilih je bilo rečeno, da bo potrebno poskrbeti za nove prostore za gasilsko opremo. Predsednik gasilske zveze občine Bežigrad Rajko Bašelj je pohvalil številčnost članov društva, saj je med najštevilčnejšimi v bežigrajski občini. Na konferenci so sprejeli poročila, ki so bila prebrana in so o njih razpravljali. Društvo je nabavilo cevi in-ročnike ter 6 hidrantnih omaric. Člani društva so bili lani na ekskurziji v Lesonitu v Ilirski Bistrici, kjer so se seznanili z različnimi sistemi protipožarne zaščite. Nadalje so se člani društva udeleževali sestankov občinske gasilske zveze. Menil je, da bi se morali konference udeležiti tudi vodilni delavci. Poudaril je, da je društvo življenjska nuja in ne hobi. Delavci morajo biti seznanjeni z gašenjem iz hidranta ih o uporabi gasilskih aparatov. V prihodnje bo potrebno poskrbeti za opremo gasilskega društva. Ker so nekateri člani društva odšli iz IMP, so na konferenci izvolili nove in sicer je bil za pomočnika poveljnika izvoljen Mihael Šlibar, za člane nadzornega odbora sta bila izvoljena Stane Polanc in Stane Obštetar. skrbelo za delovanje hidrafl1 ti i aparatov in opreme, da k ti« izobraževali člane s tečaji. $ til pa j s službo varstva pri delu t" * f organizirali prikaz uporab^ je silnih aparatov in ostale op(( sti v Vojkovi ulici. Velik del p°! -J® n osti bodo namenili izdelav1 T( tančnega načrta protipožah' 19 zavarovanja objektov v Voj* ulici. Redno bodo opravljali f ventivne preglede objekte' opreme. Organizirali 'bodo * olj torsko vajo. Udeležili se ^ i« tekmovanja gasilskih društe' pri bo predvidoma v letošnjem* W tembru. Sodelovali bodo z ob sko gasilsko zvezo in s seti *a skim poveljstvom. Trudil' *' bodo, da bi dobili nove pro* za shranjevanje opreme. ( ** Za dejavnost društva s® letos predvideli 92.500 dinaf ^ Porabili jih bodo za nakup 0 6i ognjevarnih preflam oblek p, šlemov, 6 delovnih pasov, 1®' lovnih dežnih plaščev, 10 p3 gumijastih škornjev, dveh lZ ranih dihalnih aparatov, za 0l V programu dela za letos, ki so ga člani'sprejeli na tej konferenci, so predvideli, da bo društvo niziranje strokovne ekskuh sektorske vaje in letne konfef M. PR*1 Razpravljale! so nadalje povedali, da bo treba nadaljevati z izobraževanjem članov društva, da bi tako obnovili pozabljeno znanje s področja gasilstva. Po- DO PANONIJA S prve seje delavskega sveta V petek, dne 3. aprila je bila prva seja novo izvoljenega delavskega sveta DO Panonija. Člani delavskega sveta so na seji razpravljali o naslednjem: — poslušali poročilo volilne komisije — izvolili so predsednika DS tovariša Alojza Barbariča, KV delavca in njegovega namestnika — Franca Franka, dipl. oec. — analitika — seznanili so se z obveznostmi in pravicami članov DS — izvolili izvršilne organe delavskega sveta in delegate v samoupravne organe SOZD IMP in sicer: a) v komisijo za planiranje in družbeno ekonomske odnose tov. Jožeta Zvera — svetovalca direktorja b) v komisijo za razvojna in tehnična vprašanja tov. Antona Benkoviča —direktorja teh. sektorja c) v komisijo za samoupravljanje tov. Jožeta Koutra — analitika d) v komisijo za informiranje tov. Andreja Zadravca — sam. referenta za samoupravljanje, šport in rekreacijo e) v uredniški odbor IMP Glasnika — tov. Andreja Zadravca f) v koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tov. Janeza Drvariča — vodjo kadrovsko splošnega sektorja g) v notranjo arbitražo tov. Staneta Kovačiča — vodjo proizvodnje in tov. Evgena Hašaja, vodilnega pravnika — sprejeli višino prejemkov, ki izhajajo iz pravilnika o osebnih dohodkih in drugih prejemkih (regres za letni dopust in jubilejne nagrade), in je tako ta višina usklajena z dogovorom na nivoju SOZD — sprejeli povečanje OD za 6 % zaradi povečanja življenjskih stroškov — sprejeli pravilnik o oblikovanju cen izdelkov — zavrnili zahtevek viličari-stov o povišanju vrednosti delovnega mesta viličaristov, ker to ni v skladu z odgovarjajočim pravilnikom — sprejeli povišanje najemnine za najete prostore v gasilskem domu iz sedanjih iz 22,35 din na 35,00 din za kv. m. — poslušali poročilo direk- torja o opravljenih službenih potovanjih direktorja v Pariz in Brno. ZA Obzornik — mesečna ljudska revija Prešernove družbe Tokrat vam žetimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal. Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije m vojne, razvojna pol človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh pokUcev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem. Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka p'J stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernov11 družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. S seje koordinacijskega odbora sindikata 0 Na seji koordinacijskega odbora sindikata SOZD, ki je bila 10. marca letos in se jo je poleg predsednika delavskega sveta SOZD Ja- P neza Ocepka in pomočnika generalnega direktorja Uroša Koržeta sl “beležil tudi predstavnik republiškega odbora sindikata gradbenih sk <*e*®yccv Slovenije Štefan Praznik, so člani pregledali sprejete sklepe l*cjšnje seje, obravnavali poslovanje v lanskem letu, razpravljali o usojenosti osebnih in drugih prejemkov, ki bremenijo materialne stro-1,1 ške ter nekaterih postavk iz sklada skupne porabe v okviru SOZD, a* ^spravljali o pripravah na zimske igre, o dogovoru za letne igre ter o Z.i dnevu delavcev IMF. v Y zvezi s sprejetimi sklepi na 5 seji koordinacijskega od-°°ra sindikata sta predstavnika D delovne organizacije Panonija st seznanila člane odbora z mne-o* "jem delavcev, da le ti ne morejo 1 t ‘pristiti vsega tistega, za kar naj ;o "i združevali finančna sredstva in e ’Se zato s predlagano razdelitvijo sredstev ne strinjajo. V razpravi sta potem člana KO iz DO Pano-e I niJa dobila pojasnilo, da je bil na -ji osnovi letnega programa izdelan -a' nančni načrt, ki naj bi ga na at ravni SOZD uresničili z dogo-;uj lorjenimi skupnimi akcijami, e v yani koordinacijskega odbora ir)! Potem predlagali, naj v de-‘°vni organizaciji Panonija pon-gl oyno razpravljajo o sklepu, ki so ®a sprejeli o združevanju sred-> štev. če sredstev ne bodo mogli Prispevati, naj bi jih solidarno SOZD*2 OSta*e TOZD v okviru Informacijo o poslovanju v lanskem letu je podal Uroš Korže, ki je povedal, da je rezultat poslovanja v IMP ugoden, plan je v celoti realiziran, plan dohodka presežen. Sredstva za osebne dohodke so glede na leto 1979 porasla za približno 21 odstotkov. Nanizal je tudi nekaj kritičnih ugotovitev in sicer, da se strukturni delež neproizvodnih delavcev povečuje predvsem v upravno administrativnih, kadrovskih, računovodskih in komercialnih službah, da se poslovna uspešnost IMP zmanjšuje, da je slab izkoristek delovnega časa, da na domačem tržišču primanjkuje repromateriala tako za montažne kot tudi za proizvodne TOZD. Nadalje je Uroš Korže navzoče seznanil o dogovorih o enotnem izplačevanju osebnih in drugih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške (dnevnice, kilometrino, terenski dodatek itd.) na nivoju SOZD. V zvezi s tem je dejal, da je zaradi različnih pravilnikov in nekaterih previsoko postavljenih stroškov težko doseči enotna izplačila. Glede izdatkov iz sklada skupne porabe pa.meni, da bi se morali zavzeti za enak regres za letni dopust v celotnem SOZD. Člani koordinacijskega odbora sindikata so sprejeli sklep, naj bi se osnovne organizacije sindikata v TOZD in delovnih skupnostih v okviru SOZD zavzele za uskladitev pravilnikov, ki opredeljujejo izplačevanje nadomestil iz materilanih stroškov. V zvezi s pripravami na zimske igre je bil sprejet sklep, naj bi se sredstva KO za izvedbo tekmovanja v smučanju v višini 50.000 dinarjev nakazale delovni organizaciji PMI Maribor, ki je organizator omenjenega tekmovanja. Sklenili so tudi, da je potrebno do prihodnje zimske sezone dopolniti stari poslovnik ali pa izdelati novega. Kar zadeva letne igre, so na tej seji določili roke, ter zadolžili delovne organizacije za izvedbo letnih športnih iger delavcev SOZD. Slikanje je postalo predrago delavd v TOZD Klima mon-**a imajo v svoji sredini še enega ^delavca (o enem smo pisali v j*ejšnji številki IMP Glasnika), &° na nekdanji Šubičevi gimnaziji ati poučevali profesorji z Likovne ji /Sdemije), to so bili pokrajinski Kasneje (1961-1962) po jj) Pohodu od vojakov je začel sli- Zahvale Ob smrti dragega očeta iskreno zahvaljujem °°S, DO EMOND in svojim sodelavcem za da-r°yano cvetje in izrečena sožalja. Posebno pa se zahvaljujem vsem, ki ste Sa spremiti na njegovi »“Inji poti. Zvone Fabjan Ob smrti mojega očeta 86 iskreno zahva^ujem Snovni organizaciji TOZD Trata kot tudi sodelavcem za prelepa venca, izraze sožalja, ter spremstvo na njegovi zadaj' poti. Miran Rozman Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN in sode-ascem za izraze sožalja in ••arovano cvetje. Posebno Pa se zahvaljujem vsem, ki s*e ga spremiti na njegovi /adnji poti. Janez Javornik Iskrena hvala vsem so-Cem in OOS TOZD . ” za darovano cvetje »n izraze sožalja ob smrti moje drage mame. Po-sebna hvala velja sodelav-cem KDIC za nesebično Pomoč in cvetje ter vsem 1 ste jo spremili na njeni zadnji poti. Marko Videnič kati na platno. Že pri vojakih je razstavljal nekaj svojih stik, delanih na lesonit in papir. Njegova prva slika na platno ni dobro uspela zaradi slabe osnove. Naslednjo sliko na platno je naredil leta 1963, Id je bila le kopija. Kasneje je naredil na platno nekaj pokrajinskih stik z oljem. Vmes je napravil nekaj manjših grafik. Samostojno razstavo je imel leta 1966 v Glasbeni šoti v Domžalah. Dve leti kasneje je spet razstavljal v isti šoli in sicer oljnate stike. To pa je bilo tudi zadnjič samostojno. Kasneje je bila na razstavi ena njegovih stik v Slo-venjgradcu. Večidel njegovih slik so pokrajinski motivi. Ideje za svoje slikarsko delo dobiva v naravi. Najrajši stika drevesa. V slikarstvu je posnemal svojega pokojnega sorodnika Dušana Petriča. Konjiček slikarstva mu veliko pomeni. Za prihodnje nima na področju slikarstva nikakršnih načrtov, saj je material za slikanje predrag in nekvaliteten. O uvozu mu ne kaže razmišljati, saj bi to bilo še dražje. Namesto slikanja že sedaj svoj prosti čas posveča proučevanju in branju knjig o slikarstvu. M. PRIMC Pohod na Ključ Minilo je leto dni, odkar se je naše Planinsko društvo obvezalo, da bo usposobilo planinsko pot od Dragomerja do Ključa. To obvezo smo tudi izpolnili. Že v lanskem letu smo opravili par pohodov po tej lepi naši planinski poti. Letos smo jo dokončno uredili tako, kot mora biti urejena vsaka planinska pot. Tu smo posekali grmičevje, označili pot z ustreznimi markacijami, postavili smerokaze tako, da poti ni mogoče zgrešiti. Napočil je 5. april 1981. Kazalec na uri še ni točno kazal 8. zjutraj, kajti to je bil čas zbirališča na avtobusni postaji v Ljubljani. Zbralo se je 86 članov PD IMP. Vsekakor lep rezultat. Vreme nam je bilo naklonjeno, razpoloženje lepo, pesem je zadonela in kmalu smo se znašli v Dragomer ju. Na avtobusni postaji so nas presenetili predstavniki Krajevne skupnosti Dragomer, kakor tudi člani PD in kar nas je najbolj presenetilo, pripadniki JLA. Pospremili so nas do skupnega zbirališča pred gasilnim domom. Zadonele so borbene pesmi, družabnost se je razvila, kakor da bi se poznali že desetletja, prejeli smo značilni hrastov list s slovensko zastavo. Nato nas je okoli 300 udeležencev pohoda krenilo proti Ključu. Na čelu kolone so bile zastave, od proletarske, republiške državne in krajevne. Po kratki hoji, to je dve uri, smo prispeli do koče Partizan na Ključu. Tu nam je prvo presenečenje pripravila vojska s pevskim zborom. Vrstile so se recitacije, nato pa je predsednik krajevne skupnosti pozdravil vse navzoče, posebno pa se je zahvalil našemu Planinskemu društvu za prizadevanje in ureditev trase za dohod na Ključ. Tudi predstavnik Planinskega društva se je zahvalil za priznanje, nato pa je zopet zadonela' pesem, začel se je prijeten piknik, igrala je godba, plesali smo in veselje je bilo nepopisno. Vse, kar se je dogajalo, je treba pripisati dobri organiziranosti vseh sodelujočih, posebno pa Krajevni skupnosti Dragomer. Takih pohodov, takega tovarištva si še želimo. B. C. . ~\ DO PANONIJA Članski sestanek osnovne organizacije sindikata , J »V naših aktivnostih se moramo trdno držati vseh sprejetih dokumentov, ki urejajo-delova-nje sindikalnih organizacij v naši samoupravni socialistični družbi,« je med drugim dejal predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v začetku svojega referata o bodočih nalogah osnovne organizacije na članskem sestanku v sredo 11. marca 1981. Na članskem sestanku so člani poslušali poročila o dejavnosti osnovne organizacije po občnem zboru in o njih tudi razpravljali. V svojem poročilu je predsednik Štefan Šeruga zelo kritično ocenil aktivnost članov izvršnega odbora. Ugotavlja, da prisotnost na sejah ni bila nič boljša kot v preteklem obdobju (61%). Opaziti je le, da je manjše število neopravičenih izostankov, iz česar se da sklepati, da člani IO OOS sicer sindikat jemljejo bolj resno, vendar samo v toliki meri, da najdejo včasih izgovor, zakaj se seje niso udeležili, dela se pa kljub temu izogibajo. S programom si je osnovna organizacija zadala dokaj obširne naloge. Program je v veliki meri tudi uresničila. Predsednik je dalje ugotovil, da je opazen določen napredek pri zainteresiranju delavcev za obravnavana vprašanja na zborih delavcev in na javnih razpravah. Delavci se več oglašajo in več sprašujejo, postavljajo svoje zahteve, dajejo predloge in iščejo rešitve. In cilj sindikata je prav v tem, da zainteresira slehernega delavca, da o svojem delu, o delu sodelavcev razmišlja in išče najbolj ustrezne rešitve. Še vedno se lahko ugotovi, da se določene skupine delavcev postavljajo v vlogo mezdnih delavcev. Svojo delovno organizacijo smatrajo kot nek izkoriščevalski element in se zato začnejo proti temu boriti in iskati svoje sebične koristi. Ne zavedajo se, da to delajo na škodo ostalih delavcev in celotne družbe. Prav takšni odnosi in prepri- čanja delavcev onemogočajo večkrat normalen razvoj samoupravljanja. Ti delavci poskušajo kolektiv kot celoto razdeliti v neke skupine. V svojem poročilu je precej kritično ocenil tudi odnos posameznih občinskih struktur do stališč in mnenj delegatov iz Panonije na skupščinah. Ugotovimo lahko, da te strukture v občini, ki programirajo delegatski sistem, ta sistem v svojih načelih odklanjajo. Rabijo ga le za zaščito pred morebitnimi polomijami in nošenjem odgovornosti. Predsednik je postavil vprašanje ali bo ob teh ugotovitvah delo delegacij zaživelo spet v taki meri kot doslej. V poročilu se je dotaknil tudi športne aktivnosti osnovne organizacije in dejavnosti 0.0 ZSMS. Ugotovimo lahko, da imamo dobro mladino, ki zna in hoče probleme reševati, da bo uspeh zagotovljen. Ugotovimo pa lahko, da v njenem delu nekaj manjka. Preveč se ukvarja s problemi mladine in premalo skuša spremljati probleme starejših sodelavcev znotraj delovne organizacije. Parole, pa naj bodo še tako kvalitetno sestavljene, ne ustvarjajo nove vrednosti in s tem ekonomske podlage samoupravljanja v prihodnosti. Tudi finančno poslovanje osnovne organizacije so pretehtali na članskem sestanku. Svoja finančna sredstva so namenili različnim aktivnostim. Omeniti je potrebno, da je osnovna organizacija v letu 1980 delovala brez dotacije TOZD. O finančnem načrtu so se dotaknili v razpravi predvsem stroškov IMP iger. Ti stroški so precej visoki, saj se tekmovanja odvijajo skoraj po vsej Sloveniji. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta tov. Ošlaj je povedal, da je bilo v lanskem letu rečeno, da iger izven regij več ne bo. V referatu o bodočih nalogah in smernicah delovanja osnovne organizacije je tov. Šeruga dejal, kot je že v uvodu povedano. Nakazal je nekatera vprašanja, s katerimi se bo potrebno podrobneje srečevati in jih reševati. Velike korake bo potrebno narediti v smeri pravilne delitve dela in dohodka med vsemi udeleženci proizvodnega procesa. V bodoče ne sme prihajati do nesoglasij in očitkov, češ režija odjeda težko pridobljen in ustvarjen dohodek delavcev iz proizvodnje in obratno. Zavedati se bo treba, da so cilji slehernega istovetni, to je ustvarjanje dohodka ter, da samo proizvodno delo ali pa samo režijsko delo nima prave uporabne vrednosti. Predstavniki sindikalnih skupin bodo morali več časa nameniti svojim sodelavcem, z njimi izmenjati mnenja in stališča, ter z jasnimi stališči svoje sredine nastopati na sestankih IO. Posebno pozornost bo potrebno nameniti tudi varnosti dela, nedisciplini in malomarnosti posameznikov. Osnovna organizacija ZSMS bo morala tesneje sodelovati s sindikalno organizacijo. Ob koncu članskega sestanka so zbrani delavci zelo kritično ocenili tudi odnos odgovornih funkcionarjev v občini, republiki in federaciji do reševanja stabilizacijskih vprašanj in gospodarskih problemov. Smatrali so, da o stabilizaciji samo dosti govorijo, odgovorov na zastavljena vprašanja pa ni. Če bi se delovne organizacije zanašale na rešitve le teh, bi bilo že več kot polo' ica delavcev brez dela. Pomanjk; nje materiala, ne more voditi v stabilizacijo. Zahtevali so hitre ak-ije in manj govorjenja, in da n jra stabilizacija v smeri ma-njše Potrošnje veljati za vse enake od delovne organizacije do obi ne, republike in federacije, ele potem bo stabilizacija uspel ANDREJ ZADRAVEC DO IZIP Letni članski sestanek konference sindikata Z združitvijo DO Alchroma iz Ruš v DO IZIP, se je v konferenco sindikata DO IZIP vključil tudi IO OOS Alchrom. Ker smo člani konference želeli spoznati člane IO OOS TOZD Alchrom in okolje, v katerem delajo, snfo na 7. redni seji predlagali, da bi imeli letni članski sestanek konferenc sidikata DO IZIP v Rušah. V sredo 11. marca smo se z avtobusom odpeljali v Ruše. Najprej smo se seznanili s proizvodnim programom TOZD Alchrom in z neugodnimi delovnimi pogoji, v katerih dela 98 delavcev, ki so v letu 1980 ustvarili 95 milijonov prihodka. Po ogledu delovnih prostorov smo se v spremstvu naših gostiteljev odpeljali na Areh na Pohorju, kjer smo imeli že rezervirane prostore v Ruški koči. Na letnem članskem sestanku je bilo prisotnih 14 članov konference sindikata DO IZIP in 11 vabljenih gostov. Na dnevnem redu konference je bilo poročilo o delu konference sinikata — IO OOS TOZD Alchrom v letu 1980, delovni program za leto 1981 in finančni plan skupnih akcij na nivoju DO IZIP. Predsednica konference sindikata DO IZIP Barbara Kocmur je podala oceno o delovanju konference sindikata DO IZIP v letu 1980. V letu 1980 je imela konferenca 6 rednih sej. na katerih so obravnavali in u usklajevali stališča med TOZD in DS v DO IZIP, KOS SOZD IMP in občinskim svetom ZSS SO Ljublja-na-Bežigrad. Delo konference je bilo predvsem usmerjeno v izvajanje ukrepov ekonomske stabilizacije, sodelovanje pri obravnavi planskih dokumentov, v izvedbo referenduma, v delovanje delegatskega sistema, k solidarnostnim akcijam, k delovanju obrambnih priprav in družbene samozaščite, športnim akcijam itd. Ugotovili smo, da je bil program konference s področja družbeno-političnih aktivnosti realiziran. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se ni bilo mogoče udeležiti kulturnih prireditev in družabnih srečanj delavcev DO IZIP. Dušan Repolusk, predsednik IO OOS TOZD Alchrom je podal oceno o delovanju IO OOS TOZD Alchrom. IO OOS TOZD Alchrom je imel v letu 1980 11 rednih sej — štiri izredne. Obravnavali so problematiko znotraj delovnega kolektiva in razpravljali o akcijah na nivoju SO Ruše. Iz ocene je bilo razvidno, da IO OOS sodeluje z vsemi DPO — samoupravnimi organi in da veliko skrbi posveti delavcem in njihovim medsebojnim delovnim odnosom. Sprejet je bil tudi program dela konference sindikata DO IZIP za leto 1981, ki vsebuje družbeno-ekonomsko, druži e-no-politično področje, podro je SLO-DS in področje skupi ih akcij. Glede na to, da je IO OOS TOZD Alchrom že sprejel delovni program za leto 1981, ga bodo le v nekaterih postavkah dopolnili, da bo v skladu s programom konference. Predlagan in sprejet je bil tudi finančni plan konference za akcije, ki jih bodo skupno organizirali na nivoju DO IZIP v skladu z delovnim programom. Ob koncu nas je direktor TOZD Alchroma tovariš Kos seznanil z dejavnostjo, s proizvodnim programom TOZD Alchrom. Ogledali smo si še kulturne in športne znamenitosti. Potem pa so nas člani IO OOS TOZD Alchrom povabili v prijetno počitniško hišico, ki so si jo zgradili z udarniškim delom. B. KOCMUR [Objava prostih učnih mest TRETJE ZIMSKE IGRE SOZD NA AREHU DO »PROMONT«, o. sub. o. TOZD »Klima-montaža«, o. sub. o. Ljubljana, Vojkova 58 — monter klimatskih naprav 28 učencev TOZD »Ogrevanje-vodovod«, o. sub. o. Ljubljana-Črnuče, Pot k sejmišču 30 — monter ogrevalnih naprav 30 učencev — monter vodovodnih naprav 2 učenca DO »IKO«, n. sol. o. TOZD »TRATA«, n. sol. o. Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12 — kovinostrugar 8 učencev — orodjar 1 učenec — obratni elektrikar 1 učenec — rezkalec I učenec TOZD »SKIP«, n. sol. o. Ljubljana-Šentvid, Celovška 479 — ključavničar 7 učencev — strojni ključavničar 2 učenca — strugar 1 učenec TOZD »ITAK«, n. sol. o. Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12 — ključavničar 5 učencev — strugar 3 učenci DO »EMOND«, n. sol. o. TOZD »Elektromontaža«, n. sol. o. Ljubljana, Vojkova 58 — elektroinštalater 40 učencev — industrijski TT mehanik 2 učenca — prodajalec tehnič. materiala I učenec Naši delavci, smučarji so se 14. marca letos na Arehu pomerili v veleslalomu in tekaškem smučanju. Na zimskih igrah so sodelovale delovne organizacije Emond, PMI, Livar, Klima Celje, Promont, TIO, IKO, IZIP, Klima proizvodnja in delovna skupnost SOZD. Organizator tekmovanja je bila delovna organizacija PMI Maribor, ki je vzorno opravila svojo organizatorsko nalogo. Na sončni Areh so se tekmovalci pripeljali z avtobusi, ki so jih organizirale za svoje tekmovalce delovne organizacije. Žal je pusto vreme v ljubljanski kotlini zadržalo doma veliko ljubiteljev belega športa in snežnih poljan, saj se je tekmovanj udeležilo od 445 prijavljenih le 170. Veleslalom je bil na trdi progi dobro organiziran. Smučišče je bilo v času tekmovanja na razpolago samo tekmovalcem 1MP. Prav tako je bila tudi tekaška proga namenjena samo našim tekmovalcem. Zaključek tekmovanja je bil v zunanjem prostoru hotela Areh ob 16. uri. Rezultate je razglasil inž. Roman Kučej, pri podelitvi diplom, kolajn in plaket pa sta sodelovala direktor PMI Vladimir Ulčar in predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Janez Rojic. Pokal koordinacijskega odbora SOZD je dobila zmagovalka delovna organizacija Emond. Pokala pokrovitelja zimskih športnih iger SOZD pa sta za drugo in tretje mesto prejeli delovna organizacija PMI in Livar. Vse ostale delovne organizacije pa so prejele spominske diplome. Iz vsake kategorije so tekmovalci, ki so bili uvrščeni na prva tri mesta, dobili lepe kolajne, prvih pet tekmovalcev pa je dobilo tudi diplome. Posebej pa je pokrovitelj nagradil s kolajnami vse tekmovalke, stare nad 40 let in tekmovalce nad 50 let starosti, kar so prisotni pozdravili z aplavzom. Organizatorji so predlagali, naj bi prihodnje zimske igre organizirala delovna organizacija Promont. M. PRIMC TOZD »Dvigalo«, n. sol. o. Ljubljana-Črnuče, Pot k sejmišču 32 — ključavničar 5 učencev — strojni ključavničar 5 učencev — elektromehanik 5 učencev — orodjar 3 učence — strugar 2 učenca — rezkalec 2 učenca TOZD Tovarna elektronaprav, n. sol. o. Ljubljana, Vojkova 58 £:■— ključavničar 15 učencev — elektroinštalater 15 učencev — RTV mehanik 5 učencev — orodjar 3 učence — galvanizer 2 učenca -— ličar 4 učence — prodajalec 2 učenca TOZD Industrija stikalne opreme, Slovenske Konjice, Delavska c. bb — elektromonter 10 učencev — ključavničar 10 učencev SKUPNE EKIPNE UVRSTITVE V VELESLALOMU IN TEKIH Mesto i Ekipa VSE Teki Skupaj 1. Emond 682,57 766,26 1.448.83 2. PMI 802,59 475,53 1.278,12 3. LIVAR 449,54 789,46 1.239,00 4. Klima 730,26 463,72 1.193,98 5. Promont 836,19 226,60 1.062,79 6. TIO 514,22 257,88 772,10 7. IKO 386,25 125,29 511,54 8. IZIP 365,38 — 365,38 9. Klima proizvodnja 176,94 126,31 303,25 10. DS SOZDIMP 11,42 — 11,42 NAŠI UPOKOJENCI Dušan Gregorka DO »KLIMA«, o. sub. o. TOZD »Klima-proizvodnja«, o. sub. o. Ljubljana, Vojkova 58 — ključavničar 30 učencev — strojni ključavničar 3 učence — prodajalec tehnične stroke 2 učenca DO »PMI«, n. sol. o. TOZD »Elektrokovinar«, n. sol. o. Ptuj, Zadružni trg 11 10 učencev 2 učenca 3 učence 2 učenca 3 učence 10 učencev 1 učenec Štipendije bomo podeljevali skladno s skupnim razpisom o kadrovskih štipendijah v SRS in samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občinah, kjer imajo sedež naše DO iN TOZD. Kandidati, ki se želijo vpisati v navedeni program oz. smer izobraževanja, naj pošljejo v celoti izpolnjeno prošnjo (obr. DZS 1.65) na zgoraj objavljeni naslov do 15. avgusta 1981. Štipendistom, ki zaradi oddaljenosti ne morejo bivati doma. lahko nudimo vso oskrbo v našem dijaškem domu v Domžalah. Vse ostale informacije lahko dobite v kadrovskih službah. O rezultatu vaše prošnje boste pismeno obveščeni. — elektroinštalater — elektromehanik — monter klimatskih naprav — ključavničar — strugar monter ogrevalnih naprav vodovodni inštalater Šestinsedemdesetletni upokojenec Dušan Gregorka je bil rojen v Rimskih Toplicah. Ker je bil oče železničar, se je družina selila ter se potem zaradi političnega preganjanja Slovencev v Ptuju znašla leta 1908 v Ljubljani. Hlače je trgal v ljubljanskih šolah. Po končani osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo. Najbolj so mu bili pri srcu naravoslovni predmeti. Rad je risal. V šolskih letih je doživljal strahote prve svetovne vojne. Ker je družina stanovala pri železniški postaji, je videl vojake, ki so odhajali na fronto, slišal jokanje žena in otrok. Okusil je lakoto v prvi svetovni vojni. Spominja se pesnika Antona Aškerca, pisatelja Ivana Tavčarja ter pesnika Otona Župančiča, ki je prihajal k njim na obiske. Večkratni gost v njihovi družini je bil tudi pisatelj Ivan Cankar, Po končani prvi svetovni vojni, ko so v gimnaziji nadaljevali pouk, so se dijaki uprli pouku nemščine. Dijaki so morali seveda kloniti in se še naprej učiti nemščino. Sošolci so se med seboj odlično razumeli. Vsi so nadaljevali visokošolski študij in ga končali, nekateri ne samo z diplomo, temveč tudi z doktora- OBRAZ IZ KOLEKTIVA Miha Lipuš ZAHVALI Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji TOZD TEN za darovane vence, udeležbo sodelavk ev na pogrebu in za izrečene izraze sožalja. Milan Grčar Iskreno se zahvaljujem OOS, vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Zastopstva za izrečena sožalja, darovano cvetje ob nenadni izgubi našega dragega očeta. Posebno se | zahvalim vsem, ki ste ga j spremili na njegovi zadnji ! poti. Metka Zupančič 1 Želela sem se pogovarjati z enim od svojih sodelavcev pa nisem vedela, za koga naj se odločim, ker pa vem, da ste vi že dolgo let zaposleni v naši delovni organizaciji, se obračam kar na vas, sem začela svoj pogovor s tov. Mihom Lipušem, oddelko-vodjem v TOZD Industrijska proizvodnja: »V KEmi sem res že dolgo, vse od leta 1956 in od takrat do danes se je zgodilo marsikaj. Kot strojni ključavničar sem začel v drugačnih pogojih, kot so danes. Takrat smo bili, oziroma smo morali biti bolj samostojni v izdelavi izdelka vse od začetka pa do njegove izgotovitve, saj še nismo imeli strokovnih služb, tehnologija še ni bila tako razvita in tudi strojni park je bil še bolj skromen. Danes pa je seveda vse to drugače. Klima je bila takrat' še obratna delavnica, skozi vsa ta leta pa sc je razvila v močno de- lovno organizacijo, z razvojem pa so se krepile tudi strokovne službe, izboljšal smo strojni park, izboljšali smo tudi tehnološke postopke in kar se mi zdi najvažnejše, začeli smo izobraževati lastne kadre. Tudi sam sem tako napredoval in danes nisem več strojni ključavničar, temveč vse od 1962. leta dalje — oddelko-vodja.« Znano mi je, da sodelujete v samoupravnih organih že od vsega začetka vaše zaposlitve; v katerih organih sodeluje, je bilo moje drugo vprašanje: »Res je. V samoupravnih organih sodelujem že od vsega začetka, tako da lahko poudarim, da naša delovna organizacija sodeluje v izvrševanju sklepov sindikalnih kongresov, ZK. Da je ostala vseskozi tako močna, je torej izbrala pravo po Kliko samoupravljanja in se tako še bolj trdno uveljavila na trgu. Nekaj let nazaj, ko se je začel ustanavljati delegatski sistem, sem bil kot član DS na seminarju in takrat sem pridobil tudi osnovo za reševanje samoupravnih zadev. Trenutno sem član DS TOZD Industrijska proizvodnja in opravljam funkcijo predsednika nadzornega odbora OO ZS. V sindikat-- odelo jem že od vsega začetka in povedal bi rad. da je težko uspeti na vseh področjih. Sindikat je tisti, ki skrbi za dobrobit delovnega človeka. UVRSTITVE PRVIH TREH TEKMOVALCEV V VELESLALOMU 1. Mrak Marta 2. Prosen Karla 3. Prosen Marta ŽENSKE DO 30 LET DO Promont DO Livar DO Livar 1. Rusjan Hermina 2. Kramarič Neža 3. Stražar Dolores ŽENSKE NAD 30 LET DO PMI Maribor DO PMI Maribor DO Emond Na a zai imoi MP.i elad Mi 1. Hvala Cvetko 2. Štibilj Milan 3. Mikuž Stanko 1. Lovrenčič Tomo 2. Grabnar Bruno 3. Šmuc Miha MOŠKI DO 33 LET DO TIO Idrija DO IZIP DO TIO Idrija MOŠKI OD 33 DO 40 LET DO Promont DO Emond DO Promont Na ti v s ka m aopi anja X. Zeme Alojz 2. Tušar Stanko 3. Kovačič Ivan MOŠKI NAD 40 LET ^ DO Klima Celje DO TIO Idrija DO Klima Celje UVRSTITVE PRVIH TREH TEKMOVALCEV V TEKIH Ta ■olžn tori v Na rugi Jzun 1. Kordiš Iztok 2. Gostiša Peter 3. Bradač Franci MOŠKI DO 33 LET DO Emond DO TIO DO Livar 1. Grom Matija 2. Vodenšek Janez 3. Križaj Franc MOŠKI OD 33 DO 40 LET DO Klima proizvodnja DO Livar DO Emond TC tuji ega ega Ploš OZ 1. Jereb Emilij 2. Novoselec Andrej 3. Kovačič Ivan 1. Fabjan Milena 2. Prosen Karla 3. Pušaver Ida MOŠKI NAD 40 LET DO TIO Idrija DO Emond DO Klima Celje ŽENSKE DO 30 LET DO Livar DO Livar DO Emond De iravj klat fOz e. L Kramarič Nežka 2. Jelašič Marija 3. Janežič Majda ŽENSKE NAD 30 LET DO PMI Maribor DO Emond DO Livar St lOvn titi, i«n0 -^Seli 'seb ti. Med njimi so bili znani pesniki Božo Vodušek, Stane Novak, pisatelj Bogomir Magajna. Dušan Cjregorka pa je končal študij v Zagrebu na strojni fakulteti. Ker se sprva ni mogel zaposliti v svojem poklicu, je prijel za vsako delo in se med drugim učil za avtomehanika, kar mu je kasneje zelo koristilo. Prvo službo je dobil leta 1934 pri Mestni elektrarni in vodovodu v Ljubljani. Po treh letih je bil zaradi političnih razmer odpuščen iz službe. Po enem letu je dobil službo na gradbenem oddelku Mestne občine, kjer je bil referent za strojništvo. Tu se je moral seznaniti z novo stroko instalacije vode in ogrevanja. V to stroko ga je v popoldanskih urah uvajal inž. Likar. Pri Mestni občini je opravljal poleg splošnih strojnih zadev še projektiranje, nadzor nad izvedbo in vzdrževanje vseh ogrevalnih naprav, ki so spadale v okvir uprave Mestne občine. Opravil je tudi izpit za pooblaščenega inženirja strojništva. V drugi svetovni vojni se je vključil v osvobodilno fronto, kjer je bil tajnik organizacije OF na magistratu. Udeleževal se je prvih sestankov z magistralnimi delavci v neki gostilni na Š"?5!' tinski cesti, kjer so se dogo^a za zbor magistralnih uslužb^U' pod Rožnikom. Tako se je ( ^ lepe nedelje zjutraj zbralo v. N; 40 ljudi pod Rožnikom, kj^a sklenili, da bodo organi^rSa med delavci magistrata I mezne celice. Zbirati so denar, orožje, obleke in m',lj jo. Ko so Italijani privili vij rorja, ga je čutil tudi Dušan ti* ■ gorka, saj so vklenjenega v-: ljali v taborišče Gonars. . jih vaščani pozdravili s toče., menja. Potem pa se je zsfjti strašno življenje v tabofj Leta 1942 je bil iz Gonarsa meščen v taborišče Monig1’ Benetkah in kasneje še v ti pri Palmanovi, od koder je af še vedno pa je nekaj ljudi, ki ne izpolnjujejo vseh svojih dolžnosti. Kot član DS TOZD Industrijska proizvodnja in tako tudi predstavnik delovne skupine pa lahko rečem, da se pogovorimo, oz. tudi obvestim svojo skupino o razpravah na sejah, seveda pa prav tako tudi zastopam njihove interese. Omenim naj le še to, da sem tudi vsa leta dosedaj član društva LT in tako kot meni, je tudi vsem ostalim v naši delovni organizaciji omogočeno, da se v tem društvu pridobi ali pa razširi svoje znanje, pa naj si bo to na področju foto ali radio tehnike, avto-moto tehnike, strojne tehnike; lahko pa tudi koristi počitniške kapacitete.« Ob koncu najinega razgovora, vas naj vprašam le še to, s kakšnimi težavami se srečujete na svojem delovnem mesta? »S težavami? Teh skoraj da ni, če pa so. potem jih s sodelavci skupno rešjijenao, saj smo med seboj ne-le sodelavci, temveč tudi prijatelji. S tem pa mislim, da sem povedal tudi vse.« E. M. leta 1943 prišel v Ljubljan^ Po končani vojni je pri# službo k nacionaliziranemu djetju Kora v Kranju, kjer jta edini kvalificirani inežnir z4ot stalacijsko stroko. Z A voljstvom se spominja pr')cx povojnega uspeha, ki ga je <*le vel v Domu slepih v Stari F' kjer je projektiral in vodil tažo, ko se je stavba začela ž£ prvem kurjenju ogrevati $ slepi varovanci tipali topR de diatorje od velikega presefl^bc nja. Bil je nadvse srečen, sneje je nekaj časa delal v P’ot skem oddelku Ministrstva rn gradbeništvo. Od tod je pri^ Toplovod, kjer je bil vodja Ais jektivnega oddelka. Tu je naročila, kontroliral delo profzv tantov, sestavljal proračufl£la tudi sam projektiral. Poleg,*1 je poučeval učence instalaciji] stroke in monterje pri IM?-srednji tehnični šoli in pA val na fakulteti za gradben’^ V TOZD arhitektura. Zaradi lezni in po nasvetu zdravnikom zamenjal službo in se zaposli' referent instalacij na gradbenim centru Slovenije, kjer je val teorijo gradbene fizike i*1!’8' pisal knjižico Račun toploti izgub v gradbeništvu, ki je p prevedena v srbohrvaščino ij)vi bili obe izdaji kmalu razprodat Pred koncem svoje poln1-’‘ lovne dobe se je vrnil v IMF-”1' je vodil oddelek za dokunic*12; cijri. T< S pokojnino je zadev ■ ijC1-je skromen. Dolgočasja v pokdiu ne fkr I saj študira strok; in pripsavl}.; nekaj studit čas pa posveti vnukom. * M. FRi? £FH 1981 IMP GLASNIK STRAN 9 SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 RAZPOREJANJU DELAVCEV NA DELOVIŠČA V TUJINI Predlog podlagi Zakona o varstvu državljanov SFRJ a začasnem delu v tujini (ur. 1. SFRJ št. 15/80), Jaioupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ter samoupravnega sporazuma o združevanju e*a delavcev v TOZD, smo delavci na zboru spredi I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen ,a podlagi samoupravnega sporazuma o združijo vSOZD IMP in statuta SOZD IMP so Industrij-a Montažna podjetja Ljubljana registrirana tudi a opravljanje zunanje trgovinske dejavnosti izva-nJa investicijskih del v tujini. 2. člen I *a sporazum opredeljuje položaj, pravice in ‘Znosti delavcev, ki izvajajo investicijska dela, °ritve in druga dela v tujini. ''amen in način izvajanja investicijskih del, ter rugih del v tujini opredeljujeta samoupravni spo-izurn o združitvi v SOZD IMP in statut SOZD. .p 3. člen OZD, katere delavci so poslani na začasno delo tuJ>no, nosi vso skrb in odgovornost glede njihova dela v tujini, razen v primerih iz samoupravna, sporazuma o združitvi v SOZD IMP in drugih aktov, ko ima posebne naloge določena II. SAMOUPRAVLJANJE _ 4. člen Oelavci na začasnem delu v tujini imajo enake jc?v'*Ce in dolžnosti kakor delavci v TOZD, v r adu z določili tega sporazuma in splošnih aktov ZD v katerih imajo sklenjeno delovno razmer- s 5. člen trokovni in samoupravni organi temeljne de-,ne in sestavljene organizacije so dolžni zagoto-:: 1 delavcem, razporejenim na začasno delo v tu-4SPKred.no, pravočasno, resnično, popolno, ter po 'iPo i * 'n °bliki dostopno obveščanje o celotnem m? °-anju temeljne, delovne in sestavljene orga-lV-l acije in njenem materialnem — finančnem sta->e*L:U’ kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so po-; i’ artibna za odločanje. ' ^cii3 delovišču v tujini delujeta osnovna organiza-•i‘Ja Slr|dikata s sindikalnimi skupinami in osnovna urbanizacija Zveze komunistov, ki sta organizirani Pravi lih organiziranosti sindikatov in statutu oziroma ZKS. mj ia| y 6. člen 1 Tqv delavce, ki so v delovnem razmerju v matični ■ "iti ^^.'n samo za določen čas opravljajo dolžnosti i‘veiUVeljavliaj° pravice iz dela na delovišču v tujini 'SDl J° 'ue°slovanski nrednisi in samnunravni ,rivelite ;lst)| -1° jugoslovanski predpisi in samoupravni Z vdel>Sn*TOZD razen določil v pogledu osnov za A ' ev osebnega dohodka in nadomestil, ki se v a sek„Sporazutnu glede na specifične pogoje dela pozi’ 0eJ urejajo. 'j 1. člen tV Pravicah ali dolžnostih delavcev razpravlja in č °ca svet delovne enote, u ^aloge sveta so: i‘raz Predlaga osnutek in spremembe sporazuma o ' lova°reianju delavcev na delovišču v tujini v sode- __Ju s strokovnimi službami v domovini " 'oča Spreiema razporeditev delovnega časa in od-<4»:. °- nagrajevanju po delu v skladu s SaS o razpo-V ^Ju delavcev v tujino Predlaga in odloča o načinu poslovanja de-li ne enote i(i__spremlja izvrševanje plana v delovni enoti le de| Predlaga nakup in odpis osnovnih sredstev na n‘bo n, lS.cu ter predlog posreduje poslovnemu od-t ru IMP v SFRJ plobse Spremlja izkoriščenost delovnega časa in tnnr® dela prek polnega delovnega časa, ter od-,jj( ^_med delom i (Wr °dloča o začasni prerazporeditvi delavcev na p, dela in naloge ofzvod razPravlja in potrjuje preseganje norm proi-^Uvcev de*avcev’ter doseganje plana režijskih dežjih določa osebno oceno po psoameznih kriteri- Pi___^njenih v 35. členu tega SaS .fč1 ___ sklepa o predlogih za priznanja in nagrade gvanin sJ>rejema programe dopolnilnega izobraže-|j I J4 delavcev Justre?U®°tav,janja inovacije in jih posreduje il' Svef1']71 str°kovnim organom v domovini. 5ljmu 3o ,iovne enote se voli po delegatskem siste-/več " !?ycev — en delegat, s tem, da ima eno ali *1jSvetova lahko.en svet. V primeru obstoja več Wraini ,se oblikuje po delegatskem sistemu cen-: ^trinjaSVet delovne enote. V kolikor se delavec ne if vjCo v-zv?diločitvijo sveta delovne enote, ima pra-d^lsvet h 'J111 zahtevo za varstvo pravic na centralni ei v&vnihenot- . I1'Uij0 Ce , r se delavec ponovno ne strinja z odloči-20 sveta, ima nravirn vložiti zahtevo jr°ku 3qV^ l?avic na delavski svet matične TOZD 1 ega sveta, ima pravico vložiti zahtevo Naln 8. člen ^ ^ge centralnega sveta so: en°tahPreml^a plane izvrševanja del v delovnih J — usklajuje delo in daje smernice za enotno reševanje problemov na poslovno samoupravno organizacijskih področjih — potrdi prilogo, izhajajočo iz 51. člena tega sporazuma — določa višino terenskega dodatka na osnovi indeksov povišanja življenjskih stroškov, ki jih ugotovi skupno računovodstvo delovnih enot — odloča o drugih vprašanjih varstva delavcev, razporejenih na delo v tujino. 9. člen Delovne enote v tujini oblikujejo disciplinsko komisijo, ki šteje 5 članov. Člani se volijo po delegatskem sistemu. Naloge komisije so: — izvede pripravljalni postopek — posreduje gradivo v odločanje disciplinski komisiji matične DO ali TOZD 10. člen Delavci na deloviščih v tujini volijo tudi organ samoupravne delavske kontrole. Naloge so opredeljene v samoupravnem splošnem aktu delovnih enot v tujini. 11. člen Vodja delovnih enot je pooblaščen za izdajo sklepov po čl. 185 ZDR. Sklepi se predložijo v presojo svetu delovne enote. III. RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DELO V TUJINI 12. člen TOZD razporeja na začasno delo v tujino svoje delavce, ki so v delovnem razmerju za nedoločen čas. Delavec sme biti razporejen na začasno delo v tujino nepretrgoma največ za dobo 4 let oz. do dokončanja del na projektu. Delavec lahko odkloni razporeditev na začasno delo v tujino iz naslednjih vzrokov: — če je star več kot 55 let — če je samohranilec-lka — če ima otroka v starosti do 7 let — če je v družini bolezen trajnejše narave Komisija za delovna razmerja lahko ugodi tudi drugim razlogom delavca, če ugotovi, da so take narave, da opravičujejo odklonitev razporeditve na začasno delo v tujino. 13. člen Delavec je lahko razporejen na začasno delo v tujino, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da izpolnjuje z razpisom del in nalog zahtevane pogoje — da je ugotovljena zdravstvena možnost opravljanja del in nalog, ki jih bo začasno opravljal v tujini — da ima odslužen vojaški rok ali kako drugače urejeno vojaško obveznost. 14. člen Delavca se razporedi na začasno delo v tujino s sklepom o razporeditvi na začasno delo v tujino, ki ga izda komisija za delovna razmerja matične TOZD. Pred izdajo sklepa o razporeditvi opravi pooblaščena oseba razgovor z delavcem z namenom: — da ga seznani z delovnimi nalogami, ki jih bo opravljal v tujini — da ga seznani s pravicami, obveznostmi, odgovornostmi in dolžnostmi, ki jih ima na podlagi zakonskih predpisov in samoupravnih splošnih aktov — da ga seznani z razmerami v deželi v katero bo začasno razporejen — in drugo. 15. člen Sklep o začasni razporeditvi na delo v tujino vsebuje: — priimek in ime delavca s podatki o rojstvu — kvalifikacijo in izobrazbo — naziv delovišča na katerega bo razporejen — vrsta del in nalog, ki jih bo opravljal v tujini — datum pričetka del v tujini in čas del od — do — obračunsko osnovo v devizah — obračunsko osnovo v dinarjih — izjavo, da je seznanjen s pravicami in obveznostmi iz SaS in da mu je bil le-ta vročen — izjavo delavca, da je poskrbljeno za nemoteno preživljanje njegove družine oz. pooblašča zakonca, da se mu določeni znesek mesečno nakazuje — druge odločbe. Prejem sklepa o razporeditvi na začasno delo v tujino potrdi delavec s svojim podpisom. 16. člen Če delavec ne začne delati na delovišču v tujini določenega dne in izostanka ne opraviči, se tak izostanek z dela šteje za hujšo kršitev delovne obvez-, nosti. 17. člen V primeru samovoljnega prenehanja opravljanja del na delovišču v tujini, se to šteje za hujšo kršitev delovne obveznosti. Poleg odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti mora delavec povrniti TOZD materialno škodo, katero je s tem povzročil. 18. člen Če TOZD sama oz. preko svojih kooperantov ne more zagotoviti potrebnih delavcev, ki bi bili v de- lovnem razmerju za nedoločen čas, lahko za opravljanje del in nalog, ki so nujne za izvršitev pogodbenih del, sklene — na podlagi običajne objave prostih del in nalog — z izbranim delavcem delo za določen čas — do 12 mesecev. 19. člen TOZD je svojim delavcem, ki bodo opravljali investicijska dela v tujini, dolžna zagotoviti: . —- da jim pred odhodom priskrbi potrebne dokumente — da jim oskrbi z zaščitnimi sredstvi, delovnimi oblekami, potrebnim orodjem in opremo — da jim zagotovi potrebno higiensko-tehnično varstvo pri delu — da jim plača stroške prevoza in ostale potne stroške na redni letni dopust — da jim ob povratku v domovino zagotovi opravljanje dotedanjih del ali podobnih del in nalog, ki so jih opravljali pred razporeditvijo na začasno delo v tujino — uredi vse zadeve pri Skupnosti zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja, ter drugih SIS — zagotoviti pogoje za dosego vsaj tolikšnih osebnih dohodkov, kot jih dosegajo delavci z enako strokovnostjo in delovno sposobnostjo v zadevni tuji državi — omogočiti koriščenje letnega dopusta v skladu s pravilnikom o DR in tem sporazumu — skrbi za izplačilo otroškega dodatka in drugih socialnih dajatev — zagotoviti vsaj takšno nastavitev in prehrano, kot jo i majo delavci — državljani države, v kateri se dela izvajajo oz. v skladu s pogoji za nastavitev in prehrano SFRJ, ki jih določa družbeni dogovor oz. samoupravni sporazum, če je to za delavca ugodneje — zagotoviti zdravniški pregled pred odhodom na začasno delo v tujino in po vrnitvi — zagotoviti samoupravno organiziranje in izobraževanje — seznaniti delavce o življenjskih razmerah in delovnih pogojih v državi, v kateri bodo dela izvajali — ustvarjanje pogojev za družabno, kulturno-zabavno in športno življenje, negovanje nacionalne kulture in vzdrževanje stikov z domovino — uredi nezgodno zavarovanje 20. člen Delavec, razporejen na začasno delo v tujino ima naslednje obveznosti: — da TOZD predloži pravočasno potrebne dokumente za razporeditev na delo v tujino — da na dan, ki ga določi TOZD odpotuje na delo v tujino po najkrajši poti in s prevoznim sredstvom, ki mu ga določi TOZD — da v tujini začne delati določenega dne — da strokovno in vestno izvršuje vsako ustrezno delo, ki ga določi predpostavljeni delavec — da posveča skrb materialu, tgr vestno in strokovno uporablja delovna sredstva — da upošteva red in disciplino, ter da ne izostaja z dela — da se usposablja na področju HTV in opravlja redno preveritve tega znanja — da v tujini ne prevzame nobenega dela s strani tujih oseb — da čuva poslovno tajnost TOZD oz. OZD — da se kot delavec in državljan SFRJ povsod obnaša v skladu z moralnimi in kulturnimi načeli, ki veljajo v domovini in tujini — da vzdržuje in utrjuje dobre odnose med delavci — da spoštuje družbeno ureditev svoje države in države, v kateri dela — da se v tujini v času trajanja del ne. bo zaposlil pri tujem delodajalcu — da se po zaključku del, v primeru odpoklica s strani TOZD ali v primeru odpovedi pogodbe s strani investitorja nemudoma vrne v matično TOZD — da se ravna po tem sporazumu in ostailh splošnih aktih TOZD Neizpolnjevanje navedenih obveznosti se smatra za hujšo kršitev delovne obveznosti, oziroma je delavec dolžan povrniti stroške, ki so natsali iz tega. IV. DELOVNI ČAS 21, člen Delovni čas delavcev, razporejenih na začasno delo v tujino, se sme prilagoditi delovnemu času državi, kjer se dela izvajajo ali opravljajo druga proizvodna dela in storitve, vendar v okviru prerazporeditve delovnega časa, skupni delovni čas delavcev v 1 letu ne sme biti v povprečju daljši kot 42 ur na teden. 22. člen Glede na terminsko predvideno potrebno realizacijo izvršitve del in skladno s pogoji in možnosti, vodja delovišča predlaga, svet delovne enote pa potrdi čas dnevnega trajanja dela za vsako tromesečje oz. po potrebi tudi za krajše obdobje. Svet delovne enote lahko na željo delavcev ali po predlogu vodje delovišča odobri prerazporeditev delovnega časa. 23. člen Sklep o uvedbi nadurnega dela izda svet delovne enote, kadar je to zaradi nujnosti nemogoče, ga izda vodja delovne enote. Vodja delovnih enot mora sklep, ki ga izda na osnovi 1. odstavka predložiti svetu v presojo na prvi naslednji seji. 24. člen Za nočno delo se šteje delo v času od 22 ure zvečer do 5 ure zjutraj. V. ODMOR, POČITEK, LETNI DOPUST IN ODSOTNOSTI Z DELA 25. člen Delavec ima pravico do odmora med delom, do dnevnega, tedenskega počitka in do počitka ob državnih praznikih. 26. člen V času začasnega dela v tujini delavci praznujejo praznike države, v katerih dela izvajajo, ter praznike SFRJ, ki so določeni v prilogi C. 27. člen Delavec ima pravico do letnega dopusta in do odsotnosti z dela ob pogojih in v trajanju v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih TOZD in a sporazuma. 28. člen Če delavec prične z delom na delovišču v tujini do 30. junija v posameznem letu, mora praviloma pred razporeditvijo na začasno delo v tujino izkoristiti v domovini najmanj 50 % pripadajočega rednega letnega dopusta za tekoče leto. Delavec, ki prične z delom na delovišču v tujini delati od 1. julija dalje, mora praviloma letni dopust za tekoče leto izkoristiti pred prerazporeditvijo v celoti. VI. ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV 29. člen Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, imajo v tujini zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo, ki ga zavarovanim osebam zagotavlja Regionalna zdravstvena skupnost in mednarodni sporazumi. 30. člen V primeru bolezni v tujini se mora delavec, po navodilih vodje delovišča, obrniti na ustrezno zdravstveno ustanovo oz. pristojnega zdravnika, ki je določen s strani zdravstvene ustanove, skladno z meddržavnim sporazumom, mednarodnim sporazumom, zakonitimi predpisi in samoupravnimi akti zdravstvene skupnosti. V primeru, da delavec plača pregled, mora za vsak pregled in plačano zdravilo zahtevati potrdilo ali račun iz katerega je razviden znesek, ki gaje plačal, da se mu stroški lahko povrnejo. , V primeru daljšega zdravljenja sme vodja gradbišča, po pristanku zdravnika, napotiti obolelega delavca na zdravljenje v domovino. Delavec ima pravico do povrnitve potnih stroškov za čas potovanja. Vodja gradbišča lahko določi najustreznejši prevoz (avtomobil, vlak, letalo) po predhodnem posvetovanju z zdravnikom. Delavec ima v tujini pravico do zobotehničnih in zobnoprotetičnih del po samoupravnih aktih zdravstvene skupnosti in določbah mednarodnega sporazuma. Zobozdravstvene storitve, ki jih delavec uveljavi preko tega obsega plača delavec sam. " Delavec, ki je bil po nalogu vodje gradbišča ali zdravnika napoten na daljše zdravljenje, po končanem zdravljenju prične z delom v matični TOZD, če je bila bolezen posledica zanj neugodnih klimatskih in drugih razmer. \ Po končanem zdravljenju v tujini oz. v domovini je delavec dolžan predložiti zaključni bolniški list v obračun. VII. OSEBNI DOHODKI, NADOMESTILA IN DODATKI A) Osebni dohodki 31. člen Osebni dohodek delavca, določen na podlagi osnov in meril tega SS ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi, kot s svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka OZD, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti dela in dela delavcev v OZD s katerimi je združil delo in sredstva. 32. člen Osebni dohodek delavca se določa po naslednjih merilih in osnovah: — na podlagi vrednosti dela in delovnih navad (opravil), določenih glede na odgovornost, zahtevnost in pogoje dela za normalne rezultate dela — na podlagi doseženih rezultatov dela, ugotovljenih na osnovi postavljenih meril — na podlagi minulega dela — na podlagi poslovnega uspeha. 33. člen Za čas dela v tujini pripada delavcu osebni dohodek v višini in valuti, ki je določena v prilogi A tega sporazuma za posamezno državo. 34. člen Če ima delavec obveznosti, kot so posojila, pravnomočni izvršilni naslov, sodne prepovedi in druge administrativne obveznosti, se mu pred izplačilom osebnega dohodka odtegne znesek za kritje teh obveznosti, v kolikor jih sam ne poravna. 35. člen Delavčevo delo se ocenjuje glede na njegove rezultate in njegov osebni prispevek, ki ga je dal k skupnemu rezultatu dela, na osnovi določenih kriterijev. Višina ocene na osnovi določenih kriterijev je lahko največ 20 % od osnovne vrednosti dela oz. delovnih nalog, določenih v 33. členu tega SS in sicer: — glede na kakovost — kvalitete opravljenega dela — glede na čut za odgovornost in gospodarjenje, ter — glede na samostojnost in iniciativnost Ocenjevanje po navedenih kriterijih velja za vse delavce delovišča. 36. člen Osebni dohodek iz naslova minulega dela se obračunava po merilih iz priloge A. 37. člen Za čas začasnega dela v tujini se delavcu določi dinarska obračunska osnova, ki je podlaga za odvajanje prispevkov in za izplačilo nadomestil v dinarjih. 38. člen I Prispevki iz osebnih dohodkov, prispevke za socialno zavarovanje in ostale prispevke plačuje TOZD v domovini. Vse prispevke iz osebnih dohodkov, razen davka na osebne dohodke, po predpisih države, v kateri se dela izvajajo in SFRJ, plačuje TOZD. 39. člen Mesečno obračunsko obdobje je določeno od prvega do zadnjega dne v mesecu, obračun pa mora biti izvršen do vsakega desetega v naslednjem mesecu, devizno nakazilo na devizni račun delavca v domovini pa mora biti izvršeno do 25. v naslednjem mesecu. 40. člen Delitev osebnega dohodka na podlagi poslovnega uspeha TOZD pripada delavcem začasno zaposlenim na delu v tujini samo za redne ure. B) Nadomestila 41. člen Za čas nezmožnosti za delo na delovišču v tujini pripada delavcu nadomestilo OD: — zaradi posledic poškodbe pri delu 100% od osnovne netto urne ali mpsečne postavke (na delovni dan) — za čas bolezninin zdravljenja 90% od osnovne netto urne ali mesečne postavke (na delovni dan) Nadomestilo OD za čas bolniškega staleža v tujini (bolnišnica ali gradbišče) se obračunava v tuji valuti. Za bolniški stalež v domovini prejme delavec nadomestilo v dinarjih od matične TOZD v breme gradbišča v tujini. Do nadomestila za čas zdravljenja v domovini je delavec upravičen po določilih samoupravnih splošnih aktov TOZD na osnovi sklepa OD pred odhodom na začasno delo v tujino oz. na podlagi osnove, ki bi jo imel, če bi delal doma. 42. člen Za dneve praznikov pripada delavcu nadomestilo OD v višini akontacije OD določene v tem SS, računano za redni dnevni delovni čas. Nadomestilo se prizna pod pogojem, da je bil delavec dan pred in dan po praznikih na delu, oz. odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka. 43. člen Nadomestilo osebnega dohodka za čas koriščenja rednega letnega dopusta se delavcu obračuna v valuti, v kateri prejema osebni dohodek in sicer za toliko dvanajstin dopusta, kolikor mesecev je prebil delavec na delovišču v tujini. 44. člen Za ostale dneve opravičene odsotnosti z dela, ki jih delavec koristi po določilih pravilnika o delovnih rzamerjih TOZD, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka. 45. člen Za čas prekinitve dela, ki nastopi zaradi vremenskih in drugih neprilik brez krivde delavca, gre delavcu nadomestilo v višini 70 % od njegove obračunske osnove. Za objektivne razloge, ki izključujejo krivdo delavca za prekintiev dela, se štejejo: elementarne nesreče, omejitve električnega toka, objektivne okvare na strojih, vozilih ali drugih napravah, objektivno pomanjkanje materiala, kar mora biti dokazano in utemeljeno. Navedeni primeri pogojujejo objektivno prekinitev dela, če ni delavcu mogoče priskrbeti drugega dela. V času prekinitve dela zaradi objektivnih razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena, je delavec dolžan delati na odrejenem delovnem mestu. V kolikor delavec odkloni delo na odrejenem delovnem mestu, mu nadomestilo ne pripada. Vodja delovišča je v primeru prekinitve dela iz objektivnih razlogov, določenih v drugem odstavku tega člena, dolžan priskrbeti delavcu delo na primernem delovnem mestu, če so za to dani pogoji. V kolikor vodja delovišča ne priskrbi dela delavcu, čeprav so za to dani pogoji, delavcu pripada OD, kot nadomestilo v višini obračunske osnove njegovega delovnega mesta. V tem primeru je odgovorni vodja delovišča odgovoren za nastalo škodo materialno in disciplinsko. C) Nadomestila 46. člen Za delo v nadurnem času pripada delavcu dodatek v višini, ki je določen v prilogi A tega sporazuma. 47. člen Za nočno delo pripada delavcu dodatek v višini, ki je določen v prilogi A tega sporazuma. 48. člen Delavcu, ki v primeru potrebe oz. izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do investitorja dela ob nedeljah (oz. dnevih, ki se štejejo kot nedelja) in praznikih, pripada dodatek v višini, ki je določen v prilogi A tega sporazuma. „ 49. člen Izjemno težki pogoji dela se določijo v prilogi B tega SaS. Predlog izdela centralni svet delovnih enot in ga predlaga poslovnemu odboru v domovini v potrditev. 50. člen Terenski dodatek (znižpna dnevnica) kot nadomestilo za povečane stroške, ki jih delavci imajo zaradi dela na terenu pripada delavcem v višini in obliki, ki je določen v prilogi B tega sporazuma. VIII. DNEVNICE, POTNI IN DRUGI STROŠKI 51. člen Ob razporeditvi na delo v tujino pripada delavcu: — dnevnica, ki je določena v prilogi B tega SS — povračilo prevoznih stroškov od sedeža TOZD do sedeža DE v tujini — nadomestilo OD za redni delovni čas, kolikor potuje delavec na redni delovni dan, nadomestilo se obračuna v valuti, ki je določena v prilogi A tega — povračilo stroškov zdravstvenega pregleda in cepljenja Za povračilo prevoznih stroškov se priznajo prevozni stroški za prevozno sredstvo, kakršnega je organizirala TOZD. 52. člen Ob prerazporeditvi iz tujine v matično TOZD pripada: — dnevnica v višini, ki je določena v prilogi B — povračilo prevoznih stroškov s sedeža DE do sedeža TOZD — nadomestilo OD za redni delovni dan v tuji valuti — kadrovsko splošna služba DE je dolžna delavcem ob povratku v domovino izročiti ustrezne dokumente, ki jih je delavec dolžan takoj po prihodu v SFRJ dostaviti kadrovski službi matične TOZD. Delavec, ki je po lastni krivdi premeščen iz tujine v TOZD in delavec, ki se brez pismenega naloga vodje gradbišča vrne iz tujine v TOZD, nima pravice do povračila iz prejšnjega odstavka tega člena. 53. člen Pri obračunavanju dnevnic za službeno potovanje v tujino v tuji valuti se upošteva samo čas odhoda in prihoda do državne meje, za potovanje z letalom pa čas odhoda in prihoda letala iz in na določeno letališče v državi. Za čas potovanja na začasno delo v tujino, ko potovanje traja na območju SFRJ, se delavcu obračuna dnevnica v YU din na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov TOZD. Za službeno potovanje na območju države (v kateri se izvaja investicijska dela) v domovino ali drugo državo se povrnejo stroški ob pogojih in v obsegu določenem v prilogi B. V primeru napotitve na zdravljenje v domovino pripada delavcu povračilo potnih stroškov v enaki obliki in višini, kot to velja za prerazporeditev na delo v tujino ali vrnitev v matično TOZD. 54. člen Delavcu se povrnejo prevozni stroški za potovanje na letni dopust v domovino in sicer za najkrajšo možno relacijo med krajem zaposlitve in sedežem matične TOZD. Prevozni stroški za redni letni dopust se delavcu povrnejo tudi v primeru, če se vrne v domovino pred pretekom 6 mesecev od koriščenja zadnjega dopusta, v kolikor je s svojim delom v tujini že zaključil svojo delovno obveznost. Če delavci ob odhodu na letni dopust v domovino uporabljajo za prevoz lastni osebni avto, imajo pravico do povračila stroškov prevoza po tarifi, ki bi jo plačala TOZD, v kolikor bi bil prevoz organiziran. 55. člen Delavcu pripada povračilo stroškov-za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene in sicer v višini, ki je določena v prilogi tega SS. IX. VRNITEV V DOMOVINO 56. člen Vrnitev delavca v domovino je potrebno uskladiti sporazumno z delavcem, ob upoštevanju karakterja del. Čas prebit na začasnem delu v tujini, praviloma ne sme biti krajši od 6 mesecev se lahko skrajša samo v naslednjih primerih: — v primeru bolezni, ki bi delavcu za dalj časa onemogočila opravljanja del — v primeru potreb posamezne TOZD, da se delavec razporedi na drugo delovno mesto v tujini ali v domovini — v primeru večjih družinskih problemov delavca — v primeru zmanjšanja obsega del — če delavec ne izvrši predpisano kvoto rednih delovnih ur ali če s svojim prispevkom ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta — če njegovo vrnitev zahtevajo državni organi SFRJ ali države, v kateri se izvajajo dela — zaradi posebno hudih ali ponavljajočih se kršitev delovnih obveznosti — v primeru zaključka del ali prekinitve pogodbenih obveznosti — v primeru upravnih ali drugih ukrepov v državi, kjer se dela izvajajo, oz. ob nastopu okoliščin, ki onemogočajo nadaljevanje de! — o predčasni vrnitvi v domovino odloča vodja DE na pismeni predlog vodje gradbišča X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Za vsako državo, v kateri se izvajajo investicijska dela, storitve in druga dela, morajo biti izdelane priloge A, B, C, ki so sestavni del tega sporazuma. Priloge se spreminjajo na enak način, kot je določen za sprejem tega sporazuma, razen priloge iz 49. člena. 58. čleij Ta SS se lahko spremeni ali dopolni po enakem postopku, kot je tfil sprejet in ko je bila za predlagano spremembo ali dopolnitev opravljena uskladitev s prizadetimi TOZD v smislu določil tega SS. 59. člen 1 a samoupravni sporazum prične veljati, ko ga z večino glasov na svojih zborih sprejmejo delavci vsake TOZD, ki opravlja investicijska dela in druga dela v tujini, kot tudi delavci na gradbiščih v posameznih državah. '60. člen Z dnem, ko prične veljati ta SS prenehajo veljati vsi SS, ki so bili sklenjeni za posamezna gradbišča oz. države. Ljubljana, april 1981 priloga A / str. 2. Št. Karakteristični naziv Urna ali mesečna del in nalog osnova v USA $ 1. VODSTVO DELOVNIH ENOT 1.1. vodja delovnih enot 2.650 1.2. vodja projekta 202 D 2.600 1.3. vodja projekta 2.025 1.4. pomočnik vodje projekta 202 D 2.150 1.5. vodja komercialne službe 2.350 1.6. prevajalec I. 1.550 l!7. referent za HTV službo 1.550 1.8. tajnica — inokorespondent 1.300 2. TEHNIČNI SEKTOR 2.1. vodja tehničnega sektorja 2.350 2.2. pomočnik vodje tehničnega sektorja 2.150 2.3. prevajalec II. 1.450 2.4. tajnica — inokorespondent 1.300 3. IZVEDBENI BIRO 2.5:1. vodilni projektant I. 1.925 2.5.2. vodilni projektant 11. 1.785 2.5.3. samostojni projektant I. 1.550 2.5.4. samostojni projektant II. 1.500 2.5.5. projektant 1.250 2.5.6. risar obdelovalec 775 2.5.7. risar 685 2.5.8. kopirec 600 2.6. OPERATIVNA SLUŽBA 2.6.1. vodja montaž I. 1.925 2.6.2. vodja montaž II. 1.785 2.6.3. vodja montaž III. 1.610 2.6.4. vodilni monter I. 4,60 2.6.5. vodilni monter 11. 4,00 2.6.6. vodilni monter III. 3,90 2.6.7. monter specialist I. 3,71 2.6.8. monter specialist II. 3,40 2.6.9. monter 1. 3,16 2.6.10. monter II. 3,00 2.6.11. specializirani monter 2,72 2.6.12. pomožni monter 2,32 2.6.13. montažni delavec 2,12 2.7. DELAVNICE 2.7.1. vodja predpriprave 4,67 2.7.2. monter specialist i. 3,71 2.7.3. monter specialist 11. 3,40 2.7.4. monter 1. 3,16 2.7.5. monter 11. 3,00 2.7.6. specializirani monter 2,72 2.7.7. pomožni monter 2,32 2.7.8. montažni delavec 2,12 2.8. SKLADIŠČA 2.8.1. vodja skladišč 4,60 2.8.2. samostojni skladiščnik 3,90 2.8.3. skladiščnik 3,16 2.8.4. pomožni skladiščnik 2,20 2.8.5. administrativni referent 900 2.8.6. vodja avtoparka 1.400 2.8.7. voznik tovornega vozila z dvigalom 3,40 2.8.8. voznik avtobusa 3,40 2.8.9. voznik osebnega vozila, kombija 3,16 2.8.10. avtomehanik I. 3,96 2.8.11. avtomehanik II. 3,71 2.9. ODDELEK ZA PREIZKUSNO OBRATOVANJE IN POGON 2.9.1. vodja pogona in vzdrževanja 1.925 2.9.2. specialist za avtomatiko 1.785 2.9.3. vodja pogona 1.610 2.9.4. samostojni usmerjevalec 1.500 2.9.5. usmerjevalec 1.200 2.9.6. monter specialist I. 4,26 2.9.7. monter specialist II. 3,90 2.9.8. monter I. 3,62 2.9.9. monter II. 3,45 2.9.10. specializirani monter 3,12 2.9.11. pomožni monter ;vnos lžitev 2.9.12. montažni delavec gen 2.10. ODDELEK PRIPRAVE p 1.7feČn 2.10.1. vodja priprave 2.10.2. samostojni referent v pripravi I. !§n»Uli 2.10.3. samostojni referent v pripravi II. 2.10.4. referent v pripravi Al 3. ODDELEK NABAVE 1% 3% $% |% Ll7% L3'9% IN TRANSPORTA 3.1. vodja 3.2. samostojni nabavni referent 3.3. nabavni referent 3.4. sam. ref. za transport in špedicijo ter zavarovanje 3.5. ref, za špedicijo, transport \il Ll% in zavarovanje 3.6. sam. ref. za obračun izvršenih del 4. ODDELEK KOMERCIALE 3% 1 qA% 4.1. vodja komerciale 4.2. samostojni komercialni referent 4.3. prevajalec I. 1.51 4.4. tajnica — inokorespondent ‘ A is 5. FINANČNO-RAČUNOVODSKA SLUŽBA Svet , d 5.1. vodja FRS 5.2. ■ vodja računovodskega centra I. i;8islu 5.3. vodja računovodskega centra II. 5.4. višji bilancist 1.5» 5.5. samostojni bilancist 1.2-‘iloga 5.6. sam. referent v knjigovodstvu 1JV 6. KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR ^ 6.1. vodja KSS 2.02‘1U 6.2. tajnica — inokorespondent 1.3». l'2Dh nlMbl 0 mi . 6.3: samostojni referent za kadre 6.4. referent za kadre 6.5. socialni delavec 1'27 0h 6.6. referent za prijavo in odjavo obr 9fifja c S delavcev 6.7. referent za samozaščito 145, red 6.8. administrativni referent 91) na 6.2. NASELJE od 6.2.1. vodja naselja 1.5K l3lZ,a< gi-ališ, 6.2.2. vodja naselja II. 6.2.3. oskrbnik zgradb 6.2.4. kuhar I. 1.2#*c 6.2.5. kuhar II. l.l»ikZv 6.2.6. čistilka 6Č,d 6.2.7. pomožni delavec 6i,rav 6.2.8. ekonom nabavljač 1.05* ‘ na 7.3. AMBULANTA ' od 7.3.1. zdravnik 1.8» Vl 1.3»k _*ede 7.3.2. višja medicinska sestra Osebni dohodek se obračuna v US$,‘ razen dela in stalnosti, ki se obračunata v dinarjih. OsD^-lm izračun minulega dela in stalnosti je dinarska vrrT)n osebnega dohodka v tujini* _ v sa , priloga A ‘mo Kriteriji za osebne dohodke delavcev, ki č P< ljajo dela in naloge vodenja P< Pr Vodje projektov če in — obračunska postavka — za projekte vrednosti 30 mil. US$ instalacijskih del — IMF kot nosilec tudi gradbenega dela — za vsakih nadaljnjih 20 mil. $ — za dislocirane projekte več kot 10 km razdalje in vsaj na treh lokacijah — vrednost projekta nižja od 10 mil. $ instalacijskih del — v primeru, da večji del pogodbe predstavlja delo, se vzame trikratna vrednost V Pi Jc V vi + ni - P' + i N; dob anj; :ver )vni II. NADURNO DELO K Za delo, ki traja dalj kot polni delovni j; 42 ur tedensko), za delo na državni prazni^ L J nočno delo veljajo naslednji dodatki: ^ — dodatek na delo, ki traja dalj kot polni redni delovni čas (čl. 46) — dodatek za delo ob državnih praznikih in nedeljah (čl. 48) ^ — dodatek za nočno delo (čl. 47) ... Delavci s posebnimi pooblastili in odgovor11! (tč. 1.1,—1.5., 2.1., 2.2., 4.1., 5.1., 6.1.) nač6 nimajo pravice do plačila za delo preko polnd lovnega časa (nadurno delo) v smislu prvegj stavka tega člena. Le izjemoma je možno P nadurnega dela tem delavcem, vendar mora z3 primer posebej odločati o tem svet delovnee! Delavcem na področju administrativno-!6 nega strokovnega dela (režijski delavci) v izj*-1 primerih določa nadurno delo vodja delovriihj Delavci z mesečnimi obračunskimi posta' so dolžni prilagoditi svoj delovni čas potreb delovnemu času delovne enote. III. DELITEV PO REZULTATIH DELA Ugotavljanje rezultatov dela proizvodnih1,1 cev se vrši na podlagi meril določenih v SS° mah za montažno dejavnost. Vrednost neto montažne produktivne ^ 4,20$, ki je obenem osnova za kalkulacije, $ nje obsega del ter ugotavljanje doseženih re tov skupine. Delavci, katerih dela ni mogoče ovre*J|1^ tehničnimi normami, se na podlagi opravlj0,,l| lovnih nalog, določenih glede na odgovoru05 |RIL 1981 IMF GLASNIK STRAN 11 j!n°st in pogoje dela, ob izpolnitvi planskih za-»tev, upravičeni do povečanja OD skladno z Rženimi rezultati dela. a preseganje plana pripada tem delavcem na 7fecno osnovo naslednja stimulacija: i j^ulativno izvrševanje planirane dinamike v % 0% l'l% 2%. 3% . 1% }% ,'-5% - 7 % . 3'»%. J% 1%-1%. 3% ,l4%- '5% . 2% 4% 6% 8% 10% 11% 12% 13% 14% 15% 16% 17% 18% 19% ali več — 20 % • INDIVIDUALNA USPEŠNOSt\DELA: |jVet delovne enote mesečno, na podlagi delavče-dela in njegovih rezultatov in v tem spora-č*na določenih kriterijev določi višino ocene v vsu 35. člena tega sporazuma. 50 zMoga g Razporeditev na zaCasno delo v IN PRERAZPOREDITEV V DOMO- )2No A -aDh T. razporeditvi na začasno delo v Irak oz. ob vr-;7V| v domovino pripada delavcu za čas potovanja Območju SFRJ (sedež podjetja — jug. državna X*da °z. letališče Beograd) poleg nadomestila OD 15' redni delovni čas še dinarska dnevnica: n®d 12 ur polna dnevnica °d 8 do 12 ur polovična dnevnica !l^r--as P°tovanja od prestopa državne meje (ali 'sje Beograd) do prihoda na sedež DE Irak, ;[]t Pada delavcu še devizna dnevnica, ki je določenih Heliavnim zveznim zakonom o najvišjih zne->l,t dnevnic, ki se priznavajo delavcem zveznih i(* vnih organov in zveznih organizacij: aad 12 ur polna devizna dnevnica d 8 do 12 ur polovična devizna dnevnica < kolikor v primerih iz prejšnjih dveh odstavkov, <9e na čas potovanja delavec nima pravice niti do adk -?’ niti do devizne dnevnice, potovanje do g i išča v tujini pa traja skupno več kot 8 ur, in^Jnie delavec dnevnico za toliko ur, kolikor bo rto° l.rajai° potovanje in sicer za polovico časa °vanja ustrezni del dinarske, za drugo polovico 0 Potovanja pa ustrezni del devizne dnevnice. r.azP°reditvi na delo v Irak oz. ob vrnitvi v : Ov'no pripada delavcu še sledeče: l". Povračilo prevoznih stroškov, Povračilo stroškov prenočevanja (če delavec Predloži k potnemu obračunu račun za preno-evanje, se mu povrnejo stroški prenočevanja '0% devizna oz. dinarska dnevnica), ’ ^mitev stroškov za prtljago, če je prtljaga, ki 1 !, ,elavec nosi s seboj, službeni material oz. po-' nrnHteV stro^kov za osebno prtljago do 10 kg < ad težo, ki je bračunana v ceni vozovnice, p°vrnitev stroškov letališke takse. ^UŽBEND POTOVANJE NA OBMOČJU 1 Na dob -^dlagi potnega naloga, ki ga predhodno an j n v°dja DE Irak, pripada delavcu za čas potoke- h ^bmočju, kjer se dela izvajajo (nad 30 km ivnj poleg nadomestila OD za redni de- Z £°!na dnevnica (nad 12 ur) 5 ID 35- do °Vl5.na dnevnica (8— 12 ur) 3,5 ID k -. p Vračil° prevoznih stroškov vračilo eventuelnih nočitvenih stroškov ih. ^*a^'l° potnih stroškov se izvrši v iraških dinar-trošil ta^°, potovanje mora biti k obračunu potnih lem Položeno poročilo o opravljenem službe- »vlij6 V ^asu službenega potovanja v Iraku zago-lajofa ^ delavcu prehrana in prenočišče, je pripa-. Iiepa s dnevnica znižana za 50 %. Če pa je zagotov-prehrana ali samo prenočišče, je pripa-:i dnevnica znižana za 30%. 1 ^|SVdrBENO POTOVANJE v domovino — inozemska dnevnica, ki je določena z veljavnim zvezni m odlokom o na j višjih zneskih dnevnic za posamezno državo, — povračilo prevoznih stroškov, — povračilo stroškov prenočitve ob predložitvi računa. IV. TERENSKI DODATEK Za pokrivanje povečanih življenjskih stroškov na terenu pripada delavcu t. i. »terenski dodatek«. Višino terenskega dodatka določa centralni svet delovnih enot na podlagi indeksov povišanja življenjskih stroškov, ki ga ugotovi računovodski cenj ter. Terenski dodatek pripada tudi za dela proste dneve, vendar pod pogojem, da je bil delavec na dela prosti dan na gradbišču. Za čas odsotnosti z dela (razen bolniškega staleža na gradbišču) terenski dodatek delavcu ne pripada. Prav tako tudi ne v primeru, ko se delavec nahaja na zdravljenju v bolnišnici, kjer ima zagotovljeno celotno oskrbo. Izplačilo terenskega dodatka se v celoti izvrši v iraških dinarjih. Če je delavcu na gradbišču zagotovljena prehrana in bivanje nima pravice do terenskega dodatka. Zaradi izjemno težkih pogojev dela se na osnovi predloga centralnega sveta delovnih enot in potrditve poslovnega odbora v domovini prizna na omenjenih lokacijah dodatek (čl. 49): US$ na dan A. 4el ?'■ 4 B. Albnisa 2,00 Baghdad — Habanija 5,00 Kut 5,00 Rudba 10,00 Nasirija 10,00 Amara 5,00 Basra 10,(M) Mosul 2,00 Dokhan 7,00 Kirkuk 3,00 L LETNI DOPUST Ad čl. 25., 28., 43., 54. Delavcu, ki se nahaja na delu v Iraku, pripada pravica do rednega letnega dopusta in nadomestila zanj pod pogoji, ki so navedeni v zgoraj cit. členih. Delavec ima pravico do povrnitve potnih stroškov za koriščenje letnega dopusta v domovini po 6. mesecih bivanja v Iraku. Za posebno težke delovne pogoje pripada delavcu za vsak mesec, ki ga prebije na delu v Iraku dodatno 1 dan dopusta (montažni dopust). V primeru prerazporeditve delavca v domovino, je le-ta dolžan te dneve izkoristiti takoj ob povratku v domovino, sicer mu pravica do montažnega dopusta zapade. Tisti del rednega dopusta, ki ga delavec iz objektivnih vzrokov ni mogel v času bivanja v domovini do kraja izkoristiti, se prenese v delavčevo dopustno kartico v naslednje koledarsko leto. Štirje dnevi potovanja na,dopust v domovino in povratek v Irak se ne štejejo v redni letni dopust. III. DRŽAVNI PRAZNIKI IRAKA IN SFRJ Delavci na začasnem delu v tujini praznujejo: Prazniki Iraka: — 6. januar — 8. februar — 21. marec — 14. julij — 17. julij Prazniki SFRJ: — 1. januar — 1. maj — 4. julij — 29. november Dah Armije Dan\ Revolucije Dan pomladi Dan Republike Irak Dan Partije Irak Novo leto Praznik delh Dan borca Dan republike Če novo leto, 1. maj ali 29. november padejo na petek, se šteje praznik tudi naslednji delavnik. 1. Osnove za obračun OD za redni delovni čas v USA$ in Cl$: 0 PotU’ na začasnem de*u v Iraku 3,1 služ-a na,Uje V domovino, pripada na podlagi pot-• D °8a’ ki ga predhodno odobri vodja DE ’ Povrado potnih stroškov v enaki obliki in vi-•a talJe določeno v točki I. A. škov ° notovanje mora biti k obračunu potnih Priloženo poročilo o opravljenem potova- / drago k' iena ^e*u v Iraku in službeno potuje /,i|a0D,OSednj° državo, pripada poleg nadome-1 .P°tnih « a5fdn* delovni čas še pravica do povračila 4 troskov v naslednji obliki: Operativa USA$ Cl$ 1. montažni delavec 2,12 2,33 2. pomožni monter 2,33 2,56 3. specializirani monter 2,61) 2,86 4. monter II. 2,81) 3,08 5. monter 1. 3,00 3,30 6. monter specialist 3,25 3,58 7. vodilni monter 111. 3,42 3,76 8. vodilni monter 11. 3,70 4,07 9. vodilni monter I. 4,20 4,62 10. izolater II. 2,80 3,08 11. izolater 1. 3,00 3,30 12. izolater specialist 3,25 3,58 13. vodilni izolater 11. 3,42 3,76 14. vodilni izolater I. 3,70 4,07 15. voznik kombija, oseb. avtomobila 2,84 3,12 16. voznik tov. avtomobila 3,01 3,31 17. voznik tov. avtomobila z dvigalom 3,07 3,38 18. vodja montaž III — mesečno 1.191 1.310 19. vodja montaž II — mesečno 1.473 1.620 20. vodja montaž I — mesečno 1.607 1.768 21. vodja kompl. objektov II 1.607 1.768 22. vodja kompl. objektov I 1.716 1.888 23. vodja operat. izved. in montaže 1.681 1.849 Komunala 4 1. pomožna kuharica 688 757 2. kuharica 800 880 3. vodja naselja 1.290 1.419 4. ekonom 858 944 Režija 1. vodja delovne enote 1.958 2.175 2. vodja finančno računovodske službe 1.823 2.025 3. administrativni referent 880 968 4. referent za obračun OD 858 944 5. nabavni referent 1.050 1.155 6. sam. nabavni referent 1.191 1.310 7. sam. ref. v knjigovodstvu 1.155 1.270 8. prevajalec za tuj jezik 1.083 1.191 9. risar obdelovalec 745 820 10. projektant obdelovalec 958 1.054 11. projektant 1.191 1.310 12. sam. projektant 1.326 1.459 Minulo delo in stalnost se obračunata v dinarjih. Osnova za izračun je dinarska vrednost osebnega dohodka v tujini. NADURNO DELO Ad čl. 46., 47., 48. Za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas (nad 42 ur tedensko), za delo na dan državnih praznikov in za nočno delo veljajo naslednji podatki: - dodatek za delo, ki traja dalj kot polni redni delovni čas (čl. 46) 50% - dodatek za delo ob državnih praznikih in nedeljah (čl. 48) 50% - dodatek za nočno delo (čl. 47) 35 % NDR (konv. in klirin. podr.) priloga A — str. 3 Delavci z mesečno obračunsko postavko načeloma nimajo pravice do plačila za nadurno delo v smislu prvega odstavka tega člena. Le izjemoma je možno plačilo nadurnega dela tem delavcem, vendar mora za vak primer izdati nalog za nadurno delo vodja delovne enote. DODATEK NA POGOJE DELA Za izjemno nevarne in zdravju škodljiva dela ima delavec pravico do nadomestila v naslednjih primerih: — montažna dela v rovih, jaških zaprtega tipa in pri delih, kjer so potrebna posebna zaščitna sredstva — 0,20 USA $ ali 0,22 C1 $ — na odprtem gradbišču za opravljanje del med betoniranjem in vlaganjem instalacijskih elementov — 0,20 USA Vh ali 0,22 čl $ — dela na višini nad 8 m na odprtih konstrukci-— 0,24 $/h ali 0,26 CL$ INDIVIDUALNA USPEŠNOST DELA (ocenjevanje gospodarnosti) Izračun uspešnosti, (ki ne more presegati 20% od osnovne vrednosti del oz. nalog po 36. čl. tega sporazuma) se opravi takole: Dela in naloge oz. delov. podr. Stopnja merjenja in ocenjevanja količina merila kvaliteta gospodarnost Obdelava materiala 1. neuspešno —5 —3 —2 (proizv. dela) 2. delno uspešno —2 - 1 o 3. povpr. usp. 0 0 4. nadpovpr. usp. 5 3 z 5. odlično 10 6 4 Obdelava podatkov 1. neuspešno —3 —5 —2 (rež. dela) 2. delno uspešno —2 —2 3. povpr. uspešno 0 0 0 4. nadpovpr. usp. 3 5 4 5. odlično 6 K) 4 NDR (konv. in klirin. podr.) priloga A / str. 4 Merila in osnove za ocenjevanje količine se lahko uporabljajo le za dela in delovne naloge, za katere niso izdelana merila za individualno ali skupinsko merjenje delovnega uspeha. Svet delovne enote mesečno, na podlagi delavčevega dela in njegovih rezultatov in v tem sporazumu določenih kriterijev določi višino ocene v smislu 35. člena tega sporazuma. DELITEV PO REZULTATIH DELA Ugotavljanje rezultatov dela proizvodnih delavcev se vrši na podlagi meril določenih v SS o normah za montažno dejavnost. Izplačilo presežka norme se izvrši v valuti, v kateri delavec prejema osebni dohodek. Delavci, katerih dela ni mogoče ovrednotiti s tehničnimi normami, se na podlagi opravljanih delovnih nalog, določenih glede na odgovornost, zahtevnost in pogoje dela, ob izpolnitvi planskih zadolžitev, upravičeni do povečanja OD skladno z doseženimi rezultati dela. Za preseganje plana pripada tem delavcem na mesečno osnovo naslednja stimulacija: Kumulativno izvrševanje planirane dinamike v % stroškov za čas potovanja na območju NDR ih sicer nad 12 km izven objekta: — polna dnevnica: nad 12 ur — 37 M/NDR — polovična dnevnica 8 — 12 ur — 26 M/NDR — povračilo prevoznih stroškov, določenih v potnem nalogu — povračilo stroškov prenočitve 100% 101% 102% 103% 104% 105 % 106% 107 % 108 % 109% 110% 111% 112% 113% 114% 115% 0% 2% 4% 6% 8% 10% 11% 12% 13% 14% 15% 16% 17% 18% 19% ali več — 20 % NDR (konv. in klirin. podr.) priloga B / str. 1. I. TERENSKI DODATEK Za pokrivanje povečanih življenjskih stroškov na terenu pripada delavcu t.i. »terenski dodatek«. Višino terenskega dodatka določa svet delovne enote na podlagi indeksov povišanja življenjskih stroškov, ki ga ugotovi računovodski center. Terenski dodatek pripada tudi za dela proste dneve vendar pod pogojem, da je bil delavec na dela prosti dan na gradbišču. Za čas odsotnosti z dela (razen bolniškega staleža na gradbišču) terenski dodatek delavcu ne pripada. Prav tako tudi ne v primeru, ko se delavec nahaja na zdravljenju v bolnici, kjer ima zagotovljeno celotno oskrbo. Izplačilo terenskega dodatka se izvrši v M/NDR. Če je delavcu na gradbišču zagotovljena prehrana in bivanje nima pravice do terenskega dodatka. II. SLUŽBENO POTOVANJE NA OBMOČJU NDR Na podlagi potnega naloga, ki ga predhodno odobri vodja gradbišča, pripada delavcu poleg nadomestila OD za redni del. čas še povračilo potnih NDR (konv. in klirin. podr.) priloga B / str. 2 Izplačilo potnih stroškov se izvrši v valuti M/NDR. Za tako potovanje mora biti k obračunu potnih stroškov priloženo poročilo o opravljenem službenem potovanju. Če je v času službenega potovanja na območju NDR delavcu zagotovljena prehrana in prenočišče, se pripadajoča vzhodno-nemška dnevnica zniža za 50%. Če pa je zagotovljena samo prehrana ali samo prenočišče, se pripadajoča dnevnica zniža za 30%. III. Razporeditev na začasno delo v NDR in prerazporeditev v matično TOZD Ob razporeditvi delavca na začasno delo v NDR ter ob vrnitvi v domovino mu pripada za čas potovanja na območju SFRJ (sedež podjetja — jugoslovanska državna meja) poleg nadomestila OD za redni delovni čas še dinarska dnevnica, in sicer: nad 12 ur — polna dnevnica 8 — 12 ur - polovična dnevnica Za čas potovanja od prestopa jugoslovanske meje pa do prihoda na sedež DE v NDR devizna dnevnica, in sicer: nad 12 ur — polna devizna dnevnica 8 — 12 ur — polovična devizna dnevnica Višina devizne dnevnice je določena z veljavnim zveznim odlokom o najvišjih zneskih dnevnic, ki se priznavajo delavcem zveznih upravnih organov in zveznih organizacij. Poleg dinarske oz. devizne dnevnice pripada delavcu tudi: — povračilo prevoznih stroškov (za povračilo se priznavajo stroški v višini cene vozovnice za vlak — II. razr., če v potnem nalogu ni drugače določeno) — povračilo stroškov prenočitve ob predložitvi računa NDR (konv. in klirin. podr.) priloga B / str. 3. IV. Službeno potovanje v domovino ali v drogo, sosednjo državo A. Službeno potovanje v domovino Delavcu, ki je na začasnem delu v NDR in službeno potuje v DO, pripada povračilo potnih stroškov za čas potovanja v domovino ter nazaj na gradbišče v NDR, pod enakimi pogoji, kot so navedeni v točki III priloge B. Za tako potovanje, ki ga predhodno odobri vodja gradbišča, mora biti k obračunu potnih stroškov priloženo poročilo. B. Službeno potovanje v drogo, sosednjo državo Delavcu, ki je na začasnem delu v NDR in ki službeno potuje v drugo, sosednjo državo (ZRN, Avstrija), pripada poleg nadomestila OD za redni delovni čas še pravica do povračila potnih stroškov v naslednji obliki: — inozemska dnevnica, ki je določena z veljavnim zveznim odlokom o najvišjih zneskih dnevnic, ki se priznavajo delavcem zveznih upravnih organov in zveznih organizacij JUNIJA V BEOGRADU TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV II ODLOMKI IZ INTERVJUJA S PREDSEDNIKOM RS ZSS Pogovor s predsednikom koordinacijskega odbora SRS za pripravo kongresa, Vinkom Hafnerjem, za Radio Ljubljana o III. kongresu samoupravi jalcev Jugoslavije, ki bo junija letos v Beogradu. Ne gre samo za manifestacijo, ki je najpomembnejši družbenopolitični dogodek v Jugoslaviji letos. Gre predvsem za celovito aktivnost v pripravah na kongres. V preostalih petih mesecih bi morali delovati tako, da bo HI. kongres samo končni izraz aktivnosti, v katerih naj že praktično in ne zgolj teoretično dograjujemo ter izboljšujemo tisto, kar moti še hitrejše uveljavljanje socialističnega samoupravljanja. Prvi kongres samoupravljalcev je bil leta 1957 v Beogradu, drugi leta 1971 v Sarajevu, tretji kongres bo spet v Beogradu. Bolj kot letnice je pomembna vsebina in akcije, ki so sledile. Oba dosedanja kongresa sta bila včasih, ko je razvoj samoupravljanja v določenem smislu zaostajal. Tako je bil nujen trdnejši dogovor, ki so mu pozneje sledile celo izpopolnitve v ustavi. Tudi v tem času pogosto rečemo, da so na poti nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja nekatere ovire. Z vso odločnostjo lahko rečemo, da niso nepremostljive. Priprave' na ta dogodek so stekle na pobudo tovariša Tita, ki jo je dal v svoji zadnji novoletni poslanici. Osnovni namen je, da vsestransko razčlenimo, prikažemo in afirmiramo dosežke v razvoju socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. Hkrati naj ob tem razgalimo težave in vzroke, ki pogojujejo nekatera odstopanja, oziroma zaostajanja pri uresničevanju dogovorjenega sistema, in da se na podlagi novih spoznanj dogovorimo, kako mobilizirati vse razpoložljive sile, organizacije in posameznike za hitrejši napredek socialističnih samoupravnih odnosov. Naloga, ki smo si jo zastavili, pa nikakor ne more biti ločena od tistih, za katere smo se že opredelili in dogovorili. To je gospodarska stabilizacija. Naša družbena skupnost se v tem tako zahtevnem stabilizacijskem boju ukvarja še z enako pomembno nalogo, s srednjeročnimi perspektivami, torej z načrti, od katerih bo — upoštevajoč razmere doma in v svetu — odvisen naš jutrišnji dan. Vprašanje: Osnovna tema kongresa je združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj. Težišče je torej na združenem delu, njegovih pravicah, odgovornostih in obveznostih. Kako bi lahko označili največje dosežke v dosedanjem obdobju socialističnega samoupravljanja, katere so najbolj pozitivne rešitve, kateri so najbolj ustvarjalni napori? Vinko Hafner: Ni sporno, da smo v obdobju teh 30. let — odkar je bil sprejet zakon o delavskih svetih, pa tudi po 1. in 2. kongresu samoupravljalcev, zlasti še po uveljavljanju sedanje ustave in zakona o združenem delu — dosegli resnično velik napre- .Ce dek v razvoju samoupravljanja. Če bi to opredelili, menim, da smo v dobršni meri že uresničili revolucionarno geslo, s katerim je tovariš Tito obrazložil pred 30. leti zakon o delavskih svetih, to je »tovarne delavcem«. Drugače povedano to pomeni, da delavec v tozdu danes že v mnogo-čem resnično razpolaga z rezultati svojega dela, je v nekem smislu gospodar. To hkrati pomeni, da se je tozd dosedaj že uveljavil kot te- meljna samoupravna skupnost za krepitev delavčevega samouprvnega položaja. Pri tem je zelo pomembno, da se je v tem času zelo okrepil družbeni značaj dohodka, ki je zasnovan na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in seveda tudi na podružb-1 jene m delu, in da je to pomembno vodilo družbenega napredka. Pomemben dosežek v tem času je tudi uveljavljanje delegatskega sistema. Resje, daje to šele njegov začetek, ampak vseeno, delegatski sistem je postal odločilen vzvod za uveljavljanje delavčevega vpliva na celotno družbo, na razpolaganje s celotnim ustvarjenim dohodkom. To so veliki dosežki dosedanjega 30-let-nega razvoja samoupravljanja. Vprašanje: Kateri so problemi, katere so slabosti, Id otežujejo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov? Eden od namenov kongresa je prav kritična ocena sedanje stopnje razvoja skozi razvoj samoupravljanja! Odgovor: Želim opozoriti, da je socialistično samoupravljanje zelo izvirno in zagotovo najboljša pot k osvoboditvi dela in delavcev, torej najboljša pot ka nparedku in humanizaciji celotne družbe. Vendar pa to ni prav ravna in široka cesta, kot bi kdo mislil, in ki kar hitro privede k cilju. V nekem smislu je še dokaj ozka in vijugava pot, ki ima sicer jasen cilj, vendar je možno tudi skreniti z nje. Poleg tega bi rad povedal, da razvoj samoupravljanja tudi ni odvisen samo od dobre želje delavcev in ne samo od aktivnosti zavestnih družbenih sil, komunistov, sindikatov, socialisitčne zveze in drugih, temveč je odvisen od čisto objektivnih okoliščin: Te pa so predvsem v razvitosti proizvajalnih sil, v stopnji gospodarske razvitosti, pa tudi v družbeni kulturi, zavesti delavcev. Upoštevati je seveda treba, da obstajajo tu in tam resni odpori proti razvoju samoupravljanja, deloma v preživelih kapitalističnih in etatističnih družbenih odnosih, kina nek način vegetirajo še danes. Vprašanje: Končno je tudi prav, da v osnovnih organizacijah dosežemo to mibilnost in akcijsko sposobnost za premagovanje vsakodnevnih težav. Odgovor: Prav, naloga sindikatov — ki so navsezadnje organizirani v vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih — je ustvarjati pozitiven odnos in pozitivno vzdušje med delavci za uspešne priprave na kongres in za njegovo pravo družbeno odmevnost. Sindikati so samo eden od nosilcev priprav na kongres. Tu sta še zlasti pomembni socialistična zveza delovnega ljudstva kot organizirana fronta socialističnih sil in seveda zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda in najbolj vplivna družbena sila. Zato moramo priprave na III. kongres tesno povezovati tudi s pripravami na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije in na 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Te priprave so se že začele. Vprašanje: Sporočilna vrednost kongresa samoupravljalcev bo v njegovi resoluciji in v njegovih dokumentih. Kako bomo pristopili k snovanju kongresne resolucije? Odgovor: Pravzaprav so osnovna izhodišča za vsebino kongresa že podana s tezami, ki so bile objavljene in se je razprava o njih praktično že začela. V pripravi je tudi že osnutek resolucije in ta bo predvidoma tja do konca marca ali v začetku aprila že v neposredni javni razpravi v vseh tozdih, v vseh družbenih organizacijah itd. Seveda bo razprava o vsebini resolucije lahko veliko pripomogla k njeni izpopolnitvi še na samem kongresu. Vendar, bistvo kongresa in priprav nanj ni v njegovi resoluciji in v njegovem poteku, bistveno je spodbujanje delavcev in celotne družbe, da priprave na kongres izrabijo za lstno kritično preverjanje stvarne razvitosti samoupravnih odnosov v vsakem konkretnem delovnem in družbenem okolju. Vsakdo mora iz teh priprav povzeti svoje konkretne sklepe, kako naprej z razvojem samoupravljanja. Da bi kongres dosegel svoj namen, je bistvena njegova odmevnost v samih pripravah, v spreminjanju razmer v družbeni bazi in seveda tudi odmevnost v celotni družbi po kongresu. To pa je možno doseči samo s temeljito in poglobljeno pripravo. Zato moramo priprave voditi tako, da bo kongres imel prav tako ali vsaj podobno odmevnost, kot sta jo imela prva dva in kakršen je bil njun vpliv. Vprašanje: V teh dneh so stekle tudi organizacijske in tehnične priprave — največ pozornosti bo vsekakor treba nameniti kadrovanju delegatov. Iz Slovenije bo na kongresu sodelovalo 212 delegatov, skupaj bo na BI. kongresu samoupravljalcev približno 1.700 delegatov iz cele naše skupnosti. Delegate bomo volili po dogovorjenem ključu—na štiri tistoč delavcev en delegat. Mimogrede podatek: v tem trenutku je v Jugoslaviji zaposlenih nekaj nad pet milijonov 650 tisoč ljudi. To je tudi vprašanje — kakšen bo način izbire delegatov za kongres samoupravljalcev, kako bomo izvedli volitve? Odgovor: Navodila za izvolitev delegatov so že sprejeta. Na približno štiri tisoč delavcev bomo volili enega delegata, s tem da v vsaki republiki izvolimo še 20 delegatov iz družbenopolitičnih organizacij. Tako da Slovenija — kot je bilo rečeno — 212 delegatov. Evidentiranje teh delegatov se bo začelo prav zdaj. V vseh oblikah sestajanja delavcev, političnega in samoupravnega, bodo tudi začeli z evidentiranjem delegatov, nato bodo občinski koordinacijski odbori predlagali končno listo delegatov, do 15. aprila pa morajo posebna volilna telesa, sestav- Člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad in člani koordinacijskega odbora za pripravo na 3. kongres samoupravljalcev so med 49 evidentiranimi delavci oblikovali predlog osmih kandidatov za delegate Bežigrada na kongresu v Beogradu. Med kandidati za delegate je tudi Martin K osmina iz DO Promont. O predlaganih kandidatih bodo razprvljali v vseh organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah, občinskih in samoupravnih interesnih skupnostih. Volitve delegatov so predvidene med 12. in 13. aprilom v štirih volilnih telesih. — povračilo prevoznih stroškov in stroškov prenočtive ob predložitvi računa. Predsednik zbora delavcev V. Uporaba osebnega avtomobila v službene namene Delavec ima na podlagi potnega naloga, ki mu ga odobri vodja gradbišča, pravico do povračila stroškov za uporabo osebnega avtomobila v službene namene v višini 30% cene bencina v NDR. TOZD TOZD . TOZD . TOZD NDR (konv. in klirin. podr.) priloga C / str. 1 I. Redni letni dopust čl. 25 — 28., 43., 54. Delavcu pripada za čas del na deloviščih v NDR pravica do rednega letnega dopusta in nadomestila zanj pod pogoji, ki so navedeni v zgoraj cit. členih. Za posebne delovne pogoje pripada delavcu za vsak mesec, ki ga prebije na delu v NDR dodatno 1 dan dopusta (montažni dopust). Nadomestilo za montažni dopust se delavcu obračuna v valuti, v kateri prejema OD ( priloga A). Montažni dopust mora delavec izkoristiti takoj po povratku v domovino, sicer mu pravica do njega zapade. Delavcu pripada povrnitev potnih stroškov za obisk družine v domovini po vsakih treh mesecih neprekinjenega dela v NDR. TOZD . TOZD. TOZD. TOZD. TOZD. TOZD . TOZD . TOZD. TOZD. TOZD. ljena iz delegatov tozdov in skupnosti iz vse občine ali pa v velikih delovnih organizacijah, na razširjenih sejah delavskih svetov izvoliti delegate. Pri tem je pomembno, da zagotovimo tak sestav delegatov, da bodo to res — kot temu učeno pravimo — avtentično predstavniki delavskega razreda in samoupravljalcev. Zato je postavljena zahteva, naj bo tri četrtine delegatov delavcev iz neposredne proizvodnje in iz tako imenovane osnovne proizvodnje. Ne gre torej samo za delavce v neposredni proizvodnji, ampak je, na primer, profesor v nekem raziskovalnem institutu, zdravnik v bolnišnici, lahko delegat. Poleg tega moramo zagotoviti ustrezno sestavo z vidika udeležbe žensk in mladih ljudi. V bistvu gre za to, da so to dobri, pošteni delavci, ki imajo v svojem delovnem okolju in v družbi ugled. Vrh tega morajo seveda imeti potrebne izkušnje v samoupravljanju in morajo biti sposobni, po potrebi, tudi na samem kongresu zagovarjati svoja stališča, posredovati mnenje svojega okolja, in po kongresu delovati za uveljavljanje njegovih stališč. Vprašanje: V osnovnih organizacijah zveze sindikatov ta čas potekajo številne aktivnosti — omenimo naj le razprave ob sprejemanju zaključnih računov, potem priprave pri sprejemanju načrtov razovja, poleg tega so tu še sindikalne volilne konference. Jasno je, da bo treba vso to široko paleto aktivnosti nekako povezati. Kako? Odgovor: Vprašanje je zelo pomembno, kajti važno je, da priprave na kongres povežemo z reševanjem vseh praktičnih ekonomskih in družbenih vprašanj v našem združenem delu in v družbi ter hkrati izkoristimo vse oblike sestajanja delavcev, politične sestanke in druge za informiranje delavcev o vsebini in pripravah na kongres ter o zahtevi, da sami ocenijo svoj družbenoekonomski položaj. Trenutno je npr. zelo pomembna priložnost obravnavanje zaključnih računov za leto 1980, ko bodo delavci poleg sprejetja zaključnih računov razpravljali tudi o predvidevanjih v svojih planskih aktih za letošnje leto v skladu s smernicami za stabilizacijo, z dogovorom o razporejanju dohodka, ko bodo to povezovali tudi s sprejemanjem srednjeročnih planov itd. Zato bi kazalo te sestanke še bolj izrabiti — poleg solidne obravnave vseh teh vprašanj — tudi za animiranje delavcev za kongres. Vprašanje: Ali bo na kongresu samoupravljalcev katera od točk dnevnega reda posvečena vprašanjem nenehnega širjenja administracije oziroma vprašanjem pravdnega vrednotenja dela neposrednih proizvajalcev in ljudi, la delajo v pisarnah? V bistvu gre za dve vprašanji, najprej za vprašanje širjenja administracije in nato za vprašanje o svobodni menjavi dela — o tem poteka v naši družbi prav v teh dneh pospešena akcija, predvsem kar zadeva nenehno širjenje administracije. Odgovor: Vprašanje je po- membno in bo obravnavano na kongresu, saj je omenjeno že v izhodiščih zanj. O nagrajevanju administrativnih delavcev in delavcev v neposredni proizvodnji smo slovenski sindikati zavzeli določeno in dovolj konkretno stališče na naši 2. konferenci decembra lani, ko smo zahtevali, da je treba zagotoviti kvalificiranim delavcem v proizvodnji, nosilcem proizvodnje, vsaj takšen osebn dohodek kot delavcem na admini-strativnotehničnih poslih s srednjo izobrazbo. To seveda ne pomeni vseh delavcev s srednjo izobrazbo, ker mnogi opravljajo tudi zelo zahtevna dela organizatorjev proizvodnje. To vprašanje bo celo eno od najpomembnejših na samem kongresu. Kar pa zadeva šrijenje administracije, je v teku resna družbena akcija, ki morda ne bo prinesla zmanjšanja administracije, bo pa zavrl a njeno širjenje. Menim, da smo to sposobni napraviti, in to predvsem s krepitvijo družbenega vpliva dealvcev v neposredni proizvodnji. ki so najbolj zain-tersirani, da je družbena nadgradnja, vključno z administracijo, taka, da koristi združenemu delu. Celotnemu ekonomskemu in kulturnemu napredku naše družbe. Delavci v neposredni proizvodnji morajo v večji meri vplivati na odmerjanje obsega administracije, pa tudi na dohodek delavcev v administraciji. Ta danes očitno še ni čisto pravično razdeljen, tudi zato ne, ker nagrajevanje po delu v administraciji, pa tudi v raznih strokovnih službah ni speljano tako, da bi strokovne delavce v največji možni meri spodbujalo k večji produktivnosti dela In boljšemu gospodarjenju. Vprašanje: Posebno tematsko področje kongresa je predvidena obravnava delovanja delegatskega sistema in odnosov v njem. Odgovor: Zelo pomembno je, da bo kongres obravnaval področje delegatskih odnosov kot eno bistvenih vprašanj. Gre pravzaprav za to, kako to izredno važno obliko samoupravljanja razviti do tega, da bo delegatski sistem stvarno orodje delavcev za krepitev njihovega vpliva na delitev in uporabo celotne novoustvarjene vrednosti, na porabo celotnega dohodka, na celotno družbeno repro- dukcijo, od tozda do federacije. Vprašanje: Kako spodbuditi tflAi vestne družbene sile, osnovne (tU,, organizi* nizacije ZK, osnovne ___________ sindikatov, krajevne organizi SZDL, da bi tvorno sodelovale v p pravah na m. kogres samoupravi? cev? Odgovor: Del naporov, da bi se organizacije ali — kot pravimo^1 vestne družbene sile maksimalno> gažirale za kongres in za pozitiv spreminjanje družbenih raz# pravzaprav že teče. Na primer se^^ narji, ki jih bomo imeli v tem ted<^* pa vse druge oblike informiranja tudi najin pogovor je med obliki kako angažirati prav te glavne lJv°d silce družbene aktivnosti v tozdih »drij; krajevnih in delovnih skupnostih Po tonskem zapisu — iz inform* RS ZSS za obveščanje v združei'*Veni delu >edn __________________________________patV USKLAJENE PRIPOMBE K OSNUTKU SAM SPORAZUMA 0 MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH \H N ODGOVORNOSTI! MED TOZD tazv, idrij hon Idrij Jrip, Hort Ja. ] leja pvoc tnnq Nad Indi Pozi nam neg; VOl jbr 'Pa Idri dus se c pbč jte8‘ 197 IProi Not pro slo\ ttio INŽENIRING IN OSTALIMI L _ ZDRUŽENIMI TOZD (OSNUTEK JE BIL OBJAVLJEN V FEBRUARSKI ŠTEVILKI GLASNIKA str. 6, 7) Komisija za samoupravljanje SOZD IMP je na svoji seji dne 7-1981 obravnavala pripombe DO Emond in DO Klimat k osnufl sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medse! pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inžefl izvoz-uvoz in združenimi TOZD in Sklenila, da se osnutek dopolni® kole: Nc 1.1. dopolni se čl. 26/1, alineja 5, ki se glasi: — merila za razporejanje skupnega prihodka oz. dohodka in dr™ pogoji za njuno ugotavljanje in razporejanje (za investicijska delt domovini opredelimo ceno storitev za komercialne storitve in za sto*1 Ive izvedbe, za investicijska dela v tujini opredelimo plan stroško** , storitve delavcev v delovni enoti v tujini in plan stroškov za stoH|f delavcev TOZD Inženiring, ki delajo doma izključno za tujino) 1.2. dopolni se čl. 39 v novo alinejo, ki se glasi: j Hi — na skupnih sestankih predstavnikov TOZD Inženiring in p^ stavnikov komercialnih služb združenih DO in TOZD se usklajrf j skupne operativne zadeve iz pristojnosti komercialnih služb (akcij* skupen nastop in realizacijo planov prodaje oz. nabave) 2.0. Osnutek se z gornjimi dopolnitvami kot predlog posreduj* SOZD IMP. Predsednik ko« za samoupravlja borut valoma11 II. Dražvni prazniki Delavci praznujejo praznike po koledarju IMP in od praznikov v NDR samo 7. oktober. TOZD. TOZD. IMP GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.935 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bemetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ^ Ev ___________;_____ ' ' ' !