L
teSSEZi
- SAMO SE S TO PRESNETO SEDANJOSTJO MORAMO NAJPREJ NEKAJ UKRENITI...!
Karikatura: ANDREJ NOVAK
Letni obračun sindikata v savi
V demokratičnem vzdušju ne manjka zdravih pobud
Kranjski gumarji so s peturno razpravo na nedavnem rednem občnem zboru sindikalne organizacije dokazali, da so pogumni, kritični in tudi samokritični, čeprav jim nekateri kdaj pa kdaj odrekajo to lepo karakterno lastnost. Bogastvo kritičnih pripomb in uporabnih pobud je pobilo trditev, češ da so delavci brezbrižni in da za vogali sicer govore o problemih, reševanje pa prepuščajo samoupravnemu vodstvu in strokovnim službam.
Predsedstvo sindikalne orga-•tizacije se je v svojem lastnem Poročilu pohvalilo, da je zavzemalo zdrava in pravilna Stavča do najrazličnejših vprašani in z njihovo uveljavitvijo v samoupravnem vodstvu tudi Podpiralo reformna nrizadeva-nja.
, y tem času pa so se neka-teri delavci nejevoljno spraševali: »Kaj pa imamo od sindi-$ta, razen obveznosti, da planemo članarino?«
Ta vprašanja so bila kljub plovnim uspehom osrednjega s‘hdika.lnega vodstva umestna,
kajti občni zbor je priznal, da se niti politika niti posamezna stališča sindikalne organizacije niso vedno izoblikovala na podlagi večinskega mnenja članstva. Transmisija njegovih mnenj in pobud naj bi bili izvršni odbori sindikalnih podružnic, ki jih združuje sindikalna organizacija. Ta transmisija pa je .ponekod odpovedala in se prelevila v izvrševalca nalog, ki jih je nalagalo osrednje sindikalno vodstvo.
Nezainteresiranost članstva so stopnjevale še .slabe izkušnje delovnih enot. Vuk Cicmil je
I
I
!
i
V čigavem interesu
Ni bil enkrat izrečen očitek, da naši indikati vse preveč zagovarjajo splošno družbene interese, da preveč posegajo v splošne gospodarske probleme, da preveč zagovarjajo politiko državno upravnih in družbeno samoupravnih organov. In temu nasprotno spet očitek, da vse premalo vidijo interese delavca, probleme njegovega standarda, da so zato premalo »sindikalni«.
Res — v marsikaterem primeru je bil ta očitek tudi upravičen.
Se veliko večkrat pa krivičen!
Denimo, čemu v sindikatih že nekaj let nazaj tako vztrajno zahtevamo intenzivnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela? Zakaj prav sindikati postavljajo to zahtevo pred zvezne upravne organe, pred skupščinske organe, zakaj to tako odločno terjamo od samoupravnih organov v delovnih organizacijah, od služb in upravnih vodstev? Zakaj je to vprašanje vedno znova v dnevnih redih zasedanj od izvršnih odborov podružnic navzgor?
Toda predno odgovorimo na ta vprašanja, kratko še o nečem drugem. O tem, na katerem poprišču se bije najbolj vroča bilka gospodarskega razvoja. A ne d,a bi bilo treba navajati podrobnejše številke, lahko rečemo, da je to bitka za čimbolj mehanizirano in avtomatizirano proizvodnjo, za čimbolj masovno in hkrati čimbolj ceneno proizvodnjo, s tem pa bitka za prostor na svetovnem tržišču, kajti ponudba zlasti v majših industrijsko razvitejših državah občutno presega potrebe nacionalnega tržišča. Tako je na primer Danska danes že z 31 % svojega gospodarstva vključena v svetovni trg, Belgija s 35 odst., Norveška s 40 odst., Nizozemska s 47 odst-
In kje je Jugoslavija? Le s približno 12,5 odst. svoje Proizvodnje je vključena v svetovni gospodarski prostor. Res je sicer, da naglo povečujemo tempo vključevanja v mednarodni gospodarski prostor, da za 30 odst. hitreje Povečujemo izvoz, kot pa narašča proizvodnja, da naj bi do leta 1970 dosegli v teh prizadevanjih kooficient 1,5.
A kje so drugi? Se povečujejo to svojo vključenost na svetovni trg: Danska s kooficientom 1,8, Norveška s koofi-vientom 2, sosedi Avstrija in Italija z 2,4, Belgija celo s ll...
Vsaka nadaljnja beseda bi bila pravzaprav odveč. Pa vendar: v tej bitki moramo zasnovati masovno in ceneno Proizvodnjo, treba si je zagotoviti tudi tržišče zanjo. To Pa- spet pomeni, da bo po tej poti tudi možno zagotoviti tako proizvodnjo, ki bo sposobna sproti absorbirati vse znanstvene dosežke, ki se bo torej lahko sproti moderni-rala in zagotavljala visoko produktivnost ter rentabilnost.
To pa je hkrati politika realnega zviševanja življenj-ravni proizvajalca. In da je temu tako, se vsakdo sam mhko prepriča pri sosedih, o katerih smo malo prej govorili.
Zato menda zdaj ni potrebno še posebej odgovarjati, zakaj prav v sindikatih tako vztrajno ponavljamo zahtevo P° vključitvi v mednarodno delitev dela.
BOJAN SAMARIN
'S
H
■
S

Soboto, 25. februarja 1867
št. 7, leto XXIV
najbolj jasno označil odnos do neposrednih upravljalcev. »Včasih smo imeli kritiko in samokritiko. Slednja je sedaj Zamrla. Tisti, ki ga kritiziraš, misli, da ga osebno ne maraš, da ga hočeš kompromitirati. Zlasti to velja za strokovne službe. Razen tega — kdo sploh resno jemlje sklepe delovnih enot.«
Če večina delavcev misli, da njihove besede padajo na nerodovitna tla, potem, seveda, najbrž tudi zato ne dajejo pobud za razpravljanje o svojih in skupnih vprašanjih v sindikalnih podružnicah.
Ob tej ugotovitvi pa nastaja vprašanje, kako naj bi vodstva sindikalnih podružnic krepila in spodbujala samotrpnavijanje, če niso samostojna? Če se pri delu ogledujejo predvsem navzgor in če se ne zavzemajo za to, da bi informativna služba, za katero daje kolektiv letno 17 milijonov starih dinarjev, publicirala tudi mnenja neposrednih proizvajalcev, probleme in predloge posameznih delovnih enot ter delavnih sindikalnih podružnic?
IDEALNA, TODA MRTVA NOTRANJA ZAKONODAJA
Toda: v Savi imajo tako zgledno notranjo zakonodajo, da jo morajo prevajati v tuje jezike za dežele, ki jih zanima naš samoupravni mehanizem in vpliv vseh zaposlenih na razvoj gospodarstva in demokratičnih medsebojnih odnosov.
Neposredni proizvajalci pa žal svojih pravic ne izkoriščajo vedno in povsod, ker niti statuta kot osrednjega samoupravnega akta mnogi ne poznajo. Niti sami niti sindikalno vodstvo ne
(Nadaljevanje na 2. strani)
VARILCI — FOTO SLUŽBA DE
POBUDA ZA TOLE RAZMIŠLJANJE GRE CELJSKIM SINDIKATOM:
Deset-
nica
našega
časa
Ste si kdaj poskusili pre®6 staviti kulturno podobo zaposlenega Celja? Ste?
Zaposleni Celjani sami pravijo, da jih tretjina hodi v gledališče. Na koncerte
35.6	°/o, v kinematografe
89.7	°/o, na likovne razstave skoraj polovica, v muzeje 62,6 °!o, knjige prebira 86,6 odstotka, radio poslušajo skoraj vsi, televizijo spremlja skoraj tri četrtine zaposlenih ...
Videz vara: stalnih obiskovalcev gledališč je le 7 odstotkov, literarnim oddajam sledi le 12,8 °/o, resna glasba zanima komaj dobro desetino, prav toliko zaposlenih ne čuti nobene potrebe, da bi vzeli v roko kakršnokoli knjigo, skoraj dve petini visoko kvalificiranih delavcev ne bere ...
Torej takšna je podoba zaposlenega Celja, če posplošimo odgovore 2,4 °io zaposlenih za vse mesto. Veren odraz sočasne razgibanosti in poplitvenosti,
(Nadaljevanje na 11. strani)
vsa
; <	■	- " ■■ y
STR. 2:.
REZERVIRANI
STOLPEC
STR. 3:
SMETIŠČE NA DOMAČEM PRAGU
STR. 4:
STALIŠČA
PREDSEDSTVA RS ZSS O UKREPIH V SOCIALNEM ZAVAROVANJU
STR. 5:
VNOVIČ: V ČIGAVO KORIST SE VRTIJO KOLESA?
• STR. 6.
REŠITEV: VEČTIRNA KOOPERACIJA
e STR. 8:
O RUDARJIH IZ SENOVEGA
!
£
i
i
c.



ZAPISEK S PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V PTUJU
VEČ DRUŽBENE KONTROLE
Zadhji plenum občinskega sindikalnega sveta v Ptuju je bil posvečen organizaciji in vsebini zdravstvenega varstva v sedanjem času, ko se odgovornost in bremena v znatni meri prenašajo tudi na delovne organizacije in na same zavarovance. Plenum je v celoti podprl prizadevanja za zmanjšanje potrošnje sredstev socialnega zavarovanja. Vendar pa so člani menili, da tega ni mogoče reševati zgolj s predpisi, ki zavarovancem in delovnim organizacijam nalagajo vedno nove obveznosti, čeprav je tudi soudeležba le-teh pri pokrivanju stroškov verjetno smotrna, ob sedanjih razmerah pa tudi nujna.
S
H
Zmanjšano potrošnjo in pokritje izgub v skladih socialnega zavarovanja bi namreč po mnenju plenuma ObSS Ptuj veliko laže uresničili s smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe in poenostavitvijo v organizaciji socialnega zavarovanja. Toda pri tem sami zavarovanci in delovne organizacije nimajo nobenega vpliva. Zato še toliko bolj izgubljajo zaupanje v pristojne organe, ki omenjene spremembe že zelo dolgo napovedujejo, pri tem pa hkrati dopuščajo, da ostaja pretežno samo pri besedah.
Prav zaradi tega predsedstvo
ObSS Ptuj zahteva večjo družbeno kontrolo nad sredstvi socialnega zavarovanja in s tem možnost soudeležbe zavarovancev samih in delovnih organizacij pri oblikovanju bodoče politike glede zdravstvenega varstva delovnih ljudi. V zvezi s. tem so člani plenuma menili, da bi morali pristojni organi čim-prej posredovati javni odgovor na vprašanja, kje vse so se v preteklih letih »porazgubili« presežki sredstev v skladu socialnega zavarovanja, v kaj vse so bila vložena ta sredstva, kako se obračajo in kdaj bodo vrnjena. Ge bi namreč tudi za-
varovanci in delovne organizacije že doslej imeli kaj več besede pri programiranju politike glede zdravstvenega varstva, se bržčas ne bi primerilo, da bi na-: bavljali drago opremo prav za vsako zdravstveno postajo in ambulanto. Velik del za to potrebnih sredstev pa so prispevale delovne organizacije v prepričanju, da bo to v korist njihovih delavcev. Zdaj pa se je v nekaterih primerih izkazalo, da so bili z njihovim denarjem na primer nakupljeni rentgenski aparati za vaške ambulante in zdravstvene postaje, aparature pa so ostale kar v zabojih itd.
Zato se ob ugotavljanju dejstva, fia so razmere in sistem, kot smo ga še pred kratkim imeli, omogočale takšno razsipavanje s sredstvi, po mnenju članov plenuma ObSS Ptuj, nikakor ne bi smeli izogniti tudi odgovoru na vprašanje o odgovornosti za škodo in sedanje težave.
Upoštevaje vsa ta in še nekatera druga stališča ter spričo nujnosti, da bi čimprej nadomestili primanjkljaj v skladih socialnega zavarovanja, je ple-
num ObSS Ptuj z nekaterimi pripombami pritrdil predlogu .Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Maribor o prispevku zavarovancev k stroškom zdravstvenih storitev in zdravljenja. Hkrati pa je delovnim organizacijam priporočil, naj ob sprejemanju pravilnikov o izplačevanju nadomestil za boleznine natančno proučijo vse vzroke, ki vplivajo na delovno nezmožnost oziroma prouče tudi druge oblike bolezenskih izostankov njihovih članov. Sele. na osnovi tega bi se delovne organizacije lahko odločile za potrebne ukrepe, s katerimi bi bolezenske izostanke zmanjšali na minimum. Vse te vzroke in možnosti za odpravljanje razmer, ki pogojujejo sedanji visok bolniški stalež, pa je po mnenju plenuma ObSS Ptuj treba najprej temeljito poznati, če naj bi kolektivi začeli gospodariti tudi s tem delom sredstev. Ponekod pa se še vedno zadovoljujejo z ugotovitvijo, da jim sredstev za nadomestila osebnega dohodka pri bolezninah najbrž ne bo zmanjkalo.
-mG
I REZERVIRANI STOLPEC
Lado Čretnik
predsednik delavskega sveta, Tovarna kovinskih izdelkov Rog, Ljubljana
e Ali je res, da osebni dohodki v vaši delovni organizaciji nekoliko zaostajajo za prejemki v sorodnih delovnih kolektivih?
Na vprašanje moram odgovoriti pritrdilno. V minulem letu to znašali osebni dohodki v povprečju 73.600 S-din, to je slabih 16 tisočakov več, kot v letu 1965. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov namreč predvideva, da rastejo prejemki v skladu z dvigom produktivnosti in proizvodnje sploh. Temu načelu smo ostali zvesti, zato...
No, ne bi mogel trditi, da imamo le zaradi tega malce skromne prejemke. Glavno težavo vidimo v zamrznjenih cenah, ki so za našo delovno organizacijo iz dneva v dan bolj nevzdržne. Samo v minulem in letošnjem letu so na primer narasli stroški proizvodnje za približno 450 milijonov S-din. Cene materialu, ki predstavlja večji del vrednosti naših izdelkov, so namreč poskočile za celih 30 %, cene naših izdelkov pa so ostale zamrznjene.
Kje je rešitev...? V bistvu le v povišanju cen. Znotraj delovne organizacije smo namreč storili vse, kar je v naši moči, tako da poteka naš delovni proces kar najbolj premišljeno. Seveda zaradi vsega tega še ni govora- o prehodu na 42-urni delovni teden, pa tudi o boljših osebnih dohodkih ne. Za minuli mesec smo si morali celo izposoditi denar za osebne dohodke, kako pa bo ta mesec, še ni jasno. Kredit za »nesezonske mesece«, s katerim si pomagamo vsako leto, je sicer odobren, smola pa je v tem, da banka nima denarja^
\
Franc Piltaver
član izvršnega odbora sindikalne organizacije v Industriji motornih vozil Novo mesto
e Kaj bi rekli o vaši življenjski ravni?
Zdaj me pridete vprašat, kakšen je moj standard, ko sem	g§
se, s sicer še maloštevilno družino, kar postavil na noge! Kje	g
pa ste bili takrat, ko sem začel? Takrat, ko sem se zaposlil, bi	=
vam lahko povedal marsikaj, predvsem pa svoje želje.	=
Res, nekatere so se uresničile. Predvsem sem vložil veliko	E
truda pa tudi denarja v hišo, ki sva jo zgradila skupaj z očetom.	=
Tu zdaj z ženo in . štiriletno hčerkico tudi živim. Kot vidite,	E
sem zaposlen v brežiškem obratu novomeške industrije motor-	s
nih vozil, moji mesečni osebni dohodki pa znašajo 75.000 S-din.	=
S tem denarjem pa ne bi vsak mesec »prišel skozi«, če ne bi	g
imeli doma še majhne kmetije, kjer tudi z ženo poprimeva za	f§
delo ob prostem času. Mimogrede povedano, v brežiškem obratu	=
nas je veliko takih, ki se v popoldanskem času ukvarjamo s	E
kmetovanjem.
Šele ko sem se pred leti vrnil od vojakov, sem si tako rekoč	g
začel izboljševati svoj standard. Kupil sem si nov radijski in	=
televizijski sprejemnik, ter moped, ki mi zelo prav pride. Upam	§§
pa, da si bom življenjsko raven še izboljšal, saj smo, kot mi je	E
znano, v našem podjetju minulo leto dobro gospodarili. To po-	g
.meni, da se nam bodo zvišali tudi osebni dohodki.
Jože Vidrih
zaposlen v obračunu izvoza trgovskega podjetja Metalka iz Ljubljane
• Kako si kot mlad človek ustvarjate svoj življenjski standard?
V trgovskem podjetju Metalka sem v obračunu izvoza zaposlen štiri leta. Na mesec zdaj prejemam povprečno 90.000 S-din osebnega dohodka. Ta denar pa bi bil preskromen, če bi živel v Ljubljani, ko bi moral, denimo, samo za sobo in hrano odšteti blizu 75.000 S-din. Tako pa živim d,orna pri mami na Rakeku, kjer imam tudi precej v redu stanovanje, pa tudi hrana mi pride znatno ceneje, le kakih 15,000 S-din. Od mesečnih osebnih dohodkov redno vlagam na hranilno knjižico po 25.000 S-din na mesec. Računal sem, da si bom kupil avtomobil, toda ti načrti so za zdaj padli v vodo, ker si bom moral doma na Rakeku, od koder se vsak dan vozim v službo, urediti stanovanje. Mislim namreč na poroko. Kot pa veste, terja taka stvar precej denarja. Slednjič še, če bi meril mojo življenjsko raven po tem, kar imam, zapišite, da sem si doslej kupil radijski sprejemnik in smučarsko opremo, ki me je veljala kar veliko denarja. Sicer pa preostali del osebnega dohodka porabim v glavnem za obleke. Ta del standarda pa je zelo drag. Denimo: obleka, ki sem si jo dal skrojiti, me je veljala kar 80.000 starih dinarjev.
Franc Avšič
nadzornik premika na Železniški postaji Ljubljana
• Kakšen je vaš odgovor, če vas vprašajo, kako živite?
Za sedaj se nad osebnim dohodkom ne morem pritoževati. E Lani sem povprečno zaslužil po 90.000 S-din na mesec. Živim g v manjšem enosobnem stanovanju v Hrušici pri Ljubljani. Sem s poročen in imam dvoje otrok. Nimam urejenih stanovanjskih g razmer, prav tako nimam televizijskega sprejemnika niti avto- n mobila. Ob slabem vremenu se vozim na delo z	avtobusom,	g
sicer pa kar kolesarim. Oba otroka študirata, sin	na tehniški	g
skednji šoli, hčerka pa bo letos diplomirala na biologiji. Starši,	g
ki sami šolajo svoje otroke, pa vedo, koliko stane danes študij.	g
Samo z mojo plačo bi živeli kaj skromno, skupaj z ženino po-	g
kojnino pa še kar gre. Prejšnja leta smo redno letovali v že-	g
lezničarskih počitniških hišicah v Rovinju, zadnjih nekaj let g pa sem dopust preživel kar doma. Zakaj, sem že tako povedal, g študij je zelo drag.	^
Z novim letom smo tudi železničarji prešli na	42-urni de-	E
lavnik. Od prehoda na- krajši delovni čas si ne obetam posebnih	E
ugodnosti, ki bi se odrazile tudi v povečanem osebnem dohodku. g Koliko bom pa po novem načinu nagrajevanja točno zaslužil,	g
ne vem, kajti šele ob koncu meseca bom skupaj z akontacijo za	g
februar dobil tudi točen obračun za mesec januar. Bojim se le,	g
da bi ne bilo manj kot lani.	g
OBRAČUN DELA SINDIKATA V PODJETJU LJUBLJANA-TRANSPORT
V prostorih novega samskega doma v Ljubljani je bil v torek občni zbor sindikalnega odbora prometnega podjetja Ljubljana-transport. Na občnem zboru so delegati vseh enajstih sindikalnih podružnic, kolikor jih deluje v okviru njihove delovne organizacije, poudarili, da v minuli mandatni dobi njihove sindikalne podružnice niso bile dovolj aktivne pri urejanju odnosov znotraj delovnih enot in pri poglabljanju samoupravljanja. Odločiti se bodo morali v prihodnje tudi za smotrnejšo organizacijo sindikata v njihovem podjetju, da bi lahko bolj povezovali članstvo in delovne enote, predvsem pa usklajevali medsebojne interese. Člani sindikata so tudi zahtevali bolj enotno razreševanje problematike posameznih dejavnosti, še posebej v prometu, servisnih obratih in remontu. Člani sindikata so na občnih zborih svojih sindikalnih podružnic vsa ta vprašanja odkrito tudi obravnavali in vztrajali pri stališči), da bi moralo biti delo izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata v bodoče bolj aktivno zlasti pri razreševanju teh problemov njihovega podjetja.
V demokratičnem vzdušju ne manjka zdravih pobud
(Nadaljevanje s 1. strani) vztrajajo, da bi vsi spoštovali sprejete skupne dogovore oziroma svoje interne zakone, hkrati pa ne kontrolirajo, ali se sprejeti sklepi tudi realizirajo.
Po notranjih predpisih bi se na primer vsak član osrednjega samoupravnega vodstva moral pred glasovanjem posvetovati s svojimi volivci, z njimi razpravljati o materialih, pripravljenih za seje, in jim prenašati ter razlagati tudi sprejete sklepe. Notranja zakonodaja torej omogoča in celo zahteva do zadnjega delovnega mesta razvejano samoupravljanje, da pa je ne upoštevajo in spoštujejo, je kriv tudi sindikat, ki to dopušča.
Občni zbor je menil, da bi morali v prihodnje zaostriti delovno odgovornost v strokovnih službah, če njihovi predlogi za samoupravno vodstvo niso dovolj pretehtani, in če sprejetih sklepov ne upoštevajo, prav tako pa naj se zaostri delovna odgovornost v samoupravnih in, političnih vodstvih. Kdor ne opraviči zaupanja svojih volivcev, naj ga zamenja sposobnejši in požrtvovalnejši. Slišati jje bilo celo predlog, naj bi vsakb leto izvedli reelekcijo na vseh vodilnih mestih. Nihče ni temu nasprotoval.
OSTRO REZILO KRITIKE
Kako občutljivi so postali delavci za vsako nepravilnost, kažejo naslednje pripombe.
Pred uvedbo 42-uvnega delovnega tedna so soglašati s tem da vsakdo ostane do konca »šihta« na svojem delovnem mestu, da ostane tam, dokler ga ne zamenja delavec iz naslednje izmene. Toda tako imenovani mrtvi časi so — ostali, ker se
DELAVSKA
SJNTOTNOST
•3!asllo nepuOIlSkega sveta ZSJ ta Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljane List ie ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. PoStni predaj 313/VI, telefon Uredništva 31 66 72,	31 24 02 In
11 00 33. uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani 5t. NB 501-1-365 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 starih din — Naročnina je četrtletna 6.50 N-dln — 650 starih din — polletna 13 N-dln — 1300 starih din tn letna 26 N-dln - 2600 starih din — Rokopisov ie vračamo — PoStnlna plačata v gotovini — Tisk ln kllSejl CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana
vozni red avtobusov ni spremenil. Če na primer lokalni avtobus odpelje delavce ob šestih, morajo vsaj četrt ure prej zapustiti delo, tisti, ki jih zamenjajo, pa zaradi poznega prihoda v. tovarno, ki ga niso sami krivi, zamude četrt ure. Popoldne je ta mrtvi čas še daljši, ker hodijo nekateri delavci pred odhodom avtobusa kosit v tovarniško restavracijo.
V tem primeru ne gre samo za nediscipliniranost delavcev, ampak tudi za ^malomarnost strokovnih služb. Iti ne poskrbe za ustreznejši vozni red avtobusov.
Razpravljavci so tudi kritizirali slabo razvito delitev osebnih dohodkov po delu, zlasti v pomožnih in strokovnih službah, ter neusklajenost izde-lavnih časov med delovnimi enotami, zaradi katere nastaja za enakovredno delo celo 20-od-stotna razlika V izplačanih osebnih dohodkih.
Pritoževali so se, da disciplinska merila niso za vse člane kolektiva enaka. Delavec, na primer, ne sme kaditi v obratu z vnetljivimi surovinami, medtem ko si njihovi vodje lastijo ta / privilegij in ogrožajo druge.
0» VSEPOVSOD
• MARIBOR:
V	Tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru so presegli izvozni načrt za lani za 50 %; svojih izdelkov so izvozili v vrednosti 3 milijonov dolarjev. Pred dobrega pol leta pa še ni nič kazalo, da bodo ob koncu leta 1966 slavili veliko delovno zmago.
V	Tovarni železniških vozil Boris Kidrič so namreč šele lani v juniju s Cehi podpisali pogodbo o izdelavi 200 tovornih vagonov za njihove železnice. S proizvodnjo so v Mariboru začeli šele proti koncu septembra, vagone pa je bilo treba izdelati do prve-
, ga januarja letos. Kolektiv je pljunil v roke: nekateri delavci so delali tudi po 14 ur na dan in pol ure pred rovim letom je bil zadnji vagon izdelan.
Vnema se je temu kolektivu še kako izplačala: dobili so naročilo za izdelavo novih 200 vagonov za CSSR v letošnjem letu. Razen tega so spre-
Zahtevali so, da se predpisi o higiensko tehnični zaščiti upoštevajo tudi, kadar gre za zamenjavo strganih delovnih rokavic ali za popravilo kopalnic, ki velikokrat niso uporabne zaradi pomanjkanja tople vode..
Če bi torej zaostrili delovno disciplino, red in odgovornost na vseh delovnih mestih, bi imeli več uspeha v gospodarski in družbeni reformi znotraj podjetja, s katerima se načelho vsi strinjajo, in si ustvarili tudi boljše ; pogoje za gospodarsko upravičeno povečanje osebnih dohodkov, ki so zadnje leto zastali, in za porast družbenega standarda.
Novo sindikalno vodstvo bo zato budne j e bedelo nad razporejanjem delavcev na delovna meva, čeprav je to naloga samoupravnega vodstva, nad tem, da ne bo delavski svet dajal prednosti prijateljstvu in zvezam pred strokovnostjo, predvsem pa je zadolženo, da ščiti zakonitost v celotnem samoupravnem mehanizmu in s tem omogoči sovpliv neposredni proizvajalcev na gospodarsko politiko in na pravilno oblikovanje medsebojnih odnosov v podjetju.	M. K.
jeli tudi obveznost, da bodo montirali tudi 500 vagonov, ki so jih izdelali v Indiji in so namenjeni za madžarsko železnico.
Kakor kaže, še vedno velja tisti rek: Kdor se dela ne brani, tudi kruha ne bo stradal.
V. B.
• VELENJE:
Ko so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju napravili obračun dela in uspehov v minulem letu, so ugotovili, da so v primerjavi z letom 1665 povečali vrednost proizvodnje za več kot 65 °/o, celotni dohodek za več kot 100 odstotkov, sklade podjetja pa za več kot trikrat. Tudi delovno storilnost so povečali kar za 39 odstotkov!
Na vprašanje, kako jim je to uspelo, v tovarni Gorenje pravijo:
— Z uvajanjem serijske proizvodnje, sodobne tehnologije, predvsem pa s proizvodnim sodelovanjem z domačimi in tujimi podjetji.
Kaj nismo tega recepta za hitro naraščanje produktivnosti dela že ničkolikokrat slišali?!
:	• BREŽICE:
Na kandidacijskih zborih, i delovnih ljudi bi po podjetjih ; morali razpravljati predvsem
•	o delu dosedanjih samouprav-
•	nih organov. Sele na osnovi
■	temeljnih ocen dela teh orga-j nov v minuli mandatni dobi S bi lahko izoblikovali kriteri'
: je, na podlagi katerih bi za-i gotovili ustrezen izbor kandi'
•	datov za nove člane samo-
■	upravnih organov. Kandidirali
•	pa naj bi predvsem najbolj j razgledane člane kolektivov ! in vse tiste, ki so z delom S dokazali, da uresničevanja S družbene in gospodarske re-j forme ne zagovarjajo samo Z : besedami. Da pa bi kandida-
■	cijski zbori v delovnih orga-
■	nizacijah tudi imeli takšno j J vsebino, lahko največ pripo-
■	morejo sindikalne podružnice.
Takšno je bilo stališče S predsedstva ObSS Brežice, ki ! je na zadnji razširjeni seji ; razpravljalo o bližnjih volit'
S vah v samoupravne organe in
•	o predlogu sprememb zakona
■	o volitvah teh organov v de-
•	lovnih organizacijah. V zvezi
■	s. tem je predvsem menilo, da j ne kaže prehitro spreminjati j predpisov, ki so v praksi ko-| maj dobro zaživeli, čeprav pa : jih bo seveda treba prilago-; diti praktičnim izkušnjam. V
•	razpravi so bila izrečena mne-i nja, naj bi se člani delavskih
•	svetov volili na dve leti, pri
■	čemer bi bila ena tretjina čla-! nov lahko tudi ponovno izvo-j ljena, vendar ne več kot dva' i krat zapored. Tudi strukturo ; paritetnih komisij za razpis ; direktorskih mest naj bi me-
■	njali v korist članov delovne
■	skupnosti.	-mG
{ e LOGATEC:
; Člani plenuma ObSS Loga'
! tec in tudi nekateri predsed' j niki sindikalnih organizacij, ki
■	so se udeležili seje, so se raz'
« govorili o delu in vlogi sindi'
•	kata v občini. V uvodni be* j sedi je namreč predsednik ob-« črnskega sindikalnega sveta Š Logatec inž. Franc Godina po'
vedal, da je bilo slišati zlasti v razdobju med zadnjima ple) narnima zasedanjima precej očitkov na račun vse aktiV' nejšega dela občinskega siO' dikalnega sveta. Očitki so in se še nanašajo pred v seti1 na to, češ da se občinski sih' dikati vse preveč vtikajo v po' samezne odločitve in ukrep6 samoupravnih organov, kot so se denimo obregnili ob neka' tera določila pravilnika o de' litvi stanovanj v Kombinatu lesne industrije.
Člani plenuma sr> zavrnil* te očitke in poudarili, da n® gre za nikakršno vtikanje ob' činskih sindikatov v odločit' ve samoupravnih ali družbe' no-političnih organizacij, mat' več gre le za pomoč sindi kal' nim organizacijam pri njiho' vem delu. Člani plenuma ih tudi nekateri predsedniki sin' dikalnih podružnic so zato v celoti podprli usmeritev ob' činskega sindikalnega sveta, ki v zadnjem obdobju vse bob intenzivno spremlja oblikova' nje interne zakonodaje v pod' jetjih ter opozarja na še zm6' raj nezakonite odločitve ko' lektivov in pogosta nasproti® v odnosih.
»Ce ne bodo sindikati bede' li nad samoupravnimi akti i® nad odnosi, ki se v okviri* teh aktov razvijajo, se !ahk° primeri, da si bodo postmieZ' ni vodilni uslužbenci v ped' jetjih prilaščali še več pri' stoj n osti, kot pa si jih že/ so bile v razpravi na to te' mo besede enega izmed ude' ležencev plenuma.
Tudi ko so člani plenum® in predsedniki sindikalnih P°' družnic razpravljali o nal°' gah občinskega sindikalne®® sveta za letos so vnovič P0', udarili, da se mora občinsK* sindikalni svet še naprej z®' vzemati za neposredno sod®' lovanje s sindikalnimi podrti®! nicami. Pri tem so menili, n®J bi vsaj vsak drugi mesec °{' ganizirali posvete s predse®' niki^ tn tajniki sindikalnih P°' družnic tako na območju L® gatca kot na območju Žirij
Ena od osrednjih nalog činskega sindikalnega sveta Logatcu pa naj bi bila v Pfj' hodnje tudi organizacija in >ž vedba izobraževanja za čla® sindikata s področja prom® matike samoupravljanja * notranjih odnosov. Ta nal°®f je še posebej pomembna, h v Logatcu še zdaj nimajo iz braževalne institucije, kot > delavska univerza, ki bi P.. izvajalcem izpopolnjevala n*
hovo družbeno ekor',;» znanje.	M.
FO OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
Smetišče na domačem pragu
»Naše slabosti so predvsem subjektivnega značaja. Posamezniki svoje odgovornosti niso vzeli dovolj resno in so se zadovoljevali le z organizacijo proslav, izletov in športnih srečanj ...« je dejal v svojem poročilu predsednik sindikalne podružnice v IM V Novo mesto.
Marsikateri član kolektiva Industrije motornih vo-
zil v Novem mestu si v minulem obdobju ni bil več povsem na jasnem, kaj je z njegovo sindikalno podružnico. Nekateri so že celo podvomili v njen obstoj, čeprav je večina sklepala, da je njihov sindikat še vedno med živimi, saj so bili odtegljaji na račun članarine vselej redni in brezhibno odmerjeni.
Zakaj članom kolektiva IM V v Novem mestu ni bilo jasno, kakšna usoda je doletela njegov sindikat...?
»Dosedanjemu mrtvilu v sindikalnem delu so krivi v glavnem posamezniki, ki niso vzeli dovolj resno svojega dela, posebno pa odgovornosti, ki jim jo je zaupal naš kolektiv...« odgovarja na to vprašanje v poročilu izvršnega odbora sindikalne podružnice predsednik Franc Pečnik. »Izgovor, saj vsi delajo tako, ne sme biti opravičilo za dosedanjo neprizadetost do številnih perečih vprašanj. Pri tem mislim med drugim na nekdanjega predsednika naše sindikalne podružnice, ki svoje naloge ni vzel resno in je kolektiv ter našo sindikalno podružnico samovoljno zapustil, i Izvršni odbor se ni znašel, tem,-več je malodušno in neprizadeto životaril, čakal, kaj bo ...«
OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE SEKCIJE ZA DRAVO PTUJ
Z NIŽJIMI STROŠKI DO VIŠJIH DOHODKOV
Sindikalna podružnica splošne vodne skupnosti iz Maribora pri sekciji za Dravo v Ptuju je imela prejšnji teden svoj letni občni zbor. *
V poročilu o delu sindikalne podružnice je predsednik Ivan Habjanič dejal, da je sindikat posvetil največ pozornosti razpravam ob sprejetju statuta in druge interne zakonodaje, sestavi kandidatnih list in volitvam v delavski svet, upravni odbor in svete delovnih enot. Ker so posamezne sindikalne podružnice raztresene po gradbiščih, so za boljšo informiranost delavcev kupili več radijskih sprejemnikov, televizorjev in naročili vrsto časopisov. Sindikat pa se je zavzel tudi za ustanovitev blagajne vzajemne pomoči, ki ima že s^daj 227 članov,
Po mnenju Ivana Habjaniča Pa vsa ta aktivnost sindikata še he zadošča tn bo v prihodnje Potrebno veliko več pozornosti Posvetiti družbeno-političnemu delu s članstvom.
V	nadaljevanju je predsednik sindikalne podružnice sek-cije za Dravo spregovoril tudi n gospodarjenju podjetja. Iz podatkov je razvidno, da se je ^elohii dohodek podjetja povedal od leta 1965 za 52 %>, čisti dohodek za 59 %, skladi so polsti za 75 "/o, osebni dohodki pa 23 62 %, medtem ko se je lani Povečalo število zaposlenih za ’®°/o. Vendar bi lahkcj bili po JPnenju predsednika sindikata
uspehi še precej večji, če bi 2e, prej uredili sistem nagrajevala in okrepili vlogo delovnih ®n°t; ker bi tako še povečali in-eres delavcev za gospodarjenje.
V	razpravo je posegel tudi Qlrektor splošne vodne skupno-
sti za Dravo in Muro iz Maribora inž. Drago Mišič. Dejal je, da je gospodarska organizacija dosegla tako ugodne rezultate gospodarjenja predvsem s spremenjeno organizacijo dela in poslovanja, razen tega pa se za temi rezultati skrivajo tudi modernejša oprema in mehanizacija ter porast števila zaposlenih. S sprejetim statutom, še posebej pa novega pravilnika o formiranju in delitvi dohodka je sicer delovna organizacija uveljavila princip gospodarjenja po delovnih enotah, vendar pa ta decentralizacija v upravljanju še ni dala polnih rezultatov. Po mnenju direktorja zavoljo tega, ker svetom delovnih enot manjkajo izkušnje v gospodarjenju in zato tudi niso zaživeli tako, kot bi morali.
Nadaljnja razprava je med drugim tudi razkrila, da nesreče pri delu pomenijo precejšen pro-
blem za celotno podjetje kot tudi za posamezne delovne enote. Lani je' namreč bilo v delovni organizaciji kar 105 nesreč pri delu, od tega celo tri smrtne, izgubljenih pa je bilo tako 13.460 delovnih ur. In prav v tem se skrivajo znatne notranje rezerve. Zato so tudi že uvedli obvezno obiskovanje tečajev varstva pri delu za vse novo zaposlene delavce. Sele potem ko delavec uspešno opravi ta tečaj, se lahko dokončno zaposli v podjetju.
Te in še druge notranje rezerve pa bodo še posebej pomembne v letošnjem letu, | ker bodo sredstva iz republiškega vodnega sklada nekoliko manjša. Zato bo letošnji proizvodni program podjetja za 10 do 20 % manjši, s tem pa preti delovnemu kolektivu, da bodo tudi osebni dohodki ostali na lanski ravni. Zato bo treba prizadevanja delovnih enot usmeriti na zniževanje stroškov ter zagotoviti porast ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter po tej poti ustvariti sredstva za nadaljnji porast osebnih dohodkov.
Zato je bil eden od zaključkov občnega zbora sindikalne podružnice sekcija za Dravo v Ptuju, da si mora sindikat prizadevati okrepiti samoupravljanje v enoti, zainteresirati slehernega zaposlenega za boljše gospodarjenje in za čim racionalnejše upravljanje z dohodkom.	ViG
Krivično bi bilo, če bi zapisali, da se izvršni odbor sindikalne podružnice v minulem obdobju sploh ni sestajal. Sestankov je bilo več, vendar je izvršni odbor razpravljal v večini primerov le o vprašanjih postranskega pomena, medtem ko je na bistvene probleme pozabljal in jih puščal vnemar.
• »Nismo bili nedelavni, ampak pri svojem delu premalo resni,« je na občnem zboru v Novem mestu poudaril Franc Pečnik. »Težko se je namreč dogovarjati in potlej kaj pametnega ukreniti, če se ljudem ne ljubi žrtvovati niti nekaj časa za to, da bi se pogovorili o naših težavah. Ko sem sklical zbor proizvajalcev, se vabilu skoraj nihče ni odzval. Tudi po devetkrat sem moral sklicati sejo izvršnega odbora, pa smo vselej bili nesklepčni...«
Po vsej verjetnosti besede Franca Pečnika dovolj jasno in zgovorno odgovarjajo na vprašanja, zakaj so se sešli člani sindikata na občnem zboru podružnice šele po štirih letih in zakaj med članstvom vprašanje, ali je sindikat sploh še med »živimi«. Razprava na občnem zboru v Novem mestu je sfcer pokazala, da je bilo v kolektivu marsikaj napravljenega na področju oddiha in rekreacije, Vendar je potrebno k temu dodati, da je bila tudi tovrstna skrb, sindikata za zaposlene razmeroma ozka, saj je šlo le za športna srečanja oziroma tekmovanja, ki so ■ bila le občasna in katerih se je udeležil samo ožji del članov delovne organizacije.
Ker je bil osnovni namen sestanka v Novem mestu ocena dela sindikalne podružnice, ne pa poročilo o gospodarskih rezultatih podjetja v minulem obdobju — nekateri so namreč očitno po vsej sili hoteli razpravljati samo na to temo in potisniti sindikalno delo vstran — naj ob tem omenimo še odnos med sindikalno podružnico Industrije motornih vozil in občinskim sindikalnim svetom. Na občnem zboru so namreč nekateri člani v svoji razpravi ostro napadli občinski sindikalni svet in zastavljali vprašanja, kaj sploh imajo od tega političnega foruma. Občinskemu sindikalnemu svetu so očitali, da ni dal od sebe tega, kar bi moral, da ni zdal poskrbeti za potrebno povezavo s podružnicami na svojem območju... A težko bi se zdaj mi v tem primeru opredelili za upravičenost in neupravičenost teh trditev. Povsem jasno pa je, da je nesmiselnost zvračati lastno krivdo za mrtvilo sindikata v podjetju na občinski sindikalni svet. V novomeški občini je namreč več kot sto sindikalnih podružnic, zato bi bilo nadvse naivno zahtevati, da naj predsednik in tajnik občinskega sindikalnega sveta korenito posežeta v probleme podjetij. Zato naj v tem primeru metla zapleše najprej po domačem pragu.
ANDREJ ULAGA
Predlog za spremembo zakona
C. e n 'i r a 1 ri ••• \
Y,S
V centralnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je bil minuli teden posvet o predlogih delavskega sveta združenega podjetja ISKRA, naj bi spremenili 102. in 109. člen temeljnega zakona o podjetjih. Delavski svet tega podjetja namreč sodi, naj bi s statuti podjetij regulirali obveznosti organizacijskih enot podjetja do družbene skupnosti, ne pa s splošnim zakonom, naj o tem odločajo združeni proizvajalci. Temeljni zakon o podjetjih namreč zdaj določa drugače: tako na primer preiudicira vrstni red poravnave obvez do družbe in mora zato najprej poravnati obveze tisto podjetje v združenem podjetju, ki je te obveznosti sprejelo, šele v primeru pa, ko teh obveznosti ne bi moglo izpolniti, jih more poravnati združeno podjetje, in šele če to ne zmore tega, naj bi jih poravnali iz svojih sredstev drugi deli združenega podjetja. V Iskri pa sodijo, da tako zakonsko določilo negira samoupravijavske pravice delovnih kolektivov, ki so se združili, da se svobodno dogovarjajo o medsebojnih obveznostih. Prav tako pa v Iskri tudi sodijo, da temeljni zakon ne more predpisovati vrstnega reda pokrivanja izgub iz rezervnih skladov, ker sodi tudi to vprašanje v pristojnost delovnih kolektivov, ki se združujejo.
H r v a t š k a
Očitki in kontra očitki
Pred nedavnim je organiziral RO sindikata delavce industrije in rudarstva Hrvatske posvet predstavnikov elektrogospodarskih podjetij te republike. Pri tem pa je bilo eno od osrednjih vprašanj, kako razrešiti gordijski vozel razširjene reprodukcije v tej panogi.
Sedanji deficit v električni energiji in naraščajoče potrebe po njej rešujejo v Hrvatski z izgradnjo novih elektroenergetskih. izvorov. Tako naj bi po planu v izgradnjo novih elektrarn vložili tja do leta 1971 2,14 milijarde N-din. Za realizacijo tega programa naj bi elektrogospodarstvo zagotovilo 34 % sredstev, medtem ko naj bi preostanek zagotovili drugi viri, kot na primer sredstva federacije, v te namene obvezno oročena sredstva gospodarstva. Toda kljub vsemu obstaja primanjkljaj za realizacijo tega načrta. In od tod tudi zahteva elektrogospodarstva po novih sredstvih in novih financerjih.
V odgovor na to zahtevo pa preostale gospodarske panoge »kažejo s prstom« na visoke osebne dohodke zaposlenih v elektrogospodarstvu, na njihov monopolni položaj in nezainteresiranost za razširjeno reprodukcijo.
Na te očitke so predstavniki elektrogospodarstva odgovorili, da panoga sploh ni stimulirana za razširjeno reprodukcijo, ker tudi nima objektivnih kriterijev za delitev dohodka. Sredstva namreč, ki ostajajo za razporeditev na sklade, so namreč v sicer visoka za osebne dohodke, zdaleč prenizka pa za naložbe v razširjeno reprodukcijo. Zato so tudi predstavniki elektrogospodarstva izrekli zahtevo po spremembi ekonomskega položaja te panoge. Zahtevajo, naj bi več proizvedenih kilovatnih ur pomenilo tudi višji dohodek, ker bodo delovne organizacije le v tem primeru zainteresirane za razširjeno reprodukcijo in ker si bodo le tako ustvarile tudi materialno osnovo zanjo.
Nezadovoljstvo nad doseženim
Ko so člani sindikata v rudarsko-energetsko-kemičnem kombinatu Kosovo v Obiliču na svoji redni skupščini govorili o dosedanjih rezultatih gospodarjenja, so imeli pred seboj nekaj zanimivih podatkov. Tako so lani proizvedli kar trikrat več premoga kot v letu 1963 in tudi proizvodnja električne energije ter osebni dohodki so rasli v približno enakem razmerju.
Vendar pa člani sindikata le niso bili zadovoljni s svojim gospodarjenjem. Medtem namreč, ko je bil celotni dohodek v kombinatu na zaposlenega v letu 1965 za 500.000 S-din nad povprečjem v SR Srbiji, pa je bil neto produkt v primeri z angažiranimi sredstvi za 37 c/c nižji od povprečja v tej republiki. To pa seveda pomeni, da nekaj ni v redu z ekonomičnostjo in rentabilnostjo proizvodnje ter poslovanja v kombinatu, da so poslovni stroški previsoki in da so delovna sredstva prčmalo izkoriščena.
K\xv

Pravna posvetovalnica DE
VXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXSXNXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXX
vprašanje:
»5,^° sklepu upravnega odbora podjetja je pod naslovom tien t®*1 k merilu dela« uvedena v naši delovni organizaciji V i‘arna kazen v obliki »zadržanja izplačila pozitivnih premij ali delno«, kadar gre za konkretne primere »malomarni1 odnosa do dela, nediscipline pri delu, povzročene škode na S^ialu, proizvodih ali na ugledu, neizpolnjevanje delovnih hitrosti itd.«. Gre za odtrgan je premije, do katere je posamez-ISv^Pravičen po normativnem delu premijskega pravilnika. Alj . l|alni ugovor mora prizadeti delavec podati v sedmih dneh.
dovoljen odtegljaj premije — osebnega dohodka kot kazen aij j kršitve delovne discipline po TZDR? Zanima me tudi, l)fe'akko upravni odbor s takšnim svojim sklepom spremeni Saij, ‘■iški pravilnik, ki ga je sprejel delavski svet kot najvišji fijw aPi’avni organ? Ker so decembra 1966 bili doseženi slabi pr(.j!n' rezultati, je upravni odbor sklenil, da se ne izplačajo in a..ll® vsem delavcem, od mojstrov naprej. Ali je to pravilno He ‘U® Podjetje dolžno izdati vsem prizadetim delavcem ustrez-»očbe, čeprav gre za kolektivno kazen. M. J. — Ljubljana k9Zenmeljni zak°n ° delovnih razmerjih je odpravil denarno tig h' Za kršitve delovne discipline in tudi ne dopušča možnosti, sam 1 ^el°vna organizacija takšno kazen vpeljala s svojimi va$a 'p‘-avnim.i akti. Torej je denarna kazen, ki jo je uvedla ^Zal- . vna organizacija kot ukrep za kršitev delovne dolžnosti Sahkci°ni^a' ^'0 se nanaša zlasti na primere, ko se uporablja kot IfevJ8 za malomareen odnos do dela, za nedisciplino, neizpol-rf, ,Je delovnih dolžnosti, itd. Kar zadeva povzročanje škode torf?na*U na Proizvodih je odtegljaj od osebnega dohodka delovni V bistvu denarna kazen — tudi nezakonit, ima pa ?tel>a °rganizacija_ pravico (in tudi dolžnost), da od povzro-‘erheli,'15Ler,ia Povzročeno škodo. Ta pravica delovne organizacije borng ' a denu 94, TZDR, po katerem mora delavec, ki name-rs l’J an 1 lz velike nepazljivosti povzroči delovni organizaciji na ce Pa 1 v fvezi z delom materialno škodo, to škodo tudi povrniti. F°vzročii	noče Povrniti škode (bodisi da sodi, da je ni
rajati v’ °dlsi 12 drugih razlogov), sme delovna organizacija a<5.stpe ri‘ , v Povzročene škode le po sodni poti, nikakor pa določene ,„,U 12 tega naslova odtrgovati od osebnega dohodka Cel«§a ali ai ce v t0 sam ne Privoli. Torej je odtegovanje 1 aela osebnega dohodka nezakonito tako v primeru,
da gre za sankcije zaradi kršitev delovnih dolžnosti, kot v primeru, ko ima delovna organizacija do delavca odškodninski zahtevek. Zato je tudi sklep upravnega odbora, o katerega veljavnosti in zakonitosti sprašujete, v nasprotju z obstoječimi predpisi, konkretno v nasprotju s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, mimo katerega ne morejo ali vsaj ne bi smeli iti niti samoupravni predpisi (pravilniki) niti samoupravni organi s svojimi sklepi. Samoupravni akt oziroma posamezna njegova določila, ki so v nasprotju z obstoječimi predpisi, so nezakonita in ne morejo veljati; takšen akt je treba izpodbijati v posebnem postopku. Prav tako je nezakonit tudi sklep samoupravnega organa, ki je v nasprotju z veljavnim zakonom. Omenimo naj še, da upravni odbor ne more spreminjati veljavnih določb kateregakoli samoupravnega akta delovne organizacije; torej sklep upravnega odbora ne more spremeniti veljavnega premijskega pravilnika; le-ta se lahko spremeni le po postopku, ki je predpisan za njegoy sprejem, in s strani organa, ki je pristojen za sprejemanje pravilnikov delovne organizacije, praviloma je to delavski svet kot naj višji organ samoupravljanja. Glede odločb pa: podjetje bi vam bilo dolžno izdati odločbe glede na sam sklep upravnega odbora, po katerem je treba delavca pismeno obvestiti o odtegljaju in ga obrazložiti. Za "pritožbe zoper odločbe pa je po TZDR predpisan 15-dnevni rok, ki ga tudi delovna organizacija ne more poljubno določati ali skrajševati, ker je z zakonom točno določen.
Kot vidite, je vaša delovna organizacija storila vrsto nezakonitosti in nepravilnosti, na katere bi jo bilo treba opozoriti, da jih sama odpravi; sicer boste morali prizadeti sami ukrepati v postopku pred sodiščem.
,	M. LIPUZIC
■ VPRAŠANJE:
Dne 31. I. 1967 sem prejel obvestilo (naredbo )upravnika carinarnice o premestitvi na novo delovno mesto. S tem obvestilom se obveščajo tudi drugi delavci o tem, da so razporejeni na nova delovna mesta. Obvestilo tudi določa, naj se vsem delavcem izdajo odločbe o razporeditvi na nova delovna mesta ter določijo merila za osebni dohodek. Mislim, da novo delovno mesto ne ustreza moji strokovni izobrazbi in praksi na tem področju, poleg tega bom prejemal tudi manjše osebne dohodke. Kaj naj naredim v tem položaju? A. L. — NOVA GORICA
Delavec ima pravico, da ga ob , nastopu dela in med delom v delovni organizaciji razporejajo na delovna mesta, ki ustrezajo njegovi delovni sposobnosti. Delovna organizacija lahko upoštevaje zahteve delovnega procesa, nazporedi delavca na drugo delovno mesto, če pogoji, ki se zahtevajo za to delovno mesto, ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. Delavca, ki na svojem delovnem mestu uspešno opravlja delovne naloge, sme delovna skupnost le z njegovo privolitvijo razporediti na delovno mesto, ki terja manjše ali večje strokovne in druge delovne sposobnosti, kot jih delavec ima. Tako določa zakon.
Ko prejmete odločbo o razporeditvi na to novo delovno mesto, lahko v 15 <}neh od prejema odločbe vložite ugovor zoper r.jo na višji organ upravljanja, če menite, da odločba ni v skladu s temi zakonitimi določbami, to je, če so v pravilih podjetja za novo delovno mesto predvidene manjše delovne sposobnosti, kot jih imate. (Pod delovnimi sposobnostmi razumemo ne le strokovno izobrazbo, temveč tudi delovne izkušnje in drugo)" Ugotoviti je torej treba, kakšne delovne sposobnosti se zahtevajo za to delovno mesto po splošnih aktih delovne organizacije. Delovna organizacija je dolžna najdlje v 30 - dneh od vložitve ugovora nanj odgovoriti; od dneva prejema tega odgovora pa lahko v 30 dneh vložite tožbo na sodišče, če z odgovorom niste zadovoljni. V primeru, da vam delovna organizacija v 30 dneh na ugovor sploh ne ‘odgovori, imate pravico vložiti tožbo v 30 dneh od poteka, tega roka, v katerem bi vam delovna organizacija morala odgovoriti.
TRAJCEV JORDAN
Iz naše družbe
V V
STALISCA
z razširjene seje predsedstva RS ZSS o spremembah v zdravstvenem zavarovanju
V prejšnji številki Delavske enotnosti smo objavili poročilo z razširjene seje predsedstva RS ZSS, ki je bila 13. februarja in na kateri so prisotni razpravljali o vprašanjih, ki jih v komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja ter v delovnih organizacijah odpirajo spremenjeni zakoni s področja zdravstvenega zavarovanja, ki so bili sprejeti v decembru minulega leta. Posebna komisija, ki so jo imenovali na seji, je izdelala na osnovi razprave in sprejetih zakjučkov stališča, ki jih objavljamo danes:
Predsedstvo v peloti podpira sedanjo samoupravno usmeritev zakonodaje socialnega zavarovanja, in to predvsem zaradi tega, ker daje možnosti komunalnim skupnostim kot samoupravnim organom s tega področja ter delovnim organizacijam, da o vrsti vprašanj sami odločajo. Toda komunalne skupnosti in delovne organizacije so v sedanjem času . pred določenimi problemi predvsem zato, ker so bili zakoni sprejeti po relativno hitrem postopku in brez dovolj široke razprave med zavarovanci 'samimi. Da v bodoče ne bi prihajalo več do takih problemov, je treba zagotoviti stalno in sistematično politično in strokovno spremljanje sistema socialnega zavarovanja, ker bo le na taki osnovi možno sprejemati ustrezne zakonske in samoupravne akte.
Ker je v pripravi nov sistem zdravstvenega zavarovanja, pričakuje predsedstvo, da bodo dane' vse 'možnosti za temeljito in široko razpravo na strokovnih in samoupravnih organih zdravstva, socialnega zavarovanja in v delovnih organizacijah.
S- potrebno reorganizacijo zdravstvene službe in z .uresničevanjem nalog akcijskega programa za zdravstveno varstvo v Sloveniji — ki ga je pripravil republiški sekretariat za zdravstvo 'in Socialno varstvo' in ki ga sindikati v celoti politično podpirajo — bo možno umiriti in zmanjšati potrošnjo v zdravstvenem zavarovanju. Zato naj pristojni republiški organ določi odgovorne za izvedbo posameznih nalog iz tega programa in določi, kdaj mora biti to delo končano. Hkrati naj čimprej pripravi zakonske predpise s področja organizacije in financiranja zdravstva. Samo v novent sistemu, urejenem na novih načelih zdravstvenega varstva, lahko pričakujemo boljše rezultate, soudeležba zavarovancev pa bo tako postala sestavni element za usmerjanje in racionalno potrošnjo v zdravstvenem zavarovanju.	s:_ :--ar
Glede pristojnosti, ki so jih z novim zakonom prevzel* kolektivi in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, se predsedstvo strinja s smerjo, nakazano v zakonu. Priporoča pa, da v sedanjem obdobju komunalne skupnosti — dokler nimajo jasno izdelanih analiz — ne gredo s predpisovanjem soudeležbe v širino: komunalne skupnosti socialnega zavarovanja naj predpišejo soudeležbo zavarovancev v smislu sklepa skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja:
a)	samo za naročene obiske zdravnika na bolnikovem domu. Pri tem je treba poudariti, da gre samo za naročene olii-v ske, ne pa za take, ki jih opravi zdravnik po lastni presoji;
b)	za prevoz z rešilnimi avtomobili, razen v primerih, kjer gre za življenjsko nevarne poškodbe in za prevode duševnih bolnikov, ki so nevarni za svojo okolico;
c)	za preglede in zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom.
Predsedstvo priporoča komunalnim skupnostim, naj pri določanju konkretnih zneskov soudeležbe ne delajo prevelikih razlik. Dvakratne. ali. celo trikratne razlike v višini soudeležbe med posameznimi področji njso primerne; $e posebej poudarja, naj v sedanjem obdobju ne predpisujejo soudeležbe za oskrbo v bolnišnicah.
Delovne organizacije — ki so prevzele odločanje o nadomestilih do 30 dni bolezni — naj po strokovni oceni stanja v zdravstvenem varstvu in po analizi bolniškega staleža sprejmejo ustrezne samoupravne sklepe' o tem. Za to naj angažirajo zdravstveno službo, posebno še medicino dela.-Predsedstvo meni, naj delovne organizacije pri daljših boleznih ne znižujejo do sedaj uveljavljene .višine nadomestil.7; Razumljivo pa je, da nadomestilo lahko znižujejo v primerih neupoštevanja preventivnih ukrepov! Posebej naj delovne organizacije in njihovi samoupravni organi proučijo vprašanja krajših bolezniskih izostankov in uvedejo tak način nadomestil, ki ne bo izločal medicinskih razlogov za bolniški stalež.
Predsedstvo meni, da bi morale tiste delovne organizacije, ki bodo prišle v težave s prevzemom obveznosti za izplačevanje nadomestil do 30 dni bolezni —. takoj skupno s. komunalnimi zavodi za socialno zavarovanje zadevo analizirati in na osnovi konkretnih analiz sprejeti ustrezne sklepe.
Delovne organizacije bodo morale v bodoče posvečati mnogo več skrbi zdravstveni preventivi, saj jim bo ta pomagala zmanjšati bolniški stalež. Za to naj vse več sredstev namenijo za preventivno zdravstveno zaščito ih 'tudi denar, ki jim ostaja v okviru za 1,1®/* znižanje stopnje, porabijo samo za take namene.
Predsedstvo priporoča, naj komunalne skupnosti socialnega zavarovanja sedanje višine nadomestil po 31. dnevu staleža bistveno ne zmanjšujejo, ker je prepričano, da je zagotovitev sredstev za zdravstveno zavarovanje mogoče doseči z dodatnimi ukrepi ter racionalizacijo druge potrošnje v zdravstvenem zavarovanju.
Delovne organizacije naj upoštevajo mnenje zdravstvene službe, ko razpravljajo o nadomestilu za porodniški dopust nad 105 do 133 dni. To po mnenju predsedstva tudi ni bistven problem. Delovne organizacije naj pb tem kompleksno proučijo in rešijo vprašanje organizacije otroškega varstva v sami delovni organizaciji.
Ob zakonskih spremembah otroškega dodatka smatra predsedstvo, da je treba čimprej urediti vprašanje otroškega varstva in sprejeti zakon o otroškem varstvu v SRS. Pristojni republiški organi naj zahtevajo spremembo sedanjih zveznih predpisov, da bo možno v republiki samostojno urejati vprašanja otroškega varstva. Dokler pa to ni urejeno, smatra predsedstvo, rti treba ustvarjati političnih problemov z zniževanjem zneska za opremo dojenčkov, saj gre vendar za nepomemben finančen rezultat.
Predsedstvo republiškega sveta še posebej poziva vse sindikalne organizacije in samoupravne organe v delovnih organizacijah, da v večji meri spremljajo problematiko zdravstvenega zavarovanja, da o njej razpravljajo in se zavzemajo za sprejemanje takih ukrepov, ki bodo zagotavljali vnašanje duha gospodarske In družbene reforme tudi na tem področju.
s
AAa e
- ZAKAJ SI PA KANDIDATU SKRIL KLOBUK?
DA GA BOMO PO VOLITVAH VSAJ ŠE ENKRAT. VIDELI, KO BO PRIŠEL PONJ.
:	Karikatura: MILAN MAVER
ZAKAJ ZBORI VOLIVCEV PONEKOD-NE ODIGRAVAJO SVOJE VLOGE?
»NAŠIH BESED
NE JEMLJETE RESNO«
Uvodne politične priprave na volitve, prvi zbori volivcev, so za nami. Dopisniki dnevnih listov in RTV so • jih v svojih poročilih skoraj soglasno ocenili kot sproščeno, demokratično izmenjavo mnenj o politični in strokovni usposobljenosti ter delovnih in drugih lastnostih : predlaganih kandidatov, predvsem pa kot »korak na-• prej« v demokratičnosti javnega dogovarjanja, kdo naj predstavlja politično-teritorialno ; skupnpšt v občinski skupščini in v tem ali onem zboru republiške skupščine.
Tako kronisti, navdušeni nad novim načinom »vodenja kadrovske politike«!
Ocene nekaterih političnih delavcev, ki so prisostvovali zborom volivcev, pa so bolj umirjene. »Namesto, da bi ljudje razpravljali predvsem o nalogah novih skup-/ ščin, so razpravljali o tem, ali naj predlagajo enega ali več kandidatov. Namesto da bi.. . so govorili spet o vaških poteh, 6 sečnji, vplačilih za zdravstveno zavarovanje .. jCeprgv smo dobili v roke obsežen seznam možnih Randidalo,v _za skupščine, kar je napredek, zbori volivcev* niso .odigrali tiste vloge’...«

v- . *
Namesto da bi se ti občinski politični* ljudje povprašali, zakaj zbori volivcev »ne odigravajo svoje vloge«, k^kor kaže, spet jadikujejo o vsebinsko ne--• ustrezni-razpravi; toliko, da se ne vpfbšajo” ati "so zbori volivcev sploh še potrebni, ali jih ni morda »praksa samoupravljanja že prerastla«.
Cas bi že bil, da bi si vodstva družbeno-političnih organizacij v občinah resno zastavila ... vprašanje, kdo . je ^.pravzaprav kiiV Za. -SlfbO .ptiprfvo pa tudi slabo udeležbo na'zborih voliv-/: cev. Za.Jlabo. pripravo letošnjih predvolilnih zborov ,$0 nedvomno kriVe,občinske skupščine, pa tudi .zbori republiške skupščine, .. ki' volivcem. ni.sotposVedovali poročil in analiz v svojem delu,
' ter's'vojih predvidevanj, kakšne naloge"" vše "čakajo tiove skupščine. Kako naj bodo zbori volivcev »vsebinsko bogati«, če pa organizatorji zborov ' »postavijo ;:v.
na dnevni red« eno samo točko: izbira možnih kandidatov za skupščine, namesto da bi predlogom možnih kandidatov predložili tudi program dela bodočih skupščin.
Sicer pa: ali so vodstva družbeno-političnih organizacij v zadnjem času sploh povprašala volivce, zakaj jih ni na zbore in zakaj »ne diskutirajo principi-alno«, ampak govorijo le o vsakdanjih stvareh«? Slišal sem za en sam tak primer v zadnjem času: za"anketo, kf Jo Je po za-" misli predsedstva •' občinskega ' sindikalnega sveta ..Ptuj naslovil-na občane politični odbor, ki v ptujski občini zbira: gradivo za zvezno- konferenco samouprav-ijalcev.
In kaj so odgovorili volivci na vprašanje: »Zakaj vas. ni na zbore?«
Smiselno' je mogoče odgovore povzeti v naslednjem: Občutek imamo, da naših • pripomb' vod-
stva družbeno-političnih' organizacij in skupščine ne jemljejo prečeč resno. Namesto da bi bili vsi predpisi, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti občanov, dlje časa v javni razpravi (objavljeni v tisku, prebrani v radiu in televiziji), jih predsedniški organisprejemajo navadno .»po hitrem postopku«. Zakaj? Če ne namerno, potem najbrž zato, ker strokovne službe in administracija teh organov hišo • sposobne pravočasno oblikovati dovolj dognanih osnutkov predpisov, Če pa že dajo tudi nam kij v' razpravo, pa ocenijo naše pripombe k predlaganemu gradivu -kot strokovno neutemeljene, laične in zato (tudi nebistvene. Življenje dokaže navadno, da smo imeli mi prav. toda po toči zvoniti... Beremo, da je odbornik. dolžan .prihajati -med volivce, utemeljevati. . . - - toda" kako naj volivcem poljudno raž-loži tisto, kar je učeno in zapleteno napisano v gradivu, ki ga pošiljajo odborniku. Zakaj SZDL ali krajevna skupnost ne sklicujeta zborov volivcev mimo skupščine? Ni potrebno:	vse
stvari se mogoče urediti tudi z dogovorom med odbornikom in predsednikom občinske skupščine.
Kakor kažejo te kritične besede občanov, so zbori volivcev navadno vsebinsko nepripravljeni predvsem .zaradi .neustrezr ne. vsebine dela" .nekaterih vodstev političnih organizacij v občinah/ "Tudi sklicujejo jih ta vodstva navadno takrat, "ko so -jih dolžna sklicati ali ko potrebujejo podporo občanov za uresničitev svojih zamisli,"ne pa takrat. ko bi občani7 želeli razlago' različnih, premalo razumljivih ukrepov ter pojavov in problemov v našem življenju.
: V Y- V. B. /
S kladivom...
»SINDIKALNI
PREPIR«
Sedanje občne zbore sindikalnih organizacij v zagorski občini nedvomno preveva skrb za boljše gospodarjenje, za aktivnejšo vlogo sindikatov pri krepitvi samoupravljanja in za poglobljeno skrb za članstvo. O vsem tem je bilo zadnja dva meseca slišati dosti več kot lar.i skozi vse leto. Sindikalna vodstva so pač spoznala, da po starem ne gre več; zato so ubrala smelejša pota, uživajo vedno večjo podporo v kolektivih. Povsem upravičeno bi smeli pritrditi nekaterim sindikalnim delavcem, da glas sindikata ni več glas v nebo vpijočega v puščavi v tej ali on, delovni organizaciji, kot tudi sodbam, da letošnji občni zbori niso bili tako obiskani zavoljo tradicionalne pol klobase in.poliča vina, ampak zavoljo interesov delovnih ljudi d n problemov svojih podjetij.
Pa vendar:	kakšna bela
vrana se tu in tam le še najde, ki daje slutiti, da nove delovne oblike le še niso prodrle v vse- sindikalne organizacije. V sindikalnih vrstah zagorske občine kroži tele dni tudi tale najnovejša anekdotica. V komunalnem podjetju so planirali občni zbor za sredino februarja. Vse v redu in prav, dokler ni prišlo do vprašanja, kje izvesti delovni. dogovor? Oba vodilna predstavnika sindikalnega.- odbora sta bila za oslarijo. Razlika med njima je bila le ta, da se je predsednik ogreval za zasebno gostilno. njegov sobesednik pa je bil bclj naklonjen družbenem sektorju gostinstva. Beseda je dala besedo, vnel se je prepir, kot da bi šlo najmanj za razpustitev sindikata, ne pa za prostor, primeren za izvedbo občnega zbora.
Pa nikarte misliti, da so se sporazumeli! Prišla je napovedana sobota popoldne. Predsednik . sindikalne. organizacije je uporno vztrajal pri svojem predlogu in se kar brez »vojske« podal v privatno oštarijo, medtem ko je največji del članstva sledil drugemu predstavniku v gostilno družbenega sektorja. Kaj zato, če se f-občni zbor opravil brez predsednika? Važnejše je to, da je zmagala večina, kot menije člani sindikalne organizacije-Žal, pa nič ne povedo, komf je prejšnji predsednik prebral sestavljeno poročilo v tisti privatni krčmi. Pa menda ja ne khr Mfiča jniffl' gostom ?
Vse:'skupaj- bi utegnilo izzveneti smešno.- otročje,J toda konec koncev gre"za ugled organizacije, ki predstavlja veri no 'zaposlenih tega kolektiva. Prav bf bilo. tia bi se prepirali o važnejših stvareh'...	-v-
. .,.,e ..!S,-	_
. . po prstih
vnazvsazvszv^aaaa^	Pogovori z upravljavci % Pogovori z upravljavcl-A/^z^✓^>^zv^AAVNrvv^y^Av^z^zv^y^z^y^>^vvvv^y^zv^y^zvv^✓v^Av^<®^y^y^y,^AvK

Na pragu industrijske proizvodnje
bJA7
S tovarišem Venetom Ru-
, farjem,. -tehnologom proizvodnje in predsednikom obratne-
-	ga delavskega sveta v »Gorenjki«, -tovarni čokolade v Lescah,b sva se pomenkovala o
-	samoupravnih, odnosih in perspektivah ^njihovega obrata,
. - ki. j,e že neka j let del ljubljanske tovarne »Sumi«.
Odkrito rečeno: ni bil preveč vesel,. ko sem ga zaprosil za razgovor,
»Mislim; da je kdo drug bolj- poklican, da bi dal odgovor, ki ga želite?« je kar naravnost povedal. »Veste: je že res, da sem predsednik obratnega sveta: je pa res tudi to; da sem komaj dve leti tukaj in da osebno včasih mislim drugače, kot pa dolgoletni člani kolektiva. Ne morem drugače: sem pač videl, kako proizvodnja teče v - sodobneje urejenih tovarnah ... Kot tehnika pa me zanima predvsem to, kaj je mogoče iztisniti iz strojev. Moti me samozadovoljstvo, ko ponekod in tudi pri nas v podjetju včasih govorijo, da ni vzroka za večji trud, če pa že brez tega dobro gre... Zdi se mi pa, da so v takšnih pojmovanjih najgloblje korenine vseh tistih vzrokov, ki zavirajo hitrejši gospodarski razvoj, pa tudi razvoj samoupravljanja.
Po mojem osebnem mnenju je bistvo samoupravljanja v tem, da se po demokratični poti dogovorimo o poteh, ukrepih in vsem drugem, kar naj bi . nas pripeljalo do najboljših . možnih rezultatov. V času, ko. te razprave potekajo, ljudje morajo imeti možnost, da tudi s svojo besedo vplivajo na sprejetje določenih sklepov, oziroma odločitev. Ko pa so stvari dogovorjene, bi se morali teh dogovorov tudi držati. Ampak — takrat se mnenja največkrat spet začno razhajati. Za nekatere demokracija pomeni isto kot; anarhija. Sredina, v kateri ti posamezniki živijo, pa jih največkrat ščiti v imenu demokracije in samoupravnosti...«
»Velja ta ugotovitev tudi za vaš obrat?«
»V nekaterih primerih že, pa si kaj prida ne moremo pomagati. Vpraševal sem se, kaj naj bi storili, da bi se temu- izognili, da bi to vnaprej preprečevali. Mislim, da bo potrebno še veliko prevzgaja-nja naših ljudi. Vsi skupaj končno strahotno malo vemo, še celo o zadevah z lastnega', oziroma z ožjega delovnega področja. Če se bomo vdajali samozadovoljstvu, kar je pri nas Kranjcih še posebej v navadi in zato nevarno, bomo
počasi. sami sebi odžagali vejo, na kateri sedimo. Saj veste, da mislim na naš ponos glede delovne tradicije, na dosedanji razvoj in podobno.«
»In če bi zdaj vendarle poskusili odgovoriti na uvodoma zastavljeno . vprašanje?«
»Kolikor jaz vem, smo z
združitvijo samo pridobili. Po samoupravni plati zdaj sicer rešujemo le . interne zadeve našega obrata. O zadevah večjega pomena, na primer, o novih investicijah, pa odločajo centralni samoupravni organi, v katerih so. zastopani, tudi na-' ši predstavniki.. Rečem lahko, da ti organi kažejo razumevanje za naše potrebe. Po skupno dogovorjeni prioriteti investicij za ljubljanski obrat, smo od tamkaj dobili njihove stroje za proizvodnjo čokolade. Naš posel smo si z njimi delno že olajšali. Zdaj, ko so v Ljubljani najvažnejše investicije zaključene, smo pa mi prišli na vrsto. Letos dobimo prve sodobne stroje, s katerimi bomo sčasoma, ko bo oprema kompletna, potrojili proizvodnjo.
Z drugimi besedami: smo na pragu industrijske revolucije. Drugače bo treba poprijeti za delo, kot pa smo navajeni zdaj. Je pa tudi skrajni čas, da to končno storimo. S kvaliteto naših izdelkov smo si pridobili tak ugled, da bi lahko prodali nekajkrat več kot pa lahko iztisnemo iz naših strojev. To priložnost pa moramo izkoristiti, dokler nam konkurenca še ne more priti preblizu!«
-mG
PREDSEDSTVO RS ZSS
/
Iz naše družbe
VNOVTC: V ČIGAVO KORIST SE VRTIJO KOLESA?
KAKO DOBRO BI ŠELE POTLEJ GOSPODARILI?
Kaže, da je zapis, zakaj so avtobusni šoferji in sprevodniki prometnega podjetja Gorjanci iz Novega mesta nezadovoljni, objavljen v predzadnji številki Delavske enotnosti, precej razburkal duhove, zlasti pri vodilnih uslužbencih tega podjetja.
Tovariš Galič, direktor podjetja, Ivan Brsan, tehnični vodja, Drago Hmeljina, Vodja komerciale, Franc Kump, vodja splošnega sektorja, Ljudmila Dular, računovodja, Angelo Gatta, šef avtobusnega prometa, Jože Dolinar, predsednik sindikata, Stane Šobar, predsednik upravnega odbora ter sekretar osnovne organizacije ZK so skušali v pogovoru ovreči sleherni očitek avtobusnih šoferjev in sprevodnikov o slabostih v njihovem podjetju.
To naj bi bila po njihovem mnenju druga stran medalje.
SO MERILA NAGRAJEVANJA OBJEKTIVNA?
Po besedah tovarišev, s kate-Jirni je tokrat tekel pogovor, avtobusni šoferji in sprevodniki ne i ^Zumejo, ali pa nočejo razumeti njihovega sistema nagrajevanja. Res pa je tudi, da so bili Avtobusni šoferji in sprevodniki 'srjetno v zmoti, ko so v prvem Jšpisu zatrjevali, da imajo avtobusne proge, na katerih vozi-'°i ocenjene s točkami.
. Zavoljo tega naj na kratko *e enkrat zapišemo, kakšna so v °iatvu njihova merila nagraje-
vanja?
Osnovo za izračun osebnih dohodkov avtobusnih šoferjev in prevodnikov sestavljajo:	čas
1 l'?žnje, prevoženi kilometri, te-*ina proge in čas odsotnosti. {^Posredni izračun osebnih dogodkov pa opravljajo na osnovi f®dnih avtobusnih prog. Redne 8vtobusne pa tudi dodatne pro-I imajo ovrednotene s fiksni-| jPi zneski. Pri ovrednotenju sleherne avtobusne proge so upo-“evali 30 minut za pripravo Pred odhodom, čas čakanja v :raju, kamor pel j p avtobus, čas .•8 odstranjevanje manjših okvar 'P opravljanje, manjših popravil ‘er čiščenje vozila. Sprevodniku se na osnovi teh meril izravna osebni dohodek v višini 70
odstotkov od osebnega dohodka avtobusnega šoferja.
Temu pa je treba še dodati vrednost posameznega delovnega mesta, ki je ocenjeno s točkami, kar predstavlja stalni del osebnega dohodka avtobusnih šoferjev in sprevodnikov. Iz dokumentacije, ki je bila na razpolago, pa je razvidno, da so tudi vsi avtobusni šoferji in sprevodniki nagrajevani, prav tako kot ostali, za poslovni uspeh podjetja v določenem mesecu.
Zdaj pa se vsiljuje neko drugo vprašanje, ki so ga postavili tudi šoferji in sprevodniki, in sicer, če so ta merila nagrajevanja objektivna? V objektivnost dvomijo zategadelj, ker. menijo, da so posamezne proge prenizko ovrednotene, zlasti če upoštevajo vse tiste elemente pri ovrednotenju proge, kot so odstranjevanje manjših okvar, opravljanje manjših popravil in čiščenje vozil, to je dodatno delo ob efektivni vožnji.
Na to vprašanje, tovariši, s katerimi je tekel razgovor, niso dovolj jasno odgovorili.
Vodilni uslužbenci, ki so »branili« interese podjetja pred očitki avtobusnih šoferjev in sprevodnikov glede njihovih prostih dni, so med drugim povedali, da zaposleni v delovni
enoti avtobusnega prometa lani niso izkoristili dopustov samo 5-odstotno. Ali: v povprečju je bil lani vsak zaposleni 24 delovnih dni na dopustu.
Povprečja dostikrat zameglijo dejansko sliko, toda v to se ne bi spuščali.
Vprašajmo se raje, zakaj, denimo šef avtobusnega prometa ni postregel tudi z ostalimi natančnimi podatki o prostih dnevih šoferjev in sprevodnikov. Saj, kot ie znano, prav v njihovi interni zakonodaji piše, da imajo avtobusni šoferji in sprevodniki zavoljo narave dela, ker delajo tudi ob nedeljah in praznikih. v letu pravico na toliko prostih dni, kolikor je nedelj in državnih praznikov.
Se zmeraj pa je to ostalo le na papir ju, kajti razvidno je, da so šoferji in sprevodniki avtobusov lani v povprečju komaj izkoristili redni letni dopust.
VZDRŽEVALNO SLUŽBO
JE TREBA IZBOLJŠATI
Malomarnost glede tehničnih pregledov v' mehaničnih delavnicah, kjer vzdržujejo avtobuse, vodilni uslužbenci Gorjancev pripisujejo le osebnim intrigam nekaterih avtobusnih šoferjev in mehanikov v teh delavnicah. Nikakor pa ni za vse to kriva slaba organizacija dela v meha-
ničnih delavnicah, za katero je pravzaprav neposredno odgovoren tehnični vodja podjetja.
Toda še zmeraj drži, če je na vozilih kaj narobe s tehnične strani, je za vse vedno kriv le šofer, pa čeprav so vodilni tovariši v razgovoru dokaj jasno pritrdili, da z vzdrževalno službo avtobusov le ni vse v najlepšem redu. Sicer ne bi lani plačali za razna popravila na njihovih avtobusih drugim delavnicam v Ljubljani nad 5 milijonov starih dinarjev.
KAR JE RES, JE RES!
Seveda pa ob vseh teh pomanjkljivostih le ne gre zanikati dokaj dobrega gospodarjenja kolektiva prometnega podjetja Gorjanci, v okvir katerega . sodi tudi špediterska dejavnost. Ta kolektiv je lani s prizadevnim delom ob 240 zaposlenih in pri bruto prometu 1,7 milijarde starih dinarjev prigospodaril kar 560 milijonov starih dinarjev čistega dohodka. Ne da bi povečali cene svojim storitvam, so lani ob istem številu zaposlenih, v primerjavi s predlanskim letom, čisti dohodek povečali kar za 60 milijonov starih dinarjev.
Torej je samo še vprašanje, kako dobro pa bi v Gorjancih gospodarili, če bi odpravili vse. ali pa vsaj del teh slabosti, ki smo jih tu zabeležili.
Skoda je le, da se vodilni tovariši in predstavniki družbeno političnih organizacij niso najprej sestali s prizadetimi avtobusnimi šoferji in sprevodniki* ter se skupaj, na razumljiv način pogovorili o razreševanju vseh omenjenih problemov.
In šele nato spet medse poklicali novinarja.
MILAN ŽIVKOVlC
V^^AAA/NAryWWWVN^AAArVWWWVV'-AA/Vv^NAAAA/W\/WNAAyVWW\
Vse dom, službo in izlete
medna hiša
Ljubljana - maribor

m
nama
L JU B L J ANA
V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA. VVOLFOVA 1 NA IZBIRO	f
V I. NADSTROPJU:
•	posteljno perilo, prešite ln volnene odeje
•	dekorativno blago
•	serviete, prti, brisače
•	preproge, tekači, obloge tal, zavese
•	gospodinjski aparati, hladilniki, štedilniki, sesalci, loščil ci, mešalci, bojlerjl
•	radio aparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, tran-sistorji, radijske ln TV antene
•	svetilke: stropne, stenske, namizne, stoječe
Nakup pohištva in gospodinjskih aparatov tudi na potrošniški kredit — 10-odstotnJ popust pri plačilu z devizami.
LJUBLJANA
nama
M
AAAAAAAA/WWVWWV\AAA/WWWSA/VWWVWWVWWWVV-yVWV
PORTRETI IN SREČANJA
f-™-, ista svetloba je lila od vsega čistega neba tako nemirno I in omamljivo, tako je opajala oči ter jih vabila v sanje, da so bile konture mesta še bolj zabrisane in zastrte, nego jih zastira jesenska megla. Vse ena sama celotna podoba, ena sama celotna lepota, brez tistih vsiljivih, klepetavih podrobnosti, ki žalijo oko, cepijo podobno in ubijajo lepote. (Ivan Cankar: Bela krizantema)
Petdeset let daleč je že ta tvoja lepota, Cankar. In vendar kako blizu nam je. V bron ulit, zamišljen sloniš, oprt na bronasto roko, in gledaš življenje okrog sebe. Morda nas opazuješ in vidiš, da Ljubljana ni več daleč, da je Gradec blizu in Dunaj! Avtomobili, ljudje in zopet avtomobili in ljudje hite skozi tvojo Vrhniko in mimo tebe. V Trst? Tudi v Trst in Benetke in v Milano!
Takoj zraven tvoje bronaste podobe so prostori Turističi nega društva Vrhnika. Manj poetična sedanjost. Stene so prelepljene z lepaki, ki vabijo v Postojno, Pohorje in Portorož... Pa vendar, tajnik Turističnega društva IVAN SLUGA je idealist, kakor si bil ti. Ljudje, ki so idealisti, ne mečejo nikoli puške v koruzo, vsaka prepreka jim da le nov polet.
»Argonavti bodo pripluli! S	vrsto razglednic, tako čirov;
čolnom do pristana, do Močil-	belih kot barvnih.«
nika pa jih bomo prepeljali Lani je minilo 75 let, odkar, z vozom. Tudi brez treh mili-	je bilo ustanovljeno vaše
jonov, ki bi jih morali vložiti	društvo. 2e predvojno olepš&i
in bi se gotovo vrnili ter še	valno društvo pa je bilo zelo
Sodobni
idealist
.i

obrestovali!« je dejal Sluga.
Letošnje leto je mednarodno leto turizma. Tudi za Vrhniko.
»Rad imam Vrhniko in Vrhničane, jezi me pa, ko vidim, da ljudje sami tako slabo skrbe za snago in red. Po cestah leže pravi kupi papirja!«
Seveda ni tako, le vajeno oko Ivana Sluge brž opazi vsako nepravilnost, ki.. . pi utegnila motiti obiskovalca.
»Tujci pravijo, da je Vrhnika prikupen kraj. Nekateri se vračajo k nam že vrsto let zapored. Lani smo zabeležili kar 14.832 nočitev. Hotel je stalno zaseden, ravno tako privatne, sobe.. Te . so udobne in lepe .ter. za hotelskimi; ne zaostajajo. Toda Vrhnika le. še ni turistično mesto. Za sedaj smo še tranzitna točka.«
Kaj vse ste naredili, da bi prehodne g^ste in voznike opozorili na svoj kraj?
»Lani smo ob cesti postavili vrsto tabel, ki voznikom nudijo osnovne informacije. Prospektov nismo tiskali, ker ni bilo denarja. Natisnili pa smo
aktivno; postavilo je razgledni stolp na Planini, preuredilo Stari maln (mlin) v turistično postojanko in zgradilo kopalir šče. Zanima nas, kaj je Turir stično društvo napravilo lani, v svojem jubilejnem letu?
»Jubilej smo slavili v izrazi-i to' delovnem vzdušju. Turistič« ni delavci smo po osvoboditvi krepko zavihali rokave: pogozdili smo Trojico, zgradili rtov dom pri Močilniku, ter ,udarniško1 markirali' turistične poti.«
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost?
»Načrtcv imamo veliko, mnogo več kot denarja. Letos bomo skušali urediti Antonovo votlino in Vodno žago pri Močilniku. Želeli bi še zgraditi obsežen rekreacijski center na Zaplani, kjer so idealna smučišča. Že sedaj stoji tam preko petdeset zasebnih turističnih hišic. Na Zaplani bi pa še radi zgradili obsežen sistem žičnic. Predvsem pa si želimo mladih članov, ki bi nam prinesli svežega duha in nov po-' let. In se navzeli našega ide-, alizma.«
MATJAŽ VIZJAK
NA ZAČETKU IN OB KONCU TEKOČEGA TRAKU V »BRESTU«




ram

Kateo gospodarimo
Že nekaj let sem ne nastavljajo vodilnih ljudi v delovnih organizacijah izključno občine, še celo pa ne več državno-upravni organi, marveč je izbira med kandidati za najpomembnejša delovna mesta v delovnih skupnostih v rokah samoupravnih organov delovnih kolektivov. Naj bi upravne službe občinskih skupščin še tako rade »vodile ustrezno kadrovsko politiko« in »načrtno kadrovanje« po svojih zamislih, njihove kombinacije padejo v vodo takoj, ko se izkaže, da hočejo vriniti v delovno organizacijo nesposobnega 'človeka.
Kakor se samoupravni organi vse manj »boje« pritiskov »od
ob zaključnih računih uprli £ kritični pogled le v vrh pod- ® jetja, na peščico glavnih orga- f nizatorjev proizvodnje, ne pa g tudi na tiste, ki organizirajo e NEPOSREDNO proizvodnjo v * vsaki delovni organizaciji, na ® vodje delovnega procesa v de- S lovnih enotah. Največkrat je ■g namreč prav od vodij obratov « in oddelkov ter drugih orga- > nizacijskih delov podjetja od- V visno, kakšen bo poslovni ■§ uspeh gospodarske organiza- c cije na trgu.	|
Kako opravljajo vodje de- 2 lovnih enot svoje delo?	g
Največkrat zelo poenostav- u Ijeno, z metodo »trde roke«, £ 2 nedemokratičnim utrjeva- 5 njem discipline, z energično
RAZGOVOR Z NIKOM SKOKOM, VODJO KOMERCIALE V TONOSI
REŠITEV
VEČTIRNA
KOOPERACIJA
Tovarna nogavic Tonosa bi propadla ob hudi konkurenci drugih jugoslovanskih nogavičarjev, ki so z moderno strojno opremo in tehnologijo dela pocenili izdelke, če se ne bi v proizvodnji preusmerila na sintetično trikotažo in si pomagala s kooperacijo. Finančni položaj te tovarne se je lani znatno izboljšal. Za sklade je ostalo 25 odstotkov čistega dohodka!
»Zaprimo vrata, da ne bo prepiha I«
1
3
Je vaša proizvodna usmeritev izhod v sili, ker ste zamudili vlak modernizacije, ali ekonomsko premišljen ukrep po proučitvi tržišča?
Ko sem 1963. leta prišel v Tonoso, nam je vloženi dinar
zgoraj« in »od zunaj«, naj sprejmejo med vodilne delavce tega ali onega človeka zato, »ker mora rotirati«, ali pa zato, ker je »zaslužen za našo stvar«, tako pa se tudi zelo težko odločijo za selekcijo med dobrimi in slabimi organizatorji procesa dela v lastni hiši. Prav zaradi takšne popustljive in ekonomsko nepreračunljive »kadrovske politike« je struktura zaposlenih v Sloveniji po izobrazbi takšna, kot je.
S to ugotovitvijo se seveda nikakor ne moremo pomiriti, še posebno ne v času, ko razglašamo, da je naš gospodarski napredek odvisen predvsem od večje strokovnosti dela. Zato smo se tudi odločili za »kadrovske prepihe« v vodstvih delovnih organizacij na vsaka štiri leta — za reelekcijo, ker pa nam s prvo reelekcijo ni uspelo bistveno izboljšati kadrovske strukture v vodstvih delovnih organizacij, 'smo prav zdaj, ob razpravah o zaključnih računih v delovnih organizacijah, predlagali, naj bi o strokovni usposobljenosti vodilnih in o njihovih delovnih uspehih ali neuspehih govorili vsako leto v tem času. Kdor ne zna dobro gospodariti, naj gre!
Lepo in prav, na vsak način je treba jasno povedati, da so organizatorji delovnega procesa OSEBNO, MATERIALNO IN MORALNO ODGOVORNI za svoje delo pred delovnimi kolektivi ter da je prav in pošteno, če nosijo tudi posledice za slabo organizirano delo. Navsezadnje so prav za to odgovornost tudi plačani! Ni pa prav, da smo v razpravah
udušitvijo vsakršnega prigo- 'g vora, češ »red mora biti«! 5
Kdorkoli pozna osnovne poj- § me o samoupravljanju, ve, da | samoupravljanje še malo ne ^ pomeni nereda v proizvodnem g procesu, da si samoupravni u organi ne lastijo pravice od- o, ločati o izključno strokovnih 2 zadevah, - ampak med strokov- ” nimi odločitvami le izbirajo .g najboljše, takšne, od katerih | bi imel delovni kolektiv največ 2 koristi. In še, da kolektiv de- S lovne enote tudi nima nobene | koristi, če se zoperstavlja pre- id udarnim in ekonomsko uteme- 0 Ijenim nalogam, ki mu jih raz- u deljuje strokovni vodja de- =■ lovne enote. Zato je tudi v S interesu vseh zaposlenih, da > njihovo delo organizira čim-bolj pameten človek, strokov- » njak za delo, ki ga opravlja, 3 sposoben organizator dela, ne g pa človek z neposlovnimi, | obrtniškimi prijemi pri orga- y niziranju dela, ki si mora po- £ vrh svojo avtoriteto pogosto „ utrjevati še z disciplinskimi g, ukrepi.	o
In-tako smo prišli do odgovora na vprašanje, zakaj delovne organizacije sprejemajo na. delo tako majhno število -g mladih strokovnjakov, ki so strokovno usposobljeni za organiziranje dela v delovnih enotah.
o I
'Z*
o
Zato pač, ker odloča o nji- g, hovem sprejemu sedanja vod- o stvena struktura v delovnih “ organizacijah, v kateri imajo Ji močno besedo prav tisti, ki bi se morali posloviti od svojega « položaja, če bi prišli v podjetje g mladi.	E
VINKO BLATNIK £
Ah veste..
... da je v 1951. letu izšlo 738 novih predpisov, 1965. leta pa je tovrstna, proizvodnja narasla na 1000.
... da se na zavarovalne zavode ne jeze samo lastniki avtomobilov, ki bodo morali poslej plačevati višje. zavarovalne premije, ampak tildi gasilci, ker so jim ti zavodi ukinili finančno podporo. Tako so se slovenjegraški gasilci na občnem zboru spraševali, ali se. DOZ ne zaveda, da je bila njegova denarna pomoč v največ primerih edini dohodek gasilskim društvom, ki so glavni zaveznik zavarovalnih zavodov, saj so v večini' krajev edini čuvarji družbenega in zasebnega premoženja pred požari in elementarnimi nesrečami;
... da je pri gorenjski kreditni banki vpisanih na sezname varčevalcev za stanovanje že 300 občanov in' delovnih organizacij, ki so se obvezali, da bodo skupno vplačali milijardo 222 milijonov S-din. Do konca lanskega leta so poravnali že štiri petine te vsote. Dobra tretjina teh varčevalcev vplačuje za stanovanje od 40 do 60 tisoč S-din mesečno, nekateri pa tudi nad 100.000 S-din;
... da so imeli varčevalci pri kreditni banki v Mariboru lani ob koncu leta vloženih 82,9 milijona, novih dinarjev, medtem ko je banka odobrila Is 44,6 milijona N-din kreditov. To pomeni, da so varčevalci z 38,3 milijona N-din kreditirali gospodarstvo;
Nagradno žrebanje
ZA VLAGATELJE VEZANIH HRANILNIH VLOG -VLOG STANOVANJSKIH IN KMETIJSKIH VARČEVALCEV
NAD 50 NAGRAD
1 OSEBNI AVTOMOBIL »NSU PRETIŠ 118«
1 ROČNA motorna KOSILNICA BCS
3 MOTORNA KOLESA »NSU PRETIŠ — PRIMA 3« 1 MONTAŽNA GARAŽA 1 OBRAČALNIK ZA SENO — ZGRABLJALNIK 1 ROČNA MOTORNA ŠKROPILNICA 5 MAGNETOFONOV 10 SEDEŽNIH GARNITUR ZA TABORJENJE 10 DALJNOGLEDOV 10 KINOPROJEKTORJEV 10 GARNITUR
PRIROČNEGA ORODJA
S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto
do stanovanja
Vezane hranilne vloge
vam prinašajo višje obresti in lepe nagrade
Za napredek kmetijstva vam nudimo na privarčevano vsoto od 50—200 % posojila
OD 1. JANUARJA 1967 DALJE LAHKO VLAGATE IN VEŽETE SVOJE PRIHRANKE PRI VSEH POŠTAH NA PODROČJU KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA
NAVADNO HRANILNO VLOGO LAHKO SPREMENITE V VEZANO
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA '
|/n
Ivu
LJUBLJANA
vrgel komaj 0,37 °/o dohodka. Druge tovarne nogavic so se že modernizirale, izpopolnile tehnologijo :in z obojim tako povečale produktivnost dela, da jim Tonosa z zastarelimi strojnimi napravami ni mogla več v ceni drugače konkurirati kot na škodo naših osebnih dohodkov in skladov. Če bi šli po tej poti naprej, bi doživeli takšen polom kot Tovarna pisalnih strojev v naši soseščini. Za izdelavo oblačilne trikotaže smo se seveda odločili po temeljitem premisleku. Povečane pletilne zmogljivosti mnogih tovarn niso usklajene z dodelavami. To ozko grlo odpravljamo mi. Samo cd metilške tovarne Beti smo lani odkupili za 250 milijonov čipkastega pletiva, iz katerega izdelujemo med drugim tudi za Belgijo in Švico žensko perilo.
Je ta posel donosen?
pravno vključiti v mednarodno delitev dela. Za inozemskimi konkurenti zaostajamo v produktivnosti, v žlahtnenju in nasploh v estetskem videzu izdelkov, oboje pa je za kupce mnogo važnejše kot solidna izdelava, v kateri nas ne prekašajo niti zahodne evropske tovarne. S tako imenovanim »lohn« poslom si bogatimo delovne izkušnje, ki nam koristijo pri postopnem prodiranju na svetovni trg z lastnimi izdelki. Mislim, da je prav to izredno pomembno.
Je. V proizvodnjo vloženi dinar nam je lani dal 1,07 starega dinarja dohodka. Z omenjeno kooperacijo in z uslugami za inozemce. Kopalne obleke izdelujemo za tuje firme. Plačajo še kar dobro, nismo pa zadovoljni s tem, da ne partlcipira-mo pri devizah, ustvarjenih z uslugami. Izvoz vloženega dela je po našem mnenju najbolj zanimiv in bi ga morali devizno stimulirati. Na ta problem zadnje čase opozarjamo vsi, ki izvaz žarno svoje uslure, svoje delo.
Zakaj ste se sploh odločili za kooperacijo z inozemci?
Iz istih razlogov kot mnogi drugi konfekcionarji: z lastnimi izdelki se še ne moremo enako-
Koliko proizvodov pa izvažate?
Lani smo jih izvozili 10 %>. Veliko premalo za samostojen uvoz surovin. Na srečo pletilne tovarne ne zahtevajo zanje deviz. Beti nam je prodala vse čipkasto pletivo za dinarje.
Menite, da bodo ti kooperanti v bodoče še zadovoljni z dinarskim plačilom? Kaj če svoja ozka grla v dodelavi odpravijo? Kooperiranja z vami bo konec in...
Zaradi tega ne bomo ostali brez dela. Kot sem že rekel, si bogatimo delovne izkušnje. Prepričani smo, da mnoge tovarne ne bodo nikdar uskladile pletilnih zmogljivosti z dodelavnimi, ker sta ozka specializacija in ve-likoserijska proizvodnja donosnejši. Ta gospodarski aksiom je osnova naše proizvodne preusmeritve oziroma naših kooperacijskih načrtov in dolgoročnega programiranja razvoja v naši- tovarni.
Ste s kooperacijskimi uspehi zadovoljni?
Začetek je dober, osebne dohodke in sklade smo povečali — po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ne bo nihče pri nas zaslužil manj kot 65.000 S-din — zavedamo se, pa svojih pomanjkljivosti. Mislim, da ras bo ta zavest priganjala ...
M. K.
NERENTABILNIH PROG NE BI SMELI UKINJATI NA VRAT NA NOS
ŽELEZNICA
na trdnejših pragovih
V Združenem železniškem transportnem podjetju Ljubljana so še pred novim letom predlagali izvršnemu svetu Slovenije, naj bi letos ukinili še štiri železniške proge v skupni dolžini 89 kilometrov. Gre za proge Ljutomer—Gornja Radgona, Prvačina—Ajdovščina, Imeno— Stranje in Velenje—Dravograd. Ukinitev teh prog utemeljujejo železničarji s premajhno izkoriščenostjo, z velikimi stroški vzdrževanja in ne nazadnje tudi s tem, da bi lahko na teh relacijah zamenjali železniški promet s cestnim.
Železničarji pa pravijo, da bodo na nadaljnjih petih progah, ki so jih tudi mislili ukiniti — mimogrede povedano gre za proge Ljubljana—Kamnik, Novo mesto—Metlika, Grobelj no—Lupinjak,	Grosuplje—
Kočevje in Murska Sobota—Hodoš — še naprej vzdrževali promet, predvsem zavoljo širših družbenih interesov. Toda promet bodo vzdrževali le s pogojem, če bodo družbeno politične skupnosti h kritju stroškov na teh petih progah prispevale blizu 650 milijonov starih dinarjev.
Ob vseh teh ukrepih Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana je očitno, da so se slovenski železničarji trdno odločili poslovati po rentabilnostnem računu. Predlanska ukinitev nekaterih prog v Sloveniji in Istri je na primer že lani »dala« železničarjem blizu pol milijarde starih dinarjev prihranka. Prav zaradi tega so hotenja, da bi ukinili še nekatere nerentabilne proge, povsem razumljiva.
Čeprav razumljiva hotenja, pa bi ie kazalo opozoriti, da teb prog ne bi ukinjali na vrat na nos — in ne nazadnje tudi s površnostjo, kot se je to zgodilo predlani, ko, če nič drugega, nihče ni razmišljal o preusmeritvi prometa železnice na ceste, kar še posebej velja za relacijo od Kranja do Tržiča, od Jesenic do Kranjske gore in naprej do Planice. Zato, preden bi ukinili tudi proge Ljutomer— Gornja Radgona, Prvačina—Ajdovščina,	Imeno.—Stranje in
Velenje—Dravograd, bi morda le bilo potrebno odgovoriti na nekaj pomembnih vprašanj.
Denimo: ali ne bi krčenje železniškega omrežja zmanjšalo prometa tudi na rentabilnih progah? Ali pa: kolikšni bodo stroški za preusmeritev prometa na ceste? In: ali se ne bi dalo z nekaterimi novimi poslovnimi prijemi tudi na železnici izboljšati finančni uspeh? Mislimo predvsem na poslovno sodelovanje železnice s cestno transportnimi podjetji. Tako železnica kot cestno transportna podjetja bi se namreč prav lahko sporazumela, da bi železnica prevažala tovor predvsem na daljših, cestno transportna podjetja pa na krajših relacijah. Ekonomski izračuni železničarjev so namreč že pokazali, da bi bila takšna delitev dela učinkovita in tudi v mnogih primerih najcenejša. Dosti cenej^ bo na primer, če je tovor, namenjen iz Skopja v Dravograd, prepel j en tja le po železnici, kot pa če bi ga v Velenju z vagonov preložili na tovornjake, da bi ga * prepeljali v Dravograd. Verjetno pa res ni rentabilno tovora, ki je, iz Celja ali Velenja namenjen v Dravograd, prevažati po železnici, če je tak prevoz po cesti cenejši.
Zato bi tudi kazalo u pošte* vati priporočilo izvršnega sveta Slovenije kot tudi republiške gospodarske zbornice, da naj bi se železnica in posamezne zainteresirane občine ter gospodarske organizacije dogovorile o kritju izgube na zdajšnjih nerentabilnih progah. Tisti namreč, ki so zainteresirani za obstoj nerentabilnih prog bi namreč morali prispevati h kritju izgube, kajti tega bremena res ne morejo v nedogled prenašati samo železničarji.
M. Z.
Uvoz tujega kapitala v socialistično državo, kakršna )e Jugoslavija, je zaradi učinko®* ki jih lahko ima takšna 9°' spodarska odločitev na oblikovanje družbenih odnosov, nedvomno občutljiva zadeva. Čeprav o možnostih uvoza tujega kapitala govorimo že neko! let, je komisija zveznega izvršnega sveta šele letos prof dni februarja oblikovala stališče, da je »uvoz tujega kapitala v Jugoslavijo v skladu 1 družbeno- političnim sistemom z nameni gospodarske reforme, predvsem pa s prizadevanji, da bi pri nas čimbolj racionalno in produktivno izk°-ristili proizvodne zmogljivost1 in da bi se jugoslovansko gospodarstvo hitreje vključevala v mednarodno delitev dela.* Omenjena komisija ZIS je šeV predložila v razpravo zakonske predpise, ki naj omogočijo finančne dogovore med jugoslovanskimi podjetji in tujim* investitorji.
Čeprav zvezna skupščina 1 uvozu tujega kapitala torej š1 ni razpravljala, pa je delovna skupina zbora narodov zvezal skupščine že predlagala — citirano po Borbi 8. 2. 1961, Str. *
Že prva pošiljka po napačni poti«
— da se »iz sredstev federacije, ki jih bo dobila kot tuf\ kredite, le-ti dodelijo za rekonstrukcijo železarne Zen1'
Delovna skupina zbora narodov zvezne skupščine je predlagala dodelitev tujih kredito1 za rekonstrukcijo zeniške železarne na seji 7. februarja, 1,6 kateri so razpravljali o zaht<r vi Bosne in Hercegovine tv Kosmeta za povečanje in ponovno razdelitev sredstev skleda za nerazvita področja.
Na seji skupine je Niko W rinčič, predstavnik BiH, izjO' vil (citirano iz iste številk ' Borbe); »Če bo zbor naroda1 sprejel predloge svoje delovfi' skupine, v kar ni treba miti, bo s tem zaključen del1, katen spor, ki je v zadnjef času izzval veliko zanimanj1 javnosti.« Borba tudi tako! poroča s te seje: »Iskreno ne[ sel, z nasmehom, ki je izf£
žal veliko zadovoljstvo, ker J* najden izhod iz zelo delikatn1'
ga položaja, je zaključil vtj rajšnjo sejo Bogo Gorjan, v licih vseh prisotnih je J*
opaziti izraz olajšanja in f dovoljstva ...«
Čeprav je delovna skupit zbora narodov zvezne skupki
ne v splošno zadovoljstvo vs,\
prisotnih našla »ustrezno rcs
teu« oziroma ustrezen odgov’
na zahtevo predstavnikov 0* , ki so jo naslovili na zbor 1,6 rodov, si vendarle velja zasl<* viti nekaj vprašanj. Na P’1
mer:
0 Ali je takšno priporočiV' kakršnega je sprejela deloVn° skupina zbora narodov, v sk^' du z nameni gospodarske ^ forme in principi, ki naj bi
Ijali za urejanje gospodars-
vprašanj v naši državi. Neš*f
»
tokrat že smo namreč jasno glasno povedali, da smo končno zaključili obdobje liričnega investiranja«. železarna Zenica najbrž res P°*rt buje inozemske kredite, t°° ali jih druge železarne ne?
P'
• Če bodo o obsegu invCŠ, cij tujega, kapitala v naše gospodarstvu še naprej od1 ( čali 'centralni organi, ali to ... pomeni, da mora JugosladJ, kot država tudi garantirati 1 te kredite in jih tudi vrniti. c, gospodarska organizacija ter
ni sposobna.
0 Se je delovna sfcup*.^ zbora narodov pri svoji od1, čitvi oprla na analizo persp^ tivnega razvoja železarne * niča?
0 Mar ni priporočilo
organa zboru narodov v sprotju z dosedanjimi grize^ vanji ,komisije ZIS. ki Prf
laga, naj bi določili pose K organ, ki naj oceni elconoms
in finančno upravičenost

ke pogodbe o kreditirav med inozemskim in jug0;*.;) vanskim podjetjem. Konti*':/ 7-/7 r ':
ZIS tudi predlaga — kar ^ povsem v skladu z naravi
reforme
naj bi bili osn°v nosilci sodelovanja z inoze skimi tvrdkami delovne of^ nizacije in njihova združe11; ( Predlog delovne skuP^\, narodov je med drugim, 'S kor je na osnovi vsega ie~(.
možno sklepati, precej P_,
uranjen, saj vendar še ni z
no, kakšna bo redna in za'
ref
nita pot za najemanje in deljevanje tujih kreditov. O, zen tega pa je tudi v P°sPG, ju z neštetokrat proklamim ,e mi načeli uresničevanja n fp gospodarske in družbene forme.	„
V. B
Izobraževanje in hultura
Ta TEDEN v PROSVETNO-KULTURNEM ZBORU SKUPŠČINE SRS:
PRVA LASTOVKA SE NE PRINESE POMLADI
• Storjen je pomemben korak k izgrajevanju sistema financiranja kulturnih dejavnosti, ki pa terja tudi
odločne nadaljnje korake na tej poti
KAKO BI KOMENTIRALI VI?
Lani maja sem napisala članek, iz katerega v izvlečkih navajam nekaj misli: Znano je, sem zapisala, da je upravni odbor republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnost? letos kljub skromnim sredstvom (300 milijonov S-din) organiziral vrsto širokih posvetov o tem, kako najbolje razporediti razpoložljiva sredstva. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo pa je dodelil letos 14 zavodom s področja kulture ter nekaterim organizacijam ter društvom s področja kulture okroglo milijardo starih dinarjev. Ker so bile zahteve in potrebe večje, kot pa je bilo razpoložljivega denarja, so v razgovorih o možnostih za znižanje sredstev posameznim zavodom sodelovali le še direktorji, predsedniki svetov in računovodje. V javnosti slišiš zato lahko tudi mnenje, da se gremo demokracijo le z drobižem, da se vpliv širšega kroga zainteresiranih uveljavlja le pri majhnih denarjih, večji del sredstev za kulturo pa se deli po ustaljenih administrativnih tirnicah.
S posebnim zadovoljstvom *ato zdaj, tričetrt leta po objavi teh misli pišem vest, ki je golote) zelo pomembna. Minuli to-tek je namreč Prosvetno-kul-terni zbor Skupščine SRS med drugim tudi obravnaval pred-teg zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, ki mu ga je predložil Izvršni svet. Ta zakon, ki bomeni prvi konkretnejši ko-tek k izgrajevanju sistema financiranja dejavnosti na področju kulture, je zbor tudi sočasno izglasoval. Zakon je vsekakor pomemben tudi zaradi te-8a, ker združena sredstva omogočajo jasnejšo kulturno polivko v republiki, če izvzamdmd Področji filmske in založniške
dejavnosti, ki še ohranjata samostojne namenske sklade.
Bistvo novega zakona je združitev torej večjega dela sredstev, ki jih republika namenja za financiranje in pospeševanje kulturne dejavnosti. Tako bomo odpravili dosedanjo dvotirnost, ko je sklad imel le sredstva za pospeševanje posebnih kulturnih akcij, Republiški sekretariat za prosveto in kulturo pa je financiral iz svojega proračuna redno dejavnost tako imenovanih republiških kulturnih zavodov, dejavnost strokovnih društev in družbenih organizacij s področja kulture ter odkup likovnih umetnin. Na področje razširjenih nalog republiškega sklada pa zdaj vna-
šamo tudi možnost za širši družbeni vpliv na delitev in trošenje sredstev, saj je bilo v minulosti dovolj kritike na račun proračunsko-administrativpe delitve sredstev iz proračuna Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (zato sem tudi še enkrat uvodoma objavila misli iz lani objavljenega članka!). V skladu z zakonom, sprejetim statutom in merili bo torej odslej z združenimi sredstvi upravljal upravni odbor sklada, ki se bo z ozirom na povečan obseg nalog razširil od dosedanjih 11 na 15 članov. Da bi preprečili kakršenkoli zastoj v delu sklada oziroma zagotovili
tudi kontinuiteto dela upravnega odbora v zvezi z njegovo dosedanjo kulturno politiko, je razširitev sedanjega upravnega odbora (ki bi mu potekel mandat konec letošnjega leta) gotovo za zdaj bolj smotrna kot pa imenovanje povsem novega upravnega odbora. Od upravnega odbora lahko le pričakujemo, da bo področje kulture odslej obravnaval kompleksne-je, tako glede na različna kulturna delovna področja kot tudi glede na kulturni razvoj regionalnih območij: in da bo postopno vendarle realiziral druž-~bene smernice kulturnega razvoja v naši republiki.
PRVI KORAK TERJA NADALJNJI KORAK
Odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov Pro-svetno-kulturnega zbora, ki je v svojem poročilu pred zborom zelo pozitivno ocenil ta korak, pa je opozoril, da ob tem še vedno ostaja odprto vprašanje STALNEGA ODNOSA pri družbeni udeležbi sredstev za kulturo v republiškem proračunu. Vir sredstev sklada je namreč še vedno proračun. Dokler pa ne bomo utrdili omenjenega stalnega odnosa, tudi upravnemu odboru sklada ne bo mogoče uveljavljati dolgoročnejših programskih konceptov. Opozoril
Desetnica našega časa
(Nadaljevanje s 1. strani)
Polna nasprotij. Pa zaneslji-vo ne posebno drugačna od podobe kateregakoli Celju Podobnega mesta.
Res je, s pridržkom je treba tefavnavati ta odnos zaposlena Celja do kulture. Ne sa-^ zato, ker je odgovarjalo predlo Celjanov, da bi njihove ^govore suvereno posploševali T9 Vse mesto; tudi zato ne, ker r: le težko reči, da tisti, ki ne ,tei vsake premiere v gledali-A ni kulturen, da kogar ne Rimajo koncerti simfoničnih (Beštrov, tudi ni- v likovni saten.	'
i Take sodbe bi bile še vse hujšega kot samo prenagle.
: Zato pa je toliko bolj opri-Ahljiva neka druga relacija, ySte namreč, ki razkriva odnos l® kulturnih dobrin med ne-]. alificiranimi, priučenimi, kvadriranimi in visoko kvalifici-Jteirhi delavci, med strokovni-A delavci, tehniki, inženirji, Ravniki, skratka med inteli-Vr^co. Ce pa na tej relaciji raz-^ stimo odgovore, so razmerja v 1Gnetljivo podobna in izo-^azbene razlike — čeprav bi t^viloma morale pogojevati jAjično intenziven pohlep po (Ažurnih dobrinah — skorajda (j. Povzročajo odstopanj. Vsaj j0v°Ij upravičenih ne, zatrjujejo Celjski sindikati. In prav to st>et v presenetljiven na-jJAiu z nič kolikokrat prever-ttA.te spoznanjem, da razvitejši SjAtialni odnosi neizbežno oA^čajo razvitejše duhovne hc,A?e> da po drugi strani du-tijJA razvoj človeka vpliva na da 8ov° sposobnost ustvarjanja; tedi 0 Pomeni siromašiti prvo, fto Siromašiti drugo in obratni JA ne gre za to, da bi v ne-VA A Pogrevali stare resnice. teorf0 pa za to, da ugoto vida ^užbeni defekt, in še bolj, t)rava2krijemo vzroke zanj. Ce-&OrA Sev®da ob tem ni nič manj m1'1*'110 vprašanje, koliko se ■Tfarno resnosti tega defekta, t teomu pripisati to krivdo ZgpA družbeni defekt? Odnosu da Aten ega do kulture, temu, te? jernal° občuti kulturno že-VseAe res samo od njega in po-6qv. °dvisno, kolikšne so nje-btiE^fnteebe po kulturnih dob-
O _Pa naj krivdo pripišemo g; drugemu?
ceiivi5.er Pa prepustimo besedo A*}, sindikatom, ko so že vlJali o teh vprašanjih.
Prst kritike je najprej pokazal na šolo: niti prenizki dohodki zaposlenih niti kaka splošna nezainteresiranost, s časom in razmerami pogojena, temveč predvsem pomanjkljiva kulturna vzgoja, ki bi še morala začeti že v šolskih klopeh. Ze tu bi se moral začeti veliko intenzivneje oblikovati odnos do kulturnih dobrin. Pa se ob okleščenih programih ne more, zato je tudi kasneje toliko teže poklicnim kulturnim ustanovam razvijati tovrstno vzgojo proizvajalcev.
Po drugi strani pa je spet očitek celjskih sindikatov naperjen zoper poklicne kulturne ustanove: bolj zaprte v svoje probleme kot usmerjene k proizvajalcem se vse premalo zavedajo potrebe, da med njimi vzbude interes za dobrine, kd jih posredujejo, da ta interes tudi razvijajo in usmerjajo. Zapirajo se vase in v svoje materialne tegobe, namesto da bi se oprle na delovne kolektive; vrtijo sa v nekakšnem krogu pričakovanja, da bo nekdo rešil težave. Ta »nekdo-« pa j e "družba, pristavljajo v celjskih sindikatih, ki pa ostane vse dotlej samo imaginarni »nekdo«, dokler ne bodo ustanove našle poti do proizvajalcev, ki tudi ne-
posredno odločajo o ustvarjenih sredstvih, in v njih vzbudile interesa za kulturne dobrine.
A tudi- v tem je le pol resnice.
Spričo devetero drugih skrbi, je to deseto, recimo ji kar skrb za kulturno življenje proizvajalcev, doletela usoda desptnice. Niti samoupravni organi niti službe niti sindikati v delovnih organizacijah je ne priznavajo za svojo. In kot že vse desetnice je tudi ta odšla — iz delovne organizacije.
Pa bi se morala vrniti! Delovna organizacija ne more skrbeti samo za fizične sposobnosti proizvajalcev, poskrbeti mora tudi za razvoj njihovih umskih sposobnosti. K materialnim dobrinam namreč .sodijo tudi delovne dobrine, k fizični rekreaciji tudi duhovna. Le po tej poti se more razvijati celovita osebnost, in samo s tako osebnostjo lahko razvijamo samoupravne odnose, s tem pa zagotavljamo družbeni napredek. Pol osebnosti pa ni daleč od robota, a robot je lahko le stroj.
Od tod zahteva celjskih sindikatov: skrb za kulturno vzgojo zaposlenih mora slednjič le postati sestavni del poslovne politike delovne organizacije, -in
je, da smo v srednjeročnem načrtu razvoja SR Slovenije zapisali, da je treba v letošnjem in prihodnjem letu do kraja proučiti in izdelati sistem financiranja kulturnih dejavnosti, ki pa seveda vse dotlej ne more biti sistem, dokler ne vnesemo vanj stabilnosti in stalnosti denarnih virov. Temu prvemu koraku k smotrnejšemu financiranju kulturnih dejavnosti m vodenja kulturne politike bi torej v prihodnje morali slediti še nadaljnji koraki. Tako korak k zbiranju avtonomnih sredstev za kulturo, ki bi se zbirala mimo proračuna.
K pozitivni oceni novega zakona pa je bilo iz zbora slišati tudi nekatera opozorila. Na primer opozorilo, da bi na dosedanjo politiko sklada (ki je uspel z lastno participacijo angažirati tudi nemajhna sredstva občin za različne kulturne programe) začele pritiskati kulturne ustanove s svojimi zahtevami po večjih sredstvih za redno dejavnost. Nihče ne dvomi, da take zahteve ne bi mogle biti tudi upravičene. Toda ni jih mogoče reševati na račun doslej zasnovanih programskih akcij sklada, ki so že dale zelo lepe rezultate.
In še eno pomembno opozorilo. Sklad zelo pozno izve za sredstva, s katerimi bo razpolagal. v tekočem proračunskem letu. Zato je, kot se čudno sliši, lani ostalo nekaj denarja sklada celo neizkoriščenega, saj je bil natečaj sklada tako pozno objavljen, da so marsikje občinska sredstva bila že razdeljena in ni bilo mogoče več dobiti s strani občin potrebne denarne participacije. Seveda je tudi to dokaz več, kako navezanost sklada na proračun ni smotrna.
V naslov sem zapisala, da ena lastovka še ne prinese pomladi, pa čeprav je sigurna ^znanilka te pomladi. Prvi korak k urejanju financiranja kulturnih dejavnosti je storjen, je znanilec nadaljnjih korakov. Le da vmes ne bi predolgo čakali na resnično »pomlad«.
SONJA GAŠPERŠIČ
Med šolskim odmorom pod februarskim soncem
m
JAVNO MNENJE:
Nezadovoljstvo z razponi osebnih dohodkov zaposlenih v kulturnih institucijah je največje med visoko kvalificiranimi
Direktorja mariborskega Centra za glasbeno vzgojo in poslanca Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS, prof. VLADA GOLOBA smo povprašali, kako bi on komentiral naslednjo ugotovitev raziskave javnega mnenja med zaposlenimi v kulturnih institucijah: Nekaj nad polovica anketiranih je izjavilo, da se jim zde razponi med osebnimi dohodki v kolektivu primerni. Vendar podatek, da je z razponi osebnih dohodkov zadovoljnih 72 odstotkov zaposlenih z manj kot srednjo izobrazbo, pa le komaj 45 odstotkov zaposlenih z visoko izobrazbo, kaže, da zadovoljstvo pada sorazmerno z rastjo izobrazbe.
Glavni razlog za neprimerne razpone v osebnih dohodkih zaposlenih v kulturnih institucijah, je dejal tov. Golob, je gotovo ta, da moramo tudi ljudem z nižjo kvalifikacijo in mladim, višje kvalificiranim začetnikom, zagotoviti vsaj eksistenčni minimum, Nimamo pa še možnosti, da bi kot samoupravna delovna organizacija ob povečanem obsegu dela in večji kvaliteti dela povečevali tudi naš dohodek in s .tem naš global za osebne dohodke. Družba nam še vedno reže denar proračunsko. Glede na vse to pa je članom kolektiva težko obrazložiti in jih prepričati v nujnost večjih razponov. Ob drugačnih pogojih formiranja dohodka institucije pa bi prav kvalitetni kader lahko doprinesel k temu, da bi dohodek institucije bil tudi večji. Prvovrsten glasbeni pedagog npr. v našem Centru ali prvovrstni reproduktivni umetnik npr. v naši gledališki ustanovi, bi s svojo kvaliteto gotovo zmogel dvigniti družbeni pomen in kulturni interes za ustanovo, v kateri dela. Večji interes za neko kulturno institucijo pa bi se gotovo tudi odražal na večjem dohodku institucije. Za tak sistem, za takšno medsebojno učinkovanje in odvisnost, pa smo danes pretogi. Danes je nesmisel govoriti o tem, da imamo realne pogodbe. Lahko tudi imamo pogodbe, toda sredstva nam odrežejo potem, ko se ye, koliko je za kulturo ostalo, seveda tudi to le do prve restrikcije. Ker pa je temu tako, tudi v naši delovni organizaciji razponi ne dosežejo niti odnosa 1:3. To pa je za stimulacijo resnične kvalitete premalo, če je spodnja meja za ljudi s srednjo kvalifikacijo 600 N-din in tudi osebni dohodek snažilke ni dosti nižji. Za ta delovna mesta tudi ni pritiska kvalitetnih reflektantov, saj so sorazmerno še vedno nizko ovrednotena. Hujši kot pri nas je gotovo problem nagrajevanja takih nižje kvalificiranih delovnih mest npr. v gledališču, saj brez tehničnih delavcev gledališča ni in ga je torej treba plačati. Da ne govorimo o tem, da je treba danes kurjača centralne kurjave plačati tam okrog 1000 N-din, sicer ga nimate, torej bolje kot višje kvalificiranega začetnika.
Naš zavod je uspel, da so mu vrata pri formiranju dohodka ostala vsaj za režo odprta. Z družbenim skladom imamo pogodbo, kolikšen delež dohodka moramo sami ustvariti s prispevki staršev, različnimi izposojevalninami in najemninami. Kolikor nam je npr. lani priteklo čez 85.000 N-din, smo smeli sami razpolagati. Toda, ker je treba vzdrževati stavbo, obnavljati instrumente, za sklad osebnih dohodkov zopet ni Ostalo nič. Ce pa bi nam družba priznala na osnovi ovrednotenega delovnega programa le neki global in bi se direktno ne vmešavala v ustvarjanje dopolnilnih sredstev, bi gotovo lahko začeli bolj gospodarno upravljati, to pa se pravi tudi bolje stimulirati visoko kvalitetno delo.
Zaradi premajhnih razponov v osebnih dohodkih seveda iz kulturnih ustanov danes nihče ne beži, ker preprosto kulturnik, umetnik, pa tudi šolnik ne more ubežati zaradi boljših pogojev npr. v gospodarstvo. Določena fluktuacija iz Maribora v Ljubljano, odtod pa tudi v inozemstvo, pa npr. med dlasbeniki-instrumentalisti, že obstoja. V inozemstvu imamo že kar lep orkester. Pa tudi na drugih kulturnih področjih je Maribor v zadnjih letih zaradi tega, a ne samo tega, že izgubil precej kvalitetnega kadra. Iz istega razloga pa v Maribor tudi težko dobimo mlad, kvaliteten kader. To pa ni edini razlog zopet. Ce bi v Mariboru organizirali tak način dela glasbenih reproduktivcev, ki bi ustrezal tudi današnjim potrebam, bi gotovo tudi zmogli sredstva za bolj stimulativno nagrajevanje resnično visoke kvalitete. Naša šola je izšolala npr. vrsto ljudi, kvalitetnih kadrov, ki bi se gotovo v Maribor raje vrnili, če bi imeli v mestu en orkester, ki bi poleg dela v operi načrtno opravljal tudi vse naloge v zvezi s prirejanjem javnih koncertov in snemanjem za potrebe RTV. Taka racionalizacija bi pomenila gotovo živahnejše glasbeno življenje v Mariboru in možnosti za formiranje dostojnejših osebnih dohodkov visoko kvalitetnega kadra z rednim programiranim delom. Končno ima tudi Dunaj samo svojo filharmonijo, ki igra tudi v operi.
Se to. Ni res, da ni meril, po katerih bi lahko ovrednotili kvaliteto dela kulturnih delavcev in reproduktivnih umetnikov. Merila so. Toda ker ni trdnosti za njihovo dolgoročnejše uveljavljanje, pa tudi ne denarja, jih ni mogoče izvajati. Zato tudi pada kvaliteta dela, mi pa danes tega vprašanja ne upamo zaostriti.
# PRIHODNJIČ: Zakaj se več kot polovica anketiranih zavzema za republiko kot glavnega financerja programov kulturnih institucij? So razočarani nad kulturno politiko občin?
DELAVSKA ENOTNOST - St. 7 - 25. februarja 1967
Oj
>




■
iiie

ČE NAJ BI V BLIŽNJI PRIHODNOSTI KONČNO LE PRIŠLI DO ENERGETSKE BILANCE SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE, BOSTA V NJENIH OKVIRIH GLEDE PREMOGOVNIŠTVA OPREDELJENA PREDVSEM VLOGA IN POLOŽAJ TAKO IMENOVANIH PERSPEKTIVNIH RUDNIKOV. SEDEM TAKIH PREMOGOVNIKOV NAJ BI BILO V NAŠI DRŽAVI, MED NJIMI RUDNIK LIGNITA VELENJE TER RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE IN TRBOVLJE.
KAJ IN KAKO PA BO Z USODO OSTALIH, MANJŠIH PREMOGOVNIKOV? JIH BO TREBA ENOSTAVNO ZAPRETI, NE DA BI POPREJ POMISLILI NA MOREBITNO PREUSMERITEV V NEKO DRUGO PROIZVODNJO IN V ZVEZI S TEM NA PREKVALIFIKACIJO RUDARJEV? ČE JIH BODO OPUSTILI, KDAJ NAJ BI PRIŠLO DO LIKVIDACIJE, DA BI SE OPRAVIČILE VSAJ TISTE MINIMALNE INVESTICIJE, KI JIH »MALI« RUDNIKI SE ZMOREJO IN KI SO TUDI NUJNE, DA LAHKO NADALJUJEJO - Z DELOM? IN KONČNO: ALI NAJ VSA BREMENA V ZVEZI S TEM NOSIJO ZGOLJ PRIZADETE DELOVNE ORGANIZACIJE, ALI PA BI JIM VSAJ Z NASVETOM, ČE ŽE NE MORE S SREDSTVI, MORAL POMAGATI ŠE KDO DRUGI?
TA PROBLEM ZDAJ NAJBOLJ ODLOČNO ZASTAVLJAJO RUDARJI IZ SENOVEGA, ČEPRAV SE S PODOBNIMI PROBLEMI SREČUJEJO TUDI V KANIŽARICI, KOČEVJU IN DRUGOD.
nokkati Alartinmrn?
v ............. 9
NI SAMO RUDNIK SENOVO TISTI, KI VPRAŠUJE ZA PERSPEKTIVO
Odgovor na vsa ta in druga, z njimi povezana vprašanja prav gotovo ni lahek. Verjetno pa prizadeti kolektivi sami in brez pomoči širše družbene skupnosti svojih problemov ne bodo mogli razrešiti. Zato ker se je večina premogovnikov znašla na meji rentabilnosti predvsem zaradi tega, ker se je v vseh povojnih letih rudniška akumulacija delno prelivala v krepitev materialnih osnov ostalega gospodarstva. Po reformi pa se položaj rudnikov tudi ni izboljšal, čeprav jim je bilo dovoljeno delno zvišanje prodajnih cen. Zato ne bi bilo pravice bi zdaj te kolektive, ki polagoma postajajo invalidi, prepustili čisto same sebi.
Seveda pa je vprašanje, kako pomagati tem kolektivom, kajti njihovi pogoji gospodarjenja se med seboj močno razlikujejo, čeprav se vsi trudijo, da bi čimbolj znižali proizvodne stroške in čeprav mnogi med njimi zgolj na račun nizkih osebnih dohodkov »krpajo« svoje bilance. Mnenja o tem so namreč močno deljena.
UVOD ZA OGREVANJE
Prav zato je mogoče pritrditi stgliš.ču, naj bi preko sproščene konkurence na trgu prišli do selekcije, s katero še ne bi bile ogrožene energetske potrebe naše družbe. Če bi že imeli določene zasnove razvoja posameznih gospodarskih panog, če bi v teh okvirih že obstajali tudi energetski programi porabe po virih in količinah, potem bi bila omenjena pot dq selekcije nedvomno hitrejša in lažja. Tudi prizadeti kolektivi bi namreč vedeli za splošne družbene potrebe, znotraj katerih bi verjetno lahko poiskali tildi svojo perspektivo. In kar je predvsem važno: lahko bi si ustvarili tudi dobršen del potrebnih sredstev.
Obstajajo namreč nekateri podatki, ki opozarjajo na naslednje: če bi »izropali« rudnike, katerim prej ali slej grozi likvidacija, bi odpadli znatni stroški za enostavno reprodukcijo, ker bi vzdrževanje omejili na najmanjšo možno mero Proizvodni stroški pa bi tudi lahko Pili bistveno, nižji, ker bi »izropali« le najbogatejša, oziroma najceneje dosegljiva ležišča premoga, po katerih zdaj ne smejo poseči, če si nočejo za vnaprej spodrezati korenin.
Na te probleme, ki se bodo z vso ostrino zastavili morda šele čez nekaj Let, bi se torej morali vnaprej pripraviti, ka kor so se nanje pripravili v go spodarsko bolj razvitih državah Kot rečeno, prizadeti rudnišk' kolektivi tega ne zmorejo sami če ne poznajo natančnih dolgo ročnejših usmeritep svoje iv vseh ostalih gospodarski panog Z omenjenim »ropanjem« pa b’ si lahko že zdaj ustvarjali osnovni kapital, potrebeh za preusmeritev v drugo proizvodnjo.
Zaradi tega pomanjkanje finančnih sredstev, s katerimi bi družbena skupnost pomagala v primerih, o katerih govorimo,-
ni najvažnejši problem, ki prizadeva manjše premogovnike: Teh sredstev, četudi bi bila na voljo, končno tudi ne bi bilo mogoče naložiti s takim učinkom, kot bi ga lahko dosegli, če bi jih vlagali v rudnike, ki imajo večje zaloge in večje možnosti za ui/ajanje mehanizacije, s tem pa za cenejšo proizvodnjo.
Z drugima besedami: prav je. da gradivo o dolgoročnem razvoju našega gospodarstva do leta 1970 govori o nujnosti vlaganj v tako imenovane perspektivne rudnike. Ni pa prav, da to gradivo niti z besedico ne opozarja na usodo ostalih premogovnikov. Prav v tem, kar manjka, pa se trenutno kažejo največje težave »malih« rudnikov, saj po domače povedano res ne vedo, kaj naj bi in česa naj ne bi storili, da odločitev njihovih kolektivov ne bi preveč prizadela.
Če o vsem tem toliko razmišljamo, tega nismo storili zato, ker bi zagovarjali »reševanje« prav sleherne delovne organizacije. Toda treba je bilo spregovoriti o tem zato, ker tudi kolektivi, ki že leta in leta iščejo možnosti dolgoročnejše lastne usmeritve, ob tem od nikogar ne dobijo nobene pomoči. Ko pa o tem razpravljamo, velja opozoriti na primer Rudnika rjavega premoga v Senovem.
»KAJ PA VAM JE HUDEGA?«
Najprej nekaj osnovnih podatkov:
Še petnajst do dvajset let bi lahko kopali premog v Senovem, če bi vzdrževali sedanji obseg proizvodnje — okoli 230 tisoč ton premoga na leto. Pri tem pa se poslovni stroški pri sedanjih prodajnih cenah ne bi smeli niti za malenkost zvišati, sicer bi rudnik zašel v čisto izgubo. Že zdaj jim namreč za sklade ostaja komaj 40 milijo-
nov starih dinarjev ali dobre tri odstotke ustvarjenega dohodka. Pri tem so lani še lahko izplačali povprečne osebne dohodke v •višini 79.800 starih dinarjev mesečno, kar jih uvršča nekje na zgornjo polovico v primerjavi- z enakimi kolektivi.
To so dejstva, ki jih poznajo prav vsi senovski rudarji. Njihov predsednik delavskega sveta, tovariš RADO KOZOLE pravi:
»Verjetno zato, ker že 14 let prodamo vse, kar nakopljemo; ker bi vsako leto lahko prodali še več, kot pa lahko nudimo trgu; ker imamo tudi zdaj, ko se marsikje kopičijo zaloge, prav vse prodano, naše besede naletavajo na gluha ušesa. Konec koncev je res, da živimo iz rok v usta in da smo tega naveličani ...
Doslej nam je prisluhnil samo naš poslanec tovariš KOMOČAR, vendar — kaj naj on sam stori v skupščini? Mi pa bi radi našli svojo perspektivo, dobili nasvet, pomoč ... Saj naposled ne gre samo za 920 rudarskih družin, gre za prihodnost našega kraja. Prepričan sem, da bi marsikdo prispeval sredstva, če bi se odločili 'za perspektivno in donosno proizvodnjo, ker bi pri tem vsak sofinancer ustvarjal znaten del dohodka tudi zase. Zdaj pa, ko slučajno še lahko vse prodamo, kar pa je tudi zasluga tega, da" smo blizu Zagreba, kjer imamo veliko kupcev, vsepovsod — razen našegh poslanca — odgovarjajo, da nam ni nič hudega; da so drugi še v večjih zadregah, pa niso tako sitni kot mi!«
POLNA OMARA ELABORATOV IN...
V pisarni inženirja TONETA KOŽELJA, direktorja senovske-ga rudnika, stoji omara, ki po dimenzijah presega vse standar-
de po JUS. Direktor jo je odprl in povedal:
»Tile papirji, s katerimi je do vrha naložena, so nas veljali 30 milijonov starih dinarjev. To so naši elaborati, programi, študije, rezultati raziskav in še vse drugo, kar smo v zadnjih sedmih letih pripravili za morebitno preusmeritev, kajti vemo, da dolgega »rudarskega« življenja nimamo pred sabo.
Če bi te papirje podrobno pregledala, bi med njimi našla elaborate za cementarno, potrjene od izvršnega sveta, kajti geološki pogoji na našem področju so takšni, da bi se gradnja pod takratnimi pogoji (leta 1960, op. pisca) izplačala. Pa nas niso dovolj podprli, ko je šlo za kredite ... Potem so tukaj izvidi strokovne komisije izvršnega sveta, ki je leta 1962 ugotovila, da bi za nas morda prišla v poštev preusmeritev v kovinsko ali kemično stroko — predelovanje plastičnih mas. Glede na to smo zadnji dve leti pred reformo res veliko kooperirali z jugoslovanskimi strojnimi tovarnami. Ker tem podjetjem zdaj manjka dela, ga v tej veji tudi za nas ni več, čeprav smo v te namene opremili precej veliko delavnico ... Končno pa so tu še nekateri načrti in študije o gradnji livarne za sivo litino, za kar smo že ugotovili, da se ne bi izplačala. Slovenija in Jugoslavija pa bi potrebovali livarno preciznih odlitkov, na primer ža šivalne in pisalne stroje, za- industrijo precizne mehanike itd. To zdaj delajo ne-specializirana podjetja in zato so omenjeni izdelki dragi. Vendar pa tudi o tem ni natančnih analiz in tako tudi ta projekt ,spi spanje pravičnega...1 Čepa bi obstajala kakršna koli in vsaj za silo dolgoročna usmeritev razvoja posameznih gospodarskih panog, bi se razen nas laže odločili tudi tisti, ki to potrebujejo in ki bi morda lahko prispevali tudi sredstva. Hočem reči to. da smo vseskozi mislili na svojo perspektivo, ki bi jo iskali znotraj interesov celotnega gospodarstva, vendar nihče ni posredoval konkretnih podatkov, kaj naj storimo, da to ne bi pomenilo samo trenutne rešitve. Da pa bi sami realizirali katerega'koli teh projektov, da bi sami nosili ves riziko, pa nikoli nismo imeli dovolj denarja.«
...NEVARNO MALODUŠJE
»Zaradi vsega tega je razpoloženje med kolektivom precej slabo,« je dodal predsednik sindikata STEFAN STROK. »Ko smo se odločevali za razne raziskave, projekte in elaborate, smo od tega pričakovali kaj več kot to. da ta papir zdaj dela na-ootje v direktorjevi pisarni. Zlasti še zato. ker so nam odgovorni republiški organi prikimavali. kako pametno je, da mislimo na lastno perspektivo.
Z rudarskim pozdravom »Srečno« sem se poslovil od inženirja Tinka Vidmarja — pomočnika obratovodje, inženirja Edgarja Peternela — obratovodje in Jožeta Skoberneta — jamskega nadzor- Ko pa morali primakniti de-J	..	, ,	nar — poudarjam. da je to bilo
niha (od desne proti levi), ki so me spremljali po rovih m predahih	v gasu 'KO so §e možnosti
senovskega rudnika. Prvi z leve je Jože Stopar, učni kopač — so se pa vsi umaknili...
Vseeno pa mislim, da rok ne smemo dvigniti in se predati malodušju. Tisto, kar je doslej bil samo naš problem, postaja problem številnih drugih rudnikov. Odgovorni organi bodo nekaj morali storiti, kajti negotovost postaja že kar moreča in neznostna. Prepričan pa sem, da reforma vsem nam ne bi povzročala tolikšnih težav, če bi se povsod tako zamislili nad svojo perspektivo, kot smo se mi že pred leti in če bi že takrat začeli pripravljati vse tisto, kar
Kopač Martin Žibert je tisti dan delal na zapahnem polju na številki 192, kot rudarji poimenujejo svoja delovna mesta: »S krampom se ubadam za šestdeset tisočakov na mesec. To je naša najvažnejša .mehanizacija1, kajti premogovni sloji tako nerodno potekajo pod zemljo, da je uvajanje prave mehanizacije skoraj nemogoče!«
zdaj ugotavljamo, da nam manjka. Če pa nimamo dolgoročnih zasnov gospodarskega razvoja, PO mojem tega niso krivi samo delavci, hočem reči kolektivi delovnih organizacij.«
KAJ PRAVIJO DRUGI?
Za mnenje o teh problemih smo povprašali še predstavnike raznih organov in organizacij, ki bi verjetno morali sodelovati pri razčiščevanju vprašanj, s kakršnimi se srečujejo senovski rudarji in njim nodobni kolek-, tivi.
Republiški sekretar za gospodarstvo SVETO KOBAL, direk-
tor poslovnega združenja eneh getike SR Slovenije inženir CI' RIL PROHINAR ter tajnik sv? ta za energetiko pri Gospoda' ski zbornici SR Slovenije ZAy' KO C-ERMEK so poudarili, je, ekonomsko nujno, da bo trij ba senovski in njemu podobi)® rudnike sčasoma zapreti. Nih® izmed njih pa ni povedal, za K« še nimamo dolgoročnih zasn<^ gospodarskega razvoja za te Pa' noge, zakaj v gradivu glede v spodarskega razvoja naše rep6 ! bilke vse dc zadnjih dni ni bi; niti besede o usodi »malih« 6 neperspektivnih rudnikov p!f moga in slednjič: kako hoda institucije sodelovale pri ureij* nju teh vprašanj. Tovariša &
bal in Prchinar sta pri tem -dala, da bosta v prihodnjih dn6 osebno obiskala senovski rudh1'” da bi se na kraju samem sezn® nila z vsemi dejstvi in tako P0^ izkusila pomagati pri is kan J poti do konkretnih rešitev.
Predsednik občinskega sin^1 kalnega sveta v Krškem in publiški poslanec tovariš EV
KOMOČAR pa je minulo ned®' ijo na občnem zboru sindikat
podružnice senovski h rudar)6 dejal: »Na zahtevo skupine P” slancev je skupščina pred dn6' sprejela amandma na osnut6 resolucije o gospodarskem voju naše republike do le‘j 1970. Vsebina ugovora je" v te6) da bo treba na osnovi energ6^ ske bilance, ki jo pripravljaj^ nakazati osnove ža preusmerit6 prizadetih kolektivov. Na te^_ skupščinskem sklepu pa bo ti ba tudi vztrajati!«	,
n°
In še stališče predsedstva
sindikata delavcev industrije rudarstva, ki je pred nedavni razpravljalo o odnosu do P1 blemov podjetij, katerih gosr darski položaj se zaostruje:	■
»Odlaganja soodgovornosti « rešitev perspektive zaposlenih j teh delovnih organizacijah 1]
mogoče z ničemer opravičev3^ Odgovor na ta vprašanja bi
rali čimprej posredovati t3e, gospodarska zbornica SR Sl° _ j nije kakor tudi Izvršni SU, Skupščine SR Slovenije in ba ke. Po svojih močeh je pri nju najboljših rešitev pripfjjjK Ijen sodelovati tudi RO sindjk ta delavcev industrije in rudy stva.«
In — kaj zdaj?
Tako delavci kot tudi kat terjajo jasen odgovor ^ vprašanje o tem, kakšna .j perspektiva rudnikov, kate gospodarski položaj se za°stv<y je, čeprav so pokazala vsa ljo in namen, da dovolj 26° v tudi sama storijč, kar še )e njihovih močeh.	L
Čeprav in žal tega cidg°v°^ ne moremo posredovati, na) jt enkrat poudarimo, da sa\eji sebi teh kolektivov ne bi srnei prepustiti. Slišati je tian'53' tudi mnenja, da v pogojih moupravnega sistema vsak m lektiv sam odgovarja za s ^ pot in perspektivo. Dokler nimamo jasno izoblikovanih^,]
lišč in smernic o gospodar® • ^ razvoju naše dežele, to PraV tovo ne more veljati.
MILAN GOVEKAfl