DOLENJSKE NOVICE DoIcdJmUc Novice i/hiijnjo isiiK čoíríofí: nlio : : je t:i (iaii junziiilí, daii poprej. : : Ocim jim jc zii celo leto (od .ipi'ila do apriia) S 1Í, zu pol leta I'50 IÍ. Niiročiiiuji Ka Nemčijo, IÎ03110 in druge evropske države znaSii îi'âO K, za Ameriko 4*50 K. List ill o^liisi ^e ])Iiiě[i.jejo iiHpioj. : Vho dopise, iijiro^iiiiifl iii Oi^iiniiiiu : »prttji^tnii iisliiirna J. Knijttc iiaNl. Cesarjev prvi god. Pj'viČ bomt) slavili pi'iliodiijo neileîjo, 4.110 ve t) I bra, iiiietidaii našega novoga cesaija Karola I. Slavili ga Iximo sicer v sicdi bojev in poitiaiijkatija, toda slavili ga bomo ji veselim iiavdiištíiijciii. Saj ííí je mladi ccsar kljuli kratki dobi svojega vladanja ]}opolnoma jti'idobii naša srca, sica vseh svojih avstiijskih naioiloV, srca vseh, ki so na bojišiili ;\U na doniih. Ko smo oknšali v tieli vojnih letih polno čašo grenkobe in gorja, imamo vendar-le pi'ijetiio zavest in tolažbo, da smo prejeli od božje previdnosti v osebi novega cesarja Karola modi-ega vladarja, Ijudomiîcga in ki'šČan-siícga gospodarja ter ljubečega in skrbncgii skupnega ofiela. Zaradi tega sc bodo zbirali saj v ilnlui pred njegovim prestolom vsi njegovi narodi, svesti si svoje svete dolžnosti, da bodo Čestitali svojenm vladaijn k godu jjrisrčno ill ljubeče, kakor otroci svojemu najboljšemu očetu. Vsi bodo prihajali, vsi sc inu bodo poklanjali kot pokorni podaniki, vsi prisegali prisego večiie ljubezni in zvestobe, ker vsi polagajo v njegove mlade vladaiske roke svojo bodočnosl, polni /.aupanja, ila bo, ko pi'ide blaženi mir, vsem delil z blagodarnim srcem sadove /.niage in miru. Vsi iiaiodi avstiijski občudujejo piti-iiienitost srca in duše svojega K'arola. In kako tudi neV Ko je jirvič spregovoril s svojimi narodi, je napisal v svojeni niauiťestu te-le besede: „Svojim nai'odom hočem hiti juavičen in mil knez. Spoštovati in upoštevali hočem njihove ustavne svobode in druge pravice t.er skrbno varovati enakopravnost za vse. Neprestano se bodem lru*lil, da bodem pospeševal nravstveni in duševni blagorSvojiit iiai'odov, da bodcm ščitil svobodo in red v Svojili državah, da bodcm varoval vsem liridobivajočim udom di iižbe sadove dela (er skrbel tudi za njihovo gmotno iilagostaiije." Občudujemo eesatja Karola kot miru-Ij iibnega vladarja. On sam seje postavil na čelo mirovnega gibanja in upliva vsak dan bolj tudi na svoje slavne zaveznike v niirovnem sniiiilu. iCako tolažilne se glase besede v istem manifestu gledé miru: „Storiti hočem vse, da čim ))rej odpravim grozote in žitvč vojne, da vrnem Svojim narodom težko iiogrcšani blagodejni mir, kakor liitro bodo to dopuščali: Čast našega orožja, življenski pogoji Mojili dižav in njunih zvestih zaveznikov ter trma sovražnikov." Žal, da se te najlepše obljube našega miruželečega cesarja dosedaj še niso mogle ndejstviti. Niso se Še iioti'obni predpogoji izvršili. In vendar: kedo se najbolj resno trudi in prizadeva za dos(igo 'zaŽeljonega miru in blagostanja naiodov, kakor ravno cesar Karol sam s sodelovanjem sv. očeta lienedikta X.V. — liili so časi, ko je vso b(isnelo za prelivanje krvi, ko je bila pa-jieževa molitev za mir naravnost prepovedana in ko so se vršile ob ogromni udeležbi vojnonavdiiševalne prireditve v cerkvah in na javnih shodih, lïesedice „mir" si dolgo niti iicgovoriti nismo upali. A prišel je vladar, jioln ljubezni do trpečih Ijndi, navdan ■ pravega, nepokvarjenega krščanskega duha, odločen v svojih nastopih in ukazih, ki se je brez ovinkov iii strahu postavi! na stran velikega mirovnega pajieža lienedikta ter začel ž njim visoko dvigati zastavo miru ter klicati sveln, naj vendar pusti že to nečloveško morijo. Vse, kar nima nobenega dobička od vojne, je z radostjo pozdravilo mladega cesarja in njegovo mirovno prizadevanje 1er je bilo hvaležno rimskemu papežu. (!el svet mora priznati, da imata sv. Oče in cesar Karol danes največ zaslug, dane zas))i zopet mirovno vprašanje, ampak da se kamen, ki se je končno odtrgal od trde skale, polagoma vali v dolino, ('elo naši sovražniki govore spoštljivo in pri-znaîno o našem miruljubnem cesarju. Narodi avstrijski so tedaj po pravici navdušeni za svojega Karola, ker razume njihovo srce in ki mu je beseda „iiiii"' najdražja. Pre-jiriČani pa smo, da bode lîog to blago voljo cesarjevo in njegovih narodov blagoslovil. Kdor Itoče vojsko, tistega naj vojska jiokoij in mori, a kdor pa resno hoče mir, njemu naj bode delež blaženi mir! Občudiijmo za njegov god našega milostnega .vladarja! -— Ko je nastopil cesar Karol habsburški prestol, je bila "svoboda zaprta. S Kailovo amnestijo pa so se joče odpi'le, verige so padle in prikazala se . nam jo liki osrečujoči zatji zlatá svoboda. —- Gotovo ne pozna tisočletna zgodovina vladarja, ki bi bil otvoiil začetek svojft vlade tako veledušno. Zaprl je (emne ječe, a odprl je milijon sic goreče ljubezni; obrisal je potoke solz žalosti in obupa, a iz Of"",! je izvabil itiorje solz veselja in livaleŽnosli. Vsak izmed nas Čuti sam na sebi, da smemo sedaj prostoje dihati. Na tisoč nedolžno zaprtih časti v cesarju Karolu svojega rešitelja. - Vsa ta in enaka [demenita in heroična dejanja nam dovolj dokazujejo v velikanski luči brezmejno dobrosrčnost in usmiljenost našega cesarja, ki nam ga naj Bog ohrani do starosti njegovoga velikega prednikaFranca Jožeia r. in do števila njegovih vladnih let! Slovenci! Občíidujmo še {»osebno mi svojega cesarja in vladarja! — Občudujmo ga kot samostojnega iu neodvisnega moža, ki dobro ve, da Avstrija nima naloge, najprej skrbeti za druge, potem še-le za dobrobit vseh svojih mnogoštevilnih narodov. Občudujmo v njem vsem narodom pravičnega vladarja, ki nikakoi' ne misli, da jo morda zagotovljena bodočnost Avstrije v jiredpravícah enega naroda, ampak, ki hoče za vse narode enake pravice, kakar imajo vsi enake dolžnosti. Prav v tem ga občudujemo s iiosebiiim zadovoljstvom i mi Slovenci. JTvaložni bodimo Bogu, da nam je poslal vladarja, ki mu l)ije srce. tudi za nas Slovence! Majhen narod smo sicer, a veliki smo v ljubezni, udanosti in zvestobi do svojega cesarja, do vladarske hiŠe in svoje domovine! Tu velika je tudi naŠa hvaležnost do nam naklonjenega ccsarja, katero poklanjamo kot vezilo k njegovemu prvemu godovanju kot cesarju in kralju. Velikansko veselje nam je priredil naš novi cesar, ko je odlikoval lanskega leta slovenske junake, kranjski pešpolk Št. 17. Tako je govoril: „lločem, da Moj prvorojenec, ki Mi ga je darovala božja milost, pripada od zihij diiljc Kloji vrli, junaški vojni sili in ga imenujem vrhovnim imejiteljem Mojega pešpolka Št. 17, ki bo nosil od zdaj dalje ime „C^esaijevič". Po vsej naši domovini je takrat kipelo navdušenje, ko se je razširila ta vest, s katero jc ccsar Karol slovenskem» ju- naštvu in kranjski zvestobi in hrabrosti pripel najčastiiejši znak. Ljubezen naša, ljubezen Slovencev mu je takoj ob njegovem nastopu avstrijske vlade hitela nasproti in ista ljubezen mu plamti iz naših src k njegovemu prvemu cesarskemu godu. Hvaležnost- Slovencev mii bode vse čase pričala, da ni odlikoval nevrednih, ko je odlikoval in visoko povzdignil kranjski pešpolk in ž njtm vos slovenski narod. Da, ccsar i>ozna naŠe hrabre očete, može in sinove, ki mu na vseh bojnih jioljanali z lastno krvjo podpisujejo i)t isego neomajane zvestobe in udanosti slovenskih podanikov. Sam seje že čestokrat prepričal na frontah o resničnosti slovenskega junaštva. Da, cesar ve: da zvestoba je Slovencev ded-ščina, zvestoba je Slovencev svetinja, zvestoba, ki je preizkušena v vseh viharjih, zapečatena s potoki krvi na brezštevilnih bojiščih cesarstva ter globoko zasidrana v srcih udanega slovenskega ljudstva. Občudujmo )>a Slovenci prav danes svojega cesarja kot mogočnega, zmagoslavnega vojskovodjo! Saj imamo ravno mi Slovenci največ vzroka, se veseliti hrabrih činov avstrijskega orožja z zdru- . žoiio armado slavnih nemških zaveznikov na soški fronti, ko se bije b()j za naš obstoj, za naš živelj. Vsak dan bolj se združuje po laškem zavratnem napadu razkosana slovenska domovina, saj kletega Italijana ni več na slovetiskilt tleh. — Gorica„ solnčna in oboževana Gorica zopet v avstrijskih rokah —■ kakšna radost za cesarja Karola za njegov godovni dan, kakšno zadoščenje za nas Slovence! Ravnokar sc je krasno izkazalo, da pravica, ki je na strani katoliške Avstrije, končno le more zmagati. Ne Lah in ne drug sovražnik ne bodo gospodarji na naši slovenski zemlji, naš gospodar je in ostane naš zmagovalec nad krivico in hudobijo, naš iskreno časteč cesar Kai'ol J.i — Kvišku tedaj srca našemu naiodu, kvišku srca k Bogu s prošnjami za blagor in Čast cesarja in cele vladarske hiše! Bog blagoslovi i nadalje naše skupno orožje, da po zaslii-ženju kaziuije tudi italijansko ošabnost in da pribori cesarju in celi obširni Avstriji t(ižko pričakovani častni in trajni mir! Z visokim ponosom in trdnim zaupanjem gledamo povodom Najvišjega godu na našega presvitlega cesarja Karola, ki že malodatio eno leto vodi s spretno svojo roko in globokim svojim razumom usodo starodavnega cesarstva in ljubljene domovine. Slovesno prisegamo Karolu in njegovi preblagi soprogi C Î t i k prvemu cesarskemu imendnevu : Ljubezen in udanost, hvaležnost in zvestobo do smrti! — Pi'oti nebu pa se dviga naša prisrčna molitev: „Naj Vsemogočni nakloni našemu ljubljenemu vladarju v najobilnejši meri svojo milost, svojo pomoć in svoj blagoslov!" ('esarska cerkvena slavnost v Novem mestu iiovodom godu Voličanslva Karola se bode vršila v kapiteljski cerkvi v nedeljo, 4. novembra. Točno ob pol 10. \tri bode pi'iniereti govor. Po govoru sledi ob 10. uri ]k)iitititialna sv. maša, ki jo bodo daroval mil. gospod prošt dr. Seb. b^lbert ob veliki asistenci. Novomeščani ! Udeležimo se kolikor mogoče mnogoštevilno le cerkvene slovesnosti ter združimo svojo molitve za svojega dobrega cesarja Karola. Praiijo Netibauer: Jugoslovani za god svojemu cesarju. Ne nosi srtOira Ti, ne »liijc /lat« rod siromakov, Iriiiiiov, il dal Ti krvi Je, poteklii iz src najboljših iijc^ovili je síiioí". Z tliirovi ohsul« jo Telio nebo, srce Ti Je, car, pozlatilo, ko v mater Jo hlaiïo z bogato roko, življenja kali položilo. Poslalo biser Jo, rist iu lilestoč, z višave je pal nedosežne, ko iiiajiiiško soliice_ pořílodalo v cvot pomhidiu' Jo rožicojiožiie. Ta biser ob Tvojem prestiihi blesti, viliarjev teiiió Ti ni/žiirjn, v veeorili lirozkoiičnili iïorjii in krvi zoiiMdJsko srečo ustvarja. Kajjiai» gore in dolin« rodiio, s krvco Junakov pojéne, zaliteî (Ji'olilje, kjer dvij^a pri kri/ii se krtž, kaj h iniljonov nam somen rodiší Sto li, bojišěa, zato p(tgnoJ(^na, dii nam /aklijejo žita i'iiiik^iui, ali za trnja bodečega rast s trupli gnojila je vojskiiia strastí Kdaj so sovražno toiiie nizbcžite, íjiiíine od Jutra moči ognjevite f Kmotič miran in liorilec drzsui luči Jo svetle in toido žoljaii. riiiniln zarja iz temo bi zlatu, iili zaprta §o nočna so vnita. Z niko odločno odpri Jih, Vladar, da se zasveti »aiii svobodo mrl Orli itiogočiii in sokoli prosti kiiozi višav so, gora in dolin! Niso v kraljestvu prirode If* j^osti! V davno protoklost Jim soj^a spoinin : stari očetjo in dedovi tlaviii sroťiii so hili, ponosni in slavni! V dneve pomladno, polotno, Jesenske, drzni so v zimski poletali mra/., v gromo in bliske jili «mil Je poklenske dómu in troua visoki iikaz. Krov prasketal jo in domek Je gûrol, lótel nad iijinui Je sokol in orel! Diiljo in dalje so nesla jih krila, klonilo niso ponití nikdiir. Hrabrost in moč Jim je misel ostrila, da je v iiovaniosti dom in vlailar. Unali [H-od salio sovražno so ptiče diileč če/, vodo, ravnine in uriče. Slavnostni dan so, naš cesar, Ti bliža! Sokolov, orlov perut pa šnmi: doli do tronii polet so Jim niža, nosijo krono, napis Ji blesti: Tebi udani smo Jugoslovani, Ti nas zedini in čuvaj In brani! Vrnitev. foslovtnil S. „Štefan Kroiiai'", je bral inladi jjisino-noša iti [ioiial stareitiu tiiožu (Sez ntuko seě veliko, z uradnim pečatom opreitiljcnoiiisino. „Saj ste to vi V''je vprašal smehljaje, „Laliko se pozabi, kajti dobrega pol leta je že, kar sem vam prinesel zadtije i>isitio. Gotovo je kako si'eiiiio spoi ořilo. Z Bogoiti !•' Pismonoša je vzel v roke palico, ki jo je preje jirislopiil ob Živo mejo, iii odšel proti dnigi vasi. Stai'i Kronarje komaj oilzdi-avil. Čre/ oglato, zarjavelo lice, ki ga jo obdajala siva brada, je šinilo nekaj, kakoi- strab. Z obema I'okaina je tidiio iližal pisianje in z veliko težavo razbral íťko za ii'ko ob Jigoi'njem robu kuverte natiskatie besede: „Avstrijski Tjloyd, Trst". Oči so se iiiii zasolzile od pi'evelikega truda. Trenutek je sti'iiiel na naslov, iiotem pa se je obrnil iii s počasnimi koraki odšel iia nasprotni konec vrta. „Mai'ija, Marija", je zaklical z bobiie-Čim glasom in [totein še enkrat: „Maiija, sli.šišV — Pismo." V ozadju vrta med i'azobešenim pel iloiii, se je zaielo gibati in sklučena postava starke se je prikazala. „Kaj pi'aviš, Štefan je vpi'ašala. „Pismo", je odgovori! in ga ji držal nasproti. Obrisala si je,ob krilo mokri roki, preden ga je vzela. „Od kogaV'* Njen .soiirog je odmajal z glavo. „Ni od Janeza, kajti njegovo pisavo poznam. Od .Lloyda' In veš, to so gospodje, nakaterib ladjali je vozil najin Janez." „In — y-' je vprašala starka nesti'puo. „Nič. Pozabil sem Mateju l'eii, naj mi ga prebere, tako sem bil ]»rcseneien. 1'isa-nega pa ne znam brati." Kronar je potegnil iz žepa lončetio pipo in si jo poskusil prižgati. 'J'oda roki sta se nm pi'eveć tresli. „ICaj pa naj liočejo od naju gospodje. Če ui zaradi najinega Janeza?-'je dejaia starka in pogledala zdaj pistiio, zdaj moža. „Tudi jaz pravim tako in menim, da je najboljše, ako greva k župniku in ga poprosiva, da nama prebere pismo." „Da, prav iiuaš, Štefan", je prikimala starka, „ampak veš, takoj". Tekla je, pismo visoko di;^žeč, v hišico, medtem ko je stari Šel počasi za-njo. V sobici je poiskal Štefan v mali košarici, ki je visela pod ogledalcetii, v časopise zavit paket in iz njega vzel pismo, ki ga je dolgo primerjal z uradnitii pisanjem. „Saj sem vedel", je cieja! Čez malo časa pri sebi, potem ko je oba naslova natančno primerjal med seboj. „Ni od Janeza." Počasi in skrbno je poletu zopet zavil paket skujiaj in ga p{)ložil na staro ineslo. Pai- minut pozneje sta korakala oba — ona si je obula nogavice in či'evlje in si zavila okoli glave starinsko svileno ruto, on se je pa oblekel v nedeljsko stiknjo — po kameniti vaški cesti proti žiipnišČii, ki je bilo oddaljeno dobi'e četrt ui'e od samotne liišicc. Tuje pismo je spi'avil Štefan v žep, čez katerega je varno i)oložil svojo desnico. Čudeč se so gledali vaščani, ki so ju si'ečali, za njima. „Gotovo sta dobila od Janeza kako sporočilo", so dejali, kajti vsi so vedeli, da Štefanov sin že več ko leto dni ni dal od sebe nobenega glasu in so že govorili, da je umrl. Ko sta prišla v župnišče^ gospoila ni bilo doma. V bližnji vasi je učil verouk. Tako sta moi'ala čakati par ui\ ki so se jima zdele kakoi" večnost, a sta vendar poti'pežljivo čakala. In končno je vendar prišel. Bogaboječe sta pozdravila miadega, visokega diibovnika, ki ju jc prijazno peljal v svojo sobo in vprašal, kaj da želita. „Danes sva prejela neko i)istiio, gosiiod župnik", je jecljal Štefan, „in bi vas prav lepo i)rosila, da ga nama preberete, kajli midva se tega nisva- učila." Žujtnik je [iiikimal in odprl pistno. Straliupolni .so bili njuni pogledi in v tišini, ki je vladala v sobi, se je dobi'o čulo težko dihanje Štefana, na katei'ega se je stai'ka z vso svojo težo naslanjala. Počasi je odložil župnik pisanje od sebe na mizo. Prijel je starčka za roko. „Vi ste imeli sina .Faneza, ne V" Oba sta piikimala. „Vi ste bili mornar, Štefan?" „Ua, gospod župnik", je odgovoril in potios se mu jc zrcalil na obličju. „Marsikaterega hrabrega mornarja ste videli uimeti, kaj? In gotovo ste si mislili ob takih prilikah, da lahko tudi vas položijo enkrat v moi'ski gi'ob?'' „Pravi mornar nikdar ne vt>raša za tem, kaj najvišji naš Gospodar določi. — Toda ali je to napisano v pismu?'' je vprašal Štefan. Župnik je pritrdil, „Vaš Janez — Štefan —^ se je — utotiil z ladjo vi'ed", je dejal duhovnik resno. „Tako, tako", je s težavo spregovoril starček, neltaj ga je tiščalo v grlu. Žena pa je položila svojo glavo na njegovo ramo; vsa objokana je bila. Župnik jc gledal skozi okno. Gotovo je preteklo deset minut, potem je Štefan .dejal proti starki: „Le mirna.bodi, Marija. Ni drugače; že moi'a tako biti. — Le tilio bodi." Skrb je zvenela iz njegovih besed. „Hvala lepa, gospod župnik", se je potein objiiil pi'oti temu in mu podal roko. Župnik jo je krepko stisnil. „Pojdita v miiu, Štefan in vi mamica. Mislita, da je višja volja ukrenila tako." Roko v roki sta šbi ven; nista tožila, njihova bol ni našla beseili, bila je iirevelika. In ko sta Šla skozi vas, ju ni nobeden vitrašal, kaj se je zgodilo. Di'ali so z njujinih obličij, molče so jima podajali roke in marsikdo se je spotiinil pri tem svojega brata aii očeta, ki je tiasel isto smrt, kakor Janez. Drugi dan ju je obiskal župnik, v hišici. „Prinesel sem vama pismo, ki sta je včeraj pozabila pi'i timni. Sicer vama pa tudi še nisem povedal, kje je vajin sin umrl. — Tam v kit-ajskem morju je ladjo dohitel ati'ašen vihar, ki se imenuje ,taifun' in najbrže se je ladja potopila. Novembi'a, lanskega leta, se je io zgodilo. Vsa poizvedovanja — tako stoji v pismu — so ostala brezuspešna in iz tega sledi žalostna resnica, da je iadja z vso svojo posadko uničena." Stari Kronar je i)rikimal netiio. „TaifunV No, potein je Janez milev. Le eno je: liitra je bila njegova smrt, kajti ta grozni viliar opravi v kratkem času z največjo ladjo." Hkoraj da se je stresel pri teb besedah. Župnik je vstal in se poslovil. „Pre-našajta potrpežljivo in če bi bilo vatiia v tej hišici preveč samotno, pa pridita v žup-nišče, da se kako urico razgo var jamo." Spoštljivo sta spremila Župnika do vi'at in šla potem na vrt. Staika je nabrala rudeČih rož iti jih povila v šopek in rekla niimoidočemu Mateju: „Matej, bi bili tako prijazni in položili te cvetke v cerkvi na Marijin oltar?" „Kaj pravite, mati? Da bi cvetlice — i seveda! Ampak povejte mi, je bilo vče-lajšnje pismo žalostne vsebine?'' „Tako je, IMatej", je odgovoril Kronai'. „Vi imate brala, ki je jiribtižno toliko star, kakor naš Janez. Če hočete, Matej, par hlač in suknjo inuim od njega... Janeza..." „Janez, torej Janez", je mi niral pismonoša sožaljno in sledil staremu v hišo, iz katere je kmalu nato prišel s precejšno culo v roki. ■■K Poletje je minulo in prišla je meglena jesen. Teden pred praznikom Vseli svetnikov je dejal Kronar župniku, ki je Sel mimolii.še in ni pozabil stopiti k tijima v sobo: „Letos bočcva tudi midva okrasiti kako gomilo. Četudi je tuja, kajti Janezove ne moreva." „Lepo od vaju", je pohvalil župnik. „To bi bila gomila, takoj na desni strani ob uhodu. Mlado, tuje dekle leži v njem, ki je pred par tedni umrlo tu v vasi, Ne vem, kaj je bolelo tukaj. Tudi ne vem, kako se je pisalo. Čakajte: Terezija — Koi'cn iz--? Mi ne pade v glavo. — Njeno gomilo got.ovo ne bo nihče oki'asil." „Da, to hočeva storiti",je dejala starka, „in zadnje cvetje z našega vrla hočem poviti v šopek." „In luč naj gori celo noč", je pil-stavil Štefan. Na predvcčei' praznika sta sedela v sobi in ona je jtlella venec iz cvetlic, ki jiii je bilo vse polno na mizi. I'ogovarjala sta se o sinu. „Veš še", je dejal on, „kako so pred leti govorili, da bo Janez vzel Matejevo sestro Marijo, pa ni bilo niČ iz tega?" „O, da, se še spominjam, Šteftui, kako bi bilo danes; in potem, ko nama je Janez pisal, da se hoče poročiti z neko Terezijo —" Steklo v oknu je zazvenelo in oba sta se pi'estrašeno ozrla nazaj. „Jane/,", je zamrnual on! „Janez"! je vskliknila ona! Hitel je k oknu in potem k vi'atom, jih odprl in mlad, močan mož je ležal v njegovem naročju. Potem je hitel k starki in jo iioljubil ... „Ti si, Janez?" je govorila ona vedno in vedno in ga gladila po laseh. „Da, mati živ in zdrav", je lekel smehljaje. „Ampak, kaj Imata tu? — Pokazal je napol zgotovljen vencc in raztresene cvellice. „Za tebe, Janez, za na tvojo — gomilo." „Da, da, ni veliko manjkalo in nikdar n.ie ne bi veČ videla. Vihar — bilo je strašno", je dejal nilaili mornar resno in se |)oigraval s cvetkami. — „Na mojo gomilo, pravite; saj je vendar nimam." „To že", je dejala mati in ga stisnila k sebi. „Toda zato sva pa hotela oki'asiti neko tujo gomilo." „Tujo gomilo", je vprašal Janez, zatopljen v misli. „Tuje dekle, ki je ni nobeden poznal, je umrlo i)red pai' tedni v vasi. Terezija Koren se je imenovala", je pojasnil Štefan Kronar. „Terezija Koren?'' Hitro je vstal in bol se je zrcalila na njegovem obličju. Čez nekaj časa je počasi s]u'egovoril : „Potem hočemo vkljub temu jutri okrasiti gomilo, kajti Terezija Koren je tisla, o kateri sem vam nekdaj pisal..." Solza je kanila iz njegovih oči na cvetlice ... Seklepska koruza. Ko sem prišel 1. 188() na Dolenjsko, t. j.: na Grm, nisem se malo začudil, ko sem pri nekem kmetu prav blizo Grma in pri nekem drugem v Gotni vasi takozvano „Sekleisko koruzo" zapazil. Ta koruza je ogerska in ima svoje ime od mesta „Székeli hid" na Ogcrskem, od koder se je pa po celem Ogcrskem razplodila. Kako da je ta vrsta koruze v naše kraje prišla, pojasnil itii je tedanji novomeški okrajni glavar g. Ekel. On mi je rekel: Pred toliko leti nastal je iio Dolenjskem prav poztio, ko je luiriiza že okopana bila, hud mraz, kateri jo je popolnoma uničil. Navadno domaČo koruzo še enkrat sejati, je bilo že prepozno in novomeško žnitanstvo je naroČilo iz Ogerskcga na priporočilo nekega posestnika v govoru stoječo koruzo, kaloi'a se pred vsem po veliki zgodnosti od (Iruzih vi'st razlikuje. To je razdelilo županstvo [»roti plačilu meščanom, kateri .so hikrat bili Se zelo vsi kmetovalci. Nekaj jo je oddalo pa baje ludi sosednim kmetom in revnim še baje brezplačno. Uspela da je ta koi'uza jirav dobro, dasiravno je jako pozno se-jana biiii. Pozneje so jo ])a vendai' večinoma opustili ter jo zopet z navadno domaČo nadomestili. Očitali so jej lU'iiično manjše klase (stroke) ter drobnejše zrnje, toraj manjši pridelek mimo onega navadne koruze. In tako je prišlo, da se dandanes kaj malo te vrste koruze — namreč ogeiske seklerske — v naših krajili seje tei- iirideluje, .kar pa odločno ni za odobravati, marveč za obžalovati. Manjši pridelek je namreč pri njej le navidezen, ne pa istinit. Klasje ima namreč ona res nekoliko manjše nego navadna koruza, a zato je |)a zi nje na istem jako, da Čudovito gosto, dolgo ter trdo, zagorelo rumene biu've. Tako zi'nje pa daje močno ravno isfo množino moke, kakor ono navadne. A kak razloček pa je v njeni dobroti? Ta ni skoro za primerjati. In ako hi bilo tudi res, da daje seklerska koruza zaradi nekoliko manjšega klasja manjši pridelek, saj temu je pač lahko s tem odpomoci, da se Jo poseje nekoliko gostejše, kakor 'navadno. In to se stori l)i'ez vsake škode, ker so njena stebla precej manjša, to je nižja in tanjša mimo onih navadne koruze. Ali kake velike neprecenljive vrednosti ni to, da dozori ona v našem dolenjskem j) o d n e b j i vsako leto prav gotovo, in da daje njeno zi-nje skoraj neprimerno boljšo moko, kakor jo daje navadna. Letos še-le je dozorila navadna koruza komaj in komaj, i)ri seklerski o tem niti govoi'a ni. Kdoi- se lioče o tem prepričati, poda naj se v Novem mestu na dvorišče posestnika in gostilničarja g. Janeza Ferliča, kjer visi pod hlevskim podstrešjem velika množina kar že krasne sekleice. Ako kaže temu posestniku to koruzo že leta in leta namesto navadne sejati, izplačalo se bode to istotako gotovo tudi vsakemu drugemu, ako jo v svoje gospodarstvo uvede. lu v fa namen shfžijo naj te današnje vrstice, to osobito za to, ker je tako blizo i)rilika dana, seme se-klerce zadobiti. 1Í. Dolčnc. Vinko Bitciic-KadoS: Trije grobovi. (V .■spomin t líťatu in sostrania.) « Oveneli listi so zašepelali vsem rajnim pozdrav iskren, vsepovsodi kot pesem eno; v moji duši spomini so vstali toŽni, resnobni kakor jesen, v spoun'nih gorje je rojeno. Vseh mrtvih dan — misli gredo daleč tja na bojne poljane, tam iščejo dragega groba; križ osameli, cvetlice kje so? niti gomile ui, mehko zrahljane, med grobljo se skriva trohnoba. Dalje, vse dalje, v domaČo stran romajo misli moje; tamkaj za cerkvijo farno z grobi iiokiita leži ravan, kjer se pozabi skrbi in boje, kjer preneha življenje viharno. Dvoje gomil se dviga, posllanih v belo-1'udeěo brizanteme, Iired njima upognem kolena: ■ ■ ni sveč, a v prošnjah udanih * neti ljubezen besede neme in solza kane iz očesa iskrena... ÎÎÎ Naročniki, priporočajte,Dol. Novice'! Iz dPžQvnego zbora. Dik! 2(). olv(()l)iH se vršila spjji vînoi'ejctiv, v katcii su tiili pDsebno dobro zastopani (íliuii Jtigoslovanskcga kluba, ki SO že vsestransko na delu pri drtigili straiikali, ila picpreCijo vinski daviik, kakor ga natncrava uvesti dižava. Davek na vino. Vladni iiaCrt zakona o davku na vino in sadjevec je naletel tiied ktiiečkiiiii poslanci na močen odpor. Splošno se povdarja, da bi bil zakon, ako bi ga zboj'nica sprejela v tej obliki, kalastioťa /,a naše vinogi'adnišlvo, ki se je v zadnjem íasn nekoliko opomoglo oti prejšnjih slabili let. Najbolj nesrečna so določila o nadzorovanjii kleti po Hnančnili 01'ganili in o pretii'aniii kaznih za tistega, ki bi ne naznanil pridelovanja. Finančni minister ni vpošteval, da je vinska cena samo t.i-enotiio tako visoka, da pa bo, ko pride mil", brez dvotiia zoiiet padla, zlasti še, iiko se pojavi tnja konkni-enca. Nařrt zakona tndi ne razlikuje med posameznimi vinskimi kvalitetami, lako da bi bilo naše najlažje vino ravno tako visoko obdavfieno kakor vino, ki se pi'odaja v buteljkah. Sploh je pa temeljno naňelo, na kaLeiem sloni zakon, popolnoira zagrešeno. IMalcga vinogi'adnika ali pridelovalca sailjcvca vendar ne îiiorcino stavili v en{> visto s tovariuii'jeii), ki izdeluje pivo, sladkor ali spirit. Zli boíloěnost bi bila nevarnost, ako bi sedaj obveljalo to načelo, jako velika, da posfiže finančni tiiinistei' še po dnigili kineikili pridelkih ijijim naloži produkcijski davek, kakor na žito (moki)), krompir itd. Odsek za viustvo se je bavil s temi pomislfeki in je spiejel soglasno troje predlogov poslanca Jarca. V prvem zaliteva, ]iaj se povabi k pi'ihodnji seji poljedelski minister, kei' sc čnje, da kmetijsko inini-st.rstvo ničesai' ne ve o tem zakotni. Od liuatičnega odseka sc naj dalje zahteva, da zasliši mticnje odseka za vinstvo, predno sklejia o ijakonn, Koneítio se naj zasii.5ijo' o vplivu zakona na viiiogi-adništvo izvedenci. Finančni odsek je ugotovil tej želji in zadeva se je s tem za(ia.sno zavlekla. Med tem so se pa na povabilo tiižjeavstrij-skega dež. odbornika, poshuica iJayeija zbi'ali poslatici vinorodskib ki'ajev k po-svetovatiju, na katerem so se soglasno izrekli proti takemu vinskemu zakonu, ker bi itomenil naravnost utiifienje vinogradništva. Na predlog jtoslatica Jarea se je izvolila dei)Utacija, ki pojde k ministi'skemu predsedniku, h kmetijskemu in iinanČnemu niinistj'11,' da posi'edttje v tej zadevi. Izmed tia.šib poslaticev so izvoljeni v deputacijo: Jare, lloškar, di'. Pogačnik, Spinčič in Dulibić. Vojni pregled. Jlulijmisko liojišče. — Kar smo dolgo pričakovali, seje iidejstvilo ; 24. t. m. došlo je tiratliio poročilo, da se je pričela dvanajsta soška bitka, katero ])ii niso pričeli llalijaiii, temveč iiVstroogrskc; in ticiiiške čete p«:nimi udurci v nad triletni vojski ijreizkuSeuili čet osrednjih velesil se miijàjo italijanske črie in danes, v tako kratkem časti, odkar se je pričela ofenziva, prebile so nase in nemške čete italijansko bojno črto na več inestib ter ustvarile a osvojitvijo . t. m. zavzeli smo Soško dolino obvladujoče višine Vrba, stali n'cd Plavami in dosegli v odseku Sv. íxora So kan reko Sočo. Sovražnik se je pripravljal, da i/prazni Gorico, katera je sedaj že tudi v rokah avstro ogrski h in nemŠkili čet, Na kraSki visoki planoti nastopili so tudi deli armade iioroevica z napadi ter vzeli sovražniku postojanke vzhodno Vipave pri Kaitom hribu. — O uničujočem porazu Italijanov se Ijoroča 2'.). t. m,, da so Italijani izgubili v štirih dueli vse, kar so v dveh in pol letih pridobili, poleg tega so že tudi licneški Sloveni-i pod Avstrijo! Armadi vojvode Aosta in generala Capelle sta premagani. Sv, Uoro in Gorieo «o vzeli lirabri Hrvatje. Kalvarija, Fajtov hrib, Čedad, Gradišče iji Tržič so v naših rokah! Tako sledi udarec udarcu, izvrstno utrjena in zgrajena bojna črta naSib nekdanjih zaveznikov je v širini 80 kilometrov predrla in vžc stoje iiaSc nad vse hrabre čete precej globoko na italijanskih tleh. (Jzemlje, katerega si je věrolomná Italija po nialein v enajstih soskib bitkah, v katerih je žrtvovala stotisoče svojib najboljših sinov, „neodrešencem" na ljubo, priborila, morala jo in h*) še zopet za lustiti, kajti vsako nro se manjšajo nje prido litve na pridobljenem ozemljil. Kruto se maSČnje vero-iomstvo nad Italijo, kajti doma se pa pripravlja revolucija, ])reotrebščin ter narašča z vsako uro. Dopisi. Iz Novega mesta. Zopet žrtev vojno. 2ti. oktobia 1917 j« v Paiicsovi na jnžnetii Ogrskem za veke zatisnil oči naš rojak, podpolkovnik gospod Anton Kovačifi. Uojeii leta IStiO v Postojni je dovršil svoje giiiniazijske študije v Novem inestti, kjer je služboval njegov blagopokojni oče. Namenil se je študirati pravo, vendar je po prvem državnem iz-intu lia Dunaju uvidel, da ni vstvarjen za civilno službo. Kot rezei vni častnik se je dal aktivirati in je služil na raznih krajih, v Petrovaradinu, Zagrebu, Travniku, Jajcu il,d, ter bil dalje časa orožniški oddelni poveljnik v Bosni. Tam je dovršil štabni kurz z odliko iu mu je bilo s tem ztisiguiano povišanje izven ture. Ko je izbruhnila vojna s Srbijo, se jo on boril z inladeuiškim pogumom, bil večkrat odlikovan — toda grozni napori so nut vsadili kal smrti, ki ga je rešila zcmskega trpljenja, trmrl je vsled raz.širjenja srca za otrpnenjem, Ijcta 1!H5 smo ga zadnjič videli v Novem mestu kot majoija. J'rej tako čvrst, okrogel je bil že tedaj tako na slabem, da smo se bali zanj. Zdaj ga "ni več. Malo pi'ed smrtjo je postal podpolliovnik. Za njim žaluje blaga vdova, žalujejo pa vsi, ki so ga poznali, liil je nad vse ljubeznjiv, duša sama in zelo pa-met-en mož, lepo karijero je imel še pred seboj. V Panezovi je imel lepo posestvo, njegovi vitiogiaili so vzor umnega vinogradništva, s katerim se je osebno bavil. K Přemysla, kjer je na zadnje služboval, je prišel umret na domačo zemljo. Bodi mu lahka, lîil je brat gosjie deželtiosod-nega svetnika Bučarja ter gospe mestnega svetovalca in posestnika Maksa Brtineija, I/.reltamo tem in vsem drugim soi'odni-korn najiskrenejŠe sožaljo. Blagetnu in odličnemu rojakii-junaku bodi večni raj! Iz Grobelj pi i Št. Jei iicju. Padel je na soški fionti 20, avgusta bi) 17 posestnik Janez Žiiidaršič, star 42 let, oče osnterih otrok. Bil je dober in juiden gospodar. ňel je še-le letos sušea mesca k vojakom, Uekel je, da bo- kmalu prišel domov, ali, ni ga bilo več in ne bo ga nikoli, v.eč! Zetnlja ga je zasula, Krn je njegov grob. Prezgodaj je padel; Še vseh svojib otročičev id videl, ker Francek je bil rojen ob njegovi odsotnosti; nikdar ne bode videl svojega skrbnega očeta. l'l)oga Žena s takšno veliko družino in s tako majhnimi otročiči! Rajtii je bil tudi trelje-rednik, kar naj ostane di'tigiiti za vzgled. Počivaj v miru, diagi prijatelj, da se eidvrat zopet srečno vidimo nad zvezdami! Žnidaršič je že 94. vojak, ki je padel v sedanji vojski iz .^t. Jornejske župnije. — V zadnjem času so zopet zvonove snemali; pa pri nas sta še vendar dva ostala. Izmed trinajstili podriižnic sta samo v Gfobljah se dva zvona. Pa saj sta tudi najstarejša daleč ita okrog; obhajala bo-deta kmalu tristoletnico, če bosla sploh še dočakala. Žalostno je, ker pri nekteri cerkvi ni nobenega zvona več. Zares, žalostni časi. J. Jordan. 3. novemlira, ob 2. iiii popoldne in sprejemni izpit se bo vršil v nedeljo, 4. novembra, ob S. jiri zjutraj. Premeščeni SO čč. gg. kaplani; Janez S 11'a j il ar iz Řt. Ruperta v Ribnico; Vinko Lavrič od .Sv, Trojice pri Tržišču v èl. liiipert; Alojzij Peček, novoinašnik, se namešča za kaplana k Sv. Trojiei pri Tržišču; Fianc Sedej iz Polhovega gradca na Dobravo. Za zasluge v ju id Rdečega križa je bil odlikovan s Častnim križem druzega razieda z vojjtim znakom g. Karol Ekel, C. kr. okrajni glavar v Litiji. Umrla je v ces. Elizabete bolnici v Novem inestti 29. oktobra gdčna Marija Pompe, samska knhaiiea iz Kostanjevice, stara 45 let. Naj v tniru počiva! Razglas,- Mestno županstvo naznanja, da se bode piibodnji teden v torek, sredo. Četrtek in petek, t. j. G-, 7., 8. in 9. novembra 1917 oddajala moka za ves luesec in sicer v sledečem redu; DomaČe in tuje novice. Opozarjamo še enkrat na dan vojnih grobov, Kakor smo zadnjič poročali, bodo v Novem mestu jtitri, lui dan Vseh svetnikov, 1. novembra, šolske deklice pobirale na novem pokopališču prostovoljnih darov v pušiee, dopoldne od pol 11. ure do končane žalne slovesnosti v spomin tu pokoiianih vojakov. Popoldne pa bodo s i)ušicami pobirale milih dai'ov ob obeh uhodili na starem mestnem pokopališču in v njegovem obližju, — Da bode pa nsi)eh čim izdatnejši, se bodo na dati Vernih duš, 2. novembra, predložile občinstvu po šolskiii ticeiieib nabiralne pole s prošnjo, da vsak }io svoji najboljši moči podpiše večji ali manjši znesek, katerega naj takoj vrŽe v pušico, ki jo bodo učenci seboj imeli. Torej storitno ttidi to pot svojo sveta patrijotično dolžnost! Slovesno zvonenje je bilo preteklo nedeljo popoldan v kapiteljski cerkvi, ko je bila zavzela Gorica, V zastavah je Novo mesto vsled zmagoslavnih dejanj našiii vrlih avstrijskih in zavezniških armad na soški fronti ter posebno vsled osvojitve solnčne Gorice iz rok kletega Laha, Nakloni Bog i nadalje zmage našemu orožju! Povodom cesarjevega godu ne pozabimo na „Vojnega moža" v Novem mestu. Zabijajmo žieidje kar v največji meii, da tako poslavinio in počastimo imše brabre vojake ter ob enem po namenti cesarja položimo dar na oltar domoljubja za blagor in korist kranjskemu deželnemu drtištvu za vdove in sirote v vojski padlilt vojakov domačih kranjskih polkov. Cerkveno. Na vernih duš dan se v Novem mestu v kajiiteljski cerkvi prične slovesno ojuavilo za mrtve (d) deveti uri dop. in ne ob 8. uri kakor je bilo jirvotno naznanjeno. Po naročilu preč. knezo-Škol'. ordinarijata v Ljubljani bo slovesna ponli-tikalna črna sv. maša za padle vojake, h kateri se povabijo vsi verniki in poscl)ej tudi županstva terrazni C. kr. tiradi. Novomeškim županom je bil izvoljen gosp. Karol Rosmann. V odborovi javni seji v imudeljek 29.okt, pod predsedništvom gosp. A. Patiserja je dobil 12 glasov od 15 oddaiiib. Darove za dr. Krekov spomenik rade-volje sprejema tudi naše uredništvo. — Dolenjci, izkažimo se kot zvesti častilci rajtiega in ovekovečimo njegov spomin z izdatnimi darovi za tem veličastiiejši njegov spomenik! Tozadevni oklic smo priobčili že v zadnji številki. Sprejemni izpit. kr, ministrstvo za pouk in bogočastje je dovolilo, da se smejo novi učenci za I, razred naknadno v jesenskem terminu sprejeti in šolo kot javni učenci obiskovati, če se bo dobila za to primerna soba, Če iia ne, potem tie bo sporednicc. Vpisovali se bodo v soboto. Torek: il. St. b. št. h, št. h. St. h. št. h. »t. 1 do 10 2.^ ;.i:t do 4:i r>7 do 73 80 m do lit; i;î9 do ir.4 ii;^) m do 20it od 24 42 od 5t) 8, do i). 10. 3. do 4. Sreda ; 72 od 8. do Sf) 98 115 0(1 138 9. 10. 3. do 4. 9. 10. 11. 4, 10. n. 4. 5. četrtek: ir)3 od 8. K >8 9. 188 10. 208 od 2. 220 3. do 9, 10, 11, do 3. 4 ure dopoldne ; «re popoldne; ure dopoldne; ure popoldne; ure dopoldne; ure popoldne; Petek : h. št. 221 do 230 od 8. do 9. ure dopoldne; 231 250 9. 10. 2.51 2i>3 10. 11. li. št, 204 do 2X0od 2, do 3, ure popoldne; 281 298 3. 4. Razglas. Mestno županstvo naznanja, da se bode od 1. novembra 1917" nadalje oddajalo goveje meso za stranke v mesnici Mežnaršič ob Četrtkih in nedeljah v sledečem redn: Stranke, ki dobavajo meso po normalni (navadni) ceni (na rdeče izkazu i ce) od (i, do S. ure zjutraj. Sti'anke pa, ki dobavajo meso po znižani ceni '(na prejetiine pole) od 8. do 10, ure dopoldne. Vse stranke naj prihajajo točno ob dolo-iieni uri, ker izvett gori navedenih ur se jim meso ne bode oddajalo. Za Zavod za v vojni oslepele vojake v Gradcu. Mesto venca za pokojno gospodično Dorico Lepič je nabral v gostilni jiii g. J. Košaku v Novem mestu narednik g. Krže častno svoto lOO kron. Darovali so; Gospa Mici pl. Jesenský (roj. Košiček) 10 K, gospa Mici Kenda 10 kron, gospa Frančiška Košak 10 IC, gpdiina Mimica KoŠakova 10 K, g. Jožef OJup 10 K, g. Ivan Košak .5 K, gosj). Pepica ŽnidarŠič 2 K, Neimenovana 10 K, g. Anton RoŽet 5 kron, g. Žani Košak T) Iv, Neimenovana 6 K, g. iMalevž iiodela 4 K, gospodična Frančiška Zupančič 2 K, g. Ivaii Krževani 2 K, g. Tone Slopar 2 K, giidčna Anica Millier 2 K, gospa Terezija Kroneger 1 K, gosiia Košir (Kol. restaur.) 3 K, gospodična Polonica TattČar 2 kroni, gospa Rosman (Beršlin) 3 K. Razint tega so darovali za omenjeni zavod izvan gostilne;. G. Atiton Globelnik 1 Iv, gosp Fianc Kasielic 1 K. Skupaj 106 kron, — Vsem gre najlepša hvala, posebno pa gospodični Mimici Košakovi, katera se je največ trudila za pridobitev večjo svote ob izgubi njene velike prijateljice. — K tej svoti smo pridjali Žo izkazanih 31 kron 1er poslali skupno svoto 137 kron č. sestri Klari Verbunec v Gradec. Dosedaj je odposlalo naše uredništvo ravno 300 K v omenjeni zavod. Najprisrčnejši: Bog [dačaj vseni-vsem blagim sotriidnlkom in darovalcem! 128. sti-an Gospodarstvo. Oddaja divjega kostanja z^ krmo. ]i)l()i' žeti dobiti kiij divjega kostanja m i)()kla(iaiij(j Živini, naj ga takoj itaroči jni Deželnemu mestu za krmila. Divji kostanj daje tećno kniio ne samo divjafiini, aiiiiiak tudi domaČi živini in se «ia porabiti kot močna, krma za konje, iirešiSc in goved. Velika živina ga [irciiese po jtai' kilogramov na (ian, prešiii in ovce pa po pol kiit^rama. Oliozarjamo letos na (o ki'iiio i)osebno večje posestnike konj, pa htdi driigc živine. Gospodarske pomožne pisarne za vpoklicane. Častniki in vojaki, ki jued vpoklicom v vojaško službo ali pa iz kraja, kjer službujejo, iie morejo uiediti svojili zasel)nih poslov, kakor tudi njihovi svojci (žena, zakonski nasledniki,, staiiši, stari oće in stara mati, piastariši, bratje iii sestre, tast in tašča, nezakonska mati vpoklicanega ill njegovi nezakonski oti'od) se iiioi'ejo v takili stvareit obrnili na gospodarske pomožne pisarne, da te urede take posle v imenu vpoklicanega. Gospodai'ske pomožne pisarne, ki uradiijejo brezplačno, obstojajo navadno na sedežu naniestništev, deželnili vlad in političnih oblastev prve stopinje, kakor tudi po posameznih ohiijnali. Na Kranjsketn obstoji „Gospodarska deželna pomožna pisarna" v Ljubljani v poslopju deželnega sodišča, ki razteza svoj delokrog na celo deželo Kranjsko. Pomožne pisarne dajejo zlasti tudi pojasnila v pi'avnili stvareh (pravna pomoč) in oskrbe tudi podpis odvetnika. „Mrtvi živijo^^a List „Psychisciip Studien" jo lU'inesel poročilo o naslednjem' dogodku: V tej globoko resni dobi, ko jašc jezdec iz skrivnega razodetja kiiženi sveta in na tisoče in tisoče cvetočih niladeničev neusmiljeno pokosi, nudi žalostnim ostalim edino uteho dejstvo, da naši mrtvi Živijo. Nuj jih resničen dogodek, o katerem poročamo tu, Itotrdi v tej resnici. Mlad kandidat z bavarskega učiteljišča je podal o tem dogodku, ki ga je globoko pretresel, pismeno poiočilo svojemu učitelju verouka, inojetini ju'ijateljii, na kai' sem letos dne 24. aprila sam obiskal priče tega dogodka ter jih natanko zaslišal. Tu se gi'e za iliužino U'govca X. v M. (imena in naslovi so iiredhištvu „Psvchische Studien" znani). Ta družina ni bila srečna, kei' oČe ni itiiel uspeha s svojimi tehničnimi izumi (vijak za ladje, izpopolnjena zrakopiovnica), ampak je Še tlnančno propadel. Navsezadnje sta se mož in žena ločila in se je on sam nastanil v drugem stanovanju v M, Pozneje je bila žena onega tigovca nekega dne, ravno ko je bila v svoji piodajalnici, poklicana k telefonu, kjer ji je neznan glas podal to-le poročilo: „Vaš možje ravnokar skočil v reko L" Ženo jo to poi'očilo jako j>re-treslo, posebno še zato, ker se je takoj dognalo, da ^logrešajo njenega moža. Cez nekaj tednov so potegnili truplo iz reke, nedaleč mesta U, Truplo je imelo veliko rano. Zgodil se je umor ali saiiiouniorV Pravega se ni dalo dogiiati. Cez leto in dan po njegovi smrti, spotnladi 1. I9i;i. je šla neko nedeljo popoMne cela družina: mati, dva sina, šest- in petletni tei' dve iiČerki, petnajst- in oseniletna, ob reki v mesto [T, da bi poiskali očetov grob in itialo na njem pomolili. Ko,;so tako šli, .so namali zagledali proti sebi j)0 cesti gredočega moža (diu-žina je korakala po stezi, ki je šla vzjio-i'edno s cesto ob rečnem tiasipu); v tem moškejn so vsi spoznali očeta. Šestletni deček je prvi nemo in začudeno pokazal v ono smei", mater — kakor mi je jira-vila — je ■ „to takoj pretreslo", zakaj obličje, i)ostava, karakteristične kretnje, obleka — to vse je bilo o&tovo. Najstarejši sin je pa od čuda kar ostrjnel in Šel naprej, ne da bi bil besedico črhnil, na nasip, mati mu je pa Še zaklicala: „Pojdi za njim pa nagovoii ga!" Da mati sama ni poliitela za možem, se pojasnjuje iz jako napetega razmerja, v katerem sta oba zakonska živela. Dolgo, dolgo je hodila semtertja diužina, ki je ostala zadaj, pričakuje najstarejšega sina, ali še-ie po dolgem čakanju se je vrnil sin, jako zamišljen in vtilno ginjen. Na vprašanje ostale družine je le maio odgovarjal. „Nciíaj posebnega — mi je pi'ipo vedo val rečeni mladenič — mi je tedaj vezalo jezik." Menda je mislil, da bi mater, ki je bila vsa vtopijena v misli na žalostno umrlega, njegova izpoved Še bolj pi'etresia. Ti'eha je pomisliti, da ima ta mladi tiioŽ jako močno voljo in da je včasi bolj zapr(.e. nravi. Znal je tedaj molčati, Ali I. 191G je bil poklican pod orožje in je težko zbolel. Tedaj Je svoji materi in učitelju verouka vse povedal. Ko sem včeraj ž njim govoril, je napi'avil name vtisek dobro vzgojenega, zanesljivega mladeniča. Tudi jnati je naredila name najboljši vtisek. Itesna ženska, ki je okusila kelih bi idkosti v polni meri. Ali zdaj povejmo, kar mi je zaupal mladenič. Najprej moram omeniti, da ona prikazen ni napi avila nobenega ličinka sti'aliu, temveč se je pojavila v taki Življenjski resnici, da so vsi mislili: Oče le ni nmil, a[iii)ak samo izginil. Sin je torej stoi)al za juikaznijo v dalji desetih korakov, ali poguma ni imel, da bi bil prikazen poklical, Naeidirat se prikazen ustavi, osti'0 obrne, žalostno pogleda sina, ali vendar ljubeznjivo in ])ravi: „I..., zakaj greš za menoj?" Sin ni mogel spraviti iz sebe druge besede. Ta glas ni zvenel kakor glas očeta, temveč je bil Čudno Žalosten. OČe je pozval sina, naj gre Ž njiiti, prijel ga je za roko — roka očetova je bila kakor živa. Oba sta šla sedaj tik ob reki; tedaj je pogladil oče sina po obrazu in dejal, uganivŠi njegovo misel (ali je bil oče umorjen ali je izvi'šil samoumoi'): „To ni bila moja krivda. Morilca je dohitela kazen. Hotel sem vas osrečiti, ali usoda je hotela di'ugaće." Nato sin: „Oče, vrni «e k nam!" Óez nekoliko časa je oče odgovoril : „Duhovi se ne vračajo. Idi z menoj." Nato je peljal .sina, ki se je vidno jiopolnotiia uživil v očetov položaj in kakoi' jiravi, da ni potem več vedel, ali se je naslednje godilo v istini ali le v snu, in je prišel v dalji pet metiov Če/, reko. Na to je naglo povedal : „Pildem Še enki at. J'o-zdravi svojo mater. Jaz se ne moi'eni ž njo siliti, ^icr sem jo nekoč hudo razžalil. Pomagaj svoji materi, čakajo jo še težki dnevi." Na to se je začul silen, globok ])ok in pi ikazen je izginila. Sin je kriknil in se jp videl popolnoma suhega na bregu. Vrnil se je ves izmučen k materi in k svojcem. Oliljulia očetova, da pride še enkrat, se je kmalu nato spolnila. Pokazal se je tedaj najstarejši hčeri, kateio sem včeraj tudi videl. Prav zdrava deklica je, (»rijazna in skromna, Mali jo je iioslala iz prodajalnice gori v stanovanje, da bi iz kuhinje nekaj prinesla. Ker ni bilo hčerke dolgo nazaj, je Šla mali za njo, a je dobila vrala v kuhinjo zapila. Ko je potrkala na viata, je ličei'ka notri z boječim glasom zaklicala, da se je zaklenila iz strahu, čeŠ, ravno je hotela iz kiiliinje, pa je stal oče kakor svoj živi dan na pragu z roko na kljuki. Od tega časa so minila Štiri leta, ne da bi bili še kedaj prikazen videli. — „N. \V. .1.", ki jeto poiočilo ponatisnil, je pripomnil: Ali gre tu za skupno haluncinacijo, kakišna se večkrat jiojavi, ali za nadnaravno moč. J'ojasnilo bi se to le po resnem preiska-vanju. (Po „Slovencu".) Loterijske številke. Gradec, 24. oklobrà" 4 (;5 y 72 „Dol. Novice" bi ne smete manjkati v nobeni hiši na Dolenjskem. Življenje po smrti. liilo je na nekem Živahnem križišču železniČnih prog. Neki Sepajoč deželni brambovec je prilezel kratko pred odhodom vlaka v tih voz male železnice, ki me je imela odj)eljati iz mestnega ropota v prijetno zatišje dežele. Ponudil sem možu pri vstopil v vagon roko, in ta malenkostna postrežljivost lui je odprla si'ce vojaka. lîil je sobojevnik iia Sv. (íori. Dobil je strel v nogo in sedaj se vi'aČa kot i'ekonvalescent domov k ženi in otrokom. Poiskal je iz svojega naprsnega žepa nekaj fotografij in mi je s jionosom jel kazati svojo mlado, ljubko ženko in cvetoče otročičke, katere vse je si'čtio hvalil. Pogovarjala sva se o tem in onem. Prišla sva tudi z govoric,o na veio iti molitev. „Molitev, molitev, ali je to res kaj važnega?" je menil vojak. „Prav važna, zelo važna je," sem rekel jaz. „Tako piavi tudi naš župnik," je odgovoril zopet vojak, „toda poslušajte me. Imeli smo dva redovni,ška brata pri vojakih; molila sta ob prostem času neprenehoma. Tudi nam sta molila naprej rožni venec in mi smo morali ž njima moliti. Nisem še nikoli slišal toliko moliti. In veste, kaj seje zgodilo? Ta dva redovnika sta prva padla v vojski! Kaj pravite k temu?" Jaz sem se smeliljal. On je mislil, da sem v zadregi, in zato je bolj zmagovalno, kakor radovedno, upiral oČi v moj obraz. Mirno sem ga vprašal: „Ali sle kristjan?" To se mu ' je zdelo čudno vprašanje in takoj mije odvrnil: „Satito-umevno; kaj neki di'uzega!" „Tako jiopolnoma samoumevno to l)a t.udi ni," sem nadaljeval v njegovo začudenje, „saj vendar vseh verskih naukov ne verjamete!" „Sem radoveden, katerih ne," reče vojak. „Jaz mislim vero v posmrtno življenje. Óe sta si padla redovnika izprosila in Izmolila večno blaženost in sta se [ire-selila v večno domovino, ali je bila njuna molitev zaman? Vi se peljete danes samo v minljivi dom in iščete začasno uteho. Toda ona dva sta našla večni pokoj, rajski odpočilek — ali naj bi bila potelli njutia molilev \)rcz koristi? Ali nista dobila morda še več, kakor sta prosila? Ali ni bila njuna smrt večja sreča, kakor življenje loliko njunih tovarišev?" „lies je," jo jeclja! mož, „če... če,., se vzame od te strani," „Nič, če...," sem rekel jaz, „tako se moia razMmeti in nič drugače. Sicei' je vse na tem svetu nesmisel in laž! Tudi domovina in junaška smi i. bi bili le hinavski besedi, če ne bi bilo življenje onstran gi'oba. Vse iiboštvo bi bilo polovico manj ležkť), če bi vsi tidiio verovali v drugo, posmrtno življenje in Če bi smati'ali dni našega kratkega bivanja na zemlji le nekaki most v večnost," ■ Postaja je tukaj. VojE(k je izstopil ter se ginjem poslovil z besedami: „Gospod, na srečno svidenje! če lie na tem svetu, pa na drugem boljšem !■' Raznotero. šestnajstkrat oženjen. Pied nekim trancoskim vojnim sodiščem je stal na zatoženi klo|ii neki „pogumen dezerter". M(id razpravo se je izkazalo, da je K) krat oženjeJi in da še živijo vse njegove žene. Mož je Šc-le 40 let star. V 20, leli! se je poročil prvokrat; kmalu pa je zapustil svojo ženo in meni nič, tebi nič, poročil drugo, S to je storil istotako in tudi s tretjo, četrti) in dalje enako. Štirinajsto,- 15, in 16. poroko je sklenil lahkim potom — potom vojne poroke, Kei' si je znal pridobiti vedno novih dokumentov in je vedno menjal prebivališče, so ostali njegovi t)restopki pokriti. Sedaj se je pa naznanil sam, pa ne morda, ker ))i se bal 17, žene,^ ampak, Jiei' bi l ad dobil daljšo kazen in mu tako ne bo ti'eba na IVont.o, — Pri prihodnji končni obiavnavl je bilo povabljenih vseh Šestnajst žen, Razprava je morala biti zelo zanimiva. Znamenito skrivališče dezerterja. Na Francoskem se je razkrilo v nekem večjem kraju Čudno skrivališče dezeit.erja. Neki gostilničar, ki je v začetku vojne pobegnil, si je napravil udobno bivališče v kleli svoje rastavracije, Čez trideset mesecev je prebil tako, izvrstno založen z jedjo in liijaČo. Med 2. in 3. uro iionoči je napravil redno vsak dan majlien sprehod. Sedaj so ga ujeli in pripravlja se jiroces. Skoro tri leta skrivati se pred oblastvijo, mora biti že „višji-dezerter". Sploh je pa bil prostor v kleti prav razkošno tapeciran, opremljen z lepim iioliištvom in dragocenimi iirepro-ganii, električno razsvetljen in je imel tudi dobro peč, kratko — prebivališče, kakor-Šnega bi se človek ne branil. Ogoljufani slepar. Peljal se je v že-lezničnem vozu neki trgovec, ki se je med potoma bahal nasjiroti svojim sopotnikom o različnih svojih tihota[)stvih, katera so se mu še vedno posrečila. — Naenkrat se dvigne izmed poslu.Šalcev neki gospod z modrim, steklenim očesom in je rekel mirno in odločno tigovcu: „Ali bi mogel govoriti z vami nekaj besed?" Ti'govec ga začudeno gleda, na kar je tuji gospod Še enkrat iwnovil vi)rašanje v osti'em tonu. Kmalu sta stala pred kupejem. So-polovalci so videli, kako se je jel bahavi trgovec zvijati, kakoi' bi mu jiostalo slabo in je nazadnje potegnil iz žepa listnico, — „S pripovedovanjem moi'a biti dandanes človek previden," je pripomnil v kupeju neki potnik in so vsi drugi mislili, da je oni gospod s steklenim očesom policijski tajni uradnik. — Kakor poparjen kužek je prilezel zgovoi'ni trgovec nazaj k družbi. Še-le po dolgem molčanju jc sjircgovoril :-„Rešil sem se s petdesetimi kronami in sem se tako Hlu'anil vseh uaJaljnih iie-[)rijetnosti!" — Na prihodnji postaji je gospod s steklenim očesom izstopil. Na drugi postaji dalje sta jia vstopila dva gospoda in skrbno povpraševala, če so videli nekega moža s steklenim očesom, ki bi se gotovo moral voziti s tem vlakom, češ, da ga iščejo, ker je zeio zvit tihotapec in slejiar. Trgovec je zamišljen jioslušal ta dva policijska uradnika — a bih) je prepozno, Zahvala. vso blîiiîc dokaio toliiï.iltiegii so-čuLJii ob bolt:7.iJÍ*ÍTi stni'll iiíiSe ticpo/ubno, isíkriMio ljubljene hCtrka, í^ospodiíiio Doroteje Lepic kakor hidi m iiinogobmjno fiasteCe apmn-sU'o prtíilnigo pokojne kpi'oiaiiomu gi'obu, i/i-«kíiino nujprisrínojío zahvalo v«(íin udtili'žuncoiii sprevoda tec Ijubeznjivim daiovdťom lopih vencev. Hog plaĚ;ij vaeni Htoteiokraíl Žalujoča rodbina Lepič. Rudolfovo, 29. oklobiii 1917. S p r'ej mem zdravega in krepkega vajenca za mesarski obrt. Na' ])rodaj imam velicega, lepega Črnega psa, za čuvaja. iX)-24 ALOJZIJ MEŽNARŠIĆ — Kandija. Smreke in hraste imam na prodaj. Kdor želi kupiti, naj se obrne na lastnico Uršula Kelvišar Gumberk ~ lará lînisnice. Tisk J. Krajec nasi.