'Delavska Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubliana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Glasilo Icrščanslcega delovnoga ljudstva Posamezna številka Din 1*—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4'—, za četrt leta Din 10"—, za pol leta Din 20’—; za inozemstvo Din T— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičev • cesta 22, I. nad. Telefon 2265 — Štev. čekovnega r čuna 14.900 Naš porast S kongresa D. Z. v Belgradu Nad vse razveseljiv pojav jc v sedanjem času stalen porast Jugoslovanske strokovne zveze. Če ta porast motrimo i objektivnim pogledom, bomo ugotovili, da je to nekaj naravnega. V njenih vrstah ni demagogije, ne spekulacijo posameznikov, ampak samo resno, stvarno in ljubezni polno delo za skupen blagor vseh kot celote. Po splošnem gospodarskem in duševnem razkroju, ki ga jc povzročil kapitalizem, si delavstvo tako organizacijo, kot je danes Jugoslovanska strokovna zveza, nujno želi, ker jo prav tako nujno tudi potrebuje. Kapitalizem, ali gon po dobičku in materialnih dobrinah, je tako rekoč razvrednotil človeško dostojanstvo in izenačil fizično silo Človeka s pridobitno močjo stroja. Enemu kot drugemu nudi le toliko, kolikor mora pač dati. Še več. Stroj predstavlja gotovo vrednost in mu mora lastnik posvečati več pažnje kot človeku, ki ga v teh časih lahko zamenja kadar koli. Boj proti kapitalizmu in njegovemu materialističnemu nazoru o človeku v Jugoslovanski strokovni zvezi ni torej zgolj materialnega značaja za košček kruha, ampak je ta boj tudi velikega načelnega pomena. Osnovna sila boja proti kapitalizmu v Jugoslovanski strokovni zvezi je v božjem pojmovanju človeka. Tu gre za človeka, za njegovo telesno in duševno stran. Danes je v boju proti kapitalizmu nujno potreben idealizem. Borci za pravice delovnega ljudstva morajo v svojem udejstvovanju sebe popolnoma podrediti skupnosti. Svoj položaj si morejo izboljšati le v krogu skupnosti in nikdar misliti na to, da se bodo v prvi vrsti sami okoristili na račun delavske borbe. Tak človek pa mora sile, ki jih v boju potrebuje, črpati nekje globlje, sicer pade. Te dandanes nujno potrebne žrtve, samoodpoved in skoraj bi rekel nekako preziranje samega sebe za koristi skupnosti morejo izvirati le iz krščanstva. Človeka je ustvaril Bog Po svoji lastni podobi sebi v poveličanje, človeku v srečo. Iz načel tega najvišjega bitja črpa krščanskosocialistični delavec osnovno misel svoje borbe, tu pa črpa tudi potrebne notranje vrline v vztrajnosti in doslednosti. Med tem pojmovanjem človeka in pojmovanjem sedanje kapitalistično-ma-terialistične družbe ni kompromisa in ga tudi biti ne more. Če zmaguje božje načelo o človeku, propada kapitalistično, če pa zmaguje to, propada božje. Porast Jugoslovanske strokovne zveze dokazuje le, da v delavstvu zmaguje smisel za resno, stvarno in načelno borbo proti kapitalizmu. To načelo je dal organizaciji že pri njeni ustanovitvi pokojni dr. Krek po takrat izišli okrožnici Leona XIII. Rerum novarum. V tem načelu jc Zapopadena vsa potrebna delavska zavest, vztrajnost in tudi nujno potrebni idealizem. Naj Jugoslovanska strokovna zveza z vsemi svojimi člani koraka nepremakljivo po tej začrtani poti naprej, ne oziraje se na kakršno koli stran. Delavstvo bo njeno pravo pot vedno bolj spoznavalo, se ji pridruževalo in v njenih vrstah polno idealizma in notranjega veselja uspešno vodilo boj proti kapitalizmu, ki je zgolj plod človeške sebičnosti in najgrših gonov človeškega srca. >Čitanje in pisanje še nikakor ne tvorita izobrazbe, če ne pomoreta človeku do tega, biti boljši proti slehernemu bitju,« pravi znameniti angleški pisatelj Ruskin. Zato se naročimo in s premislekom berimo izbrane knjige, ki jih izdaja Krekova knjižnica. Tri broširane 48 Din, vezane 78 Din letno. Anketa o poselskem zakonu Dne 23. januarja se je v dvorani Delavske zbornice v Belgradu vršila anketa, katere namen je bil, da proufi osnutek poselskega zakona, ki bo predložen vladi v odobritev. Anketi so prisostvovali zastopniki oziroma zastopnice organizacij hišno-gospodinjskih poslov iz cele države. Poselsko zvezo v Ljubljani sta zastopala gdč. Ivanka G o -deš a in tajnik JSZ tov. Lombardo. Poleg delegatov 60 se ankete udeležili zastopniki oblasti in ministrstev, in 9icer zastopnik ministrstva za socialno politiko, ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva prosvete, zastopnik centralnega higijen-6kega zavoda. Anketo je otvoril centralni tajnik delavskih zbornic g. dr. Živko Topalovič, ki je naglasil namen ankete, katere naloga je, da uredi zakonito zaščito 70 tisoč hišno-gospodinjekih poslov v naši državi. Anketi je bil predložen osnutek zakona o zaščiti hišno-gospodinjskih poslov, o čemer je podal pojasnilo g. Velja Petrovič. Posamezne delega-tinje so prikazale navzočim naravnost 6trašne razmere v pogledu socialnega, kulturnega, zlasti pa moralnega položaja hišnih poslov, osobito v Belgradu. Anketa je določila posebno komisijo, ki je proučila osnutek poeelskega zakona. V tej komisiji je zastopal Poselsko zvezo tajnik JSZ tov. Lombardo. V smislu zakona so bili upoštevani vsi predlogi Po-selske zveze v Ljubljani, razen ene točke, ki zahteva, da se mora dati hišnim poslom ob nedeljah in praznikih potreben čas, da morejo prisostvovati službi božji. Ta predlog je tov. Lombardo zagovarjal v komisiji, vendar je ostal v manjšini, ker sta proti glasovali tudi slovanski delegatinji, gdč. Petričeva in Selanova, ki sta zastopali gospodinjske pomočnice. Osnutek zakona se v glavnem nanaSa na določbe poselskega zakona, ki velja v Sloveniji in je bil uveljavljen leta 1021 po zaslugi Poselske zveze. Bistvene določbe zakonskega osnutka so: 1. nočni počitek 9 ur, 2. dnevni počitek 2 uri, 3. počitek vsako nedeljo in praznik po 5 ur popoldan, 4. poselske odpravnine. Prost izhod v času odpovedi za iskanje nove službe itd. Anketa je sprejela predloženi osnutek in sklenila sledečo resolucijo: Anketa prosi tajništvo Delavskih zbornic, da predloži zaključke ankete in osnutek zakona o hišno gospodinjskih poslih odločujočim činiteljem. Da bd se olajšalo čimprejšnje uveljavljenje novega zakona, je anketa mišljenja, da bi se z novim finančnim zakonom za leto 1936-37 pooblastilo mini-| strstvo za socialno politiko in narodno zdravje, da I ta zakon z uredbo uveljavi. K zasedanju banskega sveta Pretekli teden je zasedal banski 6vet, ki je obravnaval proračun dravske banovine. Ta organ je le posvetovalnega značaja in more banu kakor merodajnim faktorjem nakazati le potrebe posameznih okrajev in stanov, katerih interesi so pri proračunu prizadeti. Stvar banske uprave pa je, v koliko potem upošteva posamezne želje in nasvete. Za nas so pač najvažnejša vprašanja, ki 6e tičejo delavstva. V banski svet so bili med drugim imenovani, kakor smo že zadnjič povedali, nekateri svetniki iz vršit krščanskih socialistov, ki so zavzeli v banskem svetu tudi odločno delavsko linijo. Za danes moremo priobčiti le resoluciji, ki jih je po svojem dobro utemeljenem govoru glede dobav premoga drž. železnici in sanacije pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic vložil tovariš Križnik iz Trbovelj. Tozadevni resoluciji, ki sta za rudarje zelo Važni, se glasita: Dob ave premoga drž. železnic Bedni položaj rudarskega delavstva v dravski banovini je dosegel ono že katastrofalno stopnjo, ki kategorično zahteva pomoč vseh merodajnih faktorjev ter opustitev vseh interesov, ki niso v skladu s to pomočjo, ker aktivni in še veliko bolj nezaposleni rudarji stojijo neposredno pred popolno propastjo; z njimi pa tudi vse gospodarstvo, ki je v zvezi z obratovanjem v naših rudarskih revirjih. Z letom 1929 se je pričela gospodarska kriza 6ploh, katero je v naših premogovnikih še poostrila sistematična redukcija naročil uprave državnih železnic. Število zaposlenih delavcev se je zaradi tega zmanjšalo od števila 10.076 v letu 1929 na 5.783 v letu 1935, tako da je v tej dobi izgubilo delo v premogovnikih dravske banovine 4.293 delavcev, ki nimajo nikake možnosti druge zaposlitve ter so socialno tako šibki, da morejo živeti le iz rok v usta odnosno od svojih tovarišev ter javne dobrodelnosti. Od teh 4.293 delavcev so pa odvisne tudi njihove mnogobrojne družine. To število se stalno veča z naraščajočo rudarsko mladino, ki nezaposlena in izpostavljena vsem nevarnostim nedelavnosti pohaja po rudniških revirjih. In, da je mera polna, se oni rudarji, ki so v prvih povojnih letih iskali dela v tujini, vračajo iz inozemstva brez prihrankov in s tem še večajo neznosno bedo. Državne železnice so dobavile v 1. 1909 iz premogovnikov dravske banovine 1,020.030 ton premoga pri svoji skupni potrošnji 1,918.192 ton. Od tega leta (1929) dalje je uprava državnih železnic skupno porabo premoga s štedenjem itd. do vštevši 1. 1934 zmanjšala za 604.063 ton na leto. Radi te celotne štednje je zmanjšala dobavo iz premogovnikov dravske banovine za 536.613 ton, tako da je znašala dobava v 1. 19314 samo še 483.417 ton, a v letu 1935 se je ponovno zmanjšala za daljnjih 40 tisoč ton in torej znašala samo še 440.000 ton. Druge banovine pa medtem radi te štednje niso izgubile na dobavah skoraj nič, ali pa se jim je dobave še celo zvišalo. Tako se je pripetilo, da se dobavlja n. pr. v dravsko banovino premog iz 900 kilometrov oddaljenih rudnikov, in to celo v prekomernih količinah, poleg tega pa je ta premog uporabljiv le kot mešanica z drugimi premogi iz dravske banovine. Prevozni stroški sami znašajo toliko, kolikor je njegova nabavna cena. Tako postopanje je krivično, ker izguba na dobavah bi se morala porazdeliti enakomerno. Ker je zaradi splošne krize v dobi od 1. 1929 padla tudi oddaja za privatni konzurn, je katastrofa popolna. Skupni zaslužek delavcev v premogovnikih dravske banovine je znašal: v letu 1929 157,965.611 Din v letu 1934 pa le še . . 63,145.963 Din Če pri tem upoštevamo, da skoro vse reducirano delavstvo živi v odvisnosti (zaradi sorodstvenih vezi, dajatve revirnih občin) od še aktivnih rudarjev, se mora ugotoviti, da ono število ljudi, ki je še v letu 1920 živelo od ca 158 mili j. Din, mora danes živeti z 63 milijoni, torej z % onega zaslužka, ki že v normalnih razmerah ni omogočil težkemu delu primerno življenje. Gornje številke zadostno beležijo brezupni položaj naših rudarjev. Zato zahtevamo, da odgovorni in merodajni činitelji z vso temu problemu odgovarjajočo resnostjo ukrenejo vse potrebno, da se vsaj delno omili to stanje, kar se more in mora storiti predvsem s pravično razdelitvijo dobav državnih železnic. Eksperimenti z redukcijami dobav na dosedanji način pa se naj prihranijo do dobe, ko si bo od-višno rudarsko delavstvo svoj kruh lahko poiskalo kjerkoli v domovini ali pa v inozemstvu. S va c a p o5«. zav*irovan,a bratovskih s k a dne Že stoletja staro pokojninsko zavarovanje rudarjev v dravski banovini je v zadnjih letih preživljalo težko krizo, ki se je do danes razvila v brezupno stanje, ki se ga more popraviti le z energičnimi sanacijskimi ukrepi merodajnih obla-sitev oziroma ministrstev. Pravilnik bratovske skladnice, uveljavljen leta 1925, ni upošteval dejstva, da je pokojninska blagajna novo ustanovljene glavne bratovske skladnice v Ljubljani z ustanovitvijo prevzela od prejšnjih let izgubo vsled devalvacije v raznih vrednostnih papirjih in vojnih posojilih. Pokojninska blagajna je že v normalnih časih sicer s težavo, a še nekako držala ravnovesje med dohodki in pokojninami. Od leta 1932 dalje pa so zaradi premogovne krize začeli dohodki padati, dočim pa so izdatki stalno naraščali. Padanje dohodkov se ni dalo ustaviti tudi z uvedbo najvišjih po zakonu mogočih prispevkov in znižanjem pokojnin na zakonsko najnižjo mero. Glavna bratovska skladnica je morala seči po rezervi, ki se je zbirala v smislu § 118 sedaj veljavnega pravilnika. Ta rezerva bi pri sedanji tendenci naraščanja primanjkljajev bila izčrpana v letu 1942, ali pa še celo prej in ru-darji-upokojenci bi v tem letu ostali brez pokojnin, kar znači končno propast rudarsko-pokojninskega zavarovanja. Z uredbo o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic od 7. maja 1935 se n i doseglo potrebne sanacije, pač pa 6e je doseglo nasprotno, ker bo bratovska skladnica zaradi prevzema slaroupokojencev in s tem večjih obveznosti še prej izčrpala svoje rezerve. Letni primanjkljaj je znašal: 1. 1933 pri 13,308.484 Din dohodkih 517.933 Din 1. 1934 767.410 „ v 1. 1935, v teku katerega je uveljavljena sanacijska uredba, pa že 2,757.593 „ ter bo v 1. 1936 predvidoma znašal pri dohodkih od 13,282.000 Din . 5,470.000 „ Prispevek po sanacijski uredbi je v letu 1935 znašal 551.000 Din, dočim se naj ves ostali primanjkljaj v tem letu krije iz premoženja pokojninske blagajne, ki pa je 31. decembra 1985 znašalo samo še 20,500.000 Din. Sanacijska uredba se je izkazala torej kot pomanjkljiva, ker ne predvideva zadostnih dohodkov, da, izkazala se je celo škodljiva, ker bo še celo pospešila propast pokojninske blagajne. Apeliramo na vse merodajne faktorje, da posvetijo vso pozornost temu vprašanju, dokler je še čas, ker čim pozneje se bo to vprašanje reševalo, tem večja bo škoda in s tem večjo brzino bo prišlo do katastrofe. Vprašanje sanacije pokojninskega zavarovanja rudarjev v dravski banovini se more in mora rešiti s sledečimi ukrepi: 1. Zaposliti je treba v dravski banovini več rudarjev, da bi zopet narastli dohodki pokojninsko blagajne v obliki večje vsote skupnih članskih prispevkov. To se more storiti s pravično razdelitvijo nabav premoga po upravi državnih železnic. Ta ukrep sam po sebi bi koristil pokojninski blagajni ter tudi zmanjšal bedo v rudarskih revirjih dravske banovine. 2. Sedaj veljavno sanacijsko uredbo od 7. maja 1S35 je potrebno razveljaviti in uveljaviti novo sanacijsko uredbo, ki naj stvarno reši položaj pokojninske blagajne s tem, da jo sanira. Uredba naj obstoji v obdavčenju vse rudarske in lopilniške proizvodnje v državi na način, kakor je Glavna bratovska skladnica 1. 1933 predlagala in kakor je bilo sklenjeno na tozadevnih anketah v Belgradu. Ta predlog prilagam v prepisu. STROKOVNI Kov:narji Javornik. V nedeljo, 16. februarja, so polagali funkcionarji naše skupine račune o minulem poslovnem letu. Malo je takih občnih zborov, da bi članstvo tako enodušno vse vzelo na znanje. Iz vseh poročil odbora se je videlo, da je odbor resno in pošteno izvršil svojo nalogo. Za J. S. Z. se je občnega zbora udeležil tov. Rozman, kovinarski tajnik, za skupino kovinarjev Jesenice tov. predsednik Pukšič. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, samo eno je potrebno omeniti, da se delavstvo v precejšnji meri zaveda razmer časa. Pri volitvah odbora so bila razna mišljenja. V zahvalo staremu odboru je bila izvoljena lista, ki jo je predlagal odbor. Novoizvoljeni odborniki so se na prvi seji konstituirali sledeče: Tine Smodej, predsednik; Tone Smolej, podpredsednik; Rudi Gerdej, tajnik; Noč Fran, blagajnik; Svetina Ciril, Šoberl Pavle, Kapus Albin, Svetina Jože, odborniki; nadzorstvo: Markež Jernej, Baloh Franc, Pretnar Matija. Javornik. V nedeljo, 1. marca, bo ob 8 zjutraj seja načelstva in nadzorstva. Dolžnost vseh imenovanih je, da se seje sigurno udeleže. Po oibratu na Javorniku krožijo vse mogoče fantastične vesti o J. S. Z., njenih članih in še marsikaj, kar je pač bilo pričakovati od gotove strani. Vsem klevetam se mora enkrat za vselej narediti konec. Pozivamo vse člane in naše delavce, da naj vsak primer takoj prijavijo odboru, da z dotičnim, ki širi take vesti, uredi zakonitim potom, — Iz pisarne skup. kovinarjev Javornik. Kamnik. V nedeljo, 23. febr., smo imeli kovinarji iz tovarne »Titan« sestanek v gostilni Rode v Kamniku. Tov. Kozman iz Ljubljane nam je podal izčrpno poročilo o delu obratnih zaupnikov ter o naši strokovni internacional L Po njegovem govoru se je razvii.la živahna debata,'ki je dokazala, da so se naši delavci začeli dobro zavedati važnosti strokovnega dela. Kamnik. Strokovna skupina kovinarjev v Kamniku sklicuje za nedeljo 8. marca 1936 redni občni zbor ob pol 10 v restavraciji Rode v Kamniku s sledečim sporedom: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, zastopnika JSZ, volitve odbora, slučajnosti. Udeležba je za vse člane in članice obvezna. Kdor bi bil zadržan, naj pred začetkom občnega zbora javi odboru. — Odbor. Rudarji Zagorje. Članstvu naše skupine javljamo, da se bo vršil redni letni občni zbor v nedeljo, dne 8. marca, ob 9. dop. v dvorani Zadružnega doma z običajnim dnevnim redom. Tovariše opozarjamo, da se občnega zbora vsi udeležite. Za člane je udeležba obvezna. Prijatelji našega pokreta vabljeni. Vabljeni tudi člani Mladinske zveze, Ker je letošnji občni zbor spojen s proslavo 70 letnice delavskega voditelja in ustanovitelja naše J. S, Z., dr. Jan. Ev. Kreka, imamo tudi skupno sv. mašo ob 8 za vse umrle člane skupine. Po sv. maši bo občni zbor. Nadaljnja proslava bo zvečer ob 7. Proslavo priredi naša delavska kulturna organizacija Mladinska zveza. Spored naše proslave je sledeči: 1. Prolog. (Odlomek slavnostne pesmi o:b priliki razvitja zastave slov. kršč. soc. zveze 28, maja 1899.) Govorni zbor. 2. Naša pesem (moški zbor), 3. Upor. (Odlomki Krekovega romana Iz nove dobe; recitacija.) 4, Godba. 5. Pesem katoliških delavk (govorni zbor), 6, Poslanica dr, J. Ev. Kreka kršč. socialistom (recitacija). 7, Godba. 8. Govor: Krek in delavstvo. Govori tov. Guna Franc. Ob zaključku govora se slovesno obesi slika dr. Jan. Ev, Kreka v dvorani v spomin proslave njegove 70 letnice. Zatem sledi kot 9. točka pesem: Slava delu (moški zbor). 10. Sv. Lucija (odlomek iz 3. dejanja. Režijo vodi gosp. župnik F. Markež. Vse tovariše, kakor tudi prijatelje, vabimo k obilni udeležbi naše Krekove proslave. Kakor na naš občni zbor, tako je tudi naša dolžnost, da po- ■■ U.J1.I i i .n»rr>—vi—,T?n<«n To je edino mogoča prava sanacija pokojninskega zavarovanja rudarjev in ne samo mašenje vrzeli, kar nima sanacijskega značaja, temveč le možnost zadržanja neizbežne katastrofe ali pa celo kakor sedanja uredba, ki bo propast pokojninske blagajne še pospešila. Ostale važnejše predloge in resolucije priobčimo v prihodnjih številkah. POROČILA —————i—»bm—n— svetimo vso važnost naši proslavi. Naj bo naša proslava jasen in živ dokaz, da med rudarskim delavstvom še živi duh našega velikega prvobori-telja, živi .duh tistega, ki se ni strašil pred 40 leti zaorati prve brazde v ledino in vsejati prva semena, ki so bogato obrodila in plačala njegov trud. Naij bo 8. marec živ dokaz naše vzajemnosti in naše moči. Vstopnina bo samo v toliko, da se bodo krili stroški. Vabi odbor Mladinske zveze in odbor skupine J. S. Z. Huda jama. V nedeljo, dne 16. febr. t. 1., ob 8 dopoldne se je vršil številno obiskan rudarski sestanek v prostorih gostilne »Stokavnik« pri Sveti Jederti nad Laškim. Poročala sta tovariša Lešnik Lojze in Diacci Lojze. Prv;i je imel obširno in izčrpno poročilo o rudarski anketi v Belgradu, drugi pa o pomenu in potrebi močne strokovne organizacije, o socialno zaščitni zakonodaji in kot lokalni načelnik II. skup. o lokalnih zadevah in intervencijah. Navzočih je bilo nad 60 tovarišev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem, in s tem pokazali svojo zrelost kot dobri strokovničarji. Precej jih je tudi pristopilo. Počasi toda sigurno rastejo naše vrste v spoznanju, da je naša pot res prava in naše delo pošteno. Neobhodno potrebna je bila, je in bo strokovna izobrazba, posebno v današnjih težkiih časih. Zato ne bodimo coklje, ampak aktivni člani, sejalci poštene delavske ideje. Vsi v organizacijo brez odlašanja, da s tem pokažemo svojo zavednost. Bodimo jekleni značaji* ki se ne omajajo. Podpirajmo in naročajmo ter či-tajmo res delavski tisk, ki je edino naš, ker ga vzdržujemo edino z lastnimi žulji. V nobeni delavski družini naj ne manjka naša ,Delavska Pravica’. — Tovariši, zavedajmo se, da je le v skupnosti naša rešitev. Hrastnik. Sestanek Jugosl. strokovne zveze se je vršil v nedeljo, dne 33. febr. 1936. Na sestanku je poročal tov. Janko Amšek o reorganizaciji krajevne skupine. Udeleženci sestanka so po vsestranski debati sklenili sklicati Občni zbor za dne 15, marca t. 1. Ob istem času je imela marksistična strokovna organizacija svoj občni zbor v dvorani Koriz. društva v Hrastniku; baje je bilo okrog 60 navzočih! Sv. Jedert nad Laškim. V nedeljo se je tu vršiil občni zbor skupine rudarjev. Polnoštevilno udeležbo, ki je sicer pri naši skupini običajna, je pokvarilo izredno slabo vreme. Občni zbor je otvo-ril predsednik Lešnik in podal svoje poročilo. Po poročilu, ki je bilo izraz trdega dela v skupini, je tov. Lešnik odšel zaradi neodložljivega opravka in prepustil vodstvo zbora podpredsedniku tovarišu L. Diaccu. Ta je ob prevzemu zbora bodril navzoče k vztrajnemu delu, obenem pa izrekel iskreno zahvalo predsedniku za njegovo požrtvovalno delo in vso skrb, ki jo posveča rudarskemu strokovnemu gibanju. Iz poročil posameznih odbornikov je bila vidna vsa skrb, požrtvovalnost in poštenost, vrline, ki so vseskozi spremljale posamezne funkcijonarje. Iz takih fantov mora priti samo dobro in hvala Bogu, da jih v teni času imamo. Delavsko gibanje ni igrača, pač pa trdo delo, ki zahteva celega človeka. Ob tej priliki nas je obiskal tudi predsednik centrale. V svojem govoru je obrazložil pomen skupinskih občnih zborov, prav tako tudi centrale, medsebojno povezanost članov z odborom v skupini in zopet teh s centralo. Vse gibanje mora biti ena sama duša, en sam motor, ki neprestano stremi in dela za povrnitev boljših časov in s tem za uveljavljenje krščanskih načel v javnem in gospodarskem življenju. Po vseh poročilih so se izvršile volitve, pogovorili so se tovariši med seboj še o najbolj perečih vprašanjih in po zaključku občnega zbora odšli zopet na svoje domove. Naj skupina, kil je ena naših najboljših, prospeva in rodi obilo dobrega za svoje člane! Tekstilno delavstvo Kranj. V nedeljo, dne 1. marca, bo ob 9 dop. v Ljudskem domu v Kranju redni občni zbor Strokovne skupine delavcev in nameščencev. Dnevni red občnega zbora je sledeč: 1. Čitanje in odo-brenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora: predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja. 3. Poročilo revizorjev. 4. Poročilo zastopnika centrale. 5. Volitve novega odbora. 6. Volitve delegatov za občni, zbor centrale. 7. Slučajnosti. — Vsi člani so dolžni, da se občnega zbora udeleže. Tovariši (ce)! Občni zbor je najvišji forum naše organizacije. Polagali bomo račune o na- Drobne vesli Predsednik češkoslovaške vlade dr. M. Hodža je bil te dni v Belgradu. Razgovarjal se je z našo vlado o načrtih glede pomiritve in ureditve srednje Evrope, zlasti glede Avstrije. Ti razgovori so nadaljevanje razprav, ki so bile nedavno v Londonu in Parizu. Zdi se, da zapadne eile pritiskajo na Avstrijo, da se sporazume z Malo antanto. Le-ta naj bi v bodoče tudi bila porok za njeno neodvisnost. Narodna skupščina je imela pretekli teden dve seji. Opozicija nadaljuje razgrajanje. Obe seji sta bili radi tega zelo kratki. Slprejet je bil vladni predlog, da se predlogu proračuna za 1. 1936-37 prazna nujnost, v treh dneh ga mora finančni odbor odstopiti narodni skupščini. Finančni odbor je imel več sej. Opozicija trdi, da je proračun večji od lanskega za 960 milijonov. Sprejeti so bili proračuni vrhovne državne uprave in vojnega ministrstva. Vojni minister general Živ-kovič je v svojem poročilu izkazal, da je proračun za vojsko dejansko letos za 10 milijonov manjši od lanskega. V soboto ni bilo na sejo finančnega odbora nobenega ministra in zato seje ni bilo. Poslansko dnevnice je narodna skupščina na predlog uprav, odbora soglasno zvišala za 50 Din dnevno. Zvišanje velja od 1. junija 1935 naprej, tako da prejme poslanec mesečno 7500 Din. Na ta račun je bilo poslancem izplačanih za nazaj vsakemu okoli 12.000 ali skupno čez 3,800.000 Din. Poslanci izjavljajo, da so s tem samo delno upo-stavljene prejšnje dnevnice, ki so znašale 300 Din. Blagajniški zapiski (boni) so se začeli vpisovati 26. t. m. Zaenkrat bo danih v promet za 200 milijonov teh vrednostnih papirjev. Najmanjši vpisni znesek je 5.000 Din, največji pa 1 milijon. Belgrajska univerza začne z zidavo zgradbe pravne fakultete, ki bo stala 12 milijonov, otroške klinike za 5 milijonov in strojnega oddelka tehnike za 4 milijone. Denar je iz tekočega državnega proračuna. Palačo za 10 milijonov bo zgradila primorska banovina v Splitu. 85.000 prebivalcev ima Ljubljana po 17. februarju. Španija je imela parlamentarne volitve. Zmagale so levičarske stranke in si osvojile večino poslancev. Sestavljena je bila nova vlada iz levičarskih meščanskih strank, katero podpirajo tudi so- cialisti. Izpuščenih je bilo iz zaporov čez 20.000 političnih kaznjencev. Desničarski prvaki beže iz dežele. Prišlo je do velikih demonstracij in množice so skušale ponekod rušiti tudi cerkve in samostane. Vendar je prvi val ogorčenja že pojenjal. Italijani so napredovali na severni fronti zit kakih 20 kilometrov in zavzeli nazaj del ozemlja, katerega so v zadnjih bojih izgubili. Poročajo, da so imeli Abesinci pri tej ofenzivi velike izgube. Mussolini se hoče začasno, ker mu tako kaže, pomiriti s Hitlerjem in obenem s Poljsko in Mad-jarsko ustvariti blok držav proti francosko-angle-ško-ruskemu, ki danes obvladuje Društvo narodov in po Mali antanti ter balkanskem paktu tudi del srednje in jugovzhodno Eviropo. Švica je prepovedala narodno - socialistično stranko. Voditelje katoliške mladine v Nemčiji je aretirala tajna policija zaeno s komunisti, češ da so vodili skupno nezakonito propagando. Vsi katoliški listi morajo iti v predcenzuro. — Ukinjen je radio-prenos službe božje po vsej državi. — Voditelji hitlerjevske mladine so ugotovili, da vera nove Nemčije ni ne katolicizem, ne protestantizem, marveč vera: biti en narod. Delodajalci v Mehiki morajo po sklepu parlamenta plačati delavcem tudi nedeljo oziroma v tednu prosti dan. Štrajk grozi izbruhniti v vzhodni Sleziji. — V M a r s e i 11 e s u so štrajkali mornarji in so dosegli zvišanje mezd. — Na Japonskem stavkajo predilničarji že 2 meseca. Zanimivo ali kaj ve inozemstvo o brezposelnih v Jugoslaviji. Takole piše tednik »Das neue Volk«, glasilo katoliško-socialnega gibanja, ki izhaja na Dunaju: »Zdravo gospodarstvo. Velika Srbija s svojimi 14 milijoni ljudi šteje trenutno le 11.000 brezposelnih, od teh 400 samo na močnejše industrializiranem bivšem Kranjskem«... Točno tako. Brezposelni: V Nemčiji jih je po uradni statistiki 2,520.000. Strokovnjaki cenijo, da jih je dejansko 5—6 milijonov. — V Newyorku je 12.000 brezposelnih v povorki šlo na borzo dela, da zahtevajo delo. Policija jih je več sto zaprla, ostale pa razgnala. — Na otoku M i t i 1 e n i so brezposelni vdrli v pekarne. Orožništvo in vojaštvo jih je več postrelilo in »upositavilo red«. Ali ni to protizakonito? ženi delu in poslovanju. Dali bomo pa naši organizaciji tudi smer, po kateri naj hodi in dela v bodoče v prid in korist delovnemu ljudstvu. Občni zbor pa naj bo tudi manifestacija delavske misli — manifestacija krščanskosocialističnega pokreta v Kranju in okolici. Zavedajmo se, da smo v tem težkem času pionirji nove družbe, ki iima osnovne temelje v krščanski pravičnosti in Kristusovi ljubezni. Lesno delavstvo Preserje. Občni zbor naše strok, skupine lesnega delavstva se bo vršil v četrtek, 5 marca ob 5 popoldan pri Grašiču (Jerku) v Preserjah. Občnega zbora se bo udeležil tudi zastopnik JSZ iz Ljubljane. Vse tovariše vabimo, da se občnega zbora gotovo udeleže. Tovariši odborniki nam bodo poročali o svojem delu. (Po iporočilih bomo pa izvolili novo upravo. Zato naj nikogar ne manjka. Slovenjgradec. V nedeljo, dne 23. t. m. je tuLOVANtKA TISKARNA LJUBL- . KCP TiPRJFVfl 6 ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVA2UJTE LE OFF-SETTISK, KI JE DANES N A JCENEJ 811 Jože Gostinčar: Iz naše zgodovine (Konec.) 2. Ustanovi naj se v vsakem večjem okraju, kjer je mnogo delavcev, delavska stavbna zadruga. 3. Ustanovi nai se delavska hranilna zadruga s podružnicami, v katerih bi se lahko hranilo v malih tedenskih zneskih. Zavezati bi se morala vsa delavska društva, da bodo vlagala svoj denar v njo; iz nje bi dobivali zopet kredit, če bi prijeli kako gospodarsko podjetje. 4. V krajih, kjer je potrebno, naj se ustanove konsumna društva. 5. Ustanovi naj se posredovalnica za delo. 6. Od države (dežele) in občin zahtevamo, da nas podpirajo pri tem gibanju. Tisk. a) Pozdravljamo oba slovenska kršč.-socialna delavska lista »Glasnik« in »Delavski prijatelj«; hkratu izražamo željo, da bi se čim najkrepkeje razvijala in naj bi se za štajerske delavce ustanovil poseben list, ki naj bi zlasti zastopal rudarje in topilce. b) Kršč.-socialni listi naj bodo med seboj v stalni zvezi. V ta namen naj stopita naša slovenska lista v zvezo z drugimi, zlasti slovanskimi listi naših načel. Društva. Vsi Slovenci kršč.-socialnih načel smo ena celota. Zunanji izraz tej celoti bodi Krščansko socialna zveza v Ljubljani, ki naj spaja vsa nepolitična društva našega mišljenja, ustanavlja nova, kjer so potrebna, podpira ustanovljena, s svetom in dejanjem vodi vse, zlasti v gospodarsko-organizacijskih stvareh. Po zvezinem prizadevanju naj se enotno vrše shodi vseh kršč.-socialnih društev. Po potrebi naj se ustanavljajo strokovna društva. Vidno znamenje zvezino je njena zastava. Delavski sklad. V socialnopolitične namene se osnuje »delavski sklad« v Ljubljani, ki ga upravlja odbor »Krščansko socialne zveze«. Ta sklad se zbira samo iz prostovoljnih doneskov. * * * To je izpopolnitev kršč.-socialnega delavskega programa z dne IS. oktobra 1895. Zanimivo je v tem načrtu dejstvo, da se v teh resolucijah omenja in postavlja kot načelo sestava »strokovno stanovske države«, ki je bila tedaj zamisel nekaterih francoskih politikov iz političnih razlogov. Dalje je za današnje dni značilna določba glede politike, ki pravi: »V političnem oziru si ohranijo (kršč.-socialni delavci) svojo popolno neodvisnost od kakršnega koli lista, društva, odbora ali kake stranke, ker imajo v politiki svoj sam po sebi dani namen« itd. Ta namen je v preo6novi družbe po krščanskih načelih. To besedilo resolucije o politiki opravičujejo današnje razmere, ker se iz politike izključujejo po vseh, po fašizmu dišečih državah verski značaji strank. Kakor nam izpričuje ta določba takratne politične delavske resolucije, so bili možje, ki 60 sodelovali v pripravljalnem odboru za prvi vseslovenski shod kršč.-socialnih delavcev v Ljubljani, precej drugačnega mnenja kakor so pa današnji. Pod oklicem za ta shod so bili podpisani: Dr. A. Gregorčič, dr. Jan. Ev. Krek, J. Žičkar, zastopniki V. skupine v drž. zboru. 1. Za Kranjsko: Ivan Brus, Nikolaj Bernard, dr. J. Debevec, Ferd. Debevec, Anton Finžgar, Jože Gostinčar, Jakob Gros, Franc Jaklič, Ivan Jakopič, urednik »Glasnika«, dr. Ivan Janežič, Franc Jeraj, Janez Kalan, Franc Karlič, Anton Koder, Matija Kanič, Valentin Krašovec, Ant. Lavrenčič, J. Lotrič, Ign. Mercina, Jožef Pollak, Val. Pretnar, Pet. Rozman, Tomaž Rožnik, Jakob Rižnar, Jožef Sedmak, Janez Sadar, Luka Smolnikar, Avg. Šinkovec, Andrej Škraba, Ivan Štefe, Krištof Wilman, Henrik Zalesjak in Franc Ziller. 2. Za Koroško: Valentin Podgorc, Avg. Križaj, Ant. Rupnik. 3. Za Primorsko: Ivan Dermastja, F. Hočevar, J. Knavs, Martin Mars, V. Nučič, Andr. Furlan, dr. Jos. Pavlica, V. Škerk in Ivan Šinkovec. 4. Za Štajersko: Peter Erjavec, Jakob Gselman, Franc Hrustel, Jožef Kregar, J.'. M. Kržišnik, dr. Martin Matek, Fran Ploč, Nikolaj Putrih, Martin Slatinek, Al. Šket, Fr. Šterbenk in Karel Tratnik. Iz oklica za ta shod, ki ga je napisal dr. Krek, samo tole: »Obenem se bo tisti dan blagoslovila naša zastava, zastava slovenskega krščanskosocialnega delavstva, zastava vse vseslovenske kršč. socialne organizacije. Ta zastava bo zanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in vodila v našem težkem boju. Ker pa bo zastava skupna last vse slovensko kršč.-socialne organizacije, zato vabimo hkrati vsa slovenska društva te organizacije in sploh vse prijatelje slovenskega kršč.-socialnega delavstva: pridite k slavnosti blagoslovljenja naše zastave. Trdno smo prepričani, da s tem dnevom naredimo velik in važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je Zarisal z neizbrisnimi črkami poglavar naše svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev. * To zgodovinsko dejstvo nam jasno kaže, kako se je pozneje zaradi strankarske politike zameglilo in otemnelo v glavah »k«tol. inteligence« delavsko vprašanje in postopanje napram delavstvu. Krek bi se danes razjokal, ko bi videl to polomijo. Urojnj« i* ta urftdniitTr nd*i>Tarja: Petur Lftmlisido. — Za JucmIotumIii) tiskamo: K. (Int. — Itdaja *a kon*orr>IJ »Delarsk« Pravire«: S 2um*r-