URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota
73.	Spremembe in dopolnitve Statuta občine Murska Sobota
74.	Ugotovitve, stališča in usmeritve k poročilu o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanju splošne porabe v občini Murska Sobota v letu 1983 z usmeritvami za leto 1984
75.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000
76.	Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1984
IT. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1983
78.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1984
79.	Odlok o izobešanju zastav na območju občine Ljutomer
80.	Odlok o določitvi prispevka za financiranje nalog Ljudske obrambe in družbene samozaščite za čas od 1. 4. 1984 do 31.12. 1985 v občini Lendava
81.	Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
82.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1984
83.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1983
84.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava
85.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
86.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota
87.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
88.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota
89.	Sklep o izvolitvi predsednice in podpredsednika Družbenopolitičnega Zbora Skupščine občine Murska Sobota
90.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Lendava
91.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Selo — Fokovci
92.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ratkovci
93.	Sklep o razpisu referenduma za glasovanje o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci
94.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 v občini Ljutomer
95.	Popravek odloka o določitvi imen in spremembi potekov ulic in trgov na območju občine Gornja Radgona
96.	Popravek
STRAN 27 VESTNIK, 5. APRIL 1984
73
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, štev. 12/80 in 36/81> je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 23. marca . 1984 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE MURSKA SOBOTA
1.	člen
V Statutu občine Murska Sobota se poglavje »Ljudska obramba in družbeno samozaščita« spremeni in glasi (členi od 96. do 112.):
SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA .	-
96.	člen
Občina Murska Sobota organizira in pripravlja obrambo pred agresijo, preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj, zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V ta namen usmerja in usklajuje obrambne priprave in družbeno samozaščito delovanje delovnih lj udi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira in pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito ter določa svoje obrambne in varnostne načrte.
Ob naravnih in drugih nesrečah sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti, sprejema ukrepe za njihovo odpravljanje, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
97.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravhi organi ter organ za notranje zadeve.
98.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih. ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ureja organizacijske, materialnem druge pogoje za izvajanje obrambnih priprav m samozaščitnih aktivnosti. ki so skupnega pomena.
Občinska skupščina sprejema načrt organizacije in razvojaterito-rialne obrambe ter ustanavlja občinski štab, enote teritorialne obrambe, določa organizacijo civilne zaščite, predpisuje izvrševanje ukrepov civilne zaščite ip opravlja druge naloge, ki jih določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in drugi predpisi.
99.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo na tem področju in po potrebi in dogovoru ustanavlja skupne službe.
Skupaj s skupščinami občin Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer ustanovi skupščina občine Murska Sobota pokrajinski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot skupni medobčinski organ.
Pokrajinski odbor skrbi za izvajanje in usklajevanje obrambnih priprav, ter aktivnosti in ukrepov družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Pomurje.
100.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine imenuje občinska skupščina. Sestavo, naloge, način dela in druga vprašanja delovanja predsedstva v vojni in izrednih razmerah določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
,	101. člen
. Za usklajevanje ter povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite in opravljanje drugih zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi občinska skupščina,; Svet za splošno ljudsko obrambo in, družbeno samozaščito. Člane sveta imenuje občinska skupščina. Število članov sveta določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine.
Naloge sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa zakon in odlok občinske skupščine.
102.	člen
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje varnostne in vojno politične razmere v občini, usmerja obrambne priprave in samozaščitno delovanje ter izdelavo in dopolnjevanje obrambnih in varnostnih načrtov v občini. Usmerja razvoj, oboroževanje in opremljanje enot teritorialne obrambe, ter razvoj in delovanje civilne in narodne zaščite, spodbuja in usklajuje ukrepe in'delo nosilcev družbeno gospodarskega in političnega razvoja
,v občini, spremlja in usmerja obrambno in družbeno samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge, kijih določa zakon in drugi predpisi.
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska skupščina, v skladu z določili in usmeritvami zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Število članov .komiteja določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem.
103.	člen
Izvršni svet občinske skupščine izvaia politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naloge izvršnega sveta podrobneje določa zakon o splošni ljudski .obrambi in družbeni samozaščiti.
104.	člen
. Upravni organ za'ljudsko obrambo, upravni organ za notranje zadeve in drugi občinski organi opravljajo naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih določajo zakon, odloki občinske skupščine in drugi predpisi.
105.	člen
Za izvajanje oboroženega boja in drugih Oblik splošnega ljudskega odpora, za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim in varnostnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, enote teritorialne obrambe.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi ter naloge, ki mu jih naložijo pokrajinski štab za teritorialno obrambo, občinska skupščina, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito-ter izvršni svet občinske skupščine v skladu z njihovimi pristojnostmi.
106.	člen
Civilna zaščita ie del splošne liudske obrambe in družbene samozaščite, ki se organizira v vseh delovnih in življenjskih okoljih, kot najširša oblika priprav.in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
Za organizirano usmerjanje pripravljanja delovnih ljudi in občanov, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih,.štabi za civilno zaščito.	,
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu in svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Naloge štaba za civilno zaščito določa zakon.
107.	člen
V krajevnih skupnostih se delovni ljudje in občani organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za opravljanje nalog in aktivnosti družbene samozaščite, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje.drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom, obrambnim in varnostnim načrtom krajevne skupnosti ih občine. Naloge na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti preko skupščine krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti,-komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov, ki so določeni z zakonom, statutom in obrambnimmačrtom krajevne skupnosti in občine.
108.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega deia, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav s svojim razvojnim načrtom. programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo uskladiti svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine.	•*_
Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci.
Naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti opravljajo delavski sveti, komite za
splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, poslovodni organ in . drugi organi, kot določajo predpisi in splošni akti organizacij združenega * dela.
V delovnih organizacijah, ki imajo v svojem sestavu.več temeljnih organizacij združenega dela, se za izvrševanje skupnih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tudi na ravni delovne organizacije.
109.	člen
V samoupravnih interesnih skupnostih opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skupščine skupnosti, odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno 'samozaščito in drugi organi skupnosti. Pravice in dolžnosti organov skupnosti na področj.u splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje določijo s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
110.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v delovnih skupnostih samo-' upravnih organizacij, v organih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društvih, organizirajo narodno zaščito kot najširšo obliko samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in jrvnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanja drugih določenih nalog družbene samozaščite ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in'občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora.
Narodno zaščito organizira v temeljni organizaciji združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne.skiipnosti.
Narodna zaščita deluje po posebnem načrtu, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta, samoupravne organizacije, ali skupnosti, v kateri je organizirana.
111.	člen
Delovni ljudje in občani skrbijo, da se ustvarijo pogoji za varnost v občini in organizira terizvajapreventivnadejavnostvcestnem prometu.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določa občinska skupščina v skladu z zakonom.
112.	člen
Delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požirom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
2.	člen
Za 159. členom Statuta se doda 159. a člen, ki se glasi: »Skupščina občine lahko ustanovi Svet občine. Svet občine je politično posvetovalno telo občine, ki obravnava pomembnejša vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. O obravnavanih vprašanjih svet zavzema stališče in smernice ter jih posreduje pristojnim organom. Svet občine ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi tudi sestav, delovanje in druga vprašanja dela sveta.« -
3.	člen
Spremembe in dopolnitve Statuta občine Murska Sobota začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 011-1/84-1
V Murski Soboti, dne 23. marca 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r.
74
Na podlagi 165 člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 9. marca 1984, sprejela naslednje
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE
k poročilu o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanju splošne porabe v občini Murska Sobota v letu 1983, z usmeritvami Za leto 1984
Zbori skupščine občine Murska Sobota so na seji dne 9. marca 1984 obravnavali Poročilo o izvajanju programov SISdružbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanja splošne porabe v občini Murska
STRAN 28 VESTNIK, 5. APRIL 1984
Sobota v letu 1983 z usmeritvami za leto 1984 in predlog bilance sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 ter ob tem
ugotovili:
Zaostreni pogoji gospodarjenja in zožene materialne možnosti so se vletu 1983 bistveno odražale tudi na področju skupne in splošne porabe. Organizacije združenega dela so se občasno znašle v likvidnostnih težavah, skozi vse leto pa je bilo evidentno zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za višino in rastjo osebnih dohodkov enakih ali podobnih izobrazbenih struktur v gospodarstvu občine.
Zaradi omejevanja sredstev so vse SIS in OZD s področja družbenih dejavnosti sprejele programe stabilizacijskih ukrepov, ki so na nekaterih področjih posegali v krčenje letnih programov in zahtevali večjo soudeležbo koristnikov storitev. Samoupravne interesne skupnosti so sprejeta stališča in programe v veliki meri realizirale. Zbori občinske skupščine posebej izpostavljajo pozitivna prizadevanja na področju zdravstva in šolstva, kjer so imeli ti programi najbolj konkretne finančne učinke.
Krčenje posameznih programov ni bistveno vplivalo na kvaliteto in doseženi nivo posameznih dejavnosti. Zbori v danih razmerah ugodno ocenjujejo realizacijo programov v letu 1983.
Občinska skupščina meni, da je bilo v letu 1983 nujno tekoče usklajevati bilanco sredstev SIS družbenih dejavnosti in v zvezi s tem prispevne stopnje, saj smo se s tem izognilvustvaijanju presežkov v SIS in nepotrebnem obremenjevanju združenega dela.
Na področju gospodarske infrastrukture je bil dosežen obseg načrtovanih sredstev ter realiziran močno skrčen program nalog za leto 1983. Sedanja izgradnja gospodarske infrastrukture ne daje možnosti za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine.
Nepravočasno in pomanjkljivo pripravljene tehnične dokumentacije povzročajo zamaknitev planiranih rokov začetka izgradnje posameznih objektov in naprav in s tem podražitve.
Močno omejevanje sredstev splošne porabe in visoka rast materialnih stroškov povzročata, da v proračunu občine ostaja vedno manj sredstev za izvajanje zakonsko obvezujočih nalog zlasti na področju urbanizma, notranjih zadev, dela inšpekcijskih služb, geodetske uprave in pravosodnih organov.
Poročilo pa ne vsebuje ugotovitev in smernic o organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, delo delegacij in skupščin.
Na podlagi poročila in razprav so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča in usmeritve:
1	. Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o realizaciji programov SIS in na področju splošne porabe za leto 1983. ter podpirajo programske usmeritve za leto 1984, po katerih se obseg programov ne povečuje. V kolikor bo pri kateri skupnosti prišlo zaradi zakonskih predpisov ali drugih objektivnih razlogov do širitve programov je potrebno v ta namen zagotoviti dodatna finančna sredstva. Poleg sprejetih kratkoročnih programov stabilizacijskih ukrepov'je potrebno izdelati tudi dolgoročne programe.
/	2. Zbori občinske skupščine so sprejeli korigirano bilanco sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1984. Bilanca je sestavni del teh stališč.
Bilanca sredstev skupne porabe, kije bila objavljena v Delegatskem vestniku, se spremeni v naslednjem:
—	zaraai bistvenega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za povprečjem v gospodarstvu občine se samoupravnim interesnim skupnostim priznajo dodatna sredstva v skupnem znesku 45,105.000.— din, ki so namenjena za valorizacijo osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za leto 1983. Z dodatnim obsegom sredstev dovoljene porabe je za leto 1983 zagotovljena delavcem družbenih dejavnosti rast osebnih dohodkov za 26 % v primerjavi z letom 1982;
—	za dodatno priznana sredstva se poveča dovoljena poraba za leto 1983, sredstva pa se zagotovijo iz priliva v letu 1984;
—	v letu 1984 se dovoli povečanje skupne porabe iz leta 1983 za 23,2 %.
3.	Zbori priporočajo, da organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti valorizirajo za leto 1983 osebne dohodke za 26 % v primerjavi z letom 1982, ostala razpoložljiva sredstva pa namenijo za pokrivanje skladov.
4.	Zbori sprejemajo predlagane prispevne stopnje ter ocenjujejo, da bodo predlagane prispevne stopnje ob načrtovanih gibanjih zagotavljale združevanje sredstev do višine dovoljene porabe.
5.	Zbori občinske skupščine priporočajo samoupravnim interesnim skupnostim in organizacijam združenega dela s področja družbenih dejavnosti, da ob dogovorjeni svobodni menjavi iščejo tudi možnosti za združevanje sredstev v obliki neposredne svobodne menjave.
6.	Strokovne službe morajo na podlagi zaključnih računov izdelati temeljito analizo o poslovanju OZD s področja družbenih dejavnosti v letu 1983, s posebnim poudarkom na gibanju osebnih dohodkov, materialnih stroškov, sklada skupne porabe in amortizacije. Glede na ugotovitve iz analize bo že v drugem trimesečju potrebno ponovno proučiti ustreznost bilance skupne porabe in po potrebi predlagati spremembe, ki bi zagotavljale delavcem na področju družbenih dejavnosti približno enak položaj, upoštevajoč pri tem prioriteto zdravstva in
šolstva. V analizi je potrebno izpostaviti tudi ustreznost sedanje organiziranosti administrativnih služb.
7.	Zbori občinske skupščine podpirajo stališče samoupravnih interesnih skupnosti, da se sedanji sistem solidarnosti do konca tekočega srednjeročnega obdobja ne spreminja.
8.	V razvoju gospodarske infrastrukture je potrebno v letu 1984 nameniti posebno pozornost predvsem vzdrževanju in izgradnji cest, nekaterih komunalnih objektov ter usmerjeni individualni in blokovni gradnji. Razvoj teh dejavnosti mora potekati v skladu s potrebami hitrejšega gospodarskega razvoja občine.
9.	Komunalna skupnost in območna vodna skupnost se morata vključiti v reorganizacijo komunalnega oz. vodnega gospodarstva ter v skladu s sprejetim zakonom v komunalnem gospodarstvu dopolniti sistem financiranja, predvsem razširjene reprodukcije.
10.	Na področju stanovanjske izgradnje je treba nadaljevati z gradnjo po načelu investitorstva in uveljavljati vse ostale oblike družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, zlasti zadružno gradnjo.
11.	Pri izvajanju investicij v gospodarsko infrastrukturo je potrebncr pravočasno pripraviti kvalitetno tehnično dokumentacijo in zaostriti odgovornost posameznih nosilcev nalog.
12.	Zbori občinske skupščine predlagajo SIS materialne proizvodnje, da do konca prvega polletja 1984 reorganizirajo strokovne službe z združitvijo v skupno strokovno službo.
13.	Slediti je potrebno rasti splošne porabe v letu 1984 kot jo opredeljuje občinska resolucija ter zagotoviti sredstva tudi za hitrejše izvajanje racionalizacije dela upravnih organov in posodobitev opreme.
Številka: 402-10/84-1
Murska Sobota, dne 9. marca 1984
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
75
Na osnovi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76), odloka Skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 17/78) ter na osnovi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občin Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 23. 3. 1984 sprejela
ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za oMobje pd leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000.
1.	člen
Dolgoročni plan občine Murska Sobota se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine).
V skladu z zakonskim načelom celovitosti planiranja je planiranje prostorskega razvoja občine sestavni del dolgoročnega plana občine.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota pripravi in predloži Skupščini občine Murska Sobota do 31. 7. 1984 predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota pripravi in do 31.12. 1984 predloži Skupščini občine Murska Sobota osnutek, do 30.4.1985 pa predlog dolgoročnega plana občine Murska Sobota.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Meška Sobota določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota. S programom dela se določijo naloge, organi, organizacije in roki v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine.
5.	člen
Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju.
Dolgoročne plane sprejemajo zlasti:
—	OZD, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev;
—	OZD, katerih razvoj pomembneje posega v prostor;
—	OZD, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti;
—	vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	OZD gospodarstva, ki so v preteklem letu ustvarile večkot 50 milijonov dinarjev celotnega prihodka in imele več kot 150 zaposlenih ali so nosilci razvoja določene dejavnosti gospodarstva v občini.
6.	člen
Na osnovi določil tega odloka so dolžni pripraviti in sprejeti svoje dolgoročne plane za obdobje iz 1. člena tega odloka naslednji samoupravni nosilci planiranja v občini Murska Sobota:
Organizacije združenega dela gospodarstva:
DES TOZD Elektro Murska Sobota
TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci
Delovna organizacija Panonija
Delovna organizacija Pomurski tisk
Delovna organizacija Platana
Delovna organizacija Mura
Delovna organizacija KG Rakičan
Kmetijska zadruga Panonka
Delovna organizacija Agromerkur
Tovarna mlečnega prahu
Delovna organizacija Mesna industrija
Gozdno in lesno gospodarstvo
Intes TOZD Mlinopek
Konstruktor TOZD Pomurje
Delovna organizacija Sobota
IMP TOZD Blisk
Delovna organizacija Potrošnik
Radenska TOZD Diana, TOZD Moravske tolice in TOZD Zvezda
Certus TOZD Avtobusni promet Murska Sobota
Delovna organizacija za PTT promet
Temeljna pomurska banka Murska Sobota
DO Agroservis
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje
SIS za cestno in komunalno dejavnost
Samoupravna stanovanjska skupnost
Kmetijska zemljiška skupnost
Območna vodna skupnost
Območna SIS za PTT promet
Skupnost za pospeševanje kmetijstva
Skupnost za gozdarstvo
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti
Skupnost otroškega varstva
Izobraževalna skupnost
Kulturna skupnost
Telesnokulturna skupnost
Zdravstvena skupnost
Skupnost za zaposlovanje
Skupnost za socialno skrbstvo
Raziskovalna skupnost
Skupnost socialnega varstva.
7.	člen
V pripravo dolgoročnega plana občine se bodo vključevale tudi vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki niso po tem odloku posebej zavezane za pripravo in sprejem svojih dolgoročnih planov.
8.	člen
Nosilci in udeleženci družbenega planiranja sprejmejo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine.
9.	£len
Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se poleg sredstev za redno dejavnost komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini določijo posebna sredstva, ki bodo vsako leto določena z občinskim proračunom in porabljena v skladu s programom nalog za pripravo dolgoročnega plana.
10.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega Člena tega odloka je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
11.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota je Izvršni svet Skupščine občine.
12.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine, poleg tega pa drugi upravni organi občine, strokovne službe SIS in strokovne službe organizacij združenega dela.
13.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se prične takoj.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati Odlok opripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Ur. objave pomurskih občin, št. 8/79) in Odlok o spremembah in dopol
nitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Ur. objave pomurskih občin, št. 43/81).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Predsednik
„ Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT 1. r.
Številka: 30-5/84-3 V M. Soboti, dne
76.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) lin 1981. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1984
L člen
S proračunom občine Ljutomer za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljutomer v letu 1984.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo: 88.695,012 din Prihodki se razporedijo:
— za občinske potrebe v višini	88.581,952 din
— za tekočo proračunsko rezervo	113,060 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v planu prihodkov in planu razporeditve prihodkov občinskega proračuna, kije sestavni del splošnega dela občinskega proračuna:
3.	člen
Od prihodkov po prvem odstavku 2. člena, zmanjšanih za prene-šena sredstva iz leta 1983 se izloči največ 1 % v sredstva rezerve občine Ljutomer.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom vsem porabnikom enakomerno (praviloma po 12-tinah) v okviru doseženih prihodkov in njihove razporeditve, če ni z zakonom ali drugim aktom občinske skupščine oz. njenega izvršnega sveta drugače določeno.
5.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim upravnim organom, medobčinskim upravnim organom in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom) v skladu s 104. členom Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine , SR Slovenije ter republiških upravnih organih zagotavlja v letu 1984;
—	sredstva, ki jih delavci teh organov v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodke delovnih skupnosti,
—	* sredstva za osebne dohodke funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike,
—	sredstva za materialne stroške in
—	sredstva za posebne namene in sredstva za opremo.
6.	člen
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog in poprečni osebni dohodek delavcev V organizacijah združenega dela v občini, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, v približno enakih delovnih pogojih.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih, ki so opredeljena po merilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov.
Osnova za določanje sredstev za materialne stroške, opremo in amortizacijo so družbeno dogovorjeni kriteriji in merila, kijih sprejme izvršni svet skupščine občine, upoštevajoč zakonske predpise in porast cen materiala ter storitev.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom zagotavljala sredstva za osebne dohodke na podlagi bruto vrednosti točke, kije veljala na dan 31/12-1983.
STRAN 30 VESTNIK, 5. APRIL 1984
Bruto vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine med letom poveča v skladu z rastjo dohodka in gibanjem osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela v občini, upoštevajoč merila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in sklepe komisije podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
8.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava dela ter pogoji za izvrševanje nalog, se občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi odobren obseg sredstev za delo.
Če se med letom ustanovi, novi organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na osnovi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet skupščine občine.
Če je med letom prenehal delovati organ ali drugi uporabnik sredstev občinskega proračuna, se preostanek sredstev za njegovo dejavnost prenese v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Občinski in medobčinski upravni in pravosodni organi ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo opravljati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim zagotovljene v občinskem proračunu. Ti ne smejo prevzemati novih obveznosti, za katere nimajo zagotovljenih sredstev.
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša obseg sredstev ali začasno omeji uporabo proračunskih sredstev proračunskim uporabnikom, če prihodki proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O teh ukrepih mora izvršni svet obvestiti pristojne skupščine občin injim predlagati ustrezne ukrepe.	,
Vsi prihodki, ki jih občinski ali medobčinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in financiranje investicij iz sredstev občinskega proračuna.
Oddelek za občo upravo spremlja finančni-materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev po nampnu, obsegu in dinamiki uporabe. Če ugotovi, da sredstvanišouporabljenaza tiste namene, za katere so bila odobrena, obvesti o tem izvršni svet SO in predlaga ustrezne ukrepe.	'
Za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so posameznim občinskim in medobčinskim upravnim ter pravosodnim organom in drugim uporabnikom sredstev občinskega proračuna bila odobrena, so odgovorni funkcionarji, ki vodijo te organe, in druge pooblaščene osebe kot odredbodajalci.
Za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren tudi vodja računovpdstva proračuna.
11.	člen
Občinski in medobčinski upravni ter pravosodni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo predložiti oddelku za občo upravo občine Ljutomer najpozneje do 15/3-1984 finančni načrt za leto'1984 ter zaključni račun za leto 1983.
12.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb in za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, so:
—	izvršni svet skupščine občine za sredstva za delo državnih organov, za tekočo proračunsko rezervo in za sredstva rezerve občine,
—	komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj za intervencije v gospodarstvu, za odstopljene prihodke, za dejavnost krajevnih skupnosti, za vzdrževanje železniških prehodov in za prostorski plah ter urbanistično dokumentacijo,
—	Oddelek za občo upravo za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov, za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo ter za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV,
—	geodetska uprava — za geodetska dela po programu za tekočo leto in srednjeročno obdobje,
-	— oddelek za ljudsko obrambo — za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite in
—	občinska konferenca SZDL — za dejavnost družbenopolitičnih organizacij,'družbenih organizacij in društev.
13.	člen
Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da odloča:
—	o začasni prerazporeditvi sredstev na posameznih postavkah proračuna občin,
—	o uporabi sredstev rezerve občine, vendar samo za namen iz L in 2. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
.. . \
— o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve, — o odpisu neizterljivih prispevkov in davkov ali drugih neizterljivih obveznosti iz sredstev občinskega proračuna.
14.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota:
Številka: 400-1/82-2
Datum: 22/3-1984 *
Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR. 1. r.
77
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska-Sobota št. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer ha seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1983
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljutomerza leto 1983, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine in posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer. « ■ *
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
— skupne prihodke v bilanci proračuna	80.260.365,85
— skupno razporeditev prihodkov po
bilanci proračuna	78.774.999.85
— presežek prihodkov nad dohodki, ki se
razporedi za blagovne rezerve	1.485.366,00
Zaključni račun rezervnega sklada občine izkazuje:
— skupne prihodke	*	3.475.190,60
— skupne odhodke	'	——
— presežek prihodkov nad odhodki	3.475,190,60
Zaključni račun sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali izkazuje:
—	skupne prihodne	7.931,222,80
—	skupne odhodke	5.690.457,55
—	presežek prihodkov	nad odhodki	2.240,765,25
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine v znesku 1.485.366,00 se razporedi za blagovne rezerve. Uporaba in višina teh sredstev, ki se sme koristiti v letu 1983, je citirana v 9. členu družbenega dogovora.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada občine v višini 3.475,190,60 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada občine za leto 1984.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki posebnega računa sredstev za zdravstveno varstvo živali v znešku 2.240,765,25 se prenese kot prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer za leto 1984.	.	,iodo?
o.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta Sestavni del proračunske bilance za leto 1983.
7. člen
Ta odlok začne veljati 8. danpoobjavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 400-1/83
Datum: 22/3-1984
Predsednik	•
skupščine občine
Emil KUHAR, l.r.
78
Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 181. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1984. sprejela
razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Ob žalovanju na pol droga, pa le na določene dneve žalovanja. V 24. urah je treba odstraniti tudi morebitne transparente in druge priložnostne oznake praznovanja, ali priložnbstne slavnosti.
4.	člen
Ob javnih prometnih površinah in cestah ter na drugih javnih mestih, predvidenih za izobešanje zastav, odgovarjajo za izobešanje zastav pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb krajevnih skupnosti, in pooblaščene organizacije združenega dela.
5.	člen
Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem pristojnega upravnega organa za notranje zadeve občine ali na splošen javni poziv.
Kadar se skupaj z našimi izobešajo zastave tujih držav na splošen javni poziv, je take, zastave dolžan zagotoviti organizator sodelovanja s tujino. Samostojno se tuje zastave ne smejo izobešati.
6.	člen
Pri izobešanju zastav je potrebno upoštevati naslednje zaporedje:
—	če je izobešenih več zastav v koloni ali skupini je na prvem mestu zastava. SFR Jugoslavije, nato zastava ZK Jugoslavije, zastava SR Slovenije, na kar se razvrstijo ostale zastave;
—	če so zastave v vrsti, se jih razvrsti v naslednje zaporedje: na prvem mestu oz. gledano od spredaj je prva z leve strani zastava SFR Jugoslavije, za njo zastava ZK Jugoslavije, zastava SR Slovenije in za tem se razvrstijo ostale zastave;
—	če se izobesi zastava SR Slovenije skupaj z zastavo SFR Jugoslavije in zastavo ZK Jugoslavije, je pravilno naslednje zaporedje: zastava SR Slovenije, zastava SFR Jugoslavije, zastava ZK Jugoslavije gledano od spredaj.
7.	člen
Zastave SFR Jugoslavije in SR Slovenije se izobešajo po zaporedju barv, določenih v Ustavi SFR Jugoslavije in Ustavi SR Slovenije.
8.	člen
Ne smejo se izobešati raztrgane, umazane, zmečkane, močno obledele ali poškodovane oz. drugače neprimerne zastave.
9.	člen
V dneh žalovanja, določenega s splošnim javnim pozivom, se zastave spustijo na pol droga, dokler traja žalovanje. Ob smrti člana delovne skupnosti, Organizacije ali društva, se praviloma lahko izobesi samo pri r^erna črna 'zastava.
10.	člen
Ni dovoljeno uporabljati zaposredja osnovnih barv zastav SFR Jugoslavije in SR Slovenije za simbole in zastave družbenih organizacij in društev za njihove prapore in slično. Prepovedano je tudi na zastavo pisati datume, imena ali druge oznake.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali skupnost:
—	če ne poskrbi, da bodo ob državnih, republiških, občinskih ali krajevnih praznikih, ob posebnih priložnostih oziroma na splošen javni poziv izobešene zastave;
—	če izobesi zastavo, ki ne ustreza ustavnim določilom in predpisom družbenopolitičnih skupnosti;
—	če izobesi raztrgano, umazano, obledelo ali drugače neprimerno zastavo;
—	če v določenem roku ne odstrani izobešenih zastav in drugih priložnostih obeležij, ki so bila uporabljena ob praznovanju;
—	če izobesi zastavo tuje države brez dovoljenja pristojnega upravnega organa za notranje zadeve občine ali splošnega javnega poziva ali jo izobesi samostojno;
—	če ravna v nasprotju s 4., 9. in 10. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in hišnega sveta, če je storjen prekršek iz katere od alinej tega člena.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznujejo tudi lastniki zasebnih stanovanj, če ravnajo v nasprotju z drugo, tretjo, četrto in peto alinejo-11. člena tega odloka.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo delavci postaje milice s splošnim delovnim področjem in komunalni inšpektor.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 62—1/84—1
Datum: 22/3—1984
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
STRAN 32 VESTNIK, 5. APRIL 1984
A
80
Na osnovi 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS štev.: 35/82) in 278. člena statuta skupščine - občine Lendava(Uradneobjave Pomurja, št. 37/81),jeskupščinaobčine Lendava na seji zbora združenega dela, dne 26. marca 1984 sprejela
ODLOK o določitvi prispevka za financiranje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščita za čas od 1.4.1984 do 31. decembra 1985
1.	člen
Delovni ljudje v OZD, TOZD; delovnih skupnostih in SIS, ki niso sprejeli aneksa k SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje 1981—1985 ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov plačujejo prispevek za financiranje nalog SLO in DS v času od 1. 4. 1984 do 31. decembra 1985 v višini 0,60 % iz doseženega dohodka (osnova za izračun je bruto osebni dohodek).
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, štev.: 33/80. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od L 4. 1984 dalje.
Številka: 402/10
Datum: 26. marca 1984
Predsednik zbora združenega dela Terezija DONKO, 1. r.
81
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. Ust SRS, št. 5/80) ter na podlagi 265. člena statuta Občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) j e skupščina Občine Lendava na seji žbpra združenega dela in zbora krajevne skupnosti, dne 26. marca 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
1.	člen
V 1. členu Odloka o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava(Ur. objave, št. 5/83) se znesek 25.519.00 din nadomesti z zneskom 29.399 din.
2.	člen
V 2. členu se v L vrsti 0,6 odstotkov nadomesti z 0,8 odstotkov in 153.10 din v 2. vrsti z zneskom 235.20 din.
3.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha velj ati odlok o spremembi odloka 0 povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave, št. 5/83).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 465-1/76-3
Datum: 12. 3. 1984
Predsednik SO Lendava Mirko HAJDINJAK 1. r.
82
Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave štev. 27/81) ter 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, štev. 29/74 in 4/78) je skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LENDAVA ZA LETO 1984
L člen
S proračunom občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lendava.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto- 1984 znašajo 113.248.225 din in se razporedijo:
— za dejavnost organov in organizacij DPS	108.111.963 din
— za tekočo proračunsko rezervo	463.314 din
— za sredstva, izločena za posebno partijo
žiro računa proračuna	4.672.948 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične - dejavnosti v skladu z družbenim dogovorom o uporabi turistične takse v SR Sloveniji.
4.	člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se namenjajo v celoti .za zdravstveno varstvo živali.
5.	člen
Od izvirnih prihodkov proračuna občine se 1 % izloča v sredstva rezerve občinskega proračuna.
,	6. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov, če s posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta oziroma v dogovoru z uporabnikom ni drugače določeno.
7.	$len
Izvršni svet Skupščine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O ukrepih iz prejšnjega stavka mora izvršni svet poročati zborom občinske skupščine.
8.	člen
Upravni organi, strokovne službe in organizacije’, pridobivajo sredstva za delo na podlagi programov dela in doseženih rezultatov dela delavcev pri izvrševanju programa.
Dohodek delovnim skupnostim občinskih . upravnih organov ■ se zagotavlja v skladu s sprejetim dogovorom. Rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo se bo usklajevala z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji v letu 1984.
9.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače.
Upravni organi, ki se finansirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po, pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunqm.
10.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodki občinskega proračuna. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se sredstva, ki jih uprava za družbene prihodke pridobi na'- osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanom za SIS, uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprave.
11.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja proračuna. .
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerv do višine 800.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78);
—	o uporabi sredstev „tekoče proračunske rezerve”;
—	o začasni uporabi sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1984.
13.	člen
Za spremljanje izvajanja občinskega proračuna je : tdolžen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, k poroča izvršnemu svetu ter po potrebi predlaga sprejem potrebnih ukrepov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 400-2/84-3
Datum: 8/3-1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK 1. r.
83
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 276. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št, 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 4984 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1983
85
Na podlagi 50. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem pianu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80) ter 47. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81), je Skupščina občine Lendava na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1984 ter seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
l.člen
Družbeni plan občine Lendava se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1990.
Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana občine in lastnih planskih dokumentov izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v republiki’in občini ter dolgoročnih planov SR Slovenije in občine.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine pripravi in do konca septembra 1984. leta predloži Skupščini občine predlog smernic za pripravo družbenega plana občine.
Izvršni svet Skupščine občine pripravi in do konca junija 1985. leta predloži skupščini občine osnutek, do konca novembra 1985. leta pa predlog družbenega plana občine.
Izvršni svet-bo do konca februarja 1985. leta-predložil podpisnikom osnutek, do konca julija 1985. leta pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine določi delovni program pripravljanja družbenega plana občine, v katerem določi tudi konkretne naloge, postopke in roke za posamezne nosilce planiranja po posameznih fazah oblikovanja, usklajevanja in sprejemanja planskih aktov.
OZD, KS in samoupravne interesne skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerim zagotovijo vsebinsko in časovno usklajenost s pripravo družbenega plana občine.
- 4. člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine bo Izvršni svet zagotovil sredstva v okviru proračuna občine. Za namensko porabo teh sredstev je odgovoren predsednik komiteja za družbeno planiranje. Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih 'objavah občin Pomurja.
Številka: 30-3/84-2	,
Datum: 26. 3. 1984 d-o	,
Na osnovi 183. in J88. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota, na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 23. marca 1984 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine.občine Murska Sobota
L
Za predsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Martin HORVAT. Kocljeva 2. Murska §obota.
II.
Za podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Štefan OŠLAJ, Miklošičeva 85. Murska Sobota.
III.	'
Dvoletni mandat začne teči s 14. aprilom 1984.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-3/84-1
Murska Sobota, 23. marca 1984
Predsedujoči delegat Zbora združenega dela Stefan ŠEBČK, 1. r. Predsedujoči delegat Zbora krajevnih skupnosti ■Franjo ŠKARABOT. 1. r.
Predsedujoči delegat
Družbenopolitičnega zbora Alojz VALENČIČ. L r.
87
Na podlagi 189. člena Statuta občine’ Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) in 36/81) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 23. marca 1984 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednice Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
I.
Za predsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Karel PEČEK, Titova 15. Murska Sobota.
11.
Za podpredsednico zbora združenega dela je izvoljena Terezija ŠERUGA. Kmečka 12, Beltinci.
Ill.
Dvoletni mandat.začne teči s 14. aprilom 1984.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-4/84-1
Murska Sobota, dne 23. marca 1984
Predsedujoči delegat: Štefan ŠEBOK. 1. r.
88
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/8 l)je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 23. marca 1984 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota
I.
Za predsednika. Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobotaje izvoljen Rudolf CIPOT, Lendavska 6. Murska Sobota.
II.
Za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobotaje izvoljen Franc LAH, Gerlinci 94.
III.
Dvoletni mandat začne teči s 14. aprilom 1984.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-5/84-1
Murska Sobota, 23. marca 1984
Predsedujoči delegat:
Franjo ŠKARABOT, 1. r.
99
Na podlagi 2. odstavka 38. člena in 51. člena Zakona -o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Ur. list SRS; št. 41/83) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 28. februarja 1984 sprejel
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1984
NA OBMOČJU OBČINE LENDAVA
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1984'ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja,* preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Lastniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
'	2. člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe bo v letu 1984 opravljal Oddelek za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni (Oddelek za epizootilogijo) Veterinarske postaje Lendava, razen v kooperacijskih rejah brojlerjev DO ,,Agromerkur”, kjer bo iste opravljala obratna veterinarska ambulanta.
Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe mora Veterinarska postaja Lendava in obratna ambulanta DO ,,Agromerkur” o tem obvestili organ veterinarske inšpekcije pri Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Lendava. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskavo.
Veterinarska postaja in obratna ambulanta, iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v vasi Gaberje. Zaščitno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1984.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Preventivno je treba cepiti proti steklini tudi nomače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na nevarno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
Psi, ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši,- piščancev, brojlerjev in puranov proti , atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninski farmi v Dobrovniku, last DQ ,,Agromerkur”;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji za ,,DO ,,Agromerkur” Murska Sobota;
—	v Sledečih naseljih: Pince Marof, Petišovci, Trnje, Dolnja Bistrica, Dobrovnik, Kobilje in Turnišče;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A—026/82 z dne 11.3. 1982).
Cepljenje, določeno s tem členom, opravita:
Veterinarska postaja Lendava v zgoraj .navedenih naseljih in v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomenj reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Obratna ambulanta DO „Agromerkur” na farmi v Dobrovniku in v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev.
Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
9.	člen
Veterinarska postaja mora v letu 1984 začeti VII. splošno tuberkulinizacijo in intradermalno tuberkulizirati 20 % vseh goved na območju občine Lendava.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi veterinarska postaja.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev'z mlečno prstenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živali za pregled;
—	s serološko preiskavo krvi bika v prirodnem pripustu ir laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledkih šest mesecev med obema pregledoma;
Vzorec mleka in krvi odvzame veterinarska postaja.
Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave (VI. točka odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov).
Laboratorijsko preiskavo krvi in semena obeh bikov opravi VTOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati plemenjaka v prirodnem pripustu.
Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo — Biotehniške fakultete v Ljubljani. .
12.	člen
Plemenjaka v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (LBR/IPV).
Vzorce odvzame Vet. postaja Lendava, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani).
Pri plemenskih bikih je treba opraviti tudi pregled na vibriozo, (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, trihomoniazo in koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
2.	člen
Samoprispevek oz. sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za:
V naseljih Selo in Fokovci za komunalno urejanje naselij.
3.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje pet let in sicer od 1.5. 1984 do 30. 4. 1989.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Selo-Fokovci in sicer:
—	V DENARJU;
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	4,0 % od katasterskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od povprečnega OD v preteklem letu v SRS zaposleni v tujini mesečno
-	V DELU:
—	za lastnike traktorjev letno po 16 ur v prevozih s traktorjem in 4 ure v delu
—	za lastnike zemlje letno po vsakem hektarju obdelovalne zemlje po delovni dan
—	za ostala gospodinjstva in gospodarstva letno po dva delovna dneva
Nadomestila v denarju za eno uro prevoza s traktorjem znaša 500 din. za en delovni dan, ki traja 8 ur, pa znaša 800 din.
5.	člen
Glede oprostitve samoprispevka se uporablja 10 člen zakona o samoprispevku in njegova določila.
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Selo-Fokovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
S^asuJej° neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje
Krajevna skupnost
Selo-Fokovci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. 4. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu na območiu Krajevne skupnosti Selo-Fokovci za obdobje pet let od 1.5- 1984 do 30. 4. 1989, ki bo znašal:
a.	V DENARJU: za komunalno urejanje naselij
—	1.5 % od neto osebnih dohodkov
—	4.0 % od katasterskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od povprečnega OD v preteklem letu v SRS zaposleni v tujini mesečno
b.	V DELU:
—	za lastnike traktorjev letno po 16 ur v prevozih s traktorjem in 4 ure v delu
—	za lastnike zemlje letno po vsakem hektarju obdelovalne zemlje po 1 delovni dan
—	za ostala gospodinjstva in gospodarstva letno po dva delovna dneva.
Nadomestila v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 800 din, za eno uro prevoza z traktorjem pa 500 din.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu Krajevne skupnosti Selo-Fokovci. št.......in	razporejala popro-
gramu KS Selo-Fokovci.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal SVET KS Selo-Fokovci, ki o tem vsako leto poroča zborom občanov Krajevne skupnosti.
10.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
V Selo-Fokovci 9. 3. 1984
Predsednik skupščine
Krajevne skupnosti: Rajnar Alojz
1
92
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 42. člena statuta Krajevne skupnosti Ratkovci je skupščina Krajevne skupnosti Ratkovci na svoji seji dne 18. 3. 1984 sprejela:
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za -območje Krajevne skupnosti Ratkovci
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ratkovci, ki bo dne 15. 4. 1984 in sicer za vasi Ratkovci, Kančevci, Lončarovci in Ivanovce na običajnem glasovalnem mestu in sicer v vseh vaseh od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Samoprispevek oz. sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo 'uporabila za:
V naseljih Ratkovci, Ivanovci, Kančevci in Lončarovci za komunalno urejanje naselij ter v naseljih Ivanovci, Ratkovci in Kančevci še za asfaltiranje ceste Andrejci skozi vas Ivanovci, Kančevci ter Ratkovci
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 5. 1984 do 30. 4. 1989.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Ratkovci in sicer:
— za komunalno urejanje naselij v denarju
2 % od katasterskega dohodka
1,5 % od osebnega dohodka zaposlenih — neto
100 din mesečno za zaposlene v tujini.
— V naselju Ivanovci, Kančevci in Ratkovci še za asfaltiranje ceste
2 % od katasterskega dohodka
2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih
100 din mesečno od zaposlenih v tujini
300 din letno za lastnike traktorjev
200 din letno za lastnike osebnih avtomobilov od vsakega avtomobila — v delu
— za vsako gospodinjstvo do 3 ha zemlje 3 delovne dni
— za vsako gospodinjstvo z nad 3 ha zemlje 5 delovnih dni
— za lastnike traktorjev 10 ur v prevozih
Nadomestilo v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur znaša 1.000,00 din, za uro prevoza s traktorjem pa 500,00 din.
5.	člen
Glede oprostitve samoprispevka se uporablja 10. člen zakona o samoprispevku in njegova določila. ,
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Ratkovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
RATKOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. 4. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu na območju krajevne skupnosti Ratkovci za obdobje 5 let od 1. 5. 1984 do 30. 4. 1989, ki bo znašal:
a)	v denarju: za komunalno urejanje naselij
—	2 % od katasterskega dohodka ,
—	1,5 % od osebnega dohodka — neto
—	100,00 din mesečno od zaposlenih v tujini	•
b)	v delu
—	za vsako gospodinjstvo do 3 ha zemlje 3 delovne dni
—	za vsako gospodinjstvo z nad 3 ha zemlje 5 delovne dni
—	za lastnike traktorjev 10 ur v prevozih
Nadomestilo v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur znaša 1.000,00 din za uro prevoza s traktorjem pa 500,00 din.
c)	v naselju Ivanovci, Ratkovci, in Kančevcih še za asfaltiranje ceste
—	2 % od katasterskega dohodka
—	2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih
—	100,00 din mesečno za zaposlene v tujini
—	300,00 din letna za lastnike traktorjev od vsakega traktorja
—	200,00 din letno za lastnike osebnih avtomobilov od vsakega avtomobila
GLASUJEM
„ZA”	,,PROTI”
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo ,,PROTI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Ratkovci, št, 51900—780—72182 in razporejala po referendumskem programu.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet KS Ratkovci, ki o tem vsako leto poroča zboru občanov Krajevne skupnosti.
10.	člen
Ta sklep začene veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.	,
Ratkovci, dne 18. 3. 1984
Predsednik skupščine KS RATKOVCI ŠKERLAK Viljem
93
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. Ust SR Slov. št. 3/73 in 17/83 in 43. člena statuta Krajevne skupnosti Ratkovci je skupščina krajevne skupnosti Ratkovci na svoji seji dne 18. 3. 1984 sprejela:
SKLEP o razpisu referenduma za glasovanje o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci
1.	člen
Razpsiuje se referendum za glasovanje o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci (uradne objave pomurskih občin št. 25 z dne 21. 10. 1980), ki bo dne 15.4. 1984 in sicer na običajnem glasovalnem mestu od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju teh dveh vasi in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik in imajo lastnost delavca v združenem delu..
3.	člen
Volilvi glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
Ratkovci
GLASOVNICA
Za glasovanje na referendumu, dne 15. 4. 1984 o prenehanju veljavnosti sklepa krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci (Ur. objave pomurskih občin št. 25/80),
, GLASUJEM
>>ZA”	'	„PROTI”
4.	člen	’
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih Občin.
Ratkovci, dne 18. 3. 1984 ♦ •
Predsednik skupščine KS RATKOVCI Viljem ŠKERLAK
94
Na podlagi 51. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 17. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer na seji, dne 26. 3. 1984 sprejela
SKLEP
O DOHODKOVNIH POGOJIH IN O VIŠINI DENARNE POMOČI OTROKOM V LETU 1984
L
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	1.900,00 din mesečno, čeje dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada do 4.900,00 din na družinskega člana mesečno;
—	1.100,00 din mesečno, čeje dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada od 4.901 do 5.600 din na družinskega člana mesečno;
—	600,00 din mesečno, čeje dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada od 5.601 do 6.000 din na družinskega člana mesečno.
H.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki, ne glede na vir in predpise, po katerih jih družina ali otrok ima. doseženi v preteklem letu oz. v tekočem letu, v kolikor je dohodek na novo pridobljen.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oz. davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka.
- Mnenje o socialnem položaj u družine v kateri otrok živi oz. v katero spada da krajevna skupnost oz. organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
III.
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 600,00 din mesečno ob . pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oz. 2.800 din letno na člana družine ali je družina brez dohodkov;
—	poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine, zaradi katerih je družina v ugodnejšem oz. težjem socialnem položaju.
IV.
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	600,00 din mesečno, te je težje telesno.ali duševno prizadet,
—	400,00 din mesečno, če ima edinega hranilca.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic pri občinski skupnosti otroškega varstva Ljutomer.
Pri dodelitvi povečane denarne pomoči upošteva odbor vpliv . otrokove prizadetosti na socialni položai_družine oz. razloge, zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju.
V.
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem, ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih jeon dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka niina.
Vi.
Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oz. h kateremu spada, njegov zakonec oz. oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstvaza preživljanje, vendar njihovi povprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo 4.270,00 din mesečno.
VII.
Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
Vlil.
Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali denaiju.
Pri upravičenosti do te pomoči upošteva odbor okoliščine v katerih » otrok živi in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev.
IX.
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvene organizacije, celodnevno šolo in v druge organizacije, celodnevno šolo in v druge organizacije, se denarna pomoč lahko preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane.
X.
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP—2 »Sporočilo o spremembah podatkov vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v 15 dneh po objavi tega sklepa v Uradnih objavah skupščin občin Pomurja, sicer se jim s 1. 5. 1984 ujdne izplačevanje denarne pomoči brez predhodnega obvestila.
XI.
Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1983 (Uradne objave skupščin občin Pomurja, št. 11/83).
XII.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin občin Pomurja, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje.
Štev.: 32/84—3—3/2
Datum: 26. 03. 1984
Predsednica skupščine OSOV
Majda KRISTL. 1. r.
95
POPRAVEK odloka o določitvi imen in spremembi potekov ulic in trgov na območju občine Gornja Radgona
V odloku o določitvi imen in spremembi potekov ulic in trgov na območju občine G. Radgona (Uradne objave, št. 8/84) se v 12. točki ime ulice pravilno glasi: »MIKLOŠIČEVA«
Sekretar skupščine občine G. Radgona Petek Feliks. 1. r.
■ \ •
96
POPRAVEK ,
Pri sklepu št. 52 objavljen v Uradnih objavah dne 15/3—1984 pod štev.: 025-4/84 o sprejemu in veljavnosti Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne, skupnosti občine Gornja Radgona, se na koncu doda besedilo:
»Uporablja se od 1. I. J984 dalje«.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
SKIS .
Ivan KOVAČ 1. r.