leto 1870.
207
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL. — Izdan in razposlan dne 13. avgusta 1870.
99.
Dogovor od 22. junija 1870,
med c. in kr. vlado in med vlado severnonemške zveze, o odpravi Labskega cola,
sklenjen na Dunaju 22. junija 1870 in ondi 26. junija v obojestranskih pritrdili!» izmenjan.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti ESoiJi cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salcburški, št irski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je med Našim pooblaščencem in med poobblaščencem Njegovega Veličanstva kralja pruskega v imenu severnonemške zveze bil zaradi odprave Labskib eolov na Dunaju dne 22. junija 1870 sklene» in podpisan dogovor, obsegajoč tri člene, ki se glase od besede do besede :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogerski na eni strani, in Njegovo Veličanstvo kralj pruski v imenu severnonemške zveze na drugi strani, zeleč povzdigniti vožnjo blaga po reki Labi z odpravo Labskega cola, kateremu je podvržena, velela sta, da se začne pogajanje, in sta si v ta namen izbrala za pooblaščenca :
Njegovo cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo Svojega pravega skrivnega svetovalca , državnega kaneelarja ter ministra cesarske hiše in vnanjih stvari i. t. d., grofa Friderika Ferdinanda Be ust; Njegovo Veličanstvo kralj pruski pa Svojega general-majorja
1,1	generala à la suile izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem cesarjem in kraljevsko-apostolskem Veličanstvu i. t. d. Janeza Lotarja pl. Schweinitz;
(Slere.i.ch.)	53
ktera sta si podala vsak svoje pooblastilo in priznavši ji ukrenila in sklenila ta-le dogovor :
Člen I.
Počenši od 1. julija 1870 bodo se na Labi od ladij in njih tovora kakor tudi od plavi e (flosov) smele jemati davščine samo za porabo posebnih naprav, namenjenih v olajševanje občenja.
Člen II.
Dogovor med Avstrijo, Prusijo, Saškim, Hanoverskim, Danijo, Meklenburg-Schwerinom, Anhalt-Dessau-Köthenskim, Anhalt-Bernburgom, Bukovcem (Ljubeko) in Hamburgom, o novi uredbi Labskih colov, od 4. aprila 1863 s členom 14 tega dogovora ustavljene določbe pogodeb in ukrepov veljajočih zastran Labskega brodarstva in dogovor med Avstrijo, Prusijo, Saškim, Anhalt-Dessau-Köthenskim, Anhalt-Bernburgom in Hamburgom, o upravi in pobiranji vkupnega Labskega cola v Wittenbergi, od 4. aprila 1863, izgube s 1. julija 1870 svojo moč.
Člen III.
Pričujoči dogovor naj se pritrdi in pritrdni pismi naj se v 10 dnevih na Dunaj izmenjate.
Na Dunaju, dne 22. junija 1870.
Iteust s. r.	pl.	Schweinitz	s.	r.
Pretehtavši določila tega dogovora odobrili smo ga in potrdili, ter obetamo s Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Sebe in za Svoje naslednike, da ga bomo po vsem njegovem obsežku zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dali.
V polrdbo tega smo pričujoče pismo s Svojo roko podpisali in ukazali, da se nanje pritisne Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno v Našem glavnem cesarstva in prestolnem mestu na Dunaji dne 28. junija v letu tisoč osem sto sedemdesetem, Našega cesarjevanja dva in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Grof Beust s. v.
Po najv. povelji Njeg. ces. in kralj, apost. Veličanstva :
Baron Maksimilijan tla^eril s. r. ces. in kralj, dvorni in ministerski svetovalec.
i
Zgornji dogovor razglašuje se s tem pristavkom, da je taisti že 1. dne julija t. 1. v moč prišel.
Potočki s. r. Holzgetlian s. r. Pretiš s. r.
too.
Dopustno pismo od 24. junija 1870,
za delo in rabo lokomotivne železnice od Hetzendorfa do Donavskega pristajališča pri Albernu, ki se bo stikala z železnico po cesarici Elizabeti imenovano.
Mi Franc Jožef Prvi,
po Božji milosti cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd., itd., itd.
Kor je delničarska družba c. kr. privilegirane po cesarici Elizabeti imenovane železnice prosila, da se ji dopusti narediti in rabiti lokomotivno železnico od Hetzendorfa do Donavskega pristajališča blizu Alberna, ki se bo stikala z železnica cesarica Elizabete, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno koristnost tega podjetja, omenjeni delničarski družbi po postavi od 13. aprila 1870 (Drž. zak. št. 56) o prostosti davkov za nove železnice to dopuščanje podeliti tako le:
§. 1. Podeljujemo delničarski družbi c. kr. priv. železnice cesarice Elizabete pravico, narediti in rabiti lokomotivno železnico od Hetzendorfa do Donavskega pristajališča pri Albernu, klora se bo stikala s Pencinško-Iletzendorfsko zvezno železnico.
§. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se naredi po črtežu na drobno ustanovljenem, ki ga je minislerstvo za trgovino potrdilo.
Zlasti se je pri delanju železnice ravnati po zahtevali ministerstva za trgovino in po obstoječih občnih slavilnih in policijskih predpisih.
Prenaredbe v načrtih so pridržane odobrenju državne uprave, ako bi se po tem, kar tehnični pregled in politični po §. 6 postave za dopuščanje železnic zapovedani obhod ceste pokaže, vidile potrebne za javno občen j e in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za izpolnitev postavnih določil.
Ako bi se pri izpeljevanju dela iz ozirov na stavbeno ekonomijo ali na službo pokazalo, da se mora ali da je koristno odstopiti od železničnega črteža ali od načrtov na drobno ustanovljenih, — s čimer se pa v §. 1 določena mer železnice ne sme predrugačiti, niti se sploh smejo razmerja glede na ležo in mer obrniti na slabše, — mora se takej predrugačili tudi izprositi potrjenje od državne uprave.
Spodnje delo vse te železnice sme se narediti samo za eno kolejo.
Državna uprava ima pravico takrat zahtevati ondi, kjer se ji bo zdelo potrebno, da se "upravi spodnje delo za drugo kolejo in ta ko lej a naredi, kadar bo letni kosmati dohodek skozi ’Ive leti zaporedoma 160.000 gld. v srebru na miljo presegal.
Družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane se zavezuje zarad porabe kolodvorov Ze dodelanih ali dopuščenih železnic na stikališčih v §. 1 omenjene železnice, kakor tudi o
i»2 *
uredbi službe pri prehodu z ene na druge železnice skleniti dogovor z dotičnimi upravami. Troske za potrebna razširjalna dela na kolodvorih bode trpela družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane.
Državni upravi je pridržana pravica, ako bi se dorazumenje ne doseglo, postaviti pogoje za vzajemno porabo voz domačih sosednjih železnic in za dopeljavo rudniških in drugih železnic po lastni potrebi v to železnico.
§. 3. Družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane se zavezuje, da bo delo kon-cesijonirane železnice v dveh mesecih, računeč od denašnjega dne začela, v enem letu dokončala in dodelano cesto občni službi izročila. Družbi železnice po cesarici Elizabeti imenovane se dovoljuje, da sme v §. 1 omenjeno železnico za zdaj samo za vožnjo blaga porabiti. Ako bi se pa potic pokazala potreba, rabiti jo tudi za prevažanje ljudi, bode družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane dolžna, na zahtevanje državne uprave po omenjeni cesti vvesti vožnjo ljudi v podobi in meri, kakor nanese vsakokratna potreba.
§. 4. Družbi železnice po cesarici Elizabeti imenovane se za izpeljavo koncesijonirane železnice dodeljuje pravica razlastitve po določbi dotičnih postav.
Ista pravica naj se dodeli družbi železnice po cesarici Elizabeti imenovane zastran železnocestnih kril do posameznih obrtnišč, o kterih bi državna uprava spoznala, da so koristna za javni interes.
§. 5. Družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane se ima pri delanju koncesij oni-ranih cest in pri njih rabi držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, kakor tudi tega, kar velevajo na to stran dane postave in ukazi [zlasti postava za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, in reda zft vožnjo po železnicah od 16. novembra 1851 *)], in tako tudi postav in ukazov, ki bi se v prihodnje utegnili izdati.
§. 6. Družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane ima tedaj zlasti tudi zastonj voziti pošto in poštne posta vijence po predpisu §.f* 68 omenjenega reda za vožnjo po železnicah, in poštna uprava ima oblast za vozovlak, ki od končnih postaj vsak dan odrine, določiti, kdaj ima oditi in kako hitro ima voziti med tema končnima postajama tje in nazaj.
Kolikorkrat bi poštna služba zahtevala več nego en voz z osem kolesi ali dva čvetero-kolesna voza, dobi družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane za vsak voz, ki ga več dâ za ta namen, odškodnino na miljo, ki se ustanovi dogovorno v pravšni ceni.
Ako bi se poštni upravi potrebno zdelo, na koncesijonirani železnici vpeljati ambulantno pošto, kakoršna je po drugih avstrijskih železnicah, mora družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane namesti navadnih voz z osmimi ali štirimi kolesi brez vračila napraviti in vzdrževati za to potrebne osmo- ali čveterokolesne vozove za poštno ambulanco narejene po zahtevi poštne uprave.
Za opravljanje poštne službe v postajah, kjer se pisma prejemajo in kjer se izročajo, mora se pripravna poštna pisarnica v ž, lezničnem poslopju zastonj prepustiti, in ako bi na to stran bilo še večjih potrebščin, naj se napravi poseben dogovor.
Dalje ima družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane dolžnost, poštne pošiljke — ki nimajo denarne vrednosti — in kterih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, brez posebnega povračila na dotične postaje odpravljati in ondi jih izročati.
•) Državnega zakonika od leta 1852, it. 1.
Pisma, ki si jih glede na upravo železnice ravnateljstvo železnicno (upravno svetovalsko) in pa organi njemu podložni ali ti organi med sabo pošiljajo, sinejo se na dotičnih kosih ali daljavah te železnice odpravljati po železnicnih posfavljencih.
§. 7. Družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane ima dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železnicnih tleli brez posebnega povračila dopustiti.
Toda telegrafska uprava se mora z železnicno upravo domeniti zastran mesta, kje >Ma napeljava iti.
Dalje mora železnicna uprava brez posebnega plačila prevzeti varovanje telegrafske napeljave po železničnem osebju.
Nasproti pa ima železnicna uprava tudi pravico žice (drat) za železnični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Železnični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugače ne zapovč, in zastran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino za naznanila, ki se tičejo vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne uprave.
§. 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam :
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to če se vvede vožnja ljudi, pri popotnih za osebo
v I. razredu..................................30	kr.	avstr. velj.
II	-	27
99	lle	99	   1	99	99	99
»	Ul'	n	...................... •	18	,,	,,	„
in „	IV.	„	(v vozu za stoječe) .	.	12	„	„	„
Maksimalna tarifa zastran blaga pri navadni hitrosti na čolni cent in miljo 3 kr. avstr. velj.
Izjemno imajo za sledeče reči pri polnih vozovih veljati tile postavki voznine :
A. Za žito, mlevne izdelke, sol, les, železo in železne izdelke sploh 2'/, kr. avstr. velj.
B. Za premog, köaks, stiskano šoto, rude, železne plošče, kamenje zidarsko in apnar-*ko 2 kr. avstr. velj.
Za odpravnino se vzcma od vsega blaga po 2 kr. na čolni cent. V tem je zapopadeno Pačilo za nakladanje in razkladanje in za občno zavarstvo.
Ako bi dotičnik sam blago nakladal ali razkladal, bode se za odpravnino samo po 18 kr. 0(1 colnega centa jemalo.
Zastran voznine od drugih stvari, zastran ustanovljenja ležarine, razrcdbe blaga in ^rugib določcb glede na prevažanje blaga treba bo tako ravnati, da dotične cene in določbe ^ bodo smele nikakor biti večje in nadležnejše od onih, ki veljajo na drugih linijah ^'leznice po cesarici Elizabeti slovoče.
Uravnovanje voznin za ljudi in blago med tu postavljenimi mejami pnstoji družbi že-eznice po cesarici Elizabeti imenovane.
Pri tem pa se nima nikomur osebno prcdstvo dajati. (Je se torej kakemu odpravniku pošiljaču blaga pod gotovimi pogojami voznina zniža ali ktera druga ugodnost dodeli, l*l0ra se ta znižba ali ugodnost dodeliti vsem odpravnikom ali pošiljačem, kteri so voljni spolniti iste pogoje.
Vse posebne tarife se morajo javno razglasiti.
Toda postavodavstvu je vsak čas pridržana uredba tarife za vožnjo ljudi in blaga. Taki av«avi se ima železnicna družba podvreči.
Vsakakor ima državna uprava oblast, primerno znižati voznino s stranskimi pristojbinami vred, brž kakor čisti dohodek zadnjih dveh let preseže deset odstotkov napravnega kapitala.
§. 9. Dopušča se odmerjati in pobirati voznina od ljudi in blaga v domačem srebrnem denarju, vendar tako, da se plačilo po kursni vrednosti preračunjeno mora v deželnem denarju jemati.
Tarifa s-: mora vsak mesec posebej na zaprosbo železnične uprave, kakor tudi na zaukaz državne uprave, po srednjem kursu srebra v preteklem mesecu preobrniti (reducirati) na deželni denar, pri čemer se brez privolitve železnične uprave ne sme iti čez 8 odstotkov izpod srednjega kursa.
§. 10. Transporti vojakov se morajo po znižani tarifi opravljati, in to po dogovoru na to stran, kakor tudi glede polajšil za potujoče vojake, med vojnim ministerstvom in ravnateljstvom cesarja Ferdinanda severne železnice dne 18. junija 1868*) sklenenem, kterega določbe so celokupni del dopustnega pisma.
Ako bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino njih zastran prevažanja vojakov dogovorile določbe državi ugodnejše, naj imajo one veljavo zadobiti tudi za konce-sijonirano železnico.
Te določbe naj se obračajo tudi na stražo finančno in varnostno, ki sta uravnani po vojaško.
§.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, ki po naročilu gosposke nadgledti' joče upravo železnic in vožnjo po njih, ali zarad varstva državnih interesov po koncesiji ah iz dohodarstvenih ozirov porabijo železnico in izkažejo naročilo te gosposke, morajo sc s potno robo vred zastonj voziti.
§. 12. Državna uprava ima pravico, kadar bi živež v avstrijskem cesarstvu bil nenavadno drag, ponižati za-nj voznino na polovico maksimalne cene.
H. 13. Družbi železnice po cesarici Elizabeti imenovane se daje tudi pravica, za nabor potrebnega denarja za cesto v §. 1 omenjeno izdati delnice in predstvene obligacije slovocc na prinesca ali na stanovitna imena, ki se smejo na avstrijskih borsali prodajati in uradu0 «otirati.
Ako se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, mora se znesek tudi v avstrijski valu*1 naznaniti.
Predstvene obligacije se morajo prej odplačati nego delnice.
H. 14. Gospodarstveni račun nove v §. 1 omenjene železnice se bo pisal posebej 10 ne z računi drugih linij železnice po ces. Elizabeti imenovane skupaj. Stroški edino za no'0 železnico storjeni smejo se naravnost postaviti v nje gospodarstveni račun.
Vkupni troski nove železnice in ostalih linij železnice po ces. Elizabeti imenovane s® razdelč tako:
a) Troški za ravnateljstvo in upravo v primeri k številu milj, ki jih vlak na dotičnih lin1'
jah prejde;
b) vsakokratni potrebi potrebna založba blagajnic za penzije, provizije in podporšci||C
v primeri k plačam in mezdam, ki se na dotičnih linijah izplačujejo ;
*) Normalni ukazi c. kr. armadnega ukaznika od 1. 1868, 21. kos, št. 97.
c) troski za popravo, vzdvžbo in nadomestilo vozil v primeri k številu milj, ki jih vlak na dotičnih linijah prehaja ;
d) troski za kolodvor v Pencingu v primeri k vlakom, ki od nove železnice, oziroma od zvezne železnice, ki se končuje v Pencingu, in glavne linije železnice po cesarici Elizabeti imenovane odhajajo in tj e kaj prihajajo.
§. 15. Za železnico koncesijonirano se dodeljujejo od strani države ta-le polajšila :
a) Oprostitev od dohodnine in štempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za dvajset let.
b) Oprostitev od štemplja in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega časa, ko se izroči občni službi.
c) Oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interimalnib listov) in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča.
§. 16. Državna uprava ima pravico prepričati se, da je železnica v vseh delih namenu primerno in trdno narejena in za službo opravljena, ter zaukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odstranijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojih ljudeh pregledovati gospodarjenje.
Za le-to nadgledovanje železničnega podjetja mora družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane z ozirom na opravila s tem združena v državno blagajnico plačati počez letno povračilo, katerega znesek določi državna uprava.
§. 17. Doba, doklej bo koncesija trpela in po §. 9, b) postave za dopuščanje železnic varovana, da se ne smejo napraviti nove železnice, ustanovljuje se soglasno s čl. IX. dogovora od 30. junija 1869, Drž. zak. št. 122, na pet in osemdeset let od tistega dne, katerega se začne vožnja po novih linijah železnice po cesarici Elizabeti slovoče, ki se imajo ■zdelati vsled tega dogovora.
Ko ta doba izteče, mine koncesija.
Koncesija izgubi svojo moč tudi, ako se rok v §. 3 ustanovljeni za dokončanje dela in Za odprtje železnice ne bi dostal, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti ne v zmislu s-' 11, b) postave o dopuščanju železnic, niti sosebno s kako politično ali linancijalno krizo.
§. 18. Državna uprava si pridržuje pravico, kadar preteče trideset let od dne, katerega začne vožnja po celi koncesijonirani železnici vsak čas odkupiti to koncesijo in koncesi-J°nirano železnico za gotovo odkupščino, ki se da družbi železnice po cesarici Elizabeti "fenovane.
Da se določi odkupščina, bodo se letni čisti dohodki, ki jih je podjetje v zadnjih sed-î^'h letih pred pravim odkupom imelo, sešteli, od tega čisti dohodki dveh najslabših let odbili
1,1	l'o tem poprečni čisti dohodki ostalih petih let za podjetje izračunih.
Ako bi pa tako najdeni poprečni čisti dohodek ne znesel vsaj 52/io odstotkov v srebru nominalnega »upravnega kapitala, katerega je državna uprava odobrila, ustanovljuje se 'ta nominalni znesek kakor tisti čisti dohodek, po katerem se odmerja odkupščina.
^ ^ Odkupščina znese dvajsetkrat toliko, kolikor znese po teh vodilih določeni čisti do-
Število nominalnega nepravnega kapitala mora se predložiti državni upravi, da ga trdi ; v ta kapital se štejejo :
a) troski pripravljalnih del in sestave projekta ;
h) troski dela in prve oprave (t. j. do konca prvega gospodarstvenega leta po tem, ko se je cela koncesijonirana železnica službi izročila), kakor tudi vsi drugi troski, ki so razen zneska v členku n) že omenjenega bili neogibno potrebni zavolj naprave in odprtja koncesijonirane železnice ;
c) obresti po S od sto za kapitale med delanjem koncesijonirane železnice do nje odprtja po celi dolžini z ozirom na napredujoče delo in na železnično opravo vplačane po odbitku čistih dohodkov, ki se utegnejo prejeti, a ko bi se kteri kos železnice prej odprl, in pa tistih odstotkov, ki se dobe od vplačanih pa ne brž potrošenih denarjev;
d) troski za nabavo denarjev, oziroma z odobrenjem državne uprave dovoljeni srednji znesek kursne izgube pri izdatbi delnic in predstvenih obligacij za nabavo potrebne gotovine.
Ako bi se po izteku prvega gospodarstvenega leta speljale še druge nove stavbe al' ako bi se pomnožila oprava, smejo se dotični troški prišteti k napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v namenjene nove stavbe ali v pomnožitev oprave, in ako se troški izkažejo, kakor je prav.
§. 19. Kadar mine koncesija in tisti dan, ko mine, prihaja država brez vračila v ne-obtcženo last in uživanje koncesijonirane železnice, zlasti tal, zemeljnih in umetnih del, cele spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pritckline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa za železnično rabo potrebna poslopja na odhodih in prihodih, stražnice in nadgledovalnice z vso opravo v stoječih mašinah in vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih reči, kakor so: lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje in druge naprave in robe, kolikor so potrebne ali dobre za nadaljno službo, naj prej de toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da se bo ujemalo s prvo železnično opravo, ki je zapopadena v napravnem kapitalu.
Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačujoč vsako leto v §. 1$ ustanovljeno odkupščino brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Naj mine koncesija ali naj se železnica odkupi, ostaja družbi železnice po cesarici Eli' zabeti imenovane last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih i< lastnega imetka, kakor so: peči za koaks in apnenice, livnice, fabrike za mašine ali drugo orodje, shranišča, koaks, hranišča za premog in drugo robo, ktere so si pridobili ali sezidal1 po dovolbi državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo železnična priteklina.
§.20. Se se državni upravi pridržuje pravica, ako bi se vkljub izrečenemu svarilu p° večkrat prelomile ali zanemarile dolžnosti v dopuslnici ali postavah naložene, poprijeti sC naredeb postavam primernih in po okolnostih, še predno izteče čas koncesije, izreči, da J° koncesija moč izgubila.
§. 21. Družba železnice po cesarici Elizabeti imenovane sc zavezuje, da bo pri podeljevanju službenih mest sosebno gledala na take podoficirje iz c. kr. armade, kteri so dobi-0 služili.
« .
Resno opominjajo vsakega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje lc-ta dopustnica 1,1 dodeljujoč družbi železnice po cesarici Elizabeti imenovane pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem oblastim, kterih sc tiče, trdno povelj0' naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo in vsem tem, kar se ustanavlja v njej.
V dokaz tega izdajemo to pismo, zapečateno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaju, štiri in dvajsetega dne meseca junija v letu po odrešenju sveta tisoč osem sto sedemdesetem, Našega cesarjevanja dva in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
■»otočki s. r.	Holzgethan	s.	r.	Pretiš	s.	r.
lOJL
Ukaz ministerstva za pravosodje od 3. avgusta 1870,
da se občine Pitin, Gostétin, Šanov in Petrovka odkazujejo v okoliš okrajnega sodišča Ogersko-Brodskega na Moravskem.
Na podlogi §.'* 2 postave od 11. junija 1868, Drž. zak. št. 59 odločujejo se občine Pitinska, Gostetinska, Sanovska in Petrovška iz okoliša okrajnega sodišča Klobuškega (v Gradiškem okrožji) in se odkazujejo v okoliš okrajnega sodišča (Ogersko-) Brodskega.
Ta ukaz pride v moč 15. septembra 1870.
Tsehabuschnigg s. r.
103,
Ukaz ministerstva za pravosodje od 3. avgusta 1870,
da se občine Hansdorf in Kunewalde v okoliš mestno-delegiranega okrajnega sodišča Novo-Jičin-skega, občine Pastkov (trg in vas) in Oprehtice v okoliš Mesteškega okrajnega sodišča na Moravskem odkazujejo.
Na podlogi 2 postave od 11. junija 1858, Drž. zak. 59, odločujejo se občini Hausdorfska in Kunewaldska iz okoliša Fulneškega okrajnega sodišča, občine Pastkov (trg in vas) in Oprehtice (Opršdorf) pa iz okoliša Moravsko-Ostravskega okrajnega sodišča, ter se prvi dve občini odkazujeta v področje mestno-delegiranega okrajnega sodišča Novo-Jičinskega, zadnje tri pa v področje Mesteškega okrajnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. dan oktobra 1870.
Tsehabuschnigg s. r.
(S|jrrni»ch.),
53
21(5
Ukaz miiiisterstva za pravosodje od 3. avgusta 1870,
da se občine Gornje-Dubjanska, Tulešiška in Čermankoviška odkazujejo v okoliš Krumlovskega okrajnega sodišča na Moravskem.
Na podlogi §.fa 2 postave od 11. junija 1868, Drž. zak. št. 59, odločujejo se občine Gornje-Dubjanska, Tulešiška in Čermankoviška iz okoliša Grotoviškega okrajnega sodišča ter se odkazujejo v okoliš Krumlovskega okrajnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 15. septembra 1870.	„
Tschabusclinigg
s. r.