Letnik 1912.
G29
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIX. — Izdan in razposlan 30. dne julija 1912.
Vsebina: (Št. 140—142.) 140. Razglas o porabnosti bančnih zadolžnic (industrijskih kreditnih in železniških kreditnih obligacij) c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 141. Zakon, s katerim se izpreminja kazenski zakon z dne 27. maja 1852. 1. — 142. Zakon, s katerim se izpreminjajo nekatera določila kazenskega pravdnega reda.
140.
Razglas finančnega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za pravosodje in notranje stvari z dne 28. junija 1912. 1.
so po pravilih izdane industrijske kreditne in železniške kreditne obligacije te kategorije c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju uporabne za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, poštnega hranilničncga urada, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in za službene in kupčijske varščine.
o porabnosti bančnih zadolžnic (industrijskih kreditnih in železniških kreditnih obligacij) c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
Hochenburger s. r.	Zaloški s. r.
Hoinold s. r.
141.
C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju izda po § 6 svojih pravil na podstavi za varščino danih gotovinskih glavnic in pupi-larnovarnih vrednostnih papirjev, nadalje na podstavi hipotečnih terjatev z zakonito varnostjo ali terjatev s plačilno ali poroštveno obljubo države ali ene izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, posebno kategorijo bančnih zadolžnic, in sicer industrijske kreditne obligacije in železniške kreditne obligacije, gledč katerih so dani pogoji, oznamenjeni v*§ 8 zakona z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213) o založenih bančnih zadolžnicah. Pro-
Zakon z dne 20. julija 1912.1.,
katerim se izpreminja kazenski zakon z 27. maja 1852. I. (drž. zak. št. 117).
dne
S pritrditvijo ukazujem tako:
obeh zbornic državnega zbora
Člen 1.
glaša se torej s tem po § 8 omenjenega zakona, daj skega zakona naj se glasi:
1.	Napis petega poglavja prvega dela kazen-
(Slov eni sch.)
118
0 uporabljanju obtežilnih in olajšujočih okolnosti in o vračunjanju preiskovalnega
zapora.
2.	Po § 55 je vriniti:
Vračunjanje preiskovalnega zapora v kazen.
§ 55 a.
Zavarovalni zapor in preiskovalni zapor, ki ga je obsojenec prestal, preden se razglasi sodba prve instance, je vračunjati v kazni na svobodi in denarne kazni, kolikor ga ni zakrivil obsojenec.
3.	Po § 266 je vriniti:
Vračunjanje preiskovalnega zapora v kazen.
§ 266 a.
Predpis § 55 a je uporabljati.
4.	Lit. k § 46 se razveljavlja.
Člen II.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru.
V	kopališču Iscbl, 20. dne julija 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Hoiuold s. r.	Hochenburgci' s. r.
142.
Zakon z dne 20. julija 1912.1.,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila kazenskega pravdnega reda.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Kazenski pravdni red z dne 23. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 119) se izpreminja z naslednjimi določili:
1.	§ 6 naj se glasi :
V	tem zakonu določeni rokovi se ne morejo podaljšati, če ni nasprotno izrečno odrejeno. Kadar
naj tekö od določenega dneva naprej, jih je pre-računiti tako, da se ne všteva ta dan.
Začetek in tek roka se ne moti z nedeljami in prazniki. Ako pride konec roka na nedeljo ali praznik, je smatrati prihodnji delavnik za žadnji dan roka. Kateri dnevi naj veljajo v zmislu zakona za praznike, se določi z ukazom.
Dnevi, katere hodi kaj po pošti, se ne vštevajo v rok.
Pismene vloge na sodišče se lahko delajo tudi brzojavno; zlasti se lahko brzojavno zglasi pravni pomoček. Natančnejši predpisi o opravilnem ravnanju s takimi brzojavnimi vlogami se izdadö z ukazom.
2.	Tretji odstavek g 284 naj se glasi:
Zglasitev ničnostne pritožbe ima odloživo moč. Izpust oproščenega obtoženca iz zapora se sme odložiti samo zaradi ničnostne pritožbe državnega pravdnika, in sicer samo tedaj, ako se zglasi takoj ob razglasitvi sodbe in ako je po okolnostih utemeljena misel, da se obtoženec odtegne postopku z ubegotn. Zoper izpust iz zapora ni dopusten pravni pomoček.
3.	Prvi stavek £ 285 naj se glasi;
Pritožnik ima pravico v osmi dneh po zglasitvi pravnega pomočka in, če je pred zglasitvijo ali ob zglasitvi zahteval prepis sodbe, po vročitvi izročiti na sodišču izvajanje svojili pritožbenih razlogov, ki ga je predložili v dveh izvodih.
4.	Drugi in ’tretji odstavek (j 294 naj se glasita:
Pritožnik ima pravico v osmih dneh po zglasitvi pravnega pomočka in, ako je pred zglasitvijo ali ob zglasitvi zahteval prepis sodbe, po vročitvi izročiti na sodišču izvajanje razlogov svojega priziva, ki ga je predložiti v dveh izvodih. V tem spisu ali oh zglasitvi mora določno navesti okolnosti, ki naj utemeljujejo priziv, drugače sc sodišče druge instance no sme ozirati na njegov priziv. Zglasitev, ki obsega pritožbene razloge, ali pravočasno vloženo izvajanje je naznaniti nasprotniku s pristavkom, da lahko v osmih dneh izroči svoje protiizvajanje.
Ko je izročeno to protiizvajanje ali ko je potekel za to določeni rok, je vse akte predložiti sodišču druge instanco, ki odloči o prizivu v nejavni seji, poprašavši višjega državnega pravdnika.
5.	V §§ 352 in 357 je besede: „v treh dnevih“ nadomestiti z besedami: „v osmih dneh“.
6.	g 401 naj se glasi:
Začetek izvrševanja kazni na .svobodi, ki ne presega enega leta, se sme odložiti za kratko časa, kadar bi bil, če se kazen izvrši nemudoma, v nevarnosti obsojenčev prislužek ali preživljanje njegove nedolžne rodbine, ali kadar je odlog nujno potreben, da se uredé rodbinske stvari.
Ta odlog sme dovoliti sodišče prve instance, poprašavši državnega pravdnika, za čas treh mescev največ, ko je sodba postala pravnomočna. Daljši odlog sme dovoliti samo sodišče druge instance iz posebno važnih razlogov. Za tak odlog kazni je zaprositi na sodišču prve instance, ki predloži zaprosilo s svojim mnenjem.
Dovoljenje se lahko naveže na pogoj, da se dâ zagotovilo (g 193, odstavek 1).
Ako predsednik in državni pravdnik soglašata, da se dovoli odlog ali da se zaprosilo priporočilno predloži sodišču druge instance, ni treba sklepati v senatu.
Zoper odločbe ni pravnega pomočka.
Sodišče naj izjavi, da je zagotovilo zapadlo, ako obsojenec iz svoje krivde ne nastopi pravočasno kazni (g 193, odstavek 3).
7.	Do g 401 je vriniti naslednja paragrafa:
g 401 a.
Izvrševanje kazni na svobodi se. praviloma ne sme pretrgati.
Ako je zaradi smrti ali zaradi nujne in važne rodbinske stvari potrebno, da je kaznjenec, ki mora prestati enega leta ne presegajočo kazen na svobodi, navzoč pri svoji rodbini, sme sodišče prve instance (g 401) dovoliti, da sc izvrševanje prekine za dobo osmih dni največ. Sodišče lahko eventualno zahteva zavarovanje ali ukrene kaj drugega, da se zagotovi nadaljnje izvrševanje kazni.
Ako predsednik in državni pravdnik soglašata, ila se dovoli presledek, ni treba sklepali v senatu.
Zoper odločbo ni pravnega pomočka.
§ 401 b.
Izvrševanje vojaški (deželnobrambovski) osebi prisojene kazni na svobodi, ki ne presega šest mescev, je na zahtevanje pristojnega vojaškega (deželnobrambovskega) oblastva odložiti ali pretrgati, ako se obsojenec pozove na službovanje.
8.	g 409 naj se glasi:
Ako obsojenec ne položi denarne kazni takoj, ko se razglasi sodba, sc pozove po pravnomočnosti kazenske sodbe, naj jo plača v osmih dneh, drugače se bo prisilno izterjala.
Sodišče prve instance (g 401) ima pravico podaljšati plačilni rok na primeren čas, toda k večjemu do šest mescev po pravnomočnosti razsodbe ali dovoliti, da se denarna kazen plača v tem roku v delnih zneskih. Ako predsednik in državni pravdnik soglašata, da se dovoli odlog ali plačevanje v delnih zneskih, ni treba sklepati v senatu. Zoper odločbe ni pravnega pomočka.
Denarno kazen ali delni znesek, ki ni bil pravočasno plačan, je izterjatipo obstoječih predpisih.
Stroški kazenskega postopka (g 3Sl)se izterjajo po predpisih, obstoječih za to.
9.	Peli odstavek g 466 naj se glasi:
Izpust oproščenega obtoženca iz zapora se sme odložiti samo zaradi priziva državnega pravdnika, in sicer samo tedaj, ako se zglasi takoj, ko se razglasi sodba, in ako jp po okolnosti utemeljeno mnenje, da se obtoženec odtegne postopku z ubegom. Zoper izpust iz zapora ni dopusten pravni pomoček.
Člen 11.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu pravo sodnemu ministru.
V kopališču Ischl, 20. dne julija 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Hciiiold s. r.	Hochenburger s r.


.