\a /S
SVOBODNA SLOVE N DA
LETO (ANO) XLVTI (41) Štev. (No.) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 21.| januarja 1988
Kam pelje pot
Dr. LUDVIK PUS
(3)
Ko se je leto prevesilo iz 87 v 88, se kot ob miljniku ustavimo in oddahnemo — veselo ali žalostno, zaskrbljeno ali v strahu. Pot nas pelje neizprosno naprej, čeprav dobro vemo, od kod prihajamo in kaj hočemo.
stavili svojo politično zasnovo in pogled na Slovenijo.
Komentar
Ozrimo se na preteklo leto s kratko analizo, tako med nami kot v Sloveniji. Mislim, da smo lahko veseli razvoja v slovenski družbi, čeprav se le počasi, počasi previja iz stroge diktature v željo po pluralizmu pri nekaterih. Vendar se v glavnem odpirajo okna: povprečni Slovenec je lahko lani o nas v Argentini zvedel več kot kdajkoli poprej. O nas so pisali obiskovalci iz domovine, Ognjišče, Družina, pozitivno je bila oce^ njena dizertaeija o naših arhitektih, Bernarda Fink je uspela s svojim petjem (in intervjujem v Delu), celo Delo je pošteno poročalo o Finkovem predavanju v Dragi.
Pa tudi v notranjem življenju družbe so se doma nadaljevali protesti za večjo svobodo, podrobneje in pravičneje so bile ocenjena naša dejanja med revolucijo', večje število oporečnikov išče bolj pluralistično družbo, partija je zgubila ves ugled in ne ve, kaj naj naredi.
In med našo skupnostjo v Argentini? Morda je najboljznačilno to, da smo sprejeli veliko prijateljskih o-biskov, tako škofa, duhovnike in laike iz domovine, kot iz zamejstva -— Primorske in Koroške — To nas je približalo ostalim Slovencem, bolj smo se čutili povezane z njimi, pa tudi oni so nam dali nov zagon pri ohranjevanju jezika. V verskem pogledu smo pozdravili papeža Janeza Pavla II., v naši sredi pa katoliški shod. Izšla je tudi vrsta knjig, da tako nadaljujemo s svojo kulturno tradicijo, in v Dragi smo uspešno pred-
Lansko leto je bilo leto izmenjave in odprtja. In leto 1988?
Nihče ne ve, kaj nam bo prineslo. Želimo si vsega najboljšega, tako za nas kot za matično Slovenijo. A kaj bo, je velika uganka. Lahko le ugibamo, se pripravljamo in upamo.
Tu v Argentini spet pričakujemo obiske; nekaj mladih iz zamejstva je že izrazilo željo, da nas spoznajo. Kdo pride od doma, ne vemo. Upajmo; da bomo lahko v večjem številu tudi mi pozdravili papeža ob grobu sv. Heme sredi leta. Obeta se nam vrsta knjig in brošur, literarnih in političnih.
Kako se bo razvijalo doma, ne ve nihče, ne mi ne doma. Gotovo' bo med kulturniki rasla zavest in hotenje svobodnega mišljenja, raziska-vanja in pisanja. Kot vse kaže, si partija ne bo znala pomagati iz gospodarske in kulturne zadrege. A vemo, da pred občani doma stoji velika ■skala — ustavne spremembe. Do sedaj so se Slovenci jasno in enotno upirali novim ustavnim spremembam, ki hočejo okrnjevati slovensko samobitnost in samostojnost. A lahko se bojimo1, da slovenski popravki ustave ne bodo sprejeti, vsaj glavni ne, in bodo tako v drugi polovici leta stali pred odločitvijo. In kaj bo tedaj? Če volijo za novo ustavo, bo revolta med ljudmi, če volijo proti, bo lahko udar v Beogradu in v vojski. Ustavna kriza je pred vrati in odgovor nanjo imajo v Beogradu.
Upajmo, da bodo vsi pametni ljudje, ki želijo dobro slovenskemu narodu, skupno in enotno branili slovenski narod in ljudi pred vrnitvijo v temo najhujše* partijske diktature.
Sledeč svojim sredinskim mentorjem (sklicuje se na prof. Šolarja) Blažič zagovarja tezo, da so revolucijo in njeno krvoprelivanje zakrivili škof Rožman in voditelji katoliškega (klerikalnega) tabora, saj je škof ravnal „tako, ko da bi samo odigral vlogo po naprej napisanem scenariju“, da so „najbolj zagrizeni nasprotniki OF... le-to lahko označili za pri. krito zaroto proti slovenskemu narodu“, namesto da bi sledili zgledu Edvarda Kocbeka in osvobodilno borbo OF na celi črti podprli ne pa odnose z njo „polarizirali do popolne nespravljivosti“. Torej so bratomornega spopada krivi škof in klerikalci, ne komunisti. Prvi pa zato, ker se niso priključili OF pod komunističnim vodstvom, marveč so se komunističnim načrtom, ki so jih s sigurnostjo predvidevali (kako pravilno je dovolj jasno razvidno iz sedanjega stanja v naši domovini) na celi črti uprli —-ne z rožnim vencem,
zanašajoč se samo na božjo pomoč, ampak s puško v roki, kot je tedaj zahtevala obramba zoper partizansko nasilje. Škof, ki mu avtor podtika tako sramotno vlogo igralca po vnaprej napisanem scenariju in voditelju katoliškega tabora obtožuje, da niso bili „sposobni dojeti položaja in niso znali ustvariti potrebnih strateških političnih osnov za uspeh.“ A nihče jih ne more delati odgovorne za največjo tragedijo v zgodovini naroda, kot njene začetne povzročitelje. Kdo je prvi sprožil strel na brata Slovenca?
Škofov upor zoper partizanstvo pod komunizmom je bil rojen iz njegove vrhovne pastirske dolžnosti, da brani vero in vernike pred brezbožnim marksističnim naukom ateizaei-je, ki ga je z zmago OF z gotovostjo predvideval in je bil prepričan, da je versko življenje trdna osnova za bodočnost naroda. Z govori v stolnici je dovolj jasno to stališče poudaril. Av-
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV
Odprto pismo javnosti
Tine Debeljak ml.
Skavti v Trstu
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
Iz preteklega in prihodnjega delovanja Slovenske zamejske skavtske . organizacije naj omenimo le nekatere važnejše pobude.
7.	novembra je bil pri Gabrovcu slovesen prestop 18 novincev roverjev in popotnic. To je zadnja a obenem najbolj zahtevna stopnja poti, ki jo mora skavt opraviti. S podpisom smernic, ki si jih je za bodoče življenje sam izbral, se novinec rover-popotnica obveže, da bo zvesto izpolnjeval geslo najstarejše veje v organizaciji: SLUŽITI.
Prva letošnja seja deželnega vodstva SZSO je bila v Jamljah 19. novembra. Na dnevnem redu je bila določitev novega predsednika SZSO. Enoglasno je bil sprejet Mauro Leban, ki je tako prevzel mesto Marjana Jevnikarja. Ta bo v naslednjem letu opravljal tajniško delo.
V nedeljo, 22. novembra, je bil v župnijski dvorani v Dolini poseben tečaj za voditelje. Zjutraj so bili vrsti trije posegi: Marjan Jev-
skavtinj, med katerimi je bilo tudi lepo število slovenskih članov. Obred je potekal dvojezično.
Poleg omenjene maše je bija tudi letos prilika za globlje doživetje božične skrivnosti.
Vse tri duhovne obnove so bile v Marijanišču na Opčinah.
V času božičnih počitnic pa bo poskrbljeno tudi za vzgojo in temeljitejšo izobrazbo vodnikov. Starejši fantje in dekleta v vodih bodo lahko poglobili svoje znanje in dobili novega zagona za nadaljnje delo na dveh vodniških tečajih, ki bodo v Dragi.
M. Kravos
Ob dnevu človekovih pravic 10. 12. odbor ugotavlja, da te pravice, katerih podpisnica in tudi deklarirana propagatorka pred svetovnimi forumi je Jugoslavija, naša država na svojem ozemlju še zmeraj krši z grobimi posegi v zasebni svet državljanov kakor tudi s segregacijo državljanov SFRJ po njihovem prepričanju in svetovnonazorskimi pripadnostmi. Tako imenovani politični kriminal je še zmeraj osrednja postavka v delovanju organov pregona in sodstvenih organov, ki še kar naprej brez sramu pred svetovno in domačo javnostjo s tem atavističnim stalinističnim „pravnim“ izrazom označujejo tiste, ki ne spadajo v skrajno ozkosrčno zarisane meje, v katerih je dovoljeno državljanu te dežele misliti in delovati.
V zadnjih mesecih hoče policija ljudem, ki niso po volji oblastnikom, podtakniti kriminalne delikte. Tako je bilo uredništvo Katedre v Mariboru osumljeno, da je sodelovalo pri razpečevanju mamil. Ob tem slabem scenariju mariborskih organov pregona toliko bolj preseneča, da je tudi ljubljanska policija ravnala podobno, ko je 20. 11. 1987 ob pol štirih zjutraj na silo odprla vrata v sobo v hotelu Turist, kjer je prenočeval član našega društva Vinko
PISMO IZ SLOVENIJE
Dobili smo na vpogled pismo, ki ga je pisal sorodniku član partije!
na
nikar je predaval o sodobnosti Ba-den-Powellove vzgojne metode, Marijan Kravos o civilni in kazenski odgovornosti voditeljev in Franc Mozetič o potezah skavtskega voditelja. Vmes se je prisotnih 37 voditeljev udeležilo župnijske sv. maše. Popoldan pa je na temo Načrtovanje dela v skupini in podvigi govoril predstavnik italijanske AGESCI Dino del Savio. Tečaj na splošno, predvsem pa zadnje predavanje, je želo precejšnje odobravanje prisotnih, ki so na posebnih anketnih polah izrazili Veliko zanimanje za podobne pobude.
Že običajna božična sv. maša za vse skavtske organizacije v Trstu je bila letos v soboto, 12. decembra, v cerkvi Novega sv. Antona. Prisotnih je bilo približno 500 skavtov in
„Pri nas zaenkrat ničesar ne manjka in živimo dobro, čeprav ne vsi. Tisti z nižjimi osebnimi dohodki ne živijo dobro in menda jih je vedno več takih. Mislim, da gremo gospodarsko podobno ali enako pot kot Argentina. Inflacija je naša največja nadloga. Zdaj že presega 170% uradno, najbrž pa je še večja in ni izgleda, da bi jo zaustavili. Iz take gospodarske krize in nestabilnosti seveda pride tudi doi politične krize in vseh drugih problemov. Kar naenkrat imamo menda pojave in o-čitke nacionalizma, ker smo pač večnacionalna država. Nekateri so za „unitarizem“ (jugoslovenstvo), drugi za večjo samostojnost republik, „federalizem“. Točno in odkrito pa si še vedno ne moremo povedati, kaj kdo misli, ker toliko demokracije in svobode še ni. Še vedno so „tabu“ teme. Res pa je, da o marsičem že pišejo kritično v časopisih, o čemer prej ne bi smeli govoriti,
ker bi se smatralo za delikt proti državi in sovražno propagando in kaj vem še vse. Letos so končno rekli, da lahko praznujemo božič, kdor to želi, čeprav seveda ni prosti dan. Vladi v Beogradu pa to ni prav, kar počnemo Slovenci. Sploh nas imajo za nekaj posebnega. Zdaj se pripravlja sprememba ustave, pa imamo Slovenci malo drugačne poglede, prav-tako imamo pripombe na protiinflacijski program, ki ga je pripravila zvezna vlada. Skratka, problemov dosti. Zame je najhuje to, ko vidim, da bi lahko prosperirali, če bi imeli pravilno politiko, saj smo v vseh pogledih bogata dežela.“
Ošlak, zaposlen pri Mohorjevi založbi v Celovcu.
Vinko Ošlak se je mudil v Ljubljani na knjižnem sejmu. Načelnik UNZ Ljubljana Milan Domanik začenja pojasnilo za Delo z naštevanjem zadnjim kriminalnih dogodkov v Ljubljani. Že samo naštevanje kriminalnih dejanj naj bi vrglo senco tudi na Vinka Ošlaka. Saj, kako pa je policija ugotovila „neznatno razliko v letnici rojstva,1 med iskano osebo in Vinkom Ošlakom, če Ošlaka ni legitimirala? če je „neznatno razliko“ ugotovila že prej, ko so ji poslali podatke iz recepcije, zakaj je potlej vlomila v Ošlakovo sobo?
Vinko Ošlak je tajnik pri reviji Celovški zvon. Znano je, da zadnji dve številki te slovenske revije Slovencem v osrednji Sloveniji nista dosegljivi. Ali je mogoče ta nasilni vstop v sobo tajnik revije prispevek naše policije k slovenskemu skupnemu kulturnemu prostoru? Ali je skupni slovenski kulturni prostor samo prostorček v CD in je vse drugo, tisto, kar delajo, pišejo in mislijo Slovenci zunaj naših meja, „politični kriminal“ ?
Ker odbor verjame izpovedi Vinka Ošlaka in ker dvomi o točnosti podatkov, ki jih je navedel načelnik UNZ, upa, da se bo to dejanje razčistilo, saj drugače lahko pričakujemo, da bodo ob lovu na kriminalce u-porabljena nezakonita sredstva proti izbranim nedolžnim državljanom.
Odbor se zavzema za obnovo procesa „Stara pravda“, ki je bil insce-niran in montiran v Ljubljani leta 1947 in na katerem so novi oblastni-
ki po vzoru „bratskih“ stalinskih
čistk na hitrico obračunali s krogom slovenskih patriotov intelektualcev, ki pa ni pripadal partiji. Iz njih so naredili kriminalce in izdajalce, črtomira Nagodeta in Borisa Furlana ustrelili, druge pa obsodili na težke kazni. Ker so nekatere od žrtev tega procesa še žive, mislimo, da se jim je naša družba dolžna opravičiti za trpljenje, ki jim je bilo po nedolžnem dosojeno.
Mogoče up veste. da ...
— da je za jesen prihodnjefga leta predvideni izid 2. dela knjige Staneta Kosa STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, katera prvi del je izšel 1984...
MLADIKA (Trst) št. 9
Upravni odbor Društva slov. pisateljev Rudi Šeligo, predsednik Komisija za zaščito mišljenja in pisanja pri DSP Veno Taufer, predsednik Milan Apih Milan Dekleva Peter Levec Dane Zajc Iz Dela, 7. decembra 1987
tor se te temeljne substance škofovega ravnanja dotakne le mimogrede. Piše namreč: „Lahko da je bilo tudi veliko protiverskih osti v našem osvobodilnem gibanju, vendar v našem temeljnem, najbolj razširjenem razpoloženju zagotovo ni bilo zlovešče misli na kak protikrščanski in nasploh protiverski pogrom.“
Kakšna dialektika!
Kateri razsoden človek med Slovenci je kdaj mislil, da je protiverska naravnanost OF temeljila na „našem“ najbolj razširjenem razpoloženju (partizanskih v znatni meri nasilno mobiliziranih množic), ne na stalinističnem brezbožnem vodstvu OF? Kaj je tako razpoloženje pri Kardelju in Kidriču pomenilo? Naj bi revija kot je Zvon ne dajala svojega prostora zofizmu te vrste! To niso resni argumenti. Zelo resno pa je grden je škofa Rožmana, ki ga je težko braniti kljub jasni evidenci o upravičenosti njegovega upora zoper stalinistično OF, ker so škofijski dokumenti o njegovem ravnanju izginili.
Na koncu svoje dokaj obsežne, gostobesedne razprave Blažič resigni-rano zdihuje: „Bili smo obsojeni na nezadržno medsebojno iztrebljanje in masakriranje premagancev ob koncu vojne, in bili smo prisiljeni na dolgotrajno, že nekaj generacij obstoječe življenje pod prisilo...“ Vendar je pri njem osvobodilni boj upravičen in ga dosledno zagovarja, čeprav danes ni več nobenega dvoma, da je bil to boj za oblast, nedeljivo oblast, ki še vedno traja in ji sedaj avtor nasprotuje in jo obsoja; da je pa do iztrebljenja in masakriranja premagancev prišlo, pa dela odgovorno ljubljanskega škofa in katoliški tabor s klerikalci na čelu, ki niso sledili Kocbeku in naj bi zato s svojim uporom polarizirali razvoj revolucije do nespravljivosti. Komunisti so vodili boj za svobodo, po Blažičevi logiki, in so njihovi politični umori, ropanje in požigi služili idealnim ciljem, škof in klerikalci pa so vse to spremenili v bratomorno državljansko vojno in revolucijo.
To je krivo, neosnovano in povsem zgrešeno preobračanje zgodovinskih dejstev, kar je treba javno ugotoviti, obsoditi in zavreči.
In, končno, še eno vprašanje: Odkod si je avtor izposodil avtoriteto za sledečo gorostasno insinuacijo, ko je zapisal: „Ali nam kdo danes pokaže kakšno prepričljivo zagotovilo, da se ta naša vojne ne bi končala s tako ali drugačno vrsto masakra premaganih — mogoče še bolj nekontroliranega, kakor so bili tisti, ki so se dogodili?“ človeku se mora zdeti to namigavanje skrajno neodgovorno, kot so neodgovorna pogosta mesta v razpravi, ki govore, kako „sta si bili obe strani čudno podobni" in kako bi s tem notranjim ujemanjem lahko odkrili neverjetne podobnosti v načinu mišljenja in delovanja in celo nravstveno sorodstvo.
Postaviti, komunističnega revolucionarja, ki mu je nravstveno dovoljeno vse za dosego oblasti, v isto vrsto s katoliškim protirevolucionar-jem, ki ga moralno vežejo božje zapovedi in prepovedi vsaj do znatne mere, kadar gre „za najbolj vidne nosilce ene in druge strukture“, je zame enostavno pobalinstvo. Nihče ni nikoli upravičen takšne primerjave podtikati vodilnim ljudem, med katere v svojem pisanju prišteva tudi ljubljanskega škofa.
Marsičem bi se še dalo oporekati, kar stoji črno na belem v Zvonu pod naslovom Dobljena vojna — izgubljeni mir, izbral sem le najbolj sporne in važne točke. Kar sem tu zapisal je posledica latinskega rekla: Dixi, et salvavi animam meam — Povedal sem in rešil svojo dušo.
Konec

.UUIUWA|J
Dediščina
Pričujoči članek smo dobili iz Slovenije s prošnjo za objavo. Ker dobro prikazuje mišljenje dela slovenske inteligence, ki je razočarana nad partijo, ga z veseljem priobčujemo. Ker pa vsebuje nekatere misli, s katerimi nismo soglasni, objavljamo na koncu članka naš komentar.
Že dlje časa razpravljamo o resnični podobi škofa Rožmana, razburja nas tema o dachauskih procesih, o Golem otoku, narodni spravi... vrstijo se kongresi, pišejo se resolucije...
Revolucija, kontrarevolucija, zmagovalci in poraženci, banditi in kle-rofašisti, tolovaji in narodni izdajalci. Pišejo se teze in antiteze. Eni se na vse načine trudijo verjeti Marxovi črni bradi, drugi verjamejo svojemu religioznemu politiku ali pa nastopajo s stališči meščanskega liberalizma, z one strani meje pa prišepetavajo, da bo boljševizma kmalu konec in vztrajno preštevajo napake in grozote ustvarjalcev nove domovine.
Kdo nam ponuja to dediščino in zakaj jo sprejemamo?
Od preteklosti ima navadno korist tisti, ki sedanjosti nima. Tem preteklost pogojuje sedanjost in določa prihodnost. To so omenjeni zmagovalci in poraženci. Zmagovalci zato, ker jim vsi ne priznavajo njihove zmage in z njo tudi nimajo kaj početi, poraženci pa zato, ker svojega poraza ne priznajo, ker se fikcija sveta njihove mladosti ni uresničila. Generacijo, ki se je vrnila iz gozdov, ni razdvajalo le nasprotje razredov. Nasprotje je bilo globlje: Brezbožni občutek zmage — kovati zgodovino prihodnosti in občutek izgubljenih let, umik iz zgodovine. Revolucionarni aktivizem in privatnost.
Zmagovalci so pričeli uresničevati tkim. znanstveni svetovni nazor, poraženci pa so prišepetavali, da je ideja fantastična in jo je zato nemogoče uresničiti. Minilo je štirideset let. Zrasla je generacija, ki z borbenimi izkušnjami/nima nobene zveze razen balastne indoktrinacije in s tem zmedo. Prav tako so ji tuje protirevolucionarne ideje. Najprej zato, ker jih sploh ne poznajo, če pa že jih, nimajo v današnjem okolju in času z njimi kaj početi. Ob tem je tkim. znanstveni svetovni nazor dobil mladiče, ki kažejo vizijo poti 'V moderno družbo.
Skupno vsemu političnemu življenju je, da odmeva v imenu ideje o bodočnosti in se ob tem napaja iz preteklosti. Politiki govorijo o svobodi v jutrišnjem svetu, za katerega je treba žrtvovati sedanost. Ravno ta-
ko religiozni politiki udomačenih in uvoženih religij.
Izgleda, da drugače res ne more biti. če naša prizadevanja namreč izhajajo iz ideje npr. brezrazredne družbe ali raja, potem postane ideja v družbenih odnosih dominantna, medsebojni odnosi sami pa nepomembni.
Ideje so vedno stvar preteklosti ali umišljene bodočnosti. Nikdar ni mogoče imeti ideje o sedanjosti. Zato tudi človek, ki nosi v sebi idejo, sedanjosti ni sposoben zaznavati. Nič mu ne pomeni, zato tudi ne izbira sredstev, da bi uresničil idejo. Tako kot posameznik, tudi skupine bodočnost vzamejo v zakup, izvolijo interprete svetih tekstov ideologije in tako pobegnejo iz preteklosti v prihodnost. Vsaka akcija, ki izhaja iz ideje, je v naprej omejena na učinke. Ker ji do realizacije vedno nekaj manjka, rodi novo idejo •— nasprotje. Toda to nikdar ne prinaša sinteze, temveč novo nasprotje. Ideje vedno rodijo nasprotja, in enotna, polna, cela akcija je mogoča samo, kadar ni nasprotij. Medtem pa je človek, ki ga imajo na skrbi, ki je bitje sedanjosti, pozabljen. Občasno ga tolažijo z drobnimi senzacijami ter prireditvami, in da bo jutri, ko se bo uresničila njihova ideja, bolje. Ker so ljudi prej indoktrinirali z znano neumnostjo, o boju nasprotij, ki v sintezi ustvarijo novo kvaliteto, jim nasedejo.
Zato smo priča dolgemu, praznemu teku kongresov, sklepov, resolucij... efektov, ki jih na drugi strani Cerkev, kot mati vseh nadzornih mehanizmov, prav dobro pozna, le drugače imenuje.
Upor tej klasiki je zatekanje v eksotiko — hipijstvo, komune, meditacije, punk, in druga iskanja svojega mesta v ekskluzivnosti, ki po navadi mine kot študentovsko pijančevanje, ker pač ne ponuja razpoznavnih znakov časti in prestiža.
Država zahteva državljana in Cerkev zahteva vernika. Oboje je lahko biti. Pričneš z rdečo rutico in kurirčkovo torbico, nadaljuješ kot socialistični mladinec in pozdravljaš štafetno palico, potem plačuješ samoprispevek in drugo ter hodiš na volitve. Ob tem še ministriraš in poješ na koru, redno izpolnjuješ obrede in pošlješ otroke k verouku... Okus posameznika pa je tisti, ki določa, kako učinkovito se je kdo vključil v obstoječi obrazec družbe.
Politika s svojimi efekti vpliva na človekovo vedenje in ravnanje. Manipulacija z efekti pa ne prinaša miru in reda v družbo. Ravno nasprotno — pogojuje nasprotovanje in
kaos. Življenje je namreč enovit proces. Če to enoto razparceliramo na to in ono aktivnost, na službo in prosti čas, na javno in privatno, na šolo in dom, potem v najboljšem primeru ustvarimo nevrotičnega človeka, ki v stalnem konfliktu postane prazen in skriva svojo bedo za plitkimi frazami o domačem in tujem dogajanju ali pa se skrije v svet alkohola in drugih odvisnosti.
Politika je realnost, ki od zunaj vpliva na naše življenje in velja tudi obratno, da naše notranje življenje vpliva na realnost okoli nas. V. življenju si zastavljamo vprašanja in dajemo odgovore. Oboji so pogojeni s stališči, s katerih nastopamo. Pri tem vprašanje že vsebuje odgovor. Tako vprašanje ■— kako — vsebuje političen odgovor — tako —, metodo in sistem poti. S političnimi rešitvami pa je tako kot z ideologijo: vedno prezro sedanjost! Politiki ni mar, kaj se danes dogaja (pa-naj še o tem tako govori), ker je vedno usmerjena v bodočnost, jutri, ko naj bi se mir in sreča zgodila (pa se še nikdar nista), če nam torej na eni strani ponujajo, naj ohranimo živce, da se bodo stvari že uredile, in na drugi strani pravijo, naj potrpimo, ker enkrat tako vse mine, potem imamo na voljo dve popolnoma isti politični rešitvi, ali pa se odpovemo dediščini.
Odpoved dediščini prinaša drugačna stališča, ki pogojujejo naša vprašanja in odgovore. Potem se ne moremo več zanašati na obljube, ki smo jim navajeni mehanično slediti. Potem ni več mogoče, da nas večina sicer ne sprejema tiranije (take ali drugačne barve), ob tem, da sprejema avtoriteto obljube, ki je mati vsake tiranije.
T. M.
Naš komentar
Zanimive so gornje teze, predvsem ker tako jasno zaznavajo brezizhodnost sedanje politične poti in politične indoktrinacije, ki ji nihče več ne verjame.
Iz tega pa pisec postavi kot tezo, da je vse politično delovanje nesprejemljivo, sploh vse organizirano delo ali delo organizirane skupnosti, kot npr. Cerkev itd. Pisec se postavi na dialektično stališče: češ če so eni diktatorji, so nasprotniki tudi. Oba nam ponujata „boljšo bodočnost“, sedanjosti pa nobenemu ni mar.
Je že res, da ves sistem komunizma sloni na obljubljanju „raja na zemlji“ pač nekoč pozneje, sedaj pa je potrebna diktatura proletariata ali partije.
Vendar pa pisec, živeč toliko let pod propagando režima, enako sodi o drugih, demokratičnih strankah in idejah. Mislil bi drugače, če bi dobro poznal npr. idejo krščanskega
„Dejansko v vojski ni pokorščino“, smo zapisali v prejšnji številki. In še: „koliko časa bo družba še lahko prenašala to nejasno stanje, ne da bi trpelo celotne ogrodje demokratičnih ustanov“. Razplet se je pokazal hitreje kot pa je to predvidevala večina opazovalcev. Pokazal se je v o-bliki oboroženega upora v nekaterih edinicah širom države, po zgledu sedaj bivšega podpolk. Alda Rica, ki je pobegnil iz domačega zapora in se postavil na čelo edinici v provinci Corrientes. Vendar to pot napetost in skrb za demokratične ustanove ni dosegla viška V nobenem trenutku, in skrb je bila le v tem, kako bi se problem rešil s čim manjšimi žrtvami. Kot pa je bilo pričakovati, so javna občila domala poplavila družbo s poročili o dogodkih, mnenji „osebnosti“ in podatki, ki so včasih zadobili že tragikomični prizvok. Aes, časnikarji včasih izgubimo smisel za meje.
KJE SO TISTE STEZICE
Da se razumemo: verjetno je celoten problem Argentine prav v tem, da ni smisla za meje. Prerado se zgodi, da se vsi vtikamo v vse za-
socialnega nauka, ki nikoli ne obljublja „raja“ v bodočnosti, a skuša po pameti zboljševati sedanjost, v kar je tudi v demokratični skupnosti prisiljena," ker je vedno pod kontrolo ljudstva in drugih demokratičnih strank in ideologij. Naj pisec preuči le demokratične stranke v zahodnem svetu — npr. krščansko demokratsko ali socialistično, ali liberalno, ki so ustvarile kar zadovoljivo sedanjost, pa ima vsaka svojo idejo in ideologijo, a seveda ne totalitarno.
Gotovo pa ima prav pisec, ko spoznava, da doma vsa politika sloni le na obljubah, za katere pa je sedanjost dokazala, da so bile prazne in dane le zato; da slepijo ljudstvo in ga držijo v šahu.
Ravno to, da služi doma ideologija, le da zagotovi oblast vladajočemu razredu in zato ni bila zmožna dati pravi odgovor sedanjosti, nam dokazuje, da nam boljšo sedanjost dajejo le tiste ideje, ki so osnovane na realnosti, demokratičnosti in svobodi.
Če smo prepuščeni le goli sedanjosti, brez idej in brez zaupanja vanje, nam pa položaj doma kaže, kakšne so posledice.
TDml.
40 let dela in borbe
Iz govora tajnika Slovenske skupnosti, IVA JEVNIKARJA, ob 40-letnici obnovitve samostojnega političnega delovanja! Slovencev, ki šive pod Italijo.
40-letnica samostojnega slovenskega političnega nastopanja na teh tleh je nedvomno dejstvo, ob katerem velja razmisliti. Nismo narod brez zgodovine. Gojiti moramo svoj zgodovinski spomin. Poznavanje preteklosti, tudi bližnje preteklosti, ki pa je bila zapletena in večkrat dramatična, nam omogoča razumevanje današnjih odnosov in razmer. Uči pa nas tudi, da nam tok zgodovine postavlja vedno nova vprašanja, vedno nove odgovornosti. Temeljna načela, doslednost, cilji so eno, odgovore na izzive časa pa je treba iskati nenehno.
Današnja Slovenska skupnost kot skupna in deželna stranka v obliki, ki jo poznamo danes, sega šele v leto 1975, ko je bil 24. maja prvi deželni kongres v Devinu. Takrat pa se je le dopolnil razvoj, ki se je začel tik po vojni.
Po letih ilegalnega narodnoobrambnega dela na Primorskem in po letih oboroženega boja za osvoboditev in priključitev k matici so v času, ko se je s pariško mirovno pogodbo začrtala usoda teh krajev, prišle javno na dan diferenciacije med Slovenci na teh tleh. Že pod Avstrijo in takrat, ko se je dalo v Italiji med obema vojnama še politično delati, smo poznali idejno in strankarsko delitev na katoliško, liberalno, socialnodemokratsko, komunistično usmeritev. Nekako do mi-
rovne pogodbe je bila manjšina na zunaj enotna, potem so se idejne razlike pokazale tudi v organizirani obliki. Skupine, ki so se pojavile zunaj tabora, ki ga je vodila komunistična partija, se želele nadaljevati tradicijo nekdanje slovenske politike, predvsem tržaške Edinosti. Ostro kritične so bile do oblastnih monopolov in nasilja, do bojkotiranja zavezniške vojaške uprave v duhu gesla „vse ali nič“, do internacionalističnega združevanja slovenske in italijanske stvarnosti na mnogih področjih. To so bila leta ostrih ideoloških pregrad in hladne vojne, medtem ko so slovensko zavest v teh krajih prizadevali novi udarci. V levem taboru je kmalu prišlo do stroge ločitve ob kominformu, ko so se ljudje, ki so ostali zvesti jugoslovanski poti v socializem, znašli v manjšini.
17. januarja 1947 je bil v Gorici občni zbor Slovenske demokratske zveze, ki je bila paritetna koalicija katoliško in liberalno usmerjene skupine. V Trstu je bila stranka uradno ustanovljena 21. decembra 1947, vendar le kot narodnjaško-liberalna skupina. Katoličani so imeli od 20. julija 1947 svojo federacijo, ki se je 1. avgusta 1948 preuredila v Slovensko krščansko-socialno zvezo. To je bil začetek ne le politične, temveč tudi kulturnoprosvetne emancipacije slovenskih katoličanov na Tržaškem.
■Leto 1962 lahko dejansko štejemo
za začetek Slovenske skupnosti, kot jo poznamo danes, čeprav je le sčasoma iz koalicije zrasla enotna stranka. Največji poudarek je dala združevanju slovenskih sil na narodnostni podlagi po načelu, da moramo biti Slovenci subjekt tudi v politiki in da moramo znati dosegati enotnost v raznolikosti. Ker gre za združevanje na narodnostni podlagi, moramo v duhu pluralizma in dialoga iskati predvsem to, kar nam je skupnega.
Na Goriškem je Slovenska skupnost nasledila Slovensko demokratsko zvezo s prvim občnim zborom, ki je bil 1. marca 1975. Nekaj mesecev kasneje je nastala, kot je že omenjeno, tudi uradno in dejansko, deželna Slovenska skupnost.
V statut smo si zapisali narodno samobitnost, politično samostojnost, pluralistično demokratično ureditev, socialno pravičnost.
Najnovejši čas imamo pred očmi: izgradnja organizacije od sekcij do deželnih organov, delo v izvoljenih svetih od krajevnih sosvetov do deželnega sveta, sodelovanje tudi na parlamentarnih in evropskih volitvah, stiki z manjšinami, urejeni odnosi z oblastmi v matični državi, sodelovanje v upravnih koalicijah in sploh večja pozornost pa pozitivne premike pri večini, uspehi in razočaranja.
Samostojna pot v politiki se je izkazala kot bistven dejavnik v življenju naše skupnosti. 40 let smo brez zaščitnega zakona, podvrženi torej asimilacijski politiki, ob nespoštovanju ustave in mednarodnih obveznosti. Globalni zaščitni zakon ostaja zato naša temeljna zahteva.
Nash stranka bo v prihodnjih dneh odobrila nov predlog o globalni zaščiti, ki ga bodo v parlamentu predložili parlamentarci strank narodnih manjšin.
Pristojna komisija poslanske zbornice je že odobrila besedilo zakonskega predloga z okvirnimi določili v korist jezikovnih skupnosti v Italiji. V kratkem bo o tem razpravljala zbornica.
Postavlja se vprašanje, kako reševati krizo nekaterih naših ustanov in dejavnosti, ki je tako huda ravno zato, ker še vedno nimamo zaščitnega zakona.
Meseci pred nami ne bodo lahki. Omeniti je treba precej podtalne razprave o novem volilnem zakonu. Najmanj, kar lahko zahtevamo je to, da se ne uvajajo volilni mehanizmi, ki nas že vnaprej izključujejo iz pomembne izvoljenih teles.
In tu smo pri bližnjih volitvah. Prihodnjo pomlad bomo pri nas obnavljali deželni svet, pokrajinska sveta v Gorici in Trstu, občinski svet v Trstu, itd. Naši izvoljeni predstavniki trdo delajo na vseh ravneh, stranka je aktivna in prisotna v javnosti. Januarja bo stekla široka akcija za iskanje in preverjanje kandidatov.
Veliko dela nas še čaka, veliko bojev. Zavest imamo, da delamo v korist naše narodnostne skupnosti, v korist sožitja na teh tleh, v korist vsega slovenskega naroda. A potrebno je, da se pred pomembnimi bitkami trdneje povežemo in še z večjim navdušenjem zavihamo rokave! 40 let po začetkih mora voditi naša pot odločno naprej!
Tone Mize rit
ARGENTINI
deve. Kadar igra nogometna reprezentanca imamo trideset milijonov trenerjev, to je, vsi smo trenerji. Kadar gre za gospodarstvo, je enako število gospodarskih ministrov. Za urejevanje javnih zadev je tudi trideset milijonov vladnih osebnosti. To po svoje ni napačno; soudeleževanje je temelj demokracije. Problem je v tem, da se smatramo vsi sposobne (bolje kot tisti, ki je za zadevo direktno odgovoren), vsi smo izvedenci. In kar je še huje, medtem opustimo svoje delo, ali ga vsaj ne o-pravljamo z istim zanimanjem.
Tako so se dolga desetletja člani oboroženih sil (od generala do kaplarja) smatrali sposobni in poklicani, da vodijo državo, kajti vlade tega niso pravilno delale. Tako so padali predsedniki, ker pač orožje je o-rožje, vojaštvo pa medtem ni opravljalo tega, za kar je dejansko poklicano. Tako je prišla doba protigve-rilske vojne in vojaštvo se je borilo, a obenem je vladalo, in tudi sodilo in obsojevalo, vsi, od generala do kaplarja. Za malvinsko vojno pa se je pokazalo, da svojega poklicnega dela niso znali prav vršiti.
Prišel je poraz: politični, s propadom „obnoviteljskega procesa“ in vojaški, na Malvinih. Ni torej tukaj govora o „zmagoviti vojni“, ker je protigverilski boj že prešel v pozabo. Za vse, razen za sodbo. In tukaj so se pričele napake radikalne vlade, ker ni znala jasno in mirno stvari napraviti konca. Tako dolgo so vlekli zadevo, da je prišlo do dogodkov velikega tedna lanskega leta. In vodja upornikov, podpolk. Rico, je postal skoraj narodni heroj.
Pa znova ista napaka. Omenjeni oficir je smatral, da je njegovo delo voditi vojsko, ne pa ubogati povelja. Znova je hotel biti trener, ne igralec, če bi sprejel svoje stanje, bi bila cena nizka. Tako pa je prišlo do upora, iprelivanja krvi, in znova do poraza. V narodu pa je le neko domotožje po tistih časih, po tistem stanju, v katerem vsak hodi po svoji, začrtani stezi; stanju v katerem vlada red, ki je pogoj za mirno življenje.
SABLJE SE BLISKAJO
Vsi smo dogodkom vneto sledili, zato ni, da bi se vtikali v malenko* sti. Le kratek opis „za zgodovino“. Podpolk. Rico je bil v domačem zaporu v vili na robu Buenos Airesa. Znano je bilo, da mu bo vojaški sodnik „poostril“ zapor in verjetno tudi pospešil sojenje in kazen za upor velikega tedna. Rico pa je razglasil na levo in desno, da se ne bo pokoril, in očividno pripravljal upor. Vlada je pustila, da je stvar tekla naprej, dokler se ni vrnil v državo poveljnik vrhovnega štaba, general Caridi, ki se je nahal na potovanju po svetu. Že od velikega tedna sem skuša general Caridi utrditi disciplino v vojski. V teh mesecih je padel podšef general González in prešlo v pokoj več višjih oficirjev, zlasti po poizkusu upora v Tabladi.
Caridi je za aretacijo upornega polkovnika poslal kolono tankov. To ni bilo, da bi prestrašili Rica, marveč vojski pokazati, da gre stvar zares, in da čete ubogajo, ne pa kot za časa velikega tedna, ko se nihče ni premaknil. Rico je seveda prej pobegnil in odšel v Monte Caseros, Corrientes, v edinico, ki mu je bila zvesta. Tam se je utrdil, medtem, ko se je ponekod (Tucumán, San 'Luis, Mendoza, Santa Cruz) tudi zanetil sličen upor.
Ogenj je bolj brlel kot pa gorel. Les je bil zelen. Druga za drugo so se uporne postojanke podale. Dejansko so v mnogih poveljnikih sami napravili red, ne da bi padel strel. V Tucumanu so se končno uporniki stepli med sabo: nihče ni dobro vedel, zakaj se je pravzaprav uprl. O-stal je le še Rico. Ko je videl, kakšen je položaj, in da je veliki teden le medel spomin pretekle slave, se je vdal po prvih strelih, in preden je nora pustolovščina zahtevala kako smrtno žrtev.
GRADITI NA RUŠEVINAH
Ozrimo se nekoliko sedaj na osebnost upornega podpolkovnika. Pra-(Nad. na 4. str.)
X SLOVENCI V ARGENTINS
NOVICE IZ SLOVENIJE

- ¡óKwís
LJUBLJANA — Simfonični orkester Slovenske filharmonije je zaključil svojo prvo koncertno turnejo po Vzhodni Nemčiji s koncertom v polni berlinski dvorani Schauspielhaus. Dirigent Milan Horvat je dirigiral vseh sedem koncertov na turneji: v Cottbusu, Karl Marx Stadtu, Geri, Leipzigu, Wismarju, Ha-lleju in Berlinu. Za gostovanje je izbral dva programa, oba pa je uvedel s slovenskim delom: krstno izvedbo je doživel Petričev Koncert za trobento in orkester, Mihelčičeve Slike, ki izginjajo pa so v Berlinu dočakale že svojo petnajsto izvedbo (po letu 1983, ko je bilo delo napisano). Koncertna „forma“ orkestra se je na turneji stopnjevala in dosegla vrhunec v Berlinu: dvajset minut aplavzov z dvema dodatkoma.
LJUBLJANA — Ljubljana bo gostila
Svetovne glasbene dneve. Cankarjev dom bo leta 1993 sedež največje mednarodne prireditve, na kateri predstavljajo sodobno glasbeno ustvarjalnost na področju simfonične, komorne, scenske glasbe, multimedialnih in video projektov, vokalne in elektronske glasbe, solističnih del in glasbenega gledališča. ¡Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletni festival z bogato tradicijo, ki sega v leto 1923.
MARIBOR — Več kot 12.000 ljudi čaka na telefon. Na srečanju telefonistov severovzhodne Slovenije je direktor Podjetja PTT (pošta, telegraf, telefon) promet Maribor poudaril, da imajo sedaj o-koli 7000 več telefonskih priključkov kot pred dvema letoma. Kljub temu pa še vedno veliko ljudi čaka na telefon in njihovo število se še povečuje.
Society, ki jo je uredil Branko Reisp. V zborniku so zanimivi prvi referati s posvetovanja o slovenskem narodnem značaju, ki jih objavljajo Anton Trstenjak, Lev Milčinski in Božidar Jezernik in prispevek Ingrid Slavec Historična etnologija. Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society pa je pomemben dokument, z zanimivim uvodom in komentarjem urednika.
MARIBOR — Dvodnevni koroški kulturni dnevi so se začeli v tem mestu z otvoritvijo razstave akademskega slikarja Valentina Omana. Predaval je dr. Peter Gstettner s celovške univerze o manjšinskem vprašanju, predstavili so se člani dramske skupine Mladje z Župančičevo Dumo, Gallusov zbor, zbor Zvezne gimnazije za Slovence in orkester te gimnazije.
LJUBLJANA — Hidrometeorološka služba je obhajala 40-letnico. V Cankar-vem domu so podelili odlikovanja najzaslužnejšim delavcem.
LJUBLJANA ■— Mednarodna razstava psov je v Ljubljano privabila tisoč rejcev. Prvi dan prireditve so rejci predstavili lovske pse, nato pa je bil nastop šolanih psov. (¡Prikazovali so reševanje izpod ruševin.) Razstavljeni so bili tudi športni in službeni psi, na stojnicah pa so prodajalci ponujali vse za nego in vzgojo psov.
MARIBOR — dr. Vladimir Dedijer
je na 10. kulturnem večeru v hotelu Slavija v pogovoru s Tonetom Prtljičem podal veliko lastnih pogledov na dogodke in osebnosti v Jugoslaviji po vojni.
MARIBOR — Le 92 Slovencev se je v letu 1987 vpisalo na vojaške šole. Po načelu o sorazmerni zastopanosti vseh narodov in narodnosti bi se jih moralo vsaj 170. Tudi zanimanje za študij obramboslovja se je zmanjšalo. Na to katedro se je vpisalo samo 18 študentov.
CELJE — Ob. odprtju filmskega festivala je bila razstava o pionirju slovenskega filma Metodu Badjuri. Na o-gled so bila oprema, s katero je filmai, nekatere fotografije in tudi projekcije njegovih kratkih filmov (Kro-parski kovači, Lepotno tekmovanje za miss Trbovelj leta 1930, Spomenik kralju Petru, Planiški skoki).
LJUBLJANA — Dve novi publikaciji, obe iz razreda za filološke in literarne vede, so predstavili v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izšel je 16. zbornik Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones, ki ga je uredil Angelo Baš, in Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal
■■■■■■■■MaBBaBvaaaBBBaMaaaaBMBBaBacvaaBaaaaaBaaaBaa
Gre za vprašanje slovenstva. Za uvod pa si dovolim prikazati ne najbolj posrečen vzorec, ki mi je po življenjskih razmerah tako blizu kot slovenstvo, Južna Amerika.
Latinsko Ameriko sestavljajo različne države, ki niso povezane v e-noto. Ni mogoče razumeti celote, če prej ne razumemo delov. Resnici na ljubo se deli pogosto ne razumejo med seboj. To dokazujejo zgodovina in vsakdanja dogajanja. Ni mogoče govoriti o skupnih točkah, če prej ne izpostavimo razlik. Argentina in U-rugvaj sta npr. evropski deželi, njuni prebivalci niso potomci plemen Quetzalcoatl ali Mama Ocllo ali A-ravkancev. Predkolumbovska kultura je izginila, preden so jo začeli ceniti. Prav v teh državah, ki so se razvile v evropski kulturi, je bil indijanski element šibek. To pomanjkanje telu-ričnega substrakta pa je razlog, da je bil v enem stoletju večkrat zamenjan kulturni vzorec.
Malokdo ve, da se Ognjena zemlja dotika ledenega južnega tečaja, da za ir.digenistično problematiko ne vedo mTijoni industrijskih delavcev, da je Nerudova jasnovidnost neverjetno drugačna od Borgesove erudicije in fantazije, od Octavia Paza, v saksonskem pragmatičnem in logičnem načinu izšolanega uma, ali domišljijskega podajanja realnosti Ernesta
UMRLI SO OD 1L do 21. nov. 1987:
LJUBLJANA — Jože Hromeč, 84; Milica Tavželj, 75; Jože Mejač, 66; Ana Klemenčič roj. Remc, 77; Jože Štrus, 85; štefa Pardu>bsky, 88; inž. Milan Gjud, 84; Ljudmila Turnšek roj. Korošic, 81; Jože Kafrle; Viktorija Zorman; Mihael Papež; Milka Brajnik roj. Kozamernik; Ivan Marošek; Telena Gašperlin; Zlatko Močnik ml.; Marija Močnik; prof. Robert Puhar; Marija Starc; dr. ~ Aleksander Švare; Ladka Sluga; Franc Zaman; Vilma Kalamar; Jakob Drmota; Marija Pirc roj. Plešic; Marko Grm; Frančiška Kamnar roj. Urbanija; Štefan Bahor; Pavla Novak roj. Turšič; Roman Koprivc; Emilija Reja; Jože Bizjak; Ljubomir Smerdel; Paul Morgan; Gilbert Dernač; Anton Miklič; Janez Pipp; Ivan Miluž; Gojmir Jelenc.
RAZNI KRAJI — Tone Matul Mi-rogoj; Helena Popit roj. Bitenc, Milan Ravnikar, Franc Kem, Valentin Serajnik in Martin ’ Sladič st., Kranj; Jože Pugelj st. in Dragica Repar, Kočevje; Bernarda Cerle roj. Kovačič in Breda Naraglav, Krško; Franc Žnidar in Marjan Hafner, Komenda; Ana Poropat, Koper; Žarko Friškovič, Kozje; Zdenka Kolenc, Moravče; Mihael Zajec, Radeče; Marija Klun,. Sv. Križ; Ivan Hafner,
Sabata.
Bodočnost v enotnosti je bil Boli-varjev in San Martinov ideal, a današnja stvarnost je še zelo daleč od njunih sanj. Katerokoli poenostavljanje in postavljanje v kalupe pomeni kupovanje železno srajce ali kletke, v katero naj bi stlačili vse razlike v nekak vesel in eksotičen potpuri.
S tem ne potrjujem nobenim šovinističnim poskusom, prav nasprotno; poudarjam pa, da ni mogoča združitev z bratskimi deželami, če ni prej združen lastni dom. Kako bi namreč podprl svojo univerzalnost, če prej ne potrdim svoje identitete?
Med Slovenci je danes neka težko opredeljiva kohezivna moč. Pogled na periodični tisk nam jo prikazuje. 'Ta vulkanski izbruh kaže na dolgo časa zadrževano lavo, ki danes preplavlja široke plasti izobraženih Slovencev.
Tako kot se prebivalec južnoameriške države identificira z raznoliko, pestro in problematično Južno Ameriko, tako se more tudi Slovenec e-načiti z bogastvom Jugoslavije in Evrope. Slovenija je vsaj politično, če ne že zgodovinsko in zemljepisno del Jugoslavije. Slovenija pa more biti še v bodoče sestavni de’ Jugoslavije le, če obdrži svojo identiteto.
Kot študente nas je v Buenos Ai-
Osebne novice
Rojstvo: V družini Jožeta Burja in Marije roj. Jemec iz Slovenske vasi se se je 15. januarja rodil sin, ki bo krščen na ime Gabrijel Jože. čestitamo!
Krst: V cerkvi Marije Kraljice v ■Slovenski vasi je bil krščen 10. januarja Tomaž Sušnik, sin Francija in Marije roj. Zorec. Krstil je g. Jože Bokalič OM, botra sta bila dr. Janez Zorec in Tončka Sušnik. Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se 9. januarja poročila Carlos Daniel Breque in Bernarda Gerkman. Za priče so bili starši Raquel in Eduardo Breque ter France in Francka Gerkman. Poročal je Juan B. Xatruch. Novoporočencema čestitamo!
Poroka: V cerkvi sv. Marjete v Bou-logne sur Mer sta se v soboto, 91. januarja poročila Jure Golmajer in Kristina Sušnik. Za priči sta ¡bila ženinova mati ga. Olga Golmajer in nevestin oče Ivan Sušnik, poročil pa ju je g. Jože Škerbec. Čestitamo!
Smrt: V četrtek, 14. jan., je v Rož-manovem domu umrl Jože Potočnik, star 62 let. Naj počiva v miru!
itU)Ei®S (51IKIES
SDO-SFZ: OBČNI ZBOR
Dne 13. decembra 1987 se je izvedel občni zbor SDO in SFZ. Pričel se je s pozdravom predsednice Pav-linke Korošec. Sledila so poročila o delovanju mladine iz Ramos Me-jije; Pristave, San Justa, San Martina, Carapachaya in Berazateguija. Nato je kulturna referentka podala poročilo osrednjega odbora za leto 1987:
„ZDRUŽIMO NAŠE MLADE SILE“ je bilo geslo, ki sta si ga osrednja odbora SDO in SFZ izbrala za letošnje leto. To geslo naj bi usmerjalo vse naše delo, katerega namen je bil povezovati mladino iz vseh krajevnih odsekov, da bi se čutili vsi eno, se med seboj povezali in drug za drugega skrbeli.
Dol pri Hrastniku; Lanka Seliškar roj. Rotar, Dragomer; Dušan Likar, Logatec; Marija Einsiedler roj, Stariha, Črnomelj; Janko Pertot, 90, Sežana; Olga Hlede roj. Grum, Postojna; Jože Prhne, 79, Vojna vas; Antonija Birk, Zg. Jablanica; Marjan Kobal, Branik; Ema Milostnih roi. Šturm, Izola; Ivan Peršak, Kapela; Frančiška Sadar roj. Koželj, Krka; Drago Spitaler, Trbovlje; Marko Strelec, 61, Šentjur; Franc Kun-šič, 79, Lesce; Bogomir Odar, Boh. Bistrica; Ignac Radelj, Lipica pr; Škofji Loki; Janez Gmajnar, 66, Jesenice; A-dolf Kolenc, Gloibodol pri Mirni peči; Branko Vizlar, Leskovec pri Krškem; Anton Pirš, Kamnik; Jože Gnamuš, 87, Stari trg pri Slovenj Gradcu; Vinko Virant, Novo mesto; Stanislav Faci-ga, Celje; Milan Valek, Laško; Anton Ašič st., Zagorje ob Savi; Jurij Gerdin, Stari trg ob Kolpi.
resu v sedemdesetih letih predrani-ljala beseda Ivana Urbančiča o slovenstvu in filozofiji. Avtor jo v knjigi Med sholastiko in neosholastiko (Ljubljana, 1971, str. 303) takole strne: „Bistvo slovenskega narodnega gibanja oziroma slovenstva bi bilo torej paradoksalno hotenje, biti kot subjekt oprto na nekaj transsubjekt-nega.“
V kakšnem položaju je danes ta subjekt — slovenski narod? Omenil sem že Južno Ameriko in njen drugorazredni satus v svetovnem dogajanju. Nihče ne ho podvomil, da ta kontinent predstavlja skupaj z Afriko in večjim delom Azije periferen svet. Središče dogajanja, oblasti in gospodarske moči pa sta Severna A-merika in Evropa. Vendar je tudi v tem razvitem svetu mogoče najti zapostavljene dežele; dežele, katerih subjekt je neopredeljen in ki imajo zgolj pasivno vlogo. Med temi deželami je brez dvoma Jugoslavija in kljub svojemu položaju v sklopu jugoslovanskih republik tudi Slovenija. Že v Jugoslaviji sami je Slovenija problematičen subjekt. Slovenci žive namreč v skupnosti jugoslovanskih narodov, ki so po svojih značilnostih različni.
Evropska kultura je plod starogrškega genija, obogatenega z vzhodno judovsko kulturo. V razvoj te kulture smo se vključili Slovenci, ne da bi razvili s primerno intenzivnostjo svojo narodno kulturo.. Prevzeli smo občo kulturo.
Večina ekumenskih poskusov prihaja iz visoko razvitih in kulturno
Meseca marca smo pričeli z mladinskimi mašami in sestanki, katere smo imeli vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenski hjiši. Pripravili smo sestanek z vsemi predsedniki odsekov, na katerem smo razpravljali o letošnjem delu.
Aprila je obiskal Argentino sveti oče. Pripravili smo se na njegov prihod, zato smo organizirali verigo rožnega venca in pripravili avdiovizual o življenju Janeza Pavla II. Sv. očeta smo spremljali tudi tako, da smo se kot slovenska mladina udeležili nekaterih srečanj z njim. Bili smo pri srečanju z izseljenci v Paraná, nato v Luna Parku in na mednarodnem srečanju mladih s sv. očetom na aveniji 9 de Julio.
Obiskala sta nas škof dr. J. Jenko in msgr. Bole, sprejeli smo ju na letališču Ezeiza in se z njima srečali ob priliki Dneva žrtve in molitve za vso slovensko mladino.
Obiski so se nadaljevali. Meseca julija so nas obiskali: prof. Marjan Kravos, prof. Tomaž Simčič in Marjan Pertot iz Trsta. Z njimi smo organizirali srečanje.
Imeli smo sestanek z duhovnikom in misijonarjem Jožetom Adamičem pred njegovim odhodom na Madagaskar.
15. avgusta smo imeli naš vsakoletni „Pevsko-glasheni večer“.
V naši skupnosti smo letos imeli II. Katoliški shod Slovencev v Argentini. Pri tem shodu smo bili prisotni tudi mladi. Naše sklepne izjave smo podali ob zaključku tega shoda.
8.	novembra smo imeli osrednji Mladinski dan, to pot na Pristavi.
6.	decembra smo imeli adventno srečanje pod geslom: „S teboj pričakujemo Jezusa“. Za praznik Brezmadežne smo organizirali verigo rožnega venca, katere namen je bil: „Da bi ob Mariji mladi zoreli v dobre kristjane, ki naj ustvarjajo boljši svet.“
Skozi leto smo imeli v programu tudi šport. Odigrali smo tekme v odbojki, nogometu, ¡ping-pongu, razdeljene v različne starostne skupile. Vršil se je tudi lahkoatletski turnir, v različnih panogah.
Sledile so volitve novega odbora za leto 1988. Izvoljeni so bili:
SDO: predsednica Nevenka Magister, tajnica Tatjana Modic, kulturna referentka Lučka Kremžar, blagajničarka Ana Marija Podržaj, športna referentka Zinka Klemen.
SFZ: predsednik Dominik Oblak, kulturni referent Marko Malovrh, blagajnik Peter Avguštin, športni referent Miloš Mavrič, gospodar Jani Skarlovnik.
dovolj definiranih narodov, ki so že uresničili svojo nacionalno etapo in so zdaj v stanju, da si za cilj zastavijo ekumensko gibanje, če za nekatere narode ni več aktualno narodnostno vprašanje, je to pač zato, ker so se kot narodi že ur e.mi ¡im. Majhni in mladi narodi, skratka obrobni, periferni, pa so v etapi utrjevanja svojih narodnih modelov: pri njih uresničitev narodnosti in last-ne narodne kulture prerašča v zahtevo po lastni narodni državi.
Če periferna kultura noče biti obrobje, se mora uveljaviti kot drugost. Ta drugost temelji na istih postavkah univerzalnega mišljenja, le po problemih in vzrokih, ki so jo postavili na obrobje, se razlikuje od celote, ki jo v tem primeru predstavlja evropska kultura.
Zahodna kultura ustvarja za svoje izražanje ustrezno terminologijo in, kar je mnogo več, lingvistično strukturo. Zahodna kultura pa je jezikovne strukture z lingvistiko in strukturalizmom preprosto poistovetila z mišljenjem samim. Zato se nam tu zastavlja vprašanje, ali izrazje zahodnega mišljenja sploh služi poskusu iskanja drugosti obrobne kulture. Pri tem se moramo zavedati, da smo dediči zahodne kulture in nam prav zato ni v njej nedostopna nobena stvar.
Ideje niso stvarnost, kakor tudi jezik ali jezikovne strukture niso vsa stvarnost. Različna pojmovanja zgodovine zahtevajo ustrezno miselno izrazje z novimi kategorijami in z novim načinom mišljenja. Kolikor
NEKAJ MISLI ZA NEKO NE ŠE POVSEM ODTUJENO STVARNOST
Latinska Amerika: Slovenija
MLADINSKI PEVSKI ZBOR SAN JUSTO NA OBISKU V ROSARIU
V	petek, 18. decembra zvečer smo se naložili na omnibus, se poslovili in odšli. Po štiriurni vožnji smo prišli v mesto Rosario. Tam so nas že čakali prijatelji in nam pokazali pot v nekaj kilometrov oddaljeni zavod, kjer smo prenočili. Tam smo zjutraj tudi dobili izvrsten zajtrk.
V	soboto zjutraj se je že zgodaj začel naš program. Najprej smo pripravili mimohod v narodnih nošah po mestni ulici Córdoba. Tamkajšnji prebivalci so nas spraševali, od kod smo in zakaj smo prišli v Rosario.
Naš prvi nastop je bil v veletrgovini „La Favorita“. V prijetno božično okrašenem prostoru smo zapeli slovenske in tudi argentinske božične pesmi. Po koncertu, ki je naredilo vzdušje v trgovini še bolj božično, smo si ogledali bogato založeno trgovino. Nato nas je čakalo kosilo s tamkajšnjo skupino Slovencev, ki so ga pripravili na dvorišču ob cerkvi Virgen de la Consolata.
Popoldne smo si ogledali mesto Rosario z mogočnim spomenikom zastavi ob reki Paraná. Navzoči smo bili, ko so, kot vsak dan, ob 18.30 uri sneli zastavo z droga. Tam so nas pozdravili in nam razkazali to mogočno poslopje in muzej. Vzpeli smo se z dvigalom na naj višji del spomenika in od tam ogledovali okolico.
Zvečer je prišel na vrsto višek našega programa. V „Colegio de los hermanos maristas“ je bila pripravljena dvorana, kjer Smo priredili božični koncert. Obsegal je 23 pesmi, razporejenih na dva dela. Naš nastop so tudi snemali za televizijo. Po nastopu je naš pevovodja Andrej Selan prejel od skupine organizatorjev spominsko plaketo ob priliki našega obiska.
Naslednje jutro pa smo se pri maši Bogu zahvalili za vse prejete dobrote tega obiska. Daroval jo je Tone Bidovec, ki je bil tudi z nami, mi smo pa spet peli božične pesmi.
Po kosilu smo se poslovili in se odpeljali domov.
Po poti smo se še za nekaj časa ustavili pri Mariji v San Nicolasu. Prosili smo jo za varstvo in srečno pot.
Veseli smo, da je ta naš obisk lepo uspel in razveselil rojake v Ro-sariu, zato se zahvaljujemo vsem, posebno pa bratu Matevžu Štirnu, Mirku Žigonu, Marjanu Jerihu, Vidmarju in Sirku, ki so na katerikoli način poskrbeli, da smo se tako lepo imeli. Ta obisk nam bo ostal v lepem spominu.
je slovenstvo obrobnost ali utopija, se s časom pojavlja novost njegovega izražanja.
Upoštevanje in ovrednotenje drugosti omogoči razvoj novosti. Ta marsikdaj izbruhne, se pojavi kot meteor in obarva s svojo svetlobo svet, v katerega sega. Novo kulturno izrazje pa ne nastane s tako spontanostjo in zagonom, temveč more dozorevati.
„Z doslednim upoštevanjem in popolnim ovrednotenjem te drugosti, ki je drugost za mišljenje samo, (bi se) res dokončno odpovedali volji po moči, ki je pravzaprav volja po (obvladani) celoti. Tako bi se tudi miselno dosledno odpovedali totalitarizmu, ko bi izdelali takšno metafiziko, da bi mogli dati priznanju drugosti kot take enake osnove kot priznavanju in vzpostavljanju enosti.“ (Tone Stres, Med istostjo in drugostjo, 2000, 19-20, 1981, 103.)
Naša naloga naj bi torej bila razmišljati o bistveni kategoriji: sredi-šče-periferija. Kaj je in kaj obsega središčna kultura? Kako nastane obrobnost? Ali je ta pogojena in ovekovečena po središču? Kateri so temeljni vzroki, ki postavijo določeno ljudstvo, skupnost ali ozemlje na obrobje? Kako so te kategorije zgodovinsko delovale kot ekonomsko, politično1 in zgodovinsko opravičevanje premoči središča? Vsi odgovori na navedena vprašanja merijo na kritičen pretres evropske kulture. S tem delom pa, čeprav ne bi povsem dosegli prvotno začrtanih ciljev, to je (Nad. na 4. ,str.)
MALI OGLASI
IŠČEM zensko osebo za pomoč starejši gospe, plače po dogovoru, informacije na telefon 762-1280.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-8159.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad, “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do
19.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek. STeda, petek od 17. do 19., Don Bo-60o 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v
Capitalu in Pela. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -
Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vermet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97. 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574. 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA'SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Nad z 2. str.)
vijo, da je blesteč vojak. Aktivno se je udeleževal v protigverilski vojni, in vendar tudi njegovi nasprotniki niso našli vzroka, da 'bi ga obtožili kršenja človekovih pravic. Izstopajoče je bilo tudi njegovo delovanje med IMalvinsko vojno-. V javnost se je njegova figura projicirala z dogodki velikega tedna, ko je povzel čutenje večine nižjih oficirjev in s svojim nastopom dejansko strmoglavil tedanjega poveljnika. A Caridi ni Rios Erenu, in januar je daleč od aprila. Mnogo zahtev tedanjega upora je bilo izpolnjenih in — kar je glavno — nastop Rica je zadobil popolnoma političen prizvok.
A eno njegovih zahtev si pobliže oglejmo. Gre za konec „protivojaške gonje“. Dejansko se zadnja leta v mnogih javnih občilih sistematično napada vojaške ustanove. Tega naj bi bilo konec. A ni jasno, ali je Rico zahteval to za občila, ki so v rokah države, ali splošno za vse. Kajti vlada lahko (lahko?) ukazuje v svojem območju, družba pa je v svojem svobodna. Le sodna oblast more ukazovati, kadar se prestopijo meje legal- • nosti. Tega vojaki včasih ne razumejo.
Drugo pa je vprašanje, kakšno mnenje ima družba o oboroženih silah. In v tem ima levičarsko časopisje, ki res vodi protivojaško- kampanjo, manj opraviti kot se komu zdi. Družba se suče po drugih vzo-rcih. To je bilo jasno ob sojenju komandantov, in to je še bolj jasno- vsaki-krat, ko se skliče kaka manifestacija za obsodbo vojakov. Število udeležencev tako pada, da si celo „Matere z Majskega trga“ ne upajo več sklicati „po-hodov“. Ostale so same.
Priznati moramo-, da je most med civilno in vojaško družbo v nekem zgodovinskem trenutku bil popolnoma porušen. Ni š-e znova dograjen, in vsakič, kadar pride do dogodkov kot ta teden, se delo- obnovitve zastavi, ali se kak novo dograjeni del poruši. Odgovornost za dograditev je na obeh bregovih. In lahko mirno zžpišemo, da je na obeh bregovih večinska volja za dograditev. Znova bo treba začeti. Hvala Bogu, to pot ruševine niso- prehude.
Mezzosopranistka Bernarda Fink
bo pela naslovno vlogo v Gluckovi operi Orfej in Evridika v amfiteatru v Parque del Centenario, A. Gallardo in Warnes, v petek 22. januarja, v nedelja 24., v petek 29. in v nedeljo 31. Začetek ob 21. uri. Vstop prost.
Zararoranja M. in H. Lobod» — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Cena Inajvee štirih ivrstic A 5.- za enkratno lobjavov za ves mesec 1— 4 številke i— A 15.-.
ESLOVEWA
Por Baltasar Porcel
(ABC, EspañA, 1-11-87)
El personaje que ahora tengo ante mi, que habla con fría parsimonia, es de entidad realmente considerable y se llama Dusan Sinigoj. Es calvo, de aspecto entre abrupto e irónico. Y de una inteligencia aguda, pragmática, para la que no existen tabús. Es presidente del Consejo Ejecutivo de la República Socialista de Eslovenia. La cual, poseyendo el 8 por 100 de la población del Estado, crea el 20 por 100 de su PNB y el 25 de su exportación. Su renta per cápita sobrepasa los cinco mil dólares, mientras otras Repúblicas, como la montenegrina, sólo alcanza los 800.
O sea, que el par de millones de eslovenos llevan proporcionalmente la mayor carga de los 25 millones que forman Yugoslavia. Cuya economía está en tal crisis, que la inflación se aperca al 150 por 100. Así la deuda exterior es de 20.000 millones de dólares, sin que Eslovenia la genere, pero debiendo contribuir en un 20 por 100 de su pago.
El dilema actual, pues, se presenta entre socialismo dirigido o economía de mercado „sin merced“, es-
OBVCSTILO ESLOVENIA LIBRE
ČETRTEK, 21. januarja:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
SREDA, 27. januarja:
Na Pristavi počitniški dnevi za otroke od 4. do 12. leta vsako sredo od
8.30	do 19.
SOBOTA, 30. januarja:
Ob 19.15 uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj v spomin 40-letnice ustanovitve Društva Slovencev.
SOBOTA, 13. februarja:
Naš dom, San Justo — Pustna veselica.
NEDELJA, 14. februarja:
Naš dom, San Justo — Pustna veselica.
pecificó la traductora de Sinigoj. Supongo que el arcaísmo significaba „sin excusas“, porque si equivalía a sin piedad... Y Eslovenia pugna por escoger el libre mercado. Dusan Sinigoj es el primer dirigente comunista a quien he oído decir la verdad. Triunfará o será drásticamente defenestrado, cosa tampoco improbable en la agitada Yugoslavia de ahora mismo.
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik: Une Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZIDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TAI.TJIRES GRAFICOS “VILKO’' SR.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1301 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
V soboto, 9. januarja 1988, je odšel k Bogu po zasluženo plačilo, po dolgem trpljenju, moj ljubljeni mož, naš dobri očka, stari očka, brat in stric
prof. Karel Rahovec
Prisrčno se zahvaljujemo g. Lenčku in g. Škerbcu za molitve pri krsti in sv. mašo ter tudi dr. Kukoviči za molitve pri grobu. ■
Bog plačaj vsem dobrim prijateljem za vso tolažbo, skrb in pomoč.
Žalujoči:
Danica, žena,
Ineska, Nora, Eva, hčerke z družinami, Tomaž, Danijel, Pavel, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo.
San Miguel, Buenos Aires, Ljubljana, Orange (Francija) in Hall in Tirol (Avstrija).
Latinska Amerika: Sloveni|a
(Nad. s 3. str.)
odkriti samoniklo bit slovenstva, bi gotovo pomagali odkrivati silnice, ki so vzrok njegovega obrobnega bivanja in značilnosti njegove eksistence.
Biti različen je zakon, ki ga nacionalnim enotam vsiljuje in nudi okolje. Biti drugačen ni na škodo obče-človeštva; nasprotno, dialektika zgodovine dokazuje, da je prav zaradi drugosti možen razvoj kulture. Gre za naravno oplajanje središčne kulture s pomočjo obrobne.
Razmišljamo iz določene perspektive. Razmišljamo iz periferije, kamor je bil postavljen obrobni človek, človek obrobja. ‘V kolikor''predpostavljamo. središče, razmišljamo iz našega zapostavljenega položaja. Z odpiranjem središča lahko postanemo člani neke nastajajoče pluralistične zgradbe. Slovenstvo moramo vrednotiti kot enkraten pojav, individualen lik vesoljne narave.
Andrej Rot, Buenos Aires
(Iz revije 2000, Ljubljana, 1987)
ZED1PJEM SLOVENIJA
se bo ob 40-letnici ustanovitve DRUŠTVA SLOVENCEV spomnila ustanoviteljev in vseh svojih živih in pokojnih članov pri sv. maši, ki bo v soboto, 30. januarja ob 19.15 uri v cerkvi Marije
Pomagaj.
Javna proslava 40-letniee pa bo združena z letošnjim Slovenskim
dnevom.
:
Mš DOM
■
■
1
SAN JUSTO
**^*mm*»&m_
Pustna veselica
v soboto, 13. februarja
v nedeljo, 14. februarja
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBaBBBBBBBBaBBBBBBBBB»BBBBBBB#BBBBBBBaBBBBBBBBBBBaB»«BBBBBaBBBt
«■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
■■■■■■»■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■aaiaiiiaiaaaaaaaaaaiaiaiaaaaaaaiaBBaaaaMaaaBaaaaaaHNBBaaaBBBaaaBBaai
Emil Cof
Društvo Slovencev - Zedinjena Slovenija
1948 — 1962 — 1988
Ko so se organizirale šole v posameznih Domovih, se je šolski odsek zreduciral na šolskega referenta v odboru društva. Ta redno mesečno sklicuje seje šolskih voditeljic Domov, na katerih se rešujejo vsi skupni šolski problemi. Še pred letom 1968 je Zedinjena Slovenija izdala tiskane šolske zvezke za 1. in 2. razred, ki služijo kot abecedniki; v letih 1984-85 pa že drugo predelano izdajo. Leta 1968 je izšla v založbi društva čitanka „Živ-Žav“ za 3. in 4. razed. Za 5. in 6. razred je 1975. leta izšla knjiga „Slovenski svet“. Med tem so izšle tudi razne skupine učnih listov kot „Naslikaj se“, „Postali smo učenci“, „Slike velikih mož“, zgodovinski listi itd.
Skromen je bil začetek naših šol: tako je leta 1949 obiskovalo šolo v 4 krajih 107 otrok, v šolskem letu 71/72 v 10 krajih 660 otrok — poučevalo je 58 učiteljev in učiteljic ter 8 katehetov — in v letu 1986 v 11 krajih 438 otrok, poučevalo pa je 85 učnih moči. V poslovni dobi 68/69 je bila uvedena tudi sistematična te-
lesna vzgoja. V ta namen je šolski odsek pripravil poseben tečaj, katerega se je udeležilo 44 fantov in deklet, ki so tako postali dobri športni vaditelji, ki so nekaj let poučevali v slovenskih šolah otroke pa tudi naraščajnike v slovenskih Domovih.
šolski otroci tudi sodelujejo pri prireditvah vsakega Doma in imajo vsako leto tri lastne prireditve v Slovenski hiši: začetek šolskega leta, Alojzijevo in Slomškovo proslavo. Navadno uprizorijo primerno o-troško igro.
ŠOLSKA KOLONIJA
Od leta 1962 dalje vsako leta odhaja na počitnice v počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih 70 do 100 slovenskih ljudskošol-skih otrok. Tu otroci pod nadzorstvom spremljevalcev — večinoma njihovih učiteljev in učiteljic — poleg bivanja v eisteip gorskem zraku uživajo v igranju raznih iger, kot nogometa, odbojke in dr., kopanju in izletih na bližnje gore. Veliko tudi
(3)	pojejo; poglabljajo pa tudi svoje znanje slovenščine. Tudi v duhovnem pogledu so preskrbljeni, saj so vsak dan pri sv. maši, ki jo daruje du-hbvni vodja, ki jih spremlja. Vsa skrb za organizacijo je v rokah društvene pisarne; za revnejše otroke tudi preskrbi podpore.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJI
Slovenski srednješolski tečaj se je leta 1961 razvil iz že preje ustanovljenih Zveze slovenskih srednješlocev in Dijaškega odseka SDO ter iz literarnega krožka, ki je v 1. 1959 pričel pisati v „Mladinsko vez“. Pri delu s krožkarji je dr. Marko Kremžar opazil neenako obvladovanje slovenščine; zato je sklenil, da krožek razširi v tečaj. Za sodelovanje je pridobil člane Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva (SK AS), ki je tudi vzelo tečaj pod svoje okrilje. Tako je leta 1961 pričel prvi letnik, leta 1962 je bil dodan drugi letnik in leta 1963 tretji letnik, leta 1965 četrti letnik in 1968 peti letanik; tako se je tečaj kompletiral in izenačil z argentinsko srednjo šo-
lo.
Proti koncu leta 1963 je dr. Kremžar imenoval tečaj po pred kratkim umrlem ravnatelju Marku Bajuku, početniku slovenskega šolstva v emi-
graciji (še v Avstriji); društvo Zedinjena Slovenija pa je sprejelo tečaj v svoje območje kot avtonomno ustanovo.
Na tečaju se poučujejo sledeči predmeti: verouk, slovenščina, slovenska zgodovina, zgodovina slovenskega slovstva, etnografija, gospodarski zemljepis, svetovni nazori. Vsako leto zadnji letnik pripravi almanah.
Tečaj je skromno pričel leta 1961 z 41 dijaki odri. dijakinjami; v letu 1986 pa je štel 143 dijakov, katere je poučevalo 18 profesorjev.
Prvi profesorji so bili člani SKAS-a, katerim so se kasneje pridružili mlajši in tudi taki, ki so že sami končali ta tečaj. Prvi ravnatelj je bil dr. Marko Kremžar vse do leta 1969 vključno; potem pa so se menjavali na ravnateljskem mestu razni profesorji, ki so ravnatelje-vali največ po 2 leti.
Poleg slovenskega srednješolskega tečaja „Ravnatelj Marko Bajuk“ je še omeniti odsek v Slovenski vasi, katerega sta pričela Franc Sodja CM in Dušan Šušteršič, ki vzdržuje zvezo s centralo. Pričel je leta 1966; v letu 1986 je imel 35 študentov in 6 profesorjev.
Potem odsek v Bariločah, katerega vodi dr. Vojko Arko s podobnim programom kot centrala, s katero je v
zvezi; v letu 1986 je imel 13 dijakov in 5 profesorjev.
In še odsek v Mendozi, katerega je vodil inž agr. Marko Bajuk; tudi v zvezi s centralo; pač pa sedaj že nekaj let ne dela.
Delu v tečajih so v veliko pomoč sveti staršev, ki skrbijo za mnogo stvari: za red med odmori, opremo učilnic, snaženje, plačevanje najemnine, priprava malice itd.
Zadnja leta Zedinjena Slovenija podeli najboljšim dijakom vsakega letnika lepo slovensko knjigo za nagrado.
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
Pričetek društvene knjižnice je bilo darilo, katerega je ob prihodu v Argentino v imenu begunskega taborišča v Spittalu izročil pater Ciril Petelin cist. Bilo je nekaj nad 1000 knjig. Potem je društvo, v mejah svojih finančnih možnosti, nakupovalo nove knjige. Mnogo knjig pa je tudi dobilo podarjenih, posebno iz raznih zapuščin. Iz zapuščine pokojnega Miloša Stareta je prejelo preko 100 knjig. Tako ima sedaj knjiž niča preko 2.500 slovenskih knjig. Ker je iz raznih zapuščin prejela mnogo knjig, katere je že imela, je te odstopala knjižnicam slovenskih Domov.