Nove knjige
Bogdan JURKOVŠEK, 2010: Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote 1 : 25.000;
Tolmač. Geolo{ki zavod Slovenije, 72 str., Ljubljana (Geological Map of the Northern Part of the Trieste-Komen Plateau 1 : 25.000; Explanatory Book.
Geological survey of Slovenia, 72 p., Ljubljana)
Leto in pol po izidu Geolo{ke karte severnega dela Trža{ko-komenske planote 1 : 25.000 je Geo-lo{ki zavod Slovenije izdal {e tolma~ h karti, ki je tokrat predstavljen v novi bolj priro~ni preobleki. Poglavja v tolma~u so podobna kot v tolma~ih Osnovne geolo{ke karte SFRJ 1 : 100.000, ki nedvomno velja za najuspe{nej{i geolo{ki projekt nekdanje jugoslovanske (in slovenske) geologije. Seveda so bili pri izdelavi nove karte in pisanju tolma~a uporabljeni modernej{i prijemi in sveže znanje. Geolo{ko kartiranje je namre~ kontinuiran proces, ki ni nikoli kon~an, saj se nenehno pojavljajo nove raziskovalne metode in novi pogledi na zgradbo zemljine notranjosti. Zato je bila že ob prvih razmi{ljanjih o novi geolo{ki karti, sredi devetdesetih let preteklega stoletja, kot osnova in temeljno izhodi{~e izpostavljena sekven~na stra-
tigrafija. Za razliko od Osnovne geolo{ke karte SFRJ 1 : 100.000 je bila pri geolo{kih kartah nove generacije dana prednost homogenim litolo{kim enotam, ne glede na njihov kronostratigrafski razpon, seveda ob upo{tevanju vseh diskordanc in anomalij znotraj istega litolo{kega kompleksa. Cilj sodobnega geolo{kega kartiranja v Sloveniji ni bil ve~ ~im hitrej{e formalno pokritje države s podrobnej{o geolo{ko karto, temve~ vsebinsko re{evanje nastanka in razvoja kamnin ter ~im bolj{e razumevanje geolo{ke zgradbe nacionalnega ozemlja. Osnovna poglavja v tolma~u so kljub temu ostala bolj ali manj nespremenjena: od uvoda, geografskega pregleda in dosedanjih raziskav, do opisa litostratigrafskih enot, tekto-nike in mineralnih surovin. Posebna pozornost je tokrat posve~ena povzetku raziskav in diskusiji, v katerem so predstavljeni sodobni pogledi in razmi{ljanja o paleogeografskem in geotekton-skem razvoju ožjega in {ir{ega prostora raziskav.
Trža{ko-komenska planota, ki se razprostira v dinarski smeri (severozahod-jugovzhod) nad Trža{kim zalivom na skrajnem severnem koncu Jadranskega morja si prav gotovo zasluži vsestransko geolo{ko obdelavo. Planota je bolj znana pod imenom Kras, ki zaseda med slovenskim kra{kimi regijami posebno mesto, saj je po pokrajinskim imenu nastal mednarodni strokovni izraz kras (karst) in bil sprejet skupaj s prvo predstavo o tem kaj je kras: »kamnita pusta goli~ava z na gosto posejanimi vrta~ami«. Krasu v ožjem pomenu pripisujemo le apnen~evo in dolomitno ozemlje, ki ga na zahodu in jugozahodu omejujejo naplavine So~e in fli{ ob Trža{kem zalivu, na slovenski strani pa meji na fli{, ki sega iz Vipavske doline do Trsteljskih brd. Na vzhodu se Kras razprostira do fli{a Brkinov. Raziskano ozemlje leži na severnem delu Trža{ko-komenske planote in je med doma~ini bolj znano pod imenom Dolenji Kras.
Predzgodovina prostora v katerem so nastajale kamnine dana{njega Krasa sega dale~ nazaj v za~etek mezozoika na epikontinentalni {elf Gon-dvane, od katere se je {ele v srednjem triasu odcepila Jadransko-dinarska karbonatna platforma. Danes so na povr{ini Krasa vidne le tiste plasti, ki so na njej nastajale v kredni periodi in starej{em delu terciarja, torej v ~asu, ki predstavlja bolj ali manj zaklju~no obdobje tega do 700 km dolgega in ve~ kot 200 km {irokega intraoceanskega plitvo-morskega prostora. Dokon~no so Kras izoblikovale (in ga {e vedno oblikujejo) tektonske sile di-
namičnega prostora med Afriško in Evropsko ploščo ter erozija, ki je Krasu dala oblike zaradi katerih se kras tudi drugod po svetu imenuje kras.
Tolmač Geološke karte severnega dela Tržaško-komenske planote 1 : 25.000 so recenzirali ugledni geologi, specialisti za posamezna področja raziskav: akademik prof. dr. Ivan Gušic (stratigrafija in paleontologija kredne periode), prof. dr. Bojan Ogorelec (splošni geološki pregled), mag. Adrijan Košir (kamnine Kraške grupe) in dr. Ladislav Placer (tektonika).
Čeprav geološka karta uporabniku nudi dovolj osnovnih podatkov, predstavlja tolmač nujno dopolnilo, v katerem avtor podrobno razloži svoje kronostratigrafske, biostarigrafske, paleoekološke ali tektonske odločitve, ki jih je upošteval pri izdelavi geološke karte. V tolmaču
je devet preglednih slik, ki ob besedilu nudijo podrobno geološko sliko raziskanega ozemlja severnega dela Tržaško-komenske planote, torej je uporaben tudi kot samostojna publikacija. Tako geološka karta kot tolmač sta namenjena strokovnjakom različnih profilov, ki se s Krasom srečujejo po svoji službeni dolžnosti, s pridom pa lahko po njem posežejo tudi vsi tisti, ki jih zanima geologija Krasa iz kateregakoli naravoslovnega vidika. Vsi bistveni deli tolmača so enako kot besedila na geološki karti prevedeni v angleški jezik.
Novo sodobno preobleko geološke karte in tolmača, v skupnem ovitku s plastično zaščitno folijo, bodo znali ceniti zlasti uporabniki na terenu, teh pa je običajno največ.
Bogdan Jurkovsek
Urednika: Clemens REIMANN & Manfred BIRKE (80 avtorjev), 2010: Geochemisty of European Bottled Water, Borntraeger Science Publishers, Stuttgart, 268 strani.
Jeseni 2010 je pri založbi Borntraeger Science Publishers izšla monografija o geokemiji ustekleničenih vod. Knjiga je rezultat dela geokemične ekspertne skupine geoloških zavodov Evrope (EGS). V projektu »Geokemija ustekleničenih vod Evrope« je sodelovalo tudi nekaj držav izven Evropske skupnosti. Tako so v knjigi zbrani podatki o ustekleničenih vodah iz 40-tih evropskih držav od Portugalske do Rusije. V projektu je bila posebna pozornost posvečena kvaliteti analitike. Analitski podatki so bili izmerjeni v enem
samem hidrokemičnem laboratoriju (BGR - Zvezni geološki zavod Nemčije) z najsodobnejšo analitsko tehniko z ultra nizkimi mejami detekcije (ICPMS, ICPOES, IC). Vsi pridobljeni kemični podatki (več kot 70 parametrov) so zbrani na knjigi priloženi zgoščenki. Izmerjeno je bilo 1785 vzorcev ustekleničenih vod, za primerjavo pa še 1247 podzemnih vod iz vrtin in 500 vzorcev vodovodnih voda. Hipoteza projekta je bila, da ustekleničene vode predstavljajo vzorčno sredstvo s katerim je možno oceniti kemijsko stanje oz. karakteristike podzemne vode. Pridobljeni rezultati omogočajo vpogled v porazdelitev raztopljenih zvrsti v ustekleničenih vodah, hkrati pa nakazujejo na nekatere produkcijske procese, ki vplivajo na sliko kemijskega stanja podzemne vode. Procesi, ki vplivajo na kemijsko stanje - sliko podzemnih voda je veliko. Najpomembnejši dejavniki in procesi so: kemizem padavinskih voda, podnebje, rastlinstvo, tla, interakcije med minerali v vodonosnikih in vodo, hitrost raztapljanja mineralov in zadrževalni čas vode v vodo-nosnikih in morebitna onesnaženst vodonosni-ka. Podani rezultati pričakovano nakazujejo, da geološki pogoji v vodonosnikih močno vplivajo na geokemične karakteristike podzemne vode in s tem tudi ustekleničene vode. Tako je bilo ugotovljeno, da so visoke vsebnosti kroma v vodah vezane na ofiolite; berilij, cezij, germanij, kalij, litij in rubidij so povišani na hercinskih granitih. Na območjih bazičnih vulkanskih kamnin pa so ugotovili povišane vrednosti aluminija, arzena, flora in še nekaterih prvin. Pomembna ugotovitev je tudi, da je naravna variabilnost koncentracij zvrsti zelo visoka, pri večini zvrsti tri do štiri velikostne rede, pri nekaterih pa tudi sedem velikostnih redov. V knjigi je podana tudi interpretacija vpliva embalažnega materiala. Tako je prikazan vpliv antimona, ki se izloča iz plastične embalaže in je tako močan, da podatkov o vsebnostih te prvine v ustekleničenih vodah ne