201
Narodne stvari.
Odprto pismice visokočislani domorodkinji
L. Pesjak-ovi.
Poslala Ljubnikova z Gorenskega.
Vaše pismice me je navdalo z neizrekljivim veseljem. Lepa je svetu priča, da mila naša domovina vendar ni taka sirota, kakor marsikdo misli. Bog daj, da bi v srcih vseh Slovenk odmevalo pismice Vaše in zdramilo mlačne   in zaspane matere   naše,   ki celo  ne
vedo, kako obširen je obseg 4. zapovedi Božje! V naši okolici — bodi Bogu milo! — je dokaj dokaj tacih. Ne mislite, blaga gosp&, da sodim preostro. Povem Vam le edino to, da se ne manjka učitelje, ktere celo priprostim kmečkim deklinam silijo jezik ptuje kulture, namesti da bi jih s pomočjo blage materne besede omikovale v mnozih vednostih, ki jih tudi ženska živo potrebuje. Oprostite tedaj, blaga domorodkinja, če rečem, da pismice Vaše bilo je prerahlo in prenežno; da bi zdramilo tako nemarnost, trebalo bi šumenja morskih valov in treska podnebnega, da bi gore se majale, in še je dvomljivo, ali bi se zbudilo, kar spava tako mrtvo spanje? Al to naj Vas ne straši! Le dra-mite s svojim duhom zaspanke ; trkajte na njih duri. Ako Bog da in sreča mila, začele se bojo odperati glasom domorodnim. In tako z Bogom, preljuba gospd !