•oMrtlna »InPani
itOT<nt
NEDELJSKI DOGODKI:
Kujundžič državni
prvak v teSovadisi
Bolgarija s Albanija 2:0 (2:0)
Lokomotiva: Metalac 1:0 (1:0)
'N

Em izmed nevarnosti oportunizma!
Di>a glavna, neosnovana in napačna, istočasno pa močno škodljiva izgovora sta se že precej močno udomačila v marsikaterem kraju, kjer se poslavlja vprašanje, zakaj se fizkullurno življenje ne razvija, zakaj se ne razvija tekmovanje za fizknlturni znak, zakaj so igrišča in fizkultiirni domovi precej mrtvi. Na vsa ta in še druga slična vprašanja odgovarjajo nekateri fizkultiirni vaditelji in celo odgovorni člani nekaterih fizkullurnih nedelavnih odborov — bodisi s tem, da je vse odšlo na mladinsko progo Šamac— Sarajevo, bodisi, ela sc sedaj vršijo razna tekmovanja za prvenstva, predvsem j>a priprave za fizkultiirni zlet v Beogradu.
Tako prvi kol drugi izgovor ne more držati, oba sta neosnovana, oba oportunistična. Drži samo to, da v takih krajih fizkultiirni pokrel ne dosega razmaha, v najboljšem primeru vsaj takega ne kot bi ga moral.
Če. so odšli ndadi fizkulturniki na mladinsko progo in tam s krampom in /o— palo, s kulturnim in fizkulturnim delom spoznavajo našo današnjo družbeno stvarnost, bogatijo z izkušnjami svoje znanje in oblikujejo svoj značaj, tedaj pomeni to, da so pravilno doumeli novi čas in smemo reči, da so pravilno razumeli tudi smotre nove fizkullure. Tak korak vsakega fizkulturnika moremo le pozdraviti. Prav tako pa pomeni dejstvo, da je os ta M la praznina za takimi fizkulturniki. da niso odgovorni organi fizkullurnih organizacij poskrbeli za zadosten razvoj 'fiz-kultiirc, da je njihova krivda, če s$ ostale še množice izven aktivnega fizkulturnega udejstvovanja. Vemo, da niso odšli vsi na taka dela, ogromna večina je ostala doma in prav le je treba zaklivizirati. Ti še danes delajo na polju, v produkciji, v tovarni, v ustanovi, v šoli. Tem je treba pokazati pot za aktivno fizkullurno delo in preko njega v take. in slične šole, kjer se kujejo novi vsestranski življenjski kadri, kjer bogatijo svoje izkušnje, kjer rastejo njihove sposobnosti, odkoder prihajajo novi ljudje z nazivi »udarnikov*, kjer sc kuje najbolj zanesljivo nov Uk fizkulturnika. kakršen je potreben in koristen novi državni skupnosti. Fizkulturniki, ki odhajajo na progo pa obenem samo lajšajo in zmanjšujejo, odnosno odvzemajo odgovornosti, ki jih imajo do njih odgovorni vaditelji in društveni funkcionarji s tem, da jih morajo strokovno in tudi drugače vzgajati. Ne samo to. Prav tu se bodo usposobili v osnovnem vaditeljskem strokovnem znanju, ki ga bodo kot novi vaditelji mogli nudili svojim tovarišem.
Bes je, da so morala nekatera fizkul-turna strokovna vodstva v zadnjih treh mesecih vložiti mnogo truda v priprave za fizkultiirni zlet v Beogradu. Toda to je biin le v devetih večjih fizkullurnih centrih Slovenije. Uspehov tega dela. ki je pol:,:zalo nedvomno visoko kvalitativno vrednost, je deležno manj od tisoč fiz-kulliirnikov, ki so pa skoraj vsi že bili v firkultnri več ali manj doma. Bazen tega je padla preležan večina lega dela na zvezinr fizkulturne vaditelje. In to prav mesečno res naporno delo, ki je poživilo precej nočno fizkullurno delavnost v teh krajih izkoriščajo mnogi kot svoj izgovor češ. saj so nam bili vsi fizkulturniki odvzeli. Istočasno pa prav tako lahko opazimo v neposredni bližini teh centrov množice linečke. mladine, v centrih samih />.: oaromno delavcev in ,nameščen-erv tovora in vsi-nov. laimor hi fizkul-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Davis cup: Jugoslavija : Južna Afrika 2:1
Južnoafričani so našim frd oreh
Južnoafričan Fannin in Palada pred začetkom igre
(Od našega posebnega dopisnika)
Zagreb, 15. juni ja. Včeraj popoldne se je začelo na Šalati polfinalno (ek-movainje v tenisu za Davisov pokal, v katerem sta nastopili Jugoslavija in Južna Afrika. Pred začetkom tekme je predsednik FISAH-a Katko Viličie pozdravil goste, za kar se mu je vodja ekipe Južne Afrike Farffuasson zahvalil. Tekmam je prisostvovalo rekordno število 6000 gledalcev, med katerimi je bil tudi predsednik vlade LR Hr-vatske dr. Vladimir Bakarie. Tekmovanje prvega dne je bilo zelo zanimivo, ker se je pokazalo, da so si nasprotniki zelo izenačeni in se je vodila ostra borba za vsako žogo. Naši tekmovalci so zmagali predvsem zahvaljujoč veliki rutini .kajti gostje so bili v izvrstni kondiciji.
Srečnejši Mitič je v petih setih premagal Sturgessa
Že od prve minute igre je Južnoafričan s svojo precizno igro pokazal, da ie resen nasprotnik našemu igralcu. Dobil je zapovrstjo tri gamese, ne da bi Mitič sploh prišel do sope. Ko je že izglodalo, da bo v tem setu gladko zmagal, se je Mitič otresel začetne nervoznosti in prešel v tiapad, ki mu je prinesel izenačenje. Toda gost preide ponovno v napad in mu uspe posebno zaradi izredno lepe igre na mreži, v kateri mu Mitič ni bil dorasel, dobiti še tri gamese in prvi set zrezultatom 6:3.
Po končanem setu publika glasno bodri Mitiča, ki začne set z odločnejšo igro, ki mu pa v začetku ne uspeva, šele polagoma prehaja Mitič v ofenzivo, ki mu jo Sturgess (izg. Stardžes)-razbija z uspešnimi paradami ob mreži. Kijub temu je Mitič ves set v premoči in zasluženo zmaga z rezultatom 7:5. V naslednjem setu postane Miličeva premoč še bolj očita in je že izglodalo. da n jegova zmaga ni več vprašanje. Ta set je Mitič dobil brez posebne borbe s 6:2. Sledil ie odmor, v katerem pa se Mitič ni dovoli spočil, kar je bilo opaziti iz njegove težke hoje, dočtm ie bil niegov nasprotnik
precej svež. Kljub temu je Mitič v začetku volil z 2:0, kar pa zaradi številnih napak ni znal izkoristiti in je tudi ta set izgubil z rezultatom 3:6.
žačel se je z veliko napetostjo pričakovani peti set, ki naj bi prinesel odločitev. Mitič je bil že popolnoma izčrpan, kljub temu pa je stisni! zobe in se tvoril prav do zadnjega udarca. Oba igralca sta bila zelo oprezna in nista riski-mla igre ob mreži. Mitič je vodil takoj od začetka, vendar je dobival gamese tudi Južnoafričan in je prišlo na primer do stanja 4:3. Mitič
je s skrajnim naporom začel zelo ostro igro, ki mu je uspela in prinesi« zmago v zadnjem setu 6:3 ter končno zmago. Stanje je bilo 1:0 za Jugoslavijo.
Palada — tehniški tgffales Jugoslavije št. 1
Naslednja igra med Palado in Fanni-rionv je bila zelo živa, pa tudi mnogo lepša ter hitrejša. Posebno v prvem setu je bil Palada popoln gospodar položaja. Njegovi udarci so bili točni in ostri, njegova igra polna variant in presenečenj, tako da se Fannin sploh ni mogel zoperstaviti. Posebno dober je bil Palada v igri pri mreži, vendar tudi njegov nasprotnik ni za njim v tern dosti zaostajal, tako da je bita igra od minute do minute zanimivejša in lepša. Kljub temu, d« je v drugem in tretjem setu prišel Južnoafričan celo v vodstvo po gamesih, zmaga Palade, ki je trenutno v izvrstni formi, ni bila niti za trenutek v vprašanju. Palada se je pokazal v tej igri za izredno hladnokrvnega igralca, ker je posebno v najbolj kritičnih trenutkih znal nastopili odločno, kar mu ie tudi prineslo siguren uspeh. Oba igralca sta poleg tega igrala tudi zelo borbeno. Najlepši je bil tretji set, v katerem sta oba igralca pokazala polno tehničnih fines. Končni rezultat 6:1, 6:4, 7:5 za Palado ie popolnoma zaslužen, čeprav bi bil z ozirom tia premoč Palade lahko izražen z zanj ugodnejšimi številkami. Po igri Palade lahko trdimo, da je trenutno najboljši igralec tenisa v Jugoslaviji. Po tej igri ie prišla Jugoslavija v vodstvo 2:0.
nosm igralcev v igri parav
Zagreb, 15. jun. Potem ko je Jugoslavija prvi dan vodila 2:0 proti Južni Afriki, so bili domala vsi prepričani, da bo že danes z igro parov določen drugi finalist evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal. Toda južnoafriška igralca Sturgess in Fannin sta priredila presenečenje, ki je tem večje, ker sta zasluženo in sigurno zmagala v treh setih.
Južnoafričana sta takoj prišla v vodstvo 2:0. nakar sta Mitič in Palada izenačila najprvo na 2:2, nato pa na 3:3, kar je bil njun zadnji uspeli v prvem setu. Južnoafriški par, ki je odlično vigran je bil boljši v igri na mreži, kjer sta se oba igralca odlikovala z odličnimi smashi. še bolj pa z rezanjem žog ali pasiranjem svojih nasprotnikov, tako da sta brez posebne težave zaključila prvi set z rezultatom 6:3 v svoio korist.
Palada je bil dober samo v prvem setu, dočim je v drugem in tretjem setu popolnoma razočaral, tako da je vsa teža borbe ležala na Mitiču. Paladi v današnjih dveh zadnjih seliti ni uspel noben smasb. Vse visoke žoge je pošiljal v mrežo ali izven igrišča. Mitič je imel v igri na mreži prefcej smole in ie večina njegovih kratkih žog zadela ob nategnjeno vrv in obležala na njegovi strani, pa tudi pasaranje mu ni uspelo, ker sta bila oba Južnoafričana danes odlična in sta vračala večino težkih žog. Vse to je vplivalo na naša igralca, zla«#
na Palado, ki je bil precej nervozen.
Ko sta Jugoslovana v drugem setu, kakor Južnoafričana v prvem, vodila z 2:0, je Palada po dveh izenačenjih izgubil svoj servis, toda tudi Fannin je izgubi svoj servis in je bilo pričakovati, da bo ta set naš. Medtem pa sta uporna Južnoafričana izena-(Nadaljevanje na zadnji strani)
Mitič med igro s Stnrgessoiu
ko. Tudi po druffih mestih pristopa mladina k sličnemu delu, zlasti stremi za z^ruditvijo fizkulturnih i^riitč.
Tudi pri organiziranju in sprovaja-nju fizkulturnih tečajev po okrajih je mladinska organizacija doprinesla svoj delež, ker je nudila ,ne samo svojo po-
Gb IH. kongresu Ljudske mladine Slovenije
Mladinska organizacija Ima velike zasluge m razvoj
ilzJcelturitega gibanja
Za razvoj ftzkuUurnega gibanja v movanja v peteroboju se je udeležilo na pomladanskem krosu, na katerem mo<' Pri organizironju, ampak je dala Sloveniji ima nesporno velike zasluge	6000	mladincev in mladink.	je tekmovalo 19.400 mladincev in mla-	največ tečamikov ,z svojih vrst	»to
mladinska organizacija. Ne šemo, da	Že	v mladinskih delovnih brigadah,	dink. Uspeh je bil večji tudi zato, ker	velja za tečaje za frzkul urne vo	i e-
je izšla iniciativa za vse večje mno- tako na mladinski progi Brčko-Bano- je povpreono 95'/. vse mladine pred- te, ki ^	* * * * v
žične prireditve iz GO LMS, ludi iz-	viči,	kakor tudi na lokalnih	delih v	hodno treniralo in vsaj do neke mere	lov.nlh brigadah na progi šamac	Navedba teh prireditev je ležala v veliki	Sloveniji, se ie povprečno	polovica	izpolnilo predpisanih sedem tremn-	rajevo, ne katerih so delovali uk 1 ju o
meri na ramah mladine, brez katere	brigadirjev prijavila za tekmovanje za	gov.	Velik uspeh je bil dosežen letos	samotam mladinske orgamzacue Na
mnoge prireditve ne bi mogle bili iz-	fizkulturni znak. 'L jesenskim krosom,	ludi	v Titovi štafeti, ki se je je udele-	način je bila dana najbolpa » a
mnogo prireaii	^ ^ ^	rezul_	žilo	v Sloveniji 14.500 mladincev in	*a vzgom Usočev mladih fizkulturm-
vedone.
Prvič je pokazala mladinska orga- tale, jo bila lanska letna fizkulturna mladink. Mladinske organizacije na
kov v delovnih brigadah, ki bodo po svoji vrnitvi poživiJi delo v fizkultur-
nizacija najtesnejšo povezanost s fiz-	sezona zaključena. Na tem krosu, za	terenu eo pripravile tekačem lepe spre-
kulturniki že nekaj dni po osvobodi-	katerega so se izvajate bolj sistema-	jeme, poleg lega pa so sodelovale ludi	nl}l,	,“ftv' '
tvi, ko fizkulturna organizacija Jugo-	lične priprave in treningi, se je ude-	pri nieni organizacrii. Razen večjih fiz-	‘	V	nnitPsneišeca sodelova
slavije sploh še ni obstojala in je bilo	ležilo 11.800 mladine.	kulturnih množičnih prireditev so bila	J*.®"?’	lU	bl<;*	,e!:a
Ob teh navedbah mora biti vsakemu
treba izvesti v nekaj dneh Titovo štafeto. Takrat je omogočila njeno izvedbo. ki se je mnogim zdela z ozirom na kratko dobo po končani vojni popolnoma nemogoča ravno mladinska organizacija. Toda organizatorji, ki so bili večinoma fizikulturniki, so v mladinski organizaciji dobili podponnika, ki jim je omogočil izvesti štafeto, kakršne pred vojno v Sloveniji že nismo videli. Droga množične prireditev, katere izvedba je bila v največji meri omogočena s sodelovanjem mladine, je bil fizkulturni zlet v Ljubljani lela 1945. Čeprav samo tri mesece po končani vojni, je nastopilo na njem nekaj tisoč fizkulturni kov in fizkultumic, predvsem mlndincev. Pa tudi ostale prireditve v tem lelu so uspele predvsem ob podpori mladinske organizacije. Krosov v jeseni istega lela se je udeležilo po zaslugi mladinske organizacije vedno nekaj sto mladincev, kar je bilo za tiste čase rekordno število. saj je pred vojno nastopalo na takih tekmovanjih vedno samo nekaj desetin tekmovalcev.	______
L. 1946 SE JE POMOČ ŠE POVEČALA	Predsednik LRS Miha Marinko govori na kongresu
kulturi š^tnatoo6 Svetila," kar Viča Na skupšSini Fizkulturne zveze Slo- izvedena tudi mladinska tekmovanja v še večja udeležbo mladine na fizkul- vemje je bilo za preteklo leto ugotov- raznih panogah fizKulture, pri katerih turnih prireditvah. V ustanovljenih lieno, da je bilo delovanje v fizkul- je bilo postavljeno težišče na kakovo-fizkulturnih aktivih je bilo 75«/. Čla- tun zaradi sedelo vama mladincev v sli prireditve. Tako ie bilo na primer nov mladincev Prvi usneh v množič- odborih fizkulturnih organizacij precej letos pozimi izvedeno mladinsko pr-ivosti je bil dosežen na pomladanskem živahnejše. Skupščina je postavila pred venetvo v smučanju na katerem so krosu 1946, na katerem je nastopilo svojo organizocijo tudi nalogo, da se mladinci pokazal, zelo dobre rezultate, okoli 10.000 mladincev iz vse Slove- v odbore fizkulturnih društev m ak- Pri pripravah za Zvezan z et i.zkuUur-niie. leti uspeh je to leto pokazala t.vov kakor tudi v okrajne fizkultur- mkov v Beogradu te ‘udi smlelovala tudi Titova štafeta v kateri ie sode- ne odbore pritegne čim več mladine, predvsem mladina, ki se je ze dolgo
bivalo ol-oli 5400 mladincev in mla * čimer je bilo dano mladinski orga- pripravljala za nastop s prostimi vaja-dink	mladincev m mta-	že posebno priznanje za nien<) mi. Tudi vedno večji razmah komisije
pomoč pri dviganju fizkultumega gi MLADINSKA PROGA — KOVAČNI- banja v Sloveniji.
nja in pomoči mladinske organizacije, fizkulturna organizacija ne bj mogla izvesti lako uspelih množičnih prireditev, kot jih je v preteklih dveh letih, kakor tudi, da bo tudi v bodoče mladinska organizacija v velik-o pomoč našemu fizkulturnemu gibanju in bo v veliki meri omogočila njen hiter dvig.
»Tehnika in šporU moramo pripisovati predvsem mladinski organizaciji.
POMOČ MLADINSKE ORGANIZACIJE gj* b^a Šv^e^vrsfteko
za mladince kot za pionirje.
CA FIZKULTURNEGA KADRA
Morda največjo uslugo je napravila
mladinska oiganizacija fizkulturi pri ,	1	,».»* j j,' «7 v 11 v j 11 rtn/KiTT titrnih
gradnji mladinske proge Brčko—Ra- telovadnicah deloma zastalo, pokazala ”	' SOVA OBLJUBA1
MLADINE
BO LETOS ŠE VEČJA V zimski dobi je fizkulturno delo v
noviči. Mladina je v mnogih slučajih pa se je večja aktivnost v udejstvova-na progi ne samo spoznala fizkuituro, nju mladine v smučarskem športu. —
Letos je mladina pristopila k izved-
ampak se je ludi usposabljala, da bi 80°/. mladincev, prijavljenih za tek-niogla ob vrnitvi na svoje domove niovanje za fizkulturni znak, je v lem bi naloge, ki bo v veliki meri pripo-uslanavljati aktive in jih voditi. Leta času položilo norme v emučanju. Po- mogla k še večjemu razmahu fizkul-1946 «0 bili v mnogih krajih prirejeni leg lega pa je smučanje pritegnilo še lure v Sloveniji, to je h gradnji fiz-fiakuHurni dnevi, na katerih je sode- nove množice mladine, ki je začela lovalo v paradah 25.000, v nastopih ustanavljati na terenu nove aktive, pa okoli 16.000 mladincev in mladink. Tudi takoj v začetku tega leta je lepši Tudi udeležba v vseljudskem petero- začela mladina izvajati sklepe prvega kjer eo dijaki sami zgradili lahkoat-boju je dokaz naraščanja aktivnosti kongresa Fizkulturne zveze Jugosla- letsko tekališce, naprave za mete^ in mladine v fizkulturnem gibanju. Tek- vije. Uspehi tega so se pokazali zlasti skoke ter igriče za odbojko iu košar-
kultumih objektov, popravilu fizkul-turnega orodja itd. Zato nam je_ naj-primer gimnazija v Brežicah,
(Nadaljevanje s 1. strani)
bri fizkulturni strokovni vaditelji in voditelji. Oni bodo nedvomno izvilili eno
turnega dela bomo morati pristopiti takoj
daj največji jizkutturni manifestaciji Ju-
goslavije, pri nastopu in paradi v Beo-
vi/nim delom. Treba je samo prešteti okrog fizkulturnih odborov ljudi, ki so
sposobni gojili,fizkuituro in tiste, iajo	^ Marialom Titom. Vedeti mo-
danes dejansko že stalno gojijo, pa vodstva fizkul turnih organizacij lahko vi-
de,n suj; precejšnje neuspehe in napake ^
v pogledu množičnosti.
I.uhko predvidevamo nevarnost upada aktivnega fizkultumega udejstvovanja in škodljive pasivnosti popiilnega premora po vseh teh velikih pripravah, ki jih danes vršimo, posebno po pripravah in izvedbi fizkullurnega zleta v Beogradu.
širiti bodo tekmovanje za fizkulturni znak in ga zanesli v sleherno vas, vključili vanj slehernega mladinca, saj ti poznajo rajo, da so odšli tja kot nagrajenci za življenje in delo svojega kraja in bodo
znali k njemu prilagoditi tudi fizkulturno delo. Do danes imamo v Sloveniji le 95 kazali šele teiidj, ko bodo po svojih mo- nosilcev fizkultumega znaka. Ta številka čeh sodelovali in pomagali v svojih orga- je odločno premajhna za Slovenijo. To je
Pravilni odgovori in nigraleccl
nagradnega
natečaja
V zadnji Številki »Poleta« Je bil objavljen zadnji niz vprašanj nagradnega natečaja, ki jo vzbudil med našimi Čitatelji veliko zanimanje. Muo-ci, ki so v začetku marljivo reševali vprašanja, so pozneje obupali; ker so se Um zdela pretežka, najvztrajnejši pa s« vzdržali do konca. Wvub temu $ta pravilno odgovorila na vseli 15 vprašanj samo dva, tako da smo izžrebali nagrade tudi tistim, ki so napravili samo eno napako. Največji kamen spod ti k e je bilo vprašanje, kako dolg mora biti bazen, da se prizna plavalni rekord. Pa tud! višina mrežice pri namiznem tenisu je delala vsem velike preglavice. Pravilni odgovori na vprašanja so naslednji:
I.	športnik na sliki je Kudi Finžgar;
2 državni prvak v smuku je letos Slavko Lukane;
3.	tekmovanje ia fizkulturni znak |e razdeljeno v sedem skupin;
4.	1. kongres fizkulturne zveze Jugoslavije je bil od 26 do 31. januarja
l947;	*	x- v
5- vrata pri nogometu so široka
7.32 m;	,
6.	igra pri košarki traja 2X20 minut ali brez odbitkov 2X25 nsinut;
7.	krogla, ki jo mečejo člani. Je težka 7.257 kg;
8.	vseljudski peteroboj je sestavljen
iz tekov, skokov, metov* preskokov m proste vaje;	..	.	...
9.	šahovski prvak Slovenije je bil •anl Germek Milan;
10. plavalni bazen mora biti za pn-cnanje rekorda dolg najmanj 25 jardov, za proge nad 409 m pa najmanj „ ...» *
II.	prvak Balkana v orodni telovadbi za leto 194«. jc bil Bolgar Neno
1irčev;
12.	jBjjoslavUe Jc bila prvak evrop-
ske /one tekmovanja /a Davisov j>o-ial leta 1»M.;	„	,	. . ,
13.	planinska koža na Kredarici je !515 m visoko;
H.	mreža pri namiznem tenis« mora biti 15.2 cm nad mizo;
15. prve moderne olimpijske inre so bile leta 189«.	.	,
Izžrebani so bili na javnem zreba-ajn naslednji:
I.	nagrada: Prcžern Mitja, 2. Pre-5em Tifor, 3. Kovažlž Slavko. 4. Gvar-djančiž Alojz, 5. Pofkar Miran, «• Orehek Meta, 7. Modrovfiiž Jože, 8. Urbane Vlado, 9. Šerbec Vojo in 19-nagrada Erman Tone.
Vsi imenovani naj se v svrbo izstavitve nagrad Javijo T uredništvu »Poleta«.
nizacijah takoj po vrnitvi.
Iz mladinskih del prihajajo fizkuitur-niki mladinci in mladinke, spoznani z osnovami fizkultumega dela. Ti kadri
naša sedanja najvažnejša naloga, ki jo bomo s povprečnim tempom izvrševali v bližnji in tudi v daljni bodočnosti.
Z izrvšcvanjem takih nalog bomo naj-
odhajajo iz mladinskih del domov v kra- uspešneje sodelovali pri izvedbi častne Ne samo po zletu v Beogradu, ampak še je, kjer se fizkuituro še ni razvila. Tem državljanske dolžnosti — bomo najusprš-med zletom jc treba pokreniti vse, da se morajo fizkulturne organizacije posvetili neje sodelovali pri izvedbi petletnega pla-
razširi in poglobi tekmovanje za fizkui- vso pozornost, nanje morajo graditi upe
turni znak, da se uvede močneje, stalno in sistematično delo v aktivih in društvih, da se zbude novi aktivi po naših vaseh, tovarnah, ustanovah. K razmahu
za pozitiven zdrav razvoj sodobne fizkul-ture. Oni bodo sposobni najboljše sodelovati pri omasovtjenju fizkultumega po-kreta, ga zasaditi v sleherno vas, oni
tekmovanja in vsakega drugega fizkul- imajo vse pogoje, da postanejo ludi da-
na, zakar bo vsaka organizacija in vsak fizkulturnik polagal obračun na svojih skupščinah ne samo kot fizkulturnik, ampak kot koristen državljan v osebi novega lika [izkiiltiirncga delavca.
KNOL MINKO.
POMEN FOTOGRAFIJE V LETALSTVU
Kak Dopolnjuje ena panoga tehnike d , tako izpopolnjuje fototeh-nika letalstvo in obratno. Neprecenljive zasluge ima letalstvo od fotografije na primer kot propagandno sredstvo. Zamislimo si poljuden letalski vestalk brez fotografskih posnetkov. Nemogoče, kaj ne? Nestrokovnjak bi Icaj takega kmalu odložil, če bi mu prišlo v roke. Same tiskane besede bi mu bile dolgočasne, kajti marsikdo tjima dovolj zanimanja, da bi se podrobneje poglobil v probleme letalstva. Revija s slikami pa ga takoj zainteresira, ker bi našel v gledanju slik razvedrilo, listal bi jo dalje ter kmalu našel članek, katerega bi rad prečital in se s tem seznanil z letalstvom. Poleg tega pojasni fotografija čestokrat več, kot tiskane besede. V članku piše na primer,' da je gumijeva cev pritrjena na kljunu letala na posebno kljuko. Marsikdo pa si ni na jasnem, kje bi moglo-imeti iadralno letalo neki kljun. Slika ob članku mu to takoj pojasni. Čitatelj do videl, da je to skrajni sprednji konec trupa, videl bo način pritrditve ter da sta to dve vrvi, približno 10 ali 12 m dolgi, da sta podaljšani s pomočjo navadne vrvi ter da vsako loko vrv vlečejo štirje mladi, življenja polni jadralci. Fotografija bo čitalca nehote prepričala da je jadralni šport le nekaj lepega ter da spada na čelo fizkullumih panog. S fotografijo je letalstvo pridobilo človeka simpatizerja, ki se bo morda še poglobil v letalske probleme, jih spoznal ter morda postal tudi navdušen.
Pa tudi strokovnjaku mnogo koristi fotografija. Na prvi pogled si bo ustvaril sliko letala, opazil marsikatero malenkost, ki je v obširno pisani karakteristiki letala ne bo našel, dudi pri površnem pregledu načrta ostane marsikaj prikrito. Fotografija tudi ni vezana na tri ravnine koordinatnega sistema kakor načrti, pač pa prikazuje letalo iz točke, kakor ga vidi človeško oko. Slika pokaže tako strokovnjaku kot tudi laiku izgled letala, tako da mu je takoj jasno kakšno je, kakšne so njegove posebnosti itd., ter si bo tudi laže zapomnil njegovo ime, t. j. kakšnega tipa je. Prav tako je s filmom, ki je prav tako kot fotografija navdušila že tisoče gledalcev za sinji šport. 1’reAvsem je mladina tista, katera si želi letalskih filmov, kajti nima vedno priliko ogledovati si letenja po letališčih, naj bo to motorna ali brezmotorna. Večina zaposlenih ljudi pa sploh nima časa, da si^ privošči več od kino predstave. Kakšna vrzel bi bila na polju propagande, če ne bi imeli filma-!?
Fotografija pa ni samo važno, propagandno" sredstvo, temveč je obogatila letalsko zgodovino z neštetimi dokumenti. Nebroj letal je že bilo konstruiranih. Kakor teh letal, tako tudi načrtov ni več. Le slike so še ostale in le pričajo v starih zaprašenih^ revijah in kf: rah, da se je napredni človekov duh že bavil pred desetletji s problemi letalstva. Na lahek in cenen način se moremo seznanjati s pomočjo ponatisnjenih fotografij, kakšna letala so gradili. Še ce'o kakšnega trokrilnika naj-
demo med njimi, o katerih se danes le še govori kot o zgodovinskem objekta. Pa ludi marsikatera druga neobičajna pa tudi nemogoča konstrukcija nas zabode v oči, posebno danes, ko smo navajeni videti večinoma le enokrilce. Spozna nas pa tudi, s kakšnimi ležkočami se je boril takratni
\<-r- V.........
katerega posebno izvežbano moštvo najnatančneje pregleda. V kratkem času je izdelan zemljevid opazovanega ozemlja z vsemi podrobnostmi, važnimi za nadaljnji razvoj vojnih operacij proti sovražniku. S primerjavo starejših' posnetkov odkrijejo spretno maskirane fortifikaeije, ki jih izvidnik nik-
'SiV' \V' 118
Nekoč največje sovjetskj letalo »Maksim Gorki«
«»
S?
konstrukter, predno je letalstvo doseglo ono višino, na kateri je danes, ki pa še zdavnaj ni najvišja. Slika ne-preoblečenega Bleirolovega letala, kakršno je preletelo Alpe, dokazuje, kako maio važnosti se je polagalo takrat na aerodinamiko. Folografija nam končno razkriva še nebroj problemov, ki so že danes rešeni, ter preprečuje, da bi se sicer marsikaj zanimivega že pozabilo. Naši napori mladih letalcev na Blokah, Ribnici, Kompolju ter drugod ne bodo pozabljeni. Nešteto je fotografij po raznih albumih, ki prikazujejo vedre obraze naših jadralcev ter slike letal, zgrajenih z velikim trudom in samopremagovanjem. Te slike nam bodo v večen spomin in bodrilo našim najmlajšim, kateri nam bodo sledili z voljo, da ustvarijo še več kot mi. Tudi oni bodo hoteli braniti naše nebo če bo potrebno. Naši modelarji prav tako nočejo biti pozabljeni, tudi njihovi napori in uspehi so zabeleženi na fotografskem papirju. Nebroj slik bo pričalo, da so gradili in preizkušali svoje umotvore. Letalca, ki je srečen posestnik fotoaparata, si ne moremo misliti brez bogate zbirke letalskih posnetkov, ki jih ceni prav tako kot letenje samo.
Nima samo propagandna fotografija velikih zaslug za letalstvo. Tudi izvidnik bi bil brez fotokamare kot slepec brez palice. S poleta nad sovražnim ozemljem bi se vrnil s karto polno zaznamb in polno beležnico, v glavi pa bi mu rojilo nebroj nepopolnih doj-mov, pa še vsega ni mogel opaziti, kar bi bilo potrebno. Letalo brzi s hitrostjo 300 km na uro. Kar je izvidnik ogledoval, je že zdavnaj za njim. S tofokamero pa v tisočinki sekunde neizbrisno beleži vse, kar je sploh mogoče opaziti. Ob povratku razvijejo iz-vežbani folografi negativni material.
dar ne bi opazil. Ta način fotografije je sicer razmeroma star, znan je že iz prve svetovne vojne, vendar pa je sedaj mnogo preciznejši. Prvotno so uporabljali le ročne kamere, danes pa pritrjene in avtomatično delujoče. S pritiskom na električni gumb sproži izvidnik napravo, ki v določenih časovnih presledkih sama osvetljuje in menja filme ali plošče. Ko je letalo preletelo opazovani teren, izvidnik ustavi delovanje aparata. Aparat se običajno nahaja zadaj v trupu, kjer ne zavzema drugim napravam v sre-dimi trupa ne-obhodno potrebnega ujesta. Ne smemo pa namreč misliti, da je izvidnikov aparat mala žepna kamera, je precej obsežna in zamotana naprava, nekaj kilogramov težka z dolgo goriščno razdaljo. Letalo leti čestokrat na precejšnji višini, kamor ne sežejo sovražni izstrelki. Tudi infra rdeča fotografija je važna za letalstvo. Oblaki tej fotografiji ne morejo do živega. Posebne plošče ali filmi, občutljivi za infra rdeče žarke vse »vidijo«. Sovražnik zastonj išče letalo, ki leti visoko nad oblaki dočim foto-aparat neusmiljeno beleži vse, kar se dogaja na zemlji. Po vsakem bombardiranju nadletavajo izvidniška letala napadeno ozemljo. — Njih kamere beležijo učinke prej odvrženih bomb. Fotografski posnetki nam pokažejo, ali je bilo-bombardiranje dovolj uspešno, kaj bo še potrelno razrušiti ter kje je bil učinek bomb manj potreben.
To še ni vse, kar zmore fototehni-ka. Tudi v miru nam ie fotografiranje razsežnih ozemelj nudilo neprecenljive koristi. S pomočjo takih posnetkov sestavljajo in rišejo geograli zemljevide nepoznanih krajev. Kaziskovalci neznanih krajev morajo vsekakor imeti geografske karte, saj je njih življe-
nje itak na nitki. Kar spomnimo se raziskovalcev arktika in antarktika. V take svrhe pa so potrebni zelo dobri aparati s posebno fino in natančno izdelavo optike. Stroški takega posnemanja zemeljske površine so prav majhni v primeri z merjenjem ozemelj po geometrih, priklenjenih na neobljudeno, mrzlo in težko prehodno ledeno pustinjo.
Dalje nam koristi fotografija še za vežbanje strelcev. Posebna kamera imenovana foto-mitraljez, je nepremično ali pa tudi gibljivo pritrjena na letalo. Strelec nameri ta folomitraljez na letalo svojega tovariša, ki predstavlja sovražnika. Ko ga je s pomočjo merilne naprave dobil na miuho, neusmiljeno strelja.^ne da bi napravil na-padencu najmanjše škode. Film nato razvijajo ter r/. lege slike napadenega letala, njegove smeri in znane brzine ugotovijo, ali ie strelec pravilno meril, t. j. ali je pravilno upošteval vse faktorje, ki pridejo pri streljanju v poštev. Na filmu je vrisan namreč križ in proti njegovi sredini mora biti usmerjeno »sovražno t letalo.
Končno pa se je tudi maloslikovna kamera dobro obnesla v letalstvu. Prvikrat v zgodovini fotografije malega -formata se je proslavila Leica na poti okrog sveta z vodljivim zrakoplovom.
Ponovno moramo poudariti, da je fotografija mnogo pripomogla letalstvu, da pa je ludi letalstvo v veliki meri povod, da se je specialna fotografija povzpela tako visoko.
'T š:' v 1'	■	.. j
I
. ■ ' *■ •C	■	.	*
.	.	-'J
:	'	' I
• ' • • *

Sovjetska enosedežna lovska letala »Jak-la
Takale letala so se zdela včasih ljudem zelo imenitna
Sanoo 3 kg težko kolo
V kolesarskih dirkah igra precejšnjo vlogo teža kolesa. V pogledu teže kolesa bo prišlo v najbližnji bodočnosti do velike izpremembe. Konstrukter koles znamke Rochet, Renč Maniere, je namreč izjavil, da bo na prihodnji avtomobilski razstavi pokazal kolo, ki bo lehtalo samo 3 kg. Prvi model ga je stal baje ‘250.000 frankov. Tajnost, iz kakšnega mat-iriala je kota napravljeno, je ko n st ruk le r seveda obdržal zase. Kolesarji upajo, da ta vest rr samo navadna senzacija, ampak da sc bodo v resnici dočakali tako lahkega dirkalnega kolesa.
Prvenstvo Slovenije v boksu
Beograd, so rezultati slabši, kot bi bili sicer:
Ljubljana, 15. junija. Včeraj je Jeseničan Kus po točkah 60:56. Kus Ažmanom in Švajgerjem je bila ze- v B(0 m (elani); 1. Herman (Železni-bilo v telovadnici Enotnosti prven- je pokazal iKiljšo taktiko, vendar pa lo ostra. Tekmovalca sla bila dokaj 12-0, 2. Zimšek (Ž) 12.1, 3. Von-
stvo Movenije v boksu. Nastopilo je tudi Lampič ni mnogo zaostajal. 2U tetunovalcev FD Gregorčiča, Poleta, železničarja, Enotnosti in Tri-
izenačena. Ažman je zmagal po treh ®'na (Polet) 12.2; 3060 m (člani); 1. Pcresno-lahka: Bitenc (Enotnost) rundah s 00:58 točkami. Lindič in	(^) 10:11.4, 2. Gradišnik (P)
. .	■	se je brez borbe predal Andrijaše- Brezar sta predvedla skrajno ostro J?/1'2.' 3-	(Ž) 10:57; 100 m
&lava. Med tekmovalci so bili po	(Polet). Andrijaševič se je na- borbo. Lindič je svojega nasprotni- (eianice); 1. Šentjurc Mira (Ptuj) 13.8,
\eciin novinci, zlasti v lažjih kale- to pomeril z Jezernikom (Železni- ka v tretji rundi podrl in zmagal z	Mal'i.ia (P) 15, 3. Topolnik
gonjah. 1 oznaio se jim je pomanj- čar). Jezernik je bil ves čas v pre- ostrim in lepim knock-outom. “''a (^ lb.1; skok v daljino (člani); kanje treninga, vendar pa je prire- moči in se je Andrijaševič že v To je bila najlepša borba dneva.
je bila najlepša Poltežka: prijavil se je samo Bajc 1ki je tako postal prvak
p- SS Smri. A"dr'iaS"iC
j” ''T7 P”«* i “r <1° le. B«rb?rMia leV„Ca‘r l!*irP„°: napolnilo dvorano, je sledilo tek- Xoplak-i v^obrVmbo vendar1 nato ^ Ipavc je z lahkoto premagal v vseh mam z veliki., zanimanjem. Vseka-	pa ^ treh rundah svoieffo nnsnrotn
n ii tu im odmorom Občinstvo Ui ie	in pO'pov (Enotnost) : Fabjan (Po-	, .s	r' ,J[)a ,1 ,;v,'ai
L . " ,	U1/Clns,tv?’,>.‘ Je	let). Šink je takoj v začetku prisilil	iel).	Borba je bila lepa
nimi zamudami. Izmed devetih pred-	bTl'teh^&To za^s^-* knili in s 'tem svojim 130 nastopom
tekem in dveh imalnih tekmovanj	-*	^ t-- •	• e , a .1, zakliuriti	nldivna nrtoi^ivn
sta se dve končali s knock-outom! ^	Zmagal S plCl° vfnie v'^ IldeKl^l^eC?;
sedem z zmago po točkah, dve pa s razlUv° uven
predajo brez borbe. Posamezni re- Welter: Kržišnik (Enotnost) : Pe-zultall so bili naslednji:	terlin (Polet). V tej borbi je
mušja kategorija: štrukelj (Enot-	zal Kržišnik najlepšo borbo vse pri-
nost) :..T'tear (Gregorčič). Tehnič-	redil ve. S\ojega nasprotnika je pre-	j€ v	sre{]nji kategoriji	prepustil
no boljši m v celoti nadmočni Ul-	»lagal s knock-outom v 1 minuti 32	Lindič (Polet) brez borbe	zmago
čar je zasluženo zmagal po dveh sekund.	~	............ ‘&
minutah s tehničnim knock-outom. Srednja: Pomerila sla se dva pa-
rna,n z veliki zanimanjem. Vseka- ^‘‘ b i; Tem n0’ie š nk zaerešil rundah svojega nasprotnika kor pa je	zeleh, da se take	in po-	mnogo faulov in ie^bil zaradTleca'	60:53 ‘°*kami. Ipavc, ki je bil preu	p f
rsuTfna	diKlilišra;. Ltbo med S^oS	™lno pr„k male antante ter Štiri-	1 .	'
V*— f«-.	Slinn sC^Sim »ra„s,^	v	-	-i
zaključiti svoje aktivno udejslvo-vanjc v boksu. Udejstvoval se bo le še kot trener FD Poleta.
terlin (Polet). V tej borbi je poka- noIt)T\ahU tiŠbTel K
7ni K,-žiinib nnilpni^ K^l^Nrci	n<>Sy /	'a,1,K1, '	' P '1 ‘ 1CZ )R,l >e
predal loplaku (Polet). Prav tako
Mira Šentjurc je po dolgem odmoru zopet tekmovala in dosegla za začetek lepe uspehe. (Ker je imela pretegnjeno mišico, doslej ni mogla nastopati).
Bantam: Kus (Gregorčič) : Lam-
sicer Ažman (Gregorčič) : riji.
Ozmanu (Gregorčič), ki je tako poslal prvak Slovenije v tej katego-
pič (Triglav). Po prillčno enaki bor- Švajger (Kranj) ter Lindič (Enot- Tekme sta sodila tov Sapec iz bi je v vseh treh rundah zmagal nosi) : Brezar (Kranj). Borba med Maribora in Škafar iz Ljubljane.
OTVORITEV „TEDNA PLAVANJIH« V EJUSLJAN?
vprečni čas štafete Ljudske študen-
1. Herman (Ž) 6-10, 2. Kebrič (Ž) 5.30, 3. Zimšek (Ž) 5.18; skok v daljino (članice): 1. Šentjurc Mira (P) 4.60; skok v višino (člani); 1. Kebrič (Ž) 1.55 m, 2. Milkovič (Pobrežje) 1.50 m. 3. Vončina (P) 1.50 m; članice: 1. Šentjurc Mira (P) 1.30 m, 2. Juršič Altna (Ž) 1.17 m, 3. Vihar Ida (P) 1.17 m; mladinci: Gumpot Andrej (Ž) 1.30 m; pionirji; 1. Mali Stanko
tovske“ mbadiM "znaša^L^sek^Od	m’ J"r.i	,[Ž) c"5
članov Jugoslovanske armade so se f Dejohvo Ernest (|)i skok ob pahe.
odlikovali zlasti Vidovič Ante (čas	Jun StMko 2 n, 2.
a,, o coP \	n;___ >x„«. Mah Stanko 2.10 m, 3. Delohvo Kr-
34,9 sek.) in Marčetič Djuro (čas 34.8 sek.). V vsem je tekmovalo 14 štafet.
Tekmovanje so vodili člani Enot-
nest 2 m (vsi Žel.); met diska (člani); 1. Herman (Ž) 36.98 m, 2. Cigan (Ž) 31.95 m; članice: 1. Topolnik Mira (Ž) 21.56 m, 2. Vihar Ida (P) 20.11 m, 3.
S« ^

Prizor s plavalnega dneva v Ljubljani
Ljubljana, 15. jun. Danes zjutraj so začeli v Ljubljani s plavalnim tednom, kd bo trajal do prihodnje nedelje ter bo obsegal širom Slovenije najrazličnejše plavalne prireditve. V Ljubljani je bila na centralnem ljudskem kopališču tekma posameznih fizkulturnih aktivov. Prav posebno so se izkazali fizkul-iurniki Jugoslovanske armade, ki
so nastopili z devetimi štafetami. Naloga štafei je bila, da hkrati starta šest članov, ki morajo preplavati 50 metrov v čim boljšem času. Najhitrejši so bili člani univerzitetnega aktiva Branko Ziherl. Skupni čas znaša 3:09,9 sekund. Med posamezniki je bil prvi Roler Branko, kd je preplaval 50 m v prostem slogu s časom 30.7 sek. Po-
fH!lnka,a b“;	»iM sr»5 rk«
Jon?! vTp ^riJ v, - e	P!f	šik (Ž) 36.50, 3.	Vončina (P)	33.65 m;
n a j m o d e r n e j^ eg ‘cr aw la. ‘K* vl°	^ (J
jaki so se odlikovali zlasti Dalma-	1057 č anke- 1	V	ar ida	P 8 39
finci, ki so zapustili vtis odličnih	2 ^ntiurc MiVa	(Pl	8 ^ 3	ToDOlnik
plavalcev. Po končanem tekmovanju	m 7 ir	lopoimK
so nastopili nekateri v plavanju in	1 1	■ •
skokih v vodo za fizkulturni znak.	«0 «<• »* *
Omembe vreden je rezultat Marži-	SčSSa rtOlStBT **”
dovškove. ki je preplavala 50 m pro-	—
sto v 38.3 sek.	*®P«t |WV1
Pri poletnih smuških tekmah ca Siin-tisu je bilo nad 200 tekmovalcev. Saša Molnar je dosegel najboljši čas v smuku in zavzel prvo mesto v kombinaciji. V veleslalomu na 3.5 km z višinsko razliko 950 m pa je bil drugi za Derkog-nerjem (Avstrija). V Šustnu je bil v alpski kombinaciji zopet prvi.
Prvo prijavo za zimske olimpijske igre je oddala Švedska.
Gostovanje češkoslovaških plavalcev v Ljubljani. Kakor znano, je bilo napovedano za teden plavanja tudi gostovanje odličnih češkoslovaških plavalcev v Ljubljani in Kranju. Med tem pa se je vrnil Ciril Pelhan s turneje po ČSR in izjavil. da je zelo verjetno, da pridejo češki plavalci v Ljubljano šele proti koncu tega meseca. To pa zaradi tega, ker nameravajo tekmovati tudi z italijanskimi plavalnimi društvi.
USPELO LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE
V CELJU
Celje, 15. jun. Danes je bilo v Celju v okviru državnega prvenstva moštev v lahki atletiki tekmovanje med moštvoma A in B SFD Kladiva rja. Kljub močnemu dežju, ki je nekaj ur pred tekmo razmočil teren, se je zbralo na stadionu 42 tekmovalcev prireditelja ter 3 iz Laškega in 1 iz Brežic. V dvoboju je zmagala ekipa A v postavi Kolarič, Petauer Franc, Petauer Ivan, Ferluga, Grabar, Štajner, Vončina, Kopitar, Golc, Rak in Kokot nad ekipo B z rezultatom 8728:6400 točkam. Na tekmovanju sta bila dosežena dva najboljša letošnja rezultata v Jugoslaviji ler en najboljši rezultat po osvoboditvi v Sloveniji. Podrobni rezultati tekmovanja so naslednji:
LAHKO ATLETINJE
100 m: 1. Butin 13.0, 2. Majcen 13.9, 3. Deržek 14.1; daljina: 1 Majcen 4.88, 2. Gradišar 4.69, 3.'Knez 4.46: krogla: 1. Deržek 10.39, 2. Medveš 8.90, 3. Rihtar 8.46.
LAHKOATLETI
100 m: 1. in 2. Petauer Ivan in Kolarič 11.3, 3. Petauer Franc 11.5,
4. Pristovšek 11.9; 400m: 1. Kolarič 52.0, 2. Ferluga 53.5, 3. Kopitar 56.1: 1500 m: 1. Grabar 4:13.3, 2. Štajner 4:23.1, 3. Prelog 4:27.3; višina: 1. Kolarič 165, 2. Kokolj (Laško) 157; daljina: 1. Kopitar 5.69; krogla: 1.
Kolarič Marjan
Golc 10.89, 2. Rak 10.53; bomba: Vo-čina 50.61, 2. Kokot 50.08; disk: 1. Golc 37,23, 2. Uršič 36.41, 3. Stavbe 54.23; kladivo: 1. Kodre 33.27; 400 m čez ovire: 1. Ferluga 58.1; štafeta 4 x 100 ni: Kladivar 46.5,
Namizni tenis
Celje, 15. jun. V zadnji igri spomladanskega ligaškega tekmovanja Slovenije je moštvo Kladivarja premagalo Polet z rezultatom 5:1. Igre so bile naslednje: Bradeško (K) : Petan (P) 2:0, Korenčan (P) : Re-bevšek (K) 2:0, Čoh (K) : Tomovič (P) 2:0, Bradeško (K) : Korenčan (P) 2:0, Čoh (K) : Petan (P) 2:0 in Rebevšek (K) : Tomovič (P) 2:0.
Lakktatletskl miting v Mariboru
Maribor, 15. junija.
Danes dopoldne ije FD Železničar priredil drugi letošnji lahkoatletski miting. Udeležili so se ga razen tekmovalcev prireditelja še Polet in Pobrežje ter članice FD Ptuja. Kljub temu je bilo število tekmovalcev ma jhno. Zaradi odsotnosti nekaterih lahko-atletov, ki so odpotovali na zlet v
Finalno tekmovanje mladinskih nogometnih moštev
V finalnem tekmovanju mladinskih nogometnih moštev za prvenstvo Slovenije igrajo mladinska moštva:
Enotnost — Ljubljana, prvak go. renjskega okrožja. Rudar — Trbovlje in železničar — Maribor. Igra se po dvojnem kup sistemu na izpadanje.
Spored tekmovanja:
V	NEDELJO 15. JUNIJA:
v Ljubljani ob 10. uri na igrišču Enotnosti: mladinsko moštvo FD Enotnost : mladinski prvak Gorenjske (službujoči Marolt);
v Trbovljah: na igrišču Rudarja: mlad. moštvo Rudarja : mlad. moštvo Železničar — Maribor, čas naj določita obe moštvi sporazumno, toda v okviru odhoda vlakov (službujoči Kolar iz Trbovelj).
V	NEDELJO 22. JUNIJA t. I.
se Igrajo povratne tekme:	Go-
renjski prvak proti Enotnosti v kraju Gorenjskega prvaka — in železničar : Rudar v Mariboru.
V	NEDELJO 29. JUNIJA t. 1. finalna tekma obeh zmagovalcev ▼ kraju zmagovalca med Enotnostjo in prvakom Gorenjske.
V	NEDELJO 6. JULIJA t. 1. finalna povratna tekma v kraju zmagovalca med Rudarjem : železničarjem Maribor.
FZ S
Peterice najboljših iahkoaflefov Jugoslavije v letu 1947
100 M
11.0	SaboJovič (Partizan)
11.1	Kolarič (Kladivar)
11.2	Petatier F. (Kladivar)
11.3	A..Stevanovič (Partizan)
I. Petauer (Kladivar)
200 fVl
23.0	Sabolovič (Partizan)
23.3	Kolarič (Kladivar)
23.8	Slanac (Mladust)
23.9	Stevanovič (Partizan)
24.3	Vanič (Zagreb)
300 M
35.6	Sabolovič (Partizan)
3C.0 Račič (Partizan)
38.1	Jankovič (Crvena zvezda)
38.6	Zenkovič (Crvena zvezda) 38.8 Novak (Enotnost)
Buš (Spartak)
400 M
50,5 Sabolovič (Partizan)
52,0	Kolarič (Kladivar)
52.4	Radulovič (Partizan)
Bulič (Zagreb)
53-4 Vanič (Zagreb)
800 M
1:55.9 Gjurič (Zagreb)
1:56.4 Ceraj (Partizan)
1:58,6 Oberšek (Enotnost) 1:59.0 Hanc (Partizan)
1:59,7 Košuta (Mladost)
Danilo Žerjal (Partizan)
DISK
50.10 Žerjal (Partizan)
42.60 Marčelja (Mladost)
40,18 Golc (Kladivar)
40,03 Rebula (Partizan)
38,58 Kidanovič (Crvena zvezda)
1500 M
4:03,4 Stefanovič (Partizan) 4:03,6 Ceraj (Partizan)
4:04.4 Mikuška (Spartak) 4:07.8 Košuta (Mladost)
4:13,3 Grabar (Kladivar)
3000 M
9:10,0 Stefanovič (Partizan) 9:23,6 Timotijevič (Metalac) 9:28,6 Polovina (Partizan)
9:32 0 Skenderovič (Spartak) 9:34,2 Grabar (Kladivar)
5000 M
15:12.2 Stefanovič (Partizan) 16:21,2 Skenderovič (Spartak) 16:21.8 Grabar (Kladivar) 16:27,7 Štajner (Kladivar) 16:40,2 Polovina (Partizan)
10.000	M
32:21,0 Mihalič (Partizan) 35:07.8 Kalapati (Partizan) 3>:22,0 Krajcar (Zagreb) 36:24,0 Posiek (Zagreb)
36:14,6 Godler (Mladost)
110 M ČEZ OVIRE
25,9	Srp (Mladost)
16.6	Rebula (Partizan)
17.2	Marčelja (Mladost)
17.3	Amšel (Zagreb)
17.4	Bulič (Zagreb)
400 M ČEZ OVIUEb 58 0 Srp (Mladost)
58,1	Ferluga (Klad.var)
58.2	Bulič (Zagreb)
59.6	Ferluga (Kladivar)
59,8 Butka (Zagreb)
KROGLA 13.88 šarčevič (Mladost)
13 76 Jeftovič (Crvena zvezda) 13,62 Žerjal (Partizan)
12.83 Galin (Mladost)
12,86 Stojkovič (Spartak)
KOPJE
61,72 Vujačič (Partizan)
58.08 Miloš (Zagreb)
56.83	Marčelja (Mladost)
52.59 Urbič (Mladost)
49.70 Dangubič (Partizan)
KLADIVO
53,10 Gubian (Partizan)
39.83	Žerjal (Partizan)
38,03 Galin (Mladost)
33.66 Chare (Zagreb)
29,92 Smerdel (Zagreb)
SKOK V VIŠINO 189 Vukovič (Partizan)
180 Krstič (Crvena zvezda) Žgalin (Enotnost)
175 Markovič (Crvena zvezda) Živkovič (Crvena zvezda) Abramovič (Mladost) Hatibi (Crvena zvezda) Sram (Mladost)
SKOK V DALJINO 709 Len er t (Partizan)
G73 Rebula (Partizan)
650 Marčelja (Mladost)
634 Urbič (Mladost)
633 Javor (Zagreb)
TROSKOK
13,41 šerčič (Partizan)
13,11 Vujačič (Partizan) 12,94 Katic (Mladost)
12,78 Kleiner (Mladost)
12,70 Richer (Zagreb)
SKOK OB PALICI 360 Lenert (Partizan)
350 Samurdžiž (Partizan)
340 Dolenec (Zagreb)
330 Špan (Enotnost)
320 Dušanovič (Partizan) Pribošek (Enotnost)
D ji ms vseimdsM m@š©r®be§!
Mesec dni je že tega, odkar nam je naš najvišji fizkulturni forum v Sloveniji dal ualoso, da z ljudskim pete-rolvojem začnemo letošnjo sezono t prosti naravi in lahki atletiki. Kdor opa-zuje »ase življenje, lahko ugotovi le eno. Na eni strani je preveč voljo za delo. za vežbanje vseh panog fiz-kulture. na drugi strani pa manjka čuta odgovornosti pri ftuikcionarjih. Da, v nekaterih primerih manjka celo referent. — Tako je pri nas tudi z lahko atletiko. Stvar pa še vedno ni tako huda in težka. Trcha je. da pridemo skupaj, da ugotovimo koliko že znamo, kaj naj se še učimo in da čim vež tekmujemo. — Peteroboj sanj je že tekmovanje. Pizkulturniki tekmujejo g svojo zmogljivostjo, tekmujejo z normami, ki jim jih je predpisal fizkul-
turni strokovnjak — mojster. Čimbolj se uspeh bliža zadani normi, ali fe jo prekorači, tem večji je uspeh peteroboja. To je tekmovanje kot tako. Dru-Ko tekmovanje, ki je morda še važnejše, to je tekmovanje v disciplini, udeležbi in v povprečnem uspehu. Tako tekmovanje napovedujeta vsem sindikalnim aktivom FD Triglava dva aktiva FD Triglava in sicer aktiv E€Ž (električna cestna železnica) in aktiv Avtoobnnve. Da se bomo na peteroboj dobro pripravili pa pridimo tudi na skupni trening, ki bo na stadionu ob kemniški progi (Hermes) v sredo, 11. junija ob 18.30 uri zvečer.
Kdor ne tekmuje za peteroboj, ni fizkulturnik.
Pavle, član FD Triglava.
KAICC5 SE RAZVIJA FIZKULTDESA PO VASEM
V
Bil sem dijak osnovne šole v ne- si sploh niso vedeli ne za fizkul-ki vasi, oddaljeni okoli 80km od turo, ne za nogomet in so bili vsi Beograda. Tedaj smo dobili nove- vaščani strogo proti takemu učite-ga učitelja za telovadbo. Pri urah lju, ki bi vpeljaval med mladino telovadbe nas je peljal na prosto .panoge fizkulture. Danes, po 10 lena dvorišče, kjer smo vežbali os- tih, obstoji v naši vasi društvo, ki novne obrate iz telovadbe. Nekoč kaže lepe uspehe in pravilno raz-riam je prinesel nogometno žogo in vija vse panoge fizkulture, zlasti nam pojasnil osnovna pravila no- pa nogomet. Danes v vasi ni mla-gonietne igre, nato pa nas je raz- dinca, ki bi ne znal igrali nogome-delil in skupno z nam igral. Prva ta, tako da je ta športna panoga igra je bila taka, da smo vsi tekali postala v naši vasi last vse mladi-za žogo, se valjali po zemlji in br- ne. Za vse to smo zelo hvaležni cali drug drugega, Cesto pa tudi učitelju, ki nam bo ostal nepoza-učitelja. Na srečo sc je končalo vse ben. Vsa mladina prihaja v pro-brez hudih posledic, ker smo igrali slem času na igrišče, kjer nekateri bosi. Tako sem prišel do spozna- popravljajo teren, nekateri skačejo, nja, da mnogo lažje igram brez drugi zopet mečejo kroglo ali pa čevljev in da na ta način pošljem vadijo za fizk uit urno parado, ki Imj žogo bolj daleč, k oj pa če hi imel v Beogradu. Med vsemi pa je naj-nogomclne čevlje. Za igrišče nam večje zanimanje za nogomet. Težko je v začetku služilo šolsko dvori- vidiš kje mladinca, ki v svojem še e, ^ Na vsaki strani postavljena prostem času ne bi odšel na igri-količka sla nam nadomeščala vra- šče. Ker je na ta način vsa mladi-ta. Kasneje je učitelj dobil polog na vključena v fizkulluro, se luh-šole zemljišče, na katerem smo za- ko nadejamo uspehov, predvsem v čeli graditi igrišče. Pri gradnji nogometu. Tako bomo dobili iz va-igrišča smo sodelovali vsi dijaki ške mladine kader novih fizkultur-vso pomlad in učitelj nas je pri nikov in z njimi lahko dosegali tem priganja], da smo zravnali vse največje uspehe. Zalo je osnovna vzpetnine in zasuli vse luknje. Od naloga vaškega učitelja - fizkultur-tega časa dalje smo vadili telovad- nrka, da spoznava mladino s fiz.kul-bo na lepem travnatem terenu in turo in organizira na vasi medse-igrali nogomet, ne da bi se bilo bojna tekmovanja. Pri tem pa mo-treba valjati po prahu. Zanimanje ra začeti z najmlajšimi, ker oni na za nogomet se je zelo hitro razvilo, vaseh predstavljajo največji del tako da smo vsak dan po končanem mladine, V tem leži Uidi lajna usne-pouku imeli tekme razreda proti ha in množičnosti nogometa v Sr-razredil.. Po dveh letih treniranja biji in na ta način bomo s pažnjo, na domačem igrišču, pod stalnim ki se polaga novi fizkulluri, dose-uč it el je vi m nadzorstvom, smo se gli vidne uspehe in prišli do takih sestali z nogometaši sosedne vasi fizkulturnih manifestacij 'kol so to in dosegli lep uspeh.	fizkultnrne parade v Moskvi.
Pred prihodom učitelja v naši va-	Živojin S.
Rudar (Idrija): Edinstvo (Javornik) 9:2 (4:8)
Dne 8. junija so v Idriji gostovali nogometaši FD Edinstva iz Javornika (Jesenice). Idrijčani so z odlično igro*zmagali z 9:2. Tekma se je pričela točno ob 16. uri in takoj v začetku so prevzeli vso iniciativo nogometaši FD Rudarja iz Idrije, ki so z lepim kombiniranjem močno napadali vrata FD Edin-slva.
Prvi polčas je končal z rezultatom 4:0. V drugem polčasu je pa FD Edinstvo z dvema goioma pokazalo nekaj več borbenosti kot prvi polčas, vendar še daleč ni moglo voditi pravo borbo z ekipo domačega mašiva. Vratar in obramba sia bila najslnhši del moštva FD Edinstva. Ostali del moštva Edinstva je pokazal tehnično še precej dobro igro, toda z zaledjem ni imel prave zveze. Lep uspeh Idrijčanov kaže, da bo v bodočno sli Idrija s tem moštvom lepo zastopana v nogometu. Prepričani smo, da bo pri prvenstvu marsikomu trd oreh.
ma med moštvom FD Laško in enajslvorico lrD Rdeča zvezda-Prvi polčas je bila igra izenačena, vendar je domače moštvo imelo odločnejše strelce v svojem napadu, s katerimi je dosegla v prvem polčasu rezultat 3:0 za FD Rdečo zvezdo. V drugem polčasu je Rdeča zvezda prevzela vodstvo v igri in s svojo tehnično igro nadkrilila nasprotnika. V drugem polčasu je povišala rezultat na 6:0. Tekma, kateri je prisostvovalo 500 gledalcev, jc bila na lepi športni višini in je Rdeča zvezda zasluženo zmagala. S svojo igro so najbolj zadovoljili vratar, desni krilec in srednji napadalec.
iniiiiiiiiHiMiiimimuHiutiMiHiHiHuumiiiiMiuMiiiiMiiiiHiiiHimiiiiiiumoiiiimmiiiiunmiMMr
Nooomet v Senovem
V rudarskem Senovem, kjer dobiva fizkultura vedno širši razmah, je bila v nedeljo dne 8. t. m. odigrana prijateljska nogomolna tek-
Aii
že perovnoi^ naročnino m
iiMniiniHmiuMnHiHmttMmtMHMMMNI
Uspeli Maliki miting m IfišMjasiskein letališču
Ljubljana, 15. junija. Za zaključek »Tedna športnega letalstva« je bil danes velik letalski miting. Zanimanje za prireditev je bilo med prebivalstvom ogromno. Okoli letališča se je zbralo nad 20.000 ljudi, ki so kljub dolgemu sporedu do zadnjega vztrajali na mitingu.
Prireditev se je začela s preletom šestih borbenih letal, ki so se spustila nizko nad letališče in se spet dvignila v višino. Nato je predsednik komisije »Tehnika in šport« dr. Danilo Dougan otvoril miting. Najprej je pozdravil navzoče člane vlade, zastopnike Jugoslovanske armade, predstavnike množičnih organizacij in ostale udeležence prireditve, nato pa poudaril pomen športnega letalstva za naše ljudstvo, posebno še za mladino. Za njim je spregovoril zastopnik zveznega odbora za športno letalstvo Branimir Krstič in v kratkih besedah očrtal delo in uspehe našega športnega letalstva. V imenu Jugoslovanske armade je pozdravil nrisotne poveljnik letališča.
Prva točka sporeda je bil nastop brigade mladih modelarjev, kj so spuščali svoje preproste, a tudi že precizno izdelane modele. Zalem so gledalci videli vzlete jadralnih letal. Najprej se je z vitlom dvignilo šolsko jadralno lelalo. Sledil je te-
žiščni start jadrala, nato pa start z aerovlekom. Vsa tri jadralna letala so nekaj časa krožila nad letališčem, nato pa spet pristala, ker zaradi močnega vetra niso mogla izvajati akrobacij.
Kot blisk so nato šinili mimo gledalcev šlirje lovci, ki so izginili v daljavi, toda brž so bili spet nad letališčem in se razdvojili. Po dva in dva sta prikazala borbo v zraku. Zdaj sta se navpično dvignila, pa spet strmoglavila, zdaj letela postrani ali se obračala okoli svoje osi. Ljudem je zastajal dih ob drznosti in spretnosti pilotov, čeprav je produkcija lovskih letal trajala precej dolgo, bi si gledalci še in še želeli opazovati junake našega neba, kako smelo vodijo jeklene ptice.
Ljudje se še niso dobro pomirili, ko je vzletela malo športno lelalo, o katerem so sodili, da je sposobno samo počasnega in ravnega lela. Zato so bili nemalo presenečeni,
ko je pilot začel izvajali akrobacije. V vseh mogočih legah se je letalo pokorilo njegovim prijemom. Iz ravnega leta se je hipno vzpelo strmo kvišku in spet navzdol, se v zraku preokrenilo na glavo in vztrajalo v tem položaju kilometre daleč samo nekaj metrov nad zemljo, se spet zravnalo in ponavljalo drzne akrobacije. Ob pristanku so gledalci pilota nagradili z glasnim odobravanjem.
Nekaj minut zatem je vzletelo veliko transportno lelalo s padalci. V dveh velikih lokih se je dvignilo do višine 800 m, nakar je drug za drugim skočilo iz letala 9 padalcev. Na nebu se je zasvetilo devet belih točk, ki so počasi padale proti letališču. Padalci so sredi poti odprli še drugo padalo in nato vsi srečno pristali na tleh. S to točko je bil miting zaključen.
Ljudje so se zadovoljni vračali proti mestu, ker so se prepričali,
Jadralno letalo med letom
ŠTIRI TEKME V ZVEZNI LICI
Ljubljana, 15. jun. Med tednom je bila odigrana ena, danes pa tri tekme v zvezni ligi. V sredo je Dinamo na domačem igrišču v Zagrebu premagal tržaško Ponziano, ki je s tem odigrala svojo zadnjo tekmo in bo izpadla iz lige.
Danes je zagrebška Lokomotiva na lastnem'igrišču v svoji zadnji letošnji tekmi tesno premagala beograjskega Metalca in dokončno zasedla sedmo mesto v lestvici ter se s tem rešila igranja kvalifikacijskih tekem. Crvena zvezda je v Titogradu tesno premagala Budučnost, ki ne bo več sodelovala v zvezni ligi, iz katere izpade pet društev. Kvalifikacijske tekme s tretje in če-trtoplasiranim v kvalifikacijskem cupu pa bosta morala igrati Pobeda in Kvarner.
Do konca prvenstva je treba odigrati še naslednje tekme: V Beogradu: Metalac : Dinamo in Partizan : Železničar, v Subotici: Spar-tak : Partizan ter v Sarajevu: Železničar : Crvena zvezda. Stanje v zvezni lestvici je po današnjih tekmah naslednje:
2	73:17 43
3	76:26 40
5	66:21 38
6	57:21 36 9 40:30 29 8 40:33 28
Df-^asio : Fosszlassa §•2 (Sil)
Zagreb, 15. jun. V sredo je bila odigrana nogometna tekma za zvezno ligo med Dinamom iz Zagreba in Ponziano iz Trsta. Pred 1500 gledalci je v ležerni igri zasluženo zmagal Dinamo z rezultatom 5:2 (3:1). Gole so dali Senčar, Cimer-mančič, W61fl in Čajkovski za Dinamo ter Carlin in Tommasini za Ponziano. Sodil je Goranie iz Zagreba.
Crveasa zvezda 3 Buiduš-«*ost Is© (©:©)
Titograd, 15. jun. Današnja prvenstvena tekma med Crveno zvezdo in Budučnostjo se je končala z zmago Crvene zvezde 1 J) (0:0). Igra je bila izredno živahna in ostra, saj je šlo za to, ali bo zavzela Budučnost sedimo mesto na prvenstveni lestvici zvezne lige in si priborila s tem pravico do nadaljnjega sodelovanja v ligi. Edini gol je dal v dru-
gem polčasu Tasič. Tekmi je prisostvovalo 5000 gledalcev. Sodil je Barjaktarevič iz Beograda.
Lokomotiva : Metalac is© (Iso)
Zagreb, 15. jun. Tu je bila odigrana danes važna prvenstvena tekma med zagrebško C. lokomotivo in beograjskim Metalcem. Zmagala je C. lokomotiva z rezultatom 1:0 (1:0). Edini gol je zabil čonč. C. lokomotiva je imela priložnost, da poviša rezultat na 2:0 z enajstmetrovko, ki pa jo je streljal Kožel j tako, da jo je vratar Metalca z lahkoto obranil. Tekmi je prisostvovalo 3000 gledalcev. Sodil je Erlich iz Ljubljane.
Sgartofe s 14. oktokar 3?© (1;©)
Subotica, 15. jun. Danes je bila tukaj odigrana tekma za zvezno ligo med Spartakom in 14. oktobrom. Tekma se je končala z zasluženo zmago Spartaka 3:0 (1:0). Vse tri gole je dal Vorgučin. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 4000 gledalcev, je sodil Stefanovič iz Beograda.
Partizan
Dinamo
24	21 1
25	18 4
Crv. zvezda 25 18 2
Hajduk Metalac Spartak C. lok omot. Pobeda Kvarner Budučnost Pomziana Železničar 14. oktobar Nafta
26 16 4 25 13 3
25	11 6
26	10 4 12 34:43 24
26
26
26
26
24
26
26
8	6 12 41:49 22 7 7 12 27:42 21 7 6 13 47:54 20
9	2 15 35:50 20 6 4 14 29:51 16 4 5 17 26:76 13 3 0 23 13:88 6
V zgornji lestvici sta upoštevani tudi tekmi 14. oktobar : Nafta 3:0
p. i. in Kvarner : Nafta 3:0 p. f.
MLADINSKO PRVENSTVO
Eifi©t3i©st : Kranj 3:© (©s®)
Za naslov -mlad inskega prvaka Slovenije v nogometu sta se danes borili enajotorici Enotnosti iz Ljubljane lin Kranja. Veo igro je na igrišču prevladovala Enotnost, vendar je bil' rezultat še sredi drugega polčasa neodločen, kajti nobeno moštvo mi moglo doseči gola. Enotnost si je šele v zadnjih 20 minutah zagotovila_ zasluženo zmago, Tekma se je končala z rezultatom 3:0-. Tudi na mladinskem prvenstvu je bil obisk gledalcev minimalen.
Krisss : Litsifa ©j®
Ljubljana, 15. junija. Na igrišču FD Krima na Rakovniku je bila danes dopoldne nogometna tekma med Krimom in Litijo za prvenstvo IjuMjan-
da naše športno in vojno letalstvo v vsakem pogledu hitro napredujeta. Prireditev, ki so je izvedel republiški odbor za športno letalstvo, je bila dobro organizirana in so njenemu poteku sledili tudi tisti, ki niso utegnili na letališče, ker so prireditelji poskrbeli za radijski prenos.
Nev državni rekord jadralnega enoilela
V petek in soboto je bilo na letališču tekmovanje jadralnih modelov za republiško prvenstvo Slovenije. Med številnimi modelarji so se posebno izkazali Ljubljančani, ki so v skupni oceni zmagali s 5445 točkami pred Mariborom s 755 točkami in Badgono.
Ljubljančan Perhavec Jože je s svojim modelom dosegel nov državni rekord v času 44 minut. Njegov uspeh je mednarodne vrednosti. Model, s katerim je tekmoval, je sam skonstruiral in ga tudi sam izdelal. V kategoriji jadralnih modelov FAI sta imela najboljše uspehe Perhavec Jože in Pengov iz Ljubljane. V kategoriji jadralnih modelov svobodne gradnje pa so bili najboljši model Ljubljančana Ser-niše in modela Mariborčanov Zazu-le in Rajha.
Tekmovanje jadralnih modelov je v vsakem pogledu uspelo in je bito najboljša priprava za zvezne tekme, ki bodo avgusta v Ljubljani.
Pffveisstv© Vojvodine v sa&ljanju
Na prvenstvu Vojvodine V sabljanju so nastopili tekmovalci iz Zrenjanina, Subotice in Novega Sada. Največ uspehov je imel O ros (Sloga, Novi Sad), ki je osvojil prvenstvo v sabljanju. V floretu je postal med moškimi prvak Štraub (Zrenjanin), med ženskami pa Christian (Zrenjanin) pred Steblerjevo (Spartak). Med moštvi je prvi Žre-njanin s 14 točkami, sledi Spartak z 8 točkami in 3. Sloga s 5 točkami. V večini primerov so nastopili samo mladi tekmovalci in je zato pričakovati, da se bo ta šport v najkrajšem času povzpel na predvojni nivo.
Kratke vesta Iz samašarskega sveta
H a n n e s Schneider se je vrnil po dolgoletnem izgnanstvu iz Amerike v domovino. Na Arlbergu namerava prihodnjo zimo pripraviti vse za veliko smučarsko sezono in urediti svojo šolo z vsemi tehničnimi izpopolnitvami.
Norveška je sklenila predlagati FIS-i, da ji poveri leta 1919. organizacijo tekem za svetovno prvenstvo v smučanju.
Švedska je že izbrala svoje kandidate za olimpijski trening na podlagi uspehov v tečajih, ki so jih 1. junija zaključili na severu švedske. Za 50 km so določni: H. Eriksson, Herrdin. Hiig-glof, Karisson, Gunnar in Nils, OUson, Tornquist, Wcnnberg; za 18 km pa: G. Eriksson, Forsberg, Holmgren, L. Lund-strom, SjOdin, TIpp, Arstrdm in Oestens-son.
skega okrožja. Tekma se je končala brez gola, čeprav sta imeli obe moštvi mnogo priložnosti za zadetek. Začetek igre je pripadal enajsterici Krima, kil je imela vodilno vlogo ves prvi polčas. Njen napad pa ie bil pred vrati tako neodločen, da izmed številnih zrelih pozicij nobene ni izkoristil. Po odmoru se je položaj spremenil. Iniciativo je .imelo moštvo gostov, ki pa prav tako kakor domačini v prvem polčasu niso znali izkoristiti svoje prednosti. Tekmo fe sodil Kos. Gledalcev je bilo okoli 100.
JUGOBRUNA : POŠTAR 1:1 Kranj, 15. junija. Danes popoldne je bila odigrana na igrišču FD Kranja prijateljska nogometna tekma med sindikalnim fizkulturnim aktivom Jugobnma (Kranj') in fizkulturnim aktivom Poštar (Ljubljana). Tekma se je končala neodločeno 1:1.

12 milijonov frankov bo dal francoski finančni minister za trening olimpijskih tekmovalcev.
4V2 milijona f r a n k ov znašajo darila prireditelja znane kolesarsko dirke Tour de France. Zmagovalec lahko doseže 700.600 frankov; poleg teh daril dajo posebna darila še tovarne in posamezna mesta.
3'/: milijona lir dosegajo darila podobne dirke v Italiji »Giro d ltalia«, poleg vrste specialnih daril raznih mest, pokrajin In industrije.
Uspeh fizkulturnega dne — uspeh sodelovanja vseh ljudskih organizacij!
V Beegraslii je Mio drgavsM* prvenstvo v mmšm fel^vad^l
Mt&raus Majda iz Marifecra prvaSsi^ja tnsd sasladlsslsaam
Beograd, 15. junija. Danes je bilo na Avali tekmovanje za državno prvenstvo v orodni telovadbi FLtt Jugoslavije. Tekmovanju so prisostvovali tajnik FISAJ-a Miroslav Krcafiti, predstavniki JA. mladinskih organi zavij, kakor tudi brigadirji fizkultnrnih brigad ljudskih republik, ki se mudc v Beogradu in se pripravljajo za nastop na zveznem zletu fizkulturnikov. Na tekmovanju so nastopili najboljši telovadci Slovenije, Srbije, Hrvatske in Makedonije. Rezultati so bili naslednji:
Ekipno tekmovanje mladincev: 1. Srbija 337.15. 2. Slovenija 330.15, 3. Hrvatska 291.90, 4. Makedonija 266.50; mladinke: 1. Slovenija 3!>2.32, 2. Srbija 304.31, 3. Ilrvatska 253.15, 4. Makedonija 233.59.
Vrstni red posameznikov je bil naslednji: mladinci: 1. Kujundžič (Spar-tak, Subotica) 57.70 točk. 2. Švek (Je-d.inslvo. Novi Sad) 56.90, 3. Dušan Hrovatin (Enotnosti, Ljubljana) 56.80; mladinke: 1. Muraus Majda (Železničar. Maribor) 59.53 točk, 2. Vojek Raža (Polet, Maribor) 59.40, 3. Sernec Neža (Železničar, Maribor) 59.35. Najboljša v ekiipi Srbije je bila Elelka
Hegediš (Jediiielvo, Novi Sad) 55.46, v ekipi Hrvatske Dresi ko Boža (Mladost, Xagreb) 50.90 in v ekipi Makedonije Nada Andrejeva (Skoplje) 45.48.
a Murausova si je poleg prven-Slovenije priborila v Beogradu prvenstvo Jugoslavije v orodni telovadbi med mladinkami
Proste vaje v I. razredu, članice: 1. Golirb Maca (Dinamo, Zagreb) 40.89, 2. Kuharič Mirjana (Dinama, Zagreb) 39.97, 3. Draginja Džipa lov ič (Slavija, Beograd) 37.50; člani: 1. Černe Janez (Rdeča zvezda, Ljubljana) 50.83, 2. Milič Sava (Crvena zvezda, Beograd) 50.76, 3. Oblak Ignac (Enotnost, Ljubljana) 50.09.
Zvezni razred, obvezne in proste vaje, članice: 1. Kober Tanja (Dinamo, Zagreb) 93.78, 2. Basletič Danica (Dinamo, Zagreb) 91.70, 3. Mijatovič Zlata (Dinamo, Zagreb) 87.98, 4. Nele. rovič Mjra (Dinamo, Zagreb) 85.81, 5. Glivar Iva (Enotnost, Ljubljana) 82, 6. Perhač Dragica (Spartak, Subotica) 77.06;
člani: 1. Belčič Slovan (Slavija, Beograd) 111.62, 2. Ja nož Karel (Enotnost, Ljubljana) 106.76, 3. Boltižar Sljepan (Dinamo, Zagreb) 103.93, 4. Stergar Miloš (Trst) 103.30, 5. Jelič Drago (Dinamo, Zagreb). 6. Longyka Miro (Krim, Ljubljana).
Po končanem tekmovanju je nagovoril tekmovalce v imenu FISAJ-a dr. Ivko Pustišek ter jim čestital k doseženim uspehom.
ŠEST DRUŠTEV NA PRVENSTVU SLOVENIJE
V ODBOJKI
Novo mesto, 15. junija. Tu je bilo v odbojki, kii se ga je udeležilo 6 včeraj in danes prvenstvo Slovenije društev in sicer Enotnost in Krim iz Ljubljane, Polet in Železničar iz Maribora, Rudar iz Trbovelj, FD Št. Vid in FD Novo mesto. Organizacija tekmovanja, kot tudi samo tekmovanje je bilo zelo lepo. Ob o tvori Ivi prvenstva je imel uvodno besedo tekmovalcem predsednik OFO Novo mesto tov. dr. Hočevar, sledil je govor predstavnika MLO, v imenu FZS pa je govoril tov. Kosec Miloš. Pred pričetkom tekmovanja je bila dvignjena in pozdravljena državna zastava. Podrobni rezultati so naslednji:
SOBOTA
Člani:
Polet ; Novo mesto 2:0 (15:3, 15:7), sodil je Jenko; Krim : Rudar 2:1 (12:15, 15:4, 15:8), sodil Starešina; Enotnost : Novo mesto 2:0 (15:3, 15:5), sodil Gergič; Krim : Železničar 2:0 (15:9, 15:8), sodil Jenko; Polet : Rudar 2:0 (15:4, 15:4), sodil Kuhar; Enotnost : Rudar 2:0 (15:0, 15:5), sodil Starašina; Novo mesto : Rudar 2:1 (6:15, 15:7 in 17:15), sodil Gergič; Polet : Železničar 2:0 (15:5, 15:5), sodil Kušar; Enotnost : Železničar 2:0 (15:1, 15:G), sodil je Kušar.
Članice:
Polet : Železničar 2:0 (15:0, 15:6), sodit Jenko; Enotnost : Železničar 2:0 (15: 12, 15:11), sodil je Grgič.
NEDELJA
Člani;
Železničar :	Novo mesto 2:1
(13:15, 15:13, 15:8'), sodil Kušar; Polet : Krim 2:0 (15:4, 15:5), sodil Jonko; Enotnost : Krim 2:0 (15:6, 15:2), sodil Starašina: Železničar : Rudar 2:0 (15:1, 15:5), sodni Kušar; Krim : Novo mesto 2:0 (15:5, 15:11), sodil Jenko.
Najvažnejša tekma, tekma, ki jc odločala v zmagi prvenstva, jc biia Enotnost (Ljubljana) : Polet (Maribor) 2:0 (15:4, 15:7).	\
Enotnost je pokazala boljšo in povezanejšo igro kot Polet. V prvem setu je bila Enotnost v absolutni premoči. V drugem setu je bil odpor Poleta malo večji, toda ni zadostoval vigranim igralcem Enotnosti. Sodil je dobro Starašina. Enotnost je nastopila v postavi: Kosec Miloš. Slanina Edo, Weisbaohcr Oto, Šumak Drago, Cirman J<vvo, Rupnik Lado.
Članice:
Enotnost : St. Vid 2:0 (15:5, 15:2), sodil Gergič; Polet : St. Vid 2:0 (15:3, 15:5), sodil Starašina.
Odločilna tekma med Enotnostjo in Poletom se je končala z zmago
švicarska ©iprava
padala na pat š®
Skupina Lohner—Sutter je pravkar zapustila vozno pot in se podala tia 260 km dolgo pot do ledenika Gango-tri, kjer je baza te odprave. Hodili bodo okrog 16 dni.
Prva etapa obsega pet dnevnih maršev v dolino Bhagirathi, kjer bodo imeli prvi počitek. V kraju Uttarkashi je poslednja pošta z brzojavom. Odprava bo v stalni zvezi s tem poštnim ura-ram. To zvezo bosta opravljala dva tekača, ki bosta nosila poročila z ledenika. Naslednji dnevni marši vodijo na Harsil (2600 m), kjer je poletno bivališče tibetanskih pastirjev. V tem kraju
2:0 (15:4, 15:9) za Polet, Sodil je Kušar dobro. Nastopilo je samo 5 igralk FD Poleta, ki so pa kljub temu prepričevalno zmagale nad Enotnostjo in pokazale zelo dobro igro. FD Polet je nastopil v postavi: Skaza Vlada, Hifer Anica, Florjančič Mira, Golmajer Ljuba in Pod-kuhovšek Saša.
Sledila je še ena tekma med Železničarjem in Šf. Vidom 2:0 (15:2, 15:11), ki jo je sodil Jenko.
Tablica po	končan eni			prvenstvu:	
elani:					
1. Enotnost	5	5	0	(10: 0)	5
2. Polet	5	4	t	( 8: 2)	4
3. Krim	5	3	2	( 6: 5)	3
4. Železničar	5	2	3	( 4: 7)	2
5. Novo mesto 5		1	4	( 3: 9)	1
6. Rudar	5	0	5	( 2:10	0
članice:					
1. Polet	3	3	0	( 6: 0)	3
2. Enotnost	3	2	1	( 4: 2)	2
3. Železničar	3	1	2	( 2: 4)	1
4. St. Vid	3	0	3	( 0: 6)	0
na Himalajo				se p	
ledenika Gangofri
bodo vskladiščili del švicarskega pro-vianta, ki ga nosi odprava s seboj. Te zaloge bodo prišle v poštev v času monsuna in v drugi polovici trajanja odprave. Do Harsila bo imela ekspedicija 100 težko obloženih nosačev, odtod pa bo naljevalo pot le še 70 ljudi.
Gangotri je visok 3150 m, tempelj Gaumuk pa ie naslednji cilj odprave. Nedaleč odtod, med morenami dveh stranskih ledenikov bo v višini 4400 m baza letošnje švicarske odprave. Okoli te baze se dviga pravi eldorado gora. V dveh mesecih upa odprava doseči to
bazo.
FIZKULTUR1MIKI SLOVENIJE IN TRSTA PRISPELI V BEOGRAD
Beograd, 15. jun. Včeraj so prispeli v Beograd vsi udeleženci zveznega zleta fizkulturnikov. Kot zadnja skupina so prispele včeraj dopoldne s posebnim vlakom brigade Slovenije in Trsta. Na kolodvoru so jih pričakovali zastopniki fiz-kulturnih organizacij, v imenu predsedstva zletnega odbora pa jih
je pozdravil Mile čubrič, ki je med drugim dejal:
»Tovariši in tovarišice, fizkultur-niki Slovenije in Trsta! Prihajate v Beograd, da manifestirate pomen in nove naloge našega fizkulturnc-ga gibanja, ki sc razvija in živi na pridobitvah narodno osvobodilne borbe. S svojim nastopom na zvez-
Wkv
nem zletu boste pokazali prebivalstvu Beograda svoje običaje in svoje življenje.«
ža pozdrav sta se zah vati ta strokovni sekretar FZS Edo Serpan in v imenu tržaških fizkulturnikov tov. Danilo Turk, ki je dejal med drugim. da so se fizkultitrniki Trsta marljivo pripravljali in z veseljem sodelujejo na zletu fizkulturnikov. Brigada Slovenije in Trsta šteje skupaj 960 mladincev in mladink, od tega 300 fizkulturnikov iz Trsta. Med fizkulturniki Slovenije so posebne skupine telovadcev, alpinistov in umetnih drsalcev, ki bodo pokazali lepote svojih fizkulturnih panog. Prisrčno pozdravljeni od prisotnih, so fizkulturniki odkorakali v svoja taborišča.
M otocikKstične dirke v Beogradu
Beograd, 15. junija. Na progi okrog Kalemegdana so bile danes motociklistične in avtomobilske dirke, ki jim je prisostvovalo okrog 50.000 gledalcev. To je bila doslej največja tovrstna prireditev v Beogradu.
KOŠARKA
Blesk (Bratislava): Metalac 48 : 37 (22 : 15)
Beograd, 15. junija. Na stadionu Crvene zvezde je bila danes odigrana tek m a v košarki med beograjskim Metalcem in Bleskom iz Branislave. Gostje so zmagali z rezultatom 48:37 (22:15).
Nov francoski rekord v teku na 800 m
P a r I as, 15. junija. V Okviru laliko-atletskcffa dvoboja Amsterdam:Pariz Je izvrstni francoski tekač na srednje projce llanscnm* postavil v teku na 800 m z rezultatom 1:48 8 minut nov franco>ski rekord. Drugi je bil de Reuter, ki je tudi dosegel izvrsten rezultat 1:51.9 min.
Lep primer sodelovanja z mladino
Velik uspeh prj delu na fizkulturnem polju je dosegel lizkulturni aktiv klasične gimnazije v Ljubljani. Ni bilo skoraj prireditve, da ne bi sodelovali dijaki omenjenega zavoda. Ta njihova aktivnost, ki je posnemanja vredna, jc bila verjetno vzrok, da se je letos spomladi začel udej. stvovati v fizkulturi tudi profesorski zbor. Ustanovili so svoj aktiv in pričeli s siste. matično in redno vadbo. Posebno redno so posečali vadbo odbojke, zato tudi uspeh ni izostal.
Proti koncu šolskega leta so dijaki na. povedali svojim profesorjem tekmo v odbojki. _ Ob zaključku rednega pouka sta se moštvi pomerili na letnem telovadišču v Tivoliju. Zbrani dijaki so med tekmo krepko »navijali« za svoje reprezentante, toda brezuspešno. Solidni trening profe. sorske ekipe je pripomogel k dvakratni zmagi nad dijaki. Sledila je tekma med zmagovalcem in dijak, zobotehnične šole. Eno igro so profesorji odločili v svojo korist, eno pa so izgubili.
Ta primer sodelovanja profesorjev z mladino na fizkulturnem polju je dokaz, da se profesorji klasične gimnazije zave. dajo, kaj zahteva od njih duh novega časa in da vzgojno delo ni omejeno samo na čas rednega pouka, temveč tudi prt delu, igri In razvedrilu.
SofiJa^anreb-SuMIca
v rokofMiM
V troboju rokoborcev Sofije, Zagreba in Subotice so zmagali Subotleani. Pre-tetklo dni ;ie bil v Zagrebu troboj v rokoborbi med Sofijo, Subotico in Zagrebom, v katerem so zmagali Subotifiani z 22 točkami, Zagreb si je osvojil 20 točk, Sofija pa 6. Prvi dan so Zagrebčani premagali goste iz Sofije z rezultatom 12:4, naslednji dan pa Subotičani Bolgare 14:2. Dvoboj med Zagrebom in Subotico se je končal neodločeno 8:8. Rokoborci Iz Sofije so včeraj nastopili v Ma4 riboru.
§mc@p&ki ieiovadci
s® g?<esfi© pmpv&vam$& GS&o§§t@v &tL§mpš§$kega
_________________končni uspeh se štejejo rezultati iz
«»* r~«c2j‘..’z* rzsrz srzszs:
vojno poleg Fincev, Cehov m Ju-
ŠVICAR REUSCH — BODOČI OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC
gosiovanov spadali med najboljše zastopnike te panoge na svetu. Svetovna vojna je razmere precej spremenila. Medtem ko so se skoraj vsi narodi z orožjem borili
NAJVEČ IZGLEDOV NA USPEHE IMAJO ŠVICARJI NA BRADLJI, KROJIH IN KONJU
Na bradlji imajo Švicarji na desetine izvrstnih telovadcev, ki izvajajo z lahkoto najtežje prvine. Najboljši
Švicarski telovadec Michael Reusch med njimi so Reusch, Bach, Lehmann je največji favorit z.a absolutnega pr_ ^ ■ m Stalder. Njihove vaje so po proti fašističnim osvajalcem in so vaka na prihodnjih olimpijskih igrah, težko«, lepoti, sigurnosti in ritmi« najboljši dali svoja življenja za IV j ego vo prvo mesto mu ho težko res- nesti izvedbe skoraj neprekosljive, -svobodo, se je Švica izognila voj- no 0gr0ziti. Njegova sigurnost na Na krogih je izredno nadarjen telo-nim dogodkom ter vzgojila v tem vseh orodjih je neprekosljiva, tudi vadeč Frei Karl, ki pa na drugih času nov kader mladih telovadcev, kadar nastopa nerazpoložen, je nepre- orodjih precej zaostaja, vendar ima ki že uspešno zastopajo tradicijo n-iagijiV. Telovaditi je začel že z 10. možnost, da pride v reprezentanco, nekdanjih slavnih švicarskih telo- ]etj z 22. leti je bil najmlajši telo- Zanimivo bo srečanje med njim in vadcev. Za olimpijske igre leta vadec na olimpijskih igrah v Berlinu, starim olimpijskim in svetovnim pr-1948. se že sedaj zelo resno pri- kjer je zaaedei v skupni oceni 5. me- vakom — Cehom Hudcem. Zadnje ča.
‘	|J—-------------se pa Frei ni več v taki formi kot je
bil prejšnja leta. — Konj z ročaji je bil vedno domena Švicarjev in imajo na tem orodju za seboj najslavnejšo tradicijo. Nekdanji svetovni in olimpijski zmagovalci Mačk, Steinemann, Hanggi, Bachmann in drugi so dobili najboljše namestnike v Schiir. mannu, Reuschu, Adatteju in W. Lehmannu. — Na drogu so najboljši Stalder, Adatte, Reusch in Schiir-mann. V preskokih čez konja Švicarji nimajo telovadcev svetovnega razreda, ker se ta panoga pri njih malo goji. V prosti vaji je edini njihov resen konkurent za prvo mesto Stalder, vendar tu nimajo velikih izgle-dov; glavno besedo bodo imeli Finci, Francozi, Madžari in deloma tudi Cehoslovaki,
ŠVICARSKO DRUŠTVO ZtlRICIL ALTE SEKTION JE PREMAGALO REPREZENTANCO LOMBARDIJE Dne 27. aprila je bil v Zurichu dvoboj med reprezentančno vrsto Lombardije m vrsto švicarskega društva
Bern-Biirger in Luzern-Biirger) postavijo svojo društveno vrsto, ki more uspešno tekmovati z vsako državno reprezentanco. V ziiriški vrsti so nastopili le 3 s-kanoni«, t. j. Adatte, Schiirmann in Bach. Ako bi tekmovali še Reusch, W. Lehmann, Stalder, Frei in drugi, bi bila razlika najmanj za 10 točk večja,
ŠVICARJEM TUDI MADŽARI NE BODO KOS
Pred kratkim je bila med Jugoslavijo in Madžarsko tekma, ki se je končala z visoko zmago Madžarov. Marsikoga bo zanimalo, ali bi uspelo Madžarom premagati tudi Švicarje. Naši telovadci so res izgubili tekmo z razliko 40 točk, vendar bi se ta di-
pravljajo; najmočnejši nasprotniki Švice bodo Francija, Madžarska,
Finska in ZSSR, v kolikor bo sodelovala na olimpijskih igrah.
ŠVICARSKO DRŽAVNO PRVENSTVO JE ŽE OSMIČ ZAPOREDOMA OSVOJIL MICHAEL REUSCH
Dne 4. marca t. 1. je bilo v Bernu 12. švicarsko državno prvenstvo. Ker Bera ne razpolaga s tako velikimi dvoranami kakor n. pr. Ziirich, Basel ali Geneva, je prisostvovalo tekmam le 1800 gledalcev, preko 2000 pa jih je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Za tekme je vladalo ogromno zanimanje, ker so bili prvi štirje telovadci iz predtekem skoraj izenačeni (predtekme: Lehmann W. 59,45 točk,
Adatte 59,35 točk, Stalder 59,15 točk,
Reusch 59,05 točk), Občinstvo je z nestrpno napetostjo pričakovalo, če bo enemu iz prve trojice uspelo -v fi- tovnem prvenstvu v Pragi 1. 1938. je
osvojil prvenstvo na bradlji, drogu in konju z ročaji. Poleg tega je zmagal na mnogih mednarodnih tekmah. Adatte	Reusch je majhne, a skladne postave
na kcaju	;	(162 cm velik in 54 kg težak). Nje-
gov izreden talent, velike telesne prednosti, dolgoleten in neprekinjen trening, bogate izkušnje, pridobljene n-a neštetih težkih tekmah, vse to govori njemu v prid. Danes je Reusch star 33 let in je na višku svojih zmožnosti. Na vseh orodjih je resnični mojster.
KATERI ŠVICARSKI TELOVADCI BODO V REPREZENTANCI NA OLIMPIJADI?
-m
\ m
f
Reusch, najboljši švicarski telovadec sto, na bradlji pa 2. mesto. Na sve-
nalu premagati Reuscha, ki je do sedaj že sedemkrat zaporedoma osvojil državno prvenstvo. Na tekmi je stari, rutinirani olimpijec in svetovni prvak Reusch dokazal, da je nepremagljiv. Vse njegove vaje so bile na višku, tako po izvedbi, kakor po sestavi in težkoči ter je dobil sledeče ocene: krogi 9,90; bradlja 9,90; konj 9,80; prosta vaja 9,85; drog 9,95. S tem si je Reusch osmič zapovrstjo osvojil naslov državnega prvaka. — Drugi je bil Lehmann Walter, tretji Adatte, četrti Schiirmann, Stalder je nastopil bolan ter je s tretjega mesta v polfinalu padel na končno osmo mesto.
KAKO SO IZVEDENE TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
Švicarska državna prvenstva se vrše od 1. 1934. vsako leto in je letošnje dvanajsto zapovrstjo (1. 1936. in 1938. se prvenstvo ni izvedlo). Vsako leto se prijavi k tekmovanju okoli 100 telovadcev (letos rekordno število 122), ki tekmujejo, razdeljeni po 14 v eni vrsti, v raznih krajih na sledečih orodjih: bradlja, krogi, konj z ročaji in drog. Tekmuje se samo v poljubnih vajah, vendar morajo vaje vsebovati prvine, ki so predpisane za višji oddelek. Po prvi izbirni tekmi pride druga, na kateri pa nastopi le polovica prvotno prijavljenih tekmovalcev. Drugi izbirni tekmi sledi polfinale ter slednjič finale, na katerem nastopi samo 15 najboljših. V
Na to vprašanje je prav za prav težko dati točen odgovor, ker razpolagajo Švicarji z velikim številom telovadcev, ki so skoraj enakovredni. Brez dvoma bodo izvedli več izbirnih tekem ter poslali na olimpijske igre najboljše. V reprezentančno vrsto bodo brez dvoma prišli naslednji: M. Reusch (33 let), Lehmann W. (28 let), Bach W. (38 let), Adatte M. (31 let), Schiirmann L. (35 let) in Stadler (28 let). Za ostali dve mesti bo borba huda, saj pride zanje v poštev najmanj 10 enakovrednih telovadcev. To so Frei K. (31 let), Lehmann F. (31
Frei na krogih
let), Gkchter B. (36 let), Heini A., Glaus R., Aufranc A. itd. Zanimivo je, da so v reprezentanci sami starejši telovadci, kar dokazuje, da je treba za orodno telovadbo dolgoletnega im marljivega vežbanja
Zurich-Alte Sektion. Reprezentanca Lombardije, ki jo je sestavljalo šest najboljših telovadcev iz Milana in Torina, je bila prav za prav reprezentanca Italije, saj so najboljši telovadci doma v severni Italiji. V vrsti je manjkal edino olimpijec GiugHe. metti, k; si je na treningu poškodoval roko. Vrsto Ztiricha je tvorilo prav tako šest telovadcev, članov do-močega društva Alte-Sektion. Tekmo, valci so nastopili na 4 orodjih: bradlji, krogih, konju in na drogu. Švicarji so bili boljši na vseh orodjih, a največjo premoč so pokazali na krogih, kjer so bili boljši za 6 točk, na konju z ročaji pa za 5,62 točk. V končni oceni so zmagali Švicarji z rezultatom 195,10:179,82, t. j. z razliko 15,28 točk. Švicarji so zasedli vsa najboljša mesta, le Perego se je vrinil na 5. mesto.
Tekma je pokazala, da Švicarji še dolgo ne bodo imeli resnih tekmecev, saj lahko danes 3 najmočnejša švicarska društva »Ztirich-Alte-Sektion,
Schiirman na konju
ferenca zmanjšala na 20 do 25 točk, ako bi nastopili v vrsti Vadnov, Grilc in Kujundžič in če bi bil Belčič v dobri formi. Vzemimo, da je naša vrsta v najboljši postavi enakovredna italijanski vrsti. Italijani so ziiriški vrsti podlegli na 4 orodjih z razliko ca. 20 točk. Ako bi tekmovali z olimpijskim programom, t. j. še v prosti vaji in v preskokih čez konja vzdolž, bi se razlika zvišala na kakih 28 točk. Upoštevati pa moramo sedaj še najvažnejše, t. j. da je Italijanom manjkal le Giugliemetti, kar na končnem uspehu ne pomeni mnogo, dočim bi v reprezentanco Švice prišli »kanoni« Reusch, Lehmann W., Stalder itd., kar dvigne vrednosti njihove vrste za novih 6—8 točk. Po tem ra--čunu bi italijanska vrsta izgubila s Švicarji v tekmi, ki bi imela olimij-ski program, z razliko 34—36 točk.
Iz tega lahko sklepamo, da bi bila borba med Švicarji in Madžari precej ostra, vendar bi zmaga švicarske reprezentance ne bila nikoli v vpraša-šanju in bi znašala razlika v zmagi približno 10 točk.
Prešern Igor
G»re iai ljudje
Izšla je 4.—5. št. glasila odbora za planinstvo in alpinisliko FZS »Gore in ljudje«. Vsebina številke je naslednja:	Dr. inž.
France Avčin: Iz Zaoadnib Alp. M on le Rosa — Nordend; Grand Combin; Vlasto Kopač: Obledele podobe iz Grintovcev; K. J.: Pri-ielna nedelja; Marijan Keršič: Nevihta v maju; Rado Kočevar: Skuta z jugovzhoda; Franc Zupan: Smrt v Dolgih stenah; Vlasto Kopač: Nekaj etnografskega drobiža iz Kamniških alp; Ob-zor in društvene vesti.
Revija izhaja 12 krat na leto, po potrebi v snopičih po 2 številki skupaj. Članki in poročila se pošiljajo na naslov: »Gore in ljudje«, glasilo odbora za planinstvo in alpinisliko FZS, Ljubljana, Tabor. Letna naročnina znaša 100 din.
Velik© izbiro športnega ©r©d|a ima
stalno na zalogi
F1ZKULTURNI
MAGACIN
Lfubi|Qn7( Mestni trg šf. 10

Pregled lepietil tekmovali v Sovjetski zvezi
Nogometna prvenstva Sovjetske zveze so v posameznih skupinah v polnem teku. V prvi skupini in skupini rezervnih moštev je odigrana že prva polovica tekem.
Tekma prve skupine med Traktorjem in VVS, ki je bila 15. maja v Stalingradu pri stanju 2:2 sedem minut pred koncem prekinjena, je bila veri-licirana v korist Traktorja, toda tako, da se mu štejeta obe točki, razlika golov pa znaša 0:0 in ne 3:0. kakor se
verificirajo tekme v drugih državah. Tekma med VVS in Zenitom, ki je bila 24. maja v Moskvi, se je končala z rezultatom 3:1 za VVS in ne za Zenit. CDKA je v sredo 28. maja v Leningradu premagal domači Zenit s 3:1 in ne 2:1. Srečanje med Torpedom in do-močili Kritji Sovjetov v soboto 31. maja v Kujbiševu se je končalo z zmago Torpeda 2:0 in ne neodločeno 2:2. V ponedeljek 2. junija je bila v Leningradu tekma med domačim Zenitom in Krilji Sovjetov iz Moskve, v kateri je zmagalo domače moštvo s 3:2 (1:1). Vse te spremembe, kakor tudi razliko golov 3:11 (in ne 1:11), ki jo je na dan 1. junija imel Dinamo (Minsk), je treba upoštevati, da bo lestvica, ki jo objav-ijamo na drugem mestu, po današnjih tekmah odgovarjala dejanskemu stanju.
V skupini rezervnih moštev je bilo v nadaljevanju tekmovanja odigranih nadaljnjih 18 srečanj, ki so se končala z naslednjimi rezultati:
Leningrajski Dinamo je premagal CDKA in Krilja Sovjetov (Moskva) z enakim rezultatom 2:1, tekmo s kijevskim Dinamom pa je igral neodločeno 1:1; CDKA je premagal Zenit z 2:1, VVS pa s 4:3; Traktor je igral neodločeno s Sparlakom in Torpedom z enakima rezultatoma 1:1, premagal pa je Krilja Sovjetov (Kujbišev) s 5:1; moskovski Dinamo je premagal Dinamo iz Minska z 2:0 in VVS z 2:1; tbi-liški Dinamo je izgubil proti Sparta-ku z 2:5, proti Torpedu pa z 1:3; Zenit je izgubil proti VVS z 2:3 in proti minskemu Dinamu z 1:3, premagal pa je Krilja Sovjetov (Moskva) z 2:0; moštvo Krilja Sovjetov (Kujbišev) je izgubilo proti Krilja Sovjetov iz Moskve z 1:3, premagalo pa je Torpedo z 2:1; kijevski Dinamo je premagal Dinamo iz Tbilisija z 2:1. neodločena tekma med Zenitom in Dinamom iz Kijeva, ki se je končala brez golov, pa je bila upoštevana že v zadnji lestvici rezervnih moštev, tako da je lestvica po teh tekmah naslednja:
Dinamo (Lenlngr.)	6	4	2	0	11:6	IH
CDKA (Moskva)	6	5	0	1	13:8	10
Dinamo (Kijev)	5	2	3	0	8:5	7
Traktor (Stalingr.)	C	1	5	0	12:8	7
Dinamo (Moskva)	6	3	0	3	9:9	6
Zenit (Leningra)	7	2	2	3	9:t0	6
Spartak (Moskva)	5	2	1	2	11:8	5
VVS (Moskva)	5	2	1	2	9:9	5
Torpedo (Moskva)	$	1	3	2	8:9	5
Dinamo (Tbilisi)	6	2	fl	4	11:12	4
Dinamo (Minsk)	5	1	1	3	5:8	3
Krilja S. (Moskva)	6	1	1	4	8:15	3
Krilja S. (KujbiS )	5	1	1	3	6:13	3
V conah druge	skupine			vSO	že	odi-
Lokomotiv je v povratni tekmi ponovno premagal Dinamo (Vilno), in sicer z 2:0; Dom oficirjev (Leningrad) je premagal Avantgard v prvi tekmi s 3:0, v povratni pa z 1:0; riški Dinamo je dobil prvo tekmo proti Burevestni-ku s 3:1, drugo pa je igral neodločeno 1:1; Kalev je v prvi tekmi proti Su-dostroitelju igral neodločeno brez gola, v drugi tekmi pa je izgubil z 1:2. Po teh tekmah je lestvica v centralni coni naslednja:
V. Karcov (Dinamo, Moskva) v borbi za žogo z O. Ošenkovom, A. Alovom in P. Za-bjelinom v tekmi z Dinamom (Kijev).
Lokomotiv (Mos.)	4	4	0	0	9:2	8
MVO (Moskva)	4	3	1	0	6:2	7
Kalev (Talliu)	4	2	11	5:2	5
Dom ofic (Lc:d.)	4	2 11	5:2	5
Spartak (Lffd.)	4	2 11	6:3	5
Trud. rezervi (Mos.)	4	12 1	9:6	4
PišEevik (Mos.)	4	12 1	10:8	4
Burevcslnik (M)	4	12 1	4:5	4
Sudostroitelj (L)	4	12 1	6:9	1
VMS (Moskva)	2	110	3i2	3
Dinamo (Risra)	4	112	5:6	3
Dinamo (Vilno)	4	112	8:9	3
Dom ofic. (Minsk)	4	0 13	1:9	1
Metro (Moskva)	2	0	0	2	1:5	0
Avans:ard (Led.)	4	0	0	4	0:8	0
V	ukrajinski coni so bili najvažnejši rezultati tretjega in četrtega kola naslednji:
Spartak (Užgorod) je v prvi tekmi premagal Spartaka iz Lvova z 2:0, v povratni pa je izgubil z 0:1; Piščevik (Odesa) je v prvi tekmi premagal Di-, namo iz Kišinjeva z 1:0, v povratni pa s 4:0; Sudostroitelj (Nikolajev) je izgubil obe tekmi s harkovskim Dzer-žincem, in sicer prvo z 0:2, povratno pa z 1:2; harkovski Lokomotiv je prvo tekmo proti Šahterju (Stalino) igral neodločeno 0:0, v drugi pa je zmagal z 2:1.
V	srednjeazijski coni je Dinamo (Stalinabad) premagal ašhabadski Lokomotiv s 4:1.
V	zakavkaški coni je tbiliški Dom oficirjev v prvi tekmi visoko porazil erivanski Spartak z 10:1, v povratni pa s 4:1; erivanski Dinamo je premagal rostovski Dinamo v prvi tekmi s 3:2, v drugi pa s 3:1; tekmi Lokomotiv : Krilja Sovjetov (oba Tbilisi) sla se končali s 3:1 in 1:0; tbiliški Dom oficirjev je igral prvo tekmo proti Neftjaniku (Baku) neodločeno 1:1, v povraini pa je zmagal s 4:3.
V	prvi coni RSFSR je Torpedo (Gorki! premagal Himika (Džeržinsk) v prvi tekmi s 7:0, v drugi pa s 5:0; Torpedo (Uijanovsk) je v povratni tekmi premagal kazanski Dinamo s 3:1, Torpedo iz Jaroslavija pa je igral prvo tekmo proti Krasnoje Znamja (Ivanovo) neodločeno 1:1, v drugi tekmi pa je zmagal z 1:0.
V	drugi coni RSFSR je Dzeržinec (Nižji Tagil) premagal moštvo Zavod Čkalova (Novosibirsk) obakrat z 2:0.
Lestvici v obeh conah RSFSR sta sedaj naslednji:
Zenit (Iž.)	4	9	0	4	6:12	0
Dinamo (Kazan) 4	(	0	4	3:11	0
DRUGA CONA
Dzeržinec (Oeljab.) 4 3 10 16:1 7 Dinamo (Svcrdl.)	4 3 10 11:5 7
Dinamo (Oeljab.) 4	3	0	1	12:4	6
Krilja S. (Mol.) 4	2	2	0	11:4	6
Dom ofic. (Novosib.) «	2	2	0	7:4	6
Dzeržinec (N. Tag.) 4	2	0	2	5:8	4
Dom ofic. (Sverdl.) 4 112	1:3	3
Avangard (Svcrdl.) 4	0	1	3	3:10	1
Zav. KujbiS. (Omsk.) 4	0	0	4	5:15	0
Zav. Ckalova (Nov.) 4	0	0	4	2:19	0
Nogometni pokal ZSSR
Vsezvezni komitet za fizkuiiuro in šport ZSSR je določil spored tekmovanja za VIII. pokal Sovjetske zveze v nogometu. Tekmovalo bo 19 najboljših moštev, in sicer vseh 13 iz prve skupine ter 6 društev, ki bodo v posameznih conah zmagala v izločilnih tekmah, ki so se začele že 1. junija. Tekme med vsemi 19 društvi se začno 1. julija v Moskvi na stadionih Dinama in Slalinca. Način tekmovanja je kakor po navadi olimpijski (poraženo moštvo izpade iz nadaljnjega tekmovanja). Dosedanji zmagovalci v tekmovanja za pokal ZSSR so bili: Lokomotiv (Moskva) 1936, Dinamo (Moskva) 1937, Spartak (Moskva) 1938 in 1939, Zenit (Leningrad) 1944, CDKA (Moskva) 1945 in Spartak 1946. leta.
Lahkoatletski četveroboj štirih mest
V Harkovu je bil četveroboj Moskve, Leningrada, Kijeva in Harkova v lahki atletiki, katerega najboljši rezultati so bili naslednji: moški — tek na 100 m: Karakulov (Moskva) 10,9 sek.; tek na 1500 m: Punjko (Moskva) 4:03,4 min.; tek na
5000 m: Punjko 15:06,6 min.; tek na 400m: Komarov (Moskva) 49,8 sek.; tek na 110 m z ovirami: Stjepančenok (Kijev) 15,5 sek.; skok ob palici: Stjepančenok 370cm; skok v višino: Afa-nasjev (Leningrad) 185 cm; met di' ska: Isajev (Moskva) 44,10 m; met kopja: Aleksejev (Leningrad) 62,10 m.
Ženske — tek na 100 m: Sečenova (Moskva) 12,5 sek.; tek na 400 ni: Cu-di n a (Moskva) 1:00,4 min.; skok v višino: Čudina 155cm; met krogle: Se-vrjukova (Moskva) 14,34 m; met diska: Sinickaja (Ki jev) 41,34 m.
Rezultati moštvenega prvenstva so bili naslednji: 1. Moskva 473,5 točke, 2. Leningrad 402,5, Kijev 308,5, 4, Markov 266 točk.
Nov svetovni rekord Jakova Kučenka
V Kijevu je bilo XXI. prvenstvo Ukrajine v dviganju uteži, na katerem je sodelovalo 114 težkoatletov iz T4 mest. Moštveno prvenstvo je osvojila reprezentanca Kijeva.
Jakov Kuceukp
Nov uspeh je dosegel svetovni rekorder, zaslužni športni mojsler Jakov Kucenko, ki je na republiškem prvenstvu za pol kilograma izboljšal nedavno postavljeni svetovni rekord na prvenstvu Kijeva v dviganju uteži z obema rokama sunkoma. Nov svetovni rekord K učenka znaša 173,5 kg.
PRVA CONA
Torpedo (Gorki) Torpedo (Uljan.) Dinamo (Saratov) Torpedo (Jarosl.) Zavod Ivalimna (K)
S ra ne tekme III. in IV. kola. Rezultati najvažnejših tekem teh kol v centralni coni so bili naslednji:
4 4 0 4	3	1
4	3	1
4	2	1
4	2	1
Zav. Kirkiž (Kirk.) 2 2 0 Krilja S. (Mosva) 2 11 Traktor	(KujbiS.)	4	0	2
Mimik (Džeržinsk)	4	10
Kras. Znamja (Iv.) 4 0 1 3	2:6	1
Motociklistična ocenjevalna in hitrostna vožnja gorenjskega okrožja
Kranj, 15. junija. Na 48 km dolgi progi, ki je vodila iz Kranja čez Tržič in Begunje nazaj v Kranj, je bila danes ocenjevalna in hitrostni) motociklistična vožnja, ki se je je udeležilo 60 vozačev, po večini iz Kranja, ker so bile istočasno tudi v drugih krajih podobne tekme. Rezultati so bili naslednji:
motorji do 125 ccm (8 vozačev): 1. Elion Joža (Kranj) DKW, 2 kazenski točki, 2. Fuks Drago (Kranj) DKW, 3.5 kazenske točke, 3. Podjet Miha (Kranj) Sachs 98, 5 kazenskih točk.
Do 250 ccm (22 vozačev): 1. Šlilierl Tone (Jesenice — krožek Radovljica) DKW 350, pol kazenske točke, 2. Ber-iak Luca (Kranj) Ptich 350, 2.5 kazenske točke, 3. Dolžan Janez (Ljubljana) NSU 500, 3 kazenske točke.
Molorji s prikolicami (vozači): 1. Koritnik Franc (Kranj — krožek Tržič) BMW 600, 1 kazenska točka, 2. Zupančič Lojze-Zmago (Kranj) BSA 500, 2 kazenski točki, 3. Pogačar Šlefan (Kamnik) Harley 1200, 3 kazenske ločke.
Izbirno plavalno tekano* vanje gorenjskega okrožja za Ziherlov memorial
Kranj, 15. junija. Danes so bile izbirne plavalne tekme gorenjskega okrožja za Ziherlov memorial. Sodelovali so plavalci z Bleda, Radovljice in Kranja. Vreme ni bilo najugodnejše, zato tudi ni bilo zaželjenega števila gledalcev. Pogrešali pa smo tekmovalce z Jesenic, Tržiča in Škofje Loke,
dočim je Radovljica nastopila brez mladink. Organizacija je bila brezhibna. Časi so zadovoljivi, bili pa bi brez dvoma boljši, če bi bilo vreme med tednom in tudi danes ugodnejše. Borba za prva mesta je bila lepa in napeta. Skupno je nastopilo 20 mladincev in 9 mladink. Rezultati so naslednji:
mladinci 50 m prosto: 1. Seko-vanovič Jože (Radovljica) 32.1, 2. Tičar Pavel (Kranj) 36.1, 3. Gantar Berti (Kranj) 38.2; 50 m prsno: 1. Ulčar Jože (Bled) 38.4, 2. Trefalt Božo (Kranj) 42.2, 3. Slivnik Jože (Radovljica) 43.1; 50 m hrbtno: 1. Gril« Janko (Radovljica) 42.3, 2. Trefalt Franc (Kranj) 43.3, 3. Jarc šaša (Bled) 49.2.
mladinke 50 m prosto: 1. Jarc Irena (Bled) 38, 2. Šturm Boža (Kranj) 42; 50 m prsno: 1. Zaič Vera (Bled) 45, 2. Jenko Beba (Kranj) 48, 3. Ulčar Beba (Bled) 48.4; 50 m hrbtno: 1. Jarc Irena (Bled) 52.
Štafeta ,3X50 m, mešano (piladinci);
1. Radovljica (Grilc Janko, Slivnik Jože, Sekovanovič Jože) 2:04.4, 2. Kranj (Trefalt Franc, Trefalt Božo, Tičar Pa-vel) 2:07.4, 3. Bled (Jarc Zdravko, Ulčar Jože, Role Cveto) 2:13.4; mladinke: 1. Bled (Jarc Irina, Ulčar Beba. Jaro Mira) 2:36.1.
Skoki (mladinci):	1. Cink Dejan
(Kranj), 2. Grilc Janez (Radovljica); mladinke: 1. Šturm Boža (KranO
Ameriški črnec Ewel je eden izmed kandidatov za olimpijskega prvaka na 100 in 200 m. Lani je pokazal svoje znanje v Evropi, kjer ni imel resnega nasprotnika. Letos pa sta se pojavila v Ameriki in Avstraliji dva belopolta tekača, o katerih so nekateri mnenja, da bi utegnila prekrižati zapovrstje zmag črnopol-tih tekačev in tako obrniti na glavo tezo strokovnjakov, da so Črnci radi boljšega refleksa sposobnega za teke na kratke proge. Avstralec John Tre-loar je v zadnjih treh mesecih že petkrat izravnaj državni rekord na 100 yardov, ki znaša 9.6 sekund, kar je le za dve desetinki slabše od svetovnega rekorda in bi torej odgovarjalo rezultatu 10.4 na 100 m. Njegov najboljši rezultat na 220 yardov (201 m) je 21.4 sekund. Ameriški strokovnjaki, ki so ga videli teči, menijo, da je Treloar največji športni talent v zadnjih 20 letih. Njegov trener je bivši profesionalni tekač Pat Walsh. Treloar, ki je star šele 19 let, in je torej šele v razvoju, je velik 190 cm. Njegov trener je vzgojil že Jimmyja Carltona, ki je kot prvi v Avstraliji
Na zadnjih dveh olimpijskih igrah 1. 1932 v Los Angelesu in 1936 v Berlinu, so zmagali v teku na kratke prage črnopolti tekači. Mnogi so bili in so še mnenja, da je belokožcem v teh tekih odklenkalo, drugi pa z velikim zanimanjem pričakujejo prihodnjih olimpijskih iger, ki naj odločijo premoč enih ali drugih.
tekel 100 yardov v 9.6 sekundah, meni, da bo njegov novi gojenec dosegel kulminacijsko točko šele v starosti 23 let.
Naslednik Owensa pa naj bi bil v Ameriki Mal Patton, katerega ka-rijera je zelo zanimiva. Uspelo mu je že izenačiti z rezultatom 9.4 svetovni rekord na 100 yardov. Sedaj je star 23 let in je študent na univerzi v Južni Kaliforniji. Včasih je bolj ljubil knjige kot tek in ga je bilo zelo težko spraviti na tekališCe.
Mal Patton je »rojen sprinter« in je opozoril nase z odličnimi rezultati že 1. 1943 na prvenstvu univerze, ko je postal prvak na 100 yardov v času 9.7 in na 220 yardov v času 21.0 sekund. Nato je šel k vojakom in je po končani vojni začel zopet študirati. Iste rezultate kot 1. 1943 je dosegel tudi lani. Letos 29. marca pa je pretekel 100 yardov v 9.5 in 220 yardov v 20.7 sekundah, 14 dni pozneje pa celo v 20.4 sekundah in 100 yardov v 9.4 sekundah, s čimer je izenačil svetovni rekord. Patton je velik 180 cm, težak pa le 67 kg.
LETOŠNJA KOLESARSKA DIRKA OKOLI BELGIJE
od Bruslja do. Monsa je merila 250 km. Na njej je zmagal izvrstni cestni dirkač Albert Secru v 7:18:64 urah, ki je ušel ostalim že 30 km pred ci-jem. Takoj v začetku sl je pridobil X minuto naskoka, ki jo je pa 18 dirkačev do cilja znižalo na pičlih 11 sekund. Polovica dirkačev je odstopila že na prvi etapi.
V	drugi etapi je bilo mnogo padcev. Na progi Mons-Namur, ki je dolga 215 km, je zmagal začetnik Dufro-mont v 6:29 urah. Isti čas sta imela tudi Impanis in Dupont. V tej etapi je zmagovalec prve etape Secru močno zaostal za zmagovalci, ker je vodil drugo skupino, Id je prišla na cilj polnih 13 minut za zmagovalno skupino.
V	tretji etapi Namur—Luksemburg je na 215 km dolgi progi zmagal zopet Secru v 6:33:03 urah, toda Van Herzdeju je ušel le za eno mi-
Dirka se je začela v Bruslju s 148 nuto. Na cilj je prispelo v tej etapi tekmovalci, od katerih pa jih je med samo še 45 dirkačev. V četrti etapi potjo mnogo odstopilo. Prva etapa od Luksemburga do Lutycha, ki me-
Kolesarske dirke okoli Belgije imajo samo pet etap, ki merijo skupaj 1154 km. Na letošnjih dirkah je zmagal Mau-rice Van Herzele v skupnem času 33:01:18 urah pred Albertom Ramoujem, ki je prišel na cilj 7 minut in 52 sekund pozneje.
ri 232 km, je zopet zmagal Secru za eno minuto nad Van Herzelom in 5 minut pred Kamoujem.
V	odločilni peti etapi med Luty-chom In Brusljem, ki meri 230 km, so se primerili Rogieru, ki je vodil po četrti etapi v skupnem plasma ju, številne nesreče, ker se mu je že kmalu po startu trikrat prebodla pnevmatika. Dirkač Itamou je med dirko padel, 30 km pred ciljem zamenjal kolo in izgubil zaradi tega 4 minute. Secru je zaman skušal nadoknaditi zamudo in je zopet pridobil proti Van Herzeleju samo eno minuto naskoka.
V	zadnji etapi je zmagal Impanis v 6:13:40 urah, drugi je bil Secru samo 2 sekundi pozneje in nato skupina desetih vozačev, med katerimi je bil tudi končni zmagovalec Van Herzele. V skupni oceni je bil Secru šele četrti, bivši najboljši kolesar na svetu in zmagovalec dirke Tour de France Silvaer Maes pa je bil šele deveti, več kot pol ure za zmagovalcem.
AMERIČAiNI SO PREMAGALI PRVAKE EVROPE V BOKSU 14:2
Kot smo žo poročali, so zmagali na boksarskem dvoboju Amerika :Evropa, ki je bil konec maja v Chicagu, ameriški boksarji z visokim rezultatom 14:2. Rezultati so bili naslednji: v mušji kategoriji je Mar-tinez (Evropa) premagal Holi-daya (Amerika). V Cantamu je Bell (A) premagal Bogacsa (E), Marolta (A) pa Kreuger-
ja (E). V lahki kategoriji je Acton (A) premagal po točkah Vissersa (E). V tvelter kategoriji je Krough (A) premagal Ryana (E), v srednji Banieri (A) Escudieja (E). V poltež-ki Bucceroni (A) Quentenma-yerja (E) že v drugem kolu k.-o. in v težki kategoriji Ha-gan (A) prav tako v drugem kolu s k..o. Colmaina (E)-
čisti dobiček tega dvoboja, ki ga je gledalo 21.000 gledalcev in na katerem je bilo pobranega za vstopnino dva in pol milijona dinarjev, je bil namenjen v dobrodelne namene.
Od evropskih boksarjev je zmagal samo Martinez v mušji kategoriji. Zmago je zaslužil tudi Francoz Escu-die, ki pa je bil proglašen v borbi z Ranierijem za premaganega. Fo tej tekmi s® prisotni zelo dolgo čakali na razglasitev rezultatov, kajti sodniki se niso mogli odločiti, kdo je zmagovalec. Pa razglasitvi Ranierija za zmagovaloa, so gledalci dolgo protestirali.
Pred tekmo so Američani predvidevali zmago treh evropskih boksarjev in predvidevali končni izid tek-
movanja z rezultatom 10:6. Od evropskih boksarjev jim je najbolj ugajal Kreuger, nadalje Ryan in Francoz ESscudie. Vendar se je Švedu poznala velika starost 33 let, dočim je bil njegov nasprotnik Marotta star le 18 let. Dva od evropskih boksarjev sta bila med borbo ranjena, kar je pomenilo veliko izgubo za moštvo Evrope, ker sta se morala Vissers v lahki in Quentenmayer v poltežki kategoriji udati.
Največja nada Amerikancev v težki kategoriji Hagan je zmagal nad Ircem Kolmainom že v drugem kolu s kncck-outom. Hagan, ki je doma iz Chicaga, je šele v razvoju, kajti
nastopil je šele v 21 tekmah. Star je 20 let, velik 180 cm, tehta 92 kg.
Težki poraz evropskih boksarjev moramo pripisati deloma tudi dejstvu, da niso bili v reprezentanca Evrope postavljeni najboljši sovjetski boksarji, predvsem Kcrolev in ščerbakov, ki bi verjetno zmanjšali visoko zmago ameriške reprezentance
POLETNI DEL svetovnih akademskih ijrer ho v avgusta v Parizu. Dosedaj se je zanje prijavilo 22 držav. Med njimi so tudi. sovjetski in angle ki športniki. Igro bodo prirejene pod zaščito francoske vlade in jih ho otvoril sam predsednik republike Auriel.
V	KOLESARSKI DIRKI Pariš—Blois je zmagal na 18G km dolgi progi šele v zadnjem sprintu Rieou v« 4 urah ;tl minutah, to je povprečno 41 km na uro.
★
V	AVTOMOBILSKI DIRKI v Nimesu je zmagal v kategoriji majhnih vozov Wimille, ki Je prevozil 128.4 km v 1:24:47.4 uri pred Sommerjeni 1:25:04.1. Povprečni čaa zmagovalca znaša 92-2 km na uro.
★
DVOBOJ ROMUNIJA—ITALIJA v tonusu. ki je bil odigran v Bukarešti, se je končal z neodločenim rezultatom 4:4. V zadnji tekmi je Cuoelli (Italija) premagal Romuna Tanacescu z rezultatom 1:6, 6:4. 6:2. 10:8.
'k
V	LONDONU sta se v areni Harringay sestala črnopolti ameriški boksar Lloyd Marchall in Anglež Freddie Mills. V petem kolu je zmagal s knock-outom Marshall, ki je bil že vse od začetka v popolni premoči. Zmagovalec si jo pridobil pravico tekmovanja na izločilnih tekmovanjih za boksarsko svetovno prvenstvo v poltežki kategoriji.
★
FRANCIJA je postala svetovni prvak v boren ju s sabljo. Prvenstvo je bilo prirejeno v Lizboni. Rezultati so bili naslednji: Franoija—Italija 8:7 (ena borba neodločena). Italija—Švica 8:7 (ena neodločena), Francija—Švedska 10:3 (tri neodločene), Švedska—Švica 10:4 (dve neodločeni). Končni vrstni red: 1. Francija — tri zmago, 2. Švedska — dve zmagi, 3. Italija — ena zmaga, 4. Švica.
ir
ENAJST DRŽAV se je dosedaj prija-vilo za olimpijske Igre. To so: Kanada, Irska, Bolgarija. Holandska. Island, Italija. Lichtensteln, Portugalska, Švedska, Grčija in V. Britanija. Italijani so prijavili udeležbo 300 tekmovalcev, Luksemburžani pa 50. Umetniško tekmovanje bo vsebovalo godbo, slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo In literaturo.
ir
KOŠARKARJI SLAVTJE iz CeSkoslova-Ske so zmagali na Nizozemskem proti moštvu APGS iz Amsterdama 59:21 (28:71. Češki igralci so igrali zelo lepo iu zmagali brez posebne težave.
ir
TOUR DE FRANCE bo letos vodila tu-di preko Belgije in Luksemburške Francozi so že določili polovico tekmovalcev svojega prvega moštva, ki so: Thietard, Idee. Fachleitner, Piot in Huquet. Dirka se bo pričela 25. junija. Prva etapa Pari«—Lille je dolga 256 km.
★
V	TENIŠKEM TURNIRJU V Birminghamu sta zmagala v igri parov Harper in Molian nad parom Joitansson in Bil-Ilngtou z rezultatom 6:4, 5:7, 6:4. V igri mešanih parov pa sta Bostockova in BH-lington premagala par Štrauheja (0SR) in Harper (Avstralija) z rezultatom 8:10.
ir
NA LAHKOATLETSKIH tekmah v Me: lunu v Franciji je tekmovalo tudi nekaj švedskih lahkoatletov. Na 400 m je zmagal Francoz Arifon v 49.3, Šved Benks-fton je bil šele četrti. V teku na 1000ju jo zmagal Šved Bergkvist v 2:251 min-, drugi Ilansenne (Francija) 2:25 8. tretji Aborg (Švedska) 2:20 8. Na 2000 m je zmagal Šved Erikson v 5:25.6 min. pred Bar-telleorn (Francija) v 5:29.4. na 400 m če* ovire pa Francoz Andrče v času 55.8 sok.
ir
V	LOS ANGELESU je igral palestinski nogometni klub II»imel z AH Starsom V zadnji minuti je bilo stanje 1:1 Takrat je moštvo Hapoela doseglo gol, ki ga pa sodnik ni hotel priznati, ker da so gostje začeli igro. ne da bi dal sodnik znamenje. V znak protesta so gostje zapustili Igrišče, sodnik pa je priznal gol domačim igralcem, ki jih je proglasil za zmagovalce z rezultatom 2:1.
ir
NA LAHKOATLETSKIH tekmah dne 24. in 25. jumja v Pragi bedo tekmovali tudi angleški 1 ah koa tleti Mae Donald Railoy na 100 in 200 m, Wind na 4110 in 800 m, Wili*ott na 1500 m in Patenmn v skoku v višino. Visi imenovani so prvaki Velike Britanije.
'k
MEDNARODNO nogometno tekmo O-škcjslovaška-Danska. ki bo odigrana 2fl j n ni f a v Kodanju. bo sodU Švedski sodnik Eklin Isti sodnik ic leta 1934 sodil v Rimu finalno nogometno tekmo ?a svetovno prvenstvo med Češkoslovaško in Italijo.
kr
ZA XI. VSESOKOLSKT zlet v Pragi odo zgradili iz želozobetona stalne iri-une in sicer severno in južno. Le*og odo tekli oredzletpi štafetni tek od 26. o 29. oktobra iz obmejnega ozemlja t>o najstih cestah v Prago.
db&ii idS-a
Dne 15. t. m. je bil v šahovskem domu v Ljubljani drugi redni letni občni zbor šahovskega odbora Slovenije. Navzoči so bili polnoštevilno vsi delegati okrožnih šahovskih odborov poleg številnih drugih šahistov. Občni zbor, ki je trajal šest in pol ure, je otvoril jredsednik ŠOS-a tov. Turnher. Odborniki in zastopniki okrožnih odborov --o podeli izčrpna poročila, ki jim je s.ediia živahna debata. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Mariborskemu okrožnemu odboru in imenoma njegovemu tajniku tov. Reinsbergerju e bila izrečena pohvale in priznanje za vsestransko vzorno delovanje. Gorenjskemu šahovskemu odboru pa priznanje za izvedbo amaterskega turnirja za prvenstvo Slovenije. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: predsednik Edo Turnher, podpredsednik prof. Ludvik Gabrovšek, tajnik Lado Slokan, drugi tajnik Slava Cvenkljeva, blagajnik Slane Samobor, gospodar Lado Hren,
tehnični vodja Julij Erker, referent za propagando in tisk Vasja Pirc, kroni-čar in statističar prof. Ludvik Vagaja, odbornik za zvezo s FZS Anton Prein-falk. Mesto za zastopnika LMS je ostalo prosto. Razsodišče tvoriijo tovariši: Pirc, Mrzlikar in Avsec, nadzorni odbor pa: Ostanek (Maribor), Ciril Vidmar (Ljub-ijana) in prof. Grašer (Rog. Slatina).
Določeno je bilo, da se finale moštvenega prvenstva Slovenije odigra 22. in 20. innija ter 6. julija po turnirskem sistemu. Po vrstnem redu žrebanja igraio moštva: 1. Kladivar (Celje), 2. Kranj, 3. Železničar (Maribor), 4. Poštar (Ljubljana). Igra se po Bergerjevem sistemu, moštva s prvo številko imajo na prvi deski bele figure in igrajo doma.
Predsedniku FZS tov. ministru Poliču je bilo poslano zahvalno pismo za njegovo naklonjenost.
Podrobnejše poročilo o občnem zboru bo še objavljeno.
Simltanka madžarskega prvaka izaka
V četrtek zvečer je igral madžarski uri je imel napravljenih nekako 15 prvak Szabo na vrtu Doma armiie v potez na vsaki deski. Pregled partij Ljubljani simultanko proti 40 nasprot- je kazal, da je takrat stal Szabo sko-uikom. Moštvo, ki je nastopilo, ni bilo raj v vseh partiiah na zmago, edino sestavljeno iz najboljših ljubljanskih eno ali dve partiji je imel izgubljeni, amaterjev, temveč je nekako igrata v Prvi rezultati so padli šele po dveh glavnem >druga garnitura«. Komplet- urah, ko ie Szabo dobil zaporedoma no ie nastopila edino armija z 10 za- dve partiji. Kmalu nato je sledil prvi stopniki in pa mladina, ki je poslala remi, ki ga je dosegel srednješolec v boi vse svoje najmočnejše igralce. Smoljanovič, nato pa se je slika na Szabo ie Man kot eden najmočnejših mnogih deskah pričela spreminjati igralcev simultank na svetu. Lani na Szabu v škodo. Izgleda, da je Szaba Holandskem in letos v Švici je dose- igra tedaj že nekoliko utrudila, obenem pa se ie ludi povečal odpor njegovih nasprotnikov, ki so igrali vedno bolj žilavo in premišljeno. Seveda pri mnogih partiiah niso manjkali pomagači, ki sami v igri niso nastopili. Na mnogih deskah je tako rekoč igraio po 5 ali več igralcev, ki so se o vsaki potezi skrbno posvetovali med seboj. Tudi najmočnejši mojster v igri s tolikimi nasprotniki nujno dela napake, ker pač v 40krat krajšem času ne more proučiti točno vsake kombinacije.
Ko ie Szabo videl, da se je povečal odpor njegovih nasprotnikov, je pričel igrati počasneje. Tako je bil rezultat po štirih urah, torej v času, ko je Szabo sam pričakoval, da bo produkcija že končana, 4 dobi jene partije za Szaba in 1 remi. Vseh ostalih 35 partij je bilo o polnoči še v teku. Potem so pričele nekoliko hitreje slediti Szabove zmage, obenem pa so vedno pogosteje prihajali tudi rezultati, ki so bili njemu v škodo. Tako sta najprej remizirala še visokošolec Brglez in Berčič. Prvo zmago proli Szabu je dosegel Majcenovič (Poštar). Szabo se je v tej partiji prenaglil v napadu in je žrtvoval preveč materiala. Kmalu nato je dobil še borec Koščevič. Vrsto uspehov so dosegli zlasti mladinci. Jurij
Madžarski prvak Szabo na simultanki v Ljubljani
gel v simultankah same odlične re- v zpj„ i.u ■	.	0V®C.6J- T>a ie
zid ta te V kratkem čarni štirih ur ie	12rani li0I1^niCi odnesel
zultate. V kratkem Času štirih ur je zma„a Sledili so še remiji ki so jih
proti 30 40 nasprotnikom na teh si- dos(,,n. višner, Surk, Kozina in i>-
rar: Nadaljnjo zmago je zabeleži! sred-
nješolec Fajdiga. Okoli 2. ponoči, ko
multankah po navadi oddal samo po nekaj remijev. Zalo je tudi za simui-
Uu\k0 ..v. Liub,Li:vni	se je simultanka bližala koncu ie stala
močnejših igralcev obstojala bojazen, ge vrsla Mrfj. glaba ^ Szaba. V8nekaterih partijah se je Szabo sicer še in jMMiekod celo še zmagal iz
da bo Szabo odnesel visoko zmago Razveseljivo ie, da je ljubljanska si-multanko izpadla povsem drugače. Po
šesturni igri je Szabo dobil samo 23 partij, izgubil 7 in remiziral 10. Ta rezultat kaže, da je slovenski šah tudi v množičnem razvoju po kakovosti močno napredoval, saj je n. pr. še pred 15 leti takratni svetovni prvak dr. Aljehin proti najmočnejšemu ljubi lanskemu moštvu izgubil samo dve par-
slabših pozicij, moral pa je predati še tri partiie, in sicer Foraiu, Klanjščku in Mrzlikarju. Tik pred koncem sta sledila še dva remija, ki sta jih dosegla podjHJlkovnik Trgov in dr. Lenart. Simultanka je bila končana ob 2.15 uri.
Prireditvi je prisostvovalo veliko
liji in nekaj remiziral. Danes bi ver- število gledalcev. Tudi prijav za ude-jetno naj,močnejše ljubljansko moštvo 'p®5® v simultanki ie bilo mnogo več, prizadejalo vsakemu, tjidi najboljše- labo, da bi bilo na razpolago morda mu velemoistru na svetu, celo poraz! c^° dvakratno število igralcev. Šte-Szabo je igra! spočetka simultanko	udeležencev pa je bilo seveda
prav z bliskovito hitrostjo. Že po dobri s'rogo določeno v naprej.
Pred tekmo je pozdravil v imenu Šahovskega odbora Slovenije predsednik tov. Turnher velemojstra Szaba kot prvaka prijateljske, demokratske Madžarske. Poudaril je tudi, da spada Szabo med najmočnejše šahiste na svetu in da je s svojo šahovsko kariero priče! ravno v Ljubljani, kjer je na močnem mednarodnem turnirju leta 1938. dosegel drugo nagrado in e tem svoj prvi večji uspeh. Ob burnem odobravanju vseh navzočih se ie Szabo zahvalil za pozdrav v perfektni ruščini in izrekel tudi pozdrave slovenskim šahistom v imenu Madžarske šahovske zveze.
Tekmi je ves čas prisostvoval tudi naš mednarodni mojster Svetozar Gli-gorič, ki spremlja Szaba na jKdovanju po Jugoslaviji. Vodil je tekmo brez vseh moteni tehnični vodja ŠOS-a tov. Erker.
Szabo se bo mudil v Jugoslaviji še 10 do 14 dni. Poleg simullanke v Mariboru so na programu še prireditve v Zagrebu, Beogradu in Zrenjaninu ter po drugih mestih Vojvodine.
SšiSKsItsMka v Matrifesrsi
V	soboto zvečer je igra! madžarski prvak Szabo simultanko proti 40 nasprotnikom v Mariboru. Produkcija je bila v igralnici kavarne »Astoria« iu se ie pričela ob 20.20. Ob olvoritvi je Szaba pozdravil predsednik okrožnega šahovskega odbora prof. Stupan. Prireditvi ie prisostvovalo okoli 300 gledalcev. Mariborčani so postavili zelo močno moštvo in je sodelovalo tudi več najboljših šahistov iz okolice. Toda tudi Szabo je igral bolje kakor v Ljubljani in 'je bila borba zeio ogorčena. Po nad šesturni igri je Szabo dosegel 25 zmag. izgubil ie 5 partij, 10 pa re-mizirai. Dobili so parlije: mariborski prvak Kukovec, dalje Cizelj. C. Spin, dler, Levačič (Slrnišče) in Ketiš.. Re-mizirali so: Krulc (Slovenska Bistrica), Visočnik, D. Niegovan, Jošti. Jeretin, Prodanovič, A. Mišura, M. Mišura, Božič in Krepek. Pozornost je zbudil uspeh trinajstletnih pionirjev D.Nje-govana in Jeretina. Vodja prireditve, ki je jMdekla v popolnem redu. je bil tov. Krepek, tehnični vodja MOŠO-a.
Is Sovjetske zveze
Ker sta na turnirju za prvenstvo Leningrada nedavno zmagala skupno Tol uš in Lisičin, sta igrala še match treh partij za naslov prvaka. Prvo partijo je dobil Toluš, drugo Lisičin, v tretji na Toluš ni znal izkoristiti prednosti in ie partija končala remi. Vprašanje prvaka Leningrada je torej še vedno neTešeno.
Tudi v Moskvi ie bil za določitev prvaka sovjetske prestolnice potreben match, ker so si Bronštajn, Simagin in Ravinski na turnirju za prvenstvo Moskve razdelili prvo nagrado. Doslej sta bila v match - turnirju med temi tremi mojstri odigrani dve rundi. — Bronštajn trenutno vodi s tremi točkami pred Simaginom, ki ima 2 in pol. Ravinski ima pol točke.
V	Kujbiševu se je 9. t. m. pričel turnir za prvenstvo Ruske SFSR. Med udeleženci je tudi velemojster Bole-slavski.
V	mnogih sovjetskih republikah so bili že odigrani prvenstveni turnirji. Prvak Betonske SSR ie postal Solma-nis. prvak Uzbeške SSR Abdulajev, na turnirju za prvenstvo Gruzinske SSR pa sta razdelila prvo mesto Blagidze in Sorokin.
LpiMjasra
Okrožni šahovski odbor prireja dne 26. julija ob 20. v Šahovskem domu brzoturnir za prvenstvo Ljubljane.
K teJissBl
Slcvesilja s Hsrvatska
ŠOS je obiavil te dni tiskano j>oro-čilo o množični tekmi Slovceiiia : Hr-vatska, ki ie bila dne 25. maja v Ro-
gaški Slatini. Poročilo je tiskano v samo 600 izvodih in je namenjeno predvsem udeležencem tekme. Sekcije naj ga naročnjo preko okrožnih odborov ali pri ŠOS-u.
Prvenstvo Hrvats&e
V petek ie bil končan turnir za amatersko prvenstvo Hrvatske. Zmagala sta skupno Berič (Knin) in Horvat (Varaždin) z 11 točk«mi iz 15 možnih, ko bosta igraia med seboj še match za nasiov prvaka. Tretje mesto je zasedel zagrebški prvak tldovčič z 10 in pol. Slede Žagar (Sušak) in Bajer (Osijek) 10, Surla 8 in pol, dr. Pravdič 8, Lu-žaič 7 in po!, Tagirov 7, Filipčič 6 in pol, Cvek, Maksimovič, dr. RučanJo, Ti met 6, Bon c rt 5 in Romeš 1 in pol.
Prvenstvo JA
Na finalnem turnirju za prvenstvo JA. ki se igra v Sarajevu, je bilo stanje po VI. kolu noslednje: mojster Božič 4 in pol, R. Markovič (Ljubijana) 4, Gruber, mojster Markovič 3 in pol, mojster Milič 3, dr. Trolman 2 in pel (2), Germek (lanski prvak Slovenije) 2 in pol (1). Damjanovič 2 in pol. S. Petrovič 2 (1), Jovanovič 2, Benedičič 1 (2). J. Petrovič, dr. Ranisavljevič 1.
Simultanke m-ajstra Puca
Mojster Puc ie odigral v začetku junija na področju Celjskega okrožnega šahovskega odbora 8 simultank, ki se jih Hi udeležilo skupno 205 igralcev. Puc je dobil 171 partij, izgubil 10 in remizira! 24, kar jjredstavlja zelo dober rezultat zanj. Simultanke so bile v naslednjih krajih: Hrastnik, Trbovlje, Sv. Peter v Sav. dol., Celje, Šoštanj, Mozirje, Gomilsko in Rogaška Slatina.
Kaj |e	kvadrat**
v nogometu?
V inozemstvu se v nogometu bolj in bolj poslužujejo tajinstvenega izraza »čarobni kvadrat«. Kaj je prav za prav lo? To je nogometni izraz pri W'• sistemu. Tvorijo ga 4 igralci: desni in levi krilec ter leva in desna zveza. Znano nam je, da krijejo pri WM sistemu levi in desni krilec zveze nasprotnika (ne pa krila) in tako tvorijo z lastnimi zvezami kvadrat.
Pri običajni igri smo navajeni, da sla levi in desni krilec^ pokrivala krila nasprotnika. Navadili smo se že tako šabloni, da gledalci ludi pri \VM sistemu kriče na krilec, zakaj ne drže svojega krila. To pa je vsekakor zmota. Krila nasprotnika krijejo pri tem sistemu branilci, dočim mora srednji krilec pazili na srednjega napadalca. V zvezi s lem bi lahko tudi drugače označevali postavo moštva kot do-sedaj.
V zadi&flla minutah
Predsednik Francoskega kluba Roubaix, ki je letos postal prvak Francije, je česlilal igralcem k pri; dobit vi tega častnega naslova, pri čemer je navedel naslednjo zanimivost:
Vse igre v ligi je društvo igralo 57 ur. Ce bi igralo te igre društvo samo 15 minut manj, bi Roubais ne postal prvak, ker so v mnogih tekmah igralci tega društva dosegli gole šele tik pred koncem igre. Proli Strassbourgu so dosegli z j nago n os ni gol v šesti, minuti pred koncem igre, proti Rennesu v 5. minuli, proli Rouenu v tretji minuti in proli Metzu celo samo 30 sekund pred koncem igre. Vse le odi č dne gole ie zabil en sam igralec, m sicer lliltel.
Jugoslavija : Južno Afrika 2*A
(Nadaljevanje s 1. strani)
čila najprvo na 3:3, nato 4:4 in 5:5, nakar sta pri Pabdovem servi-su prevzela vodstvo s 6:5. Nato ie Fannin dobi! -servis ter tudi drugi set odločil v svojo korist z rezultatom 7:5.
V tretjem setu je Mitič lahko dobil svoj servis, toda prav tako tudi Stur-gess svojega in je bilo stanje izravnano. Nato je naš par, ki je posvetil igrj vso pozornost in vse svoje moči. zasluženo prišel v vodstvo s 4:1. Ko se je že zdelo, da bosta Mitič i.n Rulada dobila set in znižala stanje v setih na 1:2, sta Sturgess in Fannin zaigrala kot prerojena in izenačila na 4:4. Se enkrat je bilo upanje, da bosta naša igralca dobila ta set, ker je Mitič lahko dobil svoj servis s 40:15. Toda že naslednji games je bil južnoafriški, tako da sta naša igralca spot izgubila vodstvo, Južnoafričana pa sta po-stala še bolj samozavestna, s>aj jima je manjkal samo 1 game.
Najbolj razburljiva in trda borba je bila v dvanajstem gamesu. Toda Sturgess in Fannin sta bila boljša in sta po petih izenačenjih ter eno prednostjo Jugoslovanov in štirimi
lastnimi prednostmi zaključila set v svojo korist z rezultatom 7:5.
Tako je Južna Afrika Po drugem dnevu tekmovanja z Jugoslavijo znižala stanje na 1:2. Jutrišnji dan bo odločil, kdo se bo v finalu evropske cone srečal s češkoslovaško.
Današnji igri parov, ki jo je vodil sodnik Schaffer, je prisostvovalo nekaj manj gledalcev kakor včeraj igram posameznikom, ker so računali s sigurno končno zmago Jugoslavijo- Tudi današnji igri je prisostvoval na častni tribuni predsednik vlade LR Hrvatske dr. Vladimir Ba-karič.
Zanimanje za obe jutrišnji zadnji tekmi posameznikov, v katerih bo igral najprvo Mitič proti Fanninu, nato pa Palada proti Sturgessu, je zelo naraslo ter je pričakovati, da bo borba zelo težka, tako da danes ni mogoče predvideti končnega zmagovalca.
Po današnji igri parov je vodja južnoafriškega moštva F»rquharsson, ki je obenem njihov rezervni igralec, v ekshibicijski igri premagal rezervnega igralca jugoslovanskega moštva Bariča v dveh setih z rezultatom 6:4, 6:3.
čšB : Frasislfa 4sl
Bernard (Francija) je nepričakovano pretrpel poraz od Čcrnika
V	petek se je začel v Pragi polfinalni match v evropski coni Davisovega pokala med teniškima ekipama Češkoslovaške in Francije.
V	prvi igri je Čehoslovak Drobny premaga! Francoza Destremeauja z rezultatom 6:2, 6:0 in 6:1. Drugi češkoslovaški igralec Černik je premagal Francoza Bernarda z rezultatom 2:6, 9:7, 6:4, 4:6 in 6:4. Na ta način Češkoslovaška po prvem dnevu vodi z rezultatom 2 :0. Jutri bodo igrali double partijo.
V	Pragi je v soboto češkoslovaški par Drobny—černi premagal
francoski par Petro in Borotro v 3 nizih z rezultatom 10:8, 14:12 in 6:2.
ČEŠKOSLOVAŠKA JE PRVI FINALIST IN OBENEM FAVORIT
Praga, 15. jun. Danes je bil zadnji dan tekem za Davisov pokal med Češkoslovaško in Francijo, katerega igre pa več niso mogle vplivati na zmago češkoslovaškega moštva. Najprej sta odigrala tekmo Drobnv in Bernard. Zmagal je Drobnv v štirih setih 6:3, 4:6, 7:5; 6:2 in tako priboril že četrto točko za Češkoslovaško, Zadnjo tekmo je Čehoslovak Vrba preda! Francozu Destremeauju brez borbe tako, da se je srečanje med Češkolovaško in Francijo končalo z zmago domačih igralcev 4:1.
23. funija
začetek v llmbledonu
ZA TENIŠKI TURNIK V VVIMBLUDONU se je prijavilo vsega skupaj 118 tekmoval, cev iz 30 držav. Med njimi je 6 Avstralcev: Bromvich, Pails, Lidvvell, Long, Geo. frey Brown in Harper. Od Američanov so se prijavili Kramer, Tomy Brown, R. Fal-Senburg in Segura, od Švedov Johansson in Bergelin, dalje Drobny in černik iz ČSR, Petra, Bernard in Destremeau iz Francije itd Turnir se začne v ponede Uk 23. junija.
Pofek dosedanjega telemovanta za Davisov poka
I. KOLO	II. KOLO	IH. KOLO	POLFINALE	FINALE	
2. do 5. maja	15. do 18. maja	29 m. do 2. Jun.	do 17 junija	dnJ5. julija	
	n Poljska	V. Britanija			
	Vel. Britanija	3:?	-		
	j		' Juž. Afrika		
	Juž. Afrika	1	Juž. Afrika	4:1		
	Nizozemska			Jugoslavija	
	Jugoslavija	Jugoslavija		2:1	
	Irska	3:2			
Belgija Luxemburg	BelsUa 5:0	> Belgija 4:1	J ugoslavija 4:1		
Španija Egipt	Egipt 5:2				
švedska esR	0SR 3:2	f SR 4:1			
Grčija Švica	Švica 4:1 |		(SR 5:0		
	N. Zelandija Norveška	1 l Francija	1 Indija	1 I Monaco Danska	1	N. Zelandija 3:2 Franclja 5:0 Monaco w. o. i	Francija 5:0	!	CSU 4:1	
Ob %aM$učku listo ~~~~
lopiešnd prvenstva evropskih držav
M o s k v a, la. jun. »''re-tekll teden so se nadaljevale tekme za sovjetsko noffo-metno prvenstvo- V sredo je Dinamo (Kijev) iural na domačem igrišču s CDKA neodločeno 0:0 in Isti dan Dinamo (Tbilisi) : Dinamo (Leningrad) 5:1. V petek sta bili odigrani nadaljnji dve tekmi: na svojem igrišču je Traktor premagal Dinamo iz Minska z rezultatom 3:1, Dinamo (Moskva) pa v derby tekmi Spar-taka 1:0. Danes je bila odigrana tekma med VVS In Dinamom iz Kijeva na stadionu Stalinca v Moskvi. Zmagalo je moštvo gostov iz Kijeva z rezultatom 3:2. V Tbilisiju pa je domači Dinamo premagal Zenit iz Leningrada z rezultatom 5:2, tako da je sedaj tablica litre naslednja:
Dinamo (Mtskva) Dinamo (Tbilisi) CDKA (Moskva) Traktor (Slalingr.) Spartak (Moskva) Torpedo (Moskva) Zenit (Lcniugr.) Dinamo (Kijev) Kril ja S. (Kujbiš.) Krilja S. (Moskva) Dinamo (Lcninjrr.) VVS (Moskva) Dinamo (Minski
i	7	2	0	24:5	16
9	7	0	2	27:8	14
8	4	3	1	13:8	11
8	3	3	2	12:9	9
8413 14:12 9
7	3	2	2	12:5	8
9405 16:24 8
8	3 2 3	9:15	8
7 2 2 3	8:12	6
6	1 3 2	7:10	5
7	1 2 4	8:17	4
8	2 0 6	7:16	4
7 0 0 7	4:20	0
mmtemzm
J’ r a g a, 15. junija. V poslednjem kolu češkoslovaške nogometne litre ni bilo nobenih posebnih presenečenj. V sredo je Sparta preniasrala Bohemlansa z rezultatom 4:1, v soboto pa Slezska Ostrava z istim rezultatom Bratislavo. V današnjem nadaljevanju prvenstva je Slavija z visokim rezultatom premagala Viktorijo Žižkov 10:1 in si s tem ne glede na zadnjo Igro s Sparto zagotovila državno prvenstvo za leto 1947. Ostali rezultati so bili naslednji: Aso:Liben 2:0, Žilina:Bata 2:0, Jednota Košlce:Židenice 3:0, Kladno:Vik-toria Plzen 5:1. Pred zadnjim kolom je stanje v tabeli naslednje: Slavija 40 (očk. Starta 37. Kladuo 32. Žilina 30. Bohemians St točk
B e r n. 15. junija. V zaključnih igrah nogometnega prvenstvu je bilo nekaj nepričakovanih Izidov. Young Boys je premagal lanskega državnega prvaka Servette 7:3. K a n tona l pa je tudi nepričakovano igral z vodečim FC Bielom 1:1. Ostali rezultati so naslednji:	Grashoppcrs:BaseI 1:0, Belincona:
Lugano 0:0, Bern:llranla 3:1, Lausanne: Grenehen 2:9, Youug Felows:Locarno 2:2 Na tabeli še vedno vodi Biel s 35 točkami, sledi z 31 točkami Lausanne, ki ima dve tekmi manj in Lug:«no s 39 točkami
mmurnvirn
Budi in pesta, 15 jun Glavna tekma današnjega kola madžarskega nogometnega prvenstva je bila med Cjpestom in Vas asom, v kateri je zmagal prvi s 3:0 in si zagotovil naslov prvaka. Ostale tekme so se končale z naslednjimi rezultati: CsepehFe-renevaros 1:1, Haladas: Gyer Eto 2:0, Erso:S/acz 3:0, Kispest:BVSC 4:0, MTK: Szolnok 3:1, Pereces:Dorog 3:3, Szeged: Pestveriseg 2:1. Po 28. kolu je stanje v tabeli naslednje: Ujpest 43 točk, Kispest 38. Vasas 37. Fe re n c v h ros 36. CsepVl in MTK no 3ft točk
zmage nad Sheffield Uaitedom prehitel vodeči Liverpool In osvojil prvenstvo. Toda to se ni izpolnilo, ker je Stoke City izgubil tekmo z rezultatom 1:2 ter je tako Liverpool osvojil za letos naslov nogometnega prvaka Anglije.
Končno stanje	v lestvici			je	naslednje:	
Liverpool	42	25	7	10	84:52	57
Manchester Un.	42	22	12	8	95:54	56
Wol ver ha m p ton	42	25	6	11	98:56	56
Stoeke City	42	24	7	n	90:53	55
Blackpool	42	22	6	14	71:68	50
Sheffield Un.	42	21	7	14	89:75	49
Bros to n NE	42	18	11	13	76:74	47
Aston Villa	42	18	9	15	67:53	45
SundeHand	42	18	S	16	65:66	44
Everton	42	17	9	16	62:67	43
Middlesbruugh	42	17	8	17	73:68	42
Portsmouth	42	16	9	17	66:60	41
Arsenal	42	16	9	17	72:70	41
I>erby County	42	18	5	19	73:79	39
Chelsea	42	16	7	19	69:84	39
Griiitsby To\vn	42	13	12	17	61:82	.18
Blackburn Row.	42	14	S	20	45:53	3«
Bolton M’and.	42	13	8	21	57:69	34
Charlton Athlct.	42	11	12	19	57:71	34
Huddersfield T.	42	13	7	22	53:79	33
Brentford	42	9	7	25	45:88	25
Leeds Un.	42	6	6	30	45:91	18
V drugi angleški		ligi	so	bile odigrane		
naslednje tri zadnje tekme: Manshester City—Ncwport 5:1. Miliwall—Fulham 1:1. Nottingham Fst.:Bradford 4:0. Prvak druge lige je Manchester City s 62 točkami. drugi Burley s 58 točkami. Obe društvi sta sc s tem plasirali v prvo ligo iz katere izpadeta Bradfort in Leeds Fnited.
BALKANSKI ŠAMPION AT
Bolgarija : Albanija 2:o (2:o)
Sofija, 15. junija. Danes je bila 'tu,, a j odigrana nogometna tekma za balkanski šampiona! med Bolgarijo lin Albanijo. Zmagala je Bolgarija z rezultatom 2:0 (2:0).
Fausta Cepfii, zmagovalec kolesarske dirke „Giro dTtalia**
Milan, 15. junija. Danes so bile končane kolesarske dirke, na/.vane »Giro d’ftalia«. V zadnji 275 km dolgi etapi Lugano—Milan je zmagal Leoni v času 8:55:47 ur pred Coppijem, ki je zaostal za štiri dolžine kolesa. Tretji je bil Serva-del, četrti Zanazzi, peti Bartall.
V	skupni oceni je zmagal na 3804 km dolgi progi Fausto Coppi v času 115 ur 12 rnlnut in 20 sekund pred Ginom Kartali jem, ki je rabil 1 uro 43 minut več. Tretji je bil Bresci, ki je zaostal 5 ur In 44 minut, četrti pa Belgijec Silver Mae«, ki je zaostal 14 ur in 28 sekund-
švedska : Danska 4:1 (3:©)
K o p e n h a g c n. 15 junija. Danes je bila tu odigrana nogometna tekma za baltiško prvenstvo, v kateri je reprezentanca švedske premagala reprezentanco Danske z reztilta lom 4:1 (3:0).
Norveška s Poljska 3:1 (©:»)
V	Oslu je bila odigrana nočna nogometna tekma med reprezentancama Poljske in Norveške, ki jo je gledalo 25.CO® gledalcev. V tem 4. srečanju je zmagala Norveška z rezultatom 3:1 (0:0). Gole s® dali Hansen dva in Brunhinscn enega za Norveško ter Jabloncsky za Poljsko.
DROBNE ZANIMIVOSTI

M 1 i a n, 15. jun. V 35. kolu italijanskega nogometnega prvenstva je večina favoritov doživela neugodno i/nenadenje Rezultati tega kola so bili naslednji: Torino:Bari 0:0, VicenzarJuvcntus 2:1, Mil:ino:Fiorentina 2:2, Modena:Atalanta 0:0. BolognarRoma 1:1, Brescia:Samp Dorin 2:1, Lazio:Vene-zia 2:1, Genua;Napoli 2:1, Alessandrla: Trlestina 3:1, Livorno:Inter 3:1 Vrstni red društev na tabeli po tem kolu je naslednji: Torino 57 točk. Moden« 50 točk. Juventus 49 Milano 46. Bar* 3?
L o n d o n. 15. jim. Včeraj so bile odigrane zadnje tekme angleškega nogometnega prvenstva. Glavna in edina igra, ki je odločevala o letošnjem prvaku prve lige. je bila odigrana v Sheffieldu. Zanimivost te tekme je v tem. da bi Stoke City v slučaju
BOKSARSKI DVOBOJ Joe Bakši — Ole Tandberg bo dne 6. julija v Stockoholmu.
NA TENIŠKEM PRVENSTVU Kenta j« zmagal Avstralec Sidvvell, ki je premagal v semifinalu Indijca Ahmeda s 6:2, 0:1, v finalu pa Šveda Johanssona s 6:2. 10:8. Johansson je v polfinalu premagal svojega rojaka Bergelina s 6:2, 6:2 (!). PRAŠKA ŠPARTA je premagala v petek dunajski Rapid s 4:0. Tekma je bila odigrana pred 25.000 gledalci. Gole so dali Zmatlik dva, ter Kiha in Hronek po enega.
DAVID IN TOŠNAR sta dosegla 2 nova češkoslovaška lahkoatletska rekorda In sicer na dvoboju Praga—Brno, ki je bil v Brnu. David je pretekel 100 m v 10.6 sekundah, Tošnar pa na HO m čez ovire v času 15.0 sekund.
NORRKoPING je premagal angleško moštvo Chelsca z visokim rezultatom 4:1. V teku nadaljnega gostovanja po švedski je Chelsea izgubila tekmo z reprezentanco švedske 0:1, z mestno reprezentanco Gd-teborga pa je igrala neodločeno 1:1.
MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR Jc priredil euri.Šk? klub Bine Starš ob številni mednarodni udeležbi. Zmagali so mladinci dunajske Austrije.
TISK TISKARNA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. — GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR — UREDNIŠTVO TN UPRAVA: LJUBLJANA TABOR
TELEFON 54-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE GO 4045-25