Štev. 2. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 8. januara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D., na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D, na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Natečaja i plačajo te na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo jo v M. Soboti. . Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov : cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30 % popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je i do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2,5OD. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Glasilo Slovenske krajine Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Naročnikom na znanje. Kak smo dnes tjeden objavili, cena Novin je za l. 1928. če se cela naročnina plača do 31. marca: na sküpni naslov 25 Din., na posameznoga pa 30 Din. ČČe pa se cela naročnina ne plača do 31. marca, te je cena Novin za l. 1928. na sküpni naslov 30 Din., na posameznoga pa 35 Din. Kalendar Srca Jezušovoga dobijo za polovično ceno vsi, ki naročnino plačajo i ceno kalendara na upravo odpošlejo. Zakaj? Mi moremo vsaki tjeden proti plačati tiskamo i ár naročnine ne dobimo do rok, smo prisiljeni z kase vzeti posojilo i z tem kriti tjeden za za tjednom tiskarniške potroše. Od toga posojila plačamo 10% intereš. Te stroške nam napravijo tisti naročniki, ki ne plačajo redno naročnine. Če ga te stroške napravijo naročniki, so je dužni tüdi nositi. Zato za odplačilo teh interešov plača vsaki naročnik 5 Din. več naročnine, ki do 31. marca ne plača cele naročnine za Novine. Zaistino veliko siromaštvo pa preštimamo i od pravih velikih sirot, kakših je pa komaj edendva vu ednoj občini, ne zahtevami, da bi plačale celo naročnino do 31. marca, majo čas po štiraj rataj plačati. Do 31. marca so pa dužne te sirote potom svojega širitela na opravništvo Novin naznaniti, naj je počakamo. Brezplačno odsehmao samo tistim damo Novine, za štere je što plača. Amerikancom se naznani to: Cena Novin ostane za vas, kak je bila, najmre štiri dolare na leto. Zato ceno, dobite brezplačno k Novinam Marijin List pa kalendar Srca Jezušovoga. Plačati pa morate te štiri dolare najkesnej do konca maja. Vam damo dugši termin, ar Novine potrebüjejo dosta časa dokeč do Vas pridejo, pa ar širitelom težavno delo i raztepenost naših ljüdi ne dovoli, da bi do 31. marca mogli pobrati vso naročnino. Prek zadnjega maja počakamo na plačilo naročnine samo tiste amerikance, ki so v siromaštvi, brez dela, če nam to po Svojem širiteli naznanijo. Ka smo tü napisali od Amerikancov, se tiče vseh naročnikov, ki prebivajo prek meje naše države v šteroj koli državi zvün Amerike, termin njihovoga plačila je tüdi 31. maj. Naročnino svojo pa plačajo po vrednosti penez tistoga orsaga, v šterom so na deli. Mi njim že zračunamo, keliko nam moro poslati. Vsaki naročnik i vsaki širiteo mora včasi javiti na upravništvo Novin v Črensovce, če redno ne dobi lista i vsako spremembo. Sprememba se javi na karti, ne poslane Novine se pa po ednom malom papéreki reklamirajo (prosijo) po pošti, ka je brezplačno. Na vsakoj pošti vam pokažejo, kak se reklaméra. Čeke za dopošiljale naročnine vam s tov številkov pošljemo. Ki ma v Soboti poseo, lehko naznani spremembo pa plača tüdi naročnino na našem tajništvi (Faflekova hiša pri špitali). Od tajnika dobi Potrdilo, keliko je plačao, štero naj dobro čuva. Tajnik pa vsaki tjeden naznani na upravništvo vse spremembe i od koga pa keliko naročnine je sprejeo. Če što ka j ne bi razmo, naj opita na Upravništvo Novin v Črensovci. Ti očo do praga, sin Tebe prek praga. Na konci preminočega leta, smo poleg drügoga poglednoli tüdi nikelko na naša sodišča. Vidimo, da se iz ništerni naši krajov lüdje strašno radi tožijo. Či eden drügomi sklüčeni prst, pokaže, že bižita oba na sodnijo. V preminočem leti je pa začno tüdi že drügi svet nikelko glédati na našo krajino. Zgodilo se je namreč, da se je pri mariborskom okrožnom sodišči, povrsti obsodilo par oseb iz naše krajine na smrt. Od naše krajine tam prek ne znajo dosta. Či tüdi se je tü pa tam šteri potrüdo nikelko, da si je tak malo pogledno naša zemlo, pa lüdstvo, štero živi na toj zemli, itak si je na konči sam priznao, da ne pozna naše krajine. Po večini telko znájo od nás, da smo Slovenci, šteri smo bili dozdaj pod Vogrskov, zdaj smo pa v domačoj državi, ništerni cilo telko zná, da so med nami tüdi luterani pa ešče Židovje, vse to se njim pa vidi Strašno Čüdno i novo. Či pa zdaj ešče parkrát čüjejo, da so lüdje iz naše krajine obsojeni na Smrt, zavolo takši i takši hüdobij, te se njim pa vse vküp zvrtij. Pápinci, lüterani, Židovje, dobre prekmurske duše - kak večkrát čüjejo i nakonci na smrt obsojeni hüdodelci, no to je v istini za njé práva najbole zmejšana Sibirija. Poglejmo pa mi malo sebé! V vsakšoj krajini se najdejo dobri i lagoji lüdje. Či se je v preminočem leti zgodilo, da je bilo pár lüdi iz naše krajine zavolo velkoga hüdodelstva na smrt obsojeni, zavolo toga nam ešče níšče nema pravice praviti, da smo vsi takši hüdobnjácje. Záto ka bi na té način mi tüdi lehko pravili to našim sosidom prek Müre, gde se ešče večkrat v kakši oštarijaj skučejo kak naši lüdje. Nesmimo pa tüdi misliti, da je pri nas vse tak z rožicami potrošeno, kak mi večkrat radi od sebé gučimo. Či si záto Povemo istino v oči, nede škodilo to nam, pred drügimi nas pa tüdi ne trbej sram biti, záto ka so drügi tüdi svoje napake samo s tém popravili, da so si brez vsakše zamere povedali eden dragomi čisto istino. Naš urednik je na okrožnom sodišči v Maribori nikelko pitao, kelko opravka majo kaj lüdje iz naše krajine s sodnijov. Gospodje so bili jako prijazni i so njemi dráge vole povedali vse, natenčno je ne mogao dobiti vsej številk različni djanj štera so prišla pred to sodišče, nego že samo to, ka je zvedo njemi je šlo globoko v düšo. Šola i dom. I. Dom. Prva i prava vzgojiteljica deteta je njegova mati, ali starši. Starši, bratje i sestre so prva okolica, štera močno vpliva na mlado düšo. Če je ta prva okolica dobra, je dete srečno. Domača vzgoja je najprirodnejša, ar ma edno važno vzgojno sredstvo, materino ljubezen, štero drüge vzgoje nemajo. Zato bi mogla biti domača vzgoja najboljša, na žalost pa moramo povedati, da je domača vzgoja dostakrat jako slaba. Zakaj ? Povemo to tüdi. Ovire dobre domače zgoje so: 1.) da se starši jako malo brigajo za vzgojo svoje decé, vsaki drügi posel okoli gospodarstva njim je več, kak dete. Dete njim je samo breme, štero jim je zmeraj „na poti“ ; 2.) da dete prepüščajo samo sebi. Vbogo dete vöre i vöre táva okoli brez vsakšega nadzorstva, ka pa je že povzročilo mnogo nesreč; 3.) da deteti dájo alkoholne pijače, da bo močen “! Kelko škode napravi vsaka kapljica vina ali žganice mladoj düši, to je že splošno znano; 4) da oča — pijanec — vinjen pride domo, razbija, grdo guči. kuné ali bije ženo i deco; 5.) da se starši za vsako malenkost kregajo ali bijejo v navzočnosti dece. Takši slabi vzgledi vničijo vsako dobro klico mlade düše; 6.) da starši nemajo smisla za vzgojo. Nevejo vzgajati, ar malo čtejo takše knjige, štere bi njim pokazale pravo pot v vzgoji svoje dece. Iz teh tü naštetih splošnih ovir vidimo, da domača vzgoja je Vnogokrat vse drügo, samo dobra ne. II. Šola. Drüga vzgojiteljica je šola. Kak naj šola popravi vse tisto, ka je dom pokvaro? Pri svojoj najboljšoj volji toga nemre v popunoj meri napraviti, ar delo šole starši pokvarijo. Ka šola dobrega sezida, to dom porüši. Odkrito moramo povedati, — in to je istina — da so starši včasi velki neprijatelje šole, pa bi mogli biti pomagači vučitelja v njegovem vzvišenom deli. S kem pa ovirajo delo vučitelja ? S tem, 1.) da starši nedostojno gučijo od vučiteljstva v navzočnosti svoje dece. S tem vničijo vsako spoštovanje do vučitelja ali do učiteljice; 2. da deco ne pošiljajo redno v šolo. Dete doma zadržijo brez vsakše potrebe in brez vsakšega vzroka; 3.) da deco, ki je že itak trüdna postala v šoli, doma silijo na delo, s tem dete nema časa, da bi ponovilo ono, ka se je v šoli včilo; 4. da starši ne preskrbijo dece s potrebnimi šolskimi potrebščinami ; nemajo knjige, ne zvezka, svinčnike itd. Najslabše so pa preskrbljena deca pijanca. Žalostno je vse to, ka smo povedali, ali je tak! Tüdi tak ostane, dokeč bodo ništerni starši neprijatelji šole; s tem so tej tüdi sovražniki svoje dece. Starši so odgovorni za bodočnost dece. Zato pa Pomagajte šoli, vučiteli, v njegovem težkom deli. Kak boš vzgajajo svojo deco, takšo življenje boš meo na starost! G. F. Ka nas najbole ponižávle? Pravili smo, da nam nede v škodo, či si povemo istino; v oči i nas tüdi pred drügimi nesmi biti sram zavolo toga, ár samo na té način popravimo svoje slabosti, či je spoznamo i se ji ščémo tüdi ognoti. Či pa pomislimo, da pridejo pred mariborsko sodišče samo tak zvüna hüdodelstva, drüga menša nedovoljena dela se pa obsodijo tü domá prí naši sodiščaj, te nas more nikel- 2 NOVINE 8. januara 1928. ko presünoti to, ka smo v Maribori zvedeli. Hüdobij, da deca zbijejo svoje starše, i se idejo zavolo toga tožit, je samo v našoj kraji ni več, kak na celom Kranjskom i na celom Štajerskom vküp. Na Štajerskom se to ešče nikelko bole na gosci zgodi, nego na Kranjskom pa takše hüdodelstvo cilo redkogda pride pred sod. Ravno tak so poleg prvoga, pogosti nelepa dejanja, da dece, šterim dajo starši svojo zemlo, i si za sébe sprosijo samo krüšno, neščejo sledkar staršom dati hrane. Drüga hüdodelstva zaednok niti neščemo omenjam. Nej so tak gosta kak tá, štera smo povedali, pridejo pa od tej. Zato ka deca, štera ne vejo poštüvati svoji starišov i njüvoga imanja, ne poštüjejo tüdi drügi lüdi. Ka nas naj to navči? Lepi božični i novoletni svétki so ešče nej ščista minoli. Vsakši si Želej v tom časi v kráj, gde je preživo svoja mláda leta, vsakši si Želej v svoj dom, v svojo rojstno hišo. Najlepša leta so tista, gde živi človek kak dete brez najmenšo skrbi v nedužnom vesélji pri svoji starišaj. Božični svetki, so svétki srečni, zadovolni i pošteni drüžin. Drüžina je pa srečna i zadovolni te, gda vlada v njoj mér i spoštüvanje ednoga do drügoga. Neščemo niti pripovedavati kak grdo je, či deca ne poštüjejo staršov. Či pa pomislimo, da je dober Bog že med svoje desétoro zapovedi postavo : dužnost poštüvati svoja starše i je že včasi poleg obečao tüdi plačilo, da bo tisti dugo živo i njemi bo dobro na zemli, te tüdi lehko spoznamo vso velko hüdobijo prelomlenjá té zapovedi. Pri nas se čüje dostakrát staranje, da smo siromacke i se nam slabo godi, pomislimo pa nikelko, či je ne to dostakrát samo kaštiga, ar smo prelomiti štrto božo zapoved ? Či je dober Bog obečao že na zemli dobrote tistim, šteri poštüjejo svojo stariše, te pravičen Bog ravno tak lehko kaštiga že na zemli tiste, šteri se toga ne držijo. Kaštiga je pa s tém, da se lastivna deca nad njim eš- če bole pregrešijo, kak se je on sam nad svojimi starši. To si dobro zapomlimo i Vzemimo k srci, i sodišča do mela naskori menje posla s temi našimi nájžalostnejšimi dejanji. Slovenska Krajina. — Zahvala. Narodni poslanec g. Klekl, ar so z delom silno zadržani, ka ne morejo na pozdrave davati odgovore, se potom Novin vsem najtoplej zahvalijo za božične i novoletne pozdrave. — Orliški krožek v Bogojini je razvesélo na Novo leto večér domačo lüdi z lepov prireditvov. Té dén je obhajalo Orlovsko drüštvo v Bogojini sedemletnico, kak je bilo nastavlene. V sédraom leti se je ustanovo Orljški krožek i tak so Orlice na dén Novoga leta ob prvim nastopile z lepov božičnov igrov ,.Sirota“, z deklamacijah i spevanjom. Igra se je jako dobro posrečila domačega lüdstva pa, šteromi je Orel či duže bole prilübleni, je bilo telko, da so drüštveni dom Ščista napunili. Dom se Je v preminočem leti odznotra tak lepo spopuno, posebno ešče oder, da so bili vsi veseli nad orlovskov delavnostjov. — Šülinci. Občinske volitvi so se vršile pri nas 11. decembra v preminočem leti. Meli smo dve listi, i to edno skupno sporazumno listo vsej strank, ? ali zavolo ednoga Človeka, šteri je bole na demokratsko stran nagnjeni, se je to ne zgodilo. To je pa bilo samo za našo stranko dobro. Tak smo postavili mi svojo listo Kmečke zvéze i smo dobili 5 odbornikov i dvá namestnika, prva pa samo 4 odbornike i dvá namestnika. Vsi naši odborniki so trdní pristaši SLS pa tüdi med odborniki prve liste so dobri naši pristaši. Hvale vredno je prinas, da so tüdi Vnogi evangeličanski Volilci šli z nami i tak ide demokratska stranka či duže bole proti svojemi gvüšnomi konci. Župan je bio zvoljeni 18. decembra i je dober naš pristaš, podžupan i eden svetovalci sta evangeličanca, s Šterima smo itak v najlepšem poštüvanji, méri i lübezni. — Občinski namestnik. — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina, orodje, obleka, perilo, obüteo ali kühinjski predmeti, potrebščine za briti, toaletni predmeti ali ovak prikladne reči, instrumenti za muziko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšimi cenami v velkem ceniki, šteroga dobite brezplačne, či pošlete svoj atres svetovnoj zalogi H. Suthner Ljubljana, št. 945. — V Lotmerki se je preselo iz toga sveta 14. preminočega meseca po dukšoj bolezni v visikoj starosti 78 let, šolski ravnatel i nadučitel v pokoji gospod J. Robič. Vučitelsko slüžbo je vršo celi 53 let i od toga samo v Lotmerki 30 let. Vzgojo je vnogo Odlični mož. Kak vučiteo je bio delaven i vzoren, svojega krščanskoga prepričanja je nigdar noj zatajo i je živo z gospodi duhovniki v najlepšem méri i prijatelstvi. Pokojnih je bio častni član vsej občin, štere so všolane v Lotmerki i je bio odlikovani z zlatim križom od najvišišega mesta Naj njemi bo lehka domače zemla i náj v méri počivle! — Okrožni agrarni urad v Maribori se je preselo 15. decembra 1927. iz Strossmajerove vulice v palačo „Pokojninskoga zavoda" na Kralja Petra trgi, II. nadstropje. Stranke se sprimejo samo vsakšo soboto od 8 do 12 vöre pred poldnévom. — Drüga oblastna vinska razstava, v Ptüji zdrüžena z vinskim sejmom bo od 15. do 17 januara 1928. i to od 10 predpoldnévorn do 5 vöre popoldnévi. Rastava se vrši v Ptüji v drüštvenim domi, vino za razstavo mora biti pripelano najkesnej do 12. januara i to dobra vina vsej letnikov, sortirano ali mešano vsake vrste po 5 litrov ali 6 butelk. Što nema butelk, si je lehko posodi proti kavciji pri „Vinariji" v Ptüji. — Tabora ,,Svete vojske“ se bodeta letos vršila na Brezjaj i na Trgati. V tom časi so bodo vršili tečaji za voditele protialkoholnoga gibanja i tečaji za brezalkoholno produkcijo. — Gerenti. Skoro vse občine v našoj krajini so meli do zdaj v rokaj gerenti. Gerent je nej od lüdstva zvoljeni, nego od državne oblastni nastavleni ravniteo kakše občine. Zato je lüdstvo dostakrat z gerenti ne tak zadovolno kak z župani, štere si samo zvoli po svojoj prostoj voli. Priznati pa moramo, da je vnogo gerentov dosta dobroga napravilo za občine, i da so v veči mestaj dobili zdaj božnejše lüdi za župane kak so pa bili gerent. Lüdjé si večkrát radi izvolijo za župana človeka, od šteroga majo posamezniki hasek, ne pa cela občina. Zato se na tom mesti lepo zahvalimo vsem gerentom, šteri so skrbno i razmetno vodili vse občinske posle i gospodárstvo zato, ka so med njimi ništerni telko dobroga napravili, da ostane izvoleni župan daleč za njimi. — 34 občin iz sobočkoga okraja je že poslalo svoje zahteve, naj držáva uvrsti našo sobočko gimnazijo med popune osemrazrédne gimnazije v našoj državi. Za našo krajino je naša gimnázija v tej težki časaj edina rešitev tak v kulturnom, kak v gosdodarsko poglédi, záto náj kem prlé pošlejo tüdi drüge občine takšo zahteve v Soboto Lokalnomi šolskomi odbori, šteri potem vse vküp pošle v Belgrad. — Lotmerk. Prosvetno drüštvo v Lotmerki vprizori po nedelaj 15, 22 i 29. januara krasno Zgodovinsko igro »Ben-Hur«, gde nastopi 40 igralcov. Igra je iz Kristusovi časov i si jo je vredno ogledati. Začetek je vsigdar ob 3 vöri popoldnévi, konča se pa ob pol sedmi, tak, da je z železnicov dobra zvéza. Bog živi! Po Fr. Levstiki. Martin Krpan. Krpan ga nevarno pogléda i odgovori. »Što ščé iti v Beč, naj želodca nema več, to sam čüo od stari lüdi; jaz pa ščém meti svoj želodec gdeštéč bom noso s svojov kobilicov i dokeč bom noso.« Slüžabnik njemi pravi: »Nej, da bi ti mislo, da se jaz fretam s teov?« „Voj bi to tüdi ne bilo zdravo“, pravi Krpan. Nato pálig govori poslanec: ,,Ka sam ti povedao, vse je istina. Ali ne veš več, kak si prestavo ovo zimo kobilice spoti kočiji? Tisti gospod na kolaj je nej bio nišče drügi kak casar, znaš." Krpan se začüdiva i právi: „ Casar? Pa nej znamkar?“ »Casar, casar! Samo poslüšaj. Prišao jo zdaj v Beč strašen velikan, šteromi pravimo Brdauvs. Takši je, da ga níšče straj ne vzeme." Dosta vojakov i gospode je že pobio; pa Smo si pravili, či ga živi krst ne obláda, Krpan ga vréd dane. Glej ti si zadnje vüpanje casarovo i bečkoga váraša.« Krpana je to dodobra pomirilo, lepo se njemi Je vidlo vse ka je čüo i teda pravi: ,,Či nega drügoga kak tisti prešmentani Brdauvs, poslüšajte, ka Vam pravim ! Petnajst Brdauvsov za malo jüžino, to je meni telko, kak Vam kamen porinoti prek mlake, štero lehko preskoči sedem let staro dete; samo varte se, da me nete vodili za nos !“ To pravi i ročno dene sol s kobile, kobilo pa v konjak, ide v kučo i se svetešnje obličé, da bi ga pred casarom ne bilo sram. Oda se preobüje, pribeži vö, sede v kočijo i naglo oddrdrata proti Beči. Gda prideta v Beč, je bio ves váraš v čarno odeti. Lüdjé so pa tužno lazili kak mravle, gda njim mravlinjek zežgéjo. Krpan pita: »Ka pe vam je, da vse žalüje ?« ,,0, Brdauvs! Brdauvs!“ kriči malo i velko moški i ženske. »Ravno dnes je vmoro casarovoga sina, šteroga je v srcé pekla sramota, da bi nej melo casarstvo junaka, šteri bi se ne bojao velikana. Šou se je z njim merit; nego, ka pomaga? Kak drugim, tak njemi. Do zdaj jé ešče s toga boja níšče nej nazáj prišao.“ Krpan veli jadrno pognati i tak prideta na casarski dvor, šteri je pravijo, li vö z réda velki i strašno lepi. Tam stoji pri vélki dveraj vsigdar straža noč i dén v leti i v zimi, náj bo kakštéč mrzlo; i ročno je straža zakričala pri Krpanovom prihodi, kak má to navado, či se pripela što od casarske rodovine. Bilo je naročeno že dva tjedna dén na dén, naj se nigdár nikomi ne oglasi, samo te, gda se pripela takši i takši človek. S takšim veséljom so čakali Krpana v Beč. Ka bi ga pa tüdi nej? Strašno njim je že šlo za nojéte. Gda casar čüje kričanje, včasi zna, što je i njemi pribeži proti pa ga pela v gornje hrame. Čüdno lepo je tam, ešče lepše kak v cérkvi. Krpan je vse zijao zato ka se njemi je vse li preveč vidlo. Casar ga pita: ,,Krpan z Vreja! Ali me ešče poznaš ?“ ,,Ka bi Vas nej", odgovori on ; »vej je ne več kak dve leti ka sva se Vidla. No, Vi ste ešče zmirom lepo zdravi kak se vidi na Vašem lici.« Casar pravi: ,,Ka pomaga lübo zdravje, da mi pa drügo ido vse naopak ! Vej si že čüo od velikana ? Ka praviš ti, ka bo s toga či se kak ne preinači? Sina mi je bujo, glej!“ Krpan odgovori: „Ka bo drügo ? Glavo njemi vzememo pa bou!“ Casar ga žalosten zavrné ; „ Bi že bilo, da bi jo le mogli ! Oj ali ne- ga ga mislim pod suncom junaka, da bi vzeo Brdauvsi glavo !“ »Zakaj nej? Čüo sam«, pravi Krpan, ,,da vsi lüdje vso znajo; na celom sveti se pa vse dobi; pa bi se ne dobo junak nad Brdauvsom ? Kak sam tüdi zanikoj Človik, ali tak peklensko ga poskübém, da so njemi nigdar več ne povrnéjo lagoje želi ružiti po Béči; či Bog da, to de istina !" Ka je moglo biti casari bole Pogodi kak té reči ! Samo nekaj ga je ešče skrbelo; zato pa tüdi pravi: ,,Da si močen, to ti že verjem; pomisli pa ti: on je vajeni orožja že od mladi dni; ti pa si do zdaj prenašao le brüso i kresilno po krajini; spice i meča si tak ešče nindri indri naj vido kak na križnoj poti v cérkvi. Kak boš pa šou nad njega ? ,,Nikaj se ne bojte“, pravi Krpan; ,,kak mo ga i s kém mo ga, to je moja skrb. Ne bojim se ne meča, ne špice, ne drügoga velikanovoga orožja, šteromi vsemi nanč iména ne vem, či ga má kaj dosta na sebi." Vse to je bilo casari povoli i ročno veli Prinesti ročko vina, krüj pa sir i pravi: »Na, Krpan, pij pa jej ! Nato pa ideva orožje izbirat.« (Dale pride.) — Vse občine, denarni zavodi i privatnih, šteri majo akcije „Lokalni železnic“ (»Dunántuli helyiérdekü vasuti részvénytársaság«) Körmend—Muraszombat in Zalaegerszeg— Csáktornya, náj to jávijo najkesnej do 20. januara t. l. na naslov ,,Gremij trgovcov za srez Murska Sobota v Soboti“, zato, ka je to jako važno, či ščémo, da se otvori železnica Sobota— Kermedin i Dolnjelendave—Rédič. — Gospod oblastni poslanec Ivan Baša plebanoš v Bogojini so 8. januara 1928. NOVINE 3. odložili svoje poslansko mesto i na njüvo mesto je prišao Matjašéc Ivan posetnik v Dolini. — Zlehka zaslüžiti, koristno delati moremo samo s popunoma zdravimi rokami i nogami. Uporne bolečina pa, štere se spravijo v naše kotriga i členke i v njij trgajo i vlečejo, smicajo i nas mučijo, so velke zapreke razvijanji. Kelko blagotvornoiti nam da v takši teški časaj ribanje i mazanje s Fellerovim pravim lepo dišéčim Elsafluidom, šteri že več tresti let čuva od bolečin i kak kosmetikum ti pridobiva vsigdar nove prijatele. V zvünešnjoj i notranjoj porabi dobro dela tüdi pri reumatizmi, glavoboli i bolečina] zob. V apotekaj i trgovinaj košta eden pokusni glažkec 6 din, dvojni 9 din, specialna kantica 26 din, po poiti najmenje 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 specijalni kantici 62 din, pri apotekari EUGEN V. FELLER v Stubici Donji, Centrala 146. Hrvatska. Murska Sobota. — Zahvala, G. narodni poslanec Jerič Ivan se na tom mesti zahvaljuje vsem za božične i novoletne pozdrave. — Turopolje, Bakša, ka mislite, gde so té vesnice ? To so posamezni okraji v našoj Soboti. Kak so ta imena prišla v Soboto i zakaj, gotovo níšče nevej. Mogoče so Sobočanci šteli eden ali drügi del svojega varaša nikelko po strani poglednoti i so njemi dali takše imé, povedati pa moramo da so pri tom ne bili posebno bistre misli. Záto ka takši šteri si sam ne zmisli kakšega pikastega iména, nego ga gde indri vkradno je nej preveč prefrigani. Bakša je vogrsko ime ednoga váraša, Turopolje pa ime ednoga polja na Hrvatskom. Zakaj so to se prinesli, toga nevemo, mogoče zato, ar so sami ne znali nájti ednoga lepoga domačega slovenskoga iména za té kraje. Turopolje so prlé zváli Dužna vés. To imé je za té okráj konči nikši pomen melo. Na ednom falati so si lüdje postavili skoro iz ničesa celo vrsto prilični hišic i či tüdi so zdaj mogoče ešče nikelko zaduženi, s časom bi lehko gratali prémočni lüdje i bi pripovedavali svojoj deci zakaj se je té kráj zvao Dužna vés. Na Kranjskom na priliko v ednom mesti stoji vés z imenom Babja vas. To ime je pa tá vés etak dobila: Osem mládi vértov si je postavilo malo pred bojom lepe. male hiše na ednom poli. Bila je to na poli sküpina hiš, nego níšče je tem hišam ne dao ešče nikšega iména. Oda je pa prišlo do bojne, se je zgodilo, da so mogli oditi vsi tej mladi moški k vojakom i domá so ostale samo ženske. Bojna je trajala 4 leta i tak dugo je v toj vesnici nikšega moškoga nej bilou, zato so prebrisani sosidje dali tem hižam ime Babja vas. Gda so pa moški iz bojne prišli domo, so pravili, dobro. pa náj ostane to ime, tak se bomo konči z imenom spominjali na to, gda so morale naše žene same doma biti i voditi vse Vérstvo. To so bili pametni lüdje i so bili zadovolni s tem imenom štero nikaj pomeni za zgodovino té vési, či tüdi bi lehko toj novoj vesnici dali lepše ime. Kakše Turopolle, Bakša Mala, Kaniža i tak dale pa v istini za našo Soboto nema drügoga pomena, kak to da nevejo domačini svojim novim krajom nikšega poštenoga imena dati. Či bi pa že bilo koga sram, da je iz Dužne vési, pa se naj da tomi kraji drügo lepo i slovensko imé. Či se po- leg Ljubljane náj bole močvarasta dolina zové. Rožna dolina, pa se naj dá tüdi tem krajom kakše bole rožnato imé samo na Hrvatsko i na Vogrsko nam pa rejsan nej trbej hoditi po svoja nova iména. Domača politika. V Belgradi dela zdaj takzvani finančni odbor. To je skupina poslancov, šteri pripravlajo novi proračun. Vsem soside za to, naj bi se bremena, štera mora siromaško lüdstvo plačüvati, kelko nemogoče najbole znižala. Najvažnejše delo pri tom, jo gotovo takzvane. Izenačenje davkov. Pisali smo že, da plačujejo v Srbiji menje dače, kak v naši krajinaj, záto ka tam ešče nemajo katastra i lüdje tistim davčnim uradnikom večkrat povajo kak najmenje zemlé, da na té način menje dače plačajo. Mamo pa v naši krajinaj ešče celo vršio drügi davkov, šteri v prejšnjoj Srbiji ne poznajo. Edna takša dača je na priliko tdüi dohodnina. V glavnom so vsi toga mišlenja, da či se že šče dača po celoj državi izednačiti, to se naj v našoj krajini tüdi dohodnina zbriše, ár toga v prejšnjoj Srbiji tüdi ne plačüjojo. Dohodnina je pa pravzaprav najbole pravična dača, záto, ár se ta dača plačüje po tom, kelko má šteri istinski dohodkov. Naši poslanci pazijo zdaj na to, da se v naši krajinaj dača v istini zmenša, ne da bi nam na ednoj strani edno dáčo zbrisali, na drügoj pa te pa drüge dače zvišali. Naša zvünešnja politika. Minister takzvani zunanji poslov ma to skrb, da drži mir i prijatelstvo s sosidnimi državami, i da v pravom časi poišče potrebne zveze s kakšimi uglednimi i zmožnimi državami. Mi smo v preminočem leti v svojoj zvünešnjoj politiki vnogo doségnoti. Sosidov nemamo rávno najbogši, smo pa telko na bogšem pri drügi velki državaj. Jako ne rada nas vidi Italija. Ona zná da postane v kratkom časi naša držáva, naj si domá nikelko reda napravi, edna od najmočnejši i najbogatejši držav v južnoj Europi. Nemci celo pravijo da naša država v šteroj je lüdstvo tak nikak nenadoma prišlo vküp i se začnolo vladati, kak da bi iz gošče prišlo, da tá naša država greta v kratkom časi močna i bogata kak štera šteč drüga stara i velka država v Europi. I to pravijo, da záto dr je skoro niedna drüga držáva v tak krátkom časi naj telko skoro iz ničesa naprávila kak rávno naša. Gospodarstvo gračüje od dnéva do dnéva bogše, železnice bogše, naša vojska je pa nájbogša v celoj Europi. Pa toga se Italija strašno boji. Italija je mislila, da bo z nami lehko napravila, ka bo štela, nego vidi, da smo mi že zdaj po deveti letaj kak naša država obstoji, že dosta na bogšem kak Italjani. Záto bi pa zdaj rada zdregala vso naše soside proti nam. Na svojo stran je dobila Vogre. Vogri so že itak nigdar nej prijazno glédali na nás. Oni mislijo, da so oni že sami po sebi nikaj več i nikelko več vredni kak mi. Či tüdi smo v ništernom tali mi že daleč pred njimi i bodo v kratkom časi Vogri s tak v gospodarstvi, kak v politiki posebno ešče v šolstvi daleč za nami, itak njim to ešče nikak nejde v glavo. Ne razmijo toga, kak bi se mogao büdös Sláv sam brez njüve pomoči tak imenitno vladati. Záto so pa sklenoli prijatelstvo z Italjani, da bi tak mogli brez vsakšega právoga vzroka samo iz nevoščenosti nam nikelko škoditi. Nesrečo pa májó v tom, da je med njimi i Italijov Austrija s tov i z nemškov državov smo pa mi či duže bole v prijatelstvi. Bolgarija i Grčija želita meti mér i prijatelstvo znami, ka tüdi mi želimo, samo da njima ne dá méra Italija. Rumunija je Hak naša zaveznica, Albanija se je pa ščista odála za 20 let Italiji, nego med Albanci samimi gračüje čiduže vekše nerazpoloženje proti Taljanom. Tak si oni sami pomali strosijo neprijetne soside s svoji ramen. Najvekšega pomena je pa sa nas v pretečenom leti sklenjena Prijatelska pogodba med našov državov i Francijov. To je močno-zaprlo sapo vsem tistim, šteri so mislili, da smo mi brez pomoči. Zdaj vidijo, da z nami drži v popunoj meri Prancija, močno tüdi Nemčija, s Češkov i Rumunijov smo pa že itak v stalno] zvézi. Sploj glédajo že od vse] strani na našo državo z veséljom, ár vidijo, da je to držáva, štera ide naprej, nej nazáj. Tjedenske novine. — Novi primas na Vogrskom je po smrti Černoha imenovani dr. Szeredy. Zanimivo je da je bio tak pokojni kak tüdi te novi po svojem rodi Slovak ali Tót, kak so je Vogri radi špotlivo zvali. Ja, naši sosidje se z drügi narodnosti jako radi norca delajo, nego vsi velki možje na Vogrskom so po večini ne Vogri, nego Slovani. Novi primas je bio pred kratkim od rimskoga papo imenovani za kardinala. — Mraz, vihéri i povodnji so nastopile v zadnjem časi po celoj Europi. V našoj državi je takši mraz bio pred ništernimi dnévi, kak ga že dugo ne pomlijo. V Zagrebi je edna ženska na vulici Zmrznola, edno deklico so pa vso trdo prenesli v hiže i so jo ešče spravili k živlenji. V Ma- cedoniji, gde morajo železnico zavolo bolgarski komitašov stražiti, je v ednoj noči šlo 20 vojakov na stražo, pa gda je prišlo drügi dvajsti, da bi se premenili, so najšli od nji samo tri žive, drügi sedemnajst je pa bilo trdi i zmržnjeni. V Ljubljani se je té dni zavolo mraza zgodilo telko nesreč kak inda v šesti mesecaj. Po vsej vulicaj je bio eden sam léd, i lüdjé so kapali po njem, eden si je potro nogo, drügi glavo prebio i tak naprej. Spitali so puni samo s takšimi nesrečami. — Na Angležom pravijo, da že od leta 1886 naprej ne pomlijo' takše zime kak letos. Več sto lüdi je zmrznolo. Več železnic je obstalo v snegi i na Stotine automobilov je ostalo na cesti i so je nikam nej nej mogli spraviti. Na Francuskom i v Španiji so takši vihéri, da trgajo strehe s hiš. Posebno nevarni dnévi so to za 1 dje na morji. V Italiji so pa zavolo raztopajočega snega palig izredno velke povodnji napravile ogromne škode. Tak se vidi, kak da bi po celoj Europi Šli prek posamezni valovi mrzloga zraka, za njimi pa nikelko toplejši. I kak se te] valovi valijo, gračüje mraz ali se pa nenadoma topi Sneg. — Naše oblastne skupščine so končale svoje delo prí sestavlanji proračuna. Posebni novi davkov sa kmečko lüdstvo so ne naložili, razen 50 procenta doklade na državno trošarino za vino. Pri programi graditvi novi cest smo videli, da so predlagane vnoge jako potrebne cestne zveze v mariborskoj oblasti. V našo] krajini je pravzaprav niti edna nova cesta nej predlagana. Sklenjeno je bilo naj se zgotovi kem prlé nova cesta Radmožanci—Turnišče, ništerne ceste je pa prevzela oblast od države v svojo skrb. To so ceste lendavska v Fužini 40 km., prosenjakovska i državna cesta na Srebrni breg. Trbej pa poglednoti samo nikelko zemlevid naše krajine i se jako lepo vidi kak nenaturne cestne zveze majo naši kraji s središčom, z našov Sobotov i ravno tak s kraji prek Müre. Na Müri mámo novi most do njega pa na priliko iz Sobote nemre pišče priti po ednoj poštenoj cesti. Od Dokležovja do Sobote seme polske poti. Rávno tak se pride iz Sobote do Tišine po lepo] cesti, naprej pa do broda več nikše poštene poti nega. V veči mestaj bi trbelo samo mali falaček ceste zgraditi i bi meli krasne zveze, nego tak se nam vidi, da se za to sploh níšče ne briga. Paromlin grofice ZICHY v BELTINCI Naznanjamo vsem prijatelom, da je parni kotel očiščeni in mlin na novo dela. Prevzema vse vrste mlenje, kak pšenico, žito, kukorico, zmes, hajdino in zamečko. Na željo zamenjava vse vrste žita po najvišišem odstotki, davle za: 100 pšenice 32 kg. O mele _____________28 „ 1. „ dela 60 kg. bele mele 10 „ čarne mele III. 18 „ otrob merično i prašenje samo 12 „ vküp 100 kg. Nadale zamenjava žito. kukorico hajdino kukorčni grés, kukorčno drobno melo za krüj i pšeno za proso. Blago je najbogše i poštena vaga, tak da je vsaki lehko zadovolen. Küpüje po najvišišoj dnevnoj ceni pšenico žito pa kukorico. Za obilni obisk se priporoča ALEKSANDER FRUMEN nadmlinar, poslovodja. 4. NOVINE 8. januara 1928. — Revolucija na Kitajskom se nadaljavle napro. Nikaj strašnoga je, ka more to siromaško kitajsiro lüdstvo pretrpeti. Najbole žalostno je pa to, da se bijeta dva dela kitajske države med seov brez vsakšega pravoga vzroka. Zato, ka je glavni vzrok tomi, da se nesrečni boji na kitajskom nemrejo končati, Svája med Rusi i Angleži. Rusi so sosidi Kitajcom na kitajskom pa majo v velkom deli - oblast i haske Angleži. Rusi podžigajo Kitajce s tem, ná odtirajo iz svoje države Angleže, da bodo tak lehko sami vživali to, ka se pri njij pridela, Angleži pa vidijo, da delajo Ruti to ne iz toga vzroka, da bi šteli Kitajcom dobro, nego, naj bi Angležom škodili, záto pravijo Kitajcom naj se bojijo bolševikov i naj njim nikaj ne verjejo. Kitajci so se tej bojov se strašno navalili. V državi nega mera i ne reda, dva generala, od šteriva má za seov eden severno polovico države, drügi pa južno, se bijeta med seov, lüdstvo pa trpi glád. Zdaj so se že zdignole cele krajine i se selijo z ednoga krája v drügi kraj, da dobijo ka] živeža. Lüdstvo je tak lačno, da se hrani s slamov i škorjov od drevja, samo, da si za nikelko dnij podukša živlenje. Kakši bo pa konec; tej bojn ešče ešče nevej, Litajski voditelje že sami j želejo, da bi se to na nikši način zgodilo, zato ka zmešnjava siromaštvo i lakota gračüje od dnéva do dnéva vékša. Ka pa morajo v tej nevolaj ešče naši misijonarje mod tem zaslepleni poganskim lüdstvom pretrpeti, si lehko sami mislimo. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din.» Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2,90 D. Kmetovalcem sreza Dolnja Lendava. Vsi oni kmetovalci, ki bi radi naročili trsje ali sadno drevje v državnih razsadojkih, se naj ob priliki med uradnimi urami po torkih in petkih zglasijo pri tukajšnjem sreskem kmet. referentu, kjer dobe potrebna navodila glede izberé prikladne vrste z ozirom na zemljo in lego, kjer hočejo saditi. Sreski poglavar: KANDRIČ s. r. Dobra knjiga. Dobra knjiga je najboljši prijateo; več je vredna, kak najboljše drüštvo. Iz nje se lehko navčiš lepoga, plemenitega in hasnovitoga. Knjiga je ogledalo človeške düše, če čtéš dobro knjigo, si dober človek. Slaba knjiga je právi čemér; ona neopaženo dava čemér človeškoj düši. Sladka je, kak méd; njéna vsaka reč je právi satan, štere cilj je, — človeka vničiti. In na žalost moramo ugotoviti, da današnja mladina) preveč rada posega po takših knjigaj štere so puné mržnje proti veri i njenim slüžabnikom. Pred kratkim je izdalo misijonišče v Domžalah roman „Misijonar“. Cena je mala. Knjiga je lepi kras knjižnice; ešče lepša pá je njena vsebina. Iz toga romana vidimo, kelko trpijo misijonarje po tüjini, kak neustrašeno delajo za širitev svete Cérkvi; vidimo, kak prodira misijonska misel, ravno zdaj, kda največ trpi naša vera. Ne bi smela hiti niti edna krščanska hiša brez te knjige. Naroči se pri „Katoliških Misijonih“ v Ljubljani. Stane 15 Din. Šte küpi to knjigo, Bogi prijetno delo včini, ár s tem podpira misijone. — G. F. Pošta upravništva. Franc Kerec, Vidonci. Dužni ste 15 Din. na lanjsko leto. — Bokan Stanislav, M. Petrovci. Prošene kalendare poslali za polovično ceno. Drügo, ka prosite, je ne mogoče spuniti, ar smo preveč zaduženi pri Novinah. Oda bodo meli, te plačajo, mi je zavolo siromaštva počakamo. M. List njim pa, šteri so ga meli, šenkamo, za volo nesreče. -Š. Jožef, Küpšinci. Račun za 1927. L vredi, vse plačano. Mali oglasi. Sječarje dobite najboljše in najfalejše tudi na Rate, pri IVAN ŠEGA Murska Sobota. Sprejmem učenca za trgovino. Več se izvedi v trgovini I. HAHN Murska Sobota. K odaji je edna hiša in 2 plüga zemlje v Rakičani. Küpci se naj zglasijo pri CELEC FERDINANDI v Rakičani. Naznanjam vsem cenjenim odjemalcom, da sem preselil mojo trgovino s klobuki z 1. januarom v Lendavsko cesto št. 52. (prek od davčnoga urada). SUKIČ JURI klobučar Murska Sobota, Lendavska cesta. K odaji so dvoje gosli v dobrom stani, što Ščé küpiti, se naj zglasi pri ALOJZI OŽBOLTI, trgovci v Črensovci. Proda se Vsled preselitve, po nizkoj ceni lepo posestvo nova zidana hiša i gospodarsko poslopje, 6 plügov njiv, travnikov i loga. Več se Zvedi pri ANTONI KRIŽANIČ v Borecih, 13., p. Križevci pri Ljutomeru. Naročnina ino oglasi se sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. VAJENEC z bolše hiže se sprejme pri KOLOŠŠA JANEZ, čevljari Murska Sobota. Zmagovalka pri tekmi za najfalejšo ceno je Suttnerova prava švicarska budilnica št. 105. Z zaneslivim Anker strojom, štera stane s triletnov garancijov samo 64 Din. 20 p. Ravnotak prava švicarska žepna vöra št. 100 Anker stroj Remontoir-Roskopf samo 49 Din. 60 p. Anker Remontoir Roskopf št. 111. s triletnov garancijov samo 69 Din. 20 p. Po povzetji, ali pa se pošlejo penezi naprej Rizike nega. Či se Vam kaj ne vidi, to Vam zamenimo, ali pa damo peneze nazaj. Velki cenik s slikami vör, lancov vsakovrstne zlatnine i srebrnine kak tüdi cenik, s sto drügimi potrebnimi predmeti za dnevne potrebščine, dobite brezplagno či pošlete svoj atres na Svetovna trgovina vör H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945 Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za polivanje, vedro, obroče, hinfe, peresno veternice, grablje, lopate, žoge, čige, vozičke ter razne figure iz celuloida in gumija itd. dobite pri Erdöšy Barnabaš, trgovcu s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mast za obraz i roke „creme majala“ lice dobi lepo Čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din., Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. KREDITNA ZADRUGA za TRGOVINO in OBRT v Murski Soboti r. z. z o. z. naznanja, da bode od l. 1928 naprej vsako leto dvakrat i. s. 30. junija in 31. decembra pripisala intereš k glavnici pri vseh hranilnih vlogah. (Intereš od prvega polletja od 1. julija naprej nosi intereš.) Mlado lice se lehko očuva do késne starosti či se za to brigamo prle kak začne lice venoti. Mladostno svežost moramo varvati dokeč je ne minola. Rabite za gojitev svojega tela, svojega lica, svoji rok i vlas. I. Fellerovo pravo Kaukasko pomado za čuvanje lica i kože, ona gladi grbe i brazgotine dela kožo gibko i nežno odstrani pojave staranja dela mladost i lepoto. Iznenadi Vas, s kakšov hitrostjov minejo sunčne pego, spokana koža, rdeči nos, piščajci, masni mozolčki i vsefelé falinge kože. II. Fellerova močna pomada za rast vlasi, štera brani izpadanje vlasi prerane pišlivosti, odstrani lüske mehča trde vlasé i je dela bujne, gibke i pomaga rasti. Za probo 2 lončiča edne, ali po eden lončič od vsake Elsa-pomade s pakivanjom i poštov 38 dinarov. III. Elsa žájfe zdravja i lepote, štero so ne samo z dišiva mi napunjene žájfe, nego majo v sebi vrastvo, štero dobro dela, ido v Vašo kožo i jo vzdržavle zdravo, lepo, mlado, Vašo zvünešnjost pa mladostno svežo. Fellerovo prave žájfe zdravja i lepote so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA-žumanjcasta žajfa ELSA-glicerinska žaifa ELSA boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drüge žájfe. Za probo 5 falatov ELSA-žajfe 52 din. i to s pakivanjom i poštov. V Vašem haski je, da pošlete peneze naprej zato, ka či naročite po povzetji, pride nikelko drakše. Naročite pri naslovi: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik : FRANC BAJLEC.