ZDBAVSTVBNI KOTICEK
Prilagoditvene težave ob vstopu otroka v vrtec
V prejšnji številki Tribune smo obljubili, da bomo tokral napisali nekaj o prilagoditvenih težavah ob vstopu otroka v vrtec, za kaj nas je vzpodbu-dila bralka Jasna.
Težko govorimo o idealni starosti za vstop v vrtec. Prvič, ker je to precej individualno in drugič, ker gredo v naših razmerah običajno otroci v vrtec po končanem porodniškem dopustu matere. Seveda pa moramo pri tem upoštevati določene zakonitosti. predvsem na zakonitosti v otrokovem razvoju. Tu mislimo na obdobje, ko se je otrok pripravljen oz., ko se zmore ločiti od svojega doma. Znano je, da otroci mlajši od dveh ali treh let zelo težko prenašajo ločitev od staršev in od doma. Njihov miselni svet je vezan na tisto, kar vidijo in čutijo. Kakor hitro nekaj izgine iz njihovega vidnega polja, je to skoraj tako, kot da tega ni več. Če jih zapustijo starši, ki jim seveda veliko pomenijo, je jasno. da bo to izzvalo strah, saj si ne zmorejo predstavljati, da bodo starši spet prišli nazaj. Običajno na tem področju nimajo izkušenj, če pa že so, so večkrat negativne. To so običajno situacije, ko je bil otrok v bolnici. Z razvojem in izkušnjami otrok dojame, da ločitev ni trajna in takšne situacije lažje prenaša, ker si zna predstavljati, da se bodo starši vrnili.
Na splošno torej velja, da naj bi otrok po tretjem letu že zmogel krajše ločitve od doma, kar lahko starši z opazovanjem tudi sami spoznajo.
Drugo znamenje, da je otrok pripravljen za vstop v vrtec je, če kaže zanimanje za otroke in druge ljudi. Tudi ta želja po igri s sovrstniki se pojavi običajno v tretjem letu.
Velja pa, da je vstop v vrtec za otroka v vsakem starostnem obdobju velika sprememba. Kako se bo otrok prilagodil na to spremembo pa je odvisno, poleg tega, kar smo omenili, tudi od otrokove temperamentne odzivnosti, ki pa je prirojena. To pomeni, da se bo vsak otrok odzival na svoj način.
Na kaj se bo otrok prilagajal? Naj omenimo nekaj najpomembnejših stvari. Ena od večjih sprememb je režim, ki velja v vrtcu. S tem mislimo na življenjski ritem otroka (spanje, hranjenje, igra), ki poteka v vrtcu neko-liko drugače kot doma. Otrok mora običajno vstati veliko bolj zgodaj in marsikateri otrok zaradt tega ostane dalj Lasa nerazpoložen.
Nadalje pravimo, da je v vrtcu čas stmkturiran, to pomeni, da potekajo aktivnosti v vedno enakem zaporedju. Privajanje temu zaporedju običajno ne povzroča težav, saj otrok potrebuje takšen red pri vsakodnevnih aktivnostih, počuti se vamega in se lažje prepušfia svoji doraišljiji v igri.
Prihod v večji kolektiv prinaša dobre in slabe lastnosti. Otrok spoznava številne nove odnose, nove situacije, uči se s posnemanjem drugih otrok in marsikateri otrok tako številne nove odnose in situacije le s težavo obvladuje. Le redko najde trenutek, da je sam. Mordaje pomembno tudi to, da se v vrtcu zelo zmanjša število stvari, ki jih otrok lahko pojmuje kot osebno lastnino. Gre za igrače.
Z naslednjo večjo spremembo se sreča otrok na področju čustvenega življenja. Otrok v vrtcu ne moie biti deležen tolikšne pozornosti in ljubeče nege kot dorna, pravimo, da pride do čustvene deprivaeije.
Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na spremembo, ki marsikateremu otroku prepreči, da bi se uspešno vključeval v vrtec. Gre za pogosto obolevanje otrok ob vstopu v vrtec. O tem bo morda kdaj prihodnjič pisal pediater.
Glede na vse našteto se torej vsak otrok odziva na vstop v vrtec individualno: nekateri neutolažljivo jokajo, se oklepajo staršev, odkla-njajo hrano. Na ta način otroci aktivno premagujejo svoj strah, so pa tudi. otroci, ki tako dramatično reagirajo preprosto zato, ker jim situacija v vrtcu nudi manj ugodja kot doma. Dniga manjša skupina otrok v jutra-njih urah ne povzroča posebnih težav in tudi v vrtcu ne opažajo kakSnih posebnosti. Ti otroci doma razvijejo simptome: postanejo neješči, bru-hajo, potrti so, veliko spijo ali se nenehno zbujajo, lahko celo zbolijo. Na srečo je teh otrok veliko manj. Velika večina otrok najhujšo krizo brez posledic preboli v 14 dneh. Če pa tiajajo večje težave mesec ali dva, se je potrebno posvetovati pri ustreznih strokovnih službah. Kako pa pomagati otroku?
Ponovno je to zelo odv&no od starosti oz. zrelosti otroka. Večjega otroka lahko s pogovorom, z igro v bližini vrtca ali na vrtčevskem igrišču nekoliko pripravimo za vstop v vrtec. Mlajši otrok bo imel večje težave z ločitvijo od staršev. Počasi ga doma poskušajmo pripraviti na to. Za minuto ali dve ga pustimo samega igrati se, za krajši čas ga pustimo pri babici ali osebi, na katero je čustveno navezan. Včasih pomaga postopno vključevanje v vrtec, vsak dan nekoliko dlje časa. Morda bo otroku v veliko uteho, če bo imel s seboj kakšno priljubljeno igračo.
Zelo dobro je, če se starši lahko pogovorijo z vzgojiteljico vsak dan sproti, vsaj tiste prve dni.
Čisto na koncu naj omenimo, da imajo tudi starši, zlasti matere, nemalokrat težave z ločitvijo od svojih otrok. Morda so celo razoiarane, če se otrok brezbrižno poslovi od njih. Zato velja premisliti tudi o svojih občutkih, ki jih doživljamo ob odhodu otroka v vrtec. Otroški dispanzer
Mentalno higienski oddelek
1    -            .     .     .        ¦           Tanja Plankar Grgurevič
klim. psih. specialist