SANJE, IMENOVANE STANOVANJE
Je za mlade edina pot do stanovanja - ostareti?
BARBARA KRAŠEVEC, LS - Gospodarska bantca:
»Žlvim v zelo slabem stanovanfu. Pa to za pravieo do kredita v OZD sp/oh nl pomemb-no. Zanima jih le delovna doba. Če pa hočeš dobitl družbeno stanovanje, moraš najbrž ži-vetl v garaži brez oken. Obe defovni organi-zaclfi zafconcev morata veliko pomagatl. Sta ¦ novanje za nakup sva na primer z rnožem našla, ni pa nama uspelo dobiti posojil v cfo?->čenem roku in sva zato morala plačati »fcazen« 6 star/h milijonov. Temu je po mofe krivo prepočasno administriranje.«
Kako priti do stanovanja, kakšne po-goje je treba izpolnjevati za pridobitev družbenega stanovanja, kako nabrati denar za nakup lastniškega stanova-nja, kako omogočiti normalno življe-nje mladim družinam, ki so na začetku svoje življenjske poti, polni zagona in delovne vneme, a brez možnosti, da bi si zagotovili osnovni življenjski pro-stor? To so le nekatera izmed številnih vprašanj, ki danes tarejo mlade. Resda jih je veliko, žal pa je vse premalo od-govorov, ki bi odprte probleme tudi razreševali.
Veliko vprašanj imajo mladih tudi v zvezi s solidarnostnimi stanovanji. V Sloveniji je bilo namreč v letih od 1973 do 1980 po sprejetju resolucije o na-daljnjem razvoju stanovanjskega go-spodarstva zgrajenih 15.655 solidar-nostnih stanovanj, od tega 3873 stano-vanj za mlade družine. Mlade družine so stanovanja dobile pod pogojem, da bodo namensko varčevale za stanova-nje in da se organizacija združenega dela, v kateri je eden izmed zakoncev (ali oba) zaposlen, s posebno izjavo za-veže, da bo skupaj z mladim delavcem njegovi družini v določenem času za-gotovila stanovanje. Novi zakon o sta novanjskem gospodarstvu iz leta 1981 mladih družin ne obravnava več kot posebno socialno kategorijo. Za prido-bitev družbenega stanovanja veljajo zanje enaki pogoji, kot za vse delovne liudi in občane.
Za veliko število mladih družin se je rok uporabe stanovanj že iztekel, pa jih niso izpraznile. Zakaj ne? So krivci stanovalci ali delovne organizacije, ali pa morda nekdo tretji? Stanovanja skratka so in jih ni, so zasedena ali pa tudi ne. Problemi, kj jih bo treba rešiti, in jih tudi nameravajo - samo kdaj in kako?
Skratka, stanovanja so, le denarja ni, ali pa ne pride v prave roke. Mladi pa jadikujejo, se oglašajo, protestirajo in - ostajajo na cesti ali, v najboljšem primeru, v podnajemniškem stanova-nju, v katerem pa si praviloma ne sme-jo osnovati družine. Pa tudi če bi si jo lahko - kdo jo bo preživljal? Najemni-na, posojila in namerisko varčevanje poberejo večino osebnih dohodkov.
Veliko govorimo, da svet stoji na mladih, da je v njih naša prihodnost. da se morajo pri delu najbolj izkazati prav mladi. Od njih veliko pričakuje-mo, celo zahtevamo, kaj pa jim pri tem ponudimo? Stanovanje? Ne, tega pa res ne!
N.L.Č.
BRANE ZOMBRA, Iskra Invest servls:
»Stanovanfe sicerimam, to pa še ne pome-ni, da na to problematiko gledam od strani. Mislim, da je zelo pomembno, da tudi mfadi-na pove svoje h gradivom za kongres ZSMS. Na področju stanovanjske problematike bo-do potrebne korenite spremembe, predvsem v smeri kupec-investitor. Veliko preveč }e vmesnih služb, kl so (e same sebi namen in
dra&lo stanovanja. Stanlnvest in SSS sta le posrednlka, kl bl morala, ia ie obslajata, kupcu pomagati In namesto nfega opravljatl določene zadeve. Če tega ne de/ata, Ju pre-prosto ne potrebufemo. Močno dvomim, da bomo naše akcije Izpeljall, saj klonemo po-navadi tik pred koncem, kar pa seveda ne velja le za področje stanovanj«.