Pjtittno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posau ezna številkg. 25 stotink. Izhaia: vsako srcdo popoldne in soboto zjutrai. Stane za celo lc.o 7.5 L. - DOllvta 8 L. « četrt lcta 4 L. Za inozemstvo celo lcto 35 L. Nu nuročil'1 brez do- poslane naročmne sc ne monmo ozirut,. Odgovo-ni urcdnik: Poldt- Kemperlc. »i ___________. _ maltiJiMä St. 48 V Gorici, v sredo 17. junija 1925. Leto VIII. [ Nefrankiruna pisrna se : nc sprcjcmajo. Oglasl : se računajo po dogo- j voru in se plačajo v na- prej. List izdaja kon- sorcij »GORIŠKE STRAZE* Tisk Zadružne tiskarne v Oorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in urcdništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — JVe dražite! Zgodilo se jc takole: zadnjo nede- deljo je bil v Vrtojbi ples. Med dru- Zitni ga je olrskal tirdi neki fušistov- ski miličnik iz Mima. Mcd njim in Hckaterimi fanti je prišlo do spora in h' radi tega policijsko oblastyo v noči °d ncdclje do pondcljka zuprlo okrog J8 nseb, od katerih veäiw še danes svdi v goriških zaporih. Ohsojamo plese in vse kur ie z nji- mi v zvezi. Dnbro tudi vcmo. da med Qretiranimi ni nujbrže nikogar, ki bi '}ii odločno našega poUtičnega mišljc- nia. Ravnotako se prcdobro zaveda Wo, da bi bi! že skrajni cas. da bi se Wojbenski fantje — njih pretezna vcäna vsaj — spametovali in prene- huli z zapravljivimi in poncumneval- nimi plesi. KUub vsemu temu mora- Ifio dancs ostro obsoditi nastop naših volitienih in poltcijskih oblaslev. Nji- hovo ravnanie nikakor ni opraviclji- v°. ttiti bi morala vsekakor bolj pre~ vidna in nc tirati v zaporc celo kopi- Cl> ljudi, mcä njimi stare/se porocene nU)žc, na podlagi ovadbe nezrelegc. slo venskega fašista. Kaj se je pripetilo? Na pies v Vr- tüibo je prisel. kakor ze povedano, !i]Utd miHäiik iz Mima. Nekateri fan- tie, ki so bili na plcsu, so imeli v gum ¦ "nicahrdeče nageljne. Ti so domišlja- v^a fanta tako bodü v oči, da jih je zučel fan ton] trgati raz obleko in jih u>etuti na ilo. Nekairi so izzivanje wipio prcnesli, a nekatere je konceno ":'--i!;: ;:ctry,czljivüsl in 60 srboriteža n<}koliko olmnkali. Navzoči orožniki, k[ so opazovali nedopustno postopa- nie slovenskciid razgrajača. so ločili W'epirajoce sc fante in napravili mir ,lli red. Ker so poznafi glavnega kriv- cu niso orozniki nikogar aretirali. 1emu pa izzivalna strast ni data mi- ru- Sei je v Gorico klicat na pomoč °blastvo in fadste. Ti sobili takoi pri- ^CLvljeni in okrog ene ure po polnoä sred ponižano Nemčijo, ki je po V(AiTi:i ple- zije. Anffležein pa ne gre v njihove račime, ker se je Nemčija začela bli- 7.11 ti Rusom. Zbližanje teh dveh držav bi pomenilo konec angleško-franco- skega jerobstva nad evropskiini 11a- rodi. In to straši zapadne volesile. Kdo je kriv nemškega odpora. Francozi so koimaj čakaii. da so Ncmci biiii prisiiljeni položiti orožie. Nato je pa »tiger« Clemcnceau naire- koval Nemeu pogoje, o katerih je že Wilson deial, da bodo le zanetili v nemski duši srd in odpor proti Fran- eozom. Nfiimška dežeLai je moraila pla- čati, da je skoro prebrsikala vse pre- dale, kodfcr bi sc dalo se kaj dobiti. Vlak za viakoin tc/Jko obovoi'jen z repairacijskim blagam .ie drdral v Francijo, I^elgijo in v nasledstvene države. Zaveznivke čete so na zase- dlc najbolj bogata rtndarska oikrozja v Porurju, dokler Nemci ne plačajo ziid'tijcga vinarja. Brihtnirri angle- škim kupeem sicer ta. francoska poli- tiika ni bila všeč, ceš da sc kravai pri gobeu molze; 6e daš kravi tudi neko- liko klaje, boš že še iztisnil iz vimena kaj mleka, če ne ti pa shirai in ne boš imel ne živinc ne mleka. A Francos niso hoteli doipustiti, da bi sc zrahliia- le vezi. Zato ni cudä, da so Nemci škripali z zobmi od jeze; in ne lie n,a- cionalistične stranke, amipaik tudi so- cialistične so že site francoskih brzd. Vse nemško časopisje vpije proti za- veznikom, ki da hočejo Nemčijo po- polnoma vničiti. Po edi diržavi so razpletile svoje m-reze tajne vojaSke organizaeije, ki držijo IjiRlstvo v za- vesti. da je trebai misliti na odpor. Krivca lovijo. Po mirovnih dogovorih bi morale zavezniške čet-j. iziprazniti kolünsko 0- zcmljc (v okolici Kolina ob Rsnni) žc v januarju leto.snj.ega leta, Porurje pa 16. aivgusta. Prvi pogoj se ni izpolnil; kaže, da se tudi drtigi ne ho. Nemäka \iada dolži Franco-zo in Angleže, da so požrli dia.no besedio; ti pa m-ačejo očitke nazai in trdijo, da uiso Nemci 1 izpolnili vseh pogojev. Priznaivajo si- cer, da Nemcija točno odplačuje vse, kar so ji bili naložili. a jo obdolžuje- jo, da se tajno oborožu.ie in zato 1110- rajo zavezniki še naprej staiti 11a stra- ži oh Renu. Medzavezniška vojaška komisija, ki, ima nalogo paziti, da se raizoroz-evanje Ncmčije vrši kot je predpisano, je izjavila. da se to ni zgodilo. Vlacli v Berlin so posilali za- vezniki pismo, kjer zahtevaio, naj Nemci vničijo 28 tovaren, ki so taiko pri.iejciic, da- :',ačno v slučaiu vojsike takoj lahko izdelovati orožje in stre- livo; dalje, naj se vrhtwno vodstvo arma.de prouradi; naj sie policija m vežba po vojaško, naj raizpuste Nem- ci oddelek za zrakoplovsitvos za: vojno s plini in vojaške žeilezniške oddclke in naj nc bodb rnladinska društva v nikaiki zvezi z vojaisitvorn, Ko bodo Nemci te in še celo vrsto drugih zahtcv izpolnili, takrat se bodo zavezniki umaknili. Na tc zahteve je ves nemski svet zaoril na glas, da. je to sramota za 11em.ski narod, če stavijo nanj taike zaliteve, ki ga lwnizujejo na stopnjo podjarmlienih narodov. Umerjeni li- sti pa pišejo, dia je sicer zahtevek po razorožitvi v riačelu npravičen, ai naj velesile najpnej očistijo svoj prag. Na- števajo eels iniljone vojakov. ki obo- roženi do zob oklepajo Neimčijo od vseh p'lati. Ce se torej zaveznikom poljubi bodo lahko kar v Berlin vko- rakali. Ta trditev jc resnična. Ves svet pa tudi ve, da niso Nemci taiko nedolžna daritvena jagnjeta kot se hocejo kazati. Ni še dolgo odl tega kar je nek nemski profesor pozival ciijaštvo, naj gre v kcinicne dclavnicc, če lioče rešiti domovino. S tern je že od daleč namignil, k.aka sredistva bo- do imeli Nemci na r'azpolago v pri- hodnji vojni; veliko vojakov jim ne bo treba, svoje opravilo bodo imiQili stmpeni plini. Tako dolžijo iieniski in nasprotni imperialisti drug drugega, da se pri- pravljajo na nov pokolj. Lovijo pa obojni same scbe za rep, ker ni v no- benem (aboru resnične želijc po ust- vairitvi mini na prtd'lagi pravičnosti. Strah in dobiček ustvarjata nove zveze. ' Junijsko zasedanjc Zvczj. naTodov jj. končalo s tako zvanim »garancij- skim paktom«, ki so ga te dni pdini vsi predali svetovnega časopisja. Re- kli smo že, da imajo nemski sosedje slabo vest in se boje za svoje mie.ie; Angtaži i)a skušajo neitiišike oči odvr- niti od Rusije in Neimci'jo privezati nase. Zato je prišio in konferenci do sporazuma ined angleškiiii in franco- skim zunan.iini niinistroin. da bodo drug drugega podpirali, če bodo N.ern- ci napadli Francoze oh Reuu. Na to je pristala tudi Belgija. Francozi so pa šc naprej pritiskali na Angleže, naj »garantirajo« tudi poiljske in če- ške meje na vzhodu. O tern pa nočejo Angležinič slisati. Njih listi pa. plj- ševiki le, ker jim tako naireku.is last- na korist. Oaramcijski pakt govori le, da Anglež zasigura zai>adh.e mcje, vzhodue ga pa ne brigajo, Zviti kupci na ainglešikein diržijo v o-guju dvoje že- lez. Francozj skuša.io prikkniti nase, 6e nooejo vedno trepctati pred! nem1- ško maščevalnostjo, obenem pa ho- cejo tudi Nenice odtrgati od Rusije s tern, da jih vabijo v Zvezo narodov zagotavljajoč Nemčiji proste roke na vzhodu. Oni se najbodj boje niočne si- le na kopnem, ki bi nastalai z združit- vijo Nemčije in Rusije. Ali se bo An- gležu ta poteza posrečila, bo odivisno od toga, kako bodo v Berlinu odvrnili na zaveznlške zahteve in ponudba O kaikem novem tcmelju za svetov- ni mir pa ne more biti govora pri teni vgarancijskem paktn«. Trcba je naj- prej potcgniti pravičue meje po z.eljah in potrebah ljudistev in nc po ineri kapitalističnili žepov, potem pa te pravične meje »garantirati«. S tern bo- do vzidani nepreinakljivi tomelji mi- ni in pravičnega sožitja vseh ljudi, ne pa s kopo mrtvih listin v arhivih zveze narodov, ki jih je narekoval ali nacionalistični i>aganski nago-n ali pa še bolj paganski ka'pita'lizem vdesil. DNEVNE VESTI. Sprejemni izpiti za I. razred goriških sredniih šol se bodo vr'sili v sledečem redu: /. julija: računska naloga, 2. julija: ita'lijanski diktat in risa- me, 3. in 4. julija: USTMENl IZPITI a) iz italijanščine (čitanjc, pripove- dovanje, a-naliza, sLovnica); b) iz splošne izobrazbe (rimska in italijanska zgodovina. zemljepis-zla- sti Ita'lije, živalstvo, rastlinstvo in fi- zika v glavnih oibrisih); Stran 2. >GORI$KA STRA2A< c) iz matematike (4 tflavne opera- cije s celimi in decimalnimi števili, iilomki, uiporabiii računi; geometri- ške oblike). 6. julija: (nai vseli srcdn.iih šolali razen komplementarne): Tako zvana prova integrativa, ki obstoji v pismenem pripavcdovanju ze znancga kosa in v prosti nalogi. Kdor pade v kakem predmctu, sme ponavljati izpit iz doticncga prcdinc- ta v oktoberskem roku. Kandidatoan priporočamo, nnj se .minogo vadijo zlasti v ita'l. d'iktatu in v tiiporahnili računih, kor od pismcnih izddkov od- visi pripustitev k ustimenim izpiitom ter koneani uspeh. Ljudska sola v Juiijski krajini. Odličcn poznavuh'c našili solskUi ruzmer Mini pise: Večja nesreca ni mogla zadeti Julijske Krajinc, kakor je nova šolska posiava. Liudska sola v te.i naši de- zeli je v prežalostnem stanjii, ki hi ga ne smela trpeti nobena država na svetu. Lahko rečemo, da sc otroci sedaj ne nance niti Vi» tega, kar so sc prej nautili, lalostno je to stanje zlasti v goriskem mestu. Skoraj vsi slovenski otroci irnajo nezadostnc rede že v prvem razredn ljudske so- le. In kako ne? Ucitelji ne znajo pn vecini niti besedice slovenski. Kako naj jih slovenski otroci razumvjo? To je velika žaiost za otroke in za starse. Šolska oblastva sama hi mo- ral a tit kaj ukreniti. Naj odprejo vzgojeslovne knjige Pesialozzija, Ko- menskega in vseh drugih slavnih pedagogov, na bodo brail na ysaki strani zahteve, da se morn vrsiti vsaj osnovni pouk v matcrnem iezikn. Kfl~ ko naj si ee ne otrok prisvoji prve pojme? Seveda v znamenju »asimila- cije«, pa maluir proti vsem zahtevam kulturc in cloveeansiva.... Mrvico so nam le pustili z dodatni- mi urami za slovenseino. A Bog jc^ visoko in Rim daleko, zato si »mali oblastniki« sami delajo predpise. V trziskem solskem okraju n. pr. v De- vinu in Doberdobu niwajo niti dodat- nih ur za materni jezik. Marsikie drugod je isto, ceprav so se starsi po- služili pravice, ki jim jo se daja po- stava. Dosii bi se se dalo povedati, a clovek bi napisal kaj, kar ne In bilo vsem prav. Eno pa je, mislim, tudi »asimilatorjem« jasno, da si država ne bo vzgojila v oilpaUnikih zvestih državljanov. „Mohorjeva družba". Poverjeniki in prijaitelji Goriške Moliorjeve družbe so naiprošeni, naj blagovolijo poslati uredništtvu po- pnivke k seznamu sejtnov, ker je toč- nost v tern oziru v kotrist posairoeznim ikiriajenii. Kraljevo odlikovanje. Kakor smo že pisailii jie fcralj ob svoji jjctin-dlvajsetlelnici odklonil zla- to hraibrostno svetinjo. U-diruženje odiliikovancev z zlato svetinjo je pa isvojo prošnjo ponoivilo, češ da kralj ravnoitako zasluži, da krasi njegova^ prs-a zlata svetinja, kakor io je zas'lu- žil neznani vojak, ki je dal življenje za. domovino. Italija slavi svoje vojvode. V nedeljo so' prihitelc v Padovo neštate množice Italijn.nov. da vidijo, •ktikö bodo Padovanci počastili dva lX)vetjnika iz svetovne vojnc CaidOr- no in I^iaza. Obema miairšailoma so izKočili dlragocenc inaršnlske palicc in jiina priredi'li na cast vsc mogočc slovosnosti. Zn:nio je, da ie Cadorna I>o kobiairiškem poraan prišel celo pied vojno» sodišče, a ju: potem dohil nazaij Še več časti in odlikovanj kot jih je iincl prej. Oba maršala sta kra- Iju zelo priiljubljena; snoparjein pa ne dosti. Za povzdigo uašega sadjarstva. Pretečeno soboto 13. t. m. so šli v V/denr k predsednikn kraljeve , ko- misije za Furlansko provineo g-rofu Caporiaccu zaistoipniikii goriSkcga od- bcra za poivzdi.tjo sadjar&tva. Ti in ravnatelj furlanskc zad!nige-za sadje- rejo so raxlozili predscdniku konii- sije svojei tožnje in ^ai obvo&tili <> skiepu goriškega odibora, naj se na- i:rois,i pokrajinska uprava, da priskoči z ¦cLcna.nii'nii sredstvi na pomoč za povzidügo sadjatrstva na Goriškem. Prcdsödhik sc je za vse živio zanimal in obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi mod. „Gospodarski list." Izšla je 6. številka tega viülcvaznega gospodarskijiga! gkifsilia. Vsohina sa- ma 'hvali list, ki je potreben za tnaše gospodairje, kakor praivi uvodnik »umsko izobrazbo nam more diiti sola, kmjigiai in dober öasopis«. Zato naj ne bo kimečfce hiSe brez tega ča- sopisa! Belgijsko brezvladje. Tudi socialistično - katolis-ki vladi ni 'bi'lo usojeino dolgo življenje. No- kateri ministri katoliške stranke niso lioteld sodelova'ti skupaj s socialist} in so zato cxistoipili. Nato ie pad»!a. vlada katoliiškega ministrskega pred- sednika Poullota šc predtno ie sploli začela dihati. Kralj skliaije zdaj vse ti i glavne stranke k pogajanjeni, da bi odnehale od; stramkarstva in se združi.le v delu. Fašistovski kongres. 21. t. m. se bodo zbrali predstav- ni'ki vseh snopov na svoj kongres v Rimiu. Računajo, dia bo prišl<», nad 2000 zastoipni'kov črnih srnje. Poleg d'rugih bo sejam predsedoval tudi De Bono. Čudne reči. Ravnatelj popolarskega glavnega glasila »Poipola« dr. Donati je, kakor znano povzročil sodmi proces proti fašistovskeinu gcneralu De Bonu. Obraivnava bo te dni zaključciia. Zdaj pa poročajo listi, da je Donati odsto- pil odt svojega mesta, vzel od obla- stev praivilno ])otrjein potni list iiii se, odpeJjal proiti Franciji. Vsi öasniki prinašajo kaj različne pripombc. Najbolj črni snoparski list »Roma fascista« (fasis-tovski Rim) pa praivi: »O špijoiiu Donatiju se ne ve nič na- tanencga. Todla mi mislimo, d'a nc bo šio kar tako. Ta ckwck (misLi wd I)o- naitija) je naprtil hrabremu junaku (misli na De Bona), ki je kiiiv le, d'a je bil na ce-lu črnih srajc, težke kriv- de. In če se dancs, kar so bo tudi go- to vo zgodilo, izkazalo, da so vse ob- tožbc ncutenieljene ali uiora all ne iti gospod Donati na galoro?« (najhujša kazen za zločince. Op. ur.) Člamek se zakljuenje z vzklikoan: »Počasi to- rej, predno pride do mojie ...« Mi k teimi nie ne pripomininmo. 1'^ač j)a se lahko bere v včerajšnjom tr- žaškcm »Piccolu«, da so aretirali Do- natija, has, ko je iind vlak na o>bmeini liostaji I^aridöiiecchi'i odpiihati proti Franciji. Začasno so ga peljali v neko ;.';ostilno, okoM in okoili so pa stražc. Od vzvi5enega do smešnega. Obisk opozicionailnih voditeljicv pri kralju k;ar nc pusti spati nekate- rhu. Znani general mi tajnik, ki deli, svete na levo in des no, se je izbruhal v svojem listn, kjer pravi, da izrab- ljajo te avdijence nasprotniki fašiz- ma v svoje naunene. V članku jih po- ziva, naj nikur ne hlhiijotvvo.iega spo- Stovanja do kralja, ki ie kralj faiši- sto-vskega ljudlstva. Nato pa1 pofdiuči člankar kralja samega«: »Veličanstv-o, Ixxdlite manj jjoKorni do opozicional- cev; ti so Vaši nasprotniki. kcr so juiši nasprotniki.« Mladi voditelji fa- šizma, ki tako po ooetovsko opomi- njatio celo preizkusencga kralja sa- m.?.ga, se mienda ne zavedajo, da je od vzvišenega do' sme§ne^a !(c en ko- raik. Kitajske homatije. Boji mod domačini in tuiimi četa- mi so vddlno srdiitejši. Dosedlai je ime- lo vse gibanje bolj soicialicn značaj, od'por proti izkoriščanju dieilavstva. Ker so pa bili in so izkorišcevalci le Vriseljenci, se je ves srd oibrnil na jtujce brcz razliočk-i. To iznabliaio tu- di boljševiki prccej sprctno. V Kam~ tonu so bili že tudi pocestni boji. Ki- tajski vojaki so pribili na brzojavne drogovie, kakor pišejo anffleški listi, vcč tujih uradnikov. Kaže. da bo morda Kitajska znam^iije z:a- nove svetovne zapljetljaje. Angleški in ja- ponski kramarji so netili, a se bodo sami ob lastnem ognju opekli. Izbacnjen. Na predlog tajnika vseh tajnikov Farinaccija so zapodili iz fašistovske stranke poslanca Terruzzija, ker »jc bil v stikih z nasprotniki faSizma«. Prosvetna zveza. »Naš čolnič« izide jutri. Raianovrst- na v^sebima, pomembne slike in irmo- go brojni dopisi z dcžele najbolje priporočajo list. Pomenki opiisujejo v živahncm slogu domačo župnijo. Pc- ljejo nas v sponiinu v župtio cenkev, vsanjajo nas v nedeljsko razpolože- nje v kmeeki vasi, na lep način opi- sujejo obisk pri zupniku in nam ka- žejo duhovinika na deželi v tijego- vem ideailnean poklicu. Clanka »Nove steze« in »Društvo in gostiinc« sta zelo aktualna in dobro premišljona. V. Vodbpivec je istvamio opisa.1 Mla- di-kiii koncert. Posainezni oddelki ob- ravnavajo važno snov iz dblovanja uekLiških krožkov: telovadnih odse- k(jv. Zlasti številni so dopisi iz de- »tle. V iijih se zrcali ogrdinno. tiho in vztrajno dclo i>o naših društvih. Mi smo Colniča in naših dirtuštev v res- nici veseii. Podtpiraijmo z besedo in zgledoni te naše lepe ustanove, ki nam pričajo o živaihnem delu naše uiladine in njenih neumoniih vodi- tcljev. Okrožni organizatorični tečaji sL zacno (dine 29. junija V juliju tecajev ne bo vsiled nujnega dekn. Mestne novice, Dvojni jubilej. V tern letu obhajamo še dvojni ju- bilej: 250 let, od'kar se je nas Zveli- čar prikazal sv. Marjeti Aiakok ter zahteval, naj se prvi i>etek po osmini 'sv. Reš. Telesa obhaja prazniik ma cast njegoveinu Srlcu. — Jb pa tudi letos 25 iet, odkar je nai>ez Leoin XIII. ves svet po&vetil p-r/jsv. Srcu. — Zato skušajo vsi venniki celega sveta letos kar najslovesneje obhajati praznik presv. Srca. Zaito vabi od1x>r A p. M. vse častilce presv. Srai k pobožno- sti x cerkev sv. Ivana, katero bo vo- dil preč. g. Mihael Klančnik, misijo- nar iz drmžbe sv. Vincenai P. dne 18, 19, 20. in 21. junija (cetrfcek. petek, sobO'to in ned'eljo) vsakikrat zjutraj ob 5.ih if) zvečer ob 5.in. V soboto zvečer pa ne bo pobož- nost, ob 5. uri? amtpaik samo za možke ob 8. uri. Pel bo najbrže tudi prizna- ni nioški pevski zbor. Sklep bo v ne- deljo s skupuim sv. obhajilom in po- poldne lx) ob 5. uri dlovetsno posveče- nje prtesv. Srcu Jezusovemu. Vdielcžite se v otbilnom steviki, po- sebno mo ski v soboto zvečer. da to- do vse naše družine dbležne sreče, zadovoljnosti in posebnega blagoslo- va presv. Srca, da se bodo tudi nad. iianii ure/s,ničile Njegove obljube. TR2NE GENE V ORRICI dne 17. junija) 1925. Česen 2—6 L kg; špairglji 1.80— 2.40 L; zdje 1—1.20 L; repa 1—1.40 L; cebuta 70 vin. do 1.20 L; ndteča pe- sa 60 vin. do 1 L; fižol 2.30—2.50 L; kok 2.80—3 L; solata 80 vin. do. 1 L; kroimpir 70—80 vin.; paradižniki 4 do 5 L; grah 90 vin. do 1.20 L; radič 1.20—140 L; špinačai 80 vim. do 1 L: fižol v stročji 80 vin. do 1 L: vrzote 80 vin. do 1.20 L; ciikete 1—1.40 L; cresnjc 1.80-2.40 L; hni-ške 1.20— 1.40 L; češplje suhe 5—6 L; ribez 2—2.40 L; maslo 14—16 L: mleko 1—1.20 L 1; med 10—12 L kg; A. S. Koncert „Mladike". V soiboto zvečer in v ned-eljo po- poldne je izvajal pevski zbor »Mladi- ke« svoj drugi vokailni koncert. Pi- sec teh vrst je poslušal nedeljskega; obisk je bil dober, baje boljši kot v soboto. Marzimijeva dvorana je jako prikladüa za komccrte in čc bi razpo- lagalai s pevslzim odlroin, bi bilo v vc- lik prid pevcem m poslušavcem, dasi je oder — tudli tak kakor je, — iz a- kuističnega stališča hofljši od onega v Trg. do mm. Marsikdo je vzel stojišče meneč, dial bo lepäe« siisal, pai dvora- na je že tako zgrajena, da nudi sede- čim tudi v tern poglediu vcč nego o- nim, ki stoje v ozadju. — Vspored koncerta je bil za Ooricn popolnoma nov in izvajali bi ga lahko z inirno vestjo .tudi v Ljubljani. Izvaijale so se Gröbniingova, B. Ipavceva, Kimov- čeva, Kogojieva, Premrlova, Ravni- kova, Vodopivčeva, Hatzejeve in A- dainičevesskladbe. Bilo bi škoda vsctr kega brezplodnega, pulilega in mogo- če škodljivega, hvafeamja. Veseii pa smo od srca, da imamo v Qorici pev- ski zbor, ki si je iiadel potrebno in plerniienito, a težko nalogo, ki obstoja očividno v tem, da seznanja občki- stvo zlasti z novejširni pojavi v s'lov. glasb. literaturi. Težka j;e. ta naloga; trebtai bo orati ledino, ki je ravno v Qoirid zelo tirda. Zbor je pokazail to- pot mnogo mnogo poguma, vstraj- nosti, volje in zmužnosti ter vzbuddl v nas prcipričanje, da imamo v njem pevisiko skupino, ki se otresa' omega obiaijnega in plitkega dCiletaintizma, ki je mnogoikrat tipičen znak rvde podiežclskih, ampak žalibog tudi ne- katerih mestnih.zborov. Kdon pozna dodobra Kogojev »Trenotek«. Ravni- kovo »Ženjico« ter Qrobmingovo »Bclokranjsko«, ta ve, diai so to pre- cej trdi orchi. Marsikateri pevovodja je igral te skladibe na klavirju z viedi- kim veseljem, a prcd pevski zbor se le ni upal z njimi. »Mladikin« zbor jih jc izvajal s povsem dostojno intimno- stjo in iskrcnostjo; žcleli bi si pai pri »Belokranjski« prozornejši prehodi v as-dur. Tenorist naj pazijO' v prihodi- nje, da bodeta ostala rijihovo navdu- šenje in aimibicijoznost v okviinu pra- vih inej. ÖD je deliikatma pesem (n. pr. j'Trenotek«), mora biti deliktaitno tu- di prednašanje in v takih slučajih je treba sila velike opreznosti. sicer sc zgodi diokaj lahko, da nastane iz c- stetičniega manj estitično, včaisih tu- di ogabno. Adamičevih »Šest pesmi« ne stavi na zbor takih zaditev, kot go- ran je tri. Izvajane so bile dokaj solid- no. Malce živahnejši tempo bi bil »Barčici« mestomiai v korist. Pri i>es- itiih, kjer pojemo po več kitic (Rož- marin), moramo paziti na oeznrc, ki zavise v dob-ri meri tudi od smisla v stavku. — V Prcmrlovi toplo ob- čuteni in jako ten© zamišliieni aklad- bi »Zakaj« smo pogrešali1 številnejših baisov, v ostalern joi je pa izvajal zbor jako lepo in ko j;c izzvenel zadnji a- kord, si je dalo o-bčinstvo- duška v navdušenem. aplavzu. Ki'movcevo »Tain, za turškim griöem« ter Vodo- pivčevo »Noč na Adniji« ie moral zbor ponavljati; vplivaili sta na ob- činstvo kot balzam in jako praktično je bilo, da sta bili postavljeni na ko- nec. Tudi pri teh dtveh bi bili na me- stu številnejši basi, pravzapraiv bi moral biti številnejši eel zbor. »Noč na Adriji« zahtcva poleg tega usta- ljenih glaisov, velike umerjenosti in P'lasticnega izvajanjai — Tenorist J- Bratuž je zapel dve Matzeiievi, eno Ravnikovo in eno B. Ipavčevo ]>esem. Bil je pa to drugi Bratuž in ne prav tak kot smo ga bili navajeni. Pozna se mu dober vpliv sole, ki ga, bo u* sposobila tudi za daljše in napornej- še uloge. Izgovarjava je bila niesto- ma prepatctična; tudi tu je trebai ve- like pazljivosti, če hočemo ostati v mejaih estetike. Na klavirju je dobr<' spremljala gdč. Zala Vukova.. Na mestu bi bilo, če bi raz-polagala dvo- rana z boljšim klavirjem. — Pniredi- tclji koncerta so dokazaili. da imiajo resno žjljo in voljo, ki vodii proti vi- šku pevske umetnosti in prav ta o* kolščina narekuje nekaj pripomb, ki bi naj jih vzeli prirsditelji blagoliot- no na znanje. Pevovodja se očividflo ne zaveda vedno, koga im.a pred se- boij in tako jc naložil pri tern konees- tu pevcem pneveliko breme. Zbor Je jako mlad. Na svojem mestu so cdi- no alti. Soprani so še nerazviti, a o- paziti je bilo od, zadnjega koncertst setm velik napredek. V veliko korist »GORJSKA STRA2A* Stran 3. GOSPODARSTVO. Trg sviiodov v Gorici. j V pondeljek dne 15. t. m. je bil otvorjcn v Gorici trg svilodov (ine- sičkov, galete). Prvi tržni dan je bfilo na trgu zelo malo blaga in sanio en kupec. Na trg pninešcno blago je bilo precej slabo, in siccr j,e kazalo slede- če nedostatke: 1. Barva: Skoraj vse prinešieno blago je bilo dobljeno iz dlomačega seimena, ne kupljenega. Ker niina na1- vadcn kmetovalec najraziiičnejših pripomočkov za križanje gotovih svi- loprejk, se izvrši krlzonje bnez vsake- Ra rcda in zato niso bili mešički e- notne barve, pač pa zelo različni: bilo so od zivo - rumene barv& do bledo-ruincn:L\ Razlieno barvano bla- go pa se nikdar ne plačuje po naijvi- sjih cenali. 2. lila go je bilo slabo očiščeno. Kot so nekateri obra.'H mešičke iz yejic, tako so jilt prinesli na trg. Me- šički nisoi bili ociščeni nitk, s kateri- mi je mešiček pritrjen na vejioe. 3. Blago je bilo slabo sortirano. Med prinesenim blagom je bilo zelo nruogo dvojekov, mnogo pretistijenih ¦lnešiokov, nekateri mešrčki niso bili še dovolj zreli, popotoioma »dbgotov- Ijeni, dlrugi pa so billi umazani, pre- grizenii in v nekaterih mešičkih je bila buba mrtva. Vsi taki mešički znižajo ceno več kot bi odgovarjalo odistotku tt'kill masiököA. ' Ako hočejo kmeiovalci dioseči za svilode vlsoko ceno, morajo blago sortirati, to je: naj ga ločijo v dobro in slabo. Med slabo blago spadajo zgoraj imenova.ru dvojčki, ki so zelo debeli; sem spadajo fliedogotovljeni, Še ne zrcli incšički,, kauere spozna- mo po zelenkaisti barvi koncev; sem spadajo potem oni, mcšički. kjer je bulba mrtvia. ali bolna, kar se spozna Poteim, da sta eden ali oba konca črna. Mod slabejše blago spadajo tudi pneiivknjaini me&ički, mešički ne- Pravilnih oblik in umazani. To slaibej- Se blago pa tudi prcdstavlja. gotovo vrednost in zafo se jih tudi proda, se- v'Cda po mnogo nižjr ceni. Cena: Ako bi moral a gal eta odgo- varjiiti ceni murvinega list.ia, bi mo- r;'l stati kg galete najmanj 60 lir, ker '^) bili divjvi, ko je stailo murvino li- stje 300 L za 100 kg in en dan je do- segto celo 520 L. To so ccne. ki niso "iti od daleč upravičene, a so razum- Ijive. Cena murvinega listja pri nas pa 'jinia no-b'JTiega. vpliva na ceno nie- šičkov, tenwee le trg rnesiokov, ki pa je zelo velik. Velika vcčina ita- 'ijanske svile gre v inozemstvo, na svetovni trg, kjer se prodiaja kitaj- ^h, japoiisk», maloazijska, franco- ska in španska svila, itd. Na svetov- "em trgu se cene izenačijo in dober ali slab pridclek v eni državi. poseb- no majhni držaivi, ne igra 'posebne vloge. Sicer je italijanska svila zna- na kot zelo dobra, zato pa ima'jo twdi v Italiji mešički višjo oeno — v zla.ti valuti — kot v ostalih drzavah, sev.s- da ne za mnogo. V pondeljek zjutraj je edini trgo- vec z mešički na trgu v Gorici po- und1;'] za blago z zgoraj omenjenimi pomanjkljivoistini L 20/— za kg, poz- nej,e jc ceno zvišal na 23.— in 24.— L, cene, ki so ostaile tuid,i v torek. Iz- gleda pa, da bo cena v bodočih dneh porastla in podpisancmu j>e izjavil ne- ki tržni izv-edencc, ki bo sain kupoval svj'lode, a samo od onili, katerim je sam izročil seme, da bo cena najbr- že dosegla 30.— L in mogoče tudi več. Cena 30.— L tax kg -dobrcgii blaga bi tudi odgovarjaJa tržnim priJiik:u7i na italijanskih tržiščih, kjcr so bile v soboto, dne 13. t, m. sledečc cene: Cologna Veneta: prinešeno 29030 kg po ceni 25.50 do 32.50 L; Manlo- va: prinešeno 20000 kg po ceni 24.— do 30.— L; Modena: prinešeno 2?0 kg po ceni 26.20 L; Verona: prine- šeno 9400 kg po ceni 28.50 L. One 15. t. m. pa so bile slediečc cene: Cologna Veneta 27.-33.53 L kg, Lonigo 26.—26.50 L kg, Mantova 25.— 31 L kg, Mcdlcna 28 L kg, Ve- rona 28.90 L kg. V Qorici so dne 17. t. in. ccne po- skočile in so plačevali za, kg 30 do 32 Mr. Sa/mo mala količina je sla za 28 lir. Dönesencga blaga ni bilo ve- liko. Pomanjkanje murvinega listja je šc Vi'jdno O'bcutno. Na tirg so pripeljali murvino listje iz Reke. Cena 450 lir kvintal. Naš goriški trg ni organiziran, kot je o fc^m pisala junijeva številka >-Gospodarskega lista:«. Tu bi bila go- tovo na mestu vcčja valilnica za se- me in sušilnica mešičkov, ki bi mo- rala oddlaJLiti zi\?j öuviökc in kupova- ti mešičke. Vsega tego, niimanio, a bi morali imeri in v torn oz-iru se mora- iiio učiti od Furla.nov, ki imaio po- sebno v start Furlaniji zelo mnogo zadrug, ki oidüajajo seme in kupujc- jo galeto. Učimo se in zganimo se! Inz. Riistja. Kaj je novega na deželi? Podgora. V nedeljo dne 21. t. m. se bo ob sedmi uri zvečer vr.šila v Bregantovi dvorani prireditev v prid Zelenemu križu. Igrali bodo »Krivoprisežnika« öliani pod'gorskega prosvetneiga dlrm- štva, ki bodo to pot prvič nastopili pred. širšim občinstvom. Zdiravni-k dr. Jakončič bo imel kratko pnedavanje o pomenu in koristi človekoljubne ustanovic Zelenega križa. Nai prihite k prireditvi vsii, ki hočejo videti ne- kaj lepega, a objenem poma.gati plc- meniti ustanovi. Sv. Križ pri Ajdov$čini. V neddjo 14. t. m. smo rrneli pri na« občinskiC volitve. Vdeležba je bila prav čaistna. Tri petine vseli volilcev ie prišlo nai volišcc. Na celi črti je zmagala lista Kmetsko - t idlelavskc zveze z bivšim županom g. Črnigojfjm na čelu. Na dan sv. Rešnjega Telesa nas je c.biskal, goriški g. podprefekt, rnarkis Da Suni. Njcgov obisk nais je zelo razveselil. Vdieležil se jc sv. maše in procesiije. Po procesiji je povabil k sebi nekatere odiličnejšc može ten se je , z njimi zelo prijazno razgovirjal. Sporazumel se je z njimi tudi glede občinskill volitev. Pri odhodu iz na- šega starodiavnega mestai se mu je g. občinski komisar ziihvalil za obisk in ga je navzoče občinstvo prisrčno pozdravljalo. Cerkno. Zadnjo nedeljo 14. t. m. smo imeli pri nais občinske volitve. Kakor je bilo piričakovati, j,e zmagala na celi črti enotna slovenska lista. Vdelczba je bila povoljna. Cast vrlim volilccm! Kanal. V soboto 13. t. in. se je poročil:h predlnica dekliške M. D. v Kanalu, Marija Makarovič z Ignacom Va- lcntinčičem iz Morskoga. Vrlemu paru želimo obilo sreoe in blagoslova! ..... V soboto in nedeljo; due 6. in 7. t. m. je prirediila kanalska M. I), pod' vod- stvom poslavljajoče se prednice zelo lei>o vzpelo prireditev, ki bi jo smeli imunovati po podlani vsebini: ».luna- ško dekle«. Ta prireditev je zopct po- kazala, kako krepko in živahno delu- je kanalskai M. I), tudi na proisvetnem polju. Da se je življenje v družbi ta,ko lepo razinahnilo, je v veliki möri za- sluga požrtvovalnega dtela in truda zavedne bivSe iwcdnice, kii smo jo na odru že veckrait občuidbvali polcg drugih tovaršic v resnem stremljcnju, pokaizati lepoto1 našc besede,. ljubkost našega domačega življenja in naše domače poezije kakor tndi zajemlji- vost liepili nabožnih motivov. Naij bi Kanalke vztrajale in napredovale na tej lepi poti. Pri tej zadnji prireditvi riam jc posebno ugajal tudi lep nov odter, katcrcga je poslikail g. Vincenc Lapajne iz Ponikev. Za njßigovo delo zasluži g. Lapainc, ki je samouk, na- še popolno priznanje. Voice. (Volitve.) Tudi pri nas bonio tako srečni, če bo kaj paimeti, dla se ddlkrizaino ko- ni'isarskega bremerua. Imeli bomo v nedeljo občinske volitve. Priprave so v ix>luem teiku. Na žatet ste je na no~ vo vnelo nasprotstvo radi gospodar- skili interesov med Volčani in okoli- cani. Glavno sponio jaiholko je novi volčanski vodovod. Okoličani so si svoje tri vodovode v svoji pridnoisti »ami poipravilii, irnajo svoj prav, Vol- čani so pa tudi potrebni boljšcga vo- dovoda, imajo tudi svoj prav, tilasi so jx) Iastni krivdi marsikaj zanmidii. Prav, da vsak vairuje svoje koristi, a socialna prarvičnost vise prav porav- na: tcga CSnta- ni v zadostni rnöii. Vs« sjx>ri in očitki starili grchov so ne^- potrebni, so že d'ovoli skodova'ii or> čini, ziito naj nehajo. Okoličani imajo vsaj dobro liaistnost, da skupaj drže, Volč:>.ui pm se za vsako rnalenkost m-ed sjiboj ka visa jo in ravsajo, da ni nobeni reči pold'obno. Tiezen olovek bi vam zaklicail: Vairujtc svojo tn cast ol)čine! Zato proč s sovraštvom. z osebnostmi in oči;tki starili greliov. Zdmžite se piaiimetni ter vdl'ite moizfe dela in noštenja, ki bodo delrali v re- snični blagor občine. lmi?ijtie poižrtvo- vaihio ljubezen do dornaoe oibčinc ki tako do. samih scbe, dnigače jxysta- nete po Iastni krivtdti poidifiga tnjeevi peti in hlapci. Čenm p,rty,ira,njc? Vsakeimu, kar mu gre: stnrim' in mladim, okoličanom in Volcanoim. Več socialne pravičnasti. več strpil'ji- vo&tn! Več dulia bratstva im vzajdm- nosti. Nc hlapci, tcmvieč vsi enako*- vredni gospodarji! Opazovalec, ki želi srecne ease občini. Novaki. Cerkljanska okoilica je res nesreč- iia. V letošnjem liotu smo že veokrat citaili o nezgodah, ki so sc priipclHe v naši okolici. Velika nesrcča, se jc pri- petila 8. t. m. tudfi pri nas v Novakih. Ijcsnemu trgovcu g. Gaš-periu Flan- derju iz Novakov sta se ponesiriecila oziroma ubila konja, ki sta sie: prjovr- nilai z obiložcirimi vozom v imajlien prepadi ob cesti, ki gre iz Novakov v Cerkno. K sreči se voznikn. ki je hotel preprečiti nesrečo, ni zgod'iilo- nič hudega. Vzroka nesneče ni piti- l>isovati brezbrizn'osti voznika. je pctč to slucaj usode. Nezgoda bi se pa lahko. omeiila, če bi bila na dbtlioneim mestu ccsta, bol'j obvarovafna z ob- ccstnimi kamni ali pa s kakšmoi ogira- jo. Eden izmed Novačanov. Dobrovo. Na Dobrovcm se je dhe 11. t. m. vršila miala otro'ska ve.sel.ica \t)d vodstvom gdč. Slavice Šucove. Bila je sicer pripmsta, a mi smo- z vese- lieni gledali na te resne obrazc mla- dih igrailoev ter poK'hisaili niih nedb-1- žno doncče glaisove. Mladi in pogum- ni delavki pa izrekanro svojo po^ hvalK). Udelezenec. Iz Hruševlja. Hue 10. maja je bil pri nais lie,p ik>- greb. Pokopali smo g. Urbančiča .lo- žefa, ki je biil star 63 let. Bil je velik ljnbitelj glasbe in petja. Zato mu je izpolnil cerkveni zbor iz ^lovrenske fare njegovo željo in mu je z.apcl' na grobu pod vodstvom pevovodjc in organista g. Mirkota. Kodrmaca iz Ncblcga v Brdih. Naj počiva v miru. Ostalim pa naše sožalje. zboru bi bilo oe bi nekateri tenoristt uyiideli, da ne spadajo v zbor in sto- r'H temu priinerne korafce. Basi so za ?boir prešibki in tu ne. pomaga! noben ^govor. AH naj se temu ddipomore, ab" pa naj računata pevovodja in ?bor že v naprej na ncpopoln uspeh in !]a posledicc, Torej ali eno, aii dirugo. jzgovorjava. je bila v celoiti prav do- "ra in jasna, bilo je prav .prijetno po- ^'ušaiti. Z vsemi stirimi se pa rmoramo oraoiiti preodprtega e, ki je v sloven- ^ini jako grd; pravtako na,i pevo- ^odja pazi, da ne zaide zlaisti med ^enske prevelika simpatija do porta- ^nto - -krotzenja, ki bi utegnilo priti JJestoma v konflikt z estetiko. Dr. A. ^reziiikova. pravilai glede izgo- v°i'jave tndiega 1 sei boidb ohnesla v ^ovorici, v deklamaciji, tudli diploma ^ ixjtju, a, povsod in vednoi ne, vsaj ?rez sikode na račun blagoglasja slov. jczika ne. Tcžavice so se pokazale Jdi pri tern koncertu. V 10. taktu ^damičeve »Neizkušena« so peli ba- ®!' h mesto cis. Bilo bi to vredno ve- ™L graje, če bi sc- zgodilo naiineno- Ja. Onieniil scm že dobro .izvaaanje ^daniičevih »Šcst pesnii«, pa dobili ' smo vtis, da so bite vendär prehitro naštudirane. Kakor dbbri, tako bi mo- ral i obiskovati redno pevske viaje tudi boljsi pevci. Umetnost ne trpii sko- kov in vsaka pssem zabteva tudi od največjega nmetnika gotovega časa, ki je pa daljši nego nekateri misliio. Transpozicija kompozi'cij se ne po- sreči vedno; če je namreč .pisalna skladba nameinoiria v h - durju, je popolnoma napačnoi, če jo transponi- rajno v d - dur. Način intonacije ni pri men en pevskemu zbom in jako čudDn vtis je napnavilo na poslušavca ono momljanje, ki se ga je slisiallo ob Intonaciji1 nekaterih i>esrni. Pevskemu zboni mora zadiostovati akordi. Dina- mika igra dlokaj važno vlogo zlasti pri ziborovem lXitju in tu opozairjam na dvojc: čim tišje pojemo, tern in- teizivncjše moramo izgovarjati in v gotovih ppp'- mestih rnora preiti naše izgovarjanje v razločno polglasno še- pstanje. Ko pojemo daljša decres- cendo - mesta, zastajamo avtomatič- no tudi v tempu in obratno. Pevovo- dja mora' vodcti za vse take poiave, ki izvirajo iz ustroja človeške nara- ' ve in mora zbor na to opozoriti, kjer je potnebna Konečno bi bilo pripo- ročati, dia bi delal zbor malo bolj umiprjeno; delo naj bi bilo razdeljeno bolj 'önakonierno, ker- ona> hlastnost in mrzlična nag'lost škodi v mnogih ozirili. Dirigiranje samo. oziroma cLi— rigentove geste bi pa monale biti ko- likortoliko v skladu s številom pev- skegai zbora; če derigiram dvajsetim pevcem, ne bom delal tako strašno sirokih gest, kot bi jih moral delati, qe bi dirigiral dvesto pevcem in on'- kestm. Vseibina pesmi je bila prcveč enolična. Poniniti je treba, da se člb- vek najc s sladkarijaini še najprej. Še dve zadievici: Pravilo gledc razsvetljave pri koncertih pravi: dvo- raiia naj bo med izvajanjom prijetno razsvctljena. Tega S5 tu'dü dinže i'x> vseh večjih in rnanjsili mestih, nc vein čemii bi nionila biti Gorica1 iz- jenia. Znnanji nastop »Mladikinega« zbora je dobcr. To je siccr malenkost, a doprinese tudi po svojih Tnočeli ali k oaisti, alii pa k »špotu« eelotnega. nastopa. Ugotovili simo tudi to, (ki sicer r\c spada več v glasb. kritiko) da so bile gospodične pevke dostojno oblecene; lahko bi bil zadovoljen tudi zagrizen zagovornik dolgih in jako dolgih ter zapntih oblek. Dodatek: Ko preimiišljujem o »Mlia:- dikinem« zbom in o njegovi bližnji okolici, mi prihaja pred oči ona lepa mncka, ki je zašla v dmžino, ki je bila bogata razbrzid!anih otrok. Vsak otrok jo jc hotel imeti v svojem na^- ročju, ji oviti svoj traček krog vratu in jo božkati in mrcvariti no svoje. Mačica pa ni mogla ustrczati na vse strani, kajti želja teh otročičev so bile jako težko izvedljive. — Koiwc k doduiku: Vsak Slovcnec. ki pozna svoj narod in njegove razinere, ve, da je pstje za nais. zelo važno iz mno- gih vidikov. Vsak poston Slovenec — zUvsiti če je glasbenik ali pevec — bi moral biti vesel, d!a irniamo v Go- rici kar dva1 ix^vska zbora, nai katera lahko zidiamo. Omalovažicvanje ene- ga a.H drugega zbora bi bilo torej ja- ko simešno in bi pričalo 0' jako nefo- pih Iastnostih. Glasbcna umetnost ni liberahia, nc klerikalna, niti komuni- stična: to vedo vse ljubljanskc. ženi- ce. Kdor pa podcenjujc pevsiko uimet- nost na sploh, ta ne zasluži odgovora. Stran 4. »OORISKA STRATA« Col nad Vipavo. Poroeil se je dne 8. t. in. ir. Josip Pregelj, trgovec v Ores.iu z g.čno Tončko Srebot iz Trsevja pri PodL kraju. Novaiiiiu parn žel.imo obiilo siilvoo. ¦-- Dekli&ki krožek tukajšnje- ga prosvotnega dlništva priredii v nede'jo, due 21. t. in. ob 4. nri pop. svoja.jwvo jiaivn« veselico. Mod' dru- ffhn sc bode igrala štiridejanka »Fa- hijola in Neža«. Prlijatelii ix) stone za- bawe obiščite nas tai dan. Igra sc bo oomwila. Dan bo pravočasno ob- javljem. Valuta. Dne 16. junija si dobil : ta 100 franc, frankov 124— do 124.75 Lir za 100 belg. frankov 12*2.— do 123.50 Lir za 100 švic. frankov 501.- do 505. — Lir za 100 češ.-slov. krön 7H.5O do 77.50 Lir za 100 dinarjev 45.10 do 45 60 Lir za 1 sterling 126.- do 126 40 Lir za 1 dolar 25.95 do 26.15 Lir za 1 zlato marko 6.10 do 6.20 Lir za 100 avst. kron 0.0365 do 0.0375 Lir Beneške obligacije. Dne 16. junija: Srednji kurs L. 76.05, v Trstu 75.90; v Milanu 76.—, v Rimu 76.30 L. Redni občni zbor Hmečhe posojilnice pri Sv. Luciji p. z. z n. z. bo v nodeljo due 28. junija 1925 ob 3. uni popoldne v tiradniih •p-nostoriih s sledečini cliievnim rad'oun: 1. Čitanjc zaipisnika zaidni.ic.ua ob- čncj^a /borai 2. Poročilo načelstva in ii.adzor.stva. 3. Odobritev raouna z,a I. 1924. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slu- čajnosti. Ako bi bil občni zbor ob dolioceni uri -ncsklcpccn, se vrši pol nrc ka- •siicje na istein niestu in z istim dne- vnim redtom dniffi občni zbor. ki skle- pa vel'javrio no glede na število lrav- zoCili'clamov. (§ 33 zadr. pravil). Načelstvo. Kmečka posojilnlca v ŠEMPOLAJU vabi svojc Clane na redni občni zbor ki se bo vrši.l dne 28. junija t. I. <)b 11. uri dopolidine. Dnevni red: 1) Poročilo naeclstva in nadaorstva:. 2) Citanje rcvizijskiega poročila. 3) Odiobritev rač. zaklinčka za 1. 1 1924. 4) Volitev načelstva in nadzorstva. 5) Slnčajnosti. Odbor. NA PROD A J jc liiša z vodno lnocjo ter ncikaj zemljišča, pripravna za ml!n, žago, kovačnico ali napraivo za žga- njdkulio na voliko. Kje, povc uprava! V CRNICAH JE NA PRODAJ celo- knpno posestvo s hi so vred. Hiša Ieži ob državni ceisti sredi vaisi. Proda se skupno ali posamiezno. Cena se izve I>ri lastniku Josipu Volčiču, čriii- če 26. DVA MIZARSKA POMOCNIKA za stalno d)e!o spuejitnem takoii. Anton Ceniietič, miz. mojster, Knežak na Kra.su. NEKA OSEBA JE ZOUBILA v nc- deljo, dtne 14. t. m. zlato zapestnico od Traviiiika do tr^a sv. Antona. Po- iäten najdiitdj je napnošijn, dti jo odda pri in>rav.i proti dobri nctSf.iadi. Slrli^ w Goriško Strazo"! Vozni red avtolcorlj-ere Trst — Dutovlje — Vipava Ajdovščina in Idrija veljaiven od 1. junijcä 1Q2S. U ra . Ure P O S T A j R zjutraj pop. zjutraj pop. *) 6.-— 4.— 1 Trst....... 9. 7.40 6.30 4.40 Opčina...... 9.25 ! 7.15 6.45 4.55 Sežana...... 8.10 ! 7.— 6.50 5.10 Šmarje....... 8.— 6.55 7. - 5.15 KriŽ....... 7.55 , 6.50 7.10 5.25 Tomaj.......i 7.50 6.40 7.20 5.40 Dutovlje...... 7.35 ! 6.35 7.25 5.50 Skopo....... 7.25 6.25 7.30 6.— Kopriva...... 7.20 ! 6.20 7.40 6.15 Štanjel....... 7.10 ! 6.05 7.50 6.30 Čehovini...... 6.40 ! 5.50 i 8.— 6.40 Manče. . ^. . . . 6.20 ' 5.30 8.20 7.-- Vipava....... 6. 5.10 8.40 Ajdovščina..... 4.45 920 Col........ 4.20 . 9.45 Črni vrh...... 3.45 10.— " Godovič...... j 3.30 10.30 j ldrija....... 3.— i *) Ob nedeljah in praznikih ne vozi. PODRUŽNICA Ljubljanske feritne banhe p Borici Corrso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica CENTRALA Rezcrva SHS in rezerve: ¦ i/idi I A N A ^'n* Din. 50,000.000 LJUP 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vlogc in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- Izvršuje dcnarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostnc papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Razpls službe. Do vštevši 10/7 t. 1. so razpisanc sluz'bc tajnika, pisarniškcsa urtidnlka (apl:icato) in čuvaja - odho-dlnika. Lctnai plača brez od-bitkov znaša. za tajnika 8200:— L., za -pisarniškega uradnika 4800:— L. in za čuvaja-od- hodiiLka L. 4000:—, poleg dokkid /> aJitiviiO' službo po 600:— L.. 300:— L oziroina 250:— L. in pnaivico do stanovanja v občinskcm domu. Prosilci moiajo predtbžiti sledcče listinc in sicer vse pravilno koickova- ne in legalizirane: 1. Potrdilo o itaÜjanskern držav- ljanstvu. 2. Starost nc iuanj kot 21 Let in lie več kot 40 let, izvzomši slučajcv predvidcuili v členu 95. pravil. obč. d.C7. zakona. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Spričevalo o lepem vödlenjn. 5. Potrdilo, da ni bil pnosi'ec kaz- novan iz nas!ovo\r navudcnih v členti 25 obč. dež. zaik. 4/2 1915. št. 148. 1 6. Tajniski patent za tajnika. j 7. Dovršena nižja srednja sola ali i trilii'tncx zadlovo'ljivo sluzlwvanje pri [ kaki javni upravi za pisamiskeiga n- | radii ifca. i 8. Dovršena Ijudlska sola za obhod- ¦ nika-čuvaja. j Listine i>od St. 3. 4. in 5. ne sniejo 1 biti stane več kot 3 mesece. Kdbr bo imenovan, se bo moral podvreči vseli po^ojcm or^ainičnega piavilnika, ki ie .v odobritvi in nasto- l>iti s'liizbo tekoin ene.ya meseca po inionovariju, sicer službo zgubi. luir.instvo — KANAL OB SOČI, dne 10. junija 1925. Žuipan: Začasni tajnik: Kami Angeli m. p. Franc Lenkič m. p. •MLAD TRGOVSKI POMOCNIK išče shižbe bodisi v tries tit aJi na de- žcli. Naslov pove up.rava lista. Ročne harmo- u i k e, slov.-nem. glasba,prvovrstni izdelek, prodaja in jih i zd eluje Janez Filipič, Idrija St. 128. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o ri ci se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. SPRETNE TESARJE 6-10 mož, išče za nekaj mesecev proti do- bremu plačilu Hans Ronacher, Kleinkirchheim, Korosko Körnten, Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) Vcllha zaloga češkcga piatns iz znane tovarne Hegenchart l Raymann, usaho- vrstno blago za poročence hühor tudi velika izblra mo&hcga in ženskege suhna, Blago solidno! Cene zmerne! „M u ndlos" š i v a 1 n i stroji „Göricke^ dnofeolesfl, motoFini „Fion" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour št. 9 Mehanična delovnica, Piazza Cavour Stev. S.