2. štev.
V Ljubljani, dne 17. januvarja 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak čatrtek ter stane za vse leto 1 K 00      za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne petit-vrste 18 v. Se *e enkrat wska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo-
Po volitvah.
Državnozborske volitve 'so končane, ln- njih izid nam kaže, da v naši državi vendar še ni vse tako črno kakor je videti.
Posebno dva pojava pri teh volitvah *ta velike važnosti in je vredno, da se jih naše kmetsko ljudstvo dobro zapomni, ker iz njih spozna, kako drugod krepko Napredujejo.
Prvi pojav je ta, da klerikalstvo toočno nazaduje. Mej vsemi strankami bo pri teh volitvah največ pridobili tisti nemški radikalci, k j so začeli najhujši boj zo-Per katoliško duhovščino in izdali geslo »proč od Rima«. Mi nismo prijatelji te stranke, ali resnica je, da ima ta stranka danes največji vpliv na nemško prebivalstvo v naši državi. To nemško prebivalstvo ve, da je klerikalizem največja nesreča za Nemški narod (kakor tudi za Blovenski) in lato se oklepa tiste stranke, ker vodi ne-,zprosen boj zoper klerikalce.
V vseh deželah se je pokazalo, da ■o klerikalci izgubili zaupanje pri ljudstvu, T vseh deželah se je pokazalo, kako je Nezadovoljno ljudstvo, ker so duhovniki vtikajo v politiko. Koder eo klerikalni kandidatjo bili voljeni, dobili so letos ve-nko manj glasov, kakor pri zadnjih volitvah, a kar je posebno značilno, je to, da klerikalci pri letošnjih volitvah niBO ni-*esar pridobili, pač pa izgubili celo Trsto mandatov. Izgubili so mandate Dolenjo Avstrijskem, na Češkem, na Moravskom, na Štajerskem, na Solnogra-*kom in na Gorenjem Avstrijskem. Padli *° prvi njihovi voditelji. Padel jo bivši Minister baron Dipauli, njihova najbistrejša £'&va, padel je dr. Kbenhooh, deželni gla-Va-r gorenjeavstrijski, padel je dr. Gess-j^ftn. Kacin 16 mandatov so klerike i izgubili na največjo svojo na-8Protniko, drugo pa so ohranili le z naj-Vetyo težavo. To pač kaže, kako je Ijud-fttyo do grla sito duhovniškega pritiska, ft kako grozovito propada klerikalstvo v državi. Bog daj, da bi šlo tako naprej, a bi »o ljudstvo v svojo korist in srečo ^reslo duhovniškega jerobstva.
Drugi volovažni pojav  pri zadnjih °^tvuh je ta, da se jo kmečko ljudstvo *^elo krepko dvigati.  Kmetsko ljudstvo blizih deželah je letos doseglo lepe J?*K«. Kmet naj zastopa kmeta — se je glasilo po hribih in dolinah in
»i«
*rno je odmevalo: Volimo kmete,
^ * poslanci, ki so duhovniki ali urad ^»  »li kar, že bodi,  p*  o kmetskih
r°bah nič no razumejo. ,     la to močno gibanje jo rodilo obilo ^ Cefika kmetska stranka jo smagala I *»tih okrajih in bo imela v dri. zboru H| kmečkih   poslancev-   Tudi poljska
kmetska stranka je nekaj pridobila in ravno tako nemška kmetska stranka. Ljudstvo v tistih krajih je silno veselo in radostnega srca kliče: Prvič je zmagal kmet, živio kmetski stan!
Kmetsko gibanje v druzih deželah rase prav mogočno in pokazalo se bo v kratkem, da se bo kmet otresel vseh je-robov in da bo poznal vse tiste hinavce, ki so se mu doslej silili za poslance in ga izdajali trikrat, predno je petelin enkrat zapel.
Kranjski kmetovalec! Poglej tvoje goriške, češke in nemške tovariše. Kako lepo so tam zmagali, ti pa si poslal take poslance na Dunaj, da bi se jih še berač sramoval. Spametuj se vender in pridi do spoznanja, da ne bo bolje, dokler ne bo kmet zastopal kmeta.
Kako skrbe klerikalci za kmeta.
Klerikalci Be vedno bahajo, da oni največ etore za kmeta, in da sploh kmet nima boljšega prijatelja, kakor je klerikalec, bodi si v kratki ali dolgi suknji. Pregovor pravi: »Svoja hvala, se po tlehu vala«. In tako je tudi res. Vse, kar so klerikalci storili za kmeta ni piškovega oreha vredno. Samo poglejmo malo, kako so klerikalni poslanci - - klerikalci vseh dežel so si enaki — delovali so v državnem zboru in kaj koristnega so storili za kmeta. Lahko rečemo da niso nič storili. Nasprotno je njihovo delovanje prineslo kmetom veliko škode. Tako so n. pr. klerikalni poslanci 19. decembra 1881. ob 4ih zjutraj glasovali za to, da so so v naših deželah zemljišča za 20 procentov višje cenila, kakor v Galiciji. Naši kmetje morajo za to 20 procentov več zemljiškega davka plačevati. Lota 1888 so klerikalni poslanci bili proti temu, da bi se no imela posestva razkosavati in klerikalni list »Vaterland« — glasilo klerikalnih veleposestnikov — jo takrat pisal, da je bolje* če pridejo posestva v roke le nekaterih ljudi. Seveda je »Vatorland« imel takrat v mislih le kneze, grofo in barone in srečno posestnike milijonov denarja. Klerikalni poslanci so bili tudi proti zvišanju zemljiškega davka grofom in škofom, in njihov vodja, poznejši minister baron Dipauli, je takrat rekel, da je zvišanje zemljiškega davka darilo malim posestnikom na troške velikih posestnikov. Dne 4. januvarja 1894. so klerikalni poslanci glasovali zoper zvišanje pristojbine in zoper premembo postavo o vojaški taksi. Glasovali pa so klerikalni poslansi sa to, da se je dalo Ga-liiki deželi dvesto milijonov kron davčnega denarja ia semljiiko odvezo. Kleri-
kalni poslanci so glasovali za to, da se je poljskim plemičem za 160 milijonov kron odkupila pravica kuhati žganje brez plačila kakega davka. Klerikalci so glasovali za to, da se podari dunajski parobrod ni družbi vsako leto sedem milijonov kron podpore skoz deset let. Klerikalni poslanci so glasovali, da se je dovolilo za dirke 120.000 kron, tudi so glasovali klerikalni poslanci, da so se dovolile premije ali nagrade za izvoz sladkorja ali cukra iz naše države. Vsled tega je pri nas sladkor postal dražji, bogati fabrikanti sladkorja pa so dobili v teku 30 let 726 milijonov kron nagrade za izvoz sladkorja. Klerikalni poslanci so glasovali zoper to, da bi se cena soli znižala. Našteli bi še lahko več drugih stvari, ki bi pokazale ljubezen klerikalcev do kmeta, ali za sedaj bode to zadostovalo. Berite to kmetje dvakrat, trikrat in zapomnite si dobro. Kedar vam bodejo farovški gospodi govorili o dobrotah klerikalizma, pa jim te grehe klerikalnih poslancev naštejte in povejte, da so lažni ki in ljudski goljufi. Klerikalni poslanci so šli z vsako vlado in bi bili lahko kaj dobrega storili za kmeta, če bi bili imeli voljo, sosebno ker so bili poljedelski ministri skorej samo klerikalci. Veste kmetje, kaj je neki poljedelski minister, no saj ga lahko povemo, grof Falkenhevm — rekel o kmetu? Berite, rekel je: »če hoče biti kmet podlaga ali podstava držav i, tedaj mora prenašati tudi vsa bremena« To je rekel, ker se mu je naglašalo, daje. kmetski stan prvi stan v državi, in da je podlaga vsake dobre države. Kaj ne, dobro jo je pogodil ta klerikalni grof, in norčeval se je šo s kmetom, češ, če hoče kmet biti podlaga državi, naj ima vsa bremena, kakor nosi pri hiši temeljni zid vse zidovje in ostrešje. Vidite kmetje, kako vas visokorodni grofje, škofi, župniki in kaplani vsi imajo za norca, ker nimate dovolj korajže, da bi se postavili na svojo noge in izvolili za poslance može iz svoje srede, prave kmete, ki bodejo znali dati ministru odgovor, če se bode hotel norčovati iz kmečkega stanu, Kmet za kmeta naj bode vedno od sedaj naprej in če bo bodejo kmetje tega gesla držali in se združili, jih tudi peklenska farovška vrata ne bodo premagala.
Nedeljska premišljevanja.
PiBe katoliški duhovnik.
Tisti čas je bila ženitnina v Kani Ga-llejski in mati Jezusova je bila tam. Bil jo pa tudi Jezus povabljen in njegovi učenci na ienitnino. In ko je zmanjkalo vina, reče nati Jezusova njemu: Vina nimajo. In Jezus ji reče: Zona t kaj j* meni in tebi mari?
Moja ura še ni prišla. Njegova mati reče služabnikom: Kar koli vam poreče, storite. Bilo je pa tam šest kamenatih vrčev postavljenih po šegi Judovskega očiščevanja, kateri so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče: Napolnite vrče z vodo. In napolnili so jih do vrha. In Jezus jim reče: Zajmite zdaj, in nesite starejšini. In nesli so. Ko je pa starejšina pokusil v vino izpre-menjeno vodo, in ni vedel, odkod je (služabniki pa, kateri so vodo zajemali, so vedeli), pokliče starejšina ženina, in mu reče: Vsak človek da dobro vino • najprej in kadar se napijejo, tedaj slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski* in je razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so verovali vanj.
Evangelij sv. Janeza 2, 1—11.
Učenci so verovali v Jezusa, ker je storil čudež in jim je s tem razodel svoje veličanstvo. Samo Bog zna čudeže delati, človek pa ne. Tudi če je služabnik Gospodov, je človek od mesa in krvi. Ako naj pa ljudje verujejo v duhovnika, ako naj mu zaupajo, si mora, ker ne zna čudežev delati, na drug način pridobiti njihovo zaupanje. To pa zamore storiti samo na ta način, da z vsem svojim delovanjem in nehanjem daje najlepši izgled, da sam živi tako, kakor druge uči. Duhovnik, ki je lakomen, ki zalezuje hra-nilnične bukvice, ki pijančuje, ki se peča z ženskami, daje slabe izglede. Tak duhovnik pohujšuje ljudstvo in ne zasluži nobenega spoštovanja, kaj še da bi ga ljudje poslušali in se ravnali po njegovih besedah. Spoštujte samo tisto duhovnike ki se res drže navodila sv. Pavla (iz lista sv. Pavla apostola Rimljanom 12. 6—-16.):
»Z bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite. S spoštovanjem prid iti eden drugemu naproti. Ne bodite leni v oskrbovanji; bodite goreči v duhu; služite Gospodu; v upanju bodite veseli, v nadlogi potrpežljivi, v molitvi stanovitni; v potrebah svetim podeljujte; tuje radi sprejemajte. Dobro jim voščite, kateri vas preganjajo; blagoslovite, in nikar no kol. nite. Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi. Bodite eno misli med seboj; nikar si visokih reči ne domišljujto ampak k nizkim so ponižajte.«
Politični pregled.
Državnozborske volitve se končajo jutri v petek, a že zdaj je lahko vsaj doloma pregledati njih uspeh. Najznamenitejši pojav je, da so klerikalci vseh vrst bili strahovito tepeni. Klerikalci so izgubili osem mandatov, krščanski socijalisti pa so jih izgubili deset. Volitev je pokazala, da se je nemški narod začel odločno odvračati od klerikalcev, in da soje oklenil tistih strank, ki stoje na narodnem in naprednem stališču. Značilno je, da so pri volitvah propadli glavni prvaki nemških klerikalcev. Na drugi strani pa jo zanimivo to, da bo zdaj v drž. zboru 28 nemških radikalcev, torej pristašev tisto stranke, ki hoče vse ponemčiti in našo državo spraviti pod pruski podplat.
..Slovanska kršo. - narodna zveza", kakor so je imenoval tisti klub, v katerem so zbrani bili slovonski, hrvatski in ma-loruski poslanci, bo razpadel. Malorusi bodo ustanovili svoj klub.
Državni zbor se skličo bržčas na dan 30. januvarja. Položaj mej strankami so pokaže koj pri volitvah predsedništva.
Francja. Vladna poizvedovanja so izkazala, da obstoji na Francoskem vso
polno cerkvenih družb in redov, ki so prepovedani, in da imajo ta društva in redovi več tisoč milijonov denarja, dasi nič ne delajo. Ta denar je večinoma pri-sleparjen. Zdaj sklepa francoski državni zbor o postavi, s katero se ti redovi zatro.
Vojna v južni Afriki. Buri so res kakor levi. Ves svet je mislil, da je mogočna Angleška že uničila te borne kmetske može. a zdaj so ti kmetje preplavili še angleški del južne Afrike in seje bati, da pomečejo Angleže v morj'e. V južni Afriki se vidi, kaj je pošten zaveden kmet, ki ne pozna farovške verige.
Dopisi.
Iz škocijana, se nam piše: Kaplan Kos je skrpucal v »Domoljubu« par vrstic, kjer nam očita, da smo mi Škocijanci glasove kupovali in na različne načine goljufali. Košek, povemo Vam očito, da ostanete tako dolgo, dokler tega ne dokažete, lažnjivi kljukec. Nasprotno pa hočemo dokazati, da ste Vi glasove kupovali in ljudi varali! Ali niste Vi pri Lindiču na Otavniku govorili, da je g. Zupančič prestopil k luterski veri? Ali niste Vi po Slančvrhu in Bojniku opravljali gosp. Zupančiča na najnesramnejši način ? Ali niste Vi razširjali tiste nesramne listke ter ljudem pravili, da mora biti to resnica, ker jo tiskano! Ali niste Vi pri izpraševanju za spoved samo lažnjivo govorili o gosp. Zupančiču? Jeli se še spominjate, da ste Vi in Vaš tovariš, »vinski barantavec«, tisti dan, ko so bili pri izpraševanju možje iz Vel. Poljan, Klenovika in Zagrada, v kon-sumnem društvu plačala 10 litrov vina, zato da naj bi volili Povšeta! Pri vsaki priliki sta plačevala za pijačo, Vi in Bojane, ter s tem kupovala glasove! Ljudje pravijo, zakaj pa sedaj nobeden več ne plača, ko so se volitve končale! Ali niste Vi rekli, da boste vse tiste, ki Vam ne dajo glasovnic podpisati, in ki so v Vašo »nedolžno« hranilnico dolžni, v treh dneh tožili?! Ali ne veste, dajo to protipostavno, in da po Vas lahko seže roka pravico! Vedite, ko bi no bilo hranilnico v Škoci-janu, in ko bi ne bil Bojane krstni boter Zupetovim in Selakovim otrokom, bi imel Povše samo 9 glasov! Ljudstvo pa Vam je očito pokazalo, da za Vas no mara! Klerikalnomu gospodstvu jo v Škocijanu za večno že zapel mrtvaški zvon!
Domače in razne novice.
Trgovska in obrtna zbornici za Kranjsko je dno 12. slovesno obhajala petdesetietnico svojega blagoslovljenega delovanja v korist kranjske trgovino in obrtnosti. V proslavo to petdesetletnico je zbornica sklonila ustanoviti v Ljubljani slovensko trgovsko akademijo, ki je bila žo davno zelo potrebna, in darovati za pospeševanje obrttiosti 2000 K. Tako delamo in skrbimo za narod mi naprednjaki!
Državno/.buisUe volu ve na Slo venskem so končane, in če sodimo z obče narodnega stališča moramo z žalostjo roči, da pomenijo to volitve za nas hudo izgubo. Mali slovenski narod jo izgubil kar dva poslanca. Pridobil pa ni nobenega. Izgubili smo edinega poslanca, ki smo ga imeli iz Koroške, in izgubili smo v Istri mandat ki ga je imel dr. Laginja. Leta 1H97 smo izgubili dva mandata, zdaj
pa zopet dva! »Hrvatsko Pravo« piše, d* smo propadli v Istri, ker so se istrski voditelji oklenili kranjskih klerikalcev, narod pa ne zaupa klerikalcem. Iz ravno teg* vzroka smo tudi propadli na Koroškem. Koroški Slovenci so se postavili na klerikalno stališče, a koroški kmet ne zaup* duhovniku, ne mara, da bi se duhovnik vtikal v volitve in zato voli rajše naprednega Nemca, kakor farovškega hlapca. Na Koroškem je zmagal napredni Neme« Care s 141 glasovi proti 82, ki jih je dobil slovenski klerikalec. V Istri je zmagal * kmetskih občinah samo jeden naš kandidat, drugi je za nekaj glasov propadel. V Trstu tudi letos v tretjem razredu ni zmagal slovenski kandidat. Kmetski vo-lilci so se izvrstno držali, obrtniki v mestu pa ne. Sila hud boj je bil za Celje. V tej mestni skupini so letos sicer Nemci š* zmagali a le za kacih 80 glasov in le, ker so nesramno sleparili. Posebno znamenito so se držali trgi v Savinjski dolini, Tam ni dobil nemškutarski kandidat nobeneg* glasu. Slovenski kandidat dr. Dečko j* dobil letos 115 glasov več, kakor jih j« dobil slovenski kandidat leta 1897. Slovenci torej v Celski mestni skupini lepa napredujejo in lahko z vso gotovostjo računamo, da postane sčasoma Celje našo-Vse bi požrli. Katoliška gospodarska organizacija, katero celo škof v zadnjem svojem pastirskem listu na vse protege hvali, se trudi na najrazličnejše načine, da bi tudi zadnjemu trgovcu i* obrtniku odjedla kruh. Ta organizacij* je sedaj odjedla trgovcem z zeljem lep zaslužek. Izposlovala je, da bo nek** tere vojaško postaje v Bosni zalagala * zeljem. Doslej so kupČevali z zeljem sarnO zeljarji, sedaj se pa bodo temu posvetili tudi »božji namestniki«. Tudi ljubljan* sko mesarje hočejo škofovi ljubljenci oškodovati. Storili so žo neko korake, d* bi katoliška organizacija zalagala ljubljansko vojaštvo z mesom. Ti no* nasitni ljudje bi radi vso požrli. Kakor sestradani volkovi — tako so lakomni-Napredni poslanci bodo temu gospodar* skemu roparstvu morali posvetiti vso p0' zornost in bodo morali poskrbeti, da dob* me rod aj ni krogi na Dunaju jasno sliko tej sleparski organizaciji kranjskih kleri' kalcev.
Ljubljanski škof v prisilni dela*' niči. Piše se nam: Gorečnost našega škof* jo občno znana.   Kadar so njega knez0* škofja milost razgrojo, tedaj del ujo s celi1* životom, in besedo kar pehajo druga drug0' Verniki so to žo večkrat opazovali in deli so celo, ko je bila škofovska kap:1 1 nevarnosti, da pade raz posvečeno glaV° Zdaj se govori, da jo prevzvišeni i'n° pred  kratkim prepoved v prisilni del*** niči. No vemo, če je to res, toda govofl se tako. In ljudje si pripovedujejo, da 8* je prevzvišeni pri tej priliki tako silovit0 razvnel, da jo  hotel  kar  vse razbiti* l* da jo celo podrl neki križ. Tudi Z* ^ ne vemo, če jo resnično, a mogoče je» ker so splošno govori, smo si šteli v do' nost, da to zabeležimo.  Ce bi pa ta $° vorica slučajno ne bila resnična, smo df^E voljo pripravljeni, jo popraviti. ^
Kako sna tonilseljnki l>eiicf|<*|J t izkoriščati Ijmhtvo Piše so nam: Po**
nik S. Jezera izposodil si je 'A00 g
Id. Prl
hranilnici v Tomišlju, katere načelni* znani benelicijat Knilic. Predlanski'11 1 , nesla jo obresti njegova žena. K"'''0
hotel sprejeti denarja, nego ji je rekel, da, ako se zaveže, da bo njen oče obdeloval njegov »grunt«, potem ga že vzame. Tega pa ne morem obljubiti, je rekla dotična posestnica, ker ne vem, ako bi bili oče s tem zadovoljni. Knific pa je razkačen vrgel denar proti njej. Posestnica vsa objokana pride k očetu in mu pove, kaj se je zgodilo. Knific se je menda takrat premislil in pobral na tleh ležeči denar. Lani je prišla zopet posestnica S k svojemu očetu in ga prosi, da naj on gre k beneficijatu in nese dotične obresti. Oče vzame denar in gre v farovž. Kaj hočete, za-renči beneficijat Knific nad možem. Obresti za svojo hčer iz Jezera sem prinesel, odgovori mož mirno. Nato beneficijat odgovori; denar že vzamem, pa samo pod pogojem, ako mi boste orali in »grunt« obdelovali. Tega pa jaz nikdar ne bom, pravi mož, ker še svojega ne morem. Beneficijat skoči sedaj po koncu, in bila bila bi se gotovo stepla, da ni posestnik M. odšel iz sobe. Domu prisedši, odposlal ~e denar po pošti. Cez dva dni mu že prinese farovški hlapec poštno nakaznico z dotičnim recepisom, katero položi na mizo, rekoč: »Tega denarja ne sprejmo gaspud«. ;— Dotična poštna nakaznica nahajala so je še pred nekaj tedni pri posestniku M; denar pa je ležal na pošti. Beneficijat pa menda čaka, kedaj da preteče rok za vložitev tožbe proti M. S.
Župnik Podboj v Planini je bil pred kratkim izvoljen častnim občanom občine Rakek. Izvoljen je bil z majhno večino glasov in sicer samozategadelj, da bi klerikalci imeli pri občinskih volitvah v Rakeku jeden glas več. Klerikalce je bilo brez težav pridobiti za to, da se župniku Podboju podeli častno občanstvo. AH težko je bilo za utemeljevanje. Ubogi klerikalci so mislili in mislili, kako bi utemeljevali izvolitev župnika Podboja za častnega občana, ali kraj vsega napora jim ni bilo mogoče, zaslediti le najmanjšo zaslugo planiskega župnika, s katero bi svoj sklop opravičili. Toda pravi klerikalec si zna pomagati iz vsake stiske in tudi Rakovški so si pomagali. Rakek spada pod cerkniško župnijo, a ker ni slo drugače, je občina Rakek cerkniške faro podelila župniku Podboju častno občanstvo za lo, ker je planinski kaplan proti dobremu plačilu hodil nekaj časa na Unec, torej v drugo faro, opravljat duhovniško opravilo. Pa reci kdo, da klerikalci niso prebrisane glave.
Prestop v pravoslavje. Iz Velikih Žabelj na Goriškem so poroča, da je on-dotni gospodarski odbor začol zapisovati tisto, ki so v o 1 j n i p r o s t o p i t i v p r a v o -8lavje. Na praznik sv. Štefana se je v gostilni g. Ivana Makovca vpisalo nad 60 družin, ki hočejo z ozirom na on-dotno cerkvene razmere in na počenjanjo duhovščino sploh izstopiti iz katoliško ^Jfkve in prestopiti v pravoslavno cerkev, ^otioni zapisnik jo bil poslan nadškofijskemu ordinarijatu v Gorici. Ljudstvo jo kilo žo dlje časa pripravljeno na ta korak, to Hvedoči pismo umrlega ondotnega katoliškega duhovnika, v katerem pismu P^vi iu duhovnik, da Vel. Žabeljoi prtj *u slej prestopijo k pravoslavju.
Ljuil.sk«> štetje v Trstu. Magistralni pl8*rji, ki hodijo po tržaški okolici popi-8*VlM ljudstvo  so  izumili prav preprost ?aćpt, kako lahko Slovonco upisujejo za Komisarji niti no povprašujejo po
občevalnem jeziku in ne izpolnjujejo dotične rubrike, tako da bodo lahko pozneje izkazali v okolici tržaški toliko Slovencev kolikor jih bodo hoteli. Smo pač v Avstriiji.
Umrl je 15. t. m. v Ljubljani bivši deželni poslanec in predsednik odvetniške zbornice g. dr. Alfons Moše, v starosti 62 let.
Verska šola. »Učiteljski Tovariš« poroča: Katehet na deželi (kraj in ime danes zamolčimo! je po volitvi vse otroke, deklice in dečke, tistih očetov, ki so volili napredne kandidate, tako pretepel v šoli, da so revčki vsi črni klobasasti prišli domu. Vsa stvar se je naznanila deželni vladi, ki jo je odstopila okrajnemu glavarstvu in to pa sodniji.
Ljubljanski škof je dobil od deželnega predsednika pismo, katerega ni bil vesel. To pismo, ki je bilo pisano po naročilu vojaške oblasti, se je pečalo z duhovniškim ščuvanjem zoper armado. V navadnem jeziku se pravi, da je dobil Škof »nos«.
Uzoren sodnik. Pod tem napisom je priobčil »Slovenski Narod« članek, v katerem je ostro prijel kazenskega sodnika v Vipavi, Jurija Polenšeka. Ta sodnik, ki je znan klerikalec, je nekega norca obsodil v zapor. Jetničar je videl, da je obsojenec na umu bolan. S težkim trudom je dosegel, da je Polenšek pustil obsojenca zdravniško preiskati. Zdravnik je potrdil, da je mož bolan, na kar je Polenšek izpustil obsojenca iz zapora, mesto da bi ga bil izročil njegovi domovinski občini Vrabce. Nori mož se je iz strahu skril v vipavski gmajni in tam od mraza in lakoto umrl. Sodnijska oblast je zaradi tega slučaja začela proti sodniku Polen-šeku preiskavo.
Umrla je v Litiji v starosti 82 let gospa Ivana Tura, tašča g. notarja Luke Svetca. Blag jej spomin!
Poskusen umor na Reki. Lani je 19. maja ponoči zgorelo na Reki skladišče j kolarja Adolfa Hermana. Ta Herman je star 33 let; rojen jo v Trstu, pristojen pa v Kamnik na Štajerskem. Zdaj se je razkrilo da je bil požar nalašč zaneten. Dno 8. t. m. zvečer je namreč neki redar slišal klicanje na pomoč. Hitel lo na mesto, od koder so je čulo to klicanje in našel tam v svoji krvi ležečega, težko ranjenega človeka. Takoj jo prišla tudi neka ženska, ki jo povedala da jo ranjenec 80 letni Prane Lorinčik iz Ljubljano njen ljubimec. Prišel je bil ranjen na njeno stanovanje, pa takoj zopot odšel, kličoč: Oni morilec mo je hotel zaklati. Lerin-čika so nosli na policijo, in ker tam ni hotel povedati, kdo ga jo zabodel, niti zakaj, so ga prepeljali v bolnico, kamor je kmalu prišla sodna komisija. Lerinčik je končno povedal, da jo lani v družbi s Hermanom zažgal pogorelo skladišče, da jo Herman dobil zavarovalnino. Herman jo bil Lerinčiku obljubil 400 K, pa mu ni hotel ničesar plačati. Predsinočnim jo Lerinčik zopot tirjal svojo požigalsko premijo, nakar ga jo Herman poskusil zaklati in ga smrtnonevarno ranil. Po tej izpovedi je šla policija lovit morilca in po-žigalca Hermana in ga še isti večer zasačila na Sušaku v družbi lahkoživnih deklet.
Zopet požar v ffozdn. V sredo teden jo nastal  iz  neznanih vzrokov požar v občinskem gozdu pri Bazovici nad Trstom I ter je uničil kakih 15.000 m' novega na-
sada. Okoli 4000 mladih dreves je zgorelo, 5000 so jih o gašenju poškodovsli. Mestni gasilci in okoličani so pogasili ogenj. Upajmo, da stroga preiskava spravi na dan, kdo provzroča ta divjaštva, kajti skoro nemogoče je misliti, da bi taki požari postali slučajno. Da se razjasni ta stvar, to želimo toliko bolj, ker si naši nasprotniki kujejo iz takih dogodkov orožje proti naši stranki, češ, da naši ljudje iz maščevanja zažigajo gozde.
Umrla je v Brežicah pretočeno sredo gospa Lujiza Razlag, 70 letna vdova znanega voditelja Slovencev v prejšnjih desetletjih, dr. Fr. Razlaga. N. p. v. m.!
Prijeta tatica. Ljubljanska policija je včeraj prijela nevarno tatico, 181etno Marijo Škafarjevo iz črne vasi, katera se je že dlje časa potikala okoli in kradla ter goljufala. Tako je v Postojini ukradla služkinjam v hotelu »pri ogrski kroni« več obleke, vredne 28 kron. V Idriji je neki ženski izvabila obleko in jo odnesla in y Zireh je ukradla svoji gospodinji denar in obleko in je pobegnila. Tudi v Ljubljani je goljufala.
Namestnika v zapor je poslal ljubljanski fijakarski hlapee Alojz Mitelj, ki je imel pri okrajnem sodišču prestati 48 ur zapora. Namesto njega je prišel Rudolf Hoenig, katerega je pa ječar spoznal. Hoenig je zaradi tega moral ostati v zaporu, in da je imel družbo, poslali so še po Mitelj na.
Pobegniti sta hotela iz zapora okrožnega sodišča v Novem mestu cigan Hu-dorovac in glasoviti tat Petan. Ko sta ponoči od 8. na 9. t. m. delala luknjo v strop, da bi prišla pod streho, od koder bi bila lahko pobegnila, čul jo jo neki pod njiju celico zaprti muzikant in priklical jetnišničarja, ki je potem spravil Hudorovaca in Petana na varen kraj in ju vklenil v železje.
Neumna šala. Avdo čakljev iz Mišljenja v Hercegovini je poklical nekaj težakov na svoj dom, da mu izčiste gnojišče in prepelje na polje. Za delavce je gospodinja pripravljala večerjo, a mladina se je notela nekoliko pošaliti, in zato so se dogovorili Ahmed Poturovič, Huso Cek-ljet in Jusa Kasumović in so nabrali neko vrst semena, katero so potem vrgli v juho, koja je bila za delavce pripravljena. Ko so delavci juho povžili, je začelo vsim slabo postajati, pač so se nekateri tudi slekli in hiteli iz hiše nevede od omam-ljivosti kaj počenjajo. Drugi dan so omenjeni trije mladeniči zaradi te neslane šalo bili peljani pred sodnika, kateri jih je obsodil vsakega na 14 dni zapora in sicer tako malo, ker poškodovanci niso hoteii zahtevati njihove obsodbe.
Življenje v burskem taboru. Sin Iransvaalskega državnega tajnika, Hjalmar Rajtz, opisuje takole:
Po zložnem griču so razprostrti šotori, toda ne v vrstah, kakor pri kaki nemški armadi ob manevrih, ampak raztreseno, kjer in kakor je dotičnim Burom vseč, ali kjer skalnata tla dopuščajo Vhodi so obrnjeni na vso strani. Šotori sami so različno velikosti in sestavo. V vsakem bivajo 3—10 mož. Vsakdo ima svoj prostor, kamor spravi odeje, obleke, črovlje, puško, patrone, sploh vse, kar ima. Tam spi po noči, tam leži po dnevu. Ura je ena. Ob vsakem šotoru prasketa ogenj, in krog njega sede prebivalci šotorovi. Kosijo. Ali hočete vedeti, kaj jemo? Težko je, na to odgovoriti splošno. Res vlada za nas zelo skrbi, res nam matere in sestre pošiljajo velikansko zaboje; toda vkljub temu se večkrat zgodi, da stvari no pridejo tje, kamor so bilo namenjeno. Tedaj jemo trd
suhar, pijemo kavo brez mleka in sladkorja in — prosimo miru. Drugi dan pa morda zopet koljemo govedo, ali pa pridejo božična darila, zaboji polni kolačev, sadja, potic, sočivja itd. Potem obhajamo praznik, ali bolje, biv obhajali, ko bi ne bilo solnca in muh. Ce jemo, moramo klobuke povezniti čez sklenice; če pijemo, moramo posodo zasloniti s klobukom, da nam muhe ne zabelijo jedi in pijače. Še celo, ko govorimo, moramo biti previdni in ne smemo ust preširoko odpirati, da se nam ne zaleti katera teh ljubeznjivih živalic noter. Namizne oprave nimamo preveč. Jaz sem jedel cel teden iz skledice, v kateri je bilo nekdaj milo na prodaj, in mnogi so me radi tega zavidali. Popoldne spimo; prav za prav spimo zmiraj, ako ne kuhamo, ali ne stojimo na straži.
Straža, grozna beseda; to je naša mora. Predno kaj izpregovorim o njej, naj opišem uredbo tabora.
Na čelu je komet. Tabor ne obsega določenega števila Durov. Večkrat jih je 80, večkrat tudi do 500. Razdeljeni so v desetnije. Vsaka desetnija ima pri nas 25 mož. Sestavijo se desetnije same, navadno iz prijateljev in znancev; desetnika (kor-porala si volijo sami. Desetnik ima cel dan veliko posla. Sprejema hrano za ljudi in klajo za konje. Razdeljuje jedi in pijačo itd.
Mnogo več posla ima desetnik ponoči s stražami, ki so njegov in nas križ. Komaj se zvečer začne mračiti, zakliče naš desetnik: »Vstanite, vstanite!« Potem odi-demo s puško in patroni iz tabora. Vsak ima s seboj tudi odejo in plašč. Počasi se pomikamo dalje, drug ob drugem dolga vrsta kadečih, molčečih mož. Desetnik nas prešteje in gre potem molče pred nami. Tu in tam opazimo druge desetnije, ki so že zasedle svoje prostore. Ko pridemo na določeno mesto, nas desetnik razdeli v straže po 6 mož in odkaže vsaki straži prostor. Navadno je med stražami presledka po 100 korakov. Pri vsaki jih pet lahko spi, eden pa straži. Vsaki dve uri se lahko uleže, in stražo prevzame drugi. Ko bi bilo vedro, bi so šo potrpelo. Toda izmed sedom noči gotovo šest noči dežuje. Ležati v dežju na, golih, mokrih tleh, pa ni ravno najprijetneje. Še slabše se gorji onemu, ki straži. Navadno jo tema, kakor v rogu. Zanašati so sme le na sluh. Vsak šum prestraši stražnika. Včasih čujo stražnik udarce lastnega srca. Mene je že motilo moje lastno dihanje. Kolikokrat dajejo sosednjo stražo napačna znamenja! Kolikokrat kaka straža strelja brez potrebo in spravi v nered celo okolico!
(JbojStVO iz Versko mržnje. Sarajevskemu »Bošnjaku« pišejo iz Bjeline: V našem mirnem mestu so jo zgodil stra-šon zločin. 23. nov. je na trgu prodajal •tarino musliman Meho Menic. Pristopil jo kristjan Mićo Hić in začel barantati za staro uzdo. Nakrat jo začel Hid Mehiča grdo psovati ter ga sunil z nožem v roko. Mehić je zbežal, Hio pa jo tekel za njim in mu zbodel nož naravnost v srce. Nato jo pokleknil na svojo žrtvo, izdrl nož in zbežal. Ko so ga prijeli, jo dejal da jo umoril muslimana, ker ga je prigovarjal, naj prestopi v turško vero.
Morilec matere. V FoldeBU na Ogrskem je bila pred kratkim umorjena neka ženslia Antos-Magvorosev. Orožništvo jo dognalo, da jo je umoril njen sin Julij. Mati mu jo prepovedala razmerje z neko mlado vdovo ter ga silila, naj se oženi z neko gospodičino. Sin je mater ustrelil v obraz in v vrat ter ji vzel 15 kron. Nato je šel k svoji ljubici in plačal dobro večerjo. Tudi pri pokopu matere je bil morilec. Orožnišvo je prijelo morilca in vdovo.
Rodbinsko čudo. V Now-Yorku se je nedavno ubil lasebnik Horma ter je kot vzrok svojega umora navel v oporoki sledeče: Oženil sem se s vdovo, ki je imela odraslo hčer. V to deklico se je aaljubil moj oče in jo je poročil. Oče mi j« torej postal zet pastorka pa maieha.
odgovorni mradnik Valentin Kopitar.
Žena mi je rodila sina, ki je postal mojemu očetu svak, meni pa ujec, ker je bil brat moje mačeha. Radi tega mi je bila moja lastna soproga ob enem stara mati, ker je mati moje matere. Ob enem sem bil mož svoje žene in nje unuk, pa ker je mož stare matere človeku ded, sem bil jaz sam sebi ded! Da ne znorim radi tega groznega čudesa, se odrekam sam življenju.
Zapravljiva gospa. V petih letih je zapravila 23 milijonov frankov gospa Gould, soproga grofa Boni de Castellane. Ameriška rodbina Gould je jedna najbogatejših na svetu in je Boni-jevki imenovala varuha, ki bode pazil, da ne bode mogla zapraviti njegova varovanka več kot 3 milijone frankov na leto. Ali bo zadoščevala ta svotica življenskim potrebščinam gospe, je dvomljivo.
Tatvine na italijanskih železnicah.
Iz Rima javljajo: 4. t. m. je bilo iz brzo-vlaka Turin-Rim na postaji Pisa ukradenih trinajst vreč s priporočenimi pismi. Vrednost teh pisem presega 300.000 lir. Vagon, v katerem se je nahajala pošta, so bili v Turinu zapečatili s svincem. Med ukradenimi stvarmi se nahaja vreča pariške pošte, v kateri se je nahajalo sedem pisem za Palermo, potem vreča iz New-Yorka in Bostona, namenjena v Neapelj s 4 priporočenimi pismi in vreča iz New-Yorka za Palermo s 50 navadnimi pismi. V poštnem vozu je bila tudi pošta za an-gležko eskadro v Malti.
Smrt zavoljo 1 krone in 60 stotink. Voli Davida Dečmanca 191etnega mladeniča so kmetu Vasi Radosavljeviću v Daruvaru napravili o eodnijski cenitvi eno krono in 60 stot. škode, ker so pojeli toliko vrednost sena. V plačilo tega poškodovanja je bil Dečmanac obsojen, in je šel k Radosavljeviću, da mu dosujeno plača. Prisedši tja je našel Radosavljevića sedečega pred hišo. Mesto omenjeno svoto plačati jo Dečmanec povlekel nož in ga
trikrat zaporedoma sunil v truplo Radosavljevića, kateri je na mestu mrtev padel. Omeniti je še, da je Dečmanec mlad 19-letni mladenič, med tem koje bil Radosavlje-vić 361etni krepki mož pravi orjak.
Strašen samomor. V Novemgradu pri Votoru si je nedavno pijonirski narednik Mihael Dieringer razstrelil glavo z dinamitom, ki mu je raznesel vso glavo ter odtrgal desno ramo in levo roko. Nesrečnež je bil baje poneveril neko svoto denarja.
Glavo |e odtrgalo na božični dan kondukterju Klewentu na postaji Liesing. Ko je pregledoval Klevent vagone, je padel s strehe tako, da je imel vrat na tiru ter mu je kolo odrezalo glavo. Pokojnikova žena se je hotela usmrtiti.
Loterijske srečke.					
Gradec, 5. januvarja.	74,	64,	44,	45,	26.
Brno, 9. januvarja.	86,	28,	36,	38,	20.
Dunaj, 5. januvarja.	68,	76,	46,	19,	12,
Lino, 12. januvarja.	32,	82,	54,	14,	43.
Praga, 16. januvarja.	32,	20,	59,	74,	51.
Trst, 11. januvarja. .	43,	10,	84,	15,	90.
Tržne cene v Ljubljani
12. januvarja 1901.
PSenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, . Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, „ Špeh svež,,,
lit.
kgr.
A' r
16-13 60 13150 1360 13!-17 — 1160 5 20 -J24 -20 -18
2-l -10
136
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo ,, „
PiSčanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama,        ,, .   . . Urva trda, klftr. . . „ mehka,   „   . .
K	»]
1	44
1	90
—	8
—	16'
1	28!
1	20
1	40
_	80
1	30
—	45.
•1	40
4	40
7	
5	70J
Doktorja pl. Trnkoozyja
že mnogo lot izvrstno preskn*ena zdravila, redilna in dietetična sredatva, priporočena v Stotinah znhvalnio, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje so dobivajo, 00 se naroča po poŠti v toj lekarni, odkoder »o ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vso sirani sveta s povratno pošlo s poštnim povzoljom, t ml i rolo
samo on komad r. natančnim raottnim navodilom.
Za Štedljivo gospodinjo, dojončke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotnežo, malokrvno, blc-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega so namesto hrozmočno, razdražujočo kave in
ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczvjev
KiUirt cloHni <*fli priporoča kot točno, kropilno, zdravo in najceneje hranilno rVMIUUJ  Sldinil   i^cij brc()stvo liolj0 kot aiaUna kava. Zavojčok (»/< ktie vsebino; 40 h,
14 zavojčkov samo 5 K.
Daljo so priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja
Žplodp^nfi kitp'jb'o. Izborno srodstvo /,n želmloo. Deluje pomirjujočo, krepilno, bolest UteBuJoCe, tek vzbujajočo, čisti želodec m pospeSujo prebavo. Stckloniia
4o h, pol tacata 2 K.
KmO'lifA odvajalne, želodec čistilno. Odvajajo blato brez vsoh bolečin, kakor so tu ub'IOL) čostokrat pripeti pri drugih kroglicah. Uhnuijujočo je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastali vslod zapeho, napenjanja itd. Skatia 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. — Porukrona kroglice. Škatla HO h, tri Škatle 2 K.
Prcni pljučni in kalijev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnonim ^Mli lejesom, uteSujo kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kaSclj, vzbuja tok in tvori kri. Steklenica l K 12 h, pol tucata 6 K. 24—1))
Drgn
24
ilni an 1H'oV rvrt (Gmntgcist) priporočljiv je kot boli ateiojoce, lajlajoos đrgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnenjo po dolgom hodu in
težkom dolu. Steklenica 1 K, Sost steklonic 4 K 50 h.
Tinkturi t n Icuria n^p^a preskuteno sredstvo proti inKiura za Kurja ooebd, t,t,i,.,it,mm kl,,,„,, „cenom,
hradavie.am, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da jo treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica HO h, ftoat Bteklonic 3 K 50 h.
JJSJT Ker jo vodna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, op" VantftM M»mk». zarjamo isto posebno na doktorja pl. Trnk6ciyja redila«
pripravke ca živino.
Doktorja pl. Trnk6o*y a Živinski mnhl' |>ra*ok za notranjo rabo pri kravah, volih in
konjih. Žo blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-
Ijovan, kadar krave nočejo zreti, in da ne zboljSuje mleko Zavojček z navodilom glede uporabo 1 K, pot zavojčkov samo 4 K.
PraŠJčii rtMnmi in krm'm' Pp***k. Varatvono in diotetično J  sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, Bluzi za tvorbo mesa in tolfičo. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
" V*T*tf«nt inimkk.
PoaorI Ta praftek kakor tudi kakao sladni Čaj so amota prodajati v vsaki trgovini. Ako j« ne bi bilo dobiti v vafti trgovini, pišite na gorenjo lokamo.
UetDin* in Usek .Narodne Tiakarna* ▼ LjubU*0*'