DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 18
■m
Trst - Gorica 4. maja 1951
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-7S Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica,' Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. •— Poštni čekovni računi:	Trst' štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Osvobodilna fronta
V	preteklem aprilu, ob priliki desetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, so napravili babičevci niz naporov, da bi obudili k življenju to organizacijo, ki je, odigrala med našim narodom tako vidno vlogo v času druge svetovne vojne. Potem ko so nekaj let s pomočjo SIAU-a in fratelančne politike sami pomagali uničevati duha Osvobodilne fronte, ko so pro-glaševali, da je poudarjanje narodne zavesti nekaj reacionarnega, se tedaj zopet naenkrat vrača.jo na svoje nekdanje stopinje in si znova poizkušajo pridobiti zaupanje našega naroda, sklicujoč se na nekdanja gesla.
Toda med preteklostjo, ko •so mnogi primorski Slovenci verjeli komunističnim obljubam, in seda njostjo leži pomembna doba petih let. V tem času so imeli ljudje priliko dodobra spoznati razliko med komunističnimi obljubami in komunistično stvarnostjo. Zato sedaj ne morejo več verjeti babičevske-mu zapeljevanju in zastonj je vsako sklicevanje na tradicije Osvobodilne fronte.
Se tako zviti članki in govorniške cvetke ne morejo prikriti prepada, ki so ga dogodki odkrili med komunističnim in narodnim pojmovanjem Osvobodilne fronte. Narod jo je pojmoval iskreno, zanjo je umiral in trpel. Komunisti pa *o vse to samo izrabili tako grdo in sebično, kakor ni tega napravil e najsvetejšimi narodnimi čustvi še nihče v slovenski zgodovini. Mnogi si še danes obupno maše u-iesa ter zapirajo oči, kajti težko je priznati, da so bile vse težke žrtve zaman, težko je priznati, da si bil razočaran v svoji najgloblji veri. Toda prisluškovanje odmevom življenja z druge strani meje, pogled na dogajanja v Trstu po letu 1945 ne more varati. Preveč je neizpodbitnih dokazov, ki izpričujejo, kako prezirljivo so bila izigrana narodna pričakovanja.
In ljudje, ki nosijo odgovornost
za vse to, si upajo želeti, naj bi jim Slovenci izbrisali njihovo krivdo in jih oprostili vsake odgovornosti?
To je nemogoče. Osvobodilna fronta je danes zgodovinsko dejstvo, spomenik, ki izpričuje na eni strani vso veličino narodove plemenitosti, zavednosti in požrtvovalnosti na drugi strani pa ovekovečuje za vse večne čase neizmerno hudobijo in neiskrenost omenjene komunistične klike, ki je vse te lepe narodove lastnosti in njegovo zaupanje šele pred kratkim do skrajnosti izkoristila. Kot taka je Osvobodilna fronta pojem določene dobe, mavzolej vseh onih, ki so še polni plemenitih nagibov zanjo žrtvovali, obenem pa tudi opomin vsem živim, naj v bodoče nikdar več ne verujejo skrajnežem, posebno ne komunistom, in naj nikdar več ne izročajo svoje usode slepo v njihove roke.
Ta zgodovini pripadajoča Osvobodilna fronta bo nu današnjem času izpolnila svojo nalogo prav s tem, ker bo z v njej preživetimi izkustvi preprečila našim ljudem da bi komunistom še drugič nasedli. Nezanimanje domačega prebivalstva za prireditve na Padričah Opčinah, v Bazovici in tfrugod je živ dokaz, da šo mnogi pravilno razumeli ta nauk, ki izhaja iz jyre-teklosti Osvobodilne fronte.
Svetujemo vsem, da se po tem nauku ravnajo. Babičevcem je treba dopovedati, da so odigrali in da je najboljše, kar lahko napravijo da se umaknejo. Odpokličejo naj svoje eksponente in likvidirajo svoje hirajoče organizacije. Uvideti morajo, da nikakor ne morejo izbrisati s sebe vseh tistih madežev ki jim onemogočajo, da bi igrali vlogo kristalizacijskega središča, o-krog katerega bi se koncentrirale vse narodne sile. Ojmstiti morajo svoj sen o nadvladi. Ne oni, temveč domače, zdrave in od rdečih režimov neodvisne sile so poklicane, da odslej zastopajo interese tukajšnjega slovenskega življa!
Zato naj puste raje na miru O-svobodilno fronto, naj ne poizkušajo reševati svojega obupnega položaja s tem, kar ni njihovo, temveč že zgodovinsko ali kvečjemu narodovo. Ni dobro, da obujajo bitje, ki so ga sami ubili. To bitje|
—	Osvobodilna fronta — je namreč njihova najtežja obremenilna priča in kjer koli bi nastopila, bo za komuniste vsaka pravda izgubljena.
* * *
Občinski proračun
Govor obč. svetnika SDZ dr. J. Agneietta na seji trž. obč^sveta^dne 2. maja 1951
Letošnji preračun izkazuje izboljšanje v primerjavi z lanskim v kolikor je primanjkljaj znižan od
2,200.000.000 lir na l,9oo.ooo.ooo lir. Vendar so pa osebni izdatki medtem narasli od 2,lo4.ooo.ooo lir na 2,119.000.000 lir. Dejanski dohodki pa dosegajo samo polovico izdatkov in komaj krijejo osebne izdatke.
Finančno stanje občine je kritično in zaenkrat ni izgledov, da bi s sedanjim načinom uprave mogli olajšati breme davkov in drugih dajatev. Res je, da v dveh letih ni bilo mogoče urediti občinskega finančnega stanja, vendar je nujno potrebno priti čimprej do ključa za ureditev prilik.
Krivda za sedanje stanje je v 'birofcflai3ičnem upravnem sistemu, ki se je razpredel po tržaški občini, zlasti po 1. 1945.
Treba je poenostaviti vso u-pravo!
Demokratski red ne potrebuje skrajno zamotanega upravnega sistema z armado uradnikov, kakor ,se to dogaja v totalitarnih državah. Prav tako ne potirebuje policijskega nadzorstva nad prebivalstvom. Ne potrebuje zaupnih in bolj ali manj tajnih policijskih informacij.
Dolge vrste na anagrafskem uradu so samo dokaz za nevzdržno birokracijo, ki jo je uvedla v Trstu Italijanska upravna zakonodaja. Poenostaviti je treba upravo v sa-, mem interesu ljudstva in občinskih financ! Zmaga naj načelo, da je, človek, dokler se nasprotno ne dokaže, pošten in ne nepošten.
Seveda je treba v to svrho vnesti novega duha v upravo, in sicer demokratičnega duha brez diskri-, minaoij glede pripadnikov različnih političnih skupin.
Vsiljuje se nam zahteva po novem občinskem .zakonu, ki naj da občini oblast in avtonomijo v skladu s sodobno demokratično upravno zakonodajo. Občinski odbor bi se moral zavzeti pri ZVU, da uvede tak nov zakon!
Centralizem nima več nobenega pomena v Trstu. Na STO-ju, ki ima 400.000 prebivalcev, ne potrebujemo pokrajine in pokrajinskih uradov, ki naj bi posredovali med občinsko in državno oblastjo.
Potrebna je redukcija občinskega osebja. Vendar se pri tem ne sme vreči odvisno osebje kar na cesto, temveč ga je treba usmeriti k produktivnim panogam gospodarstva. Seveda me bo pri nas dovolj dela ■za Tržačane, dokler se bodo iz Trsta prestavljali osrednji sedeži njegovih najvažnejših podjetij, ladij in pomorskih družb, in se bo Trstu v škodo pospeševalo gospodarstvo različnih mest italijanske republike.
Prišli smo s tem do vprašanja brezposelnosti. Dolžnost občine in ZVU je, pospeševati na STO-ju investicije kapitalov in ustanavljanje industrijskih, pomorskih in trgovskih podjetij ne glede na njihov izvor. Trst nima lastnih kapitalov, zato jih mora dobiti iz tujine.
V	Trstu je treba zaradi tega n-kiniti vse zakone, ki kot ostanek fašistične zakonodaje in avtarhič-nega gospodarstva preprečujejo e-li kakor koli ovirajo gospodarsko
TržaSho voraSanie na pariShi konferenci
Pariška konferenca štirih namestnikov poteka še vedno brez večjih izgledov na uspeh.
■V zadnjem času je bilo tržaško vprašanije večkrat predmet zanimivih razgovorov med ameriškim in sovjetskim zastopnikom.
Sovjetski zastopnik vztraja na tem, da pride tržaško vprašanje na dnevni red štirih zunanjih ministrov. in sicer v nedvoumni in obvezujoči obliki. 'Pri tem je ameriški zastopnik iznesel nekaj prav* ni h pomislekov.
Ameriški zastopnik trdi, da ne spada v pristojnost štirih zunanjih ministrov razpravljanje o izvedbi italijanske mirovne pogodbe v z ve* zi z določbami o Trstu, ker more o tem odločati samo Varnostni svet OZN. Glede na sovjetski očitek, da ije postal Trst ameriško vojaško o-porišče, je pojasnil ameriški zastopnik, da so ameriške čete v Trstu v skladu z mirovno pogodbo, ki določa vojaško zasedbo Svobodnega tržaškega ozemlja po zavezniških silah do imenovanja guvernerja in do (uveljavitve statuta za STO.
dejavnost inozetncev An investicije kapitalov na našem ozemlju.
Za pospeševanje teh investicij je neobhodno potrebna ukinitev zakona o poimenskosti delnic trgovskih družb, ki že delujejo in ki bi se še ustanovile na STO-ju. Ta zakon je vpeljala med vojno fašistična vlada z .zak. dekr. št. 1148 iz dne
25.	oktobra 1941. Namesto tega zakona je treba uzakoniti brezimen-skost delnic in 'vrednostnih pariir-jev.
V	zvezi z brezposelnostjo in s stanovanjsko krizo je bilo tudi govora o begunskem vprašanju. Begunci, ki so bili primorani, zapustiti svoje domove, da si tako rešijo življenje, so vredni vse naše naklonjenosti in pomoči. Vendar težavne življenjske prilike v Trstu nas primorajo, da ločimo begunce v one, ki so državljani STO-ja, in one, ki so od zunaj in nimajo tega državljanstva. T.i zadnji, v kolikor so brez življenjskih sredstev, se ne bi smeli ustavljati v Trstu, temveč bi jih bilo treba .usmerjati v kraje italijanske republike, kjer (je zanje več izgledov za delo in zaslužek.
Podjetje ACEGAT s svojim naraščajočim primanjkljajem otežko ča gospodarski položaj in življenjsko raven tržaškega prebivalstva.
Strinjam se z municipalizacijo javnih podjetij, če je .to v korist prebivalstva. Ko pa je razvoj mu-nicipaliziranega podjetja odvisen zgolj od stalnega obremenjevanja potrošnikov z iraznimi rastočimi dajatvami, ga je treba nadomestiti z osebnimi podjetji, če je to koristneje za mestno skupnost.
Municipalizacija me sme biti svr-ha sama sebi, temveč mora olaj-
šati meščanom uporabljanje javnih uslug po primernih cenah.
Videli smo, kako so'zasebna podjetja napravila plodonosne take avtobusne proge, ki jih je ACEGAT smatral za pasivne. Te proge danes lepo uspevajo v zasebnih rokah! Zato se nam vsiljuje tudi vprašanje, ali ne bi kazalo prepustiti podjetje ACEGAT v zasebne .roke, če je to koristneje za našo .občino.
Čeprav je kurz ‘lire že dalj časa ustaljen, cene na drobno, zlasti za živila, stalno naraščajo v Trstu. Ta pojav je vznemirljiv. Vzrok tega pojava je v samovoljnem dviganju cen nekaterih trgovcev, ki izrabljajo vsako priliko za dvigamije cen. Za veliko noč so se na primer cene živil dvignile zaradi večjega povpraševanja. Po veliki noči se je povpraševanje normaliziralo, vendar so ostale cene nespremenjene. Glede na cene na drobno je treba pribiti, da se nekateri predmeti (blago za obleke) prodajajo celo 300 odstotno draže kot znaša njihova nakupna cena! Jasno je, da je v nujni zvezi z naraščanjem cen borba za povečanje mezd in plač s sledečimi stavkami itd. V Trstu obstoja komisija za cene, ali ni storila še ničesar, da bi se cene znižale ali vsaj kontrolirale. Trgovec in prodajalec mora imeti svoj zaslužek, ali prodajati nabavljeno blago od 100 do 300 odstotkov draže, kot je stalo, ni pošteno. Zato je potrebno odpraviti vse ovire, ki omejujejo svobodno konkurenco na tržaškem trgu.
Prehajam sedaj k razpravljanju o občinski upravi z vidika slovenskega prebivalstva.
Slovenci so razočarani z delovanjem občinskega sveta in odbora, ki sta izšla iz volitev d. 1949.
a) Šolstvo
Ugotavljam, da je obč. svetnik prof. Gregoretti priznal potrebo po slovenskih šolah. Ne morem pa deliti mnenja, da je treba omejiti slovenske šole sorazmerno s številom Slovencev, v kolikor je ta o-me.jitev mišljenja s kakovostnega vidika, namreč da bi Slovenci razpolagali le z nekaterimi vrstami šol. S številčnega vidika, glede razredov in učnega zbora, je pa omejitev dana sama po sebi po številu učencev in dijakov.
Stalno smo zahtevali ustanovitev novih slovenskih otroških vrtcev, posebno za področje ulice Sv. Frančiška, ulice Donadoni, Kolonje, Proseka itd. Odgovor je pa bil vedno odklonilen, ali .zaradi dozdevnega pomanjkanja prostorov ali pa zaradi pomanjkanja sredstev, medtem ko šo se vedno našli prostori in sredstva za italijanske otroške vrtce, kjer koli se tje izkazala potreba po njihovi ustanovitvi (Elizejske poljane, Sv. Ana, Kolonja itd.).
Pomanjkanje slovenskih otroških vrtcev ima za posledico raznarodovanje slovenskih otrok:	starši,
zlasti pa delavci so v večinoma primerov primorani pošiljati otroke v otroške vrtce; v kolikor ni slovenskih otroških vrtcev, so starši primorani pošiljati otroke v italijanske otroške vrtce.
Občina vzdržuije samo dva slovenska otroška vrtca, in sicer pri (konec na 4. strani)
Pred
ibimi upravnimi oolitoami
Dne 27. maja im 10. junija bodo v severni Italiji obč. in pokraj. volitve. Volivna borba dosega prav te dni svoj višek in so vanjo posegli vodilni italijanski .politiki. Za vlado sta posegla v volivno borbo sa mpredsednik De Gaspe.ri in prosvetni minister ter glavni tajnik demokrščanske stranke Goneila. Zanimivo je, da se mora De Ga-speri pri volivni borbi za svojo stranko še vedno posluževati obrabljenih in preživelih iredenti,-stičnih gesel!
Volitve bodo potekale v glavnem
v	znamenju neizprosne borbe med demokrščanstvom in socialkomu-mizmom. Majhne vmesne stranke, od raznih socialističnih ločin pre-
do monarhistov in fašistov, so precej izgubile na svojem pomenu. V tem je bistvena razlika med sedanjimi volitvami in onimi pred tremi leti, ko je saragatovski socialistični milijon glasov imel važno težo v koalicijski vladi, v kateri so tudi republikanci in liberalci, čeprav šibki, s svojimi gospodarskimi strokovnjaki dali trdno ogrodje neizkušeni, vendar pa masovno močni demokrščanski stranki, ki se je s tem mogla uspešno kosati z nevarno socialkomunističmo opozicijo.
Morda podcenjujemo vlogo monarhistov in fašistov pri sedanjih volitvah. Mnenja smo pa, da bo .njihova vloga pomembnejša pri volitvah v južnem delu Italije, ki
ko republikancev, liberalcev pa tja |bodo šele v jeseni.
Proglas socialističnih voditeljev v pregnanstvu ob prilihi 1. maja
Mednarodni urad Svobodnih sindikatov v pregannstvu poziva delavce v komunističnih državah pod-iložnicah, naj nikar ne verjamejo miroljubnim izjavam, ki jih dajejo komunisti ob priliki 1. maja. Devet sindikalnih voditeljev v pregnanstvu je izdalo 27. aprila v Parizu proglas, v katerem svari delavce pred miroljubnimi komunističnimi govori, češ da komunisti govorijo o miru, pripravljajo pa vojno.
V	proglasu obdolžujejo komunistične samodržce, da so organizirali silne vojske, ki ogrožajo neodvisne države.
Na to pozivajo v Imenu svojih sodržavljanov sovjetske čete in zaupnike, naj se umaknejo iz držav, ki so jih zasužnjili, in zahtevajo obnovo svobode in narodno neodvisnost, politično, gospodarsko in socialno demokracijo ter svobodo ,za sindikate.
Pozivajo nadalje svoje rojake, naj se me pustijo omajati od izjav komunističnih voditeljev im naj širijo misel, da ne bodo nikoli uporabili orožja proti narodom, ki so še svobodni, niti proti tistim, ki se borijo za osvoboditev.
Potem poudarjajo dopisniki proglasa, da se zavedajo, da bi njiho-
vi	sodržavljani radi dvignili svoj glas v znak protesta. Vendar jih pozivajo, maj ostanejo mirni, ker bodo kot njihovi sindikalni tova-
riši v pregnanstvu govorili v imenu podjarmljenih.
Končno izjavljajo v svojem proglasu, da bodo na dan 1. maja stavili pod obtožbo vladavino, ki jo označujejo za zločinsko. Podpisniki proglasa žigosajo komunistične samodržce za peščico ljudi, ki naslanja svojo vladavino na podjarmljene sužnje, na najbolj okrutno izkoriščanje človeka po državi. Proglas so podpisali:
Bivši narodni poslanec in član izvršnega odbora bolgarske socialdemokratske stranke dr. Juraj Pet-koff;
bivši tajnik zveze estonskih sindikatov Johannes Micbkelson;
tajnik madžarske zveze sindikatov Karoly Peyer;
član izvršnega odbora poljskih sindikatov Franciszek Bialas;
bivši glavni tajnik sindikata romunskih rudarjev Eftimie Gner-mam;
bivši pomočnik glavnega tajnika češkoslovaške zveze delavskih sindikatov Arno Hais;
član zveze poljedelcev in urednik ukrajinskega lista »Naprej« E-mil Wolymey;
'bivši predsednik beograjske delavske zbornice in predsednik ju-goslovan. socialdemokratske stranke 2ivko Topalovič ter bivši glavni tajnik lilavske zveze delavskih sindikatov Bruno Kal-mins.
Klj.ub vsemu ne bodo glasovi, oddani v korist malim strankam, izgubljeni. Sistem povezanih list, za katerega se je prav demokrščanska stranka zelo zavzemala, rešuje male stranke pred političnim poginom. Male stranke izgubijo pa pri povezavi z enim ali drugim blokom vsako neodvisnost in nehajo predstavljati tretjo politično silo, ki je doslej vsaj na papirju nekaj pomenila v italijanskem političnem življenju.
Zakaj se je demokrščanska stranka tako zavzemala za sistem povezave volivnih list in zakaj se tako rada povezuje, v glavnem na podeželju, z manjšimi sredinskimi strankami, ponekod pa celo s fašisti, kot je to baje primer tudi v Krminu?
Sredinske stranke razpolagajo s strokovnjaki, ki so vsa tri zadnja leta vodili gospodarsko dejavnost De Gasperijeve koalicijske vlade. De Gasperi je prehajal od zadrege v zadrego, ko so mu odpadli najprej liberalni in nato še saragatovski socialistični strokovnjaki. K sreči je prišel saragatovski odpad tik pred volitvami, tako da jo bo De Gasperi z republikanci še nekako izrvozil. Po volitvah pa računajo demokrščani zopet s strokovnjaško pomočjo pristašev malih strank, ker brez njih niso v stanju, da izvedejo širokopotezno gospodarsko politiko na podlagi se-darijih izkušenj. Seveda ni glede tega jasno, kakšno stališče bodo zavzeli do sodelovanja z demokrščani sdruženi Saragatovi in Romi-tovi socialisti. Saragat je za sodelovanje, Romita proti. Katera struja bo prevladala in odločilno vplivala na novo smer italijanske po-volivne politike? Ali bodo dobili novopečeni socialdemokratje dovolj glasov za uspešno opozicijsko politiko v vlogi tretje sile? Skorajšnje volitve nam bodo pojasnile postavljene dvome, na katere je danes skoro nemogoče odgovarjati.
Volitve v severni Italiji nam o-betajo skrajno borbo med združenimi demokratskimi silami in so-cialkomunizmom. Ni dvoma, da ne bi demokratski tabor zmagal, vendar je od obsega te demokratske zmage odvisna velika postavka: Italija je namreč na nevarnem razpotju, na katerem ni varnega in odločnega redarja, ki bi usmerjal italijansko ljudstvo po poti demokracije, zunanjega miru in notranjega reda.
Ukinitev ameriškega dnevnika v Rimu
Italijanska policijska oblastva so prepovedala izhajanje ameriškega dnevnika »Rome Daily American«, ki so ga 'tiskali v Rimu od konca vojne dalje.
Proti ameriškemu dnevniku so v zadnjem času zaganjali rimski italijanski časopisni krogi pod vodstvom dnevnika »II Messagge-ro«.
Policija utemeljuje izdano prepoved z razlogi javnega reda in miru.
Vest o ukinitvi ameriškega dnevnika v Rimu je skrajno mučno odjeknila v Zedinjenih državah!
Podatki o ameriški proizvodnji
Charles E. Wiilson, ravnatelj a-meriškega urada za obrambno mobilizacijo, je imel pri slavnostnem iletnem kosilu poročevalskega urada ameriških časopisnih izdajateljev govor, v katerem je navedel nekaj zanimivih podatkov o sedanji ameriški industrijski proizvodnji.
Izdelava jekla je v marcu presegla 9,000.000 ton. V prvem četrtletju letošnjega leta je znašala 25,7 milijonov ton. Se nikoli ni dosegla v enem četrtletju take višine.
Primerjal je sovjetsko proizvodnjo jekla, ki baje doseže 27,200.000 ton letno in ki bi maj narastla do leta 1960 na 60,000.000 ton letno, z ameriško proizvodnjo, ki znaša zdaj
108.000.000 ton 'letno in bo v prihodnjih dveh letih narastla na
117.000.000 ton letno.
Vrednost ameriške proizvodnje pa je naraščala od 56 milijard dolarjev v J. 1933 na 100 milijard v letu 1940, na 215 milijard v letu 1949, na 300 milijard ob koncu leta 1950 in bo dosegla v prihodnjih .treh letih vrednost 345 milijard dolarjev, s čemer bo zadostila vsem obrambnim potrebam in bo ohranila civilno potrošnjo na ravni, ki jo je dosegla do vojne ma Koreji.
'Izjavil je, da je Amerika na pragu nove industrijske revolucije, ki bo omogočila trajnost takšne o-gromne proizvodnje. Ta proizvodnja predstavlja v primeru majhuj- '* ga najboljše jamstvo. Ce pa vojne ne bo, bo po njegovem mnenju prispevala k boljšemu gospodarstvu, k dvigu življenjske ravni in k »boljši Ameriki«.
Izjavil je tudi, da lahko Združene države »kot bi trenil« podvoje svojo najvišjo vojno proizvodnjo izza časa druge svetovne vojne, če bi bilo treba.
Uzakonjena nesvobodnost delavcev v Sovjetski zvezi
Dr. Vladimir Gsovski, strokovnjak za inozemsko zakonodajo v ameriški kongresni knjižnici, je objavil v mesečniku »Monthly Labor Revievv«, ki ga izdaja Urad za delavsko statistiko, nadaljevanje svoje razprave o zatiranju delavske svobode v Sovjetski zvezi, odkar ni več zasebnih podjetij.
V	razpravi analizira sovjetsko delavsko zakonodajo in razkriva njen nedemokratični .značaj. Tako n. pr. sovjetski zakoni dopuščajo, da lahko tovarniški ravnatelji ali delovodje pošljejo delavca, ki se brani prevzeti novo delo, katerega mu določijo, za 20 dni v zapor, im to brez vsake sodne obravnave.
Sovjetska delavska zakonodaja
—	v skladu z odlokom vrhovnega sovjeta iz leta 1947 — tudi dovoljuje prisilno delo 12-letnih otrok, gojencev industrijskih in prometnih šol.
Delavci, ki brez dovoljenja za-puste svoje delo, so lahko kaznovani z ječo; tistim, ki delajo v vojni industriji, grozi ,za tak prestopek celo do 8 let ječe.
Delavci morajo jamčiti s svojo plačo za izpolnitev delovne naloge. Pravico določanja delovnega časa, plač ;in mezd pa si prilašča izključno država.
Združene države in Formoza
Namestnik ameriškega obrambnega ministra Lovatt je izjavil 25. aprila na tiskovni konferenci, da bo potrebno movo osebje za ameriško vojaško odposlanstvo, <za katero je zaprosila nacionalistična kitajska vlada na FormozA. Poleg 116 častnikov im mož, ki so odpotovali na Formozo v preteklem tednu, bo verjetno odšlo še nadaljnjih 400 do 500 mož.
Lovett je odgovoril na vprašanja, da ni v mnenju obrambnega ministrstva glede politike za nevtraliziran je Formoze kot zavarovanja boka s>il OZN na Koreji nobene spremembe.
Četrti občni zbor Siooenshe demokratske zoeze za Soobodno tržaško ozemlje
dokaz politične zrelosti demokratičnih
Siouenceo
Slovenska demokratska zveza nenehno dokazuje, da so potrebe slovenskega naroda osnovno načelo njenega delovanja in je njihova zadovoljitev njena glavna naloga
S takim delovanjem se je SDZ tudi opredelila do nosilcev uveljavljanja internacionalnih političnih teženj med Slovenci, ker postavljajo narodne koristi in narodno svobodo v podrejeno vlogo.
Slovenska demokratska zveza i-ma značaj narodne svojs-tvenosti. Vanjo imajo dostop vsi Slovenci, ki so pripravljeni reševati vsa vprašanja v duhu narodne povezanosti.
Slovenska demokratska zveza je začrtala v svojem programu temeljne svoboščine narodovega življenja, zato je gibanje, ki združuje vse resnične antikomuniste, čeprav jo hočejo njeni politični nasprotniki prikazati kot navadno strankarsko organizacijo.
V tem smislu je potekel letošnji občni zbor.
Pomanjkanje prostora nam ne dovoljuje, da bi poročila iin raz? pravljenja priobčili v celoti; zato se moramo omejiti na izvlečke, po katerih si bodo naši somišljeniki dn prijatelji ustvarili sliko Zvezi-mega kongresa.
Predsednik SDZ dr. Josip Agne-Jetto je ob otvoritvi izrekel dobrodošlico navzočim delegatom, ugotovil pravilnost njihovih mandatov in pozdravil zastopnike organizacij; nato se je s toplimi besedami spomnil pred kratkim umrlega člana okrožnega odbora SDZ v Nabrežini g. Emila Okretiča.
V pozdravni besedi so zastopniki Slovenskega dobrodelnega društva g. Mihelčič, A. K. Jadrana g, dr. Gantar in Slovenske prosvetne matice g. dr. Jež izrekli v imenu svojih organizacij željo, da bi Slovenska demokratska zveza uspevala tudi v bodočnosti pri svojem požrtvovalnem političnem delovanju v korist vseh stanov slovenskega naroda.
V imenu SDZ na Goriškem se je pooblaščeni zastopnik iz T.rsta o-prostil, da so Goričani odsotni, ker so prezaposleni s pripravami za volitve na Goriškem; prinesel je pa njihove pozdrave in želje, da b SDZ na Tržaškem vključila v svoj okvir vse demokratične Slovence, in. jih povedla v lepšo bodočnost.
Nato je predsednik SDZ dr. Jos. Agneletto podal svoje predsedniško poročilo.
Delo SDZ se deli na borbo /.a narodno in socialno- enakopravnost, na borbo za Svobodno tržaško o-zemlje in na borbo proti komunizmu.
Delo za narodno in socialno enakopravnost je obstojalo v osebnih posredovanjih in spomenicah glede uporabe slovenskega jezika sodiščih in v občinski upravi; za samostojno slovensko šolsko upravo; za vrnitev slovenskih kulturnih domov; za vzpostavitev slovenskih zadrug in za vrnitev po fašizmu odvzetega zadružnega premoženja ter za povračilo škode nastale -zaradi požiga Narodnega doma; za nameščanje Slovencev v državnih in občinskih službah; za samo-) stojne slovenske počitniške kolonije; za kmetijsko šolo v Plavjah; za srednjo obrtno šolo v Sv. Križu j za ljudsko šolo v Kolon ji; za nove slovenske otroške vrtce; za zgraditev slovenskega kulturnega doma in slovenskega gledališča. Slovenski kulturni dom s slovenskim gledališčem bi :biil že zgrajen, če ne bi bili Italijani nasprotovali tej u-pravičeni slovenski zahtevi in intervenirali pri gen. Aireyu proti slovenskemu kulturnemu domu, pote mko so prav oni 1. 1920 zažgali v Trstu slovenski narodni dom in slovensko gledališče ter nam s tem povzročili 1 milijardo 140 milijonov lir škode. Italijanska vlada je priznala krivdo za ta -požig s tem, da je že leta 1938 -odškodovala jugoslovanske državljane, ki so pri požigu Balkana izgubili svoje premoženje, ni pa seveda čutila potrebe, da odškoduje tržaške Slovence, <ki so bili italijanski državljani. Italijanski narod je dolžan izravnati Slovencem to škodo, to je njegov moralni dolg nasproti nam!
Posebno pažnjo je posvečala SDZ Svobodnemu tržaškemu ozemlju. V več spomenicah na ZVU je SDZ predložila svoje zahteve glede tržaškega državljanstva. Tudi Var-, nostnemu svetu in vladam v Londonu ter W-ashingtonu je predočila vpijočo krivico, ki se godi Slovencem in Hrvatom na tem ozemlju s tem, da odloča tuja rimska vlada, kdo bo užival na STO-ju državljanske pravice. Zato je zahtevala SDZ, naj se končno pridne izvajati določbe tržaškega statuta o državljanstvu, kar je pravno dovoljeno na podlagi člena 2 začasnega statuta, in da se podeljuje prebivalstvu na podlagi že tukaj veljavnega zakona o državljanstvu tržaško državljanstvo. Izdajajo naj se tudi tržaški potni listi za inozemstvo, da ne bodo Tržačani hodili
z italijanskimi potnimi lis-ti po sve-j tu, kar je nezdružljivo s prenehanjem -italijanske vrhovnosti nad STO-jem.
Tako je nezdružljivo s sedanjim stanjem na STO-ju imenovanje sodnikov iz Italije n-a tržaška sodišča, zlasti sodnikov začetnikov. Tudi v tem pravcu je SDZ posredovala.
Občinske volitve na STO-ju bodo po prejšnjem proporčne-m votivnem -zakonu in ne po -novem zakonu, ki je v Italiji uvedel večinski vol-i-vni sistem, kako-r so to zahtevale italijanske iredentistične stranke.
Razna dejstva in -znaki kažejo, da se sedaj iSTO bolj kot poprej resno -uvaja v življenje. Mi v to ■trdno verujemo, ker je možna stvarna in pametna rešitev našega političnega, gospodarskega in zemljepisnega vprašanja le s ST-O-jem!
Predsednik je na -konc-u svojega izčrpnega poročila razčlenil še o-snovna načela SDZ, ki so pripomogla, da se je naše gibanje tako globoko vkoreninilo med našim delovnim ljudstvom.
Za predsednikom je podal tajniško poročilo g. prof. Ivan Rudolf. Najprej se je dotaknil razgibanosti zunanje in notranje politike z vida borbe Slovenske demokratske zve.ze v zvezi s Slovensko krščansko socialno izvezo in skupino Neodvisnih -Slovencev ter .v dogovoru ,z italijanskimi indipen-de-ntistič-n-imi strankami za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
Kot strogo demokratično gibanje
—	je nadaljeval prof. Rudolf — smo dosledno in načelno vodi-l-i borbo proti avtoritarni nadlogi, proti kateri se bori -ves kulturni in civilizirani svet. Borba proti komunizmu in proti neofa&izmu je izpolnjevala velik del naših prizadevanj. V tem oziru smo dosegli znatne uspehe. Kominformizem ti-speva -le še med najbednejšim in duhovno najbolj zaostalim slojem slovenskega prebivalstva v T-rstu. Kominformistični plačanci poskušajo slepiti -naše ljudi -s preklinjanjem Tita in s slavospevi Stalinu. ve-nŠar naši ljudje prav dobro vedo, da je Tito -zakonski otrok Stalina, kateremu .se je skujal iz častihlepnih nagibov, i-n da je jugoslovanski komunizem izdelek sovjetskega -boljševizma. Nabrežinski besedni dvoboj je dovolj jasno pokazal zadrege kominformističnih a-gentov. Tam namreč niso sedeli samo kimavci, pač pa Ij-udje z lastnimi možgani in lastno pametjo. Prihodnje volitve nam bodo -nudile -priliko, da še uspešneje razkrin-kamo kominformistič-ne goljufije.
O Babičevem komunizmu skoraj ne bi imeli kaj povedati. Babič po-
Poskrbite si
1. maj v Trstu
Prvomajske proslave v Trstu so potekle v polnem redu in miru.
Italijanska delavska zbornica je svoje zborovanje na Glavnem trgu odpovedala »zaradi slabega vremena«, -medtem ko so kominformisti in babičevci, kljub stalnemu naletavanju nadležnega dežja in močnemu vetru svoj najavljeni program izvedli v deloma skrčenem obsegu.
Obisk gen. Wintertona polkovniku Stamatoviču
V	četrtek dne 26. aprila opoldne je poveljnik angloameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, general T. VVinterton, vrnil u-bisk poveljniku jugoslovanskega področja, polkovniku M. Stamatoviču, na sedežu Vojaške uprave Jugoslovanske armije v Kopru.
Po uradnem razgovoru s polk. Stamatovičem se je gen. Win.ter-ton udeležil zakus-ke, prirejene njemu na čast, katere so se udeležile vodilne -osebnosti jugoslovanske Vojaške uprave.
Obisk Šefa jugosl. deleg. v Trstu pri gen. Wintertonu
Nov-i šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemlja/k je obiskal dne 30. aprila vrhovnega poveljnika a-ngloameriških čet na našem področju STO-ja generala T. .Wintertona.
Zakaj Eisenhower ni prišel v Trst
AIS javlja, da je nedavni obisk generala Dwighta D. Eisenhotverja v severni Italiji dal povod za ugibanja, da bo obiskal tudi Trst in za raz-ne govorice, zakaj ni obiskal Trsta.
-Resnica je, da tak obisk sploh ni bil v načrtu in da v sedanjih okoliščinah tudi ni nikakega razloga, da bi general Eisenhovver o-blskal Trst. General Eisenhower
skuša z -vsemi mogočimi stiki rešiti, kar se rešiti da, vendar so vsi njegovi napori obsojeni na neuspeh. Kar čez noč so naši »frata-
1-ančarji« postali zakoničeni slovenski nacionalisti. Babič naganja Slovence v skupno borbo, pri -tem pa pozablja, da :so Slovenci že združeni v borbi proti komunizmu!
Da bi se slovenske vrste čimbolj povezale v splošno narodno skupnost, smo načeli in vodimo razgovore s Slovensko krščansko socialno -zvezo in -s sk-upino neodvisnih. Slovencev .za skupni nastop pri bodočih upravnih volitvah pod skupno narodno listo.
Tajniatvai je tudi v preteklem poslovnem letu usmerjalo svoje napore v dograjevanje politične organizacije. Predvsem smo se tru-; dili, postaviti najprej zaupnike in kasneje krajevne organizacije v doslej še ne vključenih občinah irs vaseh v naše organizacijsko o-rnrežje.
V	zaključku svojega govora je prof. Rudolf podal smernice za de-
lo	organizacijskega z-načaja, tako da bo organizacija SDZ pripravljena za akcije za bodoče občinske volitve.
Iz blagajniškega poročila g. Kal-ca Alojza izhaja, da nima SDZ -nobenih mecenov iin da jo podpirajo nesebični slovenski rodoljubi. Zato so tudi izdatki skromni, posebno pa v propagandnem in organizacijskem pogledu.
Blagajnik Kalc se zahvaljuje za razumevanje in radodarnost pristašev, somišljenikov in prijateljev -SDZ za njihovo gmotno podpiranje .in jih ponovno vabi, naj na-; -dalj-ujejo s svojo pomočj-o tudi v bodoče, posebno ker čakajo v terrj letu SDtZ velike - naloge v zvezi j občinskimi volitvami na T-ržaškem
'Pri volitvah je bila predložena
samo ena lista s predsednikom dr, Josipom Agnelettom na čelu. Lis*a je bila sprejeta soglasno.
V	glavni odbor so bili izvoljeni:
Predsednik; dr. Josip Agneletto.
Odborniki: prof. Ivan Rudolf, dir. Branko A-gneletto, dr. Anton Da-binovič, ga. Anica Delak, Mihael Flajba-n, Ivan Gruden, Andrej Hrvat, -d-r. Janko Jež, Alojz Kalc, Drago Legiša, Ivan Mavrič, Alojz Milič, 'Franc Nachtigal, Adolf Per--tot, Anton Sč-uka, Kristjan Te-nce in Josip Terčon.
Namestniki:	Josip Milič, Franc
-Pahor in Peter Udovič.
Nadzorni odbor: Miro Srebotnjak. A-lojz Kalin in Sergij Ze-tko.
Razsodišče: predsednik: dr. Fra-
hrano, stanovanje i-n vso ostalo o-skrbo. Redna. predavanja bodo dopolnjevale konference, -ki jih b-odo vodili znani ameriški univerzitetni profesorji. Na teh konferencah bodo obravnavali sodobna socialna vprašanja.
Tisti, -ki se zanimajo za -tečaj, naj dvignejo vpisne pole do 15. maja v Zavezn-iški čitalnici v ulici Trento št. 2.
V	mesecu juliju in avgustu bodo sledila predavanja splošnega značaja, ki jih vsebuje splošni program.
Zaključna seja jesenskega zasedanja obč. sveta v Nabrežini
Na zaključni seji sedanjega občinskega sveta v Nabrežini, ki je bila pretekli četrtek dne 26. aprila, je poročal občinski tajnik o celi vrsti občinskih sklepov, ki so bil-i odobreni, zavrnjeni ali odloženi -od področnega upravnega odbora.
GLASBENA SOLA -SLOVENSKE PROSVETNE MATICE V TRSTU
Javni nastop gojencev
Glasbene šole Sloo. proso, matice
BO V AVDITORIJU ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE V SOBOTO, DNE 12. MAJA 1951 OB 20.30 URI TOČNO VABILA NA SEDEŽU S 'P M V ULICI MACHIAVELLI 22-11
njo Delak, Franc Primc in prof. Egon F-lorid-an, člana.
Pod -točko »slučajnosti« so bili iznešeni predlogi v zvezi z »Demokracijo« in predlogi organizacijskega značaja SDZ.
Predsednik dr. J-os. Agneletto se je zahvalil članom SDZ za dosedanje delovanje in pozval delegate, naj še vztrajneje delujejo med Slovenci, da bo SDZ izvedla naloge, ki jo čakajo v novem poslovnem letu.
S -tem je -bil zaključen četrti občni zbor SDZ za -STO,
• M..
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
uprizori v sredo dne 9. maja 1951 v Ljudskem domu v Trstu, ulica Teatro Romano
SVETI PLAMEN
DRAMO V TREH DEJANJIH OD SOMERSETA MAUGHAMA Režija: Vlado KRALJ	Scena: Konstantin ELLIOTT
NASTOPAJO:
HELENA Gospa TABRET Gospodična WAYLAN-D ANA
MAVRICIJ TABRET NIKOLAJ TABRET Dr. HARVESTER Major LI-NCOLN
Tonči Turkova Iza Kraljeva Tea Rističeva R-oža Stoparjeva Marij Bertok Joško Gerdol Slavk-o Rebec Vlado Kralj
PRIČETEK ob 20.30 — KONEC ob 22.15
Vstop je dovoljen le z vabili, ki jih lahko dvignete:
V TRSTU: Na sedežu društva v ul. Machiavelli 22-11., tel. 62-75
V tiskarni Adria v ulici -S. Anastasio 1-c, tel. 30-39 Trgovina Lupša v ul. Rismondo 1, vogal ul. Coroneo Manufaktura Fr. Udovič, ul. Mazzini 44, tel. 94-5-50 Pri Sv. IVANU: Trgov. Schmidt, V-rdeljska cesta 52, tel. 95-5-15
V BARKOVLJAH: Mirod.ca Scheimer, ul. Cerreto 2, tel. 28-641 Na OPČINAH: Trgovina Kalin, ul. -Nazionale 46, tel. 21-0-92
V NABREŽINI: Trgovina Bratje Terčon, tel. 22-5-22
V BAZOVICI: Trgovina I. Mahnič.
vabilo
je prišel v severno Italijo, da bi osebno v.idel opremo, vežbanje ter moralo čet, katere je italijanska vlada postavila pod njegovo poveljstvo kot prispevek Italije k e-■notni eviropski vojski. Hotel se je tudi prepričati o tem, kako italijanska vojska in mornarica uporabljata moderno -orožje (topništvo ter letala vrste Thunderbolt In Mustang), ki jih je Italija pred kratkim dobila od Združenih držav na osnovi načrta za vzajemno obrambno pomoč.
V	zvezi s tem je ameriški dnevnik »New York Times« poudaril, da je general Eise-nhower prišel v Italijo -kot poveljnik držav Atlantske zveze i-n ne -kot ameriški general. Ameriško vojaštvo, ki je v Trstu, se nahaja tukaj kot posadka Svobodnega tržaškega ozemlja v imenu Združenih narodov in zato ni del enotne evropske vojske.
Risarski natečaj za mladino
Odposlanstvo Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) v Trstu je z dovoljenjem prosvetnega oddelka ZVU razpisala risarski natečaj za učence. Sols-ka ravnateljstva so v -ta namen dobila podrobna navodila. Pri natečaju lahko sodelujejo Vsi učenci javnih in zasebnih šol na an-gloame-riškem področju STO-ja v starosti od 8 do 14 let. Zmagovalci bodo dobili lepe
nagrade tako od odposlanstva ECA v Trstu, kakor -tudi mednarodne nagrade v Parizu.
Slovenskim učiteljem in učencem svetujemo, naj sodelujejo pri tem natečaju.
Filmski večeri SPM
Vodstvo Slovenske prosvetne matice piosi sv-oje -zaupnike na podeželju, naj mu javijo primerne datume za filmske prosvetne večere na prostem.
za »Sveti plamen"
Brezplačni tečaj angleščine
SPM priredi v dogovoru z Zavezniško čitalnico v Trstu brezplačni tečaj angleškega jezika pod strokovnim vodstvom.
Novi prijavljen« naj se osebno javijo pri vodji tečaja g. Franju Srebotnjaku v tiskarn-i »Adria« v ulici S. Anastasio 1-c, tel. 2-30-39.
Natečaj za socialne vede
Ameriška akademija v Salzburgu (»Salzburg Seminar« in »American Studies«) bo priredila od 5. junija do 3. julija letos tečaj za specializacijo o temi »Teorija in praksa socialnih odnosov v Združenih državah«.
Inozemski študentje, ki bod-o sprejeti v tečaj, bodo imeli zastonj
N-a-to je občinski svet razpravljal o prošnji -tukajšnjega župnijskega urada za odobritev sklepa o priznanju župnije od -strani civilne oblasti. Po kratki razpravi je občinski svet odobril -ta predlog in sprejel sklep, da bo občinska u-prav-a prispevala letno 42.000 lir za vzdrževanje župnije.
Zato se je prešlo na zadnjo točko dnevnega reda, to je k slučajnostim. Razprav-ljailo se je o predlogu italijanske skupine o rešitvi stanovanjske krize, nato o ustanovitvi rešilne postaje Rdečega križa v Sesljanu iin o predlogu prebivalcev Sempolaja in bližnjih vasi za .zgraditev novega šolskega poslopja v Sempolaj-u. -Občinski svet je sklenil, da se bo zanimal za rešitev vseh teh vprašanj v kolikor je
Kupujte revijo »STVARNOST"
to v njegovi pristojnosti.
Občinski -odbornik Skerk je predlagal, naj občinski svet sprejme predlog, da se odpravi trošarina na prašiče, zaklane od prašičerej-cev za lastno porabo. Zaradi defi-ci-tnega stanja bilance je svet odklonil ta predlog. Dalje je predlagal, naj bi občinski svet sprejel predlog, da še pri bodočem nameščanju nov-ih občinskih uslužbencev katere koli vrste sprejme v poštev le tiste, ki so vešči obeh jezik-ov. Po kratki razpravi, ki italijanski skupini ni šla v račun, je bil -ta predlog sprejet s 13 glasovi prati 3.
Sledilo je še par manj važnih predlogov in priporočil, nakar je župan zakilj-učil jesensko zasedanje nabreži-nske.ga občinskega sveta. Obenem je sporočil, da se bo sedanji občinski svet ponovno sestal na spomladansko zasedanje, takoj ko bo sejna d-vorana na novo o-premljena. To bo zadnje zasedanje sedanjega občinskega sveta.
Živinski semenj v Nabrežini
2-ivinski semenj, ki bi moral biti v t-orek 1. maja, bo -zaradi praznika prihodnji torek dne 8. t. m.
Spremembe in dodatki k zakonu o civilnem postopku
Ukaz ZVU štev. 67 prinaša znatna izboljšanja in dodatke k civilnopravnem postopku, ki je v veljavi pri sodiščih britansko-ameri-škega področja STO-ja. Ukaz ima 137 členov.
Da se bodo lahko sodniki in pravniki seznanili z novim postopkom, ukaz ne bo stopil v veljavo pred 1. julijem 1951.
Prodaja premičnin ameriške vojske STO-ja
Vojaški upravitelj imovine ameriške vojske na ozemlju STO-ja objavlja, da bodo 8. maja 1951 prodajali premičnine, last ameriške države. Udeleženci dražbe si lahko ogledajo te predmete od 24. aprila do 7. maja od 8. do 17. ure v skladišču š-t. 15 Stare luke v Trst-u. Ameriški nadzorni častnik izdaja na prošnjo pri vhodu št. 9 Stare luke v ta namen propustnice. Premičnine bodo prodajali na javni dražbi, ki se bo začela 8. maja ob 9. uri v skladišču št. 15 Stare luke.
Pripadniki ameriške vojske in civilni -nameščenci ameriške vlade se ne morejo udeležiti takih dražb.
Od srede  do srede_
25. APRILA: Jugoslavija bo sodelovala na pariškem velesejmu.
—	Odobrenih je šest milijard in pol dolarjev kreditov za ameriško vojsko. — Francoska vlada je dobila zaupnico. — Perzija je odvzela »Anglo-lranian« petrolejski družbi pravico do razpolaganja z njenimi dobički. — Na središču korejske fronte so sile OZN z u-spešnimi protinapadi trenutnio izstavile komunistični naval, na zahodne mdelu bojišča se pa komunisti bližajo Seulu. — Anglija računa na ameriško pomoč pri dobavah lahkih strateških surovin.
26. APRILA: Na Koreji se sile OZN počasi umikajo na že pripravljene obrambne postojanke.
Bivši italijanski državni predsednik De Nicola je sprejel kandidaturo za predsednika senata na mesto pok. Bonomija. — Truman ponovno poudarja, da ni namen ZDA, razširiti sedanjo korejsko vojno in hkratu izraža zaupanje v zunanjega ministra Achesona. — V Pragi so zaprli ameriškega časnikarja W. Oatisa, dopisnika agencije »Associated Press«, ki ga dolžijo proti-državnega delovanja in vohunstva.
27. APRILA: ZDA in Danska sta
se sporazumeli o obrambi Groen-landije. — Ker je bila pri parlamentarnem glasovanju o celotnem zakonu za volivno reformo francoska vlada poražena, je njen predsednik Queuille podal ostavko, ki jo je pa državni predsednik odklonil. — Čeprav so na pariški konferenci štirih namestnikov zunanjih ministrov zahodni delegati precej popustili tudi glede Trsta, vztraja sovjetski delegat trdovratno na svojem stališču. — Anglija pritiska na ZDA in Francijo za dosego sporazuma na pariški na-mestniški konferenci. — Republikanski prvak Taft zahteva odstop ameriškega zunanjega ministra -4-chesona. — Predsednik jugoslovanskega sveta za zunanje zadeve Veljko Vlahovič je bil imenovan za namestnika zunanjega ministra.
28. APRILA:	Perzijski vladni predsednik Husein Ala je podal o-stavko zaradi nevarnega razvoja politike podržavljenja petrolejskih vrelcev; parlament je takoj nato odredil takojšnjo podržavljenje vrelcev in zaplembo vseh naprav anglo-perzijske petrolejske družbe.
Na Koreji so se komunistične čete ustavile nekako šest kilometrov severno od Seula. — Novi predsednik italijanskega senata je postal bivši državni predsednik De Nicola. — Ravnatelj ameriškega mobilizacijskega urada MVilson je imel daljši razgovor z Eisenho-werjem v Parizu. — Madžarska oblastva so izpustila na svobodo ameriškega državljana Vogelerja, ki je bil lani obsojen na 17 let ječe zaradi protimadžarskega delovanja.
29. APRILA: Na predlog parlamenta in senata je postal novi perzijski vladni predsednik Mohamed Mosadik, vodja nacionalistov in najvnetejši pristaš politike podržavljenja petrolejskih vrelcev.
— Francoska vlada zahteva ponovno parlamentarno glasovanje o novem votivnem zakonu, s katerim veže vprašanje zaupnice
Na Koreji pričakujejo nov komunistični naval na dan 1. maja. — Pri volitvah v Avstrhliji so zmagali združeni liberalci in kmetijci. —
V	Perziji so prepovedali, vse prvomajske proslave. — Med francosko komunistično mladino se je pojavil močan razkolniški duh.
30. APRILA: Na Koreji se komunistične sile zbirajo okoli Seula. — Ameriški zunanji minister Acheson poudarja, da ne more priti do nobenega sporazuma s Sovjetsko zvezo, dokler obstoji tako imenovana »železna zavesa«, ki loči svet v dva izključujoča se tabora.
— Pri pregledni seji o dovršenem delu so štirje namestniki v Parizu ugotovili, da po dveh mescih zasedanj še ni prišlo do nobenega zaključka. — Francoski komunisti so zaskrbljeni zaradi razkola, ki ga je povzročil titoist Lemoine, ki uživa zelo velik ugled med delavstvom v severnih industrijskih predelih države.
1. MiAJA:	Prvomajske proslave
v svetu so potekle povsod v največjem redu. — Jugoslovanska KP je v svojem prvomajskem proglasu poudarila, da pridobiva Jugoslavija s svojo borbo za neodvisnost in socializem vedno več prijateljev v svetu. — Na Koreji ni bilo pričakovanegipl napada na Seul; nasprotno, komunistične sile okoli Seula so se nepričakovano u-maknile. — Pri delnih volitvah v Zahodni Nemčiji, in sicer v Pala-tinatu in v Schleswig-Holsteinu niso dobili komunisti niti enega mandata, medtem ko so jih imeli doslej osem; okrepili so se liberalci, nekoliko pa padli demokrščani; socialisti so se še precej dobro odrezali.
Ob 10. obletnici Osvobodilne fronte
Obljube in dejanja.
^Naši ljudski običaji*
V	današnjem uvodniku smo opozorili naše čitatelje na nove podvige onih istih oseb, ki so že enkrat tako brezvestno zapeljale naš narod. Da ne bi kdo morda oporekal našim ugotovitvam, prinašamo na tem mestu del zgodovinskega razgovora, ki ga je imel leta 1944 Tito s takratnim angleškim ministrskim predsednikom. Churchillom. /21 tega razgovora je jasno razvidno, kaj vse so jugoslovanski komunisti obljubljali, kako je sam njihov najvišji predstavnik zavestno zavajal svetovno javnost.
Podobne in še slajše obljube so stalno ponavljali tudi ■našemu narodu. Kako pa so te svoje besede držali? To vidi lahko vsakdo sam.
Izigrali so svetovno javnost, izigrali so svoj narod Takim ljudem ne more in ne sme nihče več verjeti. Kar prečitajmo, kako je takrat govoril sam maršal!
Churchilli je pokazal na Istro in vprašal Tita:
»Ako bi zavezniki postavili tu mostobran, ali bi Vaše sile sprejele sodelovanje?«.
»Gotovo — je odvrnil Tito — naše čete bi Vam v Sloveniji in na Hrvaškem nudile vso svojo pomoč.«
Churchill je nato nadaljeval:
»Kakšni odnosi so med Vašimi partizani in ljudmi generala Mi-hajloviča? Ali še vedno trajajo borbe?«
»Da, in sicer gre za trdovratne borbe. Nedavno so partizani potolkli dva njihova korpusa.«
»Nam je zelo žal, da se te .borbe nadaljujejo. Raje bi videli, ako bi se naši naboji uporabljali za pobijanje Nemcev.«
»Gotovo, tudi mi, ali je nemogoče. Četniki se bore namreč na strani Nemcev.
»Dejstvo, da je bilo mnogo njegovih ljudi ob samem začetku vstaje pobitih, je potrlo Mihajlovičev duh. Kaj počenja sedaj, ko nimamo pri njem več svojih oficirjev za zvezo?«
»Isto, kar je prej počenjal: bori se proti partizanom.«
»Uporno?«
>yNe, kajti nima dovolj siil, da bi se proti nam boril brez nemške pomoči. Partizani so proti državljanski vojni.«
»Ati ste se kdaj srečali z Mihajlo-vičem?«
»Da, dvakrat v leta 1941.«
»Tedaj smo bili še slabi in nismo vedeli, kaj se je dogajalo v Jugoslaviji. Po razgovorih z Dea-kinom in Macieanom pa sem se zavedel potrebe, zapustiti Mihailoviča. Bilo je težko prepričati kralja, da se je ločil od svojega edinega prijatelja, kar je zahtevalo dosti časa. Saj veste, da imamo do njega določene obveze. Bil bi pa srečen, če bi se sestavila enotna in res reprezentativna vlada. Ako bi Mihaj-lovič zapustil državo, ali mislite, da bi bilo tedaj laže doseči pomir-jenje?«
»Morda, ali ne smemo pozabiti na Nediča. Mnogi Mihajlovičevi ljudje pripadajo Nedičevim četam. Večina Nedičevih vojakov se smatra namreč za Mihajlovičevo vojsko.«
»Upam, da se notranje borbe v Jugoslaviji omeje na najmanjšo mero.«
»Bili smo vedno proti državljanski vojni in imamo Nemce za naše glavne Sovražnike. Zato se s četniki bijemo, le kadar ne moremo drugače. Ce bi Mihajloviča smatra-
li	za svojega glavnega sovražnika, ne bi nikdar dosegli tolikšne popularnosti v zemlji.«
»Ali odnosi do njega se slabšajo. Ali Vaši možje sovražijo Mihajloviča bolj kot Nemce?«
»Ne, mi predvsem sovražimo Nemce.«
Nato se je Churchill obrnil do Tita z vprašanjem:
»Ali je res, da velik del srbskih kmetov ne bi bil zadovoljen, ako bi se v Jugoslaviji uvedel komunistični režim?«
Tito in komunizem
»Ni naš namen komur koli vsiljevati tega režima. To sem že ponovno javno izjavil« —■ je rekel Tito.
»Spominjam se tega. Vendar me je pa zanimalo slišati to iz Vaši!) ust. Najvažneje je uvesti v državi resnično demokratičen režim. Sodim, da bi morali izvršiti agrarno (reformo, ker so morda posestva premala. Nekoč sem vprašal Stalina, ako ni naletel na večje težave tedaj, ko je izvajal agrarno reformo v iRusiji kot pa v sami vojni z Nemci. In potrdil mi je. Moral se je boriti z milijoni kmetov, kaj< ti kmete ni mogoče prepričati 7 utemeljevanji. Kmet se vrne domov in vpraša za mišljenje ženo in sosede... Kmetijstvo je v Rusiji, doživelo velik napredek, vendar je pa bilo treba ljudi izpostaviti velikemu trpljenju, ki bi se ga morda dalo prihraniti, ako spremembe ne bi bile tako hitre... Po vojni boste okoli sebe morali .zbrati vse Jugoslovane...«
»Da, vendar pa pred nami ne bodo ista vprašanja. Mi nimamo razreda kulakov. Priznavamo le dve vrsti Jugoslovanov:	Quislinge	in
patriote. Pri nas je sedaj ruska misija in menim, da je zelo važno in pomembno, da si ni nikdar prizadevala vplivati na nas v smislu, da bi uvajali pri nas komunistični sistem.«
»Moj sin Randolph mi je poslal mnogo slik iz Jugoslavije. In on je prepričan partizan, kar me včasih nekoliko vznemirja... Ali tudi ja? sem Vam jako naklonjen. Mi se ne želimo vmešavati v jugoslovanske zadeve, .temveč želimo doseči le enotnost v .nastopu proti Nemcem in želimo videti le pomirjeno in u» rejeno Jugoslavijo.«
»Napravili bomo, kar je v naši moči, da dosežemo ta namen« — je izjavil Ttito.
»Danes vlada pri nas dokaj prijateljsko razpoloženje do partizanov. Ali ko sem jih pričel podpirati, sem naletel pri nekaterih krogih na močan odpor.«
Izgledalo je, da je na Tita ta izjava napravila močan vtis in tol-mačica Olga Ninčičeva je takole prevedla Titov odgovor:
»Maršal pravi, da ste Vi za naš narod in za našo stvar naredili veliko.«
»Zadovoljen sem. In srečen bom. ako boste storili vse, kar je mogoče, da bi izlečili rane, ki jih je u-trpela Jugoslavija. Bilo bi strašno, ako bi po tej voj.ni po vsej Evropi izbruhnila še državljanska vojna.«
»Ne verjamen, da bi to bilo verjetno. Zaviselo bo pa od podpore,
ki jo bodo dajali zavezniki.«
»Upam, da se bomo lahko zadovoljili s tem, da postavimo pred sodišče vojne krivce in nič drugega.«
»Da« — je rekel Tito.
Tito in demokracija
»Ali boste pri Vas po vojni priznavali osebno svobodo?«
»Gotovo. Saj to je naše osnlovno načelo: demokracija in osebna svoboda« — je zagotovil Tito.
»Hočem reči, če bo vsak posameznik lahko svobodno mogel početi, kar bo hotel in delati, kjer bo hotel. Ali bodo dovoljene stavke?«
»Ne, dokler bo trajalo vojno stanje.«
»Isto je tudi pri nas. Bevin je dal odobriti tozadevno zelo stroge zakone. Ali zagotoviti moramo, da bodo delavci po vojni prišli do polne svobode svojih pravic.« .
»Da, po vojni bo treba ugoditi vsem upravičenim delavskim zahtevam. Jugoslavija je strahovito opustošena in vlada ter narod bosta morala sodelovati pri ponovni obnovi države.«
»Ali je Jugoslavija hudo opustošena?«
»Da.«
»Menim, da vojna ne bo mogla trajati več dolgo, morda še leto dni.«
»Mislim, da niti toliko« — je dodal Tito.
'Razgovor se je bližal koncu. Churchill je menil, da je postavil maršalu že dovolj vprašanj in je pOiZval sedaj Tita, naj s svoje stra-
Glasbena šola SPM, ki obstoja šele drugo šolsko leto, je pokazala že pri lanskih treh produkcijah lepe uspehe gojencev instrumentalnih oddelkov. V letošnjem letu so se pokazali še lepši uspehi. Poleg intonacije, glasbene teorije in sol-feže je uveden še tečaj nauka o harmoniji glasbe.
Oddelek za godala se bo na letošnji produkciji predstavil z večjo skupino, ki jo tvorijo violinski gojenci iz najnižjih razredov pa do srednje stopnje instrumentalne šole.
V	tem oddelku, ki ima svoje redi ne tedenske vaje, se gojijo vsi e-tementi, ki so potrebni za sistematično vzgajanje in uvajanje v komorno in orkestralno glasbo. Tu se pod veščim strokovnim vodstvom obdelujejo poglavitne osnove skupinske igre, pričenši pri e-noglasju do večglasja, ki s časom usposabljajo posameznika za uspešno samostojno komorno glasbeno in orkestralno sodelovanje. — V skupinski igri imajo gojenci priliko praktičnega uporabljanja tehničnega znanja, ki so si ga pridobili v tečaju poedinega pouka za solistično igro. Podčrtati moramo pomen obstoja takega oddelka, kjer se utrjuje in pili ritmični čut in smisel za uporabo dinamike, ki 0-■mogoča plastično poustvarjanje glasbene vsebine, oblikujoč jo čim vernejše po skladateljevem nagibu. Pri takih skupinskih sestavah se navaja gojence k discipliniranemu delu. Brusi se čut za estetiko in
ni postavlja vprašanja, četudi bi bila zanj delikatne narave.
Tito je trenotek premislil, nato pa je rekel:
»Zelo me vznemirjajo vprašanja, ki se venomer postavljajo glede komunizma v Jugoslaviji. Saj sem že na kategoričen način izjavil, da nimamo namena uvesti v Jugoslaviji komunizma in za to imamo več dobrih razlogov. Vse države Evrope bodo po vojni morale imeti demokratične režime in Jugoslavija v tem ne sme delati nobene izjeme.«
»Rusi so dosegli velike uspehe, ali so se morali posluževati krutih metod. Sodim, da je to razdobje že mimo« — je ugotovil Churchill.
Tito je odgovoril:
»Vi morda mislite na čas, ko so bili odnosi med Anglijo, Ameriko in Sovjetsko zvezo še slabi. Ali položaj se je spremenil. Mislim, da se bo Jugoslavija lahko okoristila z izkušnjami drugih iin da bo lah-' ko zahtevala zavezniške pomoči.«
»Ali morda rve.ste, da imamo z Rusijo 20-letno pogodbo?« -— je vprašal Churchill.
»To je važno — je rekel Tito — kajti odnošaji malih narodov za-vise često od odnošajev, ki vladajo med velikimi silami.«
»Da, upam, da bodo ti odnošaji dobri. V to trdno verujem« — je zaključil Churchill.
* * *
To so bile takratne Titove izjave v razgovoru s Churchillom. O njegovih dejanjih pa naj sodi čitatelj sam!
Na to smio hoteli opozoriti našo javnost ob proslavah desetletnice
vzbuja zanimanje za glasbeno u-metnost ob plemenitem medsebojnem tekmovanju .za čim lepši u-speh. —■ Navedene discipline imajo svoj globok pomen in vpliv na splošno vzgojo volje iz značaja sploh.
Kakor so lansko leto nastopili posamezni gojenci, tako bodo tudi letos. Vsak javni nastop ima svoj poseben pomen za nastopajočega. Tu stopi psihološki moment v o-spredje: eno je sviranje zase med štirimi stenami, drugo pa pred javnostjo! Razlika je velika.
O tem s;i je na jasnem vsak svi-rač, pevec, govornik, igralec itd., ki je že prestal svoj krstni ogenj. Zato mora biti njegova priprava temeljita za vsako stopnjo in zavestna. Cut odgovornosti se oglaša v takih primerih najjače. Stopnjevanje tega čestokrat usodno vpliva na izvajalca in njegov živčni sestav; pri enemu bolj, pri dtu-gemu manj. — Ako je samosuge-stivna sila izvajalca tako močna, da nadkriljuje trenotno živčno razpoloženje, potem lahko računamo s pozitivnim uspehom. Cim zavest-neje je zasidrana v posamezniku snov, katero obravnava, tem pozitivnejši je uspeh, ako je bilo v naprej zadoščeno tehničnim zahtevam, ki jih snov kot taka terja od izvajalca.
Razen mladinske godalne instrumentalne skupine bo nastopila v intermediju tudi skupina harmonik. O harmoniki kot instrumentu se je
Sv. Jurij in sv. Marko
.Sv. Jurij je češčen v vseh slovenskih pokrajinah. Zanimivo je, da v mnogih krajih rabijo iste reke, dasi so ti kraji daleč narazen, kot na Notranjskem in na Beneškem (v Prosnidu in Platiščah). Pravijo, da »Juri dol po potoči tuli. Veje bere in gubanco peče.«
Sodim, da je svojčas tudi po Beneškem hodil okrog »zeleni Jurij«, ki je ob potokih »tulil« ali »trobil«, pobiral suhljad in si nato v družbi svojih spremljevalcev spekel pogačo iz nabranih darov.
O sv. Juriju in sv. Marku je marsikje, n. pr. okrog Ptuja na Štajerskem, rek, da »sveti Juri na trati kuri, sveti Marko peče jarko.u
Morda je ta rek ostanek nekdanjega jurjevega kresa, ki so ga u-itegnili netiti ponoči, od Jurjevega zvečer do Markovega zjutraj, kot žgo tudi vuzemnico veliko nočno jutro. Na Beneškem, n. pr. v Prosnidu in Platiščah pa na Markovo fantje dejansko še sedaj pod neko »Skalo« zakurijo kres in si spečejo »frtajo« (cvrtje).
Staro ljudsko praznovanje meseca maja
Na Tržaškem, n. pr. v Dolini pri Trstu, vsako leto ponoči pred prvo .nedeljo v maju fantje podža-gajo kakemu posestniku najlepše češnjevo drevo, bodisi da je že zrelo ali .ne. Na to češnjevo drevo navežejo pomaranč, limon (v starih časih so navezali tudi kolačev), zastavic ter ga nasadijo na velik hlod. ki ga z združenimi močmi dvignejo in zasadijo v jamo sredi
že mnogo polemiziralo. —■ O tem bomo ob posebni priliki povedali kaj več. Za sedaj samo to: »Ali je harmonika res manj vreden instrument?« — V zgodovini glasbe in nauku o instrumentih ne stoji nikjer zapisano, da bi bil kak instrument bolj ali manj vreden svojega obstoja. Joh. Wetzer piše v svojem malem slovarju iz leta 1770, da je n. pr. violina instrument na lok, ki ima često tako čuden glas, kakor .da bi mlade mačke mijavkale, •— če se ne zna i-avnati z njim!
S tem je dovolj povedano. Harmonika je na pol mehaniziran instrument. Iz tega razloga jo nekateri glasbeniki odklanjajo, meneč, da ne more nuditi pravilne podlage za nadaljnji glasbeni študij. To velja predvsem za base, kjer se s pritiskom enega samega gumba izvede celoten septakord, ki ga začetnik še ne more teoretsko razčleniti in razumeti, dokler ni dovršil poglavja o četverozvokih v teoriji, marveč uporablja samo njegovo simbolično označko nad o-snovnim tonom.
Iz tega razloga se morajo harmonikarji na naši glasbeni šoli obvezno učiti klavirja, ki daje osnovno podlago k nadaljnemu glasbenemu študiju.
Vabimo vse ljubitelje glasbene umetnosti in mladine, da obiščejo nastop gojencev naše Glasbene šole. Vstop bo le z vabilom.
»plesišča« ali trga. Drugo jutro seveda vsi občudujejo krasni »maj«. Kmet, ki je pa prišel ob najlepšo češnjo, pa se huduje, da je kaj. A ne pomaga nič, ker je to stara fantovska pravica, da vsako leto kakemu posestniku »sunejo« najboljše češnjevo drevo.
Do te češnje na visokem in gladkem mlaju skušajo priplezati tanf-je in fantički. Težko je priti gor. Komur pa se posreči, si sme gori nabrati nekaj darov. Pod noč spustijo »maj« na tla. Takrat vse plane nanj iin si skuša pridobiti kak »sladek« spomin.
Za prvo nedeljo v maju imajo prav tam tudi navado, da fantje kakim bolj uglednim dekletom o-krasijo vrata in okna z lepimi cvetlicami, majnicami. Dekletom pa, ki imajo tuje ženine, ki ne marajo za domače fante, hudomušno nastavijo kakega slamnatega moža. Kakšni »pupi« v vasi, ki je fantje ne marajo, opletejo vrata in o-kna s koprivami .in be.zgovi.no.
KULTURA j
Somerset Maugha:
„Sveti plamen"
V	sredo 9. t. m. bodo ljubitelji resne dramske umetnosti imeli priliko videti na odru Ljudskega doma to pretresljivo dramo plodovitega angleškega dramaturga, ki v tem svojem literarnem delu obravnava enega v tem času najbolj diskutiranih problemov: eutanazijo. O tej smo že spregovorili. Marsikdo nas ni popolnoma razumel. Na-šeil je med našimi vrstami apriori-sitično odobravanje dejanja mada-me Tabret, kar nikakor ne odgovarja dejstvu. Tudi pisatelj drame ne zastopa v njej določenega stališča do eutanazije, saj gospa Tabret .nazadnje izjavi: Prevzemam vso odgovornost. Vendar pa drama sama prav mojstrsko postavlja poslušalca pred ta problem in mu pušča popolno svobodo v razsojanju. Dramo je že videl in slišal ves svet in tudi tržaški Slovenci ne bodo zamudili te izredne prilike. Kritike, sodbe ,in mnenja pa naj pridejo »post festum«.
»Literarne vaje"
Izšla je tretja številka drugega letnika »Literarnih vaj« dijakov slovenske nižje gimnazije v Trstu.
Navajamo po vrstnem redu objave prispevke:	Pavle Tonon,
Zvončki, pesem; Ana Volpi, Vesna, pesem; Albin Koritnik, Sosed Jaka in njegova češnja; Lavra Dežjot, Strah; Neva Sancin, Na sončnem griču, pesem; Marjan Slokar, Gruda; Marjan Furlanič, Žalostna zgodba; Anamarija Peloza, Pomlad, pesem; Sonja Štolfa, Okrogla zgodbica; Niko Samsa, Ruda; Neva Sancin, Ko b’ sodov ne blo..., pesem; Aleksander Kokoranec, Dojan in Miško.
Tretja številka »Literarnih vaj« se posebno odlikuje po smotrnosti ureditve in kakovosti prispevkov, kr mnogočem presegajo raven prvih dveh letošnjih številk. Prijetno učinkujejo pesmi: »Zvončki« (Pavle Tonon), »Na sončnem griču« in »Ko b’ sodov ne blo« (Neva Sancin). Sestavki v prozi presenečajo zaradi lepega jezika in zanimivega vsebinskega podajanja. Povesti »Strah« (Lavra Dežjot), »Gruda« (Marjan Slokar), »Dojan in Miško« (Aleksander Kokoravee) zaslužijo posebno omembo!
OF.
Glasbena šola SPM
29	Jtonrad	Zelenko:
<Pri slovenski časti
»Midva morava izvedeti nekaj o vašem Stefanu? Kje je vaš Stefan?« se je vtaknil in zarekel Rahuk, ki je mislil, da mora zaradi sinočišnje zamere pri Ciporju poslej podvojiti svojo nacistično vnemo in strogost.
Stefan je medtem že tičal na senu za slemenom skoraj tik nad njima. Ce bi le malo stegnil glavo navzdol, bi j.u pod kapom lahko uzrl in celo nanju plj.un.il. Vsako njuno in materino besedo je slišal. Pa je kot pribit pridrževal dih in znoj ga je oblival od tesnobe. Kaj sta ga vraga mar spoznala in pridrla za njim? V roke se jima ne bo dal! Tudi če bo moral seči po ostrih vilah tam naprej na senu, ujeti se jima ne bo pustil!
(Enako sta tudi Andraž in Lunka, ki sta skoz odprta sobna vrata ujela sleherno besedo, bila vsa trda od strahu. Ali sta Cipor in Rahuk Stefana srečala? Gotovo jima je ušel, pa 'Sta zdaj prišla po njem poizvedovat na dom zato, da bi se Korenjakovi kaj zarekli in ujeli in bi jih potem gestapovci upravičeno zaradi zvez s pobeglim »srbskim študentom« prijeli in odpeljali... »Da bi Bog dal materi prave besede!« se	je tresla in molila Lunka.
Mati .se	je dobro znašla. Naredila	se	je nevedno in dejala:
»Kdo pa ve, kam se je izgubil naš Stefan! Kaj .0 njem vidva morda kaj vesta?« je zasukala besedo in skušala iz njiju izvleči, če sta ga morda uzrla in spoznala.
»Ko bi midva vedela, kje je, bi ne hodila vpraševat k vam,« je po nepotrebnem bleknil Raihuk. Cipor ga je jezno ošinil s hudim pogledom, materi pa tudi Stefanu za slemenom se je pa odvalil od srca težak kamen. Tudi Lunki in Andražu je odleglo, da se torej le niso srečali in ne vesta zanj.
Mati je namenoma, kot da je nevoljna zaradi sina, potarnala in hotela še bolj zmesti ogleduha.
»Ah, tako se nam materam nazadje godi, da s trpljenjem skopljemo deco,	potem se razletijo in jih,	ko	bi bili lahko v kakšno	pomoč, ni več	k domu...« S tem govorjenjem je hotela odvrniti sleherni
sum o Stefanovi vrnitvi in njegovem skrivanju doma.
»Sami ste si krivi!« je brž škodoželno oponesel Cipor. »Ali mu je bilo .treba laziti v Ljubljano, kjer se je navzel tistega divjega srbskega nacionalizma. Danes bi bil lahko naš človek!«
Stefan je stisnil pesti. Ce bi v deželi ne bilo Nemcev, bi jima že pokazal.
»Ce bo prišel kaj domov, mu recite, naj se zglasi kaj pri nama! Mu lahko lepo, dobro plačano mesto najdeva!« se je znebil Rahuk, ki je menil, da je zinil kakšno posebno zvito. Cipor ga je nevoljno dregnil pod rebra, naj že molči s takšnim govorjenjem, ko vendar ve, da se jima zagrizeni visokošolec, zagrizeni slovenski narodnjak ne bo dal speljati na lim. Na Rahuka je bil toliko bolj hud, ker mu je vskočil v besedo prav zdaj, ko je imel pripravljeno bolj zvito pa«t glede Stefana.
»Oh, ko bi se le kdaj vsaj za kakšno uro še prikazal domov!« je mati v postelji nalašč globoko vzdihnila, da bi še bolj zahrisala sled za Stefanom.
»Zares, škoda, da ga nimate še doma!« je hinavsko posočus.tvoval Cipor, pa ne iz sočutja, marveč iz želje, da bi ga zajel skupaj z Andražem. ki ga bodo danes geštapovci prišli pobrat. To bi bila za Ciporja nagrada, če bi spravil gestapovcem v roke tako gorečega, neustrašenega »srbofilskega visokošolca«. Pa vsaj Andraž se mu ne sme izmuzniti. Da bi zvedel, ali bo danes doma, se je brž hinavsko in priliznjeno pozanimal:
»Koko je pa kaj z Andražem? Ali je zdaj že kaj bolj zdrav? Dela doma ali hodi kam drugam?«
Andražu je v postelji kar gomazelo po životu, da bi se oglasil, če hočeta, da jima posveti z debelo drvnico. Pa mu je na srečo še pravi hip Lunka z dlanjo zamašila usta, dejoč:
»Za božjo voljo te prosim, Andraž, molči! Rabi pamet!«
Mati je tudi Andraža znala zagovoriti.
»Ah, kako bo revež -hodil na delo drugam, ko pa še za dom ni! Saj vesta, da se je na veliki teden tam v Halozah ves prehladil! Se zdaj je čisto za nič!«
»Prav mu je! Kaj pa se je dal mobilizirati v tisto srbsko vojsko, ki je šla nad Nemce!« se zagrizeni nacist Cipor ni mogel vzdržati, da bi Andražu tega ne privoščil. »Bolnega naj bi se naredil in bojkotiral tisto vražjo mobilizacijo!«
»Zakaj pa sva se midva znala izogniti! In še za Nemce sva pridno delala!« je stegnil jezik Rahuk, misleč, da se mora pohvaliti. Cipor ga je jezno pogledal.
»Pa ne znajo vsi pujseki enako rovati!« ju je naglo krenila Ve-
ronika, ki ji je srečno prišla na misel primera o svinjskem rovanju. Da bi hudo besedo nekoliko omilila, je dejala mileje, dasi dvoumno; »Takšnih dveh, tako sposobnih, kot sta vidva, ni na svetu!«
Cipor je razumel, kam to meri, in je zaklel:
»Ti prekleta baba, le čakaj, boš že videla, kaj se pravi iz naju norce briti!«
»Ne bodita no! Kaj sem rekla kaj zoper vajino čast? Saj se je Rabukbv Pava vendar sam za oba pohvalil. Le drugi ne znajo tako kot vidva!«
Cipor je bil prav ogorčen na Rahuka. Potegnil ga je za rokav in velel:
»Pojdiva! Heil Hitler!«
Za hramom je Rahuka pošteno nahrulil, da s takšnim babjim klopotcem, kot je on, ne bo več hodil okrog. Ce mu naprej po spuh-ljenjskih Kočah, po Zabovcih in Markovcih ne bo tih kot klen v vodi, naj se že zdaj izgubi! S svojim gobezdanjem ga samo ovira in moti. Se izblebeta lahko, da bodo okrog poldne prišli geštapovci pobirat ljudi. Rahuk se je v hudi zadregi opravičeval, da ne bo več zinil, tudi če mu bo na dlani gorelo.
Cipor in Rahuk sta krenila po isti poti, po kateri je iz spuhljen-sfcih Koč hodil domov Stefan. Le zaradi Koroščevega poljskega križa, za katerega nista marala vzbuditi suma, da imata onadva prste vmes, sta zavila k hišam po drugi poti. V Kočah sta nova »oblastnika« imela na piki dve osebi. Preveriti sta se morala, če sta doma, da bi geštapovci ne lazili zaman v ta kočarski kot. Bili sta ti osebi stari moleč Strelec, ki je molil po vseh sedminah, in Cila Zelen-kova, Aničina teta. Strelca sta mrzila, ker je bil verski človek, zlasti ker je po hišah na sedminah in tudi na pokopališču pri pokopih še vedno vztrajno pridigal po slovensko. Cila Zelenkova pa se jima je do smrti zamerila, kar je nedavno, ko sta šla mimo nje in jo izzvala s »Heil Hitler!«, jezno pogledala vztran In vpričo njiju grdo pljunila. Tako Strelec kot Cila sta bila zabeležena, da bosta izseljena.
Ko sta ogleduha že na vse zgodaj oblezla Strelčev hram, sta sivega starčka našla v hlevu na stolčku, ko je pravkar molzel mlado kravo Belo. Nj.un nenaden zgodnji obisk ter rezek »Heil Hitler!«, ki sta ga zalajala v hlrv, je mlado, tujcev nevajeno kravo tako splašil, da je Bela kot divja s prednjimi nogami skočila v' jasli, z izbuljenimi očmi plaho streljala nazaj in obupno zamukala, kot da sta jo prišla klat dva konjederca
(Se nadaljujt)
Pesti z Goriškega
Goriške manifestacije
Enostransko gledanje in presojanje, ki preveva italijanske nastope škoduje pomirjenju in sporazumu
POMENKI O PREHRANI
Dr. Bregant Marjan
5) Vprašanje vitaminov. Vsaka pokazal, da vpliva način kuhanja
V preteklih dneh smo imeli na Goriškem dva važnejša nastopa italijanskih organizacij, ki ju je vredno zabeležiti. Ob vseh teh prireditvah i.n akcijah prihaja namreč vedno znova do izraza dejstvo, da duh nestrpnosti in enostranskega gledanja v italijanskih vrstah še /vedno ni izumrl. Nasprotno! U-gotoviti moramo, da narašča, in to v veliko škodo onega poštenega in iskrenega sožitja, za katerim bi morale stremeti obe narodnosti na tem našem mešanem področju, ne pa samo mi.
Minister Togni v Trgovskem domu
Ze sam kraj, ki so ga dernokr-ščani izbrali za svoj prvi večji votivni shod v Gorici, je značilen: bivši slovenski Trgovski dom! Ne vemo, če je prav okusno, izrekati v dvorani, ki so jo Slovenci postavili s svojimi žulji, obtožbe proti tem istim Slovencem, katerim je bila ta dvorana nasilno odvzeta v dobi fašističnega režima, a se še do danes nihče ni spomnil, da bi jim jo vrnil. Na žalost je dvorana Trgovskega doma še vedno najlepša goriška dvorana in zato so pač ostale vse zahteve in pritožbe zaman! Gospodujoči večini je namreč nepojmljivo, da hi Slovenci v primeru vrnitve razpolagali ,z lepšo dvorano kakor ona. Zato si mora pravica zakrivati oči...
Minister Togni je v svojem govoru obrazložil smernice demokr-ečanske notranje, zunanje, socialne in gospodarske politike. Njegova izvajanja pa so deloma naletela na odpor pri prisotnih pripadnikih skrajne desnice, ki so ga prekinjali z žvižganjem. Tako je imel minister priliko tudi osebno spoznati vso napetost našega gori-, škega političnega ozračja. Toda namesto, da bi ostal zvest svojemu odgovoru, ko je preikinjevalce opozoril na strašne posledice fašistične politike, je ob zaključku svojega govora tudi sam spodrsnil. Ni mogel, ne da hi tudi sam pozval prisotne na borbo in odpor proti vsem onim, ki so proti italijanstvu -tega ozemlja. In ker ni nikjer o-menil, kako si zamišlja sožitje obeh narodnosti, kje neha zanj borba za upravičene slovenske narodnostne zahteve in .kje prične tisto, kar smatra njegova stranka za ogrožanje »deirunita nazionale«, izhaja iz njegovih besed zaključek, da bodo demokrščani, kakor doslej, tudi v bodoče postavljali vse pod *.a zadnji 'klobuk. Tako so razumeli njegov poziv tudi prisotni desničarji, ki so ploskali tem njegovim zaključnim besedam, pozabljajoč, da so mu malo prej še žvižgali! Minister Togni je pozabil odkrito in bistro povedati, da je prav fašistična politika narodnostnega nasilja in narodnostne nestrpnosti v največji meri kriva za popoln po-
lom italijanske politike na Primorskem. Smatramo, da bi bile take odkrite besede veliko potreb-nejše, kakor pa zaneseni nacionalistični pozivi k vztrajanju na zgrešenih stališčih!
Vrh Sv. Mihaela
V nedeljo so se zbrali na Sv. Mihaelu bojevniki iz prve svetovne vojne in zastopniki raznih domoljubnih organizacij, da počaste spomin padlih. Prisotnih je bilo tudi mnogo gospodov iz Trsta.
Spominski govor je imel artilerijski major v rezervi g. Corrubolo. Med ostalim je pozval prisotne, naj si ogledajo ruševine spomenika, ki so ga uničile »svetoskrunske roke novih barbarov«. Popolnoma soglašamo z njegovim načelom in tudi po našem bi morali biti 'spomeniki mrtvim nedotakljivi. Za kar koli so padli, padli so v izvrševanju svoje dolžnosti in kot take smo dolžni spoštovati! Toda gospod govornik ne bi smel o-stati enostranski, temveč bi moral opozoriti prisotne, da niso bili po
komunistih zapeljani posamezniki tisti, ki so na Primorskem prvi rušili spomenike. Je mar pozabil, kako so bili odstranjevani slovenski spomeniki v dobi med obema svetovnima vojnama, kako so predstavniki iste »civilizacije« izvajali podobna nestrpna dejanja v Ljubljanski pokrajini? Ob tej priliki je omeniti, da so tudi alpincem na shodu v Gorici poudarjali, da so spomenik v Ljudskem vrtu v Go-irici porušili Slovenci. Poudariti pa moramo, da predvsem ni ugotovljeno, kdo je spomenik porušil. Pač pa je gotovo, da je spomenik bil porušen kmalu potem, ko so Italijani napravili atentat proti Slovencem, ki so zborovali v kinu »Centrale«, in pri tem ubili tri zborovalce!
Nihče ii taiko proti nestrpnosti, kakor smo mi! Toda prav zato bi pozvali gospode, ako žele ires neko boljšo in drugačno bodočnost, da včasih nekoliko pometejo tudi pred lastnim pragom. Enostranska presoja in zaslepljenost nista zdrava pojava. Poglobiti se je treba tudi vase!
ŠTEVERJAN
KMETSKA - DELAVSKA LISTA:
1. CIGLIC Ivan iz Steverjana
2. MARAŽ Rudi iz Steverjana
3. PODVERSIC Hermenegild iz Steverjana
4. MiARAZ Ignac iz Steverjana
5. KOREN Franc iz Steverjana
6. GABROVEC Albert iz Steverjana
7. TOMA2IC Jožef iz Steverjana
8. TERPIN Alojz iz Steverjana
9. HLEDE Alojz iz Steverjana
10. MIKLUS Danijel iz Steverjana
11. STEKAR Alojz iz Jazbin
12. COLJA Lade iz Jazbin
Znak liste je: lipova, vejica z grozdom in češnjami.
Lipa je simbol slovenstva; dobra kapljica in sladka češnja pa plačujeta trud našega kmeta in delavca!
mešana hrana nam dovaja zadostne količine vitaminov, predvsem:
a) kadar hrane preveč ne kuhamo ali pečemo, kar je poleg drugega tudi znak slabe kuhinje;
b) kadar ostane voda, v kateri smo kuhali sočivje, sestavni deil jedi.
c) kadar je v naši hrani dovolj surovih jedi (solate, sadja i. dr.);
č) kadar je poraba mleka in mlečnih izdelkov zadosti velika;
d) kadar gospodinje skrbijo za različno hrano;
e) kadar gospodinje ne uporabljajo nesmotrno konzerviranega sočivja in sadja.
V kuharskih šolah uče, kako je treba pripraviti jedi, da se prepreči izguba vitaminov; uče pripravljati razne solate, vodijo skrbno račun o važnosti surove hrane in svežega mleka. Vse to je zelo koristno!
Pomen vitaminov v hrani zdravega človeka se vobče pretirava, kajti prava obolenja zaradi pomanjkanja vitaminov so pri nas, vsaj med odraslimi, redka in kadar se pojavijo, se pojavljajo le kot posledica največjega in večmesečnega pomanjkanja vitaminov (n. pr. interniranci v zadnji vojni). Pozimi in v predpomladi je v hrani določenih .slojev brezdvomno le malo vitaminov; toda pretežno jih hrana vsebuje zadostno količino, da prepreči nastanek avitaminoz (obolenj zaradi pomanjkanja vitaminov) pri odraslih. Pomladansko utrujenost lahko smatramo za hipovitaminozo, toda dokazano to ni. Scheunert je
Važno za kmetovalce
Živinorejci so dolžni javiti občinskemu živinozdravniku v Gorici (ulica Duca d'Aosta št. 107, tel. 4-44) vsak primer pogina živine, in to zaradi dolžnega postopka ži-vinozdravniške službe.
Pojasnjujemo, da je treba javiti pogin konj, goveda, svinj, koz, o-vac in celo tudi mačk in psov!
Poginulo živino ne smemo zakopati po vrtovih in poljih, ker jo bo odstranil občinski konjederec, ki jo bo zakopal po službenih pred-
SOVODNJE
VOLIVNA KMETSKA - DELAVSKA LISTA Z ZNAKOM:
»ČEBELICA«
1. TOMSIC Peter iz Sovodenj
2. CERiNIC Karel iz Rupe
3. PETEANI Ambrož iz Sovodenj
4. CERNIC Venceslav iz Gabrij
5. TROHA Rado iz Rup«
6. CERNIC Anton iz Rubij
7. CAUDEK Roman iz Sovodenj
8. MONTI - GORJAN Roman iz Sovodenj
9. TRAMPUZZI - TRAMPUŠ Josip iz Rupe
10. CEUDEK Alojz iz Peči
11. VIZIN Anton iz Sovodenj
12. DEVETTI - DEVETAK Josip
z Vrha Sv. Mihaela
Volivni znak kmetske-delavske liste je: »CEBELICA«!
piših v posebnem prostoru. Odvoz poginule živine je popolnoma brezplačen.
Kmetovalci, ki se ne bodo držali navedenih določb, bodo kaznovan: po zakonu!
Učitelj Makarovič 90-letnik
Učitelj Ivan Makarovič, rojen 30. aprila 1861 na Vipavskem, je praznoval ta ponedeljek svoj 90. rojstni dan.
Za ta jubilej mu tudi mi toplo čestitamo v imenu vseh Slovencev, zlasti mnogobrojnih trum njegovih učencev, katere je pridno vzgajal skozi vsa leta svojega učiteljevanja. Želimo mu še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu!
Natečaj za gasilsko službo
Z ministrskim dekretom z dne 16. januarja 1951, objavljenim v Uradnem listu (»Gazzetta Ufficia-le«) št. 80 z dne 7. aprila 1951, je odprt natečaj na podlagi listin in izpitov za 65 mest stalnega častnika 5. razreda v gasilski tehnični službi (X. skupina).
Natečaja se lahko udeležijo ab-isolventje inženirske fakultete.
Rok za vložitev prošenj, naslovljenih na notranje ministrstvo (»Ministero deUlnterno — Direzio-nČ Generale Servizi Antiincendi«) poteče dne 6. junija 1951.
Informacije daje kabinetni urad goriške prefekture.
GOSPODARSTVO
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei T i t k a :
Uik«m* »ADRIA«, d. d. v Tritu
Trtna plesnoba
Leta 1848 je v Angliji (kjer so gojili trto v vrtovih kakor pri nas cvetlice) vrtnar Tuccheri odkril bolezen plesnivosti trtnega grozdja in mladik.
To bolezen vsi kmetovalci več ali manj poznamo. Pojavi se že zgodaj, ko je trta pognala komaj par listov. Spoznamo jo po tem, da so listi in trtni zarod kakor posuti s sivim prahom: to je plesen. — Pozneje napada plesen grozdne jagode, ki prav tako izgle-dajo, kakor bi bila posuta s sivim prahom. Značilno za to bolezen je, da nastopa ob suhem mrzlem vremenu pri samo pet stopinjah toplote kakor ob vsoki vročini. — Škodo nam dela s tem, da se napadene jagode ne morejo več razvijati v ra-šči in polagoma razpokajo, počrnijo in nato segnijejo celi grozdi.
Bolezen pobijamo z žveplom. Žveplati moramo prvič že zgodaj, to je, ko so mladike kakih 10 cm dolge. To prvo žveplanje — ki naj bo izdatno — je velike važnosti, ker lahiko u.niči v kali glivice plesni. Izvršili ga bomo ob lepem, sončnem, tihem vremenu. Dvoje nadaljnjih važnih žvepljanj je med in takoj po cvetju. Zvepljanje med cvetjem je važno zato, ker pospešuje oplojevanje, moramo ga pa vršiti s čistim žveplom brez primesi modre galice ali podobnega. Nadaljnja žveplanja bomo vršili po potrebi, nikdar pa ne v času, ko začnejo jagode dozorevati. Razen
Občinski proračun
(Nadaljevanj« s I. strani)
Sv. Ivanu in v Rojanu. Vse ostale vrtce vzdržuje Ustanova za otroške vrtce (»Opera Asili Infantili«), Jti je zasebna ustanova, podpirana po ZVU. To stanje ni s šolskega vidika koristno, kajti ni izključena možnost, da ta ustanova preneha kar čez noč s svojim delovanjem. Zaradi tega mora prevzeti občina v svojo upravo vse slovenske otroške vrtce, ki jih sedaj u-pravlja prej omenjena -ustanova.
Slovenci nimajo nobenega otroškega zabavišča. Nujno potrebno je odpreti tako zabavišče zaenkrat^ vsaj pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ani. Dolžnost občine je, da to zadevo uredi.
Poslopja slovenskih šol so v izredno slabem stanju. Res je, da ni dovolj šolskih stavb za vse šolske potrebe, pa tudi razpoložljive stavbe so deloma zasedene po beguncih in drugih družinah, ki nimajo nobene pravice, da v njih prebivajo. Občina naj vrne šolska poslopja šolskim svrham!
b) Slov. prosv. središče
Slovensko prosvetno središče bi že obstojalo in delovalo, ko bi imel občinski odbor več razumevanja za slovenske prosvetne potrebe. Slovenci so že razpolagali s svojim prosvetnim središčem, v katerem to imeli svoj sedež Dramatsko društvo, Slovensko gledališče, Čitalnica, Glasbena šola in številna druga prosvetna društva. Toda vse smo izgubili 1. 1920 s požigom »Narodnega doma«!
Skoda, ki je bila povzročena Slo-
vencem s požigom njihovega prosvetnega središča dne 13. julija 1920, znaša 11,400.000 takratnih lir, kar odgovarja danes vsoti ene milijarde 140 milijonov lir. Italijanska vlada je 1. 1938 dala odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli zasebniki — stanovalci palače »Balkan«, ki so postali jugoslovanski državljani, toda slovenskim združenjem niso izplačali niti pare na račun odškodnine! Prizadeta škoda mora biti povrnjena tržaškim Slovencem, ali v denarju ali v naravi z gradnjo novih prosvetnih domov. Italijanski narod je dolžan to storiti; to je njegov narodni dolg nasproti Slovencem.
rt',
c) Zaposlitev Slovencev v občinskih uradih
Nerazumljivo je dejstvo, da ni v tržaških občinskih uradih skoro nobenega Slovenca! Slovenci tvorijo eno petino prebivalstva tržaške občine in se jim ne more odrekati pravica do zaposlitve v občinski službi. Občinski odbor naj se tega zaveda in naj o tem vodi računa! Skrajni čas je, da se končno tudi Slovencem odpro vrata do občinskih služb. Pravičnost zahteva, da se s Slovenci odslej drugače postopa, in sicer brez vsake diskriminacije.
d) Razlaščevanje zemljišč
Zeilo radi se poslužujejo v Trstu razlaščevanja zemljišč proti volji lastnikov. Zakon o razlaščevanju z dne 25. junija 1865, št. 2359, dovoljuje razla&ttev tudi za zasebna
dela, ali ta dela morajo biti od javne koristi. Zalibog se pojem »javna korist« večkrat zlorablja.
Slovenski kmetovalci tega ozemlja so razlaščeni najboljših zemljišč brez primerne odškodnine. Postavljajo se na ta račun tudi podjetja, ki nimajo nič skupnega z javno koristjo. Ne samo to, temveč se poslužujejo razlastitve v javno korist tudi za dela, ki izpadejo končno kot kolonizacija slovenske zemlje po italijanskih beguncih, kar se m. pr. dogaja z »ribiškim naseljem« pri Stivanu. Slovenci najodločneje protestiramo proti taki »javni koristi«!
K takemu italijanskemu vrivanju na slovensko zemljo moramo prištevati tudi gradnjo občinskih barak za italijanske begunce v Sv. Križu in na Proseku. Mislim, da bi bili ti begunci občini bolj hvaležni, ko bi bile te barake zgrajene v Trstu ali v tržaških predmestjih kot pa v k raški okolici.
Slovenci hočejo mirno sožitje z Italijani, toda gradnja takih umetnih taborišč in naselij na slovenskem ozemlju je ponoven dokaz raznarodovalnih teženj italijanske politike na Tržaškem.
Razlaščevanje naših kmetovalcev ima za posledico dvig brezposelnosti, ker kmetovalci brez svoje zemlje samo večajo število naših brezposelnih. Glede na sedanjo krizo kmetijskega podjetja tržaške občine predlagam, naj se ta občinska zemlja razdeli med tržaške kmetovalce v obliki spolovinarstva, ker le na ta način bo postalo podjetje aktivno in ne bo več -bremenilo občinskega preračuna.
Ob zaključku predlagam:
1) Občinski odbor naj se pri ZVU zavzame za objavo novega
občinskega zakona, ki naj upošteva posebne prilike Svobodnega tržaškega ozemlja. Zakon naj temelji na demokratičnih načelih in naj med drugim določa ukinitev nepotrebne pokrajinske oblasti.
2) Občinski odbor naj posreduje pri ZVU za ukinitev vseh zakonov, ki prepovedujejo tujcem investiranje kapitalov na našem ozemlju in zakonov, ki so uvedli imenskost delnic in vrednostnih papirjev, ker je nujno potrebno ponovno uvesti na STO-ju brezimenskost delnic trgovskih družb.
3) Preučiti je treba možnost, ali ne bi bilo v korist prebivalstva in občinskih financ, če se zaupa občinsko podjetje ACEGAT zasebni iniciativi.
4) Treba je podvzeti primerne ukrepe proti umetnemu dvigu cen jrredmetov življenjskega pomena, posebno živil in oblačil in odstraniti vse ovire, ki omejujejo svobodno konkurenco.
5) Občina naj prevzame v svojq upravo vse slovenske otroške vrtce in naj zaenkrat ustanovi slovenske otroške vrtce vsaj v ulici Sv. Frančiška, v ulici Donadoni, i> Kn-lonji in na Proseku. Ustanovita naj se tudi slovenski otroški zabavišči pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ani.
6) Namesto leta 1920 požganega slovenskega kulturnega središča je treba zgraditi novo tako slovensko kulturno središče s slovenskim gledališčem in povrniti Slovencem storjeno škodo.
7) Občina naj lirične sprejemati v občinsko službo slovenske uradnike in delavce.
8) Razdeliti je treba zemljo občinskega kmetijskega podjetja med tržaške kmetovalce v obliki spolovinarstva.
prvega moramo vsa nadaljna žveplanja vršiti ob hladnih jutranjih ali večernih urah in nikdar ne med dnevom ob hudi vročini, ker bi nam v tem primeru žveplo, ki se na samem vžge, ožgalo jagode, ki bi se ne razvijale več.
Razen prvega in medcvetnega žveplanja, ki jih vršimo s čistim žveplom, bomo ostala žveplanja vršili z žveplom, ki mu dodamo do 10 odst. prahu »Caffaro« ali z že pripravljenim bakrenim žveplom (»zolfo ramato«). Po žveplanju mora biti vsaj en dan sonca, da se žveplo vžge, ker le v tem primeru učinkuje.
V novejšem času je v prometu žveplo, ki se lahko meša med brozgo modre galice (ital.: »zolfo ba-gnabile«). Prodaja se pod imeni: »Tiosol«, »Tiodit«, »Sulfosol«, »Hi-drosol« in mogoče še drugače. Tega žvepla potrebujemo 3/4 - 1 odst., to je 3/4- 1 kg na 100 1 brozge modre galice. Tako mešano škropljenje je zlasti priporočljivo ob prvem in drugem škropljenju trt in pa v deževnem vremenu ne bo dalo uspeha, ko jagode dobijo tako imenovani sadni prah, ker se tedaj tekočina ne prime jagod.
Pšenica
Pšenica je videti letos bolj ali manj bleda ali z deloma rujavimi listi. Vzrok je v prvem primeru preveč dežja, zaradi česar se korenine niso mogle dovolj razviti in tako vsrkavati hranilnih snovi, v mnogih primerih pa tudi pomanjkljivo zimsko gnojenje z dušična-timi gnojili. V drugem primeru, to je, ako so listi deloma porujave-li, je vzrok tudi pomladanska slana.
Sedaj se tem nedostatkom ne da pomagati, ker v tem stanju razvoja ni priporočljivo pšenici gnojiti z dušičnatim gnojilom, ker bi se nam v tem primeru lahko polegla. Pač pa bomo pšenici pognojili z dušikom (najbolje z apnenim nitratom — »nitrato di calcio«), ko bo ista začela poganjati klasje. Porabili bomo 60 - 80 kg gnojila na hektar. Pšenici pa ki je lepa črno-zelena, ni potrebno gnojiti.
Radio Trst II
NEDELJA, 6. maja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. ■-
12.00 Od melodije do melodije. —
13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police. — 21.30 Chopin: Koncert št. 1.
PONEDELJEK, 7. maja:	18.15
Haydn: Koncert v D Duru. —
19.00 Iz filmskega sveta. — 20.45 Čajkovski:	Uvertura	1812.
21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 22.30 Brahms: Simfonija šit. 4.
TOREK, S. maja: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Rožica Kozem poje otroške pesmi. — 19.00 Mamica pripoveduje. —	21.00	Vzori
mladini. — 22.00 Antonin Dvorak: Simfonija, št. 2.
SREDA, 9. maja:	18.15	Dvorak:
Koncert za violino. — 19.00 Zdravniški vedež. —	20.00 Evropski
koncert. — 20.30 Naša šola. —
21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 22.00 Koncert violinista Stefana Nedelčeva.
ČETRTEK, 10. maja: 13.10 Slovenske narodne Izvaja pevski duet. 18.15 Glasbeno predavanje. •-
na en del vitaminske vsebine v hranilih (tako n. pr. na vitamin C), ne pa na vsebino celotnih vitaminov. Ljudska hrana pri nas pa obstoja iz približno 12-15 odst. krompirja in krompir izgubi med kuhanjem kvečjemu 50 odst. svojega vitamina C; torej ga v jedi ostane še zadostna količina. Pri tem moramo pa upoštevati, da je položaj pri dojenčku in pri doraščajočem povsem drugačen kot pri odraslem človeku, kajti ta še .znatno gradita svoja tkiva.
Pri ljudeh se je v zadnjem času pojavila nekakšna »vitaminska požrešnost«, ki je skrajno nesmotrna. Tudi nekateri zdravniki, ki .govore o »vitaminski poplavi« in o »vitaminskem sunku« (ital.: urto, nem. Stoss) kažejo vse premalo obzira do še v neki meri bajeslovnega u-činka vitaminov. Prekomerno dovajanje vitamiin<Jv postane lahko škodljivo, tako je n. pr. dokazal A. Casparis, da dovajanje vitaminov A in B v velikih količinah pospešuje rast rakastih tvorb. Zaradi tega naj vedno določi zdravnik, da li je potreba po vitaminih ali ne.
6') Vprašanje surove hrane. K temu vprašanju je le malo pripomniti, kajti v našem načinu prehrane je surova hrana že sama po sebi nekak dodatek: naši ljudje se nikjer ne hranijo izključno s surovo niti izključno s kuhano hrano. Su-irova hrana stavi ljudem velike zahteve in nosi v sebi nepregledne nevarnosti (n. pr. možnosti okužb). Ce bi se ves narod hranil izključno s surovo hrano, bi nastopilo znatno pomanjkanje beljakovin in kuhinjske soli.
V zdravilne svrhe pa v mnogih slučajih z uspehom predpisujejo zdravniki surovo hrano.
Ljudje dandanes kaj radi podležejo propagandi in radi verujejo, da je vse zlato, kar se jim kot tako ponuja. Zavedati se moramo, da se poslužuje propagande tudi prehranbana industrija ter trgovina, samo zato, da se lažje in hitreje iznebita svojih proizvodov in svojih skladišč.
Tudi za zdravnike veljaj pravilo, da ne smejo proglasiti nekaj za dobro samo zaradi tega, ker je novo. Pri prehranbenih vprašanjih pa že celo ne smejo pozabiti spričo novosti na dejstva ljudske prehrane, ki koreninijo večinoma v narodovi zgodovini, deloma pa na znanstvenih izsledkih.
Kratek pregled najvažnejših živil
1) Voda. Naše telo vsebuje 58,5 odst. vode; odvišek izločuje zdravo telo s seejo, z iztrebki, dalje skozi kožo in skozi pljuča. Za pravilno prebavo in presnovo je potrebno, da so hranila raztopljena v vodi (»corpara non augunt nisi fluida«); mnogo odpadkov zapusti telo v vodni raztopini (n. pr. v sečii).
Vodo zavžijemo predvsem kot pijačo. V prehranbene svrhe nam služi predvsem: a) deževnica, k; je kemično najčistejša, b) studenčnica, ki vsebuje mnogo mineralnih sestavin v obliki bikarbonatov, c) tekoča rečna voda, ki vsebuje manj mineralnih sestavin kot studenčnica.
Voda, ki jo uporabljamo v prehrambene svrhe, mora odgovarjati določenim zahtevam; tako bodi pitna voda popolnoma brezbarvna, brez duha in naj ne bo motna niti v debelih plasteh; dalje naj ne vsebuje preveč apnenčevih in magnezijevih soli. Čeprav te soli niso škodljive človeškemu zdravju, ni voda, ki jih vsebuje preko mere, primerna n. pr. za kuhanje stročnic, ki se v njej ne omehčajo, temveč ostanejo trde, ker zaradi določenih kemičnih procesov voda ne more priti do škroba. Tudi za pranje ni primerna taka voda, 'keir se v njej milo obori kot netopljivo apnenčevo milo.
(Se nadaljuje)
19.00 Slovenščina za Slovence. —
21.00 Radijski oder. — 23.00 Beethoven: Sonata št. 2.
PETEK, 11. maja: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Delius: Koncert za violino in orkester. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 9.
SOBOTA, 12. maja:	13.20 Šramel
kvintet Veseli godci. —	19.0Q
Programski periskop. —	20.30
Komentar vojnega položaja na Koreji. — 23.00 Plesna glasba.
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
Mizarji I kmetovalci J podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlala Sonnlno, 2 4