DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 18 ■m Trst - Gorica 4. maja 1951 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-7S Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica,' Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. •— Poštni čekovni računi: Trst' štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Osvobodilna fronta V preteklem aprilu, ob priliki desetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, so napravili babičevci niz naporov, da bi obudili k življenju to organizacijo, ki je, odigrala med našim narodom tako vidno vlogo v času druge svetovne vojne. Potem ko so nekaj let s pomočjo SIAU-a in fratelančne politike sami pomagali uničevati duha Osvobodilne fronte, ko so pro-glaševali, da je poudarjanje narodne zavesti nekaj reacionarnega, se tedaj zopet naenkrat vrača.jo na svoje nekdanje stopinje in si znova poizkušajo pridobiti zaupanje našega naroda, sklicujoč se na nekdanja gesla. Toda med preteklostjo, ko •so mnogi primorski Slovenci verjeli komunističnim obljubam, in seda njostjo leži pomembna doba petih let. V tem času so imeli ljudje priliko dodobra spoznati razliko med komunističnimi obljubami in komunistično stvarnostjo. Zato sedaj ne morejo več verjeti babičevske-mu zapeljevanju in zastonj je vsako sklicevanje na tradicije Osvobodilne fronte. Se tako zviti članki in govorniške cvetke ne morejo prikriti prepada, ki so ga dogodki odkrili med komunističnim in narodnim pojmovanjem Osvobodilne fronte. Narod jo je pojmoval iskreno, zanjo je umiral in trpel. Komunisti pa *o vse to samo izrabili tako grdo in sebično, kakor ni tega napravil e najsvetejšimi narodnimi čustvi še nihče v slovenski zgodovini. Mnogi si še danes obupno maše u-iesa ter zapirajo oči, kajti težko je priznati, da so bile vse težke žrtve zaman, težko je priznati, da si bil razočaran v svoji najgloblji veri. Toda prisluškovanje odmevom življenja z druge strani meje, pogled na dogajanja v Trstu po letu 1945 ne more varati. Preveč je neizpodbitnih dokazov, ki izpričujejo, kako prezirljivo so bila izigrana narodna pričakovanja. In ljudje, ki nosijo odgovornost za vse to, si upajo želeti, naj bi jim Slovenci izbrisali njihovo krivdo in jih oprostili vsake odgovornosti? To je nemogoče. Osvobodilna fronta je danes zgodovinsko dejstvo, spomenik, ki izpričuje na eni strani vso veličino narodove plemenitosti, zavednosti in požrtvovalnosti na drugi strani pa ovekovečuje za vse večne čase neizmerno hudobijo in neiskrenost omenjene komunistične klike, ki je vse te lepe narodove lastnosti in njegovo zaupanje šele pred kratkim do skrajnosti izkoristila. Kot taka je Osvobodilna fronta pojem določene dobe, mavzolej vseh onih, ki so še polni plemenitih nagibov zanjo žrtvovali, obenem pa tudi opomin vsem živim, naj v bodoče nikdar več ne verujejo skrajnežem, posebno ne komunistom, in naj nikdar več ne izročajo svoje usode slepo v njihove roke. Ta zgodovini pripadajoča Osvobodilna fronta bo nu današnjem času izpolnila svojo nalogo prav s tem, ker bo z v njej preživetimi izkustvi preprečila našim ljudem da bi komunistom še drugič nasedli. Nezanimanje domačega prebivalstva za prireditve na Padričah Opčinah, v Bazovici in tfrugod je živ dokaz, da šo mnogi pravilno razumeli ta nauk, ki izhaja iz jyre-teklosti Osvobodilne fronte. Svetujemo vsem, da se po tem nauku ravnajo. Babičevcem je treba dopovedati, da so odigrali in da je najboljše, kar lahko napravijo da se umaknejo. Odpokličejo naj svoje eksponente in likvidirajo svoje hirajoče organizacije. Uvideti morajo, da nikakor ne morejo izbrisati s sebe vseh tistih madežev ki jim onemogočajo, da bi igrali vlogo kristalizacijskega središča, o-krog katerega bi se koncentrirale vse narodne sile. Ojmstiti morajo svoj sen o nadvladi. Ne oni, temveč domače, zdrave in od rdečih režimov neodvisne sile so poklicane, da odslej zastopajo interese tukajšnjega slovenskega življa! Zato naj puste raje na miru O-svobodilno fronto, naj ne poizkušajo reševati svojega obupnega položaja s tem, kar ni njihovo, temveč že zgodovinsko ali kvečjemu narodovo. Ni dobro, da obujajo bitje, ki so ga sami ubili. To bitje| — Osvobodilna fronta — je namreč njihova najtežja obremenilna priča in kjer koli bi nastopila, bo za komuniste vsaka pravda izgubljena. * * * Občinski proračun Govor obč. svetnika SDZ dr. J. Agneietta na seji trž. obč^sveta^dne 2. maja 1951 Letošnji preračun izkazuje izboljšanje v primerjavi z lanskim v kolikor je primanjkljaj znižan od 2,200.000.000 lir na l,9oo.ooo.ooo lir. Vendar so pa osebni izdatki medtem narasli od 2,lo4.ooo.ooo lir na 2,119.000.000 lir. Dejanski dohodki pa dosegajo samo polovico izdatkov in komaj krijejo osebne izdatke. Finančno stanje občine je kritično in zaenkrat ni izgledov, da bi s sedanjim načinom uprave mogli olajšati breme davkov in drugih dajatev. Res je, da v dveh letih ni bilo mogoče urediti občinskega finančnega stanja, vendar je nujno potrebno priti čimprej do ključa za ureditev prilik. Krivda za sedanje stanje je v 'birofcflai3ičnem upravnem sistemu, ki se je razpredel po tržaški občini, zlasti po 1. 1945. Treba je poenostaviti vso u-pravo! Demokratski red ne potrebuje skrajno zamotanega upravnega sistema z armado uradnikov, kakor ,se to dogaja v totalitarnih državah. Prav tako ne potirebuje policijskega nadzorstva nad prebivalstvom. Ne potrebuje zaupnih in bolj ali manj tajnih policijskih informacij. Dolge vrste na anagrafskem uradu so samo dokaz za nevzdržno birokracijo, ki jo je uvedla v Trstu Italijanska upravna zakonodaja. Poenostaviti je treba upravo v sa-, mem interesu ljudstva in občinskih financ! Zmaga naj načelo, da je, človek, dokler se nasprotno ne dokaže, pošten in ne nepošten. Seveda je treba v to svrho vnesti novega duha v upravo, in sicer demokratičnega duha brez diskri-, minaoij glede pripadnikov različnih političnih skupin. Vsiljuje se nam zahteva po novem občinskem .zakonu, ki naj da občini oblast in avtonomijo v skladu s sodobno demokratično upravno zakonodajo. Občinski odbor bi se moral zavzeti pri ZVU, da uvede tak nov zakon! Centralizem nima več nobenega pomena v Trstu. Na STO-ju, ki ima 400.000 prebivalcev, ne potrebujemo pokrajine in pokrajinskih uradov, ki naj bi posredovali med občinsko in državno oblastjo. Potrebna je redukcija občinskega osebja. Vendar se pri tem ne sme vreči odvisno osebje kar na cesto, temveč ga je treba usmeriti k produktivnim panogam gospodarstva. Seveda me bo pri nas dovolj dela ■za Tržačane, dokler se bodo iz Trsta prestavljali osrednji sedeži njegovih najvažnejših podjetij, ladij in pomorskih družb, in se bo Trstu v škodo pospeševalo gospodarstvo različnih mest italijanske republike. Prišli smo s tem do vprašanja brezposelnosti. Dolžnost občine in ZVU je, pospeševati na STO-ju investicije kapitalov in ustanavljanje industrijskih, pomorskih in trgovskih podjetij ne glede na njihov izvor. Trst nima lastnih kapitalov, zato jih mora dobiti iz tujine. V Trstu je treba zaradi tega n-kiniti vse zakone, ki kot ostanek fašistične zakonodaje in avtarhič-nega gospodarstva preprečujejo e-li kakor koli ovirajo gospodarsko TržaSho voraSanie na pariShi konferenci Pariška konferenca štirih namestnikov poteka še vedno brez večjih izgledov na uspeh. ■V zadnjem času je bilo tržaško vprašanije večkrat predmet zanimivih razgovorov med ameriškim in sovjetskim zastopnikom. Sovjetski zastopnik vztraja na tem, da pride tržaško vprašanje na dnevni red štirih zunanjih ministrov. in sicer v nedvoumni in obvezujoči obliki. 'Pri tem je ameriški zastopnik iznesel nekaj prav* ni h pomislekov. Ameriški zastopnik trdi, da ne spada v pristojnost štirih zunanjih ministrov razpravljanje o izvedbi italijanske mirovne pogodbe v z ve* zi z določbami o Trstu, ker more o tem odločati samo Varnostni svet OZN. Glede na sovjetski očitek, da ije postal Trst ameriško vojaško o-porišče, je pojasnil ameriški zastopnik, da so ameriške čete v Trstu v skladu z mirovno pogodbo, ki določa vojaško zasedbo Svobodnega tržaškega ozemlja po zavezniških silah do imenovanja guvernerja in do (uveljavitve statuta za STO. dejavnost inozetncev An investicije kapitalov na našem ozemlju. Za pospeševanje teh investicij je neobhodno potrebna ukinitev zakona o poimenskosti delnic trgovskih družb, ki že delujejo in ki bi se še ustanovile na STO-ju. Ta zakon je vpeljala med vojno fašistična vlada z .zak. dekr. št. 1148 iz dne 25. oktobra 1941. Namesto tega zakona je treba uzakoniti brezimen-skost delnic in 'vrednostnih pariir-jev. V zvezi z brezposelnostjo in s stanovanjsko krizo je bilo tudi govora o begunskem vprašanju. Begunci, ki so bili primorani, zapustiti svoje domove, da si tako rešijo življenje, so vredni vse naše naklonjenosti in pomoči. Vendar težavne življenjske prilike v Trstu nas primorajo, da ločimo begunce v one, ki so državljani STO-ja, in one, ki so od zunaj in nimajo tega državljanstva. T.i zadnji, v kolikor so brez življenjskih sredstev, se ne bi smeli ustavljati v Trstu, temveč bi jih bilo treba .usmerjati v kraje italijanske republike, kjer (je zanje več izgledov za delo in zaslužek. Podjetje ACEGAT s svojim naraščajočim primanjkljajem otežko ča gospodarski položaj in življenjsko raven tržaškega prebivalstva. Strinjam se z municipalizacijo javnih podjetij, če je .to v korist prebivalstva. Ko pa je razvoj mu-nicipaliziranega podjetja odvisen zgolj od stalnega obremenjevanja potrošnikov z iraznimi rastočimi dajatvami, ga je treba nadomestiti z osebnimi podjetji, če je to koristneje za mestno skupnost. Municipalizacija me sme biti svr-ha sama sebi, temveč mora olaj- šati meščanom uporabljanje javnih uslug po primernih cenah. Videli smo, kako so'zasebna podjetja napravila plodonosne take avtobusne proge, ki jih je ACEGAT smatral za pasivne. Te proge danes lepo uspevajo v zasebnih rokah! Zato se nam vsiljuje tudi vprašanje, ali ne bi kazalo prepustiti podjetje ACEGAT v zasebne .roke, če je to koristneje za našo .občino. Čeprav je kurz ‘lire že dalj časa ustaljen, cene na drobno, zlasti za živila, stalno naraščajo v Trstu. Ta pojav je vznemirljiv. Vzrok tega pojava je v samovoljnem dviganju cen nekaterih trgovcev, ki izrabljajo vsako priliko za dvigamije cen. Za veliko noč so se na primer cene živil dvignile zaradi večjega povpraševanja. Po veliki noči se je povpraševanje normaliziralo, vendar so ostale cene nespremenjene. Glede na cene na drobno je treba pribiti, da se nekateri predmeti (blago za obleke) prodajajo celo 300 odstotno draže kot znaša njihova nakupna cena! Jasno je, da je v nujni zvezi z naraščanjem cen borba za povečanje mezd in plač s sledečimi stavkami itd. V Trstu obstoja komisija za cene, ali ni storila še ničesar, da bi se cene znižale ali vsaj kontrolirale. Trgovec in prodajalec mora imeti svoj zaslužek, ali prodajati nabavljeno blago od 100 do 300 odstotkov draže, kot je stalo, ni pošteno. Zato je potrebno odpraviti vse ovire, ki omejujejo svobodno konkurenco na tržaškem trgu. Prehajam sedaj k razpravljanju o občinski upravi z vidika slovenskega prebivalstva. Slovenci so razočarani z delovanjem občinskega sveta in odbora, ki sta izšla iz volitev d. 1949. a) Šolstvo Ugotavljam, da je obč. svetnik prof. Gregoretti priznal potrebo po slovenskih šolah. Ne morem pa deliti mnenja, da je treba omejiti slovenske šole sorazmerno s številom Slovencev, v kolikor je ta o-me.jitev mišljenja s kakovostnega vidika, namreč da bi Slovenci razpolagali le z nekaterimi vrstami šol. S številčnega vidika, glede razredov in učnega zbora, je pa omejitev dana sama po sebi po številu učencev in dijakov. Stalno smo zahtevali ustanovitev novih slovenskih otroških vrtcev, posebno za področje ulice Sv. Frančiška, ulice Donadoni, Kolonje, Proseka itd. Odgovor je pa bil vedno odklonilen, ali .zaradi dozdevnega pomanjkanja prostorov ali pa zaradi pomanjkanja sredstev, medtem ko šo se vedno našli prostori in sredstva za italijanske otroške vrtce, kjer koli se tje izkazala potreba po njihovi ustanovitvi (Elizejske poljane, Sv. Ana, Kolonja itd.). Pomanjkanje slovenskih otroških vrtcev ima za posledico raznarodovanje slovenskih otrok: starši, zlasti pa delavci so v večinoma primerov primorani pošiljati otroke v otroške vrtce; v kolikor ni slovenskih otroških vrtcev, so starši primorani pošiljati otroke v italijanske otroške vrtce. Občina vzdržuije samo dva slovenska otroška vrtca, in sicer pri (konec na 4. strani) Pred ibimi upravnimi oolitoami Dne 27. maja im 10. junija bodo v severni Italiji obč. in pokraj. volitve. Volivna borba dosega prav te dni svoj višek in so vanjo posegli vodilni italijanski .politiki. Za vlado sta posegla v volivno borbo sa mpredsednik De Gaspe.ri in prosvetni minister ter glavni tajnik demokrščanske stranke Goneila. Zanimivo je, da se mora De Ga-speri pri volivni borbi za svojo stranko še vedno posluževati obrabljenih in preživelih iredenti,-stičnih gesel! Volitve bodo potekale v glavnem v znamenju neizprosne borbe med demokrščanstvom in socialkomu-mizmom. Majhne vmesne stranke, od raznih socialističnih ločin pre- do monarhistov in fašistov, so precej izgubile na svojem pomenu. V tem je bistvena razlika med sedanjimi volitvami in onimi pred tremi leti, ko je saragatovski socialistični milijon glasov imel važno težo v koalicijski vladi, v kateri so tudi republikanci in liberalci, čeprav šibki, s svojimi gospodarskimi strokovnjaki dali trdno ogrodje neizkušeni, vendar pa masovno močni demokrščanski stranki, ki se je s tem mogla uspešno kosati z nevarno socialkomunističmo opozicijo. Morda podcenjujemo vlogo monarhistov in fašistov pri sedanjih volitvah. Mnenja smo pa, da bo .njihova vloga pomembnejša pri volitvah v južnem delu Italije, ki ko republikancev, liberalcev pa tja |bodo šele v jeseni. Proglas socialističnih voditeljev v pregnanstvu ob prilihi 1. maja Mednarodni urad Svobodnih sindikatov v pregannstvu poziva delavce v komunističnih državah pod-iložnicah, naj nikar ne verjamejo miroljubnim izjavam, ki jih dajejo komunisti ob priliki 1. maja. Devet sindikalnih voditeljev v pregnanstvu je izdalo 27. aprila v Parizu proglas, v katerem svari delavce pred miroljubnimi komunističnimi govori, češ da komunisti govorijo o miru, pripravljajo pa vojno. V proglasu obdolžujejo komunistične samodržce, da so organizirali silne vojske, ki ogrožajo neodvisne države. Na to pozivajo v Imenu svojih sodržavljanov sovjetske čete in zaupnike, naj se umaknejo iz držav, ki so jih zasužnjili, in zahtevajo obnovo svobode in narodno neodvisnost, politično, gospodarsko in socialno demokracijo ter svobodo ,za sindikate. Pozivajo nadalje svoje rojake, naj se me pustijo omajati od izjav komunističnih voditeljev im naj širijo misel, da ne bodo nikoli uporabili orožja proti narodom, ki so še svobodni, niti proti tistim, ki se borijo za osvoboditev. Potem poudarjajo dopisniki proglasa, da se zavedajo, da bi njiho- vi sodržavljani radi dvignili svoj glas v znak protesta. Vendar jih pozivajo, maj ostanejo mirni, ker bodo kot njihovi sindikalni tova- riši v pregnanstvu govorili v imenu podjarmljenih. Končno izjavljajo v svojem proglasu, da bodo na dan 1. maja stavili pod obtožbo vladavino, ki jo označujejo za zločinsko. Podpisniki proglasa žigosajo komunistične samodržce za peščico ljudi, ki naslanja svojo vladavino na podjarmljene sužnje, na najbolj okrutno izkoriščanje človeka po državi. Proglas so podpisali: Bivši narodni poslanec in član izvršnega odbora bolgarske socialdemokratske stranke dr. Juraj Pet-koff; bivši tajnik zveze estonskih sindikatov Johannes Micbkelson; tajnik madžarske zveze sindikatov Karoly Peyer; član izvršnega odbora poljskih sindikatov Franciszek Bialas; bivši glavni tajnik sindikata romunskih rudarjev Eftimie Gner-mam; bivši pomočnik glavnega tajnika češkoslovaške zveze delavskih sindikatov Arno Hais; član zveze poljedelcev in urednik ukrajinskega lista »Naprej« E-mil Wolymey; 'bivši predsednik beograjske delavske zbornice in predsednik ju-goslovan. socialdemokratske stranke 2ivko Topalovič ter bivši glavni tajnik lilavske zveze delavskih sindikatov Bruno Kal-mins. Klj.ub vsemu ne bodo glasovi, oddani v korist malim strankam, izgubljeni. Sistem povezanih list, za katerega se je prav demokrščanska stranka zelo zavzemala, rešuje male stranke pred političnim poginom. Male stranke izgubijo pa pri povezavi z enim ali drugim blokom vsako neodvisnost in nehajo predstavljati tretjo politično silo, ki je doslej vsaj na papirju nekaj pomenila v italijanskem političnem življenju. Zakaj se je demokrščanska stranka tako zavzemala za sistem povezave volivnih list in zakaj se tako rada povezuje, v glavnem na podeželju, z manjšimi sredinskimi strankami, ponekod pa celo s fašisti, kot je to baje primer tudi v Krminu? Sredinske stranke razpolagajo s strokovnjaki, ki so vsa tri zadnja leta vodili gospodarsko dejavnost De Gasperijeve koalicijske vlade. De Gasperi je prehajal od zadrege v zadrego, ko so mu odpadli najprej liberalni in nato še saragatovski socialistični strokovnjaki. K sreči je prišel saragatovski odpad tik pred volitvami, tako da jo bo De Gasperi z republikanci še nekako izrvozil. Po volitvah pa računajo demokrščani zopet s strokovnjaško pomočjo pristašev malih strank, ker brez njih niso v stanju, da izvedejo širokopotezno gospodarsko politiko na podlagi se-darijih izkušenj. Seveda ni glede tega jasno, kakšno stališče bodo zavzeli do sodelovanja z demokrščani sdruženi Saragatovi in Romi-tovi socialisti. Saragat je za sodelovanje, Romita proti. Katera struja bo prevladala in odločilno vplivala na novo smer italijanske po-volivne politike? Ali bodo dobili novopečeni socialdemokratje dovolj glasov za uspešno opozicijsko politiko v vlogi tretje sile? Skorajšnje volitve nam bodo pojasnile postavljene dvome, na katere je danes skoro nemogoče odgovarjati. Volitve v severni Italiji nam o-betajo skrajno borbo med združenimi demokratskimi silami in so-cialkomunizmom. Ni dvoma, da ne bi demokratski tabor zmagal, vendar je od obsega te demokratske zmage odvisna velika postavka: Italija je namreč na nevarnem razpotju, na katerem ni varnega in odločnega redarja, ki bi usmerjal italijansko ljudstvo po poti demokracije, zunanjega miru in notranjega reda. Ukinitev ameriškega dnevnika v Rimu Italijanska policijska oblastva so prepovedala izhajanje ameriškega dnevnika »Rome Daily American«, ki so ga 'tiskali v Rimu od konca vojne dalje. Proti ameriškemu dnevniku so v zadnjem času zaganjali rimski italijanski časopisni krogi pod vodstvom dnevnika »II Messagge-ro«. Policija utemeljuje izdano prepoved z razlogi javnega reda in miru. Vest o ukinitvi ameriškega dnevnika v Rimu je skrajno mučno odjeknila v Zedinjenih državah! Podatki o ameriški proizvodnji Charles E. Wiilson, ravnatelj a-meriškega urada za obrambno mobilizacijo, je imel pri slavnostnem iletnem kosilu poročevalskega urada ameriških časopisnih izdajateljev govor, v katerem je navedel nekaj zanimivih podatkov o sedanji ameriški industrijski proizvodnji. Izdelava jekla je v marcu presegla 9,000.000 ton. V prvem četrtletju letošnjega leta je znašala 25,7 milijonov ton. Se nikoli ni dosegla v enem četrtletju take višine. Primerjal je sovjetsko proizvodnjo jekla, ki baje doseže 27,200.000 ton letno in ki bi maj narastla do leta 1960 na 60,000.000 ton letno, z ameriško proizvodnjo, ki znaša zdaj 108.000.000 ton 'letno in bo v prihodnjih dveh letih narastla na 117.000.000 ton letno. Vrednost ameriške proizvodnje pa je naraščala od 56 milijard dolarjev v J. 1933 na 100 milijard v letu 1940, na 215 milijard v letu 1949, na 300 milijard ob koncu leta 1950 in bo dosegla v prihodnjih .treh letih vrednost 345 milijard dolarjev, s čemer bo zadostila vsem obrambnim potrebam in bo ohranila civilno potrošnjo na ravni, ki jo je dosegla do vojne ma Koreji. 'Izjavil je, da je Amerika na pragu nove industrijske revolucije, ki bo omogočila trajnost takšne o-gromne proizvodnje. Ta proizvodnja predstavlja v primeru majhuj- '* ga najboljše jamstvo. Ce pa vojne ne bo, bo po njegovem mnenju prispevala k boljšemu gospodarstvu, k dvigu življenjske ravni in k »boljši Ameriki«. Izjavil je tudi, da lahko Združene države »kot bi trenil« podvoje svojo najvišjo vojno proizvodnjo izza časa druge svetovne vojne, če bi bilo treba. Uzakonjena nesvobodnost delavcev v Sovjetski zvezi Dr. Vladimir Gsovski, strokovnjak za inozemsko zakonodajo v ameriški kongresni knjižnici, je objavil v mesečniku »Monthly Labor Revievv«, ki ga izdaja Urad za delavsko statistiko, nadaljevanje svoje razprave o zatiranju delavske svobode v Sovjetski zvezi, odkar ni več zasebnih podjetij. V razpravi analizira sovjetsko delavsko zakonodajo in razkriva njen nedemokratični .značaj. Tako n. pr. sovjetski zakoni dopuščajo, da lahko tovarniški ravnatelji ali delovodje pošljejo delavca, ki se brani prevzeti novo delo, katerega mu določijo, za 20 dni v zapor, im to brez vsake sodne obravnave. Sovjetska delavska zakonodaja — v skladu z odlokom vrhovnega sovjeta iz leta 1947 — tudi dovoljuje prisilno delo 12-letnih otrok, gojencev industrijskih in prometnih šol. Delavci, ki brez dovoljenja za-puste svoje delo, so lahko kaznovani z ječo; tistim, ki delajo v vojni industriji, grozi ,za tak prestopek celo do 8 let ječe. Delavci morajo jamčiti s svojo plačo za izpolnitev delovne naloge. Pravico določanja delovnega časa, plač ;in mezd pa si prilašča izključno država. Združene države in Formoza Namestnik ameriškega obrambnega ministra Lovatt je izjavil 25. aprila na tiskovni konferenci, da bo potrebno movo osebje za ameriško vojaško odposlanstvo, il OZN na Koreji nobene spremembe. Četrti občni zbor Siooenshe demokratske zoeze za Soobodno tržaško ozemlje dokaz politične zrelosti demokratičnih Siouenceo Slovenska demokratska zveza nenehno dokazuje, da so potrebe slovenskega naroda osnovno načelo njenega delovanja in je njihova zadovoljitev njena glavna naloga S takim delovanjem se je SDZ tudi opredelila do nosilcev uveljavljanja internacionalnih političnih teženj med Slovenci, ker postavljajo narodne koristi in narodno svobodo v podrejeno vlogo. Slovenska demokratska zveza i-ma značaj narodne svojs-tvenosti. Vanjo imajo dostop vsi Slovenci, ki so pripravljeni reševati vsa vprašanja v duhu narodne povezanosti. Slovenska demokratska zveza je začrtala v svojem programu temeljne svoboščine narodovega življenja, zato je gibanje, ki združuje vse resnične antikomuniste, čeprav jo hočejo njeni politični nasprotniki prikazati kot navadno strankarsko organizacijo. V tem smislu je potekel letošnji občni zbor. Pomanjkanje prostora nam ne dovoljuje, da bi poročila iin raz? pravljenja priobčili v celoti; zato se moramo omejiti na izvlečke, po katerih si bodo naši somišljeniki dn prijatelji ustvarili sliko Zvezi-mega kongresa. Predsednik SDZ dr. Josip Agne-Jetto je ob otvoritvi izrekel dobrodošlico navzočim delegatom, ugotovil pravilnost njihovih mandatov in pozdravil zastopnike organizacij; nato se je s toplimi besedami spomnil pred kratkim umrlega člana okrožnega odbora SDZ v Nabrežini g. Emila Okretiča. V pozdravni besedi so zastopniki Slovenskega dobrodelnega društva g. Mihelčič, A. K. Jadrana g, dr. Gantar in Slovenske prosvetne matice g. dr. Jež izrekli v imenu svojih organizacij željo, da bi Slovenska demokratska zveza uspevala tudi v bodočnosti pri svojem požrtvovalnem političnem delovanju v korist vseh stanov slovenskega naroda. V imenu SDZ na Goriškem se je pooblaščeni zastopnik iz T.rsta o-prostil, da so Goričani odsotni, ker so prezaposleni s pripravami za volitve na Goriškem; prinesel je pa njihove pozdrave in želje, da b SDZ na Tržaškem vključila v svoj okvir vse demokratične Slovence, in. jih povedla v lepšo bodočnost. Nato je predsednik SDZ dr. Jos. Agneletto podal svoje predsedniško poročilo. Delo SDZ se deli na borbo /.a narodno in socialno- enakopravnost, na borbo za Svobodno tržaško o-zemlje in na borbo proti komunizmu. Delo za narodno in socialno enakopravnost je obstojalo v osebnih posredovanjih in spomenicah glede uporabe slovenskega jezika sodiščih in v občinski upravi; za samostojno slovensko šolsko upravo; za vrnitev slovenskih kulturnih domov; za vzpostavitev slovenskih zadrug in za vrnitev po fašizmu odvzetega zadružnega premoženja ter za povračilo škode nastale -zaradi požiga Narodnega doma; za nameščanje Slovencev v državnih in občinskih službah; za samo-) stojne slovenske počitniške kolonije; za kmetijsko šolo v Plavjah; za srednjo obrtno šolo v Sv. Križu j za ljudsko šolo v Kolon ji; za nove slovenske otroške vrtce; za zgraditev slovenskega kulturnega doma in slovenskega gledališča. Slovenski kulturni dom s slovenskim gledališčem bi :biil že zgrajen, če ne bi bili Italijani nasprotovali tej u-pravičeni slovenski zahtevi in intervenirali pri gen. Aireyu proti slovenskemu kulturnemu domu, pote mko so prav oni 1. 1920 zažgali v Trstu slovenski narodni dom in slovensko gledališče ter nam s tem povzročili 1 milijardo 140 milijonov lir škode. Italijanska vlada je priznala krivdo za ta -požig s tem, da je že leta 1938 -odškodovala jugoslovanske državljane, ki so pri požigu Balkana izgubili svoje premoženje, ni pa seveda čutila potrebe, da odškoduje tržaške Slovence, yNe, kajti nima dovolj siil, da bi se proti nam boril brez nemške pomoči. Partizani so proti državljanski vojni.« »Ati ste se kdaj srečali z Mihajlo-vičem?« »Da, dvakrat v leta 1941.« »Tedaj smo bili še slabi in nismo vedeli, kaj se je dogajalo v Jugoslaviji. Po razgovorih z Dea-kinom in Macieanom pa sem se zavedel potrebe, zapustiti Mihailoviča. Bilo je težko prepričati kralja, da se je ločil od svojega edinega prijatelja, kar je zahtevalo dosti časa. Saj veste, da imamo do njega določene obveze. Bil bi pa srečen, če bi se sestavila enotna in res reprezentativna vlada. Ako bi Mihaj-lovič zapustil državo, ali mislite, da bi bilo tedaj laže doseči pomir-jenje?« »Morda, ali ne smemo pozabiti na Nediča. Mnogi Mihajlovičevi ljudje pripadajo Nedičevim četam. Večina Nedičevih vojakov se smatra namreč za Mihajlovičevo vojsko.« »Upam, da se notranje borbe v Jugoslaviji omeje na najmanjšo mero.« »Bili smo vedno proti državljanski vojni in imamo Nemce za naše glavne Sovražnike. Zato se s četniki bijemo, le kadar ne moremo drugače. Ce bi Mihajloviča smatra- li za svojega glavnega sovražnika, ne bi nikdar dosegli tolikšne popularnosti v zemlji.« »Ali odnosi do njega se slabšajo. Ali Vaši možje sovražijo Mihajloviča bolj kot Nemce?« »Ne, mi predvsem sovražimo Nemce.« Nato se je Churchill obrnil do Tita z vprašanjem: »Ali je res, da velik del srbskih kmetov ne bi bil zadovoljen, ako bi se v Jugoslaviji uvedel komunistični režim?« Tito in komunizem »Ni naš namen komur koli vsiljevati tega režima. To sem že ponovno javno izjavil« —■ je rekel Tito. »Spominjam se tega. Vendar me je pa zanimalo slišati to iz Vaši!) ust. Najvažneje je uvesti v državi resnično demokratičen režim. Sodim, da bi morali izvršiti agrarno (reformo, ker so morda posestva premala. Nekoč sem vprašal Stalina, ako ni naletel na večje težave tedaj, ko je izvajal agrarno reformo v iRusiji kot pa v sami vojni z Nemci. In potrdil mi je. Moral se je boriti z milijoni kmetov, kaj< ti kmete ni mogoče prepričati 7 utemeljevanji. Kmet se vrne domov in vpraša za mišljenje ženo in sosede... Kmetijstvo je v Rusiji, doživelo velik napredek, vendar je pa bilo treba ljudi izpostaviti velikemu trpljenju, ki bi se ga morda dalo prihraniti, ako spremembe ne bi bile tako hitre... Po vojni boste okoli sebe morali .zbrati vse Jugoslovane...« »Da, vendar pa pred nami ne bodo ista vprašanja. Mi nimamo razreda kulakov. Priznavamo le dve vrsti Jugoslovanov: Quislinge in patriote. Pri nas je sedaj ruska misija in menim, da je zelo važno in pomembno, da si ni nikdar prizadevala vplivati na nas v smislu, da bi uvajali pri nas komunistični sistem.« »Moj sin Randolph mi je poslal mnogo slik iz Jugoslavije. In on je prepričan partizan, kar me včasih nekoliko vznemirja... Ali tudi ja? sem Vam jako naklonjen. Mi se ne želimo vmešavati v jugoslovanske zadeve, .temveč želimo doseči le enotnost v .nastopu proti Nemcem in želimo videti le pomirjeno in u» rejeno Jugoslavijo.« »Napravili bomo, kar je v naši moči, da dosežemo ta namen« — je izjavil Ttito. »Danes vlada pri nas dokaj prijateljsko razpoloženje do partizanov. Ali ko sem jih pričel podpirati, sem naletel pri nekaterih krogih na močan odpor.« Izgledalo je, da je na Tita ta izjava napravila močan vtis in tol-mačica Olga Ninčičeva je takole prevedla Titov odgovor: »Maršal pravi, da ste Vi za naš narod in za našo stvar naredili veliko.« »Zadovoljen sem. In srečen bom. ako boste storili vse, kar je mogoče, da bi izlečili rane, ki jih je u-trpela Jugoslavija. Bilo bi strašno, ako bi po tej voj.ni po vsej Evropi izbruhnila še državljanska vojna.« »Ne verjamen, da bi to bilo verjetno. Zaviselo bo pa od podpore, ki jo bodo dajali zavezniki.« »Upam, da se bomo lahko zadovoljili s tem, da postavimo pred sodišče vojne krivce in nič drugega.« »Da« — je rekel Tito. Tito in demokracija »Ali boste pri Vas po vojni priznavali osebno svobodo?« »Gotovo. Saj to je naše osnlovno načelo: demokracija in osebna svoboda« — je zagotovil Tito. »Hočem reči, če bo vsak posameznik lahko svobodno mogel početi, kar bo hotel in delati, kjer bo hotel. Ali bodo dovoljene stavke?« »Ne, dokler bo trajalo vojno stanje.« »Isto je tudi pri nas. Bevin je dal odobriti tozadevno zelo stroge zakone. Ali zagotoviti moramo, da bodo delavci po vojni prišli do polne svobode svojih pravic.« . »Da, po vojni bo treba ugoditi vsem upravičenim delavskim zahtevam. Jugoslavija je strahovito opustošena in vlada ter narod bosta morala sodelovati pri ponovni obnovi države.« »Ali je Jugoslavija hudo opustošena?« »Da.« »Menim, da vojna ne bo mogla trajati več dolgo, morda še leto dni.« »Mislim, da niti toliko« — je dodal Tito. 'Razgovor se je bližal koncu. Churchill je menil, da je postavil maršalu že dovolj vprašanj in je pOiZval sedaj Tita, naj s svoje stra- Glasbena šola SPM, ki obstoja šele drugo šolsko leto, je pokazala že pri lanskih treh produkcijah lepe uspehe gojencev instrumentalnih oddelkov. V letošnjem letu so se pokazali še lepši uspehi. Poleg intonacije, glasbene teorije in sol-feže je uveden še tečaj nauka o harmoniji glasbe. Oddelek za godala se bo na letošnji produkciji predstavil z večjo skupino, ki jo tvorijo violinski gojenci iz najnižjih razredov pa do srednje stopnje instrumentalne šole. V tem oddelku, ki ima svoje redi ne tedenske vaje, se gojijo vsi e-tementi, ki so potrebni za sistematično vzgajanje in uvajanje v komorno in orkestralno glasbo. Tu se pod veščim strokovnim vodstvom obdelujejo poglavitne osnove skupinske igre, pričenši pri e-noglasju do večglasja, ki s časom usposabljajo posameznika za uspešno samostojno komorno glasbeno in orkestralno sodelovanje. — V skupinski igri imajo gojenci priliko praktičnega uporabljanja tehničnega znanja, ki so si ga pridobili v tečaju poedinega pouka za solistično igro. Podčrtati moramo pomen obstoja takega oddelka, kjer se utrjuje in pili ritmični čut in smisel za uporabo dinamike, ki 0-■mogoča plastično poustvarjanje glasbene vsebine, oblikujoč jo čim vernejše po skladateljevem nagibu. Pri takih skupinskih sestavah se navaja gojence k discipliniranemu delu. Brusi se čut za estetiko in ni postavlja vprašanja, četudi bi bila zanj delikatne narave. Tito je trenotek premislil, nato pa je rekel: »Zelo me vznemirjajo vprašanja, ki se venomer postavljajo glede komunizma v Jugoslaviji. Saj sem že na kategoričen način izjavil, da nimamo namena uvesti v Jugoslaviji komunizma in za to imamo več dobrih razlogov. Vse države Evrope bodo po vojni morale imeti demokratične režime in Jugoslavija v tem ne sme delati nobene izjeme.« »Rusi so dosegli velike uspehe, ali so se morali posluževati krutih metod. Sodim, da je to razdobje že mimo« — je ugotovil Churchill. Tito je odgovoril: »Vi morda mislite na čas, ko so bili odnosi med Anglijo, Ameriko in Sovjetsko zvezo še slabi. Ali položaj se je spremenil. Mislim, da se bo Jugoslavija lahko okoristila z izkušnjami drugih iin da bo lah-' ko zahtevala zavezniške pomoči.« »Ali morda rve.ste, da imamo z Rusijo 20-letno pogodbo?« -— je vprašal Churchill. »To je važno — je rekel Tito — kajti odnošaji malih narodov za-vise često od odnošajev, ki vladajo med velikimi silami.« »Da, upam, da bodo ti odnošaji dobri. V to trdno verujem« — je zaključil Churchill. * * * To so bile takratne Titove izjave v razgovoru s Churchillom. O njegovih dejanjih pa naj sodi čitatelj sam! Na to smio hoteli opozoriti našo javnost ob proslavah desetletnice vzbuja zanimanje za glasbeno u-metnost ob plemenitem medsebojnem tekmovanju .za čim lepši u-speh. —■ Navedene discipline imajo svoj globok pomen in vpliv na splošno vzgojo volje iz značaja sploh. Kakor so lansko leto nastopili posamezni gojenci, tako bodo tudi letos. Vsak javni nastop ima svoj poseben pomen za nastopajočega. Tu stopi psihološki moment v o-spredje: eno je sviranje zase med štirimi stenami, drugo pa pred javnostjo! Razlika je velika. O tem s;i je na jasnem vsak svi-rač, pevec, govornik, igralec itd., ki je že prestal svoj krstni ogenj. Zato mora biti njegova priprava temeljita za vsako stopnjo in zavestna. Cut odgovornosti se oglaša v takih primerih najjače. Stopnjevanje tega čestokrat usodno vpliva na izvajalca in njegov živčni sestav; pri enemu bolj, pri dtu-gemu manj. — Ako je samosuge-stivna sila izvajalca tako močna, da nadkriljuje trenotno živčno razpoloženje, potem lahko računamo s pozitivnim uspehom. Cim zavest-neje je zasidrana v posamezniku snov, katero obravnava, tem pozitivnejši je uspeh, ako je bilo v naprej zadoščeno tehničnim zahtevam, ki jih snov kot taka terja od izvajalca. Razen mladinske godalne instrumentalne skupine bo nastopila v intermediju tudi skupina harmonik. O harmoniki kot instrumentu se je Sv. Jurij in sv. Marko .Sv. Jurij je češčen v vseh slovenskih pokrajinah. Zanimivo je, da v mnogih krajih rabijo iste reke, dasi so ti kraji daleč narazen, kot na Notranjskem in na Beneškem (v Prosnidu in Platiščah). Pravijo, da »Juri dol po potoči tuli. Veje bere in gubanco peče.« Sodim, da je svojčas tudi po Beneškem hodil okrog »zeleni Jurij«, ki je ob potokih »tulil« ali »trobil«, pobiral suhljad in si nato v družbi svojih spremljevalcev spekel pogačo iz nabranih darov. O sv. Juriju in sv. Marku je marsikje, n. pr. okrog Ptuja na Štajerskem, rek, da »sveti Juri na trati kuri, sveti Marko peče jarko.u Morda je ta rek ostanek nekdanjega jurjevega kresa, ki so ga u-itegnili netiti ponoči, od Jurjevega zvečer do Markovega zjutraj, kot žgo tudi vuzemnico veliko nočno jutro. Na Beneškem, n. pr. v Prosnidu in Platiščah pa na Markovo fantje dejansko še sedaj pod neko »Skalo« zakurijo kres in si spečejo »frtajo« (cvrtje). Staro ljudsko praznovanje meseca maja Na Tržaškem, n. pr. v Dolini pri Trstu, vsako leto ponoči pred prvo .nedeljo v maju fantje podža-gajo kakemu posestniku najlepše češnjevo drevo, bodisi da je že zrelo ali .ne. Na to češnjevo drevo navežejo pomaranč, limon (v starih časih so navezali tudi kolačev), zastavic ter ga nasadijo na velik hlod. ki ga z združenimi močmi dvignejo in zasadijo v jamo sredi že mnogo polemiziralo. —■ O tem bomo ob posebni priliki povedali kaj več. Za sedaj samo to: »Ali je harmonika res manj vreden instrument?« — V zgodovini glasbe in nauku o instrumentih ne stoji nikjer zapisano, da bi bil kak instrument bolj ali manj vreden svojega obstoja. Joh. Wetzer piše v svojem malem slovarju iz leta 1770, da je n. pr. violina instrument na lok, ki ima često tako čuden glas, kakor .da bi mlade mačke mijavkale, •— če se ne zna i-avnati z njim! S tem je dovolj povedano. Harmonika je na pol mehaniziran instrument. Iz tega razloga jo nekateri glasbeniki odklanjajo, meneč, da ne more nuditi pravilne podlage za nadaljnji glasbeni študij. To velja predvsem za base, kjer se s pritiskom enega samega gumba izvede celoten septakord, ki ga začetnik še ne more teoretsko razčleniti in razumeti, dokler ni dovršil poglavja o četverozvokih v teoriji, marveč uporablja samo njegovo simbolično označko nad o-snovnim tonom. Iz tega razloga se morajo harmonikarji na naši glasbeni šoli obvezno učiti klavirja, ki daje osnovno podlago k nadaljnemu glasbenemu študiju. Vabimo vse ljubitelje glasbene umetnosti in mladine, da obiščejo nastop gojencev naše Glasbene šole. Vstop bo le z vabilom. »plesišča« ali trga. Drugo jutro seveda vsi občudujejo krasni »maj«. Kmet, ki je pa prišel ob najlepšo češnjo, pa se huduje, da je kaj. A ne pomaga nič, ker je to stara fantovska pravica, da vsako leto kakemu posestniku »sunejo« najboljše češnjevo drevo. Do te češnje na visokem in gladkem mlaju skušajo priplezati tanf-je in fantički. Težko je priti gor. Komur pa se posreči, si sme gori nabrati nekaj darov. Pod noč spustijo »maj« na tla. Takrat vse plane nanj iin si skuša pridobiti kak »sladek« spomin. Za prvo nedeljo v maju imajo prav tam tudi navado, da fantje kakim bolj uglednim dekletom o-krasijo vrata in okna z lepimi cvetlicami, majnicami. Dekletom pa, ki imajo tuje ženine, ki ne marajo za domače fante, hudomušno nastavijo kakega slamnatega moža. Kakšni »pupi« v vasi, ki je fantje ne marajo, opletejo vrata in o-kna s koprivami .in be.zgovi.no. KULTURA j Somerset Maugha: „Sveti plamen" V sredo 9. t. m. bodo ljubitelji resne dramske umetnosti imeli priliko videti na odru Ljudskega doma to pretresljivo dramo plodovitega angleškega dramaturga, ki v tem svojem literarnem delu obravnava enega v tem času najbolj diskutiranih problemov: eutanazijo. O tej smo že spregovorili. Marsikdo nas ni popolnoma razumel. Na-šeil je med našimi vrstami apriori-sitično odobravanje dejanja mada-me Tabret, kar nikakor ne odgovarja dejstvu. Tudi pisatelj drame ne zastopa v njej določenega stališča do eutanazije, saj gospa Tabret .nazadnje izjavi: Prevzemam vso odgovornost. Vendar pa drama sama prav mojstrsko postavlja poslušalca pred ta problem in mu pušča popolno svobodo v razsojanju. Dramo je že videl in slišal ves svet in tudi tržaški Slovenci ne bodo zamudili te izredne prilike. Kritike, sodbe ,in mnenja pa naj pridejo »post festum«. »Literarne vaje" Izšla je tretja številka drugega letnika »Literarnih vaj« dijakov slovenske nižje gimnazije v Trstu. Navajamo po vrstnem redu objave prispevke: Pavle Tonon, Zvončki, pesem; Ana Volpi, Vesna, pesem; Albin Koritnik, Sosed Jaka in njegova češnja; Lavra Dežjot, Strah; Neva Sancin, Na sončnem griču, pesem; Marjan Slokar, Gruda; Marjan Furlanič, Žalostna zgodba; Anamarija Peloza, Pomlad, pesem; Sonja Štolfa, Okrogla zgodbica; Niko Samsa, Ruda; Neva Sancin, Ko b’ sodov ne blo..., pesem; Aleksander Kokoranec, Dojan in Miško. Tretja številka »Literarnih vaj« se posebno odlikuje po smotrnosti ureditve in kakovosti prispevkov, kr mnogočem presegajo raven prvih dveh letošnjih številk. Prijetno učinkujejo pesmi: »Zvončki« (Pavle Tonon), »Na sončnem griču« in »Ko b’ sodov ne blo« (Neva Sancin). Sestavki v prozi presenečajo zaradi lepega jezika in zanimivega vsebinskega podajanja. Povesti »Strah« (Lavra Dežjot), »Gruda« (Marjan Slokar), »Dojan in Miško« (Aleksander Kokoravee) zaslužijo posebno omembo! OF. Glasbena šola SPM 29 Jtonrad Zelenko: Kn-lonji in na Proseku. Ustanovita naj se tudi slovenski otroški zabavišči pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ani. 6) Namesto leta 1920 požganega slovenskega kulturnega središča je treba zgraditi novo tako slovensko kulturno središče s slovenskim gledališčem in povrniti Slovencem storjeno škodo. 7) Občina naj lirične sprejemati v občinsko službo slovenske uradnike in delavce. 8) Razdeliti je treba zemljo občinskega kmetijskega podjetja med tržaške kmetovalce v obliki spolovinarstva. prvega moramo vsa nadaljna žveplanja vršiti ob hladnih jutranjih ali večernih urah in nikdar ne med dnevom ob hudi vročini, ker bi nam v tem primeru žveplo, ki se na samem vžge, ožgalo jagode, ki bi se ne razvijale več. Razen prvega in medcvetnega žveplanja, ki jih vršimo s čistim žveplom, bomo ostala žveplanja vršili z žveplom, ki mu dodamo do 10 odst. prahu »Caffaro« ali z že pripravljenim bakrenim žveplom (»zolfo ramato«). Po žveplanju mora biti vsaj en dan sonca, da se žveplo vžge, ker le v tem primeru učinkuje. V novejšem času je v prometu žveplo, ki se lahko meša med brozgo modre galice (ital.: »zolfo ba-gnabile«). Prodaja se pod imeni: »Tiosol«, »Tiodit«, »Sulfosol«, »Hi-drosol« in mogoče še drugače. Tega žvepla potrebujemo 3/4 - 1 odst., to je 3/4- 1 kg na 100 1 brozge modre galice. Tako mešano škropljenje je zlasti priporočljivo ob prvem in drugem škropljenju trt in pa v deževnem vremenu ne bo dalo uspeha, ko jagode dobijo tako imenovani sadni prah, ker se tedaj tekočina ne prime jagod. Pšenica Pšenica je videti letos bolj ali manj bleda ali z deloma rujavimi listi. Vzrok je v prvem primeru preveč dežja, zaradi česar se korenine niso mogle dovolj razviti in tako vsrkavati hranilnih snovi, v mnogih primerih pa tudi pomanjkljivo zimsko gnojenje z dušična-timi gnojili. V drugem primeru, to je, ako so listi deloma porujave-li, je vzrok tudi pomladanska slana. Sedaj se tem nedostatkom ne da pomagati, ker v tem stanju razvoja ni priporočljivo pšenici gnojiti z dušičnatim gnojilom, ker bi se nam v tem primeru lahko polegla. Pač pa bomo pšenici pognojili z dušikom (najbolje z apnenim nitratom — »nitrato di calcio«), ko bo ista začela poganjati klasje. Porabili bomo 60 - 80 kg gnojila na hektar. Pšenici pa ki je lepa črno-zelena, ni potrebno gnojiti. Radio Trst II NEDELJA, 6. maja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. ■- 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police. — 21.30 Chopin: Koncert št. 1. PONEDELJEK, 7. maja: 18.15 Haydn: Koncert v D Duru. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.45 Čajkovski: Uvertura 1812. 21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 22.30 Brahms: Simfonija šit. 4. TOREK, S. maja: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Rožica Kozem poje otroške pesmi. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Antonin Dvorak: Simfonija, št. 2. SREDA, 9. maja: 18.15 Dvorak: Koncert za violino. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Evropski koncert. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 22.00 Koncert violinista Stefana Nedelčeva. ČETRTEK, 10. maja: 13.10 Slovenske narodne Izvaja pevski duet. 18.15 Glasbeno predavanje. •- na en del vitaminske vsebine v hranilih (tako n. pr. na vitamin C), ne pa na vsebino celotnih vitaminov. Ljudska hrana pri nas pa obstoja iz približno 12-15 odst. krompirja in krompir izgubi med kuhanjem kvečjemu 50 odst. svojega vitamina C; torej ga v jedi ostane še zadostna količina. Pri tem moramo pa upoštevati, da je položaj pri dojenčku in pri doraščajočem povsem drugačen kot pri odraslem človeku, kajti ta še .znatno gradita svoja tkiva. Pri ljudeh se je v zadnjem času pojavila nekakšna »vitaminska požrešnost«, ki je skrajno nesmotrna. Tudi nekateri zdravniki, ki .govore o »vitaminski poplavi« in o »vitaminskem sunku« (ital.: urto, nem. Stoss) kažejo vse premalo obzira do še v neki meri bajeslovnega u-činka vitaminov. Prekomerno dovajanje vitamiin