Poštnina plačana v gotovini. Št. 19. Leto XIX. - Kranj, 11. maja 1935. UredniStvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. t. Telefon št. 73. nGorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „GoreHica'>'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto LepO navzdol (926 - 479 - 261) Stoletnica rojstva Davorina Jenka Mene — teke! - ufarsin. Te skrivnostne besede starodavnega orientalne-ga jezika je pisala nevidna roka na zid. ko se je kr¿ilj Nebukadnezar odpravljal na pohod, da l)i razširil svoje veliko o/.omlje, ki ga p:¡ je le razdejal. Prav i; ko ';i lahko zapisčiii bivšim J. N. S,-inogoce.i. ki so \ vsej objestnosti in m br/danosti izvajali take politične metode. 'In so stranko končno razdejale. Cd ustanovitve JNS pa do danes ni sle-dilo drugega, kakor samo dejanja, ki so to str tnko diskreditiraln in razgalila do dna. /.aduje skupščinske volitve za kandidata dr. Šemrova so v našem mestu (o jasno dokazale. Gornje številke na nepobiten način osvetljujejo, kako propada to klikarstvo od dneva v dan. ()[> zadnjih skupščinskih volitvah, ki so se \ršile dne H. It. 1931. je kranjsko meščanstvo v nadi, tla bo JNS stranka in njeni poborniki prinesla mir in blagostanje v deželo, strnjeno volilo njenega kandidata. Vse je šlo na volišče za Kikratnega kandidata in njegovega namestnika Lončarja, ki je pozneje vsled odstopitve kandidata postal tudi kranjski poslanec v skupščini. ^ , Kmalu pa so se pokazale vsled načinov, s katerimi so se hoteli nekateri uveljavljati, tako velike razpoke v tej prvotni skupnosti, da je bilo očividno, da mora priti in da bo prišlo do ločitve duhov. Na prvem občnem zboru JNS stran ke je tedanji njen odbornik g. Fock svaril pred veliko zbrano množico kakih ^00 poslušalcev pred načinom, po katerem se je hotelo stranko pripeljati do moči in ugleda. Tedaj je jasno in javno ožigosal nedopustni način politiko van j a, pa naj si bo v držav i, srezu ali občini: pa je naletel pri uzurpatorjih na gluha ušesa. Ob priliki prvih skupščinskih volitev, ki smo jih že omenili zgoraj, ko še ni bila vsem tendenca strankinih načel povsem jasna, je šlo kranjsko volilstvo na volišče in oddalo za kandidata 92(> glasov. Po omenjenem prvem občnem /boru pa je bil razkol že viden in duhovi v stranki sami so se opredelili eni za milejši način, zopet drugi, ki so tedaj še obdržali nje krmilo v rokah, pa za takozvani ostri režim, ki se je potem i/oblikoval tako žalostno v različnih odstavitvah in prestavitvah v šeneur-skem procesu in v nešteto drugih primerih, ki" niso kranjski javnosti ostali neopaženi. Vsi ti dogodki in persekucije tvorijo na jsramotnejšo dobo slovenske zgodovine. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v oktobru 1933., je klub poskusom od strani zastopnikov milejše struje deloma iz osebnih, največ pa iz strogo strankarskih razlogov, prišlo do popolnega razkola, vsled česar so se pokazale takoj posledice; glasovi so zdrknili od 926 na 479 in ostri režim je dobil temeljito klofuto. Druga struja je tedaj vsled nezaslišanega načina, kakor so se občinske volitve tedaj sploh vodile, ostala s 113 glasovi v manjšini; v srcih kranjskega meščanstva pa je ta druga milejša struja zmagala že tedaj. Kljub vsemu temu jasnemu razvoju kranjskih prilik pa so imeli v tej umirajoči partiji besedo še vedno oni, ki so menili, da se sploh da na tak način trajno gospodariti in so upali, da bodo še napočili časi, ko bo JNS stranka lahko na hitlerjanski način vihtela bič. Da so bili to najslabši psihologi in poznavalci političnih razmer, je pokazal razvoj. Poskusili so sicer, čeprav v resnici poraženi, oteti svoj prestiž z velikopoteznim gospodarskim programom, ki so ga oznanjevali na račun celokupnega kranjskega pridobitnega meščanstva, kakor tudi delavstva in uredništva. Toda mesto uspehov so doživljali neuspeh za neuspehom samo radi tcgu, ker jim ni bilo toliko za stvar samo, kakor za bluf, s katerim so hoteli omumiti davkoplačevalce in prikriti svoje resnične gospodarske nezmožnosti. I o. kar so ti gospodje v teku skoraj dveh let nagrmadili na nerodnostih, ki so seveda stale tudi dokaj občinskega denarja, je bilo pravkar ovenčano z neuspehom ob priliki zadnjega proraču-na, o katerem smo že govorili in ki je bi i sprejet s 13 glasovi od 24. Da je meščanstvo po tolikih neuspehih in nerodnostih moralo postati pozorno, je jasno ko beli dan. Danes ga menda ni več v kranjski občini pripadnika kateregakoli sloja, ki bi način tega gospodarstva odobraval ali pa javno priporočati mogel, kajti slehernik se zaveda, da so ti ostanki JNS stranke tako neokorni, kakor jih Kranj še ne pomni. Vse to pa samo iz vzroka, ker si nekaterniki domišljajo, da bodo lahko gospodarili s tujim denarjem po mili volji. V bistvu je pri sestavi njihove liste občinskih odbornikov,- potem ko so obrnili tej ostrejši liniji JNS brezizjemno vsi gospodarski sloji hrbet, šlo samo za to, cla dobe na svojo listo ljudi, ki so med seboj čim bolj povezani in bi že iz tega vzroka ne nasprotovali velikopoteznim načrtom. Nedeljske skupščinske volitve pa so končno veljavno razbile JNS brod s tem, da je bil za skupščinskega poslanca v kranjskem okraju izvoljen g. dr. Šem-rov proti kandidatu JNS 41, Ljotič 31, Maks. 0. Brežice: upr. 0805, volilo 5372. odst. 56.0. Jevtič 2"56, Maček 1515, Ljotič 021, Maks. 0. Celje: upr. 17.707, volilo 7701, odst. 43.7, Jevtič 5507, Maček 2451, Ljctič 13. Maks. 0. Dolnja Leniluva: upr. 10.850, volilo 5853, odstotkov 53.6, Jevtič 4527, Maček 1133, Lj. 3, M.0. Prevalje: upr. 8681, volilo 3230. odst. 37.0, Jevtič 2007, Maček 231, Ljotič 2, Maks. 0. Gornji grad: upr. 4940, volilo 2004, odst. 40.8, Jevtič 1694, Maček 310, Ljotič 0, Maksimovič 0. Konjice: upr. 5485, volilo 2825, odst. 51.0, Jevtič 2649, Maček 165, Ljotič 11, Maksimovič 0. Laško: upr. 11.030, volilo 4099, odst. 37.0, Jevtič 3024, Maček 981, Ljotič 94, Maksimovič 0. Ljutomer: upr. 10.379, volilo 4867, odst. 46.7, Jevtič 4436, Maček 429, Ljotič 2, Maks. 0. Maribor levi breg. Upr. 23208, volilo 15.771, odst. 67.9, Jevtič 15.397, Maček 278, Ljotič 96. Maribor desni breg: upr. 14.489, volilo 6101, odst. 42.0, Jevtič 5963, Maček 134, Lqotič 4. Ptuj: upr. 19.340, volilo 8059, odst. 41.7, Jevtič 7239, Maček 734, Ljotič 84, Maksimovič 2. Murska Sobota: upr. 15.919, volilo 9226, odst. 58.0, Jevtič 6327. Maček 2448, Ljotič 3. Slovenjgradec: upr. 7602, volilo 3726, odstot. 49.0, Jevtič 2896, Mucek 784, Ljotič 46. Šmarje: upr. 11.677. volilo 5665, odst. 48.4, Jevtič 2685. Maček 2081, Ljotič 1. Skupaj: upr. 318.472. volilo 151.846, odst. 47.6, Jevtič 125.178, Maček 22.510, Ljotič 2513, Maksi-inov ič 44 glasov. Od vseh volivcev je oddalo*glasove za: Jev-tiča 41.8 odst., zu Mačku 7.3 odst., za Ljotiča 0.8 odst., za Muksimoviču 0.01 odst. Od vseh odanih glasov je dobil: Jevtič 82.43 odst., Maček 14.82 odst., Ljotič 1.65 odst., Maksimovič 0.02 odstotka gjasov. Stran 2 =======r====z=r===z=: fa j c prihitelo res lepo število vernih ljudi, drugo predavanje je bilo v Zabukovju, kjer je bil obisk tudi zelo lep. Predaval je čg. Fr. Kokel, ekspozit na Sv. Joštu, predavanje so pojasnjevale skioptične slike svetovnih evharistični h kongresov. VELESOVO Naš križ. Vsepovsod se pripravljajo na kongres, le od tías ni nič slišati, kot da bi samo počivali in druge gledali. Toda kdor gre skozi našo faro, bo gotovo opazii na takozvanem Starem gradu visok križ kot trajen spomin na evharistično slavje. Lepa je bila slovesnost, ko smo ga blagoslovili, katero so zlasti povzdignili z ljudskim petjem, ki je pri nas že nekoliko udomačeno. Prav nikomur ni bilo žal truda, ki ga je morda imel s tem križem, ki bo pričal še poznim rodovom o pobožnosti njihovih prednikov. Pa tudi na znotraj se bomo popolnoma prenovili in pomladili. Dne 4. maja smo namreč začeli z duhovnimi vajami, najprej za ' fante, potem za dekleta, nato še žene in možje. Saj je to najboljša priprava za kongres, kar jih premoremo. — Na tiho nedeljo pa nam je uprizorila kranjska Marijina družba na prostem pred cerkvijo igro ..Sultanova hči in dobri vrtnar". Prav dovršeno so izpeljali svoje nelahke vloge vsi, posebej moramo še pohvaliti sultanovo hčer. Le škoda, da zaradi slabega vremena ni bil bolje poplačan velik trud in požrtvovalnost igravcev. LEŠE Priprave za kpngres. V nedeljo 5. maja smo v Lešah blagoslovili evharistični križ, visok 22 metrov, ki varuje sredi fare med Lešami, Pa-lovčami in Peračico na vzvišenem zelenem br-du farane pogubnih sil in jim dviga srca k Bogu in molitvi. — Smreko je daroval g. Jane-žič, ki ob podobnih prilikah nikoli ne odreče. Pri sekanju, vožnji, tesanju, postavljanju in drugih delih je bilo udeleženih mnogo odraslih, pri barvanju z belo emajl barvo pa so pomagali tudi otroci. Ob 8 zvečer se je vila h križu dolga procesija, lučce so se videle daleč v sosedne župnije. Pod križem smo obnovili zvestobo križu, nakar je pevski zbor pod vodstvom požrtvovalnega g. organista ganljivo zapel „0 sveti križ, življenja luč" in „Povsod Boga". Tako izredno svečane slovesnosti pa ne bomo nikoli pozabili. ► GOMENJEC- PREDDVOR Priprave na evh. kongres. Naša župnija ne sme biti zadnja glede udeležbe na evharistič-nem kongresu. Vsaka družina naj pošlje vsaj enega udeleženca.' priglasite se takoj, [kdor se še ni, pri župnem uradu. Se ta mesec bo dpbil vsak priglašenec evharistično knjižico in znak, kar bo moral imeti vsak udeleženec. PRIMSKOVO Naše priprave. Bližajo se dnevi evharističnega kongresa. Vsa kraljevina in vsaka posamezna vas se pripravlja na te dneve slavja. Tudi naša vas bo v velikem števiiu prisostvovala kongresu. Ti dnevi ;iam pa ne smejo oditi brez spomina. Zato se po slovenski zemlji nedeljo za nedeljo dvigajo k nebu mogočni evharistični križi, da bodo pričali poznim rodovom o naši veri. Naša vas ima že mnogo kri-žev in znamenj, zato ne bomo postavljali novih. Vse sosede znamenj pred Govcem, Potra-tom, Fajdelnom in pred Gorenjem prosimo, da popravijo ta znamenja vsaj do praznika Sv. Rešnjega Telesa. Uredite jih tako, da bodo res pravi spomin na letošnje velike dneve. — Prepričani smo, da boste z veseljem prijeli za to delo in Bog vam bo poplačal ves vaš trud. Prav bi bilo, da bi naša vas pri graditvi gospodarskega doma ne pozabila na eno res vidno znamenje. Naredil naj bi se na pročelju lep križ ali pa vzidala spominska plošča. To bi pričalo vsem poznejšim rodovom, da je bila naša vas živa veja slovenskega življenja. Ne smemo biti zadnji, ampak moramo tekmovati z vsemi, kdo bo prvi. Ljubezen do Kralja kraljev naj nas priganja k delu! KOMENDA Priprave na evharistični kongres. Ko je lansko leto naš nadpastir izdal vabilo na letošnji evharistični kongres v Ljubljani, je g. Mejač v družbi večkrat opozarjal na evharistične spomine, ki so v tesni zvezi s furo, in potrebo, da se ti spomini ne le ne zgubijo, ampak nasprotno v sedanjem rodu poglobijo. Našel je odmev ne le pri svojih prijateljih, ampak v celi fari. Na posebnem sestanku v društveni dvorani je na podlagi skioptičnih slik, ki jih je dal napraviti na podlagi Valvazorja in drugih virov, tolmačil zgodovino fare. Tri dobe je posebno poudarjal. Dobo ustanovitve fare in ko jo je prevzel malteški viteški red. Zakaj bi ljudje v dobi graščakov, ki so se šopirili v vsem sijaju, ne videli svojega Boga v časti vi-Ještval Se danes je med ljudmi spomin na konjske procesije na velikonočni ponedeljek. Duhovnik je zajahal konja, vzel v roke monstran-čo s sv. R^gšn,4im'.TeJe_som jp procesija se je vila po vsem mengeSJcem in cerkljanskem polju. Valvazorja je ljubezen do sv. R. T. tako prevzela, da jo je v svojemu znanem delu oveko-večil in zapustil tiskan spomin nanjo. §edanja 2p0 let stara monstranca je še videla te vrste procesijo. V /ari je Kriška graščina, ki je igrala veliko vlogo za časa luteranstva. Odstopila je luteranom cerkev na Gavšeku — danes vas Križ. — Cerkev je danes razvalina, prerašča jo trava, nam pa je dokaz, da je Bog med nami v sv. R. T., čeprav so to bivanje luterani tajili. 200 let bo, kar je živel komenski župnik Peter Pavel Glavar, velik učitelj ljubezni do Boga in do bližnjega. Fara je bila takrat še enkrat večja kot danes. Mož je hranil pri sebi, da je ustanovil današnji župniji Tunjice in Zapoge. Lstanovil jih je zato, da bi imeli ljudje večjo priložnost obiskovati Boga v taber-naklju. V župnem arhivu je njegova prestava listov in evangelijev, ki jih je zlasti v postu prebiral vernikom in utrjeval razumevanje sv. maše. Iz istega namena je ustanova bolnice in neizpolnjena želja komenske gimnazije. Ti spomini so v letošnjem letu prevzeli celo faro. Najdragocenejši spomin letošnjega evharističnega leta pa bo zapustilo zgodovini delo komenskih mož, ki so vzeli resno v roke preureditev okolice cerkve, ki naj spominja na P. P. Glavarja in evharistično leto. Komenda je bila nekoč utrjeno taborišče in slovenski mojster prof. Plečnik je imel najbrž to staro Komendo pred očmi, ko se je lotil tega dela. Preje je bila brezpomembna ograja, ki je ločila cerkev od okolice. Danes stojijo terase, ki spominjajo na terase pri lurški baziliki, seveda v manjšem obsegu. Krona teh -- Št V. It teras pa bo svetilnik, spomin na evharistično leto. To bo masiven, 80 cm v kvadcatujn 4 m visok steber v obliki starih kapelic na .gorenjskem polju. V njem bo gorela večna luč. Na podstavku bodo znaki b*to$njega evharističnega leta, križ in kraljeva .krona in primeren napis Kristusu Kralju. To bo spomenik, kolikor vemo, edinstven v Sloveniji. Delo dobro napreduje in upanje je, da bo stvar do evharističnega kongresa izvršena. Danes je izdelanega okrog 40 odst. vsega načrta. Fantje so porabili kot zunanjo pripravo na kongres drugo misel. Komenska fara je segala v času P. P. Glavarja na jugu do Save, na zapadu pa tudi ne dosti manj. Naj vidijo tudi fare, ki so se ločile od matere, da ljubezen do Boga pri materi še ni ugasnila. Vrh zvonika so postavili električno razsvetljen križ, ki sveti vse nedelje in praznike in na njih predvečere po mengeškem iu cerkljanskem polju. Postavili so ga na I. postno nedeljo. G. profesor Janez Fabijan je razložil njegov pomen, možje so prejeli v velikem številu sveto obhajilo, med sveto mašo pa so prepevali pesmi evharističnega kongresa. Bila je lepa nedelja. Stroške so pokrili iz uprizoritve Pasijona na cvetno nedeljo. G. župnik je vpeljal navado P. P. Glavarja, da se je v postnem čusu dnevno pri glavni maši prebral list in evangelij tistega dne. Da je bila oživitev te navade ljudem všeč. se je videlo po velikem številu udeležencev dnevne svete maše. Ni še končana ne duhovna ne zunanja priprava. Društvo bo uprizorilo v najkrajšem času 8 slik iz življenja tega velikega moža Komende P. P. Glavarja, kakor so jo uprizorili v Clevelandu in jo je oskrbel po ljubeznivem posredovanju svojega prijatelja g. J. Opeke g. Andrej Mejač. O delu bomo še poročali. Tedenske novice KRANJ Čebelarjem kranjskega sreza! Dne 12. maja se vrši ob 2 popoldne velik čebelarski shod pri čebelnjaku g. Alberta Roossa, v. davč. uprav, v pokoju v Kranju. Spored: 1. Slovesna otvo-rativ nove čebelarske opazovalne postaje v Kranj-'.!, 2. predavanje g. Jul. Maverja, šolske- ga upravitelja iz Doba, o pomenu čebelarskih opazovalnih postaj in o ureditvi pasišč v kranjskem okraju, 3. debata o načrtih za izboljšanje čebelarstva v kranjskem okraju. - Nastopil bo kot govornik g. Karel Česen, ravnatelj banke, delegat gorenjskih čebelarjev, udeleže se tudi zastopniki vseh čebelarskih podružnic v Stri Gorenjci nosijo T l V A R - i e v e obleke, ker so dobre in poceni OST T 1 V A R OBLEKE Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v času turških vpadov. v Nadaljevanje Pred Sikstom IV. so torej pokleknili kranjski odposlanci in mu poljubili obuvalo, v katerem so b ile všite koščice svetnikov. Prijazno jih je sprejel in jim odkazal sedež pri mizi. Grof Lamberg, dobro vešč italijanskega jezika, je predstavil svetemu očetu svoje tovariše. Sikst je držal v rokah prošnjo kranjskih deželnih stanov, ker mu je bila izročena že dan poprej, da jo je mogel proučiti. Začel se je sledeči razgovor: Sikst: »Pozdravljam vas, ki ste prišli tako daleč v Rim. Prošnjo sem dvakrat prečital in spoznal iz nje, da ste v veliki stiski. Takoj sem sklenil, da vam bom pomagal zoper sovražnike krščanstva. Vaš škof Žiga Lamberg gotovo veliko trpi v teh žalostnih okoliščinah." Lamberg: „Prav veliko. Turki so mu leta 1469 porušili stolno cerkev sv. Nikolaja. Z velikim naporom jo je spet priredil za božjo službo." Sikst: „Vi ste tudi Lamberg, kakor škof." Lamberg: „Da — brata sva." Sikst: .,Tako, brata! Zelo me veseli! In vas tudi vidim tukaj, cistercijanski opat iz Stične. Kako je z vašim redom in samostanom?" Opatu ni gladko tekla laščina. Odgovarjal je v latinskem jeziku: „Red spolnuje točno svoja pravila, toda samostan je v zelo slabih razmerah. Leta 1471 so prihrumeli Turki in opatijo porušili do tal. Redovniki so z opatom Urlikoni zbežali; kar jih je ostalo doma, so jih Turki tirali s seboj. Nekaj smo že zgradili na novo, veliko pa še čaka poprave." Sikst: „Težko mi je, da slišim taka poročila. Kako pa je v vašem kraju, gospod protonotar Kamuli?" Kamuli: „Mesto Kranj, kjer sem župnik, so turški roparji že dvakrat napadli in povzročili mnogo škode. Ljudje so v takem strahu, da opuščajo trgovino in delo na polju ter odhajajo drugam. Vse bo opustošeno, če ne dobimo pomoči." To in še več drugega je pripovedoval Prosper Kamuli svetemu očetu. Sikst: „Slišal sem že o turških vpadih na Kranjsko, toda nisem si predstavljal, da je tako hudo. Res potrebujete pomoči. In s sabo imate še enega tovariša iz vašega kraja v narodni noši." Pokazal je na Janeza Grašiča iz Križev. Odgovoril je grof Lamberg: „Značajen krščanski mož in predstojnik občine. On prihaja v imenu naših posestnikov poljedelcev, ki morajo posebno veliko trpeti zaradi turških grozovitosti. Na željo jubljanskega škofa Žige Lamberga smo ga izvolili za odposlanca k Vaši Svetosti." Sikst.: „To je prav, da vidim tudi kmeta-po-Ijedelca med vami. Res slikovito nošo imate na Kranjskem." Potem je papež nadaljeval: ..Pregledal sem prošnjo deželnih stanov iz Ljubljane in spoznal iz podatkov, naj kaj storim v zaščito kranjske dežele. Štiri leta — tako čitam v prošnji — vas že napada sovražnik, ruši cerkve in hiše, mori kristjane ali jih goni v sužnost. Verjamem, da je vse resnično. Vi želite, da bi vam pomagal z močno hrambo ali z velikim vojnim podjetjem. Posvetoval se bom s kardinali ter odredil, kar bi bilo najbolj uspešno in pa — seveda — kar bi bilo v moji moči. Prošnje dohajajo od vseh strani, toda ozirati se hočem prav posebno na vaše potrebe. Povejte doma. da ima oče krščanstva iskreno sočutje z vašo tako hudo obiskovano deželo in da ima namen, ji tudi v dejanju pomagati. Blagoslavljam vašega škofa, vas, ki ste prišli tako daleč, vaše deželne stanove, vaše družine in vso Kranjsko." Odposlanci so pokleknili in prejeli blagoslov. Pri slovesu je dal papež vsakemu za spomin velik zlatnik z napisom: SIXTVS QUARTVS PONTIFEX MAXIMVS (Sikst četrti najvišji duhovnik). Čas, ki jim je bil še na razpolago, so uporabili poslanci za ogledovanje Rima. Čeprav takratno mesto ni bilo tako sijajno, kakor je današnje, imelo pa je še veliko starorimljanskih spomenikov, ki so zdaj že bolj redki. Rim je sezidan na sedmih gričih. Vsak ima svoje ime. Zdaj so večinoma vsi griči polni poslopij, da se višine sem in tja prav malo poznajo. V srednjem veku, ko se je vršila naša zgodba, so se višine še dobro ruzločevale. Posebno značilen je bil glavni grič z imenom Kapitol. Bil je močno utrjen in venčan z gradom. Menda ni kosa zemlje, ki bi bil večjega zgodovinskega pomena kakor ta. Tukaj se je dolga stoletja odločevala usoda raznih narodov. Tukaj so mogočnjaki delali postave in napovedovali vojske. Ogromne stopnice so peljale in peljejo še zdaj na vrh kapitolskega trga, obda-nega z marmorno ograjo in z umetno izdelanimi kipi. Prav tako je bil takrat še precej dobro ohranjen pod gradom ležeči Forum roman um. prostor, na katerem so se vršili javni shodi. Tudi Kolosej, odločen za gledišče, še ni bil podoben razvalini. II tajil priredi v nedeljo 12. t. m. pop. VRTNI KONCERT Ufi Laknerju raa Kokrici. Prostovoljni prispevki dobrodošli. 541 štev. 19 - ' '' kranjskem srezu. Pridite polnoštevilno! — Po otvoritvi čebelarske postaje se nadaljuje shod v prostorih hotela Stara pošta. KRIŽE Kljukasti križi. V noči od petka nn soboto pred volitvami je nekdo naslikal v Krizah in v Retnjah poleg kolodvora Križe-CFolnik hi-tlerjevske kljukaste križe in to zelo velike. — Orožniki so uvedli preiskavo. Nesreča. 18 letni Jakob Lombar iz Pristave se je prejšnji teden ponesrečil na žagi barona Borna na kolodvoru v Tržiču. Po padcu z voza se je menda še nekajkrat pobral, nakar je nezavesten obležal. Pripeljali so ga na dom, kjer je poklicani zdravnik odredil prevoz nezavednega v bolnico, kjer je v ponedeljek umrl. Pokopan je bil minulo sredo 11. maja dopoldne v Ljubljani. Naj v miru počiva! KOKRICA Gasilska četa Kokrica priredi letošnje leto namesto veselice veliko dobrodelno loterijo, od katere pričakuje zase in za ljudstvo več koristi kot pa od veselic. Take loterije v našem kraju še ni bilo. Vsak dan pričakujemo od ministrstva dovoljenje. Dobitki bodo dragoceni, pomembni pred vsem za gospodarstvo in gospodinjstvo. Ker namerava četa postaviti nov gasilski dom, bo čisti donos zelo dobro došel. BREG PRI STRAŽIšČU Šmarno«-. Prvo nedeljo v mnjniku je prišlo k ŠMarnični pobožnosti toliko ljudi, da nas je prav presenetilo. Vsak je imel mnogo težav in skrbi, zato je šel k Mariji, naši dobri Pomočnici. Posebno lepo je ljudsko petje. Človek bi želel, da bi mu bilo celo življenje en sum maj-nik, toda v letu je samo en mesec in še ta ima le Ibialo praznikov. Upamo pa, da bodo naši verni okoličani vsako nedeljo prišli v velikem številu. Naši gasilci bodo imeli veliko vrtno veselico v nedeljo 26. maja na vrtu g. Rajgelja in Tri-lerja. Nesreča. Mimdi teden se je ponesrečil posestnik g. Janez Šilar. Splašili so se mu voli in je tako nesrečno padel, da je dobil resne poškodbe. Upamo, da bo ozdravel. VELESOVO Naše igre. Obeta se nam nekoliko posvetnega veselja: pa nikar ne mislite, da bomo deležni šumnih veselic, balov in raznih zabavnih večerov. Ne to, ampak igro nam bi radi predstavili, no, mi bi jo pa tudi prav radi gledali. Toda, kako bo izpadlo, je težko prerokovati, kajti na delu so zelo skromne moči, poleg tega pa imajo letos čudno smolo, kajti dvakrat so že poskusili, vse so že imeli pripravljeno, toda prišle so ovire, ob katerih klonijo še trdnejši stebri, kaj bi ne strlo to potem mlade, neizkušene in odločne elite naših igravcev! — Pravijo, da gre v tretje rado, in lahko bodo ponosni, ako bodo to svoje delo privedli do konca ter nam čez nekaj tednov predstavljali ,,Dve nevesti". Za svoj pogum bodo želi obilen uspeh in sigurno zavidanje. In ker nam doma manjka ruzvedrila, zato pridno obiskujemo sosedne odre. Zlusti v. er-kljani so letos izredno žilavi in delavni. Na belo nedeljo so nam igrali dramo „A njega ni", in nekaj se čuje, da jo 12. maja ponovijo. Res, lepo so igrali in ponovno presenetili, tuko da je igra vsakega resnega gledavca močno ganila. Škoda le, da hodijo na igre tudi taki ljudje, ki se ne znajo prav nič brzdati in krotiti ter porabijo čas za debate, katere so seveda zelo zanimive in tehtne. Pri vsem tem pa ne pomislijo, da tudi ostalim gledavcem ovirajo pazljivost in jim ubijajo užitek. Svetujemo jim, da drugič rajši ostanejo zunaj! ŠKOFJA LOKA Koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon iz Ljubljane se vrši v nedeljo 12 maja ob 8 zvečer v dvorani Društvenega doma v Škofji Loki. Nustopi celoten mešani zbor in oktet, vodja gospod Dore Mutul. Kdor se želi nauži-ti lepote narodne pesmi, naj si pravočasno oskrbi vstopnice v predprodaji v trgovini Planina ali pa na večer koncerta pri dnevni blagajni. Godba ..Luhnik" prične s promenadnimi koncerti v soboto zvečer ob pol devetih in jih bo vršila skozi celo sezono. Ker je naštudirala same nove komade, nas bo gotovo zadovoljila in s tem pridobila vso našo naklonjenost. Evharistični odbor je zagotovil vse tukajšnje uvtomobile, da bo prevažal priglašence na /i GORENJEC < Siran 3 Za neveste vsa kuhinjska posoda, jedilno orodje, vse za gospodinjstvo H I G b Š Velik Popust s!fkef okvirji, ogledala, IC I8 HHj steklenina, porcelan kongres. K mladinski proslavi bo šlo nad "500 otrok. Odbor jim bo določil zu vsakih 15 posebnega reditelja iz vrst njihovih staršev. Može in fante bo pripeljal zvečer k njihovi proslavi in po končanem sporedu nazaj. K sklepnim svečanostim pa bo skrbel za čim večjo udeležbo. Ker bodo vlaki že do naše postaje prenapolnjeni, zato se pridno priglašajte v župnišču za vožnjo z avtom. Cene bodo primerno znižane. STARA LOKA Sveta birma. Cerkev je' bila letos za birmo lepo ozaljšana, dekleta so napletla na sto in sto metrov vencev, posebno pa je bila nekaj edinstvenega zvezda izpod srede kupole. Fantje pa so poslavljali vse dneve in noči mlaje. Mlaji pa so bili nekomu nekaj na poti. Na neke odgovore so bili vabljeni in se menda niso odzvali. Vprašujemo se, zakaj se nekaterim vse dovoli, druge pa ovira. Naša fara je popolnoma dokazala, da je vsa vesela ob prihodu cerkvenega kneza ter je hotela na vse načine z molitvijo, z udeležbo, z olepšunjem cerkve in tudi /. mlaji dokazati, v kakšno čast si je štela, ko je kratek čas bival med nami naš nadpastir. Zato smo se upravičeno zgražali nad tem postopkom. LEŠE Mladinska zveza. V nedeljo 12. maja ob 3 popoldne bo ustanovni sestanek Mladinske zveze JSZ pri Ahčinn Antonu v I.ešah št. 12. Vabimo vas, da se sestanka v polnem številu udeležite. Prišel bo delegat iz Ljubljane, du nam razloži pomen te organizacije. Priporočamo, da pristopate v Mladinsko /vezo, ker je le v slogi moč! PRIMSKOVO Naša mežnarija bo dobila na streho opeko. Mislimo, da je že skrajni čas. Vsi želimo, da bi se prostor pri cerkvi uredil. PREDDVOR Smrt. Pri nas smo pokopali ta teden 62 let staro Marijano Markun. Bilu je ves čas vnetu članica Marijine družbe. Naj v miru počiva! RETEČE Še mnogo let! V petek 10. maja je dopolnil 80 let tukajšnji posestnik Jane/. Kušar, brat pokojnega mengeškega župnika, ki je bil pred leti umorjen, in univerzitetnega profesorja v v Ljubljani. Jubilant je bil vseskozi odločen Slovenec in veren katoličan. V njegovi hiši si vedno dobil vse katoliške liste, Domoljubu ima naročenega že odkar izhaja. V mlajših letih se je mnogo udejstvoval tudi v javnem življenju. Bil je več let cerkveni ključar župne cerkve, občinski odbornik, član krajevnega šolskega sveta, občinski odbornik in ustanovni član Kut. prosvetnega društvu. Povsod, kjer je bilo treba podpreti dobro stvar, je bil takoj nu mestu, vedno je imel odprte roke tudi za reveže. O njem lahko rečemo, da je delal po znanem reku: Naj ne ve levica- kar dela desnica. Svoje gospodarstvo je vzorno vodil, poskrbel tudi za svojo obilno družino. Delal je noč in dan, da bi pripravil svojim otrokom boljši kruh. Franceta je pošiljal v šole, toda usoda življenja mu ni bila naklonjena. Po polletnem službovanju na gimnaziji je smrt pokosila nadebudnega profesorja, zemlja je zakrila ves trud, up in srečo skrbnega očeta. — Kljub SO letom je še trdnega zdravja, še vsak dan gre k sv. maši in vsak mesec k sv. obhajilu. Želimo, naj ga Bog ohrani še dolgo vrsto let! URADNE VESTI Biciklji. Lastnike koles opozurjumo, da takt)! izvršijo prijavo kolesa za leto 1935 pri občini svojega stalnega bivališča in plačajo prijavno takso 25 Din v državnih kolekih. Kdor kolesa do 30. maja 1935 ne bo prijavil, se bo proti njemu kuzensko postopalo po določilih zakona o taksah. Pregled motornih vozil. Naknadni in zadnji letni pregled motornih vozil v kranjskem okraju se vrši v sredo 15. maju 1935 ob 10 v Kra-ii j;i na Mestnem trgu pred mestno hišo. Zamudnike opozurjumo, da predstavijo svoja ne-pregledano motorna vozila pregledni komisiji, sicer bi se jim zabranilo obratovanje z njimi in odvzelo evidenčne tablice. 1 Gospodarstvo Plemenski sejem v Kranju. Kraljev, banska uprava priredi dne 15. maja V Kranju plemenski sejem zn rodovniško živino gorenjske ci-kaste pasme. Na sejem se lahko postavi vsa plemenska živina, ki ima dokazano poreklo (rodovnik). Ker je precej interesentov za res prvovrstne rodovniške bike. se bodo taki do-< bro prodali. Bo pa predvidoma tudi nekaj kupčije s plemenskimi telicami in kravami. Pozor! Hitite, dokler je še čas! od 6.-27. maja Velika binkoštna prodaja, ki bo trajala od 6.-27. maja Naše reklamne cene, ki tolčejo vse: Delenčki za ženske obleke že od Din 6.50 naprej. Cvirnato za ženske obleke že od Din 7.50 naprej. Kambriki za ženske predpasnike že od 6.25 naprej. Svilene rute Din 18.-, 22.-, 28-, 38.-, 63.-, 75.-, 85.-Največja izbira štofov za moške obleke od Din 24.-do Din 99.-! V vašem interesu je, da pohitite in ugodne prilike ne zamudite! Priporoča se manufakturaa zaloga Logar & Ralatl, naslednik Srečko Vidmar, Kranj Delo kmetijske okrajne zadruge v Kranjn. V težki gospodurski krizi, ki najhuje tare našega kmeta, se nušu Kmetijska okrajna zadruga trudi, kako bi pomagala našemu kmetu. Jasiio je, da je treba iskati novih potov in načinov pomoči, pred vsem pa novih trgov za našega kmeta. Pred vojsko smo imeli Trst in Reko. kamor smo z lahkoto iz Slovenije oddajali živila in poljske pridelke, vsega tega danes nimamo. Gorenjska je bila včasih znana, da pridela izvrsten eksportni krompir in fižol, danes naši kmetje komaj kaj prodajo, pa še to, kur prodajo fižola in krompirju, ima le majhno ceno. Kmetijska ocrajvia zadruga je za svoje člane nabavila seme posebne vrste fižola, ki se lahko proda v inozemstvo, prav tako je dobila večjo množino krompirju ..Sehneeflock", ki ga je oddala svojim članom zu poskušnjo proti temu, da ga jeseni toliko množino oddajo nazaj zadrugi. Naš krompir namreč ni sposoben za eksport, posebno ne v južne kraje, ker tam postane črn. Radi tega skuša nuša zadruga vpeljati za Gorenjsko druge vrste krompirju, ki prenese tudi eksport v južne kraje, du bi se tako omogočil njegov izvoz tudi tja. Prav hvalevredni poskusi, da bi se le obnesli! Za tako delo bi pač morale skrbeti naše oblasti in podpirati z vsemi močmi tako stremi jen je. Ljubitelji narodne noše Pasove, broŠe, uhan« i. t. v spodnjem delti ima 3 mehko tapecirane blazine samo Din 490.- Mod. 27. Eleganten globok otr. voziček s krasno zaveso, izdelan S/ šper-plošče, kakor avto lakiran. z okraski, znotraj belo tapeciran, s 3 mehkimi blazinami, pogrnjen / nepremočljivim pokrivalom proti dežju, jeklena peresa . Din 685.- Mod. 51. Otroški voziček sličen mod. 27. samo bolj luksuzno izdelan Din 725,-Mod. 2!.. Luksuzni oir. voziček, lakiran in tapecirati kakor mod. 31, z zaprto auto-streho, halon Record guma I) 950.- Mod 25. Najfinejši otroški voziček, čisto poniklan, s specialnimi auto Rekord trumami .......Din 1250.- Mod 2. Leseni --porini voziček V naravni ali beli barvi, z velikimi ali malimi polnimi kolesi.....Din 225.- Mod. 1. Športni voziček, močne železne konstrukcije z lesenim sedežem iu tape-ciranim naslonjačem . . . Din 290.- Mod. 11. Športni voziček železne konstrukcije s ponikl. ročajem in naslonjali, črno lakiran ;n fino tapeciran D 550.-fsta vrsta, belo lakiran . . Din 560.-Mod. 8. Nizek spori ni voziček z dvojnimi peresi, črno Lakiran, dobro tap*eci- ran .........Din 370.- Isfa vrsta s polnimi kolesi . Din 400.-Mod. 12. Naj lin. športni voziček, nizke konstrukcije, črno lakiran, lino tapeciran, (bojna pojačena peresa, ročaj in naslonjala poniklana . . . Din 460.-Isia vrsta, belo lakiran . . Din 490.- LEŽALNI STOLI Din 45- A. Din Trpežno izdelani ležalni stol iz javotje-vega lesu. dobro tapeciran . Din 45.-lsta vrsta s podaljškom za noge I) 65.- IVAH 1AVHIK KRAKI Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiskn Tiskarna Tiskovnega d m Rtv« v Kranju, predstavnik France Uhernik.