List 27.
Gospodarske stvari.
Kako oskrbovati kopita, da se ohranijo
zdrava.
Umen gospodar, ki dobro ve, da je veliko bolj pametno in varniše bolezen ubraniti, kakor ozdravljati jo, skrbel bo, da se s kopiti njegovih konj ravna tako, da se ohranijo zdrava.
Kdo pa naj vodi gospodarja v tem, kar ima storiti za zdravje kopit? Narava ali natora je naj-zvestejša vodnica; te — in le edine te se imamo držati, ako hočemo za kopita najbolje skrbeti. Ona nam očitno kaže, kaj hoče imeti, na kopitih divjih konj. Le kopita divjih konj, katera pod milim nebom, v prostem stanu, dobivajo vse, česar jim gre, imajo p o-polnoma zdrav rog, čeravno postava kopita ni vselej prava.
Da tedaj edino pravo pot gremo pri oskrbovanji kopit, treba je, da posnemamo naravo, — da delamo, kar ona dela.
Kaj pa dela ona za ohranjenje kopitnega zdravja ? Poglejmo konja v prostem stanu nepodkovanega in zapazili bomo tri poglavitne reči:
1. Kopito vživa mokrote in suše v ravno pravi meri, nobene ne preveč, ne premalo, — ne ene ne druge predolgo, ampak v potrebnem redu, zdaj te, zdaj une;
2.   dilja ali podplat z vsemi jamicami vred je vedno snažna in čista;
3.   spodnji rob rožene stene, ki ni s podkvo pokrit, se obrusi in obnosi vedno za toliko, kolikor novega roga iz žilnatega svitka doraste.
Narava moči kopita divjih konj z roso, ki pada ponoči na rastline pašnikov, moči jih pa tudi z dežjem in snegom. Zares! človek ne more nikakor tako primerno kopit močiti in snažiti, kakor to dela narava sama, ko se konji ob rosi po livadah sprehajajo in se njih kopita moče nap i vaj o in hladijo. Tako ponoči omočeno in ohlajeno kopito more potem lahko prenašati vročino in sušo podnevi. — Pa kaj nas še uči ta moča po rosi, dežji in snegu, ki rogu tako dobro tekne? Očitno nam kaže, da le čista voda, naj bo rosna, deževnica ali snežnica, je kopitu tečna;
vsaka druga,  naj  bo  scalnica  ali  gnojnica ali kaka druga, je rogu kolikor toliko škodljiva, ker ga razjeda.
Primerimo sedaj kopita tacih konj, ki v hlevu v gnojnici stoje, in jasno nam bo kot beli dan, kako škodljiva jim je taka mokrota. Ta škoda je pa toliko veča, čim dalje konj tudi čez dan v taki gnojnici stoji ' in le malo na cesto pride, da tudi čista deževna voda ne more gnojnice oprati s kopita.
Razun tega, da kopita divjih konj tako potrebno in zdravo moč dobivajo in si sami < tudi diljo snažijo, vidimo/ tudi, da si nosilni rob rožene stene tako obrusijo, da ne stoji nikdar manj ko 6 ™^, pa tudi nikdar ne več kot 20 do 22 *% čez diljo. To bi bilo sicer za podkovanega konja preveč, ako bi se mu toliko roga čez diljo pustilo, toda pri divjih konjih moramo pomisliti, da so bosi, da tedaj uže nekoliko daljših sten potrebujejo.
Zdaj smo zvedeli, kako se obnaša narava, katera nam mora biti v izgled pri oskrbovanji kopit. Njeno ravnanje naj bo naše vodilo pri sledečih opravilih.
1.   0 moči kopit.
Skušnja uči, da se po preveliki šuši in nesnagi v hlevu pokvari veliko več kopit, kakor po obilni moči. Tesna stisnjena, ozka kopita, strelna gnjilina nam priča to. Boljše je tedaj, kopita držati bolj na mokrem, kakor na suhem.
Pa suša je kopitom še veliko bolj škodljiva, kakor nesnažnost; — kdor tega ne ^verjame, naj primeri zadnji kopiti s sprednjima. Čeravno se zadnja kopita večkrat namakavajo v lastni scalnici konja, katera zavolj svoje razjedljivosti rogu ni zdrava, vendar pri vsem tem vidimo večkrat sprednja kopita bolna, ker stojž vedno bolj na suhem.
Suša je tedaj najhujša sovražnica kopit. Sušo odvrniti in skrbeti, da kopita dobivajo potrebne moče, imamo mnogo pripomočkov:
1. Najpriprostejši pripomoček za močo sprednjih kopit je, da hlapec mokri gnoj, ki ga zjutraj najde za konjem, vrže pod sprednje noge in ondi toliko-^ časa ležati pusti, da je krmenje (futranje) in česanje (štrgljanje) končano. — Ta pripomoček je dober, fako se zraven tega tudi kopito po steni nekoliko z ?bdo 3fi poškropi, ker tudi stena potrebuje moče.                   L&
¦N^SiJi-L*
214
2.    Drugi pripomoček je, da se konju po enkrat uli dvakrat v tednu kopito oveže s frišnim kravje k o m, ki se namaže na tako veliko cunjo, da se ovije okoli vsega kopita in nad kopitom rahlo zaveže. Ta omehčalni kravjek naj ima konj več ur, še boljše pa vso noč ali ves dan na nogi. — Ravno tako kakor s kravjekcm, se zna ravnati s pšeničnimi otrobi ali žaganjem v vodi namočenem. — Ti pripomočki so vsi dobri in toliko boljši, kolikor večkrat, če je mogoče vsaki dan, se ponavljajo.
3.   Tretji pripomoček je, da se nameče pod sprednje noge ilovice, ki se z vodo poškropi in konj več ur ali ves dan na nji stati pusti. Ta pripomoček je prav dober, in zato so tudi taki hlevi dobri, ki so spredej, kjer konj stoji, z ilovico vdelani; le to govori zoper taka stališča, da se sčasoma preveč raz-močijo, se konj pomaže, grabni v njih narede, v katerih lahko gnojnica zastaja, ki razjeda podplat. Ali vse to se da poravnati, ako je hlapec skrben za svojo ži-vino,vče grabne večkrat s prav drobnim peskom zasuje.
Četrti pripomoček je, da se konj večkrat v voio postavlja. To je dobro za kopito in za vso nogo; za kopito pa premalo izda, če konj le malo časa v vodi stoji in se to ne zgodi po večkrat.
2.   O snaženji kopit.
K zdravju kopita veliko pripomore snaženje kopita, posebno po dilji in njenih jamicah. Vselej po opoldanskem krmenji (futranji) naj se vsako kopito vzdigne, čez nizek vrček, ki je s čisto vodo napolnjen, drži, podplat izmije in s pripravno železno lopatico, ki se kopitni trebnik (Hufraumer) imenuje, iztrebijo vse strelne jamice čisto.
(Konec prihodnjič.)
222
Kako oskrbovati kopita, da se ohranijo
zdrava.
(Konee.)
3.   0 primernem porezovanji kopit.
K oskrbovanju podkovnih kopit se šteje tudi po-rezo vanje in okraj sevanje spodnjega kopitnega okraja blizo za toliko, za kolikor izraste čez ravan dilje. To je sicer delo kovača pri podkovanji, ali tudi vsak gospodar mora vedeti to, da ne daje svojega konja preredkoma podkovati, in da ve presoditi, je li kovač imenovani okraj zadosti porezal in oki^ajšal ali ne.
Potrebo tega porezovanja za varno hojo konja in za zdravje kopita in vse noge nam kažejo kopita, ki se sama po sebi obrusijo in obaosijo pri ne-podkovanili konjih. Pamet mora tedaj uže človeku dati, da, ker rog vedno raste, se zavoljo podkve ne more obnositi sam, mora ga tedaj kovač primerno okrajševati.
Za koliko je stena predolga zrastla, se vidi očitno, ako se konju noga vzdigne, na visokost, za koliko nosilni okraj ali rob stene preveč čez diljo stoji.
Pri zdravih kopitih naj se tega roba poreže toliko, da z diljo blizo na ravnem leži; vendar je svetovati, da naj na prstni steni ta rob za 6 ^^ više ostane — zato, da se dilja nikakor ne more tal dotikati in otiskovati.
Pri žebetih pa, ki imajo kopita dobra, naj se posebno zadnja polovica stranskih sten močno porezuje; ako se tudi kaj krvi pokaže, nič ne de, da le strela prav popolnoma do tal pride in se more raz sir j a ti. Na dobri, močni streli, ki se dotika tal, leži več kot pol zdravja kopita in noge.
Da se pri porezovanji nosilnega okraja tudi na dilji in iz s trelnih jamic potrebi ves pršivi in ločeni rog, je uže znano; kakor zdaj uže tudi vsak ve, da trdnega roga na streli se ni dotikati.
Nepodkovanim konjem v kobiliščiti, ki se pod milim nebom na pašnikih le sprehajajo, se praviloma porezuje kopito vsakega četrt leta; pri naših vprež-nih in podkovanih konjih se mora pa to praviloma vsacih 6 tednov, ali k večemu vsakih 8 tednov goditi.
Bolj ko je kopito strmo, bolj se mora pri žebetih zadnja polovica stranske stene, če tudi do krvavega, porezovati, da se sčasoma zboljša postava kopita. Pri plošnjatih kopitih se mora pa ravno nasproti ravnati; pri tacih se mora prstna stena bolj porezovati; pri š ve dr as tih kopitih se mora po- -vešena (zvegana) stran varovati, zdrava pa močno porezovati; žebeta z okroglimi, ozkimi in tesnimi kopiti naj se nikar ne podkujejo, kolikor dolgo se le da, in naj se gonijo na pašnike po dežji in rosi, da se kopita dostojno močijo, ker je moča glavno zdi^avilo za taka kopita. Tudi uže vpreženim konjem s takimi kopiti prav dobro tekne, ako spomladi brez podkev orjejo po vlažnih njivah; s tem se močno poboljša kopito. Sploh pa se mora pri tacih okroglih in tesnih kopitih zadnja polovica stranske stene — če tudi do krvavega — porezovati tako, da se majhna
223
in skrčena strela, kolikor je mogoče, do tal pripravi, da se bo mogla dostojno razširjati, ker, kolikor bolj se ona razširja, toliko širje postaja tudi zadej kopito. Obročna kopita (Ringelhufe), ki so večidel ozka kopita, potrebujejo posebno mokrega stališča.